DRUŽBENA ODGOVORNOST PODJETIJ: DOBRE … podjetij ni modna muha, ampak nov način razumevanja vloge podjetja v družbi. SKRATKA: ZA DOP JE ZNAČILNA ... gospodar-ska, okoljska in

DRUBENA ODGOVORNOST PODJETIJ: DOBRE PRAKSE IN PRIPOROILA

Projekt DESUR sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj v okviru programa INTERREG IVC

2

UVOD 4

1. Zakaj ravnati drubeno odgovorno 51.1. Kaj je drubena odgovornost podjetij 5 1.2. Koristi drubene odgovornosti podjetij 71.3. Zgodovina drubene odgovornosti podjetij 8 IZVOR DOP 8 TRAJNOSTNI RAZVOJ 8 DOP na mednarodni ravni 10 Evropske pobude na podroju DOP 11

2. KAKO UPORABLJANTI TA PRIRONIK 16

3. BITI DRUBENO ODGOVOREN KAJ STORIJO DRUGA PODJETJA 203.1. DOBRE PRAKSE PROJEKTA DESUR 21 Tematsko podroje: OKOLJE 21 Tematsko podroje: DELOVNA PRAKSA/LOVEKI VIRI 31 Tematsko podroje: SOCIALA 34 Tematsko podroje: DOBRO UPRAVLJANJE 433.2. USPENI PRIMERI 48 Tematsko podroje: OKOLJE 49 Tematsko podroje: DELOVNA PRAKSA/LOVEKI VIRI 51 Tematsko podroje: SOCIALA 53 Tematsko podroje: DOBRO UPRAVLJANJE 55

4. KAJ LAHKO NAREDIMO, DA BOMO DRUBENO ODGOVORNI? 57 Tematsko podroje: OKOLJE 58 Tematsko podroje: DELOVNA PRAKSA/LOVEKI VIRI 62 Tematsko podroje: SOCIALA 67 Tematsko podroje: DOBRO UPRAVLJANJE 70

KAZALO

3

5. KAKO SPOROAMO LASTNE DOBRE PRAKSE ODGOVORNEGA RAVNANJA 74

6. PRILOGE 76Priloga 1: Vpraalnik za ugotavljanje okoljskih vpraanj v pisarni 77Priloga 2: Delovno okolje obrazec za potrebe raziskave 78Priloga 3: Vzorec sporazuma sodelovanja 80Priloga 4: Model nartovanja projekta in nadzorni list 83Priloga 5: Vpraalnik o poslanstvu, viziji in vrednotah 84Priloga 6: Primer zemljevida dialoga. Delovni zvezek drubene odgovornosti malih in srednjih podjetij. Zbornica Valencia 85Priloga 7: Obrazec zadovoljstva kupcev 86Priloga 8: Obrazec za merjenje percepcije dobaviteljev 87

7. OPREDELITEV POJMOV 88

8. DRUGI SPLETNI VIRI 89

LITERATURA 90

4

UVOD

Evropska unija je pobudnik spodbujanja dru-bene odgovornosti podjetij, saj je edini nadna-cionalni organ, ki se je do sedaj posveal tej tematiki, kljub temu da je to kompleksno in pro-gresivno delo nujno, e upotevamo neskladja ukrepov drubene odgovornosti podjetij, ki so trenutno veljavni v razlinih dravah, in razlike v stopnji uvajanja javnih politik na lokalni ravni.

Evropski projekt DESUR (Razvoj trajnostnih re-gij s pomojo odgovornih malih in srednjih pod-jetij) programa INTERREG IVC (www.interreg4c.eu) je usmerjen k izboljanju regionalnih politik, instrumentov in metodologij na podroju spod-bujanja odgovornih inovacij v malih in srednjih podjetjih z izmenjavo izkuenj med projektnimi partnerji iz Irske, Italije, Litve, Madarske, Slo-venije, Grije in panije, ki temeljijo na trojnem povezovanju: LJUDJE-DOBIEK-PLANET.

Namen projekta, vzpostavitev trajnostnega in vkljuujoega gospodarstva z dejavnostmi na lokalni ali regionalni ravni, se popolnoma sklada s cilji EU, doloenimi v strategiji 2020.

Projekt DESUR eli posebej opredeliti teave malih in srednjih podjetij pri uvajanju dejavnosti drubene odgovornosti v lastne poslovne mo-dele, kakrne so pomankanje informacij, virov, sredstev in delovnih orodij pri doseganju na-predka na poti k trajnosti.

Zato je kljunega pomena ta prironik, ki zdru-uje in izmenjuje najbolje dobre prakse in inovativne pobude na podroju drubene od-govornosti podjetij in je namenjen seznanjanju malih in srednjih podjetij s konceptom drubene odgovornosti, informiranju le teh in zagotavljanju orodij ter metodologij za implementacijo drube-ne odgovornosti.

Skratka, s prironikom elimo poudariti pred-nosti drubene odgovornosti podjetij in ponuditi malim in srednjim podjetjem orodja, ki omo-goajo lajo uvajanje drubeno dogovornega ravnanja v njihovo poslovanje in delovanje.

5

1. Zakaj ravnati drubeno odgovorno

Drubena odgovornost podjetij (DOP) se nanaa na uspeno in uinkovito vodstveno upravljanje, na etino in trajnostno upravljanje, na uresnievanje tevilnih prostovoljnih zavez, katerih namen je obvladovanje vplivov na socialnem, okoljskem in gospodarskem podroju, ter pridobitev maksimalnih koristi za drubo.

Drubena odgovornost pomeni sprejemanje ukrepov ter vkljuevanje socialnih in okoljskih vidikov v cilje podjetja.

Obstajajo tevilne definicije DOP, ki so se razvile tako v javnih kot zasebnih mednarodnih organih. V nadaljevanju bomo prikazali tiste, ki vkljuujejo veje tevilo konceptov:

Definicija evropske komisijeEvropska komisija je v svoji zeleni knjigi Spodbujanje evropskega okvira za drubeno odgovornost podjetij (18. julija 2001) opredelila DOP kot koncept, preko katerega druba prostovoljno vkljuuje socialne in okoljske dimenzije v svoje poslovne dejavnosti in v medsebojne odnose z kljunimi deleniki.

Drubena odgovornost podjetij je v bistvu koncept, v okviru katerega se podjetja prostovoljno odloijo prispevati k bolji drubi in istejemu okolju.

Definicija Svetovnega gospodarskega sveta za trajnostni razvoj (WBCSD)Drubena odgovornost podjetij je stalna zavezanost podjetja trajnostnemu gospodarskemu razvoju, delu z zaposlenimi, njihovim druinam, lokalni skupnosti ter izboljanju kakovosti ivljenja celotne drube.

Definicija Kofija Annana generalnega sekretarja Zdruenih narodov (1999)Nov pogled na pomembnost dela podjetja v globaliziranem svetu, v katerem ivimo.

1.1. Kaj je drubena odgovornost podjetij

6

Obiajno je koncept drubene odgovornosti podjetij povezan z velikimi podjetji, vendar ga je treba upotevati tudi kot strateko orodje za poveanje konkurennosti malih in srednjih podjetij.

Pomembno je razumeti, da se drubena odgovornost podjetij ne obravnava kot nesebino obnaanje podjetij niti kot promocijsko orodje za izboljanje podobe podjetja, temve kot nain upravljanja, ki vkljuuje sodelovanje z drubo, in kot zavezo podjetja, da bo pregledno odgovarjalo za svoja dejanja.

eprav je DOP v bistvu prostovoljna zaveza, zahteva skladnost z nacionalnim in mednarodnim pravom, kot ga zahtevajo tudi drugi prostovoljni ukrepi, ki jih elijo podjetja uresniiti za izboljanje kakovosti ivljenja svojih zaposlenih, za izboljanje okolja, v katerem delujejo, ter drube kot celote.

DOP ni mogoe obravnavati kot univerzalno in edinstveno strategijo, saj je odvisna od tevilnih dejavnikov, kot so na primer panoga, velikost ali geografska lokacija. DOP se kae pri vkljuevanju interesov kljunih delenikov, ki

so aktivno vkljueni v dejavnosti in upravljanje drube.

Naraajoe zanimanje za drubeno odgovornost podjetij je povzroilo uvajanje novih nagrad in priznanj, predloge kazalnikov za merjenje DOP, preuevanje dojemanja kljunih delenikov (vodstvo, delniarji, zaposleni, stranke itd.) ter uvajanje socialnih in okoljskih meril pri javnih naroilih. Drubena odgovornost podjetij ni modna muha, ampak nov nain razumevanja vloge podjetja v drubi.

SKRATKA: ZA DOP JE ZNAILNA

Odgovorna poslovna praksa. Zavezanost k prostovoljnim pobudam, ki presegajo zakonske zahteve in pogodbene obveznosti. Integriranost v upravljanje in v poslovno strategijo, saj DOP ne predstavlja osamljenih aktivnosti. Razvoj koristnih ukrepov za razline kljune delenike podjetja. Hkratno doseganje finannih, socialnih in okoljskih koristi in izboljanje konkurennosti podje-tja.

1. ZAKAJ RAVNATI DRUBENO ODGOVORNO

7

1.2. Koristi drubene odgovornosti podjetij

Realnost je sledea: podjetje, ki razvija in uvaja ukrepe drubene odgovornosti, eli na ta nain postati bolj konkurenno, krepiti eli prodajo, graditi dobro ime in krepiti lojalnost. Vasih pa uinka drubene odgovornosti ni mogoe izmeriti z resninimi dejstvi, saj ni oiten oziroma viden v kratkem asovnem obdobju.

V nadaljevanju so povzete nekatere koristi drubene odgovornosti za podjetje

e koristi grupiramo, je mogoe identificirati tri skupine koristi:

Koristi, ki zagotavljajo uinkovitost pri upravljanju. Izboljanje vzduja v organizaciji, izboljanje konkurennosti, veja produktivnost, veji dobiek, bolji management, niji stroki. Zadranje najboljih ekip, ki bodo s ponosom delala za podjetje, kar bo privedlo do bolje produktivnosti in kakovosti izdelkov/storitev, ki jih podjetje ponuja. Dobro delovno okolje pozi-tivno vpliva na ugled podjetja, kar se posledino prenaa na stranke.

Koristi povezane s podobo in blagovno znamko podjetja. Ugled in zvestoba. Dejstvo je, da razmerje med podjetjem in njegovimi stran-kami vpliva na prodajo. Podjetje lahko s tem zagotavlja mona jamstva za finanne institucije in zavarovalnice.

Koristi povezane z vrednotami podjetja in okoljem. Veje sprejemanje in/ali verodostoj-nost drube. Biti odgovoren in tako prispevati k trajnostnem razvoju.

ZUNANJE

Izboljanje zaupanja potencialnih vlagateljev Pritegnitev in zadranje nadarjenih ljudi Vzpostavitev in diferenciacija blagovne znamke Pridobivanje novih strank Krepitev lojalnosti kupcev Izboljanje podobe Izboljanje odnosa do okolja

NOTRANJE

Motiviranje zaposlenih Bolje delovno okolje, kar vodi v boljo produk tivnost in kakovost storitev Izboljanje notranje komunikacije Zvestoba in predanost osebja Ustvarjanje kulture v organizaciji s spodbujanjem skupnih vrednost v podjetju


8

1.3. Zgodovina drubene odgovornosti podjetij

IZVOR DOP

Prvi zaetki DOP segajo v dvajseta leta prejnjega stoletja, v petdesetih in estdesetih letih prejnjega stoletja pa se je DOP utrdila. iriti se je zaela ideja, da takrat, ko podjetja uporabljajo sredstva, ki pripadajo drubi, e dejstvo o njihovi uporabi ustvarja etino dolnost, da je potrebno ta sredstva vrniti drubi v obliki koristi.

V sedemdesetih letih prejnjega stoletja se je DOP specializirala. V osemdesetih letih prejnjega stoletja, se je pojavil koncept kljunih delenikov (interesnih skupin), ki se poleg delniarjev zanimajo za delovanje podjetja. S tega vidika podjetnik ne upoteva le delniarjev, temve tudi vse kljune delenike (zaposlene, dobavitelje, kupce in drubo).

Kakorkoli e, ustanovitev OZN in kasneja deklaracija o lovekovih pravicah sta postavila temelje za ustvarjanje veje drubene ozaveenosti.

Dodatno so tudi dejstva Brundtland poroila iz leta 1987, rojstvo civilnih skupin, kot so Amnesty International, WWF in Transparency International, formalne poslovne pobude, kot so AA1000, SA8000, smernice OECD ali Global Compacta, in tudi nastanek organizacij, kot je The Global Reporting Inititative, prispevala k dvigu socialne in okoljske ozaveenosti, poznane kot drubena odgovornost podjetij.

