Zbirka medijskih objav - zdravniskazbornica.si · Komentar: Morebitna obremenitev aktivnega prebivalstva pomeni posredni strošek za delodajalce. M Preučitev možnosti... 4 Tisk

Število objav: 14Tisk: 13Radio: 1Spremljane teme:Zdravniška zbornica ...: 1ZZZS: 0FIDES: 0Zdravniki: 0MZD - Ministrstvo za zdravje: 0Zdravstveni ... bolnišnice: 0Andrej Možina: 0zdravstvo: 13Dr. Vinko Dolenc: 0Otroška srčna kirurgija: 0prof. dr. Borut Geršak: 0združenje zdravstvenih ...: 0Slovensko zdravniško društvo: 0bela napotnica: 0

Zbirka medijskih objavZdravniška zbornica Slovenije,za obdobje 28. 1. 2015

2

Seznam objav v zbirki:

Tisk Naslov UKC: Bolnike zdravimo v nemogočih razmerah

Zaporedna št.1

Medij; Doseg Delo; 157.000 Stran: 2 Površina: 343 cm2

Rubrika, Datum Aktualno; 28. 1. 2015

Stran v zbirki:5

Avtor Milena Zupanič

Teme zdravstvo

Povzetek...nemogočih razmerah Apel Ne dovolite, da se razmere v zdravstvu še poslabšajo -Nujno dokončanje nove urgence v Ljubljani in sprememba Zujfa Ljubljana - m medicinske sestre UKC apelirajo na vlado, da poskrbi za boljše Zdravnikirazmer pri obravnavi življenjsko ogroženih bolnikov v intenzivnih terapijah. Kljub trudu...

Tisk Naslov Nepreslišano

Zaporedna št.2

Medij; Doseg Dnevnik; 112.000 Stran: 15 Površina: 69 cm2

Rubrika, Datum Mnenja; 28. 1. 2015

Stran v zbirki:6

Avtor Unknown

Teme zdravstvo

Povzetek...dobrih do zelo slabih; obstajajo tudi velike razlike med oddelki. Logično in dobro je, da so značaji, pogledi in ambicije

različni. Različnost je priložnost za več, če vsakemu glede na njegove ambicije in sposobnosti zdravnikov zdravnikuzmoremo dodeliti ustrezno vlogo na oddelku, v kateri bo boljši kot kdo drug, in ga...

Tisk Naslov Odstopil direktor JAZMP

Zaporedna št.3

Medij; Doseg Dnevnik; 112.000 Stran: 4 Površina: 75 cm2

Rubrika, Datum V ospredju; 28. 1. 2015

Stran v zbirki:7

Avtor N.K.

Teme zdravstvo

Povzetek...je tako odločil zaradi osebnih razlogov, je odstopil direktor Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) Matej Breznik, so potrdili na . V zadnjem času je bil Breznik kritičen do načrtov vlade, da ministrstvu za zdravjeagencijo pripoji ministrstvu za zdravje. To potezo so napovedovali že za začetek letošnjega...

Tisk Naslov Sobe polne bolnikov, ni kadra, opreme

Zaporedna št.4

Medij; Doseg Večer; 108.000 Stran: 1 Površina: 90 cm2

Rubrika, Datum Naslovna stran; 28. 1. 2015

Stran v zbirki:8

Avtor Tit Košir

Teme zdravstvo

Povzetek...Predstojniki, strokovni direktorji, vodje oddelkov, medicinske sestre pričakujejo takojšnje ukrepanje. Ne, kar je (še) v moči vodstva , zahtevajo sistemske ukrepe, za katere so zadolženi , vlada in Zavod za bolnišnice ministrstvo za zdravjezdravstveno zavarovanje Slovenije. (Jit Koš i ...

Tisk Naslov Gripa je kaplja čez rob

Zaporedna št.5


Rubrika, Datum V žarišču; 28. 1. 2015

Stran v zbirki:10

Avtor Mateja Grošelj, J. A. J.

Teme zdravstvo

Povzetek...smejo. Ministrstvo pa "pričakuje, da bodo vsi bolniki ustrezno oskrbljeni" MATEJA GROŠELJ Napisi na vratih centra za interno intenzivno medicino v opozarjajo, da v sobi, ki ni kaj dosti večja od navadne bolniške sobe, UKC Ljubljanazdravijo bolnike z gripo, mrso, celo s tifusom. Torej so potrebni posebni zaščitni...

3

Tisk Naslov Letos reševalni helikopterji v Mariboru

Zaporedna št.6


Rubrika, Datum Maribor; 28. 1. 2015

Stran v zbirki:12

Avtor Jana Juvan

Teme zdravstvo

Povzetek... Tako obljubljajo na . Poteka se "faza usklajevani" med ministrstvi JANA JUVAN Vse kaže, da ministrstvu za zdravjebo projekt helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP), ki ga reševalci izvajajo...

Tisk Naslov Služba trem reševalcem

Zaporedna št.7


Rubrika, Datum Koroška; 28. 1. 2015

Stran v zbirki:13

Avtor J. B.

Teme zdravstvo

Povzetek...za dva diplomirana zdravstvenika v urgentnem vozilu in enega tehnika zdravstvene nege v reševalnem vozilu. V razpis je bil ZRCK prisiljen, potem ko je decembra lani pri nadzoru ugotovilo, da trije zaposleni zaministrstvo za zdravjeprevoze v okviru nujne medicinske pomoči nimajo zahtevane izobrazbe, za vsaj zdravstvenega tehnika....

Radio Naslov Predlog skupščine Zdravniške zbornice

Zaporedna št.8

Medij; Doseg Radio City; 94.000 08:00 Trajanje: 1 min

Rubrika, Datum Novice; 27. 1. 2015

Stran v zbirki:14

Avtor Unknown

Teme Zdravniška zbornica Slovenije

Povzetek...Milojka Kolar Celarc, je na včerajšnji seji Državnega zbora pozdravila predlog skupščine Zdravniške zbornice

, naj se ustrezna zakonodaja spremeni tako, da zgolj ukvarjanje s homeopatsko dejavnostjo ne bo razlog za Slovenijeodvzem licence . Napovedala je, da bo ministrstvo upoštevalo predlog zbornice in pripravilo spremembo, ob...zdravniku

Tisk Naslov Zboleva tudi osebje

Zaporedna št.9

Medij; Doseg Gorenjski glas; 55.000 Stran: 3 Površina: 558 cm2

Rubrika, Datum Ostalo; 27. 1. 2015

Stran v zbirki:16

Avtor P. Suzana Kovačič

Teme zdravstvo

Povzetek...spremeni. Zboleva tudi zdravstveno osebje, zato je v Kropi trenutno zaprta zdravstvena postaja. Suzana P. Kovačič Kranj - »Trenutno so razmere v splošnih Osnovnega zdravstva Gorenjske (OZG) še vmejah obvladljivega, ambulantahčeprav je ravnovesje krhko in izpad zaposlenih zaradi bolezni lahko stanje hitro obrne na...

Tisk Naslov Kje so tveganja za biznis v socialnem sporazumu

Zaporedna št.10

Medij; Doseg Finance; 51.000 Stran: 6Površina: 1.018 cm2

Rubrika, Datum Dogodki in ozadja; 28. 1. 2015

Stran v zbirki:19

Avtor Janez Tomažič

Teme zdravstvo

Povzetek...dodatnih obremenitev za delodajalca, ločitvijo izvajanja javne zdravstvene službe in zasebne zdravstvene dejavnosti ter krepitvijo vloge in odgovornosti za določanje obsega in standarda pravic. Komentar: Morebitna obremenitev ZZZSaktivnega prebivalstva pomeni posredni strošek za delodajalce. M Preučitev možnosti...

4

Tisk Naslov Kam izginjajo evropske milijarde

Zaporedna št.11

Medij; Doseg Finance; 51.000 Stran: 2 Površina: 350 cm2

Rubrika, Datum Dogodki in ozadja; 28. 1. 2015

Stran v zbirki:21

Avtor Karel Lipnik

Teme zdravstvo

Povzetek...niti dotakniti. Je pri nas kaj drugače? Ne. Takoj, ko se hoče kdo dotakniti učinkovitosti zdravstva, se družno dvignejo vodstva s predstavniki zaposlenih, sindikati in celo in ZZZS, ki vprvo vrsto postavijo bolnišnic ministrstvo za zdravjepreobremenjene medicinske sestre. Res je, sanacija zdravstva ni v nižjih plačah in manjših bonusih...

Tisk Naslov Odstopil direktor agencije za zdravila

Zaporedna št.12

Medij; Doseg Primorske novice; 50.000 Stran: 3 Površina: 60 cm2


Stran v zbirki:22

Avtor Unknown

Teme zdravstvo

Povzetek...naj bi iz osebnih razlogov, čeprav nekateri razlog za njegov odstop vidijo v dejstvu, da namerava vlada agencijo za zdravila letos vrniti pod okrilje , kar bi verjetno ogrozilo Breznikov položaj na agenciji. Vlada ministrstva za zdravjenamreč vrnitev agencije načrtuje ne le zaradi varčevanja, pač pa predvsem iz želje po optimizaciji...

