Varnost 1/2012

Obiskali smo EuropolDan Združenja Sever

Ministrstvo za notranje zadeve Republike SlovenijeLetnik LXISSN 2232-318X

1/2012re

vija

Položaj žensk v policiji

Varnost na smučiščih

Pravna pomoč policistom je učinkovita

letnik LX/št. 1/2012

VArNOST

3

VARNOST 1/2012, januar – marec ISSN 2232-318X

Pripravili: Sektor za odnose z javnostmi SGDP GPU

Koordinatorka: Anita Kovačič, SOJ SGDP GPU

Lektorica: Janja Šušteršič - Nučič, SPL MNZ

Fotografija na naslovnici: Brigita Petric, SOJ SGDP GPU

Oblikovanje naslovnice: Matjaž Mitrovič, SUPG MNZ

Tehnično oblikovanje: Mirsada Dželadini, SUPG MNZ

Naslov: Sektor za odnose z javnostmi SGDP GPU, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana

Spletna naslova: www.mnz.gov.si, www.policija.si

Telefon: 01/428 57 45, e-naslov: [email protected]

Aktualno

6 Zmanjševanje administrativnih bremen v policiji8 Integriteta kot vodilo na poti v poslovno odličnost11 Pravna pomoč policistom je učinkovita

14 Novice

Strokovni prispevki

16 Boris Grilc, mag.: Zagotavljanje varnosti na smučiščih19 Vojko Kos: Izvajanje inšpekcijskih nadzorov reda in varnosti na smučiščih23 Alojz Sladič: Delovni obisk centra za usposabljanje policistov za delo na smučiščih v italijanski Moeni26 Robert Kralj: Iskanje zasutih v snežnih plazovih s helikoptersko plazovno žolno

Izobraževanje, usposabljanje, izpopolnjevanje

28 Protiteroristično usposabljanje Specialne enote28 Policisti smučarji so v okviru usposabljanja namenili več pozornosti obravnavi nesreč29 Zimsko usposabljanje gorske enote30 Policijski piloti so se usposabljali za nočno letenje30 Župan sprejel kočevske policiste, ki so se udeležili tečaja oživljanja

Mednarodno sodelovanje

31 Generalni direktor policije na konferenci šefov policij Podonavske regije31 Slovensko policijo obiskali predstavniki Evropskega odbora za preprečevanje mučenja31 Komisar Sveta Evrope Hammarberg pri državnem sekretarju Maroltu32 Predstavnika slovenske policije sta se na Dunaju udeležila srečanja policijskih šefov držav Jugovzhodne Evrope32 V Franciji potekalo 60. zasedanje Evropskega komiteja Interpola32 V Skopju sta se srečala šefa slovenske in makedonske policije33 Predstavnik slovenske policije postal namestnik predsednika upravnega odbora agencije Frontex33 Slovenija še okrepila dobre odnose s Frontexom33 Predstavniki policij Jugovzhodne Evrope za krepitev policijskega sodelovanja v regiji

Prosti čas

34 Kinologija - moj poklic in hobi

Šport

36 Gorenak in Goršek slovenskim smučarskim skakalcem čestitala za izjemen uspeh37 Državno prvenstvo v veleslalomu v znamenju dobre volje in zdrave tekmovalnosti38 Specialna enota policije na patruljnem teku na Pokljuki spet zmagala

Priloga

Položaj žensk v slovenski policiji

UVODNIK

UVODNIKKAZALO

Novo leto nam je prineslo vrsto novosti, novo vlado, no-vo vodstvo ministrstva za no-tranje zadeve, nove projekte, nove izzive. Da bi se seznanili s ključnimi vladnimi in minis-trskimi dejavnostmi, ki nas ča-kajo v letošnjem letu, uvodoma objavljamo nagovor ministra za notranje zadeve dr. Vinka Gorenaka in državnega sekre-tarja mag. Roberta Marolta.

Čeprav so zaostrene finanč-ne in gospodarske okoliščine

precej otežile policijsko delo, predvsem zaradi dotrajanosti opreme, vozil in slabših delovnih razmer, pa ostaja naša za-vezanost pomagati ljudem vseskozi enaka. Policija je insti-tucija, ki se zaveda svojega poslanstva. Pravzaprav je prav varnost ena tistih redkih področij, s katerimi se Slovenci v tujini še vedno lahko brez zadrege pohvalimo. Tudi iz poda-tkov zadnjega letnega poročila izhaja, da policistke in policisti svoje delo opravljamo odgovorno in uspešno. Policija v svojih vrstah zaposluje veliko družbeno odgovornih in srčnih ljudi, kar potrjujejo številni projekti, ki presegajo zakonske obveze, ko pogosto tudi v svojem prostem času pomagamo ljudem, ki potrebujejo pomoč, in sodelujemo v okoljevarstvenih akcijah. Slednje dokazuje, da številni zaposleni v policiji, navkljub več-letnemu varčevanju, še niso izgubili motivacije, predvsem pa posluha za ljudi. Naj tako tudi ostane. Kljub temu pa upraviče-no pričakujemo, da se bodo bremena napovedanih varčeval-nih ukrepov pravično porazdelila med vse institucije, tako kot je to že večkrat zagotovil tudi notranji minister.

V marcu pa omenjamo tudi delitev bremen med spoloma, predvsem zaradi praznika žensk, materinskega dne, nenaza-dnje tudi zaradi dneva mučenikov. Čas je, da se voščila, izreče-na ob teh dneh, prelijejo v naš vsakdanjik. Že starodavne mod-rosti govorijo o tem, da je skrivnost življenja v ravnotežju.

mag. Vesna DroleVodja Sektorja za odnose z javnostmi Policije


VArNOST

Spoštovane uslužbenke, cenjeni uslužbenci, policistke, policisti.

Ta številka Varnosti izhaja v času, ko je za mano prvi mesec ministrovanja. Vrnil sem se v hišo, kjer sem že delal in jo dobro poznam, le da tokrat v novi vlogi in z novimi najožjimi sodelavci. Državni sekretar je mag. Robert Marolt, vodja kabineta pa Iva Zorenč. Za povezave z državnim zborom in vlado skrbi Sebastjan Apat, svetovalec v mojem kabinetu pa je David Smolej. Vsi so že zaposleni v državni upravi in so bili v moj kabinet le prerazporejeni. Število zaposlenih v kabinetu sem, če ga primerjam s prejšnjimi mandati, bistveno zmanjšal. S prav določenim razlogom. To je varčevanje. Kot že veste, je ključna naloga mojega mandata znižati stroške in poenostaviti administrativne postopke, v katerih se duši predvsem policija.

Javno sem že povedal, da se ministrstvu in policiji obeta reorganizacija. Nujno jo je treba izvesti, ker sem podedoval takšno finančno stanje, da nam bo proti koncu leta preprosto zmanjkalo denarja za plače. Želim si vašo podporo in razumevanje, ker je zniževanje stroškov za plače, ti pa znašajo kar 80 odstotkov našega proračuna, edina možnost. Pri sredstvih in opremi za zaščito policistov namreč ne moremo varčevati.

Že v prvih dneh po prihodu na ministrstvo smo zato začeli pripravljati najnujnejše

ukrepe. Pregledali bomo vsa delovna mesta in pripravili načrt prerazporeditev. Ocenjujem, da je na lokalni ravni bistveno premalo delovnih mest policistk in policistov, na regionalni in državni pa bistveno preveč. Zato bo šla prerazporeditev delovnih mest v smer krepitve lokalne ravni delovanja policije in zmanjševanja števila delovnih mest na državni in regionalni ravni. Upokojevanje uslužbencev, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, in teh je približno 440, bo le deloma razbremenilo stroške, upokojenih uslužbencev pa ne bomo nadomeščali z novimi, tako da računamo tudi na prihranke v tej smeri.

Zavedam se, da ima vsak med vami pravico do dela. Pa vendar bi bilo po mojem mnenju prav in pošteno, da se tisti, ki izpolnjujejo vse pogoje za upokojitev, upokojijo. Tako, kot bi bilo pošteno, da se tisti strokovnjaki z dolgoletnimi izkušnjami, ki zasedajo tako imenovana umetna delovna mesta, ustvarjena prav za njih, vrnejo tja, kjer jih resnično potrebujemo. To je v operativo.

Postopen proces bo tudi zniževanje prevoznih stroškov. V oči bodejo najbolj ekstremni podatki, da za prevoze na delo in nazaj nekaterim uslužbencem plačujemo tudi do 1.500 evrov mesečno. Postopoma bomo skušali zagotoviti, da se nikomur ne bo treba voziti tako daleč v službo in da bo lahko delal bliže domu.

Kot sem že uvodoma omenil, je v tej inštituciji resnično preveč administracije. S spremembo zakonodaje policistkam in policistom ne bo več treba izpolnjevati tako obširnih obrazcev za manjše prekrške. Tudi sicer bo več moje pozornosti namenjene zaščiti policistov. Z generalnim direktorjem policije sva se že pogovarjala o možnostih ustanovitve majhne, toda učinkovite službe, ki bo na voljo za pravno in psihološko pomoč policistom na terenu.

O drugih načrtih vas bom sproti obveščal, vesel pa bom tudi vaših pobud. Zagotavljam vam, da bom vedno ščitil dostojanstvo vseh vas, ki boste delo opravljali zakonito, strokovno in korektno.

dr. Vinko Gorenak,

minister za notranje zadeve


VArNOST

5

Spoštovani sodelavke in sodelavci, cenjene policistke in policisti.

Čeprav imate že polna ušesa gospodarske in finančne krize in vam še eden od prispevkov v množici tovrstnih zapisov morda ne bo najbolj po godu, pa sta gospodarska in finančna kriza tisti dve ključni besedi, ki bosta sooblikovali mandat, ki ga začenjamo skupaj. Seveda bi bil veliko bolj zadovoljen, če bi lahko v tem prispevku nanizal številne spodbudne misli, a se žal nahajamo v času, ko bo treba vsem uslužbencem in uslužbenkam notranjega ministrstva ter policije naliti čistega vina in povedati, da proračunska vreča denarja ni brez dna in da bo treba v prihajajočem času zategniti pas, četudi si tega morda ne bi želeli. Tako bo treba naše delo racionalizirati in oklestiti tiste stroške, ki so previsoki ali pa nepotrebni.

Ob tem bi želel še posebej poudariti, da si bom v okviru racionalizacije maksimalno prizadeval za poenostavitev postopkov pri vašem delu ter odpravo administrativnih ovir, prednostno bom skrbel za zmanjšanje nepotrebnih stroškov za delo ministrstva in policije, prav tako pa si bom v okviru razprav o proračunu prizadeval, da se bo čim več razpoložljivih proračunskih sredstev namenilo za opremo ter boljše materialne in

delovne razmere za vaše skrbno, strokovno, vestno in odgovorno delo. Pri oblikovanju in sprejemanju različnih ukrepov pa bomo vedno imeli v mislih vsakega posameznika oziroma posameznico in dejstvo, da morajo biti bremena v krizi pravično porazdeljena.

Delo policistov in policistk je zahtevno in odgovorno – tudi zato bodo pritiski, ki jih bomo deležni v teh kriznih časih z vseh strani, precejšnji. A ker vem, da so v naših vrstah kakovostni, vrhunski in zaupanja vredni sodelavci, verjamem, da bomo skupaj vztrajali na začrtani poti. Ne glede na krizni čas, ki bo tlakoval naše sodelovanje, pa ne bomo pozabili na projekte, ki jih policija in ministrstvo izvajata na področju varovanja ljudi in premoženja. Ti bodo ustrezno izpostavljeni in nagrajeni.

Nejc Zaplotnik je zapisal: »Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi.« Upam, da bomo v tem mandatu skupaj hodili po isti poti, tudi če se kdaj morda ne bomo strinjali v načinih, kako do cilja priti. In želim si, da bi, ne glede na dogodke, ki nam jih bo navrgel čas, vsi ostali zavezani skupnemu cilju, to pa je – delo v dobrobit in varnost države ter vseh nas, državljank in državljanov. Obenem pa tudi verjamem, da bomo vsi skupaj zmagovalci – tako v solidarnosti kot pristnem in iskrenem medsebojnem sodelovanju. Kajti to je tisto, kar v samem temelju odlikuje vse slovenske policistke in policiste.

mag. Robert Marolt,

državni sekretar


VArNOSTAKTUALNO

ZMANJŠEVANJE ADMINISTRATIVNIH BREMEN V POLICIJI

Zmanjševanje administrativnih ovir, katerega namen je učinkovitejša poraba delovnega časa za izvajanje temeljnih policijskih nalog, je ena od prednostnih nalog vodstva policije.

Zaradi kompleksnosti in medseboj-ne prepletenosti nalog je bila januarja 2011 s sklepom generalnega direktorja policije imenovana delovna skupina za odpravo nepotrebnega administrativ-nega dela policistov in poenostavitev procesov dela, v katero so bili imeno-vani predstavniki NOE GPU in PU, ki jo vodim. Delovna skupina celovito pre-uči podane predloge, jih lažje razporedi žje razporedi žmed NOE GPU in zagotavlja poenoten pristop k reševanju predlogov.

Izdelana je bila tudi dopolnjena aplikacija za prijavo in spremljanje od-prave administrativnih ovir (OAO), ki je v uporabi od marca 2011. Razvita je bila v sodelovanju med UIT in SGDP. Poleg tega da omogoča ažurno spremljanje predlogov za OAO, tudi poenostavlja poročanje o opravljenih dejavnostih in zmanjšuje obseg administrativnega de-la.


VArNOST

7

Zaposleni in policijske enote so do 15. januarja 2012 prispe-vali 123 pobud za odpravo administrativnih ovir in izboljšave dela policistov. Od tega je bilo:

77 pobud oziroma 63 % že uspešno zaključenih, 15 pobud oziroma 12 % je še v postopku izvedbe, 31 pobud oziroma 25 % je bilo zavrnjenih, ker so bile neiz-

vedljive, v nasprotju z veljavno zakonodajo ali ni šlo za odpravljanje administrativnih ovir.

Od uresničenih pobud, pri katerih so že oziroma bodo vidni precejšnji pozitivni učinki pri prihranku delovnih ur policistov in drugih zaposlenih v policiji, posebej izpostavljamo naslednje že opravljene naloge:

poenostavitev obravnave ponarejenih evrskih kovancev, avtomatiziran dostop do podatkov za letna in polletna

poročila, odprava nepotrebnih poročanj, usmerjeno usposabljanje, podaljšano obdobje usposab-

ljanja in uvedba e-učenja s področja tajnih podatkov, samodejni prenos ur iz ISPP v MFRAC, sprememba 57.a člena ZP-1 (posebni plačilni nalog), ki ob

izpolnjenih pogojih omogoča namesto dveh le eno pra-vno sredstvo – s tem v zvezi razbremenitev v prekrškov-nih postopkih,

dopolnjena aplikacija DDOKC, povezava DDOKC in poro-čila dežurnega policista,

sklenjeni sporazumi za elektronsko izmenjavo podatkov z drugimi državnimi organi …

Ocenjujemo, da smo z odpravo nekaterih zgoraj naštetih administrativnih ovir privarčevali oziroma pridobili približno 82.000 ur, ki so jih policisti lahko izkoristili za operativno delo. V letu 2011 je bila delovna obveza policista 2.028 ur, iz česar lahko izračunamo, da je okvirni prihranek v urah pomenil de-lovno obvezo 40 policistov.

Zaradi opustitve kopiranja na mikrofilm podatkov o pro-metnih nesrečah je bilo v letu 2011 prihranjenih med drugim okrog 12.000 evrov. Gre za stroške mikrofilmov in kopij. Fi-nančne prihranke bo prinesel tudi spremenjeni način poslo-vanja pri postopku skladiščenja in uničevanja zaseženih eks-plozivnih sredstev (policija je pričela zaračunavati stroške).

Ena od pomembnejših sprejetih nalog v okviru delovne skupine je tudi delna odprava polletnega poročila o delu po-licije. Po novem zadoščata dosedanji prilogi poročila – t. i. izva-janje načrta o delu policije in statistična priloga. S tem se bo znatno razbremenilo predvsem PU in PP (ki pa bodo seveda morale poskrbeti za pravočasen vnos podatkov v baze in biti pozorne na točnost vnosov). PU in PP bo tako prihranjenih veliko delovnih ur.

NAČRTI ZA LETO 2012

Poleg intranetne strani, kamor lahko vsakdo da pobudo za odpravo administrativne ovire, smo v januarju pripravi-li tudi poziv vsem NOE GPU in PU, da pripravijo najmanj tri predloge za zmanjšanje administrativnih ovir. Delovna sku-pina bo vseh 58 prejetih predlogov preučila ter na njihovi

podlagi pripravila letni načrt odprave administrativnih ovir za leto 2012.

Še zlasti intenzivno smo se lotili racionalizacije dela polici-stov pri obravnavanju bagatelne kriminalitete. Pri opredelitvi tovrstne kriminalitete oziroma bagatelnega kaznivega deja-nja kazenskopravna teorija ne daje povsem trdnih meril. Če povzamemo različne definicije in pojmovanja bagatelnegakaznivega dejanja, dobimo skupni imenovalec za bagatelno kaznivo dejanje kot v zakonu določeno dejanje, ki zaradi svo-je neznatne deliktne vsebine praviloma ne izzove klasične kazenskopravne reakcije in ki ga je, v nasprotju z zakonsko gledano, istimi, vendar težjimi dejanji, mogoče v kazenskem postopku manj togo obravnavati. Gre za ravnanje, ki po splošnem prepričanju ne vsebuje tako zavržne vsebine, za-radi katere bi bilo treba uporabiti klasični kazenskopravni in-strumentarij.1 Z določenimi poenostavitvami pri obravnavi t. i. malih tatvin smo pričeli, v sodelovanju z Vrhovnim državnim tožilstvom, že v letu 2007, v letu 2012 bomo tovrstno prakso (z združenimi tremi obrazci – obvestila o kaznivem dejanju, zapisnikom o sprejemu ustne ovadbe oziroma predloga za pregon in kazensko ovadbo) ter racionalizacijo podatkov raz-širili še na druga bagatelna kazniva dejanja, tako po znanem kot po neznanem storilcu. S tem v zvezi bomo pripravili tudi predlog sprememb kazenske zakonodaje, ki bodo v primerih bagatelnih kaznivih dejanj poenostavile delovanje policije in določale takšno njeno ukrepanje v predkazenskem postop-ku, ki bo skladno zlasti z načelom sorazmernosti.

Prav tako smo že oziroma še bomo v letu 2012 pripravili ukre-pe za:

racionalizacijo dela policistov v prekrškovnih postopkih (predlog sprememb ZP-1 in zakona o sodnih taksah),

dogovor za prenos pristojnosti glede prodaje najdenih predmetov na drug državni organ (že pripravljen in po-sredovan predlog sprememb ZCS),

dogovor za prenos pristojnosti glede nadzora nad izvaja-njem hišnega zapora s policije na drug državni organ (že pripravljen in posredovan predlog za spremembo ZIKS-1),

vzpostavitev pregleda predpisov in internih aktov ažurno iskanje usmeritev za pravilno odločanje in ukrepa-

nje na terenu, ukinitev nepotrebnega poročanja, združitev ali ukinitev posameznih obrazcev itd.

Vsi zaposleni pa so s svojimi predlogi za zmanjšanje admini-strativnih bremen, katerega namen je prihranek ur za temeljne policijske naloge, vedno dobrodošli.

Besedilo: namestnica generalnega direktorja policije mag. Tatjana Bobnar, vodja delovne skupine za odpravo administrativnih ovir

Foto: Anita Kovačič, SOJ SGDP GPU

OPOMBA:1 Kunz K.L., Das strafrechtliche Bagatellprinzip, Eine strafrechtsdogmatische

und kriminalpolitische Untersuchung, Dunker & Humblot Berlin 1984

AKTUALNO


VArNOST

INTEGRITETA KOT VODILO NA POTI V POSLOVNO ODLIČNOST

V zadnjem času se v policiji vse pogosteje uporabljajo termini poslovna odličnost in integriteta. O integriteti skušamo čim več govoriti in poudarjati njen pomen, s poslovno odličnostjo pa se ukvarjajo ponavadi v enotah, ki izstopajo pred-vsem s svojo uspešnostjo v vseh pogledih. Mnogi izmed nas se sprašujejo, ali to sploh potrebujemo pri opravljanju poli-cijskega dela, ali ni to samo odvečno in nepotrebno delo, ki nas bo dodatno dušilo pri že tako velikih administrativnih obremenitvah in nenazadnje, koliko to sploh stane?

Da bi vsebina poslovne odličnosti in integritete postala naš vsakdan, sva se avtorja odločila, da oba termina po-veževa v celoto. Zavedati se moramo, da so to procesi, ki se morajo odvijati ves čas, skozi celotno delovanje orga-nizacije in da le na takšen način lahko dosežemo večjo uspešnost in učinkovi-tost. Policija je namreč organizacija, ki ima določene zadolžitve v naši družbi. Da bodo te opravljene čim bolj kako-vostno, mora policija kot organizacija upoštevati družbene spremembe in stremeti k nenehnemu napredku in iz-boljšavam. Uvajati kakovost poslovanja z uporabo orodij (CAF, EFQM ipd.), ki vodijo v poslovno odličnost, pomeni stalno izboljševanje delovnih procesov. Odnosi do prihodnosti so lahko različni, vse lahko prepustimo toku in smo reak-tivni, lahko se prilagajamo prihodnosti in smo aktivni, prihodnost pa lahko tu-di ustvarjamo in smo proaktivni.

