Varnost 2/2009

Projekt racionalizacijeNovosti v plačnem sistemu

Fotozgodba: Usposabljanje učne skupine specialne enoteavtor: Milan Tomažin

Ministrstvo za notranje zadeve Republike SlovenijeLetnik LVIIISSN 0350 -7114

2/2009

Stres pri policistih

POGOVOR Z JANKOM GORŠKOM - PRVIM MOŽEM POLICIJE

revi

ja

Nasilje v družini

Povzetek

V tokratni Varnosti predstavljamo Janka Gorška, od februarja letos prvega moža slovenske policije.

V intervjuju je povedal, da si bo prizadeval za dobre odnose v policiji, ki so po njegovem

mnenju temelj dobrega delovanja organizacije. Je mož, ki je v policiji zaposlen 25 let. Velik del

svoje kariere je bil kriminalist. Pozna policijo, je strokovnjak na svojem področju, predvsem pa je človeški. Z njim smo se med drugim pogovarjali

o temah, pred katerimi si mnogi zatiskajo oči, o kadrovski problematiki, plačah zaposlenih,

reorganizaciji policije, o pripadnosti policiji in pritiskih politike. Kritičen je do vodstev

na regionalni in lokalni ravni, zavzema se za policiste na terenu. Mož, ki nas je prepričal, da bo

naredil, kar je obljubil.

Cel svet je bolj kot ne v gospodarski krizi, tudi naša država ni izjema. K izhodu iz krize bo

pomagala tudi racionalizacija, s katero se bo poskušalo rešiti, kar se rešiti da. Tudi javne

uprave se je dotaknila – kako, lahko preberete na 10. strani.

V strokovnih prispevkih smo se dotaknili novosti v plačnem sistemu, ocenjevanja, nagrajevanja

in napredovanja zaposlenih, mednarodnega terorizma in njegovih globalnih razsežnosti

(vzrokov za njegov pojav in kako ga preseči) ter globalne mobilnosti delovne sile. Pomembni

temi za delo zaposlenih v policiji sta zagotovo stres pri policistih, v katerih predstavljamo

dejavnike stresa, katerim so policisti izpostavljeni pri opravljanju svojih nalog, in problematika

družinskega nasilja, s katero se policisti pogosto srečujejo.

Veliko se je to zimo dogajalo na smučiščih. Športne igre in druženje pomembno prispevajo

k boljšim medsebojnim odnosom. Predstavljamo policista, prvaka v reliju, policista, ki je

ustanovil policijsko športno društvo Belina, predsednika Združenja zbirateljev policijskih insignij, policista, ki izdaja lokalno policijsko

glasilo, policista, ki je napisal knjigo s svojega strokovnega področja – jujitsa, in upokojenega

policista, oblikovalca podob v lesu.

Veliko je še tem, ki bi jih radi predstavili. Veseli bomo, če nam boste pri tem pomagali. Naj

pomlad prebudi veselje v nas.

Želimo vam zanimivo branje!

Monika Golobkoordinatorka

Summary

In this issue we present Janko Goršek, who has been Director General of the Slovenian police since February this year. In the interview he said that he would strive for good relations within the Police as he believes that good relations are the basis for an organisation to function well. He has been working for the Police for 25 years. He spent a good part of his career working as a criminal investigator. He knows the Police well, is an expert in his field and, equally importantly, he is not afraid of showing his human side. He talked to us about topics that many wish to avoid, i.e. human resources problems, salaries, reorganisation of the Police, commitment to the Police and political pressures. He is critical to managements at regional and local level and protective of police officers in the field. In short, he is a man who convinced us that he would do what he promised to do.

The whole world is in the grip of the economic crisis and Slovenia is no exception. One of the ways of rescuing what can be rescued is rationalisation, which has also affected public administration – more on that you can read on page 10.

Specialist articles are devoted to the new salary system, evaluation, remuneration and promotion of employees, international terrorism and its global dimension (its causes and ways of combating it) and global mobility of the labour force. Other interesting topics include the stress factors police officers are exposed to in performing their duties, and domestic violence, which is something officers encounter a lot in their work.

A lot happened on ski slopes this winter. Sports games and socialising are known to significantly improve mutual relations. We present a police officer who is a rally champion, a police officer who founded a Police Sports Association Belina, the president of the Association of Collectors of Police Insignia, a police officer who issues a local police gazette, a police officer who wrote a book about his field of interest - Jiu-Jitsu, and a retired police officer who creates carved wood figures.

There are many more topics we would like to present to you. We will appreciate your help in doing this. Let the spring season bring joy to us all.

We hope you find the reading interesting.

Monika GolobCoordinator

VARNOST - 2.indd 2 9.4.2009 15:30:08

letnik LVII/št. 2/2009

VArNOST

3

VARNOST ISSN 0350-7114

Glavna urednica: Nuška TavčarOdgovorni urednik: Dean BožnikNamestnica odgovornega urednika: Marlena MartinecČlani uredniškega odbora: Jasna Puhar Guček, Anton Bukovnik, Leon Keder, Marina Vrečar, Monika Golob - koordinatorkaLektorica: Janja Šušteršič-NučičPrevod: Služba za prevajanje in lektoriranje, MNZOblikovanje naslovnice: Boris TeodorovićFotografija na naslovnici: Milan TomažinTehnično oblikovanje: Mirsada DželadiniTisk: Pleško, d. o. o.Naklada: 4000 izvodovNaslov: MNZ, Uredništvo Varnosti, Štefanova ulica 2, 1501 LjubljanaSpletna naslova: www.mnz.gov.si, www.policija.siTelefon: 01/428 46 63, 01/428 57 45, e-naslov: [email protected]

Mnenja in stališča avtorjev ne predstavljajo nujno stališč uredništva.

Heksenšus!

Pogosto je slišati, da je policija velik sistem. Radi jo primerjamo z velikanskim kolesjem, ki ga je težko zagnati, še težje ustaviti in skoraj nemogoče doseči, da se premakne z ustaljenih tirnic. Takim primerja-vam navadno sledi še tisoč razlogov, zakaj je bolje, da ostane tako, kot je, in nešteto razlag, ki potrjujejo te razloge. Ob tem se nehote vprašaš, ali se je sploh smiselno truditi, da bi kaj izboljšal, če pa tako ali tako že vse funkcionira.

Seveda se ob nenehnem ponavljanju človek hitro naleze tovrstne-ga razmišljanja. In kmalu postane njegov glavni zagovornik. Minejo leta, preden opazi, da je izgubil svojo začetno vnemo, da se spotika ob vse spremembe in zavrača napredne ideje. Da nič več ne razmišlja kritično, opazi šele, ko ga zaradi vnetega prikimavanja izdajo vratne mišice.

Takrat se je najbolje ustaviti, nekajkrat globoko vdihniti in upora-biti zdrav razum. Ko je mogoče kaj narediti bolje, se je treba z vso silo upreti skušnjavi, da bi poiskal tisoč novih razlogov, zakaj ne bi ničesar spreminjal. Med daleč najbolj priljubljene sodijo razlogi tipa ‘’ker tega tako ali tako ne bo storil nihče’’. Če te privlačna skušnjava kljub temu premami, prijazno prosiš sodelavca, da te pošteno sune v zadnjo plat! Nato gresta skupaj na kavo. Druženje v prostem času dokazano izbolj-šuje odnose med sodelavci. Kaj niso prav ti temelj vsakega uspeha?

Če želimo kaj spremeniti, je torej treba začeti prav tam. Pri medo-sebnih odnosih. Predvsem pa najprej pri sebi. Kritizirati je namreč naj-laže, še posebej, če pri tem glavo potisneš globoko v pesek. Veliko več poguma je potrebnega za korak, ob katerem se nam morda za trenu-tek zatresejo kolena, in ob katerem tvegamo kakšno prasko. A takrat je treba stisniti zobe in pogoltniti cmok v grlu. In kot so nas mame ne-koč učile, pokazati pogum. Na srečo nam tega v policiji ne manjka!

Nina Djordjević

4 Pogovor z Jankom Gorškom – prvim možem slovenske policije11 Projekt racionalizacije poslovanja MNZ in policije

16 Novice

Izobraževanje, usposabljanje, izpopolnjevanje46 Delavnica za izboljšanje partnerskega sodelovanja47 Trening varne vožnje v Avstriji48 Nova aplikacija v sistemu digitalnega radijskega omrežja TETRA za delo policije49 Izmenjava predavateljev50 Kriminalistični tečaj 200951 O problematiki nasilja v družini51 Usposabljanje za ogled kraja kaznivega dejanja

Iz življenja in dela

52 Sprejem hrabrih in požrtvovalnih policistov ter občanov54 Šolanje in usposabljanje v letalski policijski enoti56 Podelitev spominskih znakov policije Slovenija v Schengnu56 Obisk namestnice varuhinje človekovih pravic v PA57 Pokal Vitranc in smučarski skoki v Planici58 10 let Združenja zbirateljev policijskih insignij Slovenije58 Preventivna akcija v Krnskem pogorju59 Preventivno delo na Peci59 Pri varovanju državne meje sodelujejo z ribiči60 Razstava svetovnega popotnika

Mednarodno sodelovanje

61 Madžarski policisti odlikovali slovenske kolege61 Na usposabljanju v Sloveniji palestinska policista61 Srečanje s hrvaškimi kolegi62 Obisk vojaških atašejev62 Projektna skupina Frontexa pripravila priročnik za vodnike službenih psov

Prosti čas - predstavljamo policiste

63 Boštjan Berlič64 Andrej Jordan66 Marko Kladnik67 Tomaž Čuček68 Branko Zupanič70 Miran Grubenšek

Združenje SEVER

71 Slavnostna akademija ob 20. obletnici akcije Sever in 15. obletnici Združenja Sever

Šport

72 Prvenstvo v veleslalomu za pokal GDP73 Državno prvenstvo v veleslalomu74 Prvenstvo Ljubljančanov v veleslalomu74 S hrvaškimi kolegi v Planici 75 Prvenstvo PU Maribor v veleslalomu75 Revijalna smučarska tekma76 Policisti PP Lendava odlični na Osankarici76 Državno prvenstvo v jujitsu borbah77 Športni dan PP Podlehnik77 Policisti osvojili občinski pokal78 Nogometni turnir ob kulturnem prazniku78 Košarkarski turnir trojk79 Pohod koprskih prometnikov na Slavnik

UVODNIK

UVODNIKKAZALO

Strokovni prispevki

26 Mag. Terezija Povše Pesrl, Marina Vrečar in Samo Maček: Novosti v plačnem sistemu – ocenjevanje, nagrajevanje, napredovanje31 Adil Huselja: Stres pri policistih35 Anton Toni Klančnik: Nasilje v družini – etičnost v strokovnih timih39 Bojan Kos: Globalna mobilnost delovne sile in njeno pravno varstvo41 Bojan Geršak: Mednarodni terorizem globalnih razsežnosti

VARNOST - 2.indd 3 9.4.2009 15:30:08


VArNOST

Iskrene čestitke ob vašem ime-novanju. Kako se počutite v no-vi funkciji?

