Zbirka medijskih objav - zdravniskazbornica.si1l #or]d pdorpduqr]gudyomhqmh 9(/(1-(2 &homvnl nulplqd olvwl vr ryujol vxp gd mh elor y sulphux ]gudyomhqmd eroqh jd grmhqÏnd y =gudyvwyhqhp

Število objav: 18Televizija: 1Tisk: 17Spremljane teme:Zdravniška zbornica ...: 1ZZZS: 0FIDES: 0Zdravniki: 0MZD - Ministrstvo za zdravje: 0Zdravstveni ... bolnišnice: 0Andrej Možina: 1zdravstvo: 16Dr. Vinko Dolenc: 1Otroška srčna kirurgija: 0prof. dr. Borut Geršak: 0združenje zdravstvenih ...: 0Slovensko zdravniško društvo: 0bela napotnica: 0

Zbirka medijskih objavZdravniška zbornica Slovenije,za obdobje 10. 4. 2015

2

Seznam objav v zbirki:

Tisk Naslov Ni šlo za malomarno zdravljenje

Zaporedna št.1

Medij; Doseg Slovenske novice; 336.000 Stran: 11 Površina: 113 cm2

Rubrika, Datum Črni scenarij; 10. 4. 2015

Stran v zbirki:6

Avtor STA

Teme zdravstvo

Povzetek...Ni šlo za malomarno zdravljenje VELENJE O Celjski kriminalisti so ovrgli sum, da je bilo v primeru zdravljenja bolnega dojenčka v Velenje konec januarja strojeno kaznivo dejanje. Z ugotovitvami so že Zdravstvenem domuseznanili pristojno tožilstvo. Pisali smo, da so starši dvomesečnega dečka zaradi...

Televizija Naslov Ni pravega recepta za zdravnike

Zaporedna št.2

Medij; Doseg TV Slovenija 1; 174.000 00:00 Trajanje: 90 min

Rubrika, Datum Tarča; 9. 4. 2015

Stran v zbirki:22

Avtor Boštjan Anžin

Teme Zdravniška zbornica Slovenije , Andrej Možina

Povzetek...s sabo oziroma dvema ministroma v odhodu, medtem pa so razmere na številnih področjih vedno bolj kritične. Na primer, v zdravstvu. Sindikat in zobozdravnikov, je, namreč, včeraj za 22. april napovedal enourno zdravnikov Fidesopozorilno stavko. Razlog? Modra knjižica, ki jo ima gospod Kuštrin, seveda, tudi s sabo. Bomo...

Tisk Naslov Prodaja premoženja inštituta Vinka Dolenca

Zaporedna št.3

Medij; Doseg Delo; 157.000 Stran: 1 Površina: 152 cm2

Rubrika, Datum Naslovna stran; 10. 4. 2015

Stran v zbirki:23

Avtor Žgajnar Brigite Ferlič

Teme Dr. Vinko Dolenc

Povzetek...prodaje nepremičnin v lasti Internacionalnega inštituta za nevrokirurgijo in nevroraziskave (IINN), katerega edini družbenik je nevrokirurg akad. prof. dr. , je zaradi bolniške odsotnosti sodnice odpadla. BRIGITE FERLIČ Vinko DolencŽGAJNAR Dolenčev inštitut dolguje dober milijon evrov in pol podjetju Gorenje GTI, skoraj...

Tisk Naslov Zdravstveni delavci delajo preveč in živijo nezdravo

Zaporedna št.4


Rubrika, Datum Aktualno; 10. 4. 2015

Stran v zbirki:24

Avtor Lucu Aeleksander

Teme zdravstvo

Povzetek...problem preobremenjenosti v slovenskem zdravstvu obstaja, pravi vodja raziskave prof. dr. Alojz Ihan. Proučili so 80 delavcev v zdravstvu - družinske , anesteziste in kirurške medicinske sestre. Čeprav so medicinske sestre zdravnikepribližno enako obremenjene kot družinske zdravnice, so v primerjavi z njimi bolj...

Tisk Naslov Pravica do pravic

Zaporedna št.5


Rubrika, Datum Mnenja; 10. 4. 2015

Stran v zbirki:25

Avtor Danica Petrovič

Teme zdravstvo

Povzetek...gibljejo. Slovenija je pripravila Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025. Sodelovalo je večresorjev, koordinatorje bilo . Kot so zapisali v uvodu resolucije, »nacionalni program temelji ministrstvo za zdravjena spoštovanju človekove pravice posameznika do zdravega življenjskega sloga, upošteva...

3

Tisk Naslov Lenarško zdravstvo poka po šivih

Zaporedna št.6

Medij; Doseg Večer; 108.000 Stran: 1 Površina: 42 cm2

Rubrika, Datum Naslovna stran; 10. 4. 2015

Stran v zbirki:26

Avtor Žunec Darja Lukman

Teme zdravstvo

Povzetek...Lenarsko zdravstvo poka po šivih Od sedmih družinskih so ostali le trije DARJA LUKMAN ZUNEC zdravnikovZaposleni v Lenart in njihovi pacienti bijejo plat zvona zaradi odhajanja in vse večjega Zdravstvenem domu zdravnikovštevila vlog za zasebništvo. Zbrali so 42 podpisov uslužbencev, torej skoraj vseh...

Tisk Naslov Obravnava otroka je bila korektna

Zaporedna št.7


Rubrika, Datum Celjsko; 10. 4. 2015

Stran v zbirki:27

Avtor K.R.P.

Teme zdravstvo

Povzetek...pri zdravljenju otroka v ZD Šmartno ob Paki Celjski kriminalisti so ovrgli sum, da bi bilo v primeru zdravljenja bolnega otroka iz Šmartnega ob Paki v (ZD) Velenje konec januarja letos storjeno kaznivo dejanje Zdravstvenem domumalomarnosti, in s tem seznanili pristojno tožilstvo. Da je bil otrok korektno obravnavan in...

Tisk Naslov Kirurgi dali odpoved

Zaporedna št.8


Rubrika, Datum Maribor; 10. 4. 2015

Stran v zbirki:28

Avtor A. N. K.

Teme zdravstvo

Povzetek

...zobozdravstvo je od nedavnega še bolj škrbasto kot sicer, pa še daljše. Odpoved so na tem območju čakalne dobedali kar trije čeljustni kirurgi iz dveh - en na Ptuju, dva v Mariboru. Tako zdaj v regiji redno dela zdravstvenih domovsamo en čeljustni kirurg koncesionar, v dr. Adolfa Drolca pa situacijo rešujejo z zunanjimi Zdravstvenem domusodelavci....

Tisk Naslov Lenarško javno zdravstvo poka po šivih

Zaporedna št.9


Rubrika, Datum Podravje; 10. 4. 2015

Stran v zbirki:31

Avtor Žunec Darja Lukman

Teme zdravstvo

Povzetek...Lenarško javno zdravstvo poka po šivih Iz lenarškega zdravstvenega doma so odšli štirje družinski in delajo zdravnikile še trije, tudi patronažne sestre so zaprosile za koncesijo, zato zaposlene in ljudi na Lenarškem skrbi usoda javnega zdravstva, pri Sveti...

Tisk Naslov Zaživel bo še ta mesec

Zaporedna št.10

Medij; Doseg Vestnik Murska Sobota; 63.000 Stran: 3 Površina: 235 cm2

Rubrika, Datum Ostalo; 9. 4. 2015

Stran v zbirki:32

Avtor Majda Horvat

Teme zdravstvo

Povzetek...Urgentni center Zaživel bo še ta mesec Dokončan, kot je bilo napovedano, v roku in po predračunski vrednosti Urgentni center murskosoboške je dokončan natančno tako, kot je bilo napovedano. Gradnja je bila izvedenabolnišnicezelo dobro in v predvidenem roku, prav tako ni prišlo do preseganja načrtovanih...

4

Tisk Naslov Obtoženec se je pogreznil v tla

Zaporedna št.11

Medij; Doseg Vestnik Murska Sobota; 63.000 Stran: 14 Površina: 429 cm2


Stran v zbirki:34

Avtor Andrej Bedek

Teme zdravstvo

Povzetek... Murska Sobota Obtoženec se je pogreznil v tla Zaradi nakupa naprave za proizvodnjo kisika na zatožni Bolnišnicaklopi direktor Bojan Korošec Štirinajst let od nakupa...

Tisk Naslov Politika kot popravljanje krivic

Zaporedna št.12

Medij; Doseg Mladina; 62.000 Stran: 16 Površina: 385 cm2

Rubrika, Datum Pamflet; 10. 4. 2015

Stran v zbirki:35

Avtor Bernard Nežmah

Teme zdravstvo

PovzetekBernard Nežmah: Od politike kot televizijske revije do revnih, brezposelnih in izbrisanih s površja zemlje »Združena levica« je prišla s predlogom zakona o odpisu dolgov najrevnejšim. Nedvomna gesta človekoljubnosti, ob kateri pa se jeizkazalo, da podoben zakon pripravlja že vlada.

Tisk Naslov Partijska etika

Zaporedna št.13

Medij; Doseg Mladina; 62.000 Stran: 18Površina: 1.415 cm2


Stran v zbirki:39

Avtor Gregor Repovž

Teme zdravstvo

PovzetekNa marčnem kongresu stranke SMC v Sežani (na fotografiji) je Miro Cerar dejal: »Mnogi se nas bojijo, mnogi nas ne razumejo, mnogi nas zavračajo, ampak mi gremo naprej.« Ne gredo ravno naprej. Razgradnje strankokracijc seje Miro Cerar lotil na isti način kot oblastniki pred njim. Tako, da jo gradi

Tisk Naslov Mamljiv direktorski stolček v SBI

Zaporedna št.14

Medij; Doseg Primorske novice; 50.000 Stran: 4 Površina: 249 cm2

Rubrika, Datum Aktualno; 10. 4. 2015

Stran v zbirki:40

Avtor J. A.

Teme zdravstvo

Povzetek...Osem prijav za direktorja izolske - Po pregledu komisije bo izbiral svet zavoda Mamljiv direktorski stolček vbolnišniceSBI Rok za prijavo na razpis za direktorja izolske se je iztekel v začetku tedna in v SBI so prejeli osem prijav.bolnišniceKdaj bo o njih razpravljal...

Tisk Naslov Od nabave do prodaje s celovito rešitvijo

Zaporedna št.15

Medij; Doseg Računalniške novice; 25.000 Stran: 32 Površina: 437 cm2


Stran v zbirki:41

Avtor Unknown

Teme zdravstvo

Povzetek...mestu. Pri Kemofarmaciji gre za veliko frekvenco naročil do 32.000 postavk dnevno, njihova zanesljivost pa je bistvenega pomena (na primer oskrbovanje , lekarn in zdravstvenih domov). Zato so bile varnost, skalabilnost, bolnišniczanesljivost in prilagodljivost osnovne in glavne zahteve. Izbrana platforma za tovrstno...

5

Tisk Naslov V Ugando jih "žene" želja po pomoči sočloveku

Zaporedna št.16

Medij; Doseg Naš čas; 20.000 Stran: 18 Površina: 418 cm2


Stran v zbirki:43

Avtor Bojana Špegel

Teme zdravstvo

Povzetek...V Ugando jih »žene« želja po pomoči sočloveku Velenjska zveza prijateljev mladine pomaga mladim zdravnikomzbirati sredstva za odpravo v Afriko - V odpravi tudi Šoštanjčan Luka Kovač - Pomagate lahko tudi vi Bojana Špegel Velenje, 2. aprila - Julija letos se...

Tisk Naslov Med razjasnitvami in novimi sencami

Zaporedna št.17

Medij; Doseg Naš čas; 20.000 Stran: 2 Površina: 273 cm2


Stran v zbirki:44

Avtor K.

Teme zdravstvo

Povzetek. Savinjsko-šaleška naveza Med razjasnitvami in novimi sencami Dame imajo prednost - Bomo (spet) v senci - V Celju bodo slavili in peli - Šmarčani prodajajo Tudi v naši politiki smo doživljali veliki teden. Na tnalu sta se znašla kar dva ministra oziroma ministrica in minister. In ker imajo dame

Tisk Naslov Vsaka vojna povzroči rane

Zaporedna št.18

Medij; Doseg Finance - Weekend; Stran: 8 Površina: 459 cm2

Rubrika, Datum Finance Weekend; 10. 4. 2015

Stran v zbirki:46

Avtor Lojze Javornik

Teme zdravstvo

Povzetek... hočejo višje plače Vsaj trikratnik povprečja Glavni odbor zdravniškega sindikata jeza 22. april Zdravniki Fidesnapovedal enourno opozorilno stavko. Ima dve stavkovni zahtevi - sprejetje standardov innormativovza ter zdravnikevnovična vzpostavitev razmerja ena proti tri med povprečno slovensko plačo in povprečno plačo ... zdravnika

Ni šlo za malomarno zdravljenjeVELENJE O Celjski krimina-listi so ovrgli sum, da je bilov primeru zdravljenja bolne-ga dojenčka v Zdravstvenemdomu Velenje konec januarjastrojeno kaznivo dejanje. Zugotovitvami so že seznanilipristojno tožilstvo.Pisali smo, da so starši dvo-mesečnega dečka zaradi bru-hanja in driske pripeljali vdežurno ambulanto, kjer gaje pregledal specialist urgen-tne medicine in ga napotilna zdravljenje v bolnišnicoSlovenj Gradec, kot je toobičajno, a so ga pozneje za-

radi nenadnega poslabšanjazdravstvenega stanja moraliprepeljati v ljubljanski klinič-

ni center. Starši so bili nadobravnavo otroka v velenj-skem zdravstvenem domurazočarani in na policijo sopodali prijavo. Policisti celj-ske policijske uprave so mo-rali spisati kazensko ovadbozaradi suma opustitve zdra-vstvene pomoči otroku, zdajpa je preiskava sum ovrgla.

Iz slovenjgraske bolnišniceso nekaj dni po neljubem do-godku sporočili, da je otrok,pri katerem so potrdili okuž-

bo z rota- m adenovirusom,v bolnišnici prejel terapijo vobliki hranjenja z adaptiranoformulo, ki jo je prejemal žedoma, po hranjenju pa se jepojavila alergijska reakcija,ki je po ustrezni terapiji iz-zvenela. Stanje dojenčka jebilo po navedbah bolnišni-ce vseskozi stabilno, a so sezaradi otrokove starosti in vskladu s pediatrično doktrinoodločili za premestitev na pe-diatrično kliniko v Ljubljani,kjer so potrdili diagnozo inzdravljenje. STA

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Slovenske novice 10.04.2015 PetekDržava: Slovenija

Doseg: 336.000

Stran: 11

Površina: 113 cm2 1 / 1

Slovenske novice 10.04.2015 PetekDržava: Slovenija

Doseg: 336.000 Kazalo

Stran: 11

Površina: 113 cm2

6

TV Slovenija 1, Tarča - 00:00 09.04.2015 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 174.000

Trajanje: 90:00

( )poglej 1 / 16

Ni pravega recepta za zdravnike 1, 09. 04. 2015, 20:00TV SLOVENIJA TARČA,

(voditelj): Dober večer, in pozdravljeni v Tarči. Slovenski politiki se tudi BOŠTJAN ANŽINdanes ukvarjajo predvsem sami s sabo oziroma dvema ministroma v odhodu, medtem pa so razmere na številnih področjih vedno bolj kritične. Na primer, v zdravstvu. Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov, Fides je, namreč, včeraj za 22. april napovedal enourno opozorilno stavko. Razlog? Modra knjižica, ki jo ima gospod Kuštrin, seveda, tudi s sabo. Bomo še o njej veliko povedali danes. V tej knjižici pa so zapisani standardi in normativi za zdravnike ali enostavneje, koliko, kaj in kako mora vsak zdravnik narediti za svojo plačo. Gospod Kuštrin, preden si pogledamo prispevek, na kratko, jutri se sestanete z obema ministroma, pristojnima, torej tudi z ministrico za zdravje, ki ji vi sicer pravite ministrica v ilegali. Kaj pričakujete? Se lahko še karkoli spremeni?

( predsednik Sindikata Fides ): Težko! Če bo ministrstvo KONRAD KUŠTRINfunkcioniralo na tak način kot do zdaj, vsaj kar se standardov in normativov tiče, ko ministrica izjavi, da jih je treba šele pripraviti. Kar pomeni, da ne ve, da obstajajo že od leta devet, ne, se bojim, da.

Se pravi, edina rešitev bi bila, da se podpišejo pod to modro knjižico.ANŽIN: Absolutno, to je strokovni izdelek, ki ga je na našo zahtevo, sta pripravili dve KUŠTRIN:

skupini, ki jih je imenovala takrat, leta osem ministrica Kukovičeva. Gospod Glažar, vi danes tukaj zastopate Ministrstvo za zdravje, ministrica, kot že ANŽIN:

rečeno, je danes v parlamentu, se ukvarja s kolegi ministri. Kaj boste ponudili jutri? Ali boste podpisali tole knjižico?

(Ministrstvo za zdravje ): Ne, vsekakor ne, ker podpis te knjižice bi TOMAŽ GLAŽARspravu to zdravstvo v nemogoč položaj. Ker glavni problem teh normativov, seveda, ki so zapisani tukaj je neizvedljivost v tem smislu, ker ni dovolj zdravnikov, ki bi, dovolj zdravnikov, da bi lahko dejansko izpolnili te standarde, v tehničnem smislu, seveda. Na drugi strani tud ni, jaz mislim,da v tem trenutku dovolj sredstev finančnih za pokritje celotnega stroška vzpostave teh normativov.

Na kratko odgovorite, bomo potem ( nerazumljivo ).ANŽIN: Moram rečt, da iz tega izhaja popolno nepoznavanje te, ciljev te modre knjižiceKUŠTRIN:

, ne. Modra knjižica oziroma standardi in normativi dajo zdravniku dosti več časa, da se ukvarja z bolnikom. Pomeni, da izpolnjuje tudi bolnikove pravice, ki izhajajo iz zakona o bolnikovih pravicah. Varuje svoje delo, varuje zdravje pacienta in to na dolgi rok pomeni manj stroškov in ne več!

Ampak, seveda, tudi stane, ker ste zdravniški ceh in verjetno pišete tudi, ne, v ANŽIN:interesu zdravnikov. Tako, nekaj dodatnega denarja to že bo, kot bomo tudi slišali kasneje.

Jaz mislim, da nobeden ne zna tega natančno povedati koliko denarja bo to KUŠTRIN:stalo, ne. Dejstvo pa je, da bodo nekateri zdravniki, na nekaterih delovnih mestih bo potrebno več zdravnikov zaposlit, nekateri pa se bodo morali bolj hitro obrnt.

Bomo nadaljevali to razpravo takoj po prispevku. Standardi in normativi, kar se ANŽIN:sliši precej suhoparno bodo, če bodo sprejeti, pomembno vplivali tudi na to koliko bodo zdravniki delali v okviru rednega delovnega časa. In tako, torej, tudi koliko bodo plačani. Danes se njihovi prihodki vrtoglavo dvigajo tudi na račun različnih dodatkov, dežurstev, nadur in, ker je zdravnikov premalo. Čeprav na Zavodu za zaposlovanje na službe čakajo tudi doktorji medicine. Razmere, ki marsikoga spomnijo na tiste, na Univerzah. Borut Janc.

Razmerje ena proti tri. To je naš cilj in ne vidimo razloga, zakaj bi od njega KUŠTRIN:odstopli.

( novinar ): 4600 evrov bi, torej, po besedah prvega sindikalista v BORUT JANCzdravstvu, morala znašati povprečna plača zdravnika. Zdaj je ta 3000 evrov. A to je povprečje brez dodatkov. Pogled na lestvico najbolje plačanih javnih uslužbencev pa

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!



Trajanje: 90:00

( )poglej

7

https://media.klipingmap.com/html/view?filePath=2015/04/10/46dca20f-6d0c-4c25-a7e9-0a3e28b3901e&language=sl&topicGroupId=ebc4b54a-ea83-37dc-81d8-b5cd6367a03a&showHighlights=true&purpose=2&summaryType=auto_generated


Doseg: 174.000

Trajanje: 90:00

( )poglej 2 / 16

razkriva, da so mesečni prejemki zdravnikov lahko tudi mnogo višji. Po zadnjih podatkih jebilo tako v javnem sektorju med 50-imi najbolje plačanimi uslužbenci kar 49 zdravnikov. Največ, 14 iz ljubljanskega Kliničnega centra. Njegov direktor razlaga, zakaj je tako.

( generalni direktor Ljubljana ): V bolnišnicah moramo pokrivat SIMON VRHUNEC UKCdelovne procese, neprekinjeno zdravstveno varstvo, 24 ur na dan, 7 dni na teden. Ker imamo premalo zdravnikov, da bi to opravl v 40-ih urah na zdravnika na teden, morajo zdravniki delati nadure in posledica tega je, da se nekaterim nabere po posameznih mescih več nadur.

A največji zaslužkar ni iz ljubljanskega UKC-ja, pač pa iz ptujske bolnišnice. JANC:Tamkajšnji anestezist je za redno delo januarja zaslužil 3900 evrov, za dodatke – položajnega, za mentorstvo, delovno dobo in stalno pripravljenost, 1400 evrov, poleg 172 rednih ur pa je zdravnik opravil še za 1000 evrov nadur, za 760 evrov povečanega obsega dela in za 128 ur dežurstev, kar je navrglo še dodatnih 4400 evrov, celo več kot osnovna plača torej, skupaj 11690 evrov bruto. Lani je tako samo za dežurstva in nadure zdravnikov šlo 45 milijonov evrov. Prav cena dežurstev je bila zaradi rdečih številk zdravstvene blagajne predmet znižanj že petimi leti. Takratna ministrica za javno upravo je znižano postavko dežurstev že spravila skozi parlament, a si je pred močnimi sindikati kasneje, kot pravi, polomila zobe.

( nekdanja ministrica za javno upravo. ): V tem primeru je bilo toIRMA PAVLINIČ KREBSčutiti kot izsiljevanje. Jaz sem ga tako videla. Šlo je za izsiljevanje, demokratično, bom rekla, legalno, legitimno sprejete odločitve v Državnem zboru, ki ni bistveno znižala cene dežurne ure. Ta je bila še vedno povsem korektna.

Premalo zdravnikov, več dežurstev in nadur, višja izplačila, a ne le v Ljubljani in naJANC:Ptuju. Zdravnikov primanjkuje po vseh bolnišnicah v državi. V Celju 50, v Slovenj Gradcu 19, v Novi Gorici 16, v Izoli 15, na Jesenicah 10, in tako dalje. A to so bolnišnice. Še večji je manjko na primerni ravni, po Zdravstvenih domovih, torej. Zapeljemo se na Koroško, poleg Posavja in Prekmurja je to z zdravniki najbolj podhranjena regija. V primerjavi z Ljubljano jih je tu na prebivalca kar 2 krat manj. Še posebej kritično je stanje, ko gre za splošne zdravnike in pediatre, za osnovo torej. Takole v vuzeniški Zdravstveni dom zaraditežav s hernio pospremimo Jelko Gajser, k tamkajšnjemu splošnemu zdravniku, Andriji Halužanu.

( splošni zdravnik v Vuzenici ): Vi ste od 17. v bolniški.ANDRIJA HALUŽAN Ta 72-letni Halužan bi moral biti že pet let v pokoju, pa ni. Ker za njegovo mesto JANC:

splošnega zdravnika tu v Vuzenici, dve uri vožnje iz Ljubljane, ni kandidata. In ni edini. V sosednji Podvelki iz istega razloga še vedno dela še en zdravnik z vsemi pogoji za pokoj. Halužan pravi.