1 ODLIČNOST IN INTEGRITETA

1.1 Opredelitev odličnosti in upora-ba orodij upravljanja kakovosti v policiji

Žurga (www.mju.gov.si) navaja, da organizacije javne in državne uprave vedno bolj stremijo k dvigu kakovosti svojega delovanja in storitev, ki jih za-gotavljajo. Obstajajo različni pristopi k izboljševanju kakovosti, v zadnjem ča-su gredo prizadevanja na tem področju tudi v smeri doseganja tako imenovane poslovne odličnosti.

Tudi o odličnosti mnogi avtorji, skozi različna zgodovinska obdobja, govorijo različno. Pri odličnosti ne gre več samo za skladnost s standardi, z zahtevami, marveč za nekaj več, gre za stalno doseganje ali celo preseganje pričakovanj.

Žurga (www.mju.gov.si) v nadalje-vanju pravi, da če smo še do nedavne-ga govorili o delovanju v skladu s pri-čakovanji in/ali specifikacijami in smo imeli v ospredju predvsem zadovoljno stranko, sedaj govorimo o delovanju

AKTUALNO


VArNOST

9

po načelih poslovne odličnosti, kjer nas ne zanima zgolj zadovoljna stran-ka, pač pa tudi zadovoljni zaposleni in doseženi poslovni rezultati. Na modelu poslovne odličnosti temeljijo tudi pri-znanja Republike Slovenije za poslovno odličnost.

Sistem kakovosti omogoča dosega-nje zastavljenih ciljev in je sredstvo za izvajanje politike kakovosti. Sistem ka-kovosti v poslovanje organizacije uve-demo postopno, tako da v obstoječe delovne procese vgradimo mehanizme stalnega izboljševanja po metodi majh-nih korakov. Z uvedbo sistema kakovo-sti želi organizacija trajno izpolnjevati in izboljševati kakovost proizvodov, procesov ali storitev. Med najbolj po-gostimi razlogi, zakaj se organizacije sploh odločajo za uvajanje sistemov in modelov kakovosti, so zahteve porab-nikov (Pivka, 2000, str. 32).

Po Vujoševiću (1996, str. 19) uvaja-nje sistema kakovosti poteka po dolo-čenem zaporedju:

izobraževanje vodstvenih delavcev,

določitev obveznosti vodstva,

postavitev organizacije projekta,

planiranje projekta,

priprava in pregled dokumentacije sistema kakovosti,

uvedba sistema kakovosti.

V policiji so prvi pričeli uporabljati orodja za merjenje kakovosti v PU Ma-ribor, sledile so jim PU Novo mesto, PU Celje, PU Slovenj Gradec, PU Murska Sobota in PU Koper. Nekatere dosegajo na poti poslovne odličnosti, z uporabo orodij za upravljanje kakovosti, napre-dek, nekatere pa so na to pot stopile le za kratek čas.

Po razpoložljivih podatkih so se PU Maribor, Novo mesto in Slovenj Gradec prijavile v program Priznanja Republike Slovenije za poslovno odličnost (držav-na nagrada za kakovost – PRSPO). Gre za program, ki se izvaja od leta 1996. Njegov namen je spodbujanje sloven-skih organizacij, tako v državni upravi kot v gospodarstvu, k uvajanju sistemov sodobnega, učinkovitega in celovitega doseganja kakovosti. PU, ki so se prija-vile v omenjeni program, so ocenjevali zunanji ocenjevalci. Po zaključenem ocenjevanju so prejele končno poročilo o ocenjevanju.

Policijske uprave so do sedaj za mer-jenje kakovosti v večini primerov upo-rabljale orodje CAF – Common Assess-ment Framework (Skupni ocenjevalni okvir) in EFQM – European Foundation Model odličnosti EFQM

for Quality Management (Evropska fun-dacija za razvoj kakovosti).

1.1.1 Model CAF

Za uporabo modela odličnosti EFQM tudi v javni upravi so ministri, pristojni za upravo, razvili Skupni oce-njevalni okvir za organizacije v javnem sektorju (CAF). Razvijanje modela se je začelo leta 1998 in prva različica je bila predstavljena med prvo Evropsko konferenco o kakovosti v javnih upra-vah, maja 2000 v Lizboni. Na podlagi pilotnega testiranja je bila oktobra 2002 na drugi konferenci o kakovosti v Kopenhagnu predstavljena izboljša-na verzija CAF-a, ki jo uporabljamo tu-di v slovenski upravi. Skrbnik modela in skupne baze podatkov je Evropski inštitut za javno upravo (EIPA) iz Ma-astrichta. Skrbnik modela za Slovenijo je MNZ – Direktorat za javno upravo (Kovač, 2003).

Model CAF je namenjen za uporabo v vseh delih javnega sektorja, uporaben je za organizacije v javnem sektorju na nacionalni/zvezni, regionalni in lokalni ravni. Prav tako ga je mogoče uporab-ljati v različnih situacijah, npr. kot del si-stematičnega programa reforme ali kot podlago za izboljševanje v posameznih javnih storitvenih organizacijah. V ne-katerih primerih, zlasti v zelo velikih organizacijah, je mogoče samoocenje-vanje opraviti tudi samo v enem delu organizacije, npr. v izbranem sektorju ali oddelku (Skupni ocenjevalni okvir za organizacije v javnem sektorju, 2006, str. 6). Model CAF ima štiri glavne cilje (Skupni ocenjevalni okvir za organizaci-je v javnem sektorju, 2006, str. 7):

1. v javno upravo uvajati načela celovi-tega obvladovanja kakovosti (TQM) in jo z uporabo in razumevanjem samoocenjevanja postopoma voditi

od sedanjega zaporedja aktivnosti načrtuj – izvedi do popolnega kro-ga PDCA (načrtuj – izvedi – preve-ri– ukrepaj);

2. omogočiti javnim organizacijam, da se same ocenijo in sprejmejo ukre-pe za izboljšanje;

3. delovati premostitveno med različ-nimi modeli, ki se uporabljajo pri obvladovanju kakovosti;

4. omogočiti primerjalno učenje med organizacijami v javnem sektorju.

1.1.2 Model EFQM

Evropski sklad za upravljanje kako-vosti (The European Foundation for Quality Management – EFQM) so leta 1988 ustanovili predsedniki štirinaj-stih vodilnih evropskih podjetij. Gre za nepridobitno člansko organizacijo z namenom pospeševanja celovitega upravljanja kakovosti kot poti do po-slovne odličnosti po Evropi. Organizaci-ja je ob podpori Evropske organizacije za kakovost (EOQ) in Evropske komisije (EU-DG III) razvila model poslovne od-ličnosti EFQM (v nadaljevanju: model EFQM). V modelu EFQM so združene izkušnje ameriške in japonske nagrade za kakovost: Malcolm Baldrige National Quality Award in Demingove nagra-de (Model odličnosti EFQM in njegova uvedba v Sloveniji, 2003)).

Model EFQM je bil prvič predstav-ljen leta 1991 kot ogrodje za samooce-nitev organizacije in je še danes pod-laga Evropski nagradi za kakovost (The European Quality Award – EQA). V letu 1992 je bila podeljena prva nagrada za kakovost. Danes je po Evropi ustanov-ljenih že veliko nacionalnih nagrad, katerim podlaga je največkrat ravno model EFQM.

Model EQA je v letu 2000 doživel več-je vsebinske dopolnitve in tudi preime-

Ključni rezultati

delovanjaVoditeljstvo

Dejavniki Rezultati

Inovativnost in učenje

Zaposleni

Politika instrategija

Partnerstva in viri

Rezultati- zaposleni

Rezultati- odjemalci

Rezultati- družba

Procesi

AKTUALNO


VArNOSTAKTUALNO

novanje v Model odličnosti EFQM (The EFQM Excellence Model), ki je shemat-sko prikazan v obliki devetih vsebinsko dopolnjujočih se in soodvisnih meril.

Model EFQM podpira temeljne kon-cepte celovitega upravljanja kakovosti. Vsako od predstavljenih meril omogo-ča organizaciji, da oceni svoja prizade-vanja na poti do celovitega upravljanja kakovosti. Merila so razdeljena v 32 podmeril in tako zajemajo vsa bistvena področja v organizaciji. Model vsebuje elemente, ki pokrivajo celoten poslovni sistem in tako predstavljajo sistemsko nadgradnjo.

1.1.3 Primerjava sistemov kakovosti

V primerjavi s popolnoma razvi-tim modelom celovitega upravljanja kakovosti predstavlja model CAF eno-staven model, ki omogoča pridobitev prvega vtisa o delovanju organizacije. Organizacija, ki namerava napredovati, kasneje izbere enega od podrobnejših modelov kakovosti, kot sta npr. model EFQM ali model Speyer. Prednost mo-dela CAF je v tem, da je z obema mode-loma združljiv in tako predstavlja lažji prehod na višje ravni odličnosti.

Model CAF je še najbolj primeren za državno upravo, saj je bil razvit pose-bej zanjo, upošteva značilnosti, kot so: specifika javne uprave, omejenost od-ločanja – politični vpliv, usmerjenost k strankam in procesom ter upoštevanje nefinančnih učinkov.

1.2 Opredelitev integritete

V organizacijah, kjer imajo zaposleni visoko stopnjo integritete, se zaupanje tako pri notranji kot tudi zunanji javno-sti povečuje.

Organizacijska integriteta je temelj-ni dejavnik trajnostnega razvoja orga-nizacije (Lennick in Kiel, 2009). Za njeno uvajanje in širjenje je zadolženo vod-stvo organizacije, ki mora v ta namen izdelati ustrezno komunikacijsko stra-tegijo ter notranji in zunanji javnosti predstavljati organizacijske vrednote ob vsaki priložnosti. Ob tem je zelo po-membno, da vrednote v prvi vrsti živijo vodstveni delavci ter da so ti dovzetni za povratne informacije o skladnosti njihovega ravnanja z organizacijskimi vrednotami, ki jih pridobijo od zaposle-nih (prav tam).

Integriteta predstavlja, skupaj z eti-ko in zaupanjem, temelj celovitega ob-vladovanja kakovosti, na katerem orga-

nizacije gradijo svojo pot v poslovno odličnost (The Eight Elements Of TQM, www.isixsigma.com).

2 SKLEP

Policijska organizacija se ne more skriti pred novostmi, ki stalno prihajajo v našo družbo. Smo del globalnega sve-ta, ki od nas zahteva stalen napredek. Da bomo ostali na vrhu, moramo s svo-jimi dejanji pokazati proaktivno ravna-nje in razmišljanje, v katerega moramo vključiti visoko stopnjo integritete vsa-kega posameznika. Državne organiza-cije velikokrat poizkušamo primerjati z organizacijami v gospodarstvu. Poglej-mo, ali je kakšno uspešno gospodarsko podjetje, ki pri svojem poslovanju ne uporablja katero izmed orodij za zago-tavljanje kakovosti? Zagotovo ga ni, saj so priloženi certifikati kakovosti sestav-ni del vsake resne ponudbe.

Uvajanje poslovne odličnosti v več-ini policijskih organizacij poteka več-inoma še nesistematično, s pridihom volje posameznih zanesenjakov, po drugi strani pa mnoge policijske orga-nizacije v Evropski uniji uporabljajo modele kot obvezni sestavni del svoje-ga poslovanja. Zato ni naključna ugoto-vitev, da so te organizacije tudi vzorčni primeri izvajanja policijske dejavnosti v skupnosti (Velika Britanija, Nizozemska, Belgija). Hkrati lahko ugotovimo, da je policijska dejavnost, usmerjena v skup-nost, filozofija, ki potrebuje modele, kotsta CAF ali EFQM, da je lahko uspešna pri zadovoljevanju varnostnih potreb skupnosti.

Za stanje drugod ni mogoče kriviti posameznika, temveč gre za odgovor-nost vodstva organizacije. Odločitev za poslovno odličnost je predvsem v ro-kah vodij, ki morajo to podpreti v celoti, brez fige v žepu. Pri tem je treba pou-dariti, da se uporabo orodij za merjenje kakovosti ne uvaja, temveč se jih mora samo uporabljati. Poslovna odličnost in zavedanje integritete morata postati naš vsakdan.

Nedvoumno je, da je integriteta nerazdružno povezana s poslovno od-ličnostjo, predstavlja namreč njen te-melj.

Besedilo: mag. Danilo Jamer, SNNV SGDP GPU, in mag. Franc Virtič, PU Maribor, oba Odbor za

integriteto in etiko v policiji

Foto: Anita Kovačič, SOJ SGDP GPULITERATURA

1 Kern, K., Leon, L. (2003). S samo-ocenjevanjem po modelu odličnosti EFQM do slovenske in evropske na-grade za kakovost. 12. letna konferen-ca Slovenskega združenja za kakovost v Portorožu: Zbornik referatov. Ljublja-na: Slovensko združenje za kakovost.

2 Kovač, P. Evropski model »Skupni ocenjevalni okvir za organizacije v javnem sektorju (CAF)« v slovenski upravi. Članek je dobljen 7. 4. 2004 na http://www.mnz.si/si/upl/uoru/CAFSLUPR.DOC.

3 Model odličnosti EFQM in njegova uvedba v Sloveniji. Članek je dobljen 7. 4. 2004 na http://www.mirs.si/PR-SPO/model_efqm.htm.

4 Pivka, M. (2000): Management kako-vosti. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

5 Skupni ocenjevalni okvir za organizaci-je v javnem sektorju. (2006). Ljubljana, Ministrstvo za javno upravo Republi-ke Slovenije.

6 Uredba o načinu poslovanja organov javne uprave s strankami.(2001) Urad-ni list RS, št. 22/2001.

7 Verbič, B. (1994). Dobrodošli med naj-boljšimi: pot do kakovosti v storitveni dejavnosti. Ljubljana: GV Založba.

8 Vujošević, N. (1996). Vodilo za stan-darde kakovosti ISO 9000. Ljubljana: Gospodarski vestnik.

9. Palanski, E. Michael, Francis J. Yamma-rino. 2009. Integrity and Leadership: A multi-level conceptual framework. P The Leadership Quarterly 20: 405–420.

10. Žurga, G. (2001). Kakovost državne uprave: Pristopi in rešitve. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

11. Žurga, G. Poslovna odličnost kot sred-stvo za doseganje večje učinkovitosti državne uprave. Članek je dobljen 7. 5. 2004 na www.mju.gov.si/fileadmin/mju.gov.si/pageuploads/mju_doku-menti/pdf/Zurga.pdf.

12. Žurga, G. (2002). Učinki izboljševanja kakovosti v javni upravi. Od ideje ka-kovosti do dobrih praks v javni upravi: Zbornik referatov. Ljubljana: Ministr-stvo za notranje zadeve.

13. Lennick, Doug in Fred Kiel. 2009. Mo-ral Intelligence. New Jersey: Wharton School Publishing.

14. The Eight Elements Of TQM, članek dobljen 25. 2. 2012 na naslovu:

www.isixsigma.com/index.php?op-tion=com_k2&view=item&id=1333:the-eight-elements-of-tqm&Itemid=-


VArNOST

11

AKTUALNO

To sem spoznal tudi sam, ko sem se marca 2006 kot policist Policijske postaje Ljubljana Bežigrad znašel v kazenskem postopku zaradi 17. ma-ja 2004 opravljene uradne naloge, ki sem jo po oceni delodajalca (poli-cije), izvedel v skladu s predpisi.

PRAVNA POMOČ POLICISTOM JE UČINKOVITA

Takrat veljavni Pravilnik o zagotavljanju pra-vne pomoči policistom v zvezi z opravljanjem uradnih nalog in posameznikom v zvezi z dano pomočjo policiji (Uradni list RS, št. 26/2003) je policistu omogočal, da se mu lahko, na podla-gi razumljive in popolne pisne vloge, vložene preko predstojnika, prizna pravna pomoč. Ta se je policistu priznala v primeru, če je komi-sija, sestavljena iz predsednika in vsaj dveh članov, podala oceno z utemeljitvijo in ob-razložitvijo, da je bila uradna naloga, ki jo je opravil policist, opravljena v skladu s pred-pisi. Komisija je oceno s spisom posredova-la generalnemu direktorju policije, ki je v roku 8 dni odločil o vlogi za pravno pomoč s pisno odločbo, ta pa je bila v 8 dneh po-slana upravičencu.

Tako je bilo tudi v mojem primeru. Marca 2006 sem od Okrajnega so-

dišča v Ljubljani prejel vabilo na glavno obravnavo v skraj-

šanem postopku, skupaj z dvema obtožnima

predlogoma zaradi dveh kaznivih de-janj po 270. členu KZ (kršitev člo-vekovega dosto-janstva z zlorabo

uradnega položaja) in enega kaznive-

ga dejanja po členu 134/III, I KZ (povzročitev

hude telesne poškodbe iz malomarnosti). Za vsako oči-

tano kaznivo dejanje je bila v Kazenskem zakoniku (KZ-UPB1, Uradni list RS, št. 95/2004) pred-pisana kazen zapora do dveh let

in verjamem, da ni sodnika, ki bi ob ugotovljeni krivdi izrekel pogoj-

no kazen. V začetku se nisem zavedal resnosti obtožb.

Preveril sem postopka, ki sta bila navedena v obtožnih predlogih in ugotovil, da gre v enem

primeru za postopek z osebo Z. J., zoper katero sva s sodelavcem pri obravnavi prometne nesreče 23.

julija 1999 uporabila prisilna sredstva ter ji odredila pridržanje. Pri uporabi prisilnih sredstev je bil Z. J. lahko telesno poškodovan. Pri preverjanju upravi-

čenosti uporabe prisilnih sredstev je bilo ugotovljeno, da so bila prisilna sredstva uporabljena zakonito in strokovno, v skladu s predpisi. Kljub temu je preko odvetnika zoper naju

vložil kazensko ovadbo, ki pa jo je okrožna državna tožilka zavrgla. Kot subsidiarni tožilec je Z. J. nadaljeval s pregonom. Prav tako je vložil civilno tožbo zaradi nastalih poškodb, ki pa je bila rešena že v letu 2003 v škodo tožnika.


VArNOST

V drugem primeru je šlo za dogo-dek, ko sva 17. maja 2004 s sodelavcem s službenim vozilom policije, na predpisan način, s svetlobnimi in zvočnimi signali, ustavljala voznika R. T., ki je vozil nere-gistrirano motorno kolo brez varnostne čelade. Na dane znake ni ustavil, ampak je z vožnjo nadaljeval ter še pospešil hi-trost vožnje. Zaradi nepravilnega premi-ka je R. T. z motornim kolesom padel po vozišču. S sodelavcem sva prišla do njega in ga z uporabo fizične sile transportirala do službenega vozila, kjer sva namerava-la opraviti varnostni pregled. Pri tem je začel tožiti o bolečinah v levem gležnju, zaradi česar sva takoj obvestila OKC, ki je na kraj poslal reševalno vozilo in policiste Postaje prometne policije Ljubljana za obravnavo prometne nesreče. Velja po-udariti, da sem že v letu 2002 zoper R. T. uporabil prisilna sredstva ob prisilni pri-vedbi na sodišče, prav tako sem ga že ob-ravnaval v postopku kot kršitelja. Glede na okoliščine, ki so jih s kraja na številko 113 sporočili prijatelji R. T. iz bližnjega gostinskega lokala, je vodja izmene OKC na kraj poslal dežurnega starešino Policij-ske uprave Ljubljana in komisijo takratne UKP PU Ljubljana v sestavi kriminalista in kriminalističnega tehnika. Policisti PPP Ljubljana so opravili ogled kraja promet-ne nesreče, dežurni starešina in krimina-list pa razgovore z osebami, ki so se po-javile kot priče na kraju. Kriminalistični tehnik je opravil ogled motornega kolesa in službenega vozila policije, saj so R. T. in njegovi prijatelji navedli, da sem kot voznik službenega vozila namerno zbil R. T., ki se je pri padcu telesno poškodoval, pri tem pa naj bi ga s sodelavcem na tleh brcala. Po zaključku ogleda kraja nama je kriminalist s sodelavcem zasegel obuvala in policijsko uniformo zaradi suma storit-ve kaznivega dejanja. R. T. je po padcu z motornim kolesom utrpel hudo telesno poškodbo – zlom levega gležnja. Polici-sti PPP Ljubljana so na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani podali Poročilo na podlagi desetega odstavka 148. člena Zakona o kazenskem postopku, saj so po preučitvi najdenih sledi na kraju, po-škodb motornega kolesa, skice in izjav ugotovili, da je prometno nesrečo s tele-snimi poškodbami povzročil R. T. zaradi nepravilnega premika z motornim kole-som. Kriminalisti UKP PU Ljubljana so po opravljenih preiskavah, prejetih analizah in razgovorih zaključili, da ni podanih elementov kaznivega dejanja in so na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani po-dali Poročilo na podlagi 148. člena ZKP. R. T. je vložil pisno pritožbo na postopek, ki je bila obravnavana na takratnem Senatu za pritožbe DPDVN MNZ. Senat je po pre-učitvi pritožbe poročevalca in pregledu listin soglasno odločil, da je pritožba ne-utemeljena.

