SMUČI IZ MOČVIRJA IN SMUČI IZ MOČVIRJA IN PODSTREHEPODSTREHE

Pripravil: Aleš Guček – Smuček

februar 2014

Prazgodovinske smuči so se ohranile v močvirjih, kjer les ne Prazgodovinske smuči so se ohranile v močvirjih, kjer les ne trohni. Žal pa so razpadla usnjena stremena. Največ smuči je bilo trohni. Žal pa so razpadla usnjena stremena. Največ smuči je bilo najdenih na Finskem in Švedskem, na Norveškem nekaj manj. najdenih na Finskem in Švedskem, na Norveškem nekaj manj. Kmetovalci, ki so orali zemljo, so takoj zaustavili delo, ko so Kmetovalci, ki so orali zemljo, so takoj zaustavili delo, ko so naleteli na ostanke obdelanega lesa in poklicali arheologe. Niti naleteli na ostanke obdelanega lesa in poklicali arheologe. Niti niso uničili lesa, niti ga vzeli domov. Visoka zavest narodne niso uničili lesa, niti ga vzeli domov. Visoka zavest narodne smučarske dediščine je botrovala, da so ohranjene številne smučarske dediščine je botrovala, da so ohranjene številne smuči. smuči. Novejše smuči, če govorim o 18. in 19. stoletju, pa so bile na Novejše smuči, če govorim o 18. in 19. stoletju, pa so bile na podstrehah kmečkih lesenih hiš ali v ropotarnicah ob kočah. podstrehah kmečkih lesenih hiš ali v ropotarnicah ob kočah. Veliko smučarjev je te smuči okrasilo, posebno na Norveškem, Veliko smučarjev je te smuči okrasilo, posebno na Norveškem, ali pa so drugače oblikovali same vrhove krivin. Tako so ali pa so drugače oblikovali same vrhove krivin. Tako so prepoznali, iz katerih krajev ali mark izhajajo. Pa še lažje so jih prepoznali, iz katerih krajev ali mark izhajajo. Pa še lažje so jih lastniki razločevali, ko so jih zapičili v šope v sneg med počitki lastniki razločevali, ko so jih zapičili v šope v sneg med počitki na prostočasnih ali „poslovnih“ potovanjih. Žal včasih letnice na prostočasnih ali „poslovnih“ potovanjih. Žal včasih letnice izvora niso znane. izvora niso znane.

Najprej si oglejmo tipe prazgodovinskih smuči. Prazgodovino Najprej si oglejmo tipe prazgodovinskih smuči. Prazgodovino zgodovinarji smučanja štejejo nekateri od pradavnine do nekako zgodovinarji smučanja štejejo nekateri od pradavnine do nekako konec 18. stoletja, eni od pradavnine do leta 1888, ko se je začelo konec 18. stoletja, eni od pradavnine do leta 1888, ko se je začelo športno smučanje.športno smučanje.

Sibirski tip smuči Sibirski tip smuči (drsna ploskev običajno ovita z živalsko kožo)(drsna ploskev običajno ovita z živalsko kožo)

Kamčatka, Rusija, Sajano, Ruski Altai, Kamčatka, Rusija, Sajano, Ruski Altai, 18. stol. Okoli 17. stol. 18. stol. Okoli 17. stol.

Sibirski južni tip Sibirski južni tip Smuči so služile za hojo po močvirju in snegu. Smuči so služile za hojo po močvirju in snegu.

Naroda Ostijakov in Naroda Ostijakov in Samojedov sta jih Samojedov sta jih

največ uporabljalanajveč uporabljala

Napenjanje sibirskega tipa smuči

Sibirski tipSibirski tip

Smučka je dolga celo 204 cm, dolga vrv je bila spletenaSmučka je dolga celo 204 cm, dolga vrv je bila spletenaokoli prstov in pete obuvala okoli prstov in pete obuvala

Sibirski tip smučiSibirski tip smuči

Jezero Manga, Jezero Manga, Rusija, okoli 17.stol.,Rusija, okoli 17.stol.,desno: na sredini desno: na sredini vidna podloga za čevljevidna podloga za čevlje

Južni tip smučkeJužni tip smučkeBloška smučka je južni tip, le streme je zgolj prstna zanka Bloška smučka je južni tip, le streme je zgolj prstna zanka

Vilna, Litva, ok. 1600 1. Ruska smučka ok. Vilna, Litva, ok. 1600 1. Ruska smučka ok. 16001600 Na mestu stopala sta 4. Vilna, LitvaNa mestu stopala sta 4. Vilna, Litvaleseni stranici onemogočataleseni stranici onemogočatazdrs čevlja s smučkezdrs čevlja s smučke

Južni tip smučkeJužni tip smučke

Botnijski tip Finski tip Botnijski tip Finski tip

Južni tip smučkeJužni tip smučke

Alvdal, Hedmark, Norveška,Alvdal, Hedmark, Norveška,605 do 675605 do 675

Smučka iz Hotinga, Švedska, -2.500

Norveška

Norveška 550

Južni tip smučke Južni tip smučke Elkvenes,Elkvenes,

Norveška,Norveška,Saxo Gramaticus, 1225 do 1280 Saxo Gramaticus, 1225 do 1280

knjiga Historiae Danicae, 1664knjiga Historiae Danicae, 1664

Severni tip smučkeSeverni tip smučke

Dolge smučke enake dolžine ali ena daljša, tudi do 270 cm Dolge smučke enake dolžine ali ena daljša, tudi do 270 cm (norv.: langski) za smer in krajša okoli 160 cm za škarjasto (norv.: langski) za smer in krajša okoli 160 cm za škarjasto odrivanje ( norv.: andor). odrivanje ( norv.: andor).

Kraji rabe vSkandinaviji

Severni tip „langski“ in „andor“Severni tip „langski“ in „andor“

Tennar smučka, Lomnes,Tennar smučka, Lomnes, Renndalken, Norveška Renndalken, Norveška

Norveška, 1866

Severni tip smuči, Norveška, 18. in 19. stoletje Severni tip smuči, Norveška, 18. in 19. stoletje

Razne smuči Razne smuči

Ruska smučka, -7.000 do -6.000, krivina oblika losove glave

Kalvträsk smučka smučka,Švedska, -3.200

Razne smuči Razne smuči

Različne laponske smuči: Kalvträsk -3.200, Hoting -1.500, Storbäck – 1.200, Anumark – 1.000, Siikavuopio 900, Slagnäs 1.000

Razne smuči Razne smuči Lesene „iveri“ bi laiku pomenile karkoli. Vidi se, da so deli lesa ostanki smuči zaradi srednjega dela, kjer je vidna priprava za streme ali mesto namestitve obuvala.

Lofoti, Norveška, -160 do -10

Øvrebø, Telemark, Norveška, -500

Norveška, -300

Razne smuči, imena smuči so največkrat po kraju Razne smuči, imena smuči so največkrat po kraju najdbe najdbe

Farnes smučkiFinska smučka,980 do 1165

Utrovatnsmučka, Norveška,780 do 975

Razne smuči Razne smuči

Jakutska smučka, narisal Abu HamiudIz Granade, Mavrska država, 12. stol.

Steinhaugmosmučka,Norveška,1935 do 1215

Kvitblikk,Norveška,1310 do 1435

Troms,Norveška,1425 do 1480

Razne smuči Razne smuči

Eskimska smučka, drsna ploskev obložena s kožo, 19. stol.

Najdaljše smučiŠvica 1919

S starim slovenskim S starim slovenskim smučarskim pozdravom smučarskim pozdravom

SMUK !