Dandanes razumemo DOP kot poslovni sistem upravljanja, ki skua razumeti drubeno vlogo podjetja in opredeliti vse kljune delenike (zaposlene, dobavitelje, kupce, delniarje itd.), in je usmerjen k izpolnjevanju zahtev v skladu s svojimi monostmi za izboljave.

TRAJNOSTNI RAZVOJ

Izraz trajnostni razvoj so prvi uporabili leta 1982 v Nairobiju na drugem Earth Summitu Svetovne komisije za okolje in razvoj Zdruenih narodov, v njihovem socialnoekonomskem poro-ilu imenovanem Brundtland Report.

Trajnostni razvoj je opredeljen kot razvoj, ki zadovoljuje sedanje potrebe, ne da bi ogrozil potrebe prihodnjih generacij.

Cilj trajnostnega razvoja je usklajevanje gospo-darskih, drubenih in okoljskih vidikov lovekih dejavnosti, ki jih morajo razumeti tako ljudje kot tudi podjetja ter seveda drave.


9

Konceptualno se pogoji DOP in trajnostnega razvoja zbliujejo okoli treh dimenzij uspenosti: gospodar-ska, okoljska in socialna dimenzija. V praksi to predstavlja t. i. Triple Bottom line: e eli podjetje prei-veti v trenutnem okolju, mora biti:

Od zaetka uporabe in uvajanja pojma trajnostni razvoj je bil doseen velik napredek pri zavezanosti drav k drubeni odgovornosti. Na dogodku Millennium Summit Zdruenih narodov septembra 2000 je 189 narodov in 147 voditeljev drav in vlad sprejelo in podpisalo Millennium deklaracijo, ki vkljuuje osem ambicioznih ciljev, ki naj bi se predvidoma uresniili do leta 2015.

http://www.un.org/es/millenniumgoals/pdf/mdg-report-2013-spanish.pdf

GOSPODARSKA se razume kot klasina finanna uspenost, pa tudi kot sposobnost prispevati k gospodarskemu razvoju na podroju dejavnosti podjetij na vseh ravneh.

SOCIALNA se razume kot socialna posledica poslovnih dejavnosti podjetja na vseh ravneh: zaposleni (delovni pogoji, raven pla ipd.), dobavitelji, kupci, lokalne skupnosti in druba kot celota, osnovne lovekove potrebe.

OKOLJSKA se razume kot zdruljivost drubene dejavnosti podjetja in ohranjanje biotske raznovrstnosti in ekosistemov. Vkljuuje analizo vplivov drubenega razvoja podjetij in njihovih proizvodov v smislu pretoka, porabe ali obnove virov kot tudi podroje odpadkov in nastajanja emisij.

Okoljska dimenzija

Socialna dimenzija

Gospodarska dimenzija

- rentabilno,- okoljsko trajnostno ter- drubeno odgovorno


10

DOP na mednarodni ravni

Obstajajo nekateri mednarodni subjekti, ki so odgo-vorni za oblikovanje smernic za usmerjanje podjetij pri odloanju glede uvajanja drubene odgovornosti v lastne strategije. Na podroju spodbujanja DOP so najpomembneje:

BRUNTDLAND poroilo Svetovne komisije za okolje in razvoj Zdruenih narodov (1987)http://www.un.org/es/comun/docs/?symbol=A/42/427

Smernice OECD za multinacionalna podjetja (revidirane leta 2000)http://www.oecd.org/daf/inv/mne/MNEguidelinesESPANOL.pdf

Global Compact UN (2000) http://pactomundial.org/

Tripartitna deklaracija ILO o naelih multinacionlanih podjetij in o socialni politiki (revidirana leta 2000) http://ilo.org/wcmsp5/groups/public/---ed_emp/---emp_ent/---multi/documents/publication/wcms_151548.pdf

Standardi o odgovornosti transnacionalnih drub in drugih poslovnih subjektov glede upotevanja lovekovih pravic. Komisija Zdruenih narodov za lovekove pravice (2003)http://www.un.org/en/documents/

Splona deklaracija o lovekovih pravicah. Zdrueni narodi (odobrena leta 1948) http://www.un.org/es/documents/udhr/


11

Evropske pobude na podroju DOP

Evropska unija se je odloila za model trajnostnega razvoja, pri emer DOP predstavlja idealno orodje za doseganje tovrstnega razvoja. V nadaljevanju so prikazani povzetki razlinih evropskih pobud:

DATUM POBUDA

2000(23.-24. marec)

LIZBONSKI SVETPritoba na pomen drubene odgovornosti glede najboljih poslovnih praks na podroju neprekinjenega usposabljanja, organizacije dela, enakih monosti, socialne vkljuenosti in trajnostnega razvojahttp://europa.eu/legislation_summaries/education_training_youth/general_framework/c10241_es.htm

2000(7.-10. december)

SVET NICE Odobrena je Evropska socialna agenda, ki uvaja nove reference glede drubene odgovornosti podjetijhttp://www.europarl.europa.eu/summits/nice1_es.htm

2001(23.-24. marec)

SVET STOCKHOLMKomisija napoved predstavitev Zelene knjige o drubeni odgovornosti podjetijhttp://www.consilium.europa.eu/ueDocs/cms_Data/docs/pressData/es/ec/ACF429.html

2001(18. julij)

Objavljena Zelena knjiga: Spodbujanje drubene odgovornosti podjetijhttp://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:52001D-C0366&qid=1399486569474&from=EN

2002(27. julij)

Komuniciranje: DOP prispevek podjetij k trajnostnemu razvojuhttp://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2002:0347:FIN:es:PDF

2004(januar)

DOP Nacionalne javne politike v Evropski uniji vkljuujejo javne pobude drubene odgovornosti podjetij v dravah lanicah (nova razliica objavljena v septembru 2007)http://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=738&langId=es&pubId=632&type=2&furtherPubs=no

2004(29. junij)

Poroilo Evropskega foruma interesnih skupin priporoa javni administraciji, da prevzame svojo vlogo na podroju drubene odgovornostihttp://ec.europa.eu/enterprise/policies/sustainable-business/corporate-social-responsi-bili-ty/multi-stakeholder-forum/2010-meetings/index_en.htm

2005(23.-24. marec)

SVET BRUSELJDogovorjeno je, da trajnostni razvoj predstavlja temeljni cilj vseh politik Evropske skupnosti.http://www.consilium.europa.eu/ueDocs/cms_Data/docs/pressData/es/ec/84344.pdf


12

Evropska koalicija za korporativno pravosodje (ECCJ) Spodbuja drubeno odgovornost z zdruevanjem razlinih nacionalnih organizacij civilne drube (nevladne organizacije, sindikati, skupine za varovanje potronikov in akademske ustanove) po vsej Evropi. ECCJ zdruuje ve kot 250 organizacij iz 15 evropskih drava (Oxfam, Greenpeace, Amnesty International, Friends of the Earth ipd.).http://www.corporatejustice.org/?lang=es

DATUM POBUDA

2006(22. marec)

Komuniciranje: Implementacija partnerstva za rast in zaposlovanje; Evropa postane sredie odlinosti na podroju DOPhttp://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2006:0136:FIN:es:PDF

2007(marec)

Parlament je sprejel Howitt poroilo o drubeni odgovornosti podjetij: novo partnerstvo http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//NONSGML+REPORT+A7-2013-0023+0+DOC+PDF+V0//ES

2010(oktober)

Objavljena tudija pravnega okvira na podroju lovekovih pravic in okolja, uporabna za evropska podjetja, ki delujejo zunaj Evropske unijehttp://ec.europa.eu/enterprise/policies/sustainable-business/files/business-human--rights/101025_ec_study_final_report_es.pdf

2011 tudija Komisije glede razmer trajnostnega razvoja na podlagi poroil o trajnosti v EUhttp://ec.europa.eu/social/main.jsp?langId=en&catId=331&newsId=1013&furth=-erNews-yes

2011 Komuniciranje: Nova strategija EU 2011-14 o drubeni odgovornosti podjetij http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2011:0681:FIN:ES:PDF

Vir: Lastna izdelava

Spodbujanju drubene odgovornosti podjetij v Evropi ni le stvar javne pobude. Brez podpore javne uprave pri urejanju in promociji DOP tudi druge pobude zasebnega sektorja (ne samo poslovne) ne morejo postati modeli, podroja razvoja znanja, podroja ustvarjanja dobrih praks in nainov spodbuja-nja sprememb vedenje podjetij.

Poslovanje v skupnosti (BITC)Zdruenje 700 britanskih podjetij, ki ima ve kot 20 let izkuenj na podroju drubenega delovanja, njen cilj pa je razvoj skupnosti. Zdruenje svetuje na podroju krepitve blagovnih znamk, iskanja sponzorskih in pridobivanja drugih sredstev ter na podroju organizacije nagrajevanja.http://www.bitc.org.uk


13

DOP EvropaNepridobitna organizacija za promocijo drubene odgovornosti podjetij v Evropi, ki nudi pomo svojim lanom. Predstavlja referenno toko za evropska podjetja na podroju drubene odgovornosti podjetij. Odgovorna je za dialog med kljunimi deleniki ter za razvoj pobud, kot sta na primer Evropska poslovna kampanja o drubeni odgovornosti podjetij ali Evropska akademija za podjetnitvo v drubi.http://www.csreurope.org/

Eurosif (Forum evropskih drubenih investicij)Evropska mrea, katere poslanstvo je razvoj trajnosti s pomojo evropskih finannih trgov. lani Eurosifa so investitorji, ponudniki finannih storitev, akademske ustanove, raziskovalne organizacije, sindikati in nevladne organizacije. Zdruenje je neprofitno.http://www.eurosif.org/

Svetovni poslovni svet za trajnostni razvojKoalicija ve kot 170 mednarodnih podjetij, ustanovljena leta 1991, ki poziva poslovne voditelje, da uvajajo spremembe v smeri trajnostnega razvoja. Spodbuja uinkovito rabo naravnih virov s pomojo inovacij in drubene odgovornosti. Svoje poslanstvo opravlja z organizacijo dogodkov, objavo publikacij in razvojem programov dobrih praks.http://www.wbcsd.org/home.aspx

Business for Social ResponsibilityNevladna organizacija iz ZDA, ki ponuja storitve, povezane z drubeno odgovornostjo podjetij z namenom vkljuevanja DOP v strateke modele podjetij, ter spodbuja medsektorsko sodelovanje. Je svetovalna organizacija, usmerjena na svetovni trg. Razvija zakone o delovnih razmerjih, vodi baze statistinih podatkov o izvajanju drubene odgovornosti podjetij v ve kot 60 dravah ter opravlja svetovanja in raziskovalne dejavnosti.http://www.bsr.org/

European Business Ethics Network (EBEN)Evropska mrea, namenjena spodbujanju poslovne etike v zasebnem in javnem sektorju, nevladnih organizacijah in akademskem okolju. Je nepridobitno zdruenje s sedeem na Nizozemskem, katerega vloga je promocija managementa, ki temelji na vrednotah, etinem vodstvu in drubeni odgovornosti podjetij. Prav tako poskua spodbuditi in olajati sreanja in razprave o vpraanjih etinih dilem.http://www.eben-net.org/

Na podroju drubene odgovornosti obstajajo e druge organizacije in nacionalne pobude, ki prispevajo k oblikovanju in razirjanju odgovorne kulture med organizacijami ter tvorijo poslovne mree v posameznih dravah.


16

2. KAKO UPORABLJANTI TA PRIRONIK

Glavni cilj tega prironika je olajati in spodbu-diti izvajanje drubene odgovornosti v malih in srednjih podjetjih.

Prironik je zato delovni dokument, ki omogoa uvajanje dobrih praks v management malih in srednjih podjetij.

Prironik je predstavljen na uporaben, praktien, razumljiv in enostaven nain, pri emer je nje-gov namen enostavneje uvajanje opredeljenih dobrih praks v podjetja.

Glede na namen prironika in na vrsto predvidenih uporabnikov, se ta osredotoa na izboljanje dru-bene odgovornosti podjetij in uvajanje drubene odgovornosti v tista mala in srednja podjetja, ki tega doslej e niso vkljuila v svoja upravljanja. Prav tako prironik povezuje teoretine koncepte s prakti-nimi primeri, ki pomagajo pri uvajanju odgovornega ravnanja.

Uporaba omenjenega prironika in uvajanje opredeljenih dobrih praks omogoa podjetjem in drugim delenikom zadostitev tirih temeljnih nael: VKLJUITEV kljunih delenikov. VKLJUITEV DOP v strategije in odloitve. SPORAZUMEVANJE na pregleden in objektiven nain. NAPREDEK skozi analizo dobljenih rezultatov.

