Embed Size (px)
Citation preview
Pravo socialne varnosti
Doc. dr. Andraž Rangus
Definicije posameznih pojmov
• SOCIALNA VARNOST
Obsega sisteme za zagotavljanje varnosti dohodka posameznikov in njihovih družin ob nastanku posameznih socialnih primerov (npr. bolezni, brezposelnosti, starosti, invalidnosti, materinstva)
• Socialna zavarovanjaZagotavljajo dajatve v denarju in naravi s katerimi se uresničuje socialna varnost posameznikov.
• SOCIALNO VARSTVO (SOCIALNE POMOČI)
Socialne pomoči so dajatve v denarju ali narave tistim posameznikom in družinam, za katere se po posebnem postopku ugotovi, da pomoč potrebujejo zaradi denarne ali osebne stiske.
• SOCIALNA ZAŠČITA
Je najširši pojem oziroma sistem, ki obsega sisteme socialne varnosti, vključno s sistemi socialnih zavarovanj, socialnih pomoči in drugih socialnih ugodnosti (npr. stanovanjske ugodnosti, subvencije predšolskega varstva, subvencije prehrane za otroke in mladino, davčne olajšave, ipd.)
OBLIKE SOCIALNIH ZAVAROVANJ
Pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Zdravstveno zavarovanje
Zavarovanje za primer brezposelnosti
Zavarovanje za starševsko varstvo
TEORETIČNI DEL
• Umestitev držav glede na tip države blaginje (socialne države) - GøstaEsping – Andersena
• Opredelitev temeljnih pojmov• (socialna) Solidarnost
• Vzajemnost
• Redistribucija
• Sheme na podlagi katerih se izvaja pokojninsko zavarovanje
Liberalni KorporativističniSocialno-
demokratskiMediteranski
Vzhodno-evropski
Hibridni
Velika Britanija
Nemčija Danska Španija Poljska Nizozemska
Irska Francija Švedska Grčija Češka Norveška
ZDA Avstrija Finska Italija Madžarska
Kanada Belgija Portugalska Slovaška
Avstralija Luksemburg
Slovenija
“Age is an issue of mind over matter. If you don't mind, it doesn't matter.” (Mark Twain)
Umestitev držav glede na tip države blaginje (socialne države)
TEORETIČNI DEL
• Umestitev držav glede na tip države blaginje (socialne države) - GøstaEsping – Andersena
• Opredelitev temeljnih pojmov
Načelo (socialne) solidarnosti
Načelo vzajemnosti
Načelo prerazdelitve
Načelo samoodgovornosti
Prispevki za socialno varnost
Za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ):
- delojemalci: 15,5%
- delodajalci: 8,85%
24,35%
Za obvezno zdravstveno zavarovanje (ZZZS):
- delojemalci: 6,36%
- delodajalci: 7,09%
13,45%
Za zaposlovanje (RS):
- delojemalci: 0,14%
- delodajalci: 0,06%
0,20%
Za starševsko varstvo (RS):
- delojemalci: 0,10%
- delodajalci: 0,10%0,20%
Skupaj:
- delojemalci: 22,10%
- delodajalci: 16,10%
38,20%
- Osnova navzgor ni omejena
- Pravice so omejene
Pokojninsko zavarovanje v Sloveniji
DEMOGRAFIJA
1971 2016
2040 2060
Vir: SURS
ODHODKI ZA STARANJE
0
5
10
15
20
25
30
35
2013 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050 2055 2060
EU SI EU - pokojnine SI - pokojnine
Gibanje vseh izdatkov za staranje kot delež BDP v Sloveniji in EU, 2013–2060
OD
STO
TEK
(%
)
Vir: European Commission, AWG, 2015
ODHODKI ZA POKOJINIE
Graf: Projekcija izdatkov za pokojnine v Sloveniji in v povprečju EU v % BDP
OD
STO
TEK
(%
)
Vir: EK, AWG Poročilo o staranju 2015.
V SLOVENIJI SE ZGODAJ UPOKOJUJEMO
Vir: SHARE podatki iz 4. vala zbiranja, objava 1.1.1, ki je bila objavljena 28. marca 2013, izračun Kavaš in drugi Interdisciplinarna in mednarodna panelna baza mikropodatkov o zdravju, socio-ekonomskem položaju, družinskih in socialnih omrežjih več kot 86.000 posameznikov, starejših od 50 let.
