IZBOR GIBALNIH IN FUNKCIONALNIH SPOSOBNOSTI · PDF fileuniverza v ljubljani fakulteta za Šport kineziologija izbor gibalnih in funkcionalnih sposobnosti za posamezne vojaŠko evidenČne

UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA ŠPORT

Kineziologija

IZBOR GIBALNIH IN FUNKCIONALNIH

SPOSOBNOSTI ZA POSAMEZNE

VOJAŠKO EVIDENČNE DOLŽNOSTI

MAGISTRSKO DELO

Avtor dela:

IVAN ERMENC

Ljubljana, 2016

UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA ŠPORT

Kineziologija

IZBOR GIBALNIH IN FUNKCIONALNIH

SPOSOBNOSTI ZA POSAMEZNE


MAGISTRSKO DELO

MENTOR:

prof. dr. Damir Karpljuk

SOMENTOR:

prof. dr. Iztok Podbregar Avtor dela:

IVAN ERMENC

Ljubljana, 2016

IZJAVA

Magistrsko delo z naslovom Izbor gibalnih in funkcionalnih sposobnosti za posamezne vojaško

evidenčne dolžnosti je rezultat lastnega znanstvenoraziskovalnega dela.

Ivan Ermenc

Življenje je kot vožnja s kolesom. Da bi ohranil ravnotežje, se moraš premikati.

Albert Einstein

ZAHVALA

Zahvaljujem se sodelavcem in sodelavkam iz Slovenske vojske ter klubskim kolegom in

kolegicam iz Judo kluba Bežigrad, ki so sodelovali pri pridobivanju podatkov v obliki

izpolnjevanja anket, pri intervjujih in meritvah gibalnih sposobnosti.

Posebna zahvala velja mentorju prof. dr. Damirju Karpljuku in somentorju prof. dr. Iztoku

Podbregarju za nesebično pomoč, za usmerjanje in vodenje skozi proces izdelave naloge.

Zahvaljujem se partnerici, hčerkama in sinu za razumevanje in potrpežljivost, ko sem skozi

celoten čas priprave naloge bil v lastnem svetu in ste bili prikrajšani za čas, ki bi bil sicer

posvečen vam.

https://sl.wikipedia.org/wiki/Albert_Einstein

Ključne besede: vojaška evidenčna dolžnost, operativne naloge in aktivnosti, gibalne in

funkcionalne sposobnosti, testi meritev gibalnih in funkcionalnih sposobnosti

IZBOR GIBALNIH IN FUNKCIONALNIH SPOSOBNOSTI ZA POSAMEZNE


Ivan Ermenc

IZVLEČEK

Namen magistrskega dela je ugotoviti, katere pojavne oblike gibalnih in funkcionalnih

sposobnosti se najpogosteje izražajo pri vojaško evidenčnih dolžnostih (VED) strelec, vojaški

policist, vezist in oskrbnik. Izhodiščna predpostavka je bila, da se zaradi različnih operativnih

nalog in aktivnosti, specifičnih za posamezno VED, tudi zahteve po gibalnih in funkcionalnih

sposobnostih za posamezne VED različno izražajo. Oblikovanje operativnih nalog je bilo

izvedeno s pomočjo strokovne literature, intervjujev z eksperti (po trije eksperti za posamezno

VED) ter ankete s pripadniki Slovenske vojske. V nadaljevanju so bile ocenjene operativne

naloge s strani pripadnikov VED strelec (sodelovalo je 100 pripadnikov), vojaški policist

(sodelovalo je 92 pripadnikov), vezist (sodelovalo je 100 pripadnikov), oskrbnik (sodelovalo je

97 pripadnikov) ter s strani ekspertov z vidika zahtevnosti in pogostosti izvajanja. S pomočjo

ocen pogostosti in zahtevnosti izvedbe operativnih nalog so bile izražene najpogostejše

aktivnosti pripadnikov Slovenske vojske in izhajajoč iz aktivnosti tudi zahtevane gibalne in

funkcionalne sposobnosti.

Dodatno so se (s pomočjo ocen pripadnikov za posamezni VED ter s pomočjo ekspertnih ocen)

identificirale najpogostejše pojavne oblike gibalnih in funkcionalnih sposobnosti glede na

VED. S ciljem ugotoviti, katere gibalne in funkcionalne sposobnosti se najbolj izražajo pri

posamezni VED, je bila izvedena primerjava medsebojnih rezultatov. Presek vrednosti obeh

postopkov ter dodatno še ugotovitve iz strokovne literature so podali končni rezultat, ki

opredeljuje najpogostejše pojavne oblike gibalnih in funkcionalnih sposobnosti za posamezno

VED. V nasprotju s pričakovanji se gibalne in funkcionalne sposobnosti, kot so repetitivna moč,

kratkotrajna in dolgotrajna vzdržljivost ter eksplozivna moč, najpogosteje izražajo pri vseh

štirih analiziranih vojaško evidenčnih dolžnostih. Sledijo jim koordinacija, ravnotežje,

gibljivost in deloma hitrost. Sposobnosti, ki se zgolj občasno izražajo oziroma so bile ocenjene

z najnižjo oceno, so super dolgotrajna vzdržljivost, preciznost in statična moč.

Key words: Military Occupational Specialist (MOS), operational tasks and activities, motor

abilities, physical readiness test

SELECTION OF MOTOR ABILITIES FOR PARTICULAR MILITARY

OCCUPATIONAL SPECIALITIES

Ivan Ermenc

ABSTRACT

The purpose of the project is to determine what sort of the human motor abilities are dominant

for the infantry, military police, signal and supplier Military Occupational Specialities (MOS).

The origin presumption was that because of different operational tasks and activities, which are

significant for the particular MOS, the different kind of motor abilities are manifesting for each

MOS. The designation of the operational tasks was made by the help of branch literatures, by

the interviews with experts (at three experts for each MOS) and by the survey among the

members of Slovenian Armed Forces. After that the members of the MOS infantry (included

100 members), military police (included 92 members), signal (included 100 members) and

supplier (included 97 members), as well experts (included 3 experts for each MOS), are

assessed the operational task with the perspective of demands and frequencies of execution. On

the basis of the assessment of the demands and frequencies of execution the operational tasks

the most frequent activities were expressed. The requirements for motor abilities, that are

specific for each MOS, were gained on the basis of expressed activities.

Additional, the most appropriate motor abilities for each MOS have been identified also with

the assessment of the members of each MOS and experts. With the aim, which motor abilities

are dominant for particular MOS, a comparison of results of the both above mentioned

procedures as well as the findings of branch literature have been made. And the cross-section

of the results give us the final solution which motor abilities are most dominant regarding the

particular MOS. In the contrary of the expectation the common for the selected MOS is that

strength, power and endurance are most often manifested by all four selected MOS. Those three

motor anilities are follow by coordination, balance, flexibility and speed. The abilities such as

super long lasting endurance, precise and static strength are very rarely expressed and assess

with lower grade respectively.

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ................................................................................................................ 16 2 STRUKTURA VOJAŠKO EVIDENČNIH DOLŽNOSTI IN OBLIKE

TESTIRANJ GIBALNIH IN FUNKCIONALNIH SPOSOBNOSTI ZA

POSAMEZNO DOLŽNOST .............................................................................. 20

2.1 Testiranje kandidatov za delo v Slovenski vojski ................................................ 22 2.2 Izbirni postopek Šole za častnike ........................................................................ 23

2.3 Izbirni postopek za pristop na usposabljanje za VED A11602 – potapljač ........... 24 2.4 Izbirni postopek za pristop na usposabljanje za VED A11102 – izvidnik............. 24

2.5 Izbirni postopek za pristop na VED v angleški vojski .......................................... 25 2.6 Splošno testiranje rekrutov v švicarski vojski ...................................................... 25

2.7 Testiranje gibalnih in funkcionalnih sposobnosti v zvrsteh ameriških oboroženih sil

........................................................................................................................... 26

2.8 Testiranje gibalnih in funkcionalnih sposobnosti za sprejem v specialne enote

avstralske vojske ................................................................................................ 31

2.9 Testiranje gibalnih in funkcionalnih sposobnosti v oboroženih silah skandinavskih

držav .................................................................................................................. 31

2.10 Testiranje gibalnih in funkcionalnih sposobnosti v nemški vojski ........................ 33 2.11 Zbirni pregled testov gibalnih in funkcionalnih sposobnosti za posamezne

kategorije pripadnikov oboroženih sil ................................................................. 35 3 GIBALNE IN FUNKCIONALNE SPOSOBNOSTI IN NJIHOVA APLIKACIJA

PRI NALOGAH PRIPADNIKOV OBOROŽENIH SIL ..................................... 37 3.1 Moč .................................................................................................................... 40

3.2 Hitrost................................................................................................................. 44 3.3 Koordinacija ....................................................................................................... 46

3.4 Gibljivost ............................................................................................................ 48 3.5 Ravnotežje .......................................................................................................... 49

3.6 Preciznost ........................................................................................................... 52 3.7 Vzdržljivost ........................................................................................................ 53

3.8 Zaključek poglavja .............................................................................................. 55 4 PREDMET IN PROBLEM RAZISKAVE .......................................................... 57

5 CILJ NALOGE ................................................................................................... 60 6 HIPOTEZE ......................................................................................................... 61

7 ANALIZA NALOG IN AKTIVNOSTI VOJAŠKIH EVIDENČNIH DOLŽNOSTI

........................................................................................................................... 62

7.1 VED strelec ........................................................................................................ 70 7.2 VED vojaški policist ........................................................................................... 77

7.3 VED vezist ......................................................................................................... 83 7.4 VED oskrbnik ..................................................................................................... 89

7.5 Primerjava pogostosti izražanja aktivnosti in gibalnih in funkcionalnih sposobnosti

med izbranimi VED............................................................................................ 94

8 ANALIZA REZULTATOV LETNEGA PREVERJANJA GIBALNIH IN

FUNKCIONALNIH SPOSOBNOSTI ................................................................ 99

9 REZULTATI IN RAZPRAVA ......................................................................... 106 9.1 VED strelec ...................................................................................................... 107

9.2 VED vojaški policist ......................................................................................... 113 9.3 VED vezist ....................................................................................................... 116

9.4 VED oskrbnik ................................................................................................... 122

9.5 Ocena vpliva gibalnih in funkcionalnih sposobnosti na operativno učinkovitost 126

9.6 Izbor gibalnih in funkcionalnih sposobnosti za posamezno vojaško evidenčno

dolžnost ............................................................................................................ 137

9.7 Razprava ........................................................................................................... 145 10 TESTNA BATERIJA GIBALNIH IN FUNKCIONALNIH SPOSOBNOSTI ZA

POSAMEZNE VOJAŠKO EVIDENČNE DOLŽNOSTI .................................. 149 10.1 Nabor testov ..................................................................................................... 150

10.1.1 Sposobnost regulacije energije .......................................................................... 150 Testi za preverjanje moči .................................................................................. 150

Testi za preverjanje hitrosti ............................................................................... 151 10.1.2 Sposobnost regulacije gibanja ........................................................................... 153

Testi za preverjanje koordinacije ....................................................................... 153 Testi za preverjanje gibljivosti .......................................................................... 154

Testi za preverjanje ravnotežja .......................................................................... 155 Testi za preverjanje preciznosti (natančnosti) .................................................... 156

10.1.3 Funkcionalne sposobnosti ................................................................................. 156 Testi za preverjanje vzdržljivosti ....................................................................... 156

10.2 Potek testiranja s kriteriji .................................................................................. 158 10.2.1 Sun težke žoge .................................................................................................. 158

10.2.2 Vskok iz čepa ................................................................................................... 159 10.2.3 Zgibe ................................................................................................................ 161

10.2.4 Zgibe v mešani vesi .......................................................................................... 162 10.2.5 Opora na podlahteh ležno spredaj...................................................................... 163

10.2.6 Drža trupa v vodoravnem položaju .................................................................... 165 10.2.7 Šprint na 40 m .................................................................................................. 166

10.2.8 Taping z nogo ................................................................................................... 167 10.2.9 T- test ............................................................................................................... 168

10.2.10 Žongliranje s škatlicami .................................................................................... 170 10.2.11 Poligon vzvratno ............................................................................................... 171

10.2.12 Zvinek s palico.................................................................................................. 173 10.2.13 Predklon sede.................................................................................................... 176

10.2.14 Stoja na eni nogi ............................................................................................... 177 10.2.15 Test največjega razkoraka ................................................................................. 178

10.2.16 Ciljanje z dolgo palico ...................................................................................... 180 10.2.17 Met žogice v cilj ............................................................................................... 182

10.2.18 Tek na 2400 m .................................................................................................. 184 10.2.19 Plavanje na 500 m ............................................................................................. 184

11 ZAKLJUČEK ................................................................................................... 186 CITIRANA LITERATURA ............................................................................................... 188

PRILOGE ......................................................................................................................... 196 Priloga 1: Primerjava rezultatov samoocenjevanja zaposlenih in ekspertov za VED strelec . 196

Priloga 2: Primerjava rezultatov samoocenjevanja zaposlenih in ekspertov za VED vojaški

policist ............................................................................................................. 208

Priloga 3: Primerjava rezultatov samoocenjevanja zaposlenih in ekspertov za VED vezist .. 220 Priloga 4: Primerjava razultatov samoocenjevanja zaposlenih in ekspertov za VED oskrbnik

......................................................................................................................... 232

KAZALO SLIK

Slika 1. Dejavniki nacionalne varnosti .................................................................................. 16

Slika 2. Izvajanje testa opora na podlahteh ležno spredaj ..................................................... 26

Slika 3. Izvedbeni položaji preverjanja gibalnih in funkcionalnih sposobnosti za pripadnike

mornarice ............................................................................................................. 28

Slika 4. Osnovni test preverjanja gibalnih in funkcionalnih sposobnosti za pripadnike danske

vojske ................................................................................................................... 32

Slika 5. Model strukture gibalnih sposobnosti po Kurelić in sod. .......................................... 38

Slika 6. Nomotetični model delitve gibalnih sposobnosti ....................................................... 39

Slika 7. Razdelitev vrste moči glede na vidike ....................................................................... 41

Slika 8. Možnost preživetja za primer, da je odzivni čas strelca 0.902 s ................................ 46

Slika 9. Anatomske ravnine in osi ......................................................................................... 48

Slika 10. Uravnavanje pokončne drže in ravnotežja .............................................................. 51

Slika 11: Delitev vzdržljivosti glede na količino aktivirane mišične mase, intenzivnost

telesnega napora ter po obremenitvi ..................................................................... 54

Slika 12. Shematski model raziskave ..................................................................................... 59

Slika 13. Pogostost pojavljanja posameznih aktivnosti pri nalogah VED strelec ................... 75

Slika 14. Pogostost pojavljanja posameznih aktivnosti pri nalogah VED pehota ................... 76

Slika 15. Primerjava pogostosti pojavljanja posameznih skupnih aktivnosti VED pehota

avstralskih oboroženih sil in VED strelec .............................................................. 76

Slika 16. Pogostost izražanja posameznih gibalnih in funkcionalnih sposobnosti pri nalogah

VED strelec .......................................................................................................... 77

Slika 17. Pogostost pojavljanja posameznih aktivnosti pri nalogah VED vojaški policist. ..... 82


VED vojaški policist ............................................................................................. 83

Slika 19. Pogostost pojavljanja posameznih aktivnosti pri nalogah VED vezist ..................... 88


VED vezist ............................................................................................................ 89

Slika 21. Pogostost pojavljanja posameznih aktivnosti pri nalogah VED oskrbnik ................ 93


VED oskrbnik ....................................................................................................... 94

Slika 23. Pogostost izražanja aktivnosti glede na naloge med VED strelec, vojaški policist,

vezist in oskrbnik .................................................................................................. 96

Slika 24. Pogostost izražanja posamezne gibalne in funkcionalne sposobnosti za VED strelec,

vojaški policist, vezist in oskrbnik ......................................................................... 97

Slika 25. Povprečna starost testirancev za posamezno VED ................................................ 102

Slika 26. Primerjava števila doseženih točk za posamezen test glede na VED ..................... 102

Slika 27. Povprečno število doseženih točk iz PGS za posamezno VED ............................... 103

Slika 28. Prikaz pogostosti izražanja posameznih gibalnih in funkcionalnih sposobnosti za

VED strelec ........................................................................................................ 138


VED vojaški policist ........................................................................................... 140


VED vezist .......................................................................................................... 142


VED oskrbnik ..................................................................................................... 144

Slika 32. Manifestacija pojavnih oblik gibalnih in funkcionalnih sposobnosti v povezavi z

VED ................................................................................................................... 146

Slika 33. Razvojna faza hitrosti ........................................................................................... 152

Slika 34. Izvedba suna težke žoge ........................................................................................ 159

Slika 35. Primer izvedbe testa vskok iz čepa........................................................................ 160

Slika 36. Začetni in končni položaj izvedbe zgibe ................................................................ 162

Slika 37. Zgibe v mešani vesi .............................................................................................. 163

Slika 38. Opora na podlahteh ležno spredaj ........................................................................ 164

Slika 39. Drža trupa v vodoravnem položaju ....................................................................... 165

Slika 40. Startni položaj pri izvedbi testa šprint na 40 m ..................................................... 166

Slika 41. Ponazoritev izvedbe testa taping z nogo ............................................................... 168

Slika 42. Shematski prikaz T-testa ....................................................................................... 169

Slika 43. Začetni položaj testa žongliranja s škatlicami ...................................................... 170

Slika 44. Ponazoritev izvedbe testa poligon vzvratno .......................................................... 172

Slika 45. Test zvinka s palico .............................................................................................. 174

Slika 46. Predklon sede....................................................................................................... 176

Slika 47. Smeri gibanja noge na testu največjega razkoraka ............................................... 179

Slika 48. Izvedba testa največjega razkoraka ...................................................................... 179

Slika 49. Izvedba testa ciljanje z dolgo palico ..................................................................... 181

Slika 50. Shematski prikaz meta žogice v cilj ...................................................................... 183

KAZALO TABEL

Tabela 1: Oznake zahtev za zasedbo položaja v ameriški vojski ........................................... 22

Tabela 2: Merila uspešnosti za moški spol ............................................................................ 23

Tabela 3: Merila uspešnosti za ženski spol ............................................................................ 23

Tabela 4: Minimalni kriteriji preverjanja gibalnih in funkcionalnih sposobnosti in odstotek

telesne maščobe za starostno obdobje 22–26 let za pripadnike ameriške vojske .... 27

Tabela 5: Največji dovoljen odstotek telesne maščobe ........................................................... 28

Tabela 6: Minimalni kriteriji preverjanja gibalnih in funkcionalnih sposobnosti in odstotek

telesne maščobe za starostno obdobje 20–24 let za pripadnike ameriške

mornarice ............................................................................................................. 29

Tabela 7: Minimalni standardi preverjanja gibalnih in funkcionalnih sposobnosti za vstop v

selekcijski postopek specialne enote mornarice SEAL ........................................... 29

Tabela 8: Minimalni standardi preverjanja gibalnih in funkcionalnih sposobnosti marincev za

starostno obdobje od 17 do 26 let ......................................................................... 30

Tabela 9: Minimalni standardi preverjanja gibalnih in funkcionalnih sposobnosti pripadnikov

zračnih sil za starostno obdobje do 30 let ............................................................. 31

Tabela 10: Preverjanja gibalnih in funkcionalnih sposobnosti v nemški vojski ...................... 34

Tabela 11: Zbirni pregled oblik preverjanja gibalnih in funkcionalnih sposobnosti za

posamezne skupine v različnih oboroženih silah ................................................ 35

Tabela 12: Teža opreme na posameznih vojaških operacijah oziroma glede na tip enote....... 42

Tabela 13: Aktivnosti v SV .................................................................................................... 65

Tabela 14: Identificirane gibalne in funkcionalne sposobnosti za izvedbo aktivnosti ............. 69

Tabela 15: Naloge, aktivnosti ter identificirane gibalne in funkcionalne sposobnosti za VED

strelec ................................................................................................................ 70

Tabela 16: Naloge, aktivnosti ter ter identificirane gibalne in funkcionalne sposobnosti za

VED vojaški policist ........................................................................................... 78


vezist .................................................................................................................. 84


oskrbnik ............................................................................................................. 90

Tabela 19: Primerjava pogostosti izražanja posamezne aktivnosti med VED strelec, vojaški

policist, vezist in oskrbnik ................................................................................... 95

Tabela 20: Primerjava pogostosti izražanja posamezne gibalne in funkcionalne sposobnosti

za VED strelec, vojaški policist, vezist in oskrbnik .............................................. 97

Tabela 21: Ocena pomembnosti posamezne gibalne in funkcionalne sposobnost za VED

strelec, vojaški policist, vezist in oskrbnik ........................................................... 98

Tabela 22: Število udeležencev, vključenih v analizo, po spolu ............................................ 100

Tabela 23: Prikaz števila udeležencev analize PGS po kategorijah vojak, podčastnik,

častnik .............................................................................................................. 100

Tabela 24: Rezultati opisne statistike analize uspešnosti PGS za posamezne VED............... 101

Tabela 25: Test preverjanja normalnosti porazdelitve odvisne spremenljivke »Točke PGS« 104

Tabela 26: Test homogenosti varianc .................................................................................. 104

Tabela 27: Rezultati primerjave povprečij za izbrane VED z metodo »One-way ANOVA« .. 105

Tabela 28: Rezultati popravka »One-way ANOVA« F-testa – Welchova F statistika ........... 105

Tabela 29: Osnovni podatki o anketirancih ......................................................................... 106

Tabela 30: Primerjava samoocene zaposlenih in ekspertne ocene glede na zahtevnost naloge

za VED strelec .................................................................................................. 107

Tabela 31: Primerjava samoocene zaposlenih in ekspertne ocene glede na pogostost izvedbe

naloge za VED strelec ...................................................................................... 108

Tabela 32: Primerjava samoocene zaposlenih in ekspertne ocene glede na seštevek povprečne

ocene zahtevnosti in pogostost izvedbe naloge za VED strelec .......................... 109

Tabela 33: Rezultati preverjanja normalnosti porazdelitve ocen operativnih nalog po

zahtevnosti nalog .............................................................................................. 110

Tabela 34: Rezultati preverjanja hipoteze obstoja statistično značilnih razlik med ocenami

zaposlenih na dolžnosti VED strelec in eksperti glede na zahtevnost izvedbe

operativnih nalog ............................................................................................. 111


zaposlenih na dolžnosti VED strelec in eksperti glede na pogostost izvedb



za VED vojaški policist ..................................................................................... 113


naloge za VED vojaški policist ......................................................................... 114


ocene zahtevnosti in pogostost izvedbe naloge za VED vojaški policist ............. 115


zaposlenih na dolžnosti VED vojaški policist in eksperti glede na pogostost izvedb



za VED vezist ................................................................................................... 117


naloge za VED vezist ........................................................................................ 118


ocene zahtevnosti in pogostost izvedbe naloge za VED vezist ............................ 119

Tabela 43: Rezultati preverjanja normalnosti porazdelitve ocen operativnih nalog po

zahtevnosti ....................................................................................................... 120


zaposlenih na dolžnosti VED vezist in eksperti glede na zahtevnost operativnih

nalog ................................................................................................................ 120


zaposlenih na dolžnosti VED vezist in eksperti glede na pogostost izvedbe



za VED oskrbnik ............................................................................................... 122


naloge za VED oskrbnik ................................................................................... 123


ocene zahtevnosti in pogostost izvedbe naloge za VED oskrbnik ....................... 124


zaposlenih na dolžnosti VED oskrbnik in eksperti glede na pogostost izvedb



zaposlenih na dolžnosti VED oskrbnik in eksperti glede na pogostost izvedb


Tabela 51: Primerjava ocen vpliva gibalnih in funkcionalnih sposobnosti na operativno

učinkovitost ...................................................................................................... 126

Tabela 52: Rezultati preizkusa obstoja statistično značilnih razlik med ocenami s strani

pripadnikov VED strelec in ekspertov ............................................................... 128


pripadnikov VED vojaški policist in ekspertov .................................................. 129


pripadnikov VED vezist in ekspertov................................................................. 130


pripadnikov VED oskrbnik in ekspertov ............................................................ 131

Tabela 56: Boxov test enakosti kovariančnih matrik ............................................................ 132

Tabela 57: Rezultati multivariatne analize variance o obstoju statistično značilnih razlik

vpliva gibalnih in funkcionalnih sposobnosti na operativno učinkovitost med

izbranimi VED.................................................................................................. 133

Tabela 58: Rezultati »Post Hoc« analize ............................................................................. 133

Tabela 59: Prikaz pogostosti izražanja posameznih gibalnih in funkcionalnih sposobnosti za

VED strelec ...................................................................................................... 138


VED vojaški policist ......................................................................................... 140


VED vezist ........................................................................................................ 142


VED oskrbnik ................................................................................................... 144

Tabela 63: Nabor testov za preverjanje moči ...................................................................... 151

Tabela 64: Nabor testov za preverjanje hitrosti ................................................................... 152

Tabela 65: Nabor testov za preverjanje koordinacije .......................................................... 153

Tabela 66: Nabor testov za preverjanje gibljivosti .............................................................. 154

Tabela 67: Nabor testov za preverjanje ravnotežja.............................................................. 155

Tabela 68: Nabor testov za preverjanje preciznosti ............................................................. 156

Tabela 69: Nabor testov za preverjanje vzdržljivosti ........................................................... 157

Tabela 70: Normativni rezultati testa izvedbe suna težke žoge teže ...................................... 159

Tabela 71: Normativni rezultati izvedbe testa vertikalnega skoka iz počepa ........................ 161

Tabela 72: Normativni rezultati izvedbe testa zgibe ............................................................ 162

Tabela 73: Normativni rezultati izvedbe testa zgibe v mešani vesi ....................................... 163

Tabela 74: Normativni rezultati izvedbe testa opore na podlahteh ...................................... 164

Tabela 75: Normativni rezultati izvedbe testa drže trupa v vodoravnem položaju ................ 165

Tabela 76: Normativni rezultati izvedbe testa šprint na 40 m .............................................. 167

Tabela 77: Normativni rezultati izvedbe testa tapinga z nogo .............................................. 168

Tabela 78: Normativni rezultati izvedbe T-testa .................................................................. 169

Tabela 79. Normativni rezultati žongliranja s škatlicami ................................................... 171

Tabela 80: Opisna statistika udeležencev lastnih meritev .................................................... 172

Tabela 81: Normativni rezultati izvedbe testa poligon vzvratno ........................................... 173

Tabela 82: Normativni rezultati izvedbe t testa zvinka s palico ............................................ 174

Tabela 83: Normalne stopnje gibljivosti ramenskega sklepa ............................................... 175

Tabela 84: Normativni rezultati izvedbe testa predklon sede ............................................... 177

Tabela 85: Normativni rezultati izvedbe testa stoja na eni nogi ........................................... 178

Tabela 86: Normativni rezultati izvedbe testa največjega razkoraka .................................. 180

Tabela 87: Normativni rezultati izvedbe testa ciljanje z dolgo palico .................................. 182

Tabela 88: Normativni rezultati izvedbe testa met žogice v cilj ............................................ 183

Tabela 89: Normativni rezultati izvedbe testa teka na 2400 m ............................................. 184

Tabela 90: Normativni rezultati izvedbe testa plavanja na 500 m ........................................ 185

16

1 UVOD

Grožnje nacionalni varnosti se z razvojem znanosti in tehnologije ter prizadevanju po večjih

dobičkih in gospodarski prevladi nenehno spreminjajo in postajajo vse kompleksnejše. Če je

bila še pred nekaj desetletji največja grožnja nacionalni varnosti povezana z vojaško močjo

potencialno sovražne države, se dandanes te grožnje odražajo v številnih dejavnikih, kot so:

terorizem, biološke in kemične grožnje, pereča okoljevarstvena vprašanja in problem

zagotavljanja pitne vode, kriminal (dodatna grožnja nacionalni varnosti je združevanje

kriminalnih organizacij na mednarodni ravni), naravne katastrofe (se predvidoma odražajo v

ekstremnih poplavah, sušah, orkanih itn.), trgovina z drogami, ki je verjetno največji vir za

zaslužke kriminalnih in terorističnih organizacij, napadi na informacijske in računalniške

sisteme (kibernetske grožnje) itn. Vse te in druge oblike asimetričnih groženj nacionalne

varnosti zahtevajo nenehno prilagajanje vseh ključnih dejavnikov, ki delujejo v sistemu

nacionalne varnosti. Za razumevanje vloge oboroženih sil v sistemu nacionalne varnosti

prikazuje slika spodaj strukturno shemo dejavnikov nacionalne varnosti (povzeto po Grizold v

Črnčec z modifikacijo).

Slika 1. Dejavniki nacionalne varnosti (Grizold v Črnčec, 2009).

Slovenska vojska (SV) prevzema ključno vlogo predvsem pri morebitnih zunanjih vojaških

grožnjah potencialno sovražne države zoper Republiko Slovenijo. To ji opredeljuje tudi Zakon

o obrambi (Uradni list RS, št. 82/1994 z dne 30. 12. 1994 z naknadnimi dopolnitvami in

spremembami), ki v svojem 37. členu predpisuje naloge:

NACIONALNOVARNOSTNI

SISTEM SODOBNE DRUŽBE

VARNOSTNA POLITIKA- zunanja politika,

- obrambna politika,

- gospodarska politika,

- ekološka politika,

- zdravstvena politika,

- energetska politika,

- izobraževalna politika,

- kulturna politika,

- obveščevalna politika.

VARNOSTNA

STRUKTURA

VARNOSTNO

SAMOORGANIZIRANJE

DRUŽBE- zasebne varnostne službe

ZUNANJA

(OBRAMBNA)

VARNOST

ZAŠČITNO-REŠEVALNA

PRVINA- civilna zaščita

NOTRANJA VARNOST- policija,

- pravosodni organi,

- obveščevalne in varnostne službe,

- carina, inšpekcijske službe.

OBOROŽENE SILE CIVILNA OBRAMBA

17

- izvaja vojaško izobraževanje in usposabljanje za oborožen boj in druge oblike vojaške

obrambe,

- zagotavlja potrebno ali zahtevano pripravljenost,

- ob napadu na državo izvaja vojaško obrambo,

- ob naravnih in drugih nesrečah v skladu s svojo organizacijo in opremljenostjo sodeluje pri

zaščiti in reševanju,

- izvršuje obveznosti, ki jih je država sprejela v mednarodnih organizacijah in z

mednarodnimi pogodbami.

Za izvajanje opredeljenih nalog je za SV poleg opremljenosti z ustrezno opremo, orožjem in

oborožitvenimi sistemi, vzpostavljeno vodstveno strukturo, zadostnimi kadrovskimi viri,

izdelanimi načrti uporabe, zagotavljanjem sredstev za delovanje še posebnega pomena

sposobnost in izurjenost pripadnikov Slovenske vojske.

Za ustrezno bojno pripravljenost pripadnikov Slovenske vojske je torej posebnega pomena

psihološka in telesna pripravljenost kakor tudi tehnična izurjenost za uporabo oborožitvenih

sistemov. Čeprav tehnologija neprestano spreminja obliko groženj in odzivov na grožnje, ostaja

telesna pripravljenost pomemben dejavnik učinkovitosti pripadnikov oboroženih sil. Sodobna

tehnologija (očala za nočno delovanje – »night vision«, lahka in tehnično izpopolnjena oblačila,

primerna za vse terenske in vremenske pogoje, npr. gore-tex, softshell, zaščita pred kemijskim

in biološkim orožjem, oborožitveni sistemi, ki omogočajo delovanje v najbo lj neugodnih

klimatskih pogojih itn.) omogoča uspešno delovanje v različnih terenskih, vremenskih in

časovnih pogojih, kar podaljšuje čas delovanja vojaka na bojišču. Delovanje v vseh pogojih 24

ur na dan samo po sebi kliče k ustrezni gibalni in funkcionalni sposobnosti pripadnikov

oboroženih sil. V času II. svetovne vojne so nemške oborožene sile prenehale z delovanjem, ko

se je na bojišču stemnilo, in nadaljevale z bojnim delovanjem ponovno ob jutranjem svitu

(Sever, 2010). Zgolj predvideva se lahko, da je prekinitev bojnega delovanja nemških sil bila

posledica nepoznavanja terena in neustrezne opreme za nočno delovanje. Poznavanje tovrstne

taktike delovanja nasprotnika so izkoristili poveljniki partizanskih enot, ki so v svojih enotah

imeli domačine z odličnim poznavanjem terena, kar jim je omogočalo izvedbo taktičnih

premikov svojih enot v nočnem času.

Za dosego prevladujoče moči nad nasprotnikom si vojske prizadevajo za integracijo in uporabo

bojnih funkcij, kot so: manever, ognjena podpora, obveščevalna zagotovitev, premičnost,

oviranje in preživetje, zračna obramba, zagotovitev delovanja ter poveljevanje (Furlan, 2006).

Na primeru uporabe bojnih funkcij je zelo nazorno prikazana pomembnost delitve vojaških

dolžnosti (specialnosti) za dosego uspeha na bojišču ali v drugem (ne)specifičnem okolju. Z

delitvijo vojaških dolžnosti prihaja tudi do delitve nalog posameznikom, skupinam, oddelkom,

vodom ali višjim organizacijskim enotam. Sposobnost in usposobljenost posameznika sta

pomembna dejavnika za uspeh vojaške enote, zato je pomembno, da se skozi nabor kadra za

posamezno specialnost (področje) oblikujejo ustrezni kriteriji, s pomočjo katerih se izbira prave

18

kadre za primerne dolžnosti. V vojaški terminologiji se za omenjeno specialnost uporablja naziv

vojaška evidenčna dolžnost (VED) oziroma v angleškem jeziku Military Occupational

Specialty (MOS). Pri oblikovanju kriterijev izbora se usmerjamo na vsebino dela, ki ga bo

posamezni pripadnik opravljal in temu prilagodimo predmet opazovanja, merjenja in

ocenjevanja (Boštjančič, 2011). Zavedati se je potrebno, da na uspešnost pripadnika oboroženih

sil (vojaka, podčastnika, častnika) na posamezni VED poleg gibalnih in funkcionalnih

sposobnosti vplivajo še številni dejavniki, kot so: zdravje, osebnostne lastnosti, dedni dejavniki,

psihološki dejavniki, sociološki dejavniki, izobrazba, izkušnje itn. Zato je potrebno za celovit

pregled nad kandidatovo sposobnostjo opravljanja dolžnosti v posamezni VED opraviti

celovito testiranje po različnih področjih. Vendar tudi to ni merilo za uspeh v napovedovanju

kandidatove sposobnosti, saj se skozi usposabljanje in urjenje za določeno specialnost

pojavljajo številne deviacije glede na prvotno oceno kandidata. Pričujoče delo se bo omejilo na

raziskavo po izražanju zahtev po gibalnih in funkcionalnih sposobnosti za izbrane VED.

Rezultati raziskave pa se lahko v nadaljevanju uporabijo kot vodilo pri testiranju telesnih

sposobnosti pri kandidatih za posamezne VED.

Čeprav, kot je omenjeno, na uspešnost opravljanja dolžnosti vpliva več dejavnikov, so številne

raziskave potrdile velik pomen gibalnih in funkcionalnih sposobnosti pripadnikov oboroženih

sil za izvedbo naloge. Polič (Polič, 1993) navaja, da so se pripadniki oboroženih sil, ki so v

neposrednem vojaškem spopadu pokazali boljše karakteristike za bojevanje kot ostali, med

šolanjem več ukvarjali s športom ter so med drugim bili boljši na testih gibalnih in

funkcionalnih sposobnosti. Tudi Združeni narodi za svoje operacije v podpori miru dajejo velik

poudarek na doseganju zahtevane telesne pripravljenosti. V navodilu (United Nations, b.d.) je

poudarjena boljša telesna pripravljenost napotenih, kot je ta zahtevana za delovanje v domačem

okolju. Kot razlog navajajo:

- večjo verjetnost, da se obdobje delovanja nepričakovano podaljša;

- delovanje v spremenjenih klimatskih in geografskih okoljih, na katere enota ali posameznik

nista prilagojeni;

- nepredvidljivost dogodkov na mirovnih operacijah zahteva tudi od administrativnega

osebja, da je v boljši telesni pripravljenosti, kot to zahtevajo operacije v domačem okolju.

Zaradi zahtevnosti nalog na mednarodnih operacijah se v skladu s politiko za napotitev na

mirovne operacije pod okriljem Združenih narodov priporoča naslednji pristop (United Nations,

b.d.):

- pripadniki, ki so predvideni za napotitev na mirovne operacije, morajo doseči ustrezen nivo

telesne pripravljenosti ne glede na čin ali položaj, ki ga bodo zasedali na nalogi;

- pred izvedbo usposabljanja za napotitev na mirovno operacijo je treba zagotoviti, da vsi

pripadniki dosegajo zahtevano telesno pripravljenost;

19

- osebe, ki prispejo na usposabljanje za napotitev na mirovne operacije, naj bodo testirane iz

telesnih sposobnosti; za osebe, ki pri testiranju ne izpolnjujejo ustreznega nivoja, se jim

bodisi predpiše dodaten program vadbe ali se jih pri sprejemu zavrne.

Ustrezna telesna priprava in usposobljenost pripadnikov SV zavzema pomembno vlogo pri

bojni pripravljenosti SV in posledično učinkovitem odzivu na vojaške grožnje ter ogrožanju

nacionalne varnosti. Telesne obremenitve so skozi proces vojaškega usposabljanja, urjenja ter

selekcijskih postopkov občasno zelo visoke (teža opreme, spremenljivi klimatski pogoji,

vadbene aktivnosti, simulacija bojnih nalog itn.) in pomembno je, da so pripadniki, ki se

udeležijo tovrstnega usposabljanja, dobro telesno pripravljeni zaradi znižanja tveganja poškodb

med usposabljanjem in večje verjetnosti uspešno opravljenega usposabljanja ter selekcijskega

postopka (Hunt idr., 2013). Še zlasti je pomembno, da se pri napotitvah na usposabljanje za

specifično dolžnost upoštevajo gibalne in funkcionalne sposobnosti pripadnika, ki med drugim

tudi prispevajo k doseganju zahtevanih kompetenc za uspešno izvedbo nalog na dolžnosti. Na

primer operativne naloge pripadnika izvidniških enot zahtevajo v večini drugačne gibalne in

funkcionalne sposobnosti, kot jih zahteva dolžnost radijskega operaterja v enoti za zveze.

20

2 STRUKTURA VOJAŠKO EVIDENČNIH DOLŽNOSTI IN OBLIKE TESTIRANJ

GIBALNIH IN FUNKCIONALNIH SPOSOBNOSTI ZA POSAMEZNO

DOLŽNOST

Vojaška evidenčna dolžnost (VED) je oznaka zahtevane oziroma dejanske kompetentnosti

vojakov, mornarjev, nižjih vojaških uslužbencev, podčastnikov, višjih vojaških uslužbencev,

častnikov in generalov ter admiralov za opravljanje formacijske dolžnosti, ki se dosega z

izobrazbo, vojaško strokovno usposobljenostjo in pripravljenostjo. VED delimo glede na

posebnosti rodov in služb ter potrebnih znanj za opravljanje formacijske dolžnosti (Ministrstvo

za obrambo, 2011a). Na splošno se VED v Slovenski vojski deli na:

- temeljno (pridobijo jo vojaške osebe po uspešno opravljenem temeljnem vojaškem

strokovnem usposabljanju – TVSU); izraža splošno vojaško strokovno usposobljenost;

- osnovno (pridobijo jo vojaške osebe po uspešno opravljenem osnovnem vojaškem

strokovnem usposabljanju – OVSU ali osnovnem vojaškem strokovnem izobraževanju in

usposabljanju – OVSIU ali osnovnem usposabljanju za delo v vojski – OUDV); izraža

specialistično vojaško strokovno usposobljenost vojaških oseb;

- dodatno (pridobijo jo vojaške osebe po uspešno opravljenem dopolnilnem vojaškem

strokovnem izobraževanju in usposabljanju – DVSIU oziroma drugem OVSU ali OVSIU

določenega rodu ali službe za potrebe opravljanja druge dolžnosti ali gibljivosti v vojaški

strukturi);

- univerzalno (pridobi jo vojaška oseba po uspešno opravljenem višjem vojaškem šolanju).

VED so predstavljene v obliki oznak, ki jo tvorijo črke in številke. Praviloma vsaka črka ali

številka predstavlja določen pomen in se razlikujejo po posameznih državah. V Slovenski

vojski je oznaka za VED šestmestna in jo sestavljajo vodilna črka A ter petmestna številčna

vrednost. Prva številka od petmestne predstavlja kategorijo vojaške osebe. Trenutno se

uporabljajo naslednje kategorije:

1 – vojak

2 – nižji vojaški uslužbenec

3 – podčastnik

4 – višji vojaški uslužbenec

5 – častnik

6 – general, admiral

Druga in tretja številka od petmestne številčne kode določata rod ali službo. Oznake

predstavljajo:

21

00 – vojaški uslužbenec

11 – pehota

12 – artilerija

13 – zračna obramba

14 – oklepne enote

15 – letalstvo

16 – pomorstvo

17 – inženirstvo

18 – zveze

20 – logistična podpora

21 – prištabna služba

Zadnji dve številčni vrednosti predstavljata oznako individualne usposobljenosti znotraj rodu

ali službe.

Primer oznake VED za častnika informatika v Slovenski vojski »A51805«:

A 5 18 05

Za primerjavo je podana struktura VED (MOSC – Military Occupational Specialty Code)

ameriških oboroženih sil. Oznaka je sestavljena iz 9 znakov, kombinacije črk in številk. Vsaka

oznaka ima natančen pomen in je osnova za opredelitev zahtev posameznega položaja. Opis

pomena oznak je podan v spodnji tabeli (povzeto po Army Regulation 611–1, 1997). Oznaka v

prvem delu (prvih pet znakov), podobno kot oznake v Slovenski vojski, prikazuje vojaško

specialnost oziroma rod ali področje delovanja. V naslednjih štirih znakih še dodatno podaja

zahtevane veščine, ki jih mora obvladovati vojaška oseba za zasedbo delovnega mesta.

Primer oznake MOSC:

15B00 B1 D2

črkovna

oznaka

častnik rod zveze informatik

letalstvo kombinirane

operacije

mbinirane

ni zahtev po

dodatni

kvalifikaciji

mbinirane

zahteva za kvalifikacijo

AH–1Q/S -

letalonosilka

mbinirane

častnik z

UH-1

kvalifikacijo

mbinirane

22

Tabela 1

Oznake zahtev za zasedbo položaja v ameriški vojski (Army Regulation 611–1, 1997)

Oznake zahtev položaja (izvirno: Possition Requirements Code)

Pomen

oznak

2 znaka

(številčna)

1 znak

(črkovna)

2 znaka

(številčna)

2 znaka (črkovna

številčna)

2 znaka (črkovna/

črkovna številčna)

Rod/funkcijsko

področje,

povezano s

primarno poklicno

kvalifikacijo,

zahtevano za opravljanje

dolžnosti.

Predstavlja

specialno

znanje

znotraj primarne

poklicne

kvalifikacije.

Rod/funkcijsko

področje,

povezano s

sekundarno poklicno

kvalifikacijo,

zahtevano za opravljanje

osnovne

dolžnosti.

Veščinska

znanja.

Zahtevana

znanja tujih

jezikov ali

zahtevana sekundarna

veščinska

znanja.

Področje specializacije (osredotočenja)

Vrednost »00«, če se ne

zahteva.

Oznaka za položaj

Iz navedenih primerov oznak vojaških evidenčnih dolžnosti je razvidno, da oznake bolj ali manj

natančno določajo »delovno področje« posameznika znotraj vojaške organizacije. Načeloma se

tovrstne oznake za VED pojavljajo v vseh sodobnejših armadah, skoraj nujne pa so v vojaških

organizacijah, ki so rodovsko organizirane. Če se izhaja iz ugotovitve, da VED predstavlja

določeno obliko »specializacije« v oboroženih silah, v kateri oznaki se kaže tudi zahteva po

znanjih, veščinah in položajih posameznika, pa je pomembna dimenzija usposabljanja za

pridobitev VED čas trajanja usposabljanja in vstopni kriteriji. V nadaljevanju je podanih nekaj

primerov postopkov napotitev na usposabljanje za VED s predhodnim testiranjem gibalnih in

funkcionalnih sposobnosti.

2.1 Testiranje kandidatov za delo v Slovenski vojski

Testiranje se izvaja enotno za kandidate, ki želijo poklicno opravljati vojaško službo v

Slovenski vojski. Merilno baterijo sestavljajo naslednji gibalni testi (Ministrstvo za obrambo,

2005, Ministrstvo za obrambo, 2008a):

- TR – taping z roko (test za merjenje frekvence izmeničnih gibov),

- SDM – skok v daljino z mesta (test za merjenje eksplozivne moči),

- VZG – vesa v zgibi (test za merjenje statične moči),

- PRK – predklon na klopci (test za merjenje gibljivosti),

- KVS – koraki v stran (test za merjenje sposobnosti izvedbe celostnih programov gibanja),

- DT – dviganje trupa (test za merjenje repetitivne moči).

23

Kandidat uspešno opravi preverjanje gibalnih sposobnosti, če uspešno opravi predpisano

baterijo merilnih postopkov ter pri tem doseže minimalne pozitivne rezultate oziroma ocene pri

vsakem gibalnem testu.

Merila uspešnosti (za oba spola) so podana v spodnjih tabelah.

Tabela 2

Merila uspešnosti za moški spol

OCENA

SDM

[cm]

VZG

[s]

DT

[pon]

PRK

[cm]

TR

[pon]

KVS

[1/10 s]

5 260 in več 100 in več 61 in več 62 in več 56 in več 75 in manj

4 250–259 81–100 52–60 57–61 51–55 80–76

3 236–249 61–80 43–51 46–56 47–50 89–81

2 210–235 41–60 35–42 40–45 43–46 95–90

1 209 in manj 39 in manj 34 in manj 39 in manj 42 in manj 96 in več

Tabela 3

Merila uspešnosti za ženski spol

OCENA

SDM

[cm]

VZG

[s]

DT

[pon]

PRK

[cm]

TR

[pon]

KVS

[1/10 s]

5 241 in več 69 in več 58 in več 62 in več 56 in več 85 in manj

4 216–240 56–68 48–57 57–61 51–55 90–86

3 189–215 43–55 40–47 46–56 47–50 90 –91

2 171–188 30–42 33–39 40–45 43–46 105–100

1 170 in manj 29 in manj 32 in manj 39 in manj 42 in manj 106 in več

2.2 Izbirni postopek Šole za častnike

Kandidati, ki se prijavijo za vojaško izobraževanje na Šoli za častnike, morajo poleg predpisane

izobrazbe in omejitve v starosti še skozi dodatni izbirni postopek. Izbirni postopek poteka več

dni in vključuje: preverjanje gibalnih in funkcionalnih sposobnosti, različne specifične teste,

vezane na vojaške veščine (prenos ranjenca, skupinski prehod vodne ovire itn.), voditeljski

potencial, zdravstveni pregled ter psihološki profil kandidatov. Kandidati, ki na posameznih

testih ne izpolnijo predpisanih kriterijev, se izločijo iz nadaljnjega testiranja in se ne preverjajo

v celoti. Po uspešno opravljenem izbirnem postopku se kandidati razvrstijo glede na uspešnost.

Možnost izobraževanja na Šoli za častnike se tako ponudi najuspešnejšim kandidatom glede na

število razpisanih mest šolanja.

Iz testa preverjanja gibalnih in funkcionalnih sposobnosti se kandidati najprej preverjajo po

kriterijih letnega preverjanja gibalnih in funkcionalnih sposobnosti, ki velja za zaposlene v

Slovenski vojski. Preverjanje vključuje tri aktivnosti, kot so sklece, dviganje trupa in tek na

3200 m. Dodatna, razširjena oblika preverjanja gibalnih in funkcionalnih sposobnosti je

24

sestavljena iz šestih testov: skok v daljino, taping, koraki v stran, dviganje trupa, vesa v zgibi,

tek na 2400 m, predklon ter neprekinjeno plavanje v času 10 min. Za vsako disciplino

preverjanja je določena točkovna lestvica uspešnosti, ki je podlaga za razvrščanje uspešnosti

kandidatov. Dodatna preverjanja gibalnih in funkcionalnih sposobnosti se še izvajajo skozi

specifične skupinske teste v obliki delovnih točk, kot so: prenos ranjenca, plazenje, izdelava

zaklonilnika itn.

Izbirni postopek je namenjen pridobitvi najuspešnejših kandidatov za vključitev v VIU na Šoli

za častnike. Kandidati po določenem času osnovnega usposabljanja na Šoli za častnike preidejo

v drugo (specialistično) fazo usposabljanja, kjer se po specialističnih programih usposabljajo

za pridobitev vojaške evidenčne dolžnosti, kot so na primer: častnik pehote, častnik rodu zvez

in službe informatike, častnik logistike itn. V prehodu iz osnovnega v specialistično

usposabljanje pa se s kandidati ne izvede dodatnega testiranja gibalnih in funkcionalnih

sposobnosti ali drugih oblik testiranja, s pomočjo katerih bi se nato kandidate primerno usmerilo

na podlagi njihovih sposobnosti v posamezno vojaško dolžnost. Prav tako se kaže nepotrebno

dvojno preverjanje gibalnih in funkcionalnih sposobnosti kandidatov že v sklopu vstopnega

izbora preverjanja, saj se tako rekoč dve komponenti preverjanja (tek na 3200 m oziroma 2400

m ter dviganje trupa) izvajata v obeh oblikah testov, tj. vsebin iz letnega testa preverjanja

pripadnikov SV kot pri razširjenem testu. Sicer velja izbirni postopek preverjanja za napotitev

na Šolo za častnike za enega od težavnejših postopkov preverjanja v Slovenski vojski, kjer je

zaznati znaten odstop testirancev (bodisi zaradi utrujenosti ali neizpolnitve minimalnih

kriterijev) skozi celoten čas testiranja. Po internih podatkih je težji le še postopek izbora

kandidatov za sprejem v Enoto za specialno delovanje, kjer je evidentiran še večji odstop

kandidatov.

2.3 Izbirni postopek za pristop na usposabljanje za VED A11602 – potapljač

Za VED potapljača se poleg temeljitega zdravniškega pregleda izvede še preverjanje gibalnih

in funkcionalnih sposobnosti kandidatov. Preverjanje je sestavljeno iz plavanja na 500 m, sklec,

dviganja trupa, zgibov in teka na 2400 m, pri čemer je vsaka komponenta ustrezno točkovana.

Na podlagi števila potreb po novih potapljačih se s pomočjo rezultatov testiranja izbere

najboljše kandidate. Seveda se s tem izborni postopek ne konča, saj ta traja tako rekoč skozi

celoten postopek zahtevnega usposabljanja.

2.4 Izbirni postopek za pristop na usposabljanje za VED A11102 – izvidnik

Za pridobitev VED izvidnik se praviloma izvede izbirni postopek (udeležijo se ga kandidati, ki

so že zaposleni v SV) v trajanju enega tedna. Osnovni način preverjanja gibalnih in

funkcionalnih sposobnosti kandidatov je sestavljen iz vsebin letnega preverjanja gibalnih in

25

funkcionalnih sposobnosti pripadnikov SV, vendar so kriteriji uspešnosti nekoliko višji.

Kandidati morajo v vsaki komponenti preverjanja doseči vsaj 80 točk (npr. rezultat teka na 3200

metrov ne sme presegati 14,3 minute, v dveh minutah je potrebno opraviti vsaj 68 ponovitev

sklec /Revija Slovenska vojska, 2009/). Lestvica točk je glede na starostno obdobje, spol,

število ponovitev oziroma dosežen čas teka vnaprej določena (Ministrstvo za obrambo, 2011b).

Poleg testiranja iz vsebin letnega preverjanja gibalnih in funkcionalnih sposobnosti sledi še

preverjanje sposobnosti kandidatov iz bojnega plavanja (plavanje s formacijsko opremo in

oborožitvijo) ter pohod v dolžini stotih kilometrov z različnimi delovnimi točkami

(obvladovanje klasičnih vojaških veščin, orientacija, psihična vzdržljivost in drugo).

2.5 Izbirni postopek za pristop na VED v angleški vojski

Zahteve po gibalnih in funkcionalnih sposobnostih v vojski Združenega kraljestva se

spreminjajo glede na rod vojske oziroma dolžnosti. Skupno vsem oblikam testiranj, ki trajajo

dva dni, je tek na 2400 m. Za pripadnike pehotnih enot (ne vključuje padalskih enot) je kriterij

za dosego norme 12 min in 45 s ali manj, medtem ko je norma za pripadnike artilerijskih,

logističnih in inženirskih enot 13 min in 15 s ali manj

(http://www.ehow.com/list_6697742_army-fitness-requirements-uk.html). Norma teka na

2400 m za pripadnike padalskih enot je 9 min in 18 s. Naslednji test je oblika dvigovanja

bremena in je povezan s preverjanjem splošne moči. Kandidati s tal dvignejo vrečo, težko od

15 do 40 kg, in jo položijo na polico (oder), ki je postavljen na višini 1,45 m. Teža vreče je

odvisna od delovnega mesta, za katerega se kandidat prijavlja. Tretja komponenta testa je

prenašanje dveh vodnih zabojnikov, teže 20 kg, na razdalji 60 do 150 m. Razdalja prenosa

bremena je zopet odvisna od vrste delovnega mesta, za katerega se kandidat prijavlja. Naloga

prenosa mora biti končana v času dveh minut. Norme preverjanja na nivoju vojakov so za oba

spola enake, medtem ko se norme za častnike razlikujejo glede na spol. Častniki opravljajo t. i.

»beep test«, kjer kandidati tečejo med dvema črtama na razdalji 20 m. Pri tem morajo tek od

ene črte do druge opraviti v predpisanem času (do piska). Interval med piski se konstantno

zmanjšuje, tako da kandidati, v kolikor želijo doseči normo, ves čas pospešujejo hitrost teka. V

kolikor ne dosežejo črte v predpisanem intervalu med dvema piskoma, se test zaključi in se

ustrezno ovrednoti glede na normativno lestvico. Preostala dva testa za častnike sta dviganje

trupa in izvajanje sklec v času dveh minut (http://www.army.mod.uk/join/20153.aspx).

2.6 Splošno testiranje rekrutov v švicarski vojski

Švicarska vojska pri preverjanju nabornikov uporablja test gibalnih in funkcionalnih

sposobnosti, sestavljen iz petih testov: progresiven vzdržljivostni tek, sun 2-kilogramske krogle

iz položaja sede, skok v daljino z mesta, opora na podlahteh ležno spredaj in stoja na eni nogi

(Wyss idr., 2007). Vzdržljivost kot funkcionalno sposobnost, ki je odvisna od dihalnega in

krvožilnega sistema (Pistotnik, 2011), je merjena s progresivnim testom vzdržljivosti. Meritev

http://www.ehow.com/list_6697742_army-fitness-requirements-uk.html

http://www.army.mod.uk/join/20153.aspx

26

poteka na zunanji tekaški stezi (praviloma atletski stadion), ki je označena na vsakih 10 metrov.

Zvočni signal določa hitrost teka. Da merjenci vzdržujejo predvideno hitrost teka, morajo

sočasno z zvočnim signalom preiti oznako 10 m. Začetna hitrost teka je 8,5 km/h in se povečuje

za 0,5 km/h vsakih 200 m. Čas teka se določi, ko merjenec ne more več slediti ritmu, ki ga

narekuje zvočni signal (ne doseže predvidene 10-metrske oznake med dvema zvočnima

signaloma). Moč mišic gornjih udov in ramenskega obroča se meri s sunom 2 kg težke krogle.

Veljaven rezultat suna je najdaljša dosežena razdalja od treh poskusov. Moč mišic spodnjih

udov in medeničnega obroča se meri s pomočjo testa skok v daljino z mesta. Statična moč trupa

se meri s pomočjo testa opore na podlahteh ležno spredaj.

Slika 2. Izvajanje testa opora na podlahteh ležno spredaj (Wyss idr., 2007).

Osnovno vodilo za navedeno obliko petih testov je v izvedljivosti, zanesljivosti, veljavnosti,

varnosti in preverjanju večjega spektra gibalnih in funkcionalnih sposobnosti, ki omogočajo

celovito prognozo gibalnih in funkcionalnih sposobnosti merjenca, zahtevanih za opravljanje

nalog v postopku usposabljanja in urjenja.

2.7 Testiranje gibalnih in funkcionalnih sposobnosti v zvrsteh ameriških oboroženih sil

Spodnja primerjava testiranj v ameriških oboroženih silah sicer ne podaja neposrednega

vpogleda v izbirne postopke in napotitve za posamezno vojaško evidenčno dolžnost. Kaže pa

diverzifikacijo med meritvami glede na zvrsti ameriških oboroženih sil, ki verjetno izhajajo iz

analize nalog za posamezno zvrst.

Kopenska vojska

Osnovni akt, ki opredeljuje področje treninga in meritev gibalnih in funkcionalnih sposobnosti,

je področno navodilo 21-20 (Field Manual 21-20, 1998). Dokument celovito podaja navodila o

odgovornosti poveljnikov v zvezi s pripravo podrejenih, izvedbo kardio-respiratorne vadbe,

vadbe za povečanje eksplozivne in repetitivne moči, vadbe za povečanje gibljivosti, navodila o

prehrani, izvedbo obhodne vadbe, vadbe na ovirah, navodilo za izvedbo preverjanja gibalnih in

funkcionalnih sposobnosti, opredeljuje tudi športne poškodbe, športne aktivnosti v različnih

klimatskih pogojih itn. S področnim navodilom je opredeljeno, da se preverjanje izvaja dvakrat

letno za vse pripadnike. Preverjanje se sestoji iz izračuna odstotka telesne maščobe (za izračun

1 Hz

27

se uporablja postopek, ki je opredeljen v Army Regulation 600–9, 2013) in preverjanja gibalnih

in funkcionalnih sposobnosti (sklece, dviganje trupa in tek na 3200 m). Minimalni kriteriji za

starostno obdobje od 22 do 26 let so podani v spodnji tabeli.

Tabela 4

Minimalni kriteriji preverjanja gibalnih in funkcionalnih sposobnosti in odstotek telesne

maščobe za starostno obdobje 22 –26 let za pripadnike ameriške vojske

Največji dovoljen

odstotek telesne

maščobe*

Sklece (2 min) Dviganje trupa (2 min) Tek na 3200 m

22 40 60 16:36 min

* Največji dovoljen odstotek telesne maščobe se pridobi z meritvijo telesne višine, obsegom

vratu in obsegom trebuha ter dodatno za ženski spol še z obsegom medeničnega obroča.

Formula, po kateri se izračuna odstotek telesne maščobe, je (Army Regulation 600–9, 2013):

- za moško populacijo:

% telesne maščobe = [86,010 x Log10 (obseg trebuha [palec] – obseg vratu [palec])] – [70,041

x Log10 (telesna višina [palec])] + 36,76

- za žensko populacijo:

% telesne maščobe = [163,205 x Log10 (obseg trebuha + medeničnega obroča [palec] – obseg

vratu [palec])] – [97,684 x Log10 (telesna višina [palec])] – 78,387.

Največji dovoljen odstotek telesne maščobe:

Starostna skupina [let] 17–20 21–27 28–39 40 in več

moški [%] 20 22 24 26

ženske [%] 30 32 34 36

Mornarica

Preverjanje gibalnih in funkcionalnih sposobnosti ter morfoloških značilnosti pripadnikov

mornariških enot ameriške vojske je opredeljeno s programom »OPNAV INSTRUCTION

6110.1H« (Department of the Navy, 2005). Preverjanje gibalnih in funkcionalnih sposobnosti

in ocena morfoloških značilnosti poteka dvakrat letno in sta načrtovani s programom. Ocena

morfoloških značilnosti je določena z maksimalno dovoljeno težo glede na velikost in odstotek

telesne maščobe, ki je ocenjena na podlagi meritev obsega vratu ter trebuha (moški) ter dodatno

medeničnega obroča pri ženskah. Metodologija izračuna indeksa telesne maščobe je enaka kot

28

pri izračunu za pripadnike vojske (opisano zgoraj). Test gibalnih in funkcionalnih sposobnosti

je sestavljen iz predklona sede, sklec (število ponovitev v 2 min), dviganja trupa (število

ponovitev v 2 min) in teka/hoje na 2400 m ali plavanja na razdalji 500 jardov oziroma 450 m

(odvisno od razpoložljive infrastrukture). Izvedba meritev gibalnih in funkcionalnih

sposobnosti je prikazana na spodnjih fotografijah.

Slika 3. Izvedbeni položaji preverjanja gibalnih in funkcionalnih sposobnosti za pripadnike

mornarice.

Če je pri meritvah morfoloških značilnosti telesna teža pod maksimalno dovoljeno glede na

velikost merjenca (primer kriterija: za telesno višino 170 cm telesna teža ne sme presegati 80

kg za moške oziroma 76 kg za ženske), ni potreben postopek po ugotavljanju indeksa telesne

maščobe. V nasprotnem se pri merjencu ugotavlja odstotek telesne maščobe. Odstotek telesne

maščobe, ki je dopusten za pripadnike mornarice, je podan v spodnji tabeli.

