VODNIŠKO

TEKMOVANJE

S KOLESI PO MARIBORU –

DESNI BREG

AVTORICA: MEDEJA HORVAT

MENTORICA: RENATA LOVREC

Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor

2

Vsebina ODSEKI ..................................................................................................................................................... 3

POT .......................................................................................................................................................... 3

KAKO JE NASTAL MARIBOR ..................................................................................................................... 4

GLAVNI TRG ............................................................................................................................................. 4

MARIBORSKI MOSTOVI ........................................................................................................................... 6

DRAVA IN JOŽEFOVA CERKEV .................................................................................................................. 7

ŽELEZNIČARSKA KOLONIJA ...................................................................................................................... 9

KADETNICA .............................................................................................................................................. 9

VILA RUSTIKA ......................................................................................................................................... 10

PEKRSKA GORCA .................................................................................................................................... 10

POŠTELA ................................................................................................................................................ 11

GRAD BETNAVA IN BETNAVSKI GOZD ................................................................................................... 12

MAGDALENSKI PARK IN BOLNIŠNICA MARIBOR ................................................................................... 13

TRG REVOLUCIJE IN CERKEV SVETE MAGDALENE ................................................................................. 14

PRILOGE ................................................................................................................................................. 15

VIRI IN LITERATURA ............................................................................................................................... 24

Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor

3

ODSEKI

1. odsek: Kako je nastal Maribor, Glavni trg

2. odsek: Trg revolucije, Magdalenska cerkev

3. odsek: Drava, Joţefova cerkev

4. odsek. Ţelezničarska kolonija

5. odsek: Kadetnica

6. odsek: Vila rustika, Pekrska gorca

7. odsek: Poštela

8. odsek: Betnavski grad in Betnavski gozd

9. odsek: Magdalenski park in bolnišnica Maribor

10. odsek: Mariborski mostovi

POT Glavni trg – Koroška cesta – Strma ulica – Studenška brv – Ruška cesta – Joţefova cerkev –

Ruška cesta – Valvasorjeva ulica – Gorkega ulica – Preradovičeva ulica – rondo – Engelsova

ulica – Ulica Pohorskega odreda – Veselova ulica – Majcigerjeva ulica – Vila rustika – Ulica

Pohorskega odreda – Borštnikova ulica – Kardeljeva cesta – Streliška cesta – Ledina –

Streliška cesta – Betnavski grad – Streliška cesta – Ljubljanska ulica – Magdalenski park –

Trg revolucije – Stari most – Glavni trg

Vodenje po začrtani poti poteka s kolesi, ki jih najamemo v TIC-u Maribor. Cena dnevne

izposoje kolesa je 5 € na kolo. Po poti se ustavljamo pri znamenitostih in izpeljemo vodenje.

Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor

4

KAKO JE NASTAL MARIBOR Na obreţju reke Drave se je vse začelo. Da bi zavaroval območje pred vpadi Madţarov, je dal

koroški vojvoda Spanheim na Piramidi zgraditi utrdbo. Imenovala se je »grad v marki«.

Marka so v tistem času imenovali obmejne grofije. Grad v marki se po nemško imenuje Burg

in der Mark in se prvič omenja v listini iz leta 1164. Kasneje so vas pod utrdbo povzdignili v

trg, leta 1254 pa se prvič omenja kot mesto. Naselbina je imela nemško ime, ki je izviralo iz

prvotnega poimenovanja Burg in der Mark ali Markpurg-Markburg in se nato uveljavila

nemška izgovorjava Marburg. Slovenci so v obdobju narodnega prebujanja dali mestu novo

ime. Prvič ga je v nekem pismu leta 1836 zapisal pesnik Stanko Vraz. Sestavil ga je iz osnove

mar (kar pomeni vnemo, skrbnost) in pripone bor (boj) po zgledu na nemško-

zahodnoslovansko dvojico Brandenburg (Branibor). Pesnik in politik Lovro Toman je leta

1861 ime pesniško še utrdil s pesmijo Mar i bor.

Danes je Maribor drugo največje mesto v Sloveniji in je hkrati gospodarsko, kulturno,

izobraţevalno in prometno središče severovzhodne Slovenije. Mesto leţi na območju sistema

teras, ki jih je oblikovala reka Drava, sestavljenih iz proda, peščenega proda, peska in peščene

gline. Kljub temu, da leţi Maribor na stiku predalpske in gričevnate severovzhodne Slovenije,

kaţe vse znake subpanonskega podnebja. Ugodne temperature so vzrok, da se v neposredni

bliţini mesta nahajajo odlične vinogradniške lege.

