Prenovaprenova.rkc.si/zgodovina/mesecnikprenova/2009/pdf/november.pdf · prosimo za vodstvo Svetega Duha, ki nas ... je pred dvemi leti vodil karizmatično vseslovensko srečanje

PrenovaNovember 2009 • Leto XX

11

List Prenove v Duhu

Alternativna medicina za zatožni klopi

Tisk

ovin

a • P

oštn

ina

plač

ana

pri p

ošti

110

2 Lj

ublj

ana

• Cen

a 1,

5 €

(360

SIT

).

Mogočna pot

P R E D S TAV L J A M O M O L I T V E N A O B Č E S T VA P V D

edno, ko osvojite neko področje za Božje kraljestvo, ga boste morali braniti in ohranjati njegovo svobodo. Morda ga boste mo

rali braniti nekaj dni, mesecev ali let, a zagotovo ga boste morali braniti. Morda bodo pod površino eksplodirale mine. Na vas bodo streljali ostrostrelci, ko tega ne boste pričakovali. Morda bo izbruhnila splošna ofenziva. Si lahko zamišljate, kaj bi se zgodilo, če bi skupina neizurjenih prostovoljcev po vrsti nenavadnih okoliščin zmagala v večjem vojnem spopadu? Vojno bi si začeli predstavljati napačno. Postali bi ošabni. Začeli bi si domišljati, da so zmagali zaradi lastnih sposobnosti. Takšno mišljenje bi bilo zanje past, zaradi katere bi naslednje bitke izgubili. Če je zmaga prelahka, nas zlahka prevara misel, da bo vedno tako lahko zmagati. Žal ni tako.

Neal Lozano, Osvobojen, Prenova v

Duhu 2009

VHišna molitvena skupina Zgornja Polskava

Molitvena skupina je nastala pred približno tremi leti, ko smo se trije goreči in na novo rojeni božji otroci

pričeli zbirati k nedeljski skupni molitvi kar v kuhinji pri Brdnikovih doma. Sčasoma so se nam pri molitvi pridružili novi člani, tako iz župnije kot iz okolice, vendar nas ni bilo nikoli preveč, da bi se ne zbrali okoli toplega kuhinjskega ognjišča. Posebej sta dogajanje v naši mali skupinici popestrila naša najmlajša člana, Martina in Jan, ki nas vedno znova učita, kako biti majhen pred Gospodom in kako razdajati ljubezen vsem ljudem. Naš najmlajši tako nima več kot deset mesecev, najstarejši pa šteje že čez osemdeset let. Kot smo pestri po starosti, smo tudi po karizmah in darovih, zato se v molitvi čudovito dopolnjujemo.

Naš dan je ponedeljek, ko se po maši zberemo najprej ob čaju, da ogrejemo glasove in izmenjamo novice, nato pa začnemo veselo slavljenje, ki ga občasno spremlja še kitara. Pesmi prepletamo z zahvalami, kratkimi pričevanji, veseljem in izročanjem Gospodu. V skupni molitvi prosimo za vodstvo Svetega Duha, ki nas vedno znova preseneti s čudovitimi navdihi, spodbudami in besedami, ki se včasih spremenijo kar v čudovite psalme. Pri tem

Foto

arh

iv Pr

enov

e

2 PRENOVA SEPTEMBER 2009

pridno vadimo in preizkušamo darove in karizme, ki nam jih Gospod deli. Sestavni del naše molitve sta premišljevanje odlomka iz Svetega pisma in poučevanje. Ker nas duhovnik ne more spremljati, si pomagamo s kakšno knjigo ali predavanji na internetu. Trenutno vsi člani prebiramo knjigo Osvo-bojen Neala Lozana, na srečanju pa skupaj obnovimo in poglobimo pridobljeno znanje in spoznanja. Če v prvem delu vodimo molitev mlajši člani, pa v drugem prevzamejo vodenje starejši, ko Gospodu zaupamo svoje prošnje ter se potopimo v njegovo usmiljenje in ljubezen skozi molitev rožnega venca. Srečanje sklenemo z molitvijo drug za drugega ter Aronovim blagoslovom.

Še posebej smo veseli in ponosni, da se člani ne zbiramo samo ob molitvi, ampak si pomagamo med seboj tudi v življenju, pa naj bo nekomu potreben prevoz, pomoč doma ali varstvo otrok, pa tudi v župniji priskočimo na pomoč, ko nas potrebujejo. Skupaj se učimo in rastemo drug ob drugem ter se trudimo za bratsko ljubezen. Vsake toliko se udeležimo kakšnega seminarja ali pa se odpeljemo na romanje, kjer se nam kot duhovni voditelj občasno pridruži tudi gospod Škrinjar. Z enega naših romanj je zgornja fotografija. Ker pa so imeli Brdnikovi polne roke dela, kot je videti tudi na sliki, smo jih morali fotografirati posebej.

Janja Bernard

U VO D N I K K A Z A LO

Drage sestre in bratje!

Po navdušujočem srečanju molitvenih občestev Slovenske Prenove v Duhu v cerkvi Vseh svetih na Žalah v Ljubljani, naj priporočim še

udeležbo na dveh pomembnih dogodkih:V času od 21. do 22. novembra 2009 bo v stiškem

samostanu Ronan Johnston iz Irske vodil duhovne vaje za voditelje slavljenja molitvenih občestev Pre-nove v Duhu. V Sloveniji bo gostoval prvič. Nesporno je, da je obdarjen z darom slavljenja, vodenja slavilne molitve, od katerega se moremo animatorji kaj naučiti.

Od 27. do 29. novembra 2009 pa bo v Mariboru p. Zacharias Thudippara, ki je že gostoval pri nas in sicer je pred dvemi leti vodil karizmatično vseslovensko srečanje molitvenih skupin Prenove v Duhu v cerkvi Svetega Duha v Celju. Rodil se je leta 1940 v Kerali na zahodu južne Indije in pripada misijonski družbi apostola sv. Tomaža. Po študiju v Kerali in Rimu je postal doktor teologije. Po odločilnih spremembah v svojem življenju je začel svojo službo izvrševati prenovljeno v moči Svetega Duha in sledil Jezusovemu klicu, naj oznanja Božjo besedo in naj osvobaja ljudi z Jezusovo močjo vsega zla ter jih ozdravlja (prim. Mr 16,16–20). Njegova družba ga je od takrat razrešila vseh obveznosti znotraj nje same in mu dala popolno svobodo za evangelizacijo. Podobna prelomnica se je, ko je doživel milost Prenove, zgodila tudi kapucinu Cantalamessi.

Kot vidimo, na poti za Jezusom ni oddiha.Vaš Igor Lovišček

PRENOVA je list Prenove v Duhu, 2009, leto XX, št. 11

Odgovarja: Igor Lovišček, e-pošta: [email protected] Ureja in zbira prispevke: Marija Bukovec, Savlje 46, 1000 Ljubljana, e-pošta: [email protected] Uredniški odbor: p. Marijan Šef, Igor Lovišček, Janko Čar, Marjan Dvornik, Janez Cerkovnik in Marija Bukovec Lektorira: Marjeta Žebovec Naročila revije in knjig: Društvo Prenova v Duhu, Obrežna 1, 2000 Maribor, tel.: 02/420 11 37, E-pošta: [email protected] Strani na internetu: http://prenova.rkc.si/ Postavitev in urejanje Prenove na internetu: Helena Sernec Založila: Prenova v Duhu • Tisk: Špes&Co. d.n.o.

Izdaja: Prenova v Duhu. List izhaja enkrat mesečno. Vrednost 1,50 EUR (360 SIT). Letna vrednost (11 številk) znaša 16,50 EUR (3.960 SIT). Plačali jo boste s položnico, ki vam jo bomo poslali. Lahko se odločite tudi za podporno naročnino; z njo želimo zbrati denar, da bomo revijo poslali tistim, ki si je ne morejo kupiti. Naročnino na Prenovo pa lahko tudi podarite; sporočite nam svoj naslov in naslov obdarjenca! Transakcijski račun Društva Prenova v Duhu: 24200 - 9004376942ISSN (tiskana izdaja): 1581-3916, ISSN (online): 1581-2924

Foto naslovnica Ambrož Perne, foto zadnja stran Marija Maruša Maraž

Vera v vstajenje tudi danes doživlja največ

odklanjanj. Na njen račun je neverjetno veliko norčevanja. Vsebina ugovorov je na videz sicer lahko drugačna (npr. Kje bodo vsi ti nešteti ljudje imeli prostor? Kaj bodo delali? itd), izhaja pa iz istega stališča kot zgodba saducejev. Ti so vse presojali po svojih človeških predstavah, ki so vezane na izkušnje z našim sedanjim svetom. Pozabili pa so na možnosti, ki se skrivajo v Božji vsemogočnosti in Božji ljubezni. Bolj kot v vsakem drugem kontekstu je vera v vstajenje vprašanje naše vere v resničnega Boga, ki je v svoji ljubezni in vsemogočnosti Bog živih. Pri Bogu, ki je Bog živih, ne gre le za neko anonimno in splošno dejstvo. Bog je za vsakega posebej Bog njegovega večnega življenja.

Klemens Stock, DJ, Jezus – veselo oznanilo, Slomškova

založba Maribor 2000

TE ME lji

Naša dela nas ne morejo rešiti 4

Speči velikan 5

POGOVOR

Čisto pravi zvonček me nenehno spominja na končni cilj 6

MilOST

Ste kdaj videli besnega človeka? 8

jEZUSOVO iME

Mogočna pot 9

BRižinSki SPOMEniki

Molitev osvobajanja? 10

Pojdimo! 11

iS kRE nO Z dU hOV ni kOM

Kako osmisliti trpljenje? 12

knjiGa USPEšnica

Alternativna medicina na zatožni klopi znanosti 13

EVhaRiSTija

Poklicani k svetosti 14

PRi čE Va nja

Družinska molitev za ozdravljenje in osvoboditev 17

PO RO či lO

»Vsi smo eno v Kristusu« 18

Prvi znaki prebujenja 20

Prenova v samem srcu Cerkve 21

OB VE STi la 22

4 PRENOVA nOVEMBER 2009

T E M E L J I

Naša dela nas ne morejo rešitiniko Rup nik

Takoj ko je vzpostavljeno prijateljstvo z Bogom, je lahko vzpostavljeno tudi prijateljstvo z ljudmi. »Ljubimo, ker nas je On prvi ljubil« (1 Jn 4,19). »Bog je ljubezen in tisti, ki ostaja v ljubezni, ostaja v Bogu in Bog ostaja v njem« (1 Jn 4,16). »Kdor namreč ne ljubi svojega brata, ki ga je videl, ne more ljubiti Boga, katerega ni videl. In od Njega imamo to zapoved: 'Tisti, ki ljubi Boga, naj ljubi tudi svojega brata'« (1 Jn 4,20–21). Torej je jasno, da človek ni mogel sam začeti verovati in ljubiti. Pobuda prihaja od Boga. »Toda Bog, ki je bogat v usmiljenju, nas je zaradi velike ljubezni, s katero nas je vzljubil, čeprav smo bili zaradi prestopkov mrtvi, skupaj s Kristusom oživil in z Njim nas je obudil in nas posadil v nebesa v Kristusu Jezusu, da bi v prihajajočih vekih pokazal v svoji dobrosrčnosti do nas v Kristusu Jezusu čezmerno bogastvo svoje milosti. Z milostjo ste namreč odrešeni po veri, vendar to ni iz vas, ampak je Božji dar. Niste odrešeni iz del, da se ne bi kdo hvalil. Njegova stvaritev smo, ustvarjeni

v Kristusu Jezusu za dobra dela; zanje nas je Bog vnaprej pripravil, da bi v njih živeli« (Ef 2,4–10).