Tabela 5

Največji dovoljen odstotek telesne maščobe

Starostna skupina [let] 17–39 40 in več

moški [%] 22 23

ženske [%] 33 34

Zgolj za splošno orientacijo je v spodnji tabeli podan minimalni rezultat, ki ga mora

pripadnik/ca mornarice, starosti od 20 do 24 let, doseči pri preverjanju. Sklece in dviganje trupa

so podane v številu minimalnih ponovitev v času dveh minut, čas teka oziroma plavanja je

b) Dviganje trupa

c) Sklece

a) Predklon sede (dotik

prstov in vztrajanje v tem

položaju 1 s)

29

podan z zgornjo omejitvijo, izraženo v minutah in sekundah. Ocena testiranja je sestavljena iz

4 osnovnih ravni ter s po tremi podravnmi k vsaki osnovni ravni. Dodatna raven je še

»nezadostno«.

Tabela 6

Minimalni kriteriji preverjanja gibalnih in funkcionalnih sposobnosti in odstotek telesne

maščobe za starostno obdobje 20–24 let za pripadnike ameriške mornarice

Točke Predklon

sede

Dviganje

trupa

[pon/2 min]

Sklece

[pon/2

min]

Tek (1,5

milje)

[min:s]

Plavanje

[min:s]

500 jardov 450 m

moški 45 uspešno

46 37 13:30 13:00 12:50

ženske 46 16 15:30 14:30 14:20

Standardi oziroma kriteriji so pridobljeni na podlagi vzorca 200 000 pripadnikov različnih

starosti in spola, ki so bili merjeni med letoma 1997 in 1998. Približni standardi so naslednji:

- za oceno »izjemno« je bil sprejet standard, ki je enak ali večji, kot ga je doseglo 10 odstotkov

najuspešnejših merjencev;

- za oceno »odlično« je bil sprejet standard, ki ga je doseglo naslednjih 25 odstotkov

merjencev pod rezultatom »izjemno«;

- za oceno »dobro« je bil sprejet standard, ki je večji ali enak, kot ga je doseglo naslednjih 25

odstotkov merjencev, in manjši od standarda »odlično«;

- za oceno »zadovoljivo/pogojno zadovoljivo« je bil sprejet standard, ki ga je doseglo spodnjih

25 odstotkov merjencev, vendar nad spodnjimi 10 odstotki;

- za oceno »nezadovoljivo« je bil sprejet standard, ki ga je doseglo najnižjih 10 odstotkov

merjencev.

Specialne enote mornarice (Navy SEAL-s)

Specialne enote ameriške mornarice so usposobljene za delovanje v vodi, pod vodno gladino,

v zraku in na kopnem (SEAL: Sea, Air, Land). Za uvodno testiranje pred vstopom v selekcijski

izbor morajo kandidati opraviti izbirni test, ki je sestavljen iz plavanja (500 jardov), izvedbe

sklec v času 2 minut, dviganja trupa v času 2 minut, zgibov v času dveh minut in teka na 1,5

milje. Minimalni standardi, ki jih morajo kandidati doseči na preverjanju, so podani v spodnji

tabeli (MILPERSMAN 1220-410, 2013).

Tabela 7

Minimalni standardi preverjanja gibalnih in funkcionalnih sposobnosti za vstop v selekcijski

postopek specialne enote mornarice SEAL

Kategorija

preverjanja

Plavanje

[min:s]

Sklece

[pon/2 min]

Dviganje trupa

[pon/2 min]

Zgibe

[pon/2 min]

Tek na 1,5

milje [min:s]

Minimalni kriteriji 12:30 50 50 10 10:30

30

Marinci

Marinci so del mornarice, ki so prvenstveno usposobljeni za amfibijsko delovanje in delovanje

na kopnem. Preverjanje gibalnih in funkcionalnih sposobnosti in morfoloških značilnosti je za

marince predpisano z navodilom »MARINE CORPS ORDER P6100.12« (Department of the

Navy, 2002). Test morfoloških značilnosti je enak kot pri mornarici, razlikujejo se le kriteriji

dovoljenega odstotka telesne maščobe. Za moški spol je dovoljen največji delež telesne

maščobe 18 odstotkov, medtem ko je pri ženskem spolu le-ta 26 odstotkov. Prav tako je

predpisana dovoljena telesna teža glede na velikost merjenca (npr. za velikost 170 cm je

minimalna dovoljena telesna teža 58 kg in največja 84 kg za moški spol, za ženski spol je

minimalna telesna teža 58 kg in največja 77 kg za enako višino).

Test gibalnih in funkcionalnih sposobnosti je sestavljen iz zgibe za moške pripadnike oziroma

vese v zgibi za ženski spol, dviganja trupa in teka na 3 milje. Test je obvezen za vse pripadnike,

mlajše od 46 let. Minimalni standardi za starostno obdobje od 17 do 26 let so podani v spodnji

tabeli.

Tabela 8

Minimalni standardi preverjanja gibalnih in funkcionalnih sposobnosti marincev za starostno

obdobje od 17 do 26 let

% telesne

maščobe

Zgibe

[pon]

Vesa v zgibi

[s]

Dviganje trupa

[pon/2 min]

Tek na 3 milje

[min]

moški 18 3 / 50 28

ženske 26 / 15 50 31

Zračne sile

Pripadniki zračnih sil izvajajo meritve gibalnih in funkcionalnih sposobnosti na podlagi

navodila Air Force Instruction 40-501: Air Force fitness program (United States Air Force,

2010). Navodilo opredeljuje obvezni letni test za pripadnike zračnih enot, ki je sestavljen iz

meritve obsega abdominalnega predela, aerobne komponente (tek na 1,5 milje, alternativa v

primeru zdravniškega opravičila je hitra hoja na 1 miljo) ter meritve repetitivne moči (izvedba

sklec in dviganja trupa v času 1 minute). Merjenec na testu lahko prejme največ 100 točk, in

sicer pri aerobni preizkušnji največ 60 točk, testu repetitivne moči na vsaki meritvi po 10 točk

ter pri morfološkem dejavniku (obseg abdominalnega predela) 20 točk. Za uspešno opravljen

test mora merjenec doseči minimalno 75 točk, pri tem pa ne sme v eni od meritev doseči

manjšega števila točk, kot je predpisano. Če merjenec doseže na vseh meritvah le minimalno

število točk, seštevek teh točk ne dosega potrebne vrednosti 75 točk in testa ni opravil. V spodnji

tabeli je podan minimalni kriterij za posamezno vrsto meritve za starostno kategorijo do 30 let.

31

Tabela 9

Minimalni standardi preverjanja gibalnih in funkcionalnih sposobnosti pripadnikov zračnih sil

za starostno obdobje do 30 let

Obseg abdominalnega

predela [palec]

Tek na 1,5 milje

[min:s]

Sklece

[pon/1 min]

Dviganje trupa

[pon/1 min]

moški 39 13:36 33 42

ženske 35,5 16:22 18 38

Glede na število točk, ki jih lahko merjenec doseže v eni od meritev, je pri letalskih silah

največji poudarek na aerobni komponenti ter pri morfološkem dejavniku. Manjši poudarek je

na meritvah repetitivne moči (sklece in dviganje trupa).

V kolikor je merjenec zaradi zdravniškega razloga oproščen teka, lahko opravlja alternativen

test hoje na 1 miljo. Neposredno po opravljenem testu se merjencu izračuna aerobna kapaciteta

na podlagi izračuna VO2 max (izhajajoč iz telesne teže, starosti, spola, doseženega časa hoje na

1 miljo in odčitanega srčnega utripa neposredno po končani hoji).

2.8 Testiranje gibalnih in funkcionalnih sposobnosti za sprejem v specialne enote

avstralske vojske

Preverjanje gibalnih in funkcionalnih sposobnosti avstralskih pripadnikov oboroženih sil pred

vključitvijo v štiri tedne trajajoč selekcijski izbor za vključitev v specialne enote poteka iz

devetih testov. Celotno testiranje se izvaja v enem dnevu in obsega (Hunt idr., 2013): vskok iz

čepa, predklon sede, maksimalno število ponovitev sklec s kadenco 1 skleca/2 s, maksimalno

število ponovitev zgibe s kadenco 1 ponovitev/4 s (drža v zgornjem in spodnjem položaju zgibe

po 1 s), dviganje trupa, test agilnosti v obliki teka med postavljenimi stožci (razdalja med stožci

je 2,5 m), tek med postajami na razdalji 20 m v času signala – t. i. »beep test« (začetna hitrost

je 8,5 km/h in se stopnjuje po 0,5 km/h vsako minuto), pohod na razdalji 5 km s časovno

omejitvijo in bremenom, teže 40 kg (tek v času pohoda ni dovoljen), ter plavanje na razdalji

400 m.

2.9 Testiranje gibalnih in funkcionalnih sposobnosti v oboroženih silah skandinavskih

držav

Skandinavske države imajo med seboj zelo različne oblike testiranja. Danska baterija testov

izhaja iz zahtev operativnih nalog na podlagi opazovanj in izkušenj, izhajajoč iz delovanja v

afganistanskem konfliktu, priporočil poveljnikov vodov in vojakov ter ugotovitev raziskovalnih

skupin. Testi preostalih nordijskih držav (Finska, Švedska, Norveška) temeljijo na znanstvenih

testnih modelih, nanašajoč se na različne gibalne in funkcionalne sposobnosti, pretežno na

aerobno vzdržljivost in različne pojavne oblike moči. Vse te države pri izvedbi aerobnih testov

32

poleg klasičnega teka (tek v času 12 min, tek na 3000 m oziroma 2000 m) dodatno vključujejo

tudi aktivnosti, ki so povezane s tradicijo njihove države, kot so tek na smučeh, kolesarjenje in

plavanje. Podrobnejši opis testiranj v skandinavskih državah je podan v delu Malmberga

(Malmberg, 2011).

Danska

Danska ima poenoten osnovni test za vse rodove. Test se izvaja tako za kandidate za zaposlitev

v danski vojski kot zaposlene. Preverjanje temelji predvsem na statičnih izvedbah (izometrična

kontrakcija), kjer merjenci v določenem položaju vztrajajo do utrujenosti. Izjema so skoki iz

počepa (izmenično leva – desna noga) z obremenitvijo 20 kg. Osnovni test je prikazan na

spodnji sliki. Za posamezne rodove danskih oboroženih sil se nadalje izvajajo še posamezne

baterije testov, razdeljene po skupinah od A do D. Skupina A vsebuje teste za preverjanje

aerobne komponente, skupina B vključuje teste z anaerobno in aerobno komponento, skupina

C vključuje teste moči in skupina D vključuje teste vzdržljivosti in koordinacije. Za vojsko so

predpisane skupine A, B, C in D, za mornarico in zračne sile so predpisane skupine A, B in C.

Slika 4. Osnovni test preverjanja gibalnih in funkcionalnih sposobnosti za pripadnike danske

vojske (Malmberg, 2011).

Finska

Finska vojska ima poleg osnovnega testa gibalnih in funkcionalnih sposobnosti, ki velja za vse

pripadnike vojske (kandidate za zaposlitev, redna sestava, nabornike in rezerviste), še dodaten

funkcionalni test (streljanje, pohod, orientacijo), ki ga opravljajo profesionalni vojaki. V okviru

funkcionalnega testa se lahko pripadniki, zlasti mornariške komponente, vključijo še v test

plavanja in reševanja iz vode. Osnovni test gibalnih in funkcionalnih sposobnosti se sestoji iz

12-minutnega teka, skoka v daljino z mesta, dviganja trupa in sklec.

33

Norveška

Norveška vojska ima razdeljene teste gibalnih in funkcionalnih sposobnosti glede na kategorijo

pripadnikov. Rekruti imajo test sestavljen iz teka na 3000 m, zgibe, dviganja trupa in sklec. Za

kandidate za zaposlitev je norveška vojska l. 2011 uvedla test gibalnih in funkcionalnih

sposobnosti, ki meri aerobno komponento kandidatov (tek na tekočem traku) ter dva

izometrična testa za oceno moči zgornjih in spodnjih udov. Redno zaposleni pripadniki lahko

izbirajo med različnimi vrstami testov. Testna baterija skupine A vsebuje tek na 3000 m,

plavanje na dolžini 500 m, 10 km teka na smučeh ter 20 km kolesarjenja. Skupino B in C

sestavljajo testi, ki so vezani na funkcionalna področja (peteroboj, smučanje, biatlon, pohod

itn.). Ko pripadnik uspešno opravi eno od funkcionalnih področij iz skupine B in C, pridobi

temu ustrezni simbolni našitek.

Švedska

V osnovi ima švedska vojska test gibalnih in funkcionalnih sposobnosti sestavljen iz

premagovanja razdalje 2000 m v terenskih pogojih ter z nošenjem opreme in oborožitve ter

testov za ocenjevanje anaerobne komponente. Test aerobne komponente sestavljajo sklece,

dviganje trupa, vskok iz čepa, izometrična kontrakcija hrbtne muskulature in vesa v zgibi.

Norme uspešnosti se razlikujejo glede na dolžnost posameznika v enoti. Dolžnosti so tako

razdeljene na skupine od A do D. Skupina A predstavlja pripadnike poveljstev, skupina B

predstavlja pripadnike operativnih enot, ki delujejo v zaledju, skupina C predstavlja pripadnike

operativnih enot na težišču delovanja in skupina D predstavlja pripadnike enot za posebne

namene.

Kandidati za častnike v švedski vojski imajo za vstopne kriterije nekoliko modificirane teste

gibalnih in funkcionalnih sposobnosti glede na ostale pripadnike švedske vojske. Testna

baterija se tako sestoji iz teka med dvema točkama na razdalji 20 m s konstantnim povečanjem

hitrosti teka (t. i. beep test), testa aerobne komponente, kot ga izvajajo vsi pripadniki švedske

vojske, ter plavanja na dolžini 400 m.

2.10 Testiranje gibalnih in funkcionalnih sposobnosti v nemški vojski

Nemška vojska je do leta 2010 izvajala teste gibalnih in funkcionalnih sposobnosti, sestavljene

iz petih preverjanj: hitri tek s spremembo smeri gibanja (4 dolžine po 9 m), dviganje trupa v

času 40 s, skok v daljino z mesta, izvajanje sklec v trajanju 40 s ter tek v času 12 min (Klass,

2007).

Zaradi težav z objektivnostjo, zanesljivostjo in veljavnostjo testov, velike razlike v

učinkovitosti testa zaradi inherentne stopnje svobode v izvajanju testa (Erley idr. v Tkavc,

2011) ter škodljivih posledic za zdravje zaradi nepravilnih izvedb, zlasti sklec (Tkavc, 2011),

so v letu 2010 v nemški vojski pristopili k poskusnemu uvajanju nove testne baterije, ki je sedaj

v veljavi za preverjanje zaposlenih kakor tudi tistih, ki so kandidati za zaposlitev. Testna

34

baterija vsebuje: hitri tek s spremembo smeri gibanja, veso v zgibi ter tek na 1000 m. Način

izvedbe in minimalne norme (Bundeswehr, 2012) so podani v spodnji tabeli.

Tabela 10

Preverjanja gibalnih in funkcionalnih sposobnosti v nemški vojski

Vrsta testa Način izvedbe Minimalni kriterij Slikovni prikaz

Tek (11 x 10 m)

Začetna položaj: Leža na trebuhu

raznožno. Izvedba: Na znak preide

v stojo in z največjo možno

hitrostjo preteče razdaljo 10 m v

eno smer, se obrne in priteče nazaj

na štartno pozicijo. Na tej točki

merjenec zopet preide v ležo na

trebuhu raznožno (z glavo v smeri

teka) in prekriža roke na hrbtu.

Takoj zatem ponovno zavzame

stojo in teče naslednjo razdaljo.

Skupno preteče celotno razdaljo

5,5-krat.

≤ 60 s

Začetna pozicija za

izvedbo testa

Vesa v zgibi

Začetni položaj: Podprijem v širini

ramen, stoja na klopi, ramena v

nivoju kovinskega droga. Izvedba:

Na znak se merjenec zadrži v vesi,

merilec odmakne klop. Test se

zaključi, ko merjenec preide z

brado pod nivo prečnega

kovinskega droga.

≥ 5 s

Začetna pozicija za

izvedbo testa

Tek 1000 m

Tek poteka na zunanjem atletskem

stadionu na krožni progi, dolžine

400 m.

≤ 6 min 30 s

Pripadniki specialnih enot nemške vojske (Kommando Spezialkräfte) imajo za vstopno

testiranje kandidatov za specialne enote štiri teste, in sicer: zgibe (minimalno 5 zaporednih

ponovitev), premagovanje pehotnih ovir (oblečeni v bojno uniformo s čelado na glavi) v času

pod 1 min in 40 s, 7 km pohoda po neutrjenem in razgibanem terenu z nošenjem nahrbtnika

teže 20 kg (celoten čas pohoda ne sme presegati 52 min) in 500 m plavanja v času do 15 min

(http://www.unserebroschuere.de/kommando-spezialkrafte/DemoView/).

35

2.11 Zbirni pregled testov gibalnih in funkcionalnih sposobnosti za posamezne kategorije

pripadnikov oboroženih sil

V spodnji tabeli je podan povzetek testov kandidatov za zaposlitev oziroma kandidatov za

posamezne dolžnosti v posameznih oboroženih silah.

Tabela 11

Zbirni pregled oblik preverjanja gibalnih in funkcionalnih sposobnosti za posamezne skupine

v različnih oboroženih silah

Kategorija

pripadnikov OS

Vrste testov

TR

SD

M

IZO

M

PR

K

KV

S

SK

L

DT

R

TE

K

HIT

PL

A

ZG

I

SU

N

ST

N

VS

K

PO

H

SP

O

PP

O

DB

R

PB

R

AN

T

Slovenska vojska

Kandidati za zaposlitev

Šola za častnike

Potapljač

Izvidnik

Angleške oborožene sile

Kandidati

Kandidati za častnike

Švicarske oborožene sile

Kandidati

Oborožene sile ZDA

Kop. vojska

Mornarica

SAEL

Marinci

Letalske sile

Avstralske oborožene sile

Spec. enote

Danska

Kandidati

Norveška

Kandidati

Finska

Kandidati

Švedska

Kandidati

Kandidati za častnike

Nemčija

Kandidati

Specialne enote

Skupaj 2 4 7 5 3 12 14 13 4 8 5 1 1 3 5 1 1 1 1 5

Skupaj (%) 10 20 35 25 15 60 70 65 20 40 25 5 5 15 25 5 5 5 5 25 Legenda: TR – taping z roko, SDM – skok v daljino z mesta, IZOM – testi na podlagi izometrične kontrakcije, PRK – predklon, KVS – koraki v stran, SKL– sklece, DTR – dviganje trupa, TEK – tek (≥ 1000 m), HIT – hitri tek na kratkih razdaljah s spreminjanjem smeri gibanja, PLA – plavanje, ZGI – zgibe, SUN – sun krogle (žoge), STN – stoja na eni nogi, VSK – vskok iz čepa, POH –

pohod v formacijski opremi z nošenjem tovora, SPO – skoki iz počepa z dodatno obremenitvijo, KOL – kolesarjenje, SMT – smučarski tek, PPO – premagovanje pehotnih ovir, DBR – dvigovanje bremena, PBR – prenašanje bremena, ANT – antropološke meritve.

36

Že z zajemom in obravnavo manjšega števila testov gibalnih in funkcionalnih sposobnosti za

oborožene sile nekaterih razvitejših svetovnih držav je razviden trend preverjanja gibalnih in

funkcionalnih sposobnosti. Med obravnavanimi skupinami oboroženih sil (skupaj je

obravnavanih 20 skupin) jih 14 (70 %) izvaja test ene od različic dviganja trupa, kjer se preverja

repetitivna moč trupa. Neposredno za preverjanjem moči trupa sledi preverjanje aerobne

komponente v obliki teka na srednje razdalje (13 skupin oziroma 65 %) ter preverjanje

repetitivne moči ramenskega predela in iztegovalk rok z izvedbo testa sklec (12 obravnavanih

skupin oziroma 60 %). Sorazmerno veliko število izvedb preverjanja predstavlja tudi različice

testov statične moči (7 skupin oziroma 35 %) ter plavanja (8 skupin oziroma 40 %). Test

plavanja ima poleg pregleda aerobne komponente pri testirancu še drug pomen, tj. preizkus

znanja plavanja med kandidati, saj plavanje predstavlja temeljno aktivnost, ki omogoči

pripadnikom oboroženih sil uspešno izvedbo naloge ter preživetja na bojišču. Za preverjanje

repetitivne moči rok (upogibalke rok) in ramenskega obroča se dokaj pogosto (20 %

obravnavanih skupin) izvaja test zgibe. Podobno tudi test gibljivosti v obliki predklonov. Vsi

do sedaj navedeni testi imajo skupno značilnost, da jih je mogoče izvajati v športni dvorani,

fitnesu ali na atletskem stadionu (predvsem tek) in da preverjajo v večini vzdržljivost,

repetitivno moč in deloma gibljivost. Preverjanje gibalnih in funkcionalnih sposobnosti v obliki

pohodov z nošenjem bremena (v obliki napolnjenih nahrbtnikov in oborožitve), kjer se preverja

tako vzdržljivost kot splošna moč posameznika, se v večini izvaja le pri pripadnikih, ki

kandidirajo za sprejem v posebne enote. Razlog je verjetno v tem, da tovrstni pohodi zahtevajo

bistveno večjo logistično podporo, daljši čas preverjanja in večjo možnost morebitnih poškodb

v primerjavi s testi, opravljenimi v »laboratorijskem« okolju. Podobno velja za funkcionalne

teste, kot so dvigovanje in odlaganje bremena (vreče, napolnjene s peskom) na določeno višino

ali prenašanje bremena (posoda z vodo) na predpisano razdaljo. Pomisleki za izvedbo teh testov

se porajajo zlasti pri testiranju novincev zaradi nepravilno uporabljene tehnike dvigovanja in

prenašanja ter posledično večje možnosti poškodb med testiranci (Rayson, Holliman in

Belyavin, 2000).

Med opravljenimi testi je zaznati sorazmerno majhno število preverjanj preostalih gibalnih in

funkcionalnih sposobnosti kandidatov, kot so: hitrost, eksplozivna moč, ravnotežje in

preciznost. Izvajanje antropoloških meritev s poudarkom na indeksu telesne mase in odstotkom

maščobe v telesu je zlasti stalna praksa v ameriških oboroženih silah, kar pa ni značilno v

oboroženih silah evropskih držav.

37

3 GIBALNE IN FUNKCIONALNE SPOSOBNOSTI IN NJIHOVA APLIKACIJA PRI

NALOGAH PRIPADNIKOV OBOROŽENIH SIL

Gibalne in funkcionalne sposobnosti omogočajo gibanje in s tem izpolnjevanje ene od zahtev

za možnost ohranitve vrste. Če so v davni preteklosti gibalne in funkcionalne sposobnosti

takratnega človeka služile predvsem za lov, obrambo pred napadalci ter za preživetje družine

in skupnosti, se je z evolucijo razvoja in tehničnega napredka pomen gibalnih in funkcionalnih

sposobnosti bistveno spremenil. V sodobnem svetu se v skladu z različnimi pojavnimi oblikami

delovanja človeka po eni strani zmanjšuje pomen gibalnih in funkcionalnih sposobnosti, po

drugi strani pa so zahteve vse večje (razvoj vrhunskega športa ipd.). S pojavom informacijske

tehnologije in umetne inteligence ter njihovo integracijo v poslovne in tehnološke procese in v

dnevno življenjsko rutino človeka se zahteva po visoki stopnji razvitosti gibalnih in

funkcionalnih sposobnosti zmanjšuje. V nasprotju z gibalno komponento se tako zvišuje

kognitivna komponenta človeka. Sodoben življenjski slog (sedeči položaj in prisiljena drža,

hitra in neuravnotežena prehrana, zaužitje večjih količin sladkih pijač in ergogenih substanc,

vožnja z vozili na lasten pogon itn.) posledično vpliva na pojav novodobnih bolezni, kot so:

debelost, bolezni srca in ožilja in druge oblike bolezni, za nastanek katerih je med drugim tudi

razlog v nezadostni gibalni aktivnosti. Po drugi strani zahteva vrhunski šport neprestano

prizadevanje po povečanju gibalne zmožnosti in učinkovitosti, kar v nekaterih skrajnostih

privede tudi do prevelikega naprezanja, pretirane uporabe prehranskih dodatkov in nemalokrat

do zaužitja nedovoljenih substanc. Kljub sodobnemu načinu življenja pa sta v nekaterih

dejavnostih razvitost gibalnih in funkcionalnih sposobnosti ter strokovno znanje še vedno

ključna dejavnika uspešnega delovanja. Brez ustrezne manifestacije gibalnih in funkcionalnih

sposobnosti pripadniki varnostnih in oboroženih sil, gasilci, jamarji, gorski reševalci, rudarji,

gozdarji, kmetje in številni drugi ne morejo opravljati svoje dejavnosti kvalitetno in varno.

Rayson (1998) ugotavlja, da kljub avtomatizaciji in robotizaciji na delovnih mestih ostajajo

številni poklici z zahtevano visoko telesno pripravljenostjo za uspešno izvedbo nalog. Izbor

delavcev s potrebnimi gibalnimi in funkcionalnimi sposobnostmi, povezanimi z zahtevami

poklica, zmanjša verjetnost (neracionalne) pristranosti izbora, zmanjša nevarnost tveganja

poškodb pri delu in zagotavlja ustrezno operativno učinkovitost. Katere pojavne oblike gibalnih

in funkcionalnih sposobnosti so dominantne in katere manj pomembne za posamezno

dejavnost, se lahko ugotavlja skozi ustrezne analize procesov, nalog in aktivnosti, ki jih

posamezniki opravljajo. Gibalne in funkcionalne sposobnosti vsakega posameznega vojaka

kakor tudi celotne enote predstavljajo enega temeljnih elementov bojne pripravljenosti in

dobivajo pri usposabljanju vsake sodobne vojske čedalje večji pomen (Karpljuk idr., 2001).

V nadaljevanju je podanih nekaj definicij različnih avtorjev, ki opredeljujejo gibalne in

funkcionalne sposobnosti. Gibalne sposobnosti so notranje dispozicije človeka, ki so odgovorne

za razlike v gibalni učinkovitosti (Jošt in Agrež v Dernikovič, 2010, Pistotnik, 2011). Gibalne

sposobnosti so sposobnosti, odgovorne za izvedbo človekovega gibanja (Pistotnik, 2011).

Gibalne sposobnosti so naravne danosti človeka, ki so odvisne od nivoja delovanja različnih

38

upravljavskih sistemov v njegovem telesu in predstavljajo zmožnost izkoristka teh potencialov

pri doseganju zastavljenih ciljev (Pistotnik, v Ožbolt, 2008). Gibalne sposobnosti predstavljajo

enega od podsistemov sistema človek. Sem sodijo vse tiste psihosomatične dimenzije, ki

odrejajo posameznikovo motorično učinkovitost in od katerih je odvisno izvajanje raznih

motoričnih nalog (Šturm in Strojnik, 1994).

Oblikovanja modela gibalnih dimenzij so se lotili številni avtorji. Model, ki predstavlja osnovo

za številne raziskave, je predstavil Kurelić s sodelavci (Kurelić idr. v Valant Velepec, 2009).

Prvi dve dimenziji oziroma mehanizma sta povezana v mehanizem za centralno regulacijo

gibanja, ki predstavlja informacijsko komponento gibanja. Odloča o učinkovitem reševanju

gibalnih problemov, povezanih z oblikovanjem novih gibalnih struktur, s prilagajanjem

obstoječih struktur novim pogojem in s hitrim reševanjem gibalnih nalog. Drugi dve dimenziji

tvorita mehanizem za energijsko regulacijo gibanja. Ta mehanizem ureja učinkovitost gibanja

z vidika energijske komponente, pri katerem je učinkovitost odvisna od količine sile,

proizvedene v časovni enoti, in količine opravljenega dela. Na tretji, najvišji ravni, se nahaja

mehanizem za regulacijo gibanja, imenovan generalni faktor motorike.

Slika 5. Model strukture gibalnih sposobnosti po Kurelić idr. (Kurelić idr. v Valant Velepec,

2009).

Nomotetični model delitve (delitev glede na splošne – naravne zakone) gibalnih in

funkcionalnih sposobnosti (Pistotnik, 2011) pravi, da je prostor gibanja, ki je na upravljavskem

nivoju delovanja centralnega živčnega sistema (CŽS) opredeljen z dvema oziroma

sekundarnima gibalnima sposobnostma, ki sta odgovorni za človekovo gibanje in kažeta nivo

delovanja CŽS. Na podlagi navedenega se gibalni podsistem v prvi vrsti deli na sposobnost za

regulacijo energije (omogoča optimalno izrabo energijskih potencialov pri izvedbi gibanja) in

39

na sposobnost za regulacijo gibanja (oblikovanje, uresničevanje in nadziranje izvedbe gibalnih

nalog v prostoru in času). Omenjenima sekundarnima gibalnima sposobnostma (delujeta na

nivoju CŽS) je podrejenih šest primarnih gibalnih sposobnosti (kot kaže slika spodaj).

Slika 6. Nomotetični model delitve gibalnih sposobnosti (Pistotnik, 2011).

Po tej klasifikaciji se vzdržljivost (pogostokrat s strani številnih avtorjev uvrščena med osnovne

gibalne sposobnosti) uvršča med funkcionalne sposobnosti, saj je povezana z delovanjem

dihalnega in krvno-žilnega sistema ter motivacije (Pistotnik, 2011). Ušaj (1994) navaja, da so

človekove motorične sposobnosti, s katerimi se srečujemo v športu, naslednje: koordinacija,

gibljivost, moč, hitrost in vzdržljivost.

Za potrebe raziskovanja se običajno uporabljajo poenostavljeni modeli gibalnih (motoričnih) in

funkcionalnih sposobnosti, na podlagi katerih za meritve najpogosteje izberemo teste, s

katerimi merimo moč, koordinacijo gibanja, hitrost, ravnotežje, gibljivost, preciznost in

vzdržljivost (Meško, 2008). Za potrebe delovne učinkovitosti in preprečitve delovnih poškodb

se za potrebe organizacije praviloma izvajata dve vrsti testov gibalnih in funkcionalnih

sposobnosti (Jackson, A. S., 2000):

- Testi na podlagi merjenja sposobnosti pripadnikov za opravljanje delovnih nalog, ki

zahtevajo določeno gibalno in funkcionalno sposobnost (npr. vzdržljivost, eksplozivna

moč, repetitivna moč in gibljivost) z dodatnim morfološkim testom (% telesne maščobe).

- Testi, povezani z zahtevami na delovnem mestu (npr. plezanje na drogove, tek čez ovire,

dvigovanje in nošenje težkih bremen, vzpenjanje po stopnicah oziroma lestvi, simulacija

vleke (nošenja) osebe, ki je pod vplivom opojnih substanc ali je ranjen, simulacija

PROSTOR GIBALNIH SPOSOBNOSTI

SPOSOBNOST REGULACIJE

ENERGIJE

SPOSOBNOST REGULACIJE

GIBANJA

MOČ HITROST KOORDINACIJA GIBLJIVOST

RAVNOTEŽJE PRECIZNOST

40

obvladovanja in vklepanja osebe, simulacija dvigovanja in upravljanja z delovnim strojem

itn.).

Gibalne sposobnosti so tako kot druge človekove sposobnosti deloma prirojene, v določeni meri

pridobljene (Pistotnik, 2011). Prirojene gibalne sposobnosti pa se lahko deloma preseže z

ustrezno usmerjeno gibalno aktivnostjo. Prirojene gibalne sposobnosti so predvsem povezane

s tipom mišičnih vlaken in določenimi morfološkimi dejavniki, ki vplivajo na manifestacijo

določene gibalne sposobnosti. V nadaljevanju je podan opis posamezne gibalne sposobnosti ter

dodatno funkcionalne sposobnosti (vzdržljivost) kot ene od lastnosti, ki je nepogrešljiva pri

operativnem delovanju posameznika. Dodatno je še opredeljen pomen posamezne gibalne

sposobnosti na aktivnosti pripadnikov oboroženih sil.

3.1 Moč

Moč je motorična sposobnost za učinkovito izkoriščanje sile mišic pri premagovanju zunanjih

sil (Pistotnik, 2011). Sila mišice nastane na podlagi sproženega živčnega impulza, ki se prenaša

po α-motonevronu vzdolž eferentnih živčnih vlaken do sinaptičnih spojev. Pri tem se v

sinaptični reži sprošča acetilholin, ki prenaša ekscitacijski signal na motorično končno ploščico

in povzroči akcijski potencial (depolarizacija motorične končne ploščice). Depolarizacija se širi

vzdolž T-cevčic v mišična vlakna, kjer povzroči izločanje kalcija (Ca2+), ki je skladiščen v

sarkoplazemskem retikulumu. Kalcij aktivira troponinski kompleks, ki povzroči vezavo

aktinske in miozinske nitke v sarkomeri. Vezava aktinske in miozinske nitke povzroči vzdolžno

krčenje sarkomere, kar povzroči krčenje celotne mišice (Komi, 1992; Lasan, 2004). Krčenje

mišice se preko mišično-kitnega kompleksa in preko ročice, ki jo predstavljajo kosti,

manifestira v gibanju uda in premagovanju zunanjih sil. Moč se kot oblika sposobnosti

regulacije energije izraža v različnih oblikah. Ušaj (Ušaj v Valant Velepec, 2009) ločuje moč

na tri vidike: vidik deleža aktivne mišične mase, vidik tipa mišičnega krčenja in vidik silovitosti.

41

Slika 7. Razdelitev vrste moči glede na vidike (Ušaj v Velepec Valant, 2009).

Z vidika deleža aktivne mišične mase je za splošno in specifično moč značilno (Ušaj,1994):

a) Splošna moč – moč celotnega mišičevja posameznika, ki je povezana tudi z njegovo

konstitucijo in značajem. V oboroženih silah se splošna moč še zlasti manifestira pri

prenosu težjega bremena na daljših razdaljah (pohodi s polno bojno opremo), kjer se za

premagovanje sile bremena aktivirajo vse osnovne mišične skupine (mišice vratu,

ramenskega obroča, gornjih udov, v centralnem (abdominalnem) delu telesa, medeničnega

obroča in spodnjih udov). Pri tem je potrebno poudariti, da se teža opreme, ki jo vojaki

nosijo na operativnih nalogah, spreminja glede na tip in poslanstvo enote. Za primerjavo je

v spodnji tabeli podanih nekaj primerov za posamezne enote oziroma vojaške operacije

(NATO – RTO, 2009). Povprečna teža bremena, ki ga nosijo pripadniki oboroženih sil na

operacijah, dosega med 40 in 60 kg, kar zajema oblačila (tista, ki jih vojak nosi na sebi, in

tista, ki so rezervna v nahrbtniku), osebno oborožitev s pripadajočim strelivom, zaščitno

opremo (neprebojni jopič, čelada, kolenski ščitniki itn.), opremo za vkopavanje, ustrezno

količino hrane, opremo za prenočevanje (spalna vreča, bivak itn.) ter različno dodatno

opremo (oprema za nočno delovanje – nightvision itn). Iz spodnje tabele lahko tudi

razberemo, da se teža opreme s sodobnimi oborožitvenimi sistemi in sodobnimi materiali

(kevlar, gore-tex itn.) ne zmanjšuje, temveč se v določenih primerih celo zvišuje. V teoriji

42

velja, da teža tovora vojaka naj ne presega teže 40 % telesne teže vojaka (Deuster, 2007),

v praksi pa je to pogostokrat preseženo. Pri večji teži bremena je vojak na bojišču počasen,

kar zmanjšuje verjetnost za preživetje. Zato je splošna moč oziroma ustrezna konstitucija

vojaka (z večjo količino mišične mase) izrednega pomena za zahtevano prenašanje teže

bremena, ki ga vojak nosi na operativnih nalogah.

Tabela 12

Teža opreme na posameznih vojaških operacijah oziroma glede na tip enote

Operacije /Enote Teža opreme [kg]

Francoske enote v I. svetovni vojni 39

Britanske enote v I. svetovni vojni 30

Francoska tujska legija (I. svetovna vojna) 45

Angleške specialne enote Chindits v Burmi (II.

svetovna vojna) 31–41

Ameriške enote v severni Afriki (II. svetovna

vojna) 60

Ameriški marinci v korejski vojni 38

Ameriške enote v vietnamski vojni 34

Vojna za Falklandsko otočje (britanske enote) 54

b) Specifična moč – moč, ki se kaže v nekem specifičnem gibanju (npr. metalci kopja, diska

ali kladiva, dvigovalci uteži itn.). V oboroženih silah se specifična moč manifestira v

številnih nalogah, kot so: vlečenje ali nošenje ranjenega tovariša, plezanje po vertikalni

vrvi, rokovanje s težko opremo itn.

Tip mišičnega krčenja se lahko nadalje deli na pet kategorij (Lasan 2004, Moran in McGlynn,

1997):

a) Izometrično krčenje, pri katerem je napetost v mišici izenačena z nasproti delujočimi

silami. Dolžina mišice navidezno ostaja nespremenjena (ni zaznati zunanjega gibanja

oziroma spremembe kota v sklepu), v praksi pa prihaja do zmernega krčenja z namenom

izenačevanja efekta elastičnosti, ki je posledica delovanja zunanje sile na celotni mišično-

kitni sistem.

b) Koncentrično krčenje (pozitivna kontrakcija), pri katerem je napetost v mišici izenačena z

nasproti delujočimi silami, dolžina mišice pa se krajša.

c) Ekscentrično krčenje (negativna kontrakcija), pri katerem je napetost v mišici izenačena z

nasproti delujočimi silami, dolžina mišice pa se povečuje.

d) Izotonično krčenje, pri katerem je napetost v mišici stalna; teža bremena je konstantna.

e) Izokinetično krčenje je oblika, pri kateri se mišica krči s konstantno hitrostjo skozi celotno

območje gibanja.

43

Glede na akcijske kriterije, ki opredeljujejo, kako se mišična sila pojavlja pri aktivnosti človeka,

se moč deli na tri osnovne pojavne oblike (Pistotnik, 2011):

a) Eksplozivna moč – se pojavlja kot maksimalni začetni pospešek, ki se doseže pri

premikanju telesa v prostoru ali pri delovanju na predmete v prostoru. Izraža se predvsem

pri specifičnih celostnih gibalnih aktih, kjer je gibanje ena sama zaključena celota (npr. met

predmeta, skok, udarec). Pri cikličnem gibanju se eksplozivna moč izraža pri kratkih

šprintih (od 10 do 30 m). Ocenjuje se, da je eksplozivna moč prirojena v obsegu h2 = 0,80.

Eksplozivna moč se pri pripadnikih oboroženih sil izraža v številnih nalogah, kot so:

dvigovanje iz ležečega strelskega položaja, hitri teki in zavzemanja strelskega položaja,

prehodi čez oviro, met ročnega eksplozivnega telesa, udarec – borilne veščine itn.

b) Repetitivna moč – je sposobnost opravljanja dolgotrajnega mišičnega dela na osnovi

izmeničnih kontrakcij in relaksacij (Pistotnik, 2011). To se odraža v ponavljajočem se

premagovanju zunanjih sil. Izraža se predvsem pri izvajanju cikličnih gibanj. Pri

premagovanju zunanje sile delujejo mišice v submaksimalni obremenitvi, kar omogoča

vključitev večjega deleža aerobnih energijskih procesov in s tem podaljšano aktivnost

gibanja. Na repetitivno moč vplivajo še respiratorna učinkovitost, kardiovaskularna

stabilnost, utrujenost in motivacija za delo (Valant Velepec, 2009). Stopnja prirejenosti je

h2 = 0,50, kar pomeni, da jo lahko z ustrezno vadbo znatno povečamo (predvsem na račun

izboljšane interne in medmišične koordinacije ter hipertrofije oziroma povečanega

prečnega preseka mišice). Repetitivna moč se izraža pri izvajanju časovno daljših in

ponavljajočih se aktivnostih, kot so: pohodi, plezanje po vertikalni vrvi ali drogu, izdelava

zaklonilnika, ponavljajoče vkrcanje in izkrcanje iz motornih ali oklepnih vozil itn.

c) Statična moč – je sposobnost dolgotrajnega izometričnega mišičnega napenjanja (ni

premikanja mišičnih pripojev, ni spreminjanja dolžine mišice ali spremembe kota v

sklepu). Pojavlja se takrat, ko se sila mišic upira neki zunanji sili ali ko se ob mišičnem

napenjanju zavestno ne izvede giba (Pistotnik, 2011, Moran in McGlynn, 1997). Stopnja

prirejenosti statične moči h2 = 0,50. Pri statičnem naprezanju se na zunaj ne opazi

spreminjanje kota sklepa ali sprememba dolžine mišic, vendar se v notranjosti aktivnih

mišic kljub temu pojavlja manjša koncentrična kontrakcija. Razlog je v elastičnem

napenjanju kitnega sistema, s pomočjo katerega se mišice pripenjajo na kosti. Statična moč

je zlasti pomembna pri aktivnostih, kjer je potrebno zadržati neko telo (predmet) v

določenem mirovanju.

Pri moči se pojavljata še dva pojma, in sicer absolutna moč in relativna moč. Absolutna moč je

povezana z maksimalno močjo, ki jo lahko manifestira posamezna mišična skupina. Relativna

moč je absolutna moč, izražena na kilogram telesne teže. Pri pripadnikih oboroženih sil prihaja

do izraza tako absolutna kot relativna moč (Wenger, 2007). Absolutna moč je potrebna pri

premikanju ali nošenju težkega kompaktnega bremena (npr. met eksplozivnega telesa ali

44

nošenje vojaške opreme). Relativna moč prihaja predvsem do izraza pri dvigovanju, spuščanju

ali premikanju lastnega telesa (npr. pri plezanju ali plazenju).

V praksi se uporabljajo še naslednji pojmi, povezani z močjo (Lasan, 2004, Komi, 1994, Moran

in McGlynn, 1997):

- Mišična sila (Force) [N] – je sposobnost mišice, da opravi delo.

- Mišična jakost (Strength) – je največja sila ali moment, ki jo je mišica ali mišična skupina

sposobna razviti ob določeni hitrosti (maksimalna sila). Meri se z zmožnostjo izvedbe ene

ponovitve določene vaje pri največjem naporu (npr. največja teža, ki jo lahko oseba dvigne

pri vaji dvigovanja uteži v enkratnem poskusu).

- Mišična moč (Power) [W = J/s = Nm/s] – je hitrost opravljenega dela; delo opravljeno v

enoti časa; produkt sile in hitrosti. Je sposobnost mišice ali mišične skupine, da proizvede

visoko stopnjo moči v kratkem času (eksplozivna moč). Razmerje transformacije metabolne

energije v delo ali toploto.

- Vzdržljivost v moči (muscular endurance) – je sposobnost mišice ali mišične skupine, da

vzdržuje kontinuirano kontrakcijo (koncentrično, ekscentrično ali izometrično) v določenem

času. Meri se s številom ponovitev določenega gibanja (npr. zgibe, sklec itn.).

3.2 Hitrost

Hitrost je največja sposobnost gibanja, ki je posledica delovanja živčnega sistema in mišic. Je

funkcija razdalje in časa (Moran in McGlynn, 1997). Pri tem ločimo hitrost posameznega giba,

zaporedje gibov (frekvenca gibanja), hitrost reakcije (odziva), štartna hitrost – hitrost

pospeševanja iz mirovanja do najvišje možne hitrosti (Ušaj, 1994). Pistotnik (2011) opredeljuje

hitrost kot sposobnost izvesti gibanje z največjo frekvenco (hitro ponavljanje gibov) ali v

najkrajšem možnem času. Značilno za hitrost je, da je v visoki meri odvisna od prirojenih

lastnosti (genotip). Stopnja prirojenosti h2 = 0,90. Dejavniki, ki vplivajo na hitrost, so (Pistotnik,

2011):

- fiziološki dejavniki (aktivnost gibalnih centrov, prevodnost živčnih poti in prehodnost

sinaps, delovanje centra za inverzno regulacijo gibanja, mišični tonus),

- biološki dejavniki (struktura mišičnih vlaken, energijske zaloge v mišici),

- psihološki dejavniki (motivacija – največja motivacija vojaka je prav gotovo preživetje na

bojišču; trema),

- morfološke značilnosti telesa (voluminoznost telesa, premeri sklepov, odstotek podkožnega

mastnega tkiva, longitudinalna dimenzionalnost skeleta) in

- razvitost primarnih gibalnih sposobnosti (gibljivost, eksplozivna moč, koordinacija).

Hitrost, povezana z aktivnostjo mišice, je razdeljena v tri faze (Lasan, 2004):

45

- latentna faza – je obdobje od delovanja živčnega impulza na mišično celico do začetka

naraščanja napetosti (prenos signala po alfa motonevronu), ki traja praviloma od 1 do 2

milisekunde pri hitrih mišicah in do 10 milisekund pri počasnih mišicah;

- faza krčenja – obdobje od začetka krčenja do njenega maksimuma, čas trajanja je okoli 10

milisekund pri hitrih mišicah in do 100 milisekund pri počasnih mišicah;

- faza sprostitve.

Plisk (Plisk v Miller, 2012) deli hitrost v tri faze:

- faza pospeševanja do točke, ko je dosežena maksimalna hitrost (do 10 m za tek na dolžini

40 m oziroma 30 do 40 m za tek na dolžino 100 m),

- faza vzdrževanja maksimalne hitrosti,

- faza upadanja hitrosti (v kolikor trajanje aktivnosti presega zmožnosti posameznika

ohranjanja maksimalne hitrosti – npr. tek na dolžino, ki je daljša od 200 m).

Hitrost kot gibalna sposobnost pripadnikov oboroženih sil je izredno pomemben faktor

preživetja na bojišču. V sodobnih vojaških operacijah se ključni in odločilni vojaški spopadi

odvijajo v naseljih (npr. Mogadiš, Bosna in Hercegovina, Čečenija, Irak, Sirija itn.), kjer so za

preživetje in izvedbo naloge potrebni hitri tek čez ceste in ulice ter zavzemanje kritja izza

statičnih (neprebojnih za izstrelke pehotne oborožitve) objektov. Blount idr. (2010) navajajo,

da je odzivni čas strelca, ko le-ta zazna in identificira tarčo, nameri in sproži strel, v povprečju

0,902 s. Torej ima vojak na drugi strani veliko možnost preživetja, če uspe premagati potrebno

razdaljo prej kot v 1 sekundi, vključno s prehodom v kritje. Študija je bila opravljena z

namenom ugotovitve možnosti preživetja med ekspertno skupino sedmih vojakov, za katere je

bil opravljen test hitrosti na razdalji 12 jardov (10, 97 m) v laboratorijskih pogojih. Vojaki so

na testu nosili bojno opremo, kot jo sicer nosijo na bojišču. Najhitrejši je razdaljo pretekel v 2,9

s (v = 3,78 m/s) in najpočasnejši v 4,69 s (v = 2,34 m/s). Tako bi v primeru teka čez 6 m široko

cesto/ulico najhitrejši vojak imel 84-odstotno možnost preživetja, medtem ko bi počasnejši

vojak imel 0,75 % možnosti preživetja pri odzivnem času strelca 0.902 s. Na spodnji sliki je

podana krivulja možnosti preživetja vojaka za posamezno hitrost glede na odzivni čas 0.902 s

s strani nasprotnika.

46

Slika 8. Možnost preživetja za primer, da je odzivni čas strelca 0.902 s

(Blount, E. M. idr., 2010).

Poleg faktorja preživetja je hitrost pri pripadnikih pomembna tudi za izvedbo ostalih nalog, ki

so povezane s poslanstvom enote, kot so: prenos ranjenca, reakcija na vpad v zasedo, prehod

čez naravne in umetne ovire itn.

3.3 Koordinacija

Koordinacija je sposobnost kar najbolj usklajenega gibanja tudi v nenavadnih in (ali) zelo

napornih gibanjih. Pomembna je kar največja stopnja naučenosti gibanj, ki naj bi bila čim manj

podvržena motnjam (Ušaj, 1994). Koordinacija je posledica optimalne usklajenosti delovanja

vseh ravni osrednjega živčevja in skeletnih mišic (Lasan, 2004). Je sposobnost hitrega

uresničevanja sestavljenih gibalnih nalog. Določa jo visoka stopnja plastičnosti živčnega

sistema, ki omogoča prilagoditev, rekonstrukcijo in oblikovanje gibalnih programov

(Dernikovič, 2010). Koordinacija je sposobnost učinkovitega oblikovanja in izvajanja

kompleksnih (sestavljenih, zapletenih) gibalnih nalog. Kaže se v učinkoviti uskladitvi časovnih

in prostorskih elementov gibanja. Pri tem morata v telesu potekati dva procesa: 1. načrtovanje

gibalnega programa in 2. njegovo uresničevanje – v okviru zastavljenega načrta ali pa s

sprotnimi popravki, ki jih zahteva okolje, v katerem se gibanje izvaja (Pistotnik, 2011).

Ocenjena stopnja prirejenosti koordinacije h2= 0,80.

Požar (2008) na podlagi raziskav navaja, da se med sposobnostmi, ki jih uvrščamo v

koordinacijo gibanja, najpogosteje pojavljajo naslednje sposobnosti: koordinacija gibanja

celega telesa, koordinacija gibanja rok in nog, koordinacija gibanja rok, koordinacija gibanja

preživetje – počasnejši vojak

preživetje – hitrejši vojak

Razdalja [m]

Preživetje [%]

47

nog, agilnost, koordinacija gibanja večjih mišičnih skupin, hitro izvajanje kompleksnih

motoričnih nalog, hitrost učenja motoričnih nalog, reorganizacija gibalnih stereotipov,

motorična informiranost, timing, hitrostna koordinacija, kompleksna koordinacija, realizacija

ritmičnih struktur, sposobnost uravnavanja gibanja, orientacijska sposobnost, integracijska

sposobnost in sposobnost adaptacije.

Za delo v oboroženih silah se koordinacija kaže kot pomembna v tistih dejavnostih, kjer prihaja

do izraza velika kompleksnost gibanja ob hkratni zahtevi po čim hitrejši izvedbi gibanja

(vstop/izstop iz bojnega vozila, premagovanje naravnih in fortifikacijskih ovir, plazenje,

ognjeno delovanje v gibanju itn). Najpomembnejša pri delu v oboroženih silah je vsekakor

koordinacija gornjih in spodnjih udov (kot so roke/noge), koordinacija med rokami in očmi ter

koordinacija gibanja rok v komolcu ali rami v povezavi z gibanjem prstov (zlasti pri streljanju).

Poleg pozitivnih gibalnih učinkov ima dobra razvitost koordinacije med drugim tudi vpliv na

osebnostne lastnosti pripadnikov oboroženih sil. Kot je pokazala raziskava (Velepec Valant

idr., 2009), ima koordinacija kot gibalna sposobnost značilno povezavo z osebnostnimi

lastnostmi pripadnikov Slovenske vojske. Rezultati so pokazali, da so testiranci, ki so bili slabši

v testu poligon vzvratno, izkazali večjo stopnjo živčnosti, potrtosti in impulzivnosti ter so bili

manj socialni. Testiranci, ki so bili boljši v testu gibanja v obliki osmice s predklonom, so

izkazovali večjo stopnjo ekstravertiranosti, tj. pripadniki so bili bolj odprti za zunanje dejavnike

in ljudi.

Pomemben negativni dejavnik, ki lahko vpliva na gibalno učinkovitost pripadnikov oboroženih

sil, je utrujenost in njen vpliv na koordinacijo. Raziskave kažejo, da ima utrujenost

najrazličnejše posledice na kakovost izvedbe gibanja: od zmanjšanja moči ter hitrosti, do

spremenjene oz. slabše koordinacije in zaznavanja položaja telesa oziroma telesnih segmentov.

Kakšen vpliv ima utrujenost in v kakšni meri bo delovala na posamezne sposobnosti, je odvisno

tudi od intenzivnosti in trajanja napora (Dereani, 2010). Z opazovanjem upogiba in iztega

kazalca na roki med 20 s trajajočo nalogo (fleksija in ekstenzija z maksimalno hoteno hitrostjo)

pri 10 merjencih je bilo ugotovljeno, da so se začele spremembe v gibanju dogajati že med 7.

in 9. sekundo in se nadaljevale do konca naloge (Rodrigues idr., 2009). S pomočjo EMG

meritev so bile opažene spremembe na nivoju medmišične koordinacije ekstenzorjev in

fleksorjev. Splošna ugotovitev iz poskusa je, da je prišlo do zmanjšanja motoričnega

(gibalnega) nadzora, medtem ko so moč, hitrost in amplituda gibanja ostali nespremenjeni.

Pojav utrujenosti, in s tem povezanega padca koordinacije, je pri pripadnikih oboroženih sil

stalnica pri opravljanju operativnih nalog. Ta negativni pojav ima lahko za posledice različne

poškodbe, ki se lahko zgodijo pri taktičnem delovanju. Vkrcanje/izkrcanje iz bojnih vozil

pehote je zgolj eden od primerov, kjer lahko padec koordinacije vpliva na hitrost izvedbe naloge

oziroma na poškodbo vojaka (udarec z golenico ali glavo v rob vozila, neprimeren seskok iz

vozila itn.).

48

3.4 Gibljivost

Gibljivost je gibalna sposobnost izvajanja velikih razponov (amplitud) gibov v sklepih ali

sklepnih sistemih posameznika (Pistotnik, 2011). Gibljivost je možnost izvajanja giba z

največjo mogočo amplitudo v enem ali več funkcionalno povezanih sklepih. Pri tem so

upoštevane vse stopnje prostosti: fleksija in ekstenzija, addukcija in abdukcija, rotacija in

cirkumdukcija (Lasan, 2004). Dejavniki, ki pogojujejo gibljivost, so (Pistotnik, 2011):

- notranji (anatomski, morfološki, fiziološki, biološki in psihološki) ter

- zunanji (temperatura okolja, obdobje dneva, prehrana).

Na podlagi raziskav je bila gibljivost predstavljena kot večdimenzionalna sposobnost, kjer je

njena pojavnost v osnovi opredeljena s topološkimi kriteriji, akcijskimi kriteriji in prostorskimi

kriteriji (Pistotnik, 2011). Topološki kriteriji delijo pojavne oblike gibljivosti na telesne

segmente oziroma na sklepe in sklepne sisteme. Pri tem opredeljujemo gibljivost ramenskega

obroča, gibljivost trupa in gibljivost kolčnega sklepa. Akcijski kriteriji opredeljujejo gibljivost

glede na tip osnovnega giba v sklepu oziroma sklepnem sistemu, kot so: upogibanje,

iztegovanje, primikanje, odmikanje in sukanje (Behnke v Bezgovšek, 2013). Po prostorskih

kriterijih se gibljivost opredeljuje glede na ravnino, v kateri se gib izvaja –čelna (deli na

sprednjo in zadnjo stran), bočna (deli na levo in desno) in vodoravna (deli na zgornjo in

spodnjo) – slika spodaj.

Slika 9. Anatomske ravnine in osi

(Stagni, Fantozzi, Cappello in Cappozzo, 2006; Behnke v Bezgovšek, 2013).

x

y

z

Čelna (frontalna) ravnina (določa jo

čelna in dolžinska os)

Vodoravna (horizontalna) ravnina

(določa jo globinska in čelna os)

Globinska os

Dolžinska os

Bočna (sagitalna) ravnina (določa jo

globinska in dolžinska os) Čelna os

49

V splošnem poznamo dva tipa gibljivosti (Deuster, 2007; Pistotnik, 2011):

- dinamična oziroma aktivna – se nanaša na tisto pojavno obliko gibljivosti, pri kateri se

maksimalni razpon giba doseže z lastno, notranjo mišično aktivnostjo, tj. mišice agonisti

raztezajo mišice antagoniste na istem telesnem segmentu. Ta oblika gibljivosti je v veliki

meri odvisna od moči agonistov in prožnosti vezivno-mišičnega tkiva antagonistov. Kot

primer dinamične gibljivosti pri operativnem delovanju je met ročne bombe, udarci z roko

in nogo pri samoobrambi, dolžina koraka pri prehodu skozi oviro itn.

- statična oziroma pasivna – se nanaša na maksimalen razpon gibanja določenega sklepa ali

sklepnega sistema, ki je povzročen s strani zunanjega dejavnika (npr. pritisk s strani

partnerja, teža bremena, gravitacija). Ta oblika gibljivosti je odvisna predvsem od prožnosti

vezivno-mišičnega tkiva.

Pri operativnem delovanju je aktivna gibljivost pomembnejša, saj se veliki razponi gibov pri

delovanju najpogosteje dosegajo aktivno. Izvedba gibov z veliko amplitudo omogoča delovanje

sile na daljši poti (pri odrivih, sunih, metih, zamahih), manjšo frekvenco gibov pri enaki hitrosti

(šprintu) in bolj racionalno premagovanje ovir (tek čez ovire, gimnastika) (Ušaj v Velepec,

2009).

Gibljivost je posamezniku prirejena v vrednosti h2 = 0,5. Torej je gibljivost kot gibalno

sposobnost možno še v veliki meri dodatno pridobiti z ustreznim in usmerjenim treningom.

Gibljivost posameznika predstavlja pomemben delež pri športnih, operativnih ter vsakodnevnih

aktivnostih. Z visokim nivojem gibljivosti preprečujemo težave, povezane z mišičnimi in

sklepnimi poškodbami, povečujemo učinkovitost gibanja, povečujemo ravnotežje,

zmanjšujemo reakcijski čas in zmanjšujemo verjetnost nekoordiniranega, nespretnega gibanja

(Moran in McGlynn, 1997). Ustrezna gibljivost omogoča pripadnikom oboroženih sil izvedbo

različnih telesno zahtevnih nalog, kot so: dviganje bremena, nalaganje tovora, plezanje, skoki

s padalom, preskoki čez različne naravne in umetne ovire (zid, deblo, jarek ipd.), vzpenjanje po

vertikalni vrvi ali drogu ipd., z večjo učinkovitostjo ter z manjšo možnostjo poškodb (NATO

Training Team, 2008; Hauschild idr., 2014). Prav tako je za potrebe optimalnega delovanja

pripadnikov oboroženih sil hkraten trening moči in gibljivosti neizbežen. Trening gibljivosti

brez hkratnega treninga moči oslabi mišično in vezivno tkivo ter s tem izpostavi sklepe

nevarnosti zvinov in izpahov. Okrepljene mišice, ki obdajajo gibljiv sklep, stabilizirajo sklep

in izboljšajo funkcionalnost muskulature, kar zmanjšuje verjetnost poškodb med operativnim

delovanjem (Deuster, 2007).

3.5 Ravnotežje

Ravnotežje je sposobnost hitrega delovanja kompenzacijskih gibov, ki so sorazmerni z odkloni

telesa v stabilnem položaju, kadar se ta ruši (Pistotnik, 2011). Je zmožnost nadzorovanja gibanja

med izvedbo motoričnih nalog, pri katerih se pojavljajo različni moteči dejavniki (sila

50

gravitacije, mehanske sile itn.). Vložena sila, ki je za to potrebna, mora biti sorazmerna sili, ki

je izzvala odklone telesa od stabilnega položaja, ker se v nasprotnem primeru ravnotežni položaj

lahko ruši še naprej oziroma v drugo smer. Težišče človeka neprestano oscilira zaradi vpliva

sile gravitacije s frekvenco od 40 do 85 nihajev v minuti in ti razponi so lahko velikosti od 5 pa

vse do 30 mm. Sorazmerno z višjim nivojem razvitosti ravnotežja so razponi odklonov manjši

in ravnotežni položaj se lažje ohranja. Ravnotežje je odvisno od mehanizma statične regulacije

tonusa, dinamične regulacije tonusa in od vpliva posameznih receptorskih sistemov pri

ohranjanju ravnotežnega položaja (Meško, 2008).

Dejavniki, ki pogojujejo ravnotežje, so (Pistotnik, 2011):

- čutilo vida (zaznavanje grobih odmikov s primerjanjem fiksnih točk v prostoru),

- čutilo sluha (slušne zaznave od odboja zvokov v prostoru),

- taktilni receptorji (registrirajo spremembo pritiska v posameznih delih kože),

- kinestetična čutila (tetivni in mišični receptorji /Golgijev kitni organ ter mišično vreteno/ in

sklepni receptorji),

- ravnotežni organ (vestibularni aparat, ki s pomočjo čutnih dlačic zaznava pretakanja

tekočine v kanalih aparata, ki se pojavi ob nenadni spremembi gibanja),

- center za ravnotežje (se nahaja v malih možganih in sprejema vse informacije od zgoraj

navedenih receptorjev. Pri tem oblikuje ustrezen korekcijski odgovor, ki ga pošlje

efektorjem /mišicam/ za vzpostavitev želenega stanja).

Slika spodaj podrobneje prikazuje interakcije posameznih dejavnikov, ki vplivajo na ohranjanje

pokončne drže in ravnotežja.

51

Slika 10. Uravnavanje pokončne drže in ravnotežja (Lasan, 2004).

Pri tem ločimo dve pojavni obliki ravnotežja (Pistotnik, 2011):

- sposobnost ohranjanja ravnotežnega položaja (statično ravnotežje) je sposobnost hitrega

oblikovanja kompenzacijskih gibov, ki so sorazmerni z odkloni telesa od stabilnega položaja

(npr. odziv na pritisk/poteg nasprotnika pri judu, teža bremena, hoja vzdolž posameznega

predmeta /deblo, kovinska ali betonska palica/ ali pa takrat, ko se izključijo posamezni

receptorji, kot so čutilo vida ipd.);

- sposobnost vzpostavljanja ravnotežnega položaja (dinamično ravnotežje) pomeni

sposobnost, da se čim hitreje vzpostavi ravnotežni položaj po predhodnih motnjah

vestibularnega aparata (pri gibanju, ki se hitro zaustavi ali spremeni smer gibanja). Osnovne

informacije za ponovno vzpostavitev ravnotežnega položaja naj bi se pridobivale iz

pomožnih receptorjev: vid, sluh, tip, napetosti mišic, pritisk v posameznih delih kože itn.