Ko sem izpolnil pogoje za redno upokojitev, ni bilo kandidata, ki bi popolnomaHALUŽAN:prevzel to ambulanto, ni bilo specialista družinske, takrat družinske medicine, ki bi se odločil za delo na tem terenu.

Le dobra volja in občutek za zdravniško etiko sta za zdaj razlog, da so zdaj vrata JANC:zdravstvene ambulante tu v Vuzenici še odprta. Sicer?

Če bi ambulanta bla dva, tri mesece zaprta, bi se ljudje razšli in ta ambulanta HALUŽAN:ne bi več delovala. In to si Vuzeničani ne zaslužijo.

Gajserjeva k temu dodaja.JANC: ( pacientka ): Vsi se pol bolj sprašujemo, ne, kam, kam k zdravniku, a JELKA GAJSER

ne. Zmeraj manj jih je in je res malo vse skup to čudno. Saj več nobeden na deželo ne gre, a ne.

A ne le na deželi. Po podatkih Zdravniške zbornice na vseh nivojih, po vsej državi JANC:manjka okrog 1000 zdravnikov. Takšno sliko kaže tudi primerjava s tujino. Po številu zdravnikov na prebivalca je tako Slovenija na repu evropske lestvice. V sosednji Avstriji je,na primer, zdravnikov skoraj dvakrat več. Tudi zato je država pred desetletjem v Mariboru ustanovila še eno Medicinsko fakulteto. Za to novo stavbo je šlo 34 milijonov evrov. Letno na obeh fakultetah diplomira 300 novih študentov medicine. In zdaj, ob vsem tem, ob vsehsproženih alarmih, kako zelo primanjkuje zdravnikov, je na zavodu, in torej brez dela, 144 doktorjev medicine. Štirikrat več kot pred 4-imi leti. Smo pa k nam v tem času, ob vseh brezposelnih medicincih uvozili več kot 300 zdravnikov iz tujine, predvsem iz republik bivše države. Podatek, ki čudi tudi mlade zdravnike same.O

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!



Trajanje: 90:00

( )poglej

8



Doseg: 174.000

Trajanje: 90:00

( )poglej 3 / 16

Ne samo, da je nelogičen, za moje pojme grozljiv.JANEZ DOLINAR: Nihče od mladih brezposelnih zdravnikov s katerimi smo govorili, ni želel oziroma JANC:

upal pred kamero. Neuradno pa so nam povedali, navajam: »da je starejšim zdravnikom zdobro bazo pacientov v interesu, da je mlajših zdravnikov čim manj«. In, da pred kamere ne gredo tudi zato: » ker bi ob razlagi realnega stanja v zdravstvu dobili minus točke na razpisih za specializacijo«. Konec navedka. Je pa pred kamere stopil 34-letni Janez Dolinar, predsednik komisije za mlade zdravnike pri Zdravniški zbornici. O mladih brezposelnih kolegih pravi.

Zdravstvo kot tako, ni odprt trg dela, je sorazmerno zlo zaprt trg dela, kjer ne DOLINAR:moreš ti prosto konkurirat in rečt, jaz bom pa šel v tisto bolnišnico, pokazal svoje znanje inbom dobil službo. In pomenljivo nadaljuje.

Vanjga je bil vložen denar in zdaj tega človeka ne izkoristit oziroma ga ne DOLINAR:zaposlit, je največja nelogičnost, kar je možno. Tujina, jaz mislim, da si ob tem mane roke.

Izobrazba enega zdravnika specialista državo stane 293 tisoč evrov. Koliko jih je vJANC:zadnjih letih že odšlo v tujino? Natančnega podatka nima nihče, neuradno vsaj 34. In če bodo v tujini tudi ostali je poleg izobraženega, a izgubljenega kadra, država zdaj tudi ob 10 milijonov evrov denarja, ki je šlo za šolanje teh ljudi.

Končal sem Medicinsko fakulteto v Ljubljani.LUKA STANISAVLJEVIĆ: Tudi ob Luko Stanisavljevića. Zaradi negotovosti, kako bo z zaposlitvijo pri nas, je JANC:

odšel na Norveško in tam ostal. V njihovem zdravstvenem sistemu zdaj dela že tri leta. Obvišjem standardu so, razumljivo, višje tudi plače. Zdravniki v povprečju zaslužijo dvakrat več kot pri nas. Da bi si z nadurami višali plačo, pa sistem ne dopušča.

Zdravniki, ko naberejo te nadure, jim ne izplačajo teh nadur, ampak STANISAVLJEVIĆ:dobijo proste dni.

In drugič. Za razliko od slovenske prakse, ko mlad zdravnik po šest letnem študiju JANC:in diplomi ne sme zdraviti pacientov in mora najprej na pripravništvo, nato na strokovni izpit, potem še na večletno specializacijo, je na Norveškem drugače.

Velka večina dežurne službe opravijo specializanti. Jaz sem bil STANISAVLJEVIĆ:navzoč pri eni operaciji, ki, kjer je bila glavna operaterka specializantka drugega letnika specializacije abdominalne kirurgije.

In še ena bistvena razlika. Če pri nas podatki o tem, koliko posamezni zdravnik v JANC:javnem sektorju poimensko zaslužijo niso javni, je na Norveškem popolnoma drugače. Koliko kdo zasluži lahko na spletni strani njihove Davčne uprave pogleda prav vsak. Naključno smo izbrali 67-letnega Jana Wilhelsna, splošnega zdravnika iz Bergna. In.

755 tisoč kron je zaslužil, plačal 295 tisoč kron davka, pa ima 4 STANISAVLJEVIĆ:milijone 646 tisoč kron premoženja.

Popolna transparentnost, torej. Za naše razmere nepredstavljivo.JANC: Gospod Levanič, začnimo z vami. Vi ste direktor bolnice na Ptuju. Tam so tudi ANŽIN:

zdravniki z najvišjimi izplačili bili v januarju 2015. Zakaj? Razložite nam. ( direktor Bolnišnice Ptuj ): Ja, lepo pozdravljeni v začetku. Dejstvo je,ANDREJ LEVANIČ

da Bolnišnica Ptuj se že nekaj let nahaja med ustanovami, kjer imamo največje kadrovsketežave. Predvsem pri zdravniškem kadru. Imamo samo 34 zdravnikov specialistov za program, ki je nekako predviden vsaj za okrog 65 do 70. Na posameznih področjih je ta razlika še bistveno večja. Konkreten primer, ki je bil predstavljen, pa predstavlja izrazito težavo, ki se nam je zgodila v letu, ob koncu leta 2014, kjer smo ob manjku 5, 6 specialistov do normativnega dela, na koncu ostali še ob dveh, dveh specialistih, ki sta se upokojila nenadoma in ostali samo na treh. Rezultat je viden.

Ampak, kako je sploh to fizično mogoče, ne. Marsikdo ob tem pomisli najprej na ANŽIN:Univerzo v Ljubljani, ne, koliko ur ima 24, 24 ur na dan, koliko jih ima za te ljudi, ki toliko delajo. Zdaj, videli smo, redno delo, 172, 172 ur, pa 128 ur dežurstev pa še nadure, pa mentorstva. Kako je to fizično mogoče?

Je. Ne na dolgi rok. Dejstvo je, da se ti ljudje izčrpavajo, dejstvo je, da jih LEVANIČ:sistem izčrpava. Dejstvo pa je, da se 340, 350 ur tudi da oddelat, in da jih v našem sistemu marsikdo oddela in to korektno.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!



Trajanje: 90:00

( )poglej

9



Doseg: 174.000

Trajanje: 90:00

( )poglej 4 / 16

Gospod Dolšak, vi pa vodite Zdravstveni dom v Ljubljani in pri vas takih plač ni. ANŽIN:Pa me zdaj zanima zakaj? In kaj pravite na takšne sezname, ko jih vidite, koliko pa se da zaslužiti, slišali smo, iz objektivnih razlogov, sicer?

( direktor Zdravstvenega doma Ljubljana ): Torej, iz analogije ravnokar RUDI DOLŠAKpovedanega je treba rečt, da, seveda, tako hudega pomanjkanja, kadrovskega očitno v našem Zdravstvenem domu ni. V Zdravstvenem domu Ljubljana se, sicer, srečujemo z drugimi, logističnimi problemi, ki so vezani na število obiskov pacientov, preko 2 milijona 600 na letnem nivoju, ter okrog pol milijona pacientov opredeljenih v našem zdravstvenemdomu. Kar se tiče samih plač, plače so definirane glede na plačne razrede. Zdravstveni dom Ljubljana je tako kot vsi ostali javni zdravstveni zavodi del javnega sektorja. Tako, da se natančno ve, ni treba it na Norveško, tudi sicer koliko je plača zdravnika začetnika in plača zdravnika z plačnim razredom preko 50.

Pa se kaj čudijo, recimo, vaši zdravniki?ANŽIN: NadureDOLŠAK:

Ko gledajo takšne podatke, enajst tisoč in še več evrov?ANŽIN: Če se čudijo al ne, bi morali vprašat njih.DOLŠAK:

Se vi čudite?ANŽIN: Kar se tiče mojega mišljenja, verjamem, da je to možno ob določenem trenutkuDOLŠAK:

, ne more pa to bit praksa za enega človeka, tovrstna obremenitev, nikakor ne. V Zdravstvenem domu Ljubljana tovrstnih ali takega števila nadur, seveda, nimamo.

Gospod Možina, povejte mi, veliko iztočnic je bilo, ne. zdaj, ne vemo, je premalo ANŽIN:zdravnikov, jih je dovolj, imamo jih na Zavodu za zaposlovanje, so dobre plače, so preveč plačani? Skratka, kup dilem. Kako je prišlo do vsega tega, da se zdaj vse to sprašujemo? To je najbrž dolgotrajen proces, to ni od včeraj?

( predsednik Zdravniške zbornice ): Ja, je dolgotrajen proces in ANDREJ MOŽINApredvsem je proces slabega sporaz, rezultat slabega sporazumevanja na relaciji upraviteljev slovenskega zdravstva. In tisti, ki najbolj poznamo sistem, jaz sem bil že pred 15-imi leti dejaven tudi pri Zdravniški zbornici, ko smo imeli število zdravnikov približno 40 procentov manjše kot je zdaj, pa še vedno zaostajamo za približno 20, 22 procentov za evropskim povprečjem. To pomeni, da navkljub naporom, da nekako se približujemo in moram reči, da ta proces relativno dobro teče. Zdaj nekako v zglednem sodelovanju med ministrstvom in zbornico, ki planira nove potrebe, mi uspemo praktično vse diplomante spravit v sistem specializacij. In do leta 2020 planiramo, da bomo prišli do evropskega povprečja. S tega vidika, pravzaprav, pojasnjujem kje je izvorni greh. Premalo zdravnikov,ki so preobremenjeni in določene ustanove v Sloveniji brez tega, bi rekel, enormno izčrpavajočega dela zdravnikov, se sistem kolabira. Ko pa pove, ko govorimo o posameznih plačah zdravnikov, poskušajmo razumet, da ti zdravniki delajo nečloveško in da to tudi ni prav.

Ampak, kaj pa s tistimi, ki so na Zavodu za zaposlovanje? Slišali smo, zakaj se ANŽIN:pa tistih ne zaposli? Težko razumeti, no! Ali pa, da se jih ne zaposli več iz tujine, recimo?

Zelo enostavno vam bom povedal, recimo, za ta razpis, zdaj. Takole je blo. LetaMOŽINA:2-11, 2-12 smo mi šele prvič opazili, da obstaja problem nezaposljivosti mladih. Do takrat so jih medicinske fakultete premalo izobrazile. Leta 2-12 se je pojavilo, bi rekel, nek določen višek specializa, torej mladih diplomantov, ki pa jih država, kajti morate vedeti, naodločitvami Zdravniške zbornice Slovenije, bedi in odobruje in daje zeleno luč Ministrstvo za zdravstvo, to se pravi, problem so vedno finance. Mi ta čas z veseljem zaposlimo vse mlade na zaposlovanju, jih damo v procese specializacije, toda imamo, tako imenovano, odobritev ministrstva, ta hip na 242. K sreči je prijavljenih samo 270, to pomeni, da za trideset kolegov na tem razpisu ne bo mesta.

Se ne da več mest razpisati? Zanimivi so ti podatki, ne, ker, ko gledamo kje ANŽIN:manjkajo, vsi manjkajo v Ljubljani, naj, največji primanjkljaj družinska medicina, minus 5, interna medicina minus 7, potem je psihiatrija minus 6, pa minus 9 na splošni kirurgiji. Se da razpisati več? Bom to kar vas vprašal.

Saj del odgovora je že moj predhodnik povedal. Zdaj, problem tukaj je, seveda,GLAŽAR:planiranje potrebnega kadra. In ta manjko iz preteklih let, tudi bom rekel, preko študija na, na fakulteti, ki je bila nekaj časa samo ena, a ne, se ne da nadoknadit na enkrat, ker je zelo težko tolk sredstev tud, v končni fazi, angažirat, a ne. Tle bi dal eno pripombo glede O

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!



Trajanje: 90:00

( )poglej

10



Doseg: 174.000

Trajanje: 90:00

( )poglej 5 / 16

teh zdravnikov. Jaz sem se dolg časa spraševal kje so ti zdravniki brezposelni, ker se govori tako. To so vsi zdravniki, ki nimajo licence za opravljanje samostojnega dela, to je treba ta prvo vedet. Sindikat Praktikum je v lanskem letu dosegel to, da se bi tudi te zdravnike zaposloval in je tud namenila ustrezna sredstva. Jaz lahko povem iz ZZZSprakse in to lahko, če bi bili tukaj še drugi zdravstveni domovi, mal bolj izven Ljubljane bi povedal, da so te razpise objavl in se na te razpise niti eden od teh brezposelnih zdravnikov ni prijavu. Mišljeno je pa blo, gre za obdobje enega leta, da se zapolni ta luknja, ko, pač, doštudirajo, ko diplomirajo, te, te, te mladi zdravniki, da se jih zaposli do takrat, ko bodo uspešno sprejeti na specializacijo. Jaz sem prepričan, bom pa tko reku, ker ta razpis zdaj v spomladanskem roku ni edini v letošnjem letu, a ne, ker tud nismo naprej vedel, kolk se jih bo prijavl, bomo ta razpis tudi verjetno v jeseni ponovil.

Ampak, če vas prav razumem, vi pravite, da brezposelnih zdravnikov ni.ANŽIN: Ne. Očitno, ja, so, po statistiki Zavoda za zaposlovanje so, ker končajo GLAŽAR:

fakulteto in se prijavijo na Zavodu za zaposlovanje. Vprašanje je tukaj, kje so ti brezposelni zdravniki, recimo, v razpisih, tudi Zdravstveni dom, recimo, Dravograd, Slovenj Gradec, jaz vem za Črnomelj, celo, menda, Domžale, da niso na ta razpis dobili niti enga, na razgovor, kaj šele, da bi ga lahko zaposlil.

No, poglejte, saj odgovor je zelo preprost. Na ta razpis se je javilo samo 30 MOŽINA:viška, to se pravi, samo 30 mladih zdravnikov, kandidatov, ne bo dobilo tako imenovanega specialističnega mesta. To pomeni, da ostalih 70 oziroma morda še nekaj več, ki je nek statistični približek, včasih tudi iščejo tisto silno želeno specializacijo, to so neke ozke, ki pa vedno niso dosegljive. Vsekakor pa za mesta, ki so najbolj potrebna, to je pa ta čas družinska medicina, so dodatna mesta, to je prioriteta vseh zdravniških organizacij in seveda tudi Ministrstva za zdravstvo, dodatna mesta vzpostavljamo, in je praktično, jih prosimo, in mesta so odprta.

Torej, uvoz, ali kako, je rešitev za pomanjkanje zdravnikov?ANŽIN: Ne, mislim, da bomo to zmogli sami, in pravilna rešitev je, poglejte, pravo delo. InMOŽIN:

ko bomo pogledali čez mejo, morda bo kolega, ki je tudi sicer iz ene zlo vzorne države, ki ne dopušča, bi rekel, nekega pretiranega dela.

Bomo ga tudi takoj vprašali.ANŽIN: Bomo ga vprašali, boste videli, zdravnik mora velik delat.MOŽINA:

Ampak veste kaj me zanima? Če bojo zdaj novi standardi, nove, novi normativi, ANŽIN:to bi pomenilo, v bistvu, še malo manj dela. To pomeni, da bodo zdravniki, v tem, za to redno plačo, torej, bodo zdravniki morali še več nadur in vsega delat, če ne boste novih zdravnikov pripeljali v sistem?

Ne, ne, to ne.MOŽINA: Ne?ANŽIN:

Delo bo bolj kvalitetno, manj bo naročanj, manj bo kontrolnih pregledov, manj MOŽINA:bo komplikacij, bolj varno delo bo. Ta proces je pravzaprav zasnovan po evropskem modelu, pa tudi kolega bo povedal, kaj se dogaja, če, zelo zanimive podatke.

Gospod Gorjanc, povejte mi, delate v tujini, delate v Avstriji, slišali smo. Za ANŽIN:začetek mi povejte, je tam mogoče to, kar smo videli pri nas, torej, redno delo pa potem še kup nadur, kup dežurstev, zato, ker manjka zdravnikov? Videli smo tudi podatke, da je tam zdravnikov bistveno več, v Avstriji.

(kirurg): Tako je. Dober večer, hvala za povabilo. Res je, delo poteka JURIJ GORJANCbolj umirjeno, se pravi, ni nekega stresa, že sama narava našega poklica je stres, ni pa tistega nepotrebnega stresa oziroma občutka napetosti, ki sem ga mogoče prej čutil, ko sem bil 11 let zaposlen v slovenskem sistemu. Jaz mogoče nisem tipičen primer zdravniškega ubežnika, kot je pokazal ta prispevek, ampak mogoče en primer ene normalne fluktuacije zdravnikov čez mejo, kar vedno mora bit, a ne. Moji kolegi pogosto odidejo v tujino in zopet pridejo, se pravi, to v vsaki državi mora bit, če želimo obdržat neko visoko kvaliteto. Ampak da odgovorim na vaše vprašanje. Vsak zdravnik v Avstriji je lahko tud zasebnik, ko konča svoje delo, če dobi soglasje od svojega delodajalca. Če je interes zdravnika, mora dobit podpis svojega predstojnika in direktorja zavoda, in potem lahko v popoldanskem času, seveda, ne v nerazumnih mejah. Recimo, jaz ne bi nikol dobil, tud moja želja ni, dobit soglasja za delo v operacijski, recimo, tri popoldneve na teden, ampak sem pa dobil, recimo, soglasje za ambulantno (nerazumljivo) delo, en dan vO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!



Trajanje: 90:00

( )poglej

11



Doseg: 174.000

Trajanje: 90:00

( )poglej 6 / 16

tednu, v eni od zasebnih bolnic v Celovcu, da lahko tam, bi rekel, tud privabim bolnike, ki se potem pridejo v našo bolnišnico operirat. In na tak način, pravzaprav, delujejo vsi specialisti v naši hiši, da lahko poleg svojega dela, še nekje privabijo bolnike v našo hišo. Ker dejansko je tako, bolnišnic je veliko, a ne, za področje, ki je četrtina Slovenije, je sedem bolnišnic, in mi se za bolnike moramo kar borit, za to, da pridejo in da tud ostanejo. In to dobro ime, ki se sčasoma ustvari, se na tak način ohranja.

Mh. Ampak gospod Kuštrin, kje je potem problem pri nas? Ne, mi imamo tudi to ANŽIN:popoldansko delo, nadure, povejte mi, kje se pri nas zatika, da ne steče tako kot v Avstriji?

Jaz problema, pravzaprav, ne vidim, ne, zakon nam, nas sili v to, da KUŠTRIN.pokrivamo 24 – urno zdravstveno varstvo. Jaz kot predstojnik oddelka, sem dolžan poskrbet, da je vsak dan v bolnišnici en anesteziolog in eden v pripravljenosti, ne. Zdravniki ne, se ne razpisujejo sami v dežurstva, pa v pripravljenost, v nadure, ampak jih, skladno s potrebami, v bistvu, jim to ukaže oziroma predpiše, njihov predstojnik. Tako, da,ko bo zdravnikov, tam, kjer jih zdaj manjka, zadosti, bo seveda teh nadur bistveno manj. Praktično pa ni, skoraj ni sistema, kjer nekaj, vsaj nekaj nadur ne bi bilo, ne. Poleg tega jetreba povedat, da po informacijah oziroma po oceni Ministrstva za javno upravo, v povprečju, slovenski zdravniki nardijo osem nadur na mesec, v povprečju. Nekateri, seveda, jih nardijo, ne nardijo nič, ne, nekateri pa zelo veliko. To je, po eni strani, tudi problem, v preteklosti slabe kadrovske politike ali pa kakšnih drugih razlogov, da nekaj zdravnikov manjka, ne.

In še to me zanima, če.ANŽIN: In, in še to bi povedal, ne, govorjenje o teh petdesetih zdravnikih, ki, kot vidmoKUŠTRIN:

, so si to plačo zaslužli, ne, so zaslužli, to ni bla, to ni bil podarjen denar. Tudi jaz težko razumem, da je nekdo tako obremenjen, zlasti na dolgi čas, ampak ustvarja v javnosti en vtis, ne, kako visoke, blazno visoke plače majo zdravniki, ne. Plače zdravnikov so določene v zakonu o sistemu plač, ki smo mu mi takrat rekli Samoupravni sporazum o plačah, ne, ker so bla orientacijska delovna mesta izpogajana, in plače za redno delo so med, ko govorimo o specialistih, med 2000 in 3800 evrov bruto, kar neto znese polovico, za 174 ur.

Ampak imamo pa za 45 milijonov nadur dežurstev. Zdaj bi vas, gospod Glažar ANŽIN:vprašal, ne bi bilo bolj smiselno iz tega denarja zaposliti nove zdravnike?

Vsekakor.GLAŽAR: In zakaj tega ne storimo? Ker jih ni?ANŽIN:

En razlog je v tem, sigurno, ne, drug razlog pa, moram reč, da je problem, v GLAŽAR:bistvu, dejansko ta naša krizna zakonodaja, ki je precej zategnila pasove. Mi na ministrstvu mamo kar veliko problemov, a ne, ker, v bistvu, se je cel zdravstveni sistem dal v isti koš kot, recimo, javna uprava, proračun, ki se je financirala iz proračunskih sredstev, s temi uradniki. Jaz bi tle se strinjal z vami, bi rekel, te prispevki, okrog teh plač, so zlo, bi rekel, seveda, za tistga, ki ima bruto plačo 900 ali manj evrov, so ti zneski visoki,ne. Ampak zelo rado, gospodarstvo, recimo, Gospodarska zbornica, kritizira plače ali pa stroške dela v javnem sektorju. Jaz bi rad te visoko usposobljene, bi rekel, strokovnjake, primerjal z visoko usposobljenimi strokovnjaki v gospodarstvu, ki vodijo ali pa sodelujejo pri vodenju različnih podjetij, pa bi bile te številke zelo razumne, tud, če bi tehtal kakovost,če bi tehtal kakovost oziroma količino dela, ki ga opravijo.

Poudarit je potrebno, da so to kolegi, ki so običajno na vrhuncu karier, z LEVANIČ:maksimalnimi ocenitvami in tako naprej, da to, to multiplicira, da bruto cena pa je seveda ta, kar je povedano, več kot polovico ostane državi.