Mrtvi smo bili in zato je prišel Kristus, da bi nas zopet oživil. Mrtev ni sposoben oživiti samega sebe in se rešiti. Izvirni greh je ljudem prinesel smrt. S svojo smrtjo je Jezus to smrt uničil. Potem pa je to Njegovo zmago nad smrtjo in novo življenje daroval nam in to zastonj, nezasluženo, iz ljubezni kot milost. Naša dela nas ne morejo rešiti.

Toda tisti, ki so po Njem oživeli, lahko delajo Njegova dela. Ta dela so povsem nekaj novega, ker izhajajo iz zapovedi ljubezni. Sedaj lahko to zapoved izvršujemo, ker nas je za to usposobil Jezus sam. Tako nas je približal Bogu in spravil z ljudmi. Samo tako nastaja novo človeštvo. »Nekoč ste bili namreč tema, zdaj pa ste luč v Gospodu. Živite kot otroci luči, kajti sad luči je v vsakršni dobroti, pravičnosti in resnici. Preizkušajte, kaj je všeč Gospodu« (Ef 5,8–10)! To

Nihče izmed nas se ne bi mogel odkupiti, ker smo užalili neskončnega Boga. Prodani

smo bili kot nezakonski otroci. Jezus je Očetu plačal ceno za nas in nas odkupil. »Gospod pa je naložil nanj krivdo nas vseh« (Iz 53,6). »Gospodu je bilo po volji, da ga stre z bridkostjo: če da svoje življenje v daritev za greh, bo videl potomce in bo podaljšal svoje dni. Gospodova volja bo uspevala po njegovi roki« (Iz 53,10).

Tako je Jezus znova vzpostavil omajani red v vesolju, s tem ko je odstranil krivdo in nezaupanje v Boga, ker je spravil svet z Bogom. Ljudje gremo lahko spet brez bojazni pred Boga. »Dokončno lahko odreši tiste, ki po Njem prihajajo k Bogu, ker vedno živi, da posreduje zanje« (Heb 7,25). »Bratje, ker imamo zaupnost, da po Jezusovi krvi stopamo v svetišče« (Heb 10,19). »Vi ste se približali gori Sio-nu in mestu živega Boga, ... in Bogu, sodniku vseh« (Heb 12,22). Jezus je odstranil nezaupanje do Boga. Ljudje smo lahko spet prijatelji z Bogom.

Jezus je znova vzposta-vil pravičnost v svetu. Za našo odkupitev je On plačal ceno. Našo kazen je vzel nase. »On pa je bil ra-njen zaradi naših prestop-kov, strt zaradi naših krivd ... Po njegovih ranah smo bili ozdravljeni« (Iz 53,5).

PRENOVA nOVEMBER 2009 5

novo človeštvo je mogoče prepoznati v svetu. »Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če boste imeli ljubezen med seboj« (Jn 13,35). Jezus je slavil zmago nad tistim svetom, ki je zapeljal prvega človeka. »Na svetu imate stisko, toda bodite pogumni: jaz sem svet premagal« (Jn 16,33).

Potem ko je bil človek osvobojen prekletstva, je bila tega osvobojena tudi narava. Jezus je delal čudeže v naravi, ker je gospodar nad njo. In to lahko dela tudi človek. »Resnično, re-snično povem vam: če boste kaj prosili Očeta v mojem imenu, vam bo dal« (Jn 16,23).

Tako imajo ljudje lahko nove oči, ker jim je dano novo srce. Iz srca pa prihajajo dobre in slabe misli.

Kakršno je človekovo srce, tak je tudi njegov pogled in končno, tak je človek. »Dam vam novo srce in novega duha denem v vašo notranjost. Odstranim kamnito srce iz vašega telesa in vam dam meseno srce. Svojega duha denem v vašo notranjost in storim, da se

T E M E L J I

Tako je nekdo imenoval Cerkev. Da, to je primeren izraz. Vsakokrat, ko premišljujem o zlu, ki obvladuje svet, in o možnih scenarijih, ki ogrožajo obstoj življenja na zemlji, in iščem načine rešitve, pridem do istega spoznanja: kristjani smo odgovorni za rešitev sveta!

Jezus je vladar vsega vesoljstva. On je močni Bog, ki mu je podložno vse, kar obstaja. In ta Jezus je rekel svojim učencem – torej nam: »Jaz sem trta, vi mladike.« Vcepljeni smo vanj, del Njega smo. Ali se sploh zavedamo, kaj to pomeni?

boste ravnali po mojih zakonih, se držali mojih odlokov in jih izpol-njevali« (Ezk 36,25–27).

Jezus nas kliče k sebi, da bi lahko v naša, človeška srca vlil novo vsebino. »Če je kdo žejen, naj pride k meni in naj pije. Kdor veruje vame, bodo, kakor pravi Pismo, iz njegovega osrčja tekle reke žive vode« (Jn 7,37–38). Kajti »iz preobilja srca govorijo usta« (Mt 12,34). »Dober človek prinaša iz dobrega za-klada svojega srca dobro, hudoben pa iz hudobnega hudo« (Lk 6,45).

To pa je mogoče videti v očeh. »Kadar je tvoje oko čisto, je svetlo tudi vse tvoje telo« (Lk 11,34). Edino na ta način je mogoče ljudem zapreti oči za zlo in jih znova odpreti za dobro. »Če bi bili slepi, bi ne imeli greha. Ker pa pravite: 'Vidimo,' vaš greh ostane« (Jn 9,41). Zato je treba odpreti oči za dobro. »Prebudi se, ki spiš, in vstani od mrtvih in razsvetlil te bo Kristus« (Ef, 5,14). »O nespametni Galačani, le kdo vas je uročil, ko je bil prav vašim očem prikazan Jezus Kristus, in sicer križani?« (Gal 3,1)

Kar smo torej izgubili v izvirnem grehu, smo sedaj prejeli nazaj. »... mora Jezus umreti za narod; pa ne samo za narod, temveč tudi zato, da bi razkropljene Božje otroke zbral v eno« (Jn 11,51–52). Ljudem so odpuščeni grehi, osvobojeni so krivde, z Jezusovo daritvijo jim je vrnjena pravičnost, darovan jim je nov pogled, spet so pripravljeni ljubiti Boga in ljudi, narava je zopet prijateljska in poslušna, vrnjeni so v izgubljeni raj. Prejeli pa so še veliko več: novo srce in novega duha. V stari zemlji je nastal novi svet. Premagan je Knez tega sveta, stara kača, Satan; smrt je premagana; stari svet je premagan in človek je postal novo stvarjenje, ki sme sedaj biti Božji otrok in dedič nebes. Stvarjenje novega sveta je torej Jezusovo utelešenje, smrt in vstajenje.

Torej: odkupitev je Kristusovo vsestransko osvobajanje človeka. Je izhod iz smrti v življenje. In sicer iz telesne, duševne, duhovne smrti, ter smrti vesti in občestva. Kristusova odkupitev je prinesla človeku nova spoznanja in novo moč za življenje. Samo od nas je odvisno, katero pot si bomo izbrali!!!

Njegova moč se po nas širi v Njegovo stvarstvo. Njegova kri teče po naših žilah. Njegov Duh prebiva v nas. Deluje po nas.

Odgovorni smo, da v tem svetu dišimo. Da temu svetu igramo Božje melodije.

Vsak greh, ki ga stori kdorkoli na svetu, mora biti prekrit z MOJO ljubeznijo, zastrt z MOJO pravičnostjo, preplavljen z MOJO čistostjo, presvetljen z MOJO dobroto, odplaknjen po MOJI zvestobi, brez učinka zaradi MOJE svetosti …

Sestre, bratje! Naša MOČ je v

Jezusu Kristusu! V Njegovi moči lahko premagamo vsako zlo! Vsako! In to smo dolžni storiti! Ker nas je Gospod poslal! Ker računa na nas!

Nad katero zlo se boš vzdignil danes?

Ti!Da, ti!ZDAJ NI ČASA ZA BREZDELJE.

Marina Zajec

Speči velikan


P O G OVO R

Draga Sabrina, živiš življenje mate-re, zaposlene, gospodinje, študentke, pa vendar: kako bi se bralcem sama predstavila?V štirih besedah si tako lepo zaokro

žila sliko mojega življenja, da ne vem, če lahko karkoli še dodam. (smeh) Blagoslovljena sem, ker me Gospod spremlja v vsem, kar počnem. To ne pomeni, da včasih ni težko. Vendar pa, ko se ozrem na prehojeno pot, vedno znova ugotovim, da je bilo vse, prav vse v Njegovem načrtu in da je sad dober. Ko vsak večer s svojimi tremi odraščajočimi sinovi Žanom, Maksom in Oskarjem sedem k skupni družinski molitvi, me velikokrat preplavi globoka hvaležnost in v srcu se zahvaljujem: Bog, če je bilo vse potrebno le za ta trenutek, je bilo vredno!

V začetku poletja si sprejela vlogo koor-dinatorke za ljubljansko nadškofijo in tvoje delo do zdaj je že precej vidno ... Menim, da so predvsem postavljeni

trdni temelji za nadaljnje delo. Sestavili smo močno ekipo, v kateri se želimo združevati v skupnem služenju Gospodu. Hvaležna sem bratom in sestram za ljubezen in podporo, ki mi ju izkazujejo ter za njihovo spremljanje v molitvi.

Pomemben korak smo septembra storili pri sveti maši za nesrečno umrle prednike ob tretjih ponedeljkih v Dravljah. Odločili smo se, da maša spet postane v večji meri »prenoviteljska« in z večjim poudarkom na slavljenju. Ljudje so se zelo dobro odzvali, saj si želijo močnega skupnega slavljenja.

Kakšen bo delovni utrip v prihodnje?V bližnji prihodnosti se nam obetajo

zanimivi in duhovno bogati seminarji in delavnice. Že v tem mesecu bo v Mariboru p. Zacharias Thudippara vodil seminar z naslovom Pot iz stiske. V januarju nas bo obiskal Neil Lozano z ženo Janet in sodelavci. Neil je avtor knjige Osvobojen in bo vodil delavnico molitve za osvobajanje, kjer se bodo molivci pripravili na službo molitve za osvobajanje, po kateri se tudi pri nas kaže vse večja potreba.

Seveda bomo v molitvenih občestvih organizirali tudi seminarje za izlitje Svetega Duha. Trenutno se končuje seminar v Radovljici, konec oktobra pa se je pričel v draveljski molitveni skupini. V decembru bomo nadaljevali srečanja Jezus živi na Teološki fakulteti.

V svojo ekipo si zbrala precej sodelav-cev. Kako si jih pridobila?

Najbolj pomembno se mi zdi, da ima vsak možnost služiti z darovi in na način, ki izpolnjuje tudi njega osebno. Veliko sem molila in prosila Gospoda za pravo modrost in ljubezen, da bi zmogla prepoznati želje, darove in pričakovanja bratov in sester. Z vsakim, pri katerem sem začutila pripravljenost sodelovati, sem se pogovorila in skupaj smo odkrivali, na kakšen način se lahko povezujemo in dopolnjujemo.