Primer te sposobnosti je, kadar pripadnik oboroženih sil hitro izvaja spremembe smeri

gibanja (pri hitrih tekih po bojišču, kjer mora v kratkem času poleg gibanja v smeri naprej

še istočasno z maksimalno frekvenco spreminjati gibanje v smeri levo desno in s tem

zmanjša možnost, da bi bil zadet s strani nasprotnika) ali zaustavitev po rotaciji (vojak se

efektorji

možganska skorja

talamus

mali možgani

nucleus ruber

retikularna formacija

vestibularna jedra

motonevroni v hrbtenjači

mišice vratu

mišice trupa

mišice udov

proprioreceptorji v:

oči

ravnotežni organ

52

pred dvigom iz ležečega strelskega položaja najprej zakotali v levo ali desno ter se nato z

največjo možno hitrostjo dvigne v sklonjen stoječi položaj ter izvede kratek tek do

naslednjega ležečega položaja).

Ravnotežje kot gibalna sposobnost ima prav tako kot ostale gibalne sposobnosti znaten pomen

na delovanje pripadnika oboroženih sil. Ohranjanje dinamičnega ravnotežja se kaže skozi

številne naloge, kjer se hitro spreminjajo smeri gibanja. Smer gibanja ni vedno pogojena s

hoteno spremembo, temveč je vsiljena s strani različnih oborožitvenih sistemov (npr.

prevažanje v oklepnih vozilih po neravnih ali vijugastih terenih in izkrcanje iz vozil med vožnjo

ter takojšna pripravljenost za delovanje po nasprotniku). Statično ravnotežje prihaja do izraza

predvsem pri prehodih čez umetne ali naravne ovire (hoja s celotno opremo po deblu, čez potok

ali jarek). Še zlasti se sposobnost ohranjanja ravnotežnega položaja zahteva od pripadnikov

gardnih enot, ki na protokolarnih dogodkih daljši čas stojijo v eni od različic postrojitvenih drž

v različnih vremenskih in terenskih pogojih.

3.6 Preciznost

Preciznost (natančnost) je sposobnost za ustrezno določitev smeri in sile pri usmeritvi telesa ali

izvrženega objekta proti želenemu cilju v prostoru (Pistotnik, 2011). Je sposobnost, da

zadenemo določeni cilj ali da vržemo oziroma vodimo predmet do cilja. Lahko je tudi

sposobnost za natančno določitev smeri in intenzivnosti gibanja (Meško, 2009). Pojavni obliki

preciznosti sta (Pistotnik, 2011):

- Sposobnost preciznosti z vodenim objektom – z ustreznimi korekcijskimi gibalnimi

programi je ves čas možno vplivati na smer in hitrost objekta, ki se približuje cilju ali se

giblje na določeni poti. Pri tem so značilni procesi reaferentacije, ki omogočajo sprotne

popravke osnovnega programa na osnovi nenehnega pritoka informacij iz okolja. Ta pojavna

oblika preciznosti se pri pripadnikih oboroženih sil izraža pri borilnih veščinah –

samoobrambi (udarec z roko ali nogo, judo tehnike metov, uporaba hladnega orožja),

padalstvo (vodenje telesa v cilj), polnjenje okvirja formacijskega in osebnega orožja s

strelivom, delovanje v zimskih razmerah (smučanje) itn.

- Sposobnost preciznosti z lansiranim oziroma izvrženim objektom – ena sama aferentna

sinteza vizualnih in kinestetičnih informacij mora nuditi vse elemente za določitev

trajektorije (krivulje poti) in sile, ki sta potrebni za gibanje objekta do cilja. Celotno gibanje

se programira pred izmetom. Ta pojavna oblika preciznosti se pri pripadnikih oboroženih sil

izraža pri vseh oblikah streljanja s strelnim ali hladnim orožjem, metanjem eksplozivnih

teles (ročna bomba, improvizirana zažigalna bomba – molotovka itn.), metanje hladnega

orožja (nož, bodalo) itn.

53

3.7 Vzdržljivost

Vzdržljivost je funkcionalna sposobnost posameznika in je odvisna od delovanja dihalnega in

krvožilnega sistema ter od motivacije (Pistotnik, 2011). Vzdržljivost je sposobnost telesa, da

zagotavlja kisik in energijo mišičnim celicam in odstranjuje odpadne produkte z namenom

vzdrževanja dolgotrajnega ritmičnega gibanja. To se doseže s črpanjem s kisikom vezane krvi

skozi arterije v celice. Celice absorbirajo s krvjo doveden kisik, hkrati se iz celic v kri odlagajo

odpadni produkti, ki se s pomočjo cirkulacije krvi odvajajo iz celic. Zagotavljanje zadostne

količine s kisikom napolnjene krvi v celice preprečuje nastajanje mlečne kisline in omogoča

produkcijo adenozin trifosfata (ATP), ki je osnovni izvor energije v celicah. Ta proces omogoča

kontinuirano gibanje za daljše obdobje (Moran in McGlynn, 1997).

Vzdržljivost razdelimo na osnovno in specialno (Karpljuk idr., 2001). Osnovna je tista, ki

omogoča razmeroma uspešno premagovanje dolgotrajnega napora v različnih gibalnih nalogah.

Specialna pa se nanaša na uspešnost dolgotrajnega napora v določeni disciplini. Glede na

trajanje aktivnosti ločimo kratkotrajno oziroma hitrostno vzdržljivost, ki traja od 30 sekund do

3 minut (ustreza teku na razdalji od 400 do 1500 m), dolgotrajna vzdržljivost, ki traja do ene

ure (ustreza teku na razdalji od 3 do 10 km) ali super dolgotrajna vzdržljivost, ki traja tudi več

ur (1 do 8 ur) oziroma dni. Holman (Holman v Lasan, 2004) deli vzdržljivost po kriteriju

količine aktivirane mišične mase, intenzivnosti telesnega napora ter po kvaliteti gibanja (slika

spodaj).

Vzdržljivost je predvsem povezana (Ušaj, 1994):

- s tipom mišičnih vlaken – za dolgotrajno vzdržljivost je potreben večji delež počasnih

mišičnih vlaken, ki delujejo v aerobnih energijskih procesih (ta vlakna imajo večjo število

in večjo velikost mitohondrijev, kjer potekajo aerobni energijski procesi). Tip mišičnih

vlaken je predvsem pogojen z genotipom človeka.

- z delovanjem srčno-žilnega sistema – srčno-žilni sistem zagotavlja dovod kisika v mišice, ki

je potreben za potek biokemijskih reakcij v mišici (počasna mišična vlakna so prepredena z

večjim številom kapilar kot hitra mišična vlakna zaradi večje porabe kisika). Skozi redni

trening za povečano vzdržljivost je odziv telesa v povezavi s srčno-žilnim sistemom v

izboljšanju žilne mreže (večji dotok krvi) ter v povečanju in izboljšanju delovanja srca (večji

iztisni volumen).

- z delovanjem dihalnega sistema – pomembna je pljučna kapaciteta, ki je povezana s količino

vdihanega zraka (ventilacijski volumen), izmenjavo plinov (O2 in CO2) med pljučnimi

mešički in krvjo ter krvjo in celicami (difuzija plinov), vezava kisika na hemoglobin

(saturacija in oksiforna kapaciteta krvi).

54

Slika 11: Delitev vzdržljivosti glede na količino aktivirane mišične mase, intenzivnost

telesnega napora ter po obremenitvi (Holman v Lasan, 2004).

Vzdržljivost v vseh pojavnih oblikah je pomembna v večini oblik delovanja pripadnikov

oboroženih sil. Glede trajanja obremenitev so vojaki podvrženi tako kratkotrajni, dolgotrajni in

super dolgotrajni vzdržljivosti. Kratkotrajna vzdržljivost prihaja predvsem do izraza v nalogah,

kot so: hitri teki z opremo na krajših razdaljah, uporabi tehnik borilnih veščin v bližinskih

spopadih, vpadih v objekt, prebojih iz zasede, naskokih, prenosih ranjenca na kratki razdalji itn.

Skupno tem nalogam je, da so bliskovite, sorazmerno kratke, dobro načrtovane, organizirane

in zahtevajo dobro izurjenost, sicer so obsojene na neuspeh. Dolgotrajna vzdržljivost je še zlasti

povezana z operativnimi dejavnostmi, ko smo v stiku z nasprotnikom. Na mirovnih operacijah

se to na primer odraža v obvladovanju množic (crowd riot control), obrambnih in napadnih

delovanjih, taktičnih manevrih, upravljanju z oborožitvenimi sistemi itn. Super dolgotrajna

vzdržljivost se na primer izraža pri dolgotrajnih aktivnostih posameznikov in celotne enote ter

zajema celotna opravila in naloge, povezane s poslanstvom enote. Primer takšnih nalog je

priprava na delovanje, izvedba naloge in opravila po izvedbi naloge. Vse skupaj lahko traja tudi

KRITERIJI:

količina aktivirane

mišične mase

intenzivnost

napora, ki

opredeljuje

energijske procese

v mišicah

kvaliteta

obremenitev/vrsta

gibanja

VZDRŽLJIVOST

LOKALNA SPLOŠNA

> kot 1/6 celotne mišične mase < kot 1/6 celotne mišične mase

AEROBNA ANAEROBNA

STATIČNA

DINAMIČNA

AEROBNA ANAEROBNA

STATIČNA

DINAMIČNA

STATIČNA

DINAMIČNA

STATIČNA

DINAMIČNA

55

po več ur ali dni. V sklop priprav na delovanje sodijo različni premiki enot in tehnike, priprave

oborožitvenih sistemov in drugih tehničnih sredstev, obveščevalna dejavnost (permanentna

dejavnost izvidniških enot), zaščita sil, maskiranje, utrjevanje itn. Izvedba naloge je povezana

s poslanstvom in ciljem, ki ga ima posamezna vojaška enota (premagati nasprotnika, zadržati

nasprotnika, obhodni manever, ognjena podpora, uničiti cilj visoke vrednosti ipd.). Opravila po

izvedbi naloge so povezana s sanacijo bojišča, konsolidacijo lastnih enot, vzdrževanjem

tehnike, premikom enot in tehnike glede na nadaljnje aktivnosti ipd. Ne glede na časovno

opredeljene naloge je vsem skupno, da zahtevajo od pripadnikov oboroženih sil ustrezno

stopnjo vzdržljivosti, ki je povezana z motivacijo, genotipom (skupek vseh genov organizma,

dedna masa) in fenotipom (stanje izraženih lastnosti pripadnika v določenih okoljskih

razmerah) pripadnikov, značilnostmi okolja, funkcionalnim delovanjem srčno-žilnega in

dihalnega sistema. V vseh aktivnostih se manifestira tako splošna kot lokalna vzdržljivost ter

osnovna in specialna. Vzdržljivost kot funkcionalna sposobnost pripadnikov oboroženih sil

velja za najpomembnejšo sposobnost pri opravljanju dolžnosti (Šopar, 2008), zato ji je potrebno

pri testiranju ter nadaljnjem usposabljanju posvečati posebno pozornost.

3.8 Zaključek poglavja

Z namenom uspešnega izvajanja nalog posameznika in enot si je potrebno nenehno prizadevati

za celovito usposobljenost pripadnikov oboroženih sil. Razvoj gibalnih in funkcionalnih

sposobnosti pripadnikov mora biti medsebojno usklajen in povezan s potrebami formacijske

dolžnosti. Nenačrten razvoj gibalnih in funkconalnih sposobnosti vodi k opravilni

neučinkovitosti, možnosti nastanka delovnih poškodb ter nenazadnje k povečani ogroženosti

življenja posameznika na operativnih nalogah. Z namenom pridobiti ustrezen kadrovski

potencial na posamezne dolžnosti v oboroženih silah je potrebno s kandidati predhodno

opraviti, med drugim, tudi teste gibalnih in funkcionalnih sposobnosti, ki kažejo kandidatove

sposobnosti za določeno dolžnost. Testi gibalnih in funkcionalnih sposobnosti naj zajemajo

celovit pregled gibalnih in funkcionalnih sposobnosti kandidatov, in sicer iz pojavnih oblik

moči, hitrosti, koordinacije, gibljivosti, ravnotežja in vzdržljivosti. Opravljanje vojaške službe

po eni strani zahteva od zaposlenih širok spekter razvitosti gibalnih in funkcionalnih

sposobnosti, saj so naloge vsestranske (od vojaških operacij, mirovnih delovanj ter nalog

zaščite, reševanja in pomoči), po drugi strani pa so nekatera področja dela, ki zahtevajo višjo

raven razvitosti posamezne gibalne in funkcionalne sposobnosti. Za vojaške pilote velja, da

morajo imeti dobro razvito koordinacijo gibov, vizualno-motorično koordinacijo, krajše

reakcijske čase, ravnotežje ter ostale sposobnosti, povezane z zaznavanjem – predelava

informacij – motorični odgovor (Meško, 2008). Verjetno je tudi usposabljanje vojaških pilotov

v veliki večini usmerjeno v pridobivanje teh sposobnosti. Toda zgodi se, da se morajo vojaški

piloti po sestrelitvi ali okvari letala soočiti s preživetjem na sovražnikovem ozemlju. Tudi za te

primere se morajo vojaški piloti usposabljati za celovit razvoj preostalih gibalnih in

funkcionalnih sposobnosti (moč, preciznost, gibljivost, vzdržljivost), kar jim omogoča večjo

verjetnost preživetja daleč stran od lastnih enot.

56

Poleg izbire ustrezne osebe za postavitev na vojaško dolžnost je izborni postopek namenjen

tudi izločitvi kandidatov, ki že v začetku kažejo neustrezno gibalno in funkcionalno

pripravljenost za specifično delovno mesto. S tem se prihranijo resursi (tako finančni, kadrovski

kot materialni), ki bi se sicer porabili za usposabljanje potencialno neuspešnega kandidata. V

raziskavi, opravljeni za potrebe specialnih enot avstralske vojske, je bilo ugotovljeno, da jih

skozi usposabljanje odstopi oziroma je neuspešnih od 18 do 70 odstotkov udeleženih

kandidatov (Hunt idr., 2013). Verjetno najpomembnejša prednost vstopnega testiranja gibalnih

in funkcionalnih sposobnosti za posamezno vojaško dolžnost je prevencija poškodb pri

kandidatih, ki nimajo ustrezno razvitih gibalnih in funkcionalnih sposobnosti in so s tem bolj

podvrženi poškodbam med napornim usposabljanjem.

Potrebno pa je poudariti, da visoka stopnja razvitosti gibalnih in funkcionalnih sposobnosti

sama po sebi ne zadostuje za uspešno opravljanje vojaških dolžnosti. Na uspešnost dodatno

vplivajo intrinzični oziroma individualni dejavniki (starost, spol, morfološke značilnosti telesa

in genetika) ali ekstrinzični oziroma okoljski dejavniki (prehrana in hidracija, vročina, mraz,

nadmorska višina in dolgotrajne operacije). Vendar je obravnava intrinzičnih in ekstrinzičnih

dejavnikov izven okvira obravnavane teme te naloge, katere namen je preučiti značilnosti

gibalnih in funkcionalnih dejavnikov za posamezne vojaške dolžnosti, zato jih naloga ne

obravnava.

57

4 PREDMET IN PROBLEM RAZISKAVE

Z vstopom v zvezo NATO leta 2004 je Slovenska vojska postala del kolektivne obrambe, ki jo

članice zveze NATO izvajajo v primeru agresije na eno od držav članic zveze v skladu s 5.

členom Washingtonske pogodbe (Collins, 2011). Poleg finančnih, materialnih, organizacijskih

in drugih obveznosti, ki jih prinaša članstvo v zvezi NATO, je dodatna obveznost posamezne

članice zveze NATO zagotavljanje izurjenosti enot, katere članica določi za sodelovanje z

zvezo NATO (npr. sodelovanje v zavezniških silah za hitro posredovanje, kot so: VJTF – Very

High Readiness Joint Task Forces, NRF – NATO Response Forces, IRF – Immediate Response

Forces) ter delovanje v skladu z NATO standardi (Humar, Mikuž, Zanoškar, Groff, Holc,

2009). Integracijski postopki ter odziv na asimetrične varnostne grožnje postavljajo za

pripadnike SV in celoten obrambni sistem vse višje standarde usposobljenosti, ki bodo

omogočali delovanje v domačem in mednarodnem okolju, v vsakem času, ne glede na

prostorske in klimatske pogoje delovanja. Le odlično usposobljeni, strokovno vodeni in dobro

opremljeni pripadniki lahko učinkovito izvajajo naloge (Field Manual 7-15, 2003), kot to od

njih pričakujejo državljani in v skladu s poslanstvom enote v celotnem spektru delovanja1 (Field

Manual 3-0, 2001).

Širok spekter delovanja pripadnikov oboroženih sil vsebuje številne naloge, ki jih opravljajo

pripadniki na posameznih VED. Naloge in z njimi povezane aktivnosti zahtevajo različne

stopnje izražanja gibalnih in funkcionalnih sposobnosti glede na posamezno VED. Pri

kandidatih za posamezno VED je te sposobnosti priporočljivo preverjati že pri izbirnih

postopkih, saj se z izborom ustreznih kandidatov za posamezno dolžnost zmanjša verjetnost

poškodb in »osip« med usposabljanjem. S tem se lahko prihrani tako pri finančnih kakor tudi

pri materialnih virih in zagotovi zdravje udeležencev skozi celoten čas delovanja na posamezni

VED (Jaenen, 2009).

Za pripravo profila zahtev gibalnih in funkcionalnih sposobnosti za posamezno VED bosta

uporabljena hermenevtični2 in empirični3 – kvalitativni4 in kvantitativni5 pristop.

Hermenevtični pristop bo temeljil na pregledu relevantne literature. Kvalitativni pristop je

namenjen identifikaciji nalog in aktivnosti za posamezno VED ter vplivov gibalnih in

funkcionalnih sposobnosti na učinkovitost zaposlenih v njej. Izveden bo s pomočjo vodenega

intervjuja s posameznimi eksperti izbranih VED. S pomočjo kvantitativnega pristopa, ki bo

izveden pri pripadnikih izbranih VED, bodo pridobljene ocene o pogostosti in zahtevnosti nalog

1 Celoten spekter delovanja (ang.: full spectrum operations) vključuje napadno delovanje, obrambno delovanje,

stabilizacijsko delovanje in delovanje za podporo civilnemu prebivalstvu, izvedeno v pogojih simetričnega in

asimetričnega bojevanja (vir: Field Manual 7-0, 2008). 2 Hermenevtika – je študijsko področje, ki se ukvarja z razumevanjem besedil; vključuje tudi tolmačenje sporočil

(vir: Wikipedija). 3 Empíričen -čna -o prid. (í), ki temelji predvsem na čutnem dojemanju, opazovanju, izkustven (vir: Slovar

slovenskega knjižnega jezika). 4 Kvalitativna metoda – podatke pridobivamo s pomočjo besednih opisov ali pripovedi. 5 Kvantitativna metoda – je razlaganje pojavov z zbiranjem številčnih podatkov, ki jih analiziramo z

uporabo matematičnih metod, natančneje statistično (vir: Wikipedija).

http://sl.wikipedia.org/wiki/Pojav

http://sl.wikipedia.org/wiki/Podatek

http://sl.wikipedia.org/wiki/Matematika

http://sl.wikipedia.org/wiki/Statistika

58

za posamezno VED ter o pomembnosti posamezne gibalne in funkcionalne sposobnosti. Hkrati

bo izvedena analiza uspešnosti letnega preverjanja gibalnih in funkcionalnih sposobnosti glede

na posamezno VED. Splošen shematski pregled izvedbe raziskave je podan na sliki na naslednji

strani.

Relativno podoben merski inštrument je bil uporabljen v nekaterih tujih in domačih raziskavah.

Za potrebe avstralskih oboroženih sil (Payne in Harvey, 2006; Payne idr, 2006; Payne, Harvey,

Brotherhood, Knez in Ham, 2007) je bila izvedena obširna raziskava, ki je vsebovala: pregled

nalog, vezanih na operativno delovanje posameznih VED avstralske vojske (podrobneje za

pehotno VED in VED zračne obrambe); analizo gibalnih in funkcionalnih zahtev glede na

naloge in vpliv nalog na kognitivne sposobnosti; identificiranje in analiziranje tveganja za

poškodbe v povezavi z nalogami; ter izbor testov, določitev normativov in določitev baterije

testov za preverjanje telesnih zmogljivosti. Rayson je s sodelavci izvajal raziskave za angleške

oborožene sile (Rayson, 1998; Rayson, Holliman in Belyavin, 2000), kjer navaja ocenjevanje

(analiziranje) zaposlenih neposredno na delovnem mestu kot najbolj zaželen pristop. Vendar je

ta pristop pogosto neprimeren predvsem zaradi novincev (kandidatov, ki se prijavljajo za

posamezno dolžnost), tako z vidika varnosti in vidika usposobljenosti kakor tudi z vidika

logistične podpore meritev (McGrath, 2010). Eisinger idr. (NATO-RTO, 2009) so s pomočjo

intervjujev z eksperti s posameznega področja identificirali tipične naloge za posebne enote v

avstrijskih oboroženih silah. Na podlagi nalog ter izhajajočih aktivnosti so identificirali gibalne

in funkcionalne sposobnosti za potrebe učinkovitega delovanja avstrijskih specialnih enot.

Anderson in Plecas (2007 in 2008) sta pri pripadnikih kanadske policije izvedla analizo telesnih

obremenitev delovnega mesta z namenom razvoja testa gibalnih in funkcionalnih sposobnosti.

Constable in Palmer (2000) navajata, da na splošno obstajata dva pristopa za izvedbo analize

telesnih zahtev na delovnem mestu. Prvi se osredotoča na delo samo (opis vsebine dela in

oprema, ki se pri tem uporablja), drugi se osredotoča na zaposlene (opis gibalnih in

funkcionalnih ter vedenjskih zahtev zaposlenih za izvedbo naloge). Pišot idr. (2008) so za

potrebe SV opravili študijo za štiri skupine pripadnikov SV (tj. kandidati za zaposlitev v SV,

pripadniki specialne enote, potapljači in piloti), ki je med drugim vsebovala tudi analizo nalog,

nabor testov (testi eksplozivne moči mišic nog, vzdržljivostne moči vratnih mišic, hitrosti

zadnjih stegenskih mišic, simetrije spodnjih hrbtnih mišic, gibljivosti telesa, vzdržljivostne

moči hrbtnih mišic, maksimalne porabe kisika, psihometričnih karakteristik), izvedbo

fizioloških meritev ter študijo nekaterih psiholoških značilnosti.

Z namenom testiranja obstoja statistično značilnih razlik uspešnosti v letnem preverjanju

gibalnih in funkcionalnih sposobnosti med izbranimi VED je izvedena analiza rezultatov med

pripadniki posameznih VED. Z letnim preverjanjem gibalnih in funkcionalnih sposobnosti v

SV se preverja pripravljenost pripadnikov SV v repetitivni moči gornjih udov (sklece),

repetitivni moči trupa (dviganje trupa) in vzdržljivosti (tek na 3200 m oziroma hoja na 3200

metrov v primeru zdravstvenih omejitev za izvedbo teka). Glede na status v vojski ni razlik v

kriterijih, saj so ti enaki za vojake, podčastnike in častnike, kakor tudi ni razlik med

posameznimi službami ali rodovi. Norme se v zahtevnosti razlikujejo le po spolu in starosti

59

(Tkavc, 2011). Z raziskavo se predvideva obstoj statistično značilnih razlik v uspešnosti med

VED kot posledica različnih postopkov in zahtevnosti usposabljanja za posamezno VED.

* Gibalne in funkcionalne sposobnosti.

Slika 12. Shematski model raziskave (povzeto po Eisinger idr. v NATO-RTO, 2009).

OKVIR RAZISKAVE

HERMENEVTIKA EMPIRIKA

Hermenevtični

pristop

Kvalitativen pristop Kvantitativen pristop

Pregled

strokovne

literature s

področja

športa in

vojaških

znanosti.

Pregled

navodil in

predpisov

zveze NATO,

oboroženih sil

drugih držav

in SV.

Osn

ovna

razi

skav

a

Korak 1: Strukturirani

intervju z eksperti.

Cilj intervjuja:

Identificiranje nalog na

posamezni dolžnosti ter vpliv posamezne GFS* na učinkovitost

izvedbe nalog.

Obli

kovan

je /

tes

tira

nje

hip

ote

z Korak 3:

Ocena pripadnikov SV o

pogostosti in zahtevnosti

osnovnih nalog za

posamezno VED ter vpliv posamezne GFS na

učinkovitost izvedbe

nalog.

Cilj testiranja:

Identificiranje ključnih

GFS za opravljanje

dolžnosti.

Obli

kovan

je /

tes

tira

nje

hip

ote

z

pote

z REZULTAT

Nabor zahtevanih GFS v povezavi z vojaško

evidenčno dolžnostjo

(selekcija in evalvacija).

Pra

kti

čna

apli

kac

ija

Opredelitev kriterijev

ocenjevanja GFS v

selekcijskih in

evalvacijskih postopkih.

Kvantitativen pristop

Korak 2: Analiza uspešnosti

letnega preverjanja gibalnih

sposobnosti glede

na posamezno VED.

Cilj analize:

Identificirati obstoj statistično

značilnih razlik v uspešnosti

letnega preverjanja gibalnih

sposobnosti v SV.

Obli

kovan

je /

tes

tira

nje

hip

ote

z

60

5 CILJ NALOGE

Cilj raziskave je identificirati vrste gibalnih in funkcionalnih sposobnosti, ki najizraziteje

vplivajo na uspešnost delovanja pripadnikov SV v VED strelec, vojaški policist, vezist in

oskrbnik. Prav tako je cilj raziskave opredeliti teste gibalnih in funkcionalnih sposobnosti, ki

bodo glede na naloge in aktivnosti kar najbolje napovedovali opravilno oziroma operativno

učinkovitost za izbrane VED.

Posamezni cilji raziskave, ki izhajajo iz zgoraj navedenih ciljev raziskave, so:

1. Ugotoviti, ali obstajajo statistično značilne razlike v uspešnosti letnega preverjanja gibalnih

in funkcionalnih sposobnosti med zaposlenimi za izbrane VED.

2. Identificirati operativne naloge za izbrane VED ter ugotoviti morebiten obstoj statistično

značilnih razlik v oceni pogostosti izvedbe in zahtevnostjo izvedbe nalog med ekspertno

oceno in samooceno zaposlenih v posamezni VED.

3. Ugotoviti morebiten obstoj statistično značilnih razlik v dojemanju vpliva posameznih

gibalnih in funkcionalnih sposobnosti na uspešnost izvedbe delovnih nalog med ekspertno

oceno in samooceno zaposlenih v posamezni VED ter med samimi obravnavanimi VED.

4. Izdelati predlog baterije testov gibalnih in funkcionalnih sposobnosti za potrebe izbirnih

postopkov ter testov preverjanja gibalnih in funkcionalnih sposobnosti za posamezne VED.

5. Določiti kriterije uspešnosti testov gibalnih in funkcionalnih sposobnosti za izbrane VED.

61

6 HIPOTEZE

Izhodišče za razvoj hipotez so cilji naloge. Hipoteze se nanašajo na ugotavljanje statistično

značilnih razlik uspešnosti letnega preverjanja gibalnih in funkcionalnih sposobnosti

pripadnikov obravnavanih VED, oceni nalog (zahtevnost in pogostost) za posamezno VED in

oceni vpliva gibalnih in funkcionalnih sposobnosti na operativno učinkovitost.

H1: Med pripadniki SV za izbrane VED obstajajo statistično značilne razlike v uspešnosti

letnega preverjanja gibalnih in funkcionalnih sposobnosti (cilj 1).

H2: Med ekspertno oceno in samooceno zaposlenih v VED strelec obstajajo statistično

značilne razlike v oceni operativnih nalog (cilj 2).

H3: Med ekspertno oceno in samooceno zaposlenih v VED vojaški policist obstajajo

statistično značilne razlike v oceni operativnih nalog (cilj 2).

H4: Med ekspertno oceno in samooceno zaposlenih v VED vezist obstajajo statistično


H5: Med ekspertno oceno in samooceno zaposlenih v VED oskrbnik obstajajo statistično


H6: Med ekspertno oceno in samooceno zaposlenih v izbranih VED obstajajo statistično

značilne razlike v oceni vpliva gibalnih in funkcionalnih sposobnosti na operativno

učinkovitost (cilj 3).

H7: Med izbranimi VED obstajajo statistično značilne razlike v vplivu gibalnih in

funkcionalnih sposobnosti na operativno učinkovitost (cilj 3).

62

7 ANALIZA NALOG IN AKTIVNOSTI VOJAŠKIH EVIDENČNIH DOLŽNOSTI

V tem delu se naloga osredotoča na analizo delovnega mesta oziroma analizo gibalnih in

funkcionalnih zahtev za vojaške evidenčne dolžnosti strelec, vojaški policist, vezist in oskrbnik.

VED-i so izvzeti iz Seznama vojaško evidenčnih dolžnosti v Slovenski vojski (Ministrstvo za

obrambo, 2011c). Izbor obravnavanih VED je temeljil predvsem na raznolikosti nalog med

VED-i ter možnosti zagotavljanja ustreznega število primerkov za izvedbo analize. Na podlagi

nalog in izhajajočih aktivnosti za posamezno VED se identificira pogostost izražanja

posamezne gibalne in funkcionalne sposobnosti pri realizaciji nalog. Dwyer, Prien in Burke

(Dwyer, Prien in Burke v Constable in Palmer, 2000) navajajo, da analiza delovnega mesta

vključuje sistematično zbiranje informacij glede delovnega mesta z namenom priprave opisa

nalog delovnega mesta (ang. job description), ki je podlaga za oblikovanje sistematizacije

delovnega mesta in kadrovskih formacij vojaških enot. Proces opredeljuje naloge za ciljno

delovno mesto in katera znanja, spretnosti in ostale sposobnosti so potrebne za opravljanje

nalog delavnega mesta, ki so nato podlaga za pripravo vstopnih kriterijev za zasedbo delovnega

mesta. S tem se določijo normativi oziroma kriteriji za izbor kandidatov za delo na posamezni

dolžnosti (delovnem mestu) ter po potrebi splošni normativi obdobnega preverjanja doseganja

zahtevanih kriterijev, če jih posamezna organizacija predpiše ali izvaja – kot na primer v SV,

kjer se izvaja letno preverjanje gibalnih in funkcionalnih sposobnosti z namenom vpogleda v

gibalno pripravljenost pripadnikov SV (Ministrstvo za obrambo, 2011b). Tudi Kirin in Winkler

(1992) navajata, da se gibalni normativi v ameriški vojski preverjajo na dveh nivojih. Redno

(letno/polletno) preverjanje se izvaja za vse pripadnike ne glede na vojaško evidenčno dolžnost.

Specifično preverjanje se preverja v skladu z določenimi normativi za vsako vojaško evidenčno

dolžnost (Military Occupational Specialty). Glede na gibalno komponento se preverja

kandidate iz vzdržljivosti ter ločeno po moči gornjih in spodnjih udov. Kandidat z najvišjo

stopnjo posamezne gibalne komponente prejme oceno 1 ter kandidat z najnižjo stopnjo prejme

oceno 3. Za primer kandidat za VED »specialist za ognjeno podporo« mora imeti vse najvišje

ocene »111111« po PULHES6 lestvici. Kriteriji izhajajo iz nalog in aktivnosti za posamezno

dolžnost.

Naloge: Naloge enote in posameznikov se izražajo glede na vrsto in načine bojnih delovanj. Za

SV se kot osnovna bojna delovanja in taktični postopki (naloge) navajajo (Furlan, 2006;

Ministrstvo za obrambo, 2009; Ministrstvo za obrambo, 2008b; Ministrstvo za obrambo,

2008c):

- ofenzivna delovanja: napad, nasilno izvidovanje, naskok, demonstracija sile, zaseda, preboj,

izkoriščanje uspeha, pregon;

- defenzivna delovanja: premična obramba, obramba območja, zadrževanje;

- specialno delovanje: protiteroristično delovanje, bojno iskanje in reševanje, specialno

izvidovanje, neposredne operacije, obveščevalna dejavnost, psihološka dejavnost;

6PULHES – Physical stamina, Upper extremities, Lower extremities, Hearing and ears, Eye, Psychiatric.

63

- podporno delovanje: zaščita, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah,

zagotovitev varnosti, boj proti terorizmu, iskanje in reševanje, evakuacije nevojaškega

osebja;

- prehodno delovanje: izvidovanje, varovanje, premik v stik, boj v srečanju, povezovanje

enot, osvoboditev iz obkolitve, zamenjava enote v boju, umik, pohod, prečkanje ovir;

- delovanje v posebnih okoliščinah: boj v naselju, premik in patruljiranje, postopki z vojnimi

ujetniki, zaščita sil;

- stabilizacijsko delovanje: patruljiranje v naselju in izven na operacijah kriznega odzivanja,

kordon in preiskava, nadzor množic (CRC – Crowd Riot Control), naloge na premičnih in

stacionarnih kontrolnih točkah, spremljanje konvojev, zaščita in varovanje ključnih

objektov, humanitarnih delavcev in zgodovinskih sakralnih objektov, humanitarna pomoč,

varovanje VIP oseb.

Stacy, Payne, Harvey (2004) so v analizi nalog avstralskih oboroženih sil za VED strelec

navedli naslednja bojna delovanja: bojne postopke, napredovanje, ofenzivno delovanje, zasedo,

defenzivno delovanje, zaščitno delovanje, zračne desante, delovanje mehaniziranih in

motoriziranih pehotnih enot, delovanje zračno premostljivih enot ter interne naloge ešalona.

Skupaj je za VED strelec navedenih 80 nalog. Za protizračno obrambo je navedenih 83 nalog,

za inženirske enote 91 nalog, za artilerijske zvrsti: ognjena podpora – 72 nalog, raketna enota

zemlja - zrak je identificiranih 87 nalog ter 77 nalog radarskih enot. Povprečno je za oklepne

enote identificiranih 65 nalog.

S spreminjanjem vrste groženj (prehod iz tradicionalnih konfliktov v asimetrične grožnje) se

oborožene sile soočajo s kompleksnimi varnostnimi grožnjami. Z namenom odzivanja na

novodobne varnostne izzive se sodobne oborožene sile organizirajo (kadrovsko in materialno)

in usposabljajo za delovanje v celotnem spektru operacij (ang. Full Spectrum Operations).

Celoten spekter operacij vključuje (Field Manual 7-0, 2008; Field Manuel 3-0, 2008):

- napadne (ofenzivne) operacije: premik do vzpostavitve stika, napad, izkoriščanje uspeha in

preboj;

- obrambne (defenzivne) operacije: premična obramba, obramba območja, zadrževanje;

- stabilizacijske operacije (delovanje v mednarodnem okolju): zagotavljanje varnosti

civilnemu prebivalstvu, kontrola nad civilnim prebivalstvom, obnova ključnih servisnih

služb, podpora vladnim službam, podpora ekonomskemu in infrastrukturnemu razvoju;

- operacije zaščite in reševanja (podpora civilnemu prebivalstvu v domačem okolju): podpora

prebivalstvu ob naravnih in drugih nesrečah, podpora vladnim službam, druge oblike

podpore domačemu civilnemu prebivalstvu.

V raziskavi, ki so jo opravili Pišot idr. (2008), je bilo za kandidate za vojake (v procesu

temeljnega in osnovnega usposabljanja v SV) identificiranih 19 nalog, pripadniki specialne

enote so ocenjevali 20 temeljnih nalog, pri potapljačih je bilo identificiranih 41 temeljnih nalog

64

ter pri pilotih 72 nalog. Glede na VED posameznih pripadnikov in glede na poslanstvo enote se

naloge v posameznem segmentu razlikujejo med posameznimi kategorijami, določene naloge

pa so skupne. Nabor identificiranih nalog za posamezno VED je podan v nadaljevanju.

Aktivnosti: Kot osnovne aktivnosti pripadnikov avstralskih oboroženih sil Payne in Harvey

(2006) navajata: dvigovanje, podajanje, prenašanje, potiskanje/vlečenje, zamahovanje/

udarjanje, kopanje, pohod, patruljiranje, napad, operacije v urbanem okolju ter zasledovanje. V

nasprotju z navedenim se v SV pohod, patruljiranje, napad, operacije v urbanem okolju ter

zasledovanje ne obravnavajo kot aktivnosti, temveč kot oblike bojnega delovanja (Furlan,

2006). Hauschild idr. (2014) v raziskavi »Korelacija letnega testa gibalnih in funkcionalnih

sposobnosti z uspešnostjo izvedbe operativnih nalog pripadnikov ameriških oboroženih sil«

navajajo naslednje splošne in ključne aktivnosti pripadnikov oboroženih sil: dvigovanje,

prenašanje, vlečenje/potiskanje, pohod, hoja, tek, nizko in visoko plazenje, prečkanje,

preskakovanje ovir, plezanje preko zidov, vzpenjanje/spuščanje po stopnicah, hiter tek, hiter

tek s spremembo smeri gibanja, blokade/udarci, rokovanje z orožjem, metanje ročnega

eksplozivnega telesa, počep, zamah in skok. Kot najpogostejše aktivnosti v ameriških

oboroženih silah so: dvigovanje/spuščanje (41 %), prenašanje (30 %), vlečenje (6 %),

potiskanje (5 %), plezanje/spuščanje (4 %) ter podajanje in sklanjanje (2 %). Vse ostale

aktivnosti se izvajajo v obsegu 1 odstotka ali manj (NATO – RTO, 2009). Osnovne aktivnosti

kanadskih oboroženih sil (Deakin, Pelot, Smith, Weber, 2000; NATO – RTO, 2009; Reilly,

2010) so: dvigovanje, prenašanje, pohod/hoja, kopanje, nizko in visoko plazenje, reševanje

poškodovanega iz vozila udeleženega v prometni nesreči ter izvlačenje ranjenca. Na podlagi

meritev VO2max se je kot najzahtevnejša naloga izkazala prenašanje (pri prenašanju vreče s

peskom je bila dosežena vrednost 78 % VO2max pri moških oziroma 83 % VO2max pri ženskah)

oziroma nizko in visoko plazenje kot najlažja naloga s približno 55 % VO2max doseženo

vrednostjo (Deakin, Pelot, Smith, Weber, 2000). Za nizozemske oborožene sile je bila

identificirana kot najzahtevnejša naloga hoja z obremenitvijo (nošenje bojne opreme na hrbtu).

Sledile so aktivnosti »ognjeno delovanje z manevrom«, pokleki in dvigovanje iz klečečega

položaja, kopanje, dvigovanje in prenašanje tovora na rokah (NATO – RTO, 2009). Rayson

(1998) je pri raziskavi angleških oboroženih sil analiziral 64 nalog in pri tem kot najpogostejše

aktivnosti pri realizaciji nalog omenja dvigovanje (aktivnost se pojavlja pri 88 % nalog),

prenašanje (pri 48 % nalog), vlečenje (pri 6 % nalog), potiskanje in plezanje (pri 3 % nalog),

nazadnje so se pojavljale aktivnosti pohod, tek in plazenje (pri 2 % nalog). Glede na podatke,

pridobljene iz številnih objavljenih raziskav, vrste in oblike operativnih nalog SV ter mnenja

ekspertov, se v SV najpogosteje izvajajo aktivnosti, podane v spodnji tabeli.

65

Tabela 13

Aktivnosti v SV

Zap.

št. Aktivnost Opis

1. Dvigovanje

Enkratno ali ponavljajoče dvigovanje bremena z različnih začetnih

višin (s tal, s klopi itn.) na različne končne višine (do pasu, v višini

ramen, nad glavo). Rayson (1998) navaja, da je bila začetna višina

dvigovanja manjša od 0,3 m v 76 % vseh dvigov, med 0,3 in 0,99 m v

22 % vseh dvigov in večje 1 m je bilo izvedenih 2 % dvigov začetne

višine. Višina dviga oziroma končna točka dviga je bila v 18 % manjša

od 1 m, v 39 % je višina znašala med 1 do 1,49 m, v 22 % je višina

znašala med 1,5 do 1,69 m ter 21 % primerov je končna višina znašala

več kot 1,7 m.

2. Prenašanje

Prenašanje bremena iz ene točke do druge. Iz podatkov raziskave za

angleške oborožene sile (Rayson, 1998) je bilo 59 % vseh prenosov

tovora izvedenih na dolžini, manjši od 10 m, 22 % prenosov je bilo

izvedenih na dolžini od 11 do 50 m, 5 % prenosov tovora je bilo

izvedenih na dolžini od 51 do 100 m ter 14 % prenosov tovora na

razdaljah, večjih od 100 m.

3. Vlečenje

Vlečenje je uporaba sile z namenom povzročitve gibanja proti sebi

oziroma vzdrževanje pozicije materialnega sredstva ali osebe. Primeri

vlečenja pri operativnem delovanju so evakuacija ranjenca, rokovanje s

skupinskim orožjem ali opremo itn.

4. Potiskanje

Potiskanje je uporaba sile z namenom povzročitve gibanja stran od sebe

oziroma vzdrževanje pozicije materialnega sredstva. Primeri potiskanja

pri operativnem delovanju so rokovanje s skupinskim orožjem ali

opremo (potiskanje samohodnega topa po hribu navzgor), potiskanje

topovske granate v cev, potiskanje množice na shodih pri zagotavljanju

javnega reda in miru, postavljanje komunikacijskega stolpa itn.

5. Zamahi

Zamahi imajo za sestavni del aktivnosti, ki vključujejo uporabo orodja

(npr. kladivo, sekira …). Primeri zamahov pri operativnem delovanju

so zabijanje nosilnih kolov pri postavljanju fortifikacijskih ovir,

zabijanje sidrišča za komunikacijske stolpe itn.

6. Kopanje

Kopanje kot vojaška aktivnost se najpogosteje izvaja pri izdelavi

zaklonilnikov in strelskih jarkov, polnjenju vrečk s peskom,

odstranjevanju naplavin, pripravi temeljev za postavitev konstrukcij itn.

Velja za eno od zahtevnejših in pogostejših aktivnosti pri izvajanju

operativnih nalog ter je najpogostejša aktivnost zagotavljanja pogojev

»premičnosti in preživetja«.

66

7.

Hitri tek s

spremembo

smeri gibanja

Hitri tek s spremembo smeri gibanja se izvaja predvsem v napadnih

nalogah, kjer se s premikanjem od zaklona do zaklona približujemo

nasprotnikovim položajem. Med samim premikanjem na »odprtem

terenu«, ko smo izpostavljeni izstrelkom nasprotnika, predstavlja hitri

tek s spremembo smeri gibanja ključni trenutek preživetja. Hitrejši kot

je tek in bolj kot je pogosta in nepredvidljiva sprememba smeri gibanja,

večja je verjetnost za preživetje. Izmerjena hitrost gibanja pri tovrstni

aktivnosti znaša 3,42 m/s z bremenom teže 20,6 kg (Payne, Harvey,

2006) oziroma 3,78 m/s – teža tovora ni navedena (Blount idr. 2010).

8. Hitra hoja

Hitra hoja je povezana predvsem s pohodi in ima praviloma predpisan

čas za dosego končne točke. Hitra hoja se izvaja v različnih pogojih, ki

se izražajo v podlagi (utrjena pot, močvirnato zemljišče, sneg itn.),

profilu terena (hoja v hrib, spuščanje, ravnina), teži tovora (od pribl. 30

do 60 kg), dolžini (najpogosteje od 10 do 50 km), v hitrosti (praviloma

med 4 do 7 km/h), v razpoložljivem času za dosego cilja itn. Vsi ti

dejavniki vplivajo na hitrost izvedbe hoje.

9. Dolgotrajni tek

Dolgotrajni tek je izveden z nizko intenzivnostjo in daljšim časovnim

obdobjem (do več ur). Najpogosteje se izvaja pri preganjanju

nasprotnika (po uspešnem preboju ali izmiku nasprotnika), kurirski

službi, reševanju pred preganjanjem itn.

10.

Hiter tek

/šprint/nalet

Hiter tek se izvaja zlasti pri nenadnih in bliskovitih naskokih na

nasprotnikove položaje iz neposredne bližine, vpadih v objekte,

prehodu od enega zaklona do drugega v trajanju od 2 do 3 sekund

(zlasti pri operacijah v urbanem okolju), reakciji na nasprotnikov ogenj

itn. Aktivnost se izvaja z največjo možno hitrostjo in po najkrajši poti

do cilja.

11. Plezanje

Plezanje kot aktivnost pri različnih oblikah bojnega delovanja se izvaja

pri premagovanju umetnih (fortifikacijske ovire, zidovi itn.) in naravnih

ovir (kamnite stene, podrta drevesa itn.), pri postavljanju različnih

objektov za potrebe operativnega delovanja (poveljniška mesta,

komunikacijski centri itn.), vzpenjanju na bojna ter motorna vozila ipd.

12. Skoki

Izvedbo skokov vojaki izvajajo z namenom premagovanja nizkih

naravnih in umetnih ovir, ki omogočajo premagovanje brez plezanja

(preskok čez živo mejo, hlod, nizko ograjo). V primeru bojnega

delovanja v naselju se okna kletnih prostorov preskoči, saj predstavljajo

noge nasprotniku, ki je v kletnih prostorih, dobro tarčo. Prav tako so

skoki osnovna aktivnost pri izvajanju vertikalnega manevra.

13. Plazenje

Plazenje je oblika gibanja, ki se izvaja v obliki nizkega plazenja (s

stalnim stikom trupa s podlago) ali v obliki visokega plazenja (plazenje

na podlahtnicah in kolenu). Tehnika nizkega plazenja se izvaja v

primeru, ko smer približevanja nudi nizko vidno zaščito oziroma masko

(nizko grmičevje), vidljivost omogoča nasprotniku dobro opazovanje in

67

čas za realizacijo naloge omogoča počasno gibanje. Tehnika visokega

plazenja se uporablja v primeru, ko smer približevanja nudi dobro vidno

zaščito oziroma masko (visoko grmičevje in trava), slaba vidljivost

onemogoča nasprotniku dobro opazovanje ter zahtevano je hitro

gibanje v načinu plazenja. Hkrati se s plazenjem zmanjša

izpostavljenost telesa izstrelkom in s tem poveča verjetnost preživetja.

Plazenje se v večini uporablja kot način prikritega približevanja

nasprotniku.

14. Metanje

Pomembnost metanja se v oboroženih silah v večini izraža pri

rokovanju z eksplozivnimi telesi (ročna bomba, dimna/signalna ročna

bomba itn.) tako v obrambnih kot napadnih delovanjih. V ameriški

vojski je zahteva za VED strelec, da je le-ta sposoben vreči 0,45 kg

težak predmet v dolžino vsaj 40 m.

15.

Dolgotrajna

pokončna drža /

stoja

Zmožnost ohranjanja pokončne drže pri določeni obremenitvi (nošenje

bojne opreme) je pomembno pri nalogah zaščite sil, ko pripadnik izvaja

stražarsko dolžnost kot rajonski stražar ali kot varnostni nadzor oseb pri

vstopih v objekt, varovanje jetnikov in pri

d ržanih oseb, izvajanje protokolarnih nalog itn.

16. Streljanje

Streljanje je osnovna aktivnost pripadnikov oboroženih sil v bojnih

postopkih. Aktivnost streljanja vključuje predvsem uporabo

individualnega orožja (pištola, jurišna puška, ostrostrelna puška itn.).

17. Plavanje

Bojno plavanje je aktivnost premagovanja vodnih ovir z opremo,

orožjem in strelivom. Pri tem se uporablja posebna tehnika plavanja, ki

omogoča ognjeno delovanje nad vodno gladino in ohranja orožje in

strelivo relativno suho.

18. Rokoborba

Poznavanje samoobrambe in bližinskega boja je ključnega pomena v

spopadu iz neposredne bližine, kot je vpad v objekt, naskok na

obrambne položaje nasprotnika, obvladovanje in nevtralizacija

nasprotnika v primeru omejene uporabe strelnega orožja

(stabilizacijska delovanja), tiha likvidacija (posebne naloge) in

nenazadnje v primeru pomanjkanja streliva.

Gibalne zahteve: Pri izvajanju posameznih aktivnosti prihajajo do izraza različne gibalne in

funkcionalne sposobnosti. Hauschild idr. (2014) navajajo močno povezavo (r > 0,50) aktivnosti,

kot so dvigovanje, spuščanje, nošenje nosil ter plazenje, z močjo (statično, repetitivno in

eksplozivno) gornjih in spodnjih udov. Eksplozivna in repetitivna moč je močno povezana s

hitrim tekom ter s hitrim tekom s spreminjanjem smeri gibanja. Dolgotrajna in super dolgotrajna

vzdržljivost je povezana s pohodi, patruliranjem, bojnim plavanjem ter dolgotrajno in visoko

intenzivno aktivnostjo z malo ali brez počitka (npr. dvigovanje, prenašanje, vlečenje, potiskanje

itn.). Repetitivna moč je povezana z dvigovanjem in prenašanjem materialnih sredstev, streliva

68

in ranjenca, pripravo ognjenih položajev in ostalih aktivnosti, povezanih s premičnostjo in

preživetjem, hitrim gibanjem v času ognjenega delovanja, premagovanjem ovir, bojnim

plavanjem, pohodi in bližinskim bojem. Eksplozivna moč je povezana s plezanjem,

preskakovanjem, hitrim gibanjem, odzivom na neposreden stik z nasprotnikom in metanjem

eksplozivnih teles. Gibljivost je povezana s premiki od zaklona do zaklona, preskakovanjem

ovir itn. (Hauschild idr., 2014; Payne idr., 2006; NATO – RTO, 2009; Rayson, Holliman,

Belyavin, 2000). V okviru analize, ki so jo izvedli Eisinger idr. (NATO – RTO, 2009), so bile

za avstrijske specialne enote ugotovljene naslednje povezave med nalogami/aktivnostmi in

gibalnimi ter funkcionalnimi sposobnostmi:

- Neposredne operacije (oblika napadnega delovanja, ki zajema osvoboditev talcev,

nevtralizacija nasprotnikovega ključnega osebja, uničenje nasprotnikove ključne vojaške

infrastrukture itn.): najpomembnejša je hitrost odziva na signal ter koordinacija. Sledijo

dolgotrajna in kratkotrajna vzdržljivost in repetitivna moč. Kot manj pomembni pri tej

nalogi sta bili ocenjeni eksplozivna moč in konstitucija telesa.

- Bližinski boj (rokoborba/borilne veščine): najviše so bile ocenjene reakcija, hitrost in

koordinacija. Kratkotrajna vzdržljivost in repetitivna moč sta bili ocenjeni kot pomembni.

Kot manj pomembni v tej kategoriji sta bili ocenjeni vzdržljivost in eksplozivna moč.

- Plezanje: kot najpomembnejša gibalna sposobnost je bila ocenjena koordinacija, sledita

kratkotrajna vzdržljivost in eksplozivna moč. Hitrost pri tej aktivnosti ni bila ocenjena kot

pomembna.

Rodić (1988) navaja naslednje gibalne sposobnosti, ki jih mora imeti primerno razvite vsak

vojak v oboroženem spopadu:

- strelska preciznost – učinkovitost uporabe strelnega orožja in eksplozivnih teles (usmerjanje

izvrženega objekta/projektila);

- preciznost vbadanja – uporaba hladnega orožja kot oblike delovanja v primerih preboja,

diverzij, vpadov v objekt, zasede itn. (oblika preciznosti z vodenim objektom);

- pohodna vzdržljivost – za premagovanje večjih razdalj po razgibanem terenu z nošenjem

opreme in oborožitve;

- koordinacija gibanja – pri plazenju, vzpenjanju in plezanju v primeru premagovanja

naravnih in umetnih ovir;

- eksplozivna moč – manifestira se v primeru hitrih in kratkih tekov, pri skokih in preskokih;

- repetitivna moč – manifestira se pri izvlekih in prenašanju ranjenca, orožja, streliva in

tehnike, potiskanju.

Izhajajoč iz ugotovitev zgoraj navedenih raziskav ter dodatno na podlagi ekspertne ocene, so v

spodnji tabeli podane gibalne in funkcionalne sposobnosti, ki so bile identificirane za

posamezno aktivnost.

69

Tabela 14

Identificirane gibalne in funkcionalne sposobnosti za izvedbo aktivnosti

Aktivnost Gibalne in funkcionalne sposobnosti*

Dvigovanje EKSP_M, REP_M, DOLG_V

Prenašanje REP_M, KRATK_V, DOLG_V

Vlečenje EKSP_M, REP_M, KRATK_V, DOLG_V

Potiskanje EKSP_M, REP_M, KRATK_V, DOLG_V

Zamahi REP_M, DOLG_V

Kopanje REP_M, DOLG_V

Hitri tek s spremembo smeri gibanja EKSP_M, REP_M, KRATK_V, HIT, KOORD, RAVN

Hoja S_DOLG_V, DOLG_V

Dolgotrajni tek DOLG_V

Hiter tek/šprint/nalet EKSP_M, REP_M, KRATK_V, HIT

Plezanje REP_M, KRATK_V, KOORD, GIB, RAVN

Skoki EKSP_M, KOORD, GIB, RAVN

Plazenje REP_M, KOORD, GIB

Metanje EKSP_M, GIB, PREC

Dolgotrajna pokončna drža/stoja STAT_M, DOLG_V, RAVN

Streljanje STAT_M, PREC

Plavanje REP_M, KOORD, GIB

Rokoborba REP_M, KRATK_V, HIT, KOORD

* Pomen oznak gibalnih in funkcionalnih sposobnosti iz zgornje tabele:

STAT_M – statična moč EKSP_M – eksplozivna moč REP_M – repetitivna moč

KRATK_V – kratkotrajna vzdržljivost DOLG_V – dolgotrajna vzdržljivost S_DOLG_V – super dolgotrajna vzdržljivost HIT – hitrost KOORD – koordinacija GIB – gibljivost RAVN – ravnotežje PREC – preciznost

V nadaljevanju so za vsako obravnavano VED podane bistvene operativne naloge (oblike

bojnega delovanja), izhajajoče aktivnosti ter gibalne in funkcionalne zahteve za učinkovito

izvedbo aktivnosti ter ocena zahtevnosti in pogostosti izvedbe naloge. Podatki so pridobljeni

na podlagi hermenevtičnega pristopa in intervjuja s področnimi eksperti.

70

7.1 VED strelec

Splošne operativne naloge: S pomočjo samostojnega premika oziroma s pomočjo prevoza z

vozili ali plovili se približuje nasprotniku in deluje po nasprotniku. Vzdržuje in uporablja

dodeljeno formacijsko orožje in opremo. Uporablja ustrezne tehnike gibanja, prikrivanje in

maskiranje med gibanjem. Izvaja osnovna komunikacijska opravila in upravlja s četno

komunikacijsko opremo. Izdeluje strelska zaklonišča za posamezna in skupinska orožja. Kot

pripadnik patrulje zbira in poroča taktične elemente lastnih, nevtralnih, neznanih in

nasprotnikovih sil. Sodeluje pri odkrivanju ciljev in njeni identifikaciji. Sodeluje pri čiščenju

in izdelavi koridorjev na minskih poljih in prehodih skozi ovire (pridobljeno s

http://www.apd.army.mil/Home/Links/PDFFiles/MOSBook.pdf).

Tabela 15

Naloge, aktivnosti ter identificirane gibalne in funkcionalne sposobnosti za VED strelec

Zap.

št. Operativne naloge7 Aktivnosti*

Identificirane gibalne in

funkcionalne sposobnosti**

Splošne naloge

1. Vzdrževanje in čiščenje osebne in

skupinske opreme in oborožitve

Dvig, Pren,

Vleč, Pot

EKSP_M, REP_M,

KRATK_V, DOLG_V

2. Pohod Pren, Hoja REP_M, KRATK_V,

DOLG_V, S_DOLG_V

3. Postavitev poveljniškega mesta in

namestitvenih objektov na terenu

Dvig, Pren,

Vleč, Pot, Zam,

Kop, Plez, Skok

EKSP_M, REP_M,

KRATK_V, DOLG_V,

KOORD, GIB, RAVN

4. Zaščita sil – zavarovanje, stražarska

služba Stoja STAT_M, DOLG_V, RAVN

5. Izvleka ranjenca (samostojno) Dvig, Pren,

Vleč, H_tek

EKSP_M, REP_M,

KRATK_V, DOLG_V, HIT

6. Izvleka ranjenca (kot skupina) Dvig, Pren,

H_tek

EKSP_M, REP_M,


7. Izvleka bojnega vozila pehote Dvig, Pren,

Plez, Skok,

EKSP_M, REP_M,

KRATK_V, DOLG_V, GIB,

RAVN

7 Vse naloge se izvajajo z osebno oborožitvijo in opremo skupne teže 24 kg za 24-urni bojni komplet (24 ur

samozadostnosti) oziroma 37 kg za 72-urni bojni komplet (72 ur samozadostnosti). Izjema so naloge zaščite in

reševanja, kjer je oprema prilagojena okoliščinam izvedbe naloge.

http://www.apd.army.mil/Home/Links/PDFFiles/MOSBook.pdf

71

8. Priprava in nalaganje tovora na vozilo Dvig, Pren,

Vleč, Pot

EKSP_M, REP_M,

KRATK_V, DOLG_V

9.

Postopki ob nevarnosti jedrskega,

radiološkega, kemičnega in biološkega

orožja (JRKBO)

Dvig, Pren, Kop KSP_M, REP_M, KRATK_V,

DOLG_V

10.

Izvajanje nalog zagotavljanja mobilnosti

(izvidovanje poti, podpora premikov

izven utrjenih poti)

Hoja, Kop, Plez,

Skok

EKSP_M, REP_M,

KRATK_V, DOLG_V,

S_DOLG_V, KOORD, GIB,

RAVN

11. Vzdrževanje zveze po brezžičnem

radijskem prometu Pren

REP_M, KRATK_V,

DOLG_V

Napadno delovanje

12.

Premik na položaje za ognjeno podporo

(rokovanje z orožjem in strelivom za

neposredno ognjeno podporo)

Dvig, Pren,

Vleč, Pot, Zam,

Kop

EKSP_M, REP_M,

KRATK_V, DOLG_V

13. Premik do vzpostavitve stika z

nasprotnikom

Hoja, Tek, Plez,

Skok, Plaz, Plav

EKSP_M, REP_M,

KRATK_V, DOLG_V,


RAVN

14.

Napad – hkratna izvedba ognjenega

delovanja in premika (manever) po

neravnem in neutrjenem terenu

H_tek, HTSSG,

Plez, Plaz,

Skok, Met, Str

STAT_M, EKSP_M, REP_M,

STA_M, KRATK_V, HIT,

KOORD, GIB, RAVN, PREC

15. Preboj skozi nasprotnikove položaje

H_tek, Plez,

Skok, Str,

Rokob

EKSP_M, REP_M, STAT_M,

KRATK_V, HIT, KOORD,

GIB, RAVN, PREC

16. Pregon/ zasledovanje Tek, Plez,

Skok, Str


KRATK_V, DOLG_V,


17. Premik do položajev za

postavitev zasede

Pren, Hoja, Tek,

Plez, Skok, Plav

EKSP_M, REP_M,

KRATK_V, DOLG_V,

S_DOLG_V, HIT, KOORD,

GIB, RAVN

18. Priprava položajev za zasedo Dvig, Pren,

Zam

EKSP_M, REP_M,

KRATK_V, DOLG_V,

S_DOLG_V

19. Ognjeno delovanje v zasedi Met, Str STAT_M, EKSP_M, GIB,

PREC

72

20. Izmik iz zasede H_tek, Tek,

Plez, Skok

EKSP_M, REP_M,

KRATK_V, DOLG_V, HIT,

KOORD, GIB, RAVN

21. Izvidovanje

Hoja, H_tek,

Plez, Skok,

Plaz, Plav,

Rokob

EKSP_M, REP_M,

KRATK_V, DOLG_V,


GIB, RAVN

22. Operacije v urbanem okolju (vpad v

objekt, pregled objekta)

H_tek, HTSSG,

Plez, Skok, Met,

Str, Rokob



GIB, RAVN, PREC

23. Izvajanje vertikalnih operacij H_tek, Skok,

EKSP_M, REP_M,


GIB, RAVN

24. Izkrcanje/vkrcanje v bojno

vozilo pehote

H_tek, Plez,

Skok,

EKSP_M, REP_M,


GIB, RAVN

25. Bojno plavanje Plav REP_M, KOORD, GIB

26. Premagovanje vodnih ovir Vleč, Pot, Skok,

Plez, Plav

EKSP_M, REP_M,

KRATK_V, DOLG_V,

KOORD, RAVN, GIB

27. Premagovanje naravnih in

umetnih ovir na kopnem Plez, Skok, Plaz

EKSP_M, REP_M,

KRATK_V, KOORD, GIB,

RAVN

28. Vkrcavanje v helikopter Plez, Skok

EKSP_M, REP_M,


RAVN

29. Vertikalni manever iz helikopterja Plez,Skok,

HTSSG, H_tek

EKSP_M, REP_M,


GIB, RAVN

30. Bližinsko goloroko bojevanje z

elementi samoobrambe Rokob

REP_M, KRATK_V, HIT,

KOORD

31. Bojno iskanje in reševanje

Dvig, Pren,

Hoja, Tek, Plez,

Skok, Plaz, Str,

Plav


KRATK_V, DOLG_V,


RAVN, PREC

32. Ognjeno delovanje z nadzorne točke za

kritje premika (overwatch position) Plez, Plaz, Str

STAT_M, REP_M,


RAVN, PREC

73

33. Izdelava prehoda skozi žične ovire Dvig, Vleč, Pot,

H_tek, Plaz

EKSP_M, REP_M,


GIB

Obrambno delovanje

34. Izdelava zaklonilnika Kop REP_M, DOLG_V

35. Priprava osnovnega in naslednjih

obrambnih položajev

Dvig, Pren,

Zam, Kop

EKSP_M, REP_M,

KRATK_V, DOLG_V

36. Izdelava položajev skupinskih orožij za

neposredno ognjeno podporo

Dvig, Pren,

Zam, Kop

EKSP_M, REP_M,

KRATK_V, DOLG_V

37. Izdelava fortifikacijskih ovir (postavitev

bodeče žice – »concertina«)

Dvig, Pren,

Vleč, Pot, Zam,

Plez

EKSP_M, REP_M,

KRATK_V, DOLG_V,

KOORD, GIB, RAVN

38. Izvajanje premične obrambe

H_tek, Plez,

Skok, Plaz, Met,

Str



GIB, RAVN, PREC

39. Obramba območja Skok, Plaz, Met,

Str



40. Taktični izmik Tek, Plez,

Skok, Str


KRATK_V, DOLG_V,


41. Postavitev minskega polja in

improviziranih eksplozivnih sredstev

Dvig, Pren,

Zam, Kop, Plez

EKSP_M, REP_M,

KRATK_V, DOLG_V,

KOORD, GIB, RAVN

Stabilizacijsko delovanje

42. Patruljiranje Hoja, Skok

EKSP_M, DOLG_V,


RAVN

43. Vzpostavitev nadzornih točk in delo na

nadzornih točkah

Stoja, Str,

Rokob

STAT_M, REP_M,


KOORD, RAVN, PREC

44. Nadzor množic in zaščita civilnega

prebivalstva

Pren, Vleč, Pot,

Stoja


KRATK_V, DOLG_V

45. Postopki vklepanja in vezanja Rokob REP_M, KRATK_V, HIT,

KOORD

46. Evakuacije nevojaškega osebja Dvig, Pren,

Plez, Skok

EKSP_M, REP_M,

KRATK_V, DOLG_V,

KOORD, GIB, RAVN

74

47.