Bomo nadaljevali po oglasih, tudi pri tej modri knjižici, ne, kjer se boste bistveno ANŽIN:manj strinjali. A v nadaljevanju o tem, kaj bi prinesli normativ, kot jih predlagajo zdravniki? Prvi mož Zdravstvene zavarovalnice pravi, da gre v resnici za višje plače, kar bi pomenilo tudi bistveno višje stroške.

(direktor Nismo še zračunal, kaj to pomeni, vendar pa med, med 15SAMO FAKIN ZZZS):in 20 odstotki več denarja, tko, groba ocena.

Pri zdravnikih je, podobno kot v celotnem javnem sektorju, eden od največjih ANŽIN:problemov ta, da so, ne glede na to, koliko in kako delajo, plačani enako. Ni možnosti nagrajevanja, ni možnosti finančnih sankcij. Novi, nižji normativ, pa bi pomenili tudi boljše O

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!



Trajanje: 90:00

( )poglej

12



Doseg: 174.000

Trajanje: 90:00

( )poglej 7 / 16

plače za enako delo, in to za vse, ne le za tiste, ki delajo odlično. Vprašanje je, torej, tudi, kakšne standarde si v slovenskih razmerah sploh lahko privoščimo? Jure Brankovič.

(novinar): Zdravniški normativi, nerazumljivi za bolnike, ki vidijo JURE BRANKOVIČpredvsem vrste.

Ne vemo, a bi radi na sredstvih nekaj prišparal ali se ne dela, nekaj je.BOLNIK JOŽE: Čakajoč preglede, Jože o vzrokih zamud le ugiba.BRANKOVIČ:

Nič ne bomo prišparal, al smo, al bomo jutr naredil pregled ali ga bomo BOLNIK JOŽE:pa čez en let.

Vse več bolezni, vse večje obremenitve, vse bolj nemogoči pogoji dela, pa BRANKOVIČ:pravijo zdravniki, ki so odločni.

Absolutno stavka bo.KUŠTRIN: Že danes pa, kot priznavajo vsi, zdravniki v resnici niso plačani po delu, ki BRANKOVIČ:

ga opravijo, številke na plačilnem listu je predvsem odraz njihove starosti. (direktor Zdravstvenega doma Ravne): Ne pa kakovosti dela.STANISLAV PUŠNIK

Poudarja direktor Zdravstvenega doma Ravne, Stanislav Pušnik. BRANKOVIČ:Kolektivno pogodba določa napredovanja in višje plačilo, predvsem za starejše.

To je tudi edino merilo razlike v plačah pri zdravnikih, kar, seveda, iz vidika PUŠNIK:kakovosti dela in drugih vsebin, ni dobro.

Drugi konec Slovenije. Bolnišnica Jesenice, sredi največje prenove, stanje BRANKOVIČ:pri plačah pa primerljivo.

(direktor Splošne bolnišnice Jesenice): Načeloma so plače določeneJANEZ POKLUKARz drugimi kriteriji, ne pa s količino opravljenega dela.

Zato se veseli smelih načrtov nove vlade.BRANKOVIČ: No, jaz sem vesel, ko je ta vlada in pa tud, sedaj še ministrica za zdravje, POKLUKAR:

naznanila, da se nam v bodoče obeta tudi vsaj manjši variabilni del plače. Zdaj je resničnost precej kruta.BRANKOVIČ:

Ni vzvodov, da bi stimuliral tiste, ki delajo več in destimuliral tiste, ki delajo manj.FAKIN: Pove direktor Zdravstvene zavarovalnice. Ocene so neusmiljene.BRANKOVIČ:

V Zdravstvenih domovih se govori, da nekateri delajo tudi dva do trikrat manj od FAKIN:drugih, za enako plačilo, v bolnišnicah so pa te številke, od 1 proti 3. Se pravi, nekdo dela trikrat več za enako plačilo kot nekdo drug.

Nekoč pavšalno cenjeno delo zdravnikov, je vse bolj merljivo. Sistem BRANKOVIČ:bolnišnice Jesenice tako beleži vsak vstop v operacijsko dvorano, za splošne zdravnike, že zaradi zavarovalnice, beležijo vsak obisk pacienta.

Glede na sistem dela in računalniško podprto, torej, informacijsko tehnologijo, PUŠNIK:za vsakega zdravnika točno vemo, kaj in koliko naredi.

Nacionalni inštitut za javno zdravje je ugotovil, da se je od leta 2003 do BRANKOVIČ:2013, število družinskih zdravnikov v praksi povišalo za 237 ali četrtino. V enakem obdobju se je število obiskov pri teh zdravnikih zmanjšalo za 780 000 ali 12 odstotkov. Ker je zdravnikov hkrati več, pomeni, da imajo povprečno za četrtino manj obiskov na leto,kot so jih imeli pred desetimi leti. Kaj torej v resnici, v praksi, pomenijo novi, še nižji normativi? Zmanjšali bi obremenitve zdravnikov v timih, poudarja vodja Zdravstvenega doma Ravne na Koroškem, ne pa tudi osnovne težave.

Že zdaj, ob teh normativih, dejansko primanjkuje zdravnikov na primarni ravni, PUŠNIK:in zdravniki, ki tu so, delajo več, delajo prekomerno.

Zahteve sindikatov so v prakso preračunali tudi v jeseniški bolnišnici.BRANKOVIČ: V primeru uveljavitve normativov – a, seveda, ta trenutek POKLUKAR: FIDES

potrebujemo 15 do 20 specialistov. Mate jih pa?BRANKOVIČ:

Ta trenutek imamo 65 specialistov.POKLUKAR: Še več zdravnikov. Poglejmo primerjavo z, denimo, policisti. Če je njihovo BRANKOVIČ:

število od leta 2001 raslo, je v času varčevanja nato drastično padalo, in jih je, konec leta 2013, za skoraj 600 ali 6,5 odstotka manj kot nekoč. Število zdravnikov, v praksi, pa je v tem času neprestano raslo, in jih je danes 1091, ali dobro četrtino več kot pred 14 – imi leti. Ob že zdaj vse bolj prazni zdravstveni blagajni, prvi mož Zdravstvene zavarovalnice vztraja, da so zahteve zdravnikov le kulisa.O

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!



Trajanje: 90:00

( )poglej

13



Doseg: 174.000

Trajanje: 90:00

( )poglej 8 / 16

V bistvu, so vse te nižji normativi in boljši pogoji dela, se v ozadju vedno skriva FAKIN:mesečna plača.

Razlaga je povsem preprosta.BRANKOVIČ: Lahko špekuliram, da, če zdravnikov ni, da bi preostali zdravniki to, seveda, delo FAKIN:

opravli, ampak v nadurah, ne. . Kar pomeni, za enako delo, boljše plačilo, seveda, višje stroške za vse BRANKOVIČ:

državljane. Nismo še zračunal, kaj to pomeni, vendar pa med, med 15 in 20 odstotki več FAKIN:

denarja, tko, groba ocena. Kje, torej, ljudje iz prakse vidijo prave rešitve? Fakin bi sistem upravljal po BRANKOVIČ:

vzoru gospodarstva. Se prav, nagrajevat dobre in, dobro delo, ohranit je treba nivo pravic, FAKIN:

zdravstvenih pravic, in pa stabilizirat financiranje zdravstva. Koroški direktor opozarja, da bi morala predvsem stroka ugotoviti, kakšni BRANKOVIČ:

so lahko standardi v slovenskih razmerah? Ta stroka naj bi pripravila potem ene realne standarde, ki bi jih, seveda, lahko PUŠNIK:

potem v realnem življenju, torej, v smislu, tudi financiranja te dejavnosti, imeli potem kot osnovo za delo.

Predvsem pa bi ob številnih menjavah ministrov, morali najti vizijo, ki bi BRANKOVIČ:presegala nekaj let ali mesecev, ministrovanja.

Zato ni kontinuitete, in to v zdravstvu občutimo in pogrešamo. In veseli smo,POKLUKAR:da mamo ministrico, ki bo znala te stvari zapeljat v pravo smer.

In čeprav bolniki, tako Jože, težko sodijo, kje so vzroki, vse bolj kažejo na BRANKOVIČ:resnično stanje.

Zdaj je tolk daleč prišlo, da se že mnogi sprašujejo, da je treba se zdrav BOLNIK JOŽE:prijavit, da boš pršu bolan na vrsto.

Gospod Kuštrin, pa bom z vami začel. Slišali ste gospoda Fakina, ki pravi, da bi ANŽIN:to podražilo zdravstvo, za 15 do 20 odstotkov. Pravi tudi, da se sprenevedat, da, v bistvu, gre na koncu za plače, in da povejte že enkrat, koliko želite za 176 ur. Zdaj mi pa povejte, kaj ta vaša modra knjižica prinaša, kar se tiče splošnega zdravstva. ?

No, najprej tipično Fakinova izjava, ne, niso še izračunal, ampak ve, da bo za KUŠTRIN:15 do 20 procentov, več stalo, ne. Ampak takih izjav smo mi navajeni.

Ampak če se bo, če normativi bodo nižji, ne.ANŽIN: Prepričan sem tudi, da ni prečital te modre knjižice in da se ni poglobil v njo, in ANŽIN:

stvari, pač, ne razume. Jaz mu pri tem ne morem pomagat. Zakaj jo je izdala? Zdaj je pa slišal vašo plačno zahtevo, ne (nerazumljivo).ANŽIN:

In ta modra knjižica ni knjižica Fides – a, ne, to modro knjižico je na zahtevo KUŠTRIN:zdravnikov vizavi Ministrstva za zdravje. Leta 2008, prav zaradi tega, ker govorijo nekateridelajo trikrat več, nekateri trikrat manj, nekateri nič, smo zahtevali, da je ministrstvo imenovali dve skupini, ki sta pripravili strokovnjakom - med njimi bili, seveda, tudi zdravniki - to modro knjižico, za primarni, sekundarni in terciarni nivo. In ko je kolega, ki dela v Avstriji, rekel, da jo je prelistal danes in pogledal, je rekel: Pravzaprav mi tako delamo, brez stresa, brez pritiskov, posvetijo se lahko pacientu, ampak nekateri v tej državi ne bodo nikoli razumeli, da če se zdravnik pacientu posveti, je stroškov manj, ne več. In to ni knjižica o manjših normativih. Nekateri bodo seveda moral nardit, da bodo to, to, kar v tej knjižnici piše, da bodo plačo dobil.

Gospod Glažar, v čem je potem problem? Cene modre knjižice, zakaj je ne ANŽIN:podpišete? Preberete jo itak lahko v enem dnevu, ne.

Ja. Saj je zdaj vprašanje, prvič, zato, zakaj bi jo ministrstvo podpisalo, ne? Ti GLAŽAR:normativi, ki jih je pripravila, seveda, stroka, a ne, izražajo, seveda, tud določeno kvaliteto dela, za seveda ustrezen denar. Jaz bi opozoril to, da v Avstriji, sosednji Avstriji, je bistveno več sredstev namenjenih za, za izvajanje zdravstvenih storitev, kot, kot v Sloveniji. In, seveda, imajo tudi bistveno več zdravnikov - no, to, to ste, po statistiki, tud prej kazal, na prebivalca, kot pri nas. Ampak glavni, glavni, glavna dva primera.

Ampak kaj boste naredili, ne?ANŽIN:

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!



Trajanje: 90:00

( )poglej

14



Doseg: 174.000

Trajanje: 90:00

( )poglej 9 / 16

Če bi mi ta, to, ta, te normative uzakonil, ne, tko kot želi, pač, sindikat Fides, a GLAŽAR:ne, bi pomenil, da bi v naslednji, naslednjem koraku lahko dejansko prizadel ogromno količino tudi ljudi in pacientov; vedet mormo, da, recimo, kar ni, še enkrat bom poudaril: ni samo po sebi slabo, da se ga za družinskega, za opredeljevanje za družinskega zdravnika, pač, predvideva 1500 glavarinskih količnikov. To ni sla, samo po sebi slabo, vendar, imamo v tem trenutku bistveno premal zdravnikov. Kar pomeni, da bi kar relativnovelik procent približn – zdaj bom pa kar točno zračunal, če, če gledamo, kolko povprečno glavarinskih količnikov pride na, na enega družinskega zdravnika, bi rekel, skoraj 25 procentov pacientov ostalo brez, brez osebnega zdravnika. Ali pa bi, kljub tem prejetim normativom, zdravniki obravnaval bistveno večje število pacientov kot jih ti normativi predvidevajo. Problem je predvsem kadrovske narave.

Kuštrin odkimava.ANŽIN: Ja, odkimavam zarad tega, ker, prvo, mi nočemo, da se to uzakoni, ne.KUŠTRIN: Hvala.GLAŽAR: Naj to postane del kolektivne pogodbe, ki bo pomenil za zdravnika tudi KUŠTRIN:

obveznost in za delodajalca tudi merilo uspešnosti dela. Če ima en družinski zdravnik 2500 pacientov, vsak dan 40 bolnikov, je to neizmerno stresno dejstvo. Mi samo hočemo, da država prizna, da je ciljni glavarinski količnik za primarni nivo, 1500. Potem pa se bomo dogovorili, kako ga bomo dosegli.

Se ne morete o tem dogovoriti?ANŽIN: Že, to je bilo že, jaz mislim, da pred časom, pred nekaj leti, že govor o tem, in GLAŽAR:

tudi, in tudi razvoj, bom rekel, in spremembe v zdravstvenem sistemu, če govorimo za družinske zdravnike, bo šel, seveda, v to smer. In jaz, koker jaz poznam že dogovore iz preteklih mandatov oziroma s preteklimi ministri, je že, nekak, dosežena ideja, da se prvi, prvi cilj doseže za 1800 glavarinskimi količniki, in da se gre naprej po možnostih, in finančnih in kadrovskih, seveda, proti 1500.

Kar nekaj replik. Gospod Dolšak, začnite.ANŽIN: V Zdravstvenem domu Ljubljana praktično ni družinskega zdravnika z več kot 4DOLŠAK:

leta prakse, ki ne bi imel več kot 2000 opredeljenih pacientov. To pomeni, od 40 do 100 pregledov na dan. To pomeni tistih famoznih 7 minut pregleda na pacienta. Če torej strokapravi, vzemmo si nekaj več čas, bo najbrž do določene mere treba verjet. Verjamem pa, po drugi strani, da pa najbrž blagajna na Miklošičevi cesti ne bo mogla suportirat takoj tovrstne zadeve. In menim, da se je treba začet čisto zares, brez političnih aplikacij, zavedat, da postajamo staro, torej, da postajamo starejši in da bo treba višjo stopnjo prispevkov za zdravstvo namenit. O tem je treba začet razmišljat. O stroki in v stroko pa naj se, seveda, poglobijo zdravniki in pripravjo ustrezne materiale. Tako je stališče.

Ampak, videli smo tudi te podatke, da je več zdravnikov, manj obiskov.ANŽIN: To, kar ste dali, ne velja za Zdravstveni dom Ljubljana. V Zdravstvenem domu DOLŠAK:

Ljubljana spremljamo podatke zadnjih šest let. Kar se obiskov tiče, smo jih pred šestimi leti imeli na letnem nivoju okrog 2 milijona 300. 31. december oziroma v celem letu 2014, smo imeli v zdravstvenem domu, govorim o vseh enotah, preko 2 milijona 600 obiskov. Zdaj bom pa povedal, koliko imamo opredeljenih pacientov. Opredeljenih pacientov pred šestimi leti je bilo okrog 380 tisoč. Koliko jih ima Ljubljana, vseh prebivalcev? 280 tisoč. Danes ima pa Zdravstveni dom Ljubljana opredeljenih preko 480 tisoč, torej blizu pol milijona pacientov. Zdravnikov družinskih nam pa v tem trenutku glede na programe, ki nam jih zavarovalnica plača, vsaj deset zdravnikov premalo in seveda govorim o družinskih zdravnikih. In če mi je dovoljeno še to povedati....

Zato so bili tudi podatki povprečni za Slovenijo, ne za vas.ANŽIN: Seveda so bili povprečni, saj jih ne kritiziram, niti ne polemiziram, povem pa DOLŠAK:

istočasno situacijo realno v zavodu katerega vodim kot direktor. Zadeva, ki bi jo bilo pravzaprav treba še na koncu dodati, je ne glede na to, kako se bodo zadeve odvijali, verjamem, da sredstev iz danes na jutri ne bo. Menim pa, da je stroko treba poslušati.

Gospod Možina.ANŽIN: Poglejte, stvar je zelo enostavna. Gledalci morajo razumeti, da je stroka pred MOŽINA:

šestimi leti, skupaj vse zdravniške organizacije, pripravila nek posnetek stanja, kako se dela varno za bolnika in za zdravnika v okoliščinah, ko je vse večja osveščenost seveda

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!



Trajanje: 90:00

( )poglej

15



Doseg: 174.000

Trajanje: 90:00

( )poglej 10 / 16

bolnikov, torej veste danes informatika je na razpolago vsakomur, ko se zahteva natančnejše informacije in tako dalje in zato je potreben čas. Tisto kar je zelo zelo zaskrbljujoče je to, da se mi pogovarjamo o dokumentu, ki šest let ni ugledal luč sveta. Zakaj ne?

Kot še marsikateri drugi dokument?ANŽIN: Ker šest let ministrstvo za zdravje ne funkcionira. Dodatno, a ne, je pa zelo MOŽINA:

moteča izjava gospoda Fakina, ki očitno ne razume tega, da knjiga kot taka nima finančnih reperkusij, ima pa zelo jasno zgodbo, ki jo bo morali iti doreči v nekem intervalnem obdobju, da bo verjetno pokazala, da manjka v Sloveniji 600 do 1000 zdravnikov, ki jih bomo morali dati v sistem tako ali drugače, da bomo delali dostojno in spoštljivo do slovenskih bolnikov. To je ključ, torej ali razumeš kaj je evropsko zdravstvo ali pa ne razumeš. Gospod Fakin tega ne razume, zato se upira spremembi...

Bomo ga vprašali, zdaj ga ni tu, da bi povedal svoje mnenje. Bomo ga povprašali,ANŽIN:pa bomo to objavili v naši rubriki Pretehtano. Gospod Glažar, povejte, ministrstvo ne funkcionira, zdaj razumem, da se ministri menjajo, ampak bi človek pričakoval neko kontinuiteto, ne da se stvari dajejo v predal, zapirajo, izginjajo, in delajo nove, spet delamo novo študijo, ne.

Stvari ne izginjajo v predalih, to bom prvo rekel. Drugič, je to bil problem v GLAŽAR:zadnjih letih definitivno, menjava ministrov in kar relativno dolgo obdobje celo z, jaz bom rekel, substituti za ministra za zdravje. To vsi, ki smo zdaj v zadnjih letih bili v zdravstvu, zelo čutimo. Tukaj jaz mislim, tukaj stoječi sigurno lahko temu pritrdimo. Tudi jaz sem prišel na to ministrstvo pod enim pogojem, če bo ta ministrica zdržala štiri leta, drugače sem rekel, ker to kontinuiteto v zdravstvu rabimo.

Ne samo v zdravstvu, mimogrede.ANŽIN: Ja, ampak je to kritična točka, ker ni bilo pravih povezav, vsaj takih dolgotrajnihGLAŽAR:

in tudi taki bi rekel izdelki, ki so bom rekel sami po sebi seveda dobronamerni, kot je modra knjiga, nikakor niso mogli zaživeti. Jaz razumem vas, nestrpnost zdaj v tem trenutku, ampak ministrica je od septembra, ekipe niti še nima cele postavljene, ker želi pač imeti kakovostno ekipo. Tisti, ki smo pa prišli na ministrstvo, pa moram reči, da se pridružujemo počasi že tistim, tistim, ki dežurajo več kot bi bilo primerno.

Gospod Kuštrin je večkrat dejal, ministrica v ilegali, zaradi tega, ker se tudi ANŽIN:pogovarjati z njo ne morejo.

To ni res.GLAŽAR: Seveda je res. Ministrica je bila povabljena v Domus Medica, ko sem jaz vodil KUŠTRIN:

koordinacijo zdravniških organizacij lani in ni prišla. Hoteli smo ji predstaviti svoje poglede na razvoj zdravstva, dokumente, ki so jih zdravniške organizacije pripravile potem ko smo videli, da politika ni sposobna pripraviti neke spodobne zdravstvene reforme, ni prišla. Pomeni, da ministrica za zdravstvo ignorira tiste, ki so odgovorni nosilci zdravstvene dejavnosti. Zdravstvena politika se preko zdravnikov prenaša na paciente in mi dobimo odzive od pacientov ali niso zadovoljni. In ministrica bo morala spoznati ali pa oditi, da tako ne gre, brez zdravnikov zdravstvene reforme ni in je ne bo.

Gospod Glažar, kratka replika.ANŽIN: To ni res kar pravite, jaz sem bil zraven ko se je z vami pogovarjala in ostalimi GLAŽAR:

predstavniki sindikatov in si je vzela kar precej časa. Zdaj mogoče, mogoče ta ministrica ima drugačen način dela, a ne, da pač ni prva pot k vam, ali pa kam drugam. Jaz sem prepričan, da reforma zdravstva, seveda v sodelovanju tudi z vami, bo uspešna pod tem mandatom...

Bomo videli, ne.ANŽIN: In se tudi resno lotevamo tega projekta.GLAŽAR:

Gospod Gorjanc, imeli ste repliko. Gospod Levanič imeli ste repliko.ANŽIN: Kar se tiče modre knjige, jaz ocenjujem, da to ni samo optimum, ampak je GORJANC:

celo minimum za zdravnika, se pravi, da lahko še varno dela. Mi zdravniki v Avstriji smo morali s 1. januarjem letos začeti delati manj, se pravi prej je bil tedenski delavnik lahko 60 ur, zdaj je samo 48 ur, kar ni avstrijska domislica, pač pa je to evropska direktiva, ki bodo konca leta 2017 doletela tudi Slovenijo. Se pravi, to majhno število zdravnikov, bo moralo delati še manj, se pravi ljudje bodo iz tega naslova še slabše oskrbljeni, se pravi je

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!



Trajanje: 90:00

( )poglej

16



Doseg: 174.000

Trajanje: 90:00

( )poglej 11 / 16

stanje res dokaj resno, če se upošteva zdaj ti dve leti v bodoče. Nekako je zdravništvo v Avstriji odreagiralo, ker mi dejansko delamo manj, tudi za nižje plačilo, logično, te razlike so se zdaj tudi kar nekoliko raztopile, na ta način se zaposlijo novi zdravniki, mi smo nekoliko manj obremenjeni, večja varnost za bolnike, pomeni pa to, to, da so se spustile neke notranje rezerve, neko ambulantno delo, ki je bilo prej osem ur dnevno, je zdaj štiri ure dnevno in dva delovna mesta, ki sta bila razpisana, sta postala zdaj eno razpisano delovno mesto, to je bom rekel neko varčevanje, ki je tudi moralo biti, ampak dejstvo je, da bo potrebno zaposliti iz tega naslova še nove zdravnike in to govorim za Avstrijo, ki ima že itak dvakrat več zdravnikov, se pravi v dveh letih bo iz tega naslova stanje v Sloveniji kot zdaj poslušam, zelo resno.

Kako bo pa pri nas čez dve leti, če slišite, da zdravnikov ni? Tudi gledali smo ANŽIN:vpise na fakulteto, se tudi manjšajo, na obeh, mariborski in ljubljanski, vas to skrbi?

Jaz lahko pojasnim, da smo kar na dobri poti tu, samo ne do leta 2017, ampak MOŽINA:kot sem rekel do leta 2020 bomo skoraj, da ulovili evropsko povprečje in lahko nadoknadili, če bo denar, teh tisoč zdravnikov.