GLAVNI TRG

Glavni trg je osrednji mariborski trg, na katerem se je vse od srednjega veka pa do prve

polovice 20. stoletja odvijala ţivahna trgovska dejavnost.

Na trgu ali ob njem stoji kar nekaj zanimivih zgradb in spomenikov:

Kužno znamenje

Kuţno znamenje stoji na Glavnem trgu v Mariboru in je bilo postavljeno v zahvalo za konec

kuge, ki je v 17. stoletju pomorila tretjino vsega prebivalstva v Mariboru. Prvi spomenik s

podobo Marije so postavili leta 1683. V 18. stoletju so kip nadomestili z današnjim in je delo

umetnika Joţefa Štrauba. Osrednji del spomenika je kip Matere boţje, okoli katere je

razvrščenih šest svetnikov. Kasneje je bila dodana še ograja.

Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor

5

Vedeti pa moramo, da je kip, ki stoji na trgu kopija originala. Izvirni kipi in drugi deli so

shranjeni v skladišču.

Kuga se je v Mariboru prvič pojavila v začetku 17. stoletja. Bolezni so se bali vsi, tudi

zdravniki. Veliko zdravnikov je ob izbruhu kuge pobegnilo, rezultat je bilo pomanjkanje

zdravnikov za oskrbo obolelih. Tudi v Mariboru in okolici ni bilo zdravnika, zaradi česar je

notranjeavstrijska vlada poslala v te kraje zdravnika Hanibala Bottinonija, ki je prišel na

Štajersko iz Benetk. Ves čas je ob sebi imel prevajalca, saj ni znal ne nemško ne slovensko.

Kuge se je tako zelo bal, da je opravljal obiske pri bolnikih kar na konju in jih ogledoval pri

odprtih vratih. Za takšne obiske si je drznil celo računati od 40 do 50 tolarjev. Ljudje so ga

kmalu imeli dovolj. Doktor je moral pred jezo meščanov zbeţati.

Rotovž

Prvotna mestna hiša ali rotovţ je najverjetneje stala na današnji Koroški cesti. Po poţarih v

začetku 16. stoletja pa so mestno hišo zgradili na Glavnem trgu. Sezidali so jo v

poznogotskem stilu, vendar so jo kasneje italijanski mojstri prezidali v renesančnem slogu. Iz

tega časa izvira balkon ali loggia, ki je okrašen z reliefom mestnega grba. Na dvoriščni strani

je stavba obdana z arkadnimi hodniki. Posebej je zanimiva baročna dvorana, ki so jo

najverjetneje v začetku 18. stoletja opremili s stropnimi štukaturami.

Fasada je členjena s pilastri, nad vhodnim delom pa stoji baročni stolpič s čebulasti streho.

Prav pri gradnji stolpiča se je zapletlo. Zgodba pripoveduje, da je naročnik dal zgraditi stolpič

gradbenemu mojstru. Ker pa naročnik ni plačal dogovorjene cene – gradbenemu mojstru je

namenil manj denarja od domenjene vsote – se je gradbenik maščeval tako, da stolpiča ni

umestil v sredino. Opazite razliko?

Alojzijeva cerkev

Na juţnem delu Glavnega trga najdemo Alojzijevo cerkev z izredno lepo ohranjeno

rokokojsko ograjo. Cerkev je zasnoval domači arhitekt Johannes Fuchs v drugi polovici 18.

stoletja. Zaradi ukinitve jezuitskega reda so cerkev kmalu po zgraditvi zaprli. Uporabljali so

jo kot vojaško skladišče. V tem času se je porušil tudi zvonik.

Zanimivo je, da je Alojzijeva cerkev edina cerkev v Mariboru brez zvonika. Zvon ima še

danes nameščen v čelu fasade.

Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor

6

MARIBORSKI MOSTOVI

Nastanek mesta Maribor je tesno povezan z reko Dravo. Tako se večina starejše zgodovine

Maribora vrti okoli reke in mosta čez njo.

Stari dravski most je povezoval Lent in Tabor na desnem bregu Drave in je bil lesen. V

mirnem času je bil vir zasluţka, v vojnem času pa je predstavljal nevarnost.

Zgodba iz turških časov pripoveduje o Turkih, ki se vračali čez slovensko ozemlje nazaj na

Balkan. Hoteli so prečkati reko Dravo, ki je bila v tistih časih deroča in nevarna reka. Za

prehod čez reko si je več tisoč glava turška vojska izbrala Maribor, vendar je obstajal

problem. Najprej so morali osvojiti mesto, in šele to bi jim sprostilo prehod na most. Mesto so

oblegali tri dni nato pa so se odločili in pri Bresternici zgradili pontonski most, prečkali reko

in na olajšanje meščanov izginili iz naših krajev.

