Tiskovina • Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana • Cena 1,5 € (360 SIT)

Junij 2011 • Leto XXII

6

14. junija shod v podporo družini in pravicam otrok

Prejmite Svetega DuhaEn sam Bog

2

Iz snežno bele kruhove sredice kaplja krvi

Ko pogledam na Jezusovo Srce,

se spomnim, kaj je v mojem srcu. V mojem srcu je spomin na papeža Janeza Pavla II. Pogosto pomislim na papeža velikega srca. Njegovo srce je bilo srce človeka, ki čuti in ljubi. Njegovo srce je bilo do zadnjega srce Dobrega pastirja. Ob njegovi smrti je tudi moje srce vztrepetalo. Na milijone ljudi je odšlo v Rim. Takrat se je marsikdo vprašal: »Kaj so šli gledat v Rim? Papeža, ki je umrl. Ali kaj so šli gledat? Mrtvo telo.« Iz kakor iz večnosti smo lahko slišali šepet. »Ne, vam pravim. Gledat so šli najbolj čuteče srce, ki ga je imel kateri koli človek 20. stoletja.«

Ko pogledam na Jezusovo srce, se spomnim, da je v mojem srcu spomin na novo mašo. Ko sem bil leta 1983 posvečen, mi je krstna botra podarila novomašni kelih. Kadar vzamem kelih v svoje roke in ga dvignem, me nagovori dvanajst apostolov, ki so upodobljeni na reliefu v spodnjem delu keliha. Pri maši kelih vedno obrnem tako, da gledam v Kristusa. Njegove roke so prebodene in odprte. Brez besed ponuja okrog stoječim apostolom svoje srce. Ta prizor mi je vedno pred očmi. Jezus ponuja svoje srce.

Ko pogledam na Jezusovo srce, se spomnim, da je v mojem srcu hvaležnost do mojih prijateljev. Zelo so me presene-tili. Za dvajset let duhovništva sem dobil zelo lepo darilo. Podarili so mi umetniško sliko z motivom mojega novomašnega gesla. To so besede dečka Samuela: »Tukaj sem, ker si me klical« (1 Sam 3,5). Slikar je naslikal velik hleb kruha, ki ga lomijo nevidne roke. Iz snežno bele kruhove sredice se potoči kaplja krvi. Ko zrem to podobo, čutim, da to ni samo kruh, ki se daje, ampak je zame prebodeno Srce.

Stanislav Slatinek, del teksta, Prenova junij 2005

V čudovitem mesecu maju, ko se ptički ženijo in travniške livade

prelivajo v prečudovitih barvah, nam je tudi nebeška Mati Marija podelila svoj dar, dar ljubezni, ki nas je združil pred letom dni v molitvenem občestvu. Srečujemo se vsako sredo, kjer nas je od pet do trinajst. Seveda začnemo s slavljenjem, nato preberemo odlomek iz Svetega pisma, se prepustimo Svetemu Duhu, da deluje v nas, in si podelimo to, kar nas je nagovorilo. Trudimo se naglas povedati svoje prošnje. V molitev vklju-čujemo tudi potrebe drugih ljudi.Tudi pričevanja postajajo vsakič bolj hrabra, in to je sad Svetega Duha, ki odpira naša srca in odganja strahove, ki nas vežejo. In Božja milost nam je bila podeljena, da smo imeli v postnem času seminar za poglobitev vere, ki se ga nas je ude-leževalo od dvajset do 25 ljudi. Zato je danes to molitveno občestvo v srcu bolj goreče in bolj odprto za delovanje Svetega Duha. In kaj vam želijo povedati druge članice:

»V molitveni skupini me najbolj prevzamejo pesmi in slavljenje, ki me v duhu pomirja, in tako dobim moč za lažje premagovanje težav, ki jih srečujem vsak dan. Tudi med tednom si pojem pesmi, ki jih pojemo na srečanjih. Na seminarju me je Jezus ozdravil, saj vse do sedaj nisem mogla spati na trebuhu zaradi bolečin v križu. Po tem seminarju mirno in dobro spim na trebuhu. Hvala ti, Jezus.« (Marjana)

»V molitveni skupini se zelo dobro počutim, saj sem po tem hrepenela mnogo let. Vsa ta srečanja me vodijo v bolj poglobljeno doživljanje svete maše. Dobila sem večje zaupanje v molitev.

Po seminarju imam čudovit, miren spanec, kar daje mojemu telesu večjo moč. Veselim se vsakega srečanja.« (Martina)

»Med slavljenjem čutim, kako me objame Sveti Duh, mi daje mir, moč in najlepše je, da vse to veselje ponesem v družino in svojo okolico. Na molit­venih srečanjih izročam Jezusu svojo družino in vse tiste, ki so potrebni Božje pomoči. Gospod je v moje življenje prinesel veliko ozdravljenj. Sad seminarja je tudi to, da sem začela blagoslavljati vse ljudi, tudi tiste, ki me nimajo radi.« (Marija)

»Pred desetimi leti sem bila po-vabljena na molitvena srečanja v Prečno, pa sem takrat gledala na ta srečanja z drugačnimi očmi. Vedno sem imela kake izgovore. Danes pa sem tu, v domači vasi na teh srečanjih vsa prerojena, srečna, v srcu predana molitvi in z zaupanjem v Jezusovo obljubo. Osvobojena sem raznih strahov in nenehno me spremlja pesem HVALA, HVALA JEZUS ...« (Joži K.)

»Po težki bolezni (rak), ki me je spremljala dve leti, mi danes molitvena skupina pomeni pot upanja, kjer dobim moč, da živim življenje v zaupanju, da sem v Božjih rokah in ne gledam več negativno na moj jutri. V moje srce je posijal sonček ... Hvala Ti, Jezus, za vse milosti.« (Jožica Ž.)

In tako na koncu molimo drug za drugega, se primemo za roke in zaklju-čimo z Marijino pesmijo. Tudi nam je še potreben čas, da se bomo vsi v srcu našli in si rekli: “Gospod je moj pastir ...« (Ps 23)

Za MO Karteljevo Zlatka O.

PREDSTAVLJAMO MOLITVENA OBČESTVA PVD Iz našIh starejšIh števIlk

Molitveno občestvo v Karteljevem

PRENOVA je list Prenove v Duhu, 2011, leto XXII, št. 6

Odgovarja: Miodrag Kekić, e-pošta: mio.kekic@gmail.com

Ureja in zbira prispevke: Marija Bukovec, Savlje 46, 1000 Ljubljana, e-pošta: marija.bukovec@siol.net

Uredniški odbor: Igor Lovišček, Marjan Dvornik, Janez Cerkovnik, p. Marijan Šef, Helena Sernec in Marija Bukovec

Lektorira: Marjeta Žebovec

Naročila revije in knjig: Društvo Prenova v Duhu, Obrežna 1, 2000 Maribor, tel.: 02/420 11 37,

E-pošta: prenova.v.duhu@rkc.si Strani na internetu: http://prenova.rkc.si/

Postavitev in urejanje Prenove na internetu: Helena Sernec

Založila: Prenova v Duhu

Tisk: Špes&Co. d.n.o.

Izdaja: Prenova v Duhu. List izhaja enkrat mesečno. Vrednost 1,50 EUR (360 SIT). Letna vrednost (11 številk) znaša 16,50 EUR (3.960 SIT). Plačali jo boste s položnico, ki vam jo bomo poslali. Lahko se odločite tudi za podporno naročnino; z njo želimo zbrati denar, da bomo revijo poslali tistim, ki si je ne morejo kupiti. Naročnino na Prenovo pa lahko tudi podarite; sporočite nam svoj naslov in naslov obdarjenca!

Transakcijski račun Društva Prenova v Duhu: 24200 - 9004376942ISSN (tiskana izdaja): 1581-3916, ISSN (online): 1581-2924

Foto naslovnica in zadnja stran Marjan Dvornik

Drage sestre in dragi bratje!

Vstopamo v mesec junij, ko bomo že dvajsetič praznovali samostojnost naše slovenske države. Bogu hvala za ta veliki dar svobode, pa tudi miru in obilja mnogih dobrin, ki smo jih bili v teh letih deležni! Vse to so čudeži Jezusovega in Marijinega Srca. Njima bomo spet posvetili svojo domovino, prelepo Slovenijo, slovenski narod in vse ljudi, ki so tu našli svoj dom. Njunega odpuščanja pa za naše žalitve in varstva za naprej bomo prosili v svojem imenu in v imenu vseh držav­ljanov. Tudi v imenu tistih, ki ju ne kličejo!

Naj bo nad nami vsemi Božje

usmiljenje in naj nas vse obiskuje Sveti Duh po svojih čudovitih, velikokrat skriv-nostnih poteh. Posebej naj razsvetljuje tiste, ki odločajo o prihodnosti naših družin. Ne pozabimo darovati Bogu z Marijo svete maše ter svoje molitve in post za zaščito družine v Sloveniji. Z molitvijo in postom lahko spremenimo tok zgodovine.

Z isto vnemo in pogumom pa smo poklicani, da tudi konkretno storimo vse, kar je v naši moči, da bi se dogajanje v parlamen-tu odvijalo v pravo smer. Z vsemi dovoljenimi sredstvi odprimo pobude Civilne iniciative in se med drugim

udeležimo tudi napoveda-nega shoda pred parlamen-tom. Ne zamudimo te zgodo-vinske priložnosti. Tudi naši škofje nas vabijo k temu.

Naj naša srca skupaj z Marijo in apostoli v binkoštni dvorani z vso vesoljno Cerkvijo goreče kličejo Svetega Duha in prepevajo k Njemu:

O, pridi, pridi, Sveti Duh,Ti preženi temno noč,iz nebes na nas razlijsvoje luči svetli sij! …Upogni, kar upira se,vse ogrej, kar mrzlo je,vodi vse, ki so zašli.

Vaš p. Mio Kekić DJ

uVODNIK: p. Mio KeKić DJ

VSEBINATEMELJI

Vstali Kristus živi v naših srcih 5BLAžENI JANEz PAVEL II.

Moj papež 6KRšČANSKA MISTIKA

Nadzor iz notranjosti 7PogoVor

Jezus Kristus: moj bistven iNFo podatek 8HOJA z JEzuSOM

en sam Bog 11STARA zAVEzA

Jožef (1 Mz 37,28; 45,3-4) 12BRATSTVO DuHOVNIKOV

Živa vera na oni strani luže 13IzBERI žIVLJENJE

Veliko lahko narediš! 14MINI SEMINAr

Krščanski pogled na Boga 15NOVA PODOBA žuPNIJE

Z roko v roki 16POROČILO 19oBVESTILA 22

Modre MIslI

O, Jezus, prosila sem te za ponovno rojstvo.

Prosila sem te, da me vnovič krstiš tako, da me potopiš v svojo kriin vame dihneš svojega Duha. Nato sem ti spregovorila:

Bodi Ti za vedno edini interes mojih misli,

usmerjevalec moje volje,središče mojega srca,téma mojih pogovorov,opora mojega upanja,vzrok mojih dejanj,prijatelj srca,življenjski sopotnik,moja tolažba za vedno,moj zaklad za vso večnost.

Sveti Duh je za nas kakor svetloba za sonce,kakor voda za morje. Kaj bi bilo morje brez vode in kaj sonce brez svetlobe?

Renata Taddioli, Blažena Elena Guerra (Žena novih binkošti in dvorane zadnje večerje), 1835–1914 (org. R.

T. Sel. Elena Guerra die Perle aus Lucca Apostolin des Heiligen Geistes papst Johannes XXiii.),

prevod Janez oblak

4 5

TEMELJI

piŠe: NIKO RuPNIK več omejen na prostor in čas, ampak se lahko pojavi kjer koli in kadar hoče (prim. Jn 20,14.19.26; 21,4). Njegova človeška narava ni več omejena na zgolj zemeljsko, pač pa pripada le še Očetovemu Božjemu območju (prim. Jn 20,17). To mu omogoča, da se lahko prikaže tudi v drugih podobah: kot vrtnar (prim. Jn 20,14–15), ali v kaki drugi podobi (prim. Mk 16,12). Tako želi pričam vsestransko poglobiti vero (prim. Jn 21,4–7).

ČudežiČudeži, s katerimi je Jezus

dokazoval, da ima oblast nad smrtjo, kot so: obuditev Jairove hčere, mladeniča in Naina, Lazarja, so zares čudeži, vendar so obujeni spet živeli v »fizičnem telesu« in so bili nekoč spet podvrženi smrti. Kristusovo vstajenje pa je bistveno drugačno. On preide iz smrtnega stanja v stanje, ki presega čas in prostor. Jezusovo telo je po vstajenju napolnjeno z močjo Svetega Duha, deležno je Božjega

4

NovicaBožji grob je edini prazen grob

in prvi pristni dokaz o Jezusovem vstajenju. Ko so ga učenci odkrili, je bil to prvi korak k priznanju dejstva vstajenja. O tem so se prav­zaprav prve prepričale svete žene z Marijo Magdaleno na čelu (prim. Lk 24,3.22–23), ki so prišle, da bi dokončno mazilile Jezusovo telo (prim. Mr 16,1) in se, namesto, da bi našle Njegovo telo, srečale z Vstalim (prim. Jn 20,11–18). One so novico o vstajenju prve oznanile apostolom (prim. Lk 24,9–10). In prvi od apostolov, ki se je hotel prepričati, ali te govorice držijo, je bil Peter (prim. Jn 20, 5–7). Potem pa se je o tem prepričal tudi »učenec, ki ga je Jezus ljubil«, namreč Janez in ko je to videl, je veroval (prim. Jn 20,2–8). Nadalje se je prikazal še vsem dvanajsterim ter več kot 500 ljudem hkrati in tako se je novica o Njegovem vstajenju širila kot blisk (prim. 1 Kor 15,5).

