Zbirka medijskih objav - izs.si · Za komentar poteze stečajne upraviteljice smo povprašali tudi na Mestni občini Ljubljana, a njihovega odgovora včeraj nismo prejeli

Število objav: 6Internet: 2Tisk: 4Spremljane teme:Inženirska dejavnost, ...: 0Inženirska zbornica ...: 0Barbara Škraba Flis: 0Zbor za oživitev ... ZORG: 0Gradbeni zakon: 1Zakon o ... načrtovanju: 0Zakon o ... arhitektih: 0Odgovorno do prostora: 0100 let ... Slovenskem: 0Inženirji ... okolje: 0Inženir geodezije: 0Odgovorni geodet: 0Gradbena parcela: 0Evidenca stavbnih zemljišč: 0Množično vrednotenje ...: 1Vrednost nepremičnin: 2Davek na nepremičnine: 3

Zbirka medijskih objavINŽENIRSKA ZBORNICA SLOVENIJE,za obdobje 1. 2. 2017

2

Internet Naslov Koliko je vredna Cerarjeva beseda

Zaporedna št.1

Medij; Doseg Finance.si; 231.945, Slovenija

Rubrika, Datum Novice; 31. 1. 2017

Stran v zbirki:6

Avtor Karel Lipnik

Teme Davek na nepremičnine

Povzetek...nastopu, takrat še s finančnim ministrom Dušanom Mramorjem, sveto obljubljala, da ne bo novih davkov, razen tistih dogovorjenih. To zadnje je zajemalo zgolj . No, kot kaže, bo nepremičninski davek zgolj zadnji v davek na nepremičninevrsti bremen. Zdaj se večina podjetnikov v Sloveniji samo še sprašuje, kje nas bo država še udarila...

Internet Naslov Začetek konca stoženskega javno-zasebnega partnerstva

Zaporedna št.2

Medij; Doseg Dnevnik.si; 205.280, Slovenija

Rubrika, Datum Iz tiskane izdaje; 1. 2. 2017

Stran v zbirki:8

Avtor Vanja Brkić

Teme Vrednost nepremičnin

Povzetek...tega edinega Grepovega premoženja brez veljavne pogodbe z občino je cenilec ocenil na 43 milijonov evrov, če pa bipogodba ostala veljavna, bi bila tržna le 20,9 milijona evrov. Za komentar poteze stečajne vrednost nepremičninupraviteljice smo povprašali tudi na Mestni občini Ljubljana, a njihovega odgovora včeraj nismo prejeli....

Tisk Naslov Trajnostni ukrepi v vse prometne projekte

Zaporedna št.3

Medij; Doseg Delo; 141.000, Slovenija Stran: 9 Površina: 834 cm2

Rubrika, Datum Gospodarstvo; 1. 2. 2017

Stran v zbirki:10

Avtor Borut Tavčar

Teme Gradbeni zakon

Povzetek...družbe, kako živeti, del njenega razvoja. Zaveda pa se, da so danes soseske prometno precej slabo urejene. »Zdaj se pripravlja tudi sprememba paketa , tam bomo izboljšali nekatere segmente prostorskega gradbene zakonodajenačrtovanja, da bomo lahko vključevali nove modele razmišljanja. Če pri desetih projektih podaljšamo...

Tisk Naslov Začetek konca najbolj znanega javno-zasebnega partnerstva

Zaporedna št.4

Medij; Doseg Dnevnik; 98.000, Slovenija Stran: 9 Površina: 496 cm2

Rubrika, Datum Ljubljana in okolica; 1. 2. 2017

Stran v zbirki:12

Avtor Vanja Brkić

Teme Vrednost nepremičnin

Povzetek...tega edinega Grepovega premoženja brez veljavne pogodbe z občino je cenilec ocenil na 43 milijonov evrov, če pa bipogodba ostala veljavna, bi bila tržna le 20,9 milijona evrov. Za komentar poteze stečajne vrednost nepremičninupraviteljice smo povprašali tudi na Mestni občini Ljubljana, a njihovega odgovora včeraj nismo prejeli....

Tisk Naslov Se vam zdi nakup nepremičnine za oddajanje dobra ideja? Premislite še enkrat; grozi kup novih davkov

Zaporedna št.5

Medij; Doseg Finance; 55.000, Slovenija Stran: 2Površina: 1.410 cm2

Rubrika, Datum Dogodki in ozadja; 1. 2. 2017

Stran v zbirki:15

Avtor Tanja Smrekar

Teme Množično vrednotenje nepremičnin , Davek na nepremičnine

Povzetek

...raznih državnih »dodatkov«, kot so energetske izkaznice, detektorji za ogljikov monoksid in podobno. S katerimi davkimorate računati? gM V sprejemanju na vladi je zakon o DAVEK NA NEPREMIČNINE množičnem vrednotenjunepremičnin. Gre za zakon, kije podlaga za davek na ne-_________ premičnine in zaradi katerega je leta 2014 na ustavnem sodišču nova...

3

Tisk Naslov Koliko je vredna Cerarjeva beseda

Zaporedna št.6

Medij; Doseg Finance; 55.000, Slovenija Stran: 2 Površina: 337 cm2

Rubrika, Datum Dogodki in ozadja; 1. 2. 2017

Stran v zbirki:17

Avtor Karel Lipnik

Teme Davek na nepremičnine

Povzetek...nastopu, takrat še s finančnim ministrom Dušanom Mramorjem, sveto obljubljala, da ne bo novih davkov, razen tistih dogovorjenih. To zadnje je zajemalo zgolj . No, kot kaže, bo nepremičninski davek zgolj zadnji v davek na nepremičninevrsti bremen. Zdajse večina podjetnikov v Sloveniji samo še sprašuje, kje nas bo država še udarila...

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

KOMENTAR

Koliko je vredna Cerarjeva beseda

31.01.2017 22:30 Finance 22/2017

Milojka Kolar Celarc je s predlogom davčnih sprememb svojeganajvečjega zaščitnika Mira Cerarja postavila na laž.