VIR: Lasten diagram

17

Praktini del prironika je strukturiran po sklopih:

DOBRE PRAKSE NA PODROJU DRUBENE ODGOVORNOSTI PODJETIJ, IZVEDENE S STRANI DRUGIH ORGANIZACIJ

Dobre prakse projekta DESUR: opis praks na podroju drubene odgovornosti podjetij, ki so jih projektni partnerji identificirali v okviru tudijskih obiskov projekta DESUR.

Uspeni primeri: acciones en materia de

aktivnosti drubene odgovornosti podjetij na evropski in mednarodni ravni, ki dokazujejo pozitiven vpliv njihovega uvajanja in prispevek k doseganju ciljev organizacije.

DOBRE PRAKSE, KI JIH URESNIUJEJO MALA IN SREDNJA PODJETJA

Uresniene dobre prakse: opis preprostih orodij in/ali metodologij, ki omogoajo uvajanje dobrih praks v mala in srednja podjetja, imer omogoajo integracijo drubene odgovornosti v organizacije.

OKOLJE: politike, ki so jih podjetja uresniila za zmanjanje okoljskih vplivov njihovih dejav-nosti.

DELOVNA PRAKSA/LOVEKI VIRI: inter-ne politike in procesi, usmerjeni k doseganju in zagotavljanju varnega in zdravega okolja za osebje, za spodbujanje enakih monosti, za spodbujanje ravnovesja med poklicnim in zasebnim ivljenjem, za uresnievanje potreb po usposabljanju, sodelovanju in dialogu, katerih cilj je trajnostni razvoj.

DRUBENO DELOVANJE: sodelovanje podjetij pri socialnih, kulturnih in portnih projektih.

DOBRA ADMINISTRACIJA: sklop pravil in praks, usmerjenih k ustreznem odloanju v podjetju (konsenz, odgovornost, uinkovitost, preglednost, sodelovanje in skladnost z zakoni), da se upoteva interese celotne organizacije in drube.


OKOLJE

SOCIALA

DELOVNA PRAKSA/

LOVEKI VIRIDOBRO UPRAVLJANJE

Tematska podroja drubene odgovornosti podjetij so razvrena takole:

VIR: Lasten diagram

18

Tako primeri dobrih praks kot tudi uspeni primeri so opisani na posameznih listih in na nain zbiranja razlinih podatkov glede na njihovo vrsto.

Na enak nain bodo posamezne dobre prakse in uspeni primeri oznaeni z barvo, ki opredeljuje posa-mezno tematsko podroje.

PODJETJE/ORGANIZACIJA Ime subjekta, ki je uresniil opredeljeno dobro prakso.

DRAVA Drava, kjer se subjekt nahaja.

CILJI Opis glavnih kvalitativnih in/ali kvantitativnih ciljev, ki jih uresniitev dobre pra-kse omogoa.

KLJUNI DELENIKI Interesne skupine, ki imajo koristi od dobre prakse.

OPIS Podroben opis dobre prakse.

PRENOSLJIVI UKREPI Identifikacijo monih ukrepov, ki jih je mogoe prenesti v druge organizacije, kar pomeni, da je njihova uresniitev preprosta in zahteva le manjo rabo virov.

PODJETJE/ORGANIZACIJA Ime podjetja/organizacije, kjer je bil opisani primer uspeno uresnien.

CILJI Opis glavnih nartovanih kvalitativnih in/ali kvantitativnih ciljev.

KLJUNI DELENIKI Interesne skupine, ki so imele korist od uvajanja ukrepov drubene odgovornosti podjetja.

OPIS Podroben opis uspenega primera: metodologija, viri, zaposleni itd.; v tem delu se priloijo veljavni dokumenti uspenih primerov v pdf formatu.

REZULTATI Opis doseenih kvantitativnih rezultatov in pozitivnega vpliva v podjetju/organi-zaciji.

PRENOS Seznam vidikov in/ali prenosljivih ukrepov.

NASLOV DOBRE PRAKSE

NASLOV USPENIH PRIMEROV


19

CILJI Opis glavnih kvalitativnih ciljev, ki jih potrebno dosei z uvajanjem dobre prakse v podjetje.

KLJUNI DELENIKI Interesna skupine, ki so imele korist od uresniitve dobre prakse v podjetju.

OPIS Podroben opis dobre prakse.

MERJENJE Indikatorji, s pomojo katerih je mogoe oceniti pozitivni vpliv uvajanja dobre prakse v podjetje.

PRIPOROILA Predlagana metodologija za uvajanje dobre prakse v podjetje. Metodologija predstavlja navodila za laje razumevanje in uresniitev dobre prakse.

ORODJA Dodatni viri, ki olajajo uvajanje dobre prakse: modeli, vodila, orodja itd.

NASLOV DOBRE PRAKSE, KI JO JE MOGOE URESNIITI


20

3. BITI DRUBENO ODGOVOREN KAJ STORIJO DRUGA PODJETJA

OKOLJEDELOVNA PRAKSA/

LOVEKI VIRISOCIALA DOBRO UPRAVLJANJE

DOBRE PRAKSE PROJEKTA DESUR

MACROOM ETrajnostna gradnja

INCHYDONEY HOTELEko-hotel

OBINA ZAGORJE OB SAVIProgram zmanjevanja onesnaevanja

RED CALEAAgro-ekologija

MAM MADARSKA d.o.o.Okoljski program

APINIProgram okoljskega izobraevanja

VRTEC GAIA Okoljski program

COOP. ADRIATICAZaveza skupnosti

BARTEC VARNOSTZdravje in varnost pri delu

PODJETJE DEWESOFT Upravljane s talenti

PARK INN SARVAREtini kodeks

SCALLYS SUPERVALUZaveza skupnosti

OFICINA DERESPONSABILIDADSOCIAL UEXNagrade za odgovorne ideje

SKUPINA EUROLIMPIEZASFundacija Eurolimpiezas

EFFIX MARKETING d.o.o.Razvoj socialnih projektov

INTERJERO ERDVEZagotavljanje poslovnih prostorov in promocija ume-tnikov

IMPRONTA ETICASpodbujanje DOP

CISESpodbujanje DOP

URAD ZA DRUBENO ODGOVORNOST REGIJE EXTRAMADURAOrodje za samoocenjevanjedrubene odgovornosti podjetij

ALPHA KOUKOUTARISKontrola kakovosti

PRODUCTS LAND VOIOULokalni dobavitelji brez posrednikov

BIOPAN KOURELASBRC certificiranje in ekolo-ki proizvodi

FARMACEVTSKA SKUPINA ACONITUMCertificiranje dobrih proizvo-dnih praks (GMP)

USPENI PRIMERI

GULPENER BIERTrajnostna nabava

LIPPEMEIER GEBU-DEREINIGUNGSDI--ENST GMBHOkoljski program

COMPENSA CAPITAL HUMANOProgam nagrajevanja

MELISSAKadrovska politika

MONNALISA SPAFundacija

PARAVANZavzemanje za invalidne osebe

GRUPO CH POSLOVNO SVETOVANJEOdgovorno upravljanje

DENKSTATTSvetovanje

V nadaljevanju je predstavljen povzetek dobrih praks in uspenih primerov

21

3.1. DOBRE PRAKSE PROJEKTA DESUR

PODJETJE/ORGANIZACIJA

MACROOM E Organizacija, katere namen je spodbujati ustanavljanje in razvoj podjetij v regiji Lee Valley, je pobuda tevilnih javnih organov. Stavba lahko sprejme podjetja v spodbudnem in prijaznem okolju, pri emer jim osebje Macroom E pomaga pri razvoju njihovih poslov-nih dejavnosti. Stavba ponuja iroko izbiro pisarnikih prostorov, od majhnih pisarn do industrijskih enot.

http://macroom-e.com/

DRAVA IRSKA

CILJI Zmanjati porabo energije

KLJUNI DELENIKI ZAPOSLENI, PARTNERJI, DRUBA

OPIS Sistem solarnega ogrevanja vode Senzorji mobilnosti in energetsko varne arnice Zbiranje deevnice s strehe, ki se uporablja kot voda za strania Visoko uinkovita elektrina oprema Ogrevanje s pomojo geotermalnega sistema in pei na obnovljive vire Pasivno sonno ogrevanje iz tevilnih juno leeih oken Uporaba zrcalnih svetlobnih cevi in strenih oken za poveanje naravne svetlobe in zmanjanje odvisnosti od umetne razsvetljave

PRENOSLJIVI UKREPI Energetsko varne arnice Sistem solarnega ogrevanja vode Visoko uinkovita elektrina oprema Ogrevanje s pomojo geotermalnega sistema in pei na obnovljive vire

TRAJNOSTNA OBLIKA GRADNJE

3.1. DOBRE PRAKSE PROJEKTA DESURTematsko podroje: OKOLJE

22

Tematsko podroje: OKOLJE


INCHYDONEY ISLAND LODGE AND SPA HOTEL

Inchydoney Island Lodge and Spa hotel predstavlja primer dobre prakse na podroju okoljske trajnostne gradnje in poslovanja. Hotel se nahaja v zalivu Inchydoney, priblino petdeset metrov od obale oziroma plae, pri emer vse sobe ponujajo pogled na Atlantski ocean. Hotel je srednje velika zgradba s tirimi nadstropji, restavracijo, wellness centrom, bazenom, fitnes centrom ter ostalimi spremljajoimi objekti. Hotel je pridobil ugled zelo dobrega in visoko kakovostnega eko-hotela.

http://www.inchydoneyisland.com/

DRAVA IRSKA

CILJI Varevanje z energijo Zmanjevanje negativnih vplivov na okolje Usposabljanje zaposlenih glede okoljskih vidikov

KLJUNI DELENIKI STRANKE, DRUBA

OPIS Zamenjava ogrevalnih in hladilnih sistemov (fosilno gorivo plin) z obnovljivimi viri iz gozdov v regiji (lesni peleti) Voda se rpa iz morja in segreje na ustrezno temperaturo, nakar kroi po wellness centru in bazenu. Po potrebi se vraa v morje in nadomesti s sveo morsko vodo brez keminih procesov obdelave Morska voda se ogreva s pomojo sonnih kolektorjev, ki so nameeni na strehi bazena, pri emer je ogrevanje mogoe podpreti tudi s sistemom ogrevanja na obnovljive vire Sistemi osvetljevanja so v procesu rekonstrukcije, ki zajema zamenjavo in uporabo energetsko uinkovitih in LED arnic Posebna eko usposabljanje za vse zaposlene, tako da vsi poznajo delovanje sistema in svojo vlogo v njem

PRENOSLJIVI UKREPI Osvetlitev z uporabo energetsko uinkovitih in LED arnic Eko-usposabljanje za celotno osebje

TRAJNOSTNI HOTEL


23



ZAGORJE OB SAVI

Zagorje ob Savi je mesto in obina v osrednji Sloveniji. Celotna obina je del zasavske regije. Mesto ima priblino 7.000 prebivalcev, medtem ko je prebivalcev celotne obine priblino 17.000. V zadnjih nekaj letih je obina namenila posebno pozornost ekoloki sanaciji javnih stavb. Obina ima raziskovalno enoto, katere namen je spodbujati razvoj uporabe obnovljivih virov energije v njim podobnih mestih, ki so bila v preteklosti izrazito pod vplivom rudarske dejavnosti.

http://www.zagorje.si/

DRAVA SLOVENIJA

CILJI Zmanjanje onesnaenosti

KLJUNI DELENIKI DRUBA

OPIS Narti zmanjanja onesnaenosti, ki je posledica rudarske dejavnosti, s spodbujanjem gradnje sonnih elektrarn, postaj za elektrine avtomobile ipd. Sistemi za upravljanje z energijo, ki omogoajo merjenje porabe energije in s tem njeno optimizacijo.

PRENOSLJIVI UKREPI Sistemi merjenja in varevanje z energijo

RAZVOJNI PROGRAMI ZMANJEVANJA ONESNAEVANJA


24

PODJETJE/ORGANIZA-CIJA

RED CALEA

Red Calea je strokovna skupina, motivirana in zavezana k vrednotam, ki so del agro-eko-logije. Njihov cilj je raziriti in okrepiti vlogo agro-ekologije na podeelju kot orodja za doseganje resnino trajnostnega razvoja z lokalnega vidika in na podlagi meril socialne ekologije. So delovna ekipa, ki s severa Extremadura deluje z javnimi upravami, podjetji in socialnimi organizacijami prek mre sodelovanja, ki so jih ustvarili ljudje, ki delijo njihove vrednote in projektne ideje.

