Turistina destinacija: sodobna obravnava monografija Turistina destinacija: sodobna obravnava koncepta

  • View
    213

  • Download
    0

Embed Size (px)

Text of Turistina destinacija: sodobna obravnava monografija Turistina destinacija: sodobna obravnava...

  • Ksenija Vodeb

    Turistina destinacija: sodobna obravnava koncepta

  • Zaloba Univerze na Primorskem

    Uredniki odborKatarina Babniktefan BojnecAleksandra BrezovecBoris HorvatDejan HozjanAlenka Janko SpreizerAlen JeovnikLenka KaviAlan OrbaniGregor PobeinAndra TerekJonatan Vinkler

  • Ksenija Vodeb

    Turistina destinacija:sodobna obravnavakoncepta

  • Znanstvena monografija

    Turistina destinacija: sodobna obravnava koncepta

    dr. Ksenija Vodeb

    Recenzentadr. Mateja Sedmakdr. tefan Bojnec

    Glavni urednikdr. Jonatan Vinkler

    Vodja zalobeAlen Jeovnik

    Izdala in zaloilaZaloba Univerze na PrimorskemTitov trg 4, SI-6000 Koper

    Koper 2014

    Oblikovanje: Alen JeovnikLektura, prelom in grafina priprava: Davorin Duki

    isbn 978-961-6832-77-9 (spletna izdaja: pdf)www.hippocampus.si/isbn/978-961-6832-77-9.pdf

    isbn 978-961-6832-78-6 (spletna izdaja: html)http://www.hippocampus.si/isbn/978-961-6832-78-6/index.html

    2014 Zaloba Univerze na Primorskem

    CIP - Kataloni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana 338.48-4(0.034.2) VODEB, Ksenija Turistina destinacija [Elektronski vir] : sodobna obravnava koncepta : znanstvena monografija / Ksenija Vodeb. - El. knjiga. - Koper : Zaloba Univerze na Primorskem, 2014 Nain dostopa (URL): http://www.hippocampus.si/isbn/978-961-6832-77-9.pdf Nain dostopa (URL): http://www.hippocampus.si/isbn/978-961-6832-78-6/index.html ISBN 978-961-6832-77-9 (pdf) ISBN 978-961-6832-78-6 (html) 273989120

    http://www.hippocampus.si/isbn/978-961-6832-77-9.pdfhttp://www.hippocampus.si/isbn/978-961-6832-78-6/index.html

  • Kazalo tabel 7

    Kazalo slik 9

    1 Uvod 11

    2 Opedelitev pojma turistina destinacija 152.1 Mnoini turizem in mnoini turist razlogi za uporabo novega

    pojma 162.2 Pregled definicij 182.3 Znailnosti turistine destinacije 22

    3 Vrste turistinih destinacij 25

    4 Potencialni in realni turistini viri 294.1 Razpololjivi viri in njihove znailnosti 294.2 Turistine privlanosti in proces valorizacije turistinih virov 314.3 Komparativne in konkurenne prednosti 374.4 Vrste virov 41

    5 Destinacija kot poslovni sistem 495.1 Organiziranost in usklajevanje na ravni destinacije 505.2 Destinacija lahko deluje le kot sistem! 525.3 Znailnosti sistema destinacije 545.4 Struktura destinacije 575.5 Sinergija 605.6 Sodelovanje 62

    5.6.1 Vzroki in motivi za sodelovanje 675.6.2 Prednosti, pomanjkljivosti in pogoji uspenega sodelovanja 72

    Kazalo

  • Kazalo

    6

    5.6.3 Vrste sodelovanja v turizmu 775.6.4 Vrste zdruevanj (integracij) na ravni destinacije 81

    6 Kooperativne funkcije turistine destinacije 83

    7 Razvoj turistine destinacije 877.1 ivljenjski cikel turistine destinacije 887.2 Nosilna zmogljivost turistine destinacije 93

    8 Nartovanje turistine destinacije 978.1 Nartovanje neko in danes 988.2 Proces nartovanja destinacije 998.3 Razvojna strategija in turistina politika 100