Tisk Naslov Nad plačami so še vedno črni oblaki

Zaporedna št.13

Medij; Doseg Primorske novice; 50.000 Stran: 2 Površina: 270 cm2


Stran v zbirki:23

Avtor Jasna Arko

Teme zdravstvo

Povzetek... Izola: večji program in boljše plačane storitve se bodo poznale šele konec leta Nad plačami so še vedno Bolnišnicačrni oblaki Ali bodo , zdravstvena zavarovalnica in vodstvo izolske do datuma zdravstveno ministrstvo ZZZS bolnišniceizplačila plač, 10. februarja, našli primerno rešitev...

Tisk Naslov Visok jubilej – 120 let novomeške bolnišnice novomeške bolnišnice

Zaporedna št.14

Medij; Doseg Udarni list; Stran: 8 Površina: 685 cm2

Rubrika, Datum Ostalo; 27. 1. 2015

Stran v zbirki:25

Avtor Unknown

Teme zdravstvo

Povzetek...odprl moško z 22 posteljami. Od prvega dne jo je vodil in v njej delal ugledni kirurg in humanist prim. Peter bolnišnicoDefranceschi. Pod njegovim vodenjem je mlada hitro zaslovela daleč naokrog. Že v prvih štirih letih obstoja bolnišnica

so se pokazale potrebe po večjem številu bolniških postelj. Poleg obstoječe so leta... bolnišnice bolnišnice

UKC: Bolnike zdravimo v nemogočih razmerahApel Ne dovolite, da se razmere v zdravstvuše poslabšajo -Nujno dokončanje noveurgence v Ljubljani in sprememba ZujfaLjubljana - Zdravniki m me-dicinske sestre UKC apelirajona vlado, da poskrbi za boljšerazmer pri obravnavi življenj-sko ogroženih bolnikov v in-tenzivnih terapijah. Kljub truduin požrtvovalnemu delu komajzmorejo oskrbeti vse, ki to te-rapijo potrebujejo. Glede naevropske standarde primanj-kuje 100 postelj, 140 sester,tudi zdravnikov je premalo.

MILENA ZUPANIČ

Te dni je v UKC kot v vojni bolni-šnici. Zaradi gripe in drugih na-lezljivih obolenj, ki so poslabšalazdravje kroničnih bolnikov, sointenzivne terapije UKC ponovnonapolnjene do zadnjega kotička,in ponovno se je pokazalo vse po-manjkanje, podhranjenost in ne-smiselnost zakonodaje v Sloveniji.V isti sobi ležijo bolniki z gripo,tifusom in mikrobiološkimi okuž-bami; tako ni nikjer drugje v razvi-tem svetu, smo izvedeli na včeraj-šnji novinarski konferenci.

V sedmih intenzivnih terapijahUKC, ki sprejemajo takšne bolnike,imajo 100 postelj, čeprav bi jih pokriterijih Združenja za evropskointenzivno medicino potrebovali200. »Po evropskih smernicah sezahteva, da so intenzivne postelje

zasedene največ 75-odstotno, takoda lahko vsak trenutek sprejmeš šedodatne življenjsko ogrožene bol-nike. Pri nas imamo včasih inten-zivne postelje tudi 100-odstotnozasedene,« je povedal prim. asist.Igor Muzlovič, vodja intenzivnihterapij na kliniki za infekcijske bo-lezni in koordinator strokovnegakolegija intenzivnih terapij v UKC.

»Zaradi pomanjkanja sester kli-čemo v službo sestre, ki so že de-lale 14 dni zaporedoma brez dne-va počitka, da pridejo še 15. dan.V službo kličemo zaradi izrednihrazmer tudi mame s štirimi otroki.Kličemo jih kadarkoli - v soboto innedeljo. Vedno so pripravljene pri-ti in pomagati bolnikom. Prosimovlado, naj vendar omili določila Zu-jfa, da bodo lahko sestram plačalinadurno delo in zaposlili dodatnesestre, da bodo imeli bolniki varnoobravnavo, kakršno si zaslužijo,« jev imenu sester UKC povedala glav-na sestra UKC Erna Kos Grabner.

»V zdravstvu smo prišli do roba.Se moramo boriti kot v izrednihrazmerah in delati le še nujnestvari, kot v vojni? Presenečanas, da ima zdravstvena blagajna(ZZZS) presežke in se s tem hvali,bolnikov v UKC pa zaradi pomanj-kanja kadra, prostorov in denarjane moremo več zdraviti v normal-nih razmerah. Posamezne projek-te pripeljemo skozi vse instanceodločanja, a se jih nato ne uvede

ali ne plača. Potrebe prebivalcevse povečujejo za tri do pet odstot-kov na leto, mi pa imamo vse kotleta 1981. Zavračamo trditev, dasmo slabo organizirani. Glede napogoje smo organizirani dobro,celo vrhunsko. K nam pridejo bol-niki, ki ne dobijo zdravljenja ni-kjer drugje, to pa se zlorablja, češda smo itak dovolj dobro plačani.To ni korektno,« je poudaril prof.dr. Zlatko Fras, strokovni direktorinterne klinike. Pribil je, da UKCnujno potrebuje tudi dokončanjeDTS (nove urgence).

»Iste probleme imamo že 15 let.Zdaj smo morali zaradi iztrošenostiopreme zaprositi za pomoč vojskoin blagovne rezerve. Želimo vede-ti, kdaj bo zgrajena nova urgenca,ki jo nujno potrebujemo tudi za-radi novih operacijskih dvoran indodatnih intenzivnih terapij,« jeapeliral prof. dr. Matjaž Veselko,strokovni direktor kirurgije.

»Intenzivne terapije imamo kotleta 1974. Takrat smo sprejemali400, zdaj pa 1200 bolnikov letno.Naša glavna sestra prosi sestre, najpridejo zastonj delat. Če se jim zdajto nadurno delo ne bo plačalo, bojasno, da smo v sužnjelastništvu.

Od vlade zahtevajo, da dokončaurgenco, da se spremeni Zujf, takoda bo omogočeno plačilo nadurne-ga dela, in da se primerno usposo-bljene sestre zaposli za nedoločenčas.

Na oddelku za intenzivno nego Jrt terapijo novorojenčkov Foto Tomi Lombar

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Delo 28.01.2015 SredaDržava: Slovenija

Doseg: 157.000

Stran: 2

Površina: 343 cm2 1 / 1

Delo 28.01.2015 SredaDržava: Slovenija

Doseg: 157.000 Kazalo

Stran: 2

Površina: 343 cm2

5

V kliničnem centru poznamo celspekter odnosov: od zelo do-brih do zelo slabih; obstajajotudi velike razlike med oddel-

ki. Logično in dobro je, da so značaji,pogledi in ambicije zdravnikov različni.Različnost je priložnost za več, če vsa-kemu zdravniku glede na njegove am-bicije in sposobnosti zmoremo dodelitiustrezno vlogo na oddelku, v kateri boboljši kot kdo drug, in ga ne siliti v ne-kaj, kar mu ne leži. Podobno kot sesta-vljanje nogometne ekipe, nekdo je ro-jen golgeter, nekdo vezni igralec alištoper. Razlika med selektorjem inpredstojnikom je, da selektor sprejemain odpušča igralce glede na svoj kon-cept, po drugi strani pa ob neuspehubistveno hitreje odleti kot predstojnik.Poleg tega je treba oddelku vcepiti pre-pričanje, daje uspeh posameznika us-peh celotnega oddelka. Če poenosta-vim, ko govorimo o uspehih pa tudineuspehih, je smiselno uporabljati

NEPRESLIŠANO

4 , Dr. Marko Noč__^* zdravnik

r

»mi« in ne »jaz«. x Ona

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Dnevnik 28.01.2015 SredaDržava: Slovenija

Doseg: 112.000

Stran: 15




Stran: 15

Površina: 69 cm2

6

ZDRAVSTVO

Odstopil direktor JAZMPS pojasnilom, da se je tako odločil za-radi osebnih razlogov, je odstopil di-rektor Javne agencije za zdravila inmedicinske pripomočke (JAZMP) Ma-tej Breznik, so potrdili na ministrstvuza zdravje. V zadnjem času je bil Brez-nik kritičen do načrtov vlade, da agen-cijo pripoji ministrstvu za zdravje. Topotezo so napovedovali že za začetekletošnjega leta, a so zatem načrti ozdružitvi obstali, po nekaterih infor-

macijah pa naj bi se jim v vladi celoodpovedali. Jutri naj bi po neuradnihinformacijah člani sveta JAZMP odlo-čali o začasnem vodstvu: kandidatkaza vršilko dolžnosti naj bi bila KatarinaŠtraus, prav tako zaposlena na JAZMP.

