1

Zbirka medijskih objavJAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI,26. 08. 2013 do27. 08. 2013

Število objav: 6Tiskani mediji: 3Splet: 3Radijske postaje: 0Televizijske postaje: 0Teletekst: 0Spremljane teme:22. slovensko zborovsko tekmovanjeNaša pesem 2012Javni sklad RS za kulturne dejavnostiMednarodno zborovsko tekmovanjeMariborRastoča knjigaRingaraja

2

Seznam objav v zbirki:Naslov Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem slavil na Siciliji

Zaporedna št. Medij; Doseg STA (WEB); 24885

1 Rubrika / Datum Kultura, 26. 08. 2013

Stran v zbirki Avtor STA

3 Teme Mednarodno zborovsko tekmovanje Maribor

Naslov Ulica, odlična vaja za oder

Zaporedna št. Medij; Doseg Dnevnik; 118000 Stran: 21 Površina: 610 cm2

2 Rubrika / Datum Kultura, 27. 08. 2013

Stran v zbirki Avtor Mager Ingrid

4 Teme 22. slovensko zborovsko tekmovanje Naša pesem 2012

Naslov Ulica, odlična vaja za oder

Zaporedna št. Medij; Doseg Dnevnik.si (WEB); 205280

3 Rubrika / Datum Iz tiskane izdaje, 27. 08. 2013

Stran v zbirki Avtor Mager Ingrid

6 Teme 22. slovensko zborovsko tekmovanje Naša pesem 2012

Naslov Posojitev ne sme biti skrivnost

Zaporedna št. Medij; Doseg Jana; 125000 Stran: 35 Površina: 908 cm2

4 Rubrika / Datum Ostalo, 27. 08. 2013

Stran v zbirki Avtor Božič Katja

9 Teme Ringaraja

Naslov Poletni večeri pod paviljoni - prof. dr. Miha Japelj in prof. Jožko Zupan, park Rastočaknjiga Novo mesto

Zaporedna št. Medij; Doseg Lokalno.si (WEB); 0

5 Rubrika / Datum Lokalno aktualno, 27. 08. 2013

Stran v zbirki Avtor neznan avtor

12 Teme Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Rastoča knjiga

Naslov Poletje se poslavlja, ples pa ne ...

Zaporedna št. Medij; Doseg Primorske novice; 53000 Stran: 8 Površina: 214 cm2

6 Rubrika / Datum Primorska, 27. 08. 2013

Stran v zbirki Avtor M.M.

13 Teme Javni sklad RS za kulturne dejavnosti

STA (WEB), Kultura 26. 08. 2013Doseg / Reach: 24885Država / Country: Slovenija

1

Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem slavil na Siciliji

Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem slavil na Siciliji

Palermo, 26. avgusta (STA) - Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem (APZ UP) pod vodstvomdirigenta Ambroža Čopija je na mednarodnem zborovskem tekmovanju InCanto mediterraneo v Milazzuna Siciliji osvojil zlato priznanje in prejel trofejo festivala InCanto mediterraneo za najvišje uvrščeni zbortekmovanja.

Na festivalu se je predstavilo sedem zborov iz Italije in po eden s Filipinov, iz Litve, Bolgarije in Slovenije.Letos so prvič organizirali tudi mednarodno zborovsko tekmovanje, na katerem so se predstavili štirjezbori. Ti so se morali dvakrat predstaviti z dvajsetminutnim stilno raznolikim programom.

APZ UP je poleg obvezne skladbe sodobnega sicilijanskega skladatelja Scalicija Tantum ergo v tekmovalniprogram uvrstil še skladbe Sweet honey - sucking bees (Wilbye), Bogoroditse Djevo in Otche nash (Čopi),Evening star (Makor) in priredbo istrske ljudske Dajte novici na kolač (Čopi).

Na sobotnem tekmovalnem večeru se je predstavil s skladbami Sospirava il mio core (Venosa), Warumtoben die heiden (Rheinberger), Paisaje (Makor), priredbo istrske ljudske Vsaka jesen rumeni (Kastelic) terBonum est confiteri domino (Miškinis).

