1

Brezasna modrost in praktien, korak-za-korakom,

program napredka iz pozabljenega klasinega dela iz leta 1910.

Wallace D. Wattles

ZNANSTVENI PRISTOP K BOGATENJUZnova predstavila Rebecca Fine

www.scienceofgettingrich.net

Geslo poslanstva

Navdihovati, hrabriti, ponazoriti miljenje obilja in moan ut samozavesti za vse ljudi dobre voljepovsod po svetu.

2

VSEBINA

1.Kazalo

2.Predstavitev

3.Predgovor

4.poglavje: Pravica, biti bogat

5.poglavje: Znanstveni pristop k pridobivanju bogastva obstaja

6.poglavje: Je prilonost monopolizirana?

7.poglavje: Prvi princip znanstvenega pristopa k pridobivanju bogastva

8.poglavje: Pomnoitev ivljenja

9.poglavje: Kako bogastvo pride k tebi?

10.poglavje: Hvalenost

11.poglavje: Razmiljanje na doloen nain

12.poglavje: Kako uporabiti voljo

13.poglavje: Nadaljnja uporaba volje

14.poglavje: Delovanje na doloen nain

15.poglavje: Uinkovita aktivnost

16.poglavje: Biti v pravem poslu

17.poglavje: Vtis rasti

18.poglavje: Napredujoa osebnost

19.poglavje: Nekatera opozorila in zakljune ugotovitve

20.poglavje: Povzetek znanstvenega pristopa k pridobivanju bogastva

3

Predstavitev

PRED PRIBLINO OSEMNAJSTIMI MESECI mi je moki, ki ga nikoli nisem sreala, poslal knjigo, okateri nikoli nisem sliala, avtorja, ki je pokojni e skoraj 90 let.

Ta majhna knjiga je spremenila moje celotno ivljenje. Ko sem praktino preskusila principe, okaterih boste brali v tej knjigi, so bili rezultati neverjetni zaeli so se takoj in se nadaljujejo vse dodanes.

Ko je knjiga Znanstveni pristop k pridobivanju bogastva tistega dne popoldne prispela v moj potninabiralnik, sem takoj strgala ovoj, sedla in jo prebrala z odprtim razumom najve zato, ker je bilnaslov tako mikaven.

eprav moram priznati, da sem naletela na starinski (arhaini) jezik in so bile v prvem delunekatere ideje dokaj nejasne, je bilo tam nekaj, kar me je prisililo, da sem dvakrat ali trikratprebrala te majhne nejasne odseke, dokler nisem razumela!

Ko sem enkrat naredila to, nisem mogla prenehati z branjem knjige, dokler je nisem cele prebrala!

Takoj sem zaela praktino preskuati to, kar knjiga opisuje ... in vse se je zaelo spreminjati.

"Nakljuja" so se dogajala srena, ki so vodila k poznanstvom z ljudmi ... to je vodilo k e vepoznanstvom ... to je povzroilo dotekanje denarja v moji smeri v vedno vejih zneskih in izrazlinih virov, vkljuujo iz novih in nepriakovanih.

eprav je spreminjanje obiajnega osebnega razmiljanja teko in e nisem tako dobra, kotnameravam biti, je moj posel zael "tiktakati", prihodki so se podvojili, nato potrojili in e vednonaraajo ... moje utesnjeno mestno stanovanje sem zamenjala za prostorno hio na obali ...vzpostavila sem koristne nove odnose z mnogimi plemenitimi, uspenimi, premonimi ljudmi ... inprilonosti biti, poeti, imeti in dajati ve, vedno znova trkajo na moja vrata, skoraj dnevno.

Osupljivo je in udovito. Dokler ni prispela ta knjiga, mi ni, karkoli sem pred tem prebrala, nitako jasno razloilo, da obstajajo univerzalni zakoni, kar se tie bogastva in uspeha in da bodo, ese le ravnam po teh zakonih plavati s tokom namesto proti njemu (navadno nezavedno) rezultati, ki jih elim dosei, prili do mene.

e bom znanstveno ustvarila vzroke bogastva, bom vedno ustvarjala rezultate.

Avtor Wallace D. Wattles nemudoma pove, da namesto, da se sprauje, kako ti principi delujejo,jih mora preprosto sprejeti in zaeti uporabljati v praksi. Torej sem naredila tako, pa eprav semse ob branju ujela, kako se od asa do asa upiram in mislim "No, s tem pa ne vem, e se lahkostrinjam." Vendar sem se e odloila, da sprejmem (vsaj zaasno) vsako trditev, kot da bi dejanskopopolnoma verjela vanjo.

Do takrat, ko sem zakljuila s knjigo, sem e razumela, zakaj je vkljuil to opozorilo. Vedite, dabodo nekatere stvari, o katerih boste brali ali jih sliali, najverjetneje nasprotovale nekaterimvaim prejnjim razmiljanjem. To, kot kae, velja za veino ljudi. Vendar nadaljujte in kmalu bostevideli, kako g. Watlles lepo gradi vsako poglavje na tistem, kar je predstavil v predhodnem poglavju.Mislim, da boste preseneeni izrekli kot sem jaz in mnogi drugi "Oh, zdaj vidim, zakaj je prejrekel to. Zdaj vidim, kako se vse prilega skupaj."

Verjamem tudi, da vas bo razveselilo spoznanje, da je bistveno za obogatitev po metodi, kot jeopisana tukaj, da privzamete in prakticirate to, kar vsi poznamo kot Zlato pravilo ... da je dnevno

4

prakticiranje hvalenosti ena izmed poti, da bo bogastvo prilo k vam ... in da boste z izpolnitvijosvojih finannih sanj skozi to metodo obogatili vsakega, ki bo priel v stik z vami.

Dale od jadikovanja pes-psa-pore, izboriti si svojo pot do vrha, mentalitete karkoli za kovanec,kar mnogi verjamejo, da je edina pot do bogastva.

Pozorno prisluhnite sporoilu te knjige z odprtim razumom. Pridobite si brezplano kopijo celotneangleke razliice , na spletni strani The Science of Getting Rich Network www.scienceofgettingrich.net in jo preberite. (Razliico, prevedeno v slovenski jezik, najdete nanaslovu www.bogastvo.com.)

Natisnite jo in jo podarite svojim prijateljem. Lahko jo ponujate na svoji spletni strani, e elite.Pridruite se mrei in dobili boste brezplaen tedenski elektronski asopis, kjer lani delijo svojevpoglede in osupljive izkunje. Ves as se osredotoajte na svojo lastno vizijo in jo delite z drugimienako misleimi ljudmi, ki ponejo isto.

www.Razmerje.com jo predstavlja na svoji strani.

Stran, kjer prijatelji razmiljajo o partnerstvu za na as, odnosih vseh vrst, bogatimo ivljenjesebi in drugemu, analiziramo sanje in simbole. Podzavest ima svojo teo, podpre zavest s temsi ohranjamo zdravje in dobro poutje, delovni elan in sposobnost iti zdravi v korak z izzivi. Hitropridemo nazaj v ravnoteje po taki ali drugani preizkunji. (Nace@razmerje.com).

VIDELI boste rezultate.

e zdaj imate v sebi vse, kar potrebujete, da lahko spremenite svoje sanje v realnost. Vi steneskonno dragocena oseba z edinstvenimi monostmi. etudi o sebi ne mislite kot o ustvarjalniosebnosti in tudi e ste e kdaj doiveli neuspeh, pa tudi e mislite, da ste poskusili e vse, odpritesvoj razum tej knjigi.

Verjetno ste e sliali rek: "Ko je tudent pripravljen, pride uitelj." To je vsekakor dralo zame inmnoge, mnoge druge in morda ste tudi vi pripravljeni prav zdaj. e na podroju dobika inosebnega uspeha ta trenutek niste tam, kjer bi radi bili, morda problem ni toliko v tem, kajponete, ampak v tem, kako to ponete. In to se prine pri tem, kako razmiljate. e elitespremeniti svoje ivljenje, morate morda spremeniti samo svoje razmiljanje.

Rebecca Fine

Olympia, WA

November, 1999

http://www.scienceofgettingrich.net

Malo sem uredila 90 let star rokopis, da ga im bolj prilagodim modernim bralcem. al se vanglekem jeziku e vedno ni mono elegantno izogniti popolni uporabi mokega spola zapredstavljanje vseh ljudi, e posebej, kadar dela s tako staro knjigo.

Na sreo pa imamo enske obilo izkuenj s tem, da se znamo razbrati ravno tako, kot smo senauile plesati vzvratno! Kjer ne ovira lepote pisanja, sem spremenilamo v oseba,moje v ljudjeinmoki rod v lovetvo. V ast g. Wattlesu, eprav je pisal takoj po prehodu v 20.-to stoletje, sluijasna opredelitev, da velja Znanstveni pristop k pridobivanju bogastva enako za moke in enske.

5

Predgovor

TA KNJIGA JE PRAGMATINA, NE FILOZOFSKA praktini prironik, ne razprava po teoretskihizhodiih. Namenjena je mokim in enskam, katerih najbolj nujna potreba je denar, tistim, kielijo najprej obogateti in ele potem filozofirati. Je za tiste, ki hoejo rezultate in so pripravljenisprejeti znanstvene ugotovitve kot osnovo za dejavnost, brez da bi morali skozi procese, ki sopripeljali do teh ugotovitev.

Priakuje se, da bo bralec zaupal temeljnim trditvam, prav tako kot bi sprejel izjave, ki se nanaajona fizikalne zakone o elektriki, e bi jih oznanila Marconi ali Edison, in da bo zaupal trditvam, takoda bo dokazal njihovo resninost z aktivnostjo, naravnano po njih, brez strahu ali obotavljanja.Vsak moki ali enska, ki bi storila to, bosta zanesljivo postala bogata, ker je tukaj uporabljenaznanost natanna znanost in je neuspeh nemogo.

Pri pisanju te knjige sem rtvoval vse ostale premisleke za jasnost in enostavnost sloga, da ga lahkovsi razumejo. Nart aktivnosti, ki je razgrnjen tukaj, je bil izveden iz ugotovitev filozofije. Temeljitoje bil preskuen in prinaa najviji test praktinega eksperimenta: Deluje.

6

1. poglavje: Pravica, biti bogat

KARKOLI JE POVEDANEGA V POVELIEVANJE SIROMATVA, dejstvo ostaja, da ni mono ivetiresnino dovrenega in uspenega ivljenja, razen e si bogat. Nihe se ne more dvigniti donajveje mone viine v talentu ali duhovnem razvoju, razen e nima veliko denarja, saj mora zarazvoj duha in talenta posedovati stvari za uporabo, teh stvari pa ne more imeti, e nima denarja,da bi jih kupil.

lovek se razvije v razumu, duhu in telesu z uporabo stvari, druba pa je organizirana tako, dalovek mora imeti denar, da lahko postane lastnik stvari. Torej mora biti osnova vsega napredkaznanstveni pristop k pridobivanju bogastva.

Predmet vsega ivljenja je razvoj in vse kar ivi, ima neodtujljivo pravico do vsega razvoja, ki ga jezmono dosei.

Pravica vsakega posameznika do ivljenja pomeni pravico imeti prosto in neomejeno monostuporabe vseh stvari, ki so morda nujne za njegov polni mentalni, duevni in fizini razvoj; ali zdrugimi besedami, njegova pravica biti bogat.

V tej knjigi o bogastvu ne bom govoril na simbolien nain. Biti resnino bogat ne pomeni bitizadovoljen z malo. Sploh nihe ne bi smel biti zadovoljen z malo, e je sposoben uporabiti inuivati v ve. Smisel narave je napredek in razvoj ivljenja in vsakdo naj bi imel vse, kar lahkoprispeva k moi, eleganci, lepoti in bogastvu ivljenja. Biti zadovoljen z manj je greno.

Oseba, ki je lastnik vsega, kar si eli za ivljenje celo ivljenje je bogata in nihe, ki nima velikodenarja, ne more imeti vsega, kar hoe. ivljenje je tako napredovalo in postalo tako zapleteno, dapotrebujeta celo najbolj povprena moki ali enska veliko premoenje, da bi lahko ivela na nain,ki se samo priblia popolnosti. Vsak posameznik ima naravno hotenje, da bi postal vse kar jesposoben postati. Ta elja po uresniitvi naravnih sposobnosti je v loveki naravi prirojena; nemoremo si pomagati, da ne bi hoteli biti vse kar smo lahko. Uspeh v ivljenju je to, kar elimo biti.Kar elimo biti, lahko postanemo samo z uporabo stvari, prosto uporabo stvari pa si lahkozagotovimo samo tako, da postanemo dovolj bogati, da jih lahko kupimo. Torej je najbolj bistvenoizmed znanj, da razumete znanstveni pristop k pridobivanju bogastva.

Ni ni narobe, e si elite biti bogati. elja za bogastvom je pravzaprav elja za bogatejim, boljpolnim in obilnejim ivljenjem ta elja je hvalevredna. Oseba, ki si ne eli iveti bolj polno(bogato), je nenormalna, kar velja tudi za osebo, ki si ne eli dovolj denarja, da bi kupila vse, karhoe.