Hvala. Kako se počutim? Ko sem prišel na to delovno mesto, sem prosil svoje najožje sodelavce, če lahko uredijo, da bi imel dan vsaj 27 ur. Mislim, da to pove vse.

Vaše imenovanje za v. d. gene-ralnega direktorja policije je v javnosti sprožilo določene odzi-ve. Zakaj se niste prijavili na raz-pis in kako ste se potem vendarle odločili sprejeti to funkcijo?

Ni skrivnost, da sem del stro-kovne javnosti, ki se ne strinja s prejšnjim načinom izbire general-nega direktorja – ne gre za to, da ne bi zaupal uradniškemu svetu, ampak se mi zdi pošteno in pri-merno, da bi se generalni direktor izbiral po načelih in po-stopkih, kot to velja recimo za Sovo ali Slovensko vojsko. Tudi večina evropskih policij je vezana na takšen postopek. To je bil eden glavnih razlogov.

Da sprejmem funkcijo prvega moža policije, sem se odločil »minuto pred dvanajsto«. Ne delam si iluzij, da bom naredil revolucijo v nekaj mesecih, letih. Zdi se mi pa potrebno, da se da naši organizaciji nek pozitiven zagon.

Zavedam se, da je to največji izziv v policistovi karieri. Isto-časno se zavedam, da ko človek pride tako visoko, se višje ne more povzpeti. So samo še padci. Ampak, vsaj kar se mene tiče, pri napredovanju in funkcijah, ki sem jih do zdaj zasedal, nisem imel nikoli iluzij. Človek mora sam pri sebi razčistiti in se ne sme obremenjevati s tem, koliko časa ta funkcija traja. Ko si na položaju, moraš delati s polno mero odgovornosti, in to šteje.

Vaši nekdanji sodelavci so veseli za vas, da ste postali v. d. generalnega direktorja policije, obenem pa vas pogre-šajo. Kakšne občutke imate vi glede tega?

Eden izmed razlogov, zakaj se nisem takoj prijavil za to funkcijo, je bil tudi odličen kolektiv, ki sem ga imel v Celju. Bili smo tim, ne le ožji ali širši kolegij, vsi, do zadnjega kriminalista ali policista. Dovolim si trditi, da smo bili zelo

blizu idealu. A idealnosti v poli-ciji ne more biti in tudi ne priča-kujem, da bi kje bila.

Ko sem prišel v svojo pisarno po tistem, ko sem sprejel funkcijo, da bi pospravil svoje reči, mi je bilo res težko pri srcu.

Kako je voditi eno »največjih podjetij« v državi – s skoraj 10.000 zaposlenimi? Kaj ste pri-čakovali, preden ste prišli na to delovno mesto? Ali ste zdaj, ko vidite, kakšno je stanje, pozitiv-no ali negativno presenečeni?

Velikih presenečenj do zdaj še ni bilo. Zavedal sem se, da je to res-nično velik zalogaj, še zlasti za-radi odgovornosti. Pa ne le zato, ker odgovarjam za skoraj 10.000 ljudi. Človek se na tej funkciji ne

sme obremenjevati z mislijo, koliko ljudi vodi. Ker če bi se s tem obremenjeval, potem bi se bal. Verjetno mi je nekoli-ko lažje, ker sem štiri leta delal kot kriminalist na GPU. In že takrat sem spoznal, kako Štefanova 2 diha.

Ob mojem prihodu sem povedal, da vsem svojim ožjim sodelavcem dajem možnost, da plujejo na tej barki in so-delujejo pri spremembah, ki sem jih napovedal. Je ogrom-no dela, ampak tudi zato, ker sem človek, ki ne dovoli, da stvari stojijo. Tisto, kar ocenjujem, da je prioriteta ali pa da bi lahko nekaj izboljšalo, je treba takoj narediti. Posledično si s tem naredim še več dela. A imam na koncu dober ob-čutek, da sem za nekoga naredil dobro delo. In to je tisto, kar daje motivacijo.

Policisti in drugi zaposleni v policiji od vas veliko pri-čakujejo. Pravijo, da ste »policijski Obama«, kako bi to komentirali?

To je zelo kočljiva situacija za vsakega, ki se znajde v njej, predvsem zaradi velikih pričakovanj. Nočem dajati obljub, za katere vem, da jih je nemogoče uresničiti. Tukaj posebej poudarjam gospodarsko recesijo in obljube o izboljšanju materialnega stanja posameznikov.

Prepričan pa sem, da tisto, kar že počnemo, kjer se že kažejo pozitivne spremembe – zaenkrat pri posameznikih, da bo tudi

POGOVOR Z JANKOM GORŠKOM

POGOVOR Z JANKOM GORŠKOM,V. D. GENERALNEGA DIREKTORJA POLICIJE

Prvi vtis, ki ga je name naredil Janko Goršek, v. d. generalnega direktorja policije, je, da je človek na mestu. Preudaren, strokoven in človeški. Rad ima policijo in ve, kje so glavni problemi v organizaciji. Njegova po-zitivna energija, vztrajnost in pogum so botrovali temu, da se je bil pripravljen soočiti s težavami, pred kate-rimi si številni zatiskajo oči. Dobri medsebojni odnosi, to je ključ do boljše klime v policiji, je prepričan.

Ne bom požiral besed, ki so bile dane.

VARNOST - 2.indd 4 9.4.2009 15:30:09


VArNOST

5

PRVI MOŽ SLOVENSKE POLICIJE

v prihodnosti dalo neke rezultate. Ne bom pa požiral besed, ki so bile dane. Bistvo je, da razmišljam izključno pozitivno, in tisto, kar bom počel, bom počel v dobrobit policistk in kri-minalistk ter policistov in kriminalistov. Vem, da marsikdo ne bo zadovoljen. Zavedati se je treba, da je policija ogromen organ, in če pogledamo, koliko ljudi dela na terenu ali se ne-posredno ukvarja s problemi ljudi, je to zaskrbljujoče.

Kot ste povedali v svoji predstavitvi, želite izboljšati med-sebojne odnose v policiji. Kaj bi bilo treba storiti za to?

Za boljšo klimo v policiji bi bilo treba narediti kar nekaj ko-rakov. Kako hitro bo do sprememb prišlo, pa je odvisno od tega, ali so tisti, ki bodo morali te korake narediti, to spo-sobni storiti. Večkrat poudarjam, da sam lahko širim dobro voljo ali zgled. Ampak, če neki direktor policijske uprave, komandir policijske postaje, šef notranje organizacijske enote na policijski upravi tega ne bo doumel, je lahko vse skupaj ničevo. Bistvo vsega je, da če stvari začneš jemati sistem-sko pozitivno, potem pomeni, da bodo slej ko prej tudi tisti, ki se tega branijo in se skrivajo pod avtoritativnost-jo policije, enostavno ostali v manjšini, kar pomeni, da mora zma-gati pozitivna večina. Policija namreč mora biti enotna. Ampak, pošteno povedano, od tega smo še daleč.

Tudi kar zadeva izbolj-šanje odnosov, ne pri-čakujem kratkoročnih rezultatov. Prvi rezul-tati bodo vidni šele v naslednjih letih. V tem času pa se bo po organizacijah pokazalo, kdo tega ne bo doumel. Naši šefi se morajo začeti zavedati, da je pri od-nosih zelo pomembna predstojnikova vloga. Predstojnik mora imeti socialni čut, kljub svoji strogosti, in strokov-no avtoriteto. Če te nima, potem vse drugo pade. Nikoli pa ne bo idealno. Ne pričakujem, da bomo v nekaj mesecih ali letu prebudili ljubezen in sočustvovanje v naših polici-stih in kriminalistih, ker to je iluzija. Dejstvo je, da te stvari počnemo v situaciji, ki je resnično težka. Ne govorim le o gospodarski krizi. V družbi vlada apatičnost, kar se pozna tudi v poli-ciji. Vendar s kančkom dobre volje vsakega od nas nam to lahko uspe, pa tudi če le za deset odstotkov spremenimo stvari, bo to pozitiven učinek na zaposlene.

Napovedujete reorganizacijo policije, pripravljajo se tudi izhodišča za posodobitev kriminalistične policije. Nam lahko poveste kaj več o tem?

Trenutno se s tem ukvarjata delovni skupini – njuni člani so tako notranji kot zunanji strokovnjaki. Obe imata na-logo, da v prvi polovici leta pripravita konkretna izhodišča, na podlagi katerih bomo v drugi polovici leta sprejemali odločitve, v kakšni smeri bosta šli reorganizacija policije in posodobitev kriminalistične policije. Skupini sta se že sestali v Gotenici. To je po mojem mnenju primeren kraj za brainstorming, če lahko tako rečem.

Pri projektu reorganizacije kriminalistične policije imamo cilj, da bi že konec letošnjega leta postavili konkretne zametke osrednjega preiskovalnega organa in ga v zaključnem delu dopolnili že v prvi polovici naslednjega leta. Za zdaj lahko rečem le, da gre za strukturo, ki bo ostala v okviru policije. Ali bo to v okviru uprave kriminalistične policije ali bo organ,

vezan na generalnega direktorja policije, še ne vemo, ker je vendarle treba pustiti članom de-lovne skupine in notra-nji ter zunanji javnosti, da dorečejo stvari. Pri projektu reorganizaci-je kriminalistične po-licije bomo začeli pri osrednjem organu, ki bo v Ljubljani in bo za celo Slovenijo pokrival najhujše oblike gospo-darske, organizirane in splošne kriminalitete. V nadaljevanju pa to pomeni tudi prevetri-tev oziroma preučitev ukrepov, ki bi veljali za regijsko raven. Ampak korak za korakom.

