Zavoda Republike Slovenije za šolstvo za leto 2010 · Posodobitev gimnazije 2008–2010: Evropski oddelki..... 58 Posodobitev gimnazije in Usposabljanje učiteljev za uvajanje posodobitev

Letn

o po

roči

lo o

del

u Za

voda

Rep

ublik

e Sl

oven

ije z

a šo

lstv

o za

leto

201

0

Letno poročilo o delu Zavoda Republike Slovenije za šolstvo

za leto 2010

ISSN 1581-6680

LetnoporočiloodeluZavodaRepublikeSlovenijezašolstvo

zaleto2010

Izogibajteseljudi,kidušijovašeambicije.

Todelajomajhniljudje,

medtemkobosteobresničnovelikihimeliobčutek,

dalahkotudisamipostaneteveliki.

Mark Twain

Letno poročilo o delu Zavoda Republike Slovenije za šolstvoza leto 2010

Izdal in založil: Zavod Republike Slovenije za šolstvoPredstavnik: mag. Gregor MohorčičUredili: dr. Silva Kos Knez in Nataša Purkat, Lektor’caJezikovni pregled: Nataša Purkat, Lektor’caIdejna zasnova naslovnice: ArnoldvugaSlika na naslovnici: mag. Gregor MohorčičTisk: PresentNaklada: 350 izvodovLjubljana, 2011

ISSN 1581-6680

Svet Za vo da RS za šols tvo je Let no po ročilo o delu Za vo da Re pub li ke Slo ve ni je za šols tvo za leto 2010 po tr dil na 10. seji dne 18. 2. 2011.

5Letno poročilo ZRSŠ 2010

KazaloUVOD............................................................................................................................................ 8

UVOD V POROČILO..................................................................................................................... 9Center za razvoj in raziskovanje ................................................................................................................ 9Center za inovativno edukacijo .............................................................................................................. 10Center za svetovanje ............................................................................................................................... 11Center za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami ............................................................................. 12Center za strokovne skupine in službe za podporo .............................................................................. 13

POROČILO O DOSEŽKIH V LETU 2010 .................................................................................. 14

1 OcEna USPEšnOSTI DOSEŽEnIH cILjEV V LETU 2010 ................................................. 14

2 PROjEKTI In naLOgE V LETU 2010 .................................................................................. 17

3 POROČILa POSamEznIH PROjEKTOV/naLOg ................................................................ 21Priprava poskusa in uvajanje fleksibilnega predmetnika na ravni triletja .......................................... 21Uvajanje, razvoj in spremljanje modelov fleksibilnih šolskih predmetnikov v OŠ ............................... 22Preverjanje nekaterih elementov gimnazijskega programa s poskusom ............................................ 23Poskusno uvajanje izobraževanja na daljavo za dijake športnike ....................................................... 24Evalvacije po 17. členu ZOFVI: Spremljanje uvajanja športnih oddelkov v izobraževalnem

programu Ekonomska gimnazija ........................................................................................................ 24Evalvacije po 17. členu ZOFVI: Spremljanje javnoveljavnega programa Glasbeno

uvajanje po E. Willemsu ...................................................................................................................... 25Evalvacije po 17. členu ZOFVI: Spremljanje javnoveljavnega programa Waldorfske glasbene šole .. 25Evalvacije po 17. členu ZOFVI: Spremljanje javnoveljavnega programa osnovne šole A. Šuštarja.... 26E-kompetentni učitelj ............................................................................................................................... 26Poučevanje in učenje tujega jezika v vrtcu ............................................................................................ 27Uvajanje tujega jezika v prvo vzgojno-izobraževalno obdobje .............................................................. 28Postopno uvajanje obveznega drugega tujega jezika v OŠ .................................................................. 29Koncept razvoja posebnih potreb .......................................................................................................... 30Sistem ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti v vzgoji in izobraževanju ............................................. 31Model evalvacije kakovosti izvajalcev programov usposabljanja strokovnih delavcev (CRP) ............. 31Uvajanje poskusa mednarodnega programa OŠ Danile Kumar .......................................................... 32Uvajanje nižjega izobrazbenega standarda v redne oddelke OŠ ......................................................... 33Analiza stanja na področju usmerjanja otrok s posebnimi potrebami ................................................ 34Spremljanje vzgojno-izobraževalnega dela v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah v letu 2010 ............ 35Priprava konceptualnih izhodišč za razvoj kurikula .............................................................................. 36Spremljanje uvajanja Centra za pomoč slepih in slabovidnih .............................................................. 36Medijski izziv ............................................................................................................................................. 37Evropski jezikovni listovnik ....................................................................................................................... 37Didaktični vidiki učne diferenciacije in individualizacije ....................................................................... 39Dvig edukacijskih kompetenc ................................................................................................................. 39Informatizacija slovenskega šolstva ...................................................................................................... 40Razvoj kurikula po predmetnih področjih – vertikalna in horizontalna povezanost

(predmetne in področne skupine) ...................................................................................................... 40Strokovna pomoč pri oblikovanju avtističnega predšolskega oddelka ................................................ 42Izvajanje koncepta in akcijskega načrta za delo z nadarjenimi učenci ............................................... 42Evropska šola: Razvoj kurikula slovenščine na primarni stopnji izobraževanja .................................. 44Evropska šola: Razvoj kurikula slovenščine na sekundarni stopnji izobraževanja

in evropska matura .............................................................................................................................. 45Posodabljanje in uvajanje UN strokovnih predmetov za strokovne gimnazije ..................................... 47Razvoj novih programov na področju glasbenega šolstva ................................................................... 48Uvajanje prenovljenih učnih načrtov v glasbene šole ........................................................................... 48Izvajanje akcijskega načrta za učence z učnimi težavami (pri matematiki) ........................................ 50

6 Letno poročilo ZRSŠ 2010

Evolucija ................................................................................................................................................... 50Raznoliki pristopi k posodabljanju naravoslovnih predmetov v izobraževanju (kemija) ...................... 51Raznoliki pristopi k posodabljanju naravoslovnih predmetov v izobraževanju (biologija) .................. 53Raznoliki pristopi k posodabljanju naravoslovnih predmetov v izobraževanju (fizika) ....................... 55Posodobitev gimnazije in Usposabljanje učiteljev za uvajanje posodobitev gimnazijskih

programov 2008-2010. Posodobitev gimnazije 2008–2010: Posodobitev učnih načrtov ............ 56Posodobitev gimnazije in Usposabljanje učiteljev za uvajanje posodobitev gimnazijskih

programov 2008-2010. Posodobitev gimnazije 2008–2010: Evropski oddelki ............................. 58Posodobitev gimnazije in Usposabljanje učiteljev za uvajanje posodobitev gimnazijskih

programov 2008-2010. Posodobitev gimnazije 2008–2010: Pilotni projekti šol .......................... 59Posodobitev gimnazije in Usposabljanje učiteljev za uvajanje posodobitev gimnazijskih

programov 2008–2010. ..................................................................................................................... 60Posodobitev gimnazije in Usposabljanje učiteljev za uvajanje posodobitev gimnazijskih

programov 2008–2010: Priprava šol na vpeljevanje sprememb .................................................... 62Sporazumevanje v tujih jezikih. Uvajanje inovativnih pristopov k poučevanju tujih jezikov

z vključevanjem tujih učiteljev v izvedbeni kurikulum ....................................................................... 63Spremljanje prehajanja učencev iz nižjega izobrazbenega standarda v redne

oddelke osnovne šole .......................................................................................................................... 65Spolna vzgoja in vključevanje vsebin o problematiki trgovine z ljudmi v šolski kurikulum ................ 66Raziskovanje humanitarnega prava ....................................................................................................... 66Spol in spolno razlikovanje v VIZ ............................................................................................................ 66Modeli povezovanja splošnega in strokovnega znanja ......................................................................... 67Promocija izbirnih predmetov ................................................................................................................. 68Spremljanje pouka v dvojezičnih OŠ na narodnostno mešanem območju Prekmurja ...................... 68Migranti in medkulturni dialog ............................................................................................................... 69Izvajanje akcijskega načrta kulturne vzgoje ........................................................................................... 71Razvijanje jezikovnih in (med)kulturnih kompetenc v vrtcu ................................................................. 72Učni načrti in standardi znanja .............................................................................................................. 73Priprava učnega načrta Slovenščina za tujce ........................................................................................ 74PROGREENS ............................................................................................................................................. 74Evropski projekt ENERGY ........................................................................................................................ 75Frankofonija .............................................................................................................................................. 76Širitev dobre prakse skozi projektno delo s poudarkom na VITR in globalni dimenziji

kot kroskurikularnih vsebinah (Unesco šole, Unicef šole, Zdrave šole, Eko šole) ........................... 77Uresničevanje ciljev VITR in globalne dimenzije izobraževanja v kontekstu

vseživljenjskega učenja (EU-programi Comenius, Gruntvig, Leonardo) ........................................... 78Strategija posodabljanja kurikula VIZ – vseživljenjskost učenja v začetnem izobraževanju ............. 79Podjetništvo kot kroskurikularno področje v vzgoji in izobraževanju ................................................... 79Evalvacijska konferenca izvajalcev programov NIU (v povezavi s CRP-jem) ........................................ 80Nacionalno preverjanje znanja v osnovni šoli ....................................................................................... 80Maturitetni tečaj, zaključni izpit pri slovenščini in Poklicna matura .................................................... 81Tekmovanja .............................................................................................................................................. 81Usposabljanje za uvajanje novih programov v strokovnih in poklicnih šolah ..................................... 82Izvajanje operativnih nalog v zvezi z Resolucijo o nacionalnem programu prehranske

politike in sodelovanje z MŠŠ ............................................................................................................. 83Študijske skupine in mentorska mreža šol in vrtcev............................................................................. 83Nadaljnje izobraževanje in usposabljanje.............................................................................................. 84Priprava kataloga NIU ............................................................................................................................. 85Svetovalne storitve s področja pedagoškega vodenja in neposrednega

vzgojno-izobraževalnega dela ............................................................................................................. 85Podpora vzgojno-izobraževalnim institucijam pri oblikovanju kurikula vrtca in šole

kot celote s pomočjo razvojnega načrtovanja ................................................................................... 86Narodnosti: strokovna podpora vrtcem in šolam .................................................................................. 87Katalog obveznih izbirnih vsebin ............................................................................................................ 88Vzgojni načrt šole – spremljava udejanja in svetovanja šolam ............................................................ 89Inovacijski projekti ................................................................................................................................... 90Inovativno odprto učenje ........................................................................................................................ 91Didaktika ocenjevanja znanja................................................................................................................. 92Strategija vseživljenjskosti učenja .......................................................................................................... 92


ILE/OECD (Innovative Learning Environment). ...................................................................................... 92Delovanje v mednarodnih mrežah: Projekt ELGPN (European Lifelong Guidence Network) ............. 93Delovanje v mednarodnih mrežah: CIDREE (Consortium of Institutions for Development

and Research in Education in Europe) ............................................................................................... 94Delovanje v mednarodnih mrežah: ENSI (Environment and School Intiatives) ................................... 94Za varno šolo – UNICEF .......................................................................................................................... 95DELPHI (Developing Educational Leadership of Primary Heads and Institutions) ............................. 96Evropski strukturni skladi ....................................................................................................................... 96Priznanja Blaža Kumerdeja ...................................................................................................................... 97Mladinsko delo (MDNFI) ........................................................................................................................... 97Vodenje postopkov usmerjanja otrok s posebnimi potrebami ............................................................. 99Komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami ....................................................................... 100Profesionalizacija komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami ............................................ 101Opravljanje rednih aktivnosti za potrebe delovanja Komisije za učbenike pri

Strokovnem svetu RS za splošno izobraževanje.............................................................................. 101Priprava katalogov učbenikov za šolsko leto 2010/2011 za osnovne in srednje šole .................... 102Spremljanje področja učbenikov, učil (objava ugotovljenih potreb, sodelovanje

pri urejanju področja učbenikov, učbeniki v številkah) ................................................................... 102Oblikovanje ocene kakovosti učbenika ................................................................................................ 103Videomanija ........................................................................................................................................... 104Koordinacija mednarodnih dejavnosti ZRSŠ ....................................................................................... 105Koordinacija mednarodnih in EU dejavnosti ZRSŠ, vključno s sodelovanjem v programih

vseživljenjskega učenja (CMEPIUS), COMENIUS, EUCIM, INTERREG – program čezmejnega sodelovanja Italija – Slovenija, CROSSBORDER, Comenius Regio ........................... 105

Šolstvo v zamejstvu: Italija, Avstrija, Madžarska, Hrvaška ................................................................. 106Slovenci po svetu – zdomci in izseljenci .............................................................................................. 108Koordiniranje sodelovanje zavoda v ključnih mednarodnih razvojnih dejavnostih

po dogovoru z MŠŠ ............................................................................................................................ 109Seminarji Sveta Evrope (Pestalozzi) ..................................................................................................... 109Predsedovanje Evropski šoli ................................................................................................................. 110Razpis za sofinanciranje mednarodne dejavnosti v VIZ ..................................................................... 110Promocija večjezičnosti in medkulturnosti .......................................................................................... 111Nizkonakladni učbeniki in učna gradiva .............................................................................................. 112Gradiva za MŠŠ ..................................................................................................................................... 112Učbeniki za prilagojeni izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom ......................... 113Monografije, priročniki, zborniki in druge publikacije (CD, DVD) ........................................................ 113Revije ...................................................................................................................................................... 114Posvet na temo človekovih pravic ........................................................................................................ 115

4 PUbLIKacIjE zaLOŽbE zaVODa V LETU 2010 ............................................................. 116

5 STROKOVnE SLUŽbE ........................................................................................................ 127Služba za odnose z javnostmi in promocijo ......................................................................................... 127Služba za informatiko ............................................................................................................................ 129Služba za splošne in kadrovsko-pravne zadeve .................................................................................. 129InDok služba s knjižnico........................................................................................................................ 133

6 KaKOVOST na zaVODU RS za šOLSTVO ...................................................................... 134

PRILOga ................................................................................................................................ 135Zaposleni na Zavodu RS za šolstvo v letu 2010 ................................................................................. 135


Uvod

Za vod RS za šols tvo že več kot pet de set le tij proučuje si stem in or ga ni za ci jo šols tva, vse bi ne, ob li ke in me to de vzgo je in pou ka. Skrbi tudi za di dak tično us trez nost učil in dru gih učnih pri po močkov. V vseh teh le tih smo po mem ben de jav nik na po dročju šols tva, ved no smo se tru di li kar naj bo lje iz ko ri-sti ti svoje možno sti in možno sti šol pri raz vo ju ku ri ku la. Večkrat smo iz ved li raz no vrst ne spre mem be in reor ga ni za ci je, vedno z na me nom iz boljšati po stop ke dela v ok vi ru za vo da. Tudi v letu 2010 se je Za vod RS za šols tvo lo til reor ga ni za ci je na po dročju de lo va nja, vse z na me nom iz boljšati delo s končnimi upo rab ni ki, to rej šola mi, rav na te lji, učite lji in vzgo ji te lji.

Ko nec leta smo za po slo va li 203 so de lav ce. Kljub stal ne mu zmanjševa nju za po sle nih za od sto tek na leto, v letu 2010 za dva od stot ka, nam je tudi v letu 2010 us pe lo iz ve sti večino na log. Kjer je bilo mo goče, smo nalo ge smi sel no združeva li in po ve zo va li v večje sklo pe, to bomo še in ten zivneje na da lje va li v letu 2011. Skup ni ime no va lec vseh na log v letu 2010 je bil raz voj ku ri ku la ozi ro ma kako iz boljšati učni pro ces, da bodo ime li ude leženci v vzgoji in izo braževanju kar naj večje ko ri sti.

Spre mem be po sta ja jo stal ni ce našega raz vo ja. Gre za po so do bitev ku ri ku la, flek si bilni pred met nik, pre novo gim na zi je in upo rabo so dob nih teh no lo gij pri pou ku. Vse te spre mem be in no vo sti vpli va-jo in bodo vpli va le na vlo go učite lja in učenca. Čeda lje več učen cev zna nja in vse bi ne od kri va ne samo v šoli, tem več tudi zu naj nje. Vlo ga učite lja se spre mi nja, učitelj po sta ja čeda lje bolj men tor, sve to va lec učen cem. Učence naj bi us mer jal, spod bu jal, naučil kri tičnega iz bi ra nja vi rov, in for ma cij in pra vil ne upo ra be teh no lo gi je, kar pa ni lah ko. Učil naj bi jih za šolo in za živ lje nje. Pri tem delu učite ljev je zavod še kako po mem ben part ner, kar je raz vid no tudi iz let ne ga po ročila, še ved no pa je do volj možno sti za iz boljšave.

Vsa do dat na znanja, ki smo jih upo ra bili pri svo jem delu, smo us vo jili na izo braževa njih, kon fe ren-cah, part ners tvih tako doma kot v tu ji ni. So de lu je mo v več med na rod nih mrežah, kot so CIDREE, ENSI, ATEE, ter svo je zna nje ple me ni ti mo in bo ga ti mo s tu ji mi iz kušnja mi. Tako lah ko ohra nja mo kon ku renčnost in stik v sve tov ni družbi, ki de lu je tudi v šolstvu. So de lav cem smo po ma ga li pri do-se ga nju for mal ne izo braz be, po nu di li pa smo jim tudi raz na spe ci fična stro kov na izo braževa nja in ude ležbe na kon fe ren cah.

Re zul ta te dela pred stav lja mo na kon fe ren cah, pos ve tih, se mi nar jih, zbor nikih, v stro kov ni li te ra tu ri in re vi jah. Vse to je na me nje no stro kov nim de lav cem v vrt cih in šolah z željo po obo ga ti tvi nji ho ve ga stro kov ne ga zna nja. Malo in sti tu cij na po dročju šols tva v Slo ve ni ji se lah ko poh va li s tako ka ko vost-ni mi re vi ja mi, kot so to revije Za vo da RS za šols tvo. Poh va la gre vsem ured ni kom in stro kov nja kom, ki so de lu je jo pri na sta ja nju re vij.

Brez ka ko vo sti ozi ro ma za ve da nja po me na ka ko vo sti da nes ne gre. To ve lja tudi za jav ni sek tor in se ve da za po dročje šols tva. Tudi na Za vo du RS za šols tvo se za ve da mo po me na ka ko vo sti, zato že ne kaj let de lu je sku pi na za ka ko vost, ki se uk var ja z vprašan jem ka ko vost nih sto ri tev, re zul ta tov in dela. Pri prav ljen je ak cij ski načrt, ki mu bomo sle di li, da še po večamo svo je ka ko vost no delo in sto ri tve.

Za go to vo bomo v na sled njih le tih eden iz med po mem bnih za vo dov, ki bo us mer jal slo ven sko šols tvo.

mag.GregorMohorčič,direktorZavodaRSzašolstvo


cen ter za raz voj in ra zi sko va nje V Cen ter za raz voj in ra zi sko va nje je bilo letu 2010 uvrščenih 23 na log (na lo ga Eval va ci je po 17. členu ZOFVI je vo de na kot ena na lo ga, ven dar vključuje štiri sa mo stoj ne pro jek te). 16 od teh na log je raz vrščenih med red ne na lo ge (fi nan ci ra ne tudi iz sred stev struk tur nih skla dov), 6 jih spada med pro jekt ne na lo ge, ki niso tržna de jav nost, ena na lo ga pa je uvrščena med tržne naloge (pri dob lje na na raz pi su).

Tabela1:NalogeCentrazarazvojinraziskovanje

št. na slov na lo ge Krat ka vse bi na

1. Eval va ci je po 17. členu ZOFVI (Eko nom ska gim-na zi ja, Wil lems, Wal dorf, Šuštar)

Ugo to vi tve sprem lja ve kažejo, da tako Glas be ni cen ter Ed gar Wil lems kot Wal dorf ska glas be na šola in OŠ Aloj zi ja Šuštar ja do se ga jo ozi ro ma v mno gih ele men tih celo pre se ga jo ci lje, do ločene z načrtom sprem lja ve. Tudi ugo to vi-tve sprem lja ve šport nih od del kov kažejo učin ko vi tost pro gram ske pri la go di tve. Večina ude ležencev, di ja kov, učite ljev in vods tva pro jek ta na šoli, je za do volj na z de lom. Kri tične pri pom be, ugo tov lje ne v sprem lja vi, kažejo pot vods tvu šole, da ne ka te re po drob no sti ure di in dodela.

2. Pri pra va stro kov-nih podlag za poučeva nje tu jih je zi kov

V letu 2008/2009 je bilo pri prav lje no obširno stro kov no gra di vo, ki je bilo pod-la ga za pri pra vo pro jek ta Uva ja nje tu je ga je zi ka v prvo vzgoj no-izo braževal no ob dob je. Gra di vo je ob li ko va no kot pred log za uved bo po sku sa in že po sla no mi ni stru. Hkra ti je pri prav lje no tudi stro kov no gra di vo (v re cen zi ji), ki je na me-nje no učite ljem os nov nih šol, ki poučuje jo ob vez ni dru gi tuji je zik. V letu 2010 je po te ka la zad nja eta pa pro jek ta Uva ja nje tu jih jezi kov in je zi kov ne ga ter med kul tur ne ga oza veščanja v prvo vzgoj no-izo braževal no ob dob je. Na pod la gi do mače prak se in stro kov nih spoz nanj je bilo oprav lje nih več na log ter za sno-van od prt di dak tični kon cept zgod nje večje zično sti.

3. Raz voj no ra zi sko-val no delo na po dročju tu jih je zi kov

Za po tre be pro jek ta Uva ja nje tu je ga je zi ka v prvo vzgoj no-izo braževal no ob-dob je je bilo oprav lje nih več ana liz. Gra di vo je se stav ni del pred lo ga za uved bo po sku sa, hkra ti pa je bilo strokovna pod la ga za pri pra vo knji ge o učenju in poučeva nju do dat nih je zi kov v otroštvu.

4. Pri pra va računal-niškegapro grama za po-tre be stro kov nih sve tov

Z na lo go Pri pra va računal niškega pro gra ma za po tre be stro kov nih svetov smo začeli in pri pra vi li iz ho dišča in te melj ne faze dela ter us kla jevanja pro gra mov in do ku men tov. Tu je delo na na lo gi za sta lo, ker očitno MŠŠ še ni do re klo po-god be ne ga raz mer ja z iz va jal ci pod po re (računal niško pod jet je).

5. Me dij ski iz ziv Ana li za Me dij ski iz ziv se je uk var ja la s prob le mom me dij ske pi sme no sti učen-cev osnov nih šol. Av tor ji so na pod la gi zbra nih po dat kov ugo to vi li, da je na tem po dročju še ve li ko ne do rečeno sti, saj ni do volj le av to ma ti zi ra no iz va ja nje iz bir-ne ga pred me ta, am pak ga je tre ba obo ga ti ti, ak tua li zi ra ti, vse bi ne po so do bi ti, da bodo pri vlačne čedalje bolj zah tev nim mla dim upo rab ni kom me di jev.

6. Dvig edu ka cij ske kom pe ten ce

Na men na lo ge je pri do bi ti stro kov ne pod la ge, s ka te ri mi bi po glo bi li ra zu me-va nje po ve za no sti med te le snost jo in zmožnost jo za učenje. V ok vi ru pro jek ta bo preizkušeno, ka te re od me tod in teh nik je mo goče pri la go di ti in a pli ci ra ti na po dročje vzgo je in izo braževa nja.

Uvod v po ro či lo


cen ter za ino va tiv no edu ka ci joTe melj na na lo ga Cen tra za ino va tivno edu ka cijo v letu 2010 je bila raz voj glo bal ne ga ku ri ku la za-sno va ne ga na prin ci pih vseživ ljenjske ga učenja, ki pro mo vi ra ino va tiv ne in ho li stične učne pri sto pe ter v sre dišče učnega oko lja po stav lja učence in nji hov raz voj.

Tabela2:NalogeCentrazainovativnoedukacijo

št. na slov na lo ge Krat ka vse bi na

1 Ino va cij ski pro jek ti Po so dab lja nje dela VIZ z di dak tičnimi no vost mi.

2 Ino va tiv no od pr to učenje Sve to va nje VIZ pri iz va ja nju od pr te ga učnega oko lja in pro mo ci ja od pr te ga učnega dne.

3 Di dak ti ka oce nje va nja zna nja Po so dab lja nje di dak ti ke oce nje va nja zna nja s for ma tiv nim sprem lja njem.

4 Strate gi ja vseživ ljenj sko sti učenja Po stop no uva ja nje di dak tičnih no vo sti za raz voj vseživ ljenj sko sti učenja v ok vi ru začetne VIZ.

5 ILE/OECD (In no va ti ve Lear ning En vi ron ment) Jav na pred sta vi tev pri me rov do brih praks v Slo-ve ni ji in dru god v EU: Fran ci ja, Madžar ska.

6 So de lo va nje v med na rod nih mrežahELPGN, CIDREE, ENSI

Im ple men ta ci ja pro jekt nih vse bin v iz ved be ne ku ri ku le VIZ in pred sta vi tev re zul ta tov mrežnih pro jek tov v Slo ve ni ji in EU.

7 Var na šola UNICEF Pro mo ci ja in širi tev mreže ter pred sta vi tev rezul-ta tov pro jek ta v Slo ve ni ji in EU.

8 DELPHI (De ve lo ping Edu ca tio nal Lea ders hip of Pri mary Heads and In sti tu tions)

Se mi nar za rav na te lje men tor je za FP. Stro kov na gra di va na splet ni stra ni.

9 Priz na nja Blaža Ku mer de ja Iz ved ba po de li tev za leto 2009. Posodo bi tev pra vil ni ka za priz na nja Blaža Ku mer de ja.

10 Širi tev do bre prak se sko zi pro jekt no delo s pou-dar kom na VITR in glo bal ni di men zi ji (Unes co šole, Uni cef šole, Zdra ve šole, Eko šole)

Pri prav ljen kon cept vključeva nja kro sku ri ku lar-nih vse bin v iz ved be ne ku ri ku le VIZ.

11 Ure sničeva nje ci ljev VITR in glo bal ne di men zi-je izo braževa nja v kon tek stu vseživ ljenj ske ga učenja (EU programi Co me nius, Grun tvig, Leo-nar do)

Pred sta vi tev re zul ta tov pro jek tov v EU: Slo ve ni ja, Ni zo zem ska, Nor veška, Špa ni ja, Švica.

12 Strate gi ja po so dab lja nja ku ri ku la VIZ – vseživ-ljenj skost učenja v začet nem izo braževa nju

Uva ja nje di dak tičnih no vo sti za raz voj vseživ-ljenj sko sti učenja.


cen ter za sve to va njeV Cen tru za sve to va nje je v letu 2010 uvrščenih 38 na log: 18 na log je raz vrščenih med red ne na lo ge, 18 med pro jekt ne na lo ge, ki niso tržna de jav nost, 5 med na lo ge, ki so fi nan ci ra ne iz sred stev struk-tur nih skla dov, obsega jo pa pri pra vo učnih načrtov ozi ro ma ka ta lo gov znanj; uva ja nje in sprem lja nje iz ved be ne ga ku ri ku la; no tra nje in zunanja pre ver ja nje zna nja.

Vse bin ska po dročja na log: raz voj ku ri ku la po pred met nih po dročjih; po so dab lja nje in uva ja nje UN stro kov nih pred me tov za stro kov ne gim na zi je; po so dab lja nje gim na zi je in pri pra va stan dar dov zna nja v OŠ; evrop ska šola: raz voj ku ri ku la slo venščine na pri mar ni in se kun dar ni stop nji izo braževa nja; raz-novrstni pri sto pi k po so dab lja nju na ra vo slov nih pred me tov v izo braževa nju (bio lo gi ja, ke mi ja in fi zi ka); uva ja nje spre memb na po dročju gim na zij ske ga izo braževa nja, sred nje ga teh niškega in osnov ne ga šols tva; iz va ja nje kon cep ta in ak cij ske ga načrta za delo z na dar je ni mi učenci in z učenci, ki ima jo učne težave (pri ma te ma ti ki); stro kov na po moč pri ob li ko va nju av ti stičnega od del ka predšol skih otrok. Na log je zelo ve li ko, so raz lične po na me nu in ob se gu, zato po drob ne je pred stav lja mo na job sežnejše.

PosodabljanjeUNstrokovnihpredmetovzastrokovnegimnazije.• Pri prav lje ni je šest pred lo gov po so dob lje nih učnih načrtov za so dob ni ples. Pred tem so bile

ime no va ne ko mi si je, za ka te re smo iz ved li izobraževa nje. V pro gra mu je, da šest pred lo gov učnih načrtov za so dob ni ples pred ložimo Stro kov ne mu sve tu v obrav na vo v ja nuar ju 2011.

• Pri prav ljen je pro gram uva ja nja po so dob lje nih učnih načrtov za stro kov ne pred me te v stro kov-nih gim na zi jah.

Posodabljanjegimnazije.V šolskem letu 2010/2011 po te ka tret je leto uva ja nja po so dob lje nih gim na zij skih učnih načrtov, ki so bili po so dob lje ni leta 2008. Im ple men ta ci jo učnih načrtov in po so do bi tev gim na zi je v širšem smi-slu je v pre te klih dveh le tih iz va jal Za vod RS za šols tvo v ok vi ru pro jek ta Po so do bi tve učnih načrtov: vpe lje va nje in sprem lja nje ter us po sab lja nje učite ljev, ki je bil umeščen v pro jek ta ESS: Po so do bi tev gim na zi je in Us po sab lja nje učite ljev za uva ja nje po so do bi tev gim na zij skih pro gra mov 2008–2010.

Pri prav ljen je pro gram za ob dob je 2010/2011–2012/2013, ko bo Za vod RS za šols tvo im ple men ta-ci jo učnih načrtov in po so do bi tev gim na zi je v širšem smi slu iz va jal v ok vi ru pro jek ta ESS Po so do bi tev ku ri ku lar ne ga pro ce sa na os nov nih šolah in gim na zi jah. Uva ja nje poteka in ten ziv no v so de lo va nju s šola mi in učite lji na raz ličnih rav neh: na rav ni šole kot ce lo te, šol skih raz voj nih ti mov in pred met nih po dročij.

Ci lji uva ja nja in po so dab lja nja so us mer je ni v raz voj di dak tičnih pri sto pov, ki pri našajo ka ko vost ne di dak tične po so do bi tve pou ka in vse bin ske no vo sti ve za ne na raz voj po sa mez nih strok in po dročij. Ci lje pro jek ta ure sničuje mo prek raz ličnih po dročij de lo va nja: z izo braževa njem učite ljev, z raz vo jem di dak tičnih gra div, s sprem lja njem in z opa zo va njem pou ka, s pogovori in vprašal ni ki za učitelj, s sa mo ref lek si jo, s pod po ro učite ljem in šolam pri načrto va nju in iz va ja nju učene ga pro ce sa idr.

Za ure sničeva nje ci ljev pro jek ta je ime no va na men tor ska mreža učite ljev ter mreža 27 pred metnih raz voj nih sku pin (PRS), ki jih se stav lja jo sve to val ci za vo da, uni ver zi tet ni pro fe sor ji in učite lji, sku paj sko raj 300 stro kov nja kov iz raz ličnih pred met nih po dročij, od gim na zij skih učite ljev, sve to val cev za-vo da za šols tvo do uni ver zi tet nih pro fe sor jev.

Do se da nji re zul ta ti:• Re zul ta ti ref lek si je v av gu stu 2010 z an ket ni mi vprašal niki za učite lje, so po ka za li, da so naj-

bolj večin sko zaz na ne pri do bi tve uva ja nja učnih načrtov: upošte va nje so dob nih spoz nanj strok, med pred met no po ve zo va nje, ja sno za pi sa ni učni ci lji, so de lo val no učenje, raba raz ličnih učnih me tod, ob lik in stra te gij pri pou ku, kom pe tenčna za sno va nost, iz bir nost ter kot naj višje oce nje na pri do bi tev raba in for ma cij sko-ko mu ni ka cij ske teh no lo gi je.

• V ok vi ru izobraževanj učite ljev je bilo v tem letu iz ve de nih več ci klov izo braževanj, sku paj več kot 60 se mi nar jev za učite lje raz ličnih pred met nih po dročij. Vse bi na izo braževanj so vse bin ske in di dak tične no vo sti po so dob lje nih učnih načrtov (av ten tični pouk – prob lem ski pouk, pro jekt-no delo, mo de li ra nje, prei sko va nja, po ve zo va nje – osmišlja nje znanj, eks pe ri men tal no delo, ure sničeva nje iz bir no sti v učnih načrtih …), s pou dar kom na med pred met nem po ve zo va nju in upo ra bi in for ma cij sko-ko mu ni ka cij ske teh no lo gi je. Teo re tična iz ho dišča izo braževanj so bila po go sto do pol nje na s pri me ri do bre peda goške prak se.

• Izo braževa nja za učite lje po pred met nih po dročjih smo v času de lo va nja pro jek ta do pol ni li s sklep no kon fe ren co: Zbir ka po so do bi tve pou ka v gim na zij ski prak si, pred sta vi tve pri ročni kov


pred me tov in po dročij – pri me ri pe da goške prak se, 30. ju nij in 1. ju lij 2010.• Kot re zul tat pro jek ta na po dročju raz vi ja nja di daktičnih gra div je na sta la zbir ka Po so dobitve pou-

ka v gim na zij ski prak si. Zbir ka vključuje pri ročnike za splošne pred me te in po dročja v pro gra mu splošne gim na zi je. Do zdaj je v zbir ki izšlo 11 pri ročni kov od skup no 25 načrto va nih.

Po so dab lja nje učnih načrtov v os nov ni šoli:• V ok vi ru po so dob lje nih učnih načrtov za OŠ se pri prav lja jo stan dar di zna nja za OŠ.

Vokvirurazvojnoaplikativnihnalogsmomeddrugimrazvijali tudicilje: raz vi janje in spod bu ja nje kom pe tenc učite ljev (pred me ta)v os nov ni in sred nji šoli; raz vi ja nje in preiz kušanje di dak tičnih gra div in pri me rov do brih praks na pred met ni in med pred met ni rav ni; vključeva nje v na cio nal ne in med na-rod ne pro jek te; sve to va nje in pos peševanje raz vo ja ino va tiv nih di dak tičnih pri sto pov; pri pra va stro-kov nih pris pev kov, gra div oz. iz da ja nje stro kov nih pub li ka cij, ki pod pi ra jo uva ja nje stro kov nih rešitev v vzgoj no-izo braževal ne or ga ni za ci je; raz voj pred me ta oziro ma di dak ti ke na po dročju IKT (e-šols tvo).

cen ter za us mer ja nje otrok s po seb ni mi po tre ba miVo de nje po stop kov us mer ja nja otrok s po seb ni mi po tre ba mi V prvi po lo vi ci leta 2010 je Za vod RS za šols tvo iz dal 3741 od ločb, od tega 458 od ločb se ne us me ri, kar znaša gle de na ce lot no šte vi lo izda ni od ločb 12,24-od stot ni de lež. Po dat ki za prvo po lo vi co leta 2010 kažejo, da se je v de ležu iz da nih od ločb o us me ri tvi gle de na Kri te ri je za opre de li tev vr ste in stop nje pri manj klja ja, ovi re oziro ma mot nje v tem letu iz da lo naj več od ločb o us me ri tvi za sku pi no otrok s pri manj klja ji na po sa mez nih po dročjih učenja (38,0 %), sle di sku pi na otrok z več mot nja mi (31,5 %), sle di ji sku pi na dol go traj no bol nih otrok (10,4 %) ter sku pi na otrok z mot nja mi v dušev nem raz vo ju (7,5 %). Sku pi na otrok z go vor no-je zi kovnimi mot nja mi pred stav lja 6,5-od stot ni de lež ter ne-ko li ko manjši de lež še sku pi na gi bal no ovi ra nih in glu hih in na glušnih otrok. Še ved no je gle de na šte vi lo iz da nih od ločb naj manjša sku pi na sle pih in sla bo vid nih otrok ter sku pi na otrok s čus tve ni mi in vedenj ski mi mot nja mi. Za ra di že ome nje ne spre me nje ne za ko no da je je upad lo šte vi lo iz da nih od ločb za sku pi no otrok z mej ni mi in te lek tual ni mi spo sob nost mi (0,7 %). Iz da li smo 74 skle pov in pre je li 19 pri tožb na od ločbe o us me ri tvi prve stop nje.

Gle de na po datke za ob dob je od ja nuar ja do ok to bra 2010 so ko mi si je za us mer ja nje pre je le 6068 za pro sil za iz da jo stro kov ne ga mne nja. Iz da nih je bilo 6205 stro kov nih mnenj, kar po me ni v pov-prečju na ko mi si jo za us mer ja nje 295 stro kov nih mnenj v tem ob dob ju. 70,7 % strokov nih mnenj je bilo iz da nih na pod la gi us me ri tve in 29,3 % na pod la gi pre ver ja nja us trez no sti us me ri tve. Na pod la gi iz kušenj iz prak se pred la ga mo ne kaj spre memb in po treb nih ukre pov na ni vo ju de lo va nja ko mi sij za us mer ja nje.

V ok vi ru od del ka smo v letu 2010 iz ved li ta izo braževa nja – pos ve te:• dva pos ve ta za člane ko mi sij: za ad mi ni stra tiv ne so de lav ce in pred sed nike ko mi sij na temo

uprav lja nja baze Orac le in 6. 11. 2010 posvet za člane KUOPP v Ljub lja ni,• red na me sečna srečanja višjih sve to val cev za vo de nje po stop kov UOPP in• red na me sečna srečanja s pred sed ni ki KUOPP.

Po sa mez ni višji sve to val ci in pred sed ni ki ko mi sij so iz ved li tudi sve to val ne sto ri tve in so de lo va li na štu dij skih sku pi nah in rav na telj skih srečan jih v ok vi ru ob močnih enot ZRSŠ. Ude ležili smo se tudi raz pisanih se mi narjev in kon fe renc, ki so jih or ga ni zi rali zu nanje in sti tu cije, fa kul tete, društva idr.

Po sa mez ni višji sve to val ci, pred sed ni ki ko mi sij in vod ja od del ka so so de lo va li z dru gi mi sku pi na mi v ok vi ru ZRSŠ pri iz ved bi po sa mez nih na log, z zu na nji mi insti tu ci ja mi in društvi pri iz va ja nju na log ve za nih na po dročje in klu ziv ne vzgo je in izo braževa nja in pri pub li ci stični de jav no sti.


cen ter za stro kov ne sku pi ne in služ be za pod po roV letu 2010 se je v Cen tru za stro kov ne sku pi ne in službe za pod po ro v skla du z let nim de lov nim načrtom za leto 2010 iz va jalo 20 na log.

V ok vi ru sku pi ne za učbe ni ke, učila in IKT je bila prio ri te ta so de lo va nje pri ure ja nju po dročja učbe-ni kov in učil (trg, stro kov na jav nost, MŠŠ). V sku pi ni za med na rod no so de lo va nje je bil pouda rek na koor di na ci ji in pod po ri so de lo va nju v EU, Sve tu Evro pe in dru ge ob li ke med na rod ne ga so de lo va nja. Delo v za ložbi pa je letu 2010 te me lji lo na iz da ja nju stro kov nih pub li ka cij, na me nje nih stro kov nim de lav cem v vzgo ji in izo braževa nju.

Vse na lo ge so po te kale v skla du z načrto va ni mi ak tiv nost mi in so bile raz de lje ne na na sled nje sku pi ne:

Sku pi na za učbe ni ke, učila in IKT:• Oprav lja nje red nih de jav no sti za po tre be de lo va nja ko mi si je za učbe ni ke• Pri pra va ka ta lo gov učbe ni kov za šol sko leto 2010/11 za osnovne in sred nje šole• Sprem lja nje po dročja učbe ni kov, učil• Ob li ko va nje oce ne ka ko vo sti učbe ni ka• Vi deo ma ni ja

Sku pi na za med na rod no so de lo va nje:• Koor di na ci ja med na rod nih de jav no sti ZRSŠ• Koor di na ci ja med na rod nih in EU de jav no sti ZRSŠ, vključno s so de lo va njem v pro gra mih vseživ-

ljenj ske ga učenja• Šols tvo v za mejs tvu• Slo ven ci po sve tu – zdom ci in iz se ljen ci• Koor di ni ra nje, so de lo va nje za vo da v ključnih med na rod nih raz voj nih de jav no stih po do go vo ru

z MŠŠ• Se mi nar ji Sve ta Evro pe• Pred se do va nje Evrop ski šoli• So de lo va nje z država mi v raz vo ju na po dročju izo braževa nja• Raz pi si za so fi nan ci ra nje med na rod ne de jav no sti VIZ• Pro mo ci ja večje zično sti in med kul tur no sti

Za ložba:• Niz ko na klad ni učbe ni ki in učna gra di va• Gra di va za MŠŠ• Učbe ni ki za pri la go je ni izo braževal ni pro gram z nižjim izo braz be nim stan dar dom• Mo no gra fi je, priročniki, zbor ni ki in dru ge pub li ka ci je (CD, DVD)• Re vi je

Po drob nejša po ročila o po sa mez nih oprav lje nih na lo gah v ok vi ru Cen tra za stro kov ne sku pi ne in službe za pod po ro so za pi sa na v po glav ju Po ročilo o do sežkih v letu 2010, Po ročila po sa mez nih pro jek tov/na log.


POROČILO O DOSEŽKIH V LETU 2010

1 Oce na us pe šno sti do se že nih ci ljev v letu 2010

Predšol ska vzgo ja Raz voj no in sve to val no delo je bilo us mer je no v ugo tav lja nje in spod bu ja nje učin ko vi to sti pe da goškega dela z vi di ka struk tur nih, po sred nih in pro ce snih ka zal cev ka ko vo sti.

Delo je bilo za stav lje no v več pro jek tih, s pou dar ki na po dročju eval vi ra nja go vor nih in te rak cij med otro ki in odra sli mi v vrt cu, na po dročju sez na nja nja s tu jim je zi kom v vrt cu, na področju raz vi ja nja je zi kov nih in kul tur nih zmožno sti v med kul tur nem oko lju, na po dročju smi sel ne upo ra be so dob ne IKT v vzgoj no-izo braževal nem pro ce su v vrt cu, na po dročju raz voj ne ga načrto va nja let ne ga de lov ne ga načrta sa mo stoj nih vrt cev in vrt cev pri os nov nih šolah. Stro kov nim in vods tve nim de lav cem vrt cev smo nu di li stro kov no pod po ro tudi pri šte vil nih ino va cij skih pro jek tih, v skla du s so dob ni mi tren di učenja in poučeva nja na predšol ski stop nji.

V ok vi ru pi lot ske ga pro jek ta sprem lja nja go vor nih in te rak cij v vrt cu smo pri pra vi li in preiz kušali in-stru men ta rij na vzor cu, ki je za jel od del ke otrok in stro kov ne de lav ke iz prib ližno 10 od stot kov vrt cev v ce lot ni Slo ve ni ji.

V letu 2010 je bila na re pre zen ta tiv nem vzor cu 150 vrt cev iz ve de na tudi ra zi ska va o strojni in pro-gram ski opre mi vrt cev ter o smi sel ni upo ra bi IKT pri pe da goškem delu, v ka te ro so bili vključeni tako vods tve ni de lav ci vrt cev kot stro kov ne de lav ke. Po dat ki so bili zbra ni v ok vi ru pro jek ta E-šols tvo. Ugo-to vi tve in ana li ze ome nje nih ra zi skav bodo os no va za ob li ko va nje pri po ročil in smer nic za stro kov ne de lav ce v vrt cih, pa tudi za načrto va nje našega stro kov ne ga in part ner ske ga so de lo va nja z vrt ci.

Tudi v ok vi ru Mreže men tor skih vrt cev smo po glab lja li te ma ti ko us tvar jal nih pri sto pov na po dročju spod bu ja nja je zi kov nih zmožno sti otrok in smi sel ne upo ra be IKT v vrt cu. To je bila osred nja štu dij ska tema na stro kov nih srečan jih z rav na te lji, na štu dij skih sku pi nah za stro kov ne de lav ce vrt cev, prav tako pa tudi osred ja tema Pos ve ta vrt cev Slo ve ni je v juniju 2010 in zbor ni ka, ki smo ga pri pra vi li sku paj s prak ti ki iz vrt cev in stro kov nja ki na po dročju predšol ske vzgo je. Na po dročju dela z otro ki s po seb ni mi po tre ba mi, pred vsem pri pri pra vi in di vi dua li zi ra nih pro gra mov, smo iz ved li štu dij ska srečanja s to tema ti ko za sve to val ne de lav ce v vrt cih.

V ok vi ru na lo ge Pe da goško vo de nje vrt ca smo iz va ja li pro gram us po sab lja nja za pe da goško vo de nje vrt ca s te ma ti ko raz voj ne ga načrto va nja in so dob nih ob lik so de lo va nja s starši. Iz va ja li smo se mi nar je, ki so bili uvrščeni v KATIS (Ka ta log pro gra mov izo braževa nja in us po sab lja nja), 2010/11, z na slo vi: Glas be na prav lji ca – od ide je do iz ved be; Da sije son ce; Kul tur na vzgo ja v vrt cu – od de diščine do med kul tur no sti; Malček v vrt cu; Uva ja nje stro kov nih de lav cev pri prav ni kov v pe da goško delo v VVZ (1. in 2. mo dul). Na os no vi pov praševa nja vrtcev so po sa mez ne sve to val ke oddel ka za predšol sko vzgo jo iz ved le šte vil ne sve to val ne sto ri tve in te mat ske kon fe ren ce.

Od de lek za predšol sko vzgo jo je tudi v letu 2010 na po dročju raz voja in po so dab lja nja ku ri ku la na-me njal po seb no po zor nost os veščanju in raz vi ja nju ključnih kom pe tenc za vseživ ljenj sko učenje ter kom pe tenčnemu pri sto pu pri delu z otroki in odra sli mi. Iz ho dišče dela oddel ka je iz ved be ni ku ri ku lum za vrt ce na os no vi Ku ri ku luma za vrt ce (1999), so dob nih spoz nanj raz voj ne psi ho lo gi je in dru gih strok, evrop skih smer nic in pri po ročil na po dročju VI ter ugo to vi tev in re zul ta tov slo ven skih ra zi skav na po dročju predšol ske vzgo je, ne na zad nje pa tudi na os no vi naših iz kušenj pri sodelo va nju s prak ti ki.

Do se da nje delo na da lju je mo v šol skem letu 2010/11 v ok vi ru pro jek tov in na log: • Sprem lja nje go vor nih in te rak cij v vrt cu (ra zi ska va)• Vseživ ljenj sko učenje – Spod bu ja nje na ra vo slov nih kom pe tenc v vrt cu (Mreža men tor skih vrt cev

in študijske sku pi ne)


• Poučeva nje in učenje tu je ga je zi ka v vrt cu (pro jekt na na lo ga)• Raz vi ja nje je zi kov nih in kul tur nih zmožno stih v med kul tur nem oko lju (pro jekt na na lo ga)• Smi sel na upo ra ba so dob ne IKT v vrt cu (pro jekt e-šols tvo, Mreža men tor skih vrt cev in štu dij ske

sku pi ne)• Re kon cep tua li za cija časa v vrt cih (pro jekt na na lo ga)• Raz voj no načrto va nje v vrt cih (pro jekt na na lo ga)• Pod po ra stro kov nim in vods tve nim de lav cem pri vključeva nju otrok Ro mov in otrok mi gran tov

v vr tec

Os nov na šolaRaz voj nora zi sko val no in sve tovalno delo v ok vi ru os nov ne šole smo v letu 2010 us me ri li v na dalj nje preučeva nje in raz voj spod bud nih učnih oko lij, re dak ci jo in po so do bi tev učnih načrtov, ana li zo upo-ra be re zul ta tov NPZ, spod bu ja nje raz vo ja av to nom ne, flek si bil ne, šol sko spe ci fične or ga niza ci je dela ter sprem lja vo no vo sti. V ta na men smo, v ok vi ru po sa mez nih pro jek tov, okre pi li in raz širi li raz lične ob li ke part ner ske ga so de lo va nja s šola mi (mreže rav na te ljev men tor jev) in nji ho vi mi stro kov ni mi de lav ci (mreže učite ljev men tor jev) na državni in med na rod ni rav ni (pro jekt DELPHI). Za nje smo na državni, re gij ski in pred met no po dročni rav ni iz ved li šte vil na stro kov na srečanja in dru ge ob li ke stro-kov ne ga spo pol nje va nja ter pod po re.

Na da lje va li smo uva ja nje ob vez ne ga dru ge ga tu je ga je zi ka, spremljavo no vih pro gra mov os nov nih šol in v ta na men iz ved li več sprem ljav in ana liz (Let no po ročilo o uva ja nju ob vez ne ga dru ge ga tu je ga je zi ka, Sprem lja va OŠ A. Šuštar, Sprem lja va med na rod ne OŠ D. Ku mar idr.). Na pod la gi ugo to vi tev sprem lja ve smo načrto va li nadalj nje delo v po sa mez nih pro jek tih. Pre ver je ne rešitve smo pre ko mreže rav na te ljev men tor jev in us ta lje nih ob lik sve to va nja (se mi nar ji, štu dij ske sku pi ne, stro kov nih pos ve ti), širi li na zain te re si ra ne os nov ne šole.

Raz voj no in sve to val no delo smo okre pili na po dročjih, ki za de va jo ne ka te re spe ci fične sku pi ne učen-cev (na dar je ni, mi gran ti, učne težave pri matema ti ki). Na da lje va li smo tudi stro kov no pod po ro šolam pri iz va janju in te gra cij ske ga mo de la CLIL (Con tent and Lan gua ge In te gra ted Lear ning) zgod nje ga poučeva nja tu je ga je zi ka. Pri uva ja nju za kon skih no vo sti smo pre ko mreže rav na te ljev spod bu di li for mi ra nje šol skih pro jekt nih ti mov. Raz širi li in okre pi li smo tudi de lo va nje med pred met nih raz voj nih sku pin, ki jih tvo ri jo pred met ni pe da goški sve to val ci in učite lji z na me nom, da raz vi ja jo do bro prak so na po dročju med pred met ne ga načrto va nja, poučeva nja in učenja, iz va ja nja in di vi dua li zi ra nih, na de jav no stih učen cev te me lječih di dak tičnih stra te gij, ki jih omo goča nova, flek si bil nejša or ga ni za ci ja dela v ok viru flek si bil ne ga pred met ni ka. Pri me re do bre prak se, us kla je ne s kon cep ti, teo re tičnimi iz ho dišči in ok vi ri no vo sti, smo zbra li in ob ja vi li v skup ni pub li ka ci ji Flek si bil ni pred met nik – pri ložnost za iz boljšanje ka ko vo sti VI-dela šol.

Ker na ve de ne raz voj ne spre mem be ter ja jo svoj čas, v šolskem letu 2010/2011 na da lju je mo ome-nje ne de jav nosti, ob like so de lo va nja in stro kov ne pod po re. Gle de na re zul ta te slo ven skih 15-let ni kov v ra zi ska vi PISA bomo v letu 2011 po seb no po zor nost na me ni li pro jek tom in na lo gam, ki vodi jo k iz boljševa nju bral ne pi sme no sti in zmanjševa nju raz lik med šola mi, ki iz vi ra jo iz ne sti mu la tiv ne ga družin ske ga oko lja.

Sred nja šola Na po dročju sred nje šole (gim na zij ski pro gram) so ak tiv no sti po te ka le tako kot v pre te klem ob dob ju na po dročju ures ničeva nja in te gra tiv ne ga ku ri ku lu ma, in si cer na po dročjih raz vo ja kom pe tenc s pou dar kom na kom pe ten ci učenje učenja, na med pred met nem po ve zo vanju, raz vo ju kro sku ri ku lar-nih vse bin, iz ved bi tim ske ga načrto va nja in poučeva nja ter ugo tav lja nja kom plek snih dosežkov pri ku ri ku lar nih po ve za vah in tim skem pou ku. Te ele men te smo po ve zo va li z uva ja njem po so dob lje nih učnih načrtov in us po sab lja njem šol skih raz voj nih ti mov in učite ljev za iz va ja nje no vih ku ri ku lar nih pri sto pov s pou dar kom na kom pe ten cah. Pri tem smo se po ve zo va li s kon zorci jem stro kov nih gim-na zij in kon zor ci jem splošnih gim na zij.

Hkra ti smo z 19 gim na zi ja mi začeli iz va ja ti po skus. Te melj ni cilj po sku sa je po so do bi ti gim na zij ski pro gram z uved bo no vih pro gram skih ele men tov. S tem želi mo pri di ja kih raz vi ja ti od go vor nost za učenje, de lov ne na va de, po zi ti ven od nos do sa mo stoj ne ga dela ter do se ga ti višjo ka ko vost in raz lične


vr ste zna nja. Na rav ni šole pa želi mo spod bu di ti nove pri sto pe v or ga ni za ci ji pou ka in več so de lo va nja med učite lji. Tako bomo pridobi li ar gu men te, s po močjo ka te rih bo mo goče ovred no ti ti flek si bil nejši način dela in po so do bi ti si stem gim na zij ske ga izo braževa nja. Iz bra ni pro gram ski ele men ti so:

Izbirnost:• iz bira ni vo jev os nov ne in višje (pou dar je ne) rav ni zah tev no sti pri splošnoi zobraževal nih pred me tih,

ki vpli va na do se ga nje širi ne in glo bi ne zna nja. Uva ja se lah ko z na me nom ize načeva nja predz-na nja di ja kov v nižjih let ni kih in po glab lja nja zna nja gle de na intere se di ja kov v višjih let ni kih;

• iz bira pred me tov – bo di si z vključit vi jo novih v ob vez nem delu pred met ni ka, bodisi z no vi mi v iz bir nem delu;

• do dat ne ure pri po sa mez nih pred me tih v iz bir nem delu pro gra ma.

FleksibilnostorganizacijeGre za dru gačne iz ved be ne in or ga ni za cij ske rešitve (npr. str nje ne ob li ke pou ka, ci klična iz ved ba …), kjer se ure sničuje možnost, da di ja ki usva ja jo traj nejše in bolj kom plek sno zna nje, omo goča se vzpo-red na vse bin ska obrav na va vse bin pri po sa mez nih pred me tih in s tem boljše ter širše ra zu me va nje po sa mez nih znanj in spoz nanj. Tako se za go tav lja vse binska in časov na us kla je nost obrav na va ne sno vi pri raz ličnih pred me tih.

RazličneoblikeinnačiniusvajanjaznanjaternjihovovrednotenjeGre za ele mente, kjer se pre ver ja jo, priz na va jo in vred no ti jo de jav no sti ter ak tiv no sti, ki so del med-pred met ne ga ali in terdisci pli nar ne ga zna nja, bo di si v ok vi ru vse bin OIV bo di si kot raz lične bo ga ti tve gim na zij ske ga pro gra ma: pro jekt na/ra zi sko val na na lo ga, re fe rat, in ter dis ci pli nar ni pred me ti, novi iz bir ni pred me ti ipd.

Iz de la na so tudi splošna kon cep tual na iz ho dišča za raz voj di dak tičnih gra div s pou dar kom na no-vo stih po so dob lje nih učnih načrtov. Gra di va za izo braževa nja učite ljev po pred met nih po dročjih so ob jav lje na v splet nih učil ni cah.

Z učite lji na po klic nem in stro kov nem izo braževa nju smo de la li na tak so no mi jah oce nje va nja in us-po sab lja nju za mi ni mal ne stan dar de. Kljub ve li ke mu an gažira nju vod stev šol in učite ljev so sprem-lja ve uve de nih no vo sti v po klic nem in stro kov nem šols tvu po ka za le, da se no vo sti do ga ja jo raz voj no, počasi, del no, po ko ra kih.

Z di jaškimi domovi smo so de lo va li pri iz va ja nju izo braževa nja s po dročja al ter na tiv nih vzgoj nih ukre pov. Pri delu na po dročju po seb nih po treb je prak sa po ka za la, na šte vil na vprašanja gle de us po sob lje nost učite ljev za iz va ja nje pro gra mov s pri la go je nim iz va ja njem in dodatno stro kov no po-močjo in pri la go di tev iz va ja nja. Na po dročju dela z na dar je ni mi smo pri pra vi li oce nje val no les tvi co za od kri va nje na dar je nih učen cev in jo preiz ku si li na vzor cu sred njih šol.


2 Pro jek ti in na lo ge v letu 2010

1. dr. Fani No li mal: Pri prava po sku sa in uva ja nje flek si bil ne ga pred met ni ka na rav ni tri let ja.

2. dr. Fani No li mal: Uva ja nje, raz voj in sprem lja nje mo de lov flek si bil nih šol skih pred met ni kov v OŠ.

3. dr. Bran ko Sli var: Pre ver ja nje ne ka te rih ele men tov gim na zij ske ga pro gra ma s posku som.

4. mag. Ra do slav Wech ters bach: Po sku sno uva ja nje izo braževa nja na da lja vo za di ja ke šport-ni ke.

5.1. mag. Ju rij No vak: Eval va ci je po 17. členu ZOFVI: Sprem lja nje uva ja nja šport nih od del kov v izo braževal nem pro gra mu eko nomske gim na zije.

5.2. dr. Di mi trij Be uer mann: Eval va ci je po 17. členu ZOFVI: Sprem lja nje jav nove ljav ne ga pro gra ma Glas be no uva ja nje po E. Wil lem su.

5.3. dr. Di mi trij Be uer mann: Eval va ci je po 17. členu ZOFVI: Sprem lja nje jav nove ljav ne ga pro gra ma Wal dorf ske glas be ne šole.

5.4. Urška Mar gan: Eval va ci je po 17. členu ZOFVI: Spremlja nje jav nove ljav ne ga pro gra ma os nov ne šole A. Šuštar ja.

6. mag. Ni ves Kreuh: E-kom pe tent ni učitelj.

7. Fa ni ka Fras Ber ro: Poučeva nje in učenje tu je ga je zi ka v vrt cu.

8. mag. Ka ti ca Pe vec Se mec: Uva ja nje tu je ga je zi ka v prvo vzgoj no-izo braževal no obdob je.

9. mag. Li lja na Kač: Po stop no uva ja nje ob vez ne ga dru ge ga tu je ga je zi ka v OŠ.

10. mag. Kar men Klavžar: Kon cept raz vo ja po seb nih po treb.

11. Vla di mir Mi lekšič: Si stem ugo tav lja nja in za go tav lja nja ka ko vo sti v vzgo ji in izo braževa nju.

12. dr. Bran ko Sli var: Mo del eval va ci je ka ko vo sti iz va jal cev pro gra mov us po sab lja nja stro kov nih de lav cev (CRP).

13. mag. Olga Dečman Do br njič: Uva ja nje po sku sa med na rod ne ga pro gra ma OŠ Da ni le Ku mar

14. So nja Do bravc: Uva ja nje nižjega izo braz be ne ga stan dar da v redne od del ke OŠ.

15. Na ta li ja Vovk Or nik: Ana li za sta nja na po dročju us mer ja nja otrok s po seb ni mi po tre ba mi.

16. mag. Stan ka Pre skar: Sprem lja nje vzgoj no-izo braževal ne ga dela v vrt cih, os nov nih in sred njih šolah v letu 2010.

17. dr. Franc Can kar: Pripra va kon cep tual nih iz ho dišč za raz voj ku ri ku la.

18. An dre ja Pin te rič: Sprem lja nje uva ja nja Cen tra za po moč sle pih in sla bo vid nih.

19. dr. Franc Can kar: Me dij ski iz ziv.

20. mag. Nada Holc: Evrop ski je zi kov ni li stov nik.

21. dr. Fani No li mal: Di dak tični vi di ki učne di fe ren cia ci je in in di vi dua li za ci je.

22. dr. Ru ben Ale xan der Pa pien: Dvig edu ka cij skih kom pe tenc.

23. mag. Ni ves Kreuh: In for ma ti za ci ja slo ven ske ga šols tva.

24. dr. Ama li ja Žakelj: Raz voj ku ri ku la po pred met nih po dročjih – ver ti kal na in ho ri zon tal na po-ve za nost (pred met ne in po dročne sku pi ne).

25. dr. Fran ci M. Ko le nec: Stro kov na po moč pri ob li ko va nju av ti stičnega predšol ske ga od del ka.

26. mag. Ta nja Be zič: Iz va ja nje kon cep ta in ak cij ske ga načrta za delo z na dar je ni mi učenci.

27. mag. Ma ri ja Žve glič: Evrop ska šola: Raz voj ku ri ku la slo venščine na pri mar ni stop nji izo bra-ževa nja.

28. Moj ca Poz na no vič Je zeršek: Evrop ska šola: Raz voj ku ri ku la slo venščine na se kun dar ni stop nji izo braževa nja in evrop ska ma tu ra.


29. mag. Mar je ta Borst ner: Po so dab lja nje in uva ja nje UN stro kov nih pred me tov za stro kov ne gim na zi je.

30.1. dr. Di mi trij Be uer mann: Raz voj no vih pro gra mov na po dročju glas be ne ga šols tva.

30.2. dr. Di mi trij Be uer mann: Uva ja nje pre nov lje nih učnih načrtov v glas be ne šole.

31. mag. Kar men Klavžar: Iz va ja nje ak cij ske ga načrta za učence z učnimi težava mi (pri ma te - ma ti ki).

32. dr. Ama li ja Žakelj: Evo lu ci ja.

33.1. mag. An dre ja Bačnik: Raz no li ki pri sto pi k po so dab lja nju na ra vo slov nih pred me tov v izo braževa-nju (ke mi ja).

33.2. mag. Min ka Vičar: Raz no li ki pri sto pi k po so dab lja nju na ra vo slov nih pred me tov v izo braževa nju (bio lo gi ja).

33.3. dr. Ivo Ve rov nik: Raz no li ki pri sto pi k po so dab lja nju na ra vo slov nih pred me tov v izo braževa nju (fi zi ka).

34.1. dr. Ama li ja Žakelj: Po so do bi tev gim na zi je in Us po sab lja nje učite ljev za uva ja nje po so do bi tev gim na zij skih pro gra mov 2008–2010. Po so do bi tev gim na zi je 2008–2010: Po so do bi tev učnih načrtov.

34.2. Kat ja Pa vlič Šker janc: Po so do bi tev gim na zi je in Us po sab lja nje učite ljev za uva ja nje po so do bi tev gim na zijskih pro gra mov 2008–2010. Po so do bi tev gim na zi je 2008–2010: Evrop ski od del ki.

34.3. Kat ja Pa vlič Šker janc: Po so do bi tev gim na zi je in Us po sab lja nje učite ljev za uva ja nje po so do bi-tev gim na zij skih pro gra mov 2008–2010. Po so do bi tev gim na zi je 2008–2010: Pi lot ni pro jek ti šol.

34.4. dr. Ama li ja Žakelj: Po so do bi tev gim na zi je in Us po sab lja nje učite ljev za uva ja nje po so do bi tev gim na zij skih pro gra mov 2008–2010. Us po sab lja nje učite ljev za uva ja nje po so do bi tev gim-na zij skih pro gra mov 2008–2010: Us po sab lja nje učite ljev za uva ja nje po so dob lje nih učnih načrtov.

34.5. dr. Drej Fištra vec: Po so do bi tev gim na zi je in Us po sab lja nje učite ljev za uva ja nje po so do bi tev gim na zij skih pro gra mov 2008–2010. Us po sab lja nje učite ljev za uva ja nje po so do bi tev gim-na zij skih pro gra mov 2008–2010. Pri pra va šol na vpe lje va nje spre memb.

35. Kat ja Pa vlič Šker janc: Spo ra zu me va nje v tu jih je zi kih. Uva ja nje ino va tiv nih pri sto pov k poučeva-nju tu jih je zi kov z vključeva njem tu jih učite ljev v iz ved be ni ku ri ku lum.

36. mag. Da rin ka Ložar: Sprem lja nje pre hajanja učen cev iz nižjega izo braz be ne ga stan dar da v red ne od del ke os nov ne šole.

37. Fani Čeh: Spol na vzgo ja in vključeva nje vse bin o prob le ma ti ki tr go vi ne z ljud mi v šol ski ku ri-ku lum.

38.1. Fani Čeh: Ra zi sko va nje hu ma ni tar ne ga pra va.

38.2. mag. Pa vla Karba: Spol in spol no raz li ko va nje v VIZ.

39. To maž Kranjc: Mo de li po ve zo va nja splošnega in stro kov ne ga zna nja.

40. Pri mož Plev nik: Pro mo ci ja iz bir nih pred me tov.

41. mag. Vida Go miv nik-Thu ma: Sprem lja nje pou ka v dvo je zičnih OŠ na na rod nost no mešanem območju Prek mur ja.

42. Dra gi ca Mo tik: Mi gran ti in med kul tur ni dia log.

43. Vla di mir Pirc: Iz va ja nje ak cij ske ga načrta kul tur ne vzgo je.

44. Ma ri ja Si vec: Raz vi ja nje je zi kov nih in (med)kul tur nih kom pe tenc v vrt cu.

46. dr. Ama li ja Žakelj: Učni načrti in stan dar di zna nja.

47. Moj ca Poz na no vič Jezeršek: Pri pra va učnega načrta Slo venščina za tuj ce.

48. Ire na Sim čič: PROGREENS.

49. Ire na Sim čič: Evrop ski pro jekt ENERGY.

50. Si mo na Caj hen: Fran ko fo ni ja.


51. mag. Maj da Naji: Širi tev do bre prak se skozi pro jekt no delo s pou dar kom na VITR in glo bal ni di men zi ji kot kro sku ri ku lar nih vse bi nah (Unes co šole, Uni cef šole, Zdra ve šole, Eko šole).

52. mag. Maj da Naji: Ure sničeva nje ci ljev VITR in glo bal ne di men zi je izo braževa nja v kon tek stu vseživ ljenj ske ga učenja (EU prog. Co me nius, Grun tvig, Leo nar do).

53. dr. Na ta li ja Kom ljanc: Stra te gi ja po so dab lja nja ku ri ku la VIZ – vseživ ljenj sko sti učenja v začet-nem izo braževa nju.

54. Tomaž Kranjc: Pod jet ništvo kot krosku ri ku lar no po dročje v vzgo ji in izo braževa nju.

55. Bri gi ta Žar ko vič-Ad lešič: Eval va cij ska kon ferenca iz va jal cev pro gra mov NIU (v po ve za vi s CRP).

56. Sta ni slav Dražume rič: Na cio nal no pre ver ja nje zna nja v os nov ni šoli.

57. To maž Kranjc: Ma tu ri tet ni tečaj, za ključni iz pit pri slo venščini in Po klic na ma tu ra.

58. Ne ven ka Štra ser: Tek mo va nja.

59. To maž Kranjc: Us po sab lja nje za uva ja nje no vih pro gra mov v stro kov nih in po klic nih šolah.

60. Ire na Sim čič: Iz va ja nje ope ra tiv nih na log v zve zi z Re so lu ci jo o na cio nal nem pro gra mu pre-hran ske po li ti ke in sodelo va nje z MŠŠ.

61. Bri gi ta Žar ko vič-Ad lešič: Štu dij ske sku pi ne in men tor ska mreža šol in vrt cev.

62. Bri gi ta Žar ko vič-Ad lešič: Na dalj nje izo braževa nje in us po sab lja nje.

63. Bri gi ta Žar ko vič-Ad lešič: Pri pra va ka ta lo ga NIU.

64. mag. Vera Bevc: Sve toval ne sto ri tve s po dročja pe da goškega vo de nja in ne po sred ne ga vzgoj-no-izo braževal ne ga dela.

65. mag. Vera Bevc: Pod po ra vzgoj no-izo braževal nim insti tu ci jam pri ob li ko va nju ku ri ku la vrt ca in šole kot ce lo te s po močjo raz voj ne ga načrto va nja.

66. mag. Vida Go miv nik-Thu ma: Na rod no sti: stro kov na pod po ra vrt cem in šolam.

67. To maž Kranjc: Ka ta log ob vez nih iz bir nih vse bin.

68. Ne ven ka Štra ser: Vzgoj ni načrt šole – sprem lja va ude ja njanja in sve to va nja šolam.

69. dr. Na ta li ja Kom ljanc: Ino va cij ski pro jek ti.

70. dr. Na ta li ja Kom ljanc: Ino va tiv no od pr to učenje.

71. dr. Na ta li ja Kom ljanc: Di dak ti ka oce nje va nja zna nja.

72. dr. Na ta li ja Kom ljanc: Stra te gi ja vseživ ljenj sko sti učenja.

73. dr. Bran ko Sli var: ILE/OECD (In no va ti ve Lear ning En vi ron ment).

74.1. Bri gi ta Ru par: De lo va nje v med na rod nih mrežah: Pro jekt ELGPN (Eu ro pean Li fe long Gui den ce Net work).

74.2. mag. Mir ko Zor man: De lo va nje v med na rod nih mrežah: CIDREE (Con sor tium of In sti tu tions for De ve lop ment and Re search in Edu ca tion in Eu ro pe).

74.3. mag. Maj da Naji: De lo va nje v med na rod nih mrežah: ENSI (En vi ron ment and School In tia ti ves).

75. mag. Moj ca Pušnik: Za var no šolo – Uni cef.

76. mag. Cvet ka Biz jak: DELPHI (De ve lo ping Edu ca tio nal Lea ders hip of Pri mary Heads and In sti-tu tions).

77. Bri gi ta Žar ko vič-Ad lešič: Evrop ski struk tur ni skla di.

78. mag. Maj da Naji: Priz na nja Blaža Ku mer de ja.

79. dr. An drej Fištra vec: Mla din sko delo (MDNFI).

80. Na ta li ja Vovk Or nik: Vo de nje po stop kov us mer ja nja otrok s po seb ni mi po tre ba mi.

81. Na ta li ja Vovk Ornik: Ko mi si je za us mer ja nje otrok s po seb ni mi po tre ba mi.

82. Na ta li ja Vovk Or nik: Pro fe sio na li za ci ja Ko mi sij za us mer ja nje otrok s po seb ni mi po tre ba mi.

83. Vin cenc Fi lipčič: Oprav lja nje red nih ak tiv no sti za po tre be de lo va nja Ko mi si je za učbe ni ke pri Strokov nem sve tu RS za splošno izo braževa nje.


84. Vin cenc Fi lipčič: Pri pra va Ka ta lo ga učbe ni kov za šol sko leto 2010/2011 za os nov ne in sred-nje šole.

85. Vin cenc Fi lipčič: Sprem lja nje po dročja učbe ni kov, učil (ob ja va ugo tov lje nih po treb, so de lo va nje pri ureja nju po dročja učbe ni kov, učbe ni ki v šte vil kah).

86. Vin cenc Fi lipčič: Ob li ko va nje oce ne ka ko vo sti učbe ni ka.

87. Sil ve ster Tra tar: Vi deo ma ni ja.

88. mag. Mir ko Zor man: Koor di na ci ja med na rod nih de jav no sti ZRSŠ.

89. mag. Mir ko Zor man: Koor di na ci ja med narod nih in EU de jav no sti ZRSŠ, vključno s so de lo va njem v pro gra mih vseživ ljenj ske ga učenja (CMEPIUS), COMENIUS, EUCIM, INTERREG – pro gram čez mej ne ga so de lo va nja Ita li ja-Slo ve ni ja, CROSSBORDER, Co me nius Re gio.

90. Ve ro ni ka Pir nat: Šols tvo v za mejs tvu: Ita lija, Av stri ja, Madžar ska, Hr vaška.

91. Dra gi ca Mo tik: Slo ven ci po sve tu – zdom ci in iz se ljen ci.

92. mag. Mir ko Zor man: Koor di ni ra nje so de lo va nje Za vo da v ključnih med na rod nih raz voj nih de-jav no stih po do go vo ru z MŠŠ.

93. Ve ro ni ka Pir nat: Se mi nar ji Sveta Evro pe (Pe sta loz zi).

94. mag. Mir ko Zor man: Pred se do va nje Evrop ski šoli.

95. mag. Mir ko Zor man: Raz pis za so fi nan ci ra nje med na rod ne de jav no sti v VIZ.

96. Kat ja Pa vlič Šker janc: Pro mo ci ja večje zično sti in med kul tur no sti.

97. mag. Ma ri ja Les jak Reichen berg: Niz ko na klad ni učbe ni ki in učna gra di va.

98. mag. Ma ri ja Les jak Reic hen berg: Gra di va za MŠŠ.

99. mag. Da rin ka Ložar: Učbe ni ki za pri la go je ni izo braževal ni pro gram z nižjim izo braz be nim stan-dar dom.

100. mag. Ma ri ja Les jak Reic hen berg: Mo no grafije, pri ročniki, zbor ni ki in dru ge pub li ka ci je (CD, DVD).

101. mag. Ma ri ja Les jak Reic hen berg: Re vi je.


3 Po ro či la po sa mez nih pro jek tov/na log

Pri pra va po sku sa in uva ja nje flek si bil ne ga pred met ni ka na rav ni tri let ja

no si lec/no sil ka: dr. Fani No li mal

za kon ske pod la ge: Raz voj na na lo ga, ki pre se ga tre nut ne ok vi re Za ko na o OŠ v 29. čle nu, ki opre-de lju je pred met nik, na lo ga je us kla je na s 6. skle pom 88. seje SSSI z dne 2. 3. 2006.

ci lji pro jek ta/na lo ge:• Do kon ča ti med na rod no pri mer jal no štu di jo o FP v vzor cu dr žav, ki ima jo v na cio nal nem pred-

met ni ku ure za po sa mez ni pred met oz. pred met no po droč je opre de lje ne za več let sku paj, npr. za 2, 3, 4, 5 ali celo vseh 9 let.

• Ob li ko va ti vse bin ske in or ga ni za cij ske us me ri tve za ob li ko va nje mo de lov FP na rav ni tri let ja. • Za po tre be po sku sa v ve ljav nih uč nih na čr tih ob li ko va ti stan dar de znanj po tri let jih. • Ob li ko va ti pri me re mo de lov šol za iz va ja nje flek si bil ne ga pred met ni ka na rav ni tri let ja v OŠ v

Slo ve ni ji. • Pri pra vi ti gra di va (po sku sa) za obrav na vo na ko mi si ji za OŠ in SSSI.

So de lav ci/so de lav ke: mag. Mi lan Čo tar, Bar ba ra Le sni čar, Igor Li pov šek, Urš ka Mar gan, Vla di mir Mi lek šič, mag. Ma ri za Skvarč

Alen ka Kovš ca, Bar ba ra Kre sal Ster ni ša, Bar ba ra Mrov lje, Bo go mir Fur lan, Da mi jan Šte fanc, Emi li ja Gre gor čič, Igor Topole, Ta de ja Mraz No vak

Pre te kle ak tiv no sti v pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od 1. 1. 2010 do 31. 12. 2010V pre te klem letu smo pre gle da li in ana li zi ra li do se da nja gra di va in iz ho diš ča, iz ved li štu dij ski obisk v Es to ni jo in ugo to vi tve obi ska pred sta vi li in o njih di sku ti ra li v pro jekt ni sku pi ni. Pred stav ni ki šol so iz ved li raz mi sle ke v šol skih ko lek ti vih in pri pra vi li ok vir ne pred lo ge oz. vpra ša nja in opo zo ri la, ki jih je tre ba ob tem re ši ti.

Vse bin sko za ključ no po ro či lo:V dru gi po lo vi ci leta smo za stav ljeno delo na čr to va li in v ta na men: • pred sta vi li med na rod no pri mer jal no ana li zo in us me ri tve vod jem OE ZRSŠ in rav na te ljem šol, ki

iz va ja jo flek si bil ni pred met nik v ok vi rih, ki jih do vo lju je 29. člen Za ko na o OŠ; • po va bi li rav na te lje k pri pra vi in pred sta vi tvi si mu la cij pred met ni kov na rav ni tri le tij; • v ok vi ru po sa mez nih pred met nih sku pin ob li ko va li stan dar de znanj po tri let jih in • opra vi li re dak ci jo stan dar dov znanj (Ko mi si ja za sprem lja nje in po so dab lja nje uč nih na čr tov).

Gra di vo (pro jekt na do ku men ta ci ja) za Ko mi si jo za OŠ in stro kov ni svet RS je v za ključ ni fazi.

Ka zal ni ki: Pri mer jal na ana li za Pred la ga ne us me ri tve Si mu la ci je pred met ni kov po tri let jih

Ključ ne ugo to vi tve in upo rab nost:• Oprav lje na je ana li za sla bo sti, pred no sti, iz zi vov in ne var no sti SPIN uva ja nja FP na rav ni tri le tij in • pri prav lje nih je šest pred lo gov si mu la cij pred met ni kov na rav ni tri le tij. Rav na te lji šol in čla ni pro-

jekt ne sku pi ne ugo tav lja jo, da ok vir tri le tij pri na ša več pri lož no sti in le ne ka te rim pred me tom, tj. ti stim, ki se pou ču je jo v vsej ver ti ka li OŠ ali v enem ali več tri letjih. Če je pred met dvoleten in kot tak umeš čen v dve raz lič ni tri let ji, npr. na ra vo slov je v 6. (za klju ček dru ge ga tri let ja) in 7. raz red (za če tek tret je ga tri let ja), po tem zdru že va nja ur iz dveh v eno leto ni mo go če iz ve sti, če prav je to pred met, kjer so po tre be po več ji prož no sti v or ga ni za ci ji in iz ved bi ve li ke. Tudi si cer zdru že va nje pred me tov iz treh v dve ali eno leto od pi ra šte vil na vpra ša nja, ki za de va jo us trez nost ok vi rov (zgor nja meja te den ske obre me ni tve učen cev), šol sko do ku men ta ci jo (vo de nje dnev ni kov, iz da-ja nje spri če val …), pre ver ja nje z NPZ, tek mo va nja.


Uva ja nje, raz voj in sprem lja nje mo de lov flek si bil nih šol skih pred met ni kov v Oš

no si lec/no sil ka: dr. Fani No li mal

za kon ske pod la ge: 3. od sta vek 29. čle na Za ko na o OŠ

ci lji pro jek ta/na lo ge:Na rav ni dr ža ve:• stro kov no pod pi ra ti rav na te lje men tor je, uči te lje men tor je, uči te lje čla ne MP r RS in ce lot ne ko-

lek ti ve šol • raz vi ja ti, sprem lja ti in eval vi ra ti mo de le in/ali pri me re:

– flek si bil nih/šol skih pred met ni kov – de lo va nja šol skih pro jekt nih sku pin (ŠPS oz. ŠRT) – do bre prak se na po droč ju med pred met ne ga na čr to va nja, pou če va nja in uče nja, in di vi dua li-

za ci je in di fe ren cia ci je dela ter di dak tič nih stra te gij ( v ok vi ru MP r RS in vzor ca iz bra nih šol) • pri ka za ti in ši ri ti pri me re do bre prak se (na dr žav ni, re gij ski, šol ski in pred met ni oz. med pred met ni

rav ni) stro kov nim de lav cem šol: – na dvod nev nem stro kov nem pos ve tu – na cen tral nih stro kov nih sre ča njih so de lu jo čih v pro jek tu– na stro kov nih sre ča njih v ok vi ru OE– na strokov nih sre ča njih v ok vi ru MP r RS– na stro kov nih sre ča njih ŠS

So de lav ci/so de lav ke: mag. Vera Bevc, mag. Cvet ka Biz jak, mag. Mi lan Čo tar, Ire na Ku mer, Bar ba ra Le sni čar, Igor Li pov šek, Urš ka Mar gan, Vla di mir Mi lek šič, mag. Stan ka Pre skar, Ali ca Prin čič Rõhler, Bri gi ta Ru par, mag. Ma ri za Skvarč, mag. So nja Zajc, Moj ca Škri njar

Rav na te lji men tor ji (OŠ), Uči te lji men tor ji (OŠ), Uči te lji, čla ni (med)pred met nih raz voj nih sku pin (MP-r RS) (OŠ)

Pre te kle ak tiv no sti v pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od 1. 1. 2010 do 31. 12. 2010Pri iz va ja nju stro kov ne pod po re nam je bila v po moč pub li ka ci ja: No li mal, F. et al. (2008). Flek si bil ni pred met nik – pot do več je av to no mi je, stro kovne od go vor no sti in ka ko vo sti vzgoj no-izo bra že val ne ga dela. Ljub lja na: Za vod RS za šols tvo. Pri prav lje na so bila šte vil na vme sna in letna po ro či la o iz va ja nju po sku sa FP ter šte vil ne ref lek si je in pri me ri prak se itn.

