1% v sedme:

' Z U N A N J E POLIT IČNI K O M E N T A R D a n s k i predsednik p r i nas — str.2 S T O P R E M I E R I N TISOČ P R E D S T A V Jeseniško gledališče na pragu nove sezone — str. 5 17. O B L E T N I C A KAMNIŠKEGA B A T A L J O N A N a zaraščeni jas i — str. 7

IZ P E R S P E K T I V N E G A P L A N A O b L O S K O F J A L O K A Osnova — večji de lovni učinek — str. 3

GLASILO S O C I A L I S T I Č N E ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO

N E B O M O J I H P O Z A B I L I V spomin na ustrel i tev p r v ih 5 talcev, bodo Gor jan i 31.

pros lav l ja l i svoj kra jevn i praznik avgust?

L E T O X L , Š T . 66 — C E N A D I N 10.— K R A N J , 29. A V G U S T A 1958

Izkušnje letošnje turistične sezone na Gorenjskem

Priprave za n m i zalet Največji obisk gostov po vojni — Poldrago milijaido dinarjev prometa — Tudi v 1959. letu bodo cene iste — Veliko pomanjkanje

naraščaja v vrstah gostinskih delavcev

»OMOGOČIMO ^^ZDRAVLJENIM TUBERKU­

LOZNIM BOLNIKOM HITREJŠO VRNITEV

NA DELO!«

r ako je geslo Rdečega križa v letošnjem »Protituberku-loznem tednu«, ki mu bo

"sirom po državi posvečen čas od 7. do 14. septembra.

Med nerešene probleme borbe proti tuberkulozi sodi nedvomno zrtčita bolnika, ki je pravkar pre­bolel to bolezen, pred novim obo-

enkm. Pri tuberkulozi namreč n e moremo govoriti o popolnem zdravljenju, vsaj ne več let, pač Pa o zazdravitvi obolenja. Pri neagodnih življcnskih in delovnih P°gojih zazdravljena bolezen kaj r«-da ponovno izbruhne. Zatega­delj zdravljenje tuberkuloznega bolnika ni omejeno zgolj na bi­vanje v bolnišnici, temveč seže mnogo dlje. Zdravi se tudi do­ma.

Dosedanje izkušnje so pokaza-'e, da ni malo takih bolnikov, ki Zavoljo neugodnih življcnskih ali delovnih pogojev ponovno zbole. V ' tem pa na moč radi pozab­ljamo, da nas je zdravljenje teh ljudi veljalo milijone. In koliko m}Ujonov bi lahko prihranili, ko bi prvikrat zazdravljenim bolni­kom zagotovili ugodnejše delovne Pogoje!

*t ugotovitve so tudi vzrok, da Se bo letos patronažna služba Rdečega križa pozanimala, kakšno delo opravljajo zazdravljcni bol­niki in če je t 0 del0 zaradi nji­hove zmanjšane delovne sposob Kosti primerno ali ne. Nedvomno "odo lahko pri tem odigrali po­membno vlogo tudi organi druž­benega upravljanja. Le-ti naj bi Priskočili na pomoč Rdečemu kri-?w in zagotovili vsem ogroženim b°lnikom - rekonvalescentom pri­merno zaposlitev, ki bo ustrezala 7-dravstvene7nu stanju posamez­nika.

Y tem tednu se bomo spomnili tudi tistih bolnikov, ki zavoljo slabega zdravstvenega stanja in Zrnanjšane delovne sposobnosti, sPloh ne morejo najti primerne *aposlitve. Takšni primeri — in tQb ni malo — so še težavnejši. Uspeh tega tedna ne bo razočaral *e f primeru, če bodo naši uprav-n i in družbeni organi prisluhnili naporom Rdečega križa in pro-tltuberkuloznib dispanzerjev z razumcvanjem in človekoljubjem.

Dokajšnjc pomoči si lahko obc-4*no tudi od nabiralne akcije v

obliki prostovoljnih denarnih pri­devkov državljanov v tem tednu. V Prispevki bodo v celoti porab-)eni za borbo proti tuberkulozi. . skrajni odbor RK v Kranju Je storil vse potrebno, da bo »Pro-tltuberkulozni teden« dosegel svoj n<*men in da bo njegovo poslan-s t v ° obrodilo kar največ bogatih sadov.

PRIJATELJSKI OBISK IZ DANSKE

N o v a v z p o d b u d a obojestranskemu in vztrajnemu boju

z a m i r

V nedeljo, 25. avgusta popol- st ih nadal jeval po l prot i B l e d u , dne, je pr ispe l na uradni obisk Goren jc i so ga na vsej poti p r i -v našo državo predsednik danske srčno pozdrav l ja l i . Z B l eda je vlade i n predsednik danske so-cia lno-demokratske stranke Hans Chr i s t i an Hanser . V i s okemu go­stu iz pri jatel jske dežele so Beo­grajčani p r ip rav i l i slovesen spre­j em.

M e d dvodnevn im b ivanjem v Beogradu, je ime l predsednik danske vlade s svo j im sprem­stvom razgovore z najvišjimi

v i sok i gost odpotoval na Br ione , kjer ga bo sprejel predsednik republ ike .

i n javnega življenja. V tem času si je predsednik danske vlade ogledal tud i mednarodni sejem tehnike i n se sprehodi l po beo-

N a posvetovanju predstavnikov inozemstvu i n objav l ja t i pogoje kar je i t d . P r i vsem tem pa je gostinsko - turistične dejavno- za letovanje p r i nas. Nekatera čudno, da se v hotelsko šolo v sti i z našega okraja , k i je bi lo gostišča bodo v pr ihodn j i sezo- L j u b l j a n i (kjer se vzgaja sposo-pred k r a t k i m v K r a n j u , so ugo- n i n u d i l a celo večji popust pred ben kader : d i rek tor j i , šefi recep-tov i l i , da tolikšnega ob iska go- sezono i n po nje j . cije itd.) n i vp i sa l nihče z G o ­stov po v o j n i še n i bi lo. P r e d - Kritično pa so ocen i l i tud i le- renjske. Nobena občina tud i n i videvajo, da bodo letos ze lo po- tošnjo preskrbo s sadjem i n ze- razp isa la štipendij za to šolo. večali skupno vrednost prometa, lenjavo v nekater ih turističnih Va jenske šole za gostinsko k i bo samo v gost instvu dosegel k ra j ih . Največ so govor ih o po- s t roko sp loh še n imamo. Zato poldrugo m i l i j a rdo dinar jev. Že man jkan ju kva l i f i c i r an ih de lav- so sk l en i l i , da se na B l edu usta-to kaže, kako pomembna postaja cev v gost inski s t rok i . Z i m s k i nov i t aka šola. Gos t insk i obrat i gostinsko - turistična dejavnost tečaji, k i j i h s pomočjo okrajne doslej n i so spre jemal i vajencev tud i za gorenjsko gospodarstvo, zbornice pr i re ja jo na B l edu , v v uk. Letos j i h bodo spreje l i p r - podpredsed. Z IS Edva rd K a r d e l j

N a povečani ' ob isk gostov je Boh in ju i n v K r a n j s k i gori l ahko v i h 25, pr ihodnje leto pa 30 do pr i r ed i l svečan sprejem. V če-precej vp l i va l o to, da so naša le ublažijo pomanjkanje v po- 35. Tako upajo, bodo v nekaj podjetja dost i pred sezono sez- možnem kadru . Pomanjkanje pa l e t ih nadomest i l i pomanjkanje nan i l a domače i n tuje potovalne se najobčutneje opaža n a de- naraščaja v tej važni gospodar-i n turistične agencije o pogojih l o vn ih mest ih za kuhar je , na ta- s k i dejavnost i . K . M . i n cenah turističnih uslug. H k r a ­t i p a je večji ob isk z last i tu j ih gostov, posledica letošnjih o la j ­šav s po tn imi l i s t i i n car ino, zgodnja poletna vročina i n , se razume, tud i ugodnih cen na ­sprot i d rug im deželam.

Zas topn ik i malone vseh naših večjih gost inskih podjetij so na posvetovanju men ih , d a k l j u b letošnjemu uspehu ne kaže v i ­deti vse rožnato. Z l as t i še, ker je prav letošnja sezona pokaza­la nekatere s labost i , k i j i h bo treba prej a l i slej odprav i t i .

P r v i pogoj za uspeh p r ihod ­nje sezone so nespremenjene

R A Z P R A V A O N O V I H T A R I F N I H P R A V I L N I K I H

Tokrat - konkretno V dvorani De lavskega doma

predstavniki našega političnega n a Jesenicah, so se v sredo zno ­va sestal i p reds tavn ik i s i n d i ­ka ln ih pododborov Železarne. Razprav l ja l i so o pred logu no­vega tar i fnega p rav i ln ika - za

u £ metalurška podjet ja in rudn ike . Vsak s ind ika ln i pododbor je po

trtek z jutraj se je v i sok i gost odprav i l na krajši obisk v S lo ­veni jo. Po ogledu L jub l jane in L i tos t ro ja je nekako ob polenaj-

Ob ukinitvi Mlinskega podjetja Trata

Kolektiv je soodgovoren G l avni krivec računovodja —

in celo brez Občinski l judsk i odbor v Škof j i po ugotovi tvah finančne inspek- bo rn ik i prepričani, da je pod-

L o k i je b i l pr i s i l j en u k i n i t i M l i n - cije presegajo 7 mi l i jonov d inar - jetje rentabi lno. K o m i s i j a iz pod-sko podjetje na Tra t i . K temu jev. jet ja Žito-moka, k i je pred p r i -

K o je pred približno t remi me-usluge. Vsaj b is tven ih r a z l i k ne ffa je vzpodbudi lo malomarno sme b i t i ! Do 1. septembra bodo gospodarjenje v podjetju. Zarad i vsa gostišča dostav i la cenike za pomanjk l j i ve kontrole p r i pre-pr ihodnje loto. T a k o bo moč vzemanju i n oddaji b laga, so pravočasno sk lepat i pogodbe v nastal i ogromni pr iman jk l j a j i , k i m o k a v L jub l j an i , so b i l i v s i od

poslovanje poj i tv i jo pregledala seci l judsk i odbor sprejel p r i - m I i n s k e f f a Podjetja na Tra t i , pa stanek za pripoj i tev M l inskega J e . uG°tovila nasprotno precejš-podjetja T ra ta k podjetju Žito- ? j e P r i"™nJkI.JaJe. Samo moke

je manjka lo preko 120.000 k i l o

ses tanku, k i je b i l v petek, zno ­va razprav l ja l s člani ko lek t i va o novem tar i fnem prav i ln iku in zbra l konkre tne predloge. P o ­novni sestanek je b i l zato zelo živahen. Po izredno pestr i r a z ­prav i so se pr iso tn i zed in i l i naj bi b i la najnižja postavka v t a ­r i fnem prav i ln iku 8500 dinarjev, najvišja pa 65.000 dinar jev m e ­sečno. Spreje l i so tud i sklep, naj bodo vse tar i fne postavke v razponu, da b i se lahko p r i do ­ločevanju konkre tnega zneska upoštevali delovna doba i n s t r o ­kovna usposobljenost. V ta r i f ­nem p rav i l n i ku naj b i b i l upo ­števan tud i dodatek za lokaci jo , k i naj b i b i l f iksen. H k r a t i bi mora l t a r i fn i prav i ln ik vsebo­vat i tud i pooblast i lo, da podje t ­je lahko izplačuje po las tn i u v i ­devnost i dodatke de lavcem na t i s t ih de lovnih mes t ih in za t i ­ste pokl ice , za katere je p r e ­majhno zanimanje in so zato

gramov. Nadal je n i bi lo "n ik j e r nezasedeni. S t em bi se prepre -

Podjetje brez tehtnice

evidence

3.000 vreč i n nekaj drugega drobnega inventar ja .

Tako opozorjen, je l judsk i od­bor takoj posla l v podjetje i n ­venturno komis i jo i n ta je ugo­tov i la , da so pr imanjk l j a j i na ­stal i de loma zaradi izredno m a ­lomarnega poslovanja v podjet­j u , de loma pa zaradi prisvaja-

čila »ozka grla« v kva l i f i kac i j sk i s t r u k t u r i zaposlenih. Na ses tan­k u so b i l i prav tako vs i mnenja , naj b i se osebni dohodki nad plačami po ta r i fnem p rav i l n i ku razde l jeva l i četrtletno.

Zas topn ik i s ind ika ln ih podod­borov jeseniške železarne so ob koncu poudar i l i , da je treba

nja i zde lkov i n druge lastnine doseči na Združenju v Beog ra -

V. Kranjska M D B »Andreja Žvana - Borisa« pomaga ure ja l i stanovanjsko naselje Zlato polje

podjetja s strani posameznih članov ko lek t i va . Ev idence v podjetju sploh n i bi lo. Ime l i n i ­so n i t i skladiščnika, k i b i k o n ­t ro l i ra l prevzem i n odpremo b la ­ga, n i t i tehtnice, da b i blago tehtal i . Celotno knj igovodstvo je b i lo skrajno malomarno ure­jeno. V o d i l ga je bivši las tn ik m l ina . O n je ime l hk ra t i v pod­jet ju tudi največjo besedo.

N i dvoma, da b i bi lo m l insko podjetje na Tra t i lahko renta­bi lno. Imet i b i moralo le boljše vodstvo i n organi delavskega uprav l jan ja b i mora l i bolj sk r ­beti , kako se gospodari v pod­jet ju i n kdo gospodari z n j im . V z r o k i , zakaj podjetje n i bi lo rentabi lno, so jasn i . K e r niso posledica ob jekt i vn ih težav, mar ­več izključno osebnih pomanj ­k l j i vos t i , je sklep Občinskega l judskega o d b o r a v Škofji L o k i . naj se podjetje uk ine prav i l en .

(Nadal jevanje na 3. str.)

du , da bo osnova nagrajevanja v gospodarstvu predvsem s t o r i l ­nost ter kva l i t e ta i n količina pro izvodnega blaga, upoštevajoč tehnično opremo posameznih podjet i j iste s troke.

V. kranjska MDB-2 krat udarna

Okra jn i štab M D B je že d r u ­gič prog las i l V . k ran j sko M D B »Andreja Žvana - Borisa« za udarno. M lad inc i pomagajo p r i komuna ln ih del ih v K r a n j u . Z a ­rad i mar l j i vos t i j i h je Okra jn i štab doslej že enkrat pohval i l , enkrat pa prog las i l za udarno brigado. Br igada , k i je sestav­l jena iz goren jsk ih srednješol­cev, bo delala mesec dn i . Delo bodo zaključili v soboto, 30. av ­gusta.

K R A N J , 29. A V G U S T A 1958

Državni sekre tar za zunanje zadeve Koča P o -povič, k i je vod i l jugos lovansko delegaci jo na i z ­rednem zasedanju Genera lne skupščine O Z N , je v ponedel jek odpotoval iz New Y o r k a v Jugoslav i jo .

Ameriška vo jska je i z s t r e l i l a v ponedel jek nov umetn i satel i t »Explorer o« . I zs t re l i l i so ga z opo­rišča na Cape Canaveratu . Nov i satel i t tehta 17 kg i n je b i l namenjen proučevanju kozmičnih žarkov. Satel i t n i dosegel zemel jske pot i .

L i banonsk i m in i s t e r za f inance Šader je i z jav i l , da je L ibanon zapros i l za ameriško pomoč v p r i ­bližnem znesku 100 mi l i j onov dolarjev, da bi u r e ­d i l svoje finančne razmere .

V Beograd je pr ispe l v ponedel jek podpredsed­n i k pol jske vlade P jo t r Jaroševič. P o l j s k i državni funkc ionar bo v Jugos lav i j i nekaj dni na pr i va tnem ob i sku kot gost predsednika Centra lnega sveta Zveze s ind ikatov Jugoslav i je Svetozar ja V u k m a -noviča.

Ameriška podmorn ica na a tomsk i pogon »Nau-tilus« je p r ip lu l a v ponedel jek v nevvvorško p r i ­stanišče in tako dosegla nov rekord . A t l a n t s k i ocean je namreč prep lu la v manj kot 7 dneh. P o d ­morn i ca je prep lu la 5040 k m dolgo pot od P o r t -landa v A n g l i j i do New Y o r k a pod vodo.

Grčijo je zajel v ponedel jek vročinski va l , k i je dosegel 47 stopinj Ce lz i ja . Ta vročinski val , k i je p rodr l v Grčijo iz Severne A f r i k e , je povz ro ­čil t ud i ve l iko pomanjkanje vode ter vrs to gozdnih požarov.

Na povabilo uprave beograjskega se jma tehnike in tehničnih dosežkov je pr ispe la v torek v B e o ­grad delegaci ja Nac ionalnega centra za zunanjo t rgov ino F ranc i j e . F rancoska delegaci ja, k i jo t v o ­r i jo s t r okovn jak i za posamezne panoge industr i j e , bo ostala v Beogradu več dn i .

Ameriško leta lstvo je v torek uspešno i z s t r e ­l i lo medkont inen ta ln i i zs t re lek »Snark« na c i l j na južnem A t l a n t i k u . Pot do Cape Canavera la do c i ­l ja je b i la dolga 9600 k m .

Alžirski komandos i so v torek zažgali pe t ro -le jsko skladišče v pristanišču Marse i l l u . Razen t e ­ga so naprav i l i ve l iko gmotno škodo v 16 ve l i k ih skladiščih benc ina in pet ro le j sk ih ra f iner i jah ši­r o m po F r a n c i j i .

Komandos i so napad l i t ud i vojaške po l ic i j ske garaže. P r i t e m so padl i 4 po l ica j i i n 2 Alžirca. Sledi le so množične aretaci je Alžircev po vsej F r a n c i j i .

V začetku septembra odpotuje v Bagdad gospo­darska delegaci ja jugos lovanske vlade, k i bo s preds tavn ik i v lade repub l ike Irak proučila možno­s t i , da b i medsebojne gospodarske s t ike razširili. Ob tej priložnosti bo najbrž sk len jen tud i p rv i t r ­gov insk i sporazum med obema deželama.

Sodišče ameriške države A labama je obsodi lo na smrt črnca J i m m v j a VVilsona, k e r je »oropal« belopolto s tarko . U k r a d e l j i je 1 dolar in 95 c e n ­tov. VVilsonu so sod i l i po zakonu, k i določa smr tno kazen za razbojništvo in na podlagi katerega so do ­sle j obsodi l i na smr t 4 l jud i — same črnce. Kazen nad obsojenim bodo izvršili 5. septembra. G u v e r ­ner A labame je pre je l v zvez i s t em številna p r o ­testna p isma iz Z D A in tuj ine .

V četrtek se je sestalo V rhovno sodišče Z D A in obravnavalo rasno raz l ikovanje v L i t t l e Rocku . Nac ionalno združenje za napredek drugopo l tn ih l judstev je protes t i ra lo p r i V r h ov n e m soijšču z a ­rad i zavlačevanja integrac i je v L i t t l e Rocku , k i jo je zajamčilo ape lac i jsko sodišče v Saint Lou i su .

L J U D J E IN D O G O D K I

Danski predsednik pri nas M l

I Z D A J A Č A S O P I S N O P O D J E T J I » G O R E N J ­S K I T I S K « / U R E J U J E U R E D N I Š K I O D B O R

O D G O V O R N I U R E D N I K S L A V K O B E Z -WIK I T E L E F O N U R E D N I Š T V A S T . 397 — r E L E F O N U P R A V E S T . 475 / T E K O Č I R A ­Č U N P R I K O M U N A L N I B A N K I V K R A N J U •07-70-1-135 / I Z H A J A O B P O N E D E L J K I H IN P E T K I H / L E T N A N A R O Č N I N A 906 D I N ,

M E S E Č N A N A R O Č N I N A M D I N

Te dn i je p r i nas v gosteh predsednik i n zunanj i min is te r danske v lade Hans K r i s t i j a n Hansen . Naša v lada in naše l judstvo so spreje l i v isokega go­sta kot državnika, k i je v med­narodnem življenju znan kot za­govornik m i r u , i n kot človeka, k i je s svo j im de lom dal ve l i k pr ispevek danskemu de lavske­m u g ibanju .

