Varnost 3/2012

Ministrstvo za notranje zadeve Republike SlovenijeLetnik LXISSN 2232-318X

3/2012re

vija

Novosti Zakona o organiziranosti in delu v policijiter Zakona o nalogah in pooblastilih policije

O psihološki dejavnosti v policiji in stereotipihNačini in trendi izvrševanja oboroženih ropov

Foto: Brigita Petric, Sektor za odnose z javnostmi SGDP GPU

letnik LX/št. 3/2012

VArNOST

3

VARNOST 3/2012, julij – september ISSN 2232-318X

Pripravili: Sektor za odnose z javnostmi SGDP GPUKoordinatorka: Anita Kovačič, SOJ SGDP GPULektorirali: Služba za prevajanje in lektoriranje ter informacijsko- knjižnično dejavnost MNZFotografija na naslovnici: Brigita Petric, SOJ SGDP GPUOblikovanje naslovnice: Matjaž Mitrovič, SUPG MNZTehnično oblikovanje: Mirsada Dželadini, SUPG MNZNaslov: Sektor za odnose z javnostmi SGDP GPU, Štefanova ulica 2, 1501 LjubljanaSpletna naslova: www.mnz.gov.si, www.policija.siTelefon: 01/428 57 45, e-naslov: [email protected]

Aktualno

4 Vlada potrdila novo policijsko zakonodajo6 Pilotski projekt Etični telefon9 O psihološki dejavnosti v policiji in stereotipih14 25 let dela v mašni obleki

Novice18 »Slovenska policija je po zaslugi svojih zaposlenih še vedno visoko profesionalna služba, ki zagotavlja, da živimo v svobodni in varni državi«18 S polaganjem vencev smo počastili spomin na padle v vojni za Slovenijo leta 199118 Od tragične nesreče pod Tursko goro je minilo petnajst let19 V Ljubljani sta se sestala namestnika šefov slovenske in italijanske policije19 Ob 20. obletnici članstva slovenske policije v Interpolu v Bohinju potekalo zasedanje evropskega komitega Interpola19 Predstavniki srbske policije in OVSE na študijskem obisku v Sloveniji20 Minister v okviru vladnega obiska na mariborskih policijskih enotah20 Mejni prehod Imeno ponovno odprt, Sedlarjevo pa je znova mejni prehod za obmejni promet20 Predstavili smo projekt o medkulturnem dialogu21 Medalje policije za požrtvovalnost prejelo osemnajst policistov in štirje občani21 Pri usposabljanju zaupnikov v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami sodeluje tudi policija

Strokovni prispevki

22 Aleš Kegljevič: Načini in trendi izvrševanja oboroženih ropov27 Matija Breznik: Za učinkovito zaščito pred vlomilci ni dovolj le mehansko varovanje33 Ste se po uporabi odjavili iz sistema elektronskega bančništva?

Izobraževanje, usposabljanje, izpopolnjevanje

34 Usposabljanje za izvajanje izročitev in predaj na letalih in letališčih36 V Gotenici so se skupaj usposabljali ljubljanski in mariborski konjeniki36 Slovenska policija za delo s službenimi psi usposabljala dva kosovska policista

Mednarodno sodelovanje

37 Med turistično sezono na Hrvaškem letos službovala dva slovenska policista39 Upravo za policijske specialnosti obiskali švedski kolegi42 15 let sodelovanja policije v mednarodnih civilnih misijah43 Bobnarjeva sprejela policistko in policista, ki odhajajo v mednarodno civilno misijo na Kosovo44 Z Bližnjega vzhoda o delu v mednarodni civilni misiji45 Goršek sprejel delavca policije, ki je odpotoval na delo v BiH45 Turk sprejel policistko, ki odhaja v misijo EULEX na Kosovo

Prosti čas

46 Z izdajo svoje prve pesniške zbirke uresničila srednješolske sanje

Šport

49 Na olimpijskih igrah tudi osem vrhunskih športnikov iz policijskih vrst54 Pokal letošnjega Brajnikovega memoriala je odnesla policija54 Zaključek slovenskega pokala v rekreativnih tekih 2013 za MNZ - Policijo54 Na VI. policijskih igrah na vodi sodelovalo 23 ekip iz vse Slovenije in tujine

UVODNIK

UVODNIKKAZALOEdina stalnica v našem življe-

nju so spremembe. V zadnjem času smo bili priča številnim, ki so na sistemski ravni posegle v življenje in delo prav vsakega iz-med nas. Nekateri se z njimi spo-padajo bolj, drugi manj uspešno, za vse pa so prilagoditve na no-ve razmere zagotovo stresne.

To bi nam znal povedati tudi naš vikar Janez Novak, ki je že 25 let zvest svojemu poslanstvu. Zadnjih pet let skrbi tudi za ver-

sko, etično in moralno svetovanje zaposlenim v policiji. Podobno kot psihologi nudi podporo tistim policistom, ki se nanj obrnejo za pomoč, pogovor, nasvet. Policijsko delo je mnogo bolj stresno in zahtevno, kot to javnost običajno prepozna, številni utrinki tragičnih in pretresljivih dogodkov še tedne in mesece spremljajo policiste, ki morajo s tem živeti. In takrat človek potrebuje neko-ga, ki zna prisluhniti in svetovati.

Pa vendarle zmoremo ljudje nepredstavljivo veliko, če le usmerimo vso voljo, vztrajnost, pogum in moč v zastavljeni cilj. Vedno znova nas na to spomnijo vrhunski športniki, ki so našo malo državo s svojimi odmevnimi rezultati naredili prepoznavno v svetu. Tudi na letošnjih olimpijskih igrah smo bili lahko ponosni nanje, še posebno na »naše«, zaposlene v policiji, ki so domov pri-nesli tudi kolajne.

Njihov uspeh nam je lahko v spodbudo v današnjih precej težkih časih, ko gospodarska kriza nič kaj všečno posega v naš vsakdan. Tako kot v športu so tudi v življenju vzponi in padci. Zmagovalci so tisti, ki so najbolj vztrajni, sledijo svojemu profesi-onalnemu cilju in ne skrenejo ne levo ne desno z zastavljene poti.

Mag. Vesna Drolevodja Sektorja za odnose z javnostmi Policije


VArNOSTAKTUALNO

VLADA POTRDILA NOVO POLIcIjSKO ZAKONODAjO

Vlada Republike Slovenije je sprejela besedilo predloga Zakona o organiziranosti in delu v policiji (ZODP) in predloga Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPP).

V obravnavo Državnemu zboru RS ju je poslala po rednem postopku. Bistvene novosti ZODP so: natančna opredelitev razmerja med ministrstvom in policijo ter do-

ločitev nalog, ki jih ministrstvo opravlja za policijo; podrobnejša opredelitev usmerjanja in nadzora ministrstva nad

policijo, pooblastil nadzornikov direktorata za policijo in druge var-nostne naloge ministrstva in omejitev pri opravljanju nadzora, ko usmerjanje prevzame tožilec;

krepitev decentralizacije, avtonomnosti in samostojnosti policijskih uprav; v primerjavi s sedanjo ureditvijo je v predlogu zakona pose-ben poudarek na večji samostojnosti delovanja policijskih uprav in s tem decentralizaciji policije ob jasnih strateških izhodiščih generalne policijske uprave;

spremenjena organizacija Nacionalnega preiskovalnega urada, ki je tako sestavni del kriminalistične policije in njen najučinkovitejši del, ter spremenjen način imenovanja direktorja NPU, ki bo enak imeno-vanju generalnega direktorja policije, le da bo direktorja NPU imeno-val generalni direktor policije;


VArNOST

5

AKTUALNO

ponovna uvedba sistema imenova-nja generalnega direktorja policije in drugih generalnih direktorjev v javni upravi; generalni direktor, direktorji policijskih uprav in komandirji ob-močnih policijskih postaj se imenu-jejo na podlagi internega razpisa za petletno obdobje, pri čemer zakon določa tudi pogoje za njihovo razreši-tev;

obveščanje javnosti o delu policije je v predlogu zakona razširjeno tudi na direktorje policijskih uprav in koman-dirje območnih policijskih postaj;

usmerjenost policije k uporabnikom njenih storitev in učinkovito sodelo-vanje z drugimi organi, institucijami in subjekti; okrepitev sodelovanja z lokalno skupnostjo z določitvijo ob-veznosti poročanja na zahtevo občin-skega sveta ter uskladitev letnega na-črta dela območne policijske postaje s prednostnimi nalogami lokalne sku-pnosti – prednostna naloga sodob-nih policijskih organizacij, kakršna je tudi slovenska policija, je v skupnost usmerjeno policijsko delo, saj je po-licijska organizacija namenjena upo-rabnikom storitev, torej tudi samou-pravni lokalni skupnosti;

okrepljeno partnersko sodelovanje pri zagotavljanju varnosti z ustana-vljanjem svetov, sosvetov, komisij ali drugih dogovorjenih oblik partner-skega sodelovanja;

posebnosti ureditve delovnopravnih razmerij, ki omogoča nemoteno izva-janje operativnih nalog (opravljanje nalog v posebnih delovnih razmerah, nadurno delo, začasne premestitve), in poseben poudarek na skrbi za za-poslene (pravna pomoč, varovanje ogroženih uslužbencev);

nadgradnja sistema izobraževanja in postopen prehod (10 let) na višjo sto-pnjo izobrazbe za opravljanje nalog policista za večino delovnih mest v policiji.

Namen ZNPP je priprava sodobnega, evropsko primerljivega in preglednega zakona, ki bo na enem mestu sistematič-no in celovito uredil ter določil policijske naloge, splošna policijska pooblastila in prisilna sredstva, uredil pa bo tudi posto-pek reševanja pritožb zoper policijo.

Z zakonom želimo zagotoviti:

preglednejšo in jasnejšo ureditev ob-sežne tematike (postopkovni pred-pis),

prenos znatnega dela vsebin pod-zakonskih aktov v zakon, tako da so vsebine na zakonski ravni pregledne in celovite,

sistematična, pregledna in jasna poli-cijska pooblastila,

pregleden in do uporabnika prijazen predpis, kar povečuje njegovo upo-rabnost , obenem pa omogoča, da so državljani in policisti z njim jasno in nedvoumno seznanjeni.

Predlog zakona opredeljuje 29 po-licijskih pooblastil. Prinaša jasnejšo in preglednejšo ureditev z uvedbo temelj-nih pojmov pri policijskih pooblastilih. Zagotavlja ustreznejši nadzor policijskih pooblastil. Novosti so:

pojasnitev posameznih pravnih poj-mov,

opredelitev policijskega postopka in taktičnega preudarka,

opredelitev cestne zapore z blokadno točko,

kriminalističnoobveščevalna dejav-nost,

pooblastila za zagotavljanje varnosti in reda na športnih prireditvah,

spremenjene pogoje za uporabo prisilnega sredstva službenega psa in strelnega orožja,

jasno razmejitev med začasno omeji-tvijo gibanja in odvzemom prostosti,

opredelitev opravljanja policijskih nalog v tujini in delovanja tujih polici-stov v Sloveniji,

vštevanje časa izvedbe postopka do odreditve pridržanja v pridržanje ter

jasnejšo in preglednejšo ureditev pritožbenega postopka. Človekove pravice in temeljne svobo-

ščine zagotavlja več »varovalk«. Ker pre-dlog zakona natančneje opredeljuje zbira-nje obvestil in vabljenje oseb, natančneje ureja ugotavljanje identitete, podrobno ureja varnostni pregled in pregled osebe, ukinja policijsko pooblastilo prijetje, po-stavlja ločnico med ustavnima kategorija-

ma omejitev gibanja in odvzem prostosti, natančneje določa pravice oseb, ki jim je bilo omejeno gibanje ali odvzeta pro-stost, skrajšuje čas dovoljenih posegov v človekovo svobodo, hkrati pa se čas poli-cijskega postopka všteva v čas pridržanja. Zakon tudi nedvoumno ureja postopke z ranljivimi skupinami, v nekaterih primerih krajša dovoljen čas pridržanja osebe in na zakonski ravni ureja temeljne pravice pridržanih oseb v policijskih postopkih. Poleg tega jasneje določa uporabo prisil-nih sredstev in postavlja ločnico med po-sameznimi sredstvi, na novo določa upo-rabo teh sredstev proti množici in način njihove uporabe ter zaostruje pogoje za uporabo strelnega orožja kot najhujšega policijskega prisilnega sredstva.

Pri določenih policijskih pooblastilih rešitve stremijo k večji učinkovitosti po-licije na posameznih delovnih področjih. Predlog zakona učinkoviteje opredeljuje ukrepe policije, povezane s prepovedjo približevanja, ki je izrečena zaradi nasilja v družini, uvaja nova policijska pooblastila za preprečevanje nasilja na športnih pri-reditvah, ureja varovanje določenih oseb in objektov ter natančneje določa zbira-nje in posredovanje podatkov.

Pri izdajanju podzakonskih predpisov gre za novost pri pravilniku za izvajanje policijskih pooblastil: predlog ZNPP na-mreč izrecno določa, da minister izda pra-vilnik o izvajanju policijskih pooblastil po pridobitvi predhodnega mnenja varuha človekovih pravic. To je višji standard člo-vekovih svoboščin in pravic zlasti v tistem delu, ko policija s svojimi pooblastili po-sega v svoboščine in pravice ljudi.

Podrobneje je določen tudi postopek za reševanje pritožb zoper delo policistov.

Besedilo: Služba za odnose z javnostmi MNZFoto: Brigita Petric, Sektor za odnose

z javnostmi SGDP GPU


VArNOSTAKTUALNO

PILOTSKI PROjeKT eTIčNI TeLeFON Izvedba in izkušnje

Ker so dobri medsebojni odnosi, ki temeljijo na spoštova-nju, vzajemni in solidarni pomoči, kolegialnosti, strpnosti, iskrenosti, medsebojnem zaupanju, dostojanstvu, dobro-namerni kritiki ter dobri komunikaciji, eden izmed predpo-gojev za profesionalno, strokovno in neodvisno delo vsa-kega zaposlenega v policiji (tuji pa so jim pojavi lažne soli-darnosti, poniževanja, podcenjevanja in zapostavljanja; 9. člen Kodeksa policijske etike), smo se odločili, da izvedemo več projektov, namenjenih temu področju.


VArNOST

7

AKTUALNO

Visoka stopnja etike in integritete je osnovna vrednota po-licijskih uslužbencev. Da bi jo uspešno spodbujali in negovali, se moramo poleg odgovornosti, ki jo imamo do občanov, za-vedati tudi odgovornosti, ki jo imamo do sebe in svojih sode-lavcev. Delovno okolje, ki krepi etično delovanje zaposlenih, spodbuja in ohranja tudi visoko stopnjo integritete. Prav zato je eden najpomembnejših ciljev vodstva policije ustvarjati in ohranjati delovne razmere, v katerih bodo prevladovali med-sebojno spoštovanje in zaupanje, predvsem pa visoka raven etične zavesti ter osebnostne in poklicne integritete (Slokan in drugi, 2011).

Za dosego pogojev, ko spontano prihaja do krepitve do-brih medsebojnih odnosov in se posledično zmanjšuje nepri-merna ravnanja, je potrebno zavedanje, da na omenjeno vpli-va veliko dejavnikov (delovno okolje, količina dela, raznolikost aktivnosti, vodje itd)., pri čemer se je treba z vsemi težavami dnevno soočati in jih reševati. Na omenjene trditve je opozori-la tudi raziskava organizacijske klime in zadovoljstva zaposle-nih v Ministrstvu za notranje zadeve in Inšpektorata RS za no-tranje zadeve, ki potrjuje, da so sestavine kakovostnega dela tudi primerne delovne razmere in spodbudno delovno okolje (Povše Pesrl, 2009).

1 eTIčNI TeLeFON IN RešeVANje KONFLIKTOV – IZKU-šNje IZ TUjINe

Severna Irska: da bi policija varovala človekove pravice in da bi bil zagotovljen njen ugled v javnosti, so leta 1995 usta-novili Urad varuha človekovih pravic policijskih postopkov.1 Ta nima izvršilne vloge, dejansko pa preiskuje in raziskuje vse primere domnevnih nepravilnosti in nato na organizacijski ravni daje pobude, predloge in priporočila. V uradu deluje več različnih služb, ki se na strateški in operativni ravni soočajo z reševanjem konfliktov, dilem in neprimernih ravnanj (www.policeombudsman.org).

Belgija: ustanovili so službo generalnega inšpektorata, ki se ukvarja s preiskovanjem neprimernih ravnanj in z ope-rativnimi aktivnostmi različnih postopkov policistov. Njihov glavni moto je podpiranje vrednot, ki so posebej vezane na integriteto, nepristranskost, lojalnost, kakovost opravljenih storitev, preglednost njihovih dejanj in medsebojno spošto-vanje. Policistom nudijo strokovno pomoč na vseh področjih njihovega dela.2

2 IZVeDbA PILOTSKegA PROjeKTA eTIčNI TeLeFON

Pilotski projekt je bil predviden kot pomoč posameznikom, zaposlenim v policiji, da sprožijo pobude in postavijo vpraša-nja v zvezi z etičnimi dilemami, ki se nanašajo na delo organa oziroma posameznikov v organu, prav tako pa je izhodišče za nadaljevanje izobraževanja in usposabljanja s področja etike in integritete. Njegov temeljni namen je, da se zaposlenim v policiji na različne načine omogoči, da pridejo do informacij in pomoči s področja etike in integritete. Pomembno je zave-danje, da posamezne etične dileme lahko bistveno vplivajo na medsebojne odnose in druga razmerja med zaposlenimi, kar posledično prinaša nezadovoljstvo, cinizem, neprimerna rav-nanja itd.

Ključni namen projekta je bil reševanje etičnih dilem, ki se pojavljajo v delovnem procesu, in nadaljevanje izobraževa-nja ter usposabljanja na področju etike in integritete. Pri tem smo želeli izboljšati medsebojne odnose in zmanjšati število (etičnih) dilem, ki se vsakodnevno pojavljajo v organu in med delovnim procesom. Projekt smo pilotsko izvajali na Policijski upravi Ljubljana (Slokan in drugi, 2011).

Časovnica izvajanja projekta:

— 9. 9. 2011 je bil pilotski projekt predstavljen članom Od-bora za integriteto in etiko v policiji, ki so sprejeli sklep o izvedbi omenjenega pilotskega projekta;

1 Police Ombudsman for Northern Ireland, www.policeombudsman.org 2 www.aigpol.be


VArNOSTAKTUALNO

— septembra 2011 je bilo s projektom seznanjeno vodstvo policije;

— 23. 11. 2011 je bil pilotski projekt predstavljen vodstvu obeh reprezentativnih sindikatov v policiji;1

— 25. 1. 2012 je bil pilotski projekt predstavljen vsem čla-nom razširjenega strokovnega kolegija direktorja Policijske uprave Ljubljana;

— 22. 2. 2012 je bil projekt predstavljen predstavniku SPS na območju PU Ljubljana;

— 24. 2. 2012 je bil projekt predstavljen predsedniku OPS PSS Ljubljana;

— 28. 2. 2012 je direktor Policijske uprave Ljubljana posredo-val dokument, s katerim je vse zaposlene ponovno seznanil z omenjenim projektom in opozoril na njegovo izvajanje; dodana je bila časovnica z določenimi 20 termini;

— 1. 3. 2012 se je projekt začel po sprejeti časovnici;— 31. 5. 2012 je bil zadnji dan pilotskega projekta (20 termi-

nov v skupnih 40 delovnih urah).

Izvedba projekta:

— za izvedbo je bilo določenih 20 terminov, in sicer po 2 uri za možnost srečanja; zadeva je bila dopoldne in popoldne enakomerno porazdeljena;

— v tem času so se trije zaposleni v policiji obrnili na izvajalca projekta, in sicer sta dva klicala na etični telefon, eden pa se je oglasil osebno;

— z vsemi je bil opravljen razgovor, sprotno pa so bile zaradi evalvacije zapisane ugotovitve in ukrepi.

Ugotovitve iz razgovorov:

— vsi trije zaposleni so poudarili, da so se obrnili na izvajalca zaradi osebnega poznavanja;

— dve zadevi sta se nanašali na težave v službi, ena pa na za-sebno življenje;

— v prvem primeru je šlo za domnevne nezakonite premesti-tve v drugo enoto – po pogovoru smo policistovo pisanje posredovali na pristojno službo MNZ;

— v drugem primeru je šlo za težave in neprimerno komu-nikacijo z nadrejenimi; zaposleni je povedal, da potrebuje zgolj pogovor, da se pomiri;

— v tretjem primeru je šlo za družinske težave. Po pogovoru in predlaganih možnih rešitvah ter zaključku obravnave na sodišču se je zahvalil za pomoč, saj so bile težave uspešno rešene.