V molitvi pred volitvami za koordinatorja je imel Rudi Bernik čudovito podobo: koordinator je ovčka, ki ima okoli vratu obešen zvonček. Ta ovca ima pogled nenehno uprt v pastirja in na njegovo povabilo priteče k njemu. Druge ovčke slišijo zvončkljanje in sledijo. Zberejo se ob pastirju v eno čredo in ovčke z zvončkom se v strjeni čredi ne razpozna več. Takoj sem vedela, da želim v primeru, če me bodo bratje in sestre izbrali za koordinatorko, biti taka ovčka. In res mi je kasneje Rudi za darilo poslal čisto pravi zvonček, ki me nenehno spominja, da je končni cilj okoli pastirja združena čreda.

Obeta se bogata žetev, sodelavci so prevzeli naloge. Kakšna so tvoja priča-kovanja v zvezi s skupnim delom?Vsekakor pri skupnem delu zelo

cenim zanesljivost. V izhodišču se skupaj pogovorimo in si razdelimo naloge. Vsak svobodno pove, kaj želi in zmore in česa ne, potem pa pričakujem, da bo vsak prevzel svoj del odgovornosti in opravil dogovorjeno. Če nekomu pride kaj »vmes« in dogovorjenega ne more storiti,

Čisto pravi zvonček me nenehno spominja na končni ciljPogovor s Sabrino Hvala iz Ljubljane, koordinatorko Prenove v Duhu ljubljanske nadškofije


P O G OVO R

pričakujem, da bo to sporočil, da lahko najdemo drugo rešitev. Še bolje pa je, če jo najde kar sam. (smeh) Mnogi že vedo, da znam biti precej vztrajna pri spodbujanju, morda bi me kdo tudi ljubko poimenoval, da sem tečnoba. (smeh) Na vsak način pa se izogibam, da bi nalogo, ki je nekdo še ni opravil, opravila kar sama. Čeprav se mi taka skušnjava rada pojavi, se ji zelo hitro in odločno uprem. Mislim, da na dolgi rok tako vsi veliko pridobimo. Jezus, ki je naša glava, želi, da smo vsi udje Njegovega telesa in da vsak ud opravi svojo nalogo. Ni majhne naloge, vse so velike, vse so pomembne za delovanje celotnega telesa. To se je spet čudovito potrdilo na nedavnem vseslovenskem srečanju Prenove v Duhu. Priprave so bile intenzivne in včasih kar naporne. A vsak je prispeval svoj delež. In Gospod nas je obilno blagoslovil, saj nam je na srečanju natrosil dobro, potlačeno, potreseno in zvrhano mero.

Gotovo si se pri svojem delu že soo-čila z duhovno borbo, ki iz dneva v dan zahteva svojo ceno …

Gotovo. Pri organizacijskem delu je največja skušnjava, da bi z Gospodom vstopala v odnos kot z »delodajalcem«, ki mi delo naloži, jaz pa moram vse opraviti. Tako se mi nastavljata dve pasti. Prva, da bi poskušala delati iz lastnih moči. Jasno, da takrat moči bliskovito poidejo, rezultata pa ni. Druga past pa se skriva v imperativu »moram«. V resnici želim, hočem, sprejemam …

Sveto pismo pravi, da naj bi bil vsak kristjan tudi oznanjevalec Božje besede. Kakšno bo izobraže-vanje oz. delo s skrbniki molitvenih občestev ali animatorji, kot smo bolj vajeni?

Že v preteklem letu je p. Mio Kekić pripravil sklop izobraževanj za animatorje. Tudi letos smo že imeli prvo predavanje, ki je pravzaprav bila neke vrste delavnica z naslovom Animatorji in pravilna raba Svetega pisma. Ob Božji Besedi smo skupaj razločevali, kako prepoznavati resnico in kako naravnati svojo »frekvenco« na

sporočilo Svetega Duha. Spodbudno je bilo, da se nas je tema zelo dotaknila in smo se na različne načine razživeli. To se mi zdi čudovito. Pomembno je, da nismo samo neaktivni poslušalci, ampak da vstopamo v dialog s svojimi izkušnjami, dvomi, vprašanji, predlogi …, saj na ta način drug drugemu odpiramo nova obzorja in tudi brusimo svoje morda še robate robove.

Veliko pričakujem tudi od delavnice za slavljenje, ki jo bo vodil Ronan Johnston, izkušen slavilec, glasbenik in voditelj tovrstnih delavnic. Ronan v svojih delavnicah praktično poučuje, na kaj mora biti voditelj slavljenja pozoren, kako spremljati ljudi, kako ugotoviti, s čim jih bomo pritegnili k slavljenju ... Resnično si želim in molim za to, da nas prevzame pravi ogenj slavljenja, ki se mu ne bo mogoče upreti. Ljudje hrepenijo po takih slavilcih, ki s svojim žarom pričujejo, da so Božje obljube resnične, da je v Njem vsa

polnost življenja, ne glede na okoliščine, v katerih trenutno smo.

Molitev ni en glasbeni inštrument: je cel orkester, z veliko različnimi inštrumen-ti. Pri PvD so nam najbliže zahvalje-vanje, slavljenje in čaščenje. Kako živiš duhovno rodovitnost?Po Prenovi v Duhu mi je Gospod

naklonil toliko milosti, ozdravljenja in osvoboditve, da ostaja moj zemeljski dom, območje mojega gibanja in delovanja. Imam pa tudi svojo najbolj intimno kamrico, svoje zatočišče. Že leta dvakrat letno opravljam pet ali šestdnevne osebno vodene Ignacijanske duhovne vaje v tišini. Tam me Gospod vedno znova pričaka z izvirom Žive vode, ki se razlije v ugasle kotičke srca in doseže ovinke življenja, ki so v tistem trenutku najbolj potrebni milosti, usmiljenja, očiščenja in novega življenja. Spoznanje tišine, ki mi je bilo podarjeno s prvimi duhovnimi vajami, je eno najlepših daril v mojem življenju. Moje srce, sicer tako prekipevajoče, skoraj nenehno prepevajoče, vendar s hrepenenjem vedno znova pričakuje trenutek, ko bo utihnilo vse, vse, razen bistvenega …

Kdor ne slavi Boga, že pozna svojo di-agnozo (Ps 115,17). Kako se po tvojem mnenju resnično prepustiti Gospodu, kako se Zanj odločiti z voljo in ne s čustvi?Kakorkoli, moja izkušnja je, da je vse

milost. Poznam življenje, ko je bilo moje srce zaprto za Gospoda. Verjamem, da je stal pred vrati in trkal, toda jaz ga nisem slišala. In tudi nisem sama ničesar storila, da bi se vrata odprla. A vendar so se in On je vstopil. Od tistega trenutka je postalo vse drugače. Res, ko sem vznesena, radostna, polna Duha, sem seveda z vsemi prekipevajočimi čustvi pri Bogu. Navsezadnje me je On opremil s primorskim »temperamentom«. (smeh) Ko pa smeh ugasne, radost zamre, življenje pritisne … Ali bi se zmogla z lastno voljo vreči Njemu v objem, če se On ne bi že odločil domovati v moji hiši? Mislim, da ne. Zato pravim, da je vse milost. Ponižno prosim Gospoda, naj mi te milosti nikoli ne odtegne.

Pogovor pripravila Marija Bukovec

Vse

foto

arh

iv Sa

brin

e H

vala


M I LO S T

Bila je sobota in Jezus je v domačem kraju vstopil v shodnico. Prišel je, da bi skupaj z drugimi

verniki molil in bral svete spise Stare zaveze. Ko je prišel na vrsto, da bi bral, je vstal, in ponudili so mu zvitek preroka Izaija. Počasi in previdno ga je odvil in njegov pogled se je ustavil na teh vrsticah. »Duh Gospodov je nad menoj, ker me je mazilil, da prinesem blagovest ubogim. Poslal me je, da oznanim jetni-kom prostost in slepim vid, da pustim zatirane na prostost, da oznanim leto, ki je ljubo Gospodu« (Lk 4,18–19). Leto, ki je ljubo Gospodu. Leto Gospodove milosti! Lahko bi prebral tudi kakšen drug stavek iz istega spisa v bližini. Recimo: »Narodi bodo videli tvojo pravičnost, vsi kralji tvojo slavo« (Iz 62,2). »V tvoji deželi ne bo več slišati o nasilju, ne o pu-stošenju in razdejanju v tvojih mejah«. (Iz 60,18) »Silno se veselim v Gospodu, moja duša se raduje v mojem Bogu. Zakaj odel me je z oblačilom odrešenja, ovil me je z ogrinjalom pravičnosti ...« (Iz 61,10). Ne, njegov pogled se je ustavil točno tam. Zanimivo, kajne, podobno delamo tudi mi, ko večkrat odpiramo Sveto pismo in ponižno prosimo:

»Gospod, govori! Potrebujemo Tvojo besedo, Tvojo modrost, Tvoje vodstvo.«

Čudovit trenutek. Si predstavljate? Božji Sin, ki mu ni nič prikritega, je bral, kakor bi bral danes od ambona v cerkvi, in zbrani so ga molče poslušali. Neponovljivo. Judje so imeli v navadi, da je vedno sledil tudi kratek komentar prebranega; tako so zbrani spoznali, ali ta, ki bere, prebrano tudi prav razume. Ali si razlaga spise v Svetem Božjem Duhu ali v svojem duhu/razpoloženju/videnju. Jezus ne razočara: »Danes se je to Pismo izpolnilo, kakor ste slišali.« Da. Božja Beseda je živa in dejavna, ostrejša kakor vsak dvorezen meč ... Pomeni: več sto let stara napoved preroka se je izpolnila. Uh. Vse prisotne je spreletelo. Evangelist Luka pravi: »Vsi so zanj pričevali ...« Spet podobno kakor takrat, ko na naših srečanjih kdo izreče besedo vednosti, ali se mu odpre Sveto pismo na točno določenem mestu in vse občestvo skorajda okameni – potrdi besedo (mravljinci, jok, radost, kesanje ...) in se hkrati čudi neizmerni veličini Božji. »Vsi so zanj pričevali, čudili so se bese-dam milosti, ki so prihajale iz njegovih ust« (Lk 4,22). Nato pa se vklopi razum. »Ali ni to Jožefov sin?« Evangelist Matej zapiše celo »tesarjev sin«. »Od kod temu

ta modrost in ta mogočna dela?« (Mt 13,54) »In spotikali so se nad njim ... in zaradi njihove nevere tam ni storil veliko mogočnih del« (Mt 13,56.58).