Obstajajo trije motivi, za katere ivimo: ivimo za telo, ivimo za razum in ivimo za duha. Nobedenizmed teh ni bolji ali sveteji od ostalih; vsi trije so enako zaeleni in nobeden izmed treh telo,razum ali duh ne more iveti polno, e je katerikoli od ostalih prikrajan za polno ivljenje inizraanje. iveti samo za duha in zanikati razum ali telo ni prav in ne plemenito, prav tako jenarobe iveti za inteligenco in zanikati telo ali duha.

Vsi poznamo odurne posledice ivljenja za telo in zanikanje tako razuma kot duha in vidimo, dapravo ivljenje pomeni popolno izraanje vsega, kar posameznik lahko ponudi skozi telo, razum induha.

Karkoli nekdo ree, nihe ne more biti res sreen ali zadovoljen, razen e njegovo telo ivi polno vvseh pogledih in razen, e isto velja tudi za njegov razum in duha. Kjerkoli je neizraena monostali delovanje, ki ie izvritev, tam je nezadovoljena elja. elja je monost, ki se hoe izrazitioziroma delovanje, ki ie izvritev.

7

Posameznik ne more iveti telesno polno brez dobre hrane, udobnih oblail, toplega zavetja insvobode pred prekomernim tekim delom. Poitek in rekreacija sta prav tako potrebna za njegovofizino ivljenje.

Posameznik ne more iveti razumsko polno brez knjig in asa, da jih lahko tudira, brez prilonostiza potovanje in opazovanje ali brez intelektualne drube.

Za razumsko polno ivljenje mora imeti posameznik intelektualno rekreacijo in se mora obdati zvsemi objekti umetnosti in lepote, ki jih je sposoben uporabljati in ceniti.

Za duhovno polno ivljenje mora imeti posameznik ljubezen in ljubezen je zanikanje pomanjkanja.

Najvijo osebno sreo najde posameznik v pridobitvi koristi za tiste, ki jih ima rad; ljubezen najdesvojo najbolj naravno in spontano obliko izraanja v dajanju. Posameznik, ki nima niesar zaponuditi, ne more izpolniti svojega poloaja kot zakonski partner ali star, kot dravljan ali kotloveko bitje. V uporabi materialnih stvari lovek najde polno ivljenje za svoje telo, razvije svojrazum in razprostre svojega duha. Torej je najpomembneje za vsakega posameznika, da je bogat.

Torej je popolnoma pravilno, da si elite biti bogati. e ste normalen moki ali normalna enska, sine morete pomagati, da tako utite. Popolnoma pravilno je, da namenite svojo najboljopozornost znanstvenemu pristopu k pridobivanju bogastva, saj je najplemeniteja innajpotrebneja vseh tudij. e zapostavljate ta tudij, potem zanemarjate dolnost do sebe, doBoga in lovetva, saj Bogu in lovetvu ne morete veliastneje sluiti, kot tako, da naredite imve iz sebe.

8

2. poglavje: Znanstveni pristop k pridobivanju bogastva obstaja

ZNANSTVENI PRISTOP K PRIDOBIVANJU BOGASTVA OBSTAJA in je natanna znanost, tako kotalgebra ali aritmetika. Obstajajo doloeni zakoni, ki upravljajo pridobivanje bogastva in ko seenkrat nauite teh zakonov in vsakega ubogate, boste postali bogati z matematino gotovostjo.

Lastnitvo nad denarjem in posestjo je rezultat opravljanja stvari na doloen nain in tisti, kiponejo stvari na doloen nain namenoma ali nevede postanejo bogati, medtem ko tisti, kistvari ne pono na doloen nain ne glede na to, kako trdo delajo ali kako sposobni so ostanejorevni.

Naraven zakon govori, da enaki vzroki vedno proizvedejo enake uinke in zato bosta vsak moki alienska, ki se bosta nauila poeti stvari na ta doloen nain, nezmotljivo postala bogata.

To, da je zgornja trditev pravilna, je prikazano z naslednjimi dejstvi:

Postati bogat ni stvar okolja, ker e bi bilo, bi vsi ljudje v doloenih soseinah postali premoni.Prebivalci enega mesta bi bili vsi bogati, medtem ko bi bili tisti v drugih mestih vsi revni, ali pa bi sevsi prebivalci ene drave valjali v premoenju, medtem ko bi bili tisti iz sosednjih drav revni.

Domala vsepovsod vidimo bogate in revne, kako ivijo eden ob drugem, v istem okolju in pogostozaposleni v isti stroki. Kadar sta dva posameznika na istem podroju in v istem poslu, pa edenpostane bogat, medtem ko drugi ostane reven, nam to pokae, da postati bogat primarno ni stvarokolja. Nekatera okolja so lahko bolj naklonjena od ostalih, vendar pa, kadar sta dva posameznikaiz istega posla v istem okolju in eden obogati, medtem ko drugi propade, to kae, da je postatibogat rezultat poenjanja stvari na doloen nain.

Nadalje, sposobnost poeti stvari na ta doloen nain ni izkljuno zaradi posedovanja talenta, sajmnogi zelo talentirani ljudje ostanejo revni, medtem ko drugi, ki imajo zelo malo talentov,postanejo bogati.

S prouevanjem ljudi, ki so postali bogati, ugotovimo, da so povpreni v skoraj vseh pogledih,nimajo ni kaj vejih talentov in sposobnosti kot drugi ljudje. Oitno je, da niso postali bogati, kerposedujejo talente in sposobnosti, ki jih ostali nimajo, ampak zato, ker ponejo stvari na doloennain.

Postati bogat ni rezultat varevanja ali gospodarnosti. Mnogi skopi ljudje so revni, medtem ko sotisti, ki prosto troijo, pogosto bogati.

Bogat ne postane tako, da pone stvari, ki so ostalim spodletele, saj na primer dva posameznikav istem poslu pogosto poneta popolnoma enake stvari in eden postane bogat, medtem ko drugiostane reven ali propade.

Iz vseh teh stvari moramo priti do ugotovitve, da je postati bogat rezultat poenjanja stvari nadoloen nain.

e je postati bogat rezultat poenjanja stvari na doloen, gotov nain in e enaki vzroki vednoproizvajajo enake uinke, potem lahko vsak moki ali enska, ki poneta stvari na doloen nain,postaneta bogata in vso zadevo je mono pripeljati v domeno natanne znanosti.

Na temmestu se pojavlja vpraanje, e ni ta doloen nain preteak za veino in mu samo nekaterilahko sledijo. Kot smo lahko videli, to ne more biti res (vsaj kar zadeva naravne sposobnosti).Talentirani ljudje postanejo bogati in tepci obogatijo; briljantno inteligentni ljudje postanejo bogatiin zelo neumni ljudje obogatijo; psihino moni ljudje postanejo bogati in ibki in bolni ljudjeobogatijo.

9

Neka stopnja sposobnosti razmiljanja in razumevanja je, seveda, nujna, vendar kar zadevavpraanje naravne sposobnosti, lahko vsak moki ali enska, ki imata dovolj uta za branje inrazumevanje teh besed, zanesljivo postaneta bogata.

Prav tako smo videli, da to ni stvar okolja. Seveda lokacija nekaj teje. Nekdo ne more iti v osrjeSahare in priakovati, da bo poslovno uspeen.

Postati bogat vkljuuje potrebo po stiku z ljudmi in biti tam, kjer so ti ljudje prisotni, e so ti ljudjenagnjeni k poslovanju, kakor bi radi poslovali vi, toliko bolje. To pa je tudi vse, do kod gre pomenokolja. e lahko kdorkoli v vaem mestu postane bogat, potem lahko obogatite tudi vi in e lahkopostane bogat kdorkoli v vai dravi, potem lahko tudi vi obogatite.

Znova, ni vano izbrati nek doloen posel ali poklic. Ljudje postanejo bogati v vsakem poslu in vvsakem poklicu, medtem ko njihovi prvi sosedje v istem poklicu ostanejo revni.

Res je, da vam bo lo najbolje v poslu, ki ga imate radi in vam je ve. e imate doloene talente,ki so dobro razviti, boste najbolje napredovali v poslu, ki kar klie po uporabi teh talentov.

Prav tako boste najbolj uspevali v poslu, ki je najbolj prikladen za vao lokacijo: prodajalcusladoleda bo lo bolje v toplejih krajih kot na Grenlandiji, ribolov na losose se bo bolje obnesel naseverozahodu kot na Floridi, kjer pa ni lososov.

Vendar ob teh splonih omejitvah postati bogat ni odvisno od vae vkljuenosti v nek posebenposel, ampak od tega, da ponete stvari na nek doloen nain. e ste zdaj v nekem poslu in vsakdona tem podroju v istem poslu e postaja bogat, medtem ko vi ne postajate bogati, potem je topreprosto zato, ker ne ponete stvari na enak nain, kot to ponejo drugi.

Pomanjkanje kapitala nikomur ne prepreuje postati bogat. Res je, da s tem, ko pridobite kapital,rast pride laje in hitreje, vendar je tisti, ki ima kapital, e bogat in mu ni treba razmiljati, kako boto postal. Ne glede na to, kako revni ste, e zanete poenjati stvari na doloen nain, boste zaelipridobivati bogastvo in zaeli boste pridobivati kapital. Pridobivanje kapitala je del procesapostajanja bogat in je del rezultata, ki vedno sledi poenjanju stvari na doloen nain.

Lahko ste najrevneja oseba na kontinentu in globoko v dolgovih. Morda nimate niti prijateljev,vpliva, ne virov, toda e zanete poeti stvari na ta nain, morate nezmotljivo zaeti postajatibogati, ker enaki vzrokimorajo proizvajati enake uinke. e nimate kapitala, ga lahko pridobite. este v napanem poslu, lahko greste v pravi posel. e ste v napanem okolju, se lahko preselite napravo podroje.

In to lahko naredite tako, da zanete v svojem trenutnem poslu in v svojem sedanjem okoljupoeti stvari na doloen nain, kar vedno povzroi uspeh. Zaeti morate iveti v harmoniji z zakoni,ki vladajo vesolju.

10

3. poglavje: Je prilonost monopolizirana?

NIHE NI REVEN ZATO, KER SO DRUGI LJUDJE MONOPOLIZIRALI PREMONOST in okoli nje postaviliograjo. Lahko vam odreejo monost vkljuitve v posel v nekaterih linijah, vendar so drugi kanaliodprti za vas.

V razlinih obdobjih se tok prilonosti usmerja v razlinih smereh, glede na celovite potrebe inposamezno fazo socialne evolucije, ki je bila doseena. Tam je obilje prilonosti za osebo, ki bo las tokom, namesto da bi plavala proti njemu.

Tako tudi delavci, tako posamezniki kot razred niso prikrajani za prilonosti. Delavci niso "zatirani"s strani svojih delodajalcev; niso "pritisnjeni k tlom" s strani koncernov in velikih poslov. Kot razredso tam, kjer so, zato ker ne ponejo stvari na doloen nain.

Delavski razred lahko postane delodajalski razred, kadar bo zael poenjati stvari na doloen nain.Zakon obilja je enak za njih kot za vse druge. Tega se morajo zavedati, sicer bodo ostali tam, kjer so,dokler bodo poeli stvari na nain, kakor jih ponejo. Posamezen delavec pa, kakorkoli, ni potlaenz ignoranco celega razreda do teh zakonov; on lahko sledi toku prilonosti do bogastva in ta knjigamu bo pokazala, kako.

Nikogar ne zadruje v siromatvu pomanjkanje zaloge bogastva; ve kot dovolj ga je za vse.

Palaa, velika kot Kapitol v Washingtonu bi lahko bila zgrajena za vsako druino na Zemlji samo izgradbenega materiala v ZDA in z intenzivnim kultiviranjem bi ta deela lahko proizvedla dovoljvolne, bombaa, lana in svile, da bi lahko vsakega posameznika na Zemlji oblekli bolje kot je bilopravljen kralj Salomon v vsej svoji slavi, skupaj z dovolj hrane, da bi jih lahko vse razkononahranili.

Vidna zaloga je praktino neizrpna, nevidna zaloga pa dejansko je neizrpna.

Vse, kar vidite na svetu, je narejeno iz ene originalne snovi, iz katere izvirajo vse stvari. Nove oblikeves as nastajajo in stare izginjajo, toda vse so oblike iz domnevno ene stvari.

Ne obstaja zgornja meja zaloge brezobline snovi ali originalne snovi. Iz nje je vesolje, toda ni bilavsa porabljena pri nastajanju vesolja. Prostori v, skozi in med oblikami vidnega vesolja so preeti inizpolnjeni z originalno snovjo, z brezoblino snovjo s surovim materialom vseh stvari. Desettisokrat toliko, kot je e bilo narejeno, je e lahko narejeno in tudi takrat e ne bi izrpali zalogeuniverzalnega surovega materiala.

Nihe torej ni reven, zato ker bi bila narava revna ali zato, ker ne bi bilo dovolj materiala.