Breznik je na čelo JAZMP prišel leta2012. Pred tem je vodil slovensko po-družnico farmacevtskega podjetja Bio-gen Idec, v prvi Janševi vladi pa je bilčlan upravnega odbora Slovenske od-

škodninske družbe. Kmalu po Brezni-kovem prihodu sta izredno odpoveddobili nekdanja direktorica JAZMPMartina Cvelbar in nekdanja names-tnica direktorice Vesna Koblar. Tako vmandatu Cvelbarjeve kot v času Brez-nika so poznavalci JAZMP pogosto oz-načevali kot prepočasno in premaloodzivno institucijo, vodstvo agencijepa je opozarjalo na premajhen posluhpolitike za njeno delo. x nk

ZDRAVILA

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 112.000

Stran: 4




Stran: 4

Površina: 75 cm2

7

Sobe polne bolnikov, ni kadra, opreme

___________B&__Bl

iBolniške sobe v ljubljanskem kliničnem centru so polne bolnikov, kronično primanj-kuje opreme in kadra. Epidemija gripe je samo kaplja čez rob. Predstojniki, strokovnidirektorji, vodje oddelkov, medicinske sestre pričakujejo takojšnje ukrepanje. Ne, karje (še) v moči vodstva bolnišnice, zahtevajo sistemske ukrepe, za katere so zadolženiministrstvo za zdravje, vlada in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. (Jit Koš i

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Večer 28.01.2015 SredaDržava: Slovenija

Doseg: 108.000

Stran: 1




Stran: 1

Površina: 90 cm2

8

Gripa je kaplja čez robPremalo postelj, opremana posodo ali iz blagovnihrezerv. Medicinskih sesterje premalo, zaposlovati jihne smejo. Ministrstvo pa"pričakuje, da bodo vsi bol-niki ustrezno oskrbljeni"MATEJA GROŠELJNapisi na vratih centra za inter-no intenzivno medicino v UKC Lju-bljana opozarjajo, da v sobi, ki ni kajdosti večja od navadne bolniške sobe,zdravijo bolnike z gripo, mrso, celos tifusom. Torej so potrebni posebnizaščitni ukrepi; maske, razkuževanje,rokavice. Štirje pacienti so prikloplje-ni na aparature za zunajtelesni obtokkrvi. Ker imajo samo en tak aparat,so jim tri posodili v intenzivni enotikirurgije. Trenutno jih tam ne potre-bujejo, k sreči. Ob koncu minulegatedna so si intenzivni oddelki osre-dnjega kliničnega centra potrebnoopremo sposodili v trboveljski splo-šni bolnišnici, zdravniki pa upali, dane bo treba sprejeti še kakšnega nuj-nega bolnika.

Sestra gre domovin pride nazaj delatPogled v sobo je res "pošasten", kot gaje opisal predstojnik tega centra MarkoNoč, ne zaradi množice kablov, moni-torjev, lučk in negibnih teles, ampakzaradi natrpanosti. Samo še eno poste-ljo za enega bolnika bi stisnili vmes,več ne bi šlo.

Sedem intenzivnih enot je v različ-nih klinikah UKCL, povsod je te dnipodobno. Noč pripoveduje, da je po-dobno nevarne razmere, ki so idealneza raznos bolezni in tveganja strokov-nih napak, videl samo še na izmenja-vi zdravnikov v Afriki. Problematičniniso samo prostori, ki jih je pol prema-lo, in oprema - en aparat za že ome-njeni zunajtelesni obvod krvi stane65 tisoč evrov, pravi Noč, prošnja paže dolgo leži na ministrstvu -, ampaktudi v pomanjkanju kadra. Bolj kot to,da bi po besedah strokovnega direk-torja interne klinike Zlatka Frasa vUKCL potrebovali še 300 specialistov,je v teh dneh aktualen skrb vzbujajočpodatek o 130 medicinskih sestrahpremalo; samo v intenzivnih enotahbi potrebovali še 60 diplomiranih.

Glavna medicinska sestra UKCLErna Kos Grabnar pripoveduje: "Kli-

čemo jih domov, ob sobotah, nede-ljah, odzove se mamica s štirimi otrokiali sestra, ki je nepretrgoma delala 14dni in pride še 15. dan spet v službo."Zato poziva politiko in odločevalce vzdravstvu, naj vendarle zberejo dovoljrazuma in sprostijo zaposlovanje me-dicinskih sester, omejeno z ZUJF. "Po-trebujemo konstantno jedro. Da sestraosvoji veščino dela na delovišču, po-trebuje eno leto, da se specializira, petlet. Ne moremo jih kar nadomeščati,kadar so odsotne." Vsaj eno zagotoviloso sestre le dobile. Vodstvo je odobriloizplačilo vseh nadur za januar.

Zahtevajo sistemske ukrepeNa otroški kirurgiji se ob opisanih te-žavah soočajo s še eno. Vseslovensko."Druga multidisciplinarna pediatrič-na intenzivna enota v Mariboru jeprav tako popolnoma zasedena, brezkadrov - prosili so naše zdravnike, dapridejo pomagat prebroditi kadrovskostisko - in ne sprejema več bolnikov.Obstaja pa še tretja intenzivna enotaza novorojenčke na ginekološki klini-ki v Ljubljani, ki je tudi polno zasede-na in tudi ne sprejema več ogroženihnovorojenčkov iz ostale Slovenije," po-jasnjuje Ivan Vidmar, predstojnik kli-ničnega oddelka za otroško kirurgijoin intenzivno terapijo kirurške kli-nike. Kot dodaten zaplet omenja šetransport ogroženih novorojenčkoviz ostalih bolnišnic v terciarni centre,ker ZZZS, kot pravi, krije samo heli-kopterske prevoze, ti pa predstavljajole četrtino vseh premestitev.

Epidemija gripe je torej samokaplja čez rob. Predstojniki, strokovnidirektorji, vodje oddelkov, medicinskesestre pričakujejo takojšnje ukrepa-nje. Ne, kar je (še) v moči vodstva bol-nišnice, zahtevajo sistemske ukrepe,za katere so zadolženi ministrstvo zazdravje, vlada, Zavod za zdravstvenozavarovanje Slovenije (ZZZS).

Opozarjamo ze leta, odziva ni.Prišli smo do roba," vso nemoč zapo-slenih v UKCL povzema Fras. Poja-snjuje, da so morali že močno dvignitikriterije za sprejem bolnika v inten-zivno enoto, ker so postelje prepol-ne vsak dan, ne samo zdaj (od 75- do90-odstotno ves čas). Če že morajobolnike zdraviti v izrednih razmerah,naj odločevalci državljanom to tudijasno povedo. Da bodo ljudje jasnovedeli, pri čem so, in ne bodo več pri-čakovali vsega tistega, kar jim je bilozagotovljeno nekoč. In naj čim prejdokončajo Diagnostično terapevtsko

službo (DTS), ljubljansko urgenco vceloti s 46 dodatnimi posteljami.

Naj "vodstvo zavoda v dneh, ko sebeleži velik priliv bolnikov, z notra-njeorganizacijskimi ukrepi poskrbi,da bodo bolniki s čim manjšimi mo-tnjami ustrezno oskrbljeni", jim odgo-varja ministrstvo. Kot da ne sliši, kajzaposleni kliničnega centra sporočajo.Ministrstvo se je odzvalo še na prošnjoza zagotavljanje opreme, rekoč, da bo"po končanem usklajevanju nemudo-ma pripravljen predlog za sprostitevrezerv".

Tudi to je po naših informacijahže urejeno, in sicer za defibrilator-je, respiratorje, ventilatorje, dva mo-nitorja, en EKG in perfuzorje. Gledezahtevanega zaposlovanja pa so naministrstvu zapisali stališče, ki ga vUKCL prav tako že dobro poznajo injih bo znova dvignil na noge: "Organi-zacija dela in razporejanje kadra sodi vpristojnost vodstva zavoda, ki mora zustreznimi ukrepi poskrbeti za nemo-ten potek dela." O DTS pa le par besed:da postopek javnega naročila za drugofazo poteka, celoten projekt pa da najbi bil zaključen v treh letih.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 108.000

Stran: 3




Stran: 3

Površina: 606 cm2

9

Na oddelku za nalezljive bolezni in vročinska stanja v UKC Maribor se še naprejsoočajo s prostorsko stisko. Kot nam je povedala predstojnica Božena KotnikKevorkijan, ostajajo več kot 130-odstotno zasedeni zaradi virusnih obolenj,ki v tem času razsajajo. Stanje pa je nekoliko slabše kot prejšnji teden, ker je vporastu tudi gripa. "Zdaj se pojavljajo tudi zapleti, pljučnice, zdravljenje s ki-sikom," dodaja Kotnikova. A pomirja, da je za konec januarja to pričakovanaepidemiološka situacija." Tudi na pediatrični kliniki opažajo povečano števi-lo okužb z gripo, vsak dan sprejmejo enega ali dva bolnika. Prav tako že dvatedna opažajo tudi več dojenčkov z RSV, respiratomim sincicijskim virusom,dnevno ugotovijo po dva ali tri nove primere, zato po besedah Vojka Bercetalahko govorimo tudi o epidemiji, (jaj)

Nepričakovano je včeraj odstopil Matej Breznik, direktor Javne agencije zazdravila in medicinske pripomočke. Agencijo je vodil od junija 2012 in bi napoložaju lahko ostal še dve leti, saj mu je vlada tedaj podelila petletni mandat.Informacijo so potrdili na ministrstvu za zdravje, kjer so dobili pisno obve-stilo, da odstopa iz osebnih razlogov. Breznik je bil pred tem direktor podjetjaBiogen Idec, podružnice ameriške multinacionalke, odgovoren za ustanovi-tev podjetja, vodenje sodelavcev in zagotavljanje dostopnosti in nemoteneoskrbe trga z zdravili. Med letoma 2004 in 2007 je bil kot direktor prodaje indirektor poslovne enote član vodstvene skupine podjetja GSK, podružniceangleške multinacionalke Glaxo Smith Kline, med letoma 2002 in 2004 pacentralni produktni vodja v Krki, kjer je bil odgovoren za 25 trgov za programantibiotikov in antimikotikov. (jaj)