KAREL LIPNIK

Nenapisano pravilo dobrega politika je, da zelo redko govori resnico, toda nikoli nelaže. Če govori resnico, verjetno ni priljubljen. A če politika dobijo na laži, je njegovekariere konec, vsaj v normalnih državah, kjer obstaja konkurenca med politično elito.No, če bi to vsaj približno veljajo za Slovenijo, potem v vladni ekipi ne bi našli nitienega vsaj za silo sposobnega politika. Cerarjevi se na vse kriplje trudijo zapriljubljenost, a kaj, ko zdaj že skoraj dnevno govorijo eno, delajo pa nekaj povsemdrugega – ujamejo se na laži, nato pa se sprenevedajo ali nas poskušajo prepričati, datistega prej niso rekli ali da jih nismo prav razumeli.

Preberite tudi:

Se vam zdi nakup nepremičnine zaoddajanje dobra ideja? Premislite še enkrat!Grozi kup novih davkov

Pravzaprav ne vem več, ali nas ima vlada za norce ali pa je v vladi popoln kaos.Premier Miro Cerar je prejšnji teden na srečanju Združenja Manager napovedalzakon o spodbujanju domačih naložb. A niti 24 ur ni minilo, ko je njegova prvavarovanka, ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, ekonomskosocialnemu

1

Finance.si 31.01.2017 TorekDržava: Slovenija

Doseg: 231.945

22:30

Vir 1 / 3


Doseg: 231.945 Kazalo

22:30

Vir

4

https://www.finance.si/8853639/Koliko-je-vredna-Cerarjeva-beseda

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

svetu posredovala opis novih davkov, ki naj bi polnili zdravstveno blagajno in s

katerimi bodo bolj obdavčene tudi naložbe. In seveda je treba k temu dodati, da je taista vlada s tem letom dvignila obdavčitev dobičkov s 17 na 19 odstotkov. Ne da seuzakoniti več naložb, če jih preganjaš z dejanskimi ukrepi.

Skratka, Milojka Kolar Celarc je s predlogom davčnih sprememb svojega največjegazaščitnika postavila na laž. Cerar pa nič. Od najbolj etičnega človeka najbolj etičnevlade na svetu bi pričakoval, da bo planil v jok, se zavlekel na drevo in živ bog ga ne bimogel prepričati, naj za božjo volje zleze nazaj dol med ljudi, dokler se Kolarjeva neodpove novim davkom. Je pa zanimivo, in morda so krive obveznosti premiera, nenazadnje je hrabro navijal za rokometaše, vendar iz vladnih strank po razkritjuosnutka davčnih sprememb za polnjenje zdravstvene blagajne še ni bilo jasnegaodziva. Tudi Cerar je ob nastopih svoje varovanke povsem potihnil. Kot bi se reszavlekel na drevo in zdaj tuhta, ali naj se tiho zjoče nad svojo ministrsko ekipo ali panaj z glasnim cmerjenjem pritegne pozornost v upanju, da ga bo kdo rešil iz kočljivegapoložaja.

No, pa Cerar ni edini, ki ga je Kolarjeva postavila na laž. Se spomnite, kako je še lanifinančna ministrica Mateja Vraničar Erman poudarjala preveliko obdavčitev delain nato izpeljala davčne spremembe, s katerimi je zvišala davek na dobiček? Nitimesec ni minil, odkar so (višje) plače z dohodnino nekoliko manj obremenjene, pa jeKolarjeva že predstavila nov davek, ki bo bremenil strošek dela.

In naj spomnim, najbolj etična in pravična vlada je ob svojem nastopu, takrat še sfinančnim ministrom Dušanom Mramorjem, sveto obljubljala, da ne bo novihdavkov, razen tistih dogovorjenih. To zadnje je zajemalo zgolj davek na nepremičnine.No, kot kaže, bo nepremičninski davek zgolj zadnji v vrsti bremen.

Zdaj se večina podjetnikov v Sloveniji samo še sprašuje, kje nas bo država še udarila zdavki in novimi birokratskimi ovirami. Vse to je seveda slabo. Ker ljudje, ki ne vedo,ali in koliko bodo lahko zaslužili, nimajo prave motivacije. Naredijo toliko, kot jenujno. Za vladne uslužbence je to morda normalno, za državo, ki lahko preživi le, če jeuspešna, pa ne.


Doseg: 231.945

22:30

Vir 2 / 3



22:30

Vir

5


Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Si lahko mislite, kako bi bilo, če bi rokometaši tekmo za tretje mesto odigrali srednjedobro? Rokometaše omenjam zato, ker jih je v živo hrabro spodbujal tudi Cerar. Leupam lahko, da ga je tekma tudi kaj naučila in da ni šlo zgolj za nabiranje političnihtočk.

Tako kot ne moreš uspeti s povprečno motivirano ekipo, tudi ne moreš uspeti znemotiviranim gospodarstvom. In ne moreš uspeti s povprečnim delom, ampak le spopolno osredotočenostjo na uspeh. To pa ni mogoče, če ti država vsake tri meseceodreže drugačen kot kruha.

Članek bo izšel v tiskani izdaji 01.02.2017, št. 22/2017 .


Doseg: 231.945

22:30

Vir 3 / 3



22:30

Vir

6


Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Začetek konca stoženskega javnozasebnega partnerstvaSodišče, pred katerim poteka stečajni postopek stoženskega gradbinca Grepa, jesoglašalo s predlogom stečajne upraviteljice, da odstopi od pogodbe o javnozasebnempartnerstvu z Mestno občino Ljubljana.

Vanja Brkić1. februar 2017 1. februar 2017 0:00

Stečajna upraviteljica je ugotovila, da Grep nima denarja za izvedbo manjkajočih del na javnem delu Stožic. (Foto: TomažSkale)

Najbolj znanemuljubljanskemu

javnozasebnemu partnerstvu, ki je prestolnici dalo novo športno dvorano in stadion v Stožicah,se bliža konec. Stečajna upraviteljica stoženskega gradbinca Grepa je pridobila soglasjesodišča, da sme odstopiti od pogodbe, ki jo je Grep marca 2008 podpisal z Mestno občinoLjubljana. Sklep sodišča sicer še ni pravnomočen, saj je nanj v 15 dneh dovoljeno vložiti ugovor.

