PRIROČNIK ZA IZVAJANJE GOZDARSKIH UKREPOV

1

PRIROČNIK ZA IZVAJANJE GOZDARSKIH UKREPOV

ZA IZBOLJŠANJE STANJA OGROŽENIH VRST NA OBMOČJIH NATURA 2000

3

OSNOVNE INFORMACIJE O PROJEKTU

Naslov projekta:

Šifra projekta:

Spletna stran:

Akcija:

Avtorji:

Vsebinski pregled:

Fotografije:

Oblikovanje in tisk:

Naklada:

Leto izdaje:

Ohranjanje območij Natura 2000 Kočevsko (LIFE KOČEVSKO)

LIFE13 NAT/SI/000314

http://life-kocevsko.eu E3: Mreženje z deležniki: izobraževanje in usposabljanje ter ozaveščanje

Denis Žitnik, univ. dipl. inž. gozdarstva, Zavod RS za varstvo narave, OE LjubljanaMatic Kozina, univ. dipl. inž. gozdarstva, Zavod RS za varstvo narave, OE Ljubljana Tina Kotnik, univ. dipl. inž. gozdarstva, Zavod za gozdove Slovenije, OE KočevjeZoran Bitorajc, univ. dipl. inž. gozdarstva, Zavod za gozdove Slovenije, OE KočevjePrimož Prijanovič, dipl. inž. gozdarstva, Zavod za gozdove Slovenije, OE Kočevje

Sara Keser, dipl. kult. (UN), Zavod RS za varstvo narave, OE LjubljanaBarbara Mavrin, univ. dipl. nemcist, Zavod RS za varstvo narave, OE Ljubljana

Arhiv projekta LIFE Kočevsko

Vegraf Irena Judnič s.p.

100 izvodov

December 2018

4

UKREPI ZA IZBOLJŠANJE STANJA OGROŽENIH VRST NA OBMOČJIH NATURA 2000

KAZALO

OSNOVNE INFORMACIJE O PROJEKTU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3

KAZALO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4

NAMEN PRIROČNIKA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5

EKOCELICA BREZ UKREPANJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6

HABITATNA DREVESA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8

SEČNJA IN NEGA GOZDA, POMEMBNEGA ZA OHRANJANJE IN RAZVOJ OGROŽENIH VRST . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10

OBROČKANJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12

PREHRANJEVALNE OGRAJE IN SADNJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14

MIRNE CONE IN ZAPORNICE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16

MULČENJE BREŽIN GOZDNIH CEST IN VLAK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18

VZDRŽEVANJE GOZDNEGA ROBA, VZDRŽEVANJE GRMIŠČ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20

KOŠNJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22

ODSTRANITEV KRMIŠČ IN DRUGIH LOVSKIH OBJEKTOV . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24

DIVJI PETELIN . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26

GOZDNI JEREB . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32

BELOHRBTI DETEL . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36

TRIPRSTI DETEL . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40

VIRI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44

5

NAMEN PRIROČNIKA

V Sloveniji gozdovi pokrivajo več kot 70 odstotkov površine območij Natura 2000, zato je učinkovito upravljanje Nature 2000 v gozdnem prostoru izjemnega pomena za ohranjanje ugodnega stanja ogroženih živalskih ter rastlinskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov. Za varstvo ogroženih gozdnih vrst je poleg posedovanja kompleksnih znanj o delovanju gozdnega ekosistema ter podrobnega poznavanja terena ključno tudi poznavanje njihovih ekoloških zahtev ter potencialnih varstvenih ukrepov za izboljšanje/ohranitev njihovega ugodnega stanja.

Priročnik za izvajanje gozdarskih ukrepov za izboljšanje stanja ogroženih vrst na območjih Natura 2000 preprosto in razumljivo predstavlja ukrepe za zagotavljanje ugodnega stanja ogroženih vrst v gozdni krajini ter s tem prispeva k ciljem omrežja Natura 2000. Priročnik obsega nabor ukrepov, ki so bili izvedeni v sklopu projekta LIFE Kočevsko (LIFE13 NAT/SI/000314). Predstavljeni ukrepi so sicer primarno namenjeni izboljšanju življenjskega prostora divjega petelina, gozdnega jereba ter belohrbtega in triprstega detla, vendar se lahko ukrepe izvede tudi za druge vrste s podobnimi ekološkimi zahtevami.

Priročnik bo pomagal pri načrtovanju, umeščanju, izvajanju ter spremljanju ukrepov ter oblikovanju življenjskega prostora za ogrožene gozdne vrste, zato je v prvi vrsti namenjen strokovnim delavcem Zavoda za gozdove Slovenije ter drugim strokovnjakom, ki se ukvarjajo z upravljanjem gozdnih ekosistemov. Priročnik lahko služi tudi kot pripomoček za komunikacijo z lastniki gozdov ter drugimi uporabniki gozdnega prostora.

Priročnik je razdeljen na dva dela:• V prvem delu so predstavljeni ukrepi za izboljšanje/oblikovanje habitata ogroženih gozdnih vrst.

Vsebina poglavja je bila zasnovana na podlagi izkušenj pri izvajanju ukrepov v sklopu projekta LIFE Kočevsko ter usklajena s predmetno sektorsko zakonodajo.

• V drugem delu so podrobneje opisane štiri ogrožene vrste ptic (divji petelin, gozdni jereb, belohrbti detel, triprsti detel), njihova razširjenost, prehrana, habitat, grožnje ter ključne usmeritve ter ukrepi za izboljšanje njihovega stanja.

Priročnik naj postane koristen vir informacij in uporabniku olajša načrtovanje in izvajanje ukrepov na terenu. Hkrati si želimo, da bi z uporabo priročnika prispevali k razvoju oz. nadgradnji sonaravnega in večnamenskega načina gospodarjenja z gozdovi ter upravljanja z divjadjo, še zlasti na območjih Natura 2000. Na ta način bi zasledovali cilj zagotovitve ugodnega stanja ohranjenosti gozdov ter z gozdovi povezanih habitatov in vrst, zajetih v omrežje Natura 2000, kar pomeni ključni prispevek k uresničitvi ciljev EU v zvezi z zaustavitvijo upadanja biotske raznovrstnosti.

Verjamemo, da se bo ta priročnik izkazal kot eden izmed orodij za dosego tega cilja.

Ekipa LIFE Kočevsko

6

UKREPI ZA IZBOLJŠANJE STANJA OGROŽENIH VRST NA OBMOČJIH NATURA 2000UKREPI ZA IZBOLJŠANJE STANJA OGROŽENIH VRST NA OBMOČJIH NATURA 2000

EKOCELICA BREZ UKREPANJA

VRSTA AKTIVNOSTI: Vzdrževanje življenjskega okolja prostoživečih živali – ohranjanje in nega biotopa, pomembnega za ohranjanje in razvoj ogroženih vrst (zatočišče, ekocelica).

ŠIFRA UKREPA: 653 – Ohranjanje biotopov – naravni razvoj

KAJ JE EKOCELICA BREZ UKREPANJA?Ekocelica brez ukrepanja je del gozda, ki ga načrtno prepuščamo naravnemu razvoju. V njem ne gospodarimo z gozdom ter ne načrtujemo gozdnih prometnic. Cilj vzpostavitve ekocelice brez ukrepanja je zagotavljanje območij brez aktivnega gospodarjenja, kjer se akumulira odmrla in odmirajoča lesna masa ter ohranja zaprte in gospodarsko nezanimive predele gozdov za ohranjanje biotske raznovrstnosti.

USMERITVE ZA VZPOSTAVITEV EKOCELICEkocelice vzpostavljamo predvsem na težje dostopnih in neodprtih predelih, strmih in skalovitih predelih, kjer so oteženi pogoji za gospodarjenje ter predelih z drevjem slabše kakovosti. Ekocelice lahko ob soglasju lastnika ali pomembnosti za določeno tarčno vrsto izločamo tudi v drugih gozdovih.

Zaželena je vzpostavitev trajnih ekocelic, v katerih dolgoročno ne bomo ukrepali oz. bomo dele gozda prepustili naravnemu razvoju. V nasprotnem primeru, se gozd prepusti naravnemu razvoju za obdobje vsaj 20 let.

Zaželena je vzpostavitev večjih ekocelic s površino vsaj 5 ha.

Bolj priporočljiva je vzpostavitev ene večje ekocelice, kot več manjših ekocelic z enako skupno površino.

Zaželeno je povezovanje ekocelic oz. njihova vzpostavitev okoli že obstoječih gozdnih rezervatov ali drugih ekocelic.

Ekocelice so v gojitvenem načrtu opredeljene kot negovalne enote oz. kot sestoj na sestojni karti GGN.

Ekocelice se vzpostavljajo v soglasju z lastnikom gozda.

EVIDENTIRANJE UKREPA:Ekocelice brez ukrepanja se z opisi sestojev izloča ob reviziji gozdnogospodarskega načrta. V času veljavnosti 10-letnega GGN za GGE se nove, dodatno izločene ekocelice, določi z obnovo gozdnogojitvenega načrta. Ob naslednji reviziji načrta se te vključi v GGE.

Izločitev ekocelic brez ukrepanja pri opisih sestojev se določi z gozdnogojitveno smernico - šifra 20 (ekocelica brez ukrepanja), ki se v tabeli E4 avtomatsko zapiše kot ukrep 653.

7

EKOCELICA BREZ UKREPANJA

Za sofinanciranje ukrepa v zasebnih in občinskih gozdovih se uporablja določila Pravilnika o financiranju in sofinanciranju vlaganj v gozdove.

Skalovita ekocelica na Mirni gori.

Ekocelica na Stojni z veliko odmrlega drevja iglavcev.

Ekoc

elica

bre

z uk

repa

nja

8


HABITATNA DREVESA


VRSTA AKTIVNOSTI: Vzdrževanje življenjskega okolja prostoživečih živali – načrtno puščanje biomase v gozdu.

ŠIFRA UKREPA: 670 – Puščanje stoječe biomase

KAJ SO HABITATNA DREVESA?Habitatna drevesa so odmrla in živa drevesa, naseljena z glivami ter živalskimi vrstami, drevesa z dupli oziroma gnezdi ter drevesa večjih dimenzij in posebnih oblik.

V gozdu so habitatna drevesa pomembna za ohranjanje biotske pestrosti, saj zagotavljajo primerno življenjsko okolje za številne vrste številne vrste gozdnih ptic, netopirjev in nevretenčarjev. Habitatna drevesa so lahko prehranska baza varovanih vrst (nabiranje hrane) ali pa predstavljajo njihovo življenjsko okolje (bivališče).

USMERITVE ZA PUŠČANJE HABITATNIH DREVES Osnovno vodilo pri izbiri habitatnih dreves je, da ta drevesa ostanejo v gozdu, kjer so prepuščena naravnemu razvoju in so pomembna kot prehranjevalni oz. bivalni habitat varovanih vrst.

Poudarek naj bo na živih, debelih drevesih B in C razširjenega debelinskega razreda (prsni premer 30 cm in več).

Habitatno drevje se izloča kot:• gnezditvena drevesa z dupli in gnezdi,• pevska in prenočitvena drevesa za divjega petelina,• redke in plodonosne drevesne vrste,• drevesa večjih dimenzij in posebnih oblik.

Primeri: stare, debele bukve s posušenimi ali odlomljenimi vejami (belohrbti detel); stare, debele slabo vitalne jelke (triprsti detel); pevska drevesa na rastiščih (divji petelin); plodonosna drevesa (gozdni jereb); velika, debela drevesa z dupli, drevesa z gnezdi (orel belorepec).

Habitatna drevesa se izloča trajno. Ko drevo pade na tla, ostane v gozdu in postane ležeča odmrla biomasa.

Habitatna drevesa izločamo izven ekocelic.

Habitatna drevesa se izberejo v soglasju z lastnikom gozda.

