Zbirka medijskih objav - sindikat-strojevodij.si11._06._201… · Število objav: 7 Radio: 1 Tisk: 6 Spremljane teme: Dušan Mes: 0 SŽ - Slovenske železnice: 0 IJPP: 0 železniška

Število objav: 7Radio: 1Tisk: 6Spremljane teme:Dušan Mes: 0SŽ - Slovenske železnice: 0IJPP: 0železniška infrastruktura: 1Muzejski vlak: 0Železniški Muzej: 0Milan Jelenc: 0Drugi Tir: 3železniška postaja: 3zapora železniške proge: 0z vlakom: 1Tomaž Kraškovic: 0Robert Rožič: 0

Zbirka medijskih objavSlovenske železnice,za obdobje 11. 6. 2018

2

Radio Naslov Dravska kolesarska pot

Zaporedna št.1

Medij; Doseg Radio Slovenija 1; 125.000, Slovenija 07:12 Trajanje: 2 min

Rubrika, Datum Druga jutranja kronika; 10. 6. 2018

Stran v zbirki:4

Avtor Metka Pirc

Teme železniška infrastruktura , železniška postaja

Povzetek...gradilo se bo v občini Radlje. Tam proti kopališču Reš. In pa na štajerskem koncu se že gradi v Rušah in pa v Mariboru, to bo povezava Ruše – Maribor ob torej, ki bo v bistvu prinesla neko varno povezavo. PIRC: Na železnicinovo so že označili staro traso, postavili so 450 tabel od avstrijske do hrvaške meje in...

Tisk Naslov Nabunkani župnik zaradi sramote molči

Zaporedna št.2

Medij; Doseg Slovenske novice; 314.000, Slovenija Stran: 5 Površina: 899 cm2

Rubrika, Datum Dan v novicah; 11. 6. 2018

Stran v zbirki:7

Avtor Boštjan Celec

Teme železniška postaja

Povzetek...katastrofa, živa mora, kot da bi jo obsedel hudič,« pove Sovič in pripomni, da je zato večino noči prevandral na prostem, spal na klopeh v parku ali na . Nad njo je bingljal zlati križ Na velikonočno ponedeljkovo jutro,železniški postajinadaljuje, je s taščo srebal kavo na balkonu. »Vprašal sem jo, v čem je problem. Rekla...

Tisk Naslov "Praznik" demokracije

Zaporedna št.3

Medij; Doseg Delo; 141.000, Slovenija Stran: 5 Površina: 71 cm2

Rubrika, Datum Pisma bralcev; 11. 6. 2018

Stran v zbirki:8

Avtor Žurman Iva Pavlin

Teme Drugi Tir

Povzetek...luknjo, za kvalitetno javno (!) zdravstvo v državnih in privatnih ustanovah, brez čakalnih vrst in brez korupcije, odgovorno vodenje državnih investicij ( ), spodbujanje podjetništva... Je to neoliberalizem ali osnova za drugi tirnapredek in preboj v globalnem svetu? In podpiram skrb za socialno varnost ljudi (tudi...

Tisk Naslov Obtoženi priznava udarce, ne pa tudi ropa

Zaporedna št.4

Medij; Doseg Delo; 141.000, Slovenija Stran: 7 Površina: 686 cm2

Rubrika, Datum Kronika; 11. 6. 2018

Stran v zbirki:10

Avtor Jure Predanič

Teme železniška postaja

Povzetek...nasilništva, v tem primeru je bila oškodovanka njegova mati. Sovič je med zaslišanjem tudi sam priznal, daje zaradi nesoglasij zadnja tri leta spal več na in v parku kot doma. Tomaž Sovič, kije bil zaradi nasilnih dejanj železniški postajiže obsojen, bo na nadaljevanje sojenja počakal v priporu. Foto Marko Feist ...

Tisk Naslov PREBLISKI

Zaporedna št.5

Medij; Doseg Dnevnik; 98.000, Slovenija Stran: 13 Površina: 40 cm2

Rubrika, Datum Mnenja; 11. 6. 2018

Stran v zbirki:11

Avtor Unknown

Teme Drugi Tir

Povzetek...Koprivnikar, Velenje Zadrega na tirih. Janša: Lokomotiva brez vagonov še vlak ni. Kamničan: Vagoni brez lokomotive so videti kot vlak, ki stoji. Ne hitita, saj tudi še ni. Vsi pa optimizem imamo, ki ga Butalcem ne prodamo. drugega tiraBoris Ortar, Ljubljana...

3

Tisk Naslov Prejšnjo nedeljo Janša, v soboto rokometaši ...

Zaporedna št.6

Medij; Doseg Primorske novice; 53.000, Slovenija Stran: 24 Površina: 42 cm2

Rubrika, Datum Zadnja stran; 11. 6. 2018

Stran v zbirki:12

Avtor Unknown

Teme Drugi Tir

Povzetek...Primorske norice Prejšnjo nedeljo Janša, v soboto rokometaši... Naključje? Lepo vas prosim! Najprej se okrog

smukajo Madžari, ki si seveda želijo priti do morja. Potem minulo nedeljo na volitvah zmaga Janez Janša, drugega tirao čigar povezavah z madžarskim premierom Viktorjem...

Tisk Naslov Janši dajem 51 odstotkov možnosti za sestavo vlade

Zaporedna št.7

Medij; Doseg Reporter; 24.000, Slovenija Stran: 28Površina: 2.793 cm2

Rubrika, Datum Intervju; 11. 6. 2018

Stran v zbirki:18

Avtor Aleš Žužek

Teme z vlakom

Povzetek...Volitve in volilni sistem so njegova strast, odkar je od blizu doživljal slovenske volitve aprila in maja 1990. V prostem času se rad in veliko vozi . ze teh strank, ampak je šlo za ljudi, ki so bili bolj po meri koalicijskih partnerjev kot z vlakomsamih desnih strank. O katerih ministrih govorite? Najbolj...

Radio Slovenija 1, Druga jutranja kronika - 07:12 10.06.2018 NedeljaDržava: Slovenija

Doseg: 125.000

Trajanje: 02:00

1 / 1

Dravska kolesarska pot 1, 10.6.2018, 7:12RA SLOVENIJA DRUGA JUTRANJA KRONIKA,

Na slovenskem delu kolesarske poti ob reki Dravi, ki je speljana skozi 4 države in je dolga 710 kilometrov, bodo še letos uredili 10 kilometrov novih poti. Prve dele bodo začeli v prihodnjih dneh urejati na Koroškem. V naslednjih štirih letih bodo za to namenili 15 milijonov evrov. Nadaljevali bodo tudi tradicijo sobotnih kolesarskih vlakov na koroški progi, ki bodo po novem vozili od Maribora do Pliberka v Avstriji. Metka Pirc.

Dravska kolesarska pot je večinoma speljana po državnih in lokalnih cestah, ki so manj obremenjene, a je METKA PIRC:primerna le za pripravljene kolesarje. Radi bi jo priredili tudi za mlajše kolesarje, zato bodo na Koroškem začeli z več prenovami poti, pravi vodja projekta ureditve dravske kolesarske poti Uroš Rozman.

Gradili se bodo odseki v občini Muta, približno kilometer pa pol, med Vuzeniškim mostom in pa SpodnjoUROŠ ROZMAN:Muto, potem gradilo se bo v občini Radlje. Tam proti kopališču Reš. In pa na štajerskem koncu se že gradi v Rušah in pa v Mariboru, to bo povezava Ruše – Maribor ob železnici torej, ki bo v bistvu prinesla neko varno povezavo.

Na novo so že označili staro traso, postavili so 450 tabel od avstrijske do hrvaške meje in vzpostavili spletno stran, PIRC:kamor so vključili 70 turističnih ponudnikov ob progi. Še letos bodo po zgledu Avstrije postavili nove informacijske table.

Zraven pa smo še nekako zasnovali skupen koncept počivališč ob kolesarski poti, ki bi bil enoten ob celi ROZMAN:dravski kolesarski poti in prvi se bodo postavljali tudi na tej kolesarski poti Ruše – Maribor.

