of 2 /2
Prapratno Vrlika Ston Beli Manastir Bizovac Ilok Čabar Skrad Vrbovsko Ogulin Duga Resa Brinje Nin Voćin Orahovica Velika Kutjevo Rab Metković Novalja Hvar Bol SPLIT Omiš Imotski Sinj Trilj Zagvozd Ravča Vrgorac Trogir Primošten Makarska Mali Lošinj Labin Rabac Crikvenica Senj Jablanac KARLOVAC Delnice Fužine Biograd na Moru Benkovac Knin Drniš ŠIBENIK ZADAR Prizna Drvenik Ploče DUBROVNIK Vela Luka ZAGREB KRAPINA VARAŽDIN ČAKOVEC Slatina Vinkovci VUKOVAR OSIJEK POŽEGA SLAVONSKI BROD Nova Gradiška Županja Đakovo Našice VIROVITICA BJELOVAR Kutina Velika Gorica Križevci KOPRIVNICA Vrbovec Ivanić Grad SISAK Novska Daruvar Đurđevac Ozalj Karlobag Gračac Korenica Slunj GOSP IĆ Otočac Josipdol Poreč Rovinj Pula PAZIN RIJEKA Umag Udbina Vodice Samobor Pag Murter Cavtat Pakrac Opatija Cres Osor Lubenice Krk Novi Vinodolski Donji Miholjac Porozina Malinska Brestova Merag Valbiska Baška Lopar Mišnjak Žigljen Preko Tkon Supetar Sumartin Sućuraj Orebić Sobra Stari Grad Korčula Vis Motovun Buzet Skradin Kumrovec Hlebine Kalnik Lipik Pitomača Garešnica Čazma V. Zdenci Jasenovac Rogač Trakošćan Lastovo Perušić Glina Topusko Jamnica Vrbovec Poti dišečih rivier in otokov KVARNERSKA POT Srečanje različnih svetov je blaga beseda v primerjavi s tistim, kaj se lahko vidi in občuti v kraljevski Opatiji in Crikvenici, pomorski Rijeki ter v kamnu vklesanem Senju. Tukaj pa različnost vendarle ne preneha, nadaljuje se na naših največjih jadranskih otokih Krku in Cresu, na zdravilnem otoku Lošinju, peščenem otoku Susku, cvetnem otoku Iloviku ter gozdnatem otoku Rabu. Pa vendarle, kaj je tisto, kaj vsi imajo skupnega? Mogoče gre za tisto, kar je še davno tega, v 19. st., prepoznala evropska aristokracija, ko je to mediteransko področje z blago klimo in obdarjeno z vegetacijo, izbrala za svoje počitnice. Zahvaljujoč njim so bile zgrajene prve razkošne vile in hoteli, s tem pa tudi prve hrvaške riviere: Opatijska, Crikveniška, Novovinodolska... Svetovni popotniki niso tedaj bili samo oni, temveč tudi lošinjski pomorščaki, ki so s svojih pomorskih potovanj prinesli v svoja dvorišča več kot 80 vrst eksotičnih rastlin. Vrtovi mestec so okrašeni s cvetjem, pejsaži polni gozdov, oljčnih nasadov in grmovja kadulje, rožmarina in sivke pa vas spremljajo na vaši poti. Dobrodošli v dišečih vratih Jadrana! Poti najmanjših mest na svetu ISTRSKE POTI V Istri so se izmenjale številne civilizacijske kulture, ki so za seboj pustile precej več kot so same zgodovinske zgodbe. Na majhnem prostoru boste našli primorska ribiška, antična in utrjena srednjeveška mesteca, ki so zavzela skoraj vsak hribček v notranjosti Istre, s karakterističnimi ulicami, trgom, cerkvijo in mestno ložo. Odkrijte, zakaj je Hum poimenovan za najmanjše mestece na svetu in kaj je francoskega pisatelja Jules Vernea navdihnilo, da kraj zgodbe enega svojega romana namesti v mesto Pazin ter zvedite, zakaj je nekdanje mesto Dvigrad v 17. st. preprosto izginilo z obličja zemlje in... še veliko veliko več. Če se boste odpravili v osrčje Istre ali na njene obale, jih ne boste mogli zgrešiti. Bodisi potujete z avtom, kolesom ali peš, zavijte s ceste, vstopite v te majhne živeče zgodovinske zgradbe, prepustite se domačinom, ki vam bodo rade volje priporočili, kje lahko pokusite domačo kuhinjo ali kupite domače oljčno olje, vino in med. Vrata teh mest so odprta že več sto let, vabili so veliko gostov prej, danes pa vabijo tudi vas... dobrodošli! Poti poštnih kočij GORSKA POT Poti poštnih kočij oživljajo duh zgodovinskih prometnih poti, zaslužnih za gospodarski razvoj tega kraja, ko vas peljejo po širnih pašnikih in ravnicah, gozdnih stezah, planinskih pobočjih, rečnih dolinah in slikovitih hribčkih. S pogledom vas spremljajo številni planinski vrhovi, stoletni gozdovi, nemirne reke, tiha jezera in skrivnostne jame, ki hkrati ponujajo neomejene možnosti počitka in izziv avantur. Občutite nedotaknjeno naravo, spoznajte kulturno dediščino in doživite zgodovino na poti od izvira Kolpe v Čabru, preko tradicijske arhitekture v Vrbovskem, zgodovine mesta na štirih rekah Karlovca do slikovitega mesteca Samobor. Odvisno od letnega časa, dopolnite svoje počitnice s peš hojo, vožnjo s kolesom, kopanjem v reki ali jezeru, lovom, ribolovom, vodnimi športi ali zimskimi radostmi na snegu. Prisluhnite naravi in uživajte v pejsažih, po katerih so nekoč poštne kočije prenašale dobre in slabe novice, skrivale zaklade ter prevažale dame in gospodje Poti izvorov narave LIŠKA POT Iz Karlovca se odpravite na dogodke izvorov narave. Nižinske pejsaže bodo kmalu zamenjali gozdnato gorovje in planine, prepletene z obilnimi izvori najčistejših evropskih voda, ki tolažijo žejo tudi v čezoceanskih državah. Po vijugastem mostu mesta Slunj se sprehodite počasi, ker boste na tem majhnem prostoru lahko s pogledom ujeli veliko mogočnih elementov narave, ki jih je človek ukrotil. Množica igrivih slapov naznanja poti izvorov narave, katerih celotno razkošje se bo razkrilo na Plitviških jezerih. Lepota in svežina doživetij svetovne naravne dediščine in tradicionalna kuhinja predstavljajo dober razlog za premor na poti. Okoli mesta Josipdol so predeli gostih gozdov z bogatimi lovišči. Ljubitelji smučanja se bodo pozimi radi odpravili proti Ogulinu, smučarji začetniki pa v Brinje. Za tiste, ki imajo radi neposredni stik s tiho in pomirjajočo naravo, bo odhod v Otočec in dolino reke Gacke prava izbira. Na oddaljenosti samo 45 minut vožnje od Gospića se lahko kopate v Karlobagu, kjer je morje vedno ohlajeno z vodami, ki obilno pritekajo iz planinskega podzemlja. Poti hrvaških vladarjev SEVERNODALMATINSKA POT Poti hrvaških vladarjev vas peljejo na potovanje skozi čas, po starih hrvaških mestih-prestolnicah - Ninu, Kninu, Biogradu in Šibeniku, začetkih hrvaške državnosti (7.-12. st.) ter obujajo duhove davnih hrvaških vladarjev bojevnikov. Pot se začne na severu, na slikovitih belih podvelebitskih skalah, kjer se pred očmi razprostira neresnična pokrajina najbolj razčlenjenega hrvaškega otoka Paga. Pag nudi prečudovite zalive in plaže z nedotaknjeno naravo, hkrati pa tudi središča sodobnega turizma. Na daleč so znane avtohtone paške čipke in paški sir, katerega skrivnostni sestavini sta burja in sol, ki mu dajeta značilno in prepoznavno aromo. Popeljati se po poteh hrvaških vladarjev pomeni občutiti veliko raznolikost doživetij, ki jih ponujajo tisočletna mesta, kot je 3000 let staro mesto Zadar, sodobna in živa turistična središča, kot so Vodice, nacionalni parki, slikovita mesta dalmatinskega zaledja, Ravnih kotarov in otokov. Posebno mediteransko vzdušje bo napolnilo duše, domačim gastronomskim dobrotam pa se ne morejo upreti tudi tisti z najbolj izbranim čutilom okusa. Poti davnih kultur SREDNJEDALMATINSKA POT Sledite vonju cipres in rožmarina po cesti starih Rimljanov do antičnega Traguriona, kjer vam bo njegov razkošni kamen, vsak portal, cerkvica, palača, balkon razvnel domišljijo in povedal eno legendo, eno zgodbo o ljubezni ali upanju. Zvedite, zakaj so ponosno Salono rimski cesarji izbrali za prestolnico svoje province ter zakaj je eden izmed njih, Dioklecijan, izbral šarm Splita za svojo palačo. Občutite duh alkarskih sinjskih vitezov, kljubovalnost in hrepenenje dalmatinske pesmi Omiša, spočijte si na prečudovitih plažah Makarske riviere, pod visokimi pečinami Biokova, potem pa odplujte po modrih cestah starih grških morjeplovcev do sončnih otokov z obiljem čudes, kristalnega modrega morja, belega kamna, sivke in trte, ki so ji življenje dajali tako, da so kamnu kradli zemljo, potem pa iz nje v vino pretočili bogato toploto juga. Poti starih kapitanov JUŽNODALMATINSKA POT Poti starih kapitanov plujejo po območju burnih zgodovinskih dogodkov in bojev za svobodo, območju, kjer so že od davnih časov razviti trgovina, pomorstvo in ladjedelništvo, kjer se je od nekdaj živelo v skladu z morjem in reko. Spoznajte staro domovino pomorstva na polotoku jadrnic Pelješcu s Pomorskim muzejem v Orebiću, zibelki pomorskih kapitanov, mesto Korčula, rojstni kraj morjeplovca Marka Pola, zgodovinsko mesto Dubrovnik, ki je desetletja deloval kot samostojna Dubrovniška Republika ter nadaljevanje tradicije v sodobnih morskih in rečnih pristaniščih Ploče in Metković. Narava je na teh prostorih ustvarila čudovito krajino delte Neretve, kjer se stikata reka in morje, nižina in kras ter jezero in močvirje, neminljivo lepoto Nacionalnega parka Mljet z njegovimi jezeri in renesančne Elafitske otoke Koločep, Lopud in Šipan ter oblikovala različne in mirne krajine Konaval. Poglejte proti širnemu morju, kjer so v preteklosti potekali številni pomorski boji, kjer se je branila in čuvala svoboda in kjer so z jadri polnimi vetra plule trgovske jadrnice. Poti dvorskih vil SEVERNA POT Pripadniki visoke družbene smetane, ugledni gospodje in plemstvo so nekoč davno v iskanju estetike in udobja na pazljivo izbranih lokacijah zgradili dvorce in kurije obkrožene z vrtovi, parki in nasadi. Dvorske vile vas po slikovitih hribčkih in okrašenih ravnicah peljejo do plemiško – gospodarskega kompleksa Jelačićevih Novih dvorov v Zaprešiću, imenitnega Velikega Tabora zraven Desinića, romantičnega Trakošćana, ponosnega dvorca Zrinskih v Čakovcu, dvorca z dvema stolpoma v Gornji Rijeki ter številnih drugih dvorcev razsutih po hribčkih, ki so nekoč predstavljali središče življenja, dela ter kulturnega in političnega delovanja. Zakorakajte v preteklost z ogledom pomembnih primerov ruralnega gradbeništva v Kumrovcu, spoznajte svet davnih prednikov v Krapini ali se prepustite umetnosti v Hlebinah – zibelki naivne umetnosti. Dovolite, da vam dvorske vile povedo zgodovino ter vas odpeljejo na romantično popotovanje v davne čase razkošja in sijaja plemstva. Poti podzemskih skrivnosti SEVEROVZHODNA POT So skrivnosti, ki čakajo milijone let, da bi bile razkrite. Živa bitja so jih pustila v globokih skalah v prazgodovinskih časih, ko se je tukaj nahajal ocean. Ivanić Grad je svetu razkril svojo skrivnost. Če se danes odpravite po poteh podzemskih skrivnosti, je to nenavadno podoživljanje življenja, ki se je tukaj ustavilo v davnih časih. Ob srečanju z ruralnimi ljudmi, ki so zadnji primeri pozabljenega skromnega življenja, v valoviti naravi, v kateri se izmenjujejo pašniki in gore, kjer se ura dneva določa po položaju sonca, številni ribniki in lovišča pa vabijo k druženju, boste odkrili naravno stran svojega bitja. Žar ob ribniku z družino je velik odmik od tako bližnjih urbanih središč, kot so Bjelovar, Đurđevac, Virovitica, Garešnica, Kutina ali Novska. Od Siska navzdol tok reke Save namaka gozdove in livade čudovitega parka Lonjsko polje, s čimer ustvarja cesarsko zibelko za ribe in številne vrste redkih ptic. Med gorskimi lepoticami se nahaja kmetijski kraj, katerega gastronomske dosežke razkrivajo Vrbovec, Bjelovar, Đurđevac in Veliki Zdenci. V Daruvaru in Lipiku se že od nekoč duša in telo krepita z vrhunskim vinom in termalno vodo. Poti Panonskega morja SLAVONSKA POT Nekoč nepregledna modra morska gladina ima danes zlato barvo, njeni otoki pa so zelene gore. Od velike vode so ostale le školjkice v plodnih ravnicah slavonskih polj. Pa nič zato, saj so tri velike reke Sava, Drava in Donava objele ta kraj in so ljudje vedeli, da v obilju narave lahko ustvarijo ljubi dom. Panonsko morje, ki je že zdavnaj izginilo, je za seboj vendarle pustilo en slan izvir v Bizovcu. S temperaturo do celo 96°C je edinstven pojav v Evropi. Izzivalno naravno okolje je bilo pri srcu tudi plemstvu, ki je nekoč tukaj gradilo dvorce, uživalo v lovu, ribolovu in vrhunskem vinu, ki je bilo priljubljeno tako na evropskih dvorih kot tudi na kraljevskih kronanjih. Slovite so vinske kleti Iloka in v svetu najstarejše kleti Kutjeva. Danes lahko tudi vi uživate v vseh teh čarih preteklih časov. Na poteh Panonskega morja odkrijte lepe pesmi tega kraja ob zvokih tamburice, številne folklorne slovesnosti pa bodo prikazale vesele povorke okrašenih moških in deklet s slikovitimi nošami, kjer moški nosijo «šokačke» klobuke, dekleta pa zlate dukate. poišči svojo najljubšo pot Cestna in turistična karta Hrvaške Legenda Avtocesta s priključkom Polavtocesta s priključkom Hitra cesta s priključkom Avtocesta v prometu 2009 Glavna cesta Regionalna cesta Lokalna cesta Makadamska cesta Panoramska cesta Avtocesta ali hitra cesta v gradnji Oddaljenost v km Planinski prehod z višino Železnica Žičnica Trajekt Mednarodna meja Županijska meja Narodni park Naravni park Mesto z več kot 100.000 prebivalcev Mesto z 20.000 do 100.000 prebivalcev Mesto z 10.000 do 20.000 prebivalcev Mesto ali naselje s 5.000 do 10.000 prebivalcev Mesto ali naselje z 2.000 do 5.000 prebivalcev Mesto ali naselje z manj kot 2.000 prebivalcev Druge pomembne lokacije Glavno mesto županije Območje posebnega interesa Mednarodni mejni prehod Mednarodno letališče, športno letališče Toplice / zdravilišče, smučišče Kamp, marina Planinski dom / zaklonišče UNESCOVA Svetovna dediščina, jama Reliefno zanimiva lokaliteta, slap Arheološko najdišče, ruševina Trdnjava, dvorec Cerkev, muzej Izdajatelj: Hrvaška turistična skupnost; Za izdajatelja: mr.sc. Niko Bulić; Avto-karta: Geodetski inštitut Slovenije, Jamova 2, Ljubljana; Supervizija karte: prof. dr. sc. Zoran Klarić; Idejna in kreativna osnova, oblikovanje in tekst: Hosting International d.o.o., Zadar; Fotografije: arhiv Glavnega urada Hrvaške turistične skupnosti, Turistične skupnosti županij Dubrovniško-neretvanske, Istrske, Koprivniško-križevaške, Liško-senjske, Primorsko-goranske, Splitsko-dalmatinske, Šibensko-kninske, Virovitiško-podravske, Zadarske, Zagrebške, Turistične skupnosti mest Daruvarja, Đakova, Iloka, Karlovca, Metkovića, Ogulina, Sinja, Velike Gorice, Zagreba, Arheološki muzej, Naravna parka Lonjsko polje in Medvednica Tisk: Tiskara Meić Rotooffset, Zagreb; Proizvodnja in avtorske pravice: Hrvaška turistična skupnost, Zagreb; Izdajatelj ne garantira absolutno pravilnost tukaj objavljenih informacij in ni odgovoren za morebitno nepravilnost ali spremembo teh informacij.; Zagreb, september 2008 Hrvaško glavno mesto Zagreb sodi med najstarejša srednjeevropska mesta, kar potrjujejo pisni viri iz leta 1094, ko je na teh prostorih utemeljena škofija. Nahaja se med gorovjem Medvednica in reko Savo, njegovo staro mestno jedro pa sestavljajo srednjeveški Gradec, danes središče hrvaške vlade in sabora ter Kaptol, nadškofijsko središče. Z administrativno združitvijo z bližnjimi naselji v 19. st. se v Zagrebu začenjajo graditi reprezentančne javne stavbe, trgi, prečudoviti nasadi, fontane in parki, zaradi katerih tudi danes sodi med najbolj zelena mesta Evrope. Metropola Hrvaške je izjemno prijetna za sprehod, svoje goste pa privablja z živim uličnim vzdušjem, številnimi kavarnami, restavracijami in trgovskimi ulicami. Če na svoji poti iščete premor, ki bo izpolnjen z bogatimi tradicijskimi in kulturnimi doživetji, ki bodo popestrili vaše potovanje domov, ali proti neki primorski turistični destinaciji, vas Zagreb pripravljeno pričakuje. Dobrodošli! Spomini iz Zagreba »Šestinski kišobran« (dežnik iz Šestin) - del narodne noše, značilne za zagrebško okolico, ki se je uporabljal do 60-ih let prejšnjega stoletja. Danes se nosi na prireditvah ter v folklorne namene. Največjo koncentracijo šestinskih dežnikov se lahko ogleda na zagrebški tržnici Dolac. Paprenjak - aromatični kolač pravokotne oblike, okrašen z reliefi z folklornimi motivi, ki se sestoji iz medu, orehov in popra. Kot tradicionalna hrvaška jed je res protisloven, podobno kot celotna hrvaška zgodovina: sladko poprast grižljaj za mnoge tuje apetite. Obiščite... Pokusite... Gradbene zanimivosti: gotska katedrala Marijinega vnebovzetja, romansko-gotska cerkev sv. Marka, srednjeveški deli mestnega obzidja iz 13. st. - Kamnita vrata in Trdnjava Lotrščak, električna vzpenjača, ki povezuje Gornji in Donji grad, neobaročna stavba Hrvaškega narodnega gledališča iz l. 1895, arhitektov Fellnerja in Helmerna Gastronomija: pura z mlinci, štruklji, «špek fileki» (jed iz vampov), «krpice z zeljem» (testenine z zeljem), sveža skuta in smetana, krofi Dogodki: Teden sodobnega plesa (junij), Mednarodni festival novega gledališča »Eurokaz« (junij/ julij), Zagrebški poletni večeri (julij), Mednarodna smotra folklore (julij), Festival svetovnega gledališča (september), Zagreb Film Festival (oktober) TIC Zagreb, Trg bana J. Jelačića 11, T: +385(0)14814051, www.zagreb-touristinfo.hr MESTO ZAGREB mesto po meri človeka Hrvaška turistična skupnost Iblerov trg 10/IV, p.p.251, 10000 Zagreb, Hrvaška Tel: +385 (1) 4699 333; Fax: +385 (1) 4557 827 Internet: www.hrvatska.hr E-mail: [email protected] Spoštovani gostje, dobrodošli na Hrvaškem! Dobrodošli v deželi različnosti, ki vas bo presenetila s svojimi skritimi skrivnostmi, ki čakajo v neposredni bližini. Ta cestna in turistična karta z izbranimi cestnimi smermi bo vam omogočila, da do svoje destinacije pridete obogateni z doživetji, ki vas ne bodo pustila ravnodušne. Odkrili boste bogastvo hrvaške notranjosti, obale in njenih otokov skozi zgodbo, ki jo poznajo le tisti, ki v teh krajih živijo, za mnogo ostalih pa ostanejo neznani. Predloženih deset poti predstavlja tudi alternativo vašega gibanja po avtocestah ter vam omogoča varno potovanje do končne destinacije. Informirajte se o možnostih in atraktivnostih območja skozi katerega potujete. Ne obotavljajte se in se odpravite po eni izmed predloženih smeri, obiščite številne naravne, zgodovinske in kulturne atrakcije ter se počastite z gastronomskimi dobrotami, ki se vam ponujajo, ali pa se spočijte v enem izmed prijetnih družinskih prenočišč, obkroženih s čudovito naravo. Odkrijte, kaj skrivajo poti najmanjših mest na svetu, poti dišečih rivier in otokov, poti poštnih kočij, poti izvorov narave, poti hrvaških vladarjev, poti starih kultur, poti starih kapitanov, poti dvorskih vil, poti podzemskih skrivnosti ter poti Panonskega morja. Gotovo vas bo prevzela želja po vrnitvi in odkrivanju Hrvaške v vseh letnih časih, v katerih bo lepota njenih zgodb in skrivnosti bila obarvana in povedana v vedno drugačni luči. Poglej okoli sebe, poišči svojo najljubšo pot! Vaša Hrvaška turistična skupnost TURISTIČNA PREDSTAVNIŠTVA HRVAŠKE V TUJINI: Kroatische Zentrale für Tourismus 1010 Wien, Am Hof 13, Österreich Tel.: +43 1 585 38 84; Telefax: +43 1 585 38 84 20 E-mail: offi[email protected] Kroatische Zentrale für Tourismus 60311 Frankfurt, Kaiserstrasse 23, Deutschland Tel.: +49 69 23 85 350; Telefax: +49 69 23 85 35 20 E-mail: [email protected] Kroatische Zentrale für Tourismus 80469 München, Rumfordstrasse 7, Deutschland Tel.: +49 89 22 33 44; Telefax: +49 89 22 33 77 E-mail: [email protected] Ente Nazionale Croato per il Turismo 20122 Milano, Piazzetta Pattari 1/3, Italia Tel.: +39 02 86 45 44 97; Telefax: +39 02 86 45 45 74 E-mail: [email protected] Ente Nazionale Croato per il Turismo 00186 Roma, Via dell’ Oca 48, Italia Tel.: +39 06 32 11 0396; Telefax: +39 06 32 11 1462 E-mail: offi[email protected] Chorvatské turistické sdružení 110 00 Praha 1, Krakovská 25, Česká Republika Tel.: +420 2 2221 1812; Telefax: +420 2 2221 0793 E-mail:[email protected]; [email protected] Chorvátske turistické združenie 821 09 Bratislava, Trenčianska 5, Slovenská Republika Tel.: +421 255 562 054; Telefax: +421 2 55 422 619 E-mail: [email protected] Horvát Idegenforgalmi Közösség 1053 Budapest, Magyar u. 36, Magyarország Tel.: +36 1 266 65 05; Telefax: +36 1 267 55 99 E-mail: [email protected] Office National Croate de Tourisme 75116 Paris, 48, Avenue Victor Hugo, France Tel.: +33 1 45 00 99 55; Telefax: +33 1 45 00 99 56 E-mail: [email protected] Croatian National Tourist Office London W6 9ER, 2 Lanchesters, 162-164 Fulham Palace Road United Kingdom Tel.: +44 208 563 79 79; Telefax: +44 208 563 26 16 E-mail: [email protected] Croatian National Tourist Office New York 10118, 350 Fifth Avenue, Suite 4003, U.S.A. Tel.: +1 212 279 8672; Telefax: + 1 212 279 8683 E-mail: [email protected] Narodowy Ośrodek Informacji Turystycznej Republiki Chorwacji 00-675 Warszawa, IPC Business Center, ul. Koszykowa 54, Polska Tel.: +48 22 828 51 93; Telefax: +48 22 828 51 90 E-mail: [email protected] Kroatiska turistbyrån 11135 Stockholm, Kungsgatan 24, Sverige Tel.: +46 8 53 482 080; Telefax: +46 8 20 24 60 E-mail: [email protected] Kroatisch Nationaal Bureau Voor Toerisme 1081 GG Amsterdam, Nijenburg 2F, Netherlands Tel.: +31 20 661 64 22; Telefax: +31 20 661 64 27 E-mail: [email protected] Office National Croate du Tourisme 1000 Bruxelles, Vieille Halle aux Blés 38, Belgique Tel.: +32 2 55 018 88; Telefax: +32 2 51 381 60 E-mail: [email protected] Хорватское туристическое сообщество 123610 Moscow, Krasnopresnenskaya nab. 12, office 1502, Russia Tel.: +7 495 258 15 07; Telefax: +7 495 258 15 08 E-mail: [email protected] Hrvaška turistična skupnost 1000 Ljubljana, Gosposvetska 2, Slovenija Tel.:+ 386 1 23 07 400; Telefax:+386 1 23 07 404 E-mail: [email protected] Kroatische Zentrale für Tourismus 8004 Zürich, Badenerstr. 332, Switzerland Tel.: +41 43 336 2030; Telefax: +41 43 336 2039 E-mail: [email protected] Oficina de Turismo de Croacia 28001 Madrid, Calle Claudio Coello 22, esc.B,1°C, Espana Tel.: +3491 781 5514; Telefax: +3491 431 8443 E-mail: [email protected] DANEMARK, 3460 Birkerod Aktivnosti opravlja agencija VAGABOND, Bregenrodvej 132 Tel.: +45 70 266 860; Telefax: + 45 48 131 507 E-mail: [email protected] JAPONSKA, Ark Hills Executive Tower N613 Akasaka 1-14-5, Minato-ku, Tokyo 107-0052 Tel.: +81 03 6234 0711; Telefax: +81 03 6234 0712 E-mail: [email protected] Merilo 1:1,000,000 Poti dišečih rivier in otokov KVARNERSKA POT Poti najmanjših mest na svetu ISTRSKE POTI Poti poštnih kočij GORSKA POT Poti izvorov narave LIŠKA POT Poti hrvaških vladarjev SEVERNODALMATINSKA POT Poti davnih kultur SREDNJEDALMATINSKA POT Poti starih kapitanov JUŽNODALMATINSKA POT Poti dvorskih vil SEVERNA POT Poti podzemskih skrivnosti SEVEROVZHODNA POT Poti Panonskega morja SLAVONSKA POT MESTO ZAGREB mesto po meri človeka

