Click here to load reader

SODOBNA SLOVENSKA DRAMATIKA

  • View
    393

  • Download
    6

Embed Size (px)

Text of SODOBNA SLOVENSKA DRAMATIKA

SLOVENSKA SODOBNA DRAMATIKASlovenska profesionalna gledalia: SNG Drama Ljubljana MGL Mladinsko gledalie Ljubljana Preernovo gledalie Kranj SNG Maribor SLG Celje Mestno gledalie Ptuj Anton Podbevek teater, Novo Mesto SNG Nova Gorica Lutkovno gledalie Ljubljana Slovenska komercialna gledalia: pas teater SiTi teater Slovenska amaterska gledalia: entjakobsko gledalie Gledalie Toneta uferja Jesenice odr teater Razna gledalika drutva olske skupine Festivali: Bortnikovo sreanje v Mariboru (Bortnikov prstan) Teden slovenske drame v Kranju (Grumova nagrada) Festival komedije v Celju (lahtni komedijant)

PRED LETOM 1950Temelje moderne dramatike pri nas je postavil Cankar; jo modernizira in evropizira. elel je ustvariti tehtno dramatiko. Njegov opus obsega 7 dramskih besedil: Romantine due Jakob Ruda Za narodov blagor Kralj na Betajnovi Pohujanje v dolini entflorjanski Hlapci Lepa Vida Ustvarjajo tudi: upani, Kreigher, Fingar, Kveder

1

DRAMATIKA MED OBEMA VOJNAMA 1918-1930Prevladujejo znailnosti ekspresionizma: Grum, Bevk, Jarc

1930-1941Znailnosti socialnega realizma: Kreft, Potr

1941-1945NOB dramatika, propaganda

Po letu 1945Drama v motivih, temah, formi nadaljuje znailnosti socialnega realizma in vojnih tem. Je povezana s predvojno tradicijo, ki sega vse do Cankarja. Avtorji: Ivan Potr, Matej Bor, Milan Miheli, Igor Torkar, Anton Ingoli ter Ivan Mrak (himnine tragedije) in Vitomil Zupan, ki sta bila zelo samosvoja.

Po letu 1950Po letu 1950 se zgodi prelom, v Slovenijo prihajajo vplivi iz zahoda = eksistencializem in znailnosti drame absurda. Prelom se zgodi tako na ravni vsebine kot na ravni forme; drama absurda pomeni prelom s tradicijo na vseh ravneh. Uporablja se tudi izraz antidrama. Sartre in Kiergergaard sta glavna predstavnika filozofije eksistencializma. To v sredie postavlja posameznika, svet brez boga, lovek je svoboden, ivi in se uresniuje preko svojih dejanj. Obutek negotovosti, strahu Drama absurda je oznaka za posebno smer modernega gledalia. Pojavi se v 50ih letih v Franciji. Izhaja iz absurda kot temeljnega doivetja sveta. Izraa ga tudi s svojo formo. Namesto logino urejenega dogajanja ima nesmiselno sosledje dogodkov oz. gibanje v krogu, pasivne dramske osebe podobne marionetam, prazno govorienje namesto dialoga. Prelamlja z vsemi izroili klasine evropske dramatike. Predstavniki: Beckett, Ionesco, Pinter, Sartre, Camus. Teoretino jo utemelji Martin Esslin. DRAMSKO DOGAJANJE IN ZGRADBA Ni zgodbe v klasinem smislu Med dogodki ni vzrono-posledinih povezav Igra nakljuij Zgodba je ciklina, kroi DRAMSKA OSEBA Je brez prave karakterizacije Ni psiholoko motivirana Dramatiku ne gre za prikaz njenega konflikta z drugo osebo Oseba nima vpliva na dogajanje, v konflikt ne more posei Osebe niso nosilci drubenega poloaja Osebe lahko postanejo popredmetene; med osebami in predmeti ni mej 2

DRAMSKI JEZIK Obstaja dialog, vendar ne opravlja tradicionalne funkcije (tj. izmenjava informacij) Osebe govorijo ena mimo druge, se ne razumejo Distinkcija jezika, ta je zreduciran na nesmiselne izjave, prazno govorienje, blebetanje SNOV, MOTIVI, TEME Absolutne resnice ni, bog je mrtev, socialni nihilizem lovek je vren v svet brez opore=strah, odtujenost, nasilje Motiv je akanje; rojstvo in smrt sta edina dogodka v ivljenju osebe Teksti delujejo komino, kar je odsotnost identifikacije z likom=gledalec z osebami ne soustvuje

