Zbirka medijskih objav...2002/07/15 · 2 Seznam objav v zbirki: Tisk Naslov Pogojna kazen za smrt novorojenčka Zaporedna št. 1 Medij; Doseg Slovenske novice; 336.000 Stran: 5 Površina:

Število objav: 13Tisk: 13Spremljane teme:Zdravniška zbornica ...: 2ZZZS: 0FIDES: 0Zdravniki: 0MZD - Ministrstvo za zdravje: 0Zdravstveni ... bolnišnice: 0Andrej Možina: 1zdravstvo: 11Dr. Vinko Dolenc: 0Otroška srčna kirurgija: 0prof. dr. Borut Geršak: 0združenje zdravstvenih ...: 0Slovensko zdravniško društvo: 0bela napotnica: 0

Zbirka medijskih objavZdravniška zbornica Slovenije,za obdobje 2. 7. 2015

2

Seznam objav v zbirki:

Tisk Naslov Pogojna kazen za smrt novorojenčka

Zaporedna št.1

Medij; Doseg Slovenske novice; 336.000 Stran: 5 Površina: 973 cm2

Rubrika, Datum Dan v novicah; 2. 7. 2015

Stran v zbirki:6

Avtor Špela Ankele

Teme zdravstvo

Povzetek...včeraj popoldne pred osrednjo gorenjsko sodno palačo pričakovali Draga Sredanoviča, nekdanjega predstojnika ginekološko-porodniškega oddelka v Splošni Jesenice. Obtožnica, zaradi katere ga je sodišče povabilo na bolnišnicipredobravnavni narok, mu je očitala, da je med porodom premalo skrbno pregledoval CTG-izpis,...

Tisk Naslov Znanilci upanja

Zaporedna št.2

Medij; Doseg Zvezde; 163.000 Stran: 66 Površina: 448 cm2

Rubrika, Datum Ostalo; 1. 7. 2015

Stran v zbirki:7

Avtor Unknown

Teme Zdravniška zbornica Slovenije , Andrej Možina

PovzetekLjubljdllč) »Upanje je kot plutovinasti zamašek. Kakor koli ga potapljaš, vedno znova se vrača na površino,« je v Unionski dvorani hotela Union odlično povedal voditelj Boštjan Romih. Povabili so ga k vodenju akcije Znanilci upanja, na kateri so se člani Društva onkoloških bolnikov Slovenije,

Tisk Naslov Ginekolog obsojen zaradi malomarnosti

Zaporedna št.3

Medij; Doseg Delo; 157.000 Stran: 7 Površina: 70 cm2

Rubrika, Datum Kronika; 2. 7. 2015

Stran v zbirki:8

Avtor M.HA

Teme zdravstvo

Povzetek...zdravljenja je bil na kranjskem sodišču na pogojno kazen leto dni zapora s preizkusno dobo treh let obsojen ginekologSplošne Jesenice Drago Sredanovič. Sedeminpetdesetletni je že pred predobravnavnim narokom s bolnišnice zdravniktožilstvom sklenil sporazum o priznanju krivde. Sodnici Marjeti Dvornik je pojasnil, da je...

Tisk Naslov Prvi korak k ustanavljanju Ljubhospica

Zaporedna št.4

Medij; Doseg Delo; 157.000 Stran: 11 Površina: 547 cm2

Rubrika, Datum Ljubljana; 2. 7. 2015

Stran v zbirki:10

Avtor Andreja Žibret

Teme zdravstvo

Povzetek...18.500 evrov. Če bi bila hiša zasedena in bi pridobili koncesijo za zdravstveni del oskrbe v višini 50 evrov na osebo na dan, so izračunali, da bi od pridobili približno 230.000 evrov. Preostalih 239.320 evrov bi pridobili s ZZZSprijavljanjem na evropske razpise in razpise MDDSZ, s subvencijami in donacijami,...

Tisk Naslov Zdravnik priznal krivdo

Zaporedna št.5

Medij; Doseg Dnevnik; 112.000 Stran: 12 Površina: 131 cm2

Rubrika, Datum Kronika; 2. 7. 2015

Stran v zbirki:11

Avtor Š.U.

Teme zdravstvo

Povzetek...SMRT NOVOROJENKE priznal krivdo Jeseniški Drago Sredanovič je leta 2013 iz malomarnosti Zdravnik zdravnikzakrivil smrt otroka pri porodu. Prisodili so mu enoletno pogojno zaporno kazen. Kranj. Poleti...

3

Tisk Naslov Sodelovanje je ključno za bolnike in zdravnike

Zaporedna št.6

Medij; Doseg Dnevnik; 112.000 Stran: 16 Površina: 754 cm2

Rubrika, Datum Zdravje; 2. 7. 2015

Stran v zbirki:14

Avtor Anita Vošnjak

Teme zdravstvo

Povzetek...ZDRUŽENJE ZA REDKE BOLEZNI Sodelovanje je ključno za bolnike in Društva bolnikov z redkimi zdravnikeboleznimi z Združenjem za redke bolezni Slovenije dobivajo močnejši skupni glas, ki jim bo pomagal učinkoviteje in odločneje...

Tisk Naslov Veliko vprašanj o otrocih s posebnimi potrebami

Zaporedna št.7

Medij; Doseg Večer; 108.000 Stran: 5 Površina: 265 cm2

Rubrika, Datum V žarišču; 2. 7. 2015

Stran v zbirki:15

Avtor Franja Žišt

Teme zdravstvo

PovzetekVeliko vprašanj o otrocih s posebnimi potrebami Varuhinja človekovih pravic o nasilju v šolah, o volonterskem pripravništvu in izobraževanju na domu FRANJA ZIST Veliko vprašanj o otrocih s posebnimi potrebami prejme varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer. Tudi takih, kako ravnati, kadar se v

Tisk Naslov Pet točk za realno reformo

Zaporedna št.8


Rubrika, Datum Pogledi; 2. 7. 2015

Stran v zbirki:17

Avtor Matjaž Zwitter

Teme Zdravniška zbornica Slovenije

Povzetek... i PROF. DR. MATJAŽ ZVVITTER ONKOLOG, NEKDANJI KANDIDAT ZA PREDSEDNIKA ZDRAVNIŠKE

Strategija brez taktike je najpočasnejša pot do zmage. Taktika brez strategije je le hrup pred ZBORNICE SLOVENIJEporazom. (Sun Tzu, kitajski filozof in general, 6. stoletje...

Tisk Naslov Ginekologu za smrt otroka med porodom pogojna zaporna kazen

Zaporedna št.9


Rubrika, Datum Črna kronika; 2. 7. 2015

Stran v zbirki:18

Avtor STA

Teme zdravstvo

Povzetek...Ginekologu za smrt otroka med porodom pogojna zaporna kazen Potem ko so v jeseniški leta 2013 bolnišniciobravnavali več smrti rojenih in še nerojenih otrok, je eden od primerov končal na kranjskem okrožnem sodišču. Priznani jeseniški ginekolog Drago...

Tisk Naslov Iz laboratorija po ovinkih v vrčke

Zaporedna št.10


Rubrika, Datum Reportaže, zanimivosti; 2. 7. 2015

Stran v zbirki:20

Avtor Jacks Darinko Kores

Teme zdravstvo

Povzetek...Prehranske lastnosti ajde sistematično preučujejo tudi strokovnjaki medicinske in biotehniške fakultete v Ljubljani. Eden od njih je prof. Rok Orel, dr. med., specialist za pediatrijo in gastroenterologijo. Ko se je s sodelavci pred zdravnikdobrimi štirimi leti posvetil raziskavam ajde, se jim je utrnila zamisel, da...

4

Tisk Naslov Ljubljanski heliport v tretjem letu delovanja

Zaporedna št.11

Medij; Doseg Gea; 70.000 Stran: 42Površina: 1.634 cm2


Stran v zbirki:23

Avtor Borut Podgoršek

Teme zdravstvo

Povzetek...pomoč na območju apacen korak, morda slabost ah trenutek J pt " celotne države zagotovili kar najhitrenepazljivOSti lahko Običajen dan Spremenijo je. predvideva organizacijo in gradnjo desetih urgenv boj s Ministrstvo za zdravječasom. V boj za življenje. Sekunde in tr.ihcentroy.y sklopu večine bodo tudi minute postanejo...

Tisk Naslov Kaj se dogaja dr. Breclju?

Zaporedna št.12

Medij; Doseg Naša žena; 62.000 Stran: 6 Površina: 132 cm2


Stran v zbirki:24

Avtor Pavlina Hrovat

Teme zdravstvo

Povzetek...podlo, neumestno dejanje. Ljudje, bomo kar tiho? Bomo pustili, da takšne stvari z gnusom polnijo naša življenja? Pošten, strokoven, požrtvovalen človek, z znanjem in srcem, ki je pomagal že množici bolnikov, namesto zdravnikpriznanja zaposlovalcev prejme opomin pred odpovedjo delovnega razmerja. Tisti, ki ga poznate...

Tisk Naslov Kdo pije in kdo plača v zdravstvu

Zaporedna št.13

Medij; Doseg Finance; 51.000 Stran: 6 Površina: 853 cm2

Rubrika, Datum Dogodki in ozadja; 2. 7. 2015

Stran v zbirki:26

Avtor Andreja Rednak

Teme zdravstvo

Povzetek...zdravstveno zavarovanje, Id jih plačujejo zaposleni, delodajalci, espeji, kmetje, za upokojence pa pokojninska blagajna. Prispevke zbira in z njimi plačuje storitve in drugim izvajalcem, zdravila in drugo. Za ZZZS bolnišnicamzdravstvo - zlasti za investicije - prispevajo tudi državni in občinski proračuni. Zakaj bo...

_^^^^B_________________________________________________________f____H i!|^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^H^H^^^^^^^^^^^^^^Hi____^_H_________________________________________^^ ":#£.? * J______._____«if^^^^^

:■ v ' 1 ""»»a •'j^^^^^^^^H^^^^^^^H^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^H^M^^^^^^^^^^^^^^l^^Hj^s*^JjjP? N 'i ' "" ,• ,s-- : _t^^^L____________________EI______i____li_f j ~^'<t%< ■

Ml ,i ii i iiinu 1» ''"viiBHIBtlin _^—

____________9BI^hH__H____________________H_B %_C____i______B^

_____HH__________________________________________l_n

-____>!_______li_____]_____-___-___-__-_____________-M _____________j____Im1h ■____■

Pogojna kazen zasmrt novorojenčkaObtožnica je nekdanjemu predstojniku očitala malomarno zdravljenjeAnonimna prijava zaradi smrti novorojenčka in poslabšanja zdravja porodnice

ŠPELA [email protected]

KRANJ O Številni predstavni-ki sedme sile so včeraj popol-dne pred osrednjo gorenjskosodno palačo pričakovali Dra-ga Sredanoviča, nekdanjegapredstojnika ginekološko-po-rodniškega oddelka v Splošnibolnišnici Jesenice. Obtožni-ca, zaradi katere ga je sodiščepovabilo na predobravnavninarok, mu je očitala, da je medporodom premalo skrbno pre-gledoval CTG-izpis, ki je na-kazoval potrebo po carskemrezu, kar bi glede na izkušnjemoral vedeti. Za malomar-no zdravljenje in opravljanjezdravilske dejavnosti kazenskizakonik predvideva od enega

do osem let zapora. Odmevnidogodek, o katerem so medi-ji obsežno že poročali, sega vpoletje 2013.