Ta novica pa ni bila tista, na katero bi lahko sčasoma pozabili, pač pa je spremenila tok človeške zgodovine. Sedaj so apostoli tisti, ki naj oznanjajo novico o novem obdobju vsemu svetu. Oni so temeljni kamen vse Cerkve, saj so bili očividci in tudi vera prvih kristjanov je slonela na pričevanju očividcev, ki so jih ti, prvi kristjani, poznali.

DokaziVstali Kristus pa ni duh (prim. Lk

24,39). Z učenci vzpostavlja neposred­ne stike, ko se ga lahko dotaknejo (prim. Jn 20,27), ali pa, ko obeduje z njimi (prim. Jn 21,9.13–15). Ti dokazi so bili toliko bolj potrebni, saj so učenci živeli v veliki žalosti zaradi dogodkov križanja in so hoteli, podobno kot Tomaž, povsem kon­kretnih dokazov (prim. Jn 20,24–27). To njegovo poveličano telo še vedno nosi povsem konkretne dokaze križanja (prim. Jn 20,20.27).

To novo telo pa ni več tako kot zgolj biološko telo. Vstali Jezus ni

Vstali Kristus

Foto

Mar

ija M

aruš

a M

araž

4 5

TEMELJI

Ob vstajenju našega Gospoda Jezusa Kristusa je Bog Oče izpolnil obljubo, ki jo je dal očakom (prim. Apd 13,32–33). Jezusovo vstajenje je pravzaprav najvišja resnica naše vere. Od začetka Cerkve jo je občestvo živelo kot osrednjo resnico. Ta resnica je bila potrjena s konkretnimi dejstvi, dejanji. Apostol Pavel že l. 56 potrjuje, da so ta dejstva opisana v Svetem Pismu. On ni bil očividec teh dogodkov, ampak je vse to prejel po pripovedovanju in zapisu apostolov, ki so bili tega deležni (prim. 1 Kor 15,3–4).

živi v naših srcih

življenja v stanju svojega poveličan­ja, ali kot ga imenuje apostol Pavel: Vstali Jezus je »nebeški človek« (prim. 1 Kor 15,35–50).

Sveta TrojicaZares lahko rečemo, da je

Jezusovo vstajenje delo vse Svete Trojice. V njem hkrati delujejo vse tri Božje osebe, ki močno presegajo zgolj Božji poseg v samo človeško zgodovino, stvarjenje in čas. Bog Oče je telo svojega Sina, torej Njegovo človeško naravo, uvedel v Sveto Trojico. Jezus je dokončno razodet kot »Božji Sin po duhu svetosti po obujenju od mrtvih« (Rim 1,3–4). Tako se popolnoma razkrije Božja moč (prim. Rim 6,4; 2 Kor 13,4; Flp 3,10; Ef 1,19–22; Heb 7,16) po delovanju Svetega Duha, ki je oživil mrtvo Jezusovo človeško naravo in jo poklical k veličastvu Gospoda. Nihče ni bil očividec tega dogodka.

Noben evangelist ne opisuje, kaj se je dogajalo v tej skrivnostni noči med Veliko soboto in Veliko Nočjo, kot jo danes imenujemo. In nihče tudi ni sposoben popolnoma dojeti tega dogodka, ker čuti ne morejo zaznati njegovega najglobljega bistva. Ostaja v srcu skrivnosti vere in ga torej lahko sprejemamo le v veri. Zato se vstali Kristus ne prikazuje vsem ljudem, ali svetu (prim. Jn 14,22), pač pa le svojim učencem, »tistim, ki so prišli z Njim iz Galileje v Jeruzalem; ti so zdaj Njegove priče pred ljudstvom« (Apd 13,31).

Saj ...»... če Kristus ni vstal, je prazno naše

oznanilo, prazna tudi naša vera« (1 Kor 15,14). Z vstajenjem potrjuje to, kar je učil in delal. Z vstajenjem je dal svoj dokončen dokaz za svojo Božjo oblast. Božje obljube se izpolnjujejo (prim. Lk 24,26–27). To je obljubil tudi sam v času svojega zemeljskega življenja (prim. Mt 28,6; Mk 16,7; Lk 24,6–7).

Z Njegovim vstajenjem je bila dokončno potrjena resnica, da je Jezus res pravi Bog. (prim. Jn 8,28). Zato je vstajenje v najtesnejši povezavi z Njegovim rojstvom, učlo­večenjem. Gre za dopolnitev učlo­večenja po večnem Božjem načrtu (prim. Apd 13,32.34).

Tako nam Jezus z vstajenjem podarja predvsem dvoje: s svojo smrtjo nas rešuje greha, s svojim vstajenjem pa nam odpira dostop do novega življenja. Je torej najprej »opravičenje«, ki nas spet postavlja v Božjo milost (prim. Rim 4,25). In nadalje se uresničuje »posinovljenje«, kajti ljudje s tem postanemo Njegovi bratje, kakor nas sam imenuje po svojem vstajenju (prim. Mt 28,10; Jn 20,17). Nismo mu bratje po naravi, pač pa po daru milosti.

Izvir in začetekKončno pa je Kristusovo vstajenje

izvir in začetek našega prihodnje­ga vstajenja: »Kristus je vstal, prvenec tistih, ki so zaspali …, kakor v Adamu vsi umirajo, tako bodo v Kristusu vsi oživljeni« (1 Kor 15,20–22). Medtem ko pričakujemo te dovršitve svojega življenja, vstali Kristus živi v naših srcih. Tako v Njem kristjani že okušamo moč prihodnjega sveta (prim. Heb 6,5). Naše življenje Kristus sam vodi v naročje Božjega življenja (prim. Kol 3,1–3), »Da ne bi živeli več sebi, temveč Njemu, ki je za nas umrl in vstal« (2 Kor 5,15). To je naša življenjska naloga in poslanstvo.

Vstali Kristus

7

BLAžENI JANEz PAVEL II.

6

Mojpapež

piŠe: JOžE PAVLIČ

Že za časa njegovega življenja sem se čutil z njim prav posebej povezanega, saj sem začel svojo

službo na Družini prav v mesecu njegove izvolitve za naslednika apostola Petra. Imel sem veliko čast in odgovornost, predvsem pa milost, da sem ga mogel najprej kot korektor (od 1978 do 1980), nato pa kot urednik za Cerkev po svetu (od leta 1980) »spremljati« pri njegovih obiskih po Italiji in svetu, avdiencah, govorih, objavljanju apostolskih pisem in okrožnic itd.: v vsem delovanju prvega moža katoliške Cerkve. To sem delal s pomočjo peresa, pisalnega stroja, fotoaparata in nazadnje računalni-ka. Večinoma od daleč, iz Slovenije, ob njegovih obiskih v Sloveniji leta 1996 in 1999 ter nekajkrat v Rimu in drugje pa tudi od blizu. Nikdar nisem imel možnosti, da bi mu segel v roko, da bi se me on dotaknil, vendar sem vseskozi čutil njegovo telesno, predvsem pa duhovno navzočnost. Preden sem začel pisati o njem, sem se velikokrat, zlasti kadar je šlo za zahtevne prispevke, pokrižal in ga prosil pomoči. Včasih sem prav čutil, kako mi vodi misel in pero, se stapljava v eno. Predvsem takrat, kadar sem si zares zaželel, da skozi mene in

moje pisanje spregovori on, najprej pa Božja previdnost, ki ga je posadila na sedež apostola Petra. Prav posebej blizu mi je bil v trpljenju, takrat je najbolj »govoril«. Nemo, a tako močno in odmevno, da človek bolj ne more – ker je skozenj govoril Križani. Kakor Jezusu tudi njemu ni bila niti za meter prihra-njena trnjeva pot na Kalvarijo. Osebno, telesno in kot voditelju Cerkve, ko se je srečeval z tolikimi težavami, napakami in tudi grehi posvečenih služabnikov in vernikov. Nič ga ni strlo, saj je trdno verjel, da Bog vodi Cerkev, on pa je le njegov prvi služabnik. Zaupal je v Božje usmiljenje. 2. aprila 2005 je zaspal v prep­ričanju, da bo Bog tudi naprej najbolje urejal stvari, ko človeški um, sposobnosti in zmožnosti ugasnejo, umro. Od Boga je v Benediktu XVI. izprosil izvrstnega naslednika. To je bilo čutiti tudi 1. maja letos pri njegovi razglasitvi za blaženega. Kako ga sedanji papež spoštuje, mu je hvaležen za pot, ki jo je utiril, za izjemno delo, ki ga je opravil za Cerkev. Da sta Slovan in German ne le nasledila Petrov sedež, marveč sta se duhovno, teološko in pastoralno dopolnila. Poljska čustve-nost in nemški razum, vzhičenost in zadržanost, pesniška duša, polna poleta, in bavarska previdnost, obenem pa poštenost, zvestoba in katoliškost. Oba izjemna krmarja Cerkve.

Veliko tehtnih razlogov, osebnih in drugih, da sem se 1. maja pomešal med milijon in pol romarjev v večnem mestu, smel biti telesno navzoč v tem veletoku, ki ga je v Rim prignala ena sama želja, misel in prepričanje: Hvala Ti, Janez Pavel II.! In prošnja: Blaženi Janez Pavel II., prosi zame, za mojo družino, moj narod … Milijon in pol zahval in prav toliko prošenj. Že v avtobusu, ki nas je z romarsko agencijo Trud vozil v Rim, je bilo iz izjav romarjev jasno, da je prav vsakega posebej v Rim poklical novi blaženi, da se mu zahvali za izprošene milosti pri Bogu oziroma priporoči. Tudi sam sem naredil oboje. K temu me je še posebej spodbujala žena Marta: »Moraš iti v Rim, saj je bil Janez Pavel II. tvoj papež!« Tudi v službi so me za to predla-gali, čutili, da sem poklican, da prav jaz napišem poročilo o tej veliki slovesnosti. In sem ga. Tudi tokrat s pomočjo novega blaženega, ki je tako na romanju kot tudi po njem »uredil«, da je bilo vse lepo in prav tudi v drugih zadevah. Že v kratkem času po romanju mi je »pomagal« v več stvareh. Zato sem trdno prepričan: Blaženi Janez Pavel II. je zares svetnik, velik priprošnjik pri Bogu v vsakršnih težavah in stiskah, izjemen Božji mož. Ni daleč dan, ko ga bomo lahko prosili: Sveti Janez Pavel II., prosi zame, za nas, za slovenski narod, Cerkev na Slovenskem!

Foto

Mar

ija M

aruš

a M

araž

z ženo Marto sva že precej pred razglasitvijo papeža Janeza Pavla II. za blaženega 1. maja letos v Rimu sklenila, da se mu bova izročala v družinskih stiskah in težavah, ga prosila posredovanja pri Bogu. K temu naju ni nagnilo čudežno ozdravljenje francoske redovnice s. Marie Simon Pierre v noči z 2. na 3. junij 2005 niti knjiga Čudeži Janeza Pavla II. poljskega duhovnika Pavla zuchniewicza, marveč trdno prepričanje, ki so ga že na dan njegovega pogreba 8. aprila 2005 izrazili verniki na Trgu sv. Petra v Rimu – da je ta papež svetnik.

77

KRšČANSKA MISTIKA

Mojpapež

Dandanes obstaja mnogo strokovnjakov in specialistov za to in ono. Da bi razumeli človeka in vse, kar obstaja, študiramo psihologijo, medicino, biologijo, astronomijo, fiziko, matematiko, tuje jezike … Vsaka teh znanosti pa obravnava le določeno področje človeka in zato strokovnjaki in specialisti niso sposobni rešiti mnogih problemov današnjega časa – kako bi lahko na ravni matematike in drugih znanosti izmerili, pretehtali in ocenili vprašanje življenja in smrti, trpljenje, sovraštvo, mir, veselje, srečo, prijateljstvo, ljubezen? Tega ni mogoče narediti z ustaljenimi znanstvenimi metodami.

piŠe: HELENA SErNEc

D a bi to doumeli, je treba prodreti v notranjost. Zato tudi znanost ne more zane­

mariti mistike, ki edina zajema vsa znanstvena področja in je sposobna odgovoriti na ključna vprašanja obstoja človeka in sveta. Celo medicina vse bolj ve, da so mnoge stvari v človeškem življenju nadzorovane iz notranjosti, ki jo je brez mistike zelo težko definirati, in se zaveda, da sta samo na ravni duha mogoči prava terapija in prava rešitev.