Preko komandirja sem s sodelavcem na podlagi 5. člena pravilnika vložil pisno vlogo za dodelitev pravne pomoči, ki je bila še isti dan posredovana na Policijsko upravo Ljubljana. Na policijski upravi je komisija ocenila skladnost uradne naloge s predpisi in podala oceno. Obrazložena ocena je bila posredovana generalnemu direktorju policije. V roku 14 dni od vložit-ve pisne vloge mi je bila z odločbo, ki jo je podpisal namestnik generalnega direktor-ja policije, priznana pravica do pravne po-moči. Postopek za zagotovitev pravne po-moči je bil izpeljan hitro. Še pred začetkom glavne obravnave sem okrajno sodnico, ki je vodila kazensko zadevo, pisno zaprosil za preložitev glavne obravnave do odločit-ve o pravni pomoči, čemur je tudi ugodila.

Izbral sem si izvajalca pravne pomoči, za katerega sem menil, da mi bo zagotovil učinkovito pravno pomoč. Ker sem želel, da policija plača stroške pravnega zasto-panja neposredno izvajalcu pravne po-moči, sem poslal obvestilo s podatki, ki so določeni v 11. členu pravilnika.

Pred začetkom glavne obravnave je Z. J. kot subsidiarni tožilec odstopil od pre-gona, zaradi česar je kazenska zadeva v nadaljevanju potekala za dve kaznivi de-janji (povzročitev hude telesne poškodbe iz malomarnosti in kršitev človekovega dostojanstva z zlorabo uradnega pol-ožaja). Pred prvo glavno obravnavo sem sam sestavil pisni zagovor na 47 straneh, ki sem ga posredoval izvajalcu pravne po-moči v pregled. Na obravnavi sem pisni zagovor prebral in v zaključku povedal, da sem uradno nalogo 17. maja 2004 izvedel v okviru svojih pooblastil, skladno s pred-pisi, v kar so prepričane tudi vse strokovne službe v policiji. Na tožilstvo sta bili v letu 2004 posredovani poročili, saj ni bilo v no-benem primeru ugotovljenih elementov kaznivega dejanja. Okrožna državna tožil-ka je v letu 2005 združila poročili policije in vložila obtožni predlog. Na obravnavi sem poudaril, da pri opravljanju uradnih nalog ne gre za samovoljnost ali diskrecijsko pra-vico uradnih oseb, ampak za varstvo posa-meznika in družbene skupnosti, ob spošto-vanju zakonov in družbenih ciljev. »Polici-sti moramo v vsakem trenutku izpolnjevati dolžnosti, ki nam jih nalaga zakon, tako da služimo skupnosti, saj smo tudi njen del, in da ščitimo vse osebe pred nezakoniti-mi dejanji. Ker je osnovna naloga policije vzdrževanje reda in miru ter uveljavljanje zakonov, storilci ne morejo nekaznovano kršiti zakonov. V primeru obsodilne sodbe ne vidim več smisla opravljati policijskega dela, saj ne morem zaupati »sistemu« in s potrebno samozavestjo zagotavljati javne varnosti in javnega reda. V tem primeru je to sporočilo za policiste, ki vsakodnevno izvajajo zahtevne uradne naloge, da se v podobnih situacijah raje »obrnejo« stran,

kot pa ukrepajo zoper kršitelja, saj se le tako izognejo moji napaki, ki je bila samo to, da sem kot policist opravljal uradno na-logo v okviru zakonskih pooblastil, sklad-no s predpisi, torej zakonito in strokovno. V primeru obsodilne ali oprostilne sodbe sodišča bom kot policijski starešina na delovnem sestanku posredoval sporočilo naprej policistom, ki vsakodnevno izvajajo uradne naloge, saj se primer nanaša na iz-vajanje policijskih pooblastil in bo nekakš-na sodna praksa oziroma sporočilo za vse policiste, ki ga bom z dovoljenjem nadre-jenih tudi predstavil v internih medijih.« V kazenski zadevi se R. T., ki je bil oškodo-vanec, kljub izkazanim vabilom, ni udeležil zaslišanj, zaradi česar je sodnica odredila prisilno privedbo. V praksi se malokrat zgodi, da se prisilno privede osebo, ki v kazenskem postopku nastopa kot oškodo-vanec.

Po štirih glavnih obravnavah v kazen-ski zadevi je sodnica Okrajnega sodišča v Ljubljani 19. oktobra 2007 izrekla sodbo v imenu ljudstva in naju s sodelavcem opro-stila vseh obtožb v obtožnem predlogu Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani. Okrožna državna tožilka je v roku zoper so-dbo podala pritožbo, o kateri je odločalo Višje sodišče v Ljubljani, ki je 9. aprila 2008 v sodbi v imenu ljudstva, pritožbi okrožne državne tožilke delno ugodilo ter sodbo v enem delu (kaznivo dejanje povzročitev hude telesne poškodbe iz malomarnosti) vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Oprostilna sodba za kaznivo dejanje krši-tev človekovega dostojanstva z zlorabo uradnega položaja za oba s sodelavcem pa je postala pravnomočna. V letu 2007 sem iz konkretnega primera diplomiral na Fakulteti za varnostne vede v Ljubljani z diplomskim delom Sodna obravnava dela policista.

V novem sojenju na Okrajnem sodišču v Ljubljani je sodnica po izvedenih štirih glavnih obravnavah 6. januarja 2009 izre-kla sodbo v imenu ljudstva in mi določila pogojno obsodbo, tj. kazen štirih mesecev zapora v preizkusni dobi enega leta. V so-dbi so mi bili naloženi stroški kazenskega postopka in sodna taksa. Sodnici sem po izreku sodbe povedal, da me je obsodila brez materialnih dokazov, ki bi potrjevali, da je dejansko prišlo do stika med poli-cijskim vozilom in motornim kolesom oškodovanca R. T., saj so zapisnik o ogle-du kraja kaznivega dejanja in fotografije policijskega vozila potrjevale, da do stika ni prišlo. V sodbi se je oprla na izvedensko mnenje, ki ni odražalo dejanskega stanja, prav tako izvedenec v odredbi, ki mu je bila naložena s strani sodišča ni ugotovil, ali je prišlo do stika med gležnjem oškodo-vanca R. T. in policijskim vozilom. Izvajalec pravne pomoči je v roku podal pritožbo zoper izrečeno obsodilno sodbo. Višje so-

AKTUALNO


VArNOST

13

dišče v Ljubljani je 10. junija 2009 razsodi-lo, da se pritožba kot neutemeljena zavrže. S sodbo so se mi določili še stroški pritož-benega postopka in sodna taksa. S tem je pomenilo, da je sodba postala pravno-močna 10. junija 2009, saj sem izkoristil vsa redna pravna sredstva. Nisem mogel ali pa nisem hotel verjeti, da sem bil obsojen za-radi tega, ker sem uradno nalogo opravil v skladu s predpisi, čemur je pritrdil tudi delodajalec.

Vse sodne odločitve, s katerimi se je odločalo v postopku (sklepe, sodbe), sem v roku 15 dni od prejema preko predstoj-nika dostavil policiji, kot je določal 11. člen pravilnika. Še vedno sem vztrajal in verjel v pravilnost odločitve delodajalca, da je bila uradna naloga opravljena v skladu s pred-pisi. Nisem sprejel obsodilne sodbe, saj se nisem počutil krivega, prav nasprotno, saj bi v enakem primeru danes ravnal enako.

V letu 2008 je bil sprejet Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o zagotavljanju pravne pomoči policistom v zvezi z opravljanjem uradnih nalog in posameznikom v zvezi z dano pomočjo policiji (Uradni list RS, št. 33/2008), ki je v 2. členu omogočal, da se pravna pomoč prizna tudi v postopku z izrednimi pravni-mi sredstvi. Postopek z izrednimi pravnimi sredstvi, in sicer zahtevo za varstvo zako-nitosti, je 8. julija 2009 na Vrhovno sodiš-če Republike Slovenije vložil isti izvajalec pravne pomoči, ki mi je zagotavljal pravno pomoč od začetka kazenske zadeve. V po-stopku z izrednimi pravnimi sredstvi je s strokovnimi nasveti pomagal inšpektor Igor Ajdnik iz Službe direktorja Policijske uprave Ljubljana, katerega sem sproti ob-veščal o postopku.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je 1. aprila 2010 ugodilo zahtevi za var-stvo zakonitosti in je izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drugim sodni-kom. Povzemam bistvene ugotovitve so-dišča: »V konkretnem primeru imamo na eni strani storilca prekrškov vožnje z vozi-lom brez registrskih tablic ter brez čelade, na drugi strani pa policista, ki je takšnega voznika dolžan izločiti iz prometa. Ne gre torej za diskrecijsko presojo policista, ali ga bo izločil ali ne, temveč je zaradi zago-tovitve varnosti na cesti policist to dolžan storiti. To bo storil policist na predpisan način, in sicer tako, da bo skušal voznika ustaviti, kolikor mu to ne uspe, pa ga mo-ra slediti. Sodišče je v konkretni kazenski zadevi ugotovilo, da je obsojenec, ki je želel ustaviti oškodovanca z motorjem, uporabljal vse v 2. točki tretjega odstav-ka 113. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP) predpisane zvočne in svetlobne signale, voznik motorja pa, na-mesto da bi zmanjšal hitrost in ustavil ob robu vozišča, kot je to dolžan storiti, tega

ni storil, temveč je hitrost vožnje pospešil. Na takšno protipredpisno vožnjo pa se je policist ponovno pravilno odzval tako, da je voznika motorja zasledoval. Povedano drugače, voznik motorja je bil tisti, ki je povzročil nevarno situacijo v prometu, in to ne samo zase, temveč tudi za policiste in ostale udeležence v prometu, ki bi se slučajno na tem vozišču znašli. Oškodo-vanec je bil tisti, ki je s svojo protipred-pisno vožnjo ustvaril situacijo na cestišču, za katero bi moral vedeti, da lahko pripe-lje do prepovedanih posledic, do katerih je dejansko prišlo, policist pa se je bil na takšno situacijo dolžan odzvati. Odzval pa se je lahko na način, ki ga določa zakon. V skladu z ZKP, Zakonom o policiji (Zpol) in ZVCP, sme policist, ki opravlja naloge na področju varovanja življenja, osebne varnosti, preiskovanja in preprečevanja kaznivih dejanj in prekrškov ipd. v do-ločenih situacijah ravnati tudi z uporabo sile oziroma prisilnih ukrepov, in to od različnih omejitev svobode gibanja celo do posegov v nedotakljivost človekovega življenja, oziroma v konkretnem primeru tudi s protipredpisno – prehitro vožnjo. Edini način, da se vozniku motornega vozila, ki krši cestnoprometne predpise in s tem ogroža sebe in druge, prepreči nadaljnja vožnja, je lahko le enaka vožnja policista, s katero obvlada (ustavi in iz-loči iz prometa) kršitelja. Policist namreč ne sme čakati na nastanek nevarnih po-sledic, temveč mora ukrepati, da jih pre-preči, sicer ne zadosti kriterijem zagotav-ljanja pravne varnosti. Seveda pa morajo policisti to storiti ne samo v okviru zako-na, temveč tudi na način, s katerim po ne-potrebnem ne ogrožajo življenja storilca kaznivega dejanja ali prekrška. Po presoji sodišča prve stopnje bi namreč policist lahko prepovedano posledico odvrnil, če bi z zasledovanjem prenehal, ali pa bi vozil po vozišču, namenjenem za promet iz nasprotne smeri. Takšno izhodišče za presojo sodišča o obsojenčevi krivdi pa je nesprejemljivo, saj bi lahko pripeljalo do zaključka, da v primeru najbolj brezob-zirnih voznikov, torej voznikov, ki grobo kršijo cestnoprometne predpise oziroma vozijo z veliko hitrostjo, policisti le-teh ne bi smeli ustavljati in zasledovati, ker bi jih s tem spravljali v nevarnost, čeprav je povsem jasno, da so ravno takšne sto-rilce prekrškov policisti še posebej dolž-ni izločati iz prometa, ker pomenijo naj-večjo nevarnost na cesti, in to ne le zase, temveč predvsem za druge udeležence v prometu. Vrhovno sodišče je glede na na-vedeno odločbi nižjih sodišč razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje pred drugim sodnikom. V ponovljenem postopku bo moralo so-dišče skrbneje pretehtati, ali je policist prekoračil pooblastila in kdaj, oziroma ali je res vožnja policista v pravno relevantni

vzročni zvezi z nastalo posledico ali pa je ta poškodba le posledica reagiranja obeh voznikov v kritični situaciji, ki jo je s svo-jim nezakonitom ravnanjem povzročil oškodovanec sam.«

Tako se je začelo novo sojenje na Okraj-nem sodišču v Ljubljani, ki se je končalo 14. februarja 2011, ko je sodnica na prvi glavni obravnavi s sodbo v imenu ljudstva, za-vrnila obtožbo. Sodba je postala pravno-močna istega dne, saj se je okrožna držav-na tožilka odpovedala pravici do pritožbe. S tem je bila zadeva zaključena.

Na Ministrstvo za pravosodje, Sektor za izvrševanje kazenskih sankcij, Oddelek za kazensko evidenco in evidenco vzgoj-nih ukrepov sem poslal pisni zahtevek za izbris sodbe iz kazenske evidence. Z do-kumentom so me obvestili, da je bila so-dba iz evidence tudi izbrisana. Delodajalca sem obvestil, da zahtevajo povrnitev vpla-čanih stroškov kazenskega postopka, izve-dencev, sodnih taks in nagrade izvajalcu pravne pomoči, ki so bili že poravnavni po pravnomočni sodbi.

Nikoli nisem dvomil v pravilno odloči-tev strokovne službe v policiji, ki je ocenila, da je bila uradna naloga izvedena v skladu s predpisi. Na podlagi odločitve mi je bila v postopku hitro zagotovljena učinkovita pravna pomoč, ki sem jo izbral sam.

V letu 2009 je bil sprejet Pravilnik o zagotavljanju pravne pomoči policistom (Uradni list RS, št. 72/2009), ki je celovito uredil postopek za zagotovitev pravne pomoči policistu, če se zoper njega vodi predkazenski postopek ali če je zoper nje-ga uveden kazenski ali odškodninski po-stopek zaradi opravljanja uradnih nalog, ki jih je po oceni policije opravil v skladu s predpisi.

Naj bo opisani primer iz policijske prakse pozitivno sporočilo za vse policiste, ki vsakodnevno izvajajo zahtevne uradne naloge, da je pravna pomoč policistu hitra in učinkovita. Pomembno je, da policisti dobro poznamo in ustrezno uporabljamo svoja pooblastila, ki so nam zaupana pri opravljanju nalog. V opisanem primeru, ki je bil obravnavan celo na Vrhovnem sodiš-ču Republike Slovenije, se je izkazalo, da je bila odločitev strokovne službe, ki je poda-la oceno, ali je bila uradna naloga opravlje-na v skladu s predpisi, pravilna. Jasno pa je, da se pri tem ne upošteva vloženega truda, izgube časa in drugih stroškov policista, ki nastanejo v kazenskem ali odškodninskem postopku zaradi izvedene uradne naloge, čeprav je bila ta izvedena v skladu s pred-pisi, torej zakonito in strokovno.

Besedilo: Antonio Jeseničnik, pomočnik komandirja PP Ljubljana Bežigrad

Foto: Anita Kovačič, SOJ SGDP GPU

AKTUALNO


VArNOSTNOVICE

Policija v svoje vrste vsako leto sprejme nove delavce, ki morajo uspešno prestati usposab-ljanje za izpit za izvajanje policijskih pooblastil. 13. februarja je s slavnostno zaprisego pred ge-neralnim direktorjem policije Jankom Gorškom usposabljanje uspešno zaključilo 20 delavk in delavcev policije ter dva pripadnika vojaške po-licije Slovenske vojske.

Generalni direktor policije Janko Goršek je no-vim policistkam in policistom čestital za prido-bitev policijskih pooblastil. Kot je dejal, so tečaj-niki, ki so uspešno opravili izpit, pridobili tako pravice kot tudi dolžnosti ter seveda odgovor-nost. »Pooblastila izvajajte z občutkom, da ima-te pred sabo vedno človeka. Kršenje ali zloraba teh pooblastil ima lahko zelo negativne posledi-ce, ne samo za vas osebno, pač pa tudi za polici-jo,« je med drugim dejal Goršek in dodal: »Znašli se boste v različnih situacijah, tudi neprijetnih. Vedno ohranite vero vase in zaupanje v svoje so-delavce, ker na terenu nikoli niste sami.«

Foto: Brigita Petric, SOJ SGDP GPU

Generalni direktor policije Janko Gor-šek je v začetku letošnjega januarja Policijski upravi Kranj simbolično pre-dal ključe mobilne policijske postaje. »Mobilko«, kot so jo poimenovali ne-kateri, so kranjski policisti kot prvi, že preizkusili. Med 9. in 15. januarjem so jo uporabljali na območju Bohinja, Gorij, Pokljuke, Radovne in v okolici Bleda, zlasti na območjih, kjer v bliži-ni ni policijske postaje. Postavili so jo pred šole, občinske zgradbe, pod smu-čišča, na izhodiščne točke pohodnikov v gore, na tekmovanje patruljnega teka vojske in policije ter po manjših vaseh. Takšen način dela je novost pri nas, v drugih državah EU pa tovrstno obliko dela že dolgo poznajo. S projek-tom mobilne policijske postaje želimo s prisotnostjo policistov na območjih, kjer ni običajnih policijskih postaj, lju-dem približati policijske storitve.


LJUBLJANSKA POLICISTA V FINALU ZA JUNAKA SLOVENIJE 2011

Policista Policijske postaje Ljubljana Center sta marca lani rešila življenje moškemu, ki je skočil z mostu. S svojim pogumnim dejanjem sta si prislu-žila mesto v finalnem izboru prireditve za junaka Slovenije 2011. Na za-ključni prireditvi, ki je bila 20. marca, je predsednik države dr. Danilo Türk razglasil junaka Slovenije 2011. To je postal trinajstletni Jakob Lozar, ki je poleti rešil življenje utapljajočemu se vrstniku.

Foto: Maja Adlešič Ciperle, PU Ljubljana, in Urad predsednika RS


VArNOST

15

NOVICE

Enota helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP), Gorska reše-valna zveza Slovenije (GRZS) in Letalska policijska enota (LPE) so tudi med letošnjimi zimskimi počitnicami s skupno ekipo izvajali tehnično reševanje na slovenskih smučiščih. Helikopterska ekipa je med 18. in 26. februarjem na slovenskih smučiščih posredovala sedemkrat, dvakrat na težko dostopnih terenih. Posredovali so na Veliki planini, Voglu, Kranjski gori, Starem vrhu, Kaninu in Belski planini. Razlogi za intervencijo so bili različni, od poškodb hrbtenice, glave, nog, rok in prsnega koša, do zloma stegnenice in infarkta.

V času smučarske sezone, ko ni zimskih počitnic, sicer posreduje HNMP, če je možen pristanek helikopterja, helikopterska služba GRZS pa ta-krat, ko je na smučišču potrebno tehnično reševanje oz. t. i. vitlanje. Helikopterska ekipa, sestavljena iz HNMP in članov GRZS, združuje prednosti obeh služb, izkoristi tehniko in znanje Letalske policijske enote, zato lahko posreduje hitro, z visoko strokovnimi medicinskimi storitvami in tudi z uporabo vitle, če je to potrebno.

Foto: Letalska policijska enota UPS GPU

Policista Policijske postaje Metlika sta med kontrolo zelene meje 12. marca naletela na travniški požar. Ko sta se An-drej Šega in Rok Rezelj približala ognju, sta v gostem dimu opazila starejšega moškega. Pogumna policista sta močno opečenega 77-letnega domačina rešila pred ognjem, mu previdno odstranila vrhnja goreča oblačila, poklicala reše-valce, nato pa še pogasila ogenj. Da sta policista s hrabrim posredovanjem moškemu rešila življenje se je ob njunem sprejemu 14. marca strinjal tudi direktor PU Novo mesto Franc Zorc, ki se jima je tudi zahvalil za požrtvovalno po-sredovanje pri reševanju.

Foto: PU Novo mesto

Policisti Policijske postaje Ljubljana Bežigrad so 14. januarja odhiteli v stanovanjski blok na Glin-škovi ploščadi v Ljubljani, kjer je izbruhnil požar. Na hodniku so pomagali ženski, ki je zaradi za-strupitve z ogljikovim monoksidom izgubljala zavest in jo varno odpeljali iz stanovanjskega bloka. Potem so zaradi gostega dima in možnosti zastrupitve z ogljikovim monoksidom evakuirali vse stanovalce nadstropja ter počakali na gasilce in reševalce.

Natalija Egger, Aleš Serec, Tonček Janež in Rok Brbre so s hitrim, profesionalnim in prisebnim ravnanjem ter pravočasno evakuacijo stanoval-cev preprečili hude posledice, ki bi lahko pri tem nastale. Pri izvajanju nalog so pokazali posebno hrabrost pri reševanju ljudi ter brez pomisleka iz-postavili svoja življenja.

Foto: Borut Anžič Galjot, PP Ljubljana Bežigrad

Ministrstvo za notranje zadeve je 6. januarja skupaj z Inšpek-toratom RS za notranje zadeve in policijo v sodelovanju s Smučarsko zvezo Slovenije pripravilo smučarski dogodek pod geslom Le varna smuka je užitek, s katerim smo prikazali, kako pomembna sta ustrezno znanje in obzirnost do drugih udele-žencev na smučiščih.