Festival se je v atriju frančiškanskega samostana v Barcelloni zaključil v nedeljo s koncertom zborov sFilipinov, iz Litve in Slovenije ter z gostitelji.

Pevke in pevce APZ UP čaka konec tedna še nastop na 61. mednarodnem tekmovanju Guido d'Arezzo,so sporočili iz zbora.av/tv26.08.2013 12:29

3Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo

Vesolje med notami / Vokalna skupina Gallina

Ulica, odlična vaja za oderIngrid Mager

Ko stopijo na oder dekleta izVokalne skupine Gallina,prinesejo s sabo tudi žen-stvenost, živahnost, razigra-nost, ki se hitro razleze medprisotne poslušalce. Sopra-nistki Manca Simonič in

Urška Brank ter altistki Ana Plemeni-taš in Višnja Fičor so kvartet, projektnopa je z njimi tudi Urška Banovec.Umetniška vodja zbora je Ana Erčulj.

Zborovske izkušnje. Vse so izkušenezborovske pevke, prepevale so v APZ To-ne Tomšič, komornem zboru Krog, ko-mornem zboru Ave, zasedbi ČarniCe,Mens sonora in drugih zborih, hkrati sose izobraževale v solopetju. Pohvalijo selahko tudi z različnimi odrskimi izkuš-njami. Pred tremi leti so se odločile, da sepreizkusijo v drugačnem petju - v manj-šem pevskem sestavu, kjer je vsak glassolističen in je odgovornost posameznikavečja. Se pa tako počutijo bolj svobodnein fleksibilne.

Umetniško vodstvo. Pevke na vajah pilimlada zborovodkinja Ana Erčulj, ki se re-dno izobražuje pri tujih in domačih zbo-rovodjih in dirigentih 0ohannes Prinz,Ragnar Rasmussen, Stephen Schreyer,Martina Batič, Stojan Kuret...). Septem-bra bo končala študij muzikologije in so-ciologije kulture na filozofski fakulteti.Vodila je že kar nekaj zborov in vokalnihzasedb, med drugim sekstet Komplet, vo-kalno skupino Solalei, ženski zbor Biser,sicer pa deluje kot projektna zborovodjakomornega zbora Krog, kot asistentkadirigenta APZ Tone Tomšič, pri nekaterihprojektih pa tudi z vokalno skupino Čar-niCe.

Različna znanja. Višnja Fičor je danes za-poslena v ljubljanskem opernem zboru,sicer pa je diplomirala iz ruščine in fran-coščine. Poznamo jo tudi s filmskih in te-levizijskih zaslonov. Ana Plemenitaš jedoštudirala etnologijo in kulturno antro-pologijo, Urška Brank slovenščino; obepo potrebi sodelujeta v dodatnem zboruv ljubljanski Operi, vse tri pa projektnotudi v Komornem zboru RTV Slovenija.Višnja Fičor in Ana Plemenitaš sta sode-lovali v muzikalih na odru Mestnega gle-dališča ljubljanskega. Manca Simonič jekončala študij razrednega pouka, zdaj pakončuje še študij solopetja. Pravzaprav sevse redno, nekatere pa vsaj občasno, do-datno pevsko izpopolnjujejo.

Iz zbora v kvartet. Na zamisel, da sezdružijo v manjšo skupino, sta prišli AnaPlemenitaš in Višnja Fičor; takrat sta peliv Krogu in povabili sta preostali dekleti.»Želele smo, da nas je v sestavu manj, vzboru se nekako porazgubiš. Hotele smozastopati vsaka svoj glas,« pravi Ana Ple-menitaš. Ženski sestav kot tak je v Slove-niji redek, bolj običajni so okteti, po na-vadi moški. Ana Plemenitaš: »Vokalnaskupina deluje drugače kot zbor; načindela je drugačen, drugačna je literatura.Izhajale smo iz zborovske literature, asmo potem ugotovile, da nam kakšnaskladba ne leži oziroma da se je ne da iz-vajati v štiriglasju. Zato je dobro, da sepriredbe naročajo pri nekom, ki dela po-sebej za nas in ki pozna obsege našihglasov.«