V globoki notranjosti človeka je še veliko neraziskanih področij. V žarišču človeškega bitja pa je Sveti Duh, ki je vsepovsod navzoč in človeku daje uvid v realnost in resnico. Brez Svetega Duha bi bila tudi mistika popolnoma neuporabna in ne bi bila mogoča, kar preprosto izrazijo svetopisems­ke vrstice: »Duh je tisti, ki oživlja, meso nič ne koristi.« (Jn 6,63) Kot taka je mistika globoko povezana s karizmatično duhovnostjo, saj obe govorita o tem, da se nam živi Bog more razodeti v lastni notranjosti, v osebnem (mističnem) izkustvu. Iz marsikaterega mistika v preteklosti je

govoril sam Sveti Duh, kot na primer iz velike karmeličanske mistikinje sv. Terezije Avilske (1515–1582), ki je bila leta 1970 kot prva ženska razglaše­na za cerkveno učiteljico. Avguštinski menih Luis de Leon, ki je leta 1588 objavil njene mistično­duhovne spise, je o njej napisal: »Na mnogih mestih je iz nje govoril Sveti Duh, ki je vodil njeno roko in pero. To se razodeva v luči, s katero osvetljuje temo, in v ognju, ki ga s svojimi besedami prižiga v srcih bralcev.« Od takrat umetniki sv. Terezijo upodabljajo s peresom in s Svetim Duhom v podobi goloba, ki lebdi ob njej. Sv. Terezija Avilska, mnogokrat imenovana tudi »doctora mystica« (učiteljica mistike), v Lastnem življenjepisu o izkustvu molitve, kjer se duša združi z Bogom in o gotovosti tega, da je Bog resnično navzoč v notranjosti, zapiše: »Ko sem bila po obhajilu v pravkar opisani molitvi ter razmišljala, kaj pač duša v takem stanju dela, da bi o tem pisala, mi je rekel Gospod te besede: Hči, duša se docela izniči, da bi se s tem lažje zatopila vame: ne živi več ona, jaz živim; in ker ne more doumeti, kar spoznava, je tako, kot bi ne razumela, čeprav razume. Kdor je to izkusil, me bo kolikor toliko razumel; kar se med to združitvijo v duši dogaja, je tako temno, da jasnejši odgovor ni mogoč. Dodala bi le še tole: Duša se zaveda, da je združena z

Bogom; zaveda se tega tako neomajno, da nič na svetu ne bi moglo načeti njene vere.« Na drugem mestu v svojem delu Notranji grad še dodaja: »Med tem pa se Bog ustali v notranjos­ti duše tako, da duša – ko se vrne vase – nikakor ne more dvomiti, da je bila v Bogu in Bog v njej. Te resnice se oklepa tako trdno, da je nikoli ne pozabi in ne podvomi o njej … Ta gotovost duše je pri tem odločilna. … Če kdo te gotovosti nima, bi rekla, da z Bogom ni bila združena vsa njegova duša …«

V tej gotovosti resnične navzočnosti Boga je v mistiki svet mogoče razumeti in videti tako, kot ga vidi Bog, in ne skozi perspektivo znanosti, tehnike, politike, medijev ali celo lastnega jaza. Mogoče je najti tudi odgovor in rešitev na vprašanje zla v tem svetu, mogoče se mu je upreti in zmagati. V Notranjem gradu sv. Terezija zapiše besede: »O nesrečni časi, o žalostno življenje, ki ga danes živijo v svetu! Blagor njim, ki imajo to srečo, da lahko živijo daleč od sveta!« Tako oddaljeno življenje je mogoče tudi nam v najglob­lji izbi našega srca, kjer se v mistiki morejo uresničiti besede velikega apostola: »In nikar se ne prilagajajte temu svetu, ampak se tako preobražaj-te z obnovo svojega uma, da boste lahko razpoznavali, kaj hoče Bog, kaj je dobro, njemu všečno in popolno.« (Rim 12,2).

Nadzor iznotranjosti

8 98

PogoVor

V zadnjem času te poznamo predvsem kot borko za družino in pravice otrok, saj si po sklepu UO PvD naša predstavnica v okviru Civilne iniciative. Kako je zraslo tvoje osebno drevo? Moje osebno drevo je zraslo

po Božji milosti. Je bilo svoj čas zelo bolno, presušeno. Na trnovi skalnati poti je raslo, s polomlje­nimi vejami, dokler se ni mojega osebnega drevesa usmilil nebeški Vrtnar. Gospodu se je drevo zasmililo. Pristopil je in drevo odrešil, očistil, presadil. S svojo sveto Krvjo je odstranil bolne, zastrupljene korenine. Najmlajša korenina na drevesu sem sprejela Jezusa za Edinega oskrbnika in upravitelja drevesa. Pri tem je pomagala moja stara mama, ki je ves čas molila za vse nas. Pomagala sta tudi moja mama in oče, ki sta me dala krstiti, ko sem bila dojenčica, četudi potem nisem bila deležna verske vzgoje. Sedaj, odrasla, sem po milosti Božji sprejela dar vere. Očarana nad Jezusom sem se odločila in v srcu podpisala: moje osebno drevo je sedaj in na vekomaj Gospodova last. Amen. Živim! Aleluja! (Prešeren smeh)

Kaj ti pomeni družina, za katero nas želijo prepriča-ti, da ima vrsto različnih pomenov?V mojih očeh je družina

srčika človekovega življenja. Je najmanjša »Cerkvica« na svetu, Božji dar za življenje. Bog je Življenje! Bog Oče nam je že v četrti zapovedi položil na srce, kako dragocena sta mama in oče. Sam BOG želi, da ju spoš­tujemo. In postavo o družini je dopolnil Jezus. Živel je v družini, ko je prvič prišel na svet in nam pokazal, kako naj živimo med sabo: po zgledu Svete Družine. V ljubezni med sabo, v družini, po Svetem Duhu. Itak pa ima vsak človek to položeno v srce, je Božje, torej hrepenenje po družini. Vsak otrok hrepeni po ljubeči mami in očetu.

Občasno ljudje doživlja-mo preizkušnje, žalost in bolečino, včasih pa okoliš­čine človeka tako pretre-sejo in pritisnejo, da se zdi, da je ostal brez moči in je pred njim le še predaja. Si doživela take trenutke? Kaj se je spremenilo, ko je v tvoje življenje stopil On,

Jezus Kristus: moj bistven INFO podatek

zablodelo človeštvo čaka samo eno: kristjane, ki bodo kot seme padli v zemljo ter umrli sebi in svetu, da bi bili sadovi številni, bogati, Božji. Mladost je norost, pravi star pregovor. Če pa človek svoj mladostni žar in neustrašnost podari Gospodu, ta v polnosti spremeni njegovo življenje, ga dvigne do nedoumljivih višin. Aleksandra Gregl je sprejela povabilo na pogovor in nas blagoslovila s plamtečo željo, da bi bila Bogu blizu, ženska po njegovem Srcu.

ki je nepredstavljivo nad vsem?(Molk) Ja, sem doživela črno

temo brez luči … grozno. Velika samica nesmisla: ko ne veš, zakaj in za koga živiš. Si telesno živ, a noter mrtev. Najhuje je, ker živiš v laži, češ da ni rešitve. Pekel. Prav zato, ker sem že bila v taki temi, sem verjetno potem lažje takoj sprejela Luč. Jezus se mi je približal na nežno in globoko, močno. Lahen dotik Ljubezni, domačnost. Tako me je očaral, presunil, da se ne da povedati. Gospod je moj Smisel življenja, za vekomaj. Amen. Vse je spremenil in še spreminja. Mene in vse okrog mene. Sedaj je, kadar je težko, ta tema drugačna kot prej, »pred Kristusom«. Samo kot val, ki se speni na obali in izgine v morju Ljubezni. Na začetku in na koncu je Luč. In tja grem. Vsi smo na poti Domov. K Očetu, Jezusu in Svetemu Duhu z vsemi nebeščani, ki molijo za nas, da srečno pridemo domov. Priti srečno domov, k nebeški družini, je cilj mojega življenja, ki mi ga je milostno podaril Bog.

Kako poteka tvoj vsakdan, s čim se ukvarjaš, čemu

8 9

Če se še nekoliko pomudiva pri družinskem zakoniku ... S postopkom sprejemanja in aktivnostmi v zvezi z njim smo bolj ali manj seznanje-ni. Kako in zakaj si se pri-družila Civilni iniciativi? Kaj se trenutno dogaja na tem področju, kaj je možno še prispevati, napraviti?Notranje sem močno motivi­

rana za to našo skupno problema­tiko: za družino in pravice otrok. Se je zgodilo tako, da sem se prik­ljučila samoiniciativno, potem pa sem bila potrjena še od drugih, v Prenovi.

Poslanke in poslanci bodo sredi tega meseca dokončno glasovali o predlogu Družinskega zakonika. Upamo, da ga bodo ovrgli, ker je ignoranca materinst va in očeto­vstva! Drugače bo treba jeseni še na en referendum ... hmm ... No, to bo znano po 17. juniju.

Kako vidiš svojo priho-dnost in prihodnost svoje generacije? Včasih se jočem zaradi svoje

bede, bede drugih, sveta, in to darujem Gospodu. Ta hip gledam našo prihodnost v luči vere. Gospod, usmili se nas! Naj vsi spoznajo Tebe, Ljubezen. Gospod, Ti si prišel rešit vse, izročam Ti mojo generacijo in vse ljudi. Amen.

V 1 Kor 13 je za vse večne čase vtisnjen eden najlepših slavospevov ljubezni, razlag te včasih sladke čustvene nak­lonjenosti ali pa še večkrat disciplinirane odločitve pa je precej ... Kaj je zate ljubezen, jezik ljubezni?

Ljubezen je Jezus Kristus. Srčika vsakega človeka. Dobro v vsakem človeku. Skrivnost. Lepota. Rimokatoliška Cerkev. Bistvo našega hrepenenja – smerokaz na naši poti. Ljubezen je drobcena, ve­likokrat skrita v ljudeh in stvareh okoli mene. O, koliko je lepega in dobrega! Je skrito, majhno, dragoceno, preprosto … Je tukaj in zdaj.

Eden od javnih načinov, da posameznik, občestvo, gibanje, duhovni tok, Cerkev pokaže svojo sicer nevidno vero v Boga, so tudi javna srečanja, seminarji. Kako si doživela srečanje Glej, Luč? Kakšno naj bi bilo oznanjan­je vesele novice po tvojem mnenju v prihodnosti? Hmm, … seminar Glej, Luč!

je zame Gospodov blagoslov … Jezus, čudovito občestvo, Sveti Duh med nami, povezanost, odprtost src, obisk nadškofa, trenje s sestrami za mojo rast, biti pristen, pozdravljanje ljudi, ranjenost, ozdravljenje, srečevan­je, delo za iniciativo, delo v skupi­nicah, bend, slavljenje, pričevanja, trud, Cerkev, poučevanje, duhov­niški blagoslov, milost Božja.

Posamezniki in občestva na nepreštete različne načine pričujemo Zanj ­ drugim. S tem kar smo. Meni osebno se zdi pomembno, da drugemu z jasno besedo povem, če je takšna oko­liščina, kdo je moj Gospod: Jezus Kristus. Jaz rada povem, da sem doma v rimokatoliški Cerkvi in (pre)živim iz svetih zakramentov. Po moji veri je Jezus stoodstot­no prisoten v zakramentih. Če je možno, povem ta bistven INFO podatek: Kdo? Kje? Za načine in »stile« oznanjevanja pa po moje ni enoznačnega odgovora. (Smeh)

Bralcem pa bi rada še povedala ... Pridružite se nam na shodu

v podporo družini in pravicam

8 9

daješ prednost, v čem je skrivnost tvoje hoje iz »zmage v zmago«? Moji dnevi potekajo zelo

različno, ker imam tako delo in značaj. Razgibano, ustvarjalno. Sem samozaposlena v kulturi in delam projektno, tako da včasih delam doma, drugič na terenu … skratka pester urnik. Prednost dajem življenju po evangeliju. Ta moja sedanja izbira je milost, za katero sploh nisem prosila, sem jo kar dobila. To pomeni, da se trudim po svojih močeh, kolikor zmorem, živeti vedno bolj pristne odnose po Jezusu s sabo, z drugimi in z Gospodom. Preživim zaradi svetih zakramentov, občestva, ljubezni drugih, molitve, Božje besede. Rastem v Cerkvi. Napajajo me drobne življenjs­ke radosti: jutranji pogled na vrt, pogovor z drago mi osebo … Velike in male stvari zaznamujejo moje življenje, od svete evharisti­je do moje male vere in od iskrice v očeh bližnjega do predenja sosedove mucke. (Smeh)

Ne vem, če sem prav ujela, da se ukvarjaš z modo ... Kako razumeti »posvetne« reklame za lepoto in kakšni so tvoji lepotni nasveti kristjanom?Ja, prav si slišala! (Smeh) Po

poklicu sem namreč oblikoval­ka tekstilij in oblačil. »Posvetne« reklame, če jih gledam z duhovnimi očmi, razumem kot reklame za kulturo smrti. Zavem se, da je v ozadju spopad med kulturo življenja in kulturo smrti … Dobro si je – sam sebi – zastav­ljati vprašanja: Kaj bi Jezus na mojem mestu izbral? Kaj bi mati Marija na mojem mestu oblekla? Za odrasle je skladno, da se čim bolj zavedamo svojih izbir. Zakaj sem izbrala to? Gospod nam je podaril svobodno voljo, da izberemo najboljše, najbolj dobro, sveto. Človek, beri Sveto pismo in izvedel boš »najbolj kul modne« – svete zapovedi. Oblecimo si najprej Svetega Duha.

PogoVor

Jezus Kristus: moj bistven INFO podatek

Jaz rada povem, da sem doma v rimokatoliški Cerkvi in (pre)živim iz svetih zakramentov.

otrok, ki bo v torek, 14. junija, ob 17. uri pred parlamentom! Glej stran 14 in www.24KUL.si. Molimo in delajmo!

… Aleluja! Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu, na vekomaj. Amen. Mati Marija in vsi svetniki, prosite za nas!