Ob začetku poletnih počitnic bodo na koroški železniški progi ob sobotah vozili kolesarski vlaki, ki so bili lani zelo PIRC:dobro sprejeti. Po novem bodo vozili vse do Pliberka. Železnice nameravajo prenoviti železniško postajo na Ravnah na Koroškem, na območju Dravograda pa bodo prenovili podvoz Podklanc.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Radio Slovenija 1, Druga jutranja kronika - 07:12 10.06.2018 NedeljaDržava: Slovenija

Doseg: 125.000 Kazalo

Trajanje: 02:00

4

Nabunkani župnikzaradi sramote molčiTomaž Sovič zanika rop Boštjana ModicaTrdi, da ga je obiskal zaradi posilstva

BOŠTJAN CELEC

[email protected]

LJUBLJANA O Čeprav je bil31-letni Tomaž Sovič predčasom obsojen zaradi nasiljanad svojo partnerico,desetletje njune zveze opisujekot skoraj idilično. »Vse

skupaj pa se je na glavoobrnilo pred kakimi tremileti. Čez dan je bilo še vednokot v pravljici, v redu sva serazumela, kakor pa se je nare-

dil mrak, je bila katastrofa,

živa mora, kot da bi joobsedel hudič,« pove Sovič inpripomni, da je zato večinonoči prevandral na prostem,

spal na klopeh v parku ali na

železniški postaji.

Nad njo jebingljal zlati križNa velikonočno ponedelj-kovo jutro, nadaljuje, je s

taščo srebal kavo na balkonu.»Vprašal sem jo, v čem jeproblem. Rekla mi je, da jebila posiljena. Šel sem do njein po dolgem pregovarjanju

mi je le povedala, da je bilapred tremi leti pri župnikuv Starem trgu pri Ložu, ki gapoznamo, saj nam je predleti, ko smo bankrotirali, daldenar. Hotela se je dogovoritiglede krsta otrok. Zvečer jebila pri njem, v župnišču pa joje zvabil v spalnico in ji tam to

počel. Vrgel se je nanjo, hlačesi je potegnil dol in jo, ne

vem, kako bi se izrazil, posilil.Zapomnila si je, kako je med-tem nad njo bingljal zlati križ,ki ga je imel na verižici.«Odtlej naj bi se Soviču samo

še to podilo po mislih, kakobo prišel do Boštjana Modi-ca »in od njega izvedel, zakajje naredil to svinjarijo, ter ga

pretepel«.Se isti večer, bilo je 2. aprila,

je pred enajsto uro pozvonilpri župnišču v Starem trgu

pri Ložu, ko mu je župnikodprl, »sem ga zagrabil in ganesel čez cel hodnik, doklerse nisem z njim zaletel vsteno, in takrat sem ga začelmlatiti. Po obrazu sem gaudarjal s pestjo, mislim, da ga

drugam nisem, razen če mi niušlo. Kar je povsem možno.«In kako je vse skupaj doživelduhovnik, ki naj bi ga Sovičmed pretepanjem nenehnospraševal, kaj in zakaj jestoril? »To je tako treskalo,

da sploh nisem vedel, kjesem. Skušal sem se ubraniti,a se nisem mogel, ker je bilveliko močnejši. Davil me jeprvič v življenju sem občutilkako je, če ne moreš dihati.Bil sem krvav, pretolčen,bolelo me je, prepričan sembil, da je z menoj konec,« se

spominja Modic, ki Sovičasicer opiše kot neznanca, za

katerega sploh ni vedel, kajhoče od njega.Ker župnik trdi, da je Sovič zbesedami, da »boš za kazen,

ker si to storil, dal ves denar,ki ga imaš pri sebi«, od njegaterjal denar in da mu je tudiizrodi 160 evrov, je tožilstvo31-letnika posadilo na zato-

žno klop. Obtožen je ropa.

Toda Sovič je v zagovorupred ljubljanskim okrožnimkazenskim sodnikom Toma-

žem Bromšetom protestiral.»Nisem ga oropal. Denarjanisem zahteval niti dobil. Res

ga je potegnil iz denarnice inrekel 'Imam 100 evrov in tijih dam', a sem mu odvrnil,

da nisem prišel zaradi denar-ja. Potem sem mu primazalše eno otroško klofuto in ga

vprašal, kje spi.«V spalnici naj bi se nadžupnika spravil z besedami,»kaj si naredil pred tremi

leti, da si uničil življenjemeni in moji družini. Zdelo

pa se mi je, da res ne ve, očem govorim. Največji štospa je bil, ko sem mu omenilzlati križ na verižici. Postalje bel v glavo. Naročil sem

mu, naj odide v Ljubljano na

nadškofijo in prizna, kar jestoril, ter se odpove svojemupoklicu, sicer se v nedeljovrnem in med mašo vsem

povem, kaj je naredil. Potempa sem mu močno stisnilroko, se poslovil in odšel.«Soviča so naslednji danaretirali in vtaknili vpripor, njegovapartnericapa je odšlana po-licijo inžupnikašele potreh letih ovadila zaradi�domnevnega posilstva. Žepo dogodku naj bi sicer, tako

trdi Sovič, poklicalana nadškofijo

»povedala pami je, da sojoodpravili, najne laže in daimajo zaraditakih laži ne

vem kolikoklicev dnevno«.Kaj pa je medpričanjem predsodnikom Brom-

šetom povedaloškodovanecBoštjan _Modic? Šelepozneje naj

bi mu prišlona misel, dabi bil lahkonasilni obi-skovalecpovezanz ženskoki ga je vzadnjih

desetih letih že večkrat pro-sila za denar in ga zanj celoizsiljevala. Obiskala naj hi

ga tudi marčevskega večerapred tremi leti, ne zaradikrsta, pač pa zaradi denarja.»Sprva sva bila v župnišču,zatem pa sva zunaj sedela na

deskah pri skednju. Dopo-

vedoval sem ji, da bo počasitreba prenehati in da jidenarja ne bom več dajal. A

sem ji ga znova dal. Pri menije bila eno uro.«

Nadaljevanje župnikovegapričanja pa je bilo šokantno.Sodnik je namreč izrekelvprašanje: »Je, ko ste ji dalidenar, odšla?«Deset, nemara celo 15 se-kund je zrak rezala morečatišina, nato pa se je duhov-nik iz Starega trga pri Ložuznova oglasil. »Ne, povedalsem ji ...Na to vprašanje nebom odgovoril, ker bi se s

tem spravil v hudo sramoto

ali še kaj drugega.«Obtoženi Sovič se je v tem

trenutku prijel za glavo inzamižal. Se eno vprašanjeModicu se je glasilo, ali gaje pred tremi leti iz nadško-fije poklical pomožni škofter generalni vikar FrancŠuštar in kaj ga je zanimalo.Duhovnikov odgovor je bilenak prejšnjemu. »Na to

ne bom odgovoril, ker bi se

spravil v hudo sramoto.«In kdaj naj bi se mu

posvetilo, kaj misliSovič z besedamio domnevnemdogajanju v njegovispalnici? »Tudi na

to vprašanje ne bomodgovoril, ker bi

me to spravilov še večjo sra-

moto.« ■

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Slovenske novice 11.06.2018 PonedeljekDržava: Slovenija

Doseg: 314.000

Stran: 5

Površina: 899 cm2 1 / 3



Stran: 5

Površina: 899 cm2

5

Zaslišali bodo partnerico

Na petkovem nadaljevanju procesa bodo zaslišaliSovičevo partnerico, vendar ne v zvezi s prijavo, ki jo

je podala zaradi domnevnega posilstva, saj v tej zadevipoteka ločen postopek. Pobarali jo bodo, ali in kaj jesvojemu partnerju povedala o dogajanjih v župnišču.

Tudi tako bodo razčiščevali motiv Sovičevega nasilnegaobiska pri duhovniku. Če mu namreč ropa ne bi mogli

dokazati, bi ga lahko kvečjemu spoznali za kriveganasilništva in povzročitve lahke telesne poškodbe. Tudi

kazen bi bila veliko nižja, kot je zagrožena zaradi ropa,do 10 let zapora namreč.

fTF nekaj vprašanj seje domnevno oropani

starotrški župnikodzval z besedami, da

bi ga odgovor spravil

v hudo sramoto.