Narava je neizrpna zakladnica bogastva; zalog nikoli ne bo zmanjkalo. Originalna snov jepodkrepljena z ustvarjalno energijo in ves as proizvaja nove oblike. Ko je zaloga gradbenegamateriala izrpana, ga je ve proizvedenega. Ko se izrpa prst, tako da hrana in materiali za oblailave ne rastejo na njej, bo le-ta obnovljena ali pa se bo proizvedlo e ve prsti. Ko bo vse zlato insrebro izkopano iz zemlje, pa e bo lovetvo e vedno na takni stopnji socialnega razvoja, da bopotrebovalo zlato in srebro, ga bo e ve proizvedenega iz brezobline snovi. Brezoblina snov seodziva na potrebe lovetva; ne bo dovolila, da bi svet bil brez katerekoli dobre stvari.

To velja za loveka kolektivno. Rasa kot celota je vedno obilno bogata in e so posamezniki revni,je to zato, ker ne sledijo doloenemu nainu poenjanja stvari, ki posameznika naredijo bogatega.Brezoblina snov je inteligentna, je snov, ki misli. iva je in je vedno naravnana k ve ivljenja.

Naraven in prirojen impulz sili ivljenje, da bi e bolj ivelo; to je narava inteligence, da se eliraziriti in zavesti, ki ie monosti za iritev meja in iskanje polnejega izraza. Vesolje oblik je biloustvarjeno iz brezobline ive snovi, ki se je prelila v oblike, z namenom, da bi se bolj polno izrazila.

11

Vesolje je prekrasna iva navzonost, ki se nenehno samo po sebi giblje proti ve ivljenja in boljpolnemu delovanju.

Narava je oblikovana za napredek ivljenja in njen gonilni motiv je porast ivljenja.Zaradi tega jevse, kar lahko morda prispeva k ivljenju, obilno zagotovljeno. Pomanjkanja ne more biti, razen ebi Bog nasprotoval samemu sebi in izniil svoje lastno delo. Revni niste zaradi pomanjkanja zalogbogastva. To je dejstvo, ki ga bom razodel malo naprej, da so zaloge brezobline snovi narazpolago mokemu ali enski, ki bosta delovala na doloen nain.

12

4. poglavje: Prvi princip znanstvenega pristopa k pridobivanju bogastva

MISEL JE EDINA SILA, KI LAHKO PROIZVAJA OTIPLJIVO BOGASTVO iz brezobline snovi.

Snov, iz katere so narejene vse stvari, je snov, ki misli (ima svoj lastni razum) in misel na obliko v tejsnovi ustvari obliko.

Originalna (izvirna) snov se giblje po svojih mislih; vsaka oblika in proces, ki ju lahko vidi v naravi,je vidni izraz misli v izvirni snovi. S tem, ko brezoblina snov misli na obliko, prevzame to obliko; komisli na premikanje, naredi premik. Na tak nain so nastale sploh vse stvari. ivimo vrazmiljajoem svetu, ki je del razmiljajoega vesolja. Misel o gibajoem se vesolju se je irila skozibrezoblino snov in mislea snov ki se premika na osnovi te misli je privzela obliko planetarnihsistemov in obdrala to obliko. Mislea snov privzame obliko svojih misli in se giblje v odvisnosti odmisli. Z vzdrevanjem misli o kronih sistemih sonc in svetov prevzame obliko teh teles in se giblje,tako kot misli. Misel na obliko poasi rastoega hrasta se torej giblje v smeri nastanka drevesa,eprav so morda za to potrebna stoletja. V ustvarjanju se, kot kae, brezoblina snov giblje gledena smer gibanja, ki jo je zastavila. Z drugimi besedami: misel o hrastu ne povzroi takojnje tvorbepopolnoma odraslega drevesa, ampak sproi delovanje sil, ki bodo proizvedle drevo vzdolzastavljene poti rasti.

Vsaka misel o obliki, ki se nahaja v mislei snovi, povzroi stvaritev oblike, vendar vedno, ali vsajnajvekrat, vzdol poti rasti in aktivnosti, ki so e uvedene.

Misel o hii doloene konstrukcije, ki je vtisnjena v brezoblino snov, morda ne bo povzroilatakojnjega pojava hie, bo pa povzroila obraanje ustvarjalnih energij, ki e delujejo v trgovini inekonomiji, v takne kanale, da se bodo izle v hitri izgradnji hie. e takni kanali, skozi katere bilahko takne ustvarjalne sile delovale, e ne obstajajo, potem bo hia nastala neposredno izosnovne snovi, brez akanja na poasne procese organskega in anorganskega sveta.

Nobena misel o obliki ne more biti vtisnjena v izvirno snov, brez da bi povzroila stvarjenje teoblike.

Oseba je miselni center in lahko ustvarja misli. Vse oblike, ki jih oseba oblikuje s svojimi rokami,morajo najprej obstajati v njenih mislih. Stvari ne more dati oblike, e nimislila o tej stvari.

Doslej je lovetvo svoje napore povsem omejevalo v delo svojih rok, s prilagajanjem ronega delasvetu oblik v iskanju spreminjanja ali prilagajanja e obstojeih oblik. lovetvo ni nikoli pomislilo,da bi poskusilo povzroiti nastanek novih oblik z vtiskovanjem misli v brezoblino snov.

Kadar oseba misli na obliko, vzame gradivo iz oblik v naravi in ustvari podobo oblike, ki je vnjegovih mislih. Ljudje so doslej naredili malo ali skoraj ni za to, da bi sodelovali z brezoblinointeligenco "z Oetom". Posameznik ni sanjal o tem, da bi lahko "poel, kar je videl poeti Oeta".Posameznik preoblikuje in spreminja obstojee oblike z ronim delom in ne namenja nobenepozornosti vpraanju, e bi morda lahko proizvedel stvari iz brezobline snovi s sporoanjem svojihmisli vanjo.

Zares in povsem se strinjam.

Delujem na razmerje.com prav v tej smeri: ljudje naj se zavedo, da imajo izbiro ki e je, leprestopijo prag, pa je.

e nekdo ne ljubi in se zaljubi, je zael ljubiti. Vzpostavil je tok oddajanja in sprejemanja,

ki ga lahko potem vtisne v katerokoli razmerje...

Nameravamo dokazati, da to lahko naredi dokazati, da lahko vsakmoki ali enska to naredita in pokazati, kako to narediti. V prvem koraku moramo postaviti tri osnovne trditve.

13

Najprej trdimo, da obstaja izvirna brezoblina tvarina ali snov, iz katere so nastale vse stvari.

Vsi navidezno mnogi elementi so razline zaznave enega elementa. Vse tevilne oblike, ki jihnajdemo v organskem in anorganskem svetu, so samo razlini vzorci, narejeni iz ene same snovi. Inta snov je mislea snov misel, vsebovana v njej, proizvede miljeno obliko. Misel v mislei snoviustvari obliko. loveko bitje je miselni center, sposoben proizvesti izvirno misel. e lahko osebasporoi svojo misel izvirni mislei snovi, lahko povzroi stvarjenje ali formiranje stvari, na kateromisli. Povzemimo:

Obstaja mislea snov, iz katere so nastale vse stvari, in s katero so v njenem izvirnem stanju preeti,prepojeni in izpolnjeni medprostori vesolja.

Misel v tej snovi ustvari stvar, kot je bila upodobljena v misli.

Oseba lahko ustvarja stvari v svojih mislih in z vtiskovanjem svojih misli v brezoblino snov lahkopovzroa stvarjenje stvari, o katerih misli.

Morda se spraujete, e lahko dokaem te trditve in brez podrobnega razlaganja lahko odgovorim,da lahko, tako z logiko kot z izkunjami.

Sklepajo nazaj iz fenomena oblike in misli pridem do izvirne mislee snovi in sklepajo naprej iz temislee snovi pridem do posameznikove moi, da lahko povzroi stvarjenje stvari, na katero misli.

Z eksperimentom sem potrdil sklepanje za resnino. To je moj najmoneji dokaz.

e ena oseba, ki bere to knjigo, postane bogata s poenjanjem tega, kar jo uim, je to dokaz vpodporo moje trditve, e pa vsaka oseba, ki pone, kar ji pravi, da mora poeti, postane bogata, jeto pozitiven dokaz vse dotlej, dokler ne gre nekdo neuspeno skozi proces. Teorija je pravilna,dokler proces ne spodleti in ta proces ne bo spodletel, saj vsakdo, ki pone natanno tisto, kar muta knjiga pravi, bo postal bogat.

Rekel sem, da ljudje obogatijo tako, da poenjajo stvari na doloen nain in e elijo to poeti,morajo ljudje postati sposobni misliti na doloen nain.

Nain posameznika, kako poenja stvari, je neposreden rezultat naina razmiljanja o stvareh.

Da boste poeli stvari na nain, kot jih hoete poeti, si boste morali pridobiti sposobnostrazmiljanja na nain, kot hoete razmiljati. To je prvi korak proti postati bogat.

In da boste mislili, kar hoetemisliti, morate misliti RESNICO, ne glede na pojavnost.

Vsak posameznik ima naravno in prirojeno mo, da misli, kar hoe misliti, vendar to zahteva odnjega veliko ve napora kot misliti na osnovi sugestij, ki so posledica pojavnosti.

Misliti glede na pojavnost je lahko; misliti resnico brez ozira na pojavnost je teavno in zahtevaporabo ve moi kot katerokoli drugo delo, h kateremu smo poklicani.

Ni ga dela, kateremu bi se ljudje bolj izogibali, kot se izogibajo trajnemu in nepretrganemurazmiljanju. To je najteje delo na svetu. To e posebej velja takrat, kadar je resnica v nasprotjus pojavnostjo.

Vsaka pojavnost v vidnem svetu se nagiba k proizvajanju odgovarjajoe oblike v razumu, ki joopazuje in temu se lahko izognemo le tako, da vzdrujemo misel o resnici.

Gledanje na pojavnost revine bo proizvedlo odgovarjajoe oblike v vaem razumu; razen kovzdrujete misel, da revine ni, je le obilje.

14

Misliti zdravje, ko ste obdani s pojavnostjo bolezni ali misliti bogastvo, ko ste sredi pojavnostirevine, zahteva mo, vendar kdorkoli, ki pridobi to mo, postanemojster razuma. Ta oseba lahkoizzove usodo in pridobi, karkoli hoe.

To mo je mono pridobiti samo tako, da doseete vztrajanje pri osnovnih dejstvih, ki so v ozadjuvseh pojavnosti in to je dejstvo, da obstaja samo ena mislea snov, iz katere in s katero so vsestvari nastale.

Potem moramo doumeti resnico, da vsakamisel, vzdrevana v tej snovi, postane oblika in dalovek lahko tako vtisne svoje misli vanjo, da povzroi, da privzamejo oblike in postanejo vidnestvari.

Ko pridobimo to spoznanje, izgubimo ves dvom in strah, saj vemo, da lahko ustvarimo, kar hoemo,da lahko dobimo, kar hoemo imeti in da lahko postanemo, kar hoemo postati. Kot prvi korak kpostati bogat morate verjeti v tri osnovne trditve, podane prej v tem poglavju in da jih poudarim,jih tukaj e enkrat navajam:

Obstaja mislea snov, iz katere so nastale vse stvari in s katero so v njenem izvirnem stanju preeti,prepojeni in izpolnjeni medprostori vesolja.

Misel v tej snovi ustvari stvar, kot je bila upodobljena v misli.

Oseba lahko ustvarja stvari v svojih mislih in z vtiskovanjem svojih misli v brezoblino snov lahkopovzroa stvarjenje stvari, o katerih misli.

Odloiti morate vse druge predstave o vesolju in razmiljati o tem, dokler se ne ustali v vaemrazumu in postane del vaega obiajnega miljenja. Berite te trditve znova in znova. Utrdite vsakobesedo v svoj spomin in premiljujte o njih, dokler trdno ne verjamete, kar pravijo. e vas obidedvom, ga zavrzite. Ne posluajte dokazov proti tej ideji. Ne hodite v cerkve ali na predavanja, kjeruijo ali pridigajo nasprotne koncepte o stvareh. Ne berite revij ali knjig, ki uijo drugane ideje. epostanete zmedeni v svojem razumevanju, preprianju in zaupanju, bodo vsi vai napori jalovi.

Ne spraujte, zakaj so te stvari resnine, niti ne razglabljajte, kako so lahko resnine. Preprosto jihprevzemite na zaupanje. Znanstveni pristop k pridobivanju bogastva se zaenja z brezpogojnimsprejemanjem tega, kar je bilo povedano tukaj.

15

5. poglavje: Pomnoitev ivljenja

ZNEBITI SE MORATE E ZADNJE SLEDI STARE IDEJE, da obstaja bog (boanstvo), ki eli, da ste revniali da je smisel sluenja njemu, ostati reven.

Inteligentna snov, ki je vse in v vsem, in katera ivi v vsem in ivi v vas, je zavedajoa se iva snov.Kot zavedajoa se iva snov mora imeti naravno in prirojeno hrepenenje vsake ive inteligence zapomnoitev ivljenja. Vsaka iva stvar si mora neprestano prizadevati za poveanje svojegaivljenja, ker ivljenje v samem dejanju ivetja se mora pomnoiti.Seme, spueno v zemljo, sepoene v delovanje in v dejanju ivetja proizvede na stotine semen; ivljenje se z ivetjem pomnoi.Za vedno postaja ve. Mora se obnaati tako, e e sploh eli biti naprej.