Repertoar. Njihov repertoar obsega slo-venske ljudske in umetne skladbe, napi-sane za ženski zbor, tuje umetne pesmirazličnih obdobij in stilov ter vokalnepop ali jazzovske skladbe, po novemimajo tudi originalno literaturo, napisa-no posebej za kvartet Gallina. S tem se-veda bogatijo tudi slovensko ženskozborovsko in vokalno zakladnico. V zad-njem letu so namreč k sodelovanju po-vabile več mladih slovenskih komponis-tov. Za prvi del projekta z naslovom 4novitete za visoke glasove so skladbe napi-sali Mojca Prus, Matija Krečič in AndrejMakor, februarja letos pa so jih posneli ssnemalcem Aleksandrom Govekarjemin producentom Danielom Svenškom. Stem programom so se predstavile naSozvočenjih 2012 in zanj prejele nagradoza inovativnost. Letos so pod naslovomNovosti za ženske 2013 ponovno naročileštiri novitete in k sodelovanju povabileskladatelje Mateja Kastelica, NatašoKocjančič ter ponovno Makorja in Pru-sovo. Pesmi bodo predstavile na svojemletnem koncertu, projekt pa bo zaokro-žen, ko bodo skladbe ugledale luč svetatudi na zgoščenki. Ta naj bi izšla prihod-nje leto.

Odskočna deska. Lani so se opogumilein odšle na Regijsko tekmovanje pevskihzborov v Kočevje in že takoj dobile zlatoplaketo. Še isto leto so odšle na tekmo-vanje Naša pesem v Maribor in od tamprinesle srebrno plaketo, kar je bilo zadebitantke zelo spodbudno. »Težko se jekosati z zborom, ki ima 36 glasov. Nadrugih mednarodnih tekmovanjih zborein vokalne skupine ločujejo, morda se bo

to spremenilo tudi na tekmovanju Našapesem, saj so vokalne skupine zadnje ča-se v porastu, tudi v Sloveniji,« pravi AnaPlemenitaš.

Drugačni prostori. Letos imajo za sabože kar nekaj koncertov, tudi čez mejo.Pele so na festivalu Suha na avstrijskemKoroškem, v Jezerih na Murterju v Dal-maciji. Želijo nastopati inovativno, tudiglede prostorov. To poletje so si izmisli-le Urbano Gallino, kar pomeni, da seoblečejo za »ta zaresen« nastop, se po-stavijo na Šuštarski ali Mesarski most vLjubljani, položijo predse klobuk in za-pojejo. »Prvi nastop je bil sploh super,še zaslužile smo nekaj,« se smeje VišnjaFičor, medtem ko so nazadnje stale naTromostovju in so imele sicer velikoobčinstva, a ni bilo tako radodarno. Dozačetka jeseni jih boste zagotovo šelahko slišali na ljubljanskih ulicah.»Takšni nastopi so dobri za prepoznav-nost, samozavest in so za nas odličnavaja,« ugotavlja Ana Plemenitaš. Ničbolj klasičen koncertni prostor ni bilaZupanova jama pri Grosuplju, kjer sodekleta minuli konec tedna prepevalepri devetih stopinjah Celzija.