Ati Sovič pozna Modica že od prej, je zanimalo odvetnika Andreja Žabjeka. »Še iz časov, ko je bil župnik v Višnji Gori, mi pa smo živeli vIvančni Gorici. Zmanjkalo nam je denarja, pa nam je dai hrano in ISO evrov. Zelo je bil prijazen.« foto marko feist

Razčiščujejo, kakšen je bilmotiv Sovičevega obiska Tfrstarotrškega župnišča. i .

__ �

. ■'

■ jhBB|l HHb • ,|HHHHfl|H��B|j�BMBiiBBBgfrA�* ——————

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 314.000

Stran: 5




Stran: 5

Površina: 899 cm2

6

»Je, ko ste ji dali denar, odšla?« je zanimalo sodnika Bromšeta.Nastala je moreča tišina, foto: marko feist

vedel.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 314.000

Stran: 5




Stran: 5

Površina: 899 cm2

7

»Praznik« demokracije

Potem ko nas je 31. maja bralka

Polona Jamnik v pismu V premi-

slek opozorila, naj pazimo, kogavolimo, z namigi proti SDS, tudi zbesedami: »Večina podjetij v držav-

ni lasti je privatiziranih; vodijo jihpristaši SDS,« (je mogoče mislilana privatizirana podjetja v lastiF21, med drugim tudi ljubljanske

hotele v lasti H. Rigelnika?), se je5. junija spet oglasila in nam poja-snila zmagovito taktiko J. Janše, ki

s »paranoidnimi« prepričanji (je

napisala) mobilizira svoje volivce.

V svoji repliki g. M. Januški(25. maj) sem napisala (pismo ni

bilo objavljeno), zakaj bom, hčisodelujoče s tigrovci in nosilke

partizanske spomenice, volila to

stranko (SDS, op. p.)? Kot zaprise-žena demokratka (nisem članica

stranke) se javno borim (v tiskuin na spletu) za pravično pravo-sodje, procesiranje odgovornih

za bančno luknjo, za kvalitetnojavno (!) zdravstvo v državnih in

privatnih ustanovah, brez čakalnihvrst in brez korupcije, odgovorno

vodenje državnih investicij (drugitir), spodbujanje podjetništva ...Je to neoliberalizem ali osnova za

napredek in preboj v globalnem

svetu? In podpiram skrb za social-no varnost ljudi (tudi dostojne pla-

če in pokojnine), varno in zdravo

okolje ter večjo kvaliteto življenjaotrok in družin v skupni domoviniSloveniji!

Iva Pavlin Žurman

B. Kalina 56, Solkan

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Delo 11.06.2018 PonedeljekDržava: Slovenija

Doseg: 141.000

Stran: 5




Stran: 5

Površina: 71 cm2

8

Obtoženi priznava udarce, ne pa tudi ropaRop ali maščevanje? Tomaž Sovič trdi, da seje nad župnika spravil, ker je posilil njegovo partnerico - Župnik molči

Ljubljana - Čeprav se je TomažSovič na zatožni klopi ljubljan-skega okrožnega sodišča zna-

šel zaradi ropa župnika iz Stare-

ga trga pri Ložu Boštjana Modica2. aprila zvečer, pa ima zgodbaše precej bolj nenavadno ozadje.

Razlog, da se je obtoženi tistega

večera napotil do Modica, naj bibilo namreč to, kar se je tri letaprej zgodilo med župnikom in

njegovo partnerico.

Jure Predanič

Sovič tako obiska pri župniku nezanika, vendar trdi, da je tja od-šel, ker naj bi tri leta prej Modic

posilil njegovo partnerico, ki se jek njemu odšla dogovarjat o krstuotroka. Kot je povedal na sodišču,

je tistega jutra s taščo na balkonupil kavo in jo je vprašal, zakaj jepartnerica spet živčna in se hočeprepirati. Že nekaj časa oziroma,kot je dodal pozneje, okoli tri leta

naj bi bila čez dan sicer povsemprijazna in običajna, zvečer pa jo je

nekaj popadlo in je bila kot v mori,

povsem nemogoča. Tašča naj bi ga

vprašala, ali mu partnerica ni po-

vedala, da je bila posiljena.

»Med posilstvom je nad njobingljal zlat križ«

Čeprav mu partnerica tistega dnemenda sprva ni hotela povedati ni-česar, pa je nato iz nje le izvlekel,da ga je hotela pred leti presene-

titi in se je z župnikom Modicem- tega je spoznal tudi sam, ko jimje pred leti pomagal, ko je družina

bankrotirala - dogovorila za krstotroka. Dogovorila sta se za terminin k njemu je prišla okoli desetih

zvečer. Zvabil naj bi jo v hišo in po-

vabil v spalnico, tam pa na silo po-

ložil na posteljo in se vrgel nanjo.»Potegnil ji je dol hlače in pričel ...Kako naj se izrazim - in jo posilil,«je na sodišču razlagal Sovič. Par-tnerica mu za dogodek menda ni

povedala, ker se je bala, da bo za-

pustil njo in otroke, pa tudi, da bokaj naredil storilcu.

Sovič je izvedel, kje župnik živi,in se popoldne odpravil tja - da bise pogovoril, je dejal. Ker je štopal,je do župnije prispel okoli devete

ure zvečer. Modic je odprl in de-jal mu je, da potrebuje prevoz doIvančne Gorice, saj se je sprl s pri-

jatelji, ki so ga pustili tam. Župnik

ga je hotel odsloviti in je namera-val stopiti nazaj v hišo, on pa ga jezagrabil za oblačila na prsih in ga

dobesedno nesel čez cel hodnik,dokler se nista zaletela v steno.

»Nato sem ga začel mlatiti,« je na-daljeval obtoženi, ki je nato od

Modica zahteval, naj prizna, kar jestoril. »Ti točno veš, kaj si naredil,«

mu je menda rekel, ko ga je župnikspraševal, kaj naj pove.

Vse skupaj je trajalo dlje časa,

skupaj sta celo pokadila cigareto,med dogajanjem pa naj bi Modic

sam iz žepa potegnil denarnico in

mu ponujal sto evrov. Sovič trdi,da ni vzel niti evra, saj je župnikudejal, da ni prišel zaradi denarja.

Od Modica je zahteval, naj mu po-

kaže svojo spalnico, in videl je, daje točno taka, kot mu jo je opisalapartnerica. Nato mu je omenil zlat

črtast križ, ki ga je po njenem pri-povedovanju nosil Modic in ki jemenda med posilstvom bingljal

nad njo. Ko ga je vprašal po križu,

je župnik menda sklonil glavo inga vprašal po imenu partnerice,torej ali je prišel zaradi nje. Nato

naj bi dejal, da mu je žal za to, kar

je storil, in mu spet ponujal denar.

Sovič ga niti drugič menda ni hotel

vzeti, temveč mu je rekel, naj grev Ljubljano na nadškofijo in pove,

kaj je storil, ter se odpove svojemupoklicu. Sicer, mu je zagrozil, se bo

vrnil v nedeljo in sredi maše vsem

povedal, kar je storil. Zatem naj bimu še ponudil roko, mu jo močnostisnil in odšel.

Na vprašanje svojega zagovorni-ka Andreja Žabjeka je Sovič pripo-vedoval, da mu je zdaj jasno, zakaj

je bila njegova partnerica, s kateroje deset let, zadnja tri leta »kot bijo obsedel hudič«. Je pa na vpra-

šanja sodnika Tomaža Bromšetain tožilca Mitje Kozoleta priznalše druge okoliščine, in sicer da jemed dogajanjem pograbil izvijač,

ki je ležal na tleh, in župniku gro-zil. Pa tudi, da je naslednje jutrooblačila, ki jih je nosil večer prej,

odvrgel v reko. Čeprav je najprej

župnika tepel z golimi rokami, sije nato nadel rokavice in v žep po-

spravil ogorek cigarete, ki jo je ka-

dil. Zakaj je to počel, Sovič ni znalpojasniti. Je pa zanikal več drugihočitkov, in sicer da je župnika da-vil in da je od njega zahteval, naj

izbriše posnetke nadzornih ka-mer, pa tudi, da naj bi župnikurekel, da mu je vseeno za svoje ži-

vljenje in da bo pač »dobil pet do

15 let«. »To ni res in ni mi vseeno,

saj imam otroke,« je dejal.