Na smučišču Kekec v Kranjski gori sta se predstavila slepa smu-čarja ter policisti Centra za varnost in zaščito. Predstavniki demonstratorske vrste Zveze učiteljev in trenerjev smučanja pri Smučarski zvezi Slovenije za alpsko smučanje, prosti slog, telemark in deskanje na snegu, pa so pokazali pravilne tehnike smučanja in deskanja.

Foto: Mirjana Gotal, SOJ MNZ


STROKOVNI PRISPEVEK

16

VArNOST

Zagotavljanje varnosti na smučiščih

Boris Grilc, mag., Sektor za zasebno varstvo, DPDVN MNZ

Človek je že v davni preteklosti začel uporabljati smuči kot lovec, popotnik, vojak. To dokazujejo risbe z norveškega oto-ka Rodoy, ki ponazarjajo lovce na smučeh med zasledovanjem živali. Nastale so približno 2500 let pred našim štetjem. Na njih so lesene asimetrične smuči; z daljšo so drseli po snegu, s krajšo pa so se odrivali. Zanimiv je tudi podatek iz leta 1521, ko je švedski kralj Vasa z vojaki pretekel okoli 90 kilometrov v borbi z Danci. Švedi v spomin na ta dogodek vse od leta 1922 dalje prirejajo tradicionalni tek, ki so ga poimenovali kar Vasa.

Za zgodovino slovenskega smučanja je pomemben podatek Janeza Vajkarda Valvazorja v knjigi Slava vojvodine Kranj-ske, kjer opisuje bloško smučanje, ki se je sprva razvilo zaradi transporta, nato pa tudi kot rekreativni šport.

Današnjo podobo je alpsko smučanje vendarle začelo dobivati šele v zadnjih sedemdesetih letih. Slovenci smo eden redkih narodov na svetu, ki imamo svoj izraz za »smuči« in ga kot takšnega nismo povzeli iz norveščine, kot so to storili po-nekod po svetu.

Leta 1924 je Rudolf Badjura napisal knjigo Smučar, v kateri je postavil nekaj pravil, kot so:

da je na smučarskem pohodu treba obvezno vzdrževati vrsto,

da je prepovedano prehitevati vrsto,

da je prepovedano uživati alkohol,

da je potrebna previdnost pri prečka-nju potokov in jarkov,

da je prepovedano pustiti ponesreče-nega samega in da mora vsaka smu-čarska tovarišija imeti svojega “pobi-rača” in

da se pri nošnji smuči po mestu ali ko-lodvoru priporoča previdnost.

Smučanje je v slovenskem prostoru še vedno eden pomembnejših simbolov prepoznavnosti. Vrsta sprememb, ki jih je prinesel čas, in seveda tudi splošni tehnološki razvoj, imata posledice tudi v smučanju, zato je nastala potreba po zakonski ureditvi tega področja, in si-cer z ustreznim nadzorstvenim meha-

nizmom, s katerim se zagotavlja red in varnost na smučiščih.

ZAKONSKA PODLAGA ZA ZAGOTAV-LJANJE VARNOSTI IN REDA NA SMU-ČIŠČIH

Prva zakona, ki sta urejala varnost na slovenskih smučiščih, sta bila Zakon o žič-nicah iz leta 1967 in Zakon o varnosti na javnih smučiščih iz leta 1977. Predvsem Zakon o varnosti na javnih smučiščih je doživel nekaj sprememb in dopolnil, zato je bil leta 2002 sprejet nov zakon, ki je za-čel veljati 1. decembra 2003. Hitri razvoj športne in rekreacijske panoge smučanja je pogojeval tudi spremembe in dopol-nitve zakona. Nov zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varnosti na smu-čiščih je bil sprejet 20081 (v nadaljevanju:


STROKOVNI PRISPEVEKVArNOST

17

ZVSmuč), ki ga je pripravilo Ministrstvo za notranje zadeve (v nadaljevanju: MNZ) v sodelovanju z drugimi pristojnimi mi-nistrstvi, združenji in zainteresirano jav-nostjo. ZVSmuč je usmerjen predvsem v nadzor ravnanja smučarjev in drugih udeležencev na smučiščih ter hkrati tudi v nadzor nad izvajanjem določil ZVSmuč.

Novi ZVSmuč določa:

temeljna pravila za uporabo smučišča in za zagotavljanje varnosti na smu-čišču,

pogoje, pod katerimi se lahko oprav-lja organizirano poučevanje smuča-nja, in

pogoje, ki jim morajo ustrezati povr-šine, namenjene za smučanje z upo-rabo smuči in s smučmi podobnimi rekviziti.

Na podlagi ZVSmuč so bili za zagotav-ljanje varnosti in red na smučiščih spreje-ti tudi podzakonski predpisi, in sicer:

1. Pravilnik o tehničnih zahtevah za obratovanje smučišč (Ur. list RS, št. 116/08)

2. Pravilnik o znakih in označbah na smučišču (Ur. list RS, št. 116/08)

3. Pravilnik o zapisniku o ogledu kraja nesreče na smučišču (Ur. list RS, št. 90/08)

4. Pravilnik o potrdilu o odvzemu smu-čarske vozovnice (Ur. list RS, št. 32/09)

5. Pravilnik o programu in načinu op-ravljanja preizkusa usposobljenosti nadzornikov smučišč in o primernem teoretičnem ter praktičnem znanju smučanja (Ur. list RS, št. 109/08)

6. Pravilnik o programu primernega teoretičnega in praktičnega znanja smučanja za inšpektorje (Ur. list RS, št. 14/09)

7. Pravilnik o obrazcu vloge za podelitev pooblastila, obrazcu službene izkaz-nice ter oznakah nadzornika smučiš-ča (Ur. list RS, št. 72/10)

VARNOST NA SMUČIŠČIH

Z neustreznim obnašanjem (pomanj-kljiva smučarska oprema, prehitra vožnja in precenjevanje lastnih sposobnosti, nepravilno prehitevanje, vožnja pod vplivom alkohola in psihoaktivnih snovi ter podobnega), smučarji ogrožajo tako sebe kot ostale udeležence na smučiš-ču. Smučišča so pogosto prenapolnjena, prav tako pa je vedno več deskarjev in otrok, na katere moramo biti zaradi njiho-ve nepredvidljivosti še posebej pozorni. Za varnost na smučiščih so torej v prvi vrsti odgovorni uporabniki smučišča sami. Ravnati se morajo po načelu vza-jemnega spoštovanja in razumevanja.

Smučišče morajo uporabljati tako, da ne ogrožajo ali ne poškodujejo sebe, drugih oseb ali naprav na smučišču. Smučarji na-mreč ob odhodu na zimske radosti pre-pogosto pozabijo, da tudi na smučiščih veljajo določena pravila ravnanja, ki so zaradi varnosti namenjena prav njim.

Smučarji morajo upoštevati in se na smučiščih ravnati po 10 mednarodnih FIS pravilih, ki govorijo o:

obzirnosti do drugih smučarjev; obvladovanju hitrosti vožnje; pravilni izbiri smeri smučanja; prehitevanju; vključevanju na smučarsko progo; ustavljanju; vzpenjanju in smučanju po progi; upoštevanju znakov in označb; dolžnosti zagotavljanja pomoči ob

nesreči in dolžnosti smučarja, da se na zahtevo

uradne osebe (nadzornika smučišča, policista in pristojnih inšpektorjev) identificira.

Spremenjena snežna podlaga (ume-ten sneg) ter vedno bolj urejena smučiš-ča, ki omogočajo smučanje z veliko hi-trostjo, so pomembno spremenili vzorec in mehanizem nastanka poškodb. K temu je prispeval tudi razvoj opreme (smuči s poudarjenim stranskim lokom), ki je smu-čarje pripeljal v svet hitrosti in adrenali-na. Zato je nujno potrebno zagotavljanje varnosti na smučiščih, ki se udejanja, kot je že omenjeno, zlasti z zakonsko reguli-ranim nadzorom ravnanja smučarjev in drugih udeležencev na smučiščih.

Izraz nadzor je sinonim za kontrolo, ki vsebuje še naslednje pomene: nadre-jenost, upravljanje, omejitev, pregled, vodenje, in označuje družbeni odnos, ki opredeljuje intenzivnost, različnost in posledičnost njegovega delovanja. Nad-zor je nenazadnje tudi nujno prisoten pri načelu odgovornosti, saj brez njega ni mogoče razviti in urediti nobene učin-kovitosti. Pri nadzoru je pomembno, da ni samo formalističen. Vgrajen mora biti v sistemske mehanizme, ki bodo samo-dejno in avtomatično delovali. Da ta proces v celoti funkcionira, pa mora biti omogočen proces nadzora posameznika z inštituti, ki to izvajajo, posameznik pa is-točasno nadzira tistega, ki nadzor izvaja, v kolikšni meri mu ta zagotavlja varnost oziroma v kolikšni meri mu omejuje svo-bodo zato, da mu zagotavlja varnost. To pa velja tudi pri zagotavljanju varnosti na smučiščih.

Glede na navedeno lahko zaključi-mo, da je smučanje drsenje po snegu s pomočjo smuči in smučem podobnimi rekviziti z različnimi smučarskimi tehni-kami. Ker je smučanje športna dejavnost

s povečano stopnjo tveganosti, lahko pri-de tudi do nesreč na smučišču. Smučanje kot dejavnost je tako podvržena različ-nim varnostnim tveganjem, zato so na tem področju pomembni nadzorni me-hanizmi, ki s svojim delom zagotavljajo večjo varnost na smučiščih.

IZVAJANJE NADZORA ZA ZAGOTAV-LJANJE VARNOSTI NA SMUČIŠČIH

Pristojnosti za nadzor nad spoštova-njem določil ZVSmuč imajo:

nadzorniki smučišč, policija, inšpektorji Inšpektorata RS za

notranje zadeve (v nadaljevanju: IRSNZ) in

inšpektorji Prometnega inšpekto-rata RS (v nadaljevanju: PiRS).

NADZORNIK SMUČIŠČA IN NJEGOVE PRISTOJNOSTI

Nadzornik smučišča je oseba, ki oprav-lja naloge za vzdrževanje reda in skrbi za varnost smučarjev. So individualni nosilci javnega pooblastila, ki na smučišču izva-jajo z zakonom določene dolžnosti iz 27. člena ZVSmuč in obravnavajo nesreče na smučišču. Velja omeniti posebno poobla-stilo nadzornika smučišč, to pa je prepo-ved smučanja in odvzem smučarske vo-zovnice smučarju, ki s svojim ravnanjem na smučišču ogroža druge smučarje.

Nadzornik smučišča je lahko le ose-ba, ki izpolnjuje pogoje, določene v 23. členu ZVSmuč in je za to delo primerno usposobljena, kar je določeno s Pravilni-kom o programu in načinu opravljanja preizkusa usposobljenosti nadzornikov smučišč in o primernem teoretičnem in praktičnem znanju smučanja.2 Nadzornik smučišča mora biti pri izvajanju nalog na smučišču opremljen v skladu s Pravil-nikom o obrazcu vloge za podelitev po-oblastila, službene izkaznice ter oznakah nadzornika smučišča.3

PRISTOJNOSTI POLICIJE PO ZVSMUČ

Policisti so pri zagotavljanju varnosti na smučišču pristojni predvsem za kon-trolo smučanja pod:

vplivom alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil in drugih psihoaktivnih snovi;

opravljanje ogledov krajev nesreč s posledico hude telesne poškodbe ali smrti.

Če pristojnosti razčlenimo, gre za na-slednje naloge:

odrejanje preizkusa alkoholizirano-sti, da se ugotovi, ali ima smučar več alkohola, kot je dovoljeno po prvem

http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r05/predpis_PRAV9125.html





















STROKOVNI PRISPEVEK

18

VArNOST

odstavku 25. člena ZVSmuč (prepo-ved nadaljnjega smučanja in odvzem smučarske vozovnice - če je prekora-čitev več kot 0,24 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka).

PRISTOJNOSTI INŠPEKCIJSKIH SLUŽB PO ZVSMUČ

Uvodoma je treba poudariti, da in-špekcijski nadzor na smučišču lahko iz-vajajo le inšpektorji, ki so za to posebej usposobljeni v skladu s Pravilnikom o programu primernega teoretičnega in praktičnega znanja smučanja za inšpek-torje.4

Prometni inšpektorat RS je pristo-jen za nadzor nad obratovanjem smu-čišč, in sicer:

izvaja nadzor nad upravljavci smu-čišč,

nadzira izvajanje ukrepov, določenih v dovoljenju za obratovanje,

izvaja nadzor nad vodenjem evidenc in poročanjem upravljavcev smučišč in

predlaga odvzem dovoljenja za obra-tovanje.

Inšpektorat RS za notranje zadeve (IRSNZ) izvaja nadzor nad:

varnostjo in redom na smučiščih, nadzorniki smučišč in vodenjem evidenc in poročanjem

upravljavcev smučišč.

Hkrati IRSNZ na podlagi zapisnikov, ki jih morajo pošiljati upravljavci smučišča do vsakega 15 v mesecu za pretekli me-sec, vodi evidenco nesreč na smučiščih.

MEDIJSKO OSVEŠČANJE O VARNOST-NI NA SMUČIŠČIH

Pomembno za varnost na smučiščih je tudi medijsko osveščanje vseh upo-rabnikov smučišč, zato sta MNZ in Poli-cija v smučarski sezoni 2010/2011 in 20-11/2012 sodelovala pri različnih radijskih in televizijskih oddajah in organizacijah različnih dogodkov.

NESREČE NA SMUČIŠČIH

Nesreča na smučišču je dogodek, v katerem je bila udeležena vsaj ena ose-ba in katerega posledica je smrt, huda ali lahka telesna poškodba ene ali več oseb ali je nastala materialna škoda. Za obravnavo nesreč na smučiščih z lahki-mi telesnimi poškodbami so pristojni nadzorniki smučišč, za obravnavo ne-sreč na smučiščih s hudimi telesnimi po-škodbami in smrtnim izidom pa policija.

Ko predstavljamo nesreče na smu-čiščih, je treba izhajati iz podatkov vseh pristojnih služb za zagotavljanje varno-sti na smučiščih. V smučarski sezoni 20-

Število obiskovalcev v zim. smuč. sezoni

Število obiskovalcev v februarju 2011

Število obiskovalcev v marcu 2011

Število obiskovalcev v tednu pred in med počitnicami (14 dni)

Število obiskovalcev med zim. počitnicami (7 dni)

1.190 413 241 235 155

Število obiskovalcev v smučarski sezoni 2010/2011 (vse številke v tabeli so v tisočih)

10/2011 je bilo na vseh smučiščih sku-paj 2526 obratovalnih dni,5 obiskalo pa jih je cca 1.190.000 obiskovalcev:

Zaznan je upad v številu obiskovalcev predvsem v času februarskih zimskih po-čitnic v primerjavi s prejšnjimi leti.

Policija in nadzorniki smučišč so sku-paj obravnavali 1247 nesreč, v katerih je bilo 1176 smučarjev lahko telesno poško-dovanih, hudo 69, v dveh primerih pa je zaradi poškodb nastopila smrt.

Podatki o številu nesreč za smučarsko se-zono 2010/2011 (podatki iz poročila poli-cije in nadzornikov smučišč6)

Število nesreč skupaj (po podatkih policije in IRSNZ)

1247

Lahka telesna poškodba 1176

Huda telesna poškodba 69

Smrt 2

Za preprečevanje nesreč na smu-čišču je priporočljiva predvsem dobra telesna pripravljenost smučarja. Če je od zadnje smuke preteklo več časa, je koristno obnoviti znanje. Večurno smu-čanje brez premora povzroči utrujenost in poveča možnost poškodbe. Ne sme-mo pozabiti, da tudi otroci potrebujejo telesno pripravo in je priporočljivo, da jih vključimo v eno od oblik rekreacije, ki se osredotoča na razvoj mišic, pomemb-nih pri smučanju, in izboljšanje ravno-težja. Nadalje mora smučar poskrbeti za primerno opremo: dobro prilegajoča se obleka, čelada in ščitniki, dobro priprav-ljene in ustrezne smuči ter vezi. Vremen-ske razmere (gosto sneženje, megla) vplivajo na nastanek poškodbe zaradi slabše vidljivosti, zato je pomembna uporaba zaščitnih očal.

Alkohol in druge psihoaktivne snovi zmanjšujejo tako koncentracijo kot koor-dinacijo. Zaradi lastne varnosti in varnosti drugih na smučišču bi moral smučar pri-lagoditi hitrost in način smučanja številu ljudi na progi.

Za večjo varnost na smučiščih je prav gotovo treba še več storiti pri osveščanju tako smučarjev kot tudi upravljavcev smučišč. Nesreč bo manj, če bomo smučarje opozarjali na ne-

varnosti na smučiščih, jim ponudili ob-novitev znanja oz. učenje smučanja po cenah, dostopnih širšemu prebivalstvu, propagirali uporabo zaščitne opreme (predvsem čelad), ne le pri otrocih, am-pak tudi pri odraslih, še bolj poudarjali pomen FIS pravil, smučarjem priporo-čali njihovemu znanju primerne smuči in jih naučili, da hitrost smučanja prila-godijo svojemu znanju, številu smučar-jev in razmeram na progi.

Kljub uspešnemu osveščanju in usposabljanju smučarjev pa uspeha ne bomo dosegli, če ne bomo obenem ve-like pozornosti namenili tudi urejenosti smučišč. Žičnice morajo biti brezhibne, proge ustrezno urejene in zavarovane (zaščitne ograje in blazine, oznake ne-varnih odsekov in težavnosti prog, pre-poved smučanja na progah, na katerih dela teptalnik ali se zasnežujejo ...), za-gotovljen mora biti nadzor nad številom smučarjev na smučišču (omilitev obre-menjenosti smučišča) in tudi poostren nadzor za zagotavljanje varnosti nad smučarji s sankcijami zaradi kršitev, stor-jenih na podlagi ZVSmuč.


OPOMBE1 Zakon o varnosti na smučiščih (Uradni list RS,

št. 17/08, popr. 52/08).

2 Pravilnik o programu in načinu opravljanja preizkusa usposobljenosti nadzornikov smu-čišč in o primernem teoretičnem in praktič-nem znanju smučanja (Ur. list RS, št. 109/08)

3 Pravilnik o obrazcu vloge za podelitev poob-lastila, službene izkaznice in oznakah nadzor-nika smučišča (Ur. list RS, št. 72/10)

4 Pravilnik o programu primernega teoretične-ga in praktičnega znanja smučanja za inšpek-torje (Ur. list RS, št. 14/09)

5 Število dni zajema seštevek vseh obratovalnih dni vseh smučišč z veljavnim obratovalnim dovoljenjem.

6 Obravnavani podatki nadzornikov smučišč iz-hajajo iz zapisnikov nesreč, ki jih pišejo nad-zorniki smučišč in jih za vodenje evidence upravljavci smučišča pošiljajo IRSNZ



19

Smučanje pa je tudi šport, pri katerem se ne da goljufati. Znanje smučanja se ne more pridobiti ob branju priročnikov, igranju video igric ali gledanju filmov. Veščine smučanja se lahko pridobijo le na smučeh, postopno, skozi daljše časovno obdobje. Smučar se mora najprej naučiti obvladovati lažje pro-ge na manjših strminah.

Smučarji, ki pretiravajo in ne upoštevajo svojega znanja in sposobnosti, so nevestni smučarji, ki z nevarno vožnjo in dru-gimi nevarnimi ali škodljivimi dejanji ne obvladujejo več last-nega smučanja ali vedenja in zaradi tega ovirajo ali ogrožajo varnost drugih smučarjev in sebe ter pooblaščenim osebam ovirajo izvrševanje nalog.

Predpisi, ki določajo pogoje, ki jih morajo izpolnjevati smučišča, pogoje, pod katerimi se lahko opravlja organizirano poučevanje smučanja, ter pogoje, ki jim morajo ustrezati po-vršine, namenjene za smučanje z uporabo smuči in smučem podobnimi športnimi rekviziti, so:

Zakon o varnosti na smučiščih (Ur. list RS, št. 3/06, ZVSmuč-UPB1, 17/08, ZVSmuč-B in 52/08, v nadaljevanju: ZVSmuč),

Pravilnik o zapisniku o ogledu kraja nesreče na smučišču (Ur. list RS, št. 90/08),

Pravilnik o programu in načinu opravljanja preizkusa usposobljenosti nadzornikov smučišč in o primernem te-oretičnem ter praktičnem znanju smučanja (Ur. list RS, št. 109/08),

Pravilnik o tehničnih zahtevah za obratovanje smučišč (Ur. list RS, št. 116/08),

Pravilnik o znakih in označbah na smučišču (Ur. list RS, št. 116/08),

Pravilnik o potrdilu o odvzemu smučarske vozovnice (Ur. list RS, št. 32/09),

Pravilnik o obrazcu vloge za podelitev, obrazcu službene izkaznice ter oznakah nadzornika smučišča (Ur. list RS, št. 72/2010).

Upravljavci smučišč morajo poskrbeti in so odgovorni za brezhibno obratovanje smučišč. Na smučiščih morajo zagoto-viti tak red in varnost, da je omogočeno varno smučanje ob upoštevanju samoodgovornosti smučarjev. To pa v prvi vrsti pomeni, da morajo za vzdrževanje reda in varnosti na smučiš-ču zagotoviti najmanj toliko nadzornikov na smučišču, kot jih predpisuje obratovalno dovoljenje za posamezno smučišče oziroma kot jih v 22. členu predpisuje ZVSmuč, ki določa, da mora imeti smučišče:

z zmogljivostjo do 300 smučarjev enega nadzornika,

z zmogljivostjo do 1.000 smučarjev dva nadzornika in na vsakih nadaljnjih 1.500 smučarjev enega nadzornika.

