Tamara Jerič - Magistrsko delo - upr...funkcioniranje posameznika v družbi ter na razmerja med spoloma in spolno specifične vloge. Čeprav se dandanes med moškimi in ženskami

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

MAGISTRSKO DELO

TAMARA JERIČ

KOPER 2016

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Magistrski študijski program druge stopnje

Inkluzivna pedagogika

Magistrsko delo

SPOLNO SPECIFIČNA SOCIALIZACIJA V VRTCU

Tamara Jerič

Koper 2016

Mentor: prof. dr. Mitja Krajnčan

ZAHVALA

Na začetku se najprej zahvaljujem mentorju, prof. dr. Mitju Krajnčanu, ki me je s

svojimi pozitivnimi spodbudami, strokovnostjo, hitro odzivnostjo in razumevanjem vodil

skozi pisanje magistrskega dela. Hvala tudi doc. dr. Tini Štemberger, ki je ob moji

vsakokratni prošnji po mnenju glede empiričnega dela podala svojo strokovno

pripombo.

Hvala lektorici Renati za slovnični pregled in popravke ter anglistki Nevenki za

prevod povzetka magistrskega dela.

Iskreno se zahvaljujem tudi mojim najbližjim, predvsem mami, ki je verjela vame in

mi s finančnimi sredstvi pomagala do novega znanja ter fantu, ki je potrpežljivo in z

ljubeznijo spremljal pisanje magistskega dela in vse odsotne vikende, ko sem bila na

predavanjih.

Velik izraz zahvale je namenjen še prijateljici Nini, ki mi je prisluhnila ob vsaki

dilemi in z mano diskutirala o tematiki, ki sem jo raziskovala ter zaradi tega preživela

ogromno časa na telefonu in računalniku ob vseh (ne)mogočih urah. Nina, hvala ti za

prijateljstvo in vso pomoč, vesela sem, da te poznam, pri meni imaš posebno mesto!

Na koncu se zahvaljujem tudi Pedagoški fakulteti, ki je s predavanji v Ljutomeru

zmanjšala razdaljo do znanja in potrebo po inkluzivnih pedagogih!

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Tamara Jerič, študentka magistrskega študijskega programa druge stopnje

Inkluzivna pedagogika,

izjavljam,

da je magistrsko delo z naslovom »Spolno specifična socializacija v vrtcu«

· rezultat lastnega raziskovalnega dela,

· so rezultati korektno navedeni in

· nisem kršila pravic intelektualne lastnine drugih.

Podpis:

______________________

V Kopru, dne

IZVLEČEK

V magistrskem delu predstavljamo spolno specifično socializacijo v vrtcu, kjer

izpostavljamo ravnanje strokovnih delavcev ter njihovo vplivanje na oblikovanje spolnih

vlog. Pri tem izhajamo iz stališča, da je spolna neenakost danes še vedno prisotna ter

da so za njeno zmanjševanje pomembni dejavniki tekom socializacije. Med temi

dejavniki največjo vlogo dajemo strokovnim delavcem v skupini vrtca, ki s svojim

latentnim ravnanjem pomembno vplivajo na oblikovanje moške in ženske spolne vloge.

V empiričnem delu predstavljamo triangulacijo raziskovalnih metod, saj smo s tem

želeli doseči čim bolj celovit vpogled v raziskovalni problem. Proučevali smo vpliv

vedenja oz. ravnanja strokovnih delavcev vrtca, ki delajo v oddelku oz. skupini, na

otrokovo oblikovanje spolno specifičnih praks, ravnanj in vlog. V ta namen smo

raziskali, kako in v kolikšni meri se strokovni delavci v vrtcu obnašajo do otrok različno

glede na spol in v kolikšni meri o tem razmišljajo. Poskušali smo najti rešitve, kako se

tej spolno specifični socializaciji izogniti ali jo vsaj omiliti in s tem pomembno prispevati

k enakosti med spoloma.

Na podlagi kvantitativne analize smo ugotovili, da večina strokovnih delavcev o

spolno specifičnem obnašanju do otrok ne razmišlja. Večina njih ravno tako meni, da

njihovo obnašanje v skupini ne vpliva na kasnejše spolno specifično vedenje otrok.

Ugotovili pa smo tudi, da obstajajo tipična spolno specifična vedenja strokovnih

delavcev vrtca do otrok, med katerimi najbolj izstopa spodbujanje pogumnosti pri

fantkih in nežnosti pri dekletih.

Rezultati kvalitativnega dela so pokazali, da je med strokovnimi delavci prisotno

spolno specifično ravnanje, ki se kaže predvsem preko izkazovanja nežnosti oz.

dotikanja do deklic, medtem ko dečki tega niso deležni v taki meri kot deklice.

Z delom dokazujemo, da spolno specifično ravnanje strokovnih delavcev je

prisotno, a s pomembno ugotovitvijo, da se le-ti tega ne zavedajo v tako veliki meri, kot

smo pričakovali. Menimo, da bi z osveščanjem in problematiziranjem problematike

spolno specifične socializacije v vrtcu lahko pomembno pripomogli k razbijanju spolnih

stereotipov in naredili majhne korake k enakosti med spoloma.

Ključne besede: spol, neenakost, socializacija, vrtec, strokovni delavci

ABSTRACT

Gender – specific socialisation in kindergarten

In this dissertation we present gender specific socialisation in kindergarten, where

we expose behaviour of kindergarten workers and their influence on formation of

gender roles. We originate from a standpoint that gender inequality is still present and

that its erosion is still dependent on factors during the socialisation. Among these

factors, the greatest role is given to kindergarten workers, who with their latently

behaviour significantly influence the formation of male and female gender roles.

In the empirical part of the dissertation we present triangulation of research

methods because we wanted to achieve more comprehensive insight into research

problem. We studied the influence of kindergarten workers behaving on child's

formation of gender specific practices, behaviours and roles. Therefore, we researched

how and to what extend kindergarten workers behave differently towards children

regarding their gender and to what extend they are aware of it. We tried to find

solutions how to avoid gender specific socialisation or at least alleviate it and by doing

that, importantly contribute to equality between genders.

Based on quantitative analysis we found out that majority of kindergarten workers

does not think about gender specific behaviour towards the children. The majority of

them also think that their behaviour in the group of children does not influence later

gender specific behaviour of children. We also found out that kindergarten workers

have some characteristic specific behaviour towards the children, among which

encouraging courage with boys and gentleness with girls stand out.

The results of qualitative work show that gender specific behaviour is present

among kindergarten workers. It shows in being more affective and physically close

towards girls, while boys are not given attention in that amount.

In the dissertation we prove that gender specific behaviour of kindergarten workers

is present, however with an important fact that they are not aware of it in such a great

extent as we expected. We think that by informing and problematizing issues of gender

specific socialisation in kindergarten we could significantly aid to vanishing of gender

stereotypes. We could make small steps to equality between genders.

Key words: gender, equality, socialisation, kindergarten, kindergarten workers

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ................................................................................................................... 1

2 TEORETIČNI DEL ................................................................................................ 3

2.1 Problematika spolov ....................................................................................... 3

2.1.1 Definiranje spola ..................................................................................... 4

2.1.2 Ženskost in moškost ............................................................................... 5

2.1.3 Ženskost in moškost skozi reprezentacijo otroštva .................................. 6

2.1.4 Izvor neenakosti med spoloma ................................................................ 7

2.1.4.1 Socializacija kot eden izmed izvorov neenakosti med spoloma ........ 8

2.1.4.2 Izstopajoča področja neenakosti med spoloma ................................ 9

2.1.4.3 Stereotipi in predsodki glede spolov ................................................10

2.1.5 Enake možnosti v postmoderni družbi – mit ali realnost? .......................12

2.2 Kaj je socializacija? .......................................................................................12

2.2.1 Ali je ločevanje med vzgojo in socializacijo res potrebno? ......................14

2.2.2 Vrste socializacije...................................................................................14

2.2.2.1 Primarna socializacija .....................................................................15

2.2.2.2 Sekundarna socializacija .................................................................15

2.2.2.3 Terciarna socializacija .....................................................................16

2.2.2.4 Resocializacija ................................................................................17

2.2.3 Dejavniki socializacije ............................................................................17

2.2.3.1 Družina ...........................................................................................18

2.2.3.2 Vrstniki ............................................................................................19

2.2.3.3 Vzgojne in izobraževalne institucije .................................................19

2.2.3.4 Množični mediji ...............................................................................20

2.2.4 Dejavniki v obdobju primarne socializacije, ki pomembno vplivajo na

oblikovanje spolne vloge otrok .............................................................................21

2.2.5 Risanke ..................................................................................................21

2.2.6 Reklame .................................................................................................22

2.2.7 Igrače .....................................................................................................22

2.2.8 Knjige, pravljice ......................................................................................23

2.3 Vrtci v današnjem času .................................................................................23

2.3.1 Vrtec in njegovi cilji .................................................................................24

2.3.2 Kurikulum današnjega vrtca ...................................................................26

2.3.3 Cilji kurikuluma za vrtce..........................................................................26

2.3.4 Dnevna rutina v vrtcu .............................................................................27

2.3.4.1 Prihod v vrtec in odhod domov ........................................................27

2.3.4.2 Vodene in proste dejavnosti ............................................................28

2.3.4.3 Hranjenje ........................................................................................29

2.3.5 Vloga vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice v vrtcu ..............................29

2.3.6 »Prikriti« kurikulum .................................................................................30

2.3.7 Spol in prikriti kurikulum .........................................................................32

2.4 Vpliv strokovnih delavcev vrtca na oblikovanje spolne vloge otroka ..............32

3 EMPIRIČNI DEL ...................................................................................................35

3.1 Problem, namen in cilji ..................................................................................35

3.2 Hipoteze in raziskovalna vprašanja ...............................................................36

3.3 Metodologija ..................................................................................................36

3.3.1 Raziskovalne metode .............................................................................36

3.3.2 Raziskovalni vzorec ...............................................................................37

3.3.2.1 Raziskovalni vzorec za kvantitativni del raziskave ...........................37

3.3.2.2 Raziskovalni vzorec za kvalitativni del raziskave .............................38

3.3.3 Pripomočki .............................................................................................38

3.3.3.1 Veljavnost .......................................................................................39

3.3.3.2 Zanesljivost .....................................................................................39

3.3.3.3 Objektivnost ....................................................................................40

3.3.4 Postopek zbiranja podatkov ...................................................................40

3.3.5 Postopek obdelave podatkov .................................................................41

3.4 Rezultati in razprava .....................................................................................41

3.4.1 Rezultati kvantitativnega dela raziskave .................................................41

3.4.1.1 Spolno specifična vedenja ...............................................................41

3.4.1.2 Latentne dimenzije spolno specifičnega vedenja .............................50

3.4.1.3 Samorefleksija spolno specifičnega vedenja strokovnih delavcev ...51

3.4.1.4 Povezanost pogostosti razmišljanja o spolno specifičnem vedenju in

spolno specifičnega vedenja .............................................................................54

3.4.1.5 Dejavniki, ki vplivajo na vzpostavitev spolnih vlog ...........................55

3.4.2 Rezultati kvalitativnega dela raziskave ...................................................56

3.4.2.1 Ravnanje strokovnih delavcev ob prihodu otrok v vrtec ...................56

3.4.2.2 Ravnanje strokovnih delavcev pri obrokih .......................................57

3.4.2.3 Ravnanje strokovnih delavcev pri higieni in negi otrok ....................58

3.4.2.4 Ravnanje strokovnih delavcev pri vodenih in prostih dejavnostih ....58

4 SKLEPNE UGOTOVITVE ....................................................................................61

5 LITERATURA IN VIRI ..........................................................................................65

6 PRILOGE .............................................................................................................69

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 1: Struktura vzorca po spolu ....................................................................37

Preglednica 2: Opisne statistike za spremenljivko starost............................................37

Preglednica 3: Struktura vzorca po starostnih razredih ................................................37

Preglednica 4: Struktura vzorca po kategorijah delovne dobe .....................................38

Preglednica 5: Frekvenčna porazdelitev odgovorov pri spremenljivkah sklopa »spolno

specifično vedenje« .....................................................................................................44

Preglednica 6: Opisne statistike sklopa spremenljivk »spolno specifično vedenje« .....46

Preglednica 7: Rezultati preizkusa normalnosti porazdelitve za sklop spremenljivk

»spolno specifično vedenje« .......................................................................................47

Preglednica 8: Rezultati Kruskal Wallisovega preizkusa razlik v spolno specifičnem

vedenju strokovnih delavcev vrtca glede na delovno dobo ..........................................49

Preglednica 9: Rezultati dodatnega Mann Whitneyjevega preizkusa razlik v spolno

specifičnem vedenju strokovnih delavcev glede na njihovo delovno dobo ...................50

Preglednica 10: Rotirana strukturna matrika štirih izločenih faktorjev ..........................51

Preglednica 11: Frekvenčna porazdelitev odgovorov pri spremenljivkah pogostosti

razmišljanja in refleksije spolno specifičnega ravnanja strokovnih delavcev ................52

Preglednica 12: Opisne statistike spremenljivk pogostosti razmišljanja in refleksije

spolno specifičnega ravnanja strokovnih delavcev ......................................................52

Preglednica 13: Rezultati preizkusa normalnosti porazdelitve spremenljivk pogostosti

razmišljanja in refleksije spolno specifičnega ravnanja strokovnih delavcev ................53

Preglednica 14: Rezultati Kruskal Wallisovega preizkusa razlik v pogostosti

razmišljanja in refleksije spolno specifičnega ravnanja strokovnih delavcev glede na

delovno dobo...............................................................................................................53

Preglednica 15: Analiza korelacij med pogostostjo razmišljanja o spolno specifičnem

vedenju in spolno specifičnega vedenja ......................................................................55

Preglednica 16: Frekvenčna porazdelitev odgovorov na vprašanje o dejavnikih, ki po

mnenju strokovnih delavcev vplivajo na vzpostavitev spolnih vlog pri otroku ...............56

Jerič, Tamara (2016): Spolno specifična socializacija v vrtcu. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.

1

1 UVOD

Povezava spola, socializacije in vrtca se na prvi pogled zdi vsakdanja,

»neproblematična«. Če pomislimo vsaj malo globlje, pa kaj hitro naletimo na pomisleke

in dvome. Je socializacija v vrtcu res tako pomembna za kasnejše oblikovanje spolnih

vlog? Ravno to bo v ospredju našega magistrskega dela– pomembnost socializacije, ki

zelo intenzivno poteka ravno v vrtcu, na oblikovanje spolnih vlog pri otrocih.

V magistrskem delu bomo v ta namen problematizirali vpliv vedenja strokovnih

delavcev vrtca, ki delajo v oddelku oz. skupini, na otrokovo oblikovanje spolno

specifičnih praks in ravnanj, saj menimo, da je primarna socializacija, ki prav v vrtcu

poteka najintenzivneje, ena izmed zelo pomembnih vplivnih dejavnikov na kasnejše

funkcioniranje posameznika v družbi ter na razmerja med spoloma in spolno specifične

vloge. Čeprav se dandanes med moškimi in ženskami poudarja enakost, menimo, da

le-ta poteka zgolj na deklarativni ravni, saj nam ravno spolno specifična socializacija

pokaže, kako je skozi proces socializacije močno prisotno razlikovanje med spoloma in

z njim različna pričakovanja do žensk in moških. Strokovni delavci vrtca so pomemben

dejavnik, ki vpliva na kasnejše življenje posameznika v družbi, saj kot pravi De

Beauvoirjeva (1999), imamo odrasli v rokah »magično moč«, ki se je vse premalo

zavedamo.

Ker je vrtec prostor sistematične, javne vzgoje, kamor so vpleteni številni dejavniki

(mediji, vrstniki, igrače, risanke…), ki poglavitno vplivajo na potek socializacije, bomo

raziskali, kako in v kolikšni meri se strokovni delavci v vrtcu obnašajo do otrok različno

glede na spol in v kolikšni meri o tem razmišljajo. Poskušali bomo najti rešitve, kako se

tej spolno specifični socializaciji izogniti ali jo vsaj omiliti predvsem v vrtcu, kjer otroci, ki

so vanj vključeni, preživijo velik del dneva, vse to pa bistveno vpliva na posameznikovo

kasnejše življenje v družbi.

Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu

bomo podrobneje razložili in problematizirali ključne pojme, ki so pomembni za naše

raziskovanje: spol, vrtec in socializacija. Pri vsakem od teh poglavij bomo v ospredje

postavili njihovo povezljivost in komplementarnost. V okviru empiričnega dela bomo na

podlagi triangulacije kvantitativne in kvalitativne metode pedagoškega raziskovanja

poskušali ugotoviti, kakšno je vedenje strokovnih delavcev vrtca do otrok glede na spol.

Zanimalo nas bo tudi, ali se strokovni delavci v vrtcu obnašajo do otrok različno glede

na spol ter katera so najpogostejša spolno specifična vedenja strokovnih delavcev

vrtca do otrok.


2

Raziskali bomo, v kolikšni meri strokovni delavci vrtca prepoznavajo in razmišljajo

o svojem spolno specifičnem vedenju, ter ugotavljali, kakšno je mnenje strokovnih

delavcev glede vplivnosti njihovega vedenja na oblikovanje spolno specifične vloge

posameznika. V ospredju našega raziskovanja bo tudi ugotavljanje povezanosti med

spolno specifičnim vedenjem strokovnih delavcev vrtca v skupini in njihovim

reflektiranjem lastnega vedenja.


3

2 TEORETIČNI DEL

2.1 Problematika spolov

V tem poglavju bomo za lažje razvijanje problematike spola v povezavi s

socializacijskim procesom na kratko predstavili problematiko med spoloma ter njeno

daljnosežnost.

Z nenehnim spreminjanjem položaja posameznika v družbi in odgovarjanjem na

vprašanje, kdo smo ter kakšne so možnosti prihodnjega razvoja, naletimo na dileme

definiranja spola. Spol in njegovo definiranje je bilo v mnogih študijah dolgo časa

zanemarjeno.

Izvirni greh je v raju storila ženska takrat, ko je poskusila prepovedan sad in

zapeljala Adama. Od takrat naprej za to plačuje. Nekateri sociologi in antropologi na

podlagi tega upravičeno menijo, da ni nikoli obstajala in nikoli ne bo obstajala družba, v

kateri ženska ne bi imela nižjega položaja kot moški (Haralambos in Holborn, 1999, str.

589).

Ko govorimo o družbeni strukturi in o razmerjih moči, je spol zelo pomembna

kategorija družbe in družbenega, saj se je skozi zgodovino izkazal kot ena najtrdnejših,

najvztrajnejših ter najbolj konsistentnih struktur. Zaradi tega se moška dominacija v

družbi sprejema kot nekaj, česar ni potrebno utemeljevati posebej (Antić Gaber, 2015).

Problematika spolov največ pozornosti posveča vprašanjem, ki se nanašajo na

stereotipne spolne vloge, predsodke do žensk ter razlike med moškimi in ženskami v

spoznavnem razvoju (Kodelja, 2006).

Za razumevanje spola so pomembna tri področja: razmerja moči, produkcijska

razmerja ter emocionalna razmerja. Pri prvi še vedno prevladuje dominacija moških

kljub feminističnim odporom, medtem ko produkcijska razmerja še vedno kažejo na

delitev dela glede na spol, kjer velike korporacije še vedno obvladujejo moški. Kljub

prizadevanju in majhnim spremembam na katerem izmed teh področij, pa so vsa ta

področja in družbene neenakosti močno ukoreninjene in vneto vztrajajo še danes

(Antić Gaber, 2015).

Na tem mestu se lahko upravičeno strinjamo s predpostavko, da je razlika med

spoloma najprej družbeno proizvedena in na podlagi tega univerzalno uporabljena za

upravičevanje razlik med spoloma.

Na podlagi vseh teoretičnih konstruktov in realnih dogajanj lahko mirno trdimo, da

je vprašanje spola in z njim podrejenost žensk večna problematika. Že Mary

Wollstonecraft se je v 18. stoletju ukvarjala z vprašanjem spola in se v delu Zagovor


4

pravic ženske zavzemala predvsem za to, da bi ženske postale moškim enake

državljanke, z vsemi pravicami in dolžnostmi. Pot do tega je videla v doseganju enake

stopnje izobraženosti kot jo lahko dosežejo moški. Izobraževanje je po njenem mnenju

bilo edino sredstvo, ki bi ženskam omogočilo politično enakost z moškimi. Žal je (bila)

realnost drugačna; enakosti med spoloma je bilo zelo malo. Avtorica je že takrat trdila,

da razlike med spoloma niso naravne, pač pa nastajajo v družbi (Wollstonecraft, 1993).

Čeprav je danes dostop do vseh stopenj izobraževanja omogočen obema spoloma

enako, problematika neenakosti med spoloma ni izginila. Danes so razlike bolj subtilne

in predvsem povezane z različnimi pričakovanji do deklic in dečkov in različno vedenje

odraslih do otrok glede na spol. Vse to se jasno pokaže že v vrtcu, ki je za otroke

pomemben dejavnik pri oblikovanju spolnega vedenja.

2.1.1 Definiranje spola

V naravi in družbi ločimo dva spola:

· biološki (sex) in

· družbeni (gender)

Biološki spol predstavlja anatomske razlike med spoloma in daje dve možnosti:

moški/ženski. Je kulturno konstruiran in ne izhaja iz biološkega spola na en sam način.

Družbeni spol pa označuje psihološke in emocionalne značilnosti posameznika:

vedenje, prepričanja, vrednote, seksualno usmerjenost in spolno identiteto. Tu v

ospredje stopi kultura, ki zaradi vseh pravil, pričakovanj in navad vpliva na percepcijo

spola (Prijon, 2012).

Ta delitev in njeno razumevanje pa ni neproblematično. Pri poskusu njenega

razumevanja namreč stopijo v ospredje težave »razmerij moči« med biološkim in

družbenim spolom. Dejstvo je, da delitev na moški in ženski spol ni le posledica enega

ali drugega; torej posledica zgolj biologije ali družbe. Menimo, da je spol splet obojega

z občutno prevlado družbenega.

Čeprav se spol novorojenčku dodeli na podlagi biologije oz. biološke evidentnosti,

pa se v prihodnosti ta biologija razvija na kulturi oz. lepše: spolna vloga posameznika

se oblikuje na podlagi kulture, njenih norm, prepričanj. Zaradi tega ni mogoče spoznati

»biološke« resnice, ki bi bila izven kulturnih diskurzov (Prijon, 2012).

Razlike med moškimi in ženskami torej v veliki meri izhajajo iz kulturnih podlag,

zato termina ženskost in moškost ne gre povezovati le z biološkim spolom

posameznika, ampak gre pri tem za opis značilnosti posameznika, ki so kulturno


5

določene. Tako pojmovanje nam omogoča jasno razlikovanje med spoloma oz. med

kategorijama moški/ženske (prav tam).

Nekateri sociologi so poskušali priti dlje od razprave, ki poudarja dihotomijo med

moškimi in ženskami. Avtorja D. Morgan in L. Birke trdita, da sta biološki in družbeni

spol medsebojno povezana na način, da biološke spolne razlike vplivajo na družbene

in obratno. L. Birke v nadaljevanju zatrjuje, da »ženska biologija« pomembno vpliva na

življenje in da ženske enostavno določenih bioloških dejstev pač ne morejo zanemariti.

Pri tem misli predvsem na reprodukcijo in menstruacijo (Haralambos in Holborn, 1999).

V devetnajstem stoletju je dejansko del ljudi verjel, da imajo ženske in moški fiksno

količino energije in da ženske veliko te energije porabijo v času menstruacije,

nosečnosti in menopavze. Avtorica L. Birke izpostavlja, da so ta prepričanja na nek

način prisotna še dandanes, kljub dejstvu, da ne obstajajo hormoni, ki pripadajo samo

enemu ali drugemu spolu. Zato je najpomembnejše pripisovanje pomena, ki ga

razlikam med spoloma pripisujemo, ne glede na to, ali so izmišljena ali resnična (prav

tam).

Zgodovinske izkušnje kažejo, da spreminjanje položaja žensk zahteva nenehno

prizadevanje in presojanje obstoječih družbenih razmerij. Ravno na ta način lažje

stopijo v ospredje tiste predpostavke, ki so do tedaj veljale za »naravne« (Jogan,

1990).

Kljub našemu jasnemu prikazu razlike med spolom kot biološkim in družbenim

konstruktom, gre danes še vedno za sporno razlikovanje. Kot pravi avtorica Burman, je

bistvo tega dihotomnega razlikovanja pokazati, da razlik med vlogami posameznega

spola ne gre enačiti z biološkimi razlikami, ki naj bi po drugi strani zgolj potrjevali

upravičenost spolno razlikovalnih praks ter s tem ohranjali patriarhalna razmerja moči

(Burman, 1999).

V slovenski strokovni terminologiji še vse do danes to razlikovanje ni trdno in z

gotovostjo določeno. Za izrazom »gender« se najpogosteje skrivata izraza spolna

vloga in spolna oseba in v tem smislu gre predvsem za kulturni vidik (prav tam).

2.1.2 Ženskost in moškost

Spolne vloge so torej družbeni konstrukt, ki se lahko spreminja. S tem se biološke

razlike med moškim in žensko priznavajo, vendar ni biologija zgolj tisto, kar določa

moškost in ženskost. Ti dve kategoriji sta družbena konstrukta ali enostavneje:

posameznik moški ali ženska šele postane.


6

Sprejemanje lastnega biološkega spola je pri moških in ženskah različna ravno

zaradi različnega dojemanja družbenega spola, ki ga Freud in Lacan razlagata kot

konstrukt. Iz Freudove teorije izhaja, da se že majhen deček vede neodločno, ko

opazuje genitalije pri deklici, medtem ko naj bi ona ravnala popolnoma drugače. Ko

deklica zagleda dečkove genitalije takoj zaradi »zavidanja« sprejme odločitev in to je

trenutek, ko pride do odcepa moškosti. Deklica naj bi se takrat zaradi svoje

»brazgotine« počutila manjvredno, drugačno. Ko deklica to spolno razliko dojame, se

začne moškemu potrjevati s podrejanjem, saj je prikrajšana za falos. Kljub temu je ta

trenutek pomemben za vzpostavljanje ženskosti, pa čeprav je po Freudu to prva

podlaga za večvrednost moškosti (Freud, 2006).

Konstrukt moškosti in ženskosti se kaže na več načinov: preko oblačenja, izbire

barv, prehranjevanja, vedenja. Ženskost in moškost torej nista univerzalni in

nespremenljivi kategoriji ampak sta kot že rečeno konstrukta, ki se razlikujeta glede na

čas in prostor in kar je najpomembnejše; naučimo se ju skozi socializacijo (Švab,

2002).

Trdimo lahko, da so socializacijski procesi, ki jih bomo obravnavali v drugem

poglavju našega magistskega dela, tisti, ki ustvarjajo okolje za tipična moška in ženska

vedenja. Otroke tako naredijo stereotipne in uniformirane, kar pa seveda koristi

reprodukciji celotne družbene strukture.