Župnika skrbi, da bi se spravilv hudo sramoto

Modic je dogajanje opisal nekolikodrugače. Dejal je, da je zvečer ne-

znanec, ki je pozvonil na vratih,hotel denar, vendar njegovi zgodbio tem, kako naj bi se po prepiru sprijatelji znašel tam, ni verjel. Nato

ga je moški napadel in ga med na-

padom tudi davil, da je že mislil, daje konec z njim. »Nato sije nataknilrokavice in vzel izvijač, rekel je, da

se bova pogovorila. Zahteval je,naj zbrišem posnetke,« je še dejaloškodovanec in potrdil, da je napa-

dalec vseskozi res omenjal nekaj,

kar naj bi storil, zaradi česar morazdaj za kazen plačati, in od njega

zahteval denar. Najprej mu je izro-čil 100 evrov, nato še 60, ki so mujih farani dali za mašo in jih je imel

v pisarni.Ko je napadalec odšel, se je umil

in se odpravil spat, na policijo paje odšel šele naslednjega jutra. Te-

daj se mu je po njegovih besedahzačelo dozdevati, da bi neznaneclahko bil povezan z žensko, ki ga

je že prej večkrat prosila za denaroziroma ga celo izsiljevala. Začelose je že pred desetimi leti, pri njem

pa se je oglasila vsaki dve ali tri

leta, nazadnje marca 2015. Takratse je zvečer pripeljala z avtom in

ga prosila za denar, sedela pa sta

zunaj pri skednju. Tako naj bi se

pregovarjala, ker ji denarja najprejni hotel dati - dejal naj bi ji, da bos tem enkrat treba prenehati - a jena koncu le popustil. »Potem koste ji dali denar, je odšla?« je zani-

malo sodnika. »Ne,« je odvrnil Mo-

dic, nato pa na naslednje vpraša-nje, kaj se je torej zgodilo, ni hotel

odgovoriti. »Ne bom odgovarjal na

to vprašanje, ker bi se s tem spravilv hudo sramoto ali kaj drugega,« jele še dejal po desetih ali dvajsetih

sekundah molka. Ob nadaljnjihvprašanjih je med drugim še pove-

dal, da o krstu otrok takrat sploh ni

bilo govora.Prihodnjič bodo na sodišče po-

vabili partnerico obtoženega, ki jeposilstvo sicer prijavila šele dan

za tem, ko so zaradi ropa pridržaliSoviča. Čeprav je tožilec hotel za-slišati celo ljubljanskega pomožne-

ga škofa Franca Šuštarja, ki naj bizaradi dogodka pred tremi leti go-

voril z Modicem - domnevno po-

siljena naj bi se namreč obrnila na

cerkvene oblasti, a naj bi jo mendagrdo zavrnili, da laže - pa je sodnik

ta dokazni predlog, kot še nekateredruge, zavrnil.

Obtoženi je še naprej v priporu.Predlogu za nadomestitev s hišnimO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!


Doseg: 141.000

Stran: 7




Stran: 7

Površina: 686 cm2

9

priporom je tožilec nasprotoval in

med drugim poudaril, da je bil So-

vič v preteklosti že obsojen zaradi

nasilja v družini, in to prav nadsvojo partnerico, in nasilništva, vtem primeru je bila oškodovankanjegova mati. Sovič je med zasliša-

njem tudi sam priznal, daje zaradi

nesoglasij zadnja tri leta spal večna železniški postaji in v parku kot

doma.

Tomaž Sovič, kije bil zaradi nasilnih dejanj že obsojen, bo na nadaljevanje sojenja počakal v priporu. Foto Marko Feist

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 141.000

Stran: 7




Stran: 7

Površina: 686 cm2

10

PREBLISKI

Ni res, da je Janša nesposoben, dabi sestavil vlado. Je zelo sposoben.Problem smo mi, ker nismo taki,

takih misli in želja kot ljudje njegovestranke, ker v sebi ne negujemostrahu, nimamo zamer do sebe, ne

obsojamo drugih in se ne sramujemotega, kar smo v življenju počeli.Silvester Koprivnikar, Velenje

Zadrega na tirih.

Janša: Lokomotiva brez vagonovše vlak ni.Kamničan: Vagoni brez lokomotive

so videti kot vlak, ki stoji.Ne hitita, saj drugega tira tudi še ni.Vsi pa optimizem imamo,

ki ga Butalcem ne prodamo.Boris Ortar, Ljubljana

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Dnevnik 11.06.2018 PonedeljekDržava: Slovenija

Doseg: 98.000

Stran: 13


Dnevnik 11.06.2018 PonedeljekDržava: Slovenija


Stran: 13

Površina: 40 cm2

11

Primorskenorice

Prejšnjo nedeljoJanša, v sobotorokometaši ...

Naključje? Lepo vas

prosim! Najprej se okrog

drugega tira smukajoMadžari, ki si seveda želi-

jo priti do morja. Potem

minulo nedeljo na volit-

vah zmaga Janez Janša, o

čigar povezavah z

madžarskim premierom

Viktorjem Orbanom govo-ri že cel svet. Če ne ver-

jamete, poiščite nedavno

naslovnico New York Ti-

mesa. No, po vsem tem pa

še sobotni debakl roko-metašev v Kopru ...

Ni kaj. Madžari priha-

jajo. Se jih velja bati?

Odločite se sami.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Primorske novice 11.06.2018 PonedeljekDržava: Slovenija

Doseg: 53.000

Stran: 24


Primorske novice 11.06.2018 PonedeljekDržava: Slovenija


Stran: 24

Površina: 42 cm2

12

sL -_- Janez je

■hfe�gga je z relativno

�HHBbdno��HkiaŠarca

��Hnjgpdo

��|HMsbloka��RH|pko suvereno�jMtfa>BMB|a��£|Ovalkaje po Mavrovem

HMhHHHBHp!QPii Levica, ki se je prebila v ��fcNw*��HPP��HRmLpobralaprecej jedrnih levih glasov ,-��HHHH|||Hfi�ttHfel$0na naslednjih

morda

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Reporter 11.06.2018 PonedeljekDržava: Slovenija

Doseg: 24.000

Stran: 28

Površina: 2.793 cm2 1 / 6



Stran: 28

Površina: 2.793 cm2

13

Enostavno vprašanje, a mogoče tudi

malo zapleteno. Kdo je zmagal na vo-litvah?

Najprej so zmagali merilci javnega mne-

nja, ki tokrat niso zgrešili. Potem vseeno

mislim, da je zmagal Janez Janša z SDS,ker je dokazal, da še lahko doseže rela-

tivno večino. Po zadnjih treh volitvah je

namreč že kazalo, da je večni osmolje-

nec. In glede na to, kako se je ta mandat

začel, in tudi glede na rezultat lanskih

predsedniških volitev, je njegov dosežek

dober. Zmagovalka je po svoje še Levica,

ki se je prebila v ospredje, pobrala precej

jedrnih levih glasov in ima veliko možno-

sti, da bo na naslednjih volitvah najmoč-

nejša stranka na levici, morda celo kan-

didatka za relativno večino.

Kje so vzroki za velik uspeh Levice?

Vzrok je najprej v razdrobljenosti preo-

stale levice. Glavna strategija levega blo-

ka v zadnjem desetletju je namreč bila,

da zabrisuje kontinuiteto svoje oblasti.

Zaradi česar niso težili k temu, da bi iz-

oblikovali močno voditeljsko osebnost,

in sicer zato, ker bi slednja onemogočala

prikrivanje tega, da so od Pahorjeve vla-

de dalje tako rekoč neprekinjeno na obla-

sti. Zato je nastala velika praznina, ki je

Marjan Šarec, še manj pa Dejan Židan ni-

sta mogla zapolniti. To je eden od razlo-

gov uspeha Levice. Drugi razlog je, da je

lahko Levica bolj nagovorila mlade voliv-

ke in volivce. Končno pa je v zadnjih te-

dnih kampanje pridobila še podporo le-

vega establišmenta. Kot vemo, je celo

Milan Kučan izjavil, da mu je po progra-

mu najbližja Levica.

