Varnost 4/2013

Ministrstvo za notranje zadeve Republike SlovenijeLetnik LXIISSN 2232-318X

4/2013re

vija

Z e-policistom do hitrejših in enostavnejših postopkovO projektu izgradnje novega nacionalnega forenzičnega laboratorijaKo se združita pasja radovednost in človeška ustvarjalnost

Spoštovane sodelavke, cenjeni sodelavci,

za nami je še eno naporno leto gospodarske krize in reševanja kopice družbenih težav, ki so posledica preteklih zablod. Ministrstvo za notranje zadeve ima pri reševanju teh težav pomembno vlogo. Z letošnjo reorganizacijo so se že prej obsežne naloge ministrstva še razširile.

Leto na ministrstvu je minilo v znamenju čiščenja omar, iz katerih so popadali številni okostnjaki, obenem pa tudi v znamenju številnih projektov, zastavljenih za to, da bi bila družba, v kateri živimo, družba ustvarjalnega sožitja, očiščena vsega, česar več ne potrebuje, in tistega, kar zavira zdrav razvoj skupnosti.

Govorim o letu, v katerem smo strli marsikateri trd oreh. Uspešno smo zaključili pogajanja s sindikati, uveljavili zakon o odškodninski shemi za izbrisane, s katerim smo po dvajsetih letih prvič pokazali dovolj sposobnosti in volje, da zapremo eno najtežjih poglavij slovenske zgodovine pri zagotavljanju človekovih pravic. Strli smo tudi številne birokratske orehe in v okviru projekta STOP birokraciji poenostavili postopke ter s tem ustvarili boljše zakonodajno in poslovno okolje ter izboljšali konkurenčnost.

Pretekli meseci so bili zaznamovani tudi z intenzivnim in uspešnim spopadanjem z gospodarskim kriminalom, korupcijo in drugimi odklonskimi pojavi, ki so dvajset let zažirali slovensko družbo. Vloga policije je pri tem ključnega pomena, zato čutim odgovornost, da policiji

zagotovim okolje, v katerem bo lahko profesionalno, učinkovito, avtonomno in suvereno izvajala svoje naloge.

Policija je uspešno opravila svoje delo tudi pri preiskovanju klasične kriminalitete in zagotavljanju varnosti ljudi in premoženja. Pri njenem delu še posebej cenim uvajanje standardov kakovosti ter skrb za etiko in integriteto. Menim, da se z vztrajnim prizadevanjem za stalne izboljšave lahko ohranjata ugled policije v družbi in visoka stopnja zaupanja prebivalcev v njeno delo, zato si želim, da bi tudi v naslednjem letu nadaljevali z dobrimi praksami, kot so: odpravljanje birokratskih ovir, določanje meril in kazalnikov uspešnosti ter merjenje rezultatov.

Izjemno cenim vse, ki ste v teh časih, ko ni denarja za posebne nagrade in vse tisto, kar bi nam olajšalo delo, pokazali, da je mogoče tudi v finančno najtežjih časih dosegati želene rezultate ter ohraniti upanje in vizijo.

Želim vam lepe in mirne praznike, v prihajajočem letu pa veliko zadovoljstva pri delu, zdravja ter osebne in družinske sreče.

Dr. Gregor Virantminister

Spoštovani sodelavci, drage sodelavke!

Pred nekaj več kot letom dni, ko sem prevzel funkcijo generalnega direktorja policije, sem se zavedal, da v obdobju vsestranskega zategovanja pasu ne bo lahko voditi tako velike in pomembne institucije. Poznal sem ustroj policije, vedel sem, da deluje dobro in da se bom na svoje sodelavce in sodelavke lahko vedno zanesel, a sem bil pri postavljanju ciljev vseeno nekoliko previden. Toda uspehi preteklega leta so presegli vsa moja pričakovanja!

Nedvomno je za nami zahtevno leto. Vnovična reorganizacija policije, ki je postala že nujna spremljevalka družbenih sprememb, odhod številnih sodelavcev, ki so po novem varčevalnem zakonu morali predčasno v pokoj, krčenje že tako osiromašenih proračunskih sredstev, hkrati pa vse večja pričakovanja javnosti so policiji naložili nova bremena. Tu ni prostora za olepševanje.

Na drugi strani so se sočasno nizali odlični operativni uspehi, ki jih v takšnih razmerah verjetno ne bi bila zmožna doseči prav nobena druga institucija. Delali smo, kot da nas ni dosegla finančna kriza, kot da v nobeni enoti ne bi čutili pomanjkanja niti materialno-tehničnih sredstev niti kadrov. Za nami so številne uspešne realizacije, varnost cestnega prometa je najboljša v zadnjih dvajsetih letih, pospremili smo vstop Hrvaške v Evropsko unijo in uspešno prestali schengensko evalvacijo. Razrešili smo prav vsa okrutna kazniva dejanja, ki so se končala z izgubo življenj, večino ropov poštnih in bančnih poslovalnic, pretrgali verige številnih organiziranih kriminalnih združb, preiskanost gospodarske kriminalitete pa smo dvignili na raven, ki bi nam jo zavidale tudi najuspešnejše in najnaprednejše policije sveta. Letošnje leto je bilo prav na področju preiskovanja gospodarskih in korupcijskih kaznivih dejanj prelomno. Javnosti smo namreč vrnili zaupanje v organe pregona, saj smo dokazali, da nihče ni nedotakljiv. Med odmevnejše projekte, na katere smo

lahko ponosni, zagotovo sodita tudi uvedba nove policijske zakonodaje in uspešno varovanje varnostno in logistično izjemno zahtevnega evropskega prvenstva v košarki. Pripravili smo tudi projekt e-policist, s katerim bomo zmanjšali administrativna bremena. Kar nekaj naših enot pa je praznovalo tudi visoke obletnice svojega delovanja. To je bilanca letošnjega leta, ki je slovenski javnosti postreglo z izjemnimi rezultati.

A ne razumite me napačno. Kljub odličnim delovnim rezultatom v vodstvu policije ne pristajamo na miselnost, da bo policija ob nižanju sredstev v nedogled vrhunsko izpolnjevala svoje naloge! Že velikokrat prej sem poudaril in vnovič ponavljam – država bo morala prevrednotiti svoj odnos do varnosti, ki jo marsikdaj jemlje za samoumevno. Dejstvo, da je Slovenija v samem svetovnem vrhu najbolj varnih držav, je v veliki meri posledica vašega dobrega preventivnega in tudi represivnega dela, policistke in policisti. Seveda pa je treba to raven ohranjati tudi z novimi zaposlenimi, z rednim in kakovostnim vzdrževanjem obstoječe opreme ter nenehnimi investicijami in razvojem, saj se lahko le tako učinkovito prilagajamo spremenjenim družbenim razmeram. Pogosto so na eni strani želje, na drugi možnosti, nekje vmes pa kompromis, kako v danem trenutku in v obstoječih razmerah kar najbolje uresničiti potrebe institucije, hkrati pa izpolniti zahteve, ki nam jih upravičeno nalagajo tisti, zaradi katerih smo pravzaprav tu – prebivalci naše države. Varovanje življenja in premoženja ljudi ter pomoč tistim, ki se znajdejo v stiski, ki so kakor koli varnostno ogroženi, ostajata najpomembnejši nalogi policije ne glede na spremenjene gospodarske razmere.

Vseeno pa ne morem mimo dejstva, da je v stiski, žal tudi eksistencialni, čedalje več naših zaposlenih. Nižanje dohodkov, ki ga je prinesel Zakon o uravnoteženju javnih financ, čedalje višje cene izdelkov in storitev ter novi davki, ki jih država uvaja za reševanje finančne krize, so močno udarili po žepu tudi uslužbence policije. Ob že tako velikokrat prenizkih osnovnih prejemkih je marsikateri varčevalni ukrep tudi naše zaposlene potisnil na rob preživetja. Še posebej, če jih je ob tem doletela tudi kakšna huda življenjska preizkušnja, ki je poglobila njihovo stisko in dodatno prizadela družinski proračun.

Zato najbolj iskreno pozdravljam vaš občutek za sočloveka, ki ste ga pokazali z izjemno dejavnim sodelovanjem v različnih dobrodelnih akcijah, s katerimi smo pomagali tudi našim zaposlenim. Letos je bilo takšnih akcij žal res veliko. Žal pravim zato, ker si vsi želimo, da ne bi bile potrebne. A realnost je drugačna in znašli smo se v obdobju, ko delo za polni delovni čas pogosto ni več dovolj za kakovostno življenje. Vseeno me pomirja dejstvo, ko vidim, koliko pripravljenosti je še med nami, da odstopimo del svojega, velikokrat skromnega imetja, in ga podarimo tistemu,

ki ima še manj. Bodisi v obliki finančne pomoči, bodisi v obliki hrane ali drugih temeljnih sredstev, ki so potrebna za preživetje, bodisi zgolj v pripravljenosti, da ob vsej poklicnih težavah, ki zaposlujejo naš um skoraj 24 ur na dan, v službo ne pozabimo prinesti še vrečke plastičnih zamaškov. Težko poiščem prave besede, s katerimi bi opisal, kako globoko se me je dotaknila vaša pripravljenost pomagati svojim sodelavcem. Zato bom v imenu celotnega vodstva policije in predvsem tistih, ki ste jim pomagali, zapisal zgolj, hvala vam!

Izražena solidarnost je tudi posledica še vedno prisotne pripadnosti. Ta je v duhu slabšanja razmer v zadnjem času velikokrat dobila negativen prizvok, češ da si jo ob nezavidljivih delovnih razmerah lahko zataknemo za klobuk. Spoštovani sodelavci, v tridesetih letih delovne dobe v policiji sem se prepričal, da je edina stalnica v naši organizaciji zagotovo naša pripadnost. Želja, da bi delali dobro in za ljudi, nas je vodila že pri izbiri poklica. Včasih bolj, spet drugič manj je vztrajala z nami tudi v prelomnih trenutkih. In čeprav bi nas lahko v takšnih razmerah že zdavnaj pustila na cedilu, nas je – prav nasprotno – spodbudila, da smo kljubovali vsem oviram in delali še bolje!

Cenjeni kolegi in kolegice, za nami je naporno leto. Verjetno je pred nami še eno takšno. A ob letošnjih operativnih uspehih, močni delovni vnemi, predvsem pa srčnosti, ki jo premorejo le redke institucije, sem trdno prepričan, da bomo skupaj prebrodili tudi to obdobje. Ne nazadnje je vsaka kriza priložnost, da se kaj novega naučimo, kaj spremenimo, prevrednotimo obstoječa razmišljanja in poglede in se iz težke situacije izvijemo še močnejši, bogatejši za novo znanje, izkušnje, predvsem pa še boljše in tesnejše odnose. Prav slednji se navadno v vsaki krizi očistijo vsega slabega, prijateljstva se okrepijo, solidarnost se poveča, ljudje pa postanemo bolj dojemljivi ne le za lastne težave temveč tudi za težave drugih. V tem mora biti tudi nekaj dobrega.

Vtisi iztekajočega se leta me navdajajo s ponosom! Želim si, da bi dobro ime policije ponesli tudi v prihajajoče leto, poklicne ovire, ki so pred nami, pa premostili ob medsebojni podpori in z razumevanjem. Ob dobrih odnosih bodo vsi izzivi lažji!

Želim vam, da bi tudi v zasebnem življenju nizali uspehe, da bi svoj dragoceni čas namenili ljudem in stvarem, ki so resnično pomembne, in da bi se obdali z vsem dobrim, kar bi prineslo novo leto. Predvsem naj vam prinese veliko zdravja, zadovoljstva in osebne sreče! Vsem tistim, ki boste božične praznike in najdaljšo noč v letu preživeli na delovnem mestu, pa želim, da bi utrip prazničnega vzdušja čim prej nadoknadili skupaj s svojimi najdražjimi.

Mirne božične praznike in vse dobro v letu, ki prihaja!

Stanislav Venigergeneralni direktor policije

letnik LXI/št. 4/20134

VArNOST

VARNOST 4/2013, oktober–december ISSN 2232-318X

Pripravili: Sektor za odnose z javnostmi SGDP GPUKoordinatorka: Anita Kovačič, SOJ SGDP GPULektorirala: Dušanka Pezdirc, PA GPUFotografija na naslovnici: Anita Kovačič, SOJ SGDP GPUOblikovanje naslovnice: Matjaž Mitrovič, SUPG MNZTehnično oblikovanje: Mirsada Dželadini, SUPG MNZNaslov: Sektor za odnose z javnostmi SGDP GPU, Štefanova ulica 2, 1501 LjubljanaSpletna naslova: www.mnz.gov.si, www.policija.siTelefon: 01/428 57 45, e-naslov: [email protected] Varnost je glasilo Policije. Objavljeni prispevki ne odražajo uradnega stališča izdajatelja.

Aktualno5 Eden največjih varnostnih izzivov za slovensko policijo v zadnjem desetletju - Eurobasket 20139 S projektom e-policist do hitrejših in enostavnejših policijskih postopkov11 Nova pravila policije13 ZNPPOL in uporaba prisilnih sredstev15 Z direktorjem NFL Francem Sabličem o projektu izgradnje NFL19 Ko se združita pasja radovednost in človeška ustvarjalnost26 15 policistov in 5 občanov prejelo medalje policije za hrabrost in požrtvovalnost 29 Uporaba pirotehnike

Novice31 Žrtvam prometnih nesreč postavljen kraj spomina, ki je tudi kraj opomina31 Dosežki dela policije v prvih devetih mesecih letos so izjemni31 S polaganjem vencev smo se spomnili policistov, padlih v vojni za Slovenijo32 Veniger in Božič podpisala sporazum o sodelovanju med policijo in vojsko32 Policisti se pridružujemo projektu Varno na kolesu za večjo varnost najmlajših kolesarjev32 Predstavili eno najzahtevnejših nalog posadk LPE33 Veniger sprejel nekdanje generalne direktorje policije33 Tacen obiskali otroci iz vrtca Mehurčki 33 Na Študentski areni smo se predstavili tudi policisti34 Po modularnih vetrovkah bodo policisti zdaj testirali še nove delovne uniforme34 Policija in Računsko sodišče podpisala sporazum o sodelovanju34 O nesprejemljivosti nasilja moramo osveščati že najmlajše 35 Plamen betlehemske luči je prispel tudi v policijo35 S strehe ljubljanske pediatrične klinike so se spustili božički in otrokom polepšali praznike35 Policija in planinska zveza skupaj za varnost obiskovalcev slovenskih gora

Strokovni prispevki36 Anton Toni Klančnik, mag.: Soočanje Slovenije z mednarodnimi razsežnostmi internetnih spolnih zlorab otrok

Izobraževanje, usposabljanje, izpopolnjevanje44 Prevzeli mobilno detekcijsko opremo za zaznavanje radioaktivnih in jedrskih snovi45 Na Višji policijski šoli podelili diplome XII. generaciji diplomantov46 Izšolali službene pse za iskanje orožja in tulcev

Mednarodno sodelovanje48 Za nami druga schengenska evalvacija50 Schengenska evalvacija SIS-Sirene v Sloveniji51 Veniger sprejel policiste, ki so delali v skupnih operacijah agencije Frontex53 Študijski obisk delegacije Azerbajdžana54 Predstavnik slovenske policije na srečanju strokovnjakov s področja velikih športnih prireditev v Bruslju55 Slovenija poročala o uresničevanju konvencije o otrokovih pravicah58 Za otroke vedno lahko naredimo več, kot smo že

Prosti čas63 Vsake toliko me kdo vpraša: »A še dihaš?«

Šport65 Po dveh desetletjih tekmovalnega ritma končno čas za drugačne življenjske izzive67 Znani policijski državni prvaki v košarki, gorskem teku in vzponu z gorskimi kolesi67 Veniger sprejel policista letošnjega DOS Extrema

UVODNIK

UVODNIKKAZALOSpoštovani sodelavci, sodelavke!

Skozi življenje nas vodijo želje, s katerimi se v dneh, ko se leto za-ključuje in približuje novo, obi-čajno še intenzivneje ukvarjamo. Tako in drugače pospravljamo »predale« in snujemo načrte, kaj vse bomo v novem letu spremenili na bolje.

Podobne zaveze sprejemamo tudi ustvarjalci revije Varnost, ki vam že v tej številki kot novost, poleg številnih zanimivih člankov, na ogled ponujamo tudi kratke pred-

stavitvene filme o delu Letalske policijske enote v gorah, pa o iskanju orožja s pomočjo policijskih psov, o uspešnem policijskem delu v okvi-ru Eurobasketa in še eni aktualni vsebini, o uporabi pirotehnike. Te fil-me in še nekatere druge, ki so nastali v Sektorju za odnose z javnostmi Policije, si sicer lahko ogledate tudi na You Tubu, če v iskalnik vnesete MNZ RS Policija.

Vabimo vas k ogledu, pa tudi k branju članka o novih pravilih poli-cije, ki po trinajstih letih na novo urejajo nekatera področja dela, predvsem pa odpravljajo administrativne ovire. Temu cilju sledi tudi pilotski projekt e-policist, s katerim se prav tako lahko seznanite v tej številki, ki bo ob podpori mobilne aplikacije olajšal in poenostavil delo policistov. Čeprav delujemo v času, ki od nas zahteva maksimal-no finančno racionalnost, pa še vedno iščemo nove načine in oblike dela, ki bi bili čim prijaznejši do policistov in občanov.

Nedvomno pa ne nobena nova tehnika ne metoda ne moreta policije toliko približati ljudem, kot so naša pristna, nesebična, hrabra deja-nja. Predstavljamo vam petnajst policistov in pet občanov, ki jih je generalni direktor policije nedavno nagradil za njihovo pogumno in humano dejanje. Po njih se lahko zgledujemo vsi. Če bi slehernega od nas pri malih, vsakodnevnih dejanjih vodili tako čisti in humani vzgi-bi, osvobojeni epidemije egoizma, bi vedno bolj prisotna kolektivna želja, da bi naši otroci živeli v pravičnejšem svetu, dobila mnogo več možnosti, da zaseje in požene kal novega upanja. Vsak korak šteje.

Zdravja in vse dobro v novem letu vam želim!Mag. Vesna Drole

vodja Sektorja za odnose z javnostmi Policije


VArNOST

5

AKTUALNO

Eden največjih varnostnih izzivov za slovensko policijo v zadnjem desetletju - Eurobasket 2013

Slovenija je od 4. septembra do 22. septembra gostila 38. evropsko prvenstvo v košarki Eurobasket 2013. Prvi del tekmovanja je potekal v štirih mestih (Ljubljana, Celje, Koper, Jesenice), drugi pa v Ljubljani (Stožice).

Evropsko prvenstvo v košarki je minilo brez večjih incidentov, vendar se je treba zavedati, da je varovanje tega dogodka predstavljalo največji varnostni izziv za celotno slovensko policijo v zadnjem desetletju. Pri načrtovanju

varovanja tega mednarodno odmevnega dogodka ne smemo pozabiti dejstva, da so mednarodne športne prireditve tudi cilj terorističnih napadov (Atlanta, bomba na Bostonskem maratonu), da je v Evropi večje število skrajnežev, ki so končali urjenja v terorističnih kampih, ter da se bombni napadi dogajajo tudi v Evropi, da lahko psihično nestabilni posamezniki takšen dogodek izkoristijo za svojo promocijo.


VArNOST

Varovanje je bilo še toliko zahtevnejše, ker:

― so se dogodki odvijali na različnih lo-kacijah;

― je prireditev trajala daljši čas; ― so sodelovale ekipe bivše Jugoslavije

in Izraela, kar je predstavljalo doda-tno varnostno tveganje;

― je bilo treba zagotoviti varovanje na-stanitvenih zmogljivosti, relacij po-tovanj, treningov in tekem;

― je bilo treba varovati večje število na-vijaških con, kjer so se točile alkohol-ne pijače;

― po predpisih FIBE v dvoranah ni bila dovoljena prisotnost uniformiranih policistov;

― v dvoranah navijači posameznih ekip niso bili ločeni po sektorjih ali tribu-nah, kot je to običajno na drugih športnih prireditvah, tako da sta lah-ko drug ob drugem sedela navijača različnih ekip.

Pri načrtovanju in vodenju varovanj na večjih prireditvah je treba upoštevati naslednja izhodišča:

― načrtovati/upoštevati najslabši mo-žen scenarij – nasilje protestnikov, mogoč teroristični napad in naravne nesreče, kazniva dejanja in prekrške (pijančevanje, pretepe, kazniva deja-nja zoper javni red);

― tehtanje sorazmernosti policijskih ukrepov za zagotavljanje varnosti –

treba je poskrbeti, da je dogodek še varen, in hkrati spoštovati ustavne pravice med dogodki, vključno s svo-bodo govora in združevanja;

― vzpostaviti novo in učinkovito (zača-sno) organizacijsko ureditev ter nači-ne komuniciranja.

Načrtovanje in izvajanje varnostnih ukrepov vključuje tri faze:

1. načrtovanje oziroma pripravo2. ukrepanje med dogodki/prireditvijo3. aktivnosti po zaključku prireditve

1. NAčRTOVANJE OZIROmA PRIPRAVANačrtovanje pred dogodkom se mo-

ra začeti, če je mogoče, 12 do 18 mese-cev pred dogodkom. Slovenska policija je začela načrtovati aktivnosti za Euro-basket 2013 že v letu 2012, delovna sku-pina pa je bila ustanovljena leta 2013. Predvideti je bilo treba različne scenari-je/varnostne dogodke in ukrepe/odzive na te dogodke: ali imamo dovolj polici-stov, vozil, prostorov za množična pridr-žanja, prevajalcev, nastanitvenih zmo-gljivosti, zagotoviti prehrano, morebi-tno aktiviranje rezervne policije, predvi-deti ukrepe policije na notranjih mejah, poskrbeti, da na območjih varovanj ni gradbenih del, narediti načrt rezervnih tras itd. V tej fazi je bilo treba pridobiti in izmenjati vse relevantne informacije, ki vplivajo na varnost, od ocene ogrože-nosti zaradi terorizma, do tega, kdo bo

voznik avtobusa reprezentance, oseba, zadolžena za spremljanje reprezentanc, ki lahko sporoča vse spremembe načrto-vanih terminov, odgovorna oseba dvo-rane, termini treningov, tekem itd.

Načrtovanje varovanja velikih špor-tnih prireditev vključuje različne držav-ne, regionalne in lokalne organe, kar predstavlja poseben izziv. V tej fazi je zato treba prepoznati in aktivirati vse subjekte, ki lahko prispevajo k zagota-vljanju varnosti (organizator, inšpekcij-ske službe, zdravstvene organizacije, različna ministrstva, varnostne službe itd.), službe znotraj policije in ministr-stva (uniformirana, kriminalistična po-licija, uprava za policijske specialnosti, PPE, UIT, logistična podpora), ki jih je treba povezati in koordinirati, da prihaja do optimalnega delovanja.

Načrti varovanja morajo temeljiti na oceni tveganja, ki vsebuje naslednje ele-mente:

― velikost dogodka,― grožnje,― zgodovinski, politični ali simboličen

pomen,― trajanje,― lokacijo,― kulturno in versko ozadje udeležen-

cev,― zagotovitev prisotnosti medijev,― prisotnost VIP-oseb.

Med pripravami na varovanje je slovenska policija gostila predstavnike litovske policije, s katerimi je izmenjala izkušnje in najboljše prakse o varnostnih ukrepih, sprejetih med Eurobasketom v Litvi leta 2011. Za izboljšanje sodelova-nja med policijskimi organi iz držav, ki so sodelovale v Eurobasketu 2013, so bila poslana pisma ministrom za notranje za-deve in generalnim direktorjem policije.

Vzpostavljena je bila 24-urna NFIPkontaktna točka, kjer so se zbirale, po-sredovale in izmenjavale pridobljene informacije. Za boljši pretok in lažje spremljanje vseh pomembnih informa-cij, so sodelavci iz UIT pripravili posebno aplikacijo, v katero je imel vpogled vsak policist. Že prvi dan je bilo v njo vneseno več kot 60, skupaj pa 366 informacij.

Za neposredno preverjanje preko evidenc Europola je bila na PU Ljubljana vzpostavljena mobilna pisarna z uradni-kom Europola.

V tej fazi je bil izveden tudi sestanek z izraelskimi varnostnimi organi.

Preko Košarkarske zveze Slovenije smo vsem državam udeleženkam po-sredovali pisne informacije o poobla-stilih policije, da so bili tuji obiskovalci seznanjeni z varnostnimi ukrepi. Prav tako smo naše obiskovalce o varnostnih

AKTUALNO


VArNOST

7

AKTUALNO

ukrepih (prometni režim, parkiranje, na-čin vstopanja, praznjenje dvorane po vsaki tekmi, pooblastila policije itd.) se-znanjali na tiskovnih konferencah.

2. UKREPANJE mED DOgODKI/

PRIREDITVIJOTa faza se začne tik preden gledalci,

uradniki, mediji in drugi pridejo v državo ter mesta gostovanja na turnirju. Za ne-katere dogodke je običajno, da gledalci nanje pridejo in se začnejo zbirati nekaj dni pred dogodkom ali tekmo.

Za navedeno fazo je pomembno, da se tekoče odpravljajo morebitne neja-snosti in težave, ki se pojavijo ob načrto-vanih ukrepih. Treba je zagotoviti spre-mljanje, poročanje in izmenjavo infor-macij med vsemi subjekti, ki se ukvarjajo z vprašanji, povezanimi z varnostjo. Naj-pomembnejše je neposredno preverja-nje načrtovanih aktivnosti – od ukrepa-nja na mejah, prometnih komunikaci-jah, objektih in lokacijah, kjer potekajo policijske aktivnosti, do neposrednega izvajanja na območjih, ki so povezana s tekmo (še tako dobro načrtovanje lahko izniči nemotiviranost ali neaktivnost po-licistov na terenu).

Na zunanjih mejah so se policijske na-loge izvajale tudi v sodelovanju z agen-cijo Frontex na Letališču Jožeta Pučnika (skupno 6 policistov iz Turčije, Bosne in Hercegovine, Makedonije in Italije) in DCAF na mejnih prehodih s Hrvaško (12 policistov iz Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Črne gore ter Albanije). Naloge na prizoriščih je opravljalo 15 policistov spotterjev iz Ukrajine, Make-donije, Srbije, Hrvaške, Poljske, Španije, Rusije in Turčije, ki so svoje delo odlično opravili, saj so nam posredovali koristne informacije oziroma so prepoznali nasil-ne navijače iz svojih držav.

Delo je večinoma potekalo skladno s predhodno pripravljenim načrtom posameznih policijskih uprav. V vseh

policijskih upravah so varovanje vodili operativni štabi, razen na PU Ljubljana, kjer je delo vodilo vodstvo varovanja. Prav tako je bil za prvi del tekmovanja na generalni policijski upravi sklican opera-tivni štab.

3. AKTIVNOSTI PO ZAKLJUčKU PRIREDITVEKo je dogodek končan, je treba pri-

praviti analizo/končno poročilo o oceni varnosti, vključno s sklepi in priporočili. Seveda pa je treba pri tem ocenjevanju upoštevati tudi stroškovni element va-rovanja.

Na Eurobasketu je bilo odigranih 90 tekem, udeležilo se jih je 330 tisoč gle-dalcev, od tega 55 tisoč tujih gostov, sodelovalo je 1100 prostovoljcev, doga-janje pa je spremljalo 1100 akreditiranih novinarjev.

Eurobasket je za slovensko policijo predstavljal velik varnostni, organiza-

cijski in logistični izziv. V izvedbo var-nostnih ukrepov so bile vključene šte-vilne službe policije, vzpostavljeno je bilo uspešno sodelovanje s policijami in varnostnimi institucijami drugih držav. Slovenska policija je tako ponovno do-kazala, da je visoko usposobljena in pro-fesionalna ter se lahko brez zadrege ob bok postavi katerikoli evropski policiji, kar potrjujejo tudi maloštevilne kršitve med prireditvijo.

Zaključni sestanek delovne skupine, na katerem so sodelovali tudi predstav-niki organizatorja, ki so izredno dobro ocenili delo policije, je bil 18. oktobra. Udeleženci sestanka so ugotovili, da so bile morebitne težave sproti od-pravljene in da v nobenem trenutku ni bila ogrožena varnost udeležencev. Po zagotovilih predstavnikov organiza-torja so tudi predstavniki mednarodne košarkarske organizacije FIBA izredno pozitivno ocenili zagotavljanje varnosti udeležencev.

PRIZORIščEšT. gLEDALCEV

(POVP. NA TEKmO)šT. gLEDALCEV (VSEh SKUPAJ)

SKUPNA KAPACITETA (15 TEKEm NA SKUPINO)

% gLEDALCEV (SKUPNO POVPREčJE)

PredtekmovanjeHala Tivoli 1536 23.040 82.500 27,9

Dvorana Podmežakla 3389 50.846 82.500 61,6

Dvorana Zlatorog 2888 43.320 82.500 52,5

Arena Bonifika 2542 38.130 75.000 46,2

Skupaj (60 tekem) 2588 155.336 322.500 48,2

Drugi del tekmovanja (18 tekem)Arena Stožice 5086 91.560 225.000 40,7

Zaključni del tekmovanja (12 tekem)

Arena Stožice 7516 91.190 150.000 60,8

Vsa prizorišča skupaj (90 tekem)

Vse tekme 3756 338.086 697.500 48,5


VArNOST

ZJRM po členih

ZJRM 5/2

ZJRM 6/1

ZJRM 6/2

ZJRM 6/3

ZJRM 7/1

ZJRM 7/2

ZJRM 8/1

ZJRM 16/1

ZJRM 22/1

ZJRM po PU

PU CE

PU KRPU KP

PU LJ

PU CE

PU KR

PU KP

PU LJ

PU CELJE PU KRANJ PU KOPER PU LJUBLJANA (SKUPAJ) SKUPAJ

1 x ZJRM 5/2 in1 x ZJRM 8/1 (opozorilo)

1 x ZJRM 6/16 x ZJRM 6/36 X ZJRM 22/1

1 x ZJRM/22/11 x ZJRM 6/2

1 x ZJRM 6/22 x ZJRM 7/12 x ZJRM 7/22 x ZJRM 22/11 x ZJRM 16/1

25

1 x (pridržanje ZNPPol1) 1

6 x pridržanje ZP-1 1 x 2 x pridržanje 9

1 x CPrP2 1x 2

2 x kaznivi dejanji 3 x 5

2 x plačilni nalog po ZzassV 1 x opozorilo

1 x ZzasV 89/1 4

1 x prepoved udeležbe ZNPPol

1

1 x ZJZ 40/1 2 x ZJZ 40/1 1 x ZJZ 40/1 4

1 x ZTuj3 144/1 1

1 x ZOIzk4 24/1 1

1 x ZzZ-iv5 46/3 1

1 x ZPPreb6 25/1 1

SKUPAJ 55

Po podatkih policijskih uprav si je vse tekme ogledalo 338.086 gledalcev. V povprečju si je po podatkih, kot so jih posredovale policijske uprave, vsako tekmo ogledalo 2588 gledalcev. Največ jih je bilo v dvorani na Jesenicah, kjer si je vsako tekmo ogledalo povprečno 3389 gledalcev. Najslabši obisk je bil v dvorani Tivoli, kjer si je tekme v povpre-čju ogledalo samo 1536 gledalcev.

Med prvenstvom so policisti obrav-navali 25 različnih prekrškov po zakonu o varstvu javnega reda in miru (ZJRM), 4 prekrške po zakonu o zasebnem va-rovanju (ZZasV), 4 prekrške po zakonu o javnih zbiranjih (ZJZ) in 4 prekrške po različnih drugih zakonih. Zaradi raz-

ličnih kršitev je bilo pridržanih 9 oseb, enemu kršitelju pa so policisti izrekli ukrep prepovedi udeležbe na športnih prireditvah. Med tekmovanjem so po-licijske enote evidentirale 5 kaznivih dejanj, ki so se neposredno nanašala na udeležence tekmovanja.

Med pripravami in tekmovanji je na-loge izvajalo skupno 2223 policistov in drugih delavcev policije, od tega je bilo v aktivnosti vključenih 1251 policistov, 860 policistov posebne policijske enote in 112 drugih delavcev policije. Vsi sku-paj so opravili 72.147 ur dela.

Z različnimi službenimi vozili je bi-lo zaradi policijskih nalog prevoženih 256.768 kilometrov. Vključno s stroški

videonadzora v športnih dvoranah zna-šajo stroški policije 1.851.275,73 evrov.

Besedilo: Srečko Jarc, UUP GPUFoto: Anita Kovačič, SOJ SGDP GPU,

in PU Koper

OPOmBE1 ZNPPol – Zakon o nalogah in poobla-

stilih policije2 ZPrCP – Zakon o pravilih cestnega

prometa3 ZTuj – Zakon o tujcih4 ZOIzk – Zakon o osebni izkaznici5 ZZZ-iv – Zakon o zaščiti živali6 ZPPreb – Zakon o prijavi prebivališča

Prekrški po zakonu o varstvu javnega reda in miru glede na policijske uprave

Prekrški po zakonu o varstvu javnega reda in miru po členih

AKTUALNO


VArNOST

9

S projektom e-policist do hitrejših in enostavnejših policijskih postopkov

Zmanjševanje administrativnih ovir je ena od glavnih nalog vodstva ministrstva in policije. Delovna skupina za odpravo administrativnih ovir, ki jo vodi namestnica generalnega direktorja policije mag. Tatjana Bobnar, je doslej sprejela že okoli 120 ukrepov za učinkovitejšo porabo delovnega časa, med njimi pa je tudi pilotski projekt e-policist, ki bo ob podpori mobilne aplikacije poenostavil in skrajšal policijske postopke.

AKTUALNO


VArNOST

Kaj je ključni cilj oziroma namen projekta?

Vsi policisti si želimo, da bi bili prebivalci čim bolj za-dovoljni z našim delom, zato tudi v finančno zelo okrnjenih pogojih vedno znova iščemo nove načine in oblike dela, da bi tako v največji meri zado-voljili potrebe ljudi po varno-sti. Ankete javnega mnenja kažejo, da ljudje želijo imeti policiste v okolju, kjer živijo in delajo, kajti njihova vidnost in navzočnost zagotavljata na neki način tudi večji občutek varnosti. Da bi se temu cilju še bolj približali, smo že v le-tu 2011, tudi da bi odpravili administrativne ovire, pripra-vili projekt mobilna policijska postaja, ki zelo uspešno delu-je po Sloveniji in pomeni delo policistov v lokalni skupnosti s policijskim avtomobilom, ki je opremljen za vse vrste na-log, ki jih običajno opravljajo policisti na policijski postaji in terenu. To je bila novost pri nas, v drugih državah Evrop-ske unije pa takšno obliko dela poznajo že dolgo. Z mo-bilno policijsko postajo smo povečali tudi ekonomičnost in racionalnost, saj lahko policisti veliko nalog (izdelava mno-gih pisnih izdelkov) namesto na policijski postaji, opravijo na kraju v avtomobilu. Tako tudi prihranijo čas, ki bi ga drugače porabili za delo v pisarni. Zelo pomemben pilotski projekt e--policist je bistvena nadgradnja vsega našega prizadevanja za odpravo administrativnih ovir. Cilji tega pilotskega projekta so med drugim razviti mobilno rešitev, ki bo policistom omo-gočala izvedbo preverjanj oseb, listin in vozil v evidencah na prenosni mobilni napravi na terenu, razviti mobilno rešitev, ki bo policistom omogočala izvedbo celotnega postopka izdaja-nja plačilnega naloga na prenosni mobilni napravi na terenu v stoječem policijskem vozilu oz. njegovi neposredni okolici, in potrditi tezo, da bi s takšno rešitvijo v policiji dosegli predvide-ne poslovne učinke.

Kako poteka pilotsko testiranje?

Pilotsko testiranje obsega postopek v zvezi s prekrškom s področja prometa, ki ima za posledico izdajo plačilnega nalo-ga in se izvaja v vozilu oz. njegovi bližini. Policist opravi po-stopek vključno s preverjanjem in izdajo plačilnega naloga v celoti, s pomočjo mobilne rešitve, podatki pa so takoj zapisani tudi v zaledni sistem. V pilotskem preverjanju sta zajeta osnov-no preverjanje (oseba, vozilo, listina) in postopek z izdajo pla-čilnega naloga.

Kakšni so pričakovani poslovni učinki tega projekta?

Predvideni pozitivni učinki so večja prisotnost policistov na terenu, manjša potreba po preverjanju informacij preko OKC, samodejno izvajanje preverjanja, hitrejša izvedba celega

postopka in zmanjšanje števila pritožb na postopek. Pilotski projekt je namenjen potrditvi teh učinkov. V tem primeru bi ob potrditvi nadaljevanja uvajanja v mobilni rešitvi podprli še preostale postopke, ki bi lahko dosegali te učinke.

Je policija projekt razvijala sama z lastnimi strokovnjaki ali so ji pri razvoju pomagali tudi t. i. zunanji izvajalci?

Projekt smo razdelili na tri faze. V prvih dveh, v okviru za-gotavljanja infrastrukture in zaščite, ter pri razvoju dodatnih in prilagoditvi obstoječih zalednih aplikativnih rešitev, smo delo izvedli z lastnimi strokovnjaki. Mobilna metroaplikativ-na rešitev pa bo razvita v sodelovanju z MS Slovenija (nabava naprav). V celotnem projektu tako ni bilo stroškov za zunanje izvajalce.

Je morda že znana odločitev o širitvi uporabe?

Večje pozitivne učinke si v prihodnje – v letu 2014 – z nada-ljevanjem in razširitvijo projekta obetamo z uvedbo prave mo-bilne rešitve, ki bi policistom omogočala izvedbo postopkov v mobilnih pogojih v celoti. Ocenjujemo, da bi bil prihranek vsaj ena ura za posamezen postopek (gre za prihranek pri času policista, administrativnega delavca, kontrole, pritožbenega postopka zaradi napak …). Pri ocenjenem številu postopkov, pri katerem bi bil ta prihranek dosežen (300.000 postopkov le-tno), to pomeni 300.000 delovnih ur prihranka letno, kar znese 1700 ljudi/mesecev prihranka.

Besedilo: SOJ SGDP GPUFoto: Brigita Petric, SOJ SGDP GPU, in arhiv policije

Testiranje bo potekalo na dveh policijskih upravah in na UUP gPU, začelo naj bi se konec decembra 2013 oziroma v prvih dneh leta 2014.

AKTUALNO


VArNOST

11

Slovenska policija je po trinajstih letih dobila nova pravila policije, ki začnejo veljati prvi dan v novem letu 2014, do tedaj pa veljajo stara. Nova pravila so več kot polovico krajša, a – si upam trditi – zaradi tega niso slabša, ampak celo bolj prilagojena današnjemu času. Napisana so dovolj jasno, da jih razume vsak, ki pozna policijsko terminologijo, in ne potrebujejo nadaljnjih obrazložitev. To torej pomeni, da so enostavna za izvajanje v praksi, veljajo za vse uslužbence policije in pomožne policiste, kadar so na usposabljanju ali pri izvajanju nalog.

Nova pravila policije

Po sprejemu nove policijske zakono-daje (zakona o nalogah in pooblastilih policije ter zakona o organiziranosti in delu policije) je nastala podlaga za spre-jem novih pravil policije. Izdelan osnu-tek je bil poslan v obravnavo v organi-zacijske enote, njihove številne pripom-be in predloge pa smo nato obravnavali v delovni skupini, ki je nastala ad hoc. Nastal je nov osnutek dokumenta, ki se je bistveno razlikoval od prve različice, zato je bil ponovno poslan v obravnavo organizacijskim enotam in tokrat tudi obema reprezentativnima sindikato-ma. Tudi od njiju smo dobili nekaj zelo dobrih predlogov, ki smo jih vključili v nova pravila.