Izvajanje inšpekcijskih nadzorov redain varnosti na smučiščihLe varna smuka je užitek

Vojko Kos,Inšpektorat za notranje zadeve MNZ

Smučanje je šport presežnikov. Je lep za tistega, ki ga opazuje. Je poln neizmernih užitkov za smučarja, ki čuti pospeške v zavojih, hitrost in ubogljivost smuči, ki jih vodi po grbinah strmine.

Kdo so nadzorniki na smučišču:

nadzorniki so osebe, starejše od 18 let, ki so opravile pred-pisan preizkus znanja ter so po izpolnitvi še drugih pred-pisanih pogojev od ministra za notranje zadeve pridobile pooblastilo za opravljanje nalog nadzornika na smučišču;

nadzorniki morajo imeti vidne oznake (na posebnem telov-niku ali kako drugače na obleki morajo biti označeni z na-pisom »NADZORNIK SMUČIŠČA«) in službeno izkaznico za nadzornika.

Nadzorniki na smučišču morajo v skladu s svojimi pooblastili stalno:

urejati gibanje oseb ob vstopu na smučišče in izstopu z njega ter urejati gibanje smučarjev do vstopnega območja žičniških naprav,

opozarjati smučarje in druge osebe na smučišču na spošto-vanje reda in varnosti na smučišču; določb ZVSmuč in jim dajati navodila ter odredbe,

opozarjati upravljavce smučišč na neurejenost ali pomanj-kljivo opremljenost smučišča in nevarna mesta na smučiš-ču,

opravljati varnostne preglede smučišč, upravljavcem smučišč predlagati ukrepe za odpravo po-

manjkljivosti.

Pravilnik o obrazcu za podelitev pooblastila, obrazcu služ-bene izkaznice ter oznakah nadzornika smučišča (Ur. list RS, št. 72/2010) določa, da mora biti nadzornik med opravljanjem nalog na smučišču oblečen v oblačilo fluorescenčne rumene barve, kot je razvidno iz Priloge 3 navedenega pravilnika.

Predpisane oznake nadzornika na smučišču:


STROKOVNI PRISPEVEK

20

VArNOST

Pooblastila Inšpektorata Republike Slovenije za notra-nje zadeve za izvajanje inšpekcijskih nadzorov

ZVSmuč določa pooblastila, ki jih ima Inšpektorat Repu-blike Slovenije za notranje zadeve (v nadaljevanju: IRSNZ) kot organ, ki je zadolžen za izvajanje inšpekcijskih nadzorov reda in varnosti na smučiščih in za izvajanje prekrškovnih postop-kov proti kršiteljem reda in varnosti na smučiščih.

Inšpekcijski nadzor na področju reda in varnosti na smučiščih lahko izvajajo inšpektorji IRSNZ, ki so opravili:

izpit za inšpektorja po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru (Ur. list RS, št. 43/07),

preizkus teoretičnega in praktičnega znanja smučanja v skladu z 20. členom ZVSmuč.

Inšpektorji izvajajo nadzor nad določbami: šeste alineje prvega odstavka 12. člena, 13. člena, 22. člena, prve do sed-me alineje prvega odstavka 27. člena, 28. in 29. člena, prvega, tretjega in petega odstavka 30. člena ter drugega do četrtega odstavka 31. člena ZVSmuč, s tem da izvajajo:

nadzor nad nadzorniki na smučiščih; nadzor nad vodenjem evidenc in poročanjem upravljavcev

smučišč skladno z drugim, tretjim in četrtim odstavkom 31. člena ZVSmuč in

nadzor nad opravljanjem drugih nalog iz pristojnosti, do-ločenih s ZVSmuč.

Inšpektorji z inšpekcijskimi nadzori preverjajo, kako uprav-ljavci smučišč in nadzorniki na smučiščih izvajajo red in var-nost na smučiščih, ali so upravljavci smučišč zagotovili ustrez-

no število nadzornikov in ustrezne razmere za njihovo delo na smučiščih. Inšpektorji tudi nadzorujejo, ali nadzorniki na smu-čiščih izvajajo svoje naloge v skladu z določbami ZVSmuč, re-šujejo pa tudi predloge za uvedbo postopka o prekršku, ki jim jih posredujejo nadzorniki na smučišču ali policija.

Inšpektorji IRSNZ v skladu s svojimi pooblastili z inšpekcij-skimi nadzori ugotavljajo:

1. ali je upravljavec smučišča zagotovil tak red, da je omogo-čeno varno smučanje, oziroma ali je zagotovil predpisano (minimalno) število usposobljenih nadzornikov na smučiš-ču in ali imajo nadzorniki vidne oznake in veljavno službe-no izkaznico za nadzornika;

2. ali je upravljavec smučišča zagotovil ustrezne razmere za delo nadzornikov na smučišču, to je ali jih je opremil z radio postajami, fotoaparati za dokumentiranje nesreč na smu-čišču, sredstvi za zavarovanje in označitev kraja nesreče, predpisanimi obrazci za dokumentiranje nesreče na smu-čišču, predpisanimi obrazci potrdila o odvzemu smučarske vozovnice;

3. ali nadzorniki na smučišču opravljajo dolžnosti, ki jim jih predpisuje ZVSmuč v 1. do 7. alineji 27. člena ZVSmuč, to je ali nadzorniki urejajo gibanje oseb/smučarjev ob vsto-pu/izstopu na smučišče/žičnice, opozarjajo smučarje/ose-be na spoštovanje predpisov, ugotavljajo identiteto smu-čarjev/oseb, obveščajo in zahtevajo posredovanje policije, ugotavljajo kršitve smučarjev iz 24. člena ZVSmuč;

4. ali nadzorniki na smučišču obveščajo policijo, ko posumijo, da posamezen smučar smuča pod vplivom alkohola, pre-



21

povedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoak-tivnih snovi;

5. ali nadzorniki na smučišču zoper smučarja, ki stori prekr-šek, vlagajo tudi pisne predloge za uvedbo postopka pri pristojnem prekrškovnem organu, to je pri IRSNZ;

6. ali nadzorniki na smučišču izvajajo posebna pooblastila po 28. členu ZVSmuč, in sicer ali prepovejo smučarju smuča-nje in mu odvzamejo vozovnico ter o tem obvestijo uprav-ljavca smučišča, če smučar ravna v nasprotju z drugim in tretjim odstavkom 24. člena ZVSmuč;

7. ali nadzorniki na smučišču ob nesreči na smučišču ravnajo v skladu s svojimi dolžnostmi:

ali pridejo na kraj nesreče, opravijo pregled, napišejo zapisnik o nesreči na smučišču na predpisanem obraz-cu, izdelajo skico o nesreči in fotografijo in pošljejo iz-vod zapisnika v IRSNZ ter udeležencem nesreče;

ali nadzornik na smučišču ob nesreči na smučišču, kate-re posledica je huda poškodba ali smrt, zagotovijo prvo pomoč, pokličejo reševalce, zavarujejo in označijo kraj nesreče, zavarujejo sledi, o nesreči obvestijo policijo in upravljavca smučišča, policiji pomagajo pri opravljanju ogleda kraja nesreče, poskrbijo, da so najbližji sorodniki obveščeni o nesreči, itd.

V primeru neposredne nevarnosti za življenje ali varnost ljudi lahko inšpektor začasno prepove obratovanje posamez-ne smučarske proge do prenehanja nevarnosti. O prepovedi obratovanja posamezne smučarske proge mora upravljavec smučišča takoj obvestiti smučarje in center za obveščanje.

Če ni zagotovljenega nadzora na smučišču, smučišče ali del smučišča ne sme obratovati. Inšpektor v tem primeru v skladu z določili 211. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06, 126/07 in 65/08) in 21. člena ZVSmuč prepove obratovanje smučišča ali dela smučišča in pozove upravljavca, da v skladu z določili 21. člena ZVSmuč o prepovedi obratovanja smučarske proge, upravljavec smučišča takoj obvesti smučarje in center za obveščanje. Prekinitev traja, dokler se ne vzpostavi red ozi-roma dokler upravljavec smučišča ne zagotovi predpisanega števila nadzornikov na smučišču.

Kršitve, ki so jih do sedaj z inšpekcijskimi nadzori ugotav-ljali inšpektorji na področju reda in varnosti na smučiščih:

da je na smučišču premalo nadzornikov smučišča; da naloge nadzornika na smučišču izvajajo osebe, ki niso

nadzorniki, ali osebe, ki pri sebi med izvajanjem nalog ni-majo službene izkaznice nadzornika smučišča;

da nadzorniki na smučišču nimajo predpisanih oznak; da nadzorniki na smučišču pri svojem delu ne razpolagajo

s predpisanimi obrazci za popis nesreče na smučišču ali za odvzem smučarske karte;

da smučišče obratuje v nočnem času, ne da bi za to prido-bilo ustrezno dovoljenje;

da smučišča ne posredujejo zapisnikov o nesrečah na smu-čišču v IRSNZ;

da nadzorniki ne izvajajo nadzora tako, kot jim določa ZVSmuč.

Pooblastila inšpektorjev IRSNZ za vodenje prekrškovnih postopkov

Inšpektorji IRSNZ so pooblaščeni za vodenje postopkov o prekrških iz:

1., 5. in 9. alineje 32. člena ZVSmuč, 1. in 4. alineje prvega odstavka 35. člena ZVSmuč,

drugega in petega odstavka 35. člena ZVSmuč.Globe za prekrške inšpektorji po določbah ZVSmuč lahko

izrekajo v okviru predpisanega razpona.

Z globo v razponu od 1.500 do 10.000 evrov inšpektorji IRSNZ kaznujejo za prekršek upravljavca smučišča:

če smučišče obratuje brez dovoljenja za obratovanje ali obratuje v nasprotju s pogoji, navedenimi v dovoljenju za obratovanje (6. člen ZVSmuč);

če ne prekine obratovanja po določbah 12. oziroma 13. čle-na ZVSmuč;

če ne posreduje zapisnikov o ogledu nesreče po drugem odstavku 29. člena ZVSmuč.

Z globo v razponu od 200 do 600 evrov inšpektorji IRSNZ kaznujejo za prekršek:

smučarja, ki ravna v nasprotju s tretjim odstavkom 24. čle-na ZVSmuč;

3. odstavek 24. člena ZVSmuč pa določa, da je smučarju prepovedano: zadrževati se na zoženih ali nepreglednih delih smučar-

ske proge; smučati v času, ko je smučišče ali del smučišča zaprto; smučati zunaj prog, po neurejenem smučarskem pros-

toru in vplivnem območju proge; izvajati skoke na smučarski progi, razen na delih smu-

čišča, kjer je to dovoljeno; smučati po vlečni poti vlečnice ali tako, da ogroža var-

nost potnikov na vlečnici; postavljati, prestavljati ali odstranjevati znake in napra-

ve na smučišču; onesnaževati smučišče in njegovo okolico; voditi pse in druge živali po smučarski progi; smučati pod vplivom alkohola, prepovedanih drog, psi-

hoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi. drugo osebo, ki ravna v nasprotju s petim odstavkom 24.

člena ZVSmuč.

5. odstavek 24. člena ZVSmuč pa določa, da je drugi osebi prepovedano: prečkati smučarske proge in se ustavljati na zoženih ali

nepreglednih delih smučarske proge; postavljati, prestavljati ali odstranjevati znake in napra-

ve na smučišču; voditi pse in druge živali po smučarski progi in robu

smučarske proge; voziti motorne sani ali sankati se po smučarski progi ali

smučišču zunaj za to predvidenih površin.

Z globo 100 evrov inšpektorji IRSNZ kaznujejo za pre-kršek osebo, ki spremlja otroka ali mladoletnika na smučišču (njegovi starši, posvojitelji, skrbniki oziroma rejniki, spremlje-valci), če otrok ali mladoletnik ravna v nasprotju s tretjim od-stavkom 24. člena ZVSmuč in je prekršek posledica opustitve nadzorstva nad njim.

Z globo v razponu od 200 do 600 evrov inšpektorji IRSNZ kaznujejo za prekršek nadzornika, ki:

nima oznak in službene izkaznice skladno z 22. členom ZVSmuč;

ne opravi ogleda kraja nesreče in ne sestavi zapisnika po 29. členu ZVSmuč;

ne izvaja nalog, dolžnosti ter pooblastil iz 27., 28., 29. in 30. člena ZVSmuč;

ne vodi evidence po šestem odstavku 31. člena ZVSmuč.


STROKOVNI PRISPEVEK

22

VArNOST

NESREČE NA SMUČIŠČIH

Ravnanje nevestnih smučarjev se velikokrat konča z ne-srečo, ki jo ZVSmuč opredeljuje kot dogodek, v katerem je bila udeležena vsaj ena oseba in katerega posledica je smrt, huda ali lažja telesna poškodba ene ali več oseb ali materialna škoda.

IRSNZ vodi evidenco o nesrečah na smučiščih. Navedena evidenca vsebuje zapisnike o nesrečah na smučiščih, ki jih morajo upravljavci smučišč posredovati v IRSNZ.

Iz evidence je na podlagi prejetih zapisnikov o nesrečah na smučiščih razvidno, da smo imeli v sezoni 2009/2010 na slovenskih smučiščih 1173 nesreč, v sezoni 2010/2011 pa 12-47 nesreč.

Navedeno je vsekakor razlog za temeljito analizo in raz-mišljanje o tem, ali smo v Sloveniji storili dovolj za to, da zmanjšamo število nesreč in njihove posledice.

Primeri smučanja izven smučarske proge, ki se velikokrat končajo z nesrečo:

Upravljavci smučišč morajo z ustrezno označenostjo prog, razmejitvijo med smučarsko progo in vplivnim območjem smučarske proge ustvariti takšne razmere, da smučarji ne bo-do pomotoma ali namenoma smučali izven smučarske proge in se ponovno vračali nanjo.

Smučanje po celem snegu, izven smučarske proge, je veli-ko bolj zahtevno kot smučanje po progi in je zaradi nagle spre-membe v zahtevnosti smučanja velikokrat razlog za nesrečo. Veliko nesreč se zgodi tudi ob trkih med smučarji na smučarski progi in smučarji, ki se vračajo na smučarsko progo.

Foto: Vojko Kos, IRSNZ MNZ



23

Delovni obisk centra za usposabljanje policistov za delo na smučiščih v italijanski Moeni

Alojz Sladič, Sektor splošne policije, UUP GPU

Med 28. in 29. februarjem smo predstavniki policije in Ministrstva za notranje zadeve obiskali center za usposabljanje italijanskih policistov za delo na smučiščih oziroma za delo v gorah v Moeni (Centro Addestramento Alpino di Moena – Polizia di Stato).

Pobudo za srečanje so dali italijan-ski kolegi že na lanskem mednarodnem strokovnem seminarju o varnosti na smučiščih.1

Osnovni namen obiska je bil:

spoznati organiziranost in delovanje centra za usposabljanje policistov za delo na smučiščih in v gorah,

dogovoriti se za morebitno nadalj-nje sodelovanje pri usposabljanju slovenskih policistov za delo na smu-čiščih,

preučiti možnosti opravljanja skup-nega nadzora (mešane patrulje) na povezanih smučiščih Kanin – Nevej-sko sedlo.

CENTRO ADDESTRAMENTO ALPINO DI MOENA

Gre za center oziroma enoto držav-ne policije (Polizia di Stato) z dolgoletno tradicijo, saj začetki njihovega delovanja segajo v leto 1952. Po štirih letih delo-vanja centra je bila ustanovljena gorska

policijska reševalna služba. Delujejo po celi državi, sodelujejo pa z vsemi osta-limi službami, ki skrbijo za javni red oz. varnost. Zaposlenih imajo preko 255 operativcev, kar predstavlja sicer velik strošek za državo, a s svojim delom do-kazujejo, da so »dobra naložba«. Vsa-ko leto opravijo izbirni preizkus novih kandidatov. Na videz mamljiva služba pritegne veliko število kandidatov, a jih zaradi strogih kriterijev (predvsem gle-de znanja smučanja) preizkus uspešno opravi le dobrih 10 %. Izbrani policisti


STROKOVNI PRISPEVEK

24

VArNOST

po uvodnem dvotedenskem urjenju oz. usposabljanju opravljajo različne naloge na smučiščih oz. v gorah. Gre predvsem za izvajanje nadzora, zagotavljanje prve pomoči oz. reševanje, preventivno delo, pomoč osebam s posebnimi potrebami, delo z otroki, oglede nesreč, reševanje, iskanje pogrešanih oseb, delo z lavin-skimi psi itd. Prav za iskanje oseb pod plazovi imajo lastno enoto vodnikov in službenih – lavinskih psov.

Med našim obiskom so imeli na se-lekcijskem preizkusu 20 policistov iz ce-le Italije. Po izboru petčlanske komisije, sestavljene iz inštruktorjev, je preizkus opravilo samo 5 kandidatov.

Poudarjajo, da je opravljanje ogle-da kraja nesreče ne smučišču in iskanje vzrokov za njen nastanek bistveno tež-je kot preiskovanje prometnih nesreč, saj gre za cel spekter specifičnih znanj in veščin. Kot primer dobre prakse so navedli zavarovanje kraja nesreče na smučišču z barvnim sprejem (sledi smu-čanja, drsenja, mesto trčenja, odpadli deli opreme, položaj poškodovancev po trčenju itd.). To storijo že pred fotogra-firanjem, območje pa pred tem zelo na široko zaprejo oz. zavarujejo s trakom in

z ustreznimi označbami. Dobro oprav-ljanje ogleda, zavarovanje dokazov oziroma preiskovanje nesreč je zelo po-membno, saj prejmejo letno okoli 700 zahtevkov za podatke za kazenske ozi-roma odškodninske postopke (pravde) za zavarovalnice. Vse zapisnike o ogledu kraja nesreče vnašajo v centralno evi-denco oz. elektronsko zbirko podatkov. Ta jim kadar koli omogoča natančnejše analiziranje nesreč po vzrokih oziroma po posledicah. Podatke iz cele države vodi prav center v Moeni, kar zagotavlja enotnost tako pri analiziranju podatkov kot tudi pri posredovanju teh podatkov javnosti. Podatki se posredujejo in s tem posodabljajo iz vseh enot v državi enkrat tedensko. Za projekt oziroma študijo o nesrečah na smučiščih, ki so ga zaključi-li v letu 2011, so kandidirali in pridobili sredstva iz skladov EU. V smučarski sezo-ni 2010/2011 so posredovali kar 16.400-krat (obravnava nesreč, reševanje, iska-nje pogrešanih otrok itd.). V samo 10 % vseh posredovanj so obravnavali trke oziroma odgovornost tretjih oseb (kar seveda ni pogoj za obravnavo nesreče – zadostuje že udeležba enega smučarja ali samo nastanek materialne škode, kar je značilno tudi za Slovenijo).

V smučarskih patruljah so najmanj po trije policisti, na večjih smučiščih pa tudi po pet. Število policistov na po-sameznem smučišču je odvisno pred-vsem od izražene potrebe upravljavca smučišča. Ti na začetku sezone v center sporočijo potrebe, policistom, ki so jim dodeljeni, pa morajo zagotoviti name-stitev, prehrano in potrebna materialna sredstva (npr. gorivo za motorne sani). V sezoni 2010/2011 so pomoč zagotovili v 11.511 primerih državljanom Italije, v 5.052 primerih pa tujcem. Največji delež tujcev predstavljajo Poljaki in Angleži, obravnavanih pa je bilo tudi 136 Sloven-cev. Skupno so v celi sezoni izrekli 1.315 glob. Za globe se odločajo v skrajnih primerih oziroma ko gre res za nevar-no ravnanje ali vedenje. V letu 2003 so sprejeli zakon št. 363, ki ureja varnost na smučiščih. Zakon se sklicuje na smu-čarjevo »zdravo pamet« (v ZVSmuč je podobna ureditev – samoodgovornost smučarjev). Zakon ureja stvari zelo na splošno, za podrobnejšo ureditev pa na-potuje na pokrajinske predpise. Rešitev morda ni najboljša, saj so kršitelji zaradi tega od pokrajine do pokrajine različno obravnavani (različne globe za enake prekrške). Nepravilnosti, predvsem div-



25

janje ali nevarno smučanje, lahko prijavi kdorkoli, veliko vlogo pri tem pa imajo učitelji smučanja. Pri trkih na smučišču (dva ali več smučarjev) velja domneva »sokrivde«, dokler ni nasprotnih doka-zov. Na smučiščih ne preverjajo priso-tnosti alkohola oziroma jim zakon tega pooblastila ne daje. Ravno tako nimajo posebnega pooblastila za odvzem smu-čarske vozovnice, takšno ureditev v naši zakonodaji pa posebej pozdravljajo. Za-nimivo je tudi to, da njihovi policisti pri delu na smučiščih ne uporabljajo oz. ne nosijo orožja. Menijo, da bi orožje v pri-meru padca pomenilo za policista veliko nevarnost. Na smučiščih za daljše pre-mike in pa za reševanje uporabljajo tudi službene motorne sani. V enoti imajo sicer različna prevozna sredstva. Večino-ma gre za terenske avtomobile, imajo pa tudi lastne teptalnike snega (ratrak) in bager.