Je podpora levega establišmenta lah-

ko dvorezen meč?

Seveda. Levica lahko ima zaradi tega, ker

se je nanjo začel lepiti levi establišment,

v prihodnosti velike težave. Kot smo vi-

deli, je tokrat zmagala v najprestižnej-

ših okrajih, recimo v Ljubljani Centru.

Tam zanjo zagotovo niso volili ideali-

sti. Medtem ko so jedro stranke še vedno

predvsem mladi ljudje, ki verjamejo v ne-

ke ideale, četudi so to ideali Madurove

Venezuele, pa je veliko ljudi, ki so tokrat

volili za Levico, svoje ideale že pred de-

setletji popolnoma zavrglo in jim gre le

za ohranjanje statusa quo in s tem nako-

pičenih družbenih in političnih monopo-

lov. Tu se zna zgoditi, da bo prišlo do na-

petosti med mladimi ljudmi, ki se po za-

hodnoevropskih zgledih navdušujejo nad

programom demokratičnega socializ-

ma, in med staro slovensko levico, ki je

po drugi svetovni vojni tako rekoč aboni-

rana na oblast in je dejansko ena najkon-

servativnejših sil v naši družbi. Že prej

sem pričakoval, da bo prišlo do trenja, a

se to doslej ni zgodilo. Če misel nekoliko

zaostrim, ni skoraj nič manj naravno kot

morebitna naveza mladih podpornikov

Levice in Kučanovega kroga.

Vrniva se k SDS. Kje so razlogi zanjen uspeh? Migrantska kriza? Dobra

kampanja?

Res je, da še pred nekaj meseci ni nič ka-

zalo na strankino relativno zmago. Na

predsedniških volitvah sta obe kandidat-

ki desne sredine dobili precej manj gla-

sov kot zdaj SDS sama. Tudi nekaj me-

secev pozneje še ni bilo veliko bolje.

Kampanja je gotovo pomemben razlog za

uspeh. Drugi razlog je, da je tokrat v njej

lahko ves čas sodeloval predsednik SDS,

že to je prineslo nekaj glasov. Verjetno je

tema množičnih migracij pomagala, če-

prav dvomim, da je imela pri tem plusu

odločilno vlogo. Skoraj več je k relativni

zmagi prispevalo, da so bili ljudje naveli-

čani oblasti levosredinskih strank; to na-

veličanost je bilo vedno teže zakamuflira-

ti z novimi obrazi.

Torej se Šarec ni dobro odrezal?

Marjan Šarec se je izkazal za precej ble-

do figuro, medtem ko Dejan Židan tako in

tako ni mogel nastopiti kot nekdo, ki po-

nuja nove vsebine. Bil sem zelo kritičen

do Janševe poteze, ko je v drugem krogu

predsedniških volitev med vrsticami pod-

prl Šarca. A zdaj se je izkazalo, da je dej-

stvo, da je Šarca uspeh na prededniških

volitvah nekako izstrelil na vrh, pravza-

prav prispevalo k njegovemu slabšemu

izkoristku.

Na nacionalni sceni je namreč vendar-

le že nekako pol leta. Ko je začenjal svo-

jo kariero strankarskega voditelja na dr-

žavni ravni, je imel podporo skoraj četrti-

ne volilnega telesa, do volitev pa se je ta

prepolovila. Kot veste, je na predsedni-

ških volitvah Šarec razen na Gorenjskem

in v utrdbah SD dosegel odlične izide

predvsem v okrajih, kjer imajo pomemb-

no vlogo bolj katoliško usmerjeni voliv-

ci. Pobral je izjemno veliko glasov desni

sredini. In skoraj vse te glasove sta SDS

in deloma NSI do parlamentarnih voli-

tev dobili nazaj. Izkazalo se je namreč, da

Šarec ni nekdo, ki bi bil nad bloki, hkra-

ti se je v zadostni meri pokazala njego-

va brezbarvnost, kar pri Miru Cerarju in

Zoranu Jankoviču ni bilo mogoče, ker sta

njuni stranki nastali tik pred volitvami.

Šarca je nasprotno javnost lahko malo

bolj spoznala.

Šarčevih 13 odstotkov je, če ga pri-

merjamo z novimi obrazi s prejšnjih

volitev, ki so iz nič prišli do skoraj 30

odstotkov ali več, neuspeh. A po drugi

strani, ali ni 13 odstotkov na njegovih

prvih državnozborskih volitev kljub

vsemu dosežek?

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 24.000

Stran: 28




Stran: 28


14

Šarec je seveda vsaj po številkah med

zmagovalci. Vendar mu ta dosežek ni po-delil tiste avtoritete, ki bi jo potreboval,da bi se profiliral kot voditelj levega blo-

ka, ki bi lahko suvereno sestavil vlado.

Enako velja za Dejana Židana. Edini, ki je

presegel pričakovanja na levici, je Luka

Mesec. On pa kot mandatarski kandidat

ne pride v poštev.

Omenili ste že razdrobljenost na levi

strani. Je bilo to po svoje uspešno, saj

so stranke levega bloka, ki so se pro-

filirale kot protijanšev ali celo proti-esdeesovski blok, dobile 52 sedežev,Janša pa »le« 25?

S tega vidika je to uspeh. Glede na naš

volilni sistem je namreč bolj smiselno, da

kandidira več strank. A hkrati so z raz-pršenostjo omogočili Janši veliko posa-

mično prednost oziroma visoko relativ-

no večino. Razmerje med prvo- in dru-gouvrščeno stranko je drugo najvišje vzgodovini. Samo Drnovšek je z LDS leta

2000 dosegel boljše razmerje, ko je protiSDS zmagal v razmerju z več kot dva pro-ti ena. Relativna večina daje relativnemu

zmagovalcu določeno psihološko pred-nost. Nekateri ljudje, ki zanj niso glaso-

vali, potem vseeno rečejo, saj je zmagal,

in mu zato postanejo vsaj deloma boljnaklonjeni. Poleg tega je razdrobljenost

privedla do tega, da je leva vlada možna

iz najmanj petih, verjetnih šestih strank,kjer je skoraj nujna Levica s svojo relativ-

no močjo, ki bo težak koalicijski partner.Tu je še Desus, ki se ga tokrat vsi otepa-jo zaradi neverjetnih akrobacij, ki si jih je

minister Karl Erjavec privoščil v tem man-datu. Že prej se je kazal kot naporen koa-

licijski partner. S tega vidika razdroblje-

nost zelo otežuje sestavo vlade.

Je bila ta razdrobljenost načrtna?

Nisem popolnoma prepričan, da je bil tovnaprejšnji namen. Osebno mislim, da sovsaj večji del kampanje na levici startali

na koncentracijo, podobno kot leta 2008,2011 in 2014. Vendar so predolgo pusti-li odprto, kdo je zdaj glavni Janšev izziva-

lec. Osebno menim, da je bila prvotno vprvem planu Lista Marjana Šarca. Šarec

naj bi zlasti zaradi velikega političnega

kapitala, ki ga je nabral na predsedniškihvolitvah, potegnil levico in del sredine

za seboj, podobno kot Jankovič in Cerar.

Pa se je izkazalo, da bo to težka naloga.

Tako je dvoboj med Šarcem in Židanom

ostal odprt do konca. V zadnjih dveh te-

dnih se je dalo morda opaziti, da so se nalevici sprijaznili z Janševo relativno veči-

no in so potem poskušali čim več strank

spraviti v parlament, kar se je posrečilo s

Stranko Alenke Bratušek in SNS.

Pri tej stranki se zdi, da je bila mi-

grantska kriza tista, ki je Zmagu Je-

linčiču omogočila, da se je skoraj

brez truda vrnil v DZ?