Vse bin sko za ključ no po ro či lo:V dru gi po lo vi ci leta smo z rea li za ci jo na čr to va nih de jav no sti v ok vi ru dr žav ne pro jekt ne sku pi ne, v ok vi ru OE za vo da, mre že rav na te ljev men tor jev in med pred met nih raz voj nih sku pin na da lje va li. Gle de na to, da smo z no vim šol skim le tom do bi li tudi nove šo le, ki so zače le uva ja ti flek si bil ni pred met nik v ok vi rih se da nje za ko no da je, smo: • pri pra vi li zlo ženko, v ka te ro smo vpi sa li vse ključ ne in for ma ci je o uva ja nju, sprem lja nju in mož ni

stro kov ni pod po ri šol pri vsem tem; • okre pi li stro kov na sre ča nja v ok vi ru OE; • okre pi li stro kov na sre ča nja v ok vi ru med pred met nih raz voj nih sku pin: or ga ni zi ra li več stro kov nih

sre čanj za us po sab lja nje uči te ljev, so de lu jo čih v med pred met nih raz voj nih sku pi nah; obi ska li po sa mez ne šo le, kjer so se pe da goš ki sve to val ci, vod je oz. čla ni med pred met nih raz voj nih sku-pin sre ča li s po sa mez ni mi uči te lji, čla ni med pred met nih raz voj nih skupin in z nji mi soob li ko va li ter tim sko iz ved li po sa mez ne faze VIP;

• preu re di li splet no učil ni co v smi slu več je pre gled no sti (pre gled nad de lom v pro jek tu na dr žav ni rav ni in rav ni pred me tov ter po dro čij), ažur no sti in in te rak tiv no sti;

• po ve za li delo v obstoje čem pro jek tu s pro jek tom FP na rav ni tri let ja – pri pra va po sku sa: or ga-ni zi ra li pred sta vi tev pri mer jal ne ana li ze in for mal nih iz ho dišč za pri pra vo pred met ni ka na rav ni tri let ja; or ga ni zi ra li stro kov no raz pra vo z rav na te lji in jih po va bi li h kri tič ne mu premi sle ku o to-vrst nem pred met ni ku – ana li za SPIN;

• or ga ni zi ra li 4. na da lje val ni se mi nar za rav na te lje men tor je, vse bi na: Na čr to va nje dela v šol ski pro jekt ni sku pi ni oz. timu (ŠPS/ŠPT).


Ka zal ni ki: • Zlo žen ka • Stro kov na mo no gra fi ja: Flek si bil ni pred met nik – pri lož nost za iz bolj ša nje ka ko vo sti VI dela šol • Pri me ri do bre prak se na po droč ju med pred met ne ga na čr to va nja, pou če va nja in uče nja • Pri me ri šol skih praks, ki omo go ča jo več jo par ti ci pa ci jo učen cev pri pou ku, bolj di fe ren ci ran pouk,

pe strej šo upo ra bo di dak tič nih stra te gij, uč nih me tod in me tod sa mo stoj ne ga uče nja

Ključ ne ugo to vi tve in upo rab nost:Ker je nova pub li ka ci ja še v ti sku, žal ni smo mo gli iz ve sti treh re gij skih pos ve tov, ki smo jih v za me no za na čr to va ni dvod nev ni stro kov ni pos vet na čr to va li ob izidu pub li ka ci je. Ta de jav nost se pre ne se v novo ko le dar sko leto. Šo lam idr. stro kov ni jav no sti po nu ja mo: • zlo žen ko Flek si bil ni pred met nik,• stro kov no mo no gra fi jo Flek si bil ni pred met nik – pri lož nost za iz bolj ša nje ka ko vo sti VI dela šol

(v ti sku), • spletno učilni co: http://skup nost.sio.si/cour se/view.php?id=147.

Pre ver ja nje ne ka te rih ele men tov gim na zij ske ga pro gra ma s po sku som

no si lec/no sil ka: dr. Bran ko Sli var

za kon ske pod la ge: Pra vil nik o po so dab lja nju vzgoj no-izo bra že val ne ga dela

ci lji pro jek ta/na lo ge: Na men po sku sa je po so do bi ti gim na zij ski pro gram z uved bo no vih pro gram-skih ele men tov. Ti pro gram ski ele men ti so: • Iz bir nost

Iz bir nost vklju ču je iz bi ro ni vo jev (os nov ne in viš je – pou dar je ne rav ni zah tev no sti pri do lo če nih pred me tih), iz bi ro pred me tov in do dat ne ure pri po sa mez nih pred me tih v iz bir nem delu pro gra ma.

• Flek si bil nost or ga ni za ci je Gre za dru gač ne iz ved be no-or ga ni za cij ske re ši tve t. i. flek si bil nih pred met ni kov, npr.: str nje ne ob li ke pou ka (mo del str nje nih več te den skih ci klu sov iz va ja nja raz lič nih ob lik pou ka v je dr nem in iz bir nem delu), str nje nost iz va ja nja pred me tov in dru ge raz li či ce flek si bil no sti pred met ni ka.

• Raz lič ne ob li ke in na či ni us va ja nja zna nja ter nji ho vo vred no te nje Gre za ele ment, kjer se pre ver ja jo, priz na va jo in vred no ti jo de jav no sti ter ak tiv no sti, ki so del med pred met ne ga ali in ter disci pli nar ne ga zna nja, bo di si v ok vi ru vse bin OIV ali kot raz lič ne bo-ga ti tve gim na zij ske ga pro gra ma: pro jekt na/ra zi sko val na na lo ga, in ter dis ci pli nar ni pred me ti, novi iz bir ni pred me ti ipd.

Tra ja nje pro jek ta: Vse leto.

So de lav ci/so de lav ke: mag. Vera Bevc, dr. Franc Can kar, mag. Mi lan Čo tar, Ja nez Glo boč nik, Ire na Ku mer, Vla di mir Mi lek šič, mag. Stan ka Pre skar, Ali ca Prin čič Roh ler, mag. Moj ca Pu šnik, Bri gi ta Ru-par, mag. So nja Zajc, Moj ca Škrinjar, Ne ven ka Štra ser

dr. Tine Bu cik, Noel Šker janc

Pre te kle ak tiv no sti v pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od 1. 1. 2010 do 31. 12. 2010• Pri pra va fi nanč ne ga na čr ta za po sa mez ne šo le, • iz de la va in stru men ta ri ja za sprem lja nje, • iz ve de ni in terv ju ji z rav na te lji šol, • sre ča nje s pro jekt ni mi timi šol, • pod pi so va nje mrež ne po god be s šo la mi, • pri pra va pred lo ga po sku sa, • na črt iz va ja nja po sku sa.

Vse bin sko za ključ no po ro či lo:S šo la mi smo de la li na us kla je va nju ele men tov mrež ne po god be. Z vsa ko šo lo po se bej se je pro jektni tim ZŠ se stal in us kla dil vse bin ske ele men te po sku sa. Po treb no je bilo pri pra vi ti iz ved be ni ku ri ku lum


za prvo leto iz ved be po sku sa ter us trez no fi nanč no kon struk ci jo. V ok vi ru ana li ze sta nja smo pri pra-vi li in terv ju za rav na te lje, ki so ga iz pe lja li pred stoj ni ki. Po leg tega je bil pri prav ljen in stru men ta rij za di ja ke in uči te lje, ki je bil šo lam po slan v de cem bru.

Po sku sno uva ja nje izo bra že va nja na da lja vo za di ja ke šport ni ke

no si lec/no sil ka: mag. Ra do slav Wech ters bach

za kon ske pod la ge: sklep mi nistra o pri pra vi na čr ta (6035-6/2010/1 (04110) dne 13. 1. 2010)

ci lji pro jek ta/na lo ge: Omo go či ti di ja kom, ki ima jo sta tus vr hun ske ga (A) ozi ro ma pers pek tiv ne ga (B) šport ni ka in so dalj ča sa od sot ni od pou ka, us pe šno in učin ko vi to izo bra že va nje ter do se ga nje pred pi sa nih stan dar dov zna nja.


So de lav ci/so de lav ke: mag. Vil ma Brod nik, dr. Franc Can kar, An dre ja Čuk, Sil va Kme tič, mag. Ni ves Kreuh, Bre da Lo ren ci, Ani ta Po berž nik, mag. Ma te ja Sir nik, mag. Ma ri ja Žve glič

Pre te kle ak tiv no sti v pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od 1. 1. 2010 do 31. 12. 2010Pri pra va pred lo ga po sku sa.

Vse bin sko za ključ no po ro či lo:Iz de la ne na lo ge za izo bra že va nje na da lja vo in vlo že ne v iz ved be ni ku ri kul.

Ključ ne ugo to vi tve in upo rab nost:Pro jekt po te ka po na čr tu in se na da lju je v letu 2011.

Eval va ci je po 17. čle nu zOFVI: Sprem lja nje uva ja nja šport nih od del kov v izo bra že valnem pro gra mu Eko nom ska gim na zi ja

no si lec/no sil ka: mag. Ju rij No vak

za kon ske pod la ge: 18. člen Pra vil ni ka o po so dab lja nju vzgoj no-izo bra že val ne ga dela

ci lji pro jek ta/na lo ge:• Pre ve ri ti učin ko vi tost pro gram skih pri la go di tev pro gra ma in pred met ni ka. • Pre ve ri ti učin ko vi tost pe da goš ke ga dela z di ja ki šport ni ki. • Pre ve ri ti uč no in šport no us pe šnost di ja kov šport ni kov. • Pre ve ri ti učin ko vi tost po ve zova nja šo le, špor ta in doma.


Vse bin sko za ključ no po ro či lo: Let no po ročilo o dru gem letu po sku sne ga uva ja nja šport nih od del kov v stro kov ni gim na zi ji je bilo no vem bra po tr je no na sve tu za eval va ci jo, na od bo ru za sred nje šole in na Stro kov nem sve tu za splošno izo braževa nje. Pre ver ja nje pro gram skih pri la go di tev in or ga ni za ci jo dela smo ugo tav lja li z intervju jem s šol skim pro jekt nim ti mom, učin ko vi tost pe da goškega dela in or ga ni za ci je pou ka ŠVZ smo pre ve ri li z opa zo va njem pou ka in z vprašal ni ki za di ja ke in pro fe sor je, učno in šport no us pešnost pa smo pre so di li z ana li zo učnega us pe ha in šport ne ka te go ri za ci je.


Ključ ne ugo to vi tve in upo rab nost: Po sku sno uva ja nje po te ka us pešno, saj po mne nju so de lu jočih pre vla du je za do voljs tvo in tudi učni us peh in šport na us pešnost sta do bra. Šola je bila opo zor je na, da je po treb no pri pro gram skih pri la-go di tvah in pri re ja nju pred met ni ka za go to vi ti več ur šport ne vzgo je, saj učni načrt za šport ne od del ke pred vi de va po 6 ur na te den, za go to vi li pa so le 5 ozi ro ma 4 ure v te den skem pred met ni ku. Se lek ci ja di ja kov šport ni kov je vsa ko leto boljša in tudi tre ner ji bo lje spre je ma jo ju tra nji pro gram šport ne vad be.

Eval va ci je po 17. čle nu zOFVI: Sprem lja nje jav no ve ljav ne ga pro gra ma glas be no uva ja nje po E. Wil lem su

no si lec/no sil ka: dr. Di mi trij Be uer mann

za kon ske pod la ge: Zo FVI

ci lji pro jek ta/na lo ge: Ugo to vi ti pri mer lji vost do se ga nja ci ljev izo bra že va nja Glas be ne ga cen tra Ed gar Wil lems v pri mer ja vi z jav ni mi glas be ni mi šo la mi.


So de lav ci/so de lav ke: Ada Hol car

Anđela Bla že ka, dr. Bar ba ra Sic herl Ka fol, mag. Ber nar da Ra kar, Po lo na Če ša rek, Tat ja na Špo rar Bra tuž

Pre te kle ak tiv no sti v pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od 1. 1. 2010 do 31. 12. 2010Tret je leto sprem lja ve, poro či lo o drugem letu sprem lja ve.

Vse bin sko za ključ no po ro či lo:• av gust 2010: oprav lje no če tr to leto sprem lja ve, • spre jem in sez na ni tev s po ro či lom o sprem lja vi: Svet za eval va ci jo, Stro kov ni svet RS za splo šno

izo bra že va nje, • spre jet do go vor o delu v pe tem letu sprem lja ve.

Ključ ne ugo to vi tve in upo rab nost:• leto leto sprem lja ve po te ka v skla du z na čr tom.

Eval va ci je po 17. čle nu zOFVI: Sprem lja nje jav no ve ljav ne ga pro gra ma Wal dorf ske glas be ne šo le

no si lec/no sil ka: dr. Di mi trij Be uer mann

za kon ske pod la ge: ZOFVI

ci lji pro jek ta/na lo ge: Ugo to vi ti pri mer lji vost do se ga nja ci ljev Wal dorf ske glas be ne šo le v pri mer ja vi z jav ni mi glas be ni mi šo la mi.


So de lav ci/so de lav ke: dr. Inge Brez nik

Anđela Bla že ka, dr. Bar ba ra Sic herl Ka fol, mag. Ber nar da Rakar, Po lo na Če ša rek, Tat ja na Špo rar Bra tuž


Pre te kle ak tiv no sti v pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od 1. 1. 2010 do 31. 12. 2010Prvo leto sprem lja ve, vme sno poro či lo o pr vem letu sprem lja ve.

Vse bin sko za ključ no po ro či lo:• av gust 2010: oprav lje no dru go leto sprem lja ve, • spre jem in sez na ni tev s po ro či lom o sprem lja vi: Svet za eval va ci jo, Stro kov ni svet RS za splo šno

izo bra že va nje, • do go vor o delu v tret jem letu sprem lja ve.

Ključ ne ugo to vi tve in upo rab nost:• tret je leto sprem lja ve po te ka v skla du z na čr tom.

Eval va ci je po 17. čle nu zOFVI: Sprem lja nje jav no ve ljav ne ga pro gra ma os nov ne šo le a. šu štar ja

no si lec/no sil ka: Urš ka Mar gan

za kon ske pod la ge: Eval va ci ja po 17. čle nu ZOFVI: Sprem lja nje uva ja nja jav no ve ljav ne ga pro gra ma

ci lji pro jek ta/na lo ge: Ugo to vi ti uresni če va nje ob vez ne ga in raz šir je ne ga dela pro gra ma, ure sni če va-nje ci ljev po sa mez nih pred me tov, ugo to vi ti do se ga nje stan dar dov zna nja, sprem lja nje pri po ro če nih di dak tič no me to dič nih pri sto pov in spoz na ti mne nja uči te ljev, učen cev in star šev o do se ga nju ci ljev ku ri ku la.

So de lav ci/so de lav ke: Mi hae la Ke rin, Vla di mir Mi lek šič, dr. Fani No li mal, Ma ri ja Si vec, Ni ves Zore

Ma ri na Ru gelj

E-kom pe tent ni uči teljno si lec/no sil ka: mag. Ni ves Kreuh

za kon ske pod la ge: Po god ba o so fi nan ci ra nju iz ved be pro jek ta št. 3311-09-303003 v ok vi ru Ope ra-tiv ne ga pro gra ma raz vo ja člo veš kih vi rov za ob dob je 2007–2013 E-kom pe tent ni uči telj

ci lji pro jek ta/na lo ge:E-kom pe tent ni uči telj (sklop III): • so de lo va nje in vse bin ska koor di na ci ja de jav no sti v ok vi ru sre diš ča za e-šols tvo, • vse bin sko vo de nje sklo pa III, • raz voj in nad grad nja ka ta lo ga znanj za: stan dard e-kom pe tent ni uči telj, e-kom pe tent ni ra ču nal-

ni kar, vo de nje e-kom pe tent ne šo le, • nad grad nja ob sto je čih pro gra mov se mi nar jev in pri pra va no vih pro gra mov se mi nar jev ter po sta-

vi tev si ste ma pre ver ja nja zna nja; pri pra va di dak tič nih sve to vanj, • stal no pri do bi va nje in us po sab lja nje so de lav cev, ki bodo iz va ja li us po sab lja nja in sve to va nja za

vzgoj no izo bra že val ne de lav ce, • sprem lja va in eval va ci ja, • so de lo va nje pri pri pra vi let ne med na rod ne kon fe ren ce Sir IKT, • so de lo va nje pri grad nji in for ma cij ske ga si ste ma.

E-pod po ra (sklop I) a) za po droč je sve to va nja:

• pri pra va stro kov nih pod lag in me to do lo gi je za di dak tič no sve to va nje, • iz ved ba izo bra že vanj za sve to val ce za po droč je di dak ti ke, • koor di niranje sve to vanj s po droč ja di dak ti ke,


b) za po droč je e-skup no sti: • di dak tič no splet no sve to va nje, • pri pra va vse bin s po droč ja di dak ti ke, • mo de ri ra nje vse bin s po droč ja di dak ti ke.

E-gra di va (sklop II): • koor di na ci ja iz va jal cev e-gra div.


So de lav ci/so de lav ke: Alen ka An drin, mag. An dre ja Bač nik, Samo Bo žič, dr. Inge Brez nik, mag. Vil-ma Brod nik, Si mo na Caj hen, mag. Olga Deč man Do br njič, Go razd Fi šer, mag. Li lja na Kač, Mar je ta Ke pec, Sil va Kme tič, Na ta li ja Koc jan čič, dr. Fran ci M. Ko le nec, Igor Li pov šek, Ni ves Mar kun Pu han, mag. Gre gor Mo hor čič, mag. Ivan ka Mori, Ani ta Po berž nik, Ma te ja Ra dež, So nja Rajh, mag. Ta nja Rup nik Vec, Ame la Sam bo lič Be ga no vič, Ire na Sim čič, mag. Ma te ja Sir nik dni, mag. Ma ri za Skvarč, Go razd So to šek, Urš ka Stri tar, Kar men Usar, Neva Še če rov, Ne ven ka Štra ser, mag. Ma ri ja Žve glič

Vse bin sko za ključ no po ro či lo:• iz de lan Pred log stan dar da e-kom pe tent ni uči telj, ra ču nal ni kar in vo de nje šo le (do ku ment),• pri prav lje ni pro gra mi se mi nar jev in sve to vanj,• us po sab lja nje iz va jal cev se mi nar jev in sve to vanj; us po sab lja nje so de lav cev pro jek ta,• po sta vi tev ka ta lo ga se mi nar jev in sve to vanj na Slo ven sko izo bra že val no omrež je: www.sio.si, • vzpo sta vi tev in for ma cij ske ga si ste ma, • vzpo sta vi tev sple tiš ča Slo ven sko izo bra že val no omrežje: www.sio.si, • or ga ni za ci ja in iz ved ba med na rod ne kon fe ren ce Sir IKT.

Pou če va nje in uče nje tu je ga je zi ka v vrt cuno si lec/no sil ka: Fa ni ka Fras Ber ro

za kon ske pod la ge: Za kon ske in kon cep tual ne pod la ge, na ka te rih te me lji iz ved ba pro jek ta: 1. Bela knji ga o vzgo ji in izo bra že va nju, MŠŠ, 1995, 2. Za kon o vrt cih, 1996, 3. Ku ri ku lum za vrt ce, 1999, 4. Com mon Eu ro pean Fra me work of re fe ren ce for Lan gua ge Lear ning and Teac hing, Lan gua ge Lear-ning for Eu ro pean ci ti zens hip. 2001. Stras bourg: Coun cil of Eu ro pe, 5. Ak cij ski na črt za spod bu ja nje uče nja je zi kov in je zi kov ne raz no li ko sti (Pro mo ting Lan gua ge Lear ning and Lin gui si tic Di ver si tiy: An Ac tion Plan 2004-2006 (2003) http://ec.eu ro pa.eu/edu ca tion/po li cies/lang/doc/com596_sl.pdf, 6. Pra vil nik o po so dab lja nju vzgoj no-izo bra že val ne ga dela, Ur.l. RS, št. 13/2003 z dne 7. 2. 2003, 7. Re so lu ci ja Sve ta EU, z dne 14. fe bruar ja 2002 o več je zič no sti, 8. Skle pi Evrop ske ga sve ta, spre-je ti v Bar ce lo ni 15. in 16. mar ca 2002 (pou če va nje dveh tu jih je zi kov že od zgod nje ga otroštva), 9. Re so lu ci ja Sve ta o evrop ski stra te gi ji za več je zič nost z dne 21. novem bra 2008 (UL EU, 14. 12. 2008/C 320/1)

ci lji pro jek ta/na lo ge:• iz de la ti pri po moč ke za eval va ci jo ob sto je čih ob lik pou če va nja in uče nja tu je ga je zi ka v vrt cih; • pr vič pi lot sko preiz ku si ti us trez nost ob li ko va nih pri po močkov na manj šem vzor cu od del kov; • pri pra vi ti vpra šal ni ke za star še in za stro kov ne de lav ce, ki uči jo tuji je zik v vrt cu (npr. o mož no-

stih, ki jih po nu ja jo raz lič na uč na gra di va, za sle do va nju ci ljev);• ob li ko va ti vzo rec vrt cev in od del kov za eval va ci jo; • pri pra vi ti pred log stro kov nih iz ho dišč za uva ja nje tu je ga je zi ka v vrt ce; • nu di ti vzgo ji te ljem in uči te ljem stro kov no pod po ro za pou če va nje tu je ga je zi ka; • iz de la va na čr ta uva ja nja, sprem lja nja in eval va ci je na či na pou čeva nja tu je ga je zi ka v vr tec,

2010/11.


So de lav ci/so de lav ke: Ma ri ja Si vec, Urš ka Stri tar

Kar men Pi žorn, Lju bi ca Mar ja no vič Umek, Lu ci ja Čok, Mi hae la Bru men, Pe tra Ko čar, Si mo na Kranjc, Urš ka Fe ko nja Pe klaj, Zora Ke tiš


Vse binsko za ključ no po ro či lo:• Stro kov no pod po ro smo nu di li vzgo ji te ljem in uči te ljem pri pou če va nju tu je ga je zi ka v vrt cih, ki

so bili vklju če ni v mrež ni IP. • Pri pra vi li smo pri po moč ke za sprem lja nje raz lič nih or ga ni za cij skih ob lik uče nja in pou če va nja

tu je ga jezika. • Pri pra vi li smo vpra šal ni ke za star še, ka te rih otro ci se uči jo tuji je zik v vrt cu. • Pri pra vi li smo vpra šal nik za vo de ni po go vor z otro ki, ki so se uči li tuji je zik v vrt cu (IP). • Iz ved li smo pi lot sko sprem lja vo v od del kih vrt cev vklju če nih v mrež ni IP. • Po ro či lo o sprem lja nju.

Ključ ne ugo to vi tve in upo rab nost: Ugo to vi tve ce lo let ne ga si ste ma tič ne ga dela so po ka za le, da je po treb no stro kov nim de lav cem, ki iz va ja jo uče nje tu je ga je zi ka v vrt cih nu di ti še na da lje stro kov no pod po ro pri is ka nju no vih di dak tič nih re ši tev.

Uva ja nje tu je ga je zi ka v prvo vzgoj no-izo bra že val no ob dob je

no si lec/no sil ka: mag. Ka ti ca Pe vec Se mec

ci lji pro jek ta/na lo ge: Preiz ku si ti raz lič ne mo de le iz va ja nja zgod nje ga uče nja tu jih je zi kov z upo šte-va njem di dak tič nih iz ho dišč.

Tra ja nje pro jek ta: April–de cem ber 2010.

So de lav ci/so de lav ke: Si mo na Caj hen, Fa ni ka Fras Ber ro, Bar ba ra Le sni čar, mag. Da rin ka Lo žar, dr. Fani No li mal, Ma ria Pis njak, Neva Še če rov

dr. Ma te ja Foj kar Da ga rin, dr. Alja Li pa vic Oš tir, dr. Ja nez Ske la , dr. Kar men Pi žorn, dr. Mi hae la Bru-men, dr. Sa ša Jaz bec

Pre te kle ak tiv no sti v pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od 1. 1. 2010 do 31. 12. 2010• Pri pra va stro kov nih pod lag in med na rod nih pri mer jav (ela bo rat), • ana li za po snet ka sta nja prak se, • pri pra va me to do lo gi je pro jek ta, • ob li ko va nje pro jekt ne sku pi ne uči te ljev ter iz ved ba 3 skup nih sre čanj, • pri pra va in iz ved ba petd nev ne ga us po sab lja nja uči te ljev z do ma či mi in tu ji mi stro kov nja ki (ju lij

2009), • ob li ko va nje pred lo ga učne ga na čr ta za iz va ja nje tu je ga je zi ka v 1. VIO,• vzpo sta vi tev sed mih po droč nih sku pin uči te ljev in koor di na ci ja pr ve ga kro ga sre čanj, • ude lež ba na med na rod nih kon fe ren cah (Car diff, Ber lin, München), • pri pra va pred lo ga za iz ved bo po sku sa, • ob ja ve več stro kov nih gra div in pre vo dov tujih član kov, • ak tua li zi ra nje e-por ta la, • ob ja va več gra div prak ti kov.

Vse bin sko za ključ no po ro či lo:• Uspo sab lja nje uči te ljev 152 ur (7 po droč nih sku pin, skup na sre ča nja, za ključ na kon fe ren ca),• pri pra va, ob li ko va nje, iz da ja dveh mo no gra fij/ v e- ob li ki/: Pot v več je zič nost_ Zgod nje uvajanje

tu jih je zi kov v 1. VIO Os nov ne šo le, Pot v več je zič nost_ Zgle di Cli la,• po sta vi tev di dak tič ne ga kon cep ta zgod nje ga uče nja tu jih je zi kov 1 VIO, • stal no us kla je va nje pred lo ga za pri pra vo po sku sa na uva ja nje 1 TJ v 1 VIO (na ko le gi jih MŠŠ).

Ključ ne ugotovi tve in upo rab nost:• Stro kov ne pod la ge za pri pra vo po sku sa. • Pri me ri prak se, tudi z vklju či tvi jo pri me ra iz šol s pri la go je nim pro gra mom ter šo le za sle pe in

sla bo vid ne).• Po leg di dak tič ne ga kon cep ta je v pro jek tu na sta lo ve li ko in stru men tov za opa zo va nje prak se,

sprem lja nje do sež ka učen cev, in for mi ra nost star šev.


• Pod po ra pro jek ta je v splet ni učil ni ci, kjer je med dru gim ob jav lje no več kot 50 po snet kov prak se, gra div za uči te lje in tudi stro kov ni član ki ter pre vo di. Splet na učil ni ca je od pr te na ra ve, tako da je do seg lji va tudi zain te re si ra nim sku pi nam zu naj pro jek ta (uči te lji, štu dent je, dru gi).

• Za ključ na kon fe ren ca je iz po sta vi la vlo go funk cio nal ne več je zič no sti in več kul tur no sti, ter pod-pr la po men di dak tič ne ga kon cep ta, ki spod bu ja ta raz voj. Do sež ki pro jek ta so bili pred stav lje ni tu jim stro kov nja kom, ti so jih tudi eval vi ra li kot iz jem no pe da goš ko ino va ci jo, pod pr to s stro ko in upo šte va njem oko liš čin na še prak se.

• Pro jekt je iz ve del vse za stav lje ne ci lje ter jih v ne ka te rih toč kah pre se gel (npr. pri prava pred lo ga UN za tuje je zi ke, in for mi ra nje ne stro kov ne jav no sti pre ko raz lič nih me di jev, pred sta vi tev iz ku-šenj na med na rod ni rav ni.).

• Kljub do bri rea li za ci ji (tako ci ljev kot fi nančni pod la gi pro jek ta ESS (92-od stot na po ra ba sred-stev)) na kon cu pro jek ta ugo tav ljam, da je na men pro jek ta žal os tal ne rea li zi ran, saj je pro jekt bil za sno van kot pred hod ni ca pri pra ve na na cio nal ni po skus.

V pro jek tu so de lo va lo več kot 14 stro kov nja kov (z vseh slo ven skih uni verz in raz lič nih fa kul tet, sve-to val ci ZRSŠ in več kot 60 uči te ljev prak ti kov iz več kot 45 OŠ), ki so bili za ra di na me na pro jek ta mo ti vi ra ni, da pri njem stro kov no so de lu je jo. Med tra ja njem pro jek ta je bilo več de lov nih us kla je vanj z MŠŠ na temo stro kov nih iz ho dišč ter or ga ni za cij skih vpra šanj (2008–2009), ki smo jih v stro kov ni sku pi ni spro ti prouče va li in vna ša li do dat ke v ana li zo sta nja, ki je se stav ni del pred lo ga za pri pra vo po sku sa. ZRSŠ je v ok to bru 2009 po slal do pol njen pred log za pri pra vo po sku sa na MŠŠ.

Ve či na uči te ljev tudi po kon cu pro jek ta na da lju je delo, še več, pri klju če ne so tudi dvo je zič ne šo le v Po mur ju in Pri mor ju, ki že več let iz va ja jo enak di dak tič ni kon cept, ki spod bu ja raz vi ja nje funk cio-nal ne več je zič no sti in več kul tur no sti, kar je bil tudi osred nji cilj ome nje ne ga pro jek ta. Za uči telje in šo le, vklju če ne v pro jekt, ZRSŠ tudi po kon cu pro jek ta skr bi za stal no stro kov no pod po ro, in si cer s sve to va nji in izo bra že va nji.

Po stop no uva ja nje ob vez ne ga dru ge ga tu je ga je zi ka v Ošno si lec/no sil ka: mag. Li lja na Kač

za kon ske pod la ge: No ve la zakona o os nov ni šo li, 47. člen (UL RS 102/07), Pra vil nik o po so dab-lja nju vzgoj no-izo bra že val ne ga dela (UL 13/2003), Pra vil nik o po stop nem uva ja nju dru ge ga tu je ga je zi ka v os nov ni šo li

ci lji pro jek ta/na lo ge:• spoz na ti or ga ni za cij ske vi di ke in po seb no sti uva ja nja dru ge ga tu je ga je zi ka, • pre ve ri ti us trez nost uč ne ga na čr ta (ci lji, pri ča ko va ni re zul ta ti in stan dar di zna nja), • pre ve ri ti do se že no ra ven zna nja učen cev, • vpe lja ti so dob ne na či ne pou če va nja dru ge ga tu je ga je zi ka, • spoz na ti mne nja učen cev in nji ho vih star šev, uči te ljev in rav na te ljev gle de uved be dru ge ga tu-

je ga je zi ka, • ši ri ti po zi tiv ne iz kuš nje, pri dob lje ne pri sprem lja nju uved be dru ge ga tu je ga je zi ka na pr vem kro-

gu šol, na šo le dru ge ga in tret je ga kro ga.


So de lav ci/so de lav ke: Si mo na Caj hen, Tomi Deutsch, mag. Nada Holc, Bar ba ra Le sni čar, dr. Fani No li mal, Sa ša Premk, Su san ne Vol čan šek, Neva Še če rov

Al jaž Štran car, In grid Zu panc Breč ko, Jo ži ca Hri bar, Kar men Pi žorn, Moj ca Ma ri ja Ma leš, Tat ja na Lu bej, Te re zi ja Za mu da

Pre te kle ak tiv no sti v pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od 1. 1. 2010 do 31. 12. 2010• Izved ba sprem lja ve na vklju če nih 47 šo lah (dru go opa zo va nje pou ka, preiz kus zna nja, vpra šal-

ni ki za uči te lje, rav na te lje in učen ce),• us po sab lja nje uči te ljev dru ge ga kro ga (21. 5. 2009 in na da lja vo v splet ni učil ni ci),• us po sab lja nje bo do čih men tor skih uči te ljev (2. 4. in 18. 6. 2009) in iz de la va mre že men tor skih

šol in pro gra ma izo bra že va nja,


• pri pra va na čr ta uva ja nja na šo lah dru ge ga kro ga, • koor di na ci ja us po sab lja nja uči te ljev v men torski mre ži v letu 2009/10,• iz de la va pr ve ga in dru ge ga vme sne ga po ro či la o sprem lja vi po skusa, • iz ved ba de lav ni ce na stro kov nem sre ča nju rav na te ljev OŠ (24. 11. 2009), • iz de la va let ne ga po ro či la o sprem lja vi po sku sa za obrav na vo na SSSI, • iz da ja pub li ka ci je o uved bi dru ge ga tu je ga je zi ka v za vo do vi za lož bi.

Vse bin sko za ključ no po ro či lo:• Oprav lje na sprem lja va po sku sa v letu 2009/2010 po na čr tu (opa zo va nje pou ka, vpra šal ni ki za

ude le žen ce po sku sa, iz ve den preiz kus zna nja za os mo šol ce, ana li za po ro čil šol), • izve de no stro kov no sre ča nje vseh ude le že nih v pro jek tu (11. 1. 2010),• iz ve de na us po sab lja nja men tor skih uči te ljev, • iz ve de na us po sab lja nja uči te ljev dru ge ga kro ga v men tor ski mre ži za dru gi tuji je zik, • let no po ro či lo za šol sko leto 2008/2009 obrav na va no na SSSI (4. 2. 2010), • iz da na pub li ka ci ja pri za vo do vi za lož bi, • iz ve de no stro kov no sre ča nje za šo le tret je ga kro ga v ju li ju 2010, • iz ve de ne pred sta vi tve pro jek ta na stro kov nih sre ča njih rav na te ljev je se ni 2010 v OE ZRSŠ Kranj,

Ljub lja na, Ko per, Ce lje, Novo me sto, • na Svet za eval va ci jo od da no let no po ro či lo za 2009/2010.

Ključ ne ugo to vi tve in upo rab nost:Sprem lja va po sku sa uva ja nja ob vez ne ga dru ge ga tu je ga je zi ka v šol skem letu 2009/2010 na 47 šo lah v po sku su ka že na ne mo ten po tek uved be ob vez ne ga dru ge ga tuje ga je zi ka v osmi raz red OŠ. Ci lji iz uč ne ga na čr ta in do se že na ra ven zna nja učen cev so v skla du s pri ča ko va nji. Pouk z or ga-ni za cij ske ga vi di ka po te ka brez te žav. Sta liš ča star šev, učen cev, rav na te ljev in uči te ljev do uved be dru ge ga tu je ga je zi ka so pozitiv na.

Kon cept raz vo ja po seb nih po trebno si lec/no sil ka: mag. Kar men Klav žar

za kon ske pod la ge: ZUOPP ZUP ZOFVI in vsa dru ga šol ska za ko no da ja

ci lji pro jek ta/na lo ge:• ugo to vi ti šte vi lo vklju če nih otrok in mla dost ni kov s po seb ni mi po tre ba mi v VIZ gle de na vr sto in

stop njo mot nje, vr sto pro gra ma itd.;• ugo to vi ti ob seg us mer ja nja otrok s po seb ni mi po tre ba mi gle de na vr sto mot nje, pro gra ma, na čin

in čas za čet ka po stop ka, mo re bit no pre ver ja nje us me ri tve, tra ja nje po stop ka ipd.; • ana li zi ra ti po stop ke us mer ja nja otrok s po seb ni mi po tre ba mi od za čet ka (iden ti fi ka ci je in spro ži-

tve po stop ka), pre ko dela ko mi sij, sve to val cev in dru gih (us me ri tev otro ka) do dela z otro ki v VIZ; • ana li zi ra ti ob sto je čo za ko no da jo, vključ no s pri pa da jo či mi pred pi sa ni mi do ku men ti, na vo di li idr.; • na os no vi ugo to vi tev ana li ze pri pra vi ti pred lo ge spre memb tako na ce lost nem po droč ju vzgo je

in izo bra že va nja otrok s po seb ni mi po tre ba mi, kot na po droč ju us mer ja nja teh otrok.

Tra ja nje pro jek ta: Pro jekt je tra jal od ja nuar ja do de cem bra 2010 (z različ no inten zi te to; in ten ziv-ne je do 1. 7., od 1. 8. do 31. 12. 2010 ob li ko va nje in ob ja va re zul ta tov os nov ne ga dela – ana li ze).

So de lav ci/so de lav ke: dr. Franc Can kar, Tomi Deutsch, Zden ka Kol be, Do men Pe te lin, mag. Si mo na Ro gelj, Na ta li ja Vovk Or nik

dr. Dar ja Ko bal-Grum, dr. Mar ta Ma ce do ni Luk šič

Pre te kle ak tiv no sti v pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od 1. 1. 2010 do 31. 12. 2010Za če tek, za sno va, za sta vi tev in na čr to va nje pro jekt ter iz va ja nje, ki je po te ka lo koor di ni ra no z de lom de lov ne sku pi ne za pre no vo kon cep ta VIZ OPP na MŠŠ.

Vse bin sko za ključ no po ro či lo:• ob li ko va ni so bili pred lo gi za spre mem bo nor ma tiv ne ure di tve po droč ja in po sre do va ni de lov ni

sku pi ni na MŠŠ;


• ob li ko va ne so bile smer ni ce za delo na po droč ju VIZ otrok s po seb ni mi po tre ba mi vzdolž ce lot ne ver ti ka le (upo šte va je prob le ma ti ko otrok z uč ni mi te ža va mi in ve denj ski mi mot nja mi) in po sre-do va ne de lov ni pod sku pi ni na MŠŠ;

• ob li ko va ne so bile del ne teo ret ske in kon cep tual ne za sno ve; • kon sen zual no in in ter dis ci pli nar no spre je ta na lo ga je bila rea li zi ra na v so de lo va nju CUOPP in

CRR na ZRSŠ; • v ce lo ti smo do se gli za stav lje ne ci lje in rea li zi ra li pri ča ko va ne re zul ta te: spre me njen in do pol njen

Za kon o us mer ja nju otrok s po seb ni mi po tre ba mi;• pri prav lje na in ob jav lje na Ana li za sta nja na po droč ju VIZ OPP, ki jo je v ce lo ti opra vi la de lov na

sku pi na na MŠŠ v so de lo va nju z ZRSŠ.

Si stem ugo tav lja nja in za go tav lja nja ka ko vo sti v vzgo ji in izo bra že va nju

no si lec/no sil ka: Vla di mir Mi lek šič

ci lji pro jek ta/na lo ge: Opre de li ti si stem ugo tav lja nja in za go tav lja nja ka ko vo sti.

Tra ja nje pro jek ta: Tri leta.

So de lav ci/so de lav ke: dr. Bran ko Sli var, mag. Moj ca Pu šnik, dr. Zora Ru tar ILC

Vse bin sko za ključ no po ro či lo: Pro jekt na sku pina za zu na njo eval va ci jo je ime la v letu 2010 štiri srečanja kon zor cij skih part ner jev (1. ju ni ja, 7. maja, 21. av gu sta in 15. sep tem bra). Na njih smo obrav na va li:• idej no za sno vo pro jek ta;• vlo go zu na nje eval va ci je v od no su do sa moe val va ci je ter inšpek ci je; • mo de le sa moe val va ci je in zu na nje eval va ci je;• gra di va za izo braževa nje (mo de li in načini sve to vanja, po vrat na in for ma ci ja);• po ročila o us posab lja njih zu na njih eval va tor jev.

Pri sos tvo va li smo eni de lav ni ci us po sab lja nja zu na njih eval va tor jev in se do go vo ri li tudi o iz ved bi opa zo vanj obi ska zu na njih eval va tor jev. Vsak je iz ve del po eno opa zo va nje obiska tima zu na njih eval va tor jev na šoli ter pri pra vil pi sno po ročilo o ugo to vi tvah.

V ok vi ru pro jek ta Sa moe val va ci ja v vrt cih in šo lah smo v letu 2010 iz ved li:• eval va ci jo de lav nic, na me nje nih po ve za vi prio ri tet nih ci ljev z de jav nost mi in na čr tom iz bolj šav

ter na čr to va nju sprem lja nja do se ga nja prio ri tet nih ci ljev,• pri pra vo sre ča nja ti mov šol/vrt cev v po sku sni iz ved bi (in di vi dual ni se sta nek z dr. Za va šni ko vo,

sku pin ski se sta nek tima),• izved bo sre ča nja ti mov šol in vrt cev (moja vlo ga mode ra ci ja sku pin skih ak tiv no sti),• kon zul ta ci je z dr. Za va šni ko vo.

Ključ ne ugo to vi tve in upo rab nost: Kot kon zor cij ski part ner ne mo re mo pre ju di ci ra ti re zul ta tov pro jek ta.

mo del eval va ci je ka ko vo sti iz va jal cev pro gra mov us po sab lja nja stro kov nih de lav cev (cRP)

no si lec/no sil ka: dr. Bran ko Sli var

ci lji pro jek ta/na lo ge: Pri pra va mo de la eval va ci je iz va jal cev us po sab lja nja stro kov nih de lav cev.

Tra ja nje pro jek ta: 6 me se cev, pro jekt je kon čan.

So de lav ci/so de lav ke: Bri gi ta Žar ko vič Ad le šič


Vse bin sko za ključ no po ro či lo: Mo del vklju ču je šti ri po droč ja eval va ci je, ki so raz čle nje na na ključ ne se sta vi ne in po ne kod opi sa na. Vsa ko po droč je se še na prej deli. Za sto pa na so po droč ja:• in sti tu ci ja;• pro gram;• iz va jal ci (izo bra že val ci) in• ude le žen ci (izo bra že van ci).

Po droč ja so opi sno raz čle nje na s ključ ni mi se sta vi na mi in nato ka zal ni ki (ali raz čle nje ne se sta vi ne). Lah ko iz po sta vi mo, da so:• ne ka te re se sta vi ne lah ko pre ver lji ve, mer lji ve, dru ge pa pri mer ne za kva li ta tiv no pre ver ja nje;• kvan ti ta tiv ni del se lah ko tudi gra fič no pred sta vi; • za na da lje va nje bi bilo po treb no ob li ko va ti in stru men te za ugo tav lja nje ka zal cev ka ko vo sti, tako

kvan ti ta tiv ne kot tudi kva li ta tiv ne, ki bi bili na raz po la go izo bra že val cem in izo bra že van cem, da bi jih po po tre bi upo ra bi li, pa tudi spre me ni li gle de na nji ho ve po tre be in ci lje. In stru men te bi mo ra li pred upo ra bo preiz ku si ti, po po tre bi do pol ni ti in z nji mi iz po pol ni ti hi po te tič ni mo del iz-va jal cev pro gra mov stal ne ga stro kov ne ga spo pol nje va nja stro kov nih de lav cev.

Kot pred no sti lah ko iz po sta vi mo, da je pred stav lje ni model pri me ren tako za no tra njo kot zu na njo eval va ci jo, tako za sprot no kot konč no eval va ci jo, vklju ču je pro dukt no in pro ce sno eval va ci jo, ga je mož no do pol ni ti, vklju ču je tako kva li ta tiv ne kot kvan ti ta tiv ne ka zal ce, omo go ča gra fič no pred sta-vi tev, se ga lah ko upo ra bi za pri mer jal ne ali ne pri mer jal ne eval va ci je, omo go ča pa tudi raz vi ja nje eval va cij ske kul tu re in na čr to va nje spre memb ter spod bu ja vse zain te re si ra ne h ka ko vost nej še mu vklju če va nju v vzgoj no-izo bra že va ni pro ces.

Uva ja nje po sku sa med na rod ne ga pro gra ma Oš Da ni le Ku mar

no si lec/no sil ka: mag. Olga Deč man Do br njič

za kon ske pod la ge: Sklep MŠŠ o uva ja nju po sku sa med na rod ne ga pro gra ma os nov ne šo le Da ni le Ku mar v Ljub lja ni, Za kon o fi nan ci ra nju vzgo je in izo bra že va nja, Pra vil nik o po so dab lja nju vzgoj no-izo bra že val ne ga dela, Mne nje Sve ta za eval va ci jo, Mne nje Stro kov ne ga sve ta Re pub li ke Slo ve ni je za splo šno izo bra že va nje, Na črt pre ver ja nja pro gram skih ele men tov v med na rod nem pro gra mu Os nov ne šo le Da ni le Ku mar s po sku som

ci lji pro jek ta/na lo ge:• pre ve ri ti znanje učen cev med na rod ne ga od del ka in ga pri mer ja ti z zna njem učen cev, ki so na

isti šo li vklju če ni v pro gram de vet let ne os nov ne šo le, • pre ve ri ti iz va ja nje uve de nih no vo sti pri pou ku, na ra vo slov ja, druž bo slov ja in pri teh no lo gi ji z

in for ma ti ko, • spoz na ti stališ ča in in te re se učen cev, vklju če nih v med na rod ni od de lek, in nji ho vih star šev gle-

de uve de nih no vo sti, • spoz na ti sta liš ča uči te ljev in vods tva šo le gle de na či na dela v med na rod nem od del ku in gle de

uve de nih no vo sti, • ana li zi ra ti in pred sta vi ti te melj ne ugo to vi tve zu na nje eval va ci je, ki jo vsa ka tri leta opra vi jo tuji

zu na nji eval va tor ji.


So de lav ci/so de lav ke: dr. Franc Can kar, mag. dr. Ama li ja Žakelj, mag. Ma ri za Skvarč, mag. An dre ja Bačnik, mag. Ra do slav Wech ters bach, Samo Božič, Tomi Deutsch, Moj ca Do li nar, Go razd Fišer, Voj ko Ku na ver, Igor Li povšek, Si mo na Sla vič Ku mer, Go razd Fišer, Ame la Be ga no vi ć Sam bo li ć

Izr. prof. dr. Mi le na Iva nuš Ger mek, mag. Ire na Šteb laj


Vse bin sko za ključ no po ro či loUgo tav lja mo, da je pro jekt na sku pi na v pr vem letu po sku sa sle di la na sled njim za stav lje nim ci ljem:

Prvi cilj: pre ve ri ti zna nje učen cev med na rod ne ga pro gra ma OŠ Da ni le Ku mar in ga pri mer ja ti z zna-njem učen cev, ki so na isti šo li vklju če ni v pro gram slo ven ske de vet let ne os nov ne šo le.• Oprav lje na je bila ana li za uč nih na čr tov med na rod ne ga in slo ven ske ga pro gra ma za na sled nja

pred met na po droč ja: ma te ma ti ka in spoz na va nje oko lja I. tri let je, na ra vo slov je II. tri let je, ma te-ma ti ka II. in III. tri let je, druž ba II. tri let je, druž bo slov je III. trilet je, na ra vo slov je III. tri let je, teh ni ka in teh no lo gi ja III. tri let je.

• Pri pra vi li smo preiz ku se (te ste) zna nja za učen ce za po sa mez na pred met na po droč ja v slo ven-skem in an gleš kem je zi ku ter pre ve ri li nji ho vo ve ljav nost.

• Za vsak test zna nja so na re je ni mrež ni dia gra mi (spe ci fi ka cij ske ta be le s tak so nom ski mi stop-nja mi in stan dar di zna nja).

Dru gi cilj: pre ve ri ti uva ja nje no vo sti pri pou ku ma te ma ti ke, pred me tov na ra vo slov ja, druž bo slov ja in pri teh no lo gi ji z in for ma ti ko. • Pri prav ljen je obra zec za opa zo va nje pou ka.

Tret ji cilj: spoz na ti sta liš ča učen cev in star šev, vklju če nih v med na rod ni pro gram OŠ Da ni le Ku mar in nji ho vih star šev, gle de uve de nih no vo sti.• Pri prav lje na sta an ket na vpra šal ni ka za pre ver ja nje sta lišč učen cev v med na rod nem pro gra mu

in nji ho vih star šev v an gleš kem je zi ku. Prav tako je pri prav ljen vpra šal nik za pre ver ja nje sta lišč učen cev v slo ven skem pro gra mu.

Če tr ti cilj: spoz na ti sta liš ča uči te ljev gle de na či na dela v med na rod nem pro gra mu OŠ Da ni le Ku mar in gle de uva ja nja no vo sti. • Pri prav ljen je an ket ni vpra šal nik za pre ver ja nje sta lišč uči te ljev v med na rod nem pro gra mu.

Peti cilj: ana li zi ra ti in pred sta vi ti te melj ne ugo to vi tve zu na nje eval va ci je, ki jo vsa ka tri leta opra vi jo tuji zu na nji eval va tor ji. • Ta cilj bomo ure sni či li v tret jem letu po te ka po sku sa z upo ra bo oce ne med na rod ne ga pro gra ma,

ki jo bodo pri pra vi li zu na nji eval va tor ji.

V ča su pr ve ga leta po sku sa je bilo oprav lje no vse na čr to va no delo. Pri prav lje ni, preiz ku še ni in v an gleš či no pre ve de ni (kjer je bilo to po treb no) so bili instru men ta ri ji in preiz ku si (te sti) zna nja, ki jih bomo upo ra bi li v na sled njem letu, hkra ti pa že po te ka opa zo va nje pou ka, tako kot je na čr to va no.

V pr vem letu pro jek ta smo rea li zi ra li pro ce sne ci lje, ki so v bis tvu pred po goj za iz ved bo ključ nih pro-ce sov in rea li za ci jo ci ljev pro jek ta. Ugo to vi tve in upo rab nost re zul ta tov bomo ob li ko va li do kon ca leta 2013, ko bodo ure sni če ni vsi za stav lje ni ci lje in na re je na eval va ci ja pro jek ta.

Uva ja nje niž je ga izo braz be ne ga stan dar da v red ne od del ke Oš

no si lec/no sil ka: So nja Do bravc

za kon ske pod la ge: Za kon o us mer ja nju otrok s po seb ni mi po tre ba mi (Ur. l. RS, št. 3/07-UPB, Za kon o os nov ni šo li (Ur. l. RS, št. 81/06), Za kon o or ga ni za ci ji in fi nan ci ra nju vzgo je in izo bra že va nja (Ur. l. RS št. 16/07-UPB in 36/08), Pra vil nik o nor ma ti vih in stan dar dih za iz va ja nje vzgoj no-izo bra že val nih pro gra mov za otro ke s po seb ni mi po tre ba mi (Ur. l. RS, št. 59/07 in 70/08)

ci lji pro jek ta/na lo ge:• Preiz ku si ti, pre ve ri ti si stem ske, or ga ni za cij ske ter stro kov ne po go je za hkrat no iz va ja nje dveh

pro gra mov; • ugo to vi ti mož no sti za koo pe ra tiv no so de lo va nje dveh stro kov nja kov – uči te lja in de fek to lo ga z

vi di ka na čr to va nja in iz va ja nja pou ka; • ugo to vi ti pred no sti oz. sla bo sti z vi di ka ce lost ne ga na pred ka učen ca; • pre ve ri ti in ugo to vi ti vpliv spre memb na os ta le učen ce v raz re du ter nji hove star še.


Tra ja nje pro jek ta: Ce lot no šol sko leto.So de lav ci/so de lav ke: mag. Da rin ka Lo žar, Vla di mir Mi lek šič

Alen ka Kru šič, Bar ba ra Sta re ši nič, Dr. Sta ne Ko šir, Li via Hor vath Pre te kle ak tiv no sti v pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od 1. 1. 2010 do 31. 12. 2010• sprem lja va pou ka,• pri pra va in od da ja vme snih po ro čil, • pri pra va in od da ja po ro či la ob kon cu 1. leta iz va ja nja pro jek ta. Vse na čr to va ne ak tiv no sti so rea li zi ra ne.

Vse bin sko za ključ no po ro či lo:• Ana li za sprem lja ve iz va ja nja pro jek ta – 2. raz red – pre ha ja nje med pro gra mo ma;• pri pra va vme sne ga po ro či la v dru gem letu iz va ja nja, fe bruar 2010;• pri pra va za ključ ne ga po ro či la po dru gem letu, ju lij 2010. Oba učen ca v pro jek tu na pre du je ta v

tret ji raz red; po si ste mu pre ha ja nja med pro gra mi. Pri pred me tih slo venš či na in ma te ma ti ka se izo bra žu je ta po pri la go je nem pro gra mu z niž jim izo braz be nim stan dar dom, pri dru gih pred me tih po pro gra mu red ne OŠ. V tret jem letu bo ka drov ska za sed ba ena ka (50 % uči telj, 50 % de fek to log);

• na čr to vanje ak tiv no sti in di na mi ke dela v tret jem letu;• prva sprem lja va pou ka v 3. raz re du na obeh šo lah v pro jek tu 2010/11. Sprem lja va ka že po zi tiv no so cial no kom po nen to in klu zi je ter hkra ti več je te ža ve učen cev pri do se-ga nju uč nih ci ljev oz. stan dar dov pro grama red ne OŠ.

Ključ ne ugo to vi tve in upo rab nost:Oba učen ca v pro jek tu na pre du je ta v skla du s ci lji in stan dar di obeh pro gra mov (OŠ in OŠ NIS), šo li sta flek si bil no in stro kov no pri sto pi li k izvaja nju pre ha ja nja med pro gra mi v smi slu or ga ni za ci je pou ka. Izvedba pou ka za učen ca ter os ta le učen ce v raz re du po te ka brez več jih po seb no sti ob po zi tiv nem so cial no in te gra cij skem vi di ku. Gle de na stop nje va nje zah tev no sti pri obeh pro gra mih se pred vi de va več te žav ob ena kih po go jih v dru gem vzgoj no-izo bra že val nem obdobju.

Pro jekt pred stav lja te me lje šir še za sno va nemu mo de lu hkrat ne ga iz va ja nja dveh pro gra mov oz. pre-ha ja nja med pro gra mi (več ji vzo rec šol) tako z or ga ni za cij ske ga in si stem ske ga kot z vi di ka stro ke ter ob upo šte va nju in klu ziv ne kom po nen te izo bra že va nja učen cev s po seb ni mi po tre ba mi.

ana li za sta nja na po droč ju us mer ja nja otrok s po seb ni mi po tre ba mi

no si lec/no sil ka: Na ta li ja Vovk Or nik

za kon ske pod la ge: Za kon o us mer ja nju otrok s po seb ni mi po tre ba mi, Pra vil nik o spre mem bah in do pol ni tvah Pra vil ni ka o or ga ni za ci ji in na či nu dela KUOPP ter o kri te ri jih za opre de li tev vr ste in stop nje pri manj klja jev, ovir oz. mo tenj otrok s po seb ni mi po tre ba mi

ci lji pro jek ta/na lo ge:• pre gle da ti po dat ke o šte vi lu us mer je nih otrok v ob dob ju od 1. 1. 2009 do 1. 10. 2009 (število

iz da nih od ločb gle de na vr sto in stop njo pri manj klja ja, ovi re oz. mot nje, gle de na ra ven us me-ri tve in gle de na pro gram);

• opi sa ti sta nje na po droč ju VI otrok s po seb ni mi po tre ba mi v Re pub li ki Slo ve ni ji; • ana li zi ra ti in pre gle da ti sta nje na po droč ju zako no da je otrok s po seb ni mi po tre ba mi – prav ni vi dik; • iz de la ti kva li ta tiv no ana li zo po stop kov us mer ja nja.

Tra ja nje pro jek ta: Na lo ga se je v letu 2010 kon ča la.

So de lav ci/so de lav ke: dr. Franc Can kar, Tomi Deutsch, Zden ka Kol be, mag. Da rin ka Lo žar, Do men Pe te lin, mag. Si mo na Ro gelj


Pre te kle ak tiv no sti v pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od 1. 1. 2010 do 31. 12. 2010Pre gled po dat kov o šte vi lu us mer je nih otrok, učen cev in di ja kov o ob dob ju od 1. 1. 2009 do 1. 10. 2009 (šte vi lo iz da nih od ločb gle de na vr sto in stopnjo pri manj klja ja, ovi re oz. mot nje, gle de na ra ven us me ri tve in gle de na pro gram.Pre gled sta nja na po droč ju vzgo je in izo bra že va nja otrok s po seb ni mi po tre ba mi v Re pub li ki Slo ve-ni ji (ana li za).Ana li za us mer ja nja otrok s po seb ni mi po tre ba mi – prav ni vi dik. Kva li ta tiv na ana li za po stop kov us-mer ja nja.

Vse bin sko za ključ no po ro či lo:Ana li za sta nja na po droč ju otrok s po seb ni mi po tre ba mi je bila pri prav lje na v ok vi ru pro jek ta Kon cept raz vo ja po seb nih po treb. Na lo ga se je vse bin sko ob li ko va la v ok vi ru dveh cen trov, in si cer Cen tra za raz voj in ra zi sko va nje ter Cen tra za us mer ja nje otrok s po seb ni mi po tre ba mi. Na ZRSŠ je bila ime no-va na de lov na sku pi na, ki je pri pra vi la ana li tič ne po dat ke – pre gled sta nja gle de šte vi la us mer je nih otrok po vr stah in stop njah mo tenj v le tih 2003–2009, ana li tič no vse bin sko ana li zo ob sto je če ga sta nja na po droč ju us mer ja nja otrok s po seb ni mi po tre ba mi. Prav tako je bil pri prav ljen Pre gled sta nja na po droč ju vzgo je in izo bra že va nja OPP v RS ter Ana li za po dat kov o us mer ja nju otrok s po sebnimi po tre ba mi za ob dob je od 1. 1. 2008 do 20. 6. 2009.

Ključ ne ugo to vi tve in upo rab nost:Pri prav lje ne ana li ze so slu ži le upo ra bi za po tre be na dalj nje kon cep tual no za stav lje ne ana li ze sta nja na po droč ju vzgo je in izo bra že va nja otrok s po seb ni mi po tre ba mi, ki jo pri prav lja de lov na sku pi na za pri pra vo Kon cep ta vzgo je in izo bra že va nja otrok s po seb ni mi po tre ba mi v Re pub li ki Slo ve ni ji.

Sprem lja nje vzgoj no-izo bra že val ne ga dela v vrt cih, os nov nih in sred njih šo lah v letu 2010

no si lec/no sil ka: dr. Stan ka Pre skar

za kon ske pod la ge: Za kon o or ga ni za ci ji in fi nan ci ra nju vzgo je in izo bra že va nja, Za kon o OŠ

ci lji pro jek ta/na lo ge:• Ugo to vi ti, ka te ri so ti sti or ga ni za cij ski in iz ved be ni de jav ni ki, ki vpli va jo na ka ko vost no so de lo-

va nje med vrt ci in šo la mi. • Ugo to viti de jav ni ke, ki omo go ča jo ka ko vost no po vrat no in for ma ci jo o iz va ja nju NPZ in ma tu ri.• Ana li zi ra ti učin ke NPZ in ma tu re, ki vpli va jo na vzgoj no-izo bra že val no delo šol.

Tra ja nje pro jek ta: Fe bruar 2011.

So de lav ci/so de lav ke: mag. Vera Bevc, mag. Mi lan Čo tar, Fa ni ka Fras Ber ro, mag. Mi le na Kerndl, Ire na Ku mer, Vla di mir Mi lek šič, dr. Fani No li mal, Ali ca Prin čič Roh ler, Bri gi ta Ru par, mag. So nja Zajc, Moj ca Škri njar, Ne ven ka Štra ser

Vse bin sko za ključ no po ro či lo: Na re jen je vpra šal nik za OŠ in SŠ rav na te lje in oprav lje no je an ke ti ra nje. Oprav lje na je eval va ci ja vpra šal ni kov. Eval va ci ja je pred stav lje na na ko le gi ju pred stoj ni kov in na re gij skih sre ča njih z rav na-te lji OŠ in SŠ. Sprem lja va v vrt cih še po te ka.

Ključ ne ugo to vi tve in upo rab nost:Tako za NPZ kot za matu ro so de lje na mne nja gle de upo rab no sti po dat kov. Obo ji pa si že li jo, da bi mo ra li ime ti po dat ki še dru gač no vlo go – učen ci oz. di ja ki bi se mo ra li uči ti za zna nje in ne za re zul tat na preiz ku su. Po dat ka o NPZ in ma tu ri šo le eval vi ra jo, jih upo rab lja jo za po vrat no in for ma ci jo učen-cem in di ja kom, ter star šem. Uči te ljem slu ži tudi za na čr to va nje dela. Eval va ci je so v šo lah raz lič ne, tako po ob se gu, kot po vse bi ni oz. ci ljih.


Pri pra va kon cep tual nih iz ho dišč za raz voj ku ri ku lano si lec/no sil ka: dr. Franc Can kar

za kon ske pod la ge: Za kon o os nov ni šo li in Za kon o gim na zi jah

ci lji pro jek ta/na lo ge:Na men pro jek ta je pri pra vi ti stro kov ne pod la ge, v ka te rih bo mo go če poi ska ti od go vo re na vpra ša-nja o teo re tič nih vi di kih ku ri ku la (kako ra zu me mo šol ski ku ri kul, kaj ga se stav lja in kaj vpli va nanj), o im ple men ta ci ji ku ri ku la (iz ved ba in in ter pre ta ci ja ku ri ku la, skri ti ku ri kul, vlo ga šo le, vklju če va nje star šev) ter o dr žav ni po li ti ki na po droč ju izo bra že va nja uči te ljev in rav na te ljev.

Po seb na po zor nost pri pri pra vi stro kov nih pod lag bo na me nje na vi di ku flek si bil ne or ga ni za ci je vzgoj-no-izo bra že val ne ga dela in ob li ko va nju šol skih pred met ni kov, ki omo go ča jo smi sel no po ve zo va nje šol skih pred me tov z na me nom po glab lja nja zna nja, upo rab no sti le-tega in od pi ra nju šo le nav zven.

Ci lji pro jek ta so: • Pri pra vi ti in us kla di ti vse bin sko struk tu ro gra di va. • Pri pra vi ti stro kov no pod la go (pub li ka ci jo).

Tra ja nje pro jek ta: Pro jekt se na da lju je.

So de lav ci/so de lav ke: mag. Mar je ta Borst ner, Tomi Deutsch, Vla di mir Mi lek šič, mag. Maj da Naji, dr. Fani No li mal, Kat ja Pa vlič Šker janc, mag. Moj ca Pu šnik, mag. Ta nja Rup nik Vec, dr. Zora Ru tar Ilc, dr. Bran ko Sli var, dr. Ama li ja Ža kelj, Bri gi ta Žar ko vič-Ad le šič

mag. So nja Sen toč nik, prof. dr. Mi le na Gr mek , prof. dr. Robi Krof lič

Vse bin sko za ključ no po ro či lo:Kon cep tual ne po so do bi tve za vo do ve ga dela je na ne ka te rih po droč jih (do ku men ti, ce lo vi ta pod po ra šo lam ...) mo go če do se či le z os vet li tvi jo sood vi sno sti in pre pleteno sti ce lo vi te ga ku ri ku lu ma. Za to je tre ba smi sel no ana li zi ra ti or ga nizaci jo in raz voj ku ri ku lu ma na raz lič nih rav neh (ma kro, mezo in mik to ra ven) ter se osre do to či ti in po so do bi ti ti ste seg men te, ki so v pri stoj no sti de lo va nja Za vo da RS za šols tvo.

Ključ ne ugo to vi tve in upo rab nost:Sku pi na, ki so de lu je v pro jek tu, je že predi sku ti ra la na cio nal no ra ven raz vo ja ku ri ku la, pri prav lje na so gra di va za po go vor o šol ski rav ni, sle di pa še obrav na va na mi kro rav ni. V na da lje va nju bodo opi sa ne raz lič ne rav ni or ga ni za ci je in raz vo ja kuriku la ter še po se bej te me lji to raz čle nje na in zapisa na ti sta iz ho diš ča, ki jih po kri va Za vod RS za šols tvo. Re zul tat bo to rej av to di dak tič no gra di vo, s ka te rim bo mo go če na raz vo jen na čin pre se či ne ka te re manj so dob ne in za ko re ni nje ne kon cep te dela na ZRSŠ.

Sprem lja nje uva ja nja cen tra za po moč sle pih in sla bo vid nih

no si lec/no sil ka: An dre ja Pin te rič

za kon ske pod la ge: Pra vil nik o po so dab lja nju vzgoj no-izo bra že val ne ga dela

ci lji pro jek ta/na lo ge:• ugo to vi ti ali in kako na čr to va ne ak tiv no sti vpli va jo na učin ko vi tost in na pre dek sle pih oz. sla bo-

vid nih otrok, učen cev oz. di ja kov, • ugo to vi ti, ali in kako in for mi ra nje, sve to va nje in de jav no sti pod por nih pro gra mov vpli va jo na

star še sle pih oz. sla bo vid nih otrok, vklju če nih v zgod njo obrav na vo in us mer je nih v vrt ce, • ugo to vi ti, ali in kako in for mi ra nje, sve to vanje in dru ge pod por ne de jav no sti vpli va jo na šol ske

sve to val ne de lav ce, vzgo ji te lje in uči te lje sle pih in sla bo vid nih otrok, učen cev in di ja kov,• ugo to vi ti, ali in kako ce lot na de jav nost cen tra vpli va na učin ko vi tost or ga ni za ci je in iz va ja nje

vzgoj no-izo bra že val ne de jav no sti.


Tra ja nje pro jek ta: Od sep tem bra 2010.

So de lav ci/so de lav ke: dr. Franc Can kar, Tomi Deutsch, Na ta li ja Vovk Or nik

dr. Bo ja na Glo bač nik, dr. Dar ja Ko bal Grum, dr. Sta ne Ko šir, Ka ta ri na Šim nic, Ma te ja Mu lej, Tat ja na Murn, Urš ka Lah

Vsebin sko za ključ no po ro či lo:Za če tek pro jek ta: sep tem ber 2010. V skla du s ča sov ni co je bil sep tem bra pri prav ljen instru men ta rij za sprem lja vo. V sep tem bru in ok to bru je bila iz ve de na a pli ka ci ja instru men ta ri ja na iz bra nih vrt cih in šo lah (vklju če ni vzgo ji te lji, uči te lji, sve to val ni de lav ci, sle pi in sla bo vid ni učen ci, nji ho vi so šol ci) ter oprav lje ni in terv ju ji s star ši sle pih in sla bo vid nih otrok v zgod nji obrav na vi in vrt cih. V no vem bru in de cem bru je po te ka la me to do loš ka ob de la va po dat kov.

me dij ski iz zivno si lec/no sil ka: dr. Franc Can kar

za kon ske pod la ge: Za kon o os nov ni šo li (Ur. list RS, št. 81/06), ki opre de lju je iz bir ne pred me te.

ci lji pro jek ta/na lo ge:Na men pro jek ta je te me lji te je os vet li ti prob le ma ti ko iz bir ne ga pred me ta Vzgo ja za me di je in pri pra-vi ti us trez ne stra te gi je nje go ve ga pou če va nja. Pred po stav lja mo, da uči te lji tega pred me ta ni ma jo us trez nih iz ho dišč in pri po moč kov, s po moč jo ka te rih bi si po ma ga li pri raz la gi uč nih vsebin pred-me ta. Ci lja pro jek ta sta: • Opra vi ti ana li zo pou če va nja iz bir ne ga pred me ta Vzgo ja za medije. • Pri pra vi ti us trez ne pri po moč ke za pou če va nje pred me ta.

Tra ja nje pro jek ta: Pro jekt je eno le ten in se v tem letu kon ču je.

So de lav ci/so de lav ke: To maž Gru bar

Vse bin sko za ključ no po ro či lo:Cilj ana li ze je bil ugo to vi ti sta liš ča uči te ljev os nov nih šol gle de me dij ske pi sme no sti. Ni do volj le av to ma ti zi ra no iz va ja nje iz bir ne ga pred me ta Vzgo ja za me di je, am pak je tre ba pred met obo ga ti ti, ak tua li zi ra ti in po so do bi ti vse bi ne, tako da bodo te do volj za ni mi ve in pri la go je ne mla dim upo rab-ni kom me di jev.

Ključne ugo to vi tve in upo rab nost:V uvo du po stav lje na hi po te za, da uči te lji na pač no ra zu me jo in in ter pre ti ra jo iz bir ni pred met Vzgo ja za me di je ni po tr je na. Več kot po lo vi ca an ke ti ra nih uči te ljev os nov nih šol dela v pra vi sme ri, ne na se da me dij skih ma ni pu la ci jam in ima do me di jev do volj kri ti čen od nos. Uči te lji se za ve da jo po manj klji-ve ga zna nja in ga že li jo nad gra di ti. Očit no je tudi po manj ka nje di dak tič nih pri po moč kov. Re ši tve je tre ba is ka ti v dveh sme reh: pri pra vi ti in iz pe lja ti in ter dis ci pli nar no za sno van pro gram izo bra že va nja me dij ske ga opi sme nje va nja in po sto po ma pri pra vi ti us trez ne di dak tič ne pri po moč ke.

Evrop ski je zi kov ni li stov nikno si lec/no sil ka: mag. Nada Holc

za kon ske pod la ge: po so dob lje ni uč ni na čr ti za tuje je zi ke, ki po stav lja jo v os pred je kom pe ten ce učen ca/di ja ka (uče nje uče nja, vse živ ljenj sko uče nje je zi kov, osre di nje nost uč ne ga pro ce sa na učen ca)

ci lji pro jek ta/na lo ge:• sez na ni ti uči te lje mo der nih tu jih je zi kov s fi lo zo fi jo in po me nom evrop ske ga je zi kov ne ga li stov ni ka

(port fo lia) za vse živ ljenj sko je zi kov no uče nje, za spod bu ja nje je zi kov ne in med kul tur ne za ve sti ter mo bil nost v Evro pi (vklju če nost v Eu ro pass),


• us po so bi ti uči te lje tu jih je zi kov (TJ) za delo z EJL v raz re du, • spod bu di ti upo ra bo ak tiv nih me tod dela pri pou ku TJ in us me ri ti uči te lje k al ter na tiv nim ob li kam

vred no te nja zna nja, ki upo šte va jo uče nje je zi ka kot pro ces, • pri pra va pred lo gov za iz bolj ša nje ob sto je čih li stov nikov za po sa mez ne cilj ne sku pi ne,• ob li ko va nje pred lo gov za do pol nje va nje ku ri ku lov, ob li ko va nje stan dar dov in rav ni znanj, de fi-

ni ra nje kri te ri jev vred no te nja na pod la gi skup nih evrop skih re fe renč nih les tvic in na ta na čin pris pe va ti k ob li ko va nju skup ne evrop ske je zi kov ne po li ti ke.

Tra ja nje pro jek ta: de cem ber 2010

So de lav ci/so de lav ke: Tomi Deutsch, Bar ba ra Le sni čar, Neva Še če rov

Ja nez Ske la, Mar je ta Sreš, Nada Pu kla vec, Zdrav ka Go dunc

Pre te kle ak tiv no sti v pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od 1. 1. 2010 do 31. 12. 2010Iz ved li smo us po sab lja nje OŠ- in SŠ-uči te ljev za delo z EJL na dveh se mi nar jih: se mi nar za OŠ-uči te lje 4. 4. 2009 v Zre čah s pou dar kom na pred stav lja nju pri me rov do bre prak se (vklju če va nje EJL v pouk dru ge ga tu je ga je zi ka; EJL in in ter net); se mi nar za SŠ-uči te lje 23.–24. 10. 2009 v Ra dov lji ci. Teme so bile: pred sta vi tev pri me rov do bre prak se, ci lji iz uč ne ga na čr ta in rav ni v sa moo ce nje val ni les tvi-ci, CROMO II – med kul tur ni čez mej ni mo dul, raz vi ja nje go vor ne zmož no sti. Pri prav ljen je vpra šal nik za OŠ, oprav lje na je ana li za vpra šal ni kov o upo ra bi EJL v OŠ po treh le tih uva ja nja, pri prav lje ni so eval va cij ski vpra šal ni ki za sred njo šo lo, zbra na so po ro čila in pri prav lje no je po ro či lo, po stavlje na je splet na učil ni ca za so de lu jo če uči te lje v pro jek tu, re zul ta ti pro jek ta so ob jav lje ni na splet ni stra ni, na med na rod nem pos ve tu o je zi kih v izo bra že va nju, na koor di na ci ji za je zi ke. Iz ve de no je še so de lo va-nje s Cen trom za mo der ne je zi ke v Grad cu (pre da va te lji, gra di va), ob tem tudi sve to vanje uči te ljem v pro jek tu (stal na na lo ga).

Vse bin sko za ključ no po ro či lo:• iz de la va po ro či la o upo ra bi EJL v sred njih šo lah na pod la gi ana li ze vpra šal ni kov za učite lje in

di ja ke (Su za na Ka šnik),• obrav na va re zul ta tov oprav lje ne ana li ze in izob li ko va nje sta lišč pro jekt ne sku pi ne, • ude lež ba N. Holc in B. Le sni čar na de lav ni ci v av strij skem Grad cu, ECML (cen tru za mo der ne

tuje je zi ke) na temo ELP (Eu ro pean lan gua ge port fo lio),• so de lo va nje z ECML s pris pev ki pri me rov iz slo ven ske šol ske prak se za raz lič ne cilj ne sku pi ne

in obja va na skup nem por ta lu,• pri pra va in ob ja va li stov ni kov v pdf-ob li ki za OŠ in SŠ v splet ni učil nici ZRSŠ in na splet ni stra ni

MŠŠ,• pos vet pro jekt ne sku pi ne z vab lje ni mi stro kov nja ki iz tu ji ne, pred stav ni ki CPI (Eu ro pass) in uči-

te lji prak ti ki na temo elek tron ske raz li či ce EJL (decem ber 2010), • pri pra va in od da ja gra di va (ro ko pi sa) v za lož bo ZRSŠ, • pri red ba Moje prve je zi kov ne mape po na vo di lih va li da cij ske ko mi si je (Ske la, Še če rov), • iz de la va os nut ka za ključ ne ga po ro či la, • iz da ja po tr dil za ude le žen ce pro jek ta.

Ključ ne ugo to vi tve in upo rab nost:• Zago to vi li smo do stop nost EJL za raz lič ne cilj ne sku pi ne oz. bo do če upo rab ni ke (tudi štu den te

tu jih je zi kov na UNI) z ob ja vo elektron ske raz li či ce EJL,• pod pr li smo mož nost iz me nja ve iz ku šenj, gra div, tudi zu naj Slo ve ni je (s so de lo va njem s Cen trom

za mo der ne tuje je zi ke v Grad cu), • vzpo sta vi li smo po ve za vo s sku pi no za Eu ro pass na CPI,• zbra li smo gra di vo za iz da jo pub li ka ci je EJL v slo ven ski šol ski prak si, ki bo v po moč uči te ljem

(in učen cem) pri delu z EJL.

V pri pra vi je še: • za ključ no po ro či lo o pro jek tu in do sež no sti ci ljev pro jek ta, • pri pra va vse slo ven ske ga pos ve ta, na ka te rem bodo pred stav lje ni re zul ta ti pro jek ta in pub li ka-

ci ja (maj 2011).


Di dak tič ni vi di ki uč ne diferen cia ci je in in di vi dua li za ci jeno si lec/no sil ka: dr. Fani No li mal

za kon ske pod la ge: 40. člen Za ko na o os nov ni šo li (Urad ni list RS 81/2006 z dne 31. 7. 2006)

ci lji pro jek ta/na lo ge:• pred sta vi tve si stem ske ure di tve ob lik di fe ren cia ci je in nje nih učin kov (NPZ) doma in na tu jem, • stro kov na pod po ra pred met nim in po droč nim sku pi nam pri pri pra vi ŠS na temo diferen cia ci je

in in di vi dua li za ci je,• stro kov na podpora in sve to va nje šo lam pri na čr to va nju, iz va ja nju in sprem lja nju ob lik di fe ren cia ci je, • raz voj pri me rov di fe ren ci ra nih in in di vi dua li zi ra nih uč nih enot: na pred met ni in med pred met ni rav ni, • de mon stra ci ja in iz me nja va iz ku šenj ter di dak tič nih gra div s po droč ja uč ne di fe ren cia ci je in

in di vi duali za ci je.

So de lav ci/so de lav ke: Urš ka Mar gan, Vla di mir Mi lek šič, San dra Mr šnik, mag. Ka ti ca Pe vec Se mec, mag. Ma ri za Skvarč

Vse bin sko za ključ no po ro či lo:V dru gi po lo vi ci leta smo stro kov no delo v pro jek tu us me ri li na na sled nja po droč ja: • ob li ko va nje in ob ja vo stro kov nih be se dil v re vi jah, ki jih iz da ja za lož ba ZRSŠ: Raz red ni pouk,

Šol sko sve to val no delo; • po glab lja nje te ma ti ke v ok vi ru pred met nih po dro čij – po sa mez ne pred met ne in po droč ne sku-

pi ne so v pove za vi s temo or ga ni zi ra le prvo štu dij sko sre ča nje v ok vi ru splet ne učil ni ce; • rea li za ci jo na ro če nih te mat skih kon fe renc in sve to val nih sto ri tev po sa mez nih šol.

Ključ ne ugo to vi tve in upo rab nost:Te ma ti ka ter ja na dalj nje po glab lja nje tako z vi di ka za do vo lji tve po treb učen cev s po seb ni mi po tre ba mi (na dar je ni učen ci, učen ci z uč ni mi te ža va mi), učen cev, ki pri ha ja jo iz so cial no in ma te rial no de pri vi le-gi ra nih dru žin, kot tudi potreb, ki jih na re ku je jo raz voj nopsi ho loš ke zna čil no sti otrok v po sa mez nem sta rost nem ob dob ju. Ob ja vi li smo znans tve na in stro kov na be se di la v re vi jah: • Šol sko sve to val no delo, let nik XIV, šte vil ka 3/4, 2010, • Raz red ni pouk, let nik XII, ok to ber 2010.

Dvig edu ka cij skih kom pe tencno si lec/no sil ka: dr. Ru ben Ale xan der Pa pien

ci lji pro jek ta/na lo ge: Namen na lo ge je pri pra vi ti stro kov ne pod la ge, s ka te ri mi bi po glo bi li ra zu me-va nje med te le snost jo člo ve ka in nje go vo zmož nost jo za uče nje. Na tej pod la gi bodo raz vi te me to de in teh ni ke, s ka te ri mi je mo go če po ve ča ti zmož nost uče nja.

Tra ja nje pro jek ta: Pro jekt se je kon čal de cem bra 2010.

Vse bin sko za ključ no po ro či lo:Z raz vo jem nevro fi zio loš ke zna no sti in so cio lo gi je te le sno sti se po ve ču je ve de nje o tem, da je te-le snost iz jem no po mem ben de jav nik, ki lah ko po ve ču je ozi ro ma ovi ra zmož nost za uče nje. Na tej os no vi je mo go če raz vi ti me to de in teh ni ke, s po moč jo ka te rih je mo go če po ve ča ti zmož no sti uče nja.

Ključ ne ugo to vi tve in upo rab nost:Oprav ljen je bil iz bor že raz vi tih teh nik in me tod z vi di ka pri la go je no sti le-teh po droč ju vzgo je in izo bra že va nja. Iz ve de na je di se mi na ci ja re zul ta tov in po sre do va nja teh nik za iz bolj ša nje zmož no sti uče nja. Raz vi te so stra te gi je, ki pris pe va jo k dvi gu edu ka cij ske kom pe ten ce učen cev.


In for ma ti za ci ja slo ven ske ga šols tvano si lec/no sil ka: mag. Ni ves Kreuh

ci lji pro jek ta/na lo ge:• koor di na ci ja šol v med na rod nih so de lo val nih pro jek tih i EARN,• ude lež ba na med na rod ni kon fe ren ci i EARN, • so de lo va nje v pro gra mu Evrop sko šol sko omrež je (Eu ro pean School net), • koor di na ci ja dela v evrop skem pro jek tu Pom lad ni dan, • or ga ni za ci ja med na rod ne kon fe ren ce VIVID.


So de lav ci/so de lav ke: Alen ka Ada mič, Dar ja Žni dar šič, Kse ni ja Du jec, Mag da le na Bo bek, Ma ti ja Lo kar, Moj ca Orel

Vse bin sko za ključ no po ro či lo:• Koor di na ci ja in vklju če va nje šol v pro jek te i EARN in Pom lad ni dan,• ure ja nje splet nih stra ni i EARN Slo ve nia in Pom lad ni dan, • iz ved ba na te ča jev v pro jek tu Pom lad ni dan, • or ga ni za ci ja sre ča nja učen cev in pred stav ni kov iz Evrop ske ko mi si je v dr žav nem zbo ru, • or ga ni za ci ja za ključ ne ga dela Pom lad ne ga dne, • iz ved ba med na rod ne kon fe ren ce VIVID, • or ga ni za ci ja štu dij ske ga obi ska ni zo zem skih uči te ljev, rav na te ljev in bo do čih uči te ljev v Slo ve ni ji, • pro mo ci ja pro jek ta Safe.si.

Raz voj ku ri ku la po pred met nih po droč jih – ver ti kal na in ho ri zon tal na po ve za nost (pred met ne in po droč ne sku pine)

no si lec/no sil ka: dr. Ama li ja Ža kelj

za kon ske pod la ge: Zo FVI

ci lji pro jek ta/na lo ge:V na lo go so vklju če ni vod je pred metnih sku pin (PS), vod je pred met nih raz voj nih sku pin (PRS), koor-di na tor ji in na mest ni ki po droč nih sku pin (POS) in čla ni pro gram ske sku pi ne. Na lo ga zdru žu je delo vseh PS, POS, PRS in pro gram ske sku pi ne. Med dru gim so splo šni ci lji, ki po ve zu je jo vsa pred met na po droč ja, na sled nji: • krat ko roč ni in dol go roč ni raz voj ni pro gra mi pred met nih po dro čij, • uva ja nje po so dob lje nih uč nih na čr tov, • razvoj stro kov nih os nov za pred met na po droč ja in stal ne na lo ge po ve za ne z raz vo jem pred me-

tov in po dro čij, • so de lo va nje z RIC (NPZ, ma tu ra, po klic na ma tu ra, za ključ ni iz pit), • iz de la va mnenj za uč be ni ke, • iz de la va mnenj gle de na po tre be raz lič nih in sti tu cij, • raz voj di dak tič nih gra div, • izo bra že va nje uči te ljev na vseh rav neh VIZ, • so de lo va nje z uči te lji pri raz vo ju spe cial nih di dak tik pred met nih po dro čij (raz voj pri me rov do bre

prak se, raz šir ja nje pri me rov do bre prak se prek men tor skih uči te ljev), • sle de nje no vej šim tren dom pri raz vo ju ku ri ku la – s ce lost nim pri sto pom k učenju in pou če va nju

do ce lost ne ga zna nja.

Tra ja nje pro jek ta: Do 31. 12. 2010.