OZNAČEVANJE HABITATNIH DREVESZa označevanje habitatnih dreves, ki niso predmet sofinanciranja (redno odkazilo v državnih, občinskih gozdovih), se uporablja enotna in enostavna oznaka – »kljun s piko«, narisan na deblo drevesa v prsni višini s sprejem rdeče barve. V primeru odmirajočih ali odmrlih iglavcev se oznaka zariše na del brez skorje oz. se skorjo pred tem odstrani.

9

HABITATNA DREVESA

V gozdovih s poudarjenimi socialnimi funkcijami, to so gozdovi ob pomembnejših pohodnih in učnih poteh, mestni gozdovi, zakupljena habitatna drevesa za dobo 10, 20 in več let, se habitatno drevje označi s šablono – silhueta detla, obarvana z rumeno barvo.

Habitatnih dreves znotraj gozdnih rezervatov in ekocelic ne označujemo.

KONKRETNA NAVODILA ZA IZVEDBO UKREPA:

Habitatna drevesa evidentiramo ob rednem odkazilu (predvsem v državnih gozdovih). V zasebnih in gozdovih lokalnih skupnosti ta drevesa poiščemo namensko.

EVIDENTIRANJE UKREPA: Mrtva habitatna drevesa (2. člen Pravilnika o varstvu gozdov) evidentiramo v XTI z uporabo šifre 317N (neizkoriščeno drevje – kalo, ki ostaja v gozdu), in sicer pod nov, ločen manual. Na ta način vzpostavimo in vodimo evidenco mrtvih habitatnih dreves.Drevesa evidentirana pod šifro 317N morajo biti uvrščena v evidenco sečnje (se upoštevajo v evidenci poseka).

Živa habitatna drevesa (2. člen Pravilnika o varstvu gozdov) evidentiramo na dva načina:1. v programu XGJ z uporabo šifre 670. Na ta način vzpostavimo in vodimo evidenco živih habitatnih

dreves.2. živa habitatna drevesa ter t. i. dragocena drevesa (zavarovana, posebna drevesa) vključimo v karto

funkcij kot točkovne objekte.

Evidentiranje zavarovanih dreves, drevesnih naravnih vrednot, posebnih dreves, t. i. dragocenih dreves: V primeru zasebnega lastništva se predlaga odkup teh dreves. Poleg GPS lokacije se drevo označi z merilno piko v prsni višini ter z oznako - uporaba šablone (predlog oznake je krona modre barve). Teh dreves je v posameznem revirju cca. 10–25.

Habi

tatn

a dre

vesa


Habitatno drevo označeno s šablono – silhueta detla rumene barve.

Habitatno drevo označeno s »kljunom s piko«

Tipično habitatno drevo naseljeno z glivami.

10


Sečnja za oblikovanje vrzeli v coni divjega petelina.

SEČNJA IN NEGA GOZDA, POMEMBNEGA ZA OHRANJANJE IN RAZVOJ OGROŽENIH VRST

VRSTA AKTIVNOSTI: Vzdrževanje življenjskega okolja prostoživečih živali – ohranjanje in nega biotopa, pomembnega za ohranjanje in razvoj ogroženih vrst.

ŠIFRA UKREPA: 651 – Ohranjanje biotopov – sečnja 652 – Ohranjanje biotopov – nega

Z ukrepi sečnje in nege biotopa izboljšujemo prehranske in bivalne razmere za redke in ogrožene prostoživeče živali.

USMERITVE ZA OHRANJANJE BIOTOPOV S SEČNJOIzvajanje sečnje v delih gozda izključno za krepitev funkcije ohranjanja biotske raznovrstnosti.

Ukrep oblikuje/izboljšuje vertikalno in horizontalno strukturo sestojev v življenjskem prostoru divjega petelina in gozdnega jereba.

Ukrep se uporablja za: • strukturiranje gozdnega roba (sečnja v pasu od 1 do 2 sestojnih višin, pri čemer se sprošča prisotne

plodonosne vrste), • oblikovanje vrzeli in jas (1 sestojna višina), • vzpostavitev preletnih koridorjev (pas širine 5–10 m).

Drevje odbiramo na način, da zagotovimo primerno sestavo drevesnih vrst (prehranska komponenta, pevska in prenočevalna drevesa), primerno pokrovnost zeliščne plasti, preletne koridorje, razgiban gozdni rob.

11

Primer priprave tal znotraj prehranjevalne ograje.

SEČNJA IN NEGA GOZDA, POMEMBNEGA ZA OHRANJANJE IN RAZVOJ OGROŽENIH VRST

USMERITVE ZA OHRANJANJE BIOTOPOV Z NEGO Izvajanje nege v delih gozda izključno za krepitev funkcije ohranjanja biotske raznovrstnosti.

Ukrep se uporablja za: • oblikovanje/izboljšanje gnezdilnega in prehranjevalnega habitata divjega petelina, kot so priprava

tal (posek polnilnega sloja na rastišču za zagotavljanje prehodnosti in preglednosti),• močno redčenje v letvenjakih in drogovnjakih z namenom povečanja preglednosti v mlajših sestojih

(inteziteta 25–40 % na LZ).

KONKRETNA NAVODILA ZA IZVEDBO UKREPA: Gojitvena ukrepa 651 in 652 uporabimo in zavedemo zgolj, če namensko gospodarimo za divjega petelina ali gozdnega jereba.

Nujen nadzor izvajanja del ter zagotavljanja gozdnega reda s strani revirnih gozdarjev ZGS.

EVIDENTIRANJE UKREPA:Program XTI: vnos odkazila v m3 (šifra vrste sečnje 103) na površinah, kjer smo ukrepali z namenom izboljšanja habitatnih in bivanjskih razmer za obe koconogi kuri.

Program XGJ: vnos načrtovanega dela za vzdrževanje življenjskega okolja prostoživečih živali: šifra ukrepa 651 (m3 iz XTI) ter šifra ukrepa: 652 v ha.


Sečn

ja in

nega

gozd

a, po

mem

bneg

a za

ohra

njan

je in

razv

oj og

rože

nih v

rst

12


OBROČKANJE


VRSTA AKTIVNOSTI: Vzdrževanje življenjskega okolja prostoživečih živali – ohranjanje in nega biotopa, pomembnega za ohranjanje in razvoj ogroženih vrst.

ŠIFRA UKREPA: S spremembo gojitvenega šifranta bo ta ukrep dobil svojo (novo) šifro.

KAJ JE OBROČKANJE?Obročkanje je gozdnogojitveni ukrep, pri katerem z odstranitvijo skorje (floema) in nekaj zadnjih branik lesa prekinemo pretok drevesnih sokov. S tem ukrepom drevesu zmanjšamo vitalnost ter pospešimo njegovo odmiranje (propad).

USMERITVE ZA OBROČKANJE DROGOVNJAKOV Obročkanje drogovnjakov je redčenje (gojitveno delo), kjer za razliko od klasičnega redčenja, obročkana drevesa še nekaj časa zaradi zmanjšane vitalnosti odmirajo in ostanejo v sestoju. S tem zagotavljajo stabilnost sestoja, zaradi večje gostote sestoja in težje prehodnosti preprečujejo poškodbe po divjadi, odmrla lesna masa pa predstavlja prehranjevalni habitat za saproksilne vrste. Ker pri obročkanju ni spravila lesa, so poškodbe na preostalih drevesih v sestoju manjše.

Za obročkanje izbiramo drogovnjake listavcev na strmih, skalovitih in težje dostopnih terenih, kjer klasično redčenje ni racionalno. Primerni so tudi sestoji drogovnjakov, kjer je odprtost z vlakami zelo majhna ter drogovnjaki, kjer bi bila posek in spravilo ekonomsko neupravičena.

Ukrep praviloma izvajamo znotraj cone belohrbtega detla, ni pa nujno.

Jakost oz. intenziteta ukrepa (obročkanja posameznih dreves) je šibka, 10–15 % na lesno zalogo (cca. 100 dreves/ha; pretežno drevesa 4. in 5. debelinske stopnje).

Obročkajo se izključno direktni konkurenti izbrancem.

Poleg izvedbe obročkanja, se lahko na željo/zahtevo lastnika opravi tudi redna nega – predvsem tanjših dreves.

Najmanjša površina drogovnjaka za obročkanje je 1 ha.

KONKRETNA NAVODILA ZA IZVEDBO UKREPA:Drevesa, predvidena za obročkanje, izbere pristojni revirni gozdar in jih ustrezno označi z vodoravno črto na obeh straneh debla (priporočljivo je uporabiti sprej drugačne barve kot pri rednem odkazilu). Sledi obročkanje – odstranitev skorje in nekaj notranjih branik lesa v pasu širokem od 20 do 30 cm (pas v prsni višini debla).

EVIDENTIRANJE UKREPA:Program XGJ: za posamezen oddelek se uporabi novo določena šifra ukrepa (trenutno 714 – nega drogovnjaka), pripiše se številko manuala in evidentirane m3 iz programa XTI.

13

OBROČKANJE

Program XTI: za posamezen oddelek vnesemo izbrano drevje in ga shranimo (obročkana drevesa dobijo šifro 317N – neizkoriščeno drevje, kalo).

USMERITVE ZA OBROČKANJE POMLAJENCEVZa obročkanje izberemo pomlajence, kjer obročkamo večja, debela in nadrasla manj kvalitetna drevesa B in C razširjenega debelinskega razreda.

V kvalitetnih goščah in letvenjakih obročkamo posamezna nadrasla drevesa (prihranjence), s čimer preprečimo poškodbe prisotnega mladovja, ki bi nastale ob sečnji in spravilu teh dreves.

Ukrep praviloma izvajamo znotraj cone belohrbetega detla, ni pa nujno.

Za obročkanje izberemo 10–15 dreves na površini do 10 ha, priporočljivo znotraj enega oddelka.

Ob gozdnih cestah, zaradi zagotavljanja varnosti, dreves ne obročkamo.

KONKRETNA NAVODILA ZA IZVEDBO UKREPA: Drevesa predvidena za obročkanje izbere pristojni revirni gozdar in jih ustrezno označi z vodoravno črto na obeh straneh debla (priporočljivo je uporabiti barvo spreja kot pri rednem odkazilu). Sledi obročkanje – odstranitev skorje in nekaj notranjih branik lesa v pasu širokem od 20 do 30 cm (pas v prsni višini debla). Globina reza naj znaša ca. 1/10 premera drevesa, vendar zaradi zagotavljanja stojnosti ne več kot 5 cm.

EVIDENTIRANJE UKREPA:Program XTI: za posamezen oddelek vnesemo izbrano drevje in ga shranimo (drevesa za obročkanje dobijo šifro 317N – neizkoriščeno drevje, kalo).

Program XGJ: z uvedbo nove šifre gojitvenega dela bo omogočeno vnašanje ukrepa v gojitven del načrta.

Obro

čkan

je


Obročkanje v pomlajencih. Obročkanje v drogovnjakih.

14

UKREPI ZA IZBOLJŠANJE STANJA OGROŽENIH VRST NA OBMOČJIH NATURA 2000UKREPI ZA IZBOLJŠANJE STANJA OGROŽENIH VRST NA OBMOČJIH NATURA 2000

KAJ SO PREHRANJEVALNE OGRAJE?Prehranjevalne ograje so namenjene skupinski zaščiti ciljnih drevesnih in grmovnih vrst pred poškodbami, ki jih z objedanjem, lupljenjem ali drgnjenjem povzročajo rastlinojede živali.

ZAKAJ SADNJA?S sadnjo plodonosnega drevja in grmovja izboljšujemo prehransko bazo kvalifikacijskih vrst ter vplivamo (pospešujemo) vrstno pestrost gozdov.

USMERITVE ZA POSTAVITEV, VZDRŽEVANJE IN ODSTRANITEV PREHRANJEVALNE OGRAJEPrehranjevalne ograje postavljamo na območjih, kjer želimo izboljšati prehranski potencial za divjega petelina in gozdnega jereba (na območjih con obeh vrst), vendar je tam prisotno močno objedanje rastlinojede divjadi.