Hans K r i s t i j a n Hansen se je rod i l v podeželskem danskem mestecu C h r u s u kot s in delav­ske družine. T a ga zaradi s k r o m ­nih dohodkov n i mogla pošiljati v šole, zato se je mlad i Hansen izučil t i skarskega pok l i ca . K o t mlad delavec je k m a l u stopi l v vrste organiz iranega de lavstva in se tam akt ivno udejstvoval , hkra t i pa je v večernem času ob iskova l delavsko univerzo in jo tud i dokončal. M l a d i s trokov­n i delavec je k m a l u zapust i l svoj pok l i c , ke r je prevze l od ­govorne naloge v danskem de­lavskem g ibanju. I zvo l i l i so ga za sekretar ja soc ia lnodemokrat-ske stranke, pozneje pa je so­deloval tud i v mednarodni m l a ­d insk i de lavsk i zvez i . M e d zad­njo vojno je K r i s t i j a n Hansen akt i vno i n zelo uspešno sodeloval v boju prot i nacističnim okupa ­torjem. Skupa j z bivšim pred­sednikom danske v lade Hedtof-tom je organiz i ra l i legalno i z ­selitev l jud i , k i j i m je grozi lo koncentrac i jsko taborišče. Že prej znani politični delavec s i je zdaj še povečal s impat i je l j u d ­stva i n je b i l takoj po vo jn i ena izmed najbol j popu larn ih oseb­nosti na Danskem. Sodelova l je v več v ladah kot t rgov insk i i n finančni minis ter , pred nekaj le t i pa je izredno uspelo delo delegacije, k i jo je vod i l v Združene države A m e r i k e . Te ­daj so ga imenova l i za zunanje­ga min i s t ra . Dve let i pozneje — po smr t i predsednika Hedtof ta — ga je par lament i z vo l i l za predsednika vlade, hkra t i pa je

Hansen prevze l tudi predsedni ­ško mesto v soc ia lnodemokrat-s k i s t rank i .

Danska je članica At lantskega pakta . K o t zahodna dežela in važna strateška postojanka se n i mogla izognit i te zveze, čeprav b i j i notranje razmere bol j na ­rekovale , da b i ostala i zven blo­k o v s k i h vojaških organizaci j . Po ­litično življenje na Danskem prav za prav usmer ja socialno-demokratska s t ranka — ta je s k r a t k i m i pres ledk i z različnimi koa l i c i j sk im i komb inac i j ami na oblast i že dvajset let — si p r i ­zadeva, da b i v danih okolišči­nah ka r najbolje ured i la gospo­darske in socialne razmere v de­želi. Gospodarstvo je namreč zašlo pred nekaj le t i v težave, ker je b i l zahodni t rg prenatr ­pan s kme t i j sk im i p r i d e l k i — z g l avn im i zvozn im dansk im b la ­gom. To je b i l povod, da se je v l a ­da pod Hansenov im vodstvom pred dobr ima dvema letoma

energično lo t i l a nekater ih k r i ­tičnih gospodarskih vprašanj, hk ra t i pa je tud i na mednarod­nem prizorišču zavzela stališča, k i so b i la popolnoma drugačna, kakor j i h je zahtevala A t l an t ska zveza od svo j ih članic. Danska n i odobravala francoske po l i t ike do Alžirije, obsojala je Angleže v sporu z Grčijo zaradi C i p r a i td. , a največ s impat i j s i je p r i ­dobi la l an i , ko se je odločno u p r l a zahtevi Združenih držav Amer ike , da b i v o k v i r u A t l an t ­skega pakta zgrad i l i na danskem ozeml ju raketna oporišča.

M e d Dansko i n Jugos lav i jo se je v zadnj ih le t ih razv i lo nor­malno sodelovanje, ka j t i tako ta nord i j ska dežela kakor naša dr ­žava si pr izadevata, da b i raz­v i l i st ike — trgovinske i n druge gospodarske, ku l turne i n politič­ne s čim večjim številom dežel brez raz l ike ne glede n a nj ihov notranj i ustro j .

J E L O T U R K

V četrtek dopoldne se je danski predsednik pel ja l skoz i K r a n j na B l e d

kratko, vendar zanimivo V S A K D A N 140 L J U D I

N A T R I G L A V U V času od 14. do 23. avgusta

1.1. se je povzpelo n a v r h T r i ­g lava 1400 l j u d i a l i povprečno 140 na dan. V i s t em času se je na T r i g l a v skem domu na K r e d a ­r i c i us tav i l o 4253 p lan incev (dnevni povpreček 425). Odročne koče, k a k o r n . pr . Staničeva k o ­ča, so deležne manjše pozornosti (1640 obiskovalcev) , to l iko bolj ob i skan i pa so domov i , kamor je l ahko p r i t i t ud i z av tomob i l i (Aljažev dom v V r a t i h , p l a n i n ­ska postojanka na Vršiču itd.). Povsod je opaz i t i v i sok odstotek tujcev, med k a t e r i m i s icer pre­v laduje jo N e m c i i n A v s t r i j c i , vendar je l ahko srečati tud i S k o ­te, Švicarje i n druge.

- zk TRAKTORIST I G O R E N J S K E

ODŠLI V N O V O M E S T O Danes, v petek 29. avgusta

z ju t ra j , je odšlo iz K r a n j a v N o ­

vo mesto 6 t raktor i s tov , k i so na okra jnem prvens tvu t r a k t o ­r is tov zasedl i najboljša mesta , na republiško tekmovanje , k i bo tra ja lo 3 dn i . Goren j sk i t r a k t o ­r i s t i bodo nastop i l i v m lad insk i in članski konkurenc i . Na to tekmovanje so se Goren jsk i t r ak t o r i s t i dobro pr ip rav i l i . P r ed republiško komis i jo bodo m o ­ra l i odgovor i t i na precej t eo re ­tičnih vprašanj o agro tehn ik i , s t ro jeznanstvu, motoroznanstvu , p rometn ih predp is ih in drugem, p r i praktičnem de lu pa bodo mora l i pokazat i h i t ros t in k v a ­l i teto oranja.

CESTO IZ K R A N J A IN T R B O J

BODO A S F A L T I R A L I

Cesto iz K r a n j a do Trbo j so pričeli as fa l t i ra t i . P r v i odsek iz K r a n j a do Čirč bo izde lan iz grobe spodnje in finejše zgo r -

O B R A Z I I N P O J A V I I Z H V A L E Ž N O S T I . . .

Krojaček — vsaj tako so m u p r a v i l i — je b i l navaden delavec. Čudno, kaj? L e kakšen naj b i b i l , den imo, nenavaden de lavec ! L jud j e v ko l ek t i vu , k j e r je bdi Krojaček zaposlen, so hotel i s tem samo povedat i , da je njegovo de lo bolj navadno i n zato tud i man j vredno, kot de lo osta l ih .

T e m u p r imerno so Krojačka tud i upoštevali. K o so de l i l i s tanovanja v -novih b l ok ih , k i j i h je zgra ­d i l o podjetje, so Krojačka spregledal i , čeprav n i i m e l stanovanja. Sele k o se nihče n i hote l v se l i t i v po lk le tno stanovanje, so se spomn i l i nan j i n m u ga — mi los tno dode l i l i . V s i so b i l i prepričani, da j i m mora Krojaček b i t i za to s i l no hvaležen. In nihče ne more reči, da j i m tud i n i b i l ! Saj je mož prvič d o b i l pošteno streho nad glavo, zase i n za precej številno družino.

Toda tud i hvaležnost ima svoje meje ! Ot roc i vseh s t rank so l ahko počeli k a r so hote l i .

C e so nared i l i kaj napak, se je vedno našlo op ra ­vičilo. Krojačkovi mnogokrat n iso sme l i s to r i t i n i t i t istega, k a r je b i lo dovol jeno! K o je Krojačkov s i ­nek nekoč sedel n a stopnicah, m u je sosed temelj i to izpras.i l hlače, k e r je baje o v i r a l hojo.

Vse gospe, od gospe direktor jeve , do računo­vodje i n poslovodje, so bi le druga z drugo zelo pr i jazne. S Krojačkovo ženo sp loh niso govor i le ! O njej pa seveda v e l i k o !

Celo otroc i so začeli posnemati odrasle. Najpre j

so neko l i ko 'boječe i n od daleč začeli zmer ja t i K r o -jačkove. Po t em so že od bliže meta l i kamenje v vežo. Nazadnje so j i m po l om i l i vse cvetje pod okn i . K o so se žogali, so nalašč meta l i žogo v okna.

Krojačkovi so potrpežljivo prenašali to početje. Iz hvaležnosti!

Toda tud i hvaležnost ima svoje meje ! Krojačkovi j i h sicer ne znajo določiti. Občutek

nujne zapostavl jenost i v podjetju, k j e r pač spričo manjvrednega de la man j ve l ja , prenaša Krojaček v pr ivatno življenje. T u pa m u ga razne gospe raz ­n i h u radn ikov še stopnjuje jo ! O n pa s i ne upa po­vedat i , da ga tako početje sostanovalcev bo l i i n žali. L e kaj b i b i lo potem v službi?

Pos tav imo torej m i meje hvaležnosti! P r edvsem: k o m u mora b i t i Krojaček hvaležen za

stanovanje? D i rek to r j ev i ženi? M o r d a računovodjevi a l i poslovodjev i? M o r d a n j ih možem?

Ne ! Hvaležen mora b i t i v s emu ko l ek t i vu , vsaj t is t i ožji skupnos t i , k i je omogočila gradnjo stano­van j . Hvaležen mora b i t i p r a v tako i n prav to l iko kot vs i s tanova lc i !

T a m pa, k j e r naj b i hvaležnost pomeni la uve l jav­l janje »zaslužnih« posameznikov, t a m kjer b i se pod njeno k r i n k o hote l i uve l j av i t i v pr i va tnem življenju zastare l i nazor i , k i v pro i zvodnih odnosih vse bolj i zg inja jo — tam je meja hvaležnosti!

A B C

nje p last i . Sredstva za as fa l t i ­ranje je dal ObLO K r a n j . Cesto iz Čirč do Prebačevega, k i je bi la as fa l t i rana že lani bodo s a ­mo poprav i l i , odsek iz Prebače­vega do Trbo j pa je že pričela as fa l t i ra t i pred dnevi Okra jna uprava za ceste.

-an

R E K O R D N O ŠTEVILO T U R I S T O V

K l j u b temu, da Radov l j i c i p r i ­man jku je hotelov, se je ra z ra ­s la v močno ob iskano turistično središče n a Goren jskem. Višek sezone je b i l v Radov l j i c i med 1. i n 15. avgustom, ko je število gostov vsak dan preseglo število 500.

Turistično društvo Radov l j i ca je v letošnji sezoni organiz i ra lo vrsto i z le tov z avtobusi v bliž­nje i n oddaljenejše kraje . Vseh iz le tov je bi lo 22.

R.

N O V T E L E V I Z I J S K I O D D A J N I K N A K R V A V C U

Gradbeno podjetje »Pro jekt « iz K r a n j a je začelo grad i t i n a K r v a v c u nov te l ev i z i j sk i oddaj­nik. Stavba bo v e l i ka 6 X 12 m, antena odda jn ika pa v i soka 50 metrov. De la hodo predv ido­ma zakljiičena pr ihodnje leto. Za gradnjo bodo potreboval i 400 ton gradbenega mater ia la . S p r a v i l i ga bodo na gradbišče s posebno vlačil no žičnico, k i jo bodo v nas lednj ih dneh mon t i ­r a l i .

N O V MOST ČEZ L IPN ICO

Okra jna uprava za ceste v K r a n j u bo v septembru pričela grad i t i železobetonski most na L i p n i c i p r i K r o p i . Most , k i bo spel jan čez L ipn ico , bo v isok šest i n dolg šestnajst met rov t e r bo vel ja l po predračunu 4 mi l i jone dinar jev. Most bo do ­grajen konec leta.

-an

K R A N J S K I D I J A K I P O T U J E J O P O J U G O S L A V I J I

P re t ek l i teden je odšlo i z K r a ­nja 41 k r a n j s k i h d i jakov , k i so letos dovršili sedmi razred g im­nazi je na ekskurz i j o po Jugos la ­v i j i . D i j a k i si bodo na tr i teden­skem potovanju po Jugos lav i j i ogledal i ku l tu rne i n druge zna­menitost i b ra tsk ih repub l ik .

V O L I T V E V ZADRUŽNE S V E T E 9. N O V E M B R A

Po od loku Izvršnega sveta L R S je določen rok za razpis vol i tev v zadružne svete od 15. septem­bra do 30. novembra letos. Okra j ­na zadružna zveza v K r a n j u je zarad i lažjih p r ip rav i n enotnega postopka predlagala U O kmet i j ­s k i h zadrug, naj razpišejo vo l i t ­ve 9. novembra . H k r a t i je v sre­do razposla la vsem zadrugam nova p rav i l a kmet i j ske zadruge i n navod i la za izvedbo vol i tev.

- an

S I N D I K A L N I O D B O R ŽELE­Z A R N E J E S E N I C E Z A O B S T O J JESENIŠKE M O J S T R S K E i N TEHNIČNE S R E D N J E S O L E

S ind ika ln i odbor Železarne Jesenice je na eni zadnj ih sej razprav l ja l o de lu mojs t rske in tehnične srednje šole na Jesen i ­cah. Prišel je do zaključka, da je nadal jnje delo omenjenih šol nujno in predlagal uprav ­nemu odboru Železarne Jesen i ­ce, dokončno ured i tev statusa in vzdrževanja šol. Vp i s v šolo naj bi b i l vsakole ten in se s i n ­d ika ln i odbor ne s t r in ja z odlo­čitvijo, da se letos v I. letnik d i jakov ne spre jema. Mo j s t r ska šola naj b i bi la izključno za t i ­ste di jake, k i so že v delovnem razmer ju , tehnična srednja šo­la pa naj b i imela dva oddelka, in s icer oddelek za redne di jake in oddelek za di jake - delavce. Po predlogu S ind ika lnega od ­bora naj b i se dajale štipendije v ob l ik i skrajšanega delovnega časa le d i j akom 2., 3. in 4. r a z ­reda, medtem ko b i b i l i d i jak i prvega razreda brez štipendij.

N O V E KAMNIŠKE U L I C E Nekatere kamniške ul ice so te

dni dobile nove napisne table s številkami. Tako je bi la p r e ­imenovana u l i ca od k lanca do tovarne usnja v Sadnikar jevo ul ico, u l i ca med nov imi b l ok i na Zapričah je Župančičeva, n a ­prej pa Trd inova , K e r s n i k o v a in Jurčičeva u l i ca .

B I S E R N A P O R O K A V S E N I C N E M

V nedel jo sta zakonca M a r i j a i n F r anc Perko praznova la re­dek jubi le j — 60. obletnico n j u ­nega zakona — k i sta ga doča­ka la v vas i Senično p r i G o l n i ­k u . Moža, k i je po pok l i cu čev­l jar , poznajo daleč naoko l i , nič manj pa njegovo ženo. Ob viso­k e m jub i l e ju , b isern i porok i , j i ­ma tud i m i i skreno čestitamo!

NESREČE N E P R E V I D E N K O L E S A R

V torek prot i večeru sta v R a ­dov l j i c i trčila motor ist Jože Z u ­pane i n kolesar F ranc Simčič. K a r a m b o l je z a k r i v i l kolesar, k i je p r i tem utrpe l lažje telesne poškodbe. Škodo na motor ju so ocen i l i n a 10.000 d inar jev . To je ponovno opozori lo neprev idn im kolesar jem, saj prav on i večkrat zarad i nepremišljenosti povzro­čajo nepotrebne nesreče.

Z A V T O M O B I L O M V D R E V O V Retečah p r i Sko f j i L o k i je

b i la v torek hujša prometna ne­sreča. F ranc Debe l jak se je s svo j im osebnim av tomobi lom za ­lete l v drevo ob cesti . V z r o k ne­sreče je še neznan. Debel jak je b i l p r i t em lažje poškodovan, medtem ko je dob i l hujše po­škodbe Stane Remškar i z Škofje Loke , k i je b i l tud i v avtomo­b i lu . Skoda na vo z i lu — 100.000 dinar jev .

2 - L E T N A Z D E N K A U T O N I L A V torek popoldne se je pr ipe­

t i l a na Jesenicah tragična ne­sreča, za katero b i l ahko r ek l i , da so jo z a k r i v i l i starši. Zdenka Golob, k i j i je bi lo šele dve le t i , se je sama i g ra la ob Sav i . Ne ­nadoma se je znašla v vod i i n ker n i b i lo nobenega poleg, da b i j i priskočili na pomoč, se je utopi la .

P R I P O D I R A N J U B U K V E S E J E S M R T N O PONESREČIL Pre t ek l i teden se je p r i pod i ­

ran ju bukve v d o l i n i P lan ice smrtno ponesrečil Jože Cuznar rz P lan ice . Poko jn i je b i l star 35 let i n je zapust i l ženo i n dva o t roka ; b i l je zelo mar l j i v delavec v je­seniški železarni, član Gas i l ske ­ga društva i n Gorske reševalne službe.

K R A N J , 29. A V G U S T A 1958

Kolektiv je soodgovoren

»Kakšna so zagotovi la, da bo tako nagel gospodarski vzpon.

(Nadaljevanje s 1. str.) do konca leta p o k r i l vso izgubo«. Vprašanje, o katerem se v zve- Ma l omaren odnos do splošne

* i z uk in i t v i j o podjetja mnogo l judske imovine , je hkra t i odraz razpravlja pa je, kdo je k r i v , da njegovega odnosa do nove d r -8 e je l judsk i odbor v tem p r i - žavne uredi tve sploh. Podjetje naeru odločil za najhujši ukrep? je vod i l tako, da je bi lo pred-

Vsekakor je soodgovoren za to vsem prav zanj . K o l i k o je ime la celoten ko lekt i v . De lavsko uprav - od tega skupnost — ožja a l i šir-Uanje v podjet j ih se je že t o l i - ša — to ga, kaže, n i dosti b r i -ko utrdilo i n dobilo tako močno galo! K o ga je l ak tu r i s tka opo-Pravno in mater ia lno osnovo, da zor i la , naj b i se v podjetju uved -res n i več mogoče va l i t i vse l a vsaj osnovna evidenca, jo je krivde samo navzgor. Res je, da zav rn i l i n j i n i dovo l i l , da b i je v manjših podjet j ih, kakršno jo vod i la . M e d de lavc i je po i z ­je bilo M l i n s k o podjetje na T ra t i j a v i predsednika upravnega od- k i ga p lan predvideva, tud i ures delavstvo še pod v e l i k i m v p l i - bora zagovarja l tezo, da » j e v « m vod i ln ih uslužbencev i n je treba delat i to l iko, da bodo p r i -delavsko upravl janje večkrat šli skozi«. zSolj na pap i r ju . Res je tud i , da Neka j k r i vde pa je tud i na n»beden član ko l ek t i va M l i n s k e - l judskem odboru, oz i roma ustrez-8 a Podjetja Tra ta n i t i v podjetju n i h organih L O . Predvsem b i n<ti izven njega n i javno govo- l judsk i odbor mora l stalno za-*™ o k a k i h napakah p r i gospo- sledovati gospodarjenje v pod-darjenju. Nasprotno, nekater i so j e t j ih na svojem območju. Po -C e l o i zkor i s t i l i položaj i n se m a n j k l j i v a inšpekcijska služba •sebno okoriščali. seveda tako delo onemogoča. N a

°e l k r i vde nosi tud i d i rektor občini tud i ne b i smel i pust i t i p °d je t j a . B i l je sicer preprost na položaju direktor ja , človeka, "dinar, k i je vodenje podjetja k i tej funkc i j i zdaleč n i b i l kos. zaupal predvsem računovodji, a Posamezni l judje na občinskem

0 ga ne oprošča odgovornosti , l judskem odboru so nadalje pre­dam se n i dosti br iga l za pošlo- več ver je l i gospodarskim zmož-V a n j e . K e r n i b i l dorasel položaju nost im računovodje, k i je b i l v S e Je bolj ukva r j a l z d robn imi n j ihov ih očeh »star maček« i n * a d e V a m i k o t z v o đen j em pod- sposoben gospodarstvenik. P r i ­jetja. Drug i so potem i zko r i s t i l i mer M l inskega podjetja na T ra t i |° slabost i n gospodari l i po svo- je dokazal , da teorije o s tar ih ,

dobr ih gos-podarstvenikih, v ob­dobju izgradnje nov ih družbeno­ekonomsk ih odnosov, stoje na šibkih nogah.