Policijska ovadbaPredlani poleti so v razmero-ma kratkem obdobju v jese-niški bolnišnici umrli štirjenovorojenčki. Pogled v teda-nja medijska poročila pove, daje en otrok umrl po porodu,enega so po rojstvu s helikop-terjem odpeljali na zdravljenjev Ljubljano, a je po dveh dnehumrl, v preostalih dveh pri-merih pa je menda šlo za smrtploda vmaternici. V javnost jetedaj prišla tudi informacija,da medicinske ekipe v ome-njenih štirih primerih nisobile iste, prav tako pa naj bivsakega od teh porodov vodil

drug porodničar.V tem obdobju so, po eni odsmrti novorojenčkov in po ob-čutnem poslabšanju zdravjaporodnice, gorenjski policistiprejeli anonimno pismo, ki jeopisovalo sum malomarnegazdravljenja. Policisti so primervzeli pod drobnogled in natov začetku lanskega leta spisalikazensko ovadbo in jo poslalina kranjsko sodišče.Med drugim so gorenjski po-licisti javnosti tedaj sporočili,da je »zdravnik pri opravlja-nju zdravniške dejavnosti izmalomarnosti ravnal v na-sprotju s pravili zdravniškeznanosti in stroke, s čimer jepovzročil smrt ploda in ob-čutno poslabšanje zdravjaporodnice«.

Dogovor opogojni kazniZ opisanim pri-merom pa se nisoukvarjali le poli-cisti in za njimi šetožilstvo, temvečje dogodek predla-ni podrobneje razi-skovala tudi strokov-na komisija, ki so josestavili v Splošnibolnišnici Jesenice. Vkomisiji so bili različnospecializirani zdravstve-ni strokovnjaki, kot tudidva zunanja zdrav-nika, spe-cialistaginekologije in porodništva.Potem ko so člani komisij po-drobno pregledali medicinskodokumentacijo, se pogovoriliO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Slovenske novice 02.07.2015 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 336.000

Stran: 5

Površina: 973 cm2 1 / 2


Doseg: 336.000 Kazalo

Stran: 5

Površina: 973 cm2

5

z zdravstvenim osebjem in na-redili analizo,

so iz jese-niške bolnišnice oktobra pre-dlani sporočili, da strokovnekomisije kršitev in nepravil-

nosti niso ugotovile: »Ugo-tovljeno je bilo, da so

pri obravnavisodelovale

različneekipe, sestavljene iz strokovnousposobljenega zdravstvenegaosebja, ki so med vodenjemnosečnosti in poroda delovaleskrbno, s svojim najboljšimznanjem ter v skladu z veljav-no klinično prakso.«A tožilstvo, ki je spisalo obto-žnico zoper Draga Sredanovi-ča, je očitno menilo drugače.Ko sta tožilstvo in obrambastopila v dvorano, je bil do-govor med obema stranemamenda že sklenjen in tudi pod-pisan. Obtoženi ginekolog najbi sklenil dogovor s tožilstvomo pogojni kazni. Sodnica Mar-jeta Dvornik mu je prisodilaleto dni pogojne kazni na trileta preizkusne dobe. Skleniliso tudi sporazum o priznanjukrivde. ■

Z nekaj vprašanji o dogodkih, ki so si sledili po predlan-skih dogodkih na ginekološko-porodniškem oddelku,smo se obrnili tudi na Splošno bolnišnico Jesenice. Di-rektor Janez Poklukar je pojasnil, da o sodnih postopkihniso prejeli nikakršnih obvestil, »zato zadev v zvezi s temne moremo komentirati. Lahko potrdimo, da je omenjenizdravnik Drago Sredanovič redno zaposlen v Splošni bol-nišnici Jesenice na ginekološko-porodniškem oddelku.«

Ne morejo komentirati

_________________________________________________________B&k

* *£_(_M___!£S-fl-_______H____H.$fittsiii!^MfflH *_M_i_™^lwlMl_ffi_____________J_B "•^ l

il__9-_-----_--_---------_nH----r A\vu_Ih • aSeN l i i'V»* , \ ,_, \i>i™i__" __■■ . ,\ vtlU. 1__S________________R__V____ I^\_El uSEL* l ■ 1'm 1!! i' iH? fiH . V I '1*4 'fl #

_________________________B___________--__e^w_____-__-________ »V 1 '..! ' ''• <^HIIiJ^Si^_iA < r *' II ,&

Zdravniku Dragu Sredanoviču so vobtožnici očitali, da med porodomni dovolj skrbno pregledovalizpisa CTG, kije nakazovalpotrebo po carskem rezu.

____■___________ L/iB -*»■■*T_________. -^*^»P" A* ■ *

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 336.000

Stran: 5




Stran: 5

Površina: 973 cm2

6

Znanilci upanjaLjubljdllč) »Upanje je kot plutovinasti zamašek.

Kakor koli ga potapljaš, vedno znova sevrača na površino,« je v Unionski dvorani hotela Unionodlično povedal voditelj Boštjan Romih. Povabili so gak vodenju akcije Znanilci upanja, na kateri so se članiDruštva onkoloških bolnikov Slovenije, Ustanove Malivitez, Slovenskega združenja bolnikov z liuifouioin inlevkemijo ter Europacolon drugič zahvalili za podporotistim, ki so jim v najtežjem življenjskem obdobju, koso se spopadali z zahrbtno boleznijo, stali ob strani injiin izražali ljubezen. Najbolj srčnim onkološkim delav-cem so podelili priznanja. Akcijo so podprli tudi znaniSlovenci in Slovenke, med njimi tudi tisti, ki so preboleliraka, denimo Vika Potočnik in Aleksander Mežek.

m^L m^L m^L m^L m^Mj<^ l m̂^L m^L m^L m \

___________________^ m^m^m^m^m^m^mwmVm9tJm^m^m^m^m99m9ml,

_____________B J /j£i^^9mmW9lll999t999999^^ Ker Nedeljko Grgič (v kategoriji medicinski tehnik) ni mogel_____________B t _P^j*Ji|B||l_H)fflB prevzeti nagrade, sta jo zanj nekdanja pacientka Mojca_____________B ! I »Sij.! m|I|ES|H3mmh9 Jambrešič in kolega Bernard Sutic, tudi nagrajenec v kategoriji_____________B kil V* :Tffl |j|jp^Jj|||J[j|j^^j|jj|g||j|y^^ zdravstveni delavec. Z njima Marta Benedik, ki je v kategoriji

'w travnik prevzela nagrado sina. dr. Benedika.____^^ m^^^^^^^^^^^^^^^^T __ J9__Hk3v!.______________________K -...&ii^&\"v9mmmmu ""» »si. 1 VI

_«*«*****lilii******K4_3^^^K "\ 7^B3^H^^^^HA_^^^^^^^^^HBi^^^^^^K< ,̂^3^^^^^^^H;!ii::::::::iii::::::fÂ

r\ ''iîiiillllEîlil.^..... 1 _^_L '- : /'Hf \ 4. ___________________.___<_. i

____________■!_! * ** j^^MKii_S^^Î^^H-__SPB^^^^B^^^Bl^^^^^B_i______H___________________B___________Bm* <^^'lr^_________________________i_K____^Z^_______________________________________________ : '■'"-$i^^^^^^^^^m^mBm^m^m^mwm^m^m^m^m^mr^^^m^m^m^mw,___B&^___m___k_^S^____________B__h__________________________________________B^^^^^^^^^^^^^^^^^M^^^^ygJ|^^p^|IB^^^BJ^BsftAll^^^^^^^^^^^HH _^____B m I f j_R_IB__b_ia^sKflP_____^#QS^^^^^^^^^^^^^^^^^^Î^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^B___^^^^^^^^H t*v v^B. _sbk j^HHBrI^t^Ht3KaK0fi3f^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^l^^^V _fl^___________________________H p***. b^B j^îJRB

iH_h_yB_B-WA^-Efite»»fl^7^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^Bi;M ,;' ™tS _^___._.B^________ta___»__^!___Ê>

'sffiflfliil^^^^^^n^^BH^^^K^^^JIliÊmJL9M9m ? lSfik_ iMr -VJBaBaBggBl ______^__________________________P**»MtJ_8"»»»»»»»»*»»»^^ *̂ ________________k_____^___g'ia*_____K

s^3^sT^»'hi^________________________________PlL- ;l^^^^^Hii_iii9__i_B_i____l__l * i_^_3________________!

BBBBBbV W^9m9mW k '' ' II

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Zvezde 01.07.2015 SredaDržava: Slovenija

Doseg: 163.000

Stran: 66


Zvezde 01.07.2015 SredaDržava: Slovenija


Stran: 66

Površina: 448 cm2

7

Ginekologobsojen zaradimalomarnostiKranj - Zaradi malomarnegazdravljenja je bil na kranjskemsodišču na pogojno kazen leto dnizapora s preizkusno dobo treh letobsojen ginekolog Splošne bolni-šnice Jesenice Drago Sredanovič.Sedeminpetdesetletni zdravnikje že pred predobravnavnim na-rokom s tožilstvom sklenil spora-zum o priznanju krivde. SodniciMarjeti Dvornik je pojasnil, da jekrivdo priznal prostovoljno, nanaroku za izrek kazenske sankcijepa v svoj bran ni hotel povedati ni-česar, le to, da dogodek obžaluje.

Tožilka Renata Vodnjov, ki jezanj zahtevala leto dni zapora spreizkusno dobo treh let, mu jeočitala, da je julija 2013 pri žen-ski, ki je rojevala, premato pazljivopregledoval zapise CTG. Če bi jih,bi kot izkušen zdravnik zagotovovedel, da mora opraviti carski rez.Ker se zanj ni odločil, je deklicaumrla, je navedla tožilka.

Oče pokojne deklice je po so-dničinih besedah uveljavljal pre-moženjskopravni zahtevek malomanj kot 1900 evrov predvsem zapogrebne stroške, mati pa 8000evrov. Zagovornik Boris Grobel-nik je pojasnil, da je ta zahtevek žerešen. Sodnica je pri izreku kazniupoštevala predlog tožilstva, ob-dolžencu pa naložila dobrih 1000evrov stroškov sodnega postopka.M. HA.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Delo 02.07.2015 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 157.000

Stran: 7




Stran: 7

Površina: 70 cm2

8

Prvi korak k ustanavljanju LjubhospicaSkrb za umirajoče Izvajanje paliativne oskrbev obliki društva za Lekarno ni primernoLJUBLJANA - Na MOL bodo po-hiteli z napovedano ustanovi-tvijo novega zavoda za izva-janje dejavnosti hospica. Naponedeljkovi seji bodo me-stni svetniki namreč sprejemalisklep o soglasju Javnemu zavo-du Lekarna Ljubljana k usta-novitvi novega javnega zavodaLjubhospic za to dejavnost.