Prehranjevalnih ograj se ne postavlja na območju rastišč divjega petelina oz. v njihovi neposredni bližini.

Z ograjami zaščitimo naravno prisotno ali umetno vneseno vegetacijo (drevje, plodonosne grmovnice) pred objedanjem.

Velikost posamezne ograje naj bo od 0,5 do 1 ha. Uporablja se samonosna žična ograja (mreža) ali lesena ograja, višine najmanj 200 cm.

Žične prehranjevalne ograje se z namenom zmanjšanja možnosti trkov ptic in drugih živali v mrežo, opremi z vidnimi oznakami (razgradljive lesene tablice). Te se namesti na zgornji tretjini ograje.

Zagotovi se redni letni pregled in vzdrževanje prehranjevalne ograje. Ko žična ograja opravi svojo funkcijo, sledi odstranitev le-te iz gozda.

PREHRANJEVALNE OGRAJE IN SADNJA

PREHRANJEVALNE OGRAJE VRSTA AKTIVNOSTI: Varstvena dela v gozdovih – varstvo pred divjadjo.

ŠIFRA UKREPA: 836 – Zaščita mladja z ograjo 837 – Vzdrževanje ograje 895 – Odstranitev ograje

SADNJA VRSTA AKTIVNOSTI: Gozdnogojitvena dela - obnova gozdov, nega gozdov in varstvo pred divjadjo.

ŠIFRA UKREPA: 303 – Sadnja 302 – Priprava tal 613 – Sajenje sadik plodonosnega drevja 831 – Premazi vršičkov 834 – Zaščita s tulci 892 – Vzdrževanje tulcev 894 – Odstranjevanje tulcev 710 – Obžetev

15

PREHRANJEVALNE OGRAJE IN SADNJA

Zaščito s tulci uporabljamo na posajenih površinah, kjer ne postavljamo ograj. Po uspešno izvedeni sadnji je pomembno, da se tulce iz gozda odstrani.

V coni obeh koconogih kur uporabljamo tudi sadnjo smreke (ali drugih iglavcev) v skupinah izven ograje. Pri tem je treba izvajati zaščito s premazi vršičkov iglavcev.

KONKRETNA NAVODILA ZA IZVEDBO UKREPA:Priprava tal (302) je ukrep, s katerim na primernih delih gozda umaknemo morebitne ostanke sečnje, razrahljamo zemljo, umaknemo kamenje ter pripravimo teren za izvedbo sadnje. Z gojitvenim delom predvidimo sadnjo (303 ali 613), v prihodnjih letih pa tudi obžetev (710) in vzdrževanje zaščitne ograje (837) oz. tulcev ali zaščitnih mrež (892). V primeru, da zaradi motečega elementa – ograje na ožjih rastiščih le-to želimo odstraniti, uporabimo šifro ukrepa 895.

Označitev žičnih ograj je ukrep, ki bo s posodobitvijo gojitvenih šifrantov pridobil svojo šifro (trenutno ukrepa uradno še ni možno zavesti).

EVIDENTIRANJE UKREPA:Program XTI: vnos izvedenega odkazila na površinah pred postavitvijo prehranjevalne ograje (šifra odkazila 102). Program XGJ: vnos gojitvenih del po zgornjem seznamu, ki so odvisna od načina zaščite (ograja ali zaščita s tulci). Z namenom prikazovanja posekanega drevja namensko za ohranjanje biotopov dodamo tudi ukrep 651, kamor pripišemo m3 iz odkazila v XTI.


Žične prehranjevalne ograje se opremi z vidnimi oznakami (razgradljive lesene tablice).

Sadnja jerebike znotraj ograje.

Ustrezno označena prehranjevalna ograja.Pr

ehra

njev

alne

ogr

aje i

n sa

dnja

16


MIRNE CONE IN ZAPORNICE

VRSTA AKTIVNOSTI: Vzdrževanje življenjskega okolja prostoživečih živali.

ŠIFRA UKREPA: S spremembo gojitvenega šifranta bo ta ukrep dobil svojo (novo) šifro.

KAJ SO MIRNE CONE?Mirne cone so obsežnejši deli gozdnega prostora, v katerih se omejijo (časovne, prostorske omejitve), oziroma prepovejo dejavnosti, ki vznemirjajo in s tem ogrožajo prostoživeče živali.

USMERITVE ZA VZPOSTAVITEV MIRNE CONEV mirnih conah se časovno in prostorsko omeji izvajanje sečnje in spravila lesa ter gradnje/priprave gozdnih prometnic.

Mirne cone vzpostavljamo predvsem na območjih, ki so izjemnega pomena za opravljanje življenjsko pomembnih funkcij ogroženih živalskih vrst (prehranjevanje, počivanje, varčevanje z energijo, razmnoževanje, vodenje mladičev, selitev).

Mirne cone se prednostno vzpostavljajo na območjih cone divjega petelina ter na območjih zasedenih ali potencialno zasedenih stanišč gozdnega jereba.

Dostope v mirne cone se lahko omeji s postavitvijo zapornic na posameznih gozdnih cestah. Prednostno se zaprejo slepi kraki gozdnih cest.

KONKRETNA NAVODILA ZA IZVEDBO UKREPA:Vzpostavitev mirnih con poteka skupaj z obnovo gozdnogospodarskih in lovsko upravljavskih načrtov.

Za vzpostavitev zapornice oz. zapore posamezne gozdne ceste je potrebno pripraviti dokument Režim uporabe gozdnih cest ter pridobiti soglasja od ZGS, upravljavca gozdov (SiDG) oz. lastnikov gozdov ter soglasja občin, kjer te ceste potekajo.

Pri pripravi sodeluje Odsek za gozdno tehnologijo ZGS OE Kočevje (seznaniti tudi Oddelek za gozdno tehniko ZGS).


17

MIRNE CONE IN ZAPORNICE

Primer pojasnjevalnih tabel z opozorilom o mirni coni.

Primer mehanske zapornice slepega kraka gozdne ceste s pripadajočo prometno signalizacijo znotraj mirne cone za divjega petelina.

Mirn

e con

e in

zapo

rnice

18


MULČENJE BREŽIN GOZDNIH CEST IN VLAK

VRSTA AKTIVNOSTI: Vzdrževanje življenjskega okolja prostoživečih živali.

ŠIFRA UKREPA: 623 – Vzdrževanje zaraščajočih pasišč

ZAKAJ MULČENJE?Z mulčenjem obcestnih površin ter zaraščajočih se gozdnih jas se v gozdu vzpostavljajo linijske presvetlitve, v sestoje pa se vnaša dodatna svetloba, ki omogoča zarast površin z zelmi, jagodičjem, malinovjem in travo.

USMERITVE ZA IZVEDBO MULČENJAOb določenih gozdnih cestah in vlakah v coni divjega petelina ter coni gozdnega jereba, se na primernih lokacijah brez (večje) površinske skalovitosti ciklično izvaja mulčenje ali košnja brežin gozdnih cest in vlak.

Novo vzpostavljene mulčene površine je treba ponovno mulčiti v naslednjem letu. Kasneje pa se ponovitve mulčenja izvajajo izmenično (leva oz. desna stran ceste) na dve do štiri leta.

Po potrebi se predhodno izvede sečnja za razširitev robnega pasu ob cestah (5 m).

Prednostno se mulčijo brežine gozdnih cest in vlak na sončnih legah.

Ukrep prvenstveno izvajamo v conah gozdnih kur, zaradi povečane prehranske ponudbe za divjad pa je dobrodošel tudi na drugih območjih.

KONKRETNA NAVODILA ZA IZVEDBO UKREPA:Pri umeščanju in določevanju odsekov gozdnih cest za mulčenje smo pozorni na povezanost mulčenih obcestnih pasov s presekami, gozdnimi jasami ali drugimi površinami, ki zagotavljajo izboljšanje habitata obeh koconogih kur.

EVIDENTIRANJE UKREPA: Program XTI: vnos odkazila v m3 (šifra 103), v primeru potrebnega odkazila motečega drevja v obcestnem pasu z namenom izboljšanja prehranskih razmer za obe koconogi kuri. Pri izvedbi del je treba paziti na dosledno izvedbo gozdnega reda – veje se zlaga na kupe izven pasov, kjer načrtujemo mulčenje. To šifro odkazila uporabimo tudi, če v oddelku hkrati načrtujemo tudi redno sečnjo.

Program XGJ: predvidena je nova šifra ukrepa (Mulčenje brežin gozdnih cest). Trenutno lahko uporabimo šifro 623 (Vzdrževanje zaraščajočih pasišč).


19

MULČENJE BREŽIN GOZDNIH CEST IN VLAK

Izvajanje mulčenja brežin gozdnih cest znotraj cone divjega petelina.

Mulčenje površin v zaraščanju v gozdu.

Mul

čenj

e bre

žin g

ozdn

ih ce

st in

vlak

20


VZDRŽEVANJE GOZDNEGA ROBA, VZDRŽEVANJE GRMIŠČ

VRSTA AKTIVNOSTI: Vzdrževanje življenjskega okolja prostoživečih živali – vzdrževanje gozdnega roba.

ŠIFRA UKREPA: Predvidena je nova šifra ukrepa (Oblikovanje, ohranjanje in vzdrževanje gozdnega roba), trenutno lahko uporabimo šifro 610 – Vzdrževanje grmišč.

VRSTA AKTIVNOSTI: Vzdrževanje življenjskega okolja prostoživečih živali – vzdrževanje grmišč.

ŠIFRA UKREPA: 610 – Vzdrževanje grmišč in obrežij (trenutno). Predvidena je nova šifra ukrepa, ki bo zajemala vsa dela, ki krepijo prehransko bazo za vse živalske vrste na meji gozdnega in negozdnega prostora.

GOZDNI ROBGozdni rob varuje gozd pred zunanjimi vplivi abiotskih in biotskih dejavnikov, povečuje odpornost gozda na naravne ujme in je kot ekoton območje največje rastlinske in živalske pestrosti.

GRMIŠČAGrmišče je sklenjena površina, ki jo poraščajo grmovne in drevesne vrste ter zeli. Grmišča so pomembna za prehranjevanje, razmnoževanje in vzrejo mladičev različnih živalskih vrst (gozdni jereb).

USMERITVE ZA OBLIKOVANJE, OHRANJANJE IN VZDRŽEVANJE GOZDNEGA ROBAUkrep je namenjen izboljšanju prehranskih in bivalnih razmer za vrste, ki so vezane na strukturno pestre gozdne robove.

S posekom in nego posameznih dreves vzdrževati strukturiran gozdni rob z večjim deležem plodonosnih drevesnih vrst.

Poudarek je na negi, torej vrstni sestavi oziroma zgradbi gozda, po potrebi spopolnitve gozdnega roba z drevesnimi in grmovnimi vrstami, graditeljicami gozdnega roba.

Ukrep izvajamo predvsem v coni gozdnega jereba in divjega petelina.

KONKRETNA NAVODILA ZA IZVEDBO UKREPA:V gozdni rob najprej posežemo s sečnjo, zaželeno ob rednem odkazilu. Pazimo na strukturiran prehod grmovja v drevesni sloj. Sledi gojitven ukrep, s katerim odstranjujemo posamezne osebke ali skupine grmovnega sloja z namenom pomoči plodonosnim vrstam.

EVIDENTIRANJE UKREPA: Program XTI: vnos odkazila (vrsta sečnje 103), v primeru odkazila drevja v robnem pasu z namenom oblikovanja gozdnega roba.

21

VZDRŽEVANJE GOZDNEGA ROBA, VZDRŽEVANJE GRMIŠČ

Program XGJ: posek grmovnega sloja evidentiramo s šifro 610. S šifro ukrepa 651 poudarimo, da so bili posekani m3 (vneseni v XTI) izvedeni z namenom ohranjanja biotopov. Predvidena je nova šifra ukrepa (Oblikovanje, ohranjanje in vzdrževanje gozdnega roba), ki bo zajemala vsa dela, ki krepijo prehransko bazo za vse živalske vrste na meji gozdnega in negozdnega prostora.