JOE JAVOREKGledaliko izobraen lovek. tudiral je v Parizu in se tam seznanil z novimi tikovi. Je posrednik drame absurda v slovenski prostor. e 1958 je prevedel Pleasto pevko. Napisal je Poveevalno steklo tj. prvo besedilo znailnostmi drame absurda pri nas; najbolj inovativen je drugi del.Znailnosti absurda tudi pri sodobnikih=Zupani

KRITINA GENERACIJA v 60ih letih se je oblikovala v krogu intelektualcev, ki so opozarjali na drubene anomalije z ustvarjanjem v na novo nastalih: Revija 57, Perspektive, Oder 57; Dominik Smole, Peter Boi, Primo Kozak, Taras Kermavner, Marjan Roanc ODER 57 je bil izrazito usmerjen v uprizarjanje evropske in slovenske moderne dramatike, med drugim je bila tu uprizorjena tudi Pleasta pevka. Delovalo je do leta 1964. V tem asu je bilo uprizorjenih 20 besedil od tega 13 krstnih uprizoritev novih slovenskih dram: Antigona, Otroka reke, Topla greda, Afera, Dialogi, Stavba, Gledalie je v preteklosti imelo mono politino vlogo, bilo je v razmerju z oblastjo. Kultura je delovala kot opozicija. Med uprizoritvijo Tople grede je prilo do izgredov, predstava je bila prepovedana in Oder 57 ukinjen. Farsa POVEEVALNO STEKLO 1955; uprizorjeno 1956 Zgrajena iz 4 delov. Prvi trije deli OBLAENJE, etrti del SLAENJE. Dogajanje je postavljeno v staro slovensko steklarsko mesto Glauta. Tja pride Janez Pohlin, samotni tujec, ker je tih in nenavaden je zagotovo nevaren. Zaprejo ga v stekleno hiico sredi trga. Na sodnem procesu je spoznan za krivega cele vrste neednosti. Med procesom je ves as tiho v nekem trenutku pa pove svojo zgodbo. Besedilo je variacija Cankarjevega Pohujanja v dolini entflorjanski. Veliko vzporednic zlobno opravljanje, prikaz grehov. Ampak besedili prikazujeta razlina sistema drube. Javorek analizira povojno stalinistino nasilje; prikaz sistema, ki zapira posameznike, partijsko nasilje, totalitarni sistem. etrti del zelo inovativen. Pohlinu priredijo svean pogreb, ob njem se dogajajo udei, nato oivi. Variacije na isto temo. Dogodki se zgodijo e enkrat, le z druge perspektive. Igralci izstopijo iz svojih vlog in komentirajo dogajanje. Imamo e zgodbo, vendar je prikazana groteskno. Ne gre za realizem v tistem asu ni bil moen. Prikaz sistema in njegovega nadzora nad druganimi. Po 6 predstavah igra ukinjena. Uvajanje znailnosti drame absurda v slovensko dramatiko. 3

Janez Pohlin samoten lovek upan oblastnik Vera upanova ena Kamen predsednik steklarskega ceha Pelinka Kamnova ena Klarica Kamnova in Pelinkina hi Hrtvatica vdova prejnjega upana Filip steklarski mojster Sivec najstareji steklarski mojster Svirnica ena izmed klepetulj Oe Brumen menih Oe Benedikt menih Rabelj Opat Menihi Mnoica GLAUTA starodavno slovensko steklarsko mesto 1. del I. Prebivalci Glaute od upana zahtevajo, da obsodi Janeza Pohlina. upan ga noe, ker Pohlin ni ni naredil. Oe Brumen predlaga, da ga zaprejo v stekleno hiico na sredi trga. Tako bo vsem na oeh, da vidijo njegove grehe za katere ga bodo obsodili. II. Po dva po dva se izmenjujejo v noni strai. Pohlinu pripiejo cel kup neednosti, ki jih v resnici ni storil. Vseeno poljejo na strao tudi upana in njegovo eno, da se sama prepriata. Slednja prebivalcem Glaute ne verjameta, vendar vesta, da e ne bosta sodelovala, bosta pogubljena. III. Zjutraj se zane sojenje, kjer se razkrije, da je Klarica zanosila z Brumnom in da sta v Svirniini travi bila Kamen in Hrvatica. Mnoica je ogorena, ker upan brani Pohlina zato sledijo Brumnu. Medtem se Vera odloi pogubiti Pohlina, a se ta na koncu sam obesi, e prej pa pojasni svojo odloitev: pravi, da je e ivel po mestih in se dral zase, bil poboen in tih, a so ga babje ene, zlobnost in sumniavost ljudi zmeraj pregnale in zdaj je obupal. Med mnoico najprej veselje, ker je Pohlin mrtev, nato pa ogorenje ker je storil samomor. Znesejo se nad upanom ker mu je to dovol 2. del Pohlina razglasijo za svetnika in mu priredijo svean pogreb. Zdaj mu pripiejo celo vrsto udeev. Pohlin vstane od mrtvih in jih vse obtoi hinavstva. Na njegovo pobudo se vrnejo na del igre, kjer prinesejo stekleno hiico na trg. Tokrat igra poteka drugae. Igralci zanejo izstopati iz vlog in komentirati dogajanje. Pogovarjajo je o tem, kaj je sploh farsa. Izvemo, da Pohlin v resnici oe Klariinega otrokain da je priel v Glauto zaradi nje. Zanejo se prepirati kdo je esa kriv. Filip zabode upana. Nadaljuje se prepir, kaj bodo ljudje govorili o tej predstavi, na kar upan vstane in spusti zastor. Pokrijmo vendar to svinjarijo in zanimo iveti, kot da je ni bilo. upan Zdaj je lovek, ki je drugemu hio zidal, sam v hii. Filip Poglejte ljudje boji, poglejte skozi poveevalno steklo! Pohlin La je glavno seme obrekovanja. Kamen

4

PETER BOIVesela igra VOJAKA JOTA NI 1961, uprizorjeno 1962 Oder 57 Gre za komino grotesko pod vplivom Ionesca. Predmeti imajo enako funkcijo kot osebe, z njimi ne soustvujemo. Ni konkretnega prostora in asa, sta zgolj abstraktna. Soba=tipien element meanskega sveta Zgradba je ciklina. 17 prizorov, ki je vsak celota zase med njimi ni logino-posledine povezave. Nikoli se ne zgodi ni novega, vse se ponavlja, vrti v krogu. Zgodbe v klasinem smislu ni ve. Imamo mizarja, ki si eli postati vojak, a ne more, ker vlada smrdljivi mir. Odnosi na videz hierarhino urejeni, vendar ti odnosi niso fiksni. Vse je negotovo, zamenljivo. Predmeti vdirajo v zasebno ivljenje oseb. Odnosi nimajo ve vsebine, so zgolj forma. Pomemben motiv je odnos ljudi do predmetov=potronika druba. Ta se razvija e od 60ih let dalje. Prisvajanje oblikuje znaaj ljudi, postane njihova miselnost in odvisnost. Osebe odvisne od predmetnosti. Kos v Boiu vidi najznailnejega predstavnika drame absurda pri nas. Ta izraa temeljne predstave o svetu, ie neko globljo lovenost. lovek je odtujen svojemu bistvu, je le e funkcija in predmet. Tu se odmika od drame absurda, saj zavraa tako drubo. Predmeti postajajo vse bolj nasilni. Svet in stvari niso ve fiksne, hierarhija se podira. Osebe govorijo ena mimo druge. Jezik je pomensko izpraznjen, kliejski izrazi. ivljenje predstavljajo zgolj rituali, ki se ponavljajo. Svet se odvija po avtomatizmu, na katerega nimajo vpliva. Kermavner-prikazuje ivljenje med nemonostmi, problemi brez reitve. Gre za prikaz absurda ponavljajoih se ritualov. Vse se zgolj ponavlja. Fraze, ki se ponavljajo nimajo smisla. Besedilo brez zgodovine, socialne skupnosti; vse je abstraktno. Ljudje so avtomati lastnih hotenj. OSEBE: ivi mizar Jot, Mrtvi mizar Jot, ivi vojak Jot, Mrtvi vojak Jot Gospodar Gospodarica Hlapec Dek

Search related