Gospod Levanič je imel še eno repliko.ANŽIN: Ja moj pogled na standarde in normative in to modro knjižico, je tudi malo LEVANIČ:

drugačen. Ljudje vsak dan doživljajo stiske tudi kadra, ki poskuša z njimi dobro delati. Javnost po analogiji tega javnomnenjskega linča javnih služb in tako naprej, je tudi v zdravstvo prinesla nekaj kar je nesprejemljivo pri zdravstvu, da na nas gledajo na nasprotnike. Ne pa kot na tiste prijatelje zaveznike, v bistvu v najtežjem trenutku življenja, to je takrat ko si bolan. In rezultat vseh teh pritiskov je tudi potreba tako menedžmenta, kot na drugi strani zdravnika, da dokaže koliko dela. Dejansko se nam dnevno pojavljajo insinuacije, da delamo premalo, da noben ne dela nič in tako naprej, da dela en zavod več, da dela drugi manj in tako naprej, in šele z nekim merilom, bomo lahko neko primerjavo deli. Ali bo to potegnilo več kadra za sabo, več česa drugega kasneje, to je že naslednja točka. Ampak v prvem trenutku bomo vsi skupaj tako delodajalci kot izvajalci, dobili eno zadoščenje, da bomo imeli dokaz na mizi, delamo toliko, delamo več kot v povprečju, naši kolegi v Evropi. Nič slabše.

Ampak poglejte, prijatelji ljudi so tudi bolniške sestre, gasilci in podobni, ki težko ANŽIN:verjamejo, ko gledajo te honorarje, ker oni te možnosti nimajo za razliko recimo od zdravnikov ali pa na fakultetah, delajo nadure, nekaj dobijo izplačanih, vse ostalo lahko samo upajo, da bodo enkrat dobili prost dan.

Tudi naši kolegi tega več ne bodo imeli, čim bo kot je doktor Možina povedal, LEVANIČ:sistem zapolnjen. To je pa danes anomalija, ki jo imamo, ampak je posledica še hujše sistemske anomalije, ki se je zgodila v preteklih letih.

In s tem bomo nadaljevali po oglasih. V zadnjem delu med drugim tudi o rešitvah ANŽIN:in o tem, kaj si o zaostrovanju mislijo nekateri ugledni zdravniki.

(zdravnik, pediater leta 2015): Če ni, še vojska ne vzame. Če pa TOMISLAV MLINARobstaja denar, pa se ga razmetava naokrog, pa jaz mislim, da človek, ki ima neko odgovornost, ima pravico biti za to odgovornost tudi plačan.

O plačah, normativih, standardih, smo povprašali tudi nekaj uglednih, nagrajenih ANŽIN:predstavnikov zdravniške stroke. Poglejmo na kaj opozarjajo. Kot boste videli, vsi tudi nimajo enotnega mnenja, z njimi se je pogovarjala Tina Hojnik.

(zdravnik, specialist leta 2013): Mislim, da vsi zahtevki, ki so ALEKSANDER DOPLIHARzdaj, so neupravičeni in pod nobenim pogojem ta sindikat zdravstva ne bi smel, torej to postavljati kot to postavlja, kajti za temi svojimi postavkami v zadnjih letih je napravil ogromno škode, ker vsi razmišljajo o tem, kdaj bodo prosti, kdaj bodo honorarno delali kjedrugje, kako bodo šli na razne seminarje, nobeden pa ne misli na to, kako bo delal v ambulanti, za kajti to delo je plačan in zato potem imamo tudi takšne dolge čakalne vrste in neizpolnjene delovne normative.

(specializantka nevrokirurgije, 365): Jaz sem verjetno eden od NINNA KOZOROG ONAtistih sektorjev ali pa eden od tistih plačnih razredov, ki v vseh teh pogajanjih malce izvisimo, vse skozi se pogajamo za plače specialistov, ampak pod specialisti so pa še mladi zdravniki, smo še specializanti, nenazadnje so tudi mladi specialisti, ki pa v teh vsehplačnih pogajanjih, nismo vedno zajeti.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!



Trajanje: 90:00

( )poglej

17



Doseg: 174.000

Trajanje: 90:00

( )poglej 12 / 16

Če ni, še vojska ne vzame. Če pa obstaja denar, pa se ga razmetava naokrog, MLINAR:pa jaz mislim, da človek, ki ima neko odgovornost, ima pravico biti za to odgovornost tudi plačan.

(ginekologinja, moja zdravnica 2015): Za trenutne razmere mogoče, se mi JANA ZAJCzdi, da vseeno dobim primerno plačilo, je pa res, da vsi zdravniki, če le imamo možnost, še nekaj dodatnega delamo, eno dodatno delo, ali v drugi javni ustanovi, ali pri kakšnem privatniku samoplačniške storitve.

Sami normativi, če so dobro postavljeni, dejansko predstavljajo neko zaščito KOZOROG:bolnika in tudi samega zdravnika. Zagotovo pa mislim, da si ne zdravniki in ne bolniki ne želijo oziroma ne želimo, da bi pacient v ordinaciji s strahom gledal na uro in mi gledali na uro, kdaj bo odbil tisti minutni kazalec in bi potem rekli ok, zdaj pa se je vas čas iztekel.

Če Fides pričakuje, da bodo normativi manjši, se močno moti, kajti denarja jeDOPLIHAR:vedno manj, to se pravi, da so normativi za zdravnike lahko samo večji, ne pa manjši.

Mi imamo določene zavarovalniške normative, ki so za moje pojme prezahtevni, ZAJC:prezahtevni do nas, pacienti ne dobijo tistega kar mogoče pričakujejo od zdravstva.

Za dojenčka rabiš ogromno časa, za enega starega človeka rabiš veliko več MLINAR:časa, kot za enega 30, 40 letnika. In če ima splošen zdravnik recimo 40, 50 procentov starejših, je njegovo delo treba drugače ovrednotiti, kot od tistega, ki ima samo 20 procentov.

Tako, gospod Kuštrin, dajte odgovoriti na nekaj stvari, slišali smo, vemo dolgo ANŽIN:šolanje je potrebno, zato, da postaneš zdravnik, zelo odgovorno delo je, ampak vi želite plače ena proti tri, kar marsikdo ne razume predvsem zaradi razmer kakršne so danes, podrugi strani pa slišali ste, da se pogajate predvsem o zdravnikih specialistih, da so razlike v delu ogromne, do tega, da vaše zahteve škodijo, da marsikateri zdravnik razmišlja predvsem o tem kako bi popoldne dodatno služil. Odgovorite jim.

Torej to ne drži, ker se vedno pogajamo, kadar se pogajamo, o vseh KUŠTRIN:zdravnikih, o pripravnikih, specializantih, o mladih zdravnikih in starejših zdravnikih. Tako, da ta očitek ne drži. Poleg tega izhaja iz tega kar je kolegica povedala, je sicer zadovoljnas svojo plačo, ampak bi delala malo pri zasebnikih, malo tu malo tam, pomeni, da je njenaplača slaba. Verjetno gospa zasluži kakšnih 1.500 evrov, pa bi rekel, da ima tako kakšnih 20 let delovne dobe. Za 1.500 evrov, kakšna pa je odgovornost za zdravnikovo delo? Kakšen je vložek v njegovo izobrazbo in njegovo plačo? Tu pa še vedno razmišljamo takokot smo razmišljali v prejšnji državi. Vprašajte kolege v Avstriji ali pa v Nemčiji, kakšen odnos ima družba do zdravnikov, pa ali se o zdravniških plačah govori vsak teden, piše v vseh časopisih in zlasti pa sem proti temu, da se nas primerja s tem kar se je dogajalo na univerzah.

Ampak ste pa najbolje plačani javni uslužbenci, ja.ANŽIN: Ko je pred dvemi leti, rekel, da so zaslužkarji, zdravniki zaslužkarji vKUŠTRIN: KPK KPK

desetih letih zaslužili 150 milijonov evrov, to razdelimo na tisoč zdravnikov, ki imajo 2.000,neke organizacije, d.o.o.-je, pa s.p.-je, je to izpadlo mislim, da 100 evrov na mesec. Na univerzah so zaslužili desetkrat več, torej milijardo in pol v desetih letih, s tem, da je pedagoška obveznost visokošolskega učitelja štiri ure na teden.

Razumem. Ampak tisto kar morda del javnosti moti, je to, da zdravniki imajo to ANŽIN:možnost, da so lahko pri več delodajalcih in torej si lahko popravljajo plače, imamo pa velik del javnega sektorja, kjer to ni mogoče, in kjer živijo na minimalnih plačah.

Če bi zdravnikov bilo zadosti, potem in povpraševanja malo, potem ne bi bilo KUŠTRIN:nobene potrebe, da bi zdravniki delali tudi kje drugje. Dokler je pa zdravnikov polovica manj kot v Avstriji, je seveda te potrebe so in če zdravniki ne bi delali drugje, bi bile čakalne dobe še dosti daljše kakor so zdaj.

Gospod Dolšak povejte.ANŽIN: Torej ne bi polemiziral v zvezi s plačami, ker smo in sem absolutno proti DOLŠAK:

deviantnim prihodkom, ki so posledica tega ali drugega. Me pa strašno moti že leta in leta,da ko omenjamo plače zdravnikov, ugotavljamo, da so to najvišje plače v javnem sektorju.Ja katere plače pa naj bodo najvišje, če ne zdravniške? Ja kako je pa drugje v svetu? Ja saj so povsod zdravniki, oprostite, najbolje plačani. Jaz ne bom čvekal o letih šolanja, ampak tako to je in v tem ne vidim nič slabega. Ne podpiram pa, to pa še enkrat, kakršnihkoli deviantnih in tovrstnih izplačil, ki so posledica česarkoli in tukaj pa v naši O

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!



Trajanje: 90:00

( )poglej

18



Doseg: 174.000

Trajanje: 90:00

( )poglej 13 / 16

družbi s takim družbenim bruto proizvodom, s takim procentom odvajanja sredstev, seveda enajst tisoč evrov na mesec, iz katerihkoli virov, pa ne toleriram.

Ampak če se recimo uveljavi ta zahteva ena proti tri, se ne bojite tega, da bi imeli ANŽIN:v svojem zdravstvenem domu dobršen del osebja, ki se s tem ne bi strinjal, ki bi bil, recimo temu, užaljen, ki bi rekel, tudi mi hočemo več, da bi se celoten plačni sistem pravzaprav sesul?

No ta predlog ena proti tri in to razmišljanje ena proti tri, bi jaz po principu DOLŠAK:nobena juha se ne poje tako vroča kot se skuha, vendarle dodal nekaj, tukaj manjka stimulativno nagrajevanje dobrih delavcev, dobrih zdravnikov, in ta ena proti tri je lahko tudi ena proti ena pa pol, v primeru, ko se ugotovi po definiranih kazalcih, da zdravnik ne izpolnjuje svojih pričakovanih obveznosti, kakovosti. Če pa je zdravnik odličen in ga stroka, ljudje, pacienti cenijo, pa oprostite, a je res moteče ena proti tri? Pa nisem, veste, zato, da bi se kar na sploh reklo ena proti tri, ampak do te številke ali do tega okvira, pa res ne vem zakaj ne.

Govorimo o povprečni plači in je treba vedeti, da leta 2000, je bilo razmerje KUŠTRIN:med povprečno plačo v Sloveniji in povprečno zdravniško plačo že ena proti 2,7.

Ja vem.DOLŠAK: Še to mi povejte, kaj pa vi lahko v tem trenutku naredite za stimulacijo tistih, ki so ANŽIN:

res dobri in za recimo neke finančne sankcije? Ponujamo novo sodobno kolektivno pogodbo, kjer bi bil variabilni del plače.KUŠTRIN:

Greste se jutri,...boste se jutri o tem pogovarjali tudi z gospodom Koprivnikarjem?ANŽIN: Verjetno.KUŠTRIN:

Vas ne skrbi, da bi se plačni sistem sesul zaradi vaših zahtev?ANŽIN: Mi menimo, da je ta plačni sistem slab, da pravzaprav iz javnosti, iz javnega KUŠTRIN:

sektorja bežijo najboljši kadri, to vidimo v politiki. Tako, da čim prej se sesuje, tem boljše. Potreben je spodoben plačni sistem, moderen, tak kot je ta, seveda zasluži ime samoupravni sporazum o plačah.

Gospod Gorjanc, imeli ste repliko.ANŽIN: Predstojnik v Avstriji recimo, tudi moj predstojnik ima možnost, da nagradi GORJANC:

svojega uslužbenca z zneskom, ki dosega več kot polovico plače. Če bom jaz nemotiviranna svojem delovnem mestu, pa bom šel v svojo sobo, namesto, da bi na oddelku kaj postoril, in tudi sicer pri vsakršnem delu lahko dobim nek osnovni znesek, medtem ko ostala motivacija, saj ni vse v denarju, pa vendar, ta motivacija, ta odnos, ki ga človek pokaže, se na nek način tu le lahko nagradi in to možnost predstojnik ima, da si na nek način naredi tim kvalitetnih ljudi. In želja, sem prepričan, za slovenske razmere. Predvsemme pa veseli, ko sem prebral prvi stavek, v tej modri knjigi piše, uspešnost zdravnikovega dela in kvaliteta njegovega dela, se ne more meriti samo z ekonomskimi vatli, to je zelo v redu, ker štiri leta sem zdaj v Avstriji, nisem nikoli zasledil v dnevnem časopisju, da bi se recimo znašel na prvih vrsticah zdravnik kot v Zdravstvenem domu Ptuj, koliko je zaslužil. Ja, saj presneto, prej smo se pogovarjali o resničnostnem šovu, če bi takemu zdravniku dali kamero na glavo, pa bi ga spremljali, po mojem nihče ne bi gledal, ker bi bilo dolgočasno, ker bi bil bolnik za bolnikom, ta bolnik, ta zdravnik je delal praktično vse dneve. Hočem reči, zaslužil si je. Se pravi, to je samo eden od vidikov, ki ga tudi jaz doživljam. Če veliko delamo, smo za svoje delo pač tudi stimulirani.

Počasi gremo proti koncu, zato gospod Možina, bi vas vprašal, prej ste rekli 2020,ANŽIN:takrat se bodo stvari uredile. Kaj pa do takrat, bomo čakali v dolgih vrstah, bodo zdravniki delali 300 ur na mesec?

Če ne bo takojšnje reforme zdravstva, potem bomo trpeli ne toliko tisti, ki smo vMOŽINA:zdravstvu, mi bomo imeli, bomo v nekem moralnem hazardu, ampak v stiski bodo slovenski bolniki. Zelo potrpežljivo moramo delati tudi s takimi recimo pavšalnimi obtožbami na račun garačev v slovenskem zdravstvu, ki bodo morali delati, morali, kajti oni ne delajo, si ne zmišljujejo dela, ker sami, ampak direktorji pravzaprav na kolenih prosijo, da delajo. To se pravi, to je ena stvar. Druga stvar je, nekoliko tesnejše in intenzivnejše sodelovanje z ministrstvom, da še intenziviramo ta proces mladih, kajti kot smo slišali, 2017, 2018 zna biti velika kriza, ko bomo morali upoštevati te omejitve 48 ur

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!



Trajanje: 90:00

( )poglej

19



Doseg: 174.000

Trajanje: 90:00

( )poglej 14 / 16

na teden in na te standarde kot so navajeni slovenski državljani, si jaz upam trditi, da če bomo z jutrišnjim dnem se ne pripravljali na ta datum, lahko govorimo o kolapsu slovenskega zdravstva leta 2017, 2018.

Gospod Glažar, vas skrbi, ko bo prišlo do kolapsa?ANŽIN: Ja v bistvu tu je treba še en pritisk Evropske unije upoštevat, to, da nam očita GLAŽAR:

predolgo izobraževanje. Če vzamemo v zakup tudi seveda čas specializacij. To 12 letno izobraževanje za tiste, ki so pridni, ki nič ne pavzirajo, tukaj v tem času glede na ostalo Evropo, tukaj je že nekaj rezerve, da bi se eventuelno lahko v relativno kratkem času, seveda pa te stvari se ne morejo delati na horuk, ker programi tečejo in se morajo na nek način izpolniti, da se tukaj neke rezerve pridobi za to, da lovimo, vsaj za rep lovimo te standarde, ki jih nekako od nas zahteva potem tudi časovne, Evropa. To je ena stvar. Zdaj ko ste omenil prej plače in seveda bi želel to reči, ne gre tukaj samo za zdravnike, seveda gre tudi za medicinske sestre. Jaz pač prihajam bom rekel iz neposredne proizvodnje in mi je bilo včasih zelo težko podpisovati plačilne liste srednjih recimo medicinskih sester. Cel zdravstveni sistem je podhranjen, kar se plač tiče...

Ampak zdravniki imajo to neko moč, zdaj pravijo, napovemo enourno stavko, ANŽIN:morda kasneje še kaj več, tudi gospod Kuštrin je povedal, da Fides je močnejši kot kadarkoli oziroma močan?

Zdaj jaz bi vseeno Fidesu položil na srce, da se najprej izpogaja za bom rekel GLAŽAR:napako ali nepravilnost, ki je bila v preteklosti narejena, ko so recimo zdravniki na primarniravni nekako, tudi po plačah, podcenjeni in to je, to jaz mislim, da ni bilo pošteno narejenoin to krivico bo treba popraviti, ker dejansko tudi te zdravniki so ravno tako strokovno usposobljeni, ravno tako gredo čez dolgo dobo izobraževanja, ravno tako imajo svoje odgovornosti in tukaj mislim tako na pediatre na primarni ravni, kot tudi na družinske zdravnike.

Gospod Kuštrin, povejte, imeli ste repliko.ANŽIN: Pogajanja o plačah so trajala od leta 2002 do leta 2008, kar je nezaslišano. In KUŠTRIN:

to niso bila pogajanja na osnovi argumentov, ampak na osnovi števila glasov različnih sindikatov in ta orientacijska delovna mesta, kamor so uvrščeni tudi družinski zdravniki, niso plod naših odločitev, ampak smo bili v bistvu preglasovani in pri tem je imel veliko vlogo minister za javno upravo doktor Virant za ta plačni sistem.

Veste kaj je zanimivo, kar nekaj gledalcem nam je pisalo, naj vas vprašamo, če ANŽIN:vam pravzaprav to stanje ne ustreza na nek način, imate nek socialni položaj, imate možnost, da delate nadure, dežurstva, da pravzaprav s figo v žepu govorite o vsem tem, da potrebujete več zdravnikov, da vam na nek način to ustreza?

Glejte, tem ljudem, ki so to rekli, bi povedal, da slovenske zdravnice umirajo KUŠTRIN:devet let prej od povprečno enako starih in enako izobraženih drugih Slovenk. To mislim, da je podatek ob katerem bi se morala politika, zlasti zdravstvena politika zgroziti, pa ta podatek ni nov, je star podatek. To pomeni, to je tudi razlog, zakaj tako malo ljudi zakaj gre tako malo ljudi na primaren nivo. Predstavljajte si imeti 50 pacientov v ambulanti, vsakega poslušati, vsakega pogledati, pri vsakem lahko narediš kaj narobe. To je nevzdržna situacija. In ta knjižica bo to popravila.

Tako, sedaj gremo..., boste dobili takoj besedo, gremo počasi v zadnji sklepni ANŽIN:krog, kjer pričakujem od vas tudi kakšne konkretne rešitve, vsaj do leta 2020. Morda eno podvprašanje, je rešitev tudi več zasebnega, ki je po drugi strani v očeh marsikoga, en velik bav bav. Pa začnimo kar z vami gospod Dolšak, najprej morda to, pa potem vaše sklepne misli, kaj?

Hvala lepa za priložnost, kar se pa tiče kombinacije zasebnega in javnega, če DOLŠAK:govorimo o zdravstvu pa sledeče, veste v Sloveniji ne glede na to, da smo strašno majhnadržava, znajo biti zelo velike razlike. Zelo velike razlike tudi v zdravstvu kot sistemu. Kaj hočem povedati? Problem zdravstvenega doma s 1.500 zaposlenimi v Ljubljani, ni enak kot problem zdravstvenega doma v Kobaridu in ga ne morete ne skozi urgenco, ne skozi normalno delo enako gledati in primerjati. To je ena zadeva. Druga zadeva, kar se tiče zasebništva in kar se tiče javnega sektorja. V Ljubljani vidimo zasebništvo kar se tiče primarnega zdravstva, kot ne smem reči komplementarno ali dopolnilno, ker bi me kdo od kolegov iz sindikata, Praktikum, lahko, saj je Sindikat Praktikum družinski, lahko narobe razumel, pa vendarle, ker je tak naval pacientov, je seveda vsako zasebništvo, če tudi je O

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!



Trajanje: 90:00

( )poglej

20



Doseg: 174.000

Trajanje: 90:00

( )poglej 15 / 16

koncesija, pa ne mi skakat v besedo, da je koncesija absolutno del javnega zdravstva, kerveste, če nič drugega, javno pravo, pa zasebno pravo, jo ločuje in koncesionar dela za svoj račun, zdravnik v javnem zavodu pa kot veste za račun zavoda. Torej, ni se potrebnobati v tem kontekstu zasebnega, naj si bo kot zasebni zdravnik ali koncesionar, če sevedato pomaga pacientu oziroma skrajša čakalne dobe.

In če je to strogo ločeno, verjetno?ANŽIN: Če pa, to sem hotel pa na koncu reči, pa hvala ste vi povedali...DOLŠAK:

Ker moramo naprej.ANŽIN: Če pa seveda, zaključujem, če pa seveda v neki določeni arei oziroma v DOLŠAK:

nekem določenem delu zgubi zdravstveni dom zaradi odhoda v koncesije, praktično vse zdravnike, je pa to v tistem trenutku na tistem mestu, lahko tragedija za ostale paciente. Inzaključna misel, a smo že pri zaključni misli?

Smo in to zelo na kratko, ker je bo za ostale zmanjkalo.ANŽIN: In zaključna misel, ja imamo slab plačni sistem in če mora biti sindikat DOLŠAK:

zdravnikov tisti, ki na to opozori ta prvi, ja ne moremo vsi na njega skočit, je pač ta prvi. Najbrž sem kakšnemu sindikatu naredil tudi krivico, ampak...

Zdaj pa gremo kar naprej, k gospodu Možini, gospod Možina povejte, mimogrede ANŽIN:na zavodu za zdravstveno zavarovanje so nam ocenili, da bi se odhodki povečali za 85 milijonov, če bi bilo razmerje ena proti tri, če bi istočasno še za deset odstotkov znižali delovno obveznost, bi bilo to 100 milijonov več in kot pravijo bi potem leta 2020 znašal njihov primanjkljaj že 183 milijonov, vas to skrbi in kakšne rešitve vidite?

Čisto nič, a ne, ker na te limance več ne gre, na vse izračune Zavoda za MOŽINA:zdravstveno zavarovanje Slovenije, kajti to smo že dali skoz, preden pred novim letom minusov, ko se bližajo kakšne volitve, pa kar naenkrat plusi in tako dalje, mi je žal. Ampaknaj se navežem na tole zgodbo, kar se tega tabuja tiče, zasebnega zdravstva in bom odgovoril zelo enostavno, obkroženi smo v nekem prostoru, kjer je praktično vse primarnov zdravstvu, je na nek način svobodno, so svobodnjaki in je praktično v zasebni sferi. Pa nočem nič polemizirati z zdravstvenimi domovi gor in dol. Popolnoma druga stvar nastaja na področju bolnišnic. Bolnišnice so timsko delo, in najtežji problemi, ki se bodo dogajali, v prihodnosti so bolnišnice. Bodimo potrpežljivi in ne ločujmo na ta način vi zasebniki, vi javni,a ne, ti dve dejavnosti sta komplementarni in delujeta sinergistično, zlasti v našem prostoru, ko bomo naslednjih deset let iskali popolnitev.