Zaščita in varovanje ključnih objektov,

humanitarnih delavcev in zgodovinskih

sakralnih objektov

Stoja, Str,

Rokob

STAT_M, REP_M,


KOORD, RAVN, PREC

48. Humanitarna pomoč Dvig, Pren,

Vleč, Pot

EKSP_M, REP_M,

KRATK_V, DOLG_V

Delovanje v sistemu zaščite in reševanja

49. Polnitev vrečk s peskom in izdelava

utrdb iz vrečk, napolnjenih s peskom

Dvig, Pren,

Vleč, Kop

EKSP_M, REP_M,

KRATK_V, DOLG_V

50. Naloge iskanja in reševanja

Dvig, Pren,

Vleč, Pot, Kop,

Hoja, Plez,

Skok, Plav

EKSP_M, REP_M,

KRATK_V, DOLG_V,


RAVN

51. Reševanje ob naravnih in

drugih nesrečah

Dvig, Pren,

Vleč, Pot, Zam,

Kop, Plez,

Skok, Plav

EKSP_M, REP_M,

KRATK_V, DOLG_V,

KOORD, GIB, RAVN

*Okrajšave za poimenovanje aktivnosti: ** Okrajšave za poimenovanje gibalnih in funkcionalnih sposobnosti:

Dvig dvigovanje STAT_M statična moč

Pren prenašanje EKSP_M eksplozivna moč

Vleč vlečenje REP_M repetitivna moč

Pot potiskanje KRATK_V kratkotrajna vzdržljivost

Zam zamahi DOLG_V dolgotrajna vzdržljivost

Kop kopanje S_DOLG_V super dolgotrajna vzdržljivost

HTSSG hitri tek s spremembo smeri gibanja HIT hitrost

Hoja hoja KOORD koordinacija

Tek dolgotrajni tek GIB gibljivost

H_tek hiter tek/sprint/nalet RAVN ravnotežje

Plez plezanje PREC preciznost

Skok skoki

Plaz plazenje

Met metanje

Stoja dolgotrajna vsiljena pokončna drža

Str streljanje

Plav plavanje

Rokob rokoborba

Izhajajoč iz nalog iz zgornje tabele, so za VED strelec najpogostejše aktivnosti plezanje in skoki

oziroma preskakovanje (pri 25 nalogah oziroma 49 % nalog /25/49 %/). Sledijo aktivnosti:

prenašanje (23/45 %), dvigovanje (20/39 %), vlečenje (13/25 %), hitri tek in streljanje z

orožjem (12/24 %) ter potiskanje in kopanje (pri 11 nalogah oziroma 22 % nalog). Podrobnejši

pregled pogostosti pojavljanja posamezne aktivnosti za VED strelec ponazarja spodnji slikovni

prikaz.

75

Slika 13. Pogostost pojavljanja posameznih aktivnosti pri nalogah VED strelec.

Stacy, Payne in Harvey (2004) so v raziskavi za potrebe avstralskih oboroženih sil za VED

pehota identificirali kot najpogostejšo aktivnost prenašanje (pojavljala se je pri 34 % od skupno

80 nalog), sledila je aktivnost dvigovanje v 24 % vseh nalog. Aktivnost kopanje je bila

identificirana pri 18 % vseh nalog, zamahovanje pri 9 % vseh nalog ter potiskanje oziroma

vlečenje pri 8 % vseh nalog. Celotno razmerje je prikazano na spodnji sliki. Skupne aktivnosti,

ki so bile obravnavane tako pri zgoraj omenjenih avtorjih kot v tej raziskavi, so: prenašanje,

dvigovanje, kopanje, zamahovanje, potiskanje in vlečenje. Deleži pojavljanja posameznih

aktivnosti v nalogah VED strelec so si v obeh primerih sorazmerno podobni. Trend padanja

pogostosti pojavljanja sovpada pri aktivnostih, kot so prenašanje, dvigovanje, kopanje in

zamahovanje. Razlika pa se pojavi pri aktivnostih vlečenje in potiskanje, kjer se pri nalogah

VED strelec te aktivnosti pojavljajo veliko pogosteje, kot je bilo to zaznano pri VED pehota

avstralskih oboroženih sil (Slika 15).

76

Slika 14. Pogostost pojavljanja posameznih aktivnosti pri nalogah VED pehota

avstralske vojske.

Slika 15. Primerjava pogostosti pojavljanja posameznih skupnih aktivnosti VED pehota

avstralskih oboroženih sil in VED strelec.

Iz primerjave pogostosti izražanja gibalnih in funkcionalnih sposobnosti za VED strelec, ki je

podana na spodnji sliki, je razvidno, da se najpogosteje izraža potreba po repetitivni moči

(pojavlja se pri 48 nalogah oziroma 94 % vseh nalog). Sledijo ji kratkotrajna vzdržljivost (88

%), eksplozivna moč (78 %), dolgotrajna vzdržljivost (69 %), koordinacija (65 %), gibljivost

in ravnotežje (pri 61 % vseh nalog). Hitrost, statična moč, preciznost in super dolgotrajna

vzdržljivost se sicer redkeje izražajo (med 33 % in 18 %), vendar se jih za učinkovito delovanje

pripadnikov VED strelec ne sme zapostavljati oziroma obravnavati kot nepomembne.

77

Slika 16. Pogostost izražanja posameznih gibalnih in funkcionalnih sposobnosti pri

nalogah VED strelec.

7.2 VED vojaški policist

Splošne naloge vojaškega policista so podpora na bojišču z izvajanjem podpore premičnosti in

manevra, zavarovanje območja, nadzor vojaških ujetnikov in naloge, povezane z nadzorom

izvajanja zakonskih določil in določil dokumentov vodenja in poveljevanja na območju

operacije. V mirnodobnem času vojaški policist podpira delovanje vojske v obliki zavarovanja

kritične vojaške infrastrukture, preprečevanja in odkrivanja kriminalnih dejanj in zagotavljanja

zakonskih določil ter določil dokumentov vodenja in poveljevanja (pridobljeno s

http://www.apd.army.mil/Home/Links/PDFFiles/MOSBook.pdf).

Zaradi specifične namenskosti vojaške policije se delovanje deli na naslednja področja:

zagotavljanje reda in miru, pridržanje zapornikov in ujetnikov ter zavarovanje in podpora

mobilnosti (Field Manual 3-39, 2013). V skladu z nacionalnimi predpisi je SV vključena v

sistem zaščite, reševanja in pomoči, zato so v spodnji tabeli, poleg zgoraj navedenih operativnih

nalog, dodane še naloge s področja zaščite in reševanja.

http://www.apd.army.mil/Home/Links/PDFFiles/MOSBook.pdf

78

Tabela 16

Naloge, aktivnosti ter identificirane gibalne in funkcionalne sposobnosti za VED vojaški

policist

Zap.




Zagotavljanje reda in miru

1.

Vzpostavitev nadzornih točk in delo na

nadzornih točkah (varnostni pregled,

ugotavljanje identitete …)

Stoja, Str, Rokob

STAT_M, REP_M,

KRATK_V, DOLG_V,

HIT, KOORD, RAVN,

PREC

2.

Uvajanje prometnega režima in obravnava

prometnih nesreč, pri katerih so udeležena

vojaška vozila

Stoja STAT_M, DOLG_V,

RAVN

3. Uveljavljenje zakonskih določil in

preiskava kriminalnih dejanj

Vleč, Pot, H_tek,

Skok, Plez, Str,

Rokob

STAT_M, EKSP_M,

REP_M, KRATK_V,

DOLG_V, HIT, KOORD,

GIB, RAVN, PREC

4. Nadzor množic in zagotavljanje svobode

gibanja

Pren, Vleč, Pot,

Stoja, Zam, Met,

Rokob

STAT_M, EKSP_M,

REP_M, KRATK_V,

DOLG_V, KOORD, HIT,

GIB, PREC

Pridržanje zapornikov in ujetnikov

5.

Postavitev namestitvenih objektov na

terenu za pridržanje ujetnikov in

pripornikov

Dvig, Pren, Vle,

Pot, Zam, Kop,

Plez, Skok

EKSP_M, REP_M,

KRATK_V, DOLG_V,

KOORD, GIB, RAVN

6. Pridržanje in nadzor zapornikov,

pripornikov in dislociranih vojaških oseb Stoja, Str, Rokob

STAT_M, REP_M,

KRATK_V, DOLG_V,

HIT, KOORD, PREC,

RAVN

Zavarovanje in podpora mobilnosti

7.

Zavarovanje poveljstev, poveljniških mest,

zbirnih centrov, ključnih vojaških objektov,

kraja dogodka itn.

Stoja, Str, Rokob

STAT_M, REP_M,

KRATK_V, DOLG_V,

HIT, KOORD, PREC,

RAVN

8 Vse naloge se izvajajo s formacijsko osebno oborožitvijo in opremo, z izjemo nalog zaščite in reševanja, kjer je

oprema prilagojena okoliščinam izvedbe naloge.

79

8. Varovanje pomembnega osebja H_tek, Skok, Str,

Rokob

STAT_M, EKSP_M,

REP_M, KOORD, GIB,

RAVN, PREC

9.


(izvidovanje in zavarovanje

komunikacijskih poti, spremljanje

premikov, kontrola prometa)

Hoja, H_tek,

Plez, Skok, Stoja,

STAT_M, EKSP_M,

REP_M, KRATK_V,

DOLG_V, S_DOLG_V,

HIT, KOORD, GIB, RAVN

10. Izvidovanje območja

Hoja, H_tek,

Plez, Skok, Plaz,

Plav, Rokob

EKSP_M, REP_M,

KRATK_V, DOLG_V,

S_DOLG_V, HIT,

KOORD, GIB, RAVN


EKSP_M, DOLG_V,

S_DOLG_V, KOORD,

GIB, RAVN

12. Evakuacije nevojaškega osebja Dvig, Pren, Plez,

Skok

EKSP_M, REP_M,

KRATK_V, DOLG_V,

KOORD, GIB, RAVN

13.



sakralnih objektov

Stoja, Str, Rokob

STAT_M, REP_M,

KRATK_V, DOLG_V,

HIT, KOORD, RAVN,

PREC

14. Humanitarna pomoč Dvig, Pren, Vleč,

Pot

EKSP_M, REP_M,

KRATK_V, DOLG_V

15. Protiteroristično delovanje

HTSSG, H_tek,

Skok, Plez, Met,

Str, Plav, Rokob

STAT_M, EKSP_M,


KOORD, GIB, RAVN,

PREC

16.

Aretacija, privedba in spremljanje

vojaških in civilnih oseb,

osumljenih kaznivih dejanj

H_tek, Str, Rokob

STAT_M, EKSP_M,


KOORD, PREC

17. Pohod Pren, Hoja REP_M, KRATK_V,

DOLG_V, S_DOLG_V

18. Premik do vzpostavitve stika z

nasprotnikom

Hoja, Tek, Plez,

Skok, Plaz, Plav

EKSP_M, REP_M,

KRATK_V, DOLG_V,

S_DOLG_V, KOORD,

GIB, RAVN

19. Napad na utrjeno točko – po neravnem in

neutrjenem terenu

H_tek, HTSSG,

Plez, Plaz, Skok,

Met, Str

STAT_M, EKSP_M,

REP_M, STA_M,


GIB, RAVN, PREC

80

20. Preboj skozi nasprotnikove položaje H_tek, Plez,

Skok, Str, Rokob

EKSP_M, REP_M,

STAT_M, KRATK_V,

HIT, KOORD, GIB,

RAVN, PREC

21. Pregon/zasledovanje Tek, Plez, Skok,

Str

STAT_M, EKSP_M,

REP_M, KRATK_V,

DOLG_V, KOORD, GIB,

RAVN, PREC

22. Izdelava prehoda skozi ovire Dvig, Vleč, Pot,

H_tek, Plaz

EKSP_M, REP_M,

KRATK_V, DOLG_V,

S_DOLG_V, HIT,

KOORD, GIB, RAVN

23. Operacije v urbanem okolju

(vpad v objekt, pregled objekta)

H_tek, HTSSG,

Plez, Skok, Met,

Str, Rokob

STAT_M, EKSP_M,


KOORD, GIB, RAVN,

PREC

24. Izvajanje vertikalnega manevra Plez, Skok,

HTSSG, H_tek

EKSP_M, REP_M,


GIB, RAVN

25. Izkrcanje/vkrcanje v oklepni transporter H_tek, Plez,

Skok,

EKSP_M, REP_M,


GIB, RAVN



Plez, Plav

EKSP_M, REP_M,

KRATK_V, DOLG_V,

KOORD, RAVN, GIB

28. Premagovanje naravnih in umetnih

ovir na kopnem Plez, Skok, Plaz

EKSP_M, REP_M,


RAVN


EKSP_M, REP_M,


RAVN

30.

Bližinsko goloroko bojevanje z elementi

samoobrambe ter postopki vklepanja in

vezanja

Rokob REP_M, KRATK_V, HIT,

KOORD


Dvig, Pren, Hoja,

Tek, Plez, Skok,

Plaz, Str, Plav

STAT_M, EKSP_M,

REP_M, KRATK_V,

DOLG_V, S_DOLG_V,

KOORD, GIB, RAVN,

PREC

81

32. Ognjeno delovanje z nadzorne točke za

kritje premika (overwatch position) Plez, Plaz, Str

STAT_M, REP_M,


RAVN, PREC

33. Izdelava fortifikacijskih ovir (postavitev


Dvig, Pren, Vleč,

Pot, Zam, Plez

EKSP_M, REP_M,

KRATK_V, DOLG_V,

KOORD, GIB, RAVN

34. Obramba območja Skok, Plaz, Met,

Str

STAT_M, EKSP_M,

REP_M, KOORD, GIB,

RAVN, PREC

35. Postavitev improviziranih eksplozivnih

sredstev

Dvig, Pren, Zam,

Kop, Plez

EKSP_M, REP_M,

KRATK_V, DOLG_V,

KOORD, GIB, RAVN

36. Vzdrževanje in čiščenje osebne in

skupinske opreme in oborožitve

Dvig, Pren, Vle,

Pot

EKSP_M, REP_M,

KRATK_V, DOLG_V

37. Izvleka ranjenca (samostojno) Dvig, Pren, Vle,

H_tek

EKSP_M, REP_M,


38. Izvleka ranjenca (kot skupina) Dvig, Pren, H_tek EKSP_M, REP_M,


39. Izvleka oklepnega transporterja Dvig, Pren, Plez,

Skok,

EKSP_M, REP_M,

KRATK_V, DOLG_V,

GIB, RAVN

40. Priprava in nalaganje tovora na vozilo Dvig, Pren, Vleč,

Pot

EKSP_M, REP_M,

KRATK_V, DOLG_V

41. Postopki ob nevarnosti JRKBO Dvig, Pren, Kop KSP_M, REP_M,

KRATK_V, DOLG_V

42. Vzdrževanje zveze po brezžičnem

radijskem prometu Pren

REP_M, KRATK_V,

DOLG_V


Dvig, Pren, Vleč,

Pot, Kop, Hoja,

Plez, Skok, Plav

EKSP_M, REP_M,

KRATK_V, DOLG_V,

S_DOLG_V, KOORD,

GIB, RAVN

44. Reševanje ob naravnih in drugih nesrečah

Dvig, Pren, Vleč,

Pot, Zam, Kop,

Plez, Skok, Plav

EKSP_M, REP_M,

KRATK_V, DOLG_V,

KOORD, GIB, RAVN







82







Skok skoki

Plaz plazenje

Met metanje


Str streljanje

Plav plavanje

Rokob rokoborba

Spodnja slika prikazuje zaporedje aktivnosti s pogostostjo izražanja pri delovanju vojaške

policije. Pri VED vojaški policist se na podlagi opravljene analize najpogosteje pojavljajo

aktivnosti plezanje in skoki oziroma preskakovanje (pri 23 nalogah), kar poudarja dinamičnost

in specifičnost nalog vojaške policije (zagotavljanje premičnosti in manevra). Sledijo

aktivnosti: prenašanja (pri 17 nalogah), dvigovanje in streljanje z orožjem (15), hitri tek (14),

uporaba borilnih veščin (13), potiskanje (11), vlečenje (10), plazenje in plavanje (8), daljše

pohodne aktivnosti in prisiljena pokončna drža (7), zamahovanje, kopanje in metanje v daljino

(5), hitri tek s spremembo smeri gibanja (4) in kot najmanj pogosto izražena aktivnost je

dolgotrajni tek (3), saj vojaška policija večino nalog opravlja z vozili. Sorazmerno pogosto se

pojavlja aktivnost rokoborba oziroma uporaba borilnih veščin, ki se odražajo v nalogah

preiskave, aretacije, protiterorističnega delovanja ipd.

Slika 17. Pogostost pojavljanja posameznih aktivnosti pri nalogah VED vojaški policist.

0

5

10

15

20

25 23 23

1715 15 14 13

11 108 8 7 7

5 5 5 4 3

Po

gost

ost

Aktivnost

83

Pregled pogostosti izražanja posameznih gibalnih in funkcionalnih sposobnosti pokaže

repetitivno moč kot najpogosteje izraženo gibalno sposobnost. Sledijo kratkotrajna vzdržljivost,

eksplozivna moč, koordinacija, ravnotežje, dolgotrajna vzdržljivost in gibljivost, ki se vse

pojavljajo pri več kot 60 % vseh nalog. Hitrost, statična moč in preciznost se pojavljajo pri

nalogah v obsegu med 44 % in 36 %. Najmanj je izražena funkcionalna sposobnost »super

dolgotrajna vzdržljivost«, kar je posledica uporabe vozil (oklepljenih kot neoklepljenih) pri

izvedbi nalog vojaške policije.


VED vojaški policist.

7.3 VED vezist

Primarna naloga pripadnikov VED vezist je postavitev, upravljanje in vzdrževanje strateške in

taktične komunikacijske in informacijske opreme (Field Manual 6-02.43, 2009). Zagotavljajo

in upravljajo z informacijskim in komunikacijskim sistemom, ki podpira poveljevanje in

kontrolo med operativnimi enotami, njihovimi podpornimi elementi, poveljstvom in enotami v

zaledju (Dunningan, 2003). V ta namen načrtujejo, vzpostavijo, upravljajo in vzdržujejo

govorno in podatkovno omrežje, ki vključuje radijske povezave, žične povezave, satelitske

povezave, terminalno in omrežno opremo, sporočilni sistem, video-telekonferenco in ostale

komunikacijsko-informacijske sisteme. Izvajajo integracijo komunikacijskih in podatkovnih

sistemov v ustrezno globalno informacijsko omrežje, ki podpira prevlado nad poznavanjem

situacije (zagotavljanje skupne operativne slike) v združenih in večnacionalnih operacijah

(Flisek, 2006; Field Manual 6-02.43, 2009).

84

Tabela 17

Naloge, aktivnosti ter identificirane gibalne in funkcionalne sposobnosti za VED vezist

Zap.




Splošne naloge

1. Vzdrževanje komunikacijske in

informacijske opreme

Dvig, Pren, Vleč,

Pot

EKSP_M, REP_M,

KRATK_V, DOLG_V

2.

Izvajanje pomoči uporabnikom v skladu s

prejetimi zahtevami po načelu 24/7 (Help

Desk)

Dvig, Pren, Plez

EKSP_M, REP_M,


RAVN

3.

Postavitev in vzdrževanje lokalnega

(LAN) in globalnega (WAN)

računalniškega omrežja

Dvig, Pren, Plez

REP_M, EKSP_M,

KRATK_V, DOLG_V,

KOORD, GIB, RAVN

4.

Vzpostavitev in delovanje sistema za

pregled nad taktično situacijo

(vzpostavitev skupne slike bojišča -

ISPINK)

Dvig, Pren, Kop,

Plez, Skok

EKSP_M, REP_M,

KRATK_V, DOLG_V,

KOORD, GIB, RAVN

5. Izvleka ranjenca (samostojno) Dvig, Pren, Vleč,

H_tek

EKSP_M, REP_M,


6. Izvleka ranjenca (kot skupina) Dvig, Pren, H_tek EKSP_M, REP_M,


7. Upravljanje in izvleka vozila za zveze Dvig, Pren, Plez,

Skok,

EKSP_M, REP_M,

KRATK_V, DOLG_V, GIB,

RAVN

8. Priprava in nalaganje tovora na vozilo Dvig, Pren, Vleč,

Pot

EKSP_M, REP_M,

KRATK_V, DOLG_V

9. Postopki ob nevarnosti JRKBO Dvig, Pren, Kop KSP_M, REP_M,

KRATK_V, DOLG_V

10.

Izvajanje nalog zagotavljanja premikov

vozil za zveze (izvidovanje poti, podpora

premikov izven utrjenih poti)

Hoja, Kop, Plez,

Skok

EKSP_M, REP_M,

KRATK_V, DOLG_V,


RAVN

11. Izvajanje kurirske zveze

Hoja, H_tek, Tek,

Plezanje, Skok,

Plez, Plav, Rokob

EKSP_M, REP_M,

KRATK_V, DOLG_V,


GIB, RAVN

Napadno delovanje

12.

Izvidovanje območja za postavitev

elementov komunikacijske in

informacijske podpore poveljevanju in

kontrole

Hoja, H_tek,

Plez, Skok, Plaz,

Plav, Rokob

EKSP_M, REP_M,

KRATK_V, DOLG_V,


GIB, RAVN



85

13.

Premik na mesto postavitve

komunikacijske infrastrukture

(komunikacijski stolpi, retranslacijske

postaje, centri zvez …)

Pren, Hoja, Plez,

Skok

EKSP_M, REP_M,

KRATK_V, DOLG_V,


RAVN

14.

Postavitev centra zvez in njegovo

premeščanje (ureditev območja, ureditev

mesta postavitev postaj za zveze, zaščita

inštalacij)

Dvig, Pren, Vleč,

Pot, Zam, Kop,

Plez, Skok

EKSP_M, REP_M,

KRATK_V, DOLG_V,

KOORD, GIB, RAVN

15.

Postavitev komunikacijskih in

informacijskih sistemov na poveljniškem

mestu

Dvig, Pren, Zam,

Kop, Plez

EKSP_M, REP_M,

KRATK_V, DOLG_V,

KOORD, GIB, RAVN

16. Vzpostavitev in vzdrževanje delovanja

radijske zveze

Dvig, Pren, Vleč,

Pot, Zam, Kop,

Plez, Skok

EKSP_M, REP_M,

KRATK_V, DOLG_V,

KOORD, GIB, RAVN


satelitske zveze

Dvig, Pren, Vleč,

Pot, Zam, Kop,

Plez, Skok

EKSP_M, REP_M,

KRATK_V, DOLG_V,

KOORD, GIB, RAVN


radio-relejne zveze

Dvig, Pren, Vleč,

Pot, Zam, Kop,

Plez, Skok

EKSP_M, REP_M,

KRATK_V, DOLG_V,

KOORD, GIB, RAVN


retranslacijske postaje Pren, Kop, Plez

REP_M, KRATK_V,

DOLG_V KOORD, GIB,

RAVN

20.

Prenos podatkov – vzpostavitev

komunikacijskega centra in priprava

terminalne informacijske opreme

Dvig, Pren, Plez,

Skok

EKSP_M, REP_M,


RAVN

21. Vzdrževanje zveze na pohodu Pren, Hoja REP_M, KRATK_V,

DOLG_V, S_DOLG_V

22. Izvajanje vertikalnih operacij H_tek, Skok,

EKSP_M, REP_M,


GIB, RAVN

23. Izkrcanje/vkrcanje v bojno vozilo pehote H_tek, Plez,

Skok,

EKSP_M, REP_M,


GIB, RAVN



Plez, Plav

EKSP_M, REP_M,

KRATK_V, DOLG_V,

KOORD, RAVN, GIB

26. Premagovanje naravnih in umetnih ovir

na kopnem Plez, Skok, Plaz

EKSP_M, REP_M,


RAVN


EKSP_M, REP_M,


RAVN

86

28. Vertikalni manever iz helikopterja Plez, Skok,

HTSSG, H_tek

EKSP_M, REP_M,


GIB, RAVN


Dvig, Pren, Hoja,

Tek, Plez, Skok,

Plaz, Str, Plav

STAT_M, EKSP_M,

REP_M, KRATK_V,

DOLG_V, S_DOLG_V,

KOORD, GIB, RAVN,

PREC

Obrambno delovanje

30. Maskiranje centrov zvez in

komunikacijske opreme

Dvig, Pren, Vleč,

Pot, Zam, Kop,

Plez, Skok

EKSP_M, REP_M,

KRATK_V, DOLG_V,

KOORD, GIB, RAVN

31.

Varovanje in zaščita centrov zvez,

telekomunikacijskega omrežja,

računalniških sistemov in informacij

(COMSEC / INFOSEC)

Plez, Plaz, Skok,

Met, Str, Stoja

STAT_M, EKSP_M,

REP_M, KRATK_V,

DOLG_V, KOORD, GIB,

RAVN, PREC

32. Izvidovanje trase za postavitev žične

zveze (trasa napeljevanja kabla)

Hoja, H_tek,

Plez, Skok, Plaz,

Plav

REP_M, EKSP_M,

KRATK_V, DOLG_V,


GIB, RAVN

33. Organizacija zvez v obrambi –

vzpostavitev in vzdrževanje žične zveze

Dvig, Pren, Vleč,

Pot, Zam, Kop,

Hoja, Plez, Plaz,

Skok, Plav

EKSP_M, REP_M,

KRATK_V, DOLG_V,


RAVN

34.

Inženirska ureditev položajev enot za

zveze (izdelava fortifikacijskih ovir,

postavitev minskega polja in

improviziranih eksplozivnih sredstev,

senzorjev gibanja itn.)

Dvig, Pren, Vleč,

Pot, Zam, Kop,

Plez

EKSP_M, REP_M,

KRATK_V, DOLG_V,

KOORD, GIB, RAVN



EKSP_M, DOLG_V,


RAVN

36.

Vzpostavitev in upravljanje komunikacij

za potrebe lastnih sil, koalicijskih sil in

civilnih organizacij

Dvig, Pren, Vleč,

Pot, Zam, Kop,

Hoja, Plez, Plaz,

Skok, Plav

EKSP_M, REP_M,

KRATK_V, DOLG_V,


RAVN

37. Zaščita in varovanje komunikacijskih

centrov Stoja, Str, Rokob

STAT_M, REP_M,


KOORD, RAVN, PREC

38. Humanitarna pomoč Dvig, Pren, Vleč,

Pot

EKSP_M, REP_M,

KRATK_V, DOLG_V


87

39. Polnitev vrečk s peskom in izdelava utrdb

iz vrečk, napolnjenih s peskom

Dvig, Pren, Vleč,

Kop

EKSP_M, REP_M,

KRATK_V, DOLG_V


Dvig, Pren, Vleč,

Pot, Kop, Hoja,

Plez, Skok, Plav

EKSP_M, REP_M,

KRATK_V, DOLG_V,


RAVN


Dvig, Pren, Vleč,

Pot, Zam, Kop,

Plez, Skok, Plav

EKSP_M, REP_M,

KRATK_V, DOLG_V,

KOORD, GIB, RAVN

42. Vzpostavitev nadomestnih

komunikacijskih zvez

Dvig, Pren, Vleč,

Pot, Zam, Kop,

Plez, Skok, Plav

EKSP_M, REP_M,

KRATK_V, DOLG_V,

KOORD, GIB, RAVN













Skok skoki

Plaz plazenje

Met metanje


Str streljanje

Plav plavanje

Rokob rokoborba

Naloge pripadnikov VED zveze so v večini nanašajo na zagotovitev delovanja sredstev zvez in

komunikacij, ki pa se izvajajo v več ali manj v zaledju operacij. Tako se praviloma pripadniki

VED zveze neposredno ne vključujejo v manevrske naloge enot z izjemo pripadnikov, ki so v

vodih in četah določeni za vzpostavitev in vzdrževanje komunikacije z nadrejenim

poveljstvom. Njihove osnovne naloge so tako povezane s postavitvijo centrov zvez in

elementov komunikacijske in informacijske podpore, z zagotovitvijo delovanja ter vzdrževanja.

Zato so tudi aktivnosti v večini vezane na plezanje (v 30 primerih navedenih nalog), prenašanje

(28), preskakovanje različnih ovir (27) in dvigovanje (25), kar je razvidno tudi iz spodnje slike.

V drugi vrsti sledijo aktivnosti, ki so vezane na postavitev žičnih zvez, maskiranje, izvidovanje

kraja, postavitve elementov zvez itn. Te aktivnosti so predvsem vlečenje in kopanje (pri 17

nalogah), potiskanje (15), zamahovanje, hoja in plavanje (11). Najmanjkrat so aktivnosti

povezane z nalogami kombinacije ognja in premika (manever) ter bližinskega bojevanja, kot

so: hitri tek (8), plazenje (7), streljanje z orožjem in rokoborba (3), metanje predmetov v daljino

in hitri tek s spremembo smeri gibanja (pri eni nalogi).

88

Slika 19. Pogostost pojavljanja posameznih aktivnosti pri nalogah VED vezist.

Gibalne sposobnosti, ki se najpogosteje izražajo pri izvajanju nalog in aktivnosti pripadnikov

VED vezist, so repetitivna moč (izražena je bila pri 95 % vseh nalog), kratkotrajna vzdržljivost

(93 % nalog) in eksplozivna moč (pri 88 % nalogah). Te tri gibalne oziroma funkcionalne

sposobnosti tudi znatno prevladujejo. Drugi sklop gibalnih in funkcionalnih sposobnosti, ki se

sorazmerno enakomerno izražajo pri nalogah VED strelec, so dolgotrajna vzdržljivost (pri 79

% nalog) ter koordinacija, gibljivost in ravnotežje v 76 % nalog. Glede na analizo se super

dolgotrajna vzdržljivost, hitrost, statična moč in preciznost najmanjkrat izražajo pri izvajanju

nalog pripadnikov VED vezist. Celotno razmerje pogostosti izražanja posamezne gibalne

oziroma funkcionalne sposobnosti je prikazano na spodnji sliki.

89


VED vezist.

7.4 VED oskrbnik

Vojaška logistika je sestavina obrambne logistike, ki se ukvarja z zagotovitvijo materialnih

sredstev in storitev za delovanje vojaških sil v določenem času in prostoru. Vključuje logistično

načrtovanje in razvoj, štabne dejavnosti in postopke na logističnih funkcionalnih področjih ter

logistično podporo delovanju vojaških sil (Žurman idr, 2008). Logistika v SV se deli na šest

funkcionalnih področij: oskrbovanje, premiki in transport, vzdrževanje, zdravstvena oskrba,

vojaška infrastruktura ter finančna zagotovitev. Glede na vlogo v bojnem delovanju sodi

vojaška logistika v skupino »sile za zagotovitev delovanja« (Furlan idr, 2006) in zagotavlja

delovanje silam za bojevanje, silam za bojno podporo in silam za podporo poveljevanja. Pomen

logistične oskrbe v oboroženih spopadih ponazarja tudi znani starodavni izrek »Amaterji

preučujejo strategijo in taktiko, profesionalci preučujejo logistiko«.

Pripadniki VED oskrbnik pripadajo funkcionalnemu področju »oskrbovanje«. Dejavnosti

oskrbnika se nanašajo na oskrbovanje enot SV z artikli iz vseh petih razredov oskrbovanja, kot

so potrošno blago (I. razred), orožje, vojaška in druga oprema (II. razred), gorivo in maziva (III.

razred), materialna sredstva (MS) za utrjevanje in oviranje (IV. razred) ter strelivo in

minskoeksplozivna sredstva (V. razred). Naloge oskrbnika so (Soldier Training Publication,

2008): uvedba in vodenje evidence stanja sredstev v skladišču; pregleduje in potrjuje količino

90

prejetih MS glede na dobavnice, pogodbo ali naročilo; raztovarja, razpakira, vizualno pregleda

prejeto blago, oddvoji prejeto blago, paletira in skladišči prejeta MS; izvaja postopke nadzora

dokumentov; popravlja ali izdeluje lesene skladiščne zabojnike, police in ostale skladiščne

konstrukcije; pakira, zlaga v zabojnike, tehta in povezuje MS; izvaja inventurne preglede;

pripravlja in distribuira dokumente izdaje MS; razpakira in razdeljuje suhe dnevne obroke;

upravlja z ročno skladiščno tehniko, kot sta viličar in ročni nakladalnik; izvaja in nadzira

konzervacijo MS; pripravlja ustrezno količino MS za izdajo; ročno ali s pomočjo skladiščne

tehnike tovori naročeno opremo. Sodeluje pri izvajanju podpore države gostiteljice (Host-

Nation Support) ter nalogah, povezanih z zaščito in reševanjem.

Tabela 18

Naloge, aktivnosti ter identificirane gibalne in funkcionalne sposobnosti za VED oskrbnik

Zap.




Splošne naloge

1. Sprejem, skladiščenje in izdaja materialnih

sredstev (MS) Dvig, Pren, Vleč, Pot

EKSP_M, REP_M,

KRATK_V, DOLG_V

2. Izvajanje obdobnega in letnega popisa MS Dvig,Vleč, Pot, Plez

EKSP_M, REP_M,

KRATK_V, DOLG_V,

KOORD, GIB

3. Priprava in nalaganje tovora na vozilo Dvig, Pren, Vleč, Pot EKSP_M, REP_M,

KRATK_V, DOLG_V

4. Upravljanje delovnih strojev za pretovarjanje

MS Pot, Vleč, Plez, Skok

EKSP_M, REP_M,

KRATK_V, DOLG_V,

KOORD, GIB, RAVN

5. Upravljanje in vzdrževanje skladiščnega

prostora

Dvig, Pren, Vleč,Pot,

Plez, Skok,

EKSP_M, REP_M,

KRATK_V, DOLG_V,

KOORD, GIB, RAVN

6. Izdelava in vzdrževanje skladiščnih

konstrukcij in kontejnerjev Dvig, Pren, Zam

EKSP_M, REP_M,

KRATK_V, DOLG_V

7. Oskrbovanje enot z MS razreda I, II, III, IV,

in V

Dvig, Pren, Vleč,

Pot, Plez, Skok

EKSP_M, REP_M,

KRATK_V, DOLG_V,

KOORD, GIB, RAVN

8. Izvajanje kontrole nad kvaliteto MS in

predpisanim rokom uporabe

Dvig, Pren, Vleč,Pot,

Plez, Skok,

EKSP_M, REP_M,

KRATK_V, DOLG_V,

KOORD, GIB, RAVN

9. Postopki ob nevarnosti JRKBO Dvig, Pren, Vleč,

Pot, Kop

KSP_M, REP_M,

KRATK_V, DOLG_V



91

Napadno delovanje

10. Delovanje na oskrbovalnih mestih na terenu

Dvig, Pren, Vleč,

Pot, Zam, Kop, Plez,

Skok

EKSP_M, REP_M,

KRATK_V, DOLG_V,

KOORD, GIB, RAVN

11. Zaščita in varovanje oskrbovalnih mest Stoja, Str STAT_M, DOLG_V,

RAVN, PREC

12. Izvidovanje oskrbovalnih poti ter lokacij

oskrbovalnih mest

Hoja, H_tek, Plez,

Skok, Plaz, Plav

EKSP_M, REP_M,

KRATK_V, DOLG_V,

S_DOLG_V, HIT,

KOORD, GIB, RAVN

13. Neposredna dostava MS in minsko

eksplozivnih sredstev (MES) na položaje enot

Dvig, Pren, Vleč,

Pot, Str

STAT_M, EKSP_M,

REP_M, KRATK_V,

DOLG_V, PREC



Plez, Plav

EKSP_M, REP_M,

KRATK_V, DOLG_V,

KOORD, RAVN, GIB

16. Premagovanje naravnih in umetnih ovir na

kopnem Plez, Skok, Plaz

EKSP_M, REP_M,


RAVN

Obrambno delovanje

17. Zaščita in varovanje oskrbovalnih mest Stoja, Str STAT_M, DOLG_V,

RAVN, PREC

18.

Inženirska ureditev oskrbovalnih mest

(izdelava fortifikacijskih ovir, senzorjev

gibanja itn.)

Dvig, Pren, Vleč,

Pot, Zam, Kop, Plez

EKSP_M, REP_M,

KRATK_V, DOLG_V,

KOORD, GIB, RAVN



EKSP_M, DOLG_V,

S_DOLG_V, KOORD,

GIB, RAVN

20. Oskrba beguncev in razseljenih oseb v zbirnih

centrih

Dvig, Pren, Vleč,


Skok,

EKSP_M, REP_M,

KRATK_V, DOLG_V,

KOORD, GIB, RAVN

21.

Oskrbovanje sil v vmesnih bazah

(Intermediate Staging Base - ISB), prednjih

logističnih bazah (Forward Logistic Base -

FLB) ali prednjih operativnih bazah (Forward

Operating Base - FOB)

Dvig, Pren, Vleč,


Skok

EKSP_M, REP_M,

KRATK_V, DOLG_V,

KOORD, GIB, RAVN

22. Podpora s strani države gostiteljice (Host

Nation Support) Dvig, Pren, Vleč, Pot

EKSP_M, REP_M,

KRATK_V, DOLG_V

23. Humanitarna pomoč Dvig, Pren, Vleč, Pot EKSP_M, REP_M,

KRATK_V, DOLG_V


92

24. Polnitev vrečk s peskom in izdelava utrdb iz

vrečk, napolnjenih s peskom

Dvig, Pren, Vleč,

Kop

EKSP_M, REP_M,

KRATK_V, DOLG_V


Dvig, Pren, Vleč,

Pot, Kop, Hoja, Plez,

Skok, Plav

EKSP_M, REP_M,

KRATK_V, DOLG_V,

S_DOLG_V, KOORD,

GIB, RAVN


Dvig, Pren, Vleč,


Skok, Plav

EKSP_M, REP_M,

KRATK_V, DOLG_V,

KOORD, GIB, RAVN

27. Oskrba civilnega prebivalstva z življenjsko

pomembnimi artikli Dvig, Pren, Vleč, Pot

EKSP_M, REP_M,

KRATK_V, DOLG_V













Skok skoki

Plaz pazenje

Met metanje


Str streljanje

Plav plavanje

Rokob rokoborba

Aktivnosti pripadnikov VED oskrbnik so v večini povezane s pretovarjanjem tovora (tj.

dvigovanje, prenašanje, vlečenje, potiskanje) ter z delom v skladiščih materialnih sredstev

(prevzem in izdaja MS). Občasno, zlasti pri oskrbi enot na prednjih položajih, kjer pripadniki

logistike operativne enote oskrbujejo po principu »od sebe«, pripadniki VED oskrbnik

neposredno oskrbujejejo enote z dostavo MS na prednje položaje v bližino dosega izstrelkov

nasprotnikovega orožja. V tem primeru se oskrbniki srečujejo tudi z nalogami neposrednega

operativnega delovanja (zavarovanje konvoja, premagovanje naravnih in umetnih ovir, ognjeno

delovanje po nasprotniku itn.). Prav tako so najpogosteje ravno logistični konvoji in logistične

kapacitete tarča napadov vrinjenih skupin nasprotnika, ki delujejo v našem zaledju, zato se je

potrebno še dodatno prizadevati k usposabljanju pripadnikov VED oskrbnik za zavarovanje

lastnih logističnih kapacitet. Raznovrstne naloge in aktivnosti, povezane s sorazmerno širokim

spektrom delovanja pripadnikov VED oskrbnik, zahtevajo telesno pripravljenost za uspešno

izvedbo nalog bojne in mirnodobne logistike kakor tudi taktičnih postopkov v primeru

neposrednega spopada z nasprotnikom.

93

Kot je že navedeno, so najpogostejše aktivnosti pripadnikov VED oskrbnik vlečenje (pojavlja

se pri 20 od 27 identificiranih nalogah), dvigovanje in potiskanje (pri 19 nalogah) ter prenašanje

(pri 18 nalogah). Aktivnosti, ki sta nekoliko manj pogosti, sta plezanje (14) in preskakovanje

(pri 13 nalogah). Tretja skupina aktivnosti, ki je predvsem povezana z dostavo MS ter

inženirskimi ureditvami oskrbovalnih mest, so: kopanje (identificirano pri 8 nalogah),

zamahovanje (pri 6 nalogah), plavanje (pri 5 nalogah), hoja ter streljanje z orožjem (pri 3

nalogah), plezanje in dolgotrajna pokončna drža (pri 2 nalogah) ter hitri tek (zaznan pri 1

nalogi). Ostale aktivnosti (rokoborba, dolgotrajni tek, metanje v daljino ter hitri tek s

spremembo smeri gibanja) niso bile zaznane pri nalogah. Grafično je razmerje pogostosti

pojavljanja posameznih aktivnosti podano na spodnji sliki.

Slika 21. Pogostost pojavljanja posameznih aktivnosti pri nalogah VED oskrbnik.

Glede na prevladujoče aktivnosti (vlečenje, potiskanje, prenašanje, dvigovanje) so temu

primerno pri pripadnikih VED oskrbnik prevladujoče tudi gibalne in funkcionalne sposobnosti,

ki se izražajo pri teh aktivnostih. Pri VED oskrbnik se tako najpogosteje izražajo gibalne in

funkcionalne sposobnosti dolgotrajna vzdržljivost (pri 93 % nalog), repetitivna moč (pri 89 %

nalog) ter kratkotrajna vzdržljivost in eksplozivna moč (pri 85 % nalog). Sledijo koordinacija,

gibljivost in ravnotežje (pri 59 % nalog) ter super dolgotrajna vzdržljivost, statična moč in

preciznost (11 %). Hitrost je bila najmanjkrat izražena gibalna sposobnost pri pripadnikih VED

oskrbnik.

94


VED oskrbnik.

7.5 Primerjava pogostosti izražanja aktivnosti ter gibalnih in funkcionalnih sposobnosti

med izbranimi VED

Primerjava rezultatov pogostosti izražanja posamezne aktivnosti med VED strelec, vojaški

policist, vezist in oskrbnik je prikazana v spodnji tabeli in sliki. Približno v enakem obsegu se

pri vseh VED pojavljata aktivnosti preskakovanje in plezanje (med 48 in 52 %). Pri vseh ostalih

aktivnostih je pogostost pojavljanja sorazmerno različna glede na VED. Aktivnosti dvigovanje,

vlečenje, prenašanje in potiskanje prevladujejo pri VED oskrbnik, medtem ko so pri ostalih treh

VED sorazmerno izenačena (med navedenimi aktivnostmi se pri VED strelec, vojaški policist

in vezist najpogosteje pojavlja prenašanje, sledi dvigovanje, vlečenje in potiskanje).

Dolgotrajna pokončna drža se najpogosteje izraža pri vojaških policistih, kar je rezultat nalog

varovanja poveljstev, zbirnih centrov in ostalih ključnih objektov s strani vojaške policije.

Dolgotrajni tek se pri vseh VED izraža v majhnih odstotkih, od tega je še najbolj izrazit pri

VED strelec in vezist. Hitri tek s spremembo smeri gibanja se prav tako pri obravnavanih VED

izraža le v majhnem obsegu glede na naloge.

95

Tabela 19

Primerjava pogostosti izražanja posamezne aktivnosti med VED strelec, vojaški policist, vezist

in oskrbnik

Aktivnosti Strelec [%]

Vojaški

policist [%] Vezist [%] Oskrbnik [%]

Dolgotrajna pokončna drža/stoja 8 16 8 7

Dolgotrajni tek 12 7 12 0

Dvigovanje 39 36 39 70

Hitri tek s spremembo smeri gibanja 6 9 6 0

Hitri tek/sprint/nalet 24 33 24 4

Hoja 16 16 16 11

Kopanje 22 11 22 30

Metanje v daljino 10 11 10 0

Plavanje 16 18 16 19

Plazenje 18 20 18 7

Plezanje 49 51 49 52

Potiskanje 22 27 22 70

Prenašanje 45 38 45 67

Rokoborba 14 29 14 0

Skoki/preskakovanje 49 51 49 48

Streljanje z orožjem 24 33 24 11

Vlečenje 25 24 25 74

Zamahovanje 16 11 16 22

Legenda barvnih oznak :

Hitri tek je izraziteje izražen pri vseh obravnavanih VED, od tega najbolj pri vojaških policistih

in najmanj pri oskrbnikih. Hoja se pri vseh obravnavanih VED izraža v majhnih, vendar v

sorazmerno enakih odstotkih. Kopanje je izraženo v približno 25 odstotkih pri strelcu in vezistu,

najbolj se izraža pri oskrbniku ter najmanj pri vojaškem policistu. Metanje v daljino se pri

strelcu, vojaškem policistu in vezistu izraža približno v 10 odstotkih, medtem ko se pri

oskrbniku ne izraža. Plavanje je izraženo v nižjem odstotku, vendar sorazmerno enako pri vseh

obravnavanih VED. Plazenje se nekoliko intenzivneje izraža pri strelcu, vojaškem policistu in

vezistu, kar je povezano z bojnimi aktivnostmi na terenu. Elementi rokoborbe oziroma uporaba

borilnih veščin so med obravnavanimi VED najpogosteje v uporabi pri vojaški policiji, pri

strelcu in vezistu se izražajo manj pogosto (pri 14 odstotkih nalog), medtem ko pri oskrbniku

ni zaznati te aktivnosti. Aktivnost streljanje se najpogosteje izraža pri vojaški policiji, nekoliko

manj pogosto pri strelcu in vezistu ter še v manjšem obsegu (pri 11 odstotkih nalog) pri

oskrbniku. Zamahovanje je najpogosteje izraženo pri oskrbniku (izhajajoč iz nalog priprave in

vzdrževanja oskrbovalnih točk), nato pri strelcu in vezistu ter najmanj pogosto pri vojaškem

policistu.

>=65 % med 50 in 64 % med 40 in 49 % med 30 in 39 % med 20 in 29 % med 10 in 19 % med 0 in 9 %

96

Slika 23. Pogostost izražanja aktivnosti glede na naloge med VED strelec, vojaški policist,

vezist in oskrbnik.

Primerjava pogostosti izražanja posamezne gibalne ali funkcionalne sposobnosti med

obravnavanimi VED pokaže, da je pri vseh visoko izražena repetitivna moč (od 88 do 95 %)

ter kratkotrajna vzdržljivost (od 85 do 92 %). Tudi eksplozivna moč ima pri vseh obravnavanih

VED velik pomen, saj se pri izvedbi aktivnosti izraža v obsegu od 75 do 88 odstotkov. Prav

tako je dolgotrajna vzdržljivost izražena z visoko vrednostjo pri vseh obravnavanih VED, še

najbolj pri oskrbniku in vezistu. Statična moč je pomembnejša za vojaške policiste in deloma

strelce, medtem ko se pri preostalih dveh dolžnostih pojavlja le v manjšem obsegu. Hitrost je

pri obravnavanih VED najpogosteje izražena pri vojaški policiji in strelcu. Gibalne sposobnosti

koordinacija, gibljivost in ravnotežje se pogosto izražajo pri vseh štirih obravnavanih

dolžnostih, še najbolj pri vezistu v višini 76 odstotkov.. Preciznost se nekoliko višje izraža pri

vojaškem policistu, nato pri strelcu 23 %, majhna stopnja izražanja je pri oskrbniku in vezistu.

Super dolgotrajna vzdržljivost je izražena v manjšem obsegu pri vseh obravnavanih VED, od

tega ima ta funkcionalna sposobnost še najvišjo vrednost pri vezistih. V spodnji tabeli so

prikazane primerjalne vrednosti pogostosti izražanja posameznih gibalnih in funkcionalnih

sposobnosti za obravnavane VED.

97

Tabela 20

Primerjava pogostosti izražanja posamezne gibalne in funkcionalne sposobnosti za VED

strelec, vojaški policist, vezist in oskrbnik

Gibalne in funkcionalne sposobnosti Strelec

[%]

Vojaški

policist [%] Vezist [%]

Oskrbnik

[%]

Moč

Statična moč 27 40 7 11

Repetitivna moč 94 93 95 88

Eksplozivna moč 78 75 88 85

Hitrost 33 44 21 3

Koordinacija 64 75 76 59

Gibljivost 60 64 76 59

Ravnotežje 60 68 76 59

Preciznost 23 35 7 11

Vzdržljivost

Kratkotrajna vzdržljivost 88 86 92 85

Dolgotrajna vzdržljivost 68 64 78 92

Super dolgotrajna vzdržljivost 17 15 26 11

Legenda barvnih oznak:

Slika 24. Pogostost izražanja posamezne gibalne in funkcionalne sposobnosti za VED strelec,

vojaški policist, vezist in oskrbnik.

81-100 % 61-80 % 41-60 % 21-40 % 0-20 %

98

S pomočjo zgoraj pridobljenih vrednosti se lahko pridobi splošna ocena pomembnosti

posamezne gibalne in funkcionalne sposobnost za izbrane VED. Ocene se tako lahko izrazijo

na podlagi rezultata pogostosti izražanja posamezne gibalne in funkcionalne sposobnosti pri

obravnavanih VED. Z izbiro 5-stopenjske ocenjevalne lestvice predstavlja posamezna

ocenjevalna stopnja 20 % vrednosti iz zgornje tabele primerjavo pogostosti izražanja

posamezne gibalne in funkcionalne sposobnosti za VED strelec, vojaški policist, vezist in

oskrbnik.

Tabela 21

Ocena pomembnosti posamezne gibalne in funkcionalne sposobnost za VED strelec, vojaški

policist, vezist in oskrbnik (pridobljeno na podlagi analize nalog za posamezno VED)

Gibalne in funkcionalne sposobnosti Ocena za VED:

Strelec Vojaški policist Vezist Oskrbnik

Moč

Statična moč 2 2 1 1


Eksplozivna moč 4 4 5 5

Hitrost 2 3 2 1

Koordinacija 4 4 4 3

Gibljivost 3 4 4 3

Ravnotežje 3 4 4 3

Preciznost 2 2 1 1

Vzdržljivost




99

8 ANALIZA REZULTATOV LETNEGA PREVERJANJA GIBALNIH IN

FUNKCIONALNIH SPOSOBNOSTI

Analiza rezultatov letnega preverjanja gibalnih in funkcionalnih sposobnosti je bila izvedena z

namenom ugotavljanja, ali obstajajo statistično značilne razlike v razvitosti gibalnih in

funkcionalnih sposobnosti med izbranimi skupinami različnih specialnosti (vojaško evidenčnih

dolžnosti – VED) v Slovenski vojski. V kolikor se pri analizi pokaže obstoj statistično značilnih

razlik, je razlog lahko v različnih dejavnikih, kot so: različna intenzivnost in oblike

usposabljanja glede na vrste nalog in aktivnosti na posameznih dolžnostih, motivaciji

posameznikov za uspešno izvedbo preverjanja gibalnih in funkcionalnih sposobnosti

(motivacija je lahko povezana z napredovanjem, službeno oceno, pomenom posamezne

dolžnosti – npr. pripadniki posebnih enot, vojaške policije in izvidniki so visoko motivirani pri

opravljanju svoje dolžnosti že zaradi vloge in taktičnih postopkov pri izvedbi operativnih

nalog), podpori, razumevanju in stimuliranju s strani poveljujočih za doseganje visoke stopnje

telesne pripravljenosti podrejenih pripadnikov itn. Na podlagi rezultatov izvedene analize

preverjanja gibalnih in funkcionalnih sposobnosti se bo tudi potrjevala/zavrnila hipoteza

(poglavje 6), da med pripadniki SV za izbrane vojaško evidenčne dolžnosti obstajajo statistično

značilne razlike v uspešnosti letnega preverjanja gibalnih in funkcionalnih sposobnosti.

Letno preverjanje gibalnih in funkcionalnih sposobnosti v Slovenski vojski temelji na bateriji

preverjanja gibalnih in funkcionalnih sposobnosti ameriške kopenske vojske z manjšo

modifikacijo (kot alternativni test namesto teka na 3200 m se v SV izvaja hoja na 3200 m,

dodatno se za razliko od ameriške kopenske vojske v SV ne izvajajo meritve telesne maščobe).

Osnovna baterija gibalnih in funkcionalnih sposobnosti se sestoji iz sklec, dvigovanja trupa in

teka na 3200 m. Rezultat sklec je število pravilnih ponovitev v dveh minutah kakor tudi rezultat

dviganja trupa. Rezultat teka na 3200 m [min:s] se odčita, ko merjenec preteče omenjeno

razdaljo. Vsi rezultati se točkujejo posamezno od 0 do 100 točk (kriteriji ocenjevanja se

razlikujejo po starosti in spolu), zaključna ocena preverjanja gibalnih in funkcionalnih

sposobnosti je vsota rezultatov vseh treh preverjanj. Za uspešno opravljen test velja, da mora

vsak posameznik doseči minimalno 50 točk pri posameznem testu, skupaj pa vsaj 150 točk. V

kolikor kateri od teh kriterijev ni izpolnjen, je pripadnik na testu preverjanja gibalnih in

funkcionalnih sposobnosti neuspešen (Ministrstvo za obrambo, 2011b). Največjo število točk,

ki jih lahko posameznik doseže na preverjanju gibalnih in funkcionalnih sposobnosti, je 300.

Za ugotavljanje statistično značilnih razlik na letnem preverjanju gibalnih in funkcionalnih

sposobnosti (PGS) so bili vzeti naključni rezultati pripadnikov po posameznih VED. V analizo

je bilo zajetih skupno 551 pripadnikov od tega 507 (92 %) moških in 44 (8 %) žensk. Rezultati

so bili obdelani v programskem produktu IBM SPSS, ver. 20.

100

Tabela 22

Število udeležencev, vključenih v analizo, po spolu

Število Odstotek

Veljavno

Moški 507 92

Ženske 44 8

Skupaj 551 100,0

V analizo je bilo vključenih 392 profesionalnih vojakov, 118 podčastnikov in 41 častnikov, kot

tudi prikazuje spodnja tabela. V kategorijo podčastnikov so bili vključeni tudi nižji vojaški

uslužbenci in v kategorijo častnikov so bili vključeni višji vojaški uslužbenci. Nižji in višji

vojaški uslužbenci predstavljajo skupino »civilnih strokovnjakov«, ki opravljajo specifične

strokovne naloge v Slovenski vojski (pravne, kadrovske, tehnične, finančne, zdravstvene,

informacijske, glasbene itn.), na katerih se v skladu z zakonom opravlja vojaška služba.

Tabela 23

Prikaz števila udeležencev analize PGS po kategorijah vojak, podčastnik, častnik

Število Odstotek

Veljavno

Profesionalni vojak 392 71,1

Podčastnik 118 21,4

Častnik 41 7,4

Skupaj 551 100,0

Opisna statistika analize je prikazana v spodnji tabeli ter v slikovni (grafični) obliki (gibanje

vrednosti povprečja starosti, doseženih točk iz posameznega testa in skupno število točk PGS).

Največji starostni razpon med testiranci je bil dosežen pri VED strelec, kjer je bil najmlajši

testiranec star 20 let in najstarejši 54 let. Poleg VED strelec je najstarejši analiziran testiranec

izhajal tudi iz VED vezist. Potrebno je poudariti, da so kriteriji ocenjevanja PGS prilagojeni

starosti merjencev. Kriteriji se stopenjsko dvigujejo do starosti 35 let, nato se po tem starostnem

obdobju stopenjsko znižujejo. Z vidika posameznih testov PGS so pri testu sklec najuspešnejši

pripadniki vojaške policije, sledijo jim VED strelec, oskrbnik in vezist, vendar so razlike

minimalne. Pri testu dviganja trupa so bili najuspešnejši pripadniki VED strelec, ki so jim sledili

vojaški policisti, vezisti in oskrbniki. Pri testu teka na 3200 m so bili najuspešnejši pripadniki

VED vojaški policist, ki so jim sledili pripadniki VED oskrbnik in strelec. Najvišje povprečje

točk PGS so med analiziranimi VED dosegli pripadniki vojaške policije (256,2 točke). Sledijo

jim pripadniki VED strelec (254,3 točke), vezisti (253,4 točke) in nazadnje pripadniki VED

oskrbnik z 248,6 točkami. Iz podanih rezultatov je razvidno, da ni velikih razlik med povprečji

točk. Največja razlika med povprečji doseženih točk na PGS za izveden vzorec pripadnikov

posameznih VED je med VED vojaški policist in VED oskrbnik in znaša 7,6 točk. Sicer

rezultati kažejo na nekoliko večjo uspešnost letnega testa PGS pri VED, katerih naloge so v

101

večji meri povezane z bojnimi operacijami, kot sta VED vojaški policist in strelec. Ker PGS

bazira na preverjanju repetitivne moči in aerobne vzdržljivosti, so tako zaradi načina delovanja

pripadniki VED vojaški policist in strelec praviloma uspešnejši iz PGS kot na primer pripadniki

vojaško evidenčnih dolžnosti, kjer so pomembnejše ročne in ostale spretnosti.

Tabela 24

Rezultati opisne statistike analize uspešnosti PGS za posamezne VED

VED Starost

[let]

Točke –

PGS

Točke –

sklece

Točke –

dvigovanje trupa

Točke –

tek na 3200 m

Strelec

Število 234

Povprečje 29,8 254,3 86,7 87,3 80,4

Standardni odklon 6,1 38,0 12,7 13,7 18,0

Minimum 20 143 51 52 12

Maksimum 54 300 100 100 100

Koeficient asimetričnosti / - 0,788 / / /

Koeficient sploščenosti / 0,057 / / /

Vojaški policist

Število 152

Povprečje 37,1 256,2 86,8 86,0 83,4


Minimum 26 171 51 54 39

Maksimum 47 300 100 100 100


Koeficient sploščenosti / - 0,834 / / /

Vezist

Število 74

Povprečje 35,4 253,4 86,3 85,4 81,7


Minimum 23 158 44 50 50

Maksimum 54 300 100 100 100



Oskrbnik

Število 91

Povprečje 36,8 248,6 86,4 81,7 80,5


Minimum 24 174 60 52 50

Maksimum 53 300 100 100 100



102

Slika 25. Povprečna starost testirancev za posamezno VED.

Slika 26. Primerjava števila doseženih točk za posamezen test glede na VED.

,00

5,00

10,00

15,00

20,00

25,00

30,00

35,00

40,00


Star

ost

(le

t)

76,00

78,00

80,00

82,00

84,00

86,00

88,00

S T R E L E C V O J A Š K I P O L I C I S T V E Z I S T O S K R B N I K

PO

VP

REČ

NO

ŠTE

VIL

O T

OČ

K

Sklece Dviganje trupa Tek - 3200 m

103

Slika 27. Povprečno število doseženih točk iz PGS za posamezno VED.

Za preverjanje obstoja statistično značilne razlike uspešnosti v preverjanju gibalnih in

funkcionalnih sposobnosti med izbarnimi VED v SV, je bila izbrana metoda analize varianc

(ANOVA). Predpostavke analize variance so (Field, 2005; Statistika II z računalniško analizo

podatkov, b.d.):

- Neodvisni vzorci iz vsaj dveh ali več skupin.

- Odvisna spremenljivka naj bi bila merjena na ordinalni, intervalni ali razmernostni skali.

- Normalna porazdelitev odvisne spremenljivke. Kršitev predpostavke o normalnosti se

dopušča v primeru, da je vzorec večji od 30 subjektov v vsaki skupini in da je porazdelitev

v vseh populacijah približno enaka (npr. povsod enako asimetrična v desno).

- Enakost varianc znotraj posamezne skupine VED. Ta predpostavka je lahko kršena, če so

vsi vzorci približno enako veliki.

- Vzorci so enako veliki. Če vzorci niso enako veliki, se uporabi poseben popravek F-testa

za neenako velike vzorce (npr. Welch F statistika).

