Tiskovina • Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana • Cena 3 €

November 2013 • Leto XXIV

11

Po korakih

Vse je mogoče tistemu, ki Veruje

72 ur.comNa strani Boga

ali hudiča?

2

Iz našIh starIh števIlk

Omenili smo že, da so glavne značilnosti stvarjenja tri: red, lepota in smisel. S prostim očesom lahko z zemlje opazimo 2000 do 3000 zvezd, različnih svetlosti in barv, ki se lesketajo z neba. Vsekakor je prizor lep. Ker pa smo v primerjavi z vesoljskimi razsežnostmi majhna bitja, bi ob pogledu na nebo, vsevprek posuto z zvezdami, lahko trdili, da so zvezde raztreščene brez vsakega reda. No, znanost je vesolje natančno raziskala in trdi nasprotno.

Prvi instrument, ki je služil kot okno v vesolje, je bil teleskop. Leta 1949 so Američani na

Mount Palomarju postavili takrat največji zrcalni teleskop, ki je meril v premeru pet metrov. Omogočal je fotografiranje zvezdnih meglic, oddalje­nih 2 milijardi svetlobnih let. To pomeni, da je svetloba pri svoji hitrosti 9,467 bilijonov kilometrov na leto, potrebovala dve milijardi naših let, da je prišla do nas. Kdo si lahko predstavlja razdaljo 18934 000 000 000 000 000 000 kilometrov?

Radijske valove zvezd sprejemajo radijski teleskopi. Največji merijo v premeru več sto metrov. Pri Canberri v Avstraliji stoji ogromen radijski teleskop, ki se v obliki križa razprostira 1600 m v širino. Ta naj bi lovil signale iz razdalje 30 milijard svetlobnih let. Vesoljska ladja, ki bi se premikala naravnost in nenehno s svetlobno hitrostjo, bi torej za to razdaljo potrebovala 30 milijard let. To je za naš človeški razum praktično neskončno, vsekakor pa nepredstavljivo. Iz tega pa

ustvaril je nebo in zemljoZvezdice Božje

vsekakor sledi, da je tisti, ki je ustvaril vse te neizmerljive stvari, sam še mnogo večji od svojega stvarstva. Preostane nam le še, da mu kleče izrazimo svoje občudovanje, se zahvalimo za to, da nam se je dal dojeti in se mu opravičimo za našo ravnodušnost do Njega.

Rimska cesta, ki je videti, kot da se bled trak vije okrog Zemlje, je v resnici zvezdna struktura, sestavljena iz okrog 100 milijard zvezd. Ima obliko ogromne leče, s premerom okrog 100 000 svetlobnih let, ki se vrti okoli svoje osi. Naš sončni sistem se nahaja na pol poti med robom in središčem leče.

Okrog Zemlje ves čas kroži Luna, edini naravni satelit. Ima premer 3470 km, premer Zemlje pa je 12746 km. Povprečna oddaljenost Lune od Zemlje je 384000 km, za enkraten obhod pa potrebuje 29 dni, 12 ur, 44 minut in 3 sekunde. Kakšna natančnost, pri tako veliki masi in razdalji! In to velja za vsa nebesna telesa, ki jih lahko opazujemo. Zemlja potrebuje za pot okoli Sonca (900 milijonov km) 365 dni, 6 ur, 9 minut in 9,35 sekunde. Naš planet potuje s fantastično hitrostjo 100.000 km na uro. Brzovlak bi za tako razdaljo porabil 1000 let. Ker vsi planeti našega sončnega sistema krožijo skoraj v isti ravnini, ima tudi ta obliko leče, kot Rimska cesta. Njen premer je okrog 900 milijard km. Svetloba torej samo za prečkanje našega sončnega sistema porabi več kot osem ur.

Različni strokovnjaki navajajo povsem različne ocene števila zvezd. V neki astronomski knjigi piše, da jih je 10 kvadrilijonov, v drugi, da jih je 60 kvin­tilijonov. Sveto pismo primerja število zvezd na nebu s številom peščenih zrn na obali. Vsekakor si to lažje predstav­ljamo, kot gole številke. Vendar, takrat, ko so nastajala besedila svetega pisma,

ljudje še niso poznali teleskopov. 3000 zvezd, ki so jih lahko videli s prostim očesom, pisca niso mogle navesti na primerjavo s številom peščenih zrn. Sveti Duh, ki pa je pisca navdihnil, pa pozna ne samo število zvezd, ampak pozna vsako posebej. Tako piše v 147. psalmu: “On, ki zvezdam določa število, vsem daje imena. Velik je naš Gospod in silen v moči, za njegovo razumnost ni števila.“ (Ps 147,4–5)

Težko je govoriti o tretji lastnosti stvarjenja, to je, smiselnosti oziroma namenu vesolja. Saj, če nečemu ne zmoremo niti izmeriti velikosti, bomo toliko teže ugotovili njegov namen. Psalm 19 pravi: “Nebesa pripovedujejo o Božji slavi, nebesni svod poroča o delu njegovih rok.” (Ps 19,1) Tako torej, kot človeški voditelji svetu razglašajo svojo slavo in moč z vojaškimi paradami in slavnostnimi pohodi, tako to stori tudi vsemogočni Bog z neštevilno armado zvezd v brezmejnem vesolju. Pomislimo samo na eno samo zvezdo, naše Sonce, to 150 milijonov kilometrov oddaljeno ogromno jedrsko centralo, ki predstavlja gonilno silo vsega zemeljskega življenja. Če je bilo vse to preobilje stvarstva ustvarjeno zato, da nam je Bog prikazal svojo stvariteljsko moč, to dokazuje, kakšno čast nam je izkazal, ko nas je zasnoval kot svojo podobo. Njegova beseda v psalmu 8 se glasi: „Ko gledam nebo, delo tvojih prstov, luno in zvezde, ki si jih utrdil: Kaj je človek, da se ga spominjaš, sin človekov, da ga obiskuješ? Naredil si ga malo nižjega od Boga, s slavo in častjo si ga ovenčal. Dal si mu oblast nad deli tvojih rok, vse si položil pod njegove noge.“ (Ps 8,4–7)

Po knjigi Welträtsel Natur Ericha Hitzblecka priredil Primož Černe,

Prenova 6/1997

PRENOVA je list Prenove v Duhu, 2013, leto XXIV, št. 11

Odgovarja: Miodrag Kekić, e-pošta: mio.kekic@gmail.com

Ureja in zbira prispevke: Marija Bukovec, Savlje 46, 1000 Ljubljana, e-pošta: marija.bukovec@siol.net

Uredniški odbor: Igor Lovišček, Marjan Dvornik, Janez Cerkovnik, p. Marijan Šef in Marija Bukovec

Lektorira: Marjeta Žebovec

Naročila revije in knjig: Društvo Prenova v Duhu, Obrežna 1, 2000 Maribor, tel.: 02/420 11 37,

E-pošta: prenova.v.duhu@rkc.si Strani na internetu: http://prenova.rkc.si/

Postavitev in urejanje Prenove na internetu: Helena Sernec

Založila: Prenova v Duhu

Tisk: Špes, grafični studio d.o.o.

Izdaja: Prenova v Duhu. List izhaja enkrat mesečno. Vrednost 3,00 EUR. Letna vrednost (11 številk) znaša 20,00 EUR. Plačali jo boste s položnico, ki vam jo bomo poslali. Lahko se odločite tudi za podporno naročnino; z njo želimo zbrati denar, da bomo revijo poslali tistim, ki si je ne morejo kupiti. Naročnino na Prenovo pa lahko tudi podarite; sporočite nam svoj naslov in naslov obdarjenca!

Transakcijski račun Društva Prenova v Duhu: 24200 - 9004376942ISSN (tiskana izdaja): 1581-3916, ISSN (online): 1581-2924

Foto prva in zadnja stran Klemen Čepič

Dragi bratje in sestre v Kristusu Kralju!

Že nekaj tednov občudujem razkošje odtenkov rdečih in živo­rumenih barv na drevju našega vrta za jezuitsko rezidenco v Dravljah. Ne morem se načuditi tej razsipni Lepoti, ki nas neslišno vabi v veselje in ples praznovanja življenja ter njegovih darov.

Letošnji čudoviti – živobarvni – mesec oktober, mesec rožnega venca nam je zapustil vsaj nekaj skupnih spominov. Na eni strani neizprosno (samo)razkrinkan­je nečednih namenov naših oblastnikov, ko so hoteli uvesti najbolj versko nestrpen davek na nepremičnine v Evropi (mogoče celo na svetu). Česa takega nismo videli niti v najbolj železnih časih komunizma. Pa vendar, če smo preživeli one, bomo z Božjo pomočjo še te. Zdaj še bolj vemo, za kaj in za koga radi molimo

rožni venec. In ponovno se potrjuje, da nam predvsem molitev in post lahko res pomagata, kot nas je že v Fatimi podučila Mati Božja.

Na drugi strani nam v sončnem spominu ostaja nav­dihujoče letno srečanje KKP v Celju, v cerkvi Svetega Duha. Gotovo za vse nas še en velik razlog za hvaležnost Gospodu, ki nas ne neha klicati v dejavno prizadevanje za novo evangelizacijo.

Zahvaljujem se Bogu za vse raznolike milosti, ki nam jih daje v tem času milosti. Zahvaljujem se mu za relativno veliko blaginjo, svobodo in mir, ki jih lahko uživamo v naši mali, a tako obdarovani deželici. Zahvaljujem se mu tudi za vsa nasprotovanja, ki smo jih verni deležni, za vse

VSEBINAaktualno

Po korakih 4hoja z jezusom

Rast v svetosti 6halloween

Bivša satanistka opozarja na nevarnosti 7OSVOBOdItEV Od hudEgA

Vse je mogoče tistemu, ki veruje 8MOžjE SVEtEgA jOžEfA

72 ur.com 10PrIdI IN POglEj

Jezusova kri ozdravlja 11POrOčIlO

Ali smo res prinašalci Kristusa? 17Zmaga življenja je vera 18Pridite v Breznico! 20Lepo je, da obstajaš! 21Božja beseda na cesti 21OBVEStIlA 22

Modre Misli

Ali v Kristusovi Cerkvi in njenem nauku ne sme biti nobenega napredka?

Seveda, in sicer vedno večji. Zelo bi se zameril

Bogu, kdor bi ljudem ne privoščil napredka. Verski

nauk mora napredovati, spreminjati pa se ne sme. Bistvo

napredka je notranja obogatitev.

Iz prve knjige opominov sv. Vincencija Lerinskega, duhovnika

(23. pogl.) (bogoslužni koledar)

preizkušnje in stiske, ki jih ljubeči Oče dopušča, da bi iz nas ‚iztisnile‘ najboljši sok za večno svatbo življenja.

Bogu hvala za vse svete, ki nas bodo na začetku novembra spomnili na vzvišeni cilj, za katerega smo vsi ustvarjeni. Nismo samo zemljani. Ne bo nas imela samo zemlja in smrt ne bo zadnja govorila. Tudi zanjo se bomo zahvalili, ker nam bo odprla vrata v neminljivo življenje. Praznovali bomo vse svete in ne dneva mrtvih. S stekla vitrine v moji sobi se mi s fotografij smehljajo štirje obrazi mojih pokojnih sobratov. Tu sem jih postavil, da jih od časa do časa ‚pocukam za rokav‘ za pomoč v prošnji pred živim Bogom. So vsi sveti mrtvi? Ali niso šele zdaj res živi, dejavni in še bolj blizu, ob nas?

Vse najboljše za god vsem skupaj!