Cestna in turistična karta Hrvaške

Embed Size (px)

DESCRIPTION

Dobrodošli v deželi različnosti, ki vas bo presenetila s svojimi skritimi skrivnostmi, ki čakajo v neposredni bližini.Ta cestna in turistična karta z izbranimi cestnimi smermi bo vam omogočila, da do svoje destinacije pridete obogateni z doživetji, ki vas nebodo pustila ravnodušne. Odkrili boste bogastvo hrvaške notranjosti, obale in njenih otokov skozi zgodbo, ki jo poznajo le tisti, ki v teh krajihživijo, za mnogo ostalih pa ostanejo neznani.

Text of Cestna in turistična karta Hrvaške

Cestna in turistina karta HrvakeMerilo 1:1,000,000

LegendaAvtocesta s prikljukom Polavtocesta s prikljukom Hitra cesta s prikljukom Avtocesta v prometu 2009 Glavna cesta Regionalna cesta Lokalna cesta Makadamska cesta Panoramska cesta Avtocesta ali hitra cesta v gradnji Oddaljenost v km Planinski prehod z viino eleznica inica Trajekt Mednarodna meja upanijska meja Narodni park Naravni park Mesto z ve kot 100.000 prebivalcev Mesto z 20.000 do 100.000 prebivalcev Mesto z 10.000 do 20.000 prebivalcev Mesto ali naselje s 5.000 do 10.000 prebivalcev Mesto ali naselje z 2.000 do 5.000 prebivalcev Mesto ali naselje z manj kot 2.000 prebivalcev Druge pomembne lokacije Glavno mesto upanije Obmoje posebnega interesa Mednarodni mejni prehod Mednarodno letalie, portno letalie Toplice / zdravilie, smuie Kamp, marina Planinski dom / zaklonie UNESCOVA Svetovna dediina, jama Reliefno zanimiva lokaliteta, slap Arheoloko najdie, ruevina Trdnjava, dvorec Cerkev, muzej

Poti najmanjih mest na svetuISTRSKE POTIV Istri so se izmenjale tevilne civilizacijske kulture, ki so za seboj pustile precej ve kot so same zgodovinske zgodbe. Na majhnem prostoru boste nali primorska ribika, antina in utrjena srednjeveka mesteca, ki so zavzela skoraj vsak hribek v notranjosti Istre, s karakteristinimi ulicami, trgom, cerkvijo in mestno loo. Odkrijte, zakaj je Hum poimenovan za najmanje mestece na svetu in kaj je francoskega pisatelja Jules Vernea navdihnilo, da kraj zgodbe enega svojega romana namesti v mesto Pazin ter zvedite, zakaj je nekdanje mesto Dvigrad v 17. st. preprosto izginilo z oblija zemlje in... e veliko veliko ve. e se boste odpravili v osrje Istre ali na njene obale, jih ne boste mogli zgreiti. Bodisi potujete z avtom, kolesom ali pe, zavijte s ceste, vstopite v te majhne ivee zgodovinske zgradbe, prepustite se domainom, ki vam bodo rade volje priporoili, kje lahko pokusite domao kuhinjo ali kupite domae oljno olje, vino in med. Vrata teh mest so odprta e ve sto let, vabili so veliko gostov prej, danes pa vabijo tudi vas... dobrodoli!

MESTO ZAGREB

mesto po meri lovekaHrvako glavno mesto Zagreb sodi med najstareja srednjeevropska mesta, kar potrjujejo pisni viri iz leta 1094, ko je na teh prostorih utemeljena kofija. Nahaja se med gorovjem Medvednica in reko Savo, njegovo staro mestno jedro pa sestavljajo srednjeveki Gradec, danes sredie hrvake vlade in sabora ter Kaptol, nadkofijsko sredie. Z administrativno zdruitvijo z blinjimi naselji v 19. st. se v Zagrebu zaenjajo graditi reprezentanne javne stavbe, trgi, preudoviti nasadi, fontane in parki, zaradi katerih tudi danes sodi med najbolj zelena mesta Evrope. Metropola Hrvake je izjemno prijetna za sprehod, svoje goste pa privablja z ivim ulinim vzdujem, tevilnimi kavarnami, restavracijami in trgovskimi ulicami. e na svoji poti iete premor, ki bo izpolnjen z bogatimi tradicijskimi in kulturnimi doivetji, ki bodo popestrili vae potovanje domov, ali proti neki primorski turistini destinaciji, vas Zagreb pripravljeno priakuje. Dobrodoli!

TURISTINA PREDSTAVNITVA HRVAKE V TUJINI:Kroatische Zentrale fr Tourismus 1010 Wien, Am Hof 13, sterreich Tel.: +43 1 585 38 84; Telefax: +43 1 585 38 84 20 E-mail: [email protected] Kroatische Zentrale fr Tourismus 60311 Frankfurt, Kaiserstrasse 23, Deutschland Tel.: +49 69 23 85 350; Telefax: +49 69 23 85 35 20 E-mail: [email protected] Kroatische Zentrale fr Tourismus 80469 Mnchen, Rumfordstrasse 7, Deutschland Tel.: +49 89 22 33 44; Telefax: +49 89 22 33 77 E-mail: [email protected] Ente Nazionale Croato per il Turismo 20122 Milano, Piazzetta Pattari 1/3, Italia Tel.: +39 02 86 45 44 97; Telefax: +39 02 86 45 45 74 E-mail: [email protected] Ente Nazionale Croato per il Turismo 00186 Roma, Via dell Oca 48, Italia Tel.: +39 06 32 11 0396; Telefax: +39 06 32 11 1462 E-mail: [email protected] Chorvatsk turistick sdruen 110 00 Praha 1, Krakovsk 25, esk Republika Tel.: +420 2 2221 1812; Telefax: +420 2 2221 0793 E-mail:[email protected]; [email protected] Chorvtske turistick zdruenie 821 09 Bratislava, Trenianska 5, Slovensk Republika Tel.: +421 255 562 054; Telefax: +421 2 55 422 619 E-mail: [email protected] Horvt Idegenforgalmi Kzssg 1053 Budapest, Magyar u. 36, Magyarorszg Tel.: +36 1 266 65 05; Telefax: +36 1 267 55 99 E-mail: [email protected] Office National Croate de Tourisme 75116 Paris, 48, Avenue Victor Hugo, France Tel.: +33 1 45 00 99 55; Telefax: +33 1 45 00 99 56 E-mail: [email protected] Croatian National Tourist Office London W6 9ER, 2 Lanchesters, 162-164 Fulham Palace Road United Kingdom Tel.: +44 208 563 79 79; Telefax: +44 208 563 26 16 E-mail: [email protected]

Poti dieih rivier in otokovKVARNERSKA POTSreanje razlinih svetov je blaga beseda v primerjavi s tistim, kaj se lahko vidi in obuti v kraljevski Opatiji in Crikvenici, pomorski Rijeki ter v kamnu vklesanem Senju. Tukaj pa razlinost vendarle ne preneha, nadaljuje se na naih najvejih jadranskih otokih Krku in Cresu, na zdravilnem otoku Loinju, peenem otoku Susku, cvetnem otoku Iloviku ter gozdnatem otoku Rabu. Pa vendarle, kaj je tisto, kaj vsi imajo skupnega? Mogoe gre za tisto, kar je e davno tega, v 19. st., prepoznala evropska aristokracija, ko je to mediteransko podroje z blago klimo in obdarjeno z vegetacijo, izbrala za svoje poitnice. Zahvaljujo njim so bile zgrajene prve razkone vile in hoteli, s tem pa tudi prve hrvake riviere: Opatijska, Crikvenika, Novovinodolska... Svetovni popotniki niso tedaj bili samo oni, temve tudi loinjski pomoraki, ki so s svojih pomorskih potovanj prinesli v svoja dvoria ve kot 80 vrst eksotinih rastlin. Vrtovi mestec so okraeni s cvetjem, pejsai polni gozdov, oljnih nasadov in grmovja kadulje, romarina in sivke pa vas spremljajo na vai poti. Dobrodoli v dieih vratih Jadrana!abar Ozalj KARLOVAC Duga Resa Vrbovsko Ogulin Josipdol Slunj Brinje Otoac Glina Topusko Novska Jasenovac Nova Gradika POEGA SLAVONSKI BROD upanja

Spomini iz Zagreba

Obiite... Pokusite...