So de lav ci/so de lav ke: mag. An dre ja Bač nik, dr. Di mi trij Be uer mann, mag. Ta nja Be zič, mag. Cvet ka Biz jak, Jer ne ja Bone, mag. Mar je ta Borst ner, dr. Inge Brez nik, mag. Vil ma Brod nik, Si mo na Caj hen, dr. Ser gio Cra snich, mag. Mi ro slav Cvah te, mag. Olga Deč man Do br njič, Sta ni slav Dra žu me rič, Fani Čeh, mag. Vi ne ta Er žen, Go razd Fi šer, Fa ni ka Fras Ber ro, mag. Vida Go miv nik-Thu ma, Jo ži ca Gramc,


mag. Nada Holc, Ada Hol car, mag. Li lja na Kač, mag. Pa vla Kar ba, Mi hae la Ke rin, Sil va Kme tič, Na-ta li ja Koc jan čič, Voj ko Ku na ver, Igor Li pov šek, Bre da Lo ren ci, mag. Da rin ka Lo žar, San dra Mr šnik, dr. Fani No li mal, mag. Mar ta No vak, Nina Os tan, Ma ria Pis njak, Ani ta Po berž nik, dr. An ton Pol šak, Ta nja Po pit, Moj ca Poz na no vič Je zer šek, Mar jan Pre vod nik, mag. Ta nja Rup nik Vec, Ire na Sim čič, mag. Ma ri za Skvarč, mag. Maj da Stein buch, dr. Ivo Ve rov nik, mag. Min ka Vi čar, mag. Ra do slav Wech-ters bach, Anka Zu pan, Neva Še če rov, Bri gi ta Žar ko vič-Ad le šič

Ana Go lob, Bar ba ra Dam jan, Ka ta ri na Gos po da rič, Mi šo Da dič

Vse bin sko za ključ no po ro či lo:Na lo ga zdru žu je delo vseh 32 pred met nih sku pin (PS), 5 po droč nih sku pin (POS) in 32 pred met nih raz voj nih sku pin (PRS), ki so ob li ko va ne v ok vi ru pro jek ta ESS Po so do bi tev ku ri ku lar ne ga pro ce sa v OŠ in GIM. Pro jekt po te ka od leta 2010. V tem letu je bila po so dob lje na mre ža pred met nih sku pin (PS), PRS in po droč nih sku pin (POS). Na novo je bila ime no va na mre ža PRS, ki šte je 447 čla nov (sve-to val ci ZRSŠ, uči te lji in uni ver zi tet ni pro fe sor ji). Za vse čla ne PRS, men tor ske uči te lje in so de lu jo če uči te lje so bili iz da ni skle pi o ime no va nju.

Vse bin ski sklo pi na log PS, PRS in POS: pri pra va uč nih na čr tov/ka ta lo gov znanj; uva ja nje in sprem lja nje iz ved be ne ga ku ri ku la; ek ster na pre ver ja nja zna nja (NPZ, ma tu ra, po klic na ma tu ra, za ključ ni iz pit …).

Na lo ge so za je ma le na sled nje vse bi ne: raz voj ku ri ku la po pred met nih po droč jih; po so dab lja nje in uva ja nje UN stro kov nih pred me tov za stro kov ne gim na zi je; po so dab lja nje gim na zi je in pri pra va stan-dar dov zna nja v OŠ; evrop ska šo la: raz voj ku ri ku la slo venš či ne na pri mar ni in se kun dar ni stop nji izo bra že va nja; raz no li ki pri sto pi k po so dab lja nju na ra vo slov nih pred me tov v izo bra že va nju (bio lo gi ja, ke mi ja in fi zi ka); uva ja nje spre memb na po droč ju gim na zij ske ga izo bra že va nja, sred nje ga teh niš ke-ga in os nov ne ga šols tva; iz va ja nje kon cep ta in ak cij ske ga na čr ta za delo z na dar je ni mi učen ci in z učen ci, ki ima jo uč ne te ža ve (pri ma te ma ti ki); stro kov na po moč pri ob li ko va nju av ti stič ne ga od del ka pred šol skih otrok.

V letu 2010 (s skle pom mi ni stra je bila na lo ga po dalj ša na še za eno leto) se je iz va ja la še na lo ga Ob li ko va nje in de lo va nje od del kov za pred šol ske otro ke s po seb ni mi po tre ba mi z av ti stič ni mi raz voj-ni mi mot nja mi. Pri prav lje no je konč no po ro či lo o pro jek tu, let no po ro či lo je bilo po sla no ju ni ja 2010 v obrav na vo za sejo SSSI, je se ni 2010 pa je po ro či lo obrav na val tudi Stro kov ni svet. In ten ziv no te če na lo ga pre ver ja nje norm za iden ti fi ka ci jo na dar je nih z OLNAD07 za učen ce zad nje tria de. V ok vi ru na lo ge Sprem lja nje pou ka v dvo je zič nih OŠ na na rod nost no me ša nem ob moč ju Prek mur ja so bila na re je na na vo di la za pouk v dvo je zič nih šo lah in po sla na na MŠŠ. V ok vi ru na lo ge Spol na vzgo ja in vklju če va nje vse bin o prob le ma ti ki tr go vi ne z ljud mi v šol ski ku ri ku lum je iz šel pri roč nik. V ok vi ru na lo ge Raz no li ki pri sto pi k po so dab lja nju na ra vo slov nih pred me tov v izo bra že va nju (bio lo gi ja, ke mi ja in fi zi ka) je bil med na rod ni pos vet Or ga niz mi kot ži vi si ste mi ter iz da na knjiga Glas ba živ lje nja (pre-vod De ni sa Nob la) ter zbor nik pos ve ta. Na lo ga Na cio nal no pre ver ja nje znanja v OŠ po te ka v skla du z na čr ti, v so de lo va nju z Dr žav nim iz pit nim cen trom oz. s pred met ni mi ko mi si ja mi.

V letu 2010 so ome nje ne sku pi ne oz. sve to val ci na osnovi vna prej pri prav lje nih raz voj nih pro gra mov in ten ziv no de la li na po droč jih: • uva ja nje po so dob lje nih uč nih na čr tov v gim na zi jo (izo bra že va nje uči te ljev, raz voj gra div), • so de lo va nje v pred met nih ko mi si jah (PK) za NPZ Dr žav ne ga iz pit ne ga cen tra (pri pra va te stov,

izo bra že va nje uči te ljev, iz ved ba izo bra že vanj za glav ne oce nje val ce, pre nos vse bin oz. re zul ta-tov NPZ na ŠS, so de lo va nje na vsa ko let nih pos ve tih v Ko lo se ju, ki jih or ga ni zi ra Dr žav ni iz pit ni cen ter idr.),

• so de lo va nje sve to val cev s pred met ni mi maturi tet ni mi ko mi si ja mi za ma tu ro Dr žav ne ga iz pit ne ga cen tra (ob li ko va nje mnenj za ka ta lo ge za ma tu ro po pred met nih po droč jih, so de lo va nje čla nov ma tu ri tet nih ko mi sij v pred met no raz voj nih sku pi nah za gim na zi jo, pri pra va ŠS za ma tu ro v so-de lo va nju s čla ni maturi tet nih sku pin …),

• so de lo va nje sve to val cev s pred met ni mi ma tu ri tet ni mi ko mi si ja mi za po klic no ma tu ro Dr žav ne ga iz pit ne ga cen tra (ob li ko va nje mnenj za ka ta lo ge za ma tu ro po pred met nih po droč jih, so de lo va-nje čla nov ma tu ri tet nih ko mi sij v pred met no raz voj nih sku pi nah za gim na zi jo, pri pra va ŠS za ma tu ro v so de lo va nju s čla ni ma tu ri tet nih sku pin …)

• iz de la va mnenj za uč be ni ke, • iz de la va mnenj gle de na po tre be raz lič nih in sti tu cij, • pri pra va in iz ved ba pro gra mov izo bra že vanj za uči te lje na vseh rav neh VIZ (seminar ji, ŠS), • so de lo va nje z uči te lji pri raz vo ju spe cial nih di dak tik pred met nih po dro čij (raz voj pri me rov do bre

prak se, raz šir ja nje pri me rov do bre prak se prek men tor skih uči te ljev),


• sle de nje no vej šim tren dom pri raz vo ju ku ri ku la - s ce lost nim pri sto pom k uče nju in pou če va nju do ce lost ne ga zna nja.

Ključ ne ugo to vi tve in upo rab nost:Raz vi ja nje in spod bu ja nje kom pe tenc uči te ljev (pred me ta) v os nov ni in sred nji šo li; raz vi ja nje in preiz ku ša nje di dak tič nih gra div in pri me rov do brih praks na pred met ni in med pred met ni rav ni; vklju če va nje v na cio nal ne in med na rod ne pro jek te; sve to va nje in pos pe še va nje raz vo ja ino va tiv nih di dak tič nih pri sto pov; pri pra va stro kov nih pris pev kov, gra div oz. iz da ja nje stro kov nih pub li ka cij, ki pod pi ra jo uva ja nje stro kov nih re ši tev v vzgoj no-izo bra že val ne or ga ni za ci je; raz voj pred me ta oz. di-dak ti ke na po droč ju IKT (e-šols tvo).

Stro kov na po moč pri ob li ko va nju av ti stičnega pred šol ske ga od del ka

no si lec/no sil ka: dr. Fran ci M. Ko le nec

za kon ske pod la ge: 4. od sta vek 20. čle na Za ko na o fi nan ci ra nju VIZ (Ur. l. RS št. 115/03 in 65/05) in 21. člen pra vil ni ka o po so dob lja nju VIZ-dela (Ur. l. RS, št. 13/03) ter Skle pa MŠŠ o po dalj ša nju pro jek ta v šol sko leto 2010/11

ci lji pro jek ta/na lo ge:Na men uva ja nja no vo sti je za go to vi ti us trez ne po go je – vsebin ske, ka drov ske in pro stor ske za vklju-če va nje otrok z mot nja mi av ti stič ne ga spek tra (MAS) v pro gram za pred šol ske otro ke in jih us po so bi ti za na dalj nje izo bra že va nje.

Tra ja nje pro jek ta: Pro jekt se je kon čal 31. av gu sta 2010.

So de lav ci/so de lav ke: Aleksan dra Turk-Ha skič, Alen ka Wer do nig, Bo ja na Caf, Bo ja na Glo bač nik, Ma ri na Šva gli, Mar ta Ma ren če, Olga Ju kič

Vse bin sko za ključ no po ro či lo:Vsi tri je cen tri za VIZ glu hih in na glu šnih Ljub lja na, Ma ri bor in Por to rož so pri pra vi li konč no po ro či lo. V sep tem bru smo po ro či lo po sla li na MŠŠ in ob ja vi li na splet ni stra ni ZRSŠ. Iz po ro či lo je raz vid no, da so bili us trez ni vse bin ski, pro stor ski in ka drov ski po go ji. Vklju če nih je bilo 12 pred šol skih otrok z MAS, samo deč ki.

Ključ ne ugo to vi tve in upo rab nost:Pro jekt ne sku pi ne ugo tav lja jo, da je ob li ka dela, kot je bila pre ver je na s pro jek tom ob li ko va nje in de lo va nje od del kov za pred šol ske otro ke s po seb ni mi po tre ba mi z MAS, pri mer na. Ci lji uva ja nja no vo sti ob li ko va nja in de lo va nja od del kov za pred šol ske otro ke s po seb ni mi po tre ba mi z MAS so v celo ti do se že ni, vključ no s pri la go di tva mi za po sa mez ni ka.

Iz va ja nje kon cep ta in ak cij ske ga na čr ta za delo z na dar je ni mi učen ci

no si lec/no sil ka: mag. Ta nja Be zič

za kon ske pod la ge: ZOFVI, ZOŠ, ZG imn, ZPSI, na Stro kov nem sve tu RS spre je ta kon cep ta za VIZ-delo z na dar je ni mi v OŠ in sred njem izo bra že va nju (1999, 2007), Za kon o šti pen di ra nju (2007), Pra vil nik o po de lje va nju Zoi so vih šti pen dij (2008)

ci lji pro jek ta/na lo ge:• Stro kov na pod po ra šo lam pri ure sni če va nju kon cep ta od kri vanja in dela z na dar je ni mi v OŠ

(pred vsem na po droč ju pri pra ve INDEP ter za VIZ-delo uči te ljev – se mi nar ji, sve to val ne sto ri tve). • Stro kov na pod po ra šo lam pri uva ja nju kon cep ta VIZ-dela z na dar je ni mi v sred njem izo bra že-


va nju (na da lje va nje pro jek ta – Sprem lja nje in sprot na eval va ci ja uva ja nja kon cep ta; se mi nar ji; sve to val ne sto ri tve in te mat ske kon fe ren ce ZRŠŠ in men tor skih uči te ljev, sve to val na in pri roč-niš ka gra di va itd.).

• Eval va ci ja po sku sne upo ra be ka zal cev ka ko vo sti za ure sni če va nje Kon cep ta VIZ-dela z na dar je-ni mi v sred njem izo braže va nju in prou či tev mož no sti za raz voj ka zal cev za OŠ.

• Ana li za ure sni če va nja kon cep ta od kri va nja in dela z na dar je ni mi v OŠ (em pi rič na kvan ti ta tiv na in kva li ta tiv na ra zi ska va) in v sred nji šo li (an ket na ra zi ska va; fo ku sna sku pi na šol vklju če nih v sprotno sprem lja nje uva ja nja kon cep ta; pred lo gi za prak so).

• Stan dar di za ci ja oce nje val nih les tvic za od kri va nje na dar je nih v sred njih šo lah ter ra cio nal na eval va ci ja ob sto je čih norm za iden ti fi ka ci jo na dar je nih v OŠ z OLNAD07.

• De lo va nje stro kov ne ko mi si je za VIZ-delo z na dar je ni mi.• Med na rod no so de lo va nje na po droč ju raz vi ja nja edu ka ci je na dar jenih (ude lež ba na ECHA kon-

fe ren ci, Pa riz, ju lij 2010).• So de lo va nje z MŠŠ, MDDSZ, ZRSZ, Jav nim skla dom za šti pen di ra nje, re gij ski mi raz voj ni mi agen-

ci ja mi (šti pen di ra nje na dar je nih). • In te gra ci ja ure sni če va nja kon cep tov z uva ja njem po so do bi tev os nov no šol skih in sred nje šol skih

ku ri ku lov (prož na or ga ni za ci ja dela OŠ in SŠ, iz bir nost in in ter dis ci pli nar ni pri sto pi).• So de lo va nje v ok vi ru na log MŠŠ – po po tre bi; kon fe ren ca dr žav re gio na le, Salz burg ok to ber 2010).• Ob li ko va nje pred lo ga za ob li ko va nje po droč ne sku pi ne ZRSŠ za VIZ-delo z na dar je ni mi ter raz-

voj ne ga na čr ta in stra te gi je de lo va nje sku pi ne. • Pro mo ci ja kon cep ta, pri me rov do bre prak se ter in for mi ra nje jav no sti o do ga ja nju doma in v sve-

tu (so de lo va nje na do ma čih in tu jih kon fe ren cah, so de lo va nje z medi ji, ure ja nje splet ne stra ni). • so de lo va nje s Pe da goš ko fa kul te to Uni ver ze v Ljub lja ni, Cen trom za ra zi sko va nje in spod bu ja nje

raz vo ja na dar je no sti.• iz da ja pri roč ni ka Di dak tič ne strate gi je za VIZ-delo z na dar je ni mi v OŠ.

So de lav ci/so de lav ke: mag. Cvet ka Biz jak, mag. Mar je ta Borst ner, Tomi Deutsch, Go razd Fi šer, mag. Nada Holc, mag. Mi le na Kerndl, Sil va Kme tič, Bi ser ka Lep, Bar ba ra Le sni čar, Da ni jel Li lek, Bre da Lo ren ci, Urš ka Mar gan, Nada Ne delj ko, dr. Fani No li mal, mag. Leo ni da No vak, dr. Bran ko Sli var, Anka Zu pan

doc.dr. Moj ca Ju ri še vič, Du ši ca Bo ben, mag. Gor da na Ro sto har, Mirt Nagy, prof. dr. Dra go Ža gar, rav na telj OŠ (OŠ), rav na telj SŠ (SŠ), rav na te lji, SD in uči te lji (11 sred njih šol), SD in uči te lji SŠ (SŠ)

Pre te kle ak tiv no sti v pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od 1. 1. 2010 do 31. 12. 2010Kon kret ni re zul ta ti so: • iz ve de ne sve to val ne sto ri tve za OŠ in SŠ (20 4-ur nih sve to val nih sto ri tev) – se mi nar – za OŠ –

Di dak tič ni vi di ki dela z na dar je ni mi; raz pis se mi nar jev za šol sko leto 2009/2010,• te mat ske kon fe ren ce – za OŠ (4 te mat ske kon fe ren ce – pri prava INDEP za na dar je ne ga učen ca),• oce nje val ne les tvi ce na dar je no sti za sred nje izo bra že va nje; Ka zal ci ka ko vo sti za ure sni če va nje

kon cepta VIZ-dela z na dar je ni mi v sred njem izo bra že va nju, • pi sna pri po ro či la in na vo di la za delo os nov nih in sred njih šol,• ure ja nje splet ne stra ni,• iz de la na mne nja in po bu de za MŠŠ, MDDSZ in dru ge us ta no ve,• po ro či lo o uva ja nju kon cep ta v pr vih sred njih šo lah, vklju če nih v pro jekt sprem lja nja uva ja nja

kon cep ta,• poro či lo o re zul ta tih ana li ze iz va ja nja kon cep ta v OŠ,• re fe rat na med na rod ni kon fe ren ci – VPŠ me sto, ma rec 2009; PEF UN – Bi to la, ok to ber 2009;

ZRSŠ – Us tvar jal nost in ino va tiv nost,• pre da va nja na sre ča njih rav na te ljev vrt cev, za mej skih rav na te ljev, UMMI Ko per, • pro mo ci ja kon cep ta na RTV Slo ve ni ja, Pri mor ske no vi ce,• pri prav ljen in strumen ta rij za em pi rič no ra zi ska vo,• delo z na dar je ni mi v slo ven ski OŠ,• pri prav lje no je de lov no gra di vo priroč ni ka Di daktič ni vi di ki dela z na dar je ni mi. Upa mo si tr di ti, da

je na še do se da nje delo nav kljub od sot no sti us trez nih ka drov skih re ši tev za pod po ro raz voj ne mu in sve to val ne mu delu za to po droč je, na kar že leta opo zar ja mo, vpli va lo na to, da je na PEF ULJ us ta nov ljen Cen ter za razi sko va nje in spod bu ja nje raz vo ja na dar je no sti ter na to, da je na isti fa kul te ti v pri pra vi prvi po di plom ski štu dij ski pro gram Edu ka ci ja na dar je nih. Tudi ure sni če va nje kon cep tov v OŠ in SŠ zah te va še na prej iz jem no ve li ko stro kov ne pod po re, ki pa jo na ZRSŠ lah ko iz va ja mo le to li ko, ko li kor je z ob sto je či mi ka dri mo go če. V zad njih dveh le tih smo v so de-lo va nje na se mi nar jih us pe šno vklju či li 8 za vo do vih sve to val cev in sku paj z nji mi pri prav lja mo


po se ben di dak tič ni pri roč nik. Vse ka kor pa je po treb no na da ljevati s sprot nim sprem lja njem in sprot nim do pol nje va njem ope ra cio na li za ci je kon cep tov ter z iz va ja njem stal ne stro kov ne pod po-re s se mi nar ji in sve to va njem. Še bolj je tre ba okre pi ti med na rod no so de lo va nje in or ga ni zi ra ti med na rod no kon fe ren co sku paj s Pe da goš ko fa kul te to Uni ver ze v Ljub lja ni.

Vse bin sko za ključ no po ro či lo:Kon kret ni re zul ta ti pa so: • Iz ve de ne sve to val ne sto ri tve za OŠ in SŠ (10 4-ur nih sve to val nih sto ri tev); e- sve to va nje za šo le,

SD, star še,• se mi nar za OŠ Di dak tič ni vi di ki dela z na darjeni mi; raz pis se mi nar jev za šol sko leto 2010/2011

(tri je se mi nar ji),• te mat ske kon fe ren ce – za OŠ (4 te mat ske kon fe ren ce – pri prava INDEP za na dar je ne ga učen ca),• oce nje val ne les tvi ce na dar je no sti za sred nje izo bra že va nje – iz ve de na in do kon ča na stan dar-

di za ci ja; Na vo di lo za upo ra bo oce nje val nih lestvic za sred nje šo le,• ka zal ci ka ko vosti za ure sni če va nje kon cep ta VIZ-dela z na dar je ni mi v sred njem izo bra že va nju – za-

ključe no ob dob je po sku sne upo ra be; javna ob ja va na splet ni stra ni za sve to val no delo, na dar je ni,• pisna pri po ro či la in na vo di la za delo osnovnih in sred njih šol – sez na nja nje po mre ži SD in na

splet ni stra ni za SD/na dar je ni,• stal no ažu ri ra nje splet ne stra ni s po dat ki in do ga ja nji v Slo ve ni ji in v sve tu,• iz de la no po ro či lo in raz lič na mne nja in po bu de za MŠŠ (po ro či lo za di rek to rat za OŠ, nor mativi

za delo z NAD sred nje šo le), MDDSZ (jav na raz pra va o Zštip-1) in dru ge us ta no ve,• dve sre ča nji s sred nji mi šo la mi, vklju če ni mi v pro jekt, ter po ro či lo o uva ja nju kon cep ta v sred njih

šo lah vklju če nih v pro jekt spremlja nja uva ja nja kon cep ta za šol sko leto 2009/2010, • pri pra va in iz va ja nje ra zi ska ve o ure sni čevanju kon cep ta v OŠ; os nu tek poroči la o ra zi ska vi,• re fe rat na med na rod ni kon fe ren ci – 5. sre ča nje dr žav re gio na le, Salz burg, ok to ber 2010,• so de lo va nje v ra zi ska vi ma džar ske ga in šti tu ta za delo z na dar je ni mi Ge nius pro gra me,• so de lo va nje v ra zi ska vi in šti tu ta za delo z na dar je ni mi, Sin ga pur,• so de lo va nje na kon fe ren ci Druš tva psi ho lo gov Slo ve ni je, okro gla miza,• pre da va nje in de lav ni ce za rav na te lje sred njih šol (Go renj ska), • jav na pred sta vi tev in pro mo ci ja kon cep ta – Delo, • dru ga re dak ci ja pri roč ni ka Di dak tič ni vi di ki dela z na dar je ni mi v OŠ.

Ključ ne ugo to vi tve in upo rab nost:Vse ka kor je tre ba na da lje va ti sprot no sprem lja nje in do pol nje va nje ope ra cio na li za ci je kon cep tov, še pred vsem pa sred njim šo lam po ma ga ti, da si na čim bolj stro ko ven na čin iz de la jo po seb ne pro gra me za delo z na dre je ni mi. Na da lje va ti je tre ba stal no pod po ro v ob li ki vseh vrst sve to val nih sto ri tev, iz va ja nje se mi nar jev, pred vsem za sred njo šo lo, še okre pi ti med na rod no so de lo va nje ter or ga ni zi ra ti med na rod no kon fe ren co o edu ka ci ji na dar je nih sku paj s Pe da goš ko fa kul te to Uni ver ze v Ljub lja ni. V na sled njem letu pa je nuj no ak tiv no so de lo va ti tudi na 6. sre ča nju dr žav re gio na le, ki bo v Bu dim pe šti, iz da ti ce lo vi to po ro či lo o ra zi ska vi v zve zi z ure sni če va njem kon cep ta v OŠ, iz de la ti mo re bit ne pred lo ge do pol ni tve ali iz bolj šav kon cepta ter za klju či ti pro jekt sprot ne ga sprem lja nja uva ja nja kon cep ta v sred nji šo li. Or ga ni zi ra ti je tre ba sklep no kon fe ren co in us trez no pro mo vi ra ti od lič no prak so vklju če nih šol.

Evrop ska šo la: Raz voj ku ri ku la slo venš či ne na pri mar ni stop nji izo bra že va nja

no si lec/no sil ka: mag. Ma ri ja Žve glič

za kon ske pod la ge: Za kon o ra ti fi ka ci ji Kon ven ci je o sta tu tu Evrop skih šol (MKSEŠ)

ci lji pro jek ta/na lo ge:• Po so dab lja nje uč ne ga na čr ta za slo venš či no kot prvi je zik na pri mar ni stop nji izo bra že va nja v

Evrop skih šo lah; • kon ti nui ra na sprem lja va pou ka slo venš či ne; tim ska inš pek ci ja; • uva ja nje no vo sti s pri pra vo di dak tič nih gra div; so de lo va nje pri stro kov nih pe da goš kih in or ga-

ni za cij skih re ši tvah pou ka; • izme nja va stro kov nih mnenj, smer nic, na vo dil, po ro čil idr. na red nih de lov nih sre ča njih inš pek-

tor jev EŠ;


• vo de nje de lov ne sku pi ne za IKT na pri mar ni stop nji; • so de lo va nje v de lov ni sku pi ni Uče nje na da lja vo, Us mer je val ni de lov ni sku pi ni za IKT ter v tek-

mo valni ko mi si ji (IKT); • koor di ni ra nje iz va ja nja ter sprem lja nje pou ka slo venš či ne na da lja vo in spe cial no di dak tič no

umeš ča nje to vrst ne ga pou ka; • pred se do va nje de lov nim te le som Evrop ske šo le – od bo ru inš pek tor jev za pri mar no stop njo,

pe da goš ke mu od bo ru za pri mar no stop njo, me ša ne mu od bo ru inš pek tor jev za pri mar no in se-kun dar no stop njo (sku paj z inš pek to ri co za se kun dar no stop njo) in me ša ne mu pe da goš ke mu od bo ru za pri mar no in se kun dar no stop njo (sku paj z inš pek to ri co za se kun dar no stop njo);

• pred se do va nje de lov nim te le som Evrop ske šo le (so de lo va nje v troj ki).

Tra ja nje pro jek ta: Vse leto 2010.

So de lav ci/so de lav ke: Moj ca Poz na no vič Je zer šek, mag. Mir ko Zor man, Me li ta Stei ner

Vse bin sko za ključ no po ro či lo:I. Pred se do va nje de lov nim te le som Evrop skih šol s se de žem v Brus lju (31. 7. 2009–31. 8. 2010):

• iz ved ba us po sab lja nja za nove inš pek tor je Evrop skih šol, • vo de nje Od bo ra inš pek tor jev pri mar ne stop nje, • so vo de nje Skup ne ga od bo ra inš pek tor jev, • so vo de nje Skup ne ga pe da goš ke ga od bo ra, • vo de nje troj ke, • ude lež ba/po ro ča nje o pred se do va nju na za se da nju Sve ta gu ver ner jev, • se sta nek s star ši slo ven skih učen cev v Evrop skih šolah.

II. Red ne de jav no sti: • red na de lov na sre ča nja inš pek tor jev, pe da goš kih od bo rov za pri mar no stop njo, raz šir je ne ga

pe da goš ke ga od bo ra,• se stan ki de lov nih sku pin IKT na pri mar ni stop nji izo bra že va nja (vo de nje de lov ne sku pi ne), • dve iz ved bi pi lot ne ga usposab lja nja za koor di na tor je in uči te lje 4 uč nih pred me tov vseh šol

v si ste mu Evrop ske šo le, • de lov na sre ča nja de lov nih sku pin IKT Stee ring Group in Di stan ce Lear ning Evrop ska šo la

Bru selj: so de lo va nje v ko mi si ji na IKT-tek mo va nju, • sprem lja va pou ka (in di vi dual na inš pek ci ja: Evrop ska šo la Bru selj I in Lu xem bourg II; tim ska

inš pek ci ja: Evrop ska šo la Lu xem bourg I), • or ga ni za ci ja pou ka slo venš či ne na da lja vo: Evrop ska šo la Ber gen, Ni zo zem ska, • us po sab lja nje uči te ljev slo venš či ne v ok vi ru pro jek ta E-SLO venš či na ter uči te ljev do pol nil-

ne ga pou ka slo venš či ne na da lja vo v splet ni učil ni ci Mood le, • se stan ki ko mi si je za pre no vo Uč ne ga na čr ta za pouk slo venš či ne kot pr ve ga je zi ka v Evrop-

ski šo li s se de žem v Brus lju; pri pra va po so dob lje na uč ne ga na čr ta, • se stan ki ko mi si je za uči te lje do pol nil ne ga pou ka slo venš či ne v tu ji ni (MŠŠ), • se mi nar ji za uči te lje slo venš či ne v tu ji ni: Sno vik, Ljub lja na, Ljub no ob Sa vi nji, Lo gar ska do-

li na, Ko čev je, Laš ko, • delov na sre ča nja z uči te lji slo venš či ne v Evrop ski šo li Luksem burg in Evrop ski šo li Bru selj.

Na ba va knjiž nič ne ga gra di va za slo ven ske uči te lje in učen ce v Evrop skih šo lah Bru selj I, Luk sem burg II, Frank furt, Karl sru he in Va re se.

Evrop ska šo la: Raz voj ku ri ku la slo venš či ne na se kun dar ni stop nji izo bra že va nja in evrop ska ma tu ra

no si lec/no sil ka: Moj ca Poz na no vič Je zer šek

za kon ske pod la ge: Kon ven ci ja o EŠ

ci lji pro jek ta/na lo ge:• pred se do va nje de lov nim or ga nom EŠ (Od bor inš pek tor jev se kun dar ne stop nje fe bruar ja, ju ni ja in

ju li ja 2010; Me ša ni od bor inš pek tor jev fe bruar ja 2010; Skup ni pe da goš ki od bor fe bruar ja 2010); • so vo de nje Od bo ra za ma tu ro EŠ v letu 2010 (pre gled iz pit nih gra div vseh pred me tov; pri tož be,

kan di da ti s po seb ni mi po tre ba mi ...);


• ak tiv no so de lo va nje v dru gih or ga nih EŠ in ko mi si jah (Ko mi te za pro ra čun (ma rec 2010), Trojka (ma rec 2010), Svet gu ver ner jev (april 2010, de cem ber 2010), Ko mi si ja za iz bor rav na te ljev (fe bruar 2010);

• v ča su pred se do va nja (2009/10) do dat na pou dar je na skrb za raz voj ma te rinš čine za učen ce brez je zi kov ne sek ci je (med nji mi smo tudi Slo ven ci) z vklju če va njem v de lov no sku pi no SWALS in uve ljav lja njem nje nih pred lo gov na vseh or ga nih EŠ;

• uve ljav lja nje prio ri tet slo ven ske ga pred se do va nja: – re vi zi ja in po so do bi tev UN za slo venš či no kot prvi je zik/ma te rinš či no na – se kun dar ni stop nji izo bra že va nja v EŠ s se de žem v Brus lju; – po tr di tev UN na or ga nih EŠ in izo bra že va nje uči te ljev; – pri pra va UN za slo venš či no kot tuji je zik (J3 in J4) na se kun dar ni stop nji – izo bra že va nja; po tr di tev na or ga nih EŠ; – re for ma evrop ske ma tu re;– za go tav lja nje kva li te te pou če va nja in av to no mi je šol (inš pek cij ski obi ski, sku pin ske inš pek-

ci je, akre di ta ci je šol ...); • stro kov no delo z uči te lji slo venš či ne, rav na te lji šol in star ši (inš pek cij ski pre gle di, in di vi dual ni

pos ve ti, di dak tič na in stro kov na po moč, na ba va stro kov ne li te ra tu re in le po slov ja, po moč pri tek mo va njih iz slo venš či ne, pod po ra pri kul tur nih pri re di tvah, ro di telj ski se stan ki, pos ve ti z rav-na te lji ...);

• za go tav lja nje kva li te te in stro kov no sti iz pit nih gra div za slo venš či no pri evrop ski ma tu ri; v ča su pred se do va nja sprem ljava pi sne ga in ust ne ga dela ma tu ri tet ne ga iz pi ta na 12 EŠ v ju ni ju in ju li ju 2010, sku paj s pred sed ni kom MK;

• pri pra va stro kov nih gra div in po ro čil za delo od bo rov in konč ne ga po ro či la o pred se do va nju s pred sta vi tvi jo na Sve tu gu ver ner jev de cem bra 2010;

• uskla je va nje dela v Pro jek tu pred se do va nja Evrop skim šo lam na MŠŠ (te den ski se stan ki); ob-li ko va nje stro kov nih od lo či tev ...

Tra ja nje pro jek ta: Vse leto 2010 z na da lje va njem v letu 2011 (stal na na lo ga).

So de lav ci/so de lav ke: mag. Mir ko Zor man, mag. Ma ri ja Žve glič

dr. Alen ka Žbo gar, dr. Bo ža Kra kar Vo gel, dr. Mar ti na Kri žaj Or tar, Me li ta Stei ner

Vse bin sko za ključ no po ro či lo:• Pred se do va nje de lov nim te le som evrop skih šol (od bo ru inš pek tor jev se kun dar ne stop nje v fe-

bruar ju in ju ni ju 2010; pred se do va nje me ša nemu od bo ru inš pek tor jev v fe bruar ju 2010; pred-se do va nje pe da goš ke mu od bo ru v fe bruar ju 2010; pred se do va nje ma tu ri tet ne mu od bo ru EŠ od 28. maja do 15. ju li ja 2010) -- Po ro či lo o delu od bo rov, Po ro či lo o ma tu ri;

• so de lo va nje s pris pev ki na Sve tu gu ver ner jev evrop skih šol v apri lu 2010; pri pra va in pred sta-vi tev konč ne ga po ro či la na za se da njih v sep tem bru in ok to bru 2010 -- Skup no po ro či lo o delu od bo rov inš pek tor jev in pe da goš ke ga od bo ra v šol. letu 2009/10 ter pred sta vi tev v Brus lju v ok to bru in de cem bru 2010;

• vo de nje de lov ne sku pi ne za po so do bi tev UN za slo venš či no kot ma ter ni je zik in de lov ne sku pi-ne za pri pra vo UN za slo venš či no kot tuji je zik – UN za slo venš či no kot prvi je zik; Os nu tek UN za slo venš či no kot J3 in J4;

• so de lo va nje v de lov nih sku pi nah (SWALS, iz bor rav na te ljev EŠ) in troj ki – Po ro či lo de lov ne sku-pi ne SWALS;

• so de lo va nje v pro jekt ni sku pi ni MŠŠ za pred se do va nje evrop skim šo lam s se de žem v Brus lju – na vo di la in smer ni ce za delo;

• so de lo va nje v me dre sor ski sku pi ni MŠŠ za pred se do va nje EŠ – po ročanje o oprav lje nem delu na se stan ku v de cem bru 2010;

• pri pra va in re cen zi ja pred ma tu ri tet nih in ma tu ri tet nih gra div za pi sni del iz pi ta na spom la dan-skem roku evrop ske ma tu re 2010 – iz pit ne pole za pi sni del iz pi ta iz slo venš či ne na ma tu ri 2010;

• pri pra va in re cen zi ja vpra šanj za ust ni del iz pi tov na spom la dan skem roku evrop ske ma tu re 2010 – iz pit na vpra ša nja za ust ni del iz pi tov na ma tu ri 2010;

• sprem lja va pi sne ga in ust ne ga dela ma tu re na vseh šo lah – vpra šal nik, po ro či la, ana li ze; • ob li ko va nje pred lo ga za ma tu ri tet ni sklop za leto 2011; • or ga ni zi ra no izo bra že va nje uči te ljev slo venš či ne na se kundarni stop nji v evrop ski šo li (3) ter uči-

te ljev do pol nil ne ga pou ka slo venš či ne, ki pou ču je jo slo venš či no kot prvi je zik (4), in di vi dual ne kon zul ta ci je, po moč pri načrto va nju in iz va ja nju vzgoj no-izo bra že val ne ga dela;

• na ba va stro kov ne li te ra tu re za uči te lje in učen ce v EŠ; • pri pra va di dak tič nih gra div;


• inš pek cij ski nad zor (EŠ Bru selj I).

Ključ ne ugo to vi tve in upo rab nost:Pro jekt, ki se je za čel z vsto pom Slo ve ni je v EU, se na da lju je v šol skem letu 2010/11. Do se že ne so bile spre mem be na po droč ju uve ljav lja nja slo venš či ne kot pr ve ga je zi ka ter slo venš či ne kot slo van ske ga je zi ka, za ni mi ve ga tudi dru go je zič nim ude le žen cem izo bra že va nja evrop skih šol. Po mem ben je tudi vpliv evrop ske ma tu re iz pred me ta slo venš či na na slo ven sko ma tu ro in obrat no.

Po so dab lja nje in uva ja nje Un stro kov nih pred me tov za stro kov ne gim na zi je

no si lec/no sil ka: mag. Mar je ta Borst ner

za kon ske pod la ge: Za kon o or ga ni za ci ji in fi nan ci ra nju vzgo je in izo bra že va nja, Pra vil nik o po so dab-lja nju vzgoj no-izo bra že val ne ga dela (UL RS, št. 74/2009, 6. člen)

ci lji pro jek ta/na lo ge:• Po so do bi tev UN za stro kov ne pred me te v stro kov nih gim na zi jah,• pri pra va na čr ta po so dab lja nja, • us ta no vi tev po droč nih raz voj nih skupina za stro kov ne gim na zi je, • izo bra že va nje in us po sab lja nje uči te ljev, • raz voj di dak ti ke pred me tov/po dro čij, • raz voj di dak tič nih gra div za uči te lje in di ja ke.

Tra ja nje pro jek ta: Pro jekt tra ja vse leto in vključu je na sled nje faze: pri pra vo POS UN za stro kov ne pred me te za obrav na vo na SSSI, us ta no vi tev po droč nih raz voj nih sku pin, us ta no vi tev stro kov ne ga tima pro jek ta, raz voj ne in ope ra tiv ne pro gra me PRS, izo bra ževanje in us po sab lja nje uči te ljev.

So de lav ci/so de lav ke: dr. Ama li ja Ža kelj

Bo jan Bra ti na, dr. Niko To rel li, dr. Ru dolf Ba bič, Pe ter Rau, uči te lji str. pred me tov (stro kov ne gim na zi je)

Pre te kle ak tiv no sti v pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od 1. 1. 2010 do 31. 12. 2010V letu 2009 so ime no va ne pred met ne ko mi si je pri pra vi le 38 POS UN za stro kov ne pred me te in jih pred lo ži le SSSI v do lo či tev. SSSI je do lo čil 14 POS UN v ju ni ju 2009 in 24 POS UN v de cem bru 2009. V letu 2009 smo v do go vo ru s pred met ni mi ko mi si ja mi pri pra vi li os nu tek na čr ta uva ja nja POS UN stro kov nih pred me tov v stro kov ne gim na zi je in ga po sre dovali na MŠŠ. Dru ge de jav no sti: ime no va-nje ko mi sij za pri pra vo pred lo gov POS UN za stro kov ne pred me te v stro kov nih gim na zi jah, pod po ra ko mi si jam pri delu, pri pra va POS UN za stro kov ne pred me te v stro kov nih gim na zi jah, pred lo ži tev pred lo gov POS UN stro kov nih pred me tov na SSSI (38 POS UN), pri pra va os nut ka na čr ta po so dab-lja nja in uva janja POS UN v stro kov ne gim na zi je.

Vse bin sko za ključ no po ro či lo:• Pri pra va in do lo či tev dveh POS UN za stro kov ne pred me te v stro kov nih gim na zi jah: za opi sno

geo me tri jo in grad be ništvo na SSSI. • Pri pra va – ure di tev 40 POS UN do lo če nih na SSSI za ob ja vo na splet ni stra ni MŠŠ. • Pri pra va pred lo ga po so do bi tve ne ga načr ta za stro kov ne pred me te za uva ja nje, sprem lja nje in

izo bra že va nje uči te ljev v stro kov nih gim na zi jah (mre že PRS in po dročja de lo va nja).• Pri pra va pro gra ma (ci lji, ak tiv no sti, ka zal ni ki) za uva ja nje POS UN v pe da goš ko prak so v ok vi ru

ESS pro jek ta Po so do bi tev ku ri ku lar ne ga pro ce sa na OŠ in GIM. • Pri pra va pred lo gov POS UN za stro kov ne pred me te (6 pred me tov) v umet niš ki gim na zi ji-ple sna

smer, Mo dul B: So dob ni ples.

Ključ ne ugo to vi tve in upo rab nost:V ok vi ru pro jek ta Po so do bi tev gim na zi je smo s po so do bi tvi jo uč nih na čr tov za stro kov ne pred me te v stro kov nih gim na zi jah kon ča li po so dab lja nje te melj nih ku ri ku lar nih do ku men tov in s tem v so de lo va nju s šo la mi in pred met ni mi ko mi si ja mi spod bu di li in omo go či li uva ja nje, sprem lja nje in izo bra že va nje uči te ljev v vseh izo bra že val nih pro gra mih gim na zi je. Na os no vi pro gra ma za uva ja nje po so dob lje-


nih uč nih na čr tov v pe da goš ko prak so smo raz vi li mo del za izo bra že va nje uči te ljev in so de lo va nje s šo la mi ter pri pra vi li kon cept za ob li ko va nje in raz vi ja nje di dak tič nih gra div za pod po ro uči te lju pri po so dab lja nju uč ne ga pro ce sa.

Raz voj no vih pro gra mov na po droč ju glas be ne ga šols tvano si lec/no sil ka: dr. Di mi trij Be uer mann


ci lji pro jek ta/na lo ge: So de lo va nje z na cio nal no ko mi si jo za vse bin sko pre no vo glas be ne ga šols tva.

Tra ja nje pro jek ta: Ja nuar–no vem ber.

So de lav ci/so de lav ke: Na cio nal na ko mi si ja za glas be no šols tvo (13 čla nov)

Pre te kle ak tiv no sti v pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od 1. 1. 2010 do 31. 12. 2010Spre jet je 13 uč nih na čr tov na Stro kov nem svetu RS za splo šno izo bra že va nje.

Vse bin sko za ključ no po ro či lo:• Na cio nal na ko mi si ja za glas be no šols tvo je pri pra vi la pred lo ge no vih in do pol nje nih uč nih na čr-

tov za glasbene šo le, ki jih je 19. 11. 2009 spre jel Stro kov ni svet RS za splo šno izo bra že va nje. Spre je te so bile na sled nje spre mem be in do pol ni tve: – Tra ja nje šo la nja se po dalj ša s šest na osem let ter do pol ni jo se uč ni na čr ti za 7. in 8. raz red

pri na sled njih pred me tih: go da la – vio la; pi ha la – flav ta, kla ri net, oboa, fa got, sak so fon; tro-bi la – rog, tro ben ta, po zav na, tuba in dru ga ko nič na tro bi la ter tol ka la in se s tem ize na či jo z dru gi mi pred me ti glas be ne šo le.

– V ok vi ru pred me ta or ke ster se na bor or ke strov raz širi še na ki tar ski in jaz zov ski or ke ster ter orf fo ve sku pi ne. S tem se pred met or ke ster, ob že pred vi de nih go dal nih, pi hal nih, har-mo ni kar skih, tam bu raš kih in sim fo nič nih or ke strih, prib li žu je iz ved be ni prak si na glas be nih šo lah.

– V glas be ne šo le se po nov no uvede pred met pev ski zbor in se s tem omo go či sku pin sko mu zi ci ra nje tudi učen cem, ki v ok vi ru glas be ne šo le ne mo re jo so de lo va ti v or ke strih.

• Svet za eval va ci je je spre jel na črt po so dab lja nja, ki bo po te kal do leta 2012.

Ključ ne ugo to vi tve in upo rab nost:V re cen zi jah, ki sta jih pri pra vi la doc. dr. Bošt jan Li pov šek z Aka de mi je za glas bo in Vla di slav Rep še, je za pi sa no, da uč ni na čr ti sle di jo no vim spoz na njem stro ke, hkra ti pa omo go ča jo na šim otro kom in mla dost ni kom izo bra že va nje na po droč ju umet no sti – glasbe, v ka ko vost nem si ste mu glas be ne-ga šols tva, na iz jem no ka ko vo sten na čin. Nov uč ni na črt smi sel no in v prak si upo rab no do pol nju je ob sto je če uč ne na čr te, gra di vo je v ce lo ti stro kov no pra vil no se stav lje no in bo pri po mo glo k še hi trej-še mu raz vo ju glas be nega izo bra že va nja in ne na zad nje tudi h ka ko vost nej še mu raz vo ju kul tur ne ga živ lje nja v Slo ve ni ji.

Uva ja nje pre nov lje nih uč nih na čr tov v glas be ne šo leno si lec/no sil ka: dr. Di mi trij Be uer mann

za kon ske pod la ge: Za kon o glas be nih šo lah

ci lji pro jek ta/na lo ge:• Us po so bi ti uči te lje za delo po pre nov lje nih uč nih na čr tih. • Spod bu ja ti pre hod nost učen cev v novi 7. in 8. raz red. • Spod bu ja ti so de lo va nje učen cev 7. in 8. raz re da v or ke strih. • Spod bu ja ti so de lo va nje učen cev v pev skem zbo ru. • Iz bolj ša ti stop njo za do voljstva s pre nov lje ni mi in no vi mi uč ni mi na čr ti glas be ne šo le. • Pri pra vi ti iz ho diš ča za na dalj nja po so dab lja nja uč nih na čr tov v glas be nih šo lah.



So de lav ci/so de lav ke: Tomi Deutsch, Ada Hol car, dr. Dra gi ca Žvar

An ton Sav nik, Dra go Arko, Ja nuš Ra sie wicz, To maž Buh, Zdrav ko Hri bar

Pre te kle ak tiv no sti v pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od 1. 1. 2010 do 31. 12. 2010Pri pra va načr ta po so dab lja nja pro gra ma Glas ba v glas be nih šo lah.

Vse bin sko za ključ no po ro či lo:• Svet za eval va ci jo je v marcu 2010 spre jel Na črt po so dab lja nja uč nih na čr tov na glas be nih šo lah,• v apri lu in maju 2010 so bila iz ve de na sre ča nja štu dij skih sku pin za pred me te, ki se po so dab-

lja jo in nove pred mete,• v skla du z na čr tom so bili pri prav lje ni vpra šal ni ki za vse glas be ne šole v Slo ve ni ji, ki so bili raz-

po sla ni v maju 2010; od go vo ri na vpra ša nja so zbra ni in pri prav lje ni na ob de la vo.

Pro jekt na sku pi na je do lo či la na sled nje ci lje in ka zal ni ke: • Us po so bi ti uči te lje za delo po pre nov lje nih uč nih na čr tih. Ana li za eval va cij skih vpra šal ni kov s

sre čanj štu dij skih sku pin (naj manj 50 % ude le žen cev štu dij skih sku pin odda vpra šal nik) bo iz ka-za la, da uči te lji v splo šnem izra ža jo po zi tiv no mne nje o us po sob lje no sti za delo po pre nov lje nih uč nih na čr tih. Ana li za splo šne ga vpra šal ni ka (vrne se naj manj 50 % od po sla nih vpra šal ni kov) bodo iz ka za li po zi tiv no mne nje o us po sob lje no sti za delo po pre nov lje nih uč nih na čr tih.

• Spod bu ja ti pre hod nost učen cev v novi 7. in 8. raz red. Po dat ki o vpi su učen cev v novi 7. in 8. raz red pre nov lje nih uč nih na čr tov bodo po ka za li pri mer lji vo sta nje s pred me ti glas be ne šo le, ki ima jo izo bra že va nje že or ga ni zi ra no do 8. raz re da.

• Spod bu ja ti so de lo va nje učen cev 7. in 8. raz re da v or ke strih. Po dat ki o za sed bah or ke strov na glas-be nih šo lah bodo po ka za li, da v njih so de lu je jo učen ci 7. in 8. raz re dov do pol nje nih uč nih na čr tov.

• Spod bu ja ti so de lo va nje učen cev v pev skem zbo ru. Po dat ki o pev skih zbo rih na glas be nih šo lah bodo po ka za li, da se je šte vi lo pev skih zbo rov in pev cev bis tve no po ve ča lo (pred met pev ski zbor se bo iz vajal na naj manj pet naj stih glas be nih šo lah).

• Iz bolj ša ti stop njo za do voljs tva s pre nov lje ni mi in no vi mi uč ni mi na čr ti glas be ne šo le. Pri mer ja va po dat kov iz splo šne ga vpra šal ni ka (v le tih 2010 in 2012) bo po ka za la, da se je pov preč na stop-nja za do voljs tva uči te ljev s pre nov lje ni mi in no vi mi uč ni mi na čr ti po ve ča la. Po dat ki iz vpra šal ni-ka za učen ce in nji ho ve star še bodo iz ka za li ve li ko stop njo za do voljs tva z iz ved bo sprem lja nih uč nih na čr tov.

• Pri pra vi ti iz ho diš ča za na dalj nja po so dab lja nja uč nih na čr tov v glas be nih šo lah. Po dat ki iz splo-šne ga vpra šal ni ka, štu dij skih sku pin ter sre ča njih na okro glih mi zah na glas be nih šo lah bodo na ka za li sme ri na dalj nje ga raz vo ja glas be ne ga šols tva.

Ključ ne ugo to vi tve in upo rab nost:Ci lji pro jek ta so: us po so bi ti uči te lje za delo po pre nov lje nih uč nih na čr tih, spod bu ja ti pre hod nost učen cev v novi 7. in 8. raz red, spod bu ja ti so de lo va nje učen cev 7. in 8. raz re da v or ke strih, spod bu-ja ti so de lo va nje učen cev v pev skem zbo ru, iz bolj ša ti stop njo za do voljs tva s pre nov lje ni mi in no vi mi uč ni mi na čr ti glas be ne šo le ter pri pra vi ti iz ho diš ča za na dalj nja po so dab lja nja uč nih na čr tov v glas-be nih šo lah.

Še po se bej so pou dar je ni na sled nji ci lji: • na če lo pra vi ce do vzgo je in izo bra že va nja: učen ci raz lič nih pred me tov na glas be ni šo li bodo ime li

izo bra že va nje v is tem ča sov nem ob se gu; • na če lo so de lo va nja učen cev, uči te ljev in star šev: učen ci in nji ho vi star ši bodo v pro jek tu ime li

mož nost izra zi ti svo je mne nje gle de pre no ve, zato bodo konč ne re ši tve lah ko bolj us kla je ne med iz va jal ci in upo rab ni ki glas be ne ga izo bra že va nja; uč na na čr ta za or ke ster in pev ski zbor pa že na sploh spod bu ja ta so de lo va nje uči te ljev in učen cev v sku pi nah;

• na če lo stro kov no sti, av to nom no sti in od go vor no sti uči te lja: uči te lji bodo do bi li mož nost, da se nji ho vi učen ci izo bra žu je jo v ob se gu os mih let, hkra ti pa so od go vor ni, da us me ri jo v izo bra že-va nje na viš ji stop nji glas be ne šo le le naj bolj us pe šne učen ce;

• na če lo flek si bil no sti in pre hod no sti: s pre no vo uč nih na čr tov pro gra ma Glas ba na glas be nih šo lah se ure ja jo po droč ja in dol ži na izo bra že va nja po sa mez nih uč nih na čr tov – s tem se pov ze-ma uč na prak sa, ki je že bila mno go krat do lo če na s skle pi vod stev po sa mez nih glas be nih šol o uved bi nad stan dard nih pro gra mov s to vse bi no;

• na če lo enot no sti in so de lo va nja: pro gram Glas ba bo s preno vo po mem bno iz bolj šal ka ko vost, do stop nost in nas ploh pre hod nost med os nov no in sred njo stop njo glas be ne ga izo bra že va nja;


• na če lo so cial ne in te gra cij ske vlo ge glas be ne šo le: z no vi mi ob li ka mi sku pin ske ga dela v or ke-strih in pev skih zbo rih so vzpo stav ljene nove mož no sti za pred sta vi tev de lo va nja glas be ne šo le ter za so de lo va nje glas be ne šo le z ož jo in šir šo oko li co;

• na če li omo go ča nja us pe šne ga za ključ ka šo la nja in na če lo za go tav lja nja ma te rial nih po go jev sta pri tej pre no vi manj iz po stav lje ni: pri po dalj ša nju šo la nja gre prav za prav za pre raz po re di tev is te ga šte vi la učen cev na dalj še ob dob je šo la nja, z Mi ni strs tvom za šols tvo in šport pa je do-go vor je no po ve ča nje ob se ga de jav no sti glas be nih šol na po droč ju uč ne ga na čr ta Pev ski zbor.

Iz va ja nje ak cij ske ga načr ta za učen ce z uč ni mi te ža va mi (pri ma te ma ti ki)

no si lec/no sil ka: mag. Kar men Klav žar

za kon ske pod la ge: Za kon o os nov ni šo li, ZOF v I in dru ga šol ska za ko no da ja ZUOPP

ci lji pro jek ta/na lo ge:Os nov ni ci lji: • nad gra di ti za sno vo dela na po droč ju us pe šnega pre ma go va nja uč nih te žav v OŠ,• pod po ra uči te ljem pri iz va ja nju pri la go di tev učen cem z uč ni mi te ža va mi pri ma te ma ti ki.

Na dalj nji ci lji: • od kri va ti in iden ti fi ci ra ti te ža ve učen cev pri ma te ma ti ki,• pri pra vi ti pod la ge in pri po ro či la za uče nje in pou če va nje učen cev z uč ni mi te ža va mi pri ma te ma ti ki, • raz vi ja ti di dak tič na gra di va za uči te lje in učen ce, • pris pe va ti k raz vo ju spe cial ne di dak ti ke pri ma te ma ti ki.

Tra ja nje pro jek ta: ja nuar–ok to ber prvo iz ved be no leto pro jek ta; ok to ber–de cem ber na da lje va nje dru ge ga leta pro jek ta (po ro či lo ve lja za čas tra ja nja pro jek ta 1. 1.–1. 7. 2010)

So de lav ci/so de lav ke: So nja Do bravc, mag. Da rin ka Lo žar, Urš ka Mar gan, mag. Ma te ja Sir nik, Ve sna Vr šič, dr. Ama li ja Ža kelj

dr. Gabi Ča či no vič Vo grin čič, dr. Ma ri ja Kav kler, dr. Tat ja na Hod nik Ča dež, dr. Zla tan Ma gaj na, Kse ni ja Bre gar Go lo bič, mag. Mar ko Ka lan, Mar je ta Fer kolj, Moj ca Klug

Vse bin sko za ključ no po ro či lo:Pro jekt je bil za stav ljen kot dvo let ni. Pri prav lje nost za delo v pro jek tu vseh pri jav lje nih in tudi pri ve-či ni ime no va nih čla nov de lov ne sku pi ne je bila na zelo vi so kem ni vo ju. Ude lež ba tako na de lov nih štu dij skih pos ve tih kot tudi na re gij skih pos ve tih je bila sko raj 100-od stot na. Pri pra va pre da vanj in ma te ria lov za ude le žen ce je bila ka ko vost na in vse bin sko ter ter min sko do miš lje na. O na da lje va nju pro jek ta po ju li ju 2010 bodo (ver jet no) po ro ča li novo ime no va ni čla ni de lov ne sku pi ne.

Ključ ne ugo to vi tve in upo rab nost:Za skup no do bro in us peh vseh, pred vsem pa sve to val cev, je po treb na za vest, da je za dol go roč ne ci lje, ki naj bi bili v pod po ro pred vsem uči te ljem v raz re dih in (po sle dič no) učen cem v klo peh, po-treb no tudi dol go roč nej še raz miš lja nje. Raz miš lja nje stro kov nja kov, ki naj se ne bi fo ku si ra lo v toč ki in ne raz te za lo le na da lji ci, temveč je skon cen trirano na pre mi ci.

Evo lu ci jano si lec/no sil ka: dr. Ama li ja Ža kelj

ci lji pro jek ta/na lo ge:• po pu la ri za ci ja pa le oantro po gi je in evo lu ci je člo ve ka,• sre ča nje med na rod no po mem bnih pa le oan tro po lo gov v Ljub lja ni, • sez na ni tev z no vi mi najd ba mi, nji ho vi ume sti tvi v zgo do vi no člo veš tva in o po me nu pou če va nja

v šo lah,


• okro gla miza z do ma či mi in tu ji mi stro kov nja ki, • pre da va nja o no vih najd bah in po me nu evo lu ci je člo ve ka za uči te lje bio lo gi je, • ti skov na kon fe ren ca in sez na ni tev šir še jav no sti o po me nu evo lu ci je člo ve ka, • iz da ja mo no gra fi je, • raz sta va Dar win in evo lu ci ja člo ve ka.

Tra ja nje pro jek ta: do 30. 12. 2010.

So de lav ci/so de lav ke: Alan Bils bo rough, dr. Bar ba ra Bajd, Du šan Kr nel, Gunt her Bra uer, Lan Tat-ter sall, Luka Pra prot nik, Rak Yoel, Theo do ros Pit sios, Wil liam E.H. Har court-Smith, Win fried Hen ke

Vse bin sko za ključ no po ro či lo:Re zul ta ti pro jek ta: • po pu la ri za ci ja pa le oantro po gi je in evo lu ci je člo ve ka; • sre ča nje med na rod no po mem bnih pa le oan tro po lo gov v Ljub lja ni; • sez na ni tev z no vi mi najd ba mi, nji ho vi ume sti tvi v zgo do vi no člo veš tva in o po me nu pou če va nja

v šo lah; • okro gla miza z do ma či mi in tu ji mi stro kov nja ki; • pre da va nja o no vih najd bah in po me nu evo lu ci je člo ve ka za uči te lje bio lo gi je; • ti skov na kon fe ren ca in sez na ni tev šir še jav no sti o po me nu evo lu ci je člo ve ka; • iz da ja mo no gra fi je; • raz sta va Dar win in evo lu ci ja člo ve ka.

Od 21. do 26. sep tem bra 2010 smo v Ljub lja ni go sti li med na rod ne stro kov nja ke s po droč ja pa le-oan tro po gi je in evo lu ci je člo ve ka. V tem ča su je bila tudi okro gla miza z de lov nim na slo vom: Whe re did we come from? Cur rent views on Hu man Evo lu tion, na ka te ri so po mem bno pris pe va li pa le oan-tro po lo gi iz ZDA, Nem či je, Izrae la in Gr či je.

Po ro ča li so o naj no vej ših najd bah, prob le mih ute me lje va nja teo rij o evo lu ci ji člo ve ka in o po me nu te vede pri pou če va nju v šo lah. Na sre ča nje je bilo po vab lje nih tudi nekaj pro fe sor jev na ših uni verz; pred stav lje ne vse bi ne so bile:Win fied Hen ke: The re search po ten tial of hu man fos sils – Met ho do lo gi cal Ref lec tions; Wil liam E. Har court-Smith: Ar di pit he cus and the early bi peds; Yoel Rak: Ra dia tion of the au stralo piths and the ori gin of Homo;Ian Tat ter sall: The Nean dert hal and their pla ce in Hu man evo lu tion;Theo dos Pit sios: Api di ma and its sig ni fi can ce to ho mi nid evo lu tion in Eu ro pe;Gun ter Bra e uer: The Out-of-Afri ca mo del for mo dern human ori gins: Ba sic and cur rent pers pec ti ves.

Izš la je mo no gra fi ja: Bajd B. (2010). Whe re did we come from? Cur rent views on Hu man Evo lu tion, Pe da goš ka fa kul te ta Ljub lja na, 2010.

Ključ ne ugo to vi tve in upo rab nost:V zad njih dveh de set let jih je po sta la pa le oan tro po lo gi ja po mem bna veja zna no sti, saj so v tem ča su od kri li šte vil ne nove fo si le, ki pri ča jo o na ših pred ni kih in so rod ni kih. Nove najd be na eni stra ni po ma-ga jo raz re ši ti mar si ka te ro ugan ko, po leg tega pa po stav lja jo nova vpra ša nja. Ne sme mo za ne ma ri ti tudi to, da ima v zad njem ča su krea cio ni zem ved no več so miš lje ni kov in ne priz na va evo lu ci je, še zla sti ne evo lu ci je člo ve ka. V na ših šo lah se je z uved bo de vet let ne šo le pro gram o pou če va nju evo lu-ci je moč no skr čil in učen ci ne do bi jo do volj zna nja iz teh vse bin. Lani smo praz no va li 200. oblet ni co rojs tva Char le sa Dar wi na in se je o evo lu ci ji go vo ri lo še več kot obi čaj no. Prav za ra di ak tual ne ga ra zi sko val ne ga po droč ja in ker je pri nas ta veda po mak nje na ob stran, je bilo v ok vi ru pro jek ta v ok to bru 2010 v Ljub lja ni or ga ni zi ra no med na rod no sre ča nje pa le oan tro po lo gov.

Raz no li ki pri sto pi k po so dab lja nju na ra vo slov nih pred me tov v izo bra že va nju (ke mi ja)

no si lec/no sil ka: mag. An dre ja Bač nik

ci lji pro jek ta/na lo ge: Cilj na sku pi na: mla di (13–20 let), ki jih po se bej za ni ma ke mi ja in so na dar je ni za ke mi jo.


Na men pro jek ta: • pri pra va in iz ved ba mo de la za učin ko vi tej še pro fi li ra je mla dih, ki jih za ni ma ke mi ja oz. so za njo

po se bej na dar je ni,• or ga ni za ci ja in iz ved ba stro kov nih sre čanj (in stro kov nih obi skov po šo lah) za po glab lja nje in

raz šir ja je ke mij ske ga zna nja in spret no sti na raz lič nih po droč jih ke mi je (teo re tič no, prak tič no), • sez na nja nje z naj no vej ši mi dog na nji na po droč ju ke mi je in po klic ni mi mož nost mi z or ga ni za ci jo

in iz ved bo pre da vanj (Po klic: Ke mik), stro kov nih ek skur zij na ra zi sko val ne in šti tu te ter ke mij sko in du stri jo,

• po so dab lja nje mo del ne splet ne učil ni ce za izo bra že va nje in so de lo va nje na dar je nih mla dih ke-mi kov in stro kov nja kov iz raz lič nih po dro čij ke mi je,

• or ga ni za ci ja in iz ved ba Po let ne šo le ke mi je, • soor ga ni za ci ja in soi zved ba 2. sim po zi ja za uči te lje ke mi je v sred njih šo lah.

Tra ja nje pro jek ta: Do kon ca leta 2010.

So de lav ci/so de lav ke: mag. Ta nja Be zič, dr. Ta nja Rup nik Vec

Aleš Knez, An dre ja Go dec, An ton Kelbl, An ton Ko kalj, Bar ba ra Mo dec, Bo ris Šket, Bre da No vak, Dam jan Er čulj, Dar ko Do lenc, He le na Pro sen, Ivan Le ban, Jo lan da Fur lan, Jo že Kol ler, Moj ca Štraus, Moj ca Žit ko, Na ta ša Gros, Ro ma na Cerc, To maž Ogrin, Zdenka Ka dunc

Pre te kle ak tiv no sti v pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od 1. 1. 2010 do 31. 12. 2010Pod pro jekt Model ni pri stop za pro fi li ra nje na dar je no sti mla dih na po droč ju ke mi je – 3

Po ro či lo o de jav no stih pod pro jek ta 2009 Cilj na sku pi na pod pro jek ta so mla di sred nje šol ci, ki jih ke mi ja še po se bej za ni ma oz. so na dar je ni za ke mi jo. Ti mla di iz ka zu je jo po seb no zain te re si ra nost za do dat no izo bra že va nje s po droč ja te na-ra vo slov no-eks pe ri men tal ne vede. Ti pič na sku pi na je se stav lje na iz 15 do 20 ude le žen cev. Če je zain te re si ra nih več, jih s te sti ra nji iz be re mo v ome nje nem šte vi lu. Na men pro jek ta: • pri pra va in iz ved ba po sku sne ga mo de la za učin ko vi tej še pro fi li ra je mla dih, ki jih za ni ma ke mi ja

oz. so za njo po se bej na dar je ni,• vzpo sta vi ti si stem diag no sti ci ra nja na dar je no sti in sprem lja nja kva li te te in kvan ti te te pri do bi va-

nja zna nja, spret no sti, od no sa (preiz ku si, vpra šal ni ki, in terv ju ji),• or ga ni za ci ja in iz ved ba stro kov nih sre čanj za po glab lja nje in raz šir ja je ke mij ske ga zna nja in

spret no sti na raz lič nih po droč jih ke mi je (teo re tič no, prak tič no), • sez na nja nje z naj no vej ši mi dog na nji na po droč ju ke mi je in po klic ni mi mož nost mi z or ga ni za ci jo

in iz ved bo pre da vanj (Po klic: Ke mik), stro kov nih ek skur zij na ra zi sko val ne in šti tu te ter ke mij sko indu stri jo,

• po so dab lja nje mo del ne spletne učil ni ce za izo bra že va nje in so de lo va nje na dar je nih mla dih ke-mi kov in stro kov nja kov z raz lič nih po dro čij ke mi je,

• or ga ni za ci ja in iz ved ba Po let ne šo le ke mi je Izo bra že va nje in sko raj vse ak tiv no sti v zve zi s pod pro-jek tom po te ka na Fa kul te ti za ke mi jo in ke mij sko teh no lo gi jo v Ljub lja ni, z uči te lji in stro kov ni mi so de lav ci fa kul te te. So de lu je jo pa tudi stro kov nja ki iz po sa mez nih spe ci fič nih po dro čij ke mi je dru gih us ta nov (npr. IJS), ki sez na nja jo di ja ke z naj no vej ši mi dog na nji v ke mi ji in tudi po klic ni mi mož nost mi, ki jih po klic ke mi ka po nu ja ter stro kov nja ki Za vo da RS za šols tvo in Pe da goš ke ga in šti tu ta. Ak tiv no sti pod pro jek ta po te ka jo v dveh glav nih sme reh: 1. ce lo let no do dat no izo bra že va nje naj bolj na dar je nih sred nje šol cev, 2. po let na šo la ke mi je.

Ad. 1.: Med de jav no sti prve ak tiv no sti spa da ta or ga ni za ci ja in iz ved ba stro kov nih sre čanj za po glab lja nje in raz šir ja nje ke mij ske ga zna nja in spret no sti na naj raz lič nej ših po droč jih ke mi je (teo re tič no in prak tič no delo v la bo ra to ri ju). Ta del de jav no sti je name njen na dar je nim sred nje-šol kam in sred nje šol cem. Izo bra že va nje po te ka vse leto ve či no ma ob vi ken dih, ra zen tega pa str nje no cel te den v fe bruar ju. Eks pe ri men tal no delo opra vi jo di ja ki v maj skih po čit ni cah. Zna nje di ja kov je spro ti pre ver ja no. Le tos je bilo oprav lje nih 66 ur pre da vanj in vaj iz anor gan ske, or gan-ske, ana liz ne in fi zi kal ne ke mi je ter bio ke mi je. Di ja ki so iz va ja li tudi 20 ur v eks pe ri men tal ne ga dela v la bo ra to ri jih FKKT. Le tos smo že le li pod pro jekt obo ga ti ti s pri pra vo in iz ved bo od no sne ga vprašal ni ka za mla de na dar je ne na po droč ju ke mi je. Pri tem so so de lo va li stro kov nja ki ZRSŠ in PI. Pri prav lje ne so stro kov ne smer ni ce in vpra šal nik, ki bo iz ve den v ok vi ru pro jek ta v de cem bru. Za na čr to va no iz ved bo stro kov nih sre čanj s te ma ti ko po klic ne orientaci je – Po klic: Kemik smo iz bra li šol sko leto 2009/2010, tako, da bomo iz pe lja li dve sre ča nji s stro kov nja ki IJS v no vem bru


in de cem bru. V no vem bru (24. 11. 2009) smo iz ved li prvo sre ča nje Po klic: Kemik/ke mi čar ka kot ra zi sko va lec/ra zi sko val ka, kjer smo go sti li izr. prof. dr. Mi le no Hor vat iz In sti tu ta Jo žef Ste fan. Sre ča nje smo iz pe lja li na ZRSŠ. V letu 2009 smo na FKKT or ga ni zi ra li tudi dru žab no sre ča nje vseh ude le žen cev tega izo bra že va nja. Na men sre ča nja je bila ne for mal na iz me nja va iz ku šenj in mnenj dijakov, nji ho vih men tor jev in star šev, stro kov ne eki pe s FKKT itd., skrat ka vseh, ki ka kor ko li so de lu je jo pri tem izo bra že va nju.

Ad. 2.: Dru ga več ja de jav nost tega pod pro jek ta pa je bila le tos tudi Po let na šo la ke mi je, ki smo jo or ga ni zi ra li rav no tako na Fakul te ti za ke mi jo in ke mij sko teh no lo gi jo s so de lo va njem Za vo-da RS za šols tvo in Zve ze or ga ni za cij za teh niš ko kul tu ro. Po te ka la je v ted nu od 29. 6. 2009 do 3. 7. 2009. Ude le žen cev je bilo 18, na me nje na je bila vsem di ja kom in tudi zain te re si ra nim na dar je nim os nov no šol cem. Glav ni na men Po let ne šo le ke mi je je pred vsem eks pe ri men tal no delo, v po ve za vi s stro kov ni mi pre da va nji. V le toš nji po let ni šo li je bilo oprav lje nih 50 ur la bo-ra to rij ske ga dela in pre da vanj. Po na ved bah vse ude le žen cev je bila tudi to kratna po let na šo la zelo us pe šna. V ok vi ru pod pro jek ta je bila s pod po ro ZRSŠ že pred la ni za sno va na in iz ve de na mo del na splet na učil ni ca KEMLJUB za izo bra že va nje in med se boj no so de lo va nje na dar je nih mla dih ke mi kov in stro kov nja kov iz raz lič nih po dro čij ke mi je. Splet no učil ni co, ki de lu je v oko lju Mood le. V njej so na vo ljo raz lič na uč na gra di va s po droč ja ke mi je in eno stav nej še ani ma ci je. Z nje no po moč jo po te ka tudi splet na ko mu ni ka ci ja z na dar je ni mi di ja ki, pa tudi nji ho vi mi uči te lji. Tre nut no ima 154 vpi sa nih ude le žen cev ter je še v fazi ši ri tve in po so dab lja nja. Za po tre be izo-bra že va nja smo tudi le tos na ro či li ne kaj (pred vsem tuje) ak tual ne stro kov ne li te ra tu re in uč nih pri po moč kov iz raz lič nih po dro čij ke mi je in pou če va nja ke mi je.

Vse bin sko za ključ no po ročilo:Pod pro jekt Model ni pri stop za pro fi li ra nje na dar je no sti mla dih na po droč ju ke mi je – 4

Po ro či lo o de jav no stih pod pro jek ta 2010 Cilj na sku pi na pod pro jek ta so mla di os nov no in sred nje šol ci, ki jih ke mi ja še po se bej za ni ma oz. so na dar je ni za ke mi jo. V ok vi ru pod pro jek ta smo iz pe lja li več ak tiv no sti: • or ga ni za ci ja in iz ved ba stro kov nih sre čanj za po glab lja nje in raz šir ja je ke mij ske ga zna nja in

spret no sti na raz lič nih po droč jih ke mi je (teo re tič no, prak tič no) na FKKT UL,• po so dab lja nje mo del ne splet ne učil ni ce za izo bra že va nje in so de lo va nje na dar je nih mla dih ke-

mi kov in stro kov nja kov iz raz lič nih po dro čij ke mi je – Kem ljub, • soor ga ni za ci ja in soi zved ba Po let ne šo le ke mi je, 28. 6.–2. 7. 2010, FKKT UL,• or ga ni za ci ja in iz ved ba de lav nic za po pu la ri za ci jo ke mi je z na slo vom: Te ko či du šik in nje go ve

last no sti!, Take in dru gač ne te ko či ne ... v iz ved bi IJS in ZRSŠ po vsej Slo ve ni ji (OŠ).

Izo bra že va nje in ve či na ak tiv no sti v zve zi s pod pro jek tom po te ka na Fa kul te ti za ke mi jo in ke mij sko teh no lo gi jo v Ljub lja ni, z uči te lji in stro kov ni mi so de lav ci fa kul te te, s stro kov nja ki iz po sa mez nih spe ci fič nih po dro čij ke mi je dru gih us ta nov (npr. IJS), ki sez na nja jo učen ce z naj no vej ši mi dog na nji v ke mi ji in tudi po klic ni mi mož nost mi, ki jih po klic ke mi ka po nu ja ter stro kov nja ki Za vo da RS za šols-tvo. Ne ka te re ak tiv no sti – de lav ni ce za po pu la ri za ci jo ke mi je so po te ka lo tudi na raz lič nih os nov nih šo lah po vsej Slo ve ni ji: Dom ža le, Lu ci ja, Škof ja Loka, Lim buš …

Ključ ne ugo to vi tve in upo rab nost:Na te re nu med uči te lji ke mi je in učen ci se je pro jekt iz ka zal za zelo po treb ne ga in že le ne ga, še po-se bej bi to ve lja lo za leto 2011 – med na rod no leto ke mi je.

Raz no li ki pri sto pi k po so dab lja nju na ra vo slov nih pred me tov v izo bra že va nju (bio lo gi ja)

no si lec/no sil ka: mag. Min ka Vi čar

ci lji pro jek ta/na lo ge:• po stop no uva ja nje kon cep ta so dob ne ga bio loš ke ga izo bra že va nja,• raz voj no delo na po droč ju uva ja nja ce lost ne ga pou če va nja bio loš kih za ko ni to sti in so dob nih

bio loš kih kon cep tov,• izo bra že va nje pro fe so ric/pro fe sor jev bio lo gi je za uva ja nje so dob nih bio loš kih za ko ni to sti in


kon cep tov in raz vi ja nje kom plek sne ga miš lje nja ter gra di tev mre že zna nja za re še va nje kom-plek snih prob le mov,

• sez na nja nje pro fe so ric/pro fe sor jev bio lo gi je z nuj ni mi so dob ni mi zna nji s po droč ja druž bo slov ja in hu ma ni sti ke za kre pi tev us trez ne ga med pred met ne ga po ve zo va nja in ce lost no pou če va nje za ra zu me va nje sve ta in ak tiv no dr žav ljans tvo,

• uva ja nje so dob nih si stem skih znanj o raz vo ju in de lo va nju kom plek snih, di na mič nih ži vih si ste mov, • vklju če va nje so dob nih koncep tov evo lu ci je in nji hov po men za ra zu me va nje raz lič nih vpli vov na

ohra nja nje, po ve za nost, sood vi snost in raz voj ži vih si ste mov na Zem lji,• izo bra že va nje uči te ljic/uči te ljev za upo ra bo si stem ske ga pri sto pa pri obrav na vi kom plek snih

po sle dic po seganja člo ve ka v bio di ver zi te to ži vih si ste mov (od ce li ce, or ga niz ma, po pu la ci je, eko si ste ma in ekos fe re),

• vzpo sta vi tev po ve zav pro fe so ric in pro fe sor jev bio lo gi je z raz vo jem ma tič ne stro ke in spod bu ja nje us trez ne ga smi sel ne ga po ve zo va nja z druž bo slov ni mi in os ta li mi pred me ti,

• za go to vi tev gra di va v ma te ri nem je zi ku za pro fe so ri ce in pro fe sor je bio lo gi je s po droč ja si stem-ske bio lo gi je,

• spod bu ja nje zmož no sti bo do če ci vil ne druž be za par ti ci pa ci jo v de mo kra tič nih pro ce sih pri od-lo ča nju o trajnost nem raz vo ju,

• spod bu ja nje mož no sti pri šo la jo či se mla di ni za po glab lja nje zna nja in ne po sred ne ga spoz na va-nje dela na po droč ju bio loš ke zna no sti pri, ki jih bio loš ka zna nost bolj za ni ma.


So de lav ci/so de lav ke: Ta nja Po pit, Si mo na Sla vič Ku mer

dr. An dre ja Bar le La ko ta, dr. Bar ba ra Vil har, dr. Gre gor Zuapn čič, dr. Jo že Vo grinc, dr. Si mo na Str gulc Kraj šek, prof. dr. Ma ti ja Go ga la, prof.dr. Eva Jab lon ka, Sa ša Kre gar

Pre te kle ak tiv no sti v pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od 1. 1. 2010 do 31. 12. 2010Za laž ji pri kaz na sta ja nja bio di ver zi te te z evo lu ci jo so uči te ljem bile v pro jek tu po sre do va ne ide je in viri za na čr to va nje obrav na ve na sta ja nja in funk cij bio di ver zi te te. V ok vi ru pro jek ta je bila raz pa ra va in iz me nja va mnenj o nuj no sti uva ja nja so dob ne ga kon cep ta ce lost ne ga pou če va nja bio lo gi je in pod po ra kon cep tual nim vse bin skim po so do bi tvam bio loš ke ga izo bra že va nja.

Re zul ta ti: • V ok vi ru pro jek ta je bilo iz ve de no izo bra že va nje za uči te lji ce in uči te lje bio lo gi je ter raz pra ve in

okro gli mizi v ok vi ru dvod nev ne ga med na rod ne ga pos ve ta Bio loš ka zna nost in druž ba, Bio di-ver zi te ta – raz no li kost ži vih si ste mov. Uči telji so pre je li zbor nik pris pev kov. Po snet ki pre da vanj in raz prav pa so do stop ni za upo ra bo v izo bra že val ne na me ne na splet ni stra ni pos ve ta http://www.zrss.si/bzid/bio di ver zi te ta.

• Ker je pro jekt po te kal v Dar wi no vem letu 2009, je us ta no va Bri tish Coun cil v ok vi ru sprem lje val nih do god kov pro jek ta z do na ci jo omo go či la, da smo se tudi v Slo ve ni ji lah ko pri dru ži li sve tov ne mu praz no va nju Dar wi no ve ga leta 2009. V ta na men je do ni ra la v slo venš či no pre ve de no gra di vo in zlo žen ko Dar win da nes, po tu jo čo raz sta vo o Dar wi nu in DVD.

• Za ra di nuj no sti uva ja nja so dob ne ga kon cep ta bio loš ke ga izo bra že va nja je na da lje va nje pro-jek ta nuj no, si cer ne bo mož no v prak si uve lja vi ti ce lost ne ga pri sto pa k obrav na vi naj bolj kom-plek sne ga in di na mič ne ga po ja va – ži ve na ra ve v lu či evo lu ci je. Pro jekt je bil zelo us pe šen, kar po leg re zul ta tov ka že iz jem no do ber od ziv uči te ljic in uči te ljev, ki že li jo na da lje va nje. Tudi tuji pre da va te lji so poh va li li tak na čin dela z uči te lji in kva li te to pos ve ta. Mno gi bodo pred la ga li, da se tudi v nji ho vih dr ža vah upo ra bi tak pri stop k raz voj ne mu delu z uči te lji.

• Iz ve de na stro kov na raz pra va o nuj no sti kon cep tual nih vse bin skih po so do bi tev in uva ja nja ce lost ne ga pou če va nja bio lo gi je je bila zelo us pe šna, rav no tako pred stav lje ne kon cep tual ne vse bin ske po so do bi tve (glej zbor nik in po snet ke pre da vanj in raz prav s pos ve ta). Gra di va, ki so na sta la v pro jek tu bodo v po moč uči te ljem pri pri pra vi na pouk in upo rab na pri iz ved bi. Za uved bo so dob ne ga kon cep ta ce lost ne ga bio loš ke ga izo bra že va nja v prak so je nuj no na da lje va ti ta pro jekt. Tudi uči te lji ce in uči te lji že li jo, da se pro jekt na da lju je.

Vse binsko za ključ no po ro či lo:Oprav lje ne na lo ge: • po stop no uva ja nje kon cep ta so dob ne ga bio loš ke ga izo bra že va nja,• raz voj no delo na po droč ju uva ja nja ce lost ne ga pou če va nja bio loš kih za ko ni to sti in so dob nih

bio loš kih kon cep tov,


• izo bra že va nje pro fe so ric/pro fe sor jev bio lo gi je za uva ja nje so dob nih bio loš kih za ko ni to sti in kon cep tov in raz vi ja nje kom plek sne ga miš lje nja ter gra di tev mre že zna nja za re še va nje kom-plek snih prob le mov,

• sez na nja nje pro fe so ric/pro fe sor jev bio lo gi je z nuj ni mi so dob ni mi zna nji s po droč ja druž bo slov ja in hu ma ni sti ke za kre pi tev us trez ne ga med pred met ne ga po ve zo va nja in ce lost no pou če va nje za ra zu me va nje sve ta in aktivno dr žav ljans tvo,

• uva ja nje so dob nih si stem skih znanj o raz vo ju in de lo va nju kom pleksnih, di na mič nih ži vih si ste mov,• vklju če va nje so dob nih kon cep tov evo lu ci je in nji hov po men za ra zu me va nje raz lič nih vpli vov na

ohra nja nje, po ve za nost, sood vi snost in raz voj ži vih si ste mov na Zem lji,• izo bra že va nje uči te ljic/uči te ljev za upo ra bo si stem ske ga pri sto pa pri obrav na vi kom plek snih

po sle dic po se ga nja člo ve ka v bio di ver zi te to ži vih si ste mov (od ce li ce, or ga niz ma, po pu la ci je, eko si ste ma in ekos fe re),

• vzpo sta vi tev po ve zav pro fe so ric in pro fe sor jev bio lo gi je z raz vo jem ma tič ne stro ke in spod bu ja nje us trez ne ga smi sel ne ga po ve zo va nja z družbo slov ni mi in os ta li mi pred me ti,

• za go to vi tev gra di va v ma te ri nem je zi ku za pro fe so ri ce in pro fe sor je bio lo gi je s po droč ja si stem-ske bio lo gi je,

• spod bu ja nje zmož no sti bo do če ci vil ne druž be za par ti ci pa ci jo v de mo kra tič nih pro ce sih pri od lo ča nju o traj nost nem raz vo ju, spod bu ja nje mož no sti pri šo la jo či se mla di ni za po glab lja nje zna nja in ne po sred ne ga spoz na va nje dela na po droč ju bio loš ke zna no sti pri, ki jih bio loš ka zna nost bolj za ni ma.