    9 Vplivi turizma 1039.1 Vrste vplivov 1039.2 Turistini vplivi in nartovanje razvoja destinacije 1059.3 Multiplikacijska funkcija turizma 1109.4 Ekonomske funkcije turizma 1109.5 Socio-kulturne funkcije turizma 112

    10 Oblike organiziranosti turistine destinacije 113

    11 Marketing turistine destinacije 11511.1 Vloga marketinga turistine destinacije 11511.2 Turistini marketinki nart na ravni destinacije 11611.3 Turistino potovanje po fazah 119

    12 Pomen lovekih virov za turistino destinacijo 123

    13 Gostoljubnost in etinost v turizmu 127

    14 Konkurennost turistine destinacije 13114.1 Definiranje konkurennosti 13214.2 Konkurenna sposobnost135

    15 Strategije konkurennosti 13915.1 Konkurenna prednost146

    16 Globalni vidiki poslovanja destinacije 165

    17 Novi trendi v razvoju destinacij 171

    18 Zakljuek 177

    Viri in literatura 179

    Imensko in pojmovno kazalo 189

  • Tabela 1: Znailnosti mnoinega turizma 17Tabela 2: Potencialne koristi sodelovanja in partnerstva v turistinem nartovanju 74Tabela 3: Potencialne pomanjkljivosti sodelovanja in partnerstva v nartovanju turizma 75Tabela 4: Pozitivni in negativni vplivi turizma na ekonomskem, drubenem in okoljskem

    podroju 104Tabela 5: Konkurenne metode, znailne za hotelirstvo 145Tabela 6: Calgaryjski model konkurennosti v turizmu 150

    Kazalo tabel

  • Slika 1: Prostorski modeli destinacij 27Slika 2: Geneza virov 30Slika 3: Od virov do turistine destinacije 31Slika 4: Sydneyska operna hia v Avstraliji, 2014 44Slika 5: Louvre v Parizu, 2013 45Slika 6: Model sistema destinacije 50Slika 7: Sploni model sistema turistine destinacije 53Slika 8: Sistem destinacije 54Slika 9: Struktura sistema destinacije 59Slika 10: Pomen sodelovanja 63Slika 11: Pomen stratekih partnerstev 65Slika 12: Spremembe v drubenem sistemu in prelomnice v turizmu 87Slika 13: ivljenjski cikel turistine destinacije 89Slika 14: Raziskovalna faza turistine destinacije 89Slika 15: Faza utrditve (konsolidacije) v ivljenjskem ciklu destinacije 91Slika 16: Nosilna zmogljivost turistine destinacije 95Slika 17: Analiza petih dejavnikov konkurennosti (Five Force Analysis) 137Slika 18: Generine strategije 142Slika 19: Integrirani model konkurennosti turistine destinacije 153Slika 20: Globalni dejavniki konkurennosti turistine destinacije ali sistem ebule 166Slika 21: Koncepti somewhere to go, something to do in something to experi-

    ence 172Slika 22: Vesoljski turizem 174

    Kazalo slik

  • Ko se je pojavila organizirana oblika turizma sredi 19. stoletja, je turizem veljal za modno muho enodnevnico. Napovedovali so mu namre kratek rok trajanja zaradi do tedaj neslutenih razsenosti tako mnoinega poja-va, kot je s asom postal. Od polovice 20. stoletja, ko se je razmahnil mno-ini turizem, je ta predstavljal gospodarsko dejavnost (donosno panogo), metodo razvoja neke regije ali kraja, saj je bil gospodarski uinek najbolj razviden zaradi ekonomije obsega, ki so jo v mnoinem turizmu lahko do-segali. V postindustrijski dobi na turizem gledajo vse bolj kot na fenomen zahodnega sveta, pojav, ki se odraa na okoljskem, gospodarskem in dru-beno-kulturnem podroju. Torej je viziranje turizma vedno bolj iroko, poglobljeno in celovito. V najnovejem asu pa se uveljavlja preprianje, da se turizem uvra med pojave s fluidno teksturo izjemno ustvenih dimen-zij, kjer so v ospredju doivetje, odnos, interakcija, zato je turizem danes ra-zumljen kot empirina izkunja med turistom, destinacijo in domainom.

    Kadar se odpravljamo na potovanje, je na cilj preprost. Navadno si e-limo odpoiti, zamenjati okolje in doiveti nekaj novega. Skratka, gre za spremembo, ki jo v vsakdanjem ivljenju potrebujemo za nabiranje novih moi za delo, ki ga opravljamo. Destinacija v tem smislu predstavlja pros-tor in vsebino, ki nam mora v omejenem asu vse to omogoiti. Na podla-gi naih lastnih motivov ter informacij o sami destinaciji nastajajo priako-vanja, ki so ob sreanju z destinacijo lahko preseena, doseena ali pa sploh niso doseena, kar lahko pomeni tudi razoaranje.

    Turistina destinacija v sodobnem asu predstavlja pojem, o katerem se veliko govori in razpravlja. Ko govorimo o turizmu, pravzaprav najvekrat

    1Uvod

  • Uvod

    12

    govorimo o kraju, kamor se potuje, kjer se poitnikuje, dopustuje, saj je de-stinacija institucija sodobnega turizma.

    Druba, v kateri ivimo in katere del smo tudi sami, predstavlja dru-beni sistem, del tega sistema pa je lahko njegova zrcalna slika ali pomanj-ana podoba, ki ji reemo turistini sistem. e lovekovo ivljenje in ak-tivnosti razdelimo na delovni in prosti as, v slednjega obiajno uvramo turizem in z njim povezane aktivnosti. Da bi razumeli turizem, moramo razumeti loveka in drubo, saj turizem izhaja iz drube.

    V tej knjigi bomo govorili o jedru turistinega sistema turistini de-stinaciji, ki pa je tudi sama sistem. Sistemsko videnje in razumevanje de-stinacije nam omogoata celovit pogled in obvladovanje njene komple-ksnosti, kar predstavlja uinkovito orodje, s katerim je vodenje sistema laje in uspeneje. Zato bomo e na zaetku predstavili njene razline definici-je, iz katerih bo sprva oitna kompleksnost pojma, nato pa jasna predstava o tem vedimenzionalnem pojmu. Razumevanje pojma destinacija je tre-ba nujno povezati z razumevanjem kulturnozgodovinskega in drubene-ga konteksta, ki pravzaprav odrejata ozadje in pogoje nastanka ter uporabe pojma turistina destinacija.

    V nadaljevanju bodo predstavljene znailnosti destinacije ter njene osnovne sestavine viri, ki pa z ustrezno turistino-gospodarsko valoriza-cijo lahko postanejo turistine privlanosti. Slednje so za menedment de-stinacije e najbolj pomembne, saj brez njih pravzaprav ni uspene destina-cije. Sposobnost menedmenta ima pri tem kljuno vlogo.

    Za potrebe razumevanja sistemskosti destinacije bomo obravnavali za-konitosti tega sistema, ki so urejenost, organiziranost, nartovanje, uskla-jevanje in povezanost. Pri spoznavanju vsakega sistema je nujno spoznati njegovo strukturo in povezave, ki znotraj sistema delujejo. Veliko pozor-nosti bomo namenili sodelovanju znotraj sistema, brez katerega je destina-cija brezpredmetna.

    Razvoj turistine destinacije in njen ivljenjski cikel bomo predstavi-li kot pogoj za razumevanje in sprejemanje ustreznih odloitev pri narto-vanju destinacije s strani menedmenta. Prav tako bomo spregovorili o no-silni zmogljivosti destinacije. Pri vplivih turizma se bomo osredotoili na tri kljune skupine vplivov turizma, to so ekonomski, drubeni in okolj-ski. Predstavili bomo tudi oblike organiziranosti turistine destinacije ter spregovorili o vlogi marketinga na ravni destinacije. Ker brez ljudi ni tu-rizma, bomo pri pomenu lovekih virov za turistino destinacijo izposta-vili mehke