Medgeneracijsko središče Zgornja Šiška v Ljubljani

G a p e r K o c i p e r

Gap

er Kociper

u r b a n i s t i n a z a s n o v a i n i d e j n i n a r t

M

EDGENERACIJSKO SREDIE ZGORNJA

I

KA V LJU

BLJA

NI

Medgeneracijsko sredie je nov model socialnega varstva starejih, ki se ele uveljavlja (tako v Sloveniji kot v svetu). Koncept izhaja in antropologije, psihologije, gerontologije in drugih humanistinih ved ter temelji na predpostavki, da je za kakovosten lovekov razvoj izrednega pomena medgeneracijska povezanost med vsemi tremi generacijami. V praksi medgeneracijsko sredie povezuje sodobne oblike bivanja starejih z dejavnostmi, ki vkljuujejo mlaje generacije.

Na osnovi omenjenih teoretskih izhodi je bil izdelan predlog v obliki idejnega narta za vzpostavitev prostorskih pogojev za povezovanje razlinih socialnih, izobraevalnih, kulturnih, storitvenih in drugih programov v sodoben model medgeneracijskega sredia. Projektna naloga s program-skimi izhodii je nastala na podlagi analize referennih primerov doma in v tujini ter podrobnih tudij programskih zasnov, tudije povrin in analize prostorskih danosti na konkretni lokaciji. tudija potreb po oskrbi starih ljudi v Sloveniji kae, da so najveje potrebe po teh storitvah v Ljubljani.

Medgeneracijsko sredie v Zgornji iki je zasnovano kot vozlina toka v iri mrei programov socialne oskrbe in medgeneracijskega sodelovanja. Vanj so vkljueni: dom za stare ljudi v obliki gospodinj-skih skupnosti, paliativna oskrba, zaasna nega, dnevno varstvo starih ljudi, oskrbovana stanovanja, izobraevalno sredie, otroki vrtec, restavracija, venamenska dvorana in druge storitve. Poleg trajnostne in energetsko uinkovite zasnove, je bilo eno kljunih vodil pri projektiranju zagotovitev kakovostnega bivalnega okolja z ureditvijo zelenih povrin. Tako v okolici sredia kot na samem objektu park na strehi. Posebna pozornost je bila namenjena zasnovi volumna objekta, ki postopoma prehaja iz nivoja terena in se v obliki trikotne spirale dvigne na viino treh eta. Na ta nain park z vrtovi brez oitnega prehoda preide iz terena na objekt, kar omogoa neoviran dostop gibalno oviranim osebam. Streni vrt tako postane prostor medgeneracijskega sreevanja in sodelovanja.

>>>

9 7 8 9 6 1 6 1 2 8 3 7 7

ISBN 978-961-6128-37-7

MEDGENERACIJSKO SREDIE ZGORNJA IKA V LJUBLJANIurbanistina zasnova in idejni nart

G a p e r K o c i p e r

u r b a n i s t i n a z a s n o v a i n i d e j n i n a r t

Gaper Kociper

MEDGENERACIJSKO SREDIE V ZGORNJI IKIurbanistina zasnova in idejni nart

Izdajatelja in zalonika:

Intitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko soitjeinUniverza v Ljubljani, Fakulteta za Arhitekturo Recenzije:

prof. dr. Luka Aman Momirskiprof. dr. Fedja Koirprof. dr. Joe Ramov

Lektoriranje:

Anja Tomazin (slovenski jezik)Alexandra Ekkstein-Kon (angleki jezik)Robert Bradley Smith (angleki jezik)

Oblikovanje in prelom:

Gaper Kociper

Tisk:

Birografika BORI d. o. o.

1. izdaja

200 izvodov

Ljubljana 2011

CIP - Kataloni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana

72(497.4):929Kociper G.727(497.451.1)

KOCIPER, Gaper Medgeneracijsko sredie Zgornja ika v Ljubljani : urbanistina zasnova in idejni nart / Gaper Kociper. - 1. izd. - Ljubljana : Intitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko soitje : Fakulteta za arhitekturo, 2011

ISBN 978-961-6128-37-7 (Intitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko soitje)ISBN 978-961-6823-18-0 (Fakulteta za arhitekturo)

258949120

Knjigo posveam Hani, moji prvi neakinji.

Iskreno se zahvaljujem vsem, ki so na kakrenkoli nain prispevali k na stanku te knjige, svoji druini in prijateljem. Posebej se zahvaljujem prof. dr. Luki Aman Momirski, prof. dr. Fedji Koirju in prof. dr. Joetu Ramovu za vso strokovno podporo in praktine napotke ter dr. Boidarju Volju, nekdanjemu lanu izvrilnega odbora Svetovne zdravstvene organizacije, za njegov prisrni prispevek k tej knjigi. Nadalje se zahvaljujem Intitutu Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko soitje, ki pri nas uresniuje pionirsko delo na svojem podroju, da je izdal in zaloil priujoo monografijo ter Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani in tudentski organizaciji Fakultete za arhitekturo za njun prispevek pri sofinanciranju.

Avtor

5MEDGENERACIJSKO SREDIE ZGORNJA IKA V LJUBLJANI

Pesmi in Povesti namesto spremne besede

Ko sem se med ogledovanjem njenega narta zazrl v vzpenjajoo se streho hie, ki jo je z ivim zelenjem prekril mlad arhitekt, se mi je porodilo nena-vadno vpraanje o smeri mojega ivljenja. Sem se vzpenjal po zelenem poboju, s katerega robu bom neko odel, ali sem se z njega spual proti zemlji, ki nas bo neko vse sprejela? Najbr mi je to prilo na misel v povezavi z vsebino, ki naj bi hio napolnila. Med drugim naj bi se mladost in starost v njej sreevali, dopolnjevali in druga drugi pripadali. To je dobra vsebina, e posebej v dananjem asu, ko nam ob demografski revoluciji, ki smo ji pria, strokovnjaki in politiki najrazlinejih vrst napovedujejo velike ekonom-ske in socialne teave. V takih razmerah so na tevilnih ravneh potrebne nove, drugane reitve. S svojim medgeneracijskim pristopom predstavlja nartovana hia, katere iva streha se od tal dviga proti nebu, pozitiven korak v tej smeri.

Kaj je res, kar pogosto sliimo, da stari in mladi niso za skupaj? Kakna pa je razlika med mladostjo in starostjo? e odmislim fizioloke razlike med mladim in starim organizmom in ostanem na sociolokem podroju, mi pride na misel znana prispodoba o monostih in izkunjah. Mladost ima veliko monosti, pa malo izkuenj, starost pa vse manj monosti in veliko izkuenj. Starim druba izkuenost sicer priznava, ne vkljuuje pa je v reevanje po-sledic velikih demografskih sprememb. In to kljub temu da dananji stari ne ivijo le dlje, ampak so vse dlje tudi zdravi in vitalni. S svojim znanjem in izkunjami predstavljajo velik, neizkorien drubeni potencial. So del reitve demografskega problema in ne problem sam. Nai domovi za stareje obane so z organiziranostjo in vsebinami e vedno izkljuna svetia staro-sti, ne pa kraj sreevanja mladih in starih. Dokler ne bodo drugani, se bomo vrteli v krogu preivelih miselnih vzorcev in reitev. In e ena prispodoba o starosti in mladosti se mi je utrnila. Pred davnimi leti jo je izrekel papa Dani-lo, danes e skoraj pozabljeni slovenski igralec. Mladost ima pesmi, starost pa povesti, je rekel. Pesmi in povesti so vedno sodile skupaj in nartovano medgeneracijsko sredie me s predlaganimi vsebinskimi reitvami spo-minja na njuno druenje.

e bi arhitekt Kociper v prostor postavil blok, stavbo, kakrnih pri nas in po svetu mrgoli, mi pogled nanjo zagotovo ne bi vzbujal takih vpraanj in vsega, na kar sem ob tem pomislil in tukaj zapisal. Zamisel je drzno lepa in bojim se za njeno usodo. Na nedavni svetovni konferenci starosti prijaznih mest v Dublinu je nekdo rekel, da ne znamo ve graditi mest, ki bi jih imeli radi, ker nam to prepreuje vse ve zakonov in predpisov. Zato naj izgradnji hie, ki bi v Ljubljani zdruevala pesmi in povesti, zaelim sreo pri vseh nadaljnjih fazah njenega rojevanja, e ve pa na poti izpolnjevanja njenega poslanstva.

Dr. Boidar Volj

6ReCenZiJe

iZJemen PRoJeKt ZA sRCe ene oD LJUBLJAnsKiH sosesK

Prebivalstvo Slovenije se stara, podobno se dogaja skoraj vsem dravam in narodom razvitega sveta. Prebivalstvene projekcije kaejo, da bo ez etrt stoletja skoraj dvakrat ve ljudi, starih nad estdeset let, kot jih je danes, in skoraj tirikrat ve nad 85 let. Staranje prebivalstva je poleg varstva okolja, preskrbe z energijo in ohranitve ekonomske stabilnosti osnovni razvojni celo preivetveni izziv razvitih drub. Ta izziv vsebuje poleg problemskih vidikov, ki terjajo inovativne reitve, tudi neizkoriene vire in monosti, ki omogoajo nov kakovostni skok v razvoju. Prvi vir so zmonosti starejega prebivalstva, ki razpolaga z enim do dvema desetletjema ve sorazmerno zdravega ivljenja kot prejnje generacije. Drugi veliki razvojni vir je perea potreba vseh gene-racij po lepem soitju med ljudmi na osebni mikro drubeni in na makro ravni krajevnih, verskih in drugih skupnosti, drav in narodov. Ob naglem raz-voju tehnologij za materialno blaginjo v zadnjem stoletju je namre pozornost na medloveko soitje ostala razvojno zanemarjena. Zato ljudje v dananjih ivljenjskih razmerah nimamo na voljo niti priblino toliko uspenih sodobnih orodij, ki bi nam omogoala lepo soitje v druini, delovni tovariiji, osebni in iri drubi, kot jih imamo za materialni standard.

V tem drubenem kontekstu se je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) na zaetku novega tisoletja spraevala, kako uinkovito reevati drubene naloge ob staranju prebivalstva. Na 18. svetovnem kongresu gerontologije l. 2005 je bila sprejeta pobuda za svetovni program starosti prijaznih mest in podeelja. Z raziskovanjem izkuenj starejih ljudi in tistih, ki jih oskrbujejo, so po vsem svetu zbrali mnenja, kaj je v bivalnih okoljih staranju prijazno in kaj neprijazno. Na tej osnovi je Svetovna zdravstvena organizacija l. 2007 sproila gibanje starosti prijaznih mest in podeelja. Od tedaj se naglo iri in ustvarjalno razvija po vsem svetu; od leta 2008 tudi v Sloveniji, ki sodi na tem podroju med najbolj inovativne drave.

Svetovni program starosti prijaznih mest in podeelja je v celoti strokovno in drubeno potrdil tudi model krajevnih medgeneracijskih sredi, ki jih je zael leta 2002 razvijati Intitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgene-racijsko soitje. Njihova zasnova se ujema s sodobnimi evropskimi izkunjami na tem podroju, kakrna je npr. nemki bielefeldski model; ta nudi monosti za zdravo staranje in veliko pestrost programov za oskrbo onemoglih na visoki ravni z nizkimi stroki, ker se vse dogaja v neposrednem krajevnem okolju.

Arhitekt Gaper Kociper je bil e pri svojem tudiju posebej pozoren na navedene peree drubene potrebe in njihovo sodobno reevanje. Medgene-racijsko sredie za Zgornjo iko v Ljubljani, ki ga predstavlja v monografiji, je konceptualno in v izvedbeni podobi zasnoval izvirno. Izhajal je iz stvarnih monosti in potreb te vzrono oblikovane ljubljanske soseske. Uporabil je sodobne arhitektonske reitve okolju prijazne gradnje. Posebej z veseljem pa ugotavljam, da gre njegov projekt medgeneracijskega sredia s progra-mi za mlado, srednjo in starejo generacijo v korak z najboljimi svetovnimi izkunjami na podroju arhitekturne gerontologije. Zdruuje izkunje bielefeld-skega modela, kjer je sredie za oskrbo starih ljudi sredi soseske s premerom enega kilometra, priporoila WHO za starosti prijazna mesta in spoznanja, naj bo krajevno medgeneracijsko sredie v srcu kraja ivo uiteljie medge-neracijske solidarnosti za vso sosesko. Kociprovi znanstveni monografiji ma-njka samo eno: da Ljubljana projekt uresnii. To bi jo postavilo na podroju staranja in soitja v izlobeno okno svetovnega razvoja ne le za jugovzhodno, ampak v marsiem tudi za najbolj razvito srednjo Evropo.