Reorganizacija policije kot take pa je vsebinsko veliko bolj zahtevna. Stvari bi morale biti prav tako izpeljane v začetku prihodnjega leta. Skupina, ki se s tem ukvarja, je že iden-tificirala glavne probleme oz. področja, pri katerih bomo morali “prekomponirati” vsebino in organizacijsko struktu-ro. Predvidevam, da naj bi bila ta izhodišča pripravljena za razgrnitev oz. na vpogled v drugi polovici leta.

Kaj to pomeni v praksi? Verjamem, da je veliko ugibanj oko-li tega, ampak nerad govorim o teh stvareh, da ne bi koga zavajal. Na Štefanovi so se že razširile govorice o združeva-nju posameznih organov oziroma notranjeorganizacijskih enot. Dejstvo je, da sedaj ocenjujemo delovne procese, da bi ugotovili, ali se v okviru GPU in MNZ podvajajo. Na tem mestu je treba vse opozoriti, naj ne prehitevajo. Gre šele za tehten razmislek o združevanju.

Vsak strah o ukinjanju policijskih uprav je odveč. Policijske uprave se ne bodo ukinjale. Se bodo pa med drugim pro-učevale možnosti, ali je smotrno posamezne notranjeora-nizacijske enote imeti v takšni organizacijski strukturi, kot jih imamo sedaj. Poudarjam – nihče ne bo izgubil službe.

Ob imenovanju, 18. februarja, od leve proti desni: Goran Klemenčič, državni sekretar, Tatja-na Bobnar, namestnica GDP, Matjaž Šinkovec, namestnik GDP, Katarina Kresal, ministrica, in Janko Goršek, v. d. generalnega direktorja policije

Enostavno je nekoga postaviti k steni ali za mizo ter mu brez argu-mentov in grobo razlo-žiti, kdo je podrejeni, kdo nadrejeni. Dober šef zna motivirati ljudi takrat, ko je najhuje. Odnosi so temelj vsega, zato nas čaka zelo veli-ko dela. Če začnem sa-mo tu, na Štefanovi 2.

VARNOST - 2.indd 5 9.4.2009 15:30:09


VArNOSTPOGOVOR Z JANKOM GORŠKOM

Če bo pa operativa na ta račun kaj pridobila, kar je cilj, po-tem smo dosegli želeno. Projekt je zelo pomemben in ga ne bomo skrivali. V drugi polovici leta ga bomo predstavili no-tranji in zunanji javnosti.

Kaj menite o kadrovski problematiki v policiji? Kje na-meravate dobiti ljudi, saj primanjkuje usposobljenih kadrov?

To, kar delamo sedaj, so intervencijski ukrepi. Posamezni policisti, ki so svoje delo opravljali kot nadzorniki državne meje, so že v fazi prerazporejanja. S prvim julijem bodo za-ključili usposabljanje v Tacnu, nakar bodo prerazporejeni v notranjost, na policijske postaje s splošnim delovnim po-dročjem in postaje prometne policije, ki so najbolj obreme-njene. Kam natančno bodo šli delat, bodo odločili direktorji PU. V začetku marca je bil zaključen razpis za nadzornike državne meje, ki bodo izpopolnili delovna mesta na meji. Prav tako pa se zaključuje tudi posnetek stanja schengen-skega kadra, da bomo videli, kje so rezerve, iz katerih bo-mo lahko črpali.

Vzporedno teče tudi sprememba Zakona o policiji, s katero bomo dali pravno podlago za zaposlitev tistim, ki so se v zadnjih letih odločili za pokoj. Ne delamo si utvar, da bomo s tem rešili kadrovsko situacijo. Bom pa zelo vesel, če se bo vsaj nekaj policistov ali kriminalistov vrnilo v naše vrste. Nenazadnje, veliko kadra, ki se ga sedaj zaposluje, je mla-dega, neizkušenega, in bodo potrebovali dobre mentorje.

Prav tako bomo poskušali v okviru Zakona o policiji uredi-ti sistemsko in dolgoročno urejanje delovnih mest v poli-ciji. Se pravi, vsako leto bi morali predvideti, kolikšen bo kadrovski deficit – da lahko potem natančno rečemo, po-trebujemo dvesto ali tristo policistov za določeno delovno področje. Iz teh izhodišč bi se potem pripravila načrt za-poslovanja in razpis, in takoj bi se zainteresiranim lahko povedalo, za katera delovna mesta so predvideni.

Druga stvar, ki je zelo obremenjujoča in jo je kratkoročno zelo težko rešiti, pa je prevoz v službo, posebej policistov,

ki svoje delo opravljajo na meji. Gre za policiste, ki se vozijo tudi po več kot 200 kilometrov službo. Že več let pišejo proš-nje oziroma iščejo soglasje za premestitev. Nekaj najbolj pe-rečih problemov smo že rešili, ampak to so res izjeme. V prihodnjem obdobju bomo poskušali najti sistem, da bomo pri novih zaposlitvah upoštevali vse navedene okoliščine. Treba bo najti rešitev v dogovoru s policijskimi upravami.

Kaj menite o izobraževalnem sistemu za policiste – leta 1999 je bila ukinjena srednja policijska šola. Kakšen ka-

der prihaja v policijo? Se lahko kandi-dati v samo nekaj mesecih usposobijo za opravljanje poklica? Je to pravi na-čin, da se zapolnijo kadrovske luknje po policijskih postajah?V zadnjih letih so se pokazale očitne razlike med policisti, ki so z dušo in te-lesom predani temu poklicu, in tistimi, ki so v naše vrste prišli bolj iz ekonom-skih razlogov. Dejstvo je, da je štiriletna šola zagotovila višjo stopnjo znanja. Od policistov, ki so bili na kratkem uspo-sabljanju, preprosto ne moremo priča-kovati, da bodo lahko ob boku tistim, ki so bili v šoli štiri leta in ki že nekaj časa delajo. Ampak kar nekaj policistov, ki so prišli v policijo v zadnjem obdobju, je v zelo kratkem času pokazalo zelo veliko strokovnosti in pripadnosti. Za-enkrat je v policiji še večina tistih, ki so končali kadetnico in so nosilni stebri organizacije.

Pomembno pa je, da ko ti ljudje pridejo na policijske po-staje, imajo mentorje. Dobro mentorstvo lahko prinese od-lične praktične izkušnje in znanje.

Ob odhodu na kondicijsko vožnjo, 3. aprila, je policistom zaželel varno vožnjo.

So primeri, ko se mož in žena vozita tudi več kot 200 kilometrov v službo. To je absurdno! Potem so tudi problemi, ki so vezani na razpored dela. Upoštevati bo treba, da se nekdo vozi iz enega dela Slovenije v drugega, in da ta človek ne mo-re priti na delo le za šest ali osem ur, ampak ga je treba zaposliti za 12 ur. In še in še. Upam, da bodo vodstvene garniture na lokalni in regijski ravni doumele, da je treba pri delu s kadri – ver-jamem, da je težko, če nimaš ljudi – upoštevati socialne stiske naših policistov, ki so res velike. In če se nekdo vozi nekaj let po 200 kilometrov – ne čudimo se, da ljudje tolikokrat razmišljajo o odhodu iz policije!

Prepogosto se dogaja, da so mladi policisti pre-puščeni sami sebi. Njihova socialna slika je zelo slaba. Za družinsko življenje imajo zelo slabe možnosti.

VARNOST - 2.indd 6 9.4.2009 15:30:10


VArNOST

7


Če govorimo o materialnem statusu, če govorimo o prostem času, ki ga nima-jo, če govorimo o tem, da se morajo v službo voziti po več ur in še bi lahko naštevali ... In če imajo še to nesrečo, da imajo predstojnika, ki vse našteto jemlje zlahka, potem lahko temu reče-mo katastrofa.

V času recesije zaposlene gotovo za-nima, ali se bodo varčevalni ukrepi dotaknili tudi policije.

Kar se tiče denarja za plače, je zagotov-ljen, osnovno delo bo potekalo normal-no tudi v prihodnje. Kaj bo, če se bodo stvari slabšale, je težko predvideti. Pre-pričan sem, da nihče, ne v Sloveniji ne v svetu, tega ne more napovedati. Zaen-krat ne kaže, da bi se morali bati za svoje delovno mesto ali plačo. Policija ima zagotovila, da bodo stvari potekale, kot je bilo dogovorjeno. Upam, da bo tako do konca gospodar-ske krize.

Pri svojem delu imate namestnico. Kaj menite o ženskah v policiji?

Pri izbiri namestnice nisem imel težav, ker imam iz svoje prakse pozitivne izkušnje s sodelavkami.

Ko mi je namestnica potrdila sodelovanje, sem bil zelo ve-sel. Poznam jo že od prej in jo cenim kot strokovnjakinjo s pravnega področja, in verjemite mi, v tem času, ko je tukaj, se njena strokovnost vsakodnevno potrjuje. Odprli smo ogromno front, na področju sprememb Zakona o policiji, Zakona o kazenskem postopku, Zakona o izvrševanju ka-zenskih sankcij, … zelo energično, strokovno in usmerjeno vodi pogajanja s predstavniki MNZ.

Tudi za policijo je zelo pomembno, da zvišamo delež žensk in to ne samo glede števila policistk, temveč predvsem

Na obisku na PU Kranj

Na obisku na PP Moste s predsednikom vlade

žensk na najvišjih položajih. Zadovoljen bom takrat, ko bo-mo dobili prvo direktorico slovenske policije.

Kako je s pripadnostjo zaposlenih v policiji, ali bi jo lahko kako izboljšali? Veliko je slišati obtožb na račun nekaterih vodstvenih delavcev. Se obetajo kakšne zame-njave?

Kar se tiče pripadnosti, res ni ravno na zavidljivi ravni. Tu-kaj se poznajo razlike med tistimi, ki so že nekaj časa v policiji, in tistimi, ki prihajajo. Razlika se kaže tudi pri iz-vajanju policijskih nalog. Če zaposleni ne čuti pripadnosti, se to vidi tudi pri delovnih rezultatih.