Kar naenkrat so besede milosti povzročile razdor. Seveda je Jezus to takoj razumel. Potrebovali so dodatno razlago: »Veliko vdov je bilo v Izraelu v Elijevih dneh, ko se je nebo zaprlo za tri leta in šest mesecev in je nastala huda lakota v vsej deželi, toda Elija ni bil poslan k nobeni izmed njih razen k vdovi v Sarepto na Sidonskem. Tudi veliko gobavih je bilo v Izraelu v času preroka Elizeja, pa ni bil izmed njih očiščen nobeden razen Sirca Naamana« (Lk 4,25–27). Težko bi jim rekel še kaj hujšega, a Sveto pismo se razlaga s Svetim pismom (vzporednice). Resnico vam govorim, pravi Jezus, resnico! »Ko so to slišali, so vsi v shodnici pobesneli« (Lk 4,28). Ne vem, ali ste kdaj videli besnega človeka, kristjana, juda, muslimana? Mogoče, kdaj na televiziji, da si znamo vsaj predstavljati krike, prerivanje, zmerjanje, pljunke, udarce s sandali ... V trenutku je bilo konec milosti in že so ga peljali – vrgli iz mesta na previs hriba, da bi ga ubili. Dramatičen obrat. Resnico vam govorim, pravi Jezus. To so besede milosti. »On pa je šel sredi med njimi in je hodil dalje.« (Lk 4,30)

»Duh Gospoda Boga je nad menoj, ker me je Gospod mazilil. Poslal me je, da oznanim blagovest ubogim, da povežem strte v srcu, da okličem jetnikom prostost, zapornikom osvoboditev, da oznanim leto Gospodove milosti, dan maščevanja našega Boga, da potolažim vse, ki žalujejo, da se obrnem k žalujočim na Sionu in jim dam venec namesto pepela, olje veselja namesto žalovanja, ogrinjalo za hvalnico namesto potrtega duha. Imenovali se bodo Hrasti pravičnosti, Gospodov nasad za njegovo poveličanje.« (Iz 61,1–3)

Ste kdaj videli besnega človeka?janez Oblak


J E Z U S OVO I M E

Mogočna potSv. Makarij, veliki pravoslav

ni mistik četrtega stoletja, je srce opisal takole: »Srce

gospoduje celotnemu telesnemu organizmu ... in če milost napolni srce, se razlije v vse ude in misli. Kajti v srcu je duh, so vse misli in pričakovanja duše; in tako prodira milost v vse telesne dele … znotraj srca so nedoumljive globine. Tukaj so sprejemni

ce, spalnice, portali in vrata, hodniki, službeni prostori,

delavnica pravičnosti in zlobe. V srcu je smrt in v

srcu je življenje … srce je Kristusova palača. Tja

prihaja Kristus kralj z angeli in svetni

ki, da se spočije, tam prebiva, se

sprehaja, gradi svoje Nebeško kraljestvo.«

Teofan Puščavnik, ruski

poznavalec molitve iz devetnajstega stoletja, sporoča, da je srce »najgloblji del človeka«. V njem je samozavedanje, je vest, je predstava lastne, popolne odvisnosti od Boga, predstava vseh zakladov duhovnega življenja. To srce predstavlja jedro, sam vrh našega bitja. To, kar je flamski mistik Ruysbroeck označil z besedo »dno duše«. V srcu stopa človek pred Boga iz obličja v obličje.

Na poti h Kristusu ni nič tako pomembno, kot srce, odprto za Boga. Že stoletja obstaja in živi mogočna pot, kako udejanjiti

Jezus je po besedah sv. Bernarda iz Clairvauxa: »V ustih med, v ušesih glasba, v srcu klic radosti.« Na kaj mislimo, ko omenjamo srce? Zahodni človek si predstavlja občutke in duhovne vzgibe. V Bibliji ima srce širši pomen. Predstavlja najpomembnejši organ človekove biti, tako telesno kot duhovno; središče življenja, načelo, ki določa vse aktivnosti in prizadevanja. Povezuje občutke in občutenja in vrh tega še mnogo več. Vse, kar obsega in oblikuje našo predstavo osebe.

to nalogo. Preprosto tako, da v srcu ponavljamo Jezusovo ime. Jezus sam je to razodel sv. Katarini iz Genove v času njene spreobrnitve. V bolnišnici, ki jo je vodila v tem mestu, je opogumljala bolnike, naj v stiski kličejo Jezusa, kajti nobene učinkovitejše poti ni, da bi si z njo zagotovili Božjo pomoč.

Za krščanskega mistika je Jezusovo ime najsvetejše, najmogočnejše ime. Vsi, ki so ga v srcu nenehno ponavljali, so izkusili, da so iz Jezusovega imena žareli svetlobni žarki živega Kristusa, Njegova milost in moč. V zamaknjenju so izkusili moč potopitve v živo Božjo resnico.

Priporočljivo je vsakodnevno izgovarjanje Jezusovega imena. Pred tem bi naj prebrali odlomek iz Svetega pisma, ki govori o Jezusovem življenju, ali izbrane slavilne pesmi o Njegovi mistični lepoti. Ko se v srcu prebudi ljubezen do Jezusa, pričnemo izgovarjati Njegovo ime. Mistiki nam priporočajo, da si vsakič, ko izgovarjamo Jezusovo ime, prikličemo v spomin, kako je Jezus nastopal, kako je izkazoval svoje Božje poslanstvo. Ne izgovarjajmo besed površno in naglo. V središču je Njegovo ime in mi ga slavimo. Izprosimo si, da nas napolnijo Njegova duhovna milina, vzvišenost in ljubezen.

Izbral, priredil in prevedel Ivan Sernec,

Slovenska Bistrica, marec 2008

B R I ž I N S K I S P O M E N I K I

Ko sem v roke prijel knjigo Neala Lozana Osvobojen, so mi ob poglavju odpovedi zlim duhovom na misel prišle besede:»Jas se zaglagoljom zlodejuI usem nego delomI usem nego lepocam …«


Od kod so te besede, se morda vprašate. Iz Brižinskih spomenikov. Brižinski spomeniki so trije roko

pisni dokumenti, ki so nastali ob prelomu prvega tisočletja. So najstarejši zapis slovenščine in sploh kakega slovanskega jezika na območju civilizacije evropskega Zahoda.

Prvi spomenik se začne z besedami: »Glagolite ponas redka slouesa,« kar v današnji slovenščini pomeni: »Govorite za nami teh malo besed.« Nadaljuje se v izpoved grehov, prošnjo Bogu za rešitev pred zlimi duhovi ter besede predaje življenja Bogu. Spominja me na Lozana, ki trdi, da je za odpoved hudemu duhu potrebna glasna, izgovorjena beseda in ne samo tiha misel.

Drugi spomenik, najbolj znan, se začne: »Eče bi ded naš ne segrešil …,« v sedanji slovenščini: »Če bi ded naš ne grešil, bi mu na veke bilo živeti, starosti ne prejeti, nikoli skrbi imeti …« Besedilo nagovarja k opu

Molitev osvobajanja?ambrož Perne

ščanju slabih dejanj, k dobrim delom, nato pa navzoče povabi k spovedi z besedami: »Naš Gospod, sveti Krist, ki je zdravnik teles naših in rešenik duš naših, pa je to poslednje zdravilo naposled postavil …« Vam to o zdravniku zveni znano?

S tretjim spomenikom sem začel ta članek. V prevodu se prve besede glasijo: »Jaz se odpovem zlodeju, in vsem njegovim delom, in vsem njegovim lepotam.« Nadaljuje se z izpovedjo vere v Boga in občestvo svetnikov, se prevesi v izpoved grehov in kesanje, nato pa se Brižinski spomeniki končajo z molitvijo izročitve Bogu.

Ali ni to nekaj veličastnega, da so prve besede, zapisane v slovenskem jeziku, namenjene naši izročitvi Bogu? Odkar tu živimo, smo se Slovenci izročali njemu v varstvo in vodstvo.

Vredni Božje milosti?Včasih koga slišimo, ko pravi: Nisem vreden, da bi prosil Gos

poda za kakšen dar, za zdravje ... Poglejmo, kaj je Jezus dejal sv. Favstini Kowalski:

Nekoč mi je Gospod rekel: „Ravnaj kakor berač, ki se ne brani prejeti večje miloščine, a se zanjo tem bolj prisrčno zahvaljuje. In ti, če ti zdaj podarjam večje milosti, se ne izgovarjaj, da jih nisi vredna. To vem, ti pa se veseli in vzemi toliko zakladov iz mojega Srca, kolikor jih moreš prenesti; tedaj si mi bolj všeč. Še nekaj ti povem – te milosti ne jemlji le zase, ampak tudi za bližnje.“

Dnevnik svete s. M. Favstine Kowalske, 294A. P.

Pojdimo!Ne pozabimo na Jeriho, dragi kristjani.

Preberite znova, kaj je tam delal Gospod Bog. In po kom. In s čim.Da, tam se je izkazala moč našega Boga! Izlil je svojo moč, ker mu je ljudstvo verjelo, da bo izpolnil svojo obljubo. Zato so se mu samo zahvaljevali, ga slavili in pričakovali Njegova silna dela.Naš Bog se ni spremenil! Še vedno drži svoje obljube. In še zmeraj nas poziva, naj ga slavimo in se veselimo del, ki jih bo storil. Vendar dela po nas!Izraelci so morali premagati strah. Morali so iti pod sovražnikovo obzidje. Morali so vzeti s seboj glasbila. Morali so se osmešiti pred nasprotniki, ker so prišli nad mesto z glasbo, nad utrjeno obzidje s plesom! Morali so mu zaupati. In morali so vedeti, kaj bi radi.Od kod torej med nami malodušje? Zakaj se bojimo, da bo sprejet slab zakon o družini? Da bo recesija povzročila bedo in lakoto? Da bodo delodajalci ostali sebični in brezobzirni?Da bo planet uničila onesnaženost, gensko spremenjeno rastlinje, prenaseljenost, AIDS, ptičja ali pa svinjska gripa, pregreto ozračje …?

Tako je bilo zapisano že ob prelomu prvega tisočletja, o tem govori naša celotna zgodovina. Kako pa je sedaj, ob prelomu drugega tisočletja? Ali se ni naš narod tisočletnemu izročilu v veliki meri izneveril?

Nagovor na začetku (»Ponavljajte za nami«) in sploh celotno besedilo Brižinskih spomenikov nakazuje, da so se naši predniki javno in glasno izrekali za Boga in se odpovedovali hudiču. Ta praksa, ki se je začela že v Apostolskih delih, se je skozi srednji vek ohranila vse do danes. Prav je, da tisti, za katerega molimo, glasno izreče svoj: »Pridi, Sveti Duh,« ali »Gospod, izročam se ti«. Prav tako s to tradicijo sovpada tudi molitev za osvobajanje, o kateri piše Neal Lozano. Ta bo za večino nas v Sloveniji nekaj novega.

Vse to nam je bilo dano že takrat, ko je naš Gospod Jezus Kristus poslal Svetega Duha. Torej ni novo, lepo pa je vse to na novo odkrivati.

Vir: Rojstni list slovenske kulture, Razstavni katalog, NUK 2004

Vse fotografije: Rojstni list slovenske kulture, Razstavni katalog, NUK 2004

Ali ne zaupamo več v Božjo moč?Ali smo ga nehali prositi za milosti?

Bog bo premagal vsako zlo, ki nam grozi, če …Če se bomo združili v prošnji za določeno milost.Če bomo enodušno vztrajali v molitvi.Če mu bomo zaupali in pričakovali njegovo rešitev.Če ne bomo strahopetno pobegnili, ko se bo nasprotnik napihnil pred nami, da bi nas zastrašil.Če se ne bomo ustrašili naporov molitve in posta.In če se bomo zavedali, da se borimo proti silam zla, ne proti grešnemu človeku.Kajti grešnike moramo obdati s svojo ljubeznijo in molitvami.

Tako torej, Izrael, božje ljudstvo:pojdimo nad Jeriho, kloako gnusobe,s slavljenjem in poveličevanjem našega Boga!Prebudi se, speči velikan!V tebi je moč Jezusa Kristusa, Kralja vesoljstva!

Marina Zajec


I S K R E N O Z D U H OV N I KO M

Kako osmisliti trpljenje?

V nauku Cerkve velikokrat slišimo o velikem pome-nu, celo poveliče-vanju človekovega trpljenja. Mnogi krščanski mistiki pričajo o tem.