Nova pravila policije smo oblikovali tudi zato, da bi odpravili čim več admini-strativnih ovir, racionalizirali poslovanje glede na novo organizacijsko strukturo, omogočili hitro prilagajanje varnostnim

razmeram in pričakovanjem ljudi ter drugo.

Med pripravami smo si prizadevali, da se pravila izognejo urejanju tistega, kar je že urejeno v drugih predpisih in aktih, ponavljanju besedil v pravilih, vse določbe pa so zapisane kratko in jedrna-to. Zato nova pravila omogočajo večjo ustvarjalnost uslužbencem policije, po-leg tega pa dajejo vodjem večjo moč pri odločanju. To pomeni, da imamo dolo-čeno smer, v katero gremo, poti do cilja pa so različne.

Struktura novih pravil policije je ne-koliko spremenjena, saj smo želeli, da sledi procesu dela v policijskih enotah, zato se začne z nekaterimi splošnimi določbami, ki jim sledijo poglavja o medsebojnih razmerjih in odnosih, na-črtovanju dela, razporejanju in odre-janju dela, neposrednemu opravljanju policijskih nalog, usposabljanju in iz-

popolnjevanju, upravljanju dokumen-tarnega gradiva, redu in varnosti ter uporabi in vzdrževanju materialno-teh-ničnih sredstev.

Na začetku smo pojasnili posame-zne izraze, ki se večkrat pojavljajo skozi pravila in jih je treba poznati za pravilno razumevanje posameznih določb. V be-sedilu so uporabljeni večinoma splošni pojmi, tako da bodo pravila uporabna tudi, če se spremeni notranja organiza-cija policije ali imena notranjeorganiza-cijskih enot.

Medsebojna razmerja policijskih enot so opredeljena na hierarhični organizacij-ski strukturi, ki se je izkazala za dobro v organizacijah, kot je policija, saj omogo-ča sprejemanje hitrih odločitev, nujnih za uspešno policijsko organizacijo. Poleg tega pa določa odgovornost za delo na vseh nivojih. Vendar je treba poudariti, da je takšen način organiziranosti uspe-

AKTUALNO


VArNOST

šen, če ga vsi v organizaciji spoštujejo in krepijo. Mogoče nam je prav ob začetku veljavnosti pravil dana priložnost, da svoje ravnanje prilagodimo pričakova-njem organizacije.

Vsi uslužbenci morajo svoje delo opravljati vestno, strokovno, zakonito, pravočasno in skladno s pravili policije, kodeksi etike, zakoni ter kolektivnimi pogodbami. Spoštovanje kolektivnih pogodb je logična novost v pravilih policije, saj ta urejajo en del razpore-janja uslužbencev policije na delo, kar je bilo prej zapisano v pravilih policije. Po drugi strani pa so se vsi uslužbenci policije dolžni vzdržati vseh ravnanj, ki materialno ali moralno škodujejo ali bi lahko škodovala ugledu policije. Naloga nadrejenih je, da takšno stanje vzdržu-jejo z opozarjanjem podrejenih na ne-primerna ravnanja. Pravico imajo tudi neposredno ali preko operativno-ko-munikacijskega centra obvestiti enoto, iz katere prihaja takšen uslužbenec. Poudariti moramo, da pri tem ne gre za nikakršen nadzor nad delom, ampak za zagotavljanje pravilnega ravnanja v or-ganizaciji. Prepričan sem, da bo v večini primerov dovolj že opozorilo podreje-nemu in ne bo treba o nepravilnostih obveščati enote.

Po novih pravilih morajo policisti pri opravljanju policijskih nalog spoštovati pravne, strokovne in varnostne standar-

de, opredeljene s katalogom standar-dov policijskih postopkov.

Policijske enote in policisti različnih enot so dolžni pri izvajanju nalog, kadar je to potrebno, sodelovati. Za dobro so-delovanje ni postavljenih nobenih ovir, saj lahko sodeluje vsak z vsakim, za so-delovanje pa so odgovorni vodje enot. Kadar pri opravljanju nalog med poli-cijskimi enotami ni soglasja, o spornem vprašanju odloči prvi neposredni vodja. Odločitev mora biti hitra in učinkovita, je ustna in nad njo ni nobenega pravne-ga sredstva, s čimer zagotavljamo učin-kovitost svojega delovanja.

Operativno-komunikacijski center ge-neralne policijske uprave in policijske uprave imata možnost odrejanja nalog podrejenim enotam, če je to potrebno za takojšnjo in uspešno izvedbo naloge, kar je prav tako pomembno za učinkovi-tost našega delovanja.

Dobri medsebojni odnosi so še po-sebej pomembni. Določila v pravilih za-vezujejo vse delavce policije, da morajo skrbeti za dobre medsebojne odnose ne glede na delovno mesto, ki ga zasedajo. Vsak ima pravico, da dela v kolektivu, kjer so odnosi dobri, in vsak je odgovo-ren, da s svojim vedenjem in delom teh odnosov ne slabša.

Pozdravljanje uslužbencev policije med seboj je predvideno v treh oblikah,

in sicer s primernim pozdravom, vstaja-njem, v uniformi pa tudi z roko. Kaj je primeren pozdrav, ni natančno dolo-čeno, ker se lahko razlikuje od kraja do kraja glede na navade, ki tam obstajajo. Pozdravljanje v uniformi s pokrivalom na glavi je predvideno med policisti, tu-di policisti drugih držav, pripadniki voj-ske in civilnimi osebami. Pozdravljanje državne zastave med igranjem državne himne ni omejeno samo na slovensko zastavo in državno himno, ampak velja tudi za tuje prijateljske državne zastave in himne. S tem izkažemo čast gostu ali gostitelju.

Polemika se je razvila ob vprašanju, ali je pozdravljanje z vstajanjem še pri-merno ali je takšen način že preživet. Poskušajmo se vesti približno tako kot v zasebnem življenju – po pravilih lepega vedenja: tudi doma, kadar nas kdo obi-šče, vstanemo in ga pozdravimo. V Pra-vila policije smo zapisali samo manjši del pravil lepega vedenja, in sicer zato, da bomo lahko ukrepali, če jih bo kdo zavračal.

Od pravil pozdravljanja je možno odstopiti, kadar to ni možno zaradi opravljanja nalog ali na podlagi med-sebojnega dogovora. Ta je veljaven, ko se podrejeni v enoti tako dogovorijo s svojim vodjem.

Besedilo: Božidar Štemberger, UUP GPUFoto: Monika Golob in arhiv policije

AKTUALNO


VArNOST

13

Po uspešno izvedenem projektu prenove policijske zakonodaje se je 4. maja 2013 začel uporabljati Zakon o nalogah in pooblastilih policije – ZNPPol. V zakonu so na enem mestu sistematično in celovito urejene ter določene policijske naloge in splošna policijska pooblastila, vključno s prisilnimi sredstvi, kar je pomembno predvsem z vidika enega najpomembnejših načel – načela zakonitosti.

ZNPPOL in uporaba prisilnih sredstev

Uporaba prisilnih sredstev je določena v 3. poglavju, 2. točki ZNPPol. Policisti smejo, tako kot na podlagi predho-dnega Zakona o policiji, pri opravljanju policijskih nalog uporabiti 11 prisilnih sred-stev – sredstva za vklepanje in vezanje, telesno silo, plinski razpršilec, palico, službenega psa, sredstva za prisilno usta-vljanje prevoznih sredstev, konjenico, posebna motorna vozila, vodni curek, plinska sredstva in druga z zakonom določena sredstva za pasiviza-cijo ter strelno orožje.

Zakon v osnovi (načelo-ma) deli prisilna sredstva na tista, ki se uporabljajo proti posamezniku, in tista, ki se uporabljajo proti množici. Vsa prisilna sredstva so ostala enaka, s tem da se je fizična sila preimenovala v telesno silo (gre za primernejši izraz), navedena pa je za sredstvi za vklepanje in vezanje ter pred

plinskim razpršilcem. Prisilna sredstva so sicer le načeloma našteta v zaporedju stopnje-vanja od milejšega k najhuj-šemu, saj je od okoliščin (vrste in načina upiranja ali napada) konkretnega primera odvisno, katero prisilno sredstvo bodo policisti ob izpolnjevanju za-konskih pogojev uporabili.

Čeprav policisti niso pri-dobili novih vrst prisilnih sredstev, pa so se v določenih primerih nekateri zakonski pogoji za uporabo prisilnih sredstev spremenili, ali pa ostali vsebinsko enaki, vendar so zapisani na enostavnejši in razumljivejši način. Glede na to, da je bilo eno izmed vodil pisanja novega zakona upo-raba načela »lex certa«, se je veliko standardov iz Pravilni-ka o policijskih pooblastilih preneslo v zakon, pri nekate-rih prisilnih sredstvih pa so v smislu zakonskih pogojev za njihovo uporabo navedeni

drugačni standardi, ki na neki način pomenijo odmik od do-kaznih standardov, ki se upo-rabljajo v procesnih zakonih (na primer namesto standarda »sum« se uporablja standard »nevarnost«).

V nadaljevanju je nekaj pomembnejših novosti s po-dročja uporabe prisilnih sred-stev.

Telesno silo smejo polici-sti, poleg obvladovanja upi-ranja in odvrnitve napada, uporabiti tudi za preprečitev samopoškodbe osebe. Ta po-goj je določen zato, ker mora policist pogosto preprečiti sa-mopoškodbo osebe tudi, ka-dar ga ta ne napada oziroma se mu ne upira. S to navedbo je poudarjena t. i. garantna funkcija države, katere var-nostni organi morajo vselej varovati življenje in osebno varnost ljudi. Za uporabo tele-sne sile se po novem zakonu šteje tudi, če policisti pri indi-

vidualni ali skupinski uporabi telesne sile uporabijo ščit za potiskanje, odrivanje ali raz-dvajanje oseb ali palico za izvedbo strokovnih prijemov, pritiskov, potiskanje, odriva-nje, prenašanje ali razdvajanje oseb. Določba, ki se nanaša na uporabo ščita, je uredila problematiko uporabe neka-terih vrst ščitov, saj zajema vse vrste ščitov, ki so tipizira-ne za uporabo v policiji (od intervencijskih do balističnih, ki jih na primer uporablja Spe-cialna enota UPS GPU). Upo-raba palice pri individualni ali skupinski uporabi telesne sile pa v teh primerih postavlja palico v funkcijo tehničnega pripomočka in ne prisilnega sredstva. S tem se je naredila določena distinkcija od tradi-cionalnega pojmovanja upo-rabe palice, saj nov zakon loči med uporabo palice za udar-janje (ko je ta nekako v svoji primarni funkciji) in uporabo palice kot tehničnega pripo-

AKTUALNO


VArNOST

močka za izvedbo milejših oblik telesne sile.

Omeniti velja tudi posebne pogoje za uporabo strokovnih udarcev in metov (v sklopu uporabe telesne sile) ter plin-skega razpršilca in palice zo-per osebe, ki se upirajo pasiv-no. Pogoji za uporabo teh vrst in oblik prisilnih sredstev v teh primerih so vsebinsko enaki (le zapisani so nekoliko druga-če), vsem pa je skupno to, da jih sme policist uporabiti le, če ne more uporabiti drugega, milejšega prisilnega sredstva ali če z uporabo milejših pri-silnih sredstev ne bo dosegel namena uporabe. Pri tem sta možni dve situaciji – ex post in ex ante. Pri prvi je policist poskusil z uporabo milejšega prisilnega sredstva, pa je bi-la ta neuspešna, pri drugi pa milejšega prisilnega sredstva policist ni poskusil uporabiti, temveč je presodil, da zaradi okoliščin in razlogov za var-nost življenja, osebno varnost ali varnost premoženja ljudi, uporaba milejšega pooblasti-la oziroma prisilnega sredstva ne bi bila mogoča.

Vsebinsko največje spre-membe glede na Zakon o po-liciji so pri zakonskih pogojih za uporabo službenega psa in strelnega orožja. Nekateri iz-med pogojev pri obeh prsilnih sredstvih so bili v Zakonu o policiji vezani na višino zagro-žene kazni zapora za dejanje, ki ga je storila oseba, zoper

katero naj bi policist uporabil ti prisilni sredstvi. Na tak način zapisani pogoji za uporabo pa so lahko pri policistih neposre-dno pred uporabo povzročili dilemo in negotovost. Nabor kaznivih dejanj, za katera se je po zakonu lahko izrekla zapor-na kazen nad določeno dobo (3 leta ali več pri uporabi služ-benega psa brez nagobčnika in brez vrvice ter nad 10 let pri uporabi strelnega orožja) je bil namreč preobsežen, in policisti (razumljivo) niso po-znali vseh podrobnosti. Poleg tega je takšna ureditev dopu-ščala tudi nekatere anomalije, saj je bila v skrajnjih prime-rih uporaba strelnega orožja

dopustna tudi ob ogrožanju premoženja ljudi in ne samo ogrožanju življenja. Zakonski pogoji za uporabo službene-ga psa in strelnega orožja so po novem vezani na stopnjo ogrožanja, ki jo dosega deja-nje oziroma ravnanje osebe v policijskem postopku in jo tako lahko policisti v praksi hi-treje prepoznajo.

Najhujše prisilno sredstvo – strelno orožje – smejo polici-sti uporabiti samo, če ne mo-rejo drugače odvrniti od sebe ali koga drugega sočasnega protipravnega napada, s ka-terim je ogroženo življenje, ali preprečiti, da bi oseba, ki

ima v okoliščinah, ki kažejo na storitev kaznivega dejanja, za uporabo pripravljeno strelno orožje, eksplozivna sredstva ali druge nevarne predmete ali snovi, z njimi ogrozila ži-vljenje ene ali več oseb.

Posledice uporabe strelne-ga orožja so ponavadi hude telesne poškodbe, ki so lahko tudi smrtne. Zato je z vidi-ka načela sorazmernosti, kot enega izmed pomembnejših načel za uporabo policijskih pooblastil oziroma prisilnih sredstev, prav, da so zakonski pogoji za uporabo tega prisil-nega sredstva določeni tako, da se lahko uporabi le, ko je ogroženo življenje policistov ali drugih oseb.

ZNPPol nedvomno upora-bo prisilnih sredstev ureja in določa tako, da bodo lahko policisti v praksi, ko se morajo v različnih stresnih okolišči-nah hipoma odločiti za upo-rabo ustreznega prisilnega sredstva, hitreje prepoznali pogoje za uporabo posame-znih prisilnih sredstev. Seveda pa je predpogoj za zakonito in strokovno uporabo prisilnih sredstev ustrezna strokovna usposobljenost in psihofizična zmožnost policista.

Besedilo: Vladimir Ilić, SPPP SGDP GPU

Foto: Brigita Petric, SOJ SGDP GPU, Monika Golob in arhiv policije

AKTUALNO


VArNOST

15

Z direktorjem NFL Francem Sabličem o projektu izgradnje NFL

»če smo nekoč z daktiloskopijo v letu dni odkrili do deset storilcev, jih danes s pomočjo DNK približno 700«

Od prvih pobud za izgradnjo sodobnega nacionalnega forenzičnega laboratorija (NFL), ki bi pod svojo streho združil vseh pet oddelkov, mineva desetletje. Z zaključkom projekta – predvidoma leta 2015 – bo omogočena pridobitev standardov za vse postopke laboratorija, s tem pa tudi polnopravna veljavnost v sodnih postopkih.

AKTUALNO


VArNOST

Z dokončanjem novogradnje ste za-ključili prvo fazo, kaj sledi?

Z zaključkom prve faze smo pridobili približno 3500 kvadratnih metrov novih prostorov, in sicer na lokaciji nekdanje Sove. V novogradnjo smo iz starega de-la NFL preselili tri oddelke, ostajata pa na lokaciji Jožeta Jame še dva oddelka, to sta biologija DNK in oddelek za pre-iskave dokumentov ter ponarejenega denarja. V drugi fazi moramo prenoviti staro stavbo NFL, tako da bo ta vkloplje-na v celoto z novogradnjo, potem pa moramo priskrbeti še vso manjkajočo la-boratorijsko opremo za staro stavbo. Ko bo vse to nared, bomo preselili oddelka z Jožeta Jame in s tem končali projekt.

Kdaj bo – po vaših ocenah – projekt dejansko končan?

S projektom novogradnje in vsako-kratnim prepričevanjem vodstva polici-je, da je to nujno potrebno, se ukvarja-mo že približno deset let, to je od prvih pobud za normalne delovne pogoje tovrstnih forenzičnih laboratorijev, za katere vemo, koliko pomenijo pri do-kazovanju kaznivih dejanj. Projekt je bil gradbeno, predvsem pa laboratorij-sko skrbno pripravljen. Treba je vedeti, da imamo približno 90 laboratorijev z različnih področij, kemijskega, biolo-škega, fizikalnega, in vsak od njih ima posebne zahteve. Ponekod je potreben podtlak, ponekod nadtlak, odsesovanje iz prostorov, ponekod digestoriji, razni protieksplozijski hladilniki, omare z od-sesavanjem itd. Skratka, projekt je pre-cej zahteven, težavo pa so predstavljala sredstva. Ko smo začeli z gradnjo, se je zapletlo z gradbenim sektorjem, saj sta šla v stečaj SCT in Konstruktor Ma-ribor, oba pa sta bila izvajalca del. Po-

Rasterski elektronski mikroskop z novim detektorjem je nepogrešljiv pri določanju sledi z rok strelca, kar je lahko ključni dokaz na sodišču.

sledici sta bili daljša prekinitev gradnje in postopek novega javnega razpisa. V zadnjih dveh letih smo tako vendarle uspeli končati prvo fazo, bi pa seveda moral biti po prvotnih načrtih končan že cel projekt. Zaradi trenutnih javnofi-nančnih težav in zelo zmanjšanih sred-stev za policijo v proračunu za leti 2014 in 2015, se dokončanje druge faze ne-koliko odmika. Če bo proračun sprejet, pričakujemo, da bo rekonstrukcija stare

stavbe končana do julija prihodnjega leta, v letu 2015 pa pričakujemo toliko sredstev, da bomo lahko priskrbeli vso manjkajočo laboratorijsko opremo in projekt končali.

»V Evropi se pripravlja zakonodaja, po kateri bodo sodišča lahko sprejemala mnenja sa-mo od akreditiranih laboratorijev. Akreditiranih imamo že 17 metod, čakajo pa nas še tiste najpomembnejše, to so eksplozije in DNK. To bomo lahko naredili šele, ko bo gra-dnja končana.«

Od zaključka projekta so odvi-sne akreditacije manjkajočih postopkov, s čimer bodo poro-čila NFL polnopravno veljavna po celi Evropi in jih ne bo več mogoče izpodbijati v kazenskih postopkih.

Kaj za NFL pomeni delovanje na raz-ličnih lokacijah? Kakšne težave to predstavlja?

Tudi to je bil eden od argumentov, da smo začeli z novogradnjo, ne le nepri-merni prostori. Od leta 2010 smo namreč akreditirani po standardu ISO/IEC 17025. Določeni laboratorijski postopki in anali-ze potrebujejo specifično opremljene prostore, da jih sploh lahko akreditiramo. Delovanje na dveh lokacijah pomeni, da veliko zadev, ki bi jih morali obdelati na enem mestu, zdaj prevažamo z Jožeta Jame na lokacijo NFL, pa zopet nazaj. Določene preiskave so kompleksnejše – kakšen predmet morajo obdelati po

AKTUALNO


VArNOST

17

DNK, prstnih odtisih, kemijskih in fizikal-nih sledeh. Namesto da bi en predmet obdelali na eni lokaciji, ga moramo paki-rati, prevažati, s tem pa dopuščamo mo-žnost kontaminacije, kar nam zelo oteži preiskave in jih časovno zavleče.

Vaši prejšnji prostori so bili precej neprimerni, nenazadnje so bili pro-jektirani leta 1981, pa še to za 22 za-poslenih.

Stara stavba je bila vseljena leta 1982, ko nas je bilo, drži, 22. Takrat so bi-li nekateri postopki, na primer biološki, zelo enostavni. Delale so se preiskave krvi le po določitvi sistema AB0 z zelo majhno identifikacijsko vrednostjo, pa morda mikrovlakna. Razvoj pa je šel v vmesnem obdobju krepko naprej. Na bi-ologiji imamo danes 18 zaposlenih, pre-iskave DNK so na popolnoma drugem nivoju, imajo skoraj 100 % individuali-zacijsko vrednost in potrebujejo precej ločenih prostorov s posebno ureditvijo vstopanja. Tudi kemijske instrumental-ne metode so se zelo razvile. Vsaka od teh metod – delamo pa 22 vrst preiskav z 82 metodami – potrebuje posebne prostore, zato da lahko preiskave izva-jamo po uveljavljenih postopkih, ki jih moramo prej ko slej akreditirati, kot ta-kšni pa bodo potem imeli polnopravno veljavnost tudi v sodnih postopkih.

Ali slabe prostorske razmere vplivajo na kakovost?

Nedvomno. Preiskave barv, lakov, eksplozij, drog in ostankov iz požarov smo prej izvajali praktično v enem la-boratoriju. Določeni prostori morajo biti ločeni. Seveda smo se v starih prostorih trudili, da ne bi prihajalo do kontamina-cij, nekako nam je to uspevalo in bil je

Sodobno laboratorijsko strelišče s pripomočki – bazenom za pridobitev nepoškodovane izstreljene krogle

Kemijska aparatura FTIR, kupljena iz sredstev EU, ki je nepogrešljiva pri analizi predvsem barv, lakov (prometne nesreče, obarvani bankovci – pasti, vlomi itd.).

skrajni rok, da je policija šla v ta projekt. S to investicijo smo verjetno zadnji v Evropi in vseh bivših južnih državah so že uspeli zgraditi nove laboratorije, je pa res, da bomo mi sedaj v najsodobnejših.

Boste s selitvijo lahko izvedli kakšne postopke, projekte, ki jih sicer ne bi mogli?

Z novogradnjo smo posodobili tudi instrumentalni del za nekatere postop-ke. Uspešno smo kandidirali pri dveh projektih za evropska sredstva in prido-bili sredstva za aparature za preiskavo ostankov eksplozij v višini približno 700 tisoč evrov, enak znesek pa še za DNK-la-boratorij. S tem bomo posodobili strojni del, saj so bile aparature že izrabljene. Njihova življenjska doba je šest do osem let. S posodobitvijo instrumentalnega dela bomo lahko še bolj kakovostno opravljali tovrstne preiskave.

Omenili ste standard SIST EN ISO/IEC 17025 za opravljanje forenzičnih pre-iskav. Za kako pomemben standard gre in kako je povezan s projektom?

DNK-podatke si po Prűmski pogodbi izmenjujemo z enajstimi evropskimi dr-žavami, in to je že prešlo v evropski prav-ni red. Eden od pogojev za izmenjavo je, da so laboratoriji DNK akreditirani po standardu 17025. Letos je rok, do kate-rega morajo biti akreditirani vsi evropski laboratoriji, ki izvajajo izmenjavo podat-kov. Naš laboratorij DNK trenutno še ni, zato ker še nismo uspeli dokončati no-vogradnje. V Evropi se pripravlja tudi za-konodaja, po kateri bodo sodišča lahko sprejemala poročila o preiskavi in mne-nja samo od akreditiranih laboratorijev. Ta sicer še ni v veljavi, ampak enkrat gotovo bo. Vsak od naših postopkov, ali vsaj večina, bo moral biti akreditiran. Mi smo sicer trenutno akreditiran laborato-rij s 17 akreditiranimi metodami, čakajo pa nas še tiste najpomembnejše, te so s področja eksplozij in analiz DNK. To bomo lahko naredili šele, ko bo gradnja končana. Tudi sodišča nas potem ne bo-do mogla več izločati v sodnih postopkih – v preteklosti so naš laboratorij izločala, češ da je pristranski. Z akreditacijo bodo naša poročila polnopravno veljavna po vsej Evropi, pomenilo bo, da delamo po validiranih postopkih, da smo usposo-bljeni za tovrstne preiskave. S tem bomo seveda vzeli moč odvetnikom, da nas ne bodo mogli več izpodbijati v kazenskih postopkih.

Koliko primerov obravnavate letno? Ali največ sledi še vedno izvira iz pre-moženjskih deliktov in ropov?

Z uvedbo preiskav DNK in podat-kovne baze DNK že v letu 1998 se je po-večal obseg dela predvsem na podro-

AKTUALNO


VArNOST

čju preiskav DNK, ki dajejo zelo dobre rezultate. Velik pribitek zadev je tudi na področju drog, saj se pri nas analizirajo vse zasežene droge. Letno pridobimo v reševanje približno 8 tisoč zadev, kar pomeni približno 30.000 vzorcev. Naj-več sledi je s področja klasične krimina-litete, se pravi ropov, umorov, posilstev in vlomnih tatvin.

Na področju forenzike delate več kot tri desetletja. Ste tudi sodno zaprise-žen izvedenec za vrsto forenzičnih

preiskav. če govoriva prav o teh po-dročjih – torej o balistiki, rekonstruk-cijah streljanja, mehanskih sledeh, orožja, eksplozivnih naprav –, kje se je najbolj spremenilo delo forenzikov?

Ko sem začel s svojo kariero, ni bi-lo računalniških baz podatkov, nekih mednarodnih podatkovnih povezav in tudi »izplen« iz takratne kriminalistič-ne tehnike ni bil tako velik, kot je da-nes. Daktiloskop je lahko tudi po dva tedna brskal po neki kartoteki in mo-goče identificiral enega od storilcev.

Balistične preiskave nekoč – s pomočjo mikroskopa (v ozadju) – in danes, s sistemom EVOFINDER, ko jih izvajamo v 3d-tehniki

Letno je to pomenilo morda do deset storilcev, medtem ko je danes ta »iz-plen« s pomočjo tehnologije občutno večji. Samo s pomočjo t. i. cold-hitov ali hladnih zadetkov – torej da s kraja kaznivega dejanja pridobimo uporab-no sled DNK ali prstni odtis – samo iz baze podatkov operativi nakažemo približno 700 storilcev, sicer pa letno na podlagi analiziranih sledi identifici-ramo približno 1400 osumljencev. Do povratne informacije danes pridemo zelo hitro – če gre za hudo kaznivo de-janje; na primer za umor zlatarja Papler-ja ali vrženo bombo, pred PU Kranj, je operativa v enem dnevu dobila iz dak-tiloskopske baze podatkov – v prvem primeru – in iz podatkovne baze DNK v drugem primeru ime in priimek storilca. Sodni epilog je danes že znan. Če gre za hudo kaznivo dejanje, že med ogle-dom začnemo iskati ključne sledi, kot so papilarne sledi ali sledi DNK, torej te, ki so vezane na bazo in imajo veliko identifikacijsko vrednost. Že v 24 urah, če so v bazi, operativi sporočimo, čiga-va je sled. Zelo hitro se tudi povežemo s tujino – preko mednarodnih povezav v nekaj urah dobimo informacijo, ali je takšna oseba morda v tuji bazi. Besedilo in foto: Anita Kovačič, SOJ SGDP GPU

AKTUALNO


VArNOST

19

65 let šolanja policijskih psov

Ko se združita pasja radovednost in človeška ustvarjalnost

Psi so bili od nekdaj učinkoviti pomočniki pri skoraj vseh policijskih postopkih; brez njih bi šli številni paketi s prepovedano drogo nemoteno preko naših državnih meja, zagotovo pa bi marsikje razneslo tudi kakšen nastavljen eksploziv. Zaradi prirojenih lastnosti so psi uspešni pri iskanju pogrešanih oseb in storilcev kaznivih dejanj, da o njihovem učinku na razgrete nogometne glave niti ne govorimo. Pred 65 leti je spoznanje o uporabnosti psa združilo nekaj mož v modrem, ki so v psu videli zvestega pomočnika, dobrega prijatelja in učinkovitega zaveznika. Začela se je prava mala (r)evolucija policijske kinologije ...

ZAVIDLJIV SLOVES OD ZAčETKA DO DANES

Policijska »pasja šola«, kot ji radi poljudno pravimo, si je zavidljiv sloves priborila že kmalu po ustanovitvi, leta 1949, saj je že takrat prevzela vodilno vlogo pri šolanju policijski psov za vse republike nekdanje Jugoslavije. Le ma-lokdo ve, da je po osamosvojitvi države usposobila množico vodnikov in psov tudi za druge državne organe, kot so carinska uprava, vojska, pravosodno ministrstvo, pa tudi hrvaško notranje ministrstvo.

AKTUALNO


VArNOST

Šola se danes povsem enakovredno kosa z velikimi evropski-mi državami, ki imajo zelo bogato kinološko zgodovino. Že nekaj let uspešno sodeluje z agencijo Frontex, ki je šolo uvrstila med najboljše in strokovno najmočnejše v Evropi. To je bilo zanjo ve-liko priznanje, na podlagi katerega ji je bila v preteklosti zaupana tudi organizacija dveh mednarodnih delavnic za specialistično uporabo. Posebej veliko sodeluje s hrvaškim notranjim ministr-stvom, trenutno pa je dejavna tudi v italijanskem projektu Fido. V letu 2012 je na željo kosovske policije dodatno usposabljala tu-di štiri kosovske vodnike službenih psov, dva za splošno in dva za specialistično uporabo, še pred tem pa srbskega inštruktorja. Države nekdanje Jugoslavije čedalje več povprašujejo po sode-lovanju s slovenskimi inštruktorji, ki veljajo za zakladnico znanja in izkušenj.

KO KOLIčINO NADOmESTI KAKOVOST

V preteklosti se je, predvsem od osamosvojitve naprej, včasih zdelo, kot da je »pasja šola« nekakšna proizvodna tovarna za vo-dnike in pse. Potrebe terena so skoraj presegale zmožnosti šole, saj je bilo treba za operativno delo zelo hitro pripraviti veliko vo-dnikov in psov. Tako so inštruktorji izšolali tudi do 25 psov letno, kar je glede na to, da se pes za specialistično uporabo šola nekaj več kot šest, za splošno uporabo pa celo devet mesecev, precej. Pogoji za delo so bili vse prej kot idealni, skoraj šest desetletij so se inštruktorji in vodstvo šole ukvarjali z zagotavljanjem osnov-nih delovnih pogojev, ustreznih prostorov za oskrbo psov, opre-

me za inštruktorje in vo-dnike itd. Ni bilo časa za razvoj novih metod de-la in šolanja. »Delali smo kot po tekočem traku! Pred šestimi leti, ko smo dobili vrhunske pogoje v primerjavi s prejšnji-mi1, pa smo se lahko končno in v celotni po-svetili zgolj svojemu osnovnemu namenu, tj. strokovnemu delu in ra-zvoju kakovosti,« je po-jasnil vodja Oddelka za šolanje službenih psov (OŠSP) marko medve-šek.

1 Aprila 2007 sta se Oddelek za šolanje službenih psov in Policijska postaja vo-dnikov službenih psov Ljubljana preselila iz ljubljanskega Podutika v nove, boljše prostore na Gmajnicah v Ljubljani.

NOVA mISELNOST V šOLANJU SLUžBENIh PSOV

Boljše delovne razmere, pa tudi umirjanje zahtev terena so spodbudili razvoj nove miselnosti. Stavek »Pomembno je, da gri-ze« po Medveškovih besedah ni več na mestu. Operativne potre-be so namreč pokazale, da policija potrebuje pse, ki imajo močan nagon, a so hkrati stabilni in popolnoma vodljivi. Skoraj tako, kot bi imeli stikalo in bi delali »na preklop«; torej ko ni potrebe, se psi »izključijo«, ko je treba delati, pa se »vključijo«. »Psu je treba razložiti, da niso vsi njegovi sovražniki, ampak da mora opraviti svojo nalogo takrat, ko mu to ukaže njegov vodnik ali ko psa in/ali vodnika resnično ogroža napadalec. Takšen pes lahko tudi na naj-bolj bučni tekmi štiri ure skoraj negibno leži na mestu in ne skače po nepotrebnem v nič hudega sluteče mimoidoče. Ko pa vodnik reče 'akcija', se psu 'scufa' od veselja in delovne vneme. Pes je ta-krat spočit in poln energije, ker je ni po nepotrebnem zapravljal, spočit pa je tudi vodnik, saj mu ni bilo treba ves čas miriti psa. Ta-ko lahko oba dobro delata, kadar je treba,« je povedal vodja OŠSP.

Takšna miselnost je drugačna od tiste, ki je veljala kar ne-kaj desetletij, torej da je najpomembnejše, da je pes za splošno uporabo agresiven in da grize vsevprek, zato je seveda priča-kovati, da bo predvsem pri splošni uporabi naletela na nekaj začetne nejevolje, odpora in nestrinjanja – kot vsaka revolucio-narna ideja v zgodovini človeštva. »Med nekaterimi inštruktorji in vodniki sta se na začetku pojavili zadržanost in nezaupanje v uporabnost takšnega psa, zdelo se je, kot da psi ne bodo kaj prida in bodo na terenu odpovedali.« A kot pravi Medvešek, so bili na različnih tečajih, ki so jih do sedaj izvedli za inštruktorje in markerje, vodje praktične vadbe itd., tudi najbolj nejeverni Tomaži na koncu prepričani in navdušeni ob pozitivnih učinkih novega načina dela. Res pa je, da policija za takšen sistem dela potrebuje zares dobre pse.

IZPOPOLNJEVANJE NAčINA šOLANJA IN PREBOJ NOVIh PASEm mED »SPECIALISTE«

V zadnjih nekaj letih se je poleg miselnosti izpopolnil tudi na-čin šolanja psov, spremenile pa so se tudi predstave o tem, katere pasme so najprimernejše za posamezne policijske naloge. Med-tem ko pri psih za splošno uporabo še vedno velja, da je nemški ovčar »mercedes« med psi, je pri specialistih nemški ptičar zasen-čil labradorca in druge pasme, ki so še do nedavnega kraljevale med iskalci. »Nemški ptičarji so nam predstavili popolnoma drugo sfero pasje motivacije. Pred njimi je veljalo, da lahko pes aktivno išče kakšnih 15 min, nato mu motivacija pade. Dober ptičar pa skoraj ne dvigne smrčka od tal, sposoben je intenzivno iskati več kot uro. Te njegove naravne danosti nam omogočajo, da izpopol-njujemo tudi stroko,« je povedal Andrej muhvič, ki šola službene pse za specialistično uporabo že 21 let.

Primož glavičLeta 2010 je prišel v policijo iz carinskega urada, kjer je najprej pet let delal kot cari-nik, nato pa kar 15 let kot carinski vodnik službenega psa za odkrivanje prepoveda-nih drog. Za ta preskok se je odločil, ker je želel nadgraditi svoje kinološko znanje. Kot pravi, je eden največjih izzivov pri šolanju psov vzpostaviti začeten odnos. Nekateri psi človeka sprejmejo prej, drugi kasneje, z vsakim pa se je treba veliko ukvarjati, da človek pridobi njegovo zaupanje, še preden ga začne šolati. »Ko pride pes iz civilnega življenja v policijski sistem, zamenja lastnika, okolje, spremeni se mu vsakdan. Zanj je to zelo težko, zato mu je treba pomagati, tako da se z njim čim prej vzpostavi vez. To dosežemo tako, da z njim preživimo veliko časa, ga hranimo, kopamo, češemo, vodimo na sprehode.« Sledi nekaj mesecev šolanja, nato pa boleče slovo. Vsakič znova. »Sicer že od začetka vemo, da bomo psa po koncu šolanja oddali, a se kljub temu navežemo. To ni avto ali opasač, ki bi ga po končanem delu odložili v omarico. Je živo bitje, in čustveni povezanosti se je nemogoče izogniti. Pa tudi ne smemo se ji, drugače svojega dela ne bi mogli dobro opraviti.«

AKTUALNO


VArNOST

21

AKTUALNO


VArNOST

Pri t. i. psih specialistih se je spremenil tudi način nakazovanja najdenega predmeta. Še pred kratkim je veljalo, da morajo samo psi, ki najdejo eksploziv, tega nakazati pasivno, s prostorom, sede-njem ali mirovanjem tako, da »zmrznejo«. Tak način nakazovanja je bil nujen, da ne bi po nesreči aktivirali najdenega eksplozivne-ga telesa. Po drugi strani pa je bilo psom, ki so iskali prepovedane droge, dovoljeno, da najdbo aktivno nakažejo z grizenjem in pra-skanjem. Seveda je tako pogosto nastala precejšnja škoda na in v avtomobilih ter stanovanjih preiskovanih oseb, zato so tudi te pse začeli učiti t. i. pasivnega nakazovanja.

OD PATRULJNIh PSOV DO ISKALCEV TOBAKA

V 65 letih je slovenska policijska kinologija prehodila dolgo pot. Sprva so pse šolali predvsem za intervencije in vzdrževanje javnega reda, pa tudi za iskanje ljudi v snežnih plazovih, a t. i. lavinske tečaje je šola po nekaj letih opustila. V začetku 70-ih let so se pojavili prvi psi za specialistično uporabo, najprej za iska-nje drog, kasneje tudi za iskanje eksplozivov. Takšna struktura programov šolanja psov za splošno in specialistično uporabo se je bolj ali manj obdržala več kot šestdeset let. Leta 2011 pa so slovenski inštruktorji izšolali prvega psa za odkrivanje tobaka in tobačnih izdelkov, in sicer za potrebe carinske uprave.

Tega so se lotili brez dodatnega usposabljanja, z lastnim zna-njem in kadri ter na neki način »odkrivali toplo vodo«. Zahvaljujoč predanosti in navdušenju za opravljanje svojega dela jim je tudi uspelo. Radovedna in igriva kratkodlaka nemška ptičarka Kora se je v policijski »pasji šoli« šolala kar sedem mesecev, preden je odšla služit domovini pod zastavo carinske uprave. Kora danes večino svojega delovnika preživi v koprski luki in na posameznih mejnih prehodih, kjer je problematika tihotapljenja tobačnih izdelkov največja. Kot je slišati v strokovnih krogih in prebrati v medijih, naj bi postala strah in trepet tihotapcev tobaka.

PSI BODO KmALU ISKALI TUDI OROžJE IN TRUPLA

Prvemu izšolanemu psu za odkrivanje tobaka je sledilo še več novosti. V sodelovanju z upravama kriminalistične in uniformira-ne policije nastaja nov program šolanja psov za iskanje orožja. Tega bo letos opravilo nekaj psov, ki so sicer že izšolani za iskanje prepovedanih drog. Pobudo za to so dali vodniki, ki se pri svojem delu pogosto srečujejo tudi z zahtevami po odkrivanju strelnega orožja in tulcev. Pse, ki so sposobni zaznati strelno orožje oziro-ma vonj olja, ki se uporablja za shranjevanje orožja, že uporablja-jo policisti po vsem svetu. Ti psi so sposobni zaznati tudi posa-mezne dele strelnega orožja, strelivo in ostanke streljanja, zato jih uspešno uporabljajo za preiskovanje krajev kaznivih dejanj2.