Pogovor pripravila Marija Bukovec

1010

Nova pomlad

Bogu v naročjePo neki čudni po-

pačenosti so ljudje prepričani, da je

gorečnost nekaj, kar se mora sčasoma ohladiti. Resnična gorečnost se nikoli ne ohladi, ampak nasprotno le narašča, čedalje bolj gori; ta ogenj ne poneha, ampak njegovi plameni se dvigajo više in više iz sredine, ki vedno žari in nikoli ne ugasne. Gorečnost narašča do smrti tako, kakor kamen, ki teži k središču zemlje, tem hitreje leti, čim bolj se bliža svojemu cilju. Mnogi svetniki so videli vnaprej dan svoje smrti po tem, kako močno so jih požirali plameni gorečnos­ti in koprnenja, ki izvira iz Božje ljubezni in k njej teži. Molimo, da bi tudi nas bolj in bolj zagrinjali zublji tega svetega ognja, čim bolj bo slabelo naše telo in bodo naraščale naše bolečine, tako da ne bomo zapustili tega sveta ne mrzli ne mlačni ali pa navezani na Boga samo z eno tenko

nitjo milosti ali samo s pos­lednjim zakramentom, ki smo ga ob smrtni uri prejeli. Molimo, da bi pohiteli Bogu v naročje v polnem žaru duhovnega zdravja in ljubezni, potem, ko smo šli skozi sladke očiščeval-ne plamene gorečnosti, ne da bi nam bilo treba skozi boleče in dolgotrajne zublje vic. O, kako neizrecna, neizmerna bi bila ta milost!

F. W. Faber (1814–1863), Duhovna rast krščanskega

človeka (1854), str. 420. prevedel Franc Terseglav,

Ljubljana 1944.

Skriti zakladJezus, Ti si ljubezen mi dana, skriti zaklad na dnu srca.Daj mi to skrivnost doumetiin v življenje jo sprejeti.Daj mi čut, da se razlivav vsak dan, ki se pred menoj odpira.

Ti dobro veš, kakšni smoin kaj vse zmoremo.

Preden je kardinal Ratzinger (sedanji papež

Benedikt XVI.) začel odgo-varjati na vprašanja več kot stotih škofov in kardinalov, ki so se zbrali iz vsega sveta, je omenil svoje srečanje s Prenovo v Duhu.

“Imel sem veselje in milost videti mlade kristjane, ki se jih je dotaknila moč Svetega Duha ... V času izčrpanosti, ko se je govorilo o ‘Cerkveni zimi’, je Sveti Duh ustvaril novo pomlad.”

Današnji izziv je, da ne dopustimo, da se vera umakne v zaprte skupine, temveč da vsakogar razsvetli

in vsakomur spregovori. Če se spomnimo Cerkve prvih stoletij, kristjanov ni bilo veliko, a pritegnili so pozornost ljudi, ker niso bili zaprta skupina. Vsem so prinašali velik izziv, ki se je dotikal vseh.

Tudi danes imamo univerzalno pos­

lanstvo: dati resničen odgovor na vprašanje življenja, ki je v skladu s

Stvarnikom. Evangelij je za vse

in gibanja so pri tem lahko v veliko pomoč,

ker imajo misijonsko težnjo zgodnjih časov Cerkve in kljub morda majhnem številu lahko dajo zagon za evangeljsko življenje v svetu.”

ZENIT 990617 (iz tiskovnega urada – pontifikata za laike

02-03-2002) prevedel Janez oblak

Foto

arh

iv dr

užin

e Ku

šar

Foto

Vero

nika R

ijave

c

Razsvetli dno mojega srca, s svojimi očmi razišči ga,Gospod, pripravi ga, s svojo dobroto napolni ga. Bodi hrana za mojo dušo, pijača za moje telo,luč za vse, kar storjeno bo.

Naj s Teboj v meni živa vera zablesti,da iz dna srca zapojem hvalo Ti.

Irena Grah

10 11

HOJA z JEzuSOM

piŠe: S. zINKA PAJTLER

V Svetem pismu beremo: Razodel se bom, komur se hočem razodeti, in v evangeli­

ju Jezus poudari, da samo Oče pozna Sina in Sin Očeta, potem pa le še tisti, komur hoče Sin razodeti (prim. Lk 10,22). Torej ni od nas odvisno, da bi spoznali Boga, o Njem lahko samo pričujemo, in to toliko, kolikor se nam Bog sam razodene. Po Svetem pismu se Bog velikokrat razodeva kot troedini Bog. Že v začetku je zapisano, da je Bog samo rekel in je vse nastalo. Njegova Beseda je s silno močjo Duha vse priklicala v bivanje in življenje.

V Stari zavezi beremo, kako se je Bog na različne načine razodeval očakom, prerokom pa tudi drugim v ognju, gromu, lahnem vetru ... Ti naravni pojavi so postali samo predmet, da je Bog človeka usmeril v svojo prisotnost, ko mu je govoril. Pokazal pa je tudi, da je v vsem navzoč in pravzaprav vse v Njem obstaja, čeprav ga človek ne more videti.

V času, ki ga je Bog določil, se je Njegova Beseda učlovečila, bil je

rojen kot Sin iz Očeta in iz Device, v kateri je znova prerodil padlega človeka in se rodil kot novi človek za rešenje vsakega človeka. Jezus ni drugi Bog. Bog sam se je utelesil, da nam bolj približa Boga kot tistega, ki človeka ljubi, in pokaže, kako naj človek živi in ravna, da mu bo spet omogočeno večno življenje. O sebi je večkrat rekel, da sta On in Oče eno. Bog je Duh ... nam je Jezus sam razodel v evangeliju (prim. Jn 4,24). V Jezusu pa sta združeni obe resnič­nosti; Božja in človeška narava, zato je On pravi Bog in pravi človek.

Sveta Trojica je polnost Boga samega v sebi. Zato v sebi ničesar ne potrebuje. Vse, kar je Bog ustvaril, je sad Njegove ljubezni in darežljivos­ti. V to polnost je na poseben način pritegnil vsakega človeka, v katerem išče podobo svojega ljubljenega Sina, nad katerim ima veselje. Bog vedno deluje kot Troedini, le naš pogled je omejen in življenje prekratko, da bi to dojeli.

Njegov Sveti Duh je že od začetka vel nad vodami. V sebi nosi moč, da vse oživlja, posvečuje, razodeva Božjo Modrost in vse obnavlja. Toda ni tretji Bog. Včasih kdo iz

drugih veroizpovedi nam, kato­ličanom, očita, da verujemo v tri Bogove, čeprav razložimo, da so le tri osebe in en Bog, kakor nas pouči Cerkev. Vendar so tudi te predstave za marsikoga težko doumljive, saj se preveč pojmujejo samo na človeški ravni. Vsaka Božja oseba vedno deluje kot celota v popolni enosti in harmoniji, le učinki tega delovanja so raznoliki, zato jih Bog, ki si želi, da bi ga čim bolje spoznali, prilagodi človeški zmožnosti dojemanja, vsakemu po daru, ki mu je dan.

Jezus je v velikoduhovniški molitvi prosil Očeta tudi za nas, da bi bili vsi eno, kakor je On z Očetom eno (prim. Jn, 17,21). Bodimo še posebej pozorni, kako Jezus moli. Prosi, da bi bili vsi eno, kakor je ON v Očetu in Oče v Njem in mi v Njima. To je veliko večja edinost, kot si navadno predstavljamo. To popolno edinost nam Jezus podarja v sveti Evharistiji, po kateri smo tudi mi deležni Božjega življenja in bližine Troedinega. To je največji dar, ki smo ga prejeli. Evharistija je tista vez, ki nas najtesneje združuje z Bogom in med seboj, če bomo tudi mi postali »kruh« za druge.

Skrivnost Svete Trojice je velika. Noben človeški um je ne zmore razumeti, vendar nam Sveto pismo odkriva in govori o Bogu toliko, da lahko vsaj zaslutimo Njegovo veličino, če ostanemo pri tem ponižni in Boga ne postavljamo v naše omejene okvirje. Bog je popolnoma suveren.

En sam BogFo

to M

arija

Mar

uša

Mar

až

BRATSTVO DuHOVNIKOV

12

STARA zAVEzA

BR. MIRAN šPELIČ, OFM

Sin ljubljene Rahele, tudi sam ljubljen bolj kot vsi bratje pred njim, je veselje

očeta Jakoba. Hkrati pa vir zavisti za brate, a ne le zaradi lepe pisane obleke. Odločijo se, da se ga znebijo, ker jim je bil povsem odveč. In pri tem so še nekaj malega zaslužili. Zgodba za očeta: zver ga je raztrgala. Božja pota pa so ga pripelja-la na sam egiptovski dvor, kjer reši deželo iz hude krize, iz sedemletne lakote. Reši pa pred lakoto tudi svoje domače, ki jih sicer preizkusi, da vidi, če je med njimi kaj več ljubezni kot takrat, ko so ga vrgli v vodnjak.

Jožef (1 Mz 37,28; 45,3-4)

Ko so tedaj šli mimo midjánski trgovci, so Jožefa potegnili in spravili iz vodnjaka. Potem so ga prodali za dvajset srebrnikov Izmaelcem in ti so ga odpeljali v Egipt. (...)Jožef je rekel bratom: »Jaz sem Jožef! Ali moj oče še živi?« Bratje pa mu niso mogli odgovoriti; tako so osupnili pred njim. »Jaz sem Jožef, vaš brat, ki ste ga prodali v Egipt.« (SSP)Inu kadar ſo Madianiterſki Kupci mimu ſhli, ſo ony njega vun is jame isvlekli, inu ſo ga Ismaeliterjem predali, sa dvajſſeti ſrebèrnikou, ty ſo ga v'Egypt pèrpelali. (...)Inu on je djal k'ſvoim Bratom: Ieſt ſim Ioseph, je li ſhe moj Ozha shiu? Inu njegovi Bratje néſo mogli njemu odgovoriti, taku ſo ſe bily preſtraſhili, pred njegovim obrasom. Ieſt ſim Ioseph vaſh Brat, kateriga ſte vy v'Egyptouſko deshelo predali. (Dalmatin)Et praetereuntibus Madianitis negotiatoribus extrahentes eum de cisterna vendiderunt Ismahelitis viginti argenteis qui duxerunt eum in Aegyptum. (…)Et dixit fratribus suis: “Ego sum Ioseph. Adhuc pater meus vivit?” Nec poterant respondere fratres nimio timore perterriti. “Ego sum,” ait, “Ioseph, frater vester, quem vendidistis in Aegypto.” (Vulgata)

Dvanajst Gospodovih imen

Peter Cornelius, Sprava med Jožefom in brati, 1817

Slednjič se da bratom prepoznati. Sprejme jih brez kančka maščevanja in jih povabi, naj skupaj z ostarelim očetom pridejo prebivat k njemu.

Tudi za Jezusa so žvenketali srebrniki, ko je bil prodan, vendar ta prodaja ni bila za sužnja faraonovemu ministru, ampak je bil izročen v oblast njega, ki je vladar smrti. Prepustil se je našim grešnim rokam, ki so ga poslale v iz-gnanstvo smrti. Vendar nas ne čaka v Egiptu, v deželi smrtne sence, ker je od tam že tretji dan odšel. Tudi nas pa pričakuje, da se v svoji lakoti zatečemo k Njemu, preizkuša nas, ali je med nami bratska ljubezen ali bi še vedno prodali brata. Potem pa se nam da prepozna-ti kot brat in nas sprejme, a ne na faraonov dvor, ampak v svoje Božje kraljestvo.

Jezus Kristus, naš brat, ki smo te izdali in prodali, Ti pa nas še vedno neskončno ljubiš; pomnoži v nas bratsko ljubezen, da nas boš lahko skesane sprejel v veselje pri sebi.

Živa vera na oni strani lužepiŠe: DAMJAN MLINARIČ

Ž e dlje časa sem si želel obiskati ZDA, predvsem pa sem si želel, da bi doživel in videl, kako je

vera živa tam. Menil sem, da je idealna priložnost za to po novi maši. Res se je potem zgodilo, da si nas je sedem du­hovnikov našlo čas, da smo skoraj za en mesec skupaj odšli v to deželo.

Kar mi tako najbolj ostaja v spominu, je najprej seveda obisk pri p. Groeschelu, ki je ustanovil preno­vljene kapucine, kjer so nas res sprejeli z odprtim srcem – v njihovi hiši, ki je namenjena duhovnim vajam za duhovnike, in ta pater je že mnogim du­hovnikom pomagal, da niso zapustili duhovniškega stanu.

Pot nas je potem naprej vodila v Washington, kjer smo se srečali s velikim karizmatikom p. Degrandisom, ki nas je navduševal s svojo gorečno­stjo za Gospoda, za to, da Gospod tudi danes ozdravlja, da deluje, da je živi Bog.

Od tam smo se odpravili na Florido v Jacksonville k Francisu Macnuttu v šolo molitve za ozdravljenje. Tam smo se ves teden poglabljali, razpravljali, kako moliti za odpuščanje, kako moliti za duhovne zlorabe, kako moliti za notranje ozdravljenje, za ozdravljenje

S a D O V iKonferenca za duhovnike in odprt karizmatični seminar v Sloveniji

Bodite sveti, kot je svet vaš nebeški Oče!Z veseljem vas obveščamo, da bo zadnji teden v juliju mednarodna skupnost duhovnikov – Bratstvo duhovnikov, ki deluje tudi pri nas, svojo letno konferenco priredila v Sloveniji, k sodelovanju pa so povab­ljeni tudi vsi slovenski duhovniki.