Eden izmed ciljev, ki jih bo treba uresničiti, je torej izbolj-šati odnose. Ampak poudarjam, to je proces, ki bo trajal nekaj let. In to, ali smo kaj naredili ali ne, bodo pokazale analize, ampak šele čez nekaj let. Lahko se pa tudi pustimo presenetiti. Problem je le v tem, da je sedanji čas zelo ne-ugoden za spremembe, ampak na to nismo imeli vpliva.

Jeseni so bili tudi policisti »žrtve« novega plačnega si-stema – ali se morda obetajo kakšne spremembe na tem področju? Na kakšen način bi po vašem mnenju lahko izboljšali materialni položaj policistov in jim zagotovili ustrezno plačilo? Ali menite, da bi jih bilo mogoče iz-ločiti iz sistema javnih uslužbencev in tako rešiti njihov specifičen položaj, tako kot je to storila vojska?

Menim (tudi moji najožji sodelavci tako mislijo), da če bi hoteli ali ko bomo hoteli to reševati, je izločitev policije kot

Večkrat sem doživel, da se je v kočljivih situaci-jah kolegica znašla veliko bolje kot kakšen spo-štovani kolega. Pripadnost je vezana na vse, kar sem prej ome-

nil. Saj, človek lahko čuti pripadnost, ampak če se mu poruši vse, o čemer sem prej govoril, lahko pripadnost zelo hitro usahne. To se začne pri od-nosih. Kako težko je priti v službo dobre volje , ko že vnaprej veš, da te tam čaka nekdo, ki ti bo na takšen ali drugačen način zagrenil življenje. In to je bistvenega pomena. Slej ko prej v taki situaciji vsakdo izgubi voljo in lahko reče, naj si pripad-nost »obesimo na klin«.

VARNOST - 2.indd 7 9.4.2009 15:30:10


VArNOSTPOGOVOR Z JANKOM GORŠKOM

take iz sistema javnih uslužben-cev mogoča. Za to si moramo pri-zadevati. Poklic policista je odgo-voren in treba je pošteno povedati, da se policist zara-di poklica odreka mnogim stvarem. Prav tako ga ni mogoče primerjati z drugimi poklici. Odrekanja, ki jih ima, pravice, ki naj bi jih imel, in kar naprej je pod lupo notranje in predvsem zunanje javnosti, tega ni v nobenem drugem po-klicu.

Kot primer lahko povem le obravnavo suma storitve kazni-vih dejanj, ki so jih osumljeni policisti. Policist, ki stori kaz-nivo dejanje v delovnem času, npr. da je udeležen v pro-metni nesreči, pri kateri je kdo hudo telesno poškodovan; ta obravnava spada takoj pod pristojnost specializiranega oddelka v okviru vrhovnega državnega tožilstva.

Kaj je po vašem mnenju mogoče storiti, da bi po-licija izboljšala svojo podobo v javnosti in po-večala zaupanje ljudi? Prepogosto slišimo, da poli-cisti zgolj kaz-nujejo; ko pa lju-dem pomagajo, rešujejo življenja in pri tem tvegajo svoja, pa so to le obrobne novičke.

Policija si mora avtoriteto ustva-riti sama. Nihče drug nam je ne

bo. Ustvarja pa si jo predvsem z dobrimi rezulta-ti. Uspehi na po-dročju prometne varnosti, javnega reda in miru, mej-nih zadev, krimi-nalitete niso pre-zrti. Istočasno pa je to povezano z odpiranjem polici-je javnosti, in sicer na vseh ravneh, državni, regijski in lokalni. Polici-ja je še vedno kot boksarska vreča in večino stvari, s

katerimi se občani ne strinjajo, iz takšnih ali drugačnih vzro-kov, tudi če nima nobene zveze s policijo, ko pride v stik s policijo, smo mi tisti, ki dobimo »udarce«.

Policija bo svojo avtoriteto pridobivala tudi s tem, ko se bo vračala v svoje lokalno okolje, in ko bodo policisti v rednih stikih z ljudmi v lokalnem okolju. To so stvari, ki lahko uspe-jo pod pogojem, da se bodo policisti zavedali svojega po-slanstva, da nimajo službene značke ali ne nosijo uniforme zaradi tega, da bodo uveljavljali samo svoj ego, ampak zaradi tega, ker so v službi naših državljank in državljanov. Ljudje pričakujejo, da bomo nekaj storili. In če nismo uspešni, ne moremo pričakovati, da nas bodo imeli radi. Če naredimo kaj narobe, je treba napako čimprej priznati in povedati, kaj se lahko stori, da do teh napak ne bo več prihajalo.

Velikokrat se pozablja na policiste in druge zaposlene, ki so odšli v pokoj. Na tak način tako rekoč izgubimo za-kladnico znanja. Kaj bi bilo po vašem mnenju treba na tem mestu storiti za upokojence policije?

Vse primere je treba jemati individualno. Najprej je treba pogledati vzroke, zakaj so se ti ljudje upokojili. S tistimi,

ki so se upokojili zaradi slabih od-nosov, bi se bilo treba pogovoriti. To so ljudje, ki bi se ob določenih pogojih, zagotovo vrnili v službo.

Seveda je veliko odvisno tudi od tega, koliko jim bo država po-nudila. Po drugi strani se je pa tre-ba zavedati, da če takšnega policista vrneš v okolje, iz katerega je odšel zaradi slabega ra-zumevanja s še-

Podelitev medalj hrabrim in požrtvovalnim policistom in občanom

15. obletnica Združenja Sever v Velenju

Kolegi, ki so odhajali iz policije, so odhajali re-cimo v vojsko. Zakaj? Nikogar nočem postavlja-ti v podrejen položaj, niti približno ne tudi kak drug poklic, vendar, nekoč si bo treba naliti či-stega vina v tej državni upravi. Poklic policista je specifičen in je dejansko popolnoma podcenjen – tako v materialnem smislu kot v statusnem. To so stvari, ki jih bo treba v ugodnih gospodarskih razmerah rešiti.

VARNOST - 2.indd 8 9.4.2009 15:30:11


VArNOST

9

fom, ga tudi večja plača ne bo pripeljala nazaj. Govoril sem z nekaterimi, ki so izrazili željo, da bi se vrnili. Koliko bo teh ljudi, bo pokazal čas. Jih je pa veliko, tudi osebno jih poznam, ki so bili v prvih bojnih linijah,a imajo zdaj pov-sem druge izzive.

Bistvo vsega je to, da mora imeti policija zagotovljeno statusno boniteto za mož-nost upokojevanja, ker če nekdo 30 let dela na terenu oziroma se srečuje s policij-skimi problemi, mu je treba dati možnost, da se odloči, ali bo pot nadaljeval v po-liciji ali bo, ko bo izčrpan, ko ne bo več našel izhoda iz tega, niti ne bo delovne-ga mesta, ki bi ga motivi-ralo, niti finančno ne, da pokončno zapusti delovne vrste. Upam, da ne bo prihajalo do bistvenih sprememb na tem področju zakonodaje, ker je to tista boniteta, ki bi omo-gočala policistom, da se po določenem obdobju lahko po-končno zahvalijo.

Treba je vzpostaviti sistem, da nekomu, ki je resnično iz-črpan, damo možnost, da se mu zahvalimo s spodobno po-kojnino. In da gre z lepimi spomini iz policije.

Kaj menite o pritiskih politike? Jih morda doživljate? Ka-ko se razumete z ministrico in državnim sekretarjem?

Odkar sem tukaj, še nisem doživel političnih pritiskov. Res je, da se je za nekaterimi mojimi odločitvami že dvignilo ne-kaj prahu, ampak očitno nekateri pozabljajo, da prihajam iz policijskih vrst, kjer delam že skoraj 25 let. Ne prihajam iz nobene politične opcije in mislim, da je to moja prednost.

Ob zaključku svoje funkcije, kakršnakoli že bo, se želim vrniti v policijo in ne bom delal kariere ne v politiki, ne v gospodarstvu. Kar se tiče sodelovanja z ministrico in dr-žavnim sekretarjem – resnično zelo dobro sodelujemo. Če tega sodelovanja in posluha ne bi bilo, potem zagotovo ne bi sprejel odločitve za prvega moža policije. Upam, da bo sodelovanje ostalo na takšni ravni tudi v prihodnje.

Kakšno sodelovanje si obetate s policijskim sindika-tom?

V začetku marca sem se že srečal s člani obeh sindikatov. Spoštujem reprezentativni sindikat in tudi pravice, ki iz te-ga naslova izhajajo. Moti me le to, da v zadnjem času dobi-vam informacije, da na terenu prihaja do konfrontacij med policisti. Na žalost včasih prihaja tudi do konfliktnih situa-cij med člani posameznih sindikatov. To mi ni všeč! Upam, da se bo to v naslednjih mesecih uredilo.

Spoštujem vsak predlog za izboljšanje stanja, ki prihaja iz policijskih vrst. Ni pomembno, ali to prihaja iz Policijskega sindikata Slovenije ali iz konkurenčnega sindikata. V funk-ciji, ki jo opravljam, sem dolžan skrbeti za vse policiste ozi-roma za njihovo dobro. Moje osebno mnenje pa je, da bi bi-lo najbolj idealno, če bi se sile združile in da bi se posamez-niki, ki imajo ogromno znanja in volje, usedli za mizo in s skupnimi močmi tvorili neko močno sindikalno strukturo.

To sicer za delodajalca pomeni močno konkurenco, ampak menim, da je te stvari treba reševati s skupnimi močmi.

Kakšno vizijo imate, po čem želite, da bi si vas zaposleni zapomnili?

Želim, da bi se me zaposleni spomnili po pozitivnih stva-reh. Da bi se spomnili, da je bilo v tem obdobju nareje-nih nekaj pozitivnih stvari za policiste.

Za konec še nekoliko bolj sproščeno. Verjetno vam ostane malo prostega časa, s čim se takrat ukvarjate, imate kakšne hobije?

Prihaja obdobje, ko si bom kak dan vzel tudi zase. Med ted-nom, tudi če nisem fizično prisoten v pisarni, lahko »funk-cijo izklopim« šele pozno zvečer.