- i k

Iz perspektivnih načrtov gospodarskega razvoja naših občin

Osnova - večji delovni učinek Razgovor s predsednikom loške občine Jožefom Nastranom

Perspek t i vn i p lan, k i so ga odborn ik i obeh zborov loške ob­čine temelj i to pretres l i i n končno tudi spreje l i , je izraz v e l i k i h nalog, k i so j i h preb iva lc i občine odločeni i zpo ln i t i v obdobju do 1961. leta. Z a i lustraci jo samo nekaj številk: od leta 1956 do 1961 odpr l i uislužnostne delavnice, bo vrednost narodnega dohodka naras la za približno 800 mi l i j o ­nov dinarjev, a l i za 53,5 %. S k u p n a vrednost narodnega dohodka bo v le tu 1961 dosegla 2 m i l i j a rd i 292 mi l i j onov dinarjev.

j e l i sk lep , da opros i t imo to leto dišča močno pogrešajo vodovod, a h pa morda tud i dl je vseh d a - kanal izac i jo , pa šolo za n j ihove jatev obrtn ike , k i b i n a novo otroke i n podobno. Vse to je že

predvideno v perspekt ivnem n a ­črtu. Seveda bodo mora l i p reb i ­va l c i • p r i uresničevanju teh že­lja sodelovat i tud i sami .

Je. Rači icunovodja, ki je bil prav­

zaprav »duša« podjetja, nosi tu­di glavni del krivde za tako sta-nJe. Kako je organiziral eviden-c ? in računovodstvo, smo že na­v a l i . Razen tega pa si je pri-

scil tudi drugačne vrste raz-°sja. Sprejemal je obiske in

m gostil ter se obnašal kot gospodar v podjetju, česar je bil ajen še iz prejšnjih časov.

tr a v lagodno si je znal urediti Udi osebno življenje. Ko je ta-,° Po svoje krojil usodo podjet­j i J e brez dvoma imel pred ®cmj e n s a m cjjj — dobiti pod­a j e nazaj v lastne roke. Saj se , e brž ko je zvedel, da bodo ""djetje ukinili, ponudil, češ *ce bi bil ta mlin spet moj, bi

Karambol pod k*Vavško žičnico

Prikolica z gramozom je razbila dva avtomobila

V sT u d i v torek, 26. avgusta, kot e te dn i , je bi lo na odhodni

g ° s t a j i krvavške žičnice dokaj l v ahno . N a pa rk i rnem prostoru

a°t m ° t o r j i vseh vrst , osebni v t omob i l i , avtobusi i t d .

toda dva osebna avtomobi la e Ust i večer n i s ta več v rn i l a v

k°uno. K o sta se n juna lastni -

Proizvodi »Oljarice"

Britof v novi obleki

Tovarna ras t l i nsk ih olj »Olja­rica« Br i t o f je v ponedel jek p r i ­čela s po i zkusn im po ln jen jem j ed i ln ih ol j v l i t r ske steklenice . Po i zkusno polnjenje je dobro uspelo. V 8 urah bodo lahko n a ­po ln i l i 1800 stek lenic , tako da bodo v vseh t r eh i zmenah s t o -čili v s tek lenice skora j 80 %

Ce j i m bo to uspelo, bodo p l an izpolnili,« je m e n i l tov. predsed­nik .

»K j e i n ko l iko računate na po­moč preb iva ls tva p r i i zpo ln jeva­nju nalog, k i j i h postavl ja per­spekt ivn i načrt?«

»Precej je gradenj, k i so s icer

153 SREČNIH T ra t i še vedno grade, pa

ŽIVLJENJE N A T R A T I Po tem k o je b i l razgovor s

predsednikom občine končan, smo se sprehod i l i po L o k i . Skoz i stoletja se malone n i nič spre- Na meni lo . Z o z k i m i u l i c am i , k a m - tud i po d rug ih okoliških k ra j ih n i tn im i por ta l i , obok i čez cesto je gradbena dejavnost dokaj ži-i n lepo ohran jen im gradom nad vahna . Predsednik občine je z mestom, sod i L o k a med najlepše očitnim zadovol jstvom povedal , spomenike baročne ku l ture . da bodo do leta 1961 zgrad i l i 153

Sele v zadn j ih le t ih se je tam stanovanj . Vsekakor lep uspeh! v načrtu, a je n j ihova rea l i zac i ja mars ika j spremeni lo . P rep l eska l i Te gradnje bodo ve l ja le 377 m i -odv isna od občanov. Sem sodijo so hiše, u r ed i l i ceste, olepšali l i jonov d inar jev . T u d i za zgrad-predvsem vodovodi , e l ek t r i f i ka - trgovine i n druge lokale . Čeprav be prosvetne dejavnost i bodo c i ja posameznih vas i , k i so še olepšano i n preurejeno, mesto pr i speva l i okrog 90 mi l i j onov d i n . brez e lektr ike . Prepričani smo, svoje podobe n i spremeni lo ; H k r a t i so določili 54 mi l i j onov d a bodo p r i t ak ih de l i h l judje zgneteno je na k u p z vsemi sre - za ceste. U r e d i l i i n as fa l t i ra l i pomagal i . V Puštalu so preb i - dnjeveškimi značilnostmi i n spo- bodo predvsem cesto, k i vod i v a l c i p r ed lansk im nared i l i vodo- m i n i . Ponekod so te značilnosti preko Zabnice do K r a n j a . Z a ta -vod sami . Pos tav i l i so svoj vo - še jasnejše i n lepše kot kdaj ko imenovane negospodarske i n -dovodni odbor i n občina j i m je ko l i . Domačini so namreč to de- vest ic i je bodo torej porab i l i fcili-samo pomagala.« diščino pretk lost i z vsako obno- zu 700 mi l i j onov dinarjev. G l a v -

»Katere so najotipljivejše stva- vo i n preure janjem namerno še na zasluga tolikšne invest ic i jske poudar i l i . Ponosni so na Loko sposobnosti v kor ist preb iva ls tva i n na spomine pre tek l ih stolet i j , gre seveda industr i j i . Ta je n a m -

Niso se pa odrek l i novemu živ- reč skupnemu narodnemu do-predsednika l j en ju i n napredku . Zategadelj hodku občine pr ispeva la žepred-

je nedaleč od L o k e — na Tra t i l ansk im 65,6 %. Kme t i j s t v o je

r i v perspekt ivnem načrtu, k i bodo l judem izboljšale življenj­sko raven?«

To vprašanje je neko l iko začudilo.

JOŽE N A S T R A N

ničen?« Tako približno smo v p r a ­šali predsednika občine Jožeta Nastrana.

»Vse je odv isno od delovnega učinka,« je de ja l predsednik. »Večji de lovn i učinek ne m i s l i -

dnevne proizvodnje ol ja. Ostalo mo doseči z večjim naporom de-olje bodo še naprej po ln i l i v lavcev, marveč z boljšo organ i -pločevinaste 20 k i l og ramske zaci jo de la , z mehanizaci jo — s kante. Tehnično vodstvo tovar - tehničnim napredkom.« Poveda l ne predv ideva, da bodo k m a l u je tud i , da so loška podjetja, l e -prenehal i po ln i t i i n prodajat i j e - tos zapos l i la že to l iko delavcev, di lno olje v 200 k i l o g ramsk ih kot je predv ideva l načrt do k o n -železnih sodih , ke r so za m a - ca leta. V pr ihodne bo treba p r i nipulac i jo nepr ik l adn i in manj zaposlovanju nov ih delavcev bolj h ig ienski . V okusno opremljene paz i t i , ka j t i perspekt i vn i načrt steklenice bodo po ln i l i na jbo l j - še posebej poudarja, naj se z a -ša jed i lna ol ja. Tovarniška cena posluje čimmanj delavcev, p r ed -steklenice olja bo 262 d in . vsem i z d rug ih kra jev . Pač pa

Skoraj vse potrebne stroje za J e tr,ebaJ* ^o^mim omogoči-novo polnjenje s tek len ic so i z - ^ ;

d a ^ l a h k o C H n v e c

delal i s t rokovn jak i remontne

oz iroma vozn ika , vračala s rvavca, s ta se lahko že od d a -

S£ Prepričala, da sta n jun i v o -. te še zanimivost za številne

9lea a ice. Siv, eleganten »Ope 1

upitan« je ležaj dokaj razbi t

delavnice tovarne. K u p i l i so le nekaj sestavnih delov. Vodstvo tovarne se že ukva r j a z m i s l i ­jo, da bi stekleno embalažo sča­soma zamenja l i z embalažo iz trde bele plastične snovi . Taka posoda se ne bo razb i la in bo imela daljšo življenjsko dobo.

Z nov im načinom polnjenja je tovarna i zpo ln i la dolgoletno željo potrošnikov in trgovske mreže. P ro i zvod i tovarne v nov i obleki bod naprdaj že v nekaj dneh.

-an

red i l i . »Ste prepričani, da bodo na

vseh področjih in v vseh de­lovnih kolektivih izpolnili per­spektivni načrt in dosegli po­stavljene naloge?«

» V neka te r ih p r ime r ih ne po- ostvar i tv i jo načrta se bodo b i

Na Trati končujejo delavci škofjeloškega gradbenega podjetja »Tehnik« lep stanovanjski blok, v katerem bo že to jesen dobilo stanovanje 32 družin. Enaka stanovanjska hiša z 32 sta­novanji bo vseljiva prihodnje leto. V ta stanovanja se bodo vselile družine delavcev iz »Jelo­

vice« in »Gorenjske predilnice«.

»Ves načrt je pr i re j en tako, da bo njegova ostvar i tev v k o ­rist p reb iva l s t vu vse občine. Z

vsem. V »Seširju« n . pr. imajo zelo zastare l obrat. Ce ga bodo uspe l i obnov i t i , d vomim, da b i l ahko dosegl i v p l anu po-stval jene naloge. Za rekonst ruk­cijo predvidevajo 40

— v z k l i l o nove življenje. T ra ta daleč zadaj s 13,8 %, za tem obrt — obširni t r a vn i k i ob železniški s 54 m i l i j on i , mestna kana l i za -postaji , je že zdavnaj spremeni la ci ja z 29 m i l i j on i i n komuna lne svojo podobo i n nosi danes po- naprave z 8 %.

stveno izboljšali življenjski po- dedovano ime docela neuprav i - P r i skupnem dohodku občine ne goji prebiva lcev . V tem obdobju ceno. Tamka j so leto za le tom v pr ihodn j ih l e t ih pa so s i i n -

bomo porab i l i precejšnja s red - r a s l a indus t r i j ska podjetja i n dus t r i j sk i de lavc i napr t i l i še več-stva za preuredi tev t rgov in i n stanovanjska poslopja. Nobenega j i delež. V Lesno- indust r i j skem izboljšanje preskrbe, za nove dvoma n i : Tra ta se spremin ja v obratu bodo povečali pro izvod-

mi l i j onov c e s t e i n druge komuna lne napra- središče gospodarske dejavnost i njo vezan ih plošč, »Gorenjska bj ve. Z l a s t i bomo sk rbe l i za razvoj škofjeloške občine. Zato zavze- predilnica« bo povečala zmog-

ma tud i v perspekt i vnem načrtu l j i vost svo j ih obratov, ko l ek t i v d inar jev . S t em denar jem zgrad i l i i n op remi l i nov oddelek obrtništva. Uslužnostnih de lavnic za i zdelovanje bare lk nameravajo tud i druge oddelke, občutno premalo. Zato smo spre-

R A Z G O V O R P R E D D E L I T V I J O ČISTEGA D O H O D K A V P O D J E T J I H

Samo uspehi lastnih rok sinejo v osebne dohodke Naloge in odgovornosti delavskih svetov in zborov proizvajalcev

Povečati različnih strok je v Skof j i L o k i P e t l e t n o g a gospodarskega razvo- »Odeja« bo povečal proizvodnjo ja občine v idno mesto. za 150% i t d . T u d i podjetj i »Mo -

Seveda tud i potreb ne manjka , tor« i n » S K I P « bosta podvo j i l i V zadn j ih l e t ih so na desni i n vrednost proizvodnje. Te naloge l e v i s t ran i ceste zrast la številna pa zahtevajo izboljšanje opreme, poslopja. To pa n i dovol j . P r e - strojev i n zagotovitev boljših de-b iva lc i tega industr jskega s re - l o vn ih pogojev. K. M.

S S O D N I H K L O P I

k 9rapj p 0 ( j p a r k i r n i m nas ipom. W a

u 9 a » žr tev« — modr i V o l k s -S j D

9 e n — pa je b i l na robu n a -3? stlačen kot škatla vžigalic.

lo i ? v . e š k i h ž r t e v k s r e č i n i b i ~ Torl voz i la so b i la prazna. Vsej9 u 9 l b a n J e o škodi, k i je i <akor ve l ika , so se križala ^ar

b 2 a nekaj mi l i jonov.

krivd n e s r e č e 3 e

kirr • p r i z a d e t i n voznikov. P a r -ptj|V Prostor namreč v i s i za n

D ' i z n 0 10 stopin j . Na zgor -fia ^ k o n c u so v t e k u gradbe-^ek p r i z a j e m a n j u potoka pe,.a; T J a je t i s to popoldne p r i -p j a l . t r a k t o r , last K Z Cerk l j e , t\je i C o naloženo z gramozom, de lavsk i svet podjetja dolžan pobudo, oz i roma na zahtevo merjenja i n u k r e p i za izboljša- v lomov, skupno v r n i l a ' d o m o v . K d o r je dober državljan pa kaj Ori^ C a k o v a n ° s e J e p r i ko l i ca razložiti v periodičnem obračunu zbornice a l i s ind ikatov , nadz i ra nje organizaci je dela«. Priročnik T u sta seveda kaj k m a l u do- takega že zarad i tega ne bo po-j P e l a in z vso težo zdrve la i n v zaključnem računu od kod i n razprav l ja o uporabl jan ju je že izšel te dn i . Interesenti ga b i l a zvezo z re f lektant i za i l e - čenjal, ker t rp i p r i tem ugled i P x °* ter treščila v t am s to - i z v i r a čisti dohodek. Navest i Bredstev i n de l i t v i čistega dohod- l ahko naročijo p r i založbi »No- galno pot v tuj ino. Tako sta pred naše domovine, za katero je bi lo

C a vozi la

prišlo brez

N o v i predp is i o de l i t v i celot­nega dohodka nalagajo gospodar­s k i m organizac i jam posebno dolžnost. Ugotov i t i morajo, k a k ­šen de l čistega dohodka je p lod pr izadevanja delovnega ko l ek t i ­va na eni , i n kaj je posledica g ibanja tržnih cen 'in splošnih pogojev poslovanja, na drug i s t ran i .

Samo t i s t i de l čistega dohodka, k i j e posledica pr izadevanja k o ­lekt i va , sme de lavsk i svet gO- n i uspeh podjetja v poslovanju, spodarske organizaci je razde l i t i z last i v produkt i vnos t i dela. na de l za osebne dohodke i n na P r a v tako mora razprav l ja t i v de l za sk lade . T i s t i d e l čistega tem sm i s lu okra jn i zbor pro iz -dohodka pa, k i je posledica raz - vajalcev v pr imeru , da de lavsk i n i h d rug ih okoliščin, mora v ce- svet ne spre jme priporočil ob-

rezultat t rga i n ne uspeh ko l ek ­t i va , ra zde l i l tud i na osebne do­hodke.

Sredstva podjetja so družbena last. Zato i m a družba prav ico nadz i ra t i , k a k o gospodarska or­ganizaci je ta sredstva uporab­ljajo. Občinski zbor pro i zva ja l ­cev mora s .posebno pozornostjo spreml jat i i n proučiti de l i tev či­stega dohodka ter obrazložitev delavskega sveta k de l i t v i , sploš-

Mreža družbenega nadzorstva ||fl|||U\||j ac i zpopolnjuje še s pravico f i - | | | | | | | u u l U nančnih i n d rug ih inšpektoratov.

De l avsk i svet podjetja mora K l j u b t emu, da je že mnogo o t rok i , p r i pobegu čez državno torej imet i jasno s l i k o o tem. a l i l jud i , k i so tvegal i pobeg preko mejo. Te l j ud i sta pr ipe l ja la vse i z v i r a večji dohodek podjetja meje, našlo v tu j i n i namesto od Novega mesta do L i n z a v iz pr izadevanja ko l ek t i va , a l i je »obljubljene« dežele, le t rpko gornj i A v s t r i j i i n zato seveda posledica ugodne tržne kon junk- razočaranje, se še vedno najde- preje la dokaj mas tn i zaslužek ture i n mehan i zma trga. jo mnogi , k i nasedejo »omam- — 360.000 dinar jev , od ka te r ih je

Nesporno je to eno najtežjih n i m vabam tujine«. So pa tudi K o k a l j dob i l , če m u kaže ver jet i , vprašanj. Zato so podjetja o z i - l judje, k i pr ire ja jo sistematične samo 100.000. Ep i l og tega pobega roma de lavsk i svet i postavl jeni pobege čez državno mejo, seve- je b i l ka j k l ave rn . V L i n z u je pred težko nalogo, kako na j t i da za masten zaslužek. begunce pr i j e la po l ic i ja i n j i m

Eden teh, V l a d i m i r K o k a l j , se pr i skrbe la boljši »kruh« za z a ­je pred dnev i zagovarja l pred pahi . Beden konec pa je b i l Okrožnim sodiščem v L jub l j an i , b l i zu tud i K o k a l j u , ker n i našel ker je pred letom pomagal 11 pr imernega zaslužka, jo je spet

Eden g lavn ih pokazatel jev, a l i osebam iz sosednih r epub l ik čez m a h n i l v domov ino i n se tu k l j u b

ekonomsko uetemeljeno razlago za t i s t i d e l čistega dohodka, k i so ga predv ide l i za osebne do­hodke delavcev.

organizaci je. P rav i l oma sodijo zahteva, da razprav l ja t i dohodk i v sk lad osnovnih stvareh ok ra jn i zbor. sredstev, v sk lad obra tn ih sred stev in v reze rvn i sk l ad .

teh l o l i vnest i v sk lnde eo.snori-irsko činskeea zbora nro i zva ia lcev i n j e d e l o v ™ ko lek t i v S svo j im p r i - mejo. P r i t em donosnem poslu bremenom, k i j i h je nos i l , s am _ I 5 ! 5 L V S k _ a d ! , g ^ ^ a r f k c ' „ ^ * ! g a ™ J a V 1 ? zadevanjem dosegel večji doho- m u je pomagal n e k i domačin z j a v i l oblastem.

dek, je naraščanje p rodukt i vno - Jezerskega. S t em sta že leta Take i n podobne so zgodbe st i de la . 1956 pobegni la preko meje i n naših »mejašev« i n b i se iz n j i h

O tem <bodo našla podjetja ko- ker v tu j i n i n is ta našla zaposl i t - t is t i , k i j i m potepuška žilica, i n ristne napotke v priročniku ve, sta se potem k o je K o k a l j želja po »dobrem« zaslužku ne »Produktivnost, osnovni pojmi , dl je presedel v zaporu zaradi da m i r u , lahko mnogo naučili. P r i d e l i t v i čistega dohodka je

Nadzorstveno prav ico družbe i m a tud i republiški zbor pro i z ­vajalcev. O n l ahko na lastno

K. M. mora razloge, zarad i ka t e r ih b i ka posameznih gospodarskih or-morda do l čistega dohodka, k i je ganizaoij.

va proizvodnja-. v L jub l j an i . Ing. M . H .

l e tom pomagala 11 osebam, med darovan ih preveč življenj, n j i m i so b i l e celo t r i matere z -jf-

K R A N J , 29. A V G U S T A 1958

ZDRAVNIŠKA SLUŽBA Zdravs tven i dom K r a n j , Po l j ­

s k a pot 8, telefon 218, naročila za prevoz bo ln ikov , telefon 0-4.