AKOVEC VARADIN Trakoan KRAPINA Kumrovec Kalnik Krievci ZAGREB Samobor Velika Gorica Vrbovec Jamnica SISAK Kutina Garenica Lipik BJELOVAR Vrbovec Ivani Grad azma V. Zdenci Daruvar Voin Velika KOPRIVNICA Hlebine urevac Pitomaa VIROVITICA Donji Miholjac Bizovac OSIJEK Kutjevo Naice akovo Vinkovci Ilok VUKOVAR Beli Manastir Slatina

Gradbene zanimivosti: gotska katedrala Marijinega vnebovzetja, romansko-gotska cerkev sv. Marka, srednjeveki deli mestnega obzidja iz 13. st. - Kamnita vrata in Trdnjava Lotrak, elektrina vzpenjaa, ki povezuje Gornji in Donji grad, neobarona stavba Hrvakega narodnega gledalia iz l. 1895, arhitektov Fellnerja in Helmerna Gastronomija: pura z mlinci, truklji, pek fileki (jed iz vampov), krpice z zeljem (testenine z zeljem), svea skuta in smetana, krofi Dogodki: Teden sodobnega plesa (junij), Mednarodni festival novega gledalia Eurokaz (junij/ julij), Zagrebki poletni veeri (julij), Mednarodna smotra folklore (julij), Festival svetovnega gledalia (september), Zagreb Film Festival (oktober) TIC Zagreb, Trg bana J. Jelaia 11, T: +385(0)14814051, www.zagreb-touristinfo.hr

estinski kiobran (denik iz estin) - del narodne noe, znailne za zagrebko okolico, ki se je uporabljal do 60-ih let prejnjega stoletja. Danes se nosi na prireditvah ter v folklorne namene. Najvejo koncentracijo estinskih denikov se lahko ogleda na zagrebki trnici Dolac. Paprenjak - aromatini kola pravokotne oblike, okraen z reliefi z folklornimi motivi, ki se sestoji iz medu, orehov in popra. Kot tradicionalna hrvaka jed je res protisloven, podobno kot celotna hrvaka zgodovina: sladko poprast griljaj za mnoge tuje apetite.

Orahovica

Umag Motovun Pore Rovinj

Buzet Opatija PAZIN RIJEKA Brestova Porozina Rabac Valbiska Krk Cres Pula Lubenice Merag Lopar Rab Osor Mali Loinj Minjak igljen Novalja Delnice Fuine

Skrad

Pakrac

Labin

Crikvenica Novi Vinodolski Malinska Senj Baka

Croatian National Tourist Office New York 10118, 350 Fifth Avenue, Suite 4003, U.S.A. Tel.: +1 212 279 8672; Telefax: + 1 212 279 8683 E-mail: [email protected] Narodowy Orodek Informacji Turystycznej Republiki Chorwacji 00-675 Warszawa, IPC Business Center, ul. Koszykowa 54, Polska Tel.: +48 22 828 51 93; Telefax: +48 22 828 51 90 E-mail: [email protected] Kroatiska turistbyrn 11135 Stockholm, Kungsgatan 24, Sverige Tel.: +46 8 53 482 080; Telefax: +46 8 20 24 60 E-mail: [email protected]

Jablanac Prizna

Perui

Korenica

poii svojo najljubo potUdbina

Karlobag

GOSPI

Spotovani gostje, dobrodoli na Hrvakem! Dobrodoli v deeli razlinosti, ki vas bo presenetila s svojimi skritimi skrivnostmi, ki akajo v neposredni bliini. Ta cestna in turistina karta z izbranimi cestnimi smermi bo vam omogoila, da do svoje destinacije pridete obogateni z doivetji, ki vas ne bodo pustila ravnodune. Odkrili boste bogastvo hrvake notranjosti, obale in njenih otokov skozi zgodbo, ki jo poznajo le tisti, ki v teh krajih ivijo, za mnogo ostalih pa ostanejo neznani. Predloenih deset poti predstavlja tudi alternativo vaega gibanja po avtocestah ter vam omogoa varno potovanje do konne destinacije. Informirajte se o monostih in atraktivnostih obmoja skozi katerega potujete. Ne obotavljajte se in se odpravite po eni izmed predloenih smeri, obiite tevilne naravne, zgodovinske in kulturne atrakcije ter se poastite z gastronomskimi dobrotami, ki se vam ponujajo, ali pa se spoijte v enem izmed prijetnih druinskih prenoi, obkroenih s udovito naravo. Odkrijte, kaj skrivajo poti najmanjih mest na svetu, poti dieih rivier in otokov, poti potnih koij, poti izvorov narave, poti hrvakih vladarjev, poti starih kultur, poti starih kapitanov, poti dvorskih vil, poti podzemskih skrivnosti ter poti Panonskega morja. Gotovo vas bo prevzela elja po vrnitvi in odkrivanju Hrvake v vseh letnih asih, v katerih bo lepota njenih zgodb in skrivnosti bila obarvana in povedana v vedno drugani lui. Poglej okoli sebe, poii svojo najljubo pot!Sinj Trilj Trogir SPLIT Roga Supetar Bol Stari Grad Makarska Sumartin Drvenik Suuraj Vis Vela Luka Orebi Korula Lastovo Prapratno Ston Sobra DUBROVNIK Cavtat Ploe Metkovi

Kroatisch Nationaal Bureau Voor Toerisme 1081 GG Amsterdam, Nijenburg 2F, Netherlands Tel.: +31 20 661 64 22; Telefax: +31 20 661 64 27 E-mail: [email protected] Office National Croate du Tourisme 1000 Bruxelles, Vieille Halle aux Bls 38, Belgique Tel.: +32 2 55 018 88; Telefax: +32 2 51 381 60 E-mail: [email protected]

Pag Graac Nin ZADAR

123610 Moscow, Krasnopresnenskaya nab. 12, office 1502, Russia Tel.: +7 495 258 15 07; Telefax: +7 495 258 15 08 E-mail: [email protected] Hrvaka turistina skupnost 1000 Ljubljana, Gosposvetska 2, Slovenija Tel.:+ 386 1 23 07 400; Telefax:+386 1 23 07 404 E-mail: [email protected] Kroatische Zentrale fr Tourismus 8004 Zrich, Badenerstr. 332, Switzerland Tel.: +41 43 336 2030; Telefax: +41 43 336 2039 E-mail: [email protected] Oficina de Turismo de Croacia 28001 Madrid, Calle Claudio Coello 22, esc.B,1C, Espana Tel.: +3491 781 5514; Telefax: +3491 431 8443 E-mail: [email protected] DANEMARK, 3460 Birkerod Aktivnosti opravlja agencija VAGABOND, Bregenrodvej 132 Tel.: +45 70 266 860; Telefax: + 45 48 131 507 E-mail: [email protected]

Poti potnih koijGORSKA POTPoti potnih koij oivljajo duh zgodovinskih prometnih poti, zaslunih za gospodarski razvoj tega kraja, ko vas peljejo po irnih panikih in ravnicah, gozdnih stezah, planinskih pobojih, renih dolinah in slikovitih hribkih. S pogledom vas spremljajo tevilni planinski vrhovi, stoletni gozdovi, nemirne reke, tiha jezera in skrivnostne jame, ki hkrati ponujajo neomejene monosti poitka in izziv avantur. Obutite nedotaknjeno naravo, spoznajte kulturno dediino in doivite zgodovino na poti od izvira Kolpe v abru, preko tradicijske arhitekture v Vrbovskem, zgodovine mesta na tirih rekah Karlovca do slikovitega mesteca Samobor. Odvisno od letnega asa, dopolnite svoje poitnice s pe hojo, vonjo s kolesom, kopanjem v reki ali jezeru, lovom, ribolovom, vodnimi porti ali zimskimi radostmi na snegu. Prisluhnite naravi in uivajte v pejsaih, po katerih so neko potne koije prenaale dobre in slabe novice, skrivale zaklade ter prevaale dame in gospodje

Preko

Benkovac Biograd na Moru Tkon Murter Skradin Vodice IBENIK Primoten Drni

MESTO ZAGREB

Knin

mesto po meri loveka

Poti najmanjih mest na svetu ISTRSKE POTIPoti dieih rivier in otokovKVARNERSKA POT GORSKA POT LIKA POT

Vrlika

Poti potnih koij Poti izvorov narave Poti hrvakih vladarjevSEVERNODALMATINSKA POT SREDNJEDALMATINSKA POT JUNODALMATINSKA POT SEVERNA POT

Vaa Hrvaka turistina skupnostImotski Zagvozd Rava Vrgorac

Omi

Poti davnih kultur Poti starih kapitanov

Hvar

JAPONSKA, Ark Hills Executive Tower N613 Akasaka 1-14-5, Minato-ku, Tokyo 107-0052 Tel.: +81 03 6234 0711; Telefax: +81 03 6234 0712 E-mail: [email protected]

Hrvaka turistina skupnost

Poti dvorskih vilPoti podzemskih skrivnostiSEVEROVZHODNA POT SLAVONSKA POT

Iblerov trg 10/IV, p.p.251, 10000 Zagreb, Hrvaka Tel: +385 (1) 4699 333; Fax: +385 (1) 4557 827 Internet: www.hrvatska.hr E-mail: [email protected]

Poti Panonskega morja

Izdajatelj: Hrvaka turistina skupnost; Za izdajatelja: mr.sc. Niko Buli; Avto-karta: Geodetski intitut Slovenije, Jamova 2, Ljubljana; Supervizija karte: prof. dr. sc. Zoran Klari; Idejna in kreativna osnova, oblikovanje in tekst: Hosting International d.o.o., Zadar; Fotografije: arhiv Glavnega urada Hrvake turistine skupnosti, Turistine skupnosti upanij Dubrovniko-neretvanske, Istrske, Koprivniko-krievake, Liko-senjske, Primorsko-goranske, Splitsko-dalmatinske, ibensko-kninske, Virovitiko-podravske, Zadarske, Zagrebke, Turistine skupnosti mest Daruvarja, akova, Iloka, Karlovca, Metkovia, Ogulina, Sinja, Velike Gorice, Zagreba, Arheoloki muzej, Naravna parka Lonjsko polje in Medvednica Tisk: Tiskara Mei Rotooffset, Zagreb; Proizvodnja in avtorske pravice: Hrvaka turistina skupnost, Zagreb; Izdajatelj ne garantira absolutno pravilnost tukaj objavljenih informacij in ni odgovoren za morebitno nepravilnost ali spremembo teh informacij.; Zagreb, september 2008

Poti izvorov naraveLIKA POTIz Karlovca se odpravite na dogodke izvorov narave. Niinske pejsae bodo kmalu zamenjali gozdnato gorovje in planine, prepletene z obilnimi izvori najistejih evropskih voda, ki tolaijo ejo tudi v ezoceanskih dravah. Po vijugastem mostu mesta Slunj se sprehodite poasi, ker boste na tem majhnem prostoru lahko s pogledom ujeli veliko mogonih elementov narave, ki jih je lovek ukrotil. Mnoica igrivih slapov naznanja poti izvorov narave, katerih celotno razkoje se bo razkrilo na Plitvikih jezerih. Lepota in sveina doivetij svetovne naravne dediine in tradicionalna kuhinja predstavljajo dober razlog za premor na poti. Okoli mesta Josipdol so predeli gostih gozdov z bogatimi lovii. Ljubitelji smuanja se bodo pozimi radi odpravili proti Ogulinu, smuarji zaetniki pa v Brinje. Za tiste, ki imajo radi neposredni stik s tiho in pomirjajoo naravo, bo odhod v Otoec in dolino reke Gacke prava izbira. Na oddaljenosti samo 45 minut vonje od Gospia se lahko kopate v Karlobagu, kjer je morje vedno ohlajeno z vodami, ki obilno pritekajo iz planinskega podzemlja.

Poti hrvakih vladarjevSEVERNODALMATINSKA POTPoti hrvakih vladarjev vas peljejo na potovanje skozi as, po starih hrvakih mestih-prestolnicah - Ninu, Kninu, Biogradu in ibeniku, zaetkih hrvake dravnosti (7.-12. st.) ter obujajo duhove davnih hrvakih vladarjev bojevnikov. Pot se zane na severu, na slikovitih belih podvelebitskih skalah, kjer se pred omi razprostira neresnina pokrajina najbolj razlenjenega hrvakega otoka Paga. Pag nudi preudovite zalive in plae z nedotaknjeno naravo, hkrati pa tudi sredia sodobnega turizma. Na dale so znane avtohtone pake ipke in paki sir, katerega skrivnostni sestavini sta burja in sol, ki mu dajeta znailno in prepoznavno aromo. Popeljati se po poteh hrvakih vladarjev pomeni obutiti veliko raznolikost doivetij, ki jih ponujajo tisoletna mesta, kot je 3000 let staro mesto Zadar, sodobna in iva turistina sredia, kot so Vodice, nacionalni parki, slikovita mesta dalmatinskega zaledja, Ravnih kotarov in otokov. Posebno mediteransko vzduje bo napolnilo due, domaim gastronomskim dobrotam pa se ne morejo upreti tudi tisti z najbolj izbranim utilom okusa.

Poti davnih kulturSREDNJEDALMATINSKA POTSledite vonju cipres in romarina po cesti starih Rimljanov do antinega Traguriona, kjer vam bo njegov razkoni kamen, vsak portal, cerkvica, palaa, balkon razvnel domiljijo in povedal eno legendo, eno zgodbo o ljubezni ali upanju. Zvedite, zakaj so ponosno Salono rimski cesarji izbrali za prestolnico svoje province ter zakaj je eden izmed njih, Dioklecijan, izbral arm Splita za svojo palao. Obutite duh alkarskih sinjskih vitezov, kljubovalnost in hrepenenje dalmatinske pesmi Omia, spoijte si na preudovitih plaah Makarske riviere, pod visokimi peinami Biokova, potem pa odplujte po modrih cestah starih grkih morjeplovcev do sonnih otokov z obiljem udes, kristalnega modrega morja, belega kamna, sivke in trte, ki so ji ivljenje dajali tako, da so kamnu kradli zemljo, potem pa iz nje v vino pretoili bogato toploto juga.

Poti starih kapitanovJUNODALMATINSKA POTPoti starih kapitanov plujejo po obmoju burnih zgodovinskih dogodkov in bojev za svobodo, obmoju, kjer so e od davnih asov razviti trgovina, pomorstvo in ladjedelnitvo, kjer se je od nekdaj ivelo v skladu z morjem in reko. Spoznajte staro domovino pomorstva na polotoku jadrnic Peljecu s Pomorskim muzejem v Orebiu, zibelki pomorskih kapitanov, mesto Korula, rojstni kraj morjeplovca Marka Pola, zgodovinsko mesto Dubrovnik, ki je desetletja deloval kot samostojna Dubrovnika Republika ter nadaljevanje tradicije v sodobnih morskih in renih pristaniih Ploe in Metkovi. Narava je na teh prostorih ustvarila udovito krajino delte Neretve, kjer se stikata reka in morje, niina in kras ter jezero in movirje, neminljivo lepoto Nacionalnega parka Mljet z njegovimi jezeri in renesanne Elafitske otoke Koloep, Lopud in ipan ter oblikovala razline in mirne krajine Konaval. Poglejte proti irnemu morju, kjer so v preteklosti potekali tevilni pomorski boji, kjer se je branila in uvala svoboda in kjer so z jadri polnimi vetra plule trgovske jadrnice.

Poti dvorskih vilSEVERNA POTPripadniki visoke drubene smetane, ugledni gospodje in plemstvo so neko davno v iskanju estetike in udobja na pazljivo izbranih lokacijah zgradili dvorce in kurije obkroene z vrtovi, parki in nasadi. Dvorske vile vas po slikovitih hribkih in okraenih ravnicah peljejo do plemiko gospodarskega kompleksa Jelaievih Novih dvorov v Zapreiu, imenitnega Velikega Tabora zraven Desinia, romantinega Trakoana, ponosnega dvorca Zrinskih v akovcu, dvorca z dvema stolpoma v Gornji Rijeki ter tevilnih drugih dvorcev razsutih po hribkih, ki so neko predstavljali sredie ivljenja, dela ter kulturnega in politinega delovanja. Zakorakajte v preteklost z ogledom pomembnih primerov ruralnega gradbenitva v Kumrovcu, spoznajte svet davnih prednikov v Krapini ali se prepustite umetnosti v Hlebinah zibelki naivne umetnosti. Dovolite, da vam dvorske vile povedo zgodovino ter vas odpeljejo na romantino popotovanje v davne ase razkoja in sijaja plemstva.

Poti podzemskih skrivnostiSEVEROVZHODNA POTSo skrivnosti, ki akajo milijone let, da bi bile razkrite. iva bitja so jih pustila v globokih skalah v prazgodovinskih asih, ko se je tukaj nahajal ocean. Ivani Grad je svetu razkril svojo skrivnost. e se danes odpravite po poteh podzemskih skrivnosti, je to nenavadno podoivljanje ivljenja, ki se je tukaj ustavilo v davnih asih. Ob sreanju z ruralnimi ljudmi, ki so zadnji primeri pozabljenega skromnega ivljenja, v valoviti naravi, v kateri se izmenjujejo paniki in gore, kjer se ura dneva doloa po poloaju sonca, tevilni ribniki in lovia pa vabijo k druenju, boste odkrili naravno stran svojega bitja. ar ob ribniku z druino je velik odmik od tako blinjih urbanih sredi, kot so Bjelovar, urevac, Virovitica, Garenica, Kutina ali Novska. Od Siska navzdol tok reke Save namaka gozdove in livade udovitega parka Lonjsko polje, s imer ustvarja cesarsko zibelko za ribe in tevilne vrste redkih ptic. Med gorskimi lepoticami se nahaja kmetijski kraj, katerega gastronomske doseke razkrivajo Vrbovec, Bjelovar, urevac in Veliki Zdenci. V Daruvaru in Lipiku se e od neko dua in telo krepita z vrhunskim vinom in termalno vodo.

Poti Panonskega morjaSLAVONSKA POTNeko nepregledna modra morska gladina ima danes zlato barvo, njeni otoki pa so zelene gore. Od velike vode so ostale le koljkice v plodnih ravnicah slavonskih polj. Pa ni zato, saj so tri velike reke Sava, Drava in Donava objele ta kraj in so ljudje vedeli, da v obilju narave lahko ustvarijo ljubi dom. Panonsko morje, ki je e zdavnaj izginilo, je za seboj vendarle pustilo en slan izvir v Bizovcu. S temperaturo do celo 96C je edinstven pojav v Evropi. Izzivalno naravno okolje je bilo pri srcu tudi plemstvu, ki je neko tukaj gradilo dvorce, uivalo v lovu, ribolovu in vrhunskem vinu, ki je bilo priljubljeno tako na evropskih dvorih kot tudi na kraljevskih kronanjih. Slovite so vinske kleti Iloka in v svetu najstareje kleti Kutjeva. Danes lahko tudi vi uivate v vseh teh arih preteklih asov. Na poteh Panonskega morja odkrijte lepe pesmi tega kraja ob zvokih tamburice, tevilne folklorne slovesnosti pa bodo prikazale vesele povorke okraenih mokih in deklet s slikovitimi noami, kjer moki nosijo okake klobuke, dekleta pa zlate dukate.

Poti najmanjih mest na svetuISTRSKE POTIabar Umag1a

TZ mesta Buje, Istarska 2, T: +385(0)52773353, www.tzg-buje.hr ZAGREB TZ obine Vrsar, Rade Konara 46, T: +385(0)52441187, www.istra.com/vrsar Samobor TZ obine Faana, 43. Titova riva 2, T: +385(0)52383727, www.fazana.hr TZ obine Svetvinenat, Svetivinenat 20, T: +385(0)52560349, www.svetvincenat.hr Velika Gorica TZ Osrednje Istre, Franine in Jurine 14, Pazin, T: +385(0)52622460, www.tzpazin.hr TZ obine Gronjan, Gorjana 3, 52429 Gronjan, T: +385(0)52776131, www.tz-groznjan.hr Ozalj JamnicaKARLOVAC Duga Resa Vrbovsko Ogulin Glina

Vrbovec Ivani Grad Vrbovec azma

Poti dieih rivier in Donji Miholjac otokov Slatina abarVIROVITICA V. Zdenci KVARNERSKA POT Garenica Lipik DaruvarBuzet PAZIN Opatija1b 1a

BJELOVAR

Umag

Voin2 Velika

Orahovica KutjevoDelnice Fuine Skrad

BizovacVrbovsko Ogulin

TIC Vrata Jadrana, na poivaliu Vrata Jadrana, T: +385(0)51623333, www.kvarner.hr Samobor Beli Manastir TZ mesta Novi Vinodolski, Kralja Tomislava 6, T: +385(0)51244306, www.tz-novi-vinodolski.hr azma Ivani Grad TZ mesta Senj, Stara cesta 2, T: +385(0)53881068, www.senj.hr, www.tz-senj.hr Velika Gorica mornarice, T: +385(0)51220226, www.tz-krk.hr V. Zdenci TIC Krk, Obala Hrvatske Vrbovec TZ mesta Cres, Cons 10, T: +385(0)51571535, www.tzg-cres.hr Ozalj Daruvar TZ mesta Jamnica Riva loinjskih kapetana 29, T: +385(0)51231884,Garenica Mali Loinj, www.tz-malilosinj.hrKARLOVAC OSIJEK Resa Duga SISAK Kutina Lipik Novska Jasenovac Pakrac Nova Gradika Umag

ZAGREB

BJELOVAR Vrbovec

VIROVITICA

Slatina Voin Velika

Poti potnih koij Donji MiholjacBeli Manastir

KRAPINA Kumrovec

GORSKA POTOrahovica Naice

Bizovac OSIJEK ZAGREB Samobor akovo abar Vinkovci 1b6

T C R eka Ko o 8 0 Hlebine 88 www Kalnik T me a De n e L n 8 0 8 6 www d n T me a V bo ko n Go urevac n Ko 8 0 8 8 www bo o T C Ka o a Krievci U P n o 8 0 600606 www o o n o T me a amobo om 8 mobo Pitomaa0 600 www T C Zag eb b n o b o no BJELOVAR 8 0 8 0 wwwVrbovec Ivani Grad azma V. Zdenci Garenica SISAK Kutina Lipik Daruvar Voin Velika VIROVITICA

KOPRIVNICA

gaBeli Manastir

Kutjevo POEGA

Buzet1b 2

Opatija RIJEKA

Delnice Fuine

Skrad

SISAK

KutinaPore

Motovun

Pakrac Nova Gradika Labin

RIJEKA

Naice

Glina Josipdol

VUKOVAR Ozalj Ilok

Velika Gorica5

Slatina

Donji Miholjac Bizovac OSIJEK

Vrbovec Jamnica

Motovun Pore6

PAZIN

Novska

Rovinj

5

Labin

3

Brestova Porozina Malinska Rabac Valbiska Krk Cres Merag Lopar

Crikvenica Topusko Josipdol Novi Vinodolski 2. Hum najmanje mesto na 3. Labin srednjeveko istrsko 1. Gronjan (1a) in Motovun (1b) svetu mestece srednjeveka istrska mesteca SlunjTuristina skupnost mesta Buzet Turistina skupnost mesta Motovun Trg Fontana 7/1, 52420 Buzet Trg AndreaSenj 1, 52424 Motovun Antico Brinje T: +385(0)52662343 T: +385(0)52681642 Baka E: [email protected] E: [email protected] www.tz-motovun.hr Otoac www.tz-buzet.hr od Buzeta se nahaja Dvignjena na griih, pod katerimi se nahaja 14 km jugovzhodno plodna dolina reke Mirne, mesteci Gronjan srednjeveko mestece Hum, sredie in Motovun privabljata pozornost s svojo staroslovanske pisave glagolice in vrednih arhitekturo in tevilnimi umetnikimi fresk iz 12. st. Mesto - spomenik z ohranjeno galerijami Jablanac ter glasbenimi in filmskimi srednjeveko urbano strukturo, je razglaeno za najmanje Korenicasvetu! mestece na dogodki. Perui Turistini informativni center Labin Titov Trg 10, 52220 Labin T: +385(0)52852399 E: [email protected] www.rabac-labin.com Labin se nahaja na griu, obiskovalce pa privablja s svojimi zgodovinskimi zgodbami o rudarjih in osebi Matije Vlaia Ilirika ter s srednjevekimi ulicami mesteca, ki se med poletjem spremenijo v umetniki oder.

Rovinj Jasenovac

Rabac

Brestova Porozina Malinska Valbiska Krk5

POEGA CrikvenicaNovi Vinodolski

akovo VinkovciSlunj

Topusko VUKOVAR

SLAVONSKI BROD Buzet Opatija PAZIN RIJEKA

Orahovica Kutjevo Naice

1a

SLAVONSKI BRODBaka3

Ilok

upanja DelniceVARADIN 2a Trakoan2b

3aAKOVEC

Skrad

3b

KARLOVAC Duga Resa4

Pakrac

Cres Pula Lubenice6a

Merag Lopar4b

Senj

Brinje Otoac

1. Opatijska riviera (1a) in Naravni 2. Svetie Matere Boje na Trsatu 3. Trdnjava Nehaj v Senju Motovun in mesto Rijeka park upanja Uka (1b)Turistini informativni center Opatija M. Tita 101, 51410 Opatija T: +385(0)51271310 E: [email protected] www.opatija-tourism.hr; www.pp-ucka.hr Korenicaoplemenitena s palmami in kamelijami, s Opatija, ponosom razvija turizem e od 19. st. Posebnost Opatijske riviere je sprehajalie ob morju, dolgo 12 km, ki povezuje obalna mesteca ter bliina NP GOSPIUka, AKOVEC vrednega naravnega spomenika. Turistini informativni center Rijeka Korzo 33a, 51000 Rijeka T: +385(0)51335882 E: [email protected] www.tz-rijeka.hr Pod budnim oesom Trsatske zgradbe in najstarejega Marijinega svetia na Hrvakem s franikanskim samostanom, cerkvijo in dale znano kapelo zaobljubnih daril, e stoletja ivi mesto Rijeka, center pomorstva in karnevalov.

Vrbovsko GlinaKOPRIVNICA

Pore Turistina skupnost mesta Senj

Fuine

4a

m www m @ m m m m m m m

m

Poti izvorov naraveKOPRIVNICA Hlebine urevac

ZAGREB Samobor Velika Gorica

LIKA POTBJELOVARBuzet

evci

Pitomaa

abar

Ozalj KARLOVAC Duga Resa

Jamnica

Rabac BJELOVAR Rovinj Slunj TS mesta Karlovac, Ulica Petra Zrinskog 3, T: +385(0)47615115, www.karlovac-touristinfo.hr TriljValbiska Krk VIROVITICA Vrbovec Primoten www.tz-dugaresa.hr Beli Manastir TS mesta Duga Resa, Park dr. F. Tumana 2, T: +385(0)47844752, Senj TS Grad Brinje azma Merag Ivaniobine Josipdol, Ogulinska 12, T: +385(0)47581298, www.josipdol.hr Cres Baka Donji SPLIT TS obine Karlobag, Trg dr. F. Tumana 2, T:+ 385(0)53694251, www.tz-karlobag.hrTrogir Miholjac Slatina SEVERNODALMATINSKA POT Imotski Otoac Omi V. Zdenci Lubenice TS obine Plitvika jezera (Korenica), Trg sv. Jurja 6, T: +385(0)53776798, www.tzplitvice.hr Vrbovec Roga Lopar Pula Bizovac TS obine Rakovica, Rakovica 6, T: +385(0)47784450, www.rakovica.hr Daruvar Zagvozd Supetar Orahovica Garenica VoinKutina Lipik Novska Jasenovac Pakrac Nova Gradika Velika Kutjevo POEGA Naice OSIJEK Osor

Labin

Porozina

Malinska

Poti hrvakih vladarjevMakarska SumartinRab Jablanac Minjak

upanja Rava TIC Zadar, Mihovila Klaia 5, T: +385(0)23316166, www.tzzadar.hr Sumartin Bol Vrgorac TIC ibenik, Obala dr. Franje Tumana 5, T: +385(0)22214411, www.sibenik-tourism.hr Stari Grad Nin TIC Pag, Trg kralja Petra KreimiraHvar +385(0)23 611 286, www.pag-tourism.hrDrvenik IV, T: TIC Skradin, Obala bana Pavla ubia, T: +385(0)22771306, www.skradin.hr Suuraj Metkovi TZ mesta Biograd n/m, Trg hrvatskih velikana 2, T: +385(0)23385382, www.tzg-biograd.hr Preko Vis Ploe TZ mesta Nin, Trg brae Radia 3, T: +385(0)23265247, www.nin.hr

Makarska

Pag

Poti davnih kulturGraac ZADAR

Primoten

SREDNJEDALMATINSKA POTBenkovac Biograd na Moru Tkon Drni Murter Skradin Vodice IBENIK Vrlika Sinj2b 6

Vela Luka

Orebi

Knin

TC p P bb 8Trilj 0 606 www om TZ me a H a n bb 8 0 0 www TZ me a V 8 0 0 www Trogir SPLIT T me a n V ka 4Omi +38 0 2 8263 Imotski n h www n h www da ma a h T 2 www Roga a Om TZ me n M bb 8 0 Zagvozd 0 www om 86 TZ me a MakaSupetar ka Ob om 6 8 0 6 00 www m noMakarska Sumartin Bol Stari Grad Rava Drvenik Suuraj Vis Ploe Metkovi Vrgorac

VIROVITICADelnice RIJEKAV. Zdenci Fuine Novi Vinodolski Skrad

Beli Manastir

azmaPAZIN

Opatija

Slatina Voin

Vrbovsko Donji Miholjac5

HvarSLAVONSKI BROD

Garenica Brestova Porozina Malinska Labin Rabac Kutina Valbiska Lipik Krk Pakrac NovskaLubenice Cres Merag

DaruvarCrikvenica

Ogulin

Orahovica Josipdol Kutjevo

Bizovac1

Glina Topusko

Vinkovci

igljen VUKOVAR Drvenik Mali Loinj Novalja

PriznaVrgorac KarlobagIlok Pag Ploe

GOSPI

LastovoUdbina

Prapratno Ston Sobra

Suuraj Orebi Korula Lastovo

OSIJEK

Vis

Metkovi2

DUBROVNIKGraac

VelikaSenj Baka4b

Naice akovo2

Slunj

upanjaLuka Vela

Cavtat

Primoten Trogir1

Trilj SPLIT Roga2a 3

Vela Luka

Orebi Korula

la

JasenovacOsor

Nova Gradika LoparRab

POEGA

Brinje Otoac6

1. Vodno-mlinarsko naselje RastokeVinkovci Brae Radia 7, 47240 SlunjTuristina skupnost mesta Slunj T: +385(0)47 777630 Ilok E: [email protected] www.tz-slunj.hr Naselje Rastoke je nastalo v skladnem zakonu loveka in narave, ki traja e tristo let. Radost ivljenja se odraa v igrivem izlivu reke Slunjice v Korano, kjer tevilni igrivi slapovi, brzice, majhna jezera in kaskade pripovedujejo o resninih lepotah narave.

VUKOVAR

2. Nacionalni park Plitvika jezeraNP Plitvika jezera 53231 Plitvika jezera T: +385(0)53751015 E: [email protected] www.np-plitvicka-jezera.hr Ta NP je uvren na UNESCOVO listo svetovne kulturne in naravne dediine, ki jo krasi posebna naravna lepota niza jezer, slapov in uborenja, ki umirajo in se znova porajajo in pri tem stalno spreminjajo svoj videz. Zato se izplaa ujeti ta neponovljivi trenutek iz te naravne galerije.

3. Rojstna hia Nikole Tesle v SmiljanuMuzej Like Gospi Dr. Franja Tumana 3, 53000 Gospi Tel.: + 385(0)535702051 E: [email protected] www.mcnikolatesla.hr Tukaj se je rodil in preivel mladost Nikola Tesla, svetovni znanstvenik in inovator na podroju elektricitete. Sodobni muzej, ki se nahaja v njegovi rojstni hii in blinji tematski park ohranjata spomine na Teslino znanstveno pot.

Nin Preko ZADAR Prapratno Ston 1 Benkovac Biograd na Moru6b 6a 3

1. Cerkev sv. Donata v ZadruTuristini informativni center Zadar Mihovila Klaia 5, 23000 Zadar T: +385(0)23316166 E: [email protected] www.tzzadar.hr Simbol mesta Zadra in najbolj znana mogona zgradba na Hrvakem iz zgodnjega srednjega veka, unikatna v Evropi. Zaradi izrednih akustinih lastnosti se uporablja za glasbene programe.

2. Nacionalni park PaklenicaDr. F. Tumana 14 a, 23244 Starigrad-Paklenica T: +385(0)23369202 E: [email protected] www.paklenica.hr Nahaja se izmed najvijega vrha Velebita in morja in zato gostom v istem dnevu ponuja kopanje v morju in planinske aktivnosti. Slovi po edinstvenih soteskah Velike in Male Paklenice ter bogastvu flore in favne, ki privablja planince, znanstvenike in ljubitelje narave.

3. Kninska trdnjava na hribu SpasTuristina skupnost mesta Knin Dr. Franje Tumana 24, 22300 Knin T: +385(0)22664822 E: [email protected] www.tz-knin.hr Vojaka utrdba, ki je nastala na starohrvaki kulturni dediini iz 9 st. Zgrajena je na junem delu hriba Spas, ki dominira nad Kninom in njegovo okolico in se zato s trdnjave na vse strani ponuja udoviti razgled.

Omi

Imotski Zagvozd Makarska Sumartin5

Supetar Bol Stari Grad4

T og oman ko me no ed omRava Vrgorac

2 D ok e no p p u Prapratno Ce na 3 Reka Ston Lastovo no me o on n n Sobra o nu bm M m m m m m www @ m m @ m m m m

m

m

m

SLAVONSKI BROD4a

Jablanac Minjak Prizna

SobraTkon Murter

Perui3

Korenica

Knin

Hvar Vis

upanja

Drvenik Suuraj Ploe Metkovi

www m m

@ m m m m

m m m www m

DUBROVNIK Cavtatm m

Mali Loinj

igljen Novalja

DUBROVNIKSkradin Vodice IBENIK5 4

Karlobag

GOSPI

Cavtat

Drni Vrlika

Vela Luka

Orebi Korula

m

m

Udbina

m m

Pag Graac Nin

Sinj Trilj

Narava: strogi rezervati Roanski in Hajduki kukovi; gozdni parki Jasikovac in Vujnovi brdo (Gospi), Laudonov gaj ZADAR (Udbina); zaitena krajina Baraeve pilje (Rakovica); geomorfoloki naravni spomenik Cerovake peine (Graac) Preko Gradbene zanimivosti: edina preostala turka trdnjava v Liki iz 15. st. (Perui), vijugast most ez reko Korano Benkovac Knin (Slunj) Gastronomija: trdi sir kripavac, liki krompir, lika jagnjetina, proizvodi iz gozdnih sadeev in starih sort Biograd na Moru jabolk in hruk, zdravilna zelia, ganje iz sliv in hruk, kruh pod peko, kislo zelje, fiol, kislo mleko, cicvara - jed 5. Srednjeveko mesto Ogulin 6. Mlini v dolini reke Gacke 4. Naravni park Velebit (4a) in Drni Nacionalni park Severni Velebit (4b) Tkon iz koruzne moke, mleka, masla in kisle smetane. Skradin Turistina skupnost mesta Otoac Dogodki: Gospi - manifestacija tradicionalnih proizvodov in navad Jesen v Liki (oktober), Ogulin - Ogulinski Vrlika Turistina skupnost mesta Ogulin PP Velebit, Kania bb, 53000 Gospi Murter Vodice Kralja Zvonimira 17, 53220 Otoac Bernardina Frankopana 2, 47300 Ogulin T: +385(0)53560450 festival pravljic (junij) T: +385(0)53771603 T: +385(0)47532278 E: [email protected] Kolesarske steze: 6 stez ob obali reke Mrenice (Duga Resa), 2 stezi pri Ogulinu, Otoac-KuterevoSinac, IBENIK E: [email protected] E: [email protected] www.pp-velebit.hr Sinj Brdovite steze pri Rakovici www.tz-otocac.hr PP Velebit je celotna planina Velebit. Edinstvenost www.tz-grada-ogulina.hr Triljrazlogi, Mesto Ogulin se nahaja na prostoru tevilnih www.lickosenjska.com/gacka Pe steze: ob reki Mrenici (Duga Resa), okoli Otoca krakih oblik, krajin in ivega sveta so Primoten zakaj je NP Severni Velebit s poveljo UNESCA legend in ljudskih izroil, nastalih v izzivalnem V bliini mesta Sinac, na izvorih reke Gacke, se Planinske steze: Ogulin-Bijelsko-Klek, Bake Otarije-Zavian (Premuieva steza), Krasno-Zavian, Krasno-Begovaa razglaen za svetovni rezervat biosfere. Sede naravnem in zgodovinskem okolju. Dulin lahko na star nain, z mojo vode, melje koruza, Lov: obmoje okoli Duge Rese, Krnjaka (poteza Karlovac-Slunj), Slunja, Ogulina, Josipdola, obmoje severnega Trogir je v SPLIT velikem Marijinem svetiu na ponor (Dulin prepad), mesto, kjer reka Dobra penica, na starinski nain se obdela platno, NP Krasnem, Imotski Omi in srednjega Velebita viini 714 m. ponika, je legenda, mogoe pa tudi resnien tkano iz volne. Sreanje v mlinu je edinstveno Roga doivetje v popolnoma ekoloko ohranjenem Ribolov: reka Mrenica, reka Gacka, obmoje okoli Gospia konec nesrene ljubezni dekleta Dule. Zagvozd Supetar prostoru. Smuanje: Bake Otarije Rafting: reka Mrenica (Duga Resa) Makarska Suvenirji: LIKA KAPA, keramina miniatura renega olna (Karlovac)Hvar

Narava: naravna parka Vransko jezero, Velebit; posebni rezervati Saljsko polje Primoten Lun, Velo in Kolansko (Dugi otok), blato (Pag); zaitena krajina soteska reke Zrmanje; gozdni park ubievac (ibenik) Trogir SPLIT Gradbene zanimivosti: mesto spomenik urbanizma (Pag); primeri starohrvakega predromanskega Roga gradbenitva (Nin); rimski gradbeni elementi cardo in decumanus, rimski forum, najlepi primeri romanike na Hrvakem, mestno obzidje, morske orgle, najstareja dalmatinska gotska cerkev sv. Frane (Zadar); ljudsko gradbenitvo kamnitih hi na otokih (Ugljan in Paman); trdnjave sv. Mihovil, sv. Ivan, ubievac in sv. Nikola, renesanna katedrala sv. Jakova (ibenik); starohrvaka Kninska trdnjava (Knin) Gastronomija: posedarski prut, suhomesnati proizvod ninski okol, drniki prut in mini sir, paki sir in Hvar jagnjetina, testo z blitvo soparnjak (ibenik), klobase kumbasice (Skradin), rna vina benkovaki rose, primotenski babi, ter bela vina gegi in paka utica, liker maraschino Dogodki: ibenik Mednarodni otroki festival (junij/julij), No polnega meseca (julij) Mednarodni festival Vis sodobnega gledalia ZadArs. Nova (avgust), Glasbeni veeri v sv. Donatu (julij/avgust) Wellness: Starigrad-Paklenica, ibenik, Zadar Zdravilia: Biograd, Nin Kolesarske steze: NP Paklenica, otoki Pag, Paman, Ugljan Lov: juni Velebit, otok Pag, Ravni kotari Ribolov: reka Zrmanja, Vransko jezero, reka Krka Jahanje: Polaa, Zaton, Knin Avanturizem: rafting (reke Zrmanja, Krka); letenje (Velebit); bungie jumping (ibenski most) Suvenir: PAKA IPKA, liker Maraschino v pleteni steklenici (Zadar), goba z otoka Krapnja

Omi Supetar Makarska Sumartin Bol 4. Nacionalni park Krka Stari Grad

Imotski Zagvozd Rava

Vrgorac 5. Katedrala sv. Jakova v ibeniku 6. Nacionalni park Kornati (6a) in Naravni park Telaica (6b) Drvenik

Trg Ivana Pavla II, br. 5, Turistina skupnost mesta ibenik SuurajFausta Vrania 18,Metkovi p.p.154, 22001 ibenik 22000 ibenik T: +385(0)22201777 T: +385(0)22212075 Ploe E: [email protected] Orebi E: [email protected] Vela Luka www.npkrka.hr www.sibenik-tourism.hr S svojimi sedmimi slapovi s pregradami Korula iz Edinstveni spomenik evropskega sakralnega lehnjaka in skupnim padcem od 242 m, ter z gradbenitva, uvren na listo svetovne dediine najvejo pregrado iz lehnjaka v Evropi, slovitim UNESCA. Krasijo jo 72 v kamnu izklesanih glav Prapratno Ston Skradinskim bukom, predstavlja naravni in kraki in predstavlja najpomembneje graditeljsko Lastovo fenomen. V Parku se nahaja preudovit otoek stvaritev 15. in 16. st. na tleh Hrvake. Sobra Visovac z franikansko cerkvijo in samostanom.

Park Narodowy Kornati Butina 2, 22243 Murter T: +385(0)22435740 E: [email protected] www.kornati.hr Kornati, najbolj razlenjena otoka skupina na Sredozemlju, so nadaljevanje Naravnega parka Telaica z istoimenskim najvarnejim, najlepim in najvejim naravnim pristaniem Jadrana, skalami, ki se z 200 metrov viine ruijo v morje in jezerom Mir, edinim slanim jezerom na Jadranu.

nj

Poti starih kapitanovTrilj

JUNODALMATINSKA POT Imotski OmiZagvozd Makarska Sumartin Drvenik Suuraj Vela Luka Orebi3

Vis

upetar

Drvenik TS mesta Metkovi, pp 39, T: +385(0)20681899, www.metkovic.hr TS obine Ston, Peljeki put bb, T: +385(0)20754452, www.ston.hr Suuraj Metkovi TS mesta Korula, Obala dr. Franje Tumana 4, T: +385(0)20715701, www.korcula.net Ploe TIC Stradun (Dubrovnik), Placa 21, T: Orebi +385(0)20323350, www.tzdubrovnik.hr Vela Luka TS kraja Goveari, Goveari Polae (Opina Mljet), T: +385(0)20744186, www.mljet.hr TS obine Konavle (Cavtat), Put Tihe 3, T:Korula +385(0)20479025, www.tzcavtat-konavle.hr Lastovo Prapratno Ston Sobra

Sumartin Bol Stari Grad

Rava

DUBROVNIK Cavtat

Narava: zaitene krajine Vidova gora, Zlatni rat (o. Bra), soteska reke Cetine (Omi), otok Ravnik, Donja Brela, Pakleni otoki (o. Hvar), Proloko blato (Imotski); spomeniki narave Modra, Medvidina pilja (o. Bievo), Grapeva Prapratno Ston spilja (o. Hvar), jama Vranjaa (planina Mosor), otoka Jabuka in Brusnik; posebniLastovo izvor in gornji tok reke rezervati Sobra Jadro in reke Vrlike, movirje Pantan (Trogir), gozdni park Marjan (Split) Gradbene zanimivosti: suhozidi in ljudsko gradbenitvo zgoenih kamnitih hi in ulic na otokih in v obalnih DUBROVNIK mestecih (Makarska, Omi, Sinj, Imotski, otoki Bra, Hvar, Vis); primer rimske dvorske arhitekture Dioklecijanova Cavtat palaa (Split); najbolje ohranjeno romansko-gotsko mesto v centralni Evropi, obzidje z dvorcem in stolpom, majhne kamnite ulice (Trogir) Gastronomija: dalmatinske krotule (vrsta slaice), dalmatinska paticada, majhne klobase luganige, goveje meso v zelju arambaii (Sinj); vika pogaa, hvarski paprenjaki (kolai s poprom), jed iz jagnjetine vitalac, vino z mlekom smutica (o. Bra); vina Vugava in Plani (o. Hvar) 4 Hva ene an no me no Dogodki: Hvar - Hvarske poletne prireditve (maj/oktober); Split - Splitsko poletje (julij/avgust); Marulievi dnevi ed o (april); Solin Ethno Ambient Salona (julij); Sinj - Sinjska alka (avgust); Omi - Festival dalmatinskih klap Omi m (junij/julij) Wellness: Primoten, Makarska, Hvar Zdravilia: Makarska @ m Kolesarske steze: Makarska, Sinj, Trilj; otoki Bra, Hvar, olta, Vis www Vinske ceste: Biokovo, Katela; otoki Bra, Hvar, Vis, Bievo m Lov: dravna lovia Biokovo, Mosor, Pelegrin, Koprnica-Tijarica m Ribolov: reka Cetina, Peruko jezero, reka Vrlika m Jahanje: Trilj, Sinj, Bene in gozdni park Marjan (Split) m m Avanturizem: rafting (reka Cetina); letenje (o. Bra, o. Hvar, planina Mosor, planine Dalmatinske zagore do m m Dinare, Biokovo) Suvenirji: SIVKA (Hvar), ipka iz agave (Hvar)

5 Na avn pa k B okovoM www m m @ m

6 ve

e Go pe n kem

www m m

@ M

m www m

m m m

m

m m

m

m

m m

m m m

m M

Mediteran kot je neko bil Splone informacije o Hrvaki

Vrgorac

Poti dvorskih vilSEVERNA POT

TIC Zagreb, Trg bana Josipa Jelaia 11, T: +385(0)14814051, www.zagreb-touristinfo.hr TS mesta Krapina, Magistratska 11, T: +385(0)49371330, www.krapina.hr TS mesta Varadin, Ivana Padovca 3, T: +385(0)42210987, www.tourism-varazdin.hr TS mesta akovec, Kralja Tomislava 1, T: +385(0)40313319, www.tourism-cakovec.hr TS mesta Koprivnica, Trg bana Josipa Jelaia 7, T: +385(0)48621433, www.koprivnicatourism.com TS mesta Krievci, Trg Antuna Nemia 6, T: +385(0)48681199; www.tz-koprivnicko-krizevacka.hr

Ali ste vedeli?LJUDJE...> da je torpedo v obliki in sestavi, kakrnega poznamo danes, izumil hrvaki upokojeni asnik Avstro-ogrske vojake mornarice, Ivan Lupis-Luki, leta 1860, ter da se je prva tovarna torpeda nahajala na Rijeki; > da je fizik Nikola Tesla (1856.1943.), po rodu iz Hrvake, svetovno priznan inovator in izumitelj na podroju prenosa energije in telekomunikacij. Njegov najbolj vreden izum je izmenien tok; > da je Zagreban Slavoljub Penkala (1871.-1922.) izumil mehanski svinnik in nalivno pero leta 1906.; > da se kot uradni zaetek naturizma na Rabu teje leto 1936, ko je na otoku prebival angleki kralj Edvard VIII., kateremu so rabske oblasti dovolile, da se s soprogo kopata naga v uvali Kandarola; > da je Sveti Marin, kamnosek po rodu z otoka Raba, ko se je odselil na Apeninski polotok, ustanovil leta 301. Republiko San Marino; > da je prva zabeleena risba padala (homo volans) delo hrvakega izumitelja Fausta Vrania (1551.-1617.) iz ibenika; > da je filmski reiser Alfred Hitchcock (1899.-1980.) v asu bivanja v Zadru izjavil, da je sonni zahod v Zadru najlepi v svetu; > da se je Richard Levjesrni ob vrnitvi iz kriarske vojne leta 1192 pred Dubrovnikom reil pred nevihto ter je kot izpolnitev zaobljube Dubrovanom podaril denar za zaetek graditve katedrale; > da je izumitelj daktiloskopije, metode za odkrivanje prestopnikov s pomojo prstnih odtisov, bil Hvaran Ivan Vueti (1858.-1925.).

ol Stari Grad

Rava Vrgorac Metkovi1

AKOVEC5

da ma Dub ovn k na a e akon o ava ovan u v Ev op e a 395 k e oe a a e ko L oyd ov k e p e e v a e ku 7 o e a da e Dub ovn ka Repub ka p va d ava k e p na a neodv no Zd u en h d av Ame ke da H va e ma o vo o p avo menu e e g ago a n e na a a v 9 v edn upo ab ob a n k p av pa e e oh an a do 8 o e a da e e a a Ma a Te e a na duna kem dvo u me a pka o Paga k e a po ebe dvo a p e a pa ke pke

DUBROVNIK Cavtat34a

Ploe

VARADIN Trakoan

4b

NARAVA

KRAPINA6

Korula Prapratno Ston4 2

Kumrovec

Kalnik Krievci

KOPRIVNICA Hlebine urevac Pitomaa

1. Arheoloko najdie NaronaArheoloki muzej Narona 20352 Vid Tel.: +385(0)20691596 E-mail: [email protected] www.a-m-narona.hr Antino mesto Narona v vasi Vid pri Metkoviu - cerkvica sv. Vida, starokranska cerkev Bare, sklop starokranskih bazilik, mestno obzidje in forum s hramom Augusteum, so najdragoceneji ostanki zgodovinske dediine na tem prostoru..

2. Stonsko obzidjeTuristina skupnost obine Ston Peljeki put bb, 20230 Ston T: +385(0)20754452 E: [email protected] www.ston.hr Fortifikacijska celota iz 14. st., edinstvena po svoji velikosti 5,5 km in mogonosti ter po obrambnih in urbanistinih reitvah. Obzidje se zane/kona s trdnjavama Koruna v Malem Stonu in Veliki katio v Stonu, najmogoneja trdnjava pa je Bartolomeo nad Stonom.

3. Korula mesto Marka PolaTuristina skupnost mesta Korula Obala dr. Franje Tumana 4, 20260 Korula T: +385(0)20715701 E: [email protected] www.korcula.net Mesto Korula, zgodovinsko sredie istoimenskega otoka, je eno izmed najbolj ohranjenih srednjevekih mest Sredozemlja. Rojstno mesto morjeplovca Marka Pola se abar odlikuje z bogato spomeniko in kulturno dediino.

2

1. Naravni park Medvednica

2. Muzej Staro selo v Kumrovcu

Lastovo

3. Muzej evolucije Hunjakovo v Krapini

Sobra5

DUBROVNIK

6

Cavtat

Narava: naravni park Lastovsko otoje; spomenik parkovne arhitekture Arboretum Trsteno; posebni rezervati ustje Neretve (ihtioloko ornitoloki rezervat), Malostonski zaliv (rezervat v morju), Lokrum - otoek (rezervat gozdne vegetacije); geomorfoloki naravni spomenik Vela spilja (Vela Luka); pomembne krajine Koje (vas rnovo na Koruli), Saplunara (otok Mljet), Konavoski dvori (Konavle); gozdni parki cipres Pod Gospo (Orebi), Ojak (Vela Luka) Gradbene zanimivosti: gotske in gotsko renesanne poletne rezidence (od Peljeca do Konaval); franikanski samostan (Orebi); Kneev dvor (Luka ipanska); Kula Mineta, trdnjava Lovrijenac in palaa Sponza (Dubrovnik); franikanski samostan (Roat); mavzolej druine Rai (Cavtat); tradicijska kamnita arhitektura (naselja v Konavlih) Gastronomija: jagnjetina in teletina pod peko, brodet iz jegulj ali ab (dolina Neretve), stonske kamenice in dagnje, kolai kontonjata, mantala in arancina (Konavle), vina dinga in postup (Peljeac), poip in grk (Korula), dubrovnika malvazija (Konavle) Dogodki: Metkovi Smotra folklore Na Neretvu miseina pala (maj); Korula Marko Polo Festival (julij); Dubrovnik Dubrovnik film festival (maj), Dubrovnike poletne igre (julij/avgust), Festival Julian Rachlin in prijatelji (september), Mednarodni festival pevskih zborov (oktober); Cavtat Cavtatsko poletje (junij/september) Wellness: Dubrovnik, Cavtat Zdravilia: Vela Luka Kolesarske steze: Konavle; otoka Korula in Mljet Pe steze: obmoje Orebia; Cavtat Moii ilipi; steza Ronald Brown (Konavle); pouna steza Konavoske stijene (Konavle); otoki Korula, Mljet, Lastovo in Lopud Vinske ceste: Peljeke vinske ceste (Peljeac) Jahanje: Konavle Suvenirji: SVILNATO VEZENJE IZ KONAVAL (Konavle), jadrnica Dubrovnika karaka

KARLOVAC Kutina kleti in stare hie (Gornje Meimurje); staro mestno jedro Krievcev Svetie: Marija Bistrica. Velika Naice Kutjevo SISAK Lipik Duga Resa Gastronomija: pura z mlinci, ajdova kaa, jedi in pijae iz kopriv, kravji sir prga, buno olje, kolai zagorski Pakrac Delnice Vrbovsko koruzna zlevka in vrboveka pera (vrsta pite), pecivo Varadinski klipii, penina enpjen truklji, Opatija akovo POEGA Novska Dogodki: Zaprei etvene sveanosti (julij), Dnevi Jelaia (oktober); Gornja Stubica - Viteki turnir (junij); Motovun VUKOVAR RIJEKA PAZIN Nova Fuine Glina Varadin pancirfest (avgust/september), Varadinski baroni veeri (september); Sveti Martin na Muri Spust Gradika Vinkovci Pore Ogulin Jasenovac murskih ladij (junij); Koprivnica Podravski motivi (julij) Crikvenica Topusko Ilok SLAVONSKI BROD Brestova Josipdol Zdravilia: Stubike Toplice, Donja Stubica, Tuheljske Toplice, Krapinske Toplice, Varadinske Toplice, Sveti Martin Novi Vinodolski Porozina Malinska Labin na Muri Rabac Rovinj upanja Slunj Valbiska Krk Kolesarske steze: Marija Gorica, Luka, Kupljenovo, Ivanec, Stubike Toplice, Donja in Gornja Stubica, Marija Bistrica, Oroslavlje, Klanjec, Tuheljske Toplice, Krapinske Toplice, Kumrovec, Zagorska sela, Desini, Lepoglava, 4. Narodni park Mljet 5. Dubrovnik staro mestno 6. Cavtat staro mestno jedro 5. Dvorec Zrinskih v akovcu 6. Znailni krajini Kalnik in Staro 4. Dvorec Trakoan (4a) in Senj jedro mesto Kalnik mesto Varadin (4b) - biseri GornjiBrinje Sveti Martin na Muri, Legrad, Koprivnica Macelj, Merag Cres Baka kulture Pe steze: poune steze (PP Medvednica); poune steze (Stubike Toplice, Kalnik); medicinska steza (Krapinske Pristanite 2, 20226 Goveari Turistina skupnost mesta Dubrovnik Turistina skupnost obine Konavle Trg Republike 5, Turistina skupnost obine Kalnik Otoac Turistina skupnost mesta Varadin Lubenice Put Tihe 3, 20210 Cavtat T: +385(0)20744041 Sv. Dominika 7, 20000 Dubrovnik 40000 akovec Trg Stjepana Radia 5, 48269 Kalnik Toplice); steza ob reki Dravi; podroje Trakoana; Gornje Meimurje Pula Lopar Ivana Padovca 3, 42000 Varadin E: [email protected] T: +385(0)20323887 T: +385(0)20479025 T: +385(0)40313499 T: +385(0)48857249 Planinske steze: PP Medvednica, Ivanica, Kalnik, Ravna Gora, Bilogora. T: +385(0)42210987 www.np-mljet.hr E: [email protected] E: [email protected] E: [email protected] E: [email protected] Tematske ceste: Zelinska vinska cesta (pod sv. Ivanom Zelino); Galerijske ceste (izhodie Hlebine) Rab E: [email protected] Nahaja se na zahodnem delu istoimenskega www.tzdubrovnik.hr www.tzcavtat-konavle.hr www.mdc.hr/cakovec www.kalnik.hr Jablanac Lov: obmoja Zelendvor, Trakoan, akovec, trigova, Legrad, Koprivnica www.tourism-varazdin.hr najbolj gozdnatega otoka Jadrana in se ponaa Mesto edinstvene politine in kulturne Srednjeveko mestece Cavtat je turistino in V sklopu Starega mesta Zrinskih, ki je kulturno Na Kalniku so ohranjeni veliastni ostanki Osor Perui reki Mura,Korenica Dvorec Trakoan je najbolj romantien in, kot zgodovinski spomenik 0 kategorije, se srednjevekega mesta Kalnika, zgrajenega na z globokima zalivoma - Velikim in Malim jezerom, zgodovine ter svetovno znane spomenike kulturno sredie Konaval. Nekatere izmed Ribolov: Drava; jezera abraji, Ravenska kapela, Hegeni, oderica, Stara oderica, Jekovo Minjak mnogi menijo, najlepi dvorec na Hrvakem. nahaja dvorec Zrinskih, v igar palai se peini, pod mestom pa se nahaja vas Kalnik s bujno in raznovrstno sredozemsko vegetacijo dediine - UNESCOVA dediina. Je eno izmed vrednih kulturnih znamenitosti so Mavzolej Prizna Jahanje: Pregrada (Valentinovo), Zlatar Bistrica, Sveti Martin na Muri, Donja Dubrava Varadin mesto kulture, privablja z razkonimi nahaja Muzej Meimurja z bogatimi zbirkami sodobnim Biblinim vrtom miru galerija lesenih ter bogato kulturno dediino, med katero je najatraktivnejih in najbolj znanih mest druine Rai, rojstna hia slikarja igljen Vlahe Bukovca, Smuanje: Sljeme (Medvednica) cerkvami, mestnimi palaami in varadinskim kulturne in zgodovinske dediine Meimurja skulptur bibline tematike na prostem. vsekakor treba omeniti benediktinski samostan Sredozemlja, ki se poleg izjemnih naravnih lepot Kneev dvor inLoinj Sokol. Karlobag GOSPI Mali trdnjava Novalja pokopaliem ter s svojim umetnikim dosegom (arheoloka rariteta Askos keramina Paragliding: Prigorec (Ivanica);Udbina Cvetlin in Vinjica (Ravna Gora) Speedway: Prelog, Donji Kraljevec Kalnik; iz 12. st. na otoku v Velikem jezeru. in ohranjenosti dediine ponaa tudi z izjemno AKOVEC in kulturno dediino. bogato turistino ponudbo. posoda iz 5. st. pr. K.). Suvenirji: LECTOVO SRCE, Lectovi kalupi, lesene igrae (Laz), Lepoglavska ipka, karnevalska maska apla (akovec), miniatura naivnega slikarstva (Hlebine) Umag Buzet Skrad

Lugarnica Bliznec, Josipa Broza 19, 49295 Kumrovec etalite V. Sluge bb, 1 Bliznec bb, 10000 Zagreb T: +385(0)49225830 49000 Krapina BJELOVAR T: +385(0)14586317 E: [email protected] T: +385(0)49371491 VIROVITICA ZAGREB Vrbovec E: [email protected] www.mdc.hr/kumrovec E: Beli Manastir [email protected] Edinstveni muzej na prostem z ohranjenimi www.mhz.hr www.pp-medvednica.hr Samobor Gozdnata gora nad Zagrebom s kilometre dolgimi izvirnimi vakimi hiami s prehoda 19./20. st. Muzej krapinskega praloveka s svojo geoloko, azma Ivani Grad Donji in razstavami tradicionalnega naina ivljenja paleontoloko in arheoloko zbirko predstavlja planinskimi stezami in smuarskim centrom Miholjac Slatina Velika Gorica V. Zdenci Sljemenom. Privlai s svojimi jamami, med katerimi na podroju toka reke Sotle s konca 19. st., npr. svet davnih prednikov. V arheolokem parku so je najbolj zanimiva Veternica ter atraktivnimi klanci, Zagorska svatba, od konoplje do platna, lonarstvo, razstavljene skulpture praloveka in tedanjih Narava: poseben botaniki rezervat ret Dubravica (Dubravica); naravni spomenik jama Vindija (Varadin); Vrbovec Bizovac ivali v naravni velikosti. slapovi Ozalj Daruvar in krakimi fenomeni. Po pounih stezah od zrna do pogae... znailna krajina reke Mure; posebni ornitoloki rezervat Veliki paut (Legrad) Jamnica Garenica Voin lahko spoznate celotno obmoje ter obieteOrahovica rudnik OSIJEK Zrinski. Gradbene zanimivosti: dvorec Januevec (Prigorje Brdoveko); dvor Veliki Tabor (Desini); Stari grad (Varadin);

da e pe un ka h va k na ona n ve da na H va kem v p eme u amo o k ome ov ahko v d e mo e k a go dove p an ne n avn e da e H va ka ena med eko o ko na bo oh an en h d av v Ev op H va ka e ena med edk h d av na a e n k vo m p eb va em ago av a p no vodo avno vodno o k bo da e v NP P v ka e e a na Ve eb u n Z man po ne a nana pu o ov ka nada evanka W nne ou da Z a n a p a a v Bo u na B a u p em n a vo v de odv no od ve a da na M e u ahko v d e o ok na o oku Nam e na Ve kem e e u na o oku M e u e naha a o o ek k p ed av a edek na avn enomen da e v Maka k naha a Ma ako o k mu e na ve o b ko ko k n po ev v ve u da e pa ma p ov da ma ne dob a me po Da ma n kem p emenu Da ma ov da e adn a oa a ev op k h be og av h o ov naha a na o oku C e u

Povrina: Kopenski del 56.594 km2; teritorialno morje 31.067 km2. Naseljenost: 4.437.460 prebivalcev. Nacionalna sestava: Veino prebivalstva predstavljajo Hrvatje, najtevilneje manjine pa so Srbi, Bonjaki, Slovenci, Madari, ehi, Italijani in Albanci. Dravna ureditev: Vestrankarska parlamentarna republika. Glavno mesto: Zagreb (779.145 prebivalcev). Dolina morske obale: 5.835,30 km, od tega 4.058 km obale otokov, eri in grebenov. tevilo otokov, eri in grebenov: 1185; naseljenih otokov je 47. Najviji vrh: Dinara 1831 m/ nm. Klima: V notranjosti prevladuje zmerna topla deevna klima, na najvijih vrhovih snena gozdna klima, na obmoju vzdol jadranske obale pa je prijetna sredozemska klima z obilico sonnih dni. Povprena temperatura v notranjosti: januar -2 do 0C in nekoliko nija na najvejih nadmorskih viinah, avgust priblino 20C in okrog 12C na najvijih vrhovih. Povprena temperatura ob morju; januar 5 do 9C, avgust 22 do 25C; temperatura morja je pozimi 12C, poleti pa okoli 25C. Denar: Uradna valuta je kuna (1 kuna =100 lip). Tuja valuta se da menjati v bankah, menjalnicah, potnih uradih ter v veini turistinih agencij, hotelov in kampov. Kreditne kartice (Eurocard/Mastercard, Visa, American Express in Diners) sprejemajo v skoraj vseh hotelih, marinah, restavracijah in trgovinah ter na bankomatih.

MODA

POSEBNOSTI...

> da ima Istra svoj poevni stolp. To je zvonik v Zavrju, visok 22 metrov, ki je nagnjen 40 centimetrov; > da je Opatijska riviera, ob Azurni obali, bila glavna destinacija habsburke elite ter da e danes nosi titulo Jadranske Nice; > da skozi Senj gre 45. paralela Sunanik; > da je karneval na Rijeki eden izmed treh najatraktivnejih karnevalov v Evropi; > da mesto Zadar ima prve morske orgle v svetu, ki zvok ustvarjajo izkljuno pod vplivom vetra in morskih valov; > da je za omet svetilnika Veli Rat na Dugem otoku porabljeno 100 000 jajnih rumenjakov; > da je Bela hia v Washingtonu zgrajena iz marmor a o oka B a a da ma og ka kape a na eb 50 ove k h podob ku p u da e na a e e komuna no g eda e v Ev op g a eno na Hva u e a 6 2

da e H va ka domov na k ava e Ko modn de a o o v 7 po Ev op a h va k vo ak n e ako e a 667 a a a Ludv ka X V u anov ena ud po ebna po kovn a Roya C ava e menovana po H va h Od n h o a nov modn p edme k e e no a a C oa e na h va k na n o vo Pa an Ta a e ka h o po a ko en na nove an o ke be ede ava e

GASTRONOM A

da e v akega ap a ob p o av dneva en a ve a v Ludb egu me ne on ane o v no name o vode da e ma a h no av en en ada k ke k o ga v 8 va a v ko a v e ev op ke d ave e e e naha a na m ah nan h v ada ev ko o ang e k k a u V N Bonapa e u k a N ko a

Poti podzemskih skrivnosti VARADINSEVEROVZHODNA POTTrakoan KRAPINA Kumrovec Kalnik Krievci ZAGREB Samobor Umag Gorica Velika6

AKOVEC

KOPRIVNICA Hlebine urevac1

TIC Bjelovar, Ulica Frana Supila 8, T: +385(0)43243944, www.tzbbz.hr TS mesta Virovitica, Trg kralja Tomislava 1, T: +385(0)33721241, www.virovitica.hr KRAPINA TS mesta Ivani Kumrovec Grad, Moslavaka 13, T: +385(0)12831370, www.ivanic-grad.hr Kalnik TS mesta Vrbovec, Trg Petra Zrinskog 7a, T: +385(0)12791661, www.vrbovec.hr TS mesta Kutina, Crkvena ulica 42, T: +385(0)44681004, www.turizam-kutina.hr TS mesta Novska, Potona 1a, T: +385(0)44601305, www.novska.hr KrievciZAGREB Vrbovec Ivani Grad Velika Gorica Beli Manastir Vrbovec azma

VARADIN Trakoan

Pag

KOPRIVNICA Hlebine urevac Pitomaa BJELOVAR

Nin Preko

Poti Panonskega morjaSLAVONSKA POTZADAR Benkovac Biograd na Moru Drni Murter Slatina Voin2

Graac

Knin Beli Manastir Vrlika Bizovac OSIJEK Trogir SPLIT Vinkovci4 Sinj 3

TZ mesta Poega, Trg Sv.Trojstva 1,T: +385(0)34274900, www.pozega-tz.hr TZ mesta Virovitica, Trg kralja Tomislava 1, T: +385(0)33721241, www.virovitica.hr, TZ mesta akovo, Kralja Tomislava 3, T: +385(0)31812319, www.tz-djakovo.hr TZ mesta Vinkovci, Trg bana J. okevia 3, T: +385(0)32334653, www.tz-vinkovci.hr TZ mesta Vukovar, Strossmayerova 15, T: +385(0)32442889, www.tzvsz.hr TS mesta upanja, Veliki kraj 66, T: +385(0)32830299, www.tz-zupanja.hr

LECTOVO SRCE pisano okraen kola iz medenega testa ivo rdee barve, ki se tradicionalno podari ljubljeni osebi ali dragemu prijatelju KAUN miniatura tradicionalne poljske kamnite hiice, ki so jo poljedelci uporabljali kot shrambo za orodje ter zaklonie pred nevihto LANENA BRISAA IZ IVANI GRADA rono izdelana brisaa iz lana, okraena z enobarvnim ali vebarvnim etnografskim motivom VUEDOLSKA GOLOBICA arheoloka keramina posoda v obliki ptice iz obdobja kulture Vuedola MILJNIKI - pomanjana replika zgodovinske prometne signalizacije iz 18. in 19. st. BAANSKA PLOA zmanjana replika ploe najvejega hrvakega pisanega spomenika v staroslovanski pisavi glagolici iz 12. st. LIKA KAPA sestavni del oblail like narodne noe in njen tradicionalen simbol prepoznavnosti PAKA IPKA - rono izdelan okrasni predmet z otoka Paga, ivan s ivanko in tenkim sukancem SIVKA suvenir diee vreke iz cvetov sivke in steklenike z eterinim oljem sivke

Potni dokumenti: Veljaven potni list ali drug veljaven potni dokument, priznan z mednarodnim sporazumom; za nekatere drave tudi osebna izkaznica (dokument, s katerim se dokazuje identiteta in dravljanstvo imetnika). Informacije: Diplomatske misije in konzularni uradi Republike Hrvake v tujini ali Ministrstvo za zunanje zadeve in evropske integracije Republike Hrvake (tel.: +385 1 4569 964; e-mail: [email protected]; www.mvpei.hr). Carinska doloila: Carinski predpisi Republike Hrvake so skorajda v celoti usklajeni s predpisi in standardi drav Evropske unije, vendar so glede vnaanja predmetov nekomercialne narave za osebno uporabo prosti plaevanja carine in DDV-ja predmeti v vrednosti le do zneska 300,00 kun. Vnaanje mesnih, mlenih in drugih izdelkov ivalskega izvora, ki presegajo skupno teo 1kg, je mono le po veterinarskem pregledu inpektorja na mejnem prehodu. Vnaanje vina je omejeno na najve 5 litrov na potnika. Prosto lahko tujo ali domao gotovino in eke vnaajo in odnaajo tujci in hrvaki dravljani z prebivaliem v tujini, vendar morate cariniku obvezno prijaviti vsako prenaanje gotovine, ki presega vsoto 40.000 kun. Cariniku na mejnem prehodu morate prijaviti tudi bolj drago profesionalno opremo in tehnine aparate. Povrailo plaanega davka na dodano vrednost je za tuje dravljane mono v primeru nakupa robe v vrednosti najmanj 500,00 kun, in sicer le na podlagi s strani carinika potrjenega obrazca PDV-P oziroma Davni ek (Tax cheque). Za dodatne informacije prosimo kontaktirajte Carinsko upravo (www.carina.hr). Pravilnik o pogojih vnosa izdelkov ivalskega porekla v osebni prtljagi potnika: Za dodatne informacije Vas prosimo, da kontaktirate Ministrstvo za kmetijstvo, ribitvo in kmetijski razvoj Uprava za veterinarstvo (tel.: +385 1 610 9749; 610 6703 i 610 6669; www.mps.hr). Domae ivali: Nadzor vnosa domaih ivali do 5 komadov za nekomercialne namene v spremstvu lastnika ali s strani od lastnika pooblaene odgovorne osebe, bodo v skladu z zgoraj navedenim pravilnikom, izvajali zaposleni na Carinski upravi in lastniki bodo lahko s svojimi domaimi ivalmi vstopali v Republiko Hrvako preko vseh mejnih prehodov, na katerih se nahaja carina. V skladu z navedenim pravilnikom, ki je usklajen z Uredbo 998/2003/EZ, morajo biti psi, make in domai beli dihur (Mustela putorius), ki jih vnaajo v Republiko Hrvako od sedaj oznaeni z elektronskim sistemom identificiranja (mikroipom). Za dodatne informacije Vas prosimo, da kontaktirate Ministrstvo za kmetijstvo, ribitvo in kmetijski razvoj Uprava za veterinarstvo (tel.: +385 1 610 9749; 610 6703 i 610 6669; www.mps.hr). Medicinska sluba: Bolnice in klinike se nahajajo v vseh vejih mestih, ambulante in lekarne pa tudi v vseh manjih krajih. Tuji turisti ne plaujejo zdravstvenih storitev, e je med Hrvako in dravo, iz katere prihajajo, podpisana pogodba o socialnem zavarovanju (v nasprotnem primeru sami krijejo stroke zdravstvene zaite). Zdravstvena zaita (ki vkljuuje tudi prevoz) se uporablja v nujnih primerih, na nain in po predpisih, ki veljajo za hrvake zavarovance, pri emer se na enak nain sodeluje tudi v strokih zdravstvene zaite. Veterinarska sluba: Hrvaka je pokrita z mreo veterinarskih klinik in ambulant (www.veterinarstvo.hr; e-mail:[email protected]). Prazniki in dela prosti dnevi: 1. januar novo leto, 6. januar - sv. trije kralji, velika no in velikononi ponedeljek, 1. maj - praznik dela, sveto renje telo, 22. junij dan antifaistinega boja, 25. junij dan dravnosti, 5. avgust - dan zmage in domovinske hvalenosti, 15. avgust - Marijino vnebovzetje (Veliki maren), 8. oktober - dan neodvisnosti, 1. november vsi sveti, 25. in 26. december boini prazniki. Delovni as v trgovinah in javnih slubah: Veina trgovin je ob delavnikih odprta od 8. do 20. ure, ob sobotah in nedeljah pa do 14. ure; med sezono tudi dlje. Javne slube in poslovni uradi uradujejo od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure. Pota in telekomunikacije: Potni uradi so ob delavnikih odprti od 7. do 19. ure, v manjih mestih pa od 7. do 14. ure; ponekod tudi v dveh izmenah. V vejih mestih in turistinih naseljih so deurne pote odprte tudi ob sobotah in nedeljah. V vseh javnih govorilnicah se uporabljajo telefonske kartice, ki se lahko kupijo v potnih uradih ter asopisnih kioskih (www.posta.hr). Elektrina napetost mestnega omreja: 220V; frekvenca: 50 Hz. Voda: Voda iz vodovoda je pitna v vseh delih Hrvake.

Koristne informacije

Pitomaa BJELOVAR abar VIROVITICA2

Samobor

VIROVITICA Tkon V. Zdenci

Skradin Donji Miholjac Vodice IBENIK Orahovica

Vrbovec Ivani Grad azma

Ozalj Slatina

Jamnica

Garenica

Daruvar

Donji Miholjac KARLOVAC Kutina V. Zdenci Buzet Lipik Duga Resa 1. Stari grad kulturni spomenik 2. Dvorec Pejaevi SISAK v Virovitici 3. Dvorec grofa Jankovia v Pakrac Skrad Vrbovec DelniceDaruvar Bizovac Pejaevi v urevcu Daruvarju j 3 Vrbovsko Dvorac Opatija Jamnica Orahovica Garenica Voin 33000 Virovitica Galerija Stari grad Turistini informativni center Daruvar Novska Motovun RIJEKA OSIJEK PAZIN T: +385(0)33722127 Fuine Starogradska 21, 48350 urevac Trg Kralja Tomislava 14, 43500 Daruvar Glina KARLOVAC 5 Kutina E: [email protected] Pore Ogulin T: +385(0)48812230 T: +385(0)43331382 Velika Naice Jasenovac Kutjevo SISAK Lipik Crikvenica Duga Resa www.mdc.hr/virovitica Topusko Pakrac E: [email protected] E: [email protected] 4 Brestova Josipdol Na mestu nekdanje srednjeveke utrdbe www.daruvar.hr www.djurdjevac.hr Novi Vinodolski Porozina Malinska Labin Vreden spomenik kulture in srednjeveka je grofovska druina Pejaevi po nartih Baroni dvorec je zgradil grof A. Jankovi leta akovo Rabac POEGA Novska Rovinj Slunj zgradila utrdba, v kateri se danes nahajajo galerijski dunajskega arhitekta Rotha leta 1804VUKOVAR 1771-77, na igar posestvu je nastal dananji Nova Valbiska Krk Glina Vinkovci prostori, pomembna pa je tudi stalna razstava dvorec v barono-klasicistinem slogu. Danes Daruvar. Vrhunsko daruvarsko vino graevina se Gradika Jasenovac Senj donacije umetnin znanega slikarja naive Ivana se v dvorcu nahaja muzej, skladen park, ki ga lahko pokusi v nepozabnem vzduju vinske kleti Topusko Ilok SLAVONSKI BROD obkroa, pa je zaiteni naravni spomenik. Merag Lackovia Brinje Croate. pod dvorcem. Cres ol Baka Otoac Lubenice upanja Slunj Narava: ornitoloki rezervat Rakita (Sisak); geografsko-botaniki rezervat urevakih in Kalinovakih peskov; Pula Lopar

Velika

Primoten Naice Kutjevo POEGA SLAVONSKI BROD16

Trilj

Nova Gradika

akovo Roga

Omi VUKOVAR Supetar Bol Stari Grad Makarska Sumartin

Imotski5

1. Trdnjava Brod in samostan v Slavonskem BroduTuristina skupnost mesta Slavonski Brod T: +385(0)35447721

2. Naravni park PapukStjepana Radia 46, 34330 Velika T: +385(0)34313030 E: [email protected] www.pp-papuk.hr Ohranjene izvirne geoloke, bioloke in kulturoloke avtentinosti parka narave Papuk - edinega geoparka UNESCO-ja na Hrvakem. Grofova pouna steza, orjaki 500 let stari hrasti in srednjeveka utrdba Ruica grad so le nekaj zanimivosti, ki navduujejo obiskovalce iz leta v leto.

3. Osjeka trdnjava tvraTuristina skupnost mesta Osijek upanijska 2, 31000 Osijek T: +385(0)31203755 E: [email protected] www.tzosijek.hr Romantino staro jedro mesta je v zaetku 18. baronega stoletja dobilo svoje osnovne obrise. Tukaj lahko sreamo spoj vojake utrdbe in organiziranega meanskega ivljenja. Od mogonega obzidja in mestnih vrat so se do danes ohranili le deli ob reki Dravi.

Zagvozd Trg pobjede 28/1, 35000 Slavonski Brod Ilok Drvenik Suuraj

upanja Hvar

E: [email protected] Rava www.tzgsb.hr Vrgorac Trdnjava Brod iz 18. st. sodi med najveje

gozdni parki Rimska uma in Vranjevina (Daruvar), Bedenik in Kamenitovac (Bjelovar), Borik (urevac), irovnjak-Ilovski lug (Garenica), Potok Novska (Novska); spomeniki parkovne arhitekture (Lipik, Bjelovar, Rab Daruvar, Virovitica); zaitene krajine Moslavaka gora, ribniki krapov Konanica (Daruvar-Grubino Polje) Jablanac Korenica Osor Perui Minjak Gradbene zanimivosti: barona cerkev sv. Roka (Virovitica), cerkev pohoda blaene device Marije (Vukovina), lesena kapela sv. Ivana Krstnika (Buevac), lesene hie v Krapju vasi graditeljske dediine, MoslavakaPrizna igljen preddverja (Kutina) Karlobag GOSPI Mali Loinj Novalja Gastronomija: mleni izdelki, specialitete iz sladkovodne ribe in divjadi, vino graevina in beli pinot, medica Udbina Korenica in sadna vina Dogodki: Velika Gorica - Gastro Turopolja (september), Vrbovec - gastronomska manifestacija Kaj so jedli nai Pag 4. Naravni park Lonjsko polje 5. Sisaka trdnjava 6. Muzej Turopolja v Veliki Gorici stari? (avgust/september), igo - Dnevi Lonjskega polja (julij), urevac ljudska scenska igra Legenda o GOSPI (junij), Bjelovar portno-kulturna manifestacija Terezijana (junij), Kutina Repunika sreanja picokih Udbina Graac PP Lonjsko polje, Krapje 30, 44325 Krapje Mestni muzej Sisak Muzej Turopolja (junij), Voloder - Voloderske jeseni (september) Kralja Tomislava 10, 44000 Sisak Trg kralja Tomislava 1, 10410 Velika Gorica Nin T: +385(0)44672080 Zdravilia: Ivani Grad, Lipik in Daruvar E: [email protected] T: +385(0)44811811 T: 385(0)16221325 Kolesarske steze: Moslavaka gora (Kutina), ob Novljanskem jezeru (Novska) www.pp-lonjsko-polje.hr E: [email protected] E: [email protected] Velike vode, ki z reko Savo prihajajo z Alp in www.muzej-sisak.hr www.muzej-turopolja.hr Pe steze: Pouna steza na virovitikem delu Bilogore, steze zraven Kutine Preko Dinaridov,ZADAR se razlivajo po livadah in gozdovih Ta dobro ohranjena srednjeveka utrdba je Turopolje je kraj v dolini reke Save juno od Graac Vinske ceste: Moslavake vinske ceste Benkovac Lonjskega polja, ustvarjajo izredne pogoje za zanimiva kot spomenik burnim vojnam v Zagreba, ki je poseljen od prazgodovine do Lov: obmoje okoli urevca, Ivani Grada, Novske; na Bilogori in Moslavaki gori Ribolov: jezero Gat Knin drstitev rib in ivljenje ptic. Hkrati bomo tukaj preteklosti, vendar je tudi privlana zaradi dananjih dni. Posebnost Turopolja danes (urevac), ribniki na obmoju Bjelovara, Virovitice, Novske, Garenice in Kutine, ribniki Konanica in Jezero nali redek spoj ohranjene narave in tradicionalne svojega videza in lege na obalah rek Kolpe in predstavljajo ohranjene lesene kapelice in graditeljske dediine. Biograd na Moru Save, obdanih s prostornimi livadami. plemike kurije. Najstareji eksponat muzeja (Daruvar), reki Ilova in Pakra (Virovitica Pakrac) Turopolja je mamutov okel iz obdobja do 10. Suvenirji: LANENA BRISAA (Ivani Grad), zmanjana replika posavske hie (Sisak), figurice avtohtonega goveda Drni Tkon tisoletja pr. Kristusom. turBenkovac torklje (Lonjsko polje), petelina Picok (urevac), vinskega keliha (Daruvar) (Turopolje), Skradin VrlikaKnin Murter Vodice

Narava: posebni rezervati Gajna (Slavonski Brod),Vis (Vinkovci), Pranik (Nova Gradika), Radievo Loe Vela Luka (upanja), Podpanj (Donji Miholjac); zaitena krajina Erdut; naravni spomenik Bela topola (Valpovo) Orebi Gradbene zanimivosti: baroni franikanski samostan in cerkev sv. Filipa in Jakova, dvorec Eltz (Vukovar); Korula barona katedrala in kofijski dvor (akovo); primer krajinske obrambne arhitekture ardak, ljudska arhitektura okake hie (upanja); baroni dvorci Prandau Mailath (Donji Miholjac) in Prandau Normann Prapratno Ston (Valpovo); klasicistini dvorec Pejaevi (Naice); cerkev sv. Lovre iz 14 st. (Poega) Lastovo Gastronomija: kuhana jed iz mesa obanac, ribji paprika, pianji paprika, suhomesnati izdelki Sobra slavonski kulen in kulenova seka (vrsta kulena), kola iz ocvirkov, vino iloki traminac, ganje slivovka Dogodki: Poega - Glasbeni festival Zlatne ice Slavonije (september); Slavonski Brod Brodsko DUBROVNIK kolo (junij); upanja okako sijelo (februar); Osijek Festival tamburake glasbe (maj); akovo Cavtat akovaki vezovi (julij); Vinkovci Vinkovke jeseni (september; Ilok Iloka trgatev (september) 4. Naravni park Kopaki rit 5. Dvorec Odeshcalchi in srednje- 6. Dravna ergela lipicancev v Wellness: Osijek Zdravilia: Bizovac veka obzidja v mestu Iloku akovu Kolesarske steze: Poeka gora, Psunj in Papuk, izletie Sopot (Vinkovci), Nova Gradika Pe steze: Pouna steza Gajna (Slavonski Brod), izletie Sopot (Vinkovci), ribnik Blanje (Donji Miholjac), andora Petefija 55, Turistina skupnost mesta Ilok A. enoe 45, 31327 Bilje Trg Nikole Ilokog 2, 32236 Ilok 31400 akovo Psunj in Papuk T: +385(0)31750855 T: +385(0)32590020 T: +385(0)31813286 Vinske ceste: Ilok, Erdutsko vinogorje, Kutjevo, Vetovo, Brodski Stupnik, Baranjsko vinogorje, akovako E: [email protected] E: [email protected] E: [email protected] vinogorje, Ferianako vinogorje www.kopacki-rit.com www.turizamilok.hr www.ergela-djakovo.hr Lov: Jelas polje (Slavonski Brod), Ilok, Makovac, Kujnjak, Nabre, Tikve, Podunavlje-Podravlje (Osijek), Naravni park Kopaki rit je edinstven movirni Obzidje trdnjave, dvorec knezov Odescalchi z Naziv Ergela se prvi omenja leta 1506, eprav je rezervat, eno izmed najvejih drsti rib srednje renesanno parkovno arhitekturo, cerkev in ustanovljena e v 13. stoletju. Od 19. st. se redijo gozdovi Naic in Donjega Miholjca, Darda, obmoje Starega Petrovega Sela, gozd Spava, okolica Nove Evrope in pomembno ornitoloko podroje. samostan sv. Ivana Kapistrana predstavljajo del izkljuno lipicanci in Ergela postaja dale znana. Gradike Ribolov: reke Drava, Sava, Donava, Bosut, Spava, Studva, Karaica, Vuica, otoki in bonjaki viri, Izjemni naravni predeli so bivalia ve tiso zelo zanimivega in dobro ohranjenega starega Danes ima Ergela izjemno pomemben genetski Kopaki rit, ribniki v okolici Naic, Donjega Miholjca in Valpova kapitalnih jelenov in ostale divjadi. urbanega kompleksa najvzhodnejega hrvakega material, ki je hkrati kulturna dobrina Hrvake. Jahanje: akovo, Osijek Avanturizem: letenje (Papuk, Krndija,) mesta Iloka. Suvenirji: GOLOBICA IZ VUEDOLA (Vukovar), okaki klobuk, Rudinska glava (Poega), otroka tkanina, zlato vezenje

fortifikacijske objekte na Hrvakem. Baroni franikanski samostan, ki je e danes dobro ohranjen, je ena izmed najbolj imenitnih baronih Metkovi zgradb v Slavoniji z najbolj reprezentanno klavstro samostanske arhitekture severne Hrvake. Ploe

SVILNATO VEZENJE IZ KONAVAL rono izdelano dekorativno vezenje, izvezeno s svilnatim sukancem domae izdelave

Mednarodna klicna tevilka za Hrvako: 385. Prva pomo: 94. Gasilci: 93. Policija: 92. Pomo na cesti: +385 (0)1 987. Nacionalni center za reevanje in iskanje na morju: 9155. Enotna tevilka za vse nujne primere: 112. Splone informacije: 981. Informacije o mestnih in medkrajevnih telefonskih tevilkah: 988. Informacije o mednarodnih telefonskih tevilkah: 902. Vremenska napoved in stanje na cestah: 060 520 520. Hrvaki avto klub (HAK): +385 1 4640 800; e-mail: [email protected]; www.hak.hr HRVAKA Z AVTOMOBILOM Dokumenti: Vozniko in prometno dovoljenje ter dokazilo o zavarovanju vozila. Dovoljena hitrost: V naseljih 50 km/h, zunaj naselij 90 km/h, na cestah, ki so namenjene izkljuno za motorna vozila in na hitri cesti pa 110 km/h, na avtocestah 130 km/h, motorna vozila s prikolico za prebivanje 80 km/h, avtobusi in avtobusi z lahko prikolico 80 km/h. Obvezna vonja s priganimi lumi podnevi in ponoi (0-24) . Obvezna uporaba varnostnega pasu. Varnostni brezrokavnik je obvezen del opreme avtomobila. Bencinske rpalke: Odprte so vsak dan od 07 do 19 ali 20; med poletno sezono do 22 ure. Deurne bencinske rpalke v vejih mestih in na vejih mednarodnih cestah so odprte od 0 do 24 ure. Informacije o cenah goriva in seznam plinskih postaj: www.ina.hr; www.omv.hr; www.tifon.hr; www.hak.hr Plailo cestnine: Za avtoceste: A1 Zagreb-Bosiljevo-Zadar-ibenik-Split-estanovac-Rava, A2 Zaprei-KrapinaMacelj, A3 Bregana-Zagreb-Slavonski Brod-upanja-Lipovac, A4 Zagreb-Varadin-Gorian, A5 akovoSredanci, A6 Zagreb-Karlovac-Bosiljevo-Vrbovsko in A7 Rijeka-Rupa. Za polavtoceste: Del A6 VrbovskoRijeka, in objekt s plailom cestnine Krki most, bodoa avtocest A8 in A9, Istrski Y s plailom cestnine Predor Uka in viadukt Mirna. Informacije: www.hak.hr, www.hac.hr, www.bina-istra.hr, www.arz.hr, www.azm.hr, www.huka.hr PO ZRAKU Mednarodna letalia: Zagreb, Split, Dubrovnik, Pula, Rijeka, Zadar in Osijek. Na Brau in Loinju lahko pristanejo samo manja letala. Informacije: Zagreb +385 1 6265 222, Split +385 21 203 506, +385 21 203 555, Dubrovnik +385 20 773 377, Pula +385 52 530 105, Rijeka +385 51 842 132, Zadar +385 23 313 311, Osijek +385 31 514 441, +385 31 514 442, Bra +385 21 559 711, Loinj +385 51 231 666. Manja letalia za sprejem letal splone uporabe in obasni taksi-prevoz: Varadin, Pribislavec (akovec), Koprivnica, Luko (Zagreb), Slavonski Brod, epin (Osijek), Vrsar, Grobnik (Rijeka), Otoac, Stari Grad (Hvar), Unije in Sinj. PO MORJU Ladijski prevozniki: Jadrolinija (www.jadrolinija.hr), Rapska plovidba d.d., (www.rapska-plovidba.hr), Loinjska plovidba - brodarstvo d.d. (www.losinjska-plovidba.hr), Mediteranska plovidba d.d. (www. medplov.hr), Split Tours (www.splittours.hr), Adriatica (www.adriatica.it/en/adriatica.asp), SNAV (www. snav.it), Miatours (www.miatours.hr), Venezia lines (www.venezialines.com), Ivante d.o.o. (www.ivante. hr), Kapetan Luka (www.krilo.hr) . Z ELEZNICO Hrvaka ima neposredno povezavo s Slovenijo, Bosno in Hercegovino, Madarsko, Italijo, Avstrijo, vico, Nemijo, Srbijo, Makedonijo in Grijo. S skoraj vsemi ostalimi evropskimi dravami obstajajo povezave s prestopom. Informacije: 060 333 444; e-mail: [email protected]; www.hznet.hr Z AVTOBUSOM Redne mednarodne avtobusne linije povezujejo Hrvako s sosednjimi dravami in z veino srednjeevropskih in zahodnoevropskih drav. tevilka slube informacij za klice iz Hrvake : 060 313 333. tevilka slube informacij za klice zunaj Hrvake: + 385 1 61 12 789.

Servisne informacije

Hrvaka v srcu

Cestna in turistina karta Hrvakes oven na grat s

SISAK

Bol Stari Grad akovo

Rava

Perui

Korenica

Korula

Hvar

Cestna n tur st na karta Hrvake

m

m

www hrvatska hr

poii svojo najljubo pot

s oven na

Merag Cres Narava: gozdni park Japlenki vrh (Delnice); naravni spomeniki Kolpa izvirBrinjeBJELOVAR Vrlovka (Kamanje); strogi (abar), jama Baka m VIROVITICA m ZAGREB Vrbovec Rab rezervat Bijele in Samarske stijene (Mrkopalj); znailna krajina Klek Otoac m m m Karlobag Beli Manastir m Mali Loinj Lubenice m Samobor Gradbene zanimivosti: dvorec Zrinski (abar); tradicijska arhitekturaazma (Vrbovsko); Muzej I. G. Kovaia in amfiteater Udbina M Lopar Osor Pula Ivani Grad Donji Miholjac Minjak (Lukovdol); stara mesta Dubovac in Ozalj; staro mestno jedro Samobora Slatina Narava: poseben ornitoloki rezervat Palud (Rovinj); zaiteni krajini Donji Kamenjak in Medulinski arhipelag VARADIN Velika Gorica Rab V. Zdenci Prizna Gastronomija: divjad, abe, gobe, sladkovodna riba, kislo zelje, pikantna omaka samoborska mutarda, samoborska (Premantura); gozdna parka Motovunska uma, ijanska uma (Pula) PagTrakoan Narava: spomenik parkovne arhitekture Park Angiolina in sv. Jakov (Opatija); Park gozdovi Dubec (o. Krk), igljen Jablanac abar Vrbovec Korenica in samoborski Bizovac salama, gozdni sadei, samoborska kremnita (samoborska kremna rezina), likerja gorski likerDaruvar Ozalj Osor Gradbene zanimivosti: primeri antine arhitekture (Pula, NP Brioni, Pore); srednjeveka utrjena mesteca na Novalja Perui Komrar (o. Rab), ikat (o. Loinj) Jamnica Orahovica Karlobag Garenica GOSPI Voin Minjak Mali Loinj KOPRIVNICA bermet griih (najpomembneja so Buje, Gronjan, Oprtalj, Motovun, Buzet, Hum, Beram, minj, Labin); kaun - primer KRAPINA Graac Hlebine Gradbene zanimivosti: zgoene otoke mestne celote, zgrajene v primorsko-mediteranskem duhu (Krk, Cres, OSIJEK Udbina Dogodki: Gorski kotar - Poletje na Lujzijani in KaroliniPrizna igljen (september); Ravna Gora Ravnogorski plodovi gora KARLOVAC tradicijskega ljudskega graditeljstva Istre (Vodnjantina) Kalnik Kutina Kumrovec Loinj, Rab); frankopanske trdnjave (kateli) (Krk in Vinodol); avstro-ogrske vile (Lovran, Opatija, Mali Loinj); Umag Velika Naice Nin Kutjevo Buzet Lipik Pakrac Novalja SISAK (avgust), Dnevi piva (avgust); Samobor Samoborski Fanik (pomlad/jesen); Karlovac Mednarodni festival folklora Duga Resa Karlobag GOSPI Gastronomija: ribje specialitete pod peko, omlet fritaja s parglji, minetra iz bobiev, domae testenine Mali Loinj Skrad secesijska arhitektura in industrijska dediina (Rijeka) Delnice urevac Udbina Vrbovsko (Pust) (februar), Mednarodni festival ognjemeta (junij) Opatija Pag fui z golaem iz divjaine, tartufi, oljno olje, domae ganje biska, juha iz rnega vina, avtohtona vina ZADAR Gastronomija: domae testenine urlice s kampi (o. Krk), creka jagnjetina, kvarnerski kamp, divji parglji, akovo Krievci POEGA Novska Wellness: Delnice, Gorica Svetojanska Zdravilia: Lee, Samobor, Gorica Svetojanska Motovun VUKOVAR RIJEKA teran, refok, istrska malvazija Preko PAZIN kolai iz eenj in kostanjev-marunov (Lovran), slaica iz sira presnac (o. Krk), rabska torta, avtohtona vina Nova Fuine Pitomaa Glina Vinkovci Kolesarske steze: Vrbovsko, Gornje Jelenje, Fuine, Lokve (Golubinjak), Brod na Kolpi, Ravna Gora, Karlovac, Netreti, Gradika Dogodki: Buzet in Livade Dnevi tartufov (oktober); Barban konjenika prireditev Trke na prstenac (avgust); Pag Pore Benkovac Ogulin vrbnika lahtina (o. Krk) in Trojiina (o. Susak) Graac Jasenovac BJELOVAR Crikvenica Topusko Dragani, Ozalj, akanje, Krai, Jastrebarsko, Kostanjevac, Samobor, Sveta Nedelja, Donja Kupina, Pisarovina Knin SLAVONSKI BROD Umag ATP Croatia Open (julij); NP Brioni Sezona gledalia Ulysses (julij/avgust); Pula Mednarodni Histria Dogodki: Opatija Liburnia Jazz Festival (julij); Rijeka - Reki karneval (februar); Novi Vinodolski ljudska Vrbovec VIROVITICA Brestova Josipdol ZAGREB 4 Ka ov ka ve da ene 5. Cerkev sv. Evfemije v Rovinju 6. Evfrazijeva bazilika v Poreu 5 Po eben o n o o k e e va 4. Mesto Rab (4a) in Rajska plaa 5. Otoek Koljun Labin 4. Amfiteater v Puli (4a) in 6. Lubenice (6a) in Osor (6b)Beli Manastir Pe steze: pouna steza Leska (NP Risnjak); obmoje Lokvarskega in Fuinskega jezera; steza knezov (PP umberak) Novi Vinodolski Nin Festival (julij/avgust) Porozina Malinska Graac manifestacija Ruica Vinodola (avgust); Rab Rabska fjera (julij) Biograd na Moru(4b) Rabac Rovinj an no ed o me a Ka ov a Cupanja aka na M v Loparju Nacionalni park Brioni (4b) Planinske steze: podroje Gorskega kotarja; Samoborsko in umberako gorovje Slunj Samobor Wellness: Umag, Pore, Pula Zdravilia: Istrske toplice Valbiska Krk Wellness: Lovran, Opatija, Crikvenica, Novi Vinodolski, Malinska, Baka, Rab, Veli Loinj azma Nin Ivani Turistini informativni center RabDrni Tkon Grad Vinske ceste: Vinska cesta Pleivice (nad Jastrebarskim) Turistina skupnost mesta Rovinj Turistina skupnost mesta Pore Turistina skupnost obine Punat m m Turistina skupnost mesta PulaZADAR Kvarner Info Donji Miholjac - Vrata Jadrana Kolesarske steze: steza sv. Pelegrina (Umag), steza sv. Mavra (Pore), Casanovina steza (Vrsar), steza Rubin Zdravilia: Opatija, Crikvenica, Selce, Veli Loinj Slatina Senj Obala P. Budicin 12, 52210 Rovinj Zagrebaka 9, 52440 Pore Pod m Forum 3, 52100 Pula Preko Trg Municipium Arba 8, 51280 Rab T: +385(0)51623333 Velika Gorica Lov: Brinje obmoja okoli abra, Delnic, Brod Moravica, Lokev, Fuin, Skrada, Vrbovskega, Kleka, Bosiljeva, Karlovca, ZADAR Skradin (Rovinj), steza orhidej (Pula), steza Teran (Rabac), Zvezdna steza (notranjost) Merag V. Zdenci topol 2, 51521 Punat Cres [email protected] Baka Kolesarske steze: Lovran, Matulji, Kastav, Kraljevica, Crikvenica, Novi Vinodolski; otoki Krk, Cres, Loinj, Rab Murter T: +385(0)51771111 T: +385(0)52 811566 T: +385(0)52 451293 T:Vrlika +385(0)51854860 T: +385(0)52 219197 E: Vodice Netretia, Dragania, Ozlja AKOVEC abar Benkovac Pe steze: steza svetega imuna (Graie), stezi Zelengrad in Beram (Pazin), steza Mathias Sandorf (Pazin), Preko Pe steze: Uka, Lungo mare (Opatijska riviera), Pe pot E6 (Kastav), Ljubavna cestica (Ljubezenska cestica,Vrbovec E: [email protected] E: [email protected] E: [email protected] E: [email protected] @ m @ E: [email protected] Otoac Ozalj Daruvar Lubenice www.kvarner.hr Bizovac Knin Ribolov: reke Kolpa, abranka, Mrenica, Dobra, Korana, Vitunjica; jezero Tribalj; biopark Divlje vode; podroje Orahovica kamnito mestece, dvignjeno na peini Garenica steza Buje Buzet bevnica, steza Brguc Korita, steze Labinjtine Benkovac Lubenice, www.tzgrovinj.hr www.to-porec.com www.tzpunat.hrPulaVoin www www www.pulainfo.hr www.tzg-rab.hr Crikvenica), Po poteh Dobrinjtine (Dobrinj, o. Krk), Eko-steza (Beli, o. Cres), Steza poJamnica uvalah (ikat, loinjskih Lopar IBENIK romanskimi zvoniki in Potrebujete samo Sinjminut vonje z ladjo visoki 378 m, predstavlja razgledno tokoOSIJEK VARADIN puljski antini spomenik iz 1. st., ki je neko Cerkev sv. Evfemije dominira primorskim Edinstveni primer zgodnje bizantinske umetnosti Gabrovice in Bregane ne le za 10 M Knin m m Najveji Mesto Rab s svojimi tirimi Vinske ceste: obmoje Buj, Porea, Buzeta, Rovinja, Vodnjana, Pazina o. Loinj) KARLOVAC na Mediteranu iz 6. st., ki ga je dal zgraditi tedanji m m tremi glavnimi ulicami Gornjo, Srednjo in Donjo, iz Punta, e elite obiskati ta duhovni in izletnike, temve tudi za stalne prebivalce otoka Biograd na Moru Rab Trakoan bil namenjen za gladiatorske borbe, danes pa je mestecem Rovinjom in sodi med najlepa delaUmag Kutina Jahanje: Vrbovsko, Fuine, Lokve, Skrad, Tre, Prezid, Rakovica, umberaka ekovas, Kravljak, Kalje Ceste oljnega olja: obmoje Novigrada in Umaga, Porea, Pule in Medulina, notranjosti Velikafranikanskega Cresa Naice stiiu otokov Cresa Jablanac se Opazovanje ptic: ornitoloka rezervata Kruna in Podokladi (o. Cres) Resa Trilj Kutjevo SISAK Buzet Biograd na Moru orle. Na in Loinja vegetacijski raj. V okrilju m m m m koncertni in festivalski oder svetovnega slovesa. baroka v Istri. Hkrati je sv. Evfemija zaitnica kof Evfrazije. Celoten kompleks (bazilika, odpira vrata vrednih srednjevekih Lipik in Pakrac cerkev Duga Korenica Smuanje: Platak, Tre, Delnice, Mrkopalj, elimbaa, Begovo Razdolje, Ravna Gora, HOC Bjelolasica Osor Skrad Primoten portno plezanje: Zlatni rt (Rovinj), Limski kanal, Dvigrad, Istrske toplice, Raspadalica (Buzet), soteska Vranjska Delnice Drni Tkon Opazovanje delfinov: Cresko-loinjski aktvatorij KOPRIVNICA m m m m m NP Brioni, arhipelag s 14 otoki, ki je dostopen z mesta, igar relikvije se hranijo v marmornem krstilnica, atrij, zvonik, kofovska palaa) je patricijskih pala. Otok Rab nudi tudi preudovite samostana se nahaja etnografska, nahaja Osor, mestece glasbenih veerov in burnih Perui Minjak KRAPINA Vrbovsko Drni m Tkon Rafting in canuing: reke Kolpa, Mrenica, Dobra, Korana draga (Uka), Pazin, Vintijana (zraven Pule) sarkofagu uvren na UNESCOV seznam svetovne dediine. Opatija Avanturistini porti: windsurfing (Baka, Preluka, Volosko, Punat); wakeboarding (Dunat, o. Krk); padalstvo in m m m m m ladjo iz Faane, je vreden spomenik flore, favne in Hlebine istoimenske cerkve. peene plae. Posebej bomo izpostavili Rajsko numizmatina in sakralna zbirka. Razglaen za zgodovinskih dogodkov. Kalnik Skradin akovoPrizna igljen Vrlika POEGA Kumrovec SPLIT Motovun Paragliding: Li, Lokve, Mrkopalj, Delnice, Samoborsko gorovje (Japeti in Pleivica) kulturno-zgodovinske dediine. plao v Loparju dolgo 1500 m. Novska Trogir gozdni park je Koljun toka, ki jo obiskovalci VUKOVAR RIJEKA Skradin Padalstvo/paragliding: Katelir (Novigrad), Raspadalica (Buzet), Brgud (Uka), Lanie, bevnica in sam vrh Vrlika Murter PAZIN paragliding (Uka, Grobnik, o. Krk); avto-moto porti (Grobnik, Preluka) Vodice Nova ne smejo izpustiti. Omi Imotski Novalja Karlobag Murter GOSPI Fuine Vodice Mali Loinj otoka Krka Glina Vinkovci Suvenirji: MILJNIKI, figurice ab (Lokve), ogrlica Samoborski kralu, Kleke arovnice urevac Uke Windsurfing: Medulin, Premantura Gradika Pore Ogulin Udbina Suvenirji: BAANSKA PLOA, nakit Mori (Rijeka), diea vreka Okusi in vonjave Kvarnerja Roga Jasenovac Crikvenica Topusko Zagvozd Ilok Suvenirji: ISTRSKI KAUN, pihalni intrument roenice Supetar SLAVONSKI BROD Krievci IBENIK IBENIK Brestova Josipdol Sinj Sinj Pitomaa Novi Vinodolski igljen Novalja Prizna

Pula

Lubenice

Osor 6b

Jablanac

Minjak

Perui

Senj

Krievci

Pitomaa

m

m m

m

m

m m

m www m

m mm m m m

m m m

m

m

6 Na avn pa k umbe ak amobo ko go ov e

Ilok

www hrvatska hr

4b

Rab

4a

Stara cesta 2, 53270 Senj T: +385(0)53881068 E: [email protected] Rovinj www.tz-senj.hr Renesanna trdnjava, ki je zgrajena v 16. st. za potrebe obrambe od Beneanov z ene strani, Turkov pa z druge strani, predstavlja danes edinstveni muzej posveen gusarjem Senjskim uskokom.

Labin

Brestova Kumrovec Porozina Malinska Rabac Valbiska Krk

KRAPINA Crikvenica

OgulinKalnik

Na ona n pa k R n ak a n 2 u ne n Lokve b Novska do na Ko pe b e e a n ame v Go kem ko a u Novam @ m

Novi Vinodolski

Josipdol Hlebineurevac Slunj

Topuskowww

Jasenovacwww @ m

Gradika

3 Ze en v n V a p o a p k adu POEGA o e ka Kama n k p n V bov kem bSLAVONSKI [email protected]

akovo Vinkovci

VUKOVAR Ilok

upanja