Kako usklajujete službene obveznosti z družino?

Ni usklajevanja. Zaenkrat ostane za družino le kakšna so-bota.

V policiji organiziramo številne športne dogodke in pri-reditve, se boste morda katerega udeležili tudi aktivno?

Kolikor mi bo dopuščal čas, se bom z veseljem udeležil tudi takšnih prireditev. Tudi aktivno. Raje se bom udeležil tistih stvari, ki so bolj povezane z lepotami narave.

Radi hodite v hribe?

Premalo. Eno je želja, zaenkrat sem še pri željah in se iz-govarjam, da imam premalo časa. Ampak slej ko prej bom postavljen pred dejstvo, da je treba tudi zase nekaj narediti. Tudi zato, ker bo treba počasi stopiti z motorja. Trenutki na motorju so tisti, ko sem sam, ni telefonov in takrat resnično sprostim svoje misli. Ko bo primeren letni čas, se bom z motorjem pripeljal tudi v službo.

Kaj pa ribolov?

V ribolov me pa spodbuja sin. To je tudi moj sprostitveni hobi, vzamem si čas za sina in se spustiva v moške pogovo-re. Analizirava ves teden za nazaj in za naprej, kaj bi bilo treba storiti ... Sicer pa je sin tudi moj strogi opazovalec in kritik.

Kateri letni čas imate najraje?

Pomlad, maj ali junij, ampak preden nastopi huda vročina. Ta mi daje neko dodatno energijo.

Katero glasbo poslušate in katere filme radi gledate?

Za filme lahko pošteno povem, da zaradi napetosti, ki jih doživljam vsak dan, najraje gledam komedije. Če so kakšne kriminalne nadaljevanke, takoj preklopim. Zelo rad poslu-šam slovensko glasbo, tisto, ki gre v uho, recimo Sidharto.


Tisto, kar me skrbi, je, da imamo ogromno poli-cistov in kriminalistov, ki so že zdaj zelo izčrpa-ni, ko delajo deset, petnajst, dvajset let. Delovnih mest zanje pa nimamo, da bi jih lahko umaknili, recimo, da bi delali kot mentorji, kot stalni de-žurni itd. Ta slika se bo v prihodnje še slabšala. Tisti, ki delajo več kot dvajset let v policiji, vedo, kaj želim s tem povedati.

VARNOST - 2.indd 9 9.4.2009 15:30:11


VArNOST

Kako vas gledajo prijatelji in sodelavci zdaj, ko ste v. d. generalnega direktorja policije? So se odnosi kaj spre-menili?

Z moje strani ne. Ampak, ko se pogovarjam z ljudmi, ki so bili do nedavnega v moji bližini, vidim zadržek, ko jim po-gledam v oči. To me moti. Jaz sem obljubil, da se Goršek ne bo spreminjal in sem isti že 25 let. Tudi kot generalni direk-tor policije se ne bom spremenil. Upam, da mi bo to uspelo.

V uniformi ste šele pol leta, se dobro počutite v njej? Kakšno je vaše mnenje o uniformi? Ali vas bomo večkrat videli v njej?

V uniformi se dobro počutim. Z veseljem in ponosom jo ob-lečem. Zavedati se je treba, da je pripadnost uniformi nekaj posebnega, z njo pokažemo pripadnost poklicu.

Za konec nam zaupajte svoje želje in načrte.

Moj prvi cilj je, da bi nam opisane projekte uspelo izpeljati. Potem, da bi v naslednjih letih dobili povratne informaci-je, da so se stvari v policiji obrnile v to smer, da ljudje z veseljem prihajajo v službo. Bolj kot so težki časi, bolj bi morali strniti vrste. Prav ta-ko pa si želim, da bi ljudje sprejeli moje razmišljanje, in vodenje.

Prav je, da se ve, kdo na koncu sprejme odločitev, vendar se mora odločitve sprejemati na podlagi argumentov, ne pa na podlagi teze: jaz sem šef, veljalo bo, kar sem jaz rekel, ne glede na argumente drugih. Potem ljudem ni treba pri-sluhniti in to je najlažje.

Velikokrat si vzamem čas tudi za najnižjega policista. Od teh ljudi dobim informacije, kaj se dogaja na terenu. Če bi čakal na informacije o problemih tukaj, na Štefanovi, bi jih zelo težko dobil. In tudi ne vem, kakšen direktor bi potem bil – verjetno bi živel v iluziji, da je v policiji vse idealno. Informacija s terena je najbolj koristna.

Policistkam in policistom pa bi sporočil, naj ne obupajo. So lepi in slabi trenutki, nenazadnje upanje je tisto, ki tudi mene žene naprej. Vedeti morajo, da imajo na Štefanovi 2 vrhovnega šefa, ki se dobro zaveda, kaj pomeni opravljati naš poklic. In kot sem že dejal, poklic policista je zame eno izmed najbolj odgovornih del, ki na žalost v tej družbi še zdaleč ni tako cenjen, kot bi moral biti. Da pa bodo ta poklic cenili, moramo tudi sami kaj prispevati, in to s svojim de-lom, poštenostjo, strokovnostjo, pripadnostjo in videzom. S skupnimi močmi nam bo to zagotovo uspelo. Predvsem

pa ne smemo pozabiti, da ja naša najpomembnejša skrb varnost vseh prebival-cev Slovenije.

Pripravila: Monika GolobFoto: Darko Brenko, Marko

Fric, Monika Golob in Borut Podkrajšek

Novim izzivom naproti

POGOVOR Z JANKOM GORŠKOM

Kadar je potrebno, moraš pokazati odločnost pri sprejemanju odločitev, ampak zelo pomembno se je tudi ljudem zahvaliti, jih pohvaliti in si vzeti čas zanje. To bi morali početi vsi. Tisti, ki si želijo postati šefi, morajo že danes začeti raz-mišljati tako.

VARNOST - 2.indd 10 9.4.2009 15:30:12


VArNOST

11

PROJEKT RACIONALIZACIJE

PROJEKT RACIONALIZACIJA POSLOVANJA V MINISTRSTVU ZA NOTRANJE ZADEVEIN POLICIJI NA PODROČJU UPRAVLJANJA S KADROVSKIMI IN FINANČNIMI VIRI

TER NA PODROČJU INFORMACIJSKE TER LOGISTIČNE DEJAVNOSTI

Poslovni procesi v večini organizacij (izjema ni niti državna uprava) pote-kajo preko različnih organizacijskih enot ter so obremenjeni z vsemi te-žavami, ki se pojavljajo ob prehodu iz enega funkcionalnega dela organi-zacije v drugega (glej Kovačič in Bosilj Vukšić, 2005), ključni problem pa je predvsem zaporedje izvajanja posa-meznih poslovnih aktivnosti. Zato je treba poskrbeti za ustrezno organiza-cijsko in procesno prenovo ter infor-macijsko podporo, ki bosta zagotovili optimalen in čimbolj nemoten potek izvajanja poslovnih procesov v orga-nizaciji (ibid.).

Organizacije poslovanje prilagajajo novim poslovnim izzivom z mehkimi in trdimi pristopi oziroma z uporabo raz-ličnih metod, orodij in pristopov, kot so npr. Benchmarking, CSF–Critical Success Factors, KM–Knowledge Managment, Change Management, BSC–Balanced Scorecard, BPR–prenova poslovnih procesov, sistemi izboljševanja kakovo-sti–TQM, ISO-certificiranje, poslovna od-ličnost in drugi.

Da bi v Ministrstvu za notranje za-deve (v nadaljevanju: MNZ) in Policiji za-gotovili preglednejšo organiziranost ter optimizirali poslovne procese, predvsem na področju upravljanja s kadrovskimi in finančnimi viri ter na področju infor-macijske ter logistične dejavnosti, ter s tem posledično prispevali h kakovosti izvajanja storitev, se je vodstvo MNZ in Policije že v mesecu februarju 2009 od-ločilo za uvedbo projekta racionalizacije poslovanja. V MNZ in Policiji smo k pro-jektu pristopili s celovito metodologijo »Management poslovnih procesov«, ki pri prenovi poslovanja podpira uporabo tako mehkih kot trdih pristopov.

1 MANAGEMENT POSLOVNIH PRO-CESOV – IZHODIŠČA

Management poslovnih procesov je poslovni pristop k upravljanju spre-memb pri prenavljanju poslovnih pro-cesov. Spremembe zajemajo celotni življenjski cikel procesa: od analize in snovanja do uvedbe, avtomatizacije in izvajanja procesa (Smith in Fingar v Ko-vačič in Bosilj Vukšić, 2005:39). Zajema dinamično prilagajanje organizacije po-slovnim procesom (analiziranje in mode-liranje procesov, zagotavljanje ustreznih

programskih rešitev izvajalcem aktivno-sti, izvajanje procesov ter spremljanje in nadziranje izvajanja teh procesov (Sinur v Kovačič in Bosilj Vukšić, 2005:39-40).

2 MODELIRANJE PROCESOV S TEH-NIKO DIAGRAMOV EPC V POVEZA-VI Z NOTACIJO BPMN

V MNZ bomo za poslovno modelira-nje v povezavi z notacijo BPMN uporabili razširjeno metodo eEPC (eEPC–exten-ded Event-driven Process Chain), ki je ena najbolj razširjenih metod v poslov-nem modeliranju v povezavi z metodo in orodjem ARIS.

Osnovni gradniki razširjene metode eEPC modeliranja poslovnih procesov so (glej Kovačič in Bosilj Vukšić, 2005:1-96-197):– (poslovni) dogodek (ki sproži izva-

janje ali nastane z izvajanjem posa-mezne aktivnosti v poslovnem pro-cesu);

– aktivnost (pomeni aktivno sestavino procesa, ki edina v njem uporablja vi-re za ustvarjanje dodane vrednosti);

– kontrolni tok ali tok delovnega pro-cesa (ki kaže na potek oziroma zapo-redje izvajanja aktivnosti);

– točke razvejanja ali združevanja (v katerih se kontrolni tokovi razvejuje-jo ali združujejo); logični operatorji, ki semantično opredeljujejo proces, so logični IN (obvezno vsi tokovi), logični ALI (poljubni tokovi) ali eks-kluzivni ALI-XALI (le eden od tokov); zgornja polovica simbola velja za logične operatorje vstopnih tokov, spodnja pa za izstopne tokove;

– izvajalec (ali vloga) v procesu (ki je lahko posamezna oseba ali delovno mesto),

– informacijski objekt (ki je lahko spo-ročilo ali pa podatkovna zanka).