Stečajna upraviteljica Lucija Klampfer je ugotovila, da Grep nima sredstev za izvedbomanjkajočih del, ker že nekaj let pred začetkom stečaja ni posloval, je razvidno iz sklepasodišča.

Dnevnik.si 01.02.2017 SredaDržava: Slovenija

Doseg: 205.280

Vir 1 / 2



Vir

7

https://www.dnevnik.si/1042761563/lokalno/ljubljana/zacetek-konca-stozenskega-javnozasebnega-partnerstva

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Potrebovali bi še 30 milijonov evrov

Da bi Grep izpolnil vse svoje pogodbene obveznosti do občine in dokončal neizvedena dela našportnem parku Stožice, bi po oceni Klampferjeve potreboval kar 30 milijonov evrov. Kot so žepred časom povedali na občini, bi Grep moral po pogodbi z občino zgraditi še 400 parkirnihprostorov, 6 uvozov oziroma izvozov v garažo, ogrevalno nogometno igrišče in ureditev parkaokoli športnega centra. Vse to bo, kot kaže, občina morala plačati in izvesti sama.

Da bo Klampferjeva odstopila od pogodbe o javnozasebnem partnerstvu, je bilo do neke merepričakovano po objavi upraviteljičinega poročila o poteku stečaja. V njem je namreč navedlamnenje cenilca o vrednosti nedokončanega nakupovalnega centra, ki ga je Grep smel zgraditi vzameno za zgraditev športnega parka. Cenilec je presodil, da bo Klampferjeva nedokončaninakupovalni center lahko bolje tržila, če bo odstopila od pogodbe z občino. Tržno vrednost tegaedinega Grepovega premoženja brez veljavne pogodbe z občino je cenilec ocenil na 43 milijonovevrov, če pa bi pogodba ostala veljavna, bi bila tržna vrednost nepremičnin le 20,9 milijona evrov.

Za komentar poteze stečajne upraviteljice smo povprašali tudi na Mestni občini Ljubljana, anjihovega odgovora včeraj nismo prejeli.

Možnosti za poplačilo zelo majhne

Velja spomniti, da so Grepovi upniki v stečajnem postopku prijavili za več kot pol milijardeterjatev, od tega jih je stečajna upraviteljica priznala za 445 milijonov. Med upniki je tudi Mestnaobčina Ljubljana, ki je v stečaju prijavila za 40,9 milijona evrov terjatev. Vendar Klampferjevaobčini priznava le za 6,1 milijona evrov terjatev, preostale pa prereka.

Obeti, da bo ljubljanska občina vsaj kaj iztržila iz stečaja Grepa, niso dobri. Vse občinske terjatveso namreč navadne, kar pomeni, da bo občina na vrsti za poplačilo šele potem, ko bodopoplačane zavarovane terjatve. A ker je stečajna upraviteljica samo zavarovanih terjatev priznalaza več kot 170 milijonov evrov in je stečajno premoženje vredno skoraj štirikrat manj, somožnosti za poplačilo navadnih upnikov borne.


Doseg: 205.280

Vir 2 / 2



Vir

8

https://www.dnevnik.si/1042761563/lokalno/ljubljana/zacetek-konca-stozenskega-javnozasebnega-partnerstva

Trajnostni ukrepi v vse prometne projekteOzelenitev prometa Državni sekretar Jure Leben pravi, daso na ministrstvu za infrastrukturo začeli razmišljati drugačeLjubljana - »Ze ko sem preddesetimi leti delal v prome-tnem raziskovalnem laborato-riju v Angliji, sem se, kar zade-va prometno infrastrukturo,naučil razmišljati drugače, kotse tega lotevajo naši uradni-ki,« pravi državni sekretar JureLeben in dodaja, da se z mini-strom Petrom Gašperšičem do-bro razumeta.

BORUT TAVČAR

»Na našem ministrstvu smo včasihše vedno precej uradniški, precejčasa moramo razmišljati o določe-ni stvari, preden se odločimo,« pra-vi Jure Leben, a dodaja, daje danessam kdaj v takem položaju, da »sezavedam, da prav vsaka odločitevne bo 100-odstotna, ker gre za pro-ces dela. A se je treba odločiti, dagredo stvari sploh naprej«.

»Pri vseh projektih, ki jih de-lamo, moramo razmišljati, kakovključiti model trajnostne mobil-nosti. Na državni ravni smo se žeodločili, da gremo v trajnostnomobilnost. Treba pa je vedeti, kakobomo to vpeljali v življenje. In v toje zato treba vključiti prostorskonačrtovanje, zakonodajo z varno-stjo, standardi in drugim, finančneinstrumente, kot je obdavčevanjein podobno,« pravi Leben. Ker ve-liko ljudi sploh še ni pomislilo, dalahko udobno preživijo tudi brezlastnega avta, so nujni tudi ozave-ščanje javnosti in novi izobraževal-ni programi. Čez štiri leta bo trebaimeti avtomehanike, ki bodo znalipopravljati vozila nove generacije,novih tehnologij. »To pri nas dosti-krat manjka. Mi se odločimo, da biradi postavili nek dežnik, strategi-jo razvoja določenega področja, nevemo pa vedno, kako se pod njimstvari delajo,« opozarja Leben.Drugačno razmišljanjeza korak naprejVendar se premika. »Naministrstvu moramodrugače razmišljati, pre-prosto zato, da bomo nare-dili korak naprej. Ena takastvar je priprava strategije zaalternativna goriva. Za leto2018 pripravljamo dejan-ske operativne ukrepeza alternativna goriva

v prometu. Eden takih zakonodaj-nih ukrepov je posodobitev pravil-nika o gorivih, kjer bomo zapisalitudi nova goriva, med njimi so tudistisnjen in utekočinjen zemeljskiplin ter vodik, da bodo vsi dobavi-telji imeli pravno podlago, da bodolahko taka goriva sploh vključiliv ponudbo na črpalkah. Zdaj tegani, nimajo niti podlage za to, da bisami razvili kakšen demonstracij-ski projekt. To nas večinoma nestane nič. Potem pridejo finančniukrepi in podpore,« pravi.