ANDREJA ŽIBRET

Predlog, da Javni zavod LekarnaLjubljana ustanovi nov zavod za iz-vajanje dejavnosti hospica, razvojalekarniške dejavnosti in vzpostavi-tev centra za področje paliativneoskrbe, je pripravil mestni oddelekza zdravje in socialno varstvo. Svetzavoda Lekarna Ljubljana je sklepo tem sprejel 4. junija.Društvo čakana razpis koncesijePrva slovenska hiša hospica že odprevzema ključev, marca 2010, naHradeckega 20 v Ljubljani delujepod okriljem Slovenskega društvahospic, prvi oskrbovanci pa so sevanjo zaradi nezagotovljenega fi-nanciranja vselili šele decembra2010. Kot je znano, je Slovenskodruštvo hospic maja letos prene-halo izvajati dejavnost hiše hospi-ca zaradi pomanjkanja denarja;program namerava nadaljevati,ko bo pridobilo sredstva iz razpi-sa za izvajanje koncesije, ki bodoomogočala možnost oskrbe ljudiz napredovano oziroma kroničnoneozdravljivo boleznijo, za 60 ljudiv terminalnem (zadnjem) obdobjupaliativne oskrbe, če bo društvoizbrano. Po majskem dogovoru

z ministricama za delo, družino,socialne zadeve in enake možno-sti (MDDSZ) Anjo Kopač Mrak inza zdravje Milojko Kolar Celarcbo namreč omenjeni javni razpispripravljen v štirih mesecih, to jeseptembra.

V JZ Lekarna Ljubljana idejo ute-meljujejo s tem, da bi ustanovitevnovega javnega zavoda omogočilanadaljevanje izvajanja dejavnosti, sčimer bi bil omogočen tudi razvojlekarniške dejavnosti in izobraže-vanja na področju paliativne oskr-be, učni razvojni center za učenjedobrega paliativnega celostnegahospica pa bi deloval na lokalniravni in širše. Pravijo, da bi takoLekarna Ljubljana zagotovila sta-bilno finančno podporo programupaliativne oskrbe v hiši hospica.

Ustanovitelj mora po zakonuo zavodih zagotoviti sredstva zaustanovitev in začetek delovanjaoziroma ustanovitveni vložek.Zakon pa ustanovitelju ne nalagafinanciranja zavoda, temveč le do-pušča možnost pridobivanja sred-stev iz plačil ustanovitelja. Drugasredstva lahko zavod pridobiva odprodaje blaga in storitev na trguter iz drugih virov, kot so na pri-mer donacije. Z vidika LekarneLjubljana bodo vir za financiranjedejavnosti Ljubhospica predvsemsredstva tržne dejavnosti.Lekarna Ljubljanapotrebuje vpliv in nadzorV gradivu ni nikjer omenjeno so-delovanje s Slovenskim društvomhospic, čeprav je junija direktorlekarn Marian Sedei omenial. daso zanj zainteresirani. V gradivu,med drugim piše, da »izvajanjepaliativne oskrbe v obliki društvaza Lekarno Ljubljana ni primerno,saj želi zagotoviti kontinuirano in

učinkovito izvajanje hospic palia-tivne oskrbe, za kar pa potrebujevpliv na delovanje in nadzor, karpa mu v okviru društva ni dano vzadostni meri. Zato ocenjujemo, daje ustanovitev zavoda (Ljubhospic)tista prava organizacijska oblika, kije glede na dejavnost najbolj pri-merna.«Druga lokacija ni omenjenaMed drugim sta Marjan Sedej inpredsednik sveta zavoda LekarneLjubljana Sašo Rink ob predstavi-tvi te ideje dejala, da če dogovoraz društvom ne bo, bo novi zavoddejavnost izvajal na drugi lokaciji,ki pa v predlogu sklepa ni omenje-na. Dejstvo je, da ima Slovenskodruštvo hospic z občino pogodbo,ki jim zagotavlja uporabo hiše, do-kler v njej izvajajo dejavnosti. Hišapa je v lasti MOL, ki ji je pred večleti meščanka za izvajanje hospicazapustila posest s hišo, pozneje paje občina za 346.353 evrov odkupi-la še dva sosednja objekta z zemlji-šči. Skupna vrednost celotne inve-sticije, z odstranitvijo obstoječihobjektov in nadomestno gradnjostavbe za posebne namene, je bila1.572.940 evrov. Društvo občini zahišo plačuje najemnino približno33.000 evrov na leto.Društvo bo dobropregledalo ponudboPredsednica Slovenskega društvahospic Renata J. Roban je bila obnapovedi ustanovitve novega jav-nega zavoda v začetku junija pre-vidna in je dejala, da je odprtih šeogromno vprašanj. Trenutno je vtujini in nam je na kratko odgo-vorila, da bodo dobro pregledaliponudbo Lekarne Ljubljana, pred10. julijem pa odločitev ne bodosprejemali.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 157.000

Stran: 11




Stran: 11

Površina: 547 cm2

9

LEKARNA RAČUNA NA DENAR 211$Razdelane imajo tudi že izračune o tem, koliko denarja bi potrebovali inkoliko zaposlenih, računajo pa tudi na sredstva iz napovedanega razpisakoncesije in na sredstva zdravstvene zavarovalnice, zavod Ljubhospic panaj bi se prijavljal tudi na evropske razpise. Izračunali so, da bi na letopotrebovali 469.320 evrov, od tega za stroške dela 304.630 evrov, zastroške storitev 146.190 evrov in za material 18.500 evrov. Če bi bila hišazasedena 85-odstotno in bi pridobili koncesijo za zdravstveni del oskrbe

v višini 50 evrov na osebo na dan, so izračunali, da bi od ZZZS pridobilipribližno 230.000 evrov. Preostalih 239.320 evrov bi pridobili s prijavlja-njem na evropske razpise in razpise MDDSZ, s subvencijami in donaci-jami, na tak način je bilo v preteklih letih za hišo hospica v povprečjuzbranih 180.000 evrov, in iz sredstev ustanovitelja. Po njihovi oceni bipotrebovali 11 redno zaposlenih, po tri pogodbenike v oskrbi in vodenjuoziroma administraciji ter približno 30 prostovoljcev.

_____r - d__________________________________________________________________^^nS-_----H ___. _-_N______a__B______. Bfln __________________________r y£IAÂÂÂÂÂÂÂÂÂÂÂÂÂÂÂÂÂÂÂÂÂÂÂÂÂw^BÂÂw± ™ ■_____■__________________■ _iJ______^____________________________________________L_i i _________________________________

j^h, -^-*

Bo prva slovenska hiša hospica na Hradeckega 20 ostala pod okriljem Slovenskega društva hospic ali jo bo prevzel novi zavod Ljubhospic?

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 157.000

Stran: 11




Stran: 11

Površina: 547 cm2

10

SMRT NOVOROJENKE

Zdravnikpriznal krivdo

Jeseniški zdravnik Drago Sredano-vič je leta 2013 iz malomarnostizakrivil smrt otroka pri porodu.Prisodili so mu enoletno pogojnozaporno kazen.

Kranj. Poleti leta 2013 je v jeseniškibolnišnici med porodom umrla dekli-ca. Da je ta tragični dogodek zakrivil57-letni zdravnik Drago Sredanovič izLesc, so včeraj potrdili na kranjskemokrožnem sodišču. Ugotovili so, da jeusodnega julijskega dne sicer izkušenizdravnik ravnal malomarno, kar jepovzročilo otrokovo smrt. Kljub neka-terim jasnim izvidom je namreč opus-til ključen poseg pri porodu. Sredano-vič je včeraj krivdo odkrito, brezpogoj-no in jasno priznal ter nesrečni dogo-dek obžaloval.

Ker je s pomočjo zagovornika Bori-sa Grobelnika s tožilko Renato Vod-njov že sklenil dogovor o višini kazni vprimeru, da očitke iz obtožbe prizna,so včeraj izpeljali le tako imenovaninarok za izrek kazenske sankcije. To-žilka je za kaznivo dejanje malomar-nega zdravljenja predlagala eno leto

zapora, a mu ne bo treba za rešetke, cev triletni preizkusni dobi ne stori no-vega kaznivega dejanja. Temu predlo-gu je sodišče v celoti sledilo. OdvetnikGrobelnik je jasno poudaril, da je šloza tragično napako z najhujšo posledi-co. Še nikoli kaznovani Sredanovič pani navajal nobenih olajševalnih ali dru-gih okoliščin, izrazil je le obžalovanje.

Starši umrlega otroka so v okvirukazenskega postopka priglasili tudipremoženjskopravni zahtevek: povra-čilo 2000 evrov, kolikor so znašali stro-ški pogreba v Bosni, mati pa je terjalatudi odškodnino zaradi bolečin in traj-ne izgube (skupno 8000 evrov). A kerse je izkazalo, da je bil postopek v zve-zi s tem na zavarovalnici v njuno koristže končan, mora obsojeni zdravnikplačati le še stroške kazenskega pos-topka (nekaj več kot 1000 evrov).

Sredanovič, ki v nasprotju z mnogiminjegovimi kolegi ni iskal krivde drugje(na primer v zdravstvenem osebju alikakih drugih okoliščinah), ni komenti-ral ne postopka ne izrečene kazni. Obestrani sta se odrekli pritožbi, tako da jesodba že pravnomočna. x šu

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Dnevnik 02.07.2015 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 112.000

Stran: 12




Stran: 12

Površina: 131 cm2

11

ZDRUŽENJE ZA REDKE BOLEZNI

Sodelovanje je ključnoza bolnike in zdravnike

Društva bolnikov z redkimiboleznimi z Združenjem zaredke bolezni Slovenije do-bivajo močnejši skupniglas, ki jim bo pomagalučinkoviteje in odločnejezastopati njihove interesein pravice tako doma kotna ravni Evropske unije,poudarja predsednik zdru-ženja Jože Faganel./ Anita Vošnjak

»Društva bolnikov z redkimi bolezniminiso klubi za 'jamranje', temveč odloču-joči člen v skupnosti, ki bo povezan do-datno okrepil sodelovanje, ki je ključnoza bolnike in zdravnike. Prav s sodelo-vanjem bodo lahko hitreje postavljenetudi diagnoze, zdravljenje pa bo učin-kovitejše,« je ob ustanovitvi Združenjaza redke bolezni Slovenije poudarilprof. Jože Faganel, dosedanji predsed-nik Društva hemofilikov Slovenije, pos-lej pa tudi predsednik krovnega Zdru-ženja za redke bolezni Slovenije.