Predpostavki ena in dva sta bili izpolnjeni v sklopu zajemanja podatkov. Preverjanje

predpostavke tri (test normalne porazdelitve) je bilo izvedeno s pomočjo Kolmogorov- Smirnov

in Shapiro-Wilkovega testa. Rezultati preverjanja normalne porazdelitve kažejo na

neparametrični test, saj so pri vseh obravnavanih kategorijah VED stopnje značilnosti manjše

od 0,05 (p < 0,05) tako pri testu Kolmogorov-Smirnov kot Shapiro-Wilkovem testu (tabela

spodaj). Prav tako je statistična distribucija pri vseh kategorijah večja od mejne vrednosti (npr.

za VED vezist je Kolmogorov-Smirnova statistika D (74) = 0,106 in presega mejno vrednost

0,104 podane v Kolmogorov-Smirnovi distribucijski tabeli z upoštevanjem Lilliefors

244,00

246,00

248,00

250,00

252,00

254,00

256,00

258,00


Po

vpre

čno

šte

vilo

to

čk

104

modifikacije, kar kaže na neparametričnost testa). Kjer je število vzorcev večje od 30 v vsaki

skupini in kjer so si kooeficienti asimetričnosti pri vseh skupinah podobni – negativni, z izrazito

asimetričnostjo v levo (rezultati so koncentrirani v desni polovici), se v tem primeru dopušča

kršitev predpostavke o normalnosti porazdelitve rezultatov obravnavanih enot.

Tabela 25

Test preverjanja normalnosti porazdelitve odvisne spremenljivke »Točke PGS«

Koda

Kolmogorov-Smirnova Shapiro-Wilk

Statistika Prostostna

stopnja

Stopnja

značilnosti Statistika

Prostostna

stopnja

Stopnja

značilnosti

Strelec ,115 234 ,000 ,928 234 ,000

Vojaški policist ,102 152 ,001 ,936 152 ,000

Vezist ,106 74 ,037 ,937 74 ,001

Oskrbnik ,099 91 ,029 ,946 91 ,001

a. Lilliefors modifikacija

S pomočjo Levene testa (Levene test je splošno uporaben, ker zanj ni potrebna predpostavka o

normalnosti porazdelitve spremenljivke po skupinah) je bil izveden preizkus homogenosti

varianc (tabela spodaj). Testna statistika (Levene statistika), ki se porazdeljuje po F porazdelitvi

s prostostnimi stopnjami 3 in 547, ima vrednost 0,296 oz. F(3, 547) = 0,296, p > 0,05. Domnevo

o enakosti varianc potrjujemo ob stopnji značilnosti p = 0,828 (mejna vrednost je pri stopnji

značilnosti p = 0,05).

Tabela 26

Test homogenosti varianc

Levene

Statistika

Prostostna

stopnja 1

Prostostna

stopnja 2

Stopnja

značilnosti

Točke_PGS

Na osnovi povprečja ,296 3 547 ,828

Na osnovi mediane ,242 3 547 ,867

Na osnovi mediane in s

prilagojeno prostostno

stopnjo ,242 3 535,835 ,867

Na osnovi modificiranega

povprečja ,245 3 547 ,865

Končni rezultat preverjanja predpostavke o enakosti povprečnih absolutnih odklonov od

povprečja po posameznih VED je pridobljen s pomočjo Welchove F statistike, saj je bila kršena

predpostavka o enakem številu vzorcev med obravnavanimi skupinami. V spodnji tabeli so

prikazani rezultati običajne ANOVE, pridobljene s pomočjo SPSS programskega orodja, ki pa

v tem primeru ni primerna, zato so veljavni rezultati tabele z Welchovo F statistiko.

105

Tabela 27

Rezultati primerjave povprečij za izbrane VED z metodo »One-way ANOVA«

Vsota

kvadratov

Prostostna

stopnja

Povprečje

kvadratov F Stopnja

značilnosti

Znotraj skupin 3432,117 3 1144,039 ,853 ,465

Med skupinami 733380,525 547 1340,732

Skupaj 736812,642 550

Welchova F statistika (s popravljenimi prostorskimi stopnjami, upoštevajoč neenakost skupin)

ima za obravnavani primer vrednost F(3; 219,474) = 0,910 pri stopnji značilnosti

p = 0,437 (tabela spodaj). Ker je stopnja značilnost večja od p = 0,05, zavrnemo osnovno

domnevo (hipoteza H1) o obstoju statistično značilnih razlik v uspešnosti letnega preverjanja

gibalnih in funkcionalnih sposobnosti pri pripadnikih VED strelec, vojaški policist, vezist in

oskrbnik.

Tabela 28

Rezultati popravka »One-way ANOVA« F-testa – Welchova F statistika

Statistikaa Prostostna stopnja 1 Prostostna stopnja 2 Stopnja značilnosti

Welch ,910 3 219,474 ,437

a. Asimptotična F porazdelitev.

Rezultati analize preverjanja gibalnih in funkcionalnih sposobnosti iz leta 2014 za VED strelec,

vojaški policist, vezist in oskrbnik torej kažejo, da ni statistično značilnih razlik med

uspešnostjo preverjanja gibalnih in funkcionalnih sposobnosti v populacijah obravnavanih

skupin. Razloge je možno iskati v različnih dejavnikih. Eden od teh dejavnikov je vsekakor

sama vsebina baterije testov letnega preverjanja gibalnih in funkcionalnih sposobnosti, ki

zajemajo preverjanje repetativne moči in dolgotrajne vzdržljivosti. Čeprav so si naloge pri

obravnavanih VED zelo različne, se tako repetitivna moč kot dolgotrajna vzdržljivost močno

izražata (manifestirata) pri vseh obravnavanih VED (obravnavano v poglavju 7.5). Iz tega

razloga je tudi moč sklepati sorazmerno visoke vrednosti in izenačenost povprečne uspešnosti

pripadnikov obravnavanih VED pri preverjanju gibalnih in funkcionalnih sposobnosti iz vsebin

repetativne moči in dolgotrajne vzdržljivosti. Dodatni dejavnik, ki bi lahko vplival na

izenačenost skupin, je zavedanje o možnosti prehoda pripadnikov SV iz ene VED v drugo.

Zaradi te možnosti morajo biti pripadniki ustrezno telesno pripravljeni za delovanje tudi na

drugih dolžnostih v primeru potrebe oziroma prerazporeditve.

106

9 REZULTATI IN RAZPRAVA

S pomočjo strokovne literature, področnih ekspertov in pripadnikov SV, zaposlenih na VED

strelec, vojaški policist, vezist in logistik, je bil pridobljen nabor nalog in aktivnosti za

posamezno VED, kar je podrobneje opisano v poglavju 7. Z vprašalnikom, ki so ga izpolnili

pripadniki SV za posamezno VED in področni eksperti, so bile pridobljene ocene težavnosti

posamezne naloge in ocene pogostosti izvedbe naloge. Pri izpolnjevanju vprašalnika je

sodelovalo okoli 100 pripadnikov za posamezno VED ter po trije eksperti. Podatki o spolu,

starosti in času delovanja pripadnikov v določeni VED so podani v spodnji tabeli.

Tabela 29

Osnovni podatki o anketirancih

VED Spol Starost [let] Čas dela v VED [let]

M Ž ≤20 21–30 31-40 41-50 ≥51 ≤2 3-7 8-12 13-17 ≥18

Strelec 85 15 5 51 36 6 2 48 36 14 1 1

Vojaški policist 78 14 1 20 49 18 4 6 16 36 23 11

Vezist 89 11 0 25 72 1 2 5 32 58 3 2

Logistik -

oskrbnik 77 20 0 29 48 16 4 6 61 24 6 0

Za VED strelec je skupno sodelovalo 85 moških pripadnikov in 15 ženskih pripadnic iz 1.

brigade SV. Večina anketirancev (87 %) je bilo starih od 20 do 40 let, sorazmerno velik odstotek

(48 % oziroma 48 pripadnikov) deluje v VED strelec dve leti ali manj.

Med pripadniki vojaške policije je pri anketiranju sodelovalo 92 pripadnikov, od tega 78

pripadnikov in 14 pripadnic. Večina anketirancev iz vrst vojaške policije je bilo starih od 31 do

40 let (53 %), dodatno je sorazmeren velik odstotek pripadnikov (20 %) bilo starih od 41 do 50

let. Čas dela v VED vojaški policist je med anketiranci sorazmerno enakomerno porazdeljen,

vendar nekoliko izstopa obdobje časa dela od 8 do 12 let, v katerega je bilo vključenih 39 %

anketirancev.

Pri izpolnjevanju vprašalnika je sodelovalo 89 pripadnikov in 11 pripadnic VED vezist

(pripadniki Enote za komunikacijsko in informacijske sisteme ter pripadniki rodovskega

bataljona 72. brigade SV). 25 pripadnikov je bilo starih od 21 do 30 let ter velika večina (72

pripadnikov) od 31 do 40 let. Prav tako ima velika večina pripadnikov večletne delovne

izkušnje na področju komunikacij (32 pripadnikov deluje na tej dolžnosti od 3 do 7 let, kar 58

pripadnikov pa od 8 do 12 let), kar kaže na zanesljivejšo poznavanje področja delovanja.

107

Za VED oskrbnik je skupno sodelovalo 97 anketirancev, od tega 77 moškega spola in 20

ženskega spola. Skoraj 30 % anketirancev iz vrst VED oskrbnik je bilo starih od 21 do 30 let,

največji delež anketirancev (49 %) pa je bilo starih od 31 do 40 let. Kar 63 % anketiranih

pripadnikov je imelo od 3 do 7 let delovnih izkušenj v VED oskrbnik in 25 % pripadnikov je

imelo od 8 do 12 let delovnih izkušenj na dolžnosti oskrbnik. 6 pripadnikov je imelo manj kot

dve leti delovnih izkušenj in 6 pripadnikov je imelo od 13 do 17 let delovnih izkušenj.

V nadaljevanju sledijo analize ocen zahtevnosti (1 = nezahtevna naloga, 2 = manj zahtevna

naloga, 3 = zahtevna naloga, 4 = bolj zahtevna naloga, 5 = zelo zahtevna naloga) posamezne

operativne naloge za izbrano VED in pogostost izvajanja teh nalog

(1 = občasna izvedba naloge, 2 = manj pogosta izvedba naloge, 3 = pogosta izvedba naloge, 4

= bolj pogosta izvedba naloge, 5 = zelo pogosta izvedba naloge). Pri tem je opravljena

primerjava med samooceno zaposlenih pripadnikov, ki delujejo v posamezni VED, in s

področnimi eksperti. V skladu s postavljenimi hipotezami (poglavje 6) je pričakovati statistično

značilne razlike v ocenah.

9.1 VED strelec

Za VED strelec je bilo identificiranih in ocenjenih (glede na zahtevnost in pogostost) 51

operativnih nalog. Povprečna ocena vseh operativnih nalog glede na zahtevnost je pri

samoocenjevanju znašala 3,54 (N = 100 ocenjevalcev) ter pri ekspertni oceni 4,20 (N = 3

ocenjevalci). Povprečna ocena vseh operativnih nalog glede na pogostost izvedbe teh nalog je

pri samoocenjevanju znašala 2,48 ter pri ekspertni oceni 3,40.

Tabela 30

Primerjava samoocene zaposlenih in ekspertne ocene glede na zahtevnost naloge za VED

strelec (celotna primerjava je prikazana v prilogi 1)

Naloge VED strelec

Povprečje ocen

(samoocena

pripadnikov)

Povprečje ocen

(ocena

ekspertov)

Nadzor množic in zaščita civilnega prebivalstva 4,13 4,67

Operacije v urbanem okolju (vpad v objekt, pregled objekta) 4,10 4,67

Napad – hkratna izvedba ognjenega delovanja in premika

(manever) po neravnem in neutrjenem terenu 4,08 4,67

Izdelava zaklonilnika 4,07 4,33

Izvleka ranjenca (samostojno) 4,04 4,33

Bojno plavanje na dolžini do 30 m 3,97 4,67

.

.

.

Vzdrževanje in čiščenje osebne in skupinske opreme in

oborožitve 2,48 1,67

108

Kot najzahtevnejša operativna naloga, ocenjena z oceno, večjo od 4, je s strani pripadnikov bila

ocenjena naloga nadzor množic in zaščita civilnega prebivalstva, sledijo operativne naloge:

operacije v urbanem okolju, napad po neravnem in neutrjenem terenu, izdelava zaklonilnika in

izvleka ranjenca. Vse te operativne naloge, ki so jih pripadniki v samoocenjevanju ocenili s

povprečno oceno, večjo od 4, so tudi s strani ekspertov prejele povprečno oceno, večjo od 4.

Sicer je s strani ekspertov, z oceno, večjo od 4, bilo ocenjenih znatno več nalog, kar pa je

verjetno posledica majhnega števila sodelujočih ekspertov pri ocenjevanju. Kot najmanj

zahtevna naloga je bila, tako s strani pripadnikov kot s strani ekspertov, ocenjena operativna

naloga vzdrževanje in čiščenje opreme. Ta ocena sovpada z dejstvom, da pripadniki VED

strelec rokujejo z lahkim pehotnim orožjem (večinoma z jurišnimi puškami), ki ne zahtevajo

večjega napora pri čiščenju in vzdrževanju. Celovita ocena zahtevnosti operativnih nalog VED

strelec je podana v prilogi 1 (primerjava med samooceno zaposlenih in oceno ekspertov).

Ocena pogostosti izvajanja operativnih nalog s strani pripadnikov VED strelec in ekspertov je

podana v spodnji tabeli.

Tabela 31

Primerjava samoocene zaposlenih in ekspertne ocene glede na pogostost izvedbe naloge za

VED strelec (celotna primerjava je prikazana v prilogi 1)

Naloge VED strelec

Povprečje ocen

(samoocena

pripadnikov)

Povprečje ocen

(ocena

ekspertov)

Vzdrževanje in čiščenje osebne in skupinske opreme in

oborožitve 3,82 5,00

Zaščita sil – zavarovanje, stražarska služba 3,59 2,33

Patruljiranje 3,32 4,67

Premik do vzpostavitve stika z nasprotnikom 3,27 3,33

Premik na položaje za ognjeno podporo (rokovanje z orožjem in strelivom za neposredno ognjeno podporo)

3,19 3,33



Izkrcanje/vkrcanje v bojno vozilo pehote 3,09 4,67

Vzdrževanje zveze po brezžičnem radijskem prometu 3,07 4,33

.

.

.

Izvleka bojnega vozila pehote 1,59 1,33

Kot najpogostejša naloga, ki je bila ocenjena tako s strani pripadnikov VED strelec kot

ekspertov, je operativna naloga vzdrževanje in čiščenje orožja. Prav tako so ostale operativne

naloge, ki so bile s strani pripadnikov ocenjene z oceno, večjo od 3 (zaščita sil, patruljiranje,

premiki, napad, vhod/izhod iz bojnega vozila pehote, vzdrževanje zveze), tudi s strani ekspertov

prejele visoke ocene (nad 4), kar je deloma razvidno iz zgornje tabele, v celoti pa iz tabele v

109

prilogi 1. Kot zgolj občasno izvedeno nalogo sta obe skupini ocenjevalcev ocenili nalogo

izvleke bojnega vozila pehote.

S pomočjo seštevka povprečja zahtevnosti in pogostosti izvedbe posamezne operativne naloge

je pridobljena splošna ocena za posamezno nalogo VED strelec. Najvišjo skupno oceno

(zahtevnost + pogostost) s strani pripadnikov VED strelec je prejela naloga napada kot oblike

manevra na neravnem in neutrjenem terenu. Sledijo naloge nadzora množic in zaščita civilnega

prebivalstva (stabilizacijsko delovanje), premik do vzpostavitve stika, zaščita sil, preboj,

premik do položaja za ognjeno podporo, operacije v urbanem okolju, pohod, patruliranje,

izvleka ranjenca itn. Vse te naloge vključujejo raznolike aktivnosti, kot so dvigovanje,

prenašanje, potiskanje, vlečenje, plazenje, preskakovanje, različne oblike teka, zamahovanje,

kopanje itn. (več o nalogah, aktivnostih in zahtevanih gibalnih in funkcionalnih sposobnostih

je podano v poglavju 7), kar zahteva vsestransko pripravljenost pripadnikov.

Tabela 32

Primerjava samoocene zaposlenih in ekspertne ocene glede na seštevek povprečne ocene

zahtevnosti in pogostost izvedbe naloge za VED strelec (celotna primerjava je prikazana v

prilogi 1)

Naloge VED strelec

Povprečje ocen

zahtevnosti in

pogostosti izvedbe

(samoocena

pripadnikov)

Povprečje ocen

zahtevnosti in

pogostosti izvedbe

(ocena ekspertov)






Preboj skozi nasprotnikove položaje 6,85 7,00

Premik na položaje za ognjeno podporo (rokovanje z orožjem

in strelivom za neposredno ognjeno podporo) 6,84 7,67


Pohod 6,76 8,33



.

.

.

Evakuacije nevojaškega osebja 5,15 6,00

Ekspertne ocene po posameznih nalogah se znatno ne razlikujejo od samoocen zaposlenih, je

pa zaznati bistveno višje ocene pri večini nalog (npr. operativna naloga operacije v urbanem

okolju je s strani ekspertov prejela oceno 9,00, medtem ko je s strani pripadnikov prejela skupno

oceno 6,77). Povprečje vseh ocenjenih nalog, tako ocena zahtevnosti kot ocena pogostosti

110

izvedbe nalog, je pri ekspertih 7,60, medtem ko je pri samooceni pripadnikov VED strelec ta

ocena 6,02.

V nadaljevanju sledi preverjanje hipoteze H2, v kolikor obstajajo statistično značilne razlike v

povprečnih vrednostih med ekspertno oceno in samooceno zaposlenih v populaciji VED strelec

v SV. Izvedba testa normalnosti porazdelitve (Kolmogorov-Smirnov test in Shapiro-Wilk test)

je pokazala na nenormalno porazdelitev rezultatov (p ≤ 0,05) pri vseh operativnih nalogah (tako

pri odgovorih pripadnikov, ki delujejo v VED strelec, kot pri pri ekspertih). Iz tega razloga se

izvede neparametrični test za primerjavo med skupinama.

Tabela 33

Rezultati preverjanja normalnosti porazdelitve ocen operativnih nalog po zahtevnosti nalog

(celotna tabela je podana v prilogi 1)

Operativne naloge Skupina

ocenjevalcev

Kolmogorov-Smirnov Shapiro-Wilk


stopnja

Stopnja


Prostostna

stopnja

Stopnja

značilnosti

Vzdrževanje in

čiščenje osebne in

skupinske opreme in

oborožitve

Pripadniki ,194 100 ,000 ,864 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Pohod Pripadniki ,207 100 ,000 ,846 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

…. … … … … … … …

Kot neparametrični test je bil izbran Mann–Whitney U test, ki je alternativa parametričnega t-

testa za neodvisne vzorce. Stopnja značilnosti preverjanja hipoteze p = 0,05. Glede na določilo

delovne hipoteze H2, da obstajajo satistično značilne razlike med ocenami zaposlenih na

dolžnosti VED strelec in eksperti, se delovna hipoteza ne zavrne, v kolikor je stopnja značilnosti

p ≤ 0,05, oziroma se zavrne, v kolikor je vrednost p > 0,05. Spodnja tabela prikazuje rezultate

preverjanja hipoteze obstoja statistično značilnih razlik med ocenami zaposlenih na dolžnosti

VED strelec in eksperti glede na zahtevnost izvedbe operativnih nalog. V tabeli so navedene

operativne naloge, pri katerih se sprejme delovna hipoteza (p ≤ 0,05). V celoti torej pogoj

enakih povprečij med skupinama (μsamoocena = μeksperti) ni potrjen, zato se sprejme delovna

hipoteza o obstoju statistično značilnih razlik med skupinama (μsamoocena ≠ μeksperti).

111

Tabela 34

Rezultati preverjanja hipoteze obstoja statistično značilnih razlik med ocenami zaposlenih na

dolžnosti VED strelec in eksperti glede na zahtevnost izvedbe operativnih nalog (podane so

samo operativne naloge, za katere se glede na rezultat sprejme delovna hipoteza)

Operativna naloga Test Stopnja

značilnosti

Odločitev

Priprava in nalaganje tovora na vozilo

Neparametrični

Man-Whitney U

test za neodvisne

vzorce

0,021

Ničelna hipoteza

se zavrne; sprejme

se delovna

hipoteza.

Postopki ob nevarnosti JRKBO 0,026

Postopki vklepanja in vezanja 0,031

Ognjeno delovanje v zasedi 0,031

Evakuacija nevojaškega osebja 0,040

Zaščita sil – zavarovanje, stražarska služba 0,045

V nadaljevanju je podana še primerjava med pripadniki, zaposlenimi v VED strelec, in eksperti

glede na ocene pogostosti izvedbe nalog. Test normalnosti porazdelitve ponovno pokaže na

neparametrični test (rezultati so prikazani v prilogi 1), zato je za preverjanje hipoteze o obstoju

statistično značilnih razlik med pripadniki VED strelec in eksperti uporabljen Mann-Whitney

U test. Test preverjanja hipoteze prikaže, da se za 17 operativnih nalog od 51 lahko sprejme

delovna hipoteza, ki predvideva različne ocene med skupinama. Za ostale operativne naloge se

sprejme osnovna hipoteza, ki ne predvideva statistično značilnih razlik med skupinama.

Tako z vidika ocenjevanja zahtevnosti kakor tudi za ocenjevanje pogostosti izvedbe operativnih

nalog so bile naloge, pri katerih so ugotovljene statistično pomembne razlike med skupinama

ocenjevalcev, s strani pripadnikov VED strelec ocenjene z nižjimi ocenami.

112

Tabela 35


dolžnosti VED strelec in eksperti glede na pogostost izvedb operativnih nalog (podane so samo

operativne naloge, za katere se glede na rezultat sprejme delovna hipoteza)

Operativna naloga Test Stopnja značilnosti Odločitev

Postavitev minskega polja in

improviziranih eksplozivnih sredstev

Neparametrični

Man-Whitney U

test za neodvisne

vzorce

0,000

Ničelna hipoteza

se zavrne; sprejme

se delovna

hipoteza.

Premagovanje vodnih ovir 0,002

Izdelava zaklonilnika 0,002

Izdelava položajev skupinskih orožij za

neposredno ognjeno podporo

0,002


(izvidovanje poti, podpora premikov izven

utrjenih poti)

0,002

Priprava osnovnega in naslednjih

obrambnih položajev

0,003

Premagovanje naravnih in umetnih ovir 0,007

Izdelava fortifikacijskih ovir (postavitev


0,008

Izvidovanje 0,015



sakralnih objektov

0,017

Bojno plavanje na dolžini do 30 m 0,017

Reševanje ob naravnih in drugih nesrečah 0,018

Premik do položajev za postavitev zasede 0,018

Humanitarna pomoč 0,021

Vzpostavitev nadzornih točk in delo na

nadzornih točkah

0,028

Operacije v urbanem okolju (vpad v objekt,

pregled objekta)

0,032

Obramba območja 0,048

Iz izvedenega primerjalnega testa je razvidno, da za posamezne operativne naloge, tako po

vprašanju zahtevnosti kakor tudi pogostosti izvedbe nalog, obstajajo statistično značilne razlike

(μsamoocena ≠ μeksperti) med samooceno pripadnikov VED strelec in eksperti. Zato se sprejme

delovna hipoteza H2, ki govori o obstoju statistično značilnih razlik med ocenami obeh skupin.

Zaradi statistično značilnih razlik v oceni zahtevnosti in pogostosti izvedbe operativnih nalog

med obema skupinama se pri postopku identifikacije gibalnih in funkcionalnih sposobnosti, ki

se najpogosteje izražajo pri obravnavanih VED (poglavje 9.6), upošteva ocene pripadnikov

VED strelec. Namreč, pripadniki so vsakodnevno neposredno udeleženi v izvedbo operativnih

113

nalog in s tem objektivneje ocenijo zahtevnost in pogostost izvedbe posamezne operativne

naloge kot poveljniki (eksperti), ki naloge v večini načrtujejo in organizirajo njihovo izvajanje.

9.2 VED vojaški policist

Za VED vojaški policist je bilo identificiranih in ocenjenih (glede na zahtevnost in pogostost

izvedbe) 44 operativnih nalog. Povprečna ocena vseh operativnih nalog glede na zahtevnost je

pri samoocenjevanju znašala 3,51 (N = 92 ocenjevalcev) ter pri ekspertni oceni 4,09 (N = 3



Tabela 36


vojaški policist (celotna primerjava je prikazana v prilogi 2)

Naloge VED vojaški policist

Povprečje ocen

(samoocena

pripadnikov)

Povprečje ocen

(ocena

ekspertov)


Aretacija, privedba in spremljanje vojaških in civilnih oseb,

osumljenih kaznivih dejanj 4,02 4,67

Varovanje pomembnega osebja 3,91 3,33

Pregon/zasledovanje 3,91 4,67

Bližinsko goloroko bojevanje z elementi samoobrambe ter postopki

vklepanja in vezanja 3,83 4,67

Protiteroristično delovanje 3,80 4,33

.

.

Vzdrževanje in čiščenje osebne in skupinske opreme in oborožitve 2,74 1,33

Kot najzahtevnejša operativna naloga je s strani pripadnikov VED vojaški policist bila ocenjena

naloga »operacije v urbanem okolju«, sledijo operativne naloge: aretacija, privedba in

spremljanje vojaških in civilnih oseb, osumljenih kaznivih dejanj; varovanje pomembnega

osebja; pregon/zasledovanje; bližinsko goloroko bojevanje z elementi samoobrambe ter

postopki vklepanja in vezanja ter protiteroristično delovanje. Operativne naloge, ki so jih

pripadniki v samoocenjevanju ocenili z najvišjo oceno, so tudi s strani ekspertov prejele

povprečno visoke ocene. Kot najmanj zahtevna naloga je bila, tako s strani pripadnikov kot s

strani ekspertov, ocenjena operativna naloga vzdrževanje in čiščenje opreme. Ta ocena sovpada

z dejstvom, da pripadniki VED vojaški policist v večini rokujejo z lahkim pehotnim orožjem

(večinoma s (pol)avtomatskimi pištolami in avtomati), ki ne zahtevajo večjega napora pri

čiščenju in vzdrževanju. Celovita ocena zahtevnosti operativnih nalog VED vojaški policist je

podana v prilogi 2 (primerjava med samooceno zaposlenih in oceno ekspertov).

114

Ocena pogostosti izvajanja operativnih nalog s strani pripadnikov VED vojaški policist in

ekspertov je podana v spodnji tabeli.

Tabela 37


VED vojaški policist (celotna primerjava je prikazana v prilogi 2)


Povprečje ocen

(samoocena

pripadnikov)

Povprečje ocen

(ocena

ekspertov)




Pohod 3,15 4,33


Izvajanje nalog zagotavljanja mobilnosti (izvidovanje in

zavarovanje komunikacijskih poti, spremljanje premikov, kontrola prometa)

3,00 4,33

.

.

Bojno plavanje 1,28 1,33

Najpogostejša naloga, ki je bila ocenjena s strani pripadnikov VED vojaški policist, je naloga

»patruljiranje«. Sledijo operativne naloge, kot so: vzdrževanje in čiščenje orožja; varovanje

pomembnega osebja, pohodi; vzdrževanje zveze po radijskem prometu ter zagotavljanje

mobilnosti. Vse te naloge so bile tudi s strani ekspertov ocenjene z visoko oceno, ki je v večini

primerov presegala samoocene pripadnikov VED vojaški policist. Kot najmanj pogosta

operativna naloga je bila, tako s strani pripadnikov kot ekspertov, ocenjena »bojno plavanje«.


je pridobljena splošna ocena za posamezno nalogo VED vojaški policist. Najvišjo skupno oceno

(zahtevnost + pogostost) s strani pripadnikov VED vojaški policist je prejela naloga »varovanje

pomembnega osebja«. Sledijo naloge: patruljiranje; uvajanje prometnega režima in obravnava

prometnih nesreč, pri katerih so udeležena vojaška vozila; operacije v urbanem okolju (vpad v

objekt, pregled objekta); pohod; izvajanje nalog zagotavljanja mobilnosti (izvidovanje in

zavarovanje komunikacijskih poti, spremljanje premikov, kontrola prometa) itn. Večina nalog

je bila s strani ekspertov ocenjena z nekoliko višjo oceno. Operativna naloga z najnižjo skupno

oceno je »vkrcavanje v helikopter«, ki je tudi s strani ekspertnih ocenjevalcev prejela

sorazmerno nizko oceno. Na splošno so ekspertne ocene po posameznih operativnih nalogah

nekoliko višje od ocen pripadnikov VED vojaški policist. Povprečna ocena vseh nalog, tako

ocena zahtevnosti kot ocena pogostosti izvedbe nalog, je pri ekspertih 6,68, medtem ko je pri

pripadnikih VED vojaški policist ta ocena 5,66.

115

Tabela 38


zahtevnosti in pogostost izvedbe naloge za VED vojaški policist (celotna primerjava je

prikazana v prilogi 2)


Povprečje ocen

(samoocena

pripadnikov)

Povprečje ocen

(ocena

ekspertov)



Uvajanje prometnega režima in obravnava prometnih nesreč, pri

katerih so udeležena vojaška vozila 6,65 6,33


Pohod 6,39 9,00

Izvajanje nalog zagotavljanja mobilnosti (izvidovanje in zavarovanje komunikacijskih poti, spremljanje premikov, kontrola

prometa)

6,37 6,67

Vzpostavitev nadzornih točk in delo na nadzornih točkah (varnostni pregled, ugotavljanje identitete …)

6,32 7,00

Zavarovanje poveljstev, poveljniških mest, zbirnih centrov,

ključnih vojaških objektov, kraja dogodka itn. 6,28 9,00

.

.

Vkrcavanje v helikopter 4,74 5,33

V nadaljevanju sledi preverjanje hipoteze H3, v kolikor obstajajo statistično značilne razlike v

povprečnih vrednostih med ekspertno oceno in samooceno zaposlenih. Izvedba testa

normalnosti porazdelitve (Kolmogorov-Smirnov test in Shapiro-Wilk test) je pokazala na

nenormalno porazdelitev rezultatov (p ≤ 0,05) pri vseh operativnih nalogah (priloga 2) – tako

pri odgovorih pripadnikov, ki delujejo v VED vojaški policist, kot pri ekspertih. Iz tega razloga

se izvede neparametrični test (Mann-Whitney U test) za primerjavo med skupinama. Tako test

primerjave statistično značilne razlike povprečnih vrednosti v kategoriji »zahtevnost«, med

ekspertno oceno in samooceno zaposlenih v VED vojaški policist, pri nobeni operativni nalogi

ne pokaže statistično značilnih razlik med ocenami obeh skupin (μsamoocena = μeksperti). Na

podlagi rezultatov testa primerjave povprečnih vrednosti ocen v kategoriji »zahtevnost« lahko

v celoti zavrnemo delovno hipotezo o obstoju statistično značilnih razlik med skupinama.

Primerjava ocen med skupinama ocenjevalcev v kategoriji »pogostost« izvedbe operativnih

nalog pokaže na statistično značilno razliko v povprečju ocen (p ≤ 0,05) pri 7 nalogah, in sicer:

zaščita in varovanje ključnih objektov; uporaba oklepnega transporterja; izdelava prehoda skozi

ovire; zavarovanje poveljstev, poveljniških mest in zbirnih centrov; varovanje ključnega osebja;

premagovanje umetnih in naravnih ovir ter izvajanje nalog zagotavljanja mobilnosti (tabela

spodaj). Pri ostalih operativnih nalogah glede na pogostost izvedbe teh nalog test ni pokazal

statistično značilnih razlik v povprečju ocen med ekspertno skupino in samooceno zaposlenih.

116

Tabela 39


dolžnosti VED vojaški policist in eksperti glede na pogostost izvedb operativnih nalog (podane

so samo operativne naloge, za katere se glede na rezultat sprejme delovna hipoteza)




sakralnih objektov

Neparametrični

Man-Whitney U

test za neodvisne

vzorce

0,002

Ničelna hipoteza

se zavrne; sprejme

se delovna

hipoteza.

Izkrcanje /vkrcanje v oklepni transporter 0,003

Izdelava prehoda skozi ovire 0,014

Zavarovanje poveljstev, poveljniških mest,

zbirnih centrov, ključnih vojaških objektov,

kraja dogodka itn.

0,029

Varovanje pomembnega osebja 0,027

Premagovanje naravnih in umetnih ovir na

kopnem

0,038


(izvidovanje in zavarovanje

komunikacijskih poti, spremljanje

premikov, kontrola prometa)

0,043

Glede na rezultate neparametričnega Mann-Whitney U testa se zaradi obstoja statistično

značilnih razlik povprečja ocen med skupinama (μsamoocena ≠ μeksperti) v kategoriji »pogostost«

izvedbe operativnih nalog VED vojaški policist sprejme delovna hipoteza H3.


med obema skupinama se tudi tudi pri VED vojaški policist pri postopku identifikacije gibalnih

in funkcionalnih sposobnosti, ki se najpogosteje izražajo pri obravnavanih VED (poglavje 9.6),

upošteva ocene pripadnikov VED vojaški policist. Razlog je identičen, kot je naveden za

skupino VED strelec, tj. vsakodnevna neposredna udeležba pri izvajanju operativnih nalog.

9.3 VED vezist

Za VED vezist je bilo identificiranih in ocenjenih (glede na zahtevnost in pogostost) 42





117

Tabela 40

Primerjava samoocene zaposlenih in ekspertne ocene glede na zahtevnost naloge za VED vezist

(celotna primerjava je prikazana v prilogi 3)

Naloge VED vezist

Povprečje ocen

(samoocena

pripadnikov)

Povprečje ocen

(ocena

ekspertov)

Upravljanje in izvleka vozila za zveze 3,89 3,67

Vertikalni manever iz helikopterja 3,77 3,67

Izvidovanje območja za postavitev elementov komunikacijske

in informacijske podpore poveljevanju in kontroli 3,74 4,00

Vzpostavitev in delovanje sistema za pregled nad taktično

situacijo (vzpostavitev skupne slike bojišča –ISPINK) 3,73 3,00

Premik na mesto postavitve komunikacijske infrastrukture

(komunikacijski stolpi, retranslacijske postaje, centri zcez …) 3,72 3,67


.

.

.

Izvajanje kurirske zveze 2,41 3,33

Kot najzahtevnejša operativna naloga je s strani pripadnikov VED zveze bila ocenjena naloga

»upravljanje in izvleka vozila za zveze«, sledijo operativne naloge: vertikalni manever iz

helikopterja, izvidovanje območja za postavitev elementov komunikacijske in informacijske

podpore poveljevanju in kontroli, vzpostavitev in delovanje sistema za pregled nad taktično

situacijo (vzpostavitev skupne slike bojišča – ISPINK), premik na mesto postavitve

komunikacijske infrastrukture (komunikacijski stolpi, retranslacijske postaje, centri zcez …),

samostojna izvleka ranjenca itn. (celoten seznam rangiranja operativnih nalog je podan v prilogi

3). Vse te operativne naloge, ki so jih pripadniki v samoocenjevanju ocenili s povprečno oceno

od 3,70 do 3,90, so tudi s strani ekspertov prejele podobno visoko oceno. Kot najmanj zahtevna

naloga je bila, tako s strani pripadnikov kot s strani ekspertov, ocenjena operativna naloga

»izvajanje kurirske zveze«, kar sovpada s taktičnim delovanjem enot, saj se naloga izvaja zgolj

v izjemnih okoliščinah.

Ocena pogostosti izvajanja operativnih nalog s strani pripadnikov VED vezist in ekspertov je

podana v spodnji tabeli.

118

Tabela 41


VED vezist (celotna primerjava je prikazana v prilogi 3)

Naloge VED vezist

Povprečje ocen

(samoocena

pripadnikov)

Povprečje ocen

(ocena

ekspertov)

Vzpostavitev in vzdrževanje delovanja retranslacijske postaje 3,62 3,33

Postavitev centra zvez in njegovo premeščanje (ureditev

območja, ureditev mesta postavitev postaj za zveze, zaščita

inštalacij)

3,61 4,33

Vzdrževanje komunikacijske in informacijske opreme 3,58 4,33

Premik na mesto postavitve komunikacijske infrastrukture (komunikcijski stolpi, retranslacijske postaje, centri zcez …)

3,55 3,67

Prenos podatkov – vzpostavitev komunikacijskega centra in

priprava terminalne informacijske opreme 3,49 3,33

.

.

.


Kot najpogostejša operativna naloga je bila s strani pripadnikov VED vezist ocenjena

operativna naloga »vzpostavitev in vzdrževanje delovanja retranslacijske postaje«. Sledijo

operativne naloge: postavitev centrov zvez, vzdrževanje komunikacijske opreme, premik na

mesto postavitve komunikacijskih elementov in zagotovitev podatkovnih komunikacij. Vseh

pet nalog, ki so bile s strani pripadnikov VED vezist ocenjene z najvišjo oceno v povezavi s

pogostostjo izvedbe, je tudi s strani ekspertne ocene prejelo visoke ocene. Kot zgolj občasno

izvedeno nalogo sta obe skupini ocenjevalcev ocenili nalogo »vertikalni manever iz

helikopterja«.


je pridobljena splošna ocena za posamezno operativno nalogo VED vezist. Najvišjo skupno

oceno (zahtevnost + pogostost) s strani pripadnikov VED vezist je prejela naloga »postavitev

centra zvez in njegovo premeščanje«. Sledijo naloge: premik na mesto postavitve

komunikacijske infrastrukture, priprava in nalaganje tovora, izvidovanje območja za postavitev

elementov komunikacijske in informacijske podpore poveljevanju in kontroli, postavitev

komunikacijskih in informacijskih sistemov na poveljniškem mestu itn. (v celoti so skupne

ocene operativnih nalog podane v prilogi 3). Vse te naloge vključujejo raznolike aktivnosti, kot

so: dvigovanje, prenašanje, potiskanje, vlečenje, plezanje, preskakovanje, različne oblike teka,

zamahovanje, kopanje itn., kar zahteva vsestransko telesno in strokovno pripravljenost

pripadnikov VED vezist.

119

Tabela 42


zahtevnosti in pogostost izvedbe naloge za VED vezist (celotna primerjava je prikazana v

prilogi 3)

Naloge VED vezist

Povprečje ocen

zahtevnosti in

pogostosti

izvedbe

(samoocena

pripadnikov)

Povprečje ocen

zahtevnosti in

pogostosti

izvedbe

(ocena

ekspertov)

Postavitev centra zvez in njegovo premeščanje (ureditev

območja, ureditev mesta postavitev postaj za zveze, zaščita inštalacij)

7,29 8,67

Premik na mesto postavitve komunikacijske infrastrukture

(komunikacijski stolpi, retranslacijske postaje, centri zcez …) 7,27 7,33

Priprava in nalaganje tovora na vozilo 7,02 8,67

Izvidovanje območja za postavitev elementov

komunikacijske in informacijske podpore poveljevanju in kontrole

7,01 8,33

Postavitev komunikacijskih in informacijskih sistemov na

poveljniškem mestu 6,96 7,00

.

.

.


Ekspertne ocene za posamezne operativne naloge so približno enake glede na samoocene

zaposlenih. Povprečje vseh ocenjenih nalog, tako ocena zahtevnosti kot ocena pogostosti

izvedbe nalog, je pri ekspertih 6,17, medtem ko je pri pripadnikih VED vezist ta ocena 6,01.

Zgoraj navedena izenačenost v ocenah med samooceno zaposlenih in ekspertov, sodelujočih v

raziskavi, nakazuje, da verjetno ni statistično značilnih razlik v ocenah med obravnavanima

skupinama v SV. Za sprejem oziroma zavrnitev hipoteze o obstoju statistično značilnih razlik

v povprečju ocen med skupinama bo v nadaljevanju izveden test primerjave povprečij med

skupinama, ki bo prilagojen glede na ugotovljeno (ne)normalno porazdelitev rezultatov.

Test normalnosti je opravljen s pomočjo Kolmogorov-Smirnovega testa ter Shapiro-Wilk testa.

Oba testa pokažeta na nenormalno porazdelitev (p ≤ 0,05), zato se za preverjenje hipoteze

uporabi Mann–Whitney U test za neparametrične vzorce.

120

Tabela 43

Rezultati preverjanja normalnosti porazdelitve ocen operativnih nalog po zahtevnosti (celotna

tabela je podana v prilogi 3)

Operativne naloge

Skupina

ocenje-

valcev



stopnja

Stopnja


Prostostna

stopnja

Stopnja

značilnosti

Vzdrževanje

komunikacijske in

informacijske opreme

VED

vezist ,337 100 ,000 ,813 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Izvajanje pomoči

uporabnikom v skladu

s prejetimi zahtevami

po načelu 24/7 (Help

Desk)

VED

vezist ,301 100 ,000 ,858 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

… … … … … … … …

Neparametrični test pokaže, da se pri dveh operativnih nalogah ocene operativnih nalog glede

na zahtevnost statistično značilno razlikujejo med pripadniki VED vezist in ekspertno oceno

(μsamoocena ≠ μeksperti). To sta nalogi »vzdrževanje opreme« in »izvajanje pomoči uporabnikom«.

Pri ostalih operativnih nalogah v kategoriji zahtevnost ni statistično značilnih razlik.

Tabela 44

Rezultati preverjanja hipoteze obstoja statistično značilnih razlik ocen zaposlenih na dolžnosti

VED vezist in eksperti glede na zahtevnost operativnih nalog (podane so samo operativne

naloge, za katere se glede na rezultat sprejme delovna hipoteza)


Vzdrževanje komunikacijske in

informacijske opreme Neparametrični

Man-Whitney U

test za neodvisne

vzorce

0,01 Ničelna hipoteza

se zavrne; sprejme

se delovna

hipoteza.



Desk)

0,010

Prav tako test normalnosti porazdelitve rezultatov pogostosti izvajanja operativnih nalog kaže

na nenormalno porazdelitev rezultatov. Z Mann–Whitney U testom za neparametrične vzorce

se izvede preizkus obstoja statistično značilnih razlik med skupinama še z vidika ocenjevanja

pogostosti izvedbe operativnih nalog. Test pokaže, da se ocene med skupinama statistično

značilno razlikujejo v štirih operativnih nalogah, pri ostalih operativnih nalogah se ocene

pogostosti izvedbe nalog statistično značilno ne razlikujejo.

121

Tabela 45


dolžnosti VED vezist in eksperti glede na pogostost izvedbe operativnih nalog (podane so samo



Humanitarna pomoč

Neparametrični

Man-Whitney U

test za neodvisne

vzorce

0,003

Ničelna hipoteza

se zavrne; sprejme

se delovna

hipoteza.

Vzdrževanje zveze na pohodu 0,024



Desk)

0,048

Upravljanje in izvleka vozila za zveze 0,048

Z upoštevanjem rezultatov testov preverjanja hipoteze H4, ki pri posameznih nalogah kaže na

statistično značilno razliko med skupinama (μsamoocena ≠ μeksperti), se potrdi delovna hipoteza o

obstoju statistično značilnih razlik v ocenah zahtevnosti in pogostosti izvedbe operativnih nalog

med pripadniki in eksperti.


med obema skupinama se tudi tudi pri VED vezist pri postopku identifikacije gibalnih in

funkcionalnih sposobnosti, ki se najpogosteje izražajo pri obravnavanih VED (poglavje 9.6),

upošteva ocene pripadnikov VED vezist. Tudi pri tej skupini je razlog identičen, kot je naveden

za skupino VED strelec, tj. vsakodnevna neposredna udeležba pri izvajanju operativnih nalog.

122

9.4 VED oskrbnik

Za VED oskrbnik je bilo identificiranih in ocenjenih (glede na zahtevnost in pogostost) 27





Tabela 46


oskrbnik (celotna primerjava je prikazana v prilogi 4)

Naloge VED oskrbnik

Povprečje ocen

(samoocena

pripadnikov)

Povprečje

ocen (ocena

ekspertov)

Zaščita in varovanje oskrbovalnih mest 4,44 4,00

Izvajanje obdobnega in letnega popisa MS 4,34 3,33

Upravljanje delovnih strojev za pretovarjanje MS 4,32 3,67


Neposredna dostava MS in MES na položaje enot 4,22 4,33

.

.

.


Kot najzahtevnejša operativna naloga je s strani pripadnikov VED oskrbnik bila ocenjena

naloga »zaščita in varovanje oskrbovalnih mest«, sledijo operativne naloge: izvajanje

obdobnega in letnega popisa MS, upravljanje delovnih strojev za pretovarjanje MS, priprava in

nalaganje tovora na vozilo, neposredna dostava MS in MES na položaje enot itn. (celoten

seznam rangiranja operativnih nalog je podan v prilogi 4). Vse naštete operativne naloge, ki so

jih pripadniki v samoocenjevanju ocenili s povprečno oceno od 4,22 do 4,44, so tudi s strani

ekspertov prejele podobno visoko oceno z izjemo naloge »izvajanje obdobnega in letnega

popisa MS«, ki je bila s strani samoocenjevalcev ocenjena bistveno višje, kot so jo ocenili

eksperti. Kot najmanj zahtevna naloga je bila s strani pripadnikov ocenjena operativna naloga

»bojno plavanje« (nasprotno je s strani ekspertov ta naloga bila ocenjena z bistveno višjo

oceno).

Ocena pogostosti izvajanja operativnih nalog s strani pripadnikov VED oskrbnik in ekspertov

je podana v spodnji tabeli.

123

Tabela 47


VED oskrbnik (celotna primerjava je prikazana v prilogi 4)

Naloge VED oskrbnik

Povprečje

ocen

(samoocena

pripadnikov)

Povprečje

ocen (ocena

ekspertov)



Sprejem, skladiščenje in izdaja MS 3,47 4,33


Upravljanje in vzdrževanje skladiščnega prostora 3,18 3,67

.

.

.

Premagovanje vodnih ovir 1,48 2,67

Kot najpogostejša operativna naloga je bila s strani pripadnikov VED oskrbnik ocenjena

operativna naloga »priprava in nalaganje tovora na vozilo«, ki je bila prav tako s strani

ekspertov ocenjena z visoko oceno. Sledijo operativne naloge: upravljanje delovnih strojev za

pretovarjanje MS; sprejem, skladiščenje in izdaja MS; izvajanje obdobnega in letnega popisa

MS; izvajanje obdobnega in letnega popisa MS ter upravljanje in vzdrževanje skladiščnega

prostora. Večina teh nalog je bila tudi s strani ekspertov ocenjenih z višjo oceno z izjemo naloge

»izvajanje obdobnega in letnega popisa MS«, ki je bila s strani ekspertov ocenjena z bistveno

manjšo oceno. Kot zgolj občasno izvedeno nalogo je bila s strani samoocenjevanja pripadnikov

VED oskrbnik ocenjena naloga »premagovanje vodnih ovir«, ki pa so jo eksperti ocenili z

znatno višjo oceno.


je pridobljena splošna ocena za posamezno operativno nalogo VED oskrbnik. Najvišjo skupno

oceno (zahtevnost + pogostost) s strani pripadnikov VED oskrbnik je prejela naloga

»upravljanje delovnih strojev za pretovarjanje MS«. Sledijo naloge: priprava in nalaganje

tovora na vozilo; izvajanje obdobnega in letnega popisa MS; zaščita in varovanje oskrbovalnih

mest; sprejem, skladiščenje in izdaja MS itn. (v celoti so skupne ocene operativnih nalog podane

v prilogi 4). Vse te naloge vključujejo raznolike aktivnosti, kot so: dvigovanje, prenašanje,

potiskanje, vlečenje, plezanje, preskakovanje, zamahovanje, kopanje, dolgotrajna pokončna

drža itn., kar zahteva predvsem manifestacijo različnih pojavnih oblik moči, koordinacije in

vzdržljivosti.

124

Tabela 48


zahtevnosti in pogostost izvedbe naloge za VED oskrbnik (celotna primerjava je prikazana v

prilogi 4)

Naloge VED oskrbnik

Povprečje ocen

zahtevnosti in

pogostosti izvedbe

(samoocena

pripadnikov)

Povprečje ocen

zahtevnosti in

pogostosti izvedbe

(ocena ekspertov)






.

.

.


Ekspertne ocene za posamezne operativne naloge se nekoliko razlikujejo glede na samoocene

zaposlenih. V celoti je povprečje vseh ocenjenih nalog, tako ocena zahtevnosti kot ocena

pogostosti izvedbe nalog, pri ekspertih 6,91, medtem ko je pri pripadnikih VED oskrbnik ta

ocena 6,51.

Za sprejem oziroma zavrnitev hipoteze H5, ki predvideva statistično značilne razlike med

skupinama, bo v nadaljevanju izveden test primerjave povprečij med skupinama, ki bo

prilagojen glede na ugotovljeno (ne)normalno porazdelitev rezultatov.

Test normalnosti ocen zahtevnosti operativnih nalog je opravljen s pomočjo Kolmogorov-

Smirnovega testa ter Shapiro-Wilk testa. Oba testa pokažeta na nenormalno porazdelitev (p ≤

0,05), zato se za preverjenje hipoteze uporabi Mann-Whitney U test za neparametrične vzorce.

Od 27 operativnih nalog test pokaže na dve nalogi (tj. »podpora s strani države gostiteljice« ter

»izvajanje obdobnega in letnega popisa«), katerih ocene obeh skupin se med sabo statistično

značilno razlikujejo (μsamoocena ≠ μeksperti). Pri ostalih 25 nalogah test ni pokazal na statistično

značilno razliko (μsamoocena = μeksperti).

125

Tabela 49


dolžnosti VED oskrbnik in eksperti glede na zahtevnost operativnih nalog (podane so samo



Podpora s strani države gostiteljice (Host

Nation Support)

Neparametrični

Man-Whitney U

test za neodvisne

vzorce

0,037 Ničelna hipoteza

se zavrne; sprejme

se delovna

hipoteza.

Izvajanje obdobnega in letnega popisa MS 0,047

Prav tako se test normalne porazdelitve ocen pogostosti izvajanja operativnih nalog opravi s

pomočjo Kolmogorov-Smirnovega in Shapiro-Wilk testa. Oba testa pokažeta na nenormalno

porazdelitev (p ≤ 0,05), zato se za preverjenje hipoteze uporabi Mann-Whitney U test za

neparametrične vzorce. Od 27 operativnih nalog test pokaže na pet nalog (tabela spodaj), pri

katerih prihaja do statistično značilnih razlik med skupinama. Pri ostalih 22 operativnih nalogah

test ne pokaže na statistično značilne razlike med skupinama.

Tabela 50


dolžnosti VED oskrbnik in eksperti glede na pogostost izvedb operativnih nalog (podane so

samo operativne naloge, za katere se glede na rezultat sprejme delovna hipoteza)


Inženirska ureditev oskrbovalnih mest

(izdelava fortifikacijskih ovir, senzorjev

gibanja itd.) Neparametrični

Man-Whitney U

test za neodvisne

vzorce

0,007

Ničelna hipoteza

se zavrne; sprejme

se delovna

hipoteza.

Premagovanje naravnih in umetnih ovir na

kopnem

0,014

Postopki ob nevarnosti JRKBO 0,024

Premagovanje vodnih ovir 0,034

Patruljiranje 0,048

Z upoštevanjem posameznih rezultatov testov preverjanja hipoteze H5 se za operativne naloge

VED oskrbnik po vprašanju zahtevnosti ter pogostosti izvedbe nalog potrjuje delovna hipoteza

o obstoju statistično značilnih razlik v ocenah med pripadniki VED oskrbnik in eksperti. Zaradi

statistično značilnih razlik v oceni zahtevnosti in pogostosti izvedbe operativnih nalog med

obema skupinama se tudi tudi pri VED oskrbnik pri postopku identifikacije gibalnih in

funkcionalnih sposobnosti, ki se najpogosteje izražajo pri obravnavanih VED (poglavje 9.6),

upošteva ocene pripadnikov VED oskrbnik. Tudi pri tej skupini je razlog identičen, kot je

naveden za vse tri predhodne skupine VED, tj. vsakodnevna neposredna udeležba pripadnikov

pri izvajanju operativnih nalog.

126

9.5 Ocena vpliva gibalnih in funkcionalnih sposobnosti na operativno učinkovitost

Ocena vpliva gibalnih in funkcionalnih sposobnosti na operativno učinkovitost je bila

pridobljena s pomočjo treh pristopov, tj. analize strokovne literature (hermenevtična metoda –

postopek, izveden v poglavju 7), z anketiranjem pripadnikov, zaposlenih v posamezni VED

(kvantitativna metoda), in izvedbo intervjuja s strokovnjaki s posameznega področja

(kvalitativna metoda). V spodnji tabeli so prikazane povprečne vrednosti ocen vpliva gibalnih

in funkcionalnih sposobnosti na operativno učinkovitost, pridobljene s pomočjo zgoraj

navedenih pristopov. Ocena 1 pomeni, da gibalna ali funkcionalna sposobnost nima

pomembnega vpliva na operativno učinkovitost, ocena 2 – manj pomemben vpliv, ocena 3 –

pomembnejši vpliv, ocena 4 – bolj pomemben vpliv in ocena 5 zelo pomemben vpliv gibalne

ali funkcionalne sposobnosti na operativno učinkovitost.

Tabela 51

Primerjava ocen vpliva gibalnih in funkcionalnih sposobnosti na operativno učinkovitost

Gibalne in

funkcionalne

sposobnosti

Ocena za VED:


Lit Ank Int Pov Lit Ank Int Pov Lit Ank Int Pov Lit Ank Int Pov

Moč

Statična moč 2 3,5 2,3 2,6 2 3,6 1,7 2,4 1 3,4 1,3 1,9 1 4,0 2,0 2,3

Repet. moč 5 3,7 4,7 4,5 5 3,5 4,7 4,4 5 3,5 4,7 4,4 5 4,0 4,7 4,6

Ekspl. moč 4 3,6 4,0 3,9 4 3,4 4,7 4,0 5 3,4 4,3 4,2 5 3,4 4,0 4,1

Hitrost 2 3,8 2,3 2,7 3 3,5 2,7 3,1 2 3,5 2,0 2,5 1 3,3 1,7 2,0

Koordinacija 4 3,9 4,7 4,2 4 3,8 3,7 3,8 4 3,8 4,0 3,9 3 3,7 3,3 3,4

Gibljivost 3 3,7 3,3 3,3 4 3,7 3,0 3,6 4 3,6 3,3 3,6 3 3,8 2,7 3,1

Ravnotežje 3 3,8 2,7 3,2 4 3,5 3,3 3,6 4 3,8 3,7 3,8 3 3,6 2,3 3,0

Preciznost 2 4,2 2,3 2,8 2 3,9 2,3 2,7 1 4,0 2,0 2,3 1 3,5 2,0 2,2

Vzdrž-

ljivost

Kratkotrajna vzdržljivost

5 3,7 4,0 4,2 5 3,5 4,7 4,4 5 3,7 4,7 4,5 5 3,3 4,3 4,2

Dolgotrajna

vzdržljivost 4 3,7 3,7 3,8 4 3,9 4,7 4,2 4 3,6 4,3 4,0 5 3,9 4,7 4,5

Super dolg. vzdržljivost

1 3,3 1,7 2,0 1 3,8 1,3 2,0 2 3,2 1,7 2,3 1 3,3 2,0 2,1

1 Pomen oznak:

Lit – ocene, pridobljene s pomočjo študija strokovne literature

Ank – povprečje ocen, pridobljenih s pomočjo anketnih vprašalnikov

Int – povprečje ocen, pridobljenih s pomočjo intervjuja

Pov – povprečna ocena vseh treh postopkov

Primerjava ocen za VED strelec pokaže sorazmerno izenačenost ocen za vse tri postopke

ocenjevanja pri gibalnih sposobnostih »eksplozivna moč« in »gibljivost« ter pri funkcionalni

sposobnosti »dolgotrajna vzdržljivost«. Pri ostalih gibalnih in funkcionalnih sposobnostih so si

127

rezultati sorazmerno podobni pri ocenah, pridobljenih s pomočjo študija strokovne literature in

intervjuja. V nasprotju pa nekoliko izstopajo (v večini primerov navzgor) ocene, pridobljene s

pomočjo anketnega vprašalnika pri pripadnikih, zaposlenih na VED strelec. Povprečna ocena,

pridobljena iz vseh treh skupin ocen, pokaže, da so pri VED strelec najvišje ocenjene

sposobnosti: repetitivna moč, kratkotrajna vzdržljivost in koordinacija. Srednje visoko oceno

(od 3,2 in 3,9) so prejele sposobnosti: eksplozivna moč, dolgotrajna vzdržljivost, gibljivost in

ravnotežje. Sposobnosti, ki so prejele nekoliko nižjo oceno (med 2,0 in 2,8 oziroma imajo manj

pomembnem vpliv na operativno učinkovitost), so: preciznost, hitrost, statična moč in super

dolgotrajna vzdržljivost.

Ocene za VED vojaški policist, pridobljene s pomočjo anketnega vprašalnika, se skoraj ne

razlikujejo v velikosti, saj so bile posamezne oblike gibalnih in funkcionalnih sposobnosti

ocenjene med 3,4 in 3,9. Z najnižjo oceno (3,4) je s strani samoocene vojaških policistov bila

ocenjena gibalna sposobnost »eksplozivna moč« in z najvišjo oceno (3,9) gibalna sposobnost

»preciznost« in funkcionalna sposobnost »dolgotrajna vzdržljivost«. Primerjava ocen vseh treh

postopkov pokaže, da sta le gibalni sposobnosti »koordinacija« in »ravnotežje« ocenjeni s

približno enako oceno. Za ostale gibalne in funkcionalne sposobnosti se ocene znatno

razlikujejo med samooceno pripadnikov VED vojaški policist na eni strani in ocenami,

pridobljenimi s pomočjo intervjuja z eksperti ter študija strokovne literature, na drugi strani.

Povprečna ocena, pridobljena iz vseh treh skupin ocen, pokaže, da so pri VED vojaški policist

najvišje (z oceno 4 in več) ocenjene sposobnosti: repetitivna moč, kratkotrajna in dolgotrajna

vzdržljivost ter eksplozivna moč. Srednje visoko oceno ( pomembnejši vpliv na operativno

učinkovitost, med 3,0 in 3,9) so prejele gibalne sposobnosti: koordinacija, ravnotežje, gibljivost

in hitrost. Gibalne in funkcionalne sposobnosti, ki so prejele nekoliko nižjo oceno (med 2,0 in

2,9), so: preciznost, statična moč in super dolgotrajna vzdržljivost.

Ocene gibalnih in funkcionalnih sposobnosti, pridobljene pri pripadnikih VED vezist, so v

celoti ocenjene med 3,2 in 4,0. Pripadniki VED zveze torej ocenjujejo, da je za učinkovito

delovanje na področju zvez potrebno sorazmerno visoko izražanje vseh pojavnih oblik gibalnih

in funkcionalnih sposobnosti. V nasprotju od ocen pripadnikov VED vezist so ocene,

pridobljene s pomočjo intervjujev in strokovne literature, med sabo izenačene in varirajo od

vrednosti 1 do 5. Še najbolj so si ocene vseh treh skupin izenačene pri gibalnih sposobnostih

koordinacija, gibljivost in ravnotežje. Povprečje ocen vseh treh postopkov za posamezno

gibalno in funkcionalno sposobnost pokaže, da so za VED vezist najvišjo oceno (nad 4,0)

prejele naslednje gibalne in funkcionalne sposobnosti: kratkotrajna vzdržljivost, repetitivna

moč, eksplozivna moč in dolgotrajna vzdržljivost. Srednje visoko oceno (med 3,0 in 3,9) so

prejele: koordinacija, ravnotežje in gibljivost, medtem ko so nižje ocene prejele sposobnosti,

kot so: hitrost, preciznost, super dolgotrajna vzdržljivost in statična moč.

Kakor pri ostalih skupinah VED so ocene gibalnih in funkcionalnih sposobnosti, pridobljene v

skupini VED oskrbnik, tudi zelo izenačene (od 3,3 do 4) za celoten nabor gibalnih in

funkcionalnih sposobnosti. Glede na ocene je mnenje pripadnikov VED oskrbnik, da prav vse

128

gibalne in funkcionalne sposobnosti bistveno vplivajo na operativno učinkovitost. Ocene,

pridobljene s pomočjo strokovne literature in ekspertov, pa so si sorazmerno podobne in so

rangirane od 1 do 5. Povprečje ocen vseh treh postopkov za posamezno gibalno in funkcionalno

sposobnost pokaže, da so za VED oskrbnik najvišjo oceno (nad 4,0) prejele naslednje gibalne

in funkcionalne sposobnosti: repetitivna moč, dolgotrajna in kratkotrajna vzdržljivost ter

eksplozivna moč. Srednje visoko oceno (med 3,0 in 3,9) so prejele: koordinacija, gibljivost in

ravnotežje, medtem ko so nižje ocene (do 2,9) prejele sposobnosti, kot so: statična moč,

preciznost, super dolgotrajna vzdržljivost in hitrost kot najnižje ocenjena.

Morebiten obstoj statistično značilnih razlik v oceni vpliva gibalnih in funkcionalnih

sposobnosti na operativno učinkovitost med ekspertno oceno in samooceno zaposlenih v

izbranih VED se bo preverjalo z metodo primerjave povprečij med dvema skupinama

(dvostranski t-test za parametrični test oziroma njegov ekvivalent za neparametrični test). Pri

skupini VED strelec je bila pri preizkusu normalne porazdelitve rezultatov (Kolmogorov-

Smirnov test oziroma Shapiro-Wilk test) ugotovljena neparametričnost (p < 0,05) pri vseh

kategorijah gibalnih in funkcionalnih sposobnosti. Z Mann-Whitney U testom za

neparametrične vzorce je preizkušen obstoj statistično značilnih razlik med ocenami s strani

pripadnikov VED strelec in ekspertov.