Razlogi za upokojevanje v Sloveniji, 2011
PRIMERJALNO PRAVNI PREGLED
STEBRI POKOJNINSKEGA SISTEMA v SLOVENIJI
I. STEBER II. STEBER III. STEBER
• Obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje (zaposleni, samozaposleni, kmetje, družbeniki, funkcionarji, prostovoljno vključeni).
•Poklicno (obvezno dodatno) pokojninsko zavarovanje – težka in zdravju škodljiva dela (livarji, gasilci, policisti, piloti, železničarji,…)
•Kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje – vplačuje delodajalec v pokojninski sklad (lahko tudi zaposleni)
• individualno dodatno pokojninsko zavarovanje – vplačuje zavarovanec sam
•Vse druge oblike varčevanja in zavarovanja – življenjska zavarovanja, depoziti na bankah, ipd.
FINANCIRANJE POKOJNINSKE BLAGAJNE IN
JAVNOFINANČNI UČINKI
Kako se financira izdatke za pokojnine?
• Dokladni sistem (PAY AS YOU GO)• Prispevki zaposlenih (15,5%), prispevki delodajalcev (8,85%), skupaj 24,35%
• NALOŽBENI SISTEM• Vnaprej obljubljena višina pravic (defined benefit sistemi)
• Vnaprej določena višina premije (defined contribution sistemi)
• REZERVNI DEMOGRAFSKI SKLADI• Različni viri: davki, odprodaja državnega premoženja, določeno kot %BDP
Gibanje števila zavarovancev in upokojencev
0
100000
200000
300000
400000
500000
600000
700000
800000
900000
1000000
20
10
20
15
20
20
20
25
20
30
20
35
20
40
20
45
20
50
20
55
20
60
Število upkojencev in zavarovancev
število upokojencev SKUPAJ
število zavarovancev
število upokojencev SKUPAJ - REF
Število zavarovancev - ref
Vir: IER
Možne spremembe predlagane v Beli knjigi o pokojninah
Vir: IER
Elementi, ki vplivajo na izdatke za pokojnine
Dejanska upokojitvena starost
Višina pokojnine
Usklajevanje pokojnin
Pravice iz PZZPIZ-1
Pravice do pokojnine: Starostna pokojnina;
Invalidska pokojnina;
Družinska pokojnina;
Vdovska pokojnina;
Delna pokojnina.
Dodatne pravice: Dodatek za pomoč in postrežbo;
Invalidnina;
Varstveni dodatek;
Druge pravice: Odpravnina;
Oskrbnina;
Letni dodatek.
ZPIZ-2
Pravice do pokojnine: Starostna pokojnina;
Predčasna pokojnina;
Invalidska pokojnina;
Družinska pokojnina;
Vdovska pokojnina;
Delna pokojnina.
Dodatek za pomoč in postrežbo;
Letni dodatek
Obdobja, ki jih opredeljuje ZPIZ-2
• Pokojninska doba brez dokupa = obvezna vključitev v obvezno PIZ + opravljanje kmetijske dejavnosti
• Pokojninska doba = zavarovalna doba + posebna doba po posebnih predpisih
• Zavarovalna doba = obdobje obvezne in prostovoljne vključitve v PIZ (obdobja, ko so plačani prispevki)
• NI VEČ DELOVNE DOBE!
Starostna pokojnina - pogoji
PRAVIC DO STAROSTNE POKOJNINE
ZPIZ-1 ZPIZ – 2 (2012)
Trije vstopni pogoji (36. člen):1. 58. let (M in Ž) in 40 (M) oz. 38 (Ž) let pokojninske dobe;
2. 61. (Ž) oz. 63. (M) in 20 let pokojninske dobe;
3. 63. (Ž) oz. 65. (M) in najmanj 15 let zavarovalne dobe.
Vstopni pogoj (1. odst. 27. člena): 1. 60 let starosti (oba spola) in 40 let pokojninske dobe brez dokupa.
2. 65 let starosti (oba spola) in najmanj 15 let zavarovalne dobe.
PREHODNA OBODBJA
Znižanje starostne meje
• znižanje pogoja starosti (6 mesecev za enega otroka, 16 mesecev za dva otroka, 26 mesecev za tri otroke, 36 mesecev za štiri otroke ter 48 mesecev za pet ali več otrok);
Ne pod 58 let (M) oz. 56 let (Ž) oz. 61 let (oba spola).