1 Seznanjeni predstavniki SPS in PSS v okviru seznanitev strategije dela Odbora za integriteto in etiko.

Splošne ugotovitve – dileme:

Ugotovljeno je bilo, da so zaposleni v Policijski upravi Ljubljana s projektom zelo dobro seznanjeni, saj so pogostokrat v neformalni obliki spraševali, kaj se z njim dogaja, ali je kakšen odziv itd. Velikokrat se je porajal dvom o zaupnosti, predvsem pa bojazen, da ne bi težave vplivale na njihovo delo. Veliko števi-lo zaposlenih je povedalo, da imajo različne težave, a ne vedo, kam naj se obrnejo oziroma si tudi ne upajo obrniti po pomoč (tudi ne po psihosocialno oziroma pravno pomoč), saj se bojijo za svoje službe in za mnenje okolice.

Zato menimo, da so vsi podobni projekti, ki teme-ljijo na pomoči, delu s posameznikom, socialni varno-sti itd., zelo potrebni in pomembni.

3 ZAKLjUčeK

Menimo, da je pilotski projekt prvi potreben korak za zbli-žanje in spoznavanje zaposlenih z možnostjo pridobivanja različnih oblik pomoči in reševanja etičnih dilem. Vsaka nova stvar, še posebej pa taka, ki se nanaša na delo z ljudmi, je na-mreč vedno najprej sprejeta s skepso in je večina ljudi ali ne odobrava ali jo zanemarja.

Menimo, da je kljub manjšemu številu klicev treba razmi-šljati o možnosti nadaljevanja projekta na kakšni drugi policij-ski upravi ali na drugi ravni, saj se nam zdi pozitivno, da se je vsaj kdo opogumil. Še posebej pa je vzpodbudno, da ni bilo nikoli nobenega klica, za katerega bi se izkazalo, da gre za zlo-rabljanje – kar je bila dejansko največja bojazen.

Prav tako mislimo, da je vzporedno vsekakor treba nada-ljevati s podobnimi projekti, ki lahko bistveno prispevajo k boljšim medsebojnim odnosom, pomoči policistom itd. (npr: psihosocialna pomoč, projekt medsebojni odnosi, priprava na upokojitev, zavedanje o enakih možnostih …). Vsi namreč pri-spevajo k boljšemu in učinkovitejšemu delu organa, z razvo-jem pa bodo gotovo bistveno prispevali k dvigu organizacijske integritete (Kampanakis, 2003). To pa pomeni večji ugled po-licije v javnosti, večje zadovoljstvo zaposlenih, boljše delovno okolje in boljše medsebojne odnose.

4 LITeRATURA

— Areh, Igor, in Umek, Peter (2002): Zadovoljstvo z delom pri po-licistkah in policistih, v: Varstvoslovje, let. 4/št. 2, Ministrstvo za notranje zadeve RS, Visoka policijsko-varnostna šola, str. 101–111.

— Belgija – Generalni inšpektorat: www.aigpol.be, 22. 7. 2012.— Kampanakis, Joseph (2003): Policijska organizacijska (sub)kul-

tura in integriteta policistov, v: Pagon, Milan, Meško, Gorazd, in Lobnikar, Branko (ur.), Etika, integriteta in človekove pravice z vidika policijske dejavnosti (str. 175–185). Ljubljana: Visoka policijsko-varnostna šola.

— Kodeks policijske etike (2008), Ministrstvo za notranje zadeve, Policija.

— Povše Pesrl, Terezija (2009): Raziskava organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih v Ministrstvu za notranje zadeve in Inšpektoratu RS za notranje zadeve, v: Strokovna priloga Var-nost, št. 3.

— Slokan, Simon, in Šumi, Robert (2011): Strategija in projekti Odbora za integriteto in etiko v policiji v obdobju 2012–2015, v: Varnost, let. LIX/št. 4, str. 35–37.

— Severna Irska – Police Ombudsman: dobljeno na www.police-ombudsman.org, 22. 7. 2012.

Besedilo: mag. Simon Slokan, Odbor za integriteto in etiko v policijiFoto: Brigita Petric, Sektor za odnose z javnostmi GPU, PU Novo mesto


VArNOST

9

AKTUALNO

O PSIHOLOšKI DejAVNOSTI V POLIcIjI IN STeReOTIPIH

Z velikim razumevanjem policijskega vodstva je bil v slovenski policiji konec leta 2009 vzpostavljen projekt psihosocialne pomoči za policiste, v okviru katerega smo psihologi decembra 2009 začeli zagotavljati 24-urno interventno psihološko pomoč.

Zaposlenim pomagamo, da se lažje soočijo s kritičnimi dogodki in premagajo stres, kritične situacije, čustvene in medosebne težave. Dosegljivi smo na intervencijskem telefonu, pomoč nudimo na kraju dogodka, na policistovem delovnem mestu ali pri psihologu.

V letu 2010 se je v okviru projekta za-čela po vzoru avstrijske policije vzposta-vljati mreža policijskih zaupnikov. To so policisti, ki v svojem okolju in kolektivih uživajo ugled in spoštovanje ter imajo veliko operativnih izkušenj. Poleg tega so tudi sami doživeli težji stresni ali trav-matski dogodek in so ga uspešno pre-delali. Zato lahko policistu, ki je doživel takšen dogodek, nudijo podporo.

Vse to je pripomoglo k temu, da lah-ko rečemo, da se je v zadnjih letih začela tudi v slovenski policiji intenzivneje od-vijati psihološka dejavnost na različnih področjih. Pred tem so policiste k psiho-logu napotili nadrejeni, redkeje so po-moč poiskali na lastno pobudo. Razlog je bil pogosto v predsodkih, stereotipih o »šibkosti«, če bi pomoč poiskali, in ne-nazadnje v kadrovski podhranjenosti v psihološki dejavnosti.


VArNOST

Še vedno se psihologi v družbi in policiji srečujemo s stereo-tipi o našem poklicu oziroma delu. Marsikdo si psihologa pred-stavlja v skladu s holivudskim načinom prikazovanja – čudaka z velikimi očali, ki ima v svoji pisarni velik kavč in med terapijo ne dela nič drugega, kot prikimava pacientu ter pravočasno opozori na konec terapije. A če bi pogledali samo nas, osem psihologov, zaposlenih v policiji, bi ugotovili, da smo daleč od tovrstnih stereotipov.

Pogosto ljudje ne ločijo med poklici psihiater, psiholog in psihoterapevt. Najpogostejši stavek, ki ga slišimo, je: »K psiholo-gu pa že ne bom šel, saj nisem nor.« Kakšna je torej razlika?

Psihiatri so zdravniki, ki so po zaključeni medicinski fakulteti opravili specializacijo iz psihiatrije. Pretežno se ukvarjajo z dia-gnostiko in zdravljenjem težjih oblik duševnih motenj, kot so depresija, manija, psihoze, osebnostne motnje idr. Psihiatrično zdravljenje duševnih motenj temelji na terapiji z antidepresivi, antipsihotiki, pomirjevali, uspavali, stabilizatorji razpoloženja. Psihiatri niso pristojni za opravljanje psiholoških pregledov, ki sodijo v delokrog psihologov oz. kliničnih psihologov.

Psihologi smo zaključili študij psihologije na filozofski fakul-teti. Po študiju se psiholog lahko zaposli na zelo različnih po-dročjih: v zdravstvu, šolstvu in izobraževanju, na področju ka-drovskih zadev in organizacije, marketinga … Delo psihologa temelji na usmerjenih pogovorih s stankami in uporabi psiho-

diagnostičnih sredstev (vprašalnikov, anket, preizkusov kogni-tivnih sposobnosti, lestvic …), ki so namenjena oceni osebnosti, kognitivnih funkcij, sprememb v vedenju, duševnih težav, vre-dnot, stališč idr. Ti instrumenti so standardizirani, veljavni in za-nesljivi, kar pomeni, da nam omogočijo razmeroma točno infor-macijo o strukturi in delovanju posameznikove osebnosti, člo-vekovih vrednotah, prepričanjih, sposobnostih, verjetnosti tve-ganega vedenja. Psiholog z znanjem iz psihološkega svetovanja in psihoterapije, ki si ga pridobi ob oz. po študiju psihologije, izvaja psihološko svetovanje in psihoterapijo, ki sta namenjena odpravljanju težav v čustvovanju, vedenju oz. krepitvi zmožno-sti prilagajanja v medosebnem ali poklicnem funkcioniranju in obvladovanju duševnih težav. Psihološko svetovanje in psiho-terapija se nanašata na zelo specifične in raznolike postopke, ki temeljijo na usmerjenih pogovorih in odnosu med svetovalcem oz. terapevtom in stranko. Če ocenimo, da je potrebno tudi zdravljenje z zdravili oz. ob hujših duševnih težavah in samomo-rilni ogroženosti, posameznika zmeraj napotimo k psihiatru na psihiatrični pregled. Psiholog namreč ni niti pristojen niti uspo-sobljen za predpisovanje zdravil ter izdajanje receptov. Pogosto psihiater pošlje posameznika k psihologu na klinični psihološki pregled. Namenjen je oceni človekovega mišljenja, čustvovanja, spomina, pozornosti, osebnosti in vedenja, ki omogoča diferen-cialno diagnozo. Na podlagi vseh zbranih podatkov klinični psi-holog napiše psihološko poročilo oz. izvid.

Psihologinji na upravahNina Maček, PU Celje, in Mojca Bandelj, PU Koper

V letu 2011 je bila načrtovana zaposlitev štirih psihologov na večjih upravah (Ljubljana, Ma-ribor, Celje, Koper). Zaradi prekinitve zaposlovanja pa je prišlo le do zaposlitve dveh psiholo-ginj, in sicer na PU Celje ter PU Koper.

»Psiholog na upravi predvsem nudi psihosocialno pomoč zaposlenim. S kolegico sodelujeva v raznih raziskavah (organizacijska klima, kakovost), kadrovskih postopkih, pri projektu PSOP, nudiva psihološko interventno pomoč na našem 24-urnem intervencijskem telefonu. Po opra-vljenem tečaju iz policijskih pooblastil se bova po potrebi vključevali v različne operativne po-licijske naloge.«

Nina Maček, PU Celje

Psihologa v zdravstveni službi MNZ»V okviru medicine dela opravljava predhodne, obdobne in izredne psihološke preglede, s katerimi ocenjujeva primernost delavca za določene delovne zahteve, vpliv zahtev delovnega mesta na njego-vo duševno zdravje, ugotavljava vrsto in stopnje spremenjene psi-hične zmožnosti pri osebah z duševno motnjo, po daljši odsotnosti z dela, po hujši telesni bolezni idr. Sodelujeva pri izdelavi različnih predpisov, programov preventivnih aktivnosti na področju dušev-nega zdravja, pripravljava in izvajava preventivne delavnice ter izobraževanje s področja tehnik samopomoči (npr. obvladovanje stresa), izvajava supervizijo, psihološko svetovanje in psihoterapijo. Sodelujeva tudi pri projektu PSOP in nudiva psihološko intervencij-sko pomoč na našem 24-urnem interventnem telefonu.«

Vlasta Rusjan Ritmanič in Dejan Kozel, Služba za varnost in zdravje pri delu

Psihoterapevti so strokovnjaki, ki so se za to delo usposo-bili in imajo ustrezne certifikate oz. dokazila. Najpogosteje se s psihoterapijo ukvarjajo psihologi in psihiatri, tudi soci-alni delavci idr. Zaključili so izobraževanje v različnih psiho-terapevtskih šolah, od česar je odvisna njihova metoda dela. Njihovo delo je usmerjeno na pomoč in podporo v duševni stiski, pomoč pri premagovanju težav v medosebnih odno-sih in prilagajanju. Psihoterapija lahko traja krajše obdobje

– nekaj mesecev – ali daljše – nekaj let – in vodi v večje oseb-nostne spremembe. Dolžina je odvisna od vrste psihotera-pije, težav in ciljev, ki jih posameznik, ki se odloči za psiho-terapijo, želi doseči. Najpogosteje se pri nas psihoterapevti izobrazijo v vedenjsko-kognitivni psihoterapiji, transakcijski analizi, integrativni psihoterapiji, geštalska psihoterapiji, razvojno-analitični psihoterapiji, družinski psihoterapiji, pa tudi v psihoanalizi.

AKTUALNO


VArNOST

11

Našega poklica ne moremo primerjati s poklicem zoboz-dravnika, pri katerem človek sede na stol, on pa naredi vse potrebno. Težav ne moremo reševati namesto drugih. Kar lahko naredimo, je, da posameznike usmerjamo, jim svetu-jemo, jim pomagamo videti probleme drugače, kot so jih vi-deli doslej, jim pomagamo ugotoviti, kateri so neučinkoviti načini reševanja problemov in neprilagodljiva vedenja ter jim skušamo pomagati odkriti in mobilizirati njihove poten-ciale za delovanje, soočanje in spremembe. Temeljno orod-je je usmerjeni pogovor, pri čemer sta ključna motivacija in pripravljenost posameznika za učenje ter delo na sebi. Ni-kogar ne moremo prisiliti, da spremeni svoje življenje, prav tako ne moremo ničesar narediti namesto njega. Ljudje smo

različni in se na situacije odzivamo tako različno, da pravi-loma ne obstajajo recepti za posamezne vrste težav. Zato so osebe, ki pridejo na svetovanje ali terapijo, nemalokrat tudi razočarane, ker ne dobijo instantnih navodil, kako na hitro rešiti problem. Razen strokovnih informacij in pojasnil, posredovanih neposredno, skušamo z vsakim posamezni-kom skupaj med srečanji priti do možnih načinov reševanja problema, ki jih potem preverja sam v praksi. Vsak je sam odgovoren za svoje življenje in posledice svojih dejanj; vsak ima možnost, da skuša spremeniti nedelujoče vzorce vede-nja in mišljenja. Kot pri vseh težkih izzivih v življenju so tudi tu potrebni pripravljenost, delo, prizadevnost, vztrajnost in potrpljenje.

Psihologinja v Specialni enoti

»Osnovno delo je spremljanje in proučevanje stresnih vplivov ter odzivov zaposlenih v enoti na obremenitve zaradi opravljanja policijskih nalog. Sodelujem pri selekciji kadra s psihološkim te-stiranjem, pri selekcijskih intervjujih s kandidati, izvajam program psihološkega usposabljanja in spremljam kandidate na usposabljanju v posebnih terenskih pogojih dela. Pripravljam in iz-vajam usposabljanja s področja psiholoških vsebin za zaposlene v SE. Sodelujem pri pripravi na prijetje storilcev kaznivih dejanj, za katere so pridobljene informacije, da so pri njih prisotni znaki psihične motenosti. Sodelujem s pogajalskimi skupinami pri izpopolnjevanju, usposabljanju in se po potrebi vključujem v reševanje varnostnih situacij.

Poleg dela v SE zagotavljam psihološko in psihoterapevtsko pomoč vsem zaposlenim v policiji (tudi v okviru 24-urne intervencijske psihološke pomoči). Kot integrativna psihoterapevtka po-udarjam pomembnost celostnega pristopa pri delu z ljudmi in hkrati upoštevam individualnost

Elizabeta Vovko

vsakega posameznika. Cilj tega terapevtskega pristopa je integracija osebnosti, kar pomeni integracijo čustvene, miselne, telesne in vedenjske dimenzije posameznika z upoštevanjem socialne in duhovne dimenzije.«

Stereotip, s katerim se pogosto srečamo, je tudi ta, da psihologi znamo 'prebrati' člove-ka in lahko takoj vemo, kaj si posamezniki mislijo. To ne drži, niti ne drži, da ves čas analiziramo vsakega posameznika, njegove besede in vedenje ter postavljamo diagno-ze. Res pa je, da imamo psihologi, kot vsak strokovnjak na svojem področju, več znanja in širši besednjak za opis posameznikove osebnosti ter vedenja. Zato smo morda po-zornejši na vedenje in ga vidimo, doživlja-mo in opisujemo večplastno.

AKTUALNO


VArNOST

Pomembno je poudariti tudi to, da se psihologi pri svojem delu držimo etičnega kodeksa psihologov. Ko-deks psihološke etike je zapis najpomembnejših načel, po katerih se psihologi ravnamo pri svojem delu, in ga opredeljujejo štiri načela: spoštovanje človekovih pravic in dostojanstva, načelo pristojnosti, načelo od-govornosti psihologa ter načelo integritete poklica. Kodeks psihologa zavezuje k molčečnosti in zaupnosti, ki ju lahko prekršimo samo, kadar je ogroženo posame-znikovo življenje.

AKTUALNO


VArNOST

13

Glede na to, da je naše delo usmerjeno v delo z ljudmi, se moramo ves čas ustrezno izobraževati in si zagotoviti nujno potrebno supervizijo. Supervizija je metoda učenja, strokovne podpore in profesionalnega ter osebnostnega razvoja, name-njena tudi razbremenitvi psihologa, ki dela z ljudmi, in razvoju ter učenju iz izkušenj.

Čeprav je naše svetovalno delo pogosto usmerjeno na pomoč v duševni stiski, to ne pomeni, da se psihologi sami ne moremo znajti v duševni stiski. Kljub strokovni usposoblje-nosti in znanju se nam zgodi, da imamo težave, ki jim nismo

kos. Pri vseh ljudeh, ne glede na poklic, se v življenju pojavijo dogodki, ki presegajo njihova znanja in zmožnost vpogleda v lastno doživljanje. Psiholog ni zaradi svojega poklica nobena izjema. Navsezadnje vsi težimo k samorazvoju, uravnoteže-nemu življenju in dobrim odnosom s svojimi najbližjimi.

Prav slednje je eden izmed najpomembnejših dejavnikov človekovega dobrega počutja, saj nam je statistika psihoso-cialne pomoči v okviru zagotavljanja 24-urne intervencijske pomoči v zadnjih dveh letih pokazala, da se veliko policistov obrača na psihološko pomoč prav zaradi težav v družinskih od-

Psihologinja v Upravi kriminalistične policije GPU

»Na Upravi kriminalistične policije GPU sem začela z usposabljanjem iz specialističnih znanj s po-dročja policijske in forenzične psihologije, selekcijo za specifična delovna mesta v kriminalistični policiji, vključevanjem v preiskovanje najzahtevnejših kaznivih dejanj ter psihološkim svetova-njem policistom.

Iz psiholoških kriznih posredovanj sem se izobraževala v Sloveniji in ZDA ter na podlagi ameri-škega in avstrijskega modela začela s projektoma 24-urne intervencijske psihološke pomoči ter policijskih zaupnikov.

Trenutno sem v mednarodni misiji EULEX na Kosovu, kjer delam v Oddelku za organizirani kri-minal.« Milanka Jug

Psihologinji v Policijski akademiji

»Najino osnovno delo je pedagoško. Kandidatom za policiste in za-poslenim v policiji ter MNZ predavava vsebine s področja socialnih veščin, Snežna tudi s področja kriminalistike. Izvajava pedagoške delavnice komunikacijskih veščin in obvladovanja medosebnih konfliktov, timskega dela, soočanja s stresom ter sporočanja slabe novice. Sodelujeva z UKP GPU pri usposabljanju kriminalistov s po-dročja psihologije.

Izvajava selekcijo kandidatov za policiste (psihološko testiranje in skupinske intervjuje), vključeni sva v projekt PSOP in z ostalimi psi-hologi nudiva 24-urno psihološko intervencijsko pomoč.« Danila Mokorel OmerovićSnežna Krek

nosih. Težave v medosebnih odnosih vplivajo na vsa področja delovanja, zato je včasih v službi težko izklopiti »stikalo« za družino oziroma partner-ja. Tovrstne težave nas preplavijo in vplivajo na naše razpoloženje.

Ljudje smo celostna bitja in prav je, da skrbimo za svoje psihofizično ravnovesje. Ob težje obvladljivih te-žavah lahko vedno poiščemo stro-kovno pomoč, brez predsodkov in z vztrajnostjo iščemo nove poti za boljše delovanje. »Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v se-bi (N. Zaplotnik).«

Besedilo: psihologi MNZ in policijeFoto: Štefan Abraham, PU Murska Sobota,

PU Maribor, in Anita Kovačič, Sektor za odnose z javnostmi SGDP GPU

AKTUALNO


VArNOSTAKTUALNO

25 LeT DeLA V mAšNI ObLeKI

Da bo življenje posvetil duhovništvu, je sklenil pred 25 leti, ko si je prvič nadel mašno obleko. janeza Novaka pa je čakala nekoliko neobičajna pot duhovnika – od leta 2007 je namreč zaposlen v policiji, kjer opravlja poslanstvo policijskega vikarja.