USMERITVE ZA VZDRŽEVANJE GRMIŠČNamen vzdrževanja grmišč je ohranjanje dostopnosti (v nižjih slojih) popkov, poganjkov in listov za prehrano ter za zagotavljanje kritja različnim živalskim vrstam.

Osnovni ukrep vzdrževanja grmišč je posek grmovja vsakih 5–10 let, v posameznem letu največ do 1/3 skupne površine. Tako vsakokrat znova grmovnice poženejo sveže, mlade poganjke – vejice, ki so polne lahko dostopnih brstičev in listov.

S posekom grmišč želimo vrniti sukcesivne procese v začetne stadije razvoja.

V grmišču so dobrodošla drevesa plodonosnih drevesnih vrst, lahko posamezno, v šopih ali skupinah.

Pospešujemo vrste kot so jerebika, mokovec, skorš, jelša, breza, leska, glog, brek, črni bezeg.Ukrep izvajamo predvsem v coni gozdnega jereba.

KONKRETNA NAVODILA ZA IZVEDBO UKREPA:V grmišča posežemo z močno intenziteto poseka, grmovni sloj obsekavamo s prirezovanjem (velja predvsem za lesko). Plodonosne grmovnice pospešujemo s sproščanjem rastnega prostora oziroma jih puščamo take kot so.

EVIDENTIRANJE UKREPA: Program XTI: vnos odkazila v m3 (šifra sečnje 103), v primeru odkazila drevja v grmiščih z namenom oblikovanja ali širjenja grmišča.

Program XGJ: vnos gojitvenega dela Vzdrževanje grmišč in obrežij (šifra ukrepa: 610). S šifro ukrepa 651 poudarimo, da so bili posekani m3 (vneseni v XTI) izvedeni z namenom ohranjanja biotopov.


Gost grmovni sloj iglavcev, listavcev ali visokih steblik nudi gozdnemu jerebu kritje in služi kot vir hrane.

Vzdr

ževa

nje g

ozdn

ega r

oba,

vzdr

ževa

nje g

rmišč

22


KOŠNJA

VRSTA AKTIVNOSTI: Vzdrževanje življenjskega okolja prostoživečih živali – osnovanje in vzdrževanje pasišč v gozdu.

ŠIFRA UKREPA: 611 – Vzdrževanje pasišč v gozdu 620 – Osnovanje pasišč v gozdu

ZAKAJ KOŠNJA?Ukrep je namenjen ohranjanju travišč v gozdnem prostoru, ki so namenjena prehranjevanju ter izboljšanju življenjskega okolja prostoživečih živali in rastlin.

USMERITVE ZA IZVAJANJE KOŠNJEVzdrževanje pasišč v gozdu obsega redno letno košnjo trave in se opravi vsaj enkrat letno, praviloma po cvetenju trav.

Košene površine naj bodo praviloma nepravilnih oblik, tako, da imajo čim večjo mejo z gozdnim ekosistemom.

Na območjih strjenih gozdov se osnuje in vzdržuje vsaj 5 ha pasišč na 1.000 ha gozda.Ukrep praviloma izvajamo v coni divjega petelina in gozdnega jereba, ni pa nujno.

KONKRETNA NAVODILA ZA IZVEDBO UKREPA:Zaradi zaščite redkih travniških rastlin (cvetenje) je zaželeno, da se košnja izvaja čim pozneje (mesec avgust).

EVIDENTIRANJE UKREPA: Program XTI: vnos odkazila v m3 (šifra odkazila 103), v primeru odkazila drevja z namenom osnovanja travnate površine.

Program XGJ: vnos gojitvenega dela - Osnovanje pasišč v gozdu (šifra ukrepa: 620). V primeru, da smo jaso osnovali na novo, gre za vzpostavitev gozdne jase na z gozdnim drevjem in grmovjem poraščeni površini.

Vnos gojitvenega dela - Vzdrževanje pasišč v gozdu (šifra ukrepa: 611) za redno letno izvajanje košnje obstoječe gozdne jase.

S šifro ukrepa 651 poudarimo, da so bili posekani m3 (vneseni v XTI) izvedeni z namenom ohranjanja biotopov.

23

KOŠNJA

Preplet travnatih površin, pestrega gozdnega roba ter gozdov na Travni gori.


Košn

ja

24


ODSTRANITEV KRMIŠČ IN DRUGIH LOVSKIH OBJEKTOV


ZAKAJ ODSTRANJUJEMO KRMIŠČA?Krmišča pomembno vplivajo na stopnjo plenjenja talnih gnezd gozdnih kur, saj je v okolici krmišč dokazano izplenjenih več gnezd kot na območjih brez njih.

Krma privablja divjad, pa tudi male sesalce, nekatere ptice in tudi številne plenilce gozdnih kur. Večja pogostost oz. prisotnost plenilcev v okolici krmišč je lahko vzrok pogostejšega naključnega plenjenja tako gozdnih kur, kot tudi njihovih gnezd.

KATERE LOVSKE OBJEKTE ODSTRANJUJEMO IN KJE?Najbolj problematična so privabljalna krmišča za divjad.

Odstranitev problematičnih krmišč in drugih lovskih objektov v radiu 800 m od evidentiranih rastišč divjega petelina in aktivnih stanišč gozdnega jereba.

KONKRETNA NAVODILA ZA IZVEDBO UKREPA:Načrtovanje izvedbe ukrepa naj poteka v sodelovanju s pristojnim loviščem oz. lovsko družino.

Krmišče.

25

ODSTRANITEV KRMIŠČ IN DRUGIH LOVSKIH OBJEKTOV


Solnica in preža.

Odst

rani

tev k

rmišč

in d

rugi

h lo

vski

h ob

jekt

ov

26


OPIS IN PREPOZNAVANJEDivji petelin je največji predstavnik družine koconogih kur. Za vrsto je značilen izrazit spolni dimorfizem, saj se samec in samica razlikujeta tako po velikosti, kot po barvi. Samec je večji, zraste do 100 cm, težak je okoli 5 kg, črne barve z rjavim hrbtom in perutmi. Nad očmi ima izrazito rdeče obarvano kožno gubo – rožo. Samice so manjše, za polovico lažje, zrastejo do 65 cm, so rjavkasto grahaste barve z oranžnimi prsmi.

Zgodaj spomladi, najpogosteje v mesecu aprilu, se samci in samice v zgodnjih jutranjih urah zbirajo na t. i. rastiščih, kjer dominantni samci med seboj tekmujejo za pravico do parjenja. Praviloma najmočnejši samec na rastišču oplodi vse kokoši. Samice konec maja, v bližini rastišča, v talno gnezdo znesejo od

6 do 12 umazano belih jajc. Po enem mesecu se izvalijo mlade ptice – kebčki. Za zarod skrbi le samica. Divji petelin je plaha ptica, zato ga le redko vidimo. Njegovo prisotnost največkrat ugotovimo na podlagi sledi, kot so stopinje v snegu in iztrebki. Iztrebki (cigare) so valjaste oblike, vlaknasti, podobni peletom, do 6 cm dolgi in do 1 cm široki. So zelene do svetlo rjave barve, trdni, v njih so vidni ostanki rastlinske hrane.

DIVJI PETELIN

DIVJI PETELIN

Samec in samica divjega petelina.

Primer najdene sledi ter iztrebkov (cigar) divjega petelina. (foto: Tomaž Mihelič).

27

RAZŠIRJENOST V SLOVENIJISlovenija predstavlja južni rob naravne razširjenosti divjega petelina. Pri nas so glavna območja razširjenosti Pokljuka, Jelovica, Mežakla, Julijske in Kamniško-Savinjske Alpe, Karavanke, Koroška ter Pohorje. Iz robnih območij (Idrijsko, Cerkljansko, Škofjeloško in Polhograjsko hribovje ter Snežniško-Kočevsko pogorje) se vrsta vztrajno umika.V Dinaridih je število divjih petelinov kritično upadlo. Na Kočevskem je bilo v osemdesetih letih prejšnjega stoletja znanih okoli 40 rastišč, po zadnjih ocenah, pa naj bi bila aktivna le še posamezna rastišča na grebenih Velike gore, Goteniškega Snežnika, Borovške gore in Racne gore.

PREHRANA Prehrana divjega petelina je predvsem rastlinskega izvora. Odrasli divji petelini se spomladi prehranjujejo s popki in poganjki bora, smreke, jelke, javorja in bukve. Poleti se spustijo na tla, kjer se prehranjujejo

predvsem s plodovi talne vegetacije (borovnice, maline, brusnice). Jeseni se vrnejo na drevje in se prehranjujejo s plodovi plodonosnih drevesnih vrst (jerebika, mokovec). Na vejah odraslih iglavcev preživijo zimo ter se prehranjujejo z iglicami in popki. Kebčki se prehranjujejo predvsem s hrano živalskega izvora (gozdne mravlje, nevretenčarji), ki jim omogoča hitro rast. Za prehrano divjega petelina, je v alpskem svetu zelo pomembna borovnica, ki pa se na dinarskem območju zaradi karbonatne podlage zelo redko pojavlja. Najdemo jo le točkovno na majhnih zaplatah, kjer so tla močneje zakisana.

HABITATDivji petelin je značilen prebivalec zrelih in presvetljenih pretežno iglastih gozdov nad 1000 m nadmorske višine. Glede na svoje potrebe po hrani in kritju, ima preko leta različne habitatne zahteve. Pozimi, ko se zadržuje predvsem v krošnjah dreves, je vezan na iglaste sestoje, ki mu poleg hrane nudijo tudi zavetje pred mrazom in vetrom. Poleti, ko se prehranjuje predvsem na tleh, pa so zelo pomembne gozdne poseke, jase in razne presvetlitve, kjer se razvije s hrano bogata podrast. Divji petelin je slab letalec, zato se mladih gozdov zaradi gostega rastja izogiba. Bolj mu ustrezajo starejši enomerni in skupinsko raznomerni sestoji z rahlim sklepom krošenj. Ker se v poletnem obdobju večino dneva zadržujejo na tleh, mu le dobra preglednost terena zagotavlja občutek varnosti. Za dinarsko območje so bili kot ustrezni habitati za divjega petelina opredeljeni jelovo-bukovi gozdovi med 800 in 1200 m nadmorske višine z vsaj 40% deležem iglavcev v razvojnih fazah debeljak ter sestoj v obnovi. Prebiralni gozdovi so bili opredeljeni kot neprimerni. Poleg tega so ključne značilnosti habitata divjega petelina

Jagodičje (borovnice, brusnice, maline) je priljubljena hrana divjega petelina. Mravljišča zagotavljajo kebčkom obilico beljakovinske hrane.

Habitat divjega petelina na Kočevskem.

DIVJI PETELIN

Divj

i pet

elin

28


na Kočevskem še majhen naklon terena z dobro prehodnostjo, rahel sklep drevesnih krošenj, bogata talna (plodonosna) vegetacija ter veliko robnih linij in prehodnih con med posameznimi deli habitata.

RASTIŠČERastišče divjega petelina je osrednji del njegovega zimskega teritorija, kjer spomladi potekajo razmnoževalne aktivnosti med samci in samicami. Eno rastišče je lahko center več teritorijev samcev iste subpopulacije, posamezni teritoriji pa so pahljačasto razporejeni okrog rastišča. Povprečna površina teritorija enega samca ustreza krogu s polmerom 500 m (80 ha). Petelini najraje izbirajo rastišča na vrhovih,

grebenih in pobočjih, torej območja, ki krepijo širjenje glasu samcev in s tem omogočajo boljšo akustično komunikacijo med spoloma. Petelini za petje uporabljajo pevska drevesa (t.j. drevo, na katerem petelin poje), ki jih je potrebno na rastišču še posebej varovati. Poleg ugodnih topografskih lastnosti so na rastišču enako pomembne tudi primerne prehranske razmere in razmere za prenočevanje ter ustrezna varovalna območja oz. koridorji za beg, kamor se prepodeni petelini umaknejo pred napadom naravnih sovražnikov in človekom. Predvsem samci so teritorialne živali in praviloma ista rastišča uporabljajo celo življenje, zato je dolgoročno varstvo rastišč predpogoj za stabilnost populacije. Z uničenjem rastišč divji petelini iz območja običajno izginejo.