Drži, da je bila ženska skozi zgodovino res poniževana, da so jih zažigali, ubijali in

preganjali. Vendar danes živimo v postmoderni družbi, kjer je diferenciacija med

spoloma manj vidna oz. zabrisana. Dejstvo je, da je spol temelj za družbeno ureditev,

vendar pa, kot opozarja Prijon (2012), to ne sme biti edino vodilo, na podlagi katerega

bi opravičevali to spolno dihotomijo. Kot zavedna družbena bitja ne smemo

posploševati, saj smo sposobni kritičnega sklepanja. Čeprav je biološki spol kulturno

določen, to ne pomeni, da je to realnost danes. »Tiranija« moških je danes mnogo

manj prisotna in z postmoderno družbo nima več veliko skupnega. Res je, da so

ženske žal ponekod po svetu še vedno v slabem položaju, kar za Slovenijo upamo

trditi, da ne drži. Vseeno je pomembno nenehno samoreflektiranje in zavedanje

modernega individuuma, ki je odgovoren in samostojen v svojem razmišljanju.

2.1.3 Ženskost in moškost skozi reprezentacijo otroštva

Najbolj pogosto vprašanje ob rojstvu otroka je vprašanje po spolu. Kot navaja

avtorica Burman je to tipično vprašanje, ki ga lahko označimo kot »primeren« odziv ob

rojstvu otroka. V nadaljevanju zanimivo problematizira prakso poizvedovanja po spolu


7

že v prenatalnem obdobju, ko bodoče starše zelo zanima, ali bo dete fantek ali punčka.

Noben namreč dojenčka v trebuhu ne definira kot »ono« (Burman, 1999).

S tem avtoričinim pomislekom se seveda strinjamo; dandanes so redki tisti starši,

katerih spol otroka ne bi zanimal že v prenatalnem obdobju. Čeprav marsikdo reče, da

je vseeno, ali bo »on« ali »ona«, pa po drugi strani zvesto ugiba, kaj raste pod srcem

ženske. Podlaga za to so pogosto ljudska verovanja, katere bodoči starši pogosto

preizkušajo. Resnično še nismo slišali nikogar, ki bi otroka v materinem trebuščku

definiral kot »ono«. Že tu je jasno, da se o nebogljenem bitjecu ne govori v srednjem

spolu ampak v moškem, češ: »Vseeno je, kaj bomo imeli, važno da bo zdrav!« Čeprav

je v ozadju tega najverjetneje mišljen »zdrav otrok«, se sprašujemo zakaj ni stavek

obrnjen: »Vseeno je, kaj bomo imeli, le da bo zdrava!« Vredno premisleka.

Že od 18. stoletja naprej se je otroka največkrat dojemalo kot ranljivo bitje, ki ga je

potrebno zaščititi. Otroci so veljali za »naravne« in »neokužene« od preostale

civilizacije. Otrok je bil kot nepopisan list, ki so ga predvsem v zahodnih družbah

popisali po načelih takratnih kulturnih norm, medtem ko so za črnske skupnosti

prevladovala po večini prepričanja o njihovi čisti naravi (Ule, 1999).

2.1.4 Izvor neenakosti med spoloma

Izvor neenakosti so teoretiki razlagali vsak po svoje, vsak v sklopu svojega

raziskovanja. V nadaljevanju podajamo kratek oris izvorov neenakosti različnih

avtorjev.

Marxov sodelavec Engels je izvor spolne neenakosti videl že v najzgodnejših

obdobjih razvoja družbe, ko so bili moški tisti, ki so nosili odgovornost za pridobivanje

hrane, ženske pa so bile za domačo sfero. Avtorja Coontz in Henderson spet pravita,

da je izvor neenakosti povzročila razlika med moškimi in ženskami v proizvodnji dobrin.

Spet avtorica Ortner poudarja žensko naravo, ki naj bi bila po izvoru bližje »naravi« že

po reprodukcijski funkciji (nosečnost, menstruacija). Nekateri avtorji so šli celo tako

daleč, da so za izvor neenakosti krivili hormone in delitev možganov. Gray in Buffery

sta tako trdila, da je leva hemisfera po 2. letu bolj prevladujoča pri deklicah, medtem ko

pri fantih prevladuje desna možganska polobla. Poudarjata, da je za to kriv hormonski

vpliv in zaradi tega bi naj bila dekleta verbalno bolj spretna od fantov, medtem ko naj bi

fantje bolje obvladali matematične in prostorske relacije (Haralambos in Holborn,

1999).

Za Bourdieuja pa je najpomembnejši dejavnik oz. izvor neenakosti med spoloma

ravno družina. Prav v družini naj bi se vsiljevala zgodnja izkušnja spolne delitve dela, ki

se kaže kot naturalizacija in predstavlja pomemben mehanizem boljšega položaja


8

moških. Kot poudarja avtor, se spolne vloge zdijo naravne in produkt telesa samega,

zato so zelo odporne na spremembe (Bourdieu, 2010).

2.1.4.1 Socializacija kot eden izmed izvorov neenakosti med spoloma

Ann Oakley je avtorica, ki je skozi svoje raziskovanje poudarjala, da spolne vloge

nastajajo preko kulture, da so kulturno pogojene, definirane. Ljudje se namreč vedenja

učijo v družbi, saj smo ljudje družbena bitja. Družba pa je tista, ki »določa«, kakšna bo

vloga moškega in kakšna vloga ženske. Tega prirojene značilnosti ne določajo jasno.

Kakršna koli je že biološka razlika med spoloma, je kultura družbe tista, ki odločilno

vpliva na moško in žensko vedenje. Če apriori obstajajo biološke podlage za moško in

žensko obnašanje, jih kulturni faktorji preglasijo (Haralambos in Holborn, 1999).

V nadaljevanju avtorica Oakley izpostavlja, kako močan vpliv ima kultura modernih

družb na oblikovanje spolnih vlog. Navaja štiri glavne načine, ki se odvijajo skozi

proces socializacije.

1. Na definiranje spolne vloge vpliva manipulacija. Na tem mestu navaja

primer, kako že mati posveča več pozornosti lasem in urejanju las deklice v

primerjavi z dečkom.

2. Drugi način je usmerjanje, kar pomeni, da se otroke že od njihovega rojstva

naprej usmerja k različnim predmetom, kjer so prvi od njih že igrače. Za

deklice je značilna igrača punčka, preko katere se izpostavlja vloga ženske

kot matere in gospodinje. Medtem ko je pri fantih najbolj značilna igrača

avtomobilček in kocke, puške, s katerimi se dečke že od začetka vzpodbuja

k praktičnemu, tekmovalnemu in agresivnemu vedenju.

3. Tretji način predstavlja verbalno apeliranje. Pri tem imamo v mislih tipičen

stavke: »Fantje ne jokajo!« in »Deklice so pridne!« To otroke vodi do

identifikacije s svojim spolom in posnemanje vloge odraslih, ki so ta

verbalna apeliranja že ponotranjili.

4. Zadnji način, ki aktivno poteka skozi socializacijo, pa je izpostavljanje

različnim aktivnostim. Deklice in dečke se namreč spodbuja k zelo

različnim dejavnostim; deklice h gospodinjskim opravilom, dečke pa k

odgovornosti za celo družino skozi ekonomsko premoč (prav tam).

Iz tega vidika je jasno, da se spolnih vlog naučimo. Dodelitev vlog je družbeni

konstrukt. Izvor tega seveda ni le v socializacijskem vidiku, ki je v ospredju naše

obravnave, ampak tudi v drugih vidikih, ki so jih raziskovali različni teoretiki, sociologi,

ki so poudarjali vsak svoje področje raziskovanja. Nekako se strinjamo, da se spolnih


9

vlog naučimo skozi udružbljanje, kot proces, ki ga prehodi prav vsak, ki se rodi v

civilizirani družbi. Vseeno pa jasnega in enoznačnega odgovora vse do danes ni. Cilj

našega raziskovanja je področje socializacije, ki ga vidimo kot pomemben izvor

različnih spolnih vlog. Ravno zaradi tega je avtorica Oakley za nas najbolj zanimiva

teoretičarka v povezavi spola in socializacije. V nadaljevanju našega dela bomo pojma

še problematizirali in povezovali.

2.1.4.2 Izstopajoča področja neenakosti med spoloma

Neizogibno dejstvo je, da so razlike med moškimi in ženskami vlogami tukaj in

zdaj. Če smo do sedaj spoznali, da je njihov izvor (predvsem) v kulturni

determiniranosti, kjer so moški apriori »večvredni«, je prav, da si pogledamo, kako se

vse to kaže v praksi.

Dandanes zaznamo neenakost med spoloma na več področjih, kjer izstopajo

naslednja: izobraževanje, plačano delo oz. poklic, domače delo oz. neplačano delo in

politika.

Področje izobraževanja je v grobem tanek led, saj bi nam nasprotniki lahko mirno

replicirali, da je izobraževalni sistem za vse enako dostopen. Res je, da so dekleta z

demokratizacijo šolstva pridobila dostop tudi do višjih stopenj izobraževanja in le-tega

tudi pogosto končajo, a dejstvo je, da so se zgostile predvsem na »ženskih« področjih

študija (humanistične, zdravstvene in pedagoške smeri). Po drugi strani pa, kljub odprti

možnosti do visokih ravni izobrazbe, do tega v poklicni sferi ne pride.

Eden izmed razlogov za doseganje višje stopnje izobrazbe pri dekletih je njihova

»pridnost« po naravi (Peček in Lesar, 2006). Vsako tako namigovanje se nam zdi

nesmiselno, a logično za nadaljevanje neenake delitve med spoloma.

Ženske imajo res lažji dostop do izobrazbe in do plačanega dela, saj je opaziti, da

so ženske v primerjavi z moškimi močneje zastopane v intelektualnih poklicih ali v

upravi, hkrati pa je zaznati tudi njihovo soudeležbo v poklicih, ki so blizu tradicionalnih

definicij ženskih dejavnosti poučevanja ter socialnega dela. Čeprav se je pot

izobraževanja in z njo poklicna sfera res odprla, pa avtor Bourdieu (2010) opozarja, da

ženske kljub temu nimajo pravega dostopa do položajev, kjer je v ospredju oblast in

odgovornost (prav tam).

Čeprav je v zadnjem času pri nas moč opaziti pomembne premike v smeri

boljšega položaja žensk na področju zaposlovanja (zaposlenost za polni delovni čas,

preboj žensk na »odgovorna« in »prestižna« področja), pa kljub temu ženske na trgu

dela ne dosegajo enakih položajev kot moški (Podreka in Antić Gaber, 2015).


10

Mogoče lahko vzrok v tem najdemo predvsem v specifičnostih, ki so značilne za

žensko delovno silo: več nepredvidenih odsotnosti, krajša delovna doba, porodniški

dopust in podobno. Zaradi tega so pogosto dojete kot nepredvidljive in manj zanesljive

(Glazer, 1998).

Težko se strinjamo z opazko, da so ženske manj zanesljive, saj spol po našem

mnenju ni merilo za določanje le-tega. Strinjamo pa se, da na videz enakopravnejši

dostop do vseh stopenj izobraževanja in vseh poklicev ne smemo jemati kot

enoznačnega, saj je v ozadju še vedno skrito spolno specifično usmerjanje otrok ter

učencev ter s tem kasnejša neenakost med spoloma, kar služi reprodukciji družbe, ki ji

ta spolna neenakost ustreza.

Domače oz. neplačano delo je področje, ki zajema vrsto dejavnosti, ki so nujne za

funkcioniranje in vzpostavitev družine. V mislih imamo gospodinjska dela, skrb za

otroke, odnosno delo, idr. To domače delo se odvija v zasebni sferi in je neplačano.

Zaradi tega je pogosto dojeto kot ne-pravo delo, ki naj bi bilo delo iz ljubezni predvsem

ženskega spola. To delo je necenjeno in pogosto nevidno in predvsem v domeni

žensk, ki naj bi bile skrbne že po naravi. Vse to pa je jasno le še eno mesto neenakosti

med spoloma, ki vztraja kljub poudarjanju enakopravnosti med moškimi in ženskami

(Hrženjak in Humer, 2009).

Da pa ne bomo tako pristranski, lahko mirno trdimo, da do počasnih sprememb v

omilitvi neenakosti med spoloma vseeno prihaja. Moški vse bolj postajajo del

domačega dela in odgovornega očetovstva.

Ob vsem tem pa je pomembno zavedanje, da do sprememb ni prišlo zaradi

»naravnega« dogajanja, ampak zaradi žensk samih, ki so se borile zoper diskriminacijo

in so kljub »občutkom krivde«, da zapuščajo družino in rušijo družino, uspele prodreti v

skrčen prostor javne sfere (Jogan, 2001).

V nadaljevanju velja krepiti to emancipacijo žensk kot »drugega« spola za

enakovrednejši položaj v vseh sferah življenja.

2.1.4.3 Stereotipi in predsodki glede spolov

Stereotipi in predsodki so v našem življenju neizogibno prisotni. Nastanejo na

podlagi miselnih vzorcev na eni strani in nepoznavanja družb na drugi strani (Prijon,

2012).

Stereotipi igrajo odločilno vlogo pri prilagajanju na okolje in realnost na nek način

izkrivljajo ter kvarijo individuume. Govorimo lahko o stereotipiziranju, kot pravi Ule


11

(2000), ki je proces opisovanja ljudi na osnovi njihove pripadnosti. Zatorej prepričanje,

da so ženske emocionalne, moški pa agresivni, velja za stereotipno (prav tam).

Kljub temu, da se stereotipov pogosto ne zavedamo, služijo pomembnemu

namenu; vodijo vzorce odnosov in diskriminacijo (Prijon, 2012).

Za ženske velja stereotip, da je čustvena, ponižna, negotova, skromna. Stereotipni

predstavnik moškega spola pa je odločen, tekmovalen in ekspresiven. Moški naj bi bil

sposoben, spreten in močan (prav tam). Kot poudarja Beck (2001), je zanj poklicni

uspeh in nanj vezan dohodek tisti pomemben faktor, ki mu omogoča dosego ideala

moškosti.

Stereotipi glede moških in žensk se pogosto nanašajo na njihove umske

sposobnosti, čutenje, mišljenje… Tako se je na tem področju oblikovalo ogromno

stereotipnih prepričanj, med katerimi najbolj izstopa ta, da ženske niso dobre v

matematiki, moški pa so bolj agresivni (Prijon, 2012).

Stavek »fantje ne jokajo« je eden izmed stereotipov, ki jasno kaže na to, da se je

fantke že od otroštva naprej učilo, da morajo biti trdne, racionalne osebe. Čustva kot

taka so bila vedno zapostavljena in v domeni »čustvenih žensk« v nasprotju z

»razumnim moškim«. A čustva vsekakor niso znak zgolj psihološkega stanja

posameznika, ampak so proizvod družbenega, družbene mreže, struktur (prav tam).

Stereotipi so za našo družbo neizogibni. Znan sociolog U. Beck piše, da je sicer v

zadnjem desetletju prišlo do sprememb glede spolnih stereotipov. Še več, ugotavlja, da

se moškim ne zdi več nesprejemljivo, da jokajo in upoštevajo svojo partnerko. Medtem

ko zanimivo, ženske, ki so postale manj čustvene, družba označuje kot hladne in

neženstvene (Prijon, 2012).

Razlike med spoloma pa se kažejo tudi v položaju, ko pride do prepira, konflikta.

Ženske ga želijo rešiti s pogovorom, medtem ko se moški v konfliktni situaciji zaprejo

vase. Avtor Gray pravi, da gre za umik v votlino, ki je moški obrambni mehanizem. Tudi

pri občutenju problemov pride do značilnih razlik; medtem ko moški iščejo rešitev na le

en problem, ženske ob enem problemu uvidijo še mnoge druge. Ženske se tudi lažje

emocionalno izražajo, medtem ko se moški znajo zadržati in bolje prikriti svoja čustva.

Ravno to je vzrok za številne stereotipe, ki čustvovanje opredeljujejo kot manjvredno in

razmislek kot večvreden (prav tam).

Stereotipom se družbi ne bo uspelo izogniti. Da ne bomo tako črnogledi, jih sami

dojemamo kot pozitivne, kot tiste, ki kličejo pa (samo)refleksiji in spremembi, »odkritju«

trdno in skrbno zakritih dejstev (tudi med spoloma).


12

2.1.5 Enake možnosti v postmoderni družbi – mit ali realnost?

Poglavitno vprašanje tega poglavja je po besedah M. Ule (2000) naslednje: »Kaj v

postmoderni dobi stopi na mesto minulih idiličnih razmerij?« Če nadaljujemo z njenimi

besedami, je današnji čas neizpodbitno namenjen odstiranju tančic. Modernizacija

prinaša napredek tudi na emancipatornem polju, ki bi ga morebiti marsikdaj radi

spregledali ali zakrili. Vendar to odčaranje sveta, kot je to poimenoval Max Weber,

pomeni tako pridobitev kot tudi izgube (prav tam).

Vprašanje, ki smo ga postavili v naslovu tega podpoglavja, nima enoznačnega

odgovora. Ali bomo moški in ženske dandanes imeli kdaj popolnoma enake možnosti,

je težko vprašanje, ki po našem mnenju nikoli ne bo dobilo pravega in enega samega

odgovora. Ker težimo k temu, da se ne naslanjamo na nobeno od teorij izvora

neenakosti, lahko rečemo, da je enaka možnost odvisna zgolj od vsakega individuuma.

Odvisna je od njegove osveščenosti, njegovih življenjskih nazorov in ciljev ter poti, ki jih

ubira za dosego preseganja neenakosti na katerem koli področju vsakdanjega življenja.

Če si neenakost želimo premagati, se bomo dokazali in izstopili kot izjema, ki bo

potrdila naše pravilo: vsak ima možnost, da doseže svoj cilj ne glede na spol: pa naj bo

to ženska v vojski, predsednica države ali moški učitelj. Slednjim je res enostavneje

prodreti v žensko »območje«, a neizpodbitno dejstvo je, da ženskam nič na svetu ne

onemogoča biti vojakinja, pogumna oseba, tekmovalna, agresivna. Pot do cilja se med

spoloma res razlikuje, a važno je, da ta pot je, tukaj in zdaj.

2.2 Kaj je socializacija?

Poglavje, ki je pred nami, bo odkrivalo širši kontekst pojma socializacije. Predstavili

bomo sam pojem, vrste socializacije in dejavnike, ki vplivajo na njen potek.

Problematizirali bomo vpliv socializacijskih dejavnikov v vrtcu na oblikovanje neenakih

vlog med spoloma.

Pojem socializacije je uvedel Durkheim na začetku 20. stoletja z namenom, da

opredeli vpliv družbenih dejavnikov, ki so oblikovalci človekove osebnosti (Peček Čuk

in Lesar, 2009).

Socializacija je proces, kjer se posamezniki naučijo kulturnih norm tiste kulture, v

kateri živijo (Haralambos in Holborn, 1999). Če pojem socializacije že na tem mestu

povežemo s pojmom spola, ki je v ospredju našega raziskovanja, lahko rečemo, da je

socializacija neke vrste oblikovanje obstoječega biološkega spola na podlagi družbeno

zaželenih pričakovanj v celosten družbeni spol posameznika.


13

S pojmom socializacija se ne srečujemo prav pogosto, saj daje vtis nekega

umetnega, strokovnega pojma, ki laičnost ne zanima. Čim ga poenostavimo in

namesto njega uporabimo termin: učenje pravilnega (po našem bolje rečeno želenega)

vedenja, norm in vrednot, je vsem takoj jasno, kaj ta skriti pojem razlaga.

Avtorja Berger in Luckmann (1988) navajata, da gre pri socializaciji za vsestransko

in dosledno uvajanje posameznika v svet družbe. S tem postane posameznik član

družbe oz. se vanjo vključi. Zanimiv je njun navedek, ki pravi:

»Vsak posameznik se rodi v objektivno družbeno strukturo, znotraj katere se sooči

s pomembnimi Drugimi, ki so zadolženi za njegovo socializacijo. Ti pomembni Drugi so

posamezniku vsiljeni. Njihove definicije njegove situacije se mu predstavljajo kot

objektivna realnost. Na ta način se ne rodi le v objektivno družbeno strukturo, ampak

tudi v objektivni družbeni svet. Pomembni Drugi, ki mu ta svet posredujejo ga med

posredovanjem spreminjajo. Podobe izberejo v skladu z lastnim mestom v družbeni

strukturi in na osnovi lastnih življenjsko zakoreninjenih značilnosti. Družbeni svet je

tako za posameznika dvakrat »prečiščen«.« (Berger in Luckmann, 1988, str. 123).

Če zgornji citat malo poenostavimo: posameznik, ki se rodi, si ne bo sam izbiral,

kam in kako se bo vključil v družbo. Res je, da je novorojenček nepopisan list, a s

pomembnim dejstvom, da ga bo družba popisala z objektivnim peresom. Novorojenčku

bo predstavljen kot edini obstoječi in dostopen. Oblikovala se bo osebnost – moškost

ali ženskost.

Vesna Vuk Godina (1988) poudarja, da je socializacija sredstvo, preko katere se

družba obnavlja na kontinuiran način. Z njo se zagotavlja razvoj posameznika in

reprodukcija obstoječe družbe.

Skozi proces socializacije se posameznik »ujame« v mrežo socialnih vplivov in

ravno to je vzrok, zakaj se kasneje ta posameznik tako težko postavi v aktivno,

drugačno držo. Odvisen in popolnoma nebogljen je rojen v neko družino, ki živi svoje

specifično življenje. Tega se jasno posameznik na začetku ne zaveda; ko pa se zave,

gleda svet skozi prizmo svojih staršev (Peček Čuk in Lesar, 2009).

Pa vendar poglejmo obe plati: posameznik je ob zavedanju, ki ga doseže v

kasnejših letih življenja, sposoben presoje, upora, zavračanja, ustvarjanja novih

odnosov. Je torej nujno, da ponotranji obstoječe vzorce, ki jih je dobival skozi

odraščanje? Odgovora na to nismo našli in ga ne upamo z gotovostjo trditi; a resnica je

ta, da težko gledamo skozi svoje nevtralne oči, ko pa smo bili naučeni norm in pravil, ki

so jih že oblikovali drugi. Vseeno možnosti za avtonomnost imamo, a jih težje

udejanjamo in sploh oblikujemo.


14

2.2.1 Ali je ločevanje med vzgojo in socializacijo res potrebno?

Pojma socializacija in vzgoja sta pogosto izenačena ali pa je izenačen le pogled

nanju. V nadaljevanju bomo na kratko razložili razliko oz. podobnosti med njima, saj

smo tudi sami mnenja, da ju strogo pač ne moremo ločiti.

»Vzgojen« pomeni vedeti, kako se vesti v določeni situaciji ter na kakšen način

komunicirati. To pa v bistvu pomeni, da znamo obvladovati družbeno zaželene vzorce

vedenja in upoštevati pričakovanja družbe, v kateri živimo. Čeprav avtorici Peček Čuk

in Lesar (2009) poudarjata, da izenačevanje teh dveh pojmov vodi v osiromašenje

same vzgoje, smo sami mnenja, da njuna stroga ločnica ni ustrezna. Res je, da se

avtorici opirata na dejstvo, da je vzgoja vedno namerna in zavestna dejavnost, a bi mi

pri tem opozorili, da vzgoja ni le namerna ampak vedno tudi nenamerna. Strinjamo se,

da je socializacija v grobem ponotranjenje pravil, medtem ko je cilj vzgoje

osamosvojitev od vzgojitelja, samostojnost. Pa saj je to tudi cilj socializacije, mar ne?

Če gledamo na vzgojo in socializacijo z vidika obsega, je vzgoja ožja od

socializacije, saj je načrtna in sistematična; ampak, ali je zgolj in le načrtna? In spet, če

gledamo na vzgojo in socializacijo z vidika njunih ciljev – tu je vzgoja širša od

socializacije. Cilj socializacijskega procesa je podružbljanje človeka, medtem ko je cilj

vzgoje dosti širši: gre za razvoj individualnosti, avtonomnosti, presoje in podobno

(Peček Čuk in Lesar, 2009). Sprašujemo se, ali je ločnica med tema dvema pojmoma

sploh možna? Vzgoja ni vedno le namerna, socializacija pa tudi ni le grobo

podružbljanje posameznika ampak veliko več. Menimo, da ločitev teh dveh dejavnosti

ni smiselna, saj obe potekata celo življenje in povezano. Na koncu koncev niti ni tako

bistvena njuna ločitev ampak je relevantnejši njun preplet in komplementarnost za

dobrobit posameznika.

2.2.2 Vrste socializacije

Socializacija ni proces, ki bi bil omejen zgolj na otroštvo, ampak traja vse življenje.

Povezuje različne generacije in se od nje tudi razlikuje po učinkovitosti in trajnosti.

Socializacijske procese delimo na:

· primarno,

· sekundarno in

· terciarno socializacijo (Počkar, Andolšek, Popit in Barle Lakota, 2009).


15

2.2.2.1 Primarna socializacija

Primarna socializacija je najpomembnejši vidik socializacijskega procesa, saj

poteka od rojstva naprej in navadno v okviru družine. Starši so z odzivanjem oz.

odobravanjem ali neodobravanjem zgled svojim otrokom, ki jim na ta način prenašajo

temeljne vedenjske vzorce svoje družbe (Haralambos in Holborn, 1999).

Berger in Luckmann primarno socializacijo opredeljujeta kot proces, ki se odvija v

otroštvu, posameznik pa z njim postane član družbe (1988). Južnič piše, da gre za

»nežna« otroška leta, ko otroka učimo najosnovnejših higienskih navad, razvijamo

govor in obvladujemo telesne spremembe (Južnič, 1989).

V času primarne socializacije je otrok popolnoma nesamostojen in odvisen od

drugih, predvsem družine, za katero so značilni tesni, intimni odnosi, v katerih se

vzpostavlja čustvena vez. To je čas, ko se otrok razvija kot osebnost in pridobiva

vrednote, norme ter zaželene vzorce obnašanja, ki so zanj takrat edine dosegljive

(Počkar, Andolšek, Popit in Barle Lakota, 2009).

Primarna socializacija vključuje dva pomembna procesa: ponotranjenje družbene

kulture in strukturiranje osebnosti. Če do ponotranjenja kulture ne bi prišlo, bi družba

nehala obstajati (Haralambos in Holborn, 1999).

Ta faza je izrazito »družinska«, saj traja od rojstva do adolescence predvsem

znotraj družine. Družina pa ni edini dejavnik, ki je za to obdobje pomemben. Med

»izvajalci« socializacije tega obdobja so tudi vrtec, prijatelji, mediji… Neizkušen otrok

se namreč preko vsega tega nauči, da so temelj družbenega življenja pravila, ki jih

mora upoštevati, da bo sprejet.