2 Vratarič, Eva: Zbornik referatov strokovnega posveta: Uporaba službenih psov (Huselja, A., Djordjević, N., 88: 2010).

Do konca letošnjega leta bo izšolana tudi prva psička za od-krivanje trupel. Številne analize so pokazale velike potrebe po odkrivanju žrtev kaznivih dejanj, pa tudi smrtno ponesrečenih v gorah, utopljencev, samomorilcev itd. Službene pse, ki bi iskali trupla, bi bilo mogoče uspešno uporabiti na kopnem, v vodi ali ob njej. »Psi, ki niso ustrezno usposobljeni za odkrivanje vonja umrle osebe, se tega večinoma bojijo in kljub zaznavanju mrtve-ca ne nakažejo,«3 zato bi bil ta program šolanja zelo dobrodošel.

ODOROLOgIJA – UTOPIJA ALI BLIžNJA REALNOST PREDKAZENSKEgA POSTOPKA

Eden večjih projektov, za katerega si šola prizadeva že več let, a žal zanj nikoli ni bilo ustreznih finančnih sredstev, je zagoto-vo odorologija. Gre za posebno metodo, s katero pes identificira osebe in predmete po njihovem vonju. In kako naj bi bilo to vide-ti v praksi? Če se zgodi hujše kaznivo dejanje, na primer umor, kri-minalistični tehniki pa na kraju dogodka najdejo orožje ali kakšen drug predmet, ki izvira iz kaznivega dejanja, jim pri identifikaciji storilca lahko pomagajo tudi psi. Najdeno orožje bi bilo treba »arhivirati« v poseben prostor, ki bi bil namenjen skladiščenju vo-njav. Orožje bi shranili v nepredušne posode oz. vrečke, da se ne bi kontaminiralo z drugimi vonji. V nadaljnji preiskavi, ko policisti in kriminalisti zožijo krog osumljencev, ki bi lahko bili morebitni storilci, jim službeni pes pomaga določiti, kateremu od teh osu-mljencev pripada prej najdeni predmet.

V nekaterih državah takšna prepoznava oz. identifikacija vonja na sodišču velja kot dokaz. Večina držav za kredibilnost dokaza postopek ponovi dvakrat, ali z istim ali drugim psom. Če pes ali oba psa dvakrat nakažeta isti vonj, sodišče dobi precej obremenilen dokaz, seveda ob predpostavki, da so bili vsi vzor-ci pravilno odvzeti in skladiščeni. Takšen postopek je mogoče uporabiti za identifikacijo vonjev na čisto vseh predmetih, ki se jih človek dotakne.

BI PSI LAhKO ODKRIVALI KRAJE KAZNIVIh DEJANJ IN IZVOR POžARA?

Tako kot za vsako stroko velja, da se nikdar ne neha razvijati, velja tudi za policijsko kinologijo, da je neusahljiv vir idej, kako bi s pomočjo štirinožnih pomočnikov še izboljšali kakovost poli-cijskih nalog. Oddelek za šolanje službenih psov ima v rokavu še enega asa. »Metoda identifikacije vonjev zahteva precej finanč-nih sredstev, ki jih policija trenutno nima. Morda pa bi lahko po-skusili s šolanjem psov za odkrivanje kraja kaznivega dejanja ta-ko, da bi jih naučili iskati vonj najpogosteje odkritih substanc na takšnih krajih, tj. krvi, las in sperme. Ko se na primer zgodi umor,

3 Vratarič, Eva: Zbornik referatov strokovnega posveta: Uporaba službenih psov (Huselja, A., Djordjević, N., 88: 2010).

Zvone Zorc»Za to delo sem se odločil, ker sem si želel početi nekaj, česar vsak ne zmore,« je začel v šali. »Mi smo 'rokodelci'. Ko izšolamo psa, lahko pokažemo nekaj oprijemljivega, zato smo tesno povezani s svojim poklicem tudi v zasebnem življenju. Tu smo povečini za-posleni sami zanesenjaki.« Manj kot to v tem poklicu niti ne pride v poštev, saj morajo sebe in žival voditi skozi različne stresne situacije. »Policijski pes se mora naučiti spopa-sti s človekom, kadar je treba. Tudi zanj je to stresno, saj mora preko svoje genetske na-klonjenosti človeku, s katerim sta dobra prijatelja že tisočletja. Psu moramo pomagati skozi vsa ta stresna obdobja, hkrati pa se moramo tudi sami soočati z marsikatero stre-sno situacijo in včasih na primer prenesti tudi ugrize.« Ti so boleči fizično in psihično. In kako prenaša ugrize psov Zvone Zorc? »Ugriz psa razumem kot njegovo nestrinjanje z mano,« je odgovoril s hudomušnim nasmeškom. »Pravzaprav to ni nič slabega, saj pes tako pokaže, da je psihično močan in se ne pusti kar tako človeški prevladi.«

AKTUALNO


VArNOST

23

policija pa ne more odkriti kraja dejanja, bi nam pri tem lahko pomagal ustrezno izšolan pes in tako omogočil kriminalistom, da bi prišli do vzorcev ter odkrili DNK vpletenih oseb. To metodo bi laže udejanjili, saj ne zahteva velikega finančnega vložka,« je po-udaril vodja OŠSP.

Kriminalistično preiskovanje je nakazalo tudi potrebo, da bi službeni psi odkrivali še izvor požara. Tam, kjer se zgodi vžig, se namreč sprostijo določene kemijske spojine, ki na tem mestu ostanejo tudi po požaru. Te spojine bi lahko pes zavohal. »A pri-znam, da smo na tem področju 'malce bosi' in bi morali na kakšno usposabljanje več,« je bil iskren Medvešek.

VELIKO IDEJ, A PREmALO DOBRIh PSOV

Kljub izjemnemu tehnološkemu napredku človeštva v za-dnjih desetletjih je več kot očitno, da tehnologija nikakor ne more nadomestiti človeka. Še manj živali. Prav tandem obeh pa je nepogrešljiv pri nalogah marsikatere službe; reševalcev, cari-ne, vojske, tudi policije. Psa je mogoče uporabiti tudi v terapev-tske namene, za zdravljenje duševnih težav, krepitev gibalnih sposobnosti, kot pomočnika osebam s posebnimi potrebami, ali slepim in slabovidnim ali osebam na invalidskih vozičkih itd. Strokovnjaki z različnih področij se uporabnosti psov vse bolj zavedajo, zato tudi ne preseneča, da se krepi razmišljanje, kje

marjan LevstikMarjan Levstik je eden najizkušenejših inštruktorjev. V policiji je zaposlen že od leta 1982, tečaja za vodnika za splošno uporabo se je udeležil že dve leti kasneje. Kmalu zatem je prišel v šolo, kjer je sprva delal kot inštruktor za splošno uporabo, in sicer dobrih 15 let. Zadnjih 13 let pa šola pse za iskanje droge, eksploziva, tobaka, orožja in trupel. »Vsakič ko pes, ki smo ga izšolal pri nas, najde tisto, za kar je bil izšolan, ču-timo to kot osebni uspeh in nam je v veliko zadovoljstvo, saj vemo, da smo svoje de-lo dobro opravili. Takšni uspehi, dobri odnosi v kolektivu, predvsem pa ljubezen do živali nas držijo v tem poklicu. Žival je nepokvarjena, česar za človeka ne moremo vedno reči. Če človeku že stori kdaj kaj hudega in ga na primer ugrizne, to navadno stori nagonsko, nikoli pa zato, da bi ga prizadela. Ljudje smo drugačni.«

AKTUALNO


VArNOST

marko štritofDelo inštruktorja opravlja že dobrih 13 let. V tem času je prišel do nekaterih temelj-nih spoznanj. »Čeprav ljudje težko priznamo lastne napake, sem že zdavnaj spo-znal, da smo za tisto, kar naši psi delajo narobe, krivi ljudje. Psi se vsak dan naučijo česa novega; tudi reakcij, nad katerimi nismo prav navdušeni. Zato moramo pri šo-lanju paziti predvsem na naše ponavljajoče se nezavedno vedenje, saj psu nič ne uide in ga hitro naučimo tistega, česar ne želimo.« In kaj so skrivnosti uspešnega šolanja? »Predvsem se šolanja nikdar ne smemo lotiti slabe volje ali jezni. Biti mora-mo jasni, da bo pes vedel, kaj od njega želimo. Pri ponovitvah moramo biti dosledni, da ga ne bi zmedli, vaje moramo poenostaviti, po vsaki dobro opravljeni nalogi pa ga moramo iskreno pohvaliti. Pes namreč zelo tankočutno razlikuje zvoke in če je v pohvali le najmanjši prizvok katerega koli drugega razpoloženja, bo pohvala izgu-bila vrednost.«

vse bi še lahko pes pomagal človeku, s čimer se povečuje pov-praševanje po dobrih psih. Teh v Sloveniji že leta primanjkuje, zato jih je policija velikokrat kupovala v tujini. A primanjkuje jih tudi drugod po svetu. Večje države, kot so na primer ZDA, si lahko privoščijo neselektivne, obsežnejše nakupe, za manjše države, kot je Slovenija, ki ne premorejo neskončnega proraču-na, jih zato ostane bolj malo, ravno zato mora biti izbira psov presneto premišljena.

NA VIDIKU LASTNA VZREJA?

Zaradi pomanjkanja ustreznih psov se vse bolj obuja misel na prakso, ki je v preteklosti že dala lepe uspehe, tj. lastna vzre-ja. Prednosti je veliko; dolgoročno bi bila lastna vzreja cenejša od kupovanja psov, predvsem pa bi zagotavljala kakovostnejše pse, s tem pa tudi učinkovitejše delo na terenu. Pri psih lastne

vzreje bi lahko sledili njihovemu poreklu, si prizadevali, da bi imeli najboljši genetski potencial, predvsem pa bi dobro po-znali njihovo zgodovino, saj bi jih vzgajali od začetka. Pri ku-pljenem psu žal nikoli ne moremo vedeti, kaj se je z njim do-gajalo pred nakupom. Pes ne govori, človek pa lahko marsikaj zamolči.

Od tega, kakšen je mladič, je odvisen velik odstotek uspeha. Če je pes »slab«, kot radi rečemo, oz. ni primeren za policijsko de-lo, se lahko inštruktor z njim še tako trudi, a bo pes dosegel zgolj povprečne rezultate. »Glede na to, kako pomembna je uspešna izbira mladiča, mislim, da tega ne bi smeli prepuščati naključju,« je poudaril vodja šole.

Šola se že spogleduje z lastno vzrejo. »Trenutno načrtujemo paritev triletne nemške ovčarke in enoletne nemške ptičarke, ki ju šolamo za iskanje trupel. Obe psički že zdaj, med šolanjem, kažeta

AKTUALNO


VArNOST

25

Andrej muhvičV Oddelku za šolanje službenih psov, kjer med drugim šola pse za specialistično upo-rabo, je zaposlen že več kot 21 let. »Od vekomaj sem imel neizmerno željo, da bi delal kot inštruktor. Še preden sem prišel sem, sem si seveda to delo predstavljal popolno-ma drugače, kot veliko lažje. Češ, saj zna vsak naučit psa kakšnega trika. A dejstvo je, da ne šolamo hišnih ljubljenčkov, temveč delovne pse. Na terenu dobimo skoraj izoblikovanega psa, ki si ga nato prilagodimo. Ko dobimo surovi material, pa je zgod-ba popolnoma drugačna,« je primerjal svoje izkušnje, ki jih je doživel kot vodnik in kot inštruktor. In kaj ga žene, da po vseh teh letih ne izgubi motivacije? »To, da nikoli zares ne vem vsega. Tudi zdaj, ko sem izšolal že lepo število psov, se mi zgodi, da se pri vsakem naslednjem naučim česa novega in da česa novega naučim tudi psa.«

vrhunske dosežke, zato upamo, da bo naslednja paritev uspešna in da bomo imeli lastne mladiče,« je povedal Medvešek. Dodal je, da je iluzorno pričakovati, da bi z lastno vzrejo zadovoljili vse potrebe terena, saj za takšno množično vzrejo slovenska policija nima niti finančnih sredstev niti primernih prostorov. Želi pa si, da bi imeli vsaj nekaj primernih samičk, ki bi lahko zagotovile zdrave potomce, primerne za policijske naloge. Tako bi ubili dve muhi na en mah, saj bi bile te psičke uporabne tudi za delo na terenu.

Mladičke bi v rejo vzeli vodniki, ki potrebujejo novega psa za zamenjavo starega. Ker bi jih spremljali že »od malih tačk«, bi se pasji mladiči že zelo zgodaj povezali s svojimi novimi »šefi«, med njima pa bi se še pred šolanjem spletla trdna vez, ki je pri tem delu izjemno pomembna.

STARA ZgODBA O VEčNEm POmANJKANJU SREDSTEV

Šola se ne srečuje zgolj s pomanjkanjem dobrih psov, temveč tudi s težavami pri zagotavljanju drugih delovnih pogojev. V za-dnjem letu je ostala brez nekaj zaposlenih, kmalu pa bi ostali tudi brez poligona.

V neposredni bližini ima šola 7000 m2 velik poligon, ki je te-meljni pogoj za delo. Psa namreč ni mogoče šolati v njegovem boksu ali učilnici. Žal pa je poligon v najemu, saj takrat, ko se je gradila nova šola, ni bilo dovolj sredstev za nakup, zato je bila sprejeta odločitev, da policija zemljišče zgolj najame do leta 2014, kasneje pa oceni možnost nakupa. Leto 2014 je pred vrati, pogodba o najemu je pred iztekom, zato je bilo treba čim prej poiskati ustrezno rešitev. S tem vprašanjem se intenzivno ukvarja notranje ministrstvo in že pripravlja načrt, ki naj bi problematiko poligona rešil do konca leta 2014.

Šola pa se – tako kot skoraj vse enote v policiji – sooča tudi z ra-cionalizacijo in vsemi težavami, ki pridejo zraven. Ena takih je po-manjkanje kadra. Za vse naloge, ki jih imajo, na primer (poleg na-kupa, testiranja in šolanja psov) usposabljanje vodnikov, vodenje evidenc, oskrba psov, ki jih je treba prodati, predavanja, razvijanje in testiranje markerske opreme, opreme za pse itd., je 13 zaposle-nih občutno premalo. Trenutne potrebe terena pa so pokazale, da bi morali v kratkem času izšolati in zamenjati skoraj 60 psov!

A kot pravi Medvešek, je šola v svojih 65 letih zgodovine pre-živela že marsikaj. Inštruktorji so se prilagodili vsakemu, še tako zahtevnemu položaju, prilagodili so se tudi psi. »Zagotovo bomo preživeli in dali vse od sebe, da kakovost ne bo padla,« je zago-tovil Medvešek.

O ZANESENJAšTVU LJUDI, KI DELAJO Z žIVALmI

Pes, ki bo opravljal policijske naloge, mora imeti sicer določe-ne značajske lastnosti; biti mora radoveden, vztrajen, predvsem

pa psihično močan in stabilen. Samozavestno se mora odzivati na moteče dražljaje, dobro mora prenašati ljudi in druge živali in se na hrup ali druge nenavadne okoliščine odzivati stabilno in sproščeno. Predvsem pa mora že kot mladiček kazati močno željo po igri, delu, sodelovanju s človekom in biti pripravljen »na akcijo« v vsakem trenutku.

Malo za šalo, malo zares bi lahko rekli, da mora biti tak tudi inštruktor. Radoveden, vztrajen in psihično stabilen. »Predvsem pa skrajno navdušen za takšno delo,« izstreli Zvone Zorc, eden od inštruktorjev za splošno uporabo, ki je v osmih letih izšolal skoraj 40 psov. Inštruktor mora imeti iskreno rad ljudi in živali, biti mora samozavesten, po naravi pa »dobrovoljček«, optimist. A biti nenehno dobre volje je skoraj nemogoče. Vsak med nami se je že kdaj prepričal, da se slabe volje, nervozen in s polno glavo težav ni dobro lotiti nobenega dela. To še posebej velja za šolanje službenih psov. »Pes zazna človekovo energijo, bere ga kot odpr-to knjigo in pred njim ne moreš ničesar skriti. Če si slabe volje, bo to zaznal, še preden se mu boš približal, in se na tvojo slabo voljo odzval s svojo. Takrat je bolje, da psa ne šolaš, saj lahko narediš več škode kot koristi,« je poudaril Medvešek.

»Biti dober inštruktor pomeni razumeti svoj poklic kot nekaj več od osemurne službe, to je način življenja,« se strinjajo prav vsi inštruktorji. Nenehno moraš brskati po strokovni literaturi, sple-tu, iskati informacije. O svojem delu moraš razmišljati tudi takrat, kadar ne delaš. Prav takrat se navadno porodijo najboljše ideje, kako najti novo rešitev, ko stara ne »vžge« več. Brez navdušenja in ustvarjalnosti tu pač ne gre. V priročniku in navodilih za šo-lanje psov so sicer zapisane smernice, kako izšolati psa, a jih je treba prilagoditi skoraj vsakemu psu posebej, saj ima pes tako kot človek lastno osebnost. »Čeprav takšna svoboda zahteva od-govornost, pa je prav ustvarjalnost v razumevanju načina šolanja psa najlepši del našega dela. Uvajamo lahko nove metode, psov ne šolamo po kalupu, temveč raziskujemo svoje področje in ne-nehno iščemo nove rešitve,« še doda Zorc.

Da so slovenski policijski psi na terenu že 65 let tako uspe-šni, je poleg zasluge vodnikov, ki z izšolanimi psi predano dela-jo osem ali devet let, zagotovo tudi zasluga inštruktorjev. Ti so s svojim zanesenjaštvom in bogatim znanjem policijsko kinolo-gijo v nekaj desetletjih pripeljali v sam svetovni vrh, ostrozobe kosmatince, ki so s tačkami stopili na prag pasje šole, pa vsakič znova vrhunsko pripravili na zahtevno, a tudi za psa izpolnjujočo policijsko kariero.

Besedilo: Nina Djordjević, SOJ SGDP GPUFoto: Andrej Brglez, OŠSP

AKTUALNO


VArNOST

Skupno gre za dvanajst dogodkov, ki so se zgodili na ob-močju policijskih uprav Celje, Koper, Ljubljana, Maribor in Mur-ska Sobota, med njimi za primere prijetja tatov oz. roparjev in vlomilcev, rešitve ponesrečencev iz gorečega vozila in gore-čega prostora, rešitve utopljencev ter preprečitve samomora.

Generalni direktor policije Stanislav Veniger se je vsem zahvalil za izjemen pogum, nesebičnost in več kot le strokov-no opravljanje njihovega dela ter jim čestital za prejeta pri-znanja. »Vaša pogumna dejanja so priložnost, da policija širši javnosti pokaže svoj drugi, skriti obraz, za katerega vemo le mi, zaposleni v policiji, in tisti posamezniki in njihovi svojci, ki so jim policisti s svojimi dejanji rešili življenja. Vaša srčna in strokovna dejanja so v čast vašim družinam, nadrejenim in celotni policiji. A vse to, kar sem povedal za dejanja policistk in policistov, še toliko bolj velja za navadne občane. Večina bi v podobnih situacijah samo nemo opazovala, nekateri bi po-klicali policijo, vi, ki ste tukaj prisotni, pa ste se zavedali, da je vaša človeška obveza takrat od vas terjala mnogo več kot klic na 113,« je med drugim dejal Veniger.

Prejemniki medalj dokazujejo, da »hrabrost in požrtvoval-nosti nista zgolj besedi, ampak za njimi stojijo najplemeni-tejša dejanje,« je dodal državni sekretar za notranje zadeve Boštjan Šefic. »Gre za pomoč soljudem, česar je v današnjem času vse premalo, v vseh pogledih in na vseh področjih. Z več poguma in požrtvovalnosti bi zanesljivo lažje in učinkoviteje reševali vse težava, s katerimi se srečujemo. /…/ Vaš pogum je izjemen. Želim si, da bi se po vas zgledovali vsi mi, posebej mladi. Vaša dejanja nam dajo misliti predvsem o nas samih in o naših lastnih dejanjih, o tem, ali naredimo dovolj in prav, in o tem, ali bi lahko naredili kaj več.«

Medalja policije za hrabrost se lahko podeli policistom, drugim delavcem policije in drugim fizičnim osebam za iz-kazano posebno osebno hrabrost pri reševanju ljudi ali pre-moženja ali pri opravljanju varnostnih nalog, ob katerem so izpostavili nevarnosti svoje življenje.

Medalja policije za požrtvovalnost se lahko podeli polici-stom, drugim delavcem policije in drugim fizičnim osebam za požrtvovalnost pri reševanju ljudi ali premoženja ali pri opra-vljanju varnostnih nalog.

medalje policije za hrabrost so prejeli:— policist kriminalist iz Nacionalnega preiskovalnega ura-

da v Upravi kriminalistične policije Boštjan Tršan, ki je na javnem parkirišču videl osebi, ki sta vlamljali v vozila, in ju ujel, čeprav sta mu s fizičnim napadom to želeli preprečiti;

— policista Policijske postaje Grosuplje Erik Andrašič in To-maž Bukovinski ter občana Aleksander Petrič iz Šmar-ja - Sapa in Drago Zafran iz Grosuplja, ki so iz goreče hiše, polne ogljikovega monoksida, uspeli izvleči opečenega in nezavestnega moškega;

— policist Postaje prometne policije Maribor Andrej Kovač, ki je iz hladne in deroče reke izvlekel utopljenca;

— občan Andrej Mrak iz Spodnje Idrije, ki je na kraju prome-tne nesreče iz enega od treh gorečih vozil izvlekel voznika in potnico, ki se sama nista mogla rešiti.

medalje policije za požrtvovalnost so prejeli:— policist Policijske postaje za izravnalne ukrepe Murska So-

bota Davorin Maglica, ki je ujel tatu, iz kadečega se vozila rešil moškega, ki je bil zaradi predoziranosti s tabletami

15 policistov in 5 občanov prejelo medalje policije za hrabrost in požrtvovalnost

generalni direktor policije Stanislav Veniger in državni sekretar za notranje zadeve Boštjan šefic sta 19. novembra podelila sedem medalj policije za hrabrost in trinajst medalj policije za požrtvovalnost.

AKTUALNO


VArNOST

27

v življenjski nevarnosti, iz snega potegnil podhlajenega moškega, (s kolegom) rešil mladoletnika, ki je pod vpli-vom prepovedanih substanc grozil s samopoškodova-njem, in razorožil moškega, ki je na javnem kraju s pištolo ogrožal množico ljudi;

— policista Policijske postaje Rogaška Slatina Aleš Bogatin in Dragan Milutinović, ki sta iz gorečega stanovanja odnesla nezavestnega moškega;

— policist in policistka Policijske postaje Ormož Tamara Jan-žekovič in Albin Majcen, ki sta iz gorečega vozila izvlekla moškega, ki se na njune klice ni odzival;

— občan Muzafer Balijagić iz Ljubljane, ki je prijel in do pri-hoda policistov zadržal roparja zlatarne;

— policisti Policijske postaje Ljubljana Center Darko Cvjetić, Oliver Kovačevič in Nikola Žeželj, ki so moškemu prepre-čili, da bi skočil iz 4. nadstropja;

— policist Policijske postaje Litija Andrej Bračič, ki je skočil v reko za bežečim tatom in ga ujel;

— policist kriminalist iz Sektorja kriminalistične policije na Policijski upravi Maribor Matjaž Gril in občan Janez Sevšek

Eno izmed častnih mest med hrabrimi in požrtvo-valnimi policisti, ki so prejeli medalje policije za požr-tvovalnost, pripada prav gotovo Davorinu Maglici, po-licistu Policijske postaje za izravnalne ukrepe Murska Sobota, ki trenutno dela v skupini za čezmejno krimina-liteto in prepovedane droge v Sektorju kriminalistične policije PU Murska Sobota. Večina je medaljo prejela zaradi enega dogodka, murskosoboški policist pa je po-žrtvovalno ujel tatu, iz kadečega vozila je rešil moškega, ki je bil zaradi predoziranosti s tabletami v življenjski nevarnosti, s sodelavcem je rešil mladoletnika, ki je pod vplivom prepovedanih substanc grozil s samopoškodo-vanjem, iz snega je potegnil podhlajenega moškega in razorožil moškega, ki je na javnem kraju s pištolo ogro-žal množico ljudi.

S skromnim 39-letnim policistom, ki se sprva ni hotel izpostavljati, češ da je opravljal le svoje delo, smo se po-

Davorin maglica kar petkrat na »pravem kraju ob pravem času«govarjali o teh petih primerih, njego-vih občutkih, načrtih …

Kdaj in zakaj ste stopili v policijske vrste?

Policist sem želel postati že v osnovni šoli, vendar so me takratne razmere in starši prepričali, da to ni delo zame. Zato sem se vpisal na srednjo šolo v Maribor in postal ele-ktrotehnik. Vendar sem si še vedno želel postati policist. Nekaj osnovne-ga policijskega znanja sem pridobil med služenjem slovenske vojske v vojaški policiji. Po končanem voja-škem služenju bi se zaposlil v vojski, vendar je takrat veljala prepoved za-poslovanja. Vmes sem opravljal dela v svojem osnovnem poklicu. Vodji policijskega okoliša v našem kraju

sem nekoč izrazil zanimanje za policijo. Ta me je čez ne-kaj časa obiskal in tako sem pred 13 leti stopil v policijske vrste. Po končanem šolanju sem najprej delal na PP Lju-tomer, nato na Postaji mejne policije Dolga vas in po uki-nitvi mej na Policijski postaji za izravnalne ukrepe Dolga vas. Zadnji dve leti pa delam v skupini za čezmejno krimi-naliteto in prepovedane droge v Sektorju kriminalistične policije PU Murska Sobota.

Rad delam z ljudmi in jim pomagam, zato sem se od-ločil za delo policista.

Lani ste zelo pogosto, skoraj vsake tri mesece, požr-tvovalno nudili pomoč potrebnim. Kateri dogodek je bil prvi?

Konec januarja sem opazil osumljenca, ki je tik pred tem vlomil v garderobne omare v gostinskem lokalu in odtujil torbico. Stekel sem za njim, vendar mi je storilec

iz Laporij, ki sta iz potoka rešila moškega, ki je bil hudo po-škodovan;

— policist Policijske postaje Lenart Robert Žmavc, ki je iz go-rečega stanovanja rešil žensko.

Besedilo: Brigita Petric, SOJ SGDP GPU Foto: Nina Djordjević, SOJ SGDP GPU

AKTUALNO


VArNOST

potem pobegnil. Pozneje sem ga izsledil, vendar mi je tu-di takrat s kolesom pobegnil in se skril. Moja vztrajnost pa mi ni dala miru in s sodelavcem sva ga naknadno pri-jel. Bil je pridržan, preiskovalni sodnik pa je zoper njega odredil pripor. Sodeloval sem tudi pri razreševanju dru-gih kaznivih dejanj velikih tatvin.

Kaj pa se je zgodilo lani marca? menda niste bili v službi.

Peljal sem se po avtocesti in med vožnjo opazil, da se iz parkiranega vozila na polju blizu letališča v Rakičanu kadi. Posumil sem, da je najbrž kaj narobe, in se zapeljal s prometnice do sumljivega vozila. Na kraju sem potem opazil, da je v vozilu moški, ki je dajal videz opitosti oz. videz stanja, ki ga imajo osebe pod vplivom prepoveda-nih substanc. Opazil sem tudi raztresene tablete po se-dežih in steklenico vodke pod sovoznikovim sedežem. Med razgovorom je moški večkrat zaspal in omenjal družinske težave. Obvestil sem reševalce in OKC. Pozne-je sem v bližnjem gozdu našel še pet ploščic različnih tablet.

Septembra ste s sodelavcem rešili mladoletnika.Res je, 29. septembra okrog druge ure zjutraj me je

poklical znanec in povedal, da imajo doma težave s si-nom, ki je pod vplivom prepovedanih substanc oz. al-kohola in da grozi s sekiro. S sodelavcem sva obvestila OKC. Ob prihodu na kraj sva vstopila v stanovanje. Mla-doletnik je bil v slabem psihičnem stanju, po telesu je imel več odrgnin. Po krajšem razgovoru je zaradi slabo-sti zaprosil za odhod v sanitarije in potem takoj za sa-bo zaklenil vrata. Zaskrbljeni starši so povedali, da je sin večkrat omenjal samomor. Po prigovarjanju je mlado-letnik odprl vrata in v roki držal britvico. Čeprav sva ga s sodelavcem opozarjala, naj odvrže predmet, ukaza ni upošteval, zato sva zoper njega uporabila prisilna sred-stva. Z uporabo fizične sile sva preprečila samopoškod-bo mladoletnika, ki je bil potem odpeljan z reševalnim vozilom.

Tudi dogodek decembra 2012 kaže na vašo veliko požrtvovalnost.

19. decembra sem pri opravljanju kontrole javnega kraja, kjer sta potekala lutkovna predstava in obisk ded-ka Mraza, opazil moškega, ki je v roki držal pištolo in jo obračal proti množici. Kazal je očitne znake vinjenosti. Bil sem v civilnih oblačilih in sem se mu začel približeva-ti, vendar se je neznanec napotil v drugo smer in spro-žil strel. O dogodku sem takoj obvestil OKC in zaprosil za dodatno pomoč policistov. Čez nekaj časa je moški ponovno sprožil strel v smer, kjer je bila skupina ljudi. Ob pomoči sodelavca sva neznanca uspešno razoroži-la, opravila varnostni pregled in izvedla postopek ugo-tavljanja identitete. Ugotovila sva, da gre za kršitelja in storilca različnih kaznivih dejanj. Glede na potek do-godka sva pozneje ugotovila, da je imela oseba plinsko pištolo. Ob dogodku je bilo prisotnih večje število ljudi.

Kaj ste razmišljali v tistem trenutku, ko je bila pred vami oseba z orožjem v roki? Kakšni so občutki?

V tistem trenutku mi je bil edini cilj, kako razorožiti človeka, ki ogroža varnost drugih ljudi, čeprav sem bil v civilnih oblačilih in ljudje v meni niso videli uniformira-nega policista. V tistem trenutku so bili občutki mešani. S sodelavcem sva poskušala zagotoviti varnost ljudi, ki so bili zbrani na prireditvi. Šele kasneje sem spoznal, ka-ko zelo sem izpostavil svoje življenje.

Vaše zadnje herojsko dejanje se je zgodilo januarja letos, ko ste moškemu rešili življenje.

Vračal sem se iz službe okrog 4. ure zjutraj in pri av-tobusni postaji v Murski Soboti opazil v snegu ležečega moškega. Stopil sem do njega in ugotovil, da je podhla-jen zaradi nizkih temperatur, bilo je približno – 10 sto-pinj. Obvestil sem OKC in reševalno vozilo je moškega odpeljalo v bolnišnico.

Kakšni so občutki, ko nekomu rešiš življenje ali pred nevarnostjo obvaruješ sočloveka?

V vseh primerih so bili občutki kratkotrajni, ker z no-vim dnem prihajajo novi izzivi in novi dogodki. Čutil pa sem neko notranje zadovoljstvo. V sebi sem poskušal pozneje analizirati, ali sem ravnal dobro ali bi lahko bilo kaj drugače, učinkovitejše.

Ali so vas osebe, ki so bile vključene v posamezne dogodke, poiskale?

Osebe iz teh dogodkov so me poiskale in se mi za-hvalile za trud. Ko se srečamo na cesti, se pozdravimo, pogovarjamo ali pa gremo tudi na pijačo.

Kaj vam pomeni medalja policije za požrtvovalnost, ki ste jo prejeli?

Pomeni mi veliko, pohvalo za moje delo v policiji ter izziv in motivacijo za delo v prihodnje, osebni uspeh in zadovoljstvo, ker delam dobro.

Načrti v prihodnje …Še naprej želim delati na terenu z ljudmi in jim poma-

gati. Če ima človek rad policijski poklic, delovnega časa nima oziroma je v službi 24 ur na dan in 365 dni na leto.

Kaj pa vaš prosti čas, hobiji …Prostega časa imam zelo malo, kar pa ga imam, ga

posvetim družini. Za kakšne hobije preprosto zmanjka časa.

Besedilo: Suzana Rauš, PU Murska Sobota

AKTUALNO


VArNOST

29

UPORABA PIROTEhNIKEPodročje pirotehnike ureja Zakon o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih (ZEPI), delno pa tudi:Zakon o javnih zbiranjih (ZJZ-UPB5),

ki v 23. členu (prepovedana dejanja) opozarja, da udeleženci, poleg dru-gih nevarnih predmetov, na shod ali prireditev ne smejo prinašati eksplo-zivnih snovi in pirotehničnih izdel-kov. Globa za tak prekršek znaša 150 evrov;

Zakon o varstvu javnega reda in mi-ru (ZJRM-1), ki v prvem odstavku 11. člena (uporaba nevarnih predmetov) opozarja na uporabo oziroma poka-nje z acetilenom (karbidom) na na-čin, da se ne povzroča vznemirjenja ali občutka ogroženosti. Pokanje s karbidom je dovoljeno le med dolo-čenimi prazniki. Globa za tak prekr-šek znaša 104 evre.

34. člen ZEPI pirotehnične izdelke deli na:

1. ognjemetne izdelke:

kategorija 1: ognjemetni izdelki, ki predstavljajo zelo majhno nevarnost, povzročajo zanemarljivo raven hru-pa in so namenjeni uporabi v strnje-nih naseljih, vključno z ognjemetni-mi izdelki, ki so namenjeni uporabi v stanovanjskih zgradbah in drugih zaprtih prostorih;

kategorija 2: ognjemetni izdelki, ki predstavljajo majhno nevarnost in povzročajo nizko raven hrupa ter so namenjeni uporabi na omejenih ob-močjih na prostem;

kategorija 3: ognjemetni izdelki, ki predstavljajo srednje veliko nevar-nost in so namenjeni uporabi na pro-stem, na velikih odprtih območjih ter katerih raven hrupa ni škodljiva za zdravje ljudi;

kategorija 4: ognjemetni izdelki, ki predstavljajo zelo veliko nevarnost in so namenjeni za uporabo le stro-kovno usposobljenim osebam ter katerih raven hrupa ni škodljiva za zdravje ljudi;

2. pirotehnične izdelke za odrska prizo-rišča, ki so razvrščeni v naslednji kate-goriji:

kategorija T1: pirotehnični izdelki za uporabo na odru, ki predstavljajo majhno nevarnost;

kategorija T2: pirotehnični izdelki za uporabo na odru, ki so namenjeni za uporabo samo osebam s strokovnim znanjem;

3. druge pirotehnične izdelke, razvršče-ne v naslednji kategoriji:

kategorija P1: pirotehnični izdelki, ki predstavljajo majhno nevarnost, ra-zen ognjemetnih izdelkov in piroteh-ničnih izdelkov za odrska prizorišča;

kategorija P2: pirotehnični izdelki, s katerimi lahko ravnajo ali jih upora-bljajo samo osebe s strokovnim zna-njem, razen ognjemetnih izdelkov in pirotehničnih izdelkov za odrska prizorišča.

35. člen ZEPI postavlja omejitve za pro-dajo in uporabo pirotehničnih izdelkov:

1. pirotehničnih izdelkov posamezne kategorije ni dovoljeno prodajati fi-zičnim osebam, ki so mlajše od:

14 let za kategorijo 1, 16 let za kategorijo 2, 18 let za kategorije P1 in T1.

Uporaba ognjemetnih izdelkov ka-tegorije 1 in 2 je dovoljena tudi fizič-nim osebam, mlajšim od 14 oziroma

16 let, če so pod nadzorom staršev ali skrbnikov;

2. pirotehnične izdelke kategorij 3, 4, P2 in T2 lahko kupuje, poseduje ali uporablja samo pravna oseba in podjetnik, ki ima dovoljenje za pro-met s pirotehničnimi izdelki, razen baterij in kombinacij po standardu SIST EN 14035-5 iz kategorije 3, do 1000 g neto mase eksplozivnih sno-vi in fontan po standardu SIST EN 14035-15 iz kategorije 3 do 750 g neto mase eksplozivnih snovi v po-sameznem izdelku, ki jih lahko kupu-jejo, posedujejo in uporabljajo tudi fizične osebe, stare najmanj 18 let, pod pogojem, da baterije ali kombi-nacije ne vsebujejo rakete, ognjeme-tne bombe, bombe v možnarju in iz-delkov, katerih glavni učinek je pok, iz standardov SIST EN 14035;

3. prodajalec sme od fizične osebe, za katero domneva, da ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka tega čle-na, zahtevati, da predhodno izkaže

Nekaj pirotehničnih izdelkov 1. kategorije

Nekaj pirotehničnih izdelkov 2. kategorije

AKTUALNO


VArNOST

svojo starost z javno listino, s katero se dokazuje istovetnost oseb;

5. prodaja, posest in uporaba ognjeme-tnih izdelkov kategorije 2 in 3, kate-rih glavni učinek je pok, je prepove-dana;

6. prodaja ognjemetnih izdelkov kate-gorije 1, katerih glavni učinek je pok, je dovoljena od 19. do 31. decembra, njihova uporaba pa je dovoljena od 26. decembra do 2. januarja;

7. uporaba ognjemetnih izdelkov kate-gorije 1, katerih glavni učinek je pok, je prepovedana v strnjenih stano-vanjskih naseljih, zgradbah in vseh

zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, prevoznih sredstvih za potniški pro-met ter na površinah, na katerih po-tekajo javni shodi in javne prireditve. V stanovanjskih zgradbah in drugih zaprtih prostorih je dovoljeno upora-bljati le ognjemetne izdelke katego-rije 1, ki so proizvedeni, namenjeni in označeni za tako uporabo;

8. uporaba pirotehničnih izdelkov je dovoljena samo v skladu z navodili proizvajalca;

9. fizičnim osebam je prepovedana: predelava pirotehničnih izdelkov za-

radi povečanja učinka,

uporaba pirotehničnih izdelkov v drugih predmetih,

lastna izdelava pirotehničnih izdel-kov ali zmesi,

preprodaja pirotehničnih izdelkov.

Globe za posameznika po zakonu o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih znašajo od 400 do 1200 evrov, za pravno osebo pa od 3000 do 50000 evrov.

V obdobju od 20. 11. 2012 do 13. 1. 2013 so policisti ugotovili 150 kršitev določb zakona o eksplozivih in piroteh-ničnih izdelkih, pri tem je bilo lahko te-lesno poškodovanih šest otrok, eden pa se je hudo telesno poškodoval. Poško-dovalo se je tudi osem odraslih oseb.

Policisti so zasegli 107281 kosov pi-rotehničnih izdelkov, kar je približno dvakrat več kot v letu 2011.

Policisti so v tem času obravnavali 53 primerov poškodovanj premoženja. Večina poškodovanj tudi tokrat kaže na očiten namen poškodovanja tuje stva-ri, kot na primer poškodovanje poštnih nabiralnikov, telefonskih govorilnic, parkomatov, prometnih znakov, fasad in zabojnikov za smeti. Poleg navede-nega so policisti ugotovili več poškodb na osebnih avtomobilih ter na sta-novanjskih in javnih zgradbah. V tem primeru takšna dejanja lahko pomeni-jo prekršek po 16. členu (vandalizem) Zakona o varstvu javnega reda in miru. Predpisana globa za takšen prekršek je 208 evrov.

Najpogostejši razlog za nastanek po-škodb je nepravilna uporaba pirotehnič-nih sredstev.

Policija pri svojem delu dobro sode-luje s carino, TIRS, IRSNZ in ostalimi su-bjekti (mediji, zdravstvo, šolstvo).

V okviru šolstva nam predvsem so-delovanje z osnovnimi šolami pomeni najpomembnejšo vez z mladostniki, ki jim imamo možnost predstaviti nevar-nosti uporabe pirotehničnih izdelkov, pri tem pa jih osvestiti v takšni meri, da se tragičnim posledicam pri uporabi pi-rotehničnih izdelkov povsem izognejo. Takšno sodelovanje je za policijo zelo pomembno, zato se zahvaljujemo vod-stvu osnovnih šol in si želimo, da bi se nadaljevalo tudi v prihodnje.