Mislim, da sta dva dejavnika koristi-

la Jelinčičevemu uspehu. Eden je res mi-grantska kriza. Večina njegovih gla-

sov gre na njen račun. Drugi pa je, da je

Jelinčič, ki je bil v kampanji pred leto-

šnjimi volitvami zelo prisoten s plaka-ti po vsej Sloveniji, zlasti za nekoliko sta-

rejše volivce še vedno pojem. Ko se je po-javljal na televiziji, ko je nastopal z izre-dno udarnimi populističnimi izjavami, seje v delu volivk in volivcev prebudil starrefleks, češ to pa je politik, ki se res bori

za Slovenijo. Kar moramo dati seveda ze-lo med navednice. Večkrat sem opazil, da

so ljudje kar otrpnili, ko so ga spet videli

na televiziji. Nekako so se spomnili zlatih

časov, ko je bil on v parlamentu.

SNS oziroma Zmaga Jelinčiča imajo

nekateri za naravnega Janševega za-veznika. Kam bi morali po vašem ume-

stiti SNS?

Politična biografija Zmaga Jelinčiča je,

če gledamo dolgoročno, relativno ja-

sna. Njega k desnosredinskemu ali pa ti-stemu bloku, ki si je prizadeval, da nač-

ne monopol tistih strank, ki so izšle iz

nekdanje komunistične stranke in nek-

danjih družbenopolitičnih organizacij,

ne moremo šteti. Sicer je skoraj na vsa-kih volitvah nastopal z zelo drugačnim

programom. Leta 1992 je odigral ključ-

no vlogo, ko je pripeljal številne nacio-

nalno konservativne glasove na levico.

Leta 1992 je bil nacionalni, domoljubni

naboj v Sloveniji takoj po osamosvojitvi

in osamosvojitveni vojni še zelo močan.

In tu je SNS gotovo pobrala nekdanjim

Demosovim strankam, predvsem SKD inSLS, zelo veliko glasov in s tem odločilno

vplivala na razmerja v poznejših desetle-

tjih. Jelinčič je kar trikrat omogočil izvoli-

tev Janeza Drnovška za predsednika slo-

venske vlade. Najprej leta 1993, pa po ze-lo pomembnih volitvah leta 1996, to sobile tako imenovane »Puckove volitve«,ko Drnovšek sploh ne bi prišel niti blizu

46 glasovom, če ne bi imel trdne podporeSNS. Podobno je glasoval za Drnovškovovlado leta 2000.

Kaj pa pozneje?

Res je, da je bil med letoma 2004 in 2008

nekako bližje desnici. Vendar je bila nje-

gova politika ves čas izmuzljiva in spre-

menljiva, vedno na sledi tistega, kar so

ljudje radi slišali. To je po mojem mnenju

prototip populizma.

Koliko možnosti dajete Janši, da mubo uspelo sestaviti vlado?

Njemu osebno bi dal 51 odstotkov, še ne-koliko višji odstotek bi dal možnosti, da

bo vlado vodila SDS.

Brez Janše?

Janša je nekako v podobnem položa-

Rešitev bi bila, da spet pride do zamenjave mest: da se

SDS, ki nima katoliškega nahrbtnika, pomakne proti

sredini, NSI, ki ima ta nahrbtnik, pa na desno.

y ■

■

:

Ur ...

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 24.000

Stran: 28




Stran: 28


15

ju, kot je bil Jankovič leta 2011. Seveda

Jankovičeva relativna zmaga ni bila pre-

pričljiva, ampak je bila močna, ker je bi-

la tako presenetljiva, saj nanjo ni skoraj

nihče računal. In to mu je dalo izredno

dobro izhodišče. Težava takrat in zdaj je

v tem, da imamo relativnega zmagovalca,

ki je za velik del politike in tudi za velik

del volivcev nesprejemljiv ali težko spre-

jemljiv. Pustiva ob strani, kakšno je moje

osebno mnenje o tem, da je Janša za to-

liko Slovenk in Slovencev nesprejemljiv.

To je drugo vprašanje. Ampak gre za dej-

stvo. Marsikdo se danes težko sprijazni s

tem, da bi bil Janša premier. V podobnem

položaju je Jankovič šel z glavo skozi zid

in mu ni uspelo sestaviti vlade.

Bi lahko bilo drugače in bi mu uspelo?

Dve stvari bi takrat Jankoviču pomaga-

li. Ena je, da bi bilo sestavljanje vlade vsmeri velike koalicije. Bilo je veliko lju-

di, ki so bili navdušeni nad uspehom

Pozitivne Slovenije, bilo pa je tudi veliko

takih, ki so bili nad njim zgroženi. Danes

je položaj pravzaprav podoben. Zato bi

morala biti vsaka koalicija, v kateri bi bi-la SDS, na neki način velika koalicija.

Ima pa SDS pri sestavi vlade še en adut,

in to je ravno vprašanje imena manda-

tarja. Menim, da je za samo stranko in

Slovenijo pomembneje, da SDS vodi vla-do, kot to, da jo vodi ravno Janša.

Zakaj tako menite?

Zato, ker je trenutno SDS žal v neka-

kšnem getu. Velik del politike se obna-

ša, kot da je stranka »okužena« in »gar-

java«. In to je mogoče preseči samo tako,

da sodeluje v vladi. Osebno mislim, da bi

bila žrtev, da Janša ni premier, enakovre-

dna tistemu, kar bi nekatere leve stran-

ke žrtvovale, če bi požrle besedo, da ne

bodo šle v koalicijo z SDS. Tako bi vsak-

do nekaj žrtvoval. Jasno je, da je velika

večina volivcev glasovala za SDS tudi za-

radi Janše, zato bi bili nad takim razple-

tom razočarani. Vendar obstajajo možno-

sti, kako se lahko ta problem delno re-

ši. Janša bi lahko denimo prevzel položaj

predsednika DZ.

Pa je sploh realna možnost, da bi se

Janža sam umaknil? Leta 2013 ni

bil navdušen nad umikom s položaja

predsednika vlade, čeprav bi takrat s

tem rešil koalicijo?

Imate seveda prav. Leta 2013 bi njegov

odstop najbrž rešil koalicijo, glede na to,

da ne Gregor Virant ne Radovan Žerjav in

ne Erjavec takrat še niso imeli plana B in

bi na to pristali. Si pa drznem reči, da je

bil njegov položaj takrat manj trden. Da

je v veliki meri šlo - če se smem tako iz-

raziti - celo za njegovo eksistenco, ker je

nad njim še visel proces v zadevi Patria.

Danes, mislim, je njegov položaj boljši,

kot je bil takrat. Kljub temu pa se mi zdi,

da so relativno velike možnosti, da bo na

koncu Janša osebno sestavil vlado.

Kateri so razlogi, da mu dajete velike

možnosti?

Opiram se na dejstvo, da mu je uspelo vletih 2011 in 2012, kljub temu da je bil po-

raženec volitev, vseeno prepričati stran-

ke, ki so bile zelo kritične do njega, zla-sti Desus in SLS, da so ga sprejele kot

mandatarja petčlanske vladne koalicije.

Političnih, pogajalskih sposobnosti mu

torej ne kaže odrekati. Poleg tega Janša

kot politik presega vse svoje soigralce na

levi. Razen nekaterih, ki jih na sceni ver-

jetno ne vidimo. Od teh, ki bodo njegovi

potencialni partnerji, pa je gotovo najbolj

prekaljen. Določeno moč mu daje tudi re-

lativna večina, ki jo je dosegel, pa tudi to,

da je nekako zlomil urok tistega, ki vedno

izgubi. Zato mu dajem tistih 51 odstotkov

možnosti, da sestavi vlado, če ne v pr-

vem, pa v kakšnem naslednjem poskusu.

Tudi če Janša sestavi vlado, bo to vla-

danje s privolitvijo levice. Imeli bomo

položaj, da bo vlada mešana, hkra-

ti pa bo lahko v DZ delovala neka dru-

ga koalicija, ki bo imela svojo moč pri

potrjevanju zakonov. Spomnim se, da

je Peterle v drugi Drnovškovi vladi go-

voril, da je ena koalicija v vladi, druga

pa v parlamentu.