Po končani konferenci za duhovnike bo Francis Dabre ob

sodelovanju še nekaterih članov Bratstva duhovnikov iz različnih držav vodil tudi dvodnevni karizmatič-ni seminar, odprt za vse ljudi. Velik dogodek bo v petek, 29. julija, zvečer, v Ljubljani, v soboto, 30. julija, pa ves dan v Mariboru, v Športni dvorani na Vrbanski cesti 30. Več informacij preberite na naši prihodnji številki.

13

BRATSTVO DuHOVNIKOV PSALMI

Pravo Božje čaščenje

Molitev ob Psalmu 50

piše: Marija Štremfelj

Foto Andrej Štremfelj

spolnih zlorab, ozdravljenje v zakonu in kako moliti za osvoba­janje. Tako smo imeli dopoldne ponavadi bolj teoretični del, popoldne pa je sledil tudi bolj praktični del.

Od tam smo se napotili tudi v Miami, kjer smo se med drugim udeležili katoliške karizmatične maše.

Od tam nas je pot vodila v katoliško mestece Ave Maria, ki ga je pred dobrimi petimi leti tako rekoč iz nič osnoval Tom Monaghan. In prva stavba, ki je stala v tem mestecu, je ogromna cerkev. Najbolj me je presenetilo to, ko smo bili tam pri maši tako rekoč sredi tedna, na navaden dan: sredi belega dneva je bilo pri maši vsaj 200 ljudi, in to meseca julija, ko so mnogi na dopustih.

Od tam nas je pot vodila v Steubenville, kjer smo bili na

Živa vera na oni strani luže

Kdor daruje hvalno daritev, mi izkazuje čast,Kdor hodi pravo pot, mu pokažem Božje odrešenje.

Ob besedi daritev zagledam pred očmi Abrahama pred oltarjem, kjer naj bi daroval svojega sina Izaka. Vera tega velikega preroka je bila večja od zrna graha, bila je kot gora, ognjenik, ki v svoji not­ranjosti buči, gori in se topi. A zunanjost je trdna, težka sivina, simbol nečesa gotovega, trdnega in trajnega. Poskušam si predstavljati Abrahama in njegov notranji boj potem, ko se pripravlja na darovanje sina. Človek, ki čustvuje kot vsak drug, s paleto odtenkov ljubezni in žalosti. Predstavljam si boj dobrega in zla v obliki notranjega samo­govora, ki se kot tekoča lava preliva sem in tja in zastane v končni odločitvi pokoršči­ne Bogu. Strdi se in postane neomajna v nepremičnem strmenju v obljubo večnosti. Kljub težkim okoliščinam.

Daruj Bogu hvalno daritev,izpolni Najvišjemu svoje zaobljube.Potem me kliči na dan stiske, rešil te bom in me boš častil.

Moje zaobljube so hvalne daritve srca. Zahvaljevanje Tebi, mojemu Bogu v vsakem trenutku mojega življenja, je moja velika želja. Tudi takrat, ko gre vse narobe. Res nenavadno za ta svet, da se zahvaljujem za težave in prav po Abrahamovo (včasih) zaupam, da mi vse šteje v dobro. V zgornjih vrsticah psalma slutim vrstni red, ki ti ugaja. Zahvaljevanju sledi prošnja, daritvam sledi klic k rešitvi.

Je daritev sedanjega časa Čas, podarjen pogovoru s Tabo? Zdi se, da se samo tako izognem skušnjavi, da nosim zavezo z Gospodom le v svojih ustih. In kdaj je to? Takrat ko:Vidim tatu in tečem z njim,imam s prešuštniki svoj delež.Svoja usta pošiljam v hudobijo,Svoj jezik vpregam k prevari.Sedim in govorim zoper brata.

Mi je še ostala obču­tljivost, da zaznam in prepoznam vse pasti, pa čeprav so zavite v legitimne zakone človeka? Pa vi?

Zahvaljujmo se in kličimo ob dnevu stiske. To je pot, tista prava, ozka in strma. A vodi k Bogu.

katehetski konferenci, ki je trajala ves teden. Tam smo res dobili odlične napotke, kako v današnjem času približa­ti evangelij mladim, kako je pomembno, da po eni strani molimo zanje, po drugi pa se jim skušamo res približati. Predvsem me je navdušilo to, da so nas poučevali ljudje (vsaj nekaterih izmed njih), ki učijo na fakulteti in hkrati to živijo tudi v praksi, na kakšni župniji.

Zatem smo se odpeljali v Columbus, kjer smo se udeležili konference Bratstva duhovni-kov. Bilo nas je kakih 30 in bilo je prav prijetno videti brate tudi iz drugih držav, kako so med seboj povezani in kako z veseljem slavijo Boga.

Na koncu poti smo se ustavili še v New Yorku v župniji, kjer je duhovnik, ves predan Kristusu, za katerega bi lahko rekel, da je res karizmatičen, in Bog po njem dela čudovite stvari. Še posebej sem začutil, kako je ves navdušen nad Svetim pismom in ga prebira v hebrejskem in grškem izvirniku. Na teden ima vsaj štiri biblične krožke ter hkrati potuje po svetu, saj ga vabijo, da bi jim tudi drugje približal Boga, Jezusa, ki ozdravlja, ki rešuje.

Res kot bi mignil smo se vrnili domov obogateni z izku­šnjami, ki nas bodo spremljale vse življenje.

Konferenca za duhovnike in odprt karizmatični seminar v Sloveniji

Bodite sveti, kot je svet vaš nebeški Oče!Francis Dabre je duhovnik škofije Vasai in direktor Karitas za zahodno Indijo, hkrati pa tudi član mednaro­dnega Bratstva duhovnikov. Močno je dejaven v povezovanju duhovnikov karizmatične duhovnosti, spremlja ka­rizmatična molitvena občestva in vodi karizmatične seminarje. Ko je pred leti spoznal karizmatično duhovni­ško skupnost in Karizmatično prenovo, je izkusil novo moč duhovništva in Gospoda, ki danes prek njega deluje zelo mogočno.

1414

IzBERI žIVLJENJE

V teh dneh smo priče najverjetnejšemu sprejetju Družinskega zakonika in boju za referendum ter bližnji okrogli obletnici naše samostojnosti. Vsi ti dogodki poleg številnih drugih težav in glede na stanje duha v naši državi gotovo vzbujajo upravičeno skrb pri vsakomur, ki ljubi svojo domovino in narod. Skrb je upravičena, ne pa tudi žalost, zagrenjenost, jeza in pasivno spremljanje dogajanja z izgovorom češ: »Kaj pa jaz lahko naredim?«

Abraham s svojo molitvijo od Gospoda ni zahteval nečesa, kar je v nasprotju z bistvom Boga; trkal je na Božje Srce, ker je poznal Njegovo resnično voljo. Sodoma bi bila po Abrahamovem posredo­vanju lahko rešena, če bi Gospod v njej našel deset pravičnih. To je dejanska

moč molitve. Molitev k Bogu za rešitev drugih je dejansko tudi želja Boga: da bi se grešno človeštvo rešilo.

Na žalost Gospod v Sodomi ni našel desetih pravičnih, tako kot tudi prerok Jeremija ni našel niti enega pravičnega v Jeruzalemu in je mesto

piŠe: JANEz CERKOVNIK

Veliko lahko narediš, draga sestra, brat,

zelo veliko! Jezus nas uči, da se lahko z molitvijo in postom vse spremeni. Molitev in post, podkrepljena z ljubeznijo, odpuščan­jem in blagoslavljan­jem vsakogar, ne glede na njegovo prepriča­nje in ravnanje, zlasti ljudi, ki jim je zaupano vodenje države. Sveti Pavel zelo jasno naroča: »Predvsem te torej prosim: prosite, molite, posredujte in se zahva-ljujte za vse ljudi, za kralje in za vse oblastni-ke, da bomo lahko živeli v vsej pobožnosti in vsem dostojanstvu, mirno in tiho. To je namreč dobro in po volji Bogu, našemu odrešeniku, ki hoče, da bi se vsi ljudje rešili in prišli do spoznanja resnice.« (1 Tim 2,1–4)

Zelo lep primer zaupljive molitve najdemo pri Abrahamu, ki je pri Gospodu posredoval za Sodomo in Gomoro (1 Mz 18). Abraham je s svojo molitvijo potrkal na Božje Srce, saj se je z njim spustil v pogajanje. Gospoda je prepri­čeval, naj se odpove sicer pravični kazni za pokvarjeni mesti, saj bi s tem prizadel tudi morebitne pravične in nedolžne v mestu. Bog kot pravičen sodnik ne more tako ravnati. Še več, Gospod naj bi tudi krivične obravnaval kot nedolžne; njim naj bi dal možnost, da se rešijo, če bodo sprejeli Božje odpuščanje in ob­žalovali svoje grehe. To jim daje možnost, da se tudi oni rešijo; če po Božji milosti prenehajo delati hudo in tako postanejo opravičeni, brez zaslužene kazni.

Veliko lahko narediš!

1414 15

MINI SEMINAr

V sedmem poglavju svoje knjige Krščanski pogled nas p. John Powell, DJ, povabi k očiščevanju svojega pogleda na Boga. Vprašati se moramo, kakšne predstave o Bogu živijo globoko zapisane v nas. Od tega je namreč odvisno naše občutenje Boga in kakovost našega odnosa z Njim. Končno je to tudi vir navdiha in moči za naše ravnanje do sebe in drugih.

piŠe: P. MIO KEKIć DJ

Če si npr. Boga predstavljam kot nekoga, ki se ne­

prestano jezi zaradi naših napak in ljudi »pošilja« v pekel, ker niso izpol­njevali vseh predpisov, bom neizogibno živel v krčevitem strahu in ne­popustljivih občutkih krivde ob najmanjših pre­stopkih. Obsojal in mučil bom samega sebe in svoje bližnje. Mislil bom, da sem Bogu lahko všeč samo, če si to zaslužim

Krščanski pogled na Boga

s svojim lastnim trudom, in da me ima morda rad samo takrat, ko sem 'priden' … Če gojim tako predstavo, ostajam s srcem nekje v Stari zavezi in še vedno čakam na prihod Jezusa Odrešenika, da me osvobodi.

Poskusite ob branju tega pomembnega poglavja še globlje odkriti, kakšen je Bog, v kakšnega Boga naj ne bi verjeli, zakaj je On še vedno skrivnost, čeprav se nam je razodel, in končno: kaj pomeni, da je On ljubezen? Kako k tej Njegovi lastnosti sodijo jeza, maščevalnost in kazen? Ali se je treba Boga bati? Premislite, kakšna je razlika med 'spoštova­ti Boga' in 'bati se Boga'. Odkrijte, zakaj moramo poznati Jezusa, da lahko zares poznamo Boga, in kakšen je odnos med postavo in ljubeznijo.

Pustite se ganiti do solz ob Jezusovih prilikah, ki nam razo­devajo bistvo Boga. Pustite se nasmejati ob iskrivih komentarjih in parafrazah evangelijskih odlomkov, ki jih podaja p. Powell.

padlo v roke sovražniku. »Tvoja hudobija te tepe in tvoj odpad te kaznuje. Vedi torej in uvidi, kako hudo in bridko je, da si zapustil GOSPODA, svojega Boga, in nisi imel mojega strahu.« (Jer 2,19)

Zato je Bogu ostala edina možnost, da sam postane pravični ­ in se je učlovečil. Bog sam si je zagotovil Pravičnega, svojega Sina. Zato sedaj vedno lahko med nami najde vsaj enega pra­vičnega, svojega Sina. Neskončna Božja ljubezen se je v vsej polnosti razodela, ko je Božji Sin postal človek, Pravični, ki je s smrtjo na križu prinesel odrešenje vsemu svetu, odpuščan­je tistim, »ki ne vedo, kaj delajo«. (Lk 23,34) Od takrat naprej molitev vsakega človeka pri Bogu najde odgovor.

Mi poznamo neskončno Božje usmil­jenje, vemo, kaj vse je Bog za nas že storil in da Njemu ni prav nič nemogoče. Zaradi te izkušnje smo prav mi poklicani, da sedaj stopimo pred Boga in kličemo Njegovo usmiljen­je nad nas in našo deželo.

Mi nimamo prave rešitve za prihodnost, Bog pa jo ima!

Veliko lahko narediš!

To naj bo tokrat domača naloga. Premislite navse­zadnje tudi to: zakaj je bilo potrebno, da nam je Jezus najprej v 17. stoletju (po toliko stoletjih, kar je Cerkev že oznanjala Njega!) po sv. Marjeti Mariji Alacoque razodel svoje Presveto Srce in končno v prejšnjem stoletju po sv. Favstini Kowalski Božje usmiljenje?

Moja prošnja bo tokrat lahko naslednja:

Gospod, daj, da Te zares spoznam kot Ljubezen in Usmiljenje. Odpri mi oči, da spregledam, v čem si Tebe še napačno in samo po človeško omejeno pred­stavljam. Daj mi milost, da se ves predam Tvoji brez­pogojni ljubezni in tudi sam začnem tako ljubiti.