Novi most čez Dravo, ki je nadomestil leseni most, so zgradili leta 1913. Bil je eden lepših

mostov v tedanji monarhiji. Danes most imenujemo Stari most.

Z gradnjo novega drţavnega mosta je povezana naslednja zgodba. Pri načrtovanju mosta so

izbruhnile napetosti med slovenskim in nemškim prebivalstvom Maribora. Most naj bi

povezoval oba bregova nekoliko vzhodneje od današnje lokacije mosta. S tem bi se most

izognil staremu mestnemu jedru. Ker pa bi most v tem primeru tekel mimo slovenskega

Narodnega doma, se s tem niso strinjali nemško govoreči prebivalci. Nesprejemljivo se jim je

zdelo, da bi glavna povezava med Dunajem in trstom potekala mimo najpomembnejše

slovenske kulturne ustanove na Štajerskem. Traso mostu so zato premaknili v samo mestno

jedro. Z izgradnjo mostu so tako uničili srednjeveško osnovo Glavnega trga in večjega dela

Lenta.

Z rastjo mesta in mestnega prometa se je kmalu po izgradnji drţavnega mostu pokazala

potreba po še eni povezavi obeh bregov. Tako je Maribor dobil današnji Titov most, ki je

dobil ime po nekdanjem jugoslovanskem predsedniku Josipu Brozu Titu.

Mesto je 20 let po izgradnji Titovega mostu dobilo novi dvoetaţni most. Spodnja etaţa mostu

povezuje Pobreţje in center, zgornja etaţa pa je namenjena tranzitnemu prometu. Most še

danes nima posebnega imena, Mariborčani mu rečejo kar dvoetaţni most.

Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor

7

Zanimivo je, da so gradnjo mostu na tej lokaciji načrtovali ţe pred 2. svetovno vojno, vendar

je gradnjo Mostu preprečil prav izbruh vojne. Pa še ena zanimivost: pred 2. svetovno vojno je

blizu mesta, kjer zdaj stoji most, čez Dravo vozil pobreški brod.

Mesto je konec 20. stoletja dobilo še eno prometno povezavo čez Dravo. To je Koroški most,

ki povezuje Studence z levim bregom mesta. Zamišljen je bil kot del zahodne obvoznice

mesta.

S prihodom ţeleznice v Maribor so čez Dravo zgradili najprej lesen nato pa še kovinski

ţelezniški most.

Omeniti pa moramo še Studenško brv, ki je manjši most in danes prehoden le za pešce in

kolesarje ter motorje. Zgrajen je bil kot povezava Studencev z Mestom na levem bregu Drave.

DRAVA IN JOŽEFOVA CERKEV

Reka Drava je skozi celotno zgodovino Maribora igrala pomembno vlogo. Ščitila je mesto

pred napadalci in kasneje predstavljala pomembno prometno pot. Po Dravi so prvi splavi pluli

ţe v rimskih časih. Splavarstvo, kakršnega poznamo danes, je na Dravi doseglo razcvet v 19.

stoletju in se ohranilo do začetka 2. svetovne vojne. S splavi so po Dravi prevaţali predvsem

les, pa tudi sadje in pohorski pesek. Pluli so po Dravi in Savi vse do Beograda, kjer so splav

razstavili in ga skupaj s tovorom prodali.

Za dravske splavarje je bila prva postojanka v Mariboru. Za pristanišče se je uveljavilo ime

Pristan ali Lent. Tukaj so splavarji prenočili in se oskrbeli s hrano za nadaljnjo pot.

Danes plujejo splavi po Dravi le še v turistične namene. Splavarska sezona traja od aprila do

oktobra. Osrednji dogodek je splavarski krst.

Drava je bila včasih divja reka z mnogo brzicami. Prav zaradi tega se je v ljudskem izročilu

ohranilo prepričanje, da v Dravi ţivijo bajeslovna bitja, vile in povodni moţje. Za splavarje

sta bila posebej neugodna Gestrin, ki je ţivel v vrtincih ter Vodovnik, ki je ţivel v brzicah.

Oba sta zahtevala od splavarjev zlatnino za njihovo preţivetje.