»Pri redkih boleznih je treba upošte-vati glas bolnikov, sprejemati njihovepobude in jim omogočiti, da jih poma-gajo uresničiti,« opozarja Faganel. Po-jasnjuje, da so se društva s svojim zgle-dom, prisotnostjo, znanjem in odloč-nostjo tudi doslej trudila odločujoče vskupnosti prepričati, da se s sredstvi zanjihovo zdravstveno obravnavo zmanj-šujejo velike makroekonomske izgubedržave, ki spremljajo izgubo mladega

Redkost teh bolezni povzročatežave pri njihovemprepoznavanju in diagnostičnipostopki so po navadi dokajdolgotrajni, vmes pa lahkopoteka napačno zdravljenje, karvse močno vpliva na kakovostbolnikovega življenja.

Dr. Borut Peterlin, Klinični inštitut za

medicinsko genetiko, UKC Ljubljana

življenja ali preprečljivo invalidnost.»Teh podatkov politiki ne poznajo,« jeprepričan Faganel.

Ustanovni člani združenja za redkebolezni so: Društvo distrofikov Slove-nije, Društvo bolnikov s krvnimi bolez-nimi, Društvo bolnikov s huntingtono-vo boleznijo in svojcev, Društvo bolni-kov s fabrvjevo boleznijoSlovenije in Društvo he-mofilikov Slovenije; seve-da pa je združenje odprtotudi za nove člane. Naokrogli mizi ob ustanov-nem srečanju je dr. BorutPeterlin s Kliničnega in-štituta za medicinsko ge-netiko na UKC Ljubljanapoudaril, da Slovenija imastrategijo obravnave inoskrbe redkih bolezni,nove genske tehnologijepa so v prakso vpeljali vCentru za mendelsko ge-nomiko in v Centru za ne-diagnosticirane redke bo-lezni ter s tem odstraniliadministrativne ovire ozi-roma povečali dostopnostdo genetskih testov. V poldrugem letuso tako že podvojili število testiranj.

»Kar osemdeset odstotkov redkihbolezni je genetskega izvora; v 75 od-stotkih bolnika prizadenejo že v otroš-

tvu,« je jasen Peterlin, ki pripisuje velikpomen tudi vključevanju Slovenije vvelike baze informacij, kot je Orphanet,in medsebojnemu sodelovanju sloven-skih zdravstvenih delavcev, saj se lahkoredke bolezni le tako hitreje diagnosti-cirajo. »Redkost teh bolezni namrečpovzroča težave pri njihovem prepoz-navanju in diagnostični postopki so ponavadi dokaj dolgotrajni, vmes pa lah-ko poteka napačno zdravljenje, kar vsemočno vpliva na kakovost bolnikovegaživljenja,« pojasnjuje dr. Peterlin.Redke rakave bolezni»Tudi osrednje težave pri redkih raka-vih boleznih spremlja to, da imajozdravniki s temi oblikami raka manj

izkušenj, so manj raziskane in zato jediagnoza pogosto (pre)pozna, zdra-vljenje pa manj učinkovito,« poudarjatudi dr. Maja Primic Žakelj, vodja od-delka za epidemiologijo in register ra-ka z Onkološkega inštituta Ljubljana.Redke vrste raka so tiste, za katerimizboli šest ali manj ljudi na 100.000prebivalcev, je pojasnila. Dodala je, daimajo tudi ti bolniki na voljo bistvenomanj oziroma premalo informacij,predvsem o tem, kje jim je na voljonajboljše zdravljenje. »Zato mora bitiorganizacija zdravstvenega varstva priredkih boleznih drugačna, ne razprše-na, temveč v obliki centrov, kjer sizdravniki lahko zaradi večjega in kon-centriranega števila primerov naberejodovolj izkušenj o učinkovitosti zdra-vljenj,« je prepričana dr. Primic- Žaklje-va. Dodala je, da je v Evropi dobregapol milijona bolnikov z redkimi oblika-mi raka, v Sloveniji pa okoli 3000 odpribližno 14.000 rakavih bolnikov.Bolezni redke - bolnikov velikoKot redke bolezni sicer v Evropskiuniji definirajo bolezni, ki prizadene-jo največ pet na 10.000 oseb. To pa nepomeni, da je teh bolnikov malo, sajje odkritih že več kot 6000 redkih bo-lezni. »Danes postajajobolniki z redkimi bolez-nimi ena izmed nacional-nih prioritet - tudi zah-valjujoč povezanosti vveliko evropsko družino,ki nas je k temu prisilila,saj enakosti pri zagota-vljanju zdravja ni mogo-če uresničevati, če bolni-ke z redkimi boleznimikar odpišemo. Mnoge jemogoče zdraviti ali jimzagotavljati boljšo kako-vost življenja oziroma ce-lo omogočiti ustvarjalnoživljenje kljub bolezni.Številnim sicer zdravstvoše ne zna izboljšati kako-vosti življenja, zna paravnati tako, da prepre-čuje poslabšanje in smrt,« pravi JožeFaganel.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 112.000

Stran: 16




Stran: 16

Površina: 754 cm2

12

Anja Kladar, predsednica Hrvaškezveze za redke bolezni, v kateri se ježe povezalo 20 društev, ki združujejo

550 bolnikov z redkimi boleznimi, po-jasnjuje, da njihova zveza bolnikomponuja raznoliko podporo: od infor-miranja do lobiranja za njihove pravi-ce pri odgovornih institucijah, še po-sebno pa je pomembna za bolnike zdiagnozami, ki nimajo svojega druš-tva. »Intenzivno sodelujemo z nacio-nalnimi in mednarodnimi organizaci-jami, kot sta Orphanet in EURORDIS,ter dnevno sodelujemo z društvi inzvezami iz Slovenije, Srbije, Bosne in

Hercegovine, Makedonije, Kosova inČrne gore.« Še več od njenih besed paje povedal pretresljiv, pri nas prvičpredstavljen dokumentarni film oredkih boleznih Dan za dnem, ki jenastal v koprodukciji Hrvaške filmskezveze in Hrvaške zveze za redke bole-zni. Film prek pogovorov z bolniki inpredstavniki različnih organizacijsplošno javnost seznanja s problema-tiko redkih bolezni, socialnimi posle-dicami, s katerimi se srečujejo bolnikiin njihovi svojci, ter odpira vprašanjadostopnosti in stroškov primernegazdravljenja redkih bolezni. x

Organizacijazdravstvenegavarstva pri redkihboleznih ne sme bitirazpršena, temveč vobliki centrov, vkaterih si zdravnikilahko zaradi večjegaštevila primerovnaberejo dovoljizkušenj.

Dr. Maja Primic ŽakeljOnkološki inštitut

Društva so se žedoslej trudila ssvojim zgledom,prisotnostjo, znanjemodločujoče prepričatida se

is sredstvi za

njihovo zdravljenjezmanjšujejo velikeizgube, ki spremljajoizgubo mladegaživljenja alipreprečljivoinvalidnost.Prof. Jože Faganelpredsednik Združenja zaredke bolezni Slovenije

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 112.000

Stran: 16




Stran: 16

Površina: 754 cm2

13

Srečanje o skrbi za bolnike z redkimi boleznimi v Sloveniji pod okriljem revije Medicina danes je dopolnila ustanovitevZdruženja za redke bolezni Slovenije. O Medicina danes

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 112.000

Stran: 16




Stran: 16

Površina: 754 cm2

14

Veliko vprašanj o otrocihs posebnimi potrebami

Varuhinja človekovih pravico nasilju v šolah, o volon-terskem pripravništvu inizobraževanju na domuFRANJA ZISTVeliko vprašanj o otrocih s posebnimipotrebami prejme varuhinja človeko-vih pravic Vlasta Nussdorfer. Tuditakih, kako ravnati, kadar se v šolipojavi otrok s posebnimi potrebamiin začnejo starši drugih otrok grozi-ti, da bodo svoje otroke zato iz šole iz-pisali. Otroci s posebnimi potrebami,nasilje v šolah in volonterska priprav-ništva so le nekatera od perečih vpra-šanj s področja izobraževanja, otrokin mladine, o katerih sta se včeraj po-govarjali varuhinja človekovih pravicin ministrica za šolstvo Maja MakovecBrenčič. Čeprav bo varuhinja pogovo-re z ministri in predstavitev poročilav državnem zboru opravila šele jeseni,sta se zaradi veliko odprtih vprašanj sšolsko ministrico - pobudo je dala ona- sestali že včeraj.

Do jeseni bodo na ministrstvu takože pripravili pregled in tudi sveženjukrepov za usmerjanje otrok s poseb-nimi potrebami in o dodatni stro-kovni pomoči, je obljubila ministrica.S področjem se namreč intenzivnoukvarjajo, za celostno rešitev vzpo-stavljajo tudi dialog z ministrstvom zazdravje. Z njimi se bo treba dogovorititudi o posebnem oddelku otroške psi-hiatrije, meni varuhinja. "Potrebujemopsihiatrijo za otroke, otroci ne morejobiti na psihiatriji skupaj z odraslimi,"je poudarila, medtem ko je ministri-ca dodala, da opažajo med mladimiveliko novih oblik psihičnih motenj,ki zahtevajo posebno obravnavo.

Rešitve bo država morala najtitudi za nasilje v šoli. Po eni straniimajo ravnatelji na voljo premalo pro-tokolov in znanja, kaj narediti, ko sepojavi nasilje, po drugi strani imajože zdaj preveč obveznosti, ugotavljaNussdorferjeva. Podobno razdvojeniso pri urejanju volonterskih priprav-ništev - varuhinja je proti temu, da bimladi delali zastonj, vseeno pa dobivaveliko pisem, da bi mladi radi delali,pa četudi le zato, da dobijo izkušnje,ki jih sicer nimajo kje dobiti. MakovecBrenčičeva je izpostavila, da skupaj zministrstvom za delo pripravljajo reši-tev, ko bi bilo za pripravništvo mogočeupoštevati različne vrste izkušenj v ce-lotnem izobraževalnem okolju. S pro-jektnimi kohezijskimi sredstvi bodovzpostavili sistem mentorskih ur,skušali pa bodo tudi doseči, da bi serazlične prakse in usposabljanja medštudijem šteli v končno prakso.

Vse bolj pa narašča tudi želja po iz-obraževanju na domu, je med števil-nimi temami izpostavila varuhinja, kini naklonjena prevelikemu povečeva-

nju te oblike izobraževanja, saj je kon-trola znanja otrok premajhna, otrocipa nimajo zadostnih stikov z vrstni-ki. Da število otrok, ki se izobražujejodoma, narašča, je potrdila tudi šolskaministrica, na ta način znanje prido-biva že 190 otrok. Še posebno se za to-vrstno izobraževanje odločajo staršiv zgodnejšem obdobju šolanja, števi-lo tovrstnih učencev pa narašča tudina račun tujih državljanov, ki prihajajona delo v Slovenijo, pove Maja Mako-vec Brenčič in dodaja, da iščejo zako-nodajne predloge, kako to področjebolje urediti.