»Predstavitev poslovanja z mode-lom eEPC je dosledna. Vsaka aktivnost mora biti v modelu obvezno sprožena na podlagi (poslovnega) dogodka, iz nje mora ravno tako obvezno izhajati nov (poslovni) dogodek. Za njeno izva-janje morajo biti opredeljeni izvajalci in potrebni viri in dosledno opredelje-na vsa razvejanja in združevanja kon-trolnih tokov« (Kovačič in Bosilj Vukšić, 2005:198).

Metodologija modeliranje poslovnih procesov ARIS (Architecture of Integra-ted Information Systems) vsebuje vse elemente celovite metodologije. ARIS podpira modeliranje različnih vidikov poslovanja in združevanje teh vidikov v kompleksnejši model, ki predstavlja podlago za integralno analizo poslovnih procesov. Pogledi metodologije ARIS sestavljajo (glej Kovačič in Bosilj Vukšić, 2005):

– funkcijski pogled (kjer so opisane aktivnosti in statične povezave med njimi);

– podatkovni pogled (sestavljajo ga in-formacijski objekti in dogodki);

– organizacijski pogled (vsebuje poda-tke o organizacijskih objektih in po-vezave med njimi) in

– procesni (nadzorni) pogled.

Zajema tri ravni obravnave – strate-ško, taktično in operativno. Metoda ARIS ponuja naslednje faze izvajanja projekta (glej ibid., str. 201):

– priprava projekta,– analiza stanja,– opredelitev možnih izboljšav,– opredelitev načina prehoda na pre-

novljene procese,– usposabljanje izvajalcev prenovlje-

nih procesov.

3 PREDSTAVITEV PROJEKTA

V vzpostavitvenem dokumentu pro-jekta (izhodišče projekta) številka: 024-24/2009/2 z dne 27. 2. 2009 so bili ime-novani nosilci vlog pri projektu, z jasno opredeljenimi nalogami, pristojnostmi oziroma obveznostmi ter določena pra-vila poročanja in nadzora. Uporabljen je projektni pristop – metoda projektne-ga vodenja (PRINCE–Project in Contro-led Environment) in razširjena metoda eEPC v povezavi z notacijo BPMN.

Projektne faze so naslednje:

– izhodišča projekta (načrtovanje in vzpostavitev projekta),

– snovanje prenove (razvoj poslovne-ga modela, ki zajema: model poslov-nih procesov »As-Is« ter opredelitev novega modela procesov »To-Be«,

– izdelava predloga racionalizacije procesov in ocena prihrankov.

Za podrobnejšo opredelitev poslov-nih procesov (na področju upravljanja s

Avtorici: mag. Terezija Povše Pesrl, Izidora Sajovec

VARNOST - 2.indd 11 9.4.2009 15:30:12


VArNOST

kadrovskimi in finančnimi viri ter infor-macijske in logistične dejavnosti), ki se izvajajo v posameznih notranjih organi-zacijskih enotah MNZ in Policije, bodo na osnovi dokumentacije, predpisov ter z uporabo anketnih vprašalnikov in me-todo intervjuja – razgovorov z zaposle-nimi, ki neposredno načrtujejo, vodijo in izvajajo posamezne postopke, modelira-ni izhodiščni modeli poslovnih procesov, ki predstavljajo osnovo za racionalizacijo poslovanja in s tem optimizacijo poslo-vanja.

Za izdelavo diagramov poteka proce-sov bo uporabljeno informacijsko orodje Oracle BPA Suite.

3.1 Cilji in namen projekta

Namen projekta je:

− oblikovati nova poslovna pravila, vzpostaviti lastništvo procesov in opredeliti vloge izvajalcev v proce-sih,

− standardizacija izvajanja procesov,− merjenje procesov – sistem kazalcev.

Cilji projekta so:

− poenostavitev poslovnih procesov z odstranitvijo nepotrebnih aktivno-sti,

− skrajšanje poslovnega cikla oziro-ma vseh procesov, povečanje odgo-vornosti in posledično znižanje stro-škov poslovanja,

− dvigovanje dodane vrednosti v vseh poslovnih procesih ter ob tem postopno dvigovanje kakovosti sto-ritev,

− zniževanje stroškov izvajanja pro-cesov ob ohranjanju ustreznega raz-merja do kakovosti in časa,

− dvigovanje zanesljivosti ter do-slednosti izvajanja procesov in s tem kakovosti storitev.

3.2 Obseg projekta in glavne aktiv-nosti projekta

Glavne aktivnosti projekta so:

− popis obstoječih poslovnih procesov na področju upravljanja s kadrovski-mi in finančnimi viri, informacijske terlogistične dejavnosti,

− predlog racionalizacije (optimizacije) poslovnih procesov,

− ocena prihrankov/ekonomičnost.

3.3 Organizacija projekta

Stalna organizacija Ministrstva za notra-nje zadeve in Policije je funkcijska in je opisana v aktih o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v MNZ in Policiji. Stalna organizacija v povezavi s projektno organizacijo z ustreznimi ka-dri zagotavlja znanja za vodenje in izva-janje projekta. Naloge in odgovornosti

1.1

Popis obstoječih po-

slovnihprocesov

1.2

Diagram poteka

poslovnih procesov

1.3

ModelAS-IS

1.4

Model TO-BE

1.5

Predlogracionalizacije (optimizacije)

procesov

1.6

Ocenaprihrankov

1

Izdelki

SLIKA1: Rezultati projekta

vodje, namestnice vodje in članov pro-jekta so določene v vzpostavitvenem dokumentu oz. v izhodiščih projekta. S sodelovanjem kadrov iz različnih notra-njih organizacijskih enot MNZ in Polici-je je zagotovljen potreben nabor znanj za izvedbo projekta.

3.3.1 Vloge pri projektu

Delo projektne podskupine v skladu z dokumentacijo o vzpostavitvi projekta nadzoruje Damjan Lah, mag., generalni sekretar v MNZ.

Projektno podskupino vodi mag. Terezija Povše Pesrl, vodja Službe za organizacijo in kadre v MNZ, njena na-mestnica je Izidora Sajovec, policijska svetnica v Uradu za informatiko in tele-komunikacije v Policiji. Projektno pod-skupino sestavlja še 25 (petindvajset) članov, tj. javnih uslužbencev MNZ in Policije.

Vodja, namestnica vodje in člani/-ce projektne podskupine pri tem projektu opravljajo svoje naloge v okviru rednega delovnega časa.

3.3.2 Odgovornosti in naloge

Vodja in namestnica vodje pro-jektne podskupine sta odgovorni za operativno izvedbo projekta oziroma za izvajanje aktivnosti v skladu z odobreno dokumentacijo vzpostavitve projekta in za urejeno projektno dokumentacijo.

Njune naloge so:

− priprava izhodišč projekta,− izdelava načrtov projekta in pridobit-

ve odobritve načrtov pri nadzorniku projekta,

− spremljanje napredka in uporabe vi-rov iz projektnih skupin,

− zagotavljanje pravilnega poročanja,− posvetovanje z nadzornikom projek-

ta pri vseh odstopanjih od plana,− spremljanje izsledkov članov projek-

tne podskupine,− predstavitev poročil o napredku nad-

zorniku projekta,− priprava zaključnega poročila pro-

jekta.

Člani projektne podskupine so od-govorni za izvajanje aktivnosti skladno z odobreno dokumentacijo o vzposta-vitvi projekta.

Njihove naloge so:− določitev skupin javnih uslužbencev,

ki bodo sodelovali pri popisu poslov-nih procesov in usklajevanje izvaja-nja aktivnosti,

− zagotavljanje razpoložljivosti dolo-čenih javnih uslužbencev iz njihovih NOE za namene projekta vsaj 6 ur dnevno,

− spremljanje dela skupin,− sodelovanje pri popisu procesov,− izvajanje popisa procesov,− izdelava diagrama poteka procesa

(skica z gradniki po notaciji BPMN),− izdelava diagrama poteka procesa v

notaciji BPMN z izbranim orodjem v Oracle BPA Suite,

− poročanje.

3.4 Načrt projekta

3.4.1 Strukturni diagram rezultatov projekta

V fazi vzpostavitve projekta smo do-ločili tudi izdelke, ki bodo rezultati pro-jekta (glej sliko 1).

3.4.2 Časovni načrt in potek projekta po fazah

Iz preglednice Časovni načrt in potek projekta po fazah je razviden časovni načrt in načrtovani potek izvajanja pro-jekta racionalizacije poslovanja v MNZ in Policiji, po opredeljenih projektnih fazah in izvedbenih aktivnostih.

Obravnavani projekt skladno z upo-rabljeno metodologijo vodenja projek-tov vključuje še naslednje načrte pro-jekta: Načrt virov z določitvijo potrebnih notranjih kadrovskih virov za ta projekt in opredelitvijo obsega njihovega dela pri projektu v delovnih urah, Načrt stro-škov, v katerem so opredeljeni predvi-deni stroški zunanjih izvajalcev – le za področje izobraževanja, Načrt kakovosti, Načrt upravljanja s tveganjem in Načrt poročanja in komuniciranja med udele-ženci projekta.

AKTUALNO

VARNOST - 2.indd 12 9.4.2009 15:30:12


VArNOST

13

4 ZAKLJUČEK

Projekt racionalizacije poslovanja MNZ in Policije ima popolno podporo vodstva, pripravljenost za sodelovanje pa so izkazali vsi zaposleni, predvsem člani projektne podskupine, neposredne vodje in vsi tisti, ki neposredno izvajajo aktivnosti znotraj poslovnih procesov, kar je tudi nujni pogoj, da bo projekt udejanjen v skladu s časovnim načrtom in da bo prinesel želene rezultate v smis-lu procesne usmerjenosti.