Bajka o Gestrinu nam pripoveduje zgodbo o splavarju, ki ni hotel vreči v vodo prstana, ki ga

je dobil od neveste. Gestrin se je razjezil in ga utopil. Druga bajka pa pripoveduje zgodbo o

Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor

8

splavarju, ki je poskušal prevarati Gestrina in mu v vodo vrgel kamenčke. Gestrin je splav

potopil, splavar pa se je komaj rešil.

Bajka o Vodovniku pa govori o maščevanju zaradi neuslišane ljubezni. Vodovnikove tri hčere

so se zaljubile v splavarje, ki pa so ţe imeli izbrane neveste. Ker se kljub temu niso hoteli

poročiti z Vodovnikovimi hčerami, jih je Vodovnik utopil.

Studenci so bili vse do druge polovice 19. stoletja vas pri Mariboru. Vas je z mestom

povezovala Joţefova cesta, danes imenovana Ruška cesta. Ime je cesta dobila po cerkvi sv.

Joţefa.

Prvotno cerkev so zgradili v 17. stoletju. po uničujoči kugi, ki je prizadela Maribor in okolici,

pa so zgradili pravo romarsko cerkev. Ob prazniku sv. Joţefa so ob cerkvi pripravili sejem

suhe robe, kjer so prodajali znamenite kuhalnice in druge lesene izdelke.

Cerkev je imela prvotno baročno okrasje, ki so ga z leti ţal odstranili. Ostala je le baročna

priţnica.

Cerkev ima visok zvonik. Zanimivo pa je, da je zvonik v zgornjem delu poševno grajen.

Nihče več ne ve, zakaj.

Pod Joţefovo cerkvijo je pot imenovana Pod izvirki. Ime je dobila po izvirih vode. Ob hišah

je ohranjen izvir Joţefov studenec, ki je ime dobil po cerkvi sv. Joţefa, ki stoji nad njim.

Studenec je bil namenjen pranju perila. Pranje je bilo nuja, zbiranje peric pa poseben

dogodek, zato je bilo takšnih perišč več. Voda je imela v nekaterih izvirkih okoli 20°C. Od

vseh studencev v tem predelu je ohranjen le Joţefov. Je pokrit dvoprekatni pretočni studenec.

Javna pralnica perila je bila na tem mestu ţe pred letom 1930, zaradi koristne rabe vode pa je

Olepševalno društvo leta 1930 postavilo Joţefov studenec, nekaj let zatem pa še nadstrešek z

dvema koritoma za pranje perila. Prvo, niţje korito je bilo namenjeno pranju perila, drugo pa

splakovanju. Uredili so tudi pot iz zgornje terase do studenca.

S pojavom vodovoda in kasneje pralnih strojev, so uporabo studenca počasi opuščali in začel

je propadati. Studenec so obnovili leta 2002.

Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor

9

ŽELEZNIČARSKA KOLONIJA

Po prihodu ţeleznice v Maribor, se je mesto začelo bliskoviti razvijati. Kmalu je postalo

industrijsko središče in kriţišče poti. Za potrebe ţeleznice so na desnem bregu Drave postavili

ţelezničarske delavnice. V Mariboru v tem času ni bilo dovolj kvalificirane delovne sile, zato

so delavci z druţinami prišli od drugod. Pojavila se je potreba po stanovanjih za delavce.

Hkrati s postavitvijo delavnic so pričeli graditi tudi kolonijo s stanovanji za delavce. Najprej

so zgradili 12 hiš, ki so imela 48 stanovanj, kasneje pa še 28 hiš z 254 stanovanji. Stanovanja

so dobili delavci v najem in so ostala v lasti ţeleznice. Prav tako je hiše vzdrţevala ţeleznica,

ki je predpisala stroge pogoje. na hišah ni bilo dovoljeno spreminjati ničesar. Za potrebe

delavskih druţin so z leti zgradili še šolo, vrtec, dve kopališči ter trgovino z ţivili.

Kolonija je ohranila prvotno obliko vse do današnjih dni. Parcele, na katerih stojijo hiše, so

pravokotne oblike. Ulice se sekajo pravokotno. Hiše imajo značilno neometano fasado s

kamnitimi temelji. Ob vsaki hiši so bili vodnjak, zelenjavni vrt in drvarnica.

Prebivalci kolonije so ţiveli precej izolirano, zato ne preseneča, da se je med mladimi spletla

marsikatera ljubezen. Tipični primer take izolacije sta moj pradedek in prababica. Poznala sta

se ţe kot otroka, saj sta bili njuni druţini sosedi v koloniji. V mladosti sta se nato poročila in

si spletla svojo druţino. Tudi prijateljstva iz tistih dni so ostala trdna, čeprav so se nato ljudje

razkropili na vse strani Slovenije.