Javna podoba. Pustijo se torej s pes-mijo na ustih srečati na ljubljanskihulicah, njihovo spletno stran najdetena facebooku, nekaj posnetkov je nayoutubu, internetna stran pa je ta hipše v pripravi. Imajo tudi svoj logotip, vkaterem se prepletajo violinski ključi vobliki čipke. »Na vajah ne le pojemo,temveč razmišljamo tudi o tem, kakose bomo predstavile na odru, domisli-mo koreografijo,« pravi Višnja Fičor.»V začetku smo bile precej lesene.Oder je po navadi velik in traja nekajčasa, da se prilagodiš nanj kot kvar-tet« Zdaj v nasprotju s petjem v zborupojejo na pamet, zato je bilo treba raz-misliti tudi, kam odslej z rokami, ki sose prej oklepale map. Malce se še lovi-jo glede fokusa programa, pojejo raz-novrsten repertoar, rade bi pele še večzabavnih pesmi. »Menim, da je trebaizkoristiti vse atribute, ki jih imamo,«še dodaja Plemenitaševa. Iz klobuka,kolikor se bo nabralo, si bodo kupilenove kostume, pri tem pa ohranilesvoj malce retro klasičen stil, s petka-mi in črnimi pikicami. »Ključno seve-da ostaja, da dobro pojemo, da dose-žemo čim višjo umetniško raven,« pra-vijo v en glas. x

4Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo

5Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo

Dnevnik.si (WEB), Iz tiskane izdaje 27. 08. 2013Doseg / Reach: 205280Država / Country: Slovenija

1

6Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo

Dnevnik.si (WEB), Iz tiskane izdaje 27. 08. 2013Doseg / Reach: 205280Država / Country: Slovenija

2

7Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo

Dnevnik.si (WEB), Iz tiskane izdaje 27. 08. 2013Doseg / Reach: 205280Država / Country: Slovenija

3

8Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo

*5g§^|# 'k v9S> pnT*\*^nTe^llrsT>rS^M' , — g*F '< - "^ ,»»- wjmlti* mmmmmZ^^2\Mj^d\^ml "i" m a . l^^^h

fr ■ 1L > '""" /f/

I A "T I, " V/' " "

<.w 0^ jjSwoB^uu\wuuuuuuk^

■ " ■ "-" "* ' !m0^k m^^k. / ',.mT^M ''WsmM^'uymuuuuuuuu\mWsmmmKK^KIBKKm]

r - J*^ (

"* če želite prispevati za izdajo spominskega albuma za posvojeneotroke Naših prvih 1095 korakov, lahko prispevek nakažete na:Humanitarni klub posvojencev AS - Adoptee's Societv,Posavskega ul. 11, 1000 LjubljanaTRR odprt pri Hypo banki: IBAN SI56 3300 0000 4306 112

9Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo

Katarini Tomšič,petindvajsetletni Ljubljančanki,življenje ni prizanašalo;enajstmesečno so jo posvojililjudje, ki na to niso bili najboljepripravljeni. Pri trinajstih je

odšla od doma, si našlarejniško družino in pri njejživela vse do zaposlitve.Očitno prirojeni pozitivnostin trma staji pomagali, dani klonila. Še več, začela

se je razdajati in pomagatidrugim posvojencem.

Tekst: KATJA BOŽIČ, foto: ŠIMENZUPANČIČ

Da sojo posvojili, soji starši povedali že zelozgodaj. Kot deklici se ji je zdelo imenitno,da ima dve mamici - eno, kijoje rodila, in

drugo, ki zanjo skrbi ter jo ima rada. Nasploh imana prva leta svojega življenja prekrasne spomine -