Čas primarne socializacije je temelj, na katerega se gradi celo življenje (Južnič,

1989). Po Bergerju in Luckmannu (1988) se konča takrat, ko se koncept Drugega utrdi

v zavesti posameznika. Na tem mestu postane posameznik član družbe in zdaj je

pripravljen na nadaljnjo socializacijo. Funkcija primarne socializacije je v vseh družbah

podobna in zanjo je pomembno, da poteka v toplem čustvenem okolju (prav tam).

2.2.2.2 Sekundarna socializacija

Sekundarna socializacija nadaljuje procese primarne, a pomembno je, da se

zavedamo, da učinke prve, druga ne more izpodriniti (Lukšič Hacin, 1995).

Do sekundarne socializacije prihaja v kasnejših letih, ko je vpliv družine manjši,

njeno vlogo pa prevzamejo drugi dejavniki, kot je na primer šola, vrstniki. Sekundarna

socializacija poteka po zgodnjem otroštvu, ko se posameznik začne vključevati v bolj


16

zapleteno mrežo različnih skupin, organizacij, institucij zunaj domačega okolja. Na tej

stopnji se posamezniki vključujejo v ustanove, ki sistematično skrbijo za družbeno

nadzorovano sekundarno socializacijo (Počkar, Andolšek, Popit in Barle Lakota, 2009).

Osebnost individuuma je na tej stopnji že dodobra oblikovana. Čustvene vezi se

rahljajo in v ospredje stopa institucionalizem ter anonimnost. Prehod iz sfere domačega

okolja v svet formaliziranih praks je pogosto neoseben in za posameznika težaven

(Lukšič Hacin, 1995).

Berger in Luckmann pišeta, da gre za internalizacijo1 institucionalnih »podsvetov«

(1988). Obseg tega je določen z delitvijo dela, ki izhaja iz družbenih vlog. Pomemben

»izvajalec« tega procesa so člani, ki imajo podoben položaj in starost – vrstniki. Med

njimi neizkušen otrok oz. mladostnik preko interakcij sprejema pravila ravnanja in

»igre« (prav tam).

Lahko bi rekli, da sekundarna socializacija poteka vse življenje, saj se ljudje

nenehno učimo in vseskozi spoznavamo nove ideje. V tej socializaciji se vzorci

razumevanja sebe in drugih spremenijo, saj so individuumi soočeni z različnimi

družbenimi svetovi, ki jih med seboj lahko primerjajo in med njimi izbirajo (Počkar,

Andolšek, Popit in Barle Lakota, 2009).

Meje med primarno in sekundarno socializacijo ni mogoče točno opredeliti. Vidno

ločnico nam lahko predstavljajo institucije, kjer so odnosi med posamezniki že formalno

uravnani in podvrženi formalni socialni kontroli (prav tam).

2.2.2.3 Terciarna socializacija

Dejstvo je, da se učimo celo življenje. Za postmoderno družbo v sklopu

socializacijskega procesa to pomeni, da se moramo nenehno izpopolnjevati in na nek

način socializirati. Procese socializacije so včasih povezovali le z dobo odraščanja, a

danes je podružbljanje več kot le to. Socializacija poteka na vsakem koraku, tudi v

času naše neodvisnosti, odraslosti. Govorimo o terciarni socializaciji ali socializaciji

odraslih. Le-ta intenzivno poteka z vstopom v poklicne vode, prevzemanjem

starševskih in partnerskih vlog ipd. (Počkar, Andolšek, Popit in Barle Lakota, 2009).

1 Internalizacija po Kernbergu zagotavlja naslednje 3 stvari: 1. izgradnjo strukture psihičnega

aparata, 2. oblikovanje sveta notranjih objektov, 3. vzpostavitev vezi med temi objekti znotraj

določenega čustvenega odnosa.


17

Razložimo si jo lahko na enostavnem primeru; v začetku svojega poklicnega

življenja se mlad učitelj, zdravnik, zidar, kuhar ali kdorkoli drug nauči nekih pravil in

spretnosti, ki veljajo v tem poklicu. Če kasneje službo zamenja, se pridruži drugi

poklicni skupini, ki ima drugačna pravila in navade, zato spet vstopi v polje

socializacijskega procesa. To se dogaja neprestano. Tudi če ostanemo na istem

delovnem mestu, lahko do terciarne socializacije pride že z novim sodelavcem ali

menjavo vodstva.

Za terciarno socializacijo je značilno bolj avtonomno gledanje na kulturo. Na tej

stopnji posameznik intenzivno raziskuje svoje poklicne sposobnosti, izbira poklica pa

postaja vse bolj realna in objektivizirana (Bergant, 1970).

2.2.2.4 Resocializacija

Resocializacijo bomo na tem mestu zgolj omenili, saj za naše raziskovanje ni

bistvenega pomena. Pojem resocializacije zajema ponovno vključevanje posameznika

v družbo, z namenom, da se izničijo učinki prejšnje socializacije in se sprejmejo nove

oblike vedenja, vrednotenja in čustvovanja. Gre torej za proces, ko se človeka iz

različnih razlogov »preoblikuje«. O resocializaciji najpogosteje govorimo, ko gre za

pojave odklonskega vedenja. Za sistematično resocializacijo poznamo tudi ustrezne

ustanove oz. institucije (zapori, psihiatrične bolnišnice…) (Počkar, Andolšek, Popit in

Barle Lakota, 2009).

Pojem resocializacije je v literaturi omenjen predvsem z negativno konotacijo, za

kar lahko krivimo povezovanje tega procesa s totalnimi institucijami. Sprašujemo se, ali

ni resocializacija tudi zgolj naše spreminjanje navad, vedenj brez zunanjega sprožilca?

Prihaja do resocializacije tudi na področju manj rigidne neenakosti med spoloma?

Lahko temu rečemo resocializacija moških, mogoče žensk? Menimo, da ja, saj se

vloga žensk in moških neprestano spreminja, četudi ne le na področju izravnavanja

spolne neenakosti. Premiki se dogajajo in že zavedanje potrebe po spremembi je

začetek nje same.

2.2.3 Dejavniki socializacije

Dejavnike, ki bistveno vplivajo na proces socializacije, imenujemo dejavniki

socializacije. Dejavnikov socializacije je več, med njimi pa najbolj izstopajo naslednji:

· družina (starši, sorodniki)

· vrstniki

· vzgojne in izobraževalne institucije (vrtci, šole)


18

· množični mediji (reklame, risanke, knjige…) (povzeto po Počkar, Andolšek,

Popit in Barle Lakota, 2009).

V nadaljevanju bomo opisali vpliv posameznih dejavnikov. Dejavnikom primarne

socializacije, ki pomembno vplivajo na oblikovanje spolnih vlog, bomo namenili

posebno poglavje.

2.2.3.1 Družina

Družina je osnovna celica družbe. Med njene univerzalne funkcije sodi:

socializacija in stabilizacija osebnosti z mehanizmi zaščite ter priprava na prevzemanje

vlog odraslih in podrejanje družbenim odnosom. Družina vseskozi vzgaja preko

svojega življenjskega stila, sodelovanja z drugimi institucijami ter preko razdelitve vlog

v družini sami. Cilj tega je ugajanje obstoječim kulturnim pričakovanjem (Flere, 1992).

Družina je prva družbena skupina, v kateri otrok pridobiva izkušnje o odnosih z

drugimi ljudmi in je zato najpomembnejši primarni socializacijski dejavnik. V družini se

oblikujejo prve izkušnje za uravnavanje in vrednotenje odnosov z drugimi. Te izkušnje

imajo zelo pomemben vpliv na otroka, saj je otrok znotraj svoje družine čustveno

močno povezan z ostalimi družinskimi člani (Počkar, Andolšek, Popit in Barle Lakota,

2009).

Starši so tisti, ki otroku prvi posredujejo določen sistem vrednot in norm. Značilne

vrednote za današnji čas so osebni uspeh, materializem ter visoko vrednotenje

človeškega življenja (Haralambos in Holborn, 2001).

Družina ter z njo oče in mama pomembno vplivata na oblikovanje spolne vloge

svojega otroka. S svojim odnosom do njega mu dajeta jasno sliko o tem, kakšno

vedenje od njega pričakujeta. Z izbiro igrač in oblek glede na barvo, obliko frizure in

nenazadnje že z nakupom dude in vozička dajejo starši otroku prve »znake«, kaj je

zanj »ustrezno« glede na spol in kaj ne.

Na oblikovanje spolne vloge otroka vpliva tudi odnos in prisotnost staršev ter

razdelitev dela v družini. Kot poudarja avtorica Turk Niskac (2013), ljudje pomene

ustvarjamo skozi izkušnje, kjer odrasli in starši manipulirajo z otrokovim časom in

dejavnostmi. Glede na vplive odraslih so tako otroci določenim situacijam izpostavljeni

bolj ali manj (prav tam). In ravno v tem je prvi znak neenake vzgoje glede na spol:

dečki so izpostavljeni drugačnim vedenjem in pričakovanjem kakor deklice. Dečke

oblačijo v modra oblačila, medtem ko so oblačila deklic pogosto roza barve. Od dečkov

se pričakuje pogum, od deklic skrb. Dečki se igrajo z vlakci in avtomobili, deklice s


19

punčkami. V ozadju vsega tega pa so naša globoko zakoreninjena pričakovanja do

otrok, ki so izrazito vezana na njegov spol.

2.2.3.2 Vrstniki

Tudi vrstniki predstavljajo zelo pomemben dejavnik socializacije, saj si posameznik

skozi vrstniške odnose sam ustvarja in izbori svoj položaj. Skupine vrstnikov nastajajo

spontano, ponavadi predvsem na podlagi starosti ter istega okoliša. Ob prevelikih

starostnih razlikah se namreč otroci razlikujejo glede zmogljivosti in interesov in zato so

vrstniške skupine redkejše. Pogosto so skupine oblikovane tudi po spolu (Papalia,

Wendkos Olds in Duskin Feldman, 2003).

Vrstniki imajo tudi velik vpliv na vsakdanje stvari: oblačenje, glasbo, izbiro knjig,

interesnih dejavnosti ipd. (Marjanovič Umek in Zupančič, 2004). V mnogih skupinah

najdemo zelo toga pravila, kjer je že drugačna obleka ali frizura dovolj, da

posameznika izključijo iz skupine.

2.2.3.3 Vzgojne in izobraževalne institucije

Z vstopom v novo okolje se mora posameznik soočati z novimi zahtevami.

Prilagajanje na to je lahko za otroka stresno, a je tudi nadvse pomembno, saj otrok

preko vključitve v institucijo vstopa v različne socialne odnose, ki pomembno vplivajo

na njegov socialni razvoj (Žagar, 2009).

Pri tem imata vzgojitelj in kasneje učitelj zelo pomembno vlogo, saj usmerjata in

vodita otrokova socialna čustva, od njih pa je odvisno, kako se bo otrok razvil ter

kakšne življenjske nazore bo oblikoval.

Šola je iz socializacijskega vidika pomembna »prenašalka« znanja ter

»posredovalka« vrednot in norm. Šola ima svojo rutino, svoj »hišni red« ter posebne

načine vzpostavljanja odnosa med učitelji in učenci. Preko tega mehanizma se učenci

učijo odnosa do avtoritete ter sprejemajo družbene norme (Počkar, Andolšek, Popit in

Barle Lakota, 2009).

Tomorijeva (1994) piše, da vstop v institucijo, tudi v družino, prinese nova vedenja.

Vstop v institucionalno okolje namreč prinaša nova pravila, ki so pomembna za

posameznika v okviru izgrajevanja njegove avtonomnosti in odgovornosti.

Vrtec kot prostor intencionalne vzgoje je pomemben dejavnik razvoja neenakosti

med spoloma. Soočanje s spolnimi razlikami v okviru vrtčevske rutine in vzgojitelja, kot

pomembnega Drugega v skupini v vrtcu, imamo opravka predvsem s prikritim in

ponavadi nenamernim vplivanjem. Več o tem v naslednjih poglavjih našega dela.


20

2.2.3.4 Množični mediji

Množični mediji so postali del življenja sodobnega individuuma. V naše vsakdanje

življenje so vpeti na vsakem koraku, saj predstavljajo za nas pomemben vir informacij.

S sporočenimi vsebinami ali morebitnim »napačnim« posredovanjem »resnice«

usmerjajo našo pozornost na stranpoti. S svojimi zanimivimi in raznolikimi podobami na

nek način izvajajo tudi kontrolo. Imajo pomembne ekonomske, politične in socialne

funkcije in zato so pomemben dejavnik socializacije.

Med množične medije prištevamo: radio, tisk, televizijo, internet oz. splet. Pogosto

slišimo, da so mediji naše okno v svet, vendar nam že malo kritičnosti pokaže, da

množični mediji niso le ogledalo ampak soustvarjalec družbenih odnosov (Verša,

1996).

Kot piše Verša (1996) so medijske slike samo izrez iz kompleksne realnosti. Mediji

tako hote ali nehote ustvarjajo določeno podobo o moških in ženskah. Oba spola sta

namreč prikazana izrazito stereotipno. Stereotipnost pojmovanja družbenih vlog

ženske in moškega pa se v slovenskem prostoru kaže preko tradicionalne, patriarhalne

delitve spolnih vlog (prav tam).

Družbeno razlikovanje med moškimi in ženskami služi ohranjanju privilegiranega

položaja nosilcev družbene moči – moških. Mediji so eden izmed instrumentov za

vzdrževanje tega stanja in skozi njihovo prezentacijo se spolna hierarhija ohranja.

Družbena konstrukcija spol deli na izrazito žensko in moško stran, kar se kaže na vseh

področjih življenja, kot je zaposlovanje in vzgoja otrok, kjer se razlikujeta že vlogi

staršev. Razlike so opazne v načinu oblačenja, obnašanja, govorjenja (Verša, 1996).

Prikazovanje žensk je v medijih še vedno poudarjeno stereotipno. Ženske je

najpogosteje v vlogi žene, matere in gospodinje, ki je izrazito idealizirana; nežna,

čustvena, predana, medtem ko je moškost prikazana skozi oči gospodovalnosti,

tekmovalnosti in aktivnosti. To se kaže tudi skozi reklame in risanke, kjer moški vedno

junaško reši ubogo žensko (primer risanke Sneguljčica, Trnuljčica, Pepelka…).

Na tem mestu lahko govorimo o pojavu seksizma. Le-ta se je v preteklosti kazal

predvsem skozi nasilje do žensk, preko trgovanja z njimi in odvzemanja političnih

pravic. Danes je seksizem mnogo manj viden, ljudje ga dojemajo kot normalnega.

Današnji seksizem je tudi težje dokazljiv. Verša govori o subtilnem seksizmu, ki se

kaže skozi pokroviteljski odnos do žensk (kot izjava »tega ti ne boš zmogla sama«) ter

preko spodbujanja žensk, da se izobražujejo samo za določene poklice (Verša, 1996).


21

Oblike seksizma se torej spreminjajo, zabrisujejo, a vseeno so. K ohranjanju le-teh

pa pomembno vplivajo množični mediji in tudi njihova razlaga skozi oči staršev in

vzgojiteljev, učiteljev. Na tem mestu torej še imamo »prostor« za privzgajanje spolno

nevtralnega vedenja in s tem zmanjševanje razlik med moškimi in ženskami.

2.2.4 Dejavniki v obdobju primarne socializacije, ki pomembno vplivajo

na oblikovanje spolne vloge otrok

Ljudje ustvarjamo pomene skozi različne izkušnje, zato lahko rečemo, da je vsako

učenje družbeni proces. Otroci se učijo nenehno; poleg formalnih institucij (vrtec, šola),

tudi v vsakdanjem okolju (doma, na igrišču, na avtobusu, skozi medije…).

Skozi obdobje primarne socializacije se nekateri dejavniki pojavljajo pogosteje in

zasedajo bolj pomembna mesta kot v sekundarni in terciarni socializaciji. V primarni

socializaciji otrok še ni sposoben kritičnega mišljenja in presoje o absolutni resnici, zato

je to obdobje pomemben ključ za manjšanje spolne neenakosti.

V nadaljevanju bomo problematizirali štiri pomembne dejavnike, ki po našem

mnenju odločilno vplivajo na spolno vedenje. In sicer bomo predstavili vpliv risank,

reklam, igrač ter pravljic. Vzgojitelju kot pomembnemu odraslemu, s katerim se otrok

srečuje v vrtcu in ki pomembno vpliva na oblikovanje spolne vloge pri otroku, bomo

namenili naslednja poglavja.

2.2.5 Risanke

Ne poznamo otroka, ki ga risani liki na televiziji ali računalniku (danes tudi na

tablici), ne bi prikovali na mesto za par minut, ur. Otroci preko njih pridobivajo

pomembne informacije o vedenju v vsakdanjem življenju.

Seksistično obravnavanje družbenih vlog, skozi katere se kažejo liki v risankah,

vpliva na oblikovanje neenakih spolnih vlog. Resnični svet je predstavljen črno-belo in

poenostavljeno. Dorotea Verša (1996) je opravila raziskavo, kjer je proučila pojavljanje

moških in ženskih likov na prvem programu TV Slovenije. Rezultati so pokazali, da je

od 225 likov bilo le 31 % ženskih, 69 % pa moških. Avtorica poudarja, da so ženske na

tem mestu že v velikem zaostanku, saj njihovo redkejše pojavljanje pri otrocih ustvarja

vtis nevidnosti in zapostavljenosti žensk. Tako je nabor za identifikacijo deklet manjši

od nabora dečkov. Različne so tudi vloge v risanki glede na spol. Ženske v risanki so

ponavadi na mestu, kjer opravljajo gospodinjska dela (spomnimo na gospodinjo v igri

Tom in Jerry), moški pa zavzemajo agresivno obnašanje (Jerry in Tom). Razlike se

pojavljajo tudi pri poklicih; od vseh nastopajočih moških likov je ena tretjina tistih, ki so

prikazani med opravljanjem poklica (gasilec Samo, profesor Baltazar), medtem ko je


22

skozi poklic prikazanih le 7 % žensk (le-te so ponavadi učiteljice ali prodajalke). Dom

kot prostor gibanja risanih likov je najpogosteje prikazan z vključeno žensko, medtem

ko je moški najpogosteje prikazan na delovnem mestu (prav tam).

Opazimo torej izrazito spolno neenakovredne risanke, ki potrjujejo seksistično

obravnavane družbene vloge. Ker otroci še nimajo izgrajenega sistema vrednot in

stališč ter jim obenem še manjkajo lastne izkušnje, so risanke lahko resen vir vplivanja

na njihovo vedenje. Zato je zelo pomembno, kako je predstavljena vloga žensk in

moških skozi risani film ter nenazadnje, koliko časa otrok pred risankami presedi.

Pomemben je tudi odziv oz. razlaga staršev, ki imajo v rokah moč izbiranja oz.

določanja primernosti risank za svojega otroka.

2.2.6 Reklame

Sodobni človek je na vsakem koraku obkrožen z oglasi. Le-ti prežemajo množične

medije in čeprav se nam pogosto ne zdijo omembe vredni, so še kako pomemben

dejavnik vplivanja na spolno vedenje.

Oglas oz. reklama ni vsebina, ki bi jo gledalci iskali. Pogosto se tako zgodi, da med

reklamami zamenjamo televizijski program. A tudi na »novem« programu čakajo na

nas oglasi, ki v sebi nosijo pomembna, vsiljena sporočila (Verša, 1996).

Avtorica D. Verša je raziskala tudi to področje. Ugotovila je, da so moški in ženske

v oglasih prikazani izrazito različno. Ženske se pojavljajo v enih in istih vlogah (tudi

moški) in tako se vzdržuje družbena delitev vlog. Oglasi stereotipe poglabljajo,

zanimivo pa je, da se izogibajo prikazovanju žensk na delovnem mestu. Pogosti so tudi

oglasi o pralnih praških in pralnici, kjer je ženska tista, ki pere perilo. Zgoščevanje

moških se dogaja tudi na področju komentiranja reklame. Pogosta uporaba moškega

glasu v oglasih kaže, da je moški bolj prepričljiv in odločen (prav tam, 1996).

2.2.7 Igrače

Igra je otrokova naravna dejavnost, je njegova potreba in želja. Osnovo te njegove

življenjske manifestacije predstavljajo igrače. Igrača je na nek način tudi vzgojno

sredstvo, saj otrok preko nje razvija različne spretnosti in domišljijo. Igrača bogati

otrokovo mišljenje ter ga uvaja v svet socialnega okolja (Marjanovič Umek in Fekonja

Peklaj, 2008).

Kadar se otroci odločijo za nakup igrač, ponavadi sploh ne razmišljajo o tem, kaj bi

kupili glede na spol. Za deklice je jasno, da bo to kuhinja, punčka ali orodje za frizerko,

medtem ko bo za dečke to avtomobil, kamion, sablja ali kaj podobnega.


23

Razlika med igračami pri dečkih in deklicah je prisotna že v zgodnjem otrokovem

obdobju. Slatinšek Mlakarjeva idr. (2009) je skozi raziskavo ugotovila pomembne

spolne razlike med deklicami in dečki pri izbiri igrač. Rezultati so pokazali, da se

deklice največkrat igrajo s punčkami, medtem ko se dečki igrajo z različnimi vozili.

Deklice izbirajo igro v naravi ter posegajo po plišastih igračah, medtem ko dečki punčk

kot igrač niso izbrali v nobenem primeru. Izkazalo se je, da se dečki radi igrajo z žogo

in vojake (prav tam).

Na podlagi naših večletnih izkušenj, ki izhajajo iz dela v skupini v vrtcu, lahko

zapišemo, da se deklice po večini resnično najraje igrajo z vozički, dojenčki, plastičnimi

posodicami iz kuhinje, z lutkami, z blagajno, rade rišejo ali so baletke. Vse to kaže na

njihovo specifično vedenje v smeri skrbne in ljubeče ženske. Dečki so za igro

najpogosteje uporabljali avtomobilčke, kocke, proge, živali, med sabo so tekmovali ali

se bojevali. Teh igrač jim zavedno nismo nikoli »vsiljevali«, verjamem pa, da smo jih s

svojim nezavednim vplivom nanje usmerjali. Vsekakor je pomembno, da se kot starši

doma in vzgojitelji v vrtcu tega zavedamo in poskušamo pri otrocih vzpodbujati spolno

nevtralno igro. Saj se deklice rade poigrajo tudi z avtomobilčki, dečki pa z punčkami,

mar ne? Le naš odziv je za njih »znak«, da je njihova igra oz. igrača smešna,

neustrezna glede na spol. Otroci to zaznajo, mi pa se tega prepogosto sploh ne

zavedamo. Vprašanje o izvoru spolne neenakosti je pogosto vsakodnevno pred nami –

le opaziti ga je treba.

2.2.8 Knjige, pravljice

Otrok preko različnih pravljic in zgodbic pridobiva osnovne vpoglede v svet ter

vzorec, kako se obnašati, kako živeti v njem. Eden izmed pomembnih členov tega

prenosa vzorca so pravljice, zgodbice. Pri tem ne mislimo zgolj na vsebino zgodbic

ampak tudi na slikanice oz. ilustracije, ki vsebino spremljajo. Le-te otroku predstavljajo

družbene vrednote, ki jih otrok ponotranji in vzame za svoje.

Na mnogih slikanicah tako najdemo ideološke predpostavke: žensko kot mamo,

gospodinjo, moškega kot intelektualca, junaka. Gre za delitev, ki je ekstremno črno-

bela in ustvarja pare nasprotij: žensko : moško, razum : čustva, javno : zasebno,

aktivno : pasivno… Tu gre za delitev na dve polovici; moško in žensko. Ti dve vlogi

dajeta vtis, kot da sta nekaj naravnega, samoumevnega (Hrženjak, 2004).

2.3 Vrtci v današnjem času

V nadaljevanju bomo predstavili vrtec kot vzgojno institucijo, kjer pridejo otroci

prvič v dnevni stik z institucionalnimi pravili, ki se razlikujejo od njihovega domačega

okolja. Razložili bomo, kaj je vrtec v širšem pomenu razumevanja ter približali dnevno


24

rutino v njem. Izpostavili bomo vlogo in pomen strokovnih delavcev v skupini vrtca ter

analizirali kurikulum in problematizirali njegovo »prikrito« stran.

2.3.1 Vrtec in njegovi cilji

Vrtec je nastal zaradi dveh vzrokov, motivov: potrebe po varstvu in potrebe po

vzgajanju. Danes je sicer jasno, da teh dveh pojmov ne moremo strogo ločevati. Vrtci

so v grobem prve institucije, ki so namenjene varstvu, imajo poslovni čas usklajen z

delovnikom staršev, vanj pa so vključeni otroci praviloma po končanem porodniškem

dopustu staršev (Batistič Zorec, 2003).

Zakon o vrtcih navaja temeljne naloge vrtcev. Med slednje prišteva pomoč staršem

pri celoviti skrbi za otroke, izboljšanje kvalitete življenja družin in otrok ter ustvarjanje

pogojev za razvoj otrokovih telesnih in duševnih sposobnosti (Zakon o vrtcih, 2. člen,

1996).

Skladno z načeli celotnega šolskega sistema je za področje predšolske vzgoje

zastavljenih nekaj načel:

· demokratičnost,

· pluralizem,

· avtonomnost, strokovnost in odgovornost zaposlenih,

· načelo enakih možnosti za otroke in starše, upoštevaje različnosti med otroki,

· pravica do izbire in drugačnosti ter

· načelo ohranjanja ravnotežja med raznimi vidiki otrokovega telesnega in

duševnega razvoja (Zakon o vrtcih, 3. člen, 1996).

Vsa ta načela niso zapisana sama sebi, ampak je pomembno, da se jih zavedamo

ter jih upoštevamo. Za naše raziskovanje je posebej izstopajoče načelo

demokratičnosti ter načelo enakih možnosti, saj v povezavi s problematiko spolov nosi

v sebi pomembno sporočilo: dečki in deklice morajo biti vzgajani v luči demokratičnih

odnosov med spoloma in z enakimi možnostmi.

Zakon o vrtcih v 4. členu opredeljuje tudi cilje predšolske vzgoje. Med nje sodijo:

· »razvijanje sposobnosti razumevanja in sprejemanja sebe in drugih,

· razvijanje sposobnosti za dogovarjanje, upoštevanje različnosti in sodelovanje v

skupinah,

· razvijanje sposobnosti prepoznavanja čustev in spodbujanje čustvenega

doživljanja in izražanja,

· negovanje radovednosti, raziskovalnega duha, domišljije in intuicije ter

razvijanje neodvisnega mišljenja,


25

· spodbujanje jezikovnega razvoja za učinkovito in ustvarjalno uporabo govora,

kasneje pa tudi branja in pisanja,

· spodbujanje doživljanja umetniških del in umetniškega izražanja,

· posredovanje znanj z različnih področij znanosti in iz vsakodnevnega življenja,

· spodbujanje telesnega in gibalnega razvoja in

· razvijanje samostojnosti pri higienskih navadah in pri skrbi za zdravje.« (Zakon

o vrtcih, 4. člen, 1996).