CONA DIVJEGA PETELINAObmočja rastišč se povezujejo v cono divjega petelina. Cono oblikuje in dopolnjuje Odsek za načrtovanje na ZGS v sodelovanju z Odsekom za usmerjanje populacij prostoživečih živali na ZGS ter pristojno OE na ZRSVN. Cona je podlaga za prostorsko umeščanje ukrepov za divjega petelina.

Shematski prikaz rastišča divjega petelina.

Cona divjega petelina na območju Natura 2000 Kočevsko.

29

GROŽNJEPOMANJKANJE PRIMERNEGA HABITATANa območju pojavljanja divjega petelina na Kočevskem je v preteklosti prišlo do pomembnih sprememb v njegovem življenjskem prostoru. Zaradi sušenja in oteženega pomlajevanja jelke, naravnih ujm ter sečnje starih gozdov se je spremenila naravna struktura mešanih jelovo-bukovih gozdov. V nastalih vrzelih ter presvetljenih sestojih se je bujno pomladila bukev in tako so stari jelovo-bukovi sestoji prešli v bujno pomlajene sestoje bukve. Trend izpadanje jelke iz lesne zaloge se tudi danes nadaljuje. Pomembna razlika med alpskim in dinarskim habitatom divjega petelina je v tem, da se v alpskem prostoru sestojne vrzeli le počasi zaraščajo, medtem ko jih v dinarskem prostoru hitro zapolni mladovje bukve. Na Kočevskem je v preteklosti prišlo tudi do intenzivnega zaraščanja gozdnih jas, tako da danes kritično primanjkuje svetlobnih oken z malinovjem, jagodičjem in borovničevjem.

USMERITVE ZA IZBOLJŠANJE HABITATATeritorij• Ohranja se vsaj 60 % sestojev z odraslim drevjem (debeljaki, sestoji v obnovi). Ustrezen delež starega/bolj

zrelega gozda se zagotavlja s podaljševanjem proizvodnih in pomladitvenih dob. • Pred pomlajevanjem starih sestojev je potrebno zagotoviti nove površine primerno zrelih vrzelastih

debeljakov. Oblikuje se dolgoročni načrt ohranitve kompleksov rastišč z debeljaki. • S pospeševanjem iglavcev, predvsem jelke, se zagotovi primerna mešanost drevesnih vrst; delež iglavcev

naj bo vsaj 40 %. Nad 900 m nadmorske višine je dopustna sadnja smreke.• Pospešuje se plodonosne vrste listavcev, kot sta jerebika in mokovec. • Okoli rastišča se zagotovi sestoje starejših debeljakov in pomlajencev v velikosti od 10 do 30 ha s svetlim,

vrzelastim ali pretrganim sklepom krošenj, ki omogoča razvoj zeliščne plasti. • Ukrepe za presveteljenost sestojev se izvede dovolj zgodaj. Izbere se letvenjake, drogovnjake in mlajše

debeljake, kjer se izvaja močnejša redčenja (intenziteta 25–40 %).• Vmes se pušča manjše skupine iglavcev v velikosti 0,01-0,03 ha, kjer se malo ali nič ne redči (intenziteta

redčenja 5 % ali prepuščeno naravnemu razvoju). • Sestoje z bogato razvito zeliščno plastjo (malina, jagodičevje, borovnica) se previdno sprošča, z ustreznim

redčenjem polnilne plasti se njihov delež še poveča.• Posamezni predeli gozda se prepuščajo naravnemu razvoju (ekocelice brez ukrepanja, gozdni rezervati).• Delež odmrlega drevja naj znaša vsaj 3 % od LZ.• Zagotavlja se vsaj od 5 do 20 % mozaično razporejenih površin gozdnih jas, večjih vrzeli in drugih

presvetlitev (košenice, poseke, preletni koridorji, linijske presvetlitve ob gozdnih cestah in vlakah, gozdni rob), kjer se po potrebi ciklično izvajajo košnja, mulčenje in vzdrževanje gozdnega roba.

• Preletne koridorje širine najmanj 4 m se vzpostavlja na način, da se zagotovi povezava rastišča s prehranjevalnim habitatom.

• S košnjo se preprečuje zaraščanje negozdnih površin, med gozdnimi in negozdnimi površinami se zagotavlja mehke in široke prehode (postopen prehod z vrzelastim sklepom do dveh drevesnih višin, močnejše odkazilo in pomlajevanje na robu gozda).

• Znotraj cone se ob izbranih odsekih gozdnih cest in vlak izvede mulčenje brežin gozdnih cest/vlak (dovajanje svetlobe v sestoje). Izbira se predvsem vzhodno in južno izpostavljene lege.

• Na višjih nadmorskih višinah nad 1000 m lahko obnovo gozda izvajamo na večjih vrzelih (od 0,5 do 1 ha), ki jih nato za 10 let prepustimo naravni sukcesiji preko pionirskih in grmovnih vrst, kjer se obogati prehranska ponudba za živalski svet (npr. malina). Vrzeli naj bodo zaradi zagotavljanja večje strukturiranosti gozda različnih oblik in velikosti. Za razvoj malinovja je primeren predvsem rahlo skalovit in nagnjen teren.

• Na območjih, kjer je prisotno močno objedanje jelenjadi, se novo nastale vrzeli v gozdu zaščiti s postavitvijo prehranjevalnih ograj, katerih vloga je omejevanje dostopa jelenjadi do zeliščne in grmovne vegetacije. Znotraj njih se pospešuje razvoj zeliščne plasti (malina, jagodičje, borovnica) in izvaja sadnja

DIVJI PETELIN

Divj

i pet

elin

30


plodonosnih vrst (jerebika, mokovec) ter iglavcev (jelka, bor). Ograj se ne postavlja na rastiščih in v njihovi neposredni bližini.

• Za preprečevanje trkov ptic z žičnimi ograjami je te potrebno ustrezno označiti z vidnimi oznakami (npr. lesene tablice).

• Obstoječe žične ograje znotraj cone se ustrezno označi z vidnimi oznakami, odslužene ograje se odstrani.

Rastišče• Ohranja se sestoje starejših debeljakov in pomlajencev s svetlim, vrzelastim ali pretrganim sklepom

krošenj.• Za zagotavljanje prehodnosti in preglednosti rastišč se izvaja nizko redčenje, odstranjuje se polnilni

sloj, po sečnji se skrbno izvaja gozdni red.• Na rastiščih se evidentira in pušča vsa pevska drevesa ter košata drevesa za prenočevanje in

prezimovanje vrste. Najprimernejše drevesne vrste so rdeči bor, jelka in bukev.• Preko rastišč se ne načrtuje, gradi ali pripravlja novih gozdnih prometnic.

UKREPI ZA IZBOLJŠANJE HABITATA • Izvedba posek za krepitev grmovne in zeliščne vegetacije – ukrep 651. • Sečnja – posek koridorjev – ukrep 651. • Sečnja – oblikovanje gozdnega roba – ukrep 651. • Sečnja – redčenje letvenjakov, drogovnjakov, mlajših debeljakov – ukrep 652. • Sadnja plodonosnih vrst (jerebika, mokovec, brek), sadnja skupin smrek in jelk – ukrep 613, 303. • Osnovanje in vzdrževanje pašnih obcestnih površin z mulčenjem.• Čiščenje gozdnega mladovja – ukrep 652. • Vzpostavitev prehranjevalnih ograj – ukrep 836. • Označitev prehranjevalnih ograj z vidnimi označbami. • Zaščita sadik s premazi – ukrep 831. • Zaščita sadik s tulci – ukrep 834. • Obžetev – ukrep 710. • Priprava tal – ukrep 302.

NEGATIVEN VPLIV DIVJADI Visoke populacijske gostote predvsem jelenjadi se kažejo tudi v intenzivnem objedanju zeliščnega in grmovnega sloja. Posledice se kažejo v siromašenju prehranske baze divjega petelina ter izginjanju nekdaj bolj pogostega malinovja in jagodičevja. Objedanje je še posebej izrazito v okolici redno oskrbovanih lovskih objektov (krmišča, solnice), ki so mestoma postavljeni v bližini ali celo na rastiščih divjega petelina.S krmo založeni lovski objekti privabljajo tudi plenilce divjega petelina, kot sta obe kuni, jazbec, divji prašič, lisica. Tako se v okolici krmišč lokalno povečajo njihove gostote, s tem pa se povečuje verjetnost naključnega plenjena njihovih gnezd in osebkov. Nekoč je na nizko gostoto plenilcev divjega petelina z intenzivnim odstrelom vplival človek, v zadnjih 50 letih pa se je zaradi zmanjšanega zanimanja za lov, njihova številčnost močno povečala. Zmanjševanje številčnosti rastlinojede divjadi ter gostote plenilcev v življenjskem okolju divjega petelina pozitivno vpliva na ponudbo hrane ter stopnjo preživetja odraslih osebkov, kot tudi mladičev.

USMERITVE ZA ZMANJŠANJE VPLIVOV DIVJADI• Znotraj cone divjega petelina se odstranijo vsa krmišča in v celoti opusti krmljenje divjadi ter

dovažanje krme od drugod (predvsem koruza, sladkorna pesa, jabolka, silaža).• V coni divjega petelina se lahko na posameznih gozdnih jasah pokošeno krmo posuši in spravi za

zimsko krmo na teh jasah.• Zagotavlja se naravno usklajeno gostoto parkljaste divjadi, da zaradi manjše popašenosti ostaneta

zeliščni in grmovni sloj vegetacije dovolj bogata za zavetje in prehrano divjemu petelinu.

31

DIVJI PETELIN

• Znotraj cone divjega petelina se z odstrelom zagotavlja nizko gostoto lovnih plenilskih vrst (kuni, jazbec, lisica, divji prašič).

UKREPI ZA ZMANJŠANJE VPLIVOV DIVJADI• Odstranitev (vseh) lovskih objektov.• Povečan odstrel plenilcev.

VZNEMIRJANJENemir je pomemben dejavnik ogrožanja divjega petelina. Povzročajo ga nabiralništvo, sečnja in spravilo lesa, gradnja ter vzdrževanje gozdnih prometnic, različne oblike rekreacije ter ponekod tudi ogledovanje in fotografiranja vrste na rastiščih. Znano in dokazano je, da se divji petelin na nemir nikoli ne navadi oz. je zaradi vznemirjanja še bolj plašen. Ptice, ki so pod konstantnim stresom, so bolj občutljive na zajedavce in druge bolezni ter porabijo več energije, kar pa zmanjšuje njihovo stopnjo preživetja. Zato se divji petelini umaknejo iz predelov, kjer je več vznemirjanja, v mirnejše predele, ki so po navadi na višjih nadmorskih višinah. Če divjega petelina spomladi, med približevanjem kuri, prevečkrat prepodimo z rastišča, do parjenja sploh ne pride. Med valjenjem jajc preplašena kura gnezdo zapusti, jajca pa lahko zaradi podhladitve nato propadejo. Poleti se divji petelin zadržuje predvsem na tleh, kjer se prehranjuje in gnezdi. Pred plenilci se zavaruje tako, da se skriva v nizkem in gostem rastju. Če je prepoden, ga opazijo tudi njegovi plenilci in skrivanja je konec. Predvsem je to problematično pri vodeči kuri z mladiči, ki so plenilcem še posebej izpostavljeni. Pozimi so divji petelini zaradi ostrejše klime in energetsko osiromašene prehrane na meji svojih energetskih zmožnosti, zaradi česar z mirovanjem omejujejo izgubo energije. Če so prepodeni, med begom porabljajo prepotrebno energijo, kar ima lahko za posledico zmanjšanje energetskih zalog.Zgoraj navedeni viri motenj ter njihov vpliv na divjega petelina narekujejo določitev časovnih omejitev za izvajanje gozdarskih del in drugih aktivnosti v coni divjega petelina. Ker divji petelin ni enako občutljiv za motnje skozi celo leto, so časovne omejitve določene zgolj za najbolj »kritično« obdobje od januarja do julija, torej v času prezimovanja, razmnoževanja ter vodenja mladičev.