Varuhinja in ministrica sta pojasni-li še, da se ukvarjajo tudi z vprašanjemomejevanja dostopa v šolo za tiste, kikršijo spolno nedotakljivost otrok,vzpostaviti želijo učinkovit in varenšolski okoliš. Na šolskem ministrstvupa se zavedajo, da je šol, kjer imajotežave s povečano količino radonakot denimo na Črnem vrhu nad Idrijo,več, zato želijo zagotoviti več denarjaiz proračuna za reševanje tega proble-ma, je še bilo mogoče slišati včeraj.

Država bo morala naiti tudi rešitve za nasilie v šolah.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Večer 02.07.2015 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 108.000

Stran: 5




Stran: 5

Površina: 265 cm2

15

Pet točk za realno reformoi J_^l___.

PROF. DR. MATJAŽ ZVVITTERONKOLOG, NEKDANJI KANDIDATZA PREDSEDNIKA ZDRAVNIŠKEZBORNICE SLOVENIJEStrategija brez taktike je najpočasnejšapot do zmage. Taktika brez strategije jele hrup pred porazom.

(Sun Tzu, kitajski filozof in general,6. stoletje pred Kristusom)

Besede slavnega kitajskega filozofa ingenerala so stare več kot 2600 let. Čedobro premislimo, veljajo tudi danes.Ko rešujemo neki problem, moramonajprej določiti realne cilje - temu vvojaški govorici rečemo strategija.Poudarek je na realnih ciljih: doneuresničljivih ciljev pač ni poti. Koimamo cilje, izberemo pot - v vojaškigovorici taktiko. Pri upravljanjuslovenskega zdravstva do te modrostiše nismo prišli. Nismo določilirealnih ciljev, nenehno ponavljamoneuresničljive obljube in vsegovoričenje zadnjih let so le praznebesede ali, po besedah filozofa SunTzuja, hrup pred porazom.

Solidarnost nam pomeni, da sodizdravstvena pomoč med osnovnečlovekove pravice, zato dostopnostido zdravljenja ne smemo pogojevati spremoženjskim stanjem. Tudi če tapravica v realnem življenju ni vednov celoti uresničljiva, pa vendarlevelja: socialni položaj naj ne vpliva naobravnavo resnih bolezni. Zdravosobivanje javnega in zasebnegazdravstva pa je realnost, ki jomoramo sprejeti in spodbujati, kajtialternativa sta lahko le kaos inpopoln razpad zdravstvenegasistema. Vsaj za naslednjih pet letlahko mirno zapišemo, da zdravstvune bomo mogli nameniti več denarja.Ko upoštevamo, da na prebivalcadajemo za zdravstvo polovico manjdenarja kot Avstrija, nam je hitrojasno, da so obljube o odličnem, takojdostopnem in popolnoma brezplač-nem zdravstvu in o neokrnjenikošarici zdravstvenih pravic za vsedržavljane neuresničljive.

Realni cilj organizacije zdravstva je,da se najprej dogovorimo za predno-stne pravice iz obveznega zdravstve-nega zavarovanja. Te prednostnepravice naj bodo vsem državljanomzagotovljene kvalitetno in v primer-nem času. Drug cilj je, da se dogovori-mo, kako bomo zagotavljali tistezdravstvene storitve, ki jih ne bo medprednostnimi pravicami. Tu bo našlosvoje mesto dopolnilno zdravstvenozavarovanje. Tretji cilj je, da sloven-sko zdravstvo odpremo in ponudimodržavljanom drugih držav. To jenamreč nujno, če sledimo pravicibolnikov do izbire in prostemupretoku bolnikov znotraj Evropskeunije, pa tudi širše. Trženje našegazdravstva preko slovenskih meja bozagotovilo dodatni denar in omogoči-lo, da še naprej razvijamo vrhunskomedicino.Potrebna je vrsta med seboj usklaje-nih ukrepov. Naštel jih bom v petihtočkah.1. Racionalna izraba zdravstvunamenjenega denarja. Najpomemb-nejši ukrep je uvedba progresivne innavzgor omejene participacije kstroškom iz obveznega zdravstvene-ga zavarovanja. Ta sprememba bosamodejno odpravila sedanjoanomalijo dopolnilnega zdravstvene-ga zavarovanja, kjer milijonizdravstvu namenjenega denarjaizginjajo v zasebne žepe. V sedanjemsistemu nam dopolnilno zavarovanjeza enotno mesečno premijo 27 evrovkrije stroške participacije. Zavaro-vanci dobijo vse brezplačno, zatonimajo nobenega interesa, da bivarčevali z izdatki za svojo zdra-vstveno polico. Posledica so kopiče-nje zdravil za zalogo, obiskovanjespecialistov brez prave potrebe,izrabljanje reševalnih prevozov zataksi službo in še bi lahko naštevali.Predlog: participacija 10 odstotkovna vsak zdravstveni izdatek, doklerplačilo v tekočem letu ne dosežedveh odstotkov lanske dohodninezavarovanca, od tu dalje pa vse brezparticipacije. Upokojenka s 400 evrimesečne pokojnine bo tako vnaslednjem letu plačala največ 96evrov participacije in bo hitroizračunala, da se ji bolj splača plačatiparticipacijo iz žepa kot pa prekodopolnilnega zavarovanja. Pridirektorju s 3000 evri mesečnihdohodkov pa bo dopolnilna zavaro-valnica tista, ki ga po sedanjem

sistemu ne bo hotela zavarovati, sajbi za letno premijo 330 evrov moralapokriti do 720 evrov participacije.Preureditev participacije bi torej brezkakšnega hrupa ali pravno zelospornih odločitev odpravila sedanjoanomalijo in dopolnilno zdravstvenozavarovanje postavila tja, kamorsodi: to zavarovanje naj krije stroške,ki jih košarica obveznega zavarova-nja ne zajema.2. Spisek pravic iz obveznegazdravstvenega zavarovanja. Natan-čen popis storitev, ki naj ostanejo vobveznem zavarovanju, in pravic, kibodo izločene, bo seveda še dvigovalveliko prahu. Da se izognemugovorom, naj kot primer zapišemsamo to, da smo edina država, ki vteoriji tudi zobno protetiko vključujev obvezno zdravstveno zavarovanje.V teoriji, pravim, kajti v praksi skorajvsi zobno protetiko plačujemo kotzasebniki. Tudi če tvegam kritikokolegov stomatologov, naj zapišemsvoje mnenje: zobozdravstvo naj bobrezplačno in takoj dostopno zamlade do 25. leta starosti, od tamdalje pa naj vsakdo plača zobozdrav-nika sam ali pa preko dopolnilnegazavarovanja.

3. Realne cene zdravstvenih storitev.Cena je seštevek živega dela,materialnih stroškov in amortizacijeopreme. Danes ni tako in cene, pokaterih Zavod za zdravstvenozavarovanje Slovenije (ZZZS) plačujezdravstvene storitve, nimajo z realnoekonomijo nobene zveze. Samo zaprimer: plačilo za konzilij, kjer jeosem specialistov odločalo onadaljnji obravnavi bolnika spljučnim rakom, po tarifi ZZZSobračunajo z 8,94 evra. Šele zrealnimi cenami bomo lahkogovorili o zdravem sobivanju insodelovanju med javnim in zasebnimzdravstvom, lahko bomo ločili dobrein pridne od lenih in nesposobnih,lahko bomo tržili slovensko zdra-vstvo za bolnike iz tujine.4. Zaupanje v odgovorno vodenje (stujko: menedžment) javnih zdra-vstvenih zavodov. Upravljavcemjavnega zdravstva moramo zaupati,da bodo z ekipo svojih strokovnjakovzačrtali vizijo zdravstvenega zavodater nato izpeljali potrebne investicijev prostore, opremo in kadre.Kadrovska politika, nagrajevanje,šolanje - vse to naj bo prepuščenoupravljavcem. Enako velja za nabavoO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!


Doseg: 108.000

Stran: 11




Stran: 11

Površina: 596 cm2

16

opreme, za investicije in za potrosnimaterial in zdravila: dober upravlja-vec bo ponudil odlične plačilne pogo-je in dosegel bistveno nižjo ceno kotna centralnem slovenskem javnemrazpisu, kjer ponudniki upoštevajoznano plačilno nesposobnost večinejavnih zavodov.5. Informatika. Huda informacijskarazdrobljenost slovenskega zdravstvaprinaša nepotrebne stroške: veliko

izgubo časa pri poizvedovanju opreiskavah in njihovo ponavljanje,ročno prepisovanje izvidov, pa tudivečjo nevarnost strokovne napake.Tako, s temi petimi točkami se bomomorda približali cilju - kvalitetnemuzdravstvu v obsegu, kot si ga ta časlahko privoščimo. Bomo zmoglitoliko poguma ali pa bomo še naprejle obljubljali gradove v oblakih?

Do neuresničljivihciljev ni poti. Do temodrosti še nismopnsli

I*m (Stran)poti |f AlfA nfUtrPlOslovenskega zdravstva. HQIlU IIQ|ilUJ__iVečer odpira javno razpravo o slovenskem zdravstvuVelike hišne preiskave decembra 201 3, ko so je izjemno daleč. Kje smo in kaj moramo narediti, da bo

_^H|1 policisti in kriminalisti potrkali na kar 58 naslovov, zdravstvo, eden najpomembnejših javnih sistemov,tudi pri nekaterih zdravnikih doma. Korupcija visi delovalo tako, da se uporabniki, bolniki, ne bomonad nakupi medicinske opreme. Primer Radan, ki je spraševali, ali in koliko lahko belim haljam še zaupamo.šokiral vse. Sumi, da je v UKC Ljubljana zaradi Kaj ne funkcionira?strokovnih napak umrlo več kot 30 otrok ... Ekscesi, Za Večer razmišljajo medicinci z razgledom po domu in

Sj afere in resni sistemski problemi. Od besed do dejanj svetu in angažirani uporabniki.

1 0 Zavedajoč kako pomembno dobro ___P^___I___________H______________________________________________I| * in zaupanja vredno zdravstvo, Večer odpira javno B><H^M|jy^^2B^^^^^Q^^^^^|

razpravo. Pomagamo iskati pot naprej. Ves teden'^k na Pogledih, v tisku in na vecer.com. Iskanje

rešitev za bolehajoči zdravstveni sistem. _______CM_JE3_i_BSB_-«iH_ffll^^/ A^kmT^m\ S kritikami, idejami, predlogi in vprašanji bomo

■F^ft mMt soočili tudi ministrico za zdravje Milojko KolarCelarc. Intervju z ministrico bomo objavili vVečeru V soboto. In na spletu. Uredništvo Večera

VEČER « i

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 108.000

Stran: 11




Stran: 11

Površina: 596 cm2

17

Ginekologu za smrt otroka med porodom pogojna zaporna kazenPotem ko so v jeseniški bolnišnici leta2013 obravnavali več smrti rojenih inše nerojenih otrok, je eden od prime-rov končal na kranjskem okrožnemsodišču. Priznani jeseniški ginekologDrago Sredanovič je krivdo za smrtotroka med porodom priznal, sodni-ca pa mu je včeraj izrekla enoletnopogojno zaporno kazen s preizkusnodobo treh let.