Potem je tu novo razmišljanjepri gradnji in rekonstrukciji cest.»S postopkom hladne reciklažeobstoječi material poberemo ven,ga recikliramo, na koncu isti ma-terial vgradimo nazaj. Ves postrojtovornjakov za to je dolg okoli 100metrov. Ob dopolnitvi zakona o ze-lenih javnih naročilih je bila ideja,da s tem počakamo, vendar smo seodločili, da je za to že pripravljenatehnologija, ki se jo da uvesti takoj.To so zdaj načela, kijih poskušamovnesti v razmišljanje, če je mogoče,nekaj takoj. Zakaj bi čakali,« poja-sni Leben.Referenčni primer na LavriciPrimer za to bo že ureditev žele-zniške postaje, parkirišča P+R inpokritega parkirišča za kolesa naLavrici (predstavitev projekta bodanes). »Širitev ceste Škofljica-Lavrica. Postopek, da bi gradiliobvoznico čez Barje, smo zdaj dalina stran. Najprej bomo dokončalipoln priključek Šmarje - Sap. Naobstoječi trasi bo povsod, kje se da,uporabljen sistem hladne reciklažena mestu. Ob tem bomo tudi anali-zirali, ali lahko na zunanjem pasuumestimo ukrep, ki bo dovoljevalob jutranjih in popoldanskih ko-nicah vožnjo samo avtobusom inlokalnemu tovornemu prometu.Tako vzpostavljamo koncept traj-

nostne mobilnosti,« opisujeLeben, ki se strinja, da bo

v prihodnje večino potni-kov moral prevzeti javniprevoz. »Ko sem bil še naministrstvu za kmetijstvo

in okolje, sem se na delovozil tudi z avtobusom.

A sem imel vednopomislek, da če

sem stal v ko-loni skupaj zavtomobili,tovornjaki

in avtobusi,ni dodanevrednosti,da sem na

avtobusu. Zato bodo rumeni paso-vi odprli pot avtobusom, res pa je,da bomo morali dovoliti, da bodopo tem pasu vozili tudi tovornjakiza lokalno dostavo, saj bomo tran-zitni promet preusmerili na pri-ključek Šmarje - Sap,« meni.

Kot še en dober primer dela mi-nistrstva Leben navaja pospešitevintegracije javnega potniškega pro-meta. Letos bodo namreč določiliupravljavca sistema.Pozitivni učinkiNa vprašanje, kolikšna ovira za ko-renite spremembe je to, da državav proračun iz trošarin na gorivovsako leto dobi milijardo evrov,je Leben odgovoril, da to ni ovira,temveč dejstvo. »Zato moramo privsaki uvedbi alternativnega virapogledati, kako bomo nadomesti-li prihodke iz trošarin. V 2010 jevlada sprejela program ukrepovza zagotavljanje infrastrukture insistemskega okolja za vstop bate-rijskih vozil na slovenski trg. Od tuizhaja tudi subvencija za električnavozila na Eko skladu. Takrat smorekli, tudi v pogovorih z elektro-distributerji, da bo teh vozil takomalo, da je stroškovno tudi zanjeto zanemarljiv delež. Vendar ko sebo ta delež povečal, bodo moralizaračunati tudi ustrezno trošarinoza porabljeno elektriko. Ta odsto-panja bo treba pokrivati. Če bodoprihodki od trošarin na nafto to-liko padli, jih bo treba povečati prialternativnih gorivih,« meni.

Trajnostna mobilnost ima respozitivne učinke tako na zdravjeljudi kot na znižanje stroškov ob-čin in podjetij za parkirišča in noveceste ... »Če po izkušnjah iz Anglijepostavljamo novo stanovanjsko na-selje s 1000 hišami, se pri prostor-skem načrtovanju ve, da je trebanajti prostor za toliko trgovin, toli-ko vrtcev, toliko zelenih površin ...Pri nas pa zgradimo blokovsko na-selje, s tem se promet na območjupoveča in imamo kolone. Premaloje horizontalnega povezovanja, stem mislim sodelovanja z ostali-mi ministrstvi, s katerimi se našavsebina prekriva, kjer bi vključilitudi razmislek, da določeno šte-vilo avtomobilov z alternativnimigorivi izboljša kakovost zraka, daO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Delo 01.02.2017 SredaDržava: Slovenija

Doseg: 141.000

Stran: 9

Površina: 834 cm2 1 / 2



Stran: 9

Površina: 834 cm2

9

je zato zdravje ljudi boljše...,« praviLeben.

Ob omembi, da so v tujini tudiže soseske, ki imajo večino avto-mobilov v souporabi, zraven pakolesarske steze in postaje javne-ga prevoza, se Leben strinja, da jeto že del premisleka družbe, kakoživeti, del njenega razvoja. Zavedapa se, da so danes soseske prome-tno precej slabo urejene. »Zdaj sepripravlja tudi sprememba paketagradbene zakonodaje, tam bomoizboljšali nekatere segmente pro-storskega načrtovanja, da bomolahko vključevali nove modelerazmišljanja. Če pri desetih pro-jektih podaljšamo rumene pasoveza dva kilometra, je to že 20 ki-lometrov novih rumenih pasov.Letos ima direkcija za ceste večkot 300 projektov. Kjer se bo dalo,bomo vključili to razmišljanje,«napoveduje.