V mnogih državah, na primer v ZDA, na Irskem, na Nizozemskem, je skrb za

najmlajše prepuščena zasebnim institucijam, kjer se od varuhov ne zahteva nobene

posebne izobrazbe. Pri nas je to dobro formalno pravno urejeno. Vzgojno dejavnost v

javnem vrtcu opravljajo: vzgojitelj, pomočnik vzgojitelja, svetovalni delavec, organizator

zdravstveno higienskega režima, organizator prehrane in drugi.

Vzgojitelji predšolskih otrok morajo imeti:

· višješolsko ali visokošolsko izobrazbo, pridobljeno po izobraževalnem oziroma

študijskem programu za področje predšolske vzgoje ali

· visokošolsko izobrazbo ustrezne smeri in opravljen izobraževalni oziroma

študijski program za izpopolnjevanje za področje predšolske vzgoje (Zakon o

vrtcih, 40. člen, 1996).

Pomočnik vzgojitelja mora imeti:

· srednjo strokovno izobrazbo, pridobljeno po izobraževalnem programu za

področje predšolske vzgoje ali

· zaključen četrti letnik gimnazije in opravljen poklicni tečaj za delo s predšolskimi

otroki (prav tam).

Menimo, da je izobrazba za delo z otroki zelo pomembna predvsem iz vidika, da

si med samim potekom izobraževanja posameznik širi obzorja, spoznava različne

teorije in koncepte ter pridobiva kritičen pogled na vzgojo in še kaj. Ravno zaradi tega

se nam zdi zelo pomembno, da gre skozi postopek pridobivanja formalne izobrazbe,

saj pride v stik z različnimi strokovnjaki, ki poleg znanj predajajo kritične poglede, ki so

temelj za nepristransko in demokratično izobraževanja. Res je, da preko izobrazbe ne

pridobimo čuta za delo z otroki. Strinjamo se tudi s tem, da je lahko nekdo, ki nima

formalne izobrazbe za delo v vrtcu, boljši od tistega, ki se je za poklic vzgojitelja ali

pomočnika izobraževal. A je tak posameznik prikrajšan za kritične poglede in širino

obzorja, ki ga izobraževalna pot ponuja.


26

2.3.2 Kurikulum današnjega vrtca

Nacionalni dokument, ki je strokovna podlaga za delo v vrtcih v Sloveniji, je

Kurikulum za vrtce (1999). Pojem kurikulum je vpeljan zato, ker zajema širši in bolj

celosten spekter kot pojem program. V sebi nosi tudi premik od tradicionalnega

poudarjanja samega procesa vzgoje na poudarjanje interakcij (prav tam).

Kurikulum v uvodnih poglavjih navaja cilje, načela za njihovo uresničevanje in

poglavje o otroku v vrtcu. V nadaljevanju sledijo opisi dejavnosti po področjih: gibanje,

jezik, umetnost, družba, narava, matematika. To so predlagane dejavnosti, ki so

podane ločeno glede na starostno skupino in kot take predstavljajo možne poti za

uresničevanje ciljev, od strokovnih delavcev v vtrcu pa je odvisno, kako, kdaj in kje jih

bo uporabljal (prav tam).

2.3.3 Cilji kurikuluma za vrtce

Kurikulum v ospredje postavlja naslednje cilje:

· odprtost in fleksibilnost,

· pestra ponudba dejavnosti,

· poudarjanje individualnosti in drugačnosti,

· osveščanje razlik glede na spol, narodnost, telesno in duševno konstitucijo,

· večje upoštevanje intimnosti otrok,

· dvig kakovostnih interakcij med otroki in odraslimi,

· rekonceptualizacija in reorganizacija časa, prostora in opreme v vrtcu,

· večja avtonomnost in odgovornost strokovnih delavcev,

· kritično vrednotenje dela ter

· izboljšanje informiranja in sodelovanja s starši (povzeto po Kurikulumu za

vrtce, 1999).

Pomemben je prav vsak od omenjenih ciljev, med katerimi bi izpostavili predvsem

oblikovanje okolja oz. pogojev, ki bodo nediskriminatorna glede na spol.

Kot poudarja Batistič Zorec (2003), danes Kurikulum zagovarja stališče, da je

pomembno vsako razvojno obdobje, ki ga ne smemo jemati kot priprava na naslednjo

stopnjo, ampak ga obravnavati kot posamezno pomembno stališče.

Na tem mestu je prav, da poudarimo, da v preteklosti področje vrtca ni bilo tako

sistemsko urejeno. V preteklosti (leta 1979) smo imeli Vzgojni program za vzgojo in

varstvo predšolskih otrok, ki je bil prvi vsebinski dokument za delo s predšolskimi

otroki, starimi od osem mesecev do 7 let (Marjanovič Umek in Fekonja Peklaj, 2008).


27

Vsebinska in sistemska prenova je potekala v devetdesetih letih prejšnjega

stoletja. Zakon o vrtcih (1996) in Kurikulum za vrtce (1999) ter pred njima Bela knjiga o

vzgoji in izobraževanju (1995) so prinesli pomembne konceptualne rešitve, ki se jih

poslužujemo danes. Gre za opredelitev dveh starostnih obdobij (v prvo starostno

obdobje spadajo otroci stari od enega do treh let, v drugo pa otroci od treh do šest let),

določitev števila v oddelku, razmerja med odraslimi in otroki v oddelku, dvig ravni

izobrazbe za vzgojiteljice in pomočnice, opredelitev enakih dejavnosti v kurikulumu

ločeni po starostnih obdobjih ter mnogo ostalih pomembnih ciljev, o katerih smo že

pisali. Vse to kaže na široko razumevanje koncepta otroštva in učenja ter na odmik od

»za starost primeren kurikulum« k bolj demokratičnim konceptom, ki poudarjajo

pluralizem ter vlogo jezika, interakcij na razvoj otroka (Marjanovič Umek, 2007).

2.3.4 Dnevna rutina v vrtcu

V vrtcu potekajo različne dejavnosti. Za otroke je pomembno, da vedo, kaj

posamezni dejavnosti sledi ter kaj lahko pričakujejo. Rutina oz. strukturiranost časa, ki

ga otrok preživi v vrtcu, daje nek socialni okvir, ki ustvarja skupnost in razvija

interakcije (Medved, 2004).

Rutina predstavlja predvidljivo zaporedje dogodkov in pričakovanja odraslih. Vse to

daje otrokom občutek varnosti, ki je za njihov razvoj zelo pomemben.

Doslednost je pomembna lastnost dnevne rutine. Predvidljivo zaporedje daje

otrokom občutek nadzora nad potekom dneva in s tem se počutijo varnejše.

Predvidljivost pa ne daje zgolj občutka za soodgovornost ampak tudi občutek za čas in

zaupanje. Jasno pa doslednost ne sme biti ovira spontanosti (Medved, 2004).

2.3.4.1 Prihod v vrtec in odhod domov

Prihod v vrtec predstavlja pomemben stik za otroke in starše z vzgojiteljem ali

pomočnikom. Prijazen pozdrav in nežen stisk ter nasmejan obraz delujejo čudežno. Še

posebej, ko je otrok slabe volje ali v slabšem zdravstvenem stanju, je jutranji stik zelo

pomemben. Z njim damo otroku občutek varnosti in sprejetosti ter mu pokažemo, da

smo ga opazili in sprejeli v skupino.

Avtorica Medved I. (2004) izpostavlja naslednje elemente, ki so najpomembnejši v

zvezi s prihodom v vrtec:

· osebni stik z otrokom (npr. prijazni pozdrav),

· občutek, da je dobrodošel,

· jutranji skupinski pogovor in


28

· otroku najbolj ustrezen element ob prihodu (umik, počitek, stisk…).

Menimo, da je prihod v vrtec bistveni trenutek, ki pomembno vpliva na celoten

potek dneva v vrtcu. Če smo kot strokovno osebje v skupini nejevoljni ali otroka ob

prihodu sploh ne opazimo, mu damo občutek, da nam zanj ni mar. Pomembno je, da

ugotovimo, kaj otroku najbolj ustreza, ne glede na spol. Če zjutraj na primer stisnemo

le deklice, dečke pa ne, dajemo že prvi vtis, kakšna čustva in obnašanja pričakujemo

od otrok glede na spol. To sicer res ni striktno izstopajoče in edino, kar kaže na spolno

specifiko, ampak če pomislimo generalno, lahko hitro ugotovimo, da ob ponavljanju

takih »ritualov« otrokom dajemo neko sporočilo. Tudi če ob prihodu le pri deklicah

opazimo lepe obleke, pri fantkih pa ne, dajemo močno sporočilo in popotnico za spolno

vedenje.

Tudi odhod domov je pomemben del vrtčevske rutine. Zanj lahko rečemo, da mora

vsebovati iste prvine kot prihod: prijazen pozdrav in nasmeh v slovo.

2.3.4.2 Vodene in proste dejavnosti

V vrtcu ima otrok možnost izbire med različnimi dejavnostmi. Vpet je med vodene

in nevode dejavnosti (igra), ki so odvisne od različnih materialov in prostorske

razporeditve. V mlajši starostni skupini so to predvsem manjši kotički, v starejših pa

stalni kotički kot je na primer knjižni kotiček, kotiček za šemljenje in dramsko igro,

kotiček »hiša« ipd. (Rakovič, 2004). Kotičke navadno oblikujemo glede na interese

otrok ter cilje, ki jih želimo doseči.

Poudarili bi, da mora biti vrtec okolje, v katerem so možnosti vključevanja v

dejavnosti enake ne glede na spol. Kot ugotavlja avtorica Rakovič (2004), je ločevanje

po spolu še vedno prisotno. Že osebje v vrtcu je po večini ženskega spola, medtem ko

hišnika predstavlja moška figura. V igralnici je na razpolago preveč »tipično

punčkastih« ali »tipično fantovskih« igrač. Tako se vzorci spolne neenakosti še

poglabljajo.

Vzgojno osebje mora na tem mestu otroke usmerjati h kritičnemu razmišljanju ter

spodbujati vključevanje obeh spolov v vsa področja. Z otroki se je o tem potrebno

pogovarjati ter jih odvračati od stereotipov. Potrebno je otroke spodbujati, da

prevzemajo vloge nasprotnega spola.

Ne glede na vse dejavnosti, ki jih predvideva Kurikulum, je otroška nevodena

dejavnost oz. igra tista, skozi katero malčki preživijo največ časa. Otroška igra je

univerzalna dejavnost, ki se spreminja glede na otrokovo starost, vsebino, čas in okolje

(Marjanovič Umek in Fekonja Peklaj, 2008).


29

Kot poudarjajo avtorice Marjanovič Umek, Fekonja, Kavčič in Poljanšek (2002) je

igra dialog med domišljijo in resničnostjo, med preteklostjo in prihodnostjo ter med

konkretnostjo in abstraktnostjo, med varnostjo in tveganjem.

Na tem mestu imata vzgojiteljica in pomočnica pomembno vlogo. Vedno znova

morata pripraviti spodbudno okolje, v katerem bodo otroci lahko raziskovali. Seveda jih

je pri tem potrebno spodbujati in usmerjati ter pri tem paziti, da smo čim bolj nevtralni in

nepristranski.

2.3.4.3 Hranjenje

Hranjenje je pomemben del rutine v vrtcu. V vrtcu večina otrok opravi skoraj vse

obroke od zajtrka preko dopoldanske malice do kosila in popoldanske malice. Tekom

vseh teh obrokov otroci pridobivajo pomembna kulturna obnašanja in vodila. Otroci

preizkušajo različne vrste hrane, ki ni omejena zgolj na njihovo najljubšo, ampak

zajema široki in raznoliki spekter prehrane. Hrana mora biti čim bolj raznolika, da otrok

preizkuša vse okuse. Spodbujati jih moramo, da ne sodi hrane glede na izgled, ampak

jo okusi in preveri, ali mu je všeč ali ne. Otroke moramo spodbujati k samostojnemu

hranjenju, jim privzgajati odgovornost do ostankov hrane, jih učiti kulturnega obnašanja

za mizo, uporabljanja pribora ter dolžnosti po hranjenju (pospravljanje). Že s svojimi

opazkami lahko otrokom jasno pokažemo, kaj od njih pričakujemo pri obrokih.

Na podlagi svojih izkušenj bi radi opozorili, da je potrebna velika previdnost pri

deljenju hrane in opozarjanju k »čistemu« prehranjevanju med obroki glede na spol.

Pogosto smo namreč sami naleteli na stereotipizacijo že na tem mestu: fantje so

dobivali večje porcije, dekleta manjše. Dekleta so bila opozorjena, da naj pazijo, kako

jedo, da si ne umažejo prelepih oblekic, medtem ko je za fante bilo »normalno«, da so

jedli manj kulturno. Jasno, stvar ni tako enostranska, a na dolgi rok in po premisleku

vsak strokovni delavec sam pri sebi vidi, kako zakoreninjeni so naši življenjski nazori

glede spola. Čeprav niso naše opazke eden in edini »krivec« za kasnejšo spolno

neenakost, pa se moramo zavedati, da so kamen v mozaiku, ki tlakuje pot spolne

neenakosti.

2.3.5 Vloga vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice v vrtcu

Kot smo že pisali v prejšnjem poglavju, strokovno delo v vrtcu v skupini opravljata

vzgojitelj ali vzgojiteljica in pomočnik ali pomočnica. V nadaljevanju bomo na podlagi

prebrane literature in lastnih izkušenj zaokrožili bistveno vlogo vzgojiteljice in

pomočnice v vrtcu.


30

Kurikulum za vrtce poudarja avtonomnost vzgojiteljic ter njihovih pomočnic skozi

timsko delo. Oba oz. obe namreč ne le da vzgajata namerno oz. zavestno, ampak ta

vzgoja vsebuje tudi nenamerne učinke. Vzgojiteljica mora tako skupaj s pomočnico

skrbno načrtovati svoje aktivnosti in predvideti odziv oz. odgovor otrok. Svoje delo

morata znati evalvirati in pri sebi narediti vsakokratno samorefleksijo. Spodbujati

morata aktivno udeležbo otrok v vseh dejavnostih in elementih kurikuluma ter pripraviti

spodbudno okolje, kjer otroci lahko raziskujejo. Upoštevati moramo interese otrok ter

upoštevati razlike med njimi. Izhajati moramo iz motivacije in pripraviti dejavnosti, ki so

primerne za določeno starost otrok. Vzgojiteljica in pomočnica morata biti fleksibilni,

empatični in spoštljivi. Zavedati se morata, da vzgajata z zgledom. Pripravljeni morata

biti na morebitno izpopolnjevanje ter znati sodelovati s starši in vodstvom vrtca.

Predpogoj za opravljanje tega dela je sprejemanje in spoštovanje vsakega otroka,

tudi če to ni v okviru vrednosti, pričakovanj in norm vzgojitelja ali pomočnika (Vrbovšek,

2005). Pomembno je tudi, da vzgojitelj pozna kulturo otrokove družine ter z njimi

ustvarja odprte, demokratične odnose. Tudi Kurikulum (1999) poudarja sodelovanje s

starši, ki imajo omogočen vpogleda v delo vrtca. Ob jasni in odprti komunikaciji se lažje

pogovarjamo o otroku ter aktivno sodelujemo.

Raziskava, ki jo je opravila N. Turnšek, ko je preverjala, kakšne so prioritetne

naloge vzgojiteljic, je pokazala, da večina slovenskih vzgojiteljic jemlje kot svojo

prioritetno nalogo vzgojo samostojnega otroka, ki se bo lepo vedel in bo strpen do

drugih. Nekoliko manj pomembno od tega se jim zdi odgovornost in odločnost

(Turnšek, 2008).

Samostojnost, odgovornost in strpnost so lastnosti modernega individuuma.

2.3.6 »Prikriti« kurikulum

V vrtcu hkrati z zapisanim, načrtovanim kurikulumom poteka tudi »prikriti«. Prikriti

kurikulum je pomemben vzgojni dejavnik, saj zajema različne elemente vzgojnega

vplivanja na otroke.

Prikriti kurikulum je lastnost vrtca in šole kot institucije, ki otroke uči, da so

nekritični, ubogljivi, pasivni, vdani v usodo, odtujeni, ker jih s tem prilagaja na

institucionalno življenje. To so lastnosti pri otroku, ki jih institucija nujno potrebuje

(Apple, 1992).

Prikriti kurikulum se nanaša na skupek praks, postopkov in ritualov znotraj

predšolske vzgoje. Določajo ga:

· socialni odnosi in komunikacija med strokovnimi delavkami in otroki;


31

· oblikovanje socialnih in vrstniških skupin in ozračje v skupini;

· pravila in principi;

· strokovne delavke kot objekt identifikacije;

· odzivi delavk na potrebe otroka;

· razumevanje in upoštevanje razlik med otroki;

· skrita pričakovanja strokovnih delavk;

· posebni načini socializiranja in discipliniranja otrok;

· prostor;

· dnevna rutina ter

· splošno vzdušje v vrtcu (Marjanovič Umek in Fekonja Peklaj 2008).

Vidimo, da pojem prikritega kurikuluma zajema široki spekter, ki zajema prav vse

interakcije in povezave, s katerimi imamo opraviti v vrtcu. Gre za razširitev našega

fokusa predstav na vse tisto, kar je očem skrito. Po besedah avtorice Bregar Golobič

(2004) gre za dve plati kurikuluma, ki nista izključujoči. Kroflič (1997) piše, da je

pedagoška možnost tega prikritega kurikuluma še vedno neizkoriščena, saj bi se

načrtovani in prikriti kurikulum dobro dopolnjevala.

Za prikriti kurikulum bi lahko rekli, da pomeni prisotnost širših kulturnih, družbenih,

ideoloških vplivov, zaradi katerih so si institucije podobne. Kot poudarja Bahovec

(1992); vrtec in šola nista le prenašalca znanja, ampak tudi mesto izvajanja oblasti.

Ko govorimo torej o prikritem kurikulumu, mislimo na vse tisto, kar je nekritično in

samoumevno sprejeto v pedagoški praksi. Odkritje prikritih institucionalnih pomenov

pomeni konec vzgojiteljevega razumevanja nevtralne pozicije. Ob tem ne moremo

mimo dejstva, ki ga je izpostavljal že Althusser, ki je poudarjal, da smo kot subjekti

vselej že ideološki subjekti, kar pomeni, da smo že v utečenem, samoumevnem

družbenem redu (Althusser, 1980). Spopadanje s prikritim kurikulumom pa kot

poudarja Apple (1992), prispeva k večji razvidnosti dogajanja v vrtcu, zato je stalno

preizpraševanje pomemben del vzgojiteljevega intelektualnega razvoja.

Kot pišeta Bahovec in Kodelja (1996), se otroci na ta kurikulum hitro in nehote

navadijo. Otroci dejansko pri tem nimajo izbire: dnevna rutina, potek hranjenja in

spanja, način in izbor dejavnosti, vse to spada pod okrilje prikritega kurikuluma.

Seveda so nekatere od teh rutin, kot smo v prejšnjem poglavju že poudarjali, potrebne

in koristne, a če pogledamo drugo plat, predstavlja ta rutina omejevanje. Gre za preplet

specifične socializacije z ideološko reprodukcijo (prav tam).


32

2.3.7 Spol in prikriti kurikulum

Skozi magistrsko delo smo že večkrat dokazali, da spolni stereotipi vendarle

obstajajo. Dečki uporabljajo prostor, materiale in igre, ki se razlikujejo od deklic. V

Kurikulumu je sicer predvideno spodbujanje pri menjavi spolno obeleženih vlog in

soočanje s stereotipi, a vprašanje je, koliko se tega strokovne delavke v vrtcu

poslužujejo oz. lepše; kolikšna moč je v njihovih rokah, da presežejo že utrjene

domače vplive.

Šribar in Vendramin (2009) opozarjata, da smo se znašli v zanki, ki močno ovira

udejanjanje načela enakih možnosti moških in žensk. Ne glede na to, da se njuna

enakopravnost vse bolj poudarja, ne izginja. Razmerja moči so tako še vedno

prepoznavna predvsem skozi binarnost med obema spoloma. Zato vprašanje spola v

povezavi s prikritim kurikulumom niso obrobna (prav tam).

Kurikularna plat je le ena od področij, kjer je spolna neenakost manj vidna, bolj

rigidna, skrita. S poudarjanjem enakosti in spoštovanja vseh pravic in strpnosti so sledi

neenakosti dobro zamegljene.

Vzgojitelji v vrtcu so tisti, ki lahko prispevajo k uspehu zmanjševanja spolne

neenakosti. Jasno nam je, da družinskega temelja ne bodo presegli, lahko pa otroke

naučijo kritičnosti in distance. Postavlja se le vprašanje, koliko so vzgojitelji in

pomočniki senzibilni in ali sploh te »probleme« vidijo in znajo obravnavati. Nenamerno

velikokrat omejujejo možnost enega dela: dečkov ali deklic, a vprašanje je, če se tega

zavedajo.

Soočanje s spolnimi diskriminacijami pomeni spopad tudi z drugimi sferami

življenja, z drugimi ideološkimi pomeni. Retorika in prizadevanja države o enakosti

spolov lahko delujeta še kako zavajujoče in vsem daje občutek, da smo skorajda že

»tam«, na poti enakosti (Šribar in Vendramin, 2009). Dejansko pa smo skoraj »tam«

samo navidezno, do resnične enakopravnosti po našem mnenju ne bomo nikoli prišli.

2.4 Vpliv strokovnih delavcev vrtca na oblikovanje spolne vloge otroka

V zadnjem poglavju bomo naše dosedanje ugotovitve združili v smiselno shemo

obravnavanega polja spola, socializacije in vrtca. Ker smo skozi raziskovanje in

proučevanje relevantne literature vselej bili pozorni na spolno neenakost, bomo v

nadaljevanju osvetlili vpliv strokovnih delavcev vrtca na oblikovanje spolne vloge

otroka, katere rezultat naj bi bil nepristranski in ne-binarni individuum oz. odnos med

moškim in ženskim spolom. Dejstvo je, da imajo strokovni delavci v vrtcu v skupini v

rokah določene vzvode za zmanjševanje neenakosti med spoloma.


33

Če najprej začnemo z igračami. Zaradi avtoritete, ki jo predstavljata pomočnica in

vzgojiteljica, je povsem običajno, da jima otroci želijo ugajati. Zaradi tega ima vzgojno

osebje moč, da vpliva na otroke že preko igrač, ki se zdijo prepogosto samoumevne.

Za premagovanje spolne neenakosti, ki se gradi in utrjuje že preko spolno specifičnih

igrač (na primer za deklice punčke, za dečke avtomobilčki), je nujno, da otroke

spodbujajo k skupni igri (ki ne bo segregirana po spolu) ter pogostem spreminjanju

vrste iger. Dobro je, če se v igro vključuje tudi vzgojno osebje samo in z otroki na ta

način vzpostavlja dialog, skozi katerega se lahko učinkovito problematizirajo in

razbijajo spolni stereotipi. Postavita se lahko v vlogo nasprotnega spola in spodbujata

otroke k simbolni igri. Prostor v igralnici lahko vzgojno osebje organizira zelo fleksibilno

in netipično glede na spol. Tako kotički za »deklice« in posebni kotički za »dečke« ne

smejo biti imenovani. Otroke je potrebno spodbujati, da se vsake toliko čas med

prostimi dejavnostmi zamenjajo po kotičkih. Tudi ko se oblikujejo skupine otrok, je

zaželeno, da so spolno mešane, da otrok dobi izkušnjo enakopravnega sodelovanja z

nasprotnim spolom. Enako lahko usmerjamo delo z materiali; deklice spodbujamo k

uporabi kladiva, žebljev, medtem ko dečke navdušujemo za šivanje in likanje. Tudi pri

ustvarjanju otroške risbe imajo vzgojitelji in pomočniki proste roke – zakaj bi morala

punčka na sliki imeti vedno dolge lase in biti urejena? Zakaj sta estetika in urejen videz

značilna le za deklice? Zakaj fantje nimajo roza majčke ali dolge, urejene lase?

Žal po raziskavi E. Dolar Bahovec (2004) veliko vzgojiteljic o možnosti obračanja

spolnih vlog ne razmišlja. Ne razmišljajo o zamenjavi vlog in vplivu kuhanja ter

previjanja deklic na eni strani in igranja z avtomobilčki dečkov na drugi strani. Žal je

dejstvo, da otroci tradicionalne spolne vloge hitro prevzamejo že v primarni socializaciji,

ko se znotraj družine najpogosteje jasno kaže spolna stereotipizacija. Če tega v vrtcu

niti ne poskušamo razbiti, se spolna neenakost le še potrjuje in dograjuje.

Vzgojno osebje ima, kakor koli gledamo, v rokah veliko niti za omilitev razlik med

spoloma. Podali smo mnoge dileme in pomisleke, kako se spolno neenakost da

premagovati tudi v vrtcu. V ta namen so potrebne tudi marsikatere spremembe na

področju oblikovanja skupin in vzgojnega osebja za posamezno skupino. Vemo, da je

med zaposlenimi v vrtcu močno zgoščena ženska delovna sila, a bi bilo zaželeno, da

vzgojno osebje sestavlja tim moškega in ženske. A kaj ko moških vzgojiteljev in

pomočnikov ni dovolj. Pa smo spet na začetku. V Sloveniji smo še vedno soočeni s

polarizacijo delovne sile po spolu v nekaterih ključnih poklicih. Žnidaršič Žagar (2009)

izpostavlja polje izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva kot tipične ženske

poklice. Stopnja feminizacije v omenjenih poklicih je prav pri nas najvišja v Evropi (prav

tam).


34

Drugo kar je je subjektivno ravnanje vzgojiteljic; ali tudi one čutijo na sebi to spolno

neenakost? Verjamemo, da marsikatera ne razmišlja o tem in živi idealno življenje,

zato se tudi v vrtcu ne bo ukvarjala s to problematiko. A resnica je, da s svojim

vplivanjem in idejami otrokom lahko pomaga razložiti in razumeti svet ter vloge in

odnose znotraj njega. Na stališča vzgojiteljic in pomočnic pogosto vpliva tudi izobrazba

oz. strokovna usposobljenost. Tisti, ki so šli skozi program enoletnega izpopolnjevanja

zaradi propada tovarne, kjer so delali prej, zagotovo ne dobijo toliko znanja in kritičnosti

kot tisti posamezniki, ki so se za poklic vzgojitelja ali pomočnika odločili prej. Ne trdimo,

da so kateri izmed njih v čemer koli slabši od drugih. Upamo pa trditi, da nimajo tako

širok repertoar znanja, kot ga imajo tisti, ki gredo skozi štiriletno in nadalje triletno

formalno izobraževanje. S strokovnim usposabljanjem je namreč, kot piše N. Turnšek

(2008) možno doseči mnogotere spremembe na kognitivnem področju.