Ena pred vi de na na lo ga (or ga ni za ci ja men tors tva di ja ki njam/di ja kom in mož no sti uporabe ra zi sko-val nih pri po moč kov in ra zi sko val ne opre me) je opuš če na za ra di po manj ka nja sred stev.

Ključ ne ugo to vi tve in upo rab nost:Uči te lji so zelo za do volj ni s pro jek tom in pi sni mi gra di vi ter po sne ti mi pred stavit va mi in raz pra va-mi na splet ni stra ni (glede na eval va ci jo). S pro jek tom po stop no uva ja mo po so dob lje ne pri sto pe k obrav na vi ži vih si ste mov, po ve za no sti na raz lič nih in te gra cij skih rav neh in na raš ča nja kom plek sno-sti ter emer gent nih last no sti na viš jih stop njah or ga ni za ci je v ži vi na ra vi. V raz pra vah je pou da rek na uva ja nju si stem ske ga pri sto pa v bio loš ko izo bra že va nje. So de lu jo či do ma či in tuji stro kov nja ki so zelo poh va li li pro jekt in na me ra va jo v svo jih dr ža vah pred la ga ti tak šen na čin dela z uči te lji. S pro jek tom še ni smo po kri li vseh po treb kon cep tual ne po so do bi tve bio loš ke ga izo bra že va nja (ki se vr ši tudi dru god po sve tu) zato si že li mo na da lje va ti s pro jek tom tudi v na sled njem letu, saj na ta na čin lah ko v dani si tua ci ji naj bolj ka ko vost no do se že mo ka ko vost ne spre mem be v raz miš lja nju in pou če vanju so dob ne bio lo gi je.

Raz no li ki pri sto pi k po so dab lja nju na ra vo slov nih pred me tov v izo bra že va nju (fi zi ka)

no si lec/no sil ka: dr. Ivo Ve rov nik

ci lji pro jek ta/na lo ge:• Iz de la va di dak tič nih gra div za obrav na vo LED diod v elek trič nem kro gu,• pri pra va di dak tičnih pri me rov upo ra be elek tron skih gla so val nih si ste mov pri pou ku fi zi ke,• upo ra ba splet ne ka me re pri eks pe ri men tal nem pou ku fi zi ke v OŠ in gim na zi jah, • di dak tič ni po sku si z uč nim pa ke tom So lar na ener gi ja.

Tra ja nje pro jek ta: Vse leto 2010.

So de lav ci/so de lav ke: Samo Bo žič, mag. Mi ro slav Cvah te

Vse bin sko za ključ no po ro či lo:Pro jekt ne na lo ge smo iz va jal ci pro jek ta iz ved li zno traj pred vi de ne ga ča sa in v skla du z na čr to va ni-mi na lo ga mi, opi sa ni mi v raz del ku Pri ča ko va ni re zul ta ti. Pred vi de ne na lo ge in ci lji projekta so bili raz de lje ni na šti ri vse bin ske sklo pe: • iz de la va di dak tič nih gra div za obrav na vo LED diod v elek trič nem kro gu,• pri pra va di dak tič nih pri me rov upo ra be elek tron skih gla so val nih si ste mov pri pou ku fi zi ke, • upo ra ba splet ne ka me re pri eks pe ri men tal nem pou ku fi zi ke v OŠ in gim na zi jah, • di dak tič ni po sku si z uč nim pa ke tom So lar na ener gi ja.


V ok vi ru vseh šti rih sklo pov smo na ba vi li os nov no eks pe ri men tal no opre mo, ki je bila po treb na za na čr to va nje in iz de la vo di dak tič nih gra div. Gra di va v ok vi ru sklo pa št. 1, Iz de la va di dak tič nih gra div za obrav na vo LED diod v elek trič nem kro gu, smo že upo ra bi li na 15 sre ča njih štu dij skih sku pin, uči te ljev fi zi ke os nov nih šol. Di dak tič na gra di va, ki smo jih pri pra vi li v ok vi ru sklo pov 2, 3 in 4 bomo ve či no ma upo ra bi li na stro kov nih sre ča njih v šol skem letu 2010/11. Raz vi ti di dak tič ni ma te ria li so zbra ni in ar hi vi ra ni pri vod ji pro jek ta.

Ključ ne ugo to vi tve in upo rab nost:Pro jekt Raz no li ki pri sto pi k po so dab lja nju na ra vo slov nih pred me tov v izo bra že va nju – Fi zi ka je bil iz pe ljan v skla du z na čr to va ni mi na lo ga mi. Oce nju je mo, da so bila in bodo raz vi ta di dak tič na gra di va ko rist no upo rab lje na pri stro kov nem delu z uči te lji fi zi ke in so v skla du s tren di so dob ne ga eks pe ri-men tal ne ga pou ka fi zi ke. Fi nanč no je bil pro jekt iz pe ljan v ok vi ru odo bre nih sred stev.

Po so do bi tev gim na zi je in Us po sab lja nje uči te ljev za uva ja nje po so do bi tev gim na zij skih pro gra mov 2008–2010. Po so do bi tev gim na zi je 2008–2010: Po so do bi tev uč nih na čr tov



ci lji pro jek ta/na lo ge:Ci lji: • raz voj di dak ti ke pred me tov in pred met nih po dro čij; • raz voj di dak tič nih gra div za uči te lje in di ja ke (pri roč ni ki za uči te lje za uva ja nje po so dob lje nih

uč nih na čr tov: npr. mo de li ra nje, kom pe tenč ni pri stop (de jav no sti za raz voj kom pe tenc); med-pred metno po ve zo va nje; de jav no sti za raz voj kom pe tenc; de lov ni li sti za prob lem ski pouk, za eks pe ri men tal ne vaje di ja kov; za te ren ske vaje, za delo v sku pi nah, za upo ra bo znanj raz lič nih pred met nih po dro čij pri re še va nju rea li stič nih prob le mov; vklju če va nje kro sku ri ku lar nih tem pri po sa mez nih pred me tih in kro sku ri ku lar ne teme kot ele ment po ve zo va nja pred me tov; upo ra ba in for ma cij sko-ko mu ni ka cij ske teh no lo gi je idr.);

• sprem lja va pou ka na vzor cu šol z vi di ka rea li za ci je (no vo sti) po so dobljenih uč nih na čr tov: vse-bin ski vi dik, di dak tič ni vi dik, raz voj no sprem lja nje pri ča ko va nih re zul ta tov;

• stro kov ni pos ve ti po pred me tih in po droč jih – mož no sti za us tvar ja nje ku ri ku lar nih po ve zav in pred sta vi tev pri me rov do bre prak se;

• pod po ra uči te ljem in šo lam pri na čr to va nju, iz va ja nju in sprem lja nju šol skih pro jek tov po ve za-nih uva ja njem po so dob lje nih UN (na čr to va nje ci ljev in vse bin uč nih na čr tov, med pred met no in ku ri ku lar no po ve zo va nje, na čr to va nje kro sku ri ku lar nih tem in de jav no sti, učin ko vi te di dak tič ne stra te gi je in pri sto pi idr.);

• raz voj mo de lov vred no te nja in oce nje va nja zna nja; • raz voj no sprem lja nje pri ča ko va nih re zul ta tov (tudi v po ve za vi z NPZ, ma tu ro, med na rod ni mi

ra zi ska va mi).

Tra ja nje pro jek ta: do 31. 8. 2010.So de lav ci/so de lav ke: pred met ne raz voj ne sku pi ne za gim na zi jo

Vse bin sko za ključ no po ro či lo:V šol skem letu 2009/10 se je kon čal pro jekt Us po sab lja nje uči te ljev za uva ja nje po so do bi tev gim na zij skih pro gra mov 2008-2010 – Po so do bi tev uč nih na čr tov, ki je tra jal od leta 2008. V tem ob dob ju je bilo v ok vi ru izo bra že vanj uči te ljev, iz ve de nih se dem ci klov izo bra že vanj, sku paj več kot 200 se mi nar jev za uči te lje raz lič nih pred met nih po dro čij. Vse bi ne izo bra že vanj so bile vse bin ske in di dak tič ne no vo sti po so dob lje nih uč nih na čr tov (av ten tič ni pouk – prob lem ski pouk, pro jekt no delo, mo de li ra nje, prei sko va nja, po ve zo va nje – os miš lja nje znanj, eks pe ri men tal no delo, ure sni če va nje iz bir no sti v uč nih na čr tih idr.), s pou dar kom na med pred met nem po ve zo va nju in upo ra bi in for ma-cij sko-ko mu ni ka cij ske teh no lo gi je. Teo re tič na iz ho diš ča izo bra že vanj so bila po go sto do pol nje na s pri me ri do bre pe da goš ke prak se. Izo bra že va nja za uči te lje po pred met nih po droč jih smo v ča su


de lo va nja pro jek ta do pol ni li s skup ni mi pos ve ti: Re zul tat ski in kom pe tenč ni pri stop in ku ri ku lar ne stra te gi je, ju nij 2008; Ne ka te ri vi di ki in us me ri tve na po droč ju pre ver ja nja in oce nje va nja zna nja, oce nje va nje kom pe tenc v ra zi ska vi PISA, ja nuar 2009; Raz no li kost pri sto pov k ce lost ne mu uče nju in pou če va nju, 13. no vem ber 2009.

V te ko čem letu 2010 so PRS, uči te lji mul ti pli ka tor ji in zu na nji stro kov nja ki pri prav lja li in iz va ja li raz lič ne pro gra me izo bra že vanj in us po sab ljanj za uči te lje v gim na zi ji za vsa pred met na po droč ja v pro gra mu. Gra di va za uči te lje, ki so na sta ja la v ok vi ru izo bra že va nja za uči te lje ali v pred met no raz-voj nih sku pi nah so stal no ob jav lje na tudi v splet nih učil ni cah Za vo da RS za šols tvo.

Na tanč nej ši pro gra mi izo bra že vanj so bili ob jav lje ni tudi v splet nih učil ni cah http://info.edus.si/stu dij ske/ za po sa mez na pred met na po droč ja, pro gram vseh izo bra že vanj pa tudi na splet ni stra ni ZRSŠ. V us po sab lja nje smo vklju či li teme, ki so bo di si nove, bo di si spre me nje ne v po ve za vi z di dak-tič ni mi na pot ki, ter no vo sti POS UN, ki jih pri po ro ča mo pri iz va ja nju no vih uč nih na čr tov (oce nje va nje kom plek snih znanj). Uči te lji so se ve či ne izo bra že vanj ude le ži li v ve li kem šte vi lu in bili zelo od pr ti in dov zet ni za spre mem be, ki jih pri na ša jo po so dob lje ni uč ni na čr ti.

V letu 2009/2010 je bilo iz ve de no 16-urno izo bra že va nje v dveh ali treh kro gih (raz lič no po pred-met nih po droč jih). Izo bra že va nja so tra ja la od 6 do 8 ur. 1. krog: no vem ber 2009 do de cem ber 2009, 30 iz vedb izo bra že vanj, 820 so de lu jo čih uči te ljev, izo-

bra že va nja so v pov preč ju tra ja la od 4 ure do 6 ur. 2. krog: ja nuar 2010 do ju nij 2010, 25 izvedb, 751 so de lu jo čih uči te ljev, v pov preč ju so izo bra že va-

nja tra ja la od 4 ure do 6 ur. 3. krog: av gust 2010, 31 iz vedb, 1256 so de lu jo čih uči te ljev, izo bra že va nja so tra ja la od 8 ur.

Vse bin ski pou dar ki izo bra že vanj: • iz ho diš ča in načela po so dab lja nje uč nih na čr tov,• vse bin ske in di dak tič ne no vo sti v po so dob lje nih uč nih na čr tih, • ku ri ku lar ne stra te gi je in na čr to va nje dela uči te lja – uč no cilj ni in pro ce snoraz voj ni pri sto pi, • di dak tič ni pri sto pi pri ure sni če va nju vse bin skih no vo stih iz po so dob lje nih uč nih načr tov, • med pred met ne po ve za ve, kro sku ri ku lar ne teme, • av ten tič ni pouk (prei sko va nje, mo de li ra nje, prob lem ski pouk), • ak tiv ne ob li ke in me to de dela pri pou ku (eks pe ri men ti ra nje pri pou ku na ra vo slov ja, te ren sko

delo, de ba ta, igra vlog), • so de lo val no uče nje in pou če va nje, tim ski pri stop, pro jekt no delo, • kom pe tenč ni pri stop in ce lost no uče nje in pou če va nje, • ure sni če va nje pri ča ko va nih re zul ta tov, • pri me ri do bre pe da goš ke prak se, • ref lek si ja dela po pr vem letu uva ja nja po so dob lje nih uč nih na čr tov v prak so.

Ključ ne ugo to vi tve in upo rab nost:Re zul ta ti ref lek si je v av gu stu 2010 so na pod la gi an ket nih vpra šal ni kov za uči te lje po ka za li, da so naj bolj ve čin sko zaz na ne pri do bi tve uva ja nja uč nih na čr tov: upo šte va nje so dob nih spoz nanj strok, med pred met no po ve zo va nje, ja sno za pi sa ni uč ni ci lji, so de lo val no uče nje, raba raz lič nih uč nih me tod, ob lik in stra te gij pri pou ku, kom pe tenč na za sno va nost, iz bir nost ter kot naj viš je oce nje na pri do bi tev raba in for ma cij sko-ko mu ni ka cij ske teh no lo gi je.

Po drugem letu uva ja nja oce nju je mo, da je so de lo va nje in od ziv šol in uči te ljev zelo do ber. V tej sme ri z ve se ljem ugo tav lja mo po zi tiv ne pre mi ke v mi sel no sti in tudi pri kon kret nih ak tiv no stih pri uva ja-nju vse bin skih in di dak tič nih no vo sti po so dob lje nih uč nih na čr tov, tako med vods tve ni mi de lav ci kot tudi med uči te lji gim na zi je. Tudi prvi re zul ta ti pre li mi nar ne sprem lja ve uva ja nja po so dob lje nih uč nih na čr tov v gim na zi ji, Za vo da RS za šols tvo, prek an ket nih vpra šal ni kov za uči te lje, so po ka za li, da so naj bolj ve čin sko zaz na ne pri do bi tve uva ja nja uč nih na čr tov: upo šte va nje so dob nih spoz nanj, med pred met no po ve zo va nje, na tan čen za pis uč nih ci ljev, so de lo val no uče nje, raba raz lič nih uč nih me tod, ob lik in stra te gij pri pou ku, kom pe tenč na za sno va nost, iz bir nost ter kot naj viš je oce nje na pri do bi tev raba in for ma cij sko-ko mu ni ka cij ske teh no lo gi je.


Po so do bi tev gim na zi je in Us po sab lja nje uči te ljev za uva ja nje po so do bi tev gim na zij skih pro gra mov 2008–2010. Po so do bi tev gim na zi je 2008–2010: Evrop ski od del ki

no si lec/no sil ka: Katja Pa vlič Šker janc

za kon ske pod la ge: Za kon o fi nan ci ra nju vzgo je in izo bra že va nja Za kon o gim na zi jah skle pi Stro kov-ne ga sve ta RS za splo šno izo bra že va nje odred be in skle pi mi ni stra za šols tvo in šport

ci lji pro jek ta/na lo ge:Vpe lje va nje spre memb in no vo sti v pro gram gim na zi ja na rav ni: • uč nih ci ljev pro gra ma (kom pe ten ce), • iz va ja nja ku ri ku la (in te gra tiv ni in flek si bil ni), • na bo ra iz bir nih pred me tov, • di dak ti ke (pro jekt ni pri stop, tim sko pou če va nje).

V na da lje va nja po sku sne ga iz va ja nja pro jek ta EO na črt no in si ste ma tič no raz vi ja mo in sprem lja mo (instru men ta rij sprem lja ve – sa moe val va ci ja šol in po ro či la o sprem lja vi): • ume sti tev iz bir nih pred me tov ter nji ho vo po ve za nost, tako med se boj no kot s pred me ti ob vez ne ga

dela pred met ni ka (in te gra tiv ni ku ri kul, flek si bil ni → iz ved be ni/šol ski ku ri kul); • med pred met no po ve zo va nje oz. ku ri ku lar ne po ve za ve (in te gra tiv ni ku ri kul, flek si bil ni ku ri kul →

iz ved be ni ku ri kul); • so de lo val no, še zla sti tim sko pou če va nje (flek si bil ni ku ri kul, in te gra tiv ni ku ri kul → iz ved be ni

ku ri kul).

So de lav ci/so de lav ke: Si mo na Caj hen, mag. Vi ne ta Er žen, Pe tra Mi ku lan, Ta nja Po pit, Moj ca Poz na-no vič Je zer šek, Adam Ju li jan Rud der

Mar je ta Pe tek Aha čič, Mar je ta Sreš, Pia Le šnik Bu čar

Vse bin sko za ključ no po ro či lo: Dru ga faza pro jek ta (šol ski leti 2009/10 in 2010/11) Pro jekt Evrop ski od del ki se konča z ge ne ra ci jo di ja kov, ki bo začela gim na zij sko izo braževa nje s šol-skim le tom 2010/11. Vse že vpi sa ne ge ne ra ci je na da lju je jo izo braževa nje v evrop skih od del kih do kon ca svo je ga gim na zij ske ga izo braževanja (zad nja vpi sa na se to rej šola v EO do vključno šol ske ga leta 2013/14). Mi ni strs tvo za šols tvo in šport se je od ločilo, da vpi sa no vih ge ne ra cij v EO od šol-ske ga leta 2011/12 ne bo več.

V le tošnjem letu se po te ka li po go vo ri in do go vo ri z MŠŠ o na daljnji uso di pro jek ta. Od ločeno je bilo (glej sklep MŠŠ), da ZRSŠ kot no si lec pro jek ta pri pra vi pred loge učnih načrtov za iz bir ne pred me te, ki smo jih raz vi li in preizku si li v ok vi ru pro jek ta EO, ter jih pred loži v do ločitev Stro kov ne mu sve tu RS za splošno izobraževa nje. Tako bodo po sta li do stop ni vsem šolam, četu di brez do dat ne ga fi nančnega stan dar da in brez so de lo va nja tu jih učite ljev kot do mačih go vor cev cilj nih pou dar je nih je zi kov.

Po kon cu pro jek ta EO naj to rej pre nos lji ve re zul ta te pro jek ta, ki še niso pos ta li si stem ski (kot to npr. že ve lja za tim sko poučeva nje ter in ter dis ci pli nar ni pouk in dru ge ob li ke med pred met ne ga po ve zo-va nja), v ok vi ru pro gra ma gim na zi ja uve lja vi li na sle deče načine: • Za EO spe ci fični, med se boj no po ve za ni in za di ja ka ob vez ni iz birni pred me ti se preob li ku je jo

tako, da jih lah ko: a) vsa ka šola, ki iz va ja ka te ri koli gim na zij ski pro gram, iz va ja – ene ga, več ali vse iz med njih

– kot sa mo stoj ne iz bir ne pred me te; b) šole, ki iz va ja jo pro gram gim na zi ja, iz va ja jo tudi kot in te gri ra ni sklop iz bir nih pred me tov, ki

jih med se boj - kot v se da njih evrop skih od del kih – po ve zu je jo skup ni ci lji, pričako va ni re-zul ta ti, di dak tični pri sto pi, učne de jav no sti itd.

Do dat ni iz ved be ni stan dar di, ki jih opre de lju je jo tako preob li ko va ni učni načrti, so di dak tične, ne fi nančne na ra ve. • Tuje učite lje, ki so v se da njih EO v pro gram skem in fi nančnem smi slu nji hov ne de lji vi se stav ni

del, šole v pri hod nje za po sli jo na enak način kot ka te ra ko li dru ga sred nja ali os nov na šola v Slo ve ni ji (tre nut no je to v ok vi ru pro jek ta Obo ga te no učenje tu jih je zi kov, ka te re ga no si lec je


Za vod RS za šols tvo in se del no fi nan ci ra tudi iz sred stev Evrop ske ga so cial ne ga skla da; tako naj bi bilo pra vi lo ma tudi v na sled njem pro gram skem ob dob ju). Šole, ki bodo tudi v pri hod nje iz va ja le in te gri ra ni sklop iz bir nih pred me tov, ima jo pri do de li tvi tu je ga učite lja do ločeno, vna prej zna no in v jav nem po zi vu k so de lo va nju opre de lje no pred nost.

Ključ ne ugo to vi tve in upo rab nost:Pro jekt Evrop ski od del ki se z le tošnjim šol skim le tom konča. Vpi sa ne ge ne ra ci je končajo šola nje po za nje ve ljav nem pred metniku in iz ved be nih na vo dil, vpi sa no vih ge ne ra cij pa s šol skim le tom 2011/12 ni več.

Od ločitev o kon cu pro jek ta te me lji na opre de li tvi, da sta bili vlo ga in na ra va pro jek ta EO tran zi cij ski. Bolj po mem bna kot dru gačen pri stop k struk tu ri ra nju od pr te ga ku ri ku la (iz bir ne ga dela pred met ni ka gim na zi je) je trans fer na vred nost no vih iz ved be nih kon cep tov (or ga ni za cij skih in di dak tičnih), ki so po ve zu joča rdeča nit evrop skih od del kov. Pro jekt je odigral po mem bno vlo go pri vpe lje va nju no vo sti in po so do bi tev v iz va ja nje pro gra ma gim na zi ja, sama pri la go di tev ku ri ku la pa je bila pre hod ne na ra ve.

V nove si tua ci je in na šolo kot ce lo to so se kot pre nos lji vi iz ka za li zla sti na sled nji ci lji in do sežki pro jekta: • raz vi ja nje so de lo val ne or ga ni za cij ske kul tu re na šolah, ki jo je omo gočalo:

– načrtno in si ste ma tično so de lo va nje zno traj pred me tov in med nji mi ter tim sko poučeva nje pri tu jih je zi kih, slo venščini in ne je zi kov nih pred me tih,

– vpe lje va nje no vo sti na pro jekt ni način po načelih de lje ne ga vo de nja (pro jekt ni tim EO kot uva ja lec spre memb),

– načrtna in si ste ma tična di se mi na ci ja iz kušenj in us po sab lja nje učite ljev po načelih ko le gial-ne ga učenja;

ter • uve lja vi tev so dob nih pri sto pov k učenju in poučeva nju na pred met ni in nad pred met ni rav ni, ki

se je ude janjila sko zi: – načrtno in si ste ma tično med pred met no po ve zo va nje na rav ni ku ri ku la (t. i. ku ri ku lar ne po-

ve za ve, glej pri ročnik Med pred met ne in ku ri ku lar ne po ve za ve, ZRSŠ 2010); – ključne kom pe ten ce kot kro skuriku lar ne ci lje, – flek si bil no or ga ni za ci jo učnega pro ce sa, – tim sko poučeva nje, – učenje z ra zi sko va njem in/oz. pro jekt ni pri stop.

Po so do bi tev gim na zi je in Us po sab lja nje uči te ljev za uva ja nje po so do bi tev gim na zij skih pro gra mov 2008–2010. Po so do bi tev gim nazije 2008–2010: Pi lot ni pro jek ti šol

no si lec/no sil ka: Kat ja Pa vlič Šker janc

za kon ske pod la ge: Za kon o or ga ni za ci ji in fi nan ci ra nju vzgo je in izo bra že va nja Za kon o gim na zi jah Pra vil nik o po so dab lja nju vzgoj no-izo bra že val ne ga dela

ci lji pro jek ta/na lo ge:• pi lo ti ra nje (iz va ja nje, sprem lja nje in eval va ci ja) po so do bi tev in • do gra je va nje stro kov nih pod lag za po so dab lja nje gim na zij skih pro gra mov.

Ci lje smo do se ga li zno traj na sled njih te mat skih pod mrež: • Ku ri ku lar ne po ve za ve (dr. Zora Ru tar Ilc), • Kri tič no mišljenje (mag. Ta nja Rup nik Vec), • Film ska kul tu ra (Pe tra Mi ku lan), • Okolj ska vzgo ja (Anka Zu pan), • Uče nje uče nja (mag. Cvet ka Biz jak), • Spo ra zu me va nje v ma ter nem in tu jih je zi kih (Kat ja Pa vlič Šker janc), • Tim sko pou če va nje (Kat ja Pa vlič Šker janc), • Po so do bi tev kla sič ne gim na zi je (Kat ja Pa vlič Šker janc).

So de lav ci/so de lav ke: mag. Cvet ka Biz jak, Pe tra Mi ku lan, mag. Moj ca Pu šnik, mag. Ta nja Rup nik Vec, dr. Zora Ru tar Ilc, Anka Zu pan


Du šan Ru tar

Vse bin sko za ključ no po ro či lo:Pi lot ni pro jek ti so bili za sno vani z na me nom, da šole, med se boj no po ve za ne pre ko Za vo da v omrežje, vo de no pre skušajo in nad gra ju je jo po so do bi tve gim na zij ske ga pro gra ma. 39 šol je pri ja vi lo 61 pi-lot nih pro jek tov; us pešno je bilo iz ve de nih 54 pro jek tov (tj. z eval va ci jo in od da no vso zahtevano do ku men ta ci jo o iz ved bi in re zul ta tih pro jek ta, ki je na vo ljo dru gim šolam).

ZRSŠ je nu dil pi lot nim šolam stro kov no pod po ro, da so ob li ko va le šol ske raz voj ne pro jek te, s ka te ri-mi so na po sto pen, si ste ma tičen in načrten način v iz ved be ni ku ri kul vpelja le po so do bi tve, zla sti na rav ni načrto va nja in iz va ja nja kuri ku la, ter tako pi lo ti ra le (pre ver ja le in do gra je va le rešitve), ki jih je za sno va la raz voj ne sku pi ne v ok vi ru pro jek ta Po so do bi tev gim na zi je (kon cep ti, smer ni ce, na vo di la in pri po ročila).

Nastala je im pre siv na zbir ka končnih po ročil, ki gle de uva ja nja po sa mez nih no vo sti vključuje jo t. i. pri po ročila in sva ri la, ter vr sto ne po sred no upo rab nih gra div (pri lo ge po ročilom), kot so: ma kro in mi kro načrti ku ri ku lar nih po ve zav in tim ske ga pou ka, pri prave na pouk, učna gra di va itd.

Ključ ne ugo to vi tve in upo rab nost:Otip lji vi re zul ta ti so bo ga ti, po zi tiv ne so tudi po vrat ne in for ma ci je s šol. Dra go ce nejši od iz del kov sa mih pa je, to ugo tav lja jo tudi šole same, pro ces, ki ga je na šoli sprožil in pod pi ral pro jekt ni pri-stop k uva ja nju no vo sti. Te me lji na načelih in iz kušnjah ak cij ske ga ra zi sko va nja. Zah te val je tim sko delo, načrt nost, si ste ma tičnost in po stop nost, iz va ja nje ter sprem lja nje in vred no te nje sprot nih in končnih do sežkov, flek si bil no po prav ljanje in od prav lja nje sla bo sti, še bolj pa ne ne hen med se boj ni dia log med vse mi vključeni mi, ki je po glab ljal ra zu me va nje prob le mov in hkra ti omo gočal is ka nje od go vo rov po raz ličnih po teh.

Ned vom no so za šole – in si stem – ko rist ni kon kret ni iz del ki, ki so rezul tat iz va ja nja pi lot nih pro jek tov na šolah sa mih, to rej sre di prak se za prak so, še bolj pa trans fer ne zmožno sti, ki so jih raz vi li člani šol skih pro jek tih ti mov (pro fe sio nal ni raz voj) in pre poz nav no bolj raz vi ta so de lo val na or ga ni za cij ska kul tu ra.

Po sodobi tev gim na zi je in Us po sab lja nje uči te ljev za uva ja nje po so do bi tev gim na zij skih pro gra mov 2008–2010.



ci lji pro jek ta/na lo ge:Izo bra ževanje in us po sab lja nje uči te ljev. Izo bra že va nja bodo vklju če va la teo re tič ne teme ve za ne na iz ho diš ča in na če la po so dab lja nja in so do pol nje na s pri me ri do bre pe da goš ke prak se, ki jih bodo pred stav lja li pred vsem men tor ski uči te lji. Gra di va za uči te lje, ki bodo na sta ja la v ok vi ru izo bra že va-nja za uči te lje ali v pred met no raz voj nih sku pi nah bodo ob jav lje na tudi v splet nih učil ni cah Za vo da RS za šols tvo.

Na tanč nej ši pro gra mi izo bra že vanj so ob jav lje ni tudi v splet nih učil ni cah http://info.edus.si/stu dij-ske/ za po sa mez na pred met na po droč ja, pro gram vseh izo bra že vanj pa tudi na splet ni stra ni ZRSŠ. V us po sab lja nje smo vklju či li teme, ki so bo di si nove bo di si spre me nje ne v po ve za vi z di dak tič ni mi na pot ki, ter no vo sti POS UN, ki jih pri po ro ča mo pri iz va ja nju no vih uč nih na čr tov (oce nje va nje kom-plek snih znanj). Gle de na to, da se iz va ja nje po so dob lje nih uč nih na čr tov za vse pred me te zač ne iz va ja ti še le v pri hod njem šol skem letu, bi bilo smi sel no na da lje va nje izo bra že va nja za po so dob lje ne teme, nuj no pa bi bilo po treb no raz mi sli ti tudi o no vih na či nih pre ver ja nja na ma tu ri, ki ima po mem-ben uči nek na pou če va nje. V so de lo va nju s šo la mi raz vi ja ti do bro pe da goš ko prak so.

Vse bi ne izo bra že vanj: • vse bin ske no vo sti v POS UN po pred me tih/pred met nih po droč jih in raz no li kost di dak tič nih pri-

sto pov za nji ho vo ure sni če va nje; • med pred met no po ve zo va nje in kro sku ri ku lar ne teme;


• ure sni če va nje iz bir no sti v POS UN – od pr ti in flek si bil ni ku ri kul; • so dob ni di dak tič ni pri sto pi: kom pe tenč ni pri stop – pri sto pi ce lost ne ga uče nja in pou če va nja,

av ten tič no uče nje, ak tiv ne me to de in ob li ke pou ka; • sprem lja nje ure sni če va nja pri ča ko va nih re zul ta tov; • novi mo de li pre ver ja nja in oce nje va nja zna nja (mo de li in pri sto pi za pre ver ja nje in oce nje va nje

kom plek snih znanj); • pred stav lja nje in sprem lja nje pri me rov do bre pe da goš ke prak se.

Vse bin ski pou dar ki izo bra že vanj: • Iz ho diš ča in na če la po so dab lja nje uč nih na čr tov, • vse bin ske in di dak tič ne no vo sti v po so dob lje nih uč nih na čr tih, • ku ri ku lar ne stra te gi je in na čr to va nje dela uči te lja – uč no cilj ni in pro ce snoraz voj ni pri sto pi, • di dak tič ni pri sto pi pri ure sni če va nju vse bin skih no vo stih iz po so dob lje nih uč nih na čr tov, • med pred met ne po ve za ve, kro sku ri ku lar ne teme, • av ten tič ni pouk (prei sko va nje, mo de li ra nje, prob lem ski pouk), • ak tiv ne ob li ke in me to de dela pri pou ku (eks pe ri men ti ra nje pri pou ku na ra vo slov ja, te ren sko

delo, de ba ta, igra vlog), • so de lo val no uče nje in pou če va nje, tim ski pri stop, pro jekt no delo, • kom pe tenč ni pri stop in ce lost no uče nje in pou če va nje, • ure sni če va nje pri ča ko va nih re zul ta tov, • pri me ri do bre pe da goš ke prak se, • ref lek si ja dela po pr vem letu uva ja nja po so dob lje nih uč nih na čr tov v prak so.

Tra ja nje pro jek ta: Do 31. 8. 2010.

So de lav ci/so de lav ke: Pred met ne raz voj ne sku pi ne

Vse bin sko za ključ no po ro či lo:Za ure sni če va nje ci ljev pro jek ta so bile ime no va ne raz lič ne sku pi ne in de lov na te le sa: ož ji stro kov ni tim pro jek ta, men tor ska mre ža uči te ljev ter 27 pred metnih raz voj nih sku pin (PRS), ki jih se stav lja jo sve to val ci za vo da, uni ver zi tet ni pro fe sor ji in uči te lji. V mre ži men tor skih uči te ljev je bilo 164 gim na-zij skih uči te ljev, ki pri ha ja jo ne po sred no iz pe da goš ke prak se, v pred met no raz voj nih sku pi nah pa sku paj več kot 260 stro kov nja kov iz raz lič nih pred met nih po dro čij, od gim na zij skih uči te ljev, sve to-val cev za vo da za šols tvo do uni ver zi tet nih pro fe sor jev.

De lo va nje pro jek ta je us mer jal ož ji stro kov ni tim pro jek ta, ki je od go vo ren za pri pra vo kon cep tual nih iz ho dišč pro jek ta, pred metne raz voj ne sku pi ne pa za raz voj ne pro gra me na rav ni pred me tov.

Kot re zul tat pro jek ta na po droč ju raz vi ja nja di dak tič nih gra div je na sta la zbir ka Po so do bi tve pou ka v gim na zij ski prak si. Pri pra va kon cep ta di dak tič nih gra div iz ha ja iz na čel in ci ljev po so dab lja nja, ure-sni če va nja ak tua li za ci je ci ljev, vse bin in di dak tič nih pri sto pov po so dob lje nih uč nih na čr tov. Zbir ka je na sta ja la na os no vi pred la ga ne struk tu re za pi sa in ima dva dela in si cer teo ret ski uvod in sklop pri me rov pe da goš ke prak se. V teo ret skem uvo du so pred stav lje na no vej ša spoz na nja strok za pred-me te in pred met na po droč ja, teo re tič na iz ho diš ča ku ri ku lar nih vod ni kov in tek sti po iz bo ru pred met no raz voj nih sku pin. Iz bra ni pri me ri pe da goš ke prak se so pre ver je ni v raz lič nih uč nih si tua ci jah in se na na ša jo na cilj no-vse bin ske ali di dak tič ne po so do bi tve vklju če ne v uč ne na čr te.

Pri roč ni ki so na sta ja li v več fa zah, ki so vklju če va le pri pra vo di dak tič nih gra div, ob ja vo v splet nih učil ni cah, fazo preiz ku ša nja upo rab no sti v pe da goš ki prak si, pri pra vo os nut kov, oce no gra div in pri pra vo gra di va za ob ja vo. Pri pre ver ja nju pred lo že nih di dak tič nih gra div smo upo šte va li na sled nje kri te ri je: sklad nost s kon cep ti in na če li v po so dob lje nih uč nih na čr tih za gim na zi jo, stro kov nost be-se dil, teh nič na us trez nost in upo rab nost gra di va v real nih šol skih si tua ci jah.

Zbir ka vklju ču je pri roč ni ke za ve či no pred me tov in po dro čij v pro gra mu splo šne gim na zi je. Do kon ca leta 2010 so že izš le pub li kacije: 1. Po so do bi tve pou ka v gim na zij ski prak si In for ma ti ka, 2. Po so do bi tve pou ka v gim na zij ski prak si Eko no mi ja, 3. Po so do bi tve pou ka v gim na zij ski prak si Glas ba, 4. Po so do bi tve pou ka v gim na zij ski prak si Geo gra fi ja, 5. Po so do bi tve pou ka v gim na zij ski prak si Knjiž nič no in for ma cij sko zna nje, 6. Po so do bi tve pou ka v gim na zij ski prak si Nemš či na, 7. Po so do bi tve pou ka v gim na zij ski prak si Šport na Vzgo ja,


8. Po so do bi tve pou ka v gim na zij ski prak si Zgo do vi na, 9. Po so do bi tve pou ka v gim na zij ski prak si Španš či na, 10. Po so do bi tve pou ka v gim na zij ski prak si Psi ho lo gi ja, 11. Po so do bi tve pou ka v gim na zij ski prak si Ma te ma ti ka, 12. Po so do bi tve pou ka v gim na zij ski prak si Fi zi ka, 13. Po so do bi tve pou ka v gim na zij ski prak si Fi lo zo fi ja, 14. Po so do bi tve pou ka v gim na zij ski prak si La tinš či na.

Tik pred izi dom so: 1. Po so do bi tve pou ka v gim na zij ski prak si An gleš či na. 2. Po so do bi tve pou ka v gim na zij ski praks Fran coš či na, 3. Po so do bi tve pou ka v gim na zij ski prak si Ke mi ja, 4. Po so do bi tve pou ka v gim na zij ski prak si Ita li janš či na, 5. Po so do bi tve pou ka v gim na zij ski prak si Okolj ska vzgo ja.

V pri pra vi je šest pri roč ni kov in uvod na pub li ka ci ja: 1. Po so do bi tve pou ka v gim na zij ski prak si Slo venš či na, 2. Po so do bi tve pou ka v gim na zij ski praks Li kov na vzgo ja, 3. Po so do bi tve pou ka v gim na zij ski prak si Umet nost na zgo do vi na, 4. Po so do bi tve pou ka v gim na zij ski prak si Bio lo gi ja, 5. Po so do bi tve pou ka v gim na zij ski prak si So cio lo gi ja, 6. Po so do bi tve pou ka v gim na zij ski prak si Smer ni ce.

Ključ ne ugo to vi tve in upo rab nost:Pri roč ni ki z ja sno kon cep tual no za sno vo sle di jo po so dob lje nim uč nim na čr tom. V zbir ki smo upo šte-va joč te melj na iz ho diš ča in na če la po so dab lja nja po sku ša li pred sta vi ti ti ste zna čil no sti po so dob lje nih uč nih na čr tov, ki so po ve za ne s splo šni mi za ko ni tost mi pou ka, pro ce si uče nja in pou če va nja, poj-mo va nji zna nja ter vlo go uči te lja in učen ca v pro ce su. Po se bej smo že le li, da bi zbir ka pred stav lja la so dob ne kon cep te, za ko ni to sti in zna čil no sti na po droč ju uče nja in pou če va nja.

Zbir ka Po so do bi tve pou ka v gim na zij ski prak si je na sta la kot re zul tat ure sni če va nja ope ra tiv nih pro gra mov dela pred met no raz voj nih sku pin na po droč ju raz vo ja di dak tič nih gra div. Pri roč ni ki so na me nje ni uči te ljem za uva ja nje po so dob lje nih uč nih na čr tov v šol sko prak so. V zbir ki so šte vil ni av tor ji, pred vsem čla ni pred met no raz voj nih sku pin in men tor ski uči te lji, pred sta vi li ti ste zna čil no-sti po so dob lje nih uč nih na čr tov, ki so po ve za ni s splo šni mi zna čil nost mi pou ka, pro ce si uče nja in pou če va nja, no vej ši mi poj mo va nji zna nja in spre me nje no vlo go učen cev in uči te ljev v vzgoj no izo-bra že val nem pro ce su.

Naj kon ča mo s po zi tiv ni mi iz kuš nja mi de lo va nja pro jek ta Po so do bi tev gim na zi je – Po so do bi tve uč nih na čr tov: vpe lje va nje in sprem lja nje ter us po sab lja nje uči te ljev, da je le z med se boj nim so de lo va njem mo go če za go tav lja ti so do ben na či na pou ka, pri la go jen zah te vam ča sa in evrop skim smer ni cam ter skup nim do go vo rom na po droč ju izo bra že va nja.

Po so do bi tev gim na zi je in Us po sab lja nje uči te ljev za uva ja nje po so do bi tev gim na zij skih pro gra mov 2008–2010: Pri pra va šol na vpe lje va nje spre memb

no si lec/no sil ka: dr. Zora Ru tar Ilc

za kon ske pod la ge: Iz ho diš ča po so do bi tve gim na zi je.

ci lji pro jek ta/na lo ge:Pod po ra šo lam za vpe lje va nje in vzdr že va nje spre memb oz. po so do bi tev na po droč ju di dak ti ke, ku-ri ku lar nih in or ga ni za cij sko iz ved be nih vi di kov in raz voj ne ga me nedž men ta nas ploh.


So de lav ci/so de lav ke: Ele na Kec man, mag. Stan ka Pre skar, mag. Moj ca Pu šnik, Bri gi ta Ru par, mag. Ta nja Rup nik Vec, Ne ven ka Štra ser, Bri gi ta Žar ko vič-Ad le šič


Pre te kle ak tiv no sti v pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od 1. 1. 2010 do 31. 12. 2010Na da lje va la se je pod po ra šol skim raz voj nim ti mom (ŠRT). Us mer je na je bila pred vsem v pri pra vo po so do bi tve nih na čr tov šol, raz voj nih pro jek tov šol in na čr ta de lo va nja ŠRT-jev ter v pri pra vo ŠRT-jev na eval va ci je.

Vse bin sko za ključ no po ro či lo:Z manj ši mi trans for ma ci ja mi so bile iz ve de ne vse na čr to va ne faze: eval va cij ske ak tiv no sti, pri pra va na vpe lje va nje oseb nih raz voj nih na čr tov uči te ljev pre ko les tvi ce pri lož no sti ter kri tič no pri ja te lje va-nje in konzul ta ci je.

Pri ved le so do na sled njih re zul ta tov: na šo lah je bil iz de lan na črt eval va ci je in os nov ni in stru men ta-rij, iz ve de ne so bile kon zul ta ci je skrb nic s ŠRT-ji ob nji ho vih eval va cij skih iz del kih in iz pe lja na je bila eval va ci ja; na ZŠ: je bila za upo ra bo v šo lah pri prav lje na stra te gi ja za vpe lje va nje no vo sti na rav ni ko lek ti va, po sa mez nih pro jekt nih sku pin in po sa mez ni kov s po moč jo les tvi ce pri lož no sti; na šo lah: je v teku iz de la va po so do bi tve nih na čr tov na os no vi do lo ča nja raz voj nih prio ri tet s po močjo les tvi ce pri lož no sti. Les tvi ce na sta ja jo v ok vi ru ko lek ti vov, ŠRT-jev, PT-jev in pred met nih ak ti vov.

Ključ ne ugo to vi tve in upo rab nost:Šol ski raz voj ni timi so po sta li v gim na zi jah po mem ben raz voj ni agens – spod bu je val ci spre memb in ti stih, ki jih po magajo vzdr že va ti in us mer ja ti. Rav na te lju so v po mem bno opo ro pri de lje nem vo de nju, ko lek ti vu pa vzvod za spre mi nja nje v uče čo se skup nost, ute me lje no na prin ci pih opol no mo če nja šol.

Da lah ko kom pe tent no oprav lja jo svo je na lo ge in odi gra jo svo jo vlo go, tj. us mer ja nje raz voj nih pro-ce sov, kot so ana li za sta nja, do lo ča nje raz voj nih prio ri tet, na čr to va nje ak tiv no sti in eval va ci ja, je neob hod no cilj no in si ste ma tič no us po sab lja nje, ki sle di tem pro ce som in je za sno va no na tak na čin, da ga ŠRT-ji lah ko po no vi jo v ko lek ti vih. Le tos je bilo še po se bej po mem bno, da smo pre ko us po-sab lja nja us po so bi li za (samo)eval va ci jo same ŠRT-je, ki so s svo ji mi ko lek ti vi pri skr be li tudi la sten eval va cij ski in stru men ta rij in se ga nau či li iz de lo va ti. Dru ga po mem bna ugo to vi tev pa je, da je pri raz voj nih ak tiv no stih in na čr to va nju raz voj nih prio ri tet v ve li ko po moč lah ko les tvi ca pri lož no sti, ki smo jo s ŠRT-ji priv ze li kot pri roč no prak tič no orod je in ga vgra di li tudi v pred lo go na čr tov.

Spo ra zu me va nje v tu jih je zi kih. Uva ja nje inovativ nih pri sto pov k pou če va nju tu jih je zi kov z vklju če va njem tu jih uči teljev v iz ved be ni ku ri ku lum

no si lec/no sil ka: Kat ja Pa vlič Šker janc

za kon ske pod la ge: • Za kon o or ga ni za ci ji in fi nan ci ra nju vzgo je in izo bra že va nje, Urad ni list RS, št. 6/07, 36/08 in

58/09; http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r05/predpis_ZAKO445.html • Za kon o os nov ni šo li, Urad ni list RS, št. 81/06 in 102/07; http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r08/

predpis_ZAKO448.html • Za kon o gim na zi jah, Urad ni list RS, št. 1/07; http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r00/predpis_ZAKO450.

html;• Za kon o po klic nem in stro kov nem izo bra že va nju, Urad ni list RS, št. 79/06; http://zakonodaja.

gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO982.html; • Za kon o si ste mu plač v jav nem sek tor ju, Urad ni list RS, št. 108/09 in 13/10; http://zakonodaja.

gov.si/rpsi/r08/predpis_ZAKO3328.html; • Za kon o za po slo va nju in delu tuj cev, Urad ni list RS, št. 76/07; http://zakonodaja.gov.si/rpsi/

r03/predpis_ZAKO1623.html; • Za kon o tuj cih; Urad ni list RS, št. 64/09; http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r09/predpis_ZAKO1479.

html; • Za kon o priz na va nju in vred no te nju izo bra že va nja, Urad ni list RS, št. 73/04; http://za ko no da ja.

gov.si/rpsi/r01/pred pis_ZAKO4071.html.

ci lji pro jek ta/na lo ge:• Obo ga ti tev iz va ja nja pou ka tu jih je zi kov z vklju či tvi jo tu je ga uči te lja v uč ni pro ces zno traj pou ka

tu jih je zi kov in zu naj nje ga.


• Nad gra je va nje ka ko vo sti pou ka tu jih je zi kov z ino va tiv ni mi pri sto pi, ki jih omo go ča vklju či tev tu jih uči te ljev tu je ga je zi ka v iz ved be ni ku ri kul šo le oz. so de lo va nje tu jih uči te ljev v uč nem pro ce su.

Ta ci lja se bo sta ure sni če va la sko zi: • vpe lja vo tim ske ga pou če va nja v več kul tur nih ti mih:

– slo ven ski in tuji uči telj cilj ne ga tu je ga je zi ka, – tuji uči telj tu je ga je zi ka in slo ven ski uči telj ma te rinš či ne, dru gih je zi kov in ne je zi kov nih pred-

me tov, s či mer bomo do segli • po ve ča nje av ten tič no sti uč nih ci ljev in uč nih si tua cij:

– ko mu ni ka ci ja med učen cem/di ja kom in uči te ljem – ro je nim go vor cem cilj ne ga je zi ka; – plu ri ling val na ko mu ni ka ci ja v raz re du/uč nem pro ce su med tu ji mi in slo ven ski mi uči te lji

je zi kov nih in tudi ne je zi kov nih pred me tov; – raz vi ja nje med kul tur ne zmož no sti uči te ljev ter učen cev/di ja kov; – uve lja vi tev v vse bi no us mer je ne ga uče nja tu jih je zi kov in je zi kov no oza veš če ne ga uče nja

ne je zi kov nih pred me tov; – raz vi ja nje stro kov ne pi sme no sti učencev/di ja kov v tu jem je zi ku – sko zi pri stop tuji je zik v

dru gih pred me tih (t. i. lan gua ges in ot her sub jects); – uve lja vi tev prob lem ske ga in pro jekt ne ga pri sto pa k uče nju tu jih je zi kov.

• Iz de la va kon cep ta vklju če va nja tu jih uči te ljev tu je ga je zi ka v iz ved be ne ku ri ku le na po-droč ju os novnega in sred nje ga izo bra že va nja.

• Pre sku ša nje al ter na tiv nih mo de lov za po slo va nja (tj. raz me sti tve tu jih uči te ljev na šo le) ter de lov ne in uč ne ob vez no sti tu jih uči te ljev tu je ga je zi ka.

Ta ci lja se bo sta ure sni če va la sko zi: • os mi sli tev, opre de li tev in ugo tav lja nje us trez no sti vlo ge in na log (tj. de lov ne in uč ne ob vez no sti)

tu je ga uči te lja TJ; • za go to vi tev ena ko sti oz. pra vič no sti do sto pa do do de li tve tu je ga uči te lja TJ (vzpo sta vi tev si ste ma

raz po re ja nja tu jih uči te ljev na šo le na ob moč ju ce lot ne Slo ve ni je, tj. opre de li tev iz ho dišč ter na vo-dil in pri po ro čil za raz po re ja nje tu jih uči te ljev na šo le in ter opre delitev nji ho ve vlo ge v ku ri ku lu);

• do lo či tev po klic nih kom pe tenc tu je ga uči te lja TJ (stro kov na us po sob ljenost – zah te va na izo braz-ba; dru ge kom pe ten ce; stro kovni iz pit; zna nje slo venš či ne);

• ob li ko va nje iz ho dišč za si stem ske re ši tve (prav ne in fi nanč ne ok vi re), ki bi omo go či le traj no vklju či tev tu jih uči te ljev v iz ved be ne ku ri ku le pro gra mov os nov ne ga in sred nje ga izo bra že va nja.

De jav no sti pro jek ta, ki kvan ti fi ci ra jo kva li ta tiv ne ci lje pro jek ta: Ob li ko va nje stro kov nih pod lag (pro jekt na sku pi na ZŠ in zu na nji so de lav ci), s ka te ri mi bomo:• ute me lji li nove oz. po so dob lje ne kon cep te tu je je zi kov ne ga izo bra že va nja ter • za nje pred vi de li tudi iz ved be ne re ši tve.

Pre sku ša nje us trez no sti kon cep tov ter pre ver ja nje in nad gra je va nje iz ved be nih re ši tev v šol ski prak si:• s po moč jo pi lot nih pro jek tov na šo lah, ki jih bodo vo di li šol ski pro jekt ni timi;

Us po sab lja nje šolskih pro jekt nih ti mov, dru gih uči te ljev in vod stev šol za iz va ja nje pro jekta. Sve to va nje šo lam pri iz va ja nju pro jek ta.

Sprem lja li smo iz va ja nja pro jek ta na na cio nal ni in šol ski rav ni ter sprot ne in konč na eval va ci ja tako pro ce sov kot konč nih iz del kov (na vo di la in pri po ro či la za umeš ča nje uči te ljev v iz ved be ni ku ri kul, di-dak tič na pri po ro či la za po so do bi tev tu je je zi kov ne ga pou ka, pri pra ve na tim ski pouk, uč na gra di va itd.).

So de lav ci/so de lav ke: Maja Ce le sti na, Bar ba ra Gre go rič, Kri sti na Kham, Pe tra Mi ku lan, Do men Pe-te lin, Adam Ju li jan Rud der

Bre da Ar nej šek, Mar je ta Sreš, Pia Le šnik Bu čar

Pre te kle ak tiv no sti v pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od 1. 1. 2010 do 31. 12. 2010Iz va ja nje prve faze pro jek ta (1. 4. 2008–31. 8. 2010): • ob li ko va nje stro kov nih gra div pro jek ta, • iz va ja nje pro jek ta na rav ni šol, • us po sab lja nje iz va jal cev (do ma čih in tu jih uči te ljev), • sve to va nje šo lam pri iz va ja nju pro jek ta.


Vse bin sko za ključ no po ro či lo: V prvi po lo vi ci leta 2010 je po te ka la – vzpo red no z iz va ja njem pro jek ta na šol ski ravni oz. kot nje-gov in te gral ni se stav ni del – in ten ziv na in ek sten ziv na eval va ci ja pro jek ta Spo ra zu me va nje v tu jih je zi kih – Uva ja nje ino va tiv nih pri sto pov k poučeva nju tu jih je zi kov z vključeva njem tu jih učite ljev v iz ved be ni ku ri ku lum, in si cer pre ko sa moeval va cij skih po ročil šol in z ek ster no eval va ci jo, ki smo jo iz va ja li pra vi lo ma v ob li ki an ket/vprašal ni kov, fo ku snih sku pin in in tervjujev na de lov nih srečan jih raz ličnih cilj nih sku pin pro jek ta.

Eval va ci ja pro jek ta je po tr di la iz ho diščno hi po te zo, da z vključit vi jo tu jih učite ljev v šol ski ku ri kul nad gra di mo ka ko vost poučeva nja tu jih je zi kov, in si cer pred vsem z zvečan jem av ten tično sti učnega pro ce sa, ki jo do se ga mo: • s so de lo val nim poučeva njem večkul tur nih ti mov, še zla sti z in te rak tiv nim tim skim pou kom, • z raz vi ja njem med kul tur ne di men zi je spo ra zu me val ne zmožno sti in • z raz vi ja njem stro kov ne pi sme no sti v tu jih je zi kih (t.i. je zik v dru gih pred me tih).

V dru gi po lo vi ci leta 2010 so po te ka le vzpo sta vi tve ne ak tiv no sti dru ge, na da lje val ne faze pro jek ta, ki je do bil tudi novo ime: Obo ga te no učenje tu jih je zi kov, pa tudi do dat ne na lo ge. Vključeva nju tu jih učite ljev v slo ven ske šole se je pri ključilo tudi za po slo va nje nemških pro gram skih učite ljev in nji ho va in te gra ci ja v šol ske ku ri ku le tudi zu naj pri prav na nemško je zi kov no di plo mo.

Naj več ak tiv no sti je bilo us mer je nih v vzpo sta vi tev na cio nal ne mreže pi lot nih šol za obo ga te no učenje tu jih je zi kov, ki jih v je dru tvo ri jo ma tične šole v te sni po ve za vi s part ner ski mi šola mi, ob njih pa začen ja mo ob li ko va ti podmrežo sa te lit skih šol, ki bodo de lo va le ob matičnih ali pa v ne po sred ni na ve zi na Za vod RS za šols tvo kot na cio nal ne ga no sil ca pro jek ta.

Ključ ne ugo to vi tve in upo rab nost:Do volj pre pričlji vo je bila po tr je na iz ho diščna hi po te za, da z vključit vi jo tu jih učite ljev v šol ski ku ri kul bo ga ti mo učni pro ces pri tu jih je zi kih ter raz vi ja mo oz. utr ju je mo nji ho vo kro sku ri ku lar no vlo go, pod-pi ra mo raz voj so de lo val ne or ga ni za cij ske kul tu re šole in pro fe sio nal ni raz voj učite ljev, s pro jekt nim pri sto pom pa šole us po sabljamo tako za vpe lje va nje kon kret nih novo sti kot tudi za uprav lja nje s spre mem ba mi nas ploh.

Tudi opri jem lji vi, ma te rial ni re zul ta ti pro jek ta so bo ga ti. na sta la je ob sežna zbirka pri me rov do bre ali vsaj obe tav ne prak se, ki jo bomo v dru gi fazi pro jek ta še povečali, pa tudi ka kovostno se lek cio-ni ra li. Eni in dru gi re zul ta ti pro jek ta, ma te rial ni in ne ma te rial ni, so pre nos lji vi tudi na dru ge šole in v po dob ne učne si tua ci je, četu di brez ne po sred ne vključeno sti tu je ga učite lja.

Sprem lja nje pre ha ja nja učen cev iz niž je ga izo braz be ne ga stan dar da v red ne od del ke os nov ne šo le

no si lec/no sil ka: mag. Da rin ka Lo žar

za kon ske pod la ge: 13. člen Za ko na o us mer ja nju otrok s po seb ni mi po tre ba mi 83. člen Za ko na o os nov ni šo li

ci lji pro jek ta/na lo ge: Ana li za sta nja pre ha ja nja učen cev us mer je nih v Pri la go je ni izo bra že val ni pro-gram z niž jim izo braz be nim stan dar dom v red ni pro gram os nov ne šo le.

So de lav ci/so de lav ke: dr. Fran ci M. Ko le nec, Vla di mir Mi lek šič, mag. Si mo na Ro gelj

Vse bin sko za ključ no po ro či lo:Ugo to vi li smo šte vi lo učen cev in šol, kjer učen ci pre ha ja jo med pri la go je nim izo bra že val nim pro-gra mom z NIS in pro gra mom OŠ, ter pred me te, pri ka te rih pre ha ja jo. Iz de la li smo in stru men ta rij za star še in sprem lja vo pou ka, ter za pro si li šo le za mož nost sprem lja ve pou ka in iz ved bo in terv ju ja z učen ci, ki pre ha ja jo in nji ho vi mi uči te lji. Obi ski na šo li se bodo iz ved li v de cem bru 2010 in ja nuar ju 2011. Za ključ no po ro či lo bo pri prav lje no v fe bruar ju 2011.Ključ ne ugo to vi tve in upo rab nost:Ugo tav lja mo, da se mož nost pre ha ja nja, ki nam ga omo go ča za kon o OŠ le red ko iz ko ri sti. Mor da bi bilo do bro, če bi sku ša li poi ska ti vzro ke, za kaj je tako malo pre ha ja nja med tema dve ma pro gra mo-ma in poi ska li mož no sti za po go stej še pre ha ja nje med pro gra mi.


Spol na vzgo ja in vklju če va nje vse bin o prob lema ti ki tr go vi ne z ljud mi v šol ski ku ri ku lum

no si lec/no sil ka: Fani Čeh

za kon ske pod la ge: Na os no vi med na rod nih do ku men tov in ko mi si je MŠS, ki jo vodi g. mag. An že Li ko zar.

ci lji pro jek ta/na lo ge:• Sez na ni tev os nov no šol skih in sred nje šol skih uči te ljev na po droč ju var no sti in od go vor no sti. • Dvig rav ni zna nja na po droč ju spol no sti, spol ne ga ve de nja in na si lja. • Zaš či ta in var nost otrok in mla dost ni kov.

Tra ja nje pro jek ta: Na da lje va nje pro jek ta v leto 2011.

So de lav ci/so de lav ke: prof. dr. Bo ja na Pin ter

Vsebin sko za ključ no po ro či lo:Pri pra vi li smo vse bin ske sklo pe za po so do bi tev pri roč ni ka za uči te lje. Te melj ne vse bi ne, ki jih je nuj no vklju či ti, so: • spol no na si lje (ob li ke in za ko no da ja),• tr go vi na z be lim bla gom (sve tov ni prob lem).

Ključ ne ugo to vi tve in upo rab nost:Nuj no je na po droč ju spol ne vzgo je na re di ti si stem ske spre mem be. Učen ci in di ja ki ima jo pra vi co, da se jim v šo li po sre du je stro kov ne vse bi ne spol ne vzgo je in var no sti. Po bu da je bila po sla na na MŠŠ.

Ra zi sko va nje hu ma ni tar ne ga pra vano si lec/no sil ka: Fani Čeh

za kon ske pod la ge: Pod pi san Med na rod ni spo ra zum med MŠŠ, MORK in RK Slo ve ni je.

ci lji pro jek ta/na lo ge:Ra zi sko va nje hu ma ni tar ne ga pra va ima v EU do lo čen te melj ni cilj: vklju či tev vse bin izo bra že val ne ga pro gra ma v šol ski si stem dr ža ve Sloveni je.

Tra ja nje pro jek ta: se na da lju je v letu 2011.

Vse bin sko za ključ no po ro či lo:Pri Za lož bi ZRSŠ je v av gustu iz šel pri roč nik za uči te lje: Ra zi sko va nje hu ma ni tar ne ga pra va. Dne 26. 11. 2010 smo or ga ni zi ra li Pos vet o ra zi sko va nju hu ma ni tar ne ga pra va z doma či mi in tu ji mi stro kov-nja ki. Dne 14. 12. 2010 smo na Mi ni strs tvu za zu na nje za de ve, me dre sor ski ko mi si ji za med na rod no hu ma ni tar no pra vo pred sta vi li po tek dela na pro jek tu.

Ključ ne ugo to vi tve in upo rab nost:Vse bi na Ra zi sko va nje med na rod ne ga pra va je med uči te lji do bro spre je ta in upa mo in že li mo si, da bomo lah ko z do dat nim us po sab lja njem ob upo ra bi pri roč ni ka vse bi no vgra di li v uč ne na čr te pred-me tov: dr žav ljan ske in do mo vin ske vzgo je ter eti ke, zgo do vi ne in so cio lo gi je.

Spol in spol no raz li ko va nje v VIzno si lec/no sil ka: mag. Pa vla Kar ba

Pro jekt se ni iz va jal, ker ni bilo fi nanč nih sred stev.


mo de li po ve zo va nja splo šne ga in stro kov ne ga zna njano si lec/no sil ka: To maž Kranjc

za kon ske pod la ge: Zo FVI, Za kon o po klic nem izo bra že va nju, Iz ho diš ča pre no ve po klic ne ga izo bra-že va nja (2001)

ci lji pro jek ta/na lo ge:• sprem lja nje splo šnoi zo bra že val nih pred me tov v no vih pro gra mih SSI in SPI: ana li za ka ta lo gov

znanj splo šnoi zo bra že val nih pred me tov gle de ra zu me va nja splo šnih, ope ra tiv nih in od no snih ci ljev ter mi ni mal nih stan dar dov oce nje va nja,

• iz de la va pred lo gov mo re bit nih do pol ni tev ka ta lo gov znanj,• po moč uči te ljem splo šnih pred me tov za po ve zo va nje s stro kov ni mi mo du li, • pri pra va zgle dov po ve zo va nja pri po sa mez nih pred me tih, • so de lo va nje s CPI na štu dij skih sre ča njih stro kov nih po dro čij.


So de lav ci/so de lav ke: Alen ka An drin, Jer ne ja Bone, dr. Inge Brez nik, dr. Ser gio Cra snich, Sta ni slav Dra žu me rič, Fani Čeh, Jo ži ca Gramc, Mira He džet Kr kač, Voj ko Ku na ver, Igor Li pov šek, Vla di mir Mi-lek šič, Nina Os tan, Vla di mir Pirc, Ma ria Pis njak, Ani ta Po berž nik, mag. Mir jam Pod se den šek, Ta nja Po pit, Mar jan Pre vod nik, mag. Ta nja Rup nik Vec, mag. Ma ri za Skvarč, Si mo na Sla vič Ku mer, dr. Bran ko Sli var, Go razd So to šek, mag. Moj ca Su ban Am brož, dr. Ivo Ve rov nik, Su san ne Vol čan šek, mag. Ra do slav Wech ters bach, Neva Še če rov

Vse bin sko za ključ no po ro či lo:Opra vi li smo prvi del več let ne ga pro jek ta. Pri prav lje na je bila me to do lo gi ja za ana li zo ka ta lo gov zna nja splo šnoi zo bra že val nih pred me tov v pro gra mih sred nje ga stro kov ne ga izo bra že va nja. Sve to val ci so bili naj prej sez na nje ni z ide jo, nato so sous tvar ja li me to do lo gi jo in v ju ni ju opra vi li po oko li 10 in terv ju jev na pred met in na pi sa li pred met na po ro či la, iz ka te rih smo ob li ko va li skup no po ro či lo Ana li za ka ta lo-gov znanja splo šnoi zo bra že val nih pred me tov v no vih pro gra mih sred nje ga stro kov ne ga izo bra že va nja.

Po se bej smo se v vpra ša njih do tak ni li kom pe tenc, mož no sti, ki jih ima jo splo šni pred me ti v po ve zo-va nju s stro kov ni mi mo du li in os ta lih od pr tih vpra šanj. Vzo rec: je dro sta tvo ri la prva uve de na nova pro gra ma Teh nik ob li ko va nja in Teh nik me ha tro ni ke, kjer je ju ni ja in je se ni 2010 ma tu ri ra la prva (po sku sna) ge ne ra ci ja di ja kov. V so de lo va nju s CPI smo v vzo rec do lo či li še pro gram Zdravs tve na nega, ki je do sprem lja ve ab sol vi ral dva let ni ka. Pri pred me tih, kjer je to bilo us trez no, smo vklju či li tudi pro gra me Eko nom ski teh nik, Aran žer ski teh nik, Koz me tič ni teh nik, Lo gi stič ni teh nik in (pri ana-li zi ita li janš či ne kot dru ge ga je zi ka) še do dat no vse (slo ven ske) pro gra me na dvo je zič nem ob moč ju Slo ven ske Is tre: Plovb ni teh nik, Stroj ni teh nik, Elek tro teh nik, Gas tro nom sko-tu ri stič ni teh nik. Na 25 šo lah je bilo in terv ju va no 145 uči te ljev, ki pou ču je jo 15 splo šnoizo bra že val nih pred me tov in umet-nost no zgo do vi no, ki je kot splo šni pred met stro kov na pod la ga pro gra ma Teh nik ob li ko va nja.

V na da lje va nju so ne ka te ri pred me ti pri pra vi li do pol ni tve ali nove Ka ta lo ge zna nja (slo venš či na, šport-na vzgo ja, ita li janš či na), ki jih je po tr dil pri stoj ni stro kov ni svet. Za obrav na vo na stro kov nem sve tu je pri prav ljen tudi novi Ka ta log zna nja Prvi tuji je zik, med tem ko se že pri prav lje ni ka ta lo gi zna nja ma džarš či ne pre va ja jo v slo venš či no, da jih bo stro kov ni svet lah ko obrav na val.

Ime no va ne so bile de lov ne sku pi ne z uči te lji prak ti ki in so de lav ci z uni verz (t.im. pred met ne raz voj ne sku pi ne) pri PS slo venš či ne, šport ne vzgo je, ma te ma ti ke, tu je ga je zi ka, ke mi je in glas be, ki so zače le pri prav lja ti te ren za iz de la vo na čr tov po ve zo va nja splo šne ga zna nja ne ke ga pred me ta s stro kov ni mi mo du li. V tem ok vi ru se dela na pri pra vi kon cep ta po ve zo va nja, me to do lo gi ji, pod la gah za na čr to va-nje in po drob no stih mo de la po ve zo va nja.

Ključ ne ugo to vi tve in upo rab nost:Ob kon cu iz va ja nja prve ge ne ra ci je po sku sno uve de nih pro gra mov Teh nik me ha tro ni ke in Teh nik ob li ko va nja, pa tudi na pod la gi in for ma cij, pri dob lje nih v dru gih no vih in pre nov lje nih pro gra mih SSI, v zve zi s splo šnoi zo bra že val ni mi pred me ti Stro kov ne mu sve tu RS za po klic no izo bra že va nje pred la-ga mo oz. pri po ro ča mo: • da se v tudi v pro gra mih SSI Teh nik me ha tro ni ke in Teh nik ob li ko va nja ob seg pred me ta zgo do-

vi na s se da njih 68 ur po ve ča na 103 ure, tako kot je v vseh dru gih pro gra mih SSI,• PS za glas bo naj po so do bi KZ Umet nost, vse bin ski sklop glas ba, s kr če njem uč nih ci ljev in vse-

bin, in ga pred lo ži stro kov ne mu sve tu v obrav na vo,


• PS za slo venš či no naj do pol ni KZ slo venš či ne (za je zi kov ni del), in ga pred loži stro kov ne mu sve tu v obrav na vo,

• gle de na v sprem lja vi zaz na no mož nost, da so KZ preob sež ni za dane ob se ge pred me tov, naj PS v na sled njem letu opra vi jo ana li zo potreb ne ga ča sa za ure sni či tev ci ljev iz KZ,

• sklad no z LDN 2010 pri sto pi mo k evi den ti ra nju in ime no va nju de lov nih sku pin za ob li ko va nje mo de lov po ve zo va nja splo šne ga in stro kov ne ga zna nja,

• PS za umet nost no zgo do vi no pri pra vi us po sab lja nje in pred log mo re bit ne do pol ni tve KZ stro-kov ne ga pred me ta umet nost na zgo do vi na (v pro gra mu Teh nik ob li ko va nja),

• glede na skrom no za ni ma nje uči te ljev za do dat na stro kov na spo pol nje va nja in gle de na na še so lid no poz na va nje prob le ma ti ke pou če va nja li kov ne umet no sti v SSI pri po ro čamo: a) da MŠŠ pri pra vi me ha niz me, ki bodo pri pra vi li uči te lje ome nje ne ga pred me ta v SSI, da se

bodo ak tiv no ude le že va li stro kov nih sre čanj na štu dij skih sku pi nah, se mi nar jih, pos ve tih, med na rod nih štu dij skih obi skih in kon fe ren cah,

b) da pred met na sku pi na ZRSŠ za li kov no umet nost em pi rič no pre ve ri, za kaj na no be ni od sprem lja nih šol li kov no umet nost ni del SSI pred me ta umet nost ni vklju čen v od pr ti ku ri kul,

c) da MŠŠ po pra vi nor ma tiv za de li tev sku pi ne di ja kov pri li kov nem sno va nju na po lo vi co, po se bej v pri me rih, kjer je v raz re dih 32 ali več di ja kov. Eden od raz lo gov za de li tev je tudi var nost pri delu, saj se pri zah tev nej ših li kov nih na lo gah (v po ve za vi s prak tič nim pou kom) upo rablja jo zdrav ju ne var na orod ja in ma te rial,

d) da CPI in PS ZRSŠ za li kov no umet nost sku paj prič ne ta pri prav lja ti te ren za pri pra vo pri roč-ni ka za uči te lje li kov ne umet no sti v SSI in tudi SPI – v ka te re ga bi za je li prav vse po klic ne pro gra me s po eno di dak tično us pe šno li kov no na lo go, ve za no na po klic ne po tre be di ja kov.

Pro mo ci ja iz bir nih pred me tovno si lec/no sil ka: Pri mož Plev nik

za kon ske pod la ge: Za kon o OŠ Zo FVI

ci lji pro jek ta/na lo ge:• Sprem lja va iz va ja nja iz bir nih pred me tov. • Ser vi si ra nje te ko čih prob lemov. • Pro mo ci ja je zi kov.


Vse bin sko za ključ no po ro či lo:• Pre gled na iz va ja njem iz bir nih pred me tov po šo lah. • Po moč MŠŠ pri ure ja nju zbir ke uč nih na čr tov. • Do konč ni do go vor o pri pra vi uč ne ga na čr ta za iz bir ni pred met Ki tajš či na. • Do go vor za pri pra vo in tisk zgi ban ke (za učen ce OŠ) o mož no stih uče nja tu jih je zi kov.

Sprem lja nje pou ka v dvo je zič nih Oš na na rod nost no me ša nem ob moč ju Prek mur ja

no si lec/no sil ka: mag. Vida Go miv nik-Thu ma

za kon ske pod la ge: ZOFVI, Za kon o po seb nih pravicah ita li jan ske in ma džar ske na rod ne skup no sti na po droč ju vzgo je in izo bra že va nja, Iz ved be na na vo di la za iz va ja nje pro gra ma de vet let ne dvo je zič-ne os nov ne šo leci lji pro jek ta/na lo ge:• Sprem lja nje dvo je zič ne ga pou ka v os nov ni šo li: prvo tri let je – ma te ma ti ka, spoz na va nje oko-

lja; dru go tri let je – MJ2 in SLO (pre hod od SLO2 k SLO1), ne je zi kov ni pred me ti (pou če va nje v he te ro ge nih in ho mo ge nih uč nih sku pi nah pri ma te ma ti ki, druž bi, geo gra fi ji ter na ra vo slov ju in teh ni ki); tret je tri let je – ma te ma ti ka, na ra vo slov je, geo gra fi ja.


• Pri pra va po ro či la/ugo to vi tev za MŠŠ in Stro kov ni svet RS za splo šno izo bra že va nje: iz va ja nje dvo je zič ne ga pou ka po Iz ved be nih na vo di lih za iz va ja nje pro gra ma 9-let ne dvo je zič ne os nov ne šo le; pri do bi va nje kon cep tual ne ga zna nja v ok vi ru iz bra nih ne je zi kov nih uč nih pred me tov in raz vi ja nje spo ra zu me val ne zmož no sti učen cev v slo venš či ni in ma džarš či ni v he te ro ge nih in ho mo ge nih uč nih sku pi nah pri teh pred me tih ter v 4. raz re du pri slo venš či ni in ma džarš či ni kot dru gem je zi ku.

Tra ja nje pro jek ta: Do ju li ja 2010.

So de lav ci/so de lav ke: Ire na Ku mer, Igor Li pov šek, Vla di mir Mi lek šič, San dra Mr šnik, Ma ria Pis njak, So nja Rajh, Ve sna Vr šič

Pre te kle ak tiv no sti v pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od 1. 1. 2010 do 31. 12. 2010V le tih 2008/2009 je bila pri pravljena me to do lo gi ja sprem lja nja in iz pe lja na sprem lja va pou ka v vseh 4 DOŠ (ma rec 2009). V letu 2009 je za čel na sta ja ti os nu tek po ro či la o sprem lja vi. Oprav lje ne so bile vse pri pra ve na sprem lja vo (me to do lo gi ja, preiz ku ša nje me to do lo gi je), iz pe lja no je bilo opa-zo va nje pou ka; pri prav lje na so bila po ro či la sve to val cev, ki so pouk sprem lja li.

Vse bin sko za ključ no po ro či lo:Pri prav lje no je bilo po ro či lo o sprem lja vi pou ka v vseh 4 DOŠ. Ugo to vi tve o dvo je zič nem iz va ja nju vzgoj no-izo bra že val ne ga dela in pri po ro či la za dvo je zič no iz va ja nje pou ka, ki so na sta la na os no vi ugo to vi tev sprem lja ve, so bila pred stav lje na Po droč ni stro kov ni sku pi ni za šols tvo na rod no sti (de-lu je v ok vi ru Na cio nal ne stro kov ne sku pi ne za pri pra vo Bele knji ge o vzgo ji in izo bra že va nju v RS). Po ro či lo je bilo po sla no v obrav na vo pri stoj ne mu stro kov ne mu sve tu in MŠŠ.

Ključ ne ugo to vi tve in upo rab nost:Po ro či lo vse bu je ugo to vi tve o pri do bi va nju zna nja pri raz lič nih pred me tih in ugo to vi tve o raz vi ja nju spo ra zu me val ne zmož no sti učen cev v obeh uč nih je zi kih (slo ven skem in ma džar skem) pri teh pred me-tih. Se sto ji iz ugo to vi tev sprem lja ve in pri po ro čil za iz va ja nje vzgoj no-izo bra že val ne ga dela. Ugo to vi tve o uč nem pro ce su, ki v DOŠ po te ka v slo ven skem uč nem je zi ku, pred stav lja jo po mem bno in for ma-ci jo tudi gle de iz va ja nja uč ne ga pro ce sa in raz vi ja nja spo ra zu me val ne zmož no sti učen cev v šo lah s slo ven skim uč nim je zi kom, zato bi jih bilo smi sel no upo ra bi ti pri delu z uči te lji v vseh OŠ v Slo ve ni ji.

mi gran ti in med kul tur ni dia logno si lec/no sil ka: Dra gi ca Mo tik

za kon ske pod la ge: • Di rek ti va Sve ta Evrop ske skup no sti z dne 25. ju li ja 1977 o izo bra že va nju otrok de lav cev mi-

gran tov (77/486/EGS), • Di rek ti va Sve ta št. 2001/55/ES z dne 20. ju li ja 2001 o naj niž jih stan dar dih za do de li tev za ča sne

zaš či te v pri me ru mno žič ne ga pri ho da raz se lje nih oseb in ukre pih za urav no te že nje pri za de vanj med dr ža va mi čla ni ca mi pri spre je ma nju tak šnih oseb in us trez nih po sle dic,

• Di rek ti va Sve ta št. 2004/83/EC z dne 29. apri la 2004 o mi ni mal nih stan dar dih za kva li fi ka ci jo in sta tus dr žav lja nov tret jih dr žav ali oseb brez dr žav ljans tva kot be gun cev ali oseb, ki dru ga če po tre bu je jo med na rod no zaš či to, ter o vse bi ni po de lje ne zaš či te,

• Bela knji ga Sve ta Evro pe o med kul tur nem dia lo gu, 2008,• Ze le na knji ga. Mi gra ci je in mo bil nost: iz zi vi in pri lož no sti za izo bra že val ne si ste me v EU, 2008,• In for ma ci je in sti tu cij in or ga nov EU. Skle pi Sve ta z dne. 26. 11. 2009 o izo bra že va nju otrok iz

mi grant skih dru žin. Urad ni list Evrop ske uni je, 11. 12. 2009, C 301/5-8,• Kon ven ci ja o otro ko vih pra vi cah (OZN),1989,• Bela knji ga o vzgo ji in izo bra že va nju v Re pub li ki Slo ve ni ji, MŠŠ, Ljub lja na, 1995,• Za kon o spre mem bah in do pol ni tvah Za ko na o os nov ni šo li (Zosn-F-no ve la), Urad ni list RS, št.

102/2007 z dne 9. 11. 2007,• Za kon o gim na zi jah,• Za kon o po klic nem in stro kov nem izo bra že va nju,• Za kon o za ča sni zaš či ti raz se lje nih oseb,• Za kon o azi lu,


• Pra vil nik o na či nih in po go jih za go tav lja nja pra vic pro sil cem za azil, • Ured ba o pra vi cah in dolž no stih be gun cev v Re pub li ki Slo ve ni ji, • Za kon o za ča sni zaš či ti raz se lje nih oseb, • Stra te gi ja vklju če va nja otrok, učen cev in di ja kov mi gran tov v si stem vzgo je in izo bra že va nja v

Re pub li ki Slo ve ni ji. Spre je to na ko le gi ju mi ni stra, 2007.

ci lji pro jek ta/na lo ge:• Pri pra va, iz va ja nje stro kov nih pos ve tov za vklju če va nje učen cev mi gran tov v vzgoj no-izo bra že val ni

si stem v Slo ve ni ji in med kul tur ni dia log s ce lot no šol sko po pu la ci jo (so de lo va nje z OE Za vo da v Ce lju in No vem me stu in dru gi mi),

• pri pra va stro kov ne ga gra di va za spod bu ja nja med kul tur ne ga dia lo ga z vse mi vklju če ni mi v vzgoj no-izo bra že val ni pro ces,

• spod bu ja nje stro kov nih de lav cev za pri pra vo gra div – pri me rov us pe šne prak se za ob ja vo na splet ni stra ni in v zbir ni ku pri me rov 2010,

• stro kov ni pos vet za uči te lje do pol nil nega pou ka ma ter nih je zi kov z otro ki dru gih na rod no sti v Slo ve ni ji,

• iz va ja nje sve to val nih sto ri tev na temo mi gran ti v slo ven ski šo li,• or ga ni za ci ja po ve zav med šo la mi in uči te lji ter zdru že nji raz lič nih je zi kov nih in kul tur nih skup-

no sti v Slo ve ni ji, vklju če va nje le-teh v ak tiv no de lo va nje v vrt cih, šo lah,• so de lo va nje v de lov ni sku pi ni na MŠŠ za vklju če va nje mi gran tov, • iz bor us pe šnih pri me rov med kul tur ne ga de lo va nja v dru gih dr ža vah in nji ho va pri red ba za na še

raz me re in po sre do va nje in for ma cij na šim stro kov nim de lav cem (in di vi dual no, na sve to val nih sto ri tvah, pos ve tih itd.),

• so de lo va nje s slo ven ski mi šo la mi in stro kov no sve to va nje pri iz va ja nju EU-pro jek tov in pri pra-vi ter iz va ja nju stro kov nih pos ve tov na temo mi gran ti (Kon zor cij šol pod vods tvom OŠ Ko per),

• ude lež ba na kon fe ren ci Zve ze dru štev pe da goš kih de lav cev Slo ve ni je (tema: vklju če va nje učen-cev mi gran tov v vzgojno-izo bra že val ni si stem v Slo ve ni ji),

• so de lo va nje s Fi lo zof sko fa kul te to in Od del kom za pe da go gi ko (delo s štu den ti pe da go gi ke – med kul tur nost), z vlad ni mi in ne vlad ni mi or ga ni za ci ja mi,

• po ve zo va nje z in sti tu ci ja mi v dru gih dr ža vah, ki spod bu ja jo med kul tur ni dia log (Se ver no Po re nje in West fa li ja – Soest in Lei ter Lang zeit wei ter bil dung der PHZ Lu zern, Päda go gisc he Hochsc hu le Zen tralsch wez Lu zern ter dru gi mi),

• so de lo va nje z ne vlad ni mi in sti tu ci ja mi na tem po droč ju (Slov. fi lan tro pi ja, SE itd.).


Vse bin sko za ključ no po ro či lo:• Stro kov ni pos vet za vklju če va nje učen cev mi gran tov v vzgoj no-izo bra že val ni si stem v Slo ve ni ji in

med kul tur ni dia log s ce lot no šol sko po pu la ci jo (Čr no melj, 17. 3. 2010 in 9. 3. 2010 v Ro gaš ki Sla ti ni),

• stal no spod bu ja nje stro kov nih de lav cev za zbi ra nje gra div – pri me rov us pe šne prak se za ob ja vo na splet ni stra ni za vo da in na štu dij skih sre ča njih stro kov nih de lav cev ter za ob ja vo (v pri pra vi Zbir nik 2),

• se stan ki sku pi ne, ki pri prav lja Zbir nik 2 s pri me ri us pe šne prak se, • sve to val ne sto ri tve na šo lah za več kot 300 stro kov nih de lav cev, • in di vi dual no stro kov no sve to va nje rav nate ljem, šol skim sve to val nim de lav cem in uči te ljem na

temo vklju če va nja mi gran tov v sloven sko šo lo, • sve to va nje uči te ljem na osnov ni šo li Pra de Ko per – Ino va cij ski pro jekt s pou dar kom na vklju če-

va nju učen cev mi gran tov v slo ven sko šo lo in med kul tur ni dia log z vse mi učen ci ter so de lo va nje s star ši,

• pove zo va nje šol in uči te ljev z druš tvi mi grant skih sku pin v Slo ve ni ji, • ak tiv no de lo va nje v delov ni sku pi ni za mi gran te na ZRSŠ (pri pra va pred lo gov za re vi zi jo Smer nic

za vklju če va nje učen cev tuj cev v slo ven ski šolski si stem), v delov ni sku pi ni na MŠŠ za vklju če-va nje mi gran tov – so de lo va nje pri po so dab lja nju Stra te gi je za vklju če va nje učen cev mi gran tov v slo ven ski šol ski si stem),

• na bor us pe šnih pri me rov med kul tur ne ga de lo va nja v dru gih dr ža vah v Evro pi in pred sta vi tev teh slo ven skim stro kov nim de lav cem in skup no is ka nje mož no sti za pri red bo za po tre be v Slo ve ni ji itd.,

• stro kov no sve to va nje os nov ni šo li Ko per pri iz va ja nju stro kov ne ga pos ve ta na temo mi gran ti, • pe da goš ka de lav ni ca na XIV. stro kov nem pos ve tu za rav na te lje z na slo vom Vo de nje v vzgo ji in

izo bra že va nju, Iz zi vi vo de nja za raz no li kost (29. 3. 2010), • objav lje ni stro kov ni član ki v ka te rih so us me ri tve za delo z učen ci mi gran ti: (Mo tik, D. (2010).