V centru izvajajo več različnih teča-jev, izpopolnjevanj in specializacij. Smu-čarske tečaje vodijo vrhunski smučarji inštruktorji, ravno tako pa se usposab-ljajo še v prostem plezanju in za delo na ledenikih. Veliko urjenja namenijo uspo-sabljanju za reševanje in prvo pomoč, saj opravljajo programe po mednarod-

no uveljavljenih standardih (PTC – Pre-hospital Trauma Care, BLS/BLSD – Basic Life Support / Defibrilation).

Velik poudarek namenjajo tudi pre-ventivnemu delu. Pri tem se še posebej posvečajo »ranljivejšim« obiskovalcem smučišč – otrokom in ljudem s posebni-mi potrebami (slepi, invalidi ...). Na smu-čiščih so prisotni od prvega do zadnjega dne sezone, in sicer povsod že pol ure pred odprtjem smučišča in še pol ure po njegovem zaprtju. To jim nenazadnje nalaga tudi italijanska zakonodaja, ki jih pooblašča za delo oz. nadzor na smučiš-čih. Zavedajo se, da je smučanje postalo mnogo več kot samo šport, saj gre pozi-mi za prave »premike narodov«. Policist velja hkrati tudi za »kontaktno točko« za domačega ali tujega turista in Italija je to »dodano vrednost« spoznala že davno – tudi z gospodarskega vidika. V času, ko smučišča ne obratujejo, del enote osta-ne v centru in opravlja naloge v gorah, kar je deloma primerljivo z našo Gorsko policijsko enoto v sklopu Posebne poli-cijske enote, preostali policisti pa se vr-nejo v svoje matične enote po Italiji.

Znotraj centra deluje tudi enota po-licistov športnikov Fiamme Oro. Gre za

nekdanje vrhunske športnike, nekaj je celo svetovnih prvakov in rekorderjev v domala vseh zimskih disciplinah – alp-sko in nordijsko smučanje, orientacijsko smučanje, ledeniško plezanje, hitrostno drsanje, bob, snowbord itd.

Pred zaključkom delovnega srečanja so bile z italijanskimi kolegi sprejete na-slednje pobude:

v okviru dvostranskega sporazuma o čezmejnem policijskem sodelovanju pripraviti memorandum oz. dogovor med policijama za občasno skupno nadziranje smučišča Kanin – Nevej-sko sedlo v obliki mešanih patrulj;

preučitev predloga za izvedbo uspo-sabljanj slovenskih policistov v njiho-vem centru (za kar imajo odobrena evropska sredstva);

priprava dvodnevnega delovnega obiska slovenske policije z vodstvom italijanskega centra za usposabljanje policistov za delo na smučiščih.

Foto: Boris Grilc, mag., DPDVN MNZ

OPOMBA1 Seminar je 15. junija 2011 v Ljubljani organi-

ziralo Združenje slovenskih žičničarjev – GIZ


STROKOVNI PRISPEVEK

26

VArNOST

Iskanje zasutih v snežnih plazovih s helikoptersko plazovno žolno

Robert Kralj, Letalska policijska enota, UPS GPU

Plazovna žolna je z električno energijo napajana sprejemno-oddajna naprava, ki se v normalnih raz-merah (ko se gornik giblje) uporablja kot oddajnik. V primeru zasutja ta naprava predstavlja vir elektromagnetnih valov enotne frekvence 457 KHz in s tem določa mesto imet-nika. V zelo kratkem času se lahko preklopi na sprejem in tako deluje kot detektor, s katerim iščemo in lociramo zasutega s podobno napravo.



27

Iz statistike IKAR (Medna-rodna komisija za reševanje v gorah) izhaja, da je plazov-na žolna edini dokaj uspešen pripomoček za iskanje preži-velih pod snežnimi plazovi.

Na tržišču je mnogo mo-delov različnih proizvajal-cev plazovnih žoln. Za nas, ki imamo v danem trenutku odgovorno nalogo iskanja zasutih, je najpomembnejše, da gornik žolno sploh upo-rablja in da ta tudi brezhib-no deluje. Le tako je rezultat iskanja uspešen, zasuti pa ima veliko več možnosti, da preživi.

Statistika zasutih v snež-nih plazovih je zelo kruta, saj se kar 52 % popolnoma za-sutih v snežnem plazu najde mrtvih. Če so najdeni v prvih 18 minutah po zasutju, imajo 90 % možnosti, da preživijo, medtem ko imajo tisti, ki so najdeni med 18 in 35 minu-tami, le še 34 % možnosti za preživetje.

Zavedati pa se je treba, da žolna ne varuje pred za-sutjem, ampak le omogoča, da zasutega lociramo v naj-krajšem možnem času.

Gorska reševalna zveza Slovenije je lani pri švicar-skem proizvajalcu Barryvox kupila helikoptersko plazov-no žolno – sondo (sprejem-

nik), ki je namenjena iskanju zasutih v snežnem plazu. Sonda je obešena pod heli-kopter, ki po določeni mreži preleti plazovino in tako za-zna signal plazovnih žoln, ki jih imajo pri sebi zasuti v snežnem plazu.

Sodelovanje helikopterja pri iskanju zasutih v snežnih plazovih zagotavlja hitrejše odkritje in pomoč zasutim. Preživetje je torej odvisno prav od že omenjene hitrosti najdbe.

Pri iskanju pogrešanih, ki so lahko tudi žrtve snežnih plazov, nam metoda zelo ko-risti tudi v primerih, ko je na pobočju ali v dolini splazenih večje število snežnih plazov in ne vemo, ali se in če se v katerem od njih nahaja za-suta oseba. S sondo, obešeno pod helikopter, se po ustalje-nem mrežastem vzorcu pre-leti plazovine in tako preveri prisotnost oddanega signala (pogoj je seveda, da ima pla-ninec pri sebi lavinsko žolno).

Naprava je nepogrešljiva tudi v primerih, ko na dolo-čenem območju, kjer je pri-šlo do zasutja ljudi, obstaja še vedno velika nevarnost pro-ženja nesplazenega snega in bi iskanje oziroma gibanje večjega števila ljudi na tem območju predstavljalo veliko

nevarnost zanje. Temu se iz-ognemo prav z metodo, pri kateri s pomočjo helikopterja in sonde preiščemo plazovi-no in je tako direktno izpo-stavljeno nevarnosti manjše število ljudi. Poleg posadke helikopterja pri tej nalogi so-delujeta še dva izurjena re-ševalca ali policista gorske enote, ki obvladata klasično iskanje s plazovno žolno, sondiranje ter osnovno prvo pomoč. Tehnika iskanja je namreč takšna, da na mestu, kjer s helikoptersko plazovno žolno dobimo najboljši signal, odvržemo obtežen dobro vi-den trak in takoj zatem na ta kraj spustimo dva reševalca, ki s klasičnimi plazovnimi žol-nami določita mikro lokacijo, pri čemer si pomagata tudi z lavinskimi sondami. Ko je za-suti lociran, ga je treba čim prej odkopati ter mu zagoto-viti prvo pomoč. V tem času pa helikopter na kraj že lahko pripelje ostale reševalce in zdravnika. Po nujni medicin-ski pomoči se zopet uporabi helikopter za hiter prevoz v bolnišnico, saj je večina za-sutih v snežnih plazovih, ki se pravočasno najdejo, močno podhlajenih in poškodova-nih.

V Evropi, zlasti v alpskih deželah, tovrstne naprave za iskanje zasutih v snežnem

plazu uporablja 19 letalskih prevoznikov.

Seveda pa sama heli-kopterska plazovna žolna še ni ključ do uspeha, saj je potrebnega veliko teoretič-nega in še več praktičnega znanja tako o letenju v gorah kot poznavanju delovanja in zmogljivosti plazovnih žoln ter tehnike iskanja.

V letalski policijski enoti smo na podlagi študije teh-ničnih lastnosti helikopter-ske plazovne žolne in dolgo-letnih praktičnih izkušenj in-štruktorja Gorske reševalne službe pri klasičnem iskanju zasutih s plazovno žolno, dva meseca teoretično predelo-vali tematiko, tehniki letalci pa so v tem času poleg so-delovanja na usposabljanjih poskrbeli še za nadgradnjo sistema s posebnim priklo-pom na helikopter, ki je še izboljšal slišnost signala.

Teoretičnemu delu je sledilo praktično urjenje na terenu, ki se je zaključilo na Vršiču, ko so nam reševal-ci GRZS v okviru njihovega usposabljanja iz reševanja izpod snežnih plazov na po-bočju Mojstrovke pripravi-li poligon, na katerem smo se preizkusili v okoliščinah, povsem podobnih realni si-tuaciji.

Izmerili so nam odzivni čas, čas prileta do Vršiča ter čas, potreben, da smo loci-rali dve zakopani plazovni žolni na plazovini v velikosti 200 x 400 metrov.

Rezultat je bil več kot za-dovoljiv, saj smo poleg 25 minut, potrebnih za prilet z Brnika do Vršiča, v pičlih 12 minutah na tako velikem prostoru locirali obe žolni, ki sta simulirali zasute (za pri-merjavo: s klasičnim iskanjem bi v najugodnejših razmerah za samo iskanje na plazovini potrebovali debelo uro). Ta-ko je letalska policijska eno-ta z dodatno pridobljenim in prikazanim znanjem pri re-ševanju življenj dodala še en pomemben košček v mozai-ku izvajanja nalog v sistemu zaščite, reševanja in pomoči.

Foto: Robert Kralj, LPE UPS GPU, in Klemen Volontar


VArNOSTIZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE, IZPOPOLNJEVANJE

PROTITERORISTIČNO USPOSABLJANJE SPECIALNE ENOTE

Januarja se je približno 70 policistk in policistov Specialne enote usposabljalo v slovenskem visokogorju. Namen usposab-ljanja je bilo izpopolniti strokovno znanje policistk in policistov enote za operativno delovanje v primeru različnih terorističnih groženj v hribovitem in gorskem svetu v zimskih razmerah.

Na usposabljanju, na katerem so se jim pridružili tudi kolegi iz Srbije in Hrvaške, so se izpopolnjevali v specialnih znanjih, s tem pa krepili tudi svojo psihofizično pri-pravljenost.

Na Voglu so se izpopolnjevali v znanju alp-skega smučanja, na Pokljuki pa v tehniki teka na smučeh. Nekateri so se s helikop-terjem povzpeli v dolino Triglavskih jezer, od koder so s turnimi smučmi odšli do Kre-darice, noč pa preživeli v bivaku.

Foto: Mirjana Gotal, SOJ MNZ

POLICISTI SMUČARJI SO V OKVIRU USPOSABLJANJA NAMENILI VEČ POZORNOSTI OBRAVNAVI NESREČ

Med 9. in 10. februarjem je v Kranjski Gori potekalo usposabljanje za delo policistov na smučiščih, ki se ga je udeležilo 41 policistov, dva predstavnika Policijske akademije in trije inšpektorji iz Inšpektorata RS za no-tranje zadeve.

Osnovni namen tega usposabljanja je bila ustrezna pri-prava policistov za izvajanje pooblastil oz. nalog poli-cije na smučišču. Potrebno znanje in veščine za delo na smučiščih so policisti smučarji obnovili najprej teoretič-no, potem pa tudi v skupinskih vajah in demonstracijah na smučišču. Urili so se na štirih različnih točkah na smučišču Dolenčev rut oz. v njegovi bližini.

Usposabljanje je organizirala Generalna policijska upra-va. Vodil ga je Alojz Sladič iz Sektorja splošne policije v Upravi uniformirane policije, izvajalci pa so bili tudi pred-stavniki različnih služb Policije (Uprave kriminalistične policije, Letalske policijske enote Uprave za policijske specialnosti, Policijske akademije in Policijske uprave Ljubljana) in Ministrstva za notranje zadeve (Direktorat za policijo in druge varnostne naloge ter Inšpektorat RS za notranje zadeve) in Ministrstva za promet.



VArNOST

29

IZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE, IZPOPOLNJEVANJE

ZIMSKO USPOSABLJANJE GORSKE ENOTE

Na območju Mangarta je 16. in 17. februar-ja potekalo zimsko usposabljanje I. oddel-ka gorske enote policije.

Policisti so se v jutranjih urah zbrali pri po-čitniškem objektu Ministrstva za notranje zadeve v Logu pod Mangartom in se z vozili odpravili na Mangartsko planino, kjer so se opremili z vso potrebno opremo za vzpon v zimskih razmerah, pred odhodom proti Mangartskemu sedlu pa še preverili delo-vanje plazovnih žoln.

Na pot so krenili na turnih smučeh in bili pri tem pozorni zlasti na pravilno izbiro trase pohoda in varnost enote. Stopnja nevarno-sti snežnih plazov je bila na tem območju sicer samo 1. stopnje po evropski petsto-penjski lestvici, vendar so kljub temu sproti preverjali in ocenjevali razmere za varen premik enote.

Pod Mangartskim sedlom se je enota raz-delila na dve skupini. V prvi skupini so policisti opravili prerez snežne odeje ter preverjali njeno trdnost po norveški in švicarski metodi. Pri tem so ugotovili, da obstaja na mestu preverjanja 3. stopnja nevarnosti snežnih plazov, in sicer zaradi napihanega snega.

V drugi skupini so se teoretično seznanili z najnovejšim načinom izkopavanja zasu-tega v snežnem plazu in to tudi praktično preizkusili.

Sledil je zaključni vzpon na Mangartsko sedlo, kjer je bil krajši počitek in priprava za smučarski sestop. Zaradi slabih vremen-

skih razmer helikopter tokrat ni bil vklju-čen v usposabljanje.

Drugi dan so usposabljanje nadaljevali v ledenih slapovih v Logu pod Mangartom. Namen tega dela usposabljanja je bil poli-cistom posredovati še dodatna specifična znanja, predvsem informacije o lednem plezanju. Tovrstno plezanje je v zadnjem času vse bolj razširjeno, zaradi česar je tudi več hudih poškodb in smrtnih primerov.

V vznožju ledenega slapu je bila priprava na delo v zimskih razmerah s pregledom opreme. Posebno pozornost so namenili pogovoru o zimskih nevarnostih v gorah z vidika zagotavljanja lastne varnosti in opravljanja policijskih nalog (zbiranje ob-vestil, zavarovanje sledi, ogled kraja ter obveščanje in poročanje), predvsem na pri-merih iz prakse.

Praktično usposabljanje se je nadaljevalo z urjenjem načinov izdelave varovališč v le-du s pomočjo lednih vijakov in varovališča »Abalakov« ter tehnike gibanja in uporabe plezalnega orodja pri napredovanju v le-du, s posebnim poudarkom na varovanju soplezalca in z izdelavo različnih načinov varovališč.

Cilji strokovnega usposabljanja so bili do-seženi, saj so vsi policisti s svojim predhod-nim znanjem in sodelovanjem na strokov-nem usposabljanju pokazali veliko znanja, ki je pogoj za dobrega gornika. Zavedati se je treba, da je hoja pozimi zahtevna, ker so sneg, led in nizke temperature še po-sebej nevarni. Za lažjo in varnejšo hojo v teh okoliščinah moramo uporabljati vrsto

dodatne specifične opreme, predvsem pa upoštevati naše znanje in izkušnje.

Vsak obiskovalec gora se slej kot prej sooči z nevarnostmi in tveganji. Tveganje je torej neizogibno in prisotno pri vseh dejavnostih v gorah. Ključnega pomena pa je, da nevar-nosti poznamo in jih pravočasno zaznamo, ker lahko le tako ustrezno ukrepamo ali se jim izognemo.

Priprava in delo v nevarnih razmerah je ne-ke vrste upravljanje z nevarnostmi. Pri tem je naš osnovni cilj, da opravimo nalogo brez poškodb ali izgube življenja. Na nalogo se moramo ustrezno pripraviti, da bomo znali ustrezno ukrepati tudi v izrednih razmerah oziroma v primeru neposredne ogroženo-sti.

Nevarnost sama po sebi še ne pomeni ne-sreče. Ta je odvisna od spleta okoliščin in številnih dejavnikov.

Vsa znanja, veščine, oprema in tehnika so usmerjeni v zmanjšanje tveganja. S pona-vljajočim se izpostavljanjem tveganju sča-soma izboljšamo občutek o tem, kdaj, kje ter v kakšnih okoliščinah lahko pride do nesreče in kako se zaščititi pred njimi.

Vse to pa potrjuje potrebo po stalni indivi-dualni aktivnosti posameznikov v gorah. Organizacija pa k zmanjšanju tveganja za svoje ljudi pripomore predvsem z zago-tavljanjem ustrezne opreme in strokovnim usposabljanjem.

Besedilo: Robert Kralj, LPE UPS GPUFoto: Igor Zlodej, PU Nova Gorica


VArNOSTIZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE, IZPOPOLNJEVANJE

POLICIJSKI PILOTI SO SE USPO-SABLJALI ZA NOČNO LETENJE

Med 13. in 17. februarjem je v Letalski policijski enoti potekalo nadaljevalno usposabljanje za nočno letenje z očali za nočno gledanje (angl. Night vision gog-gles – NVG).

Usposabljanja, ki je potekalo pod okriljem agencije Frontex, sta se udeležila pilota Jure Olaj in Aleš Mlekuž. Slednji se je pred tem udeležil tudi začetnega usposab-ljanja NVG letenja v Sankt Au-gustinu v Nemčiji, kjer je letel na helikopterjih tamkajšnje zvezne policije. Cilj usposabljanja je bil pridobiti znanje in izkušnje za opravljanje funkcije vodje zrako-plova pri letenju z NVG opremo.

Usposabljanje so izvajali piloti inštruktorji Thomas Lischke, si-cer pilot v nemški zvezni policiji, ter Damjan Bregar in Aleš Strgar iz LPE. Med usposabljanjem so izvajali najzahtevnejše izvenle-tališke pristanke in se urili v iz-vajanju izrednih postopkov, ki predstavljajo poseben izziv pri letenju ponoči. Poleg naštetega je vzporedno potekala tudi stan-dardizacija naših inštruktorjev v NVG letenju in s tem povezanih procedurah. Inštruktorji Letalske policijske enote so se tako po-enotili s standardi usposabljanj agencije Frontex.

Besedilo in foto: Jure Olaj inAleš Mlekuž, oba LPE UPS GPU

ŽUPAN SPREJEL KOČEVSKE POLICISTE, KI SO SE UDELEŽILI TEČAJA OŽIVLJA-NJA

Kočevski župan dr. Vladimir Prebilič je 23. januarja sprejel policiste Policijske postaje Kočevje, ki so se lani udeležili tečaja za oživljanje.

Izobraževanja se je doslej udeležilo osem policistov, reševalna služba Zdravstvenega doma Kočevje pa v tem letu načrtuje nove tečaje oživljanja za policiste in prostovoljne gasilce.

Ideja tovrstnega usposabljanja se je na pobudo Zdravstvenega doma Kočevje pričela uresničevati že leta 2007. V te-čaj, ki ga organizirajo delavci reševal-ne službe Zdravstvenega doma Kočev-je, so zaradi stalne prisotnosti na ob-močjih, oddaljenih od centra Kočevja, vključili tudi policiste. Ti so defibrilator doslej uporabili v enem primeru.

Foto: Maja Ciperle Adlešič, PU Ljubljana


VArNOST

31

MEDNARODNO SODELOVANJE

GENERALNI DIREKTOR POLICIJE NA KONFERENCI ŠEFOV PO-LICIJ PODONAVSKE REGIJE

Generalni direktor policije Janko Goršek se je 23. in 24. ja-nuarja udeležil konference šefov policij Podonavske regije v Münchnu. Srečanje je predstavljalo del aktivnosti t. i. Strate-gije Evropske unije za Podonavje, namenjene poglabljanju sodelovanja med državami in drugimi akterji v Podonavju (Nemčije, Avstrije, Češke, Slovaške, Madžarske, Slovenije, Romunije, Bolgarije, Hrvaške, Srbije, BiH, Črne gore, Mol-davije in Ukrajine) s ciljem krepitve trajnostnega razvoja in konkurenčnosti tega dela Evrope. Strategija predvideva tesnejše sodelovanje v okviru enajstih prioritetnih področij sodelovanja, med katere sodi tudi sodelovanje za zagotav-ljanje varnosti in preprečevanje organiziranega kriminala ter hudih kaznivih dejanj.

Foto: Bavarsko ministrstvo za notranje zadeve

SLOVENSKO POLICIJO OBISKALI PREDSTAVNIKI EVROP-SKEGA ODBORA ZA PREPREČEVANJE MUČENJA

Delegacija slovenske policije pod vodstvom namestnice generalnega direktorja policije mag. Tatjane Bobnar se je 31. januarja srečala s predstavniki Evropskega od-bora za preprečevanje mučenja (CPT). Tema pogovora je bila predvsem predstavitev sistema izobraževanja in usposabljanja s področja spoštovanja in varstva člove-kovih pravic, predstavitve ravnanja z osebami, ki jim je odvzeta prostost, in pritožbenih postopkov ter postop-kov preiskovanja kaznivih dejanj, ko so osumljeni po-licisti. CPT s periodičnimi obiski v državah neposredno nadzoruje ravnanje z osebami, ki jim je odvzeta pros-tost in je kot tak mehanizem za preprečevanje mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznova-nja oseb, ki jim je odvzeta prostost.