Čeprav je izobraževanje dostopno vsem, se zanj ne odloči vsak. Osveščanje

ostaja še vseeno nekaj, kar ima vodstvo vrtca na voljo – priredi lahko tematska

srečanja in skupaj s svetovalno delavko in zunanjimi sodelavci ter starši problematizira

problematiko neenakosti med spoloma. Tudi ravnatelj lahko temu nameni nekaj besed

na konferenci in medse povabi zunanje strokovnjake. A kaj, ko je za to vsakdanjo temo

premalo časa; vse več časa se posveča administrativnim in zakonskim zahtevam,

premalo pa praksi in rešitvam znotraj nje. Vse premalokrat se zavedamo, da spolna

neenakost vodi v drugačnost. Sprašujemo se, ali ni to nova mila oblika kategorije oseb

s posebnimi potrebami? Ne, ženske kot Drugi spol nimajo primanjkljajev. Zakaj potem

neenakost? Zakaj so vzete kot manjvredne, šibkejše, čustvene? Je emocionalnost

manjvredna, ko pa po drugi strani posameznika učimo senzibilnosti in strpnosti? Zdi se,

da je naša družba zašla – zašla na polje, kjer se vrti v krogu.

Potrebne so spremembe na vseh ravneh družbe: družina, mediji, politika, delo…

Vse to so področja, ki bi jih bilo potrebno spremeniti. Pa je to sploh mogoče? Je

mogoče izbrisati močne tradicionalne vzorce in postaviti nove? Ne. Lahko pa vsak pri

sebi premisli in dela v smeri zmanjševanja razlik med spoloma. Kdo ve, mogoče pa se

tudi moški spol počuti kot Drugi. A to bi zahtevalo novo raziskovanje. Ostanimo tukaj in

zdaj.


35

3 EMPIRIČNI DEL

3.1 Problem, namen in cilji

V magistrskem delu bomo proučevali vpliv vedenja oz. ravnanja strokovnih

delavcev vrtca, ki delajo v oddelku oz. skupini na otrokovo oblikovanje spolno

specifičnih praks, ravnanj in vlog.

Vstop otroka v vrtec prinaša stik z novimi osebami in vrstniki, kjer veljajo drugačna

pravila, kot veljajo v družini. Socializacija kot družbeno nujno in neizogibno dejanje v

vrtcu poteka zelo intenzivno in pomembno vpliva na posameznikovo oblikovanje

identitete ter usvajanje spolnih vlog, ki so v ospredju našega raziskovanja. Strokovni

delavci so tako poleg družine, množičnih medijev, vrstnikov ter vseh ostalih dejavnikov

tisti, ki so za otroka pomemben zgled in »vir« avtoritete, s katero se otroci poistovetijo

in jo posnemajo. Zaradi tega je njihovo ravnanje do otrok izjemnega pomena. Otroci, ki

so vključeni v vrtec, z njimi preživijo veliko časa in se od njih zelo intenzivno učijo na

vsakem koraku. Pri tem je pomembno, da se strokovni delavci zavedajo, da ima lahko

njihovo ravnanje pomemben delež pri razbijanju spolne neenakosti ali že pri tem, da do

njega sploh ne pride. Čeprav otroci največ naučenih norm in ravnanj »prinesejo« iz

primarne celice – družine, pa lahko strokovni delavci v vrtcu z občutljivostjo in

kritičnostjo do tega pomembno pripomorejo k razbijanju stereotipnih praks in ravnanj

med spoloma ter navajanju otrok na spolno enakopravnost. Že s svojim ravnanjem in

odzivanjem lahko veliko spremenijo. Pomembno je le, da spolno specifično ravnanje

sami pri sebi ozavestijo in samoreflektirajo.

V ta namen smo raziskali, kako in v kolikšni meri se strokovni delavci v vrtcu

obnašajo do otrok različno glede na spol in v kolikšni meri o tem razmišljajo. Poskušali

smo najti rešitve, kako se tej spolno specifični socializaciji izogniti ali jo vsaj omiliti in s

tem pomembno prispevati k enakosti med spoloma.

Cilji našega raziskovanja so:

1. Skozi opazovanje dogajanja v skupini v vrtcu ugotoviti, kakšno je vedenje

strokovnih delavcev vrtca do otrok glede na spol.

2. Raziskati, ali se strokovni delavci v vrtcu obnašajo do otrok različno glede na spol.

3. Ugotoviti, katera so najpogostejša spolno specifična vedenja strokovnih delavcev

vrtca do otrok.

4. Raziskati, v kolikšni meri strokovni delavci vrtca prepoznavajo in razmišljajo o

svojem spolno specifičnem vedenju.

5. Ugotoviti, kakšno je mnenje strokovnih delavcev glede vplivnosti njihovega vedenja

na kasnejše spolno specifično vedenje posameznika.


36

6. Ugotoviti povezanost med spolno specifičnim vedenjem strokovnih delavcev vrtca v

skupini in njihovim reflektiranjem lastnega vedenja.

Zbiranje podatkov je potekalo s triangulacijo raziskovalnih metod, kvantitativne

metode (uporabljen merski instrument je bil anketni vprašalnik) in kvalitativne metode

(opazovanje). Kot piše Vogrinec (2008) je triangulacija pristop, kjer pri proučevanju

določenega raziskovalnega problema uporabimo čim več različnih načinov zbiranja

podatkov. Kombinacija tega omogoča, da dobimo celovitejši vpogled v raziskovalni

problem.

3.2 Hipoteze in raziskovalna vprašanja

V kvantitativnem delu raziskave smo si zastavili naslednje hipoteze:

1. Večina strokovnih delavcev vrtca o spolno specifičnem obnašanju do otrok ne

razmišlja.

2. Večina strokovnih delavcev meni, da njihovo obnašanje v skupini ne vpliva na

kasnejše spolno specifično vedenje otrok.

3. Tisti strokovni delavci, ki o svojem spolno specifičnem vedenju razmišljajo

pogosteje, se do otrok vedejo manj spolno specifično.

4. Obstajajo tipična spolno specifična vedenja strokovnih delavcev vrtca do otrok,

med katerimi najbolj izstopa spodbujanje pogumnosti pri fantkih in nežnosti pri dekletih.

V sklopu kvalitativne raziskave smo odgovorili na naslednja raziskovalna

vprašanja:

1. Ali je med strokovnimi delavci v skupini v vrtcu prisotno spolno specifično

vedenje do otrok?

2. Ali obstajajo tipična spolno specifična vedenja strokovnih delavcev vrtca do

otrok?

3.3 Metodologija

3.3.1 Raziskovalne metode

Uporabili bomo deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo empiričnega

pedagoškega raziskovanja.


37

3.3.2 Raziskovalni vzorec

3.3.2.1 Raziskovalni vzorec za kvantitativni del raziskave

Anketni vprašalnik smo razdelili 100 strokovnim delavcem vrtca, ki delajo v skupini

oz. oddelku. Pridobivanje podatkov je potekalo v mesecu februarju 2016. Vrnjenih smo

dobili 98 anketnih vprašalnikov. Vsi anketiranci niso odgovorili na vsa zastavljena

vprašanja, zato so manjkajoči odgovori v tabelaričnem prikazu rezultatov ustrezno

obravnavani.

V raziskavi je sodelovalo 99 % oseb ženskega spola in 1 % oseb moškega spola

(Preglednica 1).

Preglednica 1: Struktura vzorca po spolu

SPOL f % veljavni % kumulativni %

moški 1 1 % 1 % 1 %

ženski 96 98 % 99 % 100 %

brez odgovora 1 1 %

SKUPAJ 98 100 %

Iz odgovorov anketirancev na vprašanje o letnici njihovega rojstva smo tvorili novo

spremenljivko »starost« (Preglednica 2). Na vprašanje je odgovorilo 94 anketiranih, ki

so stari od 25 do 61 let, v povprečju pa 43 let. Standardni odklon od aritmetične sredine

znaša 8,9 let.

Preglednica 2: Opisne statistike za spremenljivko starost

N min max AS SD

STAROST 94 25 61 43,45 8,897

N – število odgovorov; min – najmanjša vrednost; max – največja vrednost; AS – aritmetična sredina;

SD – standardni odklon

Iz spremenljivke »starost« smo tvorili pet starostnih razredov, pri čemer smo težili

k enakomerni distribuciji odgovorov znotraj posameznega razreda in kar se da

enakemu razponu (velikosti) razredov (Preglednica 3).

Preglednica 3: Struktura vzorca po starostnih razredih

STAROST f % veljavni % kumulativni %

do 33 let 17 17 % 18 % 18 %

od 34 do 40 let 19 19 % 20 % 38 %

od 41 do 46 let 21 21 % 22 % 61 %

od 47 do 51 let 20 20 % 21 % 82 %

več kot 51 let 17 17 % 18 % 100 %

brez odgovora 4 4 %


38

STAROST f % veljavni % kumulativni %

SKUPAJ 98 100 %

Strokovni delavci v skupini vrtca, ki so sodelovali v raziskavi, imajo najpogosteje

(31 %) od 6 do 15 let delovne dobe. Sledijo jim tisti, ki imajo od 16 do 25 let delovne

dobe (30 %), medtem ko je najmanj anketirancev (14 %) z delovno dobo do 5 let.

Preglednica 4: Struktura vzorca po kategorijah delovne dobe

DELOVNA DOBA f % veljavni % kumulativni %

do 5 let 14 14 % 14 % 14 %

od 6 do 15 let 30 31 % 31 % 45 %

od 16 do 25 let 29 30 % 30 % 74 %

26 let ali več 25 26 % 26 % 100 %

brez odgovora 0 0 %

SKUPAJ 98 100 %

3.3.2.2 Raziskovalni vzorec za kvalitativni del raziskave

V raziskavo kvalitativnega dela so bili vključeni trije pomurski vrtci. Po vnaprej

strukturiranem opazovalnem protokolu smo opazovali ravnanje strokovnih delavcev v

skupini vrtca. Opazovali smo 12 strokovnih delavcev vrtca, ki so zaposleni v šestih

različnih skupinah otrok. Socio-demografskih podatkov o opazovanih strokovnih

delavcev nismo zbirali, saj za našo raziskovanje niso pomembni, hkrati pa je z

nerazkritjem teh podatkov zagotovljena anonimnost sodelujočih.

3.3.3 Pripomočki

Za zbiranje podatkov bomo uporabili anketni vprašalnik in opazovalni list.

Anketni vprašalnik sestoji iz štirih vsebinskih sklopov vprašanj. Prvi sklop zajema

socio-demografske značilnosti anketirancev kot je spol, letnica rojstva in delovna doba.

Drugi sklop anketnega vprašalnika se nanaša na stališča do razlik med spoloma pri

otrocih in sestoji iz 17-ih trditev, s katerimi so anketiranci izražali svoje strinjanje.

Strinjanje so izražali na 5-stopenjski Likertovi lestvici stališč, pri čemer ocena 1 pomeni

se nikakor ne strinjam in ocena 5 zelo se strinjam. Tretji del anketnega vprašalnika se

nanaša na samorefleksijo anketirancev glede njihovega lastnega spolno specifičnega

vedenja in sestoji iz dveh zaprtih vprašanj. Anketiranci so namreč na 4-stopenjski

lestvici pogostosti (ocena 1 pomeni nikoli, ocena 2 včasih, ocena 3 pogosto in ocena 4

zelo pogosto) izrazili, kako pogosto razmišljajo o spolno specifičnem vedenju

strokovnih delavcev vrtca in kako pogosto pri sebi opažajo spolno specifične odzive na

vedenje otrok. Zadnji del anketnega vprašalnika se nanaša na identifikacijo


39

najpogostejših dejavnikov vzpostavljanja spolnih vlog pri otroku, po mnenju strokovnih

delavcev vrtca.

Opazovalni list je vnaprej pripravljen in strukturiran protokol, ki je razdeljen na 4

vsebinske sklope, znotraj katerih so izpostavljene bistvene kategorije, ki smo jih

opazovali pri ravnanju strokovnih delavcev do otrok. Prvi sklop se nanaša na prihod

otrok v vrtec, drugi na obroke (zajtrk, malica, kosilo), tretji sklop vsebuje kategorijo

higiena in nega ter zadnji kategorijo vodene in proste dejavnosti. Pri vseh sklopih je bilo

v ospredju našega opazovanja zgolj ravnanje strokovnih delavcev v skupini.

3.3.3.1 Veljavnost

Veljavnost anketnega vprašalnika smo zagotovili na podlagi dostopne strokovne

literature, kjer smo ustrezno operacionalizirali teoretične konstrukte, ki so predmet

raziskave in so vsebovani v vprašalniku. Anketni vprašalnik smo pred izvedbo

anketiranja dali v pregled sodelavcev in ga izpopolnili. Navodila za izpolnjevanje

vprašalnika so bila jasna in natančna ter nedvoumna. Veljavnost merjenja smo

zagotovili z ustreznim načinom vzorčenja in zadostnim številom enot, vključenih v

vzorec.

Veljavnost rezultatov, pridobljenih na podlagi opazovanj, je nižja kot pri rezultatih,

pridobljenih s kvantitativno tehniko. Veljavnost opazovanja smo zagotovili z vnaprej

opredeljenimi kriteriji strukturiranega opazovanja, ki so vsebovani na opazovalnem

listu. Opažanja, ki se nanašajo na vedenje strokovnih delavcev do otrok, smo natančno

in sproti beležili. Opisali smo ključne situacije (reakcije strokovnih delavcev) in

neposredne posledice le-teh.

3.3.3.2 Zanesljivost

Zanesljivost anketnega vprašalnika smo ugotavljali s faktorsko analizo, pri kateri

smo najprej preverili dimenzionalnost teoretično predpostavljenih konstruktov. Ugotovili

smo, da je spolno specifično vedenje strokovnih delavcev 4-faktorski konstrukt, ki je

sestavljen iz več trditev. Vsak faktor predstavlja zaključen vsebinski sklop. Bartlettov

test sferičnosti in Kaiser Meyer Olkinova mera kažeta na ustreznost vzorčenja in

medsebojno povezanost spremenljivk spolno specifičnega vedenja. Vrednost

Cronbachovega α (vrednost α > 0.7) kaže na zanesljivost merjenja.

Na zanesljivost opazovalnega lista kot merskega instrumenta za ugotavljanje

spolno specifičnega vedenja strokovnih delavcev smo sklepali na podlagi primerjave

dobljenih rezultatov z opravljeno kvantitativno raziskavo, ki smo jo izvedli pred tem. Pri


40

tem je potrebno poudariti, da je opazovanje tehnika raziskovanja, pri kateri je zaradi

specifične narave raziskovanja zanesljivost in objektivnost merjenja najtežje doseči.

Kot poudarja Vogrinc (2008), so opazovalčeva opažanja vedno ontološko

determinirana, kar pomeni, da so v večji meri odvisna od tega, kako opazovalec

konceptualizira opazovane pojave.

3.3.3.3 Objektivnost

Objektivnost anketnega vprašalnika smo zagotovili z uporabo strukturiranih,

zaprtih vprašanj. V fazi izvajanja anketiranja smo objektivnost zagotovili z

individualnim, nevodenim anketiranjem.

Glede na to, da opazovanje sodi med manj objektivne tehnike raziskovanja, smo

objektivnosti posvetili največ priprav. Neobjektivnost smo skušali v največji možni meri

zmanjšati s strogo strukturiranim opazovalnim listom in takojšnjim beleženjem

dogodkov, da smo v čim večji meri zmanjšali pristranskost pri opazovanju. Vedenje in

situacije smo opisovali objektivno in pri tem skušali zmanjšati vpliv lastnih pričakovanj o

(ne)ustreznosti vedenja strokovnih delavcev.

3.3.4 Postopek zbiranja podatkov

Podatke za kvantitativni del raziskave (anketne vprašalnike) smo zbirali po

naslednjem sosledju. Najprej smo stopili v kontakt z ravnatelji, se jim predstavili in jim

nazorno pojasnili namene našega raziskovanja ter jih prosili za sodelovanje. Z vsemi

ravnatelji smo govorili osebno, le z enim preko elektronske pošte. Zagotovili smo

anonimnost vrtca in strokovnih delavcev ter pokazali vprašalnik. Ko so nam ravnatelji

dovolili, da lahko anketiramo njihove strokovne delavce vrtca, smo se dogovorili za

termin, kdaj bomo anketne vprašalnike prinesli ter kolikšno je število strokovnih

delavcev, ki bodo vprašalnik reševali. Anketne vprašalnike smo v tiskani obliki na enem

listu A4 (obojestransko) odnesli v vrtec. V nekaterih vrtcih smo vprašalnike oddali

vodjem vrtca, ponekod smo vprašalnike razdelili sami po skupinah, v enem primeru pa

je vprašalnike želela razdeliti ravnateljica sama, saj je želela svoje zaposlene najprej

vprašati, ali bodo sploh sodelovali. Ravnateljem smo pustili svoj kontakt (telefonsko

številko ali elektronsko pošto) in se dogovorili, da ko bodo vrnjeni vsi vprašalniki, da

nas kontaktirajo in se dogovorimo za prevzem anketnih vprašalnikov. Časa smo jim

dali poljubno dolgo, saj nismo želeli postavljali roka in ustvariti občutek prisile. Anketne

vprašalnike so nam vrnili v doglednem času zbrane v mapo. Ko smo prišli po njih, smo

se lepo zahvalili za sodelovanje in se poslovili.


41

Podatke za kvalitativni del raziskave pa smo zbirali postopoma, več dni. Najprej

smo za dovoljenje prosili ravnatelja ter po njegovi privolitvi stopili v kontakt s

strokovnimi delavci, pri katerih smo opazovanje želeli izvesti. Seznanili smo jih z

namenom opazovanja ter jim pokazali opazovalni list. Ker ga veliko od njih ni razumelo,

smo opazovanje pojasnili na primerih. Na dan, ko smo se dogovorili za opazovanje,

smo prišli v skupino v jutranjih urah ter bili tam do kosila. Opazke smo si sproti beležili

na opazovalni list. Na koncu smo se zahvalili strokovnim delavkam za sprejetje v

skupino in se poslovili od otrok. Takoj, ko smo zbrali podatke vseh šestih opazovanj,

smo izvedli kodiranje.

3.3.5 Postopek obdelave podatkov

Podatki, pridobljeni z anketnimi vprašalnikom, so obdelani s pomočjo

računalniškega programa IBM SPSS 23. 0. Obdelani so na deskriptivni in inferenčni

statistični ravni. Izvedli smo opisno statistično analizo, pri kateri nas je zanimala

frekvenčna porazdelitev odgovorov, pri spremenljivkah, ki imajo intervalni merski nivo

oz. smo jih obravnavali kot take, pa so nas zanimale še druge opisne značilnosti

spremenljivk (št. odgovorov, najmanjša in največja vrednost, aritmetična sredina in

standardni odklon). Za preverjanje zanesljivosti merjenja smo izvedli faktorsko analizo.

Razlike med skupinami anketirancev smo analizirali s Kruskal Wallisovim preizkusom

ter Mann Whitneyjevim preizkusom. Povezanost spremenljivk smo preizkusili z analizo

korelacij, pri katerih smo za interpretacijo uporabili Spearmanov koeficient.

Podatki, pridobljeni z opazovanjem, so urejeni v kodirne tabele s pripisanimi

kodami in kategorijami.

3.4 Rezultati in razprava

3.4.1 Rezultati kvantitativnega dela raziskave

3.4.1.1 Spolno specifična vedenja

V Preglednici 5 je predstavljena frekvenčna porazdelitev odgovor pri sklopu

spremenljivk, s katerimi smo ugotavljali stališča (strinjanje) strokovnih delavcev do

spolno specifičnih vedenj. Spremenljivke so bile merjene na 5-stopenjski Likertovi

lestvici, pri čemer gre v osnovi za ordinalne spremenljivke, ki jih bomo zaradi lažje

primerjave in izvedbe nekaterih statističnih testov v nadaljevanju obravnavali kot

intervalne.

Strokovni delavci se v večini ne strinjajo (71 %) oziroma se nikakor ne strinjajo (10

%) s stališčem, da so deklice umirjene, saj obstaja le 10 % takih, ki menijo, da so


42

deklice umirjene, medtem ko je 7 % neopredeljenih. Podobno stališče obstaja pri

strokovnih delavcih tudi o tem, da so deklice ubogljive, s čimer se večina ne strinja (66

%), 5 % strokovnih delavcev pa se s tem stališče nikakor ne strinja. Le desetina (10 %)

se strinja s stališčem, da so deklice ubogljive, medtem ko je 18 % neopredeljenih. Pri

ostalih stereotipih glede deklic obstaja že manj konsenza med strokovnimi delavci.

Namreč več kot četrtina (28 %) strokovnih delavcev se strinja s stališčem, da so

deklice skrbne, visok delež (31 %) pa jih je glede tega stereotipa neopredeljenih. Na

drugi strani pa obstaja 38 % anketiranih, ki se s stališčem, da so deklice skrbne, ne

strinja, in 3 %, ki se s tem stališčem nikakor ne strinjajo. S trditvijo, da so deklice po

naravi nežne, se večina (51 %) anketiranih strokovnih delavcev ne strinja, medtem ko

jih je 21 % takih, ki se ne morejo odločiti. Podobno stališče se je izrazilo tudi pri trditvi o

tem, da so najprimernejša oblačila za deklice roza barve, saj se s to trditvijo ne strinja

večina strokovnih delavcev, od tega se jih 53 % ne strinja, 43 % pa se s tem nikakor ne

strinja. Glede področja igre in trditve, da je najprimernejša igra za deklice igra s

punčkami dobimo podobne rezultate. 55 % anketiranih se s to trditvijo ne strinja, 42 %

pa se s tem nikakor ne strinja. Stališče strinjam se, je zavzel le en anketiranec.

Naslednje trditve so se navezovale na dečke. S trditvijo, da so dečki tekmovalni, se

strinja slaba tretjina (28 %) strokovnih delavcev. 18 % se jih do tega stališča ni

opredelilo, medtem ko jih je 50 % zavzelo stališče, da se ne strinjajo. Malo drugače je

pri trditvi o naravi dečkov. In sicer je na trditev, da so dečki po naravi pogumni, stališče

nestrinjanja zavzelo kar 66 % anketiranih, 19 % se jih o tem ni moglo opredeliti.

Zanimive odgovore nam je dala trditev, da so dečki čustveni. S tem se ne strinja 28 %

anketirancev, medtem ko se jih 46 % strinja, 3 % pa se s tem zelo strinjajo. Glede

oblačil za dečke smo dobili podobne rezultate kot pri deklicah. S trditvijo, da so za

dečke najprimernejša modra oblačila se polovica anketirancev (53 %) ne strinja, kar 39

% pa se jih nikakor ne strinja. Stališče strinjam se, je zavzel le en anketiranec. Med

trditve smo zajeli tudi igro dečkov, kjer smo preverjali strinjanje strokovnih delavcev o

tem, da je za dečke najprimernejša igra z avtomobilčki. S to trditvijo se, zanimivo,

strinja le 1 anketiranec, medtem ko se večina ne strinja – od tega se jih 54 % ne strinja,

36 % pa se s tem nikakor ne strinja. Podobno se je pokazalo pri trditvi, da za dečke ni

primerno, da jokajo. S to trditvijo se ne strinjajo skoraj vsi (99 %), 1 anketiranec pa se

glede tega ne more odločiti. V nadaljevanju smo preverjali stališča strokovnih delavcev

glede oblikovanja spola. Na trditev o tem, da se spol posameznika oblikuje na podlagi

družbenih in kulturnih norm, smo dobili zanimive rezultate. 22 % anketiranih se o tem ni

moglo odločiti, medtem ko se je 23 % s tem strinjalo. Takih, ki se ne strinjajo, je bilo 39

%, medtem ko je bilo 14 % takih, ki se s tem nikakor ne strinjajo. Pri naslednji trditvi je

bilo podobno. S trditvijo, da spol temelji zgolj na biologiji človeka, se ne strinja malo


43

manj kot polovica (42 %) anketiranih, medtem ko se jih s tem strinja 21 %, 7 % pa se

jih s tem stališčem zelo strinja. Mnenja pri naslednji trditvi so bila zelo polarno

razdeljena. Na trditev o tem, da vedenje strokovnih delavk vrtca pomembno vpliva na

oblikovanje spolnih vlog, je svoje nestrinjanje izrazilo 48 % anketiranih, 24 % se ni

moglo odločiti, 28 % pa se jih s to trditvijo strinja. V zadnjih dveh trditvah nas je

zanimalo strinjanje strokovnih delavcev glede dejavnikov socializacije. Na trditev, da

risanke in pravljice vplivajo na oblikovanje spolnih vlog, smo dobili tretjinsko strinjanje

(32 %), medtem ko se dva anketiranca s tem zelo strinjata. Zanimivo je 26 % takih, ki

se glede tega ni moglo opredeliti, 36 % pa se z vplivom risank in pravljic na oblikovanje

spolnih vlog ne strinja. Zadnja trditev je zajemala igrače kot pomemben dejavnik, ki

vpliva na oblikovanje spolnih vlog. S to trditvijo se strinja 35 % anketiranih, 36 % pa se

jih s tem ne strinja.

Največ strokovnih delavcev (41 %) se ne strinja s stališčem, da njihovo vedenje

pomembno vpliva na kasnejše spolno specifično vedenje otrok, pri čemer se prav tako

7 % strokovnih delavcev nikakor ne strinja, da bi njihovo vedenje pomembno vplivalo

na kasnejše spolno specifično vedenje otrok. Skupaj torej skoraj polovica (48 %)

strokovnih delavcev meni, da njihovo obnašanje v skupini ne vpliva na kasnejše spolno

specifično vedenje otrok, na drugi strani pa obstaja več kot četrtina (26 %) takih

strokovnih delavcev, ki se zavedajo svojega vpliva na kasnejše spolno specifično

vedenje otrok, saj se s tem stališčem strinjajo, 2 % pa se strinjata v celoti. 24 %

strokovnih delavcev je do tega vprašanja neopredeljenih.

Na podlagi ugotovitev frekvenčne analize hipotezo št. 2 potrdimo, saj se skoraj

polovica (48 %) anketirancev s trditvijo, da vedenje strokovnih delavcev vrtca

pomembno vpliva na oblikovanje spolnih vlog, bodisi se ne strinja, bodisi se s to

trditvijo nikakor ne strinja. Medtem ko je skoraj četrtina (24 %) do vpliva strokovnih

delavcev vrtca na oblikovanje spolnih vlog neopredeljenih. Vplivnost vedenja

strokovnih delavcev vrtca na oblikovanje spolnih vlog je prepoznalo le 28 %

anketiranih.


44

Preglednica 5: Frekvenčna porazdelitev odgovorov pri spremenljivkah sklopa

»spolno specifično vedenje«

se nikakor

ne strinjam

se ne strinjam

ne morem

se odločiti

strinjam se

zelo se strinjam

SKUPAJ

f % f % f % f % f % f %

Deklice so umirjene.