Le s skupnimi napori lahko dolgo-ročno dosežemo spreminjanje navad in krepitev zavesti državljanov, da so pi-rotehnični izdelki ob nepravilni uporabi lahko zelo nevarni in povzročijo hude poškodbe.

Besedilo: Daniel Jug, UUP GPUFoto: Anita Kovačič, SOJ SGDP GPU

Pirotehnični izdelek 3. kategorije

Prepovedana pirotehnična sredstva

AKTUALNO


VArNOST

31

ŽRTVam PROmETNIh NESREč POSTaVljEN KRaj SPOmINa, KI jE TUDI KRaj OPOmINa

V novem delu ljubljanskih Žal je bilo 13. novembra slavnostno odkrito obeležje žrtvam prometnih nesreč. Dogodku, ki ga je organiziral zavod Varna pot, je pri-sostvoval tudi generalni direktor policije Stanislav Veniger s sodelavci. Obeležje bo opominjalo družbo na nesprejemlji-ve posledice prometnih nesreč. Tisočim žrtvam, njihovim bližnjim in povzroči-teljem nesreč bo tako na enem mestu točka soočenja, miru, spokoja in sočutja.

Foto: Brigita Petric, SOJ SGDP GPU

S POlagaNjEm VENcEV SmO SE SPOmNIlI POlIcISTOV, PaDlIh V VOjNI za SlOVENIjO

V krajših slovesnostih sta dele-gaciji policije in notranjega mi-nistrstva položili venca najprej na Novih Žalah, nato pa še v avli ministrstva za notranje zadeve na Štefanovi 2, oboje v ljubljani. V vojni za Slovenijo je padlo šest policistov, in sicer marijan Dobe-lšek, Željko Ernoić, Robert hvalc, Stanislav Strašek, Franc Šoster in Bojan Štumberger.

Foto: Nina Djordjević, SOJ SGDP GPU

DOSEŽKI DEla POlIcIjE V PRVIh DEVETIh mESEcIh lETOS SO IzjEmNI

Notranji minister dr. gregor Virant in generalni direk-tor policije Stanislav Veniger sta 22. oktobra predstavila rezultate dela policije v prvih devetih mesecih leta 2013. »letos se je zvrstilo kar precej dogodkov, ki so vplivali tudi na delo policije – demonstracije, stavka policistov, pogla-bljanje krize, ki ima za posledico nenehno iskanje notra-njih rezerv, optimiziranje delovnih procesov itd. –, kar od policijskega menedžmenta in vseh zaposlenih zahteva maksimalno angažiranje in iskanje optimalnih rešitev. Da se v policiji kljub krizi, v kakršni še nismo bili, zavedamo svojega poslanstva, kažejo rezultati našega dela v zadnjih devetih mesecih in zadnje uspešne policijske akcije, ki pri-trjujejo temu, da večina zaposlenih v policiji deluje visoko strokovno, zavzeto in profesionalno,« je poudaril Veniger. Delo policistov je pohvalil tudi notranji minister dr. Virant in pri tem izpostavil zlasti delo na področju pregona go-spodarske kriminalitete.

Foto: SOJ MNZ

NOVICE


VArNOST

VENIgER IN BOŽIč PODPISala SPORazUm O SODElOVaNjU mED POlIcIjO IN VOjSKO

generalni direktor policije Stanislav Ve-niger in načelnik generalštaba slovenske vojske Dobran Božič sta 18. novembra pod-pisala sporazum o sodelovanju med polici-jo in slovensko vojsko v letu 2014. Spora-zum vsebuje več kot 40 vsebin s področja izobraževanja, usposabljanja in uporabe vojaških ter policijskih materialnih virov. med drugim predvideva izmenjavo preda-vateljev, sodelovanje pri izobraževanju, za pripadnike vojaške policije bodo v policijski akademiji organizirani prometni tečaj var-ne vožnje, usposabljanje za obravnavanje zahtevnejših prometnih nesreč itd., policisti in vojaški policisti se bodo skupaj urili v bo-rilnih veščinah ter praktičnih postopkih, obe strani pa bosta ponudili tudi svoja strelišča in vadbišča.

Foto: Nina Djordjević, SOJ SGDP GPUPOlIcISTI SE PRIDRUŽUjEmO PROjEKTU VaRNO Na KOlESU za VEčjO VaRNOST NajmlajŠIh KOlESaRjEV

Policija sodeluje pri projek-tu Varno na kolesu, katerega namen je okrepiti kolesarsko kulturo v Sloveniji in poskrbeti za varnost kolesarjenja. Kole-sarska pobuda je namenjena predvsem najmlajšim kolesar-jem. Projektu se je letos pridru-žilo kar 89 osnovnih šol iz vse Slovenije, podprli pa so ga tudi javna agencija RS za varnost prometa, Direkcija RS za ceste, Kolesarska zveza Slovenije, Regionalni center za okolje Slo-venija, ministrstvo za izobraže-vanje, znanost in šport, posa-mezne občine in številni drugi podporniki.


PREDSTaVIlI ENO NajzahTEVNEjŠIh NalOg POSaDK lPE

javnosti smo 29. oktobra predstavili delo le-talske policijske enote, zlasti potek helikopter-skih gorskih reševanj. V prvih devetih mesecih letošnjega leta smo s helikopterji lPE opravili približno 600 ur za operativne policijske nalo-ge (nadzor državne meje, interventne policij-ske naloge, usposabljanja …) in 340 ur letenja za humanitarne naloge. Pri slednjih smo do vključno 27. oktobra 2013 prepeljali 280 oseb. Eno najzahtevnejših reševanj je tisto v gorah, kjer je pogosto treba ponesrečenca rešiti s tež-ko dostopnega terena, kar zahteva vrhunsko usposobljenost in brezhibno uigranost. Največ helikopterskih gorskih reševanj se izvaja s po-močjo elektromotornega vitla. Nekaj resničnih primerov takšnega reševanja smo avgusta le-tos posneli in jih predstavili javnosti. Svojo iz-kušnjo je predstavila tudi ponesrečenka mojca Petrovič, ki so jo policisti rešili iz stene v moj-strovki.


NOVICE


VArNOST

33

NOVICE

VENIgER SPREjEl NEKDaNjE gENERalNE DIREKTORjE POlIcIjE

28. novembra je generalni direktor po-licije Stanislav Veniger gostil nekdanje generalne direktorje, ki so slovensko policijo vodili od leta 1998. Srečanja, ki je potekalo na generalni policijski upravi v ljubljani, so se udeležili jan-ko goršek, jože Romšek, Darko an-želj, marko Pogorevc, andrej Podvršič in Borut likar. Nekdanji šefi policije so skupaj z aktualnim generalnim direk-torjem spregovorili o policiji nekoč in danes. Strinjali so se, da je policija od osamosvojitve Slovenije leta 1991 prehodila dolgo in zahtevno pot. V vseh teh letih pa sta ostala nespreme-njena njen visok ugled in poslanstvo, tj. skrbeti za varnost ljudi, njihovega življenja in premoženja. Danes velja slovenska policija za organizacijo, ki je sposobna odgovoriti na vse varno-stne izzive sodobnega časa.


Na ŠTUDENTSKI aRENI SmO SE PREDSTaVIlI TUDI POlIcISTI

Na gospodarskem razstavišču v ljubljani je med 22. in 24. oktobrom potekala že 14. Študentska arena. Tudi polici-sti smo predstavili različna področja policijskega dela in svetovali, kako najbolje poskrbeti za svojo varnost. Veli-ko pozornosti so pritegnili naši zvesti pomočniki – policij-ski konji in službeni psi, mnogi so svoje sposobnosti pre-izkusili na simulatorju vožnje z motornim kolesom. mladi so si lahko ogledali opremo, ki jo policisti uporabljajo za odkrivanje ponarejenih dokumentov, za atraktivno predstavitev na zunanji ploščadi pa je med drugim poskrbela še trojica izkušenih policistov, ki je predstavila uporabo policijskih poo-blastil ter prvine samoobrambe in ne-katerih borilnih veščin.


TacEN OBISKalI OTROcI Iz VRTca mEhURčKI

V Policijski akademiji v ljubljanskem Tacnu so nas 5. novembra obiskali otroci iz vrtca mehurčki iz Ko-mende. Otrokom smo pokazali belo-modro policij-sko vozilo in terensko vozilo ter motorna kolesa, si-mulator vožnje z motornim kolesom, službene pse in konje. V telovadnici smo jih s preizkusom gibal-nih sposobnosti in spretnostnih nalog opomnili, da mora biti policist telesno pripravljen na naporno delo. V živo so videli del raznolikega policijskega poklica, nekaj pa smo jim ga približali z ogledom fotografij ob zaključku obiska. Pri vseh teh dejav-nostih je pet- in šestletnike spremljala maskota policista leona.



VArNOST

PO mODUlaRNIh VETROVKah BODO POlIcISTI zDaj TESTIRalI ŠE NOVE DElOVNE UNIFORmE

Nekaj policistov Policijske postaje Lju-bljana Center, Policijske postaje Aj-dovščina in Postaje prometne policije Nova Gorica je oktobra 2010 prejelo in začelo nositi spremenjen gornji vrhnji del uniforme. Skupaj 150 t. i. modular-nih vetrovk – ki jih sestavlja vetrovka, termo vložek in vetrni jopič – so testi-rali do junija 2011. Zdaj bodo policisti do konca poletja 2014 testno nosili ce-loten komplet delovne uniforme, ki je sestavljen iz šestnajstih delov.


POlIcIja IN RačUNSKO SODIŠčE PODPISala SPORazUm O SODElOVaNjU

generalni direktor policije Stanislav Veniger in predsednik Računskega so-dišča Republike Slovenije Tomaž Vesel sta 4. decembra podpisala sporazum o sodelovanju med institucijama. Na-men sporazuma je okrepiti sodelovanje med Računskim sodiščem Republike Slovenije in policijo, kar bo pripomoglo k doseganju večje učinkovitosti obeh organov pri opravljanju nalog iz njune pristojnosti. Okrepljeno sodelovanje se nanaša na odkrivanje in preiskovanje vseh oblik zlorab, storjenih na škodo fi-nančnih interesov Slovenije in Evropske unije, to je odkrivanja in preiskovanja nezakonite porabe sredstev državnega proračuna in proračunov lokalnih sku-pnosti ter evropskih sredstev.


O NESPREjEmljIVOSTI NaSIlja mORamO OSVEŠčaTI ŽE NajmlajŠE

med 25. novembrom in 10. decem-brom 2013 so potekali mednarodni dnevi boja proti nasilju nad žen-skami. Policisti smo izjemno tesno vpeti v to problematiko, zato smo nanjo opozorili tudi 25. novembra, ko smo obiskali otroke Osnovne šole Prežihovega Voranca v lju-bljani. Tam so se odvijale različne vzgojno-izobraževalne dejavnosti, s katerimi smo želeli pri otrocih okrepiti zavedanje, da nasilje ni sprejemljivo. Obiska sta se udele-žila tudi namestnica generalnega direktorja policije mag. Tatjana Bobnar in vrhunski športnik, zapo-slen v policiji, Dejan zavec.


NOVICE


VArNOST

35

PlamEN BETlEhEmSKE lUčI jE PRISPEl TUDI V POlIcIjO

generalni direktor policije Stanislav Veniger in minister za notranje zade-ve dr. gregor Virant sta skupaj s poli-cijskim vikarjem janezom Novakom 18. decembra na generalni policijski upravi sprejela plamen luči miru iz Betlehema. gre za tradicionalno de-cembrsko akcijo, ki v sebi nosi sporo-čilo miru, medsebojne povezanosti, strpnosti in sodelovanja med ljudmi. letos je v Sloveniji že triindvajsetič zapored. Plamen bo do božičnega ve-čera prepotoval celo Slovenijo.


POlIcIja IN PlaNINSKa zVEza SKUPaj za VaRNOST OBISKOValcEV SlOVENSKIh gORa

generalni direktor policije Stanislav Veni-ger in predsednik Planinske zveze Slovenije Bojan Rotovnik sta 18. decembra podpisala sporazum o sodelovanju. Veniger in Rotovnik sta poudarila, da policija in planinska zveza že vrsto let zelo dobro sodelujeta, s sporazu-mom pa bosta to sodelovanje še okrepili in skupaj bolje zagotavljali visoko raven varno-sti obiskovalcev slovenskih gora.


S STREhE ljUBljaNSKE PEDIaTRIčNE KlINIKE SO SE SPUSTIlI BOŽIčKI IN OTROKOm POlEPŠalI PRazNIKE

letošnji december bo za otroke in mladostnike, ki se zdravijo v Pediatrični kliniki v ljubljani, nekaj posebnega. V policiji smo se odzvali vabilu za so-delovanje v dobrodelni akciji Radia center v sode-lovanju s Pediatrično kliniko - 18. decembra se je tako s strehe klinike spustilo kar šest božičkov, si-cer pripadnikov Specialne enote, in s tem otrokom polepšalo praznike.

Foto: Milan Tomažin, SE UPS GPU

NOVICE


STROKOVNI PRISPEVEK

36

VArNOST

anton Toni Klančnik, mag., UKP gPU

Potreba po stresnem testu?

Soočanje Slovenije z mednarodnimi razsežnostmi internetnih spolnih zlorab otrok

1 UVOD

V zadnjem času se v javnosti pojavlja zelo zanimiva besedna zveza – stresni test, ki se najpogosteje navaja v povezavi z delo-vanjem bančnih in podobnih finančnih ustanov, čeprav se izraz v podobnem pomenu uporablja tudi v medicini, varstvu okolja, nuklearni tehnologiji in drugod. Zanj je mogoče najti precej raz-lag, npr. test izjemnih situacij (ang. stress tests) je termin, ki vse-buje različne kvantitativne in kvalitativne metodologije institucij za ugotavljanje ranljivosti pri izjemnih, vendar verjetnih dogodkih (Rotovnik 2007, 46); podobno Raskopf (2003) meni, da je tak test generično ime, ki opredeljuje različne tehnike za oceno potencial-ne ranljivosti finančnih institucij pri izjemnih dogodkih.

V medicini stresni test, tudi obremenitveni test (predvsem s tekom na sobnem kolesu ali hojo po tekoči preprogi), uporablja-

jo zdravniki pri spremljanju in zdravljenju nekaterih bolnikov z okvarami srčnih zaklopk, motnjami srčnega ritma in pri asimpto-matičnih osebah z dejavniki tveganja za koronarno bolezen (Až-man Juvan, 2011, str. 154), medtem ko rezultati obremenitvenega testiranja služijo kot osnova za načrtovanje terapije in telesne ak-tivnosti, pomagajo pri zdravljenju bolnikov z ishemično boleznijo srca ali srčnim popuščanjem (spletna stran klinike Golnik). Če torej stresni test ne zazna nobenih anomalij, potem zdravnik načeloma ne bo priporočil dodatnih testiranj1 (po Medicalnewstoday.com).

1 Namenoma navajam nekoliko obsežnejšo razlago medicinskega vidika v primer-javi s prej naštetimi, a kljub temu gre za skopo razlago obremenitvenega testa. Izpustil sem številna dodatna pojasnila (vrsto protokolov, ki se uporabljajo, potek postopka, prehrano pred testiranjem, postopnost izvajanja, kaj se zgodi, če prei-skovanec ne more izvajati fizičnih aktivnosti, večdnevna oz. večtedenska merjenja,

Namen prispevka je predstaviti posamezne aktivnosti in mednarodne mehanizme (instrumente, pogodbe), s pomočjo katerih se različne institucije (od preiskovalnih agencij do sodstva) ter zasebni sektor (gospodarske družbe) skupaj z nevladnimi orga-nizacijami soočajo oziroma naj bi se soočale s tem problemom. Posebej so upoštevane slovenske razmere, še zlasti usmeritev, ki ji bo treba v prihodnosti dati posebno težo. Slovenija je del vseevropske mreže, hkrati je vključena v različne mednarodne povezave, ki se ukvarjajo s perečim problemom spolnih zlorab otrok, povezanih z internetom, kako uspešno se bo s tem sooča-la naprej, pa je odvisno od korenitih sprememb (zakonodajnih, strateških, tehničnih, kadrovskih, organizacijskih, izobraževal-nih idr.). Prispevek predstavlja tudi amsterdamski primer, ki je zamajal temelje družbe na Nizozemskem, in vabi k razmisleku, ali takšne primere (stresne teste) res potrebujemo tudi pri nas, da bomo pripravljeni kaj spremeniti.


STROKOVNI PRISPEVEKVArNOST

37

Torej s stresnimi testi po določenih protokolih in metodah s pomočjo posebnih sredstev in usposobljenih ljudi izvedemo testiranja v posamezni instituciji, okolju ali človeku, z védenjem o nastanku neugodnih razmer, na podlagi katerih bodo doblje-ni rezultati, ki bodo omogočili primerno podlago za kakovostno ukrepanje. Naslov prispevka sicer namiguje, ali naj Slovenija na-redi stresni test tudi na področju internetnih spolnih zlorab otrok. Ocena je, da morebitnega dodatnega stresnega testa Slovenija v sklopu te tematike ne potrebuje, saj so se pokazale že številne potrebe in podlage za kakovostno ukrepanje. In ker je govor tudi o mednarodnih razsežnostih, je morda smiselno navesti nekatere zelo nazorne, neprijetne, a resnične trditve, ki jih je v izredno za-nimivem predavanju2 predstavila Adele Desirs, predstavnica GS Interpola:

»Spolna zloraba otroka je v vsaki državi lokalno kaznivo deja-nje, a ko je to dejanje objavljeno na svetovnem spletu, postane kaznivo dejanje z mednarodnim elementom. In tu je pomembno sodelovanje z Interpolom in policijami z vsega sveta. Ta dejanja niso virtualna, saj so žrtve resnične, za vsakim posnetkom so po-siljeni ali kako drugače zlorabljeni otroci. Nekateri otroci so celo malčki in dojenčki, ki se ne morejo braniti in niti še ne povedati, kaj se jim je zgodilo.«

V forumih so se na podlagi njenega predavanja, ki je bilo delo-ma objavljeno v slovenskih medijih, pojavili burni in zelo čustveni odzivi javnosti. Nekateri so bili zgroženi, nekateri so hoteli, naj se fizično obračuna s tistimi, ki zlorabljajo otroke, spet drugi so se spraševali, kako sploh lahko spolno zlorabiš koga preko spleta.3 A takšna razmišljanja vedno znova napeljujejo, da bo morda res treba izvesti stresni test na obravnavanem področju, če ne bo za-dostne javne in interne podpore za celovito spremembo delovnih procesov pri preprečevanju, odkrivanju, preiskovanju tovrstnih zlorab otrok, njihovi zaščiti, pregonu in spremljanju storilcev teh dejanj.

2 »AmSTERDAmSKI PRImER« IN NJEgOVE RAZSEžNOSTI

Ocena je, da Slovenija pod nobenim pogojem ne potrebuje preizkušnje (beri: stresni test) iz amsterdamskega primera, ki še vedno zelo odmeva v laični javnosti na Nizozemskem in v medna-rodni strokovni javnosti. Gre namreč za nizozemski sodni primer4 zoper storilca spolnih zlorab dojenčkov in malčkov v Amsterda-mu. Iz sodnega spisa5 namreč izhaja, da so preiskovalci US ICE6 preiskovali gradiva s spolno zlorabljenimi otroki, ki so jih zasegli nekemu njihovemu državljanu. Zaseženi posnetki so bili pre-gledani tudi s pomočjo mednarodne baze podatkov o gradivih s spolnimi zlorabami otrok7, pri čemer so bili trije od zaseženih posnetkov posredovani nizozemski policiji8 (KLPD). Preiskovalci so zaznali, da je na omenjenih treh posnetkih približno dve leti

katere bolezni se odkrivajo, dodatna podrobnejša testiranja, možnosti indikacij idr.), saj v kontekstu tega prispevka ne nudijo relevantnih pojasnil in primerjav.

2 Šlo je za njeno predavanje z naslovom Boj proti zlorabam otrok na spletu, pomen globalnega pristopa, ki je bilo 25. 9. 2013 predstavljeno na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, na konferenci E-zlorabe otrok: razsežnost pojava in učinkovito ukrepanje. Konferenco sta organizirala Uprava kriminalistične policije GPU in Center za varnejši internet Slovenije (prijavna točka Spletno oko) v sodelovanju z Združenjem za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije.

3 Več v komentarjih bralcev prispevka Splet – zlata jama za pedofile. A kako jih usta-viti?, avtorjev N. Š. K./Š. Z., 25. 9. 2013. Povezava: http://www.24ur.com/novice/crna-kronika/splet-zlata-jama-za-pedofile-a-kako-jih-ustaviti.html# (ogled 20. 10. 2013).

4 Na Nizozemskem je bil v medijih storilec označen kot »pošast iz Rige«, primer pa je poznan kot (niz.) Amsterdamse zedenzaak oz. (ang.) Amsterdam sex crime case.

5 Rechtbank Amsterdam, pod št. 13/661226-10 (A) in 13/664140-11 (B).6 United States, Immigration and Customs Enforcement. Za več glej: http://www.

ice.gov/ (29. 10. 2013).7 ISCE DB oziroma (ang.) International Child Sexual Abuse Image database, za ka-

tero skrbi Generalni sekretariat Interpola v Lyonu; ISCE DB je obsežna zbirka po-datkov in močno preiskovalno orodje, ki omogoča specializiranim preiskovalcem izmenjavo podatkov o žrtvah in krajih spolnih zlorab po vsem svetu.

8 Niz. Korps landelijke politiediensten.

star fantek, ki ga analno posiljuje odrasel moški, domnevno kav-kaškega porekla. Fantek je imel ob sebi za Nizozemsko zelo zna-čilno plišasto igračko Nijntje9, kar je preiskovalcem nakazovalo, da gre za nizozemskega otroka. KLPD je nadaljevala z ugotavljanjem otrokove identitete, tudi medijsko, ko so decembra 2010 v oddaji Opsporing Verzocht10 prosili javnost, naj jim pomaga identificirati dečka. Po objavi njegove fotografije (zgolj obraza, op. p.) je neka mati obvestila policiste, da je fantek njen sin. Mati je v pogovoru s policisti nemudoma usmerila sum na Roberta M., varuha njenega otroka, ko jim je pojasnila, da ga je pred pol leta varoval pri njih doma. Na podlagi sodne odredbe so pri Robertu M. opravili hišno preiskavo, pri pregledu računalnika in opreme pa našli obsežne zbirke gradiv s posiljenimi otroki (46.803 fotografij in 3672 vide-oposnetkov, torej le del, ki ga storilec ni uspel izbrisati od dneva objave slike otroka v medijih). Vse opisane okoliščine so bile trdna podlaga za njegovo aretacijo in sodni pripor.

Po njegovi aretaciji je bilo ugotovljeno, da se je Robert M. leta 1983 rodil v Latviji in bil njen državljan, v letu 2008 pa je postal dr-žavljan Nizozemske. Med letoma 2007 in 2010 je delal v različnih vrtcih oziroma dnevnih centrih11 na Nizozemskem, sicer pa je bil v Nemčiji leta 2003 že obsojen za posest gradiva z zlorabljenimi otroki (tudi tedaj je delal kot skrbnik in varuh otrok v dnevnih cen-trih za otroke). V sodnem postopku se je znašel tudi Richard van O., zakonski partner Roberta M., ki je bil obtožen posesti opisane-ga spornega gradiva in tudi spolnega napada na 11-letnega deč-ka. O Robertu M. so sodni izvedenci12 povedali, da je hiperseksu-alni pedofil z indikacijami na osebnostno motnjo z narcisoidnimi lastnostmi. Robert M. je priznal kar 83 spolnih zlorab majhnih otrok, obtožen pa je bil »le« za 67 zlorab, saj so nekateri od staršev želeli zaščititi zasebnost svojih otrok pred sodnimi spisi. Najmlajši otrok, žrtev spolne zlorabe, je bil star vsega 19 dni, vsa dejanja pa so se izvrševala v dnevnih centrih oz. vrtcih ter na domu obeh obtožencev. Robert M. je previdno izbiral svoje žrtve, pazil je, da imajo pri strankah težke zavese in da so brez kamer (ang. nanny web-cams), z zlorabami pri posameznem otroku je prenehal takoj, ko so bili otroci zmožni govoriti.

Sodni postopek se je začel 12. marca 2012 na sodišču v Am-sterdamu. Pristojni tožilec je za Roberta M. zahteval 20 let zaporne kazni, kar je najvišja možna sankcija po nizozemskem kazenskem pravu, ter obvezno psihiatrično zdravljenje. Starši otrok so imeli tudi možnost pričanja. Sodba na prvostopenjskem sodišču je bila izdana 21. maja 2012. Robert M. je bil spoznan za krivega in izreče-na mu je bila 18-letna zaporna kazen z omenjenim psihiatričnim zdravljenjem, medtem ko je bil Richard van O. kaznovan s šestimi leti kazni zapora.13 Oba obsojenca sta bila dodatno denarno ka-znovana v znesku 467.000 evrov, od tega je 365.000 evrov pripa-dlo oškodovanim otrokom, morebitno neplačilo pa bo pomenilo še dodatnih 8 dni zapora na posameznega otroka. Preostali pre-moženjskopravni (odškodninski) zahtevki staršev so bili predani v nadaljnji civilni postopek. Oba obsojenca sta se pritožila, enako je storilo tožilstvo. Odločanje v prizivnem postopku se je začelo 15. novembra 2012, višje sodišče je dopustilo drugo psihološko evalvacijo na pobudo Roberta M. (izjavil je, da bo sodeloval v postopku, op.). V letu 2013, 26. aprila, je višje sodišče Roberta M. spoznalo za krivega in mu še za eno leto dvignilo zaporno kazen

9 Gre za lik prijaznega, modrega in simpatičnega malega zajčka. Pravzaprav gre za zajčico, otroški lik v knjigah nizozemskega umetnika, ilustratorja in grafičnega oblikovalca Dicka Bruna. Originalno ime Nijntje je pomanjševalnica od “konijntje” oziroma zajček.

10 Zahteva se preiskava.11 Glej: Redactie, (2010). Sex abuse scandal crèches criticised for staffing levels, organ-

ised sleepovers (14. 12. 2010); http://www.dutchnews.nl/news/archives/2010/12/sex_abuse_scandal_creches_crit.php (ogled 27. 10. 2013), tudi: Redactie, (2011). Jenno's Knuffelparadijs krijgt nieuwenaam (28. 1. 2011), http://www.at5.nl/artike-len/56545/jenno-s-knuffelparadijs-krijgt-nieuwe-naam (ogled 27. 10. 2013).

12 ANP/Redactie, (2011). Langdurige tbs Robert M. noodzakelijk, (25. 11. 2011). http://www.volkskrant.nl/vk/nl/4244/Kindermisbruik/article/detail/3049946/2011/ 11/25/Langdurige-tbs-Robert-M-noodzakelijk.dhtml(ogled: 27. 10. 2013).

13 http://uitspraken.rechtspraak.nl/#ljn/BW6149, 21. 5. 2012 (ogled 20. 10. 2013).


STROKOVNI PRISPEVEK

38

VArNOST

(iz 18 na 19 let zapora).14 Vrhovno sodišče Kraljevine Nizozemske trenutno še odloča o ponovni pritožbi Roberta M., medtem ko bo Richard van O. kmalu že prestal zaporno kazen15.

Nizozemska javnost je bila zgrožena ob soočenju s takšnim primerom. Po navedbah Zijstra (2012) je imel ta primer močan vpliv16 na druge strokovne delavce v vrtcih, ki so bili moškega spola. Na desetine vzgojiteljev je bilo odpuščenih ali pa so se sa-mi odpovedali takšni zaposlitvi zaradi spremenjenega javnega mnenja o moških kot vzgojiteljih v vrtcih (ibid.). Prišlo je tudi do odstopov vidnih funkcionarjev in direktorjev vrtcev, nekateri vrtci so se preimenovali ter spremenili zunanji izgled, na policiji pa je prišlo do reorganizacije zaradi optimizacije delovnih procesov in kadrovsko-tehnične izpopolnitve.

Izsledki kriminalistične preiskave KLPD, povezani z računalni-kom Roberta M. in sodelovanjem še drugih tujih policij, so pripo-mogli k aretaciji še 43 oseb, ki so spolno zlorabljale otroke; odkritih in rešenih je bilo še več kot 140 otrok po vsem svetu (Associated Press, 2012). Po navedbah nekaterih ameriških medijev so odkrili večje število neuravnovešenih17 oseb, ki so imele celo precej ob-skurne ideje in poglede na to, kaj bi počele z otroki. Lavoie (2012) navaja, da so preiskovalci v nadaljnji preiskavi ugotovili, da so sko-raj vsi naknadno identificirani storilci dejansko spolno zlorabljali otroke, si izmenjevali sporne posnetke svojih spolnih napadov in se preko spletnih klepetalnic (ang. chat-room) pogovarjali celo o tem, kako bi otroke tudi ugrabili, posiljevali, mučili, skuhali in jih dobesedno pojedli. Preiskovalci so našli celo posnetke dveletne-ga fantka, ki je bil gol v pekaču pečice (k sreči je bil otrok iden-tificiran in je živ) (ibid.), aretirali pa so tudi storilca, ki je skrbno zbiral posnetke spolnih zlorab otrok in posnetke mrtvih oz. po-bitih otrok (McKim, 2012). Britanski mediji so poročali o odkritju še enega storilca, pri katerem so našli tudi posebno izolirano kle-tno sobo z mučilnimi napravami, jekleno kletko, zamrzovalniki in hladilniki, krstami in mizo, obdano z okovi, mesarskim priborom (noži) in skalpeli; za tega storilca so ugotovili, da se je z nekateri-mi storilci iz te pedofilske mreže dejansko dogovarjal za izvedbo ugrabitev, posilstev, ubojev otrok, ki bi jih nato skuhali in pojedli (Bucktin, 2013).

Preiskave se nadaljujejo.

3 PREgLED mEDNARODNIh IN (NEKATERIh) EVROPSKIh AKTOV

Amsterdamski primer je pokazal, kako zelo pomembni sta var-stvo in zaščita otrok (na svetovnem, regionalnem, nacionalnem, lokalnem prizorišču), kako pomembno je mednarodno sodelova-nje med preiskovalnimi agencijami in kako pomembno je imeti potrebna preiskovalna orodja. Ob tem je še kako treba upoštevati izhodišča, ki jih nudi Konvencija ZN o otrokovih pravicah (v nada-ljevanju: KOP) kot globalno najbolj sprejet in poznan mednarodni dokument (Doek in Pais, 2006, vii). Torej je treba izhajati zlasti iz nekaterih ključnih vidikov:

dobro poznati in razumeti »malo ustavo otrokovih pravic«, saj gre za ljudi, ki so mlajši od 18 let in se še celostno razvijajo v čustvenem, duševnem, osebnostnem, fizičnem pogledu

14 http://uitspraken.rechtspraak.nl/#ljn/BW6148, 21. 5. 2012 (ogled 20. 10. 2013).15 Glej: Redactie nu.nl, (2013). Richard van O. wil scheiden van Robert M. (15. 10. 2013),

http://www.nu.nl/zedenzaak-amsterdam/3602543/richard-van-o-wil-scheiden-van-robert-m.html (27. 10. 2013).

16 Videti je (bilo), kot da se kaj takega v Sloveniji ne more zgoditi. Takšna mnenja je bilo slišati tudi v primeru Josefa Fritzla iz leta 2008, ko je njegova hči uspela polici-stom v Amstettnu (Avstrija) povedati, da je živela 24 let v ujetništvu svojega očeta, v skriti kleti njihove velike družinske hiše, v vsem tem času pa jo je oče pogostokrat fizično napadel, spolno zlorabil in posiljeval (v incestu je rodila sedem otrok, imela en spontani splav; štirje otroci so živeli s svojo materjo v ujetništvu, tri pa sta Josef Fritzl in njegova žena Rosemarie Fritzl prijavila kot »najdenčke«). Toda ni minilo dolgo, ko se je v začetku leta 2009 zelo podobna sprevržena zgodba odkrila v Slo-veniji, na Ptuju; tu je mladoletno hčer posiljeval oče, večkrat je splavila in enkrat rodila otroka svojega očeta.

17 Glede na to, da poznam hude razsežnosti opisanega primera, si dovolim zapisati tak izraz.

(tj. rastejo, se učijo, izkušajo in preizkušajo svoje meje), ter jih varovati pred diskriminacijo, kakor je treba razumeti vsebino preambule ter določbi 1. in 2. člena KOP;

v vseh pogledih najprej gledati na otroka kot posameznika in posebej zanj zastopati princip največje koristi otrok, kot izhaja iz prvega odstavka 3. člena KOP;

vselej poudariti otrokovo pravico do življenja in razvoja, ki je povezana z ekonomskimi in socialnimi pravicami, omogočati razvoj (iz 6. člena KOP);

nikakor spregledati mnenja otrok in njihove poglede, saj se vsa vprašanja tičejo prav njih (posebej iz prvega odstavka 12. in prvega odstavka 13. člena KOP);

gledati v sedanjost in prihodnost s poudarkom na vseh ukre-pih, ki jih lahko vsi v družbi in posamezni državi naredimo v sozvočju kot posebno skrb za otroke, kar izhaja iz 19. člena KOP.

V letu 2000 je bila KOP dopolnjena še s sprejemom in kasneje uveljavitvijo izbirnega protokola18 glede prodaje otrok, otroške prostitucije in otroške pornografije, ki se posebej osredotoča na globalni problem spolnih zlorab otrok na internetu in povezani-mi kriminalnimi oziroma kriminološkimi vidiki teh dejanj. Kot del evropskega oziroma regionalnega pristopa k opisani problemati-ki so trenutno najpomembnejši trije zavezujoči dokumenti:

1. Konvencija Sveta Evrope s 23. 11. 2001 o kibernetski krimi-naliteti (bolj znana kot Budimpeštanska ali Kibernetska kon-vencija), ki je pravzaprav prva mednarodna pogodba glede kaznivih dejanj, storjenih s pomočjo ali preko interneta. Na-naša se zlasti na kršitve avtorskega prava, goljufije s pomočjo računalniških programov in opreme, spolne zlorabe otrok na internetu (sicer navaja besedno zvezo »otroška pornografija«) ter na kršitve s posegi v varnost omrežij. Določa tudi različne pristojnosti, pooblastila in postopke za iskanje/pregledovanje računalniških omrežij in posebnih ukrepov (npr. prisluškova-nje). Iz njene preambule izhaja temeljni cilj, tj. prizadevanja vseh za skupno kazensko politiko in zaščito družbe proti ki-bernetski kriminaliteti (s sprejemanjem ustrezne zakonodaje za odkrivanje in pregon ter tudi s kakovostnim mednarodnim sodelovanjem). Kibernetsko konvencijo je Slovenija ratificirala 20. 5. 2004.19

2. Konvencija Sveta Evrope s 25. 10. 2007 o zaščiti otrok pred spol-nim izkoriščanjem in spolnim zlorabljanjem (tudi Lanzarotska konvencija), katere cilj je zaščititi otroke pred kakršno koli obli-ko spolnega izkoriščanja in spolne zlorabe ter to preprečevati, hkrati pa poskrbeti za pregon storilcev. Za ohranitev interesov otrok konvencija zajema naslednje glavne vidike: preventivne in zaščitne ukrepe, pomoč otrokom žrtvam in njihovim druži-nam, intervencijske programe ali ukrepe za storilce spolnih de-liktov otrok, kazniva dejanja, ki se nanašajo na gradiva (CAM), otrokom prijaznejše postopke za preiskavo in pregon, snema-nje in shranjevanje podatkov o obsojenih spolnih prestopni-kih, opredeljevanje mednarodnih sodelovanj ter mehanizmov za spremljanje izvajanja te konvencije. Nov instrument zapol-njuje vrzeli, zagotavlja koherentnost v Evropi in enako varstvo vseh otrok, vzpostavlja jasne skupne standarde in opredelitve, ki se uporabljajo v vseh evropskih državah, zlasti s harmoniza-cijo kazenskega prava in drugih ustreznih ukrepov. Slovenija je Lanzarotsko konvencijo ratificirala 15. 7. 2013.20

18 Generalna skupščina OZN je 25. 5. 2000 v New Yorku sprejela dva izbirna protokola h KOP; eden je v besedilu že naveden, drugi pa se nanaša na zaščito otrok pred udeležbo v oboroženih spopadih. V kontekstu prispevka se omejujem na razpravo o spolnih zlorabah otrok na internetu.

19 Sprejet je bil Zakon o ratifikaciji Konvencije o kibernetski kriminaliteti in Dodatne-ga protokola h Konvenciji o kibernetski kriminaliteti, ki obravnava inkriminacijo rasističnih in ksenofobičnih dejanj, storjenih v informacijskih sistemih (Uradni list Republike Slovenije-MP, 17/2004), objavljen 7. 6. 2004, velja pa od 1. 1. 2005 naprej.

20 Sprejet je bil Zakon o ratifikaciji Konvencije Sveta Evrope o zaščiti otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo (Uradni list Republike Slovenije-MP, št. 13/2013), objavljen 30. 8. 2013, veljati pa je začel 14. 9. 2013.



39

3. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta Evrope o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški por-nografiji, ki razveljavlja Okvirni sklep 2004/68/PNZ (v nadalje-vanju: Direktiva proti spolnim zlorabam otrok), ki temelji zlasti na Lanzarotski konvenciji in omenjenem okvirnem sklepu. Na ravni Evropske unije (EU) direktiva uvaja enotno obravnavo ka-znivih dejanj spolne zlorabe otrok, spolnega izkoriščanja otrok in dejanj, povezanih z distribucijo gradiv s spolnimi zlorabami otrok (CAM). Direktiva za vsa relevantna kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost otrok določa minimalne kazni, uvaja me-hanizme za boj proti turizmu, ki je usmerjen v spolno izkori-ščanje oziroma zlorabljanje otrok, omejuje dostop obsojenim za tovrstna kazniva dejanja do otrok (sodne odločitve je treba posredovati tudi drugim državam članicam, da se obsojencem prepreči, da bi načelo prostega pretoka delovne sile v EU izko-ristili za delo z otroki v drugih državah članicah21. Direktiva do-loča tudi več inkriminiranih dejanj, razdeljenih v štiri skupine:

a) spolne zlorabe, na primer sodelovanje v spolnem deja-nju z otrokom, ki še ni dosegel starosti, ko lahko privoli v spolnost, ali siljenje otroka v takšna dejanja s tretjo ose-bo;

b) spolno izkoriščanje, na primer siljenje otroka v prostitucijo ali sodelovanje v pornografskih predstavah;

c) CAM: posedovanje, dostopanje, distribucija, zagotavljanje in proizvajanje tovrstnih gradiv;

č) pridobivanje otrok po spletu za spolne namene: napelje-vanje otrok preko spleta k spolnim zlorabam in zagotavlja-nju pornografskega gradiva, ki taka dejanja prikazuje.

Rok za sprejem te direktive v nacionalni pravni red je določen na 18. december 2013.

Vsi trije dokumenti, vključno s prej omenjeno »malo ustavo otrokovih pravic«, nudijo zadostno oporo vsem in vsakomur, da postavijo ustrezne in kakovostne temelje za varstvo in zaščito otrok pred posiljevanjem, ugrabljanjem, trgovanjem, pohablja-njem in drugimi hudimi kršitvami. Dokler se teh dokumentov ne bo v celoti sprejelo in adaptiralo v življenje otrok, družin, institu-cij, družbo, toliko časa bodo otroci manj zaščiteni oziroma ogro-ženi, tudi z vidika amsterdamskega primera.