Don Turbit pa je dejal, da sicer obstajajo duše - žrtve, ki trpijo za druge, ven-dar so ti primeri zelo redki. Nam povečini ni treba trpeti. Bolezni so sad hudičevega delovanja, ki nas hoče onemogočiti na naši poti Bož-jega otroka, zato moramo Boga prositi za ozdra-vljenje.

Ali nista ti dve stališči protislov-ni? Kako osmisliti trpljenje ženi, ki ji je huda bolezen priklenila mla-dega moža na in-validski voziček? Hvala lepa!

bralec iz Ljubljane

Foto

Ver

onik

a Ri

jave

c

Na svetu je bilo veliko trpljenja, preden je nastal nauk Cerkve in ga je veliko tudi po nastan

ku Cerkve. Trpljenje je sestavni del življenja.Sveti Pavel pravi na nekem mestu, da je

po hudičevi nevoščljivosti prišel greh na svet … po njem pa smrt in bolezni in trpljenje. To je res.

Ampak to, s čimer nas hoče hudič zlomiti, nas odtrgati od Boga, Jezus uporabi kot sredstvo odrešenja, zbližanja z Bogom. Ko žena vidi Jobovo trpljenje, mu svetuje, naj prekolne Boga in umre. Koliko je danes ljudi, ki podobno kot Jobova žena krivijo Boga za trpljenje, bolezni, vojne … Trpljenje se na človeka zaradi hudičeve nevoščljivosti grmadi tudi danes. Neprestano ščuva človeka, naj se odloča napačno, naj greši, naj uzakonja greh. Greh človeku še nikoli ni prinesel miru, ampak nemir in nesrečo.

V Sloveniji je večina ljudi zdrava, jim ničesar ne manjka, vendar ali s teh obrazov zaradi tega res sije sreča? Nihče nima življenja iz obilice zdravja in dobrin. Sv. Pavel trdi, da iz srca prihaja ali dobro ali slabo. Dobro, če je srce v milosti, in slabo, če srcu gospoduje greh.

Če človek sprejema trpljenje, ki je posledica greha, in ga daruje Jezusu, ga to darovanje trpljenja očiščuje in posvečuje. Svetniki so iskali trpljenje, da bi trpeli z Jezusom in za Jezusa.

Sveti Pavel je zapisal v pismu Galačanom: »Meni pa Bog ne daj, da bi se hvalil, razen s križem našega Gospoda Jezusa

Kristusa, po katerem je bil svet križan zame, jaz pa svetu.«

Ko Jezus pravi: »Zdaj je moja duša vznemir-jena. In kaj naj rečem? Oče, reši me iz te ure? Za-voljo tega sem vendar prišel v to uro« (Jn 12,27), pomeni, prišel sem, da bi trpel za vas.

Cerkev sprejema trpljenje kot dragocen gradbeni material za odrešenje in zadoščevanje. Sveti Pavel pravi o trpljenju celo: »Kajti žalost (trpljenje), ki je v skladu z Bogom, povzroči spreobrnitev, ki je ne bomo obžalovali in ki pelje v rešitev, svetna žalost pa povzroči smrt« (2 Kor 7,10).

Cerkev uči to, kar uči Sveto pismo.

Kar zadeva Dona Turbita: karizmatiki morajo malo pretiravati, če hočejo v poslušalcih doseči učinek, da začno o določenih potrebnih stvareh razmišljati. Vidim, da vam že koristi, da razmišljate o trpljenju. Ne smemo pozabiti, da je Jezus Očeta prosil, naj bi ga trpljenje obšlo. S tem je dal tudi nam zgled, naj prosimo za odvzem trpljenja.

Podobno nam daje Jezus z zapovedjo: »Bolni-ke ozdravljajte, mrtve obujajte, gobave očiščujte, demone izganjajte. Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte« (Mt 10,8)!

Kar zadeva zadnje vprašanje: prof. Ivančić je nekoč rekel, da kdor hoče razumeti Staro zavezo, naj šestkrat prebere Novo zavezo. Mislim, da bi bilo to potrebno tudi za razumevanje trpljenja.

Odgovarja Igor Lovišček

»Zdaj je moja duša vznemirjena. In kaj naj rečem? Oče, reši me iz te ure? Zavoljo tega sem vendar prišel v to uro.«

(Jn 12,27)



K N J I G A U S P E š N I C A

Ko sem bil avgusta z bratom v Logarski dolini, sem v muzeju o Potočki zijalki naletel na

zanimivo knjigo. V tem muzeju imajo namreč še posebno sobo o zgodovini ljudskega zdravilstva v Sloveniji, posebej pa v Zgornji Savinjski dolini. Prodajajo tudi knjigo z naslovom Rože in čarovnije, narodopisni prikaz domačega zdravilstva v Zgornji Savinjski dolini, ki jo je leta 1995 v Mozirju izdal Aleksander Videčnik. Sam Matjaž Kmecl v svoji spremni besedi o knjigi med piše takole:

»Avtor je svoje 'poročilo' … izdelal na osnovi 9 komaj znanih ali pa neznanih ljudskih zdravilskih rokopisov iz zgornje-savinjskih krajev in na temelju izpraše-valnih pogovorov s 59 pričevalci. Iz tega se je nabrala več kot zanimiva panorama ži-vljenja, seveda predvsem skrbi za zdravje: bodisi kot zapisov ljudskih receptov ali zagovorov (kolikor jih niso ljudski magi kot 'poslovnih skrivnosti' odnesli v grob) bodisi kot slikovitih anekdot o medicinskih uspehih nekdanjih zdravilcev.«

Zares zanimivo branje. Tako imenovani 'zagovori', ki jih mnogi od teh zdravilcev uporabljajo, spominjajo na krščanske zarotilne molitve (kot pri starih eksorcizmih) oz. to v veliki meri so. So pa tudi pomešane s praznoverjem in magijo. Tak je naslednji primer:

»Za ogenj panat (zagovor): 'Ogenj jaz te zarotim v imenu Svete Trojice, v imenu Boga Očeta, Sina in Svetega Duha. Ogenj ti moraš tako hitro pogast kakor te jaz pokro-pim' (vrzi pest prsti v ogenj ter ob tem reči petkrat 'LIGE, LEVI, GOLJAT'.)« Str. 148

Alternativna medicina na zatožni klopi znanosti

Dragi bratje in sestre v Kristusu! Mislim, da je moja najdba lahko posebna milost tudi za mnoge od vas, zato jo želim deliti z vami. Slava

Bogu, ki je velik nadvse! Mogoče ste nekateri že naleteli na isto in to za vas ne bo nič novega. Bog pa naj nas vse blagoslavlja pri oznanjevanju resnice! Edino resnica nas osvobaja in smo dolžni zanjo pričevati.

p. Mio kekić, dj

kiropraktika, bioenergetske terapije, kristaloterapija …) Uganite, koliko od teh prestane resen znanstven pretres!

Na platnici knjige zadaj piše med drugim:

»Knjiga Zdravilo ali slepilo? ponu-ja znanstveno dokazane odgovore na vprašanja o več kot tridesetih vrstah alternativne terapije in tako dokončno razkrije, ali so kateri od teh posegov v resnici koristni in kateri lahko vaše-mu zdravju celo škodujejo. Najnovejše delo priznanega pisatelja na področju znanosti Simona Singha v sodelovanju s profesorjem komplementarne medicine Edzardom Ernstom je namenjeno vsem, ki so naveličani laži in jih zanima prava resnica o alternativni medicini.«

Končno še nekdo, ki opozarja na zlaganost alternativnih ponudb. Hvala Bogu, da niso samo 'karizmatiki' in 'prenovitelji', ki nekaj podobnega že dolgo trdijo.

Knjigo si v knjižnicah lahko tudi sposodite. Vsekakor pa jo gre priporočati vsem našim medicinskim strokovnjakom, ki bi morali biti na tekočem z najnovejšimi izsledki znanosti. Lahko je tudi prav posebno božično darilo recimo vašemu osebnemu zdravniku ali kakemu prijatelju 'alternativcu'. Opozorilo: presenečenje bi utegnilo biti zelo veliko!

Skratka, naredimo vse, da knjiga postane 'bestseller'!

Da v Prenovi ljudi upravičeno opozarjamo, da je lahko ljudska medicina duhovno nečista, čeprav oblečena v pobožna oblačila, nam torej ta knjiga potrjuje. Ne bi bilo krščansko, če bi te zdravilce vnaprej obsojali. Saj so najbrž v glavnem to preprosti verni ljudje, ki želijo bližnjim samo pomagati. Obsojati pa moramo njihove nepravilne in nevarne postopke. Opisani so celo primeri (redkih sicer) zdravilcev, ki so klicali umrle (spiritizem za namene vedeževanja). Nekateri so pa celo mojstri v uporabi stare knjige, imenovane Kolomon zegen, o kateri avtor takoj pove, da je to čarovniška knjiga! Avtor nekatere teh zdravilcev zelo podrobno predstavi (tudi s fotografijami). Nekateri še živijo. Večinoma pa svoje 'poslovne skrivnosti' prenašajo na svoje potomce. Mislim, da bi vsak ekzorcist in tudi vsak bolj resen molivec za osvobajanje v svoji knjižnici lahko imel tako literaturo. Obstajajo še druge podobne knjige o ljudskem zdravilstvu, o katerih poroča kazalo omenjene knjige.

Glej ga zlomka! Kot za stavo ali po Božji previdnosti sem čez manj kot mesec dni v knjigarni naletel na čisto svežo, letos izdano knjigo, ki govori o podobnem področju: ZDRAVILO ALI SLEPILO? Alternativna medicina na zatožni klopi (avtorja: Simon Singh in Edzard Ernst, Učila 2009). S strogo znanstvenega vidika britanska avtorja presojata več kot trideset vrst alternativne terapije (akupunktura, homeopatija,


Mar jan dvor nik

Poklicani k svetosti

Na enem od mesečnih srečanj naših molitvenih občestev sem na začetku vprašal, če bi kdo od prisotnih rad

postal svet, svetnik. Pričakoval sem, da bo roke dvignilo le nekaj prisotnih, morda deset. Od več kot sto prisotnih jih je na moje presenečenje dvignilo roko več kot dve tretjini. Začeli smo pogovor o Cerkvi, ki je že pri Očetu, v Njegovi slavi. Tam imamo svoje bližnje in daljne sorodnike, prijatelje in znance. Tudi nam se dan srečanja z Očetom nepreklicno približuje. Srečali se bomo z njimi.

Pred leti mi je umrl oče in nekajkrat sem se z njim srečal v sanjah. Ob zadnjem takem srečanju sem vozil star avto, ki mi je na klancu odpovedal. Bil je krasen sončen dan, okoli cvetoča pokrajina in ko nisem vedel ne kod ne kam, se mi je po poti približal oče in me vprašal: »Ali ti lahko pomagam?« »Seveda,« sem odgovoril, on pa je že dvignil pokrov motorja in začel popravljati. V zemeljskem življenju je bil avtomehanik. Spreletelo me je prijetno razburjenje, v katerem sem se tudi prebudil.