Tabela 52

Rezultati preizkusa obstoja statistično značilnih razlik med ocenami s strani pripadnikov VED

strelec in ekspertov

Gibalna in funkcionalna sposobnost Test Stopnja značilnosti Odločitev

Repetitivna moč

Neparametrični

Man-Whitney U

test za neodvisne

vzorce

0,120 Sprejme se ničelna hipoteza

Eksplozivna moč 0,531 Sprejme se ničelna hipoteza

Statična moč 0,057 Sprejme se ničelna hipoteza

Kratkotrajna vzdržljivost 0,732 Sprejme se ničelna hipoteza

Dolgotrajna vzdržljivost 0,845 Sprejme se ničelna hipoteza

Super dolgotrajna vzdržljivost 0,045 Sprejme se delovna hipoteza

Hitrost 0,019 Sprejme se delovna hipoteza

Koordinacija 0,265 Sprejme se ničelna hipoteza

Gibljivost 0,544 Sprejme se ničelna hipoteza

Ravnotežje 0,036 Sprejme se delovna hipoteza

Preciznost 0,003 Sprejme se delovna hipoteza

Preizkus pokaže na obstoj statistično značilnih razlik med ocenami obeh skupin ocenjevalcev

za gibalne in funkcionalne sposobnosti pri super dolgotrajni vzdržljivosti, hitrosti, ravnotežju

in preciznosti. Pri ostalih gibalnih in funkcionalnih sposobnostih preizkus ni pokazal na

statistično značilne razlike. Statistično značilne razlike so dejansko nastale pri gibalnih in

funkcionalnih sposobnostih, ki so tako s strani ocen, pridobljenih iz strokovne literature kot

ekspertov, bile ocenjene z nižjo oceno.

129

Pri skupini VED vojaški policist je preizkus normalne porazdelitve rezultatov pokazal na

neparametričnost (p ≤ 0,05) pri vseh kategorijah gibalnih in funkcionalnih sposobnosti. Z

Mann-Whitney U testom za neparametrične vzorce je preizkušen obstoj statistično značilnih

razlik med ocenami s strani pripadnikov VED vojaški policist in ekspertov.

Tabela 53


vojaški policist in ekspertov


Repetitivna moč

Neparametrični

Man-Whitney U

test za neodvisne

vzorce


Eksplozivna moč 0,023 Sprejme se delovna hipoteza

Statična moč 0,003 Sprejme se delovna hipoteza




Hitrost 0,108 Sprejme se ničelna hipoteza



Ravnotežje 0,818 Sprejme se ničelna hipoteza


Rezultat neparametričnega Mann-Whitney U testa pokaže, da obstajajo statistično značilne

razlike med skupinama ocenjevalcev (ekspertov in pripadnikov VED vojaški policist) pri štirih

pojavnih oblikah gibalnih in funkcionalnih sposobnosti, in sicer: eksplozivni moči (p = 0,023),

statični moči (p = 0,003), super dolgotrajni vzdržljivosti (p = 0,000) in preciznosti (p = 0,031).

Statična moč, super dolgotrajna vzdržljivost in preciznost so bile z vidika ekspertov ocenjene z

nizko oceno (nepomemben ali manj pomemben vpliv na operativno učinkovitost), medtem ko

so bile s strani pripadnikov VED vojaški policist ocenjene s srednjo visoko oceno (med 3,0 in

3,9 – gibalne in funkcionalne sposobnosti imajo pomembnejši vpliv na učinkovitost). Ravno

nasprotno je z gibalno sposobnostjo »eksplozivna moč«, ki je bila s strani ekspertov ocenjena

z visoko oceno (zelo pomemben vpliv na operativno učinkovitost), vendar je bila s strani

pripadnikov VED vojaška policija ocenjena z oceno 3,4 (pomemben vpliv na operativno

učinkovitost). Pri ostalih sedmih gibalnih in funkcionalnih sposobnostih ni bila potrjena

domneva o statistično značilni razliki (p ≥ 0,05) v ocenah med obema skupinama ocenjevalcev.

Pri skupini VED vezist je preizkus normalne porazdelitve rezultatov pokazal na

neparametričnost (p < 0,05) pri vseh kategorijah gibalnih in funkcionalnih sposobnosti. Z


razlik med ocenami s strani pripadnikov VED vezist in ekspertov. Preizkus pokaže obstoj

statistično značilnih razlik za gibalne in funkcionalne sposobnosti: statična moč (p = 0,01),

130

super dolgotrajna vzdržljivost (p = 0,043), hitrost (p = 0,026) in preciznost (p = 0,07). Te

gibalne in funkcionalne sposobnosti so tudi bile ocenjene z nižjo oceno tako s strani ocen,

pridobljenih iz strokovne literature, kot ekspertov, kar nakazuje, da je njihov vpliv na

operativno učinkovitost v tej VED majhen. Pri preostalih oblikah sposobnosti ni zaznati

statistično značilnih razlik (p > 0,05) med ocenami pripadnikov VED vezist in ekspertov.

Tabela 54


vezist in ekspertov


Repetitivna moč

Neparametrični

Man-Whitney U

test za neodvisne

vzorce










Ravnotežje 0,718 Sprejme se ničelna hipoteza


Pri skupini VED oskrbnik je preizkus normalne porazdelitve rezultatov pokazal na

neparametričnost (p < 0,05) pri vseh kategorijah gibalnih in funkcionalnih sposobnosti. Z


razlik med ocenami s strani pripadnikov VED oskrbnik in ekspertov. Preizkus pokaže obstoj

statistično značilnih razlik za gibalne in funkcionalne sposobnosti: statična moč (p = 0,005),

hitrost (p = 0,002), ravnotežje (p = 0,012) in preciznost (p = 0,034). Te gibalne in funkcionalne

sposobnosti so tudi bile ocenjene z nižjo oceno tako s strani ocen, pridobljenih iz strokovne

literature, kot ekspertov, kar nakazuje, da je njihov vpliv na operativno učinkovitost v VED

oskrbnik majhen. Pri preostalih oblikah sposobnosti ni zaznati statistično značilnih razlik (p >

0,05) med ocenami pripadnikov VED oskrbnik in ekspertov.

131

Tabela 55


oskrbnik in ekspertov


Repetitivna moč

Neparametrični

Man-Whitney U

test za neodvisne

vzorce






Super dolgotrajna vzdržljivost 0,110 Sprejme se ničelna hipoteza




Ravnotežje 0,012 Sprejme se delovna hipoteza


S pomočjo neparametričnega Mann-Whitney U testa so bile ugotovljene statistično značilne

razlike povprečij ocen (μsamoocena ≠ μeksperti) vpliva gibalnih in funkcionalnih sposobnosti na

operativno učinkovitost pri vseh štirih skupinah VED, zato se sprejme delovna hipoteza H6, ki

predvideva obstoj statistično značilnih razlik v oceni vpliva gibalnih in funkcionalnih

sposobnosti na operativno učinkovitost med ekspertno oceno in samooceno zaposlenih. Sicer

se je razlika v ocenah v raziskavi v večini primerov pojavljala pri gibalnih in funkcionalnih

sposobnostih, ki so bile ocenjene kot manj pomembne za učinkovito izvajanje operativnih

nalog. Splošno pa so bile ocene vpliva gibalnih in funkcionalnih sposobnosti na operativno

učinkovitost, ki so jih dodelili pripadniki posameznega VED, ocenjene z oceno med 3 in 4

(pomemben oziroma bolj pomemben vpliv), ocene ekspertov pa so varirale od 1 do 5, odvisno

od gibalne ali funkcionalne sposobnosti. Predvidoma so bile tako posplošene ocene s strani

pripadnikov posameznega VED dane zaradi nepoznavanja tovrstnega področja in pomanjkljive

splošne športne izobrazbe.

Kot je že navedeno, glede na rezultate primerjave ocen med obema skupinama ocenjevalcev je

možno potrditi statistično značilne razlike v ocenah med eksperti in pripadniki VED. Prav tako

pa se poraja vprašanje, ali obstaja statistično značilna razlika v povprečju ocen vpliva gibalnih

in funkcionalnih sposobnosti na operativno učinkovitost med samimi VED. Za ugotovitev

morebitnega obstoja statistično značilne razlike med skupino štirih VED bo uporabljena metoda

MANOVA – Multivariatna Analiza Variance.

Predpostavke za uporabo MANOVA metode so:

- neodvisnost,

- naključno vzorčenje,

132

- multivariatna normalnost – odstopanje od normalnosti ima majhen efekt pri velikih vzorcih;

v primeru kršitve se izogniti uporabi Boxovega testa (Kočevar, 2002),

- enakost (homogenost) kovariančnih matrik (odstopanje od domneve ima majhen vpliv pri

velikih vzorcih).

Prva in druga predpostavka sta bili upoštevani pri zbiranju rezultatov. Testiranje tretje

predpostavke ni mogoče, saj ne obstaja test, ki bi meril stopnjo multivariatne normalnosti

(Kočevar, 2002), zato se multivariatna normalnost testira na univariatnem principu. Ta je bila

skozi nalogo že testirana in je bila ugotovljena kršenost te predpostavke. Vendar, kjer je vzorec

sorazmerno velik, ima odstopanje od predpostavke majhen efekt. Test enakosti kovariančnih

matrik se lahko opravi z Boxovim testom. Toda, kjer je kršena predpostavka o univariatni

normalnosti, tudi Boxov test ne pokaže na homogenost kovariančnih matrik (p ≤ 0,05).

Tabela 56

Boxov test enakosti kovariančnih matrik

V primeru približno enakih velikosti vzorcev se Boxov test ne upošteva (Field, 2005) in se

prevzame Hotelling's in Pillai's statistiko, ki je dovolj robustna v primeru nehomogenosti

kovariančnih matrik. Iz spodnje tabele je razvidno, da sta tako ena kot druga statistika

(Hotelling's in Pillai's Trace) statistično značilni (p ≤ 0,05), kar potrjuje hipotezo H7 o obstoju

statistično značilnih razlik vpliva gibalnih in funkcionalnih sposobnosti na operativno

učinkovitost med izbranimi VED.

Box's M 651,507

F 3,126

Prostostna stopnja 1 198

Prostostna stopnja 2 316425,827

Stopnja značilnosti ,000

133

Tabela 57

Rezultati multivariatne analize variance o obstoju statistično značilnih razlik vpliva gibalnih in

funkcionalnih sposobnosti na operativno učinkovitost med izbranimi VED

Z multivariatno analizo variance so bile ugotovljene statistično značilne razlike med skupinami

glede vpliva gibalnih in funkcionalnih sposobnosti na učinkovitost. Da se ugotovi, katere

skupine podatkov se med seboj bistveno razlikujejo, se opravi dodatna post hoc analiza. S to

analizo se primerja povprečje vsake skupine s povprečjem preostalih treh skupin za odvisne

spremenljivke (tabela spodaj). Analiza je bila opravljena z Games-Howellovo metodo, ki je

ustrezna za testiranje primerov, pri katerih ni potrjena enakost kovariančnih matrik.

Tabela 58

Rezultati »Post Hoc« analize

Odvisna spremenljivka (I) VED (J) VED Povprečna

razlika (I-J)

Stand.

napaka

Statistična

značilnost

[p]

Repetitivna

moč

Strelec Vojaški policist ,26 ,151 0,301

Vezist ,24 ,149 0,378

Logistik - oskrbnik -,30 ,148 0,179

Vojaški

policist

Strelec -,26 ,151 0,301

Vezist -,02 ,149 0,999

Logistik - oskrbnik -,56* ,148 0,001

Vezist Strelec -,24 ,149 0,378

Vojaški policist ,02 ,149 0,999


Logistik -

oskrbnik

Strelec ,30 ,148 0,179

Vojaški policist ,56* ,148 0,001

Vezist ,54* ,147 0,002

Eksplozivna moč


Vezist ,14 ,140 0,748

Logistik - oskrbnik ,22 ,131 0,339

Vojaški policist

Strelec -,19 ,133 0,489

Vezist -,05 ,136 0,984





Logistik -

oskrbnik

Strelec -,22 ,131 0,339

Vojaški policist -,03 ,127 0,995

Vezist -,08 ,134 0,935

Test Vrednost F Prostostna

stopnja hipotetična

Prostostna

stopnja napake

Stopnja

značilnosti

VED

Pillai's Trace ,413 5,464 33,000 1131,000 ,000

Wilks' Lambda ,624 5,812 33,000 1105,523 ,000

Hotelling's Trace ,544 6,164 33,000 1121,000 ,000

Roy's Largest

Root ,411 14,088 11,000 377,000 ,000

134


razlika (I-J)

Stand.

napaka

Statistična

značilnost

[p]

Statična moč

Strelec Vojaški policist -,08 ,151 0,956

Vezist ,09 ,142 0,921


Vojaški policist

Strelec ,08 ,151 0,956

Vezist ,17 ,141 0,640





Logistik -

oskrbnik

Strelec ,47* ,144 0,007

Vojaški policist ,39* ,143 0,034

Vezist ,56* ,134 0,000

Kratkotrajna

vzdržljivost


Vezist ,01 ,152 1,000

Logistik - oskrbnik ,40* ,141 0,026

Vojaški

policist

Strelec -,23 ,154 0,446

Vezist -,22 ,148 0,447





Logistik -

oskrbnik

Strelec -,40* ,141 0,026


Vezist -,39* ,134 0,021

Dolgotrajna

vzdržljivost

Strelec Vojaški policist -,18 ,139 0,561

Vezist ,13 ,159 0,845


Vojaški

policist

Strelec ,18 ,139 0,561

Vezist ,31 ,146 0,147





Logistik - oskrbnik

Strelec ,20 ,151 0,559


Vezist ,33 ,157 0,163

Super

dolgotrajna

vzdržljivost

Strelec Vojaški policist -,51* ,169 0,016

Vezist ,08 ,189 0,974


Vojaški

policist

Strelec ,51* ,169 0,016

Vezist ,59* ,163 0,002



Vojaški policist -,59* ,163 0,002


Logistik -

oskrbnik

Strelec -,04 ,188 0,996

Vojaški policist -,55* ,162 0,005

Vezist ,04 ,182 0,997

Hitrost


Vezist ,29 ,159 0,263


Vojaški

policist

Strelec -,32 ,144 0,116

Vezist -,03 ,156 0,997





Logistik - oskrbnik

Strelec -,48* ,135 0,003


Vezist -,19 ,149 0,576

135


razlika (I-J)

Stand.

napaka

Statistična

značilnost

[p]

Koordinacija


Vezist ,12 ,154 0,865


Vojaški policist

Strelec -,12 ,145 0,850

Vezist ,00 ,144 1,000





Logistik -

oskrbnik

Strelec -,16 ,135 0,649


Vezist -,04 ,135 0,992

Gibljivost


Vezist ,11 ,146 0,875


Vojaški

policist

Strelec -,01 ,137 1,000

Vezist ,10 ,140 0,880





Logistik -

oskrbnik

Strelec ,07 ,139 0,954


Vezist ,18 ,141 0,570

Ravnotežje


Vezist ,03 ,135 0,996


Vojaški

policist

Strelec -,30 ,135 0,130

Vezist -,27 ,140 0,233





Logistik - oskrbnik

Strelec -,21 ,121 0,306


Vezist -,18 ,127 0,485

Preciznost


Vezist ,17 ,136 0,598


Vojaški

policist

Strelec -,28 ,137 0,178

Vezist -,11 ,145 0,877





Logistik -

oskrbnik

Strelec -,66* ,140 0,000


Vezist -,49* ,149 0,006

S pomočjo post hoc analize so s primerjavo skupin vojaško evidenčnih dolžnosti in posameznih

gibalnih in funkcionalnih sposobnosti ugotovljene statistično značilne razlike v naslednjih

povezavah:

1. Repetitivna moč: statistično značilne razlike (p ≤ 0,05) se pojavljajo pri VED vojaški

policist in VED oskrbnik kakor tudi pri VED vezist in VED oskrbnik.

2. Eksplozivna moč: ni statistično značilnih razlik med skupinami VED.

136

3. Statična moč: statistično značilne razlike (p ≤ 0,05) so med VED oskrbnik z ostalimi tremi

skupinami VED.

4. Kratkotrajna vzdržljivost: statistično značilne razlike so med VED oskrbnik in strelec ter

VED oskrbnik in vezist.

5. Dolgotrajna vzdržljivost: ni statistično značilnih razlik med skupinami VED.

6. Super dolgotrajna vzdržljivost: statistično značilne razlike so med VED vojaški policist

z ostalimi tremi skupinami VED.

7. Hitrost: statistično značilne razlike so med VED strelec in oskrbnik.

8. Koordinacija: ni statistično značilnih razlik med skupinami VED.

9. Gibljivost: ni statistično značilnih razlik med skupinami VED.

10. Ravnotežje: ni statistično značilnih razlik med skupinami VED.

11. Preciznost: statistično značilne razlike so med VED oskrbnik z ostalimi tremi skupinami

VED (strelec, vojaški policist in vezist).

Po izvedeni post hoc analizi je razvidno, da so v primerih, ko obstajajo statistično značilne

razlike, le-te v večini povezane z VED oskrbnik in ostalimi skupinami VED. Izjemoma se super

dolgotrajna vzdržljivost, ki je predvsem povezana z izvajanjem operativnih nalog »izvajanje

nalog zagotavljanja mobilnosti, izvidovanja, patruljiranja itn.«, izraziteje kot pri ostalih VED

izraža pri VED vojaški policist.

137

9.6 Izbor gibalnih in funkcionalnih sposobnosti za posamezno vojaško evidenčno

dolžnost

Z namenom identifikacije gibalnih in funkcionalnih sposobnosti, ki se najpogosteje izražajo pri

obravnavanih VED, je bilo izvedena tako analiza operativnih nalog in aktivnosti z ocenami

pogostosti izvedbe in zahtevnosti izvedbe kot tudi ocena vpliva posameznih pojavnih oblik

gibalnih in funkcionalnih sposobnosti na operativno učinkovitost pri pripadnikih. S primerjavo

in združevanjem rezultatov obeh postopkov se tako lahko pridobi sorazmerno pregleden

seznam pojavnih oblik gibalnih in funkcionalnih sposobnosti, ki kar najbolj sovpadajo s

posamezno VED. Za prvo metodo, kjer so bile ocenjene operativne naloge glede na zahtevnost

in pogostost izvedbe nalog, se bo pri vseh VED obravnavala prva tretjina najvišje ocenjenih

nalog s strani pripadnikov posamezne VED. Te naloge se pri operativnem delovanju praviloma

pojavljajo najpogosteje ter so hkrati še ocenjene z oceno zahtevne ali zelo zahtevne naloge.

VED strelec

Pri VED strelec so bile glede na skupno povprečno oceno zahtevnosti in pogostosti izvedbe

nalog v prvi tretjini vseh operativnih nalog (17 operativnih nalog od 51) najvišje ocenjene

naloge: napad, nadzor množic, premik do stika z nasprotnikom, zaščita sil, preboj, premik na

položaje za ognjeno podporo, operacije v urbanem okolju, pohod, patruljiranje, izvleka

ranjenca, taktični izmik, premagovanje ovir, izvidovanje, premik za vzpostavitev zasede,

izdelava zaklonilnika, reševanje ob naravnih in drugih nesrečah in vzdrževanje oborožitve. Iz

pregleda nalog, aktivnosti in gibalnih in funkcionalnih zahtev (poglavje 7) je razvidno, da se

pri teh operativnih nalogah najpogosteje izražajo: repetitivna moč (15 od 17 nalog), eksplozivna

moč in kratkotrajna vzdržljivost (14 od 17 nalog), dolgotrajna vzdržljivost (13 od 17 nalog),

ravnotežje (11 od 17 nalog), koordinacija in gibljivost (10 od 17 nalog), statična moč in hitrost

(6 od 17 nalog), super dolgotrajna vzdržljivost (5 od 17 nalog) in preciznost (4 od 17 nalog).

Glede na povprečje ocen (pridobljenih s pomočjo literature, anketnih vprašalnikov in

ekspertov) vpliva gibalnih in funkcionalnih sposobnosti na operativno učinkovitost (poglavje

9.5) so od najvišje do najnižje ocene bile razporejene: repetitivna moč, kratkotrajna

vzdržljivost, koordinacija, eksplozivna moč, dolgotrajna vzdržljivost, gibljivost, ravnotežje,

preciznost, hitrost, statična moč in super dolgotrajna vzdržljivost, ki je prejela najnižjo oceno.

Z uteženjem rezultatov obeh metod ocenjevanja (11 točk je prejela gibalna in funkcionalna

sposobnost, ki je bila najbolje ocenjena v posamezni metodi, pa vse do 1 točke, ki jo je prejela

gibalna in funkcionalna sposobnost, ki je bila najslabše ocenjena) ter povprečjem seštevka

rezultatov obeh metod je bil pridobljen končni rezultat, ki prikazuje, katera pojavna oblika

gibalnih in funkcionalnih sposobnosti se najpogosteje izraža pri VED strelec (tabela in slika

spodaj).

138

Tabela 59

Prikaz pogostosti izražanja posameznih gibalnih in funkcionalnih sposobnosti za VED strelec

1 2 3 4 5 = (3+4)

Naziv gibalne in funkcionalne

sposobnosti

Pogostost

glede na

naloge

Uteži (na

podlagi

pogostosti iz

stolpca 2)

Uteži (na podlagi

analize iz

poglavja 9.5,

tabela 51)

Povprečje obeh

ocen (iz stolpca 3

in 4)


Kratkotrajna vzdržljivost 14 9,5 9,5 9,5

Eksplozivna moč 14 9,5 8 8,75

Dolgotrajna vzdržljivost 13 8 7 7,5

Koordinacija 10 5,5 9,5 7,5


Gibljivost 10 5,5 6 5,75

Hitrost 6 3,5 3 3,25

Statična moč 6 3,5 2 2,75

Preciznost 4 1 4 2,5

Super dolgotrajna vzdržljivost 5 2 1 1,5


VED strelec.

Iz gornjih rezultatov je razvidno, da se repetitivna moč, kratkotrajna vzdržljivost in eksplozivna

moč najizraziteje izražajo pri VED strelec. Neposredno za njimi se izrazito manifestirajo

dolgotrajna vzdržljivost, koordinacija, ravnotežje in gibljivost. Gibalne in funkcionalne

sposobnosti, kot so hitrost, statična moč, preciznost, imajo nekoliko manjši vpliv na uspešnost

in učinkovitost delovanja pri VED strelec. Najmanjši vpliv pri VED strelec ima super

dolgotrajna vzdržljivost.

0

2

4

6

8

10

12

139

VED vojaški policist

Pri VED vojaški policist so bile glede na skupno povprečno oceno zahtevnosti in pogostosti

izvedbe nalog v prvi tretjini vseh operativnih nalog (15 operativnih nalog od 44) najvišje

ocenjene naloge: varovanje oseb, patruljiranje, urejanje vojaškega prometa, operacije v

urbanem okolju, pohod, zagotavljanje mobilnosti, vzpostavitev in delovanje na nadzornih

točkah, zavarovanje objektov, vzdrževanje opreme, uporaba prisilnih metod in sredstev,

priprava in nalaganje tovora, delovanje v sistemu zaščite in reševanja, izvidovanje območja,

zasledovanje in uvajanje zakonskih določil s preiskavo kriminalnih dejanj. Iz pregleda nalog,

aktivnosti in gibalnih in funkcionalnih zahtev (poglavje 7) je razvidno, da se pri teh nalogah

najpogosteje izražajo repetitivna moč (13-krat), kratkotrajna in dolgotrajna vzdržljivost (12-

krat), koordinacija in ravnotežje (11-krat), eksplozivna moč (10-krat), statična moč in gibljivost

(8-krat), hitrost (7-krat), preciznost (6-krat) in super dolgotrajna vzdržljivost (4-krat).

Glede na povprečje ocen (pridobljenih s pomočjo literature, anketnih vprašalnikov in ekspertov

za VED vojaški policist) vpliva gibalnih in funkcionalnih sposobnosti na operativno

učinkovitost (poglavje 9.5) so od najvišje do najnižje ocene bile razporejene: repetitivna moč,

kratkotrajna in dolgotrajna vzdržljivost, eksplozivna moč, koordinacija, ravnotežje, gibljivost,

hitrost, preciznost, statična moč in super dolgotrajna vzdržljivost, ki je prejela najnižjo oceno.

Z uteženjem rezultatov obeh metod ocenjevanja (11 točk prejme gibalna in funkcionalna

sposobnost, ki je najbolje ocenjena po posamezni metodi, pa vse do 1 točke, ki jo je prejela

gibalna in funkcionalna sposobnost, ki je prejela najnižjo oceno) ter povprečjem seštevka


gibalnih in funkcionalnih sposobnosti se najpogosteje izraža pri VED vojaški policist (tabela in

slika spodaj).

140

Tabela 60

Prikaz pogostosti izražanja posameznih gibalnih in funkcionalnih sposobnosti za VED vojaški

policist

1 2 3 4 5 = (3+4)


sposobnosti

Pogostost

glede na

naloge

Uteži (na

podlagi

pogostosti iz

stolpca 2)

Uteži (na podlagi

analize iz

poglavja 9.5,

tabela 51)

Povprečje obeh

ocen (iz stolpca 3

in 4)

Repetitivna moč 13 11 10,5 10,75

Kratkotrajna vzdržljivost 12 9,5 10,5 10

Dolgotrajna vzdržljivost 12 9,5 9 9,25

Koordinacija 11 7,5 7 7,25

Ravnotežje 11 7,5 5,5 6,5

Eksplozivna moč 10 5 8 6,5

Gibljivost 8 4,5 5,5 5

Hitrost 7 3 4 3,5


Preciznost 6 2 3 2,5



VED vojaški policist.

Rezultati izračuna pokažejo, da se pri VED vojaški policist najpogosteje izražajo repetitivna

moč, kratkotrajna vzdržljivost in dolgotrajna vzdržljivost. Neposredno za njimi so koordinacija,

ravnotežje, eksplozivna moč in gibljivost. Gibalne sposobnosti, kot so hitrost, statična moč in

preciznost, nekoliko manj izrazito vplivajo na operativno učinkovitost. Glede na analize in

izračune se super dolgotrajna vzdržljivost najmanj pogosto izraža pri VED vojaški policist.

0

2

4

6

8

10

12

141

VED vezist

Pri VED vezist so bile glede na skupno povprečno oceno zahtevnosti in pogostosti izvedbe

nalog v prvi tretjini vseh operativnih nalog (14 operativnih nalog od 42) najvišje ocenjene

naloge: postavitev centrov zvez, premik na mesto postavitve komunikacijske infrastrukture,

priprava in nalaganje tovora, izvidovanje območja za postavitev centrov zvez, postavitev

komunikacijskih in informacijskih sistemov, varovanje in zaščita komunikacijske

infrastrukture, vzpostavitev skupne slike bojišča, maskiranje centrov zvez, vzpostavitev in

vzdrževanje delovanja radijske zveze, vzdrževanje komunikacijske in informacijske opreme,

organizacija zvez v obrambi, vzpostavitev in vzdrževanje delovanja retranslacijske zveze,

zagotavljanje premikov vozil za zveze in premagovanje naravnih in umetnih ovir. Iz pregleda

nalog, aktivnosti in gibalnih in funkcionalnih zahtev (poglavje 7) je razvidno, da se pri teh

najvišje ocenjenih operativnih nalogah VED vezist najpogosteje izražajo kratkotrajna

vzdržljivost, repetitivna moč in eksplozivna moč (13-krat), dolgotrajna vzdržljivost (12-krat),

koordinacija, ravnotežje in gibljivost (11-krat), super dolgotrajna vzdržljivost (4-krat) ter

hitrost, preciznost in statična moč (1-krat).


za VED vezist) vpliva gibalnih in funkcionalnih sposobnosti na operativno učinkovitost

(poglavje 9.5) so od najvišje do najnižje ocene bile razporejene: kratkotrajna vzdržljivost,

repetitivna moč, eksplozivna moč, dolgotrajna vzdržljivost, koordinacija, ravnotežje, gibljivost,

hitrost, preciznost, super dolgotrajna vzdržljivost in statična moč, ki je prejela najnižjo oceno.





gibalnih in funkcionalnih sposobnosti se najpogosteje izraža pri VED vezist (tabela in slika

spodaj).

142

Tabela 61

Prikaz pogostosti izražanja posameznih gibalnih in funkcionalnih sposobnosti za VED vezist

1 2 3 4 5 = (3+4)


sposobnosti

Pogostost

glede na

naloge

Uteži (na

podlagi

pogostosti iz

stolpca 2)

Uteži (na podlagi

analize iz

poglavja 9.5,

tabela 51)

Povprečje obeh

ocen (iz stolpca 3

in 4)

Kratkotrajna vzdržljivost 13 10 11 10,5




Koordinacija 11 6 7 6,5


Gibljivost 11 6 5 5,5

Super dolgotrajna vzdržljivost 4 4 2,5 3,25

Hitrost 1 2 4 3

Preciznost 1 2 2,5 2,25

Statična moč 1 2 1 1,5


VED vezist.

Rezultati izračuna pokažejo, da se pri VED vezist najpogosteje izražajo kratkotrajna

vzdržljivost, repetitivna moč, eksplozivna moč in dolgotrajna vzdržljivost. Neposredno za njimi

so koordinacija, ravnotežje in gibljivost. Super dolgotrajna vzdržljivost, hitrost in preciznost

manj izrazito vplivajo na operativno učinkovitost. Glede na analize in izračune se statična moč

najmanj pogosto izraža pri VED vezist.

0

2

4

6

8

10

12

143

VED oskrbnik

Pri VED oskrbnik so bile glede na skupno povprečno oceno zahtevnosti in pogostosti izvedbe

nalog v prvi tretjini vseh operativnih nalog (9 operativnih nalog od 27) najvišje ocenjene naloge:

upravljanje delovnih strojev, priprava in nalaganje tovora, izvajanje obdobnega in letnega

popisa materialnih sredstev, zaščita oskrbovalnih mest, manipuliranje z materialnimi sredstvi,

kontrola nad stanjem materialnih sredstev, oskrba na terenu, upravljanje in vzdrževanje skladišč

in oskrbovanje enot z materialnimi sredstvi vseh petih razredov. Iz pregleda nalog, aktivnosti

in gibalnih in funkcionalnih zahtev (poglavje 7) je razvidno, da se pri teh najvišje ocenjenih

operativnih nalogah VED oskrbnik najpogosteje izražajo dolgotrajna vzdržljivost (9-krat),

repetitivna moč in eksplozivna moč (8-krat), kratkotrajna vzdržljivost (8-krat), koordinacija,

ravnotežje in gibljivost (6-krat), preciznost in statična moč (1-krat). Super dolgotrajna

vzdržljivost in hitrost se v prvi tretjini najvišje ocenjenih nalog VED oskrbnik ne pojavljata.


za VED oskrbnik) vpliva gibalnih in funkcionalnih sposobnosti na operativno učinkovitost (iz

poglavja 9.5) so od najvišje do najnižje ocene bile razporejene: repetitivna moč, dolgotrajna

vzdržljivost, kratkotrajna vzdržljivost, eksplozivna moč, koordinacija, gibljivost, ravnotežje,

statična moč, preciznost, super dolgotrajna vzdržljivost in nazadnje hitrost, ki je prejela najnižjo

oceno.





gibalnih in funkcionalnih sposobnosti se najpogosteje izraža pri VED oskrbnik (tabela in slika

spodaj).

144

Tabela 62

Prikaz pogostosti izražanja posameznih gibalnih in funkcionalnih sposobnosti za VED oskrbnik

1 2 3 4 5 = (3+4)


sposobnosti

Pogostost

glede na

naloge

Uteži (na

podlagi

pogostosti iz

stolpca 2)

Uteži (na podlagi

analize iz

poglavja 9.5,

tabela 51)

Povprečje obeh

ocen (iz stolpca 3

in 4)

Dolgotrajna vzdržljivost 9 11 10 10,5




Koordinacija 6 6 7 6,5

Gibljivost 6 6 6 6

Ravnotežje 6 6 5 5,5


Preciznost 1 3,5 3 3,25

Super dolgotrajna vzdržljivost 0 1,5 2 1,75

Hitrost 0 1,5 1 1,25


VED oskrbnik.

Rezultati izračuna pokažejo, da se pri VED oskrbnik najpogosteje izražajo dolgotrajna

vzdržljivost, repetitivna moč, kratkotrajna vzdržljivost in eksplozivna moč. Neposredno za

njimi so koordinacija, gibljivost in ravnotežje. Statična moč in preciznost manj izrazito vplivajo

na operativno učinkovitost. Glede na analize in izračune se super dolgotrajna vzdržljivost in

hitrost najmanj pogosto izražata pri VED oskrbnik.

0

2

4

6

8

10

12

145

9.7 Razprava

Celovita analiza operativnih nalog, pri kateri so s podajanjem ocen zahtevnosti in pogostosti

izvedbe operativnih nalog sodelovali tako pripadniki posamezne VED kot eksperti, je podala

poglobljen vpogled v pogostost in zahtevnost operativnih nalog za izbrane VED. Pri

ocenjevanju operativnih nalog so bile samoocene pripadnikov v primerjavi z ocenami ekspertov

pri večini nalogah sorazmerno izenačene. Vendar je bilo pri posameznih nalogah to odstopanje

nekoliko večje (izračunana je bila statistično značilna razlika povprečnih vrednosti), kar je

vodilo k odločitvi, da se za nadaljnjo obravnavo ocen zahtevnosti in pogostosti izvedbe

operativnih nalog uporabijo ocene, dane s strani pripadnikov posamezne VED. Odločitev je

temeljila na tem, da se pripadniki VED vsakodnevno soočajo s posameznimi operativnimi

nalogami in jih kot take lahko tudi objektivneje ocenijo. Za določitev pogostosti izražanja

posameznih pojavnih oblik gibalnih in funkcionalnih sposobnosti, ki so povezane z

operativnimi nalogami, je bila izvzeta prva tretjina najvišje ocenjenih operativnih nalog. Na

podlagi aktivnosti, ki sovpadajo z izbranimi operativnimi nalogami, so bile identificirane

gibalne in funkcionalne sposobnosti, ki se izražajo pri posamezni nalogi.

Za pridobitev končnega rezultata izbora gibalnih in funkcionalnih sposobnosti za posamezno

VED je bila izvedena skupna primerjava rezultatov, pridobljenih z analizo operativnih nalog na

eni strani, in rezultatov, pridobljenih z analizo ocen vpliva gibalnih in funkcionalnih

sposobnosti na operativno učinkovitost (iz poglavja 9.5), ter rezultatov teoretične analize (iz

poglavja 7) na drugi strani. Čeprav sta bili analizi izvedeni po povsem drugačnih postopkih, je

končen rezultat pri obeh metodah nepričakovano podoben (rezultati obeh metod podajo skoraj

identičen vrstni red izražanja gibalnih in funkcionalnih sposobnosti pri posamezni VED). To

na določen način kaže na zanesljivost celotnega analitičnega postopka, ki zagotavlja soramerno

visoko stopnjo verodostojnosti v pridobljene rezultate.

Končni rezultat pokaže na sorazmerno podobnost izražanja pojavnih oblik gibalnih in

funkcionalnih sposobnostih pri posameznih VED. V večini primerov se najbolj izražajo

repetitivna moč, kratkotrajna in dolgotrajna vzdržljivost ter eksplozivna moč. Sledijo jim

koordinacija, ravnotežje, gibljivost in deloma hitrost. Sposobnosti, ki se zgolj občasno izražajo

oziroma so bile ocenjene z najnižjo oceno, so super dolgotrajna vzdržljivost, preciznost in

statična moč. Povzetek izražanja gibalnih in funkcionalnih sposobnostih pri posameznih VED

je podan na spodnji sliki.

146

Slika 32. Manifestacija pojavnih oblik gibalnih in funkcionalnih sposobnosti v

povezavi z VED.

Pri VED strelec se v največji meri izražata repetitivna moč in kratkotrajna vzdržljivost, ki jima

sledijo eksplozivna moč, koordinacija in dolgotrajna vzdržljivost. Te gibalne in funkcionalne

sposobnosti so povezane predvsem z dinamiko operativnih nalog, ki temeljijo na ponavljajočih

se gibanjih z veliko intenziteto v kratkih ali daljših intervalih (napad, prehod skozi ovire, preboj

skozi nasprotnikove položaje, operacije v urbanem okolju itn.). Payne idr. (2005) so pri

raziskavi bojnih nalog pehote avstralske vojske ugotovili, da so vojaki dosegali največja

eksplozivna gibanja pri operacijah v urbanem okolju, kjer so izvajali intervalne ponavljajoče

hitre teke s poklekanjem/zaleganjem in dvigovanjem ter so pri tem bili obremenjeni s težo 20,6

kg. Kot osnovne gibalne in funkcionalne sposobnosti, značilne za aktivnosti pehotnih

oboroženih sil, avtorji navajajo vzdržljivost (v 50 % vseh nalog), moč in hitrost ter kombinacije

moč – vzdržljivost (v 15,7 % vseh nalog) in hitrost – moč. Gibalni sposobnosti ravnotežje in

gibljivost se pri pripadnikih VED strelec izražata s srednjo intenzivnostjo. Gibalne in

funkcionalne sposobnosti, ki so bile ocenjene z najnižjo oceno oziroma so se manjkrat izražale

pri operativnih nalogah, so hitrost, statična moč, preciznost in super dolgotrajna vzdržljivost.

Te gibalne in funkcionalne sposobnosti so povezane s specifičnimi nalogami pripadnikov VED

strelec, kot so dolgotrajni pohodi (super dolgotrajna vzdržljivost) in neposredne bojne naloge

(preciznost, statična moč, hitrost), ki pa se v praksi, zlasti v mirnodobnem času, ne izvajajo tako

pogosto.

0

2

4

6

8

10

12

VED strelec VED vojaški policist VED vezist VED oskrbnik

147

Pri VED vojaški policist prevladujejo repetitivna moč ter kratkotrajna in dolgotrajna

vzdržljivost. Omenjene gibalne in funkcionalne sposobnosti sovpadajo k nalogam vojaške

policije, kot so: protiteroristično delovanje, zagotavljanje reda in miru, varovanje osebja,

patruljiranje, zagotavljanje mobilnosti itn. Koordinacija, eksplozivna moč, gibljivost in

ravnotežje se izražajo v nekoliko manjši meri, vendar so nepogrešljiv dejavnik za kvalitetno in

varno izvedbo operativnih nalog vojaške policije. Preostale gibalne in funkcionalne

sposobnosti, ki se izražajo v manjši meri (super dolgotrajna vzdržljivost, preciznost, statična

moč in hitrost), so vezane na posamezne specifične naloge vojaške policije.

Kratkotrajna vzdržljivost, repetitivna moč in eksplozivna moč se najpogosteje izražajo pri

pripadnikih VED vezist in izvirajo iz operativnih nalog, kot so priprava, vzdrževanje in

zagotavljanje komunikacij za potrebe podpore procesom vodenja in poveljevanja. Čeprav je

večina operativnih nalog pripadnikov VED vezist podporne narave, se pri njih najpogosteje

izražajo identične gibalne in funkcionalne sposobnosti kot pri strelcih in vojaških policistih,

katerih naloge so bolj neposredno povezane z bojnimi postopki. Razlog je v aktivnostih, ki so

si podobne ne glede na podporne operativne naloge oziroma bojno naravnane operativne

naloge. Dolgotrajna vzdržljivost, koordinacija, ravnotežje in gibljivost se pri VED vezist

izražajo v nekoliko manjšem obsegu. Preostale gibalne in funkcionalne sposobnosti, ki se

izražajo v manjši meri (super dolgotrajna vzdržljivost, preciznost, statična moč in hitrost), so

vezane na posamezne specifične naloge pripadnikov VED vezist. Zato jih je potrebno kljub

manjši stopnji izražanja ustrezno upoštevati pri nabornih testih ter pri testih telesnih sposobnosti

pripadnikov VED vezist.

Pri VED oskrbnik se najpogosteje izražajo dolgotrajna vzdržljivost, repetitivna moč,

eksplozivna moč in kratkotrajna vzdržljivost, ki pa so povezane z operativnimi nalogami

skladiščnega poslovanja in oskrbovanja operativnih enot. Manj izrazito se izražajo

koordinacija, ravnotežje in gibljivost. Statična moč se pri VED oskrbnik, v nasprotju z ostalimi

obravnavanimi VED, izraža v nekoliko večji meri zaradi nalog, ki jih zahteva skladiščno

poslovanje in oskrbovanje (upravljanje z materialnimi sredstvi). Preostale gibalne in

funkcionalne sposobnosti, kot so super dolgotrajna vzdržljivost, preciznost in hitrost, se zgolj

občasno izražajo pri nalogah VED oskrbnik.

Primerjava med vojaško evidenčnimi dolžnostmi z vidika posameznih pojavnih oblik gibalnih

in funkcionalnih sposobnosti pokaže sorazmernost oz. usklajenost z manjšimi odstopanji, in

sicer:

1. Repetitivna moč – zelo visoka stopnja izražanja pri vseh obravnavanih skupinah. Nekoliko

bolj izrazita je pri VED strelec in vojaški policist.

2. Kratkotrajna vzdržljivost – zelo visoka stopnja izražanja pri vseh obravnavanih skupinah,

najizraziteje pri VED vezist in vojaški policist.

148

3. Eksplozivna moč – visoka stopnja izražanja pri VED strelec, vezist in oskrbnik. V

primerjavi z ostalimi obravnavanimi VED je nekoliko manj izrazita pri VED vojaški

policist.

4. Koordinacija – visoka stopnja izražanja pri vseh obravnavanih skupinah, najbolj pri VED

strelec in vojaški policist.

5. Dolgotrajna vzdržljivost – zelo visoka stopnja izražanja pri VED oskrbnik in vojaški

policist, visoka stopnja izražanja pri VED vezist in strelec.

6. Ravnotežje – nižja stopnja izražanja za vse obravnavane skupine VED.

7. Gibljivost – nižja stopnja izražanja za vse obravnavane skupine VED.

8. Hitrost – nizka stopnja izražanja za VED strelec, vojaški policist in vezist, zelo nizka za

VED oskrbnik.

9. Statična moč – nizka stopnja izražanja za VED oskrbnik, vojaški policist in strelec, zelo

nizka za VED vezist.

10. Preciznost – nizka stopnja izražanja za vse obravnavane skupine.

11. Super dolgotrajna vzdržljivost – nizka stopnja izražanja za VED vezist, zelo nizka za VED

oskrbnik, strelec in vojaški policist.

149

10 TESTNA BATERIJA GIBALNIH IN FUNKCIONALNIH SPOSOBNOSTI ZA

POSAMEZNE VOJAŠKO EVIDENČNE DOLŽNOSTI

Na podlagi opravljenih analiz iz predhodnega poglavja so v nadaljevanju podani predlogi

naborov testov za posamezne skupine vojaško evidenčnih dolžnosti. Pri izvedbi testiranja je

potrebno slediti določenim priporočilom in zakonitostim. Tako so osnovna vodila izbora testov

kakor tudi izvedbe testov naslednja:

- izvedljivo merjenje na celotni populaciji, tj. pripadnikih Slovenske vojske za posamezno

VED;

- enostavnost merjenja in logistične zagotovitve;

- zagotovitev kvalificiranih nadzornikov – merilcev (Miller, 2012);

- varnostna zagotovitev; oseba ni pod vplivom substanc za povečanje zmogljivosti, izveden

predhoden zdravniški pregled (Hoffman, 2006), test ne predstavlja znatne nevarnosti za

poškodbe ali zdravje pri izvedbi, predhodno vodeno splošno in specialno ogrevanje ter vaje

sproščanja po testiranju (Miller, 2012);

- veljavnost meritev, tj. dejanska meritev tistih vsebin, ki smo jih nameravali meriti oziroma

trdimo, da jih merimo (Hoffman, 2006; Constable in Palmer, 2000; Miller, 2012);

- zanesljivost meritev – lahko jo potrdimo s ponavljajočimi meritvami v podobnih

okoliščinah, ki dajo podobne rezultate pri istem subjektu;

- testi so merjencem znani (Rayson, 1998);

- izločanja subjektivne ocene merilcev v največji možni meri;

- zaporednost testov znotraj testne baterije – testi, ki zahtevajo manjši napor pri izvedbi, se

izvajajo najprej, npr. testi za merjenje gibljivosti, eksplozivnosti se izvedejo pred testom

vzdržljivosti, kajti vsak test vzdržljivosti znatno zniža rezultate nadaljnjih meritev (Leveritt

in Abernathy v Hoffman, 2006). Harman v Miller (2012) priporoča naslednje zaporedje

testov na podlagi energijske porabe ter zahtev po koordinaciji na testu: testiranje brez

naprezanja (antropometrične meritve), testi za preverjanje agilnosti, testi preverjanja

eksplozivne moči, test hitrosti, test repetitivne moči, test anaerobne vzdržljivosti ter

nazadnje test aerobne vzdržljivosti;

- merjenci izvajajo teste v enakem zaporedju;

- vnaprej opredeljeni vremenski (temperatura, relativna vlaga, dež, sonce), časovni (zjutraj,

sredi dneva, popoldan) in prostorski (zunanje površine, notranji športni objekti itn.) pogoji

meritev;

- testi niso diskriminatorni za nobeno od skupin (spol, starost, zdravstveno stanje itn.);

- razumevanje načina izvedbe in rezultatov s strani merjencev (demonstracija ustrezne

tehnike testa, poznavanje ocenjevalne lestvice, seznanitev testirancev z rezultati neposredno

po končanem testiranju itn.);

- trajanje meritev (testi izvedeni drug za drugim z določenim krajšim premorom, večurni test,

enodnevni ali dvodnevni test itn.).

150

Poznamo več vrst postopkov selekcijskega preverjanja. Constable in Palmer (2000) navajata

naslednje tri metode:

1. Vsebinsko preverjanje oziroma »Content Validity« (elementi preverjanja se nanašajo na

elemente iz nalog delovnega mesta). V tem primeru testi simulirajo situacije, ki jih

pripadniki oboroženih sil opravljajo na delovnem mestu (npr. nošenje bremena,

ponavljajoče dviganje bremena, prekladanje gramoza itn.).

2. Preverjanje, vezano na kriterije oz. »Criterion-Related Validity«, kjer so elementi

preverjanja prediktorji oziroma napovedovalci delovne uspešnosti posameznika. Temelji

na korelaciji med rezultati izvedbe testa in uspešnostjo na delovnem mestu. Kriterije

določajo zahteve delovnega mesta.

3. Preverjanje s pomočjo oblikovanih faktorjev ali konstruktov posameznih lastnosti oz.

»Construct Validity«. Pri tem se oblikuje posamezen konstrukt (splošne lastnosti ali nabor

lastnosti), ki v največji meri vpliva na uspešno izvedbo nalog delovnega mesta. Postopek

je od vseh zgoraj navedenih postopkov najbolj posreden in temelji na faktorski analizi.

Dejavniki izbora gibalnih in funkcionalnih sposobnosti za posamezno vojaško evidenčno

dolžnost bodo temeljili na kriterijski metodi, kar je praksa tudi v večini sodobnejših vojaških

organizacij. Tako pri selekcijskih postopkih in pri letnem preverjanju gibalnih in funkcionalnih

sposobnosti se izvajajo testi gibalnih in funkcionalnih sposobnosti (t. i. Physical Readiness

Assessment), ki najbolje korelirajo z dejavniki, povezanimi z delovno uspešnostjo. Za

neposredno preverjanje operativne pripravljenosti in v postopkih urjenja, zlasti za operativne

enote, se izvajajo še dodatni vsebinski testi (Content validity), ki so vezani na izvedbo različnih

nalog (t. i. Task-specific Fitness Test), kot so na primer večurni pohodi z nošenjem tovora,

premagovanje višinskih in terenskih ovir, dvigovanje/nošenje/odlaganje bremena, kopanje

zaklona, orientacijski tek, bojno plavanje itn. V prvem primeru se testi večinoma izvajajo v

športni opremi, v drugem primeru testiranja se aktivnosti izvajajo v ustrezni vojaški uniformi.

10.1 Nabor testov

10.1.1 Sposobnost regulacije energije

Testi za preverjanje moči

Glede na naloge in aktivnosti v oboroženih silah se moč manifestira v maksimalni moči (npr.

sunkovito dvigovanje iz leže v kleče ali stoje), ponavljajočih submaksimalnih obremenitvah

(npr. nošenje tovora), v eksplozivni moči (kratki šprinti, met ročnega eksplozivnega telesa) in

statični moči (držanje orožja v ustrezni legi med ognjenim delovanjem). Testi moči običajno

zajemajo gibalne naloge, v katerih sodeluje večje število sklepov in s tem se pri testu rekrutira

151

večje število mišičnih skupin. Test moči naj vključuje mišične skupine gornjih udov, trupa in

spodnjih udov (Hoffman, 2006).

Tabela 63

Nabor testov za preverjanje moči

Vrsta testa Namen Povezava z VED*

Sun težke žoge

(teža 4,5 kg)

Test eksplozivne moči

gornjih udov

Strelec: +++

Vojaški policist : ++

Vezist: +++

Oskrbnik: +++

Vskok iz čepa Test eksplozivne moči

spodnjih udov

Strelec: +++

Vojaški policist: ++

Vezist: +++

Oskrbnik: +++

Zgibe

Test repetitivne moči gornjih

udov (vzdržljivost rok in

ramenskega obroča)

Strelec: +++

Vojaški policist: +++

Vezist: +++

Oskrbnik - +++

Zgibe v mešani vesi iz leže

na hrbtu (modificirana

izvedba zgibe za pripadnice

oboroženih sil)

Test repetitivne moči gornjih

udov (vzdržljivost rok,

ramenskega obroča in trupa)

Strelec: +++


Vezist: +++

Oskrbnik: +++

Opora na podlahteh ležno

spredaj (z izmenično

dvigovanjem nog s

frekvenco 1 Hz)

Test statične moči trupa

(abdominalnega predela)

Strelec: +++


Vezist: +++

Oskrbnik: +++

Drža trupa v vodoravnem

položaju

Test statične moči trupa –

hrbtni predel

Strelec: +

Vojaški policist: +

Vezist: +

Oskrbnik: ++

Opomba (*). +++ = zelo priporočljivo preverjanje; ++ = priporočljivo preverjanje; + = preverjanje po potrebi.

Testi za preverjanje hitrosti

Hitrost je sposobnost premika celotnega ali dela telesa, posameznega uda ali dela uda, na

določeni razdalji v najkrajšem možnem času (Miller, 2012). Poleg zahtev po manifestaciji

hitrosti pri pripadnikih oboroženih sil (šprint, operacije v naseljenem območju, spremembe

strelskega položaja, zavzemanje kritja itn.) je bilo v raziskavi Sporiš, Jukić, Bok, Vuleta Jr. in

Harasin (2009) ugotovljeno, da hitrost pozitivno korelira z močjo, ki je prav tako pomemben

152

dejavnik pri uspešni izvedbi nalog pripadnikov oboroženih sil. Testi preverjanja hitrosti

najpogosteje obsegajo kratkotrajne in intenzivne aktivnosti (npr. teki na kratkih enosmernih

razdaljah – 20, 40 ali 60 m, enkratni gib ali ciklično gibanje roke oziroma noge itn.).

Za zanesljivo oceno hitrosti pri merjencih mora biti test sorazmerno kratek (do 200 m) in ne

vključuje sprememb smeri med tekom. Dodatno mora biti upoštevana faza pospeševanja ter

faza vzdrževanja maksimalne hitrosti vsaj nekaj sekund. Zaradi tega testi hitrosti naj ne bodo

krajši od 40 metrov. Tovrstni testi izločijo faktor utrujenosti in zmanjševanja hitrosti ter bodo

tako odražali najnatančnejšo oceno hitrosti pri merjencu (Miller, 2012). McFarlane v Heron

(2013) podaja model razvoja hitrosti, kot je prikazan na spodnji sliki.

Slika 33. Razvojna faza hitrosti (McFarlane v Heron, 2013).

V fazi "prehoda" tehnika teka preide iz sklonjene drže v pokončnejšo držo z daljšim korakom.

Vpliv na rezultat testov je povezan tudi z utrujenostjo preizkušancev (potreben je vsaj 48-urni

odmor pred testom), lahek in pravočasen obrok pred testom, ustrezna hidracija, ustrezni pogo ji

okolja (vlažnost, temperatura, padavine, veter). Pomemben je tudi ustrezen protokol ogrevanja.

Priporočljive so zmerne dinamične raztezne vaje. Potrebno se je izogibati intenzivnim statičnim

razteznim vajam, saj le-te negativno vplivajo na manifestacijo hitrosti in moči (Behm, Button

in Butt; Church idr.; Fletcherin Jones; Nelson in Kokkonen; Power idr.; Young in Behm v

Miller, 2012).

Tabela 64

Nabor testov za preverjanje hitrosti


Šprint na 40 m Test hitrosti

Strelec: ++


Vezist: ++

Oskrbnik: +

Taping z nogo Test za merjenje repetitivne

hitrosti spodnjih udov

Strelec: +++


Vezist: ++

Oskrbnik: +


Faza pospeševanja

12–15 m 12–15 m

Pospeševanje Prehod

Faza maksimalne hitrosti

30–60 m

153

10.1.2 Sposobnost regulacije gibanja

Testi za preverjanje koordinacije

Uspešnost in učinkovitost realizacije nalog se zlasti v oboroženih silah izraža skozi ustrezno

koordinacijo gibov, ki so posledica usklajenega delovanja rok in nog, mišičnih skupin in

živčno-mišičnega sistema. Različne pojavne oblike koordinacije se izražajo v večjem ali

manjšem obsegu pri različnih oblikah nalog in aktivnosti. Tako se sposobnost za realizacijo

celostnih programov gibanja kot sposobnost gibalnega reševanja prostorskih problemov na

primer najpogosteje izražata pri napadnem delovanju, kjer so dvigovanje iz zaklona, šprint,

nenadne spremembe smeri (ob nošenju predpisane bojne opreme) in zavzemanje novega

zaklona stalni pojav. Nenadna sprememba smeri je življenjskega pomena za vojaka na bojišču,

ki mora v teku iz enega zaklona do naslednjega dolžino preteči z največjo hitrostjo, hkrati pa

hitro spreminjati smer teka ter tako zmanjšati možnost, da bi bil prizadet s strani

nasprotnikovega ognjenega delovanja. Glede na potrebe po sposobnosti nenadne spremembe

smeri pri izvedbi nalog in aktivnostih pripadnikov oboroženih sil ter sposobnost oblikovanja

gibov in njihovega izvajanja v ustrezni ritmični obliki (npr. polnjenje okvirja s strelivom) se

tudi izbirni testi ustrezno oblikujejo z namenom preverjanja tovrstne pojavne oblike

koordinacije. Meško (2008) je za preverjanje sposobnosti gibalne realizacije ritmičnih struktur

gornjih udov pri vojaških pilotih, ki jo pogojuje visoka stopnja plastičnosti živčnega sistema,

ki omogoča adaptacijo, rekonstrukcijo in oblikovanje gibalnih programov, izvedla test

žongliranja s škatlicami. Različni poligoni omogočajo vpogled v sposobnost gibalnega

reševanja prostorskih problemov.

Tabela 65

Nabor testov za preverjanje koordinacije


T-test Test sposobnosti za realizacijo

celostnih programov gibanja

Strelec: +++


Vezist: ++

Oskrbnik: ++

Žongliranje s škatlicami Test koordinacije gibov

Strelec: ++


Vezist: +++

Oskrbnik: +++

Poligon vzvratno Test sposobnosti gibalnega

reševanja prostorskih problemov

Strelec: +++


Vezist: +

Oskrbnik: +


154

Testi za preverjanje gibljivosti

Pri pripadnikih oboroženih sil je ustrezna gibljivost predvsem pomembna za prevencijo

poškodb pri opravljanju operativnih nalog ter večji učinkovitosti zaradi večjega razpona giba.

Prevelika gibljivost ali premajhna gibljivost ima lahko negativne posledice pri samem

delovanju in poveča možnost za poškodbe (Miller, 2012). Gibljivost se deli na aktivno in

pasivno kot posledico delovanja notranjih oz. zunanjih sil (Zaciorski v Meško, 2008). Tako za

celovito oceno gibljivosti posameznega sklepa priporoča ameriško medicinsko združenje

American Medical Association preverjanje po obeh oblikah – aktivni in pasivni (Berryman in

Bandy, 2002). Pri testu aktivne gibljivosti se poleg gibljivosti sklepa ocenjuje tudi sposobnost

mišic za premik testiranega sklepa.

Tabela 66

Nabor testov za preverjanje gibljivosti


Zvinek s palico (konstantnost

položaja)

Test gibljivosti ramenskega

obroča

Strelec: ++


Vezist: ++

Oskrbnik: ++

Predklon sede Gibljivost kolčnega sklepa in

ledvenega predela hrbtenice

Strelec: ++


Vezist: ++

Oskrbnik: ++


155

Testi za preverjanje ravnotežja

Priporočljivo je, da se testi ravnotežja približajo pojavnim oblikam, kot se le-te pojavljajo pri

samem operativnem delovanju pripadnika oboroženih sil. Praviloma se testi za ravnotežje

izvajajo na zmanjšani podporni ploskvi, kot je npr. stoja na eni nogi, stoja na gredici ali na

ravnotežni deski itn. z odprtimi ali zaprtimi očmi. Rezultat ravnotežnih testov je najpogosteje

čas vztrajanja v predpisanem ravnotežnem položaju v oteženih okoliščinah (Pistotnik, 2011).

Miller (Miller, 2012) navaja pet osnovnih kategorij testov za celovit pregled delovanja

ravnotežnega sistema:

1. Test stabilnosti pokončne drže se izvaja z zavzemanjem določene oblike stoje (stoja na eni

nogi, paralelna stoja, stoja na gredi itn.) na mehki ali trdi podlagi z zaprtimi ali odprtimi

očmi. Laboratorijske meritve tovrstnega testa se izvajajo na tenziometrski plošči.

2. Test največjega odklona (meritev robustnosti ravnotežnega sistema) se meri z odkloni

težišča od centra stojne točke do porušitve ravnotežja.

3. Test vzdrževanja stabilne pokončne drže se izvaja z zavzemanjem določenega položaja. V

tem položaju se sprožajo različne motnje za rušitev ravnotežja. Motnje so lahko generirane

mehansko (zunanji dejavnik) ali z lastno dejavnostjo (npr. globinski skok na eno nogo z

ohranjanjem ravnotežja pri doskoku itn.).

4. Dinamični test ravnotežja se izvaja z določenim gibanjem merjenca (običajno hoja) in

sočasnimi mehanskimi motnjami za rušitev ravnotežja. Pri tem se meri odziv merjenca na

nastale motnje.

5. Sestavljeni test vključuje hkratno preverjanje več dejavnikov (biomehanski, senzorični in

gibalni), ki prispevajo k ohranjanju ravnotežja.

Tabela 67

Nabor testov za preverjanje ravnotežja


Stoja na eni nogi Test ohranjanja ravnotežja –

statični test ravnotežja

Strelec: ++


Vezist: ++

Oskrbnik: ++

Test največjega razkoraka Test ohranjanja ravnotežja –

dinamični test ravnotežja

Strelec: ++


Vezist: ++

Oskrbnik: ++

Opomba (*).+++ = zelo priporočljivo preverjanje; ++ = priporočljivo preverjanje; + = preverjanje po potrebi.

156

Testi za preverjanje preciznosti (natančnosti)

Nivo razvitosti preciznosti se meri z gibalnimi testi, ki pa imajo praviloma slabo zanesljivost

(Pistotnik, 2011). Namen testnih nalog je zadevanje različnih ciljev na natančno določen način.

Ocenjuje se najpogosteje s številom zadetkov ali številom točk, ki jih merjenec doseže z

zadetkom v različne predele tarče. Značilno pri preciznosti v primerjavi s hitrostjo je, da sta ti

dve gibalni sposobnosti pogostokrat v obratno sorazmerni povezavi:velika hitrost ima manjšo

natančnost in obratno (Fairbrother, 2010). Zato je tudi zaželeno, da se test preciznosti časovno

omeji.

Tabela 68

Nabor testov za preverjanje preciznosti


Ciljanje s palico Sposobnost preciznosti z

vodenim objektom

Strelec: ++


Vezist: +

Oskrbnik: ++

Met žogice v cilj

Sposobnost preciznosti z

lansirnim oziroma

izvrženim objektom

Strelec: ++


Vezist: +

Oskrbnik: +


10.1.3 Funkcionalne sposobnosti

Testi za preverjanje vzdržljivosti

Za določitev vzdržljivosti pri posameznikih se najpogosteje uporabljajo testi aerobne

vzdržljivosti. Kritična komponenta v določanju vzdržljivosti je ravno maksimalna aerobna

vzdržljivost oziroma VO2max (Hoffman, 2006). Maksimalna aerobna vzdržljivost je točka, ko

je dosežen plato količine kisika, ki ga lahko med aktivnostjo naraščajoče intenzivnosti telo

porabi v eni minuti (enota ml kg-1 min-1). Aerobna vzdržljivost se nanaša na sposobnost mišic,

da izkoriščajo prejeti kisik za proizvodnjo energije (Miller, 2012). Za natančnejšo določitev

aerobne vzdržljivosti na podlagi izmerjenega VO2max so primernejši laboratorijski testi kot

terenski. Pri laboratorijskih testih se namreč uporablja sofisticirana oprema in usposobljeno

osebje za ravnanje s to opremo. Po drugi strani so terenski testi enostavnejši za izvedbo in

primernejši za test večje skupine. Pri tem je ocena kapacitete VO2max pridobljena na podlagi

regresijske enačbe, ki so jo določeni avtorji pridobili s pomočjo regresijske metode glede na

čas ali razdaljo, ki ga je dosegel posameznik pri posamezni aktivnosti. Massicotte, Gauthier in

http://www.humankinetics.com/search#&sSearchWord=Jeffrey%20Fairbrother

157

Markon (Massicotte, Gauthier in Markon v Miller, 2012) za odrasle zdrave osebe podajajo

naslednjo enačbo za izračun VO2max na podlagi rezultatov teka na 2400 metrov11 (korelacijski

koeficient glede na laboratorijske meritve je r = 0,90):

- moški: 88,02 + 3,716 – 0,1656 x (teža v kg) – 2,767 x (čas v minutah);

- ženske: 88,02 – 0,1656 x (teža v kg) – 2,767 x (čas v minutah).