VArNOST

15

AKTUALNO

mašno oblačilo ste prvič oblekli v po-znih 20-ih. Ste takrat ob duhovništvu morda razmišljali še o katerem dru-gem poklicu?

V duhovnika sem bil posvečen 29. ju-nija 1987. V tistem času nisem razmišljal o nobenem drugem poklicu. Preden pa sem se odločil za duhovništvo, sem pre-cej razmišljal o svoji življenjski poti.

Od kod odločitev za policijsko pasto-ralo? Kaj vas je pritegnilo v policijo?

V policijo sem prišel povsem po na-ključju. Vojaški vikar, msgr. dr. Jože Plut, me je večkrat vabil v vojaško pastoralo. Ob neki priložnosti sem sprejel njegovo povabilo. Potem se je to zavleklo in čez kakšno leto mi je predlagal, da bi prevzel skrb za versko duhovno oskrbo v sloven-ski policiji. Po premisleku in posvetova-nju sem to povabilo sprejel. Škofovska konferenca me je leta 2005 izbrala in imenovala za policijskega vikarja. V poli-ciji pa sem zaposlen od leta 2007.

Vaše delo (tudi glede na naloge, ki jih opredeljuje mednarodno združenje policijskih kaplanov) ni omejeno le na podeljevanje zakramentov?

Moje delo in poslanstvo nikakor ni zgolj podeljevanje zakramentov. Pred-vsem so to pomoč, svetovanje in poslu-šanje ter pogovor s policisti. V pomoč so mi naloge policijskih kaplanov, ki jih ima mednarodno združenje (ICPC – In-ternational Conference of Police Cha-plains). Naj jih kar naštejem: svetovanje policistom na moralnem, etičnem in verskem področju, družinam policistov in drugim zaposlenim v policiji, obisko-vanje bolnih ali ranjenih policistov in drugega zaposlenega osebja na domo-vih in v bolnišnicah, obveščanje o smrti, skrb za pomoč žrtvam, poučevanje po-licistov na področjih, kot so obvladova-nje stresa, etike in družinskega življenja, ter vodenje predupokojitvenih tečajev, delo v kriznih štabih v policiji, pomoč ob primerih samomorov, predstavlja-nje povezave z domačimi duhovniki, skrb za duhovne potrebe pridržanih oseb, oblikovanje strokovnih odgovo-rov na vprašanja, ki so povezana z vero, vodenje molitev ob posebnih priložno-stih, denimo ob zaključku šolanja novih policistov, podelitve priznanj in blago-slavljanje zgradb, članstvo v nadzornih komisijah, komisijah za priznanja in na-

grade ter drugih telesih, delo z begunci in brezdomci.

Vaša najpomembnejša naloga je ver-sko, etično in moralno svetovanje policistom. S kakšnimi težavami ali vprašanji pa se policisti najpogosteje obračajo na vas? Kakšno pomoč išče-jo?

Zame so vse naloge, ki jih ima zdru-ženje policijskih kaplanov, enako po-membne. Policisti se name ne obračajo samo v težavah, temveč tudi ko želi-jo določene informacije. Zadnje čase se na primer več srečujem s tematiko upokojitve. Pri mojem delu je najpo-membnejše poslušanje. Pri pogovoru s policistom, ki izrazi željo po srečanju, sta po moji izkušnji potrebna predvsem pozornost in skrbno poslušanje. Šele potem povem svoje mnenje – dam na-svet, od sogovornika pa je odvisno, ali ga bo tudi upošteval.

Obiščete tudi bolne ali ranjene polici-ste na domu ali v bolnišnici?

Moje načelo je, da se nikoli in niko-mur ne vsiljujem. Ko sem poklican, se v najkrajšem možnem času odzovem


VArNOSTAKTUALNO


VArNOST

17

AKTUALNO

in pridem. Do sedaj izkušnje obiska ra-njenega policista še nimam, sem pa na domu obiskal posameznike, ki so bili v težkem položaju.

Kako pa lahko policist zaprosi za du-hovno oskrbo, kako in kje ta poteka in koliko takšnih prošenj dobite? Se policisti v teh kriznih časih pogosteje obračajo na vas?

Vsak policist se lahko neposredno obrne name in me pokliče na številko mobilnega telefona 051 659 842 ali napiše sporočilo na elektronski naslov [email protected] ali [email protected]. Dosegljiv sem tudi v pisarni v Policijski akademiji na Rocenski 56 v Ljubljani. Policist lahko izrazi željo po srečanju tudi prek predstojnika in me on pokliče. Potem se dogovoriva za kraj in čas srečanja. Pri tem poskrbimo za to, da ne oviramo rednih delovnih obve-znosti.

Tuje izkušnje kažejo, da je pomem-ben del dela policijskih kaplanov tu-di pomoč žrtvam kriminalnih dejanj in preživelim v prometnih nesrečah, obveščanje o smrti in skrb za duhov-ne potrebe pridržanih oseb. Kako je s tem pri nas?

V tujini je res pomemben del policij-skih duhovnikov pomoč žrtvam krimi-nalnih dejanj in preživelim v prometnih nesrečah. Pri nas to področje še ni zaži-velo. Upam, da bo čim prej. Tudi obve-ščanje o smrti je pomemben del nalog, ki jih imajo policijski duhovniki v tujini. Sam sem bil pri obveščanju o smrti po-licista. Poklical me je predstojnik. Tudi skrb za pridržane osebe pri nas še ni za-živela.

Ste tudi koordinator duhovne oskrbe v policiji. Za kaj gre in kako to doži-vljajo policisti?

Naloga koordinatorja duhovne oskrbe je omogočiti policistom, da lah-ko dobijo versko duhovno pomoč od predstavnika njihove verske skupnosti.

Obiščete tudi slovenske policiste v tujini?

V tujini še nisem obiskal slovenskih policistov. Želim si, toda finančna sred-stva za zdaj tega ne omogočajo. Sode-lujem pa s SMPO pri pripravi policistov na mednarodne mirovne in druge mi-sije.

So vas policisti dobro sprejeli? men-da ste doslej že krstili sina policista, podelili bolniško maziljenje, se ude-ležili romanj in tudi maševali za po-liciste?

Kako so me sprejeli policisti, je tre-ba vprašati njih, občutek pa imam, da me sprejemajo. Podelil sem že nekaj zakramentov. Krstil sem nekaj otrok policistk in policistov. Bil prisoten pri podelitvi zakramenta svetega zakona. Vodil sem tudi pogrebe ali somaše-val za pokojne policiste. Vsako leto se udeležujem mednarodnega srečanja – romanja vojakov in policistov v Lurd, kjer še prav posebno prosimo za mir in medsebojno razumevanje. Vsako leto imam dve sveti maši za policiste v Sre-dnji vasi v Bohinju ob godu nadangela Mihaela, ki je zavetnik policije. Letos je

bilo, 30. septembra. Ob godu svetega Antona Puščavnika pa imam zadnja le-ta sveto mašo na Šmarni gori. Za vse zaposlene v policiji mašujem redno tudi ob vseh državnih praznikih in se-veda tudi ob drugih priložnostih.

Besedilo: Anita Kovačič, Sektor za odnose z javnostmi SGDP GPU



VArNOST

“SlOVENSKa POliCiJa JE PO ZaSlUGi SVOJih ZaPOSlENih šE VEDNO ViSOKO PROFESiONalNa SlUžBa, Ki ZaGOtaVlJa, Da žiViMO V SVOBODNi iN VaRNi DRžaVi”

V spomin na odločen upor miličnikov in varovanje lastne države ter njenega naroda smo si policisti za svoj praznik izbrali 27. junij. Dan policije zaznamujemo vsako leto. letošnja osrednja slovesnost, s katero smo počastili osamosvojitveno vlogo slovenskih miličnikov, je bila 22. junija v Policijski akademiji.

Slavnostni govornik, generalni direktor policije Janko Gor-šek, je v svojem govoru poudaril: »Prav je, da se s spoštova-njem in hvaležnostjo poklonimo zgodovinskim zaslugam miličnikov, jim priznamo posebno vrednost in tako poča-stimo spomin na tiste težke, prelomne dogodke, ki so za-znamovali slovensko zgodovino. Njihovega žrtvovanja, da lahko danes živimo v lastni, demokratični državi, ne sme-mo nikoli pozabiti. Zato je ta praznik tudi nekakšen opo-min sedanjim in vsem prihodnjim generacijam, naj ohra-njajo spoštljiv odnos do preteklosti in iz nje črpajo navdih za prihodnost.«

»Vendar pa za potrditev tedanje in tudi aktualne vloge slovenske policije samo slovesnosti in simbolične zahvale niso dovolj. Policistke in policisti si namreč poleg lepih, po-hvalnih besed nedvomno zaslužijo tudi povsem konkretna priznanja za svoje delo in vsakodnevne operativne uspehe. Zaslužijo si veliko boljše plačilo, primerne delovne pogoje in ustrezna tehnična sredstva,« je odločno dejal Goršek.


OD tRaGičNE NESREčE POD tURSKO GORO JE MiNilO PEtNaJSt lEt

Ob petnajsti obletnici ene najhujših nesreč v zgodovini slovenskega gor-skega reševanja je bil 9. junija 2012 spominski pohod na Okrešelj. Pohod s spominsko slovesnostjo sta orga-

NOVICE

S POlaGaNJEM VENCEV SMO POčaStili SPOMiN Na PaDlE V VOJNi Za SlOVENiJO lEta 1991

Ob dnevu policije in dnevu državnosti smo 22. juni-ja v avli Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije in na ljubljanskih žalah položili vence v spomin padlim v vojni za Slovenijo leta 1991.

Predsednik republike dr. Danilo turk je na ljubljan-skih Novih žalah položil venec padlim v vojni za Slovenijo leta 1991 in tako počastil spomin na nji-hov pogum ter požrtvovalnost, s katerima so, tudi za ceno svojih življenj, omogočili osamosvojitvene procese v Sloveniji. Delegaciji predsednika republi-ke sta se pridružila tudi notranji minister dr. Vinko Gorenak in generalni direktor policije Janko Gor-šek. Popoldne sta vodstvi notranjega ministrstva in policije skupaj s predstavniki Združenja Sever polo-žili venec k spominski plošči policistov in rezervnih policistov, padlih leta 1991. Spominu na padle mi-ličnike so se nato skupaj priklonili še v avli Ministr-stva za notranje zadeve Republike Slovenije.

Foto: Brigita Petric, Sektor za odnose zjavnostmi SGDP GPU

nizirali Gorska reševalna zveza Slovenije in Policija v spomin na tragično nesrečo, ki se je zgodila v pogorju Savinjskih alp.

10. junija 1997 je na območju Okrešlja potekala vaja stenskega reševanja pripadnikov Gorske reševalne službe, v kateri je sode-loval tudi policijski helikopter. Po spletu nesrečnih okoliščin se je med vajo zgodila huda nesreča, v kateri se je smrtno ponesrečilo pet izkušenih gorskih reševalcev.


VArNOST

19

NOVICE

V lJUBlJaNi Sta SE SEStala NaMEStNiKa šEFOV SlOVENSKE iN italiJaNSKE POliCiJE

Namestnik generalnega direktorja policije mag. Karol turk se je 13. septembra v lju-bljani srečal z namestnikom generalnega direktorja italijanske policije Francescom Cirillom. Pogovarjala sta se o policijskem sodelovanju med državama, zlasti na po-dročju preprečevanja, odkrivanja in prei-skovanja kriminalitete, in ocenila, da po-teka dobro. Poudarila sta, da sodelovanje med državama tako v dvostranskih odno-sih kot tudi v okviru Evropske unije poteka tekoče in v duhu dobrega mednarodnega policijskega sodelovanja, in sicer preko in-terpola in Europola, v okviru šengenskega informacijskega sistema oz. urada Sirene.

OB 20. OBlEtNiCi člaNStVa SlOVENSKE POliCiJE V iNtERPOlU V BOhiNJU POtEKalO ZaSEDaNJE EVROPSKEGa ODBORa iNtERPOla

V slovenski policiji že dvajset let de-javno sodelujemo v boju proti medna-rodnemu kriminalu v okviru največje mednarodne policijske organizacije in-terpol, ki ima pomembno vlogo pri za-gotavljanju globalne varnosti. Ob obe-ležitvi 20-letnice sodelovanja se je 12. septembra v Bohinju začelo 61. zaseda-nje evropskega odbora interpola, ki so se ga udeležili tudi generalni sekretar interpola Ronald K. Noble, notranji mi-nister dr. Vinko Gorenak in namestnik generalnega direktorja policije mag. Karol turk. Na zasedanju so obravna-vali pripravo Strategije interpola za evropsko regijo 2014–2016, posebno pozornost pa so namenili sodelovanju med organizacijo interpol in agencijo Europol ter dejavnostim interpola na ravni Evropske unije.

PREDStaVNiKi SRBSKE POliCiJE iN OVSE Na štUDiJSKEM OBiSKU V SlOVENiJi

Med 27. in 31. avgustom 2012 so slovensko policijo obiskali predstav-niki srbske policije in OVSE (Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi). Delegacija si je ogledala delo slovenskih policistov in se se-znanila s primeri dobre prakse na področju preventive in policijskega dela v skupnosti.

Foto: Mirko Verovšek


VArNOSTNOVICE

MiNiStER V OKViRU VlaDNEGa OBiSKa Na MaRiBORSKih POliCiJSKih ENOtah

Minister za notranje zadeve dr. Vinko Gorenak se je 4. julija udeležil vladnega obiska v podravski regiji, ki se je začel z delovnim posvetom vlade v Mariboru.

Minister Gorenak se je srečal z vodstvom Policijske uprave Maribor in obiskal ne-kaj policijskih enot. Najprej se je na Poli-cijski postaji Maribor ii seznanil z delom te postaje, ki kot največja policijska po-staja v okviru PU Maribor skrbi za varnost približno 83.200 prebivalcev na površini 18,895 km2. Policisti se na PP Maribor ii soočajo predvsem z dvema perečima pro-blemoma, in sicer z delom v neustreznih prostorih in z iztrošenostjo službenih vo-zil. S podobnimi problemi so ministra se-znanili tudi na Policijski postaji Rače.

Foto: Služba za odnose z javnostmi MNZ

PREDStaVili SMO PROJEKt O MEDKUltURNEM DialOGU

Policija je 25. septembra predstavila projekt Promotorji medkulturnega dialoga, ki ga je pripravila skupaj z nevladno organizacijo Društvo zave-znikov mehkega pristanka. V okviru projekta je nastala knjižica, posne-ta pa sta bila tudi dva kratka filma, v katerih se prepletata slovenščina in romščina. Predstavitev projekta je tako sovpadla s svetovnim dnevom jezikov, ki ga praznujemo 26. septembra. Knjižica Držali smo skupaj se bo uporabljala kot izobraževalno gradivo. avtorji so predstavili izsledke razprav, pogovorov in intervjujev, ki so jih opravili s predstavniki romske manjšine iz naselij Drnovo in Kerinov Grm. Knjižico je predstavila Nataša Brajdič Slivšek, tudi sama Romkinja, ki kot policistka uspešno nadaljuje svoja prizadevanja za pravice rom-skih žensk in otrok. Oba kratka filma (Monika, Nekoč in danes) pa osve-tljujeta vsakdanje življenje Romov.

MEJNi PREhOD iMENO PONOVNO ODPRt, SEDlaRJEVO Pa JE ZNOVa MEJNi PREhOD Za OBMEJNi PROMEt

Z odprtjem novega mostu čez reko Sotlo je od 11. julija možen prehod čez mejni prehod za meddržavni promet imeno (Miljana), in sicer 24 ur.

Prestop državne meje na mejnih prehodih za meddržavni promet je do-voljen za državljane Evropske unije, Evropskega gospodarskega pro-stora in švicarske konfederacije ter za državljane Republike hrvaške.

Zaradi gradnje novega mostu je bil mejni prehod za meddržavni pro-met imeno začasno zaprt od 21. 4. 2008. V tem času je bil mejni prehod za obmejni promet Sedlarjevo (Plavić) začasno prekategoriziran v mej-ni prehod za meddržavni cestni potniški promet. Ker so razlogi za to prenehali, je ta mejni prehod znova odprt kot mejni prehod za obmejni promet: ob delavnikih med 6. in 22. uro, ob nedeljah in praznikih pa med 7. in 21. uro.

Zbrane je nagovorila namestnica generalnega direktorja policije mag. tatjana Bob-nar in med drugim poudarila, da z razumevanjem razlik in sprejemanjem drugačnosti počasi bledijo tudi najtrdovratnejši predsodki in z njimi povezani strahovi. Dodala je še, da je treba negovati dobre odnose, spodbujati spoznavanje in krepiti obojestran-ski dialog in da je prepričana, da je bil tokratni dogodek prav ena takšnih priložnosti.



VArNOST

21

meDALje POLIcIje ZA POžRTVOVALNOST PRejeLO OSemNAjST POLIcISTOV IN šTIRje ObčANI

Generalni direktor policije Janko Goršek in minister za notranje zadeve dr. Vinko Go-renak sta 13. junija v Policijski akademiji v Tacnu podelila 22 medalj policije za požr-tvovalnost.

Medalje policije za požrtvovalnost so pre-jeli:

delavci kriminalistične policije, natanč-neje iz Uprave kriminalistične policije ter ljubljanske in mariborske policijske uprave, Marjan Jerot, Aleš Kegljevič, Danilo Lavrinc, Sebastjan Nemanič, Damjan Petrič, Marjan Prah in Peter Vi-šnjevar, ki predstavljajo jedro preisko-valne skupine, ki je vsa leta preiskave kaznivega dejanja ropa banke ostala nespremenjena. Z vztrajnostjo pri delu, strokovnostjo, doslednostjo in priza-devnostjo so po šestih letih in petih me-secih zbrali dovolj dokazov, da so sredi marca letos k preiskovalni sodnici okro-žnega sodišča privedli dva osumljenca;

policist Sandi Sheikha s Postaje prome-tne policije Ljubljana, ki je iz v prometni nesreči ob ograjo in delno pod priklo-pno vozilo stisnjenega osebnega vozila izvlekel poškodovanega otroka ter po-skušal rešiti tudi voznika;

policista Dejan Kosi in Andrej Slatnar, oba s Policijske postaje Domžale, ki sta moškemu preprečila, da bi s skokom s strehe storil samomor;

policistka Sabina Zupet in policist Kri-stjan Urek, oba s Policijske postaje Brežice, ki sta iz zaklenjenega prostora goreče hiše rešila neokretnega moške-ga in še enkrat pregledala gorečo hišo ter se prepričala, da v njej res ni nikogar več;

policistka Natalija Egger in policisti Rok Brbre, Tonček Janež in Aleš Serec, vsi s Policijske postaje Bežigrad, ki so iz go-rečega stanovanja v bloku rešili starej-šo gospo, od dima že omotično, evaku-irali vse stanovalce tistega nadstropja in jih pospremili na varno ter še enkrat pregledali celotno nadstropje in se pre-pričali, da v njem res ni nikogar več;

policista Roman Štih in Mitja Kolednik, oba s Policijske postaje Ormož, ki sta iz reke rešila negibno žensko in ji do pri-hoda reševalcev nudila prvo pomoč;

občan Ivan Zore, ki je iz osebnega vozi-la, ki je po prometni nesreči zgrmelo v reko in bilo delno pod vodo, rešil otroka in ven pomagal zlesti tudi ženski;

občana Robert Marin in Peter Murko, ki sta iz reke rešila žensko, ki je s skokom z mosta želela storiti samomor;

občan Aleš Šabeder, ki je s skokom v ogenj rešil v kres padlega moškega.