Ko sem kasneje razmišljal o teh sanjah, sem doumel, da imamo v nebeški Cerkvi tiste, ki so nam pripravljeni pomagati. Predvsem sem pomislil na svetnike, ki še danes, mnogo let po zemeljski smrti, pred nebeškim Očetom posredujejo za nas v telesnih, duhovnih in duševnih potrebah. Vsi so bili tesno povezani z Jezusom še za časa življenja, maša je bila praviloma center njihovega duhovnega življenja. Daritev na oltarju kot srečanje in druženje z živim Bogom je bila moč za premagovanje vsakodnevnih naporov. Hrepenenje po pogosti udeležbi pri maši je eden od načinov razmišljanja, pričakovanja in ravnanja. Seveda je razumljivo, da človek postavi ta dogodek v središče dneva in je zanj pripravljen porabiti

svoj čas samo, če je to srečanje z Jezusom najpomembnejše, kar lahko v tistem trenutku naredi. Ob oblici obveznosti, ki jih nikoli ne moremo v celoti izpeljati, je vsak postavljen pred dejstvo, da mora izbrati vrstni red stvari, ki jih počne. Seveda je udeležba pri maši »vzorec obnašanja«, ki je lasten Cerkvi in njenim živim udom. Postaviti srečanje z Jezusom na prvo mesto pa danes ni samoumevno. Tisto, kar pri vernikih, ki so bili deležni le zakramentalnih dejanj, krsta in birme, morda cerkvene poroke, manjka, je osebno srečanje z živim Jezusom. Pridige pri maši največkrat ne dosežejo tega cilja, da bi vzbudile zanimanje za osebno srečanje z Jezusom, drugih priložnosti pa večina kristjanov nima ali pa si jo ne vzame. Torej – za spremembo vzorca obnašanja je potrebno najprej osebno srečanje z Jezusom. Temeljno spoznanje, ki ga priznavajo vsi, ki so osebno srečanje izkusili je, da so Jezusa postavili na prvo mesto v svojem razmišljanju, govorjenju in delovanju, ker jih je prevzelo veličastvo živega Boga. Evangelij to pokaže na zelo radikalen način: »Kdor ima rajši očeta ali mater kakor mene, ni mene vreden; in kdor ima rajši sina ali hčer kakor mene, ni mene vreden«(Mt 10,37).

To seveda pomeni, da ni mogoče nikogar vleči za rokav v cerkev k obredom. Potrebna je sprememba načina razmišljanja, ki povzroči spremembo ravnanja. To tudi pomeni, da je danes naloga vseh, ki smo vključeni v pastoralno delo v župnijah, da svoje evangelizacijsko ravnanje usmerimo v osebno srečanje posameznika z Jezusom. Šele na tej podlagi bodo kateheze učinkovite, pridige pri maši spodbuda. Vse to pa je le sredstvo za dosego temeljnega cilja: da bi postali sveti. Zakaj? Najbrž bi komu zadostovalo, da ima s tem trdno upanje, da bo po telesni smrti gledal Božje obličje.

E V H A R I S T I J A

Vse kliče po novem načinu, kako biti kristjan in biti Cerkev. To je mogoče ustvarjati le skozi spreminjanje sedanjih življenjskih, miselnih, vedenjskih in institucionalnih vzorcev, za kar je potreben čas, predvsem pa sodelovanje vseh. (PZ,64)

Foto

Mar

ija M

aruš

a M

araž


Blagor narodu, ki je Gospod njegov Bog,Ljudstvu, ki si ga je izbral za dediščino.

Kadar sem hodila po različnih koncih tega sveta, sem občudovala nenavadne, prečudovite stvaritve našega Gospoda. V zastrti svetlobi jutranjih žarkov in v dvigajočih meglicah mavrične sopare so se vrhovi gora izvijali iz teme. Pomislim na prehojeno pot duhovnega življenja in hrepenim po vrhu, od koder bom zrla svojega Boga brez meglic dvomov in človeških strahov.

Božji strah me prevzame vedno, ko premišljujem o vsemogočnosti Stvarnika, ob pogledu, ki zdrsi mimo prepadnih sten in se ustavi na komaj zaznavnem rastju, tam spodaj. Ali sredi neskončnih, z gruščem prekritih pobočij, kjer se zdim kot igla v kopici sena. Ali sredi neskončnih gozdov, kjer se zdim kot mali grmiček v neskončnem zelenju. Hvala ti, Gospod, da mi vedno znova obnavljaš ponižnost, ko se zavem Tvoje veličine in noge same zdrsnejo v poklek. Za mnoge hlapčevska drža izžareva priznanje Njemu, katerega dih strese zemljo in ljudi. Drža, iz katere se dvignem pomirjena, pogumna in prepričana, da delam prav, ko se upiram delovanju zla skozi mene samo in v odnosih z drugimi ljudmi.

Da, božji strah ni človeški strah. To je izvir poguma, odrekanja in odločnosti mojih prednikov, ki so postavljali svetišča na vrhu gričev po vsej domovini, bele markacije, katerih zvoniki, usmerjeni v nebo nevsiljivo, a vztrajno kažejo smisel našega življenja. Brezsramno, še manj hlapčevsko ali lažno ponižno so ljudje izpolnjevali svoje zaobljube.

Kako lepo se je vedno znova vrniti domov in kako lepo se je vedno znova vrniti v Tvoje naročje, moj Bog.

Še vedno mi je toplo pri srcu, ko ob pristajanju preletimo desetine cerkvic na višjih ali nižjih gričih in ko sopotnik iz tujine prepričano ugotovi, da je ljudstvu, ki tu živi, vera še vedno pomembna.

Zemlja je polna Gospodove dobrote. Njegova beseda je prava, ljubi pravičnost in pravico.

Hvala ti, moj Bog.Marija Štremfelj

Mo li tev ob Psal mu 33

P S A L M I

Hvalnica mogočnemu in dobremu Bogu

Kdo sem?Moč in nemoč doseženega in nedoseženega,nenehno stremeč navzgor, kjer so prava spoznanja, odrešitev, in hkrati padajoč navzdol, kjer je moj drugi jaz; prvega sem zavestno zapisal Bogu.Toliko bi imel povedati, a je vse, kar rečem, tako malo pomembno, bodljikava podrast v primerjavi v večnimi travniki, kjer se bohotijo lilije, najlepše od vseh rož, kdaj sanjane; zaliva jih nebeška rosa,neguje materina roka, hrani plemeniti spomin ljudi, ki so me imeli radi. Dovolj mi je ena sama gredica, kjer raste le ena roža, roža spoznanja: ljubljen sem,in trn v njej: zakaj ne občutim bolj te ljubezni, rastem iz njein druge ogrevam z njo?

Jože Pavlič

V premislek:

Ali kdaj premišljuješ o svojem posmrtnem življenju? Kakšno vlogo bi rad imel v nebeškem kraljestvu? Če imaš vsaj malo rad te, ki jih boš zapustil, si ne moreš kaj, da jim ne bi pomagal tudi po svoji telesni smrti. Že zato je vredno sedaj srečati Jezusa, se ob njem odžejati, rasti v ljubezni do njega, ga uživati pri oltarju skupaj s Cerkvijo in potem iz te zakladnice prinašati zaklade še dolgo po tem, ko boš zatisnil oči.


Zame to ni dovolj. Ko bom odšel v Božji objem, bodo na zemlji ostali moji otroci, njihovi otroci in njihovih otrok otroci, ostali bodo prijatelji in znanci. Njim se bo dogajalo enako kot nam: iskali bodo rešitve za svoje vsakodnevne tegobe in preizkušnje, klicali bodo Gospodovo ime, ko

bodo v stiski, zbirali se bodo okoli oltarja, da bi od »blizu« Jezusu povedali, kaj potrebujejo, ali pa se mu zahvaljevali za uslišane prošnje, ga slavili v njegovem veličastvu. Jaz pa bom pred Očetovim obličjem in bom lahko rekel: »Oče, glej na mojega sina, ki te kliče, ozdravi ga!«

Foto

Ver

onik

a Ri

jave

c

Foto

arh

iv dr

užin

e Ku

šar


Foto

Mar

ija M

aruš

a M

araž

ODGOVOR (A, B ali C)

1.

2.

3.

4.

5.

VPRAŠANJE

Ime in priimek:

Naslov:

Kako si lahko zaslužim večno življenje? Kaj moram še storiti, da bom Bogu všeč? Kako naj se mu približam? Ali bom odrešen/a po svoji dobroti? Vesela novica za nas je, da bomo odrešeni po Njegovi dobroti in milosti.Maria Sima govori o fantu Osvaldu, ki je bil daleč od prave poti, a ker je dal življenje za bližnjega, je za rešitev potreboval le tri maše. Ali bomo potemtakem odrešeni vsi?

Izmed prispelih pravilnih rešitev bomo vsak mesec izžrebali tri nagrajence, ki bodo prejeli knjižne nagrade. Izpolnje-ne in na dopisnico nalepljene kupone pričakujemo na naslovu uredništva (glej kolofon) najkasneje do 20. v mesecu.

Pravilne rešitve za kviz v oktobrski številki se glasijo: B B C A A

Knjižne nagrade, ki jih srečni izžrebanci dobite po pošti, tokrat prejmejo: Damjana Stepišnik, Ljubečna, Marinka Fabjan, Vipava in Ivanka Urbas, Cerknica. Nagrajenkam čestitamo!

Kviz pri prav lja Mo ni ka Cvirn

KUPON – NOVEMBER 2009

1. Na kaj namiguje prilika o žanjcih? (Mt 13,30)

a) upanje za večnost imamo vsi ljudjeb) ob koncu bomo sojenic) ne bo razlike med nami

2. Kam nas vabi Jezus ? (Mt 7, 13–14)

a) po prostorni potib) na tesno potc) na pot, po kateri hodi večina

3. Kaj bomo torej rekli? Naj vztrajamo v grehu, da se po-množi milost? (Rim 6, 1–15) .

a) lahko, samo odpuščati si moramob) lahko grešimo, ker nismo pod postavo, temveč pod milostjo.c) Nikakor ne.

4. Gospodova pot je obramba … in poguba tem, ki delajo húdo? (Prg 10,29).

a) popolnemu b) pravičnemuc) dobremu

5. Nikar se ne dajte zapeljati. Slaba družba pokvari dobre nravi.

a) 1 Kor 15,33b) 1 Kor 15,56c) 1 Kor 15,47

K V I Z

SM

EH

JE

BO

žJ

I D

AR

Nož in ušesaBlaž je star dve leti in pol in sitnari:»Ati, daj mi noz (ž)! Jaz bi noz!«Ati: »Jaz bi pa tebe za ušesa.«Blaž: »Ati, daj me za ušesa.«Ati ga za šalo prime za uho. Blaž: »Daj mi zdaj noz.«

Zdravju škodljivi poljubiPeter opazi, da je ati poljubil mamico. Takoj odločno protestira:»Ati, nehaj! Tako se prenašajo bacili! Res je, smo se v vrtcu učili!«

Bled moškiNa nebeška vrata je potrkalo. Sv. Peter jih je odpel in pred vrati je stal bled moški. - Dober dan! Jaz sem To... in že je izginil. Sveti Peter se je začudil in zaprl vrata, toda nekaj sekund kasneje se je ponovilo isto. - Dober dan! Jaz sem To... in človek je izginil. Sveti Peter se je pritožil Bogu, da se nekdo norčuje iz njega. - Ne, ne! Tega moškega poznam! Ime mu je Tomaž in v bolnici ga ravnokar oživljajo!«

Pešačenje Turist ob Genezareškem jezeru vpraša čolnarja: - Koliko stane prevoz po jezeru? - Sto denarjev! - Kdaj pa ste to tako podražili? - Ta cena je že od nekdaj! - To je pa drago! - Toda, ne pozabite vendar, da je po tem jezeru hodil Jezus peš! - Saj ni čudno, ob takšnih cenah!