Inteligenca tudi sovpada pod to isto potrebo po pomnoitvi. Vsaka misel, ki jo pomislimo, ustvaripotrebo, da pomislimo naslednjo misel; zavest se neprekinjeno iri. Vsako dejstvo, ki se ganauimo, nas pelje k uenju naslednjega dejstva; znanje se neprekinjeno pomnouje. Vsak talent,ki ga kultiviramo, privede v razum eljo po kultiviranju naslednjega talenta; mi smo subjektiimpulza ivljenja, ki ie izraz, kar nas nenehno ene, da bi vedeli ve, naredili ve in postali ve.

Da bi vedeli ve, naredili ve in bili ve, moramo imeti ve. Imeti moramo stvari za uporabo, saj selahko uimo, ponemo in postanemo ve samo z uporabo stvari (predmetov). Moramo postatibogati, da lahko ivimo ve.

elja po bogastvu je preprosto zmonost za obseneje ivljenje, ki ie izvritev. Vsaka elja jenapor neizraene sposobnosti, da bi prela v aktivnost. To je mo, ki se hoe dokazati in topovzroa eljo. Ta, ki vas ene, da bi imeli ve denarja, je enaka tisti, ki naredi, da drevo raste; to jeivljenje, ki ie polneji izraz.

ivea snov mora biti predmet tega prirojenega zakona vsega ivljenja. Preeta je z eljo iveti vein zato je prisiljena ustvarjati stvari. Ta snov eli iveti ve v vas in skozi vas. Zato hoe, da imatevse stvari, ki jih lahko uporabite.

Tudi Bog eli, da postanete bogati. Hoe, da ste bogati, ker se lahko bolje izraa skozi vas, e imateveliko stvari za uporabo in mu s tem dajete izraz. Bolj lahko ivi v vas, e neomejeno obvladujetepomen ivljenja.

Vesolje eli, da imate vse, kar hoete imeti.

Narava je prijateljsko razpoloena do vaih nartov.

Za vas je vse spontano (naravno).

Odloite se, da je to resnino.

Bistveno pa je, vendar, da je va cilj usklajen s ciljem, ki je v vsem.

Resnino ivljenje morate hoteti, ne samo goli uitek ali zadovoljstvo. ivljenje je izvrevanjedelovanja in posameznik zares ivi samo takrat, kadar izvruje vsako funkcijo naravno, mentalnoin duhovno ki jo je sposoben izvajati, brez prekomernosti v katerikoli izmed njih.

Noete postati bogati zato, da bi iveli kot svinja, samo za zadovoljitev ivalskih poelenj. To niivljenje. Pa pa izvrevanje vseh fizinih funkcij je del ivljenja in nihe ne ivi popolno, kdor zanikaspodbude telesa kot normalen in zdrav izraz.

Noete postati bogati izkljuno zaradi uivanja mentalnih zadovoljstev, da bi pridobili znanje alizadostili ambicijam, da bi zasenili druge ali postali slavni. Vse to so upravieni deli ivljenja,vendar pa bo oseba, ki ivi samo za intelektualna zadovoljstva, imela samo delno ivljenje in ne bonikoli zadovoljna s svojo usodo.

16

Noete postati bogati izkljuno zaradi koristi drugih, da se pogubite za zvelianje lovekega rodu,za izkunjo radosti lovekoljubnosti in rtvovanja. Radosti duha so samo del ivljenja in niso boljeali plemeniteje od ostalih.

Bogati hoete postati zato, da imate kaj jesti, piti in se poroiti, ko pride as za to; zato se morateobdati z lepimi stvarmi, videti daljne deele, nahraniti svoj razum in razviti svojo inteligenco; zato,da imate lahko radi druge in ponete prijazne stvari in da ste sposobni prevzeti dobren del vlogepri pomoi iskanja resnice za svet.

Vendar pomnite, da pretirana nesebinost ni ni bolja kot skrajna sebinost; obe sta napaki.

Znebiti se morate ideje, da eli Bog, da se rtvujete za druge in da si lahko s taknimi dejanjizagotovite njegovo naklonjenost. Bog ne zahteva ni takega.

Kar hoe Bog, je, da bi vi naredili najve iz sebe, za sebe in za druge. Drugim lahko pomagate ve,e naredite im ve iz sebe in v vseh drugih pogledih.

Iz sebe lahko naredite najve tako, da postanete bogati, zato je pravino in hvalevredno, da svojeprve in najbolje misli usmerite v delo za pridobivanje bogastva.

Kakorkoli, zapomnite pa si, da je hrepenenje snovi za vse in njena dejanja morajo biti za veivljenja za vse. Ne more delovati za manj ivljenja za kogarkoli, zato ker je hrepenenjeenakovredno v vsem, ko ie bogastvo in ivljenje.

Inteligentna snov bo ustvarila stvari za vas, ampak ne bo vzela teh stvari nekomu drugemu in jihdala vam.

Znebiti se morate tekmovalne miselnosti. Vi boste ustvarjali in se ne boste potegovali za tisto,kar je e ustvarjeno.

Ni vam treba vzeti karkoli komu drugemu.

Ni vam treba ostro barantati.

Ni vam treba goljufati ali izkoriati. Ni vam treba zahtevati, da kdorkoli dela za vas za manj, kot sizaslui.

Ni vam treba hrepeneti po tuji lastnini ali poeljivo gledati nanjo. Nihe nima tistega, esar tudi vine bi mogli imeti in to brez tega, da bi to vzeli njemu.

Postali boste ustvarjalec, ne tekmec. Dobil boste, kar hoete, vendar na tak nain, da, ko boste todobili, bo vsakdo, na kogar boste vplivali, imel ve, kot ima zdaj.

Zavedam se, da obstajajo tudi tisti, ki pridobijo ogromne koliine denarja s postopanjem, ki je vnasprotju s trditvami v zgornjih odstavkih in tukaj bi rad dodal nekaj pojasnil. Posamezniki te vrste,ki so postali izjemno bogati, so to poeli s svojo nenavadno sposobnostjo na nivoju tekmovalnostiin so se vasih nezavedno povezali, v svojih velikih ciljih in dejanjih, s snovjo, za splono izgradnjo vasu industrijske evolucije. Rockefeller, Carnegie, Morgan in ostali so nezavedno delujoe silenajvijega v nujnem delu sistematizacije in organiziranja produktivne industrije, na koncu bonjihovo delo brezmejno prispevalo k porastu ivljenja za vse. Vendar so njihovi dnevi skoraj mimo.Organizirali so proizvodnjo in kmalu jih bodo zamenjale gonilne sile mnogoterosti, ki bodoorganizirale mehanizme distribucije.

Prej omenjeni posamezniki so kot gromozanski plazilci predzgodovinskih obdobij. Odigrali so svojovlogo v evolucijskem procesu, vendar jih bo ista sila, ki jih je postavila, tudi odstranila. Vendar jeprav, da se zavedamo, da niso pravzaprav nikoli bili prav bogati; dokumentirano privatno ivljenjeveine iz tega razreda bo pokazalo, da so bili poveini zavraani in nesreni.

17

Bogastvo, zagotovljeno skozi tekmovalnost, ni nikoli zadovoljivo in trajno. Danes je vae, jutri oddrugega. Zapomnite si: e elite postati bogati na znanstven in doloen nain, potem se moratepopolnoma dvigniti iz tekmovalnega razmiljanja. Niti za trenutek ne smete pomisliti, da je zalogaomejena. Takoj, ko zanete misliti, da je ves denar "prigrabljen" in kontroliran s strani drugih in dasi morate prizadevati za to, da bodo "li skozi" zakoni, ki bodo zaustavili ta proces itd. v tistemtrenutku padete v tekmovalno razmiljanje in vaa mo za povzroanje ustvarjanja trenutno izgine.

In kar je e huje, verjetno boste ustavili ustvarjalne premike, ki ste jih e prieli.

VEDITE, da obstaja v planinah sveta zlato vredno breztevilnih milijonov dolarjev, ki e ni bilo danona svetlo. In vedite, da v primeru, e ga ni, ga bo e ve proizvedenega iz mislee snovi, dazadovolji vae potrebe.

VEDITE, da bo priel denar, ki ga potrebujete, tudi e bo -potrebno, da bo e jutri na tisoe ljudi loiskati nove rudnike zlata.

Nikoli ne glejte na vidno zalogo. Vedno glejte na neskonno bogastvo v brezoblini snovi in VEDITE,da prihaja k vam, kakor hitro ga lahko prejmete in uporabite. Nihe vam ne more s prigrabitvijovidne zaloge prepreiti, da dobite tisto, kar je vae.

Zato si nikoli niti za trenutek ne dovolite razmiljati, da, e ne boste pohiteli, bodo vse najboljegradbene parcele prodane, preden boste pripravljeni zgraditi svojo hio. Nikoli vam ni trebaskrbeti zaradi koncernov in kartelov, ni vam treba biti zaskrbljen v strahu, da bodo kmalu imeli vlasti vso zemljo.

Nikoli se ne bojte, da boste izgubil tisto, kar hoete, ker vas je nekdo drugi "premagal". To senikakor ne more zgoditi. Ne prizadevate si za karkoli, kar je v lasti kogarkoli drugega; povzroate,kar hoete, da se ustvari iz brezobline snovi, zaloga pa je brezmejna. Drite se postavljenih trditev:

Obstaja mislea snov, iz katere so nastale vse stvari, in s katero so v njenem izvirnem stanju preeti,prepojeni in izpolnjeni medprostori vesolja.

Misel v tej snovi ustvari stvar, kot je bila upodobljena v misli.

Oseba lahko ustvarja stvari v svojih mislih in z vtiskovanjem svojih misli v brezoblino snov lahkopovzroa stvarjenje stvari, o katerih misli.

18

6. poglavje: Kako bogastvo pride k vam?

KADAR PRAVIM, DA VAM NI TREBA OSTRO TRGOVATI, ne mislim, da vam sploh ni treba trgovati alida ste nad kakrnimikoli odnosi z ljudmi. Mislim na to, da ni treba ravnati nepoteno. Ni vam trebadobiti nekaj za ni, lahko pa date vsaki osebi ve, kot ste od nje vzeli.

Vsakemu ne morete dati ve v denarni trni vrednosti kot ste vzeli od njega, lahko pa mu date vev uporabni vrednosti, kot pa je denarna vrednost stvari, ki ste jo vzeli od njega. Papir, barva inostali materiali v tej knjigi morda niso vredni denarja, ki ste ga plaali zanjo, vendar e vam ideje, kivam jih predlaga, prinesejo tisoe dolarjev, potem niste bili zavedeni s strani tistih, ki so vam joprodali. Dali so vam veliko uporabno vrednost za majhno vsoto denarja.

Vzemiva na primer, da sem lastnik slike enega izmed velikih umetnikov, ki je v razviti drubi vrednatisoe dolarjev. Nesem jo v Baffin Bay (zaliv) in s trgovsko spretnostjo prepriam domorodca, da mida zanjo sveenj ko, ki so vredne 500 dolarjev. Pravzaprav sem mu naredil krivico, saj slike nemore uporabiti. Zanj nima uporabne vrednosti in ni ne doda k njegovemu ivljenju.

Predpostaviva, da mu dam za koe puko, ki je vredna 50 dolarjev. Tokrat pa je opravil dobromenjavo. Puko lahko uporabi. Zagotovila mu bo veliko ve ko in hrane; dodala bo k njegovemuvsakodnevnemu ivljenju. Naredila ga bo bogatega.

Ko se dvignete iz tekmovalnega na ustvarjalni nivo, lahko skrbno raziete svoja poslovnadogovarjanja in e komurkoli prodate karkoli, kar ne prispeva k njegovemu ivljenju ve kot stvar,ki vam jo je dal v zameno, potem si lahko privoite, da to prekinete. V poslu vam ni treba nikogarpremagati.

In e ste v poslu, ki premaguje ljudi, potem se im prej umaknite iz njega.

Vsakemu dajte ve v uporabni vrednosti kot dobite od njega v denarni vrednosti. Potem z vsakoposlovno menjavo prispevate k ivljenju sveta.

e imate ljudi, ki delajo za vas, potem morate od njih vzeti ve v denarni vrednosti, kot jim plaates plaami, vendar lahko tako organizirate svoj posel, da bo izpolnjen s principi napredka in tako, dabo lahko vsak zaposleni, ki to eli, vsak dan malo napredoval.

Lahko uredite tako, da va posel stori za vae zaposlene to, kar ta knjiga pone za vas. Svoj posellahko vodite tako, da bo neke vrsta lestev, po kateri se lahko vsak zaposleni, ki je pripravljen vloitinapor, sam povzpne do bogastva. Dana mu je bila prilonost in e tega ne izkoristi, to ni vaakrivda.

Na koncu pa naj povem, da iz tega, da boste povzroili ustvarjanje svojega bogastva iz brezoblinesnovi, ki izpolnjuje celotno vae okolje, ne sledi, da bo privzela obliko iz zraka in se udejanila predvaimi omi.

e hoete ivalni stroj, na primer, vam ne mislim naroiti, da vtisnite misel o ivalnem stroju vmisleo snov, dokler se ne bo izoblikovala brez rok v prostoru, v katerem sedite ali kjerkoli drugje.e pa hoete ivalni stroj, vzdrujte njegovo mentalno sliko z najbolj pozitivnim preprianjem, dase proizvaja in da je na poti k vam. Ko enkrat ustvari misel, ima znanstveni pristop k pridobivanjubogastva najbolj brezpogojno in slepo zaupanje, da ivalni stroj prihaja. Nikoli ne razmiljajte onjem ali govorite o njem drugae, kot da zanesljivo prihaja.