Od Stražišča do B i t n j a sem i z ­gubi la roza jopico. Na jd i te l ja naprošam naj jo prot i nagradi v rne na nas lov : Z a v r l Olga , B i tn je . 1462

MALI OGLASI

P r i v a t n i k o m ne m a l i h oglasov pred Cena m a l i h oglasov je : p r ek l i c 20, i zgubl jeno 10, ostalo 12 d i n od besede, naročniki ima jo 20 odstotkov popusta.

Tako j sprejmemo vajenko in pomočnico. Krojač, F ranc V i d ­mar , K r a n j , T i t o v t rg 13. 1473

Spre jmem fanta za pomoč v gospodarstvu. Osta lo po dogo-

Vespo 54 prevoženo 14.000 k m voru . Z o r m a n V i n k o , Šenčur 113. prodam. Petrovič, Z la to polje, 1474 K r a n j . K r a n j . 1453 Iščem gospodinjsko pomočni-

Ugodno prodam lep zaprav- co v dopo ldanskem času ah sta l -objav l jamo Ijivček, 4 pare popo lnoma nov ih no. Nas l o v v og lasnem odde lku, vplačilom. osi z a d v a zapravljivčka i n ne - 1475

kaj dobro ohranjene kon jske K u p i m rabl jeno žensko kolo — opreme. Hrova t Pave l , Jesenice, n i važno katere znamke. Nas lov Gosposvetska 41. 1464 v og lasnem odde lku . 1476 " godno prodam. D r u l o v k a 48 p r i

jemnino a l i po dogovoru. Nas lov v og lasnem odde lku. 1489

Sobo išče m lad strojni k l j u ­čavničar. Plača dobro. Vse osta­l o po dogovoru. Ponudbe poslat i v og lasni oddelek pod »Gorenj­ska«. 1490

P r o d a m 3 nova okna z ro leta­m i 90 X 100 cm. Pegam, K i d r i ­čeva 33, K r a n j . 1491

P rodam radio »Tes la« 53 i n rabl jeno pohištvo. Na r tn i kova 5,

1492 Sobo v L j u b l j a n i n u d i m za

sobo v K r a n j u študentu a l i štu­dentk i za šolsko leto 1958/59. Po ­nudbe oddat i v og lasni oddelek pod šifro »Tekstilna«. 1493

Voz (zapravljivček) skoraj nov

P r o d a m kolesa za voz i n teht- Izgubl jen dežnik se dobi K r a n j u .

Te le fonska številka naročni- ni™. Nas lov v og lasnem odde l - Gregorčičevi u l i c i 15 1477 škega i n oglasnega odde lka j e : K r a n j 475.

Spre jmemo v službo šoferja B kategori je, strugar ja i n avto-mehan ika . Nastop službe možen takoj . Plača po tar i fnem p r a v i l n i ­k u . Interesent i naj se jav i jo p r i »Avtoservisu« Jesenice. 1450

P r o d a m več voz ovsene i n pše­nične slame mešane z lucerno. Enega kon ja l i p i canca s polno opremo, 2 težka voza, 1 zaprav-l jenec. P redmet i so n a vpogled vsak dan. — K o b a l F ranc , Obr t ­niška 7, Jesenice. 1452

Izgubi l sem denarnico z d o k u ­ment i p r i Sav i n a J a m i . N a j d i ­te l ja naprošam naj prot i nagra­d i v rne n a naslov Zasavska 16, K r a n j . 1461

k u . 1465 P r o d a m dobro ohran jen gepelj.

Nas lov v og lasnem odde lku . 1466 Ugodno prodam osebni avto

F ia t . Ogled Sk. L o k a , Po l j anska c. št. 7 1467

P r o d a m 100 gajbic. Sp. B e l a 10. 1468

K u p i m kravo dobro mlekar i co . Nas lov v og lasnem odde lku. 1469 s t v o > K lane , K r a n j .

P r odam žensko i ta l i jansko k o - K u p i m prašiča 50 kg težkega lo. Nas lov v og lasnem odde lku , i n psa ovčjaka mladega. Tavčar,

1470 Posavc 12, p. Podnart . 1481

P r o d a m vz id l j i v štedilnik na 2 i n p o l plošči. Gregorčičeva 15.

1478 K u p i m 2 m 3 suh ih hras tov ih

plohov 5 cm. Planinšek Ivan, m i ­zarstvo, K r a n j . K l ane . 1479

Spre jmem vajenca za m i za r ­sko obrt. Planinšek Ivan, M i z a r -

1480

Tovarna usn ja »STANDARD«, K R A N J

s p r e j m e mlajšo pisarniško moč z nekaj prakse . Nastop službe tako j a l i po dogo­voru . Osebne a l i p ismene pr i jave spre jema uprava podjet ja. "

Spre jmem takoj vajenca elek-troinštalaterske stroke. Zupan Janez, elektroinštalater, Podhom p r i B l edu . 1471

Spre jmem

Iščem sobo v bližini K r a n j a . D a m nagrado 6.000 d in . Nas lov v og lasnem odde lku . 1482

P r i p rav l j ena sem pomagat i v 2 vajenca. Močnik gospodinjstvu. Nas l ov v oglas-

Peter, pečarstvo, K r a n j , Tavčar­jeva 51. 1472

SPOROČAMO, D A J E IZŠEL N O V I Z E M L J E V I D M E ­STA K R A N J A Z S E Z N A M O M U L I C IN VAŽNEJŠIH O B J E K ­TOV. Z E M L J E V I D J E P R I K U P N O O P R E M L J E N . Dobite ga v k r a n j s k i h t ra f i kah in kn j i ga rn i po so l idn i ceni .

K o m i s i j a za sklepanje i n odpovedovanje de lovn ih raz­mer i j Veleželeznine M E R K U R iz K r a n j a razpisuje de lovna mesta za

2 A D M I N I S T R A T O R J A (-ke) za komerc ia ln i oddelek P o g o j : srednja s t rokovna šola a l i admin is t ra t i vna

šola z daljšo prakso ter znanje strojepisja 2 S A L D A K O N T I S T A (-ke)

P o g o j : srednja strokovna šola a l i nepopolna srednja šola i n na jmanj 3 leta prakse v kn j igovodstvu.

Nastop takoj a l i po dogovoru. Interesenti naj pošljejo svoje ponudbe na upravo podjetja.

n e m odde lku . 1483 Zamen jam stanovanje. Enosob-

no družinsko stanovanje z vse­m i p r i t i k l i n a m i v K o p r u zame­n jam za enako a l i večje v K r a ­n ju . Ponudbe pos lat i n a upravo »Glasu Gorenjske« v K r a n j u pod šifro »Na morju«. 1484

Izgubi la sem rdečo jopico od Preddvora do St rah in ja . N a j d i ­tel ja naprošam naj jo pro t i n a ­gradi v rne n a nas lov Zelič, Zg . Dup l j e 6. 1485

P rodam gajbice za jabo lka a l i k romp i r . Nas lov v og lasnem od ­de lku . 1486

K u p i m večjo kombin i rano omaro - orehov furn i r . Kidrič Ivan, Pa r t i zanska 33, K r a n j . 1487

Spre jmemo takoj k leparskega pomočnika i n vajenca. Smole j A l o j z i j , K r a n j . 1488

D a m posoji lo za dograditev stanovanja v K r a n j u . Posoj i lo se obračuna brezobrestno z na -

q o r c n # Odkar je l jub i te l j em K r ­vavca priskočila na pomoč še žičnica, sem tud i jaz, navz l ic

neznosnemu revmat i zmu, po ­s ta l vnet hr ibolazec. Tore j n i golo naključje, da zadnje čase zelo pogosto ob isku jem K a m n i k in okol ico . Navse ­zadnje n i s ta K a m n i k in K r ­vavec tako grozno oddal jena drug od drugega. O Nanes lo je tako, da sem pre t ek l i t eden spet s t i ka l po kamniških u l i cah . V K i d r i ­čevi u l i c i s em nalete l na gručo mar i bo r sk ih i z le tn ikov . Razg ledova l i so se po bliž­n j i h hišah i n na vse pretege ug iba l i : »Tale bo p rava ! Ne, onale . . . « Pa sem se v l j u d ­no vmešal v razgovor, m i ­sleč, da j i h tare jo s tanovan j ­s k i prob lemi . P rav t i s t ik ra t sem poizvedoval o tej k a m ­niški nadlog i in mars ika j zvedel . Takole sem začel: »Če iščete t is to družinsko stanovanje, k i bo prosto in vsel j ivo še pred z imo, se z a ­man mučite. Je že oddano! Na jmanj 12 pros i l cev se n a ­deja, da ga bodo dobi l i . K a ­ko tud i ne, ko pa so celo na Stanovan jskem uradu t rdno prepričani, da ima s leherni med n j i m i prav ico do n a j ­boljšega stanovanja. K a k o bodo pa eno stanovanje r a z ­de l i l i med 12 prosi lcev, pa le ne vem!«

»Nak, stanovanja pa ne iščemo,« so m i r e k l i i z l e t n i ­k i , »pač pa b i rad i vedel i , v ka te r i hiši se je r od i l pes­n ik Rudol f Ma is te r . Saj mora b i t i nekje vz idana spominska plošča.« # Iz s t i ske nas je rešil n e ­k i meščan, k i nas je takole poučil: »Spominsko ploščo iščete, ka jne? Pa je ne boste našli. P r e d vojno je b i la v z i ­dana v t i s t i hiši; t amka j se je r od i l Mais ter . Le ta 1941 so ploščo sne l i in jo sprav i l i na podstrešje sosednje hiše. Menda iz bojazni , da je o k u ­pator ne bi razb i l . Po osvo­

bodi tv i so b i l i pa s časom tako na tesnem, da se še spomni l i n iso nanjo. K a k o tud i b i , ob tolikšnih g r a d ­njah . . . Sicer je pa plošča stvar ku l tu re . K u l t u r a pa prav i , naj b i se za postavi tev plošče na prejšnje mesto pobrigala mestna komuna la . Tam pa spet pravi jo , da je b i l Mais ter general in bi morda k lub rezervn ih o f i c i r ­jev . . . «

Zda jc i so začeli mar ibo rsk i i z l e tn ik i b ra t i v r l emu m e ­ščanu take levite, da m i je kar sapo j ema lo : škandal, sramota, in nazadnje : »Mi Ma i s t ra bolj cenimo, kot n j e ­govi rojaki!« © K o sem se t i s t i k ra t v r a ­čal preko Šenčurja v K r a n j , me je na t i s t i ces t i tako p r e -ruka lo , da sem se šele dva dni nato spomni l , k je sem hodi l . Pot le j sem začel r a z ­mišljati, če ne b i kaza lo c e ­ste Šenčur — K r a n j čimprej poprav i t i . Te ceste se n a m -re5 zelo rad i poslužujejo ob iskova lc i žičnice na K r v a ­vec. • No, če že govor im o žič­n i c i , naj povem še tole . V vasic i G r a d u je prostor za »parkiranje« koles, z ne po ­sebno m i k a v n i m opozor i lom na d e s k i : »Shramba koles na žičnici«. Men im , da je malce nerodno povedano. Nekdo, k i je v slovenščini dobro pod ­kovan, utegne razumet i , da ima celo žičnica posebne gondole za shranjevanje k o ­les. Jaz b i t i s to »na žičnici« kar prečrtal. 9 Pa dovolj o t e m ! Zdaj pa skočimo v boh in j sk i kot . — K o sem pred nekaj dnevi p a -berkova l po vaseh v oko l i c i Bohin ja , sem se prepričal, da imajo tukajšnji p reb i va l ­c i precej smis la za spome­niško zavarovanje objektov, celo t a k i h iz bližnje p re t ek ­

lost i . K a r premis l i te , še v ed ­no najdete stare table z n a ­p isom »okraj Radovljica«, če­prav tega okra ja že zdavnaj n i več. # P r i vseh m r t v i h in živih pek ih sem pr isege l , da ne s top im v pekarno na Golniški cest i v K r a n j u vse dot le j , dokler ne bom zavarovan. Trenutno pa še razmišljam, za ko l i ko b i se zavaroval . — Da vas ne bo pest i la r ado ­vednost, v am povem nas l ed ­n j i dogodek.

M i n u l i teden se je v ome­njeni pekar i j i mud i l a neka mat i z o t rokom. Nenadoma pa se je sprožila ob steni stoječa deska za zlaganje k ruha (menda je obnjo z a ­del pek) in zgrmela nič h u ­dega slutečemu o t roku na nogo. Rezul tat — z loml jen p r s t ! © Nekatere t rgov ine v M e d ­vodah so še vedno brez n a ­p isn ih desk. Ob to sem se že pred l e tom spotakni l , pa je figo zaleglo. Zdaj pa kot kaže, se bo le obrni lo na bo ­lje. Zvede l s em namreč, da je sk len i lo Turistično d r u ­štvo Medvode, p r i sk rbe t i t em t r gov inam napisne deske v lastn i režiji. Napos led n i m a m nič zoper t o ; da bodo le t a ­ble na svo j ih mest ih . # Iz zaupnih v i rov sem zvedel , da se v K r a n j u in po osta l ih k ra j ih Goren jske p r i ­pravl ja jo precej širokopotez-ne demonstrac i je . Hudiča, pa bo le ne rodno ! D e m o n s t r a n ­t i bodo goren jsk i dojenčki, ke r j i h skrbne mamice — hočeš, nočeš, moraš — p r i ­vajajo na opravl janje potreb v stranišču. K a j pa hočejo, ko pa na vsej Goren j sk i n i moč kup i t i nočnih posod za naše najmlajše.

Vas pozdrav l ja Vaš

Bodičar

•STORŽIC«, K r a n j : 29. avgusta ob 16., 18. i n 20. u r i češki bar­v n i f i l m » P O K O R N O J A V ­LJAM« . 30. avgusta ob 16., 18. i n 20. u r i češki ba r vn i f l i m » POKORNO JAVLJAM« , ob 22. u r i p remiera jug. f i lma »POIŠČI V A N D O KOS« . 31. avgusta ob 10. u r i jug . f i l m »POISCI V A N D O KOS« , ob 14. u r i amer. barv. f i l m »DE-STRI « , ob 16., 18. i n 20. u r i če­ški ba r vn i f i l m » POKORNO JAVLJAM« .

» P A R T I Z A N « , K r a n j : 29. avgu­sta ob 20. u r i f rancosk i f i l m » B R A N I M S V O J O L J U B E ­ZEN« . 30. avgusta ob 20. u r i amer. ba r vn i v l s tav i s ion f i l m » P L A V O L A S A ZAPELJ IVKA « . 31. avgusta ob 20. u r i ameriški ba rvn i f i l m »DESTRI « .

» T R I G L A V « , K r a n j : 30. avgusta ob 20. u r i amer. barv. f i lm »DESTRI « . 31. avgusta ob 17. i n 19. u r i amer. barv. v l s t a v i ­s i on f i l m » P L A V O L A S A Z A ­PELJ IVKA« .

»SVOBODA« , Stražišče: 30. av ­gusta ob 20. u r i franc. f i l m

., » B R A N I M S V O J O L J U B E ­ZEN« . 31. avgusta ob 10. u r i amer. ba r vn i f i l m »DESTRI « ter ob 16., 18. i n 20. u r i amer. f i l m » D A M A IZ SANGHAJA« .

N A K L O : 30. avgusta ob 20. u r i premiera jug . f l ima »POISCI V A N D O KOS« . 31. avgusta ob 16. in 18. u r i amer. barv. f i l m »DESTRI « ter ob 20. u r i franc. f i lm » B R A N I M S V O J O L J U ­BEZEN«.

»RADIO « , Jesenice : 29. avgusta ob 18. i n 20. u r i i t a l . f i lm »DE­K L E T A Z 04«.

» P L A V Ž « , Jesenice : 29. avgusta amer. ba rvn i f i lm » D O L I N A NAS ILJA « ob 18. i n 20. ur i .

B L E D : od 29. do 31. avgusta mehiški f i l m - l jubav, d rama » U M I R A M SREČNA«. V petek i n soboto ob 18. i n 20.30 u r i . V nedeljo ob 14., 16., 18. in 20.30 u r i ter dopo ldan ob 10. u r i mat ine ja .

R A D O V L J I C A : od 29. do 31. av­gusta amer. glasb. barv. c ine-maseope f i l m »PREKINJENA MELODIJA« . V petek i n sobo­to ob 20. u r i . V nedeljo ob 16., 18. i n 20. u r i .

L J U B N O : 30. i n 31. avgusta ame­riški barvn i f l i m »TROBEN­T E OPOLDNE« . V soboto ob 20. u r i . V nedeljo ob 16. i n 18. u r i .

» SORA« , Škoija L o k a : od 29. do 31. avgusta amer. barv. f i lm » IGRALEC IZ MISISIP IJA« .

» K R V A V C « , Ce rk l j e : 30. i n 31. avgusta amer. barv . f i lm »S IN A L I BABE« . V soboto ob 20. u r i . V nedeljo ob 15., 17. i n 20. u r i .

NAŠ NAROČNIK P R E J E L Z A V A R O V A L N I N O

Državni zavarova ln i zavod, Po ­družnica Radov l j i ca , n a m je spo­ročil, da je izplačal J e r i Z i r o v -n i k i z Šenčurja, 20.000 dinarjev, ker se je n j en mož, k i je b i l naročnik »Glasa Gorenjske«, smrtno ponesrečil.

NOČNA TOČA V noči od ponedel jka na t o ­

rek je med hudo nev ihto pada­la dlje tud i toča v do l in i Črni pod Kamniškimi p lan inami ter je znatno ok lest i la pr ide lke.

Up ravn i odbor Obratne ambulante »TISKANINA« v K r a n j u razp isuje mesto

M E D I C I N S K E S E S T R E za idus t r i j sko higieno.

Pogo j i : absolv i rana šola za medic inske sestre. — P r ed ­nost imajo medic inske sestre s prakso v prevent ivn i de­javnos t i v tovarn i ( t ekst i ln i indust r i j i ) . — Plača po uredbi. Enosobno stanovanje zagotovl jeno. Prošnjo poslat i na zgorn j i naslov najkasneje do 15. septembra 1958.

RAZP IS Gos t inska zborn ica okra ja K r a n j sporoča, da so v okraju

K r a n j še prosta učna mesta v nas ledn j ih gos t insk ih podjetji in gostiščih:

Pa rkho t e l B l ed , 1 natakar , 1 kuhar , 1 slašč. vaj . Ho te l Lovec, B led , 1 natakar . Ho t e l Z la torog , Boh in j , 1 natakar , 1 kuhar . Športhotel Pok l juka , 1 kuhar . Gos t i lna Črna prst , Boh . B i s t r i c a , 1 kuhar . Restavrac i ja Ko ro tan , Jesenice, 1 natakar . D o m v P lan i c i , 1 natakar . Hote l Evropa , K r a n j , 1 kuhar , 1 vratar . Restavrac i ja Je len, K r a n j , 1 kuhar . Restavrac i ja Pa rk , K r a n j , 1 natakar , 1 kuhar , 1 slašč. vaj.

K a n d i d a t i naj se zglasi jo v navedenih podjet j ih. Za pojasnil* se lahko obračajo tud i na Gos t insko zbornico K r a n j , Kranj. M lad inska u l i ca 2.

DIJAŠKI D O M V KRANJU bo na j a v n i dražbi dne 3. 9. 1958 ob 10. u r i dopoldne prodal 276 m a o b s e g a j o č z i d a n p r o v i z o r i j na Z latem polju-Kidričeva 4, k i je služil v stanovanjske namene.

Proda ja se komple tna stavba, kakor stoj i , z i zk l icno cen« dinar jev 800.000.—.

S tavba se prodaja pod pogojem, d a jo kupec podere in od­pelje najkasneje do 15. 9. 1958.