NOVICE

PRi USPOSaBlJaNJU ZaUPNiKOV V SiStEMU VaRStVa PRED NaRaVNiMi iN DRUGiMi NESREčaMi SODElUJE tUDi POliCiJa

Predstavniki policije, kjer je psihosocialna pomoč po-licistom, ki jo zagotavljajo policijski zaupniki, že dobro vpeljana, so 25. septembra svoje izkušnje predstavili na usposabljanju, ki ga je za svoje zaupnike organizirala Uprava RS za zaščito in reše-vanje. ti bodo namreč skrbeli za psihološko podporo poklic-nim gasilcem in operaterjem v centrih za obveščanje. Svoje strokovno znanje in izkušnje so z udeleženci usposabljanja delile namestnica general-nega direktorja policije mag. tatjana Bobnar, ki je tudi vodja projekta psihosocialne pomoči v policiji, strokovna koordinatorka psihologov v policiji Elizabeta Vovko Ber-gant, sicer zaposlena v Spe-cialni enoti, in anja Mrkalj Kastelic, policijska zaupnica v Upravi kriminalistične po-licije na Generalni policijski upravi. Spregovorile so o pro-blematiki stresa pri policistih,

podrobneje pa so predstavile tudi projekt štiriindvajseturne psi-hosocialne interventne pomoči za policiste in projekt policijskih zaupnikov ter ju ponazorile s konkretnimi primeri, kako psiholo-ško pomoč in podporo v policiji izvajajo v praksi.

Foto: Jakob Oražem, Uprava RS za zaščito in reševanje


STROKOVNI PRISPEVEK

22

VArNOST

aleš Kegljevič, Uprava kriminalistične policije GPU

Načini in trendi izvrševanja oboroženih ropov

V zvezi s preiskovanjem oborože-nih ropov ugotavljamo, da smo bili po osamosvojitvi priča rasti števila ropov v finančnih institucijah in menjalnicah, od leta 2002 pa njegovemu padcu. To lahko pripisujemo predvsem dvigu standardov varovanja v finančnih in-stitucijah in prehodu na novo plačilno sredstvo evro, zaradi česar v Sloveniji skorajda ni več menjalnic. Padec števila ropov finančnih institucij smo opažali vse do leta 2008, ko je ponovno prišlo do porasta.

Praviloma velja, da dosegamo pri pre-iskovanju oboroženih ropov finančnih institucij nekoliko boljše rezultate oziro-ma boljšo preiskanost kot znaša skupna preiskanost kaznivih dejanj ropov.

V noči na 1. november 2005 je bil v Ljubljani na škodo SKB banke, d. d., izvr-šen največji oboroženi rop banke v zgo-dovini Slovenije, ki sodi tudi med deset največjih ropov bank v Evropi po drugi svetovni vojni. Najmanj štirje storilci so v slabih osmih urah v dobro načrtovanem ropu v poslovalnici banke SKB uspeli

odpreti več kot 400 sefov, iz katerih so odtujili za 32 milijonov evrov gotovi-ne in predmetov. Za preiskovanje tega ropa je bila takoj ustanovljena delovna skupina strokovnjakov različnih področij dela kriminalistične policije, ki je z vztraj-nim operativnim delom uspela preiskati rop ter dne 16. 3. 2012 prijela dva sto-rilca. Delala je v koordinaciji z nekdanjo skupino državnih tožilcev za pregon or-ganiziranega kriminala na vrhovnem dr-žavnem tožilstvu, sedaj specializiranim državnim tožilstvom.

Načini in trendi izvrševanja kaznivih dejanj zoper premoženje in s tem tudi trendi izvrševanja ropov se s časom spreminjajo, in sicer predvsem zaradi spremenjenega načina poslovanja z gotovino, tehničnih izboljšav na področju mehanskih in elektronskih sistemov varovanj ter prilagajanja storilcev razmeram in potrebam na trgu, in to v Sloveniji in evropi.


STROKOVNI PRISPEVEKVArNOST

23

V letu 2010 smo opazili večjo rast ropov na poštah, to se je nadaljevalo tudi v letih 2011 in 2012. Leta 2011 je bila pri ropu pošte v Kresnicah po dvajsetih letih ponovno smrtna žr-tev. Sočasno smo opazili povečano število oboro-ženih ropov zlatarn, kar je nedvomno posledica dviga cen zlata na svetov-nem trgu. V letu 2011 smo obravnavali rop zlatarne, katere lastnik je bil pri ro-pu umorjen. Oba opisana ropa sta bila uspešno pre-iskana. Kljub navedenima primeroma ne moremo trditi, da so storilci ropov danes predrznejši kot pred leti, ko smo bili prav ta-ko priča nekaj brutalnim ropom. V zadnjih letih namreč ne beležimo rasti števila fizičnih poškodb oškodovancev.


STROKOVNI PRISPEVEK

24

VArNOST

število obravnavanih kaznivih dejanj po 206. členu (Rop) KZ-1b, po policijskih upravah

šTeVILO K. D. Leto

Policijska uprava 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012*

PU CELJE 54 74 47 42 48 29 31 37 33 33 24 29 10

PU KOPER 16 13 17 15 16 14 25 5 16 31 26 28 14

PU KRANJ 18 11 20 17 19 20 24 10 26 16 24 17 8

PU LJUBLJANA 266 270 249 187 231 267 341 266 216 288 300 226 129

PU MARIBOR 83 93 65 47 49 44 77 90 37 68 56 74 79

PU MURSKA SOBOTA 7 15 13 12 11 8 4 17 9 15 6 5 5

PU NOVA GORICA 7 7 11 5 3 9 5 9 14 6 3 8 3

PU NOVO MESTO 23 20 27 24 21 38 18 16 35 24 24 16 25

Skupna vsota 474 503 449 349 398 429 525 450 386 481 463 403 273

*prvo polletje 2012

število preiskanih kaznivih dejanj po 206. členu (Rop) KZ-1b, po policijskih upravah

šTeVILO PReISKANIH K. D. Leto


PU CELJE 35 43 28 33 27 19 13 24 29 21 16 10 7

PU KOPER 13 8 10 11 9 8 11 4 11 16 11 21 8

PU KRANJ 15 6 13 11 11 8 16 5 13 5 10 9 2

PU LJUBLJANA 114 122 89 75 97 111 97 83 57 86 99 75 41

PU MARIBOR 49 55 38 31 32 22 41 55 20 26 29 34 34

PU MURSKA SOBOTA 3 8 8 11 8 6 3 15 6 12 5 5 4

PU NOVA GORICA 3 5 5 2 2 5 5 7 9 4 1 7 1

PU NOVO MESTO 9 13 20 18 15 22 12 10 18 18 11 8 18

Skupna vsota 241 260 211 192 201 201 198 203 163 188 182 169 115

Preiskanost v % 50,84 % 51,69 % 46,99 % 55,01 % 50,50 % 46,85 % 37,71 % 45,11 % 42,23 % 39,09 % 39,31 % 41,94 % 42,12 %

*prvo polletje 2012

Način ropanja se z leti ni posebno spremenil. Storilci še vedno uporabljajo maske, strelno orožje in nože, za prevoz na kraj dejanja in pobeg pa ukradeno vozilo. Pri preiskovanju oboroženih ro-pov se občasno srečujemo s primeri, ko si storilci ropa predhodno pridobijo notranjo informacijo o objektu, naju-godnejšem času izvršitve ropa in višini plena, ki si ga nato razdelijo z osebo, ki jim je zagotovila informacijo.

V Sloveniji večino vseh ropov izvrši-jo državljani Republike Slovenije (okoli 90 %), stari 18 – 40 let. V zadnjih dveh letih, od uvedbe vizumskega izvzetja za državljane BiH in Republike Srbije, je vse več primerov oboroženih ropov bank, pošt in zlatarn, ki jih storijo orga-nizirane združbe in posamezniki iz na-vedenih dveh držav. Zelo pogosto pri preiskovanju takšnih kaznivih dejanj

ugotovimo, da imamo opravka z med-narodnimi združbami in specialnimi povratniki, katerih člani so tovrstna ka-zniva dejanja predhodno že izvrševali v svojih državah in državah članicah EU.

Slovenija je z vstopom v EU postala tudi polnopravna članica Europola, ki skrbi za zbiranje, obdelavo in posredo-vanje operativnih informacij o storjenih kaznivih dejanjih in o storilcih, pred-vsem članih mednarodnih organizira-nih združb. V sodelovanju z Europolom lahko ob pojavu mednarodne združbe oblikujemo skupne preiskovalne de-lovne skupine, v katerih neposredno sodelujejo predstavniki držav članic, v katerih storilci izvršujejo kazniva deja-nja. Prav tako je Slovenija v zadnjih le-tih močno okrepila operativno sodelo-vanje z državami, nastalimi na območju bivše Jugoslavije, s katerimi si pogosto

neposredno izmenjujemo operativne podatke in vodimo skupne preiskave.

Na podlagi dosedanjih operativnih izkušenj ne moremo trditi, da Sloveni-ja – kljub svoji majhnosti – ni zanimiva za tako imenovani roparski turizem. Z njim se srečuje večina držav članic EU, predvsem Nemčija in Avstrija, kjer orga-nizirane skupine storilcev iz sosednjih držav (Vzhodne Evrope) v intervalih iz-vršujejo serije oboroženih ropov bank, pošt in zlatarn. Prihode organiziranih združb iz tujine je kljub dobri medna-rodni izmenjavi operativnih podatkov težko predvideti. Dejstvo je, da imajo vsa prijetja tujih državljanov v Sloveniji, ki so izvrševali rope v zadnjih letih, ali neposredno po storitvi ropa ali kasneje, pozitiven vpliv in bistveno pripomorejo k zmanjšanju tovrstnih kaznivih dejanj. Pri njihovem zmanjševanju ima prav



25

število kaznivih dejanj po 206. členu (Rop) KZ-1b, kjer je bil kraj storitve banka oz. hranilnica, po policijskih upravah

šTeVILO K. D. Leto


PU CELJE 0 4 3 1 0 0 1 0 0 0 1 6 0

PU KOPER 0 2 1 0 1 0 0 0 0 2 0 1 1

PU KRANJ 0 1 3 0 0 0 2 1 0 2 0 0 1

PU LJUBLJANA 4 3 2 0 0 0 1 1 0 2 3 3 2

PU MARIBOR 0 2 0 0 1 1 0 0 0 1 0 1 1

PU NOVA GORICA 1 3 2 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0

PU NOVO MESTO 3 2 0 1 0 0 0 0 0 1 0 0 0

Skupna vsota 8 17 11 2 2 1 4 3 1 8 4 11 5

*prvo polletje 2012

število preiskanih kaznivih dejanj po 206. členu (Rop) KZ-1b, kjer je bil kraj storitve banka oz. hranilnica, po policijskih upravah

šTeVILO PReISKANIH K. D. Leto


PU CELJE 0 1 2 1 0 0 1 0 0 0 0 2 0

PU KOPER 0 0 0 0 1 0 0 0 0 2 0 1 1

PU KRANJ 0 1 2 0 0 0 2 1 0 0 0 0 0

PU LJUBLJANA 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 1 2

PU MARIBOR 0 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 1

PU NOVA GORICA 0 1 1 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0

PU NOVO MESTO 0 1 0 1 0 0 0 0 0 1 0 0 0

Skupna vsota 1 5 5 2 1 1 3 2 1 4 1 5 4

Preiskanost v % 12,50 % 29,41 % 45,45 % 100 % 50 % 100 % 75,00 % 66,67 % 100 % 50 % 25,00 % 45,45 % 80,00 %

*prvo polletje 2012


STROKOVNI PRISPEVEK

26

VArNOST

gotovo velik vpliv tudi neposredno operativno mednarodno sodelovanje.

Glede na trende izvrševanja obo-roženih ropov na območju EU lahko povemo, da ima Slovenija že leta manj problematike v primerjavi z ostalimi članicami, hkrati pa ima višji odstotek preiskanih oboroženih ropov, pred-vsem hujših oboroženih ropov. S spre-mljanjem problematike v sosednjih državah članicah EU ugotavljamo, da se nekatere oblike oboroženih ropov, ki so na območju Evrope pogoste, v Republi-ki Sloveniji zaenkrat ne pojavljajo.

Na področju preprečevanja in pre-iskovanja oboroženih ropov kriminali-stična policija izvaja redna usposablja-nja, na katerih si s kriminalisti izme-njamo nove operativne izkušnje, pri-dobljene pri rednem delu na območju Republike Slovenije in mednarodnem sodelovanju. Vsako leto organiziramo strokovni posvet skupaj z Združenjem bank Slovenije, na katerem si z varno-stnimi menedžerji posameznih bank v Republiki Sloveniji izmenjamo opera-tivne informacije in svoja opažanja, da bi dosegli zmanjševanje oboroženih ropov bank. Zavedajoč se pomena so-delovanja z bankami na področju pre-

ventive, smo z Združenjem bank Slove-nije podpisali protokol o medsebojnem sodelovanju. Na podlagi operativnih ugotovitev, povezanih s preiskovanjem oboroženih ropov in prvimi nujnimi operativnimi ukrepi neposredno po oboroženem ropu, smo v letu 2012 z GPU UPS OKC pripravili nova navodila o izvajanju blokad.

Slovenska kriminalistična policija je leta 2008 na lastno pobudo v Gotenici izvedla mednarodni strokovni posvet, na katerem so sodelovali strokovnjaki s področja preiskovanja ropov iz držav, nastalih na območju nekdanje Jugosla-vije. Zaradi pozitivnega odziva in po-bud udeležencev prvega posveta smo v letu 2012 v Gotenici ponovno orga-nizirali in uspešno izvedli mednarodni strokovni posvet o preiskovanju pre-moženjskih deliktov, s poudarkom na preiskovanju oboroženih ropov. Glavni temi tega posveta sta bili izmenjava operativnih podatkov o združbah sto-rilcev premoženjskih kaznivih dejanj, ki prihajajo izvrševat kazniva dejanja na območje Republike Slovenije z obmo-čij ostalih držav udeleženk posveta, in mednarodno sodelovanje z uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov.

Ker tudi v prihodnje pričakujemo, da bodo združbe storilcev in posame-zni storilci oboroženih ropov iz obmo-čja Republike Srbije in BIH prihajali v Slovenijo izvrševat premoženjska ka-zniva dejanja, smo se s predstavniki na-vedenih držav dogovorili za še tesnejše operativno sodelovanje in redno letno organizacijo strokovnih posvetov.

Glede na trajajočo gospodarsko kri-zo in trende izvrševanja premoženjskih deliktov, predvsem oboroženih ropov v tujini, lahko pričakujemo, da bomo naj-verjetneje tudi na območju Republike Slovenije v prihodnje priča oboroženim ropom in njihovim novim pojavnim oblikam.

Foto: Štefan Abraham, PU Murska Sobota, Anita Kovačič, Sektor za odnose z javnostmi

SGDP GPU, in www.cruxaustralisgroup.com.au



27

Matija Breznik, Sektor kriminalistične policije PU ljubljana

Za učinkovito zaščito pred vlomilci ni dovolj le mehansko varovanje

Najučinkovitejše varovanje, katerega namen je preprečiti fizični dostop v objekt, je kombinacija mehanskega in tehničnega varovanja.

Vlomilci in tatovi se danes vse pogosteje odločajo za »hitre vlome«, četudi vedo, da je objekt tehnično varovan in da bo na kraj prišla intervencijska enota. Zato je pomembno, da storilec naleti na mehansko oviro že po zaznavi in prenosu alarma do intervencijskega centra, saj se s tem podaljša čas, potreben za izvršitev tovrstnega dejanja.


STROKOVNI PRISPEVEK

28

VArNOST

Da bi dosegli višjo stopnjo varova-nja, skušamo uvesti čim več varnostnih ukrepov: montaža protivlomnih in pro-tipožarnih vrat, ograje na celotnem ob-močju stanovanjske hiše in dvoriščnih vrat, namestitev magnetnih stikal na dvoriščnih vratih, ustrezna osvetlitev zunanje okolice in dodatna osvetlitev notranjih prostorov, namestitev zu-nanjih javljalnikov gibanja »bariere« v predelu celotnega dvorišča in atrija, balkona in v neposredni bližini nad-streška za vozila, namestitev jeklene-ga ščita proti lomljenju cilindričnega vložka ključavnice na vhodnih vratih, dodatnih ključavnic ali prečnih zapor (na vhodnih vratih, stranskih vhodih in v pisarnah), zaščitnega okovja in ustreznih ključavnic obešank na vratih pomožnih objektov, namestitev ma-gnetnih stikal na vsa balkonska vrata in okna, na že nameščenih roletah na vseh pritličnih oknih in balkonskih vra-tih ter na vhodnih vratih stanovanjske hiše, varovalnih rešetk ali kovinskih ro-let na steklenih površinah, varoval stre-šnih oken, namestitev senzorja gibanja v vseh prostorih v pritličju in po potrebi tudi v prvem nadstropju, montaža sis-temov tehničnega varovanja z javljal-niki loma stekla, opozorilnih siren na objektu (opozorilne sirene z lučjo naj bodo nameščene na nedosegljivem mestu, da se prepreči poškodovanje ali uničenje, pomembno je tudi lastno napajanje), sistema varnostnega dima, kakovostna in pravilna namestitev oz. vgradnja sefa in označitev objekta oz. prostorov, da so tehnično varovani. Elemente tehničnega varovanja redno vizualno pregledujemo, saj jih lahko storilci v pripravljalnem dejanju one-sposobijo.

Poskrbimo tudi za kakovosten pro-tivlomni sistem, pravilen in selektiven dostop do dešifriranja alarmnega sis-

tema na objektu (čim manjše število uporabnikov, vsak uporabnik naj ima svojo šifro), nivojsko tehnično varova-nje (določeni objekti in prostori tudi pod alarmom v dnevno-nočnem času), pri že nameščenem videonadzornem sistemu morajo biti kamere tehnič-no varovane proti nepooblaščenemu odklopu (rezanje vodov), mehansko varovan naj bo tudi strežnik sistema (v posebnih omarah ali kletkah), da se prepreči odtujitev ali uničenje, pri-poročamo tudi redno izdelavo varno-stnih kopij na medije, ki naj bodo lo-čeno shranjeni na pomnilniške medije.

Za zaščito vozil dodatno vgradimo mehanske in elektronske varnostne naprave (ključavnico za zaklepanje volanskega obroča in enega od pedal, volanski drog, ključavnico za menjal-nik, skrito stikalo za prekinjanje vžiga motorja, alarmno napravo s sireno in blokado motorja, blokado drugih ele-ktronskih sklopov, ki preprečujejo za-gon vozila, in sistem za nadzor gibanja vozila GPS.

Človeško življenje je vredno več kot gotovina, zato med morebitnim ropom ravnamo premišljeno. Ob soočenju s storilci se ne izpostavljamo, še posebej, če gre za več oseb ali če je storilec fizič-no močnejši ali oborožen, saj bi s tem ogrozili lastno varnost.

Največkrat je storilca morda bolj strah kot vas, zato:

— ga ne izzivajte z nepotrebnimi gibi, kretnjami in vpitjem,

— ga pozorno poslušajte in izvršujte njegove ukaze,

— ne odzivajte se pretirano pogumno in nepremišljeno,

— poskusite si zapomniti čim več indi-vidualnih značilnosti storilca, kot so oblika obraza, frizura, zobovje, ali

je levičar ali desničar, govorne na-pake, tetovaže, način hoje, postavo, narečje, naglas in oblačila, saj lahko z vpadljivim kosom oblačil zanema-rimo ostale značilnosti.

Po ropu:

— opazujte, kam je storilec pobegnil in s kakšnim prevoznim sredstvom,

— s klici na pomoč opozorite mimoi-doče, da bodo sodelovali pri zasle-dovanju,

— takoj pokličite policiste,

— ne poizkušajte sami prijeti storilca, zlasti če ste telesno šibkejši,

— kraj dogodka pustite nespremenjen do prihoda policije, saj bodo sledi, ki jih je pustil ropar, pripomogle k prijetju. Še posebej to velja za pred-mete, ki se jih je storilec dotikal med kaznivim dejanjem.

Najpogostejši načini vlomov v objekte:

— lomljenje navzven izstopajočih ci-lindričnih vložkov ali onesposobitev nekakovostnih ključavnic,

— vlomi vrat in oken s silo telesa ali z raznimi predmeti »na vzvod«,

— razbitje steklenih površin,

— razne neprevidnosti oseb (puščanje ključev na »skritih mestih«, odprta vrata in okna, zavestno in nehoteno izdajanje informacij o načinu poslo-vanja v podjetjih in alarmnih siste-mih – šifre za dešifriranje alarmnega sistema, dostopnost predmetov v okolici, ki jih storilec uporabi za sto-ritev kaznivega dejanja).

Kadar se odločamo za umestitev alarmnih sistemov, premislimo o hitro-sti interveniranja, ki naj bo največ od 5 do 8 minut. Če je čas intervencije daljši, ta ni dovolj učinkovita.