4 INSTITUCIONALNO mEDNARODNO SODELOVANJE

Poleg navedenih mednarodnih dokumentov oz. instrumen-tov velja izpostaviti še dve instituciji22, katerih osnovni namen je odkrivanje in pregon kriminalitete ter podpora državam članicam tudi na področju spolnih zlorab otrok na internetu; govora je o Europolu in Interpolu.

4.1 Europol in boj proti spolnemu izkoriščanju otrok

Europol23, s sedežem v Haagu na Nizozemskem, je organiza-cija, ki je bila ustanovljena na podlagi posebne konvencije24, ka-tere glavni cilj je pomagati doseči varnejšo Evropo, in to v korist vseh državljanov Evropske unije. Pri tem Europol pomaga drža-vam članicam Evropske unije v boju proti hudim oblikam medna-rodne kriminalitete in terorizma. Nobena oblika kriminalitete ni tako brezmejna, kot to velja za kibernetsko kriminaliteto (v takih preiskavah je vselej vključenih na stotine žrtev in osumljencev po vsem svetu)25. Temeljne Europolove aktivnosti na področju tovr-stne kriminalitete so usmerjene v identifikacijo storilcev in vzpo-

21 Tipičen primer je v uvodu predstavljen amsterdamski primer.22 Ker se v prispevku osredotočam predvsem na preiskovalce, sem tokrat izpustil Eu-

rojust.23 Več o Europolu: https://www.europol.europa.eu/content/page/about-us (20. 7. 2013).24 Zakon o ratifikaciji Konvencije na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji o

ustanovitvi Evropskega policijskega urada (Konvencija o Europolu), Uradni list R Slovenije-MP, št. 16/2004.

25 Več: https://www.europol.europa.eu/content/page/about-us (20. 7. 2013).

stavitev navzkrižnih povezav med sodelujočimi državami, ugo-tavljanje čezmejnega modus operandi in spoznavanje načinov komuniciranja v kriminalnih mrežah, identifikacijo žrtev s ciljem prekiniti potencialna izkoriščanja, sodelovanje na operativni ravni s kontaktnimi oficirji in zagotavljanjem strateške oziroma ope-rativno-analitične podpore, izvedbo strokovnih srečanj, usposa-bljanj in sodelovanj v mednarodnih projektih (Europol EC3, 2012).

V sklopu kibernetske kriminalitete se je EC326 osredotočil na zagotavljanje večje mednarodne koordinacije v boju proti sple-tnim goljufijam, spolnim zlorabam otrok in drugih oblik kibernet-ske kriminalitete. V okviru zaščite spolne integritete otrok deluje t. i. analitični dosje Twins27 (ang. Focal point Twins), ki je name-njen podpori pri preiskovanju primerov spolnega izkoriščanja otrok, kar vključuje izdelavo posnetkov zlorab otrok in njihove-ga spletnega razširjanja kot posebno hudih oblik kaznivih dejanj, storjenih nad otroki. Namen FP Twins je identifikacija storilcev in vzpostavitev navzkrižne povezave med sodelujočimi državami članicami, hkrati pa opredeljuje čezmejni modus operandi in ana-lizira načine komuniciranja kriminalnih mrež zaradi zaustavitve njihovega delovanja. FP Twins deluje na operativni ravni (preko kontaktnih oficirjev iz vsake države članice), zagotavlja pa opera-tivno in strateško analitično podporo, hkrati pa podpira tudi med-narodne projekte (ibid.).

Slovenija je članica Europola in z njim intenzivno sodeluje.

4.2 Interpol in boj proti spolnemu izkoriščanju otrok

Interpol28, s sedežem v Lyonu (Francija), je največja svetov-na organizacija, ki združuje 190 kriminalističnih policij, z nalogo, da jih povezuje v skupno sodelovanje, da bi bil svet varnejši. Z različno visokotehnološko infrastrukturo pomaga vse večjim iz-zivom v boju proti kriminaliteti 21. stoletja (s tehnično in opera-tivno podporo), pri čemer skrbi, da imajo policije z vsega sveta dostop do orodij in storitev, potrebnih za učinkovito opravlja-nje svojega dela, vključno z zagotavljanjem ciljno usmerjenega usposabljanja, strokovne preiskovalne podpore, ustreznih po-datkov in varnih komunikacijskih kanalov. Ta skupni okvir poma-ga policijam na terenu razumeti kriminalne trende, analizirati informacije, izvajati operacije in ne nazadnje odkriti in aretirati čim več storilcev kaznivih dejanj (ibid.).

V okviru področja kriminalitete nad otroki29 Interpol izposta-vlja, da gre največkrat za lokalna kazniva dejanja, storjena v do-mačem okolju, čeprav obstajajo številna področja, ki imajo med-narodni vidik:

kazniva dejanja, povezana z internetom: ne gre zgolj za eno-stavnejšo distribucijo in dostopanje do gradiv s spolnimi zlo-rabami otrok, marveč storilci prihajajo v neposreden stik z otroki preko klepetalnic in socialnih omrežij; prav zato vodijo projekt v povezavi z internetnimi ponudniki s ciljem blokirati spletne dostope do gradiva s spolnimi zlorabami otrok;

potujoči spolni prestopniki (travelling sex offenders – TSO): kar je bolje poznano kot »spolni turizem«, pri čemer ta vrsta kriminalitete vključuje spolne zlorabe otrok v državah v razvo-ju, kar izvršujejo storilci, ki potujejo v te kraje. Relativno bo-gastvo storilca v interakciji s pomanjkanjem razumevanja in učinkovite zakonodaje pomenijo, da je še toliko lažje spolno zlorabiti otroke v teh državah. Tovrstna kriminaliteta je tudi tesno povezana s trgovino z otroki, organizirano kriminaliteto in umori (ibid.).

Na Interpolu izpostavljajo, da tudi na tem področju združujejo različne strokovnjake z vsega sveta in da tovrstna kazniva dejanja

26 ang. European Cybercrime Center, deluje v sklopu Europola.27 Več: https://www.europol.europa.eu/ec3/focal-points28 Več o Interpolu: http://www.interpol.int/About-INTERPOL/Overview (20. 7. 2013). 29 Več: http://www.interpol.int/Crime-areas/Crimes-against-children/ Crimes-against-children (29. 10. 2013)


STROKOVNI PRISPEVEK

40

VArNOST

predstavljajo velik izziv za policijsko delo po vsem svetu, zahte-vajo posebna znanja in povečana sredstva za delo; ob tem svetu-jejo, da naj preiskovalci z vsega sveta čim bolj izkoristijo njihova orodja in storitve. V tem pogledu sta trenutno najpomembnejši Interpolovi storitvi oz. orodji identifikacija žrtev (ang. victim iden-tification) in rumena obvestila (ang. yellow notice) (povzeto po Interpol.int).

V sklopu identifikacije žrtev gre za ugotavljanje identite-te otrok, ki so žrtve spolnih zlorab in so njihovi obrazi, telesa oz. deli teles upodobljeni na spornih fotografijah in filmih (gradivo s spolnimi zlorabami otrok). Z Interpolove spletne strani izhaja, da identifikacija žrtev vključuje kombinacijo tradicionalnih (klasičnih) metod preiskovanja in analiziranja posnetkov, pri tem pa je odločil-nega pomena mednarodna podatkovna baza o gradivih s spolnimi zlorabami otrok (zgoraj omenjena ISCE DB), ki uporablja program-sko opremo s sofisticirano slikovno primerjavo za vzpostavitev po-vezav med žrtvami in kraji (lokacijami) spolnih zlorab (ibid.).

Prav tako lahko Interpol na zahtevo države članice izda ome-njeno »rumeno obvestilo«, s katerim se nudi pomoč pri iskanju pogrešanih oseb, zlasti mladoletnikov. Obvestila krožijo na med-narodni ravni in so evidentirana v Interpolovi zbirki podatkov o pogrešanih in ugrabljenih otrocih; hkrati pa Interpol ponuja uspo-sabljanja in spodbuja izmenjavo najboljših policijskih praks med članicami (ibid.).

Slovenija je članica Interpola in z njim intenzivno sodeluje, kot tudi Interpol tesno sodeluje z mnogimi vladnimi in nevladnimi or-ganizacijami na predstavljenem področju, tudi z vidika različnih mednarodnih projektov.

5 SLOVENIJA IN SPREJETE AKTIVNOSTI

Slovenija je doslej izvedla različne aktivnosti, nekatere pa bo-do sledile še v prihodnosti, ob stalnem spremljanju področja na vseh ravneh (globalna, regionalna, nacionalna, multilateralna, bi-lateralna) delovanja.

5.1 Dosedanje aktivnosti

Z ustanovitvijo države je tudi v Sloveniji začela takoj veljati Konvencija o otrokovih pravicah, zato se otrok opredeli skladno z njenimi določbami (oseba, stara do 18 let). Slovenija ima po-sebno ustavno določbo o pravicah otrok (56. člen Ustave Re-publike Slovenije). Od ustanovitve samostojne države (od leta 1991) je sprejela številne zakonodajne spremembe, ki omogo-čajo relativno učinkovito odkrivanje in pregon kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost otrok (19. poglavje KZ-1-UPB2):

spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let (173. člen), pridobivanje oseb, mlajših od petnajst let, za spolne namene

(173. a člen), t. i. »grooming«, prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje pornografske-

ga gradiva (176. člen).

V Sloveniji so inkriminirana tudi druga dejanja zoper spolno ne-dotakljivost, kot so posilstvo (170. člen KZ-1), spolno nasilje (171. člen KZ-1), spolna zloraba slabotne osebe (172. člen KZ-1) in kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja (172. člen KZ-1). Če pride do spolne zlorabe mladoletnih oseb, starejših od 15 let, je možen pregon storilcev po določbah teh kaznivih dejanj. Z novelo KZ-1B je bil inkriminiran tudi t. i. »grooming«, ko se storilec kaznivega deja-nja z uporabo informacijskih ali komunikacijskih tehnologij dogo-vori z oškodovancem za srečanje zaradi uresničitve načrtovanega protipravnega spolnega dejanja. Če temu dogovoru sledi določe-no konkretno dejanje, na primer prihod storilca na dogovorjen kraj srečanja, bi bili izpolnjeni znaki predlaganega kaznivega dejanja. Spremenjen in dopolnjen je bil tudi 175. člen KZ-1 (kaznivo deja-nje zloraba prostitucije). V spremenjenem drugem odstavku je na tej podlagi določena kvalificirana oblika kaznivega dejanja zoper mladoletno osebo (ločeno od storitve tega kaznivega dejanja proti več osebam ali v okviru hudodelske združbe), pri čemer je dodan tudi način izvršitve – poseganje po prostituciji mladoletne osebe.

Z novelo KZ-1B je s 176. členom KZ-1 uzakonjena dodatna inkriminacija (naklepne) pridobitve dostopa do pornografskega gradiva s pomočjo informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Izrecno se že v uvodu opredeljuje tudi, da gre za pridobivanje gradiva zase ali za koga drugega. Iz splošnih določb zakonika iz-haja, da mora biti pridobitev gradiva oziroma dostopa zavestna, kar izključuje primere, ko pride do pridobitve gradiva ali dosto-pa brez naklepa, na primer zaradi samodejnega posredovanja na dostopen elektronski naslov določene osebe, brez njene vednosti oziroma proti njeni volji. Po drugi strani pa bo sklepanje o naklepu lahko utemeljeno zlasti, če gre za dostop do plačljivih vsebin ali s sistematičnim ali ponavljajočim pregledovanjem gradiva s spolno zlorabo otrok, praviloma s prijavo, geslom in pogostim povezova-njem na spletne strani s kaznivo oziroma prepovedano vsebino.

Ocena je, da so z dejanji, ki predstavljajo inkriminirano gra-divo s spolnimi zlorabami otrok (CAM), mnogokrat povezana tudi druga kazniva dejanja, npr. pridobivanje oseb, mlajših od 15 let, za spolna dejanja (ang. »grooming«), spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let, zloraba prostitucije, posilstvo, hudodel-ska združba, ugrabitve idr. V KZ-1 je opredeljena tudi posebna kazenska evidenca, ki se nanaša na obsodbe za spolna kazniva dejanja (84. člen KZ-1), na podlagi katere se lahko preverja ustre-zne zadržke oz. prepovedi kakršnega koli dela z otroki.

Sodelovanje in usklajevanje med policijo ter državnim tožil-stvom (organi odkrivanja in pregona) je zelo dobro, saj obstajajo tudi neposredni osebni stiki, sestanki, srečanja, po potrebi prei-skovalne skupine, izmenjava izkušenj in mnenj ter usmeritev. Sodelovanje opredeljuje Zakon o kazenskem postopku30, zlasti v določbi 160. a člena; posamezna vprašanja o sodelovanju pa ureja tudi poseben podzakonski akt31. Usmeritve in navodila tožilstva so za policijo zavezujoča.

Storilci, ki si ogledujejo gradiva s spolno zlorabo otrok (CAM), mnogokrat tudi dejansko spolno zlorabijo otroke. Z novim Zako-nom o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol, Uradni list Repu-blike Slovenije, št. 15/2013) so olajšani način in pogoji beleženja ter hranjenja podatkov o obsojenih spolnih prestopnikih. V 112. členu ZNPPol ta določa, da kadar teče predkazenski postopek za-radi kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost iz 19. poglavja KZ-1 in so ta storjena proti mladoletni osebi, policija zaradi iskanja osumljencev storitve teh kaznivih dejanj, odkrivanja kaznivih de-janj in njihovih sledi, pregona ali sojenja storilcem kaznivih dejanj, izločitve oseb iz postopka, pomoči žrtvam kaznivih dejanj, tako da je za te namene omogočena izmenjava osebnih podatkov s pristojnimi organi drugih držav, v vsakem posameznem primeru od osumljenca zbere in v evidenco preiskav DNK shrani podatke o njegovi identiteti in genskem32 profilu.

Policija je v Srednjeročnem načrtu razvoja in dela policije za obdobje 2013–2017 ter Načrtu dela policije za leto 2013 opre-delila naloge glede vzpostavitev ISCE-baze podatkov. Policija sodeluje v Interpolovih prizadevanjih za identifikacijo žrtev (projekt Interpola o nadgradnji ISCE DB v2, Slovenija sodeluje) in posredovanje gradiva v navedeno zbirko zaenkrat še po ura-dni klasični poti (podatki, posredovani na nosilcih podatkov). Ker Slovenija še ni povezana v ISCE DB, so bile začete aktivnosti za ustrezno povezavo (rešitve za tehnično, organizacijsko, ka-drovsko podporo, poizvedba o terminu in specifikah pri uspo-sabljanju). Sicer pri svojem delu uporablja interni dokument (t. i. katalog kaznivih dejanj), na podlagi katerega se razvrščajo pri-stojnosti obravnave kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost otrok (omogoča jasno opredelitev, da ta dejanja obravnavajo specializirane policijske enote). Na tem mestu izpostavljamo tu-

30 Uradni list Republike Slovenije, št. 32/2012-UPB8.31 Uredba o sodelovanju državnega tožilstva, policije in drugih pristojnih državnih

organov in institucij pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj ter delova-nju specializiranih in skupnih preiskovalnih skupin, Uradni list Republike Slovenije, št. 83/2010.

32 Pravilno bi moralo biti »genetski« profil, kar izhaja iz prvega odstavka 37. člena Lanzarotske konvencije.



41

di število kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, ki jih je obravnavala slovenska policija in zanje podala kazenske ovadbe pristojnim državnim tožilstvom po Sloveniji. Podatki so razvidni v tabeli in se nanašajo na obdobje od leta 2008 do leta 2012 ter z dodatkom za prvo polletje leta 2013.

Policija ima organizirane strokovne in specializirane enote, ki se ukvarjajo s tematiko spolnih zlorab otrok preko interneta. V tem trenutku gre za 30 specializiranih kriminalistov za mlado-letniško kriminaliteto, ki preiskujejo spolne delikte nad otroki, hkrati pa pri svojem delu sodelujejo z notranjimi službami policije (center za računalniško preiskovanje, sektor za mednarodno poli-cijsko sodelovanje idr.) in zunanjimi službami (državno tožilstvo, sodišča, centri za socialno delo, vzgojno-izobraževalne institucije, inšpekcijske službe in agencije, nevladne organizacije, ponudni-ki internetnih storitev oz. mobilne telefonije idr.). Policija tudi na tem področju sodeluje s tujimi policijami, Europolom in Interpo-lom, v skupnih preiskavah in delovnih skupinah.

Policija skrbi za stalno usposabljanje, treninge, tečaje, semi-narje in druge oblike izpopolnjevanja za preiskovalce, ki se ukvar-jajo s primeri spolnih zlorab otrok (udeležba na mednarodnih usposabljanjih: seminar Cepola, seminarji oz. konference Europo-la; tudi na drugih nacionalnih usposabljanjih: lastna usposablja-nja, konference oz. seminarji z mednarodno udeležbo v okviru prijavne točke Inhope, tradicionalna izobraževanja za krimina-liste, tožilce, sodnike in pooblaščence otrok na stalno tematiko: Nasilje nad otroki; z gostovanji strokovnjakov iz GS Interpol Lyon, EU in sosednjih držav). Slovenija oz. slovenska policija je nudila tudi bilateralno tehnično pomoč pri usposabljanju preiskovalcev iz Bosne in Hercegovine v letu 2011, pomoč socialnim in peda-goškim delavcem, izmenjavo dobrih praks in izkušenj. Izvaja tudi raznovrstne delavnice in predavanja za otroke in mladostnike po šolah (varna raba in pasti interneta).

Stalno osvešča javnost o perečem problemu (interneta in otrok) v medijih, na sestankih v osnovnih in srednjih šolah, z NVO; o novostih so seznanjeni tudi regijski kriminalisti, izvajajo preven-tivne aktivnosti.

Policija kakovostno sodeluje s prijavno točko Inhope v Slo-veniji (Spletno oko) pri reševanju konkretnih primerov objav na svetovnem spletu, dosledno poziva administratorje k takojšnji odstranitvi objavljenega spornega gradiva oz. obveščanju po ura-dnih kanalih pristojne službe za odstranitev tega gradiva. Rezultat kakovostnega sodelovanja je tudi nedavna konferenca.33

Vsakdo lahko na kakršen koli način seznani policijo o spornih gradivih na spletu oziroma vloži prijavo (pisno, ustno, po e-pošti,

33 Glej opombo 2.

preko spletnega obrazca policije, preko spletnega obrazca držav-nih organov, anonimne prijave idr.).

5.2 Prihodnje aktivnosti

Na tem mestu se poraja vprašanje, ali naj Slovenija in njene in-stitucije sploh preizkusijo stresni test skozi prizmo zgoraj predsta-vljenega amsterdamskega primera. V tem kontekstu si verjetno nihče ne želi, da bi do česa takega prišlo v Sloveniji.

Upoštevajoč vidike globalnega zavezništva, pogledov eks-pertov in razsežnosti problematike spolnih zlorab otrok na in-ternetu (Klančnik, 2013), ter strateških vidikov s tega področja in predstavitev konkretnega ter zelo nazornega amsterdamske-ga primera bo za ustrezno učinkovitost vseh strokovnih služb v državi, zasebnega (industrija, bančništvo, turistične agencije), javnega sektorja (šolstvo, policija, socialna služba, pravosodje, državni zbor, vlada), nevladnih organizacij in medijev v Sloveniji treba kratkoročno in dolgoročno:

1. zagotoviti kakovost preiskav in kakovostno medinstitucional-no, medresorsko sodelovanje, ki vključuje nevladne organiza-cije in zasebni sektor, potrebno usklajenost različnih resorjev (organi odkrivanja, pregona, sojenja) ter v mednarodnem pro-storu: zagotoviti izvajanje lastnih ali skupnih mednarodnih ope-

racij; še izboljšati in nadgraditi raven sodelovanja s ponudniki

internetnih storitev (ISP), mobilnimi operaterji ter drugimi interesnimi skupinami (bančništvo, turizem idr.);

pridobiti in uporabljati ustrezno opremo za prikrite prei-skovalne ukrepe ter preglede zaseženih gradiv s spolnimi zlorabami otrok;

priključiti kriminalistično policijo v mednarodno bazo po-datkov o gradivih s spolnimi zlorabami otrok (ISCE DB);

vzpostaviti nacionalno bazo podatkov glede CAM (NSCE DB) pri kriminalistični policiji, ki bo povezljiva z ISCE DB;

v okviru slovenske pristojnosti spodbuditi razvoj in upora-bo tehnologij za identifikacijo in odstranitev odkritih slik, ki prikazujejo spolne zlorabe otrok na internetu (blokira-nje);

prizadevati si za vzpostavitev nacionalne točke za identi-fikacijo žrtev (ang. »national victim identification team«), upoštevaje priporočil in resolucij Interpola;

nadaljevati z izvajanjem identifikacije otrok, žrtev teh de-janj, ne glede na to, ali gre za slovenskega otroka ali iz dru-gih držav;

iskati rešitve za izboljšanje metod dela in taktičnih pristo-pov;

Kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost 2008 2009 2010 2011 2012 2012

(1. polletje)2012

(2. polletje)2013

(1. polletje)

Posilstvo 57 79 63 55 58 32 26 32

Spolno nasilje 60 67 68 39 45 23 22 28

Spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let 159 199 244 218 161 133 28 99

Kršitev spolne nedotak.z zlorabo položaja 27 16 20 21 21 13 8 5

Prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje pornograf. gradiva

56 48 41 114 59 89* 30* 45*

Ostala kazniva dejanja 24 47 30 24 23 11 12 27

Skupaj 383 456 466 471 367 301 126 236

Kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, za katera je slovenska policija vložila kazenske ovadbe državnim tožilstvom

Vir: Policija, Letna poročila in Polletno poročilo za 2012 in 2013* Številke predstavljajo zaznavo kaznivih dejanj, ki se lahko po preiskavi spremeni (ni potrjeno kaznivo dejanje).


STROKOVNI PRISPEVEK

42

VArNOST

spodbujati ustanavljanje javno-zasebnih partnerstev na tem področju za identifikacijo vsebin s CAM in njihovo od-stranjevanje;

podpirati dejavnosti fakultete za družbene vede v okviru projekta Spletno oko, kontinuirano in aktivno sodelovati v tem projektu;

skrbeti za točno in ažurno vodenje zbirke podatkov po 84. členu KZ-1 (kazenska evidenca, ki se v posebnem de-lu nanaša na kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost otrok);

vzpostavljati mehanizme in sprejemanje skupne pravno--formalne opredelitve sodelovanja med vsemi akterji v Sloveniji;

vzdrževati kakovostno mednarodno sodelovanje na po-dročju strateškega načrtovanja za odstranitev gradiv (fotografije, filmi), ki prikazujejo spolne zlorabe otrok na internetu, da bi države razvile dosledne pristope in si iz-menjavale informacije;

dati ustrezno težo razvoju stroke (znanstveno-raziskoval-na dejavnost, finančni viri, kadri, tehnična oprema in pod-pora);

prizadevati si za povečanje obstoječega števila usposo-bljenih preiskovalcev in strokovnjakov na različnih resor-jih, za uspešnejše strokovno delo in obvladovanje varno-stnih razmer;

2. prejeti ustrezno zakonodajo:

implementirati direktivo 2011/92/EU Evropskega parla-menta in Sveta Evrope s 13. 12. 2011 o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški porno-grafiji, ki razveljavlja Okvirni sklep 2004/68/PNZ, ter spre-jeto izvajati;

implementirati in izvajati tudi druge mednarodne in regi-onalne (EU) pravne akte, ki so v povezavi z odkrivanjem, zaščito, pregonom in prevencijo pred spolnimi zlorabami otrok (npr. trgovina z ljudmi oz. otroki, zaščite žrtev krimi-nalitete);

ustrezna preučitev potrebe po morebitni kategorizaciji spornega gradiva (CAM) po stopnjah od milejše oblike zlo-rabe do najhujše;

spremljati trende na predstavljenem področju in zagota-vljati potrebe po spremembi relevantne zakonodaje na področju osebnih podatkov, elektronskih komunikacij, varstva in zaščite žrtev, inkriminacije novih kriminalnih trendov, uporabe prikritih preiskovalnih ukrepov, pristoj-nosti policije in drugih organov, ob spoštovanju človeko-vih pravic in temeljnih svoboščin;

3. zagotoviti usposabljanje in izpopolnjevanje kriminalistov, policistov, tehničnih služb, pravosodnih delavcev (tožilci, so-dniki), tistih, ki so v funkciji odločanja (ang. decision-makers), nevladnih organizacij, medijskih delavcev, zaposlenih v social-nih, vzgojno-izobraževalnih, zdravstvenih službah v Sloveniji in tujini;

4. skrbeti za kakovostno preventivno dejavnost na vseh ravneh, skrbeti za ustrezno sodelovanje z mediji in sporočili za jav-nost o tej problematiki, izdajanje spletnih objav in izvajanje preventivnih aktivnosti (izdaja brošur, informacij in drugega preventivnega gradiva).

6 SKLEP

Dolgoročno gledano bodo v prihodnosti potrebne še mnoge aktivnosti na področju boja proti spolnim zlorabam otrok na sple-tu, saj informacijsko-komunikacijskih tehnologij, zlasti interneta, ne uporablja celoten svet. Ironično, a resnično, marsikje nimajo niti električne energije, da bi se bilo mogoče priključiti v svetov-ni splet. A hkrati so to kraji, kjer prihaja do hudih spolnih zlorab otrok, kjer utegnejo nastajati nova in nova gradiva zlorabljenih otrok, ki se morda še niso »srečali« z internetom. To so idealni kraji

za t. i. potujoče spolne prestopnike, ki v razvitem svetu (Evropa, Severna Amerika) niso več varni pred njihovim odkritjem in pre-gonom, zaradi česar bodisi potujejo bodisi se celo odselijo v od-ročnejše34 kraje po vsem svetu, v afriške in azijske dežele.

Ob povedanem ne gre zanemariti tudi posodabljanja ustreznih tehnološko naprednih orodij (računalniška oprema, programi, orodja) za potrebe preiskovalnih agencij po vsem svetu in njiho-vo izmenjavo. Storilci oz. kriminalne združbe uporabljajo čedalje predrznejše in iznajdljivejše metode za izvršitev spolnih kaznivih dejanj nad otroki; tudi ko preiskovalci občasno presežejo iznaj-dljivost teh storilcev, prihaja do spremembe njihovega delovanja. Dodatno pa bo treba iskati nove načine za zbiranje dokazov zoper storilce in nove načine za odkrivanje ter zaščito zlorabljenih otrok.

Omeniti velja tudi element osredotočenosti na točno dolo-čene oblike kriminalitete, kot jo je definiral Clarke (1997, str. 4), torej da se s situacijsko preventivno dejavnostjo zajema ukrepe za zmanjševanje priložnosti:a) v točno določene oblike kriminalitete (spolne zlorabe otrok na

internetu s povezanimi oblikami kriminalitete, npr. trgovina z otroki, ugrabitve, pranje denarja, vzpostavljanje kriminalnih oz. hudodelskih združb, spolno suženjstvo in podobna, op. a.);

b) kar naj vključuje upravljanje, oblikovanje ali manipulacijo neposrednega okolja (npr. internet in povezana »okolja«: gi-banje denarnih tokov, raba digitalne valute, tj. bitcoin, op. a.) – čim bolj sistematično in na stalen način (raba tajnih, prikri-tih, sorazmernih in zakonitih preiskovalnih ukrepov35 za tajno dostopanje v kriminalne skupine, evidentiranje, zbiranje in analiziranje podatkov o njihovi dejavnosti, dostopanje s prire-jenimi identitetami tajnih policistov in drugi ukrepi, op. a.);

c) da povzročijo, da širši krog storilcev prepozna izvedbo krimi-nalnih dejanj kot težavnejšo in bolj tvegano oz. manj nagraju-jočo in manj opravičljivo (ibid.) (npr. prepredenost s številnimi akcijami in preiskavami pristojnih agencij, op. a.).Kljub nekaterim kritikam Clarkove definicije menim, da je

možno takšne pristope z manjšimi spremembami kakovostno uporabiti pri neposrednem odkrivanju in pregonu spolnih zlorab otrok na internetu. Nenazadnje so pomembni tudi izobraževanje in usposabljanje vseh v strokovni mreži preiskovanja teh kaznivih dejanj in pomoči žrtvam, skrb za preventivo in ozaveščanje otrok, njihovih staršev, učiteljev in socialnih delavcev. Poskrbeti je treba tudi za ustrezno odpravo morebitnih organizacijsko-kadrovskih težav in stalen razvoj dela na tem področju, in to v sodelovanju z akademsko sfero, zasebnim sektorjem (industrijo36 v najširšem pogledu), nevladnimi organizacijami, med preiskovalnimi agen-cijami s ključnimi projekti (Cospol Internet Related Child Abusive Material Project – CIRCAMP, Virtual Global Taskforce – VGT, IN-4--MATION, European Financial Coalition against Commercial Sexu-al Exploitation of Children Online - EFC idr.)37

34 Niso redki primeri, ko npr. ti storilci niso varni v drugi evropski državi, pa kot kraj svojega zatočišča najdejo drugo evropsko državo. Znano je, da npr. varnostni or-gani Velike Britanije drugim državam članicam EU (tudi Sloveniji) skladno z nji-hovo zakonodajo pošiljajo obvestila o morebitni naselitvi, gibanju, zadrževanju v drugi državi in potencialni nevarnosti za otroke te države. Slovenija odgovora o tem, kaj narediti s takšnim podatkom, nima docela urejenega zaradi neurejene zakonodaje in zakonskih podlag za »preventivno preverjanje«.

35 Ang. »covert investigations, undercover/secret measures«.36 Menim, da bi morali ponudniki internetnih storitev in mobilni operaterji prevzeti

osrednjo vlogo v skrbi za varen in otrokom prijazen dostop do interneta. Celo z mo-deriranjem spletnih vsebin, ki jih sami omogočajo ali ponujajo proti plačilu svojim uporabnikom. Še več: naj kot del industrije sprejmejo smernice za zaščito otrok na in-ternetu, npr. International Telecommunication Union (2009). Guidelines for Industry on Child Online Protection, dostopno na: http://www.itu.int/osg/csd/cybersecurity/gca/cop/guidelines/industry/industry.pdf (4. 8. 2013). Upoštevajo naj tudi določbi 9. člena Lanzarotske konvencije, ki se nanaša na sodelovanje otrok, zasebnega sektor-ja, medijev in civilne družbe, ter 25. člen Direktive proti spolnim zlorabam otrok, ki se nanaša na ukrepe zoper spletišča, ki vsebujejo ali razširjajo otroško pornografijo.

37 CIRCAMP se nanaša na implementacijo in nadgradnjo t. i. protidistribucijskih filtrov za gradiva s spolnimi zlorabami otrok (več na http://circamp.eu/, 4. 8. 2013), VGT predstavlja mednarodno zavezništvo preiskovalnih (policijskih) agencij za preven-tivno delovanje in odkrivanje/zaznavanje internetnih spolnih zlorab otrok (več na:



43

Brez sistematičnega ozaveščanja sodstva ne bo šlo, saj izku-šnje preiskovalcev in forenzikov kažejo na njihovo pomanjkljivo osnovno znanje. Hkrati s tem pa izkušnje preiskovalcev kažejo še en vidik; storilci teh dejanj so pogosto t. i. dvojni storilci (ang. »dual offenders«), ki si ne ogledujejo zgolj posnetkov posiljenih otrok, ampak jih tudi dejansko zlorabljajo. Ti torej nimajo zgolj v pose-sti spornih gradiv, precej pogosto neposredno posiljujejo ali kako drugače spolno zlorabljajo otroke v domačem okolju (bližnji) ali pa potujejo v odročnejše kraje, kjer celo plačujejo za spolno izživlja-nje nad otroki (otroška prostitucija, turizem z namenom spolnega izkoriščanja). Brez dvoma pa bo morala iti zakonodaja v pospeše-nem koraku s trendi sodobne – zlasti tovrstne – kriminalitete.

Vse tovrstne preiskave preiskovalnih organov po vsem svetu so usmerjene predvsem v identifikacijo otrok, žrtev spolnih zlorab (ang. »victim ID«), ter odkrivanje storilcev. Gre torej za vse otroke sveta, ne le za iskanje otrok v lastni državi38; pretok informacij za njihovo identifikacijo je tako zelo pomemben.

Iz predstavljenega je verjetno zelo očitno, da gre za širši druž-beni problem in ne zgolj za posest nekih sličic, kot je bilo zapisa-no v nekem slovenskem mediju. Za vsako sliko je resničen otrok, žrtev spolnega izživljanja. In vendar, kdo sploh želi, da se zgodi amsterdamski primer tudi v Sloveniji? Ali pač?

Foto: Anita Kovačič, SOJ SGFP GPU

7 LITERATURA1. Associated Press, (2012). Arrests in major child porn investigation, (4. 8. 2012), http://readingeagle.com/article.aspx?id=406123 (ogled: 27. 10. 2013).2. Ažman Juvan, K. (2011). Obremenitveno testiranje. V: Košnik, M., [et al.]

(gl. ured.), Interna medicina; Štajer, D., Koželj, M. (podr. ured.), Kardiologi-ja, Ljubljana, Littera picta, Slovensko medicinsko društvi, četrta izdaja, str. 152–157.

3. Bucktin, C. (2013). Geoffrey Portway: British would-be cannibal who planned to rape, kill and eat children jailed for 26 years, 17. 9. 2013. Dostopno na: http://www.mirror.co.uk/news/uk-news/geoffrey-portway-british-would--be-cannibal-2279113 (ogled: 20.10. 2013).

4. Clarke, R. V. (1997). Introduction. V: Clarke, R. V. (ur.), Situational crime pre-vention: Successfull Case Studies. Second Edition, New York, Harrow, He-ston.

5. Cospol Internet Related Child Abusive Material Project (CIRCAMP). Dosto-pno na: http://circamp.eu/ (4. 8. 2013).

6. Direktiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta Evrope s 13. 12. 2011 o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški porno-grafiji, ki razveljavlja Okvirni sklep 2004/68/PNZ, Uradni list EU, št. L 335/1 s 17. 12. 2011 (SL). Dostopno na: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUri-Serv.do?uri=OJ:L:2011:335:0001:0014:SL:PDF (20. 7. 2013).

7. Doek, J. E., Pais, M. S. (2006). General comments of the Committee on the Rights of the Child, Preface. Firence, UNICEF Innocenti Research Centre.

8. Dumas, A. (1969). Trije mušketirji, preveden roman. Maribor, Obzorja. 9. Europol. Dostopno na: https://www.europol.europa.eu/content/page/

about-us (20. 7. 2013).10. Europol, EC3 (2012). Child sexual exploitation, fact sheet 2012, https://www.

europol.europa.eu/content/megamenu/europol-expertise (23. 10. 2013).11. International Telecommunication Union (2009). Guidelines for Industry on

Child Online Protection, dostopno na: http://www.itu.int/osg/csd/cyberse-curity/gca/cop/guidelines/industry/ industry.pdf (4. 8. 2013).

12. Internet Watch Foundation. Annual Report, 2008. Dostopno na: http://www.iwf.org.uk/assets/media/IWF%20Annual%20Report%202008.pdf (24. 7. 2013).

13. Interpol. Dostopno na: http://www.interpol.int/About-INTERPOL/Overview (20. 7. 2013).

14. Investopedia.com (2013). Definition of »Bank Stress Test«. Dostopno: http://www.investopedia.com/terms/b/bank-stress-test.asp (23. 10. 2013).

http://www.virtualglobaltaskforce.com/, 4. 8. 2013), IN-4-MATION, v katerega je vključena slovenska policija, pomeni sinhronizacijo kriminalističnih preiskav med državami članicami EU na področju odkrivanja in pregona spolnih zlorab otrok na internetu, medtem ko EFC predstavlja združevanje ključnih akterjev kazenskega pregona, zasebnega sektorja in civilne družbe v Evropi proti komercialnem spolne-mu izkoriščanju otrok na spletu, pri tem pa skrbi za poznavanje delovanja različnih plačilnih sistemov z IKT, ko se ta uporabljajo za izvajanje nezakonitih dejavnosti (več na: http://www.europeanfinancialcoalition.eu/, 29. 10. 2013)

38 Princip delovanja spominja na tradicionalni moto »Vsi za enega, eden za vse« (fra. Un pour tous, tous pour un) iz romana Aleksandra Dumasa o treh mušketirjih, ki so ostali zvesti drug drugemu v dobrem in slabem.

15. Kazenski zakonik – uradno prečiščeno besedilo, KZ-1-UPB2, Uradni list Re-publike Slovenije, št. 50/2012.

16. Klančnik, A. T. (2013). Tudi spolne zlorabe otrok so globalni problem. Var-nost, letnik LXI, št. 3, str. 25–32.

17. Klinika Golnik (2006–2008), Obremenitveno testiranje. Dostopno na: http://www.klinika-golnik.si/dejavnost-bolnisnice/opis-bolezni-in-preiskav/41/ (29. 10. 2013).

18. Konvencija ZN o otrokovih pravicah, Generalna skupščina ZN, resoluci-ja št. 44/25 z 20. 11. 1989. Dostopno na: http://www.varuh-rs.si/index.php?id=105 (20. 7. 2013).

19. Lavoie, D. (2012). Authorities crack international child porn network (8. 5. 2012), The Associated Press, The Denver post, Nation World. Dostopno na: http://www.denverpost.com/nationworld/ci_21237679/authorities-crack--international-child-porn-network (20.10. 2013).

20. McKim, J. B. (2012). Worcester man arrested on child pornography charges is linked to international network, 31. 7. 2012. The Boston Globe, http://www.boston.com/ (ogled 27. 10. 2013).

21. MediLexicon International Ltd, Velika Britanija (brez datuma). What is stress test?, dostopno na: http://www.medicalnewstoday.com/articles/265503.php (23. 10. 2013).

22. N.Š.K./Š.Z. (2013). Splet – zlata jama za pedofile. A kako jih ustaviti? (25. 9. 2013). Dostopno na: http://www.24ur.com/novice/crna-kronika/splet-zlata--jama-za-pedofile-a-kako-jih-ustaviti.html# (ogled 20. 10. 2013).

23. Policija (2012). Načrt dela policije za leto 2013, št. 007-325/2012/60 (2061-01). Dostopno na: http://www.policija.si/images/stories/O_Policiji/Nacrti-Porocila/NacrtDelaPolicije2013.pdf (30. 7. 2013).

24. Policija (2009). Poročilo o delu policije za leto 2008, 2010, 2012. Dostopno na: http://www.policija.si/index.php/statistika (20. 7. 2013).

25. Policija (2013). Polletno poročilo o delu policije za prvo polletje 2012, 2013. Dostopno na: http://www.policija.si/index.php/statistika (29. 10. 2013).

26. Policija (2012). Srednjeročni načrt razvoja in dela Policije za obdobje 2013–2017, št. 007-179/2012/83 (2061-05). Dostopno na: http://www.po-licija.si/images/stories/O_Policiji/NacrtiPorocila/NacrtRazvojaInDelaPolici-je2013-2017.pdf (30. 7. 2013).