Lastiti si ga morate, kot da je e va.

K vam ga bo pripeljala sila najvije inteligence, delujoa na temelju razumov ljudi.

e ivite v zvezni dravi Maine, bo morda ta oseba prila iz Teksasa ali iz Japonske, da se vkljui vnekakno menjavo, ki bo rezultirala v tem, da boste dobili, kar hoete.

19

V tem primeru bo vsa zadeva tako v korist te osebe kakor tudi v vao.

Ne pozabite niti za trenutek, da je mislea snov skozi vse, v vsem, v stiku z vsem in lahko vpliva navse. elja mislee snovi po polnejem in boljem ivljenju je povzroila stvarjenje vseh e narejenihivalnih strojev in lahko povzroi izdelavo ve novih milijonov in bo, kadarkoli jo bodo ljudjespravili v gibanje z eljo in zaupanjem ter z ravnanjem na doloen nain. Vi lahko vsekakor dobiteivalni stroj za svojo hio, kot lahko z vso gotovostjo dobite katerokoli drugo stvar ali stvari, ki jihhoete imeti in jih boste uporabili za napredek svojega ivljenja in ivljenj drugih.

Ni se vam treba obotavljati vpraati za ve. "Tvojemu oetu je v zadovoljstvo, da ti da kraljestvo,"je rekel Jezus.

Izvirna snov eli iveti vse tisto, kar je v vas mono in hoe, da imate vse, kar lahko uporabite inboste uporabili za preivljanje najbolj bogatega ivljenja.

e v svoji zavesti utrdite dejstvo, da je vaa elja po lastnitvu nad bogastvom eno z eljo najvijesile za bolj popolnim izraanjem, postane vae zaupanje nepremagljivo.

Enkrat sem videl majhnega deka, ki je sedel za klavirjem, kako je iz tipk brezuspeno poskualizvabiti harmonijo. Videl sem, da je jezen in razdraen zaradi svoje nesposobnosti zaigrati pravoglasbo. Vpraal sem ga po vzroku njegove nadloge in je odgovoril: "V sebi sliim glasbo, mojih rokpa ne morem prisiliti, da bi se pravilno premikale." Glasba v njem je bila SPODBUDA izvirne snovi,vsebujo vse zmonosti vsega ivljenja. Le da je v tem primeru glasba iskala izraz skozi otroka.

Bog, enotna snov, poskua iveti, poeti in uivati stvari skozi lovetvo. On pravi "Hoem roke, kibodo zgradile udovite zgradbe, da bodo igrale boanske harmonije, da bodo naslikale veliastneslike. Hoem noge, ki bodo tekale po mojih opravkih, oi, da bodo videle moje krasote, jezike, dabodo izgovarjali mogone resnice in peli sijajne pesni," in tako naprej. Vse prilonosti, ki obstajajo,iejo izraz skozi ljudi. Bog hoe, da imajo tisti, ki lahko igrajo glasbo, klavirje in katerikoli drugiinstrument in da imajo sredstva, s katerimi lahko kultivirajo svoje talente do svojega polnegaobsega. Hoe, da se lahko tisti, ki lahko obudujejo lepoto, obdajo z lepimi stvarmi. Hoe, da imajotisti, ki lahko izluijo resnico, vse prilonosti za potovanja in opazovanja. Hoe, da so tisti, ki cenijooblaila, lepo obleeni in tisti, ki imajo radi dobro hrano, da se razkono hranijo.

Vse te stvari hoe zato, ker on sam uiva v njih; to so njegove stvaritve. Bog je tisti, ki eli igrati naintrumente, peti, uivati v lepoti, razglaati resnico, nositi lepa oblaila in jesti odlino hrano. "Bogse razodeva v tebi skozi voljo in dejanja," je rekel apostol Pavel.

elja, ki jo utite za bogastvom, je Bog, ki se hoe v vas izraati, kot je iskal izraz v majhnem dekuza klavirjem.

Zato se ne obotavljajte vpraati za ve.

Vaa naloga je v tem, da se osredotoite na to in izrazite to eljo Bogu.

To je teka toka za veino ljudi. V sebi zadrijo nekaj stare ideje, da siromatvo in samortvovanjelaska Bogu. Na revino gledajo kot na del narta, kot naravno danost.

Imajo vtis, da je Bog dokonal svoje delo in naredil vse, kar je lahko naredil in da mora veina ljudiostati revnih, ker preprosto ni dovolj zalog za vse. Tako mono se oklepajo te zmotne misli, da jihje sram vpraati za ve. Trudijo se, da ne bi hoteli ve kot zadostne prihodke, ravno dovolj, da sepoutijo znosno udobno.

Zdaj se spomnim primera enega izmed tudentov, ki mu je bilo naroeno, da mora v razumuustvariti jasno sliko stvari, ki si jih eli, tako da bi lahko vtisnil ustvarjalne misli v brezoblino snov.Bil je zelo ubog lovek, ki je ivel v najeti hii in imel le to, kar je zasluil od dne do dne in ni mogel

20

doumeti dejstva, da je vse bogastvo njegovo. Ko je premislil o stvari, se je odloil, da bi smelrazumno vpraati za novo preprogo za tla v njegovi najbolji sobi in za pe na premog, da bi lahkoogrel hio ob hladnem vremenu. Z upotevanjem navodil, ki jih je dobil v tej knjigi, je te stvaridosegel v nekaj mesecih.

Potem se mu je posvetilo, da je prosil premalo.

Sprehodil se je skozi hio, v kateri je ivel in nartoval vse izboljave, ki bi jih rad naredil. Mentalnoje dodal veliko okno tu in sobo tam, dokler ni bilo v njegovi glavi dovreno kot njegov idealni dom,nato se je lotil opremljanja.

Z vzdrevanjem celotne slike v svojih mislih je zael iveti na doloen nain in se zael premikatiproti tistemu, kar je hotel zdaj je hia njegova last in jo predeluje po modelu svoje mentalne slike.In zdaj bo s svojim e vejim zaupanjem zael prejemati e odlineje stvari.

Dano mu je bilo glede na njegovo vero in tako je tudi z vami in z vsemi nami.

21

7. poglavje: Hvalenost

PONAZORITEV IZ PREJNJEGA POGLAVJA sporoa bralcu dejstvo, da je prvi korak k bogatenjusporoanje zamisli o lastnih potrebah brezoblini snovi.

To je resnica in videli boste, da je nujno za vas, da bi to storili, da se harmonino uskladite zbrezoblino inteligenco.

Zagotoviti ta harmonini odnos ima tako primaren in vitalen pomen, da moram tukaj porabitinekaj prostora za razlago in vam dati navodila, ki vas bodo, e jim boste sledili, zanesljivo privedlav popolno harmonijo z najvijo inteligenco oziroma z Bogom.

Celoten proces mentalne prilagoditve in uglasitve lahko setejemo v eno besedo: hvalenost.

Najprej verjemite, da obstaja inteligentna snov, iz katere izvirajo vse stvari. Nadalje verjemite, davam ta snov daje, vse, kar si zaelite. In tretji se morate povezati z njo z obutenjem globoke inpopolne hvalenosti.

Mnogi ljudje, ki si uredijo ivljenje po vseh drugih vidikih, so obsojeni na revino zaradipomanjkanja hvalenosti. Ko dobijo eno darilo od Boga, pretrgajo niti, ki jih povezujejo z njim, kermu ne dajo priznanja.

Preprosto je razumeti, da s tem, ko ivimo blije izvoru bogastva, bomo prejeli ve bogastva inprav tako je preprosto razumeti, da duh, ki je stalno hvaleen, ivi v blinjem stiku z Bogom kot tisti,ki se nikoli ne ozre nanj s hvalenim priznanjem. Bolj ko znamo hvaleno uskladiti nae misli znajvijim ob prejemu dobrih stvari, ve dobrih stvari bomo prejeli in hitreje bodo prihajale. Razlogje preprosto v tem, da mentalna dra hvalenosti privede razum v tesneji stik z izvorom, izkaterega prihajajo blagoslovi.

e je misel o tem, da hvalenost privede va razum v tesnejo harmonijo z ustvarjalnimi energijamivesolja, za vas nova, jo dobro pretehtajte in videli boste, da je resnina. Dobre stvari, ki jih eimate, so prile k vam po poti spotovanja doloenih zakonov. Hvalenost bo vodila va razumvzdol poti, po katerih stvari pridejo k vam in vas bo drala v blinji harmoniji z ustvarjalnimimislimi in vas ubranila pred padanjem v tekmovalno miselnost.

Samo hvalenost vas lahko obdri znotraj gledanja proti vsemu in vas obrani pred padanjem vnapano razmiljanje, da je zaloga omejena predvsem pa vas ubrani pred tem, da bi poeli to,kar je usodno za vae upanje.

Obstaja zakon hvalenosti in popolnoma nujno je, da upotevate ta zakon, e elite doseirezultate, ki jih skuate dosei. Zakon hvalenosti je naravni princip, ki govori, da sta akcija inreakcija vedno enaka in usmerjena v razlinih smereh.

Hvalena usmeritev svojega razuma v hvaleni zahvali najviji inteligenci je osvoboditev aliuporaba moi. Nemogoe je, da ne bi uspela dosei tistega, kamor je naslovljeno in odziv jetakojen premik v vai smeri.

Premakni se blie k Bogu in Bog se bo primaknil blie k tebi. Ta trditev ima vrednost psiholokeresnice. e je vaa hvalenost mona in stalna, bo odziv v brezoblini snovi moan in nepretrgan,tako da bo gibanje stvari, ki si jih elite, vedno usmerjeno proti vam. Bodite pozorni na hvaleenodnos, ki ga je zavzemal Jezus, ko je vedno bilo videti, da je govoril: Zahvaljujem se ti Oe, da sime uslial. Ne morete vaditi velike energije brez hvalenosti, saj je hvalenost tista, ki vaspovezuje z energijo.

Vendar vrednost hvalenosti ni samo v tem, da boste prejemali v prihodnosti ve blagoslovov. Brezhvalenosti se ne morete za dolgo ubraniti pred mislimi nezadovoljstva glede tega, kakrne stvari

22

dejansko so. V trenutku, ko dovolite, da se vae misli ustavijo pri nezadovoljstvu zaradi stvari,kakrne so, zanete izgubljati tla pod nogami. Usmerite pozornost na povpreno, vsakdanje, revno,bedno in podlo in va razum oblikuje te stvari. Nato sporoite te oblike ali mentalne slikebrezoblinemu. In povpreno, vsakdanje, revno, bedno in podlo bo prilo k vam.

Kadar dovolite svojemu razumu, da se ustavi pri manjvrednem, postanete manjvredni in se obdatez manjvrednimi stvarmi. Nasprotno pa se z utrditvijo razuma na najbolje obdate z najboljim inpostanete najbolji. Ustvarjalna energija v nas samih nas ustvari po sliki, ki ji posvetimo svojopozornost. Tudi mi smo zgrajeni iz razmiljajoe snovi in razmiljajoa snov vedno zavzame obliko,o kateri razmilja.

Hvaleen razum je vedno trdno usmerjen k najboljemu. Zato se nagiba k temu, da postanenajbolji. Zavzame obliko ali znaaj najboljega in bo prejel najbolje.

Prav tako se iz hvalenosti rodi zaupanje (vera). Hvaleen razum stalno priakuje dobre stvari inpriakovanje postane zaupanje. Reakcija hvalenosti v razumu posameznika proizvede zaupanje invsak poslani val hvalenega zahvaljevanja povea zaupanje. Posameznik, ki nima obutkahvalenosti, ne more za dalj asa obdrati ive vere in brez te ne morete postati bogati poustvarjalni metodi, kakor bomo videli v prihodnjih poglavjih.

Zato je nujno, da negujete navado biti hvaleen za vsako dobro stvar, ki pride k vam in da se stalnozahvaljujete. Ker pa k vaemu napredku prispevajo vse stvari, morate v svojo hvalenost vkljuitivse stvari.

Ne porabljajte asa za razmiljanje ali pogovor o primanjkljajih ali napanih potezah tistih naoblasti. Njihova organizacija sveta je ustvarila vao prilonost, saj vse, kar prejmete, prihaja k vamzaradi njih. Ne jezite se zaradi pokvarjenih politikov. e ne bi bilo politikov, bi zapadli v anarhijo invae prilonosti bi bile mono zmanjane.

Bog je deloval zelo dolgo in potrpeljivo, da smo prili do sem, kjer smo na podroju industrije inoblasti in s svojim delom nadaljuje. Brez najmanjega dvoma bo odpravil denarne mogotce,lastnike koncernov, veleindustrialce in politike, takoj ko bodo pogreljivi, vendar so do takratnepogreljivi. Zapomnite si, da pomagajo pripravljati poti prenosa, po katerih bo prilo bogastvodo vas, zato bodite hvaleni zanje. To vas bo pripeljalo v harmonien odnos z dobrim v vsem indobro v vsem se bo premaknilo proti vam.