Vaš p. Mio Kekić DJ

uVOdNIK

ustvaril je nebo in zemljoZvezdice Božje

4

aktualno

Po korakih si bomo vnovič bliže, nama je (časnikarskemu kolegu pri družini Igorju Vojinoviču in meni) 20. septembra v Nišu pri slovesnostih ob 1700. obletnici Milanskega edikta, s katerim je cesar Konstantin v rimskem cesarstvu zagotovil versko svobodo, dejal namestnik niškega vladike jovana protojerej stavrofor Branislav Cincarević. Pravoslavni in katoličani namreč. Vsako leto ob praznovanju omenjene obletnice enega najpomembnejših dokumentov v zgodovini Cerkve na poti do polne edinosti, je zaželel.

PIŠE: jOžEf PAVlIč

Kako je ta še daleč, mi je dala vede­ti časnikarska kolegica, ko mi je pripomnila: »Ali res nismo mogli

katoličani in pravoslavni tega praznovan­ja pripraviti skupaj?« Tudi sam sem se to vprašal. Leta 313, ko je cesar Konstantin,

prvi svetnik med cesarji, s socesarjem Licinijem v Milanu izdal odlok o svobodi izpovedovanja vere v vsem rimskem cesarstvu, smo bili še eno, ena Cerkev, do ločitve na dve – zahodno, rimokatoliško, in vzhodno, pravoslavno, je prišlo šele leta 1054. Res bi se torej spodobilo, da bi v Nišu, antičnem Naisu, rojstnem kraju cesarja Konstantina, 20. in 21. septembra praznovali skupaj. Če bi bilo tako, bi, mogoče, tja prišel tudi papež. Upokojeni Benedikt XVI., pod katerim so se začele priprave na veliki jubilej, ki jih je s poseb­no skrbjo in zavzetostjo vodil beograjski nadškof in metropolit Stanislav Hočevar, ali sedanji Frančišek. Za tistih nekaj ur bi, eden ali drugi, zaradi velikega pomena slovesnosti že priletela z letalom v Niš. Pa se je, kot sva s kolegom Igorjem zvedela v Nišu, zataknilo pri moskovskem pravo­slavnem patriarhu Kirilu I. Ta je postavil pogoj: če bo prišel papež v Niš, mene ne bo! Na osrednje pravoslavno prazno­vanje dva tedna za katoliškim je prišel s carigrajskim patriarhom Bartolomejem I., jeruzalemskim patriarhom Teofilom III., srbskim patriarhom Irinejem in številnimi drugimi visokimi predstavniki

pravoslavnih Cerkva. Ko sem mesece pred praznovanjem

v Nišu pisal vnaprejšnji prispevek o njem za Družino, sem v glavni naslov zapisal: Papeža ne bo v Niš. Pojasnil sem tudi, zakaj: ker ga tja ni povabila Srbska pravoslavna cerkev. Kljub temu, da je že imel povabilo srbske države in nadškofa Hočevarja. Očitno beseda moskovske­ga patriarha, človeka »tretjega Rima« (drugi je Carigrad), kot pravijo Moskvi, v pravoslavnem svetu veliko velja. Člo­veško gledano, predvsem pa krščans­ko, težko razumljivo. Prav posebej ob Kristusovi želji: da bi bilo eno, vsako leto vnovič poudarjeni januarja v ekumenski osmini. Ko pa prideš v Srbijo z večins­kim pravoslavnim prebivalstvom in eno najbolj uglednih ter močnih pravoslavnih Cerkva, se ti stvari začnejo jasniti, bistriti, čeprav še vedno ne moreš razumeti, kako je bilo mogoče, da so se duhovi v zgodovini tako razvneli, da je nespamet zmagala nad pametjo, prenagljenost nad potrpežljivostjo, zlo nad dobrim. Kako naj bi drugače presodili razkol, delitev ene Cerkve, enega Kristusovega telesa!? In kako ta dva dela, katoliški in

Po korakih

5

aktualno Vs

e fo

to: a

rhiv

Druž

ine

pravoslavni, po skorajda tisočletju ločitve vnovič spraviti skupaj?

Mogoče pa res leta 2054, če bomo sledili besedam Branislava Cincarevića? Človeka iz pravoslavnega sveta, ki naju je, katoliška časnikarja, pred srečanjem s posebnim papeževim odposlancem milanskim nadškofom kardinalom Angelo Scolo povabil na sok in kavico v svoj škofijski dom, si vzel čas za pogo­vor, dal izjavo za Družino, naju poprosil za fotografije s srečanja s kardinalom Scolo. Kako mu ne bi ustregla!? Če je že on naredil velik korak do naju, naju tako prijazno sprejel, da mu ne bi še midva svojega naproti? Resda ne kot pred­stavnika katoliške Cerkve, vendar kot človeka, katoličana, katoliška časnikarja, ki znava in zmoreva presegati meje.

Te sva tudi v pogovoru s pravoslavnim profesorjem verouka, ki nama je v pol ure povedal vse ključno o Nišu, svojem delu, težavah srbske pravoslavne Cerkve, predvsem pa upanju, saj se v njeno okri­lje zateka vse več mladih. To sva lahko videla v bližnji saborni cerkvi Prihoda Svetega Duha, v kateri so se pred ikona­mi ustavljali, molili, jih poljubljali številni mladi in drugi Srbi. Kako spoštujejo duhovnike svoje Cerkve, sva videla, ko so jim poljubljali roke. Ne vem oziroma se ne spominjam, da bi kdaj koga videl, da bi to naredil visokemu predstavniku katoliške Cerkve? Pa bi bilo

lepo in prav kot Kristusovemu služabni­ku, saj so to roke, ki mu delijo odvezo, ga blagoslavljajo, obhajajo … Kje je še objem in poljub miru? Kje pogum, kot so ga premogli srbski in slovenski člani Neoka­tehumenske poti, ko so v skoraj dve uri trajajočem križevem potu nesli relikvije sv. Križa in sv. Helene iz edine katoliške cerkve Povišanja sv. Križa v Nišu, ki jo je mozaično poslikal slovenski slikar p. dr. Marko Rupnik, po dobršnem delu mesta do stadiona Čair, kjer je bila osrednja slo­vesnost? In to v večinoma pravoslavnem mestu. Ljudje so se ustavljali, gledali, se čudili … Papež Frančišek bi jim, ko tako poudarja novo evangelizacijo, zaplo­skal, se tega zelo razveselil. Tako pa se je namesto njega njegov zastopnik kardinal Scola, ki se je molivcem skupaj z nad­škofom Hočevarjem pridružil pri zadnji postaji. Tudi sam sem bil z njimi vso pot, z molivci nesel svoje križe in težave.

V prav Tretji Božji Osebi posvečeni pravoslavni stolnici v Nišu sem molil, da bomo katoličani in pravoslavni vnovič eno. Ne v pogojni obliki, kot radi govori­mo in pišemo v Tednu edinosti kristja­nov (Da bi bili eno …), marveč, da bomo. Naj bo praznovanje v Nišu resnično nov korak k temu, naj mu, kot je lepo povedal protojerej stavrofor Cincarević, vsako leto ob obletnici sledijo novi koraki.

6

hoja z jezusom

Ni malo ljudi, ki mislijo, da je svetost privilegij le nekaterih ljudi, da je njim samim nedosegljiva. Vendar ni tako, ker Bog nikogar ne izključuje. Nasprotno, On želi, da bi vsi dozoreli v svetosti.

PIŠE: S. ZINKA PAjtlEr, dKO

Do svetosti pa se sami ne moremo dokopati, ker je po Jezusovi daritvi na križu

in po milosti že položena v našo bit. Porodi se v Materi Cerkvi po zakramentu svetega krsta. Sveti krst je velika skrivnost troedinega Boga, ki človeka obudi v tisto življenje, ki ne bo nikoli nehalo bivati, napolni ga s Svetim Duhom, ki je vir življenja in počelo vsake svetosti, s prisotnostjo Jezusa pa se v vsakem začne odre­šenjski proces. Kakor vsaka mati skrbi za življenje svojih otrok, tako tudi Cerkev želi, da ta kal, ki je že nositeljica večnega življenja, ne umre. Jezus je po vstajenju naročil učencem, naj gredo po vsem svetu oznanjat evangelij. Izrecno pravi: »Kdor bo sprejel vero in bo krščen, bo rešen, kdor pa ne bo sprejel vere, bo obsojen.« (Mr 16,16) Bog, ki je Oče vsega, kar živi, je podaril vse milosti in darove v zakladnico sv. Cerkve, da bi lahko rojevala Božje otroke in jih vzgajala za dostojanstvo nebeškega dvora. Pri rasti svetosti pa je odvisno od

rast v svetosti

vsakega posameznika, koliko uporablja te milosti, ki jih Bog naklanja, in kako izpolnjuje Božje zapovedi ter sledi Božjim navdihom. Naš Bog ni nemi Bog, govori nam na mnogo načinov, da bi dosegli Božje kraljestvo. Svetniki, ki so dojeli to skrivnost in našli ta zaklad, so bili pripravljeni vse storiti, vse drugo izgubiti, samo da bi »odkupili« zaklad, ki so ga našli. Spoznali so, kako na tej zemlji vse hitro mineva, le hoja za Jezusom Kristusom nas privede do izpolnitve vseh tistih želja, ki so globoko zapisane v človeška srca.

Vera, ki je najbolj pomembna spremljevalka za rast v svetosti, se napaja iz Božje besede, evharistije in se krepi po molitvi.

Če to opustimo, postanemo slabotni v hoji za Kristusom in se hitro lahko zgodi, da na tej poti ne vidimo več smisla, zaidemo v mnoge stiske in nenadoma se lahko znajdemo v temi. Bog nam tudi v takih okoliščinah vedno ponuja v pomoč svojo roko, saj nas tudi vedno spremlja s svojo

ljubeznijo. Pomembno je, da se v takih trenutkih še bolj ne oddaljimo od Boga in z zaupanjem sprejmemo Božjo pomoč, da spoznamo in si ponižno priznamo, da brez Boga ne zmoremo ničesar. Bog sam v nas izvršuje našo preobrazbo iz grešnega stanja, vendar potrebuje naše sode­lovanje in našo privolitev, ker nam ne odvzema naše svobodne volje. Dobro pa je, da si večkrat prikličemo v spomin, da ima Bog nad nami popolno pravico in lahko naredi, kar hoče. Vendar se lahko zanašamo na Božjo besedo, ki pravi: »Kajti če boš s svojimi usti priznal, da je Jezus Gospod, in boš v svojem srcu veroval, da ga je Bog obudil od mrtvih, boš rešen.« (Rim 10,9). To je velika tolažba za vsakogar.

V tem mesecu pa se še posebej veselimo vseh bratov in sester, ki so že dosegli svetost v Božji slavi; zato utrdimo svojo vero in upanje ob obisku grobov naših rajnih. Smrt je že premagana, saj je Kristus res vstal. Ohrabrijo pa naj nas besede: »Bodite mi torej sveti, kajti jaz, Gospod, sem svet in ločil sem vas izmed ljudstev, da bi bili moji.« (3 Mz 20,26) Spet smo vabljeni v prvotno svetost, ki jo je človek izgubil s prvim grehom. Kristus nas vedno vabi in naklanja nove milosti, da lahko spet pridemo do svetosti.