Red Calea deluje na naslednjih podrojih:

Proizvodnja in trenje ekolokih ivil Podroje ineniringa Svetovanje in usposabljanje Mednarodno sodelovanje Areal

http://www.redcalea.org/

DRAVA PANIJA

CILJI Spodbujanje agro-ekologije


OPIS Kmetovanje v skladu z certificiranimi tehnikami agro-ekologije v lastnem zelenjavnem vrtu v Robledillo de la Vera Izdelki certificirani v skladu s CEE 2092/91 Neposredni marketing, ko ekoloko pridelano hrano ponujajo potronikom na domu Spletna stran www.larecolecta.com za nakup produktov Nadzor emisij CO2 Zmanjevanje koliine odpadkov, porabe vode in emisij onesnaevanja Recikliranje proizvodov in embalae Sistem nadzora vplivov in sprememb v vseh procesih potronje in proizvodnje v podjetju Sodelovanje v razlinih regionalnih mreah (Proizvodnja in ekoloka potronja Extremad-ure, Semenska mrea Extremadure itd.)

http://www.redcalea.org/Dossier_Red_Calea_4.7.pdf

PRENOSLJIVI UKREPI Dobra praksa v celoti prenosljiva na vsako organizacijo, ki se ukvarja s proizvodnjo hrane

AGRO-EKOLOGIJA



25


MAM MADARSKA d.o.o.

Ustanovitelj MAM-a je Avstrijec Peter Rhrig, usposobljeni inenir plastike. Njegovo poslanstvo je proizvodnja visoko kakovostnih proizvodov za otroke, ki nudijo zdravstvene koristi. Prva MAM duda je bila prodana leta 1976; od takrat se je podjetje postopoma razvijalo in postalo vodilna svetovna avtoriteta na podroju zasnove otrokih izdelkov.

Mednarodna prodaja in proizvodni center ima od leta 1987 sede v vici. Lastna tovarna podjetja MAM je bila na Madarskem odprta leta 1990 (MAM Madarska d.o.o.). Od ustanovitve drube leta 1976 je sodelovanje z znanstvenimi in raziskovalnimi ustanovami standardna. Zahvaljujo mrei strokovnjakov je podjetje evidentiralo in opredelilo kljuna vpraanja, povezana z zdravjem dojenkov in njihovo obravnavo v okviru dejavnosti podjetja. Vendar pa podjetje ne izmenjuje le znanja na strokovni ravni, ampak po vsem svetu podpira tudi organizacije starev in otrok, kot so na primer organizacija za boj proti raku pri otrocih, bolninice v dravah v razvoju ipd.

Podjetje je dejavno tudi na podroju varstva okolja.

Sprejeta orodja DOP so: Fundacija MAM, izleti za zaposlene, izbor delavca leta itd.

http://www.mambaby.com/

DRAVA MADARSKA

CILJI Varstvo okolja

KLJUNI DELENIKI ZAPOSLENI, DRUBA

OPIS Podjetje postopoma vkljuuje nove ukrepe na podroju varevanja z energijo in recikli-ranja Visoka tehnologija, ustrezna za produkcijo izdelkov podjetja Strog nadzor proizvodnje, katerega namen je zagotoviti varnost otrok in sterilno proizvo-dnjo Objekti so dobro razmejeni in imajo toke za recikliranje, kjer se vsi odpadki ustrezno zbirajo Za zagotavljanje standardov kakovosti ima podjetje lastne laboratorije, ki preverjajo in skrbijo, da izdelki izpolnjujejo mednarodne standarde in zahteve Proizvajajo lastno embalao v skladu s specifikacijami posameznih drav. Shranjevanje izdelka je kratko, saj je proizvodnja odvisna od naroil, zaradi esar so sposobni predvideti potrebe proizvodnje in tako ohranjati uinkovito raven potronje

PRENOSLJIVI UKREPI Recikliranje Oblikovanje toke za recikliranje Sistemi merjenja in varevanje z energijo

OKOLJSKI PROGRAM


26


INTITUT ZA OKOLJSKI INENIRING (APINI)

Intitut za okoljski ineniring (APINI) je bil ustanovljen leta 1991 kot neodvisna razisko-valna enota Univerze za tehnologijo Kaunas. Leta 2000 je APINI ustanovil poslovne enoto v mestu Vilna. APINI je bila prva institucija v Litvi, ki se je zaela ukvarjati z reevanjem okoljskih problemov. APINI je pridobil mednarodno prepoznavnost z okoljskimi raziskava-mi in inovativnimi metodami usposabljanj. Zaposleni aktivno sodelujejo v razlinih mednarodnih projektih in programih ter v razi-skavah univerz iz tujine. Glavne dejavnosti intituta so znanstvene raziskave in njihova implementacija, magistrski ter doktorski tudiji, participacija v nacionalnih in mednaro-dnih projektih, usposabljanja, irjenje znanj in svetovanje podjetjem o trajnostnem razvo-ju in okoljskih temah, strokovno sodelovanje v mednarodnih in nacionalnih dejavnostih.

Veina njihovega dela ima neposreden vpliv na razvoj trajnostne industrije ter na politike izobraevanja o varstvu okolja. Cilj intituta kot tudi del filozofije organizacije je spod-bujanje varstva okolja. Je posrednik, ki ima pomembno vlogo pri spodbujanju okoljske uinkovitosti predvsem v industriji ter v tovarnah, katerih dejavnosti zahtevajo uporabo tehnologije.

Da bi pokazali, kako je mogoe naela trajnostnega razvoja uporabljati pri vsakodnev-nem delu, je intitut sprejel odloitev, da drubi predstavi svoje poroilo o drubeni odgovornosti 2012. Tovrstna dejavnost naj bi se kontinuirano nadaljevala. Tako je nastal sistem indikatorjev trajnosti, ki omogoajo merjenje sprememb, njihovo ocenjevanje in sprejemanje ustreznih reitev.

http://ktu.edu/apini/en/

DRAVA LITVA

CILJI Spodbujanje varstva okolja


PROGRAM OKOLJSKEGA IZOBRAEVANJA



27

OPIS Merilna orodja, ki pomagajo podjetjem oceniti porabo Orodja in metodologije za varevanje z energijo ter drugimi viri Toke za recikliranje, kjer se odpadki zbirajo v posebnih zabojih, ki so namenjeni posame-zni vrsti odpadkov Ekoloki/zeleni nakup APINI kot del raziskovalne enote univerze deluje na podroju raziskav, izobraevanja in usposabljanja, pri emer poskua uveljaviti trajnostni razvoj in isteje proizvodne programe ter projekte tako v Litvi kot tudi v tujini Velika zavezanost vsem vpraanjem, povezanim z okoljsko uinkovitostjo Ponovna uporaba stare opreme ter spodbujanje ponovne uporabe materialov Celotno osebje intenzivno in aktivno sodeluje v vseh dejavnostih Program izobraevanja in ozaveanja drube o naelih odgovorne potronje in trajnostnega razvoja Magistrski tudijski program Upravljanje z okoljem in isteja proizvodnja. Dogodek Lets do it, istilna akcija v sodelovanju s olami in izobraevalnimi centri Vsi zaposleni so tesno povezani z vlogo organizacije pri spodbujanju koncepta zelene ekono-mije, ki vkljuuje tevilna litvanska ter druga mednarodna podjetja Sodelovanje v tevilnih nacionalnih in mednarodnih projektih, ki se navezujejo na drubeno odgovornost podjetij, trajnostni razvoj in prepreevanje onesnaevanja

PRENOSLJIVI UKREPI

Sodelovanje pri okoljskih projektih Vzpostavitev toke za recikliranje Energetsko varni ukrepi Ekoloka usposabljanja za zaposlene Trajnostna nabava



28


VRTEC GAIA

Vrtec GAIA upravlja socialna zadruga Cadiai, ustanovljena leta 1974 v Bologni in sedaj registrirana kot nepridobitna organizacija drubene koristnosti. Cadiai opravlja socialne storitve na podroju zdravja in izobraevanja, pri emer pogosto sodeluje z javnimi insti-tucijami.

Vrtec Gaia Vrtec je bil odprt septembra 2009. Upravlja ga konzorcij Karabahu-Cinque v dogovoru z obino Bologna. Usposabljanja Cadiai izvaja v skladu z temeljnimi vrednotami omenjene organizacije. Namen storitev je zadovoljevati sploni interes drube, izboljati kakovosti ivljenja, omogoiti sodelovanje uporabnikov in njihovih druin ter spodbuditi vkljuevanje. Vrtec GAIA je trajno in socialno odgovoren zaradi lastnega finannega mana-gementa (projektno financiranje) ter spotovanja okolja.

http://www.cadiai.it/gaianido-p-74.html

DRAVA ITALIJA

CILJI Varstvo okolja Usposobljeno osebje Okoljski programi ozaveanja za druine


OPIS Recikliranje zraka Varevanje z energijo (toplota in klimatizacija), del pridobljene energije prodajajo Sonni kolektorji za pripravo tople sanitarne vode Struktura zgradbe vkljuena v pokrajino Organske plenice in plenice, ki jih je mogoe oprati, robki so iz tekstila namesto iz papirja Okolju prijazni izdelki za ienje Konstrukcija zgradb in pohitvo sta iz lesa, tako da ga je mogoe ponovno uporabiti Posebna skrb in pozornost glede hrane za otroke Ustrezna oprema in objekti Posebna usposabljanja za osebje glede na delo, ki ga opravlja Letne revizije za preverjanje procesov in usposabljanj zaposlenih. 80 % hrane za otroke zagotovijo lokalni dobavitelji, s imer krepijo lokalno gospodarstvo Sodelovanje z lokalnimi poslovnimi subjekti, saj vse tkanine (plenice, brisae, robki ...) posredujejo lokalnim pralnicam Pouevanje druin otrok o okolju prijaznih dejavnostih Celotna delovna ekipa se zelo ukvarja z ukrepi drubene odgovornosti podjetij, ki so po-vezani z okolju prijaznimi aktivnostmi ter z ustreznostjo usposabljanj glede na specifino delovno mesto. Celotna delovna ekipa je trajnostno usmerjena Zelo pomembno vlogo v skupnosti Igrajo ne le na gospodarskem, temve tudi na okolj-skem podroju: kako je mogoe realizirati stvari odgovorno in spotljivo do okolja

PRENOSLJIVI UKREPI Usposabljanja/okoljska ozaveenost zaposlenih in kupcev Nabava pri lokalnih dobaviteljih Ukrepi varevanja porabe in recikliranje

OKOLJSKI PROGRAM



29


COOP. ADRIATICA

Coop Adriatica je ena izmed devetih vejih zadrug, ki so del sistema Coop, ki je najpomembnej-a skupina italijanskih trgovcev na drobno ter hkrati velika zveza potronikov. Coop Adriatico je navdihnila pripravljenost potronikov za skupno delovanje, da bi zaitili lastno kupno mo in pridobili zagotovila o kakovosti in varnosti proizvodov.