• za 2/3 časa služenja vojaškega roka (28. člen)
Ne pod 58 let oz. 63 let.
• Za delo pred 18. letom starosti (če so dopolnili 40 let p.d. brez dokupa)
Ne več kot do 58. leta (M) oz. 57. leta (Ž) oz. do 56 let (Ž) do 31. 12. 2018.
ODMERA PRAVIC
KAKO SE ODMERI POKOJNINA
POKOJNINSKA OSNOVA x ODMERNI ODSTOTEK
=
POKOJNINA
Pokojninska osnova
ZPIZ-1 ZPIZ-2 (2012)
Najugodnejše zaporedno 18-letnopovprečje plač oz. zavarovalnih osnov po1. 1. 1970 (1. in 4. odst. 39. člena).
Katerokoli najugodnejše zaporedno 24-letno povprečje plač oz. zavarovalnihosnov, po 1. 1. 1970. (2. odst. 30. člena).
Obdobja za izračun pokojninske osnove
Država Obdobje, ki se upošteva pri izračunu pokojninske osnove
Avstrija Povprečje 15 najboljših let, postopoma podaljšano na povprečje 40 najboljših let (2028)
Belgija Celotno obdobje zaposlitve (max. 45 (M) in 44(Ž))
Bolgarija Celotno obdobje zaposlitve (postopoma)Češka Zadnjih 30 let
Danska / (pokojnine določene v pavšalu)Finska Povprečje celotnega obdobja zaposlitve
Francija Povprečje najboljših 25 letHrvaška Celotno obdobje zaposlitve (postopoma)
Litva 30 letMadžarska Celotno obdobje zaposlitve (postopoma)
Nemčija Celotno obdobje zaposlitveNizozemska / (pokojnine določene v pavšalu)
Poljska Celotno obdobje prispevkovPortugalska Povprečje najboljših 10 plač v zadnjih 15 letih
Od leta 2002 postopoma določeno celotno obdobje zaposlitve
Romunija Celotno obdobje zaposlitve (postopoma)Slovaška Celotno obdobje zaposlitve od leta
1984(postopoma)Slovenija Povprečje 18 najugodnejših zaporednih letŠpanija Povprečje zadnjih 15 letŠvedska Celotno obdobje prispevkov
Velika Britanija 44 let (M), 39 let (44 v letu 2020)(Ž)
Za 15 let dopolnjene zavarovalne dobe znaša odmerni odstotek 26% (moški) oz. 29% (ženske), za vsako nadaljnje leto dopolnjene pokojninske dobe pa se prišteje 1,25%.
NI ZGORNJE OMEJITVE ODMERNEGA ODSTOTKA!
Določitev odstotka za odmero starostne pokojnine
Odmerni odstotek (%)
Odmerni odstotek (%)
Odmerni odstotek (%)
Pokojninska doba
moški ženskePokojninska
dobamoški ženske
Pokojninskadoba
moški ženske
15 26 29 25 38,5 41,5 35 51 54
16 27,25 30,25 26 39,75 42,75 36 52,25 55,25
17 28,5 31,5 27 41 44 37 53,5 56,5
18 29,75 32,75 28 42,25 45,25 38 54,75 57,75
19 31 34 29 43,5 46,5 39 56 59
20 32,25 35,25 30 44,75 47,75 40 57,25 60,25
21 33,5 36,5 31 46 49
22 34,75 37,75 32 47,25 50,25
23 36 39 33 48,5 51,5
24 37,25 40,25 34 49,75 52,75
Višina nadomestitvenega razmerja
Vir: IER
Usklajevanje pokojnin
• 60 % rasti povprečne bruto plače in za 40 % povprečne rasti cen življenjskih potrebščin in se izvede v februarju.
• NE manj kot znaša ugotovljena polovična rast cen življenjskih potrebščin
• V 2013 se izvede uskladitev v višini rasti povprečne plače v RS v 2012 (0,1%).
Bonusi
• Višji odmerni odstotki za nadaljevanja dela po “polnih” upokojitvenih pogojih – 1% za nadaljnje 3 mesece dela (4% na leto)
• v obliki denarne dajatve 20 % predčasne ali starostne pokojnine, če ostane v zavarovanju;
Odbitki (malusi)
• Predčasna pokojnina se zmanjšana za vsak manjkajoči mesec starosti za 0,3 % do 65. leta (1. odst. 38. člena).
• Največ do 18 %.