Prof. dr. Joe Ramov


ARHiteKtURA in KRAJinA tReH GeneRACiJARHiteKtURA s HUmAnistinim PReDZnAKom

V asu, ki odreka iroki plasti prebivalstva pravico, da bi ivela v svojih naj bolj dejavnih letih mirno, zbrano in produktivno brez permanentne panike zaradi negotovosti blinje in oddaljene prihodnosti, da ne govorimo o akutnih za-dregah in nadlogah starosti, se zazdi vpraanje o medgeneracijski solidar-nosti vasih mono retorino, e ne kar anahronistino. Zato je toliko bolj razveseljiva karitativna prizadevnost, s katero se je Gaper Kociper, kandidat za naziv univerzitetni diplomirani inenir oziroma magister arhitekture, lotil svojega idejnega projekta medgeneracijskega sredia. Po temeljiti presoji in prouitvi mnogih socialnih, antropolokih, psiholokih in gerontolokih as-pektov problema se je odloil za zahtevno, morebiti celo nehvaleno lokacijo v eni od klasinih ljubljanskih stanovanjskih sosesk. Ne gre za human, am-pak za dobesedno humanistien napor.

Projektant izvrstno obvlada zahtevno problematiko. Enako suvereno spre-jema izhodine organizacijske odloitve kot reuje zadnje tehnine podro-bnosti, pri emer prevaja izbrani program v specifino obliko, ki se bo morda na prvi pogled zazdela nenavadna, a je v vsakem pogledu natanno pre-tehtana in ravno zato tudi izbrano nekonvencionalna. Je logina posledica karseda natannega tudija objektov in vegetacije v okolici in okoliu ter konstrukcijskega in komunikacijskega ogrodja novega stavbnega sklopa. Z izjemnim poznavanjem so reene socialne razsenosti naloge. Ponudba us-lug za stareje ljudi, e to povem po marketinko, je skrajno pestra in sega od gospodinjskih skupnosti do dnevnega varstva oziroma od zaasne nege do stalne medicinske oskrbe. Enako kompleksna je urbanistina oziroma arhitekturna dimenzija. Vsak posamini program ima lasten prostorski okvir in se hkrati smotrno in smiselno vee z drugimi programskimi enotami v uravnoteeno celoto.

Stavba je namre zasnovana kot nekaken sendvi. Eno od teav graditve v mestu predstavlja pogoj, da mora biti zagotovljena dobra in varna nave-zava na mreo, predvideno za promet motornih vozil. Standardna reitev zadovoljive prometne prekrvavitve je garana klet, kar diktira raster podpor za zgornja nadstropja in s tem zmanjuje projektantovo oblikovalsko svo-bodo. Druga teava je elja, naj imajo ljudje tudi v mestu im intenzivneji stik s im naravnejo vegetacijo, kar je mogoe zagotoviti na ravni najvijega nadstropja objekta s tako imenovanim strenim vrtom. To sta pola, med katerima utripa ivljenje tudi v obravnavanem medgeneracijskem srediu. Njegova zasnova je nemonumentalna, morda celo antimonumentalna in gotovo ni afektirano modna, ker zaradi svoje dinamine konture ni banalno minimalistino dolgoasna.

Prof. dr. Fedja Koir

Strategije, ki so nasprotne naravnanosti glavnih tokov arhitekturnega ustvar-janja, temeljeega na zanikanju kraja na katerem arhitektura stoji, opredeli dolgoletni direktor Nizozemskega arhitekturnega intituta A. Betsky. Slede njegovim navedbam je ena izmed monih poti oblikovanja arhitekturne za-snove nadgradnja lokacije z novo arhitekturo, ki upoteva obrise in pojavnost prvotne parcele. V nadaljnji kategorizaciji istega avtorja so to stavbe, ki spa-jajo arhitekturo s krajino oziroma tvorijo novo celoto tako, da temeljijo tako na spotovanju lovekega (dostojanstva) kot na spotovanju naravnega (od loveka neodvisnega predmetnega sveta in sil, ki v njem delujejo). Prav tovrstno zdruevanje je namen arhitekturne in programske zasnove medge-neracijskega sredia v Zgornji iki.

Oblikovana arhitektura medgeneracijskega sredia ovija programe name-njene trem generacijam, ki redno ali obasno uporabljajo prostore stavbe, tako da imajo vedno monost izbire: lahko se umaknejo v samost, lahko pa se vkljuijo v medloveko dogajanje v srediu. tudija razlinih oblikovnih pristopov k zasnovi stavbnega volumna pojasnjuje razmiljanja pri njego-vem oblikovanju in podaja utemeljitve konnega izbora zasnove. Jasnost razporeditve funkcionalnih enot je razvidna iz prostorske sheme, ki izhaja iz variacij sestavov dejavnosti. Pritlije stavbe, ki omogoa prehodnost in pretok v vseh smereh, je javno dostopno, prav tako tudi njena streha. Topografska povrina stavbe je danes pogosto osrednja likovna tema izraza arhitekture in njeno osnovno oblikovalsko orodje. Vendar je v primeru medgeneracijskega sredia, zdruena z uporabnostjo in pomemben element kakovosti zamisli: urbani vrt je prostor prilonosti, izmenjave ivljenjskih zgodb in izkuenj, pro-stor rekreacije, urbane agronomije in lokalne ekonomije, pa tudi del pri za-snovi stavbe upotevanih nael trajnostne, ekoloke in energetsko uinkovite gradnje. V urbanistinem pogledu stavba sredia nadomea pozidano javno in poljavno zeleno povrino, pri emer se viinsko prilagaja iremu prostoru, to je junemu delu soseske zgrajene v letih 19661971. Zasnova dostopnosti do objekta spotuje odlike obstojeega prometnega omreja in ne spreminja oziroma celo izboljuje hierarhinost prometne organizacije.

Realizacija predlagane zasnove bi uvedla za prihodnost odloilno program-sko novost, nadgrajeno s kakovostnim arhitekturnim izrazom. To arhitekturo bi nedvomno lahko uvrstili med tisti (en sam in edini) odstotek arhitekture v Evropi, ki jo kritiki priznavajo za visoko kakovostno.

Prof. dr. Luka Aman Momirski


iZvLeeK ABstRACt

KLJUne BeseDe KeYWoRDs

meDGeneRACiJsKo sReDie v ZGoRnJi iKi inteRGeneRAtionAL CentRe in ZGoRnJA iKA

Medgeneracijsko sredie je nov model socialnega varstva starejih, ki se ele uveljavlja (tako v Sloveniji kot v svetu). Koncept izhaja in antropologije, psihologije, gerontologije in drugih humanistinih ved ter temelji na pred-postavki, da je za kakovosten lovekov razvoj izrednega pomena medge-neracijska povezanost med vsemi tremi generacijami. V praksi medgene-racijsko sredie povezuje sodobne oblike bivanja starejih z dejavnostmi, ki vkljuujejo mlaje generacije.

Na osnovi omenjenih teoretskih izhodi je bil izdelan predlog v obliki idej-nega narta za vzpostavitev prostorskih pogojev za povezovanje razlinih socialnih, izobraevalnih, kulturnih, storitvenih in drugih programov v sodo-ben model medgeneracijskega sredia. Projektna naloga s programskimi izhodii je nastala na podlagi analize referennih primerov doma in v tujini ter podrobnih tudij programskih zasnov, tudije povrin in analize prostor-skih danosti na konkretni lokaciji. tudija potreb po oskrbi starih ljudi v Slo-veniji kae, da so najveje potrebe po teh storitvah v Ljubljani.

Medgeneracijsko sredie v Zgornji iki je zasnovano kot vozlina toka v iri mrei programov socialne oskrbe in medgeneracijskega sodelovanja. Vanj so vkljueni: dom za stare ljudi v obliki gospodinjskih skupnosti, pali-ativna oskrba, zaasna nega, dnevno varstvo starih ljudi, oskrbovana stano-vanja, izobraevalno sredie, otroki vrtec, restavracija, venamenska dvo-rana in druge storitve. Poleg trajnostne in energetsko uinkovite zasnove je bilo eno kljunih vodil pri projektiranju zagotovitev kakovostnega bivalnega okolja z ureditvijo zelenih povrin. Tako v okolici sredia kot na samem ob-jektu park na strehi. Posebna pozornost je bila namenjena zasnovi volumna objekta, ki postopoma prehaja iz nivoja terena in se v obliki trikotne spirale dvigne na viino treh eta. Na ta nain park z vrtovi brez oitnega prehoda preide iz terena na objekt, kar omogoa neoviran dostop gibalno oviranim osebam. Streni vrt tako postane prostor medgeneracijskega sreevanja in sodelovanja.

medgeneracijsko sredie, medgeneracijska solidarnost, dom za stare ljudi, gospodinjske skupnosti, oskrbovana stanovanja, paliativna oskrba, otroki vrtec, izobraevalni center, intenzivna zelena streha, streni vrt

intergenerational centre, intergenerational solidarity, nursing home, house-hold community, sheltered housing, palliative care, educational centre, kin-dergarten, intensive green roof, roof garden

Intergenerational centre is a new model of the social care for old people, which is still being established. The concept originates from anthropology, psychology, gerontology and other humanistic sciences. It is based on the idea, that the intergenerational links between all of the three generations are crucial for the healthy growth of a human being. Thus the intergenerational centre can be defined as a bridge between contemporary concepts of old peoples homes and activities involving younger generations.

Considering theoretical background mentioned above, a concept design project has been created. The purpose of the project is to establish the spa-tial conditions for integrating social, educational, cultural, service, care and other programmes into the contemporary model of intergenerational centre. The project task has been developed through the case studies of existing intergenerational centres, analysis of programme and functional require-ments and analysis of spatial conditions on particular location. The analy-sis of demographical situation in Slovenia indicates the biggest need for old people care services and establishments in Ljubljana.

The intergenerational centre in Zgornja ika is conceived as a node in a widespread network of programmes of the social care and intergenerational cooperation. The centre integrates household communities (contemporary concept of nursing home), palliative care, temporary care, day care for old people, sheltered housing, educational centre, kindergarten, restaurant, multipurpose auditorium and other programmes and services. Besides sustainable and energy efficient building, one of the key design guidelines was to create a favourable and healthy living environment by planning the green areas, that has been found as important around the complex as on the building itself - the roof garden. The mass of the building gradually elevates from the ground level and reaches the three-storey height in the shape of triangular spiral. Hence the shape of the building allows the green park to continuously flow from the ground to the top deck and enables the access to people on wheelchairs and introduces the idea of the roof garden as a spatial platform for intergenerational connections and cooperation.