Ze v začetku projektaZakaj že v začetku projekta dolo-čitve trase nove ceste mimo Bra-slovč ni bil vključen premislek ogradnji železnice? »Projekt se jezačel še pred novimi strategijami.Izbrana je bila različica z omili-tvenimi ukrepi, denimo, da bodozbrali zgornjo plast kmetijskih ze-mljišč, kjer bo cesta, in jo odpeljalina območja, kjer prst ni tako ka-kovostna. S takimi ukrepi smo nakoncu toliko popravili predlog, daje bil sprejet na vladi. Naša nalo-ga in odgovornost na ministrstvuza naprej pa je, da poskušamo privsakem projektu že od začetkarazmišljati trajnostno in vpeljatitrajnostne ukrepe. Če bomo nazačetku samo v desetih projektihto izboljšali, smo že naredili nekajdobrega,« pojasnjuje Leben, ki ješe prepričan, da lahko Slovenijaprav zaradi svoje majhnosti mnoge

stvari izpelje hitreje kot večje drža-ve. »Moje mnenje je, da bi morali toizkoristiti. Na področju električnemobilnosti, integriranega javnegaprevoza in drugega. Tu imamo lah-ko zelo lepe rezultate.«

v m_^__

|ure LebenFOTO ARHIVMINISTRSTVA

j—§8%~_, *~ ■^m_timmW~ m^^^ U^^*^M&________~ ' »m_^____^_______s__________r <i ri_Î^^^^H9l^^^^^^^^^^^^l_^^__^mWm9mmWM !KWi^_^^S_E______________ li_^__^__B^______B__________________________________

__Bh__^^S__^--_^_^-_^___________________I__________________I^s^_^K^^ i^^^^^Êl_fl_B^B^^^Hy^^^HB^^MH^^8|î^^^^P^__lB_____________________________F ___________lm\mmT t U_r^^âmmmmmWm\^Lmm\wSm\ ■ >_^_____________________________________________________________________L^^____________^^^g_ m\m^^^^^^M^MMMm-WmmmV'_\Jm^^^mWMmmm\ '"

_ i^________________________________________________________^^____________i\j^^__]mm—^^^^îWM^MMM^^Mmmw^*Mm^:^S^^^^mm \ 1m^Š&Sg^KB^^^^^^^t^^MM^^^mmmmlm^M^^^ÎS^^m^M 1 "l

Pri gradnji in rekonstrukciji cest bodo po novem obstoječi materiai s postopkom hladne reciklaže pobrali ven in reciklirali, nato pa ta material vgradili nazaj. FOTO TADEJ REGENT

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 141.000

Stran: 9




Stran: 9

Površina: 834 cm2

10

STOZICE

Začetek konca najbolj znanegajavno-zasebnega partnerstva

Sodišče, pred katerim po-teka stečajni postopek sto-ženskega gradbinca Grepa,je soglašalo s predlogomstečajne upraviteljice, daodstopi od pogodbe o jav-no-zasebnem partnerstvuz Mestno občino Ljubljana.

.�* Vanja BrkičNajbolj znanemu ljubljanskemu jav-no-zasebnemu partnerstvu, ki jeprestolnici dalo novo športno dvora-no in stadion v Stožicah, se bliža ko-nec. Stečajna upraviteljica stoženske-ga gradbinca Grepa je pridobila so-glasje sodišča, da sme odstopiti odpogodbe, ki jo je Grep marca 2008podpisal z Mestno občino Ljubljana.Sklep sodišča sicer še ni pravnomo-čen, saj je nanj v 15 dneh dovoljenovložiti ugovor.

Stečajna upraviteljica LucijaKlampfer je ugotovila, da Grep ni-ma sredstev za izvedbo manjkajočihdel, ker že nekaj let pred začetkomstečaja ni posloval, je razvidno izsklepa sodišča.

Potrebovali bi še30 milijonov evrovDa bi Grep izpolnil vse svoje pogod-bene obveznosti do občine in dokon-čal neizvedena dela na športnemparku Stožice, bi po oceni Klampfer-

jeve potreboval kar 30 milijonovevrov. Kot so že pred časom povedalina občini, bi Grep moral po pogodbiz občino zgraditi še 400 parkirnihprostorov, 6 uvozov oziroma izvozovv garažo, ogrevalno nogometno igriš-če in ureditev parka okoli športnegacentra. Vse to bo, kot kaže, občinamorala plačati in izvesti sama.

Da bo Klampferjeva odstopila odpogodbe o javno -zasebnem partner-stvu, je bilo do neke mere pričakova-no po objavi upraviteljičinega poro-čila o poteku stečaja. V njem je na-mreč navedla mnenje cenilca o vred-nosti nedokončanega nakupovalnegacentra, ki ga je Grep smel zgraditi vzameno za zgraditev športnega par-ka. Cenilec je presodil, da bo Klam-pferjeva nedokončani nakupovalnicenter lahko bolje tržila, če bo odsto-pila od pogodbe z občino. Tržno vre-dnost tega edinega Grepovega pre-moženja brez veljavne pogodbe z ob-čino je cenilec ocenil na 43 milijonovevrov, če pa bi pogodba ostala veljav-na, bi bila tržna vrednost nepremič-nin le 20,9 milijona evrov.

Za komentar poteze stečajne upra-viteljice smo povprašali tudi na Mes-tni občini Ljubljana, a njihovega od-govora včeraj nismo prejeli.

Možnosti za poplačilozelo majhneVelja spomniti, da so Grepovi upnikiv stečajnem postopku prijavili za več

kot pol milijarde terjatev, od tega jihje stečajna upraviteljica priznala za445 milijonov. Med upniki je tudiMestna občina Ljubljana, ki je v ste-čaju prijavila za 40,9 milijona evrovterjatev. Vendar Klampferjeva občinipriznava le za 6,1 milijona evrov ter-jatev, preostale pa prereka.

Obeti, da bo ljubljanska občina vsajkaj iztržila iz stečaja Grepa, niso do-bri. Vse občinske terjatve so namrečnavadne, kar pomeni, da bo občinana vrsti za poplačilo šele potem, kobodo poplačane zavarovane terjatve.A ker je stečajna upraviteljica samozavarovanih terjatev priznala za večkot 170 milijonov evrov in je stečajnopremoženje vredno skoraj štirikratmanj, so možnosti za poplačilo nava-dnih upnikov borne. x

40,9 mio. €terjatev je v stečaju Grepaprijavila Mestna občinaLjubljana, vendar ji je stečajnaupraviteljica priznala le za 6,1milijona terjatev.

30 mio. €je potrebnih po ocenistečajne upraviteljice zadokončanje javnega dela naStožicah.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Dnevnik 01.02.2017 SredaDržava: Slovenija

Doseg: 98.000

Stran: 9




Stran: 9

Površina: 496 cm2

11

•__s. - _________fc.