OCENA STANJA• Reforma omogoča vzdržnost sistema do leta 2025
• Zaustavlja nadaljnje padanje višine pokojnin
• Nadaljnja reforma usmerjena v:• Sistemsko prenovitev pokojninskega zavarovanja (točkovni sistem, NDC)
• Večja povezanost višine pravic z vplačanimi prispevki
• Mehanizmi avtomatičnega prilagajanja parametrov
• Uvedba “vsako delo šteje” s socialno kapico
• Demografski sklad
• Okrepitev II. in III. stebra
Zdravstveno zavarovanje v Sloveniji
Delitev
Obvezno zdravstveno zavarovanjeVključeni vsi državljani Republike Slovenije s stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji.
Prostovoljno zdravstveno zavarovanjeDopolnilno zdravstveno zavarovanje
Dodatna oz. nadstandardna zdravstvena zavarovanja
Obvezno zavarovanje
Obsega zavarovanje za primer:bolezni in poškodbe izven dela;
poškodbe pri delu in poklicne bolezni.
Pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja
• plačilo stroškov zdravstvenih storitev (šest skupin, za prvo skupino kritje stroškov v celoti, za ostale skupine doplačilo bolnika oziroma zavezanca): 50% - 100%
• nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe (običajno od 31. dneva dalje, v posebnih primerih pa od 1. dneva dalje. Višina nadomestila je 100% plače v posebnih primerih (poklicna bolezen, poškodba pri delu, presaditev živega tkiva ali organov v korist druge osebe, krvodajalstvo, izolacija), 90% plače v primeru bolezni in 80% v primeru poškodbe, ki je nastala izven dela, nege družinskega člana in spremstva);
• povračilo potnih stroškov (prevozni stroški – cena javnega prevoza ali 10% cene bencina, oboje zmanjšano za 3% minimalne plače, prehrana – 60% dnevnice, nastanitev – hotel do kategorije treh zvezdic) v zvezi z uporabo zdravstvenih storitev.
NAMENJENOposameznikom, ki niso pripravljeni prevzeti tveganja samoplačništva razlike med osnovnim zdravstvenim
standardom in kritjem obveznega zdravstvenega varstva.
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje
Krijemo določen del stroškov pri uporabi pravic obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Doplačilo je zakonska obveznost zavezanca, da sam poravna razliko med polno vrednostjo (standard) storitve in delom, ki ga krije obvezno zdravstveno zavarovanje.
Doplačilo je odstotni delež vrednosti storitev.
Soprispevek (participacija) je pavšalni znesek ob uporabi storitve, zdravila ali pripomočka.
NI NADSTANDARDNA STORITEV!!!
Dodatno nadstandardno zdravstveno zavarovanje
Nadstandardno zdravstveno zavarovanje se izvajajo zavarovalnice po tržnih načelih.
Deli se na: vzporedno povečuje obstoječe pravice (npr.
podaljšano zdraviliško zdravljenje…) ali njihov standard (npr. nadstandardni zobozdravstveni materiali, nadstandardni ortopedski pripomočki…) in
dodatno zagotavlja nove dodatne pravice (npr. dodatni pregledi, estetski operativni posegi, nadomestila v primeru bivanja v bolnišnici…).
Deluje po naslednjih zavarovalno-tržnih načelih:
možnost zavrnitve sklenitve zavarovanja;
omejena zavarovalna vsota;
delne omejitve kritja;
predhodni zdravniški pregled…
NAMENJENOposameznikom, ki ocenjujejo, da jim standardnepravice in storitve ne zadoščajo.
Zavarovanje za brezposelnost v Sloveniji
Denarno nadomestilo
UPRAVIČENEC
• Oseba, ki je bila pred nastankom brezposelnosti zavarovana najmanj 9 mesecev v zadnjih 24 mesecih oziroma
• Oseba mlajša od 30 let, ki je bila pred nastankom brezposelnosti zavarovana najmanj 6 mesecev v zadnjih 24 mesecih,
OB POGOJU, da so bili plačani prispevki za zavarovanje za primer brezposelnosti
IZJEMADelovno razmerje, DD pa ni
plačal prispevkov
Do denarnega nadomestila oseba ni upravičena
• Prenehanje DR na podlagi pisnega sporazuma;
• Redne odpovedi, ki jo je podal delavec,
• Redne odpovedi iz krivdnega razloga;
• Delavec odklonil sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delo in za nedoločen čas (poslovni razlog oz. razlog nesposobnosti);
• Izredne odpovedi s strani delodajalca,
• Redna odpoved iz zakonsko določenih neutemeljenih razlogov ali v nasprotju z zakonom (posebne varovane kategorije) delavec pa ni zahteval sodnega varstva;
• Starejši delavec dal soglasje k odpovedi PZ iz poslovnega razloga pa ni imel zagotovljene pravice do denarnega nadomestila iz zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno upokojitev
• Prenehanja funkcije ali imenovanja nosilca javne ali druge funkcije v državnih organih (državni zbor, Vlada RS, sodišče) pa delavec ni uveljavljal pravice do vrnitve na delo skladno s predpisi, ki to omogočajo.