7

halloween

Cristina Kneer Vidal je prosila družine, naj pazijo na svoje otroke, ker je v državi kakih

1500 častilcev satana. Ti so razširje­ni predvsem v mestih Guadalajara, Monterrey, Mexico. Cristina pravi: „Nikogar nočem strašiti, vsak je svoboden, da veruje, kakor hoče, vendar morate slišati, kar govorim. Prosim vas, da me vsaj poslušate, presodite in se odločite.“

Po njenem mnenju je „na tisoče oseb, ne da bi se tega zavedalo, osvojilo satanistično prakso (Halloween) in s tem posredno pomagajo širiti satanizem v Mehiki, predvsem v velikih mestih, kot sta Guadalajara in Monterrey“.

Dnevnik El Norte piše, da je Cristina Kneer dolgo živela s satanizmom, srečala se je z zlom in hudobijo mnogih satanistov, s katerimi je živela, in pravi: „Vse to je malo znano. Izvajala sem meditacije in se še sedaj kesam, prišla sem do take stopnje, da sem sovražila Boga.“

Po njenem mnenju je satanizem razširjen po vsem svetu in njegovo češčenje obstaja, odkar obstaja vera v Boga.

„Ambiciozni so podpisali pogodbo s hudičem za bogastvo in moč, v zameno pa so dali svojo dušo. Cena, ki jo plačajo, je grozna: nikoli ne bodo

mogli imeti miru, poleg tega bodo zelo kaznovani tudi po smrti,“ pove Cristina in opozori, da je zelo težko prepoznati satanista, ker so med njimi politiki, umetniki, javni uslužbenci ali komercialisti, ki uživajo ugled (to pa ne pomeni, da so vsi politiki satanisti).

Cristina Kneer Vidal trdi tudi, da v dneh, kot je Halloween (31. oktober), darujejo satanisti črne maše. Te oprav­ljajo na poljih ali v zaprtih stavbah, ki so zelo zaščitene. Sredi „maše“ zakoljejo živali, kot so mačke, psi ..., ko pa je „maša“ zelo pomembna, kot na Halloween, žrtvujejo človeka. Za žrtve najraje izberejo otroke, ker

nimajo grehov in so Bogu najdražji; preden jih ubijejo, jih oskrunijo, one­častijo in odvzamejo nedolžnost. Pravi, da prizadeti otroka satanistu prinese satanovo moč in oblast ter je način, ki omogoča, da se norčuje iz Boga. Satanistična praznovanja so ob osmih različnih datumih, čeprav je najpomembnejši praznik Samhain ali

Halloween 31. oktobra, ker se takrat začne satanistično novo leto;

je kakor rojstni dan hudiča, razloži Kneerova. Žrtve so

žrtvovane tako, da se jim vzame srce, ki ga prisotni potem použijejo, nato telo zažgejo in vržejo v morje. Satanistom se trupel ni težko znebiti, ker so tisti, ki oprav­ljajo črne maše, zelo pomembni ljudje.

Mnogi satanisti v noči Halloween podarjajo

otrokom slaščice ali sadje, v katere skrijejo nože, mamila,

strupe ali žeblje.Sedaj so Kneerova in druge

ženske, ki so sodelovale pri satanizmu, ustanovile skupino, imenovano SAL, ki ima namen poslati satanistom sporočilo upanja in prošnjo, da bi ne delali več zla. Tako pravi Kneerova: „Vsak satanist, ki bere te informacije in se želi odreči satanizmu, lahko to stori z Božjo pomočjo, kot smo to storile me.“

Link esterno alla Diocesi di San Bernardo del Cile, prevedla D. B.

Bivša satanistka opozarja na nevarnostidnevnik „El Norte“ posreduje izjave Cristine Kneer Vidal, bivše okultistke, satanistke in spiritistke ameriškega rodu, ki živi v hermosillu, Sonora. Izjavlja, da je zelo zaskrbljena, ker ve, da satanistične sekte vsakega 31. oktobra v Mehiki ubijejo na desetine mladih in otrok.

8

OSVOBOdItEV Od hudEgA

PIŠE: ANdrEj juStINEK

Treba je spremeniti življenjski način: ni dovolj, da skušamo z lastno močjo delati dobro, se

izogibati hudega, se držati etičnih pravil, …, ampak je treba sprejeti Jezusovo svobodo, Pot, ki nam jo določa.

Njegova Pot pa je naslednja:• evangelizacija drugih in sebe,• vera,• ozdravljanje,• osvobajanje.Smo orodje v Božjih rokah. »Brez

nas« Jezus ne more ničesar storiti. Jezus je rekel, da bomo lahko delali še večje stvari kot On. Bog pa bo določil, kakšen bo učinek (kaj se bo zgodilo) z našim služenjem. Služenje bo spreme­nilo svet.

Ves svet je pod oblastjo Satana, Jezus pa je svet premagal. Zato je vse mogoče tistemu, ki Vanj veruje. Vsi smo v Božji svobodi, delati dobro:

• ozdravljati in• osvobajati.

Kot Jezus ne zanemarjajmo nobenega človeka. Najbolj pomembno služenje je osvobajanje naših bratov in sester od hudičevih navezanosti, ki vodijo stran od Boga. Notranje ozdrav­ljenje je ključno za vsa druga ozdravljen­ja. Hudič obstaja. Hudič napada. Bog ga je premagal. Vse to so dejstva.

Proti Hudiču se borimo z voljo (kar je razumska odločitev) in z vero. Zapirati je treba vstopna mesta v nas, da nima dostopa. Smo v nevarnosti, potrebna je velika zaščita. Ščiti nas Jezus, kljub temu pa se je dobro v primerih molitve za osvoboditev »zapreti v trdnjavo« (moliti molitev zaščite).

Ali hudič deluje po prednikih ali prek določene osebe? Resnica je nekje na sredi oziroma je res oboje, zato je treba moliti za osvobajanje od obojega.

– v takih primerih je potrebna molitev za osvoboditev.

Za razlikovanje je treba gledati simptome: fizične in/ali psihične.

Pred molitvijo mora prosilec za molitev:

• vsem odpustiti,• se pokesati,Vse to vsebuje molitev očenaš. Osnovna vprašanja pri molitvi za

osvoboditev posameznika so:

Za dobro v življenju sta najprej potrebni dobra družina in dobra župnija. Med nami je mnogo sester in bratov, ki te možnosti niso imeli. Naše življenje je velikokrat polno bridkosti. čeprav smo izročili svoje življenje jezusu, da ga opere s svojo Krvjo, ozdravi in osvobodi, On želi naše sodelovanje in sodelovanje naših bližnjih.

Vse je mogoče tistemu, ki veruje

• kdaj so problemi nastali,• ali se spominjaš česa od davno, kar

je povezano s tvojim problemom?Potrebno je diagnosticiranje Duha,

tako da ga imenuješ. On je vzrok nesvobode oziroma zvezanosti: imenovati konkretnega duha (satan ni edini hudi duh: on jih pošilja; jih je več).

Priti moramo do vzroka. Najti vzrok (vedno je treba ozdraviti korenine), ga identificirati in moliti za osvoboditev od konkretnega duha.

Pokojni oče Rufus je za molitev za

Hudič lahko napada iz dveh razlogov: zaradi doseganja dobrega (Jezus to dopusti in s tem osebo pripravlja za še večjo pripadnost sebi) ali zaradi doseganja slabega. Od hudiča so:

• skušnjave (premagamo jih sami),• posesije (je znotraj nas) – v takih

primerih je potreben eksorcizem,• obsesije (ni znotraj nas, je pa blizu)

9

osvoboditev dajal naslednje napotke:

• moli molitev očenaš,• moli molitev

zdravamarija,• moli v jezikih,• na osebo glej kot Jezus.

Če se bojimo, se odpremo hudiču.

Jezus je ozdravljal na dva načina:

• z besedo• z dotikom.Oboje med molitvijo

kombiniramo.Praktični napotki za

molitev za osvoboditev:• velika molilna podpora,• začetna izpoved posa­

meznika prosilca za molitev,• molitev,• dodatna vprašanja,• molitev,• besede/videnja: izreci

misli, besede, ki jih dobiš ­ postavi se v prisotnost Svetega Duha.

Ob napadu Satana med molitvijo za osvobajanje osebo pokliči (po imenu, da se umiri), ne pa nad njo moliti, ker to še razdraži hudiča. Ne govori osebi, da je ozdravljena; to je Božje delo.

Cerkev ne prepoveduje laikom uporabe direktnih ukazov zlim duhovom (razen znotraj obreda eksorcizma, ki je javen obred v Cerkvi za skrajne primere tistih, ki so demonsko obsedeni). V krstu imamo pooblastilo, da izganjamo zle duhove, v Jezusovem imenu (glej: Mr 16,17). Vendar to lahko storijo le tisti, ki so duhovno zreli in ki so kot katoličani

dobro oblikovani. V nasprotnem primeru lahko padejo v nevarnosti ekscesov, zlorab in manipu­lacij s strani zlih duhov.

Izjemno pomembno je, da obsedeni posameznik sam aktivno sodeluje v procesu, se odpove zlim duhovom in se preda v gospostvo Jezusa Kristusa. Prav tako je pomembno upoštevati, da imajo zli duhovi lahko oporo v življenju posameznika, v njegovih čustvenih ranah ali nepokesanih grehih. Osvobajanja ne bi smeli izvajati, ne da se pogo­vorimo o teh oporah. Da oseba lahko stopi v trajno svobodo, morajo biti njene rane zaceljene in za grehe se mora pokesati ter prejeti zakrament sprave.

Biblične osnove molitve za osvoboditev so številne: Bog je Bog za nas. Bog je odpu­ščanje. Bog nam daje najboljše. Bog nam daje življenje. Bog nam daje brez pogojev.

Osvoboditev je proces, ne dejanje. Po Jezusovem naročilu smo zato vsi kristjani stalno dolžni ozdravlja­ti in izganjati demone. Zato pa je treba veliko moliti, moliti je treba danes, da bomo jutri lahko izvrševali Jezusovo naročilo. V svoji molitvi se je treba povezati z Jezusom in povedal nam bo, kaj nam je treba storiti.

ZIMASkrij memed svoje peruti, Najvišji.

Zakrij mes svojo senco, Vsemogočni.

Pokrij mes svojo sveto besedo, Gospod.

Obleci mev oblačila, oprana z Jagnjetovo krvjo.

Okronaj mez modrostjo, Sveti Duh.

Objemi me,Ti, ki si pribit na križu, o Jezus.

Napolni me s svojim ognjem , aleluja!

Položi miv srce žarečo ljubezen, moj Bog.

Odpusti mi vse moje grehe.

Prosim Te, Gospod,v moji duši nikoli več zime.

Frančiška Vodušek

Zima, narisala Franja in Lovro Vodušek

10

MOžjE SVEtEgA jOžEfA

PIŠE: MAtEj KrIžANIč

Veliko moških danes ne ve, kako biti moški, saj mnogim te poti ni pokazal niti oče

niti drugi moški. To poslanstvo se prenaša z enega moškega na drugega. Jezus nam zagotavlja, da nam bo dal poslanstvo, če mu bomo sledili (naredil nas bo za ribiče ljudi). Veliko moških danes ne odraste in ostanejo v puberteti, ki se kaže v tem, da želijo zasluge za svojo moškost, ne pa od­govornosti. Pravi moški pa se čuti izpolnjenega, ko dela, kar si Bog želi zanj, in ta drža vključuje dolžnosti ter odgovornosti.