Matija Breznik iz Sektorja kriminalistične policije na PU Ljubljana svetuje podjetjem, občanom in policistom. Za nasvete s področja zaščitnih ukrepov, s katerimi lahko preprečimo morebitne vlome in tatvine, je dosegljiv po elektronski pošti [email protected]



29

V tujini se je za izjemno učinkovito zaščito pred tatovi izkazalo forenzično označevanje predmetov.


STROKOVNI PRISPEVEK

30

VArNOST

— Poskrbite, da so predmeti, ki bi jih lahko storilec upora-bil, pospravljeni in težko dosegljivi (lestve, orodje ...).

— V prostore namestite časovna stikala in nanje priklopite različne električne porabnike, kot so luči, radio ipd. Čas na stikalih naj bo naravnan tako, da se bodo porabniki vklopili izmenično in naključno. Pri tem je treba paziti na standarde požarne varnosti.

— Poskrbite, da na telefonskih odzivnikih nimate sporočil o svoji odsotnosti z doma (enako velja tudi za elektronsko pošto).

— Izklopite telefon iz omrežja (večkratno zvonjenje telefo-

na v prazno bi lahko opozorilo morebitnega storilca, da je objekt ali prostor prazen).

— Pod okna posadite vrtnice ali druge rastline z bodicami, ki bodo za storilca nepričakovana ovira.

— Skrbite za urejeno okolico (previsoko grmičevje je, za storilca idealno skrivališče, zato je priporočljivo, da ni višje od enega metra, ograja pa ne višja od 1,5 metra, saj vam pomoč sosedov sicer ne bo koristila).

— Pazite, da so ključavnice brezhibne in zaščitene.

— Če imate vgrajen alarmni sistem, ga redno uporabljajte, predvsem pa se seznanite s tehničnimi podatki in mo-

vratno kukalo

alarmna sirena in utripajočaluč naj bosta nedostopni za storilcu

ne pozabite zaklenitivseh vrat

varnostna ključavnica,varnostni ščit,dodatna ključavnica aliprečna zapora

lestev lahkouporabi vlomilec



31

žnostmi, ki jih nudi (vklopi po sektorjih oz. po prostorih itd). Če imate vgrajeno zunanjo sireno (ali notranjo), o njej obvestite sosede, ki naj bodo seznanjeni tudi z ose-bo za izključitev sirene ob sprožitvi. S tem se boste izo-gnili njihovi nejevolji ob prepogostih lažnih alarmih.

— Odstranite vso embalažo, kartonaste škatle, ki bi kazale na to, da ste pred kratkim kupili npr. LCD-televizor, novo računalniško opremo ipd.

— Vrednejše predmete shranite v hišne sefe ali blagajne, še bolje pa je, da jih med svojo odsotnostjo shranite v trez-orje podjetij, ki opravljajo to dejavnost. Če so predmeti

shranjeni doma v hišnih blagajnah ali trezorjih, naj bodo ti usidrani pravilno oz. tako, da jih je nemogoče odnesti.

— Z individualnimi značilnostmi označite vrednejše in teh-nične predmete, npr. LCD-monitorje, računalnike, pro-jektorje. Oznaka je lahko na vidnem ali skritem mestu. Lahko je v obliki gravure, pobarvanja določenega dela. Nakit in umetniška dela naj bodo fotografirana. Te ozna-ke so pomembne zato, da lahko pri zasegu ali najdbi ukradenega predmeta ugotovimo, kdo je lastnik, po dru-gi strani pa se lahko odtujeni predmet poveže z osebo, ki ga ima, pa naj gre za storilca, sostorilca, preprodajalca idr.

ne pozabite zapreti strešnih oken

varnostna luč

rolete zaščititeproti dvigovanju

rešetke naj se odpirajo le z notranje strani

električno vtičnicolahko uporabi vlomilec

ne pozabite zaklenitivseh vrat


STROKOVNI PRISPEVEK

32

VArNOST

Ugotovite, ali sistemi prenosa alar-mnega sporočila ustrezajo najvišjim standardom. Zahtevajte pojasnila var-nostnega podjetja glede učinkovitosti in zanesljivosti prenosa alarmnega spo-ročila iz objekta do intervencijskega centra.

Pomembno je, da so alarmni in dru-gi sistemi servisirani ter po potrebi tudi vsakodnevno vizualno pregledani, da

storilci ne izkoristijo naše nepozorno-sti in preprečijo optimalno delovanje (sprememba kotov delovanja javljal-nikov in kamer, sprejanje javljalnikov, onesposobitev siren in luči itd.).

Eden izmed elementov tehničnega varovanja objektov je tudi videonad-zor, pri čemer sta pomembna kakovost in položaj kamer, snemalne enote ter osvetlitve objektov in okolice. Kamere

morajo biti tehnično in mehansko va-rovane proti tatvini, zaradi možnosti tatvin pa mora biti na mehansko in teh-nično varovanem mestu tudi snemalna enota.

Foto: Sektor za odnose z javnostmi SGDP GPU



33

Storilci kaznivih dejanj s prikrito ali lažno identiteto in z uporabo spleta ter elektronske pošte z zavajajočo vsebino tovrstna orodja namestijo na računalni-ke oškodovanih podjetij. S tem omogo-čijo prikrita nakazila finančnih sredstev s transakcijskega računa podjetja na dru-ge račune in si tako finančna sredstva tudi protipravno prilastijo.

Pri uporabi elektronskega bančni-štva zato upoštevajmo pravila samoza-ščitnega ravnanja. Previdnost je potreb-na v vseh primerih, ko osebe, katerih dejanska identiteta ni preverjena, s tele-

fonskim klicem ali elektronsko pošto od posameznikov, ki uporabljajo računalni-ke z nameščenim sistemom za elektron-sko bančništvo, pričakujejo kakršenkoli poseg v njihov informacijski sistem ali posredovanje podatkov. Prav tako sve-tujemo takojšnjo odjavo oz. deaktivacijo sistema za elektronsko bančništvo po končani uporabi.

Poleg pravilne uporabe program-ske in strojne računalniške opreme je treba na vsakem računalniku namestiti tudi ustrezne programe za protivirusno zaščito, filtriranje sumljive pošte in od-

stranjevanje vohunskih programov.

Ob zaznavi sumljivih okoliščin na napadenem računalniku z dostopom do elektronskega bančništva takoj pre-kinemo povezavo s svetovnim spletom in o tem nemudoma obvestimo polici-jo, prav tako pa banko oz. institucijo, ki opravlja storitev elektronskega bančni-štva.

Foto: Anita Kovačič, Sektor za odnose z javnostmi SGDP GPU

Ste se po uporabi odjavili iz sistema elektronskega bančništva?

Varna uporaba spletnih storitev

Policija je v zadnjih mesecih zaznala porast vdorov v informacijske sisteme različnih slovenskih podjetij. gre za vdore v sisteme elektronskega bančništva »napadenih« podjetij s pomočjo zlonamernih programskih orodij, kot so računalniški virusi, črvi in trojanski konji.


VArNOSTIzObRAžEVANjE, USPOSAbLjANjE, IzPOPOLNjEVANjE

USPOSAbLjANje ZA IZVAjANje IZROčITeV IN PReDAj NA LeTALIH IN LeTALIščIH

Udeležilo se ga je 30 pred-stavnikov policije iz Slovenije (Sektor za mednarodno poli-cijsko sodelovanje – SMPS UKP GPU in SE UPS), Madžarske, Romunije, Hrvaške, BiH, Srbije, Črne gore, Makedonije in Ko-sova.

Slovenska policija je že pred leti zaznala potrebo po usposa-bljanju za izvajanje postopkov izročitev in predaj, zlasti na le-talih in letališčih, zato je bil v okviru Policijske akademije pri-pravljen in verificiran program usposabljanja. Izdelan je bil na podlagi izkušenj pripadnikov specialne enote avstrijske poli-cije Cobra in na podlagi lastnih (slovenskih) izkušenj. Pri pri-pravi programa sta tesno sode-lovala Sektor za mednarodno policijsko sodelovanje in Speci-alna enota policije.

V letu 2008 je bilo v Gotenici prvo usposabljanje za delav-ce policije, v katerem so poleg predavateljev iz SMPS UKP in SE GPU sodelovali tudi zuna-nji sodelavci iz Adrie Airwaysa, Uprave za civilno letalstvo in Ministrstva za pravosodje. Vsi udeleženci so v okviru progra-ma obnovili tudi znanje prve pomoči.

Glede na dejstvo, da trenu-tno v Evropi ni enotnega verifi-ciranega programa za izvajanje tovrstnih postopkov (izjema sta le Slovenija in Hrvaška), je bil v letu 2010 vzpostavljen stik s pri-stojnimi iz FBI ZDA (Federal Bu-reau of Investigation). Ti so po-nudili usposabljanje na podlagi lastnih izkušenj, ki se nanašajo na prijemanje storilcev kaznivih dejanj in njihovo izročanje pri-stojnim organom.

Temeljni poudarki progra-ma so bili namenjeni predvsem

med 18. in 22. junijem je v prostorih Policijske akade-mije in Specialne enote (Se) potekalo usposabljanje za iz-vajanje izročitev in predaj na letalih in letališčih.

zagotavljanju varnosti pri izročitvah in pre-daji: »Law enforcement training for safety and survival awareness training«.

Izvajalci programa so bili inštruktorji akademije FBI iz Quantica (ZDA) Anthony V. Bruno, Anh H. Pham in Allen Michal Little.

Med usposabljanjem so bile obravnava-ne naslednje vsebine:

1. koncept »preživetja« (grožnja; reakcija na grožnjo; psihologija preživetja; pripra-va na psihične travme; mentalne pripra-ve na strah in stres),

2. uporaba orožja pri policijskih postopkih (v okviru celotnega usposabljanja je bila uporabljena oprema za trening FBI – pi-štole Glock in semunnition),

3. uporaba osnovnih tehnik vklepanja in vezanja (prikazana in uporabljena so bila sredstva za vklepanje in vezanje, ki so v uporabi FBI in slovenske policije),

4. transport obsojencev in obdolžencev (oseb, ki jih išče policija ali sodišče) z vo-zilom,

5. transport obsojencev in obdolžencev (oseb, ki jih išče sodišče) z letalom,

6. postopki prijemanja storilcev KD, skupaj s pregledom prostorov (sobe, hodniki in stopnišča),

7. ustavljanje vozil in postopki z vozniki.

Udeleženci so bili seznanjeni z različnimi primeri v ZDA, ki so imeli za posledico smrt ali hude poškodbe policista.1 Na podlagi

1 Vsi postopki policije v ZDA se snemajo s pomočjo kamer, ki so nameščene v službenih vozilih.

omenjenih primerov sta bili obravnavani taktika in metodika delovanja v enakih pri-merih.

Praktični del usposabljanja je temeljil predvsem na t. i. ameriškem pristopu, ki v veliko večji meri vključuje uporabo orož-ja (predvsem njegovo varno uporabo) kot uporabo ostalih prisilnih sredstev. Posebna pozornost je bila namenjena tudi uporabi sredstev za vklepanje in vezanje.

V zaključnem delu so udeleženci uspo-sabljanja predstavili posamezne postopke izročitev in uporabo prisilnih sredstev:

— predstavnik madžarske policije je pred-stavil primer transporta nevarnega ob-sojenca iz tujine, kjer so bila uporabljena razpoložljiva sredstva za vklepanje in ve-zanje;

— predstavnik slovenske policije je pred-stavil uporabo »body-cuffs« – sredstev za vklepanje in vezanje, ki so bila izdelana v Sloveniji na podlagi predlogov SMPS UKP GPU na modelu, ki ga je izdelalo francosko podjetje in ga je Slovenija do-bila v brezplačno uporabo. Udeleženci so bili zelo zainteresirani za nabavo ome-njenih sredstev, ki jih izdeluje slovensko podjetje.

Znanje in izkušnje z omenjenega uspo-sabljanja bodo v nadaljevanju uporabljeni pri ustrezni nadgraditvi verificiranega pro-grama pri PA »Usposabljanje za izvajanje izročitev in predaj na letalih in letališčih«. V okviru nadgradnje programa se bodo preu-čili in vključili tudi postopki US Marshals Of-fice, ki imajo na tem področju najbogatejše izkušnje na svetu.


VArNOST

35

IzObRAžEVANjE, USPOSAbLjANjE, IzPOPOLNjEVANjE

Takšen program usposabljanja (obstoječi program, nadgrajen s pridobljenim znanjem in izkušnja-mi usposabljanja v okviru FBI ter znanjem in izkušnjami US Marshals Office) bi nedvomno predstavljal zanimivo ponudbo slovenske po-licije na področju usposabljanja v EU in širše. Za njegovo uresničitev je treba v bližnji prihodnosti izve-sti naslednje dejavnosti:

— pridobiti ustrezne izkušnje US Marshals Office na področju postopkov izročitev na letalih in letališčih;

— dopolniti obstoječi program usposabljanja;

— preučiti možnost kandidature za finančna sredstva EU, ki bi

omogočila izvajanje tovrstnega programa v Sloveniji;

— pripraviti projektno dokumen-tacijo za kandidaturo sredstev ISEC v okviru EU.

Uspešna kandidatura za finanč-na sredstva bo omogočila dolgo-ročnejše izvajanje usposabljanj za udeležence iz vseh držav članic EU in širše, prav tako pa je treba predvideti ustrezno nadgradnjo tehnične podpore usposabljanju (avdio-vizualna oprema prostora – »letala« za snemanja postopkov izročitev in predaj v letalskem pro-metu).

Besedilo in foto: Dušan Kerin, SMPS UKP GPU


VArNOSTIzObRAžEVANjE, USPOSAbLjANjE, IzPOPOLNjEVANjE

V gOTeNIcI SO Se SKUPAj USPOSAbLjALILjUbLjANSKI IN mARIbORSKI KONjeNIKI

V gotenici je med 27. in 30. majem potekalo skupno usposabljanje policistov konje-nikov Postaje konjeniške policije Ljubljana in Policijske postaje vodnikov službenih psov in konjenikov maribor. Usposabljanja so se udeležili tudi trije predstavniki ko-njeniške policije črnogorske posebne policijske enote.

Policisti konjeniki so na sku-pnem usposabljanju obnovili in nadgradili znanje dresure in po budnim očesom Dušana Mezge-ca iz Kobilarne Lipica odpravljali svoje napake. Opravili so tudi te-rensko vajo, pri kateri so morali premagati nekaj ovir in odgovo-riti na vprašanja iz osnov veterine s področja konj. Izvajali so tudi nevarne postopke, v katerih so v okviru vadbe simulirane situacije in pod vodstvom inštruktorjev iz Specialne enote ‘’nevarno osebo’’ tudi obvladali.

Predstavniki Črne gore so na usposabljanju sodelovali dejavno in si na ta način s slovenskimi ko-legi izmenjali izkušnje s področja dela v konjenici, policisti konjeniki pa so še enkrat dokazali, da so vr-hunsko usposobljeni in pripravlje-ni na najrazličnejše situacije.

Besedilo: Sanja Potušek, Uprava uniformirane policije GPU

Foto: Matjaž Čuček, Sektor za policijska pooblastila in preventivo SGDP GPU

Kosovska kolega sta in-štruktorja za šolanje službenih psov za specialistično upora-bo, obenem pa tudi vodnika službenega psa. Povedala sta, da sta prišla v Slovenijo, da bi razširila svoje znanje in prido-bila nove izkušnje ter jih nato prenesla ostalim policijskim kolegom. Kosovska policista sta v treh mesecih spoznala zlasti metode šolanja policij-skih psov, pa tudi neposredno uporabo službenih psov na te-renu.

Besedilo in foto: Andrej Muhvič, Oddelek za šolanje službenih psov,

in Nina Djordjević, Sektor za odnose z javnostmi SGDP GPU

SLOVeNSKA POLIcIjA USPOSAbLjALA DVA KOSOVSKA POLIcISTA ZA DeLO S SLUžbeNImI PSI

Na podlagi sporazuma med slovenskim zunanjim in no-tranjim ministrstvom sta se kosovska policista udeležila trimesečnega usposabljanja v Sloveniji. V Oddelku za šo-lanje službenih psov (OšSP) Policijske akademije sta se med 5. marcem in 8. junijem usposabljala za šolanje služ-benih psov za iskanje prepo-vedanih drog.


VArNOST

37

MEDNARODNO SODELOVANjE

meD TURISTIčNO SeZONO NA HRVAšKem TUDI LeTOS SLUžbOVALA DVA SLOVeNSKA POLIcISTA

Slovenska policija se je tudi letos odločila, da med visoko turi-stično sezono na območje Republike Hrvaške pošlje dva polici-sta, ki bosta sodelovala s hrvaško policijo, predvsem pri obrav-navi slovenskih državljanov, ki dopustujejo na hrvaški obali in se znajdejo v takšnih ali drugačnih težavah.

To obliko sodelovanja sta slovenska in hrvaška policija začeli izvajati leta 2011 in glede na dobre izkušnje se je sodelovanje nadaljevalo tudi letos. Na podlagi protokola o sodelovanju obeh policij med turistič-no sezono, ki sta ga podpisala generalni direktor policije Jan-ko Goršek in takratni v. d. glavnega ravnatelja hrvaške policije Dražen Vitez, in na podlagi analiz o številu slovenskih turistov na Hrvaškem, ki so jih izdelali v hrvaški in slovenski policiji, je bila sprejeta odločitev, da se en slovenski policist napoti na območje istrske (PP Poreč) in drugi na območje primorsko-go-ranske policijske uprave (PP Krk).

V protokolu je podrobneje opredeljeno delo slovenskih po-licistov na Hrvaškem in namen takšnega sodelovanja med obema policijama. Gre predvsem za pomoč pri komunikaciji med slovenskimi državljani in hrvaško policijo ter svetovanje hrvaškim policistom glede obravnave slovenskih državljanov. Slovenski policisti neposredno policijskih pooblastil ne izva-jajo, vse ukrepe izvajajo hrvaški policisti. V protokolu je tudi opredeljeno, da slovenski policisti delo opravljajo po slovenski delovnopravni zakonodaji in pri delu nosijo slovensko unifor-mo brez orožja.Sam sem bil napoten na območje PP Poreč, kjer sem vsak dan opravljal naloge skupaj s hrvaškimi policisti. Glede na to, da je slovenskih turistov veliko tudi na območju drugih PP v Istri, sem bil na voljo tudi ostalim policijskim postajam, ki so potre-bovale kakršno koli pomoč pri obravnavi slovenskih državlja-nov. Policisti iz ostalih policijskih postaj so se name obračali večinoma s prošnjami za razne preveritve podatkov sloven-skih državljanov.Letos so hrvaški policisti posebno pozornost namenili preven-tivnemu delu, saj se vse več turistov med dopustom znajde v vlogi oškodovancev raznih kaznivih dejanj. V preventivne de-javnosti so tako vključevali tudi nas, tuje policiste, ki smo turi-ste opozarjali na samozaščitno ravnanje ali na informativnih točkah ali pri vsakodnevnem delu. Na območju istrske PU so v tem času službovali tudi policisti iz Avstrije, Italije in Srbije. Avstrijska policista sta bila razporeje-

na na območje PP Poreč, policistka iz Italije in policist iz Srbije pa na območje PP Pulj. Hrvaška policijsko sodelovanje s tujimi policijami med turistično sezono vzdržuje že od leta 2006, gre za obliko sodelovanja, ki je na Hrvaškem zelo dobro sprejeta, znotraj policije in pri hrvaških državljanih. Policisti, ki sodeluje-jo v projektu, delo opravljajo v svojih nacionalnih uniformah, razen policista iz Srbije, ki je delo opravljal v civilni obleki v kri-minalistični policiji. Slovenska policista sva na Hrvaškem delala med 23. julijem in 17. avgustom. Pred odhodom naju je sprejel generalni direk-tor policije Janko Goršek in nama zaželel uspešno delo. Prav tako sva pred odhodom na Hrvaško obiskala veleposlaništvo Republike Slovenije v Zagrebu.