Zdaj pa gremo naprej, h gospodu Glažarju, povejte vi, povejte mi ali bo treba res ANŽIN:priti do konflikta, da bomo poteč reševati ali se da rešiti kaj prej?

Ne sigurno, bolje se bo reševalo brez konflikta. Zdaj nisem vedel..., ne vem GLAŽAR:kašnega konflikta mislite.

Med sindikati in vami, že, ste že v konfliktu?ANŽIN: To so različna mnenja, pač sindikat ima tudi svoja orodja, da ta mnenja malo GLAŽAR:

podkrepi, to so stavke in je to čisto normalno v vsaki demokratični državi. Ne bodo pa rešitve prišle skozi konflikt, ampak skozi to kar je bilo tudi že prej omenjeno, da se bomo usedli za mizo in brez kakšnih velikih čustev pogovorili, si natočili čistega vina in upoštevali situacijo v kateri smo. Namreč vedeti je treba nekaj, že ves čas nekaj let se precej kritizira naš zdravstveni sistem. Ampak ob teh pogojih finančnih, kadrovskih, ki jih ima, ki ga imamo, ta sistem perfektno funkcionira. Jaz sem prepričan, da če bi isti pogoji bili zdajle v tem trenutku v Avstriji, njihov sistem zdravstveni kolabira. Tako, da naš zdravstveni sistem je za ta denar, kakor lahko beremo v tej državi, zelo zelo uspešen in učinkovit.

Marsikateri bolnik, ki čaka, se s tem ne bi strinjal...Ampak gospod Kuštrin...ANŽIN: Samo bolniki čakajo tudi v tujini, toliko, da se razumemo.GLAŽAR: Mi pravimo, je še soliden, a žal nazadujemo.MOŽINA:

Gospod Kuštrin povejte, zaključne besede, ne bo prišlo do resne zdravstvene ANŽIN:reforme, potem bodo na avtobusih za Avstrijo mladi zdravniki, ki bodo šli delati v tujino, patudi bolniki, ki jim ta sistem ne bo več mogel omogočiti hitrega in učinkovitega zdravljenja.

Gospod Levanič, povejte vaše sklepne misli, pa še to kako boste prepričali več ANŽIN:zdravnikov, da pridejo tudi k vam tja gor, ne samo v Ljubljano in Maribor?

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!



Trajanje: 90:00

( )poglej

21



Doseg: 174.000

Trajanje: 90:00

( )poglej 16 / 16

Nudimo jim marsikaj, možnost razvoja in vsega, dejstvo je, da ob tem LEVANIČ:pomanjkanju nam seveda bližnji terciarni center vzame trenutno smetano, ampak tudi ta čas se obrača. Dejstvo pa je, dokler imamo tak plačni sistem in te težnje po uravnilovki, todejansko ogroža naš zdravstveni sistem, ker moramo se zavedati, da stimulacija je ena od stalnih teženj napredka in šele s tem bomo lahko sistem nadgrajevali.

Tako gospod Gorjanc, vaš pogled iz tujine.ANŽIN: Jaz bi zaključil z iskrico ene bolnice z vizite, ne toliko daleč nazaj, tudi kot GORJANC:

sem rekel, zdravniki v Avstriji smo bili pred kratkim v stavki, rekla je, jaz vas v vaših zahtevah za boljšo kvaliteto dela, podpiram, želim, da boste dober in zadovoljen zdravnik, v končni fazi boste zdravil mene.

Najlepša hvala za tole razpravo, še boste debatirali to je jasno. V naslednjih ANŽIN:tednih bo seveda zato tudi veliko priložnosti, že jutri bo ena od teh, srečate se z obema ministroma. Vam spoštovani gledalci pa želim veliko zdravja, čim manj čakanja v bolnišnicah, v ambulantah in seveda, da se vidimo spet prihodnji četrtek. Na svidenje.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!



Trajanje: 90:00

( )poglej

22


Prodaja premoženjainštituta Vinka DolencaDražba Prostori v Tehnološkem parku vredni milijon evrovLjubljana - Prva javna draž-ba prodaje nepremičnin v la-sti Internacionalnega inštitutaza nevrokirurgijo in nevroraz-iskave (IINN), katerega edinidružbenik je nevrokirurg akad.prof. dr. Vinko Dolenc, je zara-di bolniške odsotnosti sodniceodpadla.BRIGITE FERLIČ ŽGAJNARDolenčev inštitut dolguje dobermilijon evrov in pol podjetju Gore-nje GTI, skoraj štirinajst tisočakovdružbi Iskra sistemi avtomatizaci-ja procesov in dobrih pol milijonaevrov podjetju IINN VVDolenc -EPC poslovne storitve, za kateregaje bil oktobra lani pravnomočnozaključen stečaj. Da bi bili dolgo-vi vsaj delno poplačani, bi moralovčeraj na ljubljanskem okrajnem

sodišču nove lastnike dobiti 677kvadratnih metrov prostorov insedem parkirnih mest v Tehnolo-škem parku Ljubljana. Te je IINNkupil na kredit na začetku leta2011, njihova skupna prodajna vre-dnost pa zdaj znaša skoraj milijonevrov. Nahajajo se v upravni stavbiparka, kjer je bila prvotno načr-tovana restavracija, a se je vod-stvu parka zdela Dolenčeva idejao ustanovitvi centra minimalneinvazivne terapije boljša. Kdaj bo

razpisana naslednja javna dražba,še ni znano.

Aktiven upokojenecDolenc še vedno sodeluje z UKC.Potem ko so mu dogovor o sode-lovanju po Zujfu trikrat podaljša-li, zdaj posege izvaja po podjemnipogodbi, veljavni do junija letos.»Delo opravlja po programu in ča-kalni knjigi ter po razporedu prof.dr. Romana Bošnjaka, predstojnikaKO za nevrokirurgijo Kirurške kli-nike UKC Ljubljana,« so sporočiliiz UKC. Zaradi dobrih šest milijo-nov evrov odškodnine, ki jo moraplačati nekdanjemu pacientu Izra-elcu Eliju Mesiki, prof. Dolencu ševedno grozi rubež nepremičnin.Odškodnina, ki mu jo je naložiloizraelsko in potrdilo slovensko so-dišče, še vedno čaka na obravnavona ustavnem sodišču. Na vrsti bomenda še pred poletjem.

Vinko Dolenc Foto Jure Eržen

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Delo 10.04.2015 PetekDržava: Slovenija

Doseg: 157.000

Stran: 1




Stran: 1

Površina: 152 cm2

23

Zdravstveni delavci delajo preveč in živijo nezdravoStres na delovnem mestu Stopnja obremenjenosti povezanas pogostostjo napak - Ce se gibljejo, jih storijo manj

Ljubljana - Zdravstveni de-lavci so pogosto žrtev delavni-ka. Dvakrat pogosteje kot dru-gi naredijo samomor, bolj sonagnjeni k depresiji in odvisno-sti od kemijskih substanc. Boljzdravi so tisti, ki se več gibljejo.Sandra hanžičRezultati slovenske raziskave Kre-pitev zdravja delavcev v zdravstvu,ki so jih predstavili na tretjemmednarodnem simpoziju o zdra-vem življenjskem slogu, niso alar-mantni, so pa povedni in kažejo,da problem preobremenjenosti vslovenskem zdravstvu obstaja, pra-vi vodja raziskave prof. dr. AlojzIhan. Proučili so 80 delavcev vzdravstvu - družinske zdravnike,anesteziste in kirurške medicin-ske sestre. Čeprav so medicinskesestre približno enako obreme-njene kot družinske zdravnice, sov primerjavi z njimi bolj pod stre-som in manj zadovoljne s svojimživljenjem, kaže raziskava. Medmožnimi vzroki so slabša ekonom-ska situacija, nezmožnost odmikaod naporov in manjša avtonomijapri delu.

Prav tako so ugotovili, da je obre-menitev z delom povezana s sto-pnjo napak, ki jih zaposleni storijo.

Ce so bolj obremenjeni, a v dobrifizični kondiciji, jih storijo manj.Prekletstvo perfekcionizmaZdravnikom se zaradi obremenitevkrajša življenjska doba, v povpre-čju za kar pet do sedem let, hkratipa so bolj nagnjeni k samomoru. Vzdravniški stroki je dvakrat pogo-stejši kot pri splošni populaciji, prizdravnicah celo štiri- do petkratpogostejši. Velika večina je posle-dica psihičnih motenj, povezanih zdepresijo, kar pomeni, da jih lahkopreprečimo, toda moramo jih pra-vočasno opaziti.

»Zdravniki imajo privzgojenoobvezo, da vse naredijo najbolje,in to čez leta prinese stres in izgo-revanje,« opaža Ihan. Simptomeskrivajo sami pred seboj, težko sijih priznajo, saj jim grozi, da ne biveč smeli opravljati svojega dela.

Prof. dr. Matej Tušak z ljubljan-ske fakultete za šport je omenilevropsko študijo, ki Slovence uvr-šča med prvih pet narodov po hi-trosti dela in med zadnjih pet poravnotežju, ki ga lovimo med oseb-nim življenjem in kariero; v škodoprvega. »Razviti moramo sisteme,ki bodo povečali rezervoar energi-je,« svetuje, saj se je stres v zadnjemtridesetletju vsaj podvojil, medtemko naši obrambni mehanizmi osta-jajo enaki.

Tehnologija v pomočzdravnikomDr. Robert Scales z ameriške klini-ke Mayo priporoča več gibanja inboljšo komunikacijo med zdravni-ki in pacienti. Nove metode, ki jihomogoča tehnologija, to še izbolj-šujejo, eden takih primerov je brez-plačna slovenska aplikacija 24alife,s katero so si pomagali pri raziska-vi. Med drugim meri športno ak-tivnost ljudi, omogoča spremljanjelastnih prehranjevalnih navad intelesnih parametrov. Rezultate, kijih meri, lahko uporabniki po Iha-novih besedah pokažejo svojemuzdravniku, in videl bo, koliko sodejansko storili za svoje telo.

Wffl^_\_\\\\\\\m__Mf'' " IffitBiP**?Wl____\\\\\\\\\_W____WL_. jfws. ._tW_W__W___\\\\\\\\\W_8____. *_%_**' ,&*7c'- v *4L«

m^^^^^^^W_____.

Alojz Ihan Foto Jure Eržen

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 157.000

Stran: 2




Stran: 2

Površina: 232 cm2

24

Pravica do pravic

Med vsemi svetovnimi dnevi,kijih Unesco posveča naprimer vodi, gledališču,spominu na holokavst,

ženskam, pismenosti, bi bil zelo koristentudi dan, ki bi se imenoval: svetovni danuresničevanja resolucij. Če že obstajadan človekovih pravic, naj obstaja šemožnost, da so univerzalne pravice,zapisane v dokumentih Združenihnarodov, EUin vsake države posebej,tudi uresničljive. Svetovna zdravstvena organizacija (SVOjjeletošnji dan zdravja posvetila zdravi prehrani, ki naj bo ob rednitelesni dejavnosti temelj dobrega zdravja.

Svet EUje leta 2013 prvič sprejel priporočila o promocijitelesne dejavnosti za zdravje, kasneje pa tudi sklepe o zdraviprehrani. Oboje naj bi pomagalo omejevati naraščajočodebelost in okoli 200 bolezni, ki so povezane z nezdravimživljenjskim slogom. Zaradi milijardnih stroškov, kijihimajo z bolnimi ljudmi države, je Svet EU članicam naložil,

da s svojimi politikamiprebivalce prepričajo, naj seprehranjujejo zdravo in najse več gibljejo.

Slovenija je pripravilaNacionalni programo prehrani in telesnidejavnosti za zdravje

2015-2025. Sodelovalo je večresorjev, koordinatorje biloministrstvo za zdravje. Kot so zapisali v uvodu resolucije,»nacionalni program temelji na spoštovanju človekove praviceposameznika do zdravega življenjskega sloga, upoštevakulturno specifične načine prehranjevanja prebivalcev RS inmožnosti za telesno dejavnost, kijih zaradi svojih naravnih,raznovrstnih pokrajinskih in podnebnih posebnosti ter trOdicijeponuja naša država«. Dokument je zgledna zbirka podatkov,plemenitih ciljev in predvidenih ukrepov, kipa, glede na realnostanje v naši državi in politiki, ne bodo nikoli uresničeni.

Ko je ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc poudarila, daje lokalno in na trajnostni način pridelana hrana dobra osnovaza zdrave prehranjevalne navade, da pa je odločitev na koncuvendarle stvar vsakega posameznika, je v elegantnem loku,ki ga lahko ustvari samo popolna breztežnost političnih izjav,preskočila nekaj usodnih ovir, zaradi katerih pravica do zdraveprehrane ni stvar izbire vsakega posameznika, sploh, če morapreživeti s 300 ali 500 evri na mesec.

Lokalne hrane že dolgo ne pridelamo dovolj. Sadja inzelenjave zaužijemo skoraj dvakrat premalo, pridelamo pakomaj malo več kot tretjino tistega, kar porabimo. Po drugistrani ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano žedesetletja obilno subvencionira intenzivno kmetovanje, skaterim Slovenija nikoli ne bo konkurenčna ceneni, enako ališe bolj kemijsko »zaščiteni« hrani iz kmetijskih velesil, majhnihekoloških kmetij, kjer bi lahko pridelovali hrano, zdravo za ljudiin okolje, pa ne vidi kot resnične priložnosti in možnosti. Tudi zaveliko mladih brezposelnih, ki bi lahko obdelovali več kot 6000hektarov neobdelanih kmetijskih površin iz sklada zemljiščin gozdov, seveda z bistveno večjim kosom zajetnega kolačakmetijskih subvencij, ki jih je Slovenija recimo lani razdelila večkot 300 milijonov, samo v desetih letih pa od EU dobila skorajdve milijardi.

Zaradi usodnih ovirpravica do zdraveprehrane ni stvarizbire vsakegaposameznika.

Danica Petrovičo zdravju in željah

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 157.000

Stran: 5




Stran: 5

Površina: 224 cm2

25

Lenarsko zdravstvopoka po šivih

Od sedmih družinskihzdravnikov so ostali le trije

DARJA LUKMAN ZUNECZaposleni v Zdravstvenem domuLenart in njihovi pacienti bijejo platzvona zaradi odhajanja zdravnikovin vse večjega števila vlog za zasebni-štvo. Zbrali so 42 podpisov uslužben-cev, torej skoraj vseh zaposlenih, ki soodločno proti ukinjanju javnega zdra-vstvenega doma. V kraju so ostali le šetrije družinski zdravniki od sedmih innekateri si že težko predstavljajo, kakolahko ambulante sploh delujejo. Slišijoveliko različnih ugibanj, kaj se bo zgo-dilo z zavodom, v resnici pa ne vedo,komu naj verjamejo in kaj lahko pri-čakujejo.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Večer 10.04.2015 PetekDržava: Slovenija

Doseg: 108.000

Stran: 1




Stran: 1

Površina: 42 cm2

26

Obravnava otroka je bila korektnaKriminalisti ovrglisum malomarnostipri zdravljenju otrokav ZD Šmartno ob Paki

Celjski kriminalisti so ovrgli sum, dabi bilo v primeru zdravljenja bolnegaotroka iz Šmartnega ob Paki v Zdra-vstvenem domu (ZD) Velenje konecjanuarja letos storjeno kaznivo deja-nje malomarnosti, in s tem seznani-li pristojno tožilstvo. Da je bil otrokkorektno obravnavan in pravočasnonapoten v bolnišnico, je vseskozi za-gotavljal direktor ZD Velenje JožeZupančič, ki je takoj po dogodku me-dijem pojasnil, da je bil pacient prinjih sprejet v petek popoldne, izvideje dobil malo čez 17. uro, v bolnišnicov Slovenj Gradec, kamor ga je napotilurgentni zdravnik, pa so ga starši pri-peljali šele ob 21.23.

Ob sprejemu ni bil prizadet, zaradiizsušitve je dobil ustrezno terapijo,

slednje so potrdili tudi v slovenjegra-ški bolnišnici, kjer je prejel terapijo vobliki hranjenja z adaptirano formu-lo, ki jo je prejemal že doma. Po hra-njenju je nastopila alergijska reakcija,ki je po prejemu ustrezne terapije iz-zvenela. Stanje dojenčka je bilo po na-vedbah bolnišnice ves čas stabilno,a so se zaradi otrokove starosti in vskladu s pediatrično doktrino odločiliza premestitev na Pediatrično klinikov Ljubljani, kjer so potrdili diagnozo inzdravljenje.

Domnevno naj bi bilo starše ča-kanje na dežurnega zdravnika razje-zilo do te mere, da so se odpravili napolicijo in podali kazensko ovadbo,vse sume kaznivega dejanja je polici-ja s preiskavo ovrgla. Policijska upravaCelje pa je medijem takrat posredova-la še nepravilno informacijo, da naj bibilo šlo celo za sum opustitve zdra-vstvene pomoči otroku v velenjskemZD in ne le za sum malomarnega zdra-vljenja, (krp)

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 108.000

Stran: 20




Stran: 20

Površina: 103 cm2

27

Kirurgi dali odpovedV podravski regiji poodhodu treh čeljustnihkirurgov dela le še eden,kronično pomanjkanjespecialista zdaj še namariborski parodontologijiMariborsko zobozdravstvo je od ne-davnega še bolj škrbasto kot sicer,čakalne dobe pa še daljše. Odpovedso na tem območju dali kar trije če-ljustni kirurgi iz dveh zdravstvenihdomov - en na Ptuju, dva v Mariboru.Tako zdaj v regiji redno dela samo enčeljustni kirurg koncesionar, v Zdra-vstvenem domu dr. Adolfa Drolca pasituacijo rešujejo z zunanjimi sode-lavci. Za razmere na oddelku za čelju-stno kirurgijo v ZD dr. Adolfa Drolcav Mariboru, odpovedi delovnih raz-merij pravzaprav ne pomenita večjihsprememb v delovnem procesu, sajsta imela oba kirurga že pred tem bol-niški dopust. "Uradno o tem sicer šenisem obveščen, tudi njunih odpove-di še nisem prejel," je včeraj dejal prim.Gorazd Sajko, predstojnik Organiza-cijske enote zobozdravstveno varstvov zdravstvenem domu. So pa potezo

treh kirurgov potrdili v Sindikatuzobozdravnikov Slovenije. Ni odvečomeniti, da se je med Sajkom in ome-njenim sindikatom nedavno v našemčasopisu vnel kar oster besedni boj, kije kazal na to, da najverjetneje do spo-razuma med nadrejenim in zaposleni-mi ne bo prišlo zlahka.

Se pa je medtem odprla nova ka-drovska luknja v mariborski zobozdra-vstveni enoti, in sicer v Specialističniambulanti za zobne, ustne bolezni inparodontologijo. Od ekipe treh dela leše en zobozdravnik. "Lahko rečem, daje v Sloveniji pandemija parodontonto-patij," se pošali Sajko, ki sicer pravi, dase na ta oddelek v jeseni vrača s speci-alizacije dodatna zobozdravnica.

Med tem v zdravstvenem domuobveščajo paciente, da se je zaradipovečanja števila napotnic v zadnjihmesecih in kadrovske situacije čakal-na doba za prvi pregled podaljšala na12 do 18 mesecev. "Za krajšo čakalnodobo se lahko pozanimate pri drugihspecialistih parodontologih (npr. ZDPtuj, ZD Gornja Radgona ...). Za nadalj-njo obravnavo, odvisno od diagnoze,je čakalna doba še približno eno leto,"obveščajo na spletnih straneh ZD dr. A.Drolca. (ank)

V ZD Adolfa Drolca situacijo gasijo z zunanjimi sodelavci. (Janko Rath)

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 108.000

Stran: 18




Stran: 18

Površina: 234 cm2

28

Lenarško javno zdravstvo poka po šivihIz lenarškega zdravstvenega doma so odšli štirjedružinski zdravniki in delajo le še trije, tudi patronažnesestre so zaprosile za koncesijo, zato zaposlenein ljudi na Lenarškem skrbi usoda javnega zdravstva,pri Sveti Ani ogorčeni zaradi zaprtja ambulanteDARJA LUKMAN ŽUNECTe dni zaposleni v Zdravstvenemdomu (ZD) Lenart in njihovi pacien-ti bijejo plat zvona zaradi odhajanjazdravnikov in vse večjega števila vlogza zasebništvo. "Zbrali smo 42 pod-pisov uslužbencev, torej skoraj vsehzaposlenih, ki so odločno proti uki-njanju javnega zdravstvenega doma.Toda zdaj so ostali le še trije družin-ski zdravniki od sedmih in res si nepredstavljam, kako lahko ambulantesploh še delujejo. Saj se vsi trudimo,da delo poteka nemoteno, toda dolgotako ne bo šlo več. Slišim veliko različ-nih ugibanj, kaj se bo zgodilo z našimzavodom, a v resnici sploh ne vem več,komu naj verjamem in kaj lahko priča-kujemo," pravi Emil Duh, predsednikpodružnice sindikata zdravstvenenege, ki ima v tem ZD 38 članov.

"Res bi rad enkrat izvedel resnicoo dogajanju v ZD Lenart, zakaj zdrav-niki potem, ko jih končno dobimo,gledajo, da čim prej zbežijo. Mora bitikak razlog znotraj doma. Ljudje, ki sodom v Lenartu in zunanje ambulantegradili s samoprispevki, zdaj pa v njihskorajda ni zdravnikov, si vendarle za-služijo resnico," ogorčeno razlaga SilvoSlaček, župan občine Sveta Ana, kjerso se ta teden po 37 letih domačini so-očili z zaprtimi vrati ambulante, kerse je tako odločilo vodstvo ZD Lenart.Razlog: pomanjkanje zdravnikov.

Tudi občinska svetnica SvetlanaBogojevič na zadnji seji lenarškega ob-činskega sveta ni šla mimo težav ZD:"Resnično me zanima, zakaj iz zdra-vstvenega doma odhajajo dobri zdrav-niki in kaj stori občina, da do tega neprihaja."

Zdravnika:vzrok je preobremenjenostO vzrokih za odhod smo povprašalidva zdravnika družinske medicine, kista v zadnjem času odšla iz ZD Lenart.Primož Kuhar zdaj dela v zasebni or-dinaciji družinske medicine v Rušah.Ali sta vzroka za odhod v slabi orga-nizaciji ali skrhanih odnosih v ustano-vi? Kuhar: "Odnosi niso slabi, osnovnatežava je predvsem izjemna preobre-menjenost, saj moraš istočasno delativ urgentni in splošni ambulanti. Plača

začetnika ni spodbudna in tudi sti-mulacije, ki bi zaradi obremenjenostimorala biti, ni. Kako boš potem paci-enta sprejel ob naročeni uri, če morašdenimo na prometno nesrečo. Človekenostavno pregori. Zdaj v zasebni or-dinaciji lahko delo organiziram posvoje, nekako je vse skupaj bolj v dobroljudi."