USMERITVE ZA ZMANJŠANJE VZNEMIRJANJA• Na območju cone divjega petelina se na odsek natančno vzpostavi mirna cona s časovnimi

omejitvami izvajanja sečnje in spravila lesa ter gradnje in priprave gozdnih prometnic. Časovne omejitve se upoštevajo v primeru potrjene prisotnosti divjega petelina ter aktivnih rastišč in se zapišejo v uradne odločbe o sečnji, gojitvenih delih in spravilu lesa.

• Znotraj mirne cone se z zaporo predvsem slepih krakov gozdnih cest vzpostavi poseben režim uporabe gozdnih cest, časovno prilagojen varstvu divjega petelina. Mirna cona lahko obsega tudi dostope cest do cone, ki bi bistveno vplivali na motnje na prostoru cone.

• V coni divjega petelina se ne izvaja sečnje in spravila lesa ter gradnje in priprave gozdnih prometnic v obdobju od 1. 3. do 30. 6.

• Na območju potrjene prisotnosti divjega petelina se ne izvaja sečnje in spravila lesa ter gradnje in priprave gozdnih prometnic v obdobju od 1. 12. do 30. 6.

• Gozdnih cest znotraj mirne cone divjega petelina se pozimi praviloma ne pluži.• Uporaba gozdnih cest v obdobju od 1. 7. do 30. 11. se načrtuje tako, da se promet po cestah

minimalizira predvsem v smislu zagotavljanja čim večjega števila mirnih dni (uporablja se več prevozov znotraj enega dne, namesto treh prevozov v treh dneh).

• V sodelovanju z drugimi deležniki se prostočasne aktivnosti načrtno usmerja izven mirne cone za divjega petelina.

UKREPI ZA ZMANJŠANJE VZNEMIRJANJA• Zapore slepih krakov gozdnih cest znotraj mirne cone divjega petelina z namestitvijo zapornic.• Namestitev znakov za časovno omejitev vožnje po gozdnih cestah znotraj mirne cone divjega petelina.

Divj

i pet

elin

32


OPIS IN PREPOZNAVANJEGozdni jereb je najmanjši predstavnik družine koconogih kur v Sloveniji. Zraste do velikosti 35 cm in tehta med 400 in 500 g. Samec in samica sta si po videzu in velikosti precej podobna. Oba sta rjavo grahaste

barve, s svetlejšimi progami in pegami na trebušni strani. Na glavi imata značilen čopek daljšega perja, ki ga ob vznemirjenosti dvigneta. Nad očmi imata živo rdečo kožno gubo – rožo, ki je pri samcu bolj izrazita. Samca ločimo od samice po črnem podbradku pod kljunom ter nekoliko daljšem perju na glavi. Za razliko od divjega petelina živi v paru (monogamno), vendar samec pri valjenju in vzgoji mladičev ne sodeluje. Par se oblikuje že jeseni in ostane

skupaj čez zimo. Paritev se začne približno sredi marca in traja do začetka maja, ko samica v dobro skrito talno gnezdo znese 7–12 jajc. Po približno 25 dneh se zvalijo puhasti kebčki, ki se dokaj hitro razvijajo in lahko že po nekaj dneh preletavajo krajše razdalje. V poznem poletju se pričnejo mladi jerebi osamosvajati in iskati svoje teritorije.Zaradi varovalne barve ter prikritega načina življenja gozdnega jereba le stežka opazimo. Pozimi lahko po stopinjah ter iztrebkih v snegu ugotovimo, ali je kje v bližini.

RAZŠIRJENOST V SLOVENIJIV Sloveniji je gozdni jereb prisoten predvsem v višjih legah Julijskih Alp, Kamniško-Savinjskih Alp, Jelovice, Karavank, Trnovskega gozda, Kočevskega, Snežnika ter Pohorja. Redka opažanja jerebov nakazujejo, da se njegova številčnost v zadnjih desetletjih zmanjšuje, saj je iz nekaterih predelov, kjer je bil včasih pogost, že povsem izginil.Gozdni jereb je bil v kočevskih gozdovih še v prejšnjem stoletju dokaj razširjena vrsta. Pogosta opažanja so bila zabeležena na zaraščajočih se kraških poljih, dolinah ter v okolici zaraščajočih kočevarskih vasi, kjer je več grmovne podrasti in zeliščnih vrst. Največje gostote so bile zabeležene na območju Travne gore, Loškega potoka, Drage ter v gozdovih po robu Kolpskega grebena.

GOZDNI JEREB

Samec in samica gozdnega jereba.

Primer najdene sledi gozdnega jereba v snegu (foto: Tomaž Mihelič).

33

PREHRANA Hrani se predvsem s hrano rastlinskega izvora. Poleti in jeseni se prehranjuje s plodovi maline, robide, jerebike, črnega bezga, mokovca, breka, gloga, češmina ter drugih plodonosnih vrst. Z nastopom mraza pa preide na zimsko hrano, ki jo predstavljajo popki in moški cvetovi leske, pa tudi breze in jelše. Kebčki se v prvih dneh svojega življenja hranijo izključno s hrano živalskega izvora (drobne žuželke, nevretenčarji).

HABITATGozdni jereb je izrazito teritorialna vrsta in je močno vezan na svoj življenjski prostor, ki ga samec in samica odločno branita. Zlasti petelinček svoj teritorij označuje s petjem in preletavanjem ter ga tudi fizično brani pred tekmeci. Je slabo mobilna vrsta. Celo leto se zadržuje znotraj teritorija v velikosti okoli 40 ha, zaradi česar je kvaliteta habitata znotraj teritorija izjemnega pomena. Živi v večslojnem, strukturno bogatem iglastem in mešanem gozdu s pestrim grmovnim in zeliščnim slojem, ki mu nudi kritje in služi kot vir hrane. Ustrezajo mu daljši notranji gozdni robovi ter veliko leske. Prav tako mu ustreza večji delež plodonosnih drevesnih vrst (jerebika, mokovec, brek, glog, črni bezeg). Za skrivališča in prenočevanje potrebuje manjše skupine odraščajoče smreke ali jelke v razvojni fazi letvenjak ali drogovnjak. Pozimi pogosto spi kar v snežnih rovih.

CONA GOZDNEGA JEREBACona gozdnega jereba je določena na podlagi podatkov o gozdnih sestojih (habitatne razmere) in uradnih popisih ter opažanjih gozdnega jereba v gozdnem prostoru. Cono oblikuje in dopolnjuje Odsek za načrtovanje na ZGS v sodelovanju z Odsekom za usmerjanje populacij prostoživečih živali na ZGS ter pristojni OE in ZRSVN. Cona je podlaga za prostorsko umeščanje ukrepov za gozdnega jereba.

GROŽNJEPOMANJKANJE PRIMERNEGA HABITATAZlasti zaraščajoče površine, površine gozdov v nastajanju (sukcesijski stadij razvoja gozda) ter gozdni robovi nudijo gozdnemu jerebu varen in ugoden življenjski prostor. Te površine po naravni poti dokaj hitro preraščajo v visoke gozdove, gozdni robovi pa posledično izginjajo ali pa so zaradi kmetijske rabe (košnja) ostri ter strukturno in vrstno osiromašeni.

GOZDNI JEREB

Habitat gozdnega jereba na Kočevskem.

Cona gozdnega jereba na območju Natura 2000 Kočevsko.

Gozd

ni je

reb

34


Slabe svetlobne razmere v sklenjenih gospodarskih gozdovih onemogočajo uspevanje svetloljubnih plodonosnih drevesnih in grmovnih vrst, ki so ena izmed ključnih komponent habitata gozdnega jereba. Poleg tega so plodonosne vrste za pridobivanje lesa manj zanimive, zaradi česar se morajo pogosto ukloniti gospodarsko zanimivejšim drevesnim vrstam.Pojav večjih sanacijskih sečenj smreke (žledolom, podlubniki, vetrolom) bo na Kočevskem v prihodnosti predvidoma imel pozitiven vpliv na opisano pomanjkanje primernih habitatov. Ogolele površine so v določenih predelih (Vrbovec, Kočevskoreška dolina) velike tudi do nekaj deset hektarjev in se v začetnih letih zaraščajo predvsem z grmovnicami in bujnim zeliščnim slojem.

USMERITVE ZA IZBOLJŠANJE HABITATA• Potrebno je evidentirati in kartirati aktivna stanišča in opredeliti oddelke, kjer se gospodarjenje

prilagodi habitatnim zahtevam gozdnega jereba. Ukrepe se prednostno umešča na območja, kjer je bila ugotovljena prisotnost vrste.

• Najbolj primerna območja za ukrepanje so zaraščajoče se negozdne površine, ki preko grmovnic (češmin, glog, leska), iglavcev (smreka, jelka) ter podrasti s prisotnim jagodičjem (gozdne jagode, robide) postopoma prehajajo v gozd.

• Na območjih aktivnih stanišč se vzpostavi in vzdržuje dolge in stopničaste gozdne robove ter postopne prehode iz negozdnih površin v gozd (postopen prehod z vrzelastim sklepom do dveh drevesnih višin, močnejše odkazilo in pomlajevanje na robu gozda).

• Z mulčenjem ter košnjo se preprečuje zaraščanje negozdnih površin. • V coni se vzpostavi malopovršinska vertikalna in horizontalna strukturiranost sestojev, pomlajevanje se

izvaja v manjših jedrih. • V coni naj prevladujejo presvetljeni gozdovi (rahel do pretrgan sklep krošenj) z nizko lesno zalogo od 150 do

200 m3/ha ter visokim deležem zeliščnega in grmovnega sloja na vsaj 1/3 površine; načrtuje se visok etat.• Zaželeno je oblikovanje vrzeli in manjših odprtin v gozdu (do 1 ha), možna je postavitev ograj za

preprečevanje objedanja divjadi. Pri tem je treba ograje ustrezno vizualno označiti (npr. lesene tablice).• Mestoma se v coni jereba zagotovi primerna mešanost drevesnih vrst; za varno prezimovanje ter

skrivanje naj bo delež iglavcev vsaj 40 %, spodbuja se njihovo skupinsko ali šopasto pomlajevanje.• Vzdržuje se skupine različno starih iglavcev, predvsem v fazi drogovnjaka na vsaj 0,2 ha površine.• Kjer primanjkuje iglavcev je zaželena sadnja smreke v manjših skupinah 0,02 - 0,03 ha.• Pri negi gozda se ohranja skupine lesk, brez, jelše in drugih pionirskih in plodonosnih vrst na skupni

površini vsaj 0,5–1 ha.• Zaželena je sadnja jerebike, mokovca, breka, breze, jelše, gloga.• Delež odmrlega drevja naj znaša vsaj 3 % lesne zaloge.• V coni se izvaja posek drevja ob makadamskih gozdnih cestah (predvsem osončene lege) razen

plodonosnih vrst in leske v razdalji cca 5 m. Vzpostavi se stopničast gozdni rob na obeh straneh ceste.• Ob izbranih gozdnih cestah ali vlakah se izvede mulčenje brežin. Izbira se predvsem vzhodno in južno

eksponirane lege.

UKREPI ZA IZBOLJŠANJE HABITATA • Izvedba posek za krepitev grmovne in zeliščne vegetacije – ukrep 651.• Sečnja – oblikovanje gozdnega roba – ukrep 651.• Sadnja plodonosnih vrst (jerebika, mokovec, brek) v ograjah in izven ograj, sadnja skupin smrek in jelk

– ukrep 613, 303.• Zaščita sadik s premazi – ukrep 831.• Osnovanje in vzdrževanje pašnih obcestnih površin z mulčenjem.• Vzpostavitev prehranjevalnih ograj – ukrep 836.• Označitev prehranjevalnih ograj z vidnimi označbami.• Priprava tal – ukrep 302. • Zaščita sadik s tulci – ukrep 834.