KADETNICA

Čudovita zgradba mariborske kadetnice stoji na Poljanah, kakor imenujemo ta del Maribora.

poslopje je bilo zgrajeno sredi 19. stoletja. Ko je bila zgrajena, je bila največja tovrstna

zgradba v tedanji Avstriji.

Kadetnica je zgrajena v neoromanskem slogu. Ima značilne debele zidove, stebre, polkroţne

loke ter številne rozete. Okna so visoka s polkroţnimi loki. Sestavljena je iz treh delov:

glavnega krila ter dveh prečnih manjših kril na vsaki strani glavnega krila. Bila je prva stavba

v Mariboru, ki je bila zgrajena v neoromanskem slogu.

V kadetnici je delovala kadetniška šola. Namen šole je bil, da v štirih letih šolanja pripravi

kadete za sprejem na vojaško akademijo. Okoli šole so zasadili drevesa, ki so z leti zrasla v

lep drevored. Ob šoli so zgradili tudi plavalni bazen ter športna igrišča.

Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor

10

Pred glavnim vhodom je bil konec 19. stoletja nameščen spomenik cesarju Francu Joţefu od

50. letnici njegovega vladanja. Spomenik je tukaj stal vse do leta 1918, ko so ga odstranili in

za njim se je izgubila sled.

Po ukinitvi šole je v zgradbi bila vojašnica, nekaj časa celo bolnišnica. V času Jugoslavije po

2. svetovni vojni je bila vse do osamosvojitve Slovenije vojašnica Franca Rozmana Staneta.

Danes je zgradba prenovljena. V njej je center za vojaško izobraţevanje ter vojaški muzej.

VILA RUSTIKA

V Mariboru najdemo malo rimskih ostankov, saj v tem času mesta ni bilo. Pomembnejši je bil

Ptuj. Ostanke rimske dediščine najdemo na obrobju današnjega mesta v bliţini Pohorja v

Radvanju. Arheologi so našli temelje rimske vile rustike iz 3. stoletja. Stala je ob nekdanji

rimski cesti Hoče – Radvanje.

Vila rustika je ime za rimsko podeţelsko vilo in je poseben tip rimske posesti, ki se je razvila

na podeţelju. To je bilo kmečko posestvo in je bila v lasti bogatega Rimljana. Tukaj je več

generacij ţivela bogata rimska druţina, ki se je ukvarjala s poljedelstvom in ţivinorejo. Posest

so obdelovali svobodni tujci in suţnji.

Posest je obdajal zid, za katerim so stali stanovanjski in gospodarski objekti. Znotraj obzidja

je bil tudi vodnjak. Stanovanjski del vile je imel pet soban. Vola je imela urejeno ogrevanje,

našli so tudi nekaj fresk. Arheologi so izkopali tudi nekaj kovancev, grobišče in ţelezne

ključe.

Na območju vile rustike je še posebej zanimiva najdba 28 grobišč, ki datirajo v 10. in 11.

stoletje. Grobišča pripadajo Slovanom, ki so poselili te kraje. Grobovi so bili brez reda

vkopani v peščena tla. Skeleti so bili zelo slabo ohranjeni. Z izjemo 4 grobov v grobovih niso

našli grobnih dodatkov.

PEKRSKA GORCA

Pekrska Gorca je osameli grič v Radvanju. Del griča je poraščen z gozdom, del pa z vinsko

trto. Nekoč je na Pekrski gorci stala smučarska skakalnica. Zgradili so jo leta 1953 in je bila

Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor

11

po velikosti takoj za planiško skakalnico. Z leti je skakalnica propadala, zato so jo podrli in

odstranili.

S Pekrsko gorco je povezana legenda o njenem nastanku. Mariborčani so se zamerili Bogu

zaradi njihovega neprimernega obnašanja. Kaznovanje neposlušnih Mariborčanov je prepustil

hudiču. Ta je odtrgal veliko skalo na Pohorju in jo nameraval vreči v Dravo. S tem bi Dravo

zajezil, da bi nastala velika poplava in kaznovala Mariborčane. Na ravnici je hudič srečal vilo,

ki ga je zapletla v pogovor. Ko je odbila polnoč, hudič ni imel več moči za kaznovanje

meščanov, zato je skalo pustil na mestu, kjer jo je odloţil. Tako je nastala Pekrska gorca.