JSK^^^tî^B__________________________r - _____________

Niso pretesni le prostori, v ljubljanskem kliničnem centru kronično primanjkuje kadra. C a ■;_> Ra: i)

medicinskihI u 1 sester premalo -I I I skrb vzbujajoč| .^jJ \J podatek

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 108.000

Stran: 3




Stran: 3

Površina: 606 cm2

10

Letos reševalni helikopterji v MariboruTako obljubljajo na ministrstvu za zdravje. Poteka se"faza usklajevani" med ministrstviJANA JUVANVse kaže, da bo projekt helikopterskenujne medicinske pomoči (HNMP), kiga reševalci izvajajo s pomočjo vojskein policije, ker Slovenija nima heli-kopterja, ki bi bil namenjen izključ-no reševanju, še letos preseljen tudiv Maribor. Novembra lani smo poro-čali, da policija razmišlja o selitvi enesvoje helikopterske enote, ki služi tudireševanju, na mariborsko letališče. Naministrstvu za zdravje, ki je nosilecdelovanja HNMP, pravijo, da so gradi-va "v fazi usklajevanj". To sicer na nekinačin velja že od leta 2003, ko so pro-jekt HNMP začeli izvajati. Kdaj lahkozares pričakujemo mariborsko bazo?"Težko rečemo natančno časovnico,vsekakor pa v letu 2015," zdaj sporo-čajo z ministrstva za zdravje.

Ideja, da bi poleg brniške imelibazo za helikopterje tudi v Mariboru,tli že vsaj od leta 2003, ko se je začel iz-vajati pilotski projekt HNMP. Po dvehletih je projekt zaživel, baza je bila po-stavljena na Letališču Jožeta Pučnika.Helikopterji pa so se le redko vključe-vali v reševanje na vzhodu države, kerbi na pomoč prispeli prepozno.

Pogoji za bazo soPogoji za to, da Maribor dobi svojobazo, so po besedah Marka Grosa,direktorja Aerodroma Maribor, zdajzagotovljeni. "Lani smo zaključili ce-lotno obnovo hangarja, ki je bil prejv slabem stanju. Letališče je zdaj pri-pravljeno na zahteve, ki jih je imela

policija," pravi. Govor je seveda o han-garju, ki je lahko namenjen tako leta-lom kot helikopterjem, kar še zdalečne pomeni, da je bil zgrajen izključnoza uporabo v namene helikopterske-ga reševanja.

Tudi prej so helikopterji na letali-šču normalno pristajali - tako vojaškikot policijski. Ker pa imajo dodatnezahteve glede prostorov za shranjeva-nje opreme, so na letališču zdaj omo-gočili tudi to. Čakajo, da policija začnenotranje organizacijske postopke zanajem hangarja. O tem, kdaj bo polici-ja hangar dejansko začela najemati, seše ne pogovarjajo. Gros pričakuje, dabo to v kratkem, še pred poletjem.

Tudi ministrstvo za infrastrukturone vidi več ovir za vzpostavitev ma-riborske baze. "Letališče Maribor iz-polnjuje vse pogoje za vzpostavitevHNMP-baze. Potrebna sta še končnaodločitev ter predhodni dogovor medvsemi deležniki glede rabe in ureditveprostorov ter plačila stroškov za elek-trično energijo, vodo in podobno," pra-vijo.

Nevarno pristajanje na UKCDa izvajajo poglobljeno analizo instroškovni pregled morebitne bazena mariborskem letališču, so nam po-trdili tudi pri policiji. Pripravljajo te-oretično simulacijo delovanja gledena potrebe policijskih enot in števi-lo nepredvidenih dogodkov, v katereso bili vključeni njihovi helikopterji vpreteklih letih. Celostno analizo bodozaključili predvidoma konec februar-ja. Pa bodo lahko zagotovili izvajanje

HNMP v dveh bazah? Pri policiji zago-tavljajo, da. "Letalska enota policije jes svojimi visoko usposobljenimi po-sadkami in ustrezno opremljeno flotohelikopterjev sposobna hkrati izvaja-ti naloge HNMP iz obeh baz, tako naLetališču Jožeta Pučnika in, v kolikorbi bila sprejeta ustrezna odločitev, tudiiz baze na letališču Edvarda Rusjana vMariboru," so nam dejali.

Vodja kirurškega dela mariborskeurgence Roman Košir je novice o ma-riborski bazi HNMP zelo vesel. "To bododana vrednost za kakovost zdravlje-nja v tem delu Slovenije," pravi. Urgen-tni zdravniki UKC neposredno sicer nebodo vpeti v dejavnost HNMP, bodopa nujne bolnike gotovo pogostejevozili k njim na hospitalno obravna-vo. Zato opozori, da bo še naprej ostalatežava s pristajanjem helikopterja."Zdajšnji heliport je velika improviza-cija," je ponovil Košir. Pisali smo že, dahelikopterji pristajajo na parkirišču, kinima niti ustrezne signalizacije in odkoder morajo bolnike voziti z reševal-nimi vozili v bolnišnico.

V sklopu obnove mariborske ur-gence je UKC sicer zagotovil svojasredstva, da so ojačali temelje stavbe,na strehi katere bi v prihodnosti lahkozgradili ustrezno pristajališče. A sred-stev za to še ni predvidenih. Če bov Mariboru torej res zaživela bazaHNMP in bi to povečalo priliv bolni-kov, ki bi jih pripeljali v UKC s heli-kopterjem, Košir opozarja, da bi nujnopotrebovali "maksimalno varno in so-dobno pristajališče".

Ideja, da biMaribor imel svojobazo za reševalnehelikopterje,tli že vsaj od leta2003

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 108.000

Stran: 18




Stran: 18

Površina: 478 cm2

11

__ _.- — -— — ■ - ■ -t***-aMmuM^MAM

I * '■'■ '*Vl___F' 1 ■ ■; 1 A^mkuuuuumLî im \ ■! /mm .L .m U^HBffek

KB _u^_______H[____________________l^________________.^_________^^^__r^__ >___________L_^__________________________ii^__________________________________!' JI

p^ _ .,* -jmmm

jÂMtKKM^^^^tmM\UmuXL JSK^^BR .

- ' 7^_fiHelikopterje imata vojska in policija, reševanje spada pod zdravstveno ministrstvo, bazo odobri infrastrukturno. (Janko Rath)

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 108.000

Stran: 18




Stran: 18

Površina: 478 cm2

12

Služba tremreševalcemZdravstveno-reševalni center Koroške(ZRCK) je objavil razpis za tri prostadelovna mesta: za dva diplomiranazdravstvenika v urgentnem vozilu inenega tehnika zdravstvene nege v re-ševalnem vozilu. V razpis je bil ZRCKprisiljen, potem ko je ministrstvo zazdravje decembra lani pri nadzoruugotovilo, da trije zaposleni za prevo-ze v okviru nujne medicinske pomočinimajo zahtevane izobrazbe, za vsajzdravstvenega tehnika. Kot smo po-ročali, se je pred približno dvema te-dnoma končalo sojenje na delovnemsodišču, na katerem nekdanji prosto-voljec Nejc Koren od zavoda zahtevasklenitev delovnega razmerja, saj najbi mu bila zaposlitev obljubljena, ko bise kateri od takrat zaposlenih upoko-jil. Direktor ZRCK Smiljan Prassnic jepred sodiščem zanikal, da je volonter-ju kdaj dal obljubo za zaposlitev. Sodbasodišča bo znana predvidoma do sre-dine februarja. Če bo sodišče razso-dilo v prid nekdanjemu volonterju,bo moral po njeni pravnomočnostiZRCK zaposliti še četrtega reševalca.Možnost, da Korena zaposli, je bila, vsmislu poravnave, na zadnjem narokusojenja, ZRCK-ju tudi ponujena, a jo jedirektor Prassnic zavrnil, (jb)

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 108.000

Stran: 21




Stran: 21

Površina: 65 cm2

13

Radio City, Novice - 08:00 27.01.2015 TorekDržava: Slovenija

Doseg: 94.000

Trajanje: 01:00

1 / 1

Predlog skupščine Zdravniške zbornice 27.01.2015, 08.00RADIO CITY, NOVICE,

Ministrica za zdravje, Milojka Kolar Celarc, je na včerajšnji seji Državnega zbora pozdravila predlog skupščine Zdravniške zbornice Slovenije, naj se ustrezna zakonodaja spremeni tako, da zgolj ukvarjanje s homeopatsko dejavnostjo ne bo razlog za odvzem licence zdravniku. Napovedala je, da bo ministrstvo upoštevalo predlog zbornice in pripravilo spremembo, ob tem pa dejala, da moramo vedeti, da je homeopatija zdravilska dejavnost, ki jo bodo lahko po spremembi izvajali tudi zdravniki, ne da bi jim bila zaradi tega odvzeta licenca.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Radio City, Novice - 08:00 27.01.2015 TorekDržava: Slovenija


Trajanje: 01:00

14

Zboleva tud osebje»Uporabimo zdravokmečko pamet«

V porastu so obolenja za respiratornimi vir jsi, tudi gripe. Strokovni vodja pri Osnovnem zdravstvuGorenjske prim. prof. dr. Janko Kersnik pravi, da so trenutno razmere na Gorenjskem še v mejahobvladljivega, vendar se to lahko kaj hitro spremeni. Zboleva tudi zdravstveno osebje, zato je v Kropitrenutno zaprta zdravstvena postaja.