Vse aktivnosti v zvezi z izvedbo pro-jekta bo projektna podskupina vodstvu

MNZ in Policije predstavila v nadzornih poročilih (poročilo o napredku trenut-nih aktivnosti) in v zaključnem poročilu projekta, ki bo vključeval tudi predlog racionalizacije poslovanja na področju upravljanja s kadrovskimi in finančnimiviri ter na področju informacijske ter lo-gistične dejavnosti.

LITERATURA IN VIRI:

– Akt o notranji organizaciji, sistemizaciji, delo-vnih mestih in nazivih v Ministrstvu za notra-nje zadeve Republike Slovenije, številka: 10-00-12/2008/1 z dne 16. 7. 2008 in nadaljnje spremembe in dopolnitve.

– Akt o notranji organizaciji, sistemizaciji, de-lovnih mestih in nazivih v Policiji, številka: 0100-15/2008 z veljavnostjo od 1. 8. 2008 in nadaljnje spremembe in dopolnitve.

– Kovačič, Andrej, Jurij, Jaklič, Mojca, Indihar Štembergar, Aleš, Groznik (2004): Prenova in informatizacija poslovanja, Ekonomska fa-kulteta, učbenik, 1. natis Ljubljana.

– Kovačič, Andrej in Vesna, Bosilj Vukšić (2005): Managment poslovnih procesov, Prenova in informatizacija poslovanja s praktičnimi pri-meri, GV Založba, Ljubljana.

– Kovačič, Andrej in Bojan, Pečnik (2002): Pre-nova in informatizacija delovnih procesov, Visoka upravna šola, Ljubljana.

- Ministrstvo za notranje zadeve (2009): Sklep o imenovanju projektne podskupine za raci-onalizacijo procesov, številka: 024-24/2009/1 (1722-06) z dne 23. 2. 2009.

– Povše Pesrl, Terezija in Sajovec, Izidora: Pro-jekt racionalizacije delovnih področij v upra-vnem delu MNZ in Policiji, Izhodišča projekta, številka: 024-24/2009/2 z dne 27. 2. 2009.

– Rupnik, Rok, Rožanec, Alenka in Bajec Marko (2003): EMRIS, Enotna metodologija razvoja informacijskih sistemov, Strateško planira-nje, druga izdaja, Vlada Republike Slovenije, Center Vlade RS za informatiko, Ljubljana.

– Spanyi, Andrew (2007): More for Less, The Power of Process Management, 1 st ed., Meghan-Kiffer Press, Tampa, Florida, UnitedStates of America.

– Vlada Republike Slovenije (1999): Metodolo-gija vodenja projektov v državni upravi. Pri-ročnik, verzija 1.0.

– Vlada Republike Slovenije, Center za infor-matiko (2001): Metodologija vodenja projek-tov v državni upravi, Projekti informacijske tehnologije, Priročnik.

PRILOGI:– Anketni vprašalnik– Vprašalnik za izvedbo intervjuja

1.

faza Priprava izhodišč projekta do 2. 3. 2009 do 2. 3. 2009

2.

aza

Prvi delovni sestanek – začetek projekta 2. 3. 2009 ob 1400

Izpolnjevanje anketnega vprašalnika (vprašalnik za vodstvene in javne uslužbence)

2. 3. 2009 – 6. 3. 2009

Analiza izpolnjenih vprašalnikov 9. 3. 2009

Drugi delovni sestanek – predstavitev rezultatov analize vprašalnikov – seznam procesov

10. 3. 2009

Udeležba na seminarju: Obvladovanje poslovnih procesov (okvirno 10 udeležencev)

marec 2009

Izobraževanje na računalniškem programu za risanje diagramov poteka procesov Oracle Business Process Analysis Suite (okvirno 15 udeležencev)

marec 2009

Izvedba popisa procesov (MNZ in GPU na območju Ljubljane, PU Ljubljana) 11. 3. 2009 – 30. 4. 2009

Izdelava popisa procesov (Preostali PU) 4. 5. 2009 – 29. 5. 2009

3.

faza

Izdelava predloga racionalizacije (optimizacije) procesov 1. 6. 2009 – 1. 9. 2009

Izdelava ocene prihrankov/ekonomičnost 1. 6. 2009 – 1. 9. 2009

PREGLEDNICA: Časovni načrt in potek projekta po fazah

Obrazec: Anketni vprašalnik 1

Številka: 024-24/2009 Datum:

NOE: PROJEKT: RACIONALIZACIJA PROCESOV

Anketni vprašalnik

Status dokumenta:

Osnovni podatki o anketirancu:

Anketiranec:

Ime in priimek:

Organizacijska enota (OE):

Delovno mesto:

Naziv:

1 prirejeno po ISO 9001: 2000 in po EMRIS, enotni metodologiji razvoja informacijskih sistemov

1/2

PRILOGA 1: Anketni vprašalnik


VARNOST - 2.indd 13 9.4.2009 15:30:12


VArNOST

2/2

Obrazec: Anketni vprašalnik


Seznam procesovStatus dokumenta:

Št. Pomembnost procesa (K/P) Naziv procesa Vloga Akter (lastnik procesa)

Cilji procesa Klju�ni vhodi Klju�ni izhodi Povezava s procesi

LEGENDA: Pomembnost procesa (K/P) K: Klju�ni proces: Za njih je zna�ilno da potekajo �ez ve� funkcij ter da na vhodu / izhodu komunicirajo z zunanjim svetom. P: Podporni proces. Njihova vloga je v podpori poslovanju, njihov vhod in izhod pa sta tipi�no subjekta znotraj organizacijskega sistema

1. Imenujte vaše poglavitne stranke [drugi državni organi, uporabniki-zaposleni, pogodbeni izvajalci, državljani, idr.], njihove potrebe in stopnjo, do katere ste trenutno sposobni pokrivati njihove potrebe?

Stranka[*tudi déležnik, akter: oseba ali skupina, ki ima

interes ali koristi od izhoda procesa]

Njene potrebe Sposobnost pokrivanja potreb strank

popolnoma 5 4 3 2 1 ni�



PRILOGA 2: Vprašalnik za izvedbo intervjuja

1/3

Obrazec: Vprašalnik za izvedbo intervjuja 1

Številka:Datum:


Naziv procesa:

Status dokumenta:

Osnovni podatki o intervjuju:

Izpraševalec:

Ime in priimek:

Organizacijska enota (OE):

Intervjuvanec:

Ime in priimek:

OE:

Delovno mesto:

Izvedba intervjuja:

Datum: �as:

Opombe:

1 prirejeno po ISO 9001: 2000 in po EMRIS, enotni metodologiji razvoja informacijskih sistemov

AKTUALNO

VARNOST - 2.indd 14 9.4.2009 15:30:13


VArNOST

15

2/3

I. Dolo�itev posameznega procesa:

1. Dolo�itev ciljev procesa. [v preglednici 2]2. Dolo�itev meje procesa. [v preglednici 2]3. Dolo�itev klju�nih izhodov procesa. [v preglednici 2]4. Najprej dolo�itev strank za te izhode. [v preglednici 2]5. Kakšne so potrebe strank za posamezen izhod. [v preglednici 2]6. Ali se v procesu pojavljajo odstopanja od potreb strank? Dolo�itev odstopanj. 7. Dolo�itev klju�nih vhodov v proces. [v preglednici 2]8. Kakšne so potrebe za te vhode v proces. [v preglednici 2]9. Katere so stranke, ki dolo�ajo te vhode. [v preglednici 2]10. Dolo�itev vseh virov, potrebnih za uspešno izvajanje procesa [kadri, informacijski, finan�ni, materialni]. [v preglednici 2]11. Ali so zagotovljene informacije in ostali viri za u�inkovito in uspešno izvajanje procesa? Komentar:……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….. 12. Ali razpoložljivi viri zadoš�ajo za izpolnjevanje zahtev in uresni�evanje ciljev procesa? Komentar:……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………… 13. Kateri manjkajo�i viri najbolj zmanjšujejo zmogljivost procesa? Komentar:………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

II. Dolo�itev poteka posameznega procesa:

1. Kako poteka posamezni proces: Katere aktivnosti je v okviru posameznega procesa potrebno izvesti ? [v preglednici 3]2. Kdo je odgovorni izvajalec posamezne aktivnosti? [v preglednici 3]3. Opis / Pravilo izvajanja posamezne aktivnosti. [v preglednici 3, za Opis postopka]4. Ali obstaja nemotena komunikacija med zaposlenimi v procesu? Komentar:………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………… 5. Ali obstaja nemoten prenos in pretok informacij s strankami procesa? Komentar:……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….. 6. Kakšen je rezultat posamezne aktivnosti? [v preglednici 3]7. Ali so v proces vklju�ene kontrolne to�ke? [v preglednici 3]8. Kako se obravnavajo neskladni rezultati? 9. Kakšen je na�in izvajanja aktivnosti? [v preglednici 3]10. Ali so katere aktivnosti izvajane zaporedno, �eprav bi lahko potekale vzporedno? Komentar:…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………. 11. Ali lahko odpravimo/ združimo/ poenostavimo izvedbo aktivnosti? Komentar:………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………… 12. Ali obstoje�i postopki dela podpirajo temeljne cilje procesa? Komentar:…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………. 13. Ali se v izvajanju procesa pojavljajo zaostanki? Kje so najve�ji zaostanki in ozka grla? [v preglednici 3] 14. Kakšni so vzroki za zaostanke? Komentar:…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………. 15. Kakšen vpliv imajo napake pri izvedbi posamezne aktivnosti na preostali del procesa? Komentar:………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

3/3

OE:

Naziv procesa:

Preglednica 2: Dolo�itev posameznega procesa Oznaka procesa Naziv procesa Cilji procesa Vloga Klju�ni vhodi Potrebe Stranka Klju�ni izhodi Stranka Potrebe Potrebni viri Zahteve

OE:

Naziv procesa:

Preglednica 3: Dolo�itev poteka posameznega procesa POTEK �AS IZVEDBE

Oznakaprocesa

Zap.št.

akt.

Nazivaktivnosti

Odgovorniizvajalec

Vhod Izhod

[Rezultat]

Kontrolnato�ka

Na�inizvedbe[Zap. / Vzp. ]

Opis

[Pravilo]

�as izvedbe MIN

�as izvedbe MAX

�as�akalni

�asZakasnitveni

Opomba

III. Meritve procesa:

1. Kakšno je število strank v procesu [vseh] v enem letu? 2. Kakšno je število OE, ki sodelujejo pri izvajanju ene izvedbe procesa? 3. Kakšno je število notranjih izvajalcev [ocena], ki sodelujejo pri eni izvedbi procesa? 4. Kakšno je število izvedb procesa v enem letu? 5. Koliko �asa potrebuje proces za enkratno izvedbo?