** ka-ah-M-siti '^-TLo--.-, ____d_B_H_k__ &. ' .<_____HI_^__ c_l-____________________

bs. __m__________H_____. ___^__________________H______b. ___^_________________________________H___>.

Stečajna upraviteljica je ugotovila, da Grep nima denarja za izvedbo manjkajočih del na javnem delu Stožic. tt Tomaž Skale KBKr*

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 98.000

Stran: 9




Stran: 9

Površina: 496 cm2

12

Se vam zdi naloddajanje dotenkrat; grozilBodo nepremičnine po novem obda^boste stanovanje ali drugo nepremič

ujjic.?VaSldai__l500--rQ_intKxlc_

l.Daveki_a___p_ai_j_i____(tabo_a_t_e_i|alv6_|av_il_IU_Zl_i<iave_;___pre_BoSE_i)e)__i_t_c_.

2.Davekmp_l___<_ke__od_la-]_Q]ap__i____da vnašam: taznaSa25«_stDt_3Jviia)em__r-ne,dairčnao_DovaJeoWea)t)o

3.Prtspevktn_|em_i_Qebodor__(_iS tudi €>__«_/_._-_ 636-ofJ-_tD_ne___-BT_-vaieprl_p_--kEphis _b _KiTd_ii_ate_izdr_iv_t w-nlprlspes__k.kibo__i__lalmed20 in 75 evti _______fadfis-noodvsebclctooclkov žaram-

iup nepremičnine za>ra idejs£Premislite šenip nrarlh davkov/cene dvojno.} fei-VŽ morate in kaj še boste morali plačati, čenino oddajali !;,"^" -f

I _E-__I' -

_H ___________________.__________________________l____[ _______________________________B_________________L-

TANJA SMREK ARtanja.smrekar@_nance.si

Kupujete stanovanje, poslovno nepre-mičnino, pa mislite, da je poceni? Samozato, ker ste jo kupili na dražbi, za niž-jo ceno, kot bi bila pred predkriznim le-tom 2008, in z ugodnim posojilom? Pre-mislite še enkrat. In začnite šteti, kate-re davke boste na vse to plačali. Prever-jamo, kakšno davčno nepremičninsko»reformo« pišejo na finančnem ministr-stvu in s kakšno davčno gor jačo vas bo-do udarili že zdaj.

Pred nakupom torej previdno. Tudi če stevanj že vračunali vse stroške vzdrževanja inraznih državnih »dodatkov«, kot so energet-ske izkaznice, detektorji za ogljikov mono-ksid in podobno.S katerimi davki morate računati?

DAVEK NA NEPREMIČNINEgM V sprejemanju na vladi je zakon o mno-

žičnem vrednotenju nepremičnin. Gre

za zakon, kije podlaga za davek na ne-_________ premičnine in zaradi katerega je leta2014 na ustavnem sodišču nova obdavčitevpod vlado Alenke Bratušek že padla. Na mi-nistrstvu za finance, ki ga vodi Mateja Vrani-čar Erman, pravijo, da osnutek predloga za-kona o obdavčitvi nepremičnin pripravljajo.Prvi načrt je sicer bil, da gre vjavno obravna-vo do konca minulega leta.

In za koliko vas bo davek udaril? Po najniž-ji možni varianti - tako pravijo neuradni viri- bo stopnja 0,1 odstotka za rezidenčne in 0,4odstotka za poslovne nepremičnine. Torej,če je vaše stanovanje vredno 200 tisoč evrov(oziromabo po novem množičnem vrednote-nju), boste v končni fazi namesto zdajšnjeganadomestila za uporabo stavbnega zemljišča(NUSZ) plačali 200 evrov davka na nepremič-nine. Mimogrede, davek bo tolikšen, če bodoobčine z njim pobrale skupaj okoli 250 mili-jonov evrov, kar je približno toliko kot zdaj zNUSZ, davkom na premoženje in pristojbina-mi za vzdrževanje gozdnih cest.

No, seveda pa ni nujno, da bo davek segel»samo« do tega zneska. Namreč, občine siO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Finance 01.02.2017 SredaDržava: Slovenija

Doseg: 55.000

Stran: 2

Površina: 1.410 cm2 1 / 3



Stran: 2

Površina: 1.410 cm2

13

obetajo, da bodo dobile se nekaj manevrske-ga prostora, da bodo lahko same višale in ni-žale davek za določen odstotek za določenoskupino nepremičnin (denimo za trgovce (popodobni vrednosti), stanovanja, obrtnike ...).

Poleg tega nekateri omenjajo tudi stopnjeokoli 0,16 odstotka ali celo prek 0,3 odstotkaza stanovanjske nepremičnine, za poslovnemorda še več. Najbrž tako visoke stopnje de-jansko ne bo, pravijo naši neuradni viri.

Mednarodni denarni sklad v svojih poro-čilih omenja obdavčitev v sorazmerni viši-ni 1,2 odstotka BDP, kar bi glede na leto 2015lahko bilo 460 milijonov evrov. A kot rečenobi takšna obdavčitev pomenila krepko višji da-vek od zdajšnjih dajatev. Kar pa se ne bo zgo-dilo, zatrjujejo naši viri.

Kot boste lahko prebrali v nadaljevanju,pa je prav možno, da bodo naše nepremič-nine kot premoženje (torej ne iz njihove upo-rabe, iz najemnin) obdavčene kar dvakrat.Ne le z davkom na nepremičnine. Spomni-mo še, da so bile predlagane stopnje leta 20140,15 odstotka za rezidenčne nepremičnine in0,50 odstotka za nerezidenčne (v katerih nebiva nihče, niti najemnik), za poslovne in in-dustrijske stavbe bi bila stopnja 0,75 odstotka,za energetske objekte 0,40 odstotka, za kme-tijske 0,30 odstotka ...

Davek na nepremičnine bo, če bo šlo vsepo načrtu, uveden leta 2019. Pričakujete lah-ko prehodno obdobje - najprej bi davek na ne-premičnine obračunavali na nezazidana stav-bna zemljišča, potem pa na vse nepremičnine.