10 10 % 70 71 % 7 7 % 11 11 % 0 0 % 98 100 %

Deklice so ubogljive.

5 5 % 65 66 % 18 18 % 10 10 % 0 0 % 98 100 %

Deklice so skrbne.

3 3 % 37 38 % 30 31 % 27 28 % 1 1 % 98 100 %

Deklice so po naravi nežne.

2 2 % 49 51 % 20 21 % 26 27 % 0 0 % 97 100 %

Za deklice so najprimernejša oblačila roza barve.

42 43 % 51 53 % 4 4 % 0 0 % 0 0 % 97 100 %

Za deklice je najprimernejša igra s punčkami.

41 42 % 54 55 % 2 2 % 1 1 % 0 0 % 98 100 %

Dečki so tekmovalni.

4 4 % 49 50 % 18 18 % 27 28 % 0 0 % 98 100 %

Dečki so po naravi pogumni.

5 5 % 65 66 % 19 19 % 9 9 % 0 0 % 98 100 %

Dečki so čustveni. 3 3 % 27 28 % 20 20 % 45 46 % 3 3 % 98 100 %

Za dečke so najprimernejša modra oblačila.

38 39 % 52 53 % 7 7 % 1 1 % 0 0 % 98 100 %

Za dečke je najprimernejša igra z avtomobilčki.

35 36 % 54 55 % 8 8 % 1 1 % 0 0 % 98 100 %

Za dečke ni primerno, da jokajo.

48 49 % 49 50 % 1 1 % 0 0 % 0 0 % 98 100 %

Spol posameznika se oblikuje na podlagi kulturnih in družbenih norm.

13 14 % 37 39 % 21 22 % 22 23 % 2 2 % 95 100 %

Spol temelji zgolj na biologiji človeka.

4 4 % 40 42 % 24 25 % 20 21 % 7 7 % 95 100 %

Vedenje strokovnih delavcev vrtca pomembno vpliva na oblikovanje spolnih vlog.

7 7 % 39 41 % 23 24 % 25 26 % 2 2 % 96 100 %

Risanke in 3 3 % 36 37 % 25 26 % 31 32 % 2 2 % 97 100 %


45

se nikakor

ne strinjam

se ne strinjam

ne morem

se odločiti

strinjam se

zelo se strinjam

SKUPAJ

f % f % f % f % f % f %

pravljice vplivajo na oblikovanje spolnih vlog.

Igrače so pomemben dejavnik, ki vpliva na oblikovanje spolnih vlog.

6 6 % 36 37 % 21 21 % 34 35 % 1 1 % 98 100 %

V Preglednici 6 so predstavljene opisne statistike za spremenljivke, s katerimi smo

merili stališča strokovnih delavcev vrtca do njihovih spolno specifičnih vedenj. Na

podlagi aritmetične sredine lahko stališča do posameznih trditev medsebojno

primerjamo in tako ugotovimo, katera so tista spolno specifična vedenja strokovnih

delavcev vrtca, ki najbolj izstopajo oz. so najbolj tipična.

Pri vsaki spremenljivki je navedeno število odgovorov, razpon vrednosti od

najmanjše do največje vrednosti, aritmetična sredina oziroma povprečna vrednost in

standardni odklon od aritmetične sredine ter koeficienta asimetrije in sploščenosti.

Slednja koeficienta nakazujeta obliko krivulje porazdelitve odgovorov pri posamezni

spremenljivki. Pri teoretičnih vrednostih KA = 0 in KS = 0 bi krivulja porazdelitve bila

popolnoma normalno porazdeljena. Vsa odstopanja od vrednosti 0 nakazujejo obstoj

asimetrije oziroma sploščenosti/koničastosti krivulje porazdelitve. Negativne vrednosti

KA kažejo na to, da je spremenljivka negativno asimetrična oziroma levo asimetrična,

kar pomeni, da se odgovori anketirancev bolj nagibajo k višjim vrednostim, medtem ko

pozitivne vrednosti KA kažejo na to, da je spremenljivka pozitivno asimetrična oziroma

desno asimetrična, kar pomeni, da so se odgovori anketirancev bolj nagibali k nižjim

vrednostim. Negativne vrednosti KS kažejo na to, da je spremenljivka sploščena in

brez izrazitega vrha, torej vrednosti, okoli katere bi se vrednosti zgoščale. Pozitivne

vrednosti KS kažejo na to, da je spremenljivka koničasta, kar pomeni, da so se

odgovori anketirancev zelo zgoščali pri eni vrednosti.

Iz Preglednice 6 je razvidno, da razpon vrednosti ni enak pri vseh spremenljivkah,

saj je pri nekaterih spremenljivkah najvišja izbrana vrednost 3 (neopredeljeni) ali 4 (tisti,

ki se strinjajo s trditvijo). Standardni odkloni od aritmetične sredine zavzemajo

vrednosti od 0,522 do 1,055 stopnje. Večina koeficientov asimetrije je pozitivnih, kar

kaže na desno asimetričnost spremenljivk oziroma zgoščanje odgovorov anketirancev

pri nižjih vrednostih. Večina koeficientov sploščenosti je negativnih, torej imamo


46

opravka z večinoma sploščenimi krivuljami porazdelitve, kljub temu da obstajajo tudi

take spremenljivke, ki imajo koničasto porazdelitev.

V kontekstu tipičnih vedenj, ki so vezani na deklice, lahko ugotovimo, da med njimi

najbolj izstopajo skrbnost deklic (AS = 2,86; SD = 0,897) in njihova nežnost (AS = 2,72;

SD = 0,887). Sledita tipično vedenje o ubogljivosti (AS = 2,34; SD = 0,731) in

umirjenosti (AS = 2,19; SD = 0,769) deklic, medtem ko sta mnenji, da je za deklice

najprimernejša igra s punčkami (AS = 1,62; SD = 0,584) in oblačila roza barve (AS =

1,61; SD = 0,569) prisotna v najmanjši meri.

V kontekstu tipičnih vedenj, ki so vezani na dečke, lahko ugotovimo, da med njimi

najbolj izstopajo čustvenost dečkov (AS = 3,18; SD = 0,978) in njihova tekmovalnost

(AS = 2,69; SD = 0,924), za njih pa je po mnenju strokovnih delavcev značilen tudi

pogum (AS = 2,33; SD = 0,715). V najmanjši meri so v tem kontekstu prisotna stališča,

da je za dečke najprimernejša igra z avtomobilčki (AS = 1,74; SD = 0,647) in modra

oblačila (AS = 1,70; SD = 0,646) ter da za dečke ni primerno, da jokajo (AS = 1,52; SD

= 0,522).

S tem smo odgovorili na četrto hipotezo, ki obravnava izstopajoča spolno

specifična vedenja strokovnih delavcev vrtca do otrok, in sicer smo ugotovili, da med

spolno specifičnimi vedenji strokovnih delavcev vrtca do deklic izstopata skrbnost in

nežnost deklic, pri fantkih pa njihova čustvenost, tekmovalnost in pogum. S tem

hipotezo št. 4 potrdimo.

Med trditvami, ki se nanašajo na splošno prepričanje in zavedanje spolno

specifičnih vedenj, se strokovni delavci v največji meri strinjajo, da risanke in pravljice

vplivajo na oblikovanje spolnih vlog (AS = 2,93; SD = 0,949) in da so igrače pomemben

dejavnik, ki vpliva na oblikovanje spolnih vlog (AS = 2,88; SD = 0,998), pa tudi, da spol

temelji zgolj na biologiji človeka (AS = 2,85; SD = 1,041). Zavedanje, da vedenje

strokovnih delavcev vrtca pomembno vpliva na oblikovanje spolnih vlog (AS = 2,75; SD

= 0,995) je prisotno že v manjši meri, prav tako zavedanje, da se spol posameznika

oblikuje na podlagi kulturnih in družbenih norm (AS = 2,61; SD = 1,055).

Preglednica 6: Opisne statistike sklopa spremenljivk »spolno specifično vedenje«

N min max AS SD KA KS

Deklice so umirjene. 98 1 4 2,19 0,769 1,180 1,316

Deklice so ubogljive. 98 1 4 2,34 0,731 0,991 0,616

Deklice so skrbne. 98 1 5 2,86 0,897 0,113 -1,012

Deklice so po naravi nežne. 97 1 4 2,72 0,887 0,399 -1,295


97 1 3 1,61 0,569 0,254 -0,778


47



98 1 4 1,62 0,584 0,619 1,294

Dečki so tekmovalni. 98 1 4 2,69 0,924 0,332 -1,244

Dečki so po naravi pogumni. 98 1 4 2,33 0,715 0,981 0,717

Dečki so čustveni. 98 1 5 3,18 0,978 -0,379 -1,007


98 1 4 1,70 0,646 0,603 0,522


98 1 4 1,74 0,647 0,533 0,452


98 1 3 1,52 0,522 0,139 -1,488


95 1 5 2,61 1,055 0,230 -0,897


95 1 5 2,85 1,041 0,475 -0,670


96 1 5 2,75 0,995 0,197 -0,917

Risanke in pravljice vplivajo na oblikovanje spolnih vlog.

97 1 5 2,93 0,949 0,072 -1,102


98 1 5 2,88 0,998 -0,067 -1,210

N – število odgovorov; min – najmanjša vrednost; max – največja vrednost; AS – aritmetična sredina; SD –

standardni odklon; KA – koeficient asimetrije; KS – koeficient sploščenosti

S Kolmogorov Smirnovim in Shapiro Wilkovim preizkusom smo testirali normalnost

porazdelitve spremenljivk. Stopnje statistične značilnosti vrednosti statistik v

Preglednici 7 nakazujejo, da porazdelitev spremenljivk statistično značilno odstopa od

normalne (p < 0,01).

Preglednica 7: Rezultati preizkusa normalnosti porazdelitve za sklop spremenljivk

»spolno specifično vedenje«

Kolmogorov Smirnov Shapiro Wilk

statistika df p statistika df p

Deklice so umirjene. 0,412 85 0,000 0,696 85 0,000

Deklice so ubogljive. 0,397 85 0,000 0,723 85 0,000

Deklice so skrbne. 0,226 85 0,000 0,853 85 0,000

Deklice so po naravi nežne. 0,320 85 0,000 0,761 85 0,000


0,321 85 0,000 0,717 85 0,000


0,313 85 0,000 0,694 85 0,000

Dečki so tekmovalni. 0,307 85 0,000 0,780 85 0,000

Dečki so po naravi pogumni. 0,395 85 0,000 0,726 85 0,000

Dečki so čustveni. 0,289 85 0,000 0,835 85 0,000

Za dečke so najprimernejša modra 0,280 85 0,000 0,766 85 0,000


48



oblačila.


0,294 85 0,000 0,774 85 0,000

Za dečke ni primerno, da jokajo. 0,332 85 0,000 0,678 85 0,000


0,252 85 0,000 0,885 85 0,000


0,244 85 0,000 0,875 85 0,000


0,253 85 0,000 0,873 85 0,000


0,241 85 0,000 0,859 85 0,000


0,235 85 0,000 0,858 85 0,000

Kako pogosto razmišljate o spolno specifičnem ravnanju/obnašanju/vedenju strokovnih delavcev vrtca do otrok?

0,249 85 0,000 0,803 85 0,000

Ali sami pri sebi opažate različne odzive na ravnanje/obnašanje/vedenje do otrok glede na spol v vaši skupini?

0,398 85 0,000 0,664 85 0,000

df – stopinje prostosti; p – stopnja statistične značilnosti

Ker smo predhodno ugotovili, da porazdelitev spremenljivk statistično značilno

odstopa od normalne, bomo za preizkus statistično značilnih razlik v spolno

specifičnem vedenju strokovnih delavcev vrtca glede na njihovo delovno dobo uporabili

neparametrično različico enosmerne analize variance in sicer bomo uporabili Kruskal

Wallisov preizkus. Zanima nas torej, ali se strokovni delavci vrtca razlikujejo v spolno

specifičnem vedenju glede na njihovo delovno dobo. Ničelno hipotezo, ki se glasi, da

med strokovnimi delavci vrtca ni statistično značilnih razlik v spolno specifičnem

vedenju glede na delovno dobo, smo preizkušali pri 95 % stopnji zanesljivosti. Kot je

razvidno iz Preglednice 8, pri večini pokazateljev spolno specifičnega vedenja ne

moremo govoriti o statistično značilnih razlikah glede na delovno dobo. Izjema sta le

stališči, da so deklice ubogljive in po naravi nežne in sicer se strokovni delavci vrtcev

statistično značilno razlikujejo v strinjanju s tema trditvama glede na delovno dobo.


49

Preglednica 8: Rezultati Kruskal Wallisovega preizkusa razlik v spolno specifičnem

vedenju strokovnih delavcev vrtca glede na delovno dobo

do 5 let

od 6 do 15

let

od 16 do 25

let

26 let ali več X2 df p

n = 14 n = 30 n = 29 n = 25

Deklice so umirjene. 2,57 2,30 1,97 2,12 6,709 3 0,082

Deklice so ubogljive. 2,93 2,33 2,14 2,24 11,312 3 0,010

Deklice so skrbne. 3,43 2,80 2,79 2,68 6,919 3 0,075

Deklice so po naravi nežne. 3,43 2,62 2,48 2,72 11,536 3 0,009


1,64 1,63 1,52 1,67 1,194 3 0,755


1,86 1,67 1,55 1,52 2,006 3 0,571

Dečki so tekmovalni. 3,00 2,67 2,55 2,72 2,398 3 0,494

Dečki so po naravi pogumni. 2,79 2,23 2,17 2,36 5,783 3 0,123

Dečki so čustveni. 2,93 3,17 3,28 3,24 1,699 3 0,637


1,79 1,73 1,62 1,72 0,576 3 0,902


1,79 1,80 1,69 1,72 0,426 3 0,935


1,64 1,43 1,45 1,64 3,923 3 0,270


2,58 2,50 2,64 2,72 0,401 3 0,940


2,86 3,00 2,93 2,57 2,548 3 0,467


2,86 2,87 2,71 2,58 1,063 3 0,786


2,93 2,90 2,76 3,16 2,835 3 0,418


2,93 2,87 2,66 3,12 3,216 3 0,359

Χ2 – hi kvadrat; df – stopinje prostosti; p – stopnja statistične značilnosti

Ker smo predhodno ugotovili, da v strinjanju s trditvama, da so deklice ubogljive in

po naravi nežne med strokovnimi delavci vrtca prihaja do statistično značilnih razlik

glede na njihovo delovno dobo, v nadaljevanju preverjamo natančneje, med katerimi

skupinami učiteljev glede na delovno dobo prihaja do statistično značilnih razlik.

Dodatne preizkuse izvedemo z Mann Whitneyjevim preizkusom, rezultati katerega

so predstavljeni v Preglednici 9. Ugotovili smo, da se strokovni delavci vrtcev, ki imajo

do 5 let delovne dobe, statistično značilno razlikujejo od preostalih strokovnih delavcev

v stališču, da so deklice ubogljive in po naravi nežne in sicer (glej Preglednico 8) se s

tema trditvama strinjajo v večji meri kot preostali strokovni delavci.


50

Preglednica 9: Rezultati dodatnega Mann Whitneyjevega preizkusa razlik v spolno

specifičnem vedenju strokovnih delavcev glede na njihovo delovno dobo

Deklice so ubogljive Deklice so po naravi nežne

Mann Whitney U p Mann Whitney U p

do 5 let

od 6 do 15 let 128,0 0,021 106,0 0,007

od 16 do 25 let 99,5 0,003 88,0 0,001

26 let ali več 92,0 0,004 97,0 0,015

od 6 do 15 let

do 5 let 128,0 0,021 106,0 0,007

od 16 do 25 let 391,0 0,420 387,5 0,562

26 let ali več 364,0 0,812 338,0 0,639

od 16 do 25 let

do 5 let 128,0 0,021 106,0 0,007

od 6 do 15 let 391,0 0,420 387,5 0,562

26 let ali več 334,5 0,527 307,0 0,280

26 let ali več

do 5 let 92,0 0,004 97,0 0,015

od 6 do 15 let 364,0 0,812 338,0 0,639

od 16 do 25 let 334,5 0,527 307,0 0,280

3.4.1.2 Latentne dimenzije spolno specifičnega vedenja

Za določanje latentnih dimenzij spolno specifičnega vedenja smo izvedli faktorsko

analizo po metodi glavnih komponent (angl. Principal component analysis) in poševno

rotacijo (angl. Direct Oblimin), namen katere je bil poleg odkrivanja latentnih dimenzij

spolno specifičnega vedenja tudi preizkus veljavnosti in zanesljivosti merjenja spolno

specifičnega vedenja z obstoječim merskim instrumentom. Stopnja statistične

značilnosti χ² (χ² = 655; df = 136; p < 0,001) pri Bartlettovem testu sferičnosti kaže na

medsebojno poveznost spremenljivk spolno specifičnega vedenja, vrednost Kaiser

Meyer Olkinove mere, ki znaša 0,684, pa kaže na ustreznost vzorčenja. Vrednost

Cronbachovega α (α = 0,734) kaže na zadovoljivo raven zanesljivosti merjenja.

Pogojem veljavnosti in zanesljivosti merjenja smo torej zadostili.

V Preglednici 10 je predstavljena strukturna faktorska matrika z navedenimi

vrednostmi uteži posameznih spremenljivk na posameznem faktorju. V matriki so

prikazane le tiste vrednosti faktorskih uteži, ki presegajo vrednost 0,3. Faktorska

analiza je tako pokazala, da lahko o spolno specifičnem vedenju strokovnih delavcev

vrtca govorimo kot o konstruktu s štirimi latentnimi dimenzijami in sicer prva dimenzija

predstavlja splošne stereotipe o značajskih lastnostih deklic, druga dimenzija se

nanaša na družbena pričakovanja o vedenju dečkov in deklic, tretja dimenzija zajema

vpliv družbenih dejavnikov na oblikovanje spolnih vlog, medtem ko četrta dimenzija

poleg značajskih lastnosti dečkov zajema še lastnosti, ki so človeku dane po naravi

oziroma biologiji.


51

Preglednica 10: Rotirana strukturna matrika štirih izločenih faktorjev

Faktor

1 2 3 4

Deklice so umirjene. 0,770

Deklice so ubogljive. 0,992

Deklice so skrbne. 0,604

0,466

Deklice so po naravi nežne. 0,487

0,560


0,797


0,700

Dečki so tekmovalni.

0,524

Dečki so po naravi pogumni.

0,375

0,462

Dečki so čustveni.

0,407


0,935


0,853


0,481


0,510


0,361


0,619


0,903


0,843 0,326

3.4.1.3 Samorefleksija spolno specifičnega vedenja strokovnih delavcev

Največ strokovnih delavcev vrtca nikoli (44 %) ne razmišlja o spolno specifičnem

vedenju strokovnih delavcev vrtca do otrok oziroma razmišljajo včasih (41 %).

Anketiranci, ki bi o spolno specifičnem vedenju strokovnih delavcev vrtca do otrok

razmišljali pogosto (13 %) ali zelo pogosto (3 %), so v manjšini. Še manj strokovnih

delavcev pa pri sebi opaža spolno specifične odzive na vedenje otrok in sicer je takih,

ki pri sebi nikoli ne opazijo spolno specifičnega vedenja skoraj dve tretjini (65 %), nekaj

manj kot dve tretjini (32 %) anketirancih pa navaja, da to opaža včasih. Takih, ki bi pri

sebi opažali spolno specifično vedenje, je le 3 % (glej Preglednico 11).

Na podlagi rezultatov frekvenčne analize (Preglednica 11) lahko potrdimo

hipotezo 1, ki pravi, da večina strokovnih delavcev vrtca o spolno specifičnem

obnašanju do otrok ne razmišlja, saj smo ugotovili, da največ anketirancev (44 %) o

spolno specifičnem obnašanju ne razmišlja nikoli, 41 % pa jih razmišlja včasih.


52

Preglednica 11: Frekvenčna porazdelitev odgovorov pri spremenljivkah pogostosti

razmišljanja in refleksije spolno specifičnega ravnanja strokovnih delavcev

nikoli včasih pogosto

zelo pogosto

SKUPAJ

f % f % f % f % f %


42 44 % 39 41 % 12 13 % 3 3 % 96 100 %


62 65 % 31 32 % 3 3 % 0 0 % 96 100 %

Iz Preglednice 12 je razvidno, da je razpon vrednosti enak pri obeh obravnavanih

spremenljivkah. Anketiranci v povprečju pogosteje razmišljajo o spolno specifičnem

obnašanju strokovnih delavcev do otrok na splošno, pri sebi pa redkeje opažajo

različne odzive na vedenje do otrok glede na spol.

Koeficienta asimetrije kažeta na desno asimetričnost porazdelitve in njeno

koničastost.

Preglednica 12: Opisne statistike spremenljivk pogostosti razmišljanja in refleksije

spolno specifičnega ravnanja strokovnih delavcev



96 1 4 1,75 0,795 0,867 0,265


96 1 3 1,39 0,550 1,051 0,110

N – število odgovorov; min – najmanjša vrednost; max – največja vrednost; AS – aritmetična sredina; SD –

standardni odklon; KA – koeficient asimetrije; KS – koeficient sploščenosti

S Kolmogorov Smirnovovim in Shapiro Wilkovim preizkusom smo testirali

normalnost porazdelitve spremenljivk. Stopnje statistične značilnosti vrednosti statistik

v Preglednici 13 nakazujejo, da porazdelitev spremenljivk statistično značilno odstopa

od normalne (p < 0,01).


53

Preglednica 13: Rezultati preizkusa normalnosti porazdelitve spremenljivk

pogostosti razmišljanja in refleksije spolno specifičnega ravnanja strokovnih delavcev




0,249 85 0,000 0,803 85 0,000


0,398 85 0,000 0,664 85 0,000

df – stopinje prostosti; p – stopnja statistične značilnosti

Ker smo predhodno ugotovili, da porazdelitev spremenljivk, ki se nanašajo na

samorefleksijo strokovnih delavcev o njihovem spolno specifičnem ravnanju do otrok,

statistično značilno odstopa od normalne, bomo za preizkus statistično značilnih razlik

v spolno specifičnem vedenju strokovnih delavcev vrtca glede na njihovo delovno dobo

uporabili neparametrično različico enosmerne analize variance in sicer bomo uporabili

Kruskal Wallis-ov preizkus. Zanima nas torej, ali se strokovni delavci vrtca razlikujejo v

pogostosti samorefleksije o spolno specifičnem vedenju glede na njihovo delovno

dobo. Ničelno hipotezo, ki se glasi, da med strokovnimi delavci vrtca ni statistično

značilnih razlik v refleksiji spolno specifičnega vedenja do otrok glede na delovno

dobo, smo preizkušali pri 95 % stopnji zanesljivosti. Kot je razvidno iz Preglednice 14,

ne moremo govoriti o statistično značilnih razlikah glede na delovno dobo.

Preglednica 14: Rezultati Kruskal Wallisovega preizkusa razlik v pogostosti

razmišljanja in refleksije spolno specifičnega ravnanja strokovnih delavcev glede na

delovno dobo

do 5 let

od 6 do 15

let

od 16 do 25

let

26 let ali več X2 df p

n = 14 n = 30 n = 29 n = 25


1,77 1,72 1,86 1,64 1,326 3 0,723


1,36 1,41 1,36 1,40 0,605 3 0,895

Χ2 – hi kvadrat; df – stopinje prostosti; p – stopnja statistične značilnosti


54

3.4.1.4 Povezanost pogostosti razmišljanja o spolno specifičnem vedenju in

spolno specifičnega vedenja

Povezanost pogostosti razmišljanja o spolno specifičnem vedenju pri strokovnih

delavcih vrtca in njihovim spolno specifičnim vedenjem do otrok smo preverjali z

analizo korelacij in sicer smo pri interpretaciji korelacije uporabili Spearmanov rho

koeficient. Preizkušamo ničelno hipotezo, ki se glasi, da med pogostostjo razmišljanja

o spolno specifičnem vedenju in dejanskem spolno specifičnem vedenju ni statistično

značilne povezanosti. Kot sledi iz navedenih stopenj statistične značilnosti (p)

Spearmanovih koeficientov (glej Preglednico 15), je tveganje za zavrnitev ničelne

hipoteze preveliko, zato o povezanosti pogostosti razmišljanja o spolno specifičnem

vedenju in dejanskim spolno specifičnim vedenjem ne moremo trditi ničesar. Obstoj

statistično značilne povezanosti smo ugotovili le med pogostostjo razmišljanja o spolno

specifičnem vedenju strokovnih delavcev v vrtcu in stališču, da risanke in pravljice

vplivajo na oblikovanje spolnih vlog (rho = 0,244; p < 0,05) ter pogostostjo opažanja

različnih odzivov na ravnanje/obnašanje/vedenje do otrok glede na spol pri sebi (rho =

0,453; p < 0,001).

Tisti strokovni delavci, ki pogosteje razmišljajo o spolno specifičnem

ravnanju/obnašanju/vedenju strokovnih delavcev vrtca do otrok, se v večji meri

zavedajo vpliva risank in pravljic na oblikovanje spolnih vlog pri otrocih in obratno – tisti

strokovni delavci, ki redkeje razmišljajo o spolno specifičnem

ravnanju/obnašanju/vedenju strokovnih delavcev vrtca do otrok, se v manjši meri

zavedajo vpliva risank in pravljic na oblikovanje spolnih vlog pri otrocih.

Na drugi strani pa tudi tisti strokovni delavci vrtca, ki pogosteje razmišljajo o spolno

specifičnem ravnanju/obnašanju/vedenju strokovnih delavcev vrtca do otrok, pogosteje

pri samih sebi zaznavajo različne odzive na ravnanje/obnašanje/vedenje do otrok glede

na spol in obratno – tisti strokovni delavci vrtca, ki redkeje razmišljajo o spolno

specifičnem ravnanju/obnašanju/vedenju strokovnih delavcev vrtca do otrok, tudi

redkeje pri samih sebi zaznavajo različne odzive na ravnanje/obnašanje/vedenje do

otrok glede na spol.

O hipotezi 3, ki pravi, da tisti strokovni delavci, ki o svojem spolno specifičnem

vedenju razmišljajo pogosteje, se do otrok vedejo manj spolno specifično, ne moremo

trditi ničesar, razen v primeru prepoznavanja risank in pravljic kot vplivnih dejavnikov

na oblikovanje spolnih vlog, pri katerem smo ugotovili, da tisti strokovni delavci, ki

pogosteje razmišljajo o svojem spolno specifičnem ravnanju, pogosteje prepoznavajo

risanke in pravljice kot vplivne dejavnike pri oblikovanju spolnih vlog.


55

Preglednica 15: Analiza korelacij med pogostostjo razmišljanja o spolno

specifičnem vedenju in spolno specifičnega vedenja

Kako pogosto razmišljate o spolno specifičnem

ravnanju/obnašanju/vedenju strokovnih delavcev vrtca do otrok?