Že pred začetkom dela na Hrvaškem sem se 3. julija na istrski policijski upravi udeležil novinarske konference in predstavi-tve vseh tujih policistov, ki smo med turistično sezono delova-li na tem območju. Med turnirjem ATP sem 13. julija delal na informacijski točki v Umagu, kjer je policija predstavljala pre-ventivni projekt TURS 2012 – varna turistična sezona. Tu smo sodelovali vsi tuji policisti, ki smo bili na območju istrske poli-cijske uprave. Obiskala sta nas tudi ravnatelj hrvaške policije Vlado Dominić in predsednik Republike Hrvaške Ivo Josipović.Ob nastopu službe na PP Poreč me je načelnik policijske po-staje seznanil z organizacijo in delom tamkajšnjih policistov. Ti delajo v prometni skupini, skupini za splošne policijske naloge, kriminalistični in mejni skupini ter skupini »kontakt« policistov. Do nedavnega je bila na PP tudi skupina pomorske policije, ki


VArNOSTMEDNARODNO SODELOVANjE

je naloge opravljala na morju, vendar so jo v avgustu z reorga-nizacijo prestavili v pomorsko policijsko postajo Pulj, kamor so prestavili vse skupine pomorske policije ostalih postaj v upravi (Rovinj, Pulj, Umag in Poreč). Tako imajo sedaj na območju PU eno pomorsko policijsko postajo, pred tem pa je imela vsaka PP svojo skupino pomorskih policistov.

Večinoma sem delal dopoldne oz. popoldne, ko je bilo največ postopkov s slovenskimi državljani. Tako sem največ nalog opravil s »kontakt« policisti, nekaj pa tudi v prometnih patru-ljah. S slovenskimi državljani sem sodeloval, ko so se ti znašli v vlogi oškodovancev raznih kaznivih dejanj. Sodeloval sem tudi v postopkih, ko so se slovenski državljani znašli v vlogi osu-mljencev kaznivih dejanj ali kot storilci prekrškov; hrvaškim kolegom sem pomagal z raznimi nasveti in preverjanji ope-rativne narave, da so se ti postopki hitreje zaključili. Svetoval sem jim tudi, na koga in na katere institucije naj se obrnejo, pomagal slovenskim turistom, da so težave, v katerih so se znašli, najhitreje rešili, in sicer v Republiki Hrvaški ter po vrnitvi z dopusta.

SlOVENSKi POliCiSt V SlUžBi Na KRKU

Med 23. julijem in 17. avgustom je v okviru nadalje-vanja uspešnega projekta mednarodnega policijske-ga sodelovanja na Policijski postaji Krk delo že drugič opravljal slovenski policist. letos je hrvaškim kolegom pomagal Jože Sudac.

Jože Sudac je že devet let zaposlen v slovenskem no-tranjem ministrstvu. Zadnjih pet let dela kot vodja policijskega okoliša na Policijski postaji Metlika. Zelo dobro govori hrvaško, zaradi bližine državne meje pa dobro pozna tudi delo mešanih patrulj. tokrat se je v primorsko-goranski policijski upravi znašel v malce drugačnem delovnem okolju. letos je pomagal pred-vsem slovenskim državljanom v policijskih postopkih, v katerih so bili udeleženi zaradi izgube osebnih doku-mentov, prometne nesreče ali tatvin in vlomov. Poleg pomoči slovenskim državljanom je Sudac pomagal tudi hrvaškim policistom, tako da je pomagal pri izmenja-vi podatkov, pomembnih za kriminalistične preiskave. Jože rad poudari, da »pri delu podatek o morebitnem storilcu potrebuješ takoj, ne čez en teden ali mesec.«

Jože je eden tistih Slovencev, ki vsako poletje uživajo na hrvaški obali, tokrat pa je ta postala tudi njegovo delovno okolje. Kaže, da se je novemu delovnemu me-stu dobro prilagodil, saj so ga krški kolegi sprejeli za svojega, več kot očitno pa je bilo, da je tudi Jože zado-voljen z bivanjem in delom na Krku. Dejstvo, da so se med seboj tako dobro ujeli, je po njegovem lahko po-jasniti. Policijsko delo je namreč povsod zelo podobno, zato se delo slovenskega policista ne razlikuje bistveno od dela hrvaškega policista.

V tem kratkem času, ko je služboval na hrvaškem, je s hrvaškimi policisti opravljal različne naloge; delal je s pomorskimi in prometnimi policisti, bil je tudi vodja okoliša. Delo je opravljal tudi v Crikvenici in Opatiji.

Pravi, da je bil pozitivno presenečen ob dejstvu, da so bili slovenski in hrvaški turisti še pred začetkom nje-govega dela na hrvaškem seznanjeni s to obliko med-narodnega sodelovanja. Mediji obeh držav so namreč predhodno seznanili javnost o policijskem sodelovanju med državama, ki se je izkazalo za »zadetek v polno«. le nekaj posameznikov je menilo, da je policist v slo-venski uniformi na Krku del ekipe skrite kamere.

Sudac si bo obdobje na hrvaškem zapomnil po še enem lepem dogodku – svoj 40. rojstni dan je namreč prazno-val prav na Krku, v družbi svoje soproge.

Besedilo: Tomislav Veršić, predstavnik primorsko-goranske policijske uprave policije Republike Hrvaške

Pri delu sem prišel tudi do koristnih operativnih podatkov, ki jih bodo lahko uporabile določene službe oz. policijske postaje v Sloveniji.

V Istri nas je obiskala ekipa TV Koper in pripravila prispevka o našem vsakdanjem delu s hrvaškimi kolegi ter preventivnem delu na informativnih točkah.

En dan sem preživel z avstrijskima in hrvaškima policistoma na pomorski PP Pulj. Delo smo opravljali s patruljnim čolnom hrvaške policije na območju PP Poreč in Limski kanal. Polici-sti mornarji največ dela opravijo v povezavi z nedovoljenim glisiranjem v bližini obale, ki je zelo nevarno za kopalce. To je bil zagotovo eden zanimivejših dnevov med mojim delom na Hrvaškem.

Upam, da se bo policijsko sodelovanje med turistično sezono ohranilo in krepilo, saj so z njim zadovoljni tudi slovenski turi-sti na Hrvaškem, ki so ob prvem stiku s slovenskim policistom pozitivno presenečeni. Prepričan sem, da je komunikacija med slovenskim državljanom in policistom veliko lažja in pristnejša ter bolj odprta, če je v postopku prisoten slovenski policist.

Želim si, da bosta slovenska in hrvaška policija nadaljevali in nadgradili to obliko sodelovanja v tej meri, da bodo tudi hrva-ški policisti med zimsko turistično sezono na naših smučiščih, saj je takrat prisotnih veliko hrvaških gostov.

Besedilo: Boštjan Pantner, PP Šmarje pri JelšahFoto: Ministrstvo za notranje zadeve Republike Hrvaške, Suzana Sokač,

PU Istarska, in Sektor za odnose z javnostmi SGDP GPU


VArNOST

39


UPRAVO ZA POLIcIjSKe SPecIALNOSTI ObISKALI šVeDSKI KOLegI

Med 29. in 31. avgustom so vodstvo uprave za policijske specialnosti obiskali švedski kolegi Hakan Wall, direktor uprave za policijske specialnosti (Special Operations Devision, National Bureau of Investigation), vodja letalske policijske enote Bengt Grönlund in pomočnik vodje specialne enote Jonas Hysing.



V treh dneh so si gostje med drugim ogledali prikazni vaji specialne enote na morju in dinamične realizacije prijetja storilca, helikoptersko reševanje s policisti gorniki, patrulja specializirane enote za nadzor državne meje pa jim je predstavila tehniko prenosa slike iz helikopterja s pomočjo mobilnega kovčka.


VArNOST

41


Sodelovanje s švedskimi kolegi se je začelo že pred dvema letoma z ustanovitvijo Uprave za policijske specialnosti (UPS), je pojasnil Ro-bert Sušanj, direktor UPS: »Njihova uprava je podobna naši, ima speci-alno enoto, operativno-komunika-cijski center, letalsko enoto, razlika je le v tem, da imajo švedski kolegi namesto centra za varovanje in za-ščito, ki pri nas deluje v okviru UPS, oddelek za mirovne sile. Sistem dela je približno enak, z vsemi težavami, ki jih imamo tudi sami, denimo s ka-dri in financami, zato je izmenjava izkušenj med policijama še posebej dragocena. V teh dneh smo gostom prikazali delo na področjih, na ka-terih so šibkejši, na primer tehniko prenosa slike iz vode, in jih seznani-li z usposabljanjem potapljačev na višinskih razmerah. Predstavili smo jim delo gorske enote, ki je nimajo, saj sodelujejo s prostovoljci. Sami bi si želeli več informacij o upora-bi vozil s platformo za vstopanje v višje dele objektov, ogledali bi si radi prostore njihove specialne enote (imajo namreč vzorno ureje-no zgradbo, načrtovano glede na potrebe enote). švedski kolegi ima-jo tudi dobro vpeljan sistem dela opazovalcev iz zraka.«

»Zelo smo navdušeni nad vašimi spretnostmi, ki ste jih pokazali v teh dneh. Zagotovo gre za pomembno izmenjavo izkušenj,« je povedal di-rektor uprave za policijske special-nosti švedske policije hakan Wall, ki ga je ob predstavitvah gorske in specialne enote ter dela potapljačev še posebej navdušil prikaz gorskega reševanja.

Podobno bi si tudi vodja letalske po-licijske enote Bengt Grönlund v pri-hodnosti želel več sodelovanja na področju reševanja v gorah. Prika-zane vaje so navdušile tudi pomoč-nika vodje specialne enote Jonasa hysinga. »Zanimivo je bilo videti, kako poteka delo pripadnikov vaše specialne enote, kako sodelujejo drug z drugim, kar je pravzaprav osnova za uspešnost take enote, in vaša je zagotovo visoko usposo-bljena,« je dejal hysing in se ob tem zahvalil za gostoljubje.

Foto: Anita Kovačič, Sektor za odnose z javnostmi SGDP GPU,

Blaž Šeter, Letalska policijska enota UPS GPU



15 lEt SODElOVaNJa POliCiJE V MEDNaRODNih CiVilNih MiSiJah

Petnajstletnica delovanja je odlična priložnost, za opozorjanje nase. Republika Slovenija je z mednarodnim priznanjem in članstvom v mednarodnih in drugih organizacijah, kot so OZN, EU, NatO, OVSE, ZEU itd., prevzela dejavno vlogo v mednarodnih varnostnih strukturah in tako od leta 1997 tudi slovenska policija sodeluje v mednarodnih civilnih misijah pod okriljem različnih mednarodnih organizacij, ki na številnih kriznih območjih po svetu opravljajo pomembne naloge pri zagotavljanju varnosti in vzpostavitve demokratičnih institucij.

Slovensko policijsko mirovništvo se je začelo leta 1997, ko je bil v mednarodno civilno misi-jo MaPE v albaniji napoten prvi slovenski po-licist. Od takrat dalje se je stalno povečevalo število policistov, ki so sodelovali v civilnih misijah. Slovenska policija danes v enem letu sodeluje s približno 30 policisti mirovniki v vseh mednarodnih civilnih misijah, kjer smo prisotni.

Na začetku je bilo sodelovanje skromno in simbolično, a zelo pomembno zaradi prido-bljenega znanja in izkušenj. leta 2000 je bil v mednarodno civilno misijo UNMiK CiVPOl na Kosovu napoten največji slovenski policij-ski kontingent, ki je štel 15 policistov. število policistov v misijah je v tem letu naraslo na 20 – tolikšno število napotenih policistov v tujino pa je zahtevalo ustrezno organizacijo in sistematičen pristop do tega področja po-licijskega dela.

Obseg del in nalog, povezanih s sodelova-njem v mednarodnih civilnih misijah, se je nenehno povečeval. Poleg sodelovanja v misijah pod okriljem mednarodnih organiza-cij je slovenska policija sodelovala še v dveh multilateralnih misijah pod vodstvom ZDa in začasne koalicijske oblasti v afganistanu in Jordaniji.

Policija je doslej sodelovala v civilnih misijah:

— MaPE (Multinational advisory Police Ele-ment) albanija,

— UNtaEt (United Nations transitional administration in East timor) Vzhodni timor,

— UNMiSEt (United Nations Mission of Su-pport in East timor) Vzhodni timor,

— OSCE KPSS (Kosovo Police Service School) Kosovo,

— OSCE SMMS (Spillover Monitor Mission to Skopje) Makedonija,

— EUPM (European Union Police Mission) Bih,

— UNMiK (United Nations interim admini-stration Mission) Kosovo,

— iPtM (international Police training Mis-sion) afganistan in

— JiPtC (Jordan international Police train-ing Center) Jordanija.

trenutno pa z 19 policisti sodelujemo v mi-sijah:

— EUlEX (European Union Rule of law Mis-sion) Kosovo (14),

— EUMM (European Union Monitoring Mis-sion) Gruzija (2),

— EUPOl COPPS (European Union Police Mission in the Palestinian territories) Pa-lestina (2) in

— OSCE Srbija (1).

Kljub temu, da smo se v preteklosti večino-ma udeleževali misij na območju Zahodne-


VArNOST

43


ga Balkana, kjer smo s svojim poznavanjem zgodovine, kulture, mentalitete prebivalcev in jezika veliko pripomogli k prizadevanjem mednarodne skupnosti policistov za ustali-tev razmer, pa bo v prihodnje verjetno treba razmisliti o večji udeležbi predvsem v drža-vah Bližnjega vzhoda, saj je to območje v ne-posredni bližini Evropske unije in s tem tudi Republike Slovenije. Zaradi preprečevanja terorizma, nedovoljene trgovine z ljudmi, orožjem in drogami ter drugih oblik ogroža-nja varnosti, ki zadevajo Slovenijo in Evrop-sko unijo, a tudi zaradi globalne varnosti, bo morala Slovenija razmisliti o napotitvi policistov mirovnikov tudi na geografsko oddaljenejša območja, čeprav jih Strategija sodelovanja Republike Slovenije v medna-rodnih operacijah in misijah ne uvršča v t. i. prvi interesni krog (Zahodni Balkan).

Zaradi tega je policija vzporedno s sodelo-vanjem v mednarodnih civilnih misijah raz-vijala organizacijo in sistem izbora, usposa-bljanja in napotitev policistov v misije ter re-integracijo policistov mirovnikov v domače delovno okolje. Od leta 1997 do danes smo veliko naredili.

Rastoče število policistov, ki sodelujejo v civilnih misijah, je bilo tudi vzrok, da se je povečal obseg nalog na področju izbora in priprav kandidatov, seveda pa je zahtevalo tudi neprestano nadgradnjo veljavnih pro-

gramov usposabljanj. Policija danes upora-blja osnovni program usposabljanja, ki je sinteza programov usposabljanja OZN, EU in OVSE, vsebinsko in metodološko pa velja za enega boljših v svetu. Sektor za medna-rodne policijske operacije je leta 2010 prejel certifikat OZN za osnovno usposabljanje policistov mirovnikov, kar je bila velika pri-dobitev za celotno policijo. treba je vedeti, da imajo v EU poleg Slovenije tak certifikat samo še Nemci in švedi, imeli pa so ga tudi hrvati. to seveda ne pomeni, da se razvoj na tem področju ne nadaljuje. Ravno naspro-tno, osnovni program dopolnjujejo specia-listična usposabljanja za področja, kjer se pokaže takšna potreba.

Do danes smo v policiji usposobili 204 polici-stov in policistk, od katerih je bilo napotenih v tujino 255 (159 policistov in policistk po enkrat, 70 policistov in policistk je sodelo-valo v dveh, 22 policistov in policistk je so-delovalo v 3, 4 policisti pa so sodelovali v 4 različnih misijah).

Sodelovanje policistov v civilnih misijah je kompleksen proces, v katerem številne strokovne službe ministrstva in policije so-delujejo pred napotitvijo policistov v tujino in ob njihovi vrnitvi v domovino oz. domače delovno in življenjsko okolje. izbor kadrov poteka v več stopnjah na podlagi razpisov in kriterijev, ki jih ti določajo.

Policija ima zakonsko podlago za sodelo-vanje v mednarodnih civilnih misijah v 19. členu Zakona o policiji ter v Zakonu o na-potitvi oseb v mednarodne civilne misije in mednarodne organizacije, podrobneje pa izbor, usposabljanje, priprave in napotitev ureja Pravilnik o napotitvi javnih uslužben-cev MNZ in organov v sestavi v mednarodne civilne misije in mednarodne organizacije.

Slovenski policisti so v misijah cenjen in spo-štovan kader, ki mu priznavajo visoko sto-pnjo strokovnosti.

Prizadevanje za mir je nujno, če želimo ohra-niti civiliziranost – mir naj bo naša trajna vrednota in vsakdanja stvarnost, grozote vojn in njihove posledice naj nam bodo v opomin. Pred petnajstimi leti smo se začeli udejstvovati v začetniških misijah, medtem ko danes slovenski policisti opravljajo zah-tevne naloge v sklopu kompleksnih operacij OZN in EU.

hvala vsem policistkam in policistom, ki ste že in boste sodelovali v misijah, za vaš pri-spevek k večji regionalni in globalni varno-sti.

Besedilo: Allen Lorbek, Sektor za mednarodne

policijske operacije SGDP GPU

Foto: Sektor za mednarodne policijskeoperacije SGDP GPU

BOBNaRJEVa SPREJEla POliCiStKO iN POliCiSta, Ki ODhaJaJO V MEDNaRODNO CiVilNO MiSiJO Na KOSOVO

Namestnica generalnega direk-torja policije mag. tatjana Bob-nar je 17. septembra sprejela Jel-ko Kozole, Matjaža Mravljaka in ambroža Vidmarja, policiste, ki za leto dni odhajajo na Kosovo, kjer bodo delali v okviru misije EUlEX. Slovenska policija v misiji EUlEX na Kosovu sodeluje od 21. aprila 2008, trenutno s štirinaj-stimi policisti, ki opravljajo nalo-ge v t. i. izvršilnem oddelku misije in v okviru oddelka za krepitev integritete policije.




Z BližNJEGa VZhODa O DElU V MEDNaRODNi CiVilNi MiSiJi Slovenska policista Gregor hodnik in Robert Urek od 7. maja službujeva na Bližnjem vzhodu, kjer opravljava naloge v okviru mednarodne civilne misi-je EUPOl COPPS. Najino delo je bilo prepoznano kot izjemno kakovostno in visoko profesionalno, zato sva 29. junija oba prejela medalji.

Bližnji vzhod je zaradi arabsko/palestinsko-izraelskega konflikta že več kot šestdeset let eno varnostno najbolj problematičnih območij na svetu. Mednarodna skupnost si že od samega nastanka konflikta prizadeva za stabilizacijo razmer v tem delu sveta ter vzpostavitev trajnega miru in var-nosti. V zadnjih dveh desetletjih se je v tovrstna prizadevanja mednarodne skupnosti aktivno vključila tudi Evropska unija. Njeno angažiranje zajema celoten spekter aktivnosti, od političnih, razvojnih do varnostnih. V okviru slednjih je Evropski svet novembra 2005 vzpostavil policijsko misijo EUPOl COPPS, katere poslanstvo je usposabljanje palestinskih varnostnih struktur s poudarkom na palestinski policiji.

Delo misije je izrazito projektno naravnano in unikatno v primerjavi z dru-gimi misijami, kjer so do sedaj delovali slovenski policisti. že samo ime misi-je EUPOl COPPS (Coordinating Office for Palestinian Police Support) govori o njenem namenu, tj. naravnanosti v koordinacijsko vlogo za pomoč lokal-nim partnerjem. Pri tem je poudarjeno prepoznavanje potreb predstavni-kov palestinske civilne policije (PCP) in njihova realizacija ob sodelovanju z donatorji. Projekti so izvedbeno gledano različno zasnovani, odvisno od obsega, vsebine in predvidenih finančnih stroškov.

Misija je razdeljena v tri glavne sklope, ki so:

— Sekcija za vladavino prava, — Sekcija za policijsko svetovanje (kjer sta oba slovenska policista) in — Programska sekcija.

V misiji je zaposlenih približno 50 mednarodnih strokovnjakov (iz držav EU in Kanade) in približno 40 lokalnih predstavnikov, ki opravljajo delo stro-kovnega osebja (prevajanje, administrativno-finančne zadeve, varnostni-ki, vozniki oz. vzdrževalci).

Ob prihodu v misijo sva morala opraviti uvodno usposabljanje, ki je name-njeno vsem pripadnikom ob začetku dela (t. i. induction training). Najine

priprave na odhod, opravljene še v domovini, so se izkazale za zelo koristne in tudi neposredno uporabne.