23

8. poglavje: Razmiljanje na doloen nain

VRNITE SE K ESTEMU POGLAVJU IN E ENKRA PREBERITE zgodbo o mokem, ki je oblikovalmentalno sliko svoje hie in dobili boste jasno idejo zaetnega koraka proti pridobivanju bogastva.Ustvariti morate isto in jasno mentalno sliko tega, kar hoete dobiti. Ideje ne morete posredovati,e je nimate najprej sami. Najprej jo morate imeti, da jo lahko posredujete in mnogim ljudemspodleti vtisniti svojo zahtevo v razmiljajoo snov, ker imajo le nejasno in megleno predstavo ostvareh, ki jih elijo poeti, imeti ali postati.

Ni dovolj, da imate splono eljo za bogastvom, da bi z njim poeli dobro. Vsakdo ima taknoeljo.

Ni dovolj, da imate eljo po potovanju, videti stvari, iveti bolj polno ipd. Vsakdo ima takne elje.e elite poslati prijatelju brzojavko, mu ne boste poslali abecede, da si sam iz nje sestavi tvojesporoilo in ne boste mu poslali besed, ki ste jih izbrali nakljuno iz slovarja. Poslali mu bosterazumljivo besedilo, tako, ki nekaj pomeni.

Kadar poskuate vtisniti svoje potrebe v razmiljajoo snov, si zapomnite, da morate to storiti zrazumljivo izjavo. Vedeti morate, kaj hoete in biti morate natanni in jasni. Nikoli ne moretepostati bogati ali sproiti ustvarjalnih energij k akciji, e oddajate neoblikovana hrepenenja innejasne elje.

Sprehodite se skozi svoje elje, tako kot je el skozi svojo hio moki, ki sem ga opisal. Poglejtesamo tisto, kar hoete in si o tem ustvarite jasno mentalno sliko, kakor elite, da bi izgledalo, koboste to prejeli.

To isto mentalno sliko morate imeti stalno v mislih. Tako kot ima mornar v mislih luko, proti kateripluje z ladjo, tako morate biti vi stalno usmerjeni proti svojemu cilju. Nikoli ne smete izgubitinjenega prikaza, kot krmar ne sme izgubiti izpred oi kompasa.

Ni nujno opravljati vaj v pozornosti, niti si ni treba utrgati posebnih trenutkov za molitev inafirmacijo, niti vam ni treba odhajati v tiino, niti poeti kakrnihkoli okultnih ekshibicij(razkazovanj). Nekatere teh stvari so povsem dobre, vendar je vse, kar morate vedeti, to, kajhoete in si to tako hudo eleti, da bo ostalo ves as v vaih mislih.

Porabite kolikor morete svojega prostega asa za preuevanje svoje slike. Vendar nikomur ni trebaopravljati vaj iz koncentracije razuma na stvari, ki si jih resnino eli. Stvari, ki si jih ne eliteresnino, so tiste, ki zahtevajo napor, da osredotoite svojo pozornost proti njim. Razen e siresnino elite postati bogati, tako da je elja dovolj mona, da lahko obdri vae misli usmerjeneproti cilju (namenu) kot magnetni pol dri iglo kompasa, je skoraj nevredno truda, da se ravnate ponavodilih te knjige.

Metode, ki so tukaj predlagane, so za ljudi, katerih elja po bogastvu je dovolj mona, da premagamentalno lenobo in ljubezen do lagodnosti in jih pripravi k delovanju.

Bolj isto in jasno sliko si ustvarite in bolj vztrajate pri njej, z vsemi njenimi prijetnimipodrobnostmi, moneja bo vaa elja. Moneja je vaa elja, laje bo obdrati va razum trdnousmerjen k sliki tega, kaj hoe dobiti.

Vendar je treba nekaj ve, kot samo jasno videti sliko, e je to vse, kar ponete, ste samo sanja inimate malo ali ni moi za dovritev.

Za svojo jasno vizijo mora obstajati tudi namen, da jo realizirate v otipljiv izraz. Za tem namenommora stati nepremagljivo in neomajno zaupanje, da je stvar e vaa, da je e v vaih rokah in dajo morate samo e dobiti v last.

24

Mentalno morate iveti v novi hii, dokler okoli vas tudi fizino ne privzame oblike. V mentalnempolju zanite takoj polno uivati v stvareh, ki jih hoete imeti.

Za katerokoli stvar prosi med molitvijo, verjemi da jo bo prejel in imel jo bo, je rekel Jezus.

Stvari, ki jih hoete imeti, morate ves as videti okoli sebe, kot da vas dejansko obkroajo. Sebemorate doivljati, kot da ste e njihov lastnik in da jih e uporabljate. Uporabljajte jih v svojidomiljiji, kot bi jih uporabljali, ko bodo otipljivo v vai lasti. Vztrajajte pri svoji mentalni sliki,dokler ni ista in razlona, nato pa zavzemite lastniko dro do vsega v tej sliki. V mislih prevzemitelastnitvo nad stvarmi s polnim zaupanjem, da so dejansko vae. Niti za trenutek ne popustite vzaupanju, da je to resnino.

Zapomnite si, kaj je bilo povedano v predhodnem poglavju o hvalenosti: Bodite tako hvaleni zanjih ves as, kot priakujete, da boste, ko privzamejo obliko. Kdor se lahko Bogu iskreno zahvali zastvari, ki jih ima v posesti ele v svoji domiljiji, ima resnino zaupanje (vero). Ta bo postal bogat.Ta bo povzroil stvarjenje esarkoli, kar si poeli.

Ni vam treba ponavljati proenj za stvari, ki jih hoete imeti. Bogu o njih ni treba govoriti vsak dan.

Vaa naloga je, da inteligentno formulirate svojo eljo po stvareh, ki pomenijo za vas polnejeivljenje in da te elje uredite v razumljivo celoto, potem pa to celovito eljo vtisnete v brezoblinosnov, ki ima mo in voljo, da vam da to, kar hoete.

Tega vtisa ne ustvarjate s ponavljanjem nizov besed, ustvarjate ga z vzdrevanjem vizije zneomajno ODLONOSTJO, da to doseete in s trdnim ZAUPANJEM, da to dosegate.

Odgovor na vae molitve ne bo dal rezultata vaemu zaupanju, medtem ko govorite, ampak borezultat vaega zaupanja, medtem ko delujete.

Vtisa na razum Boga ne boste naredili tako, da si doloite poseben Gospodov dan, ko mu poveste,kaj hoete, potem pa preostali del tedna pozabite nanj. Nanj ne boste naredili vtisa tako, da bosteimeli posebne ure, ko se umaknete v svoj kabinet in molite, e potem odstranite zadevo iz svojegarazuma, dokler spet ne pride ura molitve.

Ustna molitev je povsem dobra in ima svoj uinek, predvsem na vas same pri razbistritvi vizije inojaitvi vaega zaupanja, vendar niso ustne pronje tiste, ki ti priskrbijo, kar hoete. Da bi postalibogati, ne potrebujete sladke ure molitev, ampak morate moliti brez prenehanja. In z molitvijomislim na vzdrevanje trdnosti vae vizije, z namenom, da povzroite njeno stvaritev v trdno oblikoin zaupanje, da to e ponete.

Verjemi, da prejema.

Takrat, ko ste si ustvarili jasno predstavo, se vsa zadeva obrne k sprejemanju. Ko ste ustvarili jasnomentalno predstavo, je dobro dati e ustno izjavo, naslavljajo najvije s hvalenostjo. Potem pamorate od tega trenutka nadalje v svojem razumu sprejemati, za kar ste prosili.

ivite v novi hii, nosite sijajna oblaila, vozite se v avtomobilu, pojdite na potovanje insamozavestno nartujte e veja potovanja. Mislite in govorite o stvareh, za katere ste prosili, vpomenu dejanskega sedanjega lastnitva. Zamislite si okolje in finanne okoliine natanko takne,kot jih hoete in ves as ivite v tem mentalnem okolju in v finannih okoliinah, dokler fizino nezavzamejo svojega stanja.

Zavedajte pa se, da tega ne ponete samo kot sanja ali graditelj gradov v oblakih. Imejte VERO, dase je predstava realizirala, in NAMEN, da jo realizirate. Zapomnite si, da sta zaupanje (vera) innamen uporabe predstave tista, ki razloita med znanstvenikom in sanjaem.

S tem, ko ste se nauili tega dejstva, se morate e nauiti primerne uporabe volje.

25

9. poglavje: Kako uporabiti voljo

KO SE ODLOITE ZA PRIDOBIVANJE BOGASTVA NA ZNANSTVENI NAIN, ne poskuajte uporabitimoi svoje volje za karkoli izven sebe.

Nimate nobene pravice narediti kaj takega. Narobe je uporabiti svojo voljo na drugih, s ciljem, dabi storili, kar elite, da bi bilo narejeno.

Sramotno je prisiljevati ljudi z mentalno mojo, kot jih je sramotno prisiljevati s fizino silo.

e prisiljenje s fizino silo, za opravljanje stvari za vas, privede ljudi v suenjstvo, prisiljenje vmentalnem pomenu dosee popolnoma enako, edina razlika je v metodi. e pomeni jemanje stvariod ljudi s fizino silo rop, je prav tako rop jemanje stvari z mentalno silo. Ni razlike med principoma.

Nobene pravice nimate, da bi uporabili mo svoje volje na drugi osebi, tudi za njegovo dobro, sajne morete vedeti, kaj je zanj dobro. Znanstveni pristop k bogatenju ne predvideva uporabe moiali sile za karkoli proti katerikoli drugi osebi. Niti najmanje potrebe ni, da bi delovali tako. Zares,katerikoli poskus, da bi uporabili svojo voljo na drugih, bo teil k iznienju vaih namenov.

Ni vam treba uporabiti svoje volje proti stvarem, da bi jih prisilili, da pridejo k vam. To bi preprostopomenilo, da bi poskuali izvajati prisilo na Boga, kar bi bilo neumno in nekoristno.

Ni vam treba izsiljevati Boga, da vam bi dal dobre stvari, ni bolj kot vam je treba uporabiti movolje, da bi povzroili vzhajanje sonca.

Ni vam treba uporabljati moi volje, zato da bi si podvrgli sovrano boanstvo ali da bi uporne insovrane sile izvrile vae ukaze. Izvirna snov vam je prijateljsko naklonjena in si bolj prizadeva, dabi vam dala, kar hoete imeti, kot pa si vi prizadevate, da bi to sprejeli.

Da bi obogateli, morate uporabljati mo svoje volje le na samem sebi.

Ko veste, kaj misliti in kaj poeti, potem morate uporabiti svojo voljo zato, da bi prisilili samegasebe, da boste mislili in poeli prave stvari. To je prava uporaba volje za to, da boste dobili tisto,kar hoete uporaba za to, da se obdrite v pravi smeri.

Uporabite svojo voljo za to, da boste mislili in delovali na gotov nain.

Ne poskuajte projicirati svoje volje ali svojih misli v prostor, da bi delovali na stvari ali ljudi.Svoje misli ohranite doma. Tu lahko doseejo ve kot kjerkoli drugje.

Uporabite svoj razum za to, da boste ustvarili mentalno sliko tega, kar hoete imeti in ohranjajte tovidenje z zaupanjem (vero) in namenom. Uporabite svojo voljo za to, da boste ohranili delovanjesvojega razuma na pravi nain.

Bolj trdna in trajna sta vaa vera in namen, hitreje boste postali bogati, ker boste naslavljali samoPOZITIVNE vtise na snov in jih ne boste nevtralizirali ali nadomeali z negativnimi vtisi.

Zato je mono brati iz univerzalne knjige dogodkov, spoznanj in misli, ker vsak, ki deluje uspeno,tja vtisne svoj pogled...

Sliko vaih elja, ki jo vzdrujete z vero in namenom, prevzame brezoblino in z njo prodira v velikerazdalje skozi vesolje, kolikor ga je znanega.

Ko se ta vtis iri, se vse stvari zanejo premikati proti realizaciji. Vsak iva in neiva stvar in stvari, kie niso ustvarjene, so spodbujene v smeri ustvarjanja tega, kar si elite. Vsa sila se uporabi v tejsmeri. Vse stvari se prinejo gibati proti vam. Razumi ljudi vsepovsod pridejo pod vpliv, da bi poelistvari, ki so nujne za izpolnitev vaih elja in oni delajo za vas, nezavedno.

26

Vendar lahko vi to ustavite z negativnim vtisom v brezoblino snov. Dvom ali skepsa zagotovopovzroita gibanje stran od vas, medtem ko vera in namen povzroita gibanje proti vam. Zaradinerazumevanja tega, veina ljudi doivi neuspeh. Vsaka ura in trenutek, ki jo porabite zaposveanje dvomom in strahu, vsaka ura, ki jo porabite za skrbi, vsaka ura, ko ima vao duo v lastinevera, povzroi tok stran od vas v celotnem podroju inteligentne snovi. Vse obljube so samo zatiste, ki verjamejo in samo zanje.