Poslanstvo Coop Adriatice temelji na naslednjih stebrih: Zagotoviti njenim lanom bolj prikladne, varne in ustrezne produkte ter storitve, spodbujati izobraevanja potronikov Razvoj kooperativne filozofije ter poveanje sredstev skupnosti Izboljanje dela in zavezanosti zaposlenih Spodbujanje razvoja in inovacij Spodbujanje naela preglednosti in pravinosti v vsakem trnem razmerju. Prispevati k izboljanju materialnega in lovekega okolja, v katerem zadruga deluje, ter krepitev vloge Cooperative Movement

INCOOP of Conselice je napredna trgovina za kvantitativne in kvalitativne reitve v celotnem ivljenjskem ciklu produkta ali storitve. Trgovina je izdelana z uporabo recikliranih materialov. V bistvu je bila struktura trgovine zasnovana kot integrirani sistem, v katerem se posamezne reit-ve med seboj dopolnjujejo v ustrezno ravnovesje. To temelji na eko-inovacijah (tako tehnoloke kot strukturne inovacije in inovacije v managementu), uporabnosti trgovine, socialnih implikaci-jah in vplivih socialne strukture Conselice.

http://www.e-coop.it/web/guest/coop-conselice-il-supermercato-amico-dell-ambiente

DRAVA ITALIJA

CILJI Varstvo okolja Ozaveanje skupnosti o okoljskih in socialnih zadev Spodbujanje inovacij

KLJUNI DELENIKI

ZAPOSLENI, DRUBA

ZAVEZA SKUPNOSTI



30

OPIS Zelen in okolju prijazen supermarket Postopki in oblikovanje eko-inovacij, okolju prijazna trgovina Trgovina je bila zgrajena z uporabo recikliranih materialov Varevanje z energijo in vodo (npr. uporaba svetil z visokim izkoristkom, deevnice, okrevanje) Zmanjevanje koliine odpadkov, procesi za ravnanje z odpadki Recikliranje Pod lastno blagovno znamko ponujajo proizvode, ki izpolnjujejo najbolj napredne stan-darde ekoloke zdruljivosti Z akcijo Voda moje hie spodbujajo ozaveenost potronikov ter odgovorno porabo vode Sprejetje nael trajnostnega razvoja Spodbujanje strategij za zmanjevanje materialov in njihovo ponovno uporabo, predelavo in recikliranje. Pri projektiranju in vgradnji celotne instalacije so se upotevala zdravstvena in varnostna naela do zaposlenih in tudi do strank Okoljsko izobraevanje zaposlenih Okoljsko usposabljanje ter informacijska orodja za njihove stranke ter drubo, da bi tako spodbujali in poveevali okoljsko ozaveenost Njihova linija izdelkov Viviverde temelji na ekolokem kmetovanju, pri emer so ti proi-zvodi naravni in zdravi, saj proizvodni sistem omenjenih produktov spotuje okolje in ivali Trajnostna mobilnost: enostavna dostopnost pe ali s kolesom

PRENOSLJIVI UKREPI Usposabljanje za zaposlene in stranke o drubeni odgovornosti podjetij Sprejetje strategij za zmanjevanje, ponovno uporabo, predelavo in recikliranje odpadnih materialov Razvoj okoljskih in socialnih kampanj ozaveanja



31

3.1. DOBRE PRAKSE PROJEKTA DESURTematsko podroje: DELOVNA PRAKSA/LOVEKI VIRI


BARTEC VARNOST

Podjetje Bartec Varnost je eno izmed vodilnih evropskih podjetij na podroju razvoja in proizvodnje elektrinih protieksplozijskih zaitnih teles. Njihova drubena odgovornost se kae v zaiti ljudi in okolja s pomojo varnostnih komponent, sistemov in naprav. Vsi njihovi produkti ter vse njihove dejavnosti izpolnjujejo zahtevane evropske standarde. Zagotavljajo izdelke in storitve za podjetja v petrokemini, kemini, farmacevtski in ru-darski industriji ter za proizvajalce strojev in opreme. Z lastnim razvojem in inovativnimi reitvami nenehno izboljujejo svoje proizvode in tako izpolnjujejo nove zahteve trga.

http://www.bartec.si

DRAVA SLOVENIJA

CILJI Izboljanje varnosti in zdravja zaposlenih


OPIS Druba ima vzpostavljen sistem OHSAS 18001 management zdravja in varnosti pri delu, certificiran s strani mednarodne organizacije Bureau Veritas; certifikat je bil pred kratkim obnovljen in velja do leta 2015. Podjetje ima certificiran tudi sistem vodenja kakovosti in okolja v skladu s standardoma ISO 9001 in ISO 14001.

PRENOSLJIVI UKREPI Implementacija in certificiranje sistema vodenja zdravja in varnosti pri delu v skladu s standardom OHSAS 18001

SISTEM UPRAVLJANJA ZA ZAITO VARNOSTI IN ZDRAVJA ZAPOSLENIH


32


DEWESOFT

Dewesoft je podjetje, ki zdruuje strokovnjake na podroju raunalnitva, elektrotehnike in strojnitva. Izdelujejo vrhunske programske in strojne reitve za podroje transporta, avtomobilske industrije, letalske in vesoljske industrije, energije in strojne industrije. Njihova drubena odgovornost se kae v ustvarjanju tevilnih novih delovnih mest, v inovativnih reitvah ter v varovanju okolja.

http://www.dewesoft.com/

DRAVA SLOVENIJA

CILJI Izboljanje varnosti in zdravja zaposlenih


OPIS loveki viri so najpomembneje podroje, ki prispeva k hitri rasti ter dobrim rezultatom: Dejanska zavezanost v smeri nacionalnih talentov Dobri delovni pogoji za zaposlene Motiviranje zaposlenih z delovnimi izkunjami ter vkljuevanje v celotni proces Promocija koncepta ekipnega dela Priznanje Zlata gazela za najhitreje rastoe podjetje v Sloveniji v letu 2012 Prispevek domai regiji kot dobrodelno podjetje

PRENOSLJIVI UKREPI Dobra praksa v celoti prenosljiva

UPRAVLJANJE S TALENTI

Tematsko podroje: DELOVNA PRAKSA/LOVEKI VIRI


33


RADISSON SARVAR PARK INN

Radisson Park Inn je svea in energina hotelska blagovna znamka, ki ponuja prijazno in gostoljubno ponudbo po konkurennih cenah. Hotel je bil zgrajen leta 2006. Prejel je nagrado Hungarian Tourism Quality Award ter nagrado Green Hotel Award. Standar-dne barve hotelskih sob ter hodnikov skupaj z ustreznimi okraski poskrbijo za prijazno vzduje.

Hotel se nahaja v osrju zahodne Madarske, v mestu Srvr, ki je znano po svojih toplicah in wellness centrih. Center mesta je lahko dostopen. Hotel ter soseska ponujata tevilne znamenitosti in programe.Radisson Park Inn Sarvar prevzema odgovornost do okolja. Pomembno je, da lahko prihodnje generacije odraajo v istem in prijaznem okolju. Hotel se je kot lan hotel-ske skupine Carlson-Rezidor zavezal izvajanju ukrepov trajnostnega razvoja, pa naj gre za zbiranje smeti, dobrodelne aktivnosti ali varevanje z energijo. Leta 2001 je bila ta zaveza globalno potrjena z dokumentom Program odgovornega poslovanja. Hotel ima edinstven akcijski nart za podroja podpore otrokom, okoljskih izboljav, dobrega pou-tja in zdravja zaposlenih.

http://www.parkinnsarvar.hu/

DRAVA MADARSKA

CILJI Vzpostavitev pravil in politik etinega vedenja, ki vodijo organizacijo do njenih ciljev


OPIS Spodbujanje uresnievanja kodeksa poslovne etike s pomojo telefonske linije ter orodja, ki omogoajo delavcem, da pustijo anonimne predloge.

http://www.carlson.com/cdc-cms/pdf/Carlson%20Code%20of%20Business%20Condu-ct%20and%20Ethics.pdf

http://media.corporate-ir.net/media_files/IROL/20/205430/2012_Rezidor_Respon-si-ble_Business_Brochure.pdf


ETINI KODEKS



34



SCALLYS SUPERVALUE CLONAKILTY

SuperValue je del skupine Musgrave, ki je najveji distributer trgovinam s hrano na Irskem. Tam obstaja 193 samostojno vodenih trgovin SuperValue. Scallys SuperValue, ki je druinsko podjetje in slui skupnosti Clonakilty e od leta 1984, je prejel nacionalno priznanje za dober primer izjemne SuperValue trgovine. Odziva se na zahteve in pov-praevanje potronikov, saj so vzpostavili polno delujoo kuhinjo, ki omogoa pripravo obrokov iz najboljih naravnih sestavin. Ustanovili so tudi pekarno Artisan, ki trgovini vsak dan zagotavlja sve kruh.

Scallys SuperValue mnogim lokalnim proizvajalcem zagotavlja varnost povpraevanja po njihovih proizvodih. Z dobavljanjem tej trgovini proizvajalec zmanjuje tveganje, da bi ne prodal svojih produktov. Zdruujejo tudi lokalne proizvajalcev ribjih in mesnih produktov in tako zagotavljajo informacije o tem, kje je bilo gojeno meso in ribe. Svojim strankam omogoajo monost nakupa sveega mesa, ki ga ekoloko pridelajo lokalni kmetovalci. Scallys SuperValue veliko dela opravi tudi s skupnostjo. lani delovne ekipe tako obiskujejo lokalne ole, kjer osebje in dijake izobraujejo o pomenu zdrave prehrane ter spodbujajo uivanje jedi oziroma hrane lokalnih proizvajalcev.

Svoje zaposlene cenijo, saj je uspeh organizacije neposredna posledica dela vsakega izmed lanov delovne ekipe. Kot del drubene odgovornosti spodbujajo prilagodljiv urnik dela za stare ter negujejo politiko odprtih vrat, v okviru katere se lahko vsak lan delov-ne ekipe svobodno obrne na managerja, kadar ima kakrne koli pomisleke ali ideje glede razvoja trgovine, ki bi jih radi izpostavil.

http://www.supervaluclon.ie/

DRAVA IRSKA

CILJI Odprtost do zahtev potronikov in strank kot najbolji nain za zagotavljanje rasti in uspeha


OPIS Skupnosti nudijo usposabljanje na podroju zdrave in odgovorne prehrane in porabe Produkte kupujejo neposredno od lokalnih proizvajalcev, brez posrednikov Lokalni razvoj kot jamstvo za varnejo in bolj zdravo skupnosti program Otroci v akcij z obiski lokalnih ol in spodbujanjem pomembnosti svee hrane

http://www.supervaluclon.ie/community/post/kids-in-action

PRENOSLJIVI UKREPI Vzpostavitev komunikacijskih kanalov z vsemi kljunimi deleniki Razvoj programov in usposabljanj ozaveanja, namenjenih lokalni skupnosti

ZAVEZA SKUPNOSTI


Tematsko podroje: SOCIALA

35

NAGRADE ZA ODGOVRONE IDEJE



URAD UNIVERZE ZA DRUBENO ODGOVORNOST UEX

Urad je nastal na Univerzi Extremadura z namenom razviti vrsto ukrepov za krepitev odno-sov med univerzo in drubo. Univerza Extremadura se kot visokoolski zavod zaveda, da bi morala biti drubena odgovornost bistveni del dela drube in kljunih delenikov. Delo s ciljem biti drubeno odgovoren pomeni, da mora institucija sprejeti politike ter sisteme upravljanja na treh podrojih, ki sestavljajo trojno perspektivo drubene odgovornosti: gospodarsko, socialno in okoljsko.

Ti ukrepi so namenjeni doseganju zadovoljstva ter blaginji vseh oseb, ki sodelujejo pri upravljanju univerze, spodbujanju trajnostnega in skladnega razvoja, zagotavljanju zdrave-ga in uravnoteenega okolja za prihodnje generacije, zmanjevanju socialne neenakosti in zagotavljanju sodelovanja med bolj in manj razvitimi dravami.

http://www.unex.es/organizacion/oficinas/responsabilidadsocial

DRAVA PANIJA

CILJI Spodbujanje kulture drubene odgovornosti

KLJUNI DELENIKI ZAPOSLENI. TUDENTJE, DRUBA

OPIS Organizacija razpisa za nagrado Odgovorne ideje v UEX, s imer se omogoi razvoj naj-boljih projektov drubene odgovornosti, misli in pobud v okviru Univerze v Extramaduri. Nagrade se podeljujejo za razlina tematska podroja: izboljanje kakovosti ivljenja na uni-verzi, skrb za ljudi s posebnimi potrebami, zdravstvene in varnostne zahteve, usposabljanja, usklajevanje zasebnega in poklicnega ivljenja, enake monosti, prostovoljno delo, poueva-nje in raziskovanje, odgovorni nakupi, uinkovito upravljanje pritob, okolje itd.

http://www.unex.es/organizacion/oficinas/responsabilidadsocial/archivos/ficheros/docs/pag2



36


OPIS Eurolimpiezas je ustanovila Fundacijo Eurolimpiezas, ki izvaja naslednje ukrepe:

Aktivno sodelovanje z menzami in cerkvami na obrobnih obmojih regije zaradi zago-tavljanja hrane in zadovoljevanja drugih osnovnih potreb Organizacija letne dobrodelne veerje, v okviru katere se zbirajo sredstva za socialne menze Dejavnosti usposabljanj Ustvarjanje in upravljanje infrastrukture za regionalni in lokalni razvoj

http://www.fundacioneurolimpiezas.com/index.php


FUNDACIJA


SKUPINA EUROLIMPIEZAS

EUROLIMPIEZAS je bila ustanovljena leta 1993 in je zaposlovala eno osebo. Danes je 180 zaposlenih, od tega 18 oseb s posebnimi potrebami. Njihove storitve zajemajo celovito oskrbo zasebnih in javnih prostorov, pri emer izvajajo koncept prepreevanja umazanije v pisarnah, javnih centrih in lokalnih organizacijah ter zdruenjih.