Torej, prvi obračun po novem davku nanepremičnine, ki volivce že leta pušča v ne-gotovosti, dobimo leta 2019. To je leto po no-vih državnozborskih volitvah (če bo tokratnimandat speljan do konca).

URBANA OBČINSKA TAKSA

2 Kot kaže, pa občinam novi davekna nepremičnine, s katerim bi na-čeloma pobrale približno toliko kotzdaj z NUSZ, davkom na premože-

nje (več o tem v nadaljevanju) in pristojbina-mi za vzdrževanje gozdnih cest, ne zadostuje.Hočejo še nekakšne urbane občinske takse -vsaj za posebne lokacije . Kot nas prepričujejopredstavniki občin, jih potrebujejo za izvaja-nje razvojne in prostorske politike.

Poenostavljeno: pri taksi - o številkah še negovorijo - bi imeli povsem proste roke. Neko-mu bije lahko zaračunali malo ali nič, pri dru-gem bi šlavnebo. Občine govorijo, dabi ta ob-likaspodbujalarazvoj.Alastniki nepremičninbodo že plačevali davek na nepremičnine, prikaterem bodo občine predvidoma tudi ime-le nekoliko proste roke. Na vse to pa bi še ur-bano občinsko takso, pri kateri bi imele pov-sem proste roke. Torej se ta ne bi spreminja-la denimo le za določeno področje (denimoza večje ali manjše trgovce), kot bi se načelo-ma lahko davek na nepremičnine, temveč bilahko višine določali bolj konkretno. Kot pra-

vi Jasmina Vidmar iz Skupnosti občin Slove-nije, konkretnega predloga še ni, se pa pogo-varjajo z ministrstvom za finance ter ministr-stvom za okolje in prostor.

Na ministrstvu za finance pravijo, da po-leg predvidene uvedbe davka na nepremič-nine nasprotujejo kakršnikoli drugi dodatniuniverzalni obremenitvi nepremičnin. Kotrečeno, ni pa še jasno, kolikšna bi bila v temprimeru stopnja prvega davka na nepremič-nine in koliko prostih rok pri njenem obliko-vanju bi imele občine.

Pa bi se ta urbana občinska taksa lahkovrinila med prostorsko zakonodajo? »V zvezis predlogom občin za uzakonitev teh taks, skaterimi bi obremenjevali neizkoriščena zem-ljišča oziroma zemljišča na izjemnih lokacijah,menimo, da te vsebine ni smiselno obravna-vati znotraj nastajajočega zakona o urejanjuprostora, temveč gaje treba obravnavati v lu-či nepremičninskega davka,« pravijo na mini-strstvu za okolje in prostor.

DAVEK NA PREMOŽENJE

3 Če imate denimo več stanovanj, žezdaj ne plačujete samo NUSZ, tem-več tudi davek na premoženje za vsa-ko naslednje stanovanje. Če ga ne, pa

imate denimo dve stanovanji (ali enega več-jega od 160 kvadratnih metrov) - v enem živi-te, drugega oddajate -, potem ste morda ne-vede v prekršku. Evidence naj bi namreč bi-le precej slabe.

In koliko davek znaša? Za manjše stanova-nje v Ljubljani okoli 50 evrov.

NAJEMNINE IN PRISPEVKI

4 Če kupujete nepremičnino denimoza oddajanje, bodite pozorni še nadodatne davke. Namesto NUSZ indavka na premoženje bosta to po no-

vem davek na nepremičnine in morda urba-na občinska taksa, plačevati pa morate še da-vek na prisluženi dohodek iz vašega premo-ženja. Torej na najemnino. Davek znaša 25 od-stotkov, davčna osnova pa je 90 odstotkov na-jemnin. Lahko je sicer nižja, če uveljavljate de-janske stroške vzdrževanja, pri čemer pa so nadavkariji zelo natančni, kaj je to. Denimo ok-na, pa še to ne vsaka. Ne pa recimo fotelj, tele-vizija in podobno.

No, pa tudi to še ni vse! Po predlagani zdra-vstveni reformi bodo z zdravstvenim prispev-kom dvojno obdavčeni tudi pasivni dohodki,torej tudi kapitalski dobički, najemnine in di-vidende za fizične osebe. In sicer s 6,36-odsto-tnim prispevkom in z novim zdravstvenim do-datnim prispevkom, kibo (predvidoma) zna-šal med 20 in 75 evri.

AIRBNB

5 Kupujete -kot je bilo priljubljeno zad-nje leto - nepremičnino za oddajanjeprek spletne platforme Airbnb oziro-ma turistom? Če se ne greste dela naO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!


Doseg: 55.000

Stran: 2




Stran: 2


14

črno - torej ce niste goljuf in pošteno plačuje-te davke, morate zadostiti celemu kupu pra-vil. Če oddajate stanovanje vbloku, potrebuje-te 100-odstotno soglasje preostalih lastnikov.Kako pa je zadeva urejena davčno? Kar z na-vadnim davkom na najemnine, kijih opisuje-mo v točki 4, kratkotrajno oddajanje ni ureje-no. Davki (inbirokracija) so drugačni. In sicer:■ Če želite danes oddati sobo, stanovanje alihišo prek Airbnbja, vam za to sicer ni trebaimeti s. p. ali podjetja, vendar pa v tem pri-meru sobe ne smete oddajati več kot pet me-secev v letu niti ne smete imeti več kot 15 le-žišč. Birokraciji kljub temu ne uidete: vpisatise morate v poslovni register Slovenije, nap-raviti kategorizacijo objekta (načeloma sa-mi), poleg tega morate prijavljati dohodkefinančni upravi (plačate davek na dohodke

iz dejavnosti po dohodninski lestvici), po-datke o gostih sporočiti še policiji, statistič-nemu uradu, občini plačujete turistično ta-kso oziroma jo vaš gost prek vas ... Če odda-jate stanovanje vbloku, pa potrebujete še so-glasje prav vseh lastnikov.■ Lahko pa oddajate sobe turistom tudi prekpodjetja ali kot s. p. V tem primeru ste temuprimerno obdavčeni. Če ste manjše podjetjeali s. p. (do 100 tisoč evrov prihodkov na le-to s polno zavarovano eno osebo oziroma do50 tisoč evrov na leto, če oseba ni polno zava-rovana), ste lahko tudi pavšalist. Torej imateobdavčenih »le« 20 odstotkov prihodkov neglede na dejanske stroške. S. p. po 20-odsto-tni stopnji, d. o. o. po 19-odstotni stopnji. Nafi-nančnem ministrstvu sicer pripravljajo spre-membe pavšalne obdavčitve.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 55.000