P rav i co do dražitve i m a vsakdo, k i pred l i c i tac i jo položi var­ščino d in 20.000.— i n k i dokaže, da je zmožen plačila celotne kupn ine .

tn

N E Z A M U D I T E P R I L I K E ! Vpišite se v D O P I S N I TEČAJ NEMŠČINE a l i ITALIJANŠČINE p r i Dop isn i šoli v L jub l j an i

Oba j ez ika se bosta poučevala n a štirih stopnjah. Prve bodo postopoma posredovale znanje sodobnega j ez ika v govoru i n p i sav i , četrta i zpopoln jeva lna stopnja pa se bo cepi la v dve v e j i :

gospodarskoposlovno, k i bo usposobi la kandidate za pismeno i n ustno poslovno občevanje ter

književnozgodovinska i n estetska, k i bo n u d i l a dop isn iko^ pregled celotne i ta l i janske i n nemške književnosti ob najbolj^ 1" umetniških s tvar i tvah posameznih dob ter najznačilnejših s t ru i

Podrobnejše in formaci je , programe i n pr i jave dobite p r i vse£ s ind ika ln ih podružnicah kako r tud i p r i ok ra jn ih ter o b č i n i odbor ih Z B .

R o k za vp is je 15. september. Člani Z B imajo p r i šolnini popust !

a O B V E S T I L O

Trgovsko podjetje »ŽELEZNINA« Radov l j i ca , obve­šča vse odjemalce bencina ter os ta l ih gor iv i n maziv, da bo vs l ed neustrezajočih varnos tn ih i n d rug ih p r o ­da jn ih pogojev s 1. septembrom 1958 prenehalo s p r o ­dajo gor iv in maziv.

Trgovsko podjetje »ŽELEZNINA« R A D O V L J I C A

Železarna Jesenice razpisuje na temel ju člena 7, 11 in 27 Temel jnega zakona 0 štipendijah natečaj za naslednje

štipendije Z A U N I V E R Z O :

4 za študij na Tehniški faku l te t i — metalurški oddelek 4 za študij na Tehniški faku l te t i — s t ro jn i oddelek 1 za študij na Tehniški f aku l t e t i — oddelek za kemi jo 1 za študij na t ransportno prometnem odseku p r i TVŠ

Beograd 4 za študij na E k o n o m s k i f aku l t e t i 2 za študij na P ravn i f aku l t e t i 2 za študij na Višji upravni admin i s t ra t i vn i šoli

Z A S R E D N J E ŠOLE:

2 za šolanje na TSŠ — s t ro jn i oddelek 2 za šolanje na TSŠ — oddelek za kemi jo

Prošnje za podel i tev štipendije pošljite Železarni J e ­senice, personaln i oddelek — K o m i s i j a za štipendije, n a j ­pozneje do 15. septembra 1958. Prošnji priložite nas lednje : a) prepis zadnjega šolskega spričevala, a l i i zkaz i l a o

oprav l jen ih i zp i t ih , b) potrd i lo o vp isu na fakulteto oz. šolo, c) pot rd i lo o otroškem dodatku a l i potrd i lo o premoženj­

s k e m stanju , d) potrd i lo , da ne prejemate štipendije in e) oceno mlad inske organizaci je a l i študentovske zveze.

P r i podel jevanju štipendij imajo prednost o t roc i p a d ­l ih borcev N O V in o t roc i staršev, k i so zaposleni p r i Že­lezarn i Jesenice , z last i so zaželjeni kand ida t i , k i so dov r ­šili že nekaj l e tn ikov šolanja.

Komis i j a za štipendije Železarna Jesenice

K R A N J , 29. A V G U S T A 1958

STO PREMIER IN TISOČ PREDSTAV PO OSVOBODITVI

Jeseniško gledališče na pragu nove sezone Prva premiera nove gledališke sezone: O. Župančič „Veronika Deseniška"

Pričetek letošnje sezone Ču-farjevega gledališča n a Jesenicah Je v znamenju pomembnega j u ­bileja. P r v a premiera v letošnji

družbenih organizaci j b i se l a h - fundus i to zmore. Pogosto ne zoritev Zupančičeve drame v ko znatno d v i g n i l ob isk i n šte- zmore n i t i dostojne opreme las t - ve rz ih »Veronika Deseniška«. O v i l o predstav tudi na Jesenicah, n ih predstav zato je tud i samo ostalem repertoar ju, k i ga bo Po en šolski i n m lad insk i in odvisno od izposojanja, z last i v Gledališki svet šele * dokončno

sezoni bo h k r a t i tud i jub i l e jna dvoje de l a vsk ih abonmajev b i L jub l j an i . Z dodatn imi sredstv i pregledal i n sprejel , pa drugič ^ t a premiera jeseniškega a m a - na Jesenicah z ma lo dobre vol je za nabavo garderobe, l asu l j , r e - kaj več. -ae-terskega gledališča na Jesenicah Po osvoboditvi . 99 premier v t r i ­najstih sezonah je ime lo 957 p r i ­reditev, k i j i h je obiskalo 334.058 gledalcev, a l i povprečno 349 na Predstavo. Že te številke pove­do dovolj o uspešnosti i n p r i za ­devnosti jeseniških gledaliških amaterjev, h k r a t i pa potrjujejo upravičenost i n potrebo po taki kul turni ustanov i , kot je seda­l e Cufar jcvo gledališče.

Vsestranske izkušnje t r ina js t ih sezon, k i predstavl jajo že lepo ** bogato gledališko tradic i jo železarskih Jesenic , bodo kažipot tudi za novo sezono. K temu Pridenimo l e še izkušnje z go­stovanji po odr ih vsega gorenj­skega kota, k i so so i zkaza la , ne samo kor is tna, temveč tud i n u j ­no potrebna. Kakšne so te izkuš­nje i n potrebe l ahko povedo šte­vi lke: od 147 .gostovanj v t r ina j ­stih sezonah j i h 48 odpade samo na lansko sezono. Čeprav bre-r n ene ta gostovanja precejšnji stroški i n zahtevajo od igra lcev l n ostal ih sodelujočih mnogo na -P°rov i n požrtvovalnosti pa ven ­darle predstavl ja jo v e l i k i n i z ­reden mora ln i uspeh, obenem pa

u d i razširitev umetniškega po-anstva jeseniškega gledališča

na območju občine i n daleč pre­ko nje. V l ansk i sezoni je jese-

P r i zo r iz drame ameriškega d ramat ika A r t h u r j a M i l l e r j a » Lov na čarovnice«. Delo je bi lo u p r i ­zorjeno v režiji i n inscenaci j i Bo jana Cebul ja . To je b i l a hk ra t i najuspelejša upr izor i tev m i ­

nule sezone na Jesenicah.

^ k o gledališče z 48 predstava obiskalo 19 različnih kra jev

s e n j s k e . P r i t em pa deloma Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, de loma pa zarad i pre-o b r emen j enos t i igra lcev v rs t i v a - prav l ahko zagotov i l i ; to so n a m - kv i z i t ov i n podobnega za u p r i -b i l na gostovanje sp loh n i moglo reč pokaza l i t ud i po i zkus i v m i - zori tve jeseniškega gledališča, b i Ostreči. Res je, da večidel ma jh - n u l i sezoni. se znatno povečal tud i fundus, n e dvorane, neko l iko zmanjšajo v novo jubi le jno sezono stote k i D i b i l 2 3 m in ima lno izposoj-Povprečen obisk predstav, zato premiere i n tisoče predstave P a je to l iko hvaležnejše občin- stopa jeseniško amatersko gle-ftvo z last i tam, k jer j i h l e redko- dališče polno bogatih izkušenj, kdo a l i sp loh nihče ne obišče s precejšnjih dolžnosti i n nov ih ku l turn imi p r i r ed i t vami .

POIŠČI V A N D O KOS Premiere domačih f i lmov

so menda še od vsega začet­k a tesno povezane z dvomi in nezaupanjem, k i se po la -ste f i lmskega občinstva, še preden je f i lm rea l i z i ran . — Največkrat je bojazen, da se bodo pr izadevanja f i lmsk ih real izator jev i z ja lov i la , tud i opravičena. To vel ja tud i za f i lm režiserja Žike Mitroviča »Poišči Vando Kos«. — K je so tore j spodrs l ja j i , k i j e m ­ljejo f i l m u ceno?

Brez zadrege lahko t rd imo , da so zelo sol idarno spodrs ­n i l i scenarist , režiser in igra lc i . P r v i pobudnik za n e ­uspeh je nedvomno scenarist F r i d a Filipovič. Vsega obču­dovanja vredna osnovna z a ­mise l zgodbe, k i je sprva obetala obogat i t i naš f i lmsk i repertoar z zanimivo, ps iho ­loško poglobljeno zgodbo, se je razb l in i la v nekakšno r a z ­trgano i n s labokrvno, v f i ­nalu preveč melodramatično k r im ina lno pr ipoved. Seveda »kriminalno« ne kaže j emat i dobesedno, saj man jka f i lmu precej t istega, ka r daje k r i ­m ina ln im zgodbam specifič­no težo.

Režiser Mitrovič se je oči-vidno preveč krčevito ok l e ­pa l scenari ja, da b i mogel i z ­povedat i ka j boljšega. V zve ­z i s t em se g ledalcu nehote v r in ja še eno vprašanje: kje tiči vzrok, da je režiserju Mitroviču, k i dobro pozna A B C režijskih pr i jemov in f i lmsk ih i z razn ih sredstev, to pot tako spodrsn i lo? Naj bo tako a l i drugače — v i s k a ­n ju žlahtne ideje, k i se v delu k a r sama ponuja, se je

režiser i zgub i l . In še in še: f i lm boluje na šibki d i n a m i ­k i , d ialog je neduhovi t in razvlečen, igra pre j s laba kot dobra, vsekakor pa obtiči pod povprečjem.

Zares škoda za zgodbo s tolikšno dramatično s i lo , iz katere b i bi lo moč s spre t -nejšim dramaturškim in r e ­žijskim pr i j emom izluščiti impres ivno komorno f i lmsko dramo. aa

T O L P A Z L A V E N D E R H I L L A

je angleška k r i m i n a l n a f i l m ­ska komedi ja režiserja Char -lesa Cr i ch tona (hkrat i je na ­pisa l tud i scenarij), k i ga nad povprečni n ivo f i lmov te­ga žanra dviga, predvsem i z ­v i r n a zamise l zgodbe. Nobe­nega dvoma n i , da je f i lm po režiji i n i g ra l sk i p lat i , k i sta dob i l i v dramaturško spretno napisanem scenari ju močno oporo, zelo skrbno in spretno izdelan. G l a vna od­l i k a f i lma je vsebina z vse­m i pr imesmi , k i dajejo k r i ­m i n a l n i m zgodbam zgoščeno pr ipoved, napetost i n d inami ­ko dogajanja, k i pa ne i z -zvene grozotno. T emu se i z ­ogne z duhov i t im i satirični­m i domis l i cami , lahkotnostjo in neposrednostjo, k i spravi jo tudi zahtevnejšega gledalca v dobro vol jo in smeh. In še nekaj je, ka r žlahtni f i l m : to pot bomo srečali re-nomiranega igra lca A l eca Guinnesa , k i s svojo odlično igro dokaže, da zna, če je treba, zaigrat i tud i v f i lmsk i komedi j i . Z a karakterno vlogo v f i lmu »Most na rek i Kwa i « je namreč preje l v i soka p r i ­znanja, aa

n ino dostopen tud i os ta l im d r a m ­s k i m družinam.

A r h i v d r a m s k i h de l p r i gle­dališču bo jeseni obogaten z več-

DPD .Svoboda" Lesce ne počiva

SEN KRESNE NOCl * {gjj™ j e z e r u

V m i n u l i sezoni je jeseniško Ušče nos i lo tud i i me po revo lu -Sledališče upr i zor i l o 8 premier z c ionar ju, ume tn i ku i n ro j aku To-^ k o r d n i m številom 102 predsta- netu Cufar ju . V tesni povezavi

k i s i j i h je ogledalo 23.169 z jeseniško »Svobodo«, kako r t u -Lskovalcev, a l i povprečno 237 d i z os ta l imi prosve tn imi d r u -

1 3 Predstavo; vsekakor znaten štvi, bo jeseniško gledališče p r i -uvj

Težnja, da b i ku l tu rno - pro- či so obiskovalce pr i tegni le v točk, i n da je tekst dovol j g lad-svetna društva podpr la pr izade- svoj čarobni krog . Luči, čeprav ko i n izp i l j eno tekel ,

načrtov. Z novo sezono bo gleda- i i m p r i spevkom Prosvetnega ser- vanja tu jsko-prometn ih organov, ne preveč razkošne, so pisani Vse te kva l i te te so bi le seve-v isa v L jub l j an i , vso strokovno je še slabotna. L a h k o rečemo, družbi A tencev i n bajeslovnega da dosežene z ve l iko mar l j i vost -pomoč i n nasvete pa bodo d r a m - da je D P D »Svoboda« iz Lesc spremstva dajale dovol j lesketa jo i n požrtvovalnostjo vseh i g ra l ­ske družine l ahko dobi le p r i z upr i zor i tv i j o Shakespearove i n pravljičnosti. cev i n režiserja Bojana Cebul ja , gledališču, kot doslej . V nov i 6e- praljične komedi je »Sen kresne Ob tako v e l i k i četi igralcev, k i i m a tud i največ zaslug, da je zoni bo gledališče n a pobudo Ob- noči« ob Sobčevem jezeru p r v i mnogi med n j i m i so b i l i prvič upr izor i tev uspela črnskega sveta »Svobod« organ i - znani lec spremenjenih nazorov na odru, so seveda po v igrano- Tako se je v krog letošnjih

v p r ime r j a v i z zadn j im i spevalo svoj delež tud i na d r u - z ira lo tud i rev i jo d r a m s k i h d r u - o v log i l judske prosvete na G o - s t i i n glasovni k u l t u r i prednja- najbolj uspe l ih amatersk ih gle-l r e rn i sezonami. Povprečje o b i - g ih, ne čisto gledaliških področ- ž i n i n z gostovanji amatersk ih i n renjskem. Vse dotlej so društve- čili. O m e n i l b i posebej Spaka , daliških predstav v okra ju — s k a 48 predstav n a gostovanj ih j i h i n se v po ln i me r i vključilo pok l i cn ih odrov (kol ikor bodo na vodstva m i s l i l a , da je n j ihov Egeja, Tezeja, Oberona i n T i t a - stražiške »Dnevnik A n e Frank«, ^ a Je le 202 gledalca na pred- v program vsestranskega izobra- seveda dopuščala sredstva), sploh de lovn i čas z ima, ko v zapr t ih nijo. Druščina atenskih rokode l - bohinjske »Romeo i n Julija«, S t a v o , ka r gre na račun ma jhn ih zevanja najširših krogov naših obogati la gledališko življenje J e - dvoranah posredujejo dramske cev je b i la pr is tno robustna i n cerk l janske »Kral j n a Betajno-d v o r a n . Izkušnje v m i n u l i sezo- de lovn ih l j ud i . sanic i n jeseniške občine. i n druge umetn ine krogu doma- je poživljala predstavo. Uspeh v i « — vključila tud i Svoboda iz 1 1 1 so ™kn™iP <ta ho plfidališčo 7.^. ™ H « n n m W o m na ta or - Torej nemalo načrtov i n dela , činov. Sele v letošnji sezoni je je z last i v tem, da je b i l a ce- Lesc

da Prihodnje mora lo zmanjševati ganizaci ja službe Prosvetnega k i čakajo ne samo požrtvovalni zaživelo mnenje, ^evi lo premier , povečati pa šte- serv isa v sk lopu gledališča. G l e - ko l ek t i v jeseniškega amaterskega b i t i ku l tu rno - umetniško delo

U ° predstav z las t i z gostovanji dališče že sedaj s posojanjem gledališča, temveč tud i nov i , omejeno samo n a z i m s k i cas i n odr ih v jeseniški občini. P r i razpoložljivih rekv iz i tov , garde- pred k r a t k i m imenovan i G l eda - na domačega človeka. Spremi -

g°dnejših de lovn ih pogoj ih bo robe i n l i terature pomaga d rug im listki svet. Naj povemo še to, da n J a n J e Gorenjske v turistično pedališče gostovalo tud i po osta- odrom, toda l e to l iko, ko l i ko r s je za jubi le jno stoto premiero pokra j ino terja od naših ama-

l n k ra j ih Gorenjske. S pomočjo s vo j im i l a s tn im i , zelo sk romn im i sredi oktobra, predv idena u p r i - tersk ih k u l t u r n i h skup in , da s svojo dejavnostjo podpro t u r i ­zem, oz i roma, da obogate živ­ljenje letoviščarjev tudi s k u l ­tu rn im i vrednotami . Izkušnje so pokazale, da tujc i ne žele mo­dern ih viž i n napevov, k i pre-

, plavl ja jo svet, da ve l iko raje *-°z teden se bodo znova od- ureditev šolskih prostorov v ča- Na območju kranjske občine g ^ a j o ^ poslušajo posebnosti

v**a šolska vrata. Ot roc i se te su počitnic. Samo za popravi lo so za poprav i la šol i n druge dežele, v ka t e r i trenutno b i va ­k i že vestno pr iprav l ja jo na treh g imnaz i j : na Jesenicah, v potrebe, po rab i l i letos 3 m i l i j o - j Q Zan ima j i h naša s lovenska

kupuje jo nove zvezke ; n K r a n j u i n v Skof j i L o k i so po- ne in 800.000 dinarjev. S tem p e s e r r i ) glasba, fo lk lora , d r ama-urejajo torbice i td . r ab i l i 20 mi l i j onov dinar jev. N a j - denarjem so ured i l i novo učilni- t i k a ) sk ra tka tisto, kar n i posplo-

co i n tud i t r i sobe za učitelje š e n ( ^ v evropskem m e r i l u i n ne na osnovni šoli v Gor i cah , v odmeva i z vsakega gramofona. Oljševku so k u p i l i prostor, k jer v t e m s m i s l u s t 0 j e naše »Svo­

bode« i n prosvetna društva pred

Shakespearovo pravljič­ne more lotna predstava na dosto jni v i - no komedi jo »Sen kresne noči«.

šini, da n i bi lo posebnih šibkih B .

Ko se bodo odprla šolska vrata

S seje. Sveta za p r osveto in kulturo OLO Kranj

i smotrnih oroon L J U D S K E KNJIŽNICE D O B E S V O J Z A K O N — TAVČARJEVA DOMAČIJA N A V I S O K E M N A J BI H R A N I L A L I K O V N E U M E T ­

N I N E N E K D A N J I H P O L J A N S K I H U S T V A R J A L C E V

bodo u r ed i l i igrišče i n telovad nico za otroke ter pos tav i l i no­va t la v učilnicah, v Šenčurju so ured i l i dve stanovanj i za uči­telje i n novo učilnico. Otroc i v N a k l e m bodo ob letošnjem vsto­pu v šolo našli novo opremo v razredu. Podobna de la i n popra­v i l a so op rav i l i tud i na šolah v Preddvoru , Dup l jah , na P r i m -

posebnimi nalogami, kako usme­r i t i i n organiz i rat i naš turistični k u l t u r n i program. — A l i niso drugod z l e tn imi fest iva l i i n i g rami že stopi l i na to pot?

Tako so tud i Leščani želeli poag i t i rat i za svojo novo pr ido- posebno dragocen, ker dokazuje

Na zadnj i se j i Sveta za p r e ­sveto in ku l tu ro OLO K r a n j , dne 25. avgusta, so obravnaval i v g lavnem delo Svobod in p r o ­sve tn ih društev v pr ihodnj i s e ­zoni , dalje načrt Zakona o knjiž­n icah v LRS in spomeniško z a ­varovanje visoške domačije — nekdanje bivališče pisatel ja Iva­na Tavčarja.

Izobraževanje in ku l t i v i ran je človeka je osnovna sestavina vsake socialistične države. Z a ­to je prosvetn i amater i zem še

bitev — Sobčevo jezerce — z upr i zor i tv i j o »Sen kresne noči

skovem i n drugod. V teh le t ih , K a j t i k a n e c k o n c e V ) a h n i tudi do 1961., imajo predvideno v tej občimi okrog 25 mi l i j onov d i ­narjev za poprav i la i n vzdrževa­nje šolskih prostorov.