Mi smo spoznali ljubezen, ki jo ima Bog do nas, in verujemo vanjo. Bog je ljubezen, in tisti, ki ostaja v ljubezni, ostaja v Bogu in Bog ostaja v njem … V ljubezni ni strahu, temveč popolna ljubezen prežene strah. (1 Jn 4,16.18)

16

NOVA PODOBA žuPNIJE

Z roko v roki

Stanje vernosti v narodu je lakmusov papir za stanje duha med posvečenimi.Raje bi videl, da so okoli mene duhovniki, ki so z žeblji Božje ljubezni pribiti na Jezusa, kakor da papež v Benetkah z žalostjo v srcu reče: »Nikoli se ne pusti povleči k tlom zaradi pomanjkljivosti, ki lahko zaznamujejo krščanske skupnosti.« (Benedikt XVI.) V luči teh besed je komentator radia Vatikan izpostavil papežev klic laikom: »Potrebni so namreč verniki laiki, ki so navdušeni nad idealom svetosti, da bi gradili družbo, vredno človeka, gradili civilizacijo ljubezni.« (Radio Vatikan)

piŠe: MARJAN DVORNIK

Lahko bi se prepustil malodušju, češ ko se papež ne more več nasloniti na duhovnike, kliče na

pomoč laike. Pa najbrž ni čisto tako. Ko poslušam letošnje šmarnično branje, bode v ušesa verska brezbrižnost tedanjega časa, ki je svetega Vincencija spodbudila, da je najprej svoje napore usmeril v spreobrnjenje duhovnikov. Versko stanje ljudstva je bilo neposredna posledica stanja med duhovščino. Zelo podobno se je dogajalo v času svetega Frančiška, Ignacija Loyolskega, svete Terezije Velike in drugih. Ocene in tožbe odgovornih v Cerkvi so danes kar pri­merljive s tistim časom, stanje vernosti med narodom pa je slabo, še več, pos­labšuje se. Čeprav je tedanji metropolit Franc Rode sklical sinodo in je Cerkev v Sloveniji sprejela sklepe, jih zapisala v knjigi, ustanovila nekaj struktur v podporo zastavljenim nalogam, se stanje ni začelo izboljševati. Zato se sedaj sprašujem: ali je bila duhovna prenova krščanskega občestva zastavlje­na z napačnim vrstnim redom ciljnih skupin? Ali pa je narejena samo napaka, da je celotna prenova usmerjena samo v vernike, ne pa tudi v spreobrnjenje du­hovnikov in drugih posvečenih oseb?

Na tej točki bi rad na­daljeval s premislekom iz prejšnje številke. Naše prakticiranje krščanskega načina življenja bo dosegalo zastavljene standarde, če bomo odprti za potrebe, ki jih v tem trenutku občestvo ima, in za rešitve, ki jih ta čas prinaša. Z ozirom na duhovnike, kot jih vidim sedaj, so potrebe vezane predvsem na to, da duhovnika razbremenimo vseh dejavnos­ti, ki nimajo z duhovništvom nič skupnega. Iz Apostolskih del lahko vzamemo za zgled rešitev: »Helenisti pa so v tistih dneh začeli godrnjati čez Hebrejce, češ da so njihove vdove zapostavljene pri vsakodnevni oskrbi. Dvanajsteri so sklicali množico učencev in rekli: »Ni prav, da mi zane­marjamo Božjo besedo, ker strežemo pri mizi. Poiščite si, bratje, iz svojih vrst sedem mož, ki uživajo ugled in so polni Duha in modrosti, in določili jih bomo za to službo! Mi pa se bomo posvetili molitvi in oznanjevanju besede.« Množica je predlog soglasno sprejela.« (Apd 6,1–5) Razbremeniti duhovnika pa tu pomeni, da je treba začeti proces aktivnega vključevanja usposobljenih laikov v delo župnije. Ne samo v obsegu, kot ga poznamo sedaj, ampak na način, da prevzamemo v župniji, na dekaniji in na škofiji vse tiste dejavnosti, ki jih znamo in smo zanje usposobljeni. Samo za pokušino: na župnijski ravni urejanje pisarne, statistik, vodenje vseh mogočih knjig, vse vrste gospodarskih aktivnos­ti; na dekanijski ravni: organiziranje in koordiniranje skupnih nalog, kot so romanja, vzgoja animatorjev, dekanijske

prire­ditve; na

škofijski ravni: delo škofovega tajnika, raznih

ekonomov, direktorjev, urednikov, novinarjev, PIAR­ovcev. S tem ko bomo sprostili duhovnikom čas, bomo odprli možnost za razvoj raznih oblik samopo­moči, delavnic, duhovnih vaj, duhovnega vodenja … Sprememba miselnosti bo s tem zajela tudi vrstni red prednostnih nalog, ki naj jih župnija, dekanija ali škofija finančno podpre. Če danes proračun škofije ali župnije vsebuje 95 odstotkov ali več sredstev za vzdrževanje ter amortiza­cijo in največ pet odstotkov za financiran­je dejavnosti, bo napredek narejen, ko bo to razmerje 60 : 40 ali pa še bolje, ko bo to razmerje 1 : 3. Sprašujem se namreč, kaj Bogu pomenijo lepo obnovljeni zidovi, če njegovi otroci bredejo v vse globlje duhovno močvirje?

Za tisto drugo papeževo željo, da bi imel čim več navdušenih laikov za gradnjo krščanske družbe, sedaj skrbijo predvsem mnoga duhovna gibanja in tudi Katoliška karizmatična prenova, ki zajemamo svoja življenjska vodila neposredno iz evan­gelija. Med temi prebujenimi in med

17

SvetinjaDiagnoza: rak na jetrih

V Splošni bolnišnici v Neuötingenu delam kot bolniška sestra. V zvezi s čudodelno svetinjico bi rada pričevala o veličastnem doživetju, ki je kot čudež pretresel vso bolnišnico.

Z ortopedije so k nam na interno pri-peljali 70­letnega moškega. Bil je povsem izčrpan, noge ga niso več držale in zdelo se je, da je njegovo telo popolnoma izstradano. Diagnoza rak na jetrih sicer še ni bila potrjena, vendar je vse kazalo na to, kaj tega človeka razjeda. Mučile so ga namreč neznosne bo-lečinami v nogi, v obraz pa je bil povsem rumen. Nobenega dvoma ni bilo, da umira, zato sem ga prosila za dovoljenje, da smem za njegovo zadnjo uro poklicati duhovnika, ki naj mu podeli poslednji zakrament. Pristal je.

Ko sem bolnika sprejela, me je pretreslo njegovo kruto stanje, predvsem pa njegova strašna osamljenost in zapušče-nost. Pomislila sem, da mu moram mu dati čudodelno svetinjico: naj mu Mati Božja stoji ob strani. Ko sem to storila, je bolnik svetinji-co hvaležno sprejel. Ves v solzah mi je rekel, da bo tudi sam molil.

Ko sem prišla naslednje jutro v službo, sem kot običajno pregledala poročila nočnih sester. Presenetilo me je, ko nikjer nisem našla vnosa: dobil injekcije za lajšanje bolečin. V resnici pa me je prav to dejstvo pretreslo, saj sem v mislih morda že preveč preskočila dogajanja in pomislila na najhujše. Kaj se je torej zgodilo z mojim varovancem? Pohitela sem v sobo 167 in – o, kakšna radost! Zgodilo se je nekaj neverjetnega. Pacient, ki sem ga v mislih in tudi sicer že pripravila na smrt, se mi je popolnoma shujšan in izčrpan nasmehnil s postelje: »Sestra, sestra, Ona mi je pomagala, nobenih bolečin ne čutim več, odkar ste mi dali to svetinjico!«

Tudi njegov sobni zdravnik ni mogel dojeti. Sprememba je bila resnično nenavadna in bolnik je v osmih dneh od tega dogodka prejel odpustnico.

Nekaj dni kasneje sem se z odgovor-nim zdravnikom zapletla v pogovor o tem dogodku in nenavadni ozdravitvi. Govorila sva tudi o čudodelni svetinjici. Popolnoma jasno je povedal, da mu ta primer ne gre iz glave in da je ozdravljenje z medicinskega vidika milo rečeno nenavadno.

Ko sem mu povedala, da sem bolniku dala čudodelno svetinjico, se je globoko zamislil.

s. M. Fl., 20. septembra 1983

16

Z roko v roki

teološko izobraženimi laiki je že sedaj dovolj tistih, ki zmorejo oziroma zmoremo te naloge prevzemati in jih uspešno izvajati. Gre za to, da ponujamo roko sodelova­nja, sprejmite jo!

Premislek:za posvečene: naredi pregled opravil in jih razporedi med duhovniška in druga ter jim dodaj čas, porabljen zanje. Pomisli, kaj bi delal v času, ki ti bi ostal, če bi »druga« opravila naredil laik.

za druge: premisli, katera opravila na župniji, dekaniji ali škofiji bi lahko opravljal, ker si zanje strokovno usposobljen. Ali boš svojemu župniku ali škofu ponudil svoje znanje in čas, da bo v tvojem okolju prišlo do naravnega procesa spreminjanja sedanjega duhovnega in verskega mrtvila?

Sveti oče je nadaljeval, da je prišel zato, da bi na simboličen način znova izročil evangelij otrokom svetega Marka, jih potrdil v veri in spodbudil pred izzivi sedanjega trenutka. Zbrane duhovnike, posvečene osebe in laike je spodbudil k nadalj­njemu prizadevanju na področju nove evangeli­zacije, k služenju ubogim in pogumnemu pričeva­nju v različnih družbenih okoljih. »Zavedajte se, da ste prinašalci sporočila, ki je za vsakega človeka in vsega človeka; je sporočilo vere, upanja in ljubezni.«(Benedikt XVI.)

P R I Č E V A N J I

Pomoč pri hudi nesreči v laboratoriju

Zaposlena sem kot pomožna laborantka v precej velikem laboratoriju in nekega dne sem v naglici, ker me je delo priganjalo, skušala z najvišje police za nevarne tekočine vzeti steklenico. Tam smo shranjevali strupene in vnetljive snovi, na primer kisline, luge, tekočine z eks­plozivom in podobno. Ko sem se stegnila proti izbrani tekočini, se je nenadoma spodmaknila steklena polica, na kateri je vse skupaj stalo, in vse steklenice z zgornje police so zgrmele na nižjo polico, ki se je prelomila in tako je proti meni in tlom zgrmelo vseh 36 steklenic z nevarnimi vsebinami.

Obraz so mi zasule črepinje, proti meni pa je iz razbitih steklenic pljusknila različna tekočina. Laboratorij je bil v hipu poln dima in pare. Prostor je obvladova-la gosta in nepredirna megla plinov. Na vso moč sem kričala in se trudila priti k vratom, a se nisem upala pre-makniti, saj pred seboj nisem videla ničesar.

Vedela sem, kaj lahko sledi, zato sem vsak hip priča-kovala eksplozijo in pripravila sem se, da se poslovim od življenja. Obšel me je obup in pomislila sem, da bom brez dvoma hudo poškodovana in iznakažena za vse življenje, če bi na kakršen koli način prišla od tod.

Nenadoma so se odprla vrata in neke roke so mi nudile pomoč. Prihiteli so gasilci reševalci in me spravili stran. Medtem je od mene odpadel zaščitni predpasnik, nogavice so se kar stopile na meni, prav tako spodnja oblačila in vsi, ki so me videli, so bili prepričani, da sem hudo opečena in v življenjski nevarnosti. Odeli so me v neko rjuho.

V laboratoriju je vladalo razdejanje. Gasilci so imeli dela za tri ure, da so očistili prostor. Tudi vsi uslužbenci so pospravljali nered in vzpostavljali police nazaj.

Bila sem v šoku. Ko pa sem si nekoliko opomogla, sem ugotovila, da na koži nimam niti najmanjše opekline in da ni na meni niti sledu kakršne koli poškodbe. Niso me odpeljali na urgenco, saj zdravniško posredovanje sploh ni bilo potrebno. Težko sem o tem prepričala druge, ki so me obkrožali, saj niso mogli verjeti, da nisem niti najmanj poškodovana. Z vseh strani sem slišala, da so si ljudje šepetali, kakšen čudež se mi je zgodil.

Potem pa sem se zavedala, da imam nekaj na sebi. Prijela sem se za vrat in vsem okoli sebe pokazala čudodelno svetinjico in s prstom na Marijini podobi pojasnila: »Ona me je obvarovala; posredovala je, da se je zgodil čudež!«

Mnogi so rekli: »Res je, neka višja sila vas je obvarovala nereče.«

A. R. Besel

Zbiram pričevanja za dodatek knjigi 100 pričevanj: Brezmadežna deluje pri nas, in sicer kratka, jedrnata in konkretna. Dolžina: ena tipkana stran. Tekst naj bo opremljen z osnovnimi podatki: kraj, ime (lahko inicialke), leto, pošljite pa ga na naslov: cudodelna.svetinja@gmail.com. Več informacij lahko najdete v majski številki Prenove.

prevod, priredba in povabilo Tanja Viher

zBIRAMO PRIČEVANJA

19

poročilo KVIz

Ne želi svojega bližnjega blaga – deseta zapoved

Izmed prispelih pravilnih rešitev bomo vsak mesec izžrebali tri nagrajence, ki bodo prejeli knjižne nagrade. Izpolnjene in na dopisnico nalepljene kupone pričaku-jemo na naslovu uredništva (glej kolofon) najkasneje do 20. v mesecu.

Pravilne rešitve za kviz v majski številki se glasijo: C B C C A

Knjižne nagrade, ki jih izžrebanci dobite po pošti, tokrat prejmejo: Slavko Činkelj ml., Kočevje, anica Špindler, Apače in Jože Perša, Rogašovci. Nagrajencem čestitamo!