Brada od nekdajPacient se je prebudil iz narkoze in prese-nečeno rekel: - Gospod doktor, vam je pa hitro zrasla brada! Nagovorjeni je odgovoril: - Prvič, jaz nisem doktor ampak Sveti Pe-ter in drugič, brado imam že od nekdaj!«

Nedeljski kristjanKatehet vpraša učence, kakšna je razlika med nedeljo in ostalimi dnevi v tednu. Janezek odgovori: - Ob nedeljah se trudimo biti kristjani, ostale dni pa delamo druge reči.

Pomembne resnice


P R I Č E VA N J A

Redno hodim na srečanja biljans ke molitvene skupine. Gospod Lojze nam je v

nekaj zaporednih tednih predaval po knjigi Osvobojen Neala Lozana. Ta večer nam je povedal, kako si zamišlja družinsko molitev, ki naj bi bila ravno molitev za ozdravljenje in osvoboditev. Molili naj bi jo družinski člani skupaj in eden za drugega. »Ni dovolj, da hodimo na skupino in sami molimo,« je dejal. »Zakaj ne bi naučili moliti še naše najbližje? Taka molitev bi bila močnejša.«

Navdušena nad temi besedami sem pozno zvečer prišla domov, odločena, da bom to teorijo takoj prenesla v prakso.

Moja starša razen za božič in veliko noč ali izjemoma še kdaj med letom

ne hodita k maši. Moja mama kolikor vem, ne moli, vsaj redno ne. Z njo nisva imeli prav prisrčnega odnosa.

Že kakšna dva meseca je bila hudo nespečna, tako, da je spala le po kakih deset minut, vse skupaj na noč le kako uro. Čeprav je bila utrujena, ni mogla zaspati. Njeno telo je bilo že zelo izčrpano.

Ko sem tisti večer prišla domov sem stopila k staršem. Mama je bila že v postelji in nekaj brala. Usedla sem se k njej, se pogovarjala z njo in v mislih molila zanjo.

Potem sem predlagala: »Zmoliva k svetim angelom, naj nas čuvajo ponoči in podnevi.« In sem začela moliti Sveti angel. Mama je malo sodelovala.

Minka Pečaver

HVALABeseda hvalaje premalo,oj moj ljubi Bogza vse,kar storil si za mene.

Ko upanje vseizgubljeno je bilo,le solze sem točila,le iskreno sem molila.

Ko stopil si v hišo,se vse je spremenilo,upanje gorečese je povrnilo.

Če ravno beseda taje premalo,vendar hvala,hvala ti, ljubi Bog.

Irena Grah

Biser življenjaNašla sem Biser ljubečega srca,Ljubezen, podarjeno od Jezusa, Mir, Svetega Duha izvir.

Našla sem življenje, ko sem rekla božji ljubezni da,ji odprla vrata srca.

Družinska molitev za ozdravljenje in osvoboditev

»K svetemu nadangelu Mihaelu pa molimo,« sem nadaljevala, »da nas zaščiti pred hudim duhom, pred zlim, da odganja od nas sovražnike.« Še malo sem ji to razložila in začela glasno moliti.

»Potem se lahko zvečer priporočimo še Mariji in Jezusu,« sem jo še poučevala. »Izročimo jima naša srca, s to molitvijo.« In sem molila O Go-spa moja. Mama me je samo gledala in poslušala.

»Potem,« sem rekla, »premislimo, kako smo preživeli dan, kaj smo naredili dobrega, kaj hudega in kaj smo dobrega opustili in obudimo kesanje.« Počasi sem zmolila kesanje.

Ko se je molitev končala, je mama že spala. Ugasnila sem luč, jo še pokrižala in odšla iz sobe.

Od takrat je že dober mesec. Mama od tistega dne kar dobro spi.

Andreja Š.

Foto

Mar

ija M

aruš

a M

araž

P O R O Č I LO

»Vsi smo eno v Kristusu«Zagreb – Pod tem naslovom je 2. in

3. oktobra v župnijski cerkvi sv. Jeronima Maksimir v Zagrebu potekalo peto slovenskohrvaško karizmatično molitveno srečanje, namenjeno prijateljskemu povezovanju med Slovenci in Hrvati, pa tudi premagovanju predsodkov ter ovir, ki jih prinašajo politični spori med Slovenijo in Hrvaško v zadnjem času. Molitveno srečanje sta organizirali slovenska Prenova v Duhu in Karizmatična prenova zagrebške nadškofije.

Shod se je začel v petek, 2. oktobra, z mašo, ki jo je ob somaševanju slovenskih (p. Mio Kekić, Robert Brest) in hrvaških duhovnikov daroval frančiškan p. Smiljan Kožul, pri maši pa je igrala glasbena skupina, sestavljena iz slovenskih (slavilna skupina Poklicani) in hrvaških glasbenikov, ki je nekatere duhovne skladbe prepevala dvojezično. Po maši so hrvaški gostitelji povabili vse romarje na »agape«, tj. bratski obed v župnijskih prostorih. Sledil je drugi del

srečanja, in sicer slavljenje ter nagovori, katerim je sledil osrednji del: umivanje nog po Jezusovem zgledu, saj je Jezus po zadnji večerji učencem umil noge in jim pokazal dostojanstvo služenja. Tako je v skupini dvanajstih mož – šest iz Slovenije in šest iz Hrvaške – Slovencem noge umil p. Zdravko Barić, Hrvatom pa p. Mio Kekić. Vrhunec srečanja je predstavljala izmenjava daril med Slovenci in Hrvati.

Molitveni program se je nadaljeval z

Gospod se je razveselil vseh, ki so prišli v Zagreb, in je cerkev Sv. Jeronima obsijal s soncem. Zbori angelov so prepevali slavo Jezusu in zlivali svojo radost v naša srca.

Veselo pričakovanje skup-nega slavljenja je na obra-zih udeležencev ustvarilo razpoloženje razi granosti in pričakovanja.

Gospod, vodi mojo roko, da bodo zvoki moje kitare prodrli v srca molivcev in bomo skupaj slavili Tvoje ime v blagor naših narodov.

V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha – Amen. Dobrodošli v naši cerkvi, v zavetju svetega Hiero-nima, da bi odprli svoja srca za delovanje Svetega Duha.


Sedaj bo na vrsti obred umivanja nog: hrvaški du-hovniki bodo umili noge slovenskim romarjem, sloven-ski duhovniki bodo umili noge hrva-škim vernikom …

Ta sveča naj izgoreva kot znamenje naše lju-bezni do vas. Kadar koli jo boste prižgali, bodo naše molitve združene z vašimi in Gospod bo blagoslavljal vse svoje otroke v Sloveniji in na Hrvaškem.

Očetje, umivajte noge svojim sinovom! Sinovi, umivajte noge svojim očetom! Matere, umivajte noge svojim hče-ram! Hčere, umivajte noge svojim materam! Kadar koli bo v vaših družinah nape-tost, ki lahko preraste v spor, si nadenite Jezusovo poniž-nost in drug drugemu umijte noge. Povem vam, Gospod vam bo podelil svoj mir!

Janja: »Prinesli smo vam dar. DA BI BILI VSI ENO. Sedaj so naši pevci vsak v drugač-nem oblačilu. S to majico pa boste postali prepoznavno eno, podobni drug drugemu. Med vami ne bo več razlik. To naj bo znamenje naše edinosti, zato se oblecite in pokažite, da smo eno.

P O R O Č I LO

nočnim češčenjem Najsvetejšega vse do jutra, pri čemer so se vsako uro izmenjevale slovenske in hrvaške molitvene skupine.

Naslednji dan, v soboto, 3. oktobra, se je program začel s slavljenjem, poučevanjem, molitvijo drug za drugega ter blagoslovom narodov, pri čemer je hrvaški duhovnik p. Mihovil Filipović molil za slovenski narod, slovenski duhovnik Ciril Čuš pa za hrvaškega. Sledila je maša, ki jo je v slovenščini daroval Ciril Čuš, slovenskohrvaško molitveno srečanje pa

se je zaključilo s skupnim kosilom.

Hrvaškoslovensko srečanje – prihodnje leto bo organizirano znova v Sloveniji – je prineslo veliko blagoslova v odnose med obema narodoma ter spoznanje, da smo pred Bogom vsi božji otroci, ne glede na narodnost.

Gašper Blažič

Fotoreportaža: Marjan Dvornik

Danes je zasijala luč življenja sredi teme, razsvetlju-je vsako srce, Jezus Kristus ji je ime.

TV EXODUS je na delu. Cvetka Ajd je postala tudi »zunanja sodelav-ka« naše nove televizije in pridno zabeležila vse dogodke in misli, preroštva in molitve tega večera.

Slavim Boga, slavim Boga, slavim Gospoda Jezusa. Kje je kdo, ki velik je kot Ti? …

Gospod govori: »Odprite svoja srca, da vstopi vanja moja ljubezen in se razlije na vse ljudi okoli vas. Postanite kot otroci živega Boga, nosilci veselega upanja!«

Preroška beseda naj nas okrepi, vlije novo upa-nje in razsvetli naše misli, besede in dejanja!

S Siona bo prišla luč, sve-tloba, ki raz-svetli vsako temo, in vi se boste radovali rešitvi, ki vam jo bo prinesel Gospod, vaš Bog.

Videla sem Marijo, ki je vodila za roke dva majhna otroka, Slo-venijo in Hrvaško, v varno prihodnost. Ni izpustila njunih rok, čeprav sta razigrano tekala okoli nje.

Slavljenje je odmevalo med zidovi cerkve sv. Jeronima, razpoloženje je raslo, vedeli smo, da smo ena družina re-sničnih bratov in sestra.

Hrvaško darilo slovenskim mo-livcem: »Naj bo to srce zname-nje, da je naša ljubezen do vas tako velika kot to lectovo srce!«

Gospod naj vas blagoslovi, podeli svoj mir in stori, da bomo eno, brez meja in brez predsod-kov drug do drugega.

Hvala vam, Slovenci!

Hvala vam, gostitelji Hrvati!

Srečno in nasvidenje prihodnje leto v Sloveniji!


P O R O Č I LO


Prvi znaki prebujenja

V luči ozdravljenja in osvoboditveKančevci – Vsakoletnega du

hovnega seminarja in osvoboditve v Domu duhovnosti Benedikt v Kančevcih se je tudi letos udeležilo več kot 60 ljudi iz bližnjih in daljnih krajev. Seminar, ki je potekal od 9. do 11. oktobra, je tudi letos vodil hrvaški frančiškan p. Zvjezdan Linić, sicer avtor številnih knjig z duhovno vsebino, ob pomoči ravnatelja doma, kapucina br. Primoža Kovača, ki je v treh dneh seminarja vodil maše ter z drugimi brati kapucini tudi spovedoval. P. Zvjezdan je svoje govore namenil predvsem razlagi nekaterih svetopisemskih odlomkov v luči ozdravljenja ter

Foto Ambrož Perne

Radovljica – Tudi Gorenjska potrebuje prebujenje. V župnijski cerkvi sv. Martina v Radovljici ob sobotah zvečer poteka seminar za izlitje Svetega Duha. Ob močni podpori domače molitvene skupine PVD organizacijo vodi koordinatorka za Gorenjsko Milena Pavuna Lampe, slavljenje vodita Janez in Barbara Vevar, pri srečanjih s sedemdesetimi udeleženci pa skupaj sodeluje dvanajst animatorjev.