V radovljiški občini n i bi lo večjih poprav i l . Največ so le­tos porab i l i za uredi tev prosto­rov osnovne šole v L i p n i c i . S i ­cer pa so tud i tam mnoge teža-

zaradi nezadostnih

novna šola v Zgorn j ih Gor jah p r i B l edu bo ob novem šolskem letu lepo prepleskana

ve ustreznih prostorov. P reb i va l c i v Begunjah i n tud i v Lescah so hotel i v teh kra j ih že to jesen samostojne osemletne šole. Tej želji je zarad i pomanjkanja pro­storov nemogoče ustreči.

uspela k u l t u r n a pr i red i tev ena i zmed lepot s lovenske zemlje i n ustvar ja lne moči n j en ih l j u ­d i? Zakaj ne b i tu j c i spoznal i tud i ta izsek našega življenja, se r a z ved r i l i i n pozabaval i ob komičnem ,a dobro pr iprav l j e ­n e m reprezentat ivnem de lu?

Vreme j i m n i bi lo naklonjeno i n j i h je zadnje d n i ob l i va lo z

i n ne- dokajšnjimi »dozami« dežja, t a ­ko da je b i l a celo premiera v soboto, dne 23. avgusta, v ne­varnost i , da utone v večernem na l i vu . Grozeči ob lak i so pre-

stopnjo ku l turne zavest i množic, k i so prevzele v svoje roke po­budo in sredstva za obl ikovanje zavest i p r ihodn j ih generaci j . — Kongres Svobod in prosvetnih društev Slovenije je v mesecu januar ju letos poudar i l potrebo po dv igu amaterskega de lova­nja, ne le v kva l i t e t i , temveč tud i po širšem zajet ju de lovnih l jud i v to delovno področje.

Okra jn i Svet za prosveto in ku l tu ro je na svoj i se j i p r ipo ro ­čil, da bi b i l i sk lep i kongresa Svobod zares uresničeni. M e d ­nje sodi načrtnejše delo v p r o ­sve tn ih društvih. Društva naj bi ob pričetku sezone pr iprav i la

^e bolj mrzlične p a so p r i -^ a v e v šolah. Letos so I jud-z* 1 odbor i da l i več sredstev kot D r e^šnja leta

prečili večji ob isk i n dobro pr i ­pravl jeno akc i j o za prevoz o b i - delovni načrt in ga dosledno iz skova lcev z jeseniškega predela, vajala. Osta la priporočila se n a -

Skrbno pr iprav l j ena predsta- našajo na večjo akt ivnost p r i Tud i na nekater ih šolah v oko- va v režiji Bo jana Cebul ja z J e - izobraževanju odras l ih , zlast;

l i c i B l eda , Jesenic i n Boh in ja te sanic, je v celot i uspela. Scen- članstva prosvetn ih društev in večje poprav i l o oprav l ja jo na dn i hi t i jo z idar j i , m i zar j i i n d r u - ska zamise l , funkcionalno dobro Svobod, na medsebojna gosto-poslopju kranjske gimnazi je, gi , da h i čimprej končali p redv i - izvedena, se je lepo podala v vanja kva l i t e tn ih k u l t u r n i h s k u -Zanj bodo porab i l i 9 mi l i jonov dena de la i n p r i p rav i l i šolske okv i r gozdov i n gora v mese- pin, na dvig s trokovnega kadra

poprav i lo i n i n 200.000 dinar jev . prostore za pouk. čini. Carne n i t i sena kresne no- — režiserjev in pevovodij , na

večjo sk rb za razvi janje z d r a ­vega zabavnega življenja i td .

Občinski Sveti Svobod in p r o ­svetnih društev ter občinski S P K bi mora l i z večjim in tere ­som spreml ja t i delo društev in j i m pomagati . Izkušnje uče, da se društva, oz i roma občinski prosvetni organi, premalo z a n i ­majo za sredstva, k i so bi la do ­deljena občinam za potrebe k u l ­turnega življenja. Posvet i o s t a ­nju in delu l judske prosvete, k i bodo v k r a t k e m po vseh obči­nah, bodo nedvomno dal i nove pobude tej dejavnost i .

Naš delovni človek je že od nekdaj l jub i l lepo čtivo. To do­kazuje z las t i porast bralcev v naših l judsk ih knjižnicah. Načrt novega zakona o knjižnicah predvideva v vsak i občini d o eno centra lno občinsko knjižni­co, k i bo opora vsem osta l im, manjšim knjižnicam na podeže­l ju . Načrt zakona je šele v r a z ­pravi . Zato je Svet za prosveto in ku l tu ro OLO imenoval po­sebno komis i jo , k i bo izdelala pripombe k načrtu zakona.

Visoška domačija ne p r e d ­stavl ja le spominskega kra ja pokojnega pisatel ja Ivana Tav ­čarja, temveč tud i redko s tavb­no umetnino iz pre tek l ih s t o ­let i j . Zato je S P K sk len i l , da bo skupno z ObLO Goren ja vas s t o ­ril vse, da se stavba zavaruje pred nada l jn j im propadanjem. Na visoški domačiji naj bi se hkra t i hrani le l ikovne umetnine nekdanj ih po l jansk ih us t va r j a l ­cev, -b

6 Glas Gorenjske K R A N J , 29. A V G U S T A 1958

Vrečka za dojenčka Stantea š^azmtilfa O n a k i t u

»Slavica, poglej , kakšno zapestnico m i je kup i l a mama,« je skoz i okno pritličnega stanovanja bahavo z a k l i c a ­la Zora .

Sošolka, k i se je žogala na d v o r i ­šču, je p r i t ek la k oknu, da b i s i og le­dala nak i t .

»Kako je lepa!« »Stopi noter in pomer i j o ! « jo je

povabi la Zora . S lav ica s i n i pust i l a d v a ­k r a t reči.

M i n i l a je po ldruga u ra , ko je z a ­pus t i l a sošolkino stanovanje. Ves ta čas s ta z Zoro pomer ja l i ok rase : u h a ­ne, zapestnice, ogr l ice in prstane.

»Srečna je, ko se vedno lahko po ­s tav i s čim lepim,« je razmišljala S l a ­v i ca še doma p r i kos i l u .

»Nekam molčeča s i danes, t i morda n i ka j prav,« jo je nagovor i la mama.

»O p rs tanu razmišljam.« »O kakšnem?« »O z l a t em z rdečim kamnom.« »Neumnost, nato boš m is l i l a , ko boš

ve l ika in boš t u d i sama zaslužila,« je karajoče dejala ma t i .

»Ali je drag ?« »Še vprašaš. L e kako s i se spomni la

ka j takšnega?« »Pri Zo r i s em bi la , pa m i je r a z k a -

MODA

zovala svoj in ma t e r i n nak i t . Vedno se hva l i z n j i m , jaz pa n i m a m nič, s čemer b i se postavila.«

»Za m lada dekleta , posebno za šo­la rke nak i t n i p r imeren . Čimbolj p r e ­pros ta boš, t e m bolje.«

»Pa vendar . . . « »Prvo je šola, vse ostalo pr ide k a ­

sneje. Le poglej Zoro, komaj je n a ­prav i l a ra z r ed . Nak i t jo samo bega. P a tud i nič lepša n i , če ga nos i . P r e ­več s t va r i dene obenem nase. Za to je t r eba imet i okus,« je m a t i skušala prepričati hčerko. Le deloma, j i je

uspelo. S lav ica je neodločno p r i k i m a l a in de ja la :

»Prihodnje leto bom že večja. K o n ­čala bom četrti raz red g imnazi je . M o r ­da bom odlična. B i m i tedaj hote la k u p i t i namesto z latega prs tana nekaj cenejšega, n . pr. uhane?«

»Če boš takra t še enak ih m i s l i , t i bom ustregla«, je končala pogovor mat i . N a t ihem je upala , da bodo o nepr imernos t i nak i t a za šolarke sp r e ­govor i l i med l e t om tud i pro fesor j i , k i prav gotovo ne odobravajo lišpanja m lad ih deklet . -cy

Dojenčki se zelo rad i razbrcajo . P o ­let i je vseeno, če niso pok r i t i , z nas to ­pom h ladn ih dn i pa j i h moramo z a ­ščiti pred mor eb i tn im preh ladom. Za to je p r ime rna topla f lanelasta vrečka, kot jo v id i te na s k i c i . Zanjo po t r ebu­jemo 60 k ra t 90 c m ve l ik kos f lanele a l i barhenta . Oba roba tkan ine zapog-nemo za 3 m m in prešijemo. Sešijemo spodnj i rob, da dobimo vrečko, k i ima spredaj oba zarobl jena konca tkanine . Zgoraj vrečko naberemo in j i prišije-mo pas z na ramn icami , spredaj pa všijemo po dolžini zadrgo. Če zadrge n imamo, nared imo širša robova, z go r ­njega položimo čez spodnjega, preden prišijemo vrečko spodaj, nato pa n a ­red imo v zgorn j i rob gumbnice , v spodnjega pa prišijemo gumbe.

Namesto vrečke naprav imo ma l emu lahko tud i b r cke s hlačkami. V z a m - ^ o

Zgoraj v pasu zapognemo 4 cm in pre­šijemo, nato pa dva cent imetra od zgornjega šiva še enkrat prešijemo in

V električnem pečniku kuham in pečem

Mnogo gospodinjstev je zdaj že opreml jen ih z električnimi štedilniki, k j e r pa l e - t eh nimajo, s i pomagajo s k u h a l n i k i in pečniki. Gospod in jam po ­sredujemo tokra t nekaj nasvetov za prav i lno uporabo električnega peč-n i k a .

Čas pečenja v n j em je različen in je odv isen od vrste , kva l i t e te in k o l i ­čine testa , mesa a l i druge j ed i . K r u h iz 0,50 k g moke je n . pr. pečen v eni u r i , piškotna to r ta iz 5 ja jc v 45 m i ­nutah . Posebno lepo se peče masleno l is tnato testo. V 15 do 20 m inu tah je pečeno testo iz 1,50 kg moke. Tak peč-n ik lahko uporabl jamo tud i za praže-nje kave. K a v o damo v že segret peč-n ik in jo pražimo 15 minut , medtem jo enkrat a l i dvakra t premešamo. Po 15 m i n u t a h tok i zk lop imo in pražimo kavo še 10 minut . K a v a je zelo enako­merno spražena.

Razen za pečenje uporabl jamo peč-n ik tud i za kuhanje in dušenje, za kar je še posebno pr imeren , ker se testo zap ira . Tako lahko v n j e m dušimo me ­so in zelenjavo.

Zvon moramo paz l j ivo odlagat i , i n s icer v i s t i leg i , k a k o r je na pečniku.

Tud i p r i snaženju paz imo na to. P o m i ­vanje škoduje, najbol je je, da zvon samo obrišemo, i n s icer na jpre j z vlažno in nato še s suho krpo . Po upo ­rab i pa je nujno vse dele pečnika do ­bro prezračiti (2 do 3 u re ) !

7 / / / / / / /

A

mehko f lanelo a l i barhent . K r o j po s k i c i povečamo, položimo na blago (dvakrat ) in urežemo. Dele sešijemo.

Pripravimo si solate za zimo FRANCOSKA SOLATA

1 žlica gorčičnega semena, 15 ze le ­n i h papr ik , 10 z r e l i h paradižnikov, 5 kumar , 8 čebul, so l , v insk i k i s , dišave.

Pap r i ke očistimo in j i h zrežemo na tanke rez ine, prav tako paradižnike, kumare nar ibamo, čebulo zrežemo. Tako pr iprav l j eno zelenjavo po t r ese -mo s sol jo in pust imo s tat i 3 ure. Nato zelenjavo st isnemo, da se i zced i voda, premešamo z o l jem, denemo v k o z a r ­ce, vmes natresemo gorčičnega seme­na , zrne popra, lavorov l is t , kolešček hrena . Zelenjavo v kozarce dobro n a -tlačimo. Po v r h u jo pol i jemo s p r e -v r e t im k i som. D a ne leze solata n a ­vzgor, položimo pod v ra tom stek lenice

G O B I C A namesto k r t a č e

Kostim za jesen. Na modelu je rahlo naznačena vrečasta linija

Gobica iz mol toprena (spenjena p l a ­stična masa) je podobna gobic i iz spe -njene gume, le da ima lepši lesk, je mnogo bol j trpežna i n j o v gospod in j ­s t vu uporabl jamo za različna de la .

S suho gobico lepo odst ran imo prah z vo lnen ih p le tenin, sukna , žameta, klobučevine, semiša, svi le i td . Zato je zelo praktična za potovanje, z las t i ker je lažja od krtače in mehka , tako da jo lahko sprav imo v torb ico .

M o k r o gobico iz mo l toprena s p r i ­dom uporab l jamo za čiščenje made ­žev na oblekah in plaščih in za osve­

žitev barv na oblaz in jenem pohištvu in preprogah.

K e r h i t ro vpi ja vlago, jo uporab l j a ­mo t u d i za sušenje premočenih oblek, plaščev i td .

V r e l a voda i n rah l i lug i ne škodijo mo l toprenu, zato s tako gobico lahko pomivamo tud i posodo, kopalne kad i , obložene s keramičnimi ploščicami in podobno. K e r je odporna tud i prot i k u h i n j s k e m u k i s u , je pr ipravna za osveževanje barvan ih tkan in . Takšne gobice prodajajo tud i po naših t r g o ­v inah in n iso predrage.

navzkriž dve deščici. Zavezane k o z a r ­ce postav imo v shrambo.

P I K A N T N A S O L A T A IZ P A P R I K E

Po lov i c i l i t r a v inskega k i sa dodamo četrt l i t r a vode, sesek l jan s t rok čes­na , žličko so l i , lovor jev l ist , dva viš-n j ina l i s ta i n 1 de l ol ja, zavremo in skuhamo v t e m 1 in pol do 2 kg op ra ­n ih , o t reb l jen ih in na rezance z rezan ih ze len ih papr ik do mehkega. Solato dobro odcedimo i n napo ln imo z njo pr imerne kozarce . Nazadnje j i h z a l i ­j emo s sokom, v ka t e r em so se k u h a ­le papr ike . Sok mora pokr i va t i papr ike za dober prst . Kozarce neprodušno z a ­premo in hran imo na suhem in h l a d ­n e m pros to ru .

GORČIČNE K U M A R E

5 ve l i k ih k u m a r o lupimo, odrežemo grenko konico , odstran imo peščičevje in j i h narežemo po do lgem za prst debele rez ine . Če je k u m a r a zelo ve ­l i ka , jo prerežemo čez polovico. N a ­rezane kumare naložimo v porce lana­sto sk ledo i n j i h oso l imo t e r pust imo s tat i 24 ur . Nato j i h odcedimo, rez ine zbrišemo s čisto k rpo ter naložimo v pr iprav l j en i kozarec . Nanje stresemo 14 dkg s ladkor ja , 1 dkg gorčičnega se ­menja, nekaj z r n celega popra, koren , hrena, nekaj o lup l j en ih šalotk. Za l i j e ­mo s t r i četrt l i t r a prevretega in oh la ­jenega k i sa . Koza rec prekr i j emo s krožnikom. Čez dva dn i tekočino od -l i jemo, jo še enkrat prevremo in oh la ­jeno z l i jemo na kumare . Koza rec z a -vežemo s celofan papir jem.

Plavanje BRINOVEC IN KOSNIK

V REPREZENTANCI N a zadn j i preizkušnji naših

p lava lcev pred nastopom na ev­ropskem prvens tvu , k i je b i l a v Zagrebu, sta se v reprezentanco uv rs t i l a t u d i k ran j ska p lava lca prostega sloga Br inovec i n Koš-n ik . Jugos lav i jo bo n a t em p r ­vens tvu zastopala maloštevilna ek ipa i n zato je uvrs t i t ev teh dveh Kranjčanov med najboljše še to l iko pomembnejša. Br inovec bo nas top i l v d i s c ip l inah 400 i n 1500 metrov prosto ter v štafeti 4 X 200 prosto, k jer bo nastopi l tud i Košnik.

Državno prvenstvo v skokih v vodo

I V K O S I N K — VEČNI DRUGI Na državnem prvens tvu v sko ­

k i h v vodo, na katerem so n a ­stop i l i najboljši jugos lovanski

k l u b i , je nas top i l tud i k r an j sk i Tr ig lav . Sonja i n I vko S i n k sta se tud i tokrat dobro uv rs t i l a , ek ipno pa je b i l T r i g l a v četrti.

Rezultati — moški deska: 1. Porenta (II) 136,10, 2. Novak (N) 130,19, 3. Kebe r (II) 115,07, 6. S i n k (T) 109,40; stolp: 1. Dobrin (II) 117,07, 2. S i n k (T) 116,88, 3. K r a l j (N) 115,84.

Ženske — deska: 1. Ibr iks (N) 109,07, 2. Peršino ( Z P K ) 90,30, 3. S i n k (T) 77,43; stolp: 1. Reber-n jak (N) 50,19, 2. Cu far 42,57, 3. Ib r iks (N) 34,67.

Ekipna razvrstitev: 1. Z P K L jub l j ana 675,78, 2. I l i r i j a 575,61, 3. Napr i j ed (Zagreb) 539,65, 4. T r i g l a v 303,71, 5. Zadar 109,54, 6. B r a n i k 80,92.

Šah M L A D I N S K I ŠAMPIONAT

V R A D O V L J I C I

Si be P a r m a p r ibo r i l vozn i l i s tek za svetovno prvens tvo? — Tud i m lad i Janžek uspešno zmaguje — M o j s t r s k i kand idat Deže je

točko za vodečim

P r v i »polčas« državnega m l a ­d inskega prvenstva v šahu je mimo. Kaže, da so bile napove­

d i , da bo mlad i P a r m a igra l p r ­vo v io l ino, realne. Šest in pol točke iz osmih ko l je vsekaker lep rezul tat . L a h k o upamo, da si bo ta ta l ent i ran igralec p r i ­bor i l vozni l is tek za svetovno prvenstvo. P re t ek lo nedel jo bi m u skora j spodlete lo v par t i j i s Kozarčaninom, vendar je končno le uspel r em i z i r a t i . Z m a ­ga nad zagrebškim prvoka t e -go rn ikom Mess ingom v šestem ko lu je dokaz za dobro igro. — Tud i Deže in Janžek s ta na t u r ­n i r j u pokazala , da od n j i ju l a h ­ko še mars ika j pričakujemo. S i ­cer je Deže dosedaj malce r a zo ­čaral, od tega mo js t rskega k a n ­d idata smo pričakovali n e k o l i ­ko več, vendar ne gre pozabi t i , da je pred i g ra lc i še kop ica ko l in da bo šele zdaj prišla dc polne vel jave t u r n i r s k a ru t ina . Janžek nas je resnično prese­n e t i l ; t o l iko od tega igra lca vse ­kako r n i smo pričakovali. Po do ­sedanj i i g r i m u mesto v zgornj i hiši ne uide. Tud i Stručič J a d r i -jevič in Kozarčanin so pokaza l i zanesl j ivo igro. Splošen vt is pa je, da so mlad inc i i z redno bo r ­beni in da se le nerad i sp r i j a z ­ni jo z remi j i . To je prav gotovo razvesel j ivo, saj se še s p o m i ­njamo izjave nekdanjega m l a ­

d inskega državnega prvaka , se­danjega ve lemojstra A l eksandra Matanoviča, k i je pred let i d e ­ja l , da kva l i t e ta mlad inskega šaha pada in da se mlad i i g ra l c i vse preh i t ro zadovol j i jo z » v e ­lemojstrskimi« remija.

Razvese l j ivo je tud i , da v i d i ­mo v p r v ih v rs tah po do lg ih l e ­t ih zopet Slovence. V s a zadnja leta smo se upravičeno spraše­val i o v z roku stalnega s t agn i r a ­nja kva l i te te s lovenskega m l a ­dinskega šaha. Kaže, da se je vsa s tvar obrni la na bolje.

Stanje na tabe l i je po od i g r a ­nem osmem k o l u tako l e : P a r m a 6,5, Janžek, Deže, Stručič 5,5, Jadrijevič, Kozarčanin in R a j -kovič po 5, Cvetkovič 4,5, M e s -sing, Šahovič 4, Velimirovič, Ristovič po 3, Stojkovič 2,5, Hi— jevsk i , Lozič 2 in Radonič 1 točko. I.

dobimo dva cent imet ra širok rob, v katerega napel jemo t r ak za zavezova-nje. Naramnice so dolge 35 c m in j ih spredaj prišijemo na hlačke, zadaj pa pr ipenjamo z gumbom a l i obratno.