Druga pomembna naloga je ta, da želimo vzgojiti može naslednjih generacij, ki bodo znali voditi družine, državo ter Cerkev. Kako vendar to, da ob pogledu na cerkvene klopi prevla­dujejo ženske? Zato se nam upraviče­no postavlja vprašanje, kje so možje, ki bodo služili Bogu in ljudem. Cerkev ne bo preživela, če se vanjo ne vrnejo moški. Raziskave v ZDA so pokazale

naslednje podatke: če se v družini spreobrne najstnik, se spreobrne 16 odstotkov družin, če se spreobrne mati, se bo vrnilo v Cerkev 64 odstotkov družin, če pa se spreobrne oče, se vrne v Cerkev 97 odstotkov družin.

Ostaja torej izziv, kako pritegniti k Jezusu mlajše moške.

Jezus je vstal od mrtvih v treh dneh, v 72 urah. Bog tudi nam zagotavlja posledice svojega delovanja, če mu damo 72 ur: vstali bomo od mrtvih ter zaživeli novo življenje.

Možje svetega Jožefa zasledujejo dva cilja:

1. vzpostaviti ter živeti oseben odnos z Jezusom,

2. vzpostaviti vsaj en kvaliteten odnos z drugim moškim (imeti vsaj enega dobrega prijatelja).

Dvainsedemdeset ur na leto se ne zdi preveč niti za zelo zaposlene moške, le razporediti si jih treba po naslednjem ključu:• enkrat mesečno srečanje v moški

skupini po 2 uri (12 x 2 = 24 ur),

• enkrat letno (v soboto) moška konferenca (6 ur),• enkrat letno vikend duhovne vaje

za moške (42 ur).Bog nam daje zagotovilo že v Stari

zavezi: »Trikrat v letu naj se vsi tvoji moški prikažejo pred obličjem Gospoda Boga. Kajti pregnal bom narode pred teboj in razširil tvoje pokrajine in nihče ne bo zahlepel po tvoji deželi, kadar pojdeš, da se trikrat na leto prikažeš pred obličjem Gospoda, svojega Boga« (2 Mz 34,23‒24). Bog zagota­vlja moškim in njihovim družinam blagoslov, če se bodo možje trikrat na leto prikazali pred njim.

Tako kot so možje v filmu Courageous (Pogumni) izpovedali v prisegi, kaj hočejo živeti, hočemo tudi možje v Sloveniji prevzeti odgovor­nost na svoja ramena. V ta namen se bodo začele ustanavljati skupine mož svetega Jožefa in sem prvi, ki odgo­varjam na ta Božji klic ter izgovarjam: »Hočem, hočem, hočem!«

72 ur.comNa kaj bi pomislili, če bi pisalo na reklamah, da gre za najbolj obiskano spletno stran v Sloveniji

in svetu? Sledilo bi, da gre za vodilni spletni medij z aktualnimi dogodki iz Slovenije in sveta z ekskluzivnimi prispevki iz sveta, kako priti v nebesa in živeti odrešeno življenje oziroma vstalo življenje

v jezusu Kristusu. govorimo o združenju mož svetega jožefa na spletni strani MOSjI.Org, katerega namen je razviti može v katoliški Cerkvi za njihovo življenjsko poslanstvo.

foto

grafi

ja je

iz fil

ma

Cour

ageo

us (P

ogum

ni),

2011

; http

://ww

w.co

urag

eous

them

ovie

.com

/

11

PrIdI IN POglEj

Nenehno mi v ušesih odzvanja stavek josipa lončarja v Celju, ki ga je izrekel v pogovoru z duhovnikom: »če bi ti res veroval, bi dal piti kri iz keliha, ki ga pri evharistični daritvi držiš v rokah, vsakemu trpečemu v cerkvi.«

PIŠE: MArjAN dVOrNIK

Spomnim se svoje mladostne izkušnje s trpljenjem. Moral sem odpeljati ženo v bolnico in

v meni se je vse podrlo, predstave, želje, pričakovanja. Šel sem k prijatelju, vikarju na proštiji in se želel z njim pogovoriti. Med mojim pripovedovanjem je na fotelju zaspal, bil je utrujen. Ostal sem sam, sam z veliko začetnico.

Druga moja izkušnja je vezana na se­minarje za izlitje Svetega Duha, ko smo eno od srečanj namenili za molitev za notranje ozdravljenje. Odziv udeležen­cev me je presenetil, saj so vsi po vrsti pripovedovali, da so prav to potrebovali.

Trpljenje in bolečina duše sta sestavni del našega življenja in ni se jima mogo­če izogniti. Torej se je potrebno s tem spoprijeti. Bolečina in trpljenje sta tema, ob katero se spotikamo in prevečkrat tudi zaidemo. Najbolj pa je za vsakega obremenjujoč občutek brezizhodnosti. Reakcija prizadetega je največkrat taka, da začne iskati »krivca«. Ko ga najde, išče načine, kako bi krivec svoj dolg poravnal, včasih pa celo načrtuje in izvede maščevanje. Tako se zgodi nova krivica in nova bolečina. Vsako trpljenje pa potrebuje čas, da ga izživimo. »Jokajte z jokajočimi,« pravi Sveto pismo. Poleg časa pa potrebuje bližnjega. Jokati sam je neznosno. To pa še ni dovolj. Pravo pot pa nam je pokazal Jezus. V trpljenju je rekel: »Ne moja, ampak tvoja volja se naj zgodi.« Mala Terezija to razloži tako, da svetuje, da svoja bremena preložimo nanj. Preložimo, ne samo odložimo in potem ponesemo spet s seboj.

V naši pastoralni praksi se še nismo zavedli, da je prav trpljenje področje, ki omogoča, da v srca ljudi vstopa Bog, Oče. Trume romarjev v božjepotna središča potrjujejo dejstvo, da ljudje vendarle

iščejo pri Bogu tolažbo in rešitev. Zato me vedno bolj nagovarja izkušnja z mašami za notranje ozdravljenje, ki omogočajo okolje in vsebine, ki jih verniki potrebu­jejo. Morda je kdo prepričan, da je vsaka maša tudi maša za notranje ozdravljenje. Je, vendar jo prisotni tako ne dojamejo in odhajajo nepotešeni. Dva elementa sta pri teh mašah »drugačna«. Najprej je to

frančiškani v Novem mestu to razumeli in imamo tako vsak drugi četrtek v mesecu tako mašo. Zanimivo pri tem je, da k tej maši ne pridejo samo farani, ampak mnogo ljudi iz drugih župnij od daleč in blizu. Ko se nekdo odloči, da na navaden delovni dan uporabi toliko časa za »delavniško mašo«, to ni več rutina, ampak potreba. Še več, izkušnja, da je

jeZusoVA kri oZDrAVLjAposeben čas za »prelaganje bremena na Jezusa«, ko omogočimo Jezusu, da vstopa v tiste dogodke preteklega življenja, ki so nas ranili. Ob vstopu Jezusa prosimo, naj ozdravi posledice dogodka in s tem raz­veže vezi trpljenja, ki nas tiščijo k tlom. Drugi pa je uporaba slavljenja, predvsem v času, ko se molivci z molitvijo nad po­samezniki posvetijo vsakemu posebej. Že slavljenje samo je ozdravljajoče dejanje, posebno če se vanj dejavno vključimo. Slavljenje je kot prižiganje luči, sproščan­je svetlobe, vstopanje v Božji objem. Molitev nad posamezniki pa je itak samo uresničevanje tega, kar je Jezus naročil: »Na bolnike bodo roke polagali in ti bodo ozdraveli.« (Mr 16,18) To, kar je pri ma­šah za notranje ozdravljenje najpomemb­nejše, je zavedanje, da v trpljenju nisi več sam. Ob tebi so bratje in sestre, ki s teboj sočustvujejo, so te pripravljeni poslušati in

v moči vere tudi pomagati. Tako se utrjuje zavest, da smo Cer­kev, izkušnja živega

Jezusa med nami. Resnično

sem vesel, da so

potrebi zadoščeno. Jezusova kri ozdrav­lja, Jezusova kri rešuje.

Ko sem gledal obraze ljudi, po katerih so polzele solze, sem se zavedel, da je po­trebno o tem pisati. Da bi tudi v drugih župnijah spoznali, da so tudi pri njih ljud­je ranjeni in jih te rane obremenjujejo. Da bi doumeli, da je Jezus živ med nami in da hoče vstopiti v naša trpljenja in jih reševati, ozdravljati. Da bi končno novo evagelizacijo vzeli zares.

V premislek:Ko si pri maši v množici, premisli, kako

težka bremena notranjih ran nosijo ti, ki stojijo ali sedijo ob tebi. Ali si jih začutil? Ali pa si zgolj sam s svojim Jezusom in te bolečina drugega ne zanima?

Kdor je razumel, o čem sem pisal, ga spodbujam k prizadevanju, da bi tudi v njegovi župniji začeli uporabljati dobro prakso maš za notranje ozdravljenje. Predlagaj to svojemu Župnijskemu pasto­

ralnemu svetu.

1212

za slovenIjo

Pismo sVetA kAtoLiških LAikoV sLoVeNije sLoVeNskim LAikom

V sloVo Zadnji petek v oktobru

ob času Gospodove smrti na križu je zapisala poslednjo črko v Knjigo življenja redovnica s. Virginija Marija Kljun iz reda Frančiškank Brezmadežnega spočetja v Slovenski Bistrici. Izjemna žena prave globoke ponižnos­ti in mnogih vrlin je s svojimi darovi zvesto in v ljubezni služila Gospodu. Bila je prava luč vsem, ki smo jo poznali, tudi v zadnjih letih, ko je vdano sprejela in prenašala trpljenje. Polni dve desetletji je bogatila srečanja našega molitvenega občestva KKP, poldrugo desetletje pa je prip­ravljala bogata gradiva za molitev v okviru skupin naše župnijske molitvene mreže. Imenitna veroučiteljica še do pred nedavnim je svoje učence spremljala v materins­ki molitvi kot lastne otroke. Skoraj vse življenje je krasila Božji hram in lepšala bogo­služje s petjem. Kot članica Karitas se je nesebično razdajala bolnikom, jim prinašala Gospoda in Njegovo toplino ter upanje. Imela je sprejemajoče srce in toplo besedo za vsakogar.

Draga s. Virginija – zelo Vas bomo pogrešali. Prosite pri Gospodu za nas!

Majda Ganzitti MO KKP Slovenska Bistrica

Vsi se zavedamo, da sta se slovenski narod in Cerkev

na Slovenskem znašla v nezavidljivi situaciji. Zaradi socialne krize je mnogim krateno osnovno človekovo dostojanstvo, katoličani pa smo vedno bolj izpostavljeni na eni strani zasmehovanju in že kar sistemski diskri­minaciji, na drugi pa razdorom in napakam v lastnih vrstah. Iz te hude gospodarske in moralne krize Slovenci žal še ne vidimo izhoda, kar v nas seje kal nezau­panja in strahu pred prihodnostjo …

Toda občestvo je nekaj čudovitega in močnega, kar nam je življenjsko pomembno še posebej v časih hudih preizkušenj. Povezani bomo z Gospodovo pomočjo zmagali tudi takrat, ko vse izgleda brezizhodno. Vemo, da Gospod bdi nad nami in da noben las ne pade z naše glave brez Njegove vednosti. Vemo, da je na obe dlani zapisal

tvoje in moje ime, da mu je vedno pred očmi.

Morda je ravno današnji zgodovinski trenutek tisti, ki prinaša vse prave razloge in spodbudo, da kot krščansko občestvo stopimo skupaj in z Božjo pomočjo zmagamo. Marija, kateri je posvečen ves svet, nas v Fatimi spodbuja, da ni nobenega

osebnega, narodnega ali mednarodnega problema materialne ali duhovne narave, ki se ga ne da rešiti z molitvijo, postom in žrtvijo. Tako kot je pred tisočletji v spopadu v nemogočih razmerah zmagoval Izrael: »Ko je Mojzes držal roke kvišku,

je zmagoval Izrael, ko pa jih je povesil, je zmagoval Amálek« (2 Mz 17,11). Bodimo torej »Mojzesove roke«!