živela je kot princeska, razvajali sojo, crkljali, se znjo veliko pogovarjali. Prav zaradi tega še danes nemore razumeti, zakaj se ji je po sedmem letu življe-nje tako spremenilo. Ko je prvi dan šole prineslacopatke domov v torbi in jih ni dala prej v plastič-no vrečko, se je mama zelo razburila in jo pošte-no okarala. Očeta je vedno manj videvala, ker jepo službi večino časa preživel na vikendu. Velikodogodkov iz tistega časa je sicer potlačila v podza-vest, a še se spominja, da ničesar več ni naredilaprav. »Vzgoja mojih staršev je bila stroga in toga,«pravi le na videz krhka petindvajsetletnica. »Imelismo zvezek, kamor smo zapisovali ure mojih pri-hodov in odhodov, zvezek z dobavnico pisarniške-ga materiala, ki sem ga lahko dobila le toliko, kotje bilo predpisano, in niti barvice več, pojedla semlahko toliko oliv, kolikor sem imela let, itd.« Velikoso pričakovali od nje, ona pa jih ni zmogla zadovo-ljiti. Želeli so, da igra flavto, ona pa je oboževalaklavir. Vpisali sojo k baletu in tam seje trudila štirileta, a srce ji je igralo za latinskoameriške plese. Pridvanajstih je v družini počilo, zato se je za eno letopreselila k babici. Z babico (očetovo mamo) sta seodlično razumeli, zato ji je ta zaupala svojo bančnokartico. »Pustila sem se zavesti prijateljici, ki mejeizsiljevala za ceno najinega prijateljstva, kar je bilopravzaprav edino, kar sem takrat imela, čeprav neobsojam niti prijateljice, saj sva bili obe otroka.«Tako je potrošila precej denarja, za kar ji je še da-nes iskreno žal, saj so ji to kasneje zelo očitali. Ba-bica je postajala vse dementnejša in starši so za tokrivili Katarino. »Leta kasneje je za demenco trpe-la mama enega od mojih rejnikov. Šele takrat semdoumela, da babičina demenca ni bila moja kriv-da.« Starši soji prepovedali vse stike z babico; predsmrtjo jo je videla le še enkrat. Pri posvojiteljih ježivela, dokler je nista nekega dne, ko je zamudilapetnajst minut, zaklenila ven. Odšla sta na vikendin izklopila vse telefone. Tako je vso noč izgubljenotavala po naselju, eno noč preživela pri sestrah Kri-stusa odrešenika, potem pa jo je pod svoje okriljevzela gospa iz naselja, ki jo je poznala vse življenje.Nato se je sicer vrnila domov, a šla zatem raje v kri-zni center in tam ostala, dokler si ni našla rejniškedružine. »Če ne bi bila tako trmasta, če ne bi imelapomoči svoje zagovornice mag. Martine Jenkole,

bi verjetno končala v popravnem domu, za kar so siprizadevali moji posvojitelji.« Na centru za social-no delo ji je delavec rekel, daje prestara za rejniškodružino, in če hoče, naj si jo najde sama. Paje vze-la stvari v svoje roke, saj ni bilo prvič. Na srečanjudruštva posvojencev Deteljica je spoznala človekain vzela stajo pod svojo streho. Čeprav prave star-ševske ljubezni tudi pri njiju ni občutila, jima je šedanes hvaležna.

je imela tudi sama ogromno vprašanj. Veliko je sa-njarila o svoji mami. Spraševala seje, ali se mordanista celo že kdaj srečali. »Biološko mamo so miprikazovali v zelo slabi luči. A slabše ko so govorilio njej, bolj sem jo zagovarjala. Ko sem jo kasnejenašla, sem si oddahnila ob spoznanju, da ima 'le'težave z alkoholom.« Katarina je prepričana, da sevse zgodi z razlogom. Zato zanjo ni naključje, dajepri dvanajstih našla mapo s svojimi rojstnimi po-datki. Šokirana je ugotovila, daje bila pravzapravrojena v Črni gori. Kar nekaj let paje še trajalo, daseje dokopala do podatkov o svoji biološki mami.»To je bila prava detektivska akcija,« se smeji. Naj -

prej je našla svojo teto, mama pa ni imela stalneganaslova, zato je morala Katarina priti v svoj rojstnikraj in jo tam poiskati sama. »Obrnila sem vsakkamen, zaman.« Dan pred odhodom domov, ko ježe mislila, da je vsega konec, jo je našla. »Sreča-li sva se v parku v Podgorici. Toliko vprašanj semimela zanjo, a ko sem jo zagledala, so se vsa raz-blinila. Samo gledala sem jo. Mnogi bi v njej videliobsojanja vredno žensko, jaz pa sem začutila ose-bo, ki je v življenju ogromno pretrpela. Glede nato, daje veljala za hladno in ostro, meje proti vsempričakovanjem toplo sprejela, objela. Razjokala se