10

vseBinA spremna beseda dr. Boidar Volj: Pesmi in povestiRecenzije prof. dr. Joe Ramov: Izjemen projekt za srce ene od ljubljanskih sosesk prof. dr. Fedja Koir: Arhitektura s humanistinim predznakom prof. dr. Luka Aman Momirski: Arhitektura in krajina treh generacijizvleek/AbstractvsebinaUvod

i. meDGeneRACiJsKo sReDie

i.1 Demografske in drubene spremembe gronja ali izzivI.1.1 Staranje prebivalstva in nija rodnostI.1.2 Razpad medgeneracijske povezanostiI.1.3 Tabuizacija starostiI.1.4 Medgeneracijska solidarnost na preizkunji in ogroena vzdrnost pokojninskega sistemaI.1.5 Vojna generacijI.1.6 Medgeneracijska solidarnost pogoj za trajnostni razvoj

i.2 Poti do reitveI.2.1 Soitje med generacijamiI.2.2 Medgeneracijski programiI.2.3 Medgeneracijsko sredie generator medgeneracijskih programovI.2.4 Prostovoljstvo osnova za krepitev medgeneracijske solidarnostiI.2.5 Organizacije in primeri medgeneracijskih programov

i.3 medgeneracijsko sredie teoretine osnoveI.3.1 Model krajevnega medgeneracijskega srediaI.3.2 DefinicijaI.3.3 Cilj medgeneracijsko soitje in kakovostna starostI.3.4 IzhodiaI.3.5 Celostna antropologija konceptualna osnova medgeneracijskega srediaI.3.6 Formalne osnoveI.3.7 Zgodovinske osnoveI.3.8 Medgeneracijsko sredie kot socialni in prostorski koncept

i.4 Primeri medgeneracijskih srediI.4.1 Medgeneracijsko sredie komendaI.4.2 Zavod Antona Martina SlomkaI.4.3 Medgeneracijsko sredie Churchill

ii. iZHoDiA ZA PRoJeKtiRAnJe

ii.1 Predstavitev izhodi za zasnovo medgeneracijskega sredia

ii.2 Programska izhodia za medgeneracijsko sredieII.2.1 Povezovanje programov v medgeneracijsko sredieII.2.2 Gospodinjske skupine 4. generacija domov za stare ljudiII.2.3 Arhitekturne znailnosti domov 4. generacijeII.2.4 Bielefeldski model

ii.3 izbor makro lokacije na podlagi analize potreb po domovih za stare ljudi v sloveniji

ii.4 izbor mikro lokacije

iii. LoKACiJA ZGoRnJA iKA

iii.1 Prostorska in teoretsko zgodovinska opredelitev lokacije

iii.2 Fotodokumentacija

iii.3 Prostorski podatki in analizeIII.3.1 Parcelne mejeIII.3.2 Topografski nartIII.3.3 Relief

5

6779

1012

14

14141414141414

161616181818

202020202022222424

25252628

31

32

3232333434

37

38

39

40

42

44444445


III.3.4 Zelene povrineIII.3.5 Obremenjenost s hrupomIII.3.6 Stavbna tipologijaIII.3.7 Viine stavbIII.3.8 Prometno omrejeIII.3.9 Omreje dejavnosti

iv. ZAsnovA PRoJeKtA

iv.1 Zasnova stavbnega volumnaIV.1.1 tudija razlinih oblikovnih pristopov k zasnovi stavbnega volumnaIV.1.2 Oblikovanje volumna in umestitev v situacijo

iv.2 Zasnova funkcionalnih enotIV.2.1 Prostorska programska shema medgeneracijskega srediaIV.2.2 tudija povrinIV.2.3 Diagram izhodinih tlorisnih povrin po posameznih funkcionalnih enotahIV.2.4 tudija razporeditve funkcionalnih enotIV.2.5 Povrine funkcionalnih enot

iv.3 Zasnova konstrukcije garae

iv.4 energetska uinkovitost in strojne intalacije

iv.5 Poarna varnost in neovirana dostopnostIV.5.1 Zasnova poarne varnostiIV.5.2 Zasnova neovirane dostopnosti

iv.6 Primerjava nove ureditve z obstojeim stanjem in prostorskimi predpisi IV.6.1 Primerjava delitve povrin na obmoju obdelaveIV.6.2 Primerjava zelenih in bruto tlorisnih povrin

iv.7 Zmogljivosti medgeneracijskega sredia

iv.8 tudija osonenja

v. URBAnistinA ZAsnovA in iDeJni nARt

v.1 situacija celotne stanovanjske soseske

v.2 Ureditvena situacija ojega obmoja

v.3 tlorisi V.3.1 Tloris podzemne etae -3: garaaV.3.2 Tloris podzemne etae -1: garaa in servisni prostoriV.3.3 Tloris pritlija in zunanje ureditveV.3.4 Tloris 1. nadstropja V.3.5 Tloris 2. nadstropjaV.3.6 Tloris zelene strehe

v.4 Fasade in prerezi V.4.1 Severozahodna fasada V.4.2 Prerez A-AV.4.3 Severovzhodna fasada V.4.4 Prerez B-BV.4.5 Jugovzhodna fasada V.4.6 Prerez C-CV.4.7 Jugozahodna fasada

v.5 DetajlV.5.1 Detajl fasadnega pasu in zelene strehe

vi. PRostoRsKA PReDstAvitevvii. viRi in LiteRAtURAviii. seZnAm sLiKiX. seZnAm PReGLeDniCX. stvARno KAZALo

454646474850

51

525256

575758606162

64

66

686869

707071

71

72

73

74

75

76767778798081

8281818181838383

8484

8590929495

12

UVOD

Medgeneracijski odnosi, medgeneracijska solidarnost, medgeneracijsko povezovanje To so teme, ki si v zadnjem asu edalje bolj utirajo pot v medijski prostor. Ob tem je potrebno opozoriti na dejstvo, da se pomembnosti navedenih tem e dolgo zavedajo razline stroke od humanistinih (antropologija, psihologija, gerontologija ) do ekonomije, pa tudi politika na svetovnem, dravnem in lokalnem nivoju. edalje bolj postaja jasno, da brez medgeneracijskega soitja druba ne bo kos neizbenim demografskim spremembam in da brez medgeneracijskega sodelovanja ni mogoe zagotoviti ne kakovostne starosti ne brezskrbnega otrotva in polnega ivljenja v odrasli dobi.

e se s posledicami demografskih in z njimi povezanih drubenih sprememb ukvarjajo zgoraj omenjena znanstvena in strokovna podroja (nekatera sicer le teoretsko), pa v disciplinah, ki se tiejo urejanja prostora in arhitekturnega oblikovanja, zeva velika praznina na podroju medgeneracijskega soitja. Namen priujoega dela je zasnovati in predstaviti medgeneracijsko sredie kot arhitekturni in urbanistini odgovor na prihajajoe drubene spremembe.

Medgeneracijsko sredie lahko oznaimo kot prostorski gradnik socialnega omreja, ki skrbi za povezovanje med generacijami in kakovostno staranje. Je fizini okvir, v katerem se povezujejo programi, ki vkljuujejo vse tri generacije (bivanje in nega starih ljudi, otroki vrtec, izobraevalni center ). Teoretska izhodia za zasnovo projekta temeljijo na sodobnih spoznanjih svetovnih in slovenskih antropolokih, gerontolokih ter drugih znanosti (Winter 2000, 2010; Ramov 2003, 2008, 2010; idr.), pri emer velja omeniti, de je izvirni model krajevnega medgeneracijskega sredia (MGS) plod slovenskega znanja (Ramov, 2008).

Projekt je umeen na konkretno lokacijo v srediu stanovanjske soseske v Zgornji iki v Ljubljani. Pri zasnovi MGS je kljuno upotevanje principa monosti loenega sodelovanja, ki se v konkretni reitvi kae v razdelitvi stavbnega kompleksa na zakljuene funkcionalne enote (gospodinjske skupnosti, paliativna oskrba, vrtec ...) s skupnimi podpornimi programi. Eno izmed vodilnih izhodi pri projektiranju je bilo zagotavljanje kakovostnega bivalnega okolja tako za samo MGS kot iro okolico s popolno integracijo MGS v sistem zelenih povrin (streni vrt). S prestavitvijo servisnih dovoznih poti in mirujoega prometa v podzemne etae pa se celostno reuje prometna problematika celotne soseske.

Vkljuevanje iroke ponudbe razlinih socialnih, izobraevalnih, kulturnih, storitvenih in drugih programov v sodoben koncept medgeneracijskega sredia predstavlja nadgradnjo kakovosti ivljenja ire stanovanjske soseske. Z vkljuevanjem lokalne skupnosti bodisi kot uporabnikov storitev MGS bodisi kot dejavnih akterjev v programih MGS predvsem v okviru prostovoljstva se prenaa skrb tako za stare ljudi kot za otroke iz ozkih institucionalnih okvirjev nazaj v iro drubo.

Vir: stfra

ncisha

waii.o

rg

A man is not old until regrets take the place of dreams.*John Barrymore

*lovek ni star, dokler obalovanje ne izpodrine njegovih sanj.

Slika 1: Medgeneracijsko sodelovanje je pogoj za kakovostno starost.


I. MEDGENERACIJSKO SREDIE

14

i.1.1 stARAnJe PReBivALstvA in niJA RoDnost

Vse kae, da je zahodna civilizacija dosegla raven, ko imamo najugodneje bivalne pogoje v zgodovini vsaj na irem materialnem in zdravstvenem podroju. To se odraa v edalje dalji ivljenjski dobi. Po drugi strani pa veje materialno blagostanje v veini drav vodi k niji rodnosti. Posledica vsega tega je upad naravnega prirastka in hitro naraanje delea starega pre-bivalstva in z njim tistega segmenta ljudi, ki potrebujejo veliko nege in oskrbe.

Po podatkih statistinega urada naj bi v Sloveniji dele najmanj 65 let starih ljudi do leta 2060 predstavljal e ve kot tretjino vsega prebivalstva (slika 3), medtem ko je bil leta 2009 ta dele 16,5 %. Dele ljudi starih 80 let in ve pa naj bi se poveal za skoraj tirikrat s 3,8 % (l. 2009) na 14,1 % (l. 2060).

i.1.2 RAZPAD meDGeneRACiJsKe PoveZAnosti

Z roko v roki s staranjem prebivalstva situacijo zaostrujejo e druge drubene spremembe, ki veinoma izvirajo iz omenjenega pojava, delno pa so po-sledica drubenega razvoja, ki je vedno bolj podvren ideologiji blagostanja in porabniki miselnosti. Zaradi sodobnega naina ivljenja se zmanjuje tradicionalna vloga druine pri oskrbi starih ljudi, hkrati pa je vedno bolj oteena medgeneracijska povezanost (Ramov, 2008).

i.1.3 tABUiZACiJA stARosti

Iz istega miselnega okvira izhajata tudi tabuizacija starosti in margina-lizacija starih ljudi (Ramov, 2003). Omenjena pojava lahko oznaimo kot posledico storilnostno naravnane miselnosti in kulta mladosti, ki ga glavni akterji kulture potronje spretno izrabljajo v svojo korist. Sodobna druba, tu so zajete vse tri generacije, dojema starost kot nekaj negativnega. Ramov (2003, str. 54) kot zgovoren primer navaja izogibanje uporabi izraza star, ki se nadomea z besedama stareji, kar je ironija, saj je stareji bolj star od starega ter ostarel, ki izraa izrpanost in oslabelost1.

i.1.4 meDGeneRACiJsKA soLiDARnost nA PReiZKUnJi in oGRoenA vZDRnost PoKoJninsKeGA sistemA

Z deleem stare generacije se poveuje tevilo upokojencev, dele aktivnega prebivalstva pa se manja. Nismo ve dale od situacije, ko se bo tevilo upo kojencev, ne samo izenailo, ampak celo preseglo tevilo zaposlenih (slika 4). To bi za aktivno generacijo pomenilo veliko finanno breme oziroma razpad obstojeega pokojninskega sistema, ki ga poleg staranja prebivalstva ogroa tudi prezgodnje upokojevanje srednje generacije in pozen vstop mla-dih na trg dela.

I.1 DEMOGRAfSKE IN DRUbENE SpREMEMbE GRONJA AlI IzzIV

i.1.5 voJnA GeneRACiJ

V kolikor se druba aktivno ne loti reevanja posledic, ki jih prinaajo ome-njene drubene in demografske spremembe (razpad pokojninskega sistema, negativno doivljanje starosti, naraanje tevila ljudi, potrebnih oskrbe, ter druge posledice glej sliko 6), lahko pride do resnih socialnih in medgene-racijskih napetosti. Stroka jih imenuje vojna generacij (Ramov, 2003) ozi-roma generational warfare v angleini, nekateri ameriki avtorji pa govorijo celo o demografski tempirani bombi (Freedman, 1999, str. 1415). Poleg omenjenih drubenih in demografskih sprememb pa k vojni generacij prispe-vata e dva dejavnika.