V ta namen smo pri Svetu katoliških laikov Slovenije izdali prav posebne podobice z molitvijo za Cerkev na Slovenskem in jih poslali na vse župnije po

Sloveniji. Z njimi želimo spodbuditi nov val povezanosti in goreče molitve slo­venskih katoličanov.

Draga sestra, dragi brat: pridruži se zaupni molitvi za Cerkev na Slovenskem – mnogi bomo molili s teboj! Če je vaš župnik spregledal ali pozabil na pošiljko, ki jo je prejel, ga spomni in spodbudi, naj jih nastavi po cerkvi

in pri nedeljskih svetih mašah zbrane povabi k molitvi za Cerkev.

Skupaj, ponižno in z vsem srcem prosimo Božjega blagoslova in Marijinega varstva.

Svet katoliških laikov Slovenije

13

CENtEr žIVI NA POlNO

Center Živi na polnoKongresni trg 141000 Ljubljana

Življenje je priložnost, izkoristi jo.

CENTER deluje vsak delovnik od 9 - 19h, ob petkih do 20h.KAPELA v času delovanja centra.PISARNA PRENOVE V DUHU ponedeljek 9 - 11 in 15 - 17h,

tel. 068 601 256

CENTER telefon: 068 601 256

Molitev za osvobajanje vsako tretjo soboto v mesecuprej pokliči na telefon:

041364 668 ali piši na: djustinek@gmail.com

www.facebook.com/zivinapolnozivinapolno@gmail.com

torek od 9-13h petek od 16-20h

Molitev nad posamezniki, spoved in pogovor:

Če imaš še do naslednje obveznosti,če si želišče potrebuješče ti ječe želiš spoznavatiče želiš brati ali kupiti kakšno dobro in drugačno

... potem si dobrodošla in dobrodošel pri nas ;)

pogovormolitev

težkoJezusa

nekaj minut

knjigo

,

,,

,...

V Centru se bo dogajalo !

SKUPNOST EMANUELdeluje v Sloveniji že več kot dvajset let in pripravlja različne misijonske dogodke v okviru nove evangelizacije.

molitvena srečanja

vvečeri pričečeri evanjokrogle mize

predstavitve novih knjig naše založbe

telefon: 031 390 521http: //www.skupnost-emanuel.si

ŽIVLJENJE JE ŽIVLJENJE, BRANI GA.(bl. Mati Terezija)Širimo resnico o dostojanstvu in veličini človeka od spočetja.

Prinašamo veselje do življenja, upanje.Pomagamo mamicam in očetom nerojenih otrok v stiski. Pomagamo trpečim po splavu.Molimo in darujemo trpljenje za zmago življenja.

telefon: 040 287 768torek, sreda: 14.00 - 19.00hčetrtek: 9.00 - 19.00h petek: 9.00 -14.00h

BOŽJI OTROCI, zavod za življenjebozjiotroci.zavod@gmail.comwww.bozjiotroci.siwww.facebook.com/bozji.otroci

V Božjih otrocih sem upala, da bo Sveti Duh že v teh dneh naravnal korake noseče

matere, da bo pozvonila, tukaj odložila skrbi in sprejela otroka. Da bo prišla mama, ki nosi v sebi bolečo skrivnost svojega dejanja, ki želi tvegati in poskusiti, če obstaja še kaj drugega razen krivde. Kdo ve, zakaj niso prišle? Zvonec je zvonil, prihajali so z drugačnimi potrebami, z različ­nimi razpoloženji.

Jezus, imaš namen rešiti nerojeno življenje, dušo na tak način ali so tvoji načrti drugačni? Tabernakelj v kapeli je kot maternica. Noseča Marija na sliki je pred porodom. Si rešil v tem mesecu katero življenje po molitvi pred Teboj? Marija, si posredovala za življenje, za večno življenje? Kdo bi vedel, kdo Te razume?

Zunaj je čudovita kompozicija jesenskega sonca, barv, senc. Nad kapelo vadi pianist svoj program.

Že nekaj dni si pojem sim­patično staro popevko: »Hej, hej, Ljubljančanke, kam ste namenjene?«…

… V Center po Življenje.

Valentina Pikelj, Zavod Božji otroci

Center Živi na polno je odprt dober mesec. Po glasnem Eurobasketu je na Kongresnem trgu mirno, lahko si mislim, da je spokojno ali pa mrtvo, odvisno od stanja srca. Na oknih v pritličju so lepe kvačkane zavese in majhna tabla, ki obvešča, da se za oknom ponuja priložnost življenja na polno. Za bolj opazno reklamo se v zakonskih okvirih še iščejo možnosti.

»Hej, hej, Ljubljančanke!«

WWW.24KUL.SI

Pr i d i i n p o g l e j !

Katoliška karizmatična prenova od nedavnega tudi na Facebooku:

http://www.facebook.com/KatoliskaKarizmaticnaPrenova

14

IMAŠ SPOROČILO!

Dragi mladi prijatelji,

Ste polje vere! Ste Kristusovi at­leti! Ste graditelji lepše Cerkve in boljšega sveta.

Polje, ki je posejano, polje kot kraj usposabljanja in na terenu kot gradbišče.

Prosim vas, dovolite da Kristus in njegova beseda vstopi v vaše živ­ljenje, da se kalijo in rastejo. Ne pustite, da seme pade na neplod­na tla, ne dovolite, da vas zavede površnost, bodite prizadevni v te­žavah, bodite pogumni, da greste proti toku, ali da se uprete nega­tivnim strastem. Vprašajte se: Sem na strani Boga ali hudiča?

Želite biti plodna tla, ne polplodna, škrobna, površinska, ampak pravi kristjani. Prepričan sem, da ne že­lite navidezne svobode, ki se ravna po trenutni modi in užitku. Vem, da imate visoka pričakovanja, da

sprejemate odločitve, ki v celoti dajejo smisel vašemu življenju. Jezus nas prosi, naj mu sledimo in igramo v njegovi ekipi, saj ko je igralec pozvan, da igra za eki­po, se mora nemudoma odzvati. Tako je v našem življenju učitelja Kristusa

Jezus nam ponuja nekaj več, kot je svetovno prvenstvo. Ponuja nam uspešno in srečno življenje in prihodnost z Njim, ponuja nam

večno življenje. Prav tako zahteva usposabljanje za pridobivanje moči pri soočanju z vsemi okoliščinami življenja, z molitvijo, zakramenti in drugo pomoč ­ je pojasnil papež in jih pozval, da ponavljajo z njim: Ali ste govorili z Jezusom? Ali govori Sveti Duh mojemu srcu? Če nare­dim napako, vprašam Jezusa, kaj naj naredim? Pri vsem tem lahko doživimo, da nismo sami, temveč da so del bratske družine in kot takšni graditelji Cerkve in zgodovi­ne. Bodite protagonisti zgodovine. Jezus nas kliče, da smo živi kamni za gradnjo Cerkve, katera bo tako velika, da lahko sprejme vse ljudi, da je dom vseh. Danes nam Jezus pravi: Pojdite torej in naredite vse narode za moje učence!

(27. julij 2013; vigilija s papežem Frančiškom v Braziliji)

Na strani Boga ali hudiča?Papež Frančišek na 28. Svetovnem dnevu mladih v Riu de Janeiru pozival in trkal na srca zbranim mladim in enako nagovarja tudi tebe zdaj, dragi prijatelj. Nekaj njegovih sporočil in misli. Dragi mladi,

Pomisli katera misel/

stavek te najbolj nagovarja, napiši ga na

listek ter ga daj na vidno mesto (zate, družino, prijatelje), to je lahko

že prvi korak tvoje evangelizacije.

Pripravila: Danijela Sekolovnik

kvIz

Izmed prispelih pravilnih rešitev bomo vsak mesec izžrebali tri nagrajence, ki bodo prejeli knjižne nagrade. Izpolnjene in na dopisnico nalepljene kupone pričakujemo na naslovu uredništva (glej kolofon) najkasneje do 20. v mesecu.

Pravilne rešitve za kviz v oktobrski številki se glasijo: A B C B A

Knjižne nagrade, ki jih izžrebanci dobite po pošti, tokrat prejmeta: Elvis Fratnik, Novo mesto in Vera lapanja, Slap ob Idrijci. Nagrajencema čestitamo!

1. Zakaj so nekateri ljudje sovražili Jezusa? (pomoč Jn 15)a) zaradi besed, ki jih je govoril o njih,b) brez vzroka,c) iz ljubosumja, ker je šlo toliko ljudi za njim.

2. Kakšen naj bo odnos kristjana do njegovih sovražnikov? (pomoč Lk 6)a) zob za zob, oko za oko,b) ljubi naj jih in jim dela dobro,c) naj se ne ukvarja z njimi.

ODGOVOR (A, B ali C)VPRAŠANJE

Ime in priimek:

Naslov:

1.

2.

3.

4.

5.

NoVEMBER 2013

Kviz pri prav lja Neda Milos

BlAgoR pREgANJANIM ZARADI pRAVIčNostI, KAJtI NJIhoVo JE NEBEšKo KRAlJEstVoPater Štefan Kožuh je nekoč dejal: Človek, čigar odnos do Boga se ni prečistil v trpljenju, govori o Bogu puhlice. Kot Jobovi tolažniki. Prva cerkev je bila zelo preganjana, a je najbolj rasla. Ljudje so opazili moč vernikov, ki ni mogla izhajati iz njih samih. Bilo je očitno, da je z njimi Bog.

3. Zakaj je savel začel preganjati Davida? (pomoč 1 Sam 18)a) ker se je Savlova hči zaljubila v Davida,b) ker je videl, da je Gospod z Davidom,c) ker je bil ljubosumen na njegove vojaške uspehe.

4. Kateri prerok je napisal Žalostinke? a) Jeremijab) Izaijac) Ezekiel

5. Kaj sta pavel in sila delala med jetniki v ječi? (pomoč Apd 16)a) jokala sta zaradi krivice, ki se jima je zgodila,b) druge jetnike sta prepričevala o svoji nedolžnosti,c) molila sta in pela hvalnice.

Foto

Mar

ija M

aruš

a M

araž

Letošnje poletje se nas je okrog 50 Slovencev odločilo odpraviti na evropsko različico svetovnega dneva mladih na Poljsko, kjer smo julija preživeli pet dni. Udeleženci smo prihajali iz različnih držav, kar nam je omogočilo spoznavanje drugih in ohran­janje stikov. Mnogi menijo, da mladi in vera ne sodita v isti koš, vendar ravno na takšnih dogodkih človek spozna, da je na svetu veliko mladine in drugih, ki so istega mišljenja.