Suzana P. Kovačič

Kranj - »Trenutno so raz-mere v splošnih ambulan-tah Osnovnega zdravstvaGorenjske (OZG) še vmejahobvladljivega, čeprav je rav-novesje krhko in izpad zapo-slenih zaradi bolezni lahkostanje hitro obrne na glavo.Zaradi omejevanja številazaposlenih ni na razpolagomedicinskih sester in zdra-vnikov, ki bi lahko nemudo-ma vskočili in nadomesti-li manjkajoče sodelavce, sajso vsi ves čas razporejeni navsakodnevno ambulantnodelo. Zahvala v takih situa-cijah gre predvsem požrtvo-valnosti vseh zaposlenih, dana svoja pleča prevzamejoše dodatno vzporedno obre-menitev, čeprav vedo, dajim naš zavod zaradi omeji-tev, ki jih je predpisala vlada,tega razen z zahvalo ne morepoplačati. Brez te zavzetostibi ljudje obstali pred zaprti-mi vrati. Računamo tudi narazumevanje bolnikov, daje v kriznih razmerah zara-di povečanega števila bolnihčakanje nekaj daljše. Krajšebo, če se bodo bolniki dosle-dno naročali in pri obravna-vi, tudi po telefonu, posredo-vali čim več koristnih infor-macij o svojem stanju,« jepoudaril prim. prof. dr. Jan-ko Kersnik, strokovni vodjapri OZG.

V Zdravstvenem domu(ZD) Kranj so imeli v januar-ju dve odsotnosti zdravnikovzaradi gripe, ki so jih pokri-li z nadomeščanji. »Bolniš-

ki staleži zdravnikov so zelokratki, od dva do tri dni, karje že kar veliko. Večina zdra-vnikov pa dela tudi, če ima-jo blažje simptome in sub-febrilne temperature. Piše-jo zdravniško upraviče-no odsotnost z dela svojimpacientom, ki imajo pogos-to manjše simptome kot nji-hov zdravnik,« je povedalavodja splošne službe v ZDKranj Tatjana Primožič, dr.med. V ZD Radovljica je enaod medicinskih sester zad-nje dneve delala z vročinoin za zaščito pred prenosomokužbe na druge uporab-ljala masko. Od srede pa jezaprta Zdravstvena postajaKropa, ker je zbolela zdrav-nica, je sporočila vodja splo-šne službe v ZD RadovljicaTanja Leskovar, c.r. med.:»Izpad v Kropi nadomešča-mo v ZD Radovljica, tako dazdravnica ob notranji dežur-ni službi oskrbi še bolnike,ki bi sicer obiskali ambulan-to v Kropi.«

Ločevanje bolnikov jetežko

Iz ZD Jesenice je vod-ja splošne službe MarjetaZupančič, dr. med., sporoči-la, da sta pri njih zaradi bole-zni trenutno odsotni ena

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Gorenjski glas 27.01.2015 TorekDržava: Slovenija

Doseg: 55.000

Stran: 3




Stran: 3

Površina: 558 cm2

15

zdravnica in dve medicinskisestri. Bolnike usmerjajo kdrugim zdravnikom. »Naro-čanje in ločevan e bolni-kov je težko. Zjutraj najprejnaročimo bolnike, ki mora-jo opraviti predoperativnepreglede in nujne kontrole,ki niso infekcijske bolezni.Preventiva in vodenje ure-jenih kroničnih bolnikov, kipotega v referenčnih ambu-lantah družinske medici-ne je ločena in za zdaj pote-ka nemoteno. Prob em pred-stavljajo nenaročerii bolniki,ki nimajo infekcijskih bole-zni in ki z obiskom lahkopočakajo nekaj dni. Apeli-ramo na naročanje, da se naistem mestu zadržuje čimmanj bolnikov hkrati, karzmanjšuje možnosti preno-sa virusnih bolezni,« je pou-darila Zupančičeva.

Tudi v Skofji Loki je v splo-šnih in otroških ambulan-tah več pacientov z virusni-mi okužbami, kar je zna-čilno za ta del leta, osebjepa se za zdaj 'še drži'. V ZDBled je vsak teden odsotenpo en zdravnik, tudi na Ble-du manko rešujejo s podvo-jenim delom. Diplomiranemedicinske sestre so v blej-skih referenčnih ambulan-tah družinske medicine dalevelik poudarek k spodbujan-ju kroničnih bolnikov za cep-ljenje proti gripi. Tudi v ZDTržič opažajo porast virus-nih obolenj, z vso verjetno-stjo tudi gripe, vendar je zazdaj situacija še obvladljiva.

... je o tem, kdaj obiska-ti zdravnika zaradi okuž-be z respiratornim virusom,odgovoril Janko Kersnik. Inobširneje razložil: »Ljud-je v povprečju štirikrat letnozbolimo za največkrat viru-sno infekcijsko boleznijo.Znake in občutja si lajšajmo,kot smo že vajeni. Vročino sizbijamo z zdravili in predv-sem brez zdravil z različni-mi oblikami ohlajanja. Zdra-vila nekoliko olajšajo boleči-

ne, ki nam jih povzroča vne-tje oz. mikrobi in notranjitermostat nastavijo na nižjovrednost, kot so nam jo pre-snovki ob infekciji, a toplo-to mora telo še vedno odda-ti po običajni fizikalni poti.Telo oddaja odvečno toplotos prevajanjem na hladnejšepredmete (obkladki), s seva-njem v zrak okoli telesa in zizparevanjem (potenjem).Temperatura v stanovan-ju naj ne bo pretirano viso-

ka, poskrbimo za zračenje ingibanje zraka v prostoru. Vogrevanih stanovanjih kljubbolezni nosimo lažja oblačilain se ne pokrivajmo s prede-belimi odejami. Ne smemopozabiti, da pri vsaki stopin-ji nad običaj no izgubimo vsajpol litra dodatne tekočine, kijo moramo obilno nadomeš-čati. Zdravnika obiščimo, čeznaki infekcije dihal trajajodlje kot teden dni, če zdravi-la v prosti prodaji popolno-ma nič ne olajšajo znakov inobčutij, če se ob vročini poja-vljajo jasni znaki oz. sum, dabi lahko šlo za streptokoknovnetje žrela in mandeljnov,če je prisoten nepojasnjenhud kašelj z izmečkom, območno oteženem dihanju,ob hudem glavobolu ali kar-koli, kar bi želeli pojasniti sstrokovnjakom.«

Če želite obiskati zdravni-ka predvsem zaradi urejan-ja bolniškega staleža, svojestanje pa rešujete z domači-mi zdravili, to ob naročanjupovejte, saj vam zelo verjet-no ne bo treba k zdravnikuše isti dan, saj vam zdravnikpo pravilih obveznega zdrav-stvenega zavarovanja lah-ko bolniški stalež v upravi-čenih primerih odobri za dotri delovne dneve nazaj. »Kopa je obisk zdravnika neizo-giben, skrbite za razkuževa-nje rok, saj največ klic pobe-remo na predmetih, kot sokljuke, stoli in mize. Upo-rabljajte robčke za enkratnouporabo. Kašljajte in kihaj-

te v robček ali pa v rokav, nev roko, s katero nato prije-mljete površine okoli sebe.Maske za nos in usta moč-no zmanjšajo količino drob-nih delcev, ki jih sicer izdi-hamo, izkašljamo in izkiha-mo v zrak, a za zdaj so v našikulturi še nenavadne, saj jihnosijo predvsem ljudje, ki seželijo zaščiti, manj pa ljud-je, ki želijo zaščititi druge,«je še povedal Janko Kersnik.Ce želite obiskati zdravnika predvsem zaradiurejanja bolniškega staleža, svoje stanje pa rešujete zdomačimi zdravili, to ob naročanju povejte, saj vamzelo verjetno ne bo treba k zdravniku še isti dan, sajvam zdravnik po pravilih obveznega zdravstvenegazavarovanja lahko bolniški stalež v upravičenihprimerih odobri za do tri delovne dneve nazaj.

Uporabljajte robčke za enkratno uporabo. Kašljajte in kihajte v robček ali pa v rokav, ne vrOkO. / Foto: a;hiv Gorenjska Kâ

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 55.000

Stran: 3




Stran: 3

Površina: 558 cm2

16

Jt^^muuuuuuuuu\m -''mmmu m̂ m̂m,

' 0MmmmmmWmW^^

'! ' //

/

Kje so tveganja zabiznisv socialnem sporazumu

Socialni sporazum so razstavili na prafaktorje in proučili vpliv na poslovanje

Q JANEZ TOMAŽIČ[email protected]

Delodajalci in sindikati so se dogovoriliza socialni sporazum, podpisali pa gabo-do v kratkem. Gre za nekakšne določit-ve pogojev gospodarjenja za leti 2015 in2016. Tekst je splošen in se deloma dotikapodročij, določenih v koalicijski pogod-bi. Načeloma višjih davkov in prispevkovne bo, a hudič je v podrobnostih. Vrata soostala priprta, možnosti za dodatno obre-menjevanje gospodarstva je precej.