Stran: 2




Stran: 2


15

Koliko je vrednaCerarjeva besedaNenapisano pravilo dobrega politika je, da zelo redko govori

resnico, toda nikoli ne laže. Če govori resnico, verjetno ni pri-ljubljen. A če politika dobijo na laži, je njegove kariere konec,vsaj v normalnih državah, kjer obstaja konkurenca med poli-

tično elito. No, če bi to vsaj približno veljajo za Slovenijo, potem v vladnieldpi ne bi našli niti enega vsaj za silo sposobnega politika. Cerarjevi sena vse kriplje trudijo za priljubljenost, a kaj, ko zdaj že skoraj dnevnogovorijo eno, delajo pa nekaj povsem drugega - ujamejo se na laži, nato

pa se sprenevedajo ali nas poskušajo prepričati, datistega prej niso rekli ali da jih nismo prav razumeli.

Pravzapravnevemveč, ali nas ima vlada za norce alipa je v vladi popoln kaos. Premier Miro Cerar je prejšnjiteden na srečanju Združenja Manager napovedal za-kon o spodbujanju domačih naložb. A niti 24 ur ni mi-nilo, ko je njegova prva varovanka, ministrica za zdrav-je Milojka Kolar Celarc, ekonomsko-socialnemu sve-tu posredovala opis novih davkov, ki naj bi polnili zdra-vstveno blagajno in s katerimi bodo bolj obdavčene tu-di naložbe. In seveda je trebak temu dodati, daje ta istavlada s tem letom dvignila obdavčitev dobičkov s 17 na19 odstotkov. Ne da se uzakoniti več naložb, če jih pre-ganjaš z dejanskimi ukrepi.

Skratka.MilojkaKolar Celarc je s predlogom davčnihsprememb svojega največjega zaščitnika postavila nalaž. Cerar pa nič. Od najbolj etičnega človeka najboljetične vlade na svetu bi pričakoval, da bo planil v jok,se zavlekel na drevo in živbogga ne bi mogel prepriča-ti, naj za božjo volje zleze nazaj dol med ljudi, dokler seKolarjeva ne odpove novim davkom . Je pa zanimivo,in morda so krive obveznosti premiera, ne nazadnje jehrabro navijal za rokometaše, vendar iz vladnih strankpo razkritju osnutka davčnih sprememb za polnjenjezdravstvene blagajne še ni bilo jasnega odziva. TudiCerar je ob nastopih svoje varovanke povsem potihnil.Kot bi se res zavlekel na drevo in zdaj tuhta, ali naj se ti-

ho zjoče nad svojo ministrsko ekipo ali pa naj z glasnim cmerjenjem pri-tegne pozornost v upanju, da ga bo kdo rešil iz kočljivega položaja.

No, pa Cerar ni edini, ki gaje Kolarjeva postavilanalaž. Se spomnite, kakoje še lani finančna ministrica Mateja Vraničar Erman poudarjala preveli-ko obdavčitev dela in nato izpeljala davčne spremembe, s katerimi je zviša-la davek na dobiček? Niti mesec ni minil, odkar so (višje) plače z dohodni-no nekoliko manj obremenjene, pa je Kolarjeva že predstavila nov davek,ki bo bremenil strošek dela.

In__aj-po_____im,i lajbolj etična in pravična vlada je ob svojem nastopu, tak-rat še s finančnim ministrom Dušanom Mramorjem, sveto obljubljala, dane bo novih davkov, razen tistih dogovorjenih. To zadnje je zajemalo zgoljdavek na nepremičnine. No, kot kaže, bo nepremičninski davek zgolj zad-nji v vrsti bremen.

Zdajse večina podjetnikov v Sloveniji samo še sprašuje, kje nas bo državaše udarila z davki in novimi birokratskimi ovirami. Vse to je seveda slabo.Ker ljudje, ki ne vedo, ali in koliko bodo lahko zaslužili, nimajo prave moti-vacije. Naredijo toliko, kot je nujno. Za vladne uslužbence je to morda nor-malno, za državo, ki lahko preživi le, če je uspešna, pa ne.

Sila__ko mislite, kal .o bi bilo, če bi rokometaši tekmo za tretje mesto od-igrali srednje dobro? Rokometaše omenjam zato, ker jih je v živo hrabrospodbujal tudi Cerar. Le upam lahko, da gaje tekma tudi kaj naučila in dani šlo zgolj za nabiranje političnih točk.Tako kot ne moreš uspeti s povprečno motivirano ekipo, tudi ne moreš us-peti z nemotiviranim gospodarstvom. In ne moreš uspeti s povprečnimdelom, ampak le s popolno osredotočenostjo na uspeh. To pa ni mogoče,če ti država vsake tri mesece odreže drugačen kot kruha.

UredniškikomentarKarelLipnikkarel.Lpni_.SBfinar_ce.Ei

*MilojkaKolarCelarc je spredlogomdavčnihspremembsvojeganajvečjegazaščitnikaMira Cerar japostavila nalaž.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 55.000

Stran: 2




Stran: 2

Površina: 337 cm2

16

STRE.3E.trt &q|-.pVi<eta5e:V».

-a .-—^^tClA. SPREMENITE<<jfk VM^* v# \ UAPIS V/ S£DAU3IK .' te-

VAS ,' "

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 55.000

Stran: 2




Stran: 2

Površina: 337 cm2

17

Documents

Zbirka medijskih objav - izs.si · Za komentar poteze stečajne upraviteljice smo povprašali tudi na Mestni občini Ljubljana, a njihovega odgovora včeraj nismo prejeli