Po svojem lanskem odhodu vfarmacijo nam je družinski zdrav-nik Ivan Mitrovič razložil, da odhajazaradi preobremenjenosti: "Mordalahko to delo kdo opravlja brez večjihtežav, vendar jaz tega ne zmorem več."Na vprašanje, ali je vzrok za njegovoizgorelost v slabi organizaciji dela vZD ali v slabih odnosih, pa je odgo-voril: "Hipotetično res lahko rečem,da če bi bila kadrovska zasedba šte-vilčnejša, bi bilo morda lažje. Moratevedeti, da nam zdravstvena zavaroval-nica določi, koliko pacientov pride naenega zdravnika družinske medicine.Po mojem je to nečloveško, posamezenzdravnik naj bi obvladal kar 1900 pa-cientov! To so pač dejstva."

Med zasebnike še patronažaObčine ustanoviteljice, poleg lenarškesta to še trojiška in občina Sveti Jurij vSlovenskih goricah, so do lani dovolje-vale prenos dejavnosti iz javnega ZDna zasebne koncesionarje. Ko pa se ještevilo zdravnikov tam nevarno zni-žalo, so zaustavili podeljevanje štirihkoncesij zasebnikom, ki so jim jihsprva celo že odobrili. Toda to ni zau-stavilo odhoda zdravnikov. Za konce-sijo za zasebništvo je naposled občinezaprosilo tudi šest patronažnih sester.Njihova vodja Marija Firbas: "Vlogosmo dale tako rekoč za vsak slučaj, čebi se uresničil scenarij, da bi vsi dru-žinski zdravniki odšli med zasebni-ke in bi postala usoda javnega zavodanegotova. Ne preostane nam drugega,kot da same poskrbimo za svoj polo-žaj. Raje gremo v zasebništvo in si za-gotovimo delo, kot da nas pripojijodenimo pod mariborski zdravstvenidom." Na odgovor županov počaka-jo še do konca aprila, in če se bo javnizavod spremenil v zadrugo zasebni-kov ali se pripojil drugim, bodo šle nasvoje. Firbasova poudarja, da odnosi z

vodstvom niso slabi in prepričana ]e,da razmere v domu "zaenkrat ne vpli-vajo na kakovost dela".

Direktor išče pediatrain družinske zdravnikeDirektor ZD Jožef Kramberger o po-ložaju po odhodu štirih družinskihzdravnikov in napovedani upokojitvipediatrinje pravi: "Ker bo pediatri-nja letos izpolnila pogoje za upokoji-tev, smo razpisali mesto pediatra inna razpis se ni prijavil nihče. Na ko-legiju županov so se zato odločili, daobčina Lenart razpiše koncesijo, karpa ne pomeni, da se otroški dispanzerv Lenartu ukinja. S podelitvijo konce-sije bo dejavnost z zasebnikom opra-vljala naprej. Razlika bo samo ta, daotroška ambulanta ne bo več delovalapod okriljem našega zavoda. Tako botudi ta pediater delal kot denimo pe-diatrinja zasebnica Bernarda Vogrin,zdravniki zasebniki Ksenija Ljuboje-vič Džaferovič in Aleksander Šoste-rič ter zobozdravnica Katja ŠestanPuklavec, ki imajo ambulante v pro-storih našega doma."

Kaj direktor počne, da bi zaje-zil odhod družinskih zdravnikov?"Imamo odprta dva razpisa za zdrav-nika splošne oziroma družinske me-dicine z veljavno licenco," odgovori.O razlogih za odhod, morebitni slabiorganizaciji dela in skrhanih odnosihpa: "Mnogi bi želeli slišati, da je to res,da je za vsak odhod kriv direktor ZDLenart. V zadnjem času so iz ZD Lenartodšli štirje zdravniki. In trije od njihso odšli k zasebnem delodajalcu, kjerlahko dobijo do 800 evrov višjo netoplačo za manj dela, ker jim ni treba is-točasno delati v urgentni službi."

Ali res ni bilo mogoče zadržati am-bulante pri Sveti Ani, ki so jo zaprli po37 letih delovanja. "Osnovni vzrok jepomanjkanje zdravnikov v ZD. V tejambulanti, ki je obratovala trikrattedensko, je prijavljenih le 165 paci-entov. Za normalno delovanje bi jihmoralo biti vsaj 700 do 800," odgovo-ri direktor.

Se zaradi vseh težav torej zavoduobeta ukinitev, preoblikovanje v za-drugo zasebnikov ali pripojitev k ve-čjemu ZD, nas še zanima. Direktor: "Jazmislim in upam, da ne. Več o tem paO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!


Doseg: 108.000

Stran: 23




Stran: 23

Površina: 747 cm2

29

morate vprašati odgovorne za zagota-vljanje zdravstvene službe na območjuupravne enote Lenart, torej župane.Veliko je tudi odvisno od države, kakobo v prihodnosti organizirala zdra-vstveno službo."

Župan: smo nemočniJanez Kramberger, župan lenarškeobčine, ki je največja ustanoviteljicadoma, trdi, da je občina glede odhaja-nja zdravnikov nemočna. "Občina nato ne more vplivati. Zaradi zakono-daje, zakona o uravnoteženju javnihfinanc, po katerem zdravniki preje-majo plačo kot vsi zaposleni v javnihzavodih, se zdravniki odločajo zaustanavljanje zasebnih ambulant skoncesijo. Zdravniki koncesionarji odZavoda za zdravstveno zavarovanjeSlovenije prejmejo letno glavarino',kar zasebnikom omogoča višje plačekot pa zdravnikom v javnih zavodih,"je prepričan. Napoveduje, da se bodo oravnanju občin na področju zdravstvamorali kmalu spet pogovoriti na kole-giju županov z lenarškega območja.

Direktor ložef Kramberger: "Z razpisomže dalj časa iščemo dva zdravnika splo-šne medicine" (Darja Lukman Žunec)

Najbolj zdravnikepesti hkratno delona urgenciin v ambulanti

Velik korak nazajZupan občine Sv. Ana Silvo Slaček je zaradi zaprtja am-bulante, ki je v kraju delovala 37 let, zelo razočaran:"Vsi smo ogorčeni, občani pa najbolj. Kličejo me, razu-mljivo, da so vznemirjeni, in že imamo pobudo za zbi-ranje podpisov pod protestno pismo na ministrstvo zazdravje. Ambulanta je večinoma delovala trikrat nateden, zadnje čase le dvakrat tedensko. Ampak delova-la je, četudi so se zdravniki v njej veliko menjavali. Zatorej ni čudno, da jeupadlo število pacientov, kot nam zdaj očita direktor, saj ljudje izbrejo nekegazdravnika, mu zaupajo in ga ne zamenjajo kar tako. Tukaj so se prepogostomenjavali in komaj so se na nanje navadili, že so odšli drugam. In naši ljudjeso jim sledili, za njimi so šli v Lenart ali celo v Pernico in Maribor. Ljudjese na zdravnika navežejo, ustvari se zaupanje. Kar se je zgodilo, je daleč odtega, kar smo se pred leti dogovorili na kolegiju županov: da bodo delovalezunanje ambulante vsaj trikrat na teden." Zdaj jo imajo le še v Cerkvenjaku,medtem ko sta trojiška in benediška tudi že zaprti. Najbolj žalostno pa je, dase vračajo krepko nazaj, še pristavi Slaček. V kraju so namreč imeli svoje-ga zdravnika in tudi lekarno že leta 1817, ko je tam deloval dr. Franc Postič.

Odhajajo dobri zdravnikiKako v Lenartu doživljajo odhod zdravnikov, nam je zaupala ena naših

bralk, ki ni želela biti imenovana: "Veste, človek se na osebnega oziroma dru-žinskega zdravnika navadi, mu zaupa in to še najbolj spozna takrat, ko resnozboli ali se to zgodi kateremu od njegovih družinskih članov. Prej mogočena to niti nismo tako pozorni. Zdravnik Ivan Mitrovič je bil pravi družinskizdravnik. Skrben, pozoren, tak, ki pacienta tudi zunaj ordinacijskega časa po-kliče in vpraša, kako mu gre, ali ga opomni, kaj bi še lahko storil za zdravjeali celo dobro počutje. Delal je cele dneve, zelo je obremenjen in ni čudno,da je pregorel. Ko je odšel, sem bila zelo razočarana. Res ni dobro, da dobrizdravniki odhajajo iz lenarškega zdravstvenega doma."

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 108.000

Stran: 23




Stran: 23

Površina: 747 cm2

30

Se bo Zdravstveni dom Lenart kmalu prelevil v zadrugo zasebnikov ali podružnico večjega doma? (Darja Lukman Zunec)

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 108.000

Stran: 23




Stran: 23

Površina: 747 cm2

31

Urgentni center

Zaživel bo še ta mesecDokončan, kot je bilo napovedano, v roku in po predračunski vrednosti

Urgentni center murskosoboške bol-nišnice je dokončan natančno tako,kot je bilo napovedano. Gradnja je bilaizvedena zelo dobro in v predvidenemroku, prav tako ni prišlo do preseganjanačrtovanih finančnih sredstev, je de-jal Marjan Maček, pomočnik direktor-ja bolnišnice za poslovne zadeve. Rokza dokončanje del je bil skupaj s prido-bitvijo uporabnega dovoljenja 31. ma-rec, bolnišnica pa je objekt prevzela vuporabo že 27. marca. »Objekt nam jebil predan v brezhibnem stanju,« jedejal sogovornik, morebitne poznejeodkrite napake pa so zavarovane z de-setletno prvovrstno bančno garancijo.V primeru, da izvajalec del morebitnihnapak ne bi mogel odpraviti, ko bi gak temu pozvali, jih bo dala popravitibolnišnica z drugim izvajalcem ter zato unovčila garancijo.

Objekt je bil zgrajen in v okvirunačrtovanega tudi opremljen v zne-sku predračunske vrednosti 6,3 mi-lijona evrov, ali kot že kaže podrob-nejši izračun, celo za nekaj tisočakovmanj. 4,3 milijona evrov je evropskihin proračunskih sredstev, za 1,9 mi-lijona evrov pa je bolnišnica najeladesetletno posojilo, ki ga bo zače-la odplačevati februarja prihodnjeleto. Čeprav v Sloveniji reorganizaci-ja službe nujne medicinske, ki vklju-čuje tudi delovanje novih urgentnihcentrov, še ni dokončana, odplače-vanje najetega posojila ni ogroženo.»Izračuni, na osnovi katerih je bolni-

šnica najela posojilo, še vedno drži-jo,« je zagotovil Marjan Maček. Naje-to posojilo namreč nima neposrednepovezave z načrtovanim prenosomdela urgentne dejavnosti iz primar-nega zdravstva v bolnišnico, ampakse bo posojilo vračalo z denarjem izobračunane amortizacije objektovurgentne dejavnosti bolnišnice, kipa se že tako opravlja v sklopu bolni-šnice. V teh novozgrajenih prostorihse bodo namreč izvajali urgentna de-javnost za potrebe kirurškega in in-ternega oddelka in tudi zdravstvenestoritve dnevne bolnišnične oskrbe,laboratorijska dejavnost in drugo.

V sklopu izvedbe gradbeno- obr-tniških del je bila naročena in že tudidobavljena večina potrebne opreme,nekaj malega pa je bodo dobili pred-vidoma sredi maja, vendar že brez telahko nova urgenca začne delovati. Zapotrebe urgentnega centra je bila ku-pljena vrhunska medicinska opremodobavitelja Siemens, ki je bil izbrankot najboljši ponudnik in od katere-ga je tudi večina opreme na radiolo-škem oddelku bolnišnice. Razpis zanakup opreme je vseboval tudi dolo-čila glede opravljanja servisnih stori-tev, zato ne pričakujejo, da bi pri temnastal kakšen problem. V novih pro-storih bo delovalo šest ambulant, dveinternistični, dve kirurški in dve zaopravljanje storitev nujne medicinskepomoči za primarno zdravstvo v sklo-pu murskosoboškega zdravstvenega

doma, ki je že zdaj v prostorih bolni-šnice od sedme ure zvečer do sedmeure zjutraj ter ob sobotah, nedeljah inpraznikih.

»V urgentni center bomo že aprilapreselili urgentno dejavnost internegaoddelka, ki ima najslabše delovne raz-mere, urgentno dejavnost kirurškegaoddelka ter dejavnost dnevne bolni-šnične obravnave za interni oddelek.Kirurška urgentna dejavnost, ki jezdaj v začasnih prostorih, se bo torejpreselila nazaj v prenovljene prostore,prav tako se v nove prostore seli pri-marna urgentna služba,« je napove-dal Marjan Maček. Hkrati pripravljajoprojekte, da bodo do jeseni v kletnihprostorih opremili in dokončali pro-store še za laboratorij.

Urgentni center murskosoboškebolnišnice bo torej v uporabi že tamesec, in sicer ne glede na to, da iz-hodišča za delovanje nujne medicin-ske pomoči na nacionalni ravni šeniso pripravljena. Delo v teh novihprostorih bodo začeli s sedanjo eki-po zdravstvenih delavcev in z enakimštevilom delavcev za vzdrževanje pro-storov, vendar se bodo morali v priho-dnje zaradi odpiranja novih deloviščkadrovsko okrepiti. To bo potrebnopredvsem pri delovanju internistič-ne urgentne dejavnosti in za čiščenjeprostorov, saj novi prostori prinašajopetnajstodstotno povečanje površinza čiščenje.Majda Horvat

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Vestnik Murska Sobota 09.04.2015 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 63.000

Stran: 3




Stran: 3

Površina: 235 cm2

32

Bolnišnica Murska Sobota

Obtoženec se je pogreznil v tlaZaradi nakupa naprave za proizvodnjo kisika na zatožni klopi direktor Bojan Korošec

Štirinajst let od nakupa naprave zaproizvodnjo kisika v Splošni bolni-šnici Murska Sobota, ki se je izka-zal za negospodarnega, in osem letpo vložitvi obtožnice, v kateri direk-torju bolnišnice Bojanu Korošcu innekdanjemu finančnemu direktorjuŠtefanu Vučaku očitajo zlorabo polo-žaja ter Boštjanu Camleku, zastopni-ku podjetja, ki je priskrbelo napravo,poslovno goljufijo, se je končno le za-čelo sojenje. Prvi poskus sojenja sre-di leta 2012 ni uspel, ker takrat predsodnika Stanislava Juga ni prišel Ca-mlek. Kot je na nedavnem predobrav-nem naroku razložil sodnik, sodiščeobtožencu sploh ni uspelo vročiti ob-tožnice. Jug je dejal, da ga iščejo tudidruga sodišča, na katerih proti njemuteče kar nekaj postopkov. Vse kaže, daseje preprosto pogreznil v tla, kajti jena seznamu oseb, ki jih išče slovenskapolicija, vendar za zdaj brez uspeha.Zadnje informacije, da je menda zazapahi, prav tako ne držijo. Sodnik, kibo kot posameznik sam razsojal v pri-meru, je zato sklenil, da bo Camlekaizvzel iz tega postopka in proti njemusprožil ločenega. Odločitvi je ugovar-jala obramba - odvetnika Tanja Ko-račin Bohar in Jože Šafarič -, vendarna sklep sodnika pritožba ni mogoča.»Gre za prepletanje kaznivih dejanjin izločitev je v škodo mojega varo-vanca,« je na zapisnik navedla odve-tnica. Tožilec Drago Farič je pritrdilsodniku, da bi se obtožencem sodiloločeno.

Bojan Korošec in Štefan Vučak staodločno zavrnila očitke, da sta zaobšlameje zakonitega, ko je vodstvo mur-skosoboške bolnišnice že v letu 2001,takrat jo je v svojem mandatu prvičvodil Korošec, podpisalo pogodbo zanakup naprave za proizvodnjo kisikaameriškega podjetja z njegovim slo-venskim predstavnikom BoštjanomCamlekom, vendar ta še danes ni vuporabi na način, kot je bilo načrtova-no. Očitno seje zalomilo pri standardih- ameriške naprave niso vselej skladnez evropskimi. Po plačilu kupnine je Ca-mlek izginil neznano kam, zato ame-riško podjetje pogodbenih obveznostini izpolnilo in posledično tudi ni bilouradnega prevzema. Bolnišnica je natosama zagnala napravo, med proizvo-dnjo kisika pa so se pojavile težave z

njegovo čistostjo. Zaradi nakupa je do-mnevno za 200 tisoč evrov škode.

Korošcev zagovornik Jože Šafarič jena naroku napovedal, da bo skoraj za-gotovo v primer pritegnil novega iz-vedenca finančne stroke, vseeno panamerava zaslišati Štefana Ščapa, iz-vedenca, katerega mnenje je za zdaj vobsežnem sodnem spisu. Stanovske-mu kolegu je pritrdila Koračin-Bohar-jeva in predlagala številne dokaznepredloge za Vučakovo obrambo, tudineposredno zaslišanje Camleka. »Rav-nanje mojega varovanca nima znakovkaznivega dejanja, saj je ravnal s po-trebno skrbnostjo v pogledu ocene iz-bire naprave skladno s takratno veljav-no zakonodajo o javnih naročilih,« jepoudarila odvetnica. Kdaj se bo nada-ljevalo sojenje, ni znano. Kaznivo deja-nje bo zastaralo leta 2021.Andrej BedekTudi Maček pred JugaV začetku februarja je pred sodni-ka okrožnega soboškega sodiščaStanislava Juga stopil tudi zdaj-šnji finančni direktor tukajšnjebolnišnice Marjan Maček, M jeprav tako zanikal krivdo, daje rav-nal nezakonito pri obračunavanjubolnišničnih storitev in da je za-radi njegovih navodil podrejenimuslužbencem bolnišnica oškodo-'vala Zavod za zdravstveno zavaro-vanje Slovenije (ZZZS). V obtožnicije tožilca Desanka Novak zapisa-la, da je Maček prestopil prag za-konitega ravnanja, ko je v začet-ku januarja 2012 administracijambolnišničnih oddelkov po telefo-nu naročil, da ambulantne prime-re obravnave bolnikov v decem-bru 2011 spremenijo v bolnišnične.Torej so za bolnika, ki so ga oskr-beli v enem dnevu in poslali do-mov, zavarovalnici zaračunali, kotda je bil tam hospitaliziran. S fik-tivnimi računi je bil, tako namrečizhaja iz obtožnice, ZZZS oškodo-van za skoraj 140 tisoč evrov.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 63.000

Stran: 14




Stran: 14

Površina: 429 cm2

33

Murskosoboška bolnišnica je že v letu 2001, takrat jo je v svojem mandatu prvič vodil Bojan Korošec, podpisala pogodbo zanakup naprave za proizvodnjo kisika ameriškega podjetja z njegovim slovenskim predstavnikom Boštjanom Camlekom, vendarta še danes ni v uporabi na način, kot je bilo načrtovano, zato je nad potezo vodstva padla senca dvoma, fotografija na i asa juhnov

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 63.000

Stran: 14




Stran: 14

Površina: 429 cm2

34

Bernard Nežmah:Politika kot popravljanje krivic

Od politike kot televizijske revije do revnih,brezposelnih in izbrisanih s površja zemlje

»Združena levica« je prišla s predlogom zakona o odpisu dolgov naj-revnejšim. Nedvomna gesta človekoljubnosti, ob kateri pa se je izka-zalo, da podoben zakon pripravlja že vlada. Pričakovali bi torej, dabodo Luka Mesec in njegovi poslanci pozorno vskočili, ko bo vlada-joča koalicija v parlamentu predstavila svoje načrte, katere bi potemsami z amandamji korigirali. Zakon je pač nekaj pragmatičnega, zakar moraš prepričati parlamentarno večino. Namreč šele takratpostane otipljiva korist tudi za obubožane. Glasni medijski nastop vtrenutku, ko se problema institucionalno že loteva vlada, pa je videtikot reklamna akcija ZL.

A vseeno, skrb za brezposelne je pomembna oblika politike.Če človek ne dela, izgublja voljo, pada vbrezup in depresijo. Toda, alije ZL predlagala kaj več od enkratne humanitarnosti? Pa bi bilo zelopreprosto - predlagali bi lahko zakon, po katerem bi vlada oz. občinevsakemu brezposelnemu za bagatelo ponudile košček zemlje za vrti-ček. Legendarni japonski agronom Masanobu Fukuoka je v knjigi»Revolucija ene slamice« predstavil idejo, kako lahko človek na 200kvadratnih metrih pridela toliko hrane, da se preživi, v preostalemčasu pa počne, kar gaje volja.

Toda politika se ne odvija kot vsebina, marveč v največji merikot reklama. Tako seje ob dnevu varne hrane posebej potrudila zdravvstvena ministrica Milojka Kolar Celarc, ki seje navsezgodaj pri-družila društvu »Šola zdravja« z njim potelovadila in pred kameramiše malce pozajtrkovala. Časovno veliko bolj ekonomično je posto-pal minister za kmetijstvo Dejan Zidan, kije naštudiral, kdaj bodona dogodku teve kamere, torej je priletel v zadnjem trenutku, skočilpod soj žarometov, pozobal korenček, povedal, kako je zdrava hranadobra, in izpuhtel. Škoda, da televizijci prinašajo samo podobe, zra-ven bi lahko postregli s podatkom, daje pod njegovim ministrova-njem količina doma pridelane integriranezelenjave upadla! Sicer pa je pred dneviodšel na dopust in začasno opustil kme-tijsko ministrovanje, ker se je pač ukvar-jal z bolj usodnimi vprašanji, kot je odsto-panje ministra Janka Vebra. Da bi ministerZidan bral Fukuoko je pa stvar znanstvenefantastike.

Sedanja realnost se odvija kdaj kotnadrealizem. Država na vse pretege stiska,tako je odščipnila celo 20 tisočakov za soli-narski muzej, kije pomembna in že leta eta-blirana institucija. Pač ni denarja. Toda,potem mediji prinesejo vest, da nekdanjiveljak LDS Tone Anderlič gradi avtomo-bilsko dirkališče pri Cerkljah, za kateregakani od države in EU nabrati 28 milijončkov.

Pri čemer mu je dolgoletni kolega Roman Jakič, ko je bil še obrambniminister, za pet let brez najemnine prepustil obsežno vojaško zemlji-šče. Pomenljivo, brezposelnim država ne da v uporabo zemljišč zaobdelovanje, dobro stoječim avtomobilistom pa z lahkoto!??

A absurdi kar dežujejo. Ob odkritju množičnega grobišča, vkaterem so vojaki Islamske države pomorili 1.700 iraških vojakov, je»Planet TV« poročal - Nepojmljivi zločin! Domača poročila o »Bar-barinem rovu« pa ne dobijo enakega naslova - nepojmljivi zločin. Seveč, poročilo iz Iraka pravi, da bodo z uporabo DNK identificirali vsatrupla. Torej postopek, ki je samoumeven in izvedljiv. In Slovenija?

»Nova Slovenija« je pripravila zakon o pokopu pobitih povojni. Ta predlog je več kot umesten, saj se vlada s tem vprašanjemne ukvarja. Pri čemer gre zadevo umestiti v širši kontekst. Zveza bor-cev NOB odločno zahteva, da vlada sprejme zakon o povrnitvi mate-rialne škode, ki jo je na Slovenskem povzročila nemška okupacija.Malce nenavadno, zveza, ki deluje 70 let, kije imela iz svojih vrstministre in celo dosmrtnega predsednika Tita, tega poprej nikoli nizahtevala!????? Res, zakaj vsemogoča partijska država takega zakonani nikoli sprejela?