V kolikor se želi pridobiti natančnejša ocena vzdržljivosti, morajo preizkušanci pri terenskih

testih teči vsaj ali več kot 1600 m oziroma eno miljo (Fernhall idr. v Miller, 2012). Za pridobitev

podatkov terenskih testov Miller (2013) navaja naslednje korake:

1. Pridobiti podatke o starosti merjenca, telesni višini in teži ter številu utripov srca v

mirovanju.

2. Pridobiti podatek, če je preizkušanec izvedel ustrezno ogrevanje na način in z izborom vaj,

ki so podobne testiranju.

3. Pridobiti podatek, ali je preizkušanec izvedel ogrevanje znotraj časovne omejitve oziroma

razdalje.

4. Zabeležiti rezultat dosežene dolžine za predpisano časovno omejitev oziroma dosežen čas

za določeno razdaljo.

5. Izračunati preizkušančev VO2max z uporabo ustrezne regresijske enačbe.

6. Določiti preizkušančevo aerobno moč s primerjavo izračunane VO2max in klasifikacijskimi

vrednostmi aerobne moči.

Tabela 69

Nabor testov za preverjanje vzdržljivosti


Tek na 2400 m Test aerobne vzdržljivosti

Strelec: +++


Vezist: +++

Oskrbnik: +++

Plavanje na 500 m Test aerobne vzdržljivosti

Strelec: +++


Vezist: ++

Oskrbnik: ++


11 Regresijske enačbe za različne oblike testov podaja NSCA’s guide to tests and assessments / National Strength

and Conditioning, str. 94–101, avtorja Todd Miller, 2012, Human Kinetics.

158

10.2 Potek testiranja s kriteriji

Pred začetkom testiranja vsakega od testov mora merilec ali demonstrator prikazati in opisati

izvedbo testa. Po seznanitvi s potekom testa merjenec izvede ogrevanje ter izvede manjše

število submaksimalnih ponovitev z namenom adaptacije na test.

10.2.1 Sun težke žoge

Oprema (Reiman in Manske, 2009; Miller, 2012):

- težka žoga, teže 4,5 kg,

- gimnastični magnezij,

- kreda,

- tračni meter (10 m),

- ustrezen prostor (notranji ali zunanji).

Potek meritev (Mayhew idr. v Reiman in Manske, 2009; Miller, 2012):

1. Tračni meter je raztegnjen po talni površini. Začetek merilne skale tračnega metra mora biti

poravnan z zunanjim robom težke žoge, ko je le-ta prislonjena na prsi merjenca (položaj

pred začetkom suna).

2. Začetni položaj: Sede skrčno, s hrbtom naslonjen na steno.

3. Izvedba testa: Brez dodatnega premikanja telesa (npr. krčenje trupa ali vratu, nasprotno

gibanje rok), z največjim možnim sunom, merjenec sune težko žogo s prsi, pod kotom 45°

(optimalen kot suna) v daljino.

4. Merjenec ima na razpolago tri poskuse. Med vsakim poskusom lahko merjenec počiva od

30 do 45 s.

5. Razdaljo suna (točka, kjer se žoga prvič dotakne tal) merilec označi s kredo in izvede meritev

suna težke žoge na 1 cm natančno. Končna rezultat je povprečna razdalja vseh treh sunov

žoge.

159

Slika 34. Izvedba suna težke žoge (Reiman in Manske, 2009).

Normativni rezultati (Mayhew idr. v Reiman in Manske, 2009)

Tabela 70

Normativni rezultati testa izvedbe suna težke žoge, teže 4,5 kg

Nezadostno Zadostno Dobro Prav dobro Odlično

Moški <2,50 m 2,50–3,31 m 3,32–4,13 m 4,14–4,94 m > 4,94 m

Ženske < 2,06 m 2,06–2,45 m 2,46–2,83 m 2,84–3,22 m > 3,22 m

10.2.2 Vskok iz čepa

Oprema:

- gladka vertikalna stena z ustrezno visokim stropom,

- ravna, nedrsna podlaga,

- kreda ali magnezij za označevanje,

- tračni meter.

Potek meritev (Miller, 2012; Korošec, 2013; Hoffman, 2006):

1. Tehtanje testiranca na 0,1 kg natančno.

2. Začetni položaj: Stoja snožno, bočno ob steno.

3. Izvedba testa:

160

a) Merjenec si nanese kredo na sredinec dominantne roke, vzročenje in označitev

dosežene višine (pri tem je s celotnim delom stopal na tleh). Merilec s tračnim metrom

izmeri doseženo višino (M1).

b) Čep snožno, zaročenje dol.

c) Vskok iz čepa, vzročenje in s sredincem označitev višine skoka (M2).

4. Merilec upošteva najboljšega izmed treh skokov.

5. Višino skoka se izračuna z razliko med najvišjim znamenjem krede na steni in predhodno

izmerjeno doseženo višino (razlika med višino M2 – M1).

Slika 35. Primer izvedbe testa vskok iz čepa (Mackenzie, 2005).

Za oceno eksplozivne moči se lahko uporabi ena od spodnjih enačb:

- Sayer v Miller (2012):

Največja moč [W] = (60.7 × (višina skoka [cm]) + 45.3 × (telesna masa) [kg]) – 2,055].

- Harman in sodelavci v Hoffman (2007):

Največja moč [W] = [61.9 × (višina skoka [cm]) + 36 × (telesna masa [kg]) + 1,822].

161

Normativni rezultati (Payne idr. v Reiman in Manske, 2009, za starostno obdobje od 20 do 29

let)

Tabela 71

Normativni rezultati izvedbe testa vskok iz čepa


Moški ≤ 41cm 42–47cm 48–53cm 54–57cm ≥ 58cm

Ženske ≤ 24cm 25–28 cm 29–33 cm 34–37 cm ≥ 88 cm

10.2.3 Zgibe

Oprema:

- Trdno vpet drog, nameščen višje od višine merjenca, ko je le-ta v vesi.

Potek meritev (Korošec, 2013; Hoffman, 2006; Miller, 2012):

1. Začetni položaj: Merjenec preide s pomočjo merilca (ali asistenta) v veso, nadprijem v

širini ramen. V tem položaju za sekundo obmiruje.

2. Izvedba testa: Zgibe (z brado nad nivo vpetega droga) in spust v začetni položaj.

3. Merilec je pozoren, da si merjenec pri izvedbi testa ne pomaga s kolebanjem in izrazitim

krčenjem nog. Z namenom preprečitve prekomernega zibanja med izvajanjem testa lahko

merilec iztegne roke približno pol metra od golenice merjenca.

4. Naloga merjenca je, da izvede največje možno zaporedno število ponovitev s pravilno

tehniko gibanja.

5. Merilec zabeleži število pravilnih ponovitev.

162

Slika 36. Začetni in končni položaj izvedbe zgibe (Miller, 2012).

Normativni rezultati (Hofman, 2006; Davis v Korošec, 2013)

Tabela 72

Normativni rezultati izvedbe testa zgibe


Moški ≤4 5–7 8–11 12–14 ≥15

Ženske 0 1–2 3–4 5–6 ≥7

10.2.4 Zgibe v mešani vesi

Oprema:

- Trdno vpet drog, nameščen približno 5 cm više od dosežne višine merjenca v leži na hrbtu.

Potek meritev (Reiman in Manske, 2009; Korošec, 2013):

1. Začetni položaj: Vesa ležno (10 cm od tal), v predročenju nadprijem (v širini ramen) za

prečni drog.

2. Izvedba testa: Priteg do priročenja in spust v začetni položaj. Pri tem ima merjenec stabilen

in čvrst trup ter raven položaj telesa.

3. Merilec zabeleži število pravilnih ponovitev.

163

Slika 37. Zgibe v mešani vesi (Miller, 2012).

Normativni rezultati (FITNESSGRAM Performance Standards1 - pridobljeno s

http://www.cde.ca.gov/ta/tg/pf/healthfitzones.asp)

Tabela 73

Normativni rezultati izvedbe testa zgibe v mešani vesi


Moški ≤13 14–19 20–25 26–30 ≥31

Ženske ≤ 4 5–8 9–11 12–14 ≥ 15

10.2.5 Opora na podlahteh ležno spredaj

Oprema:

- stabilna in nezdrsljiva podlaga,

- konzola s po višini nastavljivo prečno letvijo, ki je ob stiku s telesom oblazinjena,

- štoparica.

Potek meritev (Wyss, Marti, Rossi, Kohler in Mäder, 2007; Tschopp, Bouban, Hübner in

Marti, 2001):

164

1. Začetni položaj: Opora na podlahteh ležno spredaj.

2. Izvedba testa: Merilec glede na položaj telesa nastavi oblazinjeno letvico konzole, da se le-

ta dotika telesa v stiku med križnim in ledvenim vretencem. Merjenec izvaja držo v opori

na podlahteh ležno spredaj z izmeničnem dvigom nog od 2 do 5 cm, v taktu enega herza (1

Hz = 1/s). V tem položaju merjenec ostaja do utruditve.

3. Merilec ob spremljanju pravilnosti izvedbe testa sočasno, z izmeničnim pogledom na

štoparico, šteje sekunde in tako daje takt 1 Hz merjencu.

4. Meritev traja vse do časa, ko merjenec ni več zmožen ohranjati predpisanega položaja

telesa (trikrat izgubi stik med konzolo in telesom) oziroma zaostaja z izmeničnim

dvigovanjem nog.

5. Merilec zabeleži čas trajanja testa v sekundah.

Slika 38. Opora na podlahteh ležno spredaj (Tschopp, Bouban, Hübner in Marti, 2001).

Normativni rezultati (Wyss, Marti, Rossi, Kohler in Mäder, 2007; rezultati na podlagi meritev

N=12862, 19.9 ± 1.0 let, 178.3 ± 15.9 cm, 72.8 ±12.0 kg)

Tabela 74

Normativni rezultati izvedbe testa opora na podlahteh ležno spredaj


Moški ≤70 s 71–105 s 106–125 s 126–163 s ≥164 s

Ženske ≤ 41 s 42–62 s 63–74 s 75–97 s ≥ 98 s

165

10.2.6 Drža trupa v vodoravnem položaju

Oprema:

- klop/skrinja/miza, višine od 40 do 80 cm,

- oblazinjeni trakovi,

- štoparica.

Potek meritev (Malmberg, 2011; Pišot idr, 2008):

1. Začetni položaj: Leža, z visečim trupom preko roba mize. Roke so za glavo ali prekrižane

na prsih. Spodnji udi merjenca so pritrjene na mizo.

2. Izvedba testa: Merilec meri čas, ki ga merjenec lahko doseže v drži trupa.

3. Merilec zabeleži čas trajanja testa v sekundah.

Slika 39. Drža trupa v vodoravnem položaju (Pridobljeno s http://sebastien-tonto-

blog.com/shirado-sorensen-testez-votre-gainage).

Normativni rezultati (Malmberg, 2011 (za moške); Moreau, Green, Johnson, Moreau, 2001

(za ženske))

Tabela 75

Normativni rezultati izvedbe testa drža v vodoravnem položaju


Moški ≤120 s 121–135 s 136–150 s 151–164 s ≥165 s

Ženske ≤130 s 131–146 s 147–158 s 159–176 s ≥177 s

166

Za razliko od večine ostalih testov so pri tem testu normativi višji za ženski kot za moški spol.

Razlike nastajajo zaradi teže trupa, stopnje ukrivljenosti hrbtenice v ledvenem delu

(lumbarlordosis), mišične sestave (Demoulin idr., 2012) in vzorca živčno-mišične aktivacije

(Lariviere idr. v Demoulin idr., 2012). Moreau, Green, Johnson, Moreau (2001) prav tako

navajajo, da so povprečni rezultati pri moški populaciji med 84 in 195 s, medtem ko so pri

ženski populaciji med 142 do 220,4 s.

10.2.7 Šprint na 40 m

Oprema:

- tekalna površina v odprtem oziroma zaprtem prostoru ustrezne dolžine (dolžina teka +

potrebna dolžina za zaustavitev),

- štoparica,

- kreda za označitev startne in ciljne črte.

Potek meritev (Miller, 2012):

1. Začetni položaj: Merjenec se postavi v nizkem startu za startno črto, čelno v smeri teka.

2. Izvedba testa: Merilec prične z odštevanjem "3, 2, 1, START". Na znak "START" merjenec

starta in preteče predvideno razdaljo z maksimalno možno hitrostjo. Merilec na znak

"START" aktivira štoparico.

3. Po preteku ciljne črte s strani merjenca, merilec ustavi štoparico in odčita rezultat na

0,01 s natančno. V kolikor obstaja tehnična možnost, se za meritev uporabi elektronski

sistem merjenja. Potrebno pa je biti pozoren, da se pri vseh meritvah zagotovi enak način

merjenja z namenom zagotovitve primerljivosti rezultatov.

Slika 40. Startni položaj pri izvedbi testa šprint na 40 m (Miller, 2012).

167

Normativni rezultati (Miller, 2012)

Tabela 76

Normativni rezultati testa šprint na 40 m


Moški ≥5,80 s 5,79–5,48 s 5,47–5,16 s 5,15–4,85 s ≤4,84 s

Ženske ≥ 7,10 s 7,09–6,67 s 6,66–6,23 s 6,22–5,80 s ≤ 5,79 s

10.2.8 Taping z nogo

Oprema:

- deska za taping z nogo (dolžina plošče je 18 palcev oziroma 45,7 cm, višina sredinske

pregrade je 6 palcev oziroma 15,2 cm (Fleishman, Thomas in Munroe, 1961)),

- odprt ali zaprt prostor (minimalna razsežnost 2 × 2 metra z ravno podlago),

- stol,

- štoparica.

Potek meritev (Agrež, 1992; Šturm v Vučković, 2010):

1. Začetni položaj: Sede na stolu ob napravi za taping, roke na bok. Ena noga položena poleg

taping plošče, druga noga na podlago plošče.

2. Izvedba testa: Merilec prične z odštevanjem "3, 2, 1, START". Na znak »START« se

merjenec z nogo s sprednjim delom stopala, kar najhitreje, izmenično dotika taping plošč z

leve in desne strani pregrade. Šteje se vsak dotik noge s podlago. Če je možno, se za štetje

dotikov uporablja elektronska naprava, v nasprotnem šteje rezultate eden od dveh prisotnih

merilcev. Drugi merilec daje znamenje za začetek in konec testa. Če je merilec izurjen,

lahko opravlja meritev sam.

3. Rezultat testa je število točk (dotikov plošč na obeh straneh pregrade) v 15 sekundah.

Merilec ne upošteva ponovitev, pri katerih se merjenec ni dotaknil ene od plošč.

4. Po 2-minutnem odmoru test ponovimo še z drugo nogo.

168

Slika 41. Ponazoritev izvedbe testa taping z nogo

(Vučković, 2010; Fleishman, Thomas in Munroe, 1961).

Normativni rezultati (Agrež, 1992)

Tabela 77

Normativni rezultati izvedbe testa taping z nogo

Noga Nezadostno Zadostno Dobro Prav dobro Odlično

Moški Domi-

nantna

≤27 pon. 28–29 pon. 30–33 pon. 34–36 pon. ≥39 pon.

Ženske ≤27 pon. 28–29 pon. 30–33 pon. 34–36 pon. ≥ 39 pon.

Moški Nedomi-

nantna

≤26 pon. 27–29 pon. 30–31 pon. 32–33 pon. ≥34 pon.

Ženske ≤26 pon. 27–29 pon. 30–31 pon. 32–33 pon. ≥ 34 pon.

10.2.9 T- test

Oprema:

- zaprt ali odprt prostor, dolžine vsaj 10 m in širine 8 m z nedrsljivo podlago,

- tračni meter,

- štoparica,

- 4 x plastični stožci.

Potek meritev (Miller, 2012, Hoffman, 2006; Reiman, Manske, 2009):

1. Začetni položaj: Stoja predkoračno z desno ali levo, čelno v smeri teka.

45,7 cm

15,2 cm

169

2. Izvedba testa: Na znak "START" merjenec z največjo možno hitrostjo preteče razdaljo do

stožca B (9,14 m). Stožca B se dotakne z desno roko in se z največjo možno hitrostjo bočno

z odnoženjem – prinoženjem giba proti levemu stožcu (stožec C). Levega stožca se dotakne

z levo roko ter se ponovno bočno giblje proti desnemu stožcu (stožec D). Po dotiku stožca

D z desno roko se merjenec bočno giblje do srednjega stožca (stožec B) in se ga dotakne z

levo roko. Od stožca B se proti stožcu A giblje vzvratno. Test se zaključi, ko merjenec

preide startno – ciljno črto.

3. Merjenec je ves čas testa obrnjen naprej (se s telesom ne obrača v levo ali desno) in med

bočnim gibanjem ne prekriža nog. Test je neuspešen, v kolikor se merjenec ne dotakne s

predpisano roko stožcev, se obrne s telesom ali prekriža noge pri bočnem gibanju.

4. Po preteku ciljne črte s strani merjenca, merilec ustavi štoparico in odčita rezultat na

0,01 s natančno.

Slika 42. Shematski prikaz T-testa (Reiman, Manske, 2009).

Normativni rezultati (Reiman, Manske, 2009)

Tabela 78

Normativni rezultati izvedbe T-testa


Moški ≥12,09 s 12,08–11,02 s 11,01–9,95 s 9,94–8,88 s ≤8,87 s

Ženske ≥ 14,14 s 14,13–13,06 s 13,05–11,98 s 11,97–10,90 s ≤ 10,89 s

4,57 m 4,57 m

9,1

4 m

170

10.2.10 Žongliranje s škatlicami

Oprema:

- polna vžigalična škatlica (s 50 vžigalicami), zalepljena z lepilnim trakom (da se ne odpre

med izvedbo testa),

- vžigalična škatlica, napolnjena s peskom, tudi zalepljena z lepilnim trakom,

- štoparica.

Potek meritev (Jošt in Agrež v Meško, 2008):

1. Začetni položaj: Merjenec stoji in drži v eni roki škatlico z vžigalicami, v drugi pa škatlico

s peskom.

2. Izvedba testa: Merilec prične z odštevanjem "3, 2, 1, START". Na znak »START« merjenec

hkrati vrže v zrak obe škatlici tako, da se v zraku križata. Nato z levo roko ulovi škatlico,

vrženo z desno roko, z desno roko pa škatlico, ki jo je vrgel z levo roko. Nalogo skuša

izvesti kar največkrat v 30 sekundah. V primeru, da ena od škatlic (ali obe) pade na tla, jo

pobere in nadaljuje nalogo. Merjenec mora hkrati vreči obe škatlici, ni pa nujno, da ju

sočasno ujame. Merjenec se pri opravljanju naloge lahko premika.

3. Rezultat je število pravilno izvedenih metov in lovljenj obeh škatlic v času 30 sekund.

4. Poskus je nepravilen:

če merjenec meče škatlico izmenično z eno in drugo roko;

če ne ujame obeh škatlic, ampak mu ena ali obe padeta na tla;

če ujame škatlico z isto roko, kot jo je vrgel;

če v zraku udarita škatlici druga ob drugo in ni možno točno vedeti, katera je

vržena s katero roko.

Slika 43. Začetni položaj testa žongliranja s škatlicami.

171

Normativni rezultati (Meško, 2008)

Tabela 79

Normativni rezultati žongliranja s škatlicami


Moški ≤ 9 posk. 10–19 posk. 20–29 posk. 30–39 posk. ≥40 posk.

Ženske ≤ 9 posk. 10–19 posk. 20–29 posk. 30–39 posk. ≥ 40 posk.

10.2.11 Poligon vzvratno

Oprema:

- švedska skrinja,

- odprt ali zaprt prostor (minimalna razsežnost 12 × 3 metra z ravno, nedrsljivo podlago, ki

naj bo iz parketa ali mehkejše umetne snovi z namenom preprečitve poškodbe pri merjencu

v primeru nekontroliranega udarca v tla),

- barvni lepilni trak za označitev štartnega in ciljnega mesta ter mest za postavitev ovir,

- štoparica.

Potek meritev (Metikoš, Hofman, Prot, Pintar in Oreb, 1989):

1. Začetni položaj: Opora čepno, s hrbtom obrnjen proti zaprekam.

2. Izvedba testa: Merjenec v lazenju vzvratno v opori ležno skrčeno za rokami preide prostor

med označenima črtama. Ves čas se giba v opori in vzvratno. Prvo prepreko prepleza, skozi

drugo pa se prevleče. Naloga je končana, ko merjenec z obema rokama preide ciljno črto.

3. Med izvajanjem testa lahko merjenec gleda v smeri gibanja samo med nogami. Ni dovoljeno

obračati glavo v levo ali desno z namenom pridobivanja prostorskih informacij. V kolikor

merjenec obrne glavo, se test prekine.

4. Če merjenec, potem ko je z obema nogama začel lesti skozi zapreko, zapreko podre,

nadaljuje z izvajanjem naloge. V tem primeru merilec namesti zapreko oziroma okvir. V

primeru, ko merjenec podre okvir, preden je z obema nogama vstopil v njegovo odprtino,

ga mora sam namestiti in ponoviti ta del vaje. V tem času se merjenje časa testa ne ustavlja.

5. Test je zaključen, ko merjenec z obema rokama preide ciljno črto. Merilec po aktivaciji

štoparice (na znak »START«) sledi gibanju merjenca z namenom spremljanja pravilnosti

izvedbe. Čas izvedbe testa se meri na 0,1 s natančno.

172

Slika 44. Ponazoritev izvedbe testa poligon vzvratno

(Metikoš, Hofman, Prot, Pintar in Oreb, 1989).

Normativni rezultati

Normativni rezultati so bili pridobljeni na podlagi lastnih meritev. Na meritvah so sodelovali

pripadniki in pripadnice na prostovoljnem služenju vojaškega roka ter nekdanje članice Judo

kluba Bežigrad skupaj s svojimi prijateljicami. Meritve so potekale v športni dvorani

Veščinskega centra Vojašnice Janka Premrla Vojka v Vipavi ter v športni dvorani Vojašnice

Edvarda Peperka v Ljubljani. V spodnji tabeli so podani osnovni podatki o udeležencih meritev.

Testiranci so k testu pristopili zdravi, motivirani in telesno spočiti, saj je bil test izveden v

dopoldanskem času.

Tabela 80

Opisna statistika udeležencev lastnih meritev

Spol = Moški

N Minimum Maksimum Povrečje Std. odklon

Starost 28 19 25 22,00 1,846

Telesna teža 28 62 108 78,32 10,736

Telesna višina 28 170 192 180,43 5,891

Veljavnih N

(listwise) 28

3 m 3 m 4 m

173

Spol = Ženski

N Minimum Maksimum Povrečje Std. odklon

Starost 22 20 34 24,50 3,020

Telesna teža 22 52 90 64,86 7,990

Telesna višina 22 155 180 167,86 6,058

Veljavnih N

(listwise) 22

Povprečni čas poligona vzvratno je pri moški skupini merjencev znašal 9,6 s, minimalni rezultat

je 5,7 s, maksimalni rezultat 14,4 s in standardni odklon 1,9. Povprečni čas poligona vzvratno

je pri ženski skupini merjencev znašal 10,1 s, minimalni rezultat je 6,3 s, maksimalni rezultat

16,2 s in standardni odklon 2,5 (velik standardni odklon je posledica sorazmerno velike razlike

med najmanjšim in največjim rezultatom, ki znaša skoraj 10 s). V spodnji tabeli so podani

normativni rezultati, ki so pridobljeni na podlagi opravljenih meritev.

Tabela 81

Normativni rezultati izvedbe testa poligon vzvratno


Moški ≥12,4 s 12,3 – 10,5 s 10,4 – 8,6 s 8,5 – 6,7 s ≤ 6,6 s

Ženske ≥13,9 s 13,8 – 11,4 s 11,3 – 8,9 s 8,8 – 6,4 s ≤ 6,3 s

10.2.12 Zvinek s palico

Oprema:

- palica (premer 2,5 cm in dolžina 165 cm),

- tračni meter,

- zunanji ali notranji prostor.

Potek meritev (Metikoš, Hofman, Prot, Pintar in Oreb, 1989):

1. Začetni položaj: Prijem palice v predročenju (desna roka na robu palice, leva roka

neposredno poleg desne roke, kjer je začetek merilne skale).

2. Izvedba testa: Merjenec palico z iztegnjenimi lahtmi prenese čez glavo za telo (iz

predročenja v zaročenje). Izvedba testa je enakomerna in z zmerno hitrostjo brez morebitnih

sunkov ali krčenja roke. Pri tem leva roka drsi po palici, desna roka ostaja na začetnem

174

mestu prijema (čvrst prijem). Merjenec ostane v tem položaju (brez dodatnega premikanja

rok), dokler merilec ne odčita rezultata.

3. Merilec stoji merjencu za hrbtom in spremlja pravilnost izvedbe testa. Na koncu testa odčita

razdaljo med palcema obeh rok. Rezultat izmeri na 1 cm natančno.

4. Merjenec izvede meritev trikrat zapored. Končni rezultat je povprečen rezultat vseh treh

ponovitev.

Slika 45. Test zvinka s palico

(Pridobljeno s http://www.pzsport.rs/PDF/Dijagnostika-PZSport.pdf).

Normativni rezultati (Gruić, Ohnjec in Vuleta, 2011)

Tabela 82

Normativni rezultati izvedbe testa zvinka s palico


Moški ≥126 cm 125–105 cm 104–84cm 83–64 cm ≤42 cm

Ženske ≥100 cm 99–77 cm 76–55 cm 54–32 cm ≤32 cm

V nadaljevanju so še podani koti normalne stopnje gibljivosti ramenskega sklepa, ki se lahko

pri testirancih meri s pomočjo goniometra (Miller, 2012).

175

Tabela 83

Normalne stopnje gibljivosti ramenskega sklepa

Vrsta sklepa Ravnina Vrsta

gibanja

Slikovni primer

Pridobljeno s http://quizlet.com/21538793/combo-

with-planes-of-motion-and-1-other-flash-cards/

Stopnja

gibljivosti [˚]

Ramenski

sklep

Sagitalna

Fleksija

165

Ekstenzija

60

Frontalna

Abdukcija

165

Addukcija 0

Horizontalna

Zunanja

rotacija

90

Notranja

rotacija

70

Horizontalna

abdukcija

45

Horizontalna

addukcija 135

Abdukcija

Addukcija

Zunanja

rotacija

Notranja

rotacija

Horizontalna

abdukcija

Horizontalna

addukcija

176

10.2.13 Predklon sede

Oprema:

- nizka skrinja ali miza,

- kompaktno leseno merilo, dolžine 50 cm,

- kreda ali drugo pisalo,

- zunanji ali notranji prostor s podlago iz umetne mase ali parketa.

Potek meritev (Mackenzie, 2005):

1. Začetni položaj: Sede s stegnjenimi nogami (stopala po celotni dolžini so prislonjena na

skrinjo) z naslonom.

2. Izvedba testa:

a) Merjenec predroči ter ostaja naslonjen na steno.

b) Merilec nastavi merilo na mesto, do kamor merjenec seže z iztegnjenimi prsti. Ta točka

predstavlja izhodiščno (0 cm) točko testa.

c) Merjenec z iztegnjenimi koleni naredi kar najbolj globok predklon. V tem položaju

zadrži predklon 2 s, merilec v tem času označi mesto dosega (točka, do kamor je

merjenec dosegel s konicami prstov).

3. Merilec, na 1 cm natančno, na ravnilu odčita razdaljo, ki jo je dosegel merjenec.

4. Test se smatra kot neveljaven, če:

merjenec izvede predklon s sunkovitim gibom,

merjenec med izvedbo predklona pokrči kolena.

Slika 46. Predklon sede (Mackenzie, 2005 ).

177

Normativni rezultati (Davis idr. v Mackenzie, 2005)

Tabela 84

Normativni rezultati izvedbe testa predklon sede


Moški < 4 cm 4–6 cm 7–10 cm 11–14 cm >14 cm

Ženske < 4 cm 4–6 cm 7–11 cm 12–15 cm >15 cm

10.2.14 Stoja na eni nogi

Oprema:

- prostor z ravno, nedrsljivo podlago,

- štoparica.

Potek meritev (Wyss idr., 2007; Springer idr., 2007):

1. Začetni položaj: Stoja snožno (bos ali v nogavicah), roke prekrižane na prsih, pogled

usmerjen naravnost.

2. Izvedba testa: Merilec vklopi štoparico, ko merjenec prične s stojo na eni nogi (stopalo

dvignjene noge v višini gležnja stojne noge). Test se izvaja do največ ene minute pri odprtih

in zaprtih očeh.

3. Test se zaključi, če:

se dvignjena noga dotakne podlage ali se oddalji od stojne noge,

premik stojne noge z namenom vzdrževanja ravnotežja (zasuk stopala stojne

noge),

merjenec odpre oči (pri testu miže),

se roke sprostijo,

poteče čas meritve.

4. Test se po 1 min prekine, v kolikor merjenec pred tem ne napravi dejanja, s katerim zaključi

test. Meritev se izvaja na 0,1 s natančno.

178

Normativni rezultati (Springer idr., 2007)

Tabela 85

Normativni rezultati izvedbe testa stoje na eni nogi

Spol Oči: Nezadostno Zadostno Dobro Prav dobro Odlično

Moški odprte

≤ 34,2 s 34,3 – 40,2 s 40,3 – 46,2 s 46,3 – 52,2 s ≥52,3 s

Ženske ≤ 37,8 s 37,9 – 41,6 s 41,7 – 45,4 s 45,5 – 49,2 s ≥49,3 s

Moški zaprte

≤ 2,0 s 2,1 – 5,4 s 5,5 – 15,0 s 15,1 – 24,6 s ≥24,7 s

Ženske ≤ 1,5 s 1,6 – 3,9 s 4,0 – 13,1 s 13,2 – 22,1 s ≥22,2 s

10.2.15 Test največjega razkoraka

Oprema:

- prostor z ravno, nedrsljivo podlago,

- barvni lepilni trak za označitev linij (zvezdasta oblika),

- kreda/pisalo,

- tračni meter.

Potek meritev (Gribble in Hertel, 2003):

1. Merjencu se izmeri dolžina noge (od črevnice medeničnega obroča "spina iliacaanterior

superior" do središča notranje strani gležnja "ipsilateral medial malleolus").

2. Začetni položaj: Stoja na eni nogi na središču "zvezde", roke na bok.

3. Izvedba testa:

a. Prednoženje, odnoženje, zanoženje, prinoženje z rahlim dotikom na največji doseženi

razdalji ter z ohranitvijo ravnotežja.

b. Prinoženje v smeri »nazaj ven« in »vstran« izvesti za stojno nogo.

c. Merilec s kredo/pisalom označi mesto, kjer se je merjenec dotaknil podlage.

d. Po petminutnem počitku merjenec ponovi test še z drugo nogo. Med počitkom

merjenca, merilec izmeri dolžine oddaljenosti dotikov od centra. Meritev izvede na

centimeter natančno.

4. Test se razveljavi in se mora ponoviti, če merjenec:

naredi močnejši dotik,

položi nogo na podlago,

izgubi ravnotežje,

se ne more nadzorovano vrniti z nogo, s katero izvaja test, na začetek.

179

Slika 47. Smeri gibanja noge na testu največjega razkoraka (Gribble in Hertel, 2003).

Slika 48. Izvedba testa največjega razkoraka (Gribble in Hertel, 2003).

180

Normativni rezultati (Gribble in Hertel, 2003)

Rezultati dolžin odmikov, ki se odčitajo v centimetrih, se normalizirajo v odstotke [%] glede

na dolžino noge merjenca/merjenke.

Tabela 86

Normativni rezultati izvedbe testa največjega razkoraka

Smeri Spol Nezadostno Zadostno Dobro Prav dobro Odlično

Naprej m ≤68,7 68,8 – 75,7 75,8 – 82,7 82,8 – 89,7 ≥89,8

ž ≤67,6 67,7 – 73,8 73,9 – 80,0 80,1 – 86,2 ≥86,3

Nazaj m ≤78,1 78,2 – 88,6 88,7 – 99,1 99,2 – 109,6 ≥109,7

ž ≤65,9 66,0 – 78,8 78,9 – 91,7 91,8 – 104,6 ≥104,7

DN – Vstran v desno

LN – Vstran v levo

m ≤83,4 83,5 – 93,0 93,1 – 102,5 102,6 – 112,0 ≥112,1

ž ≤74,6 74,7 – 85,3 85,4 – 96,1 96,2 – 106,7 ≥106,8

DN – Vstran v levo

LN – Vstran v desno

m ≤53,7 53,8 – 71,2 71,3 – 88,7 88,8 – 106,2 ≥106,3

ž ≤59,2 59,3 – 72,9 73,0 – 86,6 86,7 – 100,3 ≥100,4

DN – V levo naprej ven

LN – V desno naprej ven

m ≤62,2 62,3 – 69,9 70,0 – 77,6 77,7 – 85,3 ≥85,4

ž ≤64,2 64,3 – 71,2 71,3 – 78,2 78,3 – 85,2 ≥85,3

DN – V desno naprej ven

LN – V levo naprej ven

m ≤73,9 74,0 – 81,4 81,5 – 89,0 89,1 – 96,5 ≥96,6

ž ≤72,1 72,2 – 79,4 79,5 – 86,7 86,8 – 94,1 ≥94,2

DN – V levo nazaj ven

LN – V desno nazaj ven

m ≤70,1 70,2 – 83,6 83,7 – 97,1 97,2 – 110,6 ≥110,7

ž ≤65,7 65,8 – 78,9 79,0 – 92,1 92,2 – 105,3 ≥105,4

DN – V desno nazaj ven

LN – V levo nazaj ven

m ≤83,1 83,2 – 91,4 91,5 – 99,7 99,8 – 108,0 ≥108,1

ž ≤71,8 71,9 – 83,3 83,4 – 94,8 94,9 – 106,3 ≥106,4

Pomen oznak:

- DN – test izvajamo z desno nogo (stoja na levi nogi).

- LN – test izvajamo z levo nogo (stoja na desni nogi).

Gribble in Hertel (2003) med poskusom 30 aktivnih rekreativnih oseb (12 moškega in 18

ženskega spola) nista zaznala statistično značilnih razlik v rezultatih, doseženih z levo oziroma

desno nogo. Na podlagi navedenega so rezultati enotno podani za poskuse z desno in levo nogo

oziroma dominantno in nedominantno.

10.2.16 Ciljanje z dolgo palico

Oprema:

- pohodna teleskopska palica, raztegnjena na dolžino 1,5 m,

- tarča, velikosti 17 x 17 cm (standardna tarča za zračno pištolo),

- zunanji ali notranji športni objekt.

181

Potek meritev (Pistotnik, 2011)

1. Začetni položaj: Stoja sonožno, čelno pred tarčo. Roke ob telesu, z dominantno roko drži

palico, ki je z drugim koncem naslonjena na tla. Tarča je postavljena v višini oči merjenca.

2. Izvedba testa: Na znak merilca, merjenec predroči (z desno ali levo) in dvigne palico ter

njen oddaljenejši konec zapiči v tarčo, ki jo predstavlja 10 oštevilčenih koncentričnih

krogov. Merjenec izvede »vbod« brez prekinitve po znaku merilca v času največ 3 s (dvig

palice in njen vbod v tarčo). Po vbodu merjenec zadrži palico v tarči do odčitka rezultata s

strani merilca. Celotna meritev (vseh 10 vbodov) lahko traja do 60 s.

3. Merjenec ima na voljo 10 vbodov. Rezultat je vsota točk, ki jih merjenec zbere z desetimi

vbodi. Vbod palice bliže središču prinese merjencu večje število točk in s tem boljši rezultat.

4. Merilec stoji v bližini tarče in šteje točke, ki jih merjenec doseže z vbodom palice v tarčo.

Slika 49. Izvedba testa ciljanje z dolgo palico (Pistotnik, 2011).




kluba Bežigrad. Meritve so potekale v športni dvorani Veščinskega centra Vojašnice Janka

Premrla Vojka v Vipavi ter v športni dvorani Vojašnice Edvarda Peperka v Ljubljani. V tabeli

poglavja 10.2.11 (poligon vzvratno) so podani osnovni podatki o udeležencih meritev.

Povprečno število »zadetkov« je pri moški skupini merjencev znašalo 81 točk, minimalni

rezultat je 59 točk, maksimalni rezultat je znašal 92 točk in standardni odklon 7,6. Povprečno

število »zadetkov« je pri merjenkah znašalo 84 točk, minimalni rezultat je 69 točk, maksimalni

rezultat je znašal 99 točk in standardni odklon 7,0. Na podlagi izvedenih meritev so v spodnji

tabeli podani normativni rezultati.

182

Tabela 87

Normativni rezultati izvedbe testa ciljanje z dolgo palico*


Moški ≤69 70–77 78–85 86–93 ≥93

Ženske ≤73 74–80 81–87 88–94 ≥94

* Podatki: število točk pomeni seštevek posameznih vbodov v tarčo.

Kot je razvidno iz povprečne vrednosti točk, so bile pripadnice ženskega spola uspešnejše v

testu ciljanje z dolgo palico (merjenje preciznosti vodenega objekta) od moške skupine. Ta

uspešnost se odraža tudi v razliki (večje vrednosti) normativnih rezultatov v korist ženskega

spola. Nekolika večja uspešnost ženskega spola v primerjavi z moškim spolom je ugotovljena

tudi v analizi zadetkov najboljših 50 tekmovalk in tekmovalcev v biatlonskem svetovnem

pokalu v letih od 2007 do 2011 (Who shoots better, men or women?, b.d.). V navedenih štirih

letih so v povprečju tekmovalke dosegale 1,1 % boljše rezultate kot moški kolegi.

10.2.17 Met žogice v cilj

Oprema:

- lesen zaboj, velikosti 100 cm × 100 cm × 10 cm (d × š × v),

- 8 tenis žogic,

- tračni meter,

- barvni lepilni trak za označitev razdalje,

- zunanji ali notranji športni objekt primerne velikosti.

Potek meritev:

1. Začetni položaj: Stoja predkoračno z desno ali levo nogo, čelno na smer tarče, roke ob

telesu, drža žogice v dominantni roki.

2. Izvedba testa: Merjenec prenese roko z žogico preko glave v zaročenje, iz zaročenja v

predročenje vrže zaporedoma tri poskusne žogice v tarčo. Po enakem postopku nato vrže

pet žogic za oceno.

3. Merjenec prejme eno točko za vsak zadeti cilj (največ lahko prejme 5 točk). Cilj je zadet,

če žogica pade v zaboj (četudi se po zadetku odbije iz zaboja) ali na rob zaboja. Če se žogica

odbije od tal izven zaboja in po odboju pade v zaboj ali na njegov rob, se to ne šteje kot

zadetek. Če žogica zadane prednjo stranico okvirja, se to ne šteje kot zadetek.

4. Merilec preverja pravilnost postopkov (met z mesta, morebiten prestop) ter šteje in zapiše

število zadetkov.

http://www.realbiathlon.com/2011/11/who-shoots-better-men-or-women.html

183

5. Za nepravilno izvedbo meta se šteje, če merjenec prestopi, vrže iz zaleta, ali pri metu

odskoči. Vsaka nepravilna izvedba se smatra kot zgrešen met.

6. V primeru neugodnih vremenskih razmer (veter, dež, slaba vidljivost itn.) se meritev izvaja

v notranjem prostoru.

Slika 50. Shematski prikaz meta žogice v cilj.




kluba Bežigrad. Meritve so potekale v športni dvorani Veščinskega centra Vojašnice Janka

Premrla Vojka v Vipavi ter v športni dvorani Vojašnice Edvarda Peperka v Ljubljani. V tabeli

poglavja 10.2.11 (poligon vzvratno) so podani osnovni podatki o udeležencih meritev.

V spodnji tabeli so podani normativni rezultati. Povprečno število zadetih žogic v okvir je pri

moški skupini merjencev znašalo 2,21 žogic, minimalni rezultat je 0 zadetkov, maksimalni

rezultat so 4 zadetki in standardni odklon 0,238. Povprečno število zadetih žogic v okvir je pri

merjenkah znašal 1,55 žogic, maksimalni rezultat so bili 3 zadetki in standardni odklon 1,18.

Tabela 88

Normativni rezultati izvedbe testa met žogice v cilj


Moški 0 1 2 3 ≥4

Ženske 0 1 2 3 ≥4

10 m

10 cm

100 cm

100 cm

184

10.2.18 Tek na 2400 m

Oprema:

- tekalna površina (atletski stadion) z izmerjeno dolžino proge (v kolikor se izvaja test na

atletskem stadionu, merjenci pretečejo 6 krogov),

- štoparica,

- kreda/barvni lepilni trak za označitev startne in ciljne črte (v kolikor že ne obstaja).

Potek meritev:

1. Začetni položaj: Stoja predkoračno z desno ali levo nogo pred startno črto, čelno v smeri

teka.

2. Izvedba testa: Merilec izvedbe testa prične z odštevanjem "3, 2, 1, START". Na znak

"START" merjenec starta in preteče predvideno razdaljo z ustrezno hitrostjo. Merilec na

znak "START" aktivira štoparico.

3. Po preteku ciljne črte s strani merjenca merilec ustavi štoparico in odčita rezultat na

0,1 s natančno. V kolikor obstaja tehnična možnost, se za meritev uporabi elektronski sistem

merjenja. Potrebno pa je biti pozoren, da se pri vseh meritvah zagotovi enak način merjenja

z namenom zagotovitve primerljivosti rezultatov.

Normativni rezultati (Norman, 2006)

Tabela 89

Normativni rezultati izvedbe testa tek na 2400 m


Moški ≥14:13 14:12–12:51 12:50–11:41 11:40–10:16 ≤9:15

Ženske ≥16:33 16:32–15:26 15:25–14:24 14:23–12:51 ≤12:50

Podatki so podani v: min:s.

10.2.19 Plavanje na 500 m

Oprema:

- bazen, dolžine 25 ali 50 metrov,

- štoparica,

- kopalke.

185

Potek meritev:

1. Začetni položaj: Stoja predkoračno z desno ali levo nogo na robu bazena, čelno obrnjen v

smeri bazena.

2. Izvedba testa: Merilec izvedbo testa prične z odštevanjem "3, 2, 1, START" in aktivira

štoparico. Na znak merilca, merjenec v odročenju skoči v vodo in nadaljuje s plavanjem s

poljubno tehniko (prosto, prsno itn.).

3. Test se uspešno zaključi, ko merjenec premaga razdaljo 500 m.

4. Merilec odčita rezultat na 0,1 s natančno, ko se merjenec po preplavani predpisani razdalji

z roko dotakne čelne ploskve bazena.

Normativni rezultati (Malmberg, 2011)

Tabela 90

Normativni rezultati izvedbe testa plavanje na 500 m


Moški ≥11:20 11:19–10:30 10:29–9:40 9:39–8:50 ≤8:49

Ženske ≥12:30 12:29–11:40 11:39–10:40 10:39–9:50 ≤9:49

Podatki so podani v: min:s.

186

11 ZAKLJUČEK

Telesna pripravljenost pripadnikov SV je poleg psihološke pripravljenosti ter tehnične

izurjenosti za uporabo oborožitvenih sistemov ključni dejavnik za učinkovito delovanje v

celotnem spektru delovanja oboroženih sil. Sodobne (hibridne) varnostne grožnje, ki narekujejo

delovanje v vsakem času in v različnih terenskih ter vremenskih pogojih, zahtevajo visoke

standarde telesne pripravljenosti pripadnikov oboroženih sil. Sposobnost in usposobljenost

posameznika in kolektiva operativne enote je tako eden od pomembnih dejavnikov za izvedbo

poslanstva enote in posameznih operativnih nalog. Zato je pomembno, da se skozi nabor kadra

za posamezno specialnost (področje) oblikujejo ustrezni kriteriji, s pomočjo katerih se izbira

prave kadre za primerne dolžnosti. V vojaški terminologiji se za omenjeno specialnost

uporablja naziv vojaška evidenčna dolžnost (VED) oziroma v angleškem jeziku Military

Occupational Specialty (MOS). Pri oblikovanju kriterijev, ki jih mora posameznik dosegati pri

delovanju na posamezni VED, se usmerjamo na vsebino dela, ki ga bo posamezni pripadnik

opravljal in temu prilagodimo predmet opazovanja, merjenja in ocenjevanja.

Cilj raziskave je bil identificirati vrste gibalnih in funkcionalnih sposobnosti, ki najizraziteje

vplivajo na uspešnost delovanja pripadnikov SV v VED strelec, vojaški policist, vezist in

oskrbnik oziroma se najpogosteje pojavljajo pri teh dolžnostih. Prav tako je bil cilj raziskave

opredeliti teste gibalnih in funkcionalnih sposobnosti, ki bodo glede na naloge in aktivnosti kar

najbolje napovedovale opravilno oziroma operativno učinkovitost za izbrane VED. Pri

opredelitvi testov gibalnih in funkcionalnih sposobnosti je bilo osnovno vodilo v izvedljivosti,

enostavnosti, zagotovitvi varnosti, veljavnosti meritev, izločanju subjektivne ocene merilcev,

morebitni diskriminatornosti za posamezne skupine in možnosti izvedbe v »laboratorijskem«

okolju.

V postopku raziskave je bila izvedena poglobljena analiza operativnih nalog, aktivnosti in

izhajajočih zahtev po gibalnih in funkcionalnih sposobnostih za posamezno VED. Za VED

strelec je bilo zaznanih 51 operativnih nalog, za VED vojaški policist je bilo zaznanih 44

operativnih nalog, za VED vezist je bilo zaznanih 43 operativnih nalog in VED oskrbnik je bilo

zaznanih 27 operativnih nalog. Naloge so bile tako s strani pripadnikov posameznih VED kot

s strani poveljnikov z večletnimi izkušnjami (eksperti) ocenjene glede na zahtevnost in

pogostost izvedbe. V obravnavo je bilo nato vzetih glede na oceno prva tretjina operativnih

nalog, ki so omogočale pridobiti kvantitativno razmerje posameznih gibalnih in funkcionalnih

sposobnosti v povezavi z VED. Vzporedno z ocenjevanjem operativnih nalog je bila opravljena

analiza vpliva posameznih pojavnih oblik gibalnih in funkcionalnih sposobnosti na učinkovitost

delovanja za posamezno VED. Tretja oblika analize izražanja gibalnih in funkcionalnih

sposobnosti pri obravnavanih VED je bila pridobljena s pomočjo strokovne literature. Vsi trije

postopki so podali presenetljivo podobne rezultate, kar vodi k pavšalnemu zaključku, da v

kolikor se analiza izražanja gibalnih in funkcionalnih sposobnosti izvede v širšem obsegu, tj.

187

za preostale VED v SV, se je za pridobitev ustrezno verodostojnih rezultatov dovolj osredotočiti

zgolj na eno ali dve od zgoraj navedenih metod.

Podani rezultati so, kot je navedeno, pridobljeni na podlagi kvalitativnega, kvantitativnega in

hermenevtičnega pristopa. Veljavnost rezultatov raziskave bi bilo potrebno preveriti (validirati)

z ustrezno uvedbo testov v strukture SV ter spremljati njihov učinek v času usposabljanja in pri

samem operativnem delovanju. Optimalni testi za napovedovanje operativne učinkovitosti so

vsekakor funkcionalni testi, ki v manjšem obsegu ponazarjajo aktivnosti, kot jih dejansko

zahtevajo operativne naloge. Ti testi so lahko premagovanje pehotnih in taktičnih ovir na

vojaških poligonih, polnjenje vreč s peskom, njihovo dvigovanje in prenašanje, prenašanje

zabojnikov s (šolskim) strelivom, pohodi z različno intenzivnostjo in težo opreme, kopanje

zaklonilnika, izvleka ranjenca itn. Ti testi so sicer res najbolj verodostojni, vendar imajo

(previsoke) ovire pri novincih (zaradi nepoznavanja tehnike izvedbe in s tem povečane

možnosti nastanka poškodb), zahtevajo večjo organizacijo logistične podpore, ni mogoče

zagotoviti sorazmerno enakih pogojev za merjence ipd. Glede na opravljene analize skozi

proces izvajanja raziskave in pridobljena spoznanja je za pridobitev natančnega vpogleda v

telesno pripravljenost pripadnikov oboroženih sil na začetni stopnji (selekcijski postopki,

usposabljanje za pridobitev posamezne VED itn.) potrebno izvesti »laboratorijsko« testiranje

gibalnih in funkcionalnih sposobnosti z uporabo selektivnih testov, primernih za posamezno

VED, kot je navedeno v tej raziskavi. Z zbiranjem rezultatov in opravljeno analitiko se lahko ti

testi po potrebi ustrezno dopolnijo (tako v obliki norm kot z vsebino) z namenom, da bodo kar

najbolj natančno napovedovali opravilno sposobnost merjencev (tj. pripadnikov oboroženih

sil). V nadaljevalni fazi, ko so pripadniki posameznih VED že ustrezno izurjeni in tehnično

usposobljeni za opravljanje nalog v operativnih enotah, se lahko pristopi k t. i. funkcionalnim

testom, ki ponazarjajo neposredne aktivnosti delovnega mesta.

188

CITIRANA LITERATURA

Agrež, F. (1992). Correlation between laterality of the extremities and their sequential

velocity. Kinesiologia Slovenica, Volume 1, No. 1.

Anderson, G.S. in Plecas, D.B. (2007). Physical Abilities Requirement Evaluation. Phase 1:

Task Analysis. Abbotsford, British Columbia, University College of the Fraser Valley.

Anderson, G.S. in Plecas, D.B. (2008). Physical Abilities Requirement Evaluation. Phase 2:

Discrete Item Analysis. Abbotsford, British Columbia, University College of the Fraser

Valley.

Army Regulation 611–1. (1997). Military Occupational Classification Structure

Development and Implementation. Washington, DC, Headquarters, Department of the

Army.

Army Regulation 600–9. (2013). The Army Body Composition Program. Washington, DC,

Headquarters, Department of the Army.

Berryman R. N. in Bandy, W. D. (2002). Joint Range of Motion and Muscle Length Testing.

Philadelphia: W. B. Saunders.

Bezgovšek, V. (2013). Strokovni slovenski opisi nekaterih krepilnih gimnastičnih vaj.

(Diplomsko delo). Fakulteta za šport, Ljubljana.

Blount, E. M., Tolk, A. in Ringleb. I. S. (2010). Physical Fitness for Tactical Success.

Manuscript prepared for the VMASC Capstone Conference.

Boštjančič, E. (2011). Merjenje kompetenc: metoda ocenjevalnega centra v teoriji in praksi.

Ljubljana; Planet GV.

Bundeswehr. (2012). Handbuch für den Sportausbilder. Warendorf, Sportschule der

Bundeswehr.

Christianson, A. (2009). A Comparison of Regimented, Scheduled, and Individualized Army

Physical Fitness Test Training Programs. The Graduate School University of Wisconsin-

Stout.

Collins, B. J. (2011). NATO: A guide to the issues. Carolina, Santa Barbara, ABC-CLIO,

LLC.

Constable, S. in Palmer, B. (2000). The Process of Physical Fitness Standards Development.

Human Systems IAC SOAR.

Črnčec, D. (2009). Obveščevalna dejavnost v informacijski dobi. Ljubljana: Defensor.

Deakin, J. M., Pelot, R., Smith, J., Weber, C. (2000). Development and Validation of

Canadian Forces Minimum Physical Fitness Standard (MPFS 2000). Ontario, Ergonomics

Research Group, Queen’s University, Kingston.

Department of the Navy. (2005). OPNAV INSTRUCTION 6110.1H: Physical readiness

program. Washington, DC, Office of the chief of naval operations.

Department of the Navy. (2002). MARINE CORPS ORDER P6100.12: Marine corps

physical fitness test and body composition program manual. Washington, DC,

Headquarters United States Marine Corps.

189

Department of the Army, Pamphlet 611–21. (2007). Military occupational classification and

structure. Washington, DC, Headquarters, Department of the Army.

Demoulin, C., Grosdent, S.,Smeets, R., Verbunt, J., Jidovtseff, B., Mahieu, G., Crielaard,

J-M. in Vanderthommen, M. (2012). Muscular Performance Assessment of Trunk

Extensors: A Critical Appraisal of the Literature, Low Back Pain. Dr. Ali Asghar Norasteh

(Ed.), ISBN:978-953-51-0599-2, InTech. Pridobljeno s

http://www.intechopen.com/books/low-back-pain/muscularperformance-assessment-of-

trunk-extensors-a-critical-appraisal-of-the-literature.

Dereani, B. (2010). Vpliv utrujenosti na natančnost izvedbe kate (Diplomsko delo). Fakulteta

za šport, Ljubljana.

Dernikovič, M. (2010). Uporabnost gimnastike pri vojaško strokovnem usposabljanju

pripadnikov Slovenske vojske (Diplomsko delo). Fakulteta za šport, Ljubljana.

Deuster, P. A. (2007). The U.S. Navy SEAL guide to fitness and nutrition. New York:

Skyhorse Publishing.

Dunningan, F. J. (2003). How to make war: a comprehensive guide to modern warfare in

the 21st century. New York, HarperCollins Publisher Inc.

Fairbrother, T. J. (2010). Fundamentals of Motor Behavior. IL, Champaign, Human

Kinetics, Inc.

Field, A. (2005). Discovering Statistics Using SPSS. London, Sage Publications Ltd.

Field Manual 3-0. (2008). Operations. Washington, DC, Headquarters, Department of the

Army.

Field Manual 3-05.20. (2001). Special forces operations. Washington, DC, Headquarters,

Department of the Army.

Field Manual 3-19.1. (2001). Military Police Operations. Washington, DC, Headquarters,


Field Manual 3–21.8. (2007). The infantry rifle platoon and squad. Washington, DC,

Headquarters, Department of the Army.

Field Manual 3-20.98. (2002). Reconnaissance platoon. Washington, DC, Headquarters,


Field Manual 3-21.91. (2002). Tactical employment of antiarmor platoons and companies.

Washington, DC, Headquarters, Department of the Army.

Field Manual 3-21.971. (2002). Reconnaissance troop. Washington, DC, Headquarters,


Field Manual 3-39. (2013). Military Police Operations. Washington, DC, Headquarters,


Field Manual 6-02.43. (2009). Signal Soldier’s Guide. Washington, DC, Headquarters,


Field Manual 7-0. (2008). Training the force. Washington, DC, Headquarters, Department

of the Army.

http://www.intechopen.com/books/low-back-pain/muscularperformance-assessment-of-trunk-extensors-a-critical-appraisal-of-the-literature

http://www.intechopen.com/books/low-back-pain/muscularperformance-assessment-of-trunk-extensors-a-critical-appraisal-of-the-literature

http://www.humankinetics.com/products/all-products/Fundamentals-of-Motor-Behavior

190

Field Manual 7-15. (2003). The army universal task list. Washington, DC, Headquarters,


Field Manual 21-20. (1998). Physical Fitness training. Washington, DC: Headquarters,


Field Manual 23-10. (1994). Sniper training. Washington, DC, Headquarters, Department

of the Army.

Fleishman, A. E., Thomas, P. in Munroe, P. (1961). The dimension of physical fitness – a

factor analysis of speed, flexibility, balance, and coordination tests. New Haven, Yale

University, Department of Industrial Administration and Department of Psychology,

Technical report 3.

Flisek, S. (2006). Skripta za predmet: Taktika zvez. Ljubljana, Ministrstvo za obrambo,

Slovenska vojska, Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje, Šola za

podčastnike.

Furlan, B., Rečnik, D., Vrabič, R., Maraš, V., Cerkovnik, J., Špur, B., Šonc, M., Tušak, M.,

Ivanuša, M., Gorjup, B., Kojadin, M., Lasič, K., Unger, M. (2006). Vojaška doktrina.

Ljubljana, Defensor.

Furlan, B. (2006). Bojno delovanje. Ljubljana, Ministrstvo za obrambo RS, Generalštab SV,

Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje.

Gribble, P.A. in Hertel, J. (2003). Considerations for normalizing measures of the star

excursion balance test. Measurement in Physical Education and Exercise Science 7: 89-

100.

Generalštab Slovenske vojske. (2011). Priročnik za usposabljanje poveljstev in enot

Slovenske vojske. Ljubljana, GŠSV, Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije.

Gruić, I., Ohnjec, K. in Vuleta, D. (2011). Comparison and analyses of differences in

flexibility among top-level male and female handball players of different ages. University

of Zagreb, Faculty of Kinesiology, Physical Education and Sport, Vol. 9, No. 1, pp. 1 - 7.

Hauschild, V., DeGroot, D., Hall, S., Deaver, K., Hauret, K., Grier, T., Jones, B. (2014).

Correlations between Physical Fitness Tests and Performance of Military Tasks: A

Systematic Review and Meta-Analyses. Maryland, U.S. Army Public Health Command,

Epidemiology and Disease Surveillance Portfolio, Injury Prevention Program.

Hoffman, J. (2006). Norms for Fitness, Performance and Health. Champaign, Illinois,

Human Kinetics, Inc.

Heron, D. G. (2013). Speed and agility training the mustang way: the development of an

instructional DVD for cal poly athletes’ summer training. San Luis Obispo, Faculty of

California Polytechnic State University, A project for partial fulfilment of the requirements

for the Degree Masters of Science in Kinesiology.

Hunt, P. A., Orr, M. R. in Billing, C. D. (2013). Developing physical capability standards

that are predictive of success on Special Forces selection courses. Military medicine, Vol.

178, 6:619.

191

Humar, D., Mikuž, I., Zanoškar, S., Groff, D. in Holc, L. (2009). Integration of the Slovenian

Armed Forces into NATO and EU military structures. Generalštab Slovenske vojske,

Bilten Slovenske vojske - 11/št. 3.

Jackson, A. S. (2000). The Process of Physical Fitness Standards Development: Types of

physical performance tests. Human Systems IAC SOAR.

Karpljuk, D., Žitko, M., Rožman, F., Suhadolnik, G. in Karpljuk, K. (2001). Teoretične

osnove in praktična izhodišča športne vadbe, namenjene višjim častnikom Slovenske

vojske. Ljubljana, Ministrstvo za obrambo.

Kirin, J. S., Winkler, D. J. (1992). The Army Military Occupational Specialty Database.

Santa Monica, Carolina, RAND.

Klass, T. (2007). Testerfassung und Beurteilung bei Berufsgruppen mit extremen

körperlichen Anforderungen (Diplomarbeit). Köln, Deutsche Sporthochschule.

Kočevar, M. (2002). Multivariatna analiza variance. Ljubljana, Filozofska fakulteta,

Oddelek za psihologijo.

Komi, P. V. (1994). Strength and power in sport. Oxford, Blackwell Science Ltd.

Korošec, S. (2013). Predstavitev testnih protokolov za merjenje moči v športni rekreaciji

(Diplomsko delo). Fakulteta za šport, Ljubljana.

Lasan, M. (2004). Fiziologija športa – harmonija med delovanjem in mirovanjem: Ljubljana:

Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

Malmberg, J. (2011). Physical Fitness Tests in the Nordic Armed Forces - A Description of

Basic Test Protocols. Oslo, The Norwegian Defence University College Norwegian School

of Sport Sciences/Defence Institute.

Mackenzie, B. (2005). 101 Performance Evaluation Tests. London, Electric Word plc.

McGrath, S. (2010). The para fitness guide. Midland House, West Way, Botley, Oxford,

Osprey Publishing.

Meško, M. (2008). Definiranje posebnosti nekaterih gibalnih sposobnosti in psiholoških

značilnosti slovenskih vojaških pilotov (Doktorska disertacija). Fakulteta za šport,

Ljubljana.

Metikoš, D., Hofman, E., Prot, F., Pintar, Ž. in Oreb, G. (1989). Mjerenje bazičnih

motoričkih dimenzija sportaša. Zagreb, Fakultet za fizičku kulturu.

Miller, T. (2012). NSCA’s guide to tests and assessments / National Strengthand

Conditioning. IL, Champaign, Human Kinetics, Inc.

MILPERSMAN 1220-410. (2013). SEAL/EOD/SWCC/DIVER/AIRR physical screening

testing standards and procedures. Washington, DC, Office of the chief of naval operations.

Ministrstvo za obrambo. (2005). Program in kriteriji selekcije kandidatk in kandidatov za

poklicno delo v Slovenski vojski. Ljubljana, MORS. Pridobljeno s

http://www.postanivojak.si/index.php?id=34

Ministrstvo za obrambo. (2008a). Spremembe programa in kriterijev selekcije kandidatk in

kandidatov za poklicno delo v Slovenski vojski. Ljubljana, MORS. Pridobljeno s




192

Ministrstvo za obrambo (2008b). Učni program osnovnega vojaškostrokovnega

usposabljanja vojakinj in vojakov rodu pehote, številka 603-74/2007-13, z dne 27. 5. 2008.

Ljubljana.

Ministrstvo za obrambo (2008c). Učni načrt splošne faze Šole za častnike Slovenske vojske,

številka: 603-31/2008-98, z dne 30. 7. 2008. Ljubljana.