Foto: Ministrstvo za pravosodje

KOMISAR SVETA EVROPE HAMMAR-BERG PRI DRŽAVNEM SEKRETARJU MAROLTU

Državni sekretar mag. Robert Marolt se je 22. marca srečal s komisarjem Sveta Evrope za človekove pravice Thomasom Hammarbergom. Govo-rila sta o izbrisanih in dokončnem re-ševanju njihove situacije. Komisar se je osredotočil na izvajanje Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju statusa državljanov dru-gih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji (ZUSDDD-B), ki je začel veljati 24. 7. 2010. Predvsem so ga zanimale aktivnosti Slovenije pri informiranju izbrisanih o možnostih ureditve njihovega statusa ter zara-čunavanje in višina upravne takse v upravnem postopku pridobitve statu-sa. Komisarja so zanimali tudi razlogi za zavrnitev prošenj.

Foto: SOJ MNZ


VArNOSTMEDNARODNO SODELOVANJE

PREDSTAVNIKA SLOVENSKE POLICIJE STA SE NA DUNAJU UDELEŽILA SRE-ČANJA POLICIJSKIH ŠEFOV DRŽAV JV EVROPE

Na Dunaju je bila 24. januarja Konfe-renca policijskih šefov držav JV Evrope, ki sta se je udeležila tudi predstavnika slovenske policije, direktor Uprave kri-minalistične policije dr. Jurij Ferme in vodja Sektorja za mednarodno policij-sko sodelovanje v UKP Dušan Kerin.

Udeleženci srečanja so obravnavali teme, ki se nanašajo na različne pro-jekte, kot so vzpostavitev enotnih kon-taktnih točk za mednarodno policijsko sodelovanje, vključitev združenja poli-cijskih šefov držav JV v okviru projekta ILECUs, projekti IPA 2012-2013, ki se nanašajo na finančne instrumente za predpristopno pomoč za države JV Ev-rope, in projekt vzpostavljanja enotnih policijskih standardov dela.

V FRANCIJI POTEKALO 60. ZASEDANJE EVROPSKEGA KOMITEJA INTERPOLA

Na Generalnem sekretariatu Interpola v Lyonu v Franciji je 7. in 8. februarja potekalo 60. za-sedanje Evropskega komiteja Interpola, ki se ga je v vlogi predsedujočega udeležil tudi pred-stavnik slovenske policije Borut Selan, vodja oddelka Interpol v Sektorju za mednarodno policijsko sodelovanje Uprave kriminalistične policije.

Udeleženci so med dvodnev-nim zasedanjem obravna-vali več tem, med drugim tudi o novih storitvah, ki jih Interpol zagotavlja državam članicam, o sodelovanju z Europolom, o dejavnostih Interpola na ravni EU in pro-jektu ILECUs. Delegati so po-trdili predlog, da se 61. zase-danje Evropskega komiteja Interpola, ki bo 12. in 13. septembra 2012, organizi-ra v Sloveniji. Zasedanje bo eden od pomembnih dogod-kov, s katerimi bo slovenska policija obeleževala 20-let-nico članstva v Mednarodni organizaciji kriminalistične policije Interpol.

V SKOPJU STA SE SREČALA ŠEFA SLOVENSKE IN MAKEDONSKE POLICIJE Generalni direktor slovenske policije Janko Goršek je 21. februarja v Skopju obiskal ge-neralnega direktorja makedonske policije Ljupčeta Todorovskega. Šefa policij sta na sre-čanju, ki se ga je udeležil tudi slovenski veleposlanik v Makedoniji Brian Bergant, potrdila dobro sodelovanje med policijama obeh držav. V pogovorih sta se dotaknila več področij policijskega dela, kot je razvoj IT tehnologij, tesnejše sodelovanje na področju prometne varnosti, varovanje meja ter zatiranje kriminalitete. Pri tem sta izpostavila predvsem po-dročja organizirane kriminalitete, krvnih deliktov in trgovine s prepovedanimi drogami. Goršek je posebej pozdravil intenzivna prizadevanja makedonske policije za učinkovito zatiranje vseh oblik kriminalitete v regiji.


VArNOST

33

MEDNARODNO SODELOVANJE

PREDSTAVNIKI POLICIJ JV EVROPE ZA KREPITEV POLICIJSKEGA SODELOVANJA V REGIJI

V Moravskih Toplicah je 6. in 7. marca potekala konferenca za krepitev policij-skega sodelovanja v JV Evropi. Namen srečanja je bil okrepiti sodelovanje med policijami držav JV Evrope in doseči čim učinkovitejše in uspešnejše zatiranje vseh oblik organizirane in čezmejne kri-minalitete.

Konference so se poleg predstavnikov slovenskega notranjega ministrstva in policije udeležili predstavniki policij Al-banije, Avstrije, Bosne in Hercegovine, Bolgarije, Črne gore, Hrvaške, Madžar-ske, Makedonije, Moldavije, Romunije in Srbije.

Udeleženci srečanja so govorili predvsem o tem, kateri dejavniki najbolj ogrožajo

varnost v posameznih državah in regiji, ter o tem, katere oblike sodelovanja med policijami so ključne in najbolj učinkovite. Na konferenci so bile predstavljene tudi dejavnosti, vezane na Proces Brdo, prednostne naloge za zatiranje kriminalitete v re-giji, inovativne rešitve za zagotavljanje varnosti prebivalcev v času omejenih resursov. Predstavniki policije pa bodo obiskali tudi Center za policijsko sodelovanje Dolga vas, kjer skupaj delujejo policisti iz Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije.

Foto: Denis Farkaš, PU Murska Sobota

PREDSTAVNIK SLOVENSKE POLICIJE POSTAL NAMESTNIK PRED-SEDNIKA UPRAVNEGA ODBORA AGENCIJE FRONTEX

Pomočnik direktorja Uprave uniformirane policije Marko Gašper-lin je 15. februarja začel opravljati dveletni mandat namestnika predsednika Upravnega odbora agencije Frontex.

Upravni odbor agencije, katerega član je Gašperlin od samega za-četka delovanja agencije maja 2005, ima številne zadolžitve pri upravljanju agencije EU, ki koordinira skupne operacije na zuna-njih mejah EU, izdeluje analize tveganj pri nadzoru meje in nedo-voljenih migracijah, pripravlja skupne standarde usposabljanja mejnih policij in izvaja usposabljanja, zagotavlja pomoč pri skup-nih operacijah vračanj tujcev iz držav članic itd. Letni proračun agencije s sedežem v Varšavi v zadnjih letih presega 80 milijonov evrov in zaposluje preko 300 sodelavcev iz različnih držav, tudi Slovenije.

Marka Gašperlina je ob uradnem imenovanju sprejel tudi general-ni direktor policije Janko Goršek in mu čestital za novo funkcijo.

SLOVENIJA ŠE OKREPILA DOBRE ODNOSE S FRONTEXOM

Vodstvo Ministrstva za notranje zadeve in policije je 31. januarja 2012 obiskal izvršni direktor agencije Frontex Ilkk Laitinen.

Srečanje z generalnim direktorjem policije Jankom Gor-škom je bilo namenjeno zlasti pogovoru o aktualni pro-blematiki povečanega nezakonitega priseljevanja v EU. Razgovor Gorška in Laitinena je tekel še o redni šengenski evalvaciji, slovenska stran pa je predstavila tudi strateška izhodišča slovenske policije pri izvajanju skladnega uprav-ljanja meja. Sodelovanje slovenske policije pri razvoju in delu agencije Frontex (Evropske agencije za vodenje ope-rativnega sodelovanja na zunanjih mejah držav članic EU) je zelo intenzivno, in sicer že od zametkov agencije dalje.



VArNOSTPROSTI ČAS

KINOLOGIJA – MOJ POKLIC IN HOBI

V prostem času se skupaj z ženo Sabi-no ukvarjava s kinologijo. Pasmo nemški bokser sem prvič pobližje spoznal leta 1993, ko sem spoznal bodočo ženo in njeno družino, ki se je z vzrejo nemških bokserjev ukvarjala že vrsto let. Sprva sem pomagal pri razstavljanju domačih psov na lepotnih tekmovanjih – razsta-vah psov, kasneje pa sva z ženo leta 1998 registrirala lastno psarno pod imenom Schiwa’s Imperium (www.schiwasimpe-rium.com). S svojimi bokserji se že vrsto let udeležujeva pasjih razstav, na katerih dosegamo izjemne rezultate (najodmev-nejši uspehi so Evropska lepotna prvaki-nja leta 1999 in Atibox svetovna mladin-ska prvakinja v letu 2008). Ker je nemški bokser službena pasma, naše pse šolamo tudi do višjih izpitov. Od leta 1993 sem aktivni član pasemske organizacije Kluba ljubiteljev nemških bokserjev Slovenije

(KLNB Slovenije), kjer že vrsto let pred-sedujem območni skupini Maribor. Tudi žena je v preteklih letih kot predsednica strokovne komisije imela pomembno vlogo pri sami vzreji nemških bokserjev v Sloveniji, zadnja leta pa predseduje KLNB Slovenije. Leta 2000 sem pridobil licenco za markerja osnovnega šolanja, ki je pa zaradi pomanjkanja časa kasne-je nisem podaljševal. KLNB Slovenije in moja vsakoletna pomoč pri organizaciji Mednarodnih razstav CACIB Maribor me je pripeljala v Kinološko društvo Maribor, kjer sem pobližje spoznal športno kino-logijo v tekmovanju in udeležbah na dr-žavnih in regijskih delovnih ter sledarskih tekmah.

V maju 2009 se je pri nas skotilo še eno izmed mnogih legel. V njem je bil tudi prijazen, pogumen, učljiv, živahen

in igriv samček z rodovniškim imenom In Vivo Schiwa’s Imperium, ki se je »odločil« ostati doma. Z Vivom, ki je pravi družinski pes, saj je rad v družbi ljudi, še posebej pa svoje družine, smo se udeleževali mnogih pasjih razstav po Sloveniji in tudi Evropi. Lani je postal najlepši samec slovenske vzreje ter najuspešnejši slovenski zastav-ni pes, za kar je s strani KLNB Slovenije prejel priznanje. Viva sem izšolal do izpita višje stopnje IPO I in se z njim udeleževal različnih delovnih in sledarskih tekem.

Največji uspeh pa sva doživela na svetovni sledarski tekmi ATIBOX WM-FH 2011, ki sva se je udeležila preko kvalifi-kacij s slovensko reprezentanco.

Atibox (Association Technique Inter-nationale du Boxer) je svetovno združe-nje nacionalnih klubov za pasmo nemški bokser, ki je bilo ustanovljeno leta 1950

Sem Mitja Heric iz okolice Maribora. V policiji sem za-poslenih slabih 9 let, od tega za-dnje leto in pol kot policist-vod-nik službenega psa na Policijski postaji vodnikov službenih psov in konjenikov v Mariboru, kjer me spremlja »sode-lavec« Tanky, tri leta star nemški ovčar.


VArNOST

35

PROSTI ČAS

v Strasbourgu v Franciji. Združenje vsako leto razpiše termine za ATI-BOX tekmovanja, in sicer za tri raz-lična tekmovanja v koledarskem letu – ATIBOX svetovno razstavo (lepotno tekmovanje), ATIBOX WM-FH (sveto-vno sledarsko prvenstvo) in ATIBOX IPO-WM (svetovno delovno tekmo z disciplinami poslušnost, obramba in sled). Vsako leto za organizacijo ATI-BOX tekmovanj kandidirajo različni nacionalni klubi s celotnega sveta. Tokrat je to uspelo Sloveniji.

Med 4. in 6. novembrom 2011 je tako KLNB Slovenije v Mariboru uspešno izpeljal svetovno sledarsko prvenstvo za pasmo nemški bokser – ATIBOX WM-FH 2011 (www.ati-boxfh2011.org). Tovrstna prireditev je v Sloveniji potekala prvič in prvič nasploh je sodelovala reprezentanca Slovenije. Na letošnjem svetovnem prvenstvu je bila konkurenca še posebej močna. Po številu tekmo-valcev je bilo do sedaj to svetovno prvenstvo rekordno. Tako kot vsako leto se na takšno tekmovanje skozi nacionalne kvalifikacije prebijejo lenajboljši. Tekmovalo je 33 vodnikov iz osmih držav (iz Avstrije, Francije, Nemčije, Švice, s Češke, Finske, Polj-ske in iz Slovenije), ki so tekmovali v treh različnih kategorijah, in sicer po stopnji 1 (600 korakov dolga in pol ure stara sled s tremi spremembami smeri in tremi predmeti), stopnji 2 (800 korakov dolga in dve uri stara sled s petimi spremembami smeri in s tremi predmeti ter križano sledjo) in stopnji IPO-FH (1800 korakov dolga in tri ure stara sled s sedmimi spre-membami smeri in sedmimi predme-ti ter križano sledjo). Slovenska repre-zentanca je štela štiri tekmovalce in

vsi štirje smo tekmovali po stopnji 1. Moja želja je bila uresničena že s sa-mo uvrstitvijo na svetovno sledarsko prvenstvo, cilj na sami tekmi pa, da s psom doseževa pozitiven rezultat in premagava koga iz konkurence. Izšlo se je nad pričakovanji, saj sva s 87 točkami zasedla četrto mesto in za pičle 3 točke zgrešila stopničke. Tako sva bila najbolje uvrščena Slo-venca in za to prejela tudi poseben pokal, ki ga je v ta namen poklonil Bokser klub Zagreb. Odlična pa je bila tudi organizacija tekme. Celotno tekmovanje je od začetka do konca potekalo brez zapletov, tereni za sle-di so bili odlični, polagalci sledi pa so svoje delo opravili izvrstno. Vzdušje tekmovalcev, osebja in ostalih priso-tnih je bilo enkratno, navijanje pa je potekalo v zdravem športnem duhu. Pohvale o organizaciji so deževale z vseh strani. Organizatorja (KLNB Slo-venije) pa je pohvalil tudi priznani av-strijski sodnik Karl Klingenbrunner, ki je sodil že na 11 svetovnih prvenstvih in še nikjer ni doživel tako prijetnega vzdušja in tako izjemne organizacije kot v Mariboru.

V moje delo z Vivom je bilo vlože-nega veliko truda in časa, kar se mi je poplačalo tudi s tem, zame izjemnim rezultatom. Vsi štirje slovenski tek-movalci smo bogatejši za eno izkuš-njo več, orali smo ledino in z dokaj mladimi psi dokazali, da smo dobra ekipa. A na lovorikah ne bomo za-spali, saj imamo v mislih že prihodnje Svetovno prvenstvo ATIBOX WM-FH 2012, kjer bomo poskušali doseči še kaj več.

Besedilo: Mitja Heric, policist vodnik službenega psa, PP VSPK Maribor

Foto: Gregor Komauer


VArNOSTŠPORT

Minister za notranje zadeve dr. Vinko Go-renak in generalni di-rektor policije Janko Goršek sta 28. febru-arja sprejela smučar-ske skakalce Roberta Kranjca, Jerneja Dam-jana in Jurija Tepeša, vrhunske športnike, zaposlene v policiji.

Slovenski smučar-ski skakalci so se z 22. svetovnega prvenstva v poletih, ki je potekalo v norveškem Vikersundu, domov vrnili z zlatim in bronastim odličjem. Ro-bert Kranjec je 25. febru-arja z izjemnim finalnim poletom, dolgim 244 m, postal svetovni prvak v poletih in s tem dosegel največji uspeh svoje bo-gate športne kariere. Le dan kasneje je ekipa slo-

GORENAK IN GORŠEK SLOVENSKIM SMUČARSKIM SKAKALCEM ČESTITALA ZA IZJEMEN USPEH


VArNOST

37

ŠPORT

venskih »orlov« posegla še po ekipnem bronu. V ekipi je poleg Roberta Kranjca, Jurija Tepeša in Jerneja Damjana, ki so zaposleni v Oddelku vrhunskih šport-nikov slovenske policije, nastopil še Jure Šinkovec.

Minister Gorenak je iz-razil veselje nad uspehom naših skakalcev in ponos, ker so zaposleni v poli-ciji. Kot je poudaril, se bo potrudil, da bo tako tudi ostalo. Čestitkam nad iz-jemnim uspehom šport-nikov se je pridružil tudi generalni direktor policije Janko Goršek. Robertu Kranjcu, Jerneju Damjanu in Juriju Tepešu sta zaže-lela veliko uspehov tudi v prihodnje.

Foto: Nina Djordjević,SOJ SGDP GPU

DRŽAVNO PRVENSTVO V VELESLALOMUV ZNAMENJU DOBRE VOLJE IN ZDRAVE

TEKMOVALNOSTI

Če se sprašujete, kje smo smuča-li, vam lahko zaupamo, da smo se ob prvem pogledu na iztek proge FIS to spraševali tudi vsi udeleženci, a le do preizkusa in ogleda v zavetju pred soncem skrite proge, ko se je tudi raz-

Proga Poštela na Mariborskem Pohorju je 29. februarja gostila preko 250 udeležencev državnega prvenstva v veleslalomu.

EKIPNI REZULTATI (Sem štejejo bolj ali manj izpopolnjene ekipe. Vseh je bilo 30.):

1. PU Maribor2. PU Ljubljana3. DMI DUNZ

POSAMEZNI REZULTATI

Ženske do 35 let:1. Janja Bernik, PU Ljubljana2. Nina Kovačič, PU Koper3. Katarina Walland, NFL GPU

Ženske do 45 let:1. Nina Gregori, DMI DUNZ2. Antonija Erožmanec, PU Novo mesto3. Petra Danjelič, PU Nova Gorica

Ženske nad 45 let:1. Snežna Krek, PA GPU2. Jadranka Kos, DMI DUNZ

Moški do 35 let:1. Dejan Ertl, PU Maribor2. Zoran Lukner, PU Celje3. Miha Leskošek, PU Celje

Moški do 45 let:1. Boštjan Herlič, PU Maribor2. Tonček Čeplak, SE UPS GPU3. Ferdinand Štrman, PU Maribor

Moški nad 45 let:1. Robert Kralj, LPE UPS GPU2. Matjaž Grilj, PU Maribor3. Štefan Komuškič, PU Ljubljana

Udeleženci Policijskih veteranskih društev Sever so prišli iz 12 društev in so tekmovali v ekipni kategoriji.

Rezultati:1. PVD Sever Celje2. PVD Sever Ljubljana3. PVD Sever Zasavje

blinila prva negotovost. Dobro prepa-rirana proga je vzdržala. Temu v prid govorijo tudi rezultati. Tekmovalci, ki so imeli višje štartne številke, so še vedno dosegali rezultate, ki so jih uvrščali v sam vrh. Kot vemo, stanje tekmovalne proge ni edini element, ki odločujoče vpliva na dosežen re-zultat. Med drugim je pomembno tu-di veselje.

Vestni organizatorji tako iz PU Ma-ribor kot Športnega centra Pohorje so se izkazali kot že nič kolikokrat. Kljub prisotnosti kurentov in napovedani odjugi se je tekmovanje odvilo v bolj-ših razmerah, kot smo pričakovali.

Tekmovalce in udeležence so po-zdravili direktor PU Maribor Danjiel Lorbek, pomočnik direktorja UKP Marjan Fank, generalni sekretar Zveze društev Sever Anton Pozvek in pod-župan Mestne občine Maribor mag. Tomaž Kancler. Navedeni so tudi po-deljevali odličja in nagrade.

V enotni kategoriji MNZ - Policija so bili doseženi naslednji rezultati:

Besedilo: Oddelek vrhunskih športnikov, PA GPU


VArNOSTŠPORT

Na Rudnem polju na Pokljuki je 14. januarja potekalo 41. odpr-to prvenstvo Slovenske vojske in Policije v patruljnem teku na smučeh, na katerem so pripad-niki Specialne enote policije v skupni razvrstitvi ponovno do-segli najboljši rezultat.

Tokrat so se tekmovalcem iz vojske in policije pridružili še tekmovalci iz sistema zaščite in reševanja. Športno tekmovanje je sicer predstavljalo tudi sklepni dogodek 55. prireditve Po stezah partizanske Jelovice – Dražgoše 2012.

Na letošnjem patruljnem teku na smučeh je tekmovalo 7 žen-skih in 23 moških ekip Slovenske vojske, 3 ženske in 11 moških ekip Policije ter 3 moške ekipe Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje. V okviru tekmovanja so v svoji konkurenci sodelovali še borci za vrednote NOB in vete-rani vojne za Slovenijo. Na progi, ki je bila za moške dolga 10, za ženske pa 5 kilometrov, so bile postavljene delovne točke, na katerih so ekipe streljale z malo-

SPECIALNA ENOTA POLICIJE NA PATRULJNEM TEKU NA POKLJUKI SPET ZMAGALA

kalibrsko puško, se plazile pod oviro, metale šolske bombe v cilj, nosile ranjenca na univerzalnih nosilih, premagovale teren peš in s smučmi.

Foto: Milan Tomažin, SE UPS GPU, in Ministrstvo za obrambo

Obiskali smo EuropolDan Združenja Sever

Ministrstvo za notranje zadeve Republike SlovenijeLetnik LXISSN 2232-318X

1/2012

revi

ja

POLOŽAJ ŽENSK V SLOVENSKI POLICIJI

PRILOGA

VArNOST PRILOGA

3letnik LX/št. 1/2012

Spomnimo, da je bilo leto 2007 celo evropsko leto enakih možnosti za vse.