V 17. stoletju so na griču postavili kriţ, ki ga je v začetku 19. stoletja zamenjala cerkvica

Marija sedem ţalosti. Do vrha griča in cerkvice je urejena pot s štirimi kapelicami.

Le malo Mariborčanov pa danes še ve, so ljudje Pekrsko gorco imenovali tudi slovenska

Kalvarija, saj je v okolici mesta ţivelo večinsko slovensko prebivalstvo. Na levem bregu

Drave nad mestnim parkom stoji grič Kalvarija, na katerem so meščani postavili cerkvico sv.

Barbare in sv. Rozalije. Ker je takrat v mestu bilo veliko nemško govorečega prebivalstva, so

grič na levem bregu poimenovali tudi nemška Kalvarija.

POŠTELA

Poštela je višinsko gradišče, ki se nahaja na vzhodnem obronku Pohorja nad Ledino. Je

najpomembnejše in najbolje ohranjeno ilirsko-keltsko gradišče v Podravju. Poseljeno je bilo

ţe v 7. stoletju pred našim štetjem. Podatka, kdaj je bila Poštela zapuščena, pa ţal ni.

Gradišče je bilo poseljeno predvsem v zgornjem delu, kjer so odkrili temelje 14 hiš ter

svetišča. Vhod v naselbino je bil s te strani zavarovan z nasipom. Na Pošteli se v zelenju

skriva prava poštelska zanimivost – zbiralnik za vodo. Globok je pribliţno 3,6 metra. V njem

se še danes nabira kalna voda. Domačini so ta vodnjak poimenovali Črna mlaka. Do

zbiralnika so včasih vodile stopnice, ki pa so zasute.

Ponovno so Poštelo naselili v 4. stoletju Slovani, ki so se na Pohorje umaknili pred vdori

Hunov. Ko je nevarnost minila, so na Poštelo pozabili.

Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor

12

Ohranila se je v ljudskem izročilu. Ljudje so govorili o starem mestu, ki da je skrito na

območju Poštele. Kroţile so govorice o zakladu, ki je skrit na Pošteli. Zaradi tega so ljudje

prekopali in uničili mnogo dokazov o poselitvi. Mnogo kamnov iz nasipa so odpeljali do

svojih posesti. Kamne so uporabili tudi pri gradnji betnavskega gradu.

V zadnjih letih so poštelsko gradišče, ki je veliko kar šest hektarjev, opremili z ličnimi

informativnimi tablami. Z njihovo pomočjo lahko določimo prostor, kjer so bila bivališča,

sam nasip in vodnjak pa sta dobro vidna. Izkopanine iz Poštele lahko vidimo v mariborskem

muzeju v mestnem gradu.

GRAD BETNAVA IN BETNAVSKI GOZD

Graščina Betnava je bila prvič omenjena v začetku 14. stoletja. Prvi lastniki so bili grofje

Betnavski, ki so dali gradu tudi ime.

Grad Betnava je bil stanovanjsko-utrdbena zgradba s štirimi stolpi in obrambnim jarkom.

Prvotno je bil pozidan v renesančnem slogu, o čemer priča ohranjeni bakrorez.

Pogled v knjigo dajatev nam razkrije ţivljenje na posesti. Gradu je bilo podloţno veliko

kmečkih druţin, ki so ţivele v neposredni bliţini gradu. Večji del druţin pa je ţivel v vaseh na

Dravskem polju. Kmetje so se ukvarjali s poljedelstvom. Pridelali so veliko ţita, ovsa in

pšenice. Ukvarjali so se tudi s kokošjerejo. Gojili pa so tudi govedo, ovce in koze.

V času protestantizma so bili lastniki gradu grofje Herbersteini. takrat je nastalo protestantsko

pokopališče in šola. Maše so potekale v grajski kapeli. Protireformacijska komisija nato

pregnala protestante z Betnave in porušila šolo ter pokopališče. Nato je grad še pogorel.

V začetku 18. stoletja so lastniki gradu postali mariborski grofi Brandisi. Grad so prenovili v

baročnem slogu. Ob prenovi je podobo zamenjal tudi grajski park. Odstranili so cvetlične

gredice in posadili drevje. Največje drevo v parku je 35 metrov visoka platana z obsegom 7

metrov.

V 19. stoletju je grad zopet imel novega lastnika. Grofi Brindisi so Betnavo prodali

lavantinskim škofom. Po 2. svetovni vojni je bila v gradu zadruga, danes pa je grad zopet v

cerkveni lasti.

Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor

13

Tudi notranjost dvorca je baročna. Krasi ga čudovito stopnišče in baročne dvorane. Še ne tako

daleč nazaj so v gradu prirejali poročne slovesnosti, nato pa so se poročna slavja zopet

preselila v Rotovţ.