A če odmislimo kopiranje diskurza Sirize, lahko vseeno pre-mislimo vprašanje povrnitve škode žrtvam. Izbrisani so primer, koje država zaradi svojega pravnega nedelovanja dolžna žrtvam izpla-čati odškodnine. Kaj pa tisoči, ki so zagrebeni v Barbarinem rovu?Tako kot danes Islamska država je takrat slovenska republika podvodstvom Borisa Kidriča svoje nasprotnike in njih sorodnike pro-sto pobijala in zazidala v rudniške jaške. Ali ti ljudje brez imena inobraza ne zaslužijo identifikacije in pokopa v človeškem grobu in alini njihovo trpljenje vredno tudi odškodnine? Država, kije naslednicaKidričevega režima, je odgovorna tudi za njegove zločine! Natanko

tako, kot je odgovorna Angela Merkelza početje oblastnikov Adolfa Hitlerja.

In kaj poreče zveza borcev NOB? Je vlo-žila zahtevo za povrnitev škode pobitim v»Hudi jami«????????

Ideja d odgovorni državi pa se neomejuje le na politično zgodovino. V celjskikotlini je nekoč »Cinkarna« sistematičnoodlagala kontaminirane odpadke in s temuničila veliko območje zemlje, na kateri šedanes ni mogoče gojiti zelenjave. Eklatan-tno uničenje slovenske narave. Nobenegadvoma, vse je tu jasno. Le premieru MiruCerarju ne, saj njegova administracija oči-tno ne namerava sanirati uničenih pro-stranstev republike Slovenije. x

f fl *» k * ' 'S -** 1 ," BS ? '____•' rm

\_.\^B _^_^r v^Sw( « * v^^B*~r*______f^

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Mladina 10.04.2015 PetekDržava: Slovenija

Doseg: 62.000

Stran: 16




Stran: 16

Površina: 385 cm2

35

Na marčnem kongresu stranke SMC v Sežani (na fotografiji) je Miro Cerar dejal: »Mnogi se nas bojijo, mnogi nasne razumejo, mnogi nas zavračajo, ampak mi gremo naprej.« Ne gredo ravno naprej. Razgradnje strankokracijc

seje Miro Cerar lotil na isti način kot oblastniki pred njim. Tako, da jo gradi na novo. / Foto: Korut Kra JncObj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 62.000

Stran: 18

Površina: 1.415 cm2 1 / 4



Stran: 18

Površina: 1.415 cm2

36

PARTIJSKAETIKANi važno, daje pismen, važno, daje naš

Pise: Grega Repovž

Predsednik vlade ocenjuje, daje kandidatkaza novo ministrico pri svojem dosedanjemdelupridobila bogate izkušnje tako napo-dročju izobraževanja kot na področju po-

vezovanja izobraževalnega procesa s potrebami v gospodar-stvu.« To je bilo uradno sporočilo kabineta predsednikavlade Mira Cerarja, ko je za ministrico predlagal Klav-dijo Markež, do izvolitve za poslanko direktorico Ljud-ske univerze Ptuj. Njena edina referencaje bil magistrskištudij na plačljivi fakulteti za državne in evropske študi-je, katere kakovost seveda Miro Cerar pozna.

Ce ste danes študent pravne fakultete v Ljubljani,ste v težavah - če se nameravate zaposliti v javni upra-vi. Študenti ljubljanske pravne fakultete se namreč vsetežje zaposlujejo v javni upravi, saj imajo v primerjavi sštudenti z mariborske, še posebej pa novogoriške zaseb-ne pravne fakultete nižje povprečne ocene, te pa v jav-nem sektorju vplivajo na oceno kandidata. Ali to pome-ni, da so študenti, ki končajo ljubljansko pravno fakulte-to, slabši kadri? Seveda ne. Ljubljanska pravna fakulteta,s katere prihaja tudi profesor Miro Cerar, je pač razredzase. Nemalo neuspešnih študentov ljubljanske pravnefakultete se danes prešola v novogoriško zasebno insti-tucijo in njihove ocene nenadoma poskočijo. Ta fakulte-ta dosega »izjemne rezultate«, saj njeni študenti hitrejekončujejo študij in imajo višje povprečje ocen.

A to o kakovosti diplomantov ne pove nič. Poklica-li smo tri večje in ugledne odvetniške pisarne. V nobeninimajo zaposlenega niti enega diplomanta novogoriškezasebne pravne fakultete. In tudi v prihodnje ga ne na-meravajo zaposliti v nobeni, saj menijo, da njihovo zna-nje ni zadovoljivo. Prav tako v nobeni ne bi zaposlili ma-gistra s fakultete za državne in evropske študije.

In po odstopu predhodnice ministrice Markeževe,Stanke Setnikar Cankar, res ni več nobenega dvoma, kajje bil namen vseh tovrstnih študijev: z nižjimi standardik sebi pritegniti študente in tako pobrati denar iz izobra-ževalne dejavnosti. Dejansko so prakso vzporednih laž-jih študijev začeli v javni upravi, še posebej na upravni fa-kulteti, ko jo je vodila Setnikar Cankarjeva. Prva naloganovega ministra ali ministrice bi morala biti demontaža

tega nepopisnega blefa, kije po vsebini isto kot zavaro-valnica Vzajemna na področju zdravstvenega zavarova-nja. Gre pač le za obešanke na finančne tokove države, vkateri vsi sodelujoči molčijo. Bi to lahko naredila Marke-ževa? Seveda ne, saj je bila tudi sama del tega.

Poklicali pa smo še nekaj kolegov profesorja MiraCerarja s pravne fakultete v Ljubljani. Nihče izmed njihne želi govoriti javno, ker kljub vsemu te fakultete vodi-jo njihovi kolegi. A vsi dajo jasno vedeti, da gre za fakul-tete, ki so najprej profitni centri, potem pa izobraževalneinstitucije, vse imajo tudi svoj politični repek v čas usta-novitve. Fakulteta za državne in evropske študije je na-stala v času vlade Andreja Bajuka leta 2000, novogoriškazasebna pravna fakulteta pa. v času Janševe prve vlade.Obe sta ob ustanovitvi naleteli na ogorčen odziv stro-kovne javnosti. Nato so jima njima naklonjeni vladi po-delili koncesijo, na podlagi katere še danes tako od drža-ve kot na trgu kujeta denar. Formalno ni med resnimi fa-kultetami in tovrstnimi profitnimi centri na področju iz-obraževanja nobene razlike, diplome so enako priznane.In današnji politični razred je s temi fakultetami močnopovezan, mnogo jih je do naziva prišlo na njih. In tudi tavladaje raje zarezala v subvencioniranje socialnih stano-vanj, kot bi se lotila teh fakultet, ki denar pridobivajo za-radi državne koncesije za opravljanje dejavnosti. Ce neto, kaj pa potem je sistemska korupcija?

A vrnimo se k imenovanju Klavdije Markež za mi-nistrico za izobraževanje, znanost in šport. Kot že imepove, gre za resor, kjer se minister srečuje z najbolj izo-braženimi v državi, s strokovnjaki, predvsem pa s podro-čjema - izobraževanjem in znanostjo -, ki sta bistvo ra-zvoja vsake države. V vseh vladah so to mesto zavzema-li vodilni kadri in malodane vsi so se pred tem ukvarja-li z izobraževanjem (in bili tudi sicer izrazito prepoznav-ni) . Res ni v celotni Slovenij i enega resnega strokovnjakaza izobraževanje, zaradi cesarje moral Cerar poseči potakšnem kadru, vnaprej vprašljivem, kot je Markeževa -tudi če ne bi prišlo do razkritja, daje bila njena magistr-ska naloga plagiat?

Poglejmo samo najbolj javno izpostavljene stro-kovnjake, ki bi jih lahko Cerar povabil v vlado, pa je rajeO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!


Doseg: 62.000

Stran: 18




Stran: 18


37

izbral Markeževo. Lahko bi povabil dr. Ljubi-co Marjanovič Umek z ljubljanske filozofskefakultete, mednarodno uveljavljeno stro-kovnjakinjo za izobraževanje z izjemno stro-kovno biografijo. Ali pa državno sekretarkona ministrstvu Andrejo Barle Lakota, dok-torico socioloških znanosti, ki je bila v svojikarieri zaposlena na zavodu in uradu za šol-stvo, bila direktorica urada na ministrstvu zašolstvo, je habilitirana predavateljica in šol-sko področje res obvlada. Lahko bi k mini-strovanju povabil tudi dr. Janeza Kreka, de-kana pedagoške fakultete, profesorja filozo-fije edukacije, ki se na najvišji ravni ukvarja

s pedagoškim študijem. Ali pa dr. Mojco Še-bart Kovač s filozofske fakultete, prav takoizjemno strokovnjakinjo za izobraževanje inpedagogiko. Ali pa na primer direktorja za-voda za šolstvo dr. Vinka Logaja. Našteli smores najbolj znane strokovnjake s področja iz-obraževanja, ki jih prvi minister ni videl natem mestu. A kadrovski bazen je na tem po-dročju neprimerno širši. Kaj ima torej Mar-keževa, česar strokovnjaki nimajo?

Oglejmo si še nekatere druge kadro-vske poteze. Kandidat SMC za gospodarskiresor je bil sprva ekonomist Ervin Pfeifer, a jezaradi vprašljivosti odstopil, nato je bil za mi-nistra imenovan podjetnik iz Krškega, prej

zaposlen v DZS, Jožef Petrovič. A Petrovcicje odstopil kmalu za tem, ko so mediji razkri-li, daje sodeloval pri kartelnem dogovarjanjupri prodaji pisarniškega materiala državi. Po-tem je gospodarski minister postal ZdravkoPočivalšek, direktor Term Olimia, ki se pravtako kot njegova predhodnika v tem kadro-vskem nizu ni nikoli ukvarjal z ekonomskopolitiko. In kaj je skupno vsem naštetim?

So člani Stranke modernega centra.Vsem tem vprašljivim kadrovskim pote-zam je skupno, daje šlo za izrazito strankar-sko izbiro. Pa ne trdimo, da morajo biti mi-nistri avtomatično doktorji znanosti: mora-jo pa obstajati kot akterji na svojem podro-čju. Enostavno morajo imeti izkušnje, zna-nje, vednost.

Seveda je jasno, da poskuša vsaka vlada-joča stranka, sploh če je nova, na ministrskepoložaje postaviti vidne člane stranke. S temse oblikuje njena podoba, se gradi - ne naza-dnje ne more nobena stranka na dolgi rok ob-stati, če ima le enega vidnega člana, pa četu-di je najbolj priljubljen človek v državi. V temsmislu je ravnanje Cerarja in SMC seveda lo-gično. A daje še bolj pomembno, da ministr-ske položaje zasedajo strokovno močni ljudje,se je zavedal tudi Cerar, ko je svojo ekipo šelesestavljal. Za ministra za finance je postavil dr.

Dušana Mramorja, nespornega strokovnjakaza finance. Za ministra za pravosodje je izbraldr. Gorana Klemenčiča, spet nespornega prav-nika. Enako velja za zdravstveno ministricoMilojko Kolar Celarc. Nekako seje torej zdelocelo, da Cerar ravna nasprotno: da tudi zanj nidovolj, daje kdo član stranke, ampak daje naj-prej strokovnjak. A takoj po prevzemu vlade inz vsakim mesecem vladanja so se stvari zače-le obračati. Nenadoma so vsi, ki na svojih po-dročjih kaj pomenijo, avtomatično začeli ve-ljati za ljudi »prejšnjih časov«. Noben novo-imenovan človek nima več prepričljive biogra-fije, vsi so najprej novi, nepopisani listi, to jenajvišje merilo - in člani SMC. Kako seje torejzgodilo, daje Miro Cerar, ki je na oblast prišelprav s poudarjanjem, da so se stranke zazrle vvse pore države, daje treba ustaviti stranko-kracijo, nenadoma popolnoma spremenil svo-ja prepričanja? Zakaj mu nenadoma toliko po-meni, da prihajajo na funkcije ljudje iz njegovestranke? Mar ni bilo to merilo pokojne parti-je? Mar ni bilo to največje razočaranje že po pr-vih večstrankarskih volitvah - to logiko je ta-krat najbolj prostodušno ubesedil prvi pred-sednik ljudske stranke Ivo Oman z besedami:»Ni važno, da je pismen, važno, daje naš.« In nenazadnje: mar ni bil to eden največjih proble-mov v času obeh vlad Janeza Janše, da so bilina funkcije lahko imenovani le ljudje s partij-skimi knjižicami, predvsem knjižico največjeSDS? Mar ni Cerar tudi sam hodil na protesteproti strankokraciji?

Cerar vedno znova, ko predstavlja mi-nistrske kandidate, poudarja, da gre za novoosebo v politiki. Če zadevo pogledamo z dra-ge strani, pa ne gre le za nove ljudi, ampak bitemu lahko rekli kar tiha lustracija: kot je na-mreč očitno, je zdaj postal kakršenkoli stiks politiko pred dnem imenovanja Cerarjevevlade nekakšen sramotni madež. Cerar kotpremier namreč izrazito pazi, da nobedenod kandidatov ni imel s politiko pred imeno-vanjem njegove vlade nič. Po vsebini je to lu-stracija. Zadeve se tako lahko pripeljejo do ab-surda, saj na koncu ni več pomembno, kateravlada je bila na oblasti, ni pomembno, kaj je tačlovek dejansko počel, v trenutku, ko je meri-lo neomadeževanosti s politiko prvo merilo,so vsi močnej ši kadri v državi izločeni. Mar nito celo bolj radikalno, kot je bilo na primer priJanezu Janši, kjer je bilo, zelo površno rečeno,izločenih le pol strokovnjakov?

SMC oziroma predsednik vlade vsaimenovanja, najbolj običajne kadrovske zade-ve, ki so seveda stvar njegove individualne iz-bire, zavija v nekakšne proceduralne opise - tiustvarjajo vtis, kot da sam Cerar ne bi imel znjimi nič. Dr. Tadej Troha, kolumnist Dnevni-ka in filozof, je našel zato ravnanje izraz »sle-pi govor o procedurah«. Ali drugače rečeno:predsednik vlade si ne zagotovi vseh podat-kov o kandidatki, očitno se s kandidatko tu-di zelo površno pogovori, nato pa o posledi-cah svojih dejanj govori kot o nečem, kar seje

In če spregledas, da si se odstranjevanja elite lotiltako, da ustvarjaš novo elito? Ni dobrega in slabegaklientelizma - obstaja zgolj klientelizem.

Zakaj je Miro Cerar za ministrico izbral popolnomaneizkušeno Klavdijo Markež? V čem je bila boljša od drugih?

To, daje bila članica SMC-ja. / Foto: Borut Kra i nc

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 62.000

Stran: 18




Stran: 18


38

zgodilo zaradi določenih postopkovnih pra-vil, na katere pa on nima nobenega vpliva. Ve-dno znova nas poskuša prepričati, da ne greza vsebino, ampak za proceduralno vpraša-nje. Imenovanje Markeževe - ki je problema-tično že brez plagiata - pa je odločitev MiraCerarja. To kandidatko je izbral Miro Cerar.Izbral jo je zato, ker je bila poslanka stranke inje iz nje hotel narediti prepoznavno ministri-co. Izbral jo je zato, ker je hotel strankarskegačloveka. Enako velja za Ervina Pfeiferja. Pa zaJožefa Petroviča itd.

Seveda je »slepi govor o procedu-rah« dejansko izrazito politično ravnanje: jeosnova politike Mira Cerarja. Tako Cerarjana primer k prodaji ključnih državnih podje-tij zavezuje »mednarodnim institucijam danaobveza k privatizaciji«, kot ponavlja. Kar seve-da ni res - slovenska vlada ima namreč pravi-co svoje odločitve spreminjati. Vse vlade jihin tudi slovenska jih: ta vlada je na primer is-tim mednarodnim institucijam sporočila, dav letu 2015 ne bo izvedla pokojninske refor-me, celo več, napovedala je povišanje pokoj-nin z letom 2016, v dogovoru s sindikati seje obvezala dvigniti plače ob prelomu v leto2016 - kar je vse v nasprotju z »mednarodniminstitucijam dano obvezo«.

Kaj se je torej zgodilo s Cerarjem, daje začel strankarsko pripadnost tako očitno

postavljati na prvo mesto? Res verjame, da bole tako premagal »elite, ki da so zavladale Slove-niji«? Cerar seje z očitkom, da deluje izklju-čujoče, srečal že nekaj mesecev po prevze-mu vlade. Takrat je to zavrnil: »To je res nesmi-sel. Seveda v politiki ta kategorija naši : vaši obsta-ja. Še več: obstaja v vseh medčloveških odnosih. Nenazadnje se tako delimo še glede na to, katero glas-beno skupino kdo posluša. A stranka SMC V slo-venski politiki presega te kategorije. Ne popolno-ma, tudi mi imamo svojo stranko in svoje simpa-tizerje, svoj pogled na svet, a pri nas to poudarja-mo manj kot vsi ostali. Delitvi naši : vaši se nih-če ne more povsem izogniti, moramo biti iskreni.Ampak bistvo moje in naše politike je v tem, da toostrino delitve omilimo, da presežemo ta razkol, kiso ga ustvarile stranke v preteklih letih. « A če bi todržalo, bi Miro Cerar res tako kadroval? Ozi-roma: gre morda le za vtis?

Imenovanje Klavdije Markež za mini-strico izkazuje Cerarjev dejanski odnos doizobraževanja, še bolj pa odnos do politi-ke. Aroganca politikov ni, da hodijo okoli zdvignjenim nosom, vzvišeni nad ljudstvom:aroganca politika se izkazuje drugače. Ta-ko, da jim je vseeno, kakšen vtis bodo pusti-li z izbiro ministra, na primer. Da svoje od-ločitve argumentirajo z rezultatom, ki so gadosegli na volitvah. Cerar je res eden najboljvljudnih politikov, kar jih je imela sodobna

Slovenija. A biti vljuden ne pomeni biti spo-štljiv. Na spoštovanje kot vrednoto Cerarprisega, to pogosto poudari. Na primer juni-ja 2014, pred volitvami: »V Sloveniji smo zdajna točki, ko moramo politiko bistveno izboljšati,torej za nekaj stopenj dvigniti našo politično za-vest in kulturo. Ena od vrednot je zagotovo spo-štovanje. V politiki bi moralo biti več spoštova-nja do človeka, do družbenih skupin, do politič-nih konkurentov.« A kakšen signal je dal Ce-rar celotnemu področju izobraževanja inznanosti, ko je imenoval ministrico, katereedina res močna referenca je bila strankar-ska pripadnost? Področju, ki mu ne nazadnjepripada tudi sam kot profesor na pravni fa-kulteti v Ljubljani?

Miro Cerar že ves čas poudarja, da sebojuje zoper tiste, ki naj bi (nam) ugrabili dr-žavo. Zato stranka Mira Cerarja ne potrebu-je ne ideologije ne usmeritve - ker ima viš-ji cilj, vrniti državo državljanom in prebival-cev, jo iztrgati elitam. In če spregledaš, da sise odstranjevanja elite lotil tako, da ustvar-jaš novo elito? Če spregledaš, da počneš rav-no tisto, kar se ti je zdelo prej nesprejemlji-vo? Ni dobrega in slabega klientelizma - ob-staja zgolj klientelizem.

Premier je ob prvi omembi KlavdijeMarkež dejal, dajo bo imenovan za ministri-co, če ne bo našei druge, boljše. x

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 62.000

Stran: 18




Stran: 18


39

Osem prijav za direktorja izolske bolnišnice - Po pregledu komisije bo izbiral svet zavoda

Mamljiv direktorskistolček v SBIRok za prijavo na razpis za direktorja izolskebolnišnice se je iztekel v začetku tedna in v SBIso prejeli osem prijav. Kdaj bo o njih razpravljalsvet zavoda, še ni natančno znano, vendar pabo to kmalu.

IZOLA � Že na razpis predletom dni, ko je izolska bol-nišnica iskala novega direk-torja, je prispelo osem pri-jav. Pravtoliko jih je prispelotudi na zadnji objavljenirazpis, za katerega se je svetSBI odločil še pred iztekomenoletnega v. d.-jevstva Ra-divoju Nardinu, ki je uspelposlovanje SBI spraviti izrdečih številk v majhen do-biček.

Že pred letom je bila obtedanjem razpisu skrbnovarovana skrivnost, kdo sejeprijavil na razpis za direk-torja. Tudi svet SBI tedajimen prijavljenih kandida-tov ni hotel razkriti in je za v.d. direktorja imenoval Ra-divoja Nardina, tedaj članasveta SBI. V bolnišnico ga jeposlal z nalogo sanirati te-

kočo izgubo, nato pa naj bisledil ponoven razpis za tofunkcijo. V njem zdaj meddrugim piše, da mora imetikandidat univerzitetno izo-brazbo medicinske, pravneali ekonomske stroke.

O prijavljenih kandidatihse zdaj že vztrajno širijo go-vorice. Te poudarjajo, da jemed prijavljenimi tudi Nar-din, ki naj bi imel zaradisolidnih finančnih rezulta-tov veliko možnosti postatidirektor za polni mandat.Med prijavljenimi naj bi biliznova trije kandidati, ki najbi se bili prijavili že predletom dni: Tatjana Magda-lenič, predsednica koprskeSD, predavatelj z visoke šoleza vede o zdravju AndrejStare in nekdanja strokovnadirektorica jeseniške bol-

nišnice Sandra T\išar (njensoprog je zaposlen v Or-topedski bolnišnici Valdol-tra).

Slišati je še, da je med pris-pelimi prijavljenimi še moškiiz Pirana in strojni inženir izSlovenj Gradca. Hkrati je sko-raj zanesljivo, da se na razpisni prijavil Jani Dernič, nek-danji direktor izolske bol-nišnice.

Zdaj je na potezi posebnakomisija, ki jo je imenovalsvet SBI, ki bo prijave pre-gledala in ocenila, ali so po-polne. Predsednica sveta Ja-nja Pavšič omenja, da še ninatančno znano, kdaj bosvet nato izbiral direktorja,bo pa to kmalu. Zadnjo be-sedo o imenovanju pa imazdravstveno ministrstvo.

JA

Dosedanji direktor SBI Radivoj Nardin naj bi bil eden odkandidatov za direktorja izolske bolnišnice.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Primorske novice 10.04.2015 PetekDržava: Slovenija

Doseg: 50.000

Stran: 4


Primorske novice 10.04.2015 PetekDržava: Slovenija


Stran: 4

Površina: 249 cm2

40

V podjetju Kemofarmacija, d. d., so se že leta2009 odločili, da bodo vsem svojim po-slovnim partnerjem (okoli 1.500) ponudilinajmodernejši spletni portal za elektronskotrgovanje. Portal, ki je bil v prvi vrsti namen-jen kupcem (B2B), nato pa tudi dobaviteljem(B2S), avtomatizira večino nabavno-prodajnihprocesov. Hkrati pa poslovnim partnerjempodjetja nudi vse potrebne funkcionalnosti ininformacije, ki so prilagojene vsaki vlogi inuporabniku posebej, na enem mestu.Pri Kemofarmaciji gre za veliko frekvenco naročildo 32.000 postavk dnevno, njihova zanesljivostpa je bistvenega pomena (na primer oskrbovan-je bolnišnic, lekarn in zdravstvenih domov). Zatoso bile varnost, skalabilnost, zanesljivost in prila-godljivost osnovne in glavne zahteve.Izbrana platforma za tovrstno rešitev je IBMVVebSphere Commerce, ki je vodilna programs-ka oprema za elektronsko poslovanje B2B.Strateška odločitev naročnika pa izbor regijskonajmočnejšega podjetja MZR iz Radovljice, kiima največ referenc na tovrstnih projektih. Greza razvojno-svetovalno podjetje z več kot20-letnimi izkušnjami v segmentu IT.