TVEGANJA

Davki in prispevki

1MM V letu 2015 in 2016 se doz-A/As dajšnje nominalne stopnjedavkov, taks, prispevkov in drugihjavnofinančnih dajatevnebodo zviše-

vale, niti se ne bodo uvajale nove oblike jav-nofinančnih obremenitev gospodarstva, ra-zen v primeru višje sile, ko mora vlada nujnoukrepati, ker so se zaradi višje sile nepriča-kovano spremenile makroekonomske oko-liščine. To ne preprečuje uvedbe davka nanepremičnine, Id bo nadomestil dozdajšnjenadomestilo za uporabo stavbnega zemljiš-ča, v splošnem pa se skupna obremenitevgospodarstva, kije že do zdaj plačevalo todajatev, in posameznikov ne bo povečala.Komentar: V tekstu ni opredeljeno, kaj jeto višja sila, niti ni nakazane smeri višje sile,

denimo (nova) recesija. Viri blizu gospodar-skemu ministru Zdravku Počivalšku pra-vijo, da naj bi šlo za res izjemne razmere.

MM Učinkovito izterjavo in pobiranjeAs As javnih dajatev spodbujati z moti-viranjem plačevanja davkov in uvedbe šeučinkovitejših kazenskih sankcij.Komentar: Znižanje davčnih stopenjbibi-labol' smiselna motivacija.

Zdravstvo

2 A A Spremembe na področju___?.__-' zbiranja sredstev za zdrav-

stveno varstvo, tako da seukine dopolnilno zdravstveno za-

varovanje z ustrezno nadomestitvijo, ki nebo dodatno obremenjevala delodajalca.Komentar: Spomnimo, odpravo dopolnilne-ga zavarovanja predvideva že zdajšnja koali-cijska pogodba. Zbiranje dodatnih zavarovanjna eni strani prinaša stroške upravljanja, nadrugi strani pa to prinaša delovna mesta. So-cialni sporazum ne opredeljuje, kako bo reše-na ta težava, še huje paje, da ne opredeljuje,kako bomo nadomestili izpad okoli 450 mi-lijonov evrov denarja za zdravstvo iz dopol-nilnega zavarovanja. Če bo to doletelo delo-jemalce, to pomeni hud pritiskna minimalnoplačo (gre za prikrito znižanje), niti ni razreše-no vprašanje, ali bodo stroške nosili samo de-lovno aktivni ali tudi neaktivni (upokojenci).

M Temeljni cilj na področju zdravstva~s ~s je ohranitev pravic iz obveznega

zdravstvenega zavarovanja, korektiv ob-stoječega zdravstvenega sistema v smerikrepitve javne zdravstvene službe in za-gotavljanje njegove dolgoročne finančnevzdržnosti, kar bomo dosegli z izboljša-njem poslovanja na vseh ravneh, spremem-bami na področju financiranja, ki ne bodopomenile dodatnih obremenitev za deloda-jalca, ločitvijo izvajanja javne zdravstveneslužbe in zasebne zdravstvene dejavnostiter krepitvijo vloge in odgovornosti ZZZSza določanje obsega in standarda pravic.Komentar: Morebitna obremenitev aktiv-nega prebivalstva pomeni posredni stro-šek za delodajalce.

M Preučitev možnosti krajšanja ob-ZsZs dobjaplačilanadomestilazabolniš-

ko odsotnost, ki gre v breme delodajalca.Komentar: Z drugimi besedami: krajša-nja števila dni vbreme delodajalca ne bo.

Dolgotrajna oskrba

3 (hA Ureditev sistema dolgotraj-AsAs ne oskrbe in osebne asisten-

ce, pri čemer bo, ob soglasju socialnihpartnerjev glede temeljnih vprašanj, v

letu 2015 vložen predlog zakona v zakonodaj-ni postopek.Komentar: V socialnem sporazumu ni nik-jer navedeno, kaj bo vir za ureditev tegapodročja. Bo to s prispevki dodatno obre-menilo delo?

PlačeObj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Finance 28.01.2015 SredaDržava: Slovenija

Doseg: 51.000

Stran: 6

Površina: 1.018 cm2 1 / 3



Stran: 6

Površina: 1.018 cm2

17

4AA Podpisniki tega sporazu-AsAs masibomo prizadevali, dase vbipartitnih pogajanjih o pla-čah pri kolektivnih pogodbah za-

sebnega sektorja upošteva inflacija in delrasti produktivnosti dela po panogah.Komentar: V prihodnjih dveh letih je pri-čakovati nizko inflacijo oziroma celo defla-cijo. Indeksiranje je zato zastarela varoval-ka, ki jo kdo lahko razume, daje trebaplačevprimeru deflacije nižati. Dodatno ni opre-deljeno ne merilo ne razmerje.

Trg dela

5 A A Priprava predloga za vzpo-AsAs stavitev sklada za odprav-nine.Komentar: Kdo bo financiral ta

sklad? Če ga bodo delodajalci, bo to pome-nilo dodatno obremenitev.M Sproti bomo spremljali učinke■s -^ reforme trga dela iz leta 2013in drugih zakonodajnih spremembna področju trga dela od leta 2013 da-lje ter po predhodni razpravi ESS inpo potrebi pripravili predloge nadalj-njih ukrepov za doseganje ciljev na tr-gu dela.Komentar: Iz tega dela dokumentarazberemo, da dodatnih reform na tr-gu dela ne bo.

Šolstvo

6 MM Postopna uveljavitevy^s priporočil UNESCAin OECD v zvezi s financira-njem izobraževanja iz javnih

sredstev, in sicer, da se za izobraževa-nje nameni šest odstotkov BDP in da seznotraj tega uporabi dva odstotka za ter-ciarno izobraževanje.Komentar: Po zadnjih podatkih iz leta2012 je bilo v šolstvo vloženih 6,1 od-stotka BDP, tako daje cilj dosežen. Smi-selneje bi bilo postaviti cilj bolj smotrnaizraba sredstev.Gospodarski razvoj

7 MM Zagotavljanje večje plačil-AsAs ne discipline vključno zdržavo.Komentar: Ni obrazloženo, je pa

za podjetja ena ključnih zahtev.

Zagon investicij

8A(fc Oblikovanje strategijeAs As domačih in tujih vlaganjv strateške investicije ob sode-lovanju socialnih partnerjev,

hitrejša pot do novega razvojnega zago-na gospodarstva in novih kvalitetnih de-lovnih mest.Komentar: Ker gre za povsem operativnidokument, je dovolj, da ga napiše vlada,ni potrebe po sodelovanju ne sindikatovne delodajalskih organizacij.

Javni sektor

9 MU Učinkovito delovanje in--s As špekcijskih služb.Komentar: Izraziti pomanjkljivoopredeljene točke z vidika učin-

kovitosti pa tudi transparentnosti.

Mk S soglasjem socialnih partnerjev se-s .s ob morebitni prenovi Zakona o za-vodih opredelijo načela javnega financira-nja, statusne organiziranosti in spremem-be delovnopravnega položaja zaposlenihin sodelovanja zaposlenih pri upravlja-nju v javnih zavodih ter sistemskih mož-nosti/omejitev nastopanja javnega sektor-ja na trgu.Komentar: Pogojnik je povsem nepotre-ben. V zavodih so težave, ki jih je trebaodpraviti.

Mt Priprava, sprejem in postopno-s vzpostavljanje jasnih standardovinnormativovjavnih storitev ob sodelovanjuin soglasju socialnih partnerjev.Komentar: Pogrešamo celovitobenchmark oziroma primerjalno analizo.

Pokojninegm —MÂ Spremljanje in

-^ obravnava učin-ki kov reforme pokojninske-

___________ ga in invalidskega zavaro-vanja iz leta 2012 z vidika doseganja njenihciljev, predvsem javnofinančne vzdržnos-ti in dostojnosti pokojnin (vključujoč tudianalizo razlik v višini pokojnin med moški-mi in ženskami).Komentar: Premalo.

PRILOŽNOSTI

Predlogi za pospešitevgospodarskega razvojaA\M Presoja vpliva zakonodaje z vidi-As As ka obremenitev za gospodarstvo,

j še posebej za mala in srednja podjetja\ (MSP-test).a Komentar: Zelo dober ukrep, edina po-3 manjkljivost je, da cilj ni časovno opre-o deljen.

Mj Odprava nepotrebnih postop--s -s kov, ki ovirajo strateške investici-je in s tem odpiranje novih delovnih mest(skladnost okoljske, prostorske, gradbe-ne zakonodaje za umeščanje objektov vprostor).Komentar: To bi bil odličen ukrep, a ninikjer napisano, kdaj in kaj točno bo odp-ravljeno. Pa tudi ni zagotovil za nove biro-kratske Mesarije, kot so registracije jadral-nih zmajev in padal, o čemer pišemo nastraneh 8 in 9.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 51.000

Stran: 6




Stran: 6


18

Mm Okrepitev investicijskega financira--s nja malih in srednjih podjetij prekrazličnih virov, Slovenskega podjetniške-ga sklada in SID banke.Komentar: Dober ukrep, še posebej, kerseje vzpostavila praksa pri pogojih za fi-nanciranje, denimo med neto dolgom indenarnim tokom.