V bliţini gradu leţi Betnavski gozd, ki ponuja številne moţnosti za sprostitev in rekreacijo.

Okoliški prebivalci v njem pogosto tečejo, kolesarijo ali se sprehajajo. V času cvetenja dreves

pa cvetni prah nabirajo čebele iz bliţnjega Čebelarskega centra.

Del Betnavskega gozda je namenjen adrenalinskim športom. V Pustolovskem parku Betnava

lahko glede na vašo starost oziroma telesno višino ter seveda pripravljenost za premagovanje

strahu prehodite 7 različno zahtevnih poti. Po drevesih, drogovih in različnih brveh in vrveh je

speljanih več kot šesto metrov zanimivih prog na višini od 1 metra do 8 metrov nad tlemi.

Obisk parka je nadvse primeren tako za večje skupine kot za posameznike in druţine. Tudi za

otroke, starejše od treh let, je namreč urejena primerna proga.

MAGDALENSKI PARK IN BOLNIŠNICA MARIBOR

Magdalenski park so uredili leta 1906 na območju nekdanjega magdalenskega pokopališča.

Leta 1880 je mestni svet sklenil, da se pokopališče opusti, na njegovem mestu pa uredi nov

mestni park.

Park se razteza na obeh straneh ţelezniške proge. V parku juţno od ţeleznice so otroška igrala

in sprehajalne poti pod drevesi. Za ta del parka so značilna drevesa divjega kostanja.

Na severnem delu današnjega parka pa so bili še leta 1957 vrtovi. Kasneje so tudi tukaj

zasadili drevesa in uredili sprehajalne poti.

V Magdalenskem parku stojita dva zanimiva kipa, ki sta posvečena pesniku in filozofu

Tagoreju (1861-1941) in Šri Činmoju, vizionarju miru.

Severovzhodno od Magdalenskega parka stoji mariborska bolnišnica, ki ima danes naziv

Univerzitetni klinični center Maribor.

Maribor je imel ţe v 14. stoletju svoj meščanski špital, ki je bil namenjen onemoglim

meščanom. Pravo bolnišnico pa šele v 18. stoletju z razvojem medicinske vede. Prvotno je

bila bolnišnica na levem bregu Drave v poslopju pošte na Slomškovem trgu.

Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor

14

V sredini 19. stoletja pa so mestne oblasti kupile Prosenjakovo vilo v takratnem

Magdalenskem predmestju. To je bil začetek bolnišnice v Mariboru. Od takrat dalje so

dodajali stavbe bolnišnice in bolnišnica se je zelo razširila.

Med 2. svetovno vojno se bolnišnica ni izognila poškodbam. Bombni napadi so štiri krat

poškodovali bolnišnične zgradbe. Zaradi tega so morali preseliti kirurški oddelek pod

Kalvarijo. Infekcijski oddelek so preselili v osnovno šolo v Kamnici, porodniški oddelek pa v

ormoško bolnico.

Bolnišnica Maribor je ţe daljše obdobje učna bolnišnica, ki tesno sodeluje z Medicinsko

fakulteto, srednjo zdravstveno šolo ter visoko zdravstveno šolo v Mariboru.

TRG REVOLUCIJE IN CERKEV SVETE MAGDALENE

Po prehodu čez stari dravski most se znajdemo na desnem bregu Drave, kjer se je nekoč

razprostiralo Magdalensko predmestje.

Trg revolucije je nastal leta 1913, ko so zgradili novi drţavni most čez reko Dravo. Uredili so

ga leto kasneje in poimenovali po cerkvi sv. Magdalene Magdalenski trg. Trg je večkrat

zamenjal ime: bil je Petrov trg, trg cesarja Vilijema, Trg 9. maja in po 2. svetovni vojni dobil

ime Trg revolucije.

Trg je ovalne oblike z otokom zelenja na sredini. Obdajajo ga večnadstropne hiše, zgrajene po

1. svetovni vojni. Med njimi izstopa večnadstropna peterokotna zgradba imenovana

Mariborski dvor. Pred 2. svetovno vojno je tukaj bil znani hotel. S trga se ceste pahljačasto

razvejajo: Ruška cesta proti zahodu, Pobreška cesta proti vzhodu ter proti JV Ljubljanska

ulica in proti JZ Dvorakova ulica.