Eden od znakov identitete Eurolimpieze je izvajanje nadzora kakovosti glede na dejavnost oziroma aktivnosti naronika, glede na kraj izvajanja dejavnosti ter glede na potrebe in posebnosti posamezne storitve.Eurolimpieza je bilo prvo podjetje v Extremaduri, ki ga je AENOR certificiral kot drubeno od-govorno podjetje. Organizacija podpira svoje osebje pri uravnoteenju poklicnega in druin-skega ivljenja, skrbi za ljudi s posebnimi potrebami, s spodbujanjem in uporabo ekolokih proizvodov in orodij pa skrbi tudi za okolje.

http://www.eurolimpiezas.eu/

DRAVA PANIJ

CILJI Olajati drubeno vkljuevanje oseb s posebnimi potrebami v Extremaduri Varovanje okolja in okoljsko zdravje



37

RAZVOJ SOCIALNIH PROJEKTOV

PODJETJE/ORGANI-ZACIJA

EFFIX MARKETING d.o.o.

Njihov cilj je svojim strankam ponuditi dolgorone reitve. Organizacijo je ustanovila dina-mina ekipa, ki je pripravljena iskati inovativne ideje in reitve za mala in srednja podjetja, a tudi za multinacionalke. Storitve so tako prilagojene potrebam strank in poskuajo dosei maksimalno razmerje med ceno in uinkovitostjo. Zagotavljajo storitve na podroju trenj-skega raziskovanja, grafinega oblikovanja, organizacije dogodkov, obveanja o evropskih razpisih.

http://www.effix.hu

DRAVA MADARSKA

CILJI Sodelujejo pri izboljanju drube


OPIS Posebni teaji in programi zaposlovanja za tudente Sodelovanje z lokalnimi ustanovami, npr. glasbeno olo SOPRON in lokalno koarkarsko ekipo Sodelovalni naini transporta Spodbujanje okolju prijaznega transporta



38

PROMOCIJA UMETNIKOV


INTERJERO ERDVE

Razstavni center za notranji design prikazuje visoko kakovostne nestandardne izdelke litvanskih in tudi tujih oblikovalcev, zaetnikov in profesionalcev, ki jih razvijajo v sodelova-nju s proizvajalci. Je edinstven prostor za predstavitev dela oblikovalcev, proizvajalcev ter notranje reitve v Litvi. Interjero erdv je del podjetja JSC Interjero elementai, ki je specializirano za furniranje, proizvodnjo pohitva in notranje komponente. Ustanovljen je bil leta 2011 za predstavitev produktov in podjetja Interjero elementai in deluje kot marketinko orodje. tevilne njegove dejavnosti je mogoe uvrstiti med ukrepe drubene odgovornosti podjetja: okolju prijazne prakse/okoljski manangement, skrb za zdravje in varnost zaposlenih, nediskriminatorne prakse (enake monosti, prepreevanje mobinga itd.), negospodarske spodbude, pobude do skupnosti (donacije, sponzorstva, prostovoljno delo ...) itd.Leta 2011 je Interjero erdv zael projekt Didja podrunica kreativne industrije katerega namen je spodbuditi oblikovanje ter razviti litvanski oblikovalski trg. Projekt, ki e vedno poteka, eli sprostiti potencialni dialog med mladimi litovskimi oblikovalci in litovski-mi proizvajalci, da bi ustvarili inovativne lokalne produkte. Interjero erdv organizira teden oblikovanja (Dizaino savait) v Kaunasu. Dogodek je na-menjen razirjanju novih oblikovalskih idej in se odvija na razlinih lokacijah: od univerz do trgovin. Manager Interjero erdv brez povraila strokov in plaila predava tudentom, da bi jih seznanil z najnovejimi notranjimi materiali.

www.interjeroelementai.lt

www.ie-laminart.lt

DRAVA LITVA



39

CILJI Spodbujati umetnost v litovski drubi Podpiranje mladih oblikovalcev Sodelovati pri razvoju modela litovskega trga


OPIS Podpiranje mladih oblikovalcev z nudenjem prostora za razstavo njihovih del ter pomojo pri prodaji njihovih produktov. Mladi oblikovalci se lahko hkrati uijo od drugih umetnikov, spoznavajo nove metode dela, tehnike in materiale Izobraevalna toka za tiste stranke/obiskovalce, ki elijo vedeti ve o pohitvu in notranji opremi Spodbujajo sodelovanje druin pri njihovih dejavnostih, s imer spodbujajo umetnost med mladimi in otroci

PRENOSLJIVI UKREPI Donacije, sponzorstva, kulturne prireditve ipd.



40


IMPRONTA ETICA

Impronta Etica je italijanska neprofitna organizacija za razvoj kulture drubene odgovornosti podjetij. Leta 2001 so jo ustanovila podjetja regije Emilija-Romanja, ki so e dejavna na podroju drubene odgovornosti. Poslanstvo organizacije je spodbujati trajnostni razvoj ter ustvarjati mreo podjetji in organizacij, ki so pripravljene uvajati in izvajati dejavnosti drubene odgovornosti.

Impronta Etica izvaja dejavnosti, kot so raziskave, irjenje informacij in novic o vpraanjih drubene odgovornosti podjetij, s partnerskimi organizacijami uresniuje projeke ter mreenja. Italijo eli uveljaviti kot kljunega evropskega igralca na tem podroju. To je tudi razlog, da je leta 2002 postala partner Evropske mree DOP nacionalnih partnerskih organizacij, katere cilj je spodbujati izmenjavo dobrih praks ter sodelovati pri evropski debati o drubeni odgovornosti podjetij. Impronta Etica ima trenutno 26 lanov.

http://www.improntaetica.org/en/about-us/

DRAVA ITALIA

CILJI Spodbujanje trajnostnega razvoja Spodbujanje dobrih praks drubene odgovornosti podjetij


OPIS Izobraevalni seminarji o drubeni odgovornosti podjetij irjenje nael drubene odgovornosti podjetij med dravljani Sodelovanje v mreah in regionalnih, nacionalnih in evropskih projektih, kot sta na primer LOWaste (prepreevanje in zmanjevanje komunalnih odpadkov) in LACre (lokalna zveza za podnebne spremembe) Informiranje o drubeni odgovornosti podjetij v periodinem biltenu Informacije o konvencijah, seminarjih, javnih prireditvah in publikacijah Spremljanje okroglih miz in glavnih politik v Evropi Kompilacija najpomembnejih instrumentov in italijanske zakonodaje o drubeni odgo-vornosti podjetij

PRENOSLJIVI UKREPI Usposabljanja na podroju drubene odgovornosti podjetij za doloene kljune delenike Nenehno spremljanje zakonodaje na podroju drubene odgovornosti podjetij Objavljanje novic za kljune delenike o glavnih inovacijah na podroju drubene odgo-vornosti podjetij Sodelovanje v razlinih projektih drubene odgovornosti podjetij

SPODBUJANJE DRUBENE ODGOVORNOSTI PODJETIJ



41

SPODBUJANJE DRUBENE ODGOVORNOSTI PODJETIJ

PODJETJE/ORGANI-ZACIJA

CISE

Center za inovacije in gospodarski razvoj CISE je posebna agencija Gospodarske zbornice Forl-Cesena, ki deluje v projektih in pobudah trajnostnega razvoja ter se sooa z izzivi in prilonostmi globalizacije gospodarskih sistemov.

CISE je management drubene odgovornosti v organizacijah identificiral kot kljuni element trajnostnega razvoja. V okviru projektov, katerih namen je zagotoviti pregledno spotovanje kljunih delenikov ter sistemov certificiranja drubene odgovornosti malih in srednjih pod-jetij, je raziril naela in orodja za upravljanje drubene odgovornosti organizacij. Informacijska toka DOP je pobuda Gospodarske zbornice Forl-Cesena in CISE v sodelova-nju z Mreo poklicne etike.

CISE deluje kot promotor projektnih pobud, katerih cilj je izboljati narte poslovne uspe-nosti na podroju konkurennosti in na socialnem ter okoljskem podroju.

http://www.ciseonweb.it

DRAVA ITALIJA



42

CILJI Spodbujanje drubene odgovornosti podjetij


OPIS Spodbujanje projektov in ukrepov med podjetji, da postanejo okolju prijazna irok nabor usposabljanj, katerih cilj je prenos znanja in razvoj vein za profesionalno implementacijo razlinih dejavnosti drubene odgovornosti podjetij Razirjanje nael in orodij za upravljanje drubene odgovornosti organizacij Social Accountabbility Watch instrument oziroma orodje, ki organizacijam omogoa evidentiranje drubeno odgovornega ravnanja Certificiranje sistemov za upravljanje SA8000 Usposabljanja za SA8000 Razirjanje novic o dogodkih, aktivnostih in pobudah na nacionalni in tudi mednarodni ravni s podroja drubene odgovornosti podjetij Razvoj konstantnih raziskav o trajnostnih temah Informacijske toke za irjenje znanja o veinah in orodjih drubene odgovornosti podjetij

PRENOSLJIVI UKREPI SA8000 certificiranje Usposabljanja na podroju drubene odgovornosti podjetij



43

3.1. DOBRE PRAKSE PROJEKTA DESURTematsko podroje: DOBRO UPRAVLJANJE


URAD ZA DRUBENO ODGOVORNOST REGIJE EXTRAMADURA

Regionalna uprava identificira ter obravnava trajnostni razvoj kot glavno gonilo socialne kohezije v regiji. Urad generalnega direktorata za zaposlovanje, ki je sestavni del mini-strstva za zaposlovanje, podjetnitvo in inovacije vlade Extramadure, zato eli svetovati podjetjem na podroju uvajanja odgovornih praks na socialnem, okoljskem in gospodar-skem podroju.

V okviru zakona o drubeni odgovornosti podjetij v Extremaduri 15/2010, sprejetega 9. decembra, je vlada Extramadure ustanovila svet za drubeno odgovornost, ki ureja po-stopek za kvalifikacijo drubeno odgovornih podjetij. Svet je kolegialna institucija, ki eli s svetovalnimi aktivnostmi pribliati drubeno odgovornost malim in srednjim podjetjem ter samozaposlenim osebam.

http://www.rsextremadura.es/

DRAVA PANIJA

CILJI Olajati uvajanje drubene odgovornosti v strategije organizacij

KLJUNI DELENIKI PODJETJA, DRUBA

OPIS ORSE je samo diagnostino orodje za mala in srednja podjetja vlade Extramadure, ki zdruuje najpomembneje standarde drubene odgovornosti ORSE omogoa identifikacijo ravni konkurennosti organizacije glede na njeno gospo-darsko, socialno in okoljsko uspenost ter uspenost lovekih virov organizacije

http://www.rsextremadura.es/index.php?modulo=contenidos&id_bloque=8&id_area=1

PRENOSLJIVI UKREPI Samoocena drubene odgovornosti s pomojo brezplanih orodij za ugotovitev stopnje drubene odgovornosti organizacije

ORODJE ZA SAMOOCENJEVANJE DRUBENE ODGOVORNOSTI PODJETIJ


44

Tematsko podroje: DOBRO UPRAVLJANJE


ALPHA KOUKOUTARIS

Alfa je druinsko podjetje, ki ga je ustanovil Athanasios Koukoutaris, ko se je v 50-ih letih prejnjega stoletja zael ukvarjati z izdelavo in prodajo domaih pit. Danes ima vodilni poloaj na grkem trgu hrane, iri se na trge Evrope, ZDA, Kanade in Avstralije, saj izvoz hitro raste.

Alfa uporablja za izdelavo mediteranskih produktov iz testa, ki imajo visoko hranilno vrednost in izjemen okus, meanico naravnih sestavin. Trenutno zaposluje 220 ljudi. Po-udarja pomembnost izobraevalnih seminarjev, specializacij, informacij o novih tehnikah in metodah glede proizvodnje, dobave, distribucije, prodaje in storitev. Aktivno pomaga pri razvoju skupnosti, saj vkljuuje predvsem lokalno ter tako zagotavlja dobro razmerje med ceno in kakovostjo. http://www.alfapastry.com

DRAVA GRIJA

CILJI Vzpostaviti kontrolne ukrepe za zagotavljanje kakovosti proizvodnega procesa

KLJUNI DELENIKI DOBAVITELJI, DRUBA

OPIS Zaveza najvijim mednarodnim standardom kakovosti in varnosti ISO 9001:2008 HACCP, IFS, BRC Krepitev lokalnega trga z uporabo lokalnih proizvodov Neprekinjena zavezanost kakovosti, varnosti in inovativnosti Interni kemini in mikrobioloki laboratoriji, ki premore najsodobneja in najnaprednej-a orodja za analizo in kontrolo surovin in proizvodnih vzorcev Specifine zahteve, ki zadevajo razline vidike (vkljuujo DOP zahteve), ki jih morajo dobavitelji izpolnjevati, da jih je mogoe umestiti na seznam odobrenih dobaviteljev Zbiranje pritob potronikov kot orodje za izboljave

PRENOSLJIVI UKREPI Nadzor kakovosti proizvodnih procesov in/ali storitev organizacije Doloitev zahtev do dobaviteljev

KONTROLA KAKOVOSTI


45


PRODUCTS LAND VOIOU

Podjetje je bilo ustanovljeno leta 2008 v mestu Kozani. Njegov glavni cilj je predelave, pakiranja in standardizacija stronic. Uporablja sistem kakovosti in varnosti ivil v skladu z EN ISO 22000:2005 ter sistem vodenja kakovosti, ki po GLOPALGAP-u zajema tudi ravnanje s produkti proizvajalcev stronic.