Slo ven ska šo la pred ve li ki mi iz zi vi. Med kul tur nost – zah te va ča sa in pri lož nost za utr je va nje


vlo ge šo le v hi tro spre mi nja jo čem se sve tu. V: Vzgo ja in izobra že va nje. Let nik XVI, štev. 1, ZRSŠ, Ljub lja na (str. 12–17), Mo tik, D. (2010). Naš raz red je sti čiš če kul tur. V: A. Ho če var in J. Maž gon (ur.). Zbor nik pris pev kov. Med na rod na znans tve na kon fe ren ca Opi sme nje va nje učenk in učen cev, pi sme nost mla dih in odra slih – vpra šanja, di le me, re ši tve. Ža lec, 7.–8. maj 2010 (256–271). Ljub lja na, ZDPS. In Mo tik, D. (2010). Na šo lo smo do bi li učen ca mi gran ta iz … Od vpi sa učen ca mi gran ta do nje go ve so cial ne vklju či tve v raz red no skup nost in oko lje. Re vi ja Šol sko sve to val no delo. ZRSŠ. Let nik XIV, Štev. 1–2 Ljub lja na),

• sode lo va nje z ne vlad ni mi in sti tu ci ja mi na tem po droč ju (Slov. fi lan tro pi ja, SE) in dru go.

Iz va ja nje ak cij ske ga načr ta kulturne vzgo jeno si lec/no sil ka: Vla di mir Pirc

za kon ske pod la ge: • Za ko na o or ga ni za ci ji in fi nan ci ra nju vzgo je in izo bra že va nja (ZOFVI),• Za kon o os nov ni šo li (ZOŠ), • Pri po ro či la Evrop ske ga par la men ta in Sve ta z dne 18. de cem bra 2006 o ključnih kom pe ten cah

za vse življenj sko uče nje (2006/962/ES),• Stra te gi ja vse živ ljenj sko sti uče nja v Slo ve ni ji Stra te gi ja vzgo je in izo bra že va nja za traj nost ni raz-

voj (UECE 2005) Smer ni ce vzgo je in izo bra že va nja za traj nost ni raz voj od pred šol ske vzgo je do dou ni ver zi tet ne ga izo bra že va nja (2007).

ci lji pro jek ta/na lo ge:Pri pra va na cio nal ne ga pro gra ma za kul tur no-umet nost no vzgo jo v izo bra že va nju. Pro gram te me lji na na cio nal nih smer ni cah, ki so te melj za ope ra tiv ni do ku ment, ki opre de lju je se dem kul tur no-umetnost-nih po dro čij kot kro sku ri ku lar nih tem v izobra že va nju. Po ve za va kul tu re, šols tva in kul tur nih in sti tu cij. Pri pra va us trez nih do ku men tov, pos ve tov, se mi nar jev.

Tra ja nje pro jek ta: Tra ja do de cem bra 2011 in se na da lju je v leto 2011.

So de lav ci/so de lav ke: dr. Di mi trij Be uer mann, Vin cenc Fi lip čič, mag. Vida Go miv nik-Thu ma, Ada Hol car, Voj ko Ku na ver, Ni ves Mar kun Pu han, Nina Os tan, Pri mož Plev nik, Mar jan Pre vod nik, dr. Zora Ru tar Ilc, Urš ka Stri tar

Adria na Ga berš čik, Alen ka Ša lej, Bran ko Ilo tič, Bri gi ta Str nad, Cvet ka Roš ker, Da mi jan Moč nik, dr. Bar ba ra Sic herl Ka fol, dr. Bea triz Tom šič Čer kez, dr. Bog da na Bo ro ta, dr. Bran ka Ro tar Pan ce, dr. Igor Kor šič, dr. Ja nez Bo ga taj, dr. Meta Gro sman, dr. Mla den Jer ne jec, dr. Olga De nac, dr. Po lo na Trat nik, dr. So nja Peč jak, dr. Sta ša Tome, Emil Peč nik, Ira Ra tej, Jana Oli vie ri, Kar men Fran ce Pa vlin, Ka ta ri na Kej žar, Ka ta ri na Pi celj, Kri sti na Prei nin ger, mag. Ade la Že lez nik, mag. He le na Ko ro šec, mag. Ma te ja Oce pek, mag. Na ta ša Bu cik, Maja Ju stin Jer man, Ma ri sa Če bu lar, Mar ti na Pe štaj, Ma te ja Suž nik, Meta Po dr žaj, Met ka Kar lov šek, Miha Hor vat, Mi le na Po žun, Moj ca Av belj, Moj ca Bav dek, Moj ca Kas-jak, Nada Po žar Ma ti ja šič, Na ta ša Mi he lič Ko lo nič, Na ta ša Za le telj, Nina Meš ko, Pe ter Ciu ha, Pe tra Pi ka lo, Pe tra Sla tin šek, Se lan Ju rij, Si ma na Ko šak, So fi ja Baš kard, So nja Lu bej, Ta ma ra Da nie li, Ta nja Ver lak, To maž Habe, Urš ka Ba bu dar, Ve sna Ger šak, Vil ma Rup nik, Šmaj dek Ana ma ri ja, Šu štar Vika

Pre te kle ak tiv no sti v pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od 1. 1. 2010 do 31. 12. 2010Pri pra va in po tr di tev Na cio nal nih smer nic za kul tur no-umet nost no vzgo jo v vzgo ji in izo bra že va nju. Pri pra va os nut ka ope ra tiv ne ga do ku men ta za raz lič na kul tur no-umet nost na po droč ja.

Vse bin sko za ključ no po ro či lo:• Pri prav ljen na cio nal ni pro gram za kul tur no-umet nost no vzgo jo v izo bra že va nju. • Pro gram te me lji na Na cio nal nih smer ni cah, ki so te melj za ope ra tiv ni do ku ment, ki opre de lju je

osem kul tur no-umet nost nih po dro čij kot kro sku ri ku lar nih tem v izo bra že va nju. • Pri prav lja mo ope ra tiv ne do ku men te, ki so po treb ni za iz vajanje ak cij ske ga na čr ta kul tur ne vzgo je. • Sprem lja jo če de jav no sti so: se mi nar ji, pos ve ti ma ni fe sta ci je, ki po jas nju je jo po men uva ja nja

kul tur no-umet nost ne vzgoje po ce lot ni šol ski ver ti ka li (npr. Kul tur ni ba zar). • Pro jekt po ve zu je kul tu ro, šols tvo, kul tur ne in sti tu ci je in fa kul te to.


Ključ ne ugo to vi tve in upo rab nost:Pro jekt se bo na da lje val še na sled nje leto. Us ta no vi li bomo fo ku sne sku pi ne za pre ver ja nje na sta ja-jo če ga dela. Po do pol ni tvah, us kla di tvah in re cen zi ji bo sle di la še zad nja faza.

Raz vi ja nje je zi kov nih in (med)kul tur nih kom pe tenc v vrt cuno si lec/no sil ka: Ma ri ja Si vec

za kon ske pod la ge: Ku ri ku lum vrt ca, MŠŠ 1999, Do da tek h Ku ri ku lu vrt ca za na rod nost no me ša na ob moč ja, ZRSŠ 2003, ZOFVI – Za kon o po seb nih pra vi cah ita li jan ske in ma džar ske na rodne skup-no sti na po droč ju vzgo je in izo bra že va nja, ZOFVI – Spo ra zum o so de lo va nju v kul tu ri in izo bra že va nju med RS in Re pub li ko Ita li jo, Ključ ne kom pe ten ce, UL 2006 in ES 2003, Port fo lio v vrt cu, ZRSŠ 2006, Sprem lja va o in te rak ci jah v vrt cu, ZRSŠ 2006

ci lji pro jek ta/na lo ge:• ohra nja nje in dvig ka ko vo sti v vrt cih na po droč ju raz vi ja nja od no snih, je zi kov nih, kultur nih in

med kul tur nih kom pe tenc,• pod po ra pri po ve zo va nju vrt cev in iz me nja vi iz ku šenj do bre prak se, • po ve za va teo ri je in prak se pri is ka nju učin ko vi tih stra te gij uč ne ga po go vo ra v vrt cu, • raz vi ja nje eval va cij ske kul tu re v vrt cih, • pred sta vi tev re zul ta tov in pri pra va pub li ka ci je s pri me ri do bre prak se.


So de lav ci/so de lav ke: dr. Ser gio Cra snich, An dre ja Du hov nik-An to ni, Urš ka Mar gan, Mi len ka Uhelj Oš tir, Ni ves Zore

30 strok. de lav cev iz 15 vrt cev na Pri mor skem, dr. Leo pol di na Plut Pre gelj, dr. Lju bi ca Mar ja no vič Umek, dr. Mar jan Ši menc, mag. Bar ba ra Ba loh, Ra di ca Slav ko vič

Pre te kle ak tiv no sti v pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od 1. 1. 2010 do 31. 12. 20101. Stro kov na iz ho diš ča za raz vi ja nje je zi kov nih in med kul tur nih zmož no sti otrok v več je zič nem oko lju (pri mor ski vrt ci, OE Nova Go ri ca, OE Ko per). 2. Iz pe ljan 1. in 2. del stro kov ne ga izo bra že va nja za 30 stro kov nih de lavk – čla nic pro jekt ne sku pi ne iz vrt cev, z di sku sij sko iz me nja vo po gle dov in iz ku šenj iz prak se. 3. Iz ve de na stro kov na sre ča nja in konzul ta ci je v manj ših sku pi nah: s čla ni in čla ni ca mi pro jekt ne ga sve ta, s sku pi na mi stro kov nih de lavk iz vrt cev (po se bej za OE Nova Go ri ca in OE Ko per). 4. Ka zal ni ki za preiz ku ša nje iz bra nih ele men tov opa zo va nja pe da goš ke prak se (vi deo po sne tek/ zvoč ni po sne tek/za pis de jav no sti otrok v od del ku z eval va ci jo in ref lek si jo, za pis pri me ra do bre prak se s pou dar je ni mi je zi kov ni mi ci lji, med po droč nim po ve zo va njem ter vklju če va njem med kul tur-nih ele men tov). 5. An ket ni vpra šal nik in del na po ro či la po sa mez nih vklju če nih vrt cev (14). Skup no del no po ro či lo pro jekt ne na lo ge.

Vse bin sko za ključ no po ro či lo:Iz eval va cij skih vpra šal ni kov (30 stro kov nih de lavk iz 14 so de lu jo čih vrt cev) sle di, da jim ak tiv na ude lež ba v pro jek tu po me ni: • pod po ro pri po ve zo va nju stro kov nih de lav cev iz raz lič nih oko lij ter pri iz me nja vi iz ku šenj iz prak se, • po ve zo va nje teo ri je in prak se, • spoz na va nje in raz vi ja nje učin ko vi tih stra te gij VIZ-dela v vrt cu, po se bej na po droč ju raz vi ja nja

kul tur nih, med kul tur nih in je zi kov nih kom pe tenc, • os veš ča ti se o po me nu eval va ci je VIZ-dela, • os veš ča ti se o po me nu kri tič ne ga miš lje nja. Ključ ne ugo to vi tve in upo rab nost:Ugo to vi tve eval va cijskih vpra šal ni kov (30 stro kov nih de lavk iz 14 so de lu jo čih vrt cev) – ak tiv na ude-lež ba v pro jek tu jim po me ni, da jim ZRSŠ nudi: • pod po ro pri po ve zo va nju stro kov nih de lav cev iz raz lič nih oko lij ter pri iz me nja vi iz ku šenj iz prak se, • po ve zo va nje teo ri je in prak se, • spoz na va nje in raz vi ja nje učin ko vi tih stra te gij VIZ-dela v vrt cu, po se bej na po droč ju raz vi ja nja

kul tur nih, med kul tur nih in je zi kov nih kom pe tenc,


• os veš ča nje o po me nu eval va ci je VIZ-dela, • os veš ča nje o po me nu kri tič ne ga miš lje nja, • po moč pri kre pi tvi so de lo val nih kom pe tenc (v re gi ji, v več je zič nem in med kul tur nem oko lju).

Pro jekt se na da lju je tudi v letu 2011, saj za ra di ob jek tiv nih oko liš čin (fi nan ci ra nje) ni smo mo gli iz pe lja ti vseh faz oz. do kon ča ti vseh ak tiv no sti. Stra te gi je VIZ-dela v od del kih vrtca (/po droč je je-zi kov nih, knji žev nih, kul tur nih, med kul tur nih kom pe tenc) so pre nos lji ve tudi v dru ga med kul tur na oko lja v Slo ve ni ji.

Pred sta vi tev pri me rov iz prak se bo pri ka za na v za ključ ni pub li ka ci ji, po mem bni pa so tudi dru gi re-zul ta ti ak cij ske ga razis ko va nja (pri sto pi in pro ce sno delo s stro kov ni mi de lav ci, sprem lja va nji ho ve prak se oz. VIZ-dela, ka zal ci ka ko vo sti v vrt cih s po seb nim ozi rom na mož nost vpli va nja na raz voj kom pe tenc vse živ ljenj ske ga uče nja).

Uč ni na čr ti in stan dar di zna njano si lec/no sil ka: dr. Ama li ja Ža kelj

ci lji pro jek ta/na lo ge: • Po so do bi ti ku ri kul po ver ti ka li od os nov ne šo le do gim na zi je.

Os nov na šo la: • v uč nih na čr tih os nov ne šo le po so do bi ti ci lje in vse bi ne gle de na raz voj zna no sti in gle de na

raz voj di dak tič nih pri sto pov k ce lost ne mu uče nju in pou če va nju, • uve sti flek si bil nost v uč ni pro ces, • uve sti po so dob lje ne uč ne na čr te v prak so, • izo bra že va ti uči te lje os nov nih šol za uva ja nje po so dob lje nih uč nih na čr tov, • sprem lja ti uva ja nje po so dob lje nih uč nih na čr tov za os nov no šo lo, • raz vi ja ti ce lost ni pri stop k uče nju in pou če va nju, • raz vi ja ti di dak tič na gra di va.

Gim na zi ja:• na na cio nal nem ni vo ju raz vi ja ti stan dar de zna nja za os nov no šo lo in gim na zi jo.

Tra ja nje pro jek ta: Do 2013.

So de lav ci/so de lav ke: pred met ne raz voj ne sku pi ne za os nov no šo lo in gim na zi jo

Vse bin sko za ključ no po ro či lo: Iz ho diš ča za pre gled UN, ki jih je pri pra vi la Ko mi si ja za sprem lja nje in po so dab lja nje UN za OŠ (13. 9. 2010).

Re dak ci ja po so dob lje nih uč nih na čr tov za OŠ iz leta 2008. Oprav lje ne spre mem be bi lah ko str ni li v na sled nje toč ke: • spre me nje na je bila struk tu ra uč ne ga na čr ta v skla du z Iz ho diš či, • ope ra tiv ni ci lji so za pi sa ni kot ob vez ni in iz bir ni, • pri ča ko va ne do sež ke/re zul ta te smo za me nja li s stan dar di zna nja, • stan dar de zna nja smo za pi sa li po tri let jih in po po sa mez nih raz re dih, • v stan dar dih zna nja smo izra zi li mi ni mal ne stan dar de zna nja po tri let jih in raz re dih, • v di dak tič na pri po ro či la smo pre me sti li med pred met ne po ve za ve.

Ključ ne ugo to vi tve in upo rab nost:No vo sti po so dob ljenih uč nih na čr tov: • ak tua li za ci ja vse bin in di dak tič nih pri sto pov, • po so do bi tev na rav ni po ve zo va nja pred me tov, • po so do bi tev na rav ni kro sku ri ku lar nih tem, • opre de li tev ob vez nih in iz bir nih vse bin, • sa mo stoj nost in od go vor nost učen cev za last no zna nje in kom pe tent nost učen cev.


Pri pra va uč ne ga na čr ta Slo venš či na za tuj ceno si lec/no sil ka: Moj ca Poz na no vič Je zer šek

ci lji pro jek ta/na lo ge:• pri pra va uč ne ga na čr ta za slo venš či no kot tuji je zik za učen ce in di ja ke mi gran te, ki se vklju ču-

je jo v slo ven ski šol ski si stem; • raz vi ja nje več je spo ra zu me val ne zmož no sti v slo venš či ni za učen ce in di ja ke mi gran te; • z raz vi to spo ra zu me val no zmož nost jo v slo venš či ni omo go ča nje us pe šne ga izo bra že va nja v šo-

lah s slo ven skim uč nim je zi kom ter laž je vklju če va nje v so cial no okolje; • izo bra že va nje uči te ljev; • pri pra va di dak tič nih gra div in uč nih pri po moč kov.

Tra ja nje pro jek ta: Vse leto 2010, z na da lje va njem v šol skem letu 2011/12.

So de lav ci/so de lav ke: An dre ja Čuk, Mira He džet Kr kač, mag. Mir jam Pod se den šek

dr. Mar ti na Kri žaj Or tar

Vse bin sko za ključ no po ro či lo:• Uč ni na črt za slo venš či no za di ja ke tuj ce – po tr jen na SS RS za splo šno izo bra že va nje v ju ni ju

2010, • sode lo va nje pri na čr to va nju izo bra že va nja za uči te lje s Cen trom za slo venš či no kot tuji je zik, • pred lo gi za pri pra vo UN za tečaj slo venš či ne za učen ce tuj ce.

PROgREEnSno si lec/no sil ka: Ire na Sim čič

ci lji pro jek ta/na lo ge:V letu 2006 je bila spre je ta Re so lu ci ja o zmanj ša nju de be lo sti med otro ci in mla dost ni ki, ki so jo spre je li vsi mi ni stri za zdrav je EU. Zato je tudi Evrop ska ko mi si ja pod pr la iz ved bo evrop ske ga pro jek-ta PROGREENS. Pro jekt PROGREENS je pro jekt s po droč ja kre pi tve zdrav ja in spod bu ja nja več je ga uži va nja sad ja in ze le nja ve pri otro cih in mla dost ni kih. V pro jekt PROGREENS so po leg Slo ve ni je vklju če ne še na sled nje evrop ske dr ža ve: Šved ska, Nor veš ka, Ni zo zem ska, Is lan di ja, Fin ska, Bol ga-ri ja, Por tu gal ska, Gr či ja in Nem či ja. Os nov ni cilj oz. na men pro jek ta je do se či več je uži va nje sad ja in ze le nja ve med evrop ski mi os nov no šol ci. Zna no in do ka za no je, da ima uži va nje za dost nih ko li čin sad ja in ze le nja ve ve li ko po zi tiv nih učin kov na zdrav je, ven dar pa je pri otro cih v Evro pi de lež uži va nja sad ja in ze le nja ve da leč pod pri po ro če ni mi ko li či na mi. Med na rod ni in do ma či stro kov nja ki , ki de lu-je jo na po droč ju jav ne ga zdrav ja, so si kot pred nost no na lo go za da li spod bu ja nje uži va nja sad ja in ze le nja ve pri otro cih in mla dost ni kih. Re zul ta ti pro jek ta PROGREENS bodo po da li učin ko vi te me to de za spod bujanje uži va nja sad ja in ze le nja ve pri otro cih in mla dost ni kih. V Slo ve ni ji aktivno sti pro jek-ta PROGREENS iz va ja ta CINDI Slo ve ni je in Za vod Re pub li ke Slo ve ni je za šols tvo. CINDI Slo ve ni je in Za vod RS za šols tvo sta bila ak tiv no vklju če na pri pri pra vi in im ple men ta ci ji pri po ro čil za zdra vo pre hra nje va nje otrok in mla dost ni kov v vzgoj no-izo bra že val nih us ta no vah ob pod po ri Mi ni strs tva za zdrav je in Mi ni strs tva za šols tvo in šport RS. Pro jekt bo po mem bno pris pe val k iz me nja vi naj bolj ših praks v spod bu ja nju uži va nja sad ja in ze le nja ve pri otro cih. Hkra ti bo ra zi sko val de ter mi nan te vno-sa sad ja in ze le nja ve z vi di ka spo la, kul tur ne ga, izo bra že val ne ga in so cial no eko nom ske ga vi di ka.

Ci lji:• oce ni ti stop njo uži va nja sad ja in ze le nja ve pri os nov no šol cih (let nik 1998) pred in po iz va ja nju

ukre pov, • raz vi ti in te sti ra ti učin ko vi te stra te gi je za spod bu ja nje uži va nja sad ja in ze le nja ve pri os nov no šol cih, • cilj pro jek ta je po mem bno pris pe va ti k raz vo ju in iz me nja vi naj bolj ših praks, • cilj pro jek ta je ra zi sko va ti de ter mi nan te vno sa sad ja in ze le nja ve z vi di ka spo la, kul tur ne ga,

izo bra že val ne ga in so cialno eko nom ske ga vi di ka ter tudi učin ko vi te ko mu ni ka cij ske in spod bu-je val ne stra te gi je.

So de lav ci/so de lav ke: Ci ri la Hla stan Ri bič, Rok Po lič nik


Vse bin sko za ključ no po ro či lo:V le toš njem in lan skem šol skem letu smo na pod la gi evrop ske me to do lo gi je oce ni li stop njo uži va nja sad ja in ze le nja ve pri os nov no šol cih (let nik 1998). V ra zi ska vi je so de lo va lo 1500 učen cev iz 33 os-nov nih šol v Slo ve ni ji. Šo le smo na os no vi sta ti fi ka ci je vzor ca raz de li li na in ter vent ne in test ne šo le. Z in ter vent ni mi šo la mi smo iz va ja li ukre pe in raz vi ja li stra te gi je za spod bu ja nje uži va nja sad ja in ze-le nja ve pri os nov no šol cih. V ok vi ru so de lu jo čih evrop skih dr žav je cilj pro jek ta ra zi ska ti de ter mi nan te vno sa sadja in ze le nja ve z vi di ka spo la, kul tur ne ga, izo bra že val ne ga in so cial no eko nom ske ga vi di ka.

Pred vi de ne faze pro jek ta/na lo ge: 1. Faza pro jek ta – oce na pre hra nje val nih na vad os nov no šol cev in po nud be hra ne v šo lah z vi di ka uži va nja sad ja in ze le nja ve

Vsi po dat ki zbra ni v ra zi ska vi (pre seč ni an ke ti in in ter ven cij skih štu di jah) bodo zbra ni in zdru že ni v skup ni evrop ski po dat kov ni bazi, ki bo ob jav lje na spom la di leta 2011. Po dat ki, zbra ni v ana li zi, bodo za go tav lja li vi so ko ka ko vost in med na rod no pri mer lji vost re zul ta tov, ki bodo slu ži li sno val cem po li tik šol ske ga in zdravs tve ne ga sek tor ja. Iz sled ki ra zi ska ve in po dat ki bodo re fe renč na os no va za pri pra vo na daljnjih pro gra mov iz zdravs tve ne ga in izo bra že val ne ga sek tor ja ter bodo pod la ga no sil-cem po li tik. Re zul tat pro jek ta bo iz de la no na cio nal no po ro či lo o rav ni uži va nja sad ja in zelenja ve med os nov no šol ci v na sled njem letu 2011.

Evrop ski pro jekt EnERgYno si lec/no sil ka: Ire na Sim čič

ci lji pro jek ta/na lo ge:V letu 2006 je bila spre je ta Re so lu ci ja o zmanj ša nju de be lo sti med otro ci in mla dost ni ki, ki so jo spre je li vsi mi ni stri za zdravje EU. Zato je tudi Evrop ska ko mi si ja pod pr la iz ved bo evrop ske ga pro jek ta ENERGY. Pro jekt ENERGY je pro jekt s po droč ja kre pi tve zdrav ja in oce ne pre hra nje val nih na vad, ener-gij ske ga vno sa in te le sne ak tiv no sti otrok sta rih od 10 do 12 let. V pro jekt ENERGY so po leg Slo ve ni je vklju če ne še na sled nje dr ža ve: Bel gi ja, Gr či ja, Špa ni ja, Švi ca, Ma džar ska, Nor veš ka in Ni zo zem ska.

Ci lji:• oce ni ti pre hra nje val ne na va de otrok v sta rost ni sku pi ni od 10 do 12 let, • oce ni ti po nud bo hra ne v vzgoj no-izo bra že val nih us ta no vah, • cilj pro jek ta je po mem bno pris pe va ti k raz vo ju in iz me nja vi naj bolj ših praks med so de lu jo či mi

dr ža va mi, • cilj pro jek ta je ra zi sko va ti de ter mi nan te ener gij ske ga vno sa z vi di ka spo la, kul tur ne ga, izo bra-

že val ne ga in druž be noe ko nom ske ga vi di ka.

So de lav ci/so de lav ke: Na ta ša Jan

Vse bin sko za ključ no po ro či lo:V le toš njem šol skem letu smo na pod la gi evrop ske me to do lo gi je oce ni li pre hra nje val ne in gi bal ne na va de pri os nov no šol cih (let nik 1998 in 1999). V ra zi ska vi je so de lo va lo prib liž no 1500 učen cev iz os nov nih šol v Slo ve ni ji. V ok vi ru so de lu jo čih evrop skih dr žav je cilj pro jek ta ra zi ska ti de jav ni ke ener gij ske ga vno sa z vi di ka spo la, kul tur ne ga, izo bra že val ne ga in so cial no eko nom ske ga vi di ka.

Vsi po dat ki, zbra ni v ra zi ska vi, bodo zbra ni in zdru že ni v skup ni evrop ski po dat kov ni bazi, ki bo ob jav-lje na spom la di leta 2011. Po dat ki zbra ni v ana li zi bodo za go tav lja li vi so ko ka ko vost in med na rod no pri mer lji vost re zul ta tov, ki bodo slu ži li sno val cem po li tik šol ske ga in zdravs tve ne ga sek tor ja. Iz sled ki ra zi ska ve in po dat ki bodo re fe renč na os no va za pri pra vo na daljnjih pro gra mov iz zdravs tve ne ga in izo bra že val ne ga sek tor ja ter bodo pod la ga no sil cem po li tik. Re zul tat pro jek ta bo iz de la no na cio nal no po ro či lo o ra zi ska vi de ter mi nant ener gij ske ga vno sa z vi di ka spo la, kultur ne ga in izo bra že val ne ga vi di ka med os nov no šol ci.


Fran ko fo ni jano si lec/no sil ka: Si mo na Caj hen

za kon ske pod la ge: Ope ra tiv ni do go vor o slo ven sko-fran co skem so de lo va nju na po droč ju šols tva v le tih 2008–2010 (pod pi san 1. ju li ja 2008, v pro sto rih MŠŠ v Ljub lja ni), dvo stran ski do go vor med Slo ve ni jo in Va lo ni jo

ci lji pro jek ta/na lo ge:• or ga ni za ci ja stro kov nih sre čanj uči te ljev fran coš či ne s sloven ski mi in fran co ski mi stro kov nja ki,• sez na ni tev z so dob ni mi me to da mi pou če va nja, iz me nja va iz ku šenj,• spod bu ja nje pou če va nja fran coš či ne v OŠ in gim na zi jah v slo ven skem pro sto ru na sploh,• pro mo ci ja zna nja fran co ske ga je zi ka kot de lov ne ga je zi ka EU in nje go va vlo ga v med na rod nem

so de lo va nju,• kul tur no us tvar ja nje v fran co skem je zi ku, • so de lo va nje s Fran co skim in šti tu tom, MŠŠ, bel gij skim ve le po sla niš tvom in dru gi mi in sti tu ci ja mi, • po moč šolam pri med na rod nem so de lo va nju,• or ga ni za ci ja se mi nar ja na Brdu pri Kra nju.

Tra ja nje pro jek ta: V letu 2010.

So de lav ci/so de lav ke: Da rin ka Jaz bin šek, mag. So nja Zajc

Bron ka Straus, Car men Der žek, Hil da Za lo kar, Jac que li ne Oven, Jean Jac ques-Vic tor, Jean-Pa tri ce Ca de au, Mar je ta Pin tar, Meta Lah, Ro man Gru den, Slav ko Der žek

Pre te kle ak tiv no sti v pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od 1. 1. 2010 do 31. 12. 2010• or ga ni za ci ja Fran ko fon ske ga dne v Ce lju (26. ma rec 2010),• so de lo va nje pri or ga ni za ci ji Fran ko fon ske ga fe sti va la v Kra nju (maj 2010), • let ni slo ven sko-fran co ski se mi nar (7. in 8. ok to ber 2010),• iz pe lja va enod nev ne ga se mi nar ja na FF v Ljub lja ni: Ac ti vi tes thea tra les en clas se de lan gue –

so de lo va nje pri pro jek tih v OŠ in gim na zi ji,• so de lo va nje pri iz bo ru šti pen di stov v so de lo va nju z MŠŠ, s fran co skim in bel gij skim ve le po sla-

niš tvom, s Fran co skim In šti tu tom Char les No dier, FF v Ljub lja ni,• so de lo va nje s SDUF (pre da va nje na Kon fe ren ci SDUF v Kra nju) – gra di va za uči te lje fran coš či ne,• de lov na sre čanja v me dre sor ski sku pi ni za fran ko fo ni jo,• Fran ko fon ski dan v Ce lju Fran ko fon ski fe sti val v Kra nju So de lo va nje z zu na nji mi in sti tu ci ja mi

Pro mo ci ja fran coš či ne Let ni slo ven sko-fran co ski se mi nar Iz de la va gra div in iz ved ba stro kov nih sre čanj Iz ved ba de lav ni ce za pro fe sor je fran coš či ne v so de lo va nju z Dru go god bo Ude lež ba na pos ve tih in kon fe ren cah Sodelo va nje pri iz bo ru šti pen di stov.

Vse bin sko za ključ no po ro či lo:• or ga ni za ci ja 12. Fran ko fon ske ga dne v Ce lju (26. ma rec 2010),• so de lo va nje pri or ga ni za ci ji in iz ved bi 9. Fran ko fon ske ga fe sti va la v Kra nju (maj 2010),• 7. let ni slo ven sko-fran co ski se mi nar (7. in 8. ok to ber 2010),• iz pe lja va enod nev ne ga se mi nar ja na FF v Ljub lja ni: Ac ti vi tes thea tra les en clas se de lan gue,• so de lo va nje pri pro jek tih v OŠ in gim na zi ji,• so de lo va nje pri iz bo ru šti pen di stov v so de lo va nju z MŠŠ, s fran co sko in bel gij sko am ba sa do, s

Fran co skim In šti tu tom Char les No dier, FF v Ljub lja ni,• so de lo va nje s SDUF (ak tiv ni pris pe vek na Kon fe ren ci SDUF v Kra nju),• gra di vo za uči te lje fran coš či ne,• de lov na sre ča nja v medre sor ski sku pi ni za fran ko fo ni jo.

Ključ ne ugo to vi tve in upo rab nost:V ok vi ru so de lo va nja z MŠŠ, s Fran co skim in šti tu tom s fran co sko ter bel gij sko stra njo smo v ok vi ru pro jek ta Fran ko fo ni ja iz peljali vse pred vi de ne na lo ge, ki stro kov no bo ga ti jo delo uči te ljev fran coš či-ne in jih do dat no mo ti vi ra jo.


ši ri tev do bre prak se sko zi pro jekt no delo s pou dar kom na VITR in glo bal ni di men zi ji kot kro sku ri ku lar nih vse bi nah (Unes co šo le, Uni cef šo le, zdra ve šo le, Eko šo le)

no si lec/no sil ka: mag. Maj da Naji

za kon ske pod la ge: Za kon o os nov ni šo li (ZOŠ), Za kon o or ga ni za ci ji in fi nan ci ra nju vzgo je in izo bra-že va nja (ZOFVI), Sklep Evrop ske ga sveta in Par la men ta o uved bi ak cij ske ga pro gra ma na po droč ju vse živ ljenj ske ga uče nja (ES), Sklep Evrop ske ga sve ta in Par la men ta o Evrop skem letu us tvar jal no-sti in ino va tiv no sti (ES), Stra te gi ja vzgo je in izo bra že va nja za traj nost ni raz voj UNECE, Pre nov lje na Stra te gi ja EU za traj nost ni raz voj, Smer ni ce vzgo je in izo bra že va nja za traj nost ni raz voj (VITR) od pred šol ske vzgo je do dou ni ver zi tet ne ga izo bra že va nja

ci lji pro jek ta/na lo ge:• raz vi ja ti v učen ce us mer jen in kom pe tenč no za sno van ku ri kul v kon tek stu vse živ ljenj ske ga uče nja; • okre pi ti flek si bil nost uče nja in pou če va nja na podla gi kros-ku ri ku lar ne ga kon cep ta izo bra že va nja; • im ple men ti ra ti vse bi ne in ci lje pro jekt nih mrež (Eko, Zdra ve, Unes co in Uni cef) v for mal ni šol ski

ku ri kul;• raz vi ja ti kon cept kro sku ri ku lar ni kon cept s pou dar kom na traj nost nem raz vo ju (VITR) in glo bal-

nem izo bra že va nju (GI); • spod bu ja ti ino va tiv nost in us tvar jal nost na po droč ju VITR in GI v ok vi ru kon cep ta kro sku ri ku lar no sti.

Tra ja nje pro jek ta: Ja nuar–de cem ber 2010.

So de lav ci/so de lav ke: dr. Na ta li ja Kom ljanc, Do men Pe te lin, mag. Mir ko Zor man

Bran ko Mah ne, mag. Maja Voj no vič, Maja Pi pan, Mar jut ka Haf ner, Moj ca Bevc

Pre te kle ak tiv no sti v pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od 1. 1. 2010 do 31. 12. 2010So de lo va nje z na cio nal no koor di na to ri co Zdra vih šol, pre da va nja koor di na tor jem Zdra vih šol v Slo-ve ni ji, so de lo va nje z na cio nal no koor di na to ri co Unes co šol, so de lo va nje s pred stav ni ki Uni ce fa v Slo ve ni ji, pre da va nje na se mi nar jih Uni ce fa v Slo ve ni ji in na Slo vaš kem.

Vse bin sko za ključ no po ro či lo:• pred sta vi tev pro gra mov med na rod nih pro jekt nih mrež (Eko, Uni cef, Unes co in Zdra ve šo le), • pred sta vi tev kon cep ta vklju če va nja kro sku ri ku lar nih vse bin v iz ved be ne ku ri ku le VIZ (Za vod RS

za šols tvo) in • prav ni vi di ki de lo va nja pro jekt nih mrež v slo ven skem šol skem pro sto ru (Za vod RS za šols tvo).

Ključ ne ugo to vi tve in upo rab nost:Prob lem iz va ja nja pro jekt nih vse bin po sa mez nih mrež, v ka te re je vklju če nih več kot 60 % VIZ (vrt ci, šo le, do mo vi) je pred vsem v ne ko he rent no sti nji ho ve ga vklju če va nja v ob sto je če šol ske pred me te ozi ro ma iz ved be ne ku ri ku le VIZ. Zato je tre ba raz vi ti kon cep tual ni ok vir, ki bi ko he rent no in smi sel no po ve zo val zna nje šol skih pred me tov v kon tek stu kro sku ri ku lar nih di men zij, kot so: traj nost ni raz voj, zdrav na čin živ lje nja, iden ti te ta in kul tur na raz no li kost, so de lo va nje v skup no sti, glo bal no izo bra že-va nje, teh no lo gi ja in me di ji, krea tiv nost in kri tič no raz miš lja nje, pod jet nost ter dru ge.

Us ta no vi ti je tre ba pro jekt no pi sar no, ki bi koor di ni ra la delo pro jekt nih mrež, us kla je va la da tu me po sa mez nih ak tiv no sti, skr be la za izo bra že va nja uči te ljev in vo di la os ta le aktiv no sti po ve za ne z de-lom po sa mez nih mrež. Po zgle du ne ka te rih evrop skih dr žav (An gli ja, Nem či ja, Nor veš ka) bi mo ra li ob li ko va ti osred nje splet ne stra ni na ka te rih bi bili ob jav lje ni vsi zgo raj na ve de ni po dat ki. Tre ba je us kla di ti vred no te nje uči te lje ve ga dela v skla du s pra vil ni kom o na pre do va nje v na zi ve in us kla di ti fi nanč ne ok vi re de lo va nja po sa mez nih mrež.


Ure sni če va nje ci ljev VITR in glo bal ne di men zi je izo bra že va nja v kon tek stu vse živ ljenj ske ga uče nja (EU-programi co me nius, grun tvig, Leo nar do)


za kon ske pod la ge: Za kon o os nov ni šo li (ZOŠ), Za kon o or ga ni za ci ji in fi nan ci ra nju vzgo je in izo bra-že va nja (ZOFVI), Sklep Evrop ske ga sveta in Par la men ta o uved bi ak cij ske ga pro gra ma na po droč ju vse živ ljenj ske ga uče nja (ES), Sklep Evrop ske ga sve ta in Par la men ta o Evrop skem letu us tvar jal no-sti in ino va tiv no sti (ES), Stra te gi ja vzgo je in izo bra že va nja za traj nost ni raz voj UNECE, Pre nov lje na Stra te gi ja EU za traj nost ni raz voj, Smer ni ce vzgo je in izo bra že va nja za traj nost ni raz voj (VITR) od pred šol ske vzgo je do dou ni ver zi tet ne ga izo bra že va nja

ci lji pro jek ta/na lo ge:• raz vi ja ti vse živ ljenj sko uče nje (VŽU) in evrop sko raz sež nost izo bra že va nja v slo ven ski šol ski prak si; • okre pi ti vse živ ljenj sko uče nje na po droč ju vzgo je in izo bra že vanja za traj nost ni raz voj (VITR) ter

glo bal ne ga izo bra že va nja (GI); • pod pi ra ti ure sni če va nje evrop ske ga izo bra že val ne ga pro sto ra s pou dar kom na VITR in GI; • pro mo vi ra ti kom pe tenč no za sno van evrop ski ku ri kul v ok vi ru VŽU s pou dar kom na VITR in GI; • spod bu ja ti ino va tiv nost in us tvar jal nost na po droč ju VITR in GI v kon tek stu flek si bil no sti izo-

bra že va nja.

Tra ja nje pro jek ta: Ja nuar–de cem ber 2010.

So de lav ci/so de lav ke: dr. Franc Can kar, dr. Na ta li ja Kom ljanc, Bar ba ra Le sni čar, To mi slav Še tor, dr. Ama li ja Ža kelj

Ali ne Rou tily, As trid San das, Fay Be ne dict

Pre te kle ak tiv no sti v pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od 1. 1. 2010 do 31. 12. 2010So de lo va nje v pro jek tu Co me nius sup port, štu dij ski obisk v ok vi ru pro jek ta Leo nar do.

Vse bin sko za ključ no po ro či lo:V ok vi ru na lo ge so na sta li: • novi ku ri ku lar ni ci lji VITR in GI,• ključ ne kom pe ten ce s po droč ja VIT in GI,• novi pri sto pi v uče nju in pou če va nju GI, • kro sku ri ku lar ne di men zi je v mo der nem ku ri ku lu, • na če la us pe šne ga kro sku ri ku lar ne ga uče nja in pou če va nja, • na čr to va nje VITR in GI v kon kret ni šol ski prak si, • pri me ri us pe šne kro sku ri ku lar ne evrop ske šol ske prak se (Fin ska, Nor veš ka, Ir ska, Škot ska,

An gli ja, Nem či ja, Ni zo zem ska).

Ključ ne ugo to vi tve in upo rab nost:Da bi do se gli ci lje ku ri ku la, mo ra jo učen ci ime ti spo sob nost in iz kuš njo, da ra zu me jo sebe in svet, v ka te rem ži vi jo. VITR in GI omo go ča jo, da si mla di ljud je (učen ci) us tva ri jo ob ču tek za svet in uče nje in da uče nje po sta ne bolj re le vant no in av ten tič no. Sko zi te vse bi ne se ref lek ti ra jo bis tve ne ide je in iz zi vi, s ka te ri mi se sre ču je jo po sa mez ni ki in druž ba (so dob ni svet). VITR in GI lah ko do da jo bo gas tvo in re le vant nost k uč ni iz kuš nji učen cev. Te vse bi ne lah ko omo go či jo, da se šol sko delo osre do to či (fo kus) na po ve zo va nje med pred me ti in ku ri kul kot ce lo to, kar vklju ču je etos ce lot ne šo le (vzgoj ni na črt). Če prav VITR in GI niso sta tu tar ni del na cio nal nih ku ri ku lov (niso pred me ti), so za šo le zelo po mem bni pri ob li ko va nju in na čr to va nju nji ho vih šir ših ku ri ku lov (vklju ču je ce lot no živ lje nje šo le). Šo le ima jo ve li ko poti, kako lah ko VITR in GI vklju či jo v svo je ku ri ku le. • Uče nje KD sko zi šol ske pred me te z med pred met nim po ve zo va njem (na ša na pa ka je, da smo

teh ni ko iz va ja nja KD spre me ni li v vse bi no – teh ni ko smo za me nja li z vsebino),• Te mat ski dne vi, ted ni ak tiv no sti ali do god ki, ki so ve za ni na VITR ali GI (to omo go ča flek si bil ni

pred met nik. Pri mer – Dan zem lje se po ve zu je s 5. toč ko, npr. traj nost ni raz voj in okolj ska vzgo ja, kul tur na vzgo ja – Pre šer nov dan),


• Ak tiv no sti, ki so vklju če ne v ru tin sko živ lje nje šo le (pro jekt no delo – ino va cij ski pro jek ti (npr. Bon-ton na šo li, Uče nje v na ra vi, Kako dvig ni ti uči te ljev ug led), eko šo le, zdra ve šo le, Unes co šo le),

• Ek skur zi je in uče nje iz ven šo le (se ve da z uči te lji),• Po va bi jo se zu na nji stro kov nja ki, da pos pe šu je jo raz pra vo o po sa mez nih VITR in GI te mah.

Šo le mo ra mo spod bu ja ti, da vklju ču je jo VITR in GI v svo je ku ri ku le na na čin, da po kri je jo spe ci fič ne po tre be in za ni ma nja svo jih učen cev.

Stra te gi ja po so dab lja nja ku ri ku la VIz – vse živ ljenj skost uče nja v za čet nem izo bra že va nju

no si lec/no sil ka: dr. Na ta li ja Kom ljanc

za kon ske pod la ge: Kon cept vse živ ljenj sko sti uče nja RS, ju lij 2007

ci lji pro jek ta/na lo ge: Raz vi ja ti stra te gi je ku ri ku la za vse živ ljenj sko uče nje.

Tra ja nje pro jek ta: Stal na na lo ga.

So de lav ci/so de lav ke: dr. Di mi trij Beuer mann, mag. Olga Deč man Do br njič, To maž Kranjc, mag. Maj da Naji

Ber nar da Mal, Nu ša Poh lin Schwarz bartl, Pe ter Pir nat, Zo ran Je lenc

Pre te kle ak tiv no sti v pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od 1. 1. 2010 do 31. 12. 2010Po ve zo va nje stra te gi je vse živ ljenj ske ga uče nja s stra te gi jo Ba buš ka in od pr tim uč nim oko ljem. Ob-li ko va nje na cio nal ne mre že od pr te ga uč ne ga oko lja. Pro mo ci ja od pr te ga uče nja v Slo ve ni ji tudi v ok vi ru ILE ENSI (in no va ti ve lear ning en vi ron ment). Ob ja va kon cep ta Ba buš ka v ENSI vod ni ku v ok vi ru raz vo ja traj ne ga zna nja.

Vse bin sko za ključ no po ro či lo:Kon cept vse živ ljenj ske ga uče nja se iz va ja na raz lič nih rav neh ku ri ku la in za je ma vse pla sti ku ri ku la, od oseb ne ga, iz ved be ne ga, re gio nal ne ga, na cio nal ne ga in glo bal ne ga. S kon cep tom od pr te ga uče nja so bili odzi vi na vseh pred hod no ome nje nih rav neh raz vo ja ku ri ku la. Ude le žen ci so sa moi ni cia tiv no po ve zo va li zna nja, pred stav lja li in krei ra li nove re zul ta te.

Ključ ne ugo to vi tve in upo rab nost:Tako kon cept vse živ ljenj sko sti uče nja kot stra te gi ja raz vo ja vzgo je in izo bra že va nja po mo de lu Ba-buš ka sta se po ka za la kot upo rab na vira oz. re fe ren ci v raz no te rih pro mo ci jah od pr te ga uče nja. Še po se bej za ni mi va sta kon cept kot tudi stra te gi ja za prak ti ke in tuje ude le žen ce v vzgo ji in izo bra že-va nju. Za us tvar ja nje ljud je po tre bu je mo pro stor in čas.

Pod jet niš tvo kot kro sku ri ku lar no področ je v vzgo ji in izo bra že va nju

no si lec/no sil ka: To maž Kranjc

Pro jekt se ni iz va jal.


Eval va cij ska kon fe ren ca iz va jal cev pro gra mov nIU (v po ve za vi s cRP-jem)

no si lec/no sil ka: Bri gi ta Žar kovič-Ad le šič

za kon ske pod la ge: Pra vil nik o na dalj njem izo bra že va nju in us po sab lja nju stro kov nih de lav cev na po droč ju vzgo je in izo bra že va nja

ci lji pro jek ta/na lo ge:• pred sta vi tev re zul ta tov CRP (Mo del eval va ci je iz va jal cev na dalj nje ga izo bra že va nja in us po sab-

lja nja 2008–2010), • iz me nja va po gle dov na eval va ci jo iz va jal cev, • pred sta vi tev pri me rov do brih praks, • ref lek si ja na vse bin sko delo Pro gram ske ga sve ta za na dalj nje izo bra že va nje in us po sab lja nje

ob iz te ku man da ta.

Tra ja nje pro jek ta: Ja nuar–ok to ber 2010.

So de lav ci/so de lav ke: Ja nja Biz jak, Pri mož Plev nik, čla ni pro gram ske ga sve ta NIU

Vse bin sko za ključ no po ro či lo:Pro gram ski od bor je pri pra vil za ključ no po ro či lo in iz pe ljal sre ča nje na MŠŠ, kjer je pred sta vil re-zul ta te šest let ne ga de lo va nja, ki slu ži jo kot iz ho diš ča no ve mu pro gram ske mu sve tu za na dalj nje izo bra že va nje in us po sab lja nje, ki je bil ime no van za novo ob dob je še stih let.

Vse bin sko se je te ma ti ka do ti ka la eval va ci je pro gra mov na dalj nje ga izo bra že va nja in us po sab lja nja, sle de nje med na rod nim trendom in po ve za vam ter šib kim toč kam si ste ma in po bu dam za nji ho vo pre mo sti tev. Pred stav lje ni so bili tudi em pi rič ni po dat ki in re zul ta ti za ob dob je zad njih šest let.

Ključ ne ugo to vi tve in upo rab nost:Ključ ne ugo to vi tve bodo na vo ljo no ve mu pro gram ske mu svetu, ki bo začel de la ti v za čet ku 2011. Eval va cij ska kon fe ren ca bi mo ra la po sta ti red na ob li ka dela pro gram ske ga sve ta.

na cio nal no pre ver ja nje zna nja v os nov ni šo lino si lec/no sil ka: dr. An ton Pol šak

za kon ske pod la ge: ZOŠ (64. člen), Pra vil nik o NPZ, Pravil nik o pre ver ja nju in oce nje va nju zna nja ter na pre do va nju učen cev v de vet let ni OŠ, Pra vil nik o šol skem ko le dar ju za OŠ, Pra vil nik o do ku men ta-ci ji v de vet let ni OŠ, Iz ho diš ča NPZ v OŠ, Na vo di la za iz ved bo NPZ v OŠ

ci lji pro jek ta/na lo ge:• us po so bi ti uči telje za us trez no vred no te nje preiz ku sov NPZ, • us po so bi ti uči te lje za us trez no in ter pre ta ci jo do sež kov NPZ, • so de lo va nje pri pri pra vi preiz ku sov, • us po so bi ti rav na te lje za or ga ni za ci jo in iz ved bo NPZ na šo li, • ši ri ti kul tu ro pi sne ga pre ver ja nja zna nja, • so delova nje pri na čr to va nju, koor di na ci ji in eval va ci ji NPZ, • upo ra bi ti do sež ke NPZ za raz voj ne po tre be pred me tov, • upo ra bi ti in for ma ci je, ki nam jih NPZ daje za učin ko vi tej še do se ga nje ci ljev pou če va nja.


So de lav ci/so de lav ke: mag. Vera Bevc, Jer ne ja Bone, dr. Ser gio Cra snich, So nja Do bravc, Sta ni slav Dra žu me rič, Go razd Fi šer, mag. Vida Go miv nik-Thu ma, mag. Nada Holc, Ada Hol car, Raj ko Ipa vec, mag. Pa vla Kar ba, Na ta li ja Koc jan čič, Ire na Ku mer, Voj ko Ku na ver, Bar ba ra Le sni čar, Da ni jel Li lek, mag. Da rin ka Lo žar, Ma ria Pis njak, mag. Stan ka Pre skar, Ali ca Prin čič Roh ler, So nja Rajh, Da rin ka Rosc-Le sko vec, Bri gi ta Ru par, Si mo na Sla vič Ku mer, Go razd So to šek, dr. Ivo Ve rov nik, mag. So nja


Zajc, Anka Zu pan, Neva Še če rov, Moj ca Škri njar, Ne venka Štra ser

Pre te kle ak tiv no sti v pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od 1. 1. 2010 do 31. 12. 2010Iz ve de no NPZ za šol sko leto 2008/09, vključ no z vred no te njem in poi zved ba mi. Do se že ni za stav-lje ni ci lji na lo ge.

Vse bin sko za ključ no po ro či lo:Iz ve de no NPZ za šol sko leto 2009/10 vključ no z vred no te njem in poi zved ba mi. Do se že ni za stav lje ni ci lji na lo ge.

Ključ ne ugo to vi tve in upo rab nost:Po dat ki NPZ v se da nji ob li ki so upo rab ni za ana li zo ure sni če va nja uč nih na čr tov in do se ga nja ka ko-vost nih rav ni zna nja. Hkra ti je to pri po mo ček, ki omo go ča ana li zo dela uči te lja in šo le kot ce lo te. Gle de upo rab no sti bi bilo tre ba upo šte va ti po seb no sti do lo če nih pred met nih po dro čij in mo re bit nih po seb-no sti preiz ku sov sa mih (če pre ver ja jo bolj pou dar je no kak šno po se bej iz bra no po droč je ali vse bi ne).

ma tu ri tet ni te čaj, za ključ ni iz pit pri slo venš či ni in Po klic na ma tu ra


za kon ske pod la ge: Zo FVI, Za kon o ma tu ri, Pra vil nik o za ključ nem iz pi tu

ci lji pro jek ta/na lo ge:• eval va ci ja ma tu ri tet ne ga te ča ja, • ana li za za ključ ne ga iz pi ta, us po sab lja nje za iz va jal ce, • pod po ra držav nim ko mi si jam po klic ne ma tu re, us po sab lja nje za oce nje val ce 1. in 3. pred me ta

POM, so de lo va nje pri ure ja nju Po ro či la o po klic ni ma tu ri, Ma tu ri tet ne ga iz pit ne ga ka ta lo ga in Pred met nih iz pit nih kata lo gov.


So de lav ci/so de lav ke: Alen ka An drin, Jer ne ja Bone, mag. Vil ma Brod nik, dr. Ser gio Cra snich, An dre ja Čuk, Mira He džet Kr kač, mag. Li lja na Kač, Igor Li pov šek, Vla di mir Mi lek šič, Vla di mir Pirc, mag. Mir jam Pod se den šek, Ta nja Po pit, mag. Ta nja Rup nik Vec, dr. Bran ko Sli var, mag. Moj ca Su ban Am brož, dr. Ivo Ve rov nik, Su san ne Vol čan šek, mag. Ra do slav Wech ters bach, Neva Še če rov

Vse bin sko za ključ no po ro či lo:Po ro či lo o eval va ci ji MT, za ra di ra cio na li za ci je ob re ce si ji te me lji na ana li zi sta ti stič nih po ka za te ljev v Po ro či lih o splo šni ma tu ri in na dveh vpra šal ni kih za uči te lje in vods tva šol in ne na in terv ju jih, kot je bilo spr va pla ni ra no. Splet ni vpra šal nik je bil pi lot no preiz ku šen na eni od gim na zij, teh nič no pa iz ve den v služ bi za in for ma ti za ci jo ZRSŠ. Po ro či lo o ana li zi iz pit nih list kov za ključ ne ga iz pi ta iz slo-venš či ne je po sta lo gra di vo za us po sab lja nje. Iz ve de no us po sab lja nje za taj ni ke/pred sed ni ke šol skih ko mi sij za za ključ ni iz pit, v so de lo va nju z DKZI, CPI in MŠŠ. Iz ve de na po klic na ma tu ra. Pri prav lje ni ka ta lo gi in po ro či lo. Pri prav ljen pred log us po sab ljanj. So de lo va nje na se jah DKPM in PDKPM.

Tek mo va njano si lec/no sil ka: Ne ven ka Štra ser

za kon ske pod la ge: Pra vil nik o so fi nan ci ra nju šol skih tek mo vanj

ci lji pro jek ta/na lo ge:• koor di na ci ja dela med no sil ci po sa mez nih tek mo vanj na ZRSŠ, • po ve zo va nje s Pro gram skim sve tom za tek mo va nja,


• or ga ni za ci ja in iz ved ba tek mo vanj (šol ska, re gij ska, dr žav na, med na rod na ra ven), • po so do bi tve tek mo vanj – vse bin sko, ra ču nal niš ka pod pora.

So de lav ci/so de lav ke: dr. Inge Brez nik, Da rin ka Bre zov nik Pin ta rič, mag. Vil ma Brod nik, dr. Ser gio Cra snich, mag. Mi ro slav Cvah te, An dre ja Du hov nik-An to ni, An gel ca Čan der, mag. Vi ne ta Er žen, Ber-nar da Ga ber, Mira He džet Kr kač, mag. Nada Holc, mag. Mi le na Kerndl, Sil va Kme tič, Voj ko Ku na ver, Bar ba ra Le sni čar, Da ni jel Li lek, Igor Li pov šek, mag. Da rin ka Lo žar, Li lia Pe ter zol, Vla di mir Pirc, Ma ria Pis njak, mag. Mir jam Pod se den šek, dr. An ton Pol šak, Ta nja Po pit, Moj ca Poz na no vič Je zer šek, Ali ca Prin čič Roh ler, So nja Rajh, Da rin ka Rosc-Le sko vec, Su san ne Vol čan šek, mag. Ma ri ja Žve glič

Vse bin sko za ključ no po ro či lo:Or ga ni zi ra li in iz ved li smo na sled nja tek mo va nja: I. sa mo stoj no:

1. tek mo va nje iz zna nja an gleš či ne za učen ce 9. raz re da OŠ, 2. tek mo va nje iz znanja nemš či ne za učen ce 9. raz re da OŠ, 3. tek mo va nje iz zna nja geo gra fi je za OŠ, 4. tek mo va nje iz zna nja geo gra fi je za SŠ z Geo gra fi ja do,5. tek mo va nje Hi tro in za nes lji vo ra ču na nje – Tek muj sam s se boj, s ča som in s so šol ci, 6. dis fi da di mat he ma ti ca – ma te ma tič ni iz ziv,7. tek mo va nje iz slo venš či ne za Can kar je vo priz na nje

ter II. v koor di na ci ji z dru gi mi:

7. sre ča nje sred nje šol skih ra zi sko valk in ra zi sko val cev no vej še zgo do vi ne – EUSTORY (Slo ven-sko so cio loš ko druš tvo).

Pri ne ka te rih dru gih tek mo va njih, ki so jih or ga ni zi ra la druš tva in dru ge us ta no ve kot npr.: DMFA, In šti tut za ita li jan sko kul tu ro Ljub lja na, Za vod za kul tu ro ma džar ske na rod no sti Len da va, idr. so na-ši pe da goš ki sve to val ci so de lo va li kot stro kov ni so de lav ci. V le toš njem šol skem letu ni smo iz ved li tek mo va nja iz zna nja zgo do vi ne.

Tudi v tem šol skem letu je na rast la pri ljub lje nost tek mo va nja iz slo venš či ne za Can kar je vo priz na nje. Ude le ži lo se ga je 32 974 tek mo val cev, kar je 3538 več kot v lan skem šol skem letu. Temu šte vi lu se prib li žu je tek mo va nje Hi tro ra ču na nje – Tek muj sam s se boj, s ča som in s so šol ci – 30 124 (lani 20 080). Tako kot lani tudi le tos na raš ča šte vi lo tek mo val cev iz zna nja an gleš či ne in nemš či ne za OŠ – lani sku paj pri obeh tek mo va njih 5785, le tos 6296 sku paj ozi ro ma 1564 tek mo val cev pri nemš či ni in 4732 tek mo val cev pri an gleš či ni. Tek mo va nje iz zna nja geo gra fi je je po nov no ne ko li ko pri do bi lo na šte vi lu so de lu jo čih. V os nov ni šo li se je šte vi lo po ve ča lo za sko raj 1000 tek mo val cev (lani 2499). Tek mo va lo je 3462 tek mo val cev – os nov no šol cev in 566 tek mo val cev – sred nje šol cev. Ni ha nja v šte vi lu tek mo val cev so za to tek mo va nje še po se bej zna čil na. Os ta li dve tek mo va nji, ki jih še or ga ni zi ra mo – Dis fi da in Eu story – os ta ja ta na po dob nem šte vi lu, ki je po go je no z na či nom organi za ci je obeh tek mo vanj.

Kan di di ra li smo na raz pi su za so fi nan ci ra nje tek mo vanj. Ne ga tiv na raz li ka med le toš nji mi na čr to va-ni mi in s skle pi odo bre ni mi sreds tvi se je le tos po nov no po ve ča la in zna ša re kord nih – 18.895,07 EUR (lani ne kaj čez 7.000).

Ključne ugo to vi tve in upo rab nost:Tek mo va nja so bila ko rekt no in stro kov no or ga ni zi ra na in iz ve de na. Ne kaj te žav na sta ja ob pri tož bah star šev, ven dar jih ve či no ma spro ti re šu je mo. Te ža ve os ta ja jo na po droč ju so fi nan ci ra nja, kjer se bo nuj no po treb no do go vo ri ti z MŠŠ oz. od lo či ti o na dalj nji vlo gi ZRSŠ pri or ga ni za ci ji in iz ved bi tek mo vanj.

Us po sab lja nje za uva ja nje no vih pro gra mov v stro kov nih in po klic nih šo lah


za kon ske pod la ge: ZOFVI, Za kon o po klic nem izo bra že va nju, pra vil ni ki

ci lji pro jek ta/na lo ge: Uspo sab lja nje za uči te lje splo šnih pred me tov v no vih in pre nov lje nih izo bra-že val nih pro gra mih stro kov ne ga in po klic ne ga izo bra že va nja.


Tra ja nje pro jek ta: Fe bruar–av gust.

So de lav ci/so de lav ke: Jer ne ja Bone, An dre ja Čuk, Jo ži ca Gramc, Voj ko Ku na ver, Igor Li pov šek, Vla di-mir Pirc, Ani ta Po berž nik, Ta nja Po pit, Mar jan Pre vod nik, mag. Ta nja Rup nik Vec, mag. Ma ri za Skvarč, Si mo na Sla vič Ku mer, mag. Moj ca Su ban Am brož, mag. Ra do slav Wech ters bach

Pre te kle ak tiv no sti v pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od 1. 1. 2010 do 31. 12. 2010Iz ve de na us po sab lja nja za uči te lje splo šnih pred me tov v po klic nih in stro kov nih šo lah, ki uva ja jo nove izo bra že val ne programe.

Vse bin sko za ključ no po ro či lo:• Izve de na us po sab lja nja za uči te lje slo venš či ne, ma te ma ti ke, ke mi je, druž bo slov ja in taj ni ke/

pred sed ni ke šol skih ko mi sij za za ključ ni iz pit. • Vsa dru ga us po sab lja nja, tudi za ma tu ro, po klic no ma tu ro in splo šnoi zo bra že val ne pred me te v

po klic nih in stro kov nih šo lah smo iz pe lja li v ok vi ru ka ta lo ga MŠŠ. • So de lo va nje s sveto val ci CPI na štu dij skih sku pi nah stro kov nih po dro čij na temo po ve zo va nje

splo šne ga in stro kov ne ga zna nja za ra di zmanj ša ne ga ob se ga štu dij skih sku pin pre lo že no na na sled nje leto.

Ključ ne ugo to vi tve in upo rab nost:V tej na lo gi smo omo go či li do dat na us po sab lja nja za teme, ki ali niso bile uvrš če ne v Ka ta log stal ne-ga stro kov ne ga spo pol nje va nja MŠŠ ali so se kot iz ziv po ja vi le ka sne je (za ključ ni iz pit iz slo venš či ne v SPI). O upo rab no sti bi bilo bo lje vpra ša ti ude le žen ce - uči te lje splo šnih pred me tov v stro kov nih in po klic nih šo lah, ki so do bi li mož nost vpo gle da v ne ka te re no vo sti v splo šnih pred me tih, pre nov lje nih ka ta lo gih znanj in v ob če uči telj ski pro fe si ji. Nji ho ve eval va ci je ka že jo, da smo delo od lič no opra vi li.

Iz va ja nje ope ra tiv nih na log v zve zi z Re so lu ci jo o na cio nal nem pro gra mu pre hran ske po li ti ke in so de lo va nje z mšš

no si lec/no sil ka: Ire na Sim čič

za kon ske pod la ge: Re so lu ci ja o na cio nal nem pro gra mu pre hran ske po li ti ke UL 52/2005, pred log za ko na o šol ski pre hra ni

ci lji pro jek ta/na lo ge:• iz de la va stro kov nih pod lag v ob li ki pub li ka cij, • im ple men ta ci ja stro kov nih pod lag v prak so (stro kov na sre ča nja), • us po sab lja nje or ga ni za tor jev šol ske pre hra ne za iz bolj ša nje ka ko vo sti pre hra ne otrok in mla-

dost ni kov v vzgoj no-izo bra že val nih us ta no vah, • iz ved ba sprotnih na log po na ro či lu MŠŠ.

Vse bin sko za ključ no po ro či lo:Ko mi si ja za pri pra vo stro kov nih pod lag ve za nih na Za kon o šol ski pre hra ni je pri pra vi la stro kov ne pod la ge in Smer ni ce pre hra nje va nja v vzgoj no-izo bra že val nih us ta no vah, ki vse bu je jo vzgoj no-izo-bra že val ni in zdravs tve ni del. Smer ni ce so bile pri prav lje ne in od da ne Strokovnemu svetu Re pub-li ke Slo ve ni je za splo šno izo bra že va nje. Smer ni ce so bile po tr je ne v av gu stu 2010, to rej sklad no z na ved bo Za ko na o šol ski pre hra ni.

štu dij ske sku pi ne in men tor ska mre ža šol in vrt cevno si lec/no sil ka: Bri gi ta Žar ko vič-Ad le šič

za kon ske pod la ge: Pra vil nik o na dalj njem izo bra že va nju in us po sab lja nju stro kov nih de lav cev v vzgo ji in izo bra že va nju, Pra vil nik o na pre do va nju za po sle nih v vzgo ji in izo bra že va nju v na zi ve


ci lji pro jek ta/na lo ge:• Pri pra vi ti vse bin ski in fi nanč ni pred log za MŠŠ, • iz pe lja va na čr to va nih skli cev 2009/2010 in 2010/2011, • pri pra vi ti fi nanč no in vse bin sko po ro či lo 2009/2010, • pri pra vi ti na črt de lo va nja ŠS 2010/2011.

So de lav ci/so de lav ke: pe da goš ki sve to val ci ZRSŠ, zu na nji pre da va te lji

Vse bin sko za ključ no po ro či lo:Vrt ciNa po droč ju vrt cev so bile vse bi ne na me nje ne na čr to va nju spon ta ne de jav no sti s po droč ja je zi kov, umet no sti in ma te ma ti ke. Sre ča nja so po te ka la v treh skli cih v skup nem ob se gu 9 ur (0,5 t), ki so se od vi ja la v mre žah men tor skih vrt cev. Ude le ži lo se jih je 4077 stro kov nih de lav cev.

Os nov na šo la Tema pr ve ga skli ca je bila pos ve če na in di vi dua li za ci ji in di fe ren cia ci ji, dru go pa NPZ. Sre ča nje v splet ni učil ni ci je bilo pos ve če no spe ci fi ki pred me tov. Sre ča nja so po te ka la v naj več treh skli cih v skup nem ob se gu 16 ur (1 t) in so se od vi ja la v štu dij skih sre diš čih (šo lah). Od tega sta bila dva ne-po sred na skli ca,so de lo va nje z uči te lji prek e-učil ni ce pa je stal na ob li ka so de lo va nja. Udele ži lo se jih je 12455 stro kov nih de lav cev.

Sred nja šo la V ok vi ru štu dij skih sku pin je bilo štu dij sko sre ča nje na me nje no ma tu ri ozi ro ma po klic ni ma tu ri. V pro gra mih, ki ni ma jo ma tu re, se je iz va ja la vse bi na, ki je po ve za na z ak tual ni mi vse bin ski mi in di-dak tič ni mi no vost mi oz. po treb iz prak se. Ude le ži lo se jih je 900 stro kov nih de lav cev.

OŠPP in za vo di za vzgo jo in izo bra že va nje otrok s po seb ni mi po tre ba mi Za vzgo jo in izo bra že va nje otrok s po seb ni mi po tre ba mi so se štu dij ska sre ča nja pri la ga ja la spe-ci fič nim po tre bam stro kov nih de lav cev v po sa mez nih štu dij skih sku pi nah gle de na izo bra že val ne rav ni, pro gra me vzgo je in izo bra že va nja ter po seb na pod po droč ja služb. Ude le ži lo se jih je 1377 stro kov nih de lav cev.

Glas be no šols tvo Na po droč ju glas be ne ga šols tva so štu dij ska sre ča nja po te ka la v dveh sre ča njih v skup nem ob se gu 16 ur. Vse bi ne so ob se ga le pri pra vo na uva ja nje in sprem lja vo do pol nje nih in no vih uč nih na čr tov glas be nih šol. Ude le ži lo se jih je 500 stro kov nih de lav cev.

na dalj nje izo bra že va nje in us po sab lja njeno si lec/no sil ka: Bri gi ta Žar ko vič-Ad le šič

za kon ske pod la ge: Pra vil nik o na dalj njem izo bra že va nju in us po sab lja nju stro kov nih de lav cev v VIZ Pra vil nik o na pre do va nju za po sle nih v VIZ v na zi ve

ci lji pro jek ta/na lo ge:• Pri pra vi ti vse bin sko po nud bo pro gra mov NIU 2010/2011, • pri pra vi ti pro gra me za raz pis MŠŠ, • iz pe lja ti na čr to va no po nud bo 2009/2010 in 2010/2011, • pri pra vi ti ana li zo iz pe ljav za šol sko leto 2009/2010.


So de lav ci/so de lav ke: Ja nja Biz jak, Ka ta ri na Flis, Pri mož Plev nik, pe da goš ki sve to val ci

uči te lji prak ti ki, zu na nji pre da va te lji

Vse bin sko za ključ no po ro či lo:Raz pi sa ni pro gra mi: PRP Pred vi de nih 12 pro gra mov (25 iz pe ljav)


Iz pe lja nih 7 pro gra mov (17 iz pe ljav) Ude le žen cev: 573

PSD Pred vi de nih 93 pro gra mov (141 iz pe ljav) Iz pe lja nih 70 pro gra mov (92 iz pe ljav) Ude le žen cev: 2764

Sku paj raz pi sa ni pro gra mi: Pred vi de nih 105 pro gra mov (166 iz pe ljav) Iz pe lja nih 77 pro gra mov (109 iz pe ljav) Ude le žen cev: 3337

Ne raz pi sa ni pro gra mi (do dat na po nud ba): Iz pe lja nih 16 pro gra mov Ude le žen cev: 1337

Te mat ske kon fe ren ce Iz pe lja nih 37 Ude le žen cev: prib liž no 1480 (40 uči te ljev na šo lo)

Skup no smo to rej v šol skem letu 2009/2010 iz pe lja li 125 se mi nar jev in 37 te mat skih kon fe renc, ki se jih je ude le ži lo 6154 učite ljev.

Za šol sko leto 2010/2011 smo pri ja vi li 117 raz pi sa nih se mi nar jev (159 iz pe ljav) in 35 ne raz pi sa nih.

Pri pra va ka ta lo ga nIUno si lec/no sil ka: Bri gi ta Žar ko vič-Ad le šič

za kon ske pod la ge: Pra vil nik o na dalj njem izo bra že va nju in us po sab lja nju stro kov nih de lav cev v VIZ, Pra vil nik o na pre do va nju za po sle nih v VIZ v na zi ve

ci lji pro jek ta/na lo ge:• Pri pra vi ti vse bin sko po nud bo pro gra mov NIU 2010/2011,• pre gle da ti pro gra me za ob ja vo v Ka ta lo gu ZRSŠ, • us kla di ti po nud bo.

Tra ja nje pro jek ta: Fe bruar–av gust 2010.

So de lav ci/so de lav ke: Ja nja Biz jak, Pri mož Plev nik

Vse bin sko za ključ no po ro či lo:Iz da li smo ka ta log na dalj nje ga izo bra že va nja in us po sab lja nja v ob se gu 260 stra ni, ki smo ga po sla li na vse vzgoj no-izo bra že val ne za vo de. Na pod la gi na še po nud be, ki je pred stav lje na v ka ta lo gu, smo zbra li pri ja ve za se mi nar je, ki se bodo od vi ja li v šol skem letu 2010/2011.

Ključ ne ugo to vi tve in upo rab nost:Kljub splet ni pred sta vi tvi pro gra mov vi di mo smi sel nost iz da ja nja ka ta lo ga v ti ska ni ob li ki, saj do bi-va mo s te re na po vrat ne in for ma ci je o upo rab no sti ka ta lo ga z vi di ka stro kov nih de lav cev.

Sve to val ne sto ri tve s po droč ja pe da goš ke ga vo de nja in ne po sred nega vzgoj no-izo bra že val ne ga dela

no si lec/no sil ka: mag. Vera Bevc

za kon ske pod la ge: Te melj na de jav nost ZRSŠ je opre de lje na v us ta nov nem aktu ZRSŠ, kjer je za pi-sa no, da oprav lja Za vod RS za šols tvo raz voj no in sve to val no de jav nost za po tre be vzgoj no-izo bra-


že val nih in sti tu cij, v ZOFVI, v Za ko nu o vrt cih, v Za ko nu o os nov nih šo lah, v Za ko nu o gim na zi jah, v Za ko nu o sred njem stro kov nem in po klic nem izo bra že va nju.

ci lji pro jek ta/na lo ge:Nu di ti stro kov no pod po ro vzgoj no-izo bra že val nim in sti tu ci jam v pro ce su po so dab lja nja vzgoj no-izo-bra že val ne ga dela in raz vo ja ku ri ku la vzgoj no-izo bra že val ne in sti tu ci je kot ce lo te.

Vse bin sko zaključ no po ro či lo:Od ja nuar ja do 1. 12. 2010 je bilo iz ve de nih 730 ur sve to val nih sto ri tev za ce lot ne ko lek ti ve ozi ro ma za sku pi ne stro kov nih de lav cev dou ni ver zi tet nih vzgoj no-izo bra že val nih za vo dov.

Pre vla du jo če me to de in ob li ke iz ve de nih sve to val nih stori tev: • in struk tiv no sve to va nje, • pre da va nja in kon zul ta ci je, • pe da goš ke de lav ni ce in fron tal na pre da va nja.

Vse ome nje ne sve to val ne sto ri tve so bile iz ve de ne po pred hod ni urad ni vlo gi vzgoj no-izo bra že val nih in sti tu cij (pri jav ni ci) in so po sa mez ne iz ved be tra ja le 3–4 šol ske ure. V zgo raj na ve de ne sve to val ne sto ri tve niso vklju če ne sve to val ne sto ri tve, ki so bile iz ve de ne v pro sto rih or ga ni za cij skih enot Za vo-da RS za šols tvo (manj še sku pi ne stro kov nih de lav cev se ob ča sno od lo ča jo za sve to val ne sto ri tve v po pol dan skem, ob ča sno tudi v do pol dan skem ča su, v pro sto rih OE ZRSŠ). Prav tako v zgo raj na-ve de ne sve to val ne sto ri tve niso vklju če ne sve to val ne sto ri tve z na slo vom Po moč pri sa moe val va ci ji pe da goš ke ga dela vrt ca, šo le kot ce lo te, ki so se iz va ja le v or ga nizacij ski eno ti ZRSŠ Ma ri bor. Teh je bilo v ko le dar skem letu 200 ur. Za vse sve to val ne sto ri tve ob sta ja us trez na do ku men ta ci ja, za po moč pri sa moe val va ci ji pe da goš ke ga dela vrt ca, šo le kot ce lo te pa tudi pi sna po ro či la.

Ključ ne ugo to vi tve in upo rab nost:Števi lo vlog, pri jav nic za sve to val ne sto ri tve v zad njih le tih na raš ča. Pre vla du jo če teme, ki jih v pri-jav ni ce za pi su je jo šo le, vrt ci so na sled nje: • Na čr to va nje pe da goš ke ga dela, • Sa moe val va ci ja pe da goš ke ga dela, • Pre ver ja nje in oce nje va nje zna nja, • Ko mu ni ka ci ja vzgo ji telj – otrok, vzgo ji telj – starš ..., • Učen ci s po seb ni mi po tre ba mi, na čr to va nje in iz ved ba pou ka, • Delo z na dar je ni mi učen ci.

Pod po ra vzgoj no-izo bra že val nim in sti tu ci jam pri ob li ko va nju ku ri ku la vrt ca in šo le kot ce lo te s po moč jo raz voj ne ga na čr to va nja

no si lec/no sil ka: mag. Vera Bevc

za kon ske pod la ge: Vzgoj no-izo bra že val ne in sti tu ci je mo ra jo v skla du z Za ko nom o or ga ni za ci ji in fi-nan ci ra nju vzgo je in izo bra že va nja pri pra vi ti na črt raz vo ja šo le/vrt ca. Te melj no iz ho diš če ka ko vost nega na čr ta raz vo ja je v pro ce su raz voj ne ga na čr to va nja, v ok vi ru ka te re ga po te ka pro ces po so dab lja nja iz ved be ne ga ku ri ku la vzgoj no-izo bra že val ne in sti tu ci je kot ce lo te. Za kon o vrt cih, Za kon o os nov ni šo li, Za kon o gim na zi ji, Za kon o or ga ni za ci ji in fi nan ci ra nju vzgo je in izo bra že va nja.

ci lji pro jek ta/na lo ge:• Spod bu ja nje rav na te ljev, po moč ni kov rav na te ljev in čla nov raz voj nih ti mov k ob li ko va nju raz voj-

ne ga na čr ta, v ok vi ru ka te re ga bo us pe šno po te kal pro ces po so dab lja nja iz ved be ne ga ku ri ku la. • Pred sta vi tev po me na raz vojnega na čr to va nja za do se ga nje ci ljev so dob ne šo le/vrt ca in za pro-

ces uva ja nja po so do bi tev iz ved be ne ga ku ri ku la. • Nu de nje stro kov ne pod po re rav na te ljem, po moč ni kom rav na te ljev in čla nom raz voj nih ti mov v

vseh fa zah pro ce sa raz voj ne ga na čr to va nja in po so dablja nja ku ri ku la.

So de lav ci/so de lav ke: Fa ni ka Fras Ber ro, Mir jam Se ni ca, Ma ri ja Si vec, Urš ka Stri tar, Kar men Usar, Ni ves Zore


Vse bin sko za ključ no po ro či lo:Ci lji pro jekt ne na lo ge so se ure sni če va li sko zi kon ti nui ra na de lov na sre ča nja rav na te ljic in rav na-te ljev ter nji ho vih po moč nic in po moč ni kov. Na ome nje nih de lov nih sre ča njih, ki so bila iz ve de na in te rak tiv no smo z ude le žen ci ra zen teo re tič nih spoz nanj pred stav lja li po sa mez ne faze raz voj ne ga na čr to va nja in ob li ko va li pri me re raz voj nih na čr tov. Med po sa mez ni mi sre ča nji pa so ude le žen ci v ko lek ti vih opra vi li po sa mez ne faze raz voj ne ga na čr to va nja. Pred stav ni ki vzgoj no-izo bra že val nih in sti tu cij, ki so se red no in ak tiv no ude le že va li de lov nih sre čanj v or ga ni za ci ji ZRSŠ so do kon ca sep tem bra ob li ko va li raz voj ne na čr te, ki so v skla du s teo re tič ni mi iz ho diš či raz voj ne ga na čr to va nja in v skla du s spoz na nji so dob nih edu ka cij skih ved.

Ključ ne ugo to vi tve in upo rab nost:Ugo tav lja mo, da so bila de lov na sre ča nja us pe šna, saj so ude le žen ci ak tiv no so de lo va li in si med se boj iz me nja li pri me re do bre prak se. S tako si ste ma tič nim in po glob lje nim de lom bomo na da lje-va li v pri hod njem letu. Pri pra vi li bomo zbir nik raz voj nih na čr tov. Oprav lje no delo bomo nad gra je va li in eval vi ra li.

na rod no sti: stro kov na pod po ra vrt cem in šo lamno si lec/no sil ka: mag. Vida Go miv nik-Thu ma

za kon ske pod la ge: ZOFVI, Za kon o po seb nih pra vi cah ita li jan ske in ma džar ske na rod ne skup no sti na po droč ju vzgo je in izo bra že va nja, Spo ra zum o so de lo va nju v kul tu ri in izo bra že va nju med vla da-ma Re pub li ke Slo ve ni je in Re pub li ke Ita li je

ci lji pro jek ta/na lo ge:• Za go tav lja nje po treb nih uč nih gra div (OŠ in SŠ z ita li jan skim uč nim je zi kom na na rod no me-

ša nem ob moč ju Slo ven ske Is tre, dvo je zič ne šo le na na rod no me ša nem ob moč ju Prek mur ja). • Sve to va nje pri no tra njem pre ver ja nju in oce nje va nju zna nja; so de lo va nje pri pri pra vi gra div in

iz ved bi na cio nal ne ga pre ver ja nja zna nja in tek mo vanj iz zna nja. • Stro kov no us po sab lja nje stro kov nih de lav cev (se mi nar ji, raz lič ne ob li ke/me to de sve to va nja,

štu dij ske sku pi ne ipd.). • Uva ja nje poso dob lje nih uč nih na čr tov za gim na zi jo z ita li jan skim uč nim je zi kom in dvo je zič no

gim na zi jo; po so do bi tev ka ta lo gov znanj za splo šnoi zo bra že val ne pred me te v SŠ. • Pri pra va iz ved be nih na vo dil za dvo je zič no sred njo šo lo Len da va. • Raz lič ne ob li ke so de lo va nja s stro kov ni mi oz. vods tve ni mi de lav ci vzgoj no-izo bra že val nih in dru-

gih us ta nov; med na rod no so de lo va nje. • Dru go (so de lo va nje pri oprav lja nju sprot nih in ne na čr to va nih na log).

So de lav ci/so de lav ke: dr. Ser gio Cra snich, To maž Kranjc, Ire na Ku mer, Vla di mir Milek šič, Li lia Pe-ter zol, Ma ria Pis njak

dr. Al bi na Ne čak Luk, Jo že fa Her man

Vse bin sko za ključ no po ro či lo:• Pri prav lje na sta bila pro gram uč nih gra div (po na ti si in no vo ti ski) ter pro gram re cen zij uvo že nih

uč nih gra div za šolsko leto 2010/2011 za šo le z ITA-jezi kom in dvo je zič ne šo le; pri prav lje ni so bili vpra šal ni ki in zbra ni po dat ki o za lo gah in po tre bah po uč nih gra di vih na šo lah z ITA-je zi kom in dvo je zič nih šo lah ter v za lož bah (po dat ki za pro gra me uč nih gra div za leto 2011/2012). So de-lo va nje z av tor ji in pre va jal ci pri na sta ja nju no vih uč nih gra div je po te ka lo v skla du z na čr to va no di na mi ko dela (šo le z ITA-je zi kom: in for ma ti ka, teh ni ka in teh no lo gi ja, geo gra fi ja – OŠ; bio lo gi ja, la bo ra to rij sko delo in na vo di la, od kup av tor skih pra vic za uč be nik psi ho lo gi je, obrav na va neu-met nost nih be se dil – SŠ; dvo je zič ne šo le: MJ2 za 6. raz red DOŠ in 1. let nik DSŠ; po te ka la je stro kov na po moč pre va jal cem pri pre va ja nju (npr. za geo gra fi jo), na sta lo je mne nje o ro ko pi su pri roč ni ka za uči te lje k sa mo stoj ne mu DZ Lánc, lánc, MJ2, 1. raz red DOŠ). V skla du s pro gra-mom je po te ka lo tudi so de lo va nje z re cen zen ti iz Ita li je uvo že nih uč nih gra div (ita li janš či na kot ma te rinš či na v OŠ, zgo do vi na v SŠ).