Svoje sreče pogosto ne vidimo, srečo drugih pa hitreje opazimo. Ste že slišali pri otroku besede: »To že vsi imajo, samo jaz ne?« Ali pa: »Drugi imajo to in ono in tretje, jaz pa ne.«? Vsak ima nekaj, v otrokovih očeh pa imajo vsi vse. Takšni smo tudi odrasli. Oči včasih poželijo več, kot zmoremo, in tu so že prvi zametki problema. Zakaj to moj bližnji ima, jaz pa ne? Oh, seveda bi nam to naš Vsemogočni Oče lahko dal. Zakaj nam potem ne da? Ne zato ker noče, ampak ker ve, da je tako za nas bolje.

1. »… nisem spoznal razen prek postave, saj tudi za pože-lenje ne bi vedel, ko postava ne bi govorila: Ne požêli!« Česa nisem spoznal? (Rim 7,7)a) poželenjab) grehac) pravila

2. V katerih zapovedi je zaobjeta zapoved: »Ljubi svojega bližnjega kakor sa-mega sebe.«? (Rim 13,9)a) v vsehb) v 5., 6. in 7.c) v 8., 9. in 10.

3. Nič ni bolj proti postavi ka-kor … …, ta bi namreč rad še za svojo dušo kaj iztržil. Kateri besedi manjkata? (Sir 10,8)

a) nesrečen človekb) dober trgovecc) pohlepen človek

4. »… vsega zla je namreč pohlep po denarju. Po tem so nekateri hlepeli in tako zablodili proč od vere, s tem pa sami sebi zadali veliko bolečin.« Kako se začne stavek? (1 Tim 6,10)a) Korenina …b) Začetek …c) Vzrok …

5. »GOSPOD ne pusti, da bi stradal pravični, zavra-ča pa pohlep krivičnih.« Kje najdemo ta stavek?a) Pridigar 10,3b) Pregovori 10,3c) Psalm 10,3

ODGOVOR (A, B ali C)VPRAŠANJE

Ime in priimek:

Naslov:

1.

2.

3.

4.

5.

KUPON – JUNiJ 2011

Kviz pri prav lja Mo ni ka Cvirn

Maribor – V mariborski nadškofiji z veseljem spremljamo mnoge seminarje Življenja v Svetem Duhu, ki jih v pomladanskih mesecih organizirajo molitvena občestva po mnogih večjih ali manjših krajih od Murske Sobote, Ljutomera, Celja, Ptuja, Lenarta, Slovenj Gradca itd. V mesecih marcu in aprilu smo se člani molitvenih skupin Maribora in okolice sedaj že tradicionalno zbirali ob ponedeljkih, da bi poglobili vero ter prejeli nova spoznanja in milosti. Naša srečanja so se pričenjala v stolnici z udeležbo pri župnijski sveti maši, ki smo jo občasno popestrili tudi s sodelova­njem. Program smo nadaljevali v Slomškovi dvorani, ki je postala za marsikoga drugi dom, saj nam jo škofija prijazno da na razpolago za vsa srečanja. Uvodno slavljenje s slavilno skupino Poklicani je pripravilo naša srca na srečanje z Božjo besedo, ki so nam jo podali gostujoči duhovniki in laiki v kratkih pouče­vanjih o Božji ljubezni ter delovanju Svetega Duha v naših življenjih. Svoja spoznanja in pomisleke smo razkrivali v manjših skupinah, ki so jih vodili animatorji. Izkušnje so pokazale, da obiskovalci potrebujejo možnosti, da tudi sami spregovorijo o posamezni temi, podelijo z drugimi svoje izkušnje, pričevanja, pa tudi težave. Na koncu še skupna zahvala, kratka

PrejmiteSvetega Duha

19

poročilo

19

poročilo

Gnojno rano je treba velikokrat previti

PrejmiteSvetega Duha

molitev in blagoslov. Iz tedna v teden sta se tako v naših srcih širila veselje in navdušenje nad mnogimi pričevanji o notranjih in telesnih ozdravljenjih, spremembah v družinah in odnosih, večji želji po molitvi in branju Svetega pismo, h kateremu nas je še posebej domiselno spodbujal Janez Oblak. Niz sedmih srečanj smo zaklju­čili z druženjem in manjšo pogostitvijo ter ugotovili, da so se med nami spletle mnoge vezi in čudovita prijateljstva, zato smo vse udeležence še posebej povabili, da se vključijo v molitvene skupine in tako ohranijo milosti ter veselje v bratstvu in povezanosti. Skupna želja vseh je, da se kmalu srečamo na nadal­jevanju in novih srečanjih Prenove v Duhu.

Janja Bernard

Novo mesto – Hoja za Jezusom nam ni namenjena samo takrat, ko mi čutimo, da nas On neustavljivo kliče. Včasih smo na preizkušnji ­ na preizkušnji zvestobe. Sprašuje nas, ali res hočemo za Njim v luči naše svobodne volje. Ja, vera je tudi dejanje volje, ne samo občutki.

In kako je bilo z menoj v nedeljo, 8. maja? Ponujalo se je cel kup možnosti, de­javnosti, s katerimi bi se lahko ukvarjala, npr. druženje z domačimi ali prijatelji ali crkljanje vnučkov ali doooolg sprehod v naravo v upanju, da ne bo spet kje kakšen kočevski medved … Pa vse to je, vendar, potrebno in dar Božji …

Toda, ne! »Ne bom se izneverila Stvarniku, tistemu, ki mi je vse to pripravil, vključno s čudovitimi sončnimi žarki,« je reklo v meni. »Ne, ne bom se izneverila slav­ljenju Stvarnika zaradi ustvarjenih stvari!«

In tako sem se ponovno znašla v Novem mestu, v naši slavljenjski dvorani, ki mi že tako domače deluje. Prav je, da gre človek tudi takrat, ko mu ni ravno »najbolj hudo« na svetu!

Morda bolj kot kdaj koli prej sem pris­luhnila predavatelju Marjanu Dvorniku.

Res je, prav ima, včasih nas kakšen problem stiska v grlu in če se to ponavlja in nadaljuje in nadaljuje … lahko postane VELIKO KOT GORA. Kaj sedaj? Seveda, preložiti svoje skrbi na Jezusa. A kako? Kaj naj to pomeni? To pomeni: PUSTITI JIH PRI JEZUSU! Boga ni treba prepriče­vati, samo povedati je treba, kaj nas teži,

saj v Svetem pismu vendar piše Jezusov znameniti stavek: »Kaj želiš, da ti storim?«

Čeprav dobro ve, kaj nas teži, želi, da mu to povemo. Tako pridemo do osebnega odnosa z Bogom!

Kaj pa naše rane?Ne zavedamo se povsem, da je vse, kar

se v naših očeh spreminja v nepremostljivo goro ­ posledica naše ranjenosti. Notranja rana je praviloma posledica ODNOSOV. Gre za:

• prizadetost v odnosu z ljudmi,• napačen odnos do Boga,• napačen odnos do sebe.

In kaj bi morali storiti vsak večer?Morali bi najprej pogledati vase, kaj nas

je ranilo, nato pa poklicati Jezusa v tisto zgodbo, v tisti odnos, v tisto krivico, za katero mislimo, da nam je bila storjena!

In zakaj večkrat na molitev?Prasko očistimo enkrat in je že dovolj,

a hudo rano ­ gnojno rano je potrebno velikokrat previti. Tako so nekatere naše rane težje in jih je treba večkrat prinesti Gospodu!

Kje Bog relativno hitro odreagira na naše prošnje? Opaža se, da je to ravno slavljenje. S slavljenjem se vračamo k svojemu živemu Bogu. Morda lahko najdemo razlago pri apostolu Pavlu, ki pravi: »Vedno se veselite …« Biti pred Božjim obličjem je za kristjana največje veselje.

Olga Štefanič

Foto

Janj

a Be

rnar

d

Draga Sabrina in Franci, mladoporočenca, naša sestra in brat!

Na začetku vajine skupne poti vama kličemo SREČNO! Naj vaju, vse, kar sta in vse, kar imata, vse vajine želje in potrebe Oče kraljevsko blagoslovi in izpolni – v čudovitem Jezusu Kristusu, Kralju.

Povezani v iskreni molitvi za vaju vama voščimo vse najboljše!

Bratje in sestre iz Prenove v Duhu

20

Ni drugega čistilnega sredstva kot Jezusova kri

Po seminarju za izlitje Svetega Duha v Šempasu 2011 Vse foto Jožef Vovk

poročilo

20

DEVETTEDENSKO POTOVANJEIgor Lovišček nas je iz tedna v teden nagovarjal in nam podajal pričevanja iz lastne prakse. Sledi zelo skrčen povzetek.Jezus je živ

Oživiti je treba Svetega Duha, ki smo ga prejeli. On nam razodeva Jezusa, ki živi. Veliko ljudem je Jezus odvzel strah. Oni so priče, da se lahko zatečemo k Njemu. Da pomaga.

Jezus je OdrešenikStarček Simeon je v Jezusu spoznal

rešitev Izraela, ker je bil poln Svetega Duha. Tudi prerokinji Ani je Sveti Duh razodel resnico o Jezusu. Ali mi verujemo, da je hostija, ki jo duhovnik posveti in dvigne, živi Jezus? Samo Sveti Duh nam to lahko razodene. Jezus nam je govoril, naj Očeta prosimo za Svetega Duha, in nam ga bo dal.

Toliko se danes govori o očiščevanju. A ni drugega čistilnega sredstva kot Jezusova kri.

Priprava na spreobrnjenjeIz srca prihajajo hudobne misli. Jezus

našteva grehe. Ne očita, le govori, da bi šli v notranjost, prav videli, se očistili in doživeli mir. Dela mesa so očitna, toda če se odločimo, da se bomo temu odrekli, da se umijemo pri spovedi, nas bo napolnil Sveti Duh. Sad Duha pa so ljubezen, veselje, mir … Prvo dejanje po vstajenju ni bil ‘žur’, ampak je Jezus dihnil v apostole: »Prejmite Svetega Duha. Katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni, katerim jih zadržite, so jim zadržani.« (Jn 20,20) Bog vedno odpušča: »Grehov se ne bom več

spominjal.« (prim. Heb 8,12) V zakramen-tu sprave nas Bog očisti vsega.

Borut Cukjati je v pričevanju poudarilJezus je prišel iskat grešnike, zagotav­

lja, da vsakogar ljubi in išče. »Nikar se ne boj, saj sem te odkupil, poklical sem te po imenu, moj si.« (Iz 43,1)

Zahej je želel videti Jezusa. Želite si. Ne se bati. Peljite Jezusa skozi otroštvo, skozi vse življenje. Povejte mu: »Tam sem trpel, darujem ti vse.« Jezus bo ozdravljal. Ne se bati. Ne bo nas zapustil sirot.

Eksorcist Marijan Veternik je izpostavilKdor sprejme Jezusa, bo rešen. Mnogi

nosimo bremena, ki lahko prek družinskega debla vplivajo na nas. Nekateri iščejo rešitev v new ageu, satanizmu, spiritizmu, vedeže-vanju … To pa so vstopna mesta za hudega duha, tudi če greš tja iz nevednosti. Ampak Cerkev rešuje. Z molitvijo za notranje ozdrav­ljenje, z zakramenti, v skrajnem primeru z eksorcizmom. Jezus je odgovor na vse.

Obhajanje spreobrnjenjaIgor nas je še naprej opogumljal.

K Jezusu so prihajali ljudje v težavah, obsedeni. Od njega so odhajali ozdravlje-ni in osvobojeni. Po dva tisoč letih se je to spet začelo dogajati po rokah duhovni-kov. To je tako: greh je odpuščen, rana pa ostane in boli, če se ne ozdravi. Vse rane, ki se jih spomniš, daj Jezusu in ga prosi, da jih ozdravi. Lezi na kavč in izročaj, izročaj …

Jezus nas ne želi zamorjenih, ampak da bi bili polni ljubezni in Svetega Duha. Greh odžene Svetega Duha. Jezus ne očita, le rešuje. Samo z vsem srcem se odrecimo vsemu, v kar smo zapadli. Ko se človek osvobodi, ni več problema s Cerkvijo in

vero. Potem vidi. Jezus ozdravlja in izpol-njuje želje po veselju in miru.

Kaj je izlitje Svetega Duha?Na izvir Svetega Duha, ki je v nas po

krstu, smo nametali ogromno skal. In molitev za izlitje Svetega Duha sprosti Njegovo delovanje. Ko pa pride Sveti Duh, Duh resnice, bo učil, povedal, vodil, dal moč … Pri krstu in birmi smo prejeli silne duhovne moči, ki so kot kvas, ki vzhaja. Toda treba je vzpostaviti razmere. To pomeni, da se očistimo grehov pri spovedi, da molimo, priznavamo krhkost in nemoč, se odpremo in kličemo Svetega Duha in seveda, da verujemo v Jezusa, namreč, da je Božji Sin, da je vstal in da živi.

Jezus nas sprašuje: »Kaj hočeš, da ti storim?«

Bogdan nam je spregovoril Načini, kako se nas Bog dotika, so

različni. Molimo: “Odpiramo Ti srce, dušo. Vstopi! Naj pride Tvoj Duh, naj nas posveti, da bomo priče. Smo tempelj Božjega Duha, daj Gospod, da bo vrelo iz nas, naj se iz nas izliva Božja ljubezen.”