Trajanje in višina
TRAJANJE
• 2 meseca - mlajši od 30 let in je bil pred nastankom brezposelnosti zavarovan najmanj 6 mesecev v zadnjih 24 mesecih,
• 3 mesece - zavarovanje od 9 mesecev do 5 let,
• 6 mesecev - zavarovanje od 5 do 15 let,
•9 mesecev - zavarovanje od 15 do 25 let,
•12 mesecev - zavarovanje nad 25 let,
•19 mesecev - zavarovance, starejše od 50 let in za zavarovanje nad 25 let,
•25 mesecev - zavarovance, starejše od 55 let in za zavarovanje nad 25 let.
PONOVNA UVELJAVITEOdmera samo na
podlagi nove zav. dobe
VIŠINA
- 3 mesece 80%, - naslednjih 9 mesecev 60% - po1 letu 50%
(povprečne M plače v zadnjih 8mesecih)
ne nižje od 350 evrovin ne višje od 892,50
evrov bruto
Zavarovanje za starševsko varstvo v Sloveniji
Materinski dopust
Namenjen
pripravi na porod,
negi in varstvu otroka takoj po porodu ter
zaščiti materinega zdravja ob rojstvu otroka in po njem.
Trajanje
105 dni.
Mati nastopi materinski dopust 28 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog.
Očetovski dopust
Namenjen
očetom, da bi že v najnežnejši dobi otroka skupaj z mamo sodelovali pri negi in varstvu otroka.
Koriščenje dopusta
Prvih 15 koledarskih dni (nadomestilo) - do šestega meseca otrokove starosti.
10 koledarskih dni (nadomestilo)- izrabiti v strnjenem nizu po koncu starševskega dopusta, najkasneje pa do konca prvega razreda osnovne šole otroka.
25 koledarskih dni (plačani le prispevki) - lahko izrabi do tretjega leta starosti otroka.
Starševski dopust
Namenjen
nadaljnji negi in varstvu otroka neposredno (takoj) po poteku materinskega dopusta – .
Koriščenje pravice
Pravico ima eden od staršev otroka, oba starša, pod določenimi pogoji pa tudi druga oseba oziroma eden od starih staršev otroka.
Vsak od staršev ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 130dni, pri čemer lahko mati na očeta prenese 100 dni starševskegadopusta, 30 dni pa je neprenosljivih. Oče lahko prenese na mater130 dni starševskega dopusta. Eden od staršev ga izrabi neposrednopo izteku materinskega dopusta.
NADOMESTILO
v času materinskega dopusta - pravica do materinskega nadomestila
v času očetovskega dopusta - pravica do očetovskega nadomestila
v času starševskega dopusta pravica do starševskega nadomestila
Višina
za polno odsotnost z dela znaša 100% osnove,
za delno odsotnost - sorazmerni del.ne nižje od 55 % vrednosti minimalne plače v RS.
ne višje od dvakratnika vrednosti povprečne mesečne plače v RS
Družinski prejemki
Vrste družinskih prejemkov
starševski dodatek (mesečni prejemek, ki traja 365 dni od rojstva otroka)
pomoč ob rojstvu otroka (enkratni prejemek)
otroški dodatek (mesečni prejemek – za dobo enega leta – za otroke do 18. leta starosti)
dodatek za veliko družino (enkratni letni prejemek za družine s tremi ali več otroki)
dodatek za nego otroka (mesečni prejemek, dokler trajajo razlogi oziroma do otrokovega 18. oziroma 26. leta starosti)
delno plačilo za izgubljeni dohodek (mesečni prejemek – dokler trajajo razlogi oziroma do otrokovega 18. leta starosti)
HVALA ZA POZORNOST!