Načeli ste zelo pomembno temo. Dobro,da ste omenili položaj, predvsem v letih

med 1996 in 2000, ki je bil natanko tak,

kot ste ga opisali. Dejansko sta bili takrat

na oblasti vladi, v kateri sta bili ali SKD

ali SLS, v parlamentu pa je velikokrat de-

loval glasovalni stroj, katerega del sta bi-

li takratna ZLSD in Jelinčičevi nacionali-

sti, pa mogoče še kdo. Te nevarnosti res

ni mogoče odmisliti. Vendar je bistvena

razlika v tem, da bi bila SDS zdaj v koali-

ciji dominantna sila in bi bil Janša premi-

er. Težava Drnovškovih mešanih koalicij

je namreč bila, da se je LDS obnašala, kot

da nima samo skromne relativne večine,

kot jo je imela zlasti po volitvah 1992, am-

pak kot da ima absolutno večino. In tudi

Peterle in Marjan Podobnik Drnovšku kotpolitika nista bila kos. Poleg tega bi opo-

zoril še na eno stvar, ki zna biti pomemb-na, če bo NSI na koncu pristala v vladi, vkateri bo prevladovala levica. Gre za to,

da sta tako SKD kot SLS postavili ministr-

sko ekipo, ki v veliki meri ni imela stika zbazo teh strank oziroma ni izhajala iz ba-

Menim, da je za samostranko in za Slovenijo

pomembneje, da SDS vodi

vlado, kot to, da jo vodi

ravno Janša.

biografija

Aleš Maver se je rodil leta 1978 v šta-

jerski metropoli Maribor. Po osnovni

šoli v Framu in gimnaziji v Mariboru je

študiral na Filozofski in Teološki fakul-

teti v Ljubljani. Na Filozofski fakulteti je

tudi doktoriral iz zgodovine. Trenutno

je zaposlen kot docent za zgodovi-

no srednjega veka in lektor za latin-

ščino na Filozofski fakulteti Univerze v

Mariboru. Na vesti ima štiri znanstve-

ne monografije (od tega dve v soavtor-

stvu) in poljudno knjižico latinskih iz-

rekov z naslovom Kapljica izdolbe ka-

men. Volitve in volilni sistem so nje-

gova strast, odkar je od blizu doživljal

slovenske volitve aprila in maja 1990.

V prostem času se rad in veliko vozi z

vlakom.

fjP '

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 24.000

Stran: 28




Stran: 28


16

ze teh strank, ampak je šlo za ljudi, ki sobili bolj po meri koalicijskih partnerjev

kot samih desnih strank.

O katerih ministrih govorite?

Najbolj znan tak primer je obrambni mi-

nister Tit Turnšek, ki je prihajal iz kvo-

te SLS, težko pa bi kdo rekel, da je imelzelo veliko povezave s strankino bazo.

Mislim, da te nevarnosti pri SDS ni. Imate

pa prav, da bo Janša, če bo, na neki na-čin vladal z blagoslovom levice. To je dej-

stvo, vendar v tem trenutku sočasno edi-

na možnost. Številčna razmerja so pač ta-ka. Desna sredina je sama daleč od par-

lamentarne večine. Še vedno pa se mi zdivelika koalicija, v kateri imajo ideje de-

sne sredine pomembno vlogo, bistve-no boljša možnost kot nadaljevanje po-

polne prevlade levega bloka, ki je dose-

gla svoj vrhunec pod na videz tehnokrat-

skim in zelo brezbarvnim Cerarjem. Kajti

še ena stvar, ki dela uspeh SDS relativno

velik, je dejstvo, da nikoli doslej v zgo-

dovini po osamosvojitvi ni bila desnosre-

dinska alternativa tako zelo odrinjena narob in nenavzoča v praktično kateremkoli

družbenem podsistemu, kot je bila ravno

v mandatu Cerarjeve vlade.

Kako ocenjujete izkoristek NSI?Stranka je tik pred volitvami izvedla

menjavo na vrhu. Namesto Ljudmile

Novak je vajeti stranke kot nekakšni

slovenski Sebastian Kurz prevzel Ma-

tej Tonin. Je NSI dosegla na volitvah

uspeh ali neuspeh? Bi Ljudmila Novak

dosegla več?

Prepričan sem, da bi dosegla manj. Totežko empirično potrdim, ker na voli-tvah Novakova ni bila voditeljica stran-

ke. Če primerjamo njen dosežek na pred-sedniških volitvah in dosežek NSI na par-lamentarnih, mislim, da se vidi določe-

na razlika. Novakova je v slabi konkuren-

ci, v tekmi, v kateri SDS ni igrala na vsomoč, dosegla v odstotkih enak izid, v šte-

vilu glasov pa je dobila manj. Tonin je

vseeno tekmoval v tekmi, kjer je SDS tu-di igrala na vso moč, kjer je bila konku-

renca močnejša in volilna udeležba viš-

ja. Mislim torej, da gre za boljši dosežek.

Na koncu koncev so krščanski demokrati

pridobili dva mandata in so edina stran-

ka, ki je na tretjih zaporednih volitvah

napredovala.

So s tem zadovoljni?

Seveda je treba reči, da je pri NSI vedno

opaziti neko neravnotežje med njihovimi

pričakovanji, ocenami, česa so zmožni,

njihovimi mnenji, kje bi pravzaprav mo-rali biti, in med tem, kjer so. Iz tega izvira

njihov občutek razočaranja. Lahko deba-tiramo o tem, ali je imela krščanska de-mokracija potencial, da bi bila danes vo-dilna sila na desnici. Verjetno je ta poten-

cial obstajal, saj se je pokazal na volitvahleta 1990 in 1992. Leta 1992 je bila SKD znaskokom najmočnejša stranka na de-

sni sredini.

Kje je šlo potem narobe?

Žal se je zgodila napačna ocena po voli-

tvah 1992, da SKD vstopi v večinsko le-

vo vlado. Ni šlo toliko za problem koalici-je z LDS, ampak da je bila v tisti vladi tu-di Združena lista. In potem se je zgodi-

lo še, kar sem že omenil, da so imeli zelo

pomembne resorje, na primer notranje,

zunanje, pozneje za ekonomske odnose

in razvoj, a so veliko položajev zasedali zministri, ki niso zastopali jedrnih stranki-

nih vrednot. Potem je prišlo še do Depalevasi in zelo čudnega odziva SKD na to.Šele takrat je prišlo do vzpona Janše intakratne Socialdemokratske stranke. Jazsem skoraj prepričan, da je, če bi krščan-

ski demokrati 1993 ne šli v koalicijo z LDS

in Združeno listo ali če bi pravočasno iz-

stopili iz vlade, to je takoj po Depali va-

si ali takrat, ko je odstopil Peterle, veli-

ko vprašanje, ali bi se v tem primeru mid-

va danes pogovarjala o Janši in njego-

vi relativni večini. A dejstvo je, da so vo-

livci Janši oprostili, da je leta 1992 zrušil

Peterleta, SKD pa niso oprostili, da so ta-ko dolgo vztrajali v vladi z LDS. In tu je

prišlo do zamenjave pri vodilnem položa-

ju na desni sredini in ta spor se vleče že

25 let. Presežen ni bil niti z ustanovitvijo

NSI leta 2000.

So še kakšni razlogi za napetosti med

SDS in NSI?

Še vsaj ena stvar je, ki negativno vpliva

na odnose med strankama. Ko je AndrejBajuk ustanovil NSI, je bila stranka de-

sno od SDS, zlasti med 2004 in 2008 pa je

prišlo do zamenjave mest. NSI, ki bi na-

ravno morala biti desno od SDS, sili protisredini, kjer pa ne more veliko pridobiti,ker ji bo vedno škodil njen katoliški ped-igre. Ne glede na to, kdo vse NSI treplja

po rami, ne glede na to, kdo vse jo hvali,kako je zmerna, sredinska in kako dober

program ima, lahko pridobi relativno ma-lo glasov. Rešitev bi bila, da spet pride do

zamenjave mest: da se SDS, ki nima kato-

liškega nahrbtnika, pomakne proti sredi-

ni, NSI, ki ima ta nahrbtnik, pa na desno.