Na JZ delu trga se dviga cerkev svete Magdalene, ki so jo v pisnih virih prvič omenili ţe v 13.

stoletju. Ob turških vpadih v 16. stoletju je bila cerkev poţgana, kakor tudi večino takratnih

cerkva v okolici Maribora. po umiku Turkov so cerkev obnovili. Cerkev je mešanica slogov:

zakristija je poznorenesančna, okna pa imajo poznobaročni izvor.

Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor

15

PRILOGE

Srednjeveški Maribor

(vir: http://img.rtvslo.si/_up/upload/2011/01/22/64759374_maribor_show.jpg)

Glavni trg z rotovţem in kuţnim znamenjem

(vir: http://maribor-pohorje.si/images/temp/-glavne-znamenitosti-

Glavni_trg1_Slovenia_Slovenija_Maribor_Pohorje_Marko_Petrej.jpg)

Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor

16

Alojzijeva cerkev

(vir:

http://kraji.eu/PICTURES/podravsko_pomurska/maribor_z_okolico/maribor/staro_mestno_jedro/glav

ni_trg/IMG_4016_maribor_glavni_trg_cerkev_sv_alojzija_big.jpg)

Mariborski Stari most

(vir: http://www.slovenija-danes.slovenci.si/modules/aktualno/uploads/maribor_copy1.jpg)

Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor

17

Cerkev svete Magdalene

(vir:

http://kraji.eu/PICTURES/podravsko_pomurska/maribor_z_okolico/maribor/magdalena/magdalenski_

trg/cerkev_sv_magdalena/DSC_7686_maribor_cerkev_sv_magdalena.jpg)

Joţefova cerkev na Studencih

(vir: http://www.kam.si/images/stories/dusa/slika_115.jpg)

Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor

18

Joţefov studenec

(vir: http://www.helios.si/img/Image/img1601.jpg)

Hiša v ţelezničarski koloniji

(vir: http://giskd2s.situla.org/MK_Foto/d01839-003-b.jpg)

Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor

19

Kadetnica

(vir:

http://kraji.eu/PICTURES/podravsko_pomurska/maribor_z_okolico/maribor/tabor/kadetnica/DSC_87

72_maribor_kadetnica_big.jpg)

Vila rustika

(vir: http://www.slovenia.info/pictures%5CTB_attractions%5C1%5C2004%5CRustca_v_32894.jpg)

Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor

20

Poštela

(vir: http://farm4.staticflickr.com/3600/3345276166_9fd035a4d8.jpg)

Pekrska Gorca

(vir: http://www.camtp.uni-mb.si/maribor/vodnik/slike/gorca.jpg)

Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor

21

Betnavski grad

(vir: http://www.radiokrka.com/portals/102144_171803_mariborska_nadkofija.jpg)

Pustolovski park Betnava

(vir: http://ejkartica.si/uploads/betnava_slika1.jpg)

Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor

22

Magdalenski park

(vir:

http://kraji.eu/PICTURES/podravsko_pomurska/maribor_z_okolico/maribor/magdalena/magd

alenski_park/DSC_7603_maribor_magdalenski_park.jpg)

Bolnišnica Maribor

(vir: http://images.24ur.com/media/images/600xX/Jun2009/60300516.jpg?d41d)

Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor

23

Trg revolucije

(vir: http://www.imz-maribor.org/Files/Slike/trg%20revolucije.jpg)

Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor

24

VIRI IN LITERATURA

VARL, Valentina (1997), Mariborske zgodbe, Maribor, Kapital

PIVKA, Jurij (Maribor: 50 nepozabnih doţivetij v mestu in okolici, Maribor, Kapital

RADOVANOVIČ, Sašo (2001), Maribor, Maribor, Zaloţba Kapital

RADOVANOVIČ, Sašo (2005), Mariborske ulice, Maribor, Kapital

RADOVANOVIČ, Sašo (2004), Čudoviti Maribor & Pohorje, Maribor, Kapital

RADOVANOVIČ, Sašo (20010), Maribor – štajerski Meran, Maribor, Ostroga

POZDRAV iz Maribora: Mesto na razglednicah v letih 1892 do 1945, (1992), Murska Sobota,

Pomurska zaloţba

RADOVANOVIČ, Sašo (2007), Vodnik po Mariboru, Maribor, Kapital

RADVANJE (2010), Mestna občina Maribor, Zaloţništvo Ksenja Dreu s.p.

MARIBOR skozi stoletja. 1, Razprave (1991), Maribor, Obzorja

http://www.mf.uni-lj.si/dokumenti/6a1fa5cff42cca13580862e550209ff9.pdf

http://www.unesco-sole.si/nesnovna_padeznik.html