Tožilstvo je Sredanoviču očitalo,da je bil pri porodu, ki ga je kot spe-cialist ginekologije vodil julija 2013,premalo skrben in je premalo skrbnospremljal CTG-zapis, na katerem jebila podana indikacija za carski rez,zanj pa se ni odločil. Otrok je medporodom umrl, obtožnica pa je Sre-danoviča bremenila malomarnegazdravljenja. Sredanovič, kije dogodekobžaloval, je s tožilstvom podpisalsporazum o priznanju krivde. SodnicaMarj'eta Dvornik je nato takoj po vče-rajšnjem predobravnavnem narokusklicala še narok za izrek kazenskesankcije. Tožilstvo je za Sredanovičapredlagalo eno leto pogojne zapor-

ne kazni s preizkusno dobo treh let,čemur je pritrdila tudi sodnica, četudije zagrožena kazen do pet let zapora.Upoštevala je predhodno nekaznova-nost dolgoletnega zdravnika, ki je bilv preteklosti tudi predstojnik gineko-loško-porodniške službe v Splošni bol-nišnici Jesenice. Na izrečeno pogojnozaporno kazen je vplivalo tudi to, daje Sredanovič dejanje priznal in ga ob-žaloval. "Vsakemu se lahko pri vsako-dnevnem delu zgodi kakšna napaka,žal je bila v tem primeru usodna," jeizpostavil Sredanovičev zagovornikBoris Grobelnik.

Starša umrlega otroka sta zoperSredanoviča vložila tudi dva premo-ženjskopravna zahtevka. Prvi v višini1900 evrov se je nanašal na stroške

ob smrti otroka, drugi v skupni višini8000 evrov pa na duševne bolečine obizgubi otroka in na fizične težave po-rodnice. Sodnica je starše glede zah-tevkov napotila na pravdo, Grobelnikpa je povedal, da je bilo to vprašanje žerešeno preko zavarovalnice.

Sredanovič odločitve sodišča za

medije ni želel komentirati. Potrdil paje, da postopek na sodišču ne vpliva nanjegovo zdravniško licenco. Tako Sre-danovič, ki med številnimi bolnikivelja za dobrega zdravnika, ostaja vjeseniški bolnišnici.

V bolnišnici so poleti 2013 sicerobravnavali štiri zaplete na porodni-škem oddelku. Poleg smrti otroka medporodom še dve smrti otroka v mater-nici pred prihodom v porodnišnico insmrt novorojenčka, ki je umrl pet dnipo premestitvi v ljubljanski kliničnicenter. V bolnišnici so tedaj sestavilikomisijo zdravstvenih strokovnjakovin ugotovila je, da so ekipe zdravstve-nega osebja med vodenjem nosečnostiin porodov delovale skrbno in v skladuz veljavno klinično prakso, bolnišnicipa so priporočile razvoj in oblikovanjedoločenih kliničnih poti v porodništvu.Kot so poudarili v bolnišnici, so o opo-zorilnih nevarnih dogodkih temeljitorazpravljali, jih analizirali in poiskalinajboljše poti, da bi jih v prihodnje pra-vočasno zaznali in preprečili, (sta)

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 108.000

Stran: 12




Stran: 12

Površina: 170 cm2

18

Iz laboratorija po ovinkih v vrčkeSlovenski znanstveniki medicinske, biološke in živilskestroke proučevali nutricionistične lastnosti ajdein izumili malce nenavadno pivoDARINKO KORES JACKSAjdovo pivo brez glutena? Hm ...Zadeva kar preveč spominja na podelmarketinški trik izpred nekaj let, koso na veliko oglaševali rastlinska oljabrez holesterola. Halo! Holesterol jevendar živalskega izvora in ga v ra-stlinskem olju po definiciji ne more inne sme biti. Gluten pa je skupek belja-kovin, značilen za žitarice. Največ gaje v pšenici, precej v rži, nekaj tudi vovsu in ječmenu, ki je glavna sesta-vina klasičnega piva. Poznamo sicerbrezglutenska piva, a v večini prime-rov jim gluten odstranijo po posebnihkemičnih postopkih, s tem pa odvza-mejo še večino žlahtnega okusa. Ajdapa ni žitarica (ampak dresnovka - bi-ološko je bližje kislici in rabarbari),čeprav je njena uporabnost podobna,in ne vsebuje glutena. Torej ga tudi vnaravnem pivu iz nje po zdravi logikine bi smelo biti.

Gluten je (za nekatere) bavbavProblemček je le v tem, da logika vpraksi marsikdaj zataji. Ajdova piva,kolikor jih na svetovnem tržišču splohobstaja, so namreč največkrat klasič-na ječmenova piva z dodatkom ajdein torej vsebujejo vsaj sledi glutena. Žeto pa je dovolj, da povzroči resne pro-bleme ljudem s celiakijo (ta je genskopogojena, prizadene pa okrog en od-stotek svetovne populacije) in ne deneprav dobro niti tistim z drugimi obli-kami preobčutljivosti ali alergij nagluten (kako pogoste so te težave, sene ve, ker so mnogo slabše raziskanein jih je bistveno težje diagnosticirati).

Da je gluten pravcati bavbav, ki biga bilo modro povsem izobčiti s člo-veških jedilnikov, pa na veliko razgla-šajo nekateri alternativni prehranskiguruji. In svoje (s strani uradne znano-sti sicer nepriznane) nauke utemeljuje-jo z domnevo, da človeški organizemni posebno dobro prilagojen na uživa-nje žitaric. Te so pomemben del člove-ške prehrane šele slabih deset tisoč let- kar je v primerjavi s 3,2 milijona letpred našim štetjem, ko je po Afrikihodila domnevno prva človečnjaki-nja Lucv, malenkost. Izločanje glute-na iz prehrane je zadnje čase postalopravcata moda, ki jo z lastnim zgle-

dom propagirajo mnogi popularnizvezdniki - pevka Ladv Gaga, tenisačNovak Dokovič, številni filmski igral-ci ... Trendu pa bolj ali manj doslednoin bolj ali manj množično sledijo na-vadni smrtniki - ponekod v ZDA najbi se k brezglutenski dieti nagibaloskoraj deset odstotkov prebivalcev, kiza takšno siromašenje lastne prehra-ne nimajo prav nobenih zdravstvenihrazlogov. Juhu, bo pač ostalo več zavegetarijance in vegane, ki zadovolju-jejo del potreb po beljakovinah s seita-nom ("pšeničnim mesom", ki je skorajčist gluten).

Stara ajda - novo superživiloTako glutenci kot brezglutenci palahko uživajo dobro staro ajdo. Taima na Slovenskem dolgo tradicijo, sajuspeva tudi v višjih legah in na manjrodovitni zemlji, pa še dozori dokajhitro. In po daljšem obdobju zatonaje spet v izrazitem vzponu. Ne le da jeokusna, vse bolj se uveljavlja mnenje,da je nekakšno funkcionalno (super)živilo. Vsebuje namreč pestro in dobrouravnoteženo obilico manj problema-tičnih beljakovin. Ima velik delež re-verznega škroba, ki ga lahko predelajošele koristne bakterije, zato deluje kotprebiotik in izboljšuje črevesno floro.Bogata je z vitamini, minerali, vlakni-nami, aromatičnimi snovmi in antio-ksidanti. In iz nje je mogoče nareditimarsikaj nadvse užitnega.

Prehranske lastnosti ajde siste-matično preučujejo tudi strokovnjakimedicinske in biotehniške fakultetev Ljubljani. Eden od njih je prof. RokOrel, dr. med., zdravnik specialist zapediatrijo in gastroenterologijo. Kose je s sodelavci pred dobrimi štirimileti posvetil raziskavam ajde, se jim jeutrnila zamisel, da bi lahko poskusilinarediti stoodstotno ajdovo pivo, pri-merno za ljudi, ki ne prenašajo glute-na.

Pa so brž naleteli na oviro, kako izajde pridobiti uporaben slad. Saj teo-retično menda gre, a je po normalnipoti zelo težko, zamudno in skrajnoneekonomično. Torej so razvili in pa-tentirali poseben biotehnološki po-stopek (menda s pomočjo bakterij - apodrobnosti so poslovna skrivnost),kar jim je vzelo ogromno časa in ener-

gije. Ko je končno uspelo, so se lahkolotili piva. Pravzaprav so razvili le re-cepturo oziroma dve, ki temeljita iz-ključno na tradicionalnih slovenskihsestavinah. Poleg klasične domačeajde so to še savinjski hmelj sort gol-ding in aurora, pivski kvas z glivicamispodnjega vretja (to je običajno pri sre-dnjeevropskih vrstah piva) pa sevedačista voda, ki je imamo na sončnistrani Alp k sreči še več kot dovolj. Iz-delavo - torej varjenje, zorenje in ste-kleničenje oziroma polnjenje v sodčke- pa je podjetje Dr. Orel, d.o.o., ki so gaustanovili v Ljubljani, prepustilo znanimali pivovarni Vizir v belokranjskemČrnomlju, ki tudi sicer slovi po veseljudo eksperimentiranja in ponuja najra-zličnejša piva, od dokaj klasičnih doprecej eksotičnih.

Ministrica za zdravje opozarja: Pre-komerno uživanje alkohola škodujezdravju! To priporočilo svoje vrhov-ne šefinje sicer spoštuje tudi Orel. Adodaja, da lahko občasno zmerno uži-vanje naravnih alkoholnih napitkov(torej tudi zvarkov pod njegovo bla-govno znamko) prej koristi kot škodi.V pivu je namreč precej za telo in dušoblagodejnih snovi, v ajdovem pa sploh.Sploh pa imata obe vrsti Orlovega pivarazmeroma malo alkohola - recept(lahko bistro pivo z malo hmelja in znekolikanj sladkastim pookusom) 3,5,infuzija (uležano, malce motno pivo zveč hmelja in grenkobe ter z osvežujo-če kiselkastim priokusom) pa 4,5. Lju-biteljem industrijske klasike z zmajemali gamsom na nalepki najbrž niti nebosta prav všeč ali pa kvečjemu zaspremembo. A saj proizvodnja ne bomasovna, ampak bolj butična - s tempa tudi cena. In izdelka bosta na voljole v specializiranih trgovinicah ter vredkih gostinskih lokalih z raznolikoponudbo piva, slovenskimi specialite-tami in/ali brezglutenskimi jedilniki.