35

• Obžetev – ukrep 710.

NEGATIVEN VPLIV DIVJADIŠtevilne gozdne jase ter zaraščajoče površine na Kočevskem so danes kot dodatna ponudba hrane namenjene predvsem jelenjadi in srnjadi. Podobno kot pri divjem petelinu, divjad lahko negativno vpliva na gozdnega jereba na dveh nivoji: z objedanjem zeliščnega in grmovnega plodonosnega sloja mu konkurira pri prehrani, s plenjenjem jajc in osebkov pa neposredno zmanjšuje številčnost populacije. Posebej problematična so območja, kjer so locirana zimska in poletna krmišča, saj le-ta poleg jelenjadi in srnjadi privabljajo tudi ostale potencialne plenilce gozdnega jereba (divji prašič, lisica, kuni, jazbec). Krmišča za divjad imajo pomemben vpliv na stopnjo plenjenja talnih gnezd, saj je v okolici krmišč dokazano izplenjenih več gnezd kot v območjih brez njih.

USMERITVE ZA ZMANJŠANJE VPLIVOV DIVJADI• Znotraj aktivnih stanišč gozdnega jereba se odstranijo vsa krmišča in v celoti opusti krmljenje divjadi

ter dovažanje krme od drugod (predvsem koruza, sladkorna pesa, jabolka, silaža).• V coni gozdnega jereba se lahko na posameznih lovskih jasah pokošeno krmo posuši in spravi za

zimsko krmo na teh jasah.• V coni se zagotavlja naravno usklajeno gostoto parkljaste divjadi, da zaradi manjše popašenosti

ostaneta zeliščni in grmovni sloj vegetacije dovolj bogata za zavetje in prehrano gozdnemu jerebu.• Znotraj cone gozdnega jereba se z odstrelom zagotovi naravno usklajeno gostoto lovnih plenilskih

vrst (kuni, jazbec, lisica, divji prašič).

UKREPI ZA ZMANJŠANJE VPLIVOV DIVJADI• Odstranitev lovskih objektov ob potrjenih staniščih.• Povečan odstrel plenilcev.

VZNEMIRJANJEZa razliko od divjega petelina, gozdni jereb ni prepoznan kot vrsta, ki bi ga vznemirjanje posebej ogrožalo. Z vidika vznemirjanja je potencialno problematična velika gostota gozdnih cest na območju, ki praviloma niso zaprte za promet (zapornica). Gozdni jerebi se ob gozdnih cestah pogosto prehranjujejo in prepelijo, vendar so zaradi velike prometne obremenitve deležni stalnega plašenja. Na Gorenjskem je bilo ugotovljeno, da se gozdni jerebi zadržujejo zgolj ob malo in srednje obremenjenih gozdnih cestah, na močno obremenjenih pa gozdnega jereba niso zaznali. Omejevanje prometa na nekaterih gozdnih cestah je tako lahko pomemben ukrep za zmanjševanje negativnega vpliva na gozdnega jereba.

USMERITVE ZA ZMANJŠANJE VZNEMIRJANJA• Na znanih staniščih gozdnega jereba se na odsek natančno vzpostavijo mirne cone, v katerih se vsaj

v času od 1. 4. do 31. 7. ne izvaja sečnje in spravila lesa ter gradnje oz. priprave gozdnih prometnic.• Na območjih, kjer je bila ugotovljena prisotnost vrste, se na odsek natančno vzpostavijo mirne cone, v

katerih se vsaj v času od 1. 4. do 31. 7. ne izvaja sečnje in spravila lesa ter gradnje oz. priprave gozdnih prometnic.

• Znotraj mirne cone se lahko z zaporo predvsem slepih krakov gozdnih cest vzpostavi poseben režim uporabe gozdnih cest, časovno prilagojen varstvu gozdnega jereba.

• Gozdnih cest znotraj mirne cone gozdnega jereba se pozimi praviloma ne pluži.• V sodelovanju z drugimi deležniki se prostočasne aktivnosti načrtno usmerja izven mirne cone za

gozdnega jereba.

UKREPI ZA ZMANJŠANJE VZNEMIRJANJA• Zapore slepih krakov gozdnih cest znotraj mirne cone gozdnega jereba z namestitvijo zapornic.• Namestitev znakov za časovno omejitev vožnje po gozdnih cestah znotraj mirne cone gozdnega jereba.

GOZDNI JEREB

Gozd

ni je

reb

36


OPIS IN PREPOZNAVANJEBelohrbti detel je največji slovenski detel, velik je 25 cm. Ima bele prsi z vzdolžnimi tankimi resami. Zadek in spodnji del trebuha ima blago rdeča, hrbet in peruti pa črne z značilnimi belimi progami, ki potekajo prečno po hrbtu. Samec ima rdeče obarvano teme, samica pa črno. Je večji od velikega detla, z manj ostrimi barvnimi prehodi, črna lisa na licu pa ni povezana s temenskim delom.

BELOHRBTI DETEL

Samec in samica belohrbtega detla (foto samca: Tomaž Mihelič).

Gnezdilno duplo si izdolbe zgodaj spomladi, najpogosteje v deblo bukve visoko v krošnji. Samica konec aprila ali v začetku maja v duplo znese od 3 do 5 jajc. Mladiči poletijo konec maja ali v začetku junija in se zadnje dni glasno oglašajo. Jeseni in pozimi belohrbti detel živi samotarsko življenje. Čeprav par belohrbtih detlov živi na dokaj majhnem ozemlju (50–100 ha), pa se lahko mladiči v prvi jeseni, v iskanju primernega habitata, odselijo tudi do 100 km daleč.

RAZŠIRJENOST V SLOVENIJIBelohrbti detel je v Sloveniji razširjen predvsem na Kočevskem in Snežniškem območju, Trnovskem gozdu, Nanosu in Gorjancih. Posamezni primeri vrste so bili popisani še v Zasavju in na Boču.Na Kočevskem po oceni gnezdi od 40 do 50 parov.

PREHRANA Je prehranski specialist, prehranjuje se z ličinkami saproksilnih vrst hroščev, še posebej kozličkov, ki živijo v trhlem lesu. Prehranjuje se na odmrlih in odmirajočih drevesih listavcev (bukev, gorski javor, trepetlika, breza), zadnje raziskave pa kažejo tudi na pomembno vlogo jelke kot prehranjevalnega drevesa. Najpogosteje se prehranjuje na odmirajočih delih drevesa, pomembne so tudi posamezne suhe veje v krošnji.

37

HABITATHabitat belohrbtega detla so bukovi in jelovo-bukovi gozdovi z visokim deležem odmrlega in odmirajočega debelega drevja (15–25 % celotne lesne zaloge), zato ne preseneča, da ga najpogosteje najdemo v gozdnih rezervatih, ekocelicah ter v manj intenzivno gospodarjenih zasebnih gozdovih. Razpadajoča in odmrla drevesa uporablja tako za izdelovanje gnezdilnih dupel, kot tudi za prehranjevanje. Velikost življenjskega prostora enega para je med 50 in 100 ha, odvisno od kakovosti in količine odmrle lesne mase.

CONA BELOHRBTEGA DETLACona belohrbtega detla je določena na podlagi uradnih popisov ter opažanjih belohrbtega detla v gozdnem prostoru. Cono oblikuje in dopolnjuje Odsek za načrtovanje na ZGS v sodelovanju z ZRSVN. Cona je podlaga za prostorsko umeščanje ukrepov za belohrbtega detla.

BELOHRBTI DETEL

Habitat belohrbtega detla na Kočevskem.

Cona belohrbtega detla na območju Natura 2000 Kočevsko.

Belo

hrbt

i det

el

38


GROŽNJE POMANJKANJE PRIMERNEGA HABITATABelohrbtega detla najbolj ogroža pomanjkanje odmrlih in odmirajočih dreves listavcev, predvsem stoječega debelejšega drevja, kjer najde hrano in si izdolbe gnezdilno duplo. En par za preživetje potrebuje velike sklenjene površine zanj kvalitetnega habitata (50–100 ha), ki ga na Kočevskem predstavljajo predvsem gozdni rezervati ter ekocelice. Večina gozdnih rezervatov na Kočevskem je manjših od 50 ha in so premajhni za posamezne pare belohrbtega detla, kar nakazuje, da so detli močno odvisni tudi od okoliškega gospodarskega gozda.

USMERITVE ZA IZBOLJŠANJE HABITATA• V coni se ohranja najmanj 50% delež sestojev z odraslim drevjem (debeljaki, sestoji v obnovi,

raznomerni sestoji, prebiralni sestoji). Ustrezen delež starega gozda se zagotavlja preko prilagojenih modelov razvojnih faz ter s podaljševanjem proizvodnih in pomladitvenih dob.

• Znotraj cone se zagotavlja vsaj 5 % mrtvih in odmirajočih dreves listavcev od celotne lesne zaloge oz. vsaj 10 m3/ha odmrlih in odmirajočih dreves listavcev (3–5 dreves B ali C razširjenega debelinskega razreda na ha). Bistveno je, da se zagotovi primerna struktura odmrlega drevja; večina odmrlega drevja mora biti premera vsaj 30 cm, poudarek naj bo na stoječem odmrlem drevju. Ta cilj dosežemo postopoma v naslednjih 20. letih.

• Izločitev primernih habitatnih dreves, predvsem debelejših dreves z dupli.• V coni se na vsaj 5 % površine oblikuje gozdne rezervate ali ekocelice.• Na območjih, kjer primanjkuje ekocelic, se izloči nove ekocelice brez ukrepanja (površine vsaj 5 ha).

Ekocelice izločamo predvsem na težje dostopnih in neodprtih predelih, strmih in skalovitih predelih, predelih, kjer so oteženi pogoji za gospodarjenje ter predelih z drevjem slabše kakovosti.

• Zaželeno je povezovanje ekocelic oz. njihova vzpostavitev okoli že obstoječih gozdnih rezervatov ali drugih ekocelic. Obstoječim gozdnim rezervatom se po potrebi določi varstveni pas (vsaj ena drevesna višina).

• Znotraj cone se določijo območja, kjer se omeji gradnja in priprava gozdnih prometnic oz. se načrtuje nižje gostote.

• Predvsem v slabše dostopnih predelih ter območjih z daljšimi in težjimi spravilnimi razmerami izvajamo redčenje mlajših drogovnjakov listavcev z obročkanjem. S tem zmanjšamo tudi poškodbe v sestoju. Intenziteta redčenja je nizka, cca. 10–15 % na LZ, pri čemer obročkamo izključno direktne konkurente izbrancem.

• V starejših presvetljenih sestojih, kjer je mladovje že dobro razvito in bi s posekom lahko povzročili večje poškodbe mladovja (nad 50 % poškodb, predvsem v gošči in letvenjakih ali drogovnjakih) izvajamo obročkanje odraslega drevja listavcev.

• Kjer primanjkuje odmrle lesne mase je priporočljivo obročkanje dreves tudi na meji ekocelic in gozdnih rezervatov (obročkanje cca. 10 dreves/ha v B in C razširjenem debelinskem razredu).

• V odraslih sestojih (debeljaki), kjer akumuliramo prirastek, je smiselno opustiti sečnjo za nekaj desetletij. Redčenja nizkih jakosti, usmerjena na oslabele osebke, le povečujejo število poškodb na izbrancih in pogosto prinesejo dodatne stroške. Predlagamo, da se takšnim debeljakom predpiše etat 0 (ne pa npr. 5 %), razliko v etatu se išče v pomlajencih ter intenzivno redčenih debeljakih.

• Priporočeni čas sečnje bukovih sestojev v coni vrste je izven obdobja od 1. 4. do 1. 6.; v primeru potrjene prisotnosti belohrbtega detla se v določenih ožjih območjih čas sečnje v tem obdobju lahko omeji.