Ministrstvo za obrambo (2009). Učni načrt splošne faze osnovnega vojaško-strokovnega

izobraževanja in usposabljanja kandidatov za podčastnike številka: 603-20/2009-172 z dne

28. 9. 2009. Ljubljana.

Ministrstvo za obrambo. (2011a). Navodilo o vojaško evidenčnih dolžnostih v Slovenski

vojski, Ljubljana, MORS.

Ministrstvo za obrambo. (2011b). Navodilo za preverjanje gibalnih sposobnosti vojaških

oseb v Slovenski vojski in ministrstvu za obrambo Republike Slovenije. Ljubljana, MORS.

Ministrstvo za obrambo. (2011c). Navodilo o spremembah navodila vojaško evidenčnih

dolžnostih v Slovenski vojski. Ljubljana, MORS.

Moran, T. G. in McGlynn, H. G. (1997). Cross-training for sports. Champaign, Human

Kinetics.

Moreau, E. C., Green, N. B., Johnson, D. C. in Moreau, R. S. (2001). Isometric Back

extension Endurance Tests: A Review of the Literature. Journal of Manipulative and

Physiological Therapeutics, Volume 24, Number 2.

NATO - RTO. (2009). Optimizing Operational Physical Fitness. North Atlantic Treaty

Organization Research and Technology Organization, RTO technical report, Final Report

of Task Group 019.

NATO Training Team. (2008). Physical fitness manual. Ferizaj/Uroševac, Military Civil

Advisory Division.

NATO ATP-52(B). (2008). Land Force Combat Engineer Doctrine – Allied Tactical

Publication - 52(B). NATO Standardization Agency.

Ožbolt, A. (2008). Pogostost športne vadbe kot pomemben dejavnik pri razvoju motoričnih

sposobnosti pripadnikov Slovenske vojske (Diplomsko delo). Fakulteta za šport, Ljubljana.

Pistotnik, B. (2011). Osnove gibanja v športu: osnove gibalne izobrazbe. Univerza v

Ljubljani, Fakulteta za šport.

Pišot, R., Mekjavić, I., Šimunič, B., Jurdana, M., Dolenc, P. in Cankar, G. (2008). Priprava

izhodišč za pridobivanje in razvoj človeških virov v Slovenski vojski; Zaključno poročilo

projekta M5-0175 (C): Modeliranje obrambnih segmentov med markovskimi verigami.

Koper: Inštitut za kineziološke raziskave.

Polič, M. (1993). Vojaška psihologija. Ljubljana: Ministrstvo za obrambo, Šola za častnike.

Požar, P. (2008). Vpliv eksperimentalnega programa na koordinacijo otrok, starih od 6 do

9 let (Diplomsko delo). Fakulteta za šport, Univerza v Ljubljani.

Pulakos, D. E. (2005). Selection Assessment Methods: A guide to implementing formal

assessments to build a high-quality workforce. Alexandria, Virginia, Society for Human

Resource Management Foundation.

193

Payne, W. R., Harvey, J. T. (2006). Defence physical employment standards project, Infantry

and Airfield Defence Guards, Report 9, Trade Task Analysis: Infantry and ADG.

University of Ballarat, School of Human Movement and Sport Sciences.

Payne, W. R., Harvey, J. T., Knez, W. L., Selig, S. E., Sinclair, W. H., Ham, D. J., Lee, C.

A. (2006). Defence physical employment standards project, Infantry and Airfield Defence

Guards, Report 4, Trade tasks movement analysis: Infantry and ADG. University of

Ballarat, School of Human Movement and Sport Sciences.

Payne, W. R., Knez, W. L., Harvey, J. T., Sinclair, W. H., Elias, G. P., Ham, D. J. (2005).

Defence physical employment standards project, Infantry and Airfield Defence Guards,

Report 11, Normative Physical Performance Data: Infantry and ADG. University of

Ballarat, School of Human Movement and Sport Sciences.

Reiman, P. M. in Manske, C. R. (2009). Functional testing in human performance.

Champaign, Illinois, Human Kinetics, Inc.

Rayson, M. (1998). The development of physical selection procedures. Phase 1: Job

analysis. Contemporary Ergonomics Journal.

Rayson, M., Holliman, D. in Belyavin, A. (2000). Development of physical selection

procedures for the British Army. Phase 2: Relationship between physical performance tests

and criterion tasks. Ergonomics, Vol. 43, No. 1, 73 – 105.

Reilly, T. (2010). Canada's Physical Fitness Standard for the Land Force: A Global

Comparison. The Canadian Army Journal, Volume 13: str. 59 - 69.

Revija Slovenska vojska. (2009). V izvidniškem vodu 20. MOTB. Ljubljana, MORS.

Rodić, N. (1988). Latentna struktura nekih situaciono-motoričkih testova potrebnih za

oružane snage. Zagreb, Kineziologija, Vol. 20, br. 1, str. 25 – 34.

Rodrigues, J. P., Mastaglia, F. L. in Thickbroom, G. W. (2009). Rapid slowing of maximal

finger movement rate: Fatigue of central motor control? Experimental brain research, 196-

557-563.

Sever, F. (2010). Past na Menini planini: kako smo prelisičili XIV. SS-divizijo Galizien na

Menini planini. Ljubljana, Forma 7.

Soldier Training Publication (2008). Soldier's manual and trainer's guide, MOS 92A,

automated logistical specialist, skill levels 1 and 2. Washington, DC, Headquarters,


Sporiš, G., Jukić, I., Bok, D., Vuleta Jr. D. in Harasin, D. (2011). Impact of Body

Composition on Performance in Fitness Tests among Personnel of the Croatian Navy. Coll.

Antropol. 35 (2011) 2: 335–339.

Springer BA, Marin R, Cyhan T, Roberts H, Gill NW (2007). Normative values for the

unipedal stance test with eyes open and closed. Journal of Geriatric Physical Therapy

30(1): 8–14. Pridobljeno s

http://geriatrictoolkit.missouri.edu/balance/Normative_Values_for_the_Unipedal_Stance

_Test_Springer-JGPT.pdf.

http://geriatrictoolkit.missouri.edu/balance/Normative_Values_for_the_Unipedal_Stance_Test_Springer-JGPT.pdf

http://geriatrictoolkit.missouri.edu/balance/Normative_Values_for_the_Unipedal_Stance_Test_Springer-JGPT.pdf

194

Stacy, R. J., Payne, W. R., Harvey, J. T. (2004). Defence physical employment standards

project, Infantry and Airfield Defence Guards, Report 1, Selection of key trade tasks for

detailed observation. University of Ballarat, School of Human Movement and Sport

Sciences

Stagni, R., Fantozzi, S., Cappello, A. in Cappozzo, A. (2006). Biomechanics of human

movement. Bologna, Monte S. Pietro, Summer school. Pridobljeno s

http://www.starter-project.com/Presentazioni/Cappello.pdf.

Statistika II z računalniško analizo podatkov. (b.d.). Pridobljeno s

http://studentski.net/gradivo/ulj_fdv_di2_st2_sno_analiza_variance__anova_01?r=1.

Šopar, J. (2008). Trening jakosti specijalnih postrojba vojske. Kondicijski trening, 6(1).

Šturm, J. in Strojnik, V. (1994). Uvod v antropološko kineziologijo. Ljubljana: Fakulteta za

šport.

Taylor, C.B., Sallis, J. F. in Needle, R. (1985). The relation of Physical Activity and Exercise

to mental health. Public Health Reports. 100(2): 195-202. Pridobljeno s

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1424736/.

Tschopp, M., Bouban, P., Hübner, K., in Marti, B. (2001). Messgenauigkeiteines 4-teiligen,

standardisierten dynamischen Rumpfkrafttests: Erfahrungen mit gesunden männlichen

Spitzen sportlern. Schweizerische Zeitschrift für "Sport medizin und Sport traumatologie"

49 (2), 67–72.

Tkavc, S. (2011). Povezanost nekaterih vidikov funkcionalnih sposobnosti z dejavniki

zdravega življenjskega sloga pri pripadnikih Slovenske vojske (Doktorska dizertacija).

Fakulteta za šport, Ljubljana.

United Nations. (b.d.). United nations peace-keeping training manual. United Nations

Department of Peace-Keeping Operations Training. Pridobljeno s

http://www.usaraf.army.mil/documents_pdf/READING_ROOM/UNpeacekeepingTngMan

.pdf

United States Air Force. (2010). Air Force Instruction 40-501, Air Force fitness program.

Pridobljeno s http://www.afpc.af.mil/affitnessprogram.

Ušaj, A. (1994). Zapiski iz osnov športnega treniranja. Ljubljana, Fakulteta za šport, Inštitut

za šport.

Valant, V. A. (2009). Analiza povezanosti osebnostnih lastnosti in gibalnih sposobnosti pri

vojakih Slovenske vojske v bojni enoti (Doktorska disertacija). Fakulteta za šport,

Ljubljana.

Valant V. A., Pori, P., Tušak, M. in Pori, M. (2009). Correlation between coordination and

personality dimensions of Slovene soldiers. International Quarterly of Sport Science 2009/3

Vučković, V. (2010). Vpliv pomanjkanja spanca na psihofizične sposobnosti turističnih

vodnikov na daljših potovanjih (Diplomsko delo). Fakulteta za šport, Ljubljana.

Wenger, A. H. (2007). Developing upper body strength for women in the Canadian forces.

Final Report. Pridobljeno s

http://www.starter-project.com/Presentazioni/Cappello.pdf

http://studentski.net/gradivo/ulj_fdv_di2_st2_sno_analiza_variance__anova_01?r=1

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1424736/

http://www.usaraf.army.mil/documents_pdf/READING_ROOM/UNpeacekeepingTngMan.pdf

http://www.usaraf.army.mil/documents_pdf/READING_ROOM/UNpeacekeepingTngMan.pdf

http://www.afpc.af.mil/affitnessprogram

195

https//www.cfmws.com/en/AboutUs/PSP/DFIT/Documents/Publications%20and%20Repo

rts/Developing%20Upper%20Body%20Strenght%20for%20Women%20in%20the%20C

anadian%20Forces.pdf.

Who shoots better, men or women? (b.d.). Pridobljeno s

http://www.realbiathlon.com/2011/11/who-shoots-better-men-or-women.html.

Wyss, T., Marti, B., Rossi, S., Kohler, U. in Mäder, U. (2007). Assembling and Verification

of a Fitness Test Battery for the Recruitment of the Swiss Army and Nation-wide Use.

Schweizerische Zeitschrift für "Sportmedizin und Sport Traumatologie" 55 (4), 126–131.

Žurman, M., Jazbec, D., Turnšek, I., Prinčič, A., Ovčar, A., Knez, Z., Čebokli, I., Frol, J.,

Šter, T., Vrečar, D., Bukovec, M., Rotar, J. (2008). Doktrina vojaške logistike. Ljubljana,

Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje.

Internetni viri:

http://www.ehow.com/list_6697742_army-fitness-requirements-uk.html, pristop 3. 2. 2014

http://www.army.mod.uk/join/20153.aspx, pristop 24. 1. 2014

http://www.apd.army.mil/Home/Links/PDFFiles/MOSBook.pdf, pristop 15. 3. 2014

FITNESSGRAMPerformance

Standards1;http://www.cde.ca.gov/ta/tg/pf/healthfitzones.asp, pristop 18. 6. 2014

www.pzsport.rs/PDF/Dijagnostika-PZSport.pdf, pristop 18. 6. 2014

http://www.unserebroschuere.de/kommando-spezialkrafte/DemoView/, pristop 20. 4. 2014

http://www.fsp.uni-lj.si/mma_bin.php?id=20130619113501, pristop 21. 5. 2015

http://www.realbiathlon.com/2011/11/who-shoots-better-men-or-women.html

http://www.ehow.com/list_6697742_army-fitness-requirements-uk.html

http://www.army.mod.uk/join/20153.aspx

http://www.cde.ca.gov/ta/tg/pf/healthfitzones.asp

http://www.pzsport.rs/PDF/Dijagnostika-PZSport.pdf

http://www.unserebroschuere.de/kommando-spezialkrafte/DemoView/

http://www.fsp.uni-lj.si/mma_bin.php?id=20130619113501

196

PRILOGE

Priloga 1: Primerjava rezultatov samoocenjevanja zaposlenih in ekspertov za VED

strelec

Primerjava samoocene zaposlenih in ekspertne ocene glede na

zahtevnost operativnih nalog za VED strelec

Naloge VED strelec

Povprečje ocen (samoocena pripadnikov)

Povprečje ocen (ocena ekspertov)



Napad – hkratna izvedba ognjenega delovanja in premika (manever)

po neravnem in neutrjenem terenu 4,08 4,67






Premagovanje naravnih in umetnih ovir 3,90 4,67

Pohod 3,85 4,67


Taktični izmik 3,82 4,33


Priprava osnovnega in naslednjih obrambnih položajev 3,81 4,67


Izdelava položajev skupinskih orožij za neposredno ognjeno podporo

3,77 4,67

Bližinsko goloroko bojevanje z elementi samoobrambe 3,76 4,00

Obramba območja 3,70 4,67

Izvajanje vertikalnih operacij 3,69 4,33

Reševanje ob naravnih in drugih nesrečah 3,69 4,67

Bojno iskanje in reševanje 3,67 4,67

Izvidovanje 3,67 4,33

Premik na položaje za ognjeno podporo (rokovanje z orožjem in

strelivom za neposredno ognjeno podporo) 3,65 4,33

Izdelava prehoda skozi žične ovire 3,63 4,33

Premik do položajev za postavitev zasede 3,62 3,67

Izvajanje premične obrambe 3,61 4,67

Polnitev vrečk s peskom in izdelava utrdb iz vrečk, napolnjenih s peskom

3,60 4,33

Izmik iz zasede 3,58 4,67

Izdelava fortifikacijskih ovir (postavitev bodeče žice –

»concertina«) 3,56 4,33

Postavitev minskega polja in improviziranih eksplozivnih sredstev 3,56 3,33


197


Priprava položajev za zasedo 3,38 3,33

Postavitev poveljniškega mesta in namestitvenih objektov na terenu 3,37 4,33

Ognjeno delovanje z nadzorne točke za kritje premika (overwatch

position) 3,37 4,67



Naloge iskanja in reševanja 3,30 4,67

Izvleka ranjenca (kot skupina) 3,29 3,33

Vzpostavitev nadzornih točk in delo na nadzornih točkah 3,28 3,33

Postopki vklepanja in vezanja 3,26 4,67

Izvajanje nalog zagotavljanje mobilnosti (izvidovanje poti, podpora

premikov izven utrjenih poti) 3,26 3,33

Ognjeno delovanje v zasedi 3,24 4,67




Zaščita in varovanje ključnih objektov, humanitarnih delavcev in zgodovinskih sakralnih objektov

3,05 4,00

Postopki ob nevarnosti JRKBO 2,93 4,33

Humanitarna pomoč 2,92 4,33



198


pogostost izvedbe operativnih nalog za VED strelec

Naloge VED strelec

Povprečje ocen

(samoocena pripadnikov)







strelivom za neposredno ognjeno podporo) 3,19 3,33

Napad – hkratna izvedba ognjenega delovanja in premika (manever)

po neravnem in neutrjenem terenu 3,17 3,33







Pohod 2,91 3,67






Polnitev vrečk s peskom in izdelava utrdb iz vrečk, napolnjenih s

peskom 2,64 3,33










Izvajanje nalog zagotavljanje mobilnosti (izvidovanje poti, podpora

premikov izven utrjenih poti) 2,32 4,33




Ognjeno delovanje z nadzorne točke za kritje premika (overwatch position)

2,28 2,67


Izdelava položajev skupinskih orožij za neposredno ognjeno

podporo 2,25 4,33

199

Zaščita in varovanje ključnih objektov, humanitarnih delavcev in

zgodovinskih sakralnih objektov 2,15 4,33

Postavitev poveljniškega mesta in namestitvenih objektov na terenu 2,13 3,33









Postavitev minskega polja in improviziranih eksplozivnih sredstev 1,79 4,33







200

Seštevek povprečja ocen zahtevnosti operativnih nalog in pogostosti izvajanja operativnih

nalog VED strelec za obe skupini ocenjevalcev

Naloge VED strelec

Povprečje ocen zahtevnosti in

pogostosti izvedbe (samoocena pripadnikov)


pogostosti izvedbe (ocena ekspertov)







Premik na položaje za ognjeno podporo (rokovanje z orožjem in strelivom za neposredno ognjeno podporo)

6,84 7,67


Pohod 6,76 8,33











Polnitev vrečk s peskom in izdelava utrdb iz vrečk, napolnjenih s

peskom 6,24 7,67







Izdelava položajev skupinskih orožij za neposredno ognjeno

podporo 6,02 9,00









5,65 7,33



201

Izvajanje nalog zagotavljanja mobilnosti (izvidovanje poti,

podpora premikov izven utrjenih poti) 5,58 7,67



Postavitev poveljniškega mesta in namestitvenih objektov na

terenu 5,50 7,67






Postavitev minskega polja in improviziranih eksplozivnih

sredstev 5,35 7,67








202

Rezultati preverjanja normalnosti porazdelitve po vprašanju zahtevnosti operativnih nalog

za VED strelec

Operativne naloge Skupina ocenjevalcev



stopnja Stopnja


Prostostna stopnja

Stopnja značilnosti

Vzdrževanje in čiščenje osebne in skupinske opreme in oborožitve

Pripadniki ,194 100 ,000 ,864 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000


Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Postavitev poveljniškega mesta in namestitvenih objektov na terenu

Pripadniki ,224 100 ,000 ,889 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Zaščita sil – zavarovanje, stražarska služba

Pripadniki ,211 100 ,000 ,895 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Izvleka ranjenca (samostojno)

Pripadniki ,253 100 ,000 ,823 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Izvleka ranjenca (kot skupina)

Pripadniki ,247 100 ,000 ,880 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Izvleka bojnega vozila pehote

Pripadniki ,215 100 ,000 ,841 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000


Pripadniki ,265 100 ,000 ,885 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Postopki ob nevarnosti JRKBO

Pripadniki ,174 100 ,000 ,914 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Izvajanje nalog zagotavljanja mobilnosti (izvidovanje poti, podpora premikov izven utrjenih poti)

Pripadniki ,265 100 ,000 ,872 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Vzdrževanje zveze po brezžičnem radijskem prometu

Pripadniki ,183 100 ,000 ,879 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000


strelivom za neposredno ognjeno podporo)

Pripadniki ,254 100 ,000 ,854 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Premik do vzpostavitve

stika z nasprotnikom

Pripadniki ,245 100 ,000 ,827 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Napad - hkratna izvedba ognjenega delovanja in

premika (manever) po neravnem in neutrjenem terenu

Pripadniki ,262 100 ,000 ,816 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Preboj skozi nasprotnikove položaje

Pripadniki ,216 100 ,000 ,849 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Pregon/zasledovanje Pripadniki ,202 100 ,000 ,837 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

203

Premik do položajev za postavitev zasede

Pripadniki ,182 100 ,000 ,875 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Priprava položajev za zasedo

Pripadniki ,242 100 ,000 ,890 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Ognjeno delovanje v zasedi Pripadniki ,206 100 ,000 ,908 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Izmik iz zasede Pripadniki ,184 100 ,000 ,887 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Izvidovanje Pripadniki ,180 100 ,000 ,879 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Operacije v urbanem okolju (vpad v objekt, pregled objekta)

Pripadniki ,244 100 ,000 ,786 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Izvajanje vertikalnih operacij

Pripadniki ,203 100 ,000 ,844 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Izkrcanje/vkrcanje v bojno vozilo pehote

Pripadniki ,193 100 ,000 ,907 100 ,000

Eksperti ,175 3 . 1,000 3 1,000

Bojno plavanje na dolžini do 30 m

Pripadniki ,273 100 ,000 ,780 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Premagovanje vodnih ovir Pripadniki ,253 100 ,000 ,779 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Premagovanje naravnih in umetnih ovir

Pripadniki ,209 100 ,000 ,840 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Vkrcavanje v helikopter Pripadniki ,219 100 ,000 ,905 100 ,000

Eksperti ,175 3 . 1,000 3 1,000

Vertikalni manever iz helikopterja

Pripadniki ,171 100 ,000 ,866 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Bližinsko goloroko bojevanje z elementi samoobrambe

Pripadniki ,255 100 ,000 ,767 100 ,000

Eksperti ,175 3 . 1,000 3 1,000

Bojno iskanje in reševanje Pripadniki ,208 100 ,000 ,841 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000


Pripadniki ,188 100 ,000 ,894 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Izdelava prehoda skozi žične ovire

Pripadniki ,216 100 ,000 ,867 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Izdelava zaklonilnika Pripadniki ,274 100 ,000 ,800 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Priprava osnovnega in naslednjih obrambnih položajev

Pripadniki ,206 100 ,000 ,864 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Izdelava položajev skupinskih orožij za

Pripadniki ,189 100 ,000 ,876 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

204

neposredno ognjeno

podporo

Izdelava fortifikacijskih ovir (postavitev bodeče žice – »concertina«)

Pripadniki ,227 100 ,000 ,880 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Izvajanje premične obrambe

Pripadniki ,183 100 ,000 ,892 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Obramba območja Pripadniki ,270 100 ,000 ,837 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Taktični izmik Pripadniki ,248 100 ,000 ,836 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Postavitev minskega polja in improviziranih eksplozivnih sredstev

Pripadniki ,236 100 ,000 ,862 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Patruljiranje Pripadniki ,200 100 ,000 ,898 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Vzpostavitev nadzornih točk in delo na nadzornih točkah

Pripadniki ,233 100 ,000 ,896 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Nadzor množic in zaščita civilnega prebivalstva

Pripadniki ,278 100 ,000 ,790 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Postopki vklepanja in vezanja

Pripadniki ,215 100 ,000 ,905 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Evakuacije nevojaškega osebja

Pripadniki ,185 100 ,000 ,900 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000


Pripadniki ,194 100 ,000 ,902 100 ,000

Eksperti ,175 3 . 1,000 3 1,000

Humanitarna pomoč Pripadniki ,185 100 ,000 ,898 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000


Pripadniki ,204 100 ,000 ,871 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Naloge iskanja in reševanja Pripadniki ,186 100 ,000 ,890 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Reševanje ob naravnih in drugih nesrečah

Pripadniki ,220 100 ,000 ,859 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

205

Rezultati preverjanja normalnosti porazdelitve po vprašanju pogostosti izvedbe operativnih

nalog za VED strelec




stopnja Stopnja


Prostostna stopnja


Vzdrževanje in čiščenje

osebne in skupinske opreme in oborožitve

Pripadniki ,252 100 ,000 ,829 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000


Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Postavitev poveljniškega mesta in namestitvenih

objektov na terenu

Pripadniki ,248 100 ,000 ,812 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Zaščita sil – zavarovanje,

stražarska služba

Pripadniki ,192 100 ,000 ,876 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000


Pripadniki ,182 100 ,000 ,888 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Izvleka ranjenca (kot

skupina)

Pripadniki ,194 100 ,000 ,848 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Izvleka bojnega vozila pehote

Pripadniki ,364 100 ,000 ,686 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Priprava in nalaganje

tovora na vozilo

Pripadniki ,170 100 ,000 ,900 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000


Pripadniki ,194 100 ,000 ,895 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Izvajanje nalog zagotavljanja mobilnosti (izvidovanje poti, podpora premikov izven utrjenih poti)

Pripadniki ,197 100 ,000 ,871 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Vzdrževanje zveze po brezžičnem radijskem prometu

Pripadniki ,208 100 ,000 ,896 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Premik na položaje za ognjeno podporo (rokovanje z orožjem in strelivom za neposredno

ognjeno podporo)

Pripadniki ,171 100 ,000 ,915 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Premik do vzpostavitve stika z nasprotnikom

Pripadniki ,201 100 ,000 ,905 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Napad - hkratna izvedba ognjenega delovanja in premika (manever) po

neravnem in neutrjenem terenu

Pripadniki ,198 100 ,000 ,911 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000


Pripadniki ,190 100 ,000 ,908 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000


206

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Premik do položajev za postavitev zasede

Pripadniki ,202 100 ,000 ,907 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Priprava položajev za zasedo

Pripadniki ,180 100 ,000 ,898 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Ognjeno delovanje v zasedi Pripadniki ,193 100 ,000 ,896 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Izmik iz zasede Pripadniki ,211 100 ,000 ,890 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Izvidovanje Pripadniki ,182 100 ,000 ,897 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000


Pripadniki ,189 100 ,000 ,891 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000


Pripadniki ,307 100 ,000 ,769 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000


Pripadniki ,146 100 ,000 ,890 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Bojno plavanje na dolžini do 30 m

Pripadniki ,367 100 ,000 ,675 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000


Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Premagovanje naravnih in umetnih ovir

Pripadniki ,180 100 ,000 ,896 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000


Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000


Pripadniki ,386 100 ,000 ,672 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Bližinsko goloroko bojevanje z elementi samoobrambe

Pripadniki ,404 100 ,000 ,620 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000


Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000


Pripadniki ,211 100 ,000 ,859 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Izdelava prehoda skozi žične ovire

Pripadniki ,217 100 ,000 ,844 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Izdelava zaklonilnika Pripadniki ,199 100 ,000 ,868 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Priprava osnovnega in naslednjih obrambnih

položajev

Pripadniki ,185 100 ,000 ,866 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Pripadniki ,187 100 ,000 ,872 100 ,000

207

Izdelava položajev

skupinskih orožij za neposredno ognjeno podporo

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Izdelava fortifikacijskih ovir (postavitev bodeče žice – »concertina«)

Pripadniki ,253 100 ,000 ,809 100 ,000

Eksperti ,175 3 . 1,000 3 1,000

Izvajanje premične obrambe

Pripadniki ,314 100 ,000 ,764 100 ,000

Eksperti ,175 3 . 1,000 3 1,000


Eksperti ,175 3 . 1,000 3 1,000

Taktični izmik Pripadniki ,158 100 ,000 ,893 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Postavitev minskega polja in improviziranih eksplozivnih sredstev

Pripadniki ,296 100 ,000 ,768 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000


Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Vzpostavitev nadzornih točk in delo na nadzornih točkah

Pripadniki ,187 100 ,000 ,897 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Nadzor množic in zaščita civilnega prebivalstva

Pripadniki ,167 100 ,000 ,908 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Postopki vklepanja in vezanja

Pripadniki ,190 100 ,000 ,856 100 ,000

Eksperti ,175 3 . 1,000 3 1,000


Pripadniki ,290 100 ,000 ,765 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Zaščita in varovanje ključnih objektov, humanitarnih delavcev in zgodovinskih sakralnih

objektov

Pripadniki ,251 100 ,000 ,786 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000


Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000


Pripadniki ,183 100 ,000 ,898 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000


Eksperti ,175 3 . 1,000 3 1,000


Pripadniki ,190 100 ,000 ,871 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

208


vojaški policist


zahtevnost operativnih nalog za VED vojaški policist

Naloge VED vojaški policist Povprečje ocen




Aretacija, privedba in spremljanje vojaških in civilnih oseb, osumljenih

kaznivih dejanj 4,02 4,67









Uveljavljenje zakonskih določil in preiskava kriminalnih dejanj 3,71 4,33

Nadzor množic in zagotavljanje svobode gibanja 3,71 4,67

Napad na utrjeno točko - po neravnem in neutrjenem terenu 3,67 4,33

Uvajanje prometnega režima in obravnava prometnih nesreč, pri katerih

so udeležena vojaška vozila 3,66 3,67

Vzpostavitev nadzornih točk in delo na nadzornih točkah (varnostni

pregled, ugotavljanje identitete, …) 3,65 3,67

Izvajanje vertikalnega manevra 3,65 3,33






Izdelava prehoda skozi ovire 3,54 4,67


Pridržanje in nadzor zapornikov, pripornikov in dislociranih vojaških oseb

3,54 3,33

Izvleka oklepnega transporterja 3,54 4,67



Zavarovanje poveljstev, poveljniških mest, zbirnih centrov, ključnih

vojaških objektov, kraja dogodka, itn. 3,48 4,67


position) 3,48 4,33

Postavitev namestitvenih objektov na terenu za pridržanje ujetnikov in

pripornikov 3,46 4,67

Premagovanje naravnih in umetnih ovir na kopnem 3,43 4,67

Postavitev improviziranih eksplozivnih sredstev 3,43 3,33



Izvajanje nalog zagotavljanje mobilnosti (izvidovanje in zavarovanje

komunikacijskih poti, spremljanje premikov, kontrola prometa) 3,37 2,33



209

Izdelava fortifikacijskih ovir (postavitev bodeče žice – »concertina«) 3,28 4,33


Pohod 3,24 4,67

Izvidovanje območja 3,15 5,00


Izkrcanje/vkrcanje v oklepni transporter 3,11 3,33




210


pogostost izvedbe operativnih nalog za VED vojaški policist

Naloge VED vojaški policist Povprečje ocen






Pohod 3,15 4,33


Izvajanje nalog zagotavljanje mobilnosti (izvidovanje in zavarovanje


Uvajanje prometnega režima in obravnava prometnih nesreč, pri katerih

so udeležena vojaška vozila 2,99 2,67


vojaških objektov, kraja dogodka itn. 2,80 4,33



pregled, ugotavljanje identitete …) 2,66 3,33

















Napad na utrjeno točko – po neravnem in neutrjenem terenu 1,91 1,33



position) 1,87 1,33













Pridržanje in nadzor zapornikov, pripornikov in dislociranih vojaških

oseb 1,65 2,33

211







212


nalog za obe skupini ocenjevalcev


Povprečje ocen (samoocena pripadnikov)




Uvajanje prometnega režima in obravnava prometnih nesreč, pri katerih so udeležena vojaška vozila

6,65 6,33


Pohod 6,39 9,00

Izvajanje nalog zagotavljanje mobilnost (izvidovanje in zavarovanje



pregled, ugotavljanje identitete …) 6,32 7,00


vojaških objektov, kraja dogodka itn. 6,28 9,00




















Napad na utrjeno točko – po neravnem in neutrjenem terenu 5,59 5,67




position) 5,35 5,67







Pridržanje in nadzor zapornikov, pripornikov in dislociranih vojaških

oseb 5,20 5,67






213






214


za VED vojaški policist




stopnja Stopnja


Prostostna stopnja



Pripadniki ,202 92 ,000 ,874 92 ,000


Pripadniki ,205 92 ,000 ,874 92 ,000

Uveljavljenje zakonskih določil in preiskava kriminalnih dejanj

Pripadniki ,218 92 ,000 ,855 92 ,000

Nadzor množic in zagotavljanje svobode gibanja

Pripadniki ,188 92 ,000 ,872 92 ,000

Eksperti ,260 2 . Postavitev namestitvenih objektov na terenu za pridržanje ujetnikov in pripornikov

Pripadniki ,204 92 ,000 ,898 92 ,000

Eksperti ,260 2 .


Pripadniki ,192 92 ,000 ,893 92 ,000

Eksperti ,260 2 . Zavarovanje poveljstev, poveljniških mest, zbirnih centrov, ključnih vojaških objektov, kraja dogodka itn.

Pripadniki ,244 92 ,000 ,854 92 ,000

Varovanje pomembnega osebja Pripadniki ,238 92 ,000 ,829 92 ,000

Eksperti ,260 2 . Izvajanje nalog zagotavljanja mobilnosti (izvidovanje in zavarovanje komunikacijskih poti, spremljanje premikov,

kontrola prometa)

Pripadniki ,214 92 ,000 ,897 92 ,000

Eksperti ,260 2 .

Izvidovanje območja Pripadniki ,178 92 ,000 ,895 92 ,000


Eksperti ,260 2 .

Evakuacije nevojaškega osebja Pripadniki ,187 92 ,000 ,894 92 ,000

Eksperti ,260 2 . Zaščita in varovanje ključnih objektov, humanitarnih delavcev in zgodovinskih sakralnih objektov

Pripadniki ,231 92 ,000 ,862 92 ,000


Protiteroristično delovanje Pripadniki ,229 92 ,000 ,839 92 ,000

Eksperti ,260 2 . Aretacija, privedba in spremljanje vojaških in civilnih

oseb, osumljenih kaznivih dejanj

Pripadniki ,319 92 ,000 ,779 92 ,000

Eksperti ,260 2 .


215

Eksperti ,260 2 .


Pripadniki ,198 92 ,000 ,874 92 ,000

Eksperti ,260 2 .

Napad na utrjeno točko – po neravnem in neutrjenem terenu

Pripadniki ,220 92 ,000 ,856 92 ,000

Eksperti ,260 2 .


Pripadniki ,278 92 ,000 ,808 92 ,000

Eksperti ,260 2 .


Eksperti ,260 2 .

Izdelava prehoda skozi ovire Pripadniki ,227 92 ,000 ,823 92 ,000

Eksperti ,260 2 . Operacije v urbanem okolju (vpad v objekt, pregled objekta)

Pripadniki ,321 92 ,000 ,759 92 ,000

Izvajanje vertikalnega manevra Pripadniki ,230 92 ,000 ,840 92 ,000

Izkrcanje/vkrcanje v oklepni transporter

Pripadniki ,186 92 ,000 ,894 92 ,000

Bojno plavanje Pripadniki ,271 92 ,000 ,789 92 ,000


Eksperti ,260 2 .

Premagovanje naravnih in umetnih ovir na kopnem

Pripadniki ,245 92 ,000 ,856 92 ,000

Eksperti ,260 2 .

Vkrcavanje v helikopter

VED- pripadniki ,163 92 ,000 ,900 92 ,000

Eksperti ,260 2 . Bližinsko goloroko bojevanje z elementi samoobrambe ter postopki vklepanja in vezanja

Pripadniki ,251 92 ,000 ,836 92 ,000


Ognjeno delovanje z nadzorne točke za kritje premika

(overwatch position)

Pripadniki ,212 92 ,000 ,865 92 ,000

Eksperti ,260 2 .

Izdelava prehoda skozi ovire Pripadniki ,182 92 ,000 ,908 92 ,000

Eksperti ,260 2 . Izdelava fortifikacijskih ovir (postavitev bodeče žice – »concertina«)

Pripadniki ,209 92 ,000 ,843 92 ,000


Postavitev improviziranih eksplozivnih sredstev

Pripadniki ,228 92 ,000 ,873 92 ,000

Eksperti ,260 2 . Vzdrževanje in čiščenje osebne in skupinske opreme in oborožitve

Pripadniki ,262 92 ,000 ,824 92 ,000

Izvleka ranjenca (samostojno) Pripadniki ,180 92 ,000 ,896 92 ,000

Izvleka ranjenca (kot skupina) Pripadniki ,226 92 ,000 ,854 92 ,000

Eksperti ,260 2 .

Izvleka oklepnega transporterja Pripadniki ,212 92 ,000 ,874 92 ,000

216

Eksperti ,260 2 .


Pripadniki ,165 92 ,000 ,890 92 ,000

Eksperti ,260 2 .

Postopki ob nevarnosti JRKBO Pripadniki ,153 92 ,000 ,866 92 ,000

Vzdrževanje zveze po

brezžičnem radijskem prometu Pripadniki ,228 92 ,000 ,854 92 ,000


Eksperti ,260 2 .

217


nalog za VED vojaški policist




stopnja Stopnja


Prostostna stopnja



Pripadniki ,184 92 ,000 ,897 92 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000


Pripadniki ,170 92 ,000 ,908 92 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Uveljavljenje zakonskih določil in preiskava kriminalnih dejanj

Pripadniki ,216 92 ,000 ,859 92 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Nadzor množic in zagotavljanje svobode gibanja

Pripadniki ,275 92 ,000 ,809 92 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000


pripornikov

Pripadniki ,296 92 ,000 ,772 92 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000


Pripadniki ,338 92 ,000 ,737 92 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Zavarovanje poveljstev, poveljniških mest, zbirnih

centrov, ključnih vojaških objektov, kraja dogodka itn.

Pripadniki ,197 92 ,000 ,908 92 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Varovanje pomembnega osebja

Pripadniki ,180 92 ,000 ,910 92 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Izvajanje nalog

zagotavljanja mobilnosti (izvidovanje in zavarovanje komunikacijskih poti, spremljanje premikov, kontrola prometa)

Pripadniki ,217 92 ,000 ,900 92 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Izvidovanje območja Pripadniki ,160 92 ,000 ,901 92 ,000

Eksperti ,175 3 . 1,000 3 1,000


Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000


Pripadniki ,394 92 ,000 ,630 92 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000


Pripadniki ,370 92 ,000 ,711 92 ,000

Eksperti ,175 3 . 1,000 3 1,000


Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Protiteroristično delovanje Pripadniki ,312 92 ,000 ,775 92 ,000

218

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000


kaznivih dejanj

Pripadniki ,351 92 ,000 ,722 92 ,000

Eksperti ,175 3 . 1,000 3 1,000


Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000


Pripadniki ,234 92 ,000 ,829 92 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Napad na utrjeno točko – po neravnem in neutrjenem terenu

Pripadniki ,304 92 ,000 ,779 92 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000


Pripadniki ,341 92 ,000 ,746 92 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000


Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Izdelava prehoda skozi ovire

Pripadniki ,343 92 ,000 ,742 92 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000


Pripadniki ,194 92 ,000 ,871 92 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Izvajanje vertikalnega manevra

Pripadniki ,284 92 ,000 ,762 92 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Izkrcanje/vkrcanje v oklepni transporter

Pripadniki ,261 92 ,000 ,795 92 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000


Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000


Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000


Pripadniki ,309 92 ,000 ,770 92 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000


Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Bližinsko goloroko bojevanje z elementi

samoobrambe ter postopki vklepanja in vezanja

Pripadniki ,211 92 ,000 ,841 92 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000


Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Ognjeno delovanje z nadzorne točke za kritje

premika (overwatch position)

Pripadniki ,294 92 ,000 ,785 92 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Izdelava prehoda skozi ovire

Pripadniki ,295 92 ,000 ,776 92 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Izdelava fortifikacijskih

ovir (postavitev bodeče žice – »concertina«)

Pripadniki ,245 92 ,000 ,818 92 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

219


Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Postavitev improviziranih eksplozivnih sredstev

Pripadniki ,243 92 ,000 ,836 92 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Vzdrževanje in čiščenje

osebne in skupinske opreme in oborožitve

Pripadniki ,273 92 ,000 ,808 92 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000


Pripadniki ,317 92 ,000 ,762 92 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000


Pripadniki ,402 92 ,000 ,651 92 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Izvleka oklepnega transporterja

Pripadniki ,194 92 ,000 ,870 92 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000


Pripadniki ,279 92 ,000 ,796 92 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000


Pripadniki ,239 92 ,000 ,839 92 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Vzdrževanje zveze po

brezžičnem radijskem prometu

Pripadniki ,288 92 ,000 ,757 92 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000


Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

220


vezist


zahtevnost operativnih nalog za VED vezist

Naloge VED vezist

Povprečje ocen





Izvidovanje območja za postavitev elementov komunikacijske in

informacijske podpore poveljevanju in kontroli 3,74 4,00

Vzpostavitev in delovanje sistema za pregled nad taktično situacijo

(vzpostavitev skupne slike bojišča – SPINK) 3,73 3,00

Premik na mesto postavitve komunikacijske infrastrukture (komunikcijski

stolpi, retranslacijske postaje, centri zcez …) 3,72 3,67





Postavitev centra zvez in njegovo premeščanje (ureditev območja, ureditev mesta postavitev postaj za zveze, zaščita inštalacij)

3,68 4,33




Varovanje in zaščita centrov zvez, telekomunikacijskega omrežja,

računalniških sistemov in informacij (COMSEC/INFOSEC) 3,65 3,67

Maskiranje centrov zvez in komunikacijske opreme 3,65 4,00



Izvajanje nalog zagotavljanje premikov vozil za zveze (izvidovanje poti,


Postavitev komunikacijskih in informacijskih sistemov na poveljniškem

mestu 3,55 3,33

Organizacija zvez v obrambi – vzpostavitev in vzdrževanje žične zveze 3,54 3,33

Izvidovanje trase za postavitev žične zveze (trasa napeljevanja kabla) 3,48 3,33

Vzdrževanje zveze na pohodu 3,45 3,00

221

Inženirska ureditev položajev enot za zveze (izdelava fortifikacijskih ovir,

postavitev minskega polja in improviziranih eksplozivnih sredstev,


3,42 4,33


Zaščita in varovanje komunikacijskih centrov 3,39 4,00

Vzpostavitev in upravljanje komunkacij za potrebe lastnih sil, koalicijskih

sil in civilnih organizacij 3,29 3,33

Vzpostavitev in vzdrževanje delovanja radijske zveze 3,22 4,00

Vzpostavitev in vzdrževanje delovanja satelitske zveze 3,15 2,00

Polnitev vrečk s peskom in izdelava utrdb iz vrečk, napolnjenih s peskom 3,12 3,33



Vzpostavitev nadomestnih komunikacijskih zvez 3,01 3,67




Vzpostavitev in vzdrževanje delovanja radio-relejne zveze 2,87 3,00

Postavitev in vzdrževanje lokalnega (LAN) in globalnega (WAN)

računalniškega omrežja 2,80 2,00

Izvajanje pomoči uporabnikom v skladu s prejetimi zahtevami po načelu

24/7 (Help Desk) 2,80 1,33


Prenos podatkov – vzpostavitev komunikacijskega centra in priprava

terminalne informacijske opreme 2,72 2,33



222


pogostost izvedbe operativnih nalog za VED vezist

Naloge VED vezist

Povprečje ocen




Postavitev centra zvez in njegovo premeščanje (ureditev območja, ureditev

mesta postavitev postaj za zveze, zaščita inštalacij) 3,61 4,33








mestu 3,41 3,67




informacijske podpore poveljevanju in kontrole 3,27 4,33








(vzpostavitev skupne slike bojišča – ISPINK) 3,12 2,33


Izvajanje nalog zagotavljanja premikov vozil za zveze (izvidovanje poti,



24/7 (Help Desk) 2,76 4,00






2,54 3,33











223













224



Naloge VED vezist

Povprečje ocen

zahtevnosti in pogostosti izvedbe



pogostosti izvedbe (ocena ekspertov)

Postavitev centra zvez in njegovo premeščanje (ureditev območja, ureditev

mesta postavitev postaj za zveze, zaščita inštalacij) 7,29 8,67





informacijske podpore poveljevanju in kontroli 7,01 8,33


mestu 6,96 7,00




(vzpostavitev skupne slike bojišča – ISPINK) 6,85 5,33






Izvajanje nalog zagotavljanje premikov vozil za zveze (izvidovanje poti,














5,96 7,67








225






24/7 (Help Desk) 5,56 5,33











226


za VED vezist




stopnja Stopnja


Prostostna stopnja


Vzdrževanje komunikacijske in informacijske opreme

Pripadniki ,337 100 ,000 ,813 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Izvajanje pomoči uporabnikom v skladu s prejetimi zahtevami po načelu 24/7 (Help Desk)

Pripadniki ,301 100 ,000 ,858 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Postavitev in vzdrževanje lokalnega (LAN) in globalnega (WAN) računalniškega omrežja

Pripadniki ,304 100 ,000 ,854 100 ,000

Eksperti ,175 3 . 1,000 3 1,000

Vzpostavitev in delovanje sistema za pregled nad taktično situacijo (vzpostavitev

skupne slike bojišča - ISPINK)

Pripadniki ,320 100 ,000 ,834 100 ,000

Eksperti ,175 3 . 1,000 3 1,000


Pripadniki ,305 100 ,000 ,840 100 ,000

Eksperti ,175 3 . 1,000 3 1,000


Pripadniki ,246 100 ,000 ,867 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Upravljanje in izvleka vozila za zveze

Pripadniki ,284 100 ,000 ,846 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000


Pripadniki ,279 100 ,000 ,868 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000


Pripadniki ,222 100 ,000 ,900 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Izvajanje nalog

zagotavljanja premikov vozil za zveze (izvidovanje poti, podpora premikov izven utrjenih poti)

Pripadniki ,241 100 ,000 ,869 100 ,000

Eksperti ,175 3 . 1,000 3 1,000

Izvajanje kurirske zveze Pripadniki ,197 100 ,000 ,892 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Izvidovanje območja za postavitev elementov komunikacijske in informacijske podpore poveljevanju in kontrole

Pripadniki ,266 100 ,000 ,871 100 ,000

Eksperti ,175 3 . 1,000 3 1,000

Premik na mesto

postavitve komunikacijske infrastrukture (komunikcijski stolpi, retranslacijske postaje, centri zcez …)

Pripadniki ,224 100 ,000 ,860 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Postavitev centra zvez in

njegovo premeščanje (ureditev območja,

Pripadniki ,221 100 ,000 ,874 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

227

ureditev mesta postavitev

postaj za zveze, zaščita inštalacij)

Postavitev komunikacijskih in informacijskih sistemov na poveljniškem mestu

Pripadniki ,241 100 ,000 ,876 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Vzpostavitev in vzdrževanje delovanja radijske zveze

Pripadniki ,271 100 ,000 ,829 100 ,000

Eksperti ,175 3 . 1,000 3 1,000

Vzpostavitev in vzdrževanje delovanja satelitske zveze

Pripadniki ,217 100 ,000 ,881 100 ,000

Eksperti ,175 3 . 1,000 3 1,000

Vzpostavitev in vzdrževanje delovanja radio-relejne zveze

Pripadniki ,199 100 ,000 ,899 100 ,000

Eksperti ,175 3 . 1,000 3 1,000

Vzpostavitev in vzdrževanje delovanja retranslacijske postaje

Pripadniki ,241 100 ,000 ,895 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Prenos podatkov –

vzpostavitev komunikacijskega centra in priprava terminalne informacijske opreme

Pripadniki ,191 100 ,000 ,910 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Vzdrževanje zveze na pohodu

Pripadniki ,201 100 ,000 ,902 100 ,000

Eksperti ,175 3 . 1,000 3 1,000


Pripadniki ,242 100 ,000 ,878 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000


Pripadniki ,211 100 ,000 ,861 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000


Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Premagovanje vodnih ovir

Pripadniki ,211 100 ,000 ,889 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000


Pripadniki ,238 100 ,000 ,871 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000


Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000


Pripadniki ,287 100 ,000 ,846 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Bojno iskanje in reševanje

Pripadniki ,209 100 ,000 ,884 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Maskiranje centrov zvez in komunikacijske opreme

Pripadniki ,223 100 ,000 ,867 100 ,000

Eksperti ,175 3 . 1,000 3 1,000

Varovanje in zaščita centrov zvez, telekomunikacijskega

omrežja, računalniških sistemov in informacij (COMSEC/ INFOSEC)

Pripadniki ,240 100 ,000 ,860 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Pripadniki ,204 100 ,000 ,895 100 ,000

228

Izvidovanje trase za

postavitev žične zveze (trasa napeljevanja kabla)

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Organizacija zvez v obrambi – vzpostavitev in vzdrževanje žične zveze

Pripadniki ,229 100 ,000 ,885 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Inženirska ureditev

položajev enot za zveze (izdelava fortifikacijskih ovir, postavitev minskega polja in improviziranih eksplozivnih sredstev, senzorjev gibanja itn.)

Pripadniki ,210 100 ,000 ,898 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000


Eksperti ,175 3 . 1,000 3 1,000

Vzpostavitev in upravljanje komunkacij za potrebe lastnih sil, koalicijskih sil in civilnih organizacij

Pripadniki ,265 100 ,000 ,862 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Zaščita in varovanje komunikacijskih centrov

Pripadniki ,227 100 ,000 ,877 100 ,000

Eksperti ,175 3 . 1,000 3 1,000


Eksperti ,175 3 . 1,000 3 1,000


Pripadniki ,212 100 ,000 ,905 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Naloge iskanja in reševanja

Pripadniki ,242 100 ,000 ,891 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000


Pripadniki ,240 100 ,000 ,862 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Vzpostavitev nadomestnih komunikacijskih zvez

Pripadniki ,236 100 ,000 ,899 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

229


nalog za VED vezist




stopnja Stopnja


Prostostna stopnja


Vzdrževanje komunikacijske in informacijske opreme

Pripadniki ,347 100 ,000 ,727 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Izvajanje pomoči uporabnikom v skladu s prejetimi zahtevami po načelu 24/7 (Help Desk)

Pripadniki ,267 100 ,000 ,818 100 ,000

Eksperti ,175 3 . 1,000 3 1,000

Postavitev in vzdrževanje lokalnega (LAN) in globalnega (WAN) računalniškega omrežja

Pripadniki ,180 100 ,000 ,893 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Vzpostavitev in delovanje sistema za

pregled nad taktično situacijo (vzpostavitev skupne slike bojišča – ISPINK)

Pripadniki ,200 100 ,000 ,894 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000


Pripadniki ,205 100 ,000 ,856 100 ,000

Eksperti ,175 3 . 1,000 3 1,000


Pripadniki ,233 100 ,000 ,864 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Upravljanje in izvleka vozila za zveze

Pripadniki ,243 100 ,000 ,865 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000


Pripadniki ,243 100 ,000 ,846 100 ,000

Eksperti ,175 3 . 1,000 3 1,000


Pripadniki ,248 100 ,000 ,871 100 ,000

Eksperti ,175 3 . 1,000 3 1,000

Izvajanje nalog zagotavljanja premikov vozil za zveze (izvidovanje poti, podpora premikov izven utrjenih poti)

Pripadniki ,179 100 ,000 ,907 100 ,000

Eksperti ,175 3 . 1,000 3 1,000

Izvajanje kurirske zveze

Pripadniki ,220 100 ,000 ,860 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Izvidovanje območja za postavitev elementov komunikacijske in informacijske podpore

poveljevanju in kontroli

Pripadniki ,189 100 ,000 ,911 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Premik na mesto postavitve komunikacijske infrastrukture (komunikcijski stolpi,

Pripadniki ,206 100 ,000 ,879 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

230

retranslacijske postaje,

centri zcez …)

Postavitev centra zvez in njegovo premeščanje (ureditev območja, ureditev mesta postavitev postaj za zveze, zaščita

inštalacij)

Pripadniki ,207 100 ,000 ,879 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Postavitev komunikacijskih in informacijskih sistemov na poveljniškem mestu

Pripadniki ,204 100 ,000 ,901 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Vzpostavitev in

vzdrževanje delovanja radijske zveze

Pripadniki ,191 100 ,000 ,899 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Vzpostavitev in vzdrževanje delovanja satelitske zveze

Pripadniki ,230 100 ,000 ,894 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Vzpostavitev in

vzdrževanje delovanja radio-relejne zveze

Pripadniki ,222 100 ,000 ,884 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Vzpostavitev in vzdrževanje delovanja retranslacijske postaje

Pripadniki ,210 100 ,000 ,877 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Prenos podatkov –

vzpostavitev komunikacijskega centra in priprava terminalne informacijske opreme

Pripadniki ,227 100 ,000 ,876 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Vzdrževanje zveze na pohodu

Pripadniki ,211 100 ,000 ,877 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000


Pripadniki ,243 100 ,000 ,837 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000


Pripadniki ,227 100 ,000 ,839 100 ,000


Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000


Pripadniki ,230 100 ,000 ,891 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000


Pripadniki ,240 100 ,000 ,894 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Vkrcavanje v helikopter

Pripadniki ,228 100 ,000 ,839 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000


Pripadniki ,359 100 ,000 ,724 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Bojno iskanje in reševanje

Pripadniki ,277 100 ,000 ,812 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Maskiranje centrov zvez in komunikacijske opreme

Pripadniki ,182 100 ,000 ,912 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

231

Varovanje in zaščita

centrov zvez, telekomunikacijskega omrežja, računalniških sistemov in informacij (COMSEC/INFOSEC)

Pripadniki ,204 100 ,000 ,888 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Izvidovanje trase za postavitev žične zveze

(trasa napeljevanja kabla)

Pripadniki ,198 100 ,000 ,873 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Organizacija zvez v obrambi – vzpostavitev in vzdrževanje žične zveze

Pripadniki ,232 100 ,000 ,899 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000


položajev enot za zveze (izdelava fortifikacijskih ovir, postavitev minskega polja in improviziranih eksplozivnih sredstev, senzorjev gibanja itn.)

Pripadniki ,210 100 ,000 ,894 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000


Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Vzpostavitev in upravljanje komunikacij za potrebe lastnih sil, koalicijskih sil in civilnih

organizacij

Pripadniki ,213 100 ,000 ,869 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Zaščita in varovanje komunikacijskih centrov

Pripadniki ,206 100 ,000 ,892 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000


Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000


Pripadniki ,202 100 ,000 ,852 100 ,000

Eksperti ,175 3 . 1,000 3 1,000


Pripadniki ,233 100 ,000 ,835 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Reševanje ob naravnih

in drugih nesrečah

Pripadniki ,256 100 ,000 ,810 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Vzpostavitev nadomestnih

komunikacijskih zvez

Pripadniki ,229 100 ,000 ,846 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

232


oskrbnik


zahtevnost operativnih nalog za VED oskrbnik

Naloge VED oskrbnik

Povprečje

ocen

(samoocena

pripadnikov)

Povprečje

ocen (ocena

ekspertov)







Izvajanje kontrole nad kvaliteto MS in predpisanim rokom uporabe 4,01 3,67

Delovanje na oskrbovalnih mestih na terenu 4,00 5,00

Oskrbovanje sil v vmesnih bazah (Intermediate Staging Base – ISB), prednjih

logističnih bazah (Forward Logistic Base – FLB) ali prednjih operativnih bazah

(Forward Operating Base – FOB)

3,99 4,00

Izvidovanje oskrbovalnih poti ter lokacij oskrbovalnih mest 3,93 4,00



Oskrba civilnega prebivalstva z življenjsko pomembnimi artikli 3,86 3,67



Izdelava in vzdrževanje skladiščnih konstrukcij in kontejnerjev 3,79 4,33




Inženirska ureditev oskrbovalnih mest (izdelava fortifikacijskih ovir, senzorjev

gibanja itn.) 3,73 4,67

Oskrbovanje enot z MS razreda I, II, III, IV, in V 3,72 4,67


Oskrba beguncev in razseljenih oseb v zbirnih centrih 3,57 3,67

Podpora s strani države gostiteljice (Host Nation Support) 3,57 2,33




233


pogostost izvedbe operativnih nalog za VED oskrbnik

Naloge VED oskrbnik

Povprečje

ocen

(samoocena

pripadnikov)

Povprečje

ocen (ocena

ekspertov)












Oskrbovanje sil v vmesnih bazah (Intermediate Staging Base – ISB), prednjih

logističnih bazah (Forward Logistic Base – FLB) ali prednjih operativnih bazah

(Forward Operating Base – FOB)

2,62 4,00









gibanja itn.) 2,36 4,67








234



Naloge VED oskrbnik

Povprečje ocen



Povprečje ocen


(ocena ekspertov)













Oskrbovanje sil v vmesnih bazah (Intermediate Staging Base – ISB),

prednjih logističnih bazah (Forward Logistic Base – FLB) ali prednjih

operativnih bazah (Forward Operating Base – FOB)

6,61 8,00







Inženirska ureditev oskrbovalnih mest (izdelava fortifikacijskih ovir,

senzorjev gibanja itn.) 6,09 9,33








235


za VED oskrbnik




stopnja



stopnja


Sprejem, skladiščenje in izdaja MS

Pripadniki ,244 97 ,000 ,851 97 ,000

Eksperti ,175 3 . 1,000 3 1,000

Izvajanje obdobnega in letnega popisa MS

Pripadniki ,316 97 ,000 ,755 97 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000


Pripadniki ,319 97 ,000 ,746 97 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Upravljanje delovnih strojev za pretovarjanje MS

Pripadniki ,334 97 ,000 ,659 97 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Upravljanje in vzdrževanje skladiščnega prostora

Pripadniki ,202 97 ,000 ,856 97 ,000

Eksperti ,175 3 . 1,000 3 1,000

Izdelava in vzdrževanje skladiščnih konstrukcij in kontejnerjev

Pripadniki ,218 97 ,000 ,871 97 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Oskrbovanje enot z MS razreda I, II, III, IV, in V

Pripadniki ,196 97 ,000 ,856 97 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Izvajanje kontrole nad kvaliteto MS in predpisanim rokom

uporabe

Pripadniki ,278 97 ,000 ,831 97 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000


Pripadniki ,204 97 ,000 ,868 97 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Delovanje na oskrbovalnih mestih na terenu

Pripadniki ,274 97 ,000 ,747 97 ,000

Zaščita in varovanje oskrbovalnih mest

Pripadniki ,391 97 ,000 ,657 97 ,000

Eksperti ,175 3 . 1,000 3 1,000

Izvidovanje oskrbovalnih poti ter lokacij oskrbovalnih

mest

Pripadniki ,271 97 ,000 ,835 97 ,000

Eksperti ,175 3 . 1,000 3 1,000

Neposredna dostava MS in MES na položaje enot

Pripadniki ,332 97 ,000 ,754 97 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000


Eksperti ,175 3 . 1,000 3 1,000


Pripadniki ,182 97 ,000 ,880 97 ,000

Eksperti ,175 3 . 1,000 3 1,000

Premagovanje naravnih in umetnih

ovir na kopnem

Pripadniki ,264 97 ,000 ,842 97 ,000

Eksperti ,175 3 . 1,000 3 1,000


Pripadniki ,234 97 ,000 ,838 97 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

236


oskrbovalnih mest (izdelava fortifikacijskih ovir, senzorjev gibanja itn.)

Pripadniki ,253 97 ,000 ,823 97 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000


Eksperti ,175 3 . 1,000 3 1,000

Oskrba beguncev in razseljenih oseb v zbirnih centrih

Pripadniki ,219 97 ,000 ,871 97 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Oskrbovanje sil v vmesnih bazah

(Intermediate Staging Base – ISB), prednjih logističnih bazah (Forward Logistic Base – FLB) ali prednjih operativnih bazah (Forward Operating Base – FOB)

Pripadniki ,276 97 ,000 ,764 97 ,000

Eksperti ,175 3 . 1,000 3 1,000

Podpora s strani države gostiteljice (Host Nation Support)

Pripadniki ,192 97 ,000 ,893 97 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000


Eksperti ,175 3 . 1,000 3 1,000


Pripadniki ,253 97 ,000 ,870 97 ,000

Eksperti ,175 3 . 1,000 3 1,000


Pripadniki ,227 97 ,000 ,855 97 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000


Pripadniki ,314 97 ,000 ,772 97 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Oskrba civilnega prebivalstva z

življenjsko pomembnimi artikli

Pripadniki ,216 97 ,000 ,852 97 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

237


nalog za VED oskrbnik




stopnja



stopnja


Sprejem, skladiščenje in izdaja MS

Pripadniki ,172 100 ,000 ,880 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Izvajanje obdobnega in letnega popisa MS

Pripadniki ,194 100 ,000 ,874 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000


Pripadniki ,218 100 ,000 ,836 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Upravljanje delovnih strojev za pretovarjanje MS

Pripadniki ,235 100 ,000 ,844 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Upravljanje in

vzdrževanje skladiščnega prostora

Pripadniki ,180 100 ,000 ,863 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Izdelava in vzdrževanje skladiščnih konstrukcij in

kontejnerjev

Pripadniki ,160 100 ,000 ,904 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Oskrbovanje enot z MS razreda I, II, III, IV, in V

Pripadniki ,239 100 ,000 ,885 100 ,000

Eksperti ,175 3 . 1,000 3 1,000

Izvajanje kontrole nad kvaliteto MS in predpisanim rokom

uporabe

Pripadniki ,231 100 ,000 ,898 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000


Pripadniki ,193 100 ,000 ,890 100 ,000

Delovanje na oskrbovalnih mestih na terenu

Pripadniki ,174 100 ,000 ,906 100 ,000

Eksperti ,175 3 . 1,000 3 1,000


Pripadniki ,173 100 ,000 ,912 100 ,000

Eksperti ,175 3 . 1,000 3 1,000

Izvidovanje oskrbovalnih poti ter lokacij oskrbovalnih mest

Pripadniki ,231 100 ,000 ,893 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Neposredna dostava MS in MES na položaje enot

Pripadniki ,185 100 ,000 ,885 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000


Eksperti ,175 3 . 1,000 3 1,000


Pripadniki ,450 100 ,000 ,574 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Premagovanje naravnih in

umetnih ovir na kopnem

Pripadniki ,222 100 ,000 ,887 100 ,000

Eksperti ,175 3 . 1,000 3 1,000

Pripadniki ,215 100 ,000 ,863 100 ,000

238

Zaščita in

varovanje oskrbovalnih mest

Eksperti ,175 3 . 1,000 3 1,000


gibanja itn.)

Pripadniki ,207 100 ,000 ,852 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000


Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Oskrba beguncev in razseljenih oseb v zbirnih centrih

Pripadniki ,259 100 ,000 ,834 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Oskrbovanje sil v vmesnih bazah (Intermediate Staging Base – ISB), prednjih logističnih bazah (Forward Logistic

Base – FLB) ali prednjih operativnih bazah (Forward Operating Base –FOB)

Pripadniki ,161 100 ,000 ,888 100 ,000

Eksperti ,175 3 . 1,000 3 1,000

Podpora s strani države gostiteljice (Host Nation

Support)

Pripadniki ,291 100 ,000 ,801 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Humanitarna

pomoč

Pripadniki ,227 100 ,000 ,883 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Polnitev vrečk s peskom in izdelava

utrdb iz vrečk, napolnjenih s peskom

Pripadniki ,183 100 ,000 ,891 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000


Pripadniki ,300 100 ,000 ,789 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000


Pripadniki ,290 100 ,000 ,770 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000

Oskrba civilnega prebivalstva z življenjsko pomembnimi artikli

Pripadniki ,308 100 ,000 ,826 100 ,000

Eksperti ,385 3 . ,750 3 ,000