Spearmanov rho p

Deklice so umirjene. 0,123 0,234

Deklice so ubogljive. 0,037 0,723

Deklice so skrbne. 0,131 0,204

Deklice so po naravi nežne. 0,108 0,298

Za deklice so najprimernejša oblačila roza barve. -0,012 0,909

Za deklice je najprimernejša igra s punčkami. -0,034 0,742

Dečki so tekmovalni. 0,105 0,307

Dečki so po naravi pogumni. 0,088 0,392

Dečki so čustveni. 0,125 0,224

Za dečke so najprimernejša modra oblačila. 0,000 0,997

Za dečke je najprimernejša igra z avtomobilčki. 0,099 0,336

Za dečke ni primerno, da jokajo. 0,035 0,736


0,145 0,165

Spol temelji zgolj na biologiji človeka. 0,056 0,592


0,222 0,032


0,244 0,017


0,077 0,456


0,453 0,000

3.4.1.5 Dejavniki, ki vplivajo na vzpostavitev spolnih vlog

Iz Preglednice 16 je razvidno, da so starši po mnenju strokovnih delavcev

najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na vzpostavitev spolnih vlog pri otroku, saj je kar 93

% anketiranih izbralo ta dejavnik. Po pomembnosti staršem sledijo množični mediji, ki

jih kot dejavnik vpliva na vzpostavitev spolnih vlog pri otroku prepoznavata skoraj dve

tretjini strokovnih delavcev (61 %), podobno pomembnost pa strokovni delavci

pripisujejo tudi prijateljem in vrstnikom (59 %). Naslednji pomembni dejavnik vplivanja

na vzpostavitev spolnih vlog pri otroku so sorodniki (36 %) in strokovni delavci v vrtcu,

ki jih kot pomembne prepoznava približno tretjina anketiranih. Najmanj pomemben

dejavnik je vera oz. versko prepričanje (28 %).


56

Preglednica 16: Frekvenčna porazdelitev odgovorov na vprašanje o dejavnikih, ki

po mnenju strokovnih delavcev vplivajo na vzpostavitev spolnih vlog pri otroku

f %

Starši 89 93%

Množični mediji 59 61%

Prijatelji, vrstniki 57 59%

Sorodniki 35 36%

Strokovni delavci v vrtcu 29 30%

Vera oz. versko prepričanje 27 28%

Z rezultati, ki smo jih dobili pri tem vprašanju lahko hipotezo št. 2, ki pravi:

»Večina strokovnih delavcev meni, da njihovo obnašanje v skupini ne vpliva na

kasnejše spolno specifično vedenje otrok,« potrdimo še enkrat, saj anketirani

strokovni delavci sami sebe ne prepoznavajo kot pomembnega dejavnika pri

vzpostavitvi spolnih vlog pri otrocih v prvi vrsti. Po analizi vidimo, da so največji

poudarek (93 %) dali staršem, najmanjšega (28 %) pa veri oz. verskemu prepričanju.

3.4.2 Rezultati kvalitativnega dela raziskave

Skozi analizo kvalitativnega dela našega raziskovanja smo poskušali ugotoviti, ali

je med strokovnimi delavci v vrtcu prisotno spolno specifično vedenje do otrok in ali

obstajajo tipična spolno specifična vedenja strokovnih delavcev vrtca do otrok. S tem

smo želeli poglobiti in izpopolniti kvantitativni del ter na problem spolno specifičnega

ravnanja strokovnih delavcev pogledati malo globlje.

3.4.2.1 Ravnanje strokovnih delavcev ob prihodu otrok v vrtec

V kontekstu ravnanja strokovnih delavcev ob prihodu otrok v vrtec nas zanimajo

konkretna ravnanja strokovnih delavcev in pogostost pojavljanja.

Skozi opazovanje strokovnih delavcev v skupini vrtca smo ugotovili, da ko se

strokovni delavci vedejo spolno specifično, to zadeva predvsem deklice ob njihovi

pridružitvi skupini zjutraj. Opazili smo, da je strokovna delavka do deklic izkazovala

nežnost, eni izmed njih pa podala kompliment o urejenosti zunanjega izgleda (frizure) z

namenom tolažbe joka. Deklice je ob pridružitvi večkrat pobožala in jim s tem na nek

način izkazala naklonjenost, nežnost. Res je, da je v času našega opazovanja bilo

prisotno manj dečkov kakor deklic, ampak nekako smo zaznali, da je ob vstopu deklic

stopila v ospredje predvsem toplina, nežnost, dotiki. Nikakor ne moremo trditi, da

strokovni delavci tega v relaciji do dečkov ne izkazujejo. Nasprotno so pri prihodu

dečka v vrtec, ki je jokal in kazal očitno stisko ob ločitvi od očeta, videli, da sta obe

strokovni delavki do fantka pristopili ter mu ponudili tolažbo, a je fantek ni želel. Na tem


57

mestu se nam odpira pomembno vprašanje – zakaj? Je to v moški naravi ali je otrok

imel le slab dan ter ni želel dotika? Ali pa smo mogoče mi bili tisti, zaradi česar fantek

ni želel dotika, ko nas je opazil? Odgovora na to ne bomo našli, saj je fantek še

premajhen, da bi od njega to lahko izvedeli. Glede sklopa, ki se navezuje na ravnanje

strokovnih delavcev ob prihodu otrok, tako ne moremo podati enoznačnega odgovora.

Krivični bi bili, če bi ravnanje strokovnih delavcev označili za spolno specifično, po

drugi strani pa ga za povsem spolno nevtralno tudi ne moremo opredeliti. Zaznati je

več izkazovanja nežnosti do deklic, česar pa se po pogovoru s strokovnimi delavci le-ti

ne zavedajo. Zdi se nam, da je ta nežnost in skrb zelo globoko v strokovnih delavkah in

nanjo ne gledajo kot na del, preko katerega se spolna neenakost na nek način že

zazna. Čeprav gre za posredno in prikrito dejanje, se nam vseeno ne zdi tako

samoumevno. Če se dejanja v taki meri razvijajo naprej, je krepitev nežnosti in

skrbnosti pri ženskem spolu še bolj zakoreninjena.

3.4.2.2 Ravnanje strokovnih delavcev pri obrokih

V sklopu, kjer smo opazovali ravnanje strokovnih delavcev v primeru, če se otrok

pri obroku obnaša moteče, njihovo ravnanje v primeru da otrok želi dodatno porcijo

hrane ter vedenje, ko otrok noče (po)jesti obroka, smo ugotovili podobno kot v

prejšnjem sklopu.

Zaznali smo, da so se spolno specifično ravnanje strokovnih delavcev vrtca spet

pokaže na ravni izkazovanja nežnosti, dotikanja, ki so ga deležne predvsem deklice.

Opazili smo, da je strokovna delavka ob nemirnem obnašanju deklice in dečka za mizo

pri obroku, dečka in deklico opozorila z besedami: »Počakajta, nismo še končali!« ter

pri teh besedah deklico pobožala, dečka pa le pogledala. Enako smo opazili, da je

strokovna delavka deklico ob tem, ko le-ta ni želela pojesti obroka, spet pobožala in jo

nagovorila z besedami: »Dobro je, pojej do konca.«, medtem ko smo dotik opazili tudi

pri spodbujanju k temu, da naj poje še malo. Zanimive so bile besede strokovne

delavke, ki je fanta spodbudila: »Pojej še malo, da boš bolj močan!« Na tem mestu je

dejansko začutiti, kako skrito ozadje je prisotno tukaj. Kot smo pisali v teoretičnem

delu, je moški vselej dojet kot pogumen, tekmovalen, močan in ravno to je strokovna

delavka tudi spodbudila. Spet vidimo izkazovanje nežnosti in dotikanja do deklic na eni

strani ter komentar oz. spodbuda v smeri močnega dečka. Pokaže se bipolarnost in

prisotnost ženske nežne in moške močne narave v ravnanju strokovne delavke. Glede

dodatne porcije hrane pri ravnanju strokovnih delavcev nismo opazili ničesar

izstopajočega. Vsak otrok, ki je želel dobiti še, je to dobil brez različnih odzivov glede

na spol.


58

3.4.2.3 Ravnanje strokovnih delavcev pri higieni in negi otrok

V sklopu, kjer smo poseben poudarek dali higieni in negi, smo opazovali ravnanje

strokovnih delavcev v primeru, ko se otrok umaže ter spolno specifičen odziv, če se

otrok polula ali pokaka v hlače. Pozornost smo namenili še k spodbujanju strokovnih

delavcev otrok k »čisti« igri.

V tem sklopu nismo ugotovili nič izstopajočega. Opazovanja smo izvedli v mešanih

skupinah otrok in glede na interes za sodelovanje strokovnih delavcev ter glede na naš

čas. Tako smo večino opazovanj izvedli v 2. starostnem obdobju, kjer so otroci že

bistveno bolj samostojni kot v prvem. V tem vidimo tudi razlog, da na področju, kjer

smo opazovali ravnanje strokovnih delavcev v primeru, ko se otrok umaže, polula ali

pokaka, nismo zaznali ničesar. Ko smo si opazovalni list pripravljali, smo imeli v mislih,

da bomo v primeru, da se to otroku zgodi, zaznali opombe strokovnih delavcev v

smislu, da bodo deklicam rekle, da so si zapacale lepo obleko, dečke pa bodo

»spregledale«. Nič od tega nismo opazili, ker se nobeden od otrok ni umazal ali polulal

v hlače.

Pri opozarjanju otrok k »čisti« igri pa smo zaznali ravno to, kar smo pričakovali v

primeru, ko se otrok umaže. Strokovna delavka je namreč deklico med dejavnostjo, ko

so se igrali cvetličarno z zemljo in jo dajali v cvetlične lončke, opozorila z besedami:

»Pazi malo, no, da si ne boš takoj umazala oblekice!« Spet druga pa je dečka, ki se je

valjal po travnatem bregu navzdol in si umazal hlače ogovorila z besedami: »Ah, saj se

vedno umažeš, bova spet brez rezervnih oblačil!« Ta dva odziva strokovnih delavk sta

prikrito zelo usmerjena na spolno specifičnost glede zunanjega videza. Pri deklicah se

spodbuja urejenost in »čistost« medtem ko so pri dečkih »umazanosti« že navajeni, saj

so dečki pač takšni. To spolno specifično odzivanje, ki zadeva predvsem zunanji videz

pri otrocih, smo tekom opazovanj večkrat opazili in upamo trditi, da je poleg dotikanja

do deklic najbolj prisotno in trdovratno.

3.4.2.4 Ravnanje strokovnih delavcev pri vodenih in prostih dejavnostih

V sklopu, ki se je nanašal na vodene in proste dejavnosti, smo opazovali ravnanje

strokovnih delavcev v jutranjem krogu ter pri oblikovanju skupin otrok. Pozorni smo bili

tudi na njihovo vedenje, ko so se otroci sami razporejali po kotičkih ter se prosto igrali.

Zanimalo nas je tudi njihovo ravnanje v primeru, ko so se otroci med dejavnostjo

prerekali.

Ugotovili smo, da je rdeča nit spet izkazovanje večje pozornosti do deklic. V času

jutranjega kroga, ko so se otroci pogovarjali o včerajšnji predstavi, je namreč strokovna


59

delavka v svoje naročje vzela deklico. Isto gesta (dve deklici v naročju strokovne

delavke) se je pokazala tudi v drugi skupini v času prebiranja pravljice. Kar je

spodbudno na drugi strani, je to, da je druga strokovna delavka za razporejanje v

jutranjem krogu uporabila zaporedje sedežnega reda, kjer so sedeli mešano po spolu

in po zaporedju deček, deklica. Zelo pohvalno se nam je zdelo tudi razporejanje otrok

po kotičkih preko žreba kock različnih barv. Čeprav obstaja verjetnost, da bi tudi ta

tehnika lahko privedla do zgostitve deklic v posamezni skupini, se to v našem

opazovanju ni zgodilo. Pohvalno od strokovne delavke se nam zdi tudi, da je v času

razgibavanja ob barvnih trakovih otrokom jasno povedala, da naj si vsak izbere trak

tiste barve, ki ga ima rad. Opazili smo, da so si deklice po večini vzele trak rdeče ali

roza barve, medtem ko so si dečki jemali zelo različne barve (od temnih do oranžnih).

Kar smo opazili in tudi pričakovali, pa je spolno specifična igra. Po vseh opravljenih

opazovanjih se nam zdi, da je le-ta res močno prisotna. Ko dajo strokovne delavke

otrokom na izbiro, da si vzamejo igrače po svoji želji ali se po želji razporedijo po

kotičkih, naletimo na klasično sliko, ko dečki posežejo po avtomobilčkih in

konstrukcijskih igračah, deklice pa po punčkah in simbolni igri v kotičku »frizerski

salon«, »kuhinja« in podobno. Skozi opazovanje se nam je zgodilo tudi, da je ena

izmed strokovnih delavk otroke namerno ločila po spolu in dečkom dala za igro progo

in igrače, deklice pa napotila v kotiček »frizerski salon«. Poleg tega se je v igro deklic

večkrat vključila kot »model« osebe, ki pride k frizerju, medtem ko se v igro fantkov ni

vključevala. Kar nas na nek način »skrbi«, je to, da so strokovni delavci s tako spolno

specifično igro »zadovoljni«. Otroci si res izbirajo igrače glede na interes in družinsko

vzgojo ter možnosti in zavedamo se, da strokovni delavci otrokom igrač ne morejo

vsiljevati, a vseeno bi lahko pri tej spolno segregirani igri otrok strokovne delavke

posredovale tako »prikrito« kakor »prikrito« deklicam preko dotikov privzgajajo

skrbnost in nežnost. Izpostavljamo, da se nam tovrstno izkazovanje nežnosti ne zdi niti

malo sporno, če to delajo do vseh enako (tudi do dečkov). Pri izrazito spolno specifični

igri je posredovala le ena strokovna delavka, pa še ta iz razloga prevelikega hrupa

dečkov pri igri indijancev, druga pa je dečke spodbudila, da nabirajo rožice, saj so jih

potrebovali za kasnejše delo. Izredno nas je presenetil prizor, ko so v eni igralnici v

kotičku »dom« prevladovali dečki. Le-ti so skrbno sesali s sesalnikom in se ob tem

vidno vživeli v vlogo gospodinje. Razlog za to je lahko v tem, da to vidijo že doma pri

svojih očetih ali pa jih je k temu dejanju v vrtcu pritegnil zvok, ki ga je oddajala igrača

»sesalnik« in je bil zelo podoben tistemu pravemu zvoku.


60

Skozi zadnji segment, kjer smo opazovali ravnanje strokovnih delavcev v primeru

prerekanja otrok, pa smo opazili spolno nevtralno ravnanje strokovnih delavcev. Veseli

smo, da so v primeru konflikta pravični in se do vseh obnašajo enako.

Na raziskovalni vprašanji, ki sta bili v ospredju našega opazovanja v kvalitativnem

delu, ne moremo enoznačno odgovoriti. Če strnemo vsa opazovanja skupaj, je jasno

zaznati, da strokovni delavci (v našem primeru so to bile vse osebe ženskega spola) do

deklic izkazujejo več nežnosti preko dotikanja. Preko pripomb o izgledu izražajo skrb

za njihovo urejeno zunanjost. Pri dečkih opazimo spodbujanje »močnega« ter pri

strokovnih delavcih nekritičnost do spolno specifične igre. Zanimivo se nam je zdelo,

da so ob naši najavi opazovanja in seznanitvi s tematiko in tem, kaj bomo opazovali,

vsi strokovni delavci izrazili mnenje, da se ne obnašajo spolno specifično. Kar nas sicer

po drugi strani sploh ne preseneča; družbene norme obnašanja in spolnih vlog so

očitno že tako močno vpete v našo zavest, da to neenakost sploh ne prepoznamo.

Poudarjamo, da strokovni delavci na razbijanje te neenakosti lahko pomembno

prispevajo, kljub temu da otroci prve zglede dobijo v družini. Strokovni delavci imajo v

rokah to moč, da vzgojijo kritičnega in senzibilnega otroka, ki bo znal opaziti razlike

med spoloma, a jih ne bo izigraval v prid enega spola.


61

4 SKLEPNE UGOTOVITVE

Povezava spola, socializacije in vrtca je pomembna. Skozi proučevanje relevantne

strokovne literature in skozi empirično raziskovanje lahko to z gotovostjo trdimo. Na

podlagi ciljev, ki smo si jih zadali pred začetkom raziskovanja, kjer je bilo za nas

najpomembnejše raziskati, ali se strokovni delavci v vrtcu obnašajo do otrok različno

glede na spol ter katera so tista njihova najpomembnejša spolno specifična vedenja,

med drugim pa tudi, ali so strokovni delavci do spolno specifičnega vedenja

samokritični, smo prišli do zanimivih ugotovitev, med katerimi bomo najpomembnejše

strnili v nadaljevanju.

Hipotezo številka 1, ki pravi, da večina strokovnih delavcev vrtca o spolno

specifičnem obnašanju do otrok ne razmišlja, smo potrdili. Izkazalo se je namreč, da

največ anketirancev, kar predstavlja skoraj polovico oz. 44 % o spolno specifičnem

obnašanju ne razmišlja nikoli. Le 3 % strokovnih delavcev o tem razmišlja pogosto. Ta

ugotovitev nas je malo zaskrbela, saj smo na podlagi opazovanj lahko videli, da spolno

specifična vedenja so prisotna. Kažejo se predvsem preko izkazovanja nežnosti,

dotikov do deklic, medtem ko se to pri dečkih ne pojavlja. Strokovni delavci deklicam

namenijo več božanja in dotikov kot dečkom. Res je, da smo opazovali le tim dveh

strokovnih delavk, ki sta torej ženskega spola in imata mogoče do deklic večjo

naklonjenost, ampak vseeno bi se tega morale zavedati in ravnati drugače. S tem

nikakor ne mislimo, da se deklic ne bi smeli dotikati, ampak bi tega morali biti deležni

tudi dečki. Nežnost in skrbnost bi bilo potrebno privzgajati obema spoloma in tako bi

(mogoče) bila kasnejša spolna vloga pri domačem, neplačanem delu, bolj enakomerno

porazdeljena. V povezavi s hipotezo 1 smo zastavili tudi hipotezo 3, ki se je glasila

tako, da se tisti strokovni delavci, ki o svojem spolno specifičnem vedenju razmišljajo

pogosteje, do otrok vedejo manj spolno specifično.

Presenetljivo ugotovitev nam je prinesla tudi naša druga raziskovalna hipoteza, ki

pravi, da večina strokovnih delavcev meni, da njihovo obnašanje v skupini ne vpliva na

kasnejše spolno specifično vedenje otrok, saj smo prišli do zanimivega spoznanja, ki

kaže na to, da strokovni delavci mislijo, da niso pomembni pri vplivanju na oblikovanje

spolnih vlog. Skoraj polovica oziroma kar 48 % anketirancev se s trditvijo bodisi ne

strinja, bodisi se nikakor ne strinja. Kar 24 % je takih, ki so do vpliva strokovnih

delavcev vrtca na oblikovanje spolnih vlog neopredeljeni. Ugotovili smo, da se o

vplivnosti vedenja strokovnih delavcev vrtca na oblikovanje spolnih vlog strinja le slaba

tretjina oz. 28 % anketiranih. Žal se nam je podobno pokazalo tudi pri pogovoru, ki je

spremljalo naše opazovanje, saj smo pred vstopom v polje opazovanja strokovnim

delavcev predstavili, kaj nas bo zanimalo in kaj bomo opazovali. Takoj in pri čisto vseh


62

smo dobili odziv, da se oni ne obnašajo različno do dečkov in deklic ter da so za njih

vsi enaki. Tukaj naletimo na zanimivo protislovje; svoje spolno specifično ravnanje do

otrok odločno zanikajo, medtem ko se je izkazalo, da o tem ne razmišljajo. Torej lahko

sklepamo, da bi ob morebitni poglobljeni samorefleksiji o spolno specifičnem

obnašanju prišli pri sebi mogoče do uvida. To bi bila zanimiva ugotovitev, ki bi v naši

družbi morebiti pripomogla k zmanjševanju spolne neenakosti.

Na hipotezo, kjer smo zastavili trditev, da obstajajo tipična spolno specifična

vedenja strokovnih delavcev vrtca do otrok, med katerimi najbolj izstopa spodbujanje

pogumnosti pri fantkih in nežnosti pri dekletih, lahko odgovorimo pritrdilno. S trditvijo,

da so deklice po naravi nežne, ter trditvijo, da so skrbne, se je v primerjavi z drugimi

trditvami strinjalo največ anketiranih (skoraj tretjina). Zanimivo je tudi, da je trditev o

skrbnosti deklic edina, s katero se je zelo strinjal eden izmed anketiranih. Pohvalno se

nam sicer zdi, da stereotipnih trditev, ki smo jih zastavili, niso potrdili s strinjanjem, a je

po drugi strani veliko takšnih, ki se o tej trditvi niso mogli odločiti. Kar nas je

presenetilo, je odgovor na trditev o tem, da so dečki čustveni, saj je skoraj polovica

anketiranih zavzela stališče strinjanja. Zanimivo, da so strokovni delavci pri dečkih

čustvenost izpostavili, le-te pa jim v tako veliki meri ne izkazujejo kakor deklicam (to

trdimo na podlagi opazovanja). Res je, da bi za poglobljeno raziskovanje morali imeti

na voljo več časa (predvidevamo več let kontinuiranega spremljanja), a je vseeno

zaznati različno ravnanje strokovnih delavcev glede na spol tako v sklopu prihoda otrok

v vrtec, kakor tudi pri prostih dejavnostih.

V sklopu sedemnajstih tabelaričnih trditev, ki smo jih zajeli v anketnem

vprašalniku, je bilo tudi nekaj trditev o oblikovanju spola. Na trditev, da se spol

posameznika oblikuje na podlagi kulturnih in družbenih norm, smo dobili presenetljiv

odgovor. Le 2 % anketiranih se je s to trditvijo zelo strinjala, 23 % pa se je strinjala.

Žalostno se nam na nek način zdi, da je le slaba tretjina anketirancev zavzela takšno

stališče. To nam pokaže, da se svojega vpliva ne zavedajo, saj so nenazadnje ravno

oni nosilci družbenih in kulturnih norm ter njihovi prenašalci.

Zanimiv je tudi rezultat glede stališča, da risanke, pravljice in igrače vplivajo na

oblikovanje spolnih vlog. Tu so mnenja strokovnih delavcev precej deljena, saj se

tretjina njih s tem strinja, tretjina pa se s tem ne strinja. Tudi tu naletimo na neko

protislovje; strokovni delavci zase menijo, da na oblikovanje spolnih vlog ne vplivajo,

medtem ko so pa risanke in pravljice na nek način zaznajo kot pomembne dejavnike, ki

vplivajo na oblikovanje spolnih vlog. Tisti torej, ki pogosteje razmišljajo o spolno

specifičnem ravnanju in so bolj samokritični, tisti v večji meri prepoznavajo risanke kot

vplivne dejavnike na oblikovanje spolnih vlog. Zanimivo, saj na drugi strani ravno ti


63

anketiranci niso prepoznali igrač ter svojega vedenja kot pomembna dejavnika pri

oblikovanju spolnih vlog. Sprašujemo se, ali se anketiranci ne zavedajo, da smo vsi del

družbe, da jo mi oblikujemo in da smo mi tisti, ki otrokom prenašamo vedenje, norme?

To bi od nas zahtevalo daljše in poglobljeno raziskovanje.

Zanimiva ugotovitev je tudi nanašajoča se na delovno dobo. Ugotovimo namreč,

da delovna doba ne vpliva na spolno specifično vedenje strokovnih delavcev do otrok

razen v primeru stališča, da so deklice ubogljive in po naravi nežne, s čimer se najbolj

strinjajo tisti, ki imajo najmanj delovne dobe. Pričakovali bi, da bodo tisti, ki so prišli s

fakultete s svežimi znanji in imajo do 5 let delovne dobe, bolj občutljivi za spolne razlike

in na nek način tudi bolj pazljivi da teh razlik in jih sami ne bodo delali, a se v resnici

ravno pri njih pojavlja največ spolno specifičnega stališča. Sprašujemo se spet, ali

izobraževanje na fakulteti pri bodočih strokovnih delavcih zbuja premalo kritičnosti in

senzibilnosti glede spolne neenakosti ali pa do te občutljivosti pridejo na podlagi

izkušenj v vrtcu? To področje bi bilo dobro raziskati ter preveriti, ali učni načrti

posameznih predmetov na fakultetah vključujejo študije spolov.

Skozi raziskovanje smo prišli še do veliko zanimivih ugotovitev. Predvsem

dejavniki socializacije so nam pokazali, da so starši tisti, ki so po mnenju strokovnih

delavcev najpomembnejši. Na drugem mestu so izpostavili množične medije, takoj za

njimi pa vrstnike in prijatelje. Sebe kot pomemben dejavnik socializacije prepoznavajo v

manjši meri, najmanj pa se jim zdi pomembna vera oz. versko prepričanje. S takim

stališčem se v posameznih segmentih težko strinjamo. V točki, da je družina

najpomembnejši dejavnik, se močno strinjamo, medtem ko vero, kot manj pomemben

dejavnik, težko opredelimo. Če pogledamo različna verska prepričanja, lahko zelo

jasno vidimo, da je v nekaterih religijah ženska še vedno močno podrejena moškemu.

Res je, da je v krščanstvu to bolj zabrisano in manj vidno, a je v nekaterih religijah to

odkrito in jasno. Tudi glede prepoznavanja sebe, kot pomembnega dejavnika

socializacije se težko strinjamo. A kvalitativno raziskovanje nam lahko to po drugi strani

potrdi. Strokovni delavci so do sebe nekritični, medtem ko do družbe zavzemajo

kritično stališče. Rekli bi lahko, da so kritični, niso pa samokritični. Ja, mar ni to

značilnost današnje družbe? Ni lažje biti kritizer kot kritiziranec? Žal je tako. Strokovni

delavci se premalo zavedajo, da s svojimi odzivi, ravnanjem in vedenjem pomembno

vplivajo na otroke. Čeprav je res, da otroci trdni temelj prinesejo iz svoje družine, je na

drugi strani še bolj res, da oni to lahko razbijajo in pomembno vplivajo na zmanjševanje

neenakosti med spoloma. Že preko dotikanja in izkazovanja več nežnosti do deklic

kažejo neko globoko zakoreninjeno »žensko naravo«. Čeprav smo opazovali tim

strokovnih delavk in tekom opazovanja nismo naleteli na nobenega strokovnega


64

delavca moškega spola, bi težko z gotovostjo trdili, da je spol strokovnih delavcev tudi

pomemben. Menimo sicer, da je, a bi razlike med strokovnimi delavci glede na spol

zahtevale novo raziskovanje in enako število raziskovanih moških in žensk. Pa je to

mogoče v spolno segregirani zaposlitveni veji v vrtcu, kjer prevladujejo ženske? Stanje

je takšno, kakršno je. Spremenili ga tako hitro ne bomo. Lahko pa pri bodočih

strokovnih delavcih vrtca začnemo spodbujati samorefleksijo in občutljivost do spola ter

tako naredimo mišji korak naprej.