27. Redactie dutchnews.nl, (2010). Sex abuse scandal crčches criticised for staf-fing levels, organised sleepovers (14. 12. 2010). http://www.dutchnews.nl/news/archives/2010/12/sex_abuse_scandal_creches_crit.php, (ogled 27. 10. 2013),

28. Redactie at5.nl (2011). Jenno's Knuffelparadijs krijgt nieuwenaam (28. 1. 2011), http://www.at5.nl/artikelen/56545/jenno-s-knuffelparadijs--krijgt-nieuwe-naam (ogled 27. 10. 2013).

29. ANP/Redactie (2011). Langdurige tbs Robert M. noodzakelijk (25. 11. 2011). http://www.volkskrant.nl/vk/nl/4244/Kindermisbruik/article/deta-il/3049946/2011/11/25/Langdurige-tbs-Robert-M-noodzakelijk.dhtml (ogled: 27. 10. 2013).

30. Redactie nu.nl, (2013). Richard van O. wil scheiden van Robert M. (15. 10. 2013), http://www.nu.nl/zedenzaak-amsterdam/3602543/richard--van-o-wil-scheiden-van-robert-m.html

31. Štajner, M. (2003). Gradivo in zapisi s predavanja: Raskopf, R., Modeliranje tr-žnega tveganja – regulatorni vidik. Seminar Advanced risk management te-chniques, Financial Stability Institute, 1. 9. 2013–5. 9. 2013), Beatenberg, Švi-ca. Dostopno na: www.bsi.si/library/includes/datoteka.asp?DatotekaId=521 (ogled: 23. 10. 2013).

32. Rotovnik, T. (2007). Testiranje izjemnih, vendar verjetnih situacij (1). Bančni vestnik: revija za denarništvo in bančništvo. Letnik 59, št. 9, str. 46–48.

33. Uredba o sodelovanju državnega tožilstva, policije in drugih pristojnih dr-žavnih organov in institucij pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih de-janj ter delovanju specializiranih in skupnih preiskovalnih skupin, Uradni list Republike Slovenije, št. 83/2010.

34. Ustava Republike Slovenije, Uradni list Republike Slovenije, št. 33I/1991, 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 68/2006 in 47/2013.

35. Zakon o kazenskem postopku, Uradni list Republike Slovenije, št. 32/2012-UPB8, 36/2012 Odl. US: U-I-275/10-10, Up-1507/10-20, 55/2012 Odl.US: Up-402/12-16, U-I-86/12-1 in 47/2013.

36. Zakon o nalogah in pooblastilih policije, ZNPPol, Uradni list Republike Slove-nije, št. 15/2013.

37. Zakon o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika, KZ-1B, Uradni list Republike Slovenije, št. 91/2011.

38. Zakon o ratifikaciji Konvencije o kibernetski kriminaliteti in Dodatnega pro-tokola h Konvenciji o kibernetski kriminaliteti, ki obravnava inkriminacijo ra-sističnih in ksenofobičnih dejanj, storjenih v informacijskih sistemih (Uradni list Republike Slovenije-MP, 17/2004)

29. Zakon o ratifikaciji Konvencije na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (Konvencija o Europolu), Uradni list Republike Slovenije-MP, št. 16/2004.

30. Zakon o ratifikaciji Konvencije Sveta Evrope o zaščiti otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo (Uradni list Republike Slovenije-MP, št. 13/2013)

31. Zijlstra, J. (2012). Minder mannen in kinderopvang (1. 2. 2012). http://nos.nl/artikel/336339-minder-mannen-in-kinderopvang.html (28. 10. 2013).


VArNOST

Uprava kriminalistične policije gPU je v letu 2013 začela pogovore z ministrstvom za energijo ZDA, administracijo za nacionalno jedrsko varnost (v nadaljevanju DOE NNSA), o možnostih donacije tehničnih sredstev za nadzor nezakonitih tihotapljenj radioaktivnih in jedrskih snovi.

PREVZELI mOBILNO DETEKCIJSKO OPREmO ZA ZAZNAVANJE RADIOAKTIVNIh IN JEDRSKIh SNOVI

Maja je v slovaški Bratislavi potekal stro-kovni seminar o boju proti tihotapstvu in uporabi tehničnih sredstev za detekcijo ra-dioaktivnih in jedrskih snovi, ki ga je organi-ziral DOE NNSA. Na strokovnem seminarju je bil sklenjen okviren dogovor o možnostih donacije tehničnih sredstev slovenski polici-ji, hkrati pa so se začela tudi usklajevanja o možnih sistemih, ki bi bili uporabni za delo policije. Tovrstno opremo so na isti podlagi prejeli tudi varnostni organi Slovaške, Če-ške, Poljske, Litve in Avstrije. Navedene dr-žave so s pomočjo podarjene opreme izve-dle že več uspešnih zasegov radioaktivnih in jedrskih materialov, ki so jih storilci poskuša-li pretihotapiti.

Celotna vrednost te opreme je približno 250.000 evrov. DOE NNSA je prevzel vse stroške njene dostave in organiziranja stro-kovnega seminarja za uporabnike ter vzdr-ževalce tehničnih sredstev.

Po večmesečnem trudu posamezni-kov v upravi kriminalistične policije je bilo 21. avgusta podpisano pismo o prenosu lastninske pravice na opremi za odkrivanje sevanja in povezanih sistemih.

Policija je 4. septembra 2013 prevzela v last dva kompleta mobilne detekcijske opreme za zaznavanje radioaktivnih in jedr-skih snovi, namenjena policijski uporabi, ki zajemata raznovrstne prenosne detektorje ionizirajočega sevanja in dva mobilna siste-ma detekcije, vgrajena v dve novi kombini-rani vozili.

Konec septembra je v Policijski aka-demiji v Tacnu potekalo osnovno usposa-bljanje za uporabnike podarjene opreme. Udeležili so se ga predstavniki enote za pro-tibombno zaščito SE, kriminalisti in policisti iz več policijskih uprav.

Osnovna zmožnost mobilne opreme (kombinirani vozili) je nadzor tovornega in drugega prometa na stacionarni kontrolni točki, kjer tovorna in osebna vozila v od-

daljenosti od enega do treh metrov od mobilnega sistema vozijo z nižjo hi-

trostjo. Prenosno opremo je mo-žno uporabiti tudi pri kontro-

li in pregledu objektov

ali postavitvi improviziranih kontrolnih točk v objektih, vstopnih kontrolnih točk, po-drobnem pregledu prtljage, potnikov, pro-titerorističnih pregledih in drugih nalogah.

Mobilni sistem s prenosno opremo je bil dodeljen specialni enoti, drugi sistem pa bo na razpolago vsem PU pri cestnih nadzorih v različnih policijskih akcijah.

Navedena oprema bo pripomogla k ve-čji strokovnosti in učinkovitosti policijskega dela na področju boja proti tihotapstvu ra-dioaktivnih in jedrskih snovi ter terorizma in splošne varnosti RS. Možno jo je upora-biti pri več varnostnih nalogah, ki jih izvaja policija.

Besedilo in foto: Benjamin Franca, UKP GPU

IzObRAžEVANjE, USPOSAbLjANjE, IzPOPOLNjEVANjE


VArNOST

45


V Policijski akademiji je bila 20. novembra 2013 slovesna podelitev diplom XII. generaciji Višje policijske šole. študij je uspešno končalo 20 diplomantov. Ob tej priložnosti sta zbrane nagovorila generalni direktor policije Stanislav Veniger in ravnatelj Višje policijske šole mag. Ivo holc.

NA VIšJI POLICIJSKI šOLI PODELILI DIPLOmE XII. gENERACIJI DIPLOmANTOV

Generalni direktor policije je dejal, da takšen dogodek vpliva zaupanje v pri-hodnost institucije. Novim višjim polici-stom je čestital za uspešno končanje štu-dija in se zahvalil pedagoškemu kadru Višje policijske šole, da jih je usposobil za učinkovito delo.

12. generacija je zadnja, ki se je izo-braževala po višješolskem študijskem programu Višji policist. Vanj so se vpisa-li 403 študenti, od tega jih je 389 študij uspešno končalo.

V študijskem letu 2011/2012 se je v program vpisalo 20 študentov. Z opra-

vljenimi študijskimi obveznostmi so pri-dobili višješolsko strokovno izobrazbo in poklic policijski inšpektor. Priznanja za nadpovprečne dosežke pri študiju sta diplomantom podelila generalni direktor policije Stanislav Veniger in direktor Policijske akademije Danijel Žibret. Diplomant Milan Tuš je prejel priznanje za najvišjo skupno povprečno oceno, doseženo med študijem; ta je znašala 8,96. Priznanje za najboljšo di-plomsko nalogo je prejel Janez Rupnik. Naslov nagrajene diplomske naloge je Odvzem nezakonito pridobljenega pre-

moženja, študentov mentor pa je bil dr. Igor Lamberger. Priznanje za posebne uspehe pri praktičnem izobraževanju sta prejela diplomantka Tatjana Borišek in diplomant Aleksander Piškur. Pohva-lo in nagrado za najboljšega študenta generacije, tj. najvišje priznanje, ki se podeljuje študentom, pa je prejel diplo-mant Dejan Đukić.

Besedilo: Boštjan Polutnik, PA Foto: Mirko Verovšek, PA

V VIŠjEŠOlSKI ŠTUDIjSKI PROgRam POlIcIST VPISaNIh 100 ŠTUDENTOV

V Policijski akademiji je 19. novem-bra potekal vpis študentov v višje-šolski študijski program Policist. V študijski program, ki se bo izvajal kot izredni študij, se je vpisalo 100 študentov, in sicer 50 policistov kri-minalistov in 50 policistov vodij poli-cijskega okoliša. Študij bo trajal med 25. novembrom 2013 in 30. septem-brom 2014.

Foto: VPŠ PA


VArNOST

IZšOLALI SLUžBENE PSE ZA ISKANJE OROžJA IN TULCEV

Pri preprečevanju in preiskovanju kriminalitete se vedno trudimo, da nadgrajujemo že obstoječe metode, s katerimi lahko to počnemo še učinkoviteje. Zato je v sodelovanju med Upravo kriminalistične policije in Upravo uniformirane policije na generalni policijski upravi ter Oddelkom za šolanje službenih psov zaradi potreb na terenu nastal pilotski projekt za šolanje psov za iskanje orožja in tulcev. Tako je Oddelek za šolanje službenih psov štiri službene pse za spe-cialistično uporabo, ki že opravljajo naloge odkrivanja prepovedanih drog, došolal za iskanje orožja in tulcev. gre za pilotski projekt, za katerega se je ideja v strokovnih vrstah policijske kinologije kalila že nekaj časa.

Tečaj sta vodila inštruktorja Oddelka za šolanje službenih psov Marijan Levstik in Primož Glavič, udeležili pa so se ga štir-je vodniki s psi, nemškimi kratkodlakimi ptičarji: Borut Brglez s psom Jonom iz Policijske uprave Kranj, Vid Jakop s psom Tarasom in Marko Godec s psičko Bo iz Policijske uprave Celje ter Zvonko Galun s psičko Piko iz Policijske uprave Maribor.

Prvi del tečaja je potekal od 4. marca do 12. aprila 2013. Ker je sistem iskanja vonjev in predmetov psom poznan že od prej, saj gre za izšolane in izkušene pse, sta inštruktorja največ pozornosti namenila spoznavanju novega vonja, tj. smodniških plinov. Tako so psi skupaj s svojimi vodniki iskali odvrženo orožje, ki je med vajo služilo kot predmet kaznive-ga dejanja, skrito orožje, izstreljene tulce, oblačila z vonjem smodniških plinov itd.

Drugi del tečaja je potekal od 7. ok-tobra do 30. oktobra 2013. V tem delu usposabljanja je bil poudarek predvsem na iskanju izstreljenih tulcev. Inštruktorji so službene pse naučili, da tulce na tere-nu iščejo in najdejo samostojno ter svojo najdbo pasivno nakažejo – torej tako, da se tulcev ne dotaknejo in tako ne konta-minirajo morebitnih sledi, ki bi lahko slu-žile kot dokazi v kazenskem postopku. Na končnem preizkusu 30. oktobra so svoje znanje morali tudi pokazati. Vsak vodnik je moral pregledati štiri sobe, v katerih

je bilo poljubno skrito eno orožje, eno kontaminirano oblačilo in en tulec. Drugi del preizkusa se je odvijal na terenu (trav-nato zemljišče), kjer je vsak službeni pes iskal tri odvržene tulce. Vsi psi so preizkus uspešno opravili.

Komisija je ugotovila, da službeni psi prepoznajo vonj po smodniških plinih in ga tudi dobro zaznajo ter pravilno naka-žejo. Službeni psi nimajo težav s tulci, ki so »sveži« in so izstreljeni v 24 urah. Manj-še težave so se pojavile, če je bil tulec star več dni in so nanj že vplivali zunanji vre-menski in drugi dejavniki. Poleg tega je bila opažena manjša težava pri pravilnem nakazovanju tulcev, saj se službeni psi težje umirijo oziroma pravilno nakažejo tulec brez dotika, če je le-ta viden.

Sprejeta je bila odločitev, da se uspo-sabljanje podaljša za tri tedne, in sicer od 18. novembra do 6. decembra. Na njem se bodo pomanjkljivosti odpravile z dodatnimi treningi pasivnega naka-zovanja, dorečena pa bo tudi taktična uporaba službenega psa, saj gre za pro-jekt, ki se bo nadgrajeval in dopolnje-val skladno s pridobljenimi izkušnjami in potrebami na terenu. Prav tako bo z Upravo kriminalistične policije doreče-no, v kateri fazi postopka preiskovanja kaznivega dejanja bo vstopil vodnik s svojim psom za iskanje orožja in tulcev, da bo s svojim nosom pomagal najti, kar

je očem skrito, a pomembno za uspešno izvedbo preiskave. Ob vsakem uspehu najdbe orožja ali tulcev ali obojega bo ves trud vodnikov, inštruktorjev in osta-lih udeleženih v tem pilotskem projektu, na podlagi katerega bo vpeljan progam še za druge zainteresirane vodnike, več kot poplačan.

Besedilo in foto: Andrej Muhvič, OŠSP, PA



VArNOST

47

111 DElaVcEV caRINE Na USPOSaBljaNjU Iz POOBlaSTIl, OBOROŽITVE IN SamOOBRamBE

V sodelovanju s carinsko upravo RS se je septembra in oktobra v Policijski akademiji usposabljalo 111 delavcev carine. cilj izobraževanja pooblašče-nih uradnih oseb carine, razporejenih v mobilne oddelke po notranjosti Slo-venije, je bil usposabljanje za nošenje in uporabo strelnega orožja ter upo-rabo prisilnih sredstev.

Foto: Mirko Verovšek, GPU PA

SKUPaj SO SE USPOSaBljalI SlOVENSKI, SRBSKI IN čRNOgORSKI »SPEcIalcI«

Specialna enota je med 14. in 18. oktobrom 2013 na območju gote-nice in Škrilja izvedla specialistič-no usposabljanje svojih policistov. Usposabljanja iz specifičnih oblik dela pri operativnem delovanju enote se je poleg slovenskih rdečih panterjev udeležilo tudi po pet po-licistov iz Specialne antiteroristič-ke jedinice (Saj) Srbije in Saj črne gore.

Foto: Goran Taradi, SE UPS GPU



VArNOST

ZA NAmI DRUgA SChENgENSKA EVALVACIJA

Letos in lani se je velik del policijskih enot neposredno ali posredno srečal s t. i. schengensko evalvacijo. marsikdo se je ob tem spraševal, ali že spet. Odgovor je pritrdilen. V izvajanje schengenskega pravnega reda, ki omogoča prosto pre-hajanje notranjih meja, je vključen tudi poseben mehanizem ocenjevanja, poznan kot schengenska evalvacija.

Uspeh prve evalvacije, ki je potekala v letih 2006 in 2007, je bil pogoj za vključitev Slove-nije v schengensko območje in s tem ukinitev mejne kontro-le na mejah z Italijo, Avstrijo, Madžarsko ter na letališčih na schengenskih letih. Zato so ji takrat vodstvo policije, politiki in mediji posvečali bistveno več pozornosti.

Namen tokratne evalvaci-je je bil preveriti, ali Slovenija zadovoljivo izpolnjuje obve-znosti, ki izhajajo iz schengen-skega pravnega reda in statusa članice schengenskega obmo-čja, ki opravlja nadzor dela zu-nanje meje v imenu vseh držav članic. Takega ocenjevanja so države deležne praviloma vsa-kih pet let.

Proces druge schengenske evalvacije je bil zahteven in kar dolgotrajen. Začel se je že v drugi polovici leta 2011 z iz-polnjevanjem vprašalnika, kjer smo morali odgovoriti na 227 vprašanj na skoraj 150 straneh. Odgovori, s katerimi pojasnju-jemo ureditev in delovanje na vseh relevantnih področjih dela (poleg upravljanja zuna-njih meja in uporabe SIS tudi policijsko in pravosodno sode-lovanje, zakonodajo o orožju in drogah, varstvo podatkov, izdajanje vizumov), so bili po-sredovani vsem državam člani-cam. Na delovni skupini Sveta, ki se ukvarja s schengensko evalvacijo, je bila februarja 2012 tudi t. i. predstavitev dr-žave (»country presentation«) s poudarkom na spremembah od zadnje evalvacije in realiza-ciji priporočil iz te evalvacije.

»Zares« se je začelo febru-arja lani s prvim evalvacijskim obiskom za področje zračnih meja, ki je tokrat potekal le na letališču Brnik (PU Kranj), za letališča Portorož in Maribor je bila opravljena samo predsta-vitev brez obiska. Septembra je sledila še evalvacija morskih meja, obisk je bil seveda v ce-

loti izveden na območju naše obmorske uprave, PU Koper.

Intenzivnejše je bilo leto-šnje leto. Evalvacijske obiske smo začeli marca za področje policijskega sodelovanja (na državnem nivoju je bil koor-dinator UKP v sodelovanju z UUP, evalvatorji pa so obiskali tudi SENDM, CSVO Dolga vas in PU Maribor). Evalvacija za področje vizumov, za katere-ga je odgovorno ministrstvo za zunanje zadeve, je bila v aprilu na veleposlaništvih v Ankari (Turčija) in Kairu (Egipt). Med poletnimi dopu-sti – julija – so UIT, UKP in sodelavci informacijske poo-blaščenke gostili evalvatorje s področje varstva podatkov. Vrhunec – po intenziteti in zahtevnosti – je sledil sep-tembra in oktobra letos. Naj-prej je bil pri nas »premierno« izveden evalvacijski obisk za področje SIS/Sirene po uve-ljavitvi SIS II, ki je v koordina-ciji UKP in v sodelovanju z UIT potekal na državnem nivoju in po policijskih enotah PU Kranj (PLP Brnik), PU Novo mesto in PU Ljubljana.

Najverjetneje najintenziv-nejši evalvacijski obisk, v kate-rega je bilo vključeno največ enot in policistov, in obenem zadnji, je bil evalvacija kopen-skih meja na območju PU No-vo mesto in PU Maribor. V »pripravljenosti« so bile tudi vse ostale uprave ob naši južni meji, saj ni bilo mogoče izklju-čiti obiskov presenečenja mi-mo programov (ki so bili sicer izvedeni, a na enotah v okviru predvidenih uprav).

Z obiski evalvacijskih sku-pin, sestavljenih iz strokovnja-kov iz držav članic (od 6 do 10, odvisno od posamezne skupine), predstavnikov Generalne- ga sekretariata sveta in Evrop-ske komisije, smo zaključili 10. oktobra letos. Dodobra so pre-verile naše delo po vseh nave-denih ravneh schengenskega pravnega reda. O prvih petih obiskih so bila že sprejeta po-ročila s priporočili, za zadnji dve področji (SIS/Sirene in ko-penske meje) pa sprejem poro-čil pričakujemo do konca leta.

Namen evalvacije je bil oceniti izvajanje schengenske-

ga pravnega reda v posame-znih državah članicah (kot je razvidno iz pregleda obiskov, po vseh področjih), ugotovitev t. i. dobrih praks in izdelava pri-poročil za odpravo ugotovlje-nih pomanjkljivosti. Poročila obravnava in sprejema (ena-ko kot vprašalnike, programe obiskov in druge relevantne dokumente) posebna delovna skupina Sveta (WP Schengen Matters – Evaluation), v kateri sedijo predstavniki držav čla-nic, komisija pa ima zaenkrat le vlogo opazovalca. Posebnost te skupine je, da vse dokumen-te sprejema soglasno; to po-meni, da dokler ima katera koli država članica zadržke glede poročila, zahteve za dodatna pojasnila ipd., dokument ne more biti sprejet.

Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da so do sedaj sprejeta poročila (to upra-vičeno pričakujemo tudi od preostalih dveh) zelo pozitiv-na. Evalvatorji so ugotovili, da Slovenija izpolnjuje obve-znosti, izhajajoče iz članstva v schengenskem območju, in da sistem nadzora meja in ostalih

mEDNARODNO SODELOVANjE


VArNOST

49


spremljajočih aktivnosti (ki jih poznamo kot elemente inte-griranega upravljanja meja) dobro deluje.

Seveda »mora« vsak nadzor odkriti tudi kakšno pomanjklji-vost, torej tudi schengenska evalvacija prinaša nekaj pri-poročil za izboljšanje stanja, ki pa vsaj v dosedanjih poročilih niso bila presenečenja, saj se tudi sami zavedamo določe-nih pomanjkljivosti. Kar nekaj

ugotovljenih pomanjkljivosti smo lahko odpravili takoj po evalvacijskih obiskih (z ustre-znimi usmeritvami). Najbolj iz-stopajoča priporočila se nana-šajo predvsem na potrebe po dodatnem usposabljanju, dol-goročne potrebe po izboljšavi infrastrukture (npr. izgradnja terminala za mejno kontrolo potnikov s križark v luki Ko-per, nov terminal na letališču Brnik), ureditev še nekaterih

Schengenska evalvacija je najtemeljitejši nadzor, ki ga poznamo v naši policiji, saj zajema preveritev delo-vanja sistema preko odgovorov na vprašalnike, pred-stavitve posameznih delov integriranega upravljanja meja z intenzivno razpravo in odgovori na vprašanja strokovnjakov, konkretno preverjanje izvajanja v praksi, tudi pri policistih. Poleg tega celoten proces, vključno z vprašanji policistom, poteka v angleškem jeziku oz. jezikih evalvatorjev (od mejnih policistov se pričakuje, da se znajo sporazumevati v tujih jezi-kih). Če kje, potem pri tem procesu velja, da je veri-ga trdna toliko, kot je trden najšibkejši člen. In če je ocena schengenske evalvacije za vsa področja nekje med prav dobro in odlično, gre nedvomno zahvala za to vsem, ki so sodelovali v procesu, še posebej pa poli-cistom, ki so ob obiskih na policijskih postajah, mejnih prehodih ali v patruljah dokazali, da sistem nadzora meja dejansko odlično deluje v vsakodnevni praksi.

pravnih vprašanj in potrebne investicije v IT-sistem.

Na delovni skupini Sve-ta mo že poročali o ukrepih za realizacijo priporočil, saj je obveznost držav, da periodič-no poročajo o realizaciji. Po sprejetju zadnjega od poročil, in ko bomo v zadovoljivi meri izvedli priporočila za odpravo pomanjkljivosti oz. predstavili konkretne načrte za njihovo re-alizacijo, bo Svet sprejel ustre-zen sklep o zaključku schen-genske evalvacije za Slovenijo

In malo prej kot čez pet le se bo spet kdo spraševal: Schengenska evalvacija, pa ja ne že spet!? Že spet, ja, a takrat po novih pravilih. Ok-tobra letos je bil zadnji eval-vacijski obisk v Sloveniji po starih pravilih, ki so temeljila na principu »peer to peer«, na medsebojnem zaupanju med državami. Z novo Uredbo o vzpostavitvi ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma za preverjanje uporabe schen-genskega pravnega reda, ki je bila sprejeta oktobra 2013 v Bruslju, pa bodo drugače do-ločene vloge v evalvacijskem procesu; bistveno večjo vlogo bo imela predvsem Komisija,

ki bo tudi pripravljala poročila. Vendar bodo strokovnjaki še vedno prihajali iz držav članic, v evalvacijskih skupinah pa bo-do tudi opazovalci agencij EU (npr. Frontex in Europol). Mo-žni bodo nenapovedani obiski, ocenjevalo se bo tudi stanje na notranjih mejah. Sprejemanje poročil bo pod velikim vpli-vom komisije.

Upamo, da je bil oktobra zadnji evalvacijski obisk na kopenskih zunanjih mejah v Sloveniji, saj verjamemo hr-vaškim napovedim in odloče-nosti, da čim prej opravi vse potrebne priprave za vstop v schengensko območje, kar naj bi se zgodilo v naslednjih dveh do treh letih.

Priznanje in zahvala za odlično opravljeno delo gre za-to vsem, ki smo se intenzivno trudili in dokazali, da znamo in zmoremo odgovorno nadzirati zaupan del zunanje schengen-ske meje, enotam in številnim posameznikom na državni rav-ni, v policijskih upravah in na policijskih postajah. Preveč nas je, da bi vse naštevali.Besedilo: Marko Gašperlin, UUP GPU

Foto: Miran Šadl, PU Maribor


VArNOST

SChENgENSKA EVALVACIJASIS-SIRENE V SLOVENIJI

med 8. in 11. septembrom letos je v Sloveniji potekala schengenska evalvacija SIS-SIRENE. Evalvacijsko skupino so sestavljali strokovnjaki iz Litve (vodilni strokovnjak), Poljske, madžarske, švice, Avstrije, Nemčije, generalnega sekretariata Sveta EU in Evropske komisije.

V Sloveniji so bile evalvirane naslednje enote:— UKP GPU— UIT GPU— PA GPU— UUP GPU— oddelek SIRENE SMPS UKP

GPU— PP Ljubljana Moste— PLP Brnik— PMP Obrežje

V okviru t. i. »obiskov pre-senečenja« so sodelovale še naslednje enote:— UIT (sekundarni računalni-

ški center na PU Novo me-sto)

— SENDM UUP— PP Novo mesto— PP Grosuplje — PP Domžale

Prvi dan evalvacije je bil namenjen splošnim predstavi-tvam prehoda na schengenski informacijski sistem druge ge-neracije – SIS II, delovanja od-delka SMPS UKP Sirene in ko-munikaciji s končnimi uporab-niki (policija, carina, MNZ, MZZ, MP). Izvedenci so si ogledali tudi PP Ljubljana Moste, kjer so bili seznanjeni z uporabnostjo SIS II pri opravljanju rednih po-licijskih nalog. Posebno pozor-nost so namenili preverjanju, ki ga izvajajo mobilne enote preko dežurne službe, in ko-munikaciji z oddelkom Sirene v primeru zadetka v SIS II.

Evalvacijska skupina si je ogledala tudi UIT GPU, kjer se je seznanila s tehničnimi vidiki povezave do SIS II in predvsem z varnostjo sistema ter podat-kov v njem.

Prvi dan evalvacije je bil za-ključen na SMPS UKP GPU in v oddelku Sirene, kjer so preve-rili usposobljenost zaposlenih za izmenjavo informacij v okvi-ru SIS II med uradi Sirene, vnos, modificiranje in izbris razpisov v SIS II.

Drugi dan evalvacije je bil namenjen pregledu uporabe SIS II na PMP Obrežje, kjer je bila posebna pozornost name-njena sistemu za prepoznavo registrskih tablic in njegovo povezavo s SIS II. Na poti do PMP Obrežje se je evalvacijska skupina seznanila tudi, kako SIS II uporablja Specializirana enota za nadzor državne meje UUP GPU; posebna pozornost je bila namenjena mobilnemu dostopu do sistema, prever-janju podatkov, ukrepom po zadetku in komunikaciji z od-delkom Sirene.

Drugi dan evalvacije se je zaključil s t. i. »obiski presene-čenja«. Izvedenci so si izbrali PP Grosuplje, PP Domžale za enoti, kjer so izvedli evalvacijo. Obisk presenečenja je bil tudi na PU Novo mesto, v prostorih sekundarnega računalniškega

Na povabilo SMPS UKP GPU in v soglasju z napote-nimi strokovnjaki so kot opazovalci sodelovali tudi hrvaški kolegi (vodja SMPS, vodja oddelka Sirene in predstavnik UIT), ki so si nabirali izkušnje za potrebe vključevanja Hrvaške v schengen.

centra, in na PP Novo mesto. Na omenjenih obiskih je napotene strokovnjake zanimalo pred-vsem, kako končni uporabniki preverjajo podatke v SIS II, ka-ko ravnajo ob zadetku in kako komunicirajo s Sirenami.

Zadnji dan evalvacije je bil namenjen predstavitvi PLP Br-nik, kjer so si ogledali uporabo SIS II na letališču Ljubljana.

Evalvacijska skupina je posebej pohvalila odlično so-delovanje temeljnih enot v okviru delovanja SIS II (odde-lek Sirene, UIT GPU, PA GPU in UUP GPU) in prizadevanje za kakovostno ter nemoteno de-lovanje sistema.

Na zaključnem sestanku z napotenimi strokovnjaki je vo-dilni ekspert iz Litve predstavil splošne ugotovitve:

— slovenska policija je zelo uspešno opravila prehod iz

sistema SISone4ALL na SIS II;

— slovenska policija ima izde- lane odlične programe us-

posabljanja končnih upo- rabnikov SIS II;— končni uporabniki SIS II

so dobro usposobljeni za uporabo in imajo visoko raven znanja tujih jezikov;

— oddelek Sirene ima odlično usposobljene strokovnja-ke;

— potrebna bo nadgradnja centralnega sistema in nadgradnja aplikacij, ki podpirajo delo oddelka.

Evalvacijo sta v Sloveniji koordinirala Dušan Kerin, vod-ja SMPS UKP GPU, in Sonja Bo-žič, vodja oddelka Sirene SMPS UKP GPU.

Besedilo: Dušan Kerin, SMPS UKP GPUFoto: SMPS UKP GPU



VArNOST

51

VENIgER SPREJEL POLICISTE, KI SO DELALI V SKUPNIh OPERACIJAh AgENCIJE FRONTEX

generalni direktor policije Stanislav Veniger je 3. oktobra sprejel policistko in policiste, ki so letos kot poznavalci po-licijskega dela na meji sodelovali v skupnih operacijah agencije Frontex. V osmih skupnih operacijah je sodelovalo 19 policistov in policistka.

V operaciji Neptun sta na madžarsko-srbski meji delala Mitja Kaučič iz Policijske postaje Rogaška Slatina in Branko Lavrič iz Policijske postaje Kočevje. Ko sta končala delo na tej lokaciji, sta bila v okviru iste operacije napotena še na hrvaško-srbsko mejo.

Mitja Kaučič si bo misijo zapomnil po velikem številu ilegal-nih prebežnikov: »Operacija je bila razdeljena na dva dela, en je potekal na Madžarskem, drug pa na Hrvaškem. Na Madžarskem sem delal s slovenskim in madžarskim kolegom, na Hrvaškem pa so se nama pridružili tudi policisti iz Bosne, Latvije in Nizo-zemske. Glede na to, da smo delali na področju nekdanje Ju-goslavije in je bilo sporazumevanje zato lažje, se nama ni bilo težko prilagoditi na spremembo okolja in dela. Misijo si bom zapomnil po ogromnem številu ilegalcev. Dnevno sva bila zra-ven pri prijetju dveh ali treh skupin ilegalnih prebežnikov, sku-pine pa so obsegale od treh do deset oseb, največkrat je šlo za prebivalce Kosova, Afganistana in Pakistana. Naše delo je bilo prijetje na terenu, potem smo ilegalce pripeljali v enote, kjer je bil opravljen pregled. Ko so kolegi pripravili dokumente, pa smo se vrnili na teren.«

Na grško-turški zeleni meji v operaciji Poseidon Land jih je delalo šest, in sicer Boštjan Hren in Srečko Sukič, oba iz Policijske postaje Lendava, Jasmin Rahmanovič iz Policijske postaje Me-tlika, Milan Škraban iz Policijske postaje Gorišnica, Peter Urek iz Policijske postaje vodnikov službenih psov Brežice ter Boris Rodi iz Policijske postaje vodnikov službenih psov in konjenikov Maribor z belgijskima ovčarjema Bagijem in Pandom.

Peter Urek se je misije udeležil prvič: »S kolegom, prav ta-ko vodnikom službenega psa, sva delala v paru z grškim poli-cistom. Delal sem na treh postajah, ob reki Evros ob grški meji. V misiji sem bil prvič. Kar dvakrat sem izsledil ilegalce, kar se ni zgodilo že dolgo. V prvem primeru sva jih s psom izsledila sedem, drugič pa so ravnokar prestopili reko, oboji so prihajali

iz Turčije, med njimi pa je bilo tudi nekaj državljanov Sirije in Afganistana.«

Za Borisa Rodija pa je bila to že druga misija: »V Grčiji sem bil kot vodnik službenega psa že drugič, prvič sem bil pred dve-ma letoma, novembra. Junija letos sem prišel nazaj. Prvič je bilo ogromno ilegalcev. Na vsako »službo« smo prijeli med dvajset in osemdesetih ljudi. Tokrat je bilo povsem drugače – med svo-jo izmeno nisem prijel nobenega. Glede na to, da sem bil tam s psom, sva bila prava atrakcija, kamor koli sva prišla. Grška poli-cija namreč ne pozna službenih psov in kjer koli sva se pojavila, sva morala pokazati vaje poslušnosti in obrambe. Predstavila sva se tudi vojski in civilnemu prebivalstvu.«

Boštjan Hren je povedal, da smo slovenski policisti v primer-javi z drugimi precej v ospredju. »Letos je bila to moja četrta operacija – dvakrat sem bil v misiji Jupiter in dvakrat v misiji Po-seidon Land. Po štirih misijah opažam, da obstaja na različnih zunanjih mejah EU mnogo metod dela. Vsaka matična država, ki zaprosi za pomoč na svojih zunanjih mejah, ima svoje, in raz-liko vidiš šele, ko imaš za sabo več operacij. Tudi kakovost dela, oprema se razlikujeta. Glede organizacije, metod dela, organizi-ranosti in discipline menim, da smo slovenski policisti na vrhu. V letošnji misiji ni bilo več takega navala ilegalnih prebežnikov iz Turčije, lani pa jih je bilo ogromno, tudi po 80, 90 na izmeno. Med zanimivostmi, ki sem jih izvedel od grških policistov, je ta, da so do lani za pravočasen prihod v službo v celem mesecu dobili dodatek pri plači v višini 80 evrov. Zdaj so jim to seveda ukinili, jim znižali plače.«

Na enem od grških otokov sta v operaciji Poseidon Sea de-lala Jasmin Bezdrob in Jasmin Rahmanovič, oba iz Policijske po-staje Metlika.

Jasmin Rahmanovič je delal na kopenski in morski misiji. »V misiji v Grčiji sem bil že štirikrat, trikrat na kopenski in enkrat na



VArNOST

morski. Moje izkušnje so pozitivne, spoznal sem veliko tujih po-licistov in z njimi izmenjal izkušnje. Spoznal sem delo na zuna-nji schengenski meji z Grčijo in Turčijo. V tem obdobju sem pri njih opazil napredek. Delo se med kopensko in morsko mejo ne razlikuje preveč. Na morski meji smo delali ob Lezbosu, kjer sva s kolegom Jasminom Bezdrobom delala ob kanalu, širokem pri-bližno deset kilometrov, in bila pozorna zlasti na hitre gliserje, ki jih uporabljajo za prekupčevanje drog, orožja, tihotapljenje ljudi.«

V Bolgariji, v bližini turške meje, je v operaciji PP Attica delal Tomaž Pavček iz Policijske postaje Novo mesto, v t. i. Flexi Force operaciji na Poljskem pa Franc Brvar iz Postaje letališke policije Brnik.

V tej misiji je bil Franc Brvar edini Slovenec. »Na letališču sem delal mesec dni, ob sebi pa sem imel še portugalskega kolega. V glavnem je delo isto, podobna je tudi struktura potnikov. Po-ljaki so dobro organizirali misijo, spominjal se jo bom predvsem po njihovi prijaznosti in ustrežljivosti.«

V kontaktnih uradih na kopenskih mejah je delalo pet slo-venskih policistk in policistov – na romunsko-srbski meji Ljubo-mir Siničič iz Policijske postaje za izravnalne ukrepe Maribor in Peter Koler iz Postaje mejne policije Obrežje.

Ljubomir Siničič je na mejnem prehodu na romunsko-srbski meji delal kot FPO (»focal point officer«). »V Romuniji sem bil že tretjič. Med mojim zadnjim obiskom smo odkrili en ponaredek listine. V tem času, maja, je bilo tam bolj malo prometa. Poseb-nost, ki se je spomnim, je ta, da ljudi na meji najprej ustavijo na policijski kontroli, potem še na carinski, kjer so odprli in pregle-dali vsak avto, tudi pešce in njihovo opremo, potem pa so po potrebi izvedli še temeljito kontrolo. Tudi dnevne migrante so pogledali, vsako osebo.«

Na hrvaško-srbski meji so bili Dejan Ertl iz Postaje mejne po-licije Gruškovje, Boris Brinovec iz Postaje mejne policije Obrežje in Katja Krašovec iz Postaje mejne policije Metlika.

Katja Krašovec je delo opravljala na mejnem prehodu Baja-kovo. »To je bila zame tretja misija, bila sem dvakrat na madžar-sko-ukrajinski meji. Razlika je predvsem glede sporazumevanja, na Bajakovem se lažje sporazumevaš, ker uporabljaš hrvaško--srbski jezik, na Madžarskem pa žal veliko policistov ne govori

angleško. Ta ovira sicer ni nepremostljiva, ampak težje pristopiš do policistov in oni do tebe. Kot »focal point policistka« sem bila doslej edina ženska, na meji pa so ženske zastopane kot pri nas. Pri delu so me seveda prepoznali tudi slovenski državljani, neka-teri so bili presenečeni, drugi sploh niso opazili. Sodelovala sem pri vseh postopkih, ki so bolj izstopali, veliko je bilo ilegalnih prebežnikov. Posebej sem bila pozorna na postopke policistov, vračanje tujcev in njihove izvorne države.«

Na hrvaško-črnogorski meji je delal Jože Pavčnik iz Postaje mejne policije Metlika.

Za Pavčnika je bila to druga napotitev. »Delal sem na mej-nem prehodu Karasovići. Zanimivost je bila ta, da so prvi te-den na izstopu iz Črne gore našli 58 kilogramov marihuane v osebnem avtomobilu, skritem v dvojnem dnu. Takrat me sicer ni bilo zraven. Pred mojim prihodom so našli tudi približno 200 kilogramov marihuane v tovornem vozilu. Med mojo misijo pa smo našli štiri ponarejene listine. Sam sem sicer multiplikator za ponarejene, predrugačene listine, tako da sem delal tudi kot mentor in tujim kolegom predaval o ponarejenih listinah.«

V kontaktnem uradu na morski meji, natančneje v bolgar-skem pristanišču, je delal Kristjan Vožič iz Postaje pomorske po-licije Koper, na koordinacijski točki na hrvaško-srbski meji pa sta bila Robert Juh iz Postaje mejne policije Dobova in Uroš Novak iz Postaje mejne policije Obrežje, ki je delo opravljal tudi na ko-ordinacijski točki na albansko-črnogorski meji.