A to je v tem trenutku misija nemogoče.

Občutek je, da je NSI zelo priljublje-

na, a na volitvah te priljubljenosti ne

prelije v glasove.

V NSI nekako težko ločijo med lestvicami

priljubljenosti, ki jih objavljajo časopisi,

in med volitvami. Na volitvah ne gre za

to, da si všeč 80 odstotkom ljudi, ampakda te čim večji odstotek volivcev izbere.

Pri tem ni pomembno, če te 70 odstotkov

ljudi ne mara, pomembno je, da te 25 od-

stotkov ljudi voli. Pri NSI je tako, da mor-da 80 odstotkov ljudi reče, kako so sim-

patični, samo majhen odstotek pa jih iz-

bere, ko je treba na volitvah izbrati samo

eno stranko. Tu je ta težava.

Kakšna je prihodnost SLS, ki se je ni

uspelo vrniti v DZ?

V tem trenutku je videti prihodnost te-

Trenutno je SDS žal v nekakšnem getu. Velik del politike

se obnaša, kot da je stranka »okužena« in »garjava«.

1

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 24.000

Stran: 28




Stran: 28


17

mna, kar je toliko bolj žalostno, ker se z

njenim neuspehom počasi v zgodovino

poslavlja tudi znamka SLS, ki v sloven-

ski politični zgodovini pomeni nekaj bi-

stveno drugega kot letošnjih 2,6 odstotka.

Jelinčič je sicer pokazal, da je možno tudi

po dveh zaporednih neuspehih priti spet

v parlament, tako da ne moremo popol-

noma izključiti vrnitve SLS. Še vedno je

zelo močna na lokalni ravni. Na zadnjih

občinskih volitvah je dosegla skoraj deset

odstotkov na volitvah svetnikov in ima

največje število županov. Vprašanje pa

je, kako bi se dalo sedaj to krivuljo obrni-

ti navzgor na državni ravni. Tokrat je na-redila napako, ker ni sprejela ponudbe

za sodelovanje Združene desnice, in sicer

zaradi petelinjih bojev med določenimi

akterji. V tem primeru Združena desnica

ne bi imela težav z listami, združena lista

z SLS pa bi zagotovo prišla v državni zbor

in koristila pri sestavljanju desnosredin-

ske koalicije. Nagovorili bi verjetno še ne-

katere volivce, ki jih zdaj ni bilo na voli-

tve in niso dali svojega glasu SDS ali NSI.

Če seštejemo sedeže SDS in NSI, je to

32, več kot na prejšnjih volitvah, a še

vedno malo.

Dejstvo je, da je slovensko volilno telo

strukturno bolj naklonjeno temu, čemur

v Sloveniji pravimo levica.

Kje so razlogi za to?

Predvsem so zgodovinski. Ker pri nas raz-

delitev med desnico in levico ni uteme-

ljena vrednostno, na odnosu do gospo-

darstva ali pa na (ne)lastništvu kapitala,

ampak na zgodovini. In tu pač je dejstvo,

da je levica popolnoma obvladovala jav-

ni prostor 50 let po drugi svetovni vojni.

Bistvena razlika v primerjavi z drugimi

srednje- in vzhodnoevropskimi državami,

tudi s Hrvaško, je v tem, da so Slovenci

dojemali socialistični projekt kot avtoh-

ton, tudi revolucija je bila v Sloveniji av-

tohtona, kar je redek primer. Vse to je

onemogočalo in onemogoča kritično lo-

čitev od dominacije komunistov. Še nekaj

je zelo pomembno. Desnica v Sloveniji ne

opravlja vloge, ki je v večini okolij za de-

snico bistvena.

Kakšno vlogo?

Pri nas desnica ni varuhinja spomina na

zgodovinsko dogajanje, ki najbolj dolo-

ča identiteto slovenskega občestva, am-

pak je to slovenska varianta levice. Ker ji

je pač uspelo uveljaviti upor med drugo

svetovno vojno oziroma partizanstvo kot

temeljni kamen sedanje slovenske zgo-

dovinske identitete. Vse, kar je bilo pred

tem, je bilo v veliki meri deležno izbrisa

ali vsaj odrivanja na rob. In tu ima tako

imenovana desnica v Sloveniji hud struk-

turni problem. Tudi zaradi tega nisem či-

sto prepričan, da bi se, če bi res prišlo do

zaostritve migrantske krize v velikem ob-

segu, del levice ne obrnil v smer proti-migrantske politike. Tako se je zgodilo

na Slovaškem, ki je v marsičem podobna

Sloveniji in kjer je glavni zagovornik pro-

timigrantske politike nekdanji levosre-

dinski premier Robert Fico s svojo stran-

ko Smer. Enako je v Romuniji, kjer je so-cialdemokratska stranka, nastala iz nek-

danje Ceausescujeve stranke, glavna bor-

ka proti homoseksualnim porokam.

Kako bi lahko desna sredina prišla

vsaj do 45 sedežev v DZ kot leta 1996

in 2004? Je pot vrnitve SDS bolj proti

sredini? Mogoča nova stranka v slogu

Državljanske liste?

Ena možnost je pomik SDS proti sredini.

Vidi se, da se letos demokratom - druga-

če od leta 2004 - tja ni uspelo pomemb-

neje pomakniti. Glede na prejšnje volitve

so pridobili 40 tisoč glasov, ampak to je

še vedno skoraj 90 tisoč glasov manj od

njihovega najboljšega dosežka. Njihovo

volilno telo ni primerljivo s tistim iz leta

2004. Če pogledate, koga je SDS nagovar-

jala na začetku svojega vzpona leta 1996,koga pa danes, vidite bistveno razliko.

Kakšno?

SDS je bila stranka na desnici, ki je bila

uspešna v urbanih okoljih in je tudi med

mlajšimi volivci veljala za nekakšno pro-

tisistemsko alternativo. Te volivce je do

danes izgubila, kar je posledica dolgole-

tne uspešne demonizacije Janše. Po drugi

strani bi danes ocenil kot strateško napa-

ko, da se je Janša na neki točki dal prepri-

čati, da je bistvenega pomena za uspeh

v Sloveniji katoliški del volilnega telesa,

ker to ni res. Če bi aktivni katoličani gla-

sovali kot blok, bi bila njihova podpo-

ra glavna nagrada vsakih volitev, a smo vSloveniji, verjetno tudi v Evropi daleč od

tega. Kot je nekoč rekel Branko Cestnik,

katoliški volivci so razmazani po politič-

nem prostoru kot margarina na kruhu.

Tisto, kar bi bilo dejansko treba okrepiti,

je socialno-liberalni element na desnici.

V to smer bi se lahko pomaknila SDS, la-

že bi pa bilo, če bi ta prostor zasedla ka-

kšna druga stranka.

Po drugi strani je treba reči, da se je te-

mu socialno-liberalnemu elementu v za-

dnjih letih zelo odrekla tudi slovenska le-

vica, čeprav občasno seže po teh temah.

Dejansko so se socialni liberalci na levi

onemogočili tisti trenutek, ko so leta 2011

pokleknili pred Jankovičem, ki ni nikakr-

šen liberalec. Kot vemo, so volivci Zares

kot stranke z liberalnim potencialom ta-

krat množični volili Jankoviča, s čimer je

ta Zares uničil. Tako lahko vidimo, da se

levica odpoveduje liberalizmu, na katere-

ga je vsaj nominalno stavila v devetdese-

tih letih, ker se je pokazalo, da je nezdru-

žljiv z apologijo komunističnega režima.

Za večinski del slovenske levice pa je ta

apologija vendarle (še vedno) bistvena. ■

Če misel nekoliko zaostrim, ni skoraj nič manj naravno

to, da bi nastala trenja med mladimi in staro slovensko

levico, kot morebitna naveza mladih podpornikov Levice

in Kučanovega kroga.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 24.000

Stran: 28




Stran: 28


18

Documents

Zbirka medijskih objav - sindikat-strojevodij.si11._06._201… · Število objav: 7 Radio: 1 Tisk: 6 Spremljane teme: Dušan Mes: 0 SŽ - Slovenske železnice: 0 IJPP: 0 železniška