(Po »Sodobnem gospodinjstvu«)

JEDILNIK K o s i l o : Zloženka z gobami, solata, sadna k r ema .

ZLOŽENKA Z G O B A M I

P o l k i l o g rama telet ine, 20 dkg riža, 5 dkg mas t i , pol k i l o g rama gob, sol , česen, poper, četrt k i l o g rama graha, 5 dkg t rdega s i ra .

Zrezano meso opražimo na mas t i in m u pr idenemo še riž. K o postane riž s tek len , ga zal i jemo z vodo, v kater i smo k u h a l i grah. N a mas t i opražene in dušene gobe t e r g rah sol imo, p°~ popramo in dušimo, da se riž zmehča. Kuhano j ed potresemo z na r iban im s i ­r o m in jo ponudimo s solato.

S A D N A K R E M A P o l l i t r a m leka , 12 dkg s ladkor ja ,

van i l i ja , 2 žlici ruma , 3 rumen jak i , 3 dekagrame moke, sneg 3 beljakov, četrt k i l og rama pol jubnega sadja.

Rumen jake umešamo z eno tret j ino s ladkor ja , dodamo moko in počasi p r i -l ivamo toplo mleko. Nato postavimo na štedilnik in mešamo z met l ico , da se zgost i . K o odstav imo, dodamo še vani l i jo, r u m , narezano dušeno sadje :n sneg iz bel jakov, v katerega smo vtepl i še preosta l i dve t r e t j in i s lad­kor ja . Vse skupaj narahlo zmešamo in nadevamo v kompotne skodel ice . K r e ­mo lahko tud i po v r h u okras imo s sad­jem, nar ibano čokolado al i stepeno s ladko smetano.

Večerja:

STROČJI FIŽOL V O M A K I 75 dkg fižola, 5 dkg mast i , čebula,

žlica moke, 2 k r omp i r j a , s t rok česna, ze len peteršilj, žlica k is le smetane, pore, so l .

N a mas t i za rumen imo drobno z re ­zano čebulo, dodamo moko, n e k o l i k 0

opražimo, za l i jemo z juho a l i vodo. K o prežganje dobro prevre, dodamo na koščke zrezan stročji fižol, posolimo, pr idenemo na koščke zrezan krompi r in pust imo, da se j ed kuha . Ob koncu dodamo še s t r t česen, na drobno zre ­zan zelen peteršilj, k i s l o smetano W poper.

5

DOSTI G L E D A L C E V

Posebno ob nedel jah je na leškem letališču živahno. Vaje padalcev in j ad ra ln ih le ta l , v n e ­to spreml ja kop ica tur i s tov — domačih in tu j ih — k i se v do lg i v r s t i ustavl ja jo ob g lavni cest i . P re tek lo nedel jo je naš sode la ­

vec naštel ob cest i nič manj kot 12 avtomobi lov, 6 motorn ih k o ­les in 22 koles.

i l i H B r

K R A N J , 29. A V G U S T A 1958

Pred ±7-letnico ustanovitve Kamniškega bataljona Po spominih Jožeta Pav barja

z a r a š č e n i j a s i Na v r h u rašiških gozdov, k jer

pred 17 l e t i zapr iseg l i borc i Kamniškega batal jona, bodo do

septembra postav i l i razg ledni stolp.

T ih i m i r rašiških gozdov so •notUj pridušeni ko rak i . P r i h a ­jajoči so se v zpen ja l i navkreber P° ska ln i pot i . P r i p i r am id i , zna -m e n j u , k i s to j i n a najvišjem vrhu rašiškega pogorja, so se U s t a v i i i . B i l o je to nedavno. D i v ­j i borci v teh k r a j i h so prišli Jjj s i og ledal i prostor, k jer naj •* postav i l i razg ledn i stolp v *pornin n a ustanovi tev K a m n i -

batal jona. Sedemnajstega avgusta 1941 je b i lo to — pred e ^ e r n n a j s t i m i l e t i .

K o so se naužili lepega razgle­da« so se spus t i l i po severnem Pobočju neko l iko n i zdo l i n se s t a v i l i n a k ra ju , k jer je b i la ^Pr i sega batal jona. T u je pred ^e r rma j s i t im i l e t i b i l a jasa. ^daj j 0 j e z e zaraslo mlado ^ e v j e . Sed l i so pod debelo b u -j v, nemo pričo tedanj ih dogod­kov. Jože Ravbar , nekdan j i bo-* e c Kamniškega batal jona, je z a -f®l Pr ipovedovat i . G o v o r i l je t a ­ko prepričljivo, d a so se pred °crni vrs t i l e podobe za podobo * življenja i n borb part izanov K a n i n i škega bata l jona v 1. 1941.

»Na tej jasi je bilo takrat t a ­

borišče Rašiške čete,-« je začel pr ipovedovat i počasi Jože. » K o ­mun is t i , sko jevc i i n s impat i zer j i iz Rašiškega i n Smarnogorskega podgorja smo šli v i l ega lo že 23. jun i j a 1941. T a d a n so nas N e m c i namerava l i are t i ra t i . D v a dn i po znanem poskusu l i k v i d a ­ci je F. Znidaršiča, 24. ju l i j a 1941, smo se združili i n us tanov i l i Rašiško četo. K o m a n d i r čete je b i l Stane Kosec , komisar pa M i l e Spacapan. T u smo postav i l i t a ­borišče i n s i u red i l i pravo vo ­jaško življenje. D o 17. avgusta 1941 nas je b i l o že čez 50 p a r t i ­zanov. Ime l i smo celo svojo teh­n i k o ; nekaj t i s ka r sk ih črk i n raz ­množevalni stro j . M i d v a s Cene-tom Stupar jem, k i je b i l sekre­tar par t i j e v četi, jaz pa sekre ­tar sko jevske grupe, sva razmno­ževala rad i j ske novice .

Četa je b i l a k a r dobro oboro­žena. Razen puškomitral jezov smo i m e l i v s i borc i puške i n bombe. Neka t e r i borc i so prišli v par t i zane celo s čeladami . . . Ime l i smo t u d i svojo zastavo, k i so n a m jo sešila dekle ta iz Game l jn .

Naše akc i j e so b i l e kaj različ­ne : pod i ra l i smo drogove tele­fonske napel jave, rušili želez­niške proge i td . Nekoč smo za ­žgali celo nemški kamion . D r u ­gič smo m i n i r a l i most. Največje zadoščenje pa n a m je b i lo , k a -

. p ouk v Vojnih akademijah je z leta v leto sodobnejši. Go-• * n c i imajo za učenje na razpolago vrsto bogatih tehničnih pri­pomočkov in lepo urejene prostore z orožjem in vojaško opremo. 2 Poučevanje pa predavatelji vse bolj uporabljajo film, razne

a r * e in skice, grafikone in podobno. . Na sliki: skupina gojencev Vojne akademije, pri pouku v *D>netu inženerije.

dar je b i l a p r i l i k a , d a smo lahko s tre l ja l i n a okupator jeve vo jake i n kaznova l i izdajalce.

V p r v i po l ov i c i avgusta 1941, sta prišla v naše taboričše k o ­mandant Kamniškega batal jona dr. M a r j a n Dermast ia - U r b a n i n komisar batal jona tovariš Tone S tu rm. T u sta se sestala s tov. Kebetom, k i je v o d i l vstajo n a našem območju i n v škofjelo­škem prede lu . D v a a l i t r i d n i za n j i m so prišle k n a m še t r i enote. To so b i l i bo rc i i z Rado­me l j , K a m n i k a , Mengeša i n Domžal, k i so šli v part izane 27. j u l i j a 1941, po p r v i h sabotaž-n i h akc i j ah v kamniškem o k r a ­j u .

T ako se je n a Rašici dokončno us tanov i l Kamniški batal jon. 17. avgusta 1941 je b i l a s loves­n a zaprisega. Popoldne tistega dne, smo se, potem k o nas je štab batal jona r a zde l i l po po­sameznih četah, postro j i l ob r o ­bu gozda pred taboriščem. Tov. Dermast ia i n S t u r m sta nam go­vo r i l a o naši borb i i n c i l j i h . N a ­to pa smo zapr iseg l i . Navduše­nje v t em t r enu tku n i poznalo meja. Toda za praznovanje n i bi lo časa. Še t i s t i večer so se ostale t r i čete: Kamniška, M e n -geško-moravška i n Radomel jska , odprav i l e na nova območja. Z Radomel jsko j e odšel t u d i štab batal jona.

Čez kakšen teden je prišla no­v i ca , d a so N e m c i zas l ed i l i i n razb i l i Kamniško četo. Nekate r i preživeli borc i so se v r n i l i k nam. Naša četa je nato štela več k a k o r 50 borcev. Zato smo oddvoj iH od nje poseben šmar-nogorski vod , k i j e k m a l u nato odšel v Šmarno goro i n od tu hod i l na akci je .

M i smo medtem op rav i l i nekaj uspešnih akc i j . T u d i osta l i dve četi, Mengeško-moravška i n R a ­domel jska n i s ta m i r o v a l i . K o ­mandi r Mengeško-moravške, To ­ne Ble jec , je p r i be lem dnevu v K r t i n i us t r e l i l nekega i zda ­ja lca . N jegov i borc i so obs t re l i l i na bistriškem mostu v Domžalah nemškega ca r in ika . D v a borca Radomel jske čete sta nekega do­poldneva s red i tovarne Indup la t i v Jaršah stre l ja la n a okupator ­jevega sodelavca. V začetku sep­tembra so borc i te čete uničili Remčevo tovarno v D u p l i c i .

Seveda, N e m c i niso m i rno gle­da l i teh naših akc i j . P a d l i so p r v i ta l c i v S m l e d n i k u , Jaršah, Domžalah i n drugod. Poskušali so v r i n i t i med nas celo svoje vohune. Nekega dne se je n a pr imer po jav i l na Rašioi nezna­nec, k i je vaščanom i z jav i l , da želi v part izane. Vaščani so m u

povedal i zvezo i n Peter Kosec ga je nič hudega sluteč hote l odvest i v taborišče. Sred i pot i pa ga je neznanec napade l i n pobegni l . Ze naslednje jutro smo i m e l i hajko. N iso nas dob i l i . Znova so pos la l i i zv idn ico . T a ­krat pa . . .

Kakor hitro smo izvedeli, da so N e m c i v Rašici, j i m je šla i z taborišča naspro t i močna p a ­t ru l ja . B o r c i so pos tav i l i m i t r a ­l jez n a o v i n k u pred Rašico, k i se imenu je Pas j i potok. T u v z a ­sedi so počakali i n vseh 6 N e m ­cev postre l i l i .

Čez d v a d n i so N e m c i obko l i l i vas, odpe l ja l i l j u d i v pregnan­stvo, Rašico za zažgali. Toda ba l i so se. Prišlo j i h je ve l iko . Ime l i so k a k i h 20 mitra l jezov. T o l i k i m n i smo b i l i kos , čeprav smo i m e l i namen, da b i j i h n a ­pad l i . Po tem so s t i k a l i še za nami . 27. septembra 1941 so nas napadl i . G l a v n i n i čete je uspelo, d a se je p reb i l a pro t i Šmarni gor i i n nato prebredla Savo.

K o m a n d i r Kosec je b i l ran jen i n se je nato za teke l z dvema ran jencema i n nekaj bo rc i v vas Selo p r i Vod i cah h K r i s t a ­nov im . T a m je b i l doma naš dotedanj i soborec F ranc K r i ­stan. T a pa je naslednjo noč o d ­šel po Nemce i n tovariše i zda l . O b zor i so j i h N e m c i napad l i . M a k s Pečar je v bo ju padel . Samo štirje so se rešili. Štiri p a so kot u je tn ike odpe l ja l i v B e ­gunje, k jer so t r i us t r e l i l i ko t talce.

D a n po požigu Rašice so N e m ­c i napad l i tud i Mengeško-morav-ško četo. V n j ihovem taborišču p r i Sv . M o h o r j u nad Moravča­m i . T a m je b i lo samo 15 borcev. Toda niso se vda l i . Vse popoldne so se uspešno u p i r a l i . Nemcev pa je b i l o 350 do zob oboroženih. P r o t i večeru je četa preb i la obroč. U m a k n i l a se je brez žrtev. N e m c i pa so i m e l i okrog 20 m r t ­v i h .

Dober teden za tem so borc i Radomel j ske čete doživeli ene­ga s vo j i h največjih t renutkov . Po napadu Nemcev n a to četo p r i Rovah nad Radoml j am ! s re ­d i septembra 1941, se je četa u m a k n i l a v l jub l jansko pokra j i ­no i n se nastan i la b l i zu M o l n i k a . Ok rog 1. oktobra 1941 sta jo o b i ­ska la člana Izvršnega odbora S N O O , tov. Bo r i s Kidrič i n E . Kocbek . Četi sta izročila zasta­vo v pr iznanje . Ta zastava je b i l a p r va , k i jo je O F poda r i l par t i zansk i enoti.

K a k o r j e b i l o pr iznanje oh ra ­brujoče, pa je b i l grenak dogo­dek že mesec d n i nato na G o l -

BLEJSKA RAZGLEDNICA Zadnji dnevi sezone (Foto: S. Beznik)

čaju p r i B lagov i c i . K o se je R a ­domel jska četa v r n i l a nazaj n a Gorenjsko, da b i odšla n a Sta- .v.;, jersko, se je utabor i la n a s t r - ft-mem h r i b u nad Črnim grabnom. VA\

• • • IYI' ViV " M 1 V' liir-irr •'-' •'

j i h j čal pr ipovedovanje tov. Jože R a v bar.

Sonce je bilo že zdavnaj za šlo. Toda spomin i so se ka r po-

Z A K A J TAKO?

M l e k o k u p u j e m v m l eka rn i na nu ja l i . Preživeli borc i b i še i n Golniški cesti v K r a n j u , v hiši še rad i govor i l i o N O B , o h u d i bivšega Poko jn inskega zavoda), z i m i 1941—42 o b i t k i p r i Dražgo- Proda ja lka , tovarišica Mar i c a , je šah, k i so se je udeležili tud i borci zelo postrežljiva i n pr i jazna. Kamniškega batal jona, o ponovni Pr i j aznos t i pa n i s e m deležen le ustanov i tv i batal jona pod vod- z njene s t ran i . Skoraj n i dneva , s tvom Mat i j e B l e j ca - Matevža, da me ne b i pozdrav l ja l i — z o Kokrškem odredu i n Kos t an j - navdušenjem i n temperamentom s k i p l an in i , k jer je padel cvet s ka t e r ima S lovenc i po navad i borcev i z Kamniškega okra ja , skopar imo — tud i preb ivac i te G o v o r i l i b i o Kamniško-zasav- hiše. L e v nadomest i lo za k o n -skem odredu, o S landrov i b r i - fete, k i so ob t ak ih p r i l i k a h o b i -gadi, o junaških borc ih , k i so čajni, j i m služi p rah i n nesnaga, se k a l i l i p r a v n a sve t l ih zg led ih k i jo stepajo skoz i okna . Čeprav p r v i h borcev Kamniškega bata- i rnam ročko za m leko pokr i to i n l jona. Toda čas je h i t e l i n mo - šest križev na hrb tu ,mi n i vse-r a l i so v do l ino. e 1 1 0 , a l i se v r t i oko l i mene m i l i -

Z a take pogovore si bodo že jarda m ik robov manj a l i več, po iska l i priložnost. T a k a prilož- kako mora b i t i potem pr i je tno nost bo t u d i ob pros lav i n a R a - šele on im , k i nosi jo m leko do -šici 21. septembra letos. T u se ™ v v odpr t ih posodah! In k o -bodo sešli preživeli borc i K a m - l i k o je t a k i h (ker je m leko p a -niškega bata l jona i n osta l i pa r t i - sterizirano), da ga k a r surovega zani i n ak t i v i s t i od L jub l j ane do pi je jo ! Kamniških p lan in .

I. V .

1

ubilej boroveljskih puškarjev

Belgi je. Zato so se že pred 50. let i u smer i l i na izdelavo l ovsk ih pušk. S t em so s i u t r l i sloves malone po vsem svetu. Danes izvažajo prec izne lovske puške v 30 dežel. G lavn i kupc i so v

Nemčiji, F r a n c i j i , Švici in Z D A . Skoraj vse nj ihove puške p r o ­dajajo v inozemstvo, le k a k i h 10 do 20 odstotkov j i h ostane v A v s t r i j i .

Po nesrečnem pleb isc i tu , k i je

odtrga l Koroško od matične do ­movine, je nekaj borove l j sk ih puškarjev pribežalo v Jugos l a -

C lovek se čudi, da se v dva j ­setem stolet ju, stolet ju higiene, še najdejo l jud je s tako ma lo čuta za njo. P o obstoječih pred­p i s ih je tako početje prepove­dano. Zaka j potem pr is to jn i or­gani kršilce ne pr imejo i n kaz ­nujejo kakor je treba? P a n i t i ne b i b i l o treba, da b i j i h b i lo

R orove l jsk i puškarji so n e -* 7 davno s lav i l i 400- le tn ico PUskarske obr t i . N j ihovo s l av -J e so v sk lad i l i s koroškim ve le­u m o m , v spomin na to po -^ e m b n o , zgodov insko obletnico • ° bile mnoge p r i r ed i t v i v C e -

0 v c u in v Borov l jah . j.Puškarska obrt ima v B o r o v -r

J . a h zelo s taro t rad ic i jo . Že v 1 I n s k i dobi , kot t rd i jo zgodov i ­

n i , so na Koroškem i zde lova-\ o r o ž j e i z domačega železa. ^ a t o n i čudno, da je iznajdba ^ o d n i k a v 16. s to le t ju našla . a tnkajšnje rokodelce p r i p rav -j e n e 2 a i zdelovanje stre lnega

r °ž ja __ pušk. P r v a kovačnica ? ušk, kot s to j i v n e k i h zap isk ih , i e nastala že leta 1558 na K o -^ u h i p r i Borov l jah . Po neka to -; 'h podatk ih pa so v teh k ra j ih ••delovali puške celo nekaj let j j . r e i Že lo ta 1632 je b i lo zapo­r n i h v puškarski obrt i v B o -° v ' jah 232 l jud i , k a r n i malo.

V l e tu 1688 pa omenja bo ro -vel jske puškarje tud i Va lvazor .

Zan imivo je, da so že leta 1753 dobi l i dovol jenje, da sme ­jo prodat i 6000 pušk v Turčijo. Seveda so mora l i mnogo pušk izde lat i za domače cesarsko v o j ­sko. Zato je n j ihova p ro i z vod ­nja h i t ro ras la . V drug i po l ov i ­c i 19. s to let ja — pred 100 le t i — so i zde lova l i že 10.000 pušk na leto. Obr t je zaje la Borov l je in okol ico. Zato so že leta 1872 organ iz i ra l posebno puškarsko zadrugo. Ta je s icer po pet ih le t ih razpadla , toda želja p u ­škarjev za enotno organizaci jo in samopomoč v zadružni ob l ik i je bi la močna in je prišla do i z ­raza ob ustanov i tv i nove z a d r u ­ge .Tudi danes imajo oni svojo zadrugo.

P r o t i k o n c u 19. s to let ja so se borove l jsk i puškarji čutili og ro ­žene pred močno konkurenco iz

vi jo. V K r a n j u so us tanov i l i v e l i k o kaznovanih . P r v a kazen, manjše puškarsko podjetje «n M b i m a izrečena, b i verjetno nadal jeva l i svoje delo. Razmere popolnoma zadoščala, pa j i m niso dopuščale, da b i us tvar i l i ka j večjega. Do druge Z a t 0 V a s > tovariš urednik , svetovne vojne je b i la v K r a n j u v l judno pros im, opozorite v V a ­le i zde lova ln ica l ovsk ih pa t ro - šem cenjenem l is tu ob last i na nov i n poprav i ja ln ica l ovsk ih to — da se m i l o izrazom — h i -p u šk giensko pomanjkl j ivost , k i n a -

Pb ' vo jn i pa se je razv i lo več- š e m u l epemu K r a n j u res ne je podjetje — »Puškama«. Z a - d e l a č a s t l -čeli so izde lovat i lovske in zrač­ne puške. Us tanov i l i so t u d i p u ­škarsko šolo. Z a l je z združitvijo »Puškarne« s »Kovinarjem«, ta dejavnost zašla v slepo u l i c o ;

Podpredsednik ZIS E . K a r d e l j , s i na letošnjem goren jskem se jmu z zan imanjem ogleduje izdelke k r a n j s k i h puškarjev

A. Prah, Kranj, Stošičeva 3

GOSTINSTVO, GOSTINSTVO . . .