Vsak dan posebej je bila nova dogodivščina in nov dan za utrjevanje naše vezi z Bogom ter drugimi udeleženci. Po dnevih smo spoznavali različne tematike in jih povezovali z našim mišljenjem in mnenjem. Prav v vsaki tematiki smo lahko našli Boga. Posamezen dan je bil organiziran tako, da smo lahko v njem združili zabavo, veselje, radost, sproščenost in umirjenost. Dan se je začel z uvodnim slavljenjem, v obliki petja in plesa. Sledila so predavanja, zatem smo se razdelili v delavnice in skupine, ki so bile zelo raznovrstne. V skupinah smo lahko izmenjavali svoja mnenja, izkušnje, probleme, vprašanja, vtise ter mnenja o programu, ki je bil pripravljen prejšnji dan. Vsak dan smo imeli mašo, ki je bila vedno nekaj več kot le navadna maša. Skupinsko petje, pridige, družba okoli nas in samo vzdušje je pripomoglo k temu, da je bila vsaka maša posebna. Ob koncu dneva so nam organizatorji pripravili raznolike večere (koncert, večer usmiljenja, pričevanja, prenos iz Ria, adoracija …). Po tako pestrem dnevu smo vsi odšli utrujeni, vendar pomirjeni v srcu do svojega prenočišča, kjer smo se spočili in pripravili za naslednji dan.

Celotno srečanje je vsaj zame minilo zelo hitro in je name naredilo velik vtis. Še vedno rada v roke vzamem svojo beležko in si preberem misli, ki sem si jih zabeležila na predavanjih. Občutkov, ki so v meni bili na kraju dogodka in danes, enostavno ne gre opisati. Takšne stvari je treba doživeti!

Urška Gačnik

P R I Č e vA N J e

16

PsalmI

samo Bog je vladar

molitev ob Psalmu 75

Piše: Marija Štremfelj

Foto Andrej Štremfelj

Zahvaljujemo se ti, o Bog, zahvaljujemo se, Tvoje ime je blizu tistim, ki pripovedujejo o Tvojih čudovitih delih.

V poznem popoldnevu se zahvaljujem svojemju Bogu za dan, ki sem ga pravkar preživela. Spet sem tu, v Nepalu. Zmanjkuje mi besed, s katerimi bi opisala lepote narave, ki pravkar tonejo v mrak. Snežno beli vršaci, najvišji na tem planetu, se zdijo kot neveste, ki čakajo svojega ženina. V vsej čistosti, brez najmanjšega oblačka, ki bi jih zakrival, nudijo ogledalo mojemu bivanju: moji majhnosti in hkrati moji veličini Božjega otroka. Nastala sva po Besedi, ki je bila poslana na svet in brez nje ni nič nastalo, kar je nastalega. Tudi te čudovite trate, temno rjave v jesenskem pričako­vanju zimske odeje, ki so zadnja paša številnim jakom. Res, veličastvo stvarstva slavi svojega Gospoda in odpira srca, da se zahvala sama od sebe dvigne do neba. Trate dišečega grmičevja, encijanov in planik se umikajo hudourniškim grapam, ki se končujejo v snežnih lijakih z grozečimi ledeniški­mi pastmi. Modrina zaključi gorsko verigo, ko glas divjih modrih koz Tarov obrne pozornost nase. Popolnoma sami smo v tej divjini, daleč od običajnih turističnih poti. Skupina ljudi, ki skupaj doživlja Božji dotik, vsak na svoj način. Le posamezni vzkliki, kako je lepo, neverjetno, pre­čudovito, so izraz duše, ki v tej lepoti prepozna svojega Stvarnika. Res Gospod, Tvoje ime je blizu tistim, ki pripove­dujejo o tvojih čudovitih delih.

gostiteljica letošnjega celodnevnega vseslovenskega srečanja Katoliške karizmatične prenove v soboto, 19. oktobra, je bila župnijska cerkev Svetega duha v Celju.

Pravi kraj za takšno srečanje, prav posebej za vodilno misel govorov gosta s Hr­

vaškega Josipa Lončarja, sovoditelja katoliške karizmatične skupnosti Dobri pastir ter soustanovitelja in voditelja ustanove za širjenje krščanskih vrednot Kristofori, du­hovnega nagovora celjskega škofa Stanislava Lipovška med mašo, pa tudi za slavljenje, molitev nad po­samezniki, najprej pa osebni pre­mislek o tem, kako sam oznanjam Jezusa Kristusa, sem Njegova priča v svetu. Evangelizator Lon­čar je vsem udeležencem srečanja v treh govorih (popoldanskega je imel namesto napovedanega p. Joza Zovka, ki je udeležbo odpo­vedal zaradi pogreba rodne sestre), temeljito izprašal vest, najprej pa nas je podučil, kaj je evangelizacija in kako oznanjati Jezusa Kristusa, njegov nauk ter besedo v seda­njem in jutrišnjem svetu.

Že v prvem govoru nam je jasno povedal, da vse prihaja iz vere v Jezusa Kristusa in lastne­ga izkustva, spoznanja, kaj meni osebno pomeni Jezus in kaj je spremenil v mojem življenju. Tako bomo tudi lahko prepričali druge. Z osebnim pričevanjem, ne nečim teoretičnim, nauče­nim, čeprav lahko teološko pra­vilnim in utemeljenim. To jim bo premalo, če v nas ne bodo začutili globokega Jezusovega dotika; kako nas je prežel.

Za to naše dolžno poslanstvo moramo »odkopati svoje talente« in jih začeti uporabljati, kajti sicer gorje nam, ko se bomo z Jezusom nekoč srečali iz oči v oči in nas bo vprašal: zakaj nisi pričeval o svoji veri vame, o razlogih zanjo?

V drugem govoru nam je Josip Lončar povedal, da bomo pri evangeliziranju uspešni, če si bomo najprej sami prizade­vali biti boljši ljudje. Poudaril je: »Kolikor boljši bomo mi, toliko boljši bodo ljudje okrog nas.« Svet bomo spreminjali, če bomo najprej spremenili sami sebe. Zato je evangelizacija »najprej usmerjena k meni samemu«. Pri njej ločujemo pet področij: Boga Očeta, Boga Sina, Boga Sve­tega Duha, Božje kraljestvo in

poročilo

Ali smo res prinašalci Kristusa?Vseslovensko srečanje Katoliške karizmatične prenove v celju

poročilo

17

Cerkev. V vse tri Božje osebe, kraljestvo, ki ni od tega sveta, ter Božjo ustanovo na Zemlji se moramo poglabljati, imeti pravi odnos, sprejemati ne le v razumu, marveč predvsem v srcu, kajti: »Razum dojema, srce sprejema.«

Evangelizacijo potrebujemo vsi. Da bomo lahko dobro in prav evangelizirali, moramo Jezusu izročiti svoje življenje. To je zelo zahtevna naloga. Moč zanjo bomo dobili v molitvi, osebnem srečevanju z Jezusom. V osebni molitvi (izrekanju naučenih in drugih molitev), meditaciji in kontemplaciji. Če bomo molili na te tri načine (govornik je pri kontemplaciji na primeru štirih oseb, ki so na Kalvariji stale pod Jezusovim križem, svetoval, kako naj premišljujemo posamezne stavke v Svetem pismu), odprli Jezusu svoje srce, ne le razum, se zavedali, da je vera dar, pa tudi, da je treba s tem darom kaj narediti, potem nas bo vedno bolj vleklo v cerkev, k prejemanju zakramentov, postajali bomo vse bolj Jezusovi, bo On spreminjal naše življenje, mi pa pomagali spreminjati življenja ljudi okrog nas.

V tretjem govoru nam je Josip Lončar povedal, kako naj evangeliziramo. Dejal je, da je premalo vizija, potrebna je tudi strategija, sicer se bo vse skupaj končalo kot iluzija. Jezus nam daje prvo in drugo. Torej se nam ni treba bati, da z njim, če se bomo držali Njegove poti, ne bomo uspešni. Toliko je ljudi zunaj Cerkve oziroma od Cerkve oddaljenih, ki čakajo

našo besedo, zgled, pričevanje. Josip Lončar nam je nato razložil,

kako to delajo v katoliški karizmatični skupnosti Dobri pastir in v ustanovi za širjenje krščanskih vrednot Kristofori. Najprej, da je pri njih vse transparentno, razvidno, se pravi vsakemu na vpogled. Posebej denarne zadeve. Pri izdajanju knjig in revije, pri seminarjih, v delo­vanju društva, pri zaposlenih, v Šoli molitve in drugje. Vsakdo dobro ve, kje mu je mesto, kako mora delovati in tudi odgovarja za to. Tudi, ker je za svoje delo plačan, je redno zaposlen. Nosilce dolžnosti, odgovorne osebe na njihovo zahtevno delo strokovno in duhovno pripravljajo, jih usposabljajo, da so zares »kristofori« ­ prinašalci Kristusa ljudem. Za to delo, nalogo nisi pravi, če nisi v srcu stoodstotno prepričan o Bogu, če On ni spremenil tvojega življenja, če se nisi osebno srečal z njim, ga ne nosiš v sebi, ne kraljuje v tvojem srcu. Če pa to in drugo je, potem si res lahko »kristo­for« ­ prinašalec Kristusa drugim. V moči delovanja in razsvetljenja Svetega Duha!

Škof Stanislav Lipovšek se je po poz­dravu voditelja Katoliške karizmatične prenove v Sloveniji Janeza Cerkovnika v uvodu v mašo zahvalil našemu du­hovnemu toku, da »rojeva tako bogate sadove« v Cerkvi v Sloveniji, tudi v celjski škofiji: »Kot pastir Cerkve v Celju se vam zahvaljujem za to pričevanje!« Josipu Lončarju je čestital za ustanovo

Kristofori, ki nosi zares »programsko ime«. Zbrane (ti so do zadnjega kotička napolnili cerkev in kor) je povabil, naj še naprej pričujejo za Kristusa v slovenski družbi, molijo za nove duhovne poklice, pa tudi za mariborsko nadškofijo. Opra­vičil se je za zavoženo v njej, hkrati pa je poudaril, da nas tudi to opozarja, naj se »odvrnemo od praznih stvari in z vso dušo oklenemo Jezusa Kristusa«.

Kako so se po raznih življenjskih blodnjah in težavah reševali z Jezusovo pomočjo, je med drugim in tretjim pre­davanjem pričevalo šest pričevalcev.

Vsem udeležencem skrbno organizi­ranega srečanja bodo v spominu ostale besede, ki jih redko slišijo iz ust pastirjev Cerkve (»Vesel sem, da sem bil danes z vami!), lepo petje slavilne skupine Čudež, dobro duhovno vodenje srečanja in slav­ljenje duhovnika Dušana Todorovića, posebej pa izvrstno prevajanje duhov­nega voditelja Katoliške karizmatične prenove v Sloveniji p. Mija Kekića. Veliko delo so opravili tudi vsi, ki so pripravili to srečanje in ga dobro izpeljali. Kaj bo vsakemu osebno ostalo zapisano v srcu, pa ve le on sam in Bog. Prav je, da tudi tisto, kar nam je priporočil Josip Lončar: Ne skrivajte svoje vere pod mernik, ampak bodite luč drugim s svojim zares krščanskim življenjem in delovanjem. To je: kristofori! Povedano prav na večer pred misijonsko nedeljo.

Jožef Pavlič

Foto

grafi

je: M

arja

n Dv

orni

k

Ali smo res prinašalci Kristusa?Vseslovensko srečanje Katoliške karizmatične prenove v celju

KKP celjske škofije sporoča, da bo pater Jozo Zovko z nami v soboto,14. decembra, v Celju. Podrobnosti glede kraja in časa srečanja z gostom do trenutka redakcije še niso znani, jih boste pa bralci pravočasno izvedeli. Decembra ponovno dobrodošli v Celju!

fOtOrEPOrtAžA

ZmAgA ŽIVLjeNjA je VerABesedilo in fotografije: Marjan Dvornik

Množica teh, ki so verovali, pa je bila enega duha in enega srca. To je bilo v Celju, na letnem srečanju Katoliške karizmatične prenove.