Kar je bilo mogoče pokusiti konecprejšnjega tedna na predstavitvi predmariborsko Pivarno, Štacuno dobrihzvarkof s pogledom na medicinsko fa-kulteto onstran Drave, je bila šele po-skusna serija. Degustirati jo bo - polegštevilnih drugih izdelkov malih slo-venskih pivovarn - prav tam mogočeše ves čas osrednjega dogajanja na Fe-stivalu Lent. Ali se bo zadeva prijela

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 108.000

Stran: 25




Stran: 25

Površina: 602 cm2

19

tudi dolgoročno in mednarodno (za-nimanja so v tujini namreč že poka-zali kar precej), pa bomo šele videli ...Pivska eksotikana bazislovenske tradicije________________________I____P___________ i4f |

PW^v __J_____________________^__________P' %vW_ A

lP^^___^^S-^_^^^HM_aHHr■K^^^f^^^^HH 'zBmKOP^*___________________________■- _£__^^^HH_9i£!MF* J__■___!_ B^^____________________________fV5______________!V______________________________IM

____________r JlBi ■ 98V___________________________f____________________________P^^ JB&^jRJP -

Lastnik Pivarne Andrej Krštinc in Rok Orel na mariborski predstavitvi ajdovega piva (Darinko Kores Jacks)

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 108.000

Stran: 25




Stran: 25

Površina: 602 cm2

20

■ OBLETNICE

L||| |^ | | ||| m | jp|| M £ $ i \ rIIIUI 1 11 IVI V Ir 1 Li 1»III n I I II I w % Ml * T Fmj f^p mm mmmm W % f m %# m * * * 6f * Jv

BORUT PODGORŠEK

Da bi bolnikom in poškodovancem

N_ v , i iii __i-__ j. i nujno zdravstveno pomoč na območju"~ apacen korak, morda slabost ah trenutek J p

t .,.;'" celotne države zagotovili kar najhitre-

nepazljivOSti lahko Običajen dan Spremenijo je. Ministrstvo za zdravje predvidevaorganizacijo in gradnjo desetih urgen-

v boj s časom. V boj za življenje. Sekunde in tr . ihcentroy .y sklopu večine bodo tudi

minute postanejo neskončne, prva ter edina hcli P° rti - Trenutno edine * a z vseffiipotrebnimi dovoljenji za obratovanje

želja vseh ponesrečencev in bolnikov pa je enaka - čim- ima univerzitetni klinični center lju-_ . . . , . bljana. Odprli so ga 6. februarja 2013

prejšnja oskrba v ustrezni zdravstveni ustanovi. in od Jakrat nemoteno obratuje Holi _port je sicer del projekta diagnostičrto--terapevtskega servisa (DTS) oziromanove urgenee v UKC Ljubljana. 5. maja

v jii&Mi®_B__i__Bi ' *

■BBB__________________L '^^^^^mMmt^mMmmmm^m^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^k ___. aMMTauIU__________________________E_: _lM^nHI__________. _3i^_ls_B_. __ __-_._______B------P-_-ffil '^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^BBM^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^Kfa .» ,iMah______________________________ ______________________,«JW/ f v_^Ê|^_^^^Û3^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^B^^B^^^ a^ l^H^^^^BM^^B^________________________k __4 SH^H^H <m 1P 4_!_i__________H____________________________________!_«_ .fH. iîfiiAii f5fjf__________a__p^ '!________________________________________________________________________ .__________________________________________________*■___

""" ' " " *''_____________P^^____________________________________________________________. «___ * _.M ____J_________________^_^__________S^__!________H *s *

— -3 _> j» f f " ," ' _._...._II^^

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Gea 01.07.2015 SredaDržava: Slovenija

Doseg: 70.000

Stran: 42

Površina: 1.634 cm2 1 / 3



Stran: 42

Površina: 1.634 cm2

21

I I DO DT V TRETJEM LETUurUI1I DELOVANJA2012 so odprli tudi heliport v Splošni REŠEVALNE SLUŽBEbolnišnici Jesenice, a je trenutno zaprt v Sloveniji obstajajo tri službe, ki sezaradi gradnje nove urgence, na dovo- ukvarjajo s helikopterskimi prevoziljenje pa čaka tudi heliport SB Slovenj pacientov: helikopterska nujna medi-Gradec. Vsi trije heliporti so dvignjena cinska pomoč (HNMP), kije del nujne : ' . ; .helikopterska pristajališča, ki so opre- medicinske pomoči in opravi oskrbo . - . -si;^^^^/. .mljena tudi za pristajanje in vzletanje in prevoz bolnika ali poškodovanca z ■ \ ■ ..{.■ Kg^^Mjfež^lponoči. Na izgradnjo čakajo še heliporti mesta nesreče do ustrezne nadaljnje ■

■ SfcgU,. .„ v'v UKC Maribor, SB Celje, SB Izola, SB oskrbe (bolnišnica), gorska reševalna .J^^^^^BH||MHH^KNovo mesto in SB Nova Gorica, kjer so služba (GRS) in služba za medbolni- MMSMIm^m^mlm^MMMEm,sedaj urejena le pristajališča. šnične helikopterske prevoze. V slednji ■^^SM^nM^^H^^S^Bfflj^^HB

deluje tudi enota za prevoz z inkuba- |^^^^^^y^^^^^^Wtf^^^^^|KPloščad hcliporta UKC Ljubljana stoji torjem (nedonošenčki in novorojenčki).na jekleni podkonstrukciji, na- .j^^^^^^^^^^^j^^^^^^^^^Hmeščeni na streho prizidka Diagnostič- »Helikopter večinoma pripelje samono-terapevtske službe. Njegova oblika e nega pacienta. Največkrat gre zaupošteva načela neposrednega dostopa obolele in poškodovane; ti gredo takoj MMMMm^m^m^Km^mMm^mmmdo operacijskih blokov v urgentnemcentru v najkrajšem možnem času.

-*Ta. . _il i' 1?«*—'. , €fSr^_tž^^_i_&'_ ______I-____________________________________________B s ____. 31 §_L_ >_K_ ~ &%■ J - ■* _*•__» £_____ *n__H_Mt#__^____ '■ i___B___^______________________________________________H _ iff »■__._^ž_iii_-F flrTpfc^ .---..-i B___ _.^-_- ______«__. •yirfmfcafl|i.M f,1 |BIii ,______Li ,_____Fî_______M_fflff__r'. ____r___ h^^_____________________________________________H ■ '________[

wm^s *: *'

*^___l* .•'IS_S___ to . ' %

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 70.000

Stran: 42




Stran: 42


22

___-___^* 1^^*^^^ __^«1_.a*"* AtimL ., ,JgBK^^^^M^_ Beli 412 EP sodobnim sistemom gašenja, za varnost

Aitfltr S_i____________________________F^^'l na heliportu pa skrbi reševalec - ga-

, . Jm^Bk^m^m^m^mK* a* milijona

Pristajanje na heliportu in vzletanje

Ifl^^^B^B^^ Jr z njega je zahteven manever, ki pa ga

čjih težav, so sporočili iz letalske poli-STRUKTURA cijske enote in dodali: »V Ljubljani jeUpravljavec heliporta je Reševalna heliport dvignjen in stoji sredi mesta,

v nadaljnjo oskrbo na različne oddelke postaja UKC Ljubljana. Heliport je zato je pristajanje še posebej zahtevno,

kliničnega centra.« je povedala vodja dvignjen na posebni konstrukciji in je Kot pri vsakem pristanku je tudi tukaj

helikopterske dejavnosti v UKC Lju- prvi take vrste v Sloveniji. Dostop do pomembna smer prileta. Pilot pristaja

bljana dr. Anita Mrvar Brečko in do- njega je moženj zgolj prek vertikalne- in vzleta čim bolj v smer, iz katere piha

dala: »Če govorimo o sekundarnih heli- S a jedra, v katerem sta dve dvigali za veter (v veter), upoštevati pa mora tudikopterskih prevozih odraslih, moramo prevoz bolnikov in eno osebno dvigalo predpise s svojega področja in letalnepoudariti, da so to večinoma pacienti, ter stopnišče. Od vertikalnega jedra do sposobnosti posameznega helikopter-

ki potrebujejo oskrbo v enoti intenziv- heliporta vodi povezovalni most. Heli- ja.« Po pristanku se morata rotorja he-

ne terapije. Osnovno pravilo takšnega port s premerom 38 m ima pristajalno likopterja najprej popolnoma zaustaviti,prevoza je. da mora pacient preživeti ploščad s premerom 28 m in 5-metr- ponesrečenca pa nato medicinska, eki-

čim manj časa zunaj ustrezne ustano- skim varnostnim pasom. Pristajalno pa izkrca na nosilih in ga odpelje na

ve. oskrba med prevozom pa mora biti ploščad in del povezovalnega mostu oddelek, na katerem prejme nadaljnjo

primerljiva s siceršnjo oskrbo v bolni- varuje dvometrska mreža. Skrbnik pomoč,

šnici. Odkar imamo heliport, pacien- heliporta Anton Posavec je povedal,

tov ni treba prelagati z enih nosil na da je ploščad za pristajanje izdelana pomočjo požrtvovalnih reševal-

druga in jih z reševalnim vozilom od iz aluminija, njena nosilnost pa je 9.4 -, cev in helikopterjev je bilo re-

prejšnjega mesta pristanka prevažati tone. kar pomeni, da na njej lahko pri- seno precejšnje število življenj,

do bolnišnice.« Čas prevoza seje skraj- staja tudi Cougar, največji helikopter Mnogim pacientom, ki so nujno potre-

šal tudi za pol ure, pacienti pa niso več Slovenske vojske. Heliport deluje 24 bovali helikopterski prevoz, je ravno

izpostavljeni nepotrebnemu prestavlja- ur na dan. je ogrevan in osvetljen, kar hitra odzivnost helikopterske ekipe in

nju, ki bi lahko pomenilo poslabšanje omogoča pristajanja v vseh razmerah reševalcev omogočila hitrejše in boljše

njihovega stanja. podnevi in ponoči. Opremljen je tudi s okrevanje po bolezni ali poškodbi, a

___________[ !tjr) it 1 Ls*ffi^ *^ iP^^'*Ttf^^^^^jl-i---^T-^^^-B-MK ,^"^^^^^^^|BBHj|^|h^^j|^^fc h • '.a . .1 i,.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 70.000

Stran: 42




Stran: 42


23

Kaj se dogaja dr. Breclju?

Vhedeljo zvečer me je pred televizor prikoval napovednik na POP TV, da je dr.Erik Brecelj, onkolog in kirurg, s strani bolnikov že drugič izbran za znanilcaupanja, v nadaljevanju pa, da mu je kurir med potekom operacije prinesel

pismo, katerega prejem je moral potrditi s podpisom, seveda takoj, menda karmed potekom operacije. In kaj je bilo tako nujno? Opomin pred odpovedjo delov-nega razmerja.

Ne morem verjeti slišanemu, zato dvakrat premaknem program nazaj. Nisem sezmotila. Besede so padale kot ostro kamenje na mojo dušo in srce, v mislih semmrzlično iskala vzrok za tako podlo, neumestno dejanje.