O postrežbi v naših gostinskih deloma zato, k e r po kva l i t e tn ih l o k a l i h krožijo med domačimi in l ovsk ih puškah p r i nas še n i t o - tujimi gosti številne govorice, likšnega povpraševanja, deloma vsekakor gre v večini primerov pa zarad i vse močnejše k o n k u - z a u p r a v i č e n o negodovanje go-rence večjih indus t r i j sk ih p o d - s t o v s a j s o p 0goste pomanjklji-jet i j - vosti v gostinstvu le posledica

Ob letošnjih jub i l e jn ih p r o s l a - malomarnosti. Brez malomarno-vah so borove l j sk i puškarji go - s t i n e gre tudi v »-Kavarni« v vor i l i in razprav l ja l i t ud i o t e - Tržiču. V kavarni imajo uro, ki žavah in perspekt ivah te obr t i . p a je nihče nima časa naviti. P r i t e m so najbol j poudar ja l i , Časopisi na držalih so stari te-da pr iman jku je vajencev te den dni, medtem ko je nove tre-stroke. Čeprav so letos p razno - ba iskati po vseh mizah (več-val i t ud i 80. letnico ustanovi tve krat so že zmečkani, strgani — prve puškarske s t rokovne šole tu se kaže tudi kultura obisko-v Borov l jah , je kad ra vedno valcev). Po napolitankah v po-manj . Večina m lad ih l jud i gre lici se pasejo muhe. Stekleno po-v indus t r i j o . krivalo sicer imajo, toda le za

Da b i nud i l i boljše pogoje v a - en krožnik, slaščice pa imajo na j encem in zapo ln i l i v rze l , k i bi dveh. In končno, v stranišču je sicer ogrožala obstoj te obr t i , tema, čeprav je v njem nape-so letos, v sk l opu 400- letnice te Uava za električno razsvetljavo, dejavnost i , s lovesno postav i l i Ob vsem tem se prav gotovo tud i t eme l jn i kamen za nov vsak gost — predvsem tuji — Va jensk i dom. vprašuje, koliko časa bo še tako!

(Po S lovenskem Vestn iku) FaBo

Iz geološke preteklosti

naše okolice

Skozi Naklo je tekla PJROKERAM Trsiška Bistrica

STEKLO trdno kot jeklo in lahko kot aluminij

L J U B L J A N S K A K O T L I N A je nasta la vala Tržiška B i s t r i c a , k i je t ek la po v začetku najmlajše dobe naše Zeml je nje j skoz i vso ledeno dobo in s i po -(oligocenu), a l i neko l iko pozneje. Koss mat s i to raz laga tako, da so se Ju l i j ske in Sav in jske A lpe , k i so bi le n e ­kdaj enotno gorovje, po ve l i k ih pre l o ­m i h v ra zn ih smereh razk la le i n nato so se začele posamezne grude ob teh pre lomih p r emika t i . P r i p r emikan ju se je bol j in bol j pogrezal vmesni del , k i je dot le j veza l obe gorsk i skup in i . Tako je nasta la sčasoma globoka in obsežna udor ina , današnja l jub l janska kot l ina .

Drugačno razlago daje Maro l t , k i prav i , da je Sorsko polje povzročilo delovanje vode, l edu in ve t ra (erozija). P ra v tako sk lepa t u d i Oblak in to zato, ke r je nepropustn i obroč oko l i K r a ­n ja , čeprav so ga savsk i p r i t o k i že močno raz jed l i , precej v isok in ke r nepropustna podlaga ob Savi enako­merno pojema, tako na desnem kot na l evem bregu. V neposredni oko l i c i K r a n j a najdemo znake najmlajše d o ­be naše Zeml je s icer ze lo globoko, ker pa je na obrob ju kong lomera t ina pod ­laga precej višja, smemo sk lepat i , da f je bi lo neposredno k ran j sko področje [ zelo razv i t vodni vozel predledene dobe.

V ledenih dobah (pleistocenu) so l e ­den ik i in reke dokončno i zob l ikova l i podobo naše domovine. P rav n j i m se imamo zahva l i t i , da je danes G o r e n j ­ska tako pes t ra in da pr ivab l ja leto za le tom n a tisoče tur i s tov i n l jubi te l jev narave, k i občudujejo s t rme gorske skupine in med n j i m i ležeče ravnine.

TRŽIŠKA B ISTR ICA je skoz i vso l e ­deno dobo t ek la po ozeml ju današnje Nake l j ske kot l ine in se p r i Strževem iz l i va la v Savo. Pretočitev, k i je n a ­stala po ledeni dobi , s i VVentzel takole ra z l aga :

»Mislimo si obe višini, ono zahodno od Nak l a in t is to južno od Dolenje vas i , še združeni. (Kong lomeratom, k i so na pobočju do l in Tržiške B is t r i c e in Save, pr ip isu je VVentzel zgornje miocensko starost. ) Obe sestavl ja m i o -censk i kong lomerat , pod k a t e r i m je nepropustna plast miocenske gl ine. Tu pa sta se do l in i Tržiške B is t r i c e in Save najbol j približali. Na vse s t ran i so t ek l i s tudenc i k bližnjima rekama, k i s ta vedno bol j i zpodkopava l i k o n -glomeratno obzorje. Pos led ica tega je bi la , da so se t i kong lomera t i ob robu krušili in širili s trugo obeh potokov. Vez med savsko in bistriško dol ino se je vse bol j krčila in se končno popo l ­noma pre t rga la v smer i od vzhoda pro t i zahodu. V to smer se je obrni la Tržiška B i s t r i c a in prišla v Savo že pod Podnartom.«

Zaključimo lahko tore j , da je N a -ke l j sko kot l ino , kakršna je, i z ob l i ko -

t em po iska la krajšo pot v Savo.

Na vodno pretek lost nas spomin ja ­jo tud i imena vasi i n kra jev N a k e l j ­ske kot l ine in oko l i ce : Stržev (S t ru -ževo) — vas v nekdan j i s t rug i (savski in bistriški). Okrog lo — otok (bolj a l i manj okrogel ) , obdan z vseh s t ran i z vodo. P i v k a — kra j , k a m o r so iz viši­ne gon i l i napajat živino. Nak lo — vas »na kalu«, t. j . na luži, na jezeru. S to razlago se u jema nekdan ja , danes že skora j pozabl jena l judska prav l j i ca , da je nake l j ska cerkev s ta la nekdaj na ska lnem robu nad P i v k o (na »Štruc-l ju«) t e r mole la v jezero. D ruga p r a v ­l j i ca pa prav i , da se je nake l j sk i c e r ­k v i nekda j r e k l o »pri Sv. P e t r u na j e ­zeru«. Po B l a z n i k u b i »Naklas« u t e g ­n i lo pomeni t i p rehod iz višine v o s u ­šeno nižino. V navadnem govoru se namreč večkrat sliši »na kla« name ­sto »na tla«. Možno pa je tud i , da p r i ­de »Naklas« od »naklad«, k a r pomeni nak lada t i blago za vožnjo čez L jube l j .

V t rdo poleno so zab i l i močan že-bel j . Nekdo je s s i l o v i t im i zamahi t o l ­ke l po n j e m s čudnim predmetom iz nepoznane snovi . Iskre so letele na vse s t ran i . S predmetom, k i je ime l obl iko čaše, je t o lke l po žeblju to l iko časa, dok le r l e - t a n i popolnoma zg in i l v lesu.

To je b i l p r v i poskus z novo vrsto s tek la — p i rokeramom, k i ga je i z ­delal S. D. Stookev (ZDA) . Ta snov je po t r d o t i enaka j ek lu in je h k r a t i enako lahko ko t a lumin i j . Top i se p r i is t i t empera tur i kot železo. Na k v a -

Ime Cegelnica pr ide ver jetno od tod, ker je svet t a m i lovnat in so kdaj žgali opeko. Za Dupl je izvaja V a l v a -zor ime od samosta ln ika »duplina« — jama, lukn ja . Žeje — vas, k j e r p r i ­man jku je vode.

U S T A V I M O S E ŠE na preg ibu med Strževskim po l j em in Nake l j sko k o t l i ­no, k j e r je danes gramozna j ama in s to j i vas Po l i ca . Višinska r a z l i ka med današnjo nake l j sko ravnino in p o l i -škim de lom je nas ta la po pretočitvi Tržiške B is t r i c e v Savo. Sk ra tka , to raz l iko je us t va r i l nake l j sk i potok, ostanek nekdanje Tržiške B is t r i c e (v ka t e r em teče voda le še ob deževju in je znan pod imenom »Skadov«). N a ­ke l j sk i potok je odplav i l p rod skoz i ožino Temn ik iz nekdanje enotne n a ­ke l jske ravnine. Us tno izročilo pa prav i , da je b i lo v Nake l j sk i ko t l i n i nekdaj jezero. Da b i osušili dol ino, čem nebu brez meseca se je igra la so l judje južno pobočje prekopa l i ( da - čarobna svet lobna s imfon i ja polarne našnja soteska Temnik ! ) i n jezero je svetlobe, k i je naznanja la z imo. N e n a -odteklo v Savo. doma smo v tišini, k i je n i nihče m o -

3-ler t i l , začeli r a z l i ko va t i zelo enakomeren,

dra tn i cent imeter zdrži pr i t i sk 7200 k i logramov. Pod vp l i vom mraza in to­plote se manj razteza in krči kot ka ­terako l i druga vrs ta keramičnih izdel­kov in je odporna t u d i pro t i kisl inam.

Moderna t ehn ika je nestrpno iskala prav tako vrs to s tek la , k i b i bilo od­porno pro t i t empera tu rn im spremem­bam in koroz i j i . Razuml j i vo je, da to­varna varuje fo rmulo za izdelavo piro-kerama kot največjo skr ivnost . »Ste­k lo najpre j ohladimo in ga potem po­novno segrejemo.« To je vse, kar sa povedal i r adovedn im nov inar jem.

ŠUM VODE, KI ZMRZUJE Znanstven i sodelavec Inst i tuta geo­

logije A r k t i k e V . D. D ibner je pred l e ­t i ob jav i l zanimiv , doslej nepoznan pojav — šum vode, k i zmrzu je . Takole p r a v i :

»Bilo je na obali ve l ikega jezera v po larn ih prede l ih . Za dokaj top l im vremenom je prišel p r v i mraz . Na r d e -

\a Gorjušah po starem Kor i t a r j e v oče z Gorjuš

menda danes še edini i z ­deluje znane gorjuške p i ­pe. »Za izdelavo ve l ike

lovske pipe«, k i jo je rav­nokar i zde lova l , je dejal »mi gresta ka r dva a l i tr i je dnev i . De l am od j u ­tra do noči. P roda l pa b i pip, ko l i ko r b i j i h ime l . D O M v L j u b l j a n i vse od ­kupi.«

Okras i na pipah so iz drobnih kosov biserovine in srebra, k i j i h spretna roka Kop i tar j evega očeta mojstrsko razvršča v ču­dovite podobe. Čeprav v le t ih , oprav l ja to delo K o p i t a r brez očal. P r i de­lu m u pomaga s in V i n k o . Stara t rad ic i ja gorjuških piparjev torej ne bo za­mr la .

T u d i v dobi nv lona, per-lona i td. , se Kor i t a r j e va mama na Gorjušah n i od­rek la lanen im r juham. Se­veda ne za »balo« hče­ram, marveč za lastno r a ­bo. »Take rjuhe se na j ­bolj obnesejo«, prav i ona.

»So trpežne i n mehke. Trše platno porabimo za rjuhe za spravl janje sena. P o teh h r i b i h moramo nadreč vse seno v r juhah znosit i v senike.«

N a s l i k i : sušenje lanenega p la tna pred Kor i ta r j evo

domačijo

nenavaden šum. Toda če smo še tako prisluškovali in napenja l i ušesa, nam je i zvor tega nenavadnega šuma ostal nejasen, tajinstven.«

Naslednje ju t r o so člani ekspedicije preg ledal i vso okol ico. Čez noč je vo­da v m lakah , na peščeni obali in v

p l i t v ih za l i v ih zmrzn i l a . Na pesku je ležala prozorna ledena skor ja nena­vadne sestave. Sestavl jena je bila iz prekrižanih, 20 do 30 centimetrov dolg ih ledenih igel .

Nenavadn i nočni šum je očividno povzročilo zmrzovanje vode, tvorba tisočev ledenih kr i s ta lov . 3-ler

ZA RAZVEDRILO

B R E Z B E S E D (Iz »Delavske enotnosti«)

Tur i s t Jovo Popovič je sedel p r i ko­s i lu v hote lsk i res tavrac i j i . Nemec, ki je pr isede l , je v l judno voščil:

»Mahlzeit!« Zbegani Jovo, prepričan, da se mu je

l e -on i predstav i l , se je rahlo p r ik l o ­n i l :

»Popovič!« Popoldne je zvedel , kako ga je po­

lomi l . Zato je p r i večerji, hoteč do­kazat i svojo ku l turnos t , prv i zaželel svo jemu sosedu:

»Mahlzeit!« Nemec pa v ku l tu rnos t i ni hotel za­

ostajat i in se m u je revanžiral: »Popovič!«

">S FRANK OWEN:

£ J EDDIE CHAPNAN P R I P O V E D U J E

Pogledal sem dol in zgrabi l me je s trah. Oblaki daleč pod menoj so se zdeli kakor valovi in v moj ih zbeganih možganih se je porodila bojazen, da me nemški hudiči morda niso spust i l i nad morje. Torej me je Gestapo i zda l ' B i l sem prepričan, docela prepričan: to je konec. V žepu sem otipal revolver — mrze l , vodni grob m i ni bi l n iko l i všeč. Us t re l i l sem enkrat, da bi v idel , a l i revolver deluje. In medtem ko sem padal čedalje bolj prot i zemlj i , sem z olajšanjem v srcu opazil, da tonem v oblake, ne pa v morje.

Vnovič sem pogledal na uro, bilo je devetnajst minut čez dve. Zdelo se m i je, kakor da n iko l i ne bom pr is ta l na zemlj i . Tedaj sem pomisl i l na star i rek : »Kar se dvigne, mora tudi pasti.« Upal sem, da je temu res tako.

Revolver sem zatakni l za pas. Oblaki so bi l i že za menoj. Pogoltni la me je tema, n i t i meter pred seboj nisem videl. Iznenada pa se je nekaj metrov od moj ih nog p r i ­kazalo sleme neke strehe. Čez streho sem zaplul naravnost na sredino njive. Pogled na hišo me je tako preseneti ! , da nisem bil na padec prav nič pr ipravle jn. Že naslednjo sekundo pa — bum! Ležal sem na hrbtu , kot sem dolg in širok, in s t rme l v nebo. Padalo se je razširilo okrog mene. Ležal sem tam in čutil pod seboj zemljo. To je bi la Angl i ja .

Toda al i je bila to res Ang l i ja? Morda je vse to samo slepilo Nemcev, k i me hočejo pre i zkus i t i , al i sem v resnic i pr ipravl jen izpolni t i njihove naloge. N j i m bi bi lo čisto podobno, da bi me za poskušnjo spust i l i kje v F ranc i j i al i Nemčiji.

Vs ta l sern, odpel padalo in s i šel ogledat hišo, za katero sem prista l . B i la je zapuščena. Prižgal sem ročno svet i lko; pročelje in dvoriščna stran hiše sta bi l i porušeni — hiša bi lahko stala k jerko l i v Evrop i . Nobenega glasu od nikoder, razen brnenja letala nad glavo, k i se je zdelo, kakor da m i je za petami. V temi sem izgubi l padalo in tako sem ga iska l več kakor četrt ure. Z nožičem sem odrezal svojo vrečo in zv i l padalo. Za tem sem namesto padalskih škornjev obul čevlje in slekel letalsko obleko. Sveženj sem odnesel k neki rečici, našel tam pr i t l ikavo drevo, okrog katerega je raslo mnego trstičja in zakopal v rečno blato padalo, letalsko obleko in škornje.

Vse naokol i je bilo temno. Razen tiste hišice je bilo tam pusto kakor v Sibir i j i . In tako sem se odpravil na pot, da bi ugotovi l , kje sem. E n k r a t al i dvakrat sem se sprehodil do gozdička, katerega debla so bila podobna hišam. Taval sem po drevoredu in šel mimo praznega senika. Daleč nekje na nebu so se razletavale granate prot i leta lskih topov in se križale luči iz žarometov.

Naposled se mi je zazdelo, da v id im v daljavi luč. K r en i l sem tja. Hodi l sem čez razore in bredel po mlakah. Naposled sem prispel do osamljene hiše in splezal na v r tn i z id. Ne, tu ni bilo nobene luči! Splazi l sem se do verande, posveti l skoz i okno, k i je bilo do polovice za ­strto. Na obešalniku so v ise l i plašči, spodaj je bilo s to-jalce za dežnike in malo dalje so držale stopnice v prve nadstropje. Zagledal sem tudi telefon in na miz ic i zraven njega je ležal br i tansk i telefonski imenik; Torej, b i l sem v resnic i v domovini .

Z oljašanjem v srcu sem se v rn i l k porušeni hiši. Vra t n i bi lo; s svet i lko sem osvet i l oguljeno zidovje in zagledal ostanke nekakšnih stopnic. K r en i l sem gor in našel majhno umazano sobo. O spanju n i bi lo govora. Vso noč sem hodil po zibi gor in dol, prisluškoval v noč in čakal, da bi se zazorilo.

Ob šestih se mi je zazdelo prav, če grem na pot. I z

daljave sem slišal lajati nekega psa, zatem je nekaj zabrbotalo, zabobnel je tovorni vlak in mi odkr i l , kod pelje železniška proga. K r en i l sem skoz i drevored z majhnim kovčkom v rok i , poprej pa sem se še prepričal, ali imam v revolverju en naboj. Na glavno cesto sem prišel, ko so se na obzorju začeli r isat i prv i sončni žarki-Vze l sem v roke kompas, ugotovi l , da leži London južno in kren i l na levo. Nekaj minut kasneje sem srečal polje­delskega delavca, k i m i je prihajal nasproti . Veselo me je pozdravil z »Dobro jutro , gospod!«

Odzdravi l sem mu in ga vprašal za najkrajšo pot do železniške postaje.

»Po cesti bo kake četrt mil je, gospod/: m i je odvrnil brez začudenja.

Zahval i l sem se za pojasnilo. Nekaj sto metrov dalje sem zagledal v izložbi trgovine lepak, k i je napovedoval ples v občinski dvorani L i t t leporta .

Brž sem si pr ik l i ca l v spomin zemljevid področja VVisbech, k i sem se ga skrbno naučil na pamet. Da. spomnil sem se L i t t leporta , toda ta kra j je ležal kakih 30 do 40 mi l j dalje od kraja , k jer bi bi l moral pristati-V t is t ih nekaj minutah, ko sem tičal v vrat ih letala, sem se moral za tol iko mi l j peljati dalje. Spomnil pa sem se, da je L i t t leport , čeprav je to majhna postaja, vendarle postaja za glavno progo in potemtakem bi bil moral bit i v nekaj urah v Londonu.

Na zunaj je železniška postaja L i t t l eport natanko takšna kot sleherna druga podeželska postaja od sedmih zjutraj . Okrog peči se je zbralo nekaj l judi in grelo svoje prezeble roke, o kakem v laku pa n i bilo ne duha ne sluha-S strahom v srcu sem stopi l k blagajni in vprašal, a 1 1

bo vlak za London kmalu prišel.

»Ob 7.28, gospod,« je odvrni l blagajnik. »Naravnost v London pripelje. Hočete na prv i al i t ret j i kolodvor?«