Na Vidmu so prišle naproti moje sopotnice, vse nasmejane in v pričakovanju, da nam bo ta dan prinesel nekaj lepega.

Josip nas je takoj na začetku spravil v zadrego z vprašanjem: Kdo med vami moli vsaj dve uri na dan v jezikih? Meni je ta dar rešil življenje in vse, kar nam je uspelo doslej narediti, je bil sad molitve v jezikih.

Škofa smo pričakali z veseljem in aplavzom. Janez Cerkovnik je rekel: »Sedaj smo Cerkev!«

Vsakdo, ki veruje, je prejel vsaj eno izkustvo in iz njega živi. Prilika o talentih je prilika o izkustvu. Tudi če si dobil le eno izkustvo, ga ne zakoplji niti se ne ustraši, da bi ti ga kdo ukradel. Podarjaj ga naprej, trguj. V knjigi opisujem resnično zgodbo žene, ki je prejela močno izkustvo, pa ni imela moči, da bi pričevala. Svetoval sem ji, da ga napiše, in sem ga potem izdal v knjigi. Prebralo ga je na tisoče ljudi in mnogim je odprlo pot nazaj k veri. Trgovala je s svojim talentom.

Da je Bog naš Oče, vemo z razumom. Da pa bi to dojeli s srcem, je potrebna evangelizacija. V Janezovem evangeliju je Bog opisan kot Oče 105-krat, pa komaj kdo opazi, da je večina molitev pri maši usmerjena prav k Očetu. Prav tako so potrebni nove evangelizacije tudi drugi stebri vere: Jezus kot Odrešenik, Sveti Duh, Božje kraljestvo in Cerkev.

Cilj evangelizacije je pripeljati ljudi do duhovne zrelosti. Poznam molitvena občestva, ki dvajset let čakajo, da jih bo Bog uporabil. Ne bo jih! V Čapljini sem oznanjal ljudem evangelij v hotelu. Prišlo je kakih 400 ljudi, od tega vsaj 150 takih, ki ne hodijo v cerkev. Izmed teh jih je vsaj deset odstotkov zopet našlo pot do osebne vere. Malo? V evangeliju piše, da je v nebesih neizmerno veselje, če se spreobrne vsaj en grešnik. Meni pa je v največje zadovoljstvo, če govorim o evangeliju nevernikom.

V pozdravu je Janez Cerkovnik škofa spomnil na njun zadnji telefonski pogovor, ko je želel v živo videti, kaj je to Katoliška karizmatična prenova. »Sedaj ste tu in lahko iz prve roke vidite in slišite naše veselje, našo živo vero in se prepričate o živi Cerkvi.«

Škof je v nagovoru izpostavil potrebo po prenovi Cerkve v Sloveniji. Ko želimo versko prebuditi katoličane, so duhovna gibanja upanje naše Cerkve, med temi pa prav posebno KKP z veseljem, odprtostjo in navdušenim sodelovanjem, ki ste ga pokazali danes.

fOtOrEPOrtAžA

Čudovit, Jezus je čudovit, je odmevalo v cerkvi ob našem prihodu.

Prepevajmo Jezusu, On je naš Gospod!

Odmor je bil napolnjen s pogovori in srečanji s prijatelji, predvsem pa, da smo napolnili želodčke.

Po maši so duhovniki in škof molili nad posamezniki za njihov dušni in telesni blagor.

Aleluja, vzkliki radosti in veselja, »temperatura« narašča, srca so vse bolj odprta.

Dopoldanski del so zaključila pričevanja, ki so mnogim segla globoko v srce. Jezus je vsakomur izmed pričevalcev v temelju spremenil življenje, mu vrnil upanje, smisel in dostojanstvo.

Pri oblikovanju maše so sodelovali s prošnjami.

Posebej sem se razveselil Klemna, ki sem ga nazadnje videl pred več kot 30. leti, ko ga je Tone Marinko v hiši Družine Kristusa Odrešenika predstavil, da odhaja v misijon. Takrat je imel nogo v mavcu in bergle, tokrat pa oprtnico na vratu.

Kot se spodobi, smo se na koncu maše zahvalili najpomembnejšim gostom in pripravljavcem srečanja.

poročilo

20

Pridite v Breznico!Breznica – V ponedeljek, 23. septembra, se je pričel seminar za poživitev vere in izlitje Svetega Duha v cerkvi Žalostne Matere Božje na Breznici pri Žirovnici na Gorenjskem, ki ga organizira Katoliška karizmatič-na prenova. Pričenjamo s sveto mašo ob 18.30, nadaljujemo s slavljenjem, po slavljenju je predavanje, nato pa še pričevanje in osebne zgodbe posameznikov.

Pobudo za seminar je dala Darja Knavs, v okviru KKP pa je glavna organizatorica in povezovalka Milena Pavuna Lampe.

Marjan Lampret, župnik na Breznici, je v uvodu v prvo sveto mašo seminarja zbrane lepo povabil k sodelovanju. Po maši je zbrane pozdravila in povabila k sodelovanju tudi Milena, nato smo v polurnem slavljenju odpirali svoja srca Gospodu. Cerkev je bila prežeta s Svetim Duhom in Božje Ljubezni se je bilo mogoče dotakniti. Slavljenje je vodil Janez Vevar. Prvo predavanje je imela Mojca Giacomelli. Glavna nit njenih besed je bila popolna izročitev in zaupanje Njemu, ki ji je že tolikokrat pomagal na poti življenja in poskrbel za vse njene duhovne in materialne dobrine. Povedala je tudi, koliko čudežev je Gospod naredil za center Živi na polno, ki ima svoj sedež

v središču Ljubljane. S tem je poslu­šalce spodbudila, da zaupajo, in tako kot je Gospod poskrbel zanjo in njeno življenje, ima Gospod načrt in pomoč za vsakega izmed nas. Prvo pričevanje sta pripravila zakonca Barbara in Janez Vevar. Naslov prvega srečanja je bil Božja Ljubezen.

Naslednje srečanje je imelo naslov

Odrešenje. Odličen predavatelj je bil Boštjan Hari, pričevalec pa Matej Pobežin. Vsak na svoj način sta nam pripovedovala o tem, kako Bog skrbi za svoje ljudstvo. Pri vsakem srečanju nas je župnik Marjan Lampret lepo nagovoril in vsakič znova vabil, da se priporočamo Svetemu Duhu. Po Božji previdnosti je na dan drugega srečanja seminarja godoval sv. Hieronim, ki se je za pomoč zatekal prav k Svetemu Duhu, ki mu je pomagal prevesti celoteno Staro zavezo in večji del

Nove zaveze Svetega pisma. In spet smo bili povabljeni, da tako, kot se je sv. Hieronim priporočal in dal voditi Svetemu Duhu, storimo tudi mi.

Tretje srečanje, ki je pravkar za nami, je imelo naslov Novo življenje. Predavatelj in pričevalec je bil Ciril Čuš. Največji poudarek tega predavanja in pričevanja pa je bil:

»Molite, molite sveti rožni venec, kajti molitev dela čudeže.« Govoril je o moči molitve rožnega venca, in to prav na praznik rožnovenske Matere Božje. Verjamem, da je bil vsak izmed nas globoko povabljen k zaupni, iskreni in goreči molitvi rožnega venca ter k mnogo večjemu zaupanju in vztrajan­ju v goreči molitvi k nebeškemu Očetu. Kajti po besedah Cirila Čuša je novo življenje vztrajanje v dialogu z Gospodom do konca.

Veselimo se že naslednjih srečanj,

ki bodo naslovljena: Prejem Božjega Daru, Molitev za izlitje, Rast in Posnemanje Kristusa.

Na enem izmed srečanj je bilo prav simpatično slišati župnika, ki je rekel: »Ja, katerim je ponedeljek najbolj dolg in dolgočasen dan, naj pridejo v Breznico, bodo videli, kako se imamo tukaj lepo.«

Slava Bogu.

Besedilo in fotografije: Marjana Perkovič

21

poročilo

21

BoŽjA BeseDA NA cestiljubljana – Sredi Ljubljane v mikrofon izgovarjati besede Boga! V ta razvpito proticerkveni prostor z vsem navdušenjem sporočati Njegov evangelij! Kakšno doživetje! In kakšni odzivi!

Gospod, ki uro in pol sedi in posluša. Kolesar, ki se zadere na ves glas: »Satan!« Nasmejani mladi obrazi, ki z zaniman­jem berejo sporočilo z listka. Ogorčena gospa: »Sramota! Skrijte se raje!« Zamišljen gospod ugla­jenega vedenja, ki prese­nečeno strmi v besede. Zanj so. Solze v očeh … Pritrjujoče prikimavanje … V hipu zresnjen izraz na obrazu … »Kaj? A to je še dovoljeno?« je vsa zgrožena gospa srednjih let. »Ne razumem,« je zmedena gospa. Ko ji razložim pomen besed, je zelo zadovoljna: »No, spet nekaj novega. Tega pa še nisem slišala.«

Mi pa sejemo Besede. Samo se mi smeje. Včasih mi nasmešek za hip zamrzne, a Duh ga hitro spet ogreje.

Boleče noge, sto organi­zacijskih skrbi in zapletov … se izgubi v radosti, da smemo biti Božji norčki na ulici Ljubljane.

Prihodnje leto se pridruži tudi ti! Izjemno je!

Marina Zajec

Maribor – Po poletnem odmoru smo se zadnjo nedeljo v septembru spet zbrali na slavilnem srečanju v Slomškovi dvorani v Mariboru. Gost je bil Ciril Čuš, ki je spregovoril na temo Vera, ki rešuje.

Vsakdo od nas se sprašuje, kdo je in kaj je smisel njegovega življenja. Smo Božji otroci in Bog nas je ustvaril in poslal v ta svet, v to družino, v ta trenutek. Bog nam vedno znova pravi: »Lepo je, da obstajaš. Ti si moj ljubljeni otrok, dragocen si v mojih očeh.« Vsi ljudje verujejo. Vera je Božji dar, potrebno

je zaupanje v Gospoda. Strah pa pomeni nevero. Ne bojmo se, saj nam je Bog obljubil, da bo z nami vse dni do konca sveta.

Zavedati se moram, da me Bog ljubi takšnega kot sem, z vsemi mojimi napakami in slabostmi. Treba je sprejeti in ljubiti samega sebe, šele potem lahko ljubiš ljudi okoli sebe. Vsak dan se je treba truditi biti dober človek in se zavedati, da nas ima Bog rad. Prav tako se povezati s križem, z Jezusom na Golgoti, ki odrešuje, ozdravlja in osvobaja. Iti z Jezusom vsak trenutek

življenja in Mu vse izročati. Najbolj so se mi vtisnili

v spomin štirje koraki oz. navodila, kako spremeniti in izboljšati odnos do osebe, ki so:

1. Priti v duhu do osebe, ji pogledati v oči in reči, da ji odpuščaš vse besede in dejanja.

2. Povedati osebi: Želim si, da tudi ti meni odpustiš.

3. V duhu objeti osebo z ljubeznijo Boga.

4. Zahvaliti se Jezusu za to osebo. S tako držo lahko spremenimo najprej sebe in odnose z ljudmi, ki nas obdajajo.

Milena Grabušnik

Že dobri dve leti se udeležujem mesečnih srečanj

Katoliške karizmatične prenove, kjer se duhovno napajam. V tem času sem tudi doživela različna oz­dravljenja, za katera sem bila nekoč prepričana, da jih ne bom deležna. A z Božjo pomočjo je šlo. Moj prvi vtis, ko sem prišla na to srečanje, je bil, da je pevsko zelo všečno, molitveno pa dokaj čudno, a čez čas nekaj prelepega, vsaj z moje strani. Verjamem, da Bog deluje v vseh, če se mu dovolj odpremo in Mu sledimo.