Vsi procesi v podjetju so okolju prijazni, saj so lastniki e ob sami gradnji objektov vzpostavili sistem za zbiranje in uporabo deevnice, ki jo porabljajo predvsem za ohranjanje istoe ter za vzdrevanje okolice. Uvedli so tudi sistem recikliranja papirja in embalanih materialov. Izdelke posredujejo zunanjim laboratorijem za podrobnejo analizo uporabe pesticidov, pri emer je politika podjetja, da jih ne uporabljajo.

http://www.proiontavoiou.gr

DRAVA GRIJA

CILJI Zadostiti potrebe in priakovanja svojih dobaviteljev, integracija le teh v organizacijo ter njihova polna zavezanost politiki podjetja

KLJUNI DELENIKI DOBAVITELJI

OPIS Da bi zagotovili kakovost izdelkov, so dobaviteljem na voljo certificirana semena grkega porekla Usposabljanje za zaposlene o tem, kako izboljati postopke gojenja, se izvajajo dvakrat letno Sodelovanje z univerzo pri usposabljanju o okolju prijaznih praksah pridelave za proizvajalce S podjetjem pogodbeno sodeluje 125 kmetov Proizvajalci svoje izdelke VOIOU dostavljajo neposredno, kar omogoa poteno ceno

PRENOSLJIVI UKREPI Usposabljanja dobaviteljev Nakup brez posrednikov Nakup od lokalnih proizvajalcev in dobaviteljev

ZAVEZANOST DO LOKALNIH DOBAVITELJEV



46


BIOPAN KOURELLAS

Kourellas SA je bil ustanovljen leta 1992 v mestu Grevena. Njegovo poslanstvo je proi-zvodnja mlenih izdelkov in krme ter razvoj kmetijskega gospodarstva s pomojo inova-tivnih reitev. Podjetje ima lastno mreo zbirali mleka, ustrezna skladia surovin, pol produktov in konnih produktov, obrate za pasterizacijo, obdelavo, suenje ter pakiranje. Prav tako ima integriran laboratorij za kontrolo kakovosti.

Proizvaja ve vrst sira in jogurtov ter lokalni sir, ki ima potrdilo o poreklu in je registrirano s strani podjetja, ki ga prodaja irom Grije in Evrope.

Leta 1996 je bil Kourellas SA prvo grko podjetje v sektorju proizvodnje ekolokih mlenih proizvodov. Od takrat je razvilo integrirani sistem z lastnim napajanjem za proizvodnjo mlenih izdelkov. Za vsako proizvodno linijo je uvedlo HACCP sistem za zagotavljanje varnosti izdelkov, prav tako pa sistem zagotavljanja kakovosti, certificiran po standardu ISO 9001:2000, in BRC certificiranje mlenih izdelkov. Podjetje ima tudi priznan laboratorij z vso opremo in usposobljenim osebjem za izvajanje revizij.

http://www.kourellas.gr

DRAVA GRIJA

CILJI Garancija varnosti ivil

KLJUNI DELENIKI ZAPOSLENI, KUPCI, DRUBA

OPIS Certifikat BRC globalni standard za varno hranoCertificiran standard, razvit v Veliki Britaniji in priznan po vsem svetu, ki vsebuje zahteve za sistem HACCP v skladu z zahtevami Codex Alimentarius, ki opredeljuje vodenje kako-vosti ter okoljske zahteve pri objektih, proizvodnji, procesih in osebju.

http://www.brcglobalstandards.com/


BRC CERTIFICIRANJE IN EKOLOKI PROIZVODI



47


FARMACEVTSKO PODJETJE ACONITUM

FARMACEVTSKO PODJETJE ACONITUM

Farmacevtska druba Aconitum je vodilno podjetje za farmacevtske proizvode in pre-hranska dopolnila v Litvi. Inovativna in hitro rastoa druba uspeno deluje e ve kot 13 let. Njen certifikat dobre proizvodne prakse, odlini prostori za proizvodnjo in skla-dienje ter visoko kvalificirano osebje so pomembni dejavniki pri zagotavljanju visoke kakovosti in varnosti proizvodnje.

Kakovost: Aconitum izdeluje farmacevtske proizvode in prehranska dopolnila, pri emer upoteva standarde nadzora kakovosti, kot sta certificiranje dobrih proizvodnih praks (GMP certifikat) in sistema HACCP za proizvodnjo prehranskih dopolnil. Kakovost proi-zvodov preverjata dravna State Medicines Control Agency in State Food and Veterinary Service.

Inovacije: Ena od temeljnih vrednot podjetja je inovativnost. Aconitum vsako leto oskrbi trg s tevilnimi novimi zdravili. Razvoj novih zdravil je teak in intenziven proces, ki zah-teva visoko usposobljene strokovnjake ter najsodobnejo tehnologijo, tako v laboratorijih kot tudi v proizvodnih linijah. Tovrsten proces traja od 5 do 7 let.

Okolje: Aconitum je uvedel obseen ekoloki projekt, ki zajema uporabo obnovljivih virov energije geotermalne in sonne energije v lastnih proizvodnih procesih. Emisij CO2 so se zmanjale za ve kot 70 %, kar bistveno zmanjuje kodljive vplive na okolje. Podjetje je namestilo sistem oskrbe z obnovljivimi viri energije, ki zmanjuje porabo ele-ktrine energije in zemeljskega plina do 80 %, emisije CO2 pa do 81 000 m3 (za primer: tovrstno emisijo povzroi 820 avtomobilov, ki prevozijo 1000 km na mesec). Aconitum je prvo podjetje v Vzhodni in Srednji Evropi, ki je uresniilo ekoloki sistem v taknem obsegu.

http://www.aconitum.lt/en/

DRAVA LITVA

CILJI Zajamena nadzorovana proizvodnja zdravil

KLJUNI DELENIKI ZAPOSLENI, KUPCI

OPIS Certifikat dobrih proizvodnih praks (GMP)Dobre proizvodne prakse so niz minimalnih zahtev, ki jim mora zadostiti farmacevtski laboratorij, e eli jamiti za nadzorovano proizvodnjo zdravil v skladu z zahtevanimi standardi kakovosti.

PRENOSLJIVI UKREPI Dobra praksa je v celoti prenosljiva za industrijske panoge proizvodnje kozmetike, farmacevtskih izdelkov in ivil.

CERTIFICIRANJE DOBRIH PROIZVODNIH PRAKS (GMP)



48

3.2 USPENI PRIMERI

3.2. USPENI PRIMERI

Ugotovljeni so bili osnovni elementi, ki jih mora dosei dobra praksa organizacije, da se evidentira kot uspeen primer in je vkljuena v prironik. Smernice:

INOVACIJE: Dobra praksa je inovativna, e vkljuuje nove metodologije, opremo, tehnologije, orodja itd.

TRAJNOST: Dobra praksa ima stalen vpliv na strategijo in/ali nain dela, saj uvaja dolgorone spremembe.

POTREBA: Dobra praksa pokriva potrebe specifinega podjetja ali katerekoli ciljne skupine.

VPLIV: Dobra praksa ima pozitiven vpliv na vse kljune delenike.

SODELOVANJE: Dobra praksa zajema razvoj partnerstev z drugimi podjetji ali subjekti.

UDELEBA: Vsi vkljueni sodelujejo pri nartovanju, izvajanju in vrednotenju dobre prakse.

PRENOS: Moen je prenos dobre prakse v druga podjetja in organizacije.

REZULTATI: Dobra praksa prikazuje tako kvalitativne kot tudi kvantitativne rezultate ter izboljave na nekaterih podrojih upravljanja.

49



GULPENER BIER

Majhno nizozemsko druinsko podjetje, katerega poslanstvo je proizvodnja piva.

http://www.gulpener.nl/

CILJI Zagotoviti trajnost Zmanjanje vplivov na okolje v zvezi z dejavnostmi drube

KLJUNI DELENIKI ZAPOSLENI, KUPCI, DOBAVITELJI, DRUBA

OPIS Poslanstvo podjetja Povezani z naravo zajema nadziranje oskrbovalne verige zaradi potrebe po zagotavljanju trajnosti procesov.

Sestavine, ki se uporabljajo pri proizvodnji piva, so pridelane organsko in v regiji, proi-zvodni proces se vri s pomojo sonne energije. Steklenice je mogoe reciklirati.

Dobavitelji ne uporabljajo pesticidov, svoje produkte pa prodajo po ceni, ki je za 10 % vija od cene na trgu.

Za podjetje je bistvena zaita zdravja ter varnost delavcev.

REZULTATI Zmanjanje emisij CO2 za 18 % v zadnjih 5 letih 50 % energije iz obnovljivih virov

PRENOSLJIVOST Praksa v celoti prenosljiva na podjetja razlinih velikosti ter industrije.

TRAJNOSTNA NABAVA

3.2 USPENI PRIMERI

50


LIPPEMEIER GEBAUDEREINIGUNGSDIENST GMBH

Nemko podjetje, ki izvaja storitve ienja.

http://www.lippemeier.com/

CILJI Zmanjanje vplivov na okolje

KLJUNI DELENIKI KUPCI, DRUBA

OPIS Uporaba trajnostnih postopkov in trajnostne opreme ter sistem Envirostar green za ienje tal.

Uporaba okolju prijaznih materialov, na primer non-stick premaza za laje ienje, ki zmanjujejo potrebo po uporabi monejih keminih izdelkov.

Zgradba drube uporablja sonne kolektorje oziroma solarno energijo za ogrevanje, tlakovanje v zgradbi je ekoloko (eko-tlakovanje), zgradba ima tudi tako imenovane biocone za rastline in kaje pastirje.

Uporaba deevnice za ienje istilnih naprav.

REZULTATI Zmanjanje odpadkov in porabe energije

PRENOSLJIVOST Praksa v celoti prenosljiva na podjetja razlinih velikosti ter sektor.

OKOLJSKI PROGRAM


3.2 USPENI PRIMERI

51



COMPENSA CAPITAL HUMANO

pansko podjetje, ki svojim strankam zagotavlja reitve glede prepoznavanja, nagraje-vanja in razlikovanja njihovih strokovnjakov v konkurennem smislu in glede na dejanski prispevek organizaciji ter njenim stratekim ciljem.

Druba ima naslednje certifikate: Information Security Management ISO 27001 Conciliation: Certifikat FRC (Druinsko odgovorno podjetje) Vodenja kakovosti ISO 9001 R + D + I Management UNE 166002

V letu 2013 je bilo evidentirano kot eno izmed podjetij, ki zagotavljajo najbolje pogoje za delo, saj nudi dobro delovno okolje, izboljuje storitve, ki jih ponujajo, zmanjuje stroke dela ter privablja talente.

http://www.greatplacetowork.es/mejores-empresas/las-mejores-empre-sas-pymes-es-pana http://www.compensach.com/

CILJI Izboljati motivacijo zaposlenih Ustvariti vejo zavezanost osebja do podjetja Pospeevanje osebnega in strokovnega razvoja zaposlenih

KLJUNI DELENIKI ZAPOSLENI

OPIS Za svoje zaposlene imajo odprt program nadomestil imenovan Nadomestilo. Program pokriva vse potrebe sedanjih in bodoih zaposlenih, upoteva pa tri osnovna podroja plailne politike: ekonomsko nadomestilo, priznavanje opravljenega dela ter ustveno nadomestilo. Ti trije deli generirajo sveenj 50 ukrepov, ki so na voljo zaposlenim: fleksi-bilno asovno razporejanje delovnih obveznosti, izobraevanje, razvoj kariere v podjetju, delo na daljavo, odprto komunikacijsko okolje itd.

http://www.compensach.com/Compensate.aspx

REZULTATI Strokovnjaki zavezani podjetju Izboljanje podobe organizacije

PRENOSLJIVOST Praksa je v celoti prenosljiva na podjetja razlinih velikosti ter panog.