V Sekciji za policijsko svetovanje, kjer delujeva, se na strateškem nivo-ju ukvarjam predvsem s koordinacijo dela prvih posredovalcev (gasilci, reševalci in policisti) ob naravnih oz. drugih nesrečah velikega obsega, s pripravo ustreznih načrtov delovanja opisanih služb in različnih oblik sku-pnih usposabljanj. Pri tem sodelujem s predstavniki Palestinian Civil Police (policijska komponenta prvih posredovalcev), Palestinian Red Crescent (re-ševalna komponenta prvih posredovalcev) in Civil Defence (gasilska kom-ponenta prvih posredovalcev). Sodelujem tudi pri skupnih usposabljanjih različnih struktur palestinskih varnostnih sil, zlasti pri prenosu policijskih znanj in izkušenj slušateljem v izobraževalnem procesu.

Gregor hodnik opravlja naloge neposrednega sodelovanja dvonivojsko, saj zagotavlja neposredno povezavo dela misije med strateškim in opera-tivnim nivojem. V okviru teh nalog je zadolžen za kakovostno sodelovanje s štirimi regijskimi upravami PCP, ki so primerljive s slovenskimi policijski-mi upravami. Obenem nudi tudi strokovno pomoč na regijskem nivoju pri bilateralnem sodelovanju med predstavniki PCP in izraelskimi varnostnimi organi.

Naloge, ki jih opravljava v EUPOl COPPS, so vsebinsko zahtevne, saj mora-va upoštevati organizacijsko strukturo PCP, potrebe po usposabljanju oz. opremljanju, pa tudi omejitve pri njihovem delu, ki izvirajo iz medsebojnih odnosov z izraelom.

V prvih dneh dela na Zahodnem bregu nama je v okviru svojih možnosti nu-dil pomoč Jurij Rifelj, vodja predstavniške pisarne Republike Slovenije pri palestinski upravi. Z nama se je 23. maja srečala tudi slovenska veleposla-nica v izraelu alenka Suhadolnik.

Dnevi na Bližnjem vzhodu so začeli hitro teči, saj so bili napolnjeni s spozna-vanjem novega delovnega okolja, sodelavcev in predstavnikov PCP. Zelo hitro se je približal junij, ki ga obeležujeta dva slovenska praznika – dan dr-žavnosti in dan slovenske policije. Svečani in obenem prijetni dogodki so se vrstili eden za drugim, zato jih je treba malce podrobneje opisati.

V rezidenci veleposlaništva Republike Slovenije v tel avivu je 10. maja po-tekalo druženje vseh Slovencev, ki bivajo in/ali delajo na tem območju. Sre-


VArNOST

45


čanje je organiziralo slovensko veleposlaništvo v tel avivu, udeležil pa se ga je tudi Matjaž longar, državni sekretar v Uradu Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Na slovenskem veleposlaništvu je bila 21. junija svečanost ob 20. obletnici vzpostavitve diplomatskih odnosov med Slovenijo in izraelom ter dnevu slovenske državnosti.

že 25. junija je v Ramali potekala svečanost ob dnevu državnosti Republike Slovenije, katere gostitelj je bil vodja slovenske predstavniške pisarne pri palestinski upravi Jurij Rifelj. Udeležila sva se je oba pripadnika slovenske-ga policijskega kontingenta, na praznik slovenske policije, 27. junija, pa je bil na kratko predstavljen tudi pomen dneva slovenske policije.

čeprav sva oba policista opravljala naloge v EUPOl COPPS relativno malo časa, je bilo najino delo prepoznano kot izjemno kakovostno in visoko pro-fesionalno, zato sva 29. junija prejela medalji.

treba je omeniti, da so na najino delo in življenje v misiji vplivali tudi pod-nebno-klimatski pogoji – popolnoma drugačni, specifični in neprimerljivi z domovino.

Območje namreč zaznamuje dolgo, suho in vroče poletje, ki praviloma traja od začetka marca do konca oktobra, povprečne temperature ozračja so relativno visoke, od +30 °C do +35 °C, temperaturne konice se ponekod na območju misije dvignejo tudi do +45 °C ali več ob vročinskem valu. UV--indeks sončnih žarkov in število sončnih ur sta ravno tako zelo visoka. V

tem obdobju skoraj neprestano piha veter, ki dviguje prah in droben pesek z manjšimi smetmi. Od konca poletja do njegovega ponovnega nastopa so temperature ozračja nižje, v povprečju od +3 °C do +10 °C. Med najnižjimi temperaturami ozračja padejo do približno –3 °C in predvsem dežuje. Red-ko zapade nekaj centimetrov snega, ki se ne obdrži dolgo. Največ nevšečno-sti v tem obdobju predstavlja nenehno pihanje močnega vetra, ki je stalno prisoten predvsem v Ramalli in Jeruzalemu, saj pri terenskem delu jeseni in pozimi dodatno zniža temperaturo ozračja.

izhajajoč iz opisanih podnebno-klimatskih pogojev sva oba pripadnika ugotovila, da so nekateri deli dodeljene uniforme žal neustrezni, saj niso prilagojeni opisanim razmeram. Svoje ugotovitve sva posredovala pristoj-nim v SMPO SGDP, ki so prisluhnili najinim predlogom in našli ustrezne reši-tve za odpravo opisanih težav.

Pred obema je v prihajajočih mesecih polno izzivov, s katerimi se bova sre-čevala pri svojem delu in bivanju na območju Bližnjega vzhoda. Pri tem ni mogoče prezreti dejstva, da je območje, kjer sva, politično, zgodovinsko, kulturno pa tudi versko izjemno raznoliko. Skozi zgodovino je na tem ob-močju prihajalo do nenehnih spopadov različnih skupin, kar se odraža tudi v sodobnem času. Navidezno krhek trenutni mir se lahko ob poslabšanju političnih razmer hipoma obrne v obnovitev spopadov, ki jih je svetovna skupnost že spremljala.

Besedilo: Robert Urek, Sektor splošne policije UUP GPUFoto: Gregor Hodnik in Jurij Rifelj, EUPOL COPPS

GORšEK SPREJEl DElaVCa POliCiJE, Ki JE ODPOtOVal Na DElO V Bih

Generalni direktor policije Janko Goršek je 10. julija sprejel andreja Grošlja, ki je odpotoval na delo v Bosno in hercegovi-no.

Ker se je policijska misija EUPM končala, od Evrope pa se pričakuje nadaljnja priso-tnost v Bih tudi na policijskem področju, so se naloge, ki jih je opravljala EUPM, porazdelile med predstavnike iPa projek-tov in novoustanovljenim Oddelkom za uveljavljanje zakona v uradu EUSR. V tem oddelku bo do 30. junija 2015 delal tudi andrej Grošelj.

Naloga oddelka bo predvsem nadzor nad agencijami za izvajanje zakona v procesu približevanja Bih k EU. Pomembno vlogo bo oddelek igral tudi v koordinaciji iPa projektov in drugih oblik pomoči Bih s strani EU.


tURK SPREJEl POliCiStKO, Ki ODhaJa V MiSiJO EUlEX Na KOSOVO

Namestnik generalnega direktorja poli-cije mag. Karol turk je 12. junija sprejel policistko, ki je za eno leto odpotovala na delo v misijo EUlEX na Kosovo.

Mojca Vrh žgur iz Policijske postaje Po-stojna je v mednarodno civilno misijo odpotovala prvič. Osnovno usposablja-nje za tovrstno delo je opravila v začet-ku leta na švedskem. V misiji bo delala na področju organiziranega kriminala.



VArNOSTPROSTI ČAS

Nada mihelčič

Z izdajo svoje prve pesniške zbirke uresničila srednješolske sanje


VArNOST

47

Bilo je še v srednješolskih klopeh v Trbovljah, ko je sošolcu, bolj za šalo kot zares, obljubila, da bo avtor uvoda njene prve pesniške zbirke. A čeprav je šlo ta-krat morda za najstniško razposajenost, je Nada Mihelčič neomajno sledila svojim sanjam in po 25 letih izdala svoj pesniški prvenec Razgaljena duša.

Obljubo iz srednješolskih dni ste držali in uvodnik prepustili svojemu takratnemu sošolcu, danes pa dobremu prijatelju jožetu Vozlju.

Bolj drži trditev, da je Jože držal oblju-bo in napisal čudovit uvod. Oba prihaja-va iz rudarskih revirjev in oba je življenje pripeljalo v slovensko prestolnico. V vseh teh letih nisva izgubila stika, Jože je re-snično oseba, na katero se lahko zaneseš, in vesela sem, da nama je uspelo obdržati pristne prijateljske vezi. Odlično je opravil svojo nalogo, za kar sem mu neizmerno hvaležna.

Več kot dve desetletji se posvečate pesmim. Katera pa je njihova rdeča nit, je to morda ljubezen? Morda bralec ob prvem prebiranju Razgaljene duše dobi vtis, da je v njej glavna tema ljubezen. Vendar je ljubezni več vrst, zapisali so se mi verzi tudi o minevanju, hitenju, pomanjkanju časa,

mladosti, onesnaževanju, umetnosti ročnih del. Pri svojih sedemnajstih sem napisala pesem Kaj je sreča, ki sem jo dvajset let kasneje prijavila na nagradni natečaj revije Ljubljana in prejela nagrado. Vsekakor pa se med vsemi pesmimi skriva in prepleta ljubezen. Prvi pesniški poskusi so bile ljubezenske izjave, a teh pesmi nisem objavila v knjižici.

Vam je kateri od pesnikov posebej pri srcu? menda ste še posebej zvesti Francetu Prešernu?

Vsa leta šolanja je bila slovenščina moj najljubši predmet in ves ta čas sva se srečevala tudi z Ribčevim Francetom. Že v prvem letniku srednje šole mi je bi-la obvezna učna snov premalo. Bila sem zelo redna obiskovalka knjižnice in sem njegovo življenje raziskala, kolikor se je dalo. Prav tako tudi njegove pesmi. Vse do danes je ostal moj zvesti pesniški spremljevalec. Prepričana sem, da laž-je in bolje razumeš določeno avtorjevo stvaritev, če poznaš njegovo življenje ali si vsaj domišljaš, da poznaš razlog, zakaj je to tako napisal. Drugače rada sežem po Kajuhu, Ketteju, zdaj v zadnjem času tudi po Tonetu Pavčku. Rada imam lep slovenski jezik, ne maram pa moderne poezije, takšne brez ločil, rim in vsebine. Všeč mi je pesem, ki ima sporočilo.

Tudi otroške pesmi je mogoče najti v vaši pesniški knjižici. ena nosi prav posebno zgodbo.Pesem o zobni miški je nastala povsem naključno. Pisarno delim s sodelavko Heleno, s katero se zelo dobro razumeva. Njena hči Sara je ob vsakem obisku zobne miške napisala pismo in vedno jo je zanimalo, kako je zobni miški ime. Tako sem prišla na idejo, da Sari miška odgovori v verzih. Nastala je pesem, v kateri izve miškino ime. Žal Sara ni smela na predstavitev Razgaljene duše, ker je takrat še verjela v zobno miško. Tej pesmici o zobni miški sledi nadaljevanje, saj ima Sara sestrico Tejo. Pesem je že napisana in bo izšla v naslednji pesniški zbirki.

Pisanje pesmi ni več zgolj vaš hobi. Nekaj pesmi ste uglasbili, prijavljate se na turnirje, natečaje, prirejate literarne večere.

Včasih se verzi zapišejo sami od se-be, včasih misli »pestujem« dlje časa, da nastane pesem. Še vedno lahko rečem, da je poezija moj hobi, nekaj za dušo, saj se kljub vsemu naštetemu od tega ne da živeti. Vsaj jaz še nisem tako daleč, da bi bila znana tako širokemu krogu bralcev. Se pa trudim, kakor pravite; odkar je izšla Razgaljena duša, sem z nastopi pridobi-la kar nekaj kilometrine. In ta moj hobi mi vzame veliko več časa, saj tu zdaj ne

PROSTI ČAS


VArNOST

gre več samo za to, da se pesem napiše, ampak tudi predstavi. Vedno sem vesela, če lahko s svojimi verzi komu polepšam dan. Poleg nastopov v živo se bralci z mojimi pesmimi lahko seznanijo v mno-gih knjižnicah po Sloveniji, prav tako si je Razgaljeno dušo možno sposoditi v naši knjižnici na MNZ. Na moji dosedanji pe-sniški poti sem se srečala z različnimi lju-dmi, tako je pred leti prišlo do sodelova-nja s pianistom in aranžerjem Boštjanom Grabnarjem, ki je uglasbil tri moje pesmi, ki so izšle na zgoščenkah. Izid pesniške zbirke je bil zame velika prelomnica, ne-kakšna odskočna deska in spodbuda za naprej. Prav tako sem med pripravami na izid knjige spoznala, kdo so moji pravi prijatelji. In vsi ti pesniški večeri so samo nadaljevanje začetega.

Vsega tega pa ne bi bilo brez podpore domačih.

Vsekakor. Včasih se niti ne zavedam vrednosti tega, da imam pri vseh dejav-nostih, povezanih s svojim pesniškim udejstvovanjem, zelo veliko podporo svoje družine. Prav poseben projekt so bile priprave na predstavitev pesniške zbirke, v njih so dejavno sodelovali mož kot idejni vodja, sin je skrbel za tehniko in ozvočenje, hči je prevzela skrb za pogo-stitev povabljenih gostov. Na pesniških večerih mož poskrbi za glasbeno spre-mljavo in hči za fotografiranje. In vsi trije so zelo ponosni name. Hvala vam, moji trije piškotki. A pri vsem tem ne morem

mimo dejstva, da dolgujem zahvalo Me-stni občini Ljubljana, ki je finančno pod-prla izid Razgaljene duše, in Četrtni sku-pnosti Trnovo, ki me je vrsto let podpirala in mi omogočila, da sem lahko v lokalnem glasilu objavljala svoje pesmi.

Delate na ministrstvu za notranje zadeve. Kako pa ta vaš talent sprejemajo vaši sodelavci in nadrejeni? Najbrž je zaradi vaših pesniških sposobnosti na vas »padla« tudi naloga pisca čestitk ob kakšnih rojstnih dnevih in praznikih.

Iskreno priznam, da imam tu na Štefa-novi čudovite punce okrog sebe. Prav ta-ko kakor moji domači me zelo podpirajo in mi pri nastopih svetujejo glede zuna-njega videza. Na zaključno prireditev Pe-sniškega turnirja v Mariboru, kamor sem se med 156 prijavljenimi – z največ gla-sovi publike v polfinalu v Celovcu – uvr-stila v veliki finale, so prišle iz Ljubljane, ena vrsta v dvorani je bila zasedena samo zaradi navijačev, ki so me prišli podpirat. Na predstavitvi zbirke so zelo dejavno sodelovale pri scenariju, predlogih in pri-pravi pogostitve. Priskrbele so mi vodite-lja Klemena Rešetiča in fotografa Jureta Prevorška. Imeli smo pravi timbilding v malem. Prav tako imam vso podporo svo-jega šefa, ki nikoli ne komplicira zaradi zgodnejšega odhoda z delovnega mesta ali celo dopusta, kadar imam pesniški na-stop. Seveda se na tem mestu posebej zahvaljujem svoji »sostanovalki« Heleni,

ki je vedno prva na udaru, kadar se bliža literarni dogodek.

Večkrat se zgodi, da me kdo od so-delavcev ali prijateljev prosi za pesem, namenjeno obletnici, rojstnemu dnevu, upokojitvi ali kakšnemu drugemu slavju. Takšnih pesmi se je z leti nabralo veliko in jih ne hranim, saj so bile kot unikat napisane za določeno osebo in so pre-več osebne, da bi jih objavila v zbirki. No, naredila sem izjemo in z dovoljenjem sla-vljencev v knjižico uvrstila dve. Moram pa povedati, da takšnih naročil ne maram, če mi dajo premalo časa.

gotovo že razmišljate o novih pesniških podvigih.

Kar nekaj novih pesmi se je že nabra-lo. Ko se malo ozrem okrog sebe, najdem mnogo stvari, o katerih se da pisati v ver-zih. Toliko je še neobravnavanih tem! Mor-da se zdim ljudem, ki me srečujejo zjutraj na poti v službo, čudaška, ker si pogosto-krat zapisujem misli, ki se takrat porodijo. Prva zbirka pesmi je nastajala približno 25 let in močno upam, da se bodo Metulju, Biserni poti, Mamini pesmi, Čudni pesmi, Novoletni in ostalim kmalu pridružile no-ve, sveže pesmi, za katere ne bo treba ča-kati novi dve desetletji, da izidejo v zbirki.

Besedilo: Anita Kovačič, Sektor za odnose z javnostmi SGDP GPU


PROSTI ČAS

»Ko se malo ozrem okrog sebe, najdem mnogo stvari, o katerih se da pisati v verzih. Toliko je še neobravnavanih tem! Morda se zdim ljudem, ki me srečujejo zjutraj na poti v službo, čudaška, ker si pogostokrat zapisujem misli, ki se takrat porodijo.«


VArNOST

49

NA OLImPIjSKIH IgRAH TUDI OSem VRHUNSKIH šPORTNIKOVIZ POLIcIjSKIH VRST

ŠPORT

Olimpijske igre so sanje vsakega vr-hunskega športnika. Prvi cilj vrhunskih športnikov je uvrstitev v olimpijsko re-prezentanco, potem pa osvojitev čim boljšega rezultata – višek je zagotovo osvojitev katerega od odličij.

Slovenska olimpijska reprezentan-ca za London 2012 je štela 65 športnic in športnikov, ki so se v štiriletnem ciklu tekmovanj morali »prebiti« skozi stroge mednarodne, nacionalne in interne kri-terije.

Na olimpijskih igrah v Londonu so iz policijskih vrst nastopili: veslača Iztok Čop in Luka Špik (dobitnika bronastega odličja), judoista Rok Drakšič in Aljaž Se-dej, plavalca Sara Isaković in Peter Man-koč, atletinja – metalka kopja – Martina Ratej ter kanuist na divjih vodah Benja-min Savšek. V slovenski olimpijski ekipi je bil tudi trener juda, zaposlen v Oddel-ku vrhunskih športnikov, Marjan Fabjan, čigar varovanka Urška Žolnir (zaposlena v vojski) je postala olimpijska prvakinja. Marjan Fabjan je sicer tudi trener Roka

Drakšiča in Petre Nareks, prav tako zapo-slene v Oddelku vrhunskih športnikov v Policiji.

Dosežki naših športnikov: Iztok Čop in Luka Špik (veslanje,

dvojni dvojec): 3. mesto (bronasta medalja),

Martina Ratej (atletika, met kopja): 7. mesto,

Benjamin Savšek (kajak-kanu – sla-lom, C-1): 8. mesto,

Rok Drakšič (judo, do 66 kg): delitev 9.–16. mesta (zmaga v prvem krogu in poraz v drugem),

Sara Isaković: plavanje, 200 m prosto, 14. mesto, plavanje, 100 m delfin, 31. mesto, plavanje, 4 x 200 m prosto, 14. mesto,

Peter Mankoč (plavanje, 100 m del-fin): 19. mesto,

Aljaž Sedej (judo, do 81 kg): brez uvr-stitve (poraz v predtekmovanju),

Marjan Fabjan (trener juda): trener Urške Žolnir (zaposlena v Slovenski vojski), ki je osvojila naslov olimpij-ske prvakinje.

Športnikom sta ob koncu olimpij-skih iger čestitala tudi generalni direktor policije Janko Goršek in minister za no-tranje zadeve dr. Vinko Gorenak. Gene-ralni direktor policije se je enemu naju-spešnejših slovenskih olimpijcev Iztoku Čopu ob koncu njegove športne kariere zahvalil za prispevek k ugledu policije, za zgled mladim in v spomin na njego-va izjemna športna leta. »Sedemnajst let delovne dobe v policiji je doba, na katero je lahko ponosen vsak zaposleni v policiji. Naj se ti zahvalimo za vse tisto, kar si storil za njen ugled, in storil si zelo veliko. Bil si eden najboljših promotorjev policije in veseli smo ter počaščeni, da si bil in si še del nas,« so bile Gorškove be-sede, namenjene Čopu.

Minister za notranje zadeve dr. Vinko Gorenak pa je izpostavil, da je leta 1994, ko se je prvič vzpostavljal sistem zapo-

Olimpijskih iger, ki so potekale med 27. julijem in 12. avgustom v Londonu, se je v okviru slovenske delegacije udeležilo tudi osem vrhunskih športnikov, zaposlenih v Oddelku vrhunskih športnikov v Policiji.