Po večerni sveti maši se prične slavljenje, sledi nagovor in pričevanja. Seminar se po skupinah nadaljuje v kapeli in župnišču. Prenova v Duhu je zelo hvaležna gospodu župniku Andreju Županu, da je tako velikodušno ponudil prostore. Večer se zaključi s skupno pesmijo na dvorišču župnišča pod svodom Božjega stvarstva.

Prvi znaki prebujenja se morda že kažejo. Pri redni večerni sv. maši je g. župnik, ki sicer ni v duhovnem toku Prenove, povabil vse navzoče, da očenaš zmolimo z dvignjenimi rokami. Lepo je bilo videti, kako vsa cerkev z razprostrtimi rokami moli Gospodovo molitev. Da bi le Sveti Duh vžgal srca ljudi, da bi to storili sami od sebe, iz veselja nad odrešenjem!

Posnetke predavanj lahko poslušate na spletni strani Prenove.

Ambrož Perne

P O R O Č I LO


Prvi znaki prebujenja

Prenova s koordinatorko Sabrino Hvala. Polna cerkev je potresavala v slavljenju, ki ga je vodila za to priložnost sestavljena slavilna skupina. V programu, ki ga je s srcem povezovala Saša Einsiedler, je bila tudi vodena adoracija pred Najsvetejšim ter pričevanja laikov in duhovnikov, teh se je zbralo kar petnajst. Ker je letos leto duhovnikov, je posebna pozornost veljala njim in njihovim pričevanjem. Srečanje se je lepo pokrilo tudi z dnevom družine, ki je vzporedno potekal na Prešernovem trgu. Sveto mašo je ob somaševanju duhovnikov iz vse Slovenije daroval pomožni ljubljanski škof Anton Jamnik. V svojem nagovoru je poudaril, da je duhovni tok Prenove v samem srcu Cerkve, na koncu srečanja pa se je celo pridružil molitvam za potrebe posameznikov.

Prenova v samem srcu Cerkve

V luči ozdravljenja in osvoboditveosvoboditve, kajti Jezus nas tudi v današnjem času želi osvoboditi in ozdraviti. Vrhunec seminarja je bil sobotni večer, ko je p. Zvjezdan ob izpostavljenem Najsvetejšem molil za zdravje duha, duše in telesa, nato pa je skupaj z br. Primožem Kovačem in Robertom Brestom, župnikom župnije Turnišče, molil za posameznike s polaganjem rok. Zadnji dan seminarja, tj. v nedeljo, pa so pred zaključno mašo številni udeleženci pričevali o tem, kako jih je Jezus v preteklosti ozdravil ter osvobodil.

Gašper Blažič

Ljubljana – Letošnje srečanje slovenske Preno-ve v Duhu se je odvijalo v soboto, 24. oktobra 2009, v cerkvi Vseh svetih na ljubljanskih Žalah. Organizirala ga je ljubljanska

Hvala Svetemu Duhu za takšno srečanje, naj obrodi stoteren sad! Srečanj s tako močno podporo duhovnikov in škofov si želimo tudi v prihodnje.

Ambrož Perne

Foto Ambrož Perne


O B V E S T I L A

novembrsko srečanje novomeških občestevRedno mesečno srečanje Prenove v Duhu za novomeško škofijo bo drugo nedeljo v novembru, to je 8. novembra ob 16. uri, v Zavodu Friderika Barage v Šmihelu pri Novem mestu. Pripeljite svoje prijatelje in znance.

Maša za umrle prednike in sorodnike v lju-bljani

Maša za nesrečno umrle prednike in sorodnike, ki jo v cerkvi Kristusovega učlovečenja v Dravljah daruje p. Marijan Šef, bo tretji ponedeljek v novembru, to je 16. novembra, ob 19.30. Naslov: Čudež Ozdravljenja Spreglej! Tvoja vera te je rešila. Dobrodošli!

Molitvena srečanja na ObaliMolitvena srečanja so za vse župnije na Obali skupna. Vabljeni v Bertoke, in sicer ob sredah ob 18.30, ko se začne molitev rožnega venca, ob 19. uri nadaljuje z mašo, pod du-hovnim vodstvom Nika Rupnika pa sledi srečanje molitvenega občestva Prenove v Duhu.

Zadnjo sredo v mesecu je maša za ozdravljenje družinskega debla v Sočergi. Poletni urnik: začetek ob 18.30 s slavlje-njem, sveta maša ob 19. uri; zimski urnik: slavljenje ob 17.30, sveta maša ob 18. uri.

Novo molitveno občestvo PVD v župniji Šmarje pri Kopru se bo pod vodstvom Igorja Loviščka srečevalo vsak petek po sveti maši, ki bo ob 19. uri (poletni čas). Ko se bo ura prema-knila, pa bo sveta maša ob 18. uri.

Vsak prvi petek v mesecu bo sveta maša za ozdravljenje družinskega debla. Novemu molitvenemu občestvu želimo obilo božjega blago-slova.

karizmatična srečanja za celjsko škofijo Karizmatična molitvena srečanja za ozdravljenje so za celjsko škofijo v Loki pri Zidanem Mostu vsako drugo soboto v mesecu ob 17. uri v župnijski cerkvi Sv. Helene. Okvirni program: slavljenje, vesela sveta maša, osebna pričevanja, molitve za potrebe posameznikov, družabno srečanje v župnij-skem domu. Srčno povabljeni in dobrodošli!

informacije o dejavnostih Prenove v Duhu mariborske nadškofije

Vse informacije o dejavnostih Prenove v Duhu v mariborski nadškofiji dobite pri Janezu Oblaku: 031/520-315. Veseli bomo vseh vaših vprašanj, pobud in predlogov.

Prenova v Duhu v novomeški škofijiKontakti trenutno samo prek e-pošte, koordinator: [email protected]; pomočnik: [email protected]; tajnica: Marinka Kocjan, tel.: 041/379-278.

Pisarna Prenove v Duhu ljubljanske nadškofije Ulica stare pravde 111000 LjubljanaTel.: 01/43-99-793 in 031/479-318 (samo v času uradnih ur)E-naslov: [email protected]

Uradne ure so vsak ponedeljek, in sicer dopoldne od 9. do 11. ure, popoldne pa od 15. do 17. ure, ko vam je za vse informacije o molitvenih občestvih, seminarjih, animatorjih in literaturi na voljo Sabina. Tu si lahko izposodite domačo in tujo literaturo ter kasete s seminarjev, ogledate in kupite pa lahko tudi vse knjige, izdane pri Prenovi.

Pisarna društva slovenske Prenove v DuhuObrežna 1, 2000 MariborE-naslov: [email protected].: 02/420 11 37 in 031/848-399 (samo v času uradnih ur)Uradne ure: vsak torek in četrtek od 14. do 16. ureAnita vas ali vaš klic z veseljem pričakuje!

>>>

>>>

>>>

>>>

>>>

>>>

>>>

>>>

N A P O V E D N I K• Seminar in molitve za osvobajanje, ki ga bo vodil Neal

Lozano, avtor knjige Osvobojen, bo 16. in 17. januarja 2010 v Ljubljani.

P O l l E T n i k O l E d a R sre čanj in izo bra že vanj Pre no ve v Duhu

ljubljanska nadškofija

Seminar življenja v Duhu, ki se je začel v soboto, 3. oktobra 2009, še poteka v župniji Radovljica, in sicer po večerni maši.

novomeška škofija

Seminarja za življenje v Duhu trenutno tečeta v dveh župnijah: v Žužemberku za celotno dekanijo ob torkih po večerni maši: začetek je bil v torek, 6. oktobra; v Šempetru-Otočec ob torkih po večerni maši: začetek je bil v torek, 13. oktobra. Še vedno dobrodošli!

V drugi polovici januarja 2010 najavljamo seminar tudi v župniji Kočevje.

>>

>>>>>Prenova na internetu:

http://prenova.rkc.si/


O B V E S T I L A

V Sloveniji bo prvič gostoval irski glasbenik Amédée Brunot

Luč s TaboraMirjam – Mala Arabkas. Marija Križanega Jezusa1846–1878, karmeličanka

in bo v Stični vodil duhovne vaje za voditelje slavljenja v molitvenih obče-stvih Prenove v Duhu. V nedeljo, 22. novembra 2009, pa vabljeni na odprto srečanje z gostom, ki bo v stiški cerkvi, začetek pa bo ob 15. uri s slavljenjem, ob 16. uri bo sledilo gostovo pričevanje, ob 17. uri pa bo slovesna maša. Kratek življenjepis: Rónán Johnston je voditelj skupnosti Emavs v Dublinu, v katero je aktivno vključen že skoraj 30 let. Je katoliški laik, poročen, oče dveh otrok. Živi v County Wicklowu na Irskem. Napisal je veliko slavilne glasbe, njegove pesmi pa so prevedene v več jezikov. Večina Ronanovega delovanja v minulem desetletju je povezana z glasbeno skupino Emavs, s ka-tero je ustvaril 12 albumov. Njihove slavilne pesmi Alleluia, Jesus is the Lord, Trust Surrender, We have a hope in Jesus, Let Your Glory Fill this place in Righteousness of God prepevajo v številnih molitvenih občestev po vsem svetu. S pesmimi, kot so Give it to me (Jesus) and Walk on the Water pa so pripravili izbor pesmi, ki nagovarjajo tudi ljudi na sekulariziranih področjih.

Ronan Johnston

PRIPOROČAMO PRIPOROČAMO PRIPOROČAMO

Pričujoča knjiga Francoza Amédéeja Brunota nam pripoveduje o Mirjam iz Abelina, rojeni v Galileji, Jezusovi domovini, in, kakor Jezus, je tudi ona umrla v 33. letu starosti. Življenje te Jezusove in Marijine rojakinje je velik dar Cerkvi, ker je v njem zablestela svetost, ki nas zaslepi, kakor je zaslepila apostole na gori Tabor. Po eni strani je Mirjam prestajala izredne preizkušnje, občasno trpela tudi zaradi strašne demonske obsedenosti; po drugi strani pa je imela vse karizme, vse darove Svetega Duha, npr. zama-knjenja, lebdenje, stigme, prikazovanja, preroštvo, spoznanje skrivnosti, bilokacijo in polastitev po an-gelu. Imela je tudi dar pesnjenja poezije orientalske barvitosti in z bibličnim pridihom. Največji čudež pa je bil, da je mistikinja, ki ji je bilo nadnaravno nekaj povsem običajnega, ostala najpreprostejše, najpo-

nižnejše in najposlu-šnejše bitje, ki se je z junaško predano-stjo pustilo oblikovati Svetemu Duhu v mojstrovino enkratne lepote. Mirjam je luč s Tabora, ki naš ne-sveti in temačni svet spominja na Očeta Luči in na poveliča-nje Vstalega.

Knjigo je izdala Založba SALVE, pre-vedla jo je Tatjana Molk, jezikovno pa jo je pregledala Helena Škrlep. Naročite jo lahko tudi v škofijskih pisarnah Prenove v Duhu po pošti, tele-fonu ali prek e-pošte., Maribor

Ronan Johnston

, Maribor

Pazíte in bedite, ker ne veste, kdaj pride ta čas!

Mr 13,33

Documents

Prenovaprenova.rkc.si/zgodovina/mesecnikprenova/2009/pdf/november.pdf · prosimo za vodstvo Svetega Duha, ki nas ... je pred dvemi leti vodil karizmatično vseslovensko srečanje