PROGRAM NAGRAJEVANJA

3.2 USPENI PRIMERI

52


MELISSA

Grko prehrambeno podjetje za proizvodnjo testenin in peninega zdroba.

http://www.melissa.gr/

CILJI Izboljati motivacijo zaposlenih Ustvariti vejo zavezanost osebja do podjetja Pospeevanje osebnega in strokovnega razvoja zaposlenih

KLJUNI DELENIKI ZAPOSLENI

OPIS Zagotavljajo varno delovno okolje za zaposlene podjetja.

Nudijo izobraevalne programe, kot je prva pomo na delovnem mestu, ter delijo razline promocijske letake.

Enkrat tedensko nudijo brezplane medicinske preiskave ali konzultacije, ki jih izvaja zdravnik podjetja, ter redne preglede krvi.

Ugodna posojila z ugodnimi plailnimi pogoji.

Posebno pozornost namenjajo druini, zdravju ter finannim teavam svojih zaposlenih z nudenjem dovoljenj in/ali finanne pomoi.

Zagotavljajo dobro zdravstveno oskrbo za svoje zaposlene ter njihove druine in sorodnike.

Za boi in veliko no dajo svojim zaposlenim paket najnovejih proizvodov podjetja, pecivo, sezonsko hrano, pijao in darila.

Vse leto nudijo brezplana povabila na gledalike predstave, filmske premiere ali otroke prireditve.

Vsaka dva meseca nudijo vsem svojim zaposlenim brezplane testenine ter paradinikove izdelke po lastni izbiri.

http://www.melissa.gr/en/company/career/

REZULTATI Strokovnjaki, zavezani podjetju Izboljanje podobe organizacije

PRENOSLJIVOST Praksa v celoti prenosljiva na podjetja razlinih velikosti ter panog.

KADROVSKA POLITKA


3.2 USPENI PRIMERI

53



MONNALISA SPA

Italijansko podjetje, ki deluje v sektorju oblail za otroke in najstnike, je prisotno na 49 svetovnih trgih. Njene stranke so specializirane trgovine in nakupovalni centri.

http://www.monnalisa-spa.com/

CILJI Spodbujanje rasti in blaginje lokalne skupnosti.


OPIS Monnalisa ima mednarodni standard drubene odgovornosti SA 8000.

Sodeluje pri socialnih vpraanjih, e zlasti se osredotoa na otroke iniciative, in prav to je razlog, da je novembra 2006 ustanovilo fundacijo Monnalisa Onlus. Fundacija deluje v imenu prikrajanih ljudi in njihovih druin, naj si bo iz fizinih, duevnih, gospodarskih ali socialnih razlogov, na naslednjih podrojih: Socialna pomo Izobraevanje in usposabljanje Zaita, promocija in izboljanje okolja, ozemlja in kulture

http://www.fondazionemonnalisa.org/

REZULTATI Podprtih 23 socialnih projektov 273 donatorskih podjetij

PRENOSLJIVOST Praksa je v celoti prenosljiva na podjetja razlinih velikosti ter sektorjev

FUNDACIJA

3.2 USPENI PRIMERI

54


PARAVAN

Nemko podjetje je specializirano na podroju tehnologij za invalidna vozila. Od leta 2009 je PARAVAN vodilno podjetje na podroju vozil, ki so ustrezno prilagojena potrebam invalidov.

http://www.paravan.de/es

CILJI Olajanje mobilnosti invalidnih ljudi.


OPIS Zaposlujejo invalidne osebe.

Sponzorirajo zdruenja in skupine za samopomo ter nudijo gradiva za ole. Dajejo do-nacije olam, zavodom, bolnikom, kulturnim dejavnostim, ki jih razvijajo invalidne osebe, itd.

Lastnik podjetja je astni predsednik zdruenja invalidov ter podpira kampanjo ozave-anja, financirano s strani EU, za spodbujanje mobilnosti invalidov. Prejel je tevilne nagrade za skrb, da se zbrani denar porabi za raziskave in razvoj: German Business Innovation Award First world innovation award (2011), Foreign Trades German Award (2009) itd.

REZULTATI Priznanja in nagrade Visoka tehnologija in inovacije v svojih proizvodih

PRENOSLJIVOST Sponzorske dejavnosti, donacije in zaposlovanje invalidnih oseb

ZAVZEMANJE ZA INVALIDNE OSEBE


3.2 USPENI PRIMERI

55



GRUPO CH POSLOVNO SVETOVANJE

Portugalska skupina, ki ponuja celovite storitve svetovanj prek razlinih podjetij v skupini: strateko nartovanje, trgi, benchmarking, revizije, investicijski projekti, kakovost in okolje, izobraevanje itd.

http://www.chconsulting.pt/

CILJI Zagotoviti organizacijsko vzdrnost z ekonomskega, okoljskega in socialnega vidika

KLJUNI DELENIKI ZAPOSLENI, KUPCI, DOBAVITELJI, PARTNERJI, DRUBA

OPIS Ima kodeks etike in poslovnega vedenja.

Doloa razline prakse drubene odgovornosti glede: Ugovor vesti: pridruje si pravico, da zavrne delo, ki ga nudijo podjetja, katerih dejavnost odraa nezakonito prakso Okolje: Spodbuja spotovanje okolja, recikliranje odpadkov in ponovno uporabo surovin ter materialov za vsakodnevno uporabo Spotovanje zasebnosti Socialna intervencija: Spodbuja ter pooblaa sodelavce za sodelovanje na konferencah in seminarjih brez posebnih plail Aktivno vkljuevanje: Sodeluje in spodbuja svoje stranke, da spotujejo invalidne osebe, spodbuja njihovo vkljuevanje v delo Drube: Management predstavlja odgovornost, ki presega gospodarske rezultate, nain, kako je podjetje integrirano v drubo ter kako opravlja svoje dejavnosti, pa je povezan z dobrimi administrativnimi praksami Osebe: loveki viri so najveja vrednota podjetja. Zagotavljajo zavezanost zaposlenih k transparentnosti, zagotavljajo osebno in strokovno rast ter zadovoljstvo vseh svojih zaposlenih

Elaborira poroila o trajnosti.

http://www.chconsulting.pt/files/Grupo_CH-Relatorio_Sustentabilidade_2012.pdf

REZULTATI Stopnja zadovoljstva strank podjetja je 83 % Stopnja zadovoljstva zaposlenih je 81,4 % Opravljenih 380 ur prostovoljnega dela Nobene nesree pri delu


ODGOVORNO UPRAVLJANJE

3.2 USPENI PRIMERI

56


DENKSTATT

Avstrijsko svetovalno podjetje svojim strankam ponuja reitve na podroju okoljskih inova-cij in trajnostnih poslovnih praks.

http://denkstatt.at/

CILJI Zagotoviti organizacijsko vzdrnost z ekonomskega, okoljskega in socialnega vidika

KLJUNI DELENIKI ZAPOSLENI, KUPCI, DOBAVITELJI, PARTNERJI, DRUBA

OPIS Imajo kodeks ravnanja, kakovostni in okoljski certifikat v skladu z standardom ISO 9001 in ISO 14001.

Certificirani so na podroju zmanjevanja emisij CO2.

Razvijajo tevilne partnerstva z drugimi organizacijami, kar je nain zagotavljanja vzdrnosti poslovanja.

V skladu z GRI elaborirajo poroila o trajnosti in trajnostnem razvoju.

http://denkstatt.at/files/denkstatt_broschuere_final.pdf

REZULTATI Rast organizacije


TRAJNOST


3.2 USPENI PRIMERI

57

4. KAJ LAHKO NAREDIMO, DA BOMO DRUBENO ODGOVORNI?

OKOLJEDELOVNA PRAKSA/

LOVEKI VIRISOCIALA DOBRO UPRAVLJANJE

Elaboracija okoljskega narta

Elaboracija vodnika o okolj-skih dobrih praksah

Zelena nabava in naroanje

Sistem ravnanja z okoljem

Zdravje na delovnem mestu ter sistem varnega upravljanja

Meritve delovnega okolja

Razvoj kodeksa ravnanja

Socialne ugodnosti

Nagrada za najbolji projekt

Projekt socialnih ukrepov

Poznati vpliv podjetja na drubo

Definicija poslanstva, vizije in vrednot

Identifikacija in dialog z kljunimi deleniki

Merjenje zadovoljstva kupcev

Merjenje percepcije dobaviteljev

Ob upotevanju zgoraj opredeljenih dobrih praks razlinih evropskih podjetij in zaradi potreb po uvajanju drubene odgovornosti v mala in srednja podjetja so v nadaljevanju opredeljeni ukrepi ter metodologije, ki ne zahtevajo zelo intenzivnih prizadevanj podjetja. Opredeljene dobre prakse so bile izbrane na podlagi upotevanja naslednjih osnovnih zahtev:

RAZPOLOLJIVOST: Na razpolago so metodologije, orodja itd. za realizacijo.

TRAJNOST: Praksa ima lahko vpliv na strategijo in/ali na nain dela, saj vzpostavlja spremembe, ki so lahko dolgorone, e so v podjetje uvedene sistematino.

POTREBA: Praksa zajema osnovne in pogoste potrebe podjetij ali kljunih delenikov.

SODELOVANJE: Spodbujanje sodelovanja pri nartovanju, izvajanju in vrednotenju dobre prakse.

PRENOSLJIVOST: Prenosljivost dobre prakse, kar pomeni enostavno uvajanje v razline vrste podjetij.

REZULTATI: e ima praksa pozitiven vpliv na podjetje, jo je mogoe meriti z rezultati, pridobljenimi s pomojo predlaganih indikatorjev.

58


4. KAJ LAHKO NAREDIMO, DA BOMO DRUBENO ODGOVORNI?

CILJI Vzpostavitev smernic trajnostnega poslovanja. Identifikacija okoljskih vidikov podjetja. Opredelitev smernic za zmanjanje okoljskih tveganj, ki so posledica dejavnosti podjetij.

KLJUNI DELENIKI ZAPOSLENI, DOBAVITELJI, KUPCI, DRUBA

OPIS Okoljski nart je orodje, preko katerega se predstavniki podjetja zaveejo, da bodo uprav-ljali negativne okoljske vplive dejavnosti in produktov/storitev podjetja, da bi se izognili negativnim vplivom na okolje oziroma jih zmanjali. Tovrsten nart vkljuuje cilje, obve-znosti in roke, kljune za zmanjevanje vplivov na okolje.

INDIKATORJI tevilo identificiranih okoljskih vidikov tevilo doseenih okoljevarstvenih ciljev

PRIPOROILA Predlagani so naslednji koraki razvoja oziroma uvajanja dobre prakse:

1. Vzpostavitev odbora oziroma okoljske ekipe ter definicija njene funkcije. 2. Zagotoviti usposabljanje za predstavnike odbora oziroma okoljske ekipe o potrebnih okoljskih tematikah in vpraanjih. 3. Prepoznavanje okoljskih vidikov dejavnosti ali poslovnih procesov, ki lahko povzroijo negativne vplive na okolje (poraba virov, upravljanje z odpadki itd.).4. Doloiti okoljske cilje za vsak identificiran okoljski vidik ter opredelitev virov, indikator-jev, obveznosti in rokov za vsak doloen cilj. 5. Elaboracija narta ravnanja z okoljem.6. Pregled in odobritev narta ravnanja z okoljem.7. Razirjanje okoljskega narta vsem zaposlenim v podjetju s pomojo internih komunika-cijskih orodij. 8. Spremljanje narta.

ORODJA Vpraalnik identifikacije okoljskih vidikovSmernice kljunih indikatorjev okoljske uspenosti. DEFRA Reino Unido http://archive.defra.gov.uk/environment/business/reporting/pdf/envkpi-guidelines.pdf

Dokumenti, ki zadevajo okoljsko upravljanje. Envirocentre.ie

http://www.envirocentre.ie/Content.aspx?ID=97861425-C328-4B1B-AA3F-472CA8E3D759&PID=A257BECE-C1E7-464A--9CD0-FDE10D3A18C3

Ecomapping

http://www.ecomapping.org/es/index.html

ELABORACIJA OKOLJSKEGA NARTA

59

CILJI Razirjanje praks, nasvetov in okoljskih priporoil med osebjem podjetja. Zmanjanje negativnih vplivov podjetja na okolje.

KLJUNI DELENIKI ZAPOSLENI, DOBAVITELJI,

Documents

DRUŽBENA ODGOVORNOST PODJETIJ: DOBRE … podjetij ni modna muha, ampak nov način razumevanja vloge podjetja v družbi. SKRATKA: ZA DOP JE ZNAČILNA ... gospodar-ska, okoljska in