Besedilo: Brigita Petric, SOJ SGDP GPUFoto: Anita Kovačič, SOJ SGDP GPU

Slovenska policija sodeluje z agencijo Frontex, od kar je bila ustanovljena. Do danes je v njenih skupnih operacijah in pilotskih projektih na morskih in zračnih ter predvsem kopenskih mejah delalo 161 slovenskih policistk in policistov. Dodajmo še tri tiste, ki so trenu-tno na delu na eni od meja. Sicer v aktivnostih agenci-je Frontex na schengenskih zunanjih mejah letno so-deluje med 30 in 40 slovenskih policistk in policistov.



VArNOST

53

šTUDIJSKI OBISK DELEgACIJE AZERBAJDžANA

Namestnica generalnega direktorja policije, mag. Tatjana Bobnar, je 21. novembra na študijski obisk sprejela delegacijo Azerbajdžana. Obisk je preko ministrstva za zunanje zadeve RS organizirala pisarna Organizacije za varnost in sodelo-vanje (OVSE) v Bakuju, Azerbajdžan.

Delegacija se je odločila za obisk Slovenije po tem, ko je preučila zako-nodajo in prakso 20 evropskih držav, glavna referenca zanj pa je zelo dobro zadnje poročilo Evropskega odbora za preprečevanje mučenja in nečloveške-ga ali ponižujočega ravnanja ali kazno-vanja (CPT). Navedeno kaže na dobro delo policije na področju odvzemov prostosti, njen mednarodni ugled in priznanje Sloveniji.

Namen obiska 16-članske delega-cije, ki jo je vodil Giovanni Galzignato, vodja enote za pravne zadeve in člove-kove pravice pri OVSE iz Bakuja, sesta-vljali pa so jo predstavniki ministrstva za pravosodje, ministrstva za notranje zadeve, varuha človekovih pravic in odvetniške zbornice, sodniki ter drugi, ki se v Azerbajdžanu ukvarjajo z vpraša-nji, povezanimi z ravnanji z osumljenci v policijskem pridržanju, je bil pridobiti vpogled v normativno ureditev in pra-kso na tem področju v Sloveniji. Obisk je bil del projekta »Izboljšanje spošto-vanja pravic osumljenih in obsojenih v pridržanju«.

V prvem delu študijskega obiska so namestnica generalnega direktorja policije, mag. Tatjana Bobnar, in mag. Robert Ferenc ter Damjan Krajnc iz Sek-torja za policijska pooblastila in preven-tivo Službe generalnega direktorja poli-cije, članom delegacije predstavili nor-mativno ureditev odrejanja policijskih pridržanj po posameznih zakonskih podlagah, ureditev zagotavljanja var-stva človekovih pravic osebam, ki jim je odvzeta prostost, način evidentiranja podatkov o pridržanju in vodenje evi-dence o pridržanju, način spremljanja izvajanja pridržanja, notranji in zunanji nadzor nad zakonitostjo in strokovno-stjo odrejanja pridržanj ter ravnanja s pridržanimi osebami in normative za gradnjo, adaptacijo in opremo prosto-rov za pridržanje.

V drugem delu je delegacija obiska-la še Center za pridržanje v Mostah, kjer ji je delo predstavil vodja centra Edo Behlić. Članom delegacije je podrobne-je prikazal delovanje centra, postopke ob sprejemu oseb, njihovi namestitvi v prostor za pridržanje, zagotavljanje

prehrane in nadzora pridržanih oseb. Predstavil jim je tudi način zagotavlja-nja pravic, s katerimi morajo policisti pridržano osebo seznaniti ob odreditvi pridržanja, in drugih pravic, ki jim pri-padajo (pravica do zdravniške pomoči, pritožbe, gibanja in počitka, pravice do humanega ravnanja …).

Člani delegacije so bili s predsta-vitvijo, na kateri ni manjkalo vprašanj,

izmenjave mnenj in izkušenj, zelo zado-voljni in so se zahvalili za sprejem.

Besedilo: Damjan Krajnc, SPPP SGDP GPUFoto: Brigita Petric, SOJ SGDP GPU



VArNOST

PREDSTAVNIK SLOVENSKE POLICIJE NA SREčANJU STROKOVNJAKOV S PODROčJA VELIKIh šPORTNIh PRIREDITEV V BRUSLJU

V Bruslju je 4. oktobra potekalo zasedanje delovne skupine za kazenski pregon (Law enforcement working party), pod-skupine strokovnjakov za področje velikih športnih prireditev.

Prisotni smo se najprej seznanili z vsebino sestanka, ki je bil 21. in 22. maja v Vilni. Na njem sta bila v ospredju varnost navijačev v povezavi s policijo in sprejetje ukrepov za zmanj-ševanje tveganja. Pomembnost mednarodnega policijskega sodelovanja, sodelovanje s tretjimi državami in delo z navijači so bile osrednje teme omenjenega sestanka.

Predstavljeni so bili tudi osnutek delovnega programa EU 2014–2016 in osnutka sklepov sveta o sprejetju delovnega programa glede povečanja varnosti, še posebej na nogome-tnih tekmah.

Danski udeleženec je predstavil zaključke vprašalnika o ob-stoječi pravni podlagi za preprečevanje ugotovljenih tveganj navijačev ob nogometnih tekmah.

Poljska predstavnika sta predstavila osnutek predlogov memoranduma o soglasju glede mednarodnega sodelovanja policije v zvezi z zagotavljanjem varnosti in zaščite ob večjih športnih dogodkih z mednarodno razsežnostjo. Udeleženci smo bili pozvani, naj preučimo uporabnost tega orodja kot pri-mera dobre prakse in predlog, da bi ga v prihodnosti vključili kot prilogo nogometnega priročnika EU.

Belgijski delegat je predstavil dokument v zvezi s potre-bo po reviziji sklepa sveta o varnosti na nogometnih tekmah mednarodnega značaja.

Na srečanju je bila poudarjena tudi vloga usposabljanja policistov na področju izvajanja policijskih nalog v povezavi z nogometom.

Predstavnik CEPOL je spregovoril o prihajajočih usposa-bljanjih. Predstavil je vsebino sestanka Lige prvakov UEFA/Europa League, ki je bil v Varšavi na Poljskem od 11. do 12. septembra 2013. Izpostavil je predvsem gostujoče navijače in uporabo pirotehnike na nogometnih tekmah.

Francoski delegat je podrobno predstavil pripravo na evropsko prvenstvo v košarki (Euro 2016).

Predstavnik Grčije je poudaril, da bi se v okviru njihovega predsedovanja zagotovilo kontinuiteto sedanjih dejavnosti, vključno z izvedbo delovnega programa 2014–2016. Policijsko sodelovanje ob svetovnem prvenstvu v nogometu 2014 v Bra-ziliji bo prednostna naloga.

Predstavnik Slovenije pa sem predstavil aktivnosti ob pri-pravi in organizaciji ter izvedbi varovanja na evropskem prven-stvu v košarki EuroBasket 2013. Poudarjena je bila vloga spo-terstva in mednarodnih policijskih zbirk podatkov (FiO, SIS-II), sodelovanje s tujimi policijami na zunanjih mejah (Frontex--DCAF) in vloga nacionalne nogometne informacijske točke ter podpora Interpolu in Europolu.

Besedilo: mag. Franc Marolt, SSP UUP GPU



VArNOST

55

SLOVENIJA POROčALA O URESNIčEVANJU KONVENCIJE O OTROKOVIh PRAVICAh

Z ustanovitvijo samostojne in neodvisne Republike Slovenije so za državo nastale tudi različne obveznosti do državlja-nov, ljudi, ki tu bivajo, delajo, se šolajo ali preprosto potujejo preko nje, pa tudi obveznosti do mednarodne skupnosti. Slovenija se je ob svoji ustanovitvi zavezala spoštovati zlasti načela demokratične in pravne države ter človekove pra-vice in temeljne svoboščine. Z drugimi besedami: zavezala se je spoštovati, v svoj pravni red sprejeti in uresničevati tudi mednarodne pogodbe, sprejela je t. i. pravila mednarodnega prava. Z ratifikacijo konvencije se je slovenska vlada zavezala, da bo ščitila, zavarovala in poskrbela za otroke in njihove pravice; kako jih bo zagotavljala in uresničevala, pa bo predstavila pred mednarodno skupnostjo (odgovornost zanje).

Med mnogimi mednarodnimi pogod-bami Slovenija uresničuje tudi Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah (v nadaljevanju: Konvencija), ki jo je v New Yorku 20. novembra 1989 sprejela General-na skupščina Združenih narodov (v nadalje-vanju: GS ZN) z resolucijo št. 44/25. Sloveni-ja je 17. julija 1992 Konvencijo v svoj pravni red prenesla z aktom1 o nasledstvu konven-cij, saj jo je predhodno ratificirala2 nekdanja skupna država SFR Jugoslavija.

Doslej so konvencijo oplemenitili še tri-je pomembni dokumenti:— Izbirni protokol h Konvenciji o otrokovih

pravicah glede udeležbe otrok v oboro-ženih spopadih (OPAC), sprejet 25. 5. 2000 v New Yorku z resolucijo GS ZN, št. 54/263,3

— Izbirni protokol h Konvenciji o otroko-vih pravicah glede prodaje otrok, otro-ške prostitucije in otroške pornografije (OPSC), sprejet 25. 5. 2000 v New Yorku z resolucijo GS ZN, 54/263,4

— Izbirni protokol h Konvenciji o otroko-vih pravicah v komunikacijskem (pritož-benem) postopku (OPIC), sprejet 19. 12. 2011 v New Yorku z resolucijo GS ZN, št. 66/1385.

Vsi trije izbirni protokoli, kot že iz njiho-vih nazivov izhaja, so usmerjeni v posebej

1 Akt o notifikaciji nasledstva glede konvencij Or-ganizacije združenih narodov in konvencij, spre-jetih v mednarodni agenciji za atomsko energijo (Uradni list Republike Slovenije-MP, št. 9/92).

2 Zakon o ratifikaciji Konvencije združenih naro-dov o otrokovih pravicah (Uradni list SFRJ-MP, št. 15/90).

3 Slovenija je ratificirala (23. 9. 2004) ta protokol skupaj s 152 državami (pogodbenice), 20 dr-žav je ta protokol le podpisalo. Stanje na 30. 10. 2013. Več: http://treaties.un.org/pages/View-Details.aspx?src=TREATY&mtdsg_no=IV-11-b&chapter=4&lang=en (30. 10. 2013).

4 Slovenija je ratificirala (23. 9. 2004) ta protokol skupaj s 166 državami (pogodbenice), 10 dr-žav ga je le podpisalo. Stanje na 30. 10. 2013. Več na: http://treaties.un.org/pages/View-Details.aspx?src=TREATY&mtdsg_no=IV-11-c&chapter=4&lang=en (30. 10. 2013).

5 Slovenija je podpisnica (28. 2. 2012) tega pro-tokola in le ena izmed 44 držav podpisnic, 8 držav ga je ratificiralo (pogodbenice). Stanje na 30. 10. 2013. Več: http://treaties.un.org/pages/ViewDetails.aspx?src=TREATY&mtdsg_no=IV-11-d&chapter=4&lang=en (30. 10. 2013).

občutljiva področja otrokovega življenja in kršitev njihovih pravic.

V sklopu področja »oboroženih spo-padov« so otroci, kot navaja Unicef (2003), izpostavljeni brutalnostim vojn, prisilno ali prostovoljno se jih zaposluje kot vojake oboroženih formacij. Otroci so zelo dovze-tni za zaposlitev zaradi manipulacij (v ozad-ju je revščina ali diskriminacija); pogosto jih ugrabljajo v šolah, na ulicah ali doma. Posta-nejo otroci vojaki, uporabijo jih za prve boj-ne vrste, spolna izživljanja, tudi kot vohune, kurirje, nosače ali pa jih določijo za čiščenje in odstranjevanje protipehotnih min (ibid.).

Kadar govorimo o prodaji otrok, otro-ški prostituciji in otroški pornografiji, prav-zaprav govorimo o potrebi po dodatnih naporih celotne mednarodne skupnosti, resnični razsežnosti spolnega izkoriščanja otrok, upoštevajoč izreden vpliv, ki ga imata globalizacija in pospešena mobilnost. Uni-cef (2009) navaja, da je izkoriščanje otrok postal mednarodni problem, ki pogosto vključuje kriminalne združbe in mreže, ki ob trgovanju z orožjem in drogami trgujejo tu-di z otroki v vseh pogledih. Trgovina z otroki je najpogosteje povezana s prodajo otrok, prostitucijo z otroki in produkcijo gradiv s spolno zlorabljenimi otroki, pa tudi z izkori-ščevalskim delom otrok, z otroki kot vojaki, nezakonitimi posvojitvami in drugimi obli-kami izkoriščanja (ibid.).

Pri t. i. komunikacijskem (pritožbe-nem) izbirnem protokolu pa je poudarek v učinkovitem sredstvu za ugotavljanje do-mnevnih kršitev otrokovih pravic, njihovem uveljavljanju in v vzpostavitvi ustreznega mehanizma za uveljavitev odgovornosti ob morebitnih kršitvah otrokovih civilnih, po-litičnih, ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic. Ti poudarki so usmerjeni tudi v spe-cifične primere, ki morda niso zajeti v drugih pogodbah o človekovih pravicah (Santos Pais, 2009). Predstavljene domnevne kršitve bo obravnaval Odbor ZN za otrokove pravi-ce (v nadaljevanju: Odbor) tudi skozi proces implementacije Konvencije (ibid.). Ta izbirni protokol še ni stopil v veljavo.

VPLIV KONVENCIJE IN NJENA šTIRI TEmELJNA NAčELA

Konvencija ima lahko velik vpliv pred-vsem na delovanje strokovnjakov, ki se

neposredno ukvarjajo z otroki in njihovimi starši oz. skrbniki, čeprav morda na to po-zabljajo tudi zakonodajna telesa, mediji, zasebne organizacije (podjetja, korporacije, gospodarske družbe) in posamezniki (za-sebniki). Nenazadnje gre za t. i. malo ustavo otrokovih pravic, ki so jo kot takšno ratifici-rale skoraj6 vse države tega sveta ter pred-stavlja eno izmed izhodišč varstva človeko-vih pravic in temeljnih svoboščin.

Konvencijo sestavljajo štiri temeljna na-čela, in sicer nediskriminacija otrok (2. člen Konvencije, ki vsebinsko pomeni obvezo vseh, zlasti države, da zagotavlja enakoprav-ne priložnosti vsem otrokom), načelo otro-kovih koristi (3. člen Konvencije, ki pomeni v vseh pogledih družbenega življenja najprej gledati individualno na vsakega otroka, ga videti takšnega, kot je, in tako posebej zanj zastopati princip največje koristi), pravica do življenja in razvoja (6. člen Konvencije, ki je pravzaprav princip, tesno povezan z eko-nomskimi in socialnimi pravicami – omogo-čati razvoj, vzgojo, izobraževanje, napredek in preživetje) ter pravica izraziti svoje mne-nje (12. člen Konvencije; načelo je osredoto-čeno na spoštovanje otrokovega mnenja, ki mora biti zajeto v vseh postopkih, v katerih je otrok udeležen, hkrati pa mora pristojna služba razložiti, v kolikšnem delu je upošte-vano otrokovo mnenje in na kakšen način).

POROčANJE ODBORU ZA OTROKOVE PRAVICE

Z ratifikacijo Konvencije se je Sloveni-ja zavezala v skladu z njenim 44. členom, da bo Odboru poročala o ukrepih, ki jih je sprejela za uveljavitev priznanih pravic po Konvenciji, in napredku, ki ga je dosegla pri uživanju teh pravic. Določba se nanaša tudi na objavo informacij o dejavnikih in te-žavah, ki ovirajo izpolnjevanje obveznosti, poročila pa morajo vsebovati tudi zadostne informacije, ki Odboru omogočijo vsestran-ski vpogled v uresničevanje te Konvencije v posamezni državi. Odbor lahko zahteva morebitne dodatne informacije o uresni-

6 Stanje na 30. 10. 2013: 193 pogodbenic (rati-fikacija); dve državi brez ratifikacije, a podpi-snici: ZDA (16. 2. 1995) in Somalija (9. 5. 2002). Več: United Nations Treaty Collection, dos-topno na: http://treaties.un.org/pages/View-D etai ls.aspx?src=TREAT Y&mtdsg_no=IV-11&chapter=4&lang=en (30. 10. 2013).



VArNOST

čevanju te Konvencije, državi pogodbenici pa se nalaga skrb, da bodo njena poročila široko dostopna v njihovih lastnih državah. Glede izbirnih protokolov je to vprašanje zelo podobno urejeno v 8. členu OPAC in 12. členu OPSC (vsak izbirni protokol ima svojo določbo), ki se navezujeta še na upo-rabo 44. člena Konvencije.

Slovenija je doslej Odboru posredovala štiri poročila o uresničevanju Konvencije: le-ta 1995 je posredovala svoje prvo poročilo, drugega v letu 2003, leta 2012 pa tretje in četrto poročilo v enotnem dokumentu. Slo-venija je v letu 2008 poročala tudi o izvaja-nju obeh izbirnih protokolov.

ZAgOVOR 3. IN 4. POROčILA O URESNIčEVANJU KONVENCIJE

Uradna delegacija Republike Slovenije7 je 6. junija 2013 v Palači Združenih narodov v Ženevi zagovarjala svoje poročilo na 63. seji Odbora v skupini z državami: Guinea Bissau, Uzbekistan, Ruanda, Izrael in Arme-nija. Člani Odbora, ki so sodelovali v inte-raktivnem dialogu z delegacijo Slovenije, so priznani strokovnjaki, zato so tudi priprave na zagovor potekale predhodno (usklaje-valni sestanek, organizacijska vprašanja, potek zagovora in pravila, alternativna po-ročila NVO in priprave na najbolj pereča/odprta vprašanja z določenega resornega delovnega področja).

V uvodu je vodja delegacije predsta-vila glavne poudarke o izvajanju Konven-cije, člani Odbora so pohvalili izvajanje Konvencije v pregledanem obdobju, visok standard uresničevanja otrokovih pravic in visoko stopnjo socialne zaščite otrok ter postavili številna vprašanja v dveh sklopih: 1. o izpolnjevanju zavez o implementaciji Konvencije, definiciji otroka, splošnih nače-lih, državljanskih pravicah in svoboščinah, 2. o družinskem okolju in alternativni oskrbi otrok s posebnimi potrebami, osnovnem zdravstvu in socialni varnosti, izobraževa-nju, prostem času, kulturni dejavnosti in zaščitnih ukrepih.

Delegacija je odgovarjala na vpraša-nja, ki so izhajala predvsem iz alternativnih (senčnih) poročil nevladnih organizacij in odgovorov na predhodna vprašanja odbora.

Dialog na zagovoru je bil odprt, člani Odbora so slovenski delegaciji postavili več kot 100 dodatnih vprašanj o uresničevanju Konvencije. Najdlje je dialog z Odborom potekal glede celotne oz. celostne obravna-ve romskih otrok in drugih manjšin, upošte-vanja otrokovih največjih koristi in njihovih mnenj v vseh postopkih, ki se jih tičejo, o postopkih v družinskih zadevah pred sodi-šči, zaščiti mladoletnih tujcev in otrok brez spremstva, škodljivi rabi tobaka in alkohola med mladimi, načrtovanju in usklajevanju politike skrbi za otroke. Slovenija je mora-la Odboru znova pojasnjevati, zakaj še ni

7 Sklep Vlade Republike Slovenije, št. 51104-11/2013/4, s 23. 5. 2013.

ustrezno prepovedala telesnega kaznova-nja otrok (v družinah, šolskih oz. vzgojnih institucijah, v kazenskopravnem smislu), odgovarjati na vprašanja o zavrnitvi družin-skega zakonika in ustrezni obravnavi otrok (diskriminacija otrok v istospolnih par-tnerstvih, prepoved telesnega kaznovanja otrok), položaju otrok brez spremstva (do-stop do mednarodne zaščite, prosilci za azil, otroci z območij oboroženih spopadov, ile-galni migranti, obravnava in izobraževanje v maternem jeziku, zdravstvena oskrba itn.).

Odbor je zastavil vrsto dodatnih vpra-šanj, začenši z morebitnimi vplivi gospo-darske krize in vladnih ukrepov na položaj otrok (kako ohraniti standarde in visoko sto-pnjo socialne zaščite otrok, tudi o obstoju politične volje za to ter o zbiranju podatkov o otrocih). Sledila so še številna vprašanja o:

— vlogi in odnosu med varuhom človeko-vih pravic in otroškim observatorijem (tudi povišanje statusa varuha v okviru pariških načel);

— sklepanju zakonskih zvez mladoletnih (kakšni so kriteriji, ki jih imajo centri za socialno delo, navezali so se na konkre-ten primer »romske poroke«);

— participaciji otrok (»otroški parlament«, enaka zastopanost deklic in dečkov, sodelovanje otrok v sodnih postopkih, s poudarkom na družinskem pravu (za-gotavljanje preživnin, dolgotrajnost so-dnih postopkov glede skrbništva otrok, vloga zagovornika otroka, otroci priče, otroku prijazni sodni postopki, izvajanje omejenih stikov, ustanovitev sodišč oz. oddelkov za družinsko sodstvo), sodelo-vanje otrok pripadnikov etničnih manj-šin, upoštevanje otrokovega mnenja v rejniških postopkih);

— načelu največje koristi otroka (zakonska ureditev, kakšne pravne možnosti ima na voljo otrok oz. njegov zastopnik, če pristojni tega ne upoštevajo);

— izbrisanih in apatridnosti (ratifikacija konvencije, možnost obstoja de facto apatridnosti otrok);

— varstvu in zaščiti otrok, ki jih starši zane-marjajo, in o zlorabah otrok, invalidnih

otrocih (dostop do izobraževanja, in-stitucionalna oskrba, pomoč/podpora družinam);

— zdravstveni oskrbi otrok (dostopnost za romske otroke, o dojenju, debelosti, zlo-rabi alkohola in prepovedanih drogah, psiholoških težavah in samomorilnosti, duševnem zdravju otrok na splošno);

— trgovini z ljudmi (uspešnost tožilstva, svetovanje žrtvam);

— zgodnjem otroštvu (vključenost otrok, zlasti pripadnikov manjšin v vrtce, skrb staršev za ustrezno prehrano);

— pravosodju za mladoletnike (ustreznost sodnega varstva, alternativne obravna-ve za otroke, ki še niso dopolnili starosti, da bi bili kazensko odgovorni, in njihova prisotnost na sojenjih, primeri skupne-ga prestajanja kazni z odraslimi, sodni zaostanki, delo vzgojnih zavodov);

— romskih otrocih (šolanje in njihova segregacija v šolah, učinkovitost naci-onalnega akcijskega načrta za Rome glede statusa otrok in družin, uspešnost projekta romski pomočnik, dostop do ustreznega stanovanja in pitne vode);

— izobraževanju za človekove oziroma otrokove pravice ter o urejenosti podro-čja, ko bi se otroci utegnili znajti skupaj z materami v zaporih, npr. zaradi dojenja).

Nekaj vprašanj se je nanašalo tudi na ratifikacijo mednarodnih pogodb, npr. kon-vencije o pravicah delavcev migrantov in njihovih družinskih članov. Številna so bila zahtevna in kompleksna vprašanja, posebej povezana z delom policije.

Dodatna pojasnila so člani Odbora zah-tevali o varstvu, zaščiti in oskrbi otrok brez spremstva in o mladoletnih tujcih (delova-nje centra za tujce in azilnega doma, skrbi zanje, pravice do gibanja, izobraževanja ipd.), vračanju oz. izročanju mladoletnih tujcev brez spremstva v države izvora, kjer potekajo oboroženi spopadi, pridržanju in priporih mladoletnih oseb za kazniva deja-nja ali prekrške, pravici otrok slišati njihova mnenja, o uzakonjenosti nediskriminacije otrok in uresničevanju teh predpisov, pro-metni varnosti in varstvu otrok (sodelova-



VArNOST

57

nje s šolami, vrtci, javnostjo, preventivno delo, pohvaljen je bil projekt Medvedek Jaka in predlagali so njegovo nadaljeva-nje). Vselej so se člani Odbora vračali na t. i. romsko problematiko, kjer je predstavnik policije posebej izpostavil prizadevanje za npr. učenje romskega jezika za policiste, predstavil delo v večetničnih skupnostih, iz-delavo brošur in letakov v romskem jeziku, predstavljeno je bilo delo policista, ki je za potrebe policistov sestavil slovar romskega jezika, pa tudi odzivanje policije na posame-zne varnostne pojave v romskih naseljih.

Člane odbora so zanimali varstvo in za-ščita otrok pred zlorabo prepovedanih drog in spolnimi zlorabami na internetu (ang. child sexual exploitation, CSE), eksterito-rialne pristojnosti, kadar otroke zlorabijo slovenski državljani v tujini, zelo konkretno so spraševali o zakonski inkriminaciji eks-plicitnih zlorab otrok, kot so prisilno delo otrok, beračenje, suženjstvo, služabništvo, s posebnim poudarkom na prodaji otrok kot samostojnega kaznivega dejanja (zlasti ob nezakonitih posvojitvah) in na dejanski implementaciji Izbirnega protokola s tega področja (OPSC), zaščiti in oskrbi otrok, ki so žrtve teh zlorab, prikazu statističnih ka-zalcev na področju kriminalitete, povezane z otroki, zanimalo jih je tudi medinstituci-onalno sodelovanje ter obstoj koordinacij-skih organov v Sloveniji na različnih podro-čjih (npr. nasilje v družini in otroci, invalidi, spolne zlorabe otrok, trgovine z ljudmi, mladoletni tujci brez spremstva ipd.) in so-delovanje z nevladnimi organizacijami na različnih področjih življenja otrok.

Veliko podvprašanj se je nanašalo na usposabljanje strokovnega osebja (social-nih delavcev, sodnikov, tožilcev, policistov, prostovoljcev na telefonih za pomoč itd.) glede otrokovih pravic v povezavi s posa-meznimi navedenimi temami.

SKLEP

Ob poročilu, ki ga odda posamezna dr-žava, in morebitnih odgovorih na dodatna vprašanja Odbora še pred zasedanjem (za-govorom) pripravijo nevladne organizacije svoja alternativna poročila, ki jih posredu-jejo Odboru. Ta ima seveda dostop tudi do poročil, ki jih je država pripravila v okviru uresničevanja drugih mednarodnih po-godb, in jih vključi v razpravo ter pojasnila.

Seveda je priprava na zagovor izredne-ga pomena, zlasti kadar je treba podrobne-je poznati posebnosti drugih področij dela (otroci v odnosu do prometne varnosti, ilegalnih migracij, trgovine z ljudmi, pre-povedanih drog, oboroženih spopadov, romske problematike idr.), če se omejim le na policijo. Zato je bilo potrebnih veliko posvetovanj z drugimi službami in njihovi-mi strokovnjaki, hkrati pa biti z njimi v stikih (preko spleta), ko je že potekal neposreden zagovor.

Odbor je na Slovenijo naslovil svoja priporočila, v katerih se je osredotočil pred-

vsem na zaščito otrok v okviru romske po-pulacije. Menim, da je bilo to za pričakovati, še posebej, ker je bil z vidika varstva najve-čje koristi otroka predstavljen in obravna-van konkreten primer romske poroke 13-le-tne deklice. Predstavljena je bila tudi izjava direktorja pristojnega centra za socialno delo, ki je za slovenske medije o tej poroki jasno povedal, da je po njegovem mnenju dekle dovolj zrelo za tak korak v odraslost in da je to del romske kulture. Delegacija je obžalovala to izjavo ter jo zavrnila kot nepri-merno in žaljivo.

Odbor bo, saj se to od njega pričakuje, vselej poskušal najti dodatne možnosti, da državi pogodbenici predstavi, kje in kaj lah-ko še izboljša, o načinu pa se odloča vsaka država posebej.

Zagotovo je bil za predstavnike delega-cije zagovor dragocena izkušnja, za njo pa se skriva veliko dela in priprav, znanja in ča-sa. Vsaj za avtorja prispevka je zagovor po-menil tudi neke vrste strokovni izpit iz po-znavanja in uresničevanja otrokovih pravic.

Slovenija mora Odboru predložiti nasle-dnje kombinirano periodično 5. in 6. poroči-lo do 24. 6. 2018.

Besedilo: Anton Toni Klančnik, mag., UKP GPU LITERATURA

1. Akt o notifikaciji nasledstva glede kon-vencij Organizacije združenih narodov in konvencij, sprejetih v mednarodni agen-ciji za atomsko energijo (Uradni list Repu-blike Slovenije-MP, št. 9/92).

2. Committee on the Rights of the Child, do-stopno na: http://www2.ohchr.org/engli-sh/bodies/crc/crcs63.htm (30. 10. 2013).

3. Izbirni protokol h Konvenciji o otrokovih pravicah v komunikacijskem (pritožbe-nem) postopku (OPIC), sprejet 19. decem-bra 2011 v New Yorku z resolucijo GS ZN, št. 66/138, dostopno na: http://www2.ohchr.org/english/bodies/crc/OPIC_Ce-remony.htm (30. 10. 2013).

4. Izbirni protokol h Konvenciji o otroko-vih pravicah glede prodaje otrok, otro-ške prostitucije in otroške pornografije (OPSC), sprejet 25. maja 2000 v New Yor-ku z resolucijo GS ZN, št. 54/263, http://www.mzz.gov.si/fileadmin/pageuploads/Zunanja_politika/CP/Zbornik/I._OP_CRC_CP_-_Izbirni_protokol.pdf (30. 10. 2013).

5. Izbirni protokol h Konvenciji o otrokovih pravicah glede udeležbe otrok v oboro-ženih spopadih (OPAC), sprejet 25. maja 2000 v New Yorku z resolucijo GS ZN, št. 54/263, dostopno na: http://www.mzz.gov.si/fileadmin/pageuploads/Zunanja_politika/CP/Zbornik/I._OP_CAT_AC_-_Iz-birni_protokol_h_Konvenciji.pdf (30. 10. 2013).

6. Odbor ZN za otrokove pravice (2013). Sklepne ugotovitve o združenem tre-tjem in četrtem rednem poročilu Repu-blike Slovenije, ki jih je odbor sprejel na svojem triinšestdesetem zasedanju (27.

maj–14. junij 2013), št. CRC/C/SVN/CO/3 -4, 14. 6. 2013. Dostopno na: http://www.ds-rs.si/sites/default/files/file/2012-2017/vabila/Ugotovitve_priporocila_Odbora_OZN_otrokove.pdf (29. 9. 2013).

7. Republika Slovenija (1995), Initial re-port of States Parties due in 1993, št. CRC/C/8/Add.25, 29. 5. 2013. Dostopno na: http://daccess-ods.un.org/access.nsf/Get?Open&DS=CRC/C/8/Add.25&Lang=E (30. 10. 2013).

8. Republika Slovenija (2003), Second pe-riodic reports of States parties due in 1998, št. CRC/C/70/Add.19, 18. 6. 2003. Dostopno na: http://daccess-ods.un.org/access.nsf/Get?Open&DS=CRC/C/70/Add.19&Lang=E (30. 10. 2013).

9. Republika Slovenija (2012), Third and fo-urth periodic reports of States parties due in 2008, št. CRC/C/SVN/3-4, 17. 4. 2013. Dostopno na: http://daccess-ods.un.org/access.nsf/Get?Open&DS=CRC/C/SVN/3--4&Lang=E (30. 10. 2013).

10. Republika Slovenija (2008), Initial reports of States parties due in 2006 [OPAC], št. CRC/C/OPAC/SVN/1, 3. 12. 2008. Do-stopno na: http://daccess-ods.un.org/access.nsf/Get?Open&DS=CRC/C/OPAC/SVN/1&Lang=E (30. 10. 2013).

11. Republika Slovenija (2008), Initial reports of States parties due in 2006 [OPSC], št. CRC/C/OPSC/SVN/1, 10. 11. 2008. Do-stopno na: http://daccess-ods.un.org/access.nsf/Get?Open&DS=CRC/C/OPSC/SVN/1&Lang=E (30. 10. 2013).

12. Santos Pais, M. (2009). Human Rights Co-uncil Working Group on an optional pro-tocol to the Convention on the Rights of the Child to provide a communications procedure, št. A/HRC/WG.7/1/CRP.7, s 14. 12. 2009, http://srsg.violenceagainstchil-dren.org/event/2012-02-28_429 (30. 10. 2013).

13. Slovene NGO Coalition ZIPOM (2013). NGO Report to the implementation of the Convention on the Rights of the Child and its Optional protocols in Slovenia. Dosto-pno na: http://www2.ohchr.org/english/bodies/crc/docs/ngos/Slovene_ZIPOM_Slovenia_CRC63.docx (15. 8. 2013).

14. Unicef (2009). Handbook for the Optional Protocol on the Sale of Children, Child Prostitution and Child Pornography, Fi-rence, Innocenti Research Centre.

15. Unicef (2003). Guide to the optional pro-tocol on the involvement of children in armed conflict. Dostopno na: http://www.unicef.org/publications/index_19025.ht-ml (30. 10. 2013).

16. United Nations Treaty Collection, do-stopno na: http://treaties.un.org/Home.aspx?lang=en (30. 10. 2013).

17. Urad visokega komisarja za človekove pravice, Združeni narodi, dostopno na: http://tb.ohchr.org/default.aspx

(30. 10. 2013).18. Zakon o ratifikaciji Konvencije združenih

narodov o otrokovih pravicah (Uradni list SFRJ-MP, št. 15/90).



VArNOST

ZA OTROKE VEDNO LAhKO NAREDImO VEč, KOT SmO žE

Pogovarjali smo se z Adele Desirs iz Interpola, Francija, strokovnjakinjo za prepoznavo identitete otroka, ki je (bil) žrtev spolnega nasilja. Priložnost za pogovor je bil njen obisk v Sloveni-ji, ko je kot posebna gostja prisostvo-vala posvetu z naslovom E-zlorabe otrok: razsežnost pojava in učinkovi-to ukrepanje, ki je bil 25. septembra 2013 v Ljubljani. Njeno delo je nekoč bilo obravnavanje primerov spolnih zlorab otrok in opravljanje razgovo-rov z njimi, danes pa pretežno skrbi za mednarodno bazo spolno izkori-ščenih otrok. Ukvarja se tudi s koordi-nacijo, ko preiskovalci najdejo otroka v državi, ki ni vključena v to bazo, in usposabljanjem novih strokovnjakov za delo s to bazo v novo priključeni državi.

Posvet, ki je bil 25. septembra 2013 v Ljubljani, sta organizirali Uprava kriminalistične policije in Center za varnejši internet Slovenija, Spletno oko, v sodelovanju z Združenjem za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije. Udeležilo se ga je več kot 200 pred-stavnikov policije, tožilstev, sodišč, šolstva, nevladnih organizacij in akademske sfere, pa tudi predstavniki mladinskih domov in študentje. Sestavni del posveta in njegova posebnost je bil dokumentarni video, v katerem je več strokovnjakov in predstavnikov industrije govorilo o tem, kaj vse lahko storimo za zaščito otrok pred spolnimi zlorabami in pri obravnavi teh dejanj.

Na posvetu so bili prisotni presene-čeni, da Slovenija ni ena od držav, ki bi blokirala spletne strani z gradivom spolnih zlorab otrok. O tem so veliko poročali tudi mediji. To ni vaše podro-čje dela, pa vendarle, kaj nam lahko poveste o tem?

Blokiranje spletnih strani je mera preventive. Policija lahko pomaga tako, da raziskuje internet in najde nove do-mene, ki vsebujejo gradivo s spolnimi zlorabami otrok, te strani predstavi In-terpolu za drugo mnenje, ta pa te nove domene vključi v IWOL (»Interpol Worst Of‘ List«, op. a.). Vloga policije je, da pre-iskuje in najde kazniva dejanja ter spor-ne spletne strani. Nove spletne strani se išče dnevno. To v policiji vsake države dela nekaj ljudi, organiziranih v skupino, ki je predana temu delu. S svojim de-lom dopolnjujejo seznam IWOL. Ostalo morajo narediti predstavniki tehnologi-je oz. industrije (ponudniki internetnih storitev, op. a.) in odločevalci v politiki. Blokiranje je pravzaprav stvar politike.

Kako je vidno to blokiranje?Uporabniku interneta, ki želi priti do

strani, ki je na seznamu IWOL, se bo na zaslonu odprla t. i. stop page. Ta vsebuje informacijo o razlogu, zakaj je bil pro-met do želene spletne strani onemogo-čen oz. preusmerjen, povezave na zako-nodajo, kam se uporabnik lahko pritoži itd. Blokiranje je pomembno zato, ker uporabniku kaže, da so na internetu do-ločena pravila. Sicer bodo resnično zain-teresirani oz. motivirani (pedofili, op. a.)



VArNOST

59

vseeno prišli do tega gradiva, toda z blo-kado spletnih strani ga bodo težje našli.

Vsaka država se sama odloči, ali bo blokirala te spletne strani ali ne. Prva je to storila Norveška leta 2004. Pridružilo se ji je še nekaj držav; danes jih je pribli-žno deset, ki so pretežno evropske (med njimi sta še Avstralija in Nova Zelandija, op. a.). Prav tako se vsaka država sama odloči, kako bo to naredila. Vzpostavitev blokiranja in opravljanje tega je namreč dolgotrajen proces in verjetno zato v Sloveniji še ni vzpostavljen.

Na zasedanju generalne skupščine Interpola v Singapurju 2009 so sicer vse države članice soglasno sprejele resolu-cijo, ki govori o tem, da se omeji spletno razširjanje gradiva o spolni zlorabi otrok. Resolucija spodbuja države članice, da uporabijo vsa razpoložljiva tehnična sredstva za omejevanje distribucije gra-diva s spolnimi zlorabami otrok in pri tem sodelujejo z internetnimi ponudniki storitev.

Razumem to, da imajo ljudje zaradi svobode radi internet. Problem je, ko ljudje zlorabijo to svobodo in storijo ka-zniva dejanja nad otroki.

Kdo so storilci? Velika večina storilcev – statistika

govori o 95 %, toda nihče pravzaprav ne ve točne številke – so osebe, ki jih otrok

zelo dobro pozna. To so člani njegove družine, tudi starši.

Storilci so večinoma moški vseh sta-rosti in družbenih skupin. Žensk, vklju-čenih v spolno izkoriščanje otrok, je ve-liko manj.

Kako najdete storilce?

Storilce iščemo s pomočjo tehnolo-gije. Obstaja več načinov, odvisno je od tega, koga iščemo: ali osebo, ki je posne-la fotografijo, ali osebo, ki hoče imeti to fotografijo in jo zato sname z interneta ter pošilja naprej. Prilagoditi se moramo temu, koga preiskujemo. Obstaja več preiskovalnih tehnik: »pear to pear inve-stigatons«, ko poskušamo preganjati ti-ste, ki s spleta snemajo fotografije; lahko delamo pod krinko v spletnih klepetalni-cah (»grooming«) ali pa delamo identifi-kacijo žrtve (»victim identification«).

Prednostna naloga pri tem je poiska-ti in rešiti otroka (pristop »victim cente-red«). Ko enkrat najdete žrtev, običajno najdete tudi storilca.

Med storilci iščemo oz. preganjamo vse. Najnevarnejši ali za preiskovalce najzanimivejši so tisti, ki imajo novo gradivo, kar pomeni, da obstajajo nove žrtve, ki so ta trenutek zlorabljene. Neka-teri med storilci ustvarjajo to novo gra-divo, nekateri pa ga samo zbirajo.