Ljudje, bomo kar tiho? Bomo pustili, da takšne stvari z gnusom polnijo našaživljenja? Pošten, strokoven, požrtvovalen človek, zdravnik z znanjem in srcem, kije pomagal že množici bolnikov, namesto priznanja zaposlovalcev prejme opominpred odpovedjo delovnega razmerja.

Tisti, ki ga poznate - zaradi bolezni vaših bližnjih ali svoje -, storite, storimokaj, da bodo takšna nizkotna dejanja in spletkarjenja iz zdravniških vrst izločenain izkoreninjena.

Verjetno je vzrok to, da je »preveč« glasno opozarjal na napake, na neupravi-čeno trošenje denarja, preprosto - na goljufije! Le-to je najbrž, ne najbrž, ampakzagotovo krivo za ta opomin. Strnimo vrste, povejmo tistim, ki tako brezvestno,brez vsake mere za pravičnost in poštenje blatijo in uničujejo življenje ljudi, člove-ka, na katerega bi morali biti ponosni in njegovemu delu, pogumu, da spregovorio napakah, narediti globok poklon.

Morda bi veljalo zamenjati nekaj stremuhov in koristnikov oziroma izkoriščeval-cev zdravstvenega korita.

Ljudje, povejmo besedo v bran dr. Breclju na ves glas, če je potrebno, tudi kričepred UKC v Ljubljani.

Zberimo podpise peticije za varovanje dobrega, poštenega in za pregon pogol-tnežev zdravstvenega denarja in uslug.

Pavlina Hrovat z Mirne

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Naša žena 01.07.2015 SredaDržava: Slovenija

Doseg: 62.000

Stran: 6


Naša žena 01.07.2015 SredaDržava: Slovenija


Stran: 6

Površina: 132 cm2

24

Kdo pije inkdo plača v ;Izdatki za zdravstveno varstvo v znesku in v BDP so malce upadli, delež

zdravstvuzasebnih virov pa se je povečal

ANDREJA REDNAKandreja.rednak@ finance, si

Celotni izdatki za zdravstvenovarstvo, vključno z dolgotrajno oskr-bo, so v Sloveniji predlanskim znaša-li 3,278 milijarde evrov in so se gledena leto prej zmanjšali za 0,9 odstot-ka. Kaj še vidimo iz podatkov stati-stičnega urada o izdatkih in virih fi-nanciranja zdravstva?

Izdatki so se zmanjšali zlasti zaradi zmanj-šanja investicij v zdravstvu (s 166 na 133 mi-lijonov evrov). Ker je slovenski BDP v letu2013 zrasel (za 0,4 odstotka), se je deležzdravstvenih izdatkov glede na leto prejzmanjšal z 9,19 na 9,07 odstotka BDP, ugo-tavlja Surs.

Delež zasebnih virov za zdravstvo že28,2-odstotenDelež zasebnih virov pri financiranju zdra-vstva je predlanskim znašal že 28,2 odstot-ka vsega financiranja, leto prej 27,4 odstot-ka. Med zasebne vire sodijo zlasti premijeza dopolnilno zdravstveno zavarovanje zadoplačila (do polne vrednosti zdravstvenihstoritev in zdravil na recept) ter tudi izdat-ki gospodinjstev iz žepa, večinoma za zdra-vila brez recepta, za samoplačniške zdra-vstvene in zobozdravstvene storitve, za al-ternativna zdravljenja in podobno.

Glavnina financiranja zdravstva seve-da še vedno pride iz javnih virov, to pa sovečinoma obvezni prispevld za zdravstve-no zavarovanje, Id jih plačujejo zaposle-ni, delodajalci, espeji, kmetje, za upoko-jence pa pokojninska blagajna. Prispev-ke zbira ZZZS in z njimi plačuje storitvebolnišnicam in drugim izvajalcem, zdra-vila in drugo. Za zdravstvo - zlasti za inve-sticije - prispevajo tudi državni in občin-ski proračuni.

Zakaj bo tako težko ukinitidopolnilno zavarovanje

Vec podatkov o virih financiranja ter tu-di o tem, za kaj gre denar, je v grafih. Sa-mo v pojasnilo, za sklade socialne varnos-ti se štejeta zlasti ZZZS in Zpiz (ki plačujezdravstvene prispevke za upokojence).Pomen zdravstvenih zavarovalnic (Vzaje-mna, Adriatic Slovenica in Triglav, zdra-vstvena), ki sofinancirajo zdravstvo zlas-ti s premijami za dopolnilno zdravstvenozavarovanje, se je z leti povečal, saj se jezaradi pomanjkanja denarja v javni zdra-vstveni blagajni (ZZZS) v kriznem obdob-ju zavarovalniški delež doplačil do polnevrednosti nekaterih zdravstvenih storitev(nenujni reševalni prevozi, očesni pripo-močki, zdravila na recept . ..) povečal. Tu-di zato bo dopolnilno zdravstveno zava-rovanje tako težko ukiniti oziroma nado-mestiti s čim novim, kar sicer želita mini-strica za zdravje Milojka Kolar Celarc invladajoča koalicija.

Bolnišnice pogoltnejo 40 odstotkovvsega denarjaIz grafov je tudi razvidno, da gre največ,več kot 40 odstotkov vsega denarja v zdra-vstvu, za delovanjebolnišnic, še 22 odstot-kov za ambulantne zdravstvene storitve,23 odstotkov pa za zdravila in medicinsko-tehnične pripomočke. Vire in namene fi-nanciranja smo predstavili tudi z indeksipo letih od 2003 do 2013, kot presečiščepa smo vzeli prvo krizno leto 2008. Medviri je očiten vse večji pomen komercial-nih zdravstvenih zavarovalnic: te so de-nimo leta 2008 za financiranje zdravstvaprispevale 384 milijonov evrov, leta 2013že 478 milijonov, kar je za 24 odstotkovveč (indeks 124).

Najbolj rasli izdatki za zdravilaČe pa pogledamo, kaj in koliko se z zbra-nim denarjem financira, ugotovimo, da soglede na leto 2008 najbolj rasli izdatki zazdravila (predlanskim so bili skoraj za 13odstotkov večji kot leta 2008) ter za zdra-vstveno nego v ustanovah in domovih za

ostarele, na drugi strani pa so izdatki za iz-vajalce ambulantnih storitev zadnji dve le-ti celo upadali (za ambulantno dejavnostsmo denimo leta 2008 plačali 714 milijo-nov evrov, predlanskim 699 milijonov aliza dva odstotka manj).

Za bolnišnice je šlo v letu 2008 dob-rih 1,22 milijarde evrov, tudi v krizi so seizdatki zanje povečevali, prvič so upa-dli šele leta 2012, še malo pa predlan-skim, ko so dosegli 1,27 milijarde evrov.A to je še vedno za 3,9 odstotka več kotleta 2008. Se še spomnite, kakšne padceprihodkov so v krizi utrpela podjetja, paso se mnoga vseeno prilagodila in preži-vela, od bolnišnic pa kar naprej posluša-mo samo tarnanje, kako grozno da mo-rajo varčevati.

Za zdravstvo za polovico več kot leta2003Zelo zanimivje tudi pogled še malo v pretek-lost, v leto 2003. Takrat smo zmogli finan-cirati zdravstveno varstvo v državi z dobri-madvemamilijardamaevrov, predlanskimsmo za to potrebovali že 3,145 milijarde, karje za dobro polovico vec. V primerjavi z le-tom 2008 pa so bili izdatki za zdravstvo vle-tu 2003 manjši za 30 odstotkov.

In koliko boljše je danes zdravstvo? Oce-ne bodo najbrž precej različne - odvisno tu-di od tega, ali ocenjujejo zdravniki ali bolni-ki -, zagotovo pa lahko rečemo, da še zdalečni tolikoboljše, kolikor več zanj odrinemo.

Več o mednarodni primerjavi zdravstve-nega sistema in izdatkov zanj lahko prebe-rete v članku na povezavi (w ww.finance.si/8817408/), med drugim smo pisali tudi,daje denimo Finska po deležu za zdravstvov BDP primerljiva s Slovenijo, v absolutnemznesku po kupni moči na prebivalca pa tudine daje zanj veliko več kot mi, aji vseeno us-peva, daje po prijaznosti zdravstva za upo-rabnika na 4. mestu v Evropi, Slovenija pana 19. To kaže, daje mogoče denar upora-biti veliko učinkoviteje kot pri nas.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Finance 02.07.2015 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 51.000

Stran: 6




Stran: 6

Površina: 853 cm2

25

V 11 letih sose izdatki zafinanciranjezdravstvapovečali z2,07 milijar-de evrov (vletu 2003) na3,15 milijar-de evrov (vletu 2013). Toje za dobropolovico več.In kolikoboljše je zdajzdravstvo?

Viri financirania zdravstvenega varstva aH_____________i

v letu 2013� v odsto-k-tl (v mio EU R)

Zdravstvenezavarovalnice

Skladi socialne 15_2(473)varnosti (ZZZS ________H___.~in drugi) _1___^^^^____.

...?_*__...>. —ms\sap4^L\______ r» *>■__ ■____■ Gospodinjstvaiz žepa

12JBOT)

! Država in; lokalne skupnosti■ ter ostali viri

4,3(137)

V___RS

Izdatki za zdravstveno varstvo v letu 2013 -----------------------� VOdStOtld-KvmioEUR)

Zdravila inmedicinsko-

Bolnišnice tehnični40,3(!2(_) pripomočki

JmMMMA^^ 23,2(739)

Drugi «» «£13 Izvajalciizdatki ambulantnih_jS(H4) W_#__._________r zdr_ storitev

__!?<_?_>

Splosnazdr- ! _f an _" ezaadministracija i zdravstvenoinzavarovanje ! mgolndomovi39(12« i M™>

VinSUBS

■■■�" Kdo plača za zdravstvoIzdatki za zdravstveno varstvo po virih financiranjaindeks.lO0=2008140

Zavarovalnice —-_. Država in lokalne skupnosti -■» •___/!

80 .■^^■__f__r^ 1"'"^ Gospodinjstva — ■■■■:

m**^2g£a 1S m^^ Skladi socialne varnosti ■■"

602003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

V_SURS

■H.^. Kam gre denar v zdravstvuIzdatki za zdravstveno varstvo po vrstah dejavnostiindeks, 100 =2008120 Zdravila in medicinsko-tehnični pripomočki __» — .

Ustanove za zdravstveno nego in domovi --, i

f Izvajalci ambulantnih zdrav, storitev <■■»0^^^ <__.

2003 2004 200B 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013V__S!JRS

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 51.000

Stran: 6




Stran: 6

Površina: 853 cm2

26

Documents

Zbirka medijskih objav...2002/07/15 · 2 Seznam objav v zbirki: Tisk Naslov Pogojna kazen za smrt novorojenčka Zaporedna št. 1 Medij; Doseg Slovenske novice; 336.000 Stran: 5 Površina: