Geografski vestnih 1925 Priloga. J.

Povprečne na jmanjše mesečne vsole padavin na BALKANSKEM POLOTOKU.

•Merilo JHZ.OOO.OOO f-i i I 1 ч

7 00 0 100 SOOKm. rxA. oc/СггееЈгипсЛа 2 0"

TLis.-t- ćraBajji.'

Povprečne največje mesečne vsote padavin na BALKANSKEM POLOTOKU.

Jferilo J:lZ.OOO.OOO I i —t 1—i

7 00 0 7Oo 200

À. GAVAZZI: RAZPORED PADAVIN NA BALKANSKEM POLOTOKU 3$

ARTUR GAVAZZI:

GEOGRAFSKI RAZPORED NAJVEČJE IN NAJMANJŠE POVPREČNE MESEČNE MNOŽINE PADAVIN NA BAL-

KANSKEM POLOTOKU.

I. del.

(Z dvema karticama, gl. prilogo 1.).

Brez dvoma so po našem današnjem pojmovanju hidrometeori naj-nesfalnejši klimatski element, zlasti njihova mesečna množina. Radi tega vladajo na zemeljskem površju „nepravilne" hidrografske prilike, s tem pa trpe škodo tudi hidrotehnične naprave. Mislim namreč na množino pada-vin, ki pade tekom enega meseca, ter na njih razpored tekom leta. Ti od-nošaji so na Balkanskem polotoku ге1о komplicirani, ker posegajo v nje-govo sosedstvo izrastki islandskega, (severnega oziroma južnega) azijskega in açorskega akcijskega centra, seveda z ozirom na letno dobo različno. Poleg tega se po samem polotoku in po sosednjih morjih razvijajo sekun-darna akcijska središča, ki znatno vplivajo na množino in letni razpored padavin. Ti atmosferski pojavi se ne ponavljajo vsako leto ob istem času in z enako silo nad istim krajem. Zato pa nista niti razpored, niti množina padavin tekom leta vedno enaka.

Enega teh problemov se hočem tu dotakniti, namreč določiti oni me-sec, ki ima povprečno največ, in oni, ki ima povprečno na jmanj padavin. Na Balkanskem polotoku se namreč stika dvoje klimatskih tipov: maritimni in kontinentalni, ki ga označujejo v prvem slučaju zimske, v drugem pa poletne padavine. Z ozirom na bolj ali manj jaki vpliv glavnih, pa tudi sekundarnih akcijskih središč, se meja teh dveh tipov pomika sem in tja: ekstremne mesečne množine padavin se pomikajo iz enega meseca v drugi. Naj navedem dva primerai V Ljubljani izkazuje v času o d i . 1865 . -1914., torej tekom 50 let, oktober največ padavin samo 15 krat, t. j. 30%. dočim odpade 70% na ostale mesece (le januar in marec nista imela v tem času največ padavin). V Trstu je imel tekom 60 let (1841 — 1900) oktober največ padavin 26 krat, t. j. 43%, medtem ko odpade na ostale mesece 57%- Ravno radi teh — sit verbo venia — „nestalnih" atmosfer-skih pojavov je potreben dolg niz opazovanj, da moremo določiti povprečno stanje, ki vlada na polotoku. Pri tem naj omenim, da se na Balkanskem polotoku s padanjem kulture od N W - S E vse bolj redči tudi število mete-oroloških postaj; obenem se v tej smeri krči tudi opazovalna doba in po-stajajo rezultati raziskavanj vse manj zanesljivi.

38 ARTUR GAVAZZI:

Slovenija, Primorje, Hrvatska in Dalmacija imajo mnogo postaj z dolgim nizom opazovanj. Srbija pa je bila v neugodnih razmerah 1er je imela zato malo postaj, ki so dalj časa redno delovale. Ker so opazovanja tiskana le za malo let, sem se mogel poslužiti le podatkov, ki jih je publiciral V. C o n r a d . 1 Vpošteval sem postaje, ki imajo daljšo dobo opazovanj : Bukovo (16 let), Kragujevac (14 let), Niš (17 let), Užice (14 let) in Vranje (15 let). Te postaje je C. menda po Beogradu reduciral na 20 letno dobo od 1891 — 1910.

V Bosni in Hercegovini so začele delovati postaje po okupaciji in sicer najprej v nekaterih važnejših krajih, kot v Sarajevu, Mostaru, Banji Luki, Tuzli itd. L. 1892. pa je pričelo funkcijonirati veliko število novih ombrometërskih postaj, tako da so te imele do 1.1912., za katero je tiskan zadnji „Godišnjak", 20 letno opazovalno dobo. Vse te bosansko-hercego-vinske postaje sem sam na novo predelal, ker je izračunala ]. M o s e h e l e s 2

le 10 letni povpreček, ki mi seveda ni zadoščal. Bulgarska je začela po svojem osvobojenju ustanavljati meteorološke

postaje (Sofija, Gabrovo, Pleven itd.), a šele 1. 1899. se je število ombro-meterskih dvignilo na približno 60, pozneje pa še bolj. F. T r z e b i t z k y 8

je v svoji razpravi uporabil vse postaje brez ozira, ali se je opazovalo 5 ali 25 let. Radi te nekritičnosti nisem mogel Od njega ničesar prevzeti in sem vse potrebno bulgarsko gradivo sam predelal. Tudi sem predelal sam materijal za vse slovenske in za dalmatinske postaje Zadar, Split, Hvar in Pelagruž.

Nekaj zbranega materijala sem našel v H a n n o v i klimatologiji, III. zv. in sicer za postaje Videm (Udine), Trst, Pula, Dubrovnik, Crkvice, Ce-tinje, Durësi (Drač), Vlonë (Valona), Sulino, Bucuresti in Carigrad. Za po-staje v Hrvatski sem našel podatke v še ne izišli razpravi S t j . Š k r e b a „Oborine u Hrvatskoj i Slavoniji", kjer so zbrani z vzorno kritičnostjo. Iz razprave E. K u h l b r o d t a „Klimatogie und Meteorologie von Mazedonien" (Hamburg 1920) sem prevzel vrednosti za Bitolj in Solun (bulgarska po-staja), pri Skopju pa sem se oziral le na maksimum, ker K. povsem upra-vičeno trdi, da zimski meseci, pa tudi november in zlasti marec (20 mm) izkazujejo zelo malo padavin; gotovo opazovanja tu niso zanesljiva. — Za helenske postaje sem prevzel podatke iz disertacije O. S c h e l l e n b e r g a „Studien zur Klimaiologie Griechenlands" (Leipzig 1908). Čeprav je opazo-valna doba 10 let (1894 — 1903) kratka, vendar povsem zadošča, ker se že v njej jasno odražata oba ekstrema.

1 V. C o n r a d , Beiträge zu einer Klimatographie von Serbien, S . A. Silzb. d. k. Ak. d. Wiss. , Malh.-nal. Kl., Abt. II. a, Wien 1916, p. 1377. - Avfor je bil med vojno v Beogradu, kjer je pregledal arhiv Meteor, observatorija, da dobi potrebne podatke.

« J. M o s c h e i e s , Das Klima von Bosn ien u. d. Herzegovina. »Zur Kunde der Ba lkanhalb inse l ' I., H. 20, Sarajevo 1918.

a F. T r z e b i t z k y , Studien über die Niederschlagsverhältnisse auf der südost-europäischen Halbinsel . „Zur Kunde d. Balkanhalbinsel" I., H. 14, Sarajevo 1911.

ÈAZPORÈD PADAVIN NA BALKANSKEM POLOTOKU

V svrho lažje vzporeditve podatkov sem vse pretvoril v odstotke letne vsote.

Na vsem Balkanskem polotoku je malo postaj, ki imajo daljšo dobo zanesljivih opazovanj ; te so Ljubljana, Zagreb, Celje (prekinjeno), Videm (Udine), Trst, Pula, Rijeka, Hvar in Carigrad. Pri njih se jasno odražajo me-seci, ki izkazujejo ekstreme. To dejstvo je opaziti tudi pri mnogih sekun-darnih postajah, ki imajo kratko opazovalno dobo, a so daleč od one mejne črte, ki loči dvoje različnih ekstremnih pasov. Zato jih ni treba re-ducirati na daljšo periodo. Redukcija onih sekundarnih postaj pa, ki so blizu meje dveh pasov, je prav nezanesljiv račun, ki vodi lahko do po-polnoma napačnih zaključkov. Lahko se dogodi, da ima postaja v krajšem razdobju maksimum v enem, v daljšem pa v drugem mesecu. Za primer naj navedem Hvarl V času od L 1891. - 1915., torej v 25 letih, izkazuje maksimum december (13-6%), doba od 1. 1866. - 1915. (50 let) pa no-vember (13'5°/o), dočim odpade na december le 13% povprečnih letnih padavin. Že to dejstvo me je napotilo, da bolje pregledam celo to razdobje.

Kakor znano, obstoja 36 letna perioda, ki jo je dognal E. B r ü c k n e r. To je ciklus, ki se v njem ponavljajo maksima in minima padavin. 1. H a n n 1 ga je v toliko popravil, da suhi del te periode ne znaša 171/2, ampak 21 let, vlažni pa 15 let.

Beležke o padavinah imam razporejene po kvinkvenijih. Zato sem razdelil na Hvaru periodo v 35 let namesto 36. Razlika med obema vr-stama period bo le neznatna, zlasti ker prihajajo v poštev le povprečne vrednosti. Na podlagi 50 letnih opazovanj sem za oktober, november in december kombiniral te kvinkvenije v 35 letne periodej terj sem dobil sle-deče rezultate (v mm):

Hvor oktober november december 1866 - 1 9 0 0 . . . 99 119 105 1871 —1905 . . . 102 115 102 1876 - 1 9 1 0 . . . 105 108 Ì07 1881 - 1 9 1 5 103 108 povprečna vrednost za 50 let znaša . . . , . . . 103 108 104

Iz tega je razvidno, da prehaja maksimum vedno izraziteje v de-cember, čim kasnejša je 35 letna perioda, t. j. čim bolj se bliža letu 1915. V zvezi s tem pa je dejstvo, da v teh 50 letih na Hvaru novemberska povprečna vrednost postaja v kasnejši dobi 35 letne periode vedno manjša , tako da jo prekaša oktoberska perioda od 1.1881. — 1895., dočim postaja decemberska po periodi 1871 — 1905 vedno večja. Ker so podatki za Hvar pred 1.1866. nepopolni, ne morem priti na jasno glede dolgosti tega cikla, to je v kateri 35 letni periodi naha jamo največji novemberski oziroma naj-manjši decemberski povpreček. In še to: ali je maksimalni povpreček v

* ]. H a n n. Die Schwankungen der Niedersch lagsmenge in größeren Zeilräumen, S . A. Sitzb. d. K. Ak. d. W.; Mafh. - naf. Kl. Bd. I I I , Wien 1902, p. 61.

38 ARTUR GAVAZZI:

decembru s 108 mm dosegel res svojo kulminacijo 1er se zmanjšal v 35 letni periodi 1886 — 1920, ali pa je še ni dosegel in je še vedno na-rašča l? To velja tudi za november: ali je minimalni povpreček 103 mm še nazadoval, ali pa je nastal preokret navzgor? Ob drugi priliki se bom na temelju še daljše opazovalne dobe, čeprav morda na podlagi podatkov kake tuje meteorološke postaje, bavil še s tem vprašanjem. Dejansko pa ni vseeno, katero 35 letno (pravzaprav 36 letno) periodo vzamemo za pod-lago pri reduciranju onih postaj, ki so na meji dveh pasov, n. pr. oktobra-novembra ali novembra-decembra. Nedvomno je rezultat daljših period za-nesljivejši. Tri postaje: Split, Pelagruž in Metković se nahaja jo na meji oktobra in novembra. Da pa bo mejna črta na karti zanesljivejša, sem jih reduciral na 50 letno periodo Hvara in to na sledeči način.

Vzporejal sem odstotne vrednosti Hvara za splitsko, oziroma pela-gruško in metkoviško periodo z njegovimi odstotnimi vrednostmi za 50 let ter sem razlike prištel oziroma odštel od odstotnih vrednosti omenjenih postaj. Tu primere le za nekaj mesečevi

oktober november december Hvaf 50 let 12-9 13-5 13-0% Hvar 20 let 1896 - 1915 130 12-0 12-8°/o razlika —01 +1-5 +0'2° /o Split 20 let 1896 - 1915 12-4 11-5 10-9% Split 50 let 12-3 13 0 11-1%

V Splitu bi torej v 50 letni periodi november izkazoval maksimum. Ta pa izkazuje maksimum v Pelagružu ne le v času 1895-1910 , temveč tudi v reducirani periodi. A Metković ima v obeh slučajih maksimum v oktobru. Ali pa vse to tudi odgovarja dejanskemu s tan ju?

Pogled na priložene kartice Balkanskega polotoka (priloga 1.) nas takoj pouči, da izkažeta po dva nezaporedna meseca povprečne največje in po dva prav tako različna meseca povprečne na jmanjše mesečne vsote. V eno skupino spadata maksimum v juniju (in juliju) ter minimum v februarju, v drugo pa maksimum v oktobru-novembru-decembru ter mini-mum v juliju.

A. Mejna linija, ki loči junijski maksimum od oktoberskega, poteka približno od Kaple na Dravi proti SE na Zagreb, mimo Ključa, severno od Sarajeva, južno od Pljevelj, dočim njena nadaljna smer ni povsem gotova. V Srbiji pogrešajo namreč postaje Vranje, Skopje in Bitolj opazo-vanja skozi dolgo vrsto let. Vranje ima za julij in oktober skoro iste vred-nosti (76 odnosno 77 mm), dočim ima Bitolj svoj izraziti maksimum v oktobru. Ker ima Skopje le 9 let opazovanj in še ta niso povsem zanes-ljiva (zlasti za minimum), njegovega maksima ne moremo točno določiti. Po nereduciranih podatkih pada v maj-junij (58 odnosno 57 mm), vendar pa zaostaja za njim oktoberska vrednost (57 mm) le prav malo. Z ozirom na vse to poteka mejna črta skozi Vranje in nedaleč od Skopja — pripo-

À. GAVAZZI: RAZPORED PADAVIN NA BALKANSKEM POLOTOKU 3$

minjam pa, da sem to posla jo zaenkrat priključil junijskemu pasu. Radi tega sem na kartici ukrivil mejno črto, mesto da sem jo nadal jeval na-ravnost na Rodope. Od tu gre Črta na vzhod do obale Črnega morja južno od Burgaza. Vse posta je torej, ki se naha j a jo severno od te črte, imajo maks imum v juniju (juliju), vse južno ležeče pa v oktobru, novembru ali decembru.

B. Linija, ki loči poletni minimum od februarskega, poteka nekako severno od Pule, obkroža Reški zaliv na višjih vzpetinah, gre nato preko Kapele, Plješevice in Cvrljivice čez sredino Bosne in Novega Pazar ja , preko Prolet ja na Sar. planino (?) in Jakupico(?) , končno po bulgarsko - helenski meji ter doseže Črno morje med Burgazom in Varno. Ta črta se, izvzemši na skra jnem severozahodnem delu, prav dobro zlaga s črto, ki loči po-letni maks imum od jesenskega.

Linije, ki označuje jo meje mesečnih največjih, odnosno na jmanjš ih povprečnih vsot padavin (v %) . men ja jo tekom let svojo lego: one se po-mikajo na desno ali levo vsaksebi in to ponekod bolj, drugod manj . Če bi začrtali na karti ekstremne lege teh mejnih linij, bi opazili, da leže med njimi ožji ali širši pasovi. Radi tega se naha j a jo — kot že omenjeno — v območju takega pasa tudi postaje, ki imajo v enem letu maks imum v tem, v drugem pa v drugem mesecu. Take postaje zahtevajo za končno stalno uvrstitev v ta ali oni pa s dolgoleten niz opazovanj .

Pomikanje mejnih linij odvisi seveda od neenakega zračnega tlaka v mesecih in letih, temu primerno pa tudi od smeri vetrov. P rav vetrovi so oni faktor, ki pač z ozirom na svoje izhodišče in smer prinaša padavine oziroma sušo.

V drugem delu razprave bom razložil te faktorje, ki vplivajo na raz-poredbo ekstremnih mesečnih vsot.

P r i p o m b a k r a z p r e d e l n i c a m . Ker nisem razpolagal z izvirnimi po-datki za srbske postaje (niso namreč izšli v tisku), sem jih moral povzeti po Conradovi razpravi: poleg njegovih reduciranih vrednosti (ki so označene z *), sem navedel za 10 oziroma 15 tet tudi nereducirane podatke, ki jih je C. ob-javil v obliki dveh oziroma treh kvinkvenijev. Enako sem postopal s tremi dalma-tinskimi postajami Splitom, Metkovićem in Pelagružom : podal sem vrednosti po dejansko merjenih in poleg tega one po reduciranih podatkih.

Od velike množine podatkov, ki sem jih porabil za določitev mejnih črt, objavljam za kontrolo gradivo 102 postaj. Razdelil sem ga v 2 skupini: a) V prvo skupino sem uvrstil vse postaje, ki se nahajajo v primorju Balkanskega polotoka od Vidma (Udine) do Suline, in pa postaje na njegovi kontinentalni osnovnici in v njenem sosedstvu.

b) V drugo skupino sem uvrstil ostale kopnene postaje, pričenši od NW proti SW z ene in druge strani mejne črte maksimalnih mesečnih vrednosti; nato sem navedel $rbske in ostale kopnene bulgarske postaje.

38 ARTUR GAVAZZI:

P o s t a j a abs. viš. v m

štev. let I II III IV V VI VII VIII IX X XI XII mm

Videm . . . . 110 78 5-4 4-7 6-2 8-1 9 4 10-7 9 4 8-4 10-4 11-5 8-9 6-9 154P Trst 50 60 5 6 5-2 6'5 7-3 8-9 9-3 7-1 8 2 11-3 14-3 9 6 6 - 1188 Pula 30 35 6-2 5 4 7-8 8-2 7-9 8-0 5-0 7-5 10*2 1 3 7 10-1 100 902 Rijeka . . . . 20 45 6-2 6*2 7-9 7-6 7-8 8-3 4-8 6 5 1 0 7 13-9 10-8 9 4 1586 Fužine . . . . 764 18 6-2 8-1 10-1 9-1 7-3 8-4 4-8 4-8 8-3 1 3 0 11-2 8 7 2854 Leskova dolina 801 22 6-3 6 6 8-0 8-5 7-9 7 5 &2 6-6 8-0 14-0 1 0 7 9 7 2244 Malo S e l o . . 8 24 7 9 5-8 8-9 7-7 6-0 7-0 3-5 6 7 10-1 1 4 7 11-6 10-1 1008 Zadar . . . . 6 21 7-9 8-3 7-5 7-0 7 8 6 7 3-9 3-8 11-2 1 2 4 11-3 12-2 935

Split 17 20 8-6 7-4 9 8 9 4 7-5 5-8 3-5 4-0 9 2 12*4 11-5 1 0 9 968 Split 17 50* 9-3 6-7 9*2 9-3 6-2 5 7 3-0 4-6 9-6 12-3 1 3 0 11 1 •47 Hvar 20 50 10-2 7-8 9 2 7-9 5-3 4-8 2-9 4 5 8-0 12-9 13-5 13-0 797

Metković a . . 32 20 11-8 7 4 9-3 8'7 6-4 4'5 4 0 2-5 7-0 13-9 1 1 7 12-8 1052 Metković a . . 32 5 0 ' 11-5 7-1 10-0 7-7 5*3 4-9 3-2 3-2 7-1 1 4 7 13-1 12-2 992

Pelagruž . . . Q 15 12-0 8-3 10-4 9-5 6-2 4 6 2-3 3-5 7-4 12-9 12-5 10-6 433 Pelagruž . . . У 50* 12-8 6 8 9 7 8-3 5-2 5-1 2-6 4 4 7-8 1 2 7 13-5 11-1 385 Dubrovnik . . 15 32 11-8 8-1 9 1 8-3 5-6 4-2 24 4 7 6-5 1 2 7 1 3 7 12 9 1500 Crkvice . . . 1097 22 10-3 10-1 10-7 9-9 6 0 3-4 1-4 1 3 5-2 12-2 1 4 7 1 4 6 4642 Cetinje . . . . 672 10 12-4 6'8 10-1 9 9 5'6 3-9 1-8 3-9 6-6 1 1 7 14-2 13-1 3530 Durësi . . . . ? 10 6 9 7-7 9 2 5-2 3-7 4 5 l'I 4'4 3-9 16-6 1 9 7 17-1 1090 Vlonë . . . . 10 25? 9 4 8-2 9 9 5-5 3-3 4-4 1-2 4-4 9 4 1 2 7 18-1 13-5 1080 Kerkyra . . . 30 10 1 2 1 11-5 8-4 5-8 4-1 1 7 0-4 1 7 6 7 12-2 16-4 18-8 1314 Palras . . . . 5 10 12-3 10-0 8-5 7-2 5'8 ?-3 o-i 1-4 4-0 13-3 15-3 19-8 693 Zâkynihos . . 3 10 12-4 9-4 7 1 5-3 3-4 0 7 0-2 0-2 2-9 10-3 21-4 26 7 976 Kalamai . . . 32 10 12-0 13-1 7-6 7-0 7 4 1-5 0-2 1 7 3'1 9 7 15-4 21-3 828 Ktfthera . . . . 175 10 16-7 15-4 5-6 4-1 3-3 0-3 00 1'5 2*3 10-1 15-8 25-0 564 Naüplion . . . 6 10 1 0 7 9-8 8-0 4-1 4-8 3'4 0-7 2-5 3 7 1 0 7 1 8 7 22-9 437 There . . . . 226 10 20-3 8-7 9-1 6 9 6-3 0 2 0 1 o-o 2 4 4-2 20-3 21-5 303 Syros . . . . 24 10 17-9 12-5 1 0 1 6-4 4-7 1*2 0-4 0-2 1-6 7-4 17-2 20-4 494 Andros . . . . 47 10 21-1 14-7 9 2 4-4 3-5 2 5 0 1 01 0-9 6 7 15-6 21-2 601 Smyrna . . . . 10 40 16-8 12-9 12-4 6-6 4-9 2 1 0 - 5 0-3 2-8 6 7 13-9 20-1 653 Athenai . . . 107 47 13-3 9-5 8-7 5-4 5-1 4 4 1-8 2 3 3-6 11-3 1 8 7 15-9 390 B ó l o s . . . . 8 10 8 1 6 5 6-5 5-9 7-3 7 i 1-7 6-6 10-5 11-3 16 7 11-8 408 Solun . . . . 39 18 6-8 6-2 7-5 9-0 10-6 8-0 49 5 7 7-9 10-0 12-8 10-6 560 Carigrad . . . 75 48 11-9 9 4 8-5 5-7 44 4-6 3-7 5 7 7-1 8 7 13 9 1 6 7 733 Burgaz . . . . 17 24 8-3 8-1 6-7 7-0 8-8 12-4 9-2 44 6-8 9 0 1 1 0 8-6 556 Varna . . . . 35 29 7-3 5 -5 5-7 6-5 9 6 14-0 9-2 8-4 7-1 9-2 9 6 7 9 509 Sulina . . . . 2 23 6-7 51 7-2 8-0 8-2 13-5 8-2 6.3 10-4 9'9 9 7 6-8 414 Bucuresti . . 85 31 5-3 46 7-2 8-8 10-8 14-4 12*3 8-2 6-3 6-5 8-1 7'5 583 Ruse 40 28 5-7 4-9 6-8 7-0 9-6 1 5 0 1 1 7 8-4 7 7 7-3 9-8 6-1 573 Vidin 35 24 6-9 5-7 6'7 8 6 11-3 11 1 8-6 5-9 8-2 11-2 9-3 6 5 612 Beograd . . . 140 23 4-8 5-3 6-8 9 4 11-5 12-8 11-6 7-3 7 2 9 6 7'3 6 4 627 Osijek . . . . 94 28 5-2 4-6 7-0 10-1 11-4 12-2 8-9 9-2 8-3 9-3 7'5 6-3 711 Pečuh . . . . 253 35 4 4 4-3 7-1 9-6 12-0 11-5 8-6 8-9 8-0 1 2 1 7-8 5 7 870 Čakovec . . . 170 40 5 1 4-7 6-2 9-1 10-1 10-7 9-8 10-2 9-2 10 6 7-6 6 7 948 Orsova . . . . 53 26 7-4 5-5 6-6 9 0 11-3 11-1 7-3 6-3 7-6 11-2 8 7 8 0 909 Ptuj 223 34 4 4 4-3 6-4 8-0 10-8 11-8 1 0 8 9-8 10-0 9-8 8 0 5-9 1029 Radgona . . . 220 20 4-7 2 8 5-9 7-9 12-2 13-5 1 2 1 11-9 8-9 9-0 6'3 4-8 974 Maribor . . . 270 29 4-2 40 6 7 9-3 7-3 12*3 11-8 11-0 10-4 9 7 7 1 6-2 996 Dravograd . . 360 33 3-8 3-6 6-0 8 0 10-8 11-9 12-1 12-0 10-3 1 0 2 5-8 5 5 1092 C e l o v e c . . . 440 50 3 8 3-3 6-0 6-8 9-8 10-9 12-4 12 0 1 0 7 10 8 7 9 5 6 984 Kapla n. Dravi 560 16 4-1 3-6 7-1 7-5 9-6 11-0 11-5 1 0 7 8-9 12-4 7-2 5-4 1208 Rabelj . . . . V80 37 4-9 40 7-3 8-2 9-1 8-4 9-0 9-3 9-0 14-4 9-4 7-0 2199 Ljubljana . . . 306 50 5*3 4-7 6-9 7-1 8-0 10-2 9 9 10-2 9 7 11-9 8-5 7 6 1415 Krško . . . . 168 24 5-0 44 6*2 7-8 9-2 1 1 7 1 1 1 10-1 9 5 10-9 7 7 6-4 1036 Cel je 234 45 4-0 4-3 6-3 7-3 9-9 11-4 10-6 11-0 9'9 10-9 7 0 7-4 1215 Kočevje . . . 460 39 5-4 5-5 7-5 8'3 8-3 10-1 7 7 7 9 9-8 12-4 9-3 7-8 1525 Črnomelj . . . 156 29 5-3 4-9 7-4 8'4 8 5 11-1 7-9 8-9 9 7 1 2 0 8 6 7-3 1347 Gornji grad . . 428 22 4-5 5-8 6-4 8-2 9 1 9-8 8-8 9-4 9 6 10-8 9-2 8-4 1507 Karlovac . . . 111 21 5 6 4-2 6 8 8-8 8-9 10-3 7-0 9-3 9 0 11-9 10-0 8-2 1082 Zagreb , . , , 162 49 5'4 50 6-6 7'9 9-3 1 1 2 9 1 9 7 8 8 11-2 8 7 7-1 885

À. GAVAZZI: RAZPORED PADAVIN NA BALKANSKEM POLOTOKU 3$

Postaja abs. viš. v m

štev. let I II III IV V VI VII Vili IX X XI XII mm

Bjelo%ar . . . 135 19 5-5 5-0 6-6 8-1 11-1 12-4 9-0 10-6 7-5 1 0 9 6-9 6-4 838 Petrinja . . . 106 21 5-6 5-5 7-3 10-0 10-3 10-3 8-0 8-9 8-5 10-3 7-4 7-7 1047 Velika Kladuša 161 21 5-2 4-9 6-2 10-4 9-6 11-6 7-6 8-3 8-3 11-9 8-0 7-0 1126 Sunja . . . . 100 14 5-9 5-9 6-6 8 0 9 8 12-8 10-1 8-5 9-0 9 4 7-2 7-0 834 Kostajnica . . 110 18 4-8 5-3 6 0 9-9 10-4 11-7 9-0 8-7 8-6 10-6 7-7 7-3 909 Bos. Novi . . . 120 21 5-4 5-5 6-9 9-6 10-2 11-6 7-4 8-0 9-3 ie-7 7-6 7-8 997 Bihač . . . . 227 17 6-0 6-6 6-8 9-8 9-4 9-8 7-3 7-3 8-9 10-4 9 0 8-7 1447 Korenica . . . 650 15 5-7 6-1 5-8 9-2 10-7 8-6 6 0 6-2 9-1 14-2 9-3 9-1 1343 Požega . . . . 152 18 5-1 4-3 6-4 8-7 10-8 11-7 1 0 4 8-6 9 1 9-9 7-4 7-6 768 Banja Luka . . 163 24 5-5 5-4 6-8 10-2 10-7 11-2 8-8 8-4 9 1 9-3 8-0 6-6 1080 Ključ 260 21 6-3 5-i 7-1 9-4 10-7 11-3 7-6 7-5 9-6 9-6 7-9 6-9 1156 Arežin Brijeg . 850 19 6-2 7-3 7-8 8-7 8-8 6-9 5-i 5-1 9-3 12-7 11-1 11-0 1596 Petrovac . . . 650 21 5-8 5-8 6-6 8-1 10-5 10-5 7'9 6 4 9-7 11-6 9-5 8-6 1083 Jajce 341 21 6-4 5-4 7-7 8-3 11-4 10-9 8-8 7-8 9-0 9-6 7-7 6-8 926 Tešanj . . . . 238 21 6-3 6-0 6-9 8-8 11-8 1 3 4 8 4 8-1 8-3 8-6 6-2 7-2 1090 Travnik . . . . 500 24 7-9 6-2 8-3 8-1 9-7 9-3 8-1 6-6 8-7 10-7 8-2 8-2 852 Bugojno . . . 569 21 6-3 5-8 7-9 8-0 10-3 9-3 10-3 6-3 8-3 10-5 9-7 7-3 820 Donja Tuzla 244 31 6-5 5-0 6-5 8-7 11-2 12-8 10-2 7-5 8-5 9-6 6-9 6-6 875 Sarajevo . . . 637 33 7-7 6-3 8-7 7-3 9-2 9-7 6-9 7-8 9-1 11-2 8-7 7-4 881 Bjelašnice . . 2067 18 10-6 1 1 0 1 0 1 9-8 8-9 6-4 4-7 4-5 6-3 9-5 8-5 9-7 2067 Sarajevo . . . 537 18 7-5 6-9 9-3 8-1 9-8 9-9 7-0 6-4 9-0 10-3 8-3 7-5 941 Uži c e 424 17 6-2 5-6 7-5 8-0 1 1 0 14-4 11-0 60 6-3 7-7 8-6 6 - ' 853 Višegrad . . . 344 20 7-4 &2 7-6 6-5 10-3 1 1 0 8-3 8-2 9-0 9-7 8-9 6'9 721 Ooražde . . . 345 21 6-7 5-6 8-4 7-2 9-7 1 1 4 7-3 7-6 9-4 10-3 9-3 7-4 767 Metallka . . . 1388 21 7-5 6-7 8-3 7-4 10-3 10-5 7-5 7-6 7-8 8-9 9-3 7-3 1055 Pljevlja . . . 840 16 6-5 &3 7-7 8-0 9-5 11-7 8-2 6-6 8-1 11-0 8-1 8-3 767 Kalinovik . . . 1090 21 6-3 6-7 8-5 9 1 9-0 7-5 5-5 55 9-7 13-0 11-3 7-9 1059 Čemerno sedlo 1329 21 7-9 7-7 8-1 9-7 9-8 6-8 4-8 4-2 7-8 12-8 10-9 9-5 1513 Mostar . . . . 89 30 5-8 7-4 10-9 10-3 7-8 7-6 3-7 4-0 7-9 12-4 11-2 10-0 1310

Kragujevac . . 140 10 5-3 6-7 4-0 7-9 13-5 14-5 8-1 9-1 5-7 10-8 7*4 7-0 632

Kragujevac . . 140 2 0 ' 6-4 8" fi 5-8 7-8 11-0 13-7 8-2 8-0 6 0 7-9 9-4 7-2 637

Vranje . . . . 502 10 6-4 7-0 5-6 9-4 12-0 12-0 7-5 7-5 5-6 13-7 7-1 6-2 662

Vranje . . . . 502 20* 7-3 7-5 7-0 9-3 10-4 10-5 7-6 5-9 6-9 10-4 10-2 7-0 724 Skopje . . . . 250 9 7-3 5-7 4-1 8-7 11-8 11-6 7-5 8-5 6-1 10-8 7-7 10-2 487

Niš 214 15 5-4 6-3 5-6 9-6 9-8 12-3 8-3 8-5 7-2 11-2 10-2 5-6 575 Niš 214 20* 5-8 7-2 6-5 9-5 8-7 11-9 7-5 7-8 7-3 11-3 10-4 f.-1 587

Bukovo . . . . 133? 10 3-9 8 1 7-3 9-8 12-6 8-8 6-0 10-4 5-8 13-3 7-3 6-7 599

Bukovo . . . . 133? 20* 4-7 7-1 8 0 9-7 11-3 10-8 4-9 8-9 6-7 13-3 7-5 7 1 549 Vratca . . . . 380 28 5 1 4-4 6 5 8-3 11-8 13-7 10-3 11-9 7-5 8-2 7-9 4-4 883 Bitolj . . . . 618 11 6-8 9-2 6-9 8-7 io-i 9-6 6-3 6-2 4-8 10-8 10-5 9 1 726 Gabrovo . . . 375 32 6-4 4-7 7-8 8-2 12-9 1 3 0 11-9 8'2 6-3 6-9 8-1 5-6 869 Šumen . . . . 228 24 6-2 5-2 6-1 8-1 12-0 14-3 10-9 7-7 5-6 8-8 9-3 5-8 658 Sofija . . . . 550 36 5-4 4-8 6-4 8-2 13-0 13-0 10-2 8-2 8-7 9-5 7-8 4-8 645 Sliven . . . . 276 30 7-6 6-2 6-9 7-1 12-3 15-3 8-6 6-9 6-4 7-6 8-9 6-2 594 Bosi legrad . . 725 22 6-5 5-3 5-8 9-6 10-8 10-8 8-1 7-6 8-3 10-8 9-2 7-2 554 Plovdiv . . . . 160 28 7-0 &0 7-2 7-8 10-7 11-9 1 0 0 7 6 7-3 7-4 9-9 6-8 524 Kavaklii . . . 285 24 9-3 8-3 10-2 6-8 7-6 11-1 7-5 51 5-i 6-5 12-5 1 0 0 630 Gr. Džumaja 340 10 6-8 4-7 7-8 1 0 0 9-2 9-4 6 1 5-3 6-0 1 7 6 10-5 6-6 512 Haskovo . . . 195 24 8-7 7-8 8-1 8-0 8-4 12-3 8-7 7-0 6-9 6-5 10-4 7-6 642

R é s u m é . L' auteur, dans cette première partie de son étude, tâche de tracer les lignes qui séparent, dans la Péninsule Balkanique, les plus grandes ou les plus petites quantités mensuelles moyennes des précipitations et qui sont dessinées dans les cartes ajoutées. Dans la seconde partie qui va suivre 1" auteur expliquera les éléments qui ont de Г influence sur la distribution des précipitations sus mentionées.