23
postimpresionizem VINCENT VAN GOGOH: ŽITNO POLJE S KROKARJI, 1890

Vloge (funkcije) umetnosti v družbi (2) 2.del

Embed Size (px)

DESCRIPTION

 

Citation preview

Page 1: Vloge (funkcije) umetnosti v družbi (2) 2.del

postimpresionizem VINCENT VAN GOGOH: ŽITNO POLJE S KROKARJI, 1890

Page 2: Vloge (funkcije) umetnosti v družbi (2) 2.del

Avantgardne smeri 20. stoletja: Začetek 20. stoletja množica različnih

umetniških gibanj: • Ekspresionizem• Kubizem • Futurizem• Dadaizem in začetki konceptualne umetnosti• Nadrealizem • Uveljavi se abstraktna (nepredmetna)

umetnost (abstrahiranje vidnega sveta)

Page 3: Vloge (funkcije) umetnosti v družbi (2) 2.del

ekspresionizem: Ernst Ludwig Kirchner: Ulica, Dresden, 1907-1908

Page 4: Vloge (funkcije) umetnosti v družbi (2) 2.del

impresionizem Edgar Degas: Moulin de la Galette, 1876

ekspresionizem: Ernst Ludwig Kirchner: Ulica, Dresden, 1907-1908

primerjava impresionizem ekspresionizem:

Page 5: Vloge (funkcije) umetnosti v družbi (2) 2.del

Značilnosti posameznih smeri: • Ekspresionizem 1905

• Kubizem 1907

• Futurizem 1909

• Dadaizem 1913 in začetki konceptualne umetnosti

• Nadrealizem 1924

Page 6: Vloge (funkcije) umetnosti v družbi (2) 2.del

kubizem (1907)

PABLO PICASSO, AVIGNONSKE GOSPODICNE, 1907

Page 7: Vloge (funkcije) umetnosti v družbi (2) 2.del

Kubizem: - prva radikalno moderna smer v 20. st. –zavrne do tedaj veljavna načela upodabljanja stvarnosti. - 1. poruši perpsektivično upodabljanje, prostor splošči – slika ne odslikava več iluzije 3D prostora, ni več okno v svet, pač pa postaja samo “dvo dimenzionalna površina, pokrita z barvami”- 2. figure, predmete predstavlja kubično – jih razstavlja na geometrijske oblike, predstavljeni so ostro in hkrati iz več strani (spredaj, od strani, od zadaj);- izgubila se je iluzija enovitega pogleda, pomnoženi pogled odslikava relativnost naše pozicije pogleda v svetu-3. pod vplivom afriške skulpture so deformirani obrazni izrazi (stoletja lepotnega kanona porušena)

Page 8: Vloge (funkcije) umetnosti v družbi (2) 2.del

Pablo Picasso: Deklica z mandolino Georges Braque: Žena z mandolino, 1910,

Page 9: Vloge (funkcije) umetnosti v družbi (2) 2.del

Giacomo Balla:Dinamizem psa na vrvici, 1912

Luigi Russolo:Dinamizem avtomobila,1912

Futurizem:

Page 10: Vloge (funkcije) umetnosti v družbi (2) 2.del

Umberto Boccioni: Edinstvene oblike nadaljevanja v prostoru, 1913, Milano

Futurizem:- Smer, ki slavi prihodnost (futuro)- slavi industrializacijo, tehnologijo, mesto in mestno življenje, pozdravlja vojno kot higieno sveta…- Umetniki želijo izraziti hitrost (simultanost dogajanja) in jo poskušajo na slikah prikazati kot silnice, ki se odslikavajo okrog premikajočih figur…

Page 11: Vloge (funkcije) umetnosti v družbi (2) 2.del

dadaizem

Marcel Duchamp: Fontana, 1917 Marcel Duchamp: L.H.O.O.Q., 1919,

Page 12: Vloge (funkcije) umetnosti v družbi (2) 2.del

-Dadaizem je posebna umetniška drža, ki vključuje provokacijo in ironijo, je umetniški upor proti obstoječemu redu (zoper vojno, meščansko umetnost, njene kulturne in umetnostne tradicije).

- Dadaisti razvrednotijo umetniško delo in estetske norme, problematizirajo pojem umetnost in vzpostavljajo nov pristop k likovnemu delu.

-V umetnosti začne dobivati veljavo ideja in ne več izvedba umetnine . Pomembne so ideje in razmišljanja, ki jih sproža umetnina. Ideja je mojstrska, ne pa način slikanja, barvna kompozicija in podobno.

-Takšni umetnosti rečemo konceptualna umetnost (najpomembnejša sta koncept in pomen, oblika stopi v ozadje).

Page 13: Vloge (funkcije) umetnosti v družbi (2) 2.del

S. Dali: Rakov telefon, 1938

- Nadrealizem: - Nadrealisti vključijo v

svoje umetniško ustvarjanje sanje in podzavest.

- Želijo ustvarjati neobremenjeno, podzavest naj bi bila osvobojena nadzora uma. Pomensko oddaljene elemente, ki so razumsko nezdružljivi, združujejo v novo celoto – tako nastane nadrealistična podoba, nadrealistični pogled na svet (npr rakov telefona li tekoče ure…)

Page 14: Vloge (funkcije) umetnosti v družbi (2) 2.del

Nadrealizem: SALVADOR DALI, VZTRAJNOST SPOMINA, 1931

Page 15: Vloge (funkcije) umetnosti v družbi (2) 2.del

Dali: Letenje čebele okrog granatnega jabolka sekundo

pred prebujenjem, 1944

Page 16: Vloge (funkcije) umetnosti v družbi (2) 2.del

Juan Miró: Materinstvo, 1924

Juan Miró:Holandski interier II, 1928

Page 17: Vloge (funkcije) umetnosti v družbi (2) 2.del

abstraktna umetnost: - Postopno abstrahiranje

vidnega sveta. Značilna je odsotnost elementov predmetnega sveta (nepredmetna umetnost), slike imajo samo likovno vsebino: barva, oblika, kompozicija, ploskev, volumen spregovorijo sami zase.

- Različne usmeritve abstraktne- nepredmetne umetnosti – geometrijska abstrakcija, abstraktni ekspresionizem, akcijsko slikarstvo – dripping,

Page 18: Vloge (funkcije) umetnosti v družbi (2) 2.del

proces abstrahiranjaPiet Mondrian: -Rdeče drevo, 1908-Sivo drevo, 1911-Cvetoča jablana, 1912-Cvetoče drevo, 1912-Kompozicija št. 2; komp. z linijo in barvo, 1913

Page 19: Vloge (funkcije) umetnosti v družbi (2) 2.del

Piet Mondrian:Kompozicija z rdečo, rumeno in modro, 1930

Piet Mondrian:Broadway Boogie-Woogie, 1942-1943

Page 20: Vloge (funkcije) umetnosti v družbi (2) 2.del

Vasilij Kandinski: Črni lok, 1912

Page 21: Vloge (funkcije) umetnosti v družbi (2) 2.del

Jackson Pollock: Številka 31, 1950

Page 22: Vloge (funkcije) umetnosti v družbi (2) 2.del

Mark Rothko:Rdeče, oranžno, 1968

Page 23: Vloge (funkcije) umetnosti v družbi (2) 2.del

proces abstrahiranja v kiparstvu: Constantin Brancusi:-Sen, 1908-Speča muza, 1909-1910-Novorojenec, 1915