Pripravili Marija Tell in Andreja Školaris

(nadaljevanje iz majske številke)

20

Za svetost in zdravje

slovenskih družin

Tradicionalno romanje v Medžugorje po veliki noči se je letos

združevalo z vsemi romanji iz Slovenije pod imenom Slovenija roma v Medžugorje. Še posebej smo povabili vse Slovence, ki so v tem času romali v Medžugorje, da se nam pridružijo.

Naš skupni namen romanja je bil: za svetost in zdravje slo-venskih družin.

V program se je vključilo kar 17 avtobusov iz celotne Slovenije, kar pomeni približno 700 romarjev. Nekateri so imeli svoj program, tako da lahko rečemo, da nas je bilo v Medžugorju skupaj več kot tisoč Slovencev.

Program je bil izredno bogat. Vsak dan je bil se-stavljen iz treh delov. Dopoldanski, ki je bil namenjen spoznavanju krajev molitve, popoldanski, ki se je izvajal v dvorani, kjer smo imeli poleg gostov še slavlje-nje in molitev devetdnevni-ce k Božjemu usmiljenju, in večerni, ki je potekal v okviru rednega programa.

Takoj prvo jutro smo se imeli možnost srečati z vidkinjo Vicko, potem smo odšli na Crnico, kjer smo ob kipu Device Marije njej izročili vse družine in celoten slovenski narod. Ob vrnitvi smo poslušali pričevanja v komuni Cenacolo. Popoldne so se nam predstavili prisotni duhovniki, potem nas je nagovoril p. Marinko Šokota. Na večernem medžugorskem programu smo prešteli kar 25 slovenskih duhovnikov.

Naslednji dan zjutraj smo se ob premišljevanju križevega pota za družine povzpeli na Križevac. Popoldne nas je po slavljenju nagovoril p. Peter Ljubičić.

V petek zjutraj smo darovali skupno slovensko mašo, med pridigo nas je nagovoril p. Mio Kekić, na koncu pa smo imeli še molitev za ozdravljenje, ki jo je vodil Toni Kmet. Po maši smo imeli srečanje z vidkinjo Ivanko, katera ima nalogo moliti za družine. V znak pozorno-sti smo ji izročili simbolično darilo: upodobljeno sveto Družino, delo kiparke Marije Bizjak iz Kranja, katerega je bila izredno vesela.

Tanja Tršan»Pri molitvi Tonija Kmeta sem začutila močno toploto v vratni hrbtenici in desni rami, kjer me je kalcinacija prenehala boleti in 4. maja 2011 mi na preiskavi MMG ni pokazalo nič hujšega.« (Marija iz Ljubljane)

poročilo

21

Povabilo romarjem:Če želite pričevati, kaj se vas je na romanju dotaknilo, pričevanje napišite in ga pošljete na elektronski naslov: romanje.medzugorje@gmail.comIzbrana pričevanja bodo objavljena v prihodnji številki. Pričevanje se mora nanašati na ozdravljenje (telesno ali duševno), ki se je zgodilo na romanju.

22

oBVESTILA

Junijsko srečanje novomeških občestevRedno mesečno srečanje Prenove v Duhu za novomeško škofijo s slavljenjem bo drugo nedeljo v juniju, to je 12. junija, ob 16.30 uri v Zavodu Friderika Barage v Šmihelu pri Novem mestu. Gost bo Tone Marinko. Povabite prijatelje in znance!

Maša za umrle prednike in sorodnike v Ljubljani Maša za nesrečno umrle prednike in sorodnike, ki jo v cerkvi Kristusovega učlovečenja v Dravljah daruje p. Marijan Šef, bo tretji ponedeljek v juniju, to je 20. junija ob 19.30.

Srečanje MO Prenove v Duhu Gorenjske Molitveno srečanje MO Prenove v Duhu Gorenjske je vsako tretjo nedeljo v mesecu v cerkvi na Primskovem pri Kranju, z začetkom ob 14. uri z litanijami in duhovnim nagovorom tamkajšnjega župnika g. Godca. Sledi slavljenje in čaščenje z besedo in pesmijo. Prisrčno vabljeni vsi častilci Jezusa v Najsvetejšem zakramentu.

Molitvena srečanja na ObaliMO PVD v Šmarjah pri Kopru se pod duhovnim vodstvom Igorja Loviščka srečuje ob petkih, ko je v zimskem času ob 18. uri maša, po njej pa razlaga Božje besede, slavljenje, pričevanja, molitev za potrebe posameznikov in duhovnike. (S spomladansko premaknitvijo časa bodo srečanja eno uro kasneje, torej ob 19. uri.)Eno uro pred vsako petkovo mašo je izpostavljeno Najsvetej-še, pol ure pred začetkom pa skupna molitev rožnega venca. Sveta maša za ozdravljenje družinskega debla je prvi petek v mesecu. Odgovoren za MO PVD Šmarje pri Kopru je Igor Lovišček, gsm: 041/728­617, za vse druge informacije pa pokličite Ta-tjano Srebrnič: 041/624­601.

Karizmatična srečanja za celjsko škofijo Karizmatična molitvena srečanja za ozdravljenje so za celjsko škofijo v Loki pri Zidanem Mostu vsako drugo soboto v me-secu ob 17. uri v župnijski cerkvi Sv. Helene. Okvirni program: slavljenje, vesela sveta maša, osebna pričevanja, molitve za potrebe posameznikov, družabno srečanje v župnijskem domu. Srčno povabljeni in dobrodošli!

K O L E D A R sre čanj in izo bra že vanj Pre no ve v Duhu

Novomeška škofija

Seminarji za poglobitev osebne vere: v petek, 14. oktobra, po večerni maši v župniji Vavta vas v oktobru v župniji Šentjernej, podatki bodo objavljeni kasneje

Ljubljanska nadškofija

Redni večeri za animatorje ljubljanske nadškofije: vsak 1. ponedeljek v mesecu ob 19.30 pri svetem Jožefu na Poljanah program: slavljenje, poučevanje, molitev

informacije o dejavnostih Prenove v Duhu mariborske nadškofijeVse informacije o dejavnostih Prenove v Duhu v mariborski nadškofiji dobite pri Janezu Oblaku: 031/520­315. Veseli bomo vseh vaših vprašanj, pobud in predlogov.

Prenova v Duhu v novomeški škofijiKontakti trenutno samo prek e­pošte, koordinator: marjan@dvornik.org; pomočnik: marijan.juch@telemach.net; tajnica: Marinka Kocjan, tel.: 041/379­278.

Pisarna Prenove v Duhu ljubljanske nadškofije Ulica stare pravde 111000 LjubljanaTel.: 0590­74­885E­naslov: prenova.lj@gmail.comUradne ure so vsak ponedeljek, in sicer dopoldne od 9. do 11. ure, popoldne pa od 15. do 17. ure, ko vam je za vse informacije o molitvenih občestvih, seminarjih, animatorjih in literaturi na voljo Sabina.NE PREZRiTE: Poleti bo pisarna zaradi dopusta zaprta od 12. julija do 19. avgusta.

pisarna društva slovenske Prenove v DuhuObrežna 1, 2000 MariborE­naslov: prenova.v.duhu@rkc.siTel.: 02/420 11 37 Uradne ure: vsak torek in četrtek od 14. do 16. ureAnita vas ali vaš klic z veseljem pričakuje!

Vezana revija Prenova

Naročila za celoten letnik revije Prenova v vezani obliki po ceni 20 eur s poštnino sprejema: Marjan Dvornik, Prapreče 15,8310 Šentjernej ali na e­naslov: marjan@dvornik.org

Osvobojeni Prijave na molitev za osvoboditev za novomeško škofijo, ki je vsako prvo soboto v mesecu, zbira Vinko Kocjan na tel.: 040/590­613. Za pripravo ste vabljeni k branju knjige Osvobojen Neala Lozana. Zaželeno je, da se na molitev pripravite z molitvijo in pisnim delom, kot priporoča knjiga.

Prenova na internetu: http://prenova.rkc.si/

23

oBVESTILA

Mednarodni festival mladih 2011 - Medžugorje (Mladifest 31. 7.–6. 8. 2011 - duhovne vaje namenjene mladim)Festivala se bo udeležila tudi Jezusova straža. Prijave in infor-macije zbirata Simona: 041/387­437 in Jeannette: 031/597­153.

Jezusova straža: ODPRITE VRATA KRISTUSUbo tokrat v Bevkah pri Ljubljani od 18. (začetek ob 12. uri) do 19. junija.Vabljeni na 24­urno čaščenje Najsvetejšega z zanimivo delavnico, mašo, molitvijo za zdravje na telesu, duši in duhu, s koncertom duhovno ritmične glasbe pod vodstvom Nade Žgur, procesijo z lučkami, in obilico prijetnega druženja.Za prehrano in prenočišče je poskrbljeno, s seboj pa imej spalno vrečo, podlago in primerno obutev za procesijo. Več informacij na: jezusova.straza@gmail.com ali www.jezusovastraza.net.

IGNACIJANSKE DUHOVNE VAJE ZA ANIMATORJEKdaj? Od nedelje, 21. avgusta, s prihodom ob 18. uri, do četrtka, 25. avgusta 2011, do kosila. Kje? V IGNACIJEVEM DOMU DUHOVNOSTI v Ljubljani, pri Svetem Jožefu (klimatsko hlajenje v sobah!) Kdo vodi? Sveti Duh. Pomagata mu p. Mio Kekić DJ in p. Marijan Šef DJ. Tema? KRŠČANSKI POGLED II. (po istoimenski knjigi Johna Powella); duhovne vaje potekajo v tišini. Cena? 23,5 € na noč (če nimate s seboj rjuh, plačate še dodatne 4 €). Prijave: p. Mio Kekić DJ, na telefon: 031/368­769.

Paray-le-Monial 2011Od 22. do 29. julijaPoletje si je že dalo duška in vabi, da se odžejamo v Izviru Žive Vode! Vse potrebne informacije v zvezi z romanjem si lahko ogledate na http://prenova.rkc.si/, če pa vam je internet popolnoma nedosegljiv, me obvestite na prijavnici, da vam pošljem informacije po pošti.

Prosim, da se prijavite čimprej, saj je v nasprotnem primeru zelo težko izpeljati organizacijske zadeve. Po 25. 6. 2011 bo mogoče tvoriti le še čakalno listo. Izpolnjene prijavnice pošljite na naslov: e­mail: ilestvivant@gmail.com (prijave tako in tako uskladim z evidenco nakazil na račun), za tiste, ki pa nikakor nimate dostopa do e­maila, pa na naslov:

Majda Ganzitti, Čopova 13, 2310 Slovenska Bistrica ­ z navadno pošto.Akontacijo v znesku 100 eur, ki jo vračamo le v res upravičenih primerih, vplačajte ob prijavi na transakcijski račun Društva Pre-nova v Duhu: 24200 ­9004376942, sklic: 5000­09, namen: Paray 2011.

PRiJaVNiCa za ro ma nje v Pa ray-le-Mo nial 2011:

ime in prii mek:

rojst ni da tum: na slov:

pošt na šte vil ka: po šta: te le fon:

e­mail:

Sem član(ica) mo li tve ne ga ob čes tva Pre no ve v Duhu (ob kro ži: DA / NE)

od leta: (če si član MO) v žup ni ji:

Sem ani ma tor(ka) (ob kro ži: DA / NE ), v Pa ray ro mam: pr vič / po nov no

Na av to bus že lim vsto pi ti na tra si Ma ri bor–Ljub lja na–Gorica v kra ju:

Akon ta ci ja 100,00 EUR (bo) vpla ča na dne:

Mo re bit ni dar za se stre in bra te:

Pod pis:

(katerikoli, ki ti je dosegljiv)

Zaradi organizacijskih zahtev prosim, da pohitite s prijavami. Veselim se srečanja s teboj! Majda Ganzitti

Seminar vodi igor Lovišček v cerkvi Vnebovzete v Šmarjah in se začenja po večerni sveti maši, ki je ob 19. uri.Še vedno dobrodošli!

Molitveno občestvo Prenove v Duhu Šmarje

vabi na sedemtedenski seminar

PRIPRAVA NA IZLITJE SVETEGA DUHA

od 13. 5. 2011 do 17. 6. 2011

i. STOPNJaDuh nam razodeva Jezusa• JEZUS ŽIVI: 13. 5. 2011 – prvi teden• JEZUS JE REŠENIK: 20. 5. 2011 – drugi tedenii. STOPNJaDuh nas vodi k spreobrnjenju• PRIPRAVA NA SPREOBRNENJE: 27. 5. 2011 – tretji teden

• OBHAJANJE SPREOBRNENJA: 3. 6. 2011 – četrti tedeniii. STOPNJaJezus pošlje Duha od Očeta• KAJ JE IZLITJE SVETEGA DUHA: 10. 6. 2011 – peti teden• MOLITEV ZA IZLITJE SVETEGA DUHA: 12. 6. 2011 – šesti teden• HOJA V DUHU: 17. 6. 2011 – sedmi teden

GOSPOD, preizkusil si me in me poznaš.

Poznaš moje sedenje in moje vstajanje,

od daleč razumeš moje misli.

Opazuješ moje potovanje in moje počivanje,

z vsemi mojimi potmi si seznanjen.

Zares, besede še ni na mojem jeziku,

glej, ti, GOSPOD, si jo že spoznal v celoti. Ps 139,1–4