M Rast bruto plač v javnem sek--s torju ne more biti večja kot v za-sebnem.Komentar: Pohvalno.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 51.000

Stran: 6




Stran: 6


19

Kam izginjajoevropske milijardePreprosto vprašanje: če je Slovenija lani iz proračuna za naložbe

porabila rekordnih 1,16 milijarde evrov, zakaj imamo potem takoluknjaste ceste in neprevozno železniško progo do Kopra?

»Grčija jevprejšnjem desetletju, enako kot druge države, z evrom dobila dostopdo poceni denarja. Nekatere države so s tem denarjem ravnale dobro, nekatereslabo, tretje so z njim naredile najslabše, kar bi lahko. Večinoma smo ga porabiliin skoraj nič vlagali. Vsaj ne v pametne stvari. Gospodarstva nismo pripeljali navišjo raven, nismo ga naredili konkurenčnejšega. V letu 2010 smo se tako znašliz velikanskim dolgom in šibkim gospodarstvom.« Tole so besede grškega profe-sorja Ioannisa Tsamourgelisa. Intervju z njim smo objavili v petkovih Financah.

Ne, nikakor nočem povedati, da nam grozi grški scenarij,hočem le opozoriti, da delamo enake napake, kot so jih de-lali Grki, le da (še) mi nismo plačali tako visoke cene. Skorajvse, kar počne država, počne na pol, veliko prepozno, brezjasnega cilja in po sistemu pomembno je, da nekaj naredi-mo, ali bo učinek, pa bomo videli potem.

Država jedenimolan i za javne naložbe porabila rekordnih1, 16 milijarde evrov, kažejo začasni podatki ministrstva za fi-nance. Toda zadnja štiri leta za naložbe namenimo le približ-no toliko, kot prejmemo evropskega denarja, ali celo manj.Seveda seje zaradi teh naložb pokazalagospodarska rast, to-da ali bodo milijoni, porabljeni za jarke, kanalizacijo in po-dobne projekte, prinesli nova delovna mesta v gospodar-stvu? Nekoliko vulgarno povedano, s tujim ... opletamo pokoprivah in ne pazimo, ali z denarjem ravnamo gospodarno.

Tsamourgelis opozarja, da se v Grčiji veliko krade v zdra-vstvu, pa se tega nihče noče niti dotakniti. Je pri nas kaj dru-gače? Ne. Takoj, ko se hoče kdo dotakniti učinkovitosti zdra-vstva, se družno dvignejo vodstva bolnišnic s predstavnikizaposlenih, sindikati in celo ministrstvo za zdravje in ZZZS,ki vprvo vrsto postavijo preobremenjene medicinske sestre.Res je, sanacija zdravstva ni v nižjih plačah in manjših bonu-sih medicinskih sester. Sanacija zdravstva je v zmanjšanjupreobširne birokracije, negospodarnih naložbah in slabemravnanju z zalogami, da o odtekanju denarjazaradi slabo iz-peljanih javnih naročil sploh ne govorim. Kdorkoli je sprem-ljal grotesko, povezano z domnevno evtanazijo vUKC, si ver-jetno zdaj ne upa kupiti niti aspirina.

Z visokimidavki smo sesprijaznili,varčevalneukrepe biodpravili, naboljše rav-nanje z dav-koplačevals-kim denar-jem pa bi radipozabili.

karel.lipnik@finance. si

UredniškikomentarKarelLipnik

Pasebokaj spremenilo? Denarja ni dovolj in na koncu bo verjetno dosežen kom-promis, tako da se bodo malo znižali bonusi medicinskim sestram, malo več sebo dalo iz proračuna (in čez čas verjetno dvignili davki), svinjarije pa se bodo po-metle pod preprogo, kjer je kup smeti že zdaj prevelik, da bi segakdo upal očistiti.

Žeres, država je sanirala banke, poskuša privatizirati, poskuša krpati insolvenčnozakonodajo. Toda zdaj, ko nad državo ne visi več meč bankrota, bi takoj vsi radipozabili na ukrepe, ki bi izboljšali konkurenčnost gospodarstva. Z visokimi dav-ki smo se sprijaznili, varčevalne ukrepe bi odpravili, na boljše ravnanje z davko-plačevalskim denarjem pa bi radi pozabili.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 51.000

Stran: 2




Stran: 2

Površina: 350 cm2

20

Ko smo denimo delali pokojninsko reformo, je bil glavni dosežek, da smo ne-kaj sprejeli. Nismo pa sprejeli ravno veliko. Pokojninski sistem je še vedno dolgo-ročno nevzdržen in moramo ga znova spremeniti. Lahko to naredimo zdaj, koše imamo nekaj možnosti za manevriranje. Lahko pa to naredimo čez deset let,ko se bo pokojninski sistem zlomil in dve tretjini upokojencev pahnil v revščino.

Zato je treba vse spremembe izpeljati zdaj, ko to še ne bo zelo bolelo, in seve-da z jasno postavljenim ciljem. Seveda moramo gledati cilj, ne opravljene spre-membe. In ko se bomo enkrat približali cilju, ste lahko prepričani, da bo trebanajti že nov cilj.

ggŽKo-SLPVEHSCA HlTtoLOGnA:M, .MAHO UŽIOKOVITO T3A\>KLO

2T>TÂ\ySXVO 1(4 PltCA.7 j

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 51.000

Stran: 2




Stran: 2

Površina: 350 cm2

21

Odstopil direktor agencije za zdravilaLJUBLJANA � Matej Breznik je odstopil z mesta

direktorja Javne agencije za zdravila in medicinskepripomočke. Odstopil naj bi iz osebnih razlogov, čepravnekateri razlog za njegov odstop vidijo v dejstvu, danamerava vlada agencijo za zdravila letos vrniti podokrilje ministrstva za zdravje, kar bi verjetno ogroziloBreznikov položaj na agenciji. Vlada namreč vrnitevagencije načrtuje ne le zaradi varčevanja, pač pa pred-vsem iz želje po optimizaciji organizacije dela. Naagenciji vladne napovedi niso sprejeli z odprtimi rokami.Breznik je funkcijo direktorja agencije prevzel junija2012, imenovan je bil za petletni mandat. Pred tem je bilod leta 2007 direktor podjetja Biogen Idec, podružniceameriške multinacionalke. Med letoma 2004 in 2007 jebil kot direktor prodaje in direktor poslovne enote članvodstvene skupine podružnice britanske multinacio-nalke Glaxo Smith Kline, med letoma 2002 in 2004 pacentralni produktni vodja v Krki.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Primorske novice 28.01.2015 SredaDržava: Slovenija

Doseg: 50.000

Stran: 3




Stran: 3

Površina: 60 cm2

22

Bolnišnica Izola: večji program in boljše plačane storitve se bodo poznale šele konec leta

Nad plačami so še vedno črni oblakiAli bodo zdravstveno ministrstvo, zdravstvena zavarovalnica ZZZS invodstvo izolske bolnišnice do datuma izplačila plač, 10. februarja, našliprimerno rešitev - torej denar, da bi zaposleni plače dobili v celoti, še niznano. Spodbudna pa je novica, da je ZZZS v obliki razširitve programadela nekaterih ambulant in v obliki povečanja uteži (vrednosti dela zaopravljene storitve) za letos bolnišnici zagotovilo približno 443.000evrov, a se bo to v poslovanju poznalo šele ob koncu leta.

IZOLA, KOPER � Še vednoni znano, kaj bodo v ku-vertah 10. februarja prejelizaposleni v izolski bolnišni-ci (SBI) - ali plačo v celoti,kot to določajo zakonodajain branžne kolektivne po-godbe, ali le 70 odstotkovplače (izjema so minimalneplače, potni in drugistroški), preostalo pa konecfebruarja.

Tako predlaga v. d. direk-torja Radivoj Nardin, ki sesklicuje na dogovor s sin-dikati, kar pa ti zavračajo.31. januar je datum, do ka-terega terjajo od Nardinapojasnilo, kaj bo s plačami,hkrati z imeni odgovornihza to, da niso predvideli fi-nančnih tokov in izplačilvseh obveznosti tako, da biza to zagotovili potreben de-nar. V mislih imajo tudi po-plačilo iz naslova plačnihnesorazmerij.

Pravičnejše plačiloNedavno je bilo slišati, da

si za razplet finančnih zagatzdaj močno prizadevata tu-di ZZZS in zdravstveno mi-nistrstvo.

Razmere so v SBI, za ra-zliko od drugih bolnišnic,veliko hujše zaradi kroničneizgube, k čemur že leta pris-pevajo slabše ovrednotene

storitve, ki jih bolnišnicamplačuje ZZZS (finančniki vzdravstvu jo imenujejo utež)in preskopo odmerjen pro-gram dela. Tega SBI že letapresegajo v povprečju za 20odstotkov.

Po Nardinovih besedah seza iskanje rešitev še zlastitrudi direktorica koprskeenote Damjana Jelačin Iva-novič.