39

BELOHRBTI DETEL

UKREPI ZA IZBOLJŠANJE HABITATA: • Prepustitev delov gozda naravnemu razvoju na težko dostopnih in za gospodarjenje manj primernih

gozdovih, lahko kot varstveni pas ob robu že obstoječih gozdnih rezervatov ali kot posamezne nove ekocelice v gozdovih s slabšo odprtostjo s prometnicami – ukrep 653.

• Obročkanje drogovnjakov z intenziteto redčenja 10–15 % .• Obročkanje debelejših dreves B in C razširjenega debelinskega razreda v pomlajencih.• Izločitev primernih habitatnih dreves, predvsem debelejša drevesa z dupli – ukrep 670.

Belo

hrbt

i det

el

Samica belohrbtega detla pri krmljenju mladičev v pragozdnem rezervatu Kopa (foto: Andrej Hudoklin).

40


TRIPRSTI DETEL

OPIS IN PREPOZNAVANJETriprsti detel je velik okoli 16 cm, samec ima značilno rumeno teme, samica črno. Črno obarvana krila prehajajo v značilni dve lisi na licih. Po hrbtu ima slabše izrazit lestvičast, po trebuhu pa sivkasto-bel grahast vzorec. Med detli velja za najmanj plašno vrsto, približamo se mu lahko na nekaj metrov.

Samec in samica triprstega detla.Za izdelavo dupel si najpogosteje izbere še živeče, z glivami okužene smreke. Samec izdolbe več gnezdilnih dupel, v enega izmed njih nato samica znese od 3 do 5 jajc. V njem gnezdita zgolj enkrat. Mladiči iz dupla izletijo konec junija. Spomladi v času gnezditve je par skupaj, drugače pa triprsti detel živi samotarsko življenje. Stara gnezdilna dupla v naslednjih letih naselijo sekundarni duplarji (mali skovik, sinice, brglezi, manjši sesalci, ipd).

RAZŠIRJENOST V SLOVENIJIPojavlja se na višjih nadmorskih višinah v Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alpah, Karavankah, Pokljuki, Jelovici ter Pohorju. Najdemo ga tudi v jelovo-bukovih gozdovih, z večjim deležem iglavcev in sicer na Snežniškem, Kočevskem in v Trnovskem gozdu. Na Kočevskem po oceni gnezdi od 30 do 40 parov.

PREHRANA Hrani se s podlubniki in njihovimi ličinkami ter drugimi žuželkami v trhlem in razpadajočem lesu, ki je še vedno pokrit z lubjem. Večino prehranjevalnih dreves predstavljajo odmirajoče smreke in jelke, ki so jih napadli podlubniki. V času gnezdenja hrano redko nabira dlje kot 600 m od dupla.

41

HABITATNjegov habitat so starejši iglasti in mešani gozdovi nad 800 m nadmorske višine. Najdemo ga predvsem v višjih legah, kjer so pogostejše naravne motnje ter na strmih in skalovitih predelih, kjer je prisotno stalno sušenje jelke. Najpomembnejši ekološki dejavnik za vrsto je količina odmrlega in odmirajočega lesa smreke in jelke. V teritoriju triprstega detla, ki meri med 60 in 100 ha, naj bi bilo vsaj 15 m3/ha odmrlih in odmirajočih stoječih iglavcev, predvsem B in C razširjenega debelinskega razreda.

CONA TRIPRSTEGA DETLACona triprstega detla je izločena v višjih nadmorskih višinah (nad 800 m) ter na podlagi uradnih popisov ter opažanjih triprstega detla v gozdnem prostoru. Cono oblikuje in dopolnjuje Odsek za načrtovanje na ZGS v sodelovanju z ZRSVN. Cona je podlaga za prostorsko umeščanje ukrepov za triprstega detla.

Cona triprstega detla na območju Natura 2000 Kočevsko.

TRIPRSTI DETEL

Habitat triprstega detla na Kočevskem.

Trip

rsti

dete

l

42


GROŽNJEPOMANJKANJE PRIMERNEGA HABITATATriprstega detla najbolj ogroža pomanjkanje odmrlega in odmirajočega drevja iglavcev predvsem v višjih nadmorskih višinah. Odpiranje še neodprtih gozdov z gozdnimi prometnicami ter dosledno odstranjevanje suhih in sušečih dreves iglavcev degradira njegov prehranjevalni in gnezdilni habitat. V Dinaridih se delež iglavcev v lesni zalogi zaradi sušenja jelke in gradacij smrekovih podlubnikov vztrajno zmanjšuje, obenem pa je zaradi objedanja jelenjadi močno ovirana naravna obnova in vrast jelke, kar dolgoročno ogroža obstoj in razvoj te drevesne vrste. Posledice globalnega segrevanja zgolj še pospešujejo navedene negativne naravne trende.

USMERITVE ZA IZBOLJŠANJE HABITATA• V coni se ohranja najmanj 50% delež sestojev z odraslim drevjem (debeljaki, sestoji v obnovi,

raznomerni sestoji, prebiralni sestoji). Ustrezen delež starega gozda se zagotavlja preko prilagojenih modelov razvojnih faz ter s podaljševanjem proizvodnih in pomladitvenih dob.

• V coni se zagotavlja višji delež iglavcev, predvsem jelke. • Znotraj cone se zagotavlja vsaj 5 % mrtvih in odmirajočih dreves iglavcev od celotne lesne zaloge oz.

vsaj 10 m3/ha odmrlih in odmirajočih dreves iglavcev (3–5 dreves B ali C razširjenega debelinskega razreda na ha). Bistveno je, da se zagotovi primerna struktura odmrlega drevja; večina odmrlega drevja mora biti premera vsaj 30 cm, poudarek naj bo na stoječem odmrlem drevju. Ta cilj dosežemo postopoma v naslednjih 20 letih.

• Izločitev primernih habitatnih dreves, predvsem debelejših sušic jelke in smreke.• V coni se na vsaj 5 % površine oblikuje gozdne rezervate ali ekocelice.• Na območjih, kjer primanjkuje ekocelic, se izloči nove ekocelice brez ukrepanja (površine vsaj 5 ha).

Ekocelice izločamo predvsem na vrhovih, grebenih, strmih ter skalovitih in s prometnicami slabo odprtih predelih, kjer se bolj pogosto sušijo iglavci.

• Zaželeno je povezovanje ekocelic oz. njihova vzpostavitev okoli že obstoječih gozdnih rezervatov ali drugih ekocelic. Obstoječim gozdnim rezervatom se po potrebi določi varstveni pas (vsaj ena drevesna višina).

• Sanitarne sečnje jelke ne izvajamo med 15. 4. in 15. 6. • Sanitarna sečnja je smiselna zgolj v primeru preventivnega delovanja. Drevje, kjer so podlubniki že

izleteli in je les izgubil vrednost, puščamo v gozdovih. • Znotraj cone se določijo območja, kjer se omeji gradnja in priprava gozdnih prometnic oz. se načrtuje

nižja gostota le teh (pod 100 m/ha).

UKREPI ZA IZBOLJŠANJE HABITATA:• Prepustitev delov gozda naravnemu razvoju na težko dostopnih in za gospodarjenje manj primernih

gozdovih, lahko kot varstveni pas ob robu že obstoječih gozdnih rezervatov ali kot posamezne nove ekocelice v gozdovih s slabšo odprtostjo s prometnicami – ukrep 653.

• Izločitev primernih habitatnih dreves – ukrep 670.

43

Trip

rsti

dete

l

Pragozd – habitat triprstega detla.

TRIPRSTI DETEL

44


VIRI

1. Adamič M. 1986. Ekologija divjega petelina (Tetrao urogallus L.) v Sloveniji. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo pri Biotehniški fakulteti v Ljubljani.

2. Bertoncelj I., Kotnik T., Žitnik D., Peteržinek S., Bitorajc Z., Perušek M. 2015. Izvedbeni načrt za konkretne akcije na terenu - C2 za belohrbtega detla (Dendrocopos leucotos) in triprstega detla (Picoides tridactylus) na območju Natura 2000 Kočevsko. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Kočevje, Kočevje.

3. Bertoncelj I., Perušek M., Hudoklin A., Bitorajc Z. 2015. Popis triprstega detla Picoides tridactylus na območju Natura 2000 Kočevsko. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Kočevje, Kočevje.

4. Bevk D. 2007. Upadanje pop. divjega petelina v Škofjeloškem, Cerkljanskem in Polhograjskem hribovju. Dipl. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za biologijo.

5. Bevk D. 2008. Zakaj divjega petelina ogroža nemir? Lovec, XCI. letnik, št. 3.

6. Čas M. 2001. Divji petelin v Sloveniji – indikator devastacij, rabe, razvoja in biodiverzitete gorskih gozdnih ekosistemov. 2001. Gozdarski vestnik, let. 59, št. 10.

7. Čas M. 2008. Spreminjanje gozdov in vzroki za nezadržno zmanjševanje številčnosti divjega petelina. Lovec, XCI. letnik, št. 5.

8. Denac K., Božič L., Mihelič T., Denac D., Kmecl P., Figelj J., Bordjan D. 2013. Monitoring populacij izbranih vrst ptic - popisi gnezdilk 2012 in 2013. Poročilo. Naročnik: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. DOPPS-BirdLife Slovenia, Ljubljana.

9. Denac, K. 2015. Popis triprstega in belohrbtega detla na SPA Kočevsko v letu 2015. Poročilo. Projekt »Ohranjanje Natura 2000 območij na Kočevskem – LIFE KOČEVSKO (LIFE13 NAT/SI/000314)«. Naročnik: Zavod za gozdove Slovenije. DOPPS, Ljubljana.

10. Denac K., Mihelič T., Jančar T. 2013. Belohrbti detel Dendrocopos leucotos na Natura 2000 območjih Kočevsko-Kolpa in Snežnik-Pivka. Interno poročilo. DOPPS, Ljubljana.

11. Denac K., Mihelič T., Vrezec A. 2013. Belohrbti detel. Svet ptic, letnik 19, številka 1, str. 16-17.

12. Denac K., Mihelič T. 2015. Status in varstvo belohrbtega detla Dendrocopos leucotos v Sloveniji. Acrocephalus 36 (164/165): 5–20.

13. Mihelič T. 2015. Evidentiranje izhodiščnega stanja gozdnega jereba (Bonasa bonasia) na Kočevskem. Poročilo, DOPPS.

14. Mohorič M. 2008. Sodelujmo pri ohranitvi divjega petelina. 2008. Lovec, XCI. letnik, št. 6.

15. Perušek M., Peteržinek S., Bertoncelj I., Kotnik T., Bitorajc Z., Žitnik D. 2015. Izvedbeni načrt za konkretne akcije na terenu – C3 za divjega petelina Tetrao urogallus in gozdnega jereba Bonasa bonasia na območju Natura 2000 Kočevsko. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Kočevje, Kočevje.

16. Perušek M. 2008. Gozdne ptice območij Natura 2000. Zveza gozdarskih društev Slovenije, Gozdarska založba, Zavod za gozdove Slovenije.

17. Perušek M., Bertoncelj I., Bitorajc Z., Hudoklin A. 2015. Popis belohrbtega detla Dendrocopos leucotos na območju Natura 2000 Kočevsko. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Kočevje, Kočevje.

18. Perušek M. 2005. Divji petelin in gozdni jereb v slovenskih Dinaridih. Svet ptic, letnik 11, št. 03/04, str. 16-17.

19. Potočnik H., Perušek M., Kos I. 2015. Evidentiranje izhodiščnega stanja divjega petelina (Tetrao urogallus) na projektnem območju v NATURA 2000, Lovska zveza Slovenije, Ljubljana.

Dokument je izdelan v okviru projekta Ohranjanje območij Natura 2000 Kočevsko – LIFE KOČEVSKO (LIFE13/NAT/SI/000314) s prispevkom finančnega inštrumenta Evropske skupnosti LIFE+.

Documents

PRIROČNIK ZA IZVAJANJE GOZDARSKIH UKREPOV