• Oprav lje no je bilo so de lo va nje pri oce nje va nju gra div za NPZ iz ita li janš či ne (2. in 3. tri let je) ter vse de jav no sti pri iz ved bi NPZ za ita li janš či no; ure sni če no je bilo tudi so de lo va nje pri vred no te nju dru gih pred me tov na NPZ; po te ka tudi že pri pra va kom ple tov za oba je zi ka za NPZ 2011 (na lo ge in na vo di la za vred no te nje, 2. in 3. tri let je). Oprav lje no je bilo vo de nje PK za ma džarš či no kot


ma te rinš či no (od da ne so bile vse raz li či ce preiz ku sov za NPZ iz ma džarš či ne v 2. in 3. tri let ju); po te ka lo je tudi so de lo va nje pri vred no te nju dru gih pred me tov na NPZ. V šo lah z ITA-je zi kom so bila izpel ja na tek mo va nja iz ma te ma ti ke (Evrop ski ma te ma tič ni ken gu ru, Ve go vo priz na nje, ma te ma tič no iz bir no tek mo va nje za SŠ in med na rod no tek mo va nje Dis fi da ma te ma ti ca). Oprav lje no je bilo vo de nje dr žav ne tek mo val ne ko mi si je za Tek mo va nje iz zna nja ma džarš či ne za Petõfi je vo priz na nje: pri pra va na log, so de lo va nje pri vred no te nju, so de lo va nje pri za ključ ni slo ve sno sti (li te rar no sre ča nje s pi sa te ljem) in pri pra va raz pi sa za tek mo va nje 2011. Iz pe lja na je bila koor di na ci ja pra vo pi sne ga tek mo va nja – so de lo va nje učen cev DOŠ na vse ma-džar skem tek mo va nju v Bu dim pe šti; pri prav ljen je bil pre vod na log v ma džarš či no za tek mo va nje Evrop ski ma te ma tič ni ken gu ru za OŠ.

• Iz pe lja na so bila na sled nja spo pol nje va nja stro kov nih de lav cev: se mi nar iz di dak ti ke ita li jan ske-ga je zi ka (dva dela, 16 ur), Se mi nar ita li jan ske kul tu re v Ita li ji (ju lij 2010, 48 ur) ter 48. se mi nar ita li jan ske ga je zi ka in kul tu re (oprav lje ne so bile tudi de lav ni ce za vrt ce z ita li jan skim uč nim je zi kom, iz pe lja va: ok to ber in no vem ber 2010, 24 ur); pri prav lje ni so bili pro gra mi za ka ta log pro gra mov 2010/11 (za šo le z ITA-je zi kom 3 pro gra mi). Iz ve de na sta bila se mi nar ja iz ka ta lo ga za stro kov ne de lav ce v dvo je zič nih vzgoj no-izo bra že val nih us ta no vah: Dra ma v izo bra že va nju (24 ur) in Po let ni se mi nar ma džarš či ne (32 ur); pri prav lje na sta nova pro gra ma stro kov ne ga spo pol nje va nja za dvo je zič ne vzgoj no-izo bra že val ne us ta no ve za ka ta log 2010/11. Iz ve de ni so bili skli ci ŠS za šo le z ITA-je zi kom (ita li janš či na: 4 ŠS za OŠ in 3 ŠS za SŠ, ma te-ma ti ka: 2 ŠS za OŠ) ter ŠS za dvo je zič ne šo le (2 ŠS za OŠ – iz ve den po en fi zič ni sklic in po en sklic v splet ni učil ni ci). Oprav lje na so bila sve to va nja šo lam (3 hos pi ta ci je pri ma te ma ti ki – OŠ in gim na zi ja z ITA-je zi kom); oprav lje ne so bile kon zul ta ci je z uči te lji in rav na te lji gim na zij (iz va ja nje po so dob lje ne ga UN).

• Oprav lje no je bilo us po sab lja nje uči te ljev za iz va ja nje POSUN za gim na zi jo z ITA-je zi kom. Iz ve de ni sta bili tudi 2 us po sab lja nji za uči te lje ma džarš či ne v gim na zij skem pro gra mu v dvo je zič ni SŠ. Pri prav lje na je bila re dak ci ja POSUN za ita li janš či no kot ma te rinš či no v OŠ; v fazi re dak ci je je tudi ka ta log zna nja za PTI in STI (ita li janš či na kot ma te rinš či na); oprav lje na je bila re dak ci ja UN za MJ1 in UN za MJ2 v OŠ ter pri prav ljen pre vod v slo venš či no; pri prav lje na je bila po sodobi tev KZ za SPI, PTI, SSI za MJ1 in MJ2.

• Pri prav ljen je bil pred log Iz ved be nih na vo dil za dvo je zič no iz va ja nje izo bra že val nih pro gra mov; za ra di zah te ve po do pol ni tvah v smi slu Stra te gi je dvo je zič ne ga izo bra že va nja (pri pra vi la in na MŠŠ pred sta vi la ga je Po mur ska ma džar ska na rod na sa mou prav na skup nost (PSMNS)) bo pred-log vklju čen v na dalj njo obrav na vo (PSMNS, MŠŠ, DSŠ Len da va in ZRSŠ).

• Oprav lje no je bilo so de lo va nje s sve to val cem iz Ita li je, so de lo va nje pri pro jek tih SPI n (School Prac ti ce In no va tion) 2010 in Cam pus 2010 ter so de lo va nje v pro jek tu CROMO 2 (med na rod no stro kov no sre ča nje v Ljub lja ni ja nuar ja 2010 in za ključ na kon fe ren ca v Ce lov cu no vem bra 2010). Iz ve de no je bilo pre da va nje ob štu dij skem obi sku de le ga ci je z Mi ni strs tva za šols tvo Re pub li ke Avstri je (Ko per, ok to ber 2010). Oprav lje na je bila na ba va uč be ni kov na Ma džar skem (za MŠŠ) ter iz pe lja no so de lo va nje na Ko-le gi ju za šols tvo pri skla du Szülõföld Alap v Bu dim pe šti (seje, mne nja).

• V skla du s pro gra mom pri pra ve uč nih gra div so bili oprav lje ni vsi na čr to va ni ko ra ki: ko mu ni ka ci ja s šo la mi, MŠŠ, za lož ba mi; ure sni če ni sta bili ude lež ba na se jah ko mi si je za re dak ci jo POSUN za OŠ (4 seje) ter so de lo va nje pri re dak ci ji POSUN iz na ra vo slov ja in teh ni ke za 4. in 5. raz red OŠ. Oprav lje no je bilo so de lo va nje v ok vi ru pro jek ta Je zik in kul tu ra oko lja (vrt ci, april 2010) ter iz ve-de no pre da va nje na sre ča nju z rav na te lji OŠ in SŠ juž no pri mor ske re gi je (Se ža na, april 2010). Po te ka lo je delo pri pro jek tu Dru gi tuji je zik v DOŠ (sre ča nje, pri pra va gra di va, pri pom be na os-nu tek Pred lo ga iz ved be fron tal ne uved be ob vez ne ga dru ge ga tu je ga je zi ka). Oprav lje ni so bili pre vo di do ku men ta ci je za MŠŠ, ust ni pre vo di de lov raz lič nih UN na Ma džar skem za MŠŠ (te le-fon sko) in pre gle di uč be niš kih gra div za MŠŠ (pri la go di tve). Oprav lje no je bilo ure ja nje splet ne učil ni ce za ma džarš či no v OŠ in SŠ ter ure ja nje vse bin na splet ni stra ni ZRSŠ za pred me ta MJ1 in MJ2. Vse leto je po te ka lo tudi ude le že va nje raz lič nih sej in de lov nih sre čanj.

Ka ta log ob vez nih iz bir nih vse binno si lec/no sil ka: To maž Kranjc


ci lji pro jek ta/na lo ge: Ob ja vi ti Ka ta log po nud be ob vez nih iz bir nih vse bin in in te re snih de jav no sti za sred nje šol ce


Tra ja nje pro jek ta: Fe bruar–ju nij.

Vse bin sko za ključ no po ro či lo:V fe bruar ju smo ob ja vi li raz pis na na ši splet ni stra ni. Ves čas so po nud ni ki ime li mož nost te le fon ske-ga sve to va nja. Pri jav lje ne pro gra me smo ure di li, lek to ri ra li, pri pra vi li za obrav na vo na Stro kov nem sve tu in ob ja vi li na www.zrss.si.

Ključ ne ugo to vi tve in upo rab nost:Ka ta log pri prav ljen, pred stav ljen na Stro kov nem sve tu RS za splo šno izo bra že va nje in ob jav ljen na www.zrss.si.

Vzgoj ni na črt šo le – sprem lja va ude ja nja in sve to va nja šo lam

no si lec/no sil ka: Ne ven ka Štra ser

za kon ske pod la ge: Za kon o os nov ni šo li, IV. B Vzgoj no de lo va nje šo le

ci lji pro jek ta/na lo ge:• stro kov na pod po ra šo lam pri ude ja nja nju za pi sa nih do ku men tov v zve zi z vzgoj nim de lo va njem

šo le,• iz ved ba me dre gio nal nih pos ve tov v so de lo va nju z MŠŠ,• pri roč nik za vo de nje pro ce sa vzgoj ne ga de lo va nja šo le.


So de lav ci/so de lav ke: Vera Bevc, Ire na Ku mer, So nja Zajc, Stan ka Pre skar, Ali ca Prin čič-Roh ler, Mi-lan Čo tar, Bri gi ta Ru par, Moj ca Škri njar, Moj ca Pu šnik, Ma ri ja Kra mer, Urš ka Mar gan, Fani No li mal.

Vse bin sko za ključ no po ro či lo:Ob šir nej ši del na lo ge v tem ob dob ju se je na na šal na or ga ni za ci jo in iz ved bo pos ve ta Ude ja nja nje VN v OŠ na teh lo ka ci jah in v treh ter mi nih. Ana li za teh pos ve tov je na ka za la ugo to vi tve in us me ri tve za na prej, ki jih lah ko str ne mo v na sled nje: • V sku pi nah s ude le žen ci na ved li ve li ko pri me rov prak se, ki so jih zaz na li kot učin ko vi te: iz bolj-

ša nje ko mu ni ka ci je med uči te lji učen ci in star ši, tim sko delo, več po zor no sti vzgoj nim te ža vam – ju tra nji se stan ki, pe da goš ke kon fe ren ce, izo bra že va nja, do go vo ri za po stop nost in pro to ko le pri sto panj k re še va nju dis ci plin skih te žav, de li tev od go vor no sti za vzgoj na pri za de va nja, ve li ko raz lič nih vzgoj nih de jav no sti – vzgoj ne ure, ko tič ki za sproš ča nje in me dia ci jo, ne for mal na sre-ča nja s star ši, spod bu ja nje pri pad no sti šo li – ju tra nji poz dra vi, mi sel ted na na šol skem ra diu, sve to val ni de la vec za po moč star šem doma, na gra je va nje že le ne ga ve de nja – fra jer šo le, go-vo ril ne ure v tro je, pri sot nost učen cev na ro di telj skih se stan kih, upo ra ba me dia ci je, re sti tu ci je, Noč bra nja, tu tors tvo, po go vor ne ure za učen ce, uči te lji zaup ni ki, kle pe tal ni ce, sa moo ce nje va nje ve de nja otrok v prvi tria di, za pi si in ref lek si je ob kr ši tvah, pod pi si do go vo rov, pro jekt ne de lav ni-ce, raz po red uči te ljev, ki so na vo ljo za in di vi dual no delo z učen ci, so ra zred niš tvo … Ti pri me ri so bili v mno gih šo lah pri sot ni že pred uved bo vzgoj nih na čr tov. Te so jih smi sel no ume sti le in jih mor da bolj si ste ma tič no uva ja jo in sprem lja jo. Dru ge šo le pa so z nji ho vim iz va ja njem za če le ob ob li ko va nju vzgoj nih na čr tov.

• Sa mo kri tič no so opo zo ri li na pri me re prak se, ki so jih zaz na li kot tak šne, da bi se jim bilo bo lje izog ni ti: ne do sled nost in neu po šte va nje do go vor je ne ga med za po sle ni mi, neu kre pa nje za ra di bo jaz ni pred pri ti ski star šev ali nuj ne ga za pi so va nja in ute me lje va nja, preob šir no in pres plo šno za pi sa ni na čr ti, uči telj si ne vza me do volj ča sa za vzgoj no po droč je, več ja an ga ži ra nost tima za ob li ko va nje vzgoj nih na čr tov, dru gi uči te lji pa niso ali so pre ma lo so de lo va li, ni kon kre ti za ci je s ci lji, de jav no sti, ka zal ni ki in eval va ci jo, ni bilo za dost ne pri pra ve v smi slu izo bra že va nja vseh uči te ljev, ob ne so de lo va nju star šev lah ko še tako do ber vzgoj ni ukrep zvo de ni, do dat no do ku-men ti ra nje, ki si ga iz mi sli šo la sama, po se ga nje star šev v stro kov no delo šo le, pod va ja nje vse-bi ne v raz lič nih do ku men tih – vzgoj ni na črt, pra vi la šol ske ga reda, hi šni red, po nav lja nje is tih po stop kov, ko lek tiv no kaz no va nje, pre to go upo šte va nje pra vil…

• Ob na ved bah kon kret nih pri me rov ci ljev, vzgoj nih de jav no sti, ka zal ni kov in sprem lja ve se je po ka za lo, da ima jo na ve li ki ve či ni šol s tem te ža ve in da po tre bu je jo stro kov no po moč. Naj več-


krat so na ve de ni pri me ri po manj klji vi za ra di pres plo šnih ci ljev, iz bo rom vzgoj nih de jav no sti, ki niso naj bo lje po ve za ne s po stav lje ni mi ci lji, od sot nost jo ka zal ni kov in eval va ci je ali neu strez nim za pi som le-teh.

• Ude le žen ci že li jo MŠŠ spo ro či ti na sled nje: smi sel no vse bin sko po ve zo va nje raz lič nih do ku men tov, ne kaj krov nih, skup nih pra vil, us me ri tev, ukre pov, ki bi lah ko bila enot na za vse in ime la prav no pod la go, na tanč nej ša do lo či la Pra vil ni ka o vzgoj nih opo mi nih, vred no te nje dela uči te ljev, ki so pri tem do dat no obre me nje ni, opo zar ja jo na nes klad je med šol sko in dru go za ko no da jo, prav ni po stop ki in prav ni je zik na vzgoj nem po droč ju ne sodi v šo lo, ven dar bi šo le ob ča sno po tre bo-va le prav no po moč na re la ci ji šo la-star ši, do stop nej še izo bra že va nje za re sti tu ci jo in me dia ci jo, si ste mi zi ra no raz red no uro v vseh od del kih eno uro te den sko, po izre ku vzgoj ne ga opo mi na je ne smi sel no pi sa ti in di vi dual ni vzgoj ni na črt, če so bile do ta krat že vse mož no sti šo le iz čr pa ne, ni po mo či zu na njih in sti tu cij, pri manj ku je stro kov nja kov za pod po ro, ja sna na vo di la s stra ni Šol ske inš pek ci je oz. poe no te ne zah te ve do šol, pre ma lo ča sa za uva ja nje in na sta ja nje VN, te-ža ve s ter mi no lo gi jo, pri ča ku je jo pod po ro šo lam v po sa mez nih pri me rih pre ko ra či tve pri stoj no sti star šev pri stro kov nem delu šo le…

• Za vo du RS za šols tvo ude le žen ci spo ro ča jo na sled nje: ne ka te ri so po gre ša li stro kov no pod po ro na za čet nih sre ča njih, ko se šo le niso znaš le, kako za če ti, po tre bu je jo po moč pri ob li ko va nju ka zal ni kov in eval va ci je za pi sa ne ga, že li jo si izo bra že va nja – me dia ci ja, re sti tu ci ja, eval va ci ja, ak cij sko ra zi sko va nje, več to vrst nih vse bin naj se vklju či tudi na štu dij skih sku pi nah za uči te lje, po moč pri ob li ko va nju vse bi ne za in di vi dual ni vzgoj ni na črt oz. vsaj smer ni ce, na bor in stru men-ta ri ja za sprem lja vo, pri roč nik s pri me ri iz prak se, su per vi zij ske de lav ni ce za uči te lje, za do volj ni so z iz ved bo in vse bi no pos ve ta in se zah va lju je jo za do slej dob lje no stro kov no po moč…

• Vpra ša nja, ki jih ude le ženci še ved no ob ču ti jo kot pe re ča: Kako učin ko vi to ob li ko va ti ka zal ni ke in sprem lja vo? Kaj zah te va šol ska inš pek ci ja na tem po droč ju? Kako zmanj ša ti ad mi ni stra ci jo? Kaj sto ri ti ob zelo tež ki kr ši tvi, kjer je ogro že na var nost otrok? Kaj sto ri ti, če star ši ne že li jo so de lo va ti pri iz va ja nju in di vi dual ne ga vzgoj ne ga na čr ta? Kje in kako do bi ti po moč ob sod nih spo rih? Izo bra že va nje za re sti tu ci jo in me dia ci jo Al ter na tiv ni vzgoj ni ukre pi Kako ome ji ti vpliv star šev na stro kov ne od lo či tve šo le?

Za na sled nje leto je os ta la od pr ta tudi iz da ja pub li ka ci je, ki smo jo na čr to va li že za le tos.

Ključ ne ugo to vi tve in upo rab nost:Na lo ga os ta ja kot traj na, ven dar v po ve za vi z raz voj nim na čr to va njem šo le.

Ino va cij ski pro jek tino si lec/no sil ka: dr. Na ta li ja Kom ljanc

za kon ske pod la ge: Pra vil nik o po so dab lja nju vzgo je in izo bra že va nja, 2009

ci lji pro jek ta/na lo ge: Po so dab lja nje ku ri ku la z ra zi sko va njem last ne prak se in med se boj nim so de-lo va njem uče čih se.

Tra ja nje pro jek ta: Stal na na lo ga.

So de lav ci/so de lav ke: mag. Andreja Bač nik, dr. Di mi trij Be uer mann, mag. Vera Bevc, mag. Ta nja Be-zič, dr. Inge Brez nik, dr. Ser gio Cra snich, mag. Olga Deč man Do br njič, So nja Do bravc, Moj ca Do li nar, mag. Mi lan Čo tar, Fa ni ka Fras Ber ro, Ber nar da Ga ber, Jo ži ca Gramc, mag. Nada Holc, Ada Holcar, Da rin ka Jaz bin šek, mag. Pa vla Kar ba, Mar je ta Ke pec, Mi hae la Ke rin, dr. Fran ci M. Ko le nec, Ire na Ku mer, Igor Li pov šek, mag. Da rin ka Lo žar, San dra Mr šnik, mag. Maj da Naji, Nada Ne delj ko, mag. Mar ta No vak, mag. Ka ti ca Pe vec Se mec, dr. An ton Pol šak, mag. Stan ka Pre skar, Ali ca Prin čič Roh-ler, mag. Ta nja Rup nik Vec, Mir jam Se ni ca, Ma ri ja Si vec, Urš ka Stri tar, mag. Moj ca Su ban Am brož, Kar men Usar, mag. Ra do slav Wech ters bach, mag. So nja Zajc, Ni ves Zore, Anka Zu pan

Ane Mari Čerp njak, Ber nar da Mal, Bo ja na Abram, Bo že na Stri tih, ddr. Ba ri ca Ma ren tič Po žar nik, Ma ša Mli na rič, Mi lan Ko želj, Moj mir Fli sek, Pe tra Ci mer man Pe tro vič, Sen ka Ho če var Ciu ha, Sil va Ško br ne


Pre te kle ak tiv no sti v pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od 1. 1. 2010 do 31. 12. 2010Uk var ja li smo se z oblika mi sa mo re gu la ci je, ki po ma ga pri sa mo stoj nem vo de nju last ne ga dela, tako uči te lja kot učen ca, ali kon zu len ta. Ak cij ski prog smo utr di li s teo re tič ni mi viri, ki pod pi ra jo in po ma ga jo pri ob li ko va nju re fe renč nih me ril.

Vse bin sko za ključ no po ro či lo:Inovacij ski pro jek ti so trend (tež nja) po so dab lja nja ku ri ku la, kar ni za ne mar lji vo v ča su gos po dar ske kri ze. Ino va tor jem so v po moč me to do loš ka orod ja, ki us mer ja jo s pre miš lje va njem, ak ci jo in ref lek si jo oprav lje ne ga za novo na čr to va nje ak tiv no sti. Učen ci so ved no bolj ak tiv ni sou de le žen ci spre mi nja nja pou ka, tako da ino va cij ski pro jek ti vpli va jo na oba, učen ca in uči te lja. IP nau či jo mi sli ti, so de lo va ti, is ka ti, pred stav lja ti, sprem lja ti in ref lek ti ra ti. IP omo go ča jo traj no ob nav lja nje vzgo je in izo bra že va nja na vseh rav neh, kar je eden po mem bnih ci ljev traj ne ga raz vo ja av to nom ne in od pr te šo le.

IP trans for mi ra jo iz ved be ni ku ri kul s splo šnim ra zi sko val nim vpra ša njem: Kako iz dol go v krat ko čas-je?, kar po me ni, da je splo šni cilj ino va tiv ne slo ven ske šo le kratkočasnašola. V ta na men so is ka li v več kot 270 IP-jih ob li ke zbli že vanj (ci ljev, eks per tov, učen cev, pla sti ku ri ku la, dis ci pli ne, ob li ke in me to de dela, sti le uče nja in po dob no). Učen ci in uči te lji so raz vi ja li je zi kov ne in IKT kom pe ten ce. Uk var ja li so se z mo ti va ci jo, na tanč ne je, z ani ma ci jo za bolj raz gi ba no uče nje.

Ključ ne ugo to vi tve in upo rab nost:In te res za ra zi sko va nje last ne prak se oz. po so dab lja nje vzgo je in izo bra že va nje od spo daj gor na raš-ča. Po ve ča lo se je šte vi lo IP, ki so do se gli 4. ali 5. ra ven (ino va tiv ni di dak tič ni pre boj ali pa po so do-bi li oz. preo bra zi li vzgoj no-izo braže val no de jav nost v VIZ in sti tu ci ji. Vods tva šol ved no bolj pod pi ra jo pro jekt ne sku pi ne pri raz vo ju no vo sti in pro mo vi ra nju le-te. Me to do lo gi ja ino va cij skih pro jek tov je ved no bolj za ni mi va tudi za os ta le de že le v Evro pi.

IP so utr je na stra te gi ja po so dab lja nja kla sič nih di dak tič nih pri sto pov v vzgo ji in izo bra že va nju, ko uči te ljem ni več mar le uva ja nje do bre prak se, am pak se uri jo v ra zi sko va nju last ne us pe šne prak se in po ve zu je jo z dru gi mi pri is ka nju idej in pred sta vi tvi re zul ta tov. Svo jo po mem bnost sta po tr di li dve di dak tič ni po droč ji, for ma tiv no sprem lja nje in od pr to uče nje.

Kon zu len ti so nu di li in ten ziv no pod po ro po leg vod stev vzgoj no-izo bra že val nih or ga ni za cij. Konzulen ti sami so si pri do bi li iz kuš nje, ne le z ra zi sko va njem last ne prak se, am pak tudi z nu de njem stro kov nih nas ve tov dru gim ra zi sko val cem. Kot me ni jo sami, so bili po mem ben člen v pro ce su raz vo ja in so tudi zato pri do bi li na sa mo za ve sti.

Ino va tiv no od pr to uče njeno si lec/no sil ka: dr. Na ta li ja Kom ljanc

za kon ske pod la ge: Pra vil nik o po so dab lja nju vzgo je in izo bra že va nja

ci lji pro jek ta/na lo ge: Ino va tiv no po so dab lja nje uč ne ga oko lja za več jo proak tiv nost uče čih se.


So de lav ci/so de lav ke: mag. So nja Zajc

Pre te kle ak tiv no sti v pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od 1. 1. 2010 do 31. 12. 2010Tret ji na te čaj je spod bu jal pro mo ci jo od pr te ga uče nja v od pr tem uč nem oko lju.

Vse bin sko za ključ no po ro či lo:Os nov na šo la Mo rav če in grad Tu štanj sta v so de lo va nju z Za vo dom RS za šols tvo iz ved la pri mer od pr te ga uče nja.

Ključ ne ugo to vi tve in upo rab nost:Od pr to uč no oko lje oz. uče nje je ved no bolj ak tual na di dak tič na tema, ki jo pod pi ra tudi glo bal ni ku ri ku lum.


Di dak ti ka oce nje va nja zna njano si lec/no sil ka: dr. Na ta li ja Kom ljanc

za kon ske pod la ge: Pra vil nik o po so dab lja nju vzgo je in izo bra že va nja, 2009

ci lji pro jek ta/na lo ge: Uva ja nje in šir je nje for ma tiv ne ga sprem lja nja.

Tra ja nje pro jek ta: let na na lo ga v skla du z ro kov ni kom oz. ko le dar jem ak tiv no sti: • dve sre ča nji na na cio nal ni rav ni – ja nuar, no vem ber,• dve sre ča nji v cen trih mre že šol – fe bruar, ok to ber,• med na rod ni pos vet – 17. in 18. ma rec, Ce lje (mag. So nja Zajc pred sta vi pos vet (ple nar ni del,

delo v de lav ni cah, ko ti za ci ja, po va bi lo k so de lo va nju, način dela: s pred sta vi tva mi na čel for ma-tiv ne ga sprem lja nja pre ko prak ti kov)

So de lav ci/so de lav ke: mag. Vi ne ta Er žen, Ada Hol car, Da rin ka Jaz bin šek, Nada Ne delj ko, mag. Leo-ni da No vak, mag. Mar ta No vak, mag. So nja Zajc

Pre te kle ak tiv no sti v pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od 1. 1. 2010 do 31. 12. 2010Za radi iz jem no spod bud nih za ključ kov je na da lje va nje de jav no sti kot stal na raz voj na na lo ga.

Vse bin sko za ključ no po ro či lo:For ma tiv no sprem lja nje je stan dard vsa ke šo le, zato je po treb no or ga ni zi ra ti us po sabljanje in nu di ti stal no stro kov no po moč. Stro kov nja ki za for ma tiv no sprem lja nje pod pi ra jo se mi nar je kot mož nost pri do bi ti si os nov na zna nja in orod ja za sprem lja nje učen če ve ga raz vo ja uče nja ter ka ko vost no po-vrat no in for mi ra nje v uč nem pro ce su. Prav tako pri po ro ča jo de lo va nje in šir je nje de jav no sti v ok vi ru mre že, kjer bi or ga ni zi ra li ko le gial ne hos pi ta ci je oz. trž ni ce zna nja. Sku pi na je pred la ga la še pe da-goš ki in ku ba tor za sta len raz voj for ma tiv ne ga sprem lja nja.

Ključ ne ugo to vi tve in upo rab nost:Slo ven ski mo del for ma tiv ne ga sprem lja nja lah ko po sta ne stan dard oz. re fe renčno me ri lo v raz vo ju ka ko vo sti oce nje va nja zna nja. Med prak ti ki in učen ci ter star ši je po zi tiv no spre jet, pod pi ra jo ga rav na te lji šol, vklju če ni v na cio nal no mre žo uva ja nja in šir je nja for mativ ne ga sprem lja nja v si ste mu oce nje va nja zna nja.

Strate gi ja vse živ ljenj sko sti uče njano si lec/no sil ka: dr. Na ta li ja Kom ljanc

Pro jekt se ni iz va jal.

ILE/OEcD (In no va ti ve Lear ning En vi ron ment).no si lec/no sil ka: dr. Bran ko Sli var

ci lji pro jek ta/na lo ge: uvr sti tev pred la ga nih pro jek tov šol v evrop sko bazo

Tra ja nje pro jek ta: 6 me se cev.

So de lav ci/so de lav ke: mag. An dre ja Bač nik, Urš ka Mar gan, dr. Fani No li mal, dr. Zora Ru tar Ilc, mag. Ma ri za Skvarč


Pre te kle ak tiv no sti v pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od 1. 1. 2010 do 31. 12. 2010Z An dre jo Bač nik sva se ude le ži la de lav ni ce na se de žu ILE v Pa ri su, na ka te ri smo iz de la li me to do lo-gi jo za pred sta vi tev šol skih pro jek tov v Case In ven tory. Iz Slo ve ni je sta bili iz bra ni dve šo li: OŠ Ro di ca in OŠ Škof ja Loka Cen ter. Z An dre jo Bač nik sva pri la go di la me to do lo gi jo za na še raz me re in iz ved la po drob no ana li zo obeh pro jek tov in pri tem upo ra bi li in terv ju z vod jo pro jek ta, uči te lji in učen ci ter opra vi la opa zo va nje ak tiv no sti na šo li. Na kon cu je sle di lo po ro či lo, ki smo ga pri pra vi li za de lav ni co v Hei del ber gu. Pro jek ti šol so bili po sla ni na se dež ILE.

Ključ ne ugo to vitve in upo rab nost:Ino va cij ski pro jekt In ter net na učil ni ca lah ko slu ži os ta lim šo lam za pri pra vo re ši tev na po droč ju upo ra be IKT. Pro jekt OŠ Ro di ca Obo ga ti tve ni pro gra mi lah ko slu ži šo lam, kako v do dat ne ak tiv no sti vklju če va ti učen ce s po seb ni mi po tre ba mi.

De lo va nje v med na rod nih mre žah: Pro jekt ELgPn (Eu ro pean Li fe long gui den ce net work)

no si lec/no sil ka: Bri gi ta Ru par

za kon ske pod la ge: vsi šol ski za ko ni in evrop ske re so lu ci je o vse živ ljenj ski ka rier ni orien ta ci ji iz leta 2004 in 2008

ci lji pro jek ta/na lo ge:• na cio nal na koor di na ci ja evrop ske mre že ELGPN v Slo ve ni ji; so de lo va nje na se stan kih in štu dij-

skih obi skih po pro gra mu mre že; pri pra va gra div in po ro čil gle de na na črt; • stro kov na pod po ra De lov ni sku pi ni za vse živ ljenj sko ka rier no orien ta ci jo, ki jo je us ta no vil mi-

ni ster de cem bra 2008; • koor di na ci ja na cio nal ne po li ti ke vse živ ljenj ske ka rier ne orien ta ci je; pri pra va na cio nal nih do ku-

men tov za vklju či tev po dročja v Belo knji go.

Tra ja nje pro jek ta: Pro jekt se je kon čal sep tem bra 2010.

So de lav ci/so de lav ke: Kri sti na Kham

Miha Lov šin, Sa ša Ni kla no vič

Pre te kle ak tiv no sti v pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od 1. 1. 2010 do 31. 12. 2010Ak tiv no sti po pro gra mu mre že. So de lo va nje na se stan kih in štu dij skih obi skih mre že. Or ga ni za ci ja štu dij ske ga obi ska WP3 v Ljub lja ni apri la 2009. So de lo va nje in stro kov na pod po ra na de lov ni sku-pi ni za vse živ ljenj ske ka rier no sve to va nje.

Vse bin sko za ključ no po ro či lo:Eden od ka zal ni kov je ude lež ba na sre ča njih mre že in na se stan kih de lov nih sku pin, kjer smo bili pri sot ni v ce lo ti. Drug ka zal nik je naš pris pe vek v za ključ nem po ro či lu, ki je ob jav ljen. Tret ji ka zal nik je pre nos spoz nanj mre že v prak so, ki se je odra zil v iz ved bi med na rod ne kon fe ren ce z na slo vom Veš či ne vo de nja ka rie re, ki je bila 15. 9. 2010 v Ljub lja ni. Ude le ži lo se je je 150 sve to val cev iz šol, za vo dov za za po slo va nje, vseh slo ven skih uni verz ter pred stav ni ki mi ni str stev za šols tvo, vi so ko šols tvo, delo in so cia lo. Eden od ka zal ni kov je pri pra va pred lo gov za ume sti tev ka rier ne orien ta ci je v do ku men te Bele knji ge. Pred log je pri pra vi la Stro kov na sku pi na za vse živ ljenj sko ka rier no orien ta ci jo na MŠŠ.

Ključ ne ugo to vi tve in upo rab nost:Naj bolj bis tve na ugo to vi tev je, da je vklju či tev Slo ve ni je v evrop sko mre žo ELGPN pri po mo gla k temu, da smo se bolj za ve de li po tre be po si ste ma tič nem me dre sor skem pri sto pu h tej de jav no sti. Mi ni ster za šols tvo je ime no val Stro kov no sku pi no za vse živ ljenj sko ka rier no orien ta ci jo, ki bo skr be la za to, da bodo ugo to vi tve mre že pre ne se ne v naš pro stor. Ve lik od ziv ude le žen cev na kon fe ren ci 15.9. je po ka zal, da se prak ti ki za ve da jo po me na zna nja in veš čin ter, da ga ak tiv no iš če jo in si ga že li jo. Sno val ce Bele knji ge smo opo zo ri li na to po droč je s tem, ko smo jih po sla li pred log za ume sti tev KO v be se di la, ven dar jih bo tre ba še opo zar ja ti tudi vna prej.


De lo va nje v med na rod nih mre žah: cIDREE (con sor tium of In sti tu tions for De ve lop ment and Re search in Edu ca tion in Eu ro pe)

no si lec/no sil ka: mag. Mir ko Zor man

ci lji pro jek ta/na lo ge:• Koor di na ci ja so de lo va nja za vo da v kon zor ci ju CIDREE, • za go to vi ti pre tok in for ma cij, • mo ti vi ra nje so de lav cev za so de lo va nje.


So de lav ci/so de lav ke: mag. Gre gor Mo hor čič, dr. Fani No li mal, Bri gi ta Žar ko vič-Ad le šič

Vse bin sko za ključ no po ro či lo:Pred vi de ne ak tiv no sti so bile oprav lje ne.

Ključ ne ugo to vi tve in upo rab nost:Kon zor cij CIDREE omo go ča ne po sre den vpo gled v delo po dob nih in sti tu cij kot je na ša in pos ve to va nje o ne ka te rih ključ nih raz voj nih vpra ša njih, ven dar je po ten cial, ki ga mre ža po nu ja, še ved no pre ma lo iz ko riš čen. Za to, da bi bil vlo žek v čla na ri no upra vi čen, si mo ra mo še pri za de va ti na vse bin skem po droč ju in mre žo upo ra bi ti tudi kot os no vo za skup no delo v šir ših pro jek tih.

De lo va nje v med na rod nih mre žah: EnSI (En vi ron ment and School In tia ti ves)


za kon ske pod la ge: Za kon o os nov ni šo li (ZOŠ), Za kon o or ga ni za ci ji in fi nan ci ra nju vzgo je in izo bra-že va nja (ZOFVI), Sklep Evrop ske ga sve ta in Par la men ta o uvedbi ak cij ske ga pro gra ma na po droč ju vse živ ljenj ske ga uče nja (ES), Sklep Evrop ske ga sve ta in Par la men ta o Evrop skem letu us tvar jal no-sti in ino va tiv no sti (ES), Stra te gi ja vzgo je in izo bra že va nja za traj nost ni raz voj UNECE, Pre nov lje na Stra te gi ja EU za traj nost ni raz voj, Smer ni ce vzgo je in izo bra že va nja za traj nost ni raz voj (VITR) od pred šol ske vzgo je do dou ni ver zi tet ne ga izo bra že va nja

ci lji pro jek ta/na lo ge:• us tva ri ti ENSI mre žo šol, dru žin, lo kal nih skup no sti in de lov nih oko lij; • sko zi mre žo ENSI ši ri ti traj nost no zna nje v skla du z VITR; • v ok vi ru mre že ENSI pou dar ja ti so de lo va nje učen cev kot ak tiv nih de jav ni kov pri ure sni če va nju

ci ljev VITR; • v ok vi ru mre že ENSI vklju či ti vse ude le žen ce izo bra že va nja: otro ke in učen ce, lo kal no skup nost,

VIZ, ra zi sko val ce, izo bra že val ce uči te ljev in vla do.


So de lav ci/so de lav ke: mag. Pa vla Kar ba, mag. Leo ni da No vak

An drej Vuga, dr. Chri sti ne Af fol ter, dr. Guent her Pffa fen wim mer, dr. Villy Sleurs, mag. Eri ka Rust ja

Vse bin sko za ključ no po ro či lo:V ok vi ru na lo ge smo raz vi li/ob ja vi li: • nova pro jekt na orod ja za po droč je VITR, • evrop ske pri mer jal ne štu di je na po droč ju VITR, • po ro či la, vod nike in ma te ria le za šo le na po droč ju VITR, • stro kov ne članke v re vi ji Traj nost ni raz voj v šo li in vrt cu, • mo del VITR-šo le.


Ključ ne ugo to vi tve in upo rab nost:Prio ri tet no vpra ša nje, s ka te rim se uk var ja jo stro kov nja ki na po droč ju traj nost ne ga izo bra že va nja v EU, je nje go va im ple men ta ci ja v na cio nal no izo bra že val no po li ti ko po sa mez nih dr žav. To vklju ču je raz voj ku ri kula, stal no stro kov no spo pol nje va nje uči te ljev ter za go tav lja nje ka ko vo sti izo bra že va nja. Naj bolj učin ko vit na čin vklju če va nja traj nost ne ga raz vo ja v na cio nal no šol sko she mo je kon cept kro-sku ri ku lar no sti, ki omo go ča re le vant na uč na oko lja s po moč jo smi sel ne ga po ve zo va nja ak tual nih šol skih pred me tov. V ok vi ru mre že ENSI je na stal mo del slo ven ske ku ri ku lar ne VITR šo le, ki ima kot vsa ka kla sič na hi ša tri os nov ne ele men te: stre ho, osred nji pro stor ozi ro ma nad strop ja in te me lje. Stre ho VITR-šo le ob li ku je jo in ji daje jo sta bil nost ja sno po stav lje ni na cio nal ni ku ri ku lar ni ci lji ter oseb ni ci lji učen cev. V osred njem pro sto ru, raz de lje nem po nad strop jih, po te ka šol ska prak sa kot ce lo vi ta, na čr to va na in oseb na iz kuš nja uče nja ude le žen cev izo bra že va nja. V te me ljih VITR-šole se iz va ja vred no te nje zna nja učen cev kot in te gral ni del učin ko vi te ga uče nja in pou če va nja. V pr vem nad strop ju ku ri ku lar ne hi še se sko zi ak tual ne šol ske pred me te ure sni ču je jo sta tu tar na pri ča ko va nja druž be. Os nov ni ele men ti VITR šo le, stre ha, osred nji del in te me lji so spre jem lji vi za vse druž be ne sre di ne. Na nje no ob li ko zla sti na osred nji del pa vse ka kor vpli va jo ku ri ku lar ne ideo lo gi je, ki se lah ko us me ri jo v učen ca, zna nje ali druž bo, struk tur na na rav na nost ku ri ku la: cilj na, pro ce sna ali snov na ter pred vsem kul tur no oko lje v ka te rem se ku ri ku lum iz va ja.

za var no šo lo – UnIcEFno si lec/no sil ka: mag. Moj ca Pu šnik

ci lji pro jek ta/na lo ge:• po ve ča nje stro kov nih znanj uči te ljev, • sen zi bi li za ci ja star šev in učen cev za med vrst niš ko na si lje, • po sta vi tev zaš čitne mre že, • po ve ča nje var no sti učen cev.

Tra ja nje pro jek ta: Pro jekt po te ka gle de na šol sko leto; do kon ca ju ni ja bo vklju če nih 13 šol, v vseh treh fa zah. Nato šo le iz pr ve ga leta za klju či jo; z no vim šol skim le tom bo pa vklju če nih ne kaj no vih šol (Var na šo la1).

Vse bin sko za ključ no po ro či lo:Re zul ta ti ja sno ka že jo, da se je po ve ča la stop nja za ve da nja o med vrst niš kem na si lju med učen ci, star ši in za po sle ni mi na šo li. Učen ci več krat po ve do, če so žr tev oz. pri ča med vrst niš ke mu na si lju. Po leg tega učen ci opa ža jo, da uči te lji več krat po sre du je jo ob pri me rih na sil ne ga ve de nja. De lu je tudi zaš čit na mre ža. Vse to pa omo go ča, da otro ci na so de lu jo čih šo lah po ve do, da se v šol skem oko lju zdaj po ču ti jo bolj var no. Os veš če nost na šo li se po ve ču je, uči te lji so bolj po zorni na vse ob li ke na si-lja in nanj tudi rea gi ra jo; mno go star šev se po glo bi tudi v svo jo vzgo jo in vpliv na otro ko vo ve de nje, ki ga ima jo; otro ci pa se bolj dr ži jo pra vil, ki jih sku paj po sta vi jo in o prob le mih hi tre je spre go vo ri jo. Vses plo šen od nos do na si lja med otro ki na šo li se je spre me nil.

Ključ ne ugo to vi tve in upo rab nost:Os veš če nost na šo li se po ve ču je, uči te lji so bolj po zor ni na vse ob li ke na si lja in nanj tudi rea gi ra jo; mno go star šev se po glo bi tudi v svo jo vzgo jo in vpliv na otro ko vo ve de nje, ki ga ima jo; otro ci pa se bolj dr ži jo pra vil, ki jih sku paj po sta vi jo in o prob le mih hi tre je spre go vo ri jo. Vse ka kor se je vses plo šen od nos do na si lja med otro ki na šo li spre me nil.


DELPHI (De ve lo ping Edu ca tio nal Lea ders hip of Pri mary Heads and In sti tu tions)

no si lec/no sil ka: mag. Cvet ka Biz jak

za kon ske pod la ge: Med na rod ni pro jekt v ok vi ru sred stev ESS

ci lji pro jek ta/na lo ge:Spe ci fič ni ci lji se na na ša jo na gra di tev rav na te lje ve kom pe ten ce na na sled njih po droč jih: • vo de nje s pou dar kom na raz pr še nem vo de nju, • spod bu ja nje spre memb, • po stav lja nje si ste ma ko le gial nih hos pi ta cij, • po stav lja nje si ste ma no tra nje pod po re, • no tra nji stro kov ni raz voj, • sa moe val va ci ja, • za go tav lja nje ka ko vo sti, • op ti mal na upo ra ba zu na njih vi rov in pod po re.

Tra ja nje pro jek ta: De cem ber 2010.

So de lav ci/so de lav ke: Bar ba ra Gre go rič, dr. Fani No li mal, Bri gi ta Ru par

Pre te kle ak tiv no sti v pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od 1. 1. 2010 do 31. 12. 2010• Iz ved ba se mi nar ja za rav na te lje – men tor je, ki so vklju če ni v pro jekt Flek si bil ni pred met nik. • Udelež ba na de lov nih sre ča njih pro jek ta.• Pri pra va de lov ne ga sre ča nja, ki je po te ka lo v Ljub lja ni.• Pri pra va teo ret skih pod lag za mo dul.• Uva ja nje spre memb za splet no stran pro jek ta.• Pri pra va štu di je pri me ra (in terv ju z rav na te lji co in vod jo raz voj ne ga tima) za splet no stran pro jek ta.• Pri pra va oro dij za ref lek si jo za splet no stran pro jek ta.• Pri pra va os nut ka de lav nic za Co me ni ou sov se mi nar na temo Uva ja nje spre memb.

Vse bin sko za ključ no po ro či lo:V ok vi ru med na rod ne ga pro jek ta DELPHI smo v le toš njem letu so de lo va li pri pri pra vi li in iz ved bi med na rod ne ga se mi nar ja za rav na te lje v os nov nih šo lah. Na ša tema je bila Uva ja nje spre memb. Se mi nar je bil iz pe ljan od 26. do 30. 5. v Pra gi. S temo Uva ja nje spre memb smo so de lo va li pri pri-pra vi splet ne stra ni, ki je na sta la kot re zul tat pro jek ta. O na ve de ni temi smo pri pra vi li pred sta vi tev teo ri je, de lav ni ce in gra di va za izo bra že va nje rav na te ljev. Pri dob lje no zna nje smo pre ne sli slo ven-skim rav na te ljem v ok vi ru treh izo bra že vanj, ki smo jih or ga ni zi ra li za rav na te lje vklju če ne v pro jekt Flek si bil ni pred met nik. Se mi nar ji so bili iz ve de ni: 19. 1., 9. 2. in 16. 11.

Ključ ne ugo to vi tve in upo rab nost:V ok vi ru pro jek ta DELPHI je na ša pro jekt na sku pi na pri do bi la bo ga to zna nje o temi Uva ja nje spre-memb ter o dru gih te mah, ki so jih pri pravili na ši part ner ji iz dru gih dr žav. Po leg bo ga te ga teo re tič ne ga zna nja, pa smo v po go vo rih s ko le gi iz dru gih dr žav iz me nja li iz kuš nje o tem, kako se oni lo te va jo izo bra že va nja rav na te ljev, kak šna je vlo ga in po lo žaj rav na te ljev v nji ho vih dr ža vah ter kakšna je vlo ga in sti tu cij, iz ka te rih pri ha ja jo, v nji ho vih dr ža vah.

Vsa ta zna nja in iz kuš nje so upo rab na pri na šem delu z rav na te lji in pri uva ja nju spre memb nas ploh. Že v ča su tra ja nja pro jek ta smo jih ši ri li med na še rav na te lje ter pred stoj ni ke enot in jih bomo tudi v pri hod nje.

Evrop ski struk tur ni skla dino si lec/no sil ka: Bri gi ta Žar ko vič-Ad le šič

za kon ske pod la ge: Ope ra tiv ni pro gram raz vo ja člo veš kih vi rov za ob dob je 2007–2013, št. CCI 2007SI051PO001, Za kon o fi nan ci ra nju vzgo je in izo bra že va nja (UR 16/07-UPB1), Pra vil nik o na-dalj njem izo bra že va nju in us po sab lja nju stro kov nih de lav cev v vzgo ji in izo bra že va nju


ci lji pro jek ta/na lo ge:• uva ja nje kon cep tov in vse bin skih re ši tev na po droč ju VIZ, • do se ga nje za stav lje nih ka zal ni kov, • us pe šno čr pa nje fi nančnih sred stev.

Tra ja nje pro jek ta: Ja nuar–sep tem ber, de cem ber 2010.So de lav ci/so de lav ke: Maja Ce le sti na, Bar ba ra Gre go rič, Ele na Kec man, Kri sti na Kham, Pe tra Mi-ku lan, Sa bi na Po gla jen, Adam Ju li jan Rud der

Vse bin sko za ključ no po ro či lo:Iz pe lja ni so bili projek ti: Us po sab lja nje uči te ljev, Po so do bi tev gim na zi je in Spo ra zu me va nje v tu jih je zi kih, ki so se us pe šno za klju či li. Pri dob lje na so bila nova fi nanč na sreds tva za ob dob je do leta 2013 (14) za pro jek ta Obo ga te no uče nje tu jih je zi kov in Po so do bi tev gim na zije.

Priz na nja bla ža Ku mer de jano si lec/no sil ka: mag. Maj da Naji

za kon ske pod la ge: Za kon o os nov ni šo li (ZOŠ), Za kon o or ga ni za ci ji in fi nan ci ra nju vzgo je in izo bra-že va nja (ZOFVI), Sklep Evrop ske ga sve ta in Par la men ta o uved bi ak cij ske ga pro gra ma na po dročju vse živ ljenj ske ga uče nja (ES), Sklep Evrop ske ga sve ta in Par la men ta o Evrop skem letu us tvar jal no sti in ino va tiv no sti (ES), Stra te gi ja vzgo je in izo bra že va nja za traj nost ni raz voj UNECE, Pre nov lje na Stra-te gi ja EU za traj nost ni raz voj, Smer ni ce vzgo je in izo bra že va nja za traj nost ni raz voj (VITR)

ci lji pro jek ta/na lo ge: Po de li tev priz nanj po sa mez ni kom, sku pi nam ali us ta no vam za iz jem ne do sež ke pri raz vo ju in uva ja nju no vo sti v vzgoj no izo bra že val no prak so v part ner skem so de lo va nju z ZRSŠ.


So de lav ci/so de lav ke: mag. Mar je ta Borst ner, mag. Ja nja Co tič Pajt nar, mag. Mi le na Kerndl, Da vid Ki mo vec, Nad ja Ma lo vrh, mag. Gre gor Mo hor čič, Do men Pe te lin, mag. So nja Zajc, Ni ves Zore

Bran ka Bo žič, Juš Mil čin ski, Ma tevž Smer kol, To maž La pajne De kle va

Pre te kle ak tiv no sti v pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od 1. 1. 2010 do 31. 12. 2010Po de li tev priz nanj Bla ža Ku mer de ja za leto 2009 raz pis na te ča ja BK za leto 2010.

Vse bin sko za ključ no po ro či lo:• oce nje va nje pred lo gov za po de li tev priz nanj za leto 2009 (ja nuar), • po de li tev priz nanj Bla ža Ku mer de ja za leto 2009 (fe bruar), • raz pis na te ča ja za po de li tev priz nanj BK v letu 2010 (no vem ber), • za klju ček raz pi sa BK za leto 2010 (de cem ber 2010).

Ključ ne ugo to vi tve in upo rab nost:So de lo va nje med šo la mi, stro kov ni mi de lav ci in Za vo dom za šols tvo se je pri raz vo ju in uva ja nju no-vo sti v vzgoj no izo bra že val no prak so v zad njih le tih bis tve no iz bolj ša lo. Da bi te us pe he spoz na la tudi šir ša javnost, smo že de ve tič po de li li priz na nja Bla ža Ku mer de ja za od lič no part ners tvo pri raz vo ju in uva ja nju no vo sti v vzgoj no izo bra že val nih us ta no vah, v so de lo va nju z Za vo dom Re pub li ke Slo ve ni je za šols tvo. S temi priz na nji bi radi pou da ri li vsa ko let ne po seb ne do sež ke pri uva ja nju no vo sti na po droč jih pred šol ske vzgo je, os nov ne in sred njih šol, ter šol za otro ke s po seb ni mi po tre ba mi in di jaš kih do mov.

mla din sko delo (mDnFI)no si lec/no sil ka: dr. An drej Fi štra vec

za kon ske pod la ge:Raz pis za iz bor pro jek tov s po droč ja so cial nih, dr žav ljan skih in kul tur nih kom pe tenc za ob dob je 2009–2012 MŠŠ na os no vi Ured be Sve ta (ES) št. 1083/2006/ES z dne 11. ju li ja 2006 o splo šnih


do loč bah o Evrop skem skla du za re gio nal ni raz voj, Evrop skem so cial nem skla du in Ko he zij skem skla-du in raz ve lja vi tvi Ured be (ES) št. 1260/1999/ES (Ur. l. EU, št. 210), Uredbe (ES) št. 1081/2006/ES Evrop ske ga par la men ta in Sve ta z dne 5. ju li ja 2006 o Evrop skem so cial nem skla du in raz ve lja vi tvi Ured be (ES) št. 1784/1999/ES (Ur. l. EU, št. 210), Ured be Ko mi si je (ES) št. 1828/2006/ES z dne 8. de cem bra 2006 o pra vi lih za iz vajanje Ured be Sve ta (ES) št. 1083/2006/ES o splo šnih do loč bah o Evrop skem skla du za re gio nal ni raz voj, Evrop skem so cial nem skla du in Ko he zij skem skla du (Ur. l. EU, št. 371), Za ko na o jav nih fi nan cah (Ur. l. RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02, 127/06, 14/07, 109/08), Pro ra ču na Re pub li ke Slo ve ni je za leto 2009 (Ur. l. RS, št. 114/07), Za ko na o iz vr-še va nju pro ra ču na Re pub li ke Slo ve ni je za leti 2008 in 2009 (Ur. l. RS, št. 114/07, 58/08), Za ko na o dr žav ni upra vi (Ur. l. RS, št. 113/05, 126/07), Pra vil ni ka o po stop kih za iz vr še va nje pro ra ču na Re pub li ke Slo ve ni je (Ur. l. RS, št. 50/07, 61/08), Ured be o iz va ja nju po stop kov pri po ra bi sred stev evrop ske ko he zij ske po li ti ke v pro gram skem ob dob ju 2007–2013 (Ur. l. RS, št. 17/09), Ope ra tiv ne ga pro gra ma raz vo ja človeš kih vi rov za ob dob je 2007–2013, št. CCI 2007SI051PO001, z dne 21. 11. 2007, Pri po ro či la Evrop ske ga par la men ta in Sve ta z dne 18. de cem bra 2006 o ključ nih kom pe ten cah za vse živ ljenj sko uče nje (2006/962/ES), Za ko na o or ga ni za ci ji in fi nan ci ra nju vzgo je in izo bra že va nja (Ur. l. RS, št. 16/07 in 36/08), Ured be o or ga nih v se sta vi mi ni str stev (Ur. l. RS, št. 58/03) in skle pa or ga na uprav lja nja o po tr di tvi in stru men ta št. OP RČV OP RČV 3/1/016-0-MŠŠ, z dne 23. 4. 2009.

ci lji pro jek ta/na lo ge: • Raz vi ti mo de le for mal ne ga in ne for mal nih na či nov izo bra že va nja za mla din ske ga de lav ca v

Slo ve ni ji ter raz vi ti iz bir ni pred met mla din sko delo za po tre be slo ven ske ga sred nje ga šols tva.• Pris pe va ti k re gu la ci ji od no sov v po lju mla din ske ga dela v Slo ve ni ji.• Pri pra vi ti stro kov ne pod la ge za uve lja vi tev po kli ca in izo bra že va nja mla din ski de la vec v slo ven-

skem pro sto ru.• Opre de li tev na bo ra znanj in veš čin mla din ske ga de lav ca• Ana li zi ra ti in vzpo sta vi ti pod la ge za vzpo sta vi tev si ste mov pre ver ja nja in priz na va nja ne for mal no

pri dob lje nih veš čin, re le vant nih za mla din ske de lav ce.• Pri mer ja ti ure je nost po droč ja mla din ske ga dela in us po sab lja nja mla din skih de lav cev v dr ža vah,

čla ni cah EU, s slo ven skim sta njem.• Kre pi ti ak tiv no dr žav ljans tvo, ne po sred no in po sred no pris pe va ti k raz vo ju člo veš kih vi rov in

vse živ ljenj ske mu uče nju.

Tra ja nje pro jek ta: 1. 8. 2009–31. 8. 2012

So de lav ci/so de lav ke: Ma tej Ce pin, Pe tra Pu celj Lu kan, Sa bi na Rup nik Su ha dolc, Ta dej Pu gelj, mag. Na ta ša Kaj ba Gor jup, Pa stri ci ja Ču lar, Rafo Pi no sa, Ta dej Beo ča nin, Da ni lo Ko zo do rec, dr. Pe ter Lah, Ta de ja Me so je dec, Ur ša Rož man, Da ni jel An či mer, Špe la Pu celj, Alek san dra Slov ša, Mak si mi li jan Ko bal, Kri sti na le pen, Klav di ja kralj, Ire na mrak, Kla ra Čret nik, Jan Pe lo za, Pe tra Ko zo ma ra, Jan Pe tri nja, Da ša Ko ko le, Nas sim Dja ba, Pe ter Šik, Ti mo tej Gaš par, Jan Mag dič, Ta nja Cirk ve nič, Ma tej Tor kar, Meta Da ga rin, Ve sna Bošt jan čič, Jer ca Ber nik, Sil va La vrič, dr. Met ka Ku har, dr. An drej na te rer, dr. Ve sna V. Go di na, dr. Bo jan Mu sil, Ana Vo grin, dr. Bo jan Kern, dr. Špe la Raz pot nik, dr. Mit ja Kranj čan, dr. Mil ko Po štrak, dr. Ve sna Le sko šek, dr. Al bert Mr go le, dr. Mag da le na Šverc, dr. Su za na Ži lič Fi šer, Sa ša Mi kič, Bar ba ra Be de nik, mag. Ma te ja Turk, Dra gi ca Na ri nič, Dra go Pin ta rič, Mar ja Gu ček, Aleš No vak, Pe ter Bra dač, Moj ra Kob še, Kar men Murn, Uroš Skri njar, Ma ri ja Ko ro taj, mag. Ta dej Le bič, Ema nuel Vid mar, Kla ra Čret nik, Moj ca Pe rat, Tat ja na Gru ber, Ani ta Hrast

Vse bin sko za ključ no po ro či lo: V tem ob dob ju smo iz ved li uvod ni dvod nev ni pos vet, v ok vi ru ka te re ga smo opre de li li os nov ne smernice de lo va nja v skla du s pro jekt nim na čr tom. Na pos ve tu smo za sno va li smo delo po sa mez nih spe cia li zi ra nih pod sku pin za po sa mez ne mo de le, pred sta vi li os nov na spoz na nja do tedaj na re je nih stro kov nih pod lag ter iz pe lja li de lov no spoz na va nje os nov nih de lež ni kov pro jek ta. Za po tre be no tra-nje ga in zu na nje ga ko mu ni ci ra nja smo vzpo sta vi li splet ni por tal www.mladinski-delavec.si. Za če li smo pri pra ve in iz de la vo stro kov nih pod lag za po tre be pro jek ta.

Ključ ne ugo to vitve in upo rab nost: 1. Pre ho di iz otroš tva v odra slost se po dalj šu je jo. 2. V skla du z ri zič no na ra vo so dob nih družb in ne neh ne po tre be le-teh po so cial nih in kul tur nih

ino va ci jah, odraš ča nje ni več za me je no s toč no do lo če ni mi do sež ki, ki jih mora po sa mez nik iz pol nit za svo je odraš ča nje.

3. Po dalj ša ni in ni ko li za res do kon ča ni pre ho di v odra slost bis tve no po go ju je jo tudi na či ne pre živ-lja nja t. i. pro ste ga ča sa vseh čla nov so dob nih družb ter še po se bej mla dih.


Vo de nje po stop kov us mer ja nja otrok s po seb ni mi po tre ba mi


za kon ske pod la ge: Za kon o us mer ja nju otrok s po seb ni mi po tre ba mi, Pra vil nik o spre mem bah in do pol ni tvah Pra vil ni ka o or ga ni za ci ji in na či nu dela KUOPP ter o kri te ri jih za opre de li tev vr ste in stop nje pri manjklja ja, ovi re oz. mo tenj otrok s PP, Pra vil nik o do dat ni stro kov ni in fi zič ni po mo či za otro ke in mla dost ni ke s po seb ni mi po tre ba mi, Pra vil nik o os nov no šol skem izo bra že va nju učen cev s po seb ni mi po tre ba mi na domu, Za kon o splo šnem uprav nem po stop ku

ci lji pro jek ta/na lo ge:Sklad no s 4. čle nom ZUOPP: • ena ke mož no sti s hkrat nim upo šte va njem raz lič no sti otrok, • ohra nja nje rav no tež ja med raz lič ni mi vi di ki otro ko ve ga te le sne ga in du šev ne ga raz vo ja, • vklju če va nje star šev v pro ces vzgo je in izo bra že va nja, • za go tovitve us trez nih po go jev, ki omo go ča jo op ti ma len raz voj po sa mez ni ka, • pra vo ča snost us me ri tve v us tre zen pro gram vzgo je in izo bra že va nja, • or ga ni za ci je vzgo je in izo bra že va nja čim bliž je kra ju bi va nja, • ce lo vi tost in kom plek snost vzgo je in izo bra že va nja, • in di vi dua li zi ra ni pri stop, • kon ti nui ra nost pro gra mov vzgo je in izo bra že va nja, • in ter dis ci pli nar nost.

So de lav ci/so de lav ke: Mi lan ka De be vec, mag. Jana Grah, An dre ja Hro vat, mag. Maj da Ja vor šek, mag. Kar men Klav žar, Zden ka Kol be, mag. Amra Kor dič, Ma tej ka Lov še, mag. Ivan No li mal, mag. Si mo na Ro gelj, Dar ja Se dej Roz man, Na ta ša Str mo le, Vida Te ment, Alen ka Ur šič, Mat jaž Var šek, To mi slav Še tor, Kar men Švaj ger Sa vič

Vse bin sko za ključ no po ro či lo:Na po droč ju us mer ja nja otrok s po seb ni mi po tre ba mi je ve li ko na log ve za nih na so de lo va nje s star-ši, vrt ci, šo la mi, za vo di in dru gi mi in sti tu ci ja mi ( raz go vo ri, sve to va nja, tim ski se stan ki, kon fe ren ce, obrav na ve,..). Sve to val ci so te na lo ge oprav lja li kon ti nui ra no sko zi vse leto.

V letu 2010 smo ob li ko va li gle de na iz kuš nje iz prak se ne kaj pred lo gov za spre mem be: • po tre ben je stro kov ni pre gled in po so do bi tev Na vo dil za iz va ja nje pro gra mov s pri la go je nim iz-

va ja njem in do dat no stro kov no po moč jo za de vet let no os nov no šo lo, za gim na zi je ter sred nje stro kov no in po klic no izo braže va nje;

• na črt na vpe lja va Kon cep ta dela uč ne te ža ve v os nov ni šo li (s pou dar kom na iden ti fi ka ci ji PPPU v os nov nih šo lah in obrav na va le-teh;

• na pod la gi Ana li ze sta nja na po droč ju us mer ja nja otrok s PP mo ra mo zav ze ti do lo če ne ukre pe, ki bodo urav no te ži li di na mi ko pro ce sa us mer ja nja.

Pred la ga mo, da se v vzgoj no-izo bra že val nem pro ce su da pou da rek na pri pra vi in iz ved bi in di vi dua li-zi ra ne ga pro gra ma. V pro ce su us mer ja nja je po treb no ja sno opre de li ti tudi vlo go star šev in uči te lja. Po treb no je pre gle da ti in uskla di ti z Mi ni strs tvom za zdrav je do go vo re gle de upo ra be zdravs tve ne do ku men ta ci je o otro ku, ki na sta ja v pro ce su obrav na ve otro ka v zu na njih in sti tu ci jah in do ku men-ta ci je, ki na sta ne v pro ce su us mer ja nja.

Ključ ne ugo to vi tve in upo rab nost:Ugo to vi tve, ki iz ha ja jo iz prak se in smo jih na va ja li že v letu 2009, se na da lju je jo tudi v tem letu: • po tre ben je stro kov ni pre gled in po so do bi tev Na vo dil za iz va ja nje pro gra mov s pri la go je nim iz-

va ja njem in do dat no stro kov no po moč jo za de vet let no os nov no šo lo, za gimnazi je ter sred nje stro kov no in po klic no izo bra že va nje;

• na črt na vpe lja va Kon cep ta dela uč ne te ža ve v os nov ni šo li (s pou dar kom na iden ti fi ka ci ji PPPU v os nov nih šo lah in obrav na va le-teh;

• na pod la gi Ana li ze sta nja na po droč ju us mer ja nja otrok s PP mo ra mo zav ze ti do lo če ne ukre pe, ki bodo urav no te žili di na mi ko pro ce sa us mer ja nja.

Pred la ga mo, da se v vzgoj no-izo bra že val nem pro ce su da pou da rek na pri pra vi in iz ved bi in di vi dua-li zi ra ne ga pro gra ma. Po treb no je tudi na tanč ne je opre de li ti na čin iden ti fi ka ci je učen cev z uč ni mi


te ža va mi, ki je opre de ljen v Kon cep tu dela uč ne te ža ve v os nov ni šo li. V pro ce su us mer ja nja je po-treb no ja sno opre de li ti tudi vlo go star šev in uči te lja. Tre ba je pre gle da ti in us kla di ti z Mi ni strs tvom za zdrav je do go vo re gle de upo ra be zdravs tve ne do ku men ta ci je o otro ku, ki na sta ja v pro ce su obrav na ve otro ka v zu na njih in sti tu ci jah in do ku men ta ci je, ki na sta ne v pro ce su us mer ja nja.

Ko mi si je za us mer ja nje otrok s po seb ni mi po tre ba mino si lec/no sil ka: Na ta li ja Vovk Or nik

za kon ske pod la ge: Za kon o us mer ja nju otrok s po seb ni mi po tre ba mi, Pra vil nik o spre mem bah in do-pol ni tvah Pra vil ni ka o or ga ni za ci ji in na či nu dela KUOPP ter o kri te ri jih za opre de litev vr ste in stop nje pri manj klja jev, ovir oz. mo tenj otrok s PP, Pra vil nik o do dat ni stro kov ni in fizič ni po mo či za otro ke in mla dost ni ke s PP, Pra vil nik o os nov no šol skem izo bra že va nju učen cev s po seb ni mi po tre ba mi na domu

ci lji pro jek ta/na lo ge:Sklad no z ZUOPP in pra vil ni ki: • vo de nje, or ga ni zi ra nje in us kla je va nje dela se na tov, • skrb za stro kov no enotno iz va ja nje dela KUOPP prve stop nje v skla du s pred pi si, ki ure ja jo po-

droč je us mer ja nja otrok s PP, stro ko in pred pi si s po droč ja VI, zdravs tva in so cial ne ga vars tva, • ar hi vi ra nje do ku men ta ci je KUOPP prve stop nje, • vo de nje pi sne evi den ce o oprav lje nem delu čla nov KUOPP in dru ge na lo ge, sklad ne s pra vil ni kom.


So de lav ci/so de lav ke: Franc Dret nik, Alen ka Klinc, Bo ja na Ko vač, mag. Ma ri ja Kra mer, Ne ven ka Kus, Bi ser ka Lep, An dre ja Pin te rič, An dre ja Ro šer Obre tan, Mi len ka Uhelj Oš tir

Vse bin sko za ključ no po ro či lo:Na pod la gi iz ku šenj iz prak se pred la ga mo ne kaj spre memb in po treb nih ukre pov na ni vo ju de lo va-nja ko mi sij za us mer ja nje: po tre ben je stro kov ni pre gled Kri te ri jev za opre de li tev vr ste in stop nje pri manj klja jev, ovir oz. motenj otrok s po seb nim po tre ba mi. V zad njem ob dob ju je vse več ja po tre ba po stro kov nem raz mi sle ku o ume sti tvi po sa mez nih mo tenj (otro ci s spek trom av ti stič nih mo tenj), kot sa mo stoj no sku pi no otrok s po seb ni mi po tre ba mi. Prvi po skus uved be in ob li ko va nja enot ne ga stan dar da in me ri la za diag no sti ci ra nje za po tre be us mer ja nja je ZRSŠ že uve del z zah te vo po upo-ra bi psi ho diag no stič ne ga ma te ria la, ki se nanaša na upo ra bo WISC III (še ved no v prak si raz lič ne ko mi si je za is te ga učen ca iz de la jo po vsem raz lič na po ro či la in stro kov na mne nja) – ter spe cial nope-da goš ke ga, ki pa ni stan dar di zi ran. Cen ter za psi ho-diag no stič na sreds tva je iz dal SNAP pri roč nik in ma te rial za iden ti fi ci ra nje uč nih te žav, ka te re ga bodo upo rab lja li za po tre be us mer ja nja tudi čla ni ko mi sij za us mer ja nje. ZRSŠ je v tem letu so de lo val tudi pri pred lo gih os nut ka ZUOPP. Gle de na iz kuš nje smo med dru gih pred la ga li, da se zdrav nik pe dia ter/zdrav nik splo šne me di ci ne uvr sti na li sto eks per tov in ni stal ni član KUOPP, doda pa se v se sta vo ko mi si je za us mer ja nje vzgo ji te lja oz. uči te lja, ki učen ca pou ču je v pro ce su vzgo je in izo bra že va nja. Po treb na bi bila tudi vpe lja va si ste ma pro fe sio nal ne ga de lo va nja ko mi sij v ce lo ti in spre jet je nor ma tiv ne ga po droč ja – šte vi lo pri me rov v pro ce su us mer ja nja tako na rav ni postop ka us mer ja nja, kot na rav ni de lo va nja ko mi si je, ki bo za-go tav lja jo ka ko vost nej še delo.

Ključ ne ugo to vi tve in upo rab nost:V ok vi ru od del ka smo v letu 2010 iz ved li izo bra že va nja: dva pos ve ta za čla ne ko mi sij: za ad mi ni-stra tiv ne so de lav ce in pred sed ni ke ko mi sij na temo uprav lja nja z bazo Orac le in 6. 11. 2010 pos vet za čla ne KUOPP v Ljub lja ni in sre ča nja s pred sed ni ki KUOPP. Me ni mo, da bi bila po treb na vpe lja va si ste ma pro fe sio nal ne ga de lo va nja ko mi sij v ce lo ti in spre jet je nor ma tiv ne ga po droč ja – šte vi lo pri-me rov v pro ce su us mer ja nja tako na rav ni po stop ka us mer ja nja, kot na rav ni de lo va nja ko mi si je, ki bo za go tav lja jo ka ko vost nej še delo.


Pro fe sio na li za ci ja ko mi sij za us mer ja nje otrok s po seb ni mi po tre ba mi


za kon ske pod la ge: Za kon o us mer ja nju otrok s po seb ni mi po tre ba mi (Ur. l. RS, št. 3/2007, UPB1)

ci lji pro jek ta/na lo ge: In ter ni pri roč nik, ki vse bin sko us mer ja čla ne KUOPP k us kla je ne mu de lo va nju z vi di ka za ko no da je, na či na dela ter obrav na ve otro ka na se na tu ko mi si je, s pou dar kom na po te ku pro ce sa us mer ja nja, vlo gi po sa mez ne ga čla na eks per ta ko mi si je za us mer ja nje in na či na vo de nja do ku men tov.

Tra ja nje pro jek ta: Pro jekt se v letu 2010 kon ču je z ob ja vo na vo dil na splet ni stra ni ZRSŠ. Za ra di na po ve da nih spre memb na po droč ju Za ko na o us mer ja nju otrok s po seb ni mi po tre ba mi se bo pred-vi do ma na da lje val.

So de lav ci/so de lav ke: Franc Dret nik, Re na ta Hr nja Luk ša, Alen ka Klinc, Zden ka Kol be, Bo ja na Ko vač, mag. Ma ri ja Kra mer, Ne ven ka Kus, mag. Ma rin ka Ku šar-Štru kelj, Bi ser ka Lep, mag. Ivan No li mal, Do men Pe te lin, Sa bi na Po gla jen, Dar ja Se dej Roz man, Mi len ka Uhelj Oš tir, Kar men Švaj ger Sa vič

dr. Bo ja na Glo bač nik, Lju bi ca Lu kan

Ključ ne ugo to vi tve in upo rab nost:Za ra di na po ve da nih spre memb na po droč ju vzgo je in izo bra že va nja oseb s po seb ni mi po tre ba mi in us mer ja nja otrok, ki bi lah ko po sle dič no vpli va le tudi na na čin dela KUOPP, bomo s ti ska njem Na vo dil do ob jav lje nih spre memb ZUOPP in pod za kon skih ak tov po ča ka li.

Oprav lja nje red nih ak tiv no sti za po tre be de lo va nja Ko mi si je za uč be ni ke pri Stro kov nem svetu RS za splo šno izo bra že va nje

no si lec/no sil ka: Vin cenc Fi lip čič

za kon ske pod la ge: ZOFVI, Pra vil nik o po tr je va nju uč be ni kov, Sta tut ZRSŠ

ci lji pro jek ta/na lo ge:Skrb za ne mo te no iz va ja nje po stop kov po tr je va nja uč be ni kov. Pri pra va stro kov nih pod lag za skle pa-nje na se jah Ko mi si ja za uč be ni ke. So de lo va nje s po droč ni mi in pred met ni mi sku pi na mi, za lož ni ki, av tor ji, re cen zen ti. Pri pra va pred lo gov za obrav na vo na Stro kov nem sve tu RS za splo šno izo bra že-va nje na os no vi skle pov Ko mi si je za uč be ni ke. Vo de nje ar hi va Ko mi si je za uč be ni ke. Ugo tav lja nje me to dič no di dak tič ne pri mer no sti uč be ni kov. Koor di ni ra nje dela pred met nih oz. po droč nih sku pin.

Tra ja nje pro jek ta: Vse leto. Pred vi de nih je 9700 ur za rea li za ci jo na lo ge (de lo va nje stro kov nih in pod por nih sku pin in služb, vods tva in zu na njih čla nov).

Vse bin sko za ključ no po ro či lo:Or ga ni zi ra li in iz ved li smo dev sej Ko mi si je za uč be ni ke. Obrav na va li smo 214 vlog za po tr di tev ozi-ro ma po nov no po tr di tev uč be ni kov. Pri pra vi li smo ce lot no do ku men ta ci jo za obrav na vo pred lo gov za po tr di tev uč be ni kov na Stro kov nem sve tu RS za splo šno izo bra že va nje.

Iz de la li smo ana li ze za po tre be Ko mi si je za uč be ni ke in Stro kov ne ga sve ta RS za splo šno izo bra že-va nje (struk tu ra po tr je nih uč be ni kov, gi ba nje cen uč be ni kov po pro gra mih, stop njah in pred me tih). Pri do bi va li smo po treb ne oce ne sklad no sti z uč nim na čr tom ter di dak tič no me to dič ne oce ne uči te ljev prak ti kov za po tre be po stop ka po tr je va nja uč be ni kov. Re cen zi je pri dob lje ne na os no vi skle pa Ko mi-si je za uč be ni ke ali Stro kov ne ga sve ta Re pub li ke Slo ve ni je za splo šno izo bra že va nje. Rea li zi ra li smo pri pra vo po godb in na lo gov za iz pla či lo.


Ključ ne ugo to vi tve in upo rab nost:• Skrb za ne mo te no iz va ja nje po stop kov po tr je va nja uč be ni kov. • Pri pra va stro kov nih pod lag za skle pa nje na se jah Ko mi si ja za uč be ni ke. • So de lo va nje s po droč ni mi in pred met ni mi sku pi na mi, za lož ni ki, av tor ji, re cen zen ti. • Pri pra va pred lo gov za obrav na vo na Stro kov nem sve tu RS za splo šno izo bra že va nje na os no vi

skle pov Ko mi si je za uč be ni ke. • Vo de nje ar hi va Ko misije za uč be ni ke. • Ugo tav lja nje di dak tič no me to dič ne pri mer no sti uč be ni kov. • Us kla je va nje dela pred met nih oz. po droč nih sku pin.

Pri pra va kata logov uč be ni kov za šol sko leto 2010/2011 za os nov ne in sred nje šo le


za kon ske pod la ge: Pra vil nik o po tr je va nju uč be ni kov

ci lji pro jek ta/na lo ge:Pri pra va ka ta lo gov uč be ni kov za os nov ne in sred nje šo le v knjiž ni in elek tron ski ob li ki za ob ja vo na sple tu. Pri pra va sez na ma vseh po tr je nih učnih gra div. So de lo va nje s CPI pri pri pra vi Ka taloga uč be-ni kov za po klic no izo bra že va nje.

Tra ja nje pro jek ta: Ma rec–maj. Za iz ved bo na lo ge je bilo po treb nih 950 de lov nih ur zu na njih in no-tra njih so de lav cev (pred met ne in po droč ne sku pi ne, vods tvo, za lož ba, pod por ne služ be).

Vse bin sko za ključ no po ro či lo:Pri pra vi li smo ka ta lo ga uč be ni kov za os nov ne in sred nje šo le v knjiž ni in elek tron ski ob li ki za ob ja vo na sple tu. Pri pra vi li smo sez na me vseh po tr je nih uč nih gra div. So de lo va li smo s CPI-jem pri pri pra vi Ka ta lo ga uč be ni kov za po klic no izo bra že va nje.

Ključ ne ugo to vi tve in upo rab nost:S ka ta lo go ma smo po nu di li ce lo vi to in for ma ci jo o po tr je nih uč nih gra di vih na me nje no splo šni in stro kov ni jav no sti (šo le, skrb ni ki uč be niš kih skla dov, star ši) ter knji go trž cem. Ka ta log uč be ni kov za os nov ne šo le – na tis nje na iz da ja in Ka ta log uč be ni kov za sred nje šo le – na tis nje na iz da ja sta iz ho diš če za pri pra vo in ob ja vo sez na mov uč nih gra div za upo ra bo v pri hod njem šol skem letu. Oba ka ta lo ga smo ob ja vi li na splet ni stra ni in s tem za go to vi li stal no do stop nost nje go vih vse bin.

Sprem lja nje po droč ja uč be ni kov, učil (ob ja va ugo tov lje nih po treb, so de lo va nje pri ure ja nju po droč ja uč be ni kov, uč be ni ki v šte vil kah)


za kon ske pod la ge: ZOFVI, Pra vil nik o po tr je va nju uč be ni kov, Sta tut ZRSŠ

ci lji pro jek ta/na lo ge:Us pe šno iz va ja nje na log po na ro či lu MŠŠ, us mer ja nje in re še va nje po bud tr žiš ča, so de lo va nje s stro-kov no in šir šo stro kov no jav nost jo, so de lo va nje in uva ja nje por ta la za uč be niš ke skla de, so de lo va nje v ko mi si ji MŠŠ za pri pra vo stra te gi je na po droč ju uč be ni kov.

Pred sta vi ti po tre be na po droč ju učil in uč nih pri po moč kov z e-gra di vom, ki bo na me nje no pred vsem šo lam za na čr to va nje iz ved be pou če va nja ozi ro ma or ga ni zi ra nja pou ka. Po sred no tudi šir ši stro kov-ni jav no sti kot tudi pre gled nad po droč jem učil in uč nih pri po moč kov po izo bra že val nih pro gra mih, stop njah in pred me tih. E-pub li ka ci ja bomo ob ja vi li na splet ni stra ni.


Pred sta vi ti po droč je uč be ni kov s sta ti stič ni mi pre gle di in tako stro kov ni in šir ši jav no sti po nu di ti pre-gled po tr je nih uč nih gra div po izo bra že val nih pro gra mih, stop njah in pred me tih. Do dat no pred sta vi ti de le že po vr stah gra div za pro gra me, za lož bah, pre ra ču ne cen uč be ni kov in pre gle de pov preč nih stroš kov za ce lo te uč nih gra div po stop njah ter pro gra mih. V be se di lo bomo vklju či li se kraj ši opis po stop ka po tr je va nja in ure ja nja po droč ja uč be ni kov. E-pub li ka ci ja bo ob jav lje na na splet ni stra ni.

Tra ja nje pro jek ta: Fe bruar–de cem ber. Za rea li za ci jo na log je po treb nih 2500 de lov nih ur za zu na nje in no tra nje so de lav ce.

Vse bin sko za ključ no po ro či lo:Iz va ja li smo na lo ge po na ro či lu MŠŠ, us mer ja li in re še va li smo po bu de tr žiš ča, so de lo va li s stro kov-no in šir šo stro kov no jav nost jo, so de lo va li reor ga ni zi ra nju por ta la za uč be niš ke skla de, so de lo va li v ko mi si ji MŠŠ za pri pra vo stra te gi je na po droč ju uč be ni kov.

V so de lo va nju s po droč ni mi in pred met ni mi sku pi na mi smo pred sta vi li po tre be na po droč ju učil in uč-nih pri po moč kov z e-gra di vom, ki bo na me nje no pred vsem šo lam za na čr to va nje iz ved be pou če va nja ozi ro ma or ga ni zi ra nja pou ka. Po sred no tudi šir ši stro kov ni jav no sti kot tudi pre gled nad po droč jem učil in uč nih pri po moč kov po izo bra že val nih pro gra mih, stop njah in pred me tih. E-pub li ka ci jo smo ob ja vi li na splet ni stra ni.

Po droč je uč be ni kov smo pred sta vi li s sta ti stič ni mi pre gle di in tako stro kov ni in šir ši jav no sti po nu di ti pre gled po tr je nih uč nih gra div po izo bra že val nih pro gra mih, stop njah in pred me tih. Do dat no smo pri-pra vi li pre gled de le žev po vr stah gra div za pro gra me, za lož bah, pre ra ču ne cen uč be ni kov in pre gle de pov preč nih stroš kov za ce lo te uč nih gra div po stop njah ter pro gra mih. V be se di lo smo vklju či li se kraj ši opis po stop ka po tr je va nja in ure ja nja po droč ja uč be ni kov. Ugo to vi tve smo po sre do va li ko mi si ji MŠŠ za pri pra vo stra te gi je na po droč ju uč be ni kov.

Ključ ne ugo to vi tve in upo rab nost:Opravili smo in for mi ra nje o po tre bah na po droč ju učil med po droč ni mi in pred met ni mi sku pi na mi ZRSŠ ter pri dob lje no ob ja vi li ozi ro ma po nu di li stro kov ni in šir ši zain te re si ra ni jav no sti. Po so do bi ti po dat ke o uč be ni kih in so de lo va li pri pred stav lja nju po droč ja uč be ni kov in uč nih gra div.

Ob li ko va nje oce ne ka ko vo sti uč be ni kano si lec/no sil ka: Vin cenc Fi lip čič

za kon ske pod la ge: ZOFVI, Pra vil nik o po tr je va nju uč be ni kov

ci lji pro jek ta/na lo ge:• Skrb za ne mo te no iz va ja nje po stop kov po tr je va nja uč be ni kov. • Pri pra va stro kov nih pod lag za skle pa nje na se jah Ko mi si ja za uč be ni ke in pri pra va pred lo gov za

obrav na vo na Stro kov nem sve tu RS za splo šno izo bra že va nje. • Ugo tav lja nje di dak tič no me to dič ne pri mer no sti uč be ni kov.


Vse bin sko za ključ no po ro či lo:Skr be li smo za ne mo te no iz va ja nje po stop kov po tr je va nja uč be ni kov. Pri prav lja li smo stro kov ne pod-lag za skle pa nje na se jah Ko mi si ja za uč be ni ke in pri pra va pred lo gov za obrav na vo na Stro kov nem sve tu RS za splo šno izo bra že va nje z vi di ka me to dič no di dak tič ne pri mer no sti uč be ni kov. So de lo va li smo v pri pra vi ana li ze Pov preč je cen uč nih gra div za po sa mez ne pred me te za so sed nje dr ža ve.

Ključ ne ugo to vi tve in upo rab nost:Pri do bi va nje di dak tičnome to dičnih ocen uči te ljev prak ti kov za po tre be po stop ka po tr je va nja uč be-ni kov. Pri pra va po godb in na lo gov za iz pla či lo.


Vi deo ma ni jano si lec/no sil ka: Sil ve ster Tra tar

ci lji pro jek ta/na lo ge:• spod bu ja nje sred njih šol k vklju če va nju film ske vzgo je v iz bir ne vse bi ne, • dvi go va nje na cio nal ne in do mo vin ske za ve sti sko zi film ski izraz, • dvi ga nje film ske kul tu re, • po ve če va nje iz bir no sti v iz bir ne vse bi ne, • izo bra že va nje film skih men tor jev

Tra ja nje pro jek ta: Ja nuar–ok to ber 2010.

So de lav ci/so de lav ke: Nina Os tan, Mat jaž Var šek,

Aman da Zu panc, Amir Mu ra to vič, Gaš per Bre gar, Miha Pe če, Mi lan To po lo vec, Mi ran Zu pan čič, Moj ca Prunk, Tone Rač ki, dr. Špe la Raz pot nik, Ga bri je la Ko ro šec, Gabi Ko ro šec, Blaž Berg mann in Ar min Kur be go vi ć , Pe ter Pri mo žič, Ne ža Koc jan in Man ca Jer man

Vse bin sko za ključ no po ro či lo: Na fe sti val je pris pelo 90 fil mov. Av tor ji so priš li iz 22 raz lič nih šol in avtor skih us tvar jal nih sku pin. Na do pol dan ski pro jek ci ji, ki je po te ka la v pro sto rih ERSŠG na Ve go vi uli ci 4 v Ljub lja ni, so si obi-sko val ci in gost je fe sti va la lah ko og le da li vse pri pe le fil me. Pro jek cije so po te ka le v več sku pi nah, v ka te rih je po te kal vo den raz go vor o fil mih. Pogo vo re so vo di li čla ni stro kov ne ži ri je, so de lo va li pa so nav zo či av tor ji.

Stro kov na in mla din ska ži ri ja sta po de li li 4 pla ke te, stro kov na ži ri ja pa je na sve ča no pro jek ci jo uvrs-ti la 13 fil mov, MŠŠ pa je pris pe va lo še po seb no na gra do. Slo ve sna pro jek ci ja naj bolj ših in na gra je nih fil mov je po te ka la v dvo ra ni Ki nod vor. Na gra je ni fil mi so pre je li zla te pla ke te Vi deo ma ni je. Priz na nja na le toš nji Vi deo ma ni ji so pre je li na sled nji fil mi: Moj bend (Kle men Be rus), So se da in dra ma o Ve sni (Ru ben Os tan Vej rup), Tik ne Rom nja (Mar ti na Hu do ro vič). Mla din ska ži ri ja je na gra di la film Igral ka (Nejc Lev stik). Po leg na gra je nih fil mov je ži ri ja po de li la še po seb na priz na nja: Na lo ga (Jan Ma ko vec ki), REM (Ana Treb še, Ma tej Či bej, Eva Je se no vec), Raz svet lje nje (Pri mož La zar), Igral ka (Nejc Lev stik), Mi li to ni bend (Blaž Kot nik, Ja kob Ze lin ka, To maž Žni dar ko).

Po seb no na gra do Ne me se ki rat, ki jo je po de lil mi ni ster za šols tvo in šport, g. Igor Luk šič, je pre jel film Na ro be, Nu še Bab nik.

Pro duk ci ja DVDEno iz med po slan stev Vi deo ma ni je je šir je nje film ske kul tu re med sred nje šol ci. Zato smo si za na lo go vsa ko let ne Vi deo ma ni je za da li tudi pro dik ci jo DVD plošč ka s ko pi ja mi vseh fil mov, ki so so de lo va li na festi va lu. DVD upo ra bi mo kot pro mo cij ski ma te rial za na sled njo Vi deo ma ni jo. V le toš njem letu smo iz de la li 500 ko pij, ki smo jih na me ni li vsem sred njim šo lam in di jaš kim do mo vom ter vsem so-de lu jo čim av tor jem in po slov nim part ner jem Vi deo ma ni je.

Izo bra že va nje za men tor jeIzo bra že va nje za men tor je smo le tos iz pe lja li v ok vi ru ka ta lo ga stal ne ga stro kov ne ga spo pol nje va nja. Po te ka lo je v Novi Go ri ci od 4. do 6. 3 2010. Stroš ki so bili s sreds tvi za stal no stro kov no spo pol nje-va nje uči te ljev in s ko ti za ci jo ude le žen cev de lav ni ce.

Ključ ne ugo to vi tve in upo rab nost:Vi deo ma ni ja 2010 je do se gla in pre se gla za stav lje ne ci lje. Pred vsem smo ve se li po ve zo va nja film ske kul tu re kot vzgoj no-izo bra že val ne vse bi ne v sred njih šo lah in na še ga fe sti va la. To se je po ka za lo tako sko zi pris pev ke na le toš njem fe sti va lu kot tudi pri ude lež bi na izo bra že val ni de lav ni ci.


Koor di na ci ja med na rod nih de jav no sti zRSšno si lec/no sil ka: mag. Mir ko Zor man ci lji pro jek ta/na lo ge:• za go to vi tev pre gle da nad po to va nji za po sle nih ZRSŠ v tu ji no, • us kla di tev že lja in pri ča ko vanj z raz po lož lji vi mi viri, • za go to vi ti učin ko vit pre tok in for ma cij med za po sle ni mi in nav zven.


Vse bin sko za ključ no po ro či lo:Na lo ga je bila iz ve de na v ce lo ti.

Ključ ne ugo to vi tve in upo rab nost:Me nim, da smo z do sled nim vna prejš njim na čr to va njem po to vanj in do lo ča njem prio ri tet (Evro pa, so de lo va nje v pro jek tih) us pe li za go to vi ti kar na ju čin ko vi tej šo izra bo raz po lož lji vih sred stev.

Koor di na ci ja med na rod nih in EU de jav no sti zRSš, vključ no s so de lo va njem v pro gra mih vse živ ljenj ske ga uče nja (cmEPIUS), cOmEnIUS, EUcIm, InTERREg – pro gram čez mej ne ga so de lo va nja Ita li ja – Slo ve ni ja, cROSSbORDER, co me nius Re gio


ci lji pro jek ta/na lo ge:• ob veš ča nje o pri lož no stih za so de lo va nje v med na rod nih in EU pro jek tih, • sve to va nje in po moč pri ja vi te ljem, • koor di na ci ja s part ner ji za vo da doma in v tu ji ni, • po po tre bi ad mi ni stra tiv no vo de nje, • sprem lja nje iz ved be.


Vse bin sko za ključ no po ro či lo: Koor di na ci ja med na rod nih de jav no sti ZRSŠ je stal na na lo ga skup ne za med na rod no so de lo va nje, ki ob se ga pred vsem us kla je va nje že lja in po treb po med na rod nem so de lo va nju z mož nost mi, sto-ri tve pri or ga ni za ci ji med na rod nih po to vanj za po sle nih Za vo da za šols tvo, zbi ra nje in disemi na ci jo re zul ta tov med na rod nih de jav no sti, po treb no po moč in koor di na ci jo pri vzpo stav lja nju part ner stev, pri jav lja nju in uprav lja nju (zla sti EU) pro jek tov. Na lo ga je bila us pe šno oprav lje na.

Ključ ne ugo to vi tve in upo rab nost: Med na rod no so de lo va nje svetoval cem omo go ča sous tvar ja nje re ši tev na nad na cio nal ni rav ni, ši ri nji ho vo zna nje, omo go ča ne po sre den pre nos v prak so doma, pa tudi sez na nja nje medna rod ne stro-kov ne jav no sti z us pe šni mi re ši tva mi v na šem si ste mu vzgo je in izo bra že va nja ter z do sež ki prak se.


šols tvo v za mejs tvu: Ita li ja, av stri ja, ma džar ska, Hr vaš kano si lec/no sil ka: Ve ro ni ka Pir nat

za kon ske pod la ge: Med dr žav ni spo ra zu mi in po god be

ci lji pro jek ta/na lo ge:Za mejs tvo: Av stri ja • or ga ni za ci ja se mi nar ja slo ven ske ga je zi ka in kul tu re za dvo je zične uči te lje z av strij ske Ko roš ke,

sep tem ber 2010 (Ra dov lji ca) v so de lo va nju z OE za vo da Kranj,• 3-dnev ni te čaj slo ven ske ga je zi ka za di ja ke slo venske gim na zi je v Ce lov cu Ljub lja na,• 3-dnev ni te čaj slo ven ske ga je zi ka za di ja ke viš je šo le za gos po dar ske po kli ce, • 3-dnev ni te čaj slo ven ske ga je zi ka za dvo je zič no tr gov sko aka de mi jo, • in di vi dual na izo bra že va nja za za mej ske di ja ke v ob li ki te ča jev iz po pol nje va nja slo ven ske ga je-

zi ka – po let na šo la Por to rož, • pri pra va stro kov nih ek skur zij za za mej ske di ja ke, • je zi kov ne po let ne po čit ni ce za za mej ske otro ke (OŠ Grm), • je zi kov na po let na in ce lo let na šo la, CS, • uč be ni ki, stro kov na in le po slov na li te ra tu ra za dvo je zič ne vrt ce, os nov ne in sred nje šo le.

Av strij ska Šta jer ska: • dve ek skur zi ji po Slo ve ni ji.

Hr vaš ka: • pri pra va stro kov ne ek skur zi je (dan v Ljub lja ni) učen cev, ki se učijo slo ven ske ga je zi ka na Reki,• na ba va uč be ni kov, stro kov ne li te ra tu re in pe rio di ke.

Dru go: • se mi nar za za mej ske di jaš ke do mo ve, • se mi nar za za mej ske uči te lje, 23.–25. april, Pi ran, OŠ Ci ri la Kosmača.

Za mejs tvo: Ma džar ska • Se mi nar slo ven ske ga je zi ka in kul tu re za uči te lje in vzgo ji te lji ce iz Po rab ja, 21. do 26. ju ni ja v

Por to ro žu. • Zim ska šo la v na ra vi na Ro gli (13.–18. fe bruar ja) za 50 učen cev in 5 uči te ljev iz Po rab ja. • Šti ri 4-urna izo bra ževanja (iz va ja nje) za uči te lje SJ s spoz na va njem slo vens tva: SJ kot pred met no

po droč je, pri sot nost SJ pri zu naj šol skih de jav no stih, uve ljav lja nje SJ kot je zi ka ko mu ni ka ci je v šo li, os ve ži tve ne teme iz slov ni ce in pra vo pi sa.

• Pri pra va in koor di ni ra nje je senskega izo bra že val ne ga se mi nar ja za uči te lje in vzgo ji te lji ce 12. In 13. no vem bra v Mo no štru.

• Stro kov na sre ča nja z vods tvi šol in uči telj ski mi zbo ri (stro kov na prob le ma ti ka, eval va ci ja, vi zi ja) na DOŠ Gor nji Se nik 19. maja, na DOŠ Šte va nov ci 20. maja.

• Stro kov no delo v držav ni ma tu ri tet ni ko mi si ji RM za slo venš či no in spoz na va nje slo vens tva: se-stav lja nje na log – stro kov ni pre gled – lek to ri ra nje.

• So de lo va nje pri pri pra vi, iz bi ri in iz me nja vi uč be ni kov, uč nih pri po moč kov, stro kov ne li te ra tu re, le po slov ja in mla din ske pe rio di ke za šol ske knjiž ni ce in uč be niš ke skla de.

• Pri la go di tve, lek tu ra slo ven ske ga pre vo da učbe ni kov in de lov nih zvez kov (1.–3. raz red) za spoz-na va nje oko lja za po tre be dvo je zič ne ga pou ka.

• So de lo va nje, sve to va nje ali ak tiv na ude lež ba pri pri pravi in iz ved bi de jav no sti, na me nje nih učen cem: stro kov ne ek skur zi je v Slo ve ni jo (4 ek skur zi je) za po sa mez no šo lo; kul tur ne pri re di-tve, tek mo va nja v zna nju na rod nost ne ma te rinš či ne; po let ni je zi kov ni in dru gi ta bo ri; je zi kov ne po čit ni ce za po rab ske učen ce 5.–8. raz re da v Pi ra nu; je zi kov ni te den za sred nje šol ce z mo-no štr skih šol v Ljub lja ni; pro jek ti raz lič nih de jav no sti – pred vsem je zi kov nih – v ok vi ru šol skih part ner stev – čez mej na so de lo va nja.

• So de lo va nje v krov ni šol ski ko mi si ji obeh na rod nost nih or ga ni za cij. • So de lo va nje pri or ga ni za ci ji in iz va ja nju de jav no sti pro mo ci je uče nja slo ven ske ga je zi ka v mo-

no štr skih in dru gih na rod nost nih šo lah v Po rab ju (t. i. Slo ven ski dne vi, pri pra va pro mo cij skih gra div, raz go vo ri s star ši).

• Or ga ni za ci ja in iz ved ba kul tur nih dni v Po rab ju in v Slo ve ni ji za po rab ske učen ce in uči te lje. • Vzdr že va nje sti kov s pri stoj ni mi šol ski mi ob last mi v svo ji dr ža vi in dr ža vi go sti te lji ci kot tudi so-

de lo va nje s stro kov ni mi in sti tu ci ja mi v obeh dr ža vah, stro kov no udejs tvo va nje. • Or ga ni za ci ja in iz ved ba dru ge lo gi stič ne pod po re po rab skim šo lam in vrt cem (v do go vo ru z MŠŠ).


Za mejs tvo: Ita li ja • Se mi nar za iz bra ne (40) uči te lje iz IT v Slo ve ni ji, izved ba se mi nar ja v so de lo va nju z OE Ljub lja-

na – Ljub lja na, 23.–27. av gu sta 2010. • Se mi nar za vse (ok vir no 450) uči te lje iz IT v Go ri ci, Tr stu, iz ved ba se mi nar ja v so de lo va nju s

Slo ven skim šol skim ura dom v Tr stu, sep tem ber 2010. • Pos vet za slo ven ske rav na te lje iz Ita li je, iz ved ba pos ve ta v Por to ro žu, 12.–14. april 2010. • Izo bra že va nja za po sa mez na predmetna po droč ja na se mi nar jih v Slo ve ni ji. Iz ved ba izo bra že va nja

za po sa mez na pred met na po droč ja s pou dar kom na pou če va nju ma te rinš či ne (ok vir no 20 na leto). • Izo bra že va nja za po sa mez ne uči telj ske zbo re/pred met na po droč ja na slo ven skih šo lah v IT in

na se mi nar jih v RS. Iz ved ba ok vir no 5 se mi nar jev za po sa mez ne uči telj ske zbo re; 3 stro kovne ek skur zi je za za mej ske stro kov ne de lav ce.

• So de lo va nje pri pri pra vi, iz bi ri, iz me nja vi in na ro ča nju uč be ni kov, uč nih pri po moč kov, stro kov ne li te ra tu re, le po slov ja in pe rio di ke za šol ske knjiž ni ce in za šol ski uč be niš ki sklad za slo ven ske os nov ne šo le v Ita li ji.

• So de lo va nje pri pri pra vi in vo de nju stro kov nih ek skur zij dru gih de jav no sti, na me nje nih učen cem in di ja kom manj šin skih šol v Ita li ji. Koor di na ci ja na grad nih stro kov nih ek skur zij (3) za slo ven ske učen ce in di ja ke ob za ključ ku treh sto penj šo la nja; 11 stro kov nih ek skur zij za di ja ke sred njih šol. Skup no 23 dni ek skur zij za ok vir no 900 učen cev in di ja kov,

• Vklju če va nje slo ven skih učen cev in di ja kov iz Ita li je v ak tiv no sti, na me nje ne šol ski po pu la ci ji v Slo ve ni ji.

• Koor di na ci ja in iz ved ba izo bra že va nje men tor jev in koor di na ci ja tek mo vanj: Can kar je vo priz na-nje, Ve go vo priz na nje in de jav nost Bral ne znač ke.

• De jav no sti, ve za ne na vzdr že va nje sti kov s pri stoj ni mi šol ski mi ob last mi v svo ji dr ža vi in v dr ža vi go sti te lji ci ter so de lo va nje s stro kov ni mi in sti tu ci ja mi v obeh dr ža vah.

• So de lo va nje pri de jav no stih Slo ven ske ga šol ske ga ura da v Tr stu: • Koor di na ci ja in vo de nje sku pi ne za UN Slo venš či na – prvi je zik v os nov ni in niž ji srednji šo li v Ita li ji. • Raz vi ja nje spo ra zu me val nih in je zi kov nih zmož no sti v več je zič nem oko lju – pre da va nje/de lav-

ni ca za uči te lje pri prav ni ke slo ven skih šol v Ita li ji. • So de lo va nje z pe da goš kim in šti tu tom ANSAS v Tr stu – pro jekt Stra te gi je pou ka slo venš či ne

več je zič nem oko lju. • So de lo va nje v pro jek tu OŠ Me la ra (vodi rav na telj An drea Avon) v Tr stu – slo venš či na – dru gi

tuj je zik. • Mi gran ti in med kul tur ni dia log – ZRSŠ – čla ni ca v de lov ni sku pi ni – vodi mag. Mir ko Zor man.

So de lav ci/so de lav ke: An dre ja Du hov nik-An to ni

Vse bin sko za ključ no po ro či lo:Iz vr še ne so bile vse na lo ge po med dr žav nih spo ra zu mih in do go vo rih, ki ure sni ču je jo skrb za manj-ši ne v Ita li ji, v Av stri ji, na Ma džar skem in Hr vaš kem.

Izo bra že va nje pe da goš kih de lav cev/semi nar ji: za uči te lje v šo lah v za mejs tvu, iz pe lja ni v so de lo va nju s pri stoj ni mi ob moč ni mi eno ta mi se mi nar ji v Por to ro žu (za Po rab je), v Ljub lja ni za iz bra ne uči te lje (I), se mi nar za vse uči te lje iz Ita li je v Go ri ci in Tr stu, pos vet rav na te lji – Ita li ja (Por to rož), se mi nar za dvo je zič ne uči te lje v Ra dov lji ci (Ko roš ka-Av stri ja). Iz ve de na so bila izo bra že va nja za po sa mez na pred met na po droč ja in za uči telj ske zbo re (I). Iz ved ba izo bra že vanj za po sa mez na po droč ja za za mej ske uči te lje.

Uč be niš ki sklad, li te ra tu ra,pe rio di ka, uč ni pri po moč ki: Šol ski uč be niš ki sklad, po sto pek iz bi re po-nud ni ka (I)in na ba va uč be ni kov za slo ven ske šo le v Ita li ji, na ba va uč be ni kov za Po rab je in av strij sko Ko roš ko, av strij sko Šta jer sko in Hr vaš ko.

De jav no sti za učen ce in di ja ke: Iz pe lja ne so bile vse na čr to va ne ek skur zi je za učen ce di ja ke (iz ve de nih pre ko 15 ek skur zij za ce lot no za mejs tvo), okre pi lo se je vklju če va nje učen cev in di ja kov za mej skih šol v ak tiv no sti v Slo ve ni ji (bral na znač ke, raz na tek mo va nja, na te ča ji …), te den slo ven ske ga je zi ka za vse sred nje šo le z av strij ske Ko roš ke ter Mla din ska po let na šo la (CS) Sve to val ke so so de lo va le pri na čr to va nju in iz ved bi čez mej nih pro jek tov in pri pro jek tih, ki so na me nje ne za mej cem v do ma-čem pro sto ru.


Slo ven ci po sve tu – zdom ci in iz se ljen cino si lec/no sil ka: Dra gi ca Mo tik

ci lji pro jek ta/na lo ge:• Se mi nar za uči te lje v so bot nih šo lah slo venš či ne in dru gih pred me tov v slo venš či ni v iz se ljens-

tvu (ju lij–av gust 2010, 10 dni).• Se mi nar (4 dnev ni) – za uči te lje do pol nil ne ga pou ka slo venš či ne v evrop skih dr ža vah.• Po so do bi tev učne ga na čr ta za do pol nil ni pouk – vklju či tev ci ljev s po droč ja geo gra fi je, zgo do-

vi ne, et no gra fi je itd. • Po so dab lja nje in do pol nje va nje splet ne stra ni Sti čiš če. • Vse bin ska nad grad nja splet ne stra ni Sti čiš če za Slo ven ce po sve tu. • Do lo ča nje vse bin za LDN uči te ljev do pol nil ne ga pou ka slo venš či ne v tu ji ni po po sa mez nih dr ža vah. • Pri pra vo vse bin za iz da jo pri roč ni ka Slo venš či na za Slo ven ce po sve tu za uči te lje do pol nil ne ga

pou ka slo venš či ne v tu ji ni in dru ge, ki se uk var ja jo s Slo ven ci po sve tu. • Pri pra va Meril za iz va ja nje de jav no sti pri in ob do pol nil nem pou ku slo venš či ne v tu ji ni. • Or ga ni zi ra na več dnev na bi va nja otrok, učen cev dopol nil ne ga pou ka iz tu ji ne v Slo ve ni ji (or ga ni zi-

ra ni pri ho di sku pin iz Nem či je, Švi ce, Sr bi je, Bo sne, Ma ke do ni je, Hr vaš ke na večdnev na bi va nja pri vrst nih v Slo ve ni ji oz. na ek skur zi jah v Slo ve ni ji).

• Po let na šo la slo venš či ne za otro ke in mla dost ni ke slo ven ske ga iz vo ra iz tu ji ne v Slo ve ni ji.• Za go tav lja nje gra div za do pol nil ni pouk slo venš či ne v tu ji ni. • Mla din ska pe rio di ka za do pol nil ni pouk slo venš či ne in so bot ne šo le. • Obi ski od del kov do pol nil ne ga pou ka slo venš či ne v tu ji ni. • Po glob lje ne stro kov ne pri pra ve no vih uči te ljev za pou če va nje slo venš či ne po sve tu Hr vaš ka,

Sr bi ja, Bo sna in Her ce go vi na, Nem či ja, Bel gi ja, Fran ci ja, Ni zo zem ska, Švi ca, Češ ka Re pub li ka … • So de lo va nje v Ko mi si ji za uči te lje do pol nil ne ga pou ka slo venš či ne v tu ji ni na MŠŠ. • Raz na po ro či la in nalo ge po na ro či lu vods tva ZRSŠ.


Vse bin sko za ključ no po ro či lo:• Se mi nar za uči te lje iz ZDA, Ka na de v so bot nih šo lah slo venš či ne in dru gih pred me tov v slo venš-

či ni (12-dnev ni). • Se mi nar za uči te lje do pol nil ne ga pou ka slo venš či ne v evrop skih dr ža vah (2 x po 3 dni). • Po so do bi tev učne ga na čr ta za do pol nil ni pouk slo venš či ne. • Na bor vse bin za do pol nil ni pouki slo venš či ne s pou dar kom na poz na va nju z zgo do vi ne slo ven-

ske ga na ro da, geo graf skih, et no loš kih in dru gih zna čil no sti Slo ve ni je, et no gra fi je itd. • Po so dab lja nje in do pol nje va nje splet ne stra ni Sti čiš če. • Do lo ča nje vse bin za LDN uči te ljev do pol nil ne ga pou ka slo venš či ne v tu ji ni po po sa mez nih dr ža vah. • Pri pra va ro ko pi sa za pri roč nik Slo venš či na za Slo ven ce po sve tu za uči te lje do pol nil ne ga pou ka

slo venš či ne v tu ji ni in dru ge, ki se uk var ja jo s Slo ven ci po sve tu. • Pri prav lje na Me ri la za iz va ja nje de jav no sti pri in ob do pol nilnem pou ku slo venš či ne v tu ji ni.• Or ga ni zi ra na več dnev na bi va nja otrok, učen cev do pol nil ne ga pou ka iz tu ji ne v Slo ve ni ji (obisk

učen cev in mla dost ni kov s Hr vaš ke, iz Sr bi je, Bi H, Ma ke do ni je, Nem či je, Švi ce).• Po let na šo la slo venš či ne za otroke in mla dost ni ke slo ven ske ga iz vo ra iz tu ji ne v Slo ve ni ji

(14-dnev na).• Za go tav lja nje gra div za do pol nil ni pouk slo venš či ne v tu ji ni. • Obisk od del kov do pol nil ne ga pou ka slo venš či ne v tu ji ni. • Sprem lja va dela v od del kih do pol nil ne ga pou ka slo venš či ne v tu ji ni (ana li za po ro čil LDN vseh

uči te ljev in upo ra ba li stov ni ka za do pol nil ni pouk slo venš či ne v tu ji ni). • Po glob lje ne stro kov ne pri pra ve no vih uči te ljev za pou če va nje slo venš či ne po sve tu; Švi ca, Av stri-

ja, Nem či ja, Sr bi ja, Bo sna in Her ce go vi na, Hr vaš ka, Belgija, Fran ci ja (5-dnev ne). • Uči te ljem za go tov lje ni ra ču nal ni ki in dru ga opre ma za iz va ja nje dop. pou ka slo venš či ne v tu ji ni.


Koor di ni ra nje so de lo va nje zavo da v ključ nih med na rod nih raz voj nih de jav no stih po do go vo ru z mšš


Ci lji pro jek ta/na lo ge:• Za go to vi ti ude lež bo za po sle nih Za vo da RS za šols tvo v med na rod nih de jav no stih in do god kih,

kjer je za že le na nji ho va ude lež ba in stro kov na pod po ra,• za go to vi ti us kla je nost med med na rod ni mi/EU prio ri te ta mi in iz ved bo na rav ni dr ža ve,• za go to vi ti pre tok in for ma cij.


So de lav ci/so de lav ke: Pa vla Kar ba, Voj ko Ku na ver, Ber nar da Ga ber, Vil ma Brod nik, Ta nja Bezi æ, An-dre ja Bač nik, Bran ko Sli var, An dre ja Du hov nik - An to ni, Gre gor Mo hor čičTat ja na Jur ko vič

Vse binsko za ključ no po ro či lo: Na lo ga Koor di ni ra nje so de lo va nja zavo da v ključ nih med na rod nih razvoj nih na lo gah po do go vo ru z MŠŠ je omo go ča la sprot no do go var ja nje o so de lo va nju sve to val cev Za vo da RS za šols tvo (sa mo stoj no ali v timu s pred stav ni ki MŠŠ in dru gih re sor jev) pri sprem lja nju po li tik in de jav no sti med na rod nih or ga ni za cij (zla sti EU, Svet Evro pe, OECD), v re gio nal nih po ve za vah in bi la te ral no. Za po sle ni Za vo da so se v de jav no sti vklju če va li po svo jih stro kov nih re fe ren cah, da bi se ne po sred no sez na nja li z ak-tiv nost mi in pris pe va li k nji ho ve mu pre no su v slo ven ski si stem vzgo je in izo bra že va nja ali ne po sred-no v prak so. Gle de na to, da gre v ve li ki meri za de jav no sti, ki ob spre je ma nju Let ne ga de lov ne ga na čr ta še niso zna ne, po ob se gu po rab lje nih sred stev oce nju je mo, da je bila na lo ga oprav lje na, del sred stev je bil pre ne sen v leto 2011 za že do go vor je ne na lo ge s po droč ja re gio nal ne ga so de lo va nja.

Ključ ne ugo to vi tve in upo rab nost: Med na rod no so de lo va nje sve to val cem omo go ča sous tvar ja nje re ši tev na nad na cio nal ni rav ni, ši ri nji ho vo zna nje, omo go ča ne po sre den pre nos v prakso doma, pa tudi sez na nja nje med na rod ne stro-kov ne jav no sti z us pe šni mi re ši tva mi v na šem si ste mu vzgo je in izo bra že va nja ter z do sež ki prak se.

Se mi nar ji Sve ta Evro pe (Pe sta loz zi)no si lec/no sil ka: Ve ro ni ka Pir nat

ci lji pro jek ta/na lo ge:• Sve to va nje, ob veš ča nje pri ja va uči te ljev in dru gih stro kov nih de lav cev v izo bra že va nju na se mi nar je, • pre vod krat kih in for ma cij v slo venš či no,• pri pra va in tisk Pe sta loz zi zgi ban ke.


Vse bin sko za ključ no po ro či lo:• Pre vod in og la še va nje evrop skih pro gra mov Pe sta loz zi (Šol ski raz gle di). • Sve to va nje uči te ljem in po ve za va z evrop ski mi koor di na tor ji dru gih dr žav pod pi snic v Evro pi. • Vo de nje evi den ce pri jav in iz bo ra. Od pris pe lih 11 pri jav se je 6 uči te ljev ude le ži lo de lav nic. • No mi na ci ja dveh sve to val cev za 2 nova pe sta loz zi mo du la (Uči te lje ve kom pe ten ce in in ter kul-

tur no uče nje). • Pre vod in ob li ko va nje pe sta loz zi zgi bank (tisk: 1300 kom.; po sla ne so bile na vse šo le). • Ude lež ba na se mi nar ju na cio nal nih koor di na tor jev v Upp sa li na Šved skem.

Ključ ne ugo to vi tve in upo rab nost:Ude lež ba uči te ljev na Pe sta loz zi se mi nar jih in de lav ni cah še na prej pada. Ta je od vi sna od po nud be Sve ta Evro pe, ki je prav tako iz leta v leto bor na. Na Sve tu Evro pe se daj bolj pro mo vi ra jo Pe sta loz zi mo du le, kjer ne gre le za en krat no ude lež bo na se mi nar ju, am pak za sko raj dve let no so de lo va nje ak ter jev iz po sa mez nih dr žav na po sa mez nem pro jek tu (mo du lu). Po kon ča nem pro jek tu se pri ča ku-je od po sa mez ni kov, ki so sodelo va li, da svo je zna nje kot mul ti pli ka tor ji pre na ša jo v šol ski pro stor.


Pred se do va nje Evrop ski šo lino si lec/no sil ka: mag. Mir ko Zor man

za kon ske pod la ge: Za kon o ra ti fi ka ci ji Kon ven ci je o sta tu tu Evrop skih šol (MKSEŠ) UL 14/2004

ci lji pro jek ta/na lo ge:Pred se do va nje Sve tu gu ver ner jev Evrop skih šol ter od bo ro ma inš pek tor jev Evrop skih šol za pri mar-no in se kun dar no stop njo, skup ne ga pe da goš ke ga od bo ra in od bo ra za Evrop sko ma tu ro v šol skem letu 2009/2010

Tra ja nje pro jek ta: Vse leto.So de lav ci/so de lav ke: Mojca Poz na no vič Je zer šek, mag. Ma ri ja Žve glič

Bron ka Straus, Me li ta Stei ner

Vse bin sko za ključ no po ro či lo:Kot pred stav ni ki Slo ve ni je smo za po sle ni na Za vo du za šols tvo v šol skem letu 2009/10 pred se do va li za se da njem or ga nov Evrop skih šol – od bo ro ma inš pektor jev, skup ne mu pe da goš ke mu od bo ru in Sve tu gu ver ner jev. Pri tem smo so de lo va li tudi s pred stav ni co MŠŠ Me li to Stei ner kot pred se du jo čo pro ra čun ske mu od bo ru, Bron ko Straus kot vod jo de le ga ci je v Sve tu gu ver ner jev in zla sti ne po sred no so de lo va li pri delu pred sed ni ce ma tu ri tet ne ko mi si je dr. Mar ti ne Kri žaj Or tar. V šol skem letu 2010/11 kot čla ni pred se du jo če troj ke še ved no so de lu je mo na pri prav ljal nih se stan kih.

Ključ ne ugo to vi tve in upo rab nost:S pred se do va njem smo do bi li ka ko vo sten vpo gled v de lo va nje si ste ma Evrop skih šol, še pre ma lo pa lah ko vpli va mo na od lo či tve, ki vse bolj po sta ja jo zazna mo va ne z ome je va njem po ra be sred stev za ra di gos po dar ske kri ze.

Raz pis za so fi nan ci ra nje med na rod ne de jav no sti v VIzno si lec/no sil ka: mag. Mir ko Zor man

za kon ske pod la ge: 81. člen ZOFVI

ci lji pro jek ta/na lo ge: Za go to vi ti več jo učin ko vi tost upo ra be pro ra čun skih sred stev v pod po ro med-na rod ni de jav no sti šol in vrt cev na po droč jih, ki jih ne po kri va jo pro gra mi EU vse živ ljenj sko uče nje


So de lav ci/so de lav ke: To maž Kranjc, Dra gi ca Mo tik, Do men Pe te lin, mag. Moj ca Pu šnik

Bron ka Straus

Vse bin sko za ključ no po ro či lo:Ko mi si ja je opra vi la svo je delo in po god be skle ni la s še sti mi pri jav lje ni mi vzgoj no-izo bra že val ni mi or ga ni za ci ja mi. Raz de lje na so bila vsa raz po lož lji va sreds tva.

Ključ ne ugo to vi tve in upo rab nost:Pri jav lje ni pro jek ti so bili ka ko vost nej ši kot v pred hod nem letu. Raz pis bi ka za lo spre me ni ti tako, da bi bila sreds tva na me nje na zgolj so fi nan ci ra nju so de lo va nja med šo la mi. Pred vi de ti bo tre ba tudi sprem lja nje iz va ja nja in eval va ci jo pro jek tov.


Pro mo ci ja več je zič no sti in med kul tur no stino si lec/no sil ka: Kat ja Pa vlič Šker janc

ci lji pro jek ta/na lo ge:Iz va ja nje tri stran ske ga (Slo ve ni ja-Ita li ja-Av stri ja) med na rod ne ga pro jek ta CROMO II. • So de lo va nje z av strij sko in ita li jan sko pro jekt no sku pi no pri ob li ko va nju in iz va ja nju dru ge faze

pro jek ta: – ob li ko va nje stro kov nih gra div (iz da ja pri roč ni ka za uči te lje), – di se mi na ci ja re zul ta tov pro jek ta CROMO I, – raz ši ri tev pro jek ta z obal ne ga ob mej ne ga po droč ja na dru ga ob mej na po droč ja v dr ža vi, – us po sab lja nje uči te ljev za upo ra bo su ple men ta o med kul tur ni zmož no sti,

• Iz va ja nje pro gra ma iz me nja ve slo ven skih in av strij skih uči teljev (SLO-A):– ob ja va po va bi la k so de lo va nju in iz bor uči te ljev (2) – so de lo va nje z iz bra ni ma uči te lje ma in šo la ma pri ob li ko va nju in iz va ja nju pro gra ma za

av strij ska uči te lja na štu dij skem bi va nju v Slo ve ni ji.Tra ja nje pro jek ta: Vse leto.

So de lav ci/so de lav ke: Pe tra Mi ku lan, mag. Mir ko Zor man, Mar je ta Sreš

Vse bin sko za ključ no po ro či lo: CROMO II. • Iz ved li smo de lov na srečanja tri stran ske ga pro jekt ne ga tima (Ita li ja-Av stri ja-Slo ve ni ja) in dva

med na rodna se mi narja za učite lje (ja nuar 2010 v Ljub lja ni, no vem ber v Ce lov cu – tudi za ključna kon fe ren ca te faze pro jek ta).

• V tej, tj. drugi fazi pro jek ta CROMO je na stal pri ročnik za učite lje, ki jim po ma ga ne samo upo-rab lja ti li stov nik CROMO pri pou ku in z nje go vo po močjo med kul tur no ko mu ni ka cij sko zmožnost učen cev, am pak pod pi ra tudi raz voj nji ho ve last ne med kul tur ne zmožno sti. Pri ročnik je iz dan v ob li ki CD-roma s krajšim uvo dom v ti ska ni ob li ki.

Iz me nja va učite ljev Slo ve ni ja – Av stri ja Spom la di leta 2010, tj. v ok vi ru šol ske ga leta 2009/10 se je iz ve del dru gi, slo ven ski del iz me njal ne-ga pro gra ma, zno traj ka te re ga smo or ga ni zi ra li tudi eno te den ski pro gram, ki je bil iz ve den cen tral no v or ga ni za ci ji ZRSŠ in v so de lo va nju s šola mi v Ljub lja ni.

Je se ni leta 2010, tj. v šol skem letu 2010/11, je bil iz ve den av strij ski del no ve ga pro gra ma so de lo va-nja. Iz bra ni slo ven ski učite lji ci nemščine (z Gim na zi je Novo me sto in Gim na zi je Rav ne na Ko roškem) sta en te den skup ne ga pro gra ma za učite lje iz več držav prežive li na Du na ju, dru ge ga pa na part-ner skih av strij skih šolah. Vzvrat ni obisk s kup nim pro gra mov v Ljub lja ni in po nov no v or ga ni za ci ji MŠŠ bo izve den spom la di 2011.

Ključ ne ugo to vi tve in upo rab nost:Po vrat ne in for ma ci je s so de lu jočih šol in učite ljev so zelo po zi tiv ne, pa tudi opri jem lji vi rezul ta ti pro jek ta CROMO II so pre nos lji vi ne samo na dru ge šole in učite lje zno traj ob močij, ki so de lu je jo v pro jek tu, am pak tudi v dru ga ob močja in države.

Kot po se bej ko rist ne so se iz ka za le tudi iz kušnje, ki smo jih člani tri stran ske ga pro jekt ne ga tima pri do bi li z or ga ni za ci jo in iz va ja njem med na rod nih se mi nar jev za učite lje in bi žele li s tem na da lje-va ti, zato smo se od ločili – s so glas jem us trez nih in sti tu cij zno traj so de lu jočih držav – kan di di ra ti za večstran ski pro jekt Co me nius (obdobje 2011–2013).

Po zi tiv ne so tudi po vrat ne in for ma ci je učite ljev, tako slo ven skih kot av strij skih, ki so de lu je jo v Pro-gramu iz me nja ve slo ven skih in av strij skih učite ljev. Ka za lo pa bi raz mi sli ti, da ce lo ten pro gram bolj prib ližamo av strij ske mu mo de lu in v izmenjavo pri teg ne mo tudi učite lje iz dru gih držav, ne le iz Av-stri je, in tako po večamo med kul tur no di men zi jo iz kušnje.


niz ko na klad ni uč be ni ki in uč na gra di vano si lec/no sil ka: mag. Ma ri ja Les jak Reic hen berg

za kon ske pod la ge: Sta tut Za vo da RS za šols tvo, Pro gram za lož be za leto 2009, Pra vil nik o do lo ča-nju av tor skih ho no rar jev in na do me stil ter dru gih iz pla čil po po god bah, Za kon o jav nem na ro ča nju, Za kon o ob vez nem iz vo du pub li ka cij, Za kon o av tor ski in so rod nih pra vi cah

ci lji pro jek ta/na lo ge: Pri pra va uč be ni kov oz. dru gih uč nih gra div za po tre be šols tva na rod no sti.


So de lav ci/so de lav ke: Na ta ša Bo kan, dr. Ser gio Cra snich, mag. Vida Go miv nik-Thu ma, Maja Gu ben-šek, Ma ria Pis njak, Da mi ja na Ple ša, Ire na San to ro, Pe ter Ster le

Po lo na Šoln Vr binc

Vse bin sko za ključ no po ro či lo:• Kal ku la ci je za oce no stroš kov pri pra ve gra div za šols tvo na rod no sti v letu 2010 in pre gled ured-

niš ke pri pra ve uč nih gra div (za šols tvo na rod no sti) v za lož bi ZRSŠ. • Se stan ki s pred stav ni ki MŠŠ za po tr di tev fi nanč ne ga pre dra ču na za pri pra vo gra div za šols tvo

na rod no sti pri za lož bi ZRSŠ, seja Po droč ne sku pi ne za šols tvo na rod no sti – po tr di tev pro gra ma pri pra ve gra div za šols tvo na rod no sti za leto 2010.

• Do go vo ri z av tor ji, re cen zen ti, ilu stra tor ji, pre va jal ci o vse bin ski in ob li kov ni za sno vi gra div. • Teh nič no-ured niš ko delo pri pri pra vi uč nih gra div: pri pra va po godb, kal ku la ci je, stro kov na (ured niš ka)

pod po ra av tor jem, koor di na ci ja vse bin skih, je zi kov nih in sli kov nih/ob li kov nih po prav kov, pri pra va gra div za pre lom in tisk, pri pra va do ku men ta ci je za jav ne raz pi se gra fič nih in ti skar skih sto ri tev idr.

• Pri pra va in od da ja vlog za po daljša nje ve ljav no sti uč be ni kov. • Se sta nek z rav na te lji dvo je zič nih os nov nih šol in šol z ita li jan skim uč nim je zi kom ter pred stav-

ni ki MŠŠ.

Ključ ne ugo to vi tve in upo rab nost:V ok vi ru na lo ge je v letu 2010 iz da nih 8 no vih uč be ni kov, de lov nih zvez kov in dru gih gra div za dvo-je zič ne šo le oz. za šols tvo na rod no sti; pri prav lje nih oz. iz da nih je 13 po nov nih na ti sov oz. po na ti sov.

gra di va za mššno si lec/no sil ka: mag. Ma ri ja Les jak Reic hen berg

za kon ske pod la ge: Sta tut Za vo da RS za šols tvo, Pro gram za lož be za leto 2009, Po slov nik o iz da ja-nju re vij Za vo da RS za šols tvo, Pra vil nik o do lo ča nju av tor skih ho no rar jev in na do me stil ter dru gih iz pla čil po po god bah, Za kon o jav nem na ro ča nju, Za kon o ob vez nem iz vo du pub li ka cij, Za kon o av tor ski in so rod nih pra vi cah

ci lji pro jek ta/na lo ge:• Od kup oz. soiz da ja teljs tvo pub li ka cij za MŠŠ, • pri pra va in tisk pub li ka cij za MŠŠ, • iz ved ba po stop kov jav ne ga na ro ča nja in os ta lih po treb nih po stop kov.


So de lav ci/so de lav ke: Maja Gu ben šek, Da mi ja na Ple ša, dr. An dre ja Bar le La ko ta, Moj ca Gro bel nik

Vse bin sko za ključ no po ro či lo:V ok vi ru na lo ge je bil iz ve den pos vet Spol in spol na vzgo ja, na tis nje ni in di stri bui ra ni so bili pla ka ti De mo kra ci ja naj ti da kri la in tisk ter di stri bu ci ja cer ti fi ka tov Po no sna/po no sen sem na (s)pol, iz-ve de no je bilo pla či lo gle da liš ko-ple sne pred sta ve The End (ob med na rod ni kon fe ren ci Šo la in traj-nost na ar hi tek tu ra), so fi nan ci ra nje iz da ja nja re vi je So cial na pe da go gi ka v letu 2010, po krit je dveh av tor skih ho no rar jev v ok vi ru pri pra ve pub li ka ci je na temo je zi kov v izo bra že va nju (Pot k je zi kov ni


po li ti ki), fi nan ci ra nje pri pra ve pouč nih vi deo vse bin in nji ho ve ga pred va ja nja v ok vi ru kam pa ni je Ne-od vi sen.si (boj pro ti od vi sno stim), so fi nan ci ra na je bila iz da ja bio gra fi je o De ja nu Zav cu, pri prav-lje ne Stro kov ne pod la ge za sprem lja nje in me dij sko pro mo ci jo pro jek tov ESS (3. in 4. pred nost ne us me ri tve), so fi nan ci ra ni Mai stro vi dne vi 2010, oprav lje na ana li za Po men ver bal nih kom pe tenc uči-te lja na zmanj ša nje tve ganj vpli vov upo ra be in for ma cij ske teh no lo gi je v šo li in za klju če na pri pra va pub li ka ci je Ra zi sko va nje med na rod ne ga hu ma ni tar ne ga pra va (na da lje va nje na lo ge iz leta 2009).

Ključ ne ugo to vi tve in upo rab nost:Pub li ka ci je, ana li ze, stro kov ne pod la ge, pos ve ti, dru ga gra di va kot pod po ra us pe šne mu stro kov ne-mu de lo va nju za po sle nih v šols tvu.

Uč be ni ki za pri la go je ni izo bra že val ni pro gram z niž jim izo braz be nim stan dar dom

no si lec/no sil ka: mag. Da rin ka Lo žar

ci lji pro jek ta/na lo ge: Pripra vi ti in iz da ti uč be ni ke na CD-jih za pri la go je ni izo bra že val ni pro gram z niž jim izo braz be nim stan dar dom.Tra ja nje pro jek ta: Pro jekt je in ten ziv no po te kal vse leto in se bo na da lje val tudi v letu 2011.

So de lav ci/so de lav ke: dr. Fran ci M. Ko le nec, mag. Ma ri ja Les jak Reic hen berg

Vse bin sko za ključ no po ro či lo:Iz da li smo tri učbe ni ke. V no vem bru je bilo po tr je nih na Stro kov nem sve tu pet uč be ni kov, pri prav-lje ni za na tis pa so še tri je de lov ni zvez ki in pri roč nik. V raz lič nih fa zah pri pra ve je še 23 uč be ni kov in de lov nih zvez kov, od tega jih je de vet v za ključ ni fazi. Za vse ome nje ne uč be ni ke ve lja, da je bilo tre ba pri do bi ti av tor je, skle pa ti z nji mi po god be, ure ja ti iz pla či la, us kla je vati delo med av tor ji (av tor ji uč be ni kov, ilu stratorji, re cen zen ti, ured ni ki ...).

Ključ ne ugo to vi tve in upo rab nost:Pro jekt se je za čel sre di leta 2006. Do zdaj je iz da nih že 40 uč be ni kov in de lov nih zvez kov, do kon ca leta 2010 pa naj bi bilo iz da nih še 9 pub li ka cij. Od zi vi iz prak se so zelo po zi tiv ni. Kot ve li ka pred nost pa se je po ka za lo tudi to, da šo le do bi jo uč be ni ke na CD-jih. Uči te lji v praksi po go sto zna jo iz ko ri sti ti to ugod nost v pro ce su pou ka.

mo no gra fi je, pri roč ni ki, zbor ni ki in dru ge pub li ka ci je (cD, DVD)

no si lec/no sil ka: mag. Ma ri ja Les jak Reic hen berg

za kon ske pod la ge: Sta tut Za vo da RS za šols tvo, Pro gram za lož be za leto 2009, Pravil nik o do lo ča-nju av tor skih ho no rar jev in na do me stil ter dru gih iz pla čil po po god bah, Za kon o jav nem na ro ča nju, Za kon o ob vez nem iz vo du pub li ka cij, Za kon o av tor ski in so rod nih pra vi cah

ci lji pro jek ta/na lo ge: Pri pra va in iz da ja stro kov nih mo no gra fij, priroč ni kov, zbor ni kov, ka ta lo gov, uč-be ni kov, drob ne ga ti ska in dru gih pub li ka cij v ti ska ni in/ali elek tron ski ob li ki (CD, DVD, .pdf).


So de lav ci/so de lav ke: Na ta ša Bo kan, Maja Gu ben šek, An dre ja Na go de, Da mi ja na Ple ša, Mira Turk Škra ba

Vse bin sko za ključ no po ro či lo:V po stop ku pri pra ve pub li ka cij po pro gra mu za lož be za leto 2010 so bile oprav lje ne na sled nje na lo ge ozi ro ma ak tiv no sti: pri do bi tev ro ko pi sa, ugo to vi tev vse bin ske us trez no sti (stro kov na mne nja in re cen-


zi je), ugo tav lja nje trž ne pri mer no sti, kal ku la ci je in te lek tual nih in teh nič nih sto ri tev, iz ved ba po stop-kov jav ne ga na ro ča nja, vse bin ska in teh nič na ured niš ka dela, ure di tev av tor skih pra vic in skle ni tev po god be, gra fič na pri pra va in pri pra va za tisk, tisk, konč na kal ku la ci ja in do lo či tev cene, pri pra va ma te ria lov za pro mo ci jo, pro mo cij ske ak tiv no sti, pro da ja, di stri bu ci ja ozi ro ma do sta va na roč ni kom.

Ključ ne ugo to vi tve in upo rab nost:Šte vi lo iz da nih pub li ka cij v letu 2010: • stro kov ne in znans tve ne mo no gra fi je ter pri roč ni ki: 21 (11 v zbir ki Po so do bi tve pou ka v gim na-

zij ski prak si, 10 iz ven zbirk), • zbor ni ki: 6,• učbe ni ki za pri la go je ni izo bra že val ni pro gram z niž jim izo braz be nim stan dar dom: 3, • učni na čr ti, kon cep ti, smer ni ce in dru gi do ku men ti: poso dob lje ni uč ni na čr ti za teh niške in

umet niš ke gim na zi je: 40, • ka ta lo gi, in for ma tiv ne pub li ka ci je: 6, • drob ni tisk: 3, • pona ti si: stro kov ne in znans tve ne mo no gra fi je ter pri roč ni ki (3), uč be ni ki (5), kon cep ti, smer ni ce

in dru gi do ku men ti (1).

Re vi jeno si lec/no sil ka: mag. Ma ri ja Les jak Reic hen berg

za kon ske pod la ge: Sta tut Za vo da RS za šols tvo, Pro gram za lož be za leto 2009, Po slov nik o iz da ja-nju re vij Za vo da RS za šols tvo, Pra vil nik o do lo ča nju av tor skih ho no rar jev in na do me stil ter dru gih iz pla čil po po god bah, Za kon o jav nem na ro čanju, Za kon o ob vez nem iz vo du pub li ka cij, Za kon o av tor ski in so rod nih pra vi cah

ci lji pro jek ta/na lo ge: Iz da ja nje 11 stro kov nih re vij: Fi zi ka v šo li, Geo gra fi ja v šo li, Glas ba v šo li in vrt cu, Ma te ma ti ka v šo li, Traj nost ni raz voj v šo li in vrt cu, Raz red ni pouk, Slo venš či na v šo li, Šol ska knjiž ni ca, Šol sko sve to val no delo, Zgo do vi na v šo li, Vzgo ja in izo bra že va nje.


So de lav ci/so de lav ke: Na ta ša Bo kan, Maja Gu ben šek, An dre ja Na go de, Da mi ja na Ple ša, Mira Turk Škra ba, Si mo na Vo zelj

Vse bin sko za ključ no po ro či lo:Na lo ge pri pra ve in ti ska po sa mez ne šte vil ke ozi ro ma let ni ka re vi je so po te ka le v dveh fa zah: • Pri pra va ured niš ke ga pro gra ma po sa mez ne re vi je za leto 2010 in nje gov spre jem na seji ured-

niš ke ga od bo ra. Na čr to va nje di na mi ke iz ha ja nja (ča sov ni ca). • Pri pra va po sa mez ne šte vil ke re vi je (ko mu ni ci ra nje ured ni ce z od go vor ni mi ured ni ki re vij (po ši-

lja nje pris pev kov, pri jav nic, va bil na seje UO), teh nič na ured niš ka dela (lek tu ra, pre vo di, sti ki s ti skar na mi, ko rek tu re); ure di tev av tor skih pra vic, iz ved ba po stop kov jav ne ga na ro ča nja, skle ni tve po godb, kal ku la ci je in iz pla či la ho no rar jev; iz pe lja va gra fič ne pri pra ve, pri pra ve za tisk in tisk; skla diš če nje, pro da ja, di stri bu ci ja na roč ni kom in dru gim kup cem; pri pra va let nih po ro čil (za po-sa mez ne re vi je in sku paj)). Rok iz ved be: va ria bi len, po ča sov ni ci za po sa mez no re vi jo (gle de na pre jem gra di va in na čr to va ni ter min izi da).

Ključ ne ugo to vi tve in upo rab nost:V letu 2010 je izš lo 21 enoj nih šte vilk re vij in 8 dvoj nih. Na tan čen sez nam po sa mez nih na slo vov in šte vilk re vij je v na da lje va nju tega po ro či la.


Pos vet na temo člo ve ko vih pra vicno si lec/no sil ka: Jo ži ca Gramc

ci lji pro jek ta/na lo ge:• Stro kov na pod po ra, ra zum ski (znans tven, ši rok, več kul tu ren) po gled na prob le me, • vklju či ti bo gas tvo pro jek tov (šol skih in ne šol skih) v re den (obi ča jen) šol ski pro gram, • cilj (naš ose ben in druž be no po slans tvo uči te lja) nam je ja sen (vemo, kaj in za kaj de la mo), do

nje ga pa vodi ti so če poti.

Tra ja nje pro jek ta: En me sec.

So de lav ci/so de lav ke: mag. Gre gor Mo hor čič

Vse bin sko za ključ no po ro či lo:• Od go vor no se ume sti te (po zi cio ni raj te) v vir tual no in kon kret no druž bo, sa mous tvar jal no in

pre šer no ko mu ni ci raj te v njej in so bi vaj te, ne po zab lja joč iden ti te to sebe in sle her ne ga po sa-mez ni ka, kaj ti vsak od nas je več krat v po lo ža ju manj ši ne kot ve či ne.

• Ci lji in po slans tvo uči telj ske ga po kli ca in šo le so pre ši ro ki in pre po mem bni, da bi jih utes nje val (še po se bej uči te lje vo sa mo de jav nost) pri sil ni jo pič oz ke ga bra nja uč nih na čr tov in ka ta lo gov.

• Svet ter sve tov ljanske, dr žav ljan ske in oseb ne po tre be se pre hi tro spre mi nja jo, da bi šo la zmo-gla na nje od go vo ri ti brez od pi ra nja nav zven in na sla nja joč se na (vza jem no) so po moč iz druž-be ne ga oko lja.

Ključ ne ugo to vi tve in upo rab nost:Pos vet je že lel pou da ri ti raz no li kost po gle dov, pri sto pov in vse bin, ki se na na ša jo na kul tu ro so bi va nja, dr žav ljan sko kul tu ro, so dob no dr žav ljans tvo, dr žav ljan sko vzgo jo in živ lje nje v skup no sti. S pos ve tom smo že le li raz ši ri ti za ve da nje o vza jem ni sood vi sno sti v so dob nih druž bah in o vpli vih de janj, ki se od sli ka va jo v kul tu ri so bi va nja.


4 Pub li ka ci je za lož be za vo da v letu 2010

PRIROČnIKI, mOnOgRaFIjETu go mi ra Viz jak KureSpod bu ja nje raz vo ja sen zo ri ke, mo to ri ke, kog ni ci je, go vo ra in je zi ka – Pri ročnik z va ja mi in les tvi ce za sprem lja nje razvo ja2010, ISBN 978-961-234-830-4, 190 str., 19,50 EUR

Li lja na Kač idr. Dru gi tuji je zi ki v os nov ni šoli2010, ISBN 978-961-234-831-1, 244 str., 18,80 EUR

Moj ca Bar bičRo je na v og nju – gli na ke ra mi ka in kra sil ne teh ni ke2010, ISBN 978-961-234-834-2, 140 str., 19,50 EUR

Maj da Pšun der, Olga Dečman Do br njičal ter na tiv ni vzgoj ni ukre pi med teo ri jo, za ko no da jo in prak so2010, ISBN 978-961-234-838-0, 292 str., 35,50 EUR

Jo seph Lo Bian co idr.Pot k je zi kov ni po li ti ki v izo braževa nju2010, ISBN 978-961-234-850-2, 300 str., 40,00 EUR

Nada Her nja idr.Pri ročnik za delo z glu hi mi in na glušnimi otro ki2010, ISBN 978-961-234-903-5, 160 str., 19,50 EUR

De nis Nob leglas ba živ lje nja – bio lo gi ja on kraj ge no ma2010, ISBN 978-961-234-916-5, 148 str., 21,50 EUR

Ama li ja Žakelj, Mi le na Iva nuš Gr mekPo ve za nost re zul ta tov pri na cio nal nem pre ver ja nju zna nja s so cial no-kul tur nim oko ljem učen cev, pou kom in do mačimi na lo ga mi2010, ISBN 978-961-234-918-9, 112 str., 20,50 EUR

Jer nej Ja kelj, Ka ta ri na Špani ć, Mar ja na Pšeničnik, Špela Ma rin ko-Čeh Ra zi sko va nje hu ma ni tar ne ga pra va2010, ISBN 978-961-234-822-9, 136 str.

Bo ris Pa ter nuKnjiževne štu di je 32010, ISBN 978-961-234-926-4, 90 str., 14,40 EUR

PRIROČnIKI, mOnOgRaFIjE – zbir ka POSODObITVE POUKa V gImnazIjSKI PRaKSIRado Wechters bach idr.Po so do bi tve pou ka v gim na zij ski prak si - In for ma ti ka2010, ISBN 978-961-234-851-9, 80 str., 0,00 EUR

Ada Hol car idr.Po so do bi tve pou ka v gim na zij ski prak si - glas ba2010, ISBN 978-961-234-853-3, 104 str., 0,00 EUR


Ana Go lob idr.Po so do bi tve pou ka v gim na zij ski prak si – Eko no mi ja2010, ISBN 978-961-234-852-6, 152 str., 0,00 EUR

An ton PolšakPo so do bi tve pou ka v gim na zij ski prak si – geo gra fi ja2010, ISBN 978-961-234-900-4, 272 str., 0,00 EUR

Maj da Stein buch idr.Po so do bi tve pou ka v gim na zijski prak si – Knjižnično in for ma cij sko zna nje2010, ISBN 978-961-234-748-2, 228 str., 21,50 EUR

Ka ta ri na Gos po da rič, idr.Po so do bi tve pou ka v gim na zij ski prak si – španščina2010, ISBN 978-961-234-902-8, 136 str., 0,00 EUR

Nada Holc, idr.Po so do bi tve pou ka v gim na zij ski prak si – nemščina2010, ISBN 978-961-234-901-1, 312 str., 0,00 EUR

Ju rij No vak, idr.Po so do bi tve pou ka v gim na zij ski prak si – šport na vzgo ja2010, ISBN 978-961-234-907-3, 220 str., 0,00 EUR

Ta nja Rup nik Vec, idr.Po so do bi tve pou ka v gim na zijski prak si – Psi ho lo gi ja2010, ISBN 978-961-234-909-7, 400 str., 0,00 EUR

Vil ma Brod nik, idr.Po so do bi tve pou ka v gim na zij ski prak si – zgo do vi na2010, ISBN 978-961-234-906-6, 260 str., 0,00 EUR

Sil va Kme tič, idr.Po so do bi tve pou ka v gim na zij ski prak si – ma te ma ti ka2010, ISBN 978-961-234-908-0, 328 str., 0,00 EUR

zbORnIKIDi dak ti ka oce nje va nja zna nja – Vred nost po vrat ne in for ma ci je za učenje in poučeva njeZbor nik 3. med na rod ne ga pos ve ta v Ce lju, ma rec 20092010, ISBN 978-961-234-836-6, 208 str., 22,00 EUR

Mir jam Se ni ca (ur.)Us tvar jal ni pri sto pi na po dročju spod bu ja nja je zi kov nih zmožno sti in smi sel na upo ra ba IKT v vrt cu.Pos vet vrt cev. Zbor nik pris pev kov.2010, ISBN 978-961-234-854-0, 201 str., 25,00 EUR

Ma ri ja Kav kler idr. Raz voj in klu ziv ne prak se s po močjo in klu ziv nih ti mov Zbor nik pris pev kov2010, ISBN 978-961-234-749-9, 128 str., 16,50 EUR

Si mo na Str gulc Krajšek in Min ka Vičar (ur.)Or ga niz mi kot živi si ste miZbor nik pris pev kov med na rod ne ga pos ve ta Bio loška zna nost in družba, Ljub lja na, 21. in 22. ok to-ber 20102010, ISBN 978-961-234-919-6, 120 str., 21,00 EUR


Ude ja nja nje vzgoj nih načrtov v os nov ni šoliGra di vo za pos vet, Po stoj na, 19. 3. 2010, Ra den ci, 23. 3. 2010, Ro gaška Sla ti na, 25. 3. 20102010, ISBN 978-961-842-7, 72 str.

za ključna kon ferenca za pro jekt Po so do bi tev gim na zi je Zbor nik pov zet kov, Zreče, 30. ju nij 2010–1. ju lij 2010 2010, ISBN 978-961- 234-898-4, 76 str.

REVIjEFi zi ka v šoliLet nik 16, šte vil ka 1, 2010, ISSN 1318-6388, 64 str., 5,84 EURLet nik 16, šte vil ka 2, 2010, ISSN 1318-6388, 64 str., 5,84 EUR

geo gra fi ja v šoliLet nik 18, šte vil ka 3, 2009, ISSN 1318-4717, 80 str., 8,76 EURLet nik 19, šte vil ka 1, 2010, ISSN 1318-4717, 80 str., 8,76 EURLet nik 19, šte vil ka 2, 2010, ISSN 1318-4717, 80 str., 8,76 EURLet nik 19, šte vil ka 3, 2010, ISSN 1318-4717, 80 str., 8,76 EUR

glas ba v šoli in vrt cuLet nik 14, šte vil ka 3-4, 2009, ISSN 1854-9721, ISSN 1854-9756 (not na pri lo ga), 120 str., 20 str. not ne pri lo ge, 22,54 EURLet nik 15 šte vil ka 1, 2010 ISSN 1854-9721, ISSN 1854-9756 (not na prilo ga), 72 str., 16 str. not ne pri lo ge, 11,27 EURLet nik 15 šte vil ka 2, 2010 ISSN 1854-9721, ISSN 1854-9756 (not na pri lo ga), 72 str., ni not ne pri-lo ge, 11,27 EUR

ma te ma ti ka v šoliLet nik 16, šte vil ka 1–2, 2010, ISSN 1318-010X, 94 str., 13,35 EURLet nik 16, šte vil ka 3–4, 2010, ISSN 1318-010X, 94 str., 13,35 EUR

Raz red ni poukLet nik 11, šte vil ka 3, 2009, ISSN 1408-7820, 68 str., 4 str. sre di ca, 10,51 EURLet nik 12, šte vil ka 1, 2010, ISSN 1408-7820, 72 str., 4 str. sre di ca, 10,51 EURLet nik 12, šte vil ka 2, 2010, ISSN 1408-7820, 72 str., 4 str. sre di ca, 10,51 EURLet nik 12, šte vil ka 3, 2010, ISSN 1408-7820, 72 str., 4 str. sre di ca, 10,51 EUR

Slo venščina v šoliLet nik 13, šte vil ka 4, 2009, ISSN 1318-864X, 72 str., 10,85 EURLet nik 14, šte vil ka 1, 2010, ISSN 1318-864X, 72 str., 10,85 EURLet nik 14, šte vil ka 2, 2010, ISSN 1318-864X, 72 str., 10,85 EUR

šol ska knjižnicaLet nik 20, šte vil ka 1, 2010 ISSN 0353-8958, 88 str. + ka zal ka, 8,76 EURLet nik 20, šte vil ka 2, 2010, ISSN 0353-8958, 64 str., 8,76 EURLet nik 20, šte vil ka 3-4, 2010 (Zbor nik re fe ra tov ob 4. Kon gre su šol skih knjižničar jev Slo ve ni je: Kom-pe ten ce šol ske ga knjižničarja – zmožno sti, pri ložno sti, iz zi vi), ISSN 0353-8958, 122 str., do dat no: be ležka, 17,52 EUR

šol sko sve to val no deloLet nik 14, šte vil ka 1-2, 2010, ISSN 1318-8267, 92 str., 16,69 EURLet nik 14, šte vil ka 3-4, 2010, ISSN 1318-8267, 92 str., 16,69 EUR

Traj nost ni raz voj v šoli in vrt cuLet nik 3, šte vil ka 2, 2009, ISSN 1855-0509, 100 str., 13,90 EUR Let nik 4, šte vil ka 1, 20010, ISSN 1855-0509, 100 str., 13,90 EUR Let nik 4, šte vil ka 2, 20010, ISSN 1855-0509, 100 str., 13,90 EUR


Vzgo ja in izo braževa njeLet nik 41, šte vil ka 1, 2010, ISSN 0350-5065, 57 str., 10,43 EURLet nik 41, šte vil ka 2, 2010, ISSN 0350-5065, 64 str., 10,43 EURLet nik 41, šte vil ka 3-4, 2010, ISSN 0350-5065, 129 str., 19,50 EURLet nik 41, šte vil ka 5, 2010, ISSN 0350-5065, 64 str., 10,43 EURLet nik 41, šte vil ka 6, 2010, ISSN 0350-5065, 76 str., 10,43 EUR

zgo do vi na v šoliLet nik 18, šte vil ka 3-4, 2009, ISSN 1318-1416, 100 str., vključuje pri lo go: pla kat Oku pi ra no slo ven-sko ozem lje leta 1941, 21,80 EURLet nik 19, šte vil ka 1-2, 2010, ISSN 1318-1416, 100 str., 21,80 EURLet nik 19, šte vil ka 3-4, 2010, ISSN 1318-1416, 92 str., 21,80 EUR

UČbEnIKI za DVOjEzIČnE šOLE oz. za šOLSTVO naRODnOSTISer gio Cra snich ... [et al.] at tra ver so il tem po, alla sco per ta del la no stra re gio neIn te gra zio ne al li bro di te sto di sto ria per la clas si dal la VI alla IX del le scuo le ele men ta re con lin gua d'in seg na men to ita lia na 1. iz da ja, 1. na tis, 2009 ISBN 978-961-234-625-6, 116 str., 12,20 EUR

HORVÁTH, Ber na det tazgo do vi na madžarov – a mag ya rok története Učbe nik za poučeva nje madžar ske zgo do vi ne od 1. do. 4. let ni ka gim na zij ske ga pro gra ma dvo je zične sred nje šol = tankönyv a mag yar történe lem ta nitásához a kétnyelvű középi sko la gimnáziumának I.-IV. osztálya számára1. iz da ja, 1. na tis, 2009 ISBN 978-961-234-631-7, 196 str., 12,70 EUR

Al bin ca Pe sekgLaSba 5/ÉnEK–zEnE 5De lov ni zve zek za glas bo v pe tem raz re du dvo je zične os nov ne šole/Ének–zene mun kafüzet a két-nyelvű általános is ko la ötödik osztálya számára, 1. in 2. del1. iz da ja, 1. na tis, 2010ISBN 978-961-234-912-7, 90+84 str., 17,000 EUR (kom plet)

Smi lja Pe vecbio lo gia, Eser ci ta zio ni di la bo ra to rioBio lo gi ja, La bo ra to rij slo delo, zbir ka vaj za bio lo gi jo od 1. do 4. let ni ka gim na zi je1. iz da ja, 1. na tis, 2010ISBN 978-961-234-910-3, 120 str., 4,00 EUR

Jože Drašler ... [et al.] bio lo gia, gui da alle eser ci ta zio ni di la bo ra to rioBio lo gi ja, Na vo di la za la bo ra to rij slo delo, zbir ka na vo dil za la bo ra to rij sko delo za bio lo gi jo od 1. do 4. let ni ka gim na zi je1. iz da ja, 1. na tis, 2010ISBN 978-961-234-911-0, 72 str., 5,00 EUR

Ka ta ri na Čahuk ... [et al.]Prvi ko ra ki v slo venščino Pri ročnik za učite lje k sa mo stoj ne mu de lov ne mu zvez ku za slo venščino kot dru gi je zik v 1. raz re du dvo je zičnih os nov nih šol1. iz da ja, 1. na tis, 2010ISBN 978-961-234-631-7, 72 str., 5,15 EUR


Ire na La zar ... [et al.]LÁnc, lánc, esz terlánc,… Tanári kézikönyv a mag yar nyelv mint máso dik nyelv ta nulásához a kétnyelvű általános is ko la 1. osztálya számára – pri ročnik za učite lje k sa mo stoj ne mu de lov ne mu zvez ku za madžarščino kot dru gi je zik v 1. raz re du dvo je zičnih os nov nih šol 1. iz da ja, 1. na tis, 2010ISBN 978-961-234-922-6, 66 str., 7,92 EUR

Ka ta ri na Čahuk ... [et al.]Dru gi ko ra ki v slo venščino Sa mo stoj ni de lov ni zve zek za slo venščino kot dru gi je zik v 2. raz re du dvo je zičnih os nov nih šol 1. iz da ja, 1. na tis, 2010ISBN 978-961-234-923-3, cena: 13,40 EUR

UČbEnIKI za PRILagOjEnI IzObRaŽEVaLnI PROgRam z nIŽjIm IzObRazbEnIm STanDaRDOm (na cD-jih)Moj ca Đuki ćSpoz na va nje oko lja 1Učbe nik za 1. raz red os nov ne šole2010, ISBN 978-961-234-828-1

Alen ka Vi dic Gr mekSpoz na va nje oko lja 2Učbe nik za 2. raz red os nov ne šole2010, ISBN 978-961-234-829-8

Urška LahSpoz na va nje oko lja 3Učbe nik za 3. raz red os nov ne šole2010, ISBN 978-961-234-837-3


UČnI naČRTI, KOncEPTI, SmERnIcE In DRUgI DOKUmEnTI

POSODObLjEnI UČnI naČRTI za TEHnIšKE in UmETnIšKE gImnazIjE

TEHnIšKa gImnazIjabio teh no lo gi jaGim na zi ja; teh niška gim na zi ja; iz bir ni stro kov ni ma tu ri tet ni pred met (280 ur)ISBN 978-961-234-859-5, 59 str.

Elek tro ni kaGim na zi ja; teh niška gim na zi ja; iz bir ni stro kov ni pred met (210 ur)ISBN 978-961-234-860-1, 32 str.

Elek tro teh ni kaGim na zi ja; teh niška gim na zi ja; iz bir ni stro kov ni ma tu ri tet ni pred met (280 ur)ISBN 978-961-234-861-8, 38 str.grad be ništvoGim na zi ja; teh niška gim na zi ja; iz bir ni stro kov ni pred met (210 ur)ISBN 978-961-234-848-9, 25 str.

Kme tijs tvoGim na zi ja; teh niška gim na zi ja; iz bir ni stro kov ni pred met (210 ur)ISBN 978-961-234-864-9, 20 str.

La borato rij ske vaje – bio teh no lo gi jaGim na zi ja; teh niška gim na zi ja (210 ur)ISBN 978-961-234-869-4, 42 str.

La bo ra to rij ske vaje – Elek tro teh ni ka in elek tro ni kaGim na zi ja; teh niška gim na zi ja (210 ur)ISBN 978-961-234-870-0, 37 str.

La bo ra to rij ske vaje – ma te riali – grad be niški mo dulGim na zi ja; teh niška gim na zi ja (210 ur)ISBN 978-961-234-871-7, 22 str.

La bo ra to rij ske vaje – ma te ria li – Le sar ski mo dulGim na zi ja; teh niška gim na zi ja (140 ur)ISBN 978-961-234-872-4, 22 str.

La bo ra to rij ske vaje – ma te ria li – Os novni mo dulGim na zi ja; teh niška gim na zi ja (70 ur)ISBN 978-961-234-873-1, 30 str.

La bo ra to rij ske vaje – me ha ni ka in grad be ništvoGim na zi ja; teh niška gim na zi ja (210 ur)ISBN 978-961-234-876-2, 24 str.

La bo ra to rij ske vaje – me ha ni ka in stroj ništvoGim na zi ja; teh niška gim na zi ja (210 ur)ISBN 978-961-234-877-9, 26 str.

La bo ra to rij ske vaje – Računal ništvo, računal niški si ste mi in omrežjaGim na zi ja; teh niška gim na zi ja (210 ur)ISBN 978-961-234-865-6, 19 str.


Le sars tvoGim na zi ja; teh niška gim na zi ja; iz bir ni strokovni pred met (210 ur)ISBN 978-961-234-862-5, 35 str.

ma te ria li – grad be niški mo dulGim na zi ja; teh niška gim na zi ja; iz bir ni stro kov ni ma tu ri tet ni pred met (210 ur)ISBN 978-961-234-858-8, 28 str.

ma te ria li – Le sar ski mo dulGim na zi ja; teh niška gim na zi ja; izbir ni stro kov ni ma tu ri tet ni pred met (210 ur)ISBN 978-961-234-874-8, 30 str.

ma te ria li – Os nov ni mo dulGim na zi ja; teh niška gim na zi ja; iz bir ni stro kov ni ma tu ri tet ni pred met (70 ur)ISBN 978-961-234-875-5, 30 str.

me ha ni kaGim na zi ja; teh niška gim na zi ja; izbir ni stro kov ni ma tu ri tet ni pred met (280 ur)ISBN 978-961-234-863-2, 29 str.

mi kro bio lo gi jaGim na zi ja; teh niška gim na zi ja; iz bir ni stro kov ni pred met (210 ur)ISBN 978-961-234-868-7, 32 str.

Opi sna geo me tri jaGim na zi ja; teh niška gim na zi ja; iz bir ni stro kovni pred met (210 ur)ISBN 978-961-234-849-6, 20 str.

Računal niški si ste mi in omrežjaGim na zi ja; teh niška gim na zi ja; iz bir ni stro kov ni pred met (210 ur)ISBN 978-961-234-867-0, 22 str.

Računal ništvoGim na zi ja; teh niška gim na zi ja; iz bir ni stro kov ni ma tu ri tetni pred met (280 ur)ISBN 978-961-234-878-6, 20 str.

Stroj ništvoGim na zi ja; teh niška gim na zi ja; iz bir ni stro kov ni pred met (210 ur)ISBN 978-961-234-866-3, 19 str.

UmETnIšKa gImnazIjabi val na kul tu raGim na zi ja; umet niška gim na zi ja, li kov na smer; ob vez ni stro kov ni pred met (280 ur)ISBN 978-961-234-879-3, 41 str.

Dram sko-gle da liška de lav ni caGim na zi ja; umet niška gim na zi ja, dram sko-gle da liška smer; dru ge ob li ke sa mo stoj ne ga ali sku pin-ske ga dela (315 ur)ISBN 978-961-234-883-0, 12 str.

gi bal na de lav ni caGimnazi ja; umet niška gim na zi ja, dram sko-gle da liška smer; dru ge ob li ke sa mo stoj ne ga ali sku pin-ske ga dela (175 ur)ISBN 978-961-234-884-7, 14 str.

Im pro de lav ni caGim na zi ja; umet niška gim na zi ja, dram sko-gle da liška smer; dru ge ob li ke sa mo stoj ne ga ali sku pin-ske ga dela (175 ur)ISBN 978-961-234-887-8, 23 str.


Inštru ment z os no va mi teo ri je glas be – de lav ni caGim na zi ja; umet niška gim na zi ja, dram sko-gle da liška smer; dru ge ob li ke sa mo stoj ne ga ali sku pin-ske ga dela (70 ur)ISBN 978-961-234-886-1, 39. Str.

Li kov na de lavnicaGim na zi ja; umet niška gim na zi ja, dram sko-gle da liška smer; dru ge ob li ke sa mo stoj ne ga ali sku pin-ske ga dela (140 ur)ISBN 978-961-234-885-4, 17 str.

Li kov na teo ri jaGim na zi ja; umet niška gim na zi ja, li kov na smer; ob vez ni stro kov ni pred met (210 ur); ma tu ritetni pred met (280 ur)ISBN 978-961-234-880-9, 47 str.

Os no ve va ro va nja de diščineGim na zi ja; umet niška gim na zi ja, li kov na smer; dru ge ob li ke sa mo stoj ne ga ali sku pin ske ga dela (70 ur)ISBN 978-961-234-881-6, 20 str.

Pla stično ob li ko va njeGim na zi ja; umet niška gim na zi ja, li kov na smer; ob vez ni stro kov ni pred met (70 ur)ISBN 978-961-234-882-3, 18 str.

Pred sta vi tve ne teh ni keGim na zi ja; umet niška gim na zi ja, li kov na smer; ob vez ni stro kov ni pred met (140 ur); iz bir ni stro kov ni pred met (70 ur)ISBN 978-961-234-888-5, 32 str.

Ri sa nje in sli ka njeGim na zi ja; umet niška gim na zi ja, li kov na smer; dru ge ob li ke sa mo stoj ne ga ali sku pin ske ga dela (420 ur)ISBN 978-961-234-889-2, 46 str.

Umet nost gibaGim na zi ja; umet niška gim na zi ja, dram sko-gle da liška smer; ob vez ni stro kov ni pred met (280 ur)ISBN 978-961-234-890-8, 15 str.

Umet nost go vo raGim na zi ja; umet niška gim na zi ja, dram sko-gle da liška smer; ob vez ni stro kov ni pred met (280 ur)ISBN 978-961-234-891-5, 17 str.

Vi deo in filmZgo do vi na fil ma in dru gih av dio vi zual nih me di jevGimna zi ja; umet niška gim na zi ja, dram sko-gle da liška smer; ob vez ni stro kov ni pred met (70 ur)ISBN 978-961-234-892-2, 16 str.

Vi deo-film ska de lav ni caGim na zi ja; umet niška gim na zi ja, dram sko-gle da liška smer; dru ge ob li ke sa mo stoj ne ga ali sku pin-ske ga dela (140 ur)ISBN 978-961-234-893-9, 15 str.

zgo do vi na in teo ri ja dra me in gle da liščaGim na zi ja; umet niška gim na zi ja, dram sko-gle da liška smer; ob vez ni ma tu ri tet ni pred met (280 ur)ISBN 978-961-234-894-6, 29 str.

zvočno-glas be na de lav ni caGim na zi ja; umet niška gim nazija, dram sko-gle da liška smer; dru ge ob li ke sa mo stoj ne ga ali sku pin-ske ga dela (70 ur)ISBN 978-961-234-895-3, 11 str.


KaTaLOgI, InFORmaTIVnE PUbLIKacIjEOs nov na šola – Ka ta log učbe ni kov za šol sko leto 2010/20112010, ISSN 1408-2292, 144 str., 8,20 EUR

Sred nja šola – Ka ta log učbe ni kov za šol sko leto 2010/20112010, ISSN 1408-2306, 112 str., 8,20 EUR

Po klic ni kažipot – mapa z zgi ban ko2010

Ka ta log knjig in re vij za ložbe za vo da RS za šols tvo 2010/20112010, 48 str.

Let no po ročilo o delu za vo da Re pub li ke Slo ve ni je za šols tvo za ob dob je od 1. ja nuar ja do 31. de-cem bra 20092010, ISSN 1581-6680, 160 str.

za vo dov ka ta log na dalj nje ga izo braževa nja in us po sab lja nja za šol sko leto 2010/20112010, ISSN 1581-9930, 260 str.

POnaTISI

Pri ročniki, mo no gra fi jeMa rijana Kašnik Ja net idr.Da sije son ce Di dak tične igre za raz voj otro ko vih kom pe tenc na po dročju pre prečeva nja zas vo je no sti2010, ISBN 978-961-234-832-8, 116 str., 19,50 EUR

Tu go mi ra Viz jak KureSpod bu ja nje raz vo ja sen zo ri ke, mo to ri ke, kog ni ci je, go vo ra in je zi ka – Pri ročnik z va ja mi in les tvi ce za sprem lja nje raz vo ja2010, ISBN 978-961-234-830-4, 190 str., 19,50 EUR

Moj ca Bar bičRo je na v og nju – gli na ke ra mi ka in kra sil ne teh ni ke2010, ISBN 978-961-234-834-2, 140 str., 19,50 EUR

Učbe ni ki za dvo je zične šole oz. za šols tvo na rod no stiLa zar Ire na ... [et al.] LÁnc, lánc, esz terláncönálló mun kafüzet a mag yar nyelv mint máso dik nyelv ta nulásához az általános is ko la 1. osztálya számára 1. izd., 3. po na tis, 2010ISBN 978-961-234-632-4, cena: 14,93 EUR

Ma rija Fe her Írunk és ol va sunkMun kafüzet a mag yar mint máso dik nyel ven történő írás-és ol vasástanításhoz a kétnyelvű általános is ko la 2. és 3. osztályában = de lov ni zve zek za opi sme nje va nje v madžarščini kot dru gem je zi ku v 2. in 3. raz re du dvo je zične os nov ne šole] 6. na tis, 2010ISBN 978-961-234-414-6, cena: 6,50 EUR


Bre da Ob lak glas be na sli ka ni ca 3, 1. delUčbe nik za 3. raz red dvo je zične de vet let ne os nov ne šole = Képes ének-zene könyv 3 : tankönyv a ki len cosztályos kétnyelvű általános is ko la 3. osztálya számára 1. izd., 1. po na tis, 2010ISBN 978-961-234-587-7, cena: 5,99 EUR

Al bin ca Pe sekgLaSba 4/ÉnEK–zEnE 4De lov ni zve zek za četr ti raz red 9-let ne dvo je zične os nov ne šole/Ének–zene mun kafüzet a ki len-cosztályos kétnyelvű általános is ko la neg ye dik osztálya számára, 1. in 2. del1. iz da ja, 1. po na tis, 2010ISBN 978-961-234-774-1, 74+64 str., 17,90 EUR

Al dea Miklósné ... [et al.] ba ran golótankönyv a mag yar nyelv mint máso dik nyelv ta nulásához: 5. osztály 5. na tis, 2010ISBN 978-86-7759-343-8, 148 str., cena: 11,63 EUR

Al dea Miklósné ... [et al.] RegélőÖnálló mun kafüzet a mag yar nyelv mint máso dik nyelv tanításához a ki len cosztályos kétnyelvű általános is ko la 7. osztályában 2. iz da ja, 1. po na tis, 2010ISBN 978-961-234-588-4, 116 str., 10,97 EUR

Al dea Miklósné ... [et al.] Ki te kintőTankönyv a mag yar mint máso dik nyelv tanításához a ki len cosztályos kétnyelvű általános is ko la 9. osztálya számára 3. na tis, 2010ISBN 978-961-234-491-7, 162 str., cena: 11,33 EUR

Al dea Miklósné ... [et al.] Ki te kintőMunkafüzet a mag yar mint máso dik nyelv tanításához a ki len cosztályos kétnyelvű általános is ko la 9. osztálya számára 5. na tis, 2010ISBN 978-961-234-492-4, cena: 7,51 EUR

Andrássy At ti la ... [et al.] mag yar nyelvkönyv 2Önálló münkafüzet a kétnyelvű középiskola máso dik osztályos ta nulói számára a mag yar mint máso-dik nyelv ta nulásához – sa mo stoj ni de lov ni zve zek za di ja ke dru ge ga let ni ka dvo je zične sred nje šole za madžarščino kot dru gi je zik9. na tis, 2010ISBN 978-961-234-438-2, cena: 9,21 EUR

Andrássy Attila ... [et al.] mag yar nyelvkönyv 3A mag yar mint máso dik nyelv ta nulásához: a kétnyelvű középi sko la har ma dik osztálya számára: [kísérle ti tankönyv] 8. na tis, 2010ISBN 978-961-234-460-3, cena: 15,60 EUR

Andrássy At ti la ... [et al.] mag yar nyelvkönyv 4Önálló münkafüzet a kétnyelvű középi sko la máso dik osztályos ta nulói számára a mag yar mint máso-dik nyelv ta nulásához – sa mo stoj ni de lov ni zve zek za di ja ke dru ge ga let ni ka dvo je zične sred nje šole za madžarščino kot dru gi je zik4. na tis, 2010ISBN 978-961-234-529-7, cena: 9,21 EUR


Bre da Ob lakLa mu si ca nell'area slo ve na fino al XVIII se co lo Inte gra zio ne al li bro di te sto di edu ca zio ne mu si ca le per le scuo le ele men ta ri con lin gua d'in seg na-mento ita lia na: clas se VII del la scuo la no ven na le3. na tis, 2010ISBN 978-961-234-551-8, 24 str., 2,62 EUR

Bre da Ob lakLa mu si ca nell'area slo ve na nei se co li XVIII e XIX Inte gra zio ne al li bro di te sto di edu ca zio ne mu si ca le per le scuo le ele men ta ri con lingua d'in seg na-men to ita lia na: clas se VIII del la scuo la no ven na le3. na tis, 2010ISBN 978-961-234-552-5, 28 str., 4,04 EURUčbe ni ki

Mi ro slav GlasEko no mi ja 1, Te melj ni eko nom ski poj mi in pro ce siPri ročnik za 1. let nik9. na tis, 2010ISBN 978-961-234-387-3, 140 str., 11,19 EUR

Mi ro slav GlasEko no mi ja 1, Te melj ni eko nom ski poj mi in pro ce siDe lov ni zve zek za 1. let nik9. na tis, 2010ISBN 978-961-234-388-0, 48 str., 6,65 EUR

Ne ven ka Hro va tinEko no mi ja 4, Raz voj ne poti slo ven ske ga gos po dars tvaUčbe nik za 4. let nik eko nom skih gim na zij3. na tis, 2010ISBN 978-961-234-503-7, 160 str., 10,92 EUR

Zvon ka Erce ... [et al.] Pod jet ništvo 1De lov ni zve zek8. na tis, 2010ISBN 978-961-234-222-7, 76 str., 5,37 EUR

Mi ro slav GlasPod jet ništvo 3, Po slov na zna nja za us pešno po slo va njePri ročnik za učence6. na tis, 2010ISBN 978-961-234-435-1, 154 str., 12,25 EUR

Učni načrti, kon cep ti, smer ni ce in dru gi do ku men tiKu ri ku lum za vrt ce2010, ISBN 978-961-234-613-3 (2. izd., 6. na tis), 80 str., 3,80 EUR

Drob ni ti ski

Priz na nja za tek mo va nje v zna nju geo gra fi je – bro na sto, sre br no2010, po na tis s po prav ki

Priz na nja za tek mo va nje v zna nju tu je ga je zi ka – bro na sto, sre br no, zla to2010, po na tis s po prav ki

can kar je vo priz na nje za tek mo va nje v zna nju slo venščine – bro na sto, sre br no2010, po na tis


5 Strokovne službe

Služ ba za od no se z jav nost mi in pro mo ci joTe melj na na lo ga službe je načrto va nje, or ga ni zi ra nje in iz va ja nje stro kov nih, or ga ni za cij skih na log s po dročja od no sov z jav nost mi ter skrb za pro mo ci jo za vo da. Pre poz nav nost insti tu ci je v jav no sti je ključnega po me na za njen stro kov ni raz voj, za so de lo va nje z dru gi mi insti tu ci ja mi, za po sre do va nje re zul ta tov našega dela stro kov ni jav no sti, za na ve zo va nje sti kov, pro mo ci jo itd.

me dij ske ob ja ve:• po jav lja nje za po sle nih v me di jih ter ob ja va pris pev kov (Delo, Večer, Šol ski raz gle di, Dnev nik,

ra dio, TV),• obja va pris pev kov v po ve za vi s po so dab lja njem UN v OŠ in SŠ, spol na vzgo ja, na dar je ni, učbe-

ni kih …,• me sečna pri pra va in ob java pris pev kov za Šol ske raz gle de.

Pro to ko lar ni do god ki:• Po de li tev priz nanj Blaža Ku mer de ja, Ljub lja na, 3. 2. 2010• Priz na nja na po dročju šols tva, ki jih po de lju je MŠŠ • Priz na nja de lav cem Za vo da, Dan Za vo da, Ce lje, 10. sep tem ber 2010• Obisk de le ga ci je iz Bo sne in Her ce go vi ne, 13. 4. 2010 • De lov ni obisk de le ga ci je iz Sr bi je, 13.4.2010 • Or ga ni za ci ja in iz ved ba srečanja z upo ko je ni mi sode lav ci, 17. 12. 2010

Pro mo ci ja, no vi nar ske kon fe ren ce:• Po de li tev priz nanj Blaža Kumer de ja, Ljub lja na, 3. 2. 2010• Stro kov ni pos vet Spol in spol no raz li ko va nje, Ljub lja na, Ho tel MO ns, 16. 3. 2010• Stro kov ni pos vet o ce lost nem vključeva nju otrok z mi grantskim ozadjem v slo ven ski šol ski si-

stem in oko lje ter med kul tur ni dia log s ce lot no šol sko po pu la ci jo, OŠ Loka Črno melj, 17. 3. 2010• 4. med na rod ni stro kov ni pos vet o pre ver ja nju in oce nje va nju zna nja z na slo vom Zna nje in do-

sežki, Ce lje, 17. in 18. ma rec 2010• 12. fran ko fon ski dan, Ce lje, 26. 3. 2010• Stro kov ni pos veti Ude ja nja nje vzgoj nih načrtov v os nov ni šoli, Po stoj na, 19. 3. 2010; Ra den ci,

23. 3. 2010; Ro gaška Sla ti na, 25. 3. 2010• 3. med na rod na kon fe ren ca di jaških do mov, Ljub lja na, od 25. do 27. 3. 2010• De lovni obisk de le ga ci je iz Sr bi je, Za vod RS za šols tvo, Ljub lja na, 13. 4. 2010• Obisk de le ga ci je iz Bo sne in Her ce go vi ne, Za vod RS za šols tvo, Ljub lja na, 13. 4. 2010• 21. stro kov no srečanje vo dil nih in vods tve nih de lav cev, Zreče, od 14. do 16. 4. 2010• 11. srečanje sve to val nih de lav cev Slo ve ni je, Olim je, 19. 4. 2010• Se sta nek Vključeva nje med na rod nih mrež (EKO, Zdra ve, UNESCO, UNICEF) v šol ske kuri ku le na

os no vi kon cep ta krosku ri ku lar no sti in s pou dar kom na VITR in glo bal ni di men zi ji, Za vod RS za šols tvo, Ljubljana, 21. 4. 2010

• Kul tur ni ba zar 2010, Can kar jev dom v Ljub lja ni, 20. 5. 2010 • Stro kov ni obisk de le ga ci je iz Madžar ske na Za vo du RS za šols tvo, Ljub lja na, 6. 2010 • Pred sta vi tev Za ložbe, Knji gar na MK, Ma ri bor, 9. 6. 2010• Pos vet za rav na te lje/rav na te lji ce vrtcev RS in iz va jal ke štu dij skih sku pin Us tvar jal ni pri sto pi na

po dročju spod bu ja nja je zi kov nih zmožno sti otrok in smi sel ne upo ra be IKT v vrt cu, 10. 6. 2010• Štu dij ski obisk 5 pred stav ni kov Re gio nal nih cen trov za pro fe sio nal ni raz voj iz Sr bi je na Za vo du

RS za šols tvo, 17. 6. 2010• Med na rod na kon fe ren ca IOSTE, Bled, od 13. do 18. 6. 2010, Slo ven ski dan: 16. 6. 2010• Za ključna kon fe ren ca z na slo vom Pot v večje zičnost – učenje tu jih je zi kov pr vem vzgoj no-izo-

braževalnem ob dob ju, Ra den ci, od 29. 6. do 1. 7. 2010• Zaključna kon fe ren ca v ok vi ru pro jek ta ESS Po so do bi tev gim na zi je – us po sab lja nje učite ljev,

Zreče, 30. 6. in 1. 7. 2010• De lov no in družabno srečanje za po sle nih ZRSŠ, Pod grad, 8. 7. 2010• XXV. stro kov no srečanje de lav cev Za vo da RS za šols tvo v Ce lju, 10. 9. 2010• Pos vet rav na te ljev – po so dab lja nje gim na zi je: Srečanje rav na te ljev in ŠRT, Zreče, 25. 8. 2010• Po let ni se mi nar za vzgo ji te lje, učite lje in pro fe sor je šol s slo ven skim učnih je zi kom, Ljub lja na,

od 23. do 27. 8. 2010


• 41. se mi nar za stro kov ne de lav ce di jaških do mov v zamejstvu, Novo me sto, od 25. do 27. 8. 2010• Je sen ski se mi nar za vzgo ji te lje, učite lje … s slo ven skim učnim je zi kov v Ita li ji, Go ri ca, od 3. do

7. 9. 2010• Med na rod na kon fe ren ca Veščine vo de nja ka rie re, Ljub lja na, 15. 9. 2010• Novi nar ska kon fe ren ca ob sve tov nem dne vu kon tra cep ci je, Ljub lja na, 24. 9. 2010• Štu dij ski obisk de le ga ci je iz Nizozem ske na Za vo du RS za šols tvo• Med na rod ni pos vet Orga niz mi kot živi si ste mi, Ljub lja na, 21. in 22. 10. 2010• Ti skov na kon fe ren ca: Pred sta vi tev re zul ta tov ESS pro jek ta, ki se na ve zu je na po so do bi tev učnih

načrtov in vpe lje va nje in sprem lja nje ter us po sab lja nje učite ljev ter zbir ke Poso do bi tev pou ka v gim na zij ski prak si, Za vod RS za šols tvo, Ljub lja na, 17. 11. 2010

• Stro kov ni pos vet Ra zi sko va nje hu ma ni tar ne ga pra va za učite lje/učite lji ce držav ljan ske in do mo-vin ske vzgo je ter eti ke, Ljub lja na, Ho tel Mons, 26. 11. 2010

• 26. slo ven ski knjižni se jem – De bat na ka var na, Ljub lja na, Can kar jev dom, od 1. do 5. 12. 2010• Stro kov ni pos vet Kul tu ra so bi va nja v so dob ni družbi- iz zi vi in pri ložno sti, Ljub lja na, 3. 12. 2010• No vo let ni spre jem za upo ko je ne so de lav ce in za po sle ne, od prt je raz sta ve, Ljub lja na, ZRSŠ, 17.

12. 2010

Splet ne stra niFoto ga le ri ja: 14 ob jav:• Po de lje na priz na nja Blaža Ku mer de ja za do sežke na po dročju šols tva za leto 2009, Ljub lja na,

3. 2. 2010 • Obisk de le ga ci je iz Bo sne in Her ce go vi ne, 13. 4. 2010 • De lov ni obisk de le ga ci je iz Sr bi je, 13. 4. 2010 • Od prt je Kul tur ne ga ba zar ja 2010, Can kar jev dom v Ljub lja ni, 20. 5. 2010 • Stro kov ni obisk de le ga ci je iz Madžar ske na Za vo du RS za šols tvo• Pos vet za rav na te lje/rav na te lji ce vrt cev RS in iz va jal ke štu dij skih sku pin Us tvar jal ni pri sto pi na

po dročju spod bu ja nja je zi kov nih zmožno sti otrok in smi sel ne upo ra be IKT v vrt cu, 10. 6. 2010• Štu dij ski obisk 5 pred stav ni kov Re gio nal nih cen trov za pro fe sio nal ni raz voj iz Sr bi je na Za vo du

RS za šols tvo, 17. 6. 2010• De lov no in družabno srečanje za po sle nih ZRSŠ, Pod grad, 8. 7. 2010• XXV. stro kov no srečanje de lav cev Za vo da RS za šols tvo v Ce lju, september 2010• Di rek tor mag. Gre gor Mo horčič se je ude ležil medna rod ne kon fe ren ce Veščine vo de nja ka rie re,

15. 9. 2010• No vi nar ska kon fe ren ca ob sve tov nem dne vu kon tra cep ci je, 24. 9. 2010• Štu dij ski obisk de le ga ci je iz Ni zo zem ske na Za vo du RS za šols tvo, 10. 2010• Ti skov na kon fe ren ca: Pred sta vi tev re zul ta tov ESS-pro jekta, ki se na ve zu je na po so do bi tev učnih

načrtov in vpe lje va nje in sprem lja nje ter us po sab lja nje učite ljev ter zbir ke Poso do bi tev pou ka v gim na zij ski prak si, Za vod RS za šols tvo, Ljub lja na, 17. 11. 2010

• Stro kov ni pos vet Ra zi sko va nje hu ma ni tar ne ga pra va za učite lje/učite lji ce držav ljan ske in do mo-vin ske vzgo je ter eti ke, Ljub lja na, Ho tel Mons, 26. 11. 2010

no vi ce: • obja va 74 no vic

Spo ročil za me di je: • ob ja va 22 spo ročil za me di je

na po ved nik:• ob ja va prib ližno 50 na po ve di

Do stop nost in ob ja va me dij skih ob jav vsem za po sle nim. Do stop nost in ob ja va v no vi nar skem sre dišču pris pev kov so de lo va nja z dru gi mi me di ji. Ak tiv no sti za po tre be de lo va nja Sve ta za vo da, Stro kov ne ga sve ta za vo da, SSSI, ko le gi ja vods tva Za vo da, raz širjenega ko le gi ja Za vo da, ref lek sij …


Služ ba za in for ma ti koSlužba za in for ma ti ko skr bi za ne pre ki nje no de lo va nje in for ma cij ske ga si ste ma na Za vo du RS za šols tvo. Skr bi tudi za vzdrževa nje in iz grad njo in fra struk tu re in for ma cij ske ga si ste ma, po ma ga pri od prav lja nju vsa kod nev nih težav pri upo rab ni kih in for ma cij skih teh no lo gij in uva ja nju no vih in for ma-cij skih rešitev ter pred la ga nove možno sti upo ra be. Ak tiv no so de lu je tudi pri pro jek tih, ki vključuje jo in for ma cij sko teh no lo gi jo. In for ma ti ka je se stav ni del vseh pro ce sov na za vo du.

De jav nost službe raz de li mo na tri po dročja: stro kov no, po slov no in in for ma ti ka na po dročju obrav na-va nja otrok s po seb ni mi po tre ba mi. Služba za in for ma ti ko v ce lo ti skr bi za oprem lje nost za po sle nih z in for ma cij sko opre mo, kar po me ni, da iz va ja vse na lo ge od raz pi sov, na ba ve, us po sab lja nja opre me, do raz de li tve in uva ja nja v delo z njo. Služba je tudi skrb nik po dročja te le fo ni je na za vo du. Ak tiv no so de lu je tudi pri in ven tu ri os nov nih sred stev in dru gih na lo gah, kjer je nuj na nav zočnost in for ma ti-kov (in for ma cij ska pod po ra pri iz ved bi se mi nar jev, sim po zi jev idr.). Služba iz va ja tudi izo braževa nja za po sle nih na in for ma cij skem po dročju.

Služ ba za in for ma ti ko je po leg red nih – vzdr že val nih del, ki so se stav lje na iz:• im ple men ta ci je in vzdr že va nja strež ni kov ZRSŠ (pošt ni, DNS, DHCP, Print, Bac kup, Web, File in

WSUS),• vzdr že va nja in for ma cij ske ga si ste ma ZRSŠ,• vzdr že va nja omrež ja ZRSŠ zno traj in nav zven za vo da (KUOPP),• na me sti tve in vzdr že va nja pro gram ske in stroj ne opre me,• pomoči za po sle nim za vo da,• dela na te re nu,• vzdr že va nja splet nih stra ni ZRSŠ,• in ter ne ga izo bra že va nja za po sle nih za vo da,

us pe šno kon ča la tudi na sled nje no vo sti – na lo ge:• us pe šna vpe lja va no ve ga pro gram ske ga pa ke ta Mi cro soft Of fi ce 2010,• vzpo sta vi tev – fik si ra nje vi deo kon fe renč ne ga si ste ma na eno tah ZRSŠ (na treh lo ka ci jah še ni

do kon ča no – zmanj ka lo fi nanč nih sred stev za na kup oma ric),• do kon čan pre hod na cen tral no evi den co do ku men tar ne ga gra di va – Pi sar niš ko po slo va nje 2010,• vir tua li za ci ja cen tral nih strež ni kov na sedežu zavoda in s tem zmanj ša nje stroš kov vzdr že va nja

in po ra be elek tri ke za de lo va nje te opre me,• op ti mi za ci ja in ra cio na li za ci ja cen tral nih strež ni kov.

Služ ba za splo šne in ka drov sko-prav ne za de veOsred nji na lo gi de lo va nja Službe za splošne in ka drov sko-prav ne za de ve sta uprav lja nja člo veških vi rov in prav na pod po ra ce lot ni de jav no sti za vo da. Služba v ok vi ru pro ce sa uprav lja nja člo veških vi rov skr bi za no tra njo or ga ni zi ra nost za vo da in za za po sle ne, za vo de nje in sprem lja nje ka drov skih evi-denc, za za go tav lja nje or ga ni za cij ske, vse bin ske in teh nične podpo re ce lot ni de jav no sti pri pro ce su za po slo va nja in ure ja nju de lov nih raz me rij, raz vo ju za po sle nih, na pre do va nju za po sle nih ter var no-sti in zdrav ju za po sle nih pri delu. Služba v ok vi ru prav ne pod po re nudi ce lot ni za vo do vi de jav no sti prav no sve to va nje in prav no po moč ter skr bi za pri pra vo splošnih pra vih ak tov de lo da jal ca, pri pra vo po godb, pri pra vo do ku men ta ci je za jav no na ročanje ter sprem lja in iz va ja splošno in po dročno za-ko no da jo, ki za ve zu je za vod.

Služba za splošne in ka drov sko-prav ne za de ve je leta 2010 iz va ja la de lov ne na lo ge, do ločene z let-nim de lov nim načrtom za leto 2010.

1. Prav ne za de veNa po dročju prav nih za dev so bile oprav lje ne na sled nje na lo ge:• spre mem ba Pra vil ni ka o no tra nji or ga ni za ci ji in si ste mi za ci ji de lov nih mest na ZRSŠ,• spre jem Pra vilni ka o do de lje va nju in upo ra bi mo bil nih te le fo nov ZRSŠ,• spre jem Pra vil ni ka o tek mo va nju učen cev 9. raz re da os nov ne šole v zna nju nemškega je zi ka,• spre jem Pra vil ni ka o tek mo va nju učen cev 9. raz re da os nov ne šole v zna nju an gleškega je zi ka,• spre jem Pra vil nika o tek mo va nju hi tro in zane4slji vo računa nje za OŠ, SŠ in odra sle,• spre jem Pra vil ni ka o tek mo va nju iz zna nja geo gra fi je za OŠ in SŠ,


• spre jem Pra vil ni ka o za va ro va nju oseb nih po dat kov,• spre jem Pra vil ni ka o tek mo va nju učen cev iz zna nja zgo do vi ne,• pri pra va pogodb (av tor ske, pod jem ne, na jem ne, o so de lo va nju, o iz ved bo pro jek tov, dru ge),• pri pra va kon kret nih prav nih ak tov (poob la sti la, skle pi o ime no va nju, od ločbe, dru go),• pri pra va po godb za na ročila male vred no sti (na ročila do 20.000 EUR),• reševa nje de lov nopravnih vprašanj,• in ter pre ta ci ja do ločb za kon skih in pod za kon skih pred pi sov,• prav na po moč založbi (pre gled in pri pra va po godb in anek sov, prav ne di le me),• sprem lja nje spre memb s po dročja splošne in po dročne za ko no da je za ZRSŠ,• pri pra va gra di va za delo Sve ta ZRSŠ,• so de lo va nje na se stan kih – prav no sve to va nje,• do pi si zu na njim prav nim in fi zičnim ose bam,• do pi si za po sle nim na ZRSŠ,• pri pra va od ziv nih po ročil na po ročila re vi zi je, inšpek cij skih služb ipd.,• po moč urad nim ose bam, ki vo di jo po stop ke us mer ja nja otrok s poseb ni mi po tre ba mi, pri vo de-

nju po stop kov, pri pra vi kon kret nih prav nih ak tov in dru gih do ku men tov v pro ce su, • pre gle di od ločb Mini strs tva za šols tvo in šport z na me nom poe no te nja prak se od ločanja na prvi stop nji,• pred sta vi tev no vo sti na red nih srečan jih Centra za us mer ja nje otrok s po seb ni mi po tre ba mi (skle pi

s se stan kov na mi ni strs tvu za šols tvo in šport, pred sta vi tev spre memb uprav ne in sod ne prak se),• ak tiv no so de lo va nje na stro kov no us kla je val nih srečan jih s pred stav ni ca mi Mini strs tva za šols-

tvo in šport.

2. Ka drov ske za de veDelo na po dročju ka drov skih za dev je v letu 2010 ob se ga lo pred vsem na sled nje na lo ge:• skrb za iz va ja nje načrta za po slo va nja de lav cev na ZRSŠ v skla du s spre je tim načrtom za po slo-

va nja ter skrb za pra vil nost teh po dat kov,• vo de nje po stop kov pred skle ni tvi jo po god be o za po sli tvi ter skrb za pra vil nost teh po stop kov (pri-

ja va po tre be po de lav cu – raz pis za pro sto de lov no me sto, zbi ra nje vlog kan di da tov na raz pi sa no pro sto de lov no me sto, pri pra va sez na mov kan di da tov, ime no va nje iz bir ne ko mi si je, do go vor za raz go vor, raz go vor, iz bor kan di da tov, ki iz pol nju je jo raz pi sne po go je, raz go vo ri s kan di da ti, ki iz-pol nju je jo raz pi sa ne po go je, ob ve sti lo neiz bra nim kan di da tom, ob ve sti lo iz bra ne mu kan di da tu, pri pra va po god be o za po sli tvi z iz bra nim kan di da tom),

• pri prav lja nje pi snih do ku men tov s po dročja de lov nih raz me rij (po god be o za po sli tvi, ob ve sti la s pred lo gom anek sov k po god bi o za po sli tvi, po god be o izo braževa nju, anek sov k po god bi o izo braževa nju, skle pi o ime no va nju),

• pri ja ve ob pri ho du in od ja ve ob odhodu za po sle nih iz zdravs tve ne ga, so cial ne ga in po koj nin-ske ga za va ro va nja (pri ja va novo za po sle nih na obraz cu M1, od ja va ob upo ko ji tvi, pre ne ha nje po god be o za po sli tvi, od po ve di po god be o za po sli tvi na obraz cu M2, vročitev za po sle nim ko pi je obraz cev pri jave ali od ja ve),

• red na de lov na us pešnost – do ločitev red ne de lov ne us pešno sti za po sle nim na pod la gi ZSPJS in Ko lek tiv ne po god be za jav ni sek tor (do ločitev skup ne ga ob se ga sred stev, po sto pek ugo tav lja nja do se ga nja kri te ri jev za do ločitev plače za red no de lovno us pešnost in do ločitev red ne de lov ne us pešno sti, iz pol ni tev in po sre do va nje ta bel v obračun, iz pi si za PM, ob ja va let ne ga po ročila),

• na pre do va nje v plačne raz re de – pre hod in sta re na novo ure di tev na pre do va nja na pod la gi ZSPJS in ured be o na pre do va nju jav nih us lužben cev v plačne raz re de (pri pra va po ja snil – na vo-dil za oce nje va nje in do pi sa za za po sle ne, ugo tav lja nje iz pol nje va nja po go jev za na pre do va nje, pri pra va oce nje val nih in evi denčnih li stov ter pri pra va za pre ved bo točk v oce ne v skla du z ured-bo, vode nje po stop ka oce nje va nja, iz pol ni tev oce nje val nih li stov za oce no de lov ne us pešno sti v oce nje val nem ob dob ju, sez na ni tev de lav ca s pi sno oce no in ute me lji tvi jo, ob ve sti la s pred lo gom anek sa k po god bi o za po sli tvi),

• pri prav lja nje po treb nih ob ve stil za zapos le ne (ob ve sti la no vim de lav cem gle de na sto pa dela, re zer vi ra nje sob za raz go vo re, pošil ja nje te le gra mov, pri prav lja nje so gla sij, po tr di la o za po sli tvi in de lov ni dobi, skle pi o izred nih do pu stih, skle pi o ime no va nju za iz bor kan di da tov …),

• pri pra va us trezne do ku men ta ci je in pi snih pod lag za iz plačilo fi nančnih pra vic de lav cem iz de lov ne ga raz mer ja (sez na mi ali na lo gi za iz plačilo re gre sa, ju bi lej nih na grad, od prav nin, so li-dar nost nih po moči …),

• pri pra va pi snih pod lag za uve ljav lja nje pra vic za po sle nih s področja de lovnoprav ne za ko no da je, zdravs tve ne ga vars tva in za va ro va nja ter po koj nin ske ga in in va lid ske ga za va ro va nja (pri pra va po godb za uve lja vi tev pra vic za po sle nih s po dročja de lov noprav ne za ko no da je, zdravs tve ne ga vars tva ter po koj nin ske ga in in va lid skega za va ro va nja),

• let ni do pu sti za po sle nih (do ločitev šte vi la dni let ne ga do pu sta de lav cu v skla du z za ko nom in pri pra va od ločb o višini let ne ga do pu sta za leto 2009),


• vo de nje evi denc (vo de nje ka drov skih evi denc, vo de nje evi denc od sot no sti in pri sot no sti zapo-sle nih, ko riščenje let nih do pu stov),

• iz va ja nje ak tiv no sti na po dročju pri prav ništva, men tors tva in po sku sne ga dela s ka drov sko-prav-ne ga vi di ka (ime no va nje men tor ja in so men tor ja, pri pra va pro gra ma dela pri prav ni ka, po ročilo o oprav lje nem pri prav ništvu ali po sku snem delu),

• red no ana li zi ra nje ka drov – ana li za tre nut nih in pri hod njih po treb po ka drov skih vi rih (me sečna pri pra va sez na ma de lav cev na bol niški nad 30 dni in po rod niški, sez nam na po ve da nih upo ko-ji tev, ta be la za po sle nih in PZ),

• zdrav niški pre gle di (na po ti tev za po sle nih na zdrav niške pre gle da, vo de nje evi den ce),• požarna var nost (na po ti tev za po sle nih na iz pit za vars tvo pred požarom, vo de nje evi denc),• ak tua li za ci ja po dat kov gle de za po sle nih (red no ažuri ra nje po dat kov),• poob la sti la (pri do bi tev po dat kov in se sta va poob la stil),• skrb za pra vočasno pri ja vo na stro kov ni iz pit in po pol no do ku men ta ci jo k pri ja vi na stro kov ni iz pit,• pri pra va po dat kov za fi nančni načrt, • pri pra va po ročil o te kočih ka drov skih za de vah,• sprem lja nje pred pi sov s po dročja de lov nih razme rij, zdravs tve ne ga za va ro va nja, po koj nin ske ga

in in va lid ske ga za va ro va nja idr.

3. Splošne za de veDelo na po dročju splošnih za dev je v letu 2010 ob se ga lo pred vsem na sled nje na lo ge:• koor di na ci ja in us mer ja nje dela stro kov nih in ad mi ni stra tiv nih de lav cev ZRSŠ,• iz va ja nje ak tiv no sti v skla du z za ko no da jo na po dročju var no sti in zdrav ja pri delu in požarne

var no sti,• iz da ja nje na ročil nic,• pri pra va pot nih na lo gov za za po sle ne,• redni pre gled in ob ja va v jav nih ma pah,• sprem lja nje po ra be sta cio nar nih te le fo nov in mobil nih te le fo nov,• ra cio na li za ci ja stroškov ko pi ra nja, • zbi ra nje od pad nih ma te ria lov,• ra cio na li za ci ja poštnih sto ri tev,• ukre pi za zmanjšanje stroškov po slo va nja (sprem lja nje stroškov v skla du s spre je ti mi pro gra mom

zmanjševa nja ma te rial nih in dru gih stroškov - pri pra va po ročil),• pri pra va zah tev kov za štu dent ske na pot ni ce,• na ročanje in iz da ja nje pi sar niškega ma te ria la ter vo de nje evi denc,• vo de nje evi denc pri sot no sti na delu in od sot no sti z dela za po sle nih,• pri pra va in iz va ja nje ak tiv no sti v skla du s spre je tim Pra vil ni kom do ku men ti ra nju, evi den ti ra nju

in po pi su sred stev in ob vez no sti do vi rov sred stev ZRSŠ,• pri pra va ob ve stil in na vo dil za za po sle ne,• ure ja nje ar hi va na se dežu ZRSŠ, • ko mu ni ka ci ja in pre tok in for ma cij (iz ved ba pre no sa, vo de nje let nih po go vo rov z zapo sle ni mi).

Na po dročju fi nančno-računo vod skih za dev so bile oprav lje ne na sled nje ak tiv no sti:• iz de lan let ni fi nančni načrt,• sprot no za go tav lja nje sred stev za iz plačilo plač in ma te rial ne stroške,• iz plačilo plač,• sprot no knjiženje iz da nih računov, pra vočasno plačilo da ja tev (DDV),• zmanjšanje dvom lji vih ter ja tev, sprot no knjiženje pre je tih računov, plačilo na dan za pad lo sti,

po se do va nje po dat kov o iz plačilih zu na njim upo rab ni kom,• sprot no evi den ti ra nje in iz plačeva nje pot nih stroškov in po sre do va nje ob ve stil o iz plačilih za ra di

obračuna bo ni tet,• knji ga s po dat ki o os nov nih sreds tvih,• in for ma ci je o po ra bi fi nančnih sred stev (po ročilo o po ra bi 4-krat let no oz. po po tre bi tudi po go ste je),• pra vočasno po sre do va nje let nih računo vod skih iz ka zov z za ko nom do ločenim držav nim or ga-

nom in službam.

4. za po slo va nje de lav cev na za vo du RS za šols tvo v letu 2010Dne 31. 12. 2010 so bili na Zavodu RS za šolstvo zaposleni 203 sodelavci, od tega 199 za ne do ločen čas, 4 za do ločen čas, 7 pa za po lo vični de lov ni čas. Za do ločen čas smo med le tom za po slo va li samo de lav ce, ki so za de jav nost Za vo da RS za šols tvo ključnega po me na in so na do me sti li de lav ce, ki so spo ra zum no pre ki ni li de lov no raz mer je ali pa so se upo ko ji li.


Tabela3:PregledštevilazaposlenihdelavcevZRSŠvletu2010

Or ga ni za cij ska eno ta št.

za po sle nihpo OE

št.za po sle nih za nedo ločen čas

št.za po sle nih zado ločen čas

št.za po sle nih zapol. del. čas

SEDEŽ – Po ljan ska 62 60 2 2

OE Ljub lja na 33 32 1 2

Pri voz 12 11 1 0

OE Ma ri bor 24 24 0 0

OE Ko per 11 11 0 0

OE Nova Go ri ca 9 9 0 0

OE Kranj 12 12 0 0

OE Mur ska So bo ta 10 11 0 2

OE Slo venj Gra dec 8 8 0 0

OE Novo me sto 11 11 0 0

OE Ce lje 10 10 0 1

SKUPaj 203 199 4 7

5. Izo braz be na struk tu ra

Izo braz be na struk tu ra na dan 31. 12. 2010 je na Za vo du RS za šols tvo na sled nja: 14 dok tor jev zna no sti, 31 ma gi strov zna no sti, 123 de lav cev z uni ver zi tet no izo braz bo, 5 spe cia li stov, 7 z vi so ko stro kov no, 6 z višjo izo braz bo, 5 s sred njo izo braz bo in 2 z manj kot sred njo izo braz bo.

Tabela4:Strukturazaposlenihpoizobrazbivletu2010

Stop nja izo braz be št. za po sle nih De lež (v %)

1–4. stop nja 2 0,01

Sred nja izo braz ba 15 0,07

Višja 6 0,03

Vi so ka stro kov na izo braz ba 7 0,04

Uni ver zi tet na 123 0,061

Spe cia li sti 5 0,02

Ma gi ste rij 31 0,15

Dok to rat zna no sti 14 0,07

SKUPaj 203 100

6. za po slo va nje de lav cev na za vo du RS za šols tvo na ESS pro jek tih v letu 2010

Na Zavodu RS za šolstvo je bilo 31. 12. 2010 na projektih ESS, ki so financirani iz Evropskih struk-turnih skladov, 16 zaposlenih za določen čas. Od tega 15 na se dežu in 1 v OE MB.

Tabela5:ZaposleninaESSprojektihvletu2010

Or ga ni za cij ska eno ta št. za po sle nih po OE za do ločen čas

Se dež 15

OE MB 1

SKUPaj 16


7. Izo braz be na struk tu ra na pro jek tih ESS

Tabela6:StrukturazaposlenihpoizobrazbinaprojektihESSvletu2010

Stop nja izo braz be št. za po sle nih De lež (v %)

Sred nja izo braz ba 2 0,12

Vi so ka stro kov na izo braz ba 1 0,06

Uni ver zi tet na 9 0,57

Ma gi ste rij 3 0,19

Dok to rat zna no sti 1 0,06

SKUPaj 16 100

In Dok služ ba s knjiž ni co

PRIRaST – mo no gra fi je1) Mo no gra fi je (po št. naslovov) Domače: 390 Tuje: 59 Sku paj: 449

2) Mo no gra fi je (št. vseh iz vo dov): 702

PRIRaST – pe rio di ka1) Pe rio di ka (po št. naslovov) Domača: 92 Tuja: 292) Pe rio di ka (in vent na slo vov): 307

PRIRaST (nek njižno gra di vo): 60

IzPOSOja 1) št. iz po so je nih enot: 16612) medk njižnična iz po so ja: 76

šTEVILO KREIRanIH zaPISOV V bazI cObIb gLEDE na VRSTO gRaDIVaVse vr ste gra di va in iz ve de na dela: 842Mo no graf ske pub li ka ci je: 394Se rij ske pub li ka ci je: 3Član ki idr. se stav ni deli: 444Zvočni po snet ki: 1Vi deo po snet ki: 6Računal niški CD/DVD-ji: 36Iz ve de na dela/do god ki: 7


6 Ka ko vost na za vo du RS za šols tvo

Sku pi na za no tra njo ka ko vost je na po dročju ka ko vo sti na da lje va la de lo iz pre te kle ga leta. Na lo ga sku pi ne je skrb za ce lo vi to ob vla dova nje ka ko vo sti sto ri tev, spod bu ja nje za po sle nih za vključeva nje v pro ce se ob vla do va nja ka ko vo sti. Sku pi na tudi pred la ga ukre pe za iz boljšanje ka ko vo sti na za vo du.

Nje no delo te me lji na evrop skih načelih ugo tav lja nja in za go tav lja nja ka ko vo sti. Skup ni ocenje val ni ok vir za or ga ni za ci je v jav nem sek tor ju (CAF) je orod je, ki ga upo rab lja mo in je na me nje no ce lo vi te-mu ob vla do va nju ka ko vo sti in se zgle du je po mo de lu od lično sti Evrop ske ga skla da za uprav lja nje ka ko vo sti EFQM.

Delo Za vo da RS za šols tvo vključuje sprem lja nje pe da goške prak se v vzgoj no izo braževal nih za vo dih do uni ver zi tet ne ga ni vo ja. Na pod la gi ana liz, raz voj noapli ka tiv nih pro jek tov in po sku sov ra zi sku je mo pe da goško prak so ter skr bi mo za im ple men ta ci jo no vo sti v prak so. Tako so naši part ner ji vzgojno-izo braževal ni za vo di in dru ge nam so rod ne in sti tu ci je tako doma kot v tu ji ni. V pri hod no sti želi mo po sta ti insti tu ci ja, ki bo še v večji meri pris pe va la h ka ko vo sti šols tva v državi.

Da bi bili na tej poti us pešnejši ter da bi v čim večji meri iz pol nili pričako va nja naših part ner jev, smo v letu 2010 iz ved li an ke to o delu Za vo da RS za šols tvo. V an ke ti ra nje je bilo vključenih 781 rav na te-ljev. Na an ket ni vprašal nik je od go vo ri li 359 rav na te ljev, kar pred stav lja 46-od stot ni od ziv.

Iz sled ki an ke te so pokazali, da so rav na te lji, ki so od go vo ri li na an ke to, z našimi de jav nost mi in sto ri tva mi za do volj ni. Na to smo zelo po no sni. Z an ke to smo pri do bi li ve li ko ko rist nih pred lo gov in rešitev za iz boljšanje našega de lo va nja.

Ne kaj pov zet kov iz an ke te:• Naj bolj pre poz na na de jav nost za vo da med rav na te lji so stro kov na sre ča nja rav na te ljev po ob-

moč nih eno tah. Sle di jo štu dij ske sku pi ne, na tret jem me stu je us mer ja nje otrok s po seb ni mi po tre ba mi. Naj manj pre poz na no pa je ra zi sko val no delo za vo da.

• Med sto ri tva mi za vo da so naj bolj ka ko vost no oce nje ne sve to val ne sto ri tve. Vi so ko oce no so do se gla tudi stro kov na sre ča nja rav na te ljev, pub li ci stič na de jav nost, te mat ske kon fe ren ce, se-mi nar ji. Rav na te lji so naj slab še oce ni li štu dij ske sku pi ne, po ka te rih je za vod naj bolj pre poz nan.

• V pri me ru nei zva ja nja za vo do vih de jav no sti bi rav na te lji naj bolj po gre ša li us mer ja nje otrok s po seb ni mi po tre bam, sve to val ne sto ri tve in za vo do ve se mi nar je.

• Po mne nju rav na te ljev za vo do ve de jav no sti in sto ri tve šo lam us tre za jo, kar po me ni, da jih je tre ba ohra ni ti in nad gra di ti.

• Oce na, ki se na na ša na od ziv nost za vo da, je zelo vi so ka. To po me ni, da rav na te lji me ni jo, da se za vod po go sto in učin ko vi to od zi va na po tre be šol.

• Med de jav no sti in sto ri tve, ki jih ni v za vo do vi po nud bi, so rav na te lji uvr sti li: delo z učen ci s po seb ni mi po tre ba mi, na lo ge, ki ne spa da jo v pri stoj nost zavo da, vse bi ne za us po sab lja nja, ne po sred no (po glob lje no) delo s šo lo.

• Pre cej šen de lež je tudi pri so de lo va nju rav na te ljev z za vo dom v pre te klem letu (so de lo va nje v manj šem/več jem obsegu).

• V pov preč ju so rav na te lji so de lo va nje za vo da z nji ho vo šo lo v pre te klem letu oce ni li kot ko rist no.• Gle de oce ne rav na te ljev v zve zi z vlo go za vo da v slo ven skem šol skem pro sto ru, je oce na zelo

raz ve se lji va, saj so rav na te lji vlo go za vo da oce ni li kot po mem bno.• Rav na te lji delo za vo da v pov preč ju oce nju je jo kot do bro.

Več po dat kov o an ke ti je na vo ljo na naši splet ni stra ni: http://www.zrss.si/kakovost. Več in for ma cij o delu sku pi ne je na vo ljo tudi v za vo do vih jav nih ma pah/Sku pi na za no tra njo ka ko vost.


PRIL

Og

aza

po sl

e ni n

a za

vo du

RS

za š

ols t

vo v

letu

201

0

zap.

št

. St

rok.

na

ziv

Ime

Prii m

ekn

a ziv

de l

ov ne

ga m

e sta

Po

droč

je d

ela

1

ALM

AAH

MET

OVI

ĆPo

slov

ni s

e kre

tar

VIS

re di

š če

za p

ro fe

sio n

al ni

raz

voj

2

ALEN

KA

AND

RIN

Vi

š ji s

ve to

va le

c po

droč

ja II

Od d

e lek

po d

roč n

ih/p

red m

et ni

h sk

u pin

3m

ag.

AND

REJ

AB

AČN

IKVi

š ji s

ve to

va le

c po

droč

ja II

Od d

e lek

po d

roč n

ih/p

red m

et ni

h sk

u pin

4

EDIT

AB

AH B

RG

LEZ

Viš j

i sve

to va

lec

po dr

oč ja

IIO

d de l

ek z

a pr

ed šo

l sko

vzg

o jo

5m

ag.

CLA

UD

IOB

ATTE

LLI

Viš j

i sve

to va

lec

po dr

oč ja

IIO

d de l

ek p

o dro

č nih

/pre

d met

nih

sku p

in

6

FRAN

ČIŠ

KA

BEG

UŠ

Po sl

ov ni

se k

re ta

r VI

Od d

e lek

ob m

oč ni

h en

ot

7dr

.D

IMIT

RIJ

BEU

ERM

ANN

Viš j

i sve

to va

lec

po dr

oč ja

IO

d de l

ek z

a os

nov n

o šo

ls tv

o

8m

ag.

VER

AB

EVC

Viš j

i sve

to va

lec

po dr

oč ja

IO

d de l

ek o

b moč

nih

enot

9m

ag.

TATJ

ANA

BEZ

IĆVi

š ji s

ve to

va le

c po

droč

ja II

Od d

e lek

po d

roč n

ih/p

red m

et ni

h sk

u pin

10m

ag.

CVE

TKA

BIZ

JAK

Viš j

i sve

to va

lec

po dr

oč ja

IIO

d de l

ek p

o dro

č nih

/pre

d met

nih

sku p

in

11

JA

NJA

BIZ

JAK

Viš j

i sve

to va

lec

po dr

oč ja

III

Sre

diš č

e za

pro

fe si

o nal

ni r

az vo

j

12

TO

MAŽ

BIZ

JAK

Viš j

i sve

to va

lec

po dr

oč ja

IIS

kup n

e sl

už be

13

TA

DEJ

BLA

TNIK

Si s

tem

ski a

d mi n

i str

a tor

VII/

1S

kup n

e sl

už be

14

JOŽI

CA

BO

JAN

ECPo

slov

ni s

e kre

tar

VIO

d de l

ek o

b moč

nih

enot

15

N

ATAŠ

AB

OK

AN

Ko m

er ci

a lis

t VI

Sre

diš č

e za

pro

fe si

o nal

ni r

az vo

j

16

ANIC

AB

OLJ

KA

Po sl

ov ni

se k

re ta

r VI

I/1

Od d

e lek

za

os no

v no

šols

tvo

17

JER

NEJ

AB

ON

E Vi

š ji s

ve to

va le

c po

droč

ja II

Od d

e lek

po d

roč n

ih/p

red m

et ni

h sk

u pin

18

mag

.M

ARJE

TAB

OR

STN

ERVi

š ji s

ve to

va le

c po

droč

ja II

Od d

e lek

za

sred

nje

šols

tvo

19

SA

MO

BO

ŽIČ

Viš j

i sve

to va

lec

po dr

oč ja

IIO

d de l

ek p

o dro

č nih

/pre

d met

nih

sku p

in

20

dr.

ING

E B

REZ

NIK

Vi

š ji s

ve to

va le

c po

droč

ja II

Od d

e lek

po d

roč n

ih/p

red m

et ni

h sk

u pin

21

DAR

INK

AB

REZ

OVN

IK P

INTA

RIČ

Po sl

ov ni

se k

re ta

r VI

Od d

e lek

obm

oč ni

h en

ot

22

mag

.VI

LMA

BR

OD

NIK

Viš j

i sve

to va

lec

po dr

oč ja

IIO

d de l

ek p

o dro

č nih

/pre

d met

nih

sku p

in


23

S

IMO

NA

CA

JHEN

Viš j

i sve

to va

lec

po dr

oč ja

IIO

d de l

ek p

o dro

č nih

/pre

d met

nih

sku p

in

24dr

.FR

ANC

CAN

KAR

Po dr

oč ni

pod

se kr

e tar

Sre

diš č

e za

ka k

o vos

t in

ra zi

skov

a nje

25

M

AJA

CEL

ESTI

NA

Po dr

oč ni

sve

to va

lec

IES

S

26

M

AŠA

CEL

ESTI

NA

Po dr

oč ni

sve

to va

lec

IES

S

27

DAR

JAC

IMPR

IČS

al da

ko ni

st V

IS

kup n

e sl

už be

28

mag

.JA

NJA

CO

TIČ

PA

JNTA

RVi

š ji s

ve to

va le

c po

droč

ja I

Od d

e lek

za

pred

šol s

ko v

zgo j

o

29

dr.

SER

GIO

CR

ASN

ICH

Viš j

i sve

to va

lec

po dr

oč ja

IIO

d de l

ek p

o dro

č nih

/pre

d met

nih

sku p

in

30

mag

.M

IRO

SLA

VC

VAH

TEVi

š ji s

ve to

va le

c po

droč

ja II

Od d

e lek

po d

roč n

ih/p

red m

et ni

h sk

u pin

31

ANG

ELC

AČ

AND

ERPo

slov

ni s

e kre

tar

VIO

d de l

ek o

b moč

nih

enot

32

FR

ANČ

IŠK

AČ

EHVi

š ji s

ve to

vale

c po

droč

ja II

Od d

e lek

po d

roč n

ih/p

red m

et ni

h sk

u pin

33

mag

.AN

DR

EJA

ČU

K

Viš j

a sv

e to v

al ka

po d

roč j

a II

Od d

e lek

po d

roč n

ih/p

red m

et ni

h sk

u pin

34

M

ILAN

KA

DEB

EVEC

Viš j

i sve

to va

lec

po dr

oč ja

IIO

d de l

ek z

a us

mer

ja nj

e ot

rok

s po

seb n

i mi p

o tre

ba m

i

35

mag

.O

LGA

DEČ

MAN

DO

BR

NJI

ČVi

š ji s

ve to

va le

c po

droč

ja II

Od d

e lek

za

sred

nje

šols

tvo

36

TO

MI

DEU

TSC

HVi

š ji s

ve to

va le

c po

droč

ja II

Sre

diš č

e za

ka k

o vos

t in

ra zi

sko v

a nje

37

SO

NJA

DO

BR

AVC

Viš j

i sve

to va

lec

po dr

oč ja

IIO

d de l

ek p

o dro

č nih

/pre

d met

nih

sku p

in

38

M

OJC

AD

OLI

NAR

Viš j

i sve

to va

lec

po dr

oč ja

IIO

d de l

ek p

o dro

č nih

/pre

d met

nih

sku p

in

39

FR

ANC

DR

ETN

IKVi

š ji s

ve to

va le

c po

droč

ja II

Od d

e lek

za

us m

er ja

nje

otro

k s

po se

b ni m

i po t

re ba

mi

40

AN

DR

EJA

DU

HO

VNIK

-AN

TON

IVi

š ji s

ve to

va le

c po

droč

ja II

Sre

diš č

e za

pro

fe si

o nal

ni r

azvo

j

41

ZDEN

KA

ERJA

VEC

Bib

lio te

kar

Sre

diš č

e za

ka k

o vos

t in

ra zi

sko v

a nje

42

mag

.VI

NET

AER

ŽEN

Viš j

i sve

to va

lec

po dr

oč ja

IIO

d de l

ek p

o dro

č nih

/pre

d met

nih

sku p

in

43

SA

MU

ELFA

RS

UR

EPo

droč

ni s

ve to

va le

c I

ESS

44

VI

NC

ENC

FILI

PČIČ

Viš j

i sve

to va

lec

po dr

očja

IS

re di

š če

za k

a ko v

ost i

n ra

zi sk

o va n

je

45

G

OR

AZD

FIŠ

ERVi

š ji s

ve to

va le

c po

droč

ja II

Od d

e lek

po d

roč n

ih/p

red m

et ni

h sk

u pin

46

dr.

AND

REJ

FIŠ

TRAV

ECVi

š ji s

ve to

va le

c po

droč

ja I

ESS

47

KAT

ARIN

AFL

ISPo

slov

ni s

e kre

tar

VIS

re di

š če

za p

ro fe

sio n

al ni

raz

voj

48

D

RAG

AFL

OR

JAN

ČIČ

Po sl

ov ni

se k

re ta

r VI

Od d

e lek

ob m

oč ni

h en

ot

49

FR

ANČ

IŠK

AFR

AS-B

ERR

OPo

droč

ni p

od se

kre t

arO

d de l

ek z

a pr

ed šo

l sko

vzg

o jo


50

B

ERN

ARD

AG

ABER

Viš j

i sve

to va

lec

po dr

oč ja

IIO

d de l

ek p

o dro

č nih

/pre

d met

nih

sku p

in

51

MAR

IJAN

AG

ANTA

R L

ON

CAR

ICPo

slov

ni s

e kre

tar

VIO

d de l

ek z

a us

mer

ja nj

e ot

rok

s po

seb n

i mi p

o tre

ba m

i

52

JA

NEZ

GLO

BO

ČN

IKVi

š ji s

ve to

va le

c po

droč

ja I

Sre

diš č

e za

ka k

o vos

t in

ra zi

sko v

a nje

53

N

ATAŠ

AG

OD

ECPo

slov

ni s

e kre

tar

VIO

d de l

ek z

a us

mer

ja nj

e ot

rok

s po

seb n

i mi p

o tre

ba m

i

54

mag

.VI

DA

GO

MIV

NIK

TH

UM

AVi

š ji s

ve to

va le

c po

droč

ja II

Od d

e lek

po d

roč n

ih/p

red m

et ni

h sk

u pin

55

mag

.JA

NA

GR

AHVi

š ji s

ve to

va le

c po

droč

ja II

Od d

e lek

za

us m

er ja

nje

otro

k s

po se

b ni m

i po t

re ba

mi

56

JO

ŽIC

AG

RAM

CVi

š ji s

ve to

va le

c po

droč

ja II

Od d

e lek

po d

roč n

ih/p

red m

et ni

h sk

u pin

57

BAR

BAR

AG

REG

OR

IČVi

š ji s

ve to

va le

c po

droč

ja II

Sre

diš č

e za

pro

fe si

o nal

ni r

az vo

j

58

M

AJA

G

UB

ENŠ

EK

Viš j

i str

o kov

ni d

e la v

ec V

II/1

Sre

diš č

e za

pro

fe si

o nal

ni r

az vo

j

59

M

IRA

HED

ŽET

KR

KAČ

Viš j

i sve

to va

lec

po dr

oč ja

IIO

d de l

ek p

o dro

č nih

/pre

d met

nih

sku p

in

60

mag

.N

ADA

HO

LCVi

š ji s

ve to

va le

c po

droč

ja II

Od d

e lek

po d

roč n

ih/p

red m

et ni

h sk

u pin

61

ADA

HO

LCAR

Viš j

i sve

to va

lec

po dr

oč ja

IIO

d de l

ek p

o dro

č nih

/pre

d met

nih

sku p

in

62

R

ENAT

AH

RN

JA L

UK

ŠA

Po sl

ov ni

se k

re ta

r VI

Od d

e lek

za

us m

er ja

nje

otro

k s

po se

b ni m

i po t

re ba

mi

63

AN

DR

EJA

HR

OVA

TVi

š ji s

ve to

va le

c po

droč

ja II

Od d

e lek

za

us m

er ja

nje

otro

k s

po se

b ni m

i po t

re ba

mi

64

M

ATEJ

AH

UD

OLI

NPo

slov

ni s

e kre

tar

VIS

kup n

e sl

už be

65

mag

.R

AJK

OIP

AVEC

Viš j

i sve

to va

lec

po dr

oč ja

IO

d de l

ek o

b moč

nih

enot

66

JO

ŽIC

AJA

RC

Či s

til ka

IIO

d de l

ek o

b moč

nih

enot

67m

ag.

MA

JDA

JAVO

RŠ

EK

Viš j

i sve

to va

lec

po dr

oč ja

IIO

d de l

ek z

a us

mer

ja nj

e ot

rok

s po

seb n

i mi p

o tre

ba m

i

68

D

ARIN

KA

JAZB

INŠ

EKVi

š ji s

ve to

va le

c po

droč

ja II

Od d

e lek

po d

roč n

ih/p

red m

et ni

h sk

u pin

69

mag

.LI

LJAN

AK

AČVi

š ji s

ve to

va le

c po

droč

ja II

Od d

e lek

po d

roč n

ih/p

red m

et ni

h sk

u pin

70

TA

NJA

KA

JFEŽ

Po sl

ov ni

se k

re ta

r VI

I/1

Vods

tvo

71

VER

ON

IKA

KA

JTN

APo

slov

ni s

e kre

tar

VIS

kup n

e sl

už be

72

mag

.PA

VLA

KAR

BA

Viš j

i sve

to va

lec

po dr

oč ja

IIO

d de l

ek p

o dro

č nih

/pre

d met

nih

sku p

in

73

EL

ENA

KEC

MAN

Po sl

ov na

se k

re ta

r ka

VII/

1ES

S

74

SIL

VIJA

KEL

ENC

Po sl

ov ni

se k

re ta

r VI

Od d

e lek

ob m

oč ni

h en

ot

75

M

ARJE

TAK

EPEC

Viš j

i sve

to va

lec

po dr

oč ja

IIO

d de l

ek p

o dro

č nih

/pre

d met

nih

sku p

in

76

MIH

AELA

KER

INVi

š ji s

ve to

va le

c po

droč

ja II

Od d

e lek

po d

roč n

ih/p

red m

et ni

h sk

u pin


77m

ag.

MIL

ENA

KER

ND

LVi

š ji s

ve to

va le

c po

droč

ja II

Od d

e lek

po d

roč n

ih/p

red m

et ni

h sk

u pin

78

K

RIS

TIN

AK

HAM

Po

droč

ni s

ve to

va le

c I

ESS

79

D

AVID

KIM

OVE

C

Si s

tem

ski a

d mi n

i str

a tor

Sku

p ne

služ

be

80

mag

.K

ARM

ENK

LAVŽ

ARVi

š ji s

ve to

va le

c po

droč

ja II

Od d

e lek

za

us m

er ja

nje

otro

k s

po se

b ni m

i po t

re ba

mi

81

ALEN

KA

KLI

NC

Viš j

i sve

to va

lec

po dr

oč ja

IIO

d de l

ek z

a us

mer

ja nj

e ot

rok

s po

seb n

i mi p

o tre

ba m

i

82

S

ILVA

KM

ETIČ

Viš j

i sve

to va

lec

po dr

oč ja

IIO

d de l

ek p

o dro

č nih

/pre

d met

nih

skup

in

83

JA

NA

KN

EZVi

š ji s

ve to

va le

c po

droč

ja I

Sku

p ne

služ

be

84

N

ATAL

IJA

KO

CJA

NČ

IČVi

š ji s

ve to

va le

c po

droč

ja II

Od d

e lek

po d

roč n

ih/p

red m

et ni

h sk

u pin

85

B

ERTA

KO

GO

JVi

š ji s

ve to

va le

c po

droč

ja II

Od d

e lek

po d

roč n

ih/p

red m

et ni

h sk

u pin

86

ZD

ENK

AK

OLB

EVi

š ji s

ve to

va le

c po

droč

ja II

Od d

e lek

za

us m

er ja

nje

otro

k s

po se

b ni m

i po t

re ba

mi

87dr

.M

. FR

ANC

IK

OLE

NEC

Viš j

i sve

to va

lec

po dr

oč ja

IIO

d de l

ek p

o dro

č nih

/pre

d met

nih

sku p

in

88

dr.

NAT

ALIJ

AK

OM

LJAN

CVi

š ji s

ve to

va le

c po

droč

ja I

Sre

diš č

e za

ka k

o vos

t in

ra zi

sko v

anje

89

mag

.AM

RA

KO

RD

IĆVi

š ji s

ve to

va le

c po

droč

ja II

Od d

e lek

za

us m

er ja

nje

otro

k s

po se

b ni m

i po t

re ba

mi

90

dr.

SIL

VAK

OS

KN

EZVi

š ji s

ve to

va le

c po

droč

ja I

Sre

diš č

e za

ka k

o vos

t in

ra zi

sko v

a nje

91

KAR

MEN

KO

ŠIR

Viš j

i sve

to va

lec

po dr

oč ja

III

Sre

diš č

e za

pro

fe si

o nal

ni r

az vo

j

92

B

OJA

NA

KO

VAČ

Viš j

i sve

to va

lec

po dr

oč ja

IIO

d de l

ek z

a us

mer

ja nj

e ot

rok

s po

seb n

i mi p

o tre

ba m

i

93

mag

.M

ARIJ

AK

RAM

ERVi

š ji s

ve to

va le

c po

droč

ja II

Od d

e lek

za

us m

er ja

nje

otro

k s

po se

b ni m

i po t

re ba

mi

94

TO

MAŽ

KR

ANJC

Viš j

i sve

to va

lec

podr

oč ja

IIO

d de l

ek z

a sr

ed nj

e šo

ls tv

o

95

SA

ŠA

KR

EGAR

Viš j

i sve

to va

lec

po dr

oč ja

IIO

d de l

ek p

o dro

č nih

/pre

d met

nih

sku p

in

96

mag

.N

IVES

KR

EUH

Viš j

i sve

to va

lec

po dr

oč ja

IIES

S

97m

ag.

JAN

AK

RU

HVi

š ji s

ve to

va le

c po

droč

ja II

Od d

e lek

po d

roč n

ih/p

red m

et ni

h sk

u pin

98

IR

ENA

KU

MER

Viš j

i sve

to va

lec

po dr

oč ja

IO

d de l

ek o

b moč

nih

enot

99

VO

JKO

KU

NAV

ERVi

š ji s

ve to

va le

c po

droč

ja II

Od d

e lek

po d

roč n

ih/p

red m

et ni

h sk

u pin

100

mag

.M

ARIN

KA

KU

ŠAR

ŠTR

UK

ELJ

Si s

tem

ski a

d mi n

i str

a tor

vii/

2 (I

I)S

kup n

e sl

už be

101

B

ISER

KA

LEP

Viš j

i sve

to va

lec

po dr

oč ja

IIO

d de l

ek z

a us

mer

ja nj

e ot

rok

s po

seb n

i mi p

o tre

ba m

i

102

mag

.M

ARIJ

ALE

SJA

K R

EIC

HEN

BER

GVi

š ji s

ve to

va le

c po

droč

ja I

Sre

diš č

e za

pro

fe si

o nal

ni r

az vo

j

103

B

ARB

ARA

LES

NIČ

ARVi

š ji s

ve to

va le

c po

droč

ja II

Od d

e lek

po d

roč n

ih/p

red m

et ni

h sk

u pin


104

PE

TRA

LEVI

NG

ERPo

slov

ni s

e kre

tar

VIS

re di

š če

za p

ro fe

sio n

al ni

raz

voj

105

D

ANIJ

ELLI

LEK

Viš j

i sve

to va

lec

po dr

oč ja

IIO

d de l

ek p

o dro

č nih

/pre

d met

nih

sku p

in

106

IG

OR

LIPO

VŠEK

Viš j

i sve

to va

lec

po dr

oč ja

IIO

d de l

ek p

o dro

č nih

/pre

d met

nih

sku p

in

107

M

ATEJ

KA

LOVŠ

EVi

š ji s

ve to

va le

c po

droč

ja II

Od d

e lek

za

us m

er ja

nje

otro

k s

po se

b ni m

i po t

re ba

mi

108

mag

.D

ARIN

KA

LOŽA

RVi

š ji s

ve to

va le

c po

droč

ja II

Od d

e lek

po d

roč n

ih/p

red m

et ni

h sk

u pin

109

N

ATAŠ

AM

ALO

VRH

Po sl

ov ni

se k

re ta

r VI

Od d

e lek

po d

roč n

ih/p

redm

et ni

h sk

u pin

110

N

ADJA

MAL

OVR

HVi

š ji s

ve to

va le

c za

od n

o se

z ja

v nos

t mi i

n pr

o mo c

i joVo

ds tv

o1

11

M

ARJA

NM

ALO

VRH

Eko n

om V

Sku

p ne

služ

be

11

2

UR

ŠK

AM

ARG

ANVi

š ji s

ve to

va le

c po

droč

ja II

Od d

e lek

za

os no

v no

šols

tvo

11

3

NIV

ESM

ARK

UN

PU

HAN

Viš j

i sve

to va

lec

po dr

oč ja

IIO

d de l

ek p

o dro

č nih

/pre

d met

nih

sku p

in

114

IN

ESM

EDIC

APo

slov

ni s

e kre

tar

VII/

1S

re di

š če

za k

a ko v

ost i

n ra

zi sk

o va n

je

11

5

MIH

ELC

AM

IHEV

CPo

slov

ni s

e kre

tar

VIO

d de l

ek o

b moč

nih

enot

116

mag

.PE

TRA

MIK

ULA

NPo

droč

ni s

ve to

va le

c I

ESS

117

VL

ADIM

IRM

ILEK

ŠIČ

Na m

est n

ik d

i rek t

or ja

Vods

tvo

11

8m

ag.

GR

EGO

RM

OH

OR

ČIČ

Di re

k tor

jav n

e ga

za vo

daVo

ds tv

o

11

9

BER

NAR

DK

AM

OR

AVEC

Vi

š ji s

ve to

va le

c po

droč

ja II

Od d

e lek

po d

roč n

ih/p

red m

et ni

h sk

u pin

12

0m

ag.

IVAN

KA

MO

RI

Viš j

i sve

to va

lec

po dr

oč ja

IIO

d de l

ek p

o dro

čnih

/pre

d met

nih

sku p

in

121

D

RAG

ICA

MO

TIK

Viš j

i sve

to va

lec

po dr

oč ja

IIS

re di

š če

za p

ro fe

sio n

al ni

raz

voj

12

2

SAN

DR

AM

RŠ

NIK

Viš j

i sve

to va

lec

po dr

oč ja

IIO

d de l

ek p

o dro

č nih

/pre

d met

nih

sku p

in

12

3

AND

REJ

AN

AGO

DE

Viš j

i sve

to va

lec

po dr

oč ja

III

Sre

diš č

e za

pro

fe si

o nal

ni r

az vo

j

124

mag

.M

AJD

AN

AJI

Viš j

i sve

to va

lec

po dr

oč ja

IO

d de l

ek p

o dro

č nih

/pre

d met

nih

sku p

in

12

5

NAD

AN

EDEL

JKO

Viš j

i sve

to va

lec

po dr

oč ja

IIO

d de l

ek p

o dro

č nih

/pre

d met

nih

sku p

in

12

6dr

.FA

NI

NO

LIM

ALPo

droč

ni p

od se

kre t

arO

d de l

ek z

a os

nov n

o šo

ls tv

o

127

mag

.IV

ANN

OLI

MAL

Viš j

i sve

to va

lec

po dr

oč ja

IIO

d de l

ek z

a us

mer

ja nj

e ot

rok

s po

seb n

i mi p

o tre

ba m

i

12

8m

ag.

JUR

IJN

OVA

KVi

š ji s

ve to

va le

c po

droč

ja II

Od d

e lek

po d

roč n

ih/p

red m

et ni

h sk

u pin

12

9m

ag.

MAG

DAL

ENA

NO

VAK

Viš j

i sve

to va

lec

po dr

oč ja

IIO

d de l

ek p

o dro

č nih

/pre

d met

nih

sku p

in

13

0m

ag.

MAR

TAN

OVA

KVi

š ji s

ve to

va le

c po

droč

ja II

Od d

e lek

po d

roč n

ih/p

red m

et ni

h sk

u pin


131

mag

.LE

ON

IDA

NO

VAK

Viš j

i sve

to va

lec

po dr

oč ja

IIO

d de l

ek p

o dro

č nih

/pre

d met

nih

sku p

in

13

2

NIN

AO

STAN

Viš j

i sve

to va

lec

po dr

oč ja

IIO

ddel

ek p

o dro

č nih

/pre

d met

nih

sku p

in

13

3

KAT

JAPA

VLIČ

-ŠK

ERJA

NC

Viš j

i sve

to va

lec

po dr

oč ja

IES

S

13

4m

ag.

VALE

RIJ

APE

RG

ERVi

š ji s

ve to

va le

c po

droč

ja II

Sre

diš č

e za

pro

fe si

o nal

ni r

az vo

j

13

5

VES

NA

PETA

NS

al da

ko ni

st V

IS

kup n

e sl

už be

13

6

DO

MEN

PETE

LIN

Viš j

i sve

to va

lec

po dr

oč ja

IIS

kup n

e sl

už be

137

mag

.K

ATIC

APE

VEC

-SEM

ECVi

š ji s

ve to

va le

c po

droč

ja II

Od d

e lek

za

os no

v no

šols

tvo

13

8

AND

REJ

API

NTE

RIČ

Viš j

i sve

to va

lec

po dr

oč ja

IIO

d de l

ek z

a us

mer

ja nj

e ot

rok

s po

seb n

i mi p

o tre

ba m

i

13

9

VLAD

IMIR

PIR

CVi

š ji s

veto

va le

c po

droč

ja II

Od d

e lek

po d

roč n

ih/p

red m

et ni

h sk

u pin

140

VE

RO

NIK

API

RN

ATPo

droč

ni s

ve to

va le

c III

Sre

diš č

e za

pro

fe si

o nal

ni r

az vo

j

141

M

ARIA

PIS

NJA

KVi

š ji s

ve to

va le

c po

droč

ja II

Od d

e lek

po d

roč n

ih/p

red m

et ni

h sk

u pin

142

D

AMJA

NA

PLEŠ

AVi

š ji s

tro k

ov ni

de l

a vec

VII/

1S

re di

š če

za p

ro fe

sio n

al ni

raz

voj

143

PR

IMO

ŽPL

EVN

IKVi

š ji s

ve to

va le

c po

droč

ja II

IS

re di

š če

za p

ro fe

sio n

al ni

raz

voj

144

AN

ITA

POB

ERŽN

IKVi

š ji s

ve to

va le

c po

droč

ja II

Od d

e lek

po d

roč n

ih/p

red m

et ni

h sk

u pin

145

mag

.M

IRJA

MPO

DS

EDEN

ŠEK

Višj

i sve

to va

lec

po dr

oč ja

IIO

d de l

ek p

o dro

č nih

/pre

d met

nih

sku p

in

146

SA

BIN

APO

GLA

JEN

Po dr

oč ni

sve

to va

lec

IES

S

147

dr.

ANTO

NPO

LŠAK

Viš j

i sve

to va

lec

po dr

oč ja

IIO

d de l

ek p

o dro

č nih

/pre

d met

nih

sku p

in

148

TA

NJA

POPI

TVi

š ji s

ve to

va le

c po

droč

ja II

Od d

e lek

pod

roč n

ih/p

red m

et ni

h sk

u pin

149

K

ATAR

INA

POR

ENTA

Do k

u men

ta lis

t VS

kup n

e sl

už be

15

0

MO

JCA

POZN

ANO

VIČ

JEZ

ERŠ

EKVi

š ji s

ve to

va le

c po

droč

ja II

Od d

e lek

po d

roč n

ih/p

red m

et ni

h sk

u pin

151

SA

ŠA

PREM

KPo

slov

ni s

e kre

tar

VII/

1S

re di

š če

za k

a ko v

ost i

n ra

zi sk

o va n

je

15

2dr

.ST

ANK

APR

ESK

ARPo

droč

ni p

od se

kre t

arO

d de l

ek o

b moč

nih

enot

15

3

MAR

JAN

PREV

OD

NIK

Viš j

i sve

to va

lec

po dr

oč ja

IIO

d de l

ek p

o dro

č nih

/pre

d met

nih

sku p

in

15

4

ALIC

APR

INČ

IČ-R

OH

LER

Viš j

i sve

to va

lec

po dr

oč ja

IO

d de l

ek o

b moč

nih

enot

15

5m

ag.

MO

JCA

PUŠ

NIK

Viš j

i sve

to va

lec

po dr

oč ja

IIO

d de l

ek z

a sr

ed nj

e šo

ls tv

o

15

6

MAT

EJA

RAD

EŽPo

slov

ni s

e kre

tar

VIES

S

157

M

ARIE

LLA

RAD

OJK

OVI

ČPo

slov

ni s

e kre

tar

VIO

d de l

ek o

b moč

nih

enot


15

8m

ag.

SO

NJA

RA

JHVi

š ji s

ve to

va le

c po

droč

ja II

Od d

e lek

po d

roč n

ih/p

red m

et ni

h sk

u pin

15

9

MO

JCA

RIH

TER

Po sl

ov ni

se k

re ta

r VI

Od d

e lek

ob m

oč ni

h en

ot

160

VI

LIR

OG

ANVi

š ji s

ve to

va le

c po

droč

ja II

Sre

diš č

e za

ka k

o vos

t in

ra zi

sko v

a nje

161

mag

.S

IMO

NA

RO

GEL

JVi

š ji s

ve to

va le

c po

droč

ja II

Od d

e lek

za

us m

er ja

nje

otro

k s

po se

b ni m

i po t

re ba

mi

162

D

ARIN

KA

RO

SC

-LES

KO

VEC

Viš j

i sve

to va

lec

po dr

oč ja

IIO

d de l

ek p

o dro

č nih

/pre

d met

nih

sku p

in

163

AN

DR

EJA

RO

ŠER

OB

RET

ANVi

š ji s

ve to

va le

c po

droč

ja II

Od d

e lek

za

us m

er ja

nje

otro

k s

po se

b ni m

i po t

re ba

mi

164

mag

.AD

AM J

ULI

ANR

UD

DER

Po dr

oč ni

sve

to va

lec

IES

S

165

B

RIG

ITA

RU

PAR

Viš j

i sve

to va

lec

po dr

oč ja

IO

d de l

ek o

b moč

nih

enot

166

dr.

TAN

JAR

UPN

IK V

ECVi

š ji s

ve to

va le

c po

droč

ja II

Od d

e lek

po d

roč n

ih/p

red m

et ni

h sk

u pin

167

dr.

ZOR

AR

UTA

R IL

CVi

š ji s

ve to

va le

c po

droč

ja II

Od d

e lek

za

sred

nje

šols

tvo

168

AM

ELA

SAM

BO

LIĆ

BEG

ANO

VIČ

Viš j

i sve

to va

lec

po dr

oč ja

IIO

d de l

ek p

o dro

č nih

/pre

d met

nih

sku p

in

169

IR

ENA

SAN

TOR

OVi

š ji s

ve to

va le

c po

droč

ja II

IS

re di

š če

za p

ro fe

sio n

al ni

raz

voj

170

mag

.D

ARJA

SED

EJ R

OZM

ANVi

š ji s

ve to

va le

c po

droč

ja II

Od d

e lek

za

us m

er ja

nje

otro

k s

po se

b ni m

i po t

re ba

mi

171

M

IRJA

MS

ENIC

AVi

š ji s

ve to

va le

c po

droč

ja II

Od d

e lek

za

pred

šol s

ko v

zgo j

o

172

M

ARIJ

AS

ETN

IKAR

Knj

i go v

od ja

VI

Sku

p ne

služ

be

173

IR

ENA

SIM

ČIČ

Viš j

i sve

to va

lec

po dr

oč ja

IIO

d de l

ek p

o dro

č nih

/pre

d met

nih

sku p

in

174

mag

.M

ATEJ

AS

IRN

IKVi

š ji s

ve to

va le

c po

droč

ja II

Od d

e lek

po d

roč n

ih/p

red m

et ni

h sk

u pin

175

M

ARIJ

AS

IVEC

HAS

KA

JVi

š ji s

ve to

va le

c po

droč

ja II

Od d

e lek

za

pred

šol s

ko v

zgo j

o

176

mag

.M

ARIZ

AS

KVA

RČ

Viš j

i sve

to va

lec

po dr

oč ja

IIO

d de l

ek p

o dro

č nih

/pre

d met

nih

sku p

in

177

S

IMO

NA

SLA

VIČ

KU

MER

Viš j

i sve

to va

lec

po dr

oč ja

IIO

d de l

ek p

o dro

č nih

/pre

d met

nih

sku p

in

178

dr.

BR

ANK

OS

LIVA

RPo

droč

ni p

od se

kre t

arO

d de l

ek z

a sr

ed nj

e šo

ls tv

o

179

G

OR

AZD

SO

TOŠ

EKVi

š ji s

ve to

va le

c po

droč

ja II

Od d

e lek

po d

roč n

ih/p

red m

et ni

h sk

u pin

18

0

BR

ANK

AS

REB

OTN

JAK

Ka d

ro vi

k VI

I/2

(II)

Sku

p ne

služ

be

181

M

ARJE

TAS

REŠ

Po dr

oč ni

sve

to va

lec

IES

S

18

2m

ag.

MA

JDA

STEI

NB

UC

HVi

š ji s

ve to

va le

c po

droč

ja II

Od d

e lek

po d

roč n

ih/p

red m

et ni

h sk

u pin

18

3

AND

REJ

AST

ERLE

Po sl

ov ni

se k

re ta

r VI

Sre

diš č

e za

pro

fe si

o nal

ni r

az vo

j

18

4

POLO

NC

AST

ERLE

Po sl

ov ni

se k

re ta

r VI

ESS


18

5

UR

ŠK

AST

RIT

ARVi

š ji s

ve to

va le

c po

droč

ja II

Od d

e lek

za

pred

šol s

ko v

zgo j

o

18

6

PETE

RST

RLE

Str

o kov

ni s

o de l

a vec

VI

Sre

diš č

e za

pro

fe si

o nal

ni r

az vo

j

187

mag

.N

ATAŠ

AST

RM

OLE

Viš j

i sve

to va

lec

po dr

oč ja

IIO

d de l

ek z

a us

mer

ja nj

e ot

rok

s po

seb n

i mi p

o tre

ba m

i

18

8

UR

ŠK

AST

RO

JAN

Ra č

u no v

od ja

VII/

1S

kup n

e sl

už be

18

9m

ag.

MO

JCA

SU

BAN

AM

BR

OŽ

Viš j

i sve

to va

lec

po dr

oč ja

IIO

d de l

ek p

o dro

č nih

/pre

d met

nih

sku p

in

19

0

NEV

AŠ

EĆER

OV

Viš j

i sve

to va

lec

po dr

oč ja

IIO

d de l

ek p

o dro

č nih

/pre

d met

nih

sku p

in

191

TO

MO

ŠET

OR

Viš j

i sve

to va

lec

po dr

oč ja

IIO

d de l

ek z

a us

mer

ja nj

e ot

rok

s po

seb n

i mi p

o tre

ba m

i

19

2

MO

JCA

ŠK

RIN

JAR

Viš j

i sve

to va

lec

po dr

oč ja

IO

d de l

ek o

b moč

nih

enot

19

3

MA

JDA

ŠR

AJ

Po sl

ov ni

se k

re ta

r VI

Od d

e lek

ob m

oč ni

h en

ot

19

4

NEV

ENK

AŠ

TRAS

ERVi

š ji s

ve to

va le

c po

droč

ja I

Od d

e lek

ob m

oč ni

h en

ot

19

5

ALEN

KA

ŠTR

UK

ELJ

Po dr

oč ni

sve

to va

lec

IES

S

19

6

SAR

AŠ

TUC

INPo

slov

ni s

e kre

tar

VIO

d de l

ek z

a us

mer

ja nj

e ot

rok

s po

seb n

i mi p

o tre

ba m

i

197

S

UZA

NA

ŠU

LIN

Po sl

ov ni

se k

re ta

r VI

Od d

e lek

obm

oč ni

h en

ot

19

8

KAR

MEN

ŠVA

JGER

SAV

IČVi

š ji s

ve to

va le

c po

droč

ja II

Od d

e lek

za

us m

er ja

nje

otro

k s

po se

b ni m

i po t

re ba

mi

19

9

HAS

NIJ

ATA

BAK

OVI

ĆPo

slov

ni s

e kre

tar

VIO

d de l

ek o

b moč

nih

enot

20

0

VID

ATE

MEN

TVi

š ji s

ve to

va le

c po

droč

ja II

Od d

e lek

za

us m

er ja

nje

otro

k s

po se

b ni m

i po t

re ba

mi

201

AN

DR

EJTO

MAŠ

IČEk

o nom

VS

kup n

e sl

už be

20

2

MIL

ENA

UH

ELJ

OŠ

TIR

Viš j

i sve

to va

lec

po dr

oč ja

IIO

d de l

ek z

a us

mer

ja nj

e ot

rok

s po

seb n

i mi p

o tre

ba m

i

20

3

ALEN

KA

UR

ŠIČ

Viš j

i sve

to va

lec

po dr

oč ja

IIO

d de l

ek z

a us

mer

ja nj

e ot

rok

s po

seb n

i mi p

o tre

ba m

i

20

4

KAR

MEN

USA

RVi

š ji s

ve to

va le

c po

droč

ja II

Od d

e lek

za

pred

šol s

ko v

zgo j

o

20

5

MAT

JAŽ

VAR

ŠEK

Viš j

i sve

to va

lec

po dr

oč ja

IIO

d de l

ek z

a us

mer

ja nj

e ot

rok

s po

seb n

i mi p

o tre

ba m

i

20

6

SAB

INA

VELE

NŠ

EKPo

slov

ni s

e kre

tar

VIO

d de l

ek z

a sr

ed nj

e šo

ls tv

o

207

dr.

IVO

VER

OVN

IKVi

š ji s

ve to

va le

c po

droč

ja II

Od d

e lek

po d

roč n

ih/p

red m

et ni

h sk

u pin

20

8m

ag.

MIN

KA

VIČ

ARVi

š ji s

ve to

va le

c po

droč

ja II

Od d

e lek

po d

roč n

ih/p

red m

et ni

h sk

u pin

20

9

SU

SAN

NE

VOLČ

ANŠ

EKVi

š ji s

ve to

va le

c po

droč

ja II

Od d

e lek

po d

ročn

ih/p

red m

et ni

h sk

u pin

210

N

ATAL

IJA

VOVK

OR

NIK

Po dr

oč ni

pod

se kr

e tar

Od d

e lek

za

us m

er ja

nje

otro

k s

po se

b ni m

i po t

re ba

mi

211

S

IMO

NA

VOZE

LJVi

š ji s

ve to

va le

c po

droč

ja II

IS

re di

š če

za p

ro fe

sio n

al ni

raz

voj


212

VE

SN

AVR

ŠIČ

Viš j

i sve

to va

lec

po dr

oč ja

IIO

ddel

ek p

o dro

č nih

/pre

d met

nih

sku p

in

213

mag

.R

ADO

SLA

VW

ECH

TER

SB

ACH

Viš j

i sve

to va

lec

po dr

oč ja

IIO

d de l

ek p

o dro

č nih

/pre

d met

nih

sku p

in

214

mag

.S

ON

JAZA

JCVi

š ji s

ve to

va le

c po

droč

ja I

Od d

e lek

ob m

oč ni

h en

ot

215

N

IVES

ZOR

EVi

š ji s

ve to

va le

c po

droč

ja II

Od d

e lek

za

pred

šol s

ko v

zgo j

o

216

mag

.M

IRK

OZO

RM

ANVi

š ji s

ve to

va le

c po

droč

ja I

Sre

diš č

e za

pro

fe si

o nal

ni r

az vo

j

217

dr.

AMAL

IJA

ŽAK

ELJ

Po dr

oč ni

pod

se kr

e tar

Od d

e lek

po d

roč n

ih/p

red m

et ni

h sk

u pin

218

B

RIG

ITA

ŽAR

KO

VIČ

-AD

LEŠ

IČPo

droč

ni p

od se

kre t

arS

re di

š če

za p

ro fe

sio n

al ni

raz

voj

219

mag

.M

ARIJ

AŽV

EGLI

ČVi

š ji s

ve to

va le

c po

droč

ja II

Od d

e lek

po d

roč n

ih/p

red m

et ni

h sk

u pin

Letn

o po

roči

lo o

del

u Za

voda

Rep

ublik

e Sl

oven

ije z

a šo

lstv

o za

leto

201

0

Letno poročilo o delu Zavoda Republike Slovenije za šolstvo

za leto 2010

ISSN 1581-6680

Documents

Zavoda Republike Slovenije za šolstvo za leto 2010 · Posodobitev gimnazije 2008–2010: Evropski oddelki..... 58 Posodobitev gimnazije in Usposabljanje učiteljev za uvajanje posodobitev