Ker je preprianje tako zelo pomembno, se spodobi, da branite svoje misli in ko se bo vaezaupanje oblikovalo v velik obseg ob stvareh, ki jih opazujete in mislite o njih, je zelo pomembno,da ste pazljivi, emu posveate svojo pozornost.

Tukaj pa pridete do uporabe volje, saj je od vae volje odvisna odloitev, na katere stvari se boosredotoila vaa pozornost.

e elite postati bogati, ne smete preuevati revine.

Stvari ne nastanejo tako, da razmiljate o njihovem nasprotju. Zdravja ne morete pridobiti spreuevanjem bolezni in z razmiljanjem o bolezni; pravinosti ne morete pospeevati sprouevanjem greha in razmiljanja o grehu; nihe e nikoli ni obogatel s prouevanjem revine inrazmiljanjem o revini.

Medicina kot znanost o boleznih je prispevala k porastu bolezni; religija kot znanost o grehu jepospeila grenost in ekonomija s preuevanjem pomanjkanja bo napolnila svet z bedo insiromatvom.

Ne pogovarjajte se o revini, ne raziskujte je in ne obremenjujte se z njo. Nikoli se ne menite zanjene vzroke; vi z njimi nimate ni opraviti.

Vas zanima samo zdravilo.

Ne zapravljajte svojega asa za tako imenovano dobrodelno delo ali za dobrodelna gibanja; veinadobrodelnosti je naravnana k opominjanju na revino, ki jo namerava izkoreniniti. Ne pravim, damorate biti trdega srca ali kruti in zavraati klic v stiski, vendar ne smete poskuati izkoreninjatirevine na kateregakoli izmed obiajnih nainov. Pustite revino za seboj in pustite vse, kar jipripada, za seboj ter proizvajajte dobro.

Postanite bogati. To je najbolji nain, da lahko pomagate revnim.

Ne morete vzdrevati mentalne slike, ki naj bi vas naredila bogatega, e zapolnite svoj razum sslikami revine in njenih spremljevalnih tegob. Ne berite knjig ali asopisov, ki opisujejo podrobnaporoila o ubonosti najemnikih stanovalcev, grozljivosti otrokega dela in podobno. Ne beriteniesar, kar zapolnjuje va razum z mranimi slikami pomanjkanja in trpljenja.

Revnim ne morete niti najmanj pomagati, e veste za te stvari in iroko vedenje o njih sploh neslui temu, da bi odpravili revino.

Kar bi odpravilo revino, niso slike ubotva v vaem razumu, ampak ustvarjanje slik bogastva,obilja in monosti v razumih revnih.

Ali vas je katera izmed teh smelih trditev izzvala ali zmedla?

Vi ne zapuate ubogih v njihovi bedi, ker zavraate, da bi bil va razum zapolnjen s prizori te bede.

Z revino bo opravljeno, a ne s poveanjem tevila premonih ljudi, ki razmiljajo o revini,ampak s poveanjem tevila revnih, ki imajo namen in vero, da postanejo bogati.

Revni ne potrebujejo dobrodelnosti, potrebujejo navdih. Dobrodelnost jim samo polje hlebeckruha, da bodo preiveli v njihovi nesrei ali pa jim ponuja razvedrilo, da bodo lahko pozabili za uro

27

ali dve na svoj poloaj. Navdih pa lahko povzroi, da se dvignejo iz svoje bede. e elite pomagatiubogim, jim pokaite, da lahko postanejo bogati. Dokaite s tem, da sami postanete bogati.

Edini nain, ki bo za vedno pregnal revino s tega sveta, je ta, da bomo pridobili veliko in stalnonaraajoe tevilo ljudi, ki bodo prakticirali nauke te knjige.

Ljudje se morajo nauiti postati bogati z ustvarjanjem in ne s tekmovanjem.

Vsakdo, ki obogati s tekmovalnostjo, prevraa lestev, po kateri se vzpenja in tako pua ostalespodaj, vsakdo pa, ki postane bogat z ustvarjanjem, odpira pot za tisoe, ki bodo sledili in jihnavdihuje, da to naredijo.

Ne kaete trdosrnosti in neusmiljenosti, e se vam ne smili revina, e ne vidite revine, neberete o revini ali razmiljate ali govorite o njej ali ne posluate tistih, ki govorijo o njej.Uporabite mo svoje volje, da boste ubranili svoj razum PRED temami o revini in ga utrdite zvero in namenom ZA vizijo, kar hoete in ustvarjate.

Zdravnik zdravi, s tem, da vidi zdravje v pacientu...

28

10. poglavje: Nadaljnja uporaba volje

NE MORETE OBDRATI RESNINE IN JASNE PREDSTAVE BOGASTVA, e ves as obraate svojopozornost k nasprotnim predstavam, naj bodo zunanje ali domiljijske.

Ne govorite o svojih preteklih teavah finanne narave, e ste jih imeli. Sploh ne razmiljajte o njih.Ne govorite o ubotvu svojih starev ali kot o tekih asih vaega preteklega ivljenja. e bostepoeli karkoli od natetega, se boste razvrstili z obstojeo revino in to bo zagotovo zaustavilogibanje stvari proti vam. Pustite revino in vse, kar je z njo povezano, povsem za seboj.

Sprejeli ste gotovo teorijo vesolja kot pravilno in vsi vai upi sree temeljijo na tem, da je pravilna.Kaj lahko pridobite, e podelite pozornost nasprotujoim teorijam.

Ne berite knjig, ki razlagajo, da bo kmalu konec sveta in ne berite pisanj o aferah in pesimistinihfilozofov, ki vam razlagajo, da gremo k hudiu. Svet ne gre k hudiu, gre k Bogu. To so krasni obeti.

Res je, da je lahko mnogo stvari v trenutnih razmerah neprijetnih, a emu lahko pripomore njihovoprouevanje, ko pa izginjajo in bi prouevanje samo povzroilo upoasnitev njihovega izginjanja injih zadralo z nami. Zakaj posveati as in pozornost stvarem, ki minevajo z evolucijsko rastjo, kopa lahko, kar se tie vas, pospeite njihovo odstranitev samo s promoviranjem evolucijske rasti?

Ne glede na to, kako strane so videti razmere v nekaterih dravah, podrojih ali krajih, vizapravljate svoj as in uniujete svoje lastne monosti z zadrevanjem ob teh predstavah.

Vi bi se morali zanimati samo za svet, ki postaja bogat.

Mislite o obilju, v katerega vstopa svet, namesto o revini, ki raste iz njega in naj vam postanejasno, da je edina pot, kako lahko pomagate svetu, da bo postal bogateji, tako da skoziustvarjalno metodo, ne tekmovalno, postanete bogati vi sami.

Vso svojo pozornost posvetite bogastvu. Ne osredotoajte se na revino. Kadarkoli razmiljate aligovorite o tistih, ki so revni, mislite in govorite o njih kot tistih, ki postajajo bogati, kot o tistih, kijim je treba estitati namesto, da se vam smilijo. Takrat bodo oni in ostali ujeli navdih in zaeliiskati pot ven.

Zato ker pravim, da morate ves svoj as in razum in misli usmeriti k bogastvu, to ne pomeni, damorate biti sebini in hudobni.

Postati zares bogat je najplemeniteji cilj, ki ga lahko imate v ivljenju, ker vsebuje vse ostalo.Natekmovalni ravni je boj za bogastvo brezbono prerivanje za premo nad ostalimi, ko pa preidemona ustvarjalno miljenje, se vse to spremeni. Vse kar je mono na poti k veliastnosti, sluenju invzvienim prizadevanjem, prihaja po poti postajanja bogat, ker vse je mono le z uporabo stvari.

Ne morete se nameriti k niemur tako odlinemu ali plemenitemu, ponavljam, kot da postanetebogati in morate utrditi svojo pozornost na svojo mentalno sliko o bogastvu in izkljuiti vse, kar bilahko povzroilo zameglitev ali zatemnitev vizije.

Nekateri ljudje ostanejo revni, ker ignorirajo dejstvo, da zanje obstaja bogastvo in te je najlajenauiti z lastnim primerom in prakso.

Drugi so revni zato, ker so ob tem, da vedo, da obstaja pot ven, preve intelektualno brezbrini, dabi vloili mentalni napor, ki je nujen, da najdejo to pot in potujejo po njej. Najbolje, kar lahkostorite za takne, je, da prebudite njihovo eljo tako, da jim pokaete sreo, ki prihaja od tega, daste upravieno bogati.

Ostali so revni zato, ker, eprav imajo nekaj pojma o znanosti, so tako zabredli in se izgubili vlabirintu teorij, da ne vedo, katero pot ubrati. Poskuajo z meanico mnogih sistemov in jim

29

spodleti v vseh. Za te, znova, je najbolje, kar lahko naredite, da jim pokaete pravo pot skozi svojolastno prakso. En gram delovanja je vreden toliko kot tona teoretiziranja.

Najbolja stvar, ki jo lahko naredite za ves svet, je, da naredite najve iz sebe.

Bogu in lovetvu ne morete sluiti na bolj uinkovit nain, kot je postati bogat; to velja, epostanete bogati z ustvarjalno metodo in ne s tekmovalno.

Naslednja stvar. Zagovarjamo stalie, da ta knjiga podaja principe znanstvenega pristopa kpridobivanju bogastva v podrobnostih in e to dri, potem vam ni treba brati nobene druge knjigeo tej temi. To morda zveni ozkosrno in egoistino, a pomislite: V matematiki ni drugih znanstvenihmetod, kot so setevanje, odtevanje, mnoenje in deljenje; nobena druga metoda ni mona.Obstaja le ena najkraja pot med dvema tokama. Obstaja samo en nain znanstvenegarazmiljanja in to je, da mislite na nain, ki pelje po najbolj ravni in enostavni poti k cilju. Nihedoslej e ni izoblikoval krajega ali manj zapletenega sistema, kot je ta tukaj pred vami. Okleenje vseh nebistvenih stvari.

Ko prinete s tem sistemom, pustite vse ostale ob strani. Povsem jih odstranite iz svojega spomina.

Berite to knjigo vsak dan. Nosite jo pri sebi. Nauite se jo na pamet in ne razmiljajte o ostalihsistemih in teorijah. e pa boste razmiljali o ostalih pristopih, boste prili v dvome in postalinegotovi in nestanovitni v svojih mislih, takrat pa boste zaeli delati napake. Ko vam bo dobro inboste postali bogati, lahko prouujete druge sisteme kolikor vas je volja.

Berite samo najbolj optimistine komentarje o novicah iz sveta tiste, ki so harmonine z vaimipredstavami. Ne okuite se s teozijo, spiritualizmom ali prouevanjem pokojnih. Morda so mrtvi evedno ivi in blizu, a e so, jih pustite pri miru; brigajte se zase.

Kjerkoli bi utegnili biti duhovi umrlih, imajo svoje lastno delo, ki ga morajo opraviti in nimamo jihpravice motiti pri tem. Ne moremo jim pomagati in zelo dvomljivo je, e nam lahko oni pomagajoali e imamo kakrnokoli pravico, da jih jemljemo as, e nam lahko. Pustite mrtve odslej pri miruin reujte svoj lastni problem: Postanite bogati. e se boste zaeli zapletati z okultnim, bostesproili mentalne nasprotne tokove, ki bodo vae upe zagotovo pripeljali do brodoloma.

Torej, ta in predhodni odstavki so nas pripeljali do naslednjih trditev o temeljnih dejstvih:

Obstaja mislea snov, iz katere so nastale vse stvari, in s katero so v njenem izvirnem stanju preeti,prepojeni in izpolnjeni medprostori vesolja.

Misel v tej snovi ustvari stvar, kot je bila upodobljena v misli.

Oseba lahko ustvarja stvari v svojih mislih in z vtiskovanjem svojih misli v brezoblino snov lahkopovzroa stvarjenje stvari, o katerih misli.

Da bi to lahko naredil, mora oseba prestopiti iz tekmovalnega v ustvarjalno miljenje; ustvaritimora jasno mentalno sliko stvari, ki jih hoe imeti in ohranjati to sliko v svojih mislih s trdnoODLONOSTJO, da bo dobila, kar hoe imeti, in z neomajno VERO, da prejema, kar hoe imeti, ter zobrambo svojih misli pred vsem, kar bi hotelo pretresti njen namen, zamegliti njegovo vizijo alizaduiti njegovo vero.

Kot dodatek k vsemu temu bomo sedaj videli, da moramo iveti in delovati na doloen nain.

30

11. poglavje: Delovanje na doloen nain

MISEL JE USTVARJALNA MO ali spodbujajoa sila, ki povzroi delovanje ustvarjalne moi.

Razmiljanje na doloen nain vam bo prineslo bogastvo, vendar se ne smete zanaati samo namisli, brez da bi polagali pozornost na osebno delovanje. To je skala, na kateri potonejo mnogi,sicer znanstveni misleci nesposobnost zdruiti misel z osebnim delovanjem, akcijo.

Nismo e dosegli taknega stadija razvoja, tudi e predvidevamo, da je taken stadij sploh moen,da bi lahko oseba ustvarjala neposredno iz brezobline snovi brez sodelovanja naravnih procesovali dela lovekih rok. Ni dovolj, da oseba samo misli, ampak mora njegovo osebno delovanjedopolnjevati njegove misli.