IVakšna je moja mama? Kot mnogi posvojenci

Katarina s knj 30 J^^SfcNaših prvih 1 C 35 j^^korakov, s kat ;ro JmW^^\--želi pomagati tsem \w*& ~ nPvposvojenim ot okom. w ~ 'Ml

* •> ■ &~ "'■■■ ''

10Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo

je in mi s tem dala vedeti, daji ni bilo vseeno, ko meje dala v posvojitev. Marsikdo se ne zaveda, kakopomembni so ti prvi trenutki. Lahko bi me spre-jela povsem drugače. Kljub temu pa bi rada tiste,ki iščejo svoje biološke starše, spodbudila, naj neobupajo, če jih ti na začetku zavrnejo. To je pov-sem normalno. Mi se na ta trenutek pripravljamovse življenje, oni pa ne vedo, ali jih bo in kdaj jih bonjihov otrok poiskal. Ne vemo, kakšne razmere sojih pripeljale do tako težke odločitve. Morda imajozdaj novo družino, ki ne ve za njihovo skrivnost. Podrugi strani pa posvojenci ne želimo svojim biolo-škim staršem delati težav, radi bi le zapolnili tistidelček, ki nam manjka pri iskanju svoje identitete.«Ko se je mama poslovila od Katarine, je iskrenozapisala, da nima pogojev za njeno preživljanje inda si želi, da bi njena deklica imela lepše življenje,kot ga ima sama. »Nikoli se nisem jezila nanjo, ševeč, zelo jo razumem. Vse življenje je živela v raz-ličnih domovih, tam je tudi zanosila. A ko je odtam odšla, ni imela nikogar, ki bi ji lahko pomagal,na kogar bi se lahko obrnila. Sorodniki so jo zavr-nili. Mojemu očetu je zame povedala šele, ko meježe dala v posvojitev« Kasneje je tudi od biološkemame slišala kakšno grenko, ker ni dobila denarja,ki ga je zahtevala, a ker se je z leti in z izkušnjamiraz vila v močno osebnost, se je to ni več dotaknilo.Izvedela je še, da ima dva polbrata in eno polsestro.Enemu polbratu, precej mlajšemu od nje, je celopomagala najti posvojitelje v Sloveniji.

življenje končno postavila na svoje mesto. Bila jepridna srednješolka, do diplome na višji ekonom-ski šoli ji danes manjka le še nekaj izpitov. Konča-la bi prej, a je vseskozi delala. Z velikim ponosompove, daje bila tri leta stevardesa pri Adrii, tam jeneskončno uživala. Drugim posvojencem je začelapomagati spontano. »Po priporočilu socialnih de-lavcev se je name obrnilo nekaj posvojencev, ki sopotrebovali nasvete, kako najti svoje biološke star-še. Trem sem pri tem uspešno pomagala. Potem meje prešinilo, da bi bilo lepo imeti društvo za odrasleposvojence, kjer bi si lahko izmenjavali izkušnje.«Tako je s še tremi posvojenci leta 2009 ustanovi-la Humanitarni klub posvojencev AS, pred dvemaletoma pa je odprla še pisarno za urejanje doku-mentacije pri mednarodnih posvojitvah. »Žal za-njo morda še ni bil pravi čas,« žalostno doda, saj joje pred mesecem zaprla. »Tu sem preživela najlepšetrenutke svojega življenja in sem bila resnično jaz.«S prijatelji je izpeljala še kar nekaj projektov, ki sejih je domislila in na katere je zelo ponosna. Meddrugim so v začetku letošnjega leta zbirali igrače inobleke za otroke v sirotišnicah v Beogradu in Črnigori ter za otroke v Burundiju v Afriki, organizira-li so okrogle mize in predstavitve knjige Notranjein meddržavne posvojitve: Od osebnih izkušenj dostrokovne prakse prof. dr. Darje Zaviršek, v kate-ro je bila kot strokovno gradivo vključena tudi Ka-tarinina pravljica Deklica, ki jo je prineslo letalo,kot primer, kako otroku povedati, daje posvojen.Najbolj paje vesela, daje luč sveta ugledala njenaspominska knjiga za posvojene otroke z naslovomNaših prvih 1095 korakov, kjer dobijo odgovore naštevilna vprašanja, ki si jih zastavljajo. Knjiga seosredotoča na prve trenutke otroka v novi družini.Začne se s pripravami staršev na posvojitev, zaje-ma dan, ko uradno postanejo družina, del je na-menjen tudi biološki družini. »Otroku ne smemoskrivati, da je posvojen,« pravi. »Je pa seveda po-membno, kako mu to povemo. Današnjim posvo-jiteljem gre to dobro od rok in znajo to predstavititako, daje otrok skorajda ponosen, ker je posvojen,kar je tudi pravilno.« Velik del Katarininih razmi-šljanj lahko najdemo na njenem blogu, ki si gaje odmaja ogledalo že 77.000 ljudi, poleg tega na temoposvojitev še vedno odgovarja na forumu Ringara-ja. V prihodnosti bi se rada preizkusila še kje dru-gje, recimo v organiziranju dogodkov, v gostinstvuali kot voditeljica.