Zloraba otrok obstaja od nekdaj. Fo-tografije na internetu so dokumentacija, kaj se dogaja v resničnem življenju. Po-sebnost tega e-gradiva je v tem, da so to fotografije ali videoposnetki kaznivih dejanj, ki se dogajajo vsak dan po vsem svetu. To so kazniva dejanja, ki so doku-mentirana, kar je edina razlika z zlora-bami, ki niso dokumentirane. Kaznivo dejanje je resnično, ne virtualno. Gre za pravega otroka, ne virtualnega, ki je oz. je bil spolno zlorabljen, in to je bilo fo-tografirano oz. posneto. To so resnični otroci v resničnih spolnih zlorabah.

Zloraba otrok je kaznivo dejanje in zato stvar policije, v bistvu pa je to druž-bena zadeva in zato odgovornost vseh partnerjev: šole, ki ima pri tem zelo po-membno vlogo, nevladnih organizacij, socialnih služb, policije, sodstva. Samo globalno se lahko borimo in preprečimo ta kazniva dejanja.

Identifikacija žrtve je vaše področje dela. Je eden od projektov Interpola, ena od preiskovalnih tehnik, ki jo naj-bolj promovirate. Za kaj gre?

Gre za analizo vizualne in digitalne vsebine podobe, da bi našli otroka. Gre za policijsko preiskovalno delo. Analizi-rati moramo vse na fotografiji, da locira-mo otroka. Tisti, ki gleda fotografijo, je

lahko v Sloveniji, fotografija pa je lahko od kjer koli, iz Kanada ali Avstralije ali Francije. Delo strokovnjakov je najti lo-kacijo in pri tem iskanju uporabljajo raz-lične tehnike.

Pri vsem tem se mi zdi najpomemb-nejše to, da delamo kot strokovnjaki za spletno omrežje (»network specialists«, op. a.). Če francoski policist išče otroka na npr. ameriški lokaciji, mogoče ne bo prepoznal ključne vsebine na fotografiji, medtem ko bo ameriški preiskovalec pri branju vsebine z iste fotografije mnogo uspešnejši, ker ima več znanja o Ameriki, kulturi... Zato je pomembno, da pri tem delujemo globalno.

Del našega dela je prenos informacij o pomenu teh preiskovanj. Prepričana sem, da ni države, ki ne bi nič sodelovala oz. delala na tem področju. Če pa posa-mezna država ne sodeluje mednarodno, ne bo tako uspešna.

Kako učinkoviti ste pri tem?Pri Interpolu smo določili orodja za

to področje. Eno je »International Child-Sexual Exploitation Database« (ICSE). Gre za Interpolovo bazo, s katero tudi upravljamo, jo nenehno nadgrajujemo in dnevno dopolnjujemo z novimi foto-grafijami ob že veliko obstoječih.

Bazo smo na Interpolu zagnali leta 2001, leto kasneje smo tako prepozna-li 138 otrok. Danes je ta številka blizu 4000. Število prepoznav dnevno raste. Države namreč to delo jemljejo vse re-sneje in oblikujejo posebne skupine, ki delajo zgolj to.

Vanjo je trenutno vključenih 41 dr-žav; Slovenije ni med njimi. Zadnja, ki se je vanjo vključila, to je bilo decembra le-tos, je Turčija. Osebno sem usposabljala tri njihove policiste za delo z bazo, sicer je njihova ekipa, ki preiskuje kriminalna dejanja na spletu oz. on-line, širša.

V ICSE so vključene Avstrija, Andora, Avstralija, Belorusija, Belgija, Brazilija, Ciper, Češka, Čile, Danska, Estonija, Finska, Francija, Hrvaška, Irska, Islandi-ja, Italija, Izrael, Japonska, Juž-na Koreja, Kanada, Kolumbija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Moldavija, Nemčija, Nizozem-ska, Norveška, Nova Zelandija, Poljska, Portugalska, Romunija, Španija, Švedska, Švica, Turčija, Ukrajina, Velika Britanija, Viet-nam, ZDA.

Seksting je danes trend in za-to je zelo pomembno povedati mladostnikom, ki se mogoče ne zavedajo nevarnosti, da je poši-ljanje fotografij sebe nagega ne-komu oz. nekam lahko zelo ne-varno početje. Zelo pomembno je dopovedati jim, da ko enkrat posnamejo fotografijo in jo na kakršen koli način razpošljejo, preko računalnika ali telefona, popolnoma izgubijo nadzor nad njo! Prejemnik te fotografije pa lahko z njo naredi, kar koli želi. Zelo pomembno je, da razumejo naravo interneta: ko se podoba enkrat nekje shrani, popolnoma izgubimo nadzor nad njo. Ko se fotografijo enkrat pošlje na in-ternet, gre na strežnik, ki je ne-kje v svetu in nekomu pripada, in nikakor ni več posameznikova last. Podoba lahko na internetu ostane za vedno. Kajti mi bloki-ramo dostop do spletnih strani, ne brišemo jih. Upamo, da bomo v prihodnosti imeli orodje tudi za brisanje teh strani.



VArNOST

Priključitev v bazo je proces. Vanjo ne moreš vključiti katere koli države, ampak samo tisto, ki dela to in ima posledično svojo, nacionalno bazo. V Sloveniji je Anton Toni Klančnik (odgo-voren za področje varne rabe interneta otrok, sicer iz UKP GPU, op. a.) verjetno edina oseba, ki se, poleg drugega de-la, ukvarja tudi s tem, in to ni dovolj za vključitev. Veselilo bi me, da bi za to delo lahko usposobila slovensko ekipo. Čas je vse. Prej, ko bomo našli storilca, prej se bo zloraba nekega otroka ali več otrok nehala.

Nič še nismo rekli o žrtvah.Preiskujemo zlorabe tistih, ki so

mlajši od 18 let. Na internetu vidimo vse več zlorabljenih dojenčkov, starih dva meseca, eno leto ... Otrok ali ne more govoriti ali ne zmore povedati. Zato je naše delo tako zelo pomemb-no. Zloraba se namreč konča le, če jo storilec prekine ali če otrok spregovori.

Otrok pa je prestrašen, ker misli, da mu ne bo nihče verjel. Nenazadnje ga je s tem storilec tudi (pre)strašil. So pri-meri, ko otroci ne povedo, ker hočejo zaščititi storilca, npr. mamo. In so pri-meri, ko otroci odrastejo v prepričanju, da je to, kar se jim je zgodilo oz. se jim dogaja, normalno. Po odkritju, da to ni normalno, običajno padejo v depresijo.

Vsaka žrtev ima različno reakcijo na to, da je bila zlorabljena. Nekatere močno prizadene že manjša oz. ome-jena zloraba, drugi so zlorabljeni deset let, a imajo moč in nekako prebrodijo vse skupaj. Pri premagovanju tega je veliko prijemov, ki lahko pomagajo, npr. terapija.

Mislim, da je v tem delu zelo po-membno policijsko delo, tudi pri psi-hološki rekonstrukciji žrtve. Žrtvi daje občutek pravice; policija kaže, da ji je mar, kar se je žrtvi zgodilo. Hkrati pa kaže tudi na to, da žrtev ni odgovorna za to, kar se ji je zgodilo, in da tisti, ki je kriv, je storilec. V mnogih primerih se žrtve počutijo odgovorne za to, kar se je zgodilo in posledično ne govorijo o tem. Nekatere spregovorijo šele po 20 letih.

Preventivno delo in pogovori o tem očitno delujejo, ker zlorabljeni otroci tako najdejo moč govoriti o nečem, kar je zelo težko, in priglasijo kaznivo de-janje. Mislim, da so ljudje pri tovrstnih kaznivih dejanjih vse bolj občutljivi in jih prijavljajo; njihove številke dejansko rastejo v večini držav. To pomeni, da so ljudje našli moč, da to prijavljajo.

Besedilo in foto: Brigita Petric, SOJ SGDP

Kako vse se kaže vpliv spolne zlorabe na žrtve?

Telesno in duševno zdravje:• depresija• tesnoba• posttravmatska stresna motnja• spolna disfunkcija• zloraba prepovedanih drog in podobnih substancVir: American Academy of Experts in Traumatic Stress (2004). Pogosto se s posttravmatsko stresno motnjo pojavljajo:• motnje prehranjevanja:

– bulimija,– anoreksija,– debelost,

• alkoholizem,• sindrom razdražljivega črevesja,• nizka samozavest,• težave s pristnimi odnosi.Vir: Journal of Child Sexual Abuse (2005). Finance:• izguba osebnega dohodka:

– odsotnost z dela,• zdravstvena oskrba:

– imeti zavarovanje ali ne,– spolno prenosljive bolezni,– nosečnost,

• psihološko svetovanje.Vir: Tjaden, P., in Thoennes, N. (2006)



VArNOST

61

VENIgER SPREjEl POlIcISTa, KI jE ODPOTOVal Na DElO V PalESTINO

generalni direktor policije Stanislav Veni-ger je 29. oktobra sprejel policista Roberta mohoriča, ki je odpotoval na delo v medna-rodno civilno misijo v Palestino, kjer opra-vlja delo policijskega svetovalca. mohorič je sicer zaposlen kot komandir v Policijski postaji za izravnalne ukrepe Koper, v med-narodni civilni misiji EUPOl cOPPS pa bo eno leto. Namen misije je prispevati k sta-bilnosti razmer na palestinskem ozemlju.


za POlIcIjO ODKRIVaNjE IN PREISKOVaNjE KORUPcIjE PREDNOSTNI NalOgI

generalni direktor policije Stanislav Ve-niger se je 15. oktobra udeležil zaključne konference Evropskega protikorupcij-skega usposabljanja (EacT). minister za notranje zadeve gregor Virant je v svo-jem govoru izpostavil pomembnost boja proti korupciji, še posebej v času gospo-darske in finančne krize, in udeležencem predstavil pozitivne učinke delovanja NPU in Komisije za preprečevanje ko-rupcije (KPK). V mednarodnem protiko-rupcijskem projektu sodelujejo avstrijski zvezni urad za preprečevanje in boj proti korupciji, slovaški urad za boj proti ko-rupciji ter slovenska KPK in NPU. Projekt se bo predvidoma zaključil konec tega leta, njegov namen pa je izmenjati izku-šnje in poiskati dobre prakse na različnih področjih boja proti korupciji, ki bodo zbrane v priročniku dobrih praks.

Foto: SOJ MNZ

Na SEmINaRjU EVROPSKE mREŽE PSIhOlOgOV IN zDRaVNIKOV POlIcIj Na FINSKEm

V septembru je pod okriljem cepola potekal tridnevni mednarodni seminar evropske mreže psihologov in zdravnikov policij (EmPEN) z naslovom »Prepared mind - Successful Operations«, na Policijskem kolidžu v Tampereju na Finskem. Delavnice se je udeležilo 29 strokovnjakov iz 21 držav EU. Predstavitve so pripravili psihologi iz Kanade, Finske, Nem-čije, Islandije in Slovenije.

Udeleženci so se seznanili z zadnjimi raziskavami vpli-va kumulativne travme pri policijskem delu na fizično in psihično zdravje, s pomenom in uspešnostjo psiho-loških razbremenilnih pogovorov ter post-travmatskih delavnic za policiste, z uspešnostjo tehnike za predela-vo travme (EmDR). Strokovnjaki so predstavili izkušnje s programom obravnavanja kritičnih dogodkov (cISm), pojavnost stresa pri policistih in možnosti zmanjševa-nja njegovih posledic, elemente uspešnih policijskih operacij. Predstavili so možnosti obvladovanja vpliva travmatičnih dogodkov na fizično zdravje, vaj izgraje-vanja čvrstosti in vloge pozitivne psihologije v policiji.

Iz Slovenije se je seminarja udeležila psihologinja in psihoterapevtka Elizabeta Vovko iz Specialne enote UPS, s predstavitvijo mentalne priprave za povečanje učinkovitosti pri opravljanju policijskega dela - z upo-rabo tehnike EmDR. mednarodni seminar je izjemnega pomena za psihologe, zaposlene v policiji, saj je edini, ki povezuje psihologe vseh evropskih policij.

Foto: CEPOL



VArNOSTmEDNARODNO SODELOVANjE

S POmOčjO SchENgENSKEga KalKUlaTORja zDaj laŽjE NačRTOVaNjE BIVaNja V DRŽaVah EU

z 18. oktobrom 2013 so stopili v veljavo spremembe nekaterih pred-pisov, ki se nanašajo na metodologijo štetja kratkotrajnega bivanja v državah članicah Evropske unije. S tem se zagotavljajo enotni pogoji štetja kratkotrajnega bivanja v vseh državah članicah. Državljani tre-tjih držav bodo lahko odslej s pomočjo t. i. schengenskega kalkulatorja (dostopnega na spletnih straneh Evropske komisije in policije v rubriki Delovna področja) preprosteje načrtovali in preračunali svoje kratko-trajno bivanje na območju držav članic EU.

Foto: CEPOL

začEl jE DElOVaTI EUROSUR

2. decembra je začel delovati Evrop-ski sistem varovanja meja (Europe-an Border Surveillance System ali EUROSUR). gre za novo orodje, ki naj bi pripomoglo k reševanju ži-vljenj migrantov in preprečil krimi-nal na mejah EU. EUROSUR bo po-membno prispeval tudi k reševanju življenj tistih, ki se izpostavljajo ne-varnosti, da bi prišli do obal Evrope. Prav tako bo EU in njene države čla-nice opremil z boljšim orodjem za preprečevanje čezmejne krimina-litete, kot je na primer trgovanje z ljudmi in s prepovedanimi drogami. Istočasno bo prispeval k hitrejšemu prepoznavanju in nudenju pomoči manjšim plovilom.

Foto: www.europarl.europa.eu

VENIgER IN BOBNaRjEVa STa SE SREčala S SlOVaŠKIm ŠEFOm POlIcIjE TIBORjEm gaŠPaRjEm generalni direktor policije Stanislav Veniger in namestnica generalnega direktorja policije mag. Tatjana Bobnar sta se 24. oktobra na Slovaškem udeležila srečanja s tamkajšnjim šefom policije Ti-borjem gašparjem in njegovimi sodelavci. Vodstvi obeh policij sta srečanje izkoristili predvsem za po-govor o dvostranskem sodelovanju in medsebojni izmenjavi informacij o varnostnih razmerah.

Foto: slovaška policija


VArNOST

63

PROSTI ČAS

VSAKE TOLIKO mE KDO VPRAšA: »A DIhAš?«

Potapljanje na vdih je relativno mlad šport in v Sloveniji se tekmovalno z njim ukvarja malo ljudi, med policisti je to Robert Tašič. Osemnajst let intenzivnega teka je zamenjal za plavanje in lebdenje na vodi. Zmotno je razmišljanje, da se kot pripadnik specialne enote pri svojem delu tudi službeno potaplja. Ne, to je pred opravljenim tečajem za potapljanje leta 2010 počel zgolj kot užitek med dopustom. Od tečaja je član H2O teama iz Maribora in potapljanje na vdih ali apneo trenira tri- do štirikrat na teden ter se redno udeležuje državnih, mednarodnih in svetovnih tekmovanj.

če se človek ne potaplja z jeklenkami z zrakom, se potaplja na vdih. Katere discipline obstajajo v tekmovalnem delu?

Discipline so bazenske in globinske. Bazenske so statična apnea ter dinamična s plavutjo in dinamična brez plavuti. Globinske, ki se običajno delajo na morju, pa so »constant weight« apnea in »va-riable weight« apnea ali plavanja z nespremenjeno obtežitvijo ali s spremenljivo obtežitvijo, pri čemer uporabljamo plavuti ali pa ne; »free immersion« apnea je potapljanje brez plavutk tako, da se športnik z rokami vleče po vrvi v globino in nazaj; »no limit« apnea pa je najbolj nora in najbolj nevarna, gre za doseganje največjih globin, tj. preko 200 m. Govorim o pravilih AIDA, po CMAS je še ena globinska disciplina več.

Kako ste začeli in kdaj ste prvič tekmovali?Sodelavec je bil leto pred mano na začetnem tečaju za potaplja-

nje na vdih in ko se je vrnil, mi je rekel, da bi to bilo nekaj zame. Jaz pa prej o tem sploh nisem razmišljal! Na tečaj sem šel iz čiste rado-vednosti in želje, da se bom takrat, ko bom na morju, znal potapljati še bolje. Tam sem ugotovil, da zadeva sploh ni tako enostavna in da je lahko zelo nevarna, če človek ne upošteva določenih pravil. Hkrati sem ugotovil, da je meni to všeč in da mi gre! Prav našel sem se v tem in zelo mi ustreza.

Med vsemi disciplinami, bazenskimi in globinskimi, mi najbolj ležita statična apnea in »contant weight« apnea s plavutjo. Sicer v bazenu tekmujem kar v vseh treh disciplinah.

Moje prvo tekmovanje je bilo državno v Mariboru 2011, v statični apnei, kjer sem bil zelo neuspešen. Doživel sem namreč izgubo zave-sti in tekmovanja je bilo zame konec. Vem, da sem takrat šel čez svoj prag in tega ne počnem več, še zlasti takrat ne, kadar sem sam. Je pa izguba zavesti na začetku, dokler športnik ni »natreniran« in nima pravega občutka, povsem nekaj običajnega, le kasneje se mu ne sme več zgoditi. No, naj se ne bi.

Sodeloval sem še na mednarodnih tekmah na Hrvaškem (Za-greb), Češkem (Brno) in v Srbiji (Niš, Beograd) ter v Avstriji (Dunaj). V Beogradu je bilo junija letos svetovno tekmovanje, ki sem se ga ravno tako udeležil.

Kakšni so vaši dosežki?Pri statični apnei imam osebni rekord 6' 44'', ki pa je bil dosežen

doma, na bazenu, medtem ko sem najboljši čas na tekmi dosegel v Avstriji, in sicer 6' 4''. To mi je prineslo 4. mesto na mednarodni ravni.

Na svetovnem prvenstvu sem imel rezultat 5' 40''. Če bi lahko po-novil domače rezultate, ki so vsi več kot šest minut, bi prišel v finale in bil med 16 na svetu. Takrat je bilo več dejavnikov, ki so mi skraj-šali čas. Šlo je pravzaprav za »hecne« stvari, kot so bile mrzla voda, nenadna ohladitev vremena po treh dnevih enormne vročine, pa še deževalo je. Na kratko, nisem se sprostil in zato tudi ne izkazal.

Trenutno pa sem najbolj vesel 3. mesta v statični apnei, ki sem ga s časom 5' 48'' dosegel na državnem prvenstvu v Mariboru v začetku decembra. Sicer sem pričakoval prvo mesto, za kar bi moral imeti čas 6' 16'', vendar mi je prehlad prekrižal načrte in želje.

V dinamičnem plavanju s plavutmi imam osebni rekord ravno s tega svetovnega prvenstva, in sicer 138 metrov. To me uvršča na okoli 40. mesto, kar pa po svetovnim merilih ni dober rezultat. Potem pa je še dinamično plavanja brez plavuti, kjer imam osebni rekord 75 metrov, kar me uvršča približno v isti rang kot s plavutmi. Očitno sem boljši v statiki kot v dinamiki.

Kaj pa globinske discipline?V tem še nisem tekmoval, sem pa treniral. V kraljevski discipli-

ni »constant weight« apnea s plavutjo z nespremenjeno obtežitvijo sem šel do globine 46 metrov. Kondicijsko bi zmogel še več, a sem se moral zaradi tlaka, ki je na tej globini 6 barov in ga nisem mogel izenačiti, obrniti.

V tej disciplini se meri samo dolžina. Za potop sem porabil 2' 8'', kar je za to globino zelo veliko, lahko bi porabil kakšnih 20'' manj.

menda določen del lahko trenirate tudi na suhem. Kako je to videti?

Glede na to, da sem dober v statiki, delam zanjo malo več trenin-gov. Pri tem je fino, da ni nujno, da jo delaš v vodi, ampak jo lahko delaš doma na kavču. Vodi me poseben računalniški program s tabe-lami in težavnostnimi stopnjami.

Treningi so lahko tudi takšni, da tečem v apnei, torej brez diha-nja. Ne gre za »pravi« tek, ampak se običajno izberejo stopnice in cilj je priti na vrh oz. do neke točke brez dihanja. To so treningi, ko navajam telo na pomanjkanje zraka. Pri tem se lahko uporablja tudi sobno kolo, veslač ipd.

Sicer obstajajo različne tehnike, na vdih in izdih. Pri tekmovanjih se dela na vdih, tj. da tekmovalec vdihne čim več zraka. Treningi, predvsem globinski, pa se lahko izvajajo tudi na prazna pljuča.


VArNOSTPROSTI ČAS

Kaj vas pri tem športu omejuje?Znano je, da kapaciteta pljuč nima velikega pomena pri tem;

tako da tukaj ni težav. Najpomembnejše je, da se znam sprostiti, pomembni pa so tudi treningi za kondicijo. Tukaj ni prostora za na-petost, adrenalin, mogoče malo agresivnosti, kar sem rabil pri teku. Tukaj moram biti umirjen, sproščen, srce mora delati na minimumu … Ta preskok je bil težak, tega nisem bil vajen in se sproščanja še učim. Ukvarjati sem se začel še z jogo, vendar bolj zaradi raztezanja kot zaradi česar koli drugega.

Sicer so omejitve drugje. Pri individualnih treningih se srečuje-mo s težavo plavati v bazenih. Nihče nas rad ne vidi s plavutjo, ker baje puščamo sledi na stenah bazena. Zgodilo se je tudi, da smo kakšnega plavalca pri obratih zadeli s plavutjo ali je kdo mislil, da je plavalna proga prosta in je začel plavati, mi pa smo plavali pod gladino in nas ni videl.

Do težav na bazenih pride tudi zato, ker so redki, ki vejo, za kaj gre. Zgodilo se je že, da se reševalec iz vode ni znal pravilno odločiti. Med drugim treniram tudi v Ljubljani na Kodeljevem in v Dolenjskih Toplicah, kjer sem zaposlene seznanil, s čim se ukvarjam. Res pa je, da nisem nikoli sam in posledično se ne ukvarjajo z mano. Vedno mora biti zraven mene, dokler treniram, vsaj ena oseba, da me gleda, in tudi je. Obstaja namreč nevarnost, da med treningom izgubim za-vest do te mere, da zaspim. Če me pravi časa ne spravijo ven iz vode, da zadiham, je posledica lahko tudi smrt.

Za treninge globinskih disciplin je ovira temperatura vode, ker nas preprosto zebe, zato uporabljamo neoprenske obleke, najti mo-ramo tudi pravi prostor. Globino se da trenirati tudi na globini 10 metrov s praznimi pljuči. To je nekje enako, kot če bi bil na 40 metrih s polnimi pljuči. Če pa hoče športnik trenirati večje globine, mora iti na morje. Za to pa je slovensko morje na žalost že zame preplitko.

Še ena omejitev je, če temu lahko tako rečem: to ni timski šport, ampak zelo individualen in vsak drži skrivnosti zase. Tako zelo težko napredujem, ker je zelo malo napisanega o tem. V bistvu se moram sam znajti.

Je pa ena velika pridobitev tega športa: znam se veliko bolje in hitreje sprostiti.

Pri potapljaški opremi ste se odločili za monoplavut. Zakaj?Sicer je tehnično zahtevna, toda ko jo potapljač enkrat obvlada,

je v prednosti. Plavam pa v stilu delfina. Ker obvladam tehniko, lahko izkoriščam to gibanje telesa in sem hitrejši. V bistvu redko kdo še plava s stereo plavutmi.

Posebnost so tudi uteži za vrat.Da. Teh uteži se ne da kupiti, ampak si jih mora vsak narediti sam.

Videti so kot klobasa, v kateri je svinec. Vsak mora sam ugotoviti, ko-

liko tega potrebuje. Z utežjo si vsak obteži vrat, da zbalansira telo glede na težke noge in plovna pljuča. Ta disciplina je namreč tako naravnana, da manj energije kot jo porabi človek za nepomembne gibe, več jo ostane za dolžino. Tukaj je pomembno, da po odrivu od stene bazena potapljač zaplava in gre pri tem čim dlje in ravno. Ta utež je zato, da ga ne potegne ne gor ne dol.

Kakšni so vaši cilji? Želim izboljšati osebne rekorde v vseh disciplinah, v katerih zdaj

tekmujem. V statiki si želim porušiti državni rekord, ki je 8' 3'', in mi trenutno manjka še 1' 19'' za izenačitev. V dinamični apnei s plavutjo računam na 150 metrov, kar še vedno ni tisto, kar bi hotel, ampak naj bo najprej toliko. V globino pa sem že letos želel priti do 50 metrov. Vendar moram najprej osvojiti drugo tehniko izenačevanja pritiska, kajti zdaj uporabljam najosnovnejšo, ki pa za večje globine ne za-dostuje.

Vsekakor pa se bom potapljal na vdih vse, dokler se ne naveli-čam, kajti starost, na primer, ni omejitev.

Povejte nam kakšno zanimivost.Hm, no, na treningu kampu, kjer smo naše potope tudi posneli

in zmontirali v zanimiv kratek film, smo se malo pošalili s potapljači z jeklenkami. Prav zanimivo je bilo na 20 metrih globine priplavati mimo njih, ki so nas samo debelo gledali. Videli smo, da so na nas iskali jeklenko z zrakom, ki je seveda nismo imeli. Ni jim bilo jasno, da smo bili pri njih približno minuto. Nato so običajno pogledovali proti površini in slišal sem jih misliti: »Kdaj pa ti misliš dihati?!«

Zanimivi se mi zdijo tudi ljudje, ki jih vidim na tekmah. Gre za zelo pisano druščino, kjer niso vsi izklesani športniki. Včasih katerega pogledam in si mislim, kaj bo pa ta naredil, potem pa me premaga za 50 metrov! Vsakokrat ugotovim, da v tem športu glava odigra ogro-mno vlogo.

Ta tekmovanja namreč potekajo podobno kot tenis ali golf, tj. v tišini. Že uro pred startom tekmovalce vsi pustijo pri miru, kot da nas ni, da se umirimo in skoncentriramo. Nekateri izvajajo avtogene treninge in avtohipnozo. Mi, Slovenci, še »tipamo«, kako naj bi bilo to videti, vsak ima neki svoj recept, kako se pripraviti na start. Običajno ležimo z glasbo v ušesih. Avstrijci, na primer, so »mahnjeni« na jogo, Srbi delajo že malo smešne vaje za trebušno prepono. Smo pa vsi, ki se ukvarjamo s tem športom, zelo sproščeni in prijazni.

Mogoče ni ravno zanimivost, je pa po svoje zgovoren podatek, da je v tem športu v primerjavi z drugimi ekstremnimi športi zelo ma-lo smrtnih žrtev. Letošnja, ko je novembra na tekmovanju potapljač umrl zaradi poškodb pljuč, je bila prva po dvajsetih letih. Smo pa tej nevarnosti – zaradi velike želje priti čim globlje – izpostavljeni vsi.

Besedilo: Brigita Petric, SOJ SGDP GPUFoto: Benjamin Bernard, in osebni arhiv Roberta Tašiča


VArNOST

65

ŠPORT

PO DVEh DESETLETJIh TEKmOVALNEgA RITmA KONčNO čAS ZA DRUgAčNE žIVLJENJSKE IZZIVE

Je bila torej odločitev o koncu kariere pravilna?

mojca: Jaz bi vsekakor z veseljem še tre-nirala, ker počutje ni bilo ovira. Vendar je vsega lepega enkrat konec, kar ne po-meni, da je bila to edina lepa stvar. Pre-pričana sem, da bom našla še kakšno, ki mi bo zapolnila življenje, poleg družine, seveda.

Natalija: Moja odločitev je bila vsekakor pravilna. Sama sem o tem že nekaj časa razmišljala, po 20 letih je bilo dovolj vseh teh treningov in vsakodnevne rutine. Bilo je super, ničesar ne obžalujem. Vsa-ka sekunda, ki sem jo preživela na steni, je bila lepa, ampak prej ali slej prideš do zaključka, da ni v življenju pomembno samo to. Želim si početi še kaj drugega, ne samo plezati. Fizična forma ni bila ni-kakor ovira, prej motivacija.

V gimnastiki sicer dekleta precej hitro končate kariero.mojca: Večina deklet zdrži nekje do dva olimpijska cikla, se pravi osem let. Pri šestnajstih postanejo članice, torej vztrajajo nekje do petindvajsetega leta, redke še dve dodatni leti. Sama sem bila na svetovnem prvenstvu s 30. najstarejša in tudi prva mama dveh otrok v zgodovi-ni, ampak moram reči, da se pri teh letih nisem nič slabše počutila kot takrat, ko sem bila mlajša in brez otrok. Kar se tiče fizične priprave, bi lahko še vztrajala.

Koliko pa je bilo treningov v tistih naj-hujših, najnapornejših pripravljalnih obdobjih? Natalija: V najnapornejših obdobjih smo trenirali dvakrat na dan, zjutraj in potem še popoldan. Vsak trening je ob-segal dve do tri ure, tako da je to čez cel dan naneslo za en delovnik in petkrat do šestkrat na teden.

mojca: Če se spomnim najhujših pripra-vljalnih treningov, od katerih je že nekaj let, so ti potekali dvakrat dnevno, po štiri ure ali več, brez počitka v tednu. Včasih smo si izborile kakšen popoldanski tre-ning manj v celem tednu. V osnovni šoli se spominjam, da smo trenirali tudi ob vikendih, počitnicah, ker je bila takrat dvorana prosta. Zadnjih šest let sem bila

Vajeni vrhunskih dosežkov, odrekanj in športnih naporov sta se odločili za zaključek športne kariere. Ritmična gimnastičarka Mojca Rode in športna plezalka Natalija Gros sta športu namenili dve desetletji. Na pogovor v Policijsko akademijo v Tacen, dom vrhunskih športnikov, zaposlenih v policiji, sta prišli sproščeni in predvsem veseli, da je tekmovalni ritem končno za njima.

mojca Rode (ritmična gimnastika) Klub za športno in ritmično gimnastiko Šiška, v policiji zaposlena od 2007:

• 14. mesto na evropskem prvenstvu 2006, mnogoboj (AA)• 18. mesto na evropskem prvenstvu 2007, mnogoboj (AA)• 8. mesto na svetovnem pokalu 2009, mnogoboj• 6. mesto na mediteranskih igrah 2009, mnogoboj• 14. mesto na univerzijadi 2009, mnogoboj (AA)


VArNOST

z glavo veliko bolj pri stvari in sem treni-rala »le« še enkrat dnevno po štiri, pet ur.

Zdaj je več časa za druge projekte, tu-di hobije. S čim zapolnita prosti čas, sta morda odkrili kakšne nove talen-te? Natalija: Zdaj, ko sem končala kariero, je gotovo več časa za druge stvari. V tem letu sem šla delat dva tečaja, izpolnila sem si dve želji – opravila sem tečaj za ki-tajsko masažo in make up artistko. Osre-dotočila sem se torej na delo z rokami, kar me že dolgo veseli. Sem pa tik pred zaključkom študija, manjkata mi še dva izpita.

mojca: Tudi sama zaključujem študij razrednega pouka, diplomsko nalogo imam že nekaj časa napisano.

O čem pa? mojca: Seveda o gimnastiki (smeh). Tudi sicer nameravam ostati v športu, ne vem, če v pedagoškem poklicu, morda na ka-kšnem razvojnem področju. Rada bi se iz-popolnila v tujih jezikih, ki sem se jih spo-toma naučila. Italijansko, rusko, bolgarsko znam pogovorno, bi pa se jih rada v nasle-dnjih petih letih naučila še pravilno.

Natalija, tebe pa menda mikajo poto-vanja, kam te najbolj vleče?Natalija: Sicer sem že prepotovala pre-cej sveta, bi pa rada šla z nahrbtnikom s transibirsko železnico preko Mongolije do Tajske in naprej z vlakom do Tibeta. Enkrat bom šla, ne vem pa kdaj (smeh).

Nastopila si tudi v dveh filmih? Natalija: Nastopila sem v dveh doku-mentarnih filmih. Magnezij in čokolada je bil prvi, potem pa sem še enkrat od-potovala v Argentino in s svojim par-tnerjem posnela še drugega, ki govori o

»urban style boulderingu«. Gre za to, da kamor koli prideš, kar koli vidiš, poskusiš to preplezati, seveda varno.

Imaš svoje najljubše plezališče? Kam se umakneš?Natalija: Včasih so bile to najtežje smeri v Sloveniji, na Primorskem, danes pa se rada umaknem v Iški Vintgar. Tam sem našla čudovit prostor, kjer sva sama s partnerjem in se lahko umakneva za ne-kaj ur.

Katera tekma pa vama je ostala naj-bolj v spominu? mojca: V najlepšem spominu mi je osta-la univerzijada v Beogradu, kjer je bila res super organizacija. Glede na to, da sem poznala tudi jezik, sem se počutila kot doma. Veliko smo se družili s preostalimi športniki.

Natalija: Najboljše tekme so bile pona-vadi tiste, po katerih smo imeli dobre za-bave, če sem čisto iskrena (smeh). Rezul-tati zbledijo, spomniš pa se norčij, ki si jih naredil, in teh je bilo kar nekaj. Najbolj mi je v spominu ostalo evropsko prvenstvo: bil je res en tak čaroben dan v mojem ži-vljenju, ker sem zmagala.

Kariero si sklenila na prav poseben na-čin, z zabavo in dobrodelno dražbo … Natalija: Zelo sem si želela kariero za-

ključiti s stilom, narediti kaj dobrega. Potem pa se mi je porodila ideja, da bi naredila dobrodelno razstavo svojih slik. Zbrala sem slike več fotografov s celega sveta, na koncu pa smo zbrali skoraj tri ti-soč evrov za otroke in potem prek zveze prijateljev mladine šli na plezalni tabor.

Kaj pa vama je predstavljala zaposli-tev v policiji?

mojca: Zagotovo osebno varnost, četudi le minimalno; bila pa je toliko bolj nepre-cenljiva. Večkrat sem povedala, da sem v najlepši službi svojega življenja; pred-vsem ker sem imela poskrbljeno za mini-malno varnost, da sem lahko delala to, v kar sem se zaljubila pri petih letih.

Natalija: Zame je bila ta zaposlitev privi-legij, ne glede na znesek, saj je vsak evro, ki ga dobim, dobrodošel. Pomembno mi je bilo tudi to, da mi je tekla delov-na doba. Tudi veliko obveznosti ni bilo. Meni je ta zaposlitev pomenila ogromno, saj plezanje ni šport, od katerega bi lah-ko živela še 20 let.

Kateri dogodek pa ti je najbolj ostal v spominu?

mojca: Najbolj se spominjam policijskih iger, pa tudi srečanj z otroki iz vrtca Jel-ka, to so bili najlepši dogodki, ob tem pa tudi razne prireditve z ljudmi s posebni-mi potrebami, ki so se me dotaknile.

še ohranjata kondicijo ali sta športno opremo zdaj postavili v kot?

mojca: Ravno prej sem razmišljala … Če dobro pomislim, sem nazadnje pošteno migala zadnji tekmovalni dan avgusta, ko sem bila na svetovnem prvenstvu, to je bil moj zadnji fizični napor. Imam pa strašno slabo vest in se prepričujem, da bom začela s kakšnimi aktivnostmi.

Natalija: Moram pripomniti, da Mojca zgleda boljše kot prej (smeh), kar žari! Tudi sama se boljše počutim, saj je de-jansko veliko manj naporov. Od zaključ-ka moje kariere je že dve leti, takrat sem še plezala v skali, ampak nisem več pretiravala, tudi tečem zdaj samo še za dušo.

Besedilo in foto: Anita Kovačič, SOJ SGDP GPU

Natalija gros (športno plezanje, alpinizem) Alpinistični odsek Kranj, v policiji zaposlena od leta 2009:

• 1. mesto na evropskem prvenstvu – kombinacija 2008• 1. mesto na evropskem prvenstvu balvani 2008• 1. mesto v skupni uvrstitvi v kombinaciji svetovnega pokala 2007• 1. mesto na svetovnem pokalu bolder 2007• 3. mesto v skupni uvrstitvi tekem za svetovni pokal bolder 2007

ŠPORT


VArNOST

67

VENIgER SPREJEL POLICISTA LETOšNJEgA DOS EXTREmA

ŠPORT

Na letošnji že 7. mednarodni ultra kolesarski preizkušnji v Sloveniji, ki je po-tekala med 9. in 12. majem, sta bila med 76 kolesarji iz dvanajstih držav tudi dva slovenska policista. Generalni direktor policije Stanislav Veniger ju je sprejel 9. oktobra. Policista Aleš Suhadolnik iz Po-licijske uprave Koper in Trajče Velički iz Policijske uprave Maribor sta v kategoriji dvojice med 18 pari zasedla 8. mesto.

Besedilo: Nina Djordjević, SOJ SGDP GPUFoto: Brigita Petric, SOJ SGDP GPU

ZNANI POLICIJSKI DRžAVNI PRVAKI V KOšARKI, gORSKEm TEKU IN VZPONU Z gORSKImI KOLESI

Končni vrstni red:

1. PU Celje2. PP Kočevje3. Ljubljana mix4. PU Novo mesto

Na mariborskem Pohor-ju je 10. novembra v sklopu 8. prireditve Peš na Pohorje potekalo državno prvenstvo policije v gorskem teku. Iz policijskih vrst se ga je ude-ležilo 7 tekmovalk in 66 tek-movalcev, razporejenih v sta-rostne kategorije. Absolutni zmagovalec in s tem državni

prvak policije v generalni razvrstitvi je postal Mitja Ko-sovelj iz Oddelka vrhunskih športnikov v Policijski akade-miji na GPU. Na drugo mesto se je uvrstil Severino Ogrizek iz PU Maribor, tretji pa je bil Tomislav Iskra iz Operativ-no-komunikacijskega centra GPU. V ženski kategoriji je dr-žavna prvakinja policije po-stala Tina Brelih iz PP Kamnik. Na drugo mesto se je uvrstila Urška Robnik iz Specializira-ne enote za nadzor državne meje v Sektorju mejne polici-

V Velenju je 29. novembra 2013 potekalo 12. državno prvenstvo delavcev policije v košarki, ki ga je organiziralo športno društvo VEPOL iz PP Velenje v sodelovanju s PU Celje. Zmago si je priigrala ekipa PU Celje. Pokal za »fair play« je prejela ekipa koroške policije, za najboljšega igralca pa je bil izbran igralec zmagovalne ekipe Aleksander Levpušček.

je v Upravi uniformirane poli-cije GPU, tretja pa je bila Erika Eberlinc iz PU Ljubljana.

4. državno prvenstvo Po-licije in Slovenske vojske v vzponu z gorskimi kolesi je potekalo v nedeljo, 29. sep-tembra, na mariborskem Pohorju. Iz policijskih vrst se je prvenstva udeležila tek-movalka in 36 tekmovalcev. Absolutni zmagovalec in s tem državni prvak policije v generalni razvrstitvi je postal Tomislav Iskra iz Operativno-komunikacijskega centra v

Upravi za policijske special-nosti na GPU s časom 37 mi-nut in 54 sekund. Na drugo mesto se je uvrstil Trajče Ve-lički iz PU Maribor s časom 39 minut in 12 sekund, tretji pa je bil Gregor Pisanec, prav ta-ko iz PU Maribor, s časom 44 minut in 12 sekund. V ženski kategoriji je državna prvaki-nja postala Tina Brelih iz PP Kamnik (PU Ljubljana) s ča-som 54 minut in 24 sekund.

Foto: arhiv policije, Boštjan Koletnik in Venčeslav Markuš

Ministrstvo za notranje zadeve Republike SlovenijeLetnik LXIISSN 2232-318X

4/2013

revi

ja

Documents

Varnost 4/2013