Prvi je naraajoa politina mo tretje generacije zaradi veanja tevila starih ljudi. Ta lahko zlorabi svoj vpliv za politine odloitve, ki so zgolj njej v korist, izrpavajo pa mlaji dve generaciji. Omenjene pojave je e mo zaslediti v ZDA: Kadar imajo monost, stareji sistematino glasujejo proti dajatvam namenjenim izobraevanju. Zase ustanavljajo celo loene upokojenske sku-pnosti (segregated retirement communities), da jim ne bi bilo treba plaevati prispevkov za olstvo (Thurow, 1997, str. 104). Avtor navedeno utemeljuje s primerom: Nedavni najbolj dramatien primer bliajoega se socialnega konflikta se je zgodil v Michiganu, v majhni skupnosti Kalkaska, tako imeno-vanem upokojenskem raju. Stareji volivci so v bistvu oropali olski proraun, da so zagotovili denar za druge rei kot na primer pluenje snega. Kasneje so glasovali proti dodelitvi finannih sredstev olam, ki so tako morale predasno zakljuiti olsko leto, ker jim je zmanjkalo denarja (Thurow, 1997, str. 105).

Drugi dejavnik pa je iluzija sedanje srednje (povojne) generacije. Kot pravi Ramov, gre za miselnost, ki temelji na neomejeni moi, materialnem bla-gostanju in nepremiljenem izkorianju naravnih virov (Ramov, 2003, str. 238). Strokovna literatura svari pred stopnjevanjem vojne generacij do takih skrajnosti, kot so poskusi uvajanja evtanazije (Ramov, 2003, str. 58).

i.1.6 meDGeneRACiJsKA soLiDARnost PoGoJ ZA tRAJnostni RAZvoJ

Da omenjeni pojavi e postajajo resne gronje za drubeno soitje in traj-nostni razvoj, je ugotovila tudi politika na vseh nivojih, od svetovnega do lokalnih (glej poglavje I.3.5 Formalne osnove). Teo problema ilustrira prvi stavek v dokumentu Komisije Evropskih Skupnosti iz leta 2005 z naslovom Odziv na demografske spremembe: nova solidarnost med generacijami, ki pravi: Evropa se danes sooa z demografskimi spremembami, ki so po svo-jem obsegu in tei brez primere.

Organizacija zdruenih narodov je kot pogoj za uspeen trajnostni razvoj postavila medgeneracijsko solidarnost:

lovetvo ima sposobnost, da usmerja razvoj na trajnostni nain, ki omogoa zadovoljevanje potreb sedanje generacije tako, da ne ogroa pri-hodnjih generacij (OZN, 1987).

Trajnostni razvoj je v svojem bistvu medgeneracijska ideja oziroma, kot pravi Mli-nar, zaveza dveh generacij, da bosta ravnali partnersko (Mlinar, 2009, str. 20).

1 V skladu z navedenim avtor v nadaljnem besedilu uporablja besedno zvezo dom za stare ljudi namesto bolj uveljavljene dom starejih.


slika 2: Dele starejih nad 60 let v svetu.

slika 3: Prebivalci Slovenije po starostnih skupinah.

slika 4: Razmerje med tevilom upokojencev in tevilom zaposlenih se slaba.

Prire

jeno

po: V

ertot, 20

10 po: UN Pop

ulation ag

eing

and

develop

men

t, 20

09.

Prire

jeno

po: Vertot, 20

10 po: SUR

S, Euros

tat E

UROPO

P200

8, kon

vergen

tni sce

narij.

Vir: Urad

vlade

RS za kom

unicira

nje, 201

0.

16

i.2.1 soitJe meD GeneRACiJAmi

Reitev se kae v kakovosti soitja med generacijami. Slednje je predvsem naloga srednje in stare generacije. Generaciji se morata obrniti k sebi, h ka-kovostnim ivljenjskim zgodbam tako pozitivnim kot negativnim. Vsaka ge-neracija lahko dela popravni izpit na sebi, ne pa na drugi generaciji. Mlaja generacija je vedno zrcalo stareje, zato so oitki stareje generacije mlajim in moraliziranje nesmiselno in celo destruktivno. Pomembne so pristne ivljenjske zgodbe.

Za staro generacijo je kljuno, da si dejavno prizadeva za lastno kakovostno starost in da predaja ivljenjske izkunje mladi generaciji (Ramov, 2003). O drugi generaciji pa isti avtor pravi: Za sedanjo srednjo generacijo, ki se bo starala v prihodnjih letih, ko bo tretjina prebivalstva starega, je ne samo os-novna, ampak preivetvena naloga, da naglo z vso osebno in drubeno zavze-tostjo oblikujemo nove socialne mree za kakovostno staranje in po vezovanje generacij (Ramov, 2003, str. 182).

Povedano drugae, naloga srednje generacije je, da omogoi okolje (arhi-tekturne in prostorske reitve) in naine (socialne mree, programe) za sreevanje in soitje med generacijami izmenjavo ivljenjskih zgodb.

I.2 pOtI DO REItVE

Vir: www.ch

erwell.g

ov.uk

i.2.2 meDGeneRACiJsKi PRoGRAmi

Pot do reitve se kae v oblikovanju programov, ki bodo omogoili velikemu deleu starajoega se prebivalstva polno osebno loveko in drubeno ivljenje v dananjih ivljenjskih razmerah, onemoglim starim ljudem pa ka-kovostno loveko oskrbo (Ramov, 2008, str. 30). Motivacijski temelj teh programov pa je medgeneracijska solidarnost (glej diagram 2).

Dobro premiljeni medgeneracijski programi dovoljujejo ljudem vseh starosti in sposobnosti, da si med seboj delijo talente, prizadevanja in znanje tako, da s tem utrjujejo medsebojne vezi in rastejo skupaj. (Mlinar, 2009, str. 16).

Stroka ugotavlja, da medgeneracijske pobude dejansko izboljujejo pogoje zdravja in blaginje vseh generacij: Stari ljudje, ki so se vkljuili v prostovoljsko delo, imajo manj teav s hrano in presnovo, izboljala se je tudi njihova ori-entacija v prostoru, ocena smiselnosti ivljenja ipd. Neki upokojenec, prej de-lavec v ladjedelnici je rekel: Nikoli doslej nisem vedel, da ima moje ivljenje smisel. Pridobijo pa tudi mladi, saj postanejo pomembni in priznani v drubi, eprav to ni cilj. Na osebnostni ravni je pomembno, da se njihova mladostna energija pri starem loveku srea z modrostjo, vodenjem in pomojo (Mlinar, 2009, str. 16).

Dokaz, da medgeneracijski programi dejansko prispevajo h kakovosti soitja, je primer iz ZDA: V poznih osemdesetih letih prejnjega stoletja so olski okolii v Miamiju na Floridi zaeli aktivno vkljuevati stare ljudi v prostovoljno delo v olah, kar je nekaj let kasneje obrodilo presenetljivo pozitivne sadove. Ti prostovoljci, bilo jih je ve tiso, so bili gonilna sila kampanje za poveanje finannih sredstev, namenjenih olstvu. Ve kot 80 % starih ljudi je uspeno glasovalo za ukrep v viini milijarde dolarjev, do tedaj rekordni vsoti v zgo-dovini Miamija. In to kljub temu, da je veina njihovih vnukov ivela drugje. (Freedman, 1999, str. 16).

slika 5: Medgeneracijsko sodelovanja je pogoj za kakovostno starost.


slika 6: Posledice demografskih in drubenih sprememb ter poti do reitve.

medgeneracijsko soitje poti do reitveizziv

medgeneracijski programi

medgeneracijsko sredie

ali

vojna generacijgronja

ali

slepa pega v doivljanju

starosti in njene vrednosti

drubena marginaliziranost 3. generacije

pozno vkljuevanje mladih v pokojninski

sistem

zgodnji odhod srednje generacije iz delovnega

procesa

pokojninska odvisnost stare generacije od

srednje

tabuizacija starosti

zmanjevanje tradicionalne

vloge druine pri oskrbi starih ljudi

porabniko materialistina

miselnost sedanje srednje generacije

naraanje drubene in

politine moi stare generacije

naraanje tevila ljudi, ki potrebujejo nego in oskrbo

v starosti

drugi praktini izzivi:

npr. povean dele starih voznikov

posledice in izzivistaranje

prebivalstva

upadanje rodnosti

spremembe na podroju m

edge

neracijske

pov

eza

nosti

negativne posledice

ogroena vzdrnost

pokojninskega sistema

spremembe na podroju m

edge

neracijske

solid

arnosti

negativne posledice

demografske

spremembe

drubene spremembe posledice/izzivi moni scenarij i reitev

razpadanje medgeneracijske po vezanosti v dananjem

nainu ivljenja

avtor

18

i.2.3 meDGeneRACiJsKo sReDie GeneRAtoR meDGeneRACiJsKiH PRoGRAmov

Medgeneracijsko sredie je sodoben socialni in prostorski koncept, ki na eni strani uvaja in povezuje razline socialne programe, po drugi strani pa vzpostavlja prostorske pogoje (arhitektura in urbanizem) za njihovo izvajanje (glej poglavje I.3.3).

i.2.4 PRostovoLJstvo osnovA ZA KRePitev meDGeneRACiJsKe soLiDARnosti

Izredno velik pomen stroka pripisuje prostovoljskemu delu. Ramov (2008, str. 35) pravi: Brez razvejanega medgeneracijskega prostovoljstva si ni mogoe zamisliti krepitve medgeneracijske solidarnosti v skupnosti in pri posameznikih; plaane storitve v principu uspavajo in krnijo loveko soli-darnost.

Vir: se

niors4

kids

.org

i.2.5 oRGAniZACiJe in PRimeRi meDGeneRACiJsKiH PRoGRAmov

Medgeneracijski programi so nove oblike sodelovanja med generacijami, ki jih razvijajo in uvajajo organizacije po celem svetu (slika 8).

intitut Antona trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko soitje (iAt)www.inst-antonatrstenjaka.si

Je vodilna slovenska organizacija na svojem podroju, ki se ukvarja z razvo-jem in uvajanjem socialne mree ve kot 20 medgeneracijskih programov v Sloveniji.

V sodelovanju s Svetovno zdravstveno organizacijo v Slovenijo uvaja program starosti prijazno mesto, ki zajema uinkovite ukrepe za urejanje urbanega okolja, ki izboljujejo ivljenje vseh meanov vseh generacij. Trenutno v tem programu sodelujejo Ljubljana, Maribor, Celje, Velenje in Rue.

Omeniti velja uspeen primer medgeneracijskega sodelovanja, ki ga vodi IAT. Dijaki Beigrajske gimnazije uijo stare ljudi dela z raunalnikom, upokojeni uitelji in profesorji pa nudijo dijakom intrukcije za olske predmete.

Krajevno medgeneracijsko sredie (KMGS) je izvirni model za sinergino delovno povezavo med vsemi programi in organizacijami, ki so potrebne za kakovostno staranje in solidarno soitje v skupnosti, ki so ga razvili na IAT (glej poglavje I.3.1).

Generations United (GU) www.gu.org

Vodilno medgeneracijsko zdruenje v ZDA, ki si prizadeva uveljaviti medgen-eracijsko partnerstvo na celotnem podroju ZDA. Predstavlja 70 milijonov Amerianov. Eden izmed njihovih petih glavnih ciljev je poveati tevilo medgeneracijskih prostorov, stavb, ulic in mest, skratka sredi z namenom, da se generacije sreajo z rastoimi potrebami po oskrbi.

Njihova medgeneracijska iniciativa stari za otroke (Seniors4Kids, www.seniors4kids.org) vkljuuje stare ljudi kot prostovoljce v predolskem izobraevanju otrok.

slika 7: Iniciativa Seniors4kids (Stari za otroke).


vseivljenjsko uenje (tretja univerza)

dovoz hrane

socialna oskrba

patronana zdravstvena nega

fizioterapija

...

zagovornitvo starih ljudi

org. in prog. za zaposlitev in delo

org. in prog. za medseboj. povezovanje starih

org. in prog. za izobraevanje

org. in prog. za rekreacijo in port

org. in prog. za potovanja, poitnice, razvedrilo

org. in prog. za medgeneracijske odnose

org. in prog. za pripravo na upokojitev

stanovanjske skupine za 3. ivjenjsko obdobje

usposabljanje druine s starim druin. lanom

pomo in nega na domu

pravna pomo za stare ljudi

centri za pomo na daljavo

oskrbovana stanovanja

inpekcijske slube za prepreevanje nasilja nad starimi ljudmi

domovi za stare ljudi

oskrbnike druine

dnevno varstvo

hine oz. gospodinjske skupnosti

medgeneracijsko prostovoljstvo

organizacije in programi za samostojno ivljenje ljudi v tretjem ivljenjskem obdobju

starostna pokojnina

pomo na domu in drugi programi za delno samostojne stare ljudi

programi za zaasno oskrbo v starosti

programi za pomo v sklepnem obdobju ivljenja, umirajoemu in alujoim (hospic)

programi za razvoj gerontologije in ozaveanje prebivalstva o kakovostnem staranju

programi za popolno oskrbo v starosti

monost zaasne oskrbe v domu za stare

hotel za stare ljudi

negovalna bolnica

povezava oskrb. stan. z domom za stare

...

...

...

...

...

Intitut Antona Trstenjaka (IAT)www.instantonatrstenjaka.si

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO)www.who.int

dijaki uijo upokojence raunalnitva

upokojenci intruirajo dijake

krajevno medgeneracijsko sredie

ez 20 drugih medgeneracijskih programov

program Starosti prijazno mesto

Public Health Agency of Canada (PHAC)www.phacaspc.gc.ca

program Starosti prijazno podeelje

International Council on Active Aging (ICAA)www.icaa.cc

International Consortium of Intergenerational Programmes (ICIP) www.icip.info

Red Intergeneracionalwww.redintergeneracional.es

United Generations Ontario (UGO) www.unitedgenerations.ca

Dialog der Generationenwww.generationendialog.de

Japan Intergenerational Uninty Association (JIUA) www.jiua.org

Beth Johnson Foundation (CIP)www.centreforip.org.uk

mlad lovek/otrok pomaga staremu loveku

star lovek pomaga mlademu loveku/otroku

mlad in star lovek skupaj pomagata nekomu drugemu, ki potrebuje pomo

...

Habitat Intergenerational Programs Boston

program Akademije San Pasqual Kalifornija

Across AgesPhiladelphia

The ManaTEEN ClubFlorida

Roccori Senior ClubMinnesota

okoljsko urbanistini program

stari pomagajo mladim, da zano samostojno iveti

stari pomagajo otrokom v druinah z zaposlenimi stari

otroci oskrbujejo stare

stari ljudje uijo otroke spretnosti govornitva v oli

...

Generations United (GU) www.gu.org

iniciativa Stari za otroke (Seniors4Kids)

iniciativa o druinah starih ljudi (Grand families)

medgeneracijsko sredie

povezovanje programov v sinergijsko delovanje

medgeneracijsko soitje

kakovostno staranje

cilji

medgeneracijski programi za kakov

ostno staranje

medgeneracijski programi

organizacije ter njihove strategije in

programi

primeri inovativnih medgener. programov iz ZDA

tipi medgeneracijskih programov

...

slika 8: Medgeneracijski programi in njihovi cilji.

avtor

20

i.3.1 moDeL KRAJevneGA meDGeneRACiJsKeGA sReDiA

Model krajevnega medgeneracijskega sredia je izvirni in sodobni koncept, ki ga je na intitutu Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko soitje razvil dr. Joe Ramov na podlagi raziskovanih spoznanj in praktinih izkuenj pri razvijanju in uvajanju socialne mree ve kot 20 programov za kakovostno staranje in solidarno soitje med generacijami (slika 9). V sodelovanju z IAT model KMGS e uvajajo v Komendi in kot posebno pokrajin-sko medgeneracijsko sredie v Mariboru.

i.3.2 DeFiniCiJA

medgeneracijsko sredie model za sinergijsko povezavo programov

Krajevno medgeneracijsko sredie je izvirni model za sinergijsko povezavo vseh politinih, civilnih in drugih programov, slub, organizacij ter drugih su-bjektov, ki so v krajevni skupnosti pomembni za kakovostno staranje in soli-darno soitje med mlado, srednjo in tretjo generacijo (Ramov, 2008, str. 26).

i.3.3 CiLJ meDGeneRACiJsKo soitJe in KAKovostnA stARost

Cilj medgeneracijskega sredia je uvajanje in izvajanje novih programov za ka-kovostno staranje prebivalcev, za prepreitev socialne izkljuenosti starih ljudi in za oivljanje nove solidarnosti med generacijami (Ramov, 2008, str. 33).

i.3.4 iZHoDiA

lovekova potreba po pristnih povezavah z drugimi ljudmi vseh generacij

Osnovno izhodie krajevnega medgeneracijskega sredia je lovek, ki ima skozi vsa ivljenjska obdobja temeljno potrebo po pristnih povezavah z dru-gimi ljudmi vseh generacij (Ramov, 2008, str. 29).

medgeneracijsko sredie urbanistina in socialna mrea

Medgeneracijsko sredie ni ustanova, je mrea sistem delovanja skupno-sti, je prostorski in socialni koncept. Omogoa bivanje na nain, da genera-cije druga drugi ne povzroajo teav, hkrati pa se jim z arhitekturo vzpostavlja stiia.

medgeneracijsko sredie interdisciplinarno sodelovanje

Medgeneracijsko sredie je interdisciplinarni odgovor razlinih strok in dis-ciplin (socialno delo, antropologija, medicina, arhitektura ...) na demograf-ske probleme, ki nastajajo ob pospeenem staranju prebivalstva.

medgeneracijsko sredie monost loenega sodelovanja

Smisel medgeneracijskih sredi je povezati (ne zdruiti!) nekaj, kar je bilo umetno razkosano. Bistvo je v vzgoji, da se vidijo mladi in stari v tisti toki, kjer si imajo kaj dati in da se jih loi tam, kjer se ovirajo. Arhitektura mora omogoati sreevanje med generacijami, programi pa morajo biti fizino loeni. (Arhite-ktura 20. stol. je medgeneracijsko soitje ovirala.)

Dialektika medgeneracijskega sredia je med samostojnostjo in povezovanjem. Monost, da sodelujejo, kjer lahko, in so avtonomni, kadar elijo.

I.3 MEDGENERACIJSKO SREDIE tEOREtINE OSNOVE


delovne stopnje

interdisciplinarno sodelovanje

socialno delomedicina

gerontologijapedagogikaandragogikagerontagogikasociologijapsihologijaekonomijavzgoja in izobraevanjejavna upravaarhitekturaurbanizem

zdravstvena nega

...

monost loenega sodelovanja

dialektika med samostojnostjo in povezovanjem

celostna antropologija

lovekova potreba po pristnih povezavah z drugimi ljudmi vseh generacij

krajevno medgener-acijsko sredie

(KMGS)

definicija

model za sinergijsko povezavo programov, pomembnih za medgeneracijsko soitje in kakovostno staranje

v lokalni skupnosti

politine strankelokalno vodstvo

politika in uprava sociala zdravstvovzgoja in

izobraevanjecivilne organ

izacijedrugi javni resorji

pomembni posamezniki

...medgeneracijski

programi

...dom za stare ljudidnevno varstvooskrba na domucenter za socialno delo

... zasluni obani

drutvo upokojencev

osnovne oleurejanje prostora strokovnjaki

medgeneracijsko drutvo vrtci

...

mladinske organizacije

srednje ole

tabornikiskavtiKaritasRdei kri...

......

bistvene sestavine pri vzpostavljanju

KMGS

nartovanje konkretne podobe

KMGS

ustanovitev KMGS

uvajanje novih programov

informiranje javnosti

menedmentvzpostavljanje sistema za sinergijsko

delovanje

povezovanje programov in pristojnih subjektov

odloitev vodstva

strategija za kakovostno staranje in medgeneracijsko soitje

sprejem ob javni podporipriprava

informiranje

celotne javnostivseh lokalnih institucij

raziskovanje potreb in virov

empirina raziskava

odkriti socialno izroilo krajaugotavljanje potreb

nabor programov

ki e delujejoki jih je potrebno/mono vpeljati

21 3 4

urbanistina in socialna mrea

socialna mrea

uvaja in povezuje razline socialne programe

urbanizem in arhitektura

vzpostavljata prostorske pogoje

izhodiafinanni in loveki viri

humanitarno prostovoljski viri

storitveki se same financirajo z neposrednim plailom

javne financeobinadrava

evropska sredstva

medgeneracijsko prostovoljsko delo

prispevki posameznikov in organizacij v obliki

dela, znanja, idr.

finanne in materialne donacije

...

osnovno izhodie

slika 9: Model krajevnega medgeneracijskega sredia po Ramovu.

avtor, vir podatkov: Ramov, 2008

22

i.3.5 CeLostnA AntRoPoLoGiJA KonCePtUALnA osnovA meDGeneRACiJsKeGA sReDiA

Model medgeneracijskega sredia temelji na osnovah celostne antropolo-gije (slika 10), ki upoteva vse lovekove razsenosti (telesno, duevno, so-cialno, duhovno, eksistencialno in razvojno), neloljivo dopolnjevanje teles-nega, duevnega in socialnega zdravja, komplementarne povezanosti vseh treh generacij in ivljenjskega ravnoteja med posameznikom in skupnostjo (Ramov, 2008, str. 26).

Antropoloke zakonitosti, ki sistemsko povezujejo vse tri generacije, se v vsakdanjem ivljenju kaejo kot potreba po medgeneracijski povezanosti. Generacije potrebujejo druga drugo. Za kvalitetno odraanje otrok potrebu-je kakovostno povezanost s stari, ki pripadajo srednji generaciji. Ravno tako potrebuje druenje s svojimi vrstniki in stik s pozitivnim starim lovekom. Tudi za drugi dve generaciji je bistveno, da imata dobre in intenzivne odnose z ljudmi iz vseh treh ivljenjskih obdobij in ne le iz svojega (Ramov, 2003 in 2008).

V zgodovini so ire drubene skupnosti (sorodstvo, verske skupnosti, politina oblast ...) krojile usodo slehernika v bistveno veji meri kot v sodob-ni individualizirani drubi, kjer je v ospredju svoboda posameznika in njegove pravice. eprav se vedno bolj zdi, da je osebna svoboda le navidezna in da so vzvodi, ki vplivajo na posameznikove odloitve, spretno vtkani v sodob-no porabniko miselnost. V tej ideologiji pa je v nasprotju s tradicionalnimi drubami edalje manj prostora za solidarno soitje in medgeneracijsko sodelovanje.

Kljuni vezni len pri iskanju ravnoteja med posameznikom in iro sku-pnostjo je majhna skupina, v kateri je lovek povezan v osebno soitje in sodelovanje. Najpomembneja je druina, tu so e prijateljska druba, oja delovna tovariija idr. Kakovostna vkljuenost v majhno loveko skupino je osnova za osebno psihosocialno trdnost, njeno pomanjkanje pa vodi v osamljenost, revino, psihosocialne bolezni in druge socialne patologije (Ramov, 2008).

Pri znanstvenem in praktinem terenskem delu na podroju medgeneracij-skega soitja in skrbi za stare ljudi so na Intitutu Antona Trstenjaka za ge-rontologijo in medgeneracijsko soitje razvili tako imenovano Zlato pravilo za kakovosten osebnostni razvoj in medloveko soitje (Ramov, 2003, str. 86), ki ga navajam v celoti:

V vsakem obdobju ivljenja mora lovek poskrbeti, da je intenzivno osebno povezan vsaj z enim pozitivno usmerjenim lovekom iz vsake generacije: z enim mladim, enim srednjih let in enim starim.

Biti osebno povezan pomeni, da z njim vsaj eno uro tedensko komunicira na ravni osebnega lovekega doivljanja in izkunje; torej ne samo na ravni splonih, intelektualnih, delovnih ali drugih brezosebnih vsebin.

Pozitivna usmerjenost v odnosu pa pomeni, da je pri komunikaciji pet dobrih, spodbudnih ali pozitivnih vsebin na eno negativno, ki pa ne sme biti med prvimi.

i.3.6 FoRmALne osnove

Dokumenti slovenske drave:

1. Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 20062010 (Resolucija 2006):Nartovana je mrea 15 regionalnih medgeneracijskih sredi z mreo so-cialnih programov za kakovostno staranje in soitje med generacijami v lokalni skupnosti (5. poglavje, (2) Javni socialnovarstveni programi, toka 6).

2. strategija varstva starejih do leta 2010 solidarnost, soitje in kakovostno staranje prebivalstva (strategija 2006): razvoj krajevnega medgeneracijskega sredia doloi kot enega izmed

ciljev strategije socialnega varstva; MGS opredeli kot socialnovarstveni program, ki zdruujejo vse javne in ci-

vilne potenciale za kakovostno staranje in solidarno soitje generacij v kraju; nateje osnovne programe medgeneracijskega centra; za temelj delovanja KMGS definira sinergino delovno povezavo med

vsemi organizacijami, ki so potrebne za kakovostno staranje in solidarno soitje v skupnosti (poglavje 3.4 Socialno varstvo, 2. cilj, toka 2).

Najpomembneji evropski in svetovni dokumenti:

3. Zelena knjiga (evropska komisija 2005) Odziv na demografske spre-membe: nova solidarnost med generacijami: zavezuje drave lanice, da razvijajo modele za kakovostno staranje in solidarno soitje generacij v zaostrenih demografskih razmerah, EU pa bo uspene sprejela in irila med druge lanice.

4. Dokumenti 2. svetovne skupine oZn o staranju (madrid 2002):mednarodni nart ukrepov v zvezi s staranjem.

5. Dokumenti Berlinske ministrske konference drav UneCe o staranju (Berlin 2002):regionalna strategija za uresnievanje madridskih dokumentov.

6. Deklaracija UneCe ministrske konference (ekonomski in socialni svet Zdruenih narodov, ekonomska komisija za evropo) novembra 2007 v Leonu v paniji: druba za vse generacije: Izzivi in prilonosti (Leon 2007).

7. naa skupna prihodnost: Poroilo Komisije Zdruenih narodov za okolje in trajnostni razvoj. Junij 1987, eneva, vica:medgeneracijska solidarnost pogoj za uspeen trajnostni razvoj (27. len).

8. Preambula v ustavo svetovne zdravstvene organizacije (1946) pri Zdruenih narodih:opredeli zdravje kot popolno telesno, duevno in socialno blagostanje kot temeljno osnovo.


vse lovekove razsenosti

celostna antropologija

celostno zdravjekomplementarna povezanost vseh

generacij

duevna

ivljenjsko ravnoteje med posameznikom

in skupnostjo

telesna

socialna

duhovna

eksistencialna

razvojna

duevno

telesno

socialno

komplementarnost izkuenj

in sposobnosti

mladosten ivljenjski polet

pogumno in odgovorno sprejemanje ivljenjskih nalog

ivljenjska zrelost in modrost

osnova modela krajevnega medgeneracijskega sredia

posameznik

prijateljska druba

druina

oja delovna tovariija

druge manje skupine

ira sorodstvena skupnost

soseska ali krajevna skupnost

verska skupnost

narodna skupnost

drava

skupnost

vezn

i leni

majhne ose

bne sku

pine

ira drub

ena sku

pnost

tradicionalne drub

eindividualna rav

en

odloilni ve

zni leni

1. gen.

2. gen.

3. gen.

slika 10: Celostna antropologija osnova modela krajevnega medgeneracijskega sredia.

avtor, vir podatkov: Ramov, 2003 in 2008

24

i.3.7 ZGoDovinsKe osnove

Zgodovinske osnove medgeneracijskega sredia najdemo v samem zaetku razvoja loveke drube, v prvih druinskih skupnostih, ki so zdruevale vse generacije. Ljudje so se rojevali, delali in umirali pod isto streho. V teh tradi-cionalnih (kmeko obrtnikih stanovskih) drubah je materialno varnost starim ljudem nudila druina, lahko pa tudi sorodstvena skupnost in deloma krajevna soseska. Le v izjemnih primerih, ko so krvne in krajevne socialne mree odpovedale, jih je dopolnjevala ira druba, predvsem dobrodelne verske skupnosti (Ramov, 2003, str. 195).

i.3.8 meDGeneRACiJsKo sReDie Kot soCiALni in PRostoRsKi KonCePt

Pri vzpostavljanju medgeneracijskega sredia je pomembno zavedanje, da gre tako za socialni kot prostorski koncept, ki na eni strani uvaja in povezuje razline socialne programe, po drugi strani pa vzpostavlja prostorske pogoje za njihovo izvajanje oziroma kot navaja Mlinar: gre za oblikovanje prostora, ki bo dostopen vsem, za gradnjo strehe, ki bo pokrivala vse generacije (Co-llege of Agricultural Sciences, 2003. V: Mlinar, 2009, str. 13).

Torej medgeneracijsko sredie lahko deluje samo kot del razvejane mree so-cialnih in drugih programov, ki jih izvajajo razline organizacije (glej diagram 3), zato je kljunega pomena, da je locirano v mestna oz. krajevna sredia in soseske, ki bodisi e imajo razvito mreo socialnih in drugih programov bodisi ta mrea e ni vzpostavljena, vendar prostorski pogoji omogoajo njen razvoj. Ravno tako je pomembno, da so javni programi kot na primer trgovine, restavracije, kulturne ustanove, verski objekti ipd. v razdalji, ki jo lahko stari ljudje prehodijo pe (500 m).

Pri projektiranju arhitekturne zasnove je potrebno upotevati, da medgeneracijsko sredie omogoa bivanje tako, da generacije druga drugi ne povzroajo teav, hkrati pa se jim z arhitekturo omogoi stiia.

Vir: na

tiona

lityinw

orldhistory.ne

tVir: Vische

r, G. M

., 16

81. Top

opgrap

hia Duc

atus

Stiriae. Grade

c.

slika 11: Tradicionalna druinska skupnost v mezolitiku.slika 12: Samostan dominikank v Radljah, v katerem je bila v 18. stol. hiralnica.

11

12


I.4 pRIMERI MEDGENERACIJSKIH SREDI

i.4.1 meDGeneRACiJsKo sReDie KomenDA

Arhitektura: Vera Turnek Klepej, Arhitekturni atelje Lokacija: Komenda, SlovenijaLeto izgradnje: 2012 (predvideno)

Krajevno medgeneracijsko sredie Komenda je zasnovano po konceptu, ki ga je razvil Intitut Antona Trstenjaka. Sredie zdruuje vrtec, oskrbo starih ljudi, zdravstvene dejavnosti, uni medgeneracijski center in restavracijo, ki je namenjena celotnemu kraju.

sliki 13 in 14: Raunalnika vizualizacija MGS Komenda.

Arhite

kturni atelje

(sl. 13

14)

Tloris 2. nadstropja


Tloris pritlija

Tloris mansarde

vrtecdom za stare ljudidnevni centerzaasna nastanitevhospicambulantifizioterapija

kapelaskupne povrineuni medgeneracijski centerupravni prostorirestavracijakuhinjatehnini prostori

venamenska dvorana

LEGENDA:

Tloris kleti

13

14

vrtecdom za stare ljudidnevni centerzaasna nastanitevhospicambulantifizioterapija

kapelaskupne povrineuni medgeneracijski centerupravni prostorirestavracijakuhinjatehnini prostori

venamenska dvorana

Arhite

kturni atelje

slika 15: Funkcionalna analiza posameznih eta MGS Komenda.

26

slika 16: Tloris pritlija.

avtor

i.4.2 ZAvoD AntonA mARtinA sLomKA

Arhitektura: Urban Brandner, ArhiplanLokacija: Maribor, SlovenijaLeto izgradnje: 2008 (1. faza)

Zavod Antona Martina Slomka je prvo medgeneracijsko sredie v Sloveniji. Nahaja se v skoraj idilinem naravnem okolju na robu mesta pod Kalvarijo v nekdanjem objektu mariborskega bogoslovja (in kasneje srednje kmetijske ole ter kmetijske fakultete). Trenutno v zavodu delujejo: vrtec montessori (Hia otrok), glasbena in baletna ola, kofijska gimnazija, dijaki dom in tudentski dom. V drugi fazi pa so predvideni e: osnovna ola, dom za stare ljudi (Hia ivljenja) in andragoki zavod. Ko bo projekt v celoti zakljuen, predvideva 24.000 m2 povrin.slika 17: Situacija.

0 10 20 50 m

0 50 100 200 m

slika 18: Vhodna pload ZAMS. Na levi portna dvorana, desno gimnazija.

Vir: Arhiplan

(sl. 16

in 17)


Tloris mansarde




Tloris pritlija

Tloris kleti

LEGENDA:

vrtecosnovna olaglasbena olagimnazijadijaki domtudentski domdom za stare ljudidom za stare ljudi - dnevno varstvostanovanjasanitarijeskupni funkcionalni prostoriportna dvoranabistrokuhinjaservisni prostoripodzemna garaakomunikacijedvigala

slika 19: Funkcionalna analiza posameznih eta ZAMS.

Vir: Arhiplan

28

i.4.3 meDGeneRACiJsKo sReDie CHURCHiLL

Arhitektura: Suters ArchitectsLokacija: Churchill, Victoria, AvstralijaLeto izgradnje: 2009

Medgeneracijsko sredie Churchill je sodoben obinski center, ki zdruuje razline programe v isti stavbi in omogoa prepletanje dejavnosti. Zgrajen je bil z namenom okrepiti povezanost znotraj lokalne skupnosti in hkrati zniati stroke obratovanja posameznih storitev. Center obsega: vrtec z malo olo, izposojevalnico igra, zdravstveno svetovalni center za otroke in stare, prostore krajevne skupnosti z izobraevalnim cen-trom za odrasle in oskrbo s hrano na domu (meals on wheels).

slika 20: Vhodna fasada.slika 21: Pogled na vhodni del.slika 22: Otroki vrtec.slika 23: Knjinica.

Emma Cros

s (sl. 20

23

)

20 21

22 23


02

01

04

05

0302 02

02 02

04

04

04

04

05

05

05

06

07

0909 09

1010

10

08

12

13

14

1516

19 11

17 1821

2223

20

24

25

26

27

28

28

28

29

30

31

32

33 34

35

36

37

38

38

39

40

41

42

43

44

vhodna avla

VRTEC

igralnicasoba za poitekshramba sanitarijeadministracija vrtcakuhinjapralnicahodnikzunanje igrielopa

MALA OLA

mala olaadministracijakuhinjasanitarijeshramba

01

02030405060708091011

1213141516

SKUPNI PROSTORI VRTCA IN MALE OLE

garderobe za osebjepisarnahodnik

IZPOSOJEVALNICA IGRA

izposojevalnica igra

ZDRAVSTVENO SVETOVALNI CENTER ZA OTROKE IN STARE

posvetovalnicazdravstvena posvetovalnica za otroke in matereprogrami za starevstvo

PROSTORI KRAJEVNE SKUPNOSTI Z IZOBRAEVALNIM CENTROM ZA ODRASLE

pisarnashrambakabinet za individualno uenjeraunalniki laboratorijdvorane s pregradnimi stenamiprirono skladie

171819

20

212223

242526272829

KNJINICA

italnicaknjinicasprejemni pultskladie knjigzaprto skladiedvorie

OSKRBA S HRANO NA DOMU

kuhinjapomoni prostor

SERVISNI PROSTORI IN SANITARIJE

sanitarijeshramba za istilaprostor za strojnicoprostor za odpadkelopaservisni dostoppodzemni hranilniki vode

303132333435

3637

38394041424344

LEGENDA:

slika 24: Tloris pritlija.50 2 10 m

Vir: www.arch

daily.com


II. IzHODIA zA pROJEKtIRANJE

32

Povezovanje razlinih socialnih, izobraevalnih, kulturnih, sto-ritvenih in drugih programov v sodoben koncept medgeneracijske-ga sredia.

Uvajanje gospodinjskih skupnosti kot ene od najsodobnejih oblik oskrbe starih ljudi.

Vzpostavitev medgeneracijskega sredia kot vozline toke v iri mrei programov socialne oskrbe in medgeneracijskega sodelova-nja navezava na Bielefeldski model.

Monost loenega sodelovanja kot kljuno vodilo pri prostorski za-snovi MGS z namenom, da razlini uporabniki vseh generacij s svo-jimi dejavnostmi ne ovirajo drugih. Z drugimi besedami: monost izbire med umikom v intimo in vkljuevanjem v socialno interakcijo.

Zagotovitev kakovostnega in zdravega bivalnega okolja z ureditvijo zelenih povrin tako v okolici sredia kot na samem objektu park na strehi.

Streni vrt kot prostor medgeneracijskega sreevanja in sodelovanja.

Izbira makro lokacije na podlagi analize potreb po domovih za stare ljudi v Sloveniji.

Izbira mikro lokacije na podlagi prostorske ustreznosti.

Projektna naloga na podlagi smernic, standardov, prironikov, predpisov in tudije referennih primerov.

II.1 pREDStAVItEV IzHODI zA zASNOVO MEDGENERACIJSKEGA SREDIA

Vir: www.de

sign

edlearning

.com

II.2 pROGRAMSKA IzHODIA zA MEDGENERACIJSKO SREDIE

ii.2.1 PoveZovAnJe PRoGRAmov v meDGeneRACiJsKo sReDie

varstvo otrok vseivljenjsko uenje oskrba starih judi in rehabilitacija duhovna oskrba kulturni prog

rami

prostovoljstvo

de

jajvn

osti d

ejavno

sti

zdravstvena oskrba

storitve

ne in

gos

tinske se

rvisn

o podpor

ne

slika 26: Povezovanje razlinih socialnih, izobraevalnih, kulturnih, storitvenih in drugih pro-gramov v sodoben koncept medgeneracijskega sredia.

Medgeneracijsko sredie povezuje programe, ki pokrivajo potrebe vseh treh generacij. Programi in storitve so namenjeni tako stalnim uporabnikom MGS kot iri soseski. Za uresnievanje socialnih, izobraevalnih, kulturnih, storitvenih in drugih programov, potrebnih za delovanje medgeneracij skega sredia (slika 28), je slednje razdeljeno na ve funkcionalno zakljuenih prostorskih enot: I. gospodinjske skupnosti, II. paliativna oskrba, IX. vrtec ... (slika 29). Enote so zasnovane tako, da lahko svoje dejavnosti opravljajo pov-sem samostojno, skupne pa so jim nekatere podporne servisne storitve (VIII. skupna uprava, XI. centralna kuhinja, XIV. pralnica, XV. podzemna garaa ...). Tako lahko uporabniki oskrbovanih stanovanj ivijo povsem neodvisno, po potrebi pa koristijo zdravstvene storitve, oskrbo na domu, usluge pralnice ipd. Veina storitev, ki se nahajajo v MGS, je namenjena tudi zunanjim upo-rabnikom (VIa. zdravnika ambulanta, VIb. fizioterapija, X. restavracija, Xa. kavarna, XVI. frizerski salon ...).

slika 27 (desno): Funkcionalno zakljuene prostorske enote medgeneracijskega sredia, ki lahko delujejo povsem samostojno ali se s svojimi dejavnostmi dopolnjujejo in povezujejo.

slika 25: Delo na vrtu je prilonost za medgeneracijsko sreevanje in sodelovanje. 26

avtor


I. gospodinjska skupnost

II. paliativna oskrba

III. zaasna nega

IV. dnevno varstvo

V. skupni prostori

VI. zdravstveno rehabilitacijski center

VII. izobraevalni center

VIIIa. prostovoljska organizacija

IX. vrtec

X. restavracija

XI. centralna kuhinja

XII. skupni servisni prostori in shrambe

XIII. oskrbovana stanovanja

XIV. pralnica (storitve za javnost)XV. podzemna garaa in servisni dovozi

Va. venamenska dvorana

Vb. kapela

VIa. zdravnika ambulanta

VIb. fizioterapija

VIII. uprava

VIIIb. hospic svetovalnica

VIIIc. pravna pomo in zagovornitvo starih ljudi

VIII. oskrba na domu

Xa. kavarna

XVI. frizerski salon

XVIa. pedikerski in manikerski salon

XVII. prodajalna asopisov

ii.2.2 GosPoDinJsKe sKUPine 4. GeneRACiJA Domov ZA stARe LJUDi

Stroka opisuje razvoj domov za stare ljudi z delitvijo na tiri generacije (Win-ter, 2000). Ta model opredeljuje razvoj sodobnega doma za stare ljudi s pou-darkom na 20. stoletju in velja predvsem za nemko kulturno okolje.

1. generacija: oskrbni zavoddo zaetka estdesetih let 20. stol.

2. generacija: Bolninini domv estdesetih in sedemdesetih letih 20. stol.

3. generacija: stanovanjski domv osemdesetih in devetdesetih letih 20. stol.

4. generacija: Gospodinjske skupineod konca devetdesetih let 20. stol.

Po tej delitvi v Sloveniji prevladujejo predvsem domovi druge generacije. Nekateri domovi e uvajajo sodobneje koncepte (Imperl, Ramov, 2010). Tako so v domu marje pri Jelah e prisotni elementi tretje in etrte generacije. Slednje najdemo tudi v domovih v Rogaki Slatini in Lendavi.

Za iri zgodovinski pregled pa lahko razvoj domov za stare ljudi razdelimo na tiri obdobja:

1. obdobje: pitali, uboniceod srednjega veka do 20. stol.

To so bile dobrodelnike ustanove. Ustanavljali so jih predvsem redovniki in pobone bratovine, na podeelju deloma grofje, v mestih pa meanski stanovi (l. 13151941 prvi pital na Ptuju, l. 1800 drugi pital na Ptuju).

2. obdobje: Hiralnicekonec 19. stol1. polovica 20. stol.

Z industrijsko revolucijo se pojavijo nove oblike ustanov, ki so bodisi dravne bodisi v rokah lastnikov kapitala. Pri hiralnicah gre za segregacijo starih ljudi iz drube. Za loveka poskrbi zgolj v tehninem smislu. Gre za azilski tip, ki v nekaterih primerih skua humano skrbeti za ljudi, v skrajnem pogledu pa je vmesna postaja za njihov dokonni izmet iz drube, kot se je izkazalo ob nemki okupaciji s programom T4 za Spodnjo tajersko (Ramov, 2007, str. 18) Do l. 1966 je v Ljubljani obstajala intitucija z imenom mestna hiralnica.

27

34

3. obdobje: Bolnicahotel

Po l. 1967 je intitut za gerontologijo zael uvajati nov pristop k domovom za stare ljudi, tako da so zdruili koncepta bolnice (sanatorija) in hotela (to plic). Ti domovi nudijo ustrezno materialno udobje, zdravstveno nego, socialno mreo in e nekatere druge vrste oskrbe. Medtem ko je za telesno in delno tudi psihino loveko razsenost razmeroma dobro poskrbljeno, pa stroka ugotavlja, da so v domovih tretjega obdobja ostale loveke razsenosti (so-cialna, duhovna, eksistencialna in razvojna) zapostavljene (Ramov, 2003 in 2007). Organizacija in delovanje teh domov teko zadovoljuje osnovne loveke potrebe po intimi in pripadnosti manjim lovekim skupinam (druina, prijateljska druba ...).

Velika veina domov v Sloveniji ima elemente tega tipa. Zanj je znailna vzdolna tlorisna zasnova z dolgim centralnim hodnikom in obojestransko razporeditvijo veposteljnih sob. Veina domov ima centralno skupno jedil-nico, nekateri noveji domovi pa e imajo manje jedilnice in dnevne prostore po oddelkih oziroma etaah.

4. obdobje: Gospodinjske skupine

Koncept za etrto generacijo domov se je zael v 70ih v Franciji (ognjie). Ta nova ideja se je v razlinih oblikah pojavljala predvsem v na severu Evrope (An-glija, Skandinavija), vendar se ni uspeno uveljavila, dokler ni preko Nizozem-ske prila v Nemijo. V 90ih letih 20. stoletja so nemki arhitekti s Hans Peter Winterjem na elu uvedli nov arhitekturni pristop k snovanju domov za stare in tako razvili psihosocialni koncept, ki je neposredno povezan z arhitekturno za-snovo doma ter skua uresnievati lovekove potrebe na treh nivojih (Ramov, 2007, str. 18):

intimnost v individualni sobi, pripadnost majhni skupini ljudi s sodelovanjem pri gospodinjskih opravi-

lih v skupni kuhinji, vpetost v socialne mree ire skupnosti in servisno korienje strokovnih

uslug od zunaj.

Osnova doma etrte generacije je gospodinjska skupina, v kateri biva najve dvanajst ljudi. V skupini redno delajo samo hine gospodinje, ki se ne menjajo, druge specialistine storitve pa zagotavljajo zunanje strokovne slube po potrebi. Bistveno je, da lani skupine po svojih moeh in eljah sodelujejo pri pripravi hrani in drugih vsakdanjih gospodinjskih opravilih. Tak nain organizacije skua posnemati druinsko okolje.

Koncept gospodinjskih skupin je pogojen z znailno tlorisno zasnovo. e se psihosocialni koncept zgleduje po druini, je arhitekturno izhodie gospo-dinjske skupine stanovanje. Funkcionalno jedro skupine je prostoren dnevni prostor z veliko skupno kuhinjo.

Posebne oblike gospodinjske skupnosti so skupine za paliativno oskrbo, ki ravno tako delujejo po naelu manjih zakljuenih skupin.

ii.2.3 ARHiteKtURne ZnAiLnosti Domov 4. GeneRACiJe

V vsaki GS je v osrednjem skupnem prostoru kuhinja za pripravo hrane (slika 31). Zelo pomemben dejavnik stanovalci vonjajo pripravo hrane. Vsaka GS ima svojo hino gospodinjo (nov poklic), ki se ne menja, da se ustvari obutek sku pnosti.

80 % kapacitet predstavljajo individualne sobe, ki so organizirane kot apar-tmaji (z lastnimi sanitarijami). V apartmaju je sodobna bolnika postelja, vso ostalo opremo (omare, mizice, stole, zavese, rastline ...) prinesejo oskr-bovanci s seboj, da si ustvarijo im bolj doma ambient. Vhodi v apartmaje so poudarjeni z intenzivnimi barvami ali niami.

Pogost arhitekturni element je t. i. neskonni hodnik sprehajalni prostor okrog notranjega atrija (obiajno ozelenjen, lahko zastekljen), ki omogoa stanovalcem (predvsem dementnim), da kroijo po prostoru (koncept srednjevekih samostanov krini hodnik).

ii.2.4 BieLeFeLDsKi moDeL

Bielefeldski model je socialna inovacija (virtualni dom), ki ji je uspelo prene-sti oskrbo starih ljudi iz intitucije v socialno okolje. Gre za medgeneracijsko mreo dislociranih stanovanjskih enot in gospodinjskih skupin za stare ljudi, ki so vpete v 24-urni podporni sistem, ki ponuja iroko paleto storitev (ISA, 2010). Pomemben dele storitev temelji na prostovoljskem delu. Osnova modela je bielefeldska enota, ki zdruuje najmanj est stalnih uporabnikov storitev. V srediu enote je t. i. stanovanjska kavarna (v izvirniku Wohn-cafe), ki je hkrati tudi servisna toka (Versorgungssttzpunkt) in slui za sreevanje stanovalcev. Bielefeldske enote so razporejene tako, da pokrivajo radij 500 m in ponujajo svoje storitve celotni soseski in ne samo upora-bnikom, ki potrebujejo stalno nego.

slika 28: Obnovljena stanovanjska soseska Sennestadt v Bielefeldu.

Vira: w

ww.isa-platform

.eu in m

aps.go

ogle.si


slika 29: Funkcionalna shema dveh gospodinjskih skupin po nemkem modelu.

izliv3 m2 negovalna

kopalnica18 m2

uma. perilo8 m2

skupne komunikacije

shramba16 m2smeti

5 m2

shra. za

stan. 10 m2

vhod

GOSPODINJSKA SKUPNOST ZA 8 OSEB skupni prostori za sklop 2 gosp. skupnosti GOSPODINJSKA SKUPNOST ZA 8 OSEB

skupni prostori za sklop 2 - 4 gospodinjskih skupnosti

enoposteljna soba16 m2

TWC4 m2

preds. 4 m2


TWC4 m2

preds. 4 m2


TWC4 m2

preds. 4 m2


TWC4 m2

preds. 4 m2

WC 4 m2

pisarna 8 m2

vetrolov z garderob.

8 m2

pralnica8 m2

shr. tehn. 6 m2

shr. ivila6 m2

bivalno jedilni del s kuhinjo5055 m2

dnevna soba16 m2

jedilni del25 m2

kuhinja1216 m2

vrt ali terasashramba8 m2


TWC4 m2

preds. 4 m2


TWC4 m2

preds. 4 m2


TWC4 m2

preds. 4 m2


TWC4 m2

preds. 4 m2


TWC4 m2

preds. 4 m2


TWC4 m2

preds. 4 m2


TWC4 m2

preds. 4 m2


TWC4 m2

preds. 4 m2

WC 4 m2

pisarna 8 m2

vetrolov z garderob.

8 m2

pralnica8 m2

shr. tehn. 6 m2

shr. ivila6 m2

bivalno jedilni del s kuhinjo5055 m2

dnevna soba16 m2

jedilni del25 m2

kuhinja1216 m2

vrt ali terasashramba8 m2


TWC4 m2

preds. 4 m2


TWC4 m2

preds. 4 m2


TWC4 m2

preds. 4 m2


TWC4 m2

preds. 4 m2

avtor, v

ir po

datkov

: Winter, 20

00

36

slika 30: TEVILO RAZPOLOLJIVIH MEST v domovih za stare ljudi in posebnih socialnovarstvenih zavodih po krajih v Sloveniji na dan 10. maj 2009.

slika 32: TEVILO POTREB po razpololjivih mestih v domovih za stare ljudi in posebnih socialnovarstvenih zavodih po krajih v Sloveniji na dan 15. junij 2009.

slika 31: TEVILO AKAJOIH na razpololjivo mesto v domovih za stare ljudi in posebnih socialnovarstvenih zavo-dih po krajih v Sloveniji na dan 15. junij 2009.

1916

1168

680

530

388

364

362

360

330

325

303

295

274

239

238

236

235

231

231

231

224

223

222

220

217

214

212

210

206

204

203

203

200

200

197

195

195

194

192

190

190

180

177

176

170

169

167

165

165

165

165

160

157

155

155

153

152

151

150

149

148

148

138

136

135

132

132

131

130

124

118

100

76 7042 32

21

0

200

400

600

800

1000

1200

1400

1600

1800

2000

LJUB

LJAN

A

MARI

BOR

HRAS

TOVE

CPT

UJ

SEVN

ICA

RAVN

E NA

KOR

OKE

M

CELJ

E

NOVO

MES

TO

RAKIA

N

NOVA

GOR

ICA

LUKA

VCI

POLJA

NE

IDRI

JA

VRHN

IKA

ALE

CIZ

OLA

PRED

DVOR

GROS

UPLJ

E

LOGA

TEC

ILIRS

KA B

ISTR

ICA

POLZ

ELA

KAMN

IK

LOKA

PRI

ZID

ANEM

MOS

TU

PODB

RDO

TREB

NJE

KOF

JA LO

KA

KRK

O

KRAN

J

RADO

VLJIC

A

TRBO

VLJE

KOPE

R

MENG

E

RNO

MELJ

POST

OJNA

MAR

JE P

RI JE

LAH

MEDV

ODE

JESE

NICE

MAR

TNO

PRI L

ITIJI

SEA

NA

VELE

NJE

PREV

ALJE

IZLA

KE

METL

IKA

TRI

KOE

VJE

VOJN

IK

DOM

ALE

LAK

O

DUTO

VLJE

LENA

RT

JARE

NINA

SLOV

ENSK

E KO

NJIC

E

CERK

NICA

ENT

JUR

GORN

JI GR

AD

ORMO

TOLM

IN

AJDO

VI

NA

LJUT

OMER

DORN

BERK

LEND

AVA

RADL

JE O

B DR

AVI

RNI

VRH

TOR

E

LUCI

JA

GORN

JA R

ADGO

NA

RADE

NCI

ROGA

KA

SLAT

INA

PONI

KVE

HRAS

TNIK

BRE

ICE

HORJ

UL

BELT

INCI

VIDE

M-DO

BREP

OLJE

VRAN

SKO

REN

E

ENT

JAN

PRI

DRA

VOGR

ADU

Skupno tevilo mest: 18.14145

5611

4474

465

246

646

546

0

381

330

323

314

298

289

263

259

254

248

246

236

219

209

195

186

181

179

174

172

171

160

156

155

149

149

145

143

133

130

127

123

115

115

110

104

97 92 91 82 74 72 67 65

62 58 57 57 51 50 47 47 44 35 28 26 22 2

1 20 14 12 11 7 7 3 2 0 0 0 00

500

1000

1500

2000

2500

3000

3500

4000

4500

5000

LJUB

LJAN

A

MARI

BOR

KRAN

J

CELJ

E

PRED

DVOR

NOVA

GOR

ICA

DOM

ALE

KAMN

IK

IZOL

A

NOVO

MES

TO

KOPE

R

GROS

UPLJ

E

VOJN

IK

VRHN

IKA

MEDV

ODE

RADO

VLJIC

A

IDRI

JA

LOGA

TEC

TREB

NJE

KOF

JA LO

KA

KRK

O

MAR

TNO

PRI L

ITIJI

SEA

NA

MENG

E

JESE

NICE

POLZ

ELA

PODB

RDO

MAR

JE P

RI JE

LAH

SEVN

ICA

AJDO

VI

NA

RAKIA

NPT

UJ

RAVN

E NA

KOR

OKE

M

VELE

NJE

ILIRS

KA B

ISTR

ICA

POLJA

NE

PREV

ALJE

TRI

LUCI

JA

LOKA

PRI

ZID

ANEM

MOS

TU

RNO

MELJ

BRE

ICE

LEND

AVA

SLOV

ENSK

E KO

NJIC

E

POST

OJNA

RNI

VRH

ROGA

KA

SLAT

INA

ENT

JUR

LAK

O

HORJ

UL

IZLA

KE

TRBO

VLJE

METL

IKA

ALE

C

DORN

BERK

CERK

NICA

HRAS

TOVE

C

DUTO

VLJE

GORN

JI GR

AD

TOR

E

HRAS

TNIK

VRAN

SKO

LENA

RT

JARE

NINA

LJUT

OMER

KOE

VJE

GORN

JA R

ADGO

NA

RADL

JE O

B DR

AVI

ORMO

LUKA

VCI

ENT

JAN

PRI

DRA

VOGR

ADU

PONI

KVE

BELT

INCI

VIDE

M-DO

BREP

OLJE

RADE

NCI

REN

E

TOLM

IN

Skupno tevilo akajoih: 16.955

0

1000

2000

3000

4000

5000

6000

7000

LJUB

LJAN

A

MARIB

ORCE

LJE

KRAN

J

NOVA

GOR

ICA

HRAS

TOVE

C

PRED

DVOR

NOVO

MES

TOPT

UJ

DOM

ALE

KAMN

IKIZO

LA

SEVN

ICA

GROS

UPLJ

EIDR

IJA

KOPE

R

RAVN

E NA K

ORO

KEM

VRHN

IKA

RAKI

AN

LOGA

TEC

RADO

VLJIC

A

VOJN

IK

MEDV

ODE

TREB

NJE

KOF

JA LO

KA

POLJA

NE

KRK

O

POLZ

ELA

PODB

RDO

MAR

TNO

PRI L

ITIJI

MENG

E

SEA

NA

JESE

NICE

ILIRS

KA BI

STRIC

A

MAR

JE PR

I JEL

AH

LOKA

PRI Z

IDANE

M MO

STU

VELE

NJE

PREV

ALJE

RNO

MELJ

LUKA

VCI

AJDO

VIN

ATR

IA

LEC

POST

OJNA

TRBO

VLJE

LUCIJ

A

SLOV

ENSK

E KON

JICE

LEND

AVA

IZLAK

E

LAK

O

METL

IKA

RNI

VRH

ENT

JUR

BRE

ICE

ROGA

KA S

LATIN

A

DUTO

VLJE

CERK

NICA

DORN

BERK

GORN

JI GR

AD

LENA

RT

KOE

VJE

JARE

NINA

TOR

E

LJUT

OMER

HORJ

UL

ORMO

RADL

JE O

B DRA

VI

HRAS

TNIK

TOLM

IN

GORN

JA RA

DGON

A

PONIK

VE

RADE

NCI

BELT

INCI

VRAN

SKO

VIDEM

-DOB

REPO

LJE

REN

E

ENT

JAN

PRI D

RAVO

GRAD

U

18.14416.95535.096

Skupno tevilo razp. mest:Skupno tevilo akajoih:SKUPAJ:

avtor, v

ir po

datkov

: ZZZ

S avtor, v

ir po

datkov

: SSZ

S avtor, v

ir po

datkov

: SSZ

S in ZZZ

S


slika 33a: PRIMERJAVA tevila akajoih s tevilom razpololjivih mest v domovih za stare ljudi in posebnih socialnovarstvenih zavodih po krajih v Sloveniji na dan 15. junij 2009.

18.14416.95535.096

Skupno tevilo razp. mest:Skupno tevilo akajoih:SKUPAJ:

slika 33b: DELE AKAJOIH na razpololjivo mesto v domovih za stare ljudi in posebnih social-novarstvenih zavodih po krajih v Sloveniji na dan 15. junij 2009.

CELJE4%

KRANJ4%

MARIBOR7%

LJUBLJANA27%

OSTALA SLOVENIJA58%

Na podlagi zadnjih dostopnih podatkov Skupnosti socialnih zavodov Slove-nije (SSZS) in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je bila izdelana analiza potreb po domovih za stare ljudi v Sloveniji. Slika 30 pri-kazuje razpololjiva mesta v domovih za stare ljudi in posebnih socialno-varstvenih zavodih (v nadaljevanju: domovi) po posameznih krajih, slika 31 pa tevilo akajoih na prosto mesto v domu. Setevek obeh vrednosti pomeni tevilo potreb po prostih mestih v domovih (slika 32). Razmerje med tevilom potreb in razpololjivimi mesti pa govori o deleu pokritosti potreb (slika 34). Podatki kaejo, da ima Ljubljana sorazmerno malo razpololjivih mest v domovih (1.916) glede na potrebe (6.742), ki so najvije v Sloveniji. Kar pomeni, da ima le slabih 30 % ljudi s potrebo po domski oskrbi zago-tovljeno mesto v enem od ljubljanskih domov (slika 34). Situacijo na nivoju celotne drave e bolj nazorno prikazuje slika 33a, iz katere je razvidno, da je manko domov v Ljubljani najveji. Povedano drugae, 27 % vseh akajoih na domsko oskrbo v Sloveniji aka na prosto mesto v Ljubljani (slika 33b).

II.3 IzbOR MAKRO lOKACIJE NA pODlAGI ANAlIzE pOtREb pO DOMOVIH zA StARE lJUDI V SlOVENIJI

slika 34: DELE POKRITOSTI potreb po mestih v domovih za stare ljudi in posebnih socialno-varstvenih zavodih po krajih v Sloveniji na dan 15. junij 2009.

30%

Documents

Medgeneracijsko središče Zgornja Šiška v Ljubljani