VArNOSTŠPORT

slovanja vrhunskih športnikov, sodelo-val pri vseh pogovorih in pogajanjih za urejen status športnikov, da bi ti lahko kar najbolje opravljali svoje poslanstvo. »Moram reči, da sem danes, po toliko letih, še posebej ponosen na vse, ki ste zaposleni v policiji. Za vami so najpo-membnejši dosežki na olimpijskih igrah, dosežki, na katere mora biti in je pono-sna vsa Slovenija, še posebej pa smo na to ponosni na ministrstvu in v policiji. V imenu obeh institucij, tudi v svojem imenu, se moram zahvaliti za vse, kar ste dosegli,« je še dejal Gorenak.

V svojem imenu in v imenu vseh to-kratnih v policiji zaposlenih olimpijcev je spregovoril Iztok Čop: »Tudi sam sem vesel, da sem že toliko časa v policiji, kjer sem po svojih najboljših močeh pomagal pri promociji v imenu policije, in upam, da bom to lahko počel tudi v prihodnje. Mislim, da lahko govorim v imenu vseh nas in se zahvalim za zapo-slitev, ki nenazadnje športnikom pome-ni določeno socialno varnost. Moramo vedeti, da verjetno marsikdo izmed nas, ki smo osvojili medaljo na olimpijskih igrah, ne bi vztrajal tako dolgo, če ne bi bilo sistema podpore države oziroma ministrstev. Policiji se zahvaljujem za zelo korektno in zelo lepo sodelovanje. Vedno je bilo razumevanje, da je špor-tna kariera prva, da so obveznosti do policije bolj vezane na čas izven tekem in treningov. Upam, da bo tako sodelo-vanje potekalo tudi v teh kriznih časih in v prihodnosti, da bodo generacije za nami vsaj takšne ali še boljše, kot je na-ša. Hvala za podporo.«

benjamin Savšek: »biti del olimpijske zgodbe je res nekaj posebnega.«

Ste zadovoljni z olimpijskim nasto-pom?

Seveda sem zadovoljen, saj sem dal vse od sebe in tako zastopal sloven-sko policijo in Slovenijo na olimpijskih igrah. Vožnja v finalu je bila malo po-nesrečena, ker pa je to moj prvi olim-pijski nastop, sem zadovoljen.

Kaj pa je najbolj vplivalo na slabši nastop v finalu?

Morda je bilo nekaj pritiska, ker sem dobro odpeljal kvalifikacije in polfi-nale in potem startal med zadnjimi v finalu. Vedel sem, da bom moral še enkrat hitro odpeljati, brez kazenskih sekund, na žalost pa se mi je že pri tre-tjih vratih zgodila napaka in dobil sem

dve kazenski sekundi. Vedel sem, da je boja za medaljo konec, vztrajal pa sem še naprej, ampak so se napake žal le še vrstile. Morda je res pritisk glav-ni krivec, saj so pred mano startali vsi najboljši in sem glede na odziv tribun videl, da so postavili zelo dobre čase.

Kakšni so cilji za naprej, si z mislimi že pri novih OI?

Rad bi nastopil tudi v Riu 2016. Štiri leta je kar dolga doba, tako da bomo videli, kako se bo vse odvijalo … Na-slednja postaja je sicer drugo leto že svetovno prvenstvo, kjer sem sposo-ben priti na najvišja mesta.

je zdaj čas za dopust, počitnice?

Ja, zdaj po olimpijadi sem si malo od-dahnil, drugače pa me čakata še dva svetovna pokala, ampak ne merim ta-ko visoko kot na olimpijadi, ker je zdaj čas za oddih.

Kaj ti je od OI ostalo najbolj v spo-minu?

Vsekakor najprej vzdušje. Organizacija je bila super, nekaj težav je bilo edino s prevozi, ampak smo se tudi tega nava-dili. Dogajanje na progi je bilo enkra-tno, tudi občinstvo je bilo neverjetno. Olimpijske igre predstavljajo res pose-ben dogodek, drugače se počutiš tudi na startu. Biti del te olimpijske zgodbe je res nekaj posebnega.


VArNOST

51

ŠPORT

Iztok čop: »Rezultat na olimpijskih igrah je odraz želje po dokazovanju sebi in najbližjim.«

Ste pričakovali takšen rezultat?

Cilj je bila medalja, čeprav tega nisva razlagala na glas. Vedela sva, da bova morala biti najboljša, boljša kot celo sezono. V bistvu sva naredila vse za to in na koncu nama je tudi uspelo.

Ste imeli pred tekmo morda v glavi idejo, da je treba osvojiti medaljo pred zaključkom športne kariere, ali to ni bilo v ospredju?

Ne, zaključil bi jo v vsakem primeru; to, da bo po olimpijadi kariera končana, sem se odločil že prej (z izjemo kakšne-ga manjšega tekmovanja). Rezultat na OI pa je odraz želje dokazati se sam se-bi in najbližjim, ki me podpirajo kljub moji odsotnosti. Tudi zaradi njih je bila želja po zmagi toliko večja. Ne bom re-kel, da je bil zato dosežek na OI boljši, gotovo pa je bilo delo veliko bolj skon-centrirano; uspeh je rezultat načrtnega in skoncentriranega dela zadnjih nekaj let, predvsem pa zadnjega leta.

Kaj boste počeli v prihodnje, so to trenerske vode, ostajate v policiji?

Zaenkrat o trenerskih vodah ne razmi-šljam, tega sicer ne izključujem, am-pak trenutno se v tem ne vidim. Želim se materialno osamosvojiti izven vr-hunskega športa. Še naprej bom delal to, kar počnem zdaj: razširil bom idejo veslanja za vsakogar, kar organizira-mo v Ljubljani (veslaški simulatorji in veslaška vadba za ljudi vseh starosti, spolov in fizične pripravljenosti) … Pripravljamo tudi bolj mednarodno usmerjene projekte, tako da obstaja več možnosti, na koncu pa se bom moral odločiti za eno.

Se torej poslavljate od policije?

O tem, da bi ostal, nisem razmišljal, bi bil pa to vsekakor dober izziv. Od ko-

legov, ki so zapustili športne vode in so ostali v policiji, nikomur ni žal, da se je odločil za to pot.

To so že vaše 6. olimpijske igre. Katere pa so vam ostale najbolj v spominu in zakaj?

Vsake so pustile svoj pečat, naj-bolj pa sem užival v Barceloni in Atenah. Mislim, da so tam ravno domačini, ta mediteranska menta-liteta, dali svoj pridih, ne govorim torej rezultatsko, ampak o tem, ka-ko so bile organizirane, kako sem se tam počutil. Barcelona in Atene so bile svojevrstne, pravim jim igre z vzdušjem, medtem ko se mi zdi, da so bile igre v Ameriki, Avstraliji, Angliji zelo formalne.

Zdaj bo verjetno več časa za dru-žino in konjičke. S čim se sicer ukvarjate, bo zdaj morda čas za kaj, česar do sedaj ni bilo?

Hobiji so bili vsi vezani na šport, dopolnilo k veslanju: tek na smu-čeh, kolesarjenje … Upam, da bo več časa, čeprav se po drugi strani bojim, da ga bo še manj. To, kar je do sedaj predstavljalo del trenin-ga, službe, bo po novem prosti čas. Želim si, da bi si službo organiziral tako, da bom imel več časa za dru-žino in hobije. Imam pa to srečo, da imava z ženo podobne hobije.

Kaj vam je ob začetku kariere pomenila zaposlitev v policiji glede na to, da veslanje pred približno petimi leti ni bil ravno komercialno zanimiv šport, ali pač?

Tudi zdaj ni pretirano komercial-no zanimiv, čeprav je bil položaj takrat morda celo boljši. Ta zapo-slitev je bila en vir dohodka, pred-vsem pa socialna varnost. Med kariero so bili materialni vzponi in padci, to pa je bila stalnica. Tudi če ni bilo takšnih dosežkov, kot sem si jih želel, in ni bilo dovolj dodatnih, sponzorskih sredstev, mi je zapo-slitev omogočala, da sem se lahko mirno pripravil za naprej. Kadar ni uspehov, naslednji dan usahne večina virov v zvezi, klubu, na tr-gu – to moramo vedeti. Zaposlitev torej prinaša določeno mirnost, ki je pogosto celo več kot plača, ki jo dobiš. Veš, da se ne rabiš boriti za preživetje; to je zelo pomembno, da si lahko osredotočen na šport.

Luka špik: »Dosežek na london-skih olimpijskih igrah je najtežje prigaran doslej.«

je dosežek na londonskih olim-pijskih igrah tisti, na katerega ste najbolj ponosni v svoji karieri?

To bi težko rekel, se mi je pa zdel najtežje prigaran. Ko sem bil mlajši, se mi je vse zdelo lažje, manj psihič-nega pritiska je bilo, manj sem se ukvarjal s tem, lani in letos pa je bilo to že težje.

Kakšni so vaši načrti za naprej glede na to, da se Iztok čop posla-vlja?

Ne vem, kako bo Iztok brez mene (smeh). Vem, da lahko nekaj nare-dim tudi v enojcu. Gotovo bom mo-ral še naprej dobro trenirati, potem pa se bodo možnosti same odprle. Če bo kakšna dobra priložnost za sodelovanje, bom poskusil.

Kaj pa vam pomeni zaposlitev v policiji?

Na začetku sem mogoče takim stva-rem posvečal manj pozornosti, zdaj pa – glede na položaj in finančna sredstva – vem, da bi se poznalo, če bi ostal brez zaposlitve v policiji. Treniral bi še vedno, socialna var-nost, ki je zelo pomembna, pa bi odpadla. To je zelo pomemben del, še posebej takrat, kadar govorimo o takšnih rezultatih, kot so olimpijske medalje.


VArNOSTŠPORT

marjan Fabjan: »Policiji mi je bila vedno v pomoč, zato lahko rečem le hvala.«

Koliko odrekanja je potrebnega, da lahko športnik pride na OI?

Odrekanje je zelo veliko. Športu je treba podrediti celo življenje; da lah-ko športnik pride do olimpijskih iger, mora vložiti izjemno veliko prostega

časa, na stran mora dati tudi prijatelje in družino. Vrhunski šport je zelo krut.

So zadnje priprave pred OI težje kot običajni treningi?

Fizično, ne bi rekel, da so, morda bolj psihično. Moram reči, da sem bil pri olimpijcih, ki so bili moji varovanci, pred olimpijskimi igrami že precej psi-hično obremenjen, zasebnega življe-nja ni bilo več, nisem odgovarjal na vprašanja prijateljev glede olimpijskih iger, misli so bile čisto drugje.

Kakšni so treningi pred OI, da špor-tniku ne zmanjka energije?

Pomembne so bazične priprave, naj-pomembnejše pa zadnje, specialne priprave. Tu je zelo pomemben psihič-ni vidik. Zadnji teden moramo pred-vsem paziti, da ne naredimo kakšne napake. Kot trener sem odgovoren za vsako napako, ki jo naredi tekmova-

Rok Drakšič: »že od malih nog sem navdušen nad olimpij-skimi igrami, zato je bila že uvrstitev nekaj izjemnega.«

Kako komentirate nastop na olimpijskih igrah?

Olimpijske igre predstavljajo tekmo-vanje, na katerem odločajo malen-kosti, pomembne so izkušnje, vemo pa, da je potrebna tudi športna sreča. Želel sem priti najvišje, a mi zaradi sodniške in tudi moje napake to ni uspelo, zato sem še nekako razoča-ran, ampak to jemljem kot izkušnjo. Moram pač pozabiti in iti naprej.

Kakšni so načrti za naprej?

Zdaj sledi malo premora, potem pa se že veselim naslednje tekme, sve-

tovnega policij-skega prvenstva.

Koliko pa vam pomeni sodelo-vanje na OI?

Že od malega sem navdušen nad olimpijskimi igrami, tako da je bila že uvrstitev tja zame nekaj izjemnega, še po-sebej ko sem do-živel olimpijsko vzdušje. Vedno pa si vsak želi naj-višjih uvrstitev, vsak zase tudi ve, koliko je zmožen. Glede na to, da sem na svetovni lestvici dosegel peto mesto, sem v Londonu priča-koval vrhunsko uvrstitev. A za ta-kšen dosežek je še dovolj časa.

lec. Nikdar ne krivim tekmovalcev, saj vem, da bi rad vsak dosegel najboljši rezultat. Športnika, denimo, poznam po deset let. V tem času spoznam nje-gove šibke točke in moja naloga je, da jih odpravim. Če športnik ni pripra-vljen, sem kriv jaz. Tudi če ima osebne težave, čutim, da moram kot trener stopiti zraven, da moram pomagati, tudi ob polnoči, če je treba.

V Oddelku vrhunskih športnikov ste edini trener. Kaj vam pomeni ta za-poslitev? bi v oddelku potrebovali še kakšnega trenerja?

Ta zaposlitev mi je v veliko čast. Rad povem, kje sem zaposlen. Pomeni pa tudi veliko odgovornost, saj se je treba držati policijskega kodeksa, paziti, kako se obnašaš. Želim si, da bi zaposlili še koga. Sistem je, kar zadeva športnike, odlično zastavljen, zaposleni v tej enoti smo lahko ponosni, če se primerjamo z drugimi evropskimi državami. Policija nam je bila vedno v pomoč in lahko re-čemo hvala, nič drugega.

martina Ratej: »že kakšno uro po olimpijskih igrah sem razmišljala o naslednjih.«

Kako ste zadovoljni z olimpijskim nastopom?

Danes, nekaj dni po olimpijskem na-stopu, sem zadovoljna z doseženim sedmim mestom, ostal pa je grenak priokus, ko sem videla, da bi lahko stala na stopničkah.

Ste z mislimi že pri naslednji tek-mi ali na počitnicah?

Kakšno uro po olimpijskih igrah sem že razmišljala o naslednjih igrah, ki bodo v Riu, tja so zdaj usmerjene vse moje misli.

Kaj je tisto, kar vam po vašem mnenju še manj-ka, da boste boljši?

Ne manjka mi ve-liko, morda bom spremenila dolo-čene stvari pri tre-ningu, gotovo pa so tekme odvisne tudi od sreče.

Kaj pa organiza-cija OI?

Organizacija je bi-la taka, kot mora biti, tudi za var-nost je bilo izje-mno poskrbljeno.


VArNOST

53

ŠPORT

Sara Isakovič: »štirinajsto mesto sem si izborila po svojih najboljših močeh.«

Kako usklajujete študij in treninge?

V Ameriki imam ta privilegij, da lahko študentka sama sestavim dan tako,

da so predavanja med treningi. Zjutraj treniram od šestih do osmih, imam pre-davanja do približno enih popoldne, potem pa spet trening in zvečer mor-da kakšna predavanja. Predavanja so v isti okolici, kjer treniram in stanujem. Pogoji so fantastični, imam enkratno skupino, trenerko. Zelo hvaležna sem, da imam to možnost, da lahko študi-ram in plavam, ker mi šola pomeni naj-več na svetu. To bi mi težko uspevalo v Sloveniji, saj bi se morala najverjetneje odločiti ali za študij ali profesionalno športno kariero.

Kako ste zadovoljni z olimpijskim nastopom?

Pričakovala sem vsaj uvrstitev v finale, zato sem bila malo žalostna, vendar pa se tudi nekateri bivši dobitniki me-

Besedilo: Tomas Globočnik, Oddelek vrhunskih športnikov, in Anita Kovačič, Sektor za odnose z javnostmi SGDP GPU


dalj niso uvrstili vanj. Plavanje je krut šport, izredno konkurenčen, vsako le-to je več mladih tekmovalk, sama pa tudi nisem več tako mlada. Po najbolj-ših močeh sem si izborila to štirinajsto mesto in biti med šestnajstimi naj-boljšimi na svetu se mi zdi tudi velik uspeh. Nimam razloga za žalost.

Kakšni so cilji za prihodnost?

V bližnji prihodnosti pa . . . načrtujem znova oditi za eno leto v Ameriko, da končam študij in naredim načrt za podiplomski študij, ki me res zanima. Plavala bom še, ker to rada počnem, ne morem pa trenutno načrtovati bolj oddaljene prihodnosti. Vem, da je na-slednje leto na vrsti svetovno prven-stvo v Španiji, to bo recimo ena takšna glavna tekma, ki me še čaka.


VArNOSTŠPORT

Po dveh dneh premagovanja pro-grama »jeklenih« se je 16. junija v Ribnem pod Ribensko goro končal letošnji brajnikov memorial. V sku-pni razvrstitvi je zmagala Specialna enota slovenske policije.

»Specialci« so zmagali pred Gorsko brigado SV in pravosodnimi policisti. Najboljšim sta medalje in pokale po-delila direktor Uprave kriminalistične policije dr. Jurij Ferme in namestnik načelnika generalštaba brigadir dr. Andrej Osterman.

Generalna razvrstitev:

1. Specialna enota policije,2. Gorska brigada Slovenske vojske,3. Pravosodni policisti Ministrstva za

pravosodje.

Tekmovanje v policiji:

1. Specialna enota policije,2. Policijska akademija,3. Policijska uprava Ljubljana.

Mešane ekipe (moški, ženske) – gene-ralno:

1. Vojna policija Slovenske vojske,2. Policijska uprava Kranj,3. Policijska postaja Kranjska Gora.

POKAL LeTOšNjegA bRAjNIKOVegA memORIALA je ODNeSLA POLIcIjA

Tudi v letu 2012 je bil v sodelo-vanju z Olimpijskim komitejem Slovenije v okviru akcije Slove-nija teče 2012 (skupno 100 te-kaških prireditev) pripravljen izbor šestih tekov, ki so šteli za kategorijo mNZ – Policija. Delavci policije so tekmovali v štirih kategorijah (ženske in moški do in nad 35 let).

Tekmovanja so potekala v pe-tih regijah: primorski, gorenjski, štajersko-koroški, dolenjski in po-murski. Pogoj za skupno uvrsti-tev v tej kategoriji je bila uvrstitev oz. udeležba na tekih v vsaj štirih različnih regijah.

Finalni tek, ki je štel za kategorijo MNZ – Policija, je bil v soboto, 25. avgusta 2012, v Sežani (11. tek na Tabor – Primorska regija).

Ob tej priložnosti so bil podeljeni tudi pokali za skupno uvrstitev za leto 2012. Pogoj za skupno uvrstitev so v tej kategoriji izpolnili trije: ena tekmo-valka in dva tekmovalca.

V kategoriji ženske do 35 let je skupno prvo mesto osvojila Anita Brovč iz Policijske uprave Kranj. V moški konkurenci pa je v kategoriji nad 35 let skupno prvo mesto osvojil Karl Petelinšek iz Policijske akademije GPU pred Primožem Meškom iz PU MB.

Besedilo in foto: Oddelek vrhunskih športnikov, PA GPU

ZAKLjUčeK SLOVeNSKegA POKALA VReKReATIVNIH TeKIH 2012 ZA mNZ - POLIcIjO

NA VI. POLIcIjSKIH IgRAH NA VODI SODeLOVALO 23 eKIP IZ SLOVeNIje IN TUjINe

Postaja mejne policije Petišovci je v sodelovanju z Regionalnim klubom IPA za Pomurje letos or-ganizirala tradicionalne, že VI. policijske igre na vodi, ki so potekale na gramoznici v bakovcih. Iger se je udeležilo 23 ekip iz Slovenije, Hrvaške, Sr-bije in Madžarske. V vsaki je bilo šest tekmovalcev, ki so se pomerili v treh različnih igrah na vodi.Končni vrstni red v moški konkurenci:1. mesto PMP Petišovci, 2. mesto PP Gornja Radgona, 3. mesto skupina IPA Nova Gorica. V ženski konkurenci je 1. mesto osvojila ekipa PP MB I – Mambe.

Besedilo in foto: PMP Petišovci

3. septembra je šolski prag prvič prestopilo 19 tisoč otrok. Da bi voznike opozoril na najranljivejšo skupino udeležencev v cestnem prometu, je minister za notranje zadeve dr. Vinko gorenak skupaj z vrhunskim športnikom, zaposlenim v policiji, Dejanom Zavcem obiskal prvošolčke v Rogaški Slatini in Zrečah. generalni direktor policije janko goršek pa se je na sprehod po varni šolski poti odpravil z veslačem Luko špikom in novomeškimi osnovnošolci Oš center.

Foto: Služba za odnose z javnostmi MNZin PU Novo mesto

Ministrstvo za notranje zadeve Republike SlovenijeLetnik LXISSN 2232-318X

3/2012

revi

ja

Documents

Varnost 3/2012