Skozi kvalitativno opazovanje pa bi radi izpostavili še nekaj. Po vseh opravljenih

opazovanjih smo ugotovili, da bi bilo drugič boljše, če bi bili opazovalec pod krinko.

Namreč ko smo strokovne delavce seznanili z namenom opazovanja, smo od njih

dobili in jasno začutili družbeno zaželeno obnašanje. Vedli so se »pazljivo« spolno

nevtralno in mogoče bi rezultati našega opazovanja bili v primeru naše krinke mnogo

bolj zaskrbljujoči, drugačni. A na drugi strani to ne bi bilo etično – opazovati pod krinko

in biti del dopoldanskega dogajanja v vrtcu, pa se nam tudi ne zdi primerno.

Naučili smo se veliko. Ker smo pred leti bili tudi sami del strokovnega tima v vrtcu,

lahko rezultate tudi iz tega vidika potrdimo. Spolno specifično obnašanje v vrtcu je

prisotno, strokovnim delavcev pa manjka osveščenost in samokritičnost v povezavi s

spoloma. Mogoče se ob poplavi vseh drugih »težav« v vrtcu tega premalo zaveda

celotna družba!?


65

5 LITERATURA IN VIRI

Althusser, L. (1980). Ideologija in estetski učinek. Ljubljana: Cankarjeva založba.

Antić Gaber, M. (2015). Strukturiranje slovenske družbe in spol kot strukturirana in

strukturirajoča struktura. V Humer, Ž., Gaber, S., Podreka, J., Rožman, S.,

Selišnik, I., Šori, I., Tašner, V., Zgaga, P., Antić Gaber, M. (ur.), Zahtevna

razmerja: spol, strukturne ovire in priložnosti (str. 7–20). Ljubljana: Znanstvena

založba Filozofske fakultete.

Apple, M. W. (1992). Šola, učitelj, oblast. Ljubljana: Znanstveno in publicistično

središče.

Bahovec, E. D. (1992). Avtoriteta in vzgoja. V Bahovec, E.D. (ur.), Vzgoja med

gospostvom in analizo. Ljubljana: Krt.

Bahovec, E. D., Kodelja, Z. (1996). Vrtci za današnji čas. Ljubljana: Center za

kulturološke raziskave pri Pedagoškem inštitutu in Društvo za kulturološke

raziskave.

Batistič Zorec, M. (2003). Razvojna psihologija in vzgoja v vrtcih. Ljubljana: Inštitut za

psihologijo osebnosti.

Beauvoir, S. (1999). Drugi spol (1). Ljubljana: Delta.

Beck, U. (2001). Družba tveganja: na poti v neko drugo moderno. Ljubljana: Krtina.

Bergant, M. (1970). Teme iz pedagoške sociologije. Ljubljana: Cankarjeva založba.

Berger, P. L., Luckmann, T. (1988). Družbena konstrukcija realnosti: razprava iz

sociologije znanja. Ljubljana: Cankarjeva založba.

Bourdieu, P. (2010). Moška dominacija. Ljubljana: Založba Sophia.

Bregar Golobič, K. (2004). Prikriti kurikulum. V Bahovec, E. D., Bregar Golobič, K.

Šola in vrtec skozi ogledalo. Ljubljana: DZS.

Burman, E. (1999). »Kaj je?« Maskulinost in femininost v kulturnih reprezentacijah

otroštva. V Nastran Ule, M. (ur.), Predsodki in diskriminacije (str. 233–252).

Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče.

Flere, S. (1992). Uvod v sociologijo. Ljubljana: Uradni list RS.

Freud, S. (2006). Spisi o seksualnosti. Ljubljana: Društvo za teoretsko psihoanalizo.


66

Glazer, J. (1998). Tudi na trgu dela enakopravne. V Mrgole Jukič, T. (ur.),

Izobraževanje in zaposlovanje žensk nekoč in danes (str. 101–132). Ptuj:

Zgodovinski arhiv Ptuj.

Godina, V. (1988). Analiza socializacijskega procesa. Ljubljana: RSS.

Haralambos, M., Holborn, M. (1999). Sociologija: teme in pogledi. Ljubljana: DZS.

Hrženjak, M., Humer, Ž. (2009). Družbena delitev skrbstvenega dela – preizkusni

kamen socialne pravičnosti in politik enakosti spolov. V Lesar, I., Antić Gaber, M.,

Hlebec, V., Pušnik, M., Tašner, V. (ur.), Brez spopada: kultur, spolov, generacij

(str. 179–190). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

Hrženjak, M. (2004). V mediju herojskih zgodb. V Bahovec, E. D., Bregar Golobič, K.,

Šola in vrtec skozi ogledalo. Ljubljana: DZS.

Jogan, M. (1990). Družbena konstrukcija hiearhije med spoloma. Ljubljana: Fakulteta

za sociologijo, politične vede in novinarstvo.

Jogan, M. (2001). Seksizem v vsakdanjem življenju. Ljubljana: Fakulteta za družbene

vede.

Južnič, S. (1989). Politična kultura. Maribor: Založba Obzorja.

Kodelja, Z. (2006). O pravičnosti v izobraževanju. Ljubljana: Krtina.

Kroflič, R. (1997). Avtoriteta v vzgoji. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče.

Kurikulum za vrtce (1999). Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Pridobljeno

22. 3. 2016,

http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/vrtci/pdf/vrtci_k

ur.pdf.

Lukšič Hacin, M. (1995). Ko tujina postane dom. Ljubljana: Znanstveno in publicistično

središče.

Marjanovič Umek, L., Fekonja, U., Kavčič, T., Poljanšek, U. (2002). Kakovost v vrtcih.

Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.

Marjanovič Umek, L., Zupančič, M. (2004). Razvojna psihologija. Ljubljana:

Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete.

Marjanovič Umek, L., Fekonja Peklaj, U. (2008). Sodoben vrtec: možnosti za otrokov

razvoj in zgodnje učenje. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske

fakultete.


67

Medved, I. (2004). Dnevna rutina v vrtcu nekoč in danes. V Bahovec, E. D., Bregar

Golobič, K., Šola in vrtec skozi ogledalo. Ljubljana: DZS.

Papalia, D., Wendkos Olds, S., Duskin Feldman, R. (2003). Otrokov svet: otrokov

razvoj od spočetja do konca mladostništva. Ljubljana: Educy.

Peček Čuk, M. in Lesar, I. (2006). Pravičnost slovenske šole: mit ali realnost. Ljubljana:

Sophia.

Peček Čuk, M., Lesar, I. (2009). Moč vzgoje. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.

Počar, M., Andolšek, S., Popit, T., Barle Lakota, A. (2009). Uvod v sociologijo.

Ljubljana: DZS.

Podreka, J., Antić, G. (2015). Plačano delo, prestižne profesije in politika. V Humer, Ž.,

Gaber, S., Podreka, J., Rožman, S., Selišnik, I., Šori, I., Tašner, V., Zgaga, P.,

Antić Gaber, M. (ur.), Zahtevna razmerja: spol, strukturne ovire in priložnosti (str.

7–20). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.

Prijon, L. (2012). Podrejenost žensk v zahodni družbi: Mit, realnost ali kliše? Ljubljana:

Založba Vega.

Rakovič, D. (2004). Vloga vzgojiteljice pri uveljavljanju možnosti izbire in sprejemanju

skupnih odločitev. V Bahovec, E. D., Bregar Golobič, K., Šola in vrtec skozi

ogledalo. Ljubljana: DZS.

Slatinšek Mlakar, A. (2009): Novejša spoznanja o razvoju otroške risbe. Revija za

elementarno izobraževanje, 4, str. 89–98.

Šribar R., Vendramin, V. (2009). Neformalne norme in konstrukcije spolov v šoli in

medijih. V Lesar, I., Antić Gaber, M., Hlebec, V., Pušnik, M., Tašner, V. (ur.), Brez

spopada: kultur, spolov, generacij (str. 117–129). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

Švab, A. (2002). »Divided we stand«: Teme in dileme študij spolov. V Debeljak, A.,

Stanković, P., Tomc, G., Velikonja, M. (ur.), Cooltura: Uvod v kulturne študije (str.

195–210). Ljubljana: Študentska založba.

Tomori, M. (1994). Knjiga o družini. Ljubljana: EWO.

Turk Niskac, B. (2013). Vprašanje socializacije v antropološki teoriji V Naterer, A. (ur.),

Socializacija in socialne formacije. Maribor: Subkulturni azil.

Turnšek, N. (2008). Subjektivne teorije o otroštvu in vzgoji. Ljubljana: Pedagoška

fakulteta.


68

Ule, M. (1999). Predsodki in diskriminacije: Izbrane socialno-psihološke študije.

Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče.

Ule, M. (2000). Temelji socialne psihologije. Ljubljana: Znanstveno in publicistično

središče.

Verša, D. (1996). Medijska podoba spolov. Ljubljana: Vlada Republike Slovenije, Urad

za žensko politiko.

Vogrinc, J. (2008). Kvalitativno raziskovanje na pedagoškem področju. Ljubljana:

Pedagoška fakulteta.

Vrbovšek, B. (2005). Prikriti kurikulum v kurikulumu – rutina ali izziv. Ljubljana: Supra.

Wollstonecraft, M. (1993). Zagovor pravic ženske ter kritične opazke o političnih in

moralnih vprašanjih. Ljubljana: Krt.

Zakon o vrtcih (1996). Uradni list Republike Slovenije. Pridobljeno 25. 3. 2016,

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=199612&stevilka=569.

Žagar, D. (2009). Psihologija za učitelje. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske

fakultete, Center za pedagoško izobraževanje.

Žnidaršič Žagar, S. (2009). Problematika neenakomerne zastopanosti žensk in moških

v poklicih vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji. V Lesar, I., Antić Gaber,

M., Hlebec, V., Pušnik, M., Tašner, V. (ur.), Brez spopada: kultur, spolov, generacij

(str. 153–165). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.


69

6 PRILOGE

Priloga 1: Anketni vprašalnik za strokovne delavce vrtca

Priloga 2: Opazovalni list

Priloga 3: Kodirne tabele


70

Priloga 1: Anketni vprašalnik za strokovne delavce vrtca

Spoštovani,

sem Tamara Jerič, uni. dipl. pedagoginja in profesorica sociologije ter absolventka izrednega magistrskega študijskega programa Inkluzivna pedagogika na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem. V sklopu zaključnega magistrskega dela raziskujem področje spolno specifične socializacije v vrtcu, zato Vas prosim za pomoč.

Pozorno preberite navodila in poskušajte odgovoriti na zastavljena vprašanja oz. trditve. Vprašalnik je anonimen. Rezultate vprašalnika bom uporabila izključno za namene magistrskega dela.

Za sodelovanje se Vam že vnaprej lepo zahvaljujem!

1. Spol (obkrožite): M Ž

2. Letnica rojstva (na črto zapišite le letnico): _________________

3. Vaša delovna doba v vrtcu (obkrožite):

a.) do 5 let

b.) od 6 do 15 let

c.) od 16 do 25 let

d.) 26 let ali več

4. Preberite spodnje trditve in s križcem označite, v kolikšni meri se z njimi strinjate.

se nikakor

ne strinjam

se ne strinjam

ne morem

se odločiti

strinjam se

zelo se strinjam

1. Deklice so umirjene.

2. Deklice so ubogljive.

3. Deklice so skrbne.

4. Deklice so po naravi nežne.

5. Za deklice so najprimernejša oblačila roza barve.

6. Za deklice je najprimernejša igra s punčkami (npr. z barbikami).

7. Dečki so tekmovalni.

8. Dečki so po naravi pogumni.

9. Dečki so čustveni.

10. Za dečke so najprimernejša modra oblačila.

11. Za dečke je najprimernejša igra z avtomobilčki.

12. Za dečke ni primerno, da jokajo.


71

se nikakor

ne strinjam

se ne strinjam

ne morem

se odločiti

strinjam se

zelo se strinjam

13. Spol posameznika se oblikuje na podlagi kulturnih in družbenih norm.

14. Spol temelji zgolj na biologiji človeka.

15. Vedenje strokovnih delavcev vrtca pomembno vpliva na oblikovanje spolnih vlog.

16. Risanke in pravljice vplivajo na oblikovanje spolnih vlog.

17. Igrače so pomemben dejavnik, ki vpliva na oblikovanje spolnih vlog.

5. Kako pogosto razmišljate o spolno specifičnem ravnanju/obnašanju/vedenju strokovnih delavcev vrtca do otrok? (obkrožite le en odgovor)

a.) NIKOLI b.) VČASIH c.) POGOSTO d.) ZELO POGOSTO

6. Ali sami pri sebi opažate različne odzive na ravnanje/obnašanje/vedenje do otrok glede na spol v vaši skupini? (obkrožite le en odgovor)

a.) NIKOLI b.) VČASIH c.) POGOSTO d.) ZELO POGOSTO

7. Kateri dejavniki po Vašem mnenju vplivajo na vzpostavitev spolnih vlog pri otroku? (možnih je več odgovorov)

a.) STARŠI

b.) SORODNIKI

c.) PRIJATELJI, VRSTNIKI

d.) STROKOVNI DELAVCI V VRTCU

e.) VERA oz. VERSKO PREPRIČANJE

f.) MNOŽIČNI MEDIJI (reklame, risanke, knjige, pravljice, oddaje…)


72

Priloga 2: Opazovalni list

OPAZOVALNI LIST št. _____

»Spolno specifično ravnanje strokovnih delavcev v vrtcu v skupini«

Opazovalec:

Datum:

Ura (od-do):

Oddelek:

Št. otrok: _____ dečkov: _____ deklic: _____

· PRIHOD V VRTEC

Ali obstaja spolno specifično vedenje strokovnih delavcev v skupini ko:

RAVNANJE STROKOVNIH DELAVCEV

POGOSTOST PRIMER,

KOMENTAR

Pre

vla

duje

Se p

oja

vlja

Se s

plo

h

ne p

oja

vlja

Ne p

ride v

poš

tev

… se otrok zjutraj pridruži skupini (mimika, ton glasu)?

… ob prihodu kaže stisko in zajoka?

· OBROKI (ZAJTRK, MALICA, KOSILO)



POGOSTOST PRIMER,

KOMENTAR

Pre

vla

duje

Se p

oja

vlja

Se s

plo

h

ne p

oja

vlja

Ne p

ride v

poš

tev

… se otrok pri obroku obnaša moteče?

… želi otrok dodatno porcijo hrane?

… otrok noče (po)jesti obroka?

· HIGIENA IN NEGA



POGOSTOST PRIMER,

KOMENTAR

Pre

vla

duje

Se p

oja

vlja

Se s

plo

h

ne p

oja

vlja

Ne p

ride v

poš

tev

… se otrok umaže (npr. polije po oblekah)?


73

… se otrok polula ali pokaka v hlače?

… se otroka opozarja k »čisti« dejavnosti, igri?

· VODENE IN PROSTE DEJAVNOSTI



POGOSTOST PRIMER,

KOMENTAR

Pre

vla

duje

Se p

oja

vlja

Se s

plo

h

ne p

oja

vlja

Ne p

ride v

poš

tev

… ko so otroci v jutranjem krogu?

… strokovni delavci oblikujejo skupine otrok?

… se otroci sami razporejajo po kotičkih?

… ko se otroci prosto igrajo z igračami?


74

Priloga 3: Kodirne tabele

PRIHOD V VRTEC POJMI KATEGORIJE

Ravnanje strokovnih delavcev, ko se otrok zjutraj pridruži skupini

1. opazovanje Ob vstopu dveh punčk, ju strokovna delavka nagovori z besedami: »Pridita punci, pridita«. Tega pri vstopu dečkov ne stori.

nagovor deklic spolno specifično ravnanje strokovnih delavcev ob pridružitvi otroka skupini

2. opazovanje Strokovni delavki se do deklet in dečkov obnašata enako.

ni razlik spolno nevtralno ravnanje strokovnih delavcev ob pridružitvi otroka skupini

3. opazovanje Strokovna delavka deklico ob vstopu poboža.

nežnost do deklice

spolno specifično ravnanje strokovnih delavcev ob pridružitvi otroka skupini



5. opazovanje Strokovna delavka pohvali frizuro deklice.

kompliment deklici za urejenost

spolno specifično ravnanje strokovnih delavcev ob pridružitvi otroka skupini



Ravnanje strokovnih delavcev, ko otrok ob prihodu kaže stisko in zajoka

1. opazovanje Fantek joka, strokovna delavka ga želi vzeti k sebi, a on to odkloni in se umakne. Potolažiti ga želi tudi druga delavka, a on to zavrne.

tolažba dečka, ki joka

spolno nevtralno ravnanje strokovnih delavcev ob kazanju stiske

Fantek ob prihodu joka, obe vzgojiteljici ga

tolažba dečka, ki joka

spolno nevtralno ravnanje


75

potolažita brez stereotipnih besed tolažbe.

strokovnih delavcev ob kazanju stiske

2. opazovanje Noben otrok ob prihodu ne joka.

ne pride v poštev


ne pride v poštev

4. opazovanje Strokovni delavki deklico potolažita z besedami, da je preveč lepa, da bi jokala.

tolažba deklice, ki se navezujejo na zunanji izgled

spolno specifično ravnanje strokovnih delavcev ob kazanju stiske


ne pride v poštev


ne pride v poštev

OBROKI POJMI KATEGORIJE

Ravnanje strokovnih delavcev, ko se otrok pri obroku obnaša moteče

1. opazovanje Strokovna delavka ob nemiru deklice in dečka za mizo, uporabi besede: »Počakajta, nismo še končali.« Pri tem se deklice dotakne, dečka ne.

dotik ob opozorilu deklice

spolno specifično ravnanje strokovnih delavcev ob motečem obnašanju otroka pri obroku

2. opazovanje Nobeden od otrok se ni obnašal moteče.

ne pride v poštev


ne pride v poštev

4. opazovanje Strokovna delavka ob igranju dveh otrok (deklice in dečka) s hrano, oba opozori enako.

ni razlik spolno nevtralno ravnanje strokovnih delavcev ob motečem obnašanju otroka pri obroku


ne pride v poštev


ne pride v poštev

Ravnanje strokovnih delavcev, ko otrok želi dodatno porcijo hrane

1. opazovanje Vsak, ki želi več hrane, jo tudi dobi. Brez različnih odzivov glede na spol.

ne pride v poštev


ne pride v poštev


ne pride v poštev


76


ne pride v poštev


ne pride v poštev


ne pride v poštev

Ravnanje strokovnih delavcev, ko otrok noče (po)jesti obroka

1. opazovanje Strokovna delavka deklico ob zajtrku (ko ta noče več jesti), poboža in nagovori z besedami: »Dobro je, le pojej do konca!«


spolno specifično ravnanje strokovnih delavcev ob tem, ko otrok noče (po)jesti obroka

Strokovna delavka deklici ob opozorilu, da naj poje še malo, nameni dotik.



Strokovna delavka deklico poboža po laseh ob ogovoru, da naj še malo poje.



2. opazovanje Strokovna delavka fantu reče: »Pojej še malo, da boš bolj močen!«

opazka o zunanjosti dečka


3. opazovanje Strokovni delavki otroke k dokončanju obroka opozarjata vse enako.

ne pride v poštev


ne pride v poštev


ne pride v poštev

6. opazovanje Strokovni delavki otroke k dokončanju obroka

ne pride v poštev


77

opozarjata vse enako.

HIGIENA IN NEGA POJMI KATEGORIJE

Ravnanje strokovnih delavcev, ko se otrok umaže (npr. polije po oblekah)

1. opazovanje Nobeden od otrok se ne umaže.

ne pride v poštev


ne pride v poštev


ne pride v poštev


ne pride v poštev


ne pride v poštev


ne pride v poštev

Ravnanje strokovnih delavcev, ko se otrok polula ali pokaka v hlače

1. opazovanje Nobeden od otrok se ne polula ali pokaka v hlače.

ne pride v poštev


ne pride v poštev


ne pride v poštev


ne pride v poštev


ne pride v poštev


ne pride v poštev

Ravnanje strokovnih delavcev, ko se otroka opozarja k »čisti« igri

1. opazovanje Strokovna delavka deklico opozori z besedami: »Pazi malo, no, da si ne boš takoj umazala oblekice!«

opazka glede dekličine zunanjosti

spolno specifično ravnanje strokovnih delavcev pri opozarjanju k »čisti« igri

2. opazovanje Ni bilo zaznati opozarjanja k »čisti« igri različno glede na spol.

ne pride v poštev


ne pride v poštev


ne pride v poštev


ne pride v poštev

6. opazovanje Strokovna delavka dečka, opazka o spolno


78

ki se valja po travi in si umaže hlače ter pride povedat, da ima umazane hlače od trave opomni: »Ah, saj se vedno umažeš, bova spet brez rezervnih oblačil!«

ponavljajočem dejanju pri fantku, ki se nanaša na oblačila

specifično ravnanje strokovnih delavcev pri opozarjanju k »čisti« igri

VODENE IN PROSTE DEJAVNOSTI

POJMI KATEGORIJE

Ravnanje strokovnih delavcev, ko so otroci v jutranjem krogu

1. opazovanje Strokovna delavka v jutranjem krogu vzame v naročje eno deklico.

izkazovanje večje pozornosti do deklice

spolno specifično ravnanje strokovnih delavcev v jutranjem krogu

2. opazovanje Ni razlik glede na spol. ne pride v poštev



5. opazovanje Strokovna delavka otroke v jutranji krog razporedi po zaporedju: deklica, deček, deklica, deček…

ni razlik spolno nevtralno ravnanje strokovnih delavcev v jutranjem krogu


Ravnanje strokovnih delavcev, ko le-ti oblikujejo skupine otrok

1. opazovanje Otroci se za mizo usedejo poljubno.

ni razlik spolno nevtralno ravnanje strokovnih delavcev pri oblikovanju skupine otrok

Strokovna delavka vzame v naročje dve deklici, medtem ko druga strokovna delavka bere pravljico.

izkazovanje večje pozornosti do deklic

spolno specifično ravnanje strokovnih delavcev pri oblikovanju skupine otrok

2. opazovanje Strokovna delavka otroke po kotičkih razporedi glede na izžrebano barvo kock.

ni razlik spolno nevtralno ravnanje strokovnih delavcev pri oblikovanju skupine otrok

Pred telovadbo strokovna delavka otrokom ponudi barvne telovadne trakove in

ni razlik spolno nevtralno ravnanje strokovnih


79

jim pove, da naj si vsak vzame, katero barvo želi.

delavcev pri oblikovanju skupine otrok

3. opazovanje Otroci se v skupine oblikujejo glede na svoje želje.

ne pride v poštev

4. opazovanje Strokovni delavki ločita skupine po spolu. Dečki dobijo vlakce, deklice se igrajo v »frizerskem salonu«.

različne igrače glede na spol

spolno specifično ravnanje strokovnih delavcev pri oblikovanju skupin otrok

Strokovni delavki se več vključujeta v igro z deklicami v »frizerskem salonu«.

večja pozornost do igre deklic

spolno specifično ravnanje strokovnih delavcev pri oblikovanju skupin otrok


ne pride v poštev


ne pride v poštev

Ravnanje strokovnih delavcev, ko se otroci sami razporejajo po kotičkih

1. opazovanje Strokovni delavki med prostimi dejavnostmi ne posegata med razporejanje otrok po kotičkih.

ni razlik spolno nevtralno ravnanje strokovnih delavcev pri razporejanju otrok po kotičkih

2. opazovanje Otroci se sami razporejajo po kotičkih.

ni razlik spolno nevtralno ravnanje strokovnih delavcev pri razporejanju otrok po kotičkih

3. opazovanje Strokovni delavki ob prevelikem navalu dečkov na indijanski šotor le-te spodbudita, da gredo v drug kotiček (barvat).

spodbuda dečkov k igranju v drugem kotičku

spolno nevtralno ravnanje strokovnih delavcev pri razporejanju otrok po kotičkih

4. opazovanje Otroci se po kotičkih razporejajo poljubno, a jih strokovni delavki ob gneči preusmerita v drug kotiček.

preusmerjanje otrok po kotičkih ne glede na spol

spolno nevtralno ravnanje strokovnih delavcev pri razporejanju otrok po kotičkih


ne pride v poštev


80


ne pride v poštev

Ravnanje strokovnih delavcev, ko se otroci prosto igrajo z igračami

1. opazovanje Deklice se igrajo s punčkami, dečki pa s kockami. Strokovni delavki jih zaradi pretirane gneče in hrupa preusmerjata.

brez posega strokovnih delavk z namenom spodbujanja igranja vseh z vsemi igračami

spolno specifično igranje otrok brez posega strokovnih delavcev

2. opazovanje Deklice se igrajo s punčkami in vozički ter v kotičku »cvetličarna«, dečki pa s kockami in leseno progo.



3. opazovanje Dečki se igrajo z loki in v »ribniku«, deklice barvajo pobarvanke (princeska Elza).



4. opazovanje Dečki in deklice se igrajo v kotičku »dom«. Prevladujejo dečki, ki se igrajo s sesalnikom, ki oddaja zvok.


dečki v vlogi gospodinje

5. opazovanje Dečki se igrajo v peskovniku, medtem ko deklice nabirajo rože. Kasneje strokovna delavka tudi fante nagovori k nabiranju rožic (regrata).

spodbuda strokovne delavke k mešani igri ne glede na spol

spolno specifično igranje otrok z posegom strokovnih delavcev

6. opazovanje Dečki in deklice se rolajo in vozijo s kolesi.

ni razlik spolno nevtralno ravnanje strokovnih delavcev med prosto igro otrok

Ravnanje strokovnih delavcev, ko se otroci med dejavnostjo prerekajo

1. opazovanje Med prepirom dečka in deklice o tem, kateri je lepši, strokovna delavka odreagira z besedami: »Oba sta zelo lepa!«

opazka strokovne delavke, ki ne označuje zunanjosti glede na spol

spolno nevtralno ravnanje strokovnih delavcev v primeru prerekanja otrok

2. opazovanje Ni prišlo do prerekanja in posega strokovnih delavk.

ne pride v poštev

3. opazovanje Ni prišlo do prerekanja in ne pride v


81

posega strokovnih delavk. poštev


ne pride v poštev


ne pride v poštev

6. opazovanje Ko se deklica in deček prerekata o tem, kateri bo gledal knjigo, ki si jo oba želita, ju strokovna delavka povabi k sebi in skozi mediacijo rešijo spor ne glede na spol.

pogovor z obema otrokoma

spolno nevtralno ravnanje strokovnih delavcev v primeru prerekanja otrok

Documents

Tamara Jerič - Magistrsko delo - upr...funkcioniranje posameznika v družbi ter na razmerja med spoloma in spolno specifične vloge. Čeprav se dandanes med moškimi in ženskami