Pojasnila nam je, da je SBIdeležna širitev nekaterihprogramov, kjer so o_o_gečakalne dobe, kar vsebujeAneks št. 2 k Splošnemu do-govoru 2014 in velja od 1.septembra 2014 dalje. Greza širitve v specialističniambulantni dejavnosti der-matologije, kardiologije, ne-vrologije, urologije, revma-tologije ter magnetno-reso-načnih preiskav skleteta,glave in vratu. "Obenem jebolnišnici po tem aneksupriznano tudi povečanjeuteži in posledično boljševrednotenje akutne bol-nišnične obravnave, in to od

1. januarja leta 2014 dalje.Vsa ta povečanja programovna letnem nivoju znašajo642.477 evrov in bodo pri-pomogla tudi k izboljšanjufinančnega položaja bol-nišnice," pravi sogovornica.

Nardin nam je včeraj po-trdil, da bodo res dobili to-

liko več denarja, a dodaja:"Zelo smo veseli, da bomokončno pravilneje plačani,Se bo pa to v poslovanjupoznalo šele ob koncu le-tošnjega leta, ta hip se to nitine more poznati zaradinačina financiranja z me-sečnimi avansi."

"Čakamona odgovor"

Nardin še dodaja: "Le kakonaj izplačamo celotne plače,če denarja zanje, kot zdajkaže, še vedno nimamo. Respa si tudi zdravstveno mi-nistrstvo prizadeva najtikakšno primerno rešitev ... Ado 10. februarja, ko dobimoavans, ne bom natančno ve-del, kakšno plačo lahko iz-plačamo. Ne razumem pa, dasindikati tega nočejo razu-meti: če ni denarja, tudi plačev celoti niso možne. Zamik bibil samo za 17 ali 18 dni ..."

Damjan Vblf iz Obalnesindikalne organizacije-KS'90 pa je nedvoumen: "Vsireprezentativni sindikatičakamo na Nardinov odgo-vor do 31. januarja. Nato sebomo odločili za morebitnenadaljnje sindikalne kora-ke. Kako mora biti plača iz-plačana, paje več kot jasno."

JASNA ARKO

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 50.000

Stran: 2




Stran: 2

Površina: 270 cm2

23

Visok jubilej - 120 letnovomeške bolnišnicei

1. januarja 1894 je Konvent usmiljenihbratov iz Gradca v gradiču Novi dvorv novomeški Kandiji odprl moškobolnišnico z 22 posteljami. Odprvega dne jo je vodil in v njej delalugledni kirurg in humanist prim. PeterDefranceschi. Pod njegovim vodenjemje mlada bolnišnica hitro zaslovela dalečnaokrog. Že v prvih štirih letih obstojabolnišnice so se pokazale potrebe povečjem številu bolniških postelj. Polegobstoječe bolnišnice so leta 1898zgradili novo stavbo z 80 bolniškimiposteljami, leta 1911 pa soji dogradiliše tretje nadstropje. V njej še danes, po120 letih, deluje interni oddelek Splošnebolnišnice Novo mesto.Leta 2008 je bila na desnem breguKrke odprta še ženska bolnišnica s 66bolniškimi posteljami. Tudi to bolnišnicoje vodil primarij dr. Defranceschi,usmiljene sestre reda Sv. VicencijaPavelskega iz Gradca pa so prevzelepostrežbo bolnikov.Skozi zgodovino so bolnišnicodograjevali, sledili razvoju strokein se ves čas borili za njen obstoj.Preobremenjenost, pomanjkanje kadrain denaria za financiranje zavoda

je pestilo bolnišnico skozi obdobjadelovanja.Gospodarska kriza in kasneje drugasvetovna vojna bolnišnicama nistaprizanesli. Ženska bolnišnica je bilacelo bombardirana in poškodovana, akljub temu sta obe bolnišnici ves časdelovali.Po osvoboditvi so obe bolnišnici združiliv Splošno bolnišnico Novo mesto spetimi oddelki. Bolnišnica je postalalast države. Glede na velike spremembein reorganizacijo je prišlo do korenitihsprememb pri negovanju bolnikov.Začelo se je obdobje razvoja strokezdravstvene nege. V začetku leta1946 je bila z dekretom Ministrstva

za narodno zdravje pri narodni vladiSlovenije v Novo mesto premeščenaprva izobražena medicinska sestra, sicerNovomeščanka, Marija Tomšič.Marija Tomšič je pristopila k težkimpovojnim razmeram zelo odgovornoin začela pridobivati strežno osebje.Izobraževanje je potekalo kar ob bolniškipostelji. Z natančnostjo, doslednostjoin nepopustljivostjo je veljala za velikoavtoriteto, ki je vzpostavila red in

disciplino. Bila je poštena in pravičnado vseh učečih bolničark in kljub težkimčasom in veliki odgovornosti veljala začloveka z velikim srcem. V bolnišniciso bili organizirani bolničarski tečaji,kasneje pa enoletna bolničarska šola intak način izobraževanja je trajal vse doustanovitve srednje šole za medicinskesestre, na kateri so usposabljalikader za negovanje in skrb za higienona primerni ravni. Z ustanovitvijo in

m^m\wm^^m\mm*^m\ \^km\j^Km^m^m^mr^Š\^^^ ml^m^m*^ -'H_î^_ H __^_|ijî_H_H__^^__|

V^JVS _V A^JMlHÎMlH^HHÎMBtÂÎMlH^B W^|j^|MIh^|MIh^| jj^|MIh^|MIh^|MIh^|MIh^|MIh^|MIhQ^|MIh^|MIh^|MIh^|MIh^|MIh^Hi jîîîîîîîîîîîîîîîîîîî^h

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Udarni list 27.01.2015 TorekDržava: Slovenija

Doseg:

Stran: 8



Doseg: Kazalo

Stran: 8

Površina: 685 cm2

24

šolanjem medicinskih sester se je začeloobdobje zaposlovanja izobraženihmedicinskih sester.Poglobljeno strokovno delo,izboljševanje opreme, izpopolnjevanjeinstrumentarija in aparatur, večjaizbira zdravil ter zaposlovanje jevodilo bolnišnico k širitvi zdravstvenedejavnosti. Odpiranje novih oddelkovglede na potrebe obolelih in vseh ostalihslužb je ostalo vse do danes.Ob praznovanju 120 let bolnišnice jedirektorica Mira Retelj v svojem govorupovedala, da je danes novomeškabolnišnica četrta največja bolnišnica vdržavi. Pokriva področje Dolenjske, Belekrajine in dela Posavja in skrbi za zdravjeokrog 160 tisoč ljudi. Ima manj bolniškihpostelj kot pred leti, ker seje zaradiuporabe novih metod zdravljenja ležalnadoba močno skrajšala. V bolnišnici jezaposlenih 1 .060 oseb, od tega 165zdravnikov, približno 600 medicinskihsester, zdravstvenih tehnikov in ostalihzdravstvenih delavcev ter približno300 nezdravstvenih delavcev. Letnozdravijo 22.000 bolnikov, opravijo 12.000operacij, v specialističnih ambulantah paopravijo 170.000 obravnav.Svečane akademije seje udeležilo

veliko število zaposlenih, upokojencev inuglednih gostov, ki so na različne načinepovezani z novomeško bolnišnico.

Na svečanosti so bila podeljenapriznanja jubilantom in nagrajencem.Bolnišnica vsako leto zaslužnim

delavcem podeli pet plaket bolnišnice.Letos so plakete prejeli trije upokojenisodelavci - prva in dolgoletna glavnamedicinska sestra internega oddelkaAmalija Burger Jurekovič, prva indolgoletna predstojnica očesnegaoddelka Vesna Morela, dr.med. in

nekdanji predstojnik kirurškega oddelkaprim. Tone Šavelj, ki so s svojimdelom prispevali k ugledu in razvojubolnišnice, poleg njih pa še srednjamedicinska sestra Stanka Cvelbar,diplomirana medicinska sestra LjudmilaGorenc, gostinski tehnik Tone Kovačičin diplomirana fizioterapevtka DarjaPavlenič.Ob visokem jubileju je Krka d. d. Novomesto bolnišnici donirala finančnasredstva za nakup navigacijske napravepri operacijah, Društvo BNI pa jedoniralo enajst obposteljnih omaric.Župan Mestne občine Novo mesto,gospod Gregor Macedoni je bolnišnicipodelil občinsko priznanje.Novomeška bolnišnica ima smelenačrte in dobro zastavljene razvojnecilje. V gradnji je nov urgentni center,prepotrebna gradnja novih prostorovinternega oddelka pa še čaka nasoglasje države.Preteklost in sedanjost bolnišnice seprepletata in oblikujeta njeno prihodnost,kar je lahko vsem zaposlenim bolnišnicev čast in ponos.Potrudili se bomo, da bodo tudi našizanamci o nas in našem delu pisalitako kot sedaj mi pišemo o ljudeh,ki so bolnišnici postavili temelje, jovodili, dograjevali in skrbeli za zdravjeprebivalcev.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg:

Stran: 8



Doseg: Kazalo

Stran: 8

Površina: 685 cm2

25

Documents

Zbirka medijskih objav - zdravniskazbornica.si · Komentar: Morebitna obremenitev aktivnega prebivalstva pomeni posredni strošek za delodajalce. M Preučitev možnosti... 4 Tisk