Božica

Že naslov Vera, ki rešuje je veliko obetal. Ciril Čuš

pa nam je znova pripravil bogato učno uro, ki nas je pritegnila in nas napotila na ponovno spraševanje o lastni veri in njeni moči. Razlaga o na videz prepros­tem pričetku molitve, torej pokrižanju, me je najbolj nagovorila. Zase lahko rečem, da je pokrižanje pred molitvijo od te nedelje dalje dobilo veliko globlji pomen.

Darko

Mene se je predava­nje zelo dotaknilo, vedela sem, da

moram iti, čeprav je bilo zelo dosti ovir, »ta črni« je imel prste vmes, ampak ni mu uspelo. Duhovnik Ciril Čuš je začel s stavkom: Bog te ima rad, kar se je preple­talo skozi celotno preda­vanje. Močna vera, odpu­ščanje, zaupanje, zahvala in goreča ljubezen do Boga oz. do bližnjega je bistvo vsega. Res, Bog nas ima vse rad, pa kakršen koli grešnik si, Bog te ima rad, tudi ti imej sebe rad, z vsemi svojimi slabostmi. Nihče ni popoln.

Tea

NEKAJ uDElEŽENCEV sREčANJA JE Z NAMI poDElIlo sVoJE VtIsE:

Lepo je, da obstajaš!

2222

OBVEStIlA

MO BiljanaBiljana ­ župnijska dvorana

sobota ob 20. uri Lojze KržišnikBorut Cukjatitel.: 041/349­205 borut.irma.cukjati@siol.net

MO Goriška Šempeter pri Gorici

torek po večerni maši, pozimi v dvorani v župnišču

Boris KretičMonika Pegan tel.: 040 601 505 mpegan94@gmail.com

Karizmatična srečanja za celjsko škofijo Karizmatična molitvena srečanja za ozdravljenje so za celjsko škofijo v Celju vsako drugo nedeljo v mesecu ob 17. uri v cerkvi Sv. Jožefa. Okvirni program: slavljenje, vesela sveta maša, osebna pričevanja, molitve za potrebe posameznikov. Veselo povabljeni in dobrodošli!

Srečanja novomeških občestev v Novem mestu in črnomljuRedno mesečno srečanje Katoliške karizmatične prenove s slavljenjem, poučevanjem in molitvijo za posameznike bo v nedeljo 10. novembra ob 17. uri v Zavodu Friderika Barage v Šmihelu pri Novem mestu. Gost srečanja bo p. Mio Kekić. V rednem terminu mesečnih srečanj za Belo krajino v no­vembru poteka seminar (glej NAPOVEDNIK).

Slavilno srečanje v Slomškovi dvoraniVabljeni na redno slavilno srečanje KKP mariborske nadškofi­je, ki bo v nedeljo, 27. oktobra 2013, ob 15. uri v Slomškovi dvorani v Mariboru.

maša za ozdravljenje in osvoboditev v LjubljaniMaša za ozdravljenje in osvoboditev, ki jo v cerkvi Kristu­sovega učlovečenja v Dravljah daruje p. Mio Kekić, bo tretji ponedeljek v mesecu, to je 18. novembra 2013 ob 20. uri, slavljenje pa se bo začelo že ob 19.45. Lepo vabljeni!

maša za notranje ozdravljenje v Novem mestuMaša za notranje ozdravljenje in ozdravljenje družinskega debla, ki jo daruje p. Peter Vrabec vsak drugi četrtek v mese­cu, bo 14. novembra, ob 18. uri v cerkvi Svetega Lenarta v Novem mestu. Lepo vabljeni!

Srečanje mo Prenove v Duhu gorenjske Molitveno srečanje MO Prenove v Duhu Gorenjske je vsako tretjo nedeljo v mesecu v cerkvi na Primskovem pri Kranju, z začetkom ob 14. uri z litanijami in duhovnim nagovorom tamkajšnjega župnika g. Godca. Sledi slavljenje in čaščenje z besedo in pesmijo. Prisrčno vabljeni vsi častilci Jezusa v Najsvetejšem zakramentu.

Redna srečanja molitvenih občestev škofije KoperKoordinator Katoliške karizmatične prenove za Koprsko škofijo: Dušan Tomažič, tel.: 041/498­110, dusan.tomazic@elektro­primorska.si

molitveno občestvo

kraj srečanja dan in ura duhovni

vodja kontakt

MO Šmarje pri Kopru Slovenska Istra

Šmarje pri Kopru

petek po maši (ki je ob 19. uri, pozimi ob 18. uri) v dvorani župnišča

Igor LoviščekTatjana Srebrničtel: 041/624­601 tsrebrnic@gmail.com

MO Ilirska Bistrica

Ilirska Bistrica

vsako drugo sredo po večerni maši v cerkvi sv. Jurija (poletni čas), oz. v samostanu (zimski čas)

kaplan Niko Čuk

Doris Ribič tel.: 040/727­447 in Ana Štavar Valenčičtel.: 041/782­784 ana.valencic@belin.si

MO VipavaVipava, Škofijska gimanzija

ponedeljek ob 20. uri (maj­avgust), 19.30 (september­april)

Pavel Kodeljag. Bogdan Saksida

Niko Ličentel.: 05/36­80­476, 031/600­770 nlicen@siol.net

MO Spodnja Idrija

Sp. Idrija dvorana v župnišču

sreda po večerni maši Miro Marinič

Simona Golaja Kosmač tel.: 031/335­621sgkosmag@gmail.com

MO KobaridKobarid ­ dvorana v župnišču

četrtek ob 20. uri Niko RupnikDanica Gabršček danica.gabrscek@gmail.com

MO Šempas Šempas ­ cerkev

sreda po večerni maši

Joško Tomažič

Danjel Bregar tel.: 040/746­324

Informacije o dejavnostih Prenove v Duhu mariborske nadškofijeInfo Majda Ganzitti: 040/834­389.

Katoliška karizmatična prenova v novomeški škofijiKontakti prek e­pošte, koordinator: marjan@dvornik.org; pomočnik: marijan.juch@telemach.net; tajnica: Marinka Kocjan, tel.: 041/379­278.

Katoliška karizmatična prenova v ljubljanski nadškofijiPisarna Katoliške karizmatične prenove za Nadškofijo Ljubljana posluje na novi lokaciji, in sicer v prostorih Centra Živi na polno, Kongresni trg 14, 1000 LjubljanaTelefonska številka: 068/601­256Uradne ure so vsak ponedeljek dopoldne od 9. do 11. ure in popoldne od 15. do 17. ure, ko vam je za vse informacije o molitvenih občestvih, seminarjih, animatorjih in literaturi na voljo Sabina.

Pisarna društva slovenske Katoliške karizmatične prenoveObrežna 1, 2000 MariborE­naslov: prenova.v.duhu@rkc.siTel.: 02/420 11 37 Uradne ure: vsak torek in četrtek od 14. do 16. ureAnita vas ali vaš klic z veseljem pričakuje!

Vezana revija Prenova

Naročila za celoten letnik 2012 revije Prenova v vezani obliki po ceni 20 eur s poštnino sprejema: Marjan Dvornik, prapreče 15, 8310 šentjernej ali na e­naslov: marjan@dvornik.org

23

OBVEStIlA

Prenova na internetu: http://prenova.rkc.si/

N A P o V e D N i kseminarji za življenje v Duhu

Novomeška škofija:

V Črnomlju poteka seminar za izlitje Svetega Duha ob nedeljah ob 17. uri, v Kočevski Reki pa ob torkih po večerni maši, ki je ob 18. uri. Vabljeni!

GOSPOD nas vabi, da se osvobodimo napuha, sebičnosti, arogance, večvrednosti, objestnosti, hinavščine, zagledanosti v svoj prav, samovšečnosti, sovraštva, nesprejemanja, zavisti, maščevalnosti, besa, zagrenjenosti, neodpuščanja, strahov, travm, fiksnih idej, kompleksov, fobij, slabih miselnih vzorcev, bolezni, …

Vabimo vas na MOLITEVZA NOTRANJE OZDRAVLJENJE IN OSVOBODITEV,Molitev poteka po metodi petih ključev:1. ključ: KESANJE2. ključ: ODPUŠČANJE3. ključ: ODPOVED4. ključ: OBLAST5. ključ: BLAGOSLOV

Prijave za molitev sprejemamo vsak torek in četrtek od 17. do 19. ure na telefon: 041/364­668 ali na e­naslov djustinek@gmail.com ter po pošti na naslov Pisarna Prenove v Duhu, Ulica Stare pravde 11, 1000 Ljubljana. Pri prijavi navedite svoj naslov ali telefonsko številko, da bomo z vami lahko kontaktirali.

Pogoj za pristop k molitvi je osebna priprava vsakega prijavljenca po knjigi (prebrati morate vsaj prvi del knjige do vključno devetega poglavja), ker molitev poteka po metodi Neala Lozana, kot jo opisuje v knjigi OSVOBOJEN.

osvobojeni Prijave na molitev za osvoboditev za novomeško škofijo, ki je vsako prvo soboto v mesecu, zbira Vinko Kocjan na tel.: 040/590­613. Za pripravo ste vabljeni k branju knjige Osvobojen Neala Lozana. Zaželeno je, da se na molitev pripravite z molitvijo in pisnim delom, kot priporoča knjiga.

Dragi bratje in sestre v Jezusu Kristusu,v sredo, 20. novembra 2013 ob 19. uri (ob

18.45 bo začetek slavljenja), prisrčno vabljeni k sveti maši za ozdravljenje in osvoboditev v

cerkvi Sv. Mihaela na Blokah,Nova vas, Fara 18.

Sveto mašo bo daroval župnik Anton Marinko, možnost spovedi bo od 18.15 naprej.

Po maši bo blagoslov z Najsvetejšim in molitev nad posamezniki. Povabite tudi druge!

VABLJENI NA DUHOVNI VIKEND

BOG JE LJUBEZEN!Voditelja Toni Kmet in Jože Vogrin

(predavanja, slavljenje, molitve za ozdravljenje in osvoboditev)

V domu duhovnosti Sveti Jožef v Celju začetek v petek, 17. januarja 2014, ob 17. uri, sklep v nedeljo,

19. januarja 2014, s kosilom.

Na duhovni vikend ste vabljeni predvsem tisti, ki ste imeli v družini tragične smrtne slučaje

pred dopolnjenim 60. letom starosti (nesreča pri delu, zaradi bolezni, smrt na cesti,

samomor, umor, (spontani) splav, utopitev, izginotje, ...)

Cena na osebo za cel vikend (2 x polni penzion in prispevek):V enoposteljni sobi : 62 € V dvoposteljni sobi : 54 €Skupno ležišče: 49 €Duhovnih vaj se lahko udeležite tudi, če ne prespite v domu. V tem primeru je prispevek za duhovne vaje 10 € na osebo.V vsakem primeru je potrebna predhodna prijava.

Informacije in prijave: Petra Schintler na gsm: 070/273-880 ali prek e-pošte: petra.schintler@gmail.com

ZAHVALA Hvala za molitev in dar srca vsem, ki ste ob moji obsodbi in bratovi smrti čutili z menoj in mojimi domačimi. Vsem pozdrav in blagoslov+. Vaš Toni Kmet

če ostanete v moji besedi, ste resnično

moji učenci.jn 8,31