Glavni cilji naprednih poslovanj B2B (Busi-ness to Business) in B2S (Business to Suppli-er) so:- avtomatizacija prodajnih in nabavnih pro-

cesov,- hitra, zanesljiva,- standardna integracija z za-

lednim sistemom ERP,- migracija rešitve na katerikoli operacijski

sistem, zaradi neodvisnosti od temeljne stro-jne in programske opreme,

- možnost uvoza in izvoza določenih podatkov(izdelkov, cenikov, naročil),

- razbremenitev prodajnega in nabavnega os-ebja oziroma referentov (ter prekvalifikacijana delovna mesta s precej večjo dodanovrednostjo),

- enostavna, večnivojska administracija za in-terne uporabnike in različni nivoji dostopa dovsebin portala,

- povečanje tržnega deleža,- lojalnost partnerjev.

Kemofarmacija je z rešitvijo pridobila:- utrjevanje blagovne znamke s kakovostnimi

storitvami IT - tako kupci kot dobavitelji lahkoz moderno, posameznemu uporabnikuprilagojeno rešitvijo na enem mestu posluje-jo hitreje in učinkoviteje,

- enostaven, pregleden dostop do glavnihpodatkov za kupce, dobavitelje in zapo-slene (katalogi, signali zalog - zaloge s krat-kimi roki, terenska naročila, prognoze do-bave deficitarnih izdelkov, vnos novih izdel-kov, pregledi analize poslovanja, pregledistanj v skladišču, pregled prometa zadobavitelje, pospeševanje prodaje s prhlagojenimi aplikacijami za posamezne sku-pine kupcev in drugo),

- integracijo z obstoječim sistemom CMS invsemi zalednimi sistemi podjetja,

- optimizacijo poslovnih procesov - zmanjšanjenapak v procesih (tako sistemskih kot človeških),

- analitično orodje za učinkovito merjenje pro-daje - statistika podatkov o vedenju kupcev,informacije o porazdelitvi prodaje na večrazličnih segmentov in prodajnih kanalov.

Vsi cilji naročnika so bili doseženi vzelo kratkemčasovnem obdobju. Danes pa je že nad 90odstotkov vseh postavk naročil oddanih prekelektronskega poslovanja.Z inovativnim pristopom si je Kemofarmacijautrdila prevladujoč položaj na trgu. Raziskavezadovoljstva partnerjev (kupcev in dobaviteljev)in povečan obseg prodaje so glavni pokazatelji,ki kažejo, da sta bili uvedba novih funkcionalnos-ti in prenova informacijskega sistema B2B pravavizija podjetja.»Podjetje MZR seje izkazalo kot pravilna izbira zarazvoj naših aplikacij, ki prispevajo k optimizacijiposlovnih procesov. Ves čas so usmerjeni k iskanjuoptimalnih rešitev za naše poslovne zahteve. Sovedno pripravljeni priskočiti na pomoč, tako današe poslovanje lahko poteka neovirano inneprekinjeno. So odličen partner in vsekakor vredninašega zaupanja,« je poudaril g. Zoran Lemut,vodja informatike v Kemofarmaciji, d. d. ir rj

Razbremenitev osebja.-taji transaltcijski stroški

Nižji transakcijski stroški

■ Možnost dostopa 24/7Krajši čas obračanja zalog

„ Zmanjševanje napak~j^^gjg£**W\SSSSA m• • I

Poenostavitev poslovnih procesov Razbremenitev osebja

otAZRMZR, d.o.o.

Kranjska cesta 2, 4240 Radovljicatel.: 04 530 4060

e-pošta: [email protected]: www.mzr.si

..Elektronsko poslovanje je bistveno za uspešno delovanje podjetja. Toda v poplavi poslovnih aplikacij lahko hitro pride do neučinkovitostiin s tem povezanih stroškov. Le s celovito rešitvijo, prilagojeno svojim potrebam, lahko zagotovimo uspešno poslovanje..

Od nabave do prodaje s celovito rešitvijoKemofarmacija prednjači v rešitvah IT za svoje partnerje

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Računalniške novice 09.04.2015 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 25.000

Stran: 32


Računalniške novice 09.04.2015 ČetrtekDržava: Slovenija


Stran: 32

Površina: 437 cm2

41

V Ugando jih »žene« želja po pomoči sočlovekuVelenjska zveza prijateljev mladinepomaga mladim zdravnikom zbiratisredstva za odpravo v Afriko - V odpravitudi Šoštanjčan Luka Kovač - Pomagatelahko tudi vi

Bojana ŠpegelVelenje, 2. aprila - Julija letos se

štirje mladi slovenski zdravniki inena sveže diplomirana zobozdrav-nica za 3 mesece odpravljajo nahumanitarno medicinsko odpravov malo kliniko na otoku Bwama vUgandi. V odpravi bo tudi Šoštanj-čan Luka Kovač in tudi zato so sena velenjski medobčinski zvezi pri-jateljev mladine odločili, da jim po-magajo zbirati sredstva za odpravo.Čeprav bo ta potekala znotraj sek-cije za tropsko in potovalno medi-cino, ki že vrsto let deluje pod okri-ljem Medicinske fakultete Univerzev Ljubljani ter Slovenskega zdravili-škega društva, morajo namreč članiodprave sami zbrati okoli 20 tisočevrov, pa čeprav bodo svoje delov Afriki opravljali brezplačno, kotprostovoljci.

V času, ko se mladi zdravniki tru-dijo zbrati potrebna sredstva za od-pravo, smo se pogovarjali s tremiod njih. Poleg domačina Luke Ko-vača sta nam odpravo predstavilaše zobozdravnica Jona Bambič izRibnice in zdravnik Tomaž Cankariz Žirov. V odpravi pa bosta še tudiLjubljančanka Tina Kurent in Lu-ka Vitez iz Kopra. Spoznali so semed študijem na medicinski fakul-teti, odprave pa se vsi zelo veselijo.Šoštanjčan Luka pravi, da jih napot vodi želja po pomoči. »Štirjeod petih članov smo že bih v Afri-ki, kjer smo videli, kakšne so tamživljenjske razmere. Resnično nasna pot žene predvsem želja po po-moči soljudem. S svojim znanjemjim želimo vsaj malo olajšati njiho-vo stisko.« Tomaž k temu doda, daje med prejšnjim obiskom zahodneAfrike že spoznal bolezni, s kateri-mi se sooča Črni kontinent, saj jebil v eni od tamkajšnjih bolnišnic naštudentski izmenjavi. »Tam je velikotuberkoloze, velik) okužb z virusomHIV, obenem pa smo se pri izbir-

nih predmetih na fakulteti izobra-ževali o tropskih parazitih in trop-ski medicini, zato mislim, da gremona pot opremljeni z manjeih. Obtem upamo, da bodo med odpra-vo pridobili tudi nova znanja, "sajse lahko kaj hitro zgodi, da ga bo-mo potrebovali tudi po vrnitvi do-mov. Danes bolezni hitro potujejopo svetu.« Zobozdravnica Jona grev centralni del Afrike, ki je najboljv stiski glede zdravstvenih razmer,prvič. Pravi, da ne ve točno, kaj najpričakuje, marsikaj pa je izvedelaod mladih zdravnikov iz prejšnjihodprav. »Zagotovo bom dobila ve-liko novih izkušenj tudi zato, kerbom tam sama svoj šef, imela bomle pomoč lokalnega zdravstvenegatehnika. Morda bom zato v stiski,«iskreno prizna. Pri delu bo moralabiti še posebej pazljiva, sploh zaradištevilnih okuženih z virusom HIV.V smehu doda, da bodo s sabo nesliveliko rokavic. »Nivo ustnega zdrav-ja je zagotovo tam nižji kot pri nas,vse ostalo pa bom šele ugotovila,«še doda.

Z globalizacijo nobenabolezen ni več lokalna

Izvemo, da se na odpravo pri-pravljajo že dobro leto. Že pol letaaktivno zbirajo finančna sredstva.»Glavni odhodek nam bodo pred-stavljala zdravila. Uganda ima zelostrogo politiko in zakone, ki ome-jujejo uvoz zdravil iz drugih držav.Zato bomo večino denarja porabiliza nakup zdravil, ki bodo namenje-na lokalnemu prebivalstva« Tomaždoda, da je otok Bwana stalna de-stinacija slovenskih mladih zdravni-kov. Na ta način tamkajšnjemu pre-bivalstvu Slovenci vsaj s tremi od-pravami letno zagotavljajo osnovnozdravstveno oskrbo. »Zavedamo se,da s tem ne bomo rešili sveta, lahkopa veliko dobrega naredimo ljudem,ki živijo na otoku. Tako s svojim

trudom kot znanjem in sredstvi, kijih bomo zbrali, preden gremo napot.« Več sredstev, kot bodo imeli,več pacientov bodo lahko poslalina zdravljenje v lokalno bolnišnicoali naprej.

Mladi zdravniki pričakujejo, dabodo deležni hvaležnosti zato, karbodo v Afriki storili za domačine.Pomagali pa bodo tudi preprečeva-ti širjenje bolezni, saj z globalizacijonobena bolezen ni več osamljena,kar dokazuje epidemija ebole. Polegtega bodo opravljali sistemske pre-glede šolarjev, vzgajali domačine vhigieni, prehrani in varstvu dojenč-kov. Ob vikendih bodo obiskovalitudi bolj oddaljene vasi, saj je predelUgande, kamor gredo, dokaj varen.

Pri MZPM Velenje so navezah stik z mobilnimi operaterji, TelekomSlovenije, Simobil in TUŠmobil pa so jim omogočili zbiranje sredstevpreko SMS sporočil. Pošljite SMS sporočilo s ključno besedo UGAN-DA5 (črke morajo biti velike) na številko 1919 in tako prispevajte 5evrov za humanitarno odpravo mladih zdravnikov. Zbrana sredstvabodo v celoti namenjena za nakup zdravil in oskrbo bolnikov. Sred-stva bodo zbirali do 31. maja letos.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Naš čas 09.04.2015 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 20.000

Stran: 18




Stran: 18

Površina: 418 cm2

42

Odprava mladih slovenskih zdravnikov se na pot v Ugando pripravlja že dobro leto dni.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 20.000

Stran: 18




Stran: 18

Površina: 418 cm2

43

. Savinjsko-šaleška naveza

Med razjasnitvamiin novimi sencamiDame imajo prednost - Bomo (spet) v senci - V Celjubodo slavili in peli - Šmarčani prodajajo

Tudi v naši politiki smo doživljali veliki teden.Na tnalu sta se znašla kar dva ministra oziro-ma ministrica in minister. In ker imajo dameprednost, je šolska ministrica Markeževa takojodstopila, minister Veber je, kot se za »obramb-nika« spodobi, bolj trden, o njem naj bi odločaliprav danes. A je po svoje tudi zamajal koalicijo,opoziciji pa dal v zobe novo kost za glodanje inposmihanje. Po malem je z napovedanimi ukre-pi razdelil ljudi tudi naš gospodarski ministerPočivalšek. Zaradi tega mu z interpelacijo sicer(še) ne grozijo, a nekateri z nekaterih gospo-darskih področij mu ravno ne ploskajo. Saj tudidrži, da ni moč sprejemati zakonov in drugač-nih ukrepov, ki bi bili všeč vsem. To seje izkaza-lo tudi s posnemanjem jugovzhodnih sosedov z(ne)srečnimi davčnimi blagajnami. Še tisti, kiso (s stisnjenimi zobmi) za, bi radi, da bi jim jihvsaj kupila država, saj so zanje le strošek. Zatak »državni nakup« pa so še posebej tisti, ki sijih sicer nikakor ne želijo. Je pa - če se vrnemok ministru Počivalšku - očitno dober njegov so-krajan in podčetrški župan Peter Mišja, saj somu zaupali še en mandat predsednika Turistič-ne zveze Slovenije. Saj je tudi v svoji občini zaturistizem veliko postoril. Tudi z roko v roki s

Počivalškom, ko je bil ta še direktor Term OH-mia in »njegov« občinski svetnik.In ko nekateri vendarle že napovedujejo, da sebodo vremena Kranjcem končno spet zjasnila,se drugi na to že pripravljajo. Šli bi v senco. No,ne ravno v pravo - le zamisel o vladi v senci jeznova vzniknila. Trdneje naj bi se za to (znova)povezali desni stranki SDS in NSi. Morda, pra-vijo nekateri, ki so pri tem napovedovanju boljprevidni. Nova Slovenija se je pač šele dobroosamosvojila od SDS, pa morda ne bi spet radašla v njeno senco. A bomo videli.V Celju, kjer se še ni povsem polegla odločitevsvetnikov, da Zdravstvenemu domu vzamejo ne-kaj denarja iz njegove tako imenovane »tržnedejavnosti«, so se že začele prireditve ob občin-skem prazniku. Ena med njimi bo tudi odprtjenovih prostorov Inkubatorja Savinjske regije. Into prav v objektu, kamor bi radi spravili del de-javnosti ZD, ki jih je sam želel urediti v lastnemprizidku, za katerega so zbirali »tržni« denar.Sicer pa se Celjani ob prazniku veselijo dokon-čanja obnove starega mestnega jedra, čepravje največji »greh« še ostal, območje pred celjskogrofijo in novo knjižnico. Med »medpraznične«pridobitve pa štejejo nov most prek Savinje, ki

so ga sicer zgradili v okviru regijskega projek-ta protipoplavnih ukrepov. Podprtega z obiljemevropskega denarja. Vtem mestu pa se že tudipripravljajo na praznik petja - prihodnji tedense tu začne mednarodni pevski festival. Zaklju-čili ga bodo 19. aprila z množičnim koncertomna Krekovem trgu.

Potomci grofov in knezov torej slavijo, v Šmar-ju pri Jelšah pa se ne morejo znebiti dvorca Je-Išingrad in zemljišča za golf okoli njega. Oziro-ma občina prodaja to zemljišče, da bi privabilakupca, pa se tudi njemu v prid odpoveduje pred-kupni pravici za ta dvorec. Okoli njega je pred»davnimi« leti Zdravilišče Rogaška Slatina ure-dilo lepo igrišče za golf potem pa je vse skupajpropadlo. Kasneje gaje obujalo domače šmar-sko golf društvo, pa ni šlo. Občina je obupala inzemljišče v želji, da ga proda, že več let v prora-čunu nakazuje prihodek odprodaje tega zemlji-šča. Pa iz vsega skupaj ni bilo še nič. Propadlaje tudi zadnja dražba, opravijo, da zanimanjeje. Upanje pač umre zadnje!Pokojno Zdravilišče Rogaška je bilo tudi zadnji»aktivni« lastnik znamenitega gostišča Bellevue,ki, kot že ime pove, kraljuje nad Rogaško Slati-no. Zaradi dolgotrajnih postopkov denacionali-zacije pa bolj spi kot kraljuje. Kdaj bo ta spome-niško zaščiten objekt znova zaživel v polnem si-jaju, nihče ne upa napovedati.Pa še to: pri napovedovani združitvi Abanke inBanke Celje naj bi se dogajala sklepna dejanja.A prav zaradi nekaterih od teh so v Celju tudidvomljivci; ali gre res za združitev ali preprostoza pripojitev celjske banke kAbanki. A jih toniti preveč ne moti: tako in tako bo tudi združe-na banka kmalu na trgu.

m.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 20.000

Stran: 2




Stran: 2

Površina: 273 cm2

44

OD PETKA DO PETKA

Vsaka vojna povzroči raneStranska škodaOdstavitevministiain razpoke v koalicijiStranka modernega centra je z željo poobravnavi tajnih podatkov dosegla, daso državnozborsko razpravo o predloguza razrešitev obrambnega ministra zaprlizajavnost, toda že tisto, kar jeprenašalatelevizija, je bilo dovolj mučno. Janko Vebersi sicer s svojimi nastopi ni pridobil razume-vanja pri poslancih drugih strank, vendar vopoziciji niti leva Združena levica niti desnaSDS nista zamudili priložnosti za očitke, dapremier Miro Cerar in njegova stranka nedelata nič drugega kot vedno nove škan-dale. Vodja poslancev SD Matjaž Han pa jepokazal vse razumevanje za argumentestrankarskega tovariša. Minister je po nje-govi razlagi izgubil premierovo zaupanje,vendar ne zaradi argumentov, ampakza-radi politikantstva. Zatrdil je, da so bila Ve-brova opozorila o škodljivosti privatizacijeTelekoma povsem upravičena. Toda SD ježe pred zaprtjem seje sporočila Slovenski ti-skovni agenciji, dabovodenjeobrambnegaresorja začasno prevzel predsednikSD terminister za kmetijstvo, gozdarstvo in pre-hrano Dejan Zidan, torej koalicija nebo raz-padla. Drugo pa je vprašanje, kaj včerajšnjeizjave o privatizaciji pomenijo za pripravonacionalnega reformnega programa, o ka-terem mora vlada razpravljati v kratkem.

Reformni programApetiti koalicijskih partnericVlada se je v sredo delovno posvetovala oosnutku nacionalnega reformnega progra-ma (NRP). Finančni minister Dušan Mramorje po seji optimistično povedal, da ne priča-kuje večjih nesoglasij in dabo vlada osnuteksprejelamordaže jutri. Hkratije tudi opozo-ril, dabo treba nekatere začasne ukrepe, kiso bili sprejeti v preteklosti, ohraniti tudi vprihodnje, vendar ni bil konkreten. Pri temni skrivnost da Desus v prihodnjem letu pri-čakuje uskladitev pokojnin že zaradi lanskerasti BDP, kar mu je vlada tudi obljubila obsprejetju letošnjega proračuna, SD pa se za-vzema za uskladitev socialnih prejemkov.Dabi bila mera polna, sta tudi sindikalnaprvaka Dušan Semolič in Branimir Štrukeljvčeraj vladi pisno sporočila, da sindikatizahtevajo konec varčevanja ter napadanjarevnih in upokojencev. Opozorila sta tudi,da socialni sporazum 2015-2016 določa, dase pri plačah vzasebnem sektorju upoštevadel rasti produktivnosti, v javnem sektorju

pa plače zviša na raven pred zadnjimzniža-njemsredileta2013.Med drugim zahtevata,

naj vlada letos naredi nov izračun minimal-nih življenjskih stroškov in ga uporabi pri iz-računu novega osnovnega zneska minimal-nega dohodka. Te napovedi so pomembne,saj bo vlada nacionalni reformni program,preden ga bo poslala v Bruselj, usklajevalatudi s socialnimi partnerji.

Zdravniki hočejo višje plačeVsaj trikratnik povprečjaGlavni odbor zdravniškega sindikata Fidesjeza 22. april napovedal enourno opozoril-no stavko. Ima dve stavkovni zahtevi - spre-jetje standardov innormativovza zdravni-ke ter vnovična vzpostavitev razmerja enaproti tri med povprečno slovensko plačo inpovprečno plačo zdravnika. Standarde jesindikat že pred leti opredelil v tako imeno-vani modri knjižici. Vzačetku marca jim jeministrica za zdravje Milojka Kolar Celarcobljubila, da sebodo začeli pogovarjati oplačah in drugih težavah vzdravstvu, a seto ni zgodilo, zato so napovedali opozorilnostavko. Z ministrstva pa so odgovorili, daso za zamudo krivi sindikati, češ da nisopredlagali članov delovne skupine. Kot sosporočili, je zdaj strokovna skupina popol-na in torej zaostrovanje sploh ni potrebno.Opozarjajo tudi, da nimogoče sprejeti stan-dardov in normativov samo za zdravnike,ker prizdravljenju sodelujejo tudi medicin-ske sestre in drugizdravstveni delavci, zatojepomembno uskladiti standardeza vse.Na Zavodu zazdravstveno zavarovanjeSlovenijepa so izračunali, da bizvišanjezdravniških plač pomenilo najmanj 85 mili-jonov evrov dodatnih stroškov na leto in dazdravstvena blagajna teh sredstev nima.

Slovenskibančni obratV prvih dveh mesecih pozitivnoBanke v Sloveniji so v prvih dveh mesecihdosegle 51,5 milijona evrov dobička poplačilu davkov. To ni prav veliko, toda lanijebil njihov skupni poslovni izid negativen:izkazale so 75,2 milijona evrov čiste izgube.O izboljšanju poslovanja govori tudi poda-tek, da so v prvih dveh mesecih imele za29,4 milijona evrov oslabitev in rezervacij,to pa jeza 6,6 odstotka manj kot vistemobdobju lani. Ob tem kaže spomniti na do-kapitalizacije: država jeob koncu leta 2013za dokapitalizacije namenila 5,3 milijardeevrov proračunskih sredstev.

Spodbujanje naložbFrancoska vlada dokupuje RenaultFrancoski premier Manuel Valls je napove-dal, da namerava njegova vlada uporabitivsa sredstvaza pospešitev naložb in dabo odstranila tudi vse ovire. V ta namen je

francoska vlada sprejela sveženj davčniholajšav za naložbe v industriji, vreden 2,5milijarde evrov. Poleg tega bo namenila 3,2milijardeevrovzagradnjo avtocest, držav-na investicijska banka pa podjetjem ponujaza dve milijardi evrov posojil.Državabopri investicijah pomagala tudi lokalnimoblastem, ki so lani za naložbe porabile 5,3milijarde evrov manj kot leto prej. Sicer panamerava vlada tudi sama obilno vlagati,saj je napovedala, da bo kupila za 1,2 milijar-de evrov delnic avtomobilskega koncemaRenault in s tem svoj lastniški delež pove-čala s 15 na 23,2 odstotka. Francoska vladasicer ne skriva želja po zagotavljanju vplivav strateških podjetjih. Tako se je vmešavalav prodajo Alstoma ameriški globalni družbiGeneral Electric, vanjo pa privolila šele, ko sije zagotovila pravico do veta pri odločitvahglede jedrske tehnologije in obljubo o okre-pitvi transportne veje Alstoma.

Prevzem za 64 milijardShellbo kupilbritanskega plinarjaBritansko-nizozemska naftna družba Shellje napovedala 47 milijard funtov (64 mili-jard evrov) vreden prevzem britanskegaplinskega koncema BG Group. Greza prija-teljski prevzem, o katerem sta se dogovorilaupravna odbora obeh družb, tako da bouprava BG svojim delničarjem priporočila,naj sprejmejo ponudbo. Posel bo za lastnikedober, saj je prevzemna cena 50 odstotkovnadtorkovimzaključnimtečajemnalon-donski borzi. Pri tem bodo delničarji BGza vsako delnico prejeli 3,83 funta in 0,45Shellove delnice. Poznavalci menijo, da jezdružitev posledica upadanja naftnih cen,kijespodbudilo upravo britanske družbeBG k iskanju partnerstva.

Q LOJZE [email protected]

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Finance - Weekend 10.04.2015 PetekDržava: Slovenija

Doseg:

Stran: 8



Doseg: Kazalo

Stran: 8

Površina: 459 cm2

45

Ob odstavljanjuobrambnega ministraJanka Vebra so se znovapokazale velike razlikev stališčih koalicijskihstrank do privatizacije.

85milijonov evrov na leto bi stalozvišanje plač po izračunu zavodaza zdravstveno zavarovanje.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg:

Stran: 8



Doseg: Kazalo

Stran: 8

Površina: 459 cm2

46

Documents

Zbirka medijskih objav - zdravniskazbornica.si1l #or]d pdorpduqr]gudyomhqmh 9(/(1-(2 &homvnl nulplqd olvwl vr ryujol vxp gd mh elor y sulphux ]gudyomhqmd eroqh jd grmhqÏnd y =gudyvwyhqhp