Najpogosteje ljudje razmišljajo o enakopravnosti, ko gre za spol, narodnost, raso ali vero. S pravnega vidika je namreč nedopustno razlikovanje med ljudmi brez utemeljenega raz-loga, saj prinaša diskriminacijo kot neupravičeno ravnanje, v posledici katerega prihaja do manj ugodnega položaja posa-meznika oziroma skupin. Vsi imamo enake pravice, torej smo enakopravni. Seveda pa to ne pomeni, da smo tudi enaki, saj je vsak človek neponovljivo in enkratno bitje.

Svetovni ekonomski forum je izvedel posebno študijo v 58 državah in ugotovil, da so skandinavske ženske še najbližje so-cialni in ekonomski enakosti z moškimi, medtem ko je Slovenija nekje v zlati sredini. Prav v nobeni državi pa razlik v obravnava-nju niso popolnoma odpravili. Ugotovili so, da je globalizacija s povečanjem možnosti za zaslužek povzročila tudi veliko razlik.

Kamorkoli se ozreš, imajo ljudje polna usta sladkih besed o enakosti vsega mogočega, tudi spolov. Ženske si zaslužimo mesto v gospodarstvu in politiki, smemo voliti in nositi hlače, zaželeno je, da smo dobre voznice in da znamo same odpreti pokrov avtomobila. Sliši se dobro. Imamo tudi svoj praznik – 8. marec. Pa pravzaprav sploh vemo, zakaj in kaj praznujemo 8. marca? Gre za dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti ter dosežkov žensk. Predlog in pobudo za tovrsten praznik je dala nemška feminist-ka Clara Zetkin, ki se je dolga leta borila za pravice in enakopravnost žensk. Že leto po tem, ko je svoj predlog predstavila na Konferenci socialističnih žensk, daljnega leta 1910, so ta dan (takrat sicer na 19. marec) praznovali v Av-striji, Nemčiji, Švici in na Danskem. Od leta1917 pa vse do danes pa Medna-rodni dan žena vsako leto praznujemo na 8. marec. Splošni vtis je, da praznik za-dnja leta izgublja na svoji vredno-sti, marsikdo se celo sprašuje o njegovi pra-vi vrednosti ter smislu.

POLOŽAJ ŽENSK V SLOVENSKI POLICIJIEna temeljnih človekovih pravic in načel sodobne demokracije, ki je zapisana v številnih medna-rodnih dokumentih kot univerzalna pravica, je zagotovo načelo enakosti med spoloma. Enakost med moškimi in ženskami je eno temeljnih načel Evropske unije. Začetke ima v letu 1957, ko je načelo enakega plačila za enako delo postalo del Rimske pogodbe.1

Zdi se namreč, da so ženske že davno dosegle tisto, za kar so se dolga leta borile: enakovreden položaj v družbi. Če-prav se verjetno marsikdo s to trditvijo ne bi strinjal, je dejstvo, da imajo ženske navkljub stereotipom o vlogah spolov ter s

mag. Tatjana Bobnar, namestnica generalnega direktorja policije

PRILOGA VArNOST

4 letnik LX/št. 1/2012

tem povezanim dolžnostim, ki so še danes zasidrani globoko v mentaliteto pripadnikov sodobne družbe, formalnopravno povsem enake pravice. Politična, ekonomska in socialna ena-kopravnost je, vsaj na papirju, torej dosežena.2

Kako pa je v praksi? V najmanj razvitih deželah je med populacijo, starejšo od 15 let, skoraj dvakrat več žensk kot moških nepismenih. Dve tretjini otrok, ki jim je onemogoče-no šolanje, je deklic. Ni naključje izrek: “Revščina ima ženski obraz.”3

Iz Poročila Evropske komisije iz leta 2009 za leto 2008 (Evropska komisija, 2009) je razvidno, da v državah Evrop-ske unije enakost spolov še nikakor ni dosežena. Še vedno so ženske v povprečju slabše plačane kot moški in zaseda-jo manj odgovorna delovna mesta. Prav tako še vedno ob-stajajo ovire, ki ženskam preprečujejo izrabo vseh njihovih zmogljivosti in zaposlitev na delovnih mestih in položajih, za katere so usposobljene. Ena od glavnih ovir za zaposlovanje in poklicno napredovanje žensk je težava z usklajevanjem zaposlitve in družinskega življenja. Izbiro študija in poklicne poti žensk in moških omejujejo tudi trdovratne stereotipne predstave v zvezi s spolom, kar vodi do ločevanja trgov dela glede na spol.

Dosežki Evropske unije pri spodbujanju enakosti med ženskami in moškimi pa so vendarle pomagali izboljšati živ-ljenja številnim evropskim državljanom.

Čeprav neenakosti še vedno obstajajo, je EU v zadnjih de-setletjih naredila pomemben korak naprej, in sicer predvsem zaradi:

zakonodaje za enako obravnavanje moških in žensk; vključevanja načela enakosti med spoloma (vključevanje

vidika enakosti med spoloma v vse ostale politike); specifičnih ukrepov za podporo ženskam.

Vendar pa razlike med spoloma na trgu dela še vedno ob-stajajo, ženske še vedno prevladujejo v slabše plačanih sek-torjih in jih je premalo na vodstvenih položajih.

Strategija za enakopravnost med moškimi in ženskami predstavlja delovni program Evropske komisije glede enako-sti med spoloma za obdobje 2010–2015. To je obsežen okvir, ki Komisijo zavezuje k spodbujanju enakosti med spoloma v vseh politikah za naslednje tematske prednostne naloge:

enaka ekonomska neodvisnost za moške in ženske; enako plačilo za enako zahtevno delo; enakopravnost pri odločanju; dostojanstvo, celovitost in konec nasilja nad spoloma; spodbujanje enakosti med spoloma zunaj EU; horizontalna vprašanja (vloga spolov, zakonodaja in vod-

stvena orodja).4

Strategija poudarja prispevek enakopravnosti med spo-loma h gospodarski rasti in trajnostnemu razvoju ter podpi-ra uvajanje enakosti med spoloma v strategiji Evropa 2020. Gradi na prednostnih nalogah Listine žensk in na izkušnjah v zvezi z Načrtom za enakost med ženskami in moškimi.5

Enakost pred zakonom (ne glede na spol in druge oseb-ne okoliščine) je ena temeljnih človekovih pravic in hkrati eno temeljnih načel sodobnih demokracij. S sprejemom Za-kona o enakih možnostih žensk in moških (ZEMŽM) leta 2002 se je Slovenija uvrstila med države, ki načelo enakosti spolov urejajo s posebnimi zakoni.

Zelo pomembna metoda dela, ki jo mnoge države že uspešno izvajajo, je zato t. i. gender mainstreaming (tj. in-tegracija načela enakosti spolov v politiko ). Nosilci ome-njene strategije so državni zbor, vlada in ministrstva, lokalne

skupnosti, politične stranke, varuh človekovih pravic. Na po-sameznih ministrstvih so bile v skladu s 13. členom ZEMŽM določene uradnice oz. uradniki, ki ob svojem delu opravlja-jo tudi naloge koordinatorice oz. koordinatorja za enake možnosti žensk in moških.6

Ker so v preteklosti v slovenski policiji prevladovali moški, danes pa se število zaposlenih žensk v policiji povečuje, je še toliko bolj pomembno tvorno delovanje koordinatorjev. Ko-ordinatorko za enake možnosti spolov imamo tudi na MNZ in v Policiji. Njune glavne naloge so spremljanje problematike neuravnoteženega položaja obeh spolov in osveščanja zapo-slenih ter prizadevanje za enake možnosti žensk in moških v policiji. S konstruktivnim sodelovanjem vseh služb in enot v policiji pa je treba z ustreznimi ukrepi spodbuditi večje vklju-čevanje žensk predvsem na področju šolanja za delo v poli-ciji, zaposlovanja in odločanja, povečati možnosti za njihovo napredovanje, preprečevati posredno ali neposredno diskri-minacijo zaradi spola ter spolno nadlegovanje na delovnem mestu. S podobnimi nalogami pa se srečuje tudi posvetoval-no telo za integracijo načela enakosti spolov v Ministrstvu za notranje zadeve z organoma v sestavi, ki je bil na mojo pobu-do ustanovljen v letu 2009. To posvetovalno telo sestavljajo predstavniki zaposlenih na vseh ravneh policijske organiza-cije.

Poleg spremljanja problematike neuravnoteženega pol-ožaja obeh spolov in osveščanja zaposlenih je najpomemb-nejša naloga koordinatorice prizadevanje za zares enake možnosti žensk in moških v policiji. Z ustreznimi ukrepi je treba spodbuditi večje vključevanje žensk predvsem na po-dročju šolanja za delo v policiji, zaposlovanja in odločanja; povečati njihove možnosti za napredovanje; preprečevati po-sredno ali neposredno diskriminacijo zaradi spola ter spolno nadlegovanje na delovnem mestu ..., vse to pa seveda zahteva konstruktivno sodelovanje vseh služb in enot v policiji ter po-vezovanje dela na področju zagotavljanja psihološke pomoči, delovanja odbora za etiko in integriteto, dela zaupnikov, koor-dinatorja za enake možnosti, preprečevanje nadlegovanja ali trpinčenja na delovnem mestu in nenazadnje delo in izkušnje policijskega vikarja. Zelo pomembno je tudi, da so slovenske policistke vključene v največjo mednarodno mrežo policistk.

Kakovostno delovno okolje, ki zagotavlja varnost žensk in moških na delovnem mestu, ter odsotnost spolnega in dru-gega nadlegovanja, povečujeta možnosti za napredovanje, osebni razvoj in avtonomijo ter prispevata k večji produktiv-nosti. Za zagotavljanje takšnega delovnega okolja je potreb-no ozaveščanje delavk in delavcev ter delodajalk in deloda-jalcev in spremljanje ter odpravljanje pojavov, ki so ovira za kakovostno delovno okolje.

Za izvrševanje Zakona o delovnih razmerjih je Vlada RS leta 2009 izdala Uredbo o ukrepih za varovanje dostojanstva v organih državne uprave. Uredba določa ukrepe, s pomočjo katerih se v organih državne uprave zagotavlja delovno oko-lje, v katerem se spoštuje dostojanstvo zaposlenih. Delovno okolje, v katerem se spoštuje dostojanstvo vseh zaposlenih, je takšno delovno okolje, v katerem ni spolnega ali drugega nadlegovanja ali trpinčenja. Uredba od državnih organov za-hteva, da predstojnica oziroma predstojnik določi eno ali več oseb, ki zaposlene z izkušnjo spolnega ali drugega nadlego-vanja ali trpinčenja informirajo o postopkih, ki so na voljo, ter jim pomagajo pri reševanju problema, če so za to zaprošeni.

Uredba je za organe državne uprave zavezujoča, nikakor pa ne pomeni, da posamezni državni organi ne smejo spre-jeti tudi drugih ukrepov za zaščito delavk in delavcev pred spolnim in drugim nadlegovanjem ter trpinčenjem, kar vsem delodajalcem nalaga 45. člen Zakona o delovnih razmerjih. 7

VArNOST PRILOGA

5letnik LX/št. 1/2012

Število policistk je dokaj ne-enakomerno razporejeno tako po organizacijskih ravneh policije kot tudi po policijskih upravah in po-stajah. Sicer pa so policistke pri-sotne na vseh delovnih področjih policije, s poudarkom na zelo nizki prisotnosti (glede na izraženo mne-nje policistk o primernosti spola za delo na posameznem delovnem področju) ženskega spola na posta-jah prometne policije, PKP, PPVSP.8

Večina policistk, preko 80 %, je zaposlenih na delovnem mestu z zahtevano srednješolsko izobrazbo. Od tega znaša delež tistih policistk, ki zasedajo delovno mesto z zahte-vano srednješolsko izobrazbo in imajo dokončano višjo oziroma naj-manj visoko šolo, skoraj 24 %. Pre-težna večina policistk se je odločila za svoj poklic zaradi narave dela in želje pomagati ljudem. Nacionalni forenzični laboratorij je edina eno-ta znotraj policije, kjer delež zapo-slenih žensk presega delež zaposle-nih moških. Visok delež zaposlenih žensk najdemo na državni ravni tudi v Upravi kriminalistične poli-cije, medtem ko je delež zaposle-nih žensk v Uradu za informatiko in telekomunikacije ter Upravi za poli-cijske specialnosti najnižji znotraj Generalne policijske uprave. 9

V okviru študija in priprave ma-gistrske naloge (Ne)enak položaj žensk v slovenski policiji je Tomaž Pavček opravil anketo na vzorcu 491 pooblaščenih uradnih oseb ženskega spola, zaposlenih v slo-venski policiji, ki predstavljajo več kot 42 % vseh zaposlenih policistk. V anketi policistke med drugim oce-njujejo, da so medsebojni odnosi med spoloma v policiji dobri ter da se je odnos do njih v zadnjih letih s povečanjem števila zaposlenih policistk še izboljšal. Kljub poveda-nemu, pa imajo policistke občutek, da so v slovenski policiji razlike med moškimi in ženskami. Policistke v odnosu do svojih nadrejenih nima-jo težav oziroma se praviloma ne soočajo z dvojnimi merili. Policistke po večini nimajo občutka, da jih po-licisti obravnavajo kot spolni objekt – tako jih meni 61 %. Ta ugotovitev pa gotovo ne pomeni, da o obstoju spolnega nadlegovanja v slovenski policiji ne moremo govoriti. Kot ugotavlja Pavček, so slovenske po-licistke v večjem deležu zadovoljne in ponosne na svoj poklic in si želijo biti enakopravne svojim partner-jem in nikakor ne prisegajo na tradi-cionalno delitev dela, ki žensko po-

ZAPOSLENI MOŠKI ŽENSKE % ŽENSK SKUPNO

Pooblaščene uradne osebe uniforma 5043 855 14 % 5898

civil 1420 291 17 % 1711

Skupaj PUO 6463 1146 15 % 7609

Strokovno tehnični delavci 209 966 82 % 1175

Skupna zaposlitev 6672 2112 24 % 6784

KANDIDATI ZA POLICISTE

SPREJEM MOŠKI ŽENSKE % ŽENSK SKUPNO

1. 2. 2010 136 52 28 % 186

1. 1. 2012 (nerealizirano) 95 54 36 % 149

KAKO PA JE V POLICIJI?

Zaposleni v Policiji na dan 27. 2. 2012

Vir: MNZ, 2012

Delež žensk v policiji iz leta v leto narašča. Pri zadnjem zaposlo-vanju policistov in po-licistk je bil delež sled-njih kar 28 %. Zanimiv pa je tudi podatek, da je med 1175 strokov-no-tehničnimi delavci kar 966 žensk ali 82 % vseh delavcev brez statusa policista, ki opravljajo predvsem administrativno delo.

PRILOGA VArNOST

6 letnik LX/št. 1/2012

stavlja med »štiri stene«, saj se v veliki večini niso strinjale s trditvijo, da je naloga moža v zakonu, da služi denar, žene pa, da skrbi za gospodinjstvo in družino.10 Sicer pa so poli-cistke, s strani partnerjev in družine, deležne podpore na svoji poklicni poti. Zanimiva je ugotovitev o »družinski policiji«, namreč 30 % vseh policistk oziroma 37 % policistk, ki so v partnerski zvezi, ima za življenjskega sopotnika svojega stanovskega kolega.11

Čeprav so policistke po eni strani pra-viloma dobro sprejete pri svojih stanovskih kolegih in zaradi spola nimajo večjih težav pri opravljanju policijskih nalog ter se ne ču-tijo diskriminirane oziroma neenake svojim moškim sodelavcem, pa je skoraj polovica policistk navedla, da po njihovi subjektivni oceni policisti menijo, da ženske niso pri-merne za poklic policista ter da imajo manj-še možnosti za napredovanje.12

Policistke so, kot ugotavlja Pavček, v primerjavi s policisti v slabšem položaju pri napredovanju in izobraževanju. Oviro pri napredovanju policistk pa prav zagotovo predstavlja tudi ma-terinstvo, saj so policistke v času porodniške odsotnosti najpo-gosteje neocenjene ali jih zaradi daljše odsotnosti neposredni vodja ne more oceniti z višjo delovno oceno. Višje delovne oce-ne pa ne prinašajo samo hitrejšega napredovanja v plačne raz-rede, temveč so tudi pogosto eden izmed pogojev internih in javnih razpisov za zasedbo prostih delovnih mest. V povezavi z materinstvom, policistkam pri poklicni karieri predstavlja oviro tudi usklajevanje zaposlitve in družinskega življenja, zato smo v vodstvu policije konec leta 2011 pripravili usmeritve glede oce-njevanja odsotnih javnih uslužbencev, da mora nadrejeni jav-nega uslužbenca, ob upoštevanju dejstva, da ni določen rok za določitev ocene tistim javnim uslužbencem, ki so v prejšnjem koledarskem letu opravljali delo manj kot 6 mesecev, presoditi, da glede na opravljene delovne naloge, javnemu uslužbencu določi oceno (ali pa to resnično ni mogoče).

V policiji, ki se v zadnjih letih ženskam bolj odpira, bi bil, kot predlaga tudi Pavček, eden izmed prvih primernih ukrepov spodbujanje večje stopnje zaupanja v organizacijske in opera-tivne sposobnosti policistk ter s tem povezanim višjim deležem zasedenih delovnih mest na vodilnih položajih v slovenski poli-ciji. S splošno oceno lahko zaključimo, da so vse pooblaščene uradne osebe v slovenski policiji, ne glede na spol, praviloma deležne enake obravnave, in da v slovenski policiji ni prisotne diskriminacije žensk, ki bi bila bolj diskriminatorna od tiste, ki jo je deležna povprečna ženska v slovenski družbi.

V vodstvu policije si prizadevamo za učinkovitejše sisteme pomoči policistom, zato si želimo vzpostaviti sistemski pristop pri psihološki pomoči, tako v obliki 24-urne psihološke inter-ventne pomoči kot tudi v obliki dela policijskih zaupnikov. Gle-de na zahvale, pohvale in pozitivne spremembe v vedenju in počutju policistk in policistov ocenjujemo, da smo s tem pro-jektom naredili pomemben korak naprej za uspešno delo poli-cistov, projekt je namreč med policistkami in policisti in njiho-vimi nadrejenimi sprejet zelo dobro, z njim so bile uresničene dolgoletne prošnje mnogih zaposlenih in sindikatov, in to v dobro tako policistov kot tudi občanov. Da bo delo na tem po-dročju in pomoč policistom potekala sistemsko, se pripravlja tudi Pravilnik o zagotavljanju psihološke pomoči.

V letu 2011 je bil v slovenski policiji ustanovljen tudi Odbor za etiko in integriteto. Odbor je posvetovalno telo generalnega direktorja policije. Namenjen je sistematičnemu preučevanju strateških predlogov, novosti, vprašanj in dilem s področja inte-gritete ter etike. Pripravili so strategijo dela odbora za obdobje

2012–2015, ki temelji na organizacijski in osebnostni integriteti ter je med drugim osredotočena tudi na organizacijsko klimo in medsebojne odnose ter enake možnosti – razgovori z zapo-slenimi, tudi z vodji, raziskave, merjenje organizacijske klime, pomoč zaposlenim pri etičnih dilemah, izboljšanje komunikaci-je, sodelovanje pri izobraževanju, priprava posvetov, ozavešča-nje ..., katerega cilj so boljši medsebojni odnosi v organizaciji.

Za zaključek naj poudarim, da slovenske policistke in poli-cisti zelo dobro in uspešno opravljajo vsakodnevne naloge v skrbi za varnost vseh prebivalcev Slovenije. Za uspešno delo je zagotovo pomembna kakovost medsebojnih odnosov, po-membno je tovarištvo, solidarnost in splošna kultura. Vsi zapo-sleni se moramo v svoji delovni organizaciji počutiti dobro. Pri tem je seveda treba vedeti, da se želene kulture ne da kar tako ustvariti s pritiskom na gumb,13 ampak se oblikuje skozi čas, dan za dnem, z vedenjem vsakega izmed nas.

Za konec, v imenu vodstva slovenske policije želim vsem policistkam in vsem ostalim ženskam v slovenski policiji izreči iskrene čestitke in obenem tudi zahvalo za njihovo delo. Kot pravi revija The Economist: »Forget China, India and the inter-net: economic growth is driven by women.«14

LITERATURA: Klemenčič, M.: Vloga organizacijske kulture na uspešnost podjetja, 2009.Pavček, T.: (Ne)enak položaj žensk v slovenski policiji. Magistrska na-loga, Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici, 2011. http://ec.europa.eu/justice/http://soncek.com/8-marec-mednarodni-dan-zena/http://europeandcis.undp.org/http://www.uem.gov.si/

Foto: Anita Kovačič, Nina Djordjević, Brigita Petric, vse SOJ SGDP GPU, in Štefan Abraham, PU Murska Sobota

OPOMBE1 Glej na strani http://ec.europa.eu/justice/2 http://soncek.com/8-marec-mednarodni-dan-zena/3 http://europeandcis.undp.org/4 http://ec.europa.eu/justice/5 http://www.uem.gov.si/6 Prav tam.7 http://www.uem.gov.si/8 Pavček, 2011.9 Prav tam10 Pavček, 2011.11 Prav tam.12 Prav tam.13 Klemenčič, 2009.14 Združenje Manager

Documents

Varnost 1/2012