Z mislijo lahko spodbudite, da bo zlato iz osrij planin prihajalo k vam, vendar se ne bo samoizkopalo, se oistilo, se prekovalo v zlatnike (dvojni orel ameriki zlatnik) in se prikotalilo popoteh, io pot do vaega epa.

Pod spodbujajoo mojo najvijega duha bodo posli ljudi tako naravnani, da bo nekdo voden krudarjenju zlata za vas. Posel drugih ljudi bo naravnan, da bo zlato prilo do vas. Vi pa morate takoravnati svoje poslovne aktivnosti, da boste lahko to zlato prejeli, ko bo prilo do vas. Vae mislipripravijo vse stvari, ive in neive, da delujejo za cilj, ki vam bo pripeljal, kar hoete, vendarmorajo biti Vae osebne aktivnosti takne, da boste lahko eleno po pravici sprejeli, ko pride dovas. Ne jemljite tega kot miloino, niti vam tega ni treba ukrasti. Vsaki osebi morate dati ve vuporabni vrednosti, kot pa vam ona da v denarni protivrednosti.

Znanstvena uporaba misli se sestoji iz iste in razlone mentalne slike, kaj hoete dosei, trdnovztrajajo pri svojem namenu, da dobite, kar hoete dobiti, zavedajo se s hvalenim zaupanjem,da prejemate, kar hoete dobiti.

Ne poskuajte projecirati svojih misli na kakrenkoli skrivnosten ali okultni nain, z idejo, dagredo ven in opravijo delo za vas. To je razsipanje truda in bo oslabilo vao mo zdravegarazmiljanja.

Delovanje misli o tem, kako postati bogat, je popolnoma razloeno v predhodnih poglavjih: Vaavera in odlonost pozitivno vtisneta vao vizijo v brezoblino snov, ki ima enako eljo po veivljenja kot tudi vi, in ta vizija, ki je bila prejeta od vas, sproi vse ustvarjalne sile po njihovihobiajnih kanalih delovanja, usmerjene proti vam.

Ni vaa naloga, da bi vodili ali nadzorovali ustvarjalni proces. Vse kar imate vi s tem, je to, daobdrite svojo predstavo, se drite svojega namena in negujete svojo vero in hvalenost.

Vendar semorate ravnati na doloen nain, da si lahko prilastite, kar je vae, ko to pride k vam, dagreste naproti stvarem, ki jih imate v svoji predstavi in da jih lahko daste na njihovo pravo mesto,ko prispejo.

Dejansko lahko vidite resninost tega. Ko vas stvari doseejo, bodo v rokah drugih, ki bodo zanjezahtevali ustrezno protivrednost. Vi lahko prejmete, kar je vae, tako da date drugi osebi, ker jeupravieno njeno.

Vaa listnica se ne bo spremenila v monjo sree, ki naj bi bila brez vaega truda vedno polnadenarja.

To je odloilna toka znanstvenega pristopa k bogatenju prav tukaj, kjer se morata zdruiti miselin osebna aktivnost. Zelo veliko ljudi zavestno ali podzavestno sproi ustvarjalne sile z mojo invztrajnostjo svojih elja, a ostanejo revni, ker ni ne naredijo za sprejem stvari, ko ta prispe.

Z mislijo pride stvar, ki si jo elite, k vam. Z delovanjem jo sprejmete.

31

Karkoli naj bi bila vae delovanje, delovati morate zaeti TAKOJ. Ne morete delovati v preteklosti inza jasnost vae mentalne vizije je nujno, da odslovite preteklost iz svojih misli. ne morete delovativ prihodnosti, ker ta e ni prispela. In ne morete vedeti, kako boste eleli delovati ob neki prihodnjiprilonosti, dokler ta prilonost ne prispe.

e zdaj niste v pravem poslu ali v pravem okolju, ne mislite, da morate odloiti delovanje, doklerne pridete v pravi posel ali okolje. Ne porabljajte asa v sedanjosti za razmiljanje o najboljihsmereh v morebitnih prihodnjih poloajih; zaupajte v svojo sposobnost, da boste kos vsakemupoloaju, ko ta nastane.

e boste delovali v sedanjosti s svojim razumom usmerjenim v prihodnost, bo vae trenutnodelovanje z razdeljeno mislijo in ne bo uinkovito.

Svoj celotni razum poloite v trenutno delovanje.

Ne poljite svojega ustvarjalnega impulza originalni snovi, nato pa sedite in akajte na rezultate. eboste storili tako, rezultatov nikoli ne boste doiveli. Delujte zdaj. Ne obstaja noben drug as kotsedanji in nikoli ne bo nobenega drugega asa kot je sedanji. e boste kdajkoli eleli postatipripravljeni na sprejem tega, kar si elite, morate zaeti delovati ZDAJ:

Vae delovanje, karkoli e je, mora biti najverjetneje v vaem trenutnem poslu ali zaposlitvi in natemelju oseb in stvari v vaem trenutnem okolju.

Ne morete delovati tam, kjer vas ni, ne morete delovati, kjer ste bili in ne morete delovati, kjerele boste. Delujete lahko samo tam, kjer ste.

Ne obremenjujte se s tem, ali je bilo verajnje delo dobro ali slabo opravljeno, opravite dobrodananje delo.

Ne poskuajte opraviti jutrinjega dela zdaj, dovolj asa bo za te stvari, ko boste prili do tja.

Ne poskuajte na noben okultni ali skrivnostni nain delovati na stvari ali ljudi, ki so izven vaegadosega.

Ne akajte z delovanjem na spremembo okolja; zasluite si spremembo okolja z delovanjem.

Na obstojee okolje lahko tako delujete, da bo to povzroilo prehod v bolje okolje.

Z vero in zaupanjem vzdrujte predstavo o sebi v boljem okolju, z vsem srcem, z vso mojo in zvsem razumom pa delujte v svojem trenutnem okolju. Ne troite asa za sanjarjenje pri belemdnevu ali za postavljanje gradov v oblakih, drite se vizije, kaj hoete in delujte ZDAJ.

Ne premiljujte, ne iite nekih novih stvari, ki bi jih poeli, ali nekih nenavadnih, neobiajnih alipomembnih aktivnosti, ki bi jih izvajali, kot prvi korak k postati bogat. Verjetno bo vae delovanjevsaj e za nekaj asa enako tistemu, ki ste ga izvajali kar precej asa v preteklosti, a zdaj boste toizvajali na doloen nain, kar vas bo zagotovo naredilo za bogatega.

e ste zaposlen z nekim poslom in utite, da ni pravi za vas, ne akajte, da boste prili v pravi posel,preden zanete delovati.

Ne izgubite poguma, ne sedite in ne objokujte, ker niste v pravem poloaju. Nihe ni v takonapanem poloaju, da ne bi mogel najti pravega mesta zase in nihe ni tako vpleten v nepraviposel, da se ne bi mogel premakniti v pravega.

Vzdrujte vizijo sebe v pravem poslu, z odlonostjo, da pridete tja in z vero, da boste vstopili vanj inda e vstopate vanj, a DELUJTE v trenutnem okolju. Uporabite svoj trenutni posel z mislijo prehodav bolji posel in uporabite svoje trenutno okolje z mislijo prehoda v bolje okolje. Vaa vizijapravega posla, e jo vzdrujete z zaupanjem in odlonostjo, bo povzroila premik najvije moi v

32

vai smeri. In vae delovanje, izvajano na doloen nain, bo povzroilo, da se boste zaeli vipremikati proti poslu.

e ste uslubenec ali mezdni delavec in utite, da morate zamenjati delovno okolje, da bi dobili,kar hoete, ne projecirajte svojih misli v prostor in ne zanaajte se nanje, da vam bodo pridobilenovo slubo. Najverjetneje se bo ponesreilo.

Vzdrujte vizijo samega sebe na delovnem mestu, ki si ga elite, a soasno DELUJTE z zaupanjem inodlonostjo na delovnem mestu, ki ga imate zdaj in zagotovo boste dobili delo, ki si ga elite.

Vaa vizija in zaupanje bosta sproili gibanje ustvarjalnih sil v vao smer in vae delovanje bopovzroilo, da bodo sile v vaem trenutnem okolju premaknile vas proti tistemu mestu, kamor sehoete premakniti. Za zakljuek tega poglavja bomo dodali novo trditev k naemu kratkemupovzetku:

Obstaja mislea snov, iz katere so nastale vse stvari, in s katero so v njenem izvirnem stanju preeti,prepojeni in izpolnjeni medprostori vesolja.

Misel v tej snovi ustvari stvar, kot je bila upodobljena v misli.

Oseba lahko ustvarja stvari v svojih mislih in z vtiskovanjem svojih misli v brezoblino snov lahkopovzroa stvarjenje stvari, o katerih misli.

Da bi to lahko naredila, mora oseba prestopiti iz tekmovalnega v ustvarjalno miljenje; ustvaritimora jasno mentalno sliko stvari, ki jih hoe imeti in ohranjati to sliko v svojih mislih s trdnoODLONOSTJO, da bo dobila, kar hoe imeti, in z neomajno VERO, da prejema, kar hoe imeti, ter zobrambo svojih misli pred vsem, kar bi hotelo pretresti njen namen, zamegliti njeno vizijo alizaduiti njeno vero.

Da bi lahko prejela, kar hoe, ko bo to prispelo, mora oseba delovati ZDAJ na ljudi in stvari v svojemtrenutnem okolju.

33

12. poglavje: Uinkovita aktivnost

SVOJE MISLI MORATE UPORABLJATI, KOT JE NAPOTENO v prejnjem poglavju in zaeti delati, karlahko, tam kjer ste, in narediti morate VSE, kar lahko, tam kjer ste.

Napredujete lahko samo tako, da ste veji od trenutnega poloaja in nihe ne more biti veji odtrenutnega poloaja, kdor ne opravi vsega dela, ki se nanaa na ta poloaj.

Svet napreduje samo po tistih, ki ve kot izpolnjujejo svoj trenutni poloaj. e nihe popolnoma neizpolnjuje svojega trenutnega poloaja, lahko vidite nazadovanje v vsem.

Tisti, ki ne izpolnjujejo popolnoma svojega trenutnega poloaja, so mrtva obremenitev drube,vlade, gospodarstva in industrije. Ob velikih strokih jih morajo vzdrevati drugi. Napredek sveta jeupoasnjen samo zaradi tistih, ki ne izpolnjujejo svojega poloaja, ki ga imajo. Ti pripadajoprejnjim asom in so nagnjeni k nazadovanju. Nobena druba ne bi mogla napredovati, e bi bilvsakdo manji od svojega poloaja, drubeni razvoj se ravna po zakonih fizinega in mentalnegarazvoja.

V ivalskem svetu je vzrok razvoja preseek ivljenja. Ko ima organizem ve ivljenja, kot ga lahkoizrazi v funkcijah na svoji stopnji, razvije organe na viji stopnji in tako nastaja nova vrsta. Nikoli nebi bilo novih vrst, e ne bi bilo organizmov, ki ve kot izpolnjujejo svoj trenutni poloaj. Enak zakonvelja tudi za vas: Ali boste postali bogati, je odvisno samo od tega, ali boste uporabili ta princip prisvojih zadevah.

Vsak dan je ali uspeen ali neuspeen in samo uspeni dnevi vam prinaajo, kar hoete imeti. e jevsak dan neuspeh, ne boste nikoli postali bogati, e pa je vsak dan uspeh, se ne more zgoditi, da nebi obogateli.

e obstaja nekaj, kar bi lahko naredili danes in tega ne storite, ste bili neuspeni, vsaj kar se tie testvari posledice pa so lahko veliko bolj strahotne, kot si lahko predstavljate.

Niti za najbolj navadno dejanje ne morete predvideti rezultatov. Ne poznate delovanja vseh sil, kiso bile sproene v vao korist. Veliko je lahko odvisno od tega, da opravite neko majhno dejanje inprav to lahko odpre vrata prilonosti do izjemno velikih monosti. Nikoli ne morete vedeti za vsekombinacije, ki jih najvija inteligenca izvaja za vas v svetu stvari in lovekih zadev. Vaezanemarjanje ali neuspeh pri opravljanju katere izmed malih stvari lahko za zelo dolgo odloiprihod tistega, kar hoete dobiti.

Vsak dan naredite vse, kar je tega dne mono postoriti. Kakorkoli e, za zgoraj povedano veljaomejitev ali pogoj, ki ga morate upotevati.

Ne smete se preobremeniti z delom, niti ne smete slepo drveti v svoje posle z naporom, da biopravili kar najveje tevilo stvari v najkrajem monem asu.

Ne smete poskuati opraviti jutrinjega dne danes, niti ne opraviti celotedenskega dela v enemdnevu. Ne teje tevilo stvari, ki jih opravite, temve UINKOVITOST vsakega loenega dejanja.

Vsako dejanje je samo po sebi ali uspeh ali neuspeh. Vsako dejanje je samo po sebi ali uinkovitoin uspeno ali jalovo in neuspeno.

Vsako neuinkovito dejanje je neuspeh in e svoje ivljenje zapravite za opravljanje neuinkovitihdejanj, bo vae celo ivljenje neuspeno. Ve stvari naredite, slabe za vas e so vsa vaa dejanjaneuinkovita.

Na drugi strani j