Čeprav so njeno knjigo, ki je, mimogrede, reszelo ljubka, izčrpna in slikovita, vsi zelo podprli,od župana do fakultete za socialno delo, socialnidelavci . . . , je bil to zanjo prevelik finančni zalogaj.Zelo si želi z njo prodreti v tujino, v obliki e-bo-oka in na ameriški trg. »Za to pa bi bila spet po-trebna pomoč kakšnega poslovnega angela, ki bi vprojekt tako verjel kot jaz.« Prepričana je, da bi jitam uspelo, kajti na svetu, pravi, sta le še dve knjigis podobno tematiko; obe sta tanjši. Pa veliko uspe-ha, Katarina!

Pomagati posvojencem. V rejniški družini je

Katarino Tomšič lahko spremljate nablogu: katarinatomsic.blogspot.com inna facebooku.

11Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo

Lokalno.si (WEB), Lokalno aktualno 27. 08. 2013Doseg / Reach: /Država / Country: Slovenija

1

12Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo

Poletje se poslavlja, ples pa ne ...ŠEMPETER � Z zaključnim nastopom

vseh udeležencev, ki so se v minulemtednu pod taktirko izurjenih plesnih pe-dagogov izpopolnjevali v Biotehniški šoli,se je končalo Plesno poletje, eden od naj-večjih plesnih seminarjev pri nas. Pri-bližno 150 plesalk in plesalcev različnihstarosti, ki so prišli z Goriške, ostale Slo-venije in iz tujine, plesne predstave inplesna parada so znova pokazali, daje plestod doma. Čeprav so morali letos zapretiplesni center Terpsihora, v okviru kateregaje dolgoletna vodja Jasmina Bremec zekipo sodobni ples in z njim številne drugeplesne tehnike "zasidrala" v Šempetru,Plesno poletje nadaljuje tradicijo pod tak-

tirko Umetniškega društva M&N DanceCompanv Nastje Bremec in MichalaRynie (Jasmina Bremec je ostala umet-niška vodja) in ob podpori šempetrskeobčine in novogoriške izpostave Javnegasklada RS za kulturne dejavnosti. In je spetnavduševalo. Tako z večernimi predsta-vami in plesno parado Šempeter pleše, kose je na tamkajšnjih ulicah zbrala najboljmnožična publika doslej, kot z zaključnimnastopom. Ki so ga, zavoljo napovedi, dabo deževalo, z gradu Kromberk moralipreseliti v telovadnico OŠ Ivana Roba.Poletje se počasi poslavlja, enotedenskiseminar se je že, ples pa ostaja. In čakanaslednje (Plesno) poletje ... MM

13Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo