Predlog ukrepov za posodobitev ter ureditev tako železniške

NADGRADNJA PROGE JESENICE – NOVA GORICA

TER RAZVOJ POSEBNIH ŽELEZNIŠKIH STORITEV (WP2)

naročnik:

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Langusova ulica 4 1000 Ljubljana

predstavnik naročnika:mag. Fendre Boštjan

objekt:

NADGRADNJA PROGEJESENICE – NOVA GORICATER RAZVOJ POSEBNIH ŽELEZNIŠKIH STORITEV (WP2)

Študija izvedljivosti

Končno poročilo

št. dokumentacije: 12500_3

datum: oktober

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor,

predstavnik naročnika:

ADNJA PROGE NOVA GORICA

TER RAZVOJ POSEBNIH ŽELEZNIŠKIH

Študija izvedljivosti

12500_3

oktober 2014

PROJEKT d.d. NOVA GORICA Kidričeva 9a, 5000 Nova Gorica, tel.:05 338 00 00, fax:05 302 44 93, e-mail: [email protected]

NADGRADNJA PROGE JESENICE – NOVA GORICA TER RAZVOJ POSEBNIH ŽELEZNIŠKIH STORITEV (WP2)

Končno poročilo

Investitor: Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Langusova ulica 4 1000 Ljubljana

Predstavnik naročnika: mag. Fendre Boštjan

Izdelovalec: PROJEKT d.d. NOVA GORICA, Kidričeva 9a 5000 Nova Gorica

Odgovorna oseba izdelovalca:

Vladimir DURCIK, univ.dipl.inž.grad. Podpis:

Odgovorni izdelovalec študije:

mag. BERNARDKA JURIČ, univ. dipl. gosp. inž. Podpis:

Podizvajalec: SUDOP BRNO spol.s.r.o. Kounicova 26 61136 Brno

Podizvajalec: SPIT d.o.o. Nova Gorica Vojkova 19 5000 Nova Gorica

Podizvajalec: GISS d.o.o. Jarčeva ulica 22 1230 Domžale

Nivo obdelave dokumentacije:

IDZ_Študija izvedljivosti projekta

št. dokumentacije: 12500_3 JESENICE – NOVA GORICA

Kraj in datum izdelave projekta:

Nova Gorica, oktober 2014

PROJEKT d.d. NOVA GORICA Kidričeva 9a, 5000 Nova Gorica, tel.:05 338 00 00, fax:05 302 44 93, e-mail: [email protected]

IZDELOVALCI

Sodelavci PROJEKT d.d. NOVA GORICA:

Maca UHLIŘ, univ.dipl.inž.grad. Urška ZORIČ, univ.dipl.inž.kraj.arh. Andrej SEDEJ, univ.dipl.inž.grad. Igor LOBODA, graf.obl. Davor ROZMAN, univ.dipl.inž.grad. Igor Vuga, univ.dipl.str. Matjaž Makarovič, univ.dipl.inž.grad.

OSTALI POGODBENI SODELAVCI ŠTUDIJE

SUDOP BRNO, spol s.r.o., Kounicova 26, 61136 Brno, Češka Področje železnice – tehnični del, dokumentacija SVTK in voznega omrežja, telekomunikacije in tehnološke študije in tehnologija prometa:

Odgovorni vodja: Ing. Radomír HANÁK Tehnologija prometa: Ing. Miroslav POSEL Signalno varnostne naprave: Ing, Tomáš TOMA Elektrifikacija: Mr. Radim CIKL Tehnični del – zasnova proge: Ing. Pavol PUKLUŠ

SPIT d.o.o. Nova Gorica, Vojkova 19, 5000 Nova Gorica

Področje predora: Mag. Miran LOZEJ, univ.dipl.inž.grad. GISS d.o.o., Jarčeva ulica 22, 1230 Domžale

Področje turizma: Gregor Počivavšek


5

KAZALO

NADGRADNJA PROGE JESENICE – NOVA GORICA TER RAZVOJ POSEBNIH ŽELEZNIŠKIH STORITEV (WP2) ....................................................................................................................................... 3

IZDELOVALCI .............................................................................................................................................. 4

KAZALO ....................................................................................................................................................... 5

1 Uvod .................................................................................................................................................. 11

1.1 Obseg naloge .......................................................................................................................... 12

2 Izhodišča za pripravo študije .......................................................................................................... 12

2.1 Namen študije ......................................................................................................................... 12

3 OBSTOJEČE STANJE ...................................................................................................................... 13

3.1 Promet 13

3.1.1 Tovorni promet ................................................................................................ 13

3.1.2 Potniški promet ............................................................................................... 15

3.1.3 Zmogljivost proge ............................................................................................ 16

4 Napoved prihodnjih prometnih tokov ............................................................................................ 18

5 OPREDELITEV VARIANT ŠTUDIJE IZVEDLJIVOSTI ..................................................................... 19

6 Tehnični del študije.......................................................................................................................... 19

6.1 Uvod 19 6.2 Velikost obravnavanega območja, strokovne podlage in uporabljeni podatki ....................... 19

6.2.1 Obravnavano območje .................................................................................... 19

6.2.2 V študiji uporabljene strokovne podlage in podatki .......................................... 20

6.3 Obstoječe stanje ..................................................................................................................... 20 6.4 Obratovalna in prometna tehnologija ...................................................................................... 20 6.5 Pendolino vlak ......................................................................................................................... 20

6.5.1 Časovni vidik potovanja .................................................................................. 21

6.5.2 Primerjava obstoječih potovalnih časov in predvidenih potovalnih časov ........ 28

6.6 Trenutno stanje ....................................................................................................................... 29

6.6.1 Zgornji in spodnji ustroj proge ......................................................................... 29

6.6.2 Nova proga ..................................................................................................... 30

6.6.3 Cestno-železniška križanja ............................................................................. 31

6.6.4 Postaje in postajališča, tiri in peroni ................................................................ 32

6.6.5 Signalno varnostne naprave ........................................................................... 37

6.6.6 Elektrifikacija ................................................................................................... 38

6.6.7 Elektrifikacija na območju premostitvenih objektov (Mostovi in grajene strukture) ...................................................................................................................... 42


6

6.6.8 Premostitveni objekti (Mostovi in grajene strukture) ........................................ 48

7 PRELIMINARNE OPOMBE Z OKOLJSKEGA VIDIKA .................................................................... 64

7.1 Hrup 64 7.2 Vibracije 64

8 OCENJENA INVESTICIJSKA VREDNOST NADGRADNJE ........................................................... 66

9 ANALIZA STANJA TURISTIČNIH DEJAVNOSTI OB ŽELEZNIŠKI PROGI JESENICE – NOVA GORICA .................................................................................................................................................... 67

9.1 Turizem v toplejših mesecih .................................................................................................... 67 9.2 Turizem v zimskih mesecih ..................................................................................................... 67 9.3 Gorsko - planinska dejavnost .................................................................................................. 67 9.4 Izobraževalne učne poti in zgodovina ob železniški progi ...................................................... 67 9.5 Pomen železniške proge ......................................................................................................... 68 9.6 Versko romarski turizem ......................................................................................................... 68 9.7 Ostale pomembne aktivnosti v naravi v bližini železniške proge ............................................ 69

10 OPIS TURISTIČNIH AKTIVNOSTI V POVEZAVI Z ŽELEZNIŠKO PROGO JESENICE – NOVA GORICA .................................................................................................................................................... 76

10.1 SMUČARSKI IN KOPALNI TURIZEM .................................................................................... 76

10.1.1 Smučarski turizem ob Bohinjski progi .............................................................. 76

10.1.2 Kopalni turizem ob Bohinjski progi .................................................................. 76

10.2 KOLESARSKI TURIZEM ........................................................................................................ 77

10.2.1 Kolesarske trase ob železniški progi Jesenice – Podmelec (trasa železniške proge 1) 77

10.2.2 Kolesarske trase ob železniški progi Most na Soči – Nova Gorica (trasa železniške proge 2) ...................................................................................................... 80

10.3 GORSKO PLANINSKI TURIZEM............................................................................................ 84

10.3.1 Gore ali planine ob železniški progi Jesenice – Podmelec (del trase železniške proge 1) 84

10.3.2 Gore ali planine ob železniški progi Most na Soči – Nova Gorica (trasa železniške proge 2) ...................................................................................................... 86

10.4 NARAVNE IN ZGODOVINSKE ZNAMENITOSTI ................................................................... 88

10.4.1 Naravne znamenitosti ob železniški progi Jesenice – Podmelec (trasa železniške proge 1) ...................................................................................................... 88

10.4.2 Naravne znamenitosti ob železniški progi Most na Soči – Nova Gorica (del trase železniške proge št. 2) ......................................................................................... 93

10.5 IZOBRAŽEVALNE UČNE POTI .............................................................................................. 95

10.5.1 Učne poti ob železniški progi Jesenice – Podmelec (trasa železniške proge 1) 95

10.5.2 Učne poti ob železniški progi Most na Soči – Nova Gorica ( del trase železniške proge št. 2) ................................................................................................................... 96


7

10.6 VERSKO ROMARSKI TURIZEM ............................................................................................ 98

10.6.1 Opisi pomembnejših cerkveno sakralnih objektov na območju železniške proge Jesenice – Podmelec (del trase št. 1) ........................................................................... 98

10.6.2 Opisi pomembnejših cerkveno sakralnih objektov na območju železniške proge Most na Soči – Nova Gorica (trasa št. 2) ...................................................................... 99

10.7 FESTIVALI IN PRIREDITVE ................................................................................................. 100

10.7.1 Opisi pomembnejših festivalov na območju železniške proge Jesenice – Podmelec (trasa št. 1) ................................................................................................ 101

10.7.2 Opisi pomembnejših festivalov na območju železniške proge Most na Soči – Nova Gorica (trasa št. 2) ............................................................................................ 103

10.8 OSTALE POMEMBNE AKTIVNOSTI V NARAVI .................................................................. 106

10.8.1 ANALIZA TRGA ............................................................................................ 107

10.8.2 ANALIZA KONKURENCE ............................................................................. 108

10.8.3 PODROBNEJŠA ANALIZA AVTOBUSNEGA PREVOZA NA OBMOČJU ŽELEZNIŠKE PROGE JESENICE – NOVA GORICA ................................................. 108

10.8.4 Cena prevozov potnikov v linijskem cestnem prometu .................................. 109

10.8.5 OPIS PONUDNIKOV TURISTIČNIH AVTOBUSNIH PREVOZOV ................ 110

10.8.6 Primerjava različnih vrst prevozov ................................................................. 112

10.9 PEST ANALIZA ..................................................................................................................... 114

10.9.1 POLITIČNO – PRAVNI ELEMENTI ............................................................... 114

10.9.2 EKONOMSKI ELEMENTI ............................................................................. 114

10.9.3 SOCIALNI ELEMENTI .................................................................................. 115

10.9.4 TEHNOLOŠKI ELEMENTI ............................................................................ 115

10.10 SWOT ANALIZA.................................................................................................................... 116 10.11 STRATEGIJE ........................................................................................................................ 117

10.11.1 DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA PRIVLAČNOST ŽELEZNIŠKIH STORITEV 117

10.12 STARTEGIJE V SKLOPU POVEZOVANJA S TURISTIČNIMI ATRAKCIJAMI ................... 119

10.12.1 POVEZOVANJE S TOČKAMI UNESCO ................................................... 119

10.12.2 PRIJAZNOST DO OKOLJA (AVTOVLAK) ................................................. 126

10.12.3 POVEZOVANJE ŽELEZNIŠKE PROGE Z MEDNARODNO KOLESARSKO POTJO 128

10.12.4 POVEZAVA S PROJEKTOM »S KOLESOM PO KRAŠKEM REGIJSKEM PARKU« 131

10.12.5 POVEZAVE Z ITALIJANSKIM ŽELEZNIŠKIM OMREŽJEM ...................... 133

10.12.6 BARCOLANA ............................................................................................ 134

10.12.7 PUSTNI KARNEVAL V BENETKAH .......................................................... 137

10.12.8 OSTALA POTOVANJA Z PO ITALIJI V KOMBINACIJI Z JAVNIM AVTOBUSNIM PREVOZOM ...................................................................................... 139

10.12.9 ZAKLJUČNE UGOTOVITVE GLEDE TURIZMA ........................................ 140


8

11 ZAKLJUČEK ................................................................................................................................... 142

11.1 Opomba 143

12 LITERATURA in VIRI ...................................................................................................................... 144

pRILOGA 0: VZDOLŽNI PREREZ OBSTOJEČE PROGE ..................................................................... 148

pRILOGA 1: PRIKAZ MOŽNEGA POVEČANJA HITROSTI - SITUACIJA ............................................ 149

pRILOGA 2: PRIKAZ MOŽNEGA POVEČANJA HITROSTI - GRAF HITROSTI ................................. 150

pRILOGA 3: SHEME POSTAJ IN POSTAJALIŠČ ................................................................................. 151

pRILOGA 4: Rekapitulacija stroškov .................................................................................................... 152

• KAZALO SLIK Slika 1: Prikaz obravnavanega progovnega odseka (prikaz na TK 50) ................................. 11

Slika 2: Prikaz namestitve opreme za elektrifikacijo v predoru, v odvisnosti glede na izbrani sistem 3 kV ali 25 kV ............................................................................................................ 47

• KAZALO TABEL

Tabela 1: Letno število tovornih vlakov na progi Jesenice – Sežana, odseku Jesenice – Nova Gorica (progovni odsek Anhovo – Nova Gorica, št. 68 in progovni odsek Anhovo – Jesenice, št. 69) ................................................................................................................................... 14

Tabela 2: Povprečne letne in skupne stopnje rasti števila tovornih vlakov na progi Jesenice – Sežana, odseku Jesenice – Nova Gorica (progovni odsek Anhovo – Nova Gorica, št. 68 in progovni odsek Anhovo – Jesenice, št. 69), v letih med 1995-2009 ..................................... 14

Tabela 3: Prepeljan tovor v tisoč neto tonah na progi Jesenice – Sežana, odseku Jesenice – Nova Gorica (progovni odsek Anhovo – Nova Gorica, št. 68 in progovni odsek Anhovo – Jesenice, št. 69), v letih med 1995 - 2009 ............................................................................ 14

Tabela 4: Letno število potniških vlakov na progi Jesenice – Sežana, odseku Jesenice – Nova Gorica (progovni odsek Anhovo – Nova Gorica, št. 68 in progovni odsek Anhovo – Jesenice, št. 69), v letih med 1995 - 2009 ............................................................................ 15

Tabela 5: Povprečne letne in skupne stopnje rasti števila potniških vlakov na progi Jesenice – Sežana, odseku Jesenice – Nova Gorica (progovni odsek Anhovo – Nova Gorica, št. 68 in progovni odsek Anhovo – Jesenice, št. 69), v letih med 1995 - 2009 ................................... 15

Tabela 6: Število prepeljanih potnikov na progi Jesenice – Sežana, odseku Jesenice – Nova Gorica (progovni odsek Anhovo – Nova Gorica, št. 68 in progovni odsek Anhovo – Jesenice, št. 69)v letu 2008 in 2009 ter stopnja rasti (glede na prodane vozovnice) ............................ 15

Tabela 7: Dejanska prepustna zmogljivost proge oz. progovnega odseka Jesenice – Nova Gorica v letu 2008 ................................................................................................................ 16


9

Tabela 8: Povprečno dnevno število potniških vlakov v letu 2008, na progi Jesenice –Nova Gorica – Sežana, odsek Jesenice – Nova Gorica................................................................. 17

Tabela 9: Obseg opravljenega dela v mesecu oktobru 2008 in povprečno dnevno št. tovornih vlakov, na progi Jesenice –Nova Gorica – Sežana, odsek Jesenice – Nova Gorica ............. 17

Tabela 10: Obseg tovornega prometa po vseh treh scenarijih investicij za leto 2020, 2030 in 2040 glede na referenčno leto 2008, na odseku Jesenice – Nova Gorica ............................ 18

Tabela 11: Obseg potniškega prometa po vseh treh scenarijih investicij za leto 2020 in 2030 glede na referenčno leto 2008, na odseku Jesenice – Nova Gorica ..................................... 18

Tabela 12: Rezultati izračunov potovalnega časa - sedanje stanje proge ............................. 22

Tabela 13: Rezultati izračunov potovalnega časa - sedanje stanje proge – z ustavljanjem .. 23

Tabela 14: Rezultati izračunov potovalnega časa - nadgradnja proge brez elektrifikacije – brez ustavljanja .................................................................................................................... 24

Tabela 15: Rezultati izračunov potovalnega časa - nadgradnja proge brez elektrifikacije – z ustavljanjem ......................................................................................................................... 25

Tabela 16: Rezultati izračunov potovalnega časa - nadgradnja proge z elektrifikacijo – brez ustavljanja ............................................................................................................................ 26

Tabela 17: Rezultati izračunov potovalnega časa - nadgradnja proge u elektrifikacijo – z ustavljanjem ......................................................................................................................... 27

Tabela 18: prikaz zmanjšanja potovalnih časov zaradi dviga tirne hitrosti ............................ 28

Tabela 19: Prikaz dodatnega zmanjšanja potovalnih časov zaradi elektrifikacije proge ........ 29

Tabela 20: Potrebni ukrepi v odvisnosti od izbranega sistema elektrifikacije AC 25kV 50Hz oziroma DC 3kV ................................................................................................................... 43

Tabela 21: Trasa Bohinjske železniške proge 1 ................................................................... 69

Tabela 22: Trasa Bohinjske železniške proge 2 ................................................................... 72

Tabela 23: Opisi pomembnejših festivalov na območju železnice Jesenice – Podmelec (trasa 1) ....................................................................................................................................... 101

Tabela 24: Opisi pomembnejših festivalov na območju železnice Most na Soči – Nova Gorica (trasa 2) ............................................................................................................................. 103

Tabela 25: Povprečna standardna tarifa za prevoz potnikov v linijskem cestnem prometu . 110

Tabela 26: Razpon cen pri najemu avtobusa in kombija..................................................... 111

Tabela 27: Cene vozovnic družbe Slovenske železnice ..................................................... 112

Tabela 28: Primerjava različnih vrst prevozov v ceni, kilometrih in v času potovanja v smeri Jesenice – Nova Gorica ..................................................................................................... 113

Tabela 29: Vozni red vlaka Jesenice - Nova Gorica ........................................................... 120

Tabela 30: Vozni red vlaka Nova Gorica - Divača (Park Škocjanske jame) ........................ 121

Tabela 31: Cena vozovnice na relaciji Jesenice - Nova Gorica .......................................... 121

Tabela 32: Cena vozovnice na relaciji Nova Gorica - Divača (Škocjanske jame) ............... 122

Tabela 33: Urnik obiskov Škocjanskih jam ......................................................................... 122

Tabela 34: Cena vstopnice za ogled Škocjanskih jam ........................................................ 123

Tabela 35: Vozni red avtobusov iz Nove Gorice v Idrijo ..................................................... 124


10

Tabela 36: Urnik obiskov rudnika živega srebra v Idriji ....................................................... 124

Tabela 37: Cena vstopnice v rudnik ................................................................................... 124

Tabela 38: Cena vozovnice na relaciji Nova Gorica - Ljubljana .......................................... 126

Tabela 39: Urnik obiskov kolišč .......................................................................................... 126

Tabela 40: Vozni red avtovlaka na relaciji Bohinjska Bistrica - Most na Soči ...................... 127

Tabela 41: Vozni red avtovlaka na relaciji Most na Soči- Bohinjska Bistrica ....................... 127

Tabela 42: Cene vozovnic za prevoz avtomobilov .............................................................. 128

Tabela 43: Mednarodna kolesarska trasa Most na Soči – Tolmin – Čedad – Dobrovo – Nova Gorica ................................................................................................................................ 129

Tabela 44: Vozni red vlaka Jesenice – Most na Soči .......................................................... 130

Tabela 45: Cena vozovnice na relaciji Jesenice – Most na Soči ......................................... 130

Tabela 46: Vozni red vlaka Nova Gorica - Koper ................................................................ 132

Tabela 47: Vozni red vlaka Koper – Nova Gorica ............................................................... 132

Tabela 48: Cena vozovnice na relaciji Jesenice – Most na Soči ......................................... 133

Tabela 49: Vozni red avtobusnega prevoza od železniške postaje v Novi Gorici do železniške postaje v Gorici (Italija) – med tednom ............................................................................... 134

Tabela 50: : Vozni red avtobusnega prevoza od železniške postaje v Novi Gorici do železniške postaje v Gorici (Italija) – ob nedeljah ............................................................... 135

Tabela 51: Vozni red avtobusnega prevoza od železniške postaje v v Gorici (Italija) do železniške postaje v Novi Gorici – med tednom ................................................................ 135

Tabela 52: Vozni red avtobusnega prevoza od železniške postaje v v Gorici (Italija) do železniške postaje v Novi Gorici – ob nedeljah .................................................................. 135

Tabela 53: Opis poti z vlakom v kombinaciji z javnim avtobusom iz Jesenic do Trsta – med tednom ............................................................................................................................... 136

Tabela 54: Opis poti z vlakom v kombinaciji z javnim avtobusom iz Trsta do Jesenic – med tednom ............................................................................................................................... 136

Tabela 55: Opis poti z vlakom v kombinaciji z javnim avtobusom iz Jesenic do Benetk – med tednom ............................................................................................................................... 138

Tabela 56: Opis poti z vlakom v kombinaciji z javnim avtobusom iz Benetk do Jesenic – med tednom ............................................................................................................................... 138


1 UVOD

Študija se izdeluje v okviru projekta ADRIA A.Predmet študije je pregled obstoječega stanja železniške progeGorica tako s tehničnega stanja kakor z vidika preučitve tovornega in potniškega prometa. Namen je preučitev in določitev potrebidejnimi rešitvami za rekonstrukcijo postaj in postajališč, nadgradnjo postajnih SVn, postavitvijo signalov in pred signalov, in strateško zasnovanje elektrifikacije proge. naloge bo preverjena tudi opcija uporabe vlaka z nagibno tehnikPreučeno bo tudi stanje in razvojne možnosti na področju turistične dejavnosti.

Slika 1: Prikaz obravnavanega progovnega odseka (prikaz na TK 50)

Prikaz vzdolžnega prereza progovnega odseka Jesenice (vir: SŽ infrastruktura d.o.o.)

NOVA GORICA TER RAZVOJ POSEBNIH ŽELEZNIŠKIH STORITEV (WP2)

Študija se izdeluje v okviru projekta ADRIA A. Predmet študije je pregled obstoječega stanja železniške proge odsekaGorica tako s tehničnega stanja kakor z vidika preučitve tovornega in potniškega prometa. Namen je preučitev in določitev potrebnih ukrepov za nadgradnjo proge v celoti, idejnimi rešitvami za rekonstrukcijo postaj in postajališč, nadgradnjo postajnih SVn, postavitvijo signalov in pred signalov, in strateško zasnovanje elektrifikacije proge. naloge bo preverjena tudi opcija uporabe vlaka z nagibno tehniko. Preučeno bo tudi stanje in razvojne možnosti na področju turistične dejavnosti.

: Prikaz obravnavanega progovnega odseka (prikaz na TK 50)

Prikaz vzdolžnega prereza progovnega odseka Jesenice – Nova Gorica je priložen(vir: SŽ infrastruktura d.o.o.).

11

odseka Jesenice – Nova Gorica tako s tehničnega stanja kakor z vidika preučitve tovornega in potniškega prometa.

nih ukrepov za nadgradnjo proge v celoti, vključno z idejnimi rešitvami za rekonstrukcijo postaj in postajališč, nadgradnjo postajnih SVn, postavitvijo signalov in pred signalov, in strateško zasnovanje elektrifikacije proge. V sklopu

Preučeno bo tudi stanje in razvojne možnosti na področju turistične dejavnosti.

Nova Gorica je priložen v prilogi 0

12

1.1 Obseg naloge

Naloga je izdelana skladno z projektno nalogo za projekt ADRIA A, Nadgradnja proge na odseku Jesenice – Nova Gorica ter razvoj posebnih železniških storitev. Študija obsega pregled in opis obstoječega stanja železniške infrastrukture, postaj in postajališča, analizo obstoječih tokov in potenciala za tovorni in potniški promet ter na podlagi upoštevanja že predvidenih ukrepov določitev potrebnih ukrepov nadgradnje, upoštevajoč možnost povečanja hitrosti z uporabo nagibne tehnike. Prav tako je potrebna preveritev ustreznosti lokacije posameznih postaj in postajališč in potrebe po nadgradnji postajališč v postaje. V nalogi bo preučeno tudi stanje in razvojne možnosti na področju turistične dejavnosti.

2 IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO ŠTUDIJE

2.1 Namen študije

Namen izdelane študije je poiskati rešitve zlasti za: - izboljšanje tehničnih pogojev in parametrov obravnavanega odseka proge, - izboljšani parametri na celotnem progovnem odseku, za učinkovito delovanje

železniškega tovornega prometa in tudi izboljšanje potniškega prometa, (nadgradnja postajnih SVn, signali in pred signali, sistem elektrifikacije)

- izboljšanje varnosti železniškega prometa in potnikov, - določitev lokacijske ustreznosti postaj in postajališč, z nadgradnjo psameznih postajališč

v postaje, - zagotavljanje neoviranega dostopa oziroma gibanja funkcionalno oviranih oseb, - določitev razvojnih možnosti na področju turistične dejavnosti, - in nenazadnje, vključitev proge v novi sistem železniškega regionalnega potniškega

pometa v okviru projekta ADRIA A.


13

3 OBSTOJEČE STANJE

Obravnavani progovni odsek Jesenice – Nova Gorica, v dolžini 89,6 km, ki je del regionalne proge Jesenice –Nova Gorica - Sežana, v skupni dolžini 129,18 km in številko proge št. 70. Na tem delu odseku sta dva progovna odseka in sicer odsek Jesenice – Anhovo, št. 69 in Anhovo – Nova Gorica, št. 68. Na progi je na odseku Jesenice – Anhovo največja dovoljena dolžina vlakov 480 m (izjema postaja Bohinjska Bistrica 395 m) in na odseku Anhovo – Nova Gorica (Sežana) največja dovoljena dolžina vlakov 5100 m. Podatki o obstoječem stanju so povzeti po dokumentu »Analiza možnosti in potreb razvoja javne železniške infrastrukture v Republiki Sloveniji«, izdelovalec Prometni institut Ljubljana, d.o.o. s partnerji, končno poročilo marec 2011. V dokumentu je opisano stanje za leto 2008 in navedene prognoze za leto 2020.

3.1 Promet

Skladno z določili projektne naloge se za analizo prometnih tokov upošteva Analiza možnosti in potreb razvoja javne železniške infrastrukture v Republiki Sloveniji. Skladno s projektno nalogo smo z naročnikom preverili skladnost takratnih napovedi prometa s sedanjimi in ugotovili da so napovedi v dokumentu Analiza možnosti in potreb razvoja javne železniške infrastrukture v Republiki Sloveniji. Ostale predhodno izdelanih dokumente v okviru projekta ADRIA A, navedene v projektni nalogi, smo prejeli v okrnjenem obsegu, vendar so zadoščali za osnovne podatke potrebne za študijo. Opomba: Kljub temu, da zgoraj omenjenih dokumentov nismo dobili, smo lahko s strokovnim sklepanjem in predvidevanjem na podlagi izkušenj, uspešno zaključili nalogo, kar je razvidno v nadaljevanju. 3.1.1 Tovorni promet

Obseg tovornega prometa podajamo v deležu tovornih vlakov glede na podatke po letnem številu tovornih vlakov, povprečne letne in skupne stopnje rasti števila tovornih vlakov in letnem številu prepeljanega tovora v neto tonah (t). V nadaljevanju je v tabeli prikazano letno št. tovornih vlakov v obdobju 1995 - 2009, ter povprečne letne in skupne stopnje rasti po različnih presekih navedenega obdobja.


14

Tabela 1: Letno število tovornih vlakov na progi Jesenice – Sežana, odseku Jesenice – Nova Gorica

(progovni odsek Anhovo – Nova Gorica, št. 68 in progovni odsek Anhovo – Jesenice, št. 69) ŠT. PROGE ŠT. ODSEKA LETNO ŠT. TOVORNIH VLAKOV

1995 2000 2004 2005 2006 2007 2008 2009

70 68 2.606 2.439 2.099 2.256 2.587 3.388 3.438 4.220

69 3.773 3.612 2.131 2.516 2.474 3.206 3.157 3.969

Tabela 2: Povprečne letne in skupne stopnje rasti števila tovornih vlakov na progi Jesenice – Sežana,

odseku Jesenice – Nova Gorica (progovni odsek Anhovo – Nova Gorica, št. 68 in progovni odsek Anhovo

– Jesenice, št. 69), v letih med 1995-2009 ŠT.

PROGE

ŠT ODSEKA

POVPREČNE LETNE STOPNJE RASTI V %

SKUPNJE STOPNE RASTI

1995-2000

2000-2004

2004-2009

1995-2000

2000-2004

2004-2009

1995-2007

2007-2008

2008-2009

1995-2009

70 68 -1,3 -3,7 15 -6,4 -13,9 101,0 30 1,5 22,7 61,9 69 -0,9 -12,4 13,2 -4,3 -41,0 86,3 -15,0 -1,5 25,7 5,2

Tabela 3: Prepeljan tovor v tisoč neto tonah na progi Jesenice – Sežana, odseku Jesenice – Nova Gorica

(progovni odsek Anhovo – Nova Gorica, št. 68 in progovni odsek Anhovo – Jesenice, št. 69), v letih med 1995 - 2009

ŠT. PROGE

ŠT. ODSEKA

PREPELJANI TOVOR (NETO 1000 TONE) 1995 2000 2004 2005 2006 2007 2008 2009

70 68 1.002,6 724,5 557,6 549,0 771,5 917,6 817,1 921,0 69 1.392,6 737,0 413,6 484,5 649,2 664,8 534,8 768,3

Kot komentar številčnih podatkov tabel je v obdobju 1995 - 2009 opazen padec prepeljan tovor v tisoč neto tonah. Najmanj tovora je bilo prepeljanega v letih 2004 in 2005. V letu 2009, glede na 1995 je za osek Anhovo – Nova Gorica št. 68 za 8,15 % manj tovora in za osek Anhovo – Nova Gorica št. 68 za 44,8 % manj tovora.


15

3.1.2 Potniški promet

Obseg potniškega prometa podajamo v deležu potniških vlakov glede na podatke po letnem številu potniških vlakov, povprečne letne in skupne stopnje rasti števila potniških vlakov ter letnem številu prepeljanih potnikov in opravljenih potniških kilometrih. Tabela 4: Letno število potniških vlakov na progi Jesenice – Sežana, odseku Jesenice – Nova Gorica

(progovni odsek Anhovo – Nova Gorica, št. 68 in progovni odsek Anhovo – Jesenice, št. 69), v letih med

1995 - 2009 ŠT. PROGE ŠT.

ODSEKA LETNO ŠT. POTNIŠKIH VLAKOV

1995 2000 2004 2005 2006 2007 2008 2009

70 68 4.855 4.864 4.853 4.864 5.416 4.615 4.678 4.755

69 5.005 7.955 9.441 9.405 10.509 9.459 9.287 9.386

Kot komentar številčnih podatkov tabel je v obdobju 1995 - 2009 za osek Anhovo – Nova Gorica št. 68 zaznano minimalno nihanje v številu vlakov. Na odseku Anhovo – Jesenice, št. 69 se je število vlakov povečalo za 53 %. Tabela 5: Povprečne letne in skupne stopnje rasti števila potniških vlakov na progi Jesenice – Sežana,

odseku Jesenice – Nova Gorica (progovni odsek Anhovo – Nova Gorica, št. 68 in progovni odsek Anhovo

– Jesenice, št. 69), v letih med 1995 - 2009 ŠT.

PROGE ŠT.

ODSEKA POVPREČNE LETNE STOPNJE RASTI V %

SKUPNJE STOPNE RASTI

1995-2000

2000-2004

2004-2009

1995-2000

2000-2004

2004-2009

1995-2007

2007-2008

2008-2009

1995-2009

70 68 0,0 -0,1 -0,4 0,2 -0,2 -2,0 -4,9 1,4 1,6 -2,1

69 9,7 4,4 -0,1 58,9 18,7 -0,5 89,0 -1,8 1,2 87,7

Tabela 6: Število prepeljanih potnikov na progi Jesenice – Sežana, odseku Jesenice – Nova Gorica

(progovni odsek Anhovo – Nova Gorica, št. 68 in progovni odsek Anhovo – Jesenice, št. 69)v letu 2008 in

2009 ter stopnja rasti (glede na prodane vozovnice) ŠT. PROGE ŠT.

ODSEKA LETNO ŠT. POTNIŠKIH VLAKOV

1995 2000 2004 2005 2006 2007 2008 2009

70 ni ločenega

podatke 334.105 405.938 360.843 425.092 444.768 437.658 562.262 539.733

Na postajah proge Jesenice – Nova Gorica - Sežana je bilo v letu 2009 odpravljenih več kot 500 tisoč potnikov. Postaja Nova Gorica se je v tem obdobju uvrstila med 20 najpomembnejših postaj, glede na odpravljene potnike. V letu 2007 se je s postaje Nova gorica odpravilo 251.905, leta 2008 187.562 in leta 2009 173.232 potnikov.


16

3.1.3 Zmogljivost proge

Ena izmed ključnih karakteristik železniške proge na splošno je njena zmogljivost. Le-ta je določena s parametroma prepustne in prevozne zmogljivosti. Prepustna zmogljivost pomeni sposobnost progovnega odseka, da v določenem časovnem obdobju prepusti določeno število vlakov (upoštevajoč obstoječo opremljenosti proge, določeno vrsto in serijo vlečnih vozil in ob obstoječi organizaciji prometa vlakov). Prevozna zmogljivost proge pa določa možnost prevoza določene količine tovora (izraženo v neto in bruto tonah). Dejanska zmogljivost proge odraža realno zmogljivost proge, ki upošteva vse zapore prog in omejitve hitrosti. Glede na upoštevanje vseh opisanih lastnosti prog lahko določimo dejansko prepustno zmogljivost proge, ki jo za predmetni progovni odsek odseku Jesenice – Nova Gorica, za leto 2008 podajamo v tabeli 8. Tabela 7: Dejanska prepustna zmogljivost proge oz. progovnega odseka Jesenice – Nova Gorica v letu

2008 ODSEK DOLŽINA ODSEKA PREPUSTNA ZMOGLJIVOST VLAKOV NA DAN

2008

Jesenice – Nova Gorica 89,5 km 44

Podatek prepustnosti proge se nanaša na podatek za omejitveni pododsek Most na Soči – Kanal, z dolžino 14,1 km. Podatek zmogljivosti proge je pomemben za določitev izkoriščenosti prepustne zmogljivosti, ki poda razmerje med dejanskim dnevnim številom vlakov in prepustno zmogljivostjo obravnavanega odseka. Ocena izkoriščenosti prepustne zmogljivosti se opravi za mesec maksimalnega opravljenega dela, ki je na podlagi analize v dokumentu Analize možnosti in potreb razvoja javne železniške infrastrukture v Republiki Sloveniji v letu 2008, mesec oktober. Povprečno dnevno število potniških in tovornih vlakov podajamo v tabelah 9 in 10. Povzemamo podatke iz dokumenta Analize možnosti in potreb razvoja javne železniške infrastrukture v Republiki Sloveniji v letu 2008, v katerem so podani podatki za regionalno progo Jesenice – Sežana podani za odseka Jesenice – Most na Soči in Nova Gorica – Sežana. V tabeli podajamo oba podatka, čeprav je za analizo podatkov za obravnavani odsek merodajen podatek, ki se nanaša na odsek Jesenice – Most na Soči.


17

Tabela 8: Povprečno dnevno število potniških vlakov v letu 2008, na progi Jesenice –Nova Gorica –

Sežana, odsek Jesenice – Nova Gorica ODSEK PARNA SMER NEPARNA SMER SKUPAJ SKUPAJ

Lokalni

potniški vlak

Mednarodni,

regionalni, InterCity, EuroCity, nagibna

tehnika

Lokalni

potniški vlak

Mednarodni, regionalni,

InterCity, EuroCity, nagibna tehnika

Lokalni

potniški vlak

Mednarodni,

regionalni, InterCity, EuroCity,

nagibna tehnika

Jesenice – Most na Soči

7 1 6 1 13 2 15

Nova Gorica - Sežana

7 0 7 0 14 0 14

Tabela 9: Obseg opravljenega dela v mesecu oktobru 2008 in povprečno dnevno št. tovornih vlakov, na

progi Jesenice –Nova Gorica – Sežana, odsek Jesenice – Nova Gorica

ODSEK MESEC OKTOBER 2008 POVPREČNO DNEVNO ŠT. TOVORNIH VLAKOV

Št.

tovornik vlakov

Lokomotivski

kilometri

Št. tovornik

vlakov

Lokomotivski

vlaki

skupaj

Jesenice – Most na Soči

74 163 4 1 5

Nova Gorica - Sežana

276 287 14 1 15

Skupno dnevno število tovornih in potniških vlakov za progovni odsek Jesenice – Nova Gorica (Jesenice – Most na Soči) za leto 2008 je 20 vlakov dnevno, kar predstavlja 45,45 % izkoriščenosti glede na zmogljivost proge, ki predstavlja 44 vlakov dnevno. V primeru enotirnih prog se polna izkoriščenost smatra ob 85 % izkoriščenosti.


18

4 NAPOVED PRIHODNJIH PROMETNIH TOKOV

V sklopu študije upoštevamo prognoze prometnih tokov predvidene za leto 2020. Številčne podatke napovedanih prometnih tokov povzemamo po dokumentu »Analiza možnosti in potreb razvoja javne železniške infrastrukture v Republiki Sloveniji«, končno poročilo marec 2011, ki podaja napovedi za leti 2020, 2030, 2040 in 2050. Pri napovedi prihodnjih prometnih tokov so zajeti prometni in tudi ekonomski in družbeno razvojni scenariji. V skladu s projektno nalogo je potrebno upoštevati prometne podatke za leto 2020, ki jih jih je naročnik predhodno potrdil kot ustrezne glede na dejansko stanje. Ne glede na to povzemamo tudi podatke za leto 2030, saj so v projektni nalogi navedeni tudi določeni ukrepi ki naj bi bili predvideni za leto 2020 – 2025. Napoved prometa v prihodnosti so v dokumentu Analiza možnosti napovedani glede na tri različne scenarije, in sicer:

• Brez novih naložb v JŽI – pogoj »0« (vlaganja za zagotovitev normalnega tehničnega stanja);

• Omejene naložbe v JŽI – pogoj »Z1« (omejene naložbe za izboljšanje prepustne in prevozne zmogljivosti);

• Velike naložbe v JŽI – pogoj »Z2« (bistveno izboljšanje prepustne in prevozne zmogljivosti – veliko povečanje kapacitete prog).

V nadaljevanju povzemamo prognoze prometa za tovorni in potniški promet po vseh treh scenarijih investicij za leto 2020, 2030 in 2040 glede na referenčno leto 2008. Tabela 10: Obseg tovornega prometa po vseh treh scenarijih investicij za leto 2020, 2030 in 2040 glede

na referenčno leto 2008, na odseku Jesenice – Nova Gorica Pogoj »0« Pogoj »Z1« Pogoj »Z2« odsek 2008 2020 2030 2020 2030 2020 2030

Jesenice – Nova Gorica

322.642 455.853 433.150 477.434 635.142 477.434 534.330

Pri napovedovanju potniškega prometa imajo veliko vlogo tudi vozni redi. Tabela 11: Obseg potniškega prometa po vseh treh scenarijih investicij za leto 2020 in 2030 glede na

referenčno leto 2008, na odseku Jesenice – Nova Gorica Pogoj »0« Pogoj »Z1« Pogoj »Z2« odsek 2008 2020 2030 2020 2030 2020 2030

Divača - Sežana 190.601 272.973 353.588 270.545 350.432 270.545 357.605


19

5 OPREDELITEV VARIANT ŠTUDIJE IZVEDLJIVOSTI

Za oceno investicijske vrednosti nadgradnje bo študija izvedljivosti nadgradnje proge obravnavana v dveh variantah:

- varianta brez posega: brez predvidene investicije, brez posega na progovnem odseku. Izboljšava zgolj s povečanjem hitrosti z uporabo vlakov z nagibno tehniko.

- varianta optimizacija: investicija v maksimizacijo hitrosti proge večinoma v okviru obstoječe trase po rekonstrukciji zgornjega in spodnjega ustroja ter uporabo nagibnega vlaka, ob nespremenjeni kategoriji proge (če investitor izrazi potrebo po tem).

6 TEHNIČNI DEL ŠTUDIJE

6.1 Uvod

To poglavje obravnava pregled predhodno že izdelanih oz. predlaganih tehničnih rešitev na infrastrukturi mejnih železniških odsekov, vključno z objekti, ki sodijo v sklop železniške infrastrukture. Ena od nalog študije je tudi preveriti možnost zvišanja hitrosti potovanja vlaka z uporabo nagibnega vlaka. Predlogi ukrepov optimizacije progovnega odseka Jesenice – Nova Gorica, ki je predmet študije, morajo biti usklajeni s predlogi predlaganimi za modernizacijo proge s tehnično rešitvijo proge Nova Gorica - Sežana in posledično Ljubljana - Sežana.

6.2 Velikost obravnavanega območja, strokovne podlage in uporabljeni podatki

6.2.1 Obravnavano območje

Območje je opredeljeno z železniško postajo Jesenice in železniško postajo Nova Gorica.


20

6.2.2 V študiji uporabljene strokovne podlage in podatki

Za izdelavo analize v poglavju variante optimizacije, kjer je predvidena investicija so bili potrebni osnovni podatki povzeti po naslednjih dokumentih:

- Analiza možnosti in potreb razvoja javne železniške infrastrukture v Republiki Sloveniji, - ADRIA A (Predhodno izdelanih dokumentov v okviru projekta ADRIA A, navedenih v

projektni nalogi, nismo prejeli, ker izdelovalec delovnega paketa napovedi prometnih tokov še ni razpolagal s končnimi podatki),

- ADRIA A – skupaj z izdelovalcem sklopa študije, preveriti ustrezno postavitev postaj in postajališč

- podatki o železniških tirih – informacija o zgornjem ustroju (prejeti opisni podatki Slovenskih železnic d.o.o.),

- podatki o železniških tirih – informacija o spodnjem ustroju (prejeti opisni podatki Slovenskih železnic d.o.o.),

- situacijske sheme varnostne opreme (prejeti obseg Slovenskih železnic d.o.o.), - karte - 1:10000 rastrska karta.

Rešitve odseka morajo biti usklajene z rešitvami za odsek proge Nova Gorica – Sežana in Ljubljana – Sežana. V sklopu priprave študije, dokumentacije, ki bi obravnavala ta dva odseka nismo imeli in so uskladitve potrebne v pripravi projektne dokumentacije. Opomba: Kljub temu, da zgoraj omenjenih dokumentov nismo imeli na razpolago, smo lahko s strokovnim sklepanjem in predvidevanjem na podlagi izkušenj, uspešno zaključili nalogo, kar je razvidno v nadaljevanju.

6.3 Obstoječe stanje

Dolžina proge med Jesenicami in Novo Gorico je 89 km. Obstoječa proga iz Jesenic do Nove Gorice je enotirna. Hitrost na progi je v intervalu med 50 km/h in 70 km/h. Na enem odseku je celo samo 20 km/h.

6.4 Obratovalna in prometna tehnologija

Uporabili bomo podatke iz študije ''Analiza možnosti in potreb razvoja javne železniške infrastrukture v Republiki Sloveniji''.

6.5 Pendolino vlak

V skladu s specifikacijami iz projektne naloge, primerjamo v okviru prometne tehnologije čas potovanja za Pendolino vlak brez in z rekonstrukcijo proge.


21

6.5.1 Časovni vidik potovanja

6.5.1.1 Programska oprema in metodologija izračuna Za izračun potovalnega časa in optimizacije časa vožnje vlakov je bila uporabljena programska oprema "Sklony 1,2 W" in "Časy chodu", podjetja »Juve-soft«. Predmetni profili proge so bili transferirani v reducirane sklone. Potovalni časi za posamezne odseke so bili izračunani z uporabo vlečnih karakteristik predmetnih tirnih vlečnih vozil. Teoretični potovalni časi vlakov so bili nadgrajeni s posebnim dodatkom (4 %) glede na metodologijo UIC (javna objava). Pri tovornih vlakih je bil upoštevan posebni dodatek 10% glede na metodologijo UIC. Skupni izračunani potovalni časi so bili zaokroženi navzgor na pol minute. Naročniki študije so zahtevali preveritev potovalnih časov različnih kategorij vlakov in lokomotiv, tako za primer elektrificirane kakor tudi neelektrificirane celotnega odseka proge. Za neelektrificirano vizijo so bili upoštevani dizelski motorni vlaki (DMV) Desiro in lokomotive Slovenskih železnic, seriji 644 in 664. Za električno vleko so bili predvideni in upoštevani Pendolino SŽ serija 310, elektro motorna vozila (EMV) Desiro serija 312 in moderne električne Taurus lokomotive serija 541. Za potrebe izračuna neelektrificirane verzije so bili upoštevani postanki potniških vlakov na vseh postajah in postajališčih. V elektrificirani verziji so bili upoštevani postanki RG kategorije vlakov na vseh tarifnih točkah. Za ICS kategorijo vlakov je predvideno ustavljanje samo na železniških postajah medtem ko je za postajališča in nakladališča predviden prevoz brez postanka. Obratovanje avtovlakov kategorije AVT je predvideno podobno kot je obstoječe stanje, vključujoč postajališča. Za lokalne tovorne vlake so predvidena mesta ustavljanja na enakih razdaljah kot je obstoječe stanje. Za tranzitne tovorne vlake je narejen izračun v dveh variantah: za zaustavljanje zaradi prometnih razlogov (križanje vlakov) na enakih razdaljah kot sedaj in za prevoz celotnega odseka proge brez zaustavljanja, razen na Jesenicah in v Novi Gorici.


6.5.1.2 Obstoječe stanje Tabela 12: Rezultati izračunov potovalnega časa

Razlaga teksta v tabeli: P – železniška postaja (railway station)p – nezasedeno postajališče (railway stop)n – nezasedeno nakladališče (loading station)np – nezasedeno nakladališče + nezasedeno postajališče (loading station + railway stop)ICS – InterCity Slovenia (train category of SŽ)RG – regionalni vlak (train category of SŽ)LP – lokalni potniški vlak (train category of SŽ)AVT – regionalni vlak s prevozom avtomobilov (train category of SŽ)JT – potovalni čas ST – čas postanka (simbol = postanek krajši


Rezultati izračunov potovalnega časa - sedanje stanje proge

železniška postaja (railway station) nezasedeno postajališče (railway stop) nezasedeno nakladališče (loading station)

nezasedeno nakladališče + nezasedeno postajališče (loading station + railway stop)venia (train category of SŽ)

regionalni vlak (train category of SŽ) lokalni potniški vlak (train category of SŽ)

regionalni vlak s prevozom avtomobilov (train category of SŽ)

čas postanka (simbol = postanek krajši od 0,5 minute)

22

nezasedeno nakladališče + nezasedeno postajališče (loading station + railway stop)


Tabela 13: Rezultati izračunov potovalnega časa

Razlaga teksta v tabeli: P – železniška postaja (railway station)p – nezasedeno postajališče (railway stop)n – nezasedeno nakladališče (loading station)np – nezasedeno nakladališče + nezasedeno postajališče (loading station + railway stop)ICS – InterCity Slovenia (train category of SŽ)RG – regionalni vlak (train category of SŽ)LP – lokalni potniški vlak (train category ofAVT – regionalni vlak s prevozom avtomobilov (train category of SŽ)JT – potovalni čas ST – čas postanka (simbol = postanek krajši od 0,5 minute)


Rezultati izračunov potovalnega časa - sedanje stanje proge – z ustavljanjem

železniška postaja (railway station) nezasedeno postajališče (railway stop)

nakladališče (loading station) nezasedeno nakladališče + nezasedeno postajališče (loading station + railway stop)InterCity Slovenia (train category of SŽ) regionalni vlak (train category of SŽ)

lokalni potniški vlak (train category of SŽ) regionalni vlak s prevozom avtomobilov (train category of SŽ)


23

z ustavljanjem



6.5.1.3 Rezultati izračuna potovalnih časov


Razlaga teksta v tabeli: P – železniška postaja (railway station)p – nezasedeno postajališče (railway stop)n – nezasedeno nakladališče (loading station)np – nezasedeno nakladališče + nezasedeno postajališče (loading station + railway stop)ICS – InterCity Slovenia (train category of SŽ)RG – regionalni vlak (train category of SŽ)LP – lokalni potniški vlak (train category of SŽ)AVT – regionalni vlak s prevozomJT – potovalni čas ST – čas postanka (simbol = postanek krajši od 0,5 minute)


Rezultati izračuna potovalnih časov – brez elektrifikacije

tati izračunov potovalnega časa - nadgradnja proge brez elektrifikacije


ezasedeno nakladališče + nezasedeno postajališče (loading station + railway stop)InterCity Slovenia (train category of SŽ) regionalni vlak (train category of SŽ)

lokalni potniški vlak (train category of SŽ) regionalni vlak s prevozom avtomobilov (train category of SŽ)


24

brez elektrifikacije – brez ustavljanja

ezasedeno nakladališče + nezasedeno postajališče (loading station + railway stop)



Razlaga teksta v tabeli: P – železniška postaja (railway station)p – nezasedeno postajališče (railway stop)n – nezasedeno nakladališče (loading station)np – nezasedeno nakladališče + nezasedeno postajališče (loading station + railway stop)ICS – InterCity Slovenia (train category of SŽ)RG – regionalni vlak (train category of SŽ)LP – lokalni potniški vlak (train category of SŽ)AVT – regionalni vlak s prevozom avtomobilov (train category of SŽ)JT – potovalni čas ST – čas postanka (simbol = postanek krajši


Rezultati izračunov potovalnega časa - nadgradnja proge brez elektrifikacije


nezasedeno nakladališče + nezasedeno postajališče (loading station + railway stop)venia (train category of SŽ)

regionalni vlak (train category of SŽ) lokalni potniški vlak (train category of SŽ)



25

nadgradnja proge brez elektrifikacije – z ustavljanjem



6.5.1.4 Rezultati izračuna potovalnih časov


Razlaga teksta v tabeli: P – železniška postaja (railway station)p – nezasedeno postajališče (railway stop)n – nezasedeno nakladališče (loading station)np – nezasedeno nakladališče + nezasedeno postajališče (loading station + railway stop)ICS – InterCity Slovenia (train category of SŽ)RG – regionalni vlak (train category of SŽ)LP – lokalni potniški vlak (train category of SŽ)AVT – regionalni vlak s prevozom avtomobilov (train category of SŽ)JT – potovalni čas ST – čas postanka (simbol = postanek krajši od 0,5 minute)


Rezultati izračuna potovalnih časov – z elektrifikacijo

Rezultati izračunov potovalnega časa - nadgradnja proge z elektrifikacij

railway station) nezasedeno postajališče (railway stop) nezasedeno nakladališče (loading station)

nezasedeno nakladališče + nezasedeno postajališče (loading station + railway stop)InterCity Slovenia (train category of SŽ)

i vlak (train category of SŽ) lokalni potniški vlak (train category of SŽ)



26

elektrifikacijo – brez ustavljanja




Razlaga teksta v tabeli: P – železniška postaja (railway station)p – nezasedeno postajališče (railway stop)n – nezasedeno nakladališče (loading statinp – nezasedeno nakladališče + nezasedeno postajališče (loading station + railway stop)ICS – InterCity Slovenia (train category of SŽ)RG – regionalni vlak (train category of SŽ)LP – lokalni potniški vlak (train category of SŽ)AVT – regionalni vlak s prevozom avtomobilov (train category of SŽ)JT – potovalni čas ST – čas postanka (simbol = postanek krajši od 0,5 minute)


Rezultati izračunov potovalnega časa - nadgradnja proge u elektrifikacij


nezasedeno nakladališče + nezasedeno postajališče (loading station + railway stop)InterCity Slovenia (train category of SŽ) regionalni vlak (train category of SŽ)

lokalni potniški vlak (train category of SŽ) s prevozom avtomobilov (train category of SŽ)


27

elektrifikacijo – z ustavljanjem



6.5.2 Primerjava obstoječih potovalnih časov in predvidenih potovalnih časov

6.5.2.1 Varianta brez elektrifikacijeDvig tirnih hitrosti na progi Jesenice časov v primerjavi z obstoječim stanjem. Ta skrajšanja nastopajo pri potniškem prometu v obeh smereh potovanja. Skrajšanje potovalnih časov je rezultat dviga progovnih hitrosti v primeru uporabe modernih vlakovnih enot. Redukcija potovalnih časov v tovornem prometu bo minimalna. Edina izjema pri kateri ni skrajšanja potovalnih časov je relacija Nova Gorica Jesenice. Tabela 18: prikaz zmanjšanja potovalnih časov

6.5.2.2 Varianta z elektrifikacijo

Elektrifikacija proge Jesenice sedanjim stanjem kot pa omejena nadgradnja proge brez elektrifikcije. Redukcija potovalnih časov je rezultat dviga progovnih hitrosti vlakov z nagibno tehniko Pendolino in postanki ICS kategorije vlakov samo na izbranih postajah. Toda tudi drugi potniški vlaki z električno vleko bodo dosegli skrajšanje potovalnih časov v primerjavi z neelektrificirano delRedukcija potovalnega časa na odseku Jesenice uporabe modernih električnih lokomotiv serije 541, obenem pa pomeni tudi možnost povečanja obtežbe vlakov do 1.400 ton. V obratni smeri je skrajšanjemin. Vendar pa v tem primeru dvig teže vlakov ni možna zaradi karakteristik vzdolžnega profila.


Primerjava obstoječih potovalnih časov in predvidenih potovalnih časov

Varianta brez elektrifikacije rogi Jesenice – Nova Gorica bo prinesel znatna skrajšanja potovalnih

časov v primerjavi z obstoječim stanjem. Ta skrajšanja nastopajo pri potniškem prometu v obeh smereh potovanja. Skrajšanje potovalnih časov je rezultat dviga progovnih hitrosti v primeru uporabe modernih vlakovnih enot. Redukcija potovalnih časov v tovornem prometu bo minimalna. Edina izjema pri kateri ni skrajšanja potovalnih časov je relacija Nova Gorica

: prikaz zmanjšanja potovalnih časov zaradi dviga tirne hitrosti

Varianta z elektrifikacijo

Elektrifikacija proge Jesenice – Nova Gorica bo prinesla celo večja skrajšanja v primerjavi s sedanjim stanjem kot pa omejena nadgradnja proge brez elektrifikcije. Redukcija potovalnih

zultat dviga progovnih hitrosti vlakov z nagibno tehniko Pendolino in postanki ICS kategorije vlakov samo na izbranih postajah. Toda tudi drugi potniški vlaki z električno vleko bodo dosegli skrajšanje potovalnih časov v primerjavi z neelektrificirano delRedukcija potovalnega časa na odseku Jesenice – Nova Gorica znaša 8 minut v primeru uporabe modernih električnih lokomotiv serije 541, obenem pa pomeni tudi možnost povečanja obtežbe vlakov do 1.400 ton. V obratni smeri je skrajšanje potovalnega časa večje in znaša 17 min. Vendar pa v tem primeru dvig teže vlakov ni možna zaradi karakteristik vzdolžnega profila.

28

Primerjava obstoječih potovalnih časov in predvidenih potovalnih časov

l znatna skrajšanja potovalnih časov v primerjavi z obstoječim stanjem. Ta skrajšanja nastopajo pri potniškem prometu v obeh smereh potovanja. Skrajšanje potovalnih časov je rezultat dviga progovnih hitrosti v primeru uporabe modernih vlakovnih enot. Redukcija potovalnih časov v tovornem prometu bo minimalna. Edina izjema pri kateri ni skrajšanja potovalnih časov je relacija Nova Gorica –

Nova Gorica bo prinesla celo večja skrajšanja v primerjavi s sedanjim stanjem kot pa omejena nadgradnja proge brez elektrifikcije. Redukcija potovalnih

zultat dviga progovnih hitrosti vlakov z nagibno tehniko Pendolino in postanki ICS kategorije vlakov samo na izbranih postajah. Toda tudi drugi potniški vlaki z električno vleko bodo dosegli skrajšanje potovalnih časov v primerjavi z neelektrificirano delno nadgrajeno progo.

Nova Gorica znaša 8 minut v primeru uporabe modernih električnih lokomotiv serije 541, obenem pa pomeni tudi možnost povečanja

potovalnega časa večje in znaša 17 min. Vendar pa v tem primeru dvig teže vlakov ni možna zaradi karakteristik vzdolžnega profila.


29

To je vzrok, da je upoštevana sedanja teža vlaka 800 t. Dvig dovoljene teže vlakov bi bil možen samo v primeru vleke z dvema lokomotivama na odseku Most na Soči – Podbrdo. Tabela 19: Prikaz dodatnega zmanjšanja potovalnih časov zaradi elektrifikacije proge

6.6 Trenutno stanje

6.6.1 Zgornji in spodnji ustroj proge

Trenutno stanje zgornjega in spodnjega ustroja progovnega odseka Jesenice – Nova Gorica opisujemo na podlagi podatkov posredovanih s strani upravljavca železniške infrastrukture, SŽ – Infrastruktura d.o.o.. Dolžina proge med Jesenicami in Novo Gorico je 89 km. Obstoječa proga iz Jesenic do Nove Gorice je enotirna. Proga poteka po hribovitem terenu zahodne Slovenije, blizu meje z Italijo. V novi Gorici je proga na nadmorski višini ca 100 m. Hriboviti teren, po katerem poteka proga, je zelo zahteven za izvedbo smernih izboljšav proge. Proga poteka skozi množico tunelov in po velikem številu mostov. Na celotni dolžini obravnavane proge je predvidena rekonstrukcija spodnjega ustroja, razen mostov in predorov.


30

Hitrost na progi je v intervalu med 50 km/h in 70 km/h. Na enem odseku je celo samo 20 km/h. Na progi potekata potniški in tovorni promet v obe smeri. Po podatkih, ki izhajajo iz dokumenta Analiza možnosti in potreb razvoja javne železniške infrastrukture v Republiki Sloveniji, je dejanska prepustna zmogljivost proge oz. progovnega odseka Jesenice – Nova Gorica v letu 2008, 44 vlakov/dan. Tirnice so tipa S49 in S45, pragovi so leseni. Proga je na tem odseku zelo dotrajana. Na progi so postaje Jesenice, Bled Jezero, Bohinjska Bistrica, Podbrdo, Grahovo, Most na Soči, Anhovo in Nova Gorica ter postajališča Kočna, Vintgar, Podhom, Bohinjska Bela, Nomenj, Hudajužna, Podmelec, Avče, kanal, Plave in Solkan.

6.6.1.1 Normativne zahteve

Po evaluaciji obstoječih smernih razmer na progi, je bilo ugotovljeno, da bo največja progovna hitrost po rekonstrukciji 100 km/h. Hitrost je bila računana za tri primanjkljaje nadvišanja, in sicer 100 mm, 130 mm in 250 mm za vozila z nagibno tehniko. Tehnične norme nam dovoljujejo uporabo primanjkljaja nadvišanja 115 mm, kar pa ni bilo izkoriščeno, saj je bila razlika med končnimi hitrostmi ob upoštevanju primanjkljaja nadvišanja 100 mm in 130 mm največkrat samo 5 km/h. Upoštevan je bil minimalni radij R = 250 m. 6.6.2 Nova proga

Na skoraj celotnem poteku proge je bila projektirana rekonstrukcija zgornjega ustroja tako, da je ohranjen obstoječi smerni potek, z nekaj manjšimi smernimi izboljšavami. Za zgornji ustroj je predviden tip tirnic UIC60 zvarjenih v dolgi tirni trak (DTT/NZT), na betonskih pragih in z elastično pritrditvijo. Na postajah je rekonstrukcija upoštevana samo na glavnem prevoznem tiru. V predorih in na mostovih niso bile predvidene nobene smerne spremembe, saj so skoraj vsi ti objekti so pod spomeniškim varstvom. Vsi nivojski prehodi z obstoječimi cestami so predvideni, da bodo rekonstruirani, in na vseh prehodih je predvidena vgradnja novega varnostnega sistema z avtomatskimi zapornicami. Zgornji ustroj nivojskih prehodov je predviden v montažni gumijasti izvedbi. Zaradi ekstremno težkih smernih in višinskih pogojev na trasi proge, so smerne izboljšave predvidene samo na delih, kjer bi po rekonstrukciji ostal velik padec hitrosti. Premiki pri smerni spremembi znašajo maksimalno 0,5 m, in sicer na odseku od km 5,8 to km 6,1. Na tem odseku je izjemno velik padec hitrosti na vsega 20 km/h. Na obstoječi progi sta na tem odseku radia R = 196 m in R = 149 m, za slednjim je sprememba smeri in krožni radij velikosti R = 464 m. Na tem odseku, ki se nanaša med dvema tuneloma, je tudi dolg kamniti most, ki je zaščiten kot tehnični spomenik. Nova smerna rešitev tega dela proge je projektirana tako, da se bo rekonstrukcija proge dotikala vseh teh delov. V novi smerni rešitvi ni več spremembe smeri in radij je po celotnem odseku R = 250 m. Ta rešitev dovoljuje dvig hitrosti iz obstoječih 20 km/h na 70 km/h


31

(75 km/h in 85 km/h). Sprememba smeri tira bo zahtevala večje posege v bližnjo okolico proge. Rekonstrukcija bo zahtevala povečanje vkopa na tem odseku. Na celotnem odseku proge Jesenice – Nova Gorica je to edina predvidena smerna izboljšava. Čeprav bo ta sprememba povzročila dodatne stroške, bo njena realizacija prinesla velike koristi na področju prometne tehnologije. Na ostalih delih proge je, kjer je to potrebno, popravljen radij tira ali dolžina prehodnice. Na največjem delu proge pa so spremenjena nadvišanja krožnih lokov, kar nam omogoča dvig progovne hitrosti. Na delih proge, kjer so težki smerni pogoji in veliko sprememb smeri krožnih lokov, ni bilo možno predvideti smernih sprememb in na teh delih so bila optimizirana samo nadvišanja. Vrednosti projektiranih hitrosti so razvidne iz grafikona hitrosti in iz tabele hitrosti. 6.6.3 Cestno-železniška križanja

Na progi Jesenice – Nova Gorica je 7 nivojskih križanj v kilometrih: km 21+797, km 24+070, km 25+432, km 46+654, km 56+187, km 74+620 in km 87+374. Vsa nivojska križanja z železniško progo bodo rekonstruirana in vsa bodo opremljena z avtomatskimi zapornicami. Zgornji ustroj nivojskih prehodov bo izveden v gumijasti izvedbi.


32

6.6.4 Postaje in postajališča, tiri in peroni

Na progi so postaje Jesenice, Bled Jezero, Bohinjska Bistrica, Podbrdo, Grahovo, Most na Soči, Anhovo in Nova Gorica ter postajališča Kočna, Vintgar, Podhom, Bohinjska Bela, Nomenj, Hudajužna, Podmelec, Avče, kanal, Plave in Solkan. Na območju postaj in objektov je v sklopu variante optimizacije poleg ukrepov, ki so predvideni na sami železniški progi potrebno predvideti ureditve, ki zagotavljajo neovirani dostop oziroma gibanja funkcionalno oviranih oseb.

6.6.4.1 Jesenice km 0+000,00

Tiri na železniški postaji Jesenice so pripravljeni za rekonstrukcijo proge Jesenice - Nova Gorica. Na postaji bo zgrajen nov podhod za izvennivojski dostop potnikov na peron št. 2. Za potnike z zmanjšano mobilnostjo bosta vgrajeni dve dvigali, eno poleg zgradbe potniške postaje in drugo na peronu.

6.6.4.2 Postajališče Kočna km 2+608,70 Na postajališču Kočna je samo en obratovalni tir. Zgradba postajališča je zapuščena in ni v funkciji. Peron je lociran na levi strani proge gledano v smeri stacionaže. Obstoječi peron bo rekonstruiran. Nov peron bo visok 550 mm nad GRT in z odmikom 1670 mm od osi tira. Dolžina novega perona bo 100 m.

6.6.4.3 Postajališče Vintgar km 4+838,68 Na postajališču Vintgar je en obratovalni tir in pet stranskih tovornih tirov. Peron je lociran na desni strani glavnega prevoznega tira, gledano v smeri stacionaže. Zgradba postajališča ni v funkciji železniškega prometa. Dolžina novega perona bo 100 m. Obstoječi peron bo rekonstruiran. Nov peron bo visok 550 mm nad GRT in z odmikom 1670 mm od osi tira.

6.6.4.4 Postajališče Podhom km 7+583,90 Na postajališču Podhom je en obratovalni tir. Zgradba postajališča ni v funkciji železniškega prometa. Peron je lociran na levi strani proge gledano v smeri stacionaže. Obstoječi peron bo rekonstruiran. Nov peron bo visok 550 mm nad GRT in z odmikom 1670 mm od osi tira. Dolžina novega perona bo 100 m.

6.6.4.5 Postaja Bled-Jezero km 10+074,80 Na železniški postaji Bled-Jezero so trenutno trije obratovalni tiri. Glavni prevozni tir je tir št. 2. Trenutno sta na postaji dva perona. V bodočem stanju bo železniška postaja Bled-Jezero preoblikovana v izogibališče Bled-Jezero s postajališčem. Nov peron je načrtovan poleg tira št. 1, višine 550 mm nad GRT in 1670 mm oddaljen od osi tira. Potniški del postajne zgradbe ni v funkciji.


33

Kretnice bodo zamenjane postopoma kos po kos s kretnicami tipa zgornjega ustroja UIC60.

6.6.4.6 Nakladališče in postajališče Bohinjska Bela km 14+182,10 Na železniškem postajališču Bohinjska Bela je en obratovalni tir (glavni prevozni tir), tir ob postajnem poslopju in na nakladališčnem delu sta dva stranska postajna tira. Zgradba potniške postaje je locirana na desni strani glavnega prevoznega tira, gledano v smeri stacionaže. Potniški del postajne zgradbe ni v funkciji. Obstoječi peron bo rekonstruiran. Nov peron bo visok 550 mm nad GRT in z odmikom 1670 mm od osi tira. Stranski tiri ne bodo rekonstruirani. Tirna zveza, ki je na glavnem tiru bo zamenjana s tirno zvezo s tipom zgornjega ustroja UIC60.

6.6.4.7 Postajališče Nomenj km 23+713,90

Na postajališču Nomenj je samo en obratovalni tir . Zgradba postajališča ni v funkciji železniškega prometa. Peron je lociran na desni strani proge gledano v smeri stacionaže. Obstoječi peron bo rekonstruiran. Nov peron bo visok 550 mm nad GRT in z odmikom 1670 mm od osi tira. Dolžina novega perona bo 100 m.

6.6.4.8 Postaja Bohinjska Bistrica km 27+957,60 Postaja Bohinjska Bistrica je locirana neposredno pred predorom Bohinj, ki je najdaljši predor v Sloveniji. Na postaji Bohinjska Bistrica je trenutno 5 tirov v obratovanju in dva perona. Zgradba železniške postaje je zasedena in je locirana na desni strani proge, gledano v smeri stacionaže. Ob tiru št. 1 je klančina za nakladanje avto vlakov. Tira št. 6 in št. 7 sta industrijska slepa tira. Avto-vlaki obratujejo na odseku Bohinjska Bistrica – Podbrdo, in Bohinjska Bistrica – Most na Soči.

V bodočem stanju bodo na postaji 4 obratovalni tiri. Tir št. 3 bo odstranjen. Za potnike avto-vlakov bo zgrajen pred postajno zgradbo nov peron št. 1, ob tiru št. 1 in dolžine 100 m. Na območju obstoječega tira št. 3 bo zgrajen peron št. 2 dolžine 200 m. Na peronu bosta dva peronska robova (možnost ustavljanja dveh vlakov hkrati). Dostop na peron št. 2 bo preko novega podhoda. Dolžina novega podhoda bo 15 m. Za potnike z zmanjšano mobilnostjo bo zgrajeno dvigalo pred postajno zgradbo in drugo dvigalo na samem peronu št. 2.

Zaradi zmanjšanja števila tirov na postaji bodo postajni tiri preštevilčeni. V bodoče bo glavni prevozni tir št. 3 (obstoječe oštevilčenje je bilo št. 4). Gledano od postajne zgradbe bosta tira št. 1 in št. 2. Tir št. 4 bo na levi strani glavnega prevoznega tira, gledano v smeri stacionaže. Tira št. 5 in št. 6 bosta ostala slepa industrijska tira.

Vse kretnice bodo rekonstruirane in na glavnem tiru bodo tipa zgornjega ustroja UIC60 na betonskih pragih. Skupno število kretnic tipa UIC 60 je 4. Skupno število kretnic tipa S49 na betonskih pragovih je 7.


34

6.6.4.9 Postaja Podbrdo km 35+227,56

Postaja Podbrdo je prva postaja za predorom Bohinj, ki je najdaljši predor v Sloveniji. Na postaji Podbrdo so trenutno 4 obratovalni tiri in peron med tiroma št. 2 in št. 3 z dvema potniškima robovoma (otočni peron). Ob tiru št. 1 je nakladalna klančina za avto-vlake.

Bodoče stanje postaje je načrtovano s 3 obratovalnimi tiri. Tir št. 2 bo odstranjen. Na njegovem mestu bo zgrajen rekonstruiran peron dolžine 200 m. Peron bo imel dva potniška robova. Dostop do perona bo z nivojskim prehodom preko tirov. Za predmetno postajo je nivojski dostop na peron popolnoma zadovoljujoč, ker bodo potniki prečkali samo en tir, točka ustavljanja vlakov bo nasproti prehoda za potnike in frekvenca vlakov bo majhna. Klančina za avto-vlake ostane nespremenjena.

Zaradi zmanjšanja števila tirov bodo postajni tiri preštevilčeni. Glavni tir bo v bodoče imel oznako tir št. 2 (ta tir je do sedaj imel oznako št. 3). Tir pred potniško postajo bo imel številko 1.

Vse kretnice na glavnem prevoznem tiru bodo rekonstruirane. Tip zgornjega ustroja bo UIC60 na betonskih pragovih. Skupno število kretnic tipa UIC 60 je 4.

6.6.4.10 Postajališče Hudajužna km 40+363,42 Na postajališču Hudajužna je samo en obratovalni tir. Potniška postaja je opuščena. Peron je nameščen na desni strani proge, gledano v smeri stacionaže. Obstoječi peron bo rekonstruiran. Novi peron bo višine 550 mm nad GRT in oddaljen 1670 mm od osi tira. Dolžina novega perona bo 100 m.

6.6.4.11 Postaja Grahovo km 46+903,95

Na železniški postaji Grahovo so trenutno 4 obratovalni tiri. Postajna zgradba je locirana na levi strani tira v smeri stacionaže.

Bodoče stanje postaje je načrtovano s tremi obratovalnimi tiri. Obstoječi tir št. 2 bo odstranjen in na njegovi lokaciji bo zgrajen peron dolžine 100 m z dvema peronskima robovoma.

Vse kretnice na glavnem tiru bodo rekonstruirane. Tip zgornjega ustroja bo UIC60 na betonskih pragih. Skupno število kretnic tipa UIC 60 je 2.


35

6.6.4.12 Postajališče Podmelec km 50+446,90

Na postajališču Podmelec je samo en obratovalni tir. Zgradba potniške postaje je nezasedena. Peron je nameščen na desni strani tira, gledano v smeri stacionaže. Obstoječi peron bo rekonstruiran. Novi peron bo višine 550 mm nad GRT in oddaljen 1670 mm od osi tira. Dolžina novega perona bo 100 m.

6.6.4.13 Postaja Most na Soči km 55+845,57 Na železniški postaji Most na Soči so trenutno 4 obratovalni tiri (glavni prevozni in trije stranski postajni tiri) in še 4 manipulativno-nakladalni tiri. Na manipulativnem tiru št.1, ki je najbližje potniški stavbi je prostor za nakladanje avto-vlakov. Glavni postajni tir (prevozni tir) je tir št. 4.

V predvideni novi situaciji bo obstoječi tir št. 3 odstranjen in na področju tega tira bo zgrajen nov peron višine 550 mm nad GRT in oddaljen 1670 mm od osi tira. Dolžina perona bo 200 m in peron bo imel dva peronska robova. Dostop na peron bo preko novega podhoda. Za ljudi omejitvami v gibanju bosta zgrajeni dve dvigali, eno poleg zgradbe potniške postaje in drugi na samem peronu. Tudi v bodočem situacijskem stanju bo glavni prevozni tir ostal isti, dodeljena pa mu bo številka 3. Ostali tiri na postaji bodo ostali nespremenjeni.

Na glavnem tiru bodo rekonstruirane kretnice. Tip zgornjega ustroja bo UIC60 na betonskih pragovih. Skupno število kretnic tipa UIC 60 je 4.

6.6.4.14 Postaja Kanal km 69+956,57 Na železniški postaji Kanal so trenutno 3 obratovalni tiri. Zgradba potniške postaje je zasedena in locirana na desni strani tira, gledano v smeri stacionaže. Trenutno sta na postaji dva perona z dvema peronskima robovoma. En peron je ob tiru št. 1, drugi je ob tiru št. 2. Glavni prevozni tir na postaji Kanal je tir št. 2.

V bodoči situaciji je predvidena rekonstrukcija perona ob tiru št. 1. Nov peron bo višine 550 mm nad GRT in odmaknjen 1670 mm od osi tira. Dolžina perona bo 100 m. Peron ob tiru št. 2 bo odstranjen.

Na glavnem prevoznem tiru bo rekonstruirane kretnice. Tip zgornjega ustroja bo UIC60 na betonskih pragih. Skupno število kretnic tipa UIC 60 je 4.


36

6.6.4.15 Postaja Anhovo km 73+195,00

Na železniški postaji Anhovo je trenutno 5 obratovalnih tirov. Zgradba potniške postaje je zasedena in je locirana na desni strani tira, gledano v smeri stacionaže. Trenutno je na postaji en peron poleg zgradbe potniške postaje in eden med tiroma št. 2b in št. 3. Na postaji je 15 manipulativnih tirov, ki so namenjeni prometu na industrijski coni, locirani levo od tirov, gledano v smeri stacionaže.

Predvidena je rekonstrukcija peronov. Nov peron bo visok 550 mm nad GRT in oddaljen 1670 mm od osi tira. Dolžina novega perona bo 100 m.

6.6.4.16 Postajališče Šentmaver km 82+554,61 Na postajališču Šentmaver je samo en tir. Zgradba potniške postaje je nezasedena. Peron je lociran na levi strani tira, gledano v smeri stacionaže. Obstoječi peron bo rekonstruiran. Novi peron bo višine 550 mm nad GRT in oddaljen 1670 mm od osi tira. Dolžina novega perona bo 100 m.

6.6.4.17 Postajališče Solkan km 86+936,65

Na postajališču Solkan je samo en tir. Zgradba potniške postaje je nezasedena. Peron je lociran na levi strani tira, gledano v smeri stacionaže. Obstoječi peron bo rekonstruiran. Novi peron bo višine 550 mm nad GRT in oddaljen 1670 mm od osi tira. Dolžina novega perona bo 100 m.

6.6.4.18 Postaja Nova Gorica km 89+055,78 Na železniški postaji Nova Gorica je 8 obratovalnih tirov, ostali tiri so manipulativni in nakladalni tiri. Potniški promet se odvija na treh tirih in na dveh peronih z dvema peronskima robovoma. Zgradba potniške postaje je zasedena in locirana na desni strani tirov, gledano v smeri stacionaže.

V bodoče je predvidena rekonstrukcija peronov z višino peronov 550 mm nad GRT in z odmikom 1670 mm od osi tira. Dolžina peronov bo 200 m. Peron št. 1 bo služil prometnim tokovom na tiru št. 1 (najbližji tir k potniški zgradbi). Peron št. 2 bo zgrajen med tiroma št. 2 in št. 4, na mestu tira št. 3, ki bo demontiran. Dostop na peron bo skozi novi podhod. Za potnike z zmanjšano mobilnostjo bosta vgrajeni dve dvigali. Prvo bo ob zgradbi potniške postaje, drugo pa na samem peronu. Tir št. 3 bo odstranjen brez nadomestitve. Ostali tiri ostanejo nespremenjeni.


37

6.6.5 Signalno varnostne naprave

Trenutno stanje signalno varnostnih naprav na progovnem odseku Jesenice – Nova Gorica opisujemo na podlagi podatkov posredovanih s strani upravljavca železniške infrastrukture. Progovni odsek Jesenica - Nova Gorica je dolžine 89,100 km in opremljen s starejšim tipom signalno-varnostnih naprav. Prevladujejo mehanske varnostne naprave z napravami za zavarovanje lege kretnic, pri čemer je večina kretnic zavarovana z Robbel ključavnicami, ki so v odvisni legi s signali preko centralnih ali mehanskih ključavnic. Signali so v glavnem mehanski, na nekaterih postajah so že zamenjani s svetlobnimi signali, zaradi boljše vidljivosti. Nivojski prehodi so zavarovani z avtomatskim kontrolnim sistemom ali kontrolirani daljinsko, mnogi so nezavarovani v smislu signalno-varnostnih naprav in opremljeni samo z Andrejevim križem. Telekomunikacijski sistem in oprema sta skromna. Položen je signalno-varnostni kabel z 19 četverčki, od katerih sta 2 uporabljena za prenos višjih frekvenc. Kabel ni položen po celotni dolžini proge, ampak samo od Nove Gorice do predsignala na postaji Most na Soči in od nakladališča Vintgar do postaje Jesenice. Vmesna povezava je izvedena s samonosilnim kablom, ki je obešen na starorabne stebre voznega omrežja. Postaje so zavarovane z naslednjimi napravami:

− Jesenice: polno zavarovana postaja z relejnimi napravami SI Te I 30. Kretnice so opremljene z električnimi pogoni in so v medsebojni odvisnosti s svetlobnimi signali.

− Postajališče Kočna: brez signalno-varnostnih naprav.

− Nakladališče Vintgar: zavarovana cepna kretnica proti uteku vozil. − Podhom stop: brez signalno-varnostnih naprav.

− Bled Jezero: mehanske signalno-varnostne naprave z mehanskim blokom; Postajne kretnice so opremljene napravami za zavarovanje lege kretnic, napravami kontrole lege kretnic, svetlobni uvozni signali so zamenjani s svetlobnimi signali ROSP.

− Postajališče Soteska: brez signalno-varnostnih naprav.

− Postajališče Nomenj: brez signalno-varnostnih naprav. − Bohinjska Bistrica: mehanske signalno-varnostne naprave z dvema zunanjima

kretniškima postojankama. Na postaji delujejo svetlobni signali preko specialnih relejnih skupin na mestih, ki so v odvisnosti od mehanskih naprav preko mehanskega bloka.

− Podbrdo: mehanske naprave, postaja v opuščanju.

− Huda Južina: mehanske naprave, postaja v opuščanju. − Grahovo: mehanske varnostne naprave za postavljanje, kontrolo lege in zavarovanje

lege kretnic. Signali so mehanski.


38

− Postajališče Podmelec: brez signalno-varnostnih naprav.

− Most na Soči: Mehanske varnostne naprave z dvema zunanjima kretniškima mehanskima postavljalnicama. Uvozni signali so mehanski.

− Postajališče Avče: brez signalno-varnostnih naprav.

− Kanal: Mehanske varnostne naprave z dvema zunanjima kretniškima mehanskima postavljalnicama in mehanskimi signali.

− Anhovo: elektromehanska oprema.

− Plave: mehanske varnostne naprave – nakladališče in postaja.

− Postajališče Šentmaver: brez signalno-varnostnih naprav.

− Nova Gorica: mehanske varnostne naprave, nadgrajene z relejnimi napravami Si Te I 30 za zavarovanje kretnic. Signali, uvozni in izvozni so svetlobni.

Kot je prikazano, so postaje v glavnem opremljene z mehanskimi varnostnimi napravami. Proga je glede na promet idealna za uvedbo daljinskega vodenja prometa, ki je, v odvisnosti od opremljenosti glavnih prog z optičnimi kabli, lahko locirano v Ljubljani, Jesenicah ali Novi Gorici. V tem primeru postaje ne bodo več zasedene s prometnim osebjem, kar bo posledično pomenilo pocenitev obratovanja. Postaje že sedaj niso zasedene v nočnem času. To pomeni, da v primeru izrednega stanja na glavni progi, ni možno preusmeriti prometa na to progo in tako razbremeniti progo Sežana (Koper-Divača) - Ljubljana - Jesenice. 6.6.6 Elektrifikacija

Železniška proga od Jesenic do Nove Gorice danes ni elektrificirana proga, razen postaje Jesenice. Med Jesenicami in Novo Gorico je proga enotirna. Proga je bila zgrajena na začetku 20. stoletja. Proga je gorska zelo težavna za eksploatacijo in vzdrževanje saj je to zadnja v seriji trans-alpskih prog. Proga ima velike maksimalne nagibe nivelete in majhne radije. Na progi je množica predorov in mostov. Elektrifikacija te proge vsekakor ne bo majhen zalogaj, nasprotno bo zelo zahtevna.

6.6.6.1 Splošni opis elektrifikacije

Za predmetno progo sta na voljo dve varianti elektrifikacije. Izvedemo jo lahko z enosmernim sistemom DC 3kV ali izmeničnim sistemom AC 25kV 50Hz. Obe varianti imata tako prednosti kot pomanjkljivosti. V nadaljevanju sledi opis sistemov in primerjava med njima.

6.6.6.2 Elektrifikacija s sistemom DC 3kV O elektrifikaciji te proge s sistemom DC 3kV že obstaja študija: Posodobitev proge Sežana – Jesenice.


39

Glavni poudarki elektrifikacije iz te študije Posodobitev proge Sežana – Jesenice so:

− izbrani sistem elektrifikacije je enosmerni sistem 3kV

− ENP so predvidene na postajah Volčja Draga, Anhovo, Grahovo, Podbrdo in Bohinjska Bela

− vozni vod med posameznimi ENP bo imel žice s skupnim presekom Cu 510 mm2. (kontaktni vodnik plus nosilna vrv bosta imela skupaj 320 mm2 in napajalna vodnika bosta imela 2 x 95 mm2)

6.6.6.3 Elektrifikacija s sistemom AC 25kV 50Hz

6.6.6.3.1 Pogoji lociranja transformatorskih postaj: Lokacije transformatorskih postaj so izbrane glede na možnost povezave z/s:

− železniškim tirom

− visoko napetostnimi linijami 110 kV

− cestami

Razdalja med sosednjima ENP mora omogočati napajanje voznega omrežja glede na prometno obremenitev. Obstajati mora možnost, da ob izpadu ene ENP, sosednji dve nadomestita izpad ob določenih omejitvah v prometu. Treba je vzeti v obzir, da bo v prihodnosti slovenski železniški sistem prešel iz enosmernega sistema DC 3kV na izmenični sistem AC 25kV 50Hz. V smeri iz Jesenic je visokonapetostni daljnovod 110 kV blizu proge v bližini postajališča Blejska Dobrava. Naslednja lokacija, kjer je daljnovod blizu tirov je 41km dalje, blizu postaje Grahovo. V študiji Posodobitev proge Sežana – Jesenice je navedeno, da bosta postavljeni novi RTP Zarakovec in RTP Bohinj. Slednja RTP je med tem že bila realizirana. Od postaje Grahovo do postaje Nova Gorica je kar nekaj lokacij kjer se lahko namestijo nove transformatorske postaje.

6.6.6.4 Lokacije transformatorskih postaj Pogoji lociranja ENP-jev so pripeljali do naslednjih rezultatov: Nova transformatorska postaja bo v bližini postajališča Blejska Dobrava, postaje Grahovo in postajališča Solkan. Te tri transformatorske postaje izpolnjujejo vse zgoraj navedene zahteve. Predvidevamo, da bo potrebna moč okrog 6 MW v ENP-jih postajališče Blejska Dobrava in postajališče Solkan. V transformatorski postaji blizu postaje Grahovo pa bo okrog 12 MW. Potrebna moč je odvisna od prometa (pretežno tovorni vlaki) in bo določena v naslednjih fazah načrtovanja projekta, ko bo detajlno poznan bodoči promet.


40

6.6.6.5 Vozni vod

Predvidevamo, da bo potreben celotni prečni presek voznega voda 170 mm2. Kontaktni vodnik bo preseka Cu 100 mm2 in nosilna vrv bo preseka Cu 70 mm2. Največjo težavo pri elektrifikaciji te proge bo predstavljalo načrtovanje podpor za pritrditev voznega voda na oboke predorov. Minimalna višina kontaktnega vodnika znaša 4.950 mm. Prečni preseki predorov na tej progi so na mnogih mestih premajhni. Višina predora 5 m ni nič kaj neobičajna. Ti predori morajo biti modificirani. Nekateri predori so tudi zelo dolgi in ti morajo biti modificirani tudi zaradi postavitve fiksnih točk ali sidranja voznega voda. Predvidevamo, da bo sidranje izvršeno z vzmetnimi avtomatskimi nateznimi napravami.


41

6.6.6.6 Primerjavama med sistemoma AC 25kV 50Hz in DC 3kV

Prednosti sistema DC 3kV

− Je trenutno standardni sistem v Sloveniji. − Je lahko napajan iz visokonapetostnih daljnovodov napetosti 20kV.

− Izolacijski odmik med vodniki in tunelsko oblogo je lahko manjši. − Metalni kabli in linije blizu proge ni treba zaščititi pred vplivom AC sistema. Ali pa

AC sistem ni treba ščititi z drugo žico.

− V primeru, ko vlak vozil iz smeri Italije proti Avstriji ne bo treba imeti večsistemske lokomotive (DC 3kV, 25kV 50Hz, 15kV 16⅔Hz).

Prednosti sistema AC 25kV 50Hz

− Na omrežju slovenskih železnic je v prihodnosti predvidena zamenjava 3kV sistema s sistemom AC 25kV 50Hz.

− Celotni prečni presek žic in vodnikov je lahko precej manjši.

− Stebri voznega omrežja so lahko tanjši (manjša obtežba mostov).

− Stebrov voznega omrežja bo manj (polovično število v predorih). − Zaradi karakteristike proge (ena smer z veliki vzponi) blodeči tokovi ne morejo

povzročati razdiralnih efektov na sosednjih območjih.

− Potrebne so samo tri ENP namesto 5 ENP. − Ta varianta je neodvisna od novih RTP Zarakovec in RTP Bohinj.

− Po izkušnjah je to cenejša varianta.

− V primeru, da bodo Slovenske železnice hotele spremeniti sistem DC 3kV v AC 25kV 50Hz, je to lahko dober začetek, saj bo lažje nadaljevati z elektrifikacijo s sistemom AC 25kV 50Hz proti Sežani, pa tudi nova transformatorska postaja blizu postajališča Blejska Dobrava lahko napaja del nove proge od Jesenic do Ljubljane.

Ocenjena vrednost investicije za izvedbo AC 25kV 50Hz je 37.790.000, za izvedbo DC 3kV pa je 61.079.000 v EUR, brez vključenega DDV.


42

6.6.7 Elektrifikacija na območju premostitvenih objektov (Mostovi in grajene strukture)

V nadaljevanju je v tabeli prikazan potreben ukrep v odvisnosti od izbranega sistema elektrifikacije AC 25kV 50Hz oziroma DC 3kV. Izpisani so le objekti na katerih so potrebni posamezni ukrepi. Iz tabele je možno le razbrati ali je ukrep potreben, sam obseg ukrepa pa je opisan v poglavju 6.6.8 Premostitveni objekti (Mostovi in grajene strukture).

43

T

abel

a 2

0:

Potr

ebni u

krepi v

odvi

snos

ti od

izbra

neg

a s

iste

ma e

lekt

rifik

acije

AC

25k

V 5

0H

z ozi

rom

a D

C 3

kV

OB

JE

KT

o

d k

m

do

km

m

od

ifik

acij

e za

rad

i A

C 2

5kV

50H

z m

od

ifik

acij

e z

arad

i D

C 3

kV

OB

OK

AN

K

AM

. N

AD

VO

Z

2,9

72

prila

godite

v m

ost

u o

z. p

rilago

dite

v niv

ele

te

tira

prila

go

dite

v m

ostu

oz.

pril

ago

dite

v niv

ele

te t

ira

PR

ED

OR

DO

BR

AV

SK

I 5,7

57

5,807

prila

godite

v/zn

ižan

je n

ivele

te t

ira

nis

o po

trebn

i ukr

epi

OB

OK

AN

K

AM

. N

AD

VO

Z

9,3

81

prila

godite

v/zn

ižan

je n

ivele

te t

ira

prila

go

dite

v/zn

ižan

je n

ive

lete

tira

BL

EJS

KI

10,4

37

10,6

26

prila

godite

v/zn

ižan

je n

ivele

te t

ira

prila

go

dite

v/zn

ižan

je n

ive

lete

tira

SE

DLO

11,6

47

12,1

56

P

riporo

čena

izv

edba t

ira n

a be

tonsk

i plo

šči

in p

rila

go

dite

v ni

vele

te j

e la

hko

večj

a o

d 2

0

cm.

prila

go

dite

v/zn

ižan

je n

ive

lete

tira

BE

LSK

I 12,7

19

12,9

71

P

riporo

čena

izv

edba t

ira n

a be

tonsk

i plo

šči

in p

rila

godite

v niv

ele

te v

ečj

a o

d 2

0 c

m j

e

lahko

pro

ble

matič

na

zara

di

most

u,

ki

je

bliz

u p

red

ora.

prila

go

dite

v/zn

ižan

je n

ive

lete

tira

OB

OK

AN

K

AM

. N

AD

VO

Z

13,2

84

prila

godite

v/zn

ižan

je n

ivele

te t

ira

prila

go

dite

v/zn

ižan

je n

ive

lete

tira

ŽE

LEZ

EN

MO

ST

18,6

2

prila

godite

v m

ost

u o

z. p

rilago

dite

v niv

ele

te

tira

prila

go

dite

v m

ost

u

oz.

prila

god

itev

niv

ele

te

tira

ŽE

LEZ

EN

MO

ST

20,0

18

prila

godite

v m

ost

u o

z. p

rilago

dite

v niv

ele

te

tira

prila

go

dite

v m

ost

u

oz.

pr

ilagodite

v niv

ele

te

tira

VR

AT

A

PŘ

ED

. "B

OH

INJ"

28,6

04

prila

godite

v/zn

ižan

je n

ivele

te t

ira

prila

go

dite

v/zn

ižan

je n

ive

lete

tira

BO

HIN

J 28,6

04

34,8

73

prila

godite

v/zn

ižan

je n

ivele

te t

ira

pre

makn

itev

tira v

sre

din

o t

une

la

NA

DG

RA

DN

JA P

RO

GE

JE

SE

NIC

E –

NO

VA

GO

RIC

A T

ER

RA

ZV

OJ

PO

SE

BN

IH Ž

EL

EZ

NIŠ

KIH

ST

OR

ITE

V (

WP

2)

44

K

UK

37,6

47

37,7

49

P

riporo

čena

izv

edba t

ira n

a be

ton

ski

plo

šči

in p

rila

godite

v niv

ele

te v

ečj

a o

d 2

0 c

m j

e

lahko

pro

ble

matič

na

zara

di

most

u,

ki

je

bliz

u p

red

ora.

prila

go

dite

v/zn

ižan

je n

ive

lete

tira

GA

LE

RIJ

A II

39,6

13

39,6

56

prila

godite

v/zn

ižan

je n

ivele

te t

ira

nis

o po

trebn

i ukr

epi

HU

DA

JUŽ

NA

40,8

25

41,1

36

prila

godite

v/zn

ižan

je n

ivele

te t

ira

nis

o po

trebn

i ukr

epi

KU

PO

VO

42,2

45

42,2

99

P

riporo

čena

izv

edba t

ira n

a be

tonsk

i plo

šči

in

prila

godite

v niv

ele

te

je

lahk

o

15

cm,

venda

r obst

aja

ve

rjet

nost

re

konst

rukc

ije

most

u/p

ropust

a z

a in

pre

d pre

doro

m.

nis

o po

trebn

i ukr

epi

HU

MA

R

42,5

69

42,6

57

prila

godite

v/zn

ižan

je n

ivele

te t

ira

nis

o po

trebn

i ukr

epi

BU

KO

VO

43,0

17

43,9

54

P

riporo

čena

izv

edba t

ira n

a be

tonsk

i plo

šči

in p

rila

godite

v niv

ele

te v

ečj

a o

d 2

0 c

m j

e

lahko

pro

ble

matič

na

zara

di

most

u,

ki

je

bliz

u p

red

ora.

prila

go

dite

v/zn

ižan

je n

ive

lete

tira

ŽE

LEZ

EN

MO

ST

46,2

23

prila

godite

v m

ost

u o

z. p

rilago

dite

v niv

ele

te

tira

prila

go

dite

v m

ost

u

oz.

pr

ilagodite

v niv

ele

te

tira

GR

AH

OV

O

48,2

81

48,4

83

P

riporo

čena

izv

edba t

ira n

a be

tonsk

i plo

šči

in p

rila

god

itev

niv

elete

celo

sam

o 2

0 c

m j

e

lahko

pro

ble

matič

na

zara

di

most

u,

ki

je

bliz

u p

red

ora.

Priporo

čena

izve

dba

tira

na b

eto

nsk

i plo

šči i

n

prila

go

dite

v niv

ele

te

celo

sa

mo

20

cm

je

lahk

o p

roble

matič

na z

ara

di

mos

tu,

ki j

e b

lizu

pre

dora

.

KN

EŽ

A

48,9

73

49,3

57

P

riporo

čena

izv

edba t

ira n

a be

tonsk

i plo

šči

in p

rila

go

dite

v ni

vele

te j

e la

hko

večj

a o

d 2

0

cm,

vert

ikaln

a p

rila

godite

v tir

a

NA

DG

RA

DN

JA P

RO

GE

JE

SE

NIC

E –

NO

VA

GO

RIC

A T

ER

RA

ZV

OJ

PO

SE

BN

IH Ž

EL

EZ

NIŠ

KIH

ST

OR

ITE

V (

WP

2)

45

O

BO

KA

N

KA

M.

NA

DV

OZ

49,8

17

P

riporo

čena

izv

edba t

ira n

a be

tonsk

i plo

šči

in p

rila

godite

v niv

ele

te v

ečj

a o

d 2

0 c

m j

e

lahko

pr

oble

mat

ična,

ker

je m

ost

pr

ebliz

u

nadv

oza

.

Priporo

čena

izve

dba

tira

na b

eto

nsk

i plo

šči i

n

prila

go

dite

v niv

ele

te v

ečja

od 2

0 c

m j

e la

hko

pro

ble

matič

na,

ker

je m

ost

pre

bliz

u n

advo

za.

KL

AV

ŽE

50,0

87

50,2

57

P

redla

gan

a i

zvedba t

ira n

a b

eton

ski

plo

šči

in ve

rtik

aln

a pr

ilag

od

itev

niv

ele

te je

la

hko

ve

č ko

t 20 c

m.

Sle

dnje

je t

reba

upošt

eva

ti v

nasl

ednji

fazi

pri

pra

ve d

oku

ment

acije

, če

je

ta

kšna

izve

dba

možn

a,

zara

di

velik

ega

zn

ižan

ja n

ive

lete

, pa

tud

i m

osto

vi s

o b

lizu

pre

doro

v.

prila

go

dite

v/zn

ižan

je n

ive

lete

tira

RA

KO

VE

C

51,3

76

51,6

68

P

riporo

čena

izv

edba t

ira n

a be

tonsk

i plo

šči

in p

rila

go

dite

v ni

vele

te j

e la

hko

večj

a o

d 2

0

cm.

Slje

dn

je b

o t

reba u

pošt

eva

ti v

nasl

edn

ji fa

zi p

roje

ktne d

oku

menta

cije

in

pre

veriti

ali

je

izve

dlji

vo

zara

di

velik

eg

a

zniž

an

ja

niv

ele

te.

Priporo

čena

izve

dba

tira

na b

eto

nsk

i plo

šči i

n

prila

go

dite

v niv

ele

te je l

ahk

o v

ečj

a o

d 2

0 c

m.

Sle

dn

je b

o tr

eba

upoš

teva

ti v

nasl

edn

ji fa

zi

pro

jekt

ne

doku

menta

cije

in

pre

veriti

ali

je

izve

dlji

vo z

aradi v

elik

ega z

niž

an

ja n

ivele

te.

BA

ČA

54,8

16

54,8

62

P

riporo

čena

izv

edba t

ira n

a be

tonsk

i plo

šči

in p

rila

godite

v niv

ele

te c

elo 2

0 cm

je l

ahko

pro

ble

matič

no

zara

di

bliž

ine

most

u

in

tunela

.

prila

go

dite

v/zn

ižan

je n

ive

lete

tira

MO

ST

NA

SO

ČI

57,0

41

57,6

61

prila

godite

v/zn

ižan

je n

ivele

te t

ira

prila

go

dite

v/zn

ižan

je n

ive

lete

tira

DR

OB

OČ

NIK

2

57,9

86

58,0

64

prila

godite

v/zn

ižan

je n

ivele

te t

ira

prila

go

dite

v/zn

ižan

je n

ive

lete

tira

ŽE

LEZ

EN

MO

ST

58,6

52

prila

godite

v m

ost

u o

z. p

rilago

dite

v niv

ele

te

tira

nis

o po

trebn

i ukr

epi

NA

DG

RA

DN

JA P

RO

GE

JE

SE

NIC

E –

NO

VA

GO

RIC

A T

ER

RA

ZV

OJ

PO

SE

BN

IH Ž

EL

EZ

NIŠ

KIH

ST

OR

ITE

V (

WP

2)

46

S

KR

T

58,8

96

59,2

89

P

riporo

čena

izv

edba t

ira n

a be

tonsk

i plo

šči

in p

rila

godite

v niv

ele

te c

elo 2

0 cm

je l

ahko

pro

ble

matič

no

zara

di

bliž

ine

most

u

in

tunela

.

prila

go

dite

v/zn

ižan

je n

ive

lete

tira

LOG

59,9

48

60,7

52

P

riporo

čena

izv

edba t

ira n

a be

ton

ski

plo

šči

in p

rila

go

dite

v ni

vele

te j

e la

hko

večj

a o

d 2

0

cm.

prila

go

dite

v/zn

ižan

je n

ive

lete

tira

DO

BLA

R

61,7

38

62,0

86

prila

godite

v/zn

ižan

je n

ivele

te t

ira

prila

go

dite

v/zn

ižan

je n

ive

lete

tira

AV

ČE

63,3

25

63,6

66

prila

godite

v/zn

ižan

je n

ivele

te t

ira

prila

go

dite

v/zn

ižan

je n

ive

lete

tira

GA

LE

RIJ

A III (

II)

AV

ČE

64,7

79

64,9

09

prila

godite

v/zn

ižan

je n

ivele

te t

ira

prila

go

dite

v/zn

ižan

je n

ive

lete

tira

KA

NA

L

68,7

24

68,8

99

prila

godite

v/zn

ižan

je n

ivele

te t

ira

prila

go

dite

v/zn

ižan

je n

ive

lete

tira

BE

T.

PLO

ŠČ

. N

AD

VO

Z

70,1

13

prila

godite

v nadvo

za

oz.

prila

godite

v/zn

ižan

je n

ivele

te t

ira

prila

go

dite

v nadvo

za o

z. p

rila

godite

v/zn

ižan

je

niv

elete

tira

OB

OK

AN

K

AM

. N

AD

VO

Z

73,5

27

prila

godite

v nadvo

za

oz.

prila

godite

v/zn

ižan

je n

ivele

te t

ira

prila

go

dite

v nadvo

za o

z. p

rila

godite

v/zn

ižan

je

niv

elete

tira

PL

AV

E

77,1

84

77,6

15

P

riporo

čena

izv

edba t

ira n

a be

tonsk

i plo

šči

in p

rila

go

dite

v ni

vele

te j

e la

hko

večj

a o

d 2

0

cm,

obs

taja

pa t

ud

i ver

jetn

ost

reko

nst

rukc

ije

pre

pust

a p

red

pre

doro

m.

Priporo

čena

izve

dba

tira

na b

eto

nsk

i plo

šči i

n

prila

go

dite

v niv

ele

te je l

ahk

o v

ečj

a o

d 2

0 c

m,

obst

aja

pa

tudi

ve

rjetn

ost

re

kons

trukc

ije

pre

pust

a p

red p

redor

om.

VR

HU

LJ

78,4

91

78,8

39

prila

godite

v/zn

ižan

je n

ivele

te t

ira

prila

go

dite

v/zn

ižan

je n

ive

lete

tira

GA

LE

RIJ

A (

IV)

79,9

64

80,1

07

prila

go

dite

v/zn

ižan

je n

ivele

te t

ira

nis

o po

trebn

i ukr

epi

GA

LE

RIJ

A (

IV)

80,1

64

80,2

46

prila

godite

v/zn

ižan

je n

ivele

te t

ira

prila

go

dite

v/zn

ižan

je n

ive

lete

tira

47

S

lika 2

: P

rika

z nam

estit

ve o

pre

me z

a e

lekt

rifik

aci

jo v

pre

doru

, v

odvi

snost

i gle

de n

a iz

bra

ni s

iste

m 3

kV

ali

25

kV

48

6.6.8 Premostitveni objekti (Mostovi in grajene strukture)

Na zahtevo naročnika se osna obremenitev proge ne spremeni.

6.6.8.1 Obokan kamniti nadvoz v km 2+972

Kamniti nadvoz ima ustrezno svetlo širino, ki zagotavlja prehod vlaka. Za zagotovitev ustrezne višine svetlega profila za potrebe elektrifikacije proge, bo potrebno izvesti modifikacijo prekladne konstrukcije nadvoza.

6.6.8.2 Predor Dobravski od km 5+757 - 5+807

Predor je izveden v trdi kamnini brez notranje obloge. Višina obstoječega svetlega profila je ustrezna za namestitev nosilcev vozne mreže (DC 3kV), medtem ko bi bilo v primeru elektrifikacije z AC25 kV 50 Hz potrebno znižati niveleto tirov. Območje namestitve vozne mreže v temenu oboka predora se zaščiti z ustrezno vodo nepropustno zaščito v širini 2,0 m od osi tira obojestransko. Vodo nepropustna zaščita se izvede kot površinska obloga temena oboka z sidranjem v podlago z vijaki ali mehanskimi ali kemičnimi sidri. Na levi strani predora je potrebno zagotoviti evakuacijski hodnik minimalne širine 75 cm in višine 225 cm, ki zagotavlja varen izhod iz predora. Evakuacijska pot mora biti ustrezno označena. Za zagotovitev evakuacijske poti na levi strani predora bo potrebno rezkati (širiti) prečni profil predora za cca 80 cm od višine GRT-ja do temena oboka. Pod hodnikom se izvede kineta za signalnovarnostne naprave.

6.6.8.3 Predor »Vintgar« od km 6+189 - 7+370

Predor je izveden v trdi kamnini brez notranje obloge. Višina obstoječega svetlega profila je ustrezna za namestitev nosilcev vozne mreže. Območje namestitve vozne mreže v temenu oboka predora se zaščiti z ustrezno vodo nepropustno zaščito v širini 2,0 m od osi tira obojestransko. Vodo nepropustna zaščita se izvede kot površinska obloga temena oboka z sidranjem v podlago z vijaki ali mehanskimi ali kemičnimi sidri. Na desni strani predora je potrebno zagotoviti evakuacijski hodnik minimalne širine 75 cm in višine 225 cm, ki zagotavlja varen izhod iz predora. Evakuacijska pot mora biti ustrezno označena. Za zagotovitev evakuacijske poti na desni strani predora bo potrebno rezkati (širiti) prečni profil predora za cca 50 cm od višine GRT-ja do temena oboka. Pod hodnikom se izvede kineta za signalnovarnostne naprave.



49

Kamniti nadvoz ima ustrezno svetlo širino, ki zagotavlja prehod vlaka. Za zagotovitev ustrezne višine svetlega profila za potrebe elektrifikacije proge, bo potrebno na območju objekta tire spustiti za cca 30 cm.

6.6.8.5 Predor »Blejski« od km 10+437 - 10+626 Predor je izveden v trdi kamnini brez notranje obloge. Višina obstoječega svetlega profila ne ustreza namestitvi nosilcev vozne mreže, zaradi česar bo potrebno tire v predoru ustrezno znižati, in sicer tako za DC 3kV kot tudi za napajanje AC 25kV 50 Hz. Območje namestitve vozne mreže v temenu oboka predora se zaščiti z ustrezno vodo nepropustno zaščito v širini 2,0 m od osi tira obojestransko. Vodo nepropustna zaščita se izvede kot površinska obloga temena oboka z sidranjem v podlago z vijaki ali mehanskimi ali kemičnimi sidri. Na levi strani predora je potrebno zagotoviti evakuacijski hodnik minimalne širine 75 cm in višine 225 cm, ki zagotavlja varen izhod iz predora. Evakuacijska pot mora biti ustrezno označena.

6.6.8.6 Predor »Sedlo« od km 11+647 – 12+156 Predor je izveden v trdi kamnini brez notranje obloge. Višina obstoječega svetlega profila ne ustreza namestitvi nosilcev vozne mreže, zaradi česar se predvidi znižanje nivelete tira tako za vozno mreži DC 3kV kot tudi za napajanje AC 25kV 50 Hz. Za zagotovitev ustrezne višine svetlega profila za potrebe elektrifikacije proge, bo potrebno na območju objekta tire spustiti za cca. 20 cm. Priporočamo izvedbo tira na betonski plošči - prilagoditev nivelete tira je lahko večja od 20 cm. Območje namestitve vozne mreže v temenu oboka predora se zaščiti z ustrezno vodo nepropustno zaščito v širini 2,0 m od osi tira obojestransko. Vodo nepropustna zaščita se izvede kot površinska obloga temena oboka z sidranjem v podlago z vijaki ali mehanskimi ali kemičnimi sidri. Na levi strani predora je potrebno zagotoviti evakuacijski hodnik minimalne širine 75 cm in višine 225 cm, ki zagotavlja varen izhod iz predora. Evakuacijska pot mora biti ustrezno označena. Za zagotovitev evakuacijske poti na levi strani predora bo potrebno rezkati (širiti) prečni profil predora za cca 60 cm od višine GRT-ja do temena oboka. Pod hodnikom se izvede kineta za signalnovarnostne naprave.

6.6.8.7 Predor »Belski« od km 12+719 – 12+971 Predor je izveden v trdi kamnini brez notranje obloge. Višina obstoječega svetlega profila ne ustreza namestitvi nosilcev vozne mreže, zaradi česar se predvidi znižanje nivelete tira tako za vozno mreži DC 3kV kot tudi za napajanje AC 25kV 50 Hz. Za zagotovitev ustrezne višine svetlega profila za potrebe elektrifikacije proge, bo potrebno na območju objekta tire spustiti za cca. 30 cm. Priporočamo izvedbo tira na betonski plošči, pri


50

čemer opozarjamo, da je nižanja nivelete tira za več kot 20 cm lahko problematično, zaradi mostu v neposredni bližini predora. Območje namestitve vozne mreže v temenu oboka predora se zaščiti z ustrezno vodo nepropustno zaščito v širini 2,0 m od osi tira obojestransko. Vodo nepropustna zaščita se izvede kot površinska obloga temena oboka z sidranjem v podlago z vijaki ali mehanskimi ali kemičnimi sidri. Na desni strani predora je potrebno zagotoviti evakuacijski hodnik minimalne širine 75 cm in višine 225 cm, ki zagotavlja varen izhod iz predora. Evakuacijska pot mora biti ustrezno označena. Za zagotovitev evakuacijske poti na desni strani predora bo potrebno rezkati (širiti) prečni profil predora za cca 60 cm od višine GRT-ja do temena oboka. Pod hodnikom se izvede kineta za signalnovarnostne naprave.


Kamniti nadvoz ima ustrezno svetlo širino, ki zagotavlja prehod vlaka. Za zagotovitev ustrezne višine svetlega profila za potrebe elektrifikacije proge, bo potrebno na območju objekta tire spustiti za cca 30 cm.

6.6.8.9 Predor »Obrne« od km 14+559 – 15+853

Predor je izveden v trdi kamnini brez notranje obloge. Višina obstoječega svetlega profila je ustrezna za namestitev nosilcev vozne mreže. Območje namestitve vozne mreže v temenu oboka predora se zaščiti z ustrezno vodo nepropustno zaščito v širini 2,0 m od osi tira obojestransko. Vodo nepropustna zaščita se izvede kot površinska obloga temena oboka z sidranjem v podlago z vijaki ali mehanskimi ali kemičnimi sidri. Na levi strani predora je potrebno zagotoviti evakuacijski hodnik minimalne širine 75 cm in višine 225 cm, ki zagotavlja varen izhod iz predora. Evakuacijska pot mora biti ustrezno označena. Za zagotovitev evakuacijske poti na levi strani predora bo potrebno rezkati (širiti) prečni profil

predora za cca 40 cm od višine GRT-ja do temena oboka. Pod hodnikom se izvede kineta za

signalnovarnostne naprave

6.6.8.10 Železen most v km 18+620

Železni most ima ustrezno svetlo širino, ki zagotavlja prehod vlaka. Za zagotovitev ustrezne višine svetlega profila za potrebe elektrifikacije proge, bo potrebno izvesti modifikacijo konstrukcije mostu.


51



6.6.8.12 Betonski ploščat nadvoz v km 20+482

Železniška proga poteka pod betonskim nadvozom, ki ima ustrezno svetlo širino in višino, ki zagotavlja prehod vlaka. Zagotovljena je tudi ustrezna višina svetlega profila za potrebe elektrifikacije proge.

6.6.8.13 Vrata predora in Predor »Bohinj« od km 28+604 – 34+873 Predor je izveden v trdi kamnini brez notranje obloge. Višina obstoječega svetlega profila ne ustreza namestitvi nosilcev vozne mreže, zaradi česar se predvidi znižanje nivelete tira tako za vozno mreži DC 3kV kot tudi za napajanje AC 25kV 50 Hz. Za zagotovitev ustrezne višine svetlega profila za potrebe elektrifikacije proge, bo potrebno na območju objekta tire spustiti za cca. 20 cm. Območje namestitve vozne mreže v temenu oboka predora se zaščiti z ustrezno vodo nepropustno zaščito v širini 2,0 m od osi tira obojestransko. Vodo nepropustna zaščita se izvede kot površinska obloga temena oboka z sidranjem v podlago z vijaki ali mehanskimi ali kemičnimi sidri. Na desni strani predora je potrebno zagotoviti evakuacijski hodnik minimalne širine 75 cm in višine 225 cm, ki zagotavlja varen izhod iz predora. Evakuacijska pot mora biti ustrezno označena. Pod hodnikom se izvede kineta za signalnovarnostne naprave.

6.6.8.14 Predor »Kuk« od km 37+647 – 37+749

Predor je izveden v trdi kamnini brez notranje obloge. Višina obstoječega svetlega profila ne ustreza namestitvi nosilcev vozne mreže, zaradi česar se predvidi znižanje nivelete tira tako za vozno mreži DC 3kV kot tudi za napajanje AC 25kV 50 Hz. Za zagotovitev ustrezne višine svetlega profila za potrebe elektrifikacije proge, bo potrebno na območju objekta tire spustiti za cca. 60 cm. Priporočamo izvedbo tira na betonski plošči, pri čemer opozarjamo, da je nižanja nivelete tira za več kot 20 cm lahko problematično, zaradi mostu v neposredni bližini predora. Območje namestitve vozne mreže v temenu oboka predora se zaščiti z ustrezno vodo nepropustno zaščito v širini 2,0 m od osi tira obojestransko. Vodo nepropustna zaščita se izvede kot površinska obloga temena oboka z sidranjem v podlago z vijaki ali mehanskimi ali kemičnimi sidri.


52

Na desni strani predora je potrebno zagotoviti evakuacijski hodnik minimalne širine 75 cm in višine 225 cm, ki zagotavlja varen izhod iz predora. Evakuacijska pot mora biti ustrezno označena. Za zagotovitev evakuacijske poti na desni strani predora bo potrebno rezkati (širiti) prečni profil predora za cca 45 cm od višine GRT-ja do temena oboka. Pod hodnikom se izvede kineta za signalnovarnostne naprave.

6.6.8.15 »Galerija II« od km 39+613 – 39+656

Predor je izveden v trdi kamnini brez notranje obloge. Višina obstoječega svetlega profila je ustrezna za namestitev nosilcev vozne mreže za DC 3 kV, medtem ko bi bilo v primeru elektrifikacije z AC25 kV 50 Hz potrebno znižati niveleto tirov. Območje namestitve vozne mreže v temenu oboka predora se zaščiti z ustrezno vodo nepropustno zaščito v širini 2,0 m od osi tira obojestransko. Vodo nepropustna zaščita se izvede kot površinska obloga temena oboka z sidranjem v podlago z vijaki ali mehanskimi ali kemičnimi sidri. Na levi strani predora je potrebno zagotoviti evakuacijski hodnik minimalne širine 75 cm in višine 225 cm, ki zagotavlja varen izhod iz predora. Evakuacijska pot mora biti ustrezno označena. Za zagotovitev evakuacijske poti na levi strani predora bo potrebno rezkati (širiti) prečni profil predora za cca 50 cm od višine GRT-ja do temena oboka. Pod hodnikom se izvede kineta za signalnovarnostne naprave.

6.6.8.16 Predor »Hudajužna« od km 40+825 – 41+136


6.6.8.17 Predor »Kupovo« od km 42+245 - 42+299

Predor je izveden v trdi kamnini brez notranje obloge.


53

Višina obstoječega svetlega profila je ustrezna za namestitev nosilcev vozne mreže za DC 3 kV, medtem ko bi bilo v primeru elektrifikacije z AC25 kV 50 Hz potrebno znižati niveleto tirov - priporočamo izvedbo tira na betonski plošči, z nižanjem nivelete tira za največ 15 cm - vendar obstaja verjetnost rekonstrukcije mostu/propusta pred in za predorom. Območje namestitve vozne mreže v temenu oboka predora se zaščiti z ustrezno vodo nepropustno zaščito v širini 2,0 m od osi tira obojestransko. Vodo nepropustna zaščita se izvede kot površinska obloga temena oboka z sidranjem v podlago z vijaki ali mehanskimi ali kemičnimi sidri. Na levi strani predora je potrebno zagotoviti evakuacijski hodnik minimalne širine 75 cm in višine 225 cm, ki zagotavlja varen izhod iz predora. Evakuacijska pot mora biti ustrezno označena. Za zagotovitev evakuacijske poti na levi strani predora bo potrebno rezkati (širiti) prečni profil predora za cca 65 cm od višine GRT-ja do temena oboka. Pod hodnikom se izvede kineta za signalnovarnostne naprave.

6.6.8.18 Predor »Humar« od km 42+569 – 42+657


6.6.8.19 Predor »Bukovo« od km 43+017 – 43+954

Predor je izveden v trdi kamnini brez notranje obloge. Višina obstoječega svetlega profila ne ustreza namestitvi nosilcev vozne mreže, zaradi česar se predvidi znižanje nivelete tira tako za vozno mreži DC 3kV kot tudi za napajanje AC 25kV 50 Hz. Za zagotovitev ustrezne višine svetlega profila za potrebe elektrifikacije proge, bo potrebno na območju objekta tire spustiti za cca. 50 cm. Priporočamo izvedbo tira na betonski plošči, pri čemer opozarjamo, da je nižanja nivelete tira za več kot 20 cm lahko problematično, zaradi mostu v neposredni bližini predora. Območje namestitve vozne mreže v temenu oboka predora se zaščiti z ustrezno vodo nepropustno zaščito v širini 2,0 m od osi tira obojestransko. Vodo nepropustna zaščita se izvede kot površinska obloga temena oboka z sidranjem v podlago z vijaki ali mehanskimi ali kemičnimi sidri.


54

Na levi strani predora je potrebno zagotoviti evakuacijski hodnik minimalne širine 75 cm in višine 225 cm, ki zagotavlja varen izhod iz predora. Evakuacijska pot mora biti ustrezno označena. Za zagotovitev evakuacijske poti na levi strani predora bo potrebno rezkati (širiti) prečni profil predora za cca 95 cm od višine GRT-ja do temena oboka. Pod hodnikom se izvede kineta za signalnovarnostne naprave.



6.6.8.21 Predor »Grahovo« od km 48+281 – 48+483

Predor je izveden v trdi kamnini brez notranje obloge. Višina obstoječega svetlega profila ne ustreza namestitvi nosilcev vozne mreže, zaradi česar se predvidi znižanje nivelete tira tako za vozno mreži DC 3kV kot tudi za napajanje AC 25kV 50 Hz. Za zagotovitev ustrezne višine svetlega profila za potrebe elektrifikacije proge, bo potrebno na območju objekta tire spustiti za cca. 60 cm. Priporočamo izvedbo tira na betonski plošči, pri čemer opozarjamo, da je nižanja nivelete tira za več kot 20 cm lahko problematično, zaradi mostu v neposredni bližini predora. Območje namestitve vozne mreže v temenu oboka predora se zaščiti z ustrezno vodo nepropustno zaščito v širini 2,0 m od osi tira obojestransko. Vodo nepropustna zaščita se izvede kot površinska obloga temena oboka z sidranjem v podlago z vijaki ali mehanskimi ali kemičnimi sidri. Na levi strani predora je potrebno zagotoviti evakuacijski hodnik minimalne širine 75 cm in višine 225 cm, ki zagotavlja varen izhod iz predora. Evakuacijska pot mora biti ustrezno označena. Za zagotovitev evakuacijske poti na levi strani predora bo potrebno rezkati (širiti) prečni profil predora za cca 65 cm od višine GRT-ja do temena oboka. Pod hodnikom se izvede kineta za signalnovarnostne naprave.

6.6.8.22 Predor »Kneža« od km 48+973 - 49+357

Predor je izveden v trdi kamnini brez notranje obloge. Višina obstoječega svetlega profila ne ustreza namestitvi nosilcev vozne mreže, zaradi česar se predvidi znižanje nivelete tira tako za vozno mrežo DC 3kV kot tudi za napajanje AC 25kV 50 Hz. Za zagotovitev ustrezne višine svetlega profila za potrebe elektrifikacije proge, bo potrebno na območju objekta tire spustiti za cca. 40 cm. Priporočamo izvedbo tira na betonski plošči, prilagoditev nivelete tira je sicer lahko večja od 20 cm, vendar obstaja verjetnost rekonstrukcije propusta pred predorom.


55

Območje namestitve vozne mreže v temenu oboka predora se zaščiti z ustrezno vodo nepropustno zaščito v širini 2,0 m od osi tira obojestransko. Vodo nepropustna zaščita se izvede kot površinska obloga temena oboka z sidranjem v podlago z vijaki ali mehanskimi ali kemičnimi sidri. Na levi strani predora je potrebno zagotoviti evakuacijski hodnik minimalne širine 75 cm in višine 225 cm, ki zagotavlja varen izhod iz predora. Evakuacijska pot mora biti ustrezno označena. Za zagotovitev evakuacijske poti na levi strani predora bo potrebno rezkati (širiti) prečni profil predora za cca 50 cm od višine GRT-ja do temena oboka. Pod hodnikom se izvede kineta za signalnovarnostne naprave.


Kamniti nadvoz ima ustrezno svetlo širino, ki zagotavlja prehod vlaka. Za zagotovitev ustrezne višine svetlega profila za potrebe elektrifikacije proge, bi bilo potrebno na območju objekta tire spustiti za cca. 60 cm. Priporočamo izvedbo tira na betonski plošči z znižanjem nivelete tira za največ 20 cm zaradi mostu v neposredni bližini predora ter z dodatno modifikacijo - dvigom prekladne konstrukcije nadvoza.

6.6.8.24 Predor »Klavže« od km 50+087 - 50+257

Predor je izveden v trdi kamnini brez notranje obloge. Višina obstoječega svetlega profila ne ustreza namestitvi nosilcev vozne mreže, zaradi česar se predvidi znižanje nivelete tira tako za vozno mreži DC 3kV kot tudi za napajanje AC 25kV 50 Hz. Za zagotovitev ustrezne višine svetlega profila za potrebe elektrifikacije proge, bo potrebno na območju objekta tire spustiti za cca. 40 cm. Priporočamo izvedbo tira na betonski plošči. Prilagoditev nivelete tira je sicer lahko večja od 20 cm, vendar je potrebna pozornost v naslednji fazi priprave projektne dokumentacije - preveriti ali je izvedljivo zaradi velikega nižanja nivelete, mostovi pa blizu predora. Območje namestitve vozne mreže v temenu oboka predora se zaščiti z ustrezno vodo nepropustno zaščito v širini 2,0 m od osi tira obojestransko. Vodo nepropustna zaščita se izvede kot površinska obloga temena oboka z sidranjem v podlago z vijaki ali mehanskimi ali kemičnimi sidri. Na desni strani predora je potrebno zagotoviti evakuacijski hodnik minimalne širine 75 cm in višine 225 cm, ki zagotavlja varen izhod iz predora. Evakuacijska pot mora biti ustrezno označena. Za zagotovitev evakuacijske poti na desni strani predora bo potrebno rezkati (širiti) prečni profil predora za cca 45 cm od višine GRT-ja do temena oboka. Pod hodnikom se izvede kineta za signalnovarnostne naprave.

6.6.8.25 Predor »Rakovec« od km 51+376 - 51+668 Predor je izveden v trdi kamnini brez notranje obloge.


56

Višina obstoječega svetlega profila ne ustreza namestitvi nosilcev vozne mreže, zaradi česar se predvidi znižanje nivelete tira tako za vozno mreži DC 3kV kot tudi za napajanje AC 25kV 50 Hz. Za zagotovitev ustrezne višine svetlega profila za potrebe elektrifikacije proge, bo potrebno na območju objekta tire spustiti za cca. 60 cm. Priporočamo izvedbo tira na betonski plošči. Prilagoditev nivelete tira je sicer lahko večja od 20 cm, vendar je potrebna pozornost v naslednji fazi priprave projektne dokumentacije - preveriti ali je izvedljivo zaradi velikega nižanja nivelete. Območje namestitve vozne mreže v temenu oboka predora se zaščiti z ustrezno vodo nepropustno zaščito v širini 2,0 m od osi tira obojestransko. Vodo nepropustna zaščita se izvede kot površinska obloga temena oboka z sidranjem v podlago z vijaki ali mehanskimi ali kemičnimi sidri. Na desni strani predora je potrebno zagotoviti evakuacijski hodnik minimalne širine 75 cm in višine 225 cm, ki zagotavlja varen izhod iz predora. Evakuacijska pot mora biti ustrezno označena. Za zagotovitev evakuacijske poti na desni strani predora bo potrebno rezkati (širiti) prečni profil predora za cca 80 cm od višine GRT-ja do temena oboka. Pod hodnikom se izvede kineta za signalnovarnostne naprave.

6.6.8.26 Predor »Bača« od km 54+816 - 54+862

Predor je izveden v trdi kamnini brez notranje obloge. Višina obstoječega svetlega profila ne ustreza namestitvi nosilcev vozne mreže, zaradi česar se predvidi znižanje nivelete tira tako za vozno mreži DC 3kV kot tudi za napajanje AC 25kV 50 Hz. Za zagotovitev ustrezne višine svetlega profila za potrebe elektrifikacije proge, bo potrebno na območju objekta tire spustiti za cca. 20 cm. Priporočamo izvedbo tira na betonski plošči, čemer opozarjamo, da je nižanja nivelete tira celo za 20 cm lahko problematično, zaradi mostu v neposredni bližini predora. Območje namestitve vozne mreže v temenu oboka predora se zaščiti z ustrezno vodo nepropustno zaščito v širini 2,0 m od osi tira obojestransko. Vodo nepropustna zaščita se izvede kot površinska obloga temena oboka z sidranjem v podlago z vijaki ali mehanskimi ali kemičnimi sidri. Na desni strani predora je potrebno zagotoviti evakuacijski hodnik minimalne širine 75 cm in višine 225 cm, ki zagotavlja varen izhod iz predora. Evakuacijska pot mora biti ustrezno označena. Za zagotovitev evakuacijske poti na desni strani predora bo potrebno rezkati (širiti) prečni profil predora za cca 60 cm od višine GRT-ja do temena oboka. Pod hodnikom se izvede kineta za signalnovarnostne naprave.

6.6.8.27 Predor »Most na Soči« od km 57+041 - 57+661

Predor je izveden v trdi kamnini brez notranje obloge. Višina obstoječega svetlega profila ne ustreza namestitvi nosilcev vozne mreže, zaradi česar se predvidi znižanje nivelete tira tako za vozno mreži DC 3kV kot tudi za napajanje AC 25kV 50 Hz.


57

Za zagotovitev ustrezne višine svetlega profila za potrebe elektrifikacije proge, bo potrebno na območju objekta tire spustiti za cca. 40 cm. Območje namestitve vozne mreže v temenu oboka predora se zaščiti z ustrezno vodo nepropustno zaščito v širini 2,0 m od osi tira obojestransko. Vodo nepropustna zaščita se izvede kot površinska obloga temena oboka z sidranjem v podlago z vijaki ali mehanskimi ali kemičnimi sidri. Na desni strani predora je potrebno zagotoviti evakuacijski hodnik minimalne širine 75 cm in višine 225 cm, ki zagotavlja varen izhod iz predora. Evakuacijska pot mora biti ustrezno označena. Za zagotovitev evakuacijske poti na desni strani predora bo potrebno rezkati (širiti) prečni profil predora za cca 80 cm od višine GRT-ja do temena oboka. Pod hodnikom se izvede kineta za signalnovarnostne naprave.

6.6.8.28 Predor »Drobočnik« od km 57+769 - 57+810

Predor je izveden v trdi kamnini brez notranje obloge. Višina obstoječega svetlega profila je ustrezna za namestitev nosilcev vozne mreže. Območje namestitve vozne mreže v temenu oboka predora se zaščiti z ustrezno vodo nepropustno zaščito v širini 2,0 m od osi tira obojestransko. Vodo nepropustna zaščita se izvede kot površinska obloga temena oboka z sidranjem v podlago z vijaki ali mehanskimi ali kemičnimi sidri. Na levi strani predora je potrebno zagotoviti evakuacijski hodnik minimalne širine 75 cm in višine 225 cm, ki zagotavlja varen izhod iz predora. Evakuacijska pot mora biti ustrezno označena. Za zagotovitev evakuacijske poti na levi strani predora bo potrebno rezkati (širiti) prečni profil predora za cca 60 cm od višine GRT-ja do temena oboka. Pod hodnikom se izvede kineta za signalnovarnostne naprave.

6.6.8.29 Predor »Drobočnik 2« od km 57+986 – 58+064 Predor je izveden v trdi kamnini brez notranje obloge. Višina obstoječega svetlega profila ne ustreza namestitvi nosilcev vozne mreže, zaradi česar se predvidi znižanje nivelete tira tako za vozno mreži DC 3kV kot tudi za napajanje AC 25kV 50 Hz. Za zagotovitev ustrezne višine svetlega profila za potrebe elektrifikacije proge, bo potrebno na območju objekta tire spustiti za cca. 40 cm. Območje namestitve vozne mreže v temenu oboka predora se zaščiti z ustrezno vodo nepropustno zaščito v širini 2,0 m od osi tira obojestransko. Vodo nepropustna zaščita se izvede kot površinska obloga temena oboka z sidranjem v podlago z vijaki ali mehanskimi ali kemičnimi sidri. Na levi strani predora je potrebno zagotoviti evakuacijski hodnik minimalne širine 75 cm in višine 225 cm, ki zagotavlja varen izhod iz predora. Evakuacijska pot mora biti ustrezno označena. Za zagotovitev evakuacijske poti na levi strani predora bo potrebno rezkati (širiti) prečni profil predora za cca 80 cm od višine GRT-ja do temena oboka. Pod hodnikom se izvede kineta za signalnovarnostne naprave.


58


Železni most ima ustrezno svetlo širino, ki zagotavlja prehod vlaka. Višina obstoječega svetlega profila je ustrezna za namestitev nosilcev vozne mreže za DC 3 kV, medtem ko bi bilo v primeru elektrifikacije z AC25 kV 50 Hz potrebno izvesti modifikacijo konstrukcije mostu. (cca. 40 cm).

6.6.8.31 Predor »Skrt« od km 58+896 – 59+289

Predor je izveden v trdi kamnini brez notranje obloge. Višina obstoječega svetlega profila ne ustreza namestitvi nosilcev vozne mreže, zaradi česar se predvidi znižanje nivelete tira tako za vozno mreži DC 3kV kot tudi za napajanje AC 25kV 50 Hz. Za zagotovitev ustrezne višine svetlega profila za potrebe elektrifikacije proge, bo potrebno na območju objekta tire spustiti za cca. 20 cm. Priporočamo izvedbo tira na betonski plošči, pri čemer opozarjamo, da je nižanja nivelete tira celo za 20 cm lahko problematično, zaradi mostu v neposredni bližini predora. Območje namestitve vozne mreže v temenu oboka predora se zaščiti z ustrezno vodo nepropustno zaščito v širini 2,0 m od osi tira obojestransko. Vodo nepropustna zaščita se izvede kot površinska obloga temena oboka z sidranjem v podlago z vijaki ali mehanskimi ali kemičnimi sidri. Na desni strani predora je potrebno zagotoviti evakuacijski hodnik minimalne širine 75 cm in višine 225 cm, ki zagotavlja varen izhod iz predora. Evakuacijska pot mora biti ustrezno označena. Za zagotovitev evakuacijske poti na desni strani predora bo potrebno rezkati (širiti) prečni profil predora za cca 65 cm od višine GRT-ja do temena oboka. Pod hodnikom se izvede kineta za signalnovarnostne naprave.

6.6.8.32 Predor »Log« od km 59+948 – 60+752

Predor je izveden v trdi kamnini brez notranje obloge. Višina obstoječega svetlega profila ne ustreza namestitvi nosilcev vozne mreže, zaradi česar se predvidi znižanje nivelete tira tako za vozno mreži DC 3kV kot tudi za napajanje AC 25kV 50 Hz. Za zagotovitev ustrezne višine svetlega profila za potrebe elektrifikacije proge, bo potrebno na območju objekta tire spustiti za cca. 40 cm. Priporočamo izvedbo tira na betonski plošči, prilagoditev nivelete tira je lahko večja od 20 cm. Območje namestitve vozne mreže v temenu oboka predora se zaščiti z ustrezno vodo nepropustno zaščito v širini 2,0 m od osi tira obojestransko. Vodo nepropustna zaščita se izvede kot površinska obloga temena oboka z sidranjem v podlago z vijaki ali mehanskimi ali kemičnimi sidri.


59

Na desni strani predora je potrebno zagotoviti evakuacijski hodnik minimalne širine 75 cm in višine 225 cm, ki zagotavlja varen izhod iz predora. Evakuacijska pot mora biti ustrezno označena. Za zagotovitev evakuacijske poti na desni strani predora bo potrebno rezkati (širiti) prečni profil predora za cca 75 cm od višine GRT-ja do temena oboka. Pod hodnikom se izvede kineta za signalnovarnostne naprave.

6.6.8.33 Predor »Vogršček« od km 60+957 - 61+177

Predor je izveden v trdi kamnini brez notranje obloge. Višina obstoječega svetlega profila je ustrezna za namestitev nosilcev vozne mreže. Območje namestitve vozne mreže v temenu oboka predora se zaščiti z ustrezno vodo nepropustno zaščito v širini 2,0 m od osi tira obojestransko. Vodo nepropustna zaščita se izvede kot površinska obloga temena oboka z sidranjem v podlago z vijaki ali mehanskimi ali kemičnimi sidri. Na desni strani predora je potrebno zagotoviti evakuacijski hodnik minimalne širine 75 cm in višine 225 cm, ki zagotavlja varen izhod iz predora. Evakuacijska pot mora biti ustrezno označena. Za zagotovitev evakuacijske poti na desni strani predora bo potrebno rezkati (širiti) prečni profil predora za cca 45 cm od višine GRT-ja do temena oboka. Pod hodnikom se izvede kineta za signalnovarnostne naprave.

6.6.8.34 Predor »Doblar« od km 61+738 - 62+086 Predor je izveden v trdi kamnini brez notranje obloge. Višina obstoječega svetlega profila ne ustreza namestitvi nosilcev vozne mreže, zaradi česar se predvidi znižanje nivelete tira tako za vozno mreži DC 3kV kot tudi za napajanje AC 25kV 50 Hz. Za zagotovitev ustrezne višine svetlega profila za potrebe elektrifikacije proge, bo potrebno na območju objekta tire spustiti za cca. 30 cm. Območje namestitve vozne mreže v temenu oboka predora se zaščiti z ustrezno vodo nepropustno zaščito v širini 2,0 m od osi tira obojestransko. Vodo nepropustna zaščita se izvede kot površinska obloga temena oboka z sidranjem v podlago z vijaki ali mehanskimi ali kemičnimi sidri. Na levi strani predora je potrebno zagotoviti evakuacijski hodnik minimalne širine 75 cm in višine 225 cm, ki zagotavlja varen izhod iz predora. Evakuacijska pot mora biti ustrezno označena. Za zagotovitev evakuacijske poti na levi strani predora bo potrebno rezkati (širiti) prečni profil predora za cca 80 cm od višine GRT-ja do temena oboka. Pod hodnikom se izvede kineta za signalnovarnostne naprave.

6.6.8.35 Predor »Avče« od km 63+325 - 63+666


60

Predor je izveden v trdi kamnini brez notranje obloge. Višina obstoječega svetlega profila ne ustreza namestitvi nosilcev vozne mreže, zaradi česar se predvidi znižanje nivelete tira tako za vozno mreži DC 3kV kot tudi za napajanje AC 25kV 50 Hz. Za zagotovitev ustrezne višine svetlega profila za potrebe elektrifikacije proge, bo potrebno na območju objekta tire spustiti za cca. 30 cm. Območje namestitve vozne mreže v temenu oboka predora se zaščiti z ustrezno vodo nepropustno zaščito v širini 2,0 m od osi tira obojestransko. Vodo nepropustna zaščita se izvede kot površinska obloga temena oboka z sidranjem v podlago z vijaki ali mehanskimi ali kemičnimi sidri. Na desni strani predora je potrebno zagotoviti evakuacijski hodnik minimalne širine 75 cm in višine 225 cm, ki zagotavlja varen izhod iz predora. Evakuacijska pot mora biti ustrezno označena. Za zagotovitev evakuacijske poti na desni strani predora bo potrebno rezkati (širiti) prečni profil

predora za cca 50 cm od višine GRT-ja do temena oboka. Pod hodnikom se izvede kineta za

signalnovarnostne naprave.

6.6.8.36 Galerija III (II) Avče od km 64+779 - 64+909 Predor je izveden v trdi kamnini brez notranje obloge. Višina obstoječega svetlega profila ne ustreza namestitvi nosilcev vozne mreže, zaradi česar se predvidi znižanje nivelete tira tako za vozno mreži DC 3kV kot tudi za napajanje AC 25kV 50 Hz. Za zagotovitev ustrezne višine svetlega profila za potrebe elektrifikacije proge, bo potrebno na območju objekta tire spustiti za cca. 30 cm. Območje namestitve vozne mreže v temenu oboka predora se zaščiti z ustrezno vodo nepropustno zaščito v širini 2,0 m od osi tira obojestransko. Vodo nepropustna zaščita se izvede kot površinska obloga temena oboka z sidranjem v podlago z vijaki ali mehanskimi ali kemičnimi sidri. Na levi strani predora je potrebno zagotoviti evakuacijski hodnik minimalne širine 75 cm in višine 225 cm, ki zagotavlja varen izhod iz predora. Evakuacijska pot mora biti ustrezno označena. Za zagotovitev evakuacijske poti na levi strani predora bo potrebno rezkati (širiti) prečni profil predora za cca 75 cm od višine GRT-ja do temena oboka. Pod hodnikom se izvede kineta za signalnovarnostne naprave.

6.6.8.37 Predor »Kanal« od km 68+724 - 68+899 Predor je izveden v trdi kamnini brez notranje obloge. Višina obstoječega svetlega profila ne ustreza namestitvi nosilcev vozne mreže, zaradi česar se predvidi znižanje nivelete tira tako za vozno mreži DC 3kV kot tudi za napajanje AC 25kV 50 Hz. Za zagotovitev ustrezne višine svetlega profila za potrebe elektrifikacije proge, bo potrebno na območju objekta tire spustiti za cca. 20 cm.


61

Območje namestitve vozne mreže v temenu oboka predora se zaščiti z ustrezno vodo nepropustno zaščito v širini 2,0 m od osi tira obojestransko. Vodo nepropustna zaščita se izvede kot površinska obloga temena oboka z sidranjem v podlago z vijaki ali mehanskimi ali kemičnimi sidri. Na levi strani predora je potrebno zagotoviti evakuacijski hodnik minimalne širine 75 cm in višine 225 cm, ki zagotavlja varen izhod iz predora. Evakuacijska pot mora biti ustrezno označena. Za zagotovitev evakuacijske poti na levi strani predora bo potrebno rezkati (širiti) prečni profil predora za cca 55 cm od višine GRT-ja do temena oboka. Pod hodnikom se izvede kineta za signalnovarnostne naprave.

6.6.8.38 Betonski ploščat nadvoz v km 70+113

Železniška proga poteka pod betonskim nadvozom, ki ima ustrezno svetlo širino in višino, ki zagotavlja prehod vlaka. Za zagotovitev ustrezne višine svetlega profila za potrebe elektrifikacije proge, bo potrebno na območju objekta tire spustiti za cca. 30 cm.


Kamniti nadvoz ima ustrezno svetlo širino, ki zagotavlja prehod vlaka. Za zagotovitev ustrezne višine svetlega profila za potrebe elektrifikacije proge, bo potrebno na območju objekta tire spustiti za cca. 50 cm.

6.6.8.40 Predor »Plave« od km 77+184 - 77+615

Predor je izveden v trdi kamnini brez notranje obloge. Višina obstoječega svetlega profila ne ustreza namestitvi nosilcev vozne mreže, zaradi česar se predvidi znižanje nivelete tira tako za vozno mreži DC 3kV kot tudi za napajanje AC 25kV 50 Hz. Za zagotovitev ustrezne višine svetlega profila za potrebe elektrifikacije proge, bo potrebno na območju objekta tire spustiti za cca. 40 cm. Priporočamo izvedbo tira na betonski plošči, prilagoditev nivelete tira je sicer lahko večja od 20 cm, vendar obstaja verjetnost rekonstrukcije propusta pred predorom. Območje namestitve vozne mreže v temenu oboka predora se zaščiti z ustrezno vodo nepropustno zaščito v širini 2,0 m od osi tira obojestransko. Vodo nepropustna zaščita se izvede kot površinska obloga temena oboka z sidranjem v podlago z vijaki ali mehanskimi ali kemičnimi sidri. Na levi strani predora je potrebno zagotoviti evakuacijski hodnik minimalne širine 75 cm in višine 225 cm, ki zagotavlja varen izhod iz predora. Evakuacijska pot mora biti ustrezno označena. Za zagotovitev evakuacijske poti na levi strani predora bo potrebno rezkati (širiti) prečni profil predora za cca 85 cm od višine GRT-ja do temena oboka. Pod hodnikom se izvede kineta za signalnovarnostne naprave.


62

6.6.8.41 Predor »Vrhulj« od km 78+491 - 78+839

Predor je izveden v trdi kamnini brez notranje obloge. Višina obstoječega svetlega profila ne ustreza namestitvi nosilcev vozne mreže, zaradi česar se predvidi znižanje nivelete tira tako za vozno mreži DC 3kV kot tudi za napajanje AC 25kV 50 Hz. Za zagotovitev ustrezne višine svetlega profila za potrebe elektrifikacije proge, bo potrebno na območju objekta tire spustiti za cca. 50 cm. Območje namestitve vozne mreže v temenu oboka predora se zaščiti z ustrezno vodo nepropustno zaščito v širini 2,0 m od osi tira obojestransko. Vodo nepropustna zaščita se izvede kot površinska obloga temena oboka z sidranjem v podlago z vijaki ali mehanskimi ali kemičnimi sidri. Na desni strani predora je potrebno zagotoviti evakuacijski hodnik minimalne širine 75 cm in višine 225 cm, ki zagotavlja varen izhod iz predora. Evakuacijska pot mora biti ustrezno označena. Za zagotovitev evakuacijske poti na desni strani predora bo potrebno rezkati (širiti) prečni profil predora za cca 70 cm od višine GRT-ja do temena oboka. Pod hodnikom se izvede kineta za signalnovarnostne naprave.

6.6.8.42 Galerija (IV) od km 79+964 - 80+107

Predor je izveden v trdi kamnini brez notranje obloge. Višina obstoječega svetlega profila je ustrezna za namestitev nosilcev vozne mreže (DC 3kV), medtem ko bi bilo v primeru elektrifikacije z AC25 kV 50 Hz potrebno znižati niveleto tirov Območje namestitve vozne mreže v temenu oboka predora se zaščiti z ustrezno vodo nepropustno zaščito v širini 2,0 m od osi tira obojestransko. Vodo nepropustna zaščita se izvede kot površinska obloga temena oboka z sidranjem v podlago z vijaki ali mehanskimi ali kemičnimi sidri. Na levi strani predora je potrebno zagotoviti evakuacijski hodnik minimalne širine 75 cm in višine 225 cm, ki zagotavlja varen izhod iz predora. Evakuacijska pot mora biti ustrezno označena. Za zagotovitev evakuacijske poti na levi strani predora bo potrebno rezkati (širiti) prečni profil predora za cca 45 cm od višine GRT-ja do temena oboka. Pod hodnikom se izvede kineta za signalnovarnostne naprave.

6.6.8.43 Galerija (IV) od km 80+164 - 80+246

Predor je izveden v trdi kamnini brez notranje obloge. Višina obstoječega svetlega profila ne ustreza namestitvi nosilcev vozne mreže, zaradi česar se predvidi znižanje nivelete tira tako za vozno mreži DC 3kV kot tudi za napajanje AC 25kV 50 Hz. Območje namestitve vozne mreže v temenu oboka predora se zaščiti z ustrezno vodo nepropustno zaščito v širini 2,0 m od osi tira obojestransko. Vodo nepropustna zaščita se izvede kot površinska obloga temena oboka z sidranjem v podlago z vijaki ali mehanskimi ali kemičnimi sidri.


63

Na levi strani predora je potrebno zagotoviti evakuacijski hodnik minimalne širine 75 cm in višine 225 cm, ki zagotavlja varen izhod iz predora. Evakuacijska pot mora biti ustrezno označena. Za zagotovitev evakuacijske poti na levi strani predora bo potrebno rezkati (širiti) prečni profil predora za cca 55 cm od višine GRT-ja do temena oboka. Pod hodnikom se izvede kineta za signalnovarnostne naprave.


64

7 PRELIMINARNE OPOMBE Z OKOLJSKEGA VIDIKA

pregled obstoječega stanja železniške proge odseka Jesenice – Nova Gorica tako s tehničnega stanja kakor z vidika preučitve tovornega in potniškega prometa. Namen je preučitev in določitev potrebnih ukrepov za nadgradnjo proge v celoti, vključno z idejnimi rešitvami za rekonstrukcijo postaj in postajališč, nadgradnjo postajnih SVn, postavitvijo signalov in pred signalov, in strateško zasnovane elektrifikacije proge. V sklopu naloge bo preverjena tudi opcija uporabe vlaka z nagibno tehniko. Preučeno bo tudi stanje in razvojne možnosti na področju turistične dejavnosti. Projektna naloga ne zahteva pregleda nadgradnje proge z okoljskega vidika. Kljub temu podajamo nekaj osnovnih komentarjev z vidika hrupa in vibracij.

7.1 Hrup

Hrup prometa predstavlja največji vir okoljskega hrupa, pri čemer prevladuje cestni hrup, ki je po ocenah do petkrat več kot hrup, ki ga povzroča železniški promet. Proga je že obstoječa in po njej že poteka promet. Ocenjeno je, da nadgradnja proge pozitivno vpliva na privlačnost potovanja in povečanje prometa, kar bo za posledico imelo povečanje števila vlakov in hrupa. V nadaljevanju, v času izdelave projekta nadgradnje, je zato smiselno preveriti tudi potrebo po omilitvenih ukrepih. Ker je proga že obstoječa je največje povečanje obremenjenosti okolja s hrupom možno pričakovati v času gradnje/nadgradnje. Ob tem je potrebno poudariti, da bo vpliv začasen in vplivno območje sega na ožje območje ob progi. Med gradnjo/nadgradnjo in med obratovanjem železniške proge se izvaja monitoring hrupa železniške proge, skladno s predpisi, ki urejajo varstvo pred hrupom. V primeru prekoračitev mejnih vrednosti je potrebno izvesti protihrupne ukrepe.

7.2 Vibracije

V splošnem velja, da lahko povzročajo vibracije nizkih frekvenc poškodbe stavb pri hitrostih pomikov nad 50 mm/s, kar pa ne velja za posebej občutljive zgradbe, kot so zgodovinski spomeniki. Mejna hitrost, pri kateri vibracije stavbe z veliko verjetnostjo predstavljajo motnjo za njihove prebivalce je 1 mm/s (ISO 2361-2), zmerno motnjo med 0,5 in 1 mm/s, pod vrednostjo 0,5 mm/s pa vibracije niso zaznavne. Najmanjše hitrosti, pri katerih je neposredno ogroženo zdravje ljudi, so bistveno višje. Kriteriji za oceno vpliva vibracij so določeni glede na to, ali vibracije učinkujejo samo na gradbeno konstrukcijo stavbe, dodatno pa, če je stavba naseljena. V prvem primeru se ocenjuje vpliv na gradbeno konstrukcijo, če je stavba naseljena, pa še dodatno ocenjuje vpliv vibracij na ljudi. Pričakovati je da vpliv obratovanja železniške proge po nadgradnji na obremenjevanje okolja z vibracijami ne bo poslabšan glede obstoječe stanje proge, oziroma lahko tudi izboljšano (manjše vibracije) in to zaradi uporabe novih voznih sredstev in izboljšanja stanja zgornjega ustroja.


65

Občasno povečano obremenjevanje posameznih stavb z vibracijami je pričakovano predvsem med gradnjo zaradi gradbenih del, ki povzročajo vibracije (utrjevanje spodnjega in zgornjega ustroja,…) ter zaradi transporta gradbenega materiala. Natančno je potrebno vpliv vibracij preučiti v nadaljnjih fazah izdelave dokumentacije nadgradnje proge odseka Jesenice – Nova Gorica.


66

8 OCENJENA INVESTICIJSKA VREDNOST NADGRADNJE

Vrednosti v sklopu Študije izvedljivosti nadgradnje proge odseka Jesenice – Nova Gorica opisanih ukrepov, so izražene v tisoč € v BREZ dajatev (DDV) Rekapitulacija investicijskih stroškov je podala v prilogi 4.


67

9 ANALIZA STANJA TURISTIČNIH DEJAVNOSTI OB ŽELEZNIŠKI PROGI JESENICE – NOVA GORICA

Železniška proga Jesenice – Nova Gorica je del bohinjske železniške proge (Jesenice – Trst). Le-ta pa je sestavljala pomembno traso Praga – Linz – St. Michael – Beljak -Jesenice – Trst. Zgrajena je bila z namenom povezati plavžarsko industrijo in tako razbremeniti progo Dunaj – Trst, ter z namenom, da bi proga s potniškim prometom povezala Slovence iz Posočja in severnega dela Slovenije z Jadranom. Proga naj bi prav tako bila pomemben povezovalni faktor srednje Evrope z Mediteranom, vendar je postopoma skozi zgodovino, vse od svoje izgradnje, izgubljala na svojem pomenu. Proga je s turističnega vidika zelo zanimiva in omogoča veliko neizkoriščenega potenciala, saj so številne znamenitosti vzdolž proge vredne ogleda, vendar so posejane po dokaj velikem območju. V analizi so predstavljene aktivnosti po letnih časih in po vrstah, ki so zanimive za turiste in se nahajajo vzdolž in v bližini proge Jesenice- Nova Gorica.

9.1 Turizem v toplejših mesecih

V toplejših mesecih se turisti lahko kopajo v rekah kot so Soča, Bača, Sava Bohinjka ali v Blejskem in Bohinjskem jezeru. Z vidika obvodnih in vodnih športov so zanimive reke Sava, Sava Bohinjka, Soča, Tolminka, Bača in Idrijca (na slednjih sta priljubljena predvsem kajakaštvo in ribištvo) pa tudi soteska Pršjak, ki je primerna za kanjoning.

V zadnjem obdobju se zelo razvija kolesarski turizem. Vedno več domačih in tujih turistov se namreč odloča za aktivne počitnice, zato se povečuje tudi povpraševanje po programih, ki so povezani s kolesarjenjem.

Turistično kolesarjenje je kombinacija različnih zvrsti kolesarjenja (izletniško, gorsko, popotniško itd.), kjer kolesarji kot turisti, bodisi domači ali tuji, spoznavajo naravne lepote, kulturne znamenitosti in etnološke posebnosti posameznih krajev in turističnih območij (Rotar, 2012).

9.2 Turizem v zimskih mesecih

V času zime se turisti lahko z direktno železniško povezavo pripeljejo do smučišča Kobla. Smučišče je sicer opuščeno, vendar pa je nad Bohinjsko Bistrico načrtovano novo smučišče, 2864 Bohinj, ki bi lahko bilo ob spremembi zakona o žičničarstvu do polovice urejeno do konca leta 2014a (Delo.si). V povezavi z železnico je možno obiskati tudi smučišče Španov vrh (Jesenice), ter nekaj kilometrov oddaljeno Kranjsko Goro.

9.3 Gorsko - planinska dejavnost

Pomembna turistična dejavnost v povezavi z železnico na obravnavanem območju prav tako je gorsko-planinska dejavnost. Celotna železniška proga pelje skozi tri različne tipe pokrajin: alpsko hribovje in gorovje (od Jesenic do Mosta na Soči), čez dinarsko planoto (od Mosta na Soči do Nove Gorice) ter po sredozemskem gričevju (del Nove Gorice).

9.4 Izobraževalne učne poti in zgodovina ob železniški progi

Izobraževalne učne poti so pešpoti, speljane po gozdni, travnati ali gričevnati pokrajini in so namenjene izobraževanju o gozdnih rastlinah, tradicionalnih obrteh, naravnih pojavih itd. (wiki vir). Opremljene so s pojasnjevalnimi tablami, zato so praviloma namenjene pohodnikom, ki


68

želijo nekaj več od izleta v naravo. Mnoge učne poti so urejene po krajinskih in regijskih parkih ter gozdnih rezervatih.

Na tovrstni progi je bila precej pestra tudi zgodovina, saj sta se na tem območju odvijali prva in druga svetovna vojna. Najbolj poznan je Kobariški muzej - muzej prve svetovne vojne, sledijo mu muzej na prostem Kolovrat, vojaško pokopališče padlih vojakov v 1. svetovni vojni na razglednem griču Rebro (Bohinjska Bistrica) ali v Ukancu itd.

9.5 Pomen železniške proge

V analizi stanja turističnih dejavnosti ob železniški progi Jesenice - Nova Gorica ne gre zanemariti same železniške proge, ki ima tudi svoj turistični potencial. Bohinjska železnica je v letu 2006 praznovala 100 letnico svoje izgradnje. Gradnja celotne trase bohinjske železnice je bila izredno težavna zaradi predorov in mostov, ki jih je bilo potrebno zgraditi. Največja gradbena posega predstavljata gradnji karavanškega in bohinjskega predora, kjer so bile tudi smrtne žrtve. V spomin jim je postavljen spomenik ob bližnji cerkvi svetega Nikolaja (Bohinjska Bistrica). V tem segmentu Slovenske železnice že ponujajo voden izlet z Muzejskim vlakom po dotični progi.

Slovenske železnice omogočajo tudi vsakodnevni prevoz z avtovlakom. Le-ta povezuje Bohinjsko Bistrico in Podbrdo ter Most na Soči. Na vlak se lahko naloži osebni avtomobil, kombi, poltovornjak ali avtodom.

9.6 Versko romarski turizem

Dobro ohranjena kulturna dediščina, katere velik del predstavljajo ravno cerkve in drugi sakralni objekti, prinaša zelo dobro razvit versko romarski turizem. Slednji je na obravnavani železniški progi prisoten predvsem na Skalnici (Sveta gora) in na gori Mengore. Sveta gora nad Solkanom je znana po baziliki Marijinega vnebovzetja in je prva slovenska božjepotna cerkev. Poleg Slovencev jo množično obiskujejo še Italijani in Furlani.

Mengore so romarsko središče Tolminske. Glavni romarski shod je vsako prvo nedeljo po osmem septembru. Cerkev Device Marije pa ni samo pomembna za vernike, temveč tudi za Tolmince in Slovence. V tej cerkvi so se včasih zbirali glavni voditelji tolminskega kmečkega punta in narodno zavestni Primorci, ki so se upirali italijanskemu fašizmu. Mengore je pomemben simbol slovenske samobitnosti.

Na obravnavani železniški progi je še nekaj znanih cerkva. Na Bledu sta znani cerkvi: cerkev Sv. Martina na Bledu in cerkev na Blejskem otoku z zvonom želja. V Bohinju je poseben poudarek na cerkvi sv. Janeza Krstnika (ob jezeru) in na Emini romarski poti. Slednja povezuje šest sakralnih objektov, ki so povezani z življenjem svete grofice Eme. Pred kratkim so v občini Bohinj za tovrstno romarsko pot uvedli možen najem vodnika. Na Jesenicah sta dve večji cerkvi - cerkev sv. Ingeneuina in Albuina in cerkev Povišanja sv. Križa na Planini pod Golico ter jeseniška mošeja. V Novi Gorici je za turiste zanimiv frančiškanski samostan z grobnico Burbonov, v kateri je pokopan zadnji francoski kralj iz te dinastije.


9.7 Ostale pomembne aktivnosti v naravi v bližini železniške p

Pomembne aktivnosti v naravi, katerih se turisti lahko še udeležujejo v neposredni bližini železniške proge, so še jadralno padalstvoTolmin, vzletišče Šempas), športno plezanjeSlap ob Idrijci, Ljubinj, Koritnica) in pod babjim zobom, Zadlaška jama, Pološka jama, Smoganica, sistem Mig).

V naslednjih tabelah sta predstavljeni trasi železniške proge 1 intiste turistične dejavnosti, ki so v bližini navedene železniške postaje (do njih je manj kot 45 minut hoje). Izjeme so pri oddaljenih pomembnejših turističnih dejavnostih, leskupaj z minutami, ki ji potrebujem

Tabela 21: Trasa Bohinjske železniške proge 1

Turistična dejavnost

Čas od postaje / težavnost trase

JESENICE (postaja)

Španov vrh

Snežna jama na Mežakli

5 min vožnj

Kosova graščina 50 min hoje

hiša Kasarna 30 min vožnje

Planinski muzej 15 min vožnje

Jelenkamen (1096 nm)

20 min hoje / 2

Škrbina (1210 nm) 5 min hoje / 2

Planina pod Golico (1935 nm)

15 min hoje / 1

1 Vir: S. Mirtič, Gornjesavski muzej (korespodenca prek elektronske pošte, 20. 9. 2014)2 Vir: E. Trošt, Planinski muzej (korespodenca prek

elektronske pošte, 24. 9. 2014)


Ostale pomembne aktivnosti v naravi v bližini železniške p

Pomembne aktivnosti v naravi, katerih se turisti lahko še udeležujejo v neposredni bližini jadralno padalstvo (vzletišče Golica, vzletišče Kobala, pristajališče

športno plezanje (plezalna stena Jesenice Slap ob Idrijci, Ljubinj, Koritnica) in jamarstvo (Snežna jama pod Mežaklo, Jama Govic, Jama pod babjim zobom, Zadlaška jama, Pološka jama, Smoganica, sistem Mig).

V naslednjih tabelah sta predstavljeni trasi železniške proge 1 in 2. V tabeli so navedene samo tiste turistične dejavnosti, ki so v bližini navedene železniške postaje (do njih je manj kot 45 minut hoje). Izjeme so pri oddaljenih pomembnejših turističnih dejavnostih, leskupaj z minutami, ki ji potrebujemo pri vožnji od postaje do dejavnosti.

Trasa Bohinjske železniške proge 1


št. obiskovalcev

JESENICE (postaja)

5 min vožnje

50 min hoje 5.0001 30 min vožnje 3.0001 15 min vožnje

10.2002

20 min hoje / 2 5 min hoje / 2 15 min hoje / 1

Vir: S. Mirtič, Gornjesavski muzej (korespodenca

elektronske pošte, 20. 9. 2014) (korespodenca prek

tura pod Golico

trasa okoli Španovega vrha

trasa po kulturnih dediščinah pod Kamniškimi Alpami

vražja tura na Javorniški Rovt

tura na Hruško planino

cerkev sv. Ingeneuina in Albuina

cerkev Povišanja sv. Križa na Planini pod Golico

jeseniška mošeja

stara rudna pot

festival Sončnica

festival mladosti kmečke igre in

3 Vir: M. Kanič, TIC JESENICE (korespodenca prek


69

Ostale pomembne aktivnosti v naravi v bližini železniške proge

Pomembne aktivnosti v naravi, katerih se turisti lahko še udeležujejo v neposredni bližini (vzletišče Golica, vzletišče Kobala, pristajališče

ce – stara Sava, Čiginj, (Snežna jama pod Mežaklo, Jama Govic, Jama

pod babjim zobom, Zadlaška jama, Pološka jama, Smoganica, sistem Mig).

2. V tabeli so navedene samo tiste turistične dejavnosti, ki so v bližini navedene železniške postaje (do njih je manj kot 45 minut hoje). Izjeme so pri oddaljenih pomembnejših turističnih dejavnostih, le-te so navedene

/ 2

/ 1 trasa po kulturnih

Kamniškimi Alpami / 1

/ 3

/ 3

Ingeneuina in Albuina 10 min vožnje

cerkev Povišanja sv. anini pod 10 min

hoje

jeseniška mošeja 10 min hoje

10 min hoje 6.0003

10 min hoje 5.0003 40 min 1.2004

Vir: M. Kanič, TIC JESENICE (korespodenca prek



praznik narcis hojeKOČNA (nezasedena postaja)

Planina Stamre (1.400 nm)

20 min hoje / 1

Španov vrh (1.156 nm)

5 min hoje / 1

Gajškova pot

Naravoslovna učna pot na Javorniškem Rovtu PODHOM (nezasedena postaja)

Blejski vintgar 15 min hoje

rastišče Loeselove grezovke

10 min hoje

učna pot po Žumrovih galerijah

BLED JEZERO (postaja)

Blejsko jezero

Blejsko jezero 15 min hoje

Poglejska cerkev 30 min hoje

Blejski grad 30 min hoje

golf igrišče Bled 10 min vožnje

Planina Rčitna (900 nm)

30 min hoje / 1

Mala Osojnica (691 nm)

30 min hoje / 1

Planina Klek (1556 nm)

10 min vožnje / 2

4 Vir: K. Klinar, TD Golica (korespodenca prek elektronske pošte, 26. 9. 2014) 5 Vir: L. Ferjan, Zavod za kulturo Bled (korespodenca

prek elektronske pošte, 23. 9. 2014)


hoje KOČNA (nezasedena postaja)

20 min hoje / 1 5 min hoje / 1

PODHOM (nezasedena postaja)

15 min hoje 10 min hoje

BLED JEZERO (postaja)

15 min hoje

30 min hoje 30 min hoje

23.6005

10 min vožnje

30 min hoje / 1 30 min hoje / 1 10 min vožnje / 2

Vir: K. Klinar, TD Golica (korespodenca prek

Vir: L. Ferjan, Zavod za kulturo Bled (korespodenca prek elektronske pošte, 23. 9. 2014)

trasa po vaseh okoli Bleda

trasa Radovna tura čez drn in strn

cerkev Sv. Martina

cerkev na otoku

Bled film festival

Okarina etno festival

festival kremne rezine

BOHINJSKA BELA (nezasedena postaja)

jama pod Babjim zobom

slap pod Iglico

Galetovec (1265 nm)

tura na Galetovec

Marjetin sejem NOMENJ (nezasedena postaja)

Grmečiški slap BOHINJSKA BISTRICA (postaja)

Sava Bohinjka Belica

Bohinjsko jezero

slap Savica

6 Vir: B. Miklavčič, TD Bohinjska Bela (korespodenca


70

trasa po vaseh okoli / 1 / 1

tura čez drn in strn / 3

cerkev Sv. Martina 15 min hoje 15 min hoje nato pletna

30 min hoje NA

Okarina etno festival 30 min hoje 5005 15 min hoje

10.0005

BOHINJSKA BELA (nezasedena postaja)

jama pod Babjim 10 min vožnje 20 min hoje

Galetovec (1265 nm)

zraven postaje / 1

ra na Galetovec / 3

10 min hoje 3.0006

NOMENJ (nezasedena postaja)

30 min hoje

BOHINJSKA BISTRICA (postaja)

12 min vožnje 15 min vožnje

Vir: B. Miklavčič, TD Bohinjska Bela (korespodenca



izvir Bistrice 30 min hoje

potok Ribnice 15 min vožnje

slap Govic 15 min vožnje

Ajdovski gradec 10 min hoje

vojaško pokopališče 25 min hoje

muzej Tomaža Godca

10 min hoje

Kobla (1.498 nm)

15 min vožnje / 2

Črna prst (1.844 nm)

zraven po/ 1

Bohinjska kolesarska pot / 1

trasa k slapu Savice / 1 kolesarski park Vogel / 1 in 3

Bohinjska sirarska tura / 1

tura na Konjščico / 3

cerkev sv. Janeza Krstnika

15 min vožnje

Emina romarska pot

planšarska pot čebelarska pot

Kravji bal 15 min vožnje

mednarodni festival alpskega cvetja

15 min vožnje

PODBRDO (postaja)

Bača

7 Vir: Gorenjski muzej (korespodenca prek elektronske pošte, 26. 9. 2014) 8 Vir: Turistično društvo Bohinj (korespodenca prek



30 min hoje 15 min vožnje 15 min vožnje 10 min hoje

25 min hoje NA 10 min hoje

10.0007

15 min vožnje / 2 zraven postaje / 1

/ 1 / 1 / 1 in 3

/ 1 / 3

15 min vožnje

15 min vožnje

10.0008

15 min vožnje

10.0008

PODBRDO (postaja)

Vir: Gorenjski muzej (korespodenca prek

Vir: Turistično društvo Bohinj (korespodenca prek

soteska Driselpoh

slapova na Milpohu

Kobla (1.498 nm)

Črna prst (1.844 nm)

Možic (1602 nm)

Slatnik (1609 nm)

praznik sv. Florjana v Oblokah

gorski maraton štirih občin

HUDAJUŽNA (nezasedena postaja)

domačija Franceta Bevka

Porezen (1630 nm)

trasa okoli Kojce GRAHOVO (postaja)

Bača

tematska pot Na svoji zemlji

PODMELEC (nezasedena postaja)

trasa na Šentviško planoto

9 Vir: J. Bogataj, TD Podbrdo (korespodenca prek elektronske pošte, 24. 9. 2014)10

Vir: T. Gornik, GM4O društvo (korespodenca prek elektronske pošte, 23. 9. 2014)

71

soteska Driselpoh 45 min hoje

slapova na Milpohu 30 min hoje

Kobla (1.498 nm) 45 min hoje / 2

1.844 nm) 30 min hoje / 2

30 min hoje / 2

Slatnik (1609 nm) 30 min hoje / 2

praznik sv. Florjana v 15 min hoje 1.0009

gorski maraton štirih 5 min hoje 3.00010

HUDAJUŽNA (nezasedena postaja)

domačija Franceta 30 min hoje

Porezen (1630 nm) 30 min hoje / 2

/ 2 GRAHOVO (postaja)

tematska pot Na svoji

PODMELEC (nezasedena postaja)

trasa na Šentviško / 3

Vir: J. Bogataj, TD Podbrdo (korespodenca prek

elektronske pošte, 24. 9. 2014) Vir: T. Gornik, GM4O društvo (korespodenca prek

9. 2014)

* Čas do postaje je naveden okvirno s pomočjnavedena pot od železniške postaje do izhodišča vzpona.** Gorsko pohodniške in kolesarske dejavnosti imajo označeno težavnost trase od 1 do 3 (1 nezahtevno in primerno tudi za družine, 2 *** Število obiskovalcev je zakroženo število obiskovalcev v zadnji sezoni leta 2013 in je okvirno navedena s strani organizatorjev oz. Institucij. NA kratica prostor prazen, podatka o obiskanosti znamenitosti ni.

Tabela 22: Trasa Bohinjske železniške proge 2

Turistična dejavnost


MOST NA SOČI (postaja)

Sotočje Soče in Tolminke

akumulacijsko jezero Bača

akumulacijsko jezero 5 min hoje

Tolminska korita 11 min vožnje

slap Sopota 10 min vožnje

grad Tolmin 15 min vožnje

Tolminski muzej 15 min vožnje

Kobariški muzej 30 min vožnje

Mengore (453 nm)

10 min vožnj/ 3

Nagnoj (1.193 nm)

20 min vožnje / 1

11

Vir: M. Ivančič, Tolminski muzej (korespodenca prek elektronske pošte, 26. 9. 2014)12

Vir: Kobariški muzej (korespodenca prek elektronske pošte, 26. 9. 2014)

* Čas do postaje je naveden okvirno s pomočjo spletne strani Google maps. Pri gorah in hribih je navedena pot od železniške postaje do izhodišča vzpona. ** Gorsko pohodniške in kolesarske dejavnosti imajo označeno težavnost trase od 1 do 3 (1 nezahtevno in primerno tudi za družine, 2 – srednje zahtevno, 3 – zahtevno). *** Število obiskovalcev je zakroženo število obiskovalcev v zadnji sezoni leta 2013 in je okvirno navedena s strani organizatorjev oz. Institucij. NA kratica – ni podatkov, še ni oz. ni evidence.

odatka o obiskanosti znamenitosti ni.

Trasa Bohinjske železniške proge 2


št. obiskovalcev

MOST NA SOČI (postaja)

5 min hoje 11 min vožnje 10 min vožnje

15 min vožnje 15 min vožnje 5.00011 30 min vožnje

15.00012

10 min vožnje / 3 20 min vožnje / 1

Vir: M. Ivančič, Tolminski muzej (korespodenca

prek elektronske pošte, 26. 9. 2014) Vir: Kobariški muzej (korespodenca prek

tura na Grudnico

tura na Šentviško planoto

tura na planino Vrše

trasa po dolini Trebuščice

trasa po Baški grapi

trasa prek korit Tolminke in Javorce

trasa po Kolovratu

trasa v osrčje Tolminskih gora

cerkev sv. Mavra

Mengore

cerkev sv. Duha na Javorci

cerkev Marijinega obiskanja

Kosmačeva učna pot

pot po stari Repalski meji

čez Most po modrost čez Most po krepost gozdna učna pot

poti miru oz. Kolovrat

ekološka vas Čadrg

72

o spletne strani Google maps. Pri gorah in hribih je

** Gorsko pohodniške in kolesarske dejavnosti imajo označeno težavnost trase od 1 do 3 (1 –

*** Število obiskovalcev je zakroženo število obiskovalcev v zadnji sezoni leta 2013 in je okvirno navedena ni podatkov, še ni oz. ni evidence. Na mestih, kjer je

tura na Grudnico / 2 tura na Šentviško

/ 1 tura na planino Vrše / 3

/ 2 trasa po Baški grapi / 1

Tolminke in Javorce / 1 in 2 lovratu / 3

/ 3

cerkev sv. Mavra 10 min hoje 15 min vožnje

cerkev sv. Duha na 40 min vožnje

cerkev Marijinega 16 min vožnje

Kosmačeva učna

pot po stari Repalski

ez Most po modrost čez Most po krepost gozdna učna pot

ekološka vas Čadrg


Noč na jezeru 10 min hoje

Slikarska kolonija 30 min hoje

Metaldays 15 min vožnje

Overjam reggae festival

15 vožnje

Punkrock festival 15 min vožnje

Sajeta 15 min vožnje

Tekmovanje jadralnih padalcev

15 min vožnje

AVČE (nezasedena postaja)

Globočak (809 nm)

20 min vožnje / 1

Avška proga downhill / 3

trasa Kambreško / 1

Soteska Doblarščka 30 min hoje

Downhill - državno prvenstvo v spustu s kolesom

30 min hoje

KANAL (postaja)

Soča

Kanalski most zraven postaje

Jarki in rovi 1. sv. vojne

gotska hiša Kontrada

5 min hoje

avtoštoparski muzej zraven

13

Vir: TD Most na Soči (korespodenca prek elektronske pošte, 28. 9. 2014) 14 Vir: J. Kalin, TD Tolmin (korespodenca prek elektronske pošte, 24. 9. 2014) 15

Vir: M. Jakopin, Downhill Avče (korespodenca prek elektronske pošte, 26. 9. 2014)


10 min hoje

20.00013

30 min hoje 1.00013 15 min vožnje

70.00014

15 min vožnje

40.0001

4 15 min vožnje

25.0001

4 15 min vožnje 5.00014 15 min vožnje

10.0001

4 AVČE (nezasedena postaja)

20 min vožnje / 1

/ 3 / 1

30 min hoje

30 min hoje

10.00015

KANAL (postaja)

zraven postaje

NA 5 min hoje NA zraven NA

Vir: TD Most na Soči (korespodenca prek

lin, TD Tolmin (korespodenca prek

M. Jakopin, Downhill Avče (korespodenca prek

Jenlenk (787 nm)

trasa na Lašček tura na Jelenk tura na Korado trasa Marijino Celje

cerkev Marijino Celje

skoki z mosta

gledališče na Kontradi

Kogojevi dnevi

praznik kostanja

Mušje dirke PLAVE (nezasedena postaja)

Soča

Korada (812 nm)SOLKAN (nezasedena postaja)

Solkan plaža

Solkanski most

Vojni muzej Vila Bartolomei

16

Vir: M. Zimic, TIC Kanal (korespodenca prek elektronske pošte, 24. 9. 2014)17 Vir: A. Štrukelj, KS Levpa elektronske pošte, 24. 9. 2014)18

Vir: R. Boltar, Vojni muzej Solkan (korespodenca prek elektronske pošte, 24. 9. 2014)

73

postaje

Jenlenk (787 nm)

zraven postaje / 1

/ 1 / 1 / 3

trasa Marijino Celje / 1

cerkev Marijino Celje 15 min vožnje

zraven postaje 2.00016 10 min hoje NA 10 min hoje 15016

praznik kostanja 15 min vožnje 2.00016 16 min vožnje 1.00017

PLAVE (nezasedena postaja)

Korada (812 nm)

zraven postaje / 1

SOLKAN (nezasedena postaja)

5 min hoje 5 min hoje 50018

30 min 5.00019

TIC Kanal (korespodenca prek

elektronske pošte, 24. 9. 2014) (korespodenca prek

elektronske pošte, 24. 9. 2014) R. Boltar, Vojni muzej Solkan (korespodenca



hoje

Vojaško pokopališče 5 min hoje

Sabotin (609 nm) 15 min hoje / 2

Sveta Gora (681 nm)

45 min hoje / 1 in 2

Korada (812 nm) 15 min hoje /

Sveta Gora 45 min hoje

Soška regata 10 min hoje

Razstava jaslic 45 min hoje

NOVA GORICA (postaja)

Goriški muzej 10 min vožnje

grob Burbonov 10 min hoje

trasa po Goriških Brdih / 3

trasa po Banjšicah / 3 trasa na Škabrijel / 2 trasa po Govcih / 2

gorska tura po Sabotinu / 3

trasa Solkan – Plave / 1 trase v Panovcu / 1

Frančiškanski samostan

10 min hoje

Kapela na Kostanjevci

10 min hoje

19

Vir: M. Brecelj, Goriški muzej (korespodenca prek elektronske pošte, 18. 9. 2014) 20

Vir: A. Čokalj, TIC Nova Gorica (korespodenca prek elektronske pošte, 18. 9. 2014) 21 Vir: M. Brecelj, Goriški muzej (korespodenca prek elektronske pošte, 18. 9. 2014) 22

Vir. M. Brecelj, Goriški muzej (korespodenca prek elektronske pošte, 19. 9. 2014)


hoje 5 min hoje NA

15 min hoje / 2 45 min hoje / 1 in 2 15 min hoje / 2

45 min hoje

10 min hoje 8.00020 45 min hoje NA

NOVA GORICA (postaja)

10 min vožnje

10.00021

10 min hoje 6.70022

/ 3 / 3 / 2 / 2

/ 3 / 1 / 1

10 min hoje NA 10 min hoje

11.0002

2

Vir: M. Brecelj, Goriški muzej (korespodenca prek

a (korespodenca prek

Vir: M. Brecelj, Goriški muzej (korespodenca prek

Vir. M. Brecelj, Goriški muzej (korespodenca prek

gozdne poti Panovec

gozdna pot Gršišče

Mesto mladih

Urban projekt

praznik vrtnic

Poletna scena

mednarodno srečanje saksofonistov

glasba z vrtov svetega Frančiška

praznik češenj

Sanje v Medani

Brda in vina

Martinovanje

23

Vir: A. Suhadolnik, Zavod za turimladino in šport Brda (korespodenca prek elektronske pošte, 18. 9. 2014)

74

išče

zraven postaje

10.0002

0 30 min hoje 70020 15 min hoje 3.00020 15 min hoje

30.0002

0

15 min hoje NA

svetega Frančiška 30 min hoje 3.00022 24 min vožnje

30.00023

28 min vožnje 1.00023 24 min vožnje 3.00023 24 min vožnje 5.00023

Vir: A. Suhadolnik, Zavod za turizem, kulturo,

mladino in šport Brda (korespodenca prek elektronske pošte, 18. 9. 2014)


* Čas do postaje je naveden okvirno s pomočjo spletne strani Google maps. Pri gorah in hribih je navedena pot od železniške postaje do izhodišča vzpona.** Gorsko pohodniške in kolesarske dejavnosti imajo označeno težavnost trase od 1 do 3 (1 nezahtevno in primerno tudi za družine, 2 *** Število obiskovalcev je zanavedena s strani organizatorjev oz. Institucij. NA kratica mestih, kjer je prostor prazen, podatka o obiskanosti znamenitosti ni.

Legenda:

smučarski / kopalni turizem

naravna znamenitost

zgodovinska znamenitost

gorsko pohodniški turizem

kolesarski turizem

versko- romarski turizem

Izobraževalne učne poti

festivali in lokalne prireditve

NOVA GORICA TER RAZVOJ POSEBNIH ŽELEZNIŠKIH STORITEV (WP2)

* Čas do postaje je naveden okvirno s pomočjo spletne strani Google maps. Pri gorah in hribih je navedena pot od železniške postaje do izhodišča vzpona. ** Gorsko pohodniške in kolesarske dejavnosti imajo označeno težavnost trase od 1 do 3 (1 nezahtevno in primerno tudi za družine, 2 – srednje zahtevno, 3 – zahtevno). *** Število obiskovalcev je zakroženo število obiskovalcev v zadnji sezoni leta 2013 in je okvirno navedena s strani organizatorjev oz. Institucij. NA kratica – ni podatkov, še ni oz. ni evidence. mestih, kjer je prostor prazen, podatka o obiskanosti znamenitosti ni.

čarski / kopalni turizem

naravna znamenitost

zgodovinska znamenitost

gorsko pohodniški turizem

kolesarski turizem

romarski turizem

Izobraževalne učne poti

festivali in lokalne prireditve

75

* Čas do postaje je naveden okvirno s pomočjo spletne strani Google maps. Pri gorah in hribih je

** Gorsko pohodniške in kolesarske dejavnosti imajo označeno težavnost trase od 1 do 3 (1 –

kroženo število obiskovalcev v zadnji sezoni leta 2013 in je okvirno ni podatkov, še ni oz. ni evidence. Na


76

10 OPIS TURISTIČNIH AKTIVNOSTI V POVEZAVI Z ŽELEZNIŠKO PROGO JESENICE – NOVA GORICA

10.1 SMUČARSKI IN KOPALNI TURIZEM

10.1.1 Smučarski turizem ob Bohinjski progi

Na obravnavani železniški progi trenutno obratuje samo manjše smučišče na Španovem vrhu. Smučarji se morajo v Jesenicah z vlaka presesti na drugo prevozno sredstvo, če želijo na to smučišče. Od železniške postaje je 15 minut vožnje. Dnevna cena vozovnic za odrasle je 13€, za otroke pa 9€.

Z Jesenic je možno obiskati tudi smučišče v Kranjski Gori, vendar se je potrebno ponovno prestopiti na drugo prevozno sredstvo. Ravno tako je s smučarskim centrom Cerkno, ki je od najbližje železniške postaje Most na Soči, oddaljen 30 minut z avtomobilom ali avtobusom.

Smučišče Kobla je že dlje časa zaprto.

10.1.2 Kopalni turizem ob Bohinjski progi

Poletni turizem je s kopalnimi vodami na obravnavanem območju uspešnejše. K temu prispeva vedno boljša urejenost kopalnih površin ob rekah in jezerih, iz leta v leto boljša kakovost samih voda (Agencija RS za okolje, Ocena kopalnih voda za leto 2014) in uspešnejša promocija.

Vode v gorenjski in severnoprimorski regiji so na splošno mrzle, tudi poleti. Poleti sta še najtoplejši Blejsko (v povprečju 21 stopinj Celzija) in Bohinjsko (v povprečju 20 stopinj Celzija) jezero. Reke kot so: Sava Bohinjka, Belica, Bača in Tolminka, beležijo povprečno 16 stopinj celzija. Soča pa najnižje, in sicer le 13 stopinj Celzija. Kljub vsemu je Soča med vsemi navedenimi rekami najbolj obiskana.


77

10.2 KOLESARSKI TURIZEM

Kolesarski turizem je naraščajoč trg in turisti vedno bolj želijo odkrivati in spoznavati različne dežele in pokrajine. Na pot pa kot prioriteto želijo vzeti svoje kolo.

Osebni avtomobili iz mnogo razlogov niso najbolj praktična izbira za kolesarske izlete, saj kolesarjenje kot okolju prijazna oblika transporta zahteva tudi okolju bolj prijazen način transporta v točki odhoda iz domačega kraja in prihoda. Železnica tako predstavlja okolju najbolj prijazno obliko prevoza od doma do izhodišča ali obratno, čeprav so tukaj še številni avtobusni in ostali servisi, ki zagotavljajo prevoz koles (Kogelnik, 2006).

Železniška povezava do kolesarskih prog je torej ključ za odpiranje trga. V nekaterih evropskih državah je ime vlaka ''kolesarska kočija'' že sinonim, da je tam dobra izhodiščna točka za kolesarski izlet.

10.2.1 Kolesarske trase ob železniški progi Jesenice – Podmelec (trasa železniške proge 1)

10.2.1.1 Izhodiščna točka Jesenice

V Jesenicah je najbolj oblegana kolesarska tura pod Golico. Njeni vzponi so kratki, zato je njena težavnost srednje zahtevna. Dolžina proge znaša 20 km.

Pot vključuje: Jesenice – Slovenski Javornik – Javorniški Rovt – Planina – Jesenice

Trasa okoli Španovega vrha ni zahtevna in je dolga le 13 km. Pelje pa po smučišču (Leban, 2009).

Pot vključuje: Planina pod Golico – Križovec – Jeseniške Rovte

Iz železniške postaje do pričetka trase lahko pridemo s kolesom. Potrebuje se približno 45 minut.

Nezahtevna kolesarska tura je tudi pot po kulturnih dediščinah pod odrastkom Kamniških Alp. Izlet po tej turi je zelo kratek, vendar je v nekaterih predelih precej naporen z vzponi (Slovenska turistična agencija, 2014).

Pot vključuje: Žirovnica – dolina Završnice – sedlo Kališče – Sankaški dom – Begunje – Rodine – Vrba – Selo – Žirovnica

Iz Žirovnice do Jesenic kolesar potrebuje v 45 minut.

Vražja tura na Javorniški rovt je izredno zahtevna trasa in je dolga 21 km (Strme kolesnice Pavlin, 2014).

Pot vključuje: Jesenice – Javorniški Rovt – Pristava – sedlo Križovec – Planina pod Golico – Jesenice


78

Tura na Hruško planino je izredno zahtevna zaradi spusta na melišču. Dolžina poti je 23 km. Okvirni skupni čas izleta znaša 7 ur (Strme kolesnice Pavlin, 2014).

Pot vključuje: industrijska cona Hrušica– Plavž – Planina pod Golico – Plavški Rovt – domačija Zakamnik – pastirska koča na Hruški planini – sedlo Dovje – Planina pod Golico – Jesenice

Industrijska cona Hrušica je 10 minut oddaljena (s kolesom) od železniške postaje.

10.2.1.2 Izhodiščna točka Bled Jezero

Kolesarskih prog za kolesarje na Bledu je veliko, saj so primerne skoraj vse ceste. Lokalne ceste in kolovozne poti med vasmi v okolici Bleda so primerne za krajše kolesarske izlete, gosta mreža gozdnih poti na Jelovici, Pokljuki in Mežakli lahko zadovolji še tako zahtevnega gorskega kolesarja.

Najbolj znana kolesarska proga za družine na Bledu je trasa po vaseh okoli Bleda. Razdalja trase znaša 23 km in poteka po asfaltni in delno makadamski cesti (Vehar, 2003).

Pot vključuje: Bled – Zasip - Sebenje– Podhom – Vintgar – Spodnje Gorje – Višelnica – Mevkuž – Zgornje Gorje – Krnica – Poljšica – Rečica - Mlino – Selo pri Bledu – Ribno – Bodešče – Koritno – Bled

Kolesarska pot Radovna poteka skozi dolino Radovna, ki leži v Triglavskem narodnem parku in je relativno nezahtevna in zato primerna za družine. Ob poti so številne naravne in kulturne znamenitosti, ki izlet naredijo izjemno zanimiv. Dolga je okoli 16 kilometrov, za celotno pot s postanki pri informacijskih točkah potrebujemo 2,5 do 3,5 ure. Večinoma poteka po makadamski cesti skozi dolino (Maher, 1996).

Pot vključuje: Bled – Podhom - Spodnje Gorje – Zgornje Gorje – Krnica – Radovna – Krnica – Poljšica – Mala Zaka – Bled

Med izredno zahtevne trase na Bledu spada tura čez drn in strn. Razdalja ture znaša 85 km in sama vožnja s kolesom traja od 6 do 8 ur. Priporočamo da izlet začnete zgodaj zjutraj in se z Bleda odpravite proti Pokljuki (Strme kolesnice Pavlin, 2014).

Pot vključuje: Bled – Spodnje Gorje – Zgornje Gorje – Zatrnik – Mrzli studenec – Gorjuše – Jereka – Bohinjska Bistrica – Nemški rovt – Dražgoše – Podblica – Jamnik – Kropa – Kamna Gorica – Lancovo – Radovljica – Lesce - Bled

10.2.1.3 Izhodiščna točka Bohinjska Bela

Kolesarska trasa na Galetovec znaša 16 km in je po zahtevnosti zelo zahtevna, podlage se izmenično vrstijo od makadamske do gozdne poti in obratno. Spust je zelo strm in izredno zahteven, zato naj se ga lotijo samo tehnično dobro pokovani kolesarji (Strme kolesnice Pavlin, 2014).


79

Pot vključuje: Bohinjska Bela – planina Za jamo – planina Kranjska dolina – sedlo za Galetovcem – vrh Galetovec – Belska planina – Boh – Bohinjska Bela.

10.2.1.4 Izhodiščna točka Bohinjska Bistrica

Bohinjska kolesarska pot je večnamenska asfaltirana pot in jo uporabljajo tako kolesarji, kot tudi pohodniki, sprehajalci ter lastniki zemljišč (kar pomeni, da lahko na poti srečate tudi kmetijsko mehanizacijo). Nezahtevna 8 km trasa, primerna za družine (Vaher, 2003).

Pot vključuje: Bohinjska Bistrica – Stare Fužine – Ribnica – Srednja vas

Kolesarski izlet k slapu Savica je dolg 16 km, teren je pa izmeničen z asfaltom in makadamom. Steza je nezahtevna, po položnem terenu.

Pot vključuje: Bohinjska Bistrica – Ribičev Laz – Ukanc – čez reko Savico – hotel Zlatorog – Bohinjska Bistrica

Gorsko kolesarski park Vogel je dostopen z gondolo na Vogel in s štirisedežnico Orlove Glave, tako da je nadmorska višina starta 1682 nm. Trase so primerne za začetnike in za izkušene gorske kolesarje.

Bohinjska sirarska tura je možna le z organiziranim vodstvom (pod okriljem podjetja Hike&Bike). Pot prikazuje zgodovino sirarstva v Bohinju. Za popolno doživetje upošteva tako čas, ki ga imajo turisti na voljo, kot tudi izbran način izvedbe (kolo, avto, avtobus) (Slovenska turistična agencija, 2014).

Planina Konjščica obljublja težaven, a lep vzpon na Konjščico in še težji spust z nekoliko odmaknjene planine Na Šehu. Slednja planina je orientacijsko zahtevna in je primerna le za pristaše ekstremnih težav, ki imajo odlično tehniko in vzmeteno kolo. Dolžina proge je 31 km (Leban, 2009).

Pot vključuje: Bohinjska Bistrica – Ukovnica pod Draške vrhove – planina Na Šehu – Srednja vas – Bohinjska Bistrica

10.2.1.5 Izhodiščna točka Hudajužna

Prek Hudajužne se lahko prekolesari okoli planote Kojce, kjer je bilo domovanje pisatelja Franceta Bevka. Dolžina poti znaša 27 km in je srednje zahtevna, le krajši del nad Zakojco poteka po težje prevoznem kolovozu.

Pot vključuje: Hudajužna – čez most Bače – Zakojca – preval Vrh Ravni – Gorje – Cerkno – Zakrž – Jesenica – Bukovo – Hudajužna


80

10.2.1.6 Izhodiščna točka Podmelec

Z železniške postaje Podmelec na Bohinjski progi z Jesenic v Novo Gorico lahko kolesar ''skoči'' na kolesarsko traso na Šentviško planoto. Gre za zahtevno traso, saj so vzponi precejšnji, vendar so ceste v dobrem stanju, le kratki odseki so speljani po manj obljudenem terenu. Dolžina trase znaša 38 km (Maher, 1996).

Pot vključuje: Podmelec – Logaršče – Ponikve – Črvov vrh – Bukovski Vrh – Šentviška Gora – Prapetno Brdo – Slap pri Idrijci – Podmelec

10.2.2 Kolesarske trase ob železniški progi Most na Soči – Nova Gorica (trasa železniške proge 2)

10.2.2.1 Izhodiščna točka Most na Soči

Kolesarska pot Grudnica je dolga 30 km. Poti so v nekaterih predelih zaraščene (Maher, 1996).

Pot vključuje: Most na Soči – Kosmačeva učna pot – Slap ob Idrijci – Grudnica – Čukla – Tolminski Lom – Gornji Log – Most na Soči

Krožna kolesarska pot po Šentviški planoti je nezahtevna in dolga zgolj 12 km. Makadamskih poti je več. V nadaljevanju je opisan zgolj vzpon po malo vozni cesti nad vasjo Ponikve (Maher, 1996).

Pot vključuje: Most na Soči – Bača pri Modreju – Ponikve – Idrija pri Bači – Most na Soči

Vzpon na planino Vrše in na vrh Skopice ni pretirano zahteven, vendar je celotna tura zaradi zelo strmega spusta v dolino Trebuščice priporočljiva le za fizično in tehnično pripravljene gorske kolesarje (Strme koolesnice Pavlin, 2014).

Pot vključuje: Most na Soči – Slap ob Idrijci – sleme Vrata– Podčepovan – planina Vrše – vrh Skopice – Kosmačeva učna pot – Slap ob Idrijci – Most na Soči

Trasa po dolini Trebuščice je srednje zahtevna. Pot poteka po prometni cesti in je posledično lahko nevarna. V dolžino meri 30 km in skoraj nima vzponov (Leban, 2009).

Pot vključuje: Most na Soči – Slap ob Idrijci – Dolenja Trebuša– Gorenja Trebuša – Ščura – Dolenja Trebuša – Slap ob Idrijci – Most na Soči

Nezahtevna kolesarska pot primerna za družinske izlete v okolici Most na Soči je trasa po Baški grapi. Njena dolžina je med 30 in 60 km, odvisno od poti (Vehar, 2003).

Pot vključuje: Most na Soči – Bača pri Modreju – Podbrdo

Ta trasa ni krožna, konča se na železniški postaji Podbrdo.


81

Kolesarska trasa prek korit reke Tolminke in Javorce je ravno tako primerna za družine, je pa kategorizirana kot srednje težka, saj je vzpon na Javorco dolg in naporen. Poleg tega se nahaja del poti na glavni prometni cesti (Vehar, 2003).

Pot vključuje: Most na Soči – Volče – Tolmin – Tolminska korita – planina Polog – Javorca – makadamska pot ob Tolminki – Tolmin – Most na Soči

Severno od Most na Soči se nahaja visoko in razgledno sleme Kolovrat, ki je prepleten z različnimi kolesarskimi trasami. Ena izmed tras z izhodiščem železniške postaje Most na Soči je zahtevna 58 km dolga trasa. Naporen je predvsem vzpon iz doline Soče na sam greben.

Pot vključuje: Most na Soči – Volčanske Ruti – Vogrinki – Kolovrat – Kuk – Livek – Idrsko – Kobarid – Vrsno – Volarje – Gabrje – Tolmin – Modrej – Most na Soči

Zelo zahtevna kolesarska trasa se nahaja v samem osrčju Tolminskih gora. Dolžina trase je 40 km, trasa je strma in na določenem odseku zelo slabo ohranjena. Povratek je lagodnejši, naporen predvsem za zavore. Brez gorskega kolesa v strminah ni priporočljivo (Leban, 2009).

Pot vključuje: Most na Soči – Tolmin – Žabce – Zadlaz – Tolminske Ravne – planina Razor – Planina Lom – planina Stador – Ljubinj – Tolmin

10.2.2.2 Izhodiščna točka Avče

V Avčah se kolesar lahko zapelje po avški tekmovalni progi za spust (Downhill). Kot že samo ime pove, je proga namenjena pravim spustašem, opremljenim s primernimi gorskimi kolesi za premagovanje višinske razlike. Proga je nekaj kilometrov oddaljena od Avč, blizu Avškega Kuka. Na tej progi je vsako leto organizirana tekma za slovenski pokal v spustu. Dolžina proge znaša 14,1 km.

Prav tako se kolesar lahko zapelje po trasi Kambreško, ki je osrednji del gorskega hrbta Kolovrata. Trasa je dolga 16 km in je nezahtevna, primerna za družine (Maher, 1996).

Pot vključuje: Avče – Ročin – Kambreško – Humarji – Držan – Ajba– Avče

10.2.2.3 Izhodiščna točka Kanal

V Kanalu poteka kolesarska trasa na Lašček. Trasa je dolga 47 km in je tehnično nezahtevna, a precej dolga tura po dobrih in neprometnih cestah (Maher, 1996).

Pot vključuje: Kanal – Lokovec – Avški Kuk – Kanal


82

Prek Banjške planote poteka še ena kolesarska trasa – Jelenk. Tura na Jelenk je razen kratkih odsekov skoraj v celoti speljana po makadamskih cestah. Dolžina vzpona je 28 km (Maher, 1996).

Pot vključuje: Kanal – Bodrež – Drašček – Humarji – Mrcinje – akumulacijsko jezero – Jelenk – Kanal

Korada z izhodiščem iz Kanala je zahtevna krožna kolesarska trasa v dolžini 27 km. Trasa kolesarje vodi skozi glavne krajevne znamenitosti, je pa zaradi tega tudi nevarna, saj vodi po glavnih cestah (Lutman, 2012).

Pot vključuje: Kanal – Lig – Korada – Vrtače – Plave – Deskle – Kanal

Kolesarska trasa Marijino Celje vodi do romarskega vrha nad Kanalom. Tura je primerna za vsakogar in poteka po urejeni pešpoti (Maher, 1996).

Pot vključuje: Kanal – Lig – cerkev Marijinega Celja – Čolnica – Ravenca – Kanal

10.2.2.4 Izhodiščna točka Nova Gorica

Najbolj znana kolesarska pot v okolici Nove Gorice je krožna kolesarska pot po Goriških Brdih. Pot je dolga 65 km in spada med zahtevnejše kolesarske poti, zaradi 720 nm višinske razlike (Maher, 1996).

Pot vključuje: Nova Gorica – Solkan – Podsabotin – Hum – Cerovo – Vipolže – Ceglo – Medana – Dobrovo – Zali Breg – Šmartno – Gonjače – Kojsko – Hum – Podsabotin – Solkan – Nova Gorica

Še zahtevnejša kolesarska pot od zgornje je pot po Banjšicah (na Sveto goro in Vodice). V dolžini jo je sicer manj – 51 km, vendar z višinsko razliko 840 nm. Ima nekaj dolgih in strmih vzponov (Lutman, 2012).

Pot vključuje: Nova Gorica – Solkan – Sveta gora – Grgar – Lokovec – Kanalski Lom – Most na Soči

Kolesarska trasa se zaključi na železniški postaji Most na Soči.

Kolesarska proga na Škabrijel se ravno tako preusmeri na Sveto goro, vendar z južne strani.Dolžina poti je le 16 km in se uvršča pod srednje zahtevno pot z uro vzpona, vendar pot neprestano vodi po asfaltu (Slovenska turistična organizacija, 2014).

Pot vključuje: Nova Gorica – Solkan – Sveta gora – Prevale – Ravnica – Vratce – Škabrijel – grad Kromberk – Nova Gorica


83

Ob Trnovskem gozdu se nahaja kolesarska pot po Govcih. Pot je dokaj zahtevna zaradi skoraj 5 urnega kolesarjenja, vendar tehnično tura ni zahtevna (Strme kolesnice Pavlin, 2014).

Pot vključuje: Nova Gorica – Solkan – Lokve – vrh Poldanoveca – Trnovo – Kromberk – Nova Gorica

Gorska proga po Sabotinu oz. po Parku miru je samo za izkušene gorske kolesarje. Spust s Sabotina je izredno zahteven. Pot je mednarodna, saj se je potrebno iz Nove Gorice pripeljati v Italijo. Dolžina tovrstne trase je 50,8 km (Lutman, 2012).

Pot vključuje: Nova Gorica – San Mauro (Štmaver) – Prevalo (Preval) – Sv. Križ – Vrhopolje – Korada – Sabotin – Nova Gorica

Med nezahtevnimi kolesarskimi trasami v okolici Nove Gorice sta predvsem dve progi omembe vredni. Prva bo kmalu obnovljena in razširjena kolesarska pot Solkan – Plave (Kanal). Trasa je dolga 9,3 km in vodi tik ob reki Soči.

Druga kolesarska pot poteka v samem mestnem gozdu Nove Gorice (Panovec). V gozdu so urejene tri trase z dolžinami od 2 do 3 km. Vzponov skoraj ni, vse trase so primerne za družine z otroci.


84

10.3 GORSKO PLANINSKI TURIZEM

Zaradi pestre reliefne oblikovanosti na območju železniške proge Jesenice – Nova Gorica je gor ali planin več kot dovolj. Pohodništvo v Sloveniji že dodobra uveljavljena oblika rekreacije. Nekaterim pohodnikom je pri tem bistvena skrb za telesno kondicijo, drugi iščejo sprostitev, ki jih ponujajo naravne lepote in dragocene ostaline bogate kulturne dediščine.

Večina nanizanih poti je speljanih krožno ali pa so krožne vsaj na dobršnem delu poti. Če pot ni krožna, je naveden njen končni cilj s pripadajočo železniško postajo.

10.3.1 Gore ali planine ob železniški progi Jesenice – Podmelec (del trase železniške proge 1)


Jelenkamen (1096 nm) je vrh ki spada v severno Karavanško hribovje nad Jesenicami, zanimiv je predvsem za domače ljubitelje pohodov v planine. Pot poteka skozi Ukovo in gre mimo Kalvarije na vrh hriba. Z Jelenkamna se pot navadno nadaljuje k narcisnim poljanam pri Domu na Pristavi v Javorniškem Rovtu. Čas hoje je merjen na 1 h in 20 minut, gre pa za srednje zahtevno označeno pot (Novak, 2014).

Od železniške postaje do začetka vzpona je 20 minut hoje.

Škrbina (1210 nm) je prehod na planoti Mežakla med Zakopom in Planskim vrhom. Domačini zaradi njegovega izgleda iz doline (podoben konici), temu izpostavljenemu skalnemu robu pravijo tudi "Špik". Pot je srednje težka in traja 2 uri (Novak, 2014).

Do vznožja hriba oz. do začetka poti na hrib je potrebno najprej priti od železniške postaje v Podmežaklo (Jesenice). Pred glavno hokejsko halo je smerokaz, ki kaže na Škrbino.

Planina pod Golico (1835) je najbolj znana pohodniška pot na Jesenicah. Najprimernejši čas za obisk Golice je mesec maj, saj takrat cvetijo na pobočjih Planine pod Golico narcise. Golica je nezahteven vzpon in pot do vrha traja 2 uri (Slovenska turistična agencija, 2014).

Zaselek Planina pod Golico, kjer se vzpon začne, je od železniške postaje oddaljen 15 minut vožnje, zato na ta izlet je potrebno dodatno prevozno sredstvo poleg železniškega (avtomobil ali javni avtobusni prevoz).

10.3.1.2 Izhodiščna točka Kočna

Planina Stamre (1.400 nm) se nahaja vzhodno od Javorniškega Rovta. Je planina ki je zaradi odmaknjenosti od markiranih poti malo znana. Vendar jo tukaj omenjamo, ker je dostopna peš od železniške postaje. Od izhodišča do planine je zgolj 20 minut hoje. Pot je lahka, sam vrh pa dosežemo po dveh urah in pol hoje (Slovenska turistična agencija, 2014).


85

Smučarski dom Črni vrh se nahaja na pobočjih Španovega vrha (1.156 nm). Pot, ki se začne v vasi Murova je je lahka in dobro označena. Čas hoje 1h in 45 min.

Železniška postaja Kočna je do vasi Murova oddaljena zgolj 5 minut hoje.


Planina Rčitno (900 nm) je slikovita sredogorska planina nad Blejskim jezerom na Pokljuki. V preteklosti je bila namenjena predvsem košnji, pot do nje pa tudi spravilu lesa iz Pokljuških gozdov. Danes na njej ni pastirskega stana, pač pa nekaj vikendov. Planina Rčitno je poznana gorskim kolesarjem, pa tudi jezdecem in pohodnikom. Zelo primerna pa je tudi kot končni cilj družinskih izletov (Slovenska turistična agencija, 2014).

Vzpon traja eno uro, od železniške postaje pa je oddaljena le pol ure hoje.

Mala Osojnica je 691 nm visok vrh, ki se dviga nad Blejskim jezerom v bližini Velike Zake. Velja za najbolj priljubljeno točko fotografov, saj so bile vse bolj znane panorame Bleda posnete ravno od tu. Na ograjenem vrhu se nahajajo klopce, informacijska tabla in streha, ki nudi zavetje ob nevihti (Slovenska turistična agencija, 2014).

Hrib je od železniške postaje dostopen s 30 - minutno hojo.

Planina Klek (1.556 nm) je planina, ki se nahaja na severovzhodnem obrobju Pokljuke. S planine, na kateri stoji nekaj pastirskih stanov ter lovska koča, se nam odpre lep razgled. Planina Kek ni zahteven vzpon, vendar je zaradi dolžine vzpona, ki traja kar 3 ure in pol, kategoriziran kot srednje zahteven vzpon (Slovenska turistična agencija, 2014).

Do začetka vzpona (malo naprej od Pokljuške soteske) potrebujemo dodatno prevozno sredstvo (10 minut vožnje), saj je železniška postaja precej oddaljena.


Galetovec (1.265 nm) je neizrazit vrh na jugovzhodnem delu Pokljuške planote. Galetovec je tudi vzletišče za padalce, z urejeno odskočno desko. Pot je lahka in dobro označena. Čas hoje traja 2 uri (Slovenska turistična agencija, 2014).

Izhodiče za vzpon je železniška postaja.


Vrh Koble (1.498 nm) se nahaja v Spodnjih Bohinjskih gorah med Črno prstjo in Soriško planino. Točno pod vrhom je železniški predor, ki povezuje Bohinjsko Bistrico in Podbrdo. Pot je srednje zahtevna z dvemi urami in pol hoje (Slovenska turistična agencija, 2014).

Izhodišče za vzpon je smučarski center Soriška planina, ki je od postaje oddaljen 13 km, zato potrebujemo dodatno prevozno sredstvo.


86

Črna prst (1.844 nm) je dostopna z železniške postaje. Pot ni zahtevna, vendar traja približno 3 ure in pol na razdalji 7 km. Pot se začne v Bohinjski Bistrici in nadaljuje skozi Ravenske rovti do Počivala in Orožnove koče na planini za Liscem in nato do Črne prsti (Slovenska turistična agencija, 2014).

10.3.1.6 Izhodiščna točka Podbrdo

Vrh Koble (1.498 nm) lahko dosežemo tudi v Podbrdu. Pot je srednje zahtevna s 3 urami hoje.

Tudi Črna prst (1.844 nm) je dostopna iz železniške postaje Podbrdo. Čas hoje je 3 ure in je srednje zahtevna steza.

Možic je 1.602 nm visok vrh, ki se nahaja zahodno od Soriške planine. Ravno na najvišji točki vrha se nahaja star vojaški bunker. Dostopen je iz pokopališča v Podbrdu. Pot je srednje zahtevna s tremi urami hoje (Novak, 2014).

Slatnik (1.609 nm) je razgledna gora, ki se nahaja zahodno od smučišča Soriška planina.

Od samega vzpona je železniška postaja oddaljena 30 minut. Gre za srednje zahtevno pot. Vzpon traja 3 ure.


Porezen je 1.630 m visoka gora, ki se nahaja med Davčo in Baško grapo. Pot je srednje zahtevna in traja 3 ure. Pot je dobro označena (Slovenska turistična agencija, 2014).

Iz železniške postaje je dostopna preko mosta v Hudajužni.

10.3.2 Gore ali planine ob železniški progi Most na Soči – Nova Gorica (trasa železniške proge 2)


Most na Soči je izhodišče za številne krajše in daljše pohodniške izlete in ena izmed njih je zgodovinska razgledna pot Bučenica (510 nm) – Mengore (453 nm) - Cvetje. Pot je zahtevna zaradi dolžine poti (znaša kar 13 km) in zahteva 5 ur hoje. Z Mosta na Soči se je potrebno spustiti proti vasi Modrejce, od kjer se povzpnemo na Bučenico. Pot se nadaljuje po grebenu navzdol na preval in vodi do Poti miru. Pohodnik naj sledi studencu pod Mengorami in nato navzgor do cerkve. Sestop je po južnih pobočjih Mengor do prevala Pilanice, na kar se je potrebno povzpeti še na Selski vrh (858 nm). Pri leseni koči na Selskem vrhuzavije pot proti vasi Sela pri Volčah in do Mosta na Soči (Slovenska turistična agencija, 2014).


87

Pohodniška pot po Kolovratu na Nagnoj je pot, ki povezuje dediščino soške fronte z rekreacijo. Kolovrat je okoli 7 kilometrov dolg greben nad dolino Soče, med prelazoma Livek (690 nm) na severu in Solarji (952 nm) na jugu. Z njegovega slemena so opazni štirje vrhovi: najvišji Kuk (1.243 nm), Nagnoj (1.193 nm), Trinški vrh (1.139 nm) in Na gradu (1.114 nm). Po vršnem delu Kolovrata poteka državna meja med Slovenijo in Italijo. Pot za pohod je primerna celo leto in nezahtevna. Dolžina predlagane poti znaša 4,6 km (Slovenska turistična agencija, 2014).

Izhodišče na hrib se začne v zaselku Sedlo (prelaz Solarij), zato je potrebno dodatno prevozno sredstvo, ki nas bo pripeljalo iz železniške postaje (20 minut vožnje).


Globočak je 809 nm visok vrh, ki se nahaja v pogorju Kanalskega Kolovrata. Na vrhu so ostaline iz 1. svetovne vojne. To je lahek vzpon, ki traja samo 30 minut. Izlet je primeren za družine z majhnimi otroki (Slovenska turistična agencija, 2014).

Od železniške postaje potrebnih še približno 30 min hoje do kraja Ročinj.

10.3.2.3 Izhodiščna točka Kanal

Izhodišče pohodne poti na Jenlenk je železniška postaja v Kanalu. Jelenk (787 nm) je najvišja vzpetina vzhodnega roba Banjške planote. Pot se s Kanala preusmeri proti Kanalskemu vrhu, kjer se prične vzpon na Vrhovski Kuk (716 nm) in nato na Jelenk. Trasa je v dolga 4 km in traja 2 uri in pol. Po zahtevnosti je pot nezahtevna in solidno označena. Pot je primerna za obisk v vseh letnih časih (Novak, 2014).

10.3.2.4 Izhodiščna točka Plave

Korada (812 nm) je razgleden vrh, ki se nahaja zahodno od reke Soče na severnem robu Goriških Brd. Le nekaj minut hoje od vrha proti vzhodu se nahaja cerkev svete Genderce. Pot je lahko označena, za vzpon na vrh pa potrebujemo 2 ure (Slovenska turistična agencija, 2014).

Na Korado se je možno povzpeti od železniške postaje.


88

10.3.2.5 Izhodiščna točka Solkan

Sabotin (609 nm) je vzpetina nad Novo Gorico ali bolje Solkanom. Zanimiv je predvsem iz zgodovinskega vidika, saj so se tukaj bile najhujše bitke v prvi svetovni vojni (Sabotin je namreč prevrtan s številnimi vojaškimi rovi). Pod njim se pne čez reko Sočo železniški most z največjim kamnitim lokom na svetu. Pot je dolga 2 uri in je srednje zahtevna. Na vrhu je koča in manjši muzej (Slovenska turistična agencija, 2014).

Vznožje hriba je od železniške postaje je oddaljeno 15 minut.

Sveta gora oz. Skalnica (681 nm) je znana predvsem pri vernikih in domačinih. Na vrhu stoji cerkev, gostinski lokal in veliko parkirišče. Hoja na Sveto Goro v povprečju traja dobro uro (odvisno od poti in njene težavnosti). Poti so dobro označene (Slovenska turistična agencija, 2014).

Od železniške postaje je vznožje hriba oddaljeno 45 minut hoje.

Korado (812 nm) je iz Nove Gorice dostopna prek Sabotina in do Kanala. Korada je razgleden vrh, ki se nahaja zahodno od reke Soče in severno oz. na severnem robu Goriških Brd (Slovenska turistična agencija, 2014).

10.4 NARAVNE IN ZGODOVINSKE ZNAMENITOSTI

Naravne in zgodovinske znamenitosti so pomembni dejavniki k razvoju turizma. Na območju železniške proge Jesnice – Nova Gorica je pokrajina izredno razgibana in obdarjena. O kulturni in zgodovinski dediščini na tem območju se lahko prepričate s številnimi muzeji.

10.4.1 Naravne znamenitosti ob železniški progi Jesenice – Podmelec (trasa železniške proge 1)


Snežna jama na Mežakli je okoli 75 metrov dolga kraška jama tik pod Planskim vrhom nad Jesenicami. Po grafitih, vrezanih v kamen ob vhodu, je znana in obiskana najmanj sto let. Ponaša pa se tudi s kraškimi kapniki. Do jame se pride peš iz Podmežakle v Jesenicah. Čas hoje je 2 uri. Pot je lahka in označena. Vstop v jamo je prost in brezplačen.

Kosova graščina je ena izmed štirih fužinskih gradov na Jesenicah, ki so jih zgradili posestniki železarskih obratov. V sedaj obnovljeni graščini je v prvem nadstropju stalna razstava novejše zgodovine Jesenic. V pritličju je galerija za občasne razstave in ohranjena zaporniška celica. V drugem nadstropju pa sta občinska protokolarna in poročna dvorana (Slovenska turistična agencija, 2014). Vstopnina znaša 1,5 € za odrasle in 1€ za otroke.

Od železniške postaje je muzej oddaljen 50 minut hoje.


89

Hiša Kasarna je najstarejši ohranjeni primer skupnih delavskih stanovanj v Sloveniji. Zaščitena je kot kulturni spomenik. Stalna etnološka razstava prikazuje bivalno kulturo in način življenja železarskih družin (Slovenska turistična agencija, 2014). Vstopnina znaša 1,5 € za odrasle in 1€ za otroke.

Od železniške postaje je muzej oddaljen 30 minut hoje.

Slovenski planinski muzej v Mojstrani predstavlja planinsko in gorniško središče v Sloveniji. V njem se prepletajo zgodovinska pričevanja o začetkih in razvoju slovenskega planinstva in gorništva z aktualnimi dosežki Slovencev v domačih in tujih gorah (Slovenska turistična agencija, 2014). Vstopnina znaša 6 € za odrasle in 3 € za otroke.

Od železniške postaje je muzej oddaljen 15 minut vožnje z avtobusom.

10.4.1.2 Izhodiščna točka Podhom

Blejski Vintgar je učna pot dolga 1,6 km in je zarezana med navpičnimi stenami hribov Homa in Boršta, krasi pa jo Radovna s slapovi, tolmuni in brzicami. Pot vodi preko mostov in t. i. Žumrovih galerij ter se končuje z mostom nad mogočnim 16 m visokim rečnim slapom Šum. Zaradi naravnih lepot je bil Vintgar uvrščen med pomembnejše turistične zanimivosti Slovenije (Slovenska turistična agencija, 2014). Ob vstopu je potrebno plačati prispevek za obnavljanje – odrasli 4 € in otroci 2 €.

Vintgar je od železniške postaje oddaljen 15 minute hoje.

Rastišče Loeselove grezovke se nahaja med lokalno cesto Bled – Podhom in železniško progo blizu vasi Podhom. Loeselova grezovka je redka in ogrožena kukavičnica, v Sloveniji je zavarovana in v Rdečem seznamu uvrščena med prizadete vrste. Cvete od maja do junija. Med pomembnim rastlinjem poleg Loesekive grezovke lahko vidimo tudi srhkega šasja, rjastega sitovca in moknatega jegliča.

Do rastišča je potrebno od železniške postaje hoditi le 10 minut.


90


Blejsko jezero je tektonsko ledeniškega izvora z najglobljo točko v globini 30 m. Voda je primerna za kopanje. Otoček sredi jezera je edini naravni jezerski otok v Sloveniji. Jezero je pomembna turistična točka, znano je tudi po mednarodnih veslaških tekmovanjih. Do otočka se lahko pride tudi tudi z blejsko posebnostjo, pletno (Slovenska turistična agencija, 2014).

Od železniške postaje je jezero oddaljeno 15 minut hoje.

Poglejska cerkev je jama - skalni spodmol z manjšo votlino na obrobju vasi Poljšica pri Zgornjih Gorjah, v kateri so arheologi našli človekovo orodje iz starejše kamene dobe. Ob izkopavanju so našli tudi bronast kovanec in bronast prstan, iz kasnejšega časa naseljevanja starih Slovanov.

Iz železniške postaje je potrebno do jame hoditi do vasi Poljšica pri Gorjah (30 minut), nato pa še do jame (30 minut). Pot je označena in lahka.

Blejski grad je grad na strmi pečini, 139 m nad jezersko gladino, dolga stoletja je bil sedež velike gorenjske posesti briksenske škofije. V nekdanjih bivalnih prostorih je poleg restavracije še muzejska zbirka, kjer so razstavljeni predmeti o zgodovinskem razvoju pokrajine ob Blejskem jezeru. Oprema ni z blejskega gradu, je pa pomembna za ponazoritev stanovanjske kulture v obdobjih, ki jih je grad preživel (Slovenska turistična agencija, 2014). Vstopnina je 9 € za odrasle in 4,5 € za otroke.

Grad je od železniške postaje oddaljen 30 minut hoje.


Jama pod Babjim zobom je približno 300 m dolga. Znana je po svojevrstnih kalcitnih kristalih. Posebnost so tudi polžasto zaviti kapniki in veliki kalcitni kristali, ki so redkost v Sloveniji. Jama leži na nadmorski višini 1.008 m, do njenega vhoda pa je potrebno premagati 350 m višinske razlike po gozdni poti. Za vstop v jamo je potrebno javiti Društvo za raziskovanje jam Bled. Organizirani ogledi so možni julija in avgusta.

Iz Bohinjske Bele se je potrebno najprej zapeljati do zaselka Kupljenik (10 minut vožnje z avtobusom), nato pa do same jame še hoja po lahko označeni poti (1 h 30 min).

Slap pod Iglico je 24 m visok slap potoka Suhe, ki pada čez navpično steno. Po lesenih lestvah se pohodniki lahko vzpnejo nad slap.

Dostop do slapa je nezahteven in slap je od železniške postaje oddaljen 20 minut hoje.

10.4.1.5 Izhodiščna točka Nomenj

Grmečiški slap je 8 metrov visok slap, ki se nahaja na istoimenskem potoku, le ta pa se z Jelovice strmo spušča proti reki Savi Bohinjki. Slikovit slap, ki iz korit pada v večji tolmun, je precej glasen. Pot je lahka in označena.


91

Slap je od železniške postaje oddaljen 30 minut hoje.


Bohinjsko jezero je najbolj znana turistična atrakcija v Bohinju. Jezero je nastalo v udornini, ki jo je ledenik poglobil in pustil čelno moreno, naravni jez, ki je omogočil nastanek jezera (Slovenska turistična agencija, 2014). Pot okoli jezera se lahko začne pri cerkvi sv. Janeza, obhod jezera traja približno 3 ure.

Od železniške postaje do jezera je organiziran lokalni avtobusni prevoz in traja približno 12 minut.

Slap Savica je visok 78m in ima ob sebi mlajšega bratca, ki je visok 25m, se nahaja v steni Komarče v bližini Bohinjskega jezera. Voda priteka po neraziskanih rovih iz 500m višjega Črnega jezera. Malo pred slapom voda izvira iz stene in se še v podzemlju razdeli v dva dela. Slap ima največji pretok spomladi, ko se tali sneg ali pa v jesenskem deževju. Pod slapom je manjše umetno jezerce (Slovenska turistična agencija, 2014). Vstopnino v višini 2,4€ plačajo le odrasli.

Od železniške postaje je potrebnih 15 minut vožnje z avtobusom, nato pa še 20 minut hoje do slapa.

Izvir Bistrice je naravna znamenitost. Bistrica v izviru Pod Luknjo je najmočnejši pritok Save Bohinjke. Potok, ki teče skozi Bohinjsko Bistrico dobiva vodo iz Spodnjih bohinjskih gora.

Dostop z železniške postaje je možen peš, in sicer 30 minut hoje.

Potok Ribnice, izvira izpod planine Konjščica in se v vasi Stara Fužina izliva v Mostnico. Nad Srednjo vasjo teče po globoki mrzli soteski. Na koncu soteske sta dva slapova, prvi je visok 15 m, drugi pa 11 m. Vredne ogleda so tudi mogočna korita.

Hoja traja okoli 45 minut iz Srednje vasi. Do vasi je potreben prevoz iz železniške postaje (15 minut).

Slap Govic ni stalen slap. Slap priteče iz podzemne jame, globoke več sto metrov. Ob normalnem dotoku se voda čisto neopazno izliva po podzemeljskih sifonih naravnost v jezero, saj je najnižja točka jame globoko pod gladino jezera. Šele spomladi, ko se topi sneg ali pa ob dolgotrajnejšem pomladnem ali jesenskem deževju, izbruha neznanske količine vode skozi svoje žrelo in se pokaže na planem v vsej svoji veličini. Takrat je slap Govic visok več kot 50 metrov in se po hudourniški strugi v kratkem izlije v bližnje nižje ležeče jezero (Slovenska turistična agencija, 2014).

Do slapa je potrebno najprej priti do Ukanca (od železniške postaje se potrebuje 15 minut z lokalnim avtobusnim prevozom). Pot nato nadaljujemo peš ob Bohinjskem jezeru v smeri urinega kazalca: mimo kopališča ter po urejeni sprehajalni potki in po 1,8 kilometra smo pri slapu.


92

Ajdovski gradec je 580 mnm visoka vzpetina vzhodno od Bohinjske Bistrice, nad desnim bregom Save Bohinjke. Ajdovski gradec je pomembno arheološko najdišče, saj so tu odkrili ostanke hiš iz starejše železne dobe. Pesnik France Prešeren je v Krstu pri Savici postavil na Ajdovski gradec prizorišče zadnjega boja med Črtomirom in Valjhunom, vendar o tem ni arheoloških dokazov (Slovenska turistična agencija, 2014).

Dostop iz železniške postaje na vzpetino traja 1 uro.

Vojaško pokopališče padlih vojakov v 1. svetovni vojni v Bohinjski Bistrici leži na razglednem griču Rebro.

Do njega pridemo po cesti, ki gre iz Bohinjske Bistrice proti vasi Ravne (25 minut hoje). Pot je dolga 2,5 km.

Planšarski muzej omogoča razumeti pomen bohinjskega pastirstva in planšarstva kot način življenja. Življenje na planini se spoznava v avtentičnem okolju s predmeti, fotografijami in dokumentarnim gradivom (Slovenska turistična agencija, 2014). Vstopnina za odrasle znaša 2,6 €, za otoke 2,1 €.

Muzej je od železniške postaje oddaljen 12 minut vožnje z avtobusom.

V muzeju Tomaža Godca si lahko ogledate usnjarski muzej, mali Vojni muzej Soške fronte, in spominsko sobo Tomaža Godca (usnjarja) (Slovenska turistična agencija, 2014). Cena vstopnice za odrasle znaša 2,6 €, za otroke 2,10 €.

Muzej je od železniške postaje oddaljen 10 minut.

10.4.1.7 Izhodiščna točka Podbrdo

Sotesko Driselpoh je izdolbel istoimenski potok Driselpoh, ki je desni pritok reke Bače. Slapovi so majhni, najvišji doseže 7 metrov. Pri vhodu v sotesko stoji umetni jez. Glavna turistična atrakcija je vhod v sotesko. Strme stene sežejo do 15 m visoko. Levo in desno se v sotesko stekajo po izdolbenih žlebovih hudourniki, ki ob večjem deževju narasejo in padajo celo v več 10 m visokih slapovih. Soteska je lahko dostopna.

Pot do soteske je od železniške postaje dolga dobrih 45 minut hoje.

Slapova na Milpohu se nahajata v bližini ribogojnice. Ruscov slap, ki se nahaja na Milpohu (ali Mlečnem potoku), je visok 15 metrov in se izliva v širši a plitek tolmun. Mali slap pa je visok 4 metre.

Slapova se nahajata približno 900 metrov po izhodu iz Podbrda (nad ribogojnico).



93

Domačija Franceta Bevka Zakojca je spominski muzej, ki nas popelje v čas in način življenja cerkljanskih vasi pred stoletjem. Literarno-zgodovinska razstava na podstrešju hiše pa nam s fotografijami, dokumenti in knjigami spregovori o življenju in delu pisatelja Franceta Bevka (Slovenska turistična agencija, 2014). Vstopnina znaša 2 € za odrasle in 1,3 € za otroke.

Možen je dostop iz železniške postaje do domačije (30 - minutna hoja).

10.4.2 Naravne znamenitosti ob železniški progi Most na Soči – Nova Gorica (del trase železniške proge št. 2)


Tolminska korita so naravni spomenik, ki jih je ustvarila reka Tolminka. Dolga so približno 200 m, široka pa od 5 do 10 m. V ozkem delu korit Zadlaščice je zagozdena trikotna skala, ki je dobila ime po medvedji jami. Na tej lokaciji sta pomembni še dve znamenitosti – Hudičev most, ki je zgrajen 60 m nad Tolminko in Zadlaška jama oz. Dantejeva jama (Slovenska turistična agencija, 2014). Pot je urejena in opremljena z info tablami.

Dostop do korit je prek zaselka Zatolmin, ki je od železniške postaje oddaljen 8 km ali 11 minut vožnje z avtobusom oz. z avtom, če se je posluževal avtovlak.

Slap Sopota je zanimiv, ker voda pada čez previs v globino polkrožno oblikovanega amfiteatra več kot 60 metrov globoko v treh stopnjah.

Iz Mosta na Soči se napotimo proti Ljubinju (10 minut vožnje z avtobusom), kjer se lahko pot nadaljuje peš po soteski in do slapa (približno 20 minut).

Grad Tolmin oz. Grad na Kozlovem Robu je bil strateško pomembna utrdba, iz katere se je nadziralo Tolminsko in pomembne trgovske poti, ki so vodile mimo. Danes je grad delno obnovljen, delno pa v ruševinah (Slovenska turistična agencija, 2014). Dostop do gradu je nezahteven in označen. Čas hoje od središča Tolmina je 15 minut.

Kobariški muzej govori o dogajanjih med 1. svetovno vojno na soški fronti. Prikazuje dve leti in pol statičnega bojevanja, posebej natančno pa 12. soško bitko, znano kot preboj pri Kobaridu. Pri predstavitvi pomagajo eksponati, veliki reliefi okoliškega gorovja, bogato fotografsko gradivo in multivizijska projekcija. Kobariški muzej je prejel najvišje državno priznanje in je bil nominiran za najboljši evropski muzej ter prejel muzejsko nagrado Sveta Evrope za leto 1993 (Slovenska turistična agencija, 2014). Vstopnina znaša 5 €.

Muzej, ki se nahaja v centru Kobarida, je precej oddaljen od železniške postaje, saj vožnja z lokalnim javnim avtobusom traja približno 30 minut.

Tolminski muzej hrani bogato kulturno dediščino Posočja. Na stalni razstavi Naplavine obsoške zgodovine izstopajo izjemne najdbe iz Mosta na Soči, predvsem iz obdobja starejše


94

železne dobe, ter privlačen prikaz tolminskega kmečkega upora leta 1713 (Slovenska turistična agencija, 2014). Vstopnina znaša 3 € za odrasle in 2 € za otroke.

Tolminski muzej je od železniške postaje oddaljen 8 km oziroma 7 minut vožnje z avtobusom.

10.4.2.2 Izhodiščna točka Kanal Kanalski most je prepoznavni simbol Kanala. Most je bil najprej lesen. Skozi zgodovino, ko je postal kamnit, so ga kar trikrat zrušili in ponovno obnovili. Druga svetovna vojna mu je pa le prizanesla. Nahaja se v samem centru Kanala, blizu železniške postaje.

Gotska hiša ali Kontrada se nahaja v neposredni bližini središča Kanala. Zgrajena je v gotskem stilu in izhaja iz 11. stoletja. V hiši se nahaja knjižnica in spominska soba skladatelja Marija Kogoja. Tudi ta znamenitost se nahaja v centru.

Avtoštoparski muzej je pravzaprav osebna razstava predmetov, ki jih je Miran Ipavec nabral v svoji 30-letni štoparski karieri. Muzej se nahaja v centru Kanala.

10.4.2.3 Izhodiščna točka Solkan

Vojni muzej Solkan je zasebna muzejska zbirka predmetov iz časa prve svetovne vojne, soške fronte. Zbirka premore več kot 3.000 predmetov avstro-ogrske in italijanske vojske (Slovenska turistična agencija, 2014). Vstopnina je prostovoljni prispevek.

Muzej se nahaja v centru Solkana in je blizu železniške postaje.

Vila Bartolomei je muzej z restavratorsko temo. V muzeju je: etnološka razstava Posodje na Goriškem, arheološka razstava Langobardi na goriškem ter restavratorska razstava o restavriranju slik na steklo in o tehniki slikanj (Slovenska turistična agencija, 2014). Vstopnina za odrasle znaša 2 €, za otroke pa 1 €.

Solkanski most je kamnit železniški most. Ima največji lok iz obdelanega kamna na svetu in predstavlja vrhunec znanja v gradbenem inženirstvu na začetku 20. stoletja. Leta 1985 je dobil soseda, cestni betonski most, ki je povezal do takrat odrezana Brda s kraji na goriškem polju. Danes je železniški most pomemben element dediščine, opredeljen kot tehnični spomenik (Slovenska turistična agencija, 2014).

Vojaško pokopališče iz 1. sv. vojne v Solkanu je postavljeno na levem bregu reke Soče, tik zraven železniške proge. Pokopališče ni ohranjeno v celoti, ker se je le-tega del udrl zaradi bombardiranja solkanskega mostu med drugo svetovno vojno (Slovenska turistična agencija, 2014). Dostop na pokopališče, ki je južno od znanega solkanskega mostu, je možen le preko železniške proge.


95


Goriški muzej je pokrajinski splošni muzej, ki se prvenstveno ukvarja z varovanjem in proučevanjem kulturne dediščine na Goriškem. V prvem nadstropju najdemo galerijo starejše likovne umetnosti, kjer so na ogled dela od srednjega veka do baročne dobe. V drugem nadstropju so trije prostori namenjeni etnološkemu in arheološkemu oddelku (Slovenska turistična agencija, 2014). Vstopnina za odrasle 2 €, za otroke 1 €.

Do muzeja je potrebno priti z avtobusom (približno 10 min vožnje).

10.5 IZOBRAŽEVALNE UČNE POTI

Tematske poti ponujajo izvrstne namige, kako aktivno preživeti prosti čas. Načeloma so tematske poti brezplačne.

10.5.1 Učne poti ob železniški progi Jesenice – Podmelec (trasa železniške proge 1)


V Jesenicah je znana učna pot stara rudna pot, po kateri so nekdaj tovorili železovo rudo. Pot vodi po sledeh težkega dela in samega življenja rudarjev, fužinarjev in drugih ljudi, ki so bili tesno povezani z nahajališčem železove rude. Pot poteka od rudnikov v Savskih jamah, skozi vas Planina pod Golico, do zaselka Pejce in nato naprej do plavža na Stari Savi. Dolžina poti je 8.4 km (Slovenska turistična agencija, 2014).

10.5.1.2 Izhodiščna točka Kočna

Gajškova pot oz. pot spoznavanja Koroške Bele poteka od Kresa v Javorniškem Rovtu do Doma na Pristavi. Ob poti so postavljeni piknik prostori in informacijske table, s katerih pohodniki lahko dobijo precej informacij o sami poti in lokalnem okolju. Pot je nezahtevna in je primerna tudi za pohodnike začetnike, saj lahko pot, ki je sicer dolga 4 km, prehodimo v eni uri in pol (Slovenska turistična agencija, 2014).

Naravoslovna učna pot na Javorniškem Rovtu je dolga 8 km. Na njej je 15 opazovalnih točk, na katerih so postavljene ustrezne table in smerokazi. Pot je polna naravnih in zgodovinskih značilnosti.

10.5.1.3 Izhodiščna točka Podhom

Učna pot po Žumrovih galerijah je pravzaprav soteska vintgar. Ob vstopu je potrebno plačati prispevek za obnavljanje in sicer odrasli 4 €, otroci pa 2 €.

Vintgar je od železniške postaje oddaljen 15 minute hoje.


96


Planšarska pot oz. Turistična sirarska pot poteka skozi Bohinjsko Bistrico. Z informativnimi tablami prikazuje, kako je bilo sirarstvo skozi zgodovino temelj kmetijstva v Bohinju. Pohod je možen tudi voden in se zaključi v Planšarskem muzeju (Slovenska turistična agencija, 2014). Prijave za voden izlet se zbirajo v Turističnem informacijskem centru Bohinj, prijavnina stane 2€.

Čebelarska učna pot Bohinj je prikaz pridobivanja medenih izdelkov in izdelkov iz medu. Gre za sodelovanje turizma s čebelarsko zvezo. Možno si je tudi ogledati Čučkov čebelnjak, ki je drugi najstarejši čebelnjak v Sloveniji. Rezervacije za voden izlet se zbirajo v turističnem informacijskem centru Bohinj.

10.5.1.5 Izhodiščna točka Grahovo

Tematska pot Na svoji zemlji povezuje dediščino slovenskega filma Na svoji zemlji s prostorom Baške grape, kjer je bila posneta večina prizorov. Daljša tematska pot traja 4 ure, krajša pa 2,5 ure. Tematska pot Na svoji zemlji je namenjena domačinom in obiskovalcem Baške grape ter ljubiteljem filma in knjig (Slovenska turistična agencija, 2014). Pot je prosto dostopna. Možen je tudi voden izlet, ki ga nudi Društvo Baška dediščina.

10.5.2 Učne poti ob železniški progi Most na Soči – Nova Gorica ( del trase železniške proge št. 2)


Kosmačeva učna pot je literarna pot na Mostu na Soči. Primerna je za samostojen ogled ali ekskurzije. Po njej se je možno podati peš ali s kolesom in je dolga 18 km. Na poti je deset informacijskih tabel, ki popotniku sporočajo zgodovinske in geografske podatke s Kosmačevo besedno noto (Posoški razvojni center, 2013). Kosmačeva domačija obiskovalcem za enkrat še ne more odpreti vrat. V prihodnjih letih jo bo Tolminski muzej preuredil v muzej.

Pot po stari Rapalski meji (Tolmin, Podbrdo) so ostanki meje, ki so jo Italijani postavili po končani prvi svetovni vojni. Italija je z Rapalsko pogodbo pridobila ozemlje slovenske Primorske. Italijanske enote so takrat zasedle tudi Baško grapo in mejnimi kamni, vojašnicami, bunkerji in z drugimi utrdbami označili mejo. Vredni ogleda so predvsem: zaklonišče na Kupu, obmejni kamen na vrhu Bače, vojašnica na Možicu, železni bunker na Lajnarju, zaklonišče Caposaldo na Petrovem Brdu itd. Na tem območju poteka tudi tradicionalni gorski maraton štirih občin (Posoški razvojni center, 2013). Na pot se lahko gre individualno ali vodeno. Prijave zbirajo v turističnem informacijskem centru Podbrdo.


97

Čez Most po modrost je kulturnozgodovinska pot z informacijskimi tablami, ki želi prikazati posebno arheološko dediščino kraja Most na Soči. Izhodiščna točka poti je informacijski terminal v središču Mosta na Soči. Na poti se nahajajo tudi replike arheoloških najdb, informacije o pisatelju Ivanu Preglju, obnovljeno apnenico, foto kroniko trga itd (Slovenska turistična agencija, 2014). Na pot se lahko podamo individualno ali vodeno. Prijave se zbirajo v turističnem informacijskem centru Tolmin ali v turističnem društvu Most na Soči.

Čez Most po krepost je vodno – energijska pot in nas popelje do vitalnih energetskih točk, kjer si lahko naberemo energijo. Na energetskih točkah so postavljeni posebej odbrani kamni, prodniki iz Soče, Idrijce in Nadiže, ki izboljšujejo pretok energije v prostor. Ob njih so postavljene tudi skulpture umetnikov, udeležencev tradicionalne likovne kolonije na Mostu na Soči (Slovenska turistična agencija, 2014).

Gozdna učna pot je naravoslovna in okoljevarstvena pot z naravnimi znamenitostmi na Mostu na Soči. Pot je s tablami opremljena in prikazuje značilne rastlinske vrste Slovenskega gozdnega ekosistema in nekatere naravne pojave v gozdu. Za pot potrebujemo pol ure (Slovenska turistična agencija, 2014). Ogled je možen v lastni režiji.

Poti miru oz. Kolovrat je zgodovinska učna pot z muzejem na odprtem. Muzej na prostem se nahaja na izredno razglednem grebenu Kolovrata. V času prve svetovne vojne je italijanska vojska tu zgradila obsežen sistem svoje tretje obrambne črte, poimenovane »linea d' armata«. Del te je danes urejen v muzej na prostem, katerega vzdržuje Fundacija Poti miru v Posočju. Ustanova Fundacija Poti miru v Posočju organizira vodene izlete po Poti miru (Posoški razvojni center, 2013).

Dostop na Kolovrat iz železniške postaje Most na Soči je možen iz vasi Volče po cesti (20 min vožnje z avtobusom ali z avtom, če se je posluževal avtovlak).

Ekološka vas Čadrg je projekt, v katerem celotna vas sobiva ekološko v skladu z naravo. Vas je znana tudi po komuni, kjer se zdravijo narkomani.

Čadrg je od postaje oddaljen 14 km, zato se je potrebno peljati z avtobusnim prevozom, ki traja 30 min.


Soteska Doblarščka oz. Doblarec (Ročinj) je naravoslovna pot. Gre za sotesko v apnencu s številnimi slapovi in tolmuni. Soteska, korita in slapovi so vidni s ceste, ki je speljana ob potoku. Ob tej poti ne smemo spregledati tudi kaverne iz prve svetovne vojne, ostanke Kovačevega mlina in mogočnega hrasta, starega 150 let. Hrast je zavarovan kot naravni spomenik (Posoški razvojni center, 2013). Na pot je možno v lastni režiji.

Od železniške postaje Avče je znamenitost oddaljena 30 minut hoje.


98


Gozdna učna pot Panovec ima namen izobraževati otroke in odrasle o gozdu. Največja posebnost je velika pestrost drevesnih vrst na učni poti. Dolžina poti je 2 km.

Gozdna učna pot Gršišče oz. Zdenci v Grgarju je pot, na kateri lahko opazujete drevesne vrste, podrast, sestavo tal, kraške pojave, živali itd. Ogledate si lahko tudi druge posebnosti: ostanke opekarne in apnenice, vojaške pekarne iz 1. svetovne vojne, mlinov ob potoku Slatna na povratni poti. Čas potreben za ogled je 1 ura, sama dolžina proge pa je 2 km (Slovenska turistična agencija, 2014).

Od železniške postaje Nova Gorica do gozdne učne poti je potrebna 1 ura vožnje z avtobusnim prevozom.

10.6 VERSKO ROMARSKI TURIZEM

Če so bila romanja nekoč predvsem lokalno usmerjena, je verski turizem v zadnjih desetletjih doživel velik razvoj in že predstavlja zelo pomemben del turistične panoge. Slovenija sodi med države z zelo ohranjeno kulturno dediščino, katere velik del prestavljajo cerkve in drugi sakralni objekti.

Na obravnavani železniški progi je versko romarski turizem prisoten predvsem na Skalnici (Sveta gora) in na gori Mengore.

10.6.1 Opisi pomembnejših cerkveno sakralnih objektov na območju železniške proge Jesenice – Podmelec (del trase št. 1)

Na Jesenicah so omembe vredne cerkve: cerkev sv. Ingeneuina in Albuina, cerkev Povišanja sv. Križa na Planini pod Golico ter jeseniška mošeja.

Cerkev Povišanja sv. Križa stoji v vasi Planina pod Golico in je bila zgrajena za domače rudarje. Cerkev je danes obnovljena in dobro vzdrževana ter služi svojemu namenu. Zgrajena je v preprosti baročni obliki z zanimivim zvonikom. Dostopna je tako z avtom, s kolesom ali peš. Vzpon ni zahteven in dosežen v 30 minutah iz železniške postaje.

Jeseniška mošeja je manjša mošeja v bližini mestne hiše. Z železniške postaje je dostopna peš v 10 minutah.

Na Bledu sta znani cerkvi: cerkev Sv. Martina na Bledu in Cerkev na otoku z zvonom želja. Slednja je dostopna s pletno oz. s posebnim čolnom s streho, ki ga tradicionalno izdelujejo domačini. Ta čoln, ki ga upravlja en veslač z dvema vesloma, je znan le na Bledu. Cerkev Sv. Martina je zgrajena v neogotskem stilu. Pred njo stoji vrtno znamenje, ki ga je v letih pred 2. svetovno vojno projektiral arhitekt Jože Plečnik (Slovenska turistična agencija, 2014).

Obe cerkvi sta lahko dostopni od železniške postaje.

V Bohinju je zagotovo najpomembnejša cerkev preko 700 let stara cerkev sv. Janeza Krstnika, ki leži tik ob Bohinjskem jezeru, ob znamenitem kamnitem mostu. Cerkev spada med najlepše primerke slovenskega srednjeveškega stavbarstva in stenskega slikarstva (Slovenska turistična agencija, 2014).


99

Cerkev lahko je mogoče obiskati bodisi z avtobusom ali avtomobilom (15 minut vožnje od železniške postaje), bodisi z gorskim kolesom ali na najbolj običajen romarski način, peš (pot traja 2 uri).

Emina romarska pot povezuje kraje, ki so neposredno ali posredno povezani z življenjem sv. Eme. Pot je mednarodna, saj poteka tudi v Avstriji in na Madžarskem. V Bohinju povezuje šest sakralnih objektov (Slovenska turistična agencija, 2014). Pred kratkim so v občini Bohinj za romarsko pot uvedli možen najem vodnika. Tovrsten izlet je najbolje opraviti s kolesom.

10.6.2 Opisi pomembnejših cerkveno sakralnih objektov na območju železniške proge Most na Soči – Nova Gorica (trasa št. 2)

Ob železniški postaji Most na Soči se nahaja lesena spominska cerkev Sv. Duha na Javorci. Posvečena je padlim avstro-ogrskim branilcem tolminskega bojišča soške fronte. Zgradili so jo avstro-ogrski vojaki. Cerkev je uvrščena med zgodovinske spomenike, ki nosijo znak evropske kulturne dediščine (Slovenska turistična agencija, 2014). Nahaja se v vasi Čadrg.

Iz železniške postaje Most na Soči je dostopna le z avtobusnim prevozom (čas vožnje 22 minut).

Od lesene spominske cerkvice lahko skočimo še na Šentviško Goro, kjer stoji posebna cerkev zanimive okrogle oblike. Cerkvica Marjinega obiskanja je na Primorskem edino večje delo arhitekta Jožeta Plečnika. Med drugo svetovno vojno so cerkev uničili, zato so povojno obnovo zaupali Plečniku. Nenavadna cerkvica ima poleg osnovnega zvonika še dodatnega okroglega na prednji strani cerkve. Plečnikovo delo lahko vidimo tudi v notranjosti cerkve. Danes je cerkev razglašena za kulturni spomenik (Posoški razvojni center, 2013).

Cerkev je od železniške postaje oddaljena 15 minut z avtobusnim prevozom.

Mengore so romarsko središče Tolminske in je dostopna prek železniške postaje Most na Soči. Glavni romarski shod na Mengore je vsako prvo nedeljo po osmem septembru. Cerkev Device Marije pa ni samo pomembna za vernike, temveč tudi za Tolmince in Slovence. V tej cerkvi so se včasih zbirali glavni voditelji tolminskega kmečkega punta in narodno zavestni Primorci, ki so se upirali italijanskemu fašizmu. Mengore je pomemben simbol slovenske samobitnosti (Slovenska turistična agencija, 2014).

Vzpon na Mengore je možen s kolesom, peš (30 minut hoje) ali z avtobusnim prevozom oz. z avtom, če se je posluževal avtovlak.


100

Sveta gora nad Solkanom je z železnico dostopna z izhodiščem v Novi Gorici. Sveta gora je znana po baziliki Marijinega vnebovzetja in je prva slovenska božjepotna cerkev. Svetogorska bazilika nudi poleg verskega udejstvovanja tudi glasbene užitke s koncertiranjem in igranjem na orgle (Slovenska turistična agencija, 2014). Poleg cerkve stoji romarski dom ter frančiškanski samostan. Poleg Slovencev jo množično obiskujejo še Italijani in Furlani. V bližini cerkve je možen ogled ohranjenih kavern iz 1. svetovne vojne na prostem.

Svetišča lahko obiščemo v enem dnevu z avtobusom ali avtomobilom (15 minut vožnje od železniške postaje), pot se lahko opravi z gorskim kolesom ali na najbolj običajen romarski način, peš (zahtevna trasa 30 minut, nezahtevna 1 uro).

V Novi Gorici je pomemben frančiškanski samostan z grobnico Bourbonov, v kateri je pokopan zadnji francoski kralj iz te dinastije. Od glavne železniške postaje je oddaljena približno 30 min hoda.

Pri železniški postaji Kanal je znana manjša cerkev Marijino Celje na Ligu, ki ima v notranjosti kopijo kipa iz največjega srednjeevropskega Marijinega svetišča na avstrijskem Štajerskem, Mariazell.

Cerkev je od železniške postaje oddaljena 15 minut hoje.

10.7 FESTIVALI IN PRIREDITVE

V Sloveniji je festivalov skoraj toliko kot krajev. Tradicionalne in inovativne prireditve vseh vrst, so primerne za vse okuse, in uspejo pritegniti mlado, starejše in tuje občinstvo. Prireditve in festivali so pomembni dogodki za turizem in lokalno skupnost.

V nadaljevanju sledi kratek pregled pomembnejših festivalov na obravnavanem območju.


101

10.7.1 Opisi pomembnejših festivalov na območju železniške proge Jesenice – Podmelec (trasa št. 1)

Tabela 23: Opisi pomembnejših festivalov na območju železnice Jesenice – Podmelec (trasa 1)

Kraj festivala / oddaljenost

od železniške postaje

Ime festivala in kraj

organizacije

Opis festivala Čas in trajanje festivala

Št. obiskovalcev

Vstopnina

Jesenice / 10 minut od postaje

Festival Sončnica (Čufarjev trg)

Prireditev za otroke in odrasle z raznimi ustvarjalnimi delavnicami, lutkovnimi predstavami, iskanje skritega zaklada itd.

druga sobota v maju

6.00024 Prost vstop

/ 10 minut od postaje

Festival mladosti (Čufarjev trg)

Ustvarjalne, kulturne, športne delavnice ter predstavitve na odru.

tretja sobota v maju

5.00024 Prost vstop

/ 10 minut vožnje od postaje ali 40 minut hoje

Kmečke igre in praznik narcis (Planina pod Golico)

Tekmovanje v kmečkih igrah in koncert..

konec avgusta

1.20025 Prost vstop

Bled Jezero / peš 31 minut, 5 minut vožnje

Bled film festival (dvorana Bled)

Projekcije svetovne in evropske filmske produkcije.

Junij, 4 dni. NA 5 €

/ peš 31 minut, 5 minut vožnje

Okarina etno festival (grad Bled in park Bled)

Glasbeni festival. avgust 50026 Praviloma je vstop prost

/ peš 15 minut, 5 minut vožnje

Festival kremne rezine

Kulinarika in koncert. 5. oktober 10.00026 Prost vstop

Bohinjska Bela / peš 10 minut

Marjetin sejem (center mesta)

Ponudba domače obrti in kulturno zabavna prireditev. Prireditev se začne z mašo.

20. julij 3.00027 Prost vstop

Bohinjska Bistrica / 15 min vožnje, 45

Kravji bal (Ukanc)

Poklon planšarjem, zbiranje goveda, predstavitev domače obrti.

21. september

10.00028 Prost vstop

24

Vir: M. Kanič, TIC JESENICE (korespodenca prek elektronske pošte, 24. 9. 2014) 25 Vir: K. Klinar, TD Golica (korespodenca prek elektronske pošte, 26. 9. 2014) 26

Vir: L. Ferjan, Zavod za kulturo Bled (korespodenca prek elektronske pošte, 23. 9. 2014) 27

Vir: B. Miklavčič, TD Bohinjska Bela (korespodenca prek elektronske pošte, 24. 9. 2014) 28

Vir: Turistično društvo Bohinj (korespodenca prek elektronske pošte, 25. 9. 2014)


102

minut hoje

/ 15 min vožnje, 45 minut hoje

Mednarodni festival alpskega cvetja (Ukanc)

Kulturna prireditev v povezavi s cvetjem.

23. maj – 7. junij.


Podbrdo / 15 minut hoje

Praznik sv. Florjana v Oblokah

Procesija z mašo, koncertna prireditev itd.

4. maj 1.00029 Prost vstop

/ 5 minut hoje Gorski maraton štirih občin -GM40 (športno igrišče)

Proga poteka po ozemlju štirih občin: Bohinj, Cerkno, Tolmin in Železniki. Tekmovalce vodi po ''mulatjerah'' in planinskih poteh po pobočjih Črne prsti in Porezna.

21. junij 3.00030 40 € prijavnina

* Čas in trajanje festivala ni fiksno. Lahko se spreminja. ** Število obiskovalcev je zakroženo število obiskovalcev v zadnji sezoni leta 2013 in je okvirno navedena s strani organizatorjev oz. Institucij. NA kratica – ni podatkov, še ni oz. ni evidence.

29

Vir: J. Bogataj, TD Podbrdo (korespodenca prek elektronske pošte, 24. 9. 2014) 30 Vir: T. Gornik, GM4O društvo (korespodenca prek elektronske pošte, 23. 9. 2014)


103

10.7.2 Opisi pomembnejših festivalov na območju železniške proge Most na Soči – Nova Gorica (trasa št. 2)

Tabela 24: Opisi pomembnejših festivalov na območju železnice Most na Soči – Nova Gorica (trasa 2)

Kraj festivala / oddaljenost

od železniške

postaje

Ime festivala in kraj

organizacije

Opis festivala Čas in trajanje festivala

Št. obiskovalcev

Vstopnina

Most na Soči / 10 minut hoje

Noč na jezeru (center Most na Soči)

Glasbeno kulturna prireditev s tradicionalnim nočnim skokom v jezero in ognjemetom

12. - 15. julij


/ 30 minut hoje

Slikarska kolonija (Vodna hiša)

Slikarske delavnice in predstavitev akademskih in ljubiteljskih slikarjev s celega sveta

7. - 13. julij 1.00031 Prost vstop

/ 15 minut vožnje

Metaldays (Tolmin, sotočje Soče)

Metalski glasbeni festival na odprtem

20. - 26. julij

70.00032 50 € enodnevna vstopnica

/ 15 minut vožnje

Overjam reggae festival (Tolmin, sotočje Soče)

Reggae glasbeni festival na odprtem

13. - 16. avgust


/ 15 minut vožnje do Tolmina

Punk festival (Tolmin, sotočje Soče)

Punk glasbeni festival na odprtem

5. - 9. avgust



Sajeta Najstarejši festival alternativne glasbe in kreativnih delavnic v Sloveniji.

Julij in avgust

5.00032 Prost vstop


Tekmovanje jadralnih padalcev

Mednarodno tekmovanje jadralnih padalcev in zmajarjev

poletje 10.00032 Prost vstop

Avče / 30 minut hoje

Downhill – spust s kolesi

Vsakoletni slovenski pokal v spustu.

26. - 27. april

10.00033 36 € prijava

31

Vir: TD Most na Soči (korespodenca prek elektronske pošte, 28. 9. 2014) 32 Vir: J. Kalin, TD Tolmin (korespodenca prek elektronske pošte, 24. 9. 2014) 33

Vir: M. Jakopin, Downhill Avče (korespodenca prek elektronske pošte, 26. 9. 2014)


104

(nekaj km ven iz Avč)

Kanal Skoki z mosta Tradicionalni mednarodni skoki z mosta v Sočo, poleg tega je tudi prireditev s koncertom in ognjemetom.

16. - 17. avgust

2.00034 Vstop prost, izjema koncert od 5 do 12 €

/ 16 minut vožnje

Mušje dirke (Levpa)

Tradicionalna dirka z osli in koncert

10. avgust 1.00035 Prost vstop

/ 10 minut hoje

Kogojevi dnevi (pred Gotsko hišo in druge lokacije)

Mednarodni festival sodobne/kontemporarne glasbe, predstavitev slovenskih skladateljev in novitet

6. september – 25. november

15034 Prost vstop

/ 15 minut vožnje

Praznik kostanja (Lig)

Predstavitev liškega kostanja s koncertom

oktober 2.00034 Prost vstop

/ 10 minut Gledališče na Kontradi (center Kanala)

Tradicionalno srečanje ljubiteljskih gledaliških skupin pod zvezdami

druga polovica avgusta

NA Prost vstop

Solkan / 10 minut hoje

Soška regata Tradicionalni spust s kajaki, kanuji in gumenjaki po reki Soči

september 8.00036 Prost vstop

/45 minut hoje Mednarodna razstava jaslic

Razstava jaslic na Sveti gori december in januar

NA Prost vstop

Nova Gorica / ob železniški postaji

Mesto mladih (Trg Evrope)

Glasbene prireditve z likovnimi, športnimi in kulturnimi delavnicami

24. - 31. maj


/ 30 minut hoje

Urban projekt (za Perlo)

Tekmovanje v urbanih športnih desciplinah (inline skate contest)

začetek septembra

70036 Prost vstop

/ 15 minut hoje

Praznik vrtnic (Bevkov trg)

Predstava cvetličarske obrt in različnih sort vrtnic. Zaključek s koncertom.

maj 3.00036 Prost vstop

/ 15 minut hoje

Poletna scena (Bevkov trg in druge lokacije)

Glasbene prireditve z likovnimi, športnimi in kulturnimi delavnicami

poletje (ponavadi cel julij in


34

Vir: M. Zimic, TIC Kanal (korespodenca prek elektronske pošte, 24. 9. 2014) 35

Vir: A. Štrukelj, KS Levpa (korespodenca prek elektronske pošte, 24. 9. 2014) 36 Vir: A. Čokalj, TIC Nova Gorica (korespodenca prek elektronske pošte, 18. 9. 2014)


105

avgust)

/ 15 minut hoje

Mednarodno srečanje saksofonistov (Kulturni dom)

Tradicionalno mednarodno srečanje saksofonistov

28. junij – 5. julija

3.00036 Prost vstop

/ 30 minut hoje

Glasba z vrtov svetega Frančiška (Frančiškanski samostan na Kostanjevici)

Tradicionalno mednarodno srečanje izvajalcev klasične in sakralne glasbe

13. maj – 23. junija

3.00037 Prost vstop

/ 24 minut vožnje

Praznik češenj (Dobrovo)

Tradicionalna prireditev z etnološko, kulturno, športno 8kolesarski maraton) in koncertno vsebino.

31. maj – 7. junij


/ 28 minut vožnje

Sanje v Medani (Medana)

Tradicionalni knjižni in glasbeni festival

29. avgust – 31. avgust

1.00038 Prost vstop

/ 28 minut vožnje

Brda in vina Tradicionalni dan odprtih vrat vinskih kleti

september 3.00038 Prost vstop

/ 28 minut vožnje

Martinovanje Martinovanje november 5.00038 Prost vstop

* Čas in trajanje festivala ni fiksno. Lahko se spreminja.

** Število obiskovalcev je zakroženo število obiskovalcev v zadnji sezoni leta 2013 in je okvirno navedena s strani organizatorjev oz. Institucij. NA kratica – ni podatkov, še ni oz. ni evidence.

37

Vir: M. Brecelj, Goriški muzej (korespodenca prek elektronske pošte, 18. 9. 2014) 38 Vir: A. Suhadolnik, Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport Brda (korespodenca prek elektronske

pošte, 18. 9. 2014)


106

10.8 OSTALE POMEMBNE AKTIVNOSTI V NARAVI

Pokrajina v gorenjski in v posoški regiji omogoča dodatne športne aktivnosti. To so predvsem ekstremni športi. Idealna letna časa za te aktivnosti sta pomlad in poletje. Od posameznika, ki se s tem ukvarja, se pričakuje, da je dobro fizično pripravljen.

Za začetnike so zato športne agencije, ki nudijo tovrstne aktivnosti z vodniki. Takšni izleti so organizirani, kjer ponudnik agencije poskrbi za prevoz do reke, hriba itd. in za športno orodje (kajak, plezalne vrvi itd.). Po navadi gre za enodnevno organizacijo, cene so pa odvisne od vrste aktivnosti in časa. Cene se gibajo od 35 € navzgor.

Aktivnosti v naravi ločimo na vodne, zračne in plezalne ter jamarske športe. Vodne aktivnosti so rafting, spust s kajakom, hydrospeed, soteskanje in tudi ribolov. Pod zračne se uvrščajo jadralno padalstvo, letenje z zmajem in letenje z balonom.

Posamezniki, ki se samostojno udeležujejo tovrstnih aktivnostih, potrebujejo dovolilnice. Le-te se kupijo na občinah, specializiranih trgovinah ali v turističnih centrih. Cene so pa odvisne od vrste aktivnosti, lokacije (reka, jezero) in časa. Za kajak so okvirne cene za dnevno dovolilnico 2,5 €, sezonska pa stane 20€; za kanu je dnevna cena 5 €, sezonska 25 € ter mini raft dnevna 15€, sezonska 150 €. Uporabniki voda se morajo držati režima, ki velja na rekah, ki pa je od reke do reke različen.Za reko Sočo je tako plovba po dovoljena le od 15. marca do 31. oktobra, od 9.00 do 18.00 ure.

Vodni športi so dovoljeni samo na reki Soči in Savi Bohinjki. V Grmečici in Jerečici je dovoljeno samo sosteskanje. In še to zgolj na posameznih delih rek. To pa zato, da se ohrani vodni ekosistem ter zaradi varnosti, saj niso vsi predeli reke varni.

Ribolov je dovoljen v obdobju od aprila do oktobra in skorajda na vseh rekah, vendar le s tehniko muharjenja. Najbolj cenjeni reki ob Bohinjski progi sta Mostnica, kjer lahko ribari le pet ribičev na dan in reka Tolminka.

Jadralno padalstvo ni tako omejeno s pravili, potrebuje pa veliko vzdrževanja pri infrastrukturi, saj morajo biti vzletišča in pristališča dobro urejena. Glavna vzletišča so vsa dostopna z avtomobilom. V okolici železniške postaje Most na Soči so vzletišča pri Liveku nad Kobaridom, vzletišče Kobala in pristajališče v Tolminu. Pri Novi Gorici je vzletišče Livek in Šempas. Vzletišči z Vogla in s Studorja (Vogarja) pa se nahajata v okolici Bohinja. Pri Jesenicah je vzletišče na Golici.

Plezanje je dovoljeno samo na uradnih naravnih plezališčih in na umetnih plezališčih. Nekatere naravne stene imajo celo urnike, kdaj so odprte. V Jesenicah je velika umetna plezalna stena Jesenice-Stara Sava. Največ naravnih plezalnih sten ima Bohinj (16). Od 19. decembra pa do 31. marca je možno ledeno plezanje pri Ribičevem Lazu. V dolini Soče je plezališče Senica v Ljubinju, plezališče Čiginj pri Tolminu, plezališče Slap ob Idrijci, plezališče Pisano čelo nad Koritnico v Baški grapi in plezališče nad cesto v vas Porezen. V okolici Nove Gorice je umetna plezalna stena v Šempetru pri Gorici.

Večina teh športnih aktivnosti je oddaljenih od železniških postaj na Bohinjski progi. Poleg tega pa športne agencije omogočajo za večje skupine prevoz od železniške postaje in obratno, vendar samo ob predhodni najavi.


107

10.8.1 ANALIZA TRGA

Pri analizi trga je pozornost namenjena preučitvi stanja v slovenskem turizmu in transportu, predvsem železniškemu, medkrajevnemu linijskemu prevozu (avtobusni prevoz) ter prevozu z osebnimi avtomobili.

Slovenski turizem je v letu 2013 zabeležil ugodno leto, saj je število prihodov turistov in prenočitev v turističnih nastanitvenih objektiv ponovno naraslo. V preteklem letu 2013 je bilo v turističnih nastanitvenih objektih zabeleženih več kot 3 milijone prihodov turistov in več kot 9 milijonov prenočitev (Slovenski turizem v številkah, 2014). Potrebno je poudarit, da ti podatki zajemajo le obiske tujih turistov v Sloveniji. Podatki, zbrani v spletni bazi podatkov Statističnega urada Republike Slovenije kažejo na rahel padec števila prebivalcev Slovenije, ki so se udeležili turističnih potovanj. V letu 2012 je bilo tako število prebivalcev, ki so se udeležili turističnih potovanj 1.146.000, v letu 2014 pa je ta številka znašala 1.110.000 (Statistični urad Republike Slovenije, 2014). Pogosto so potovanja z vlakom enodnevna potovanja oziroma izleti. Takšne vrste potovanj je bilo v letu 2012 okoli 8.825.000. V to številko so všteti tako zasebni kot tudi poslovni izleti (SURS, 2014). Iz podatkov o turističnih potovanjih glede na glavno prevozno sredstvo je razvidno, da je iz leta 2012 v leto 2013 število popotovanj z osebnim cestnim vozilom padlo iz 1.960.000 na 1.885.000 potovanj, medtem ko je število potovanj z avtobusom naraslo iz 42.000 na 74.000, število potovanj z vlakom pa iz 51.000 na 60.000 potovanj (SURS, 2014). Opazimo torej lahko trend naraščanja turističnih potovanj z javnimi prevoznimi sredstvi, medtem ko potovanja z zasebnimi prevoznimi sredstvi rahlo upadajo. V zadnjih letih je opaziti rahel upad železniškega potniškega prevoza, in sicer podatki Statističnega urada Republike Slovenije kažejo, da je število od leta 2009 do leta 2012 padalo, in sicer po naslednjem vrstnem redu (podatki so v tisočih potnikih): 15.434 potnikov v letu 2009, 15.294 potnikov v letu 2010, 14.838 potnikov v letu 2011 in 14.622 potnikov v letu 2012. V meritve je vštet samo notranji železniški prevoz, se pravi železniški prevoz po Sloveniji (SURS, 2014). Nasprotno od železniškega prevoza je pri cestnem linijskem medkrajevnem prevozu opaziti rahel porast iz leta 2012 v leto 2013 iz 24.525 potnikov na 24.836 potnikov (podatki so navedeni v tisočih potnikov) (SURS, 2014). Podobno kot pri linijskem medkrajevnem prevozu je rahel porast opaziti tudi pri prvih registracijah osebnih avtomobilov. Iz 63.084 registriranih vozil v letu 2012 se je številka v letu 2013 dvignila na 66.020 vozil v letu 2013 (SURS, 2014). Te podatki nam dajo vedeti, da se število potnikov, ki se prevažajo z železniškim vlakom rahlo zmanjšuje, medtem ko se število potnikov, ki se prevažajo s cestnim linijskim prevozom in z osebnimi avtomobili rahlo zvišuje.


108

10.8.2 ANALIZA KONKURENCE

V nadaljevanju bodo sledili kratki opisi podjetij, ki trenutno konkurirajo na istem trgu potniškega prometa kot Slovenske železnice in so aktivna predvsem na območju, kjer poteka železniška proga Jesenice – Nova Gorica. To so predvsem avtobusni prevozi z mestnim in linijskim prometom ter različni avtoprevozniki, ki nudijo turistične prevoze za večje skupine.

10.8.3 PODROBNEJŠA ANALIZA AVTOBUSNEGA PREVOZA NA OBMOČJU ŽELEZNIŠKE PROGE JESENICE – NOVA GORICA

10.8.3.1 Opis podjetja Avrigo, d.d. Družba Avrigo, d.d., ima dolgoletno tradicijo. Ustanovljena je bila leta 1952, takrat pod imenom Avtopromet Gorica. Družba razporeja s 140 avtobusi, skupaj s povezano družbo Integral Notranjska pa 156, ki opravljajo prevoze v Goriški, Obalno-Kraški, Notranjski, Gorenjski in Osrednjeslovenski regiji. Število zaposlenih je skozi leta naraščalo in tako doseglo 240. Letno Avrigovi vozniki skupaj opravijo približno 7 milijonov kilometrov prevozov, tako na rednih kot izrednih linijah. V sklopu družbe deluje tudi turistična agencija, ki vključuje organizacijo in posredovanje turističnih potovanj (Poslovni načrt za mestni promet 2013 Avrigo).

Podjetje Avrigo ponuja brezplačen mestno potniški promet, in sicer povezuje Novo Gorico, Šempeter, Solkan ter Vrtojbo. Poleg tega ponuja skupaj z italijansko družbo APT Gorizia mednarodno mestno linijo med Novo Gorici in Gorico in redno povezavo Sveta Gora – Gorica (železniška postaja).

Njihovo strukturno prihodkov od prodaje v letu 2013 lahko razvrstimo v štiri skupine virov, in sicer na:

- šolski je delavski prevoz, ki predstavljata 35%

- javni linijski prevoz in mestni promet, ki predstavljajo 18%

- subvencije (Ministrstvo za infrastrukturo in prostor ter občine) 26%

- občasni prevozi, turizem in ostali prihodki, ki predstavljajo 21% virov (Poslovni načrt za mestni promet 2013 Avrigo).

Prihodki iz turistične dejavnosti predstavljajo 5% delež vseh prihodkov družbe, s porastom v višini 0,3 odstotne točke. Prihodki so se v letu 2013 povečali za 3% v primerjavi s preteklim letom. Vrednost lastnih aranžmajev v strukturi prihodkov ostaja 95%.

V letu 2013 se je nadaljeval trend porasta enodnevnih izletov, v primerjavi s predhodnim letom se je vrednost povečala za 25%, medtem ko je bila vrednost prodaje večdnevnih lastnih aranžmajev nižja za 5%. To nakazuje nadaljevanje trenda povpraševanja po cenejših in posledično krajših produktih. Prihodki iz naslova posredovanja so se zvišali za 1%, vrednost storitve »šalterske prodaje« se je znižala za 4%, vrednost storitve prodaje letalskih vozovnic (TSC) pa se je zvišala za 18% (Poslovni načrt za mestni promet 2013 Avrigo).


109

10.8.3.2 Opis podjetja Alpetour Potovalna agencija, d. d. Alpetour Potovalna agencija in ima svoje začetke v letu 1947. Po številnih lastninskih preoblikovanjih se je podjetje oblikovalo v delniško družbo s sedežem v Škofji Loki. Osnovna dejavnost podjetja je prevoz potnikov v cestnem prometu, dopolnilna pa vzdrževanje vozil, oddaja avtomobilov v najem in turistična dejavnost (Poslovni načrt za mestni promet 2013 Alpetour).

Linijski prevoz potnikov se izvaja na območju gorenjske regije.

Prihodke v letu 2013 lahko strukturno razvrstimo v štiri skupine virov:

- javni linijski prevoz in mestni promet, ki predstavljajo 71 %

- občasni prevozi predstavljajo 11 %

- turizem 9 %

- vzdrževanje in trgovina 7 %

- ostale dejavnosti (najemnine in oglaševanje) 2% (Poslovni načrt za mestni promet 2013 Alpetour).

Družba 92 % prihodkov iz dejavnosti turizem ustvari s prodajo lastnih aranžmajev za zaključene skupine in posameznike. Preostali 8 % delež je v prihodkih posredovanja aranžmajev drugim agencijam (provizije) (Poslovni načrt za mestni promet 2013 Alpetour).

Javni linijski prevozi in mestni promet je financiran pretežno na podlagi sklenjenih koncesij z državo in z občinami Kranj ter Jesenice.

10.8.4 Cena prevozov potnikov v linijskem cestnem prometu

V Sloveniji je trenutno poenotena le cena enosmernih navadnih vozovnic, in sicer od leta 2007. Standardna tarifa služi kot osnova za dodeljevanje cene vozovnice. Praviloma se je vsi avtobusni prevozniki držijo. Izjeme so le v primerih, kjer si medsebojno konkurira več prevoznikov ali kjer je dogovor z lokalno skupnostjo oz. z občino.


110

Tabela 25: Povprečna standardna tarifa za prevoz potnikov v linijskem cestnem prometu

Razdalja v km Cena v EUR Razdalja v km Cena v EUR Razdalja v km Cena v EUR

do 5 1,3 51 - 55 6 101 - 105 9,6

6 – 10 1,8 56 - 60 6,3 106 - 110 9,9

11 – 15 2,3 61 - 65 6,7 111 - 115 10,3

16 – 20 2,7 66 - 70 6,9 116 - 120 10,7

21 – 25 3,1 71 - 75 7,2 121 - 125 11,1

26 – 30 3,6 76 - 80 7,5 126 - 130 11,4

31 – 35 4,1 81 - 85 7,9 131 - 135 11,6

36 – 40 4,7 86 - 90 8,3 136 - 140 12

41 – 45 5,2 91 - 95 8,7 141 - 145 12,4

46 – 50 5,6 96 - 100 9,2 146 - 150 12,8

Vir: Agencija za promet in raziskave. 2007. Tarifni sistem javnega potniškega prometa v RS.

Pri razdaljah, ki so daljše od 151 km, se obračunava na vsakih 10 km še dodatnih 0,8 EUR.

10.8.5 OPIS PONUDNIKOV TURISTIČNIH AVTOBUSNIH PREVOZOV

Ponudniki turističnih avtobusnih prevozov nudijo prevoze predvsem za večje organizirane skupine po Sloveniji in po tujini. Njihove stranke so delovni kolektivi, šole, verske in druge skupine, ki potrebujejo ali samo najem avtobusa ali pa tudi samo organizacijo potovanja.

Podatki o številu avtoprevoznikov v Sloveniji so različni in zajemajo tako potniški kot tovorni promet. V avto-prevozništvu naj bi bilo med 8.000 in 10.000 gospodarskih subjektov (Delo, 2014).

Avtoprevoznikov, ki nudijo turistične prevoze je veliko, zato podajo velik pomen na segmentacijo potencialnih potnikov.

Nekaj avtoprevoznikov se je tako že preusmerilo na skupine kolesarjev in na svojih spletnih straneh oglašujejo s posebnimi tovornimi prikolicami za kolesa (na primer podjetja Pečelin, IP Petek in B-TOURS).

Prevoznik Kovi nudi kopalni avtobus. Enodnevni izlet na morje v Portorož, in sicer vsako soboto v mesecu juliju in avgustu. Odhodi so iz Bovca, Kobarida in Tolmina. Cena prevoza je 15€ na osebo. V posebni ponudbi nudi tudi prevoz do najbolj zanimivih ostankov prve svetovne vojne po soški dolini (kaverne, bunkerji, nasipi itd.).

Podjetje B-TOURS oglašuje na svoji spletni strani predvsem za tuje turiste. Vozniki tako govorijo več tujih jezikov (angleško, nemško, nizozemsko, srbsko in hrvaško). Omogoča pa tudi prevoz manjše skupine s kombijem in prevoz do štirih oseb.


111

Za najem avtobusnega prevoza ni pomemben dejavnik območje delovanja prevoznika oz. lokacija podjetja, saj se avtoprevoznik pripelje na točko dogovora in seveda tudi odpelje. Posledično se potencialna stranka odloča med vsemi avtoprevozniki, ki delujejo znotraj Slovenije. Ključen dejavnik pri izbiri prevoznika je cena km/h in vrsta organizacije prevoza (tip avtobusa, pol dnevni / dnevni najem itd.).

Tabela 26: Razpon cen pri najemu avtobusa in kombija

Tip avtobusa Cena za km (razpon) Pol dnevni najem Dnevni najem

Do 60 sedežev 1 - 2 150 - 180 250 - 300

Do 50 sedežev 0,8 - 1,05 110 - 150 180 - 250

Do 20 sedežev 0,8 - 1 100 - 120 150 - 200

Do 10 sedežev 0,6 - 1 50 - 80 120 - 150

Vir: lastni izračuni, 2014

Cena pol dnevnega najema po navadi vključuje najmanj 150 prevoženih kilometrov. Če je prevoženih kilometrov več, se obračunajo dejansko prevoženi kilometri po ceni za kilometer. Medtem ko cena dnevnega najema avtobusa vključuje najmanj 250 prevoženih kilometrov. V primeru, da je kilometrov več, se obračuna kot zgoraj pri pol dnevnem najemu.

Cene so tudi dražje, če se avtobus najame za vikend ali praznike. Poleg tega pa ne smemo pozabiti tudi na dnevnice za voznike, če je prevoz v tujini. Le-ta pa je odvisna od države, v katero se potuje.


112

10.8.6 Primerjava različnih vrst prevozov

Tabela 27: Cene vozovnic družbe Slovenske železnice

Razdalja v km

Cena v EUR

2. razred 1. razred

1 - 10 1,05 1,58

11 - 20 1,52 2,28

21 - 30 2,10 3,15

31 - 40 2,80 4,20

41 - 50 3,48 5,22

51 - 60 4,12 6,18

61 - 70 4,70 7,05

71 - 80 5,34 8,01

81 - 90 5,66 8,49

91 - 100 5,81 8,72

Cene veljajo od 1. marca 2008

Vir: Slovenske železnice, 2014


113

Tabela 28: Primerjava različnih vrst prevozov v ceni, kilometrih in v času potovanja v smeri Jesenice –

Nova Gorica

Vrsta prevoza Število kilometrov

Čas potovanja

(h:min)

Cena potovanja

Osebni prevoz - avtomobil

119 (prek Bohinjske Bistrice)

2:33 17,41 EUR Če bi bilo v avtomobilu 5 oseb, bi vsak posameznik plačal 3,5 EUR

139 (prek Vršiča) 2:50 18,71 EUR Če bi bilo v avtomobilu 5 oseb, bi vsak posameznik plačal 4,7EUR

164 (po avtocesti, prek Ljubljane)

1:56 20 EUR Če bi bilo v avtomobilu 5 oseb, bi vsak posameznik plačal 4 EUR

Javni avtobusni prevoz

181 (med izbranima

postajališčema ni direktne povezave;

v Ljubljani je potrebno prestopit)

1:31 (JE -

LJ) 1:54 (LJ –

NG) Skupaj:

2:37

6,90 EUR (JE - LJ)

10,30 EUR (LJ – NG) Skupaj: 17,20 EUR

Avtobusni prevoz prek najema

119 (prek Bohinjske Bistrice)

3:0 119 EUR Če bi bilo v avtobusu 60 oseb, bi vsak posameznik plačal 2,4 EUR

Vlak 89 2:0 6,99 EUR

Vir: lastni izračuni, 2014 * Cena potovanja pri osebnem prevozu – avtomobilu je okvirno izračunana iz spletne strani Via Michellin Route (Via Michellin Route, 2014). V ceni ni všteta avtocestna vinjeta. ** Navedene cene potovanja pri javnem avtobusnem prevozu so najcenejše med ponujenimi.

Relacija Jesenice – Nova Gorica je s prevoznimi sredstvi dostopna po treh poteh. Najkrajša cestna pot se pelje skoraj po isti trasi kot Bohinjska železnica. Druga najkrajša cestna pot pelje skozi Alpe, in sicer čez Vršič. Medtem ko daljša pot vodi po avtocesti do Ljubljane in nato na Primorsko stran v Novo Gorico. Železniška proga pa se vije skozi Bled in Bohinj ter navzdol po soški dolini.

Čas potovanja je najkrajši pri osebnem avtomobilu in prehiti vlak zgolj za 4 minute. Avtomobil je hitrejši zaradi avtoceste in to kljub dejstvu, da je ta trasa najdaljša od vseh. Razlike med različnimi prevoznimi sredstvi v času potovanju se tako ne razlikujejo veliko.

Pri cenah pa je razlika očitna. Če primerjamo ceno, ki jo plača posameznik za prevoz, je najcenejša pri avtobusnih prevozih prek najema. Vendar je ta cena možna le v primeru, če se peljemo s polnim avtobusom (60 ljudi). Pri tem pa je potrebno v ceno vključiti še


114

morebitne parkirnine in dodatke vozniku. Vožnja z avtomobilom nas bo stala okoli 4 € za 5 oseb oz. 20 € z gorivom. Presenetljiva je cena javnega avtobusnega prevoza, ki stane kar 17,20 €. Pri tem pa se moremo v Ljubljani še presesti na drug avtobus.

Iz tabele lahko sklepamo, da se nam najbolj splača prevoz z avtomobilom ali vlakom. Vendar pri avtomobilu pod predpostavko, da je poln. Vlak je najboljša opcija, če gremo sami na izlet.

10.9 PEST ANALIZA

S PEST analizo smo preučili širše okolje delovanja Slovenskih železnic, s poudarkom na analizi dejavnikov, ki vplivajo na turistične dejavnosti železnic. Analiza tako obravnava štiri glavne elemente:

• politično pravne elemente • ekonomske elemente • sociološko – kulturne elemente in • tehnološke elemente.

10.9.1 POLITIČNO – PRAVNI ELEMENTI

Zakon o družbi Slovenske železnice (ZDSŽ) od aprila 2014 določa status družbe Slovenske železnice d.o.o., naloge, ki jih opravlja in pogoje za ustanavljanje družb, na katere prenese izvajanje svojih dejavnosti. Zakon nadalje določa, da je edini družbenik družbe Republika Slovenija, kar pomeni, da je družba v celoti v državni lasti. Družba Slovenske železnice d.o.o. pa lahko ustanavlja družbe za opravljanje vzdrževanja železniške infrastrukture, vodenje železniškega prometa in izvajanje drugih nalog upravljavca javne železniške infrastrukture (PISRS, 2014).

Varnost in način urejenosti železniškega prometa je urejena v Zakonu o varnosti železniškega prometa, ki še posebno določa odgovornosti in pristojnosti udeležencev pri zagotavljanju varnosti železniškega prometa, razvoj skupnih varnostnih ciljev in skupnih varnostnih metod, skupna načela pri upravljanju, vodenju in nadzorovanju varnosti železniškega prometa na območju prog v Republiki Sloveniji, ter pogoje za varen železniški promet na industrijskih tirih in progah drugih železnic (Uradni list Republike Slovenije, 2014).

10.9.2 EKONOMSKI ELEMENTI

Makroekonomska analiza gibanja slovenskega bruto domačega proizvoda v zadnjih desetih letih kaže, da se je kupna moč od leta 2010 postopoma zvišuje (Eurostat, 2014). Hkrati pa v Sloveniji po letu 2008 beležimo padec nakupov paketnih potovanj, vendar napovedi za prihodnja leta napovedujejo postopno rast tovrstnega načina potovanj na stanje pred letom 2008.


115

Glede na enako obdobje lansko leto v Sloveniji beležimo padec cen avtomobilskega goriva, vendar je padec cen v povprečju le 3 % (Petrol, 2014) in je še vedno med cenejšimi v regiji (AMZS, 2014).

10.9.3 SOCIALNI ELEMENTI

K porastu turizma v Sloveniji tako prispevajo predvsem tujci, ki so poleti 2014 ustvarili kar 66 % turističnih nočitev v Sloveniji. Podatki za junij 2014 kažejo tudi porast turističnih prihodov za 8 %, ter nočitev za 5 %, v primerjavi z istim obdobjem lani. Tuji turisti so 44 % vseh svojih prenočitev ustvarili v občinah Piran, Ljubljana in Bled, kot posledica priljubljenosti teh destinacij med turisti, so gorske občine v Sloveniji zabeležile skoraj 210.000 prenočitev vseh turistov oziroma 9 % več kot v juniju 2013 (Statistični urad Republike Slovenije, 2014). Beleženje porasta obiska gorskih občin nakazuje tudi na naraščajoč trend porasta športov v naravi, kot na primer pohodništvo in kolesarstvo ter zimskih športov kot so smučanje, tek na smučeh in turno smučanje.

10.9.4 TEHNOLOŠKI ELEMENTI

Zaradi rigidnosti in dotrajanosti železniške infrastrukture, železniški promet v Sloveniji močno zaostaja za tehnološkimi možnostmi, ki jih omogoča današnja tehnologija, ki se predvsem koncentrira na višanje hitrosti medkrajevnih vlakov ter povečanja zmožnosti in kapacitet tovornih vlakov. Zato je Evropska komisija leta 2011 pripravila strategijo za posodobitev in tehnološko izboljšanje železniškega prometa v EU (European Comission, 2014).

Eden izmed glavnih problemov pri zmanjšanju hitrosti in vlečni moči vlaka so predvsem slabo vzdrževani tiri, ovire na tirih, kakor tudi poškodovane tirnice, zato v zadnjih letih beležimo porast vgradnje sistema za sprotno pregledovanje stanja tračnic na progi, ki omogočajo, da sistem že vnaprej prepozna oviro na tračnici kot na primer prevelika vlaga ali jesensko listje na cesti in temu prilagodi hitrost vožnje vlaka, v prihodnosti napovedujejo tudi podobne sisteme z že vgrajenimi sistemi, ki bi pred vlak razpršili ustrezna kemična sredstva, ki bi sproti odpravila manjše nevšečnosti na tračnicah in tako sproti optimizirala stanje na terenu kemičnimi sredstvi in peskom za sprotno odpravo manjših nevšečnosti (The Economist, 2014).


116

10.10 SWOT ANALIZA

PREDNOSTI

• Zanesljivost in točnost • Predvidljivost poti • Neodvisnost od prometnih konic • Hitrejše in cenejše kot druga javna prevozna sredstva

SLABOSTI

• Nedoseganje potovalne hitrosti v primerjavi z ostalimi javnimi prevoznimi sredstvi • Ne omogoča prevoza »od vrat do vrat« • Redek vozni red • Neudobnost, zastarelost

PRILOŽNOSTI

• Vedno večja priljubljenost športa v naravi (kolesarstvo, pohodništvo,…) • Monopolni položaj • Ekološko ustreznejša oblika prevoza • Odsotnost drugih javnih prevoznih sredstev • Porast turizma v Sloveniji • Vedno več lokalnih turističnih prireditev • Vedno več mednarodnega sodelovanja med državama

NEVARNOSTI

• Porast števila osebnih prevoznih sredstev (avtomobili in motorji) • Vedno manj razpoložljivega časa in finančnih sredstev za izlete • Cenejši izleti, ki so organizirani z avtobusnim prevozom • Porast konkurence • Neobveščenost potencialnih potnikov o možnostih • Podnebne spremembe (pomanjkanje snega v smučarskih centrih) • Ponudniki storitev za zelo nizko ceno preko spletnih strani s popusti ( kot na

primer Kuponko, Ena na dan…)


117

10.11 STRATEGIJE

10.11.1 DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA PRIVLAČNOST ŽELEZNIŠKIH STORITEV

Na privlačnost železniških storitev za potnike vpliva veliko različnih dejavnikov, ki pripomorejo k temu, da se potnik odloči oziroma ne odloči za tovrstno vrsto javnega prevoza. V nadaljevanju je opisanih nekaj najpogostejših dejavnikov, ki so potnikom pomembni pri potovanju z vlakom in ki na koncu vplivajo na izbiro vlaka kot prevoznega sredstva.

10.11.1.1 Pogostost in rednost železniških prevozov Eden izmed dejavnikov, ki vpliva na privlačnost železniških storitev je zagotovo množičnost železniških prevozov, saj je za prevoz z vlakom značilno, da vozi večkrat na dan in tako omogoča potniku, da si izbere najprimernejši čas potovanja. Dandanes si potniki želijo vedno več možnosti odhodov ob različnih urah in dajejo velik poudarek pogostosti prevozov (Pauko, 2002).

Potnik, ki se odloča za potovanje z vlakom, velik pomen vsekakor pripisuje tudi rednosti prevoza. Rednost zagotavlja napovedane odhode in prihode vlakov in potnikom omogoča, da si natančno začrtajo pot in na podlagi tega tudi približni izračunajo predviden čas njihovega potovanja.

10.11.1.2 Hitrost vlaka Prevozna hitrost vlaka je zagotovo eden izmed najpomembnejših dejavnikov, ki povečuje privlačnost železniškega prevoza. Potnikom je zaradi izredno natrpanega urnika in čedalje hitrejšega ritma življenja pomembno, da na cilj prispejo čim hitreje. Današnji potniki so čedalje bolj zahtevni in si želijo prispeti na želeno točko potovanja v najkrajšem možnem času. Ker sodobna tehnika in tehnologija omogočata razvoj vse modernejših vlakov in posledično doseganje večjih hitrosti, to govori v prid železniškemu prevozu. Zaradi nove tehnologije se časi prevozov čedalje krajšajo (Rotić, 2005).

Hitrost vlaka je vsekakor pomembnejša potnikom, ki potujejo dnevno na delo ali se odpravljajo na službeno pot, saj so ti potniki običajno bolj vezani na urnik, kot pa tisti, ki se odpravljajo na dopust. Kljub temu ne gre zanemariti pomembnosti hitrosti pri potnikih, ki potujejo na izlet. Tudi ti potniki si pogosto želijo obiskati katero izmed turističnih znamenitosti, ki ima omejen odpiralni čas. V kolikor si potniki želijo obiskati to znamenitost, si želijo hitrega prevoza, da lahko čim hitreje dosežejo ciljno točko svojega potovanja.


118

10.11.1.3 Udobje vlaka Sodoben potnik je običajno zelo zahteven in pri svojem potovanju pričakuje tudi ustrezno stopnjo prevoznega udobja. Potniki, ki potujejo na delo ali pa so na dopustu pričakujejo, da bo na vlaku poskrbljeno za njihovo udobje pri potovanju (Pauko, 2002). Potniki si običajno želijo udobje pri sedenju, poleg tega pa mora biti poskrbljeno tudi za njihove osnovne potrebe (na primer primerna temperatura na vlaku- poleti klimatiziran vlak in pozimi ogrevan vlak). Železniški prevoz s časom postaja čedalje bolj udoben in si s tem tudi povečuje privlačnost kar se tiče udobja v očeh potnikov, ki potujejo z vlakom.

10.11.1.4 Obveščenost Potniki, ki potujejo z vlakom si želijo biti obveščeni o odhodih in prihodih vlakov ter o poteku njihovega potovanja. Pomembno se jim zdi, da vnaprej vedo, koliko časa bo trajala njihova pot in po kateri trasi pelje vlak, torej kje imajo možnosti izstopa in vstopa na vlak. Potnikom so pomembna pravočasna in natančna obvestila o voznem redu vlakov (Rotić, 2005).

10.11.1.5 Kakovost storitev Potniki si tako pri službenem potovanju, kot tudi pri izletu želijo kvalitetno storitev. Ta vključuje prijaznost in ustrežljivost železniškega osebja pa tudi njihovo urejenost. Potniki, ki potujejo z vlakom pričakujejo, da bo za ceno, ki so jo odšteli za nakup vozovnice poskrbljeno za celovito kakovost železniške storitve, ne glede na to, kdaj se odpravljajo na potovanje in kakšen je namen njihovega potovanja.

10.11.1.6 Logistična veriga od vrat do vrat Tovrsten dejavnik je pomemben pri potovanju predvsem tisti, ki želijo celotno pot opraviti z vlakom oziroma nimajo možnosti druge vrste prevoza. V kolikor se potnik odloči za pot z vlakom, pričakuje da bo lahko celotno pot ali pa vsaj veliko večino poti opravil z vlakom. Pričakovano je, da ima vlak razvejano mrežo postajališč, ki lahko potnika pripeljejo in odpeljejo na različne točke. Že omenjen trend natrpanega urnika in hitrega načina življenja povzroča, da si potniki želijo čim manj problemov in neprijetnosti pri potovanju, prevoz od vrat do vrat pa vsekakor odpravi neprijetnosti povezane z organiziranjem dodatnega prevoza do cilja.

10.11.1.7 Nadaljnje raziskave Za natančnejšo določitev pričakovanj, želja in preferenc le rednih potnikov na železniški trasi Jesenice – Nova Gorica in turistov na isti progi bi bilo potrebno med rednimi uporabniki in turisti izvesti ciljno skupino in na tej podlagi oblikovati vprašalnik. V vprašalnik bi bilo potrebno vključiti tako prebivalce območja ob železniški progi Jesenice – Nova Gorica, kakor tudi potencialne turiste, torej prebivalce drugih območij Slovenije, Italije in Avstrije. Vprašalnik bi moralo rešiti čim več ljudi, ki pripadajo različni starostnim skupinam, da bi bilo mogoče


119

natančno determinirati, kdo je »tipičen turist« na železniški progi Jesenice – Nova Gorica in na podlagi tega oblikovati nadaljnjo strategijo v zvezi s pogostostjo vlakov, kakor tudi s cenovno politiko in seveda udobjem na vlaku.

10.12 STARTEGIJE V SKLOPU POVEZOVANJA S TURISTIČNIMI ATRAKCIJAMI

10.12.1 POVEZOVANJE S TOČKAMI UNESCO

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) je svetovno znana organizacija, katere cilj je prispevati k miru in varnosti s sodelovanjem držav na področjih izobraževanja, znanosti in kulture z namenom poglobiti spoštovanje pravice, zakona prava ter človekovih pravic in osnovnih svoboščin (UNESCO, 2014). Slovenija je članica organizacije od leta 1992 in doslej se je na prestižni Unescov seznam svetovne dediščine uspelo uvrstiti trem slovenskim znamenitostim. Na seznam so se uvrstile Škocjanske jame, ki predstavljajo del svetovne naravne dediščine, kot del svetovne kulturne dediščine pa sta se uvrstila še rudnik živega srebra Idrija in prazgodovinski kolišči na območju Ljubljanskega barja (Slovenija, 2014).

Vse tri točke so zelo zanimive iz turističnega vidika in se nahajajo v oddaljenosti največ 80 kilometrov od železniške proge Jesenice - Nova Gorica, zato so idealna destinacija za vse turiste, ki potujejo z vlakom po tej progi. V nadaljevanju so podrobneje opisane vse tri točke, ki so na seznamu svetovne dediščine, dostop do točk če turisti potujejo z vlakom in pa odpiralni časi teh turističnih znamenitosti.

10.12.1.1 Škocjanske jame Škocjanske jame so označene kot nravni biser slovenskega kraškega podzemlja in so na Unescovem seznamu že vse od leta 1986. Škocjanske jame predstavlja več kilometrski sistem vodnih jam in obsega osupljive velike dvorane, ki jih je oblikovala reka v več minjonih let. Poleg velikih dvoran so za oglede izjemno zanimivi tudi naravni mostovi, naravna okna in različne kapniške oblike. Žal je za turistične oglede še vedno odprt le manjši del jam, od leta 2011 je vnovično odprt tudi del jam, ki je bil na voljo za oglede do leta 1965, ko je pot uničila velika poplava (Slovenija, 2014). Regijski park Škocjanske jame leži v jugozahodnem delu Slovenije, na Krasu in se nahaja v občini Divača, od Italije oddaljeni 15 kilometrov in od Ljubljane oddaljeni 80 kilometrov.

Park Škocjanske jame poleg jamskega sistema, ki je odprt vse dni v letu ponuja tudi možnosti spoznavanja Krasa in njegovih znamenitosti, med katerimi izstopajo:

Muzejske zbirke v Škocjanu. Na ogled so na voljo etnografska zbirka, zbirka o odkrivanju Škocjanskih jam, biološka, geološka in arheološka zbirka. Obiski muzejskih zbirk so na voljo


120

skozi vse leto, kar pomeni, da imajo turisti, ki potujejo po železniški progi Jesenice- Nova Gorica možnost obiska vse leto.

Obisk jame med zimo, zgodaj spomladi ali pozno jeseni je zanimiv predvsem zaradi dejstva, da so skupine obiskovalcev takrat manjše, kar pomeni, da si obiskovalci lahko v miru in podrobneje ogledajo znamenitosti, ki so na ogled v parku Škocjanske jame.

Srednje zahtevna krožna učna pot Škocjan. Učna pot obiskovalce popelje okrog udornic Velike in Male doline v samem osrčju parka in traja okoli uro in pol. Po poti je preko informativnih tabel možno spoznavati značilnosti kraških pojavov in njihov nastanek. V parku Škocjanske jame se za obiskovalce organizirajo tudi vodene ekskurzije po učni poti, ki so možne po predhodnih dogovorih, v času šolskega pouka od ponedeljka do petka. Tovrstni izlet je zanimiv predvsem za tiste turiste, ki potujejo po progi Jesenice - Nova Gorica, ki se želijo izobraževati in so bolj naklonjeni izletom, kjer spoznavajo kulturne in naravne znamenitosti (Park Škocjanske jame, 2014).

Dostop do Parka Škocjanske jame

Obiskovalci parka lahko do njega dostopajo na več načinov, vedno več popotnikov pa prihaja v park z vlakom in nato peš. V primeru odpravljanja na izlet z vlakom, se je potrebno pripeljati do železniške postaje v Divači, od koder je dalje označena pešpot, ki vodi skozi vas Dolnje Ležeče do informacijskega centra. Hoja traja približno 45 minut, možna pa je tudi izposoja koles na železniški postaji ali prevoz s kombijem.

Potniki, ki potujejo z vlakom od Jesenic do Nove Gorice, morajo izstopiti na železniški postaji v Novi Gorici in zamenjat vlak, ki vozi do Divače, kjer lahko pot nadaljujejo peš ali z avtobusnim prevozom. V spodnjih tabelah so prikazani vozni redi za vlak od Jesenic do Nove Gorice in nato od Nove Gorice do Divače (Park Škocjanske jame). Vozni redi so ilustracija kako vozi vlak med delavnikom.

Tabela 29: Vozni red vlaka Jesenice - Nova Gorica

Jesenice - Nova Gorica (V nadaljevanju N. Gorica) Datum: 11.9. 2014 (četrtek) Vlak Odhod Prihod Čas LP 4201 Jesenice 04:07 N. Gorica 05:57 1h 50min LP 4203 Jesenice 06:07 N. Gorica 08:16 2h 09min LP 4211 Jesenice 08:19 N. Gorica 10:15 1h 56min LP 4205 Jesenice 11:15 N. Gorica 13:05 1h 50min LP 4213 Jesenice 14:33 N. Gorica 16:44 2h 11min BG 601 Jesenice 16:57 N. Gorica 18:43 1h 46min LP 4219 Jesenice 19:03 N. Gorica 20:53 1h 50min



121

Tabela 30: Vozni red vlaka Nova Gorica - Divača (Park Škocjanske jame)

Nova Gorica (v nadaljevanju N. Gorica) - Divača Datum: 11.9. 2014 (četrtek) Vlak Odhod Prihod Čas LP 4203 N. Gorica 09:12 Sežana 10:10 2h 10min 1897 Sežana 10:40 Divača 10:50 BUS 49 Divača 11:15 Divača

(Škocjanske jame)

11:22


Iz zgornjih tabel je razvidno, da vlak iz Jesenic v Novo Gorico vozi ob delavnikih v razmiku približno dveh ur. Vožnja z vlakom od Jesenic proti novi Gorici traja dobri dve uri. Potnik, ki potuje po tej železniški progi in želi z vlakom pripotovati do Škocjanskih jam, mora prestopiti v Novi Gorici na drugi vlak, ki vozi do Divače. Vlak ima vmesno postajališče v Sežani in nato pelje v Divačo. Potnik tam izstopi in nadaljuje pot z avtobusom, ki pelje do Škocjanskih jam. Avtobus vozi vsak dan in vozi približno sedem minut. V kolikor se potnik odloči za hojo od postaje v Divači, mu je na voljo pešpot, po kateri hoja traja okoli 45 minut.

Cenik potovanja

Tabela 31: Cena vozovnice na relaciji Jesenice - Nova Gorica

Relacija potovanja: Jesenice - Nova Gorica Razdalja: 89 km Datum: 11.9. 2014 (četrtek) Vrsta popusta Velja za 2. razred 1. razred Redna cena 6,99€ / Otroci od 6. do 12. leta

3,50€ /

Mladi od 12. do 26. leta

Mladi < 26 let 4,89€ /

Starejši upokojenci Imetnike K - 13a 4,89€ / Družina Imetnike družinske

kartice 4,19€ /

Turist vikend Povratno potovanje ob vikendih in praznikih

9,78€ /

Izračun cene velja na dan 11.9. in je informativnega značaja. Cene so prikazane za enosmerno potovanje, razen pri ponudbi Turist vikend



122

Tabela 32: Cena vozovnice na relaciji Nova Gorica - Divača (Škocjanske jame)

Relacija potovanja: Nova Gorica - Divača Razdalja: 54 km Datum: 11.9. 2014 (četrtek) Vrsta popusta Velja za 2. razred 1. razred Redna cena 4,29€ / Otroci od 6. do 12. leta

2,14€ /


Mladi < 26 let 3,00€ /

Starejši upokojenci Imetnike K- 13a 3,00€ / Družina Imetnike družinske

kartice 2,57€ /


6,00€ /



Urnik obiskov Škocjanskih jam

Urnik obiskov v Škocjanskih jamah se razlikuje od meseca v mesec. Obiskovalci Škocjanske jame lahko obiščejo ob naslednjih urah:

Tabela 33: Urnik obiskov Škocjanskih jam

Mesec Ure obiska Januar 10h, 13h, 15h Februar 10h, 13h, 15h Marec 10h, 13h, 15h April 10h, 13h, 15.30h Maj 10h, 13h, 15.30h Junij 10h, 11h, 12h, 13h, 14h, 15h, 16h, 17h Julij 10h, 11h, 12h, 13h, 14h, 15h, 16h, 17h Avgust 10h, 11h, 12h, 13h, 14h, 15h, 16h, 17h September 10h, 11h, 12h, 13h, 14h, 15h, 16h, 17h Oktober 10h, 13h, 15.30h November 10h, 13h, 15h December 10h, 13h, 15h

Vir: Škocjanske jame, 2014


123

Cena vstopnice za ogled Škocjanskih jam

Tabela 34: Cena vstopnice za ogled Škocjanskih jam

Tip vstopnice Cena vstopnice Odrasli 16,00€ Študentje 12,00€ Upokojenci 12,00€ Dijaki 7,50€ Turističnim agencijam se za organizirane in najavljene skupine prizna 10% popust. Spremljevalci večjih skupin (nad 21 oseb) ter vsak 21. obiskovalec imajo prost vstop.

Vir: Slovenija, 2014

10.12.1.2 Rudnik živega srebra Idrija Nekdanji rudnik živega srebra v Idriji se je na Unescov seznam uvrstil leta 2012. V Idriji so živo srebro kopali od leta 1940 do sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja. V Antonijevem rovu nekoč drugega največjega rudnika živega srebra na svetu je zdaj na voljo slikovit prikaz dela in življenja številnih generacij idrijskih rudarjev in njihovih družin (Slovenija, 2014).

Turisti si v rudniku ob razlagi vodiča lahko ogledajo podzemni svet rudnika. V rudniku je možno najti skrite kotičke s cinabaritno rudo in kapljicami živega srebra. Obiskovalci prav tako lahko spoznajo načine rudarjenja in edinstveno podzemno kapelo. Najbolj obiskan del rudnika je zagotovo Antonijev rov, ki je najstarejši ohranjeni vstop v Rudnik živega srebra v Idriji in tudi eden najstarejših v Evropi. Rov je za turistične oglede urejen od leta 1994. Obiskovalci rudnika živega srebra v Idriji lahko pred ogledom obiščejo tudi rekonstruirano prizivnico iz 19. stoletja. V jami je predstavljeno tudi ročno kopanje, nakladanje in prevažanje rude. Predstavljen pa je tudi jamski škrat Prekmandlc, ki se naj bi po legendi prikazoval rudarjem, jim pomagal ali ponagajal (Slovenija, 2014). Skupna dolžina odprtih rovov v rudniku je okoli 300 metrov (Visit Idrija, 2014).

V rudniku živega srebra v Idriji za turiste nudijo izjemno zanimive oglede. Obiskovalcem ponujajo spoznavanje dela rudarjev, dragocene cinabaritne rude, kapljice živega srebra in ogled edinstvene podzemne kapele. Kapela, ki si jo je moč ogledati je bila postavljena sredi 18. Stoletja ob koncu rova. Priporočena sezona obiska rudnika je celo leto, tako da vsi potniki, ki potujejo po železniški progi Jesenice- Nova Gorica lahko rudnik obiščejo kadarkoli med letom. Trajanje ogleda je običajno okoli uro in pol, tako obisk rudnika ne zahteva preveč časa in je prijetno doživetje za vsakega turista, ki se znajde v bližini (Visit Idrija, 2014).

Dostop do rudnika živega srebra v Idriji

Tudi druga točka na UNESCO-vem seznamu svetovne dediščine, rudnik živega srebra v Idriji je dostopna za turiste, ki potujejo po železniški progi Nova Gorica - Jesenice. V primeru, da se potniki odločijo za obisk rudnika živega srebra v Idriji, pa se morajo v primeru potovanja z


124

vlakom poslužiti tudi drugega prevoznega sredstva. V kolikor želijo pot nadaljevati z avtobusom, lahko na primer v Novi Gorici vstopijo na avtobus, ki jih bo popeljal v približno 60 kilometrov oddaljeno Idrijo.

Tabela 35: Vozni red avtobusov iz Nove Gorice v Idrijo

Prevoznik Odhod Prihod Trajanje Število km Cena Nova Gorica Avtobusna postaja- Idrija Uta Avrigo 14:35 16:13 01:38 62 6,7 € Nova Gorica Avtobusna postaja- Idrija Kolektor Avrigo 13:20 15:35 02:15 95 8,7 € Avrigo 15:30 17:51 02:21 95 8,7 € Nova Gorica Avtobusna postaja- Idrija Likerca Avrigo 14:35 16:12 01:37 61 6,7 €

Vir: Avrigo, 2014

Urnik obiskov rudnika

Tabela 36: Urnik obiskov rudnika živega srebra v Idriji

Datum Čas obiskov 1. december do 31. marec Sobote, nedelje in prazniki ob 10h in 15h 1. april do 30. junij Od ponedeljka do petka ob 10h in 15h;

Sobote, nedelje in prazniki ob 10h, 15h 1. julij do 31. avgust Od ponedeljka do petka ob 10h, 12h, 15h;

Sobote, nedelje in prazniki ob 10h, 12h, 15h 1. september do 30. november Od ponedeljka do petka ob 10h in 15h;

Sobote, nedelje in prazniki ob 10h, 15h, 16h

Vir: Visit Idrija, 2014

Cena vstopnice v rudnik

Tabela 37: Cena vstopnice v rudnik

Tip vozovnice Cena vozovnice Odrasli 9€/ skupina 8€ Upokojenci in študenti do 26 let 7€/ skupina 6€ Otroci in dijaki 5€/skupina 4€ Ogled multivizije brez ogleda rova 2€ Skupina je minimalno 15 oseb.

Vir: Visit idrija, 2014


125

10.12.1.3 Prazgodovinska kolišča okoli Alp Tretja točka na Unescovem seznamu kulturne dediščine sta kolišči na območju Ljubljanskega barja. Kolišči sta del znamenitosti, ki obsega 111 kolišč v šestih državah na območju Alp, zgrajenih med letoma 5.000 in 500 pred našim štetjem. Za kolišča je značilno, da se je les, iz katerega so bila ta prebivališča, uspel ohraniti v izjemno dobrem stanju. Na Ljubljanskem barju je mogoče videti tudi približno 5.200 let staro kolo, ki velja za najstarejše kolo z osjo na svetu (Slovenija, 2014).

Kolišči, ki sta na Unescovem seznamu svetovne dediščine, se nahajata v bližini mesta Ig. Na tem območju je organizirana tudi razstava, kjer turisti lahko spoznajo življenje nekdanjih prebivalcev Ljubljanskega barja, koliščarjev, ki so na tem območju živeli, ko je bilo tam še jezero. Poleg informativnih panojev, ki so postavljeni na območju, turisti lahko tudi spoznajo najnovejša odkritja arheologov o življenju koliščarjev (V deželi koliščarjev, 2014).

Dostop do kolišč

Dostop do kolišč je možen za turiste, ki potujejo z vlakom po progi Jesenice - Nova Gorica in obratno. Od obeh končnih postaj je Ljubljana oziroma natančneje mesto Ig oddaljeno približno 80 km. Turisti lahko kadarkoli izstopijo na vmesni postaji na železniški progi in se nato podajo na pot z lokalnimi avtobusi proti Ljubljani. S končnih postaj Nova Gorica in Jesenice imajo potniki možnost potovanja z vlakom celotno pot do Ljubljane. V Ljubljani nato prestopijo na enega izmed mestnih avtobusov (avtobus številka 19, ki vozi do Iga).

Vlak Nova Gorica - Jesenice vozi približno v razmiku ene ure, od 3 zjutraj, do 18. ure (Slovenske železnice, 2014). Vlaki iz Nove Gorice vozi direktno do Jesenic in nato v Ljubljano. Druga možnost pa je vlak iz Nove Gorice, ki se ustavi na vmesnih postajališčih v Sežani in Divači. Pot z vlakom iz Nove Gorice proti Ljubljani traja od 2,5 ur in pol pa tudi do 4 ure, odvisno od vlaka in od poti do Ljubljane.


126

Tabela 38: Cena vozovnice na relaciji Nova Gorica - Ljubljana

Relacija potovanja: Nova Gorica - Ljubljana Razdalja: 153 km Datum: 11.9. 2014 (četrtek) Vrsta popusta Velja za 2. razred 1. razred Redna cena 9,56 € / Otroci od 6. do 12. leta

3,50 € /


Mladi < 26 let 4,78 € /

Starejši upokojenci Imetnike K- 13a 6,69 € / Družina Imetnike družinske

kartice 6,69 € /


13,38 € /



Potnik, ki potuje z vlakom, se nato lahko usede na mestni avtobus številka 19, ki vozi iz ene od glavnih postaj v mestu Ljubljana, Bavarski dvor. Cena prevoza je 1,2€ v eno smer. Mestni avtobus vozi skozi cel dan, pot do Barja pa traja približno 30min.

Urnik obiskov kolišč

Tabela 39: Urnik obiskov kolišč

Dan Čas obiska Od ponedeljka do petka Od 16h do 19h V soboto in nedeljo Od 8h do 12h Obiski kolišč potekajo od 1. aprila do 31. oktobra.

Vir: V deželi kolišč, 2014

10.12.2 PRIJAZNOST DO OKOLJA (AVTOVLAK)

Dandanes je zaradi naraščajoče ekološke ozaveščenosti prebivalstva čedalje večja pozornost namenjena tudi potovanju, ki je prijazno do okolja. Okolju prijazno potovanje pomeni potovanje s prevoznimi sredstvi, ki čim man onesnažujejo okolje z izpušnimi plini. Ravno zaradi dejstva, da so potniki čedalje bolj naklonjeni varovanju okolja, se vedno več turistov poslužuje potovanja z javnimi prevoznimi sredstvi, ki so veliko prijaznejša do okolja in onesnažujejo naravo manj kot osebni avtomobili, katerih število je v zadnjih letih strmo naraščalo. Potovanje z vlakom je okolju prijazno in ekološko, saj ne onesnažuje okolja v tolikšni meri kot osebni avtomobili, prav tako je tudi varčnejše in cenovno dostopnejše. Ker


127

se turisti obnašajo vedno bolj odgovorno do okolja, je potrebno poudarjati pomen vlaka kot okolju prijaznega prevoznega sredstva.

Za vse tiste turiste, ki se ne želijo popolnoma odpovedati osebnemu avtomobilu na potovanju oziroma izletu, pa goriška proga nudi tudi možnost avtovlaka. Avtovlak je tudi ena izmed možnosti bolj ekološkega odnosa do okolja, kajti del poti potniki prevozijo z vlakom, ki je prijaznejši do okolja, še vedno pa se jim ni potrebno popolnoma odpovedati svojemu lastnemu osebnemu prevoznemu sredstvu. Avtovlak skozi bohinjski predor povezuje Bohinjsko Bistrico in Podbrdo ter Most na Soči, s tem pa tudi Gorenjsko in Primorsko. Po goriški progi avtovlak vozi vsak dan, nanj pa je možno naložiti osebni avtomobil, kombi, poltovornjak ali avtodom. Vozila, ki jih sprejme avtovlak so lahko visoka največ tri metre, široka pa največ 2,4 metra (Slovenske železnice, 2014).

V naslednjih tabelah lahko najdemo vozni red avtovlakov na relacijah Bohinjska Bistrica - Most na Soči in obratno, Most na Soči - Bohinjska Bistrica.

Tabela 40: Vozni red avtovlaka na relaciji Bohinjska Bistrica - Most na Soči

Avtovlak: relacija Bohinjska Bistrica - Most na Soči Postaja 853 855 857 859 861 Bohinjska Bistrica

8:37 11:36 14:10 16:52 21:02

Podbrdo 8:53 11:46 14:20 17:05 / Most na Soči 9:18 / / 17:32 21:36 Vozni red velja od 15. 12. 2013 do 14. 12. 2014. Nakladanje avtomobilov je končano 10 minut pred odhodom vlaka.


Tabela 41: Vozni red avtovlaka na relaciji Most na Soči- Bohinjska Bistrica

Avtovlak: relacija Most na Soči - Bohinjska Bistrica Postaja 852 845 856 858 860 Most na Soči 7:34 10:27 / / 18:31 Podbrdo 8:11 11:07 13:15 15:45 19:08 Bohinjska Bistrica

8:21 11:17 13:25 15:55 19:18

Vozni red velja od 15. 12. 2013 do 14. 12. 2014. Nakladanje avtomobilov je končano 10 minut pred odhodom vlaka.


Kot je razvidno iz tabel, avtovlak na omenjenih relacijah vozi vsak dan, kar je zagotovo ugodno za turiste, saj imajo vsak dan možnost del poti prevoziti z vlakom.


128

Cene vozovnic za prevoz avtomobilov

Tabela 42: Cene vozovnic za prevoz avtomobilov

Relacija Razdalja 1. tarifni razred (v €)

2. tarifni razred (v €)

3. tarifni razred (v €)

Motorna kolesa (v €)

Most na Soči- Bohinjska Bistrica

28 km

Enosmerna (vozilo+ voznik)

14 20,60 28 11,2

Enosmerna (sopotnik)

2,58 2,58 2,58 2,58

Podbrdo- Bohinjska Bistrica

7 km


9,10 13,10 18,2 7,3

Enosmerna- sopotnik

1,28 1,28 1,28 1,28

Podbrdo- Most na Soči

21 km


10,7 16,3 21,4 8,6

Enosmerna- sopotnik

2,58 2,58 2,58 2,58


Doplačila za sopotnike na avtovlaku so za odrasle po rednih cenah po veljavni tarifi, za otroke do 12. leta pa je možen nakup vozovnice s 50% popustom od redne vozne cene.

10.12.3 POVEZOVANJE ŽELEZNIŠKE PROGE Z MEDNARODNO KOLESARSKO POTJO

Kolesarjenje ni več zgolj rekreacija, temveč eden od načinov prevoza pri spoznavanju novih znamenitosti in kultur.

Kolesarska tura Most na Soči – Tolmin – Čedad (Cividale del Friuli) – Dobrovo – Nova Gorica poteka med dvema državama - Slovenijo in Italijo. Pri tem pa pelje skozi pomembne kraje, ki so v zgodovini imeli ključno vlogo pri sooblikovanju slovenske narodne drže. Most na Soči in Tolmin sta znana po puntarjih, ki so stremeli k večji samostojnosti. Čedad je mesto, v katerem se je spisal Starogorski rokopis (molitve v slovenščini) in tako pripomogel k večji slovenski narodni zavesti. Medtem ko so Goriška brda prikaz nesmiselnosti vojne in deljenja


129

naroda. Vojna je namreč prerezala slovenske družine, tako da je južni in zahodni del briške pokrajine postal italijanski (Collio), preostanek pokrajine pa ostal slovenski. Spomin na ločitev družin se še danes vidi v istih priimkih med državami. Mesto Nova Gorica je dobilo pomen šele v kasnejši zgodovini, in je sicer nastalo iz same slovenske trme kot protiutež izgubljenemu mestu Gorici. Staro mesto Gorica se je priključila Italiji, zato so zgradili poleg meje novo mesto, ki je nastalo iz nič – Nova Gorica.

Tabela 43: Mednarodna kolesarska trasa Most na Soči – Tolmin – Čedad – Dobrovo – Nova Gorica

Dolžina: 101 km Težavnost: lahka Trajanje: dvodvnevni izlet (priporočljivo); 10 h kolesarjenja Čas izleta: pomlad, ko cvetijo češnje in breskve Izhodišče: ŽP Most na Soči

Kraji na poti in znamenitosti: Prvi dan izleta

Most na Soči Tolmin Gabrje Kamno Kobarid Sužid Svino Robič San Pietro Al Natisone Cividale del Friuli

1. Tolminska korita 2. cerkev sv. Lovrenza – grob pesnika

Simona Gregorčiča 3. Italijanska kostnica nad Kobaridom 4. tolmuni Nadiže za kopanje 5. ostanki železniške trase v Štupici

(Stupizza) 6. beneški muzej v Špetru (San Pietro) 7. svetišče Stara Gora (Castelmonte) 8. trg Duomo (piazza del Duomo) 9. katedrala Santa Maria Assunta 10. hudičev most 11. Krščanski muzejin zakladnica

dolžina: 51 km trajanje: 4 – 5 h zahtevnost: lahka višina izhodišča: 135 nm najvišja točka: 250 nm višinska razlika: 350 nm

Drugi dan izleta

Cividale del Friuli Corno di Rosazzo Plešivo Medana Dobrovo Višnjevik Vrhovlje pri Kojskem Šmartno Vipolže Gornje Cerovo Valerišče čez Pevmskim mostom (Ponte di Torrione) Gorizia Nova Gorica

1. vinska klet Rocca Bernarda 2. park Bosco Romagno 3. grad Ruttars 4. grad v Dobrovem 5. vinska klet villa Brici in Quercus 6. Višnjevik – rojstni kraj Rebule 7. stolp v Gonjačah 8. grad v Vipolžah 9. grad v Gorici 10. cerkev sv. Ignacija 11. vila Coronini

Dolžina: 50km trajanje: 4 – 5 h zahtevnost: srednje višina izhodišča: 85 nm najvišja točka: 412 nm višinska razlika: 620 nm

Vir: Bike Alpe Adria, 2014


130

Dostop do izhodišča trase

Potniki, ki potujejo z vlakom od Jesenic do Most na Soči, morajo izbrati kolesarski vlak in izstopiti na železniški postaji na Mostu na Soči. V spodnjih tabelah so prikazani vozni redi za vlak od Jesenic do Most na Soči. Vozni redi so ilustracija, kako vozi vlak med delavnikom.

Tabela 44: Vozni red vlaka Jesenice – Most na Soči

Jesenice - Most na Soči (v nadaljevanju Most na S.) Datum: 23.9. 2014 (torek) Vlak Odhod Prihod Čas LP 4201 Jesenice 04:07 Most na S. 05:18 1h 11min LP 4203 Jesenice 06:07 Most na S. 07:25 1h 18min LP 4211 Jesenice 08:19 Most na S. 09:37 1h 18min LP 4205 Jesenice 11:15 Most na S. 12:25 1h 10min LP 4213 Jesenice 14:33 Most na S. 15:49 1h 16min BG 601 Jesenice 16:57 Most na S. 18:05 1h 08min LP 4219 Jesenice 19:03 Most na S. 20:15 1h 12min Vir: Slovenske železnice, 2014

Potniški železniški promet od Divače do Mosta na Soči je pri Divači preusmerjen na avtobus v organizaciji slovenskih železnic, saj na železniških tirih potekajo popravila zaradi lanskega žleda. Žal pa avtobus ne omogoča prevoza koles.

Cenik potovanja

Tabela 45: Cena vozovnice na relaciji Jesenice – Most na Soči

Relacija potovanja: Jesenice - Most na Soči Razdalja: 90 km Datum: 29.9. 2014 (torek) Vrsta popusta Velja za 2. razred 1. razred Redna cena 5,08 € / Otroci od 6. do 12. leta

2,54 € /


Mladi < 26 let 3,56 € /

Starejši upokojenci Imetnike K- 13a 3,56 € / Družina Imetnike družinske

kartice 3,05 € /


7,12 € /

Izračun cene velja na dan 23.9. in je informativnega značaja. Cene so prikazane za enosmerno potovanje, razen pri ponudbi Turist vikend Vir: Slovenske železnice, 2014


131

Opozoriti je potrebno, da je pri prevozu kolesa potrebno plačati še dodatnih 3,4 €.

Ključne osebe, ki bi jih pritegnil izlet v kombinaciji vlak/kolo:

• Kolesarji, ki se redno ukvarjajo s tovrstno aktivnostjo in priložnostni kolesarji, tudi družine. • Večje skupine kolesarjev, prevladujoča skupina s 4-5 osebami. • Predvsem kolesarji iz Slovenije, iz drugih regij, ki se vedno preizkušajo na novih

kolesarskih trasah, saj so v svoji okolici tras že naveličani. Potrebujejo nove trase, hkrati pa jih omejuje daljava do izhodišča trase, zato bi se poslužili vlaka kot nadomestno prevozno sredstvo.

• Tujci so manj verjetni, saj se ti raje poslužujejo najema koles v kraju, kjer se prične izhodišče trase ali pa uporabljajo svoje prevozno sredstvo, na katerem peljejo svoje kolo.

Potrebne izpopolnitve slovenskih železnic za povečanje izletov v kombinaciji vlak/kolo:

• Boljša prepoznavnost z načrtnim marketingom kolesarskih tras, predvsem pri Slovencih izven Primorske ali pri Primorcih, ki so oddaljeni od izhodišča kolesarskih tras, ter pri Italijanih ob meji.

• Postajališča naj so opremljena z ustreznimi prostori za shranjevanje koles. Prostor za kolesa mora imeti nadstrešek, v primeru dežja in mora biti varen pred krajo. Potrebne so tudi klopi za počitek (Očkerl, 2012).

• Na spletu v iskalniku naj je možnost iskanja takšnih voznih redov, ki omogočajo samo prevoz koles (Očkerl, 2012)

• Ponudba kombiniranih vozovnic, večja skupina od 2 do 5 oseb skupaj s kolesi se naj na poljuben dan po celotni državi vozi po enotni, znižani ceni (Očkerl, 2012).

• Uvede naj se brezplačna možnost prevoza koles na vlak pri najbolj obiskanih kolesarskih izhodiščih.

• Uvedba obvezne rezervacije – najava kolesarja na vlak. Razpoložljivost prostih mest se objavlja na spletu v realnem času, Izlet v kombinaciji vlak/kolo zahteva neko organizacijo in če je nekdo prepozen za rezervacijo, lahko vsaj prestavi na kasnejši termin, kot pa da pride do postaje in se le-tam ne more vkrcati zaradi prezasedenosti.

10.12.4 POVEZAVA S PROJEKTOM »S KOLESOM PO KRAŠKEM REGIJSKEM PARKU«

Ob podpori programa Phare Evropske unije je nastala gosta mreža kolesarskih poti v skupni dolžini dobrih 360 km. S kombiniranjem poti lahko sestavimo različno dolge in zahtevne izlete, od kratkih družinskih do napornih gorsko kolesarskih (Slovenija, 2014). Dostopnost regije je potrebna preko železnike povezave od Nove Gorice, preko Sežane in Divače do Kopra. Zaradi razvejanosti in raznolikosti kolesarskih poti je mreža kolesarskih poti dosegljiva praktično z vsakega železniškega postajališča. Prednost kolesarjenja po omenjenem področju je predvsem razgibanost terena ter veliko število poti, ki omogočajo tudi sprotno prilagoditev kolesarske trase zmožnosti vsakega kolesarja. Velika pomanjkljivosti kolesarskih


132

poti po Kraškem robu je predvsem njihovo slabo vzdrževanje. Poti so dobro označene, vendar so pogosto težko dostopne ali prevozne. Zaradi raznolikosti poti, ki vodijo tako skozi zaselke kot tudi skozi bolj poseljene dele Kraškega roba je tudi precej zgodovinskih znamenitosti ter velika izbira restavracij in osmic, primernih za postanek.

Primer poti s kolesom s pričetkom na železniški postaji Koper. Dolžina poti je 57,1 km, z najvišjim vzponom na 530m in je primernejša za izkušenejše kolesarje.

Pot se prične v Kopru in se ob Škocjanskem zatoku nadaljuje preko mostu čez Rižano proti stari železniški postaji Dekani, nato se pot nadaljuje proti Rižani, Kubedu, Gračišču, mimo Smokvice, spust do Movraža nato sledi 16% vzpon do železniške postaje Rakitovec, mimo Rakitovca, čez Zazid, Podpeč do Zazida in preko Rakitovca, mimo železniške postaje Rakitovec do Moravža in čez Gračišče in Kubed nazaj ob reki Rižani do Kopra.

Pot se lahko prične tudi na železniški postaji Rakitovec in se tako ustrezno skrajša, kolesar pa se tako ogne večjim vzponom in je tako preostanek trase primeren tudi za manj izkušene kolesarje.

Dostop iz Železniške postaje Nova Gorica do končne postaje, v Kopru:

Tabela 46: Vozni red vlaka Nova Gorica - Koper

Nova Gorica – Sežana – Divača - Koper Vlak Odhod Prihod Čas LP 4221 Nova

Gorica 04:55 Koper 07:06 2h 11min

LP 4201 Nova Gorica

06:05 Koper 08:45 2h 40min

LP 4203 Nova Gorica

09:12 Koper 11:53 2h 41min

LP 4207 Nova Gorica

15:30 Koper 18:13 2h 43 min


Tabela 47: Vozni red vlaka Koper – Nova Gorica

Koper – Divača – Sežana – Nova Gorica Vlak Odhod Prihod Čas A34 Koper 14:47 Nova

Gorica 17:32 2h 45min

2753 Koper 19:17 Nova Gorica

21:42 2h 25min


Seznam postaj na progi Nova Gorica – Koper, ki so primerne za izstop in dostop do kolesarskega omrežja, ki spada pod okrilje projekta »S kolesom po Kraškem regijskem parku (Phare)«.


133

Začetna postaja: Nova Gorica - Okroglica – Dornberk – Steske – Branik – Štanjel – Kopriva – Dutovlje – Kreplje - Sežana - Divača – Rodik – Hrpelje - Kozina - Prešnica - Črnotiče - Hrastovlje – Koper

Cenik potovanja

Tabela 48: Cena vozovnice na relaciji Jesenice – Most na Soči

Relacija potovanja: Nova Gorica – Koper Razdalja: 98 km Vrsta popusta Velja za 2. razred 1. razred Redna cena 7,17 € / Otroci od 6. do 12. leta

3,59 € /


Mladi < 26 let 5,02 € /


7,12 € /

Izračun cene velja na dan 4.11.2014 in je informativnega značaja. Cene so prikazane za enosmerno potovanje, razen pri ponudbi Turist vikend Vir: Slovenske železnice, 2014

Opozoriti je potrebno, da je pri prevozu kolesa potrebno plačati še dodatnih 3,4 evra.

Potrebne izpopolnitve Slovenskih železnic za povečanje izletov v kombinaciji vlak/kolo:

• Bolj pogost odhod vlakov iz Nove Gorice/Kopra, da si lahko kolesar organizira tudi le poldnevno kolesarsko turo tako, da se na primer pelje z vlakom le v eno smer in se potem s kolesom vrne na izhodišče, kar kolesarju omogoči večjo raznolikost kolesarskih poti

• Uvedba posebnih kart, namenjenih za kolesarje • Uvedba »hop on – hop off« kart, ki bi omogočale, da lahko kolesar v določenem

časovnem obdobju večkrat vstopi in izstopi z vlaka, kar bi povečalo mobilnost kolesarjev in jim omogočili, da bi se lahko izognili delom trase, ki jim ni všeč ali je težje dostopna

10.12.5 POVEZAVE Z ITALIJANSKIM ŽELEZNIŠKIM OMREŽJEM

Predvsem po vstopu slovenije v Schengensko območje, ki je zelo olajšalo prečkanje meje je postalo povezovanje med Slovenijo in Italijo še pomembnejše, kot v preteklosti, ko je bila meja med državama, predvsem v času Jugoslavije, skorajda zaprta. Na obeh straneh meje je prisotnih veliko znamenitosti in prireditev, ki sta zaradi zgodovine Primorske in na marsikaterem območju tako rekoč skupne kulturne dediščine zanimive tako za Italijane kot za Slovence. Olajšane povezave, tudi železniške povezave so še posebno pomembe za ohranjanje Slovenske narodne manjšine v Italiji s slovenskim ozemljem. Povezanost slovenskega in italijanskega železniškega omrežja tako ne bi imela le pozitivnih ekonomskih učinkov, ampak tudi dolgoročen prispevek k razvoju in ohranjanju kulturne dediščine na


134

območju ob meji. Istočasno pa bi povezanost z Gorenjsko regijo pomenila povezavo s potencialnimi turisti, ki Italije ne poznajo in bi tako še povečali število potencialnih turistov tudi na Italijanski strani meje.

10.12.6 BARCOLANA

Barcolana je jadralska regata, ki je bila v letu 2014 organizirana že 46. zaporedoma. Samo regato spremljajo različne prireditve, zato celoten dogodek traja vsak prvi teden v oktobru. Glavna regata, ki se je vsako leto udeleži več kot 2000 udeležencev ima običajno start v nedeljo ob 10h zjutraj, vendar se lahko start zaradi vremenskih razmer nekoliko spremeni. Razgled na regato je najugodnejši iz okoliških hribov, vendar je dostop do razglednih točk možen tudi z glavne železniške postaje v Trstu.

Ker je potek in cena železniške proge od Jesenic do Nove gorice že natančno opisana v prejšnjih poglavjih, se bo to poglavje omejilo le na opis proge od železniške postaje v Novi Gorici. Glavni problem tukaj je, da med železniško postajo v Novi Gorici in železniško postajo v (italijanski) Gorici ni železniške povezave, zato se mora potnik poslužiti bodisi javnega avtobusnega provoza, bodisi posebno za obdobje poteka spremljevalnih prireditev Barcolane in same regate, organiziranega prevoza, ki bi povezal obe železniški postaji.

Tabela 49: Vozni red avtobusnega prevoza od železniške postaje v Novi Gorici do železniške postaje

v Gorici (Italija) – med tednom

prevoznik odhod prihod trajanje Cena (€)

Avrigo 08:16 08:30 14 min 1

Avrigo 09:16 09:30 14 min 1

Avrigo 10:16 10:30 14 min 1

Avrigo 11:16 11:30 14 min 1

Avrigo 12:16 12:30 14 min 1

APT 15:16 15:30 14 min 1

APT 16:16 16:30 14 min 1

APT 17:16 17:30 14 min 1

APT 19:01 19:30 14 min 1

Vir: Avrigo, 2014


135

Tabela 50: : Vozni red avtobusnega prevoza od železniške postaje v Novi Gorici do železniške postaje

v Gorici (Italija) – ob nedeljah


Avrigo 12:08 12:26 18 min 1,8

Avrigo 17:53 18:11 18 min 1,8

Vir: Avrigo, 2014

Tabela 51: Vozni red avtobusnega prevoza od železniške postaje v v Gorici (Italija) do železniške

postaje v Novi Gorici – med tednom


Avrigo 08:35 08:49 14 min 1

Avrigo 09:35 09:49 14 min 1

Avrigo 10:35 10:49 14 min 1

Avrigo 11:35 11:49 14 min 1

Avrigo 12:35 12:49 14 min 1

APT 15:35 15:49 14 min 1

APT 16:35 16:49 14 min 1

APT 17:20 17:34 14 min 1

APT 19:20 19:34 14 min 1

Vir: Avrigo, 2014

Tabela 52: Vozni red avtobusnega prevoza od železniške postaje v v Gorici (Italija) do železniške

postaje v Novi Gorici – ob nedeljah


Avrigo 09:00 09:21 21 min 1,8

Avrigo 15:00 15:21 21 min 1,8

Vir: Avrigo, 2014


136

Kot je razvidno iz tabel je predvsem za obiskovalce nedeljske regate potrebno organizirati prevoz iz železniške postaje v Novi Gorici do železniške postaje v stari Gorici, saj javni avtobusni promet v dopoldanskem času ne deluje. Istočasno pa je zadnji avtobus iz železniške postaje v stari Gorici prezgoden za ljudi, ki se bodo vračali z regate.

Za obiskovalce spremljevalnih prireditev, ki potekajo skozi ves dan, pridejo v poštev vsi vlaki iz Gorice do Trsta, ki v povprečju vozijo v razmaku pol ure v jutranji in popoldanski konici, preostali čas pa vsako uro. Vožnja v eno smer stane 4,7 € in v povprečju traja manj kot eno uro (med 44 min do 1h17min). za obiskovalce, ki jih zanima le obisk glavne regate, na nedeljo zjutraj je pomembeno, da so v Trstu čim bolj zgodaj zjutraj, da se lahko odločijo ali želijo z glavne železniške postaje v Trstu poiskati ugodnejšo lokacijo za spremljanje jadralske regate.

Zaradi mnogih možnosti in dejstva, da je se vsak potnik želi udeležiti svojega nabora spremljevalnih prireditev Barcolane bo v nadaljevanju prikazana le ena opcija potovanja iz Jesenic do Trsta med tednom, saj je zaradi nepovezanosti med železniškima postajama v Novi Gorici in strari Gorici pot do Trsta izključno z javnimi prevoznimi sredstvi nemogoča.

Tabela 53: Opis poti z vlakom v kombinaciji z javnim avtobusom iz Jesenic do Trsta – med tednom

Jesenice – Nova Gorica – Gorica - Trst Prevozno sredstvo Odhod Ura Prihod Ura Čas trajanja Vlak LP 4203 Jesenice 06:07 Nova Gorica 08:16 2h 9min Avtobus (Avrigo) Nova Gorica

ŽP 08:16 Gorica ŽP 08:30 14 min

Vlak 2443 Gorizia Centrale

09:20 Trieste Centrale

10:04 44 min

Vir: Slovenske železnice, 2014, Trenitalia, 2014 in Avrigo, 2014

Potovalni čas: 4h

Cena za odraslega v eno smer: 6,99 € + 1 € + 4,90 €= 12,89 €

Tabela 54: Opis poti z vlakom v kombinaciji z javnim avtobusom iz Trsta do Jesenic – med tednom

Jesenice – Nova Gorica – Gorica - Trst Prevozno sredstvo Odhod Ura Prihod Ura Čas trajanja Vlak 20976 Trieste

Centrale 13:26 Gorizia

Cetrrale 14:17 51 min

Avtobus (APT) Gorica ŽP 14:35 Nova Gorica ŽP

14:49 14 min

Vlak LP 4214 Nova Gorica 15:27 Jesenice 17:29 2h 2min Vir: Slovenske železnice, 2014, Trenitalia, 2014 in Avrigo, 2014

Potovalni čas: 4h


137

Cena za odraslega v eno smer: 6,9 9€ + 1 € + 4,90 € = 12,89 €

Sicer zgoraj prikazani scenarij predvideva najdaljši možen potovalni čas in tudi najvišjo možno ceno za takšen izlet, vendar vlaki in avtobusni prevoz med seboj niso usklajeni in bi se lahko potovalni čas v obe smeri lahko skrajšal za vsaj 45 minut, če bi samo za par minut spremenili vozni red avtobusnega prevoza, turist pa bi tako lahko v Trstu preživel več časa, saj je zaradi vezanosti na prevozna sredstva zelo časovno omejen.

Potrebne izboljšave:

• Potrebno je uskladiti avtobusni prevoz in železniški prevoz. • Za obiskovalce Barcelone bi bilo potrebno uvesti posebne povratne karte. • Za obiskovalce Barcelone bi bilo potrebno v časovnem obdobju, ko se pričakuje največ

obiskovalcev organizirati prevoz med železniškima postajama v obeh Goricah, da bi lahko čim več časa preživeli v Trstu in čim manj na poti.

• Predvsem med vikendom, ko je pričakovati največ obiskovalcev Barcelone je potrebno bodisi prilagoditi odhode vlakov in avtobusnega prevoza, bodisi organizirati poseben prevoz potnikov na železniško postajo v staro Gorico.

• Predvsem pa bi bilo potrebno oglaševati novo povezavo, da bi o Barceloni izvedeli tudi potencialni obiskovalci iz zgornjega dela proge Jesenice – Nova Gorica, ki prireditve morda na poznajo in se bodo tudi zaradi nepoznavanja območja raje poslužili javnih prevoznih sredstev kot pa da bi sami iskali pot in predvsem parkirno mesto v času, ko je tudi prometni režim v Trstu drugačen, kot običajno.

10.12.7 PUSTNI KARNEVAL V BENETKAH

Pustni karneval v Benetkah je najbolj poznan pustni karneval v Evropi in vsako leto privabi približno 130.000 turistov dnevno (The Venice Times, 2014) in se prične teden dni pred pustnim torkom in se zaključi na pustni torek. Tudi pri obisku pustnega karnevala v Benetkah se pojavi podoben problem, kot pri obisku Barcelone. Nepovezanost med železniškima postajama Nova Gorica in (italijanska) Gorica pride do izraza predvsem med vikendi, ko je obiskanost karnevala največja in želijo turisti v Benetkah preživeti največ časa, vendar avtobus med železniškima postajama med vikendom v dopoldanskih urah ne vozi.

Pot z vlakom iz železniške postaje v (italijanski) Gorici traja med dvema in tremi urani, vlaki vozijo v povprečju vsako uro, cena enosmerne vozovnice za odraslo osebo pa se giblje med 12,5€ in 18,5€.


138

Tabela 55: Opis poti z vlakom v kombinaciji z javnim avtobusom iz Jesenic do Benetk – med tednom

Jesenice – Nova Gorica – Gorica - Benetke Prevozno sredstvo Odhod Ura Prihod Ura Čas trajanja Vlak LP 4203 Jesenice 06:07 Nova Gorica 08:16 2h 9min Avtobus (Avrigo) Nova Gorica

ŽP 08:16 Gorica ŽP 08:30 14 min

Vlak 2443 Gorizia Centrale

09:20 Venezia St Lucia

11:34 2h 14 min

Vir: Slovenske železnice, 2014, Trenitalia, 2014 in Avrigo, 2014

Potovalni čas: 5h 27 min

Cena za odraslega v eno smer: 6,99 € + 1 € + 17,50 €* = 25.49 €

*navedena cena je najnižja cena in je odvisna tudi od zasedenosti vlaka in časa nakupa karte

Tabela 56: Opis poti z vlakom v kombinaciji z javnim avtobusom iz Benetk do Jesenic – med tednom

Jesenice – Nova Gorica – Gorica - Benetke Prevozno sredstvo Odhod Ura Prihod Ura Čas trajanja Vlak 2450 Venezia St.

Lucia 12:04 Gorizia

Cetrrale 14:19 2h 15min

Avtobus (APT) Gorica ŽP 14:35 Nova Gorica ŽP

14:49 14 min

Vlak LP 4214 Nova Gorica 15:27 Jesenice 17:29 2h 2min Vir: Slovenske železnice, 2014, Trenitalia, 2014 in Avrigo, 2014

Potovalni čas: 4h 45min

Cena za odraslega v eno smer: 6,99 € + 1 € + 14,85 €* = 22,84 €

* navedena cena je najnižja cena in je odvisna tudi od zasedenosti vlaka in časa nakupa karte.


139

10.12.8 OSTALA POTOVANJA Z PO ITALIJI V KOMBINACIJI Z JAVNIM AVTOBUSNIM PREVOZOM

Če bi se želele Slovenske železnice povezati z italijanskimi bi bilo potrebno najprej poskrbeti za čim bolj usklajene linije med slovenskimi in italijanskimi vlaki, predvsem linije, ki so najbolj priljubljene med Slovenci ali Italijani.

Predvsem bi bilo potrebno oglaševati nove povezave, ki bi morale biti tematske, torej obogatene z lokalno kulturno in značilnostmi a hkrati finančno dovolj ugodne, da bi bile privlačne tudi za družine, ki se jim v danih razmerah tako časovno kot tudi finančno bolj izplača potovati z osebnim avtomobilom.

Ena izmed rešitev za cenovno privlačnost bi bila karta (na primer enodnevna), ki bi v ceno vključevala ves javni prevoz na nekem območju, na primer pokrajini. Tako bi potnik lahko uporabljal tako železniški promet, kot tudi avtobus in tramvaj, kar pa bi doprineslo k zmanjšanim izpustom, kakor tudi z manjši obremenitvi cest in parkirišč v mestnih središčih. Tovrstna rešitev bi bila primerna tudi za promocijo slovenskih vinorodnih pokrajin, kot na primer Goriška Brda, ki so odmaknjena od železniške proge, vendar bi lahko turiste z zgoraj predlaganimi kombiniranimi kartami privabili tudi na to območje, ki je znano predvsem po vinu. Dobra mreža javnih prevoznih sredstev v kombinaciji z železniško progo je rešitev za tiste, ki želijo degustirati vina. Ker je predvsem severna Italija dobro prepletena z železniškimi progami bi tako lahko tudi v slovensko Posočje privabili turiste iz oddaljenejših krajev, ki bi na Goriško prišli z vlakom. Potem pa bi na progi Nova Gorica – Jesenice spoznavali tako naravne, kot tudi kulturne danosti ob omenjeni progi, saj bi jim vozovnica omogočala neomejeno izstopanje in vstopanje na vlak in druga prevozna sredstva. Tako bi si lahko turist v enem dnevu ogledal relativno veliko območje, ki je drugače težko dostopno z avtomobilom oziroma je pot za voznika utrujajoča.

Trenutno niti Italijani in niti Slovenci ne razpolagamo z nobeno od zgoraj naštetih rešitev, kar se odraža v majhni stopnji sodelovanja med državama ter skorajda z neizkoriščenim turističnim potencialom ob obravnavani železniški progi.


140

10.12.9 ZAKLJUČNE UGOTOVITVE GLEDE TURIZMA

Kot izhaja iz tega poročila je ob železniški progi Jesenice-Nova Gorica velik in še neizkoriščen turistični potencial. Glede na to, da narašča priljubljenost športov na prostem, še posebno kolesarjenja in pohodništva bi se morala turistična ponudba Slovenskih železnic prilagoditi tovrstnemu turizmu.

Predvsem bi bila potrebna uvedba kombiniranih vozovnic, kjer bi lahko potnik z eno vozovnico v določenem časovnem intervalu lahko menjal več javnih prevoznih sredstev in uvedbo t.i. »hop on-hop off« karte, ki bi omogočila potniku, da lahko prav tako v določenem časovnem intervalu kolikokrat želi vstopi in izstopi z vlaka. Na tak način bi pritegnili turiste, ki bi si želeli naenkrat ogledati čim več znamenitosti ob železniški progi Jesenice – Nova Gorica, hkrati pa sistem neomejenih vstopov in izstopov z vlaka pomaga na primer kolesarjem, da se ognejo predelom trase, ki so zanje bodisi prezahtevni, bodisi nezanimivi in si tako lahko svojo kolesarsko traso popolnoma prilagodijo trenutni fizični pripravljenosti.

Kombinacija vlaka in drugih javnih prevoznih sredstev bi pohodnikom omogočila, da bi se lahko pripeljali bližje vznožju hriba oziroma začetku njihove poti, kar je zaradi togosti železnice nemogoče. Istočasno pa bi s hitrimi vlaki prihajali turisti od dlje oddaljenih krajev in bi se potem lahko tudi v mestu poslužili mestnih avtobusov ali tramvajev (na primer v Trstu), kar bi turiste spodbudilo, da ne bi toliko potovali z osebnimi vozili.

Raziskave kažejo, da je potnikom javnega prometa zelo pomembno udobje in cena prevoza. V primeru, da je avtomobil poln, je za štiričlansko družino (ali skupino) ceneje in udobneje, da potujejo z avtom, kot pa z vlakom. Zato bi morale Slovenske železnice investirati v obnovo voznega parka ter povečati frekvenco prihodov vlaka na progi Nova Gorica - Jesenice, predvsem v turistični sezoni ter ponuditi takšne turistične pakete, ki bi turista na koncu stale manj kot potovanje z avtomobilom.

Predvsem pa bi morale Slovenske železnice bolj oglaševati turistično ponudbo ob progi ter ozaveščati ljudi, skozi katere turistične kraje vlak sploh potuje in bi na tak način privabili turiste, da si omenjeno področje ogledajo z vlakom.

Da bi privabili tudi tuje turiste, bi se morale Slovenske železnice povezati z javnimi prevozniki, predvsem iz Italije na primorskem delu proge in z avstrijskimi na Gorenjskem delu proge. Z ugodnimi in hitrimi železniškimi povezavami, ki bi bili v kombinaciji z avtobusnim prevozom, bi tako lahko privabiti ne samo Avstrijce in Italijane ampak tudi ostale turiste, ki se mudijo v regiji in Slovenije sploh ne poznajo.

Za natančnejšo določitev pričakovanj, želja in preferenc potnikov in turistov bi bilo potrebno oblikovati obsežen vprašalnik. V vprašalnik bi bilo potrebno vključiti tako prebivalce območja ob železniški progi Jesenice – Nova Gorica, kakor tudi potencialne turiste, torej prebivalce drugih območij Slovenije, Italije in Avstrije. Na podlagi ugotovitev iz vprašalnika nato oblikovati nadaljnjo strategijo v zvezi s pogostostjo vlakov, kakor tudi s cenovno politiko in seveda z udobjem na vlaku.

Ta analiza turističnih zmogljivosti vključuje samo javno dostopne cene in ne vključuje analize ekonomske učinkovitosti ter morebitne poslovne uspešnosti, ko bo omenjena proga


141

prenovljena, saj je zaradi začetne faze projekta nemogoče oceniti stroške, ki jih bodo imele Slovenske železnice s prenovljenimi trnicami in novimi vlaki.


142

11 ZAKLJUČEK

Predmet študije je bil pregled obstoječega stanja železniške proge Jesenice – Nova Gorica in preučitev izvedljivosti nadgradnje proge.

Analiza obstoječega stanja je izvedena na podlagi terenskega ogleda, podatkov upravljavca proge Slovenske železnice in dokumenta »Analiza možnosti in potreb razvoja javne železniške infrastrukture v Republiki Sloveniji«, končno poročilo marec 2011.

Po navedenem dokumentu so povzete tudi napovedi glede predvidenega potniškega in tovornega prometa na odseku Jesenice – Nova Gorica.

Proga Jesenice – Nova Gorica je v slovenskem železniškem omrežju regionalna proga.

Ker je predmet študije za progovni odsek Jesenice – Nova Gorica je v fazi izdelave projekta potrebno vse predvidene rešitve nadgradnje prilagoditi stanju oz. že izvedenim nadgradnjam proge Ljubljana – Jesenice in Nova Gorica - Sežana.

Namen naloge je bil preveriti ali je stanje proge ustrezno za odvijanje potniškega prometa, nadgradnje oziroma izvedba elektrifikacije, SV in TK opreme, preveriti ustreznost opremljenosti postaj/postajališč za potrebe potnikov. Prav tako je bilo potrebno preveriti možnost povečanja hitrosti in zmanjšanja potovalnih časov. Oceniti je bilo potrebno tudi turistični potencial proge.

V študiji so vse zahteve projektne naloge preverjene in ocenjeni so stroški, ki bi bili za nadgradnjo potrebni.

V študiji je preučena in kot optimalna predlagana rešitev nadgradnje predlagana uporaba kompozicije z nagibno tehniko, kateri obstoječi elementi proge omogočajo hitrosti do 120 km/h. V tem primeru so potrebni določeni posegi v okviru zamenjave zgornjega ustroja. V študiji je prikazan izračun, da v primeru elektrifikacije proge z uporabo tako imenovanih Pendolino vlakov skrajšamo potovalni čas regionalnih vlakov za 51 minuti in lokalnih vlakov za 28 minut. Prikazani so tudi grafi hitrosti. Predvidene so ustrezne signalno varnostne naprave, ureditev avtomatskih zapornic na nivojskih prehodih in posodobitev sistema elektrifikacije. Prav tako so potrebni ukrepi nadgradnje na postajah. Nujno so potrebni ukrepi z vidika zagotavljanje dostopa za gibalno in funkcionalno ovirane osebe, dvig peronov na višino 550 mm nad GRT.

Glede na navedeno je ocenjeno, da je zadovoljivo nadgradnjo elektrificirane proge, ki vlakom z nagibno tehniko omogoča hitrosti do 120 km/h, ob ustrezni signalno varnostni opremi izvesti s stroški 360 milj EUR brez DDV za izvedbo elektrifikacije s sistemom DC 3kV in 328 milj EUR brez DDV za izvedbo elektrifikacije s sistemom AC 25 kV 50 Hz. Rekapitulacija s


143

11.1 Opomba

Izračuni in obseg potrebnih ukrepov za nadgradnjo so zasnovani na osnovnih sklepih sprejetih na sestankih z naročnikom, ki predvidevajo da se osna obremenitev prog ne povečuje; da se predvidi ukrepe in optimizacije do hitrosti vlakov 120 km/h; ter da se predvidi dolžino vlakov od 50 – 100 m. Podaljševanje peronov se ne predvidi, kljub regionalnim vlakom.


144

12 LITERATURA IN VIRI

• Pravilnik o spodnjem ustroju železniških prog, (Ur.l. RS, št. 93/2013 z dne 11.11.2013) (začetek veljave 26.11.2013, začetek uporabe 26.5.2014);

• Pravilnik o zgornjem ustroju železniških prog, (Ur.l. RS, št. 92/2010 z dne 19.11.2010);

• Analiza možnosti in potreb razvoja javne železniške infrastrukture v Republiki Sloveniji, Ljubljana: Prometni institut Ljubljana, 2011. XII, 703 str., (prejeta od naročnika);

• Podatki SŽ infrastruktura d.o.o.;

• Podatki GURS (DOF, linija železniške proge), uporabljeni v grafičnih prilogah.

• Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. Poslovni načrt za mestni promet 2013 Avrigo. Najdeno 2. septembra 2014 na spletnem naslovu http://www.ajpes.si/prs/podjetjeSRG.asp?s=1&e=130674

• Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. Poslovni načrt za mestni promet 2013 Alptour PA. Najdeno 3. semptembra 2014 na spletnem naslovu http://www.ajpes.si/jolp/podjetje_pdf_view.asp?segment=RLP&keyword=RLP&jezik=SL&stPor=1

• Agencija Republike Slovenije za okolje. (avgust 2014). Poročilo kopalnih voda v Sloveniji za leto 2014. Najdeno 10. septembra 2014 na spletnem naslovu http://www.arso.gov.si/vode/kopalne%20vode/

• Agencija za promet in raziskave. (junij 2010). Tarifni sistem javnega potniškega prometa v RS. Najdeno 2. semptembra 2014 na spletnem naslovu www.agencija-promet.si

• AMZS. (2014). Pridobljeno iz Cene goriv. Najdeno 1. septembra 2014 na spletnem naslovu http://www.amzs.si/cene_goriv_po_evropi.aspx

• Avrigo (2014). Najdeno 4. novembra 2014 na spletnem mestu: http://www.avrigo.si/potniski_prevozi/linijski_promet/vozni_red/

• Avrigo. (2014). Vozni red. Najdeno 10. septembra 2014 na spletnem naslovu: http://www.avrigo.si/potniski_prevozi/linijski_promet/vozni_red/

• Barcolana (2014). Najdeno 5. novembra 2014 na spletnem naslovu: http://www.barcolana.it

• Batic, M. (2009, 23. februar). Ustanovili Avtoprevozniško zbornico. Delo. Najdeno 7. semptembra 2014 na spletnem naslovu http://www.delo.si/clanek/o184233

• Berglez, V. (1999). Slovenske železnice na trgu storitev potniškega prevozništva. Nova proga, 3(2), 321 – 330.


145

• Bike Alpe Adria. (2014). Smaragdne kolesarske poti. Najdeno 20. septembra 2014 na spletnem naslovu http://bike-alpeadria.com

• European Comission. (2014). Najdeno 31. avgusta 2014 na spletnem naslovu http://ec.europa.eu/transport/modes/rail/index_en.htm

• Eurostat. (2014). Najdeno 31. avgusta 2014 na spletnem naslovu http://epp.eurostat.ec.europa.eu/

• Google Maps. Najdeno 3. september 2014 na spletnem naslovu http://maps.google.com

• Infocenter Triglavska roža Bled. Bled podoba raja. Najdeno 10. septembra 2014 na spletnem naslovu http://www.bled.si/

• Kogelnik, M. (2006). Kolesarski turizem – možnost rekreacije v prostem času. Maribor: Ekonomska fakulteta.

• Kranjec, K. (2013, 12. december). Za novo Bohinjsko smučišče. Delo. Najdeno 2. septembra 2014 na spletnem naslovu: http://www.delo.si/novice/slovenija/za-novo-bohinjsko-smucisce-se-enkrat-v-drzavni-zbor.html

• Leban, L. (2009). Gorskokolesarski vodnik. Ljubljana: Sidarta.

• Lutman, M. (2012). Goriška: peš, s kolesom in s kajakom. Kranj: Gorenjski tisk.

• Maher, I. (1996). Veliki kolesarski vodnik po Sloveniji. Ljubljana: Sidarta.

• Moti, A. (2007, januar). Avtoprevozništvo. Delo. Najdeno 7. septembra 2014 na spletnem naslovu: http://www.delo.si/clanek/o184233

• Novak, F., & U., Golob. (2014). Po sončnih obronkih Slovenije – pohodniški vodnik. Ljubljana: Mladinska knjiga.

• Očkerl, P. (2012). Kolesarka ekonomija, mobilnost. S kolesom na vlak?. Najdeno 23. septembra 2014 na spletnem naslovu http://kolesarji.org/tag/kolo-na-vlak/

• Park Škocjanske jame. (2014). Najdeno 10. septembra 2014 na spletnem naslovu: http://www.park-skocjanske-jame.si/slo/park-skocjanske-jame_turistinfo_dostop.shtml

• Pauko, F. (2002). Javno potniško prevozništvo s posebnim poudarkom na turističnih prevozih. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

• Petrol. Najdeno 1. septembra 2014 na spletnem naslovu http://www.petrol.si/na-poti/za-vozilo/goriva-q-max/gibanje-cen-goriv

• PISRS. (2014). Zakon o družbi Slovenske železnice. Najdeno 1. septembra 2014 na spletnem naslovu http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5985#

• Posoški razvojni center. (januar 2013). Mreža tematskih poti na območju LAS za razvoj. Najdeno 10. septembra 2014 na spletnem naslovu http://www.prc.si/programi-projekti/mreza-tematskih-poti-na-obmocju-las-za-razvoj

• Rotić, A. (2005). Analiza prevoznih storitev v železniškem potniškem prometu: Diplomsko delo. Ekonomsko- poslovna fakulteta Maribor.


146

• Rutar, J. (2012, 1. marec). Kako razvijati kolesarski turizem. Bicy. Najdeno 23. avgusta 2014 na spletnem naslovu http://www.bicy.it/docs/35/Kako_razvijati_kolesarski_turizem.pdf

• Slovenia.info (2012).Najdeno 4. novembra 2014 na spletnem naslovu: http://www.slovenia.info/si/kolesarjenje/Poti-po-Kraškem-parku.htm?kolesarjenje=41&lng=1

• Slovenska turistična organizacija (2014, marec). Slovenski turizem v številkah. najdeno 12. Septembra 2014 na spletnem naslovu: http://www.slovenia.info/pictures/TB_board/atachments_1/2014/tvs_2013_splet_18601.pdf

• Slovenska turistična organizacija. (2014). Pohodniške tematske poti. Ljubljana, Mongrafika.

• Slovenska turistična organizacija. Uradni slovenski turistični informacijski portal – I feel Slovenia. Najdeno 10. septembra 2014 na spletnem naslovu http://www.slovenia.info/

• Slovenska turistična organizacija. Uradni slovenski turistični informacijski portal – I feel Slovenia. Najdeno 10. septembra 2014 na spletnem naslovu: http://www.slovenia.info/si/Biseri-narave/Krajinski-park-Ljubljansko-barje.htm?naravne_znamenitosti_jame=849&lng=1

• Slovenske železnice. (2014). Najdeno 10. septembra 2014 na spletnem naslovu: http://www.slo-zeleznice.si/sl/potniki/slovenija/na-izlet/avtovlak

• Slovenske železnice. (junij 2014). Cenik vozovnic. Najdeno 4. semptembra 2014 na spletnem naslovu www.slo-zeleznice.si

• Statistični urad Republike Slovenije. (junij 2014). Prihodi in prenočitve turistov, podrobni podatki. Najdeno 1. septembra 2014 na spletnem naslovu http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=6451

• Strme kolesnice Pavlin. (2014). Drn in strm s kolesnicami. Najdeno 8. in 9. septembra 2014 na spletnem naslovu http://pavlin.si/wp/kolo/strme-kolesnice/

• The Economist. (2014). Ideas coming down the track. Najdeno 28. avgusta 2014 na spletnem naslovu http://www.economist.com/news/technology-quarterly/21578516-transport-new-train-technologies-are-less-visible-and-spread-less-quickly

• The Venice Times (2014). Najdeno 4.novembra 2014 na spletnem mestu: http://www.thevenicetimes.com/the-carnival-in-venice-welcomes-visitors-202/

• Trenitalia (2014). Najdeno 4. novembra 2014 na spletnem naslovu: http://www.trenitalia.com/trenitalia21.html

• Unesco. (2014). Najdeno 10. septembra 2014 na spletnem naslovu: http://www.unesco.si


147

• Uradni list Republike Slovenije. (2014). Zakon o varnosti v železniškem prometu. Najdeno 1. septembra 2014 na spletnem naslovu http://www.uradni-list.si/1/content?id=113772

• V deželi koliščarjev. (2014) Najdeno 10. septembra 2014 na spletnem naslovu: http://www.vdezelikoliscarjev.si/#!o-nas/c1dfd

• Vehar, S. (2003). Družinski kolesarski vodnik. Ljubljana: Tiskarna Ljubljana.

• Via Michellin Route. (2014). Najdeno 7. septembra 2014 na spletnem naslovu: http://www.viamichelin.com/

• Visit Idrija. (2014). Najdeno 10. septembra 2014 na spletnem naslovu: http://www.visit-idrija.si/si/object/46/antonijev-rov-turisticni/

• Vrečko, M. (2013). Gorenjska – gorskokolesarski vodnik. Ljubljana: Sidarta.


148

PRILOGA 0: VZDOLŽNI PREREZ OBSTOJEČE PROGE

- V digitalni obliki: Vzdolžni profil proge; M 1 : 10 000/1 000, april 2009, vir Slovenske

železnice d.o.o., SVP Postojna


149

PRILOGA 1: PRIKAZ MOŽNEGA POVEČANJA HITROSTI - SITUACIJA

List 1.1 – 1.19: PRIKAZ MOŽNEGA POVEČANJA HITROSTI - situacija; M 1: 1000


150

PRILOGA 2: PRIKAZ MOŽNEGA POVEČANJA HITROSTI - GRAF HITROSTI

List 2.1 – 2.11: GRAF MOŽNEGA POVEČANJA HITROSTI, M 1: 1000


151

PRILOGA 3: SHEME POSTAJ IN POSTAJALIŠČ

- Sheme postaj in postajališč 1/5, list 3.1 do list 3.5


152

PRILOGA 4: REKAPITULACIJA STROŠKOV

- REKAPITUALACIJA PREDVIDENIH INVESTICIJSKIH STROŠKOV

Documents

Predlog ukrepov za posodobitev ter ureditev tako železniške