OE:

Preglednica 4 Dolo�itev prioritet �as izvedbe Opombe

Oznakaprocesa

Naziv procesa Število strank v procesu

[v 1 letu]

Številosodelujo�ih OE

[1 izvedba]

Število notranjih izvajalcev

[1 izvedba]

Število izvedb procesa

[v 1 letu]

Celotni �as procesa

[1 izvedba]


VARNOST - 2.indd 15 9.4.2009 15:30:14


VArNOST

DELOVNI OBISKI MINISTRICE INV. D. GENERALNEGA DIREKTORJA

POLICIJE

Obisk na PU Maribor in PP Maribor I

NOVICE

Ministrica za notranje zadeve Katarina Kre-sal in v. d. generalnega direktorja policije Janko Goršek sta 23. februarja obiskala PU Maribor in PP Maribor I. Delovni obisk je bil prvi med obiski, saj bosta ministrica in v. d. generalnega direktorja policije redno obis-kovala policijske uprave in posamezne poli-cijske postaje po Sloveniji. Tako sta 23. mar-ca obiskala PU Kranj in PP Radovljica.

Obisk na PU Kranj in PP RadovljicaNamen obiskov je seznanitev z delom na

posameznih policijskih enotah in predvsem predstavitvi ključnih problemov. Pogovarjali so se o spremembah, ki bodo izboljšale delo in pripomogle k reševanju organizacijske in ka-drovske problematike.

Ministrica je ob zaključku delovnega obiska poudarila, da je dobila celosten vpogled v pro-blematiko na PU Maribor in da si bo prizadeva-la, da bi čimprej odpravili težave, s katerimi se srečujejo.

Direktor PU Kranj Jože Mencin je predstavil delovno problematiko, dosežke ter vizijo raz-voja, kadrovsko problematiko, cilje in strateške naloge ter delovne uspehe uprave. Ministrica je vodstvo uprave seznanila s prednostnimi projekti MNZ in policije.

Ministrica za notranje zadeve Katarina Kre-sal se je 16. februarja srečala s predstavniki Združenja policijskih veteranskih društev Sever.

Ob začetku srečanja je ministrica poudarila njihovo ključno vlogo pri osamosvojitvi Slove-nije in se zavezala, da jim bo v okviru svojih pri-stojnosti pomagala pri problemih, s katerimi se soočajo. Dejala je, da je predvsem pomembno da se oživi zgodovinsko pomembna vloga vete-ranov v osamosvojitveni vojni ter se tako ohrani njihov spomin in pomen za naslednje generaci-je. Predstavniki združenja so ministrici pojasnili, da so v slabšem položaju kot druga veteranska društva, pri tem so izpostavili predvsem nepra-vilno razporejanje sredstev in podeljevanje sta-tusov, ki izhajajo iz Zakona o vojnih veteranih. Menijo namreč, da nimajo vsi statusov, kot bi si jih zaslužili. Ob tem je ministrica dejala, da se bo o tej problematiki pogovorila z ministrom za delo, družino in socialne zadeve.

Na srečanju so se dogovorili tudi, da se bo-do kmalu spet srečali in se pogovorili o realnih finančnih možnostih za okrepitev delovanja policijskega muzeja v Tacnu.

SREČANJE MINISTRICE S PREDSTAVNIKI ZDRUŽENJA SEVER

Predsednik združenja Milan Horvat je ob koncu srečanja povedal, da je bilo zelo konstruktivno in izrazil upa-nje, da bodo tudi v prihodnje dobro sodelovali. Ministrico je pozval, naj pomaga vzpostaviti sodelovanje z mi-nistrstvom za obrambo, da se razreši problematika podeljevanja spomin-skih znakov, ter jo prosil za pomoč pri organizaciji prireditev in dejavnosti združenja.

VARNOST - 2.indd 16 9.4.2009 15:30:15


VArNOST

17

Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal se je 13. februarja srečala s predstavniki Zveze društev upokojencev Slovenije.

SREČANJE MINISTRICE S PREDSTAVNIKIZVEZE DRUŠTEV UPOKOJENCEV SLOVENIJE

NEWS

Ministrica je poudarila, da spadajo starejši med najbolj ranljive skupine prebivalstva, zato jim na ministrstvu posvečamo posebno pozornost. »Želimo si, da bi bili starejši čimbolj pripravljeni na morebitne situacije, ki jih niso vajeni, da ne bi postajali žrtve kaznivih dejanj in da bi se dobro počutili, tako doma kot na cesti,« je povedala ministrica.

Na sestanku so se dotaknili tudi izobraževanj, ki so pomembna za starejše, pred-lagali pa so še, da bi na izobraževanjih sodelovali tudi upokojeni policisti s po-sebnimi znanji na tem področju. Podpredsednik Zveze društev upokojencev Aldo Ternovec je ob koncu pohvalil dobro sodelovanje z ministrstvom.

Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal se je 25. februarja srečala s predsednikom Državnega sveta RS mag. Blažem Kavči-čem in z njegovimi sodelavci.

SREČANJE MINISTRICE S PREDSEDNIKOMDRŽAVNEGA SVETA

Na srečanju so govorili o vlogi Državnega sveta oziroma njegovi umeščenosti v sistem političnega odločanja, pri čemer sta se ministrica in predsednik Državnega sveta strinjala, da je treba dosledno upoštevati vsa načela pravne države tudi pri funkcioniranju te inštitucije.

Ministrica je predstavila ne-kaj dejavnosti ministrstva, pri katerih smo še posebej vezani na pomen uresničevanja vseh postulatov pravne države. Po-

jasnila je postopek reševanja problematike izbrisanih in spre-membe, ki jih ministrstvo pri-pravlja na področju zasebnega varovanja. Sogovornikom je bil zanimiv tudi projekt, ki ga prav tako pripravlja MNZ v želji, da se preiskovanje gospodarske kri-minalitete in korupcije čim prej izboljša.

Kavčič je sestanek z ministri-co ocenil kot učinkovit in poziti-ven. Kot je dejal, v celoti podpira dejavnost ministrstva pri reševa-

Kavčič je sestanek z ministrico ocenil kot učinkovit in pozitiven. Kot je dejal, v celoti podpira dejavnost ministrstva pri reševanju problematike izbrisanih, po-zdravil pa je tudi druge projekte, s katerimi bo ministrstvo izboljšalo delo in od-nose med zaposlenimi. Predvsem pa ga veseli skrb ministrice za dosledno spo-štovanje človekovih pravic.

Predstavniki Zveze društev upokojencev Slovenije so na srečanju opozorili na problem nasilja v družini. Ministrica je pojasnila, da je pre-prečevanje nasilja v družini ena od prednostnih nalog ministrstva.

Ministrico so seznanili z akcijami, ki so usmerjene v izobraževanje in osveščanje o varnosti doma, na ulici in v prometu. Izpostavili so Festival za tretje življenjsko obdobje, kjer vidijo izjemno možnost, da ministrstvo predstavi celoten spekter skrbi za varno življenje vseh, še zlasti pa starejših.

nju problematike izbrisanih, po-zdravil pa je tudi druge projekte, s katerimi bo ministrstvo izbolj-šalo delo in odnose med zapo-

slenimi. Predvsem pa ga veseli skrb ministrice za dosledno spo-štovanje človekovih pravic.

Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal se je 10. februar-ja srečala s predsednikom Komisije za preprečevanje korupcije Dragom Kosom.

Kot je povedala, je bil namen srečanja zagotoviti boljše sodelova-nje med komisijo in ministrstvom. Na sestanku sta sprejela tri konkret-ne zaveze, in sicer bosta pripravljena protokola, ki bosta urejala način izmenjave informacij, obveščanja komisije in ministrstva ter komisije in policije. Na ministrstvu in policiji bodo kontaktne osebe, ki bodo komunicirale s komisijo, vsake tri mesece pa bodo srečanja, na katerih se bodo pogovarjali o delu in poskušali sodelovanje še izboljšati.

Po končanem srečanju je Drago Kos izrazil zadovoljstvo, saj sta se z ministrico pogovarjala o konkretnih oblikah sodelovanja. Seznanil jo je z največjim evropskim dogodkom na področju boja proti korup-ciji, ki ga bodo soorganizirali. Pohvalil je pripravljenost ministrstva, da upošteva evropske smernice pri reorganizaciji kriminalistične policije, ki bo po njegovem pripomogla k učinkovitejšemu preprečevanju in zatiranju najtežjih oblik kriminalitete.

SREČANJE MINISTRICE Z DRAGOM KOSOM

Kot je pojasnila ministrica, ministrstvo podpira komisijo, da postane centralni protikorupcijski organ po Konvenciji Združenih narodov. Ob koncu srečanja je ministrica Draga Kosa seznanila z reorganizacijo kriminalistične policije na po-dročju pregona gospodarskega kriminala in korupcije. Predstavila je projekt, ki bo dvignil učinkovitost pregona te vrste kriminala.

VARNOST - 2.indd 17 9.4.2009 15:30:16


VArNOST

Ministri so pozdravili uspešne schengenske evalvacije na letališčih v Švici, ki je konec marca letos odpravila mejne kontrole na letališčih, potem ko je na cestnih mejnih prehodih to storila že marca lani. FOTO: Thierry Monasse

MINISTRICA NA SVETU MINISTROV ZA PRAVOSODJE IN NOTRANJE ZADEVE

NOVICE

Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal se je 26. februar-ja udeležila zasedanja Sveta za pravosodje in notranje zadeve v Bruslju, na katerem sta bili med vrsto tem z dnevnega reda na področju notranjih zadev v ospredju dve, in sicer trenutno stanje pri vzpostavljanju druge generacije schengenskega in-formacijskega sistema (SIS II) in prva izmenjava mnenj o mož-nosti sprejema zapornikov iz Guantanama na ozemlje Evropske unije.

V izmenjavi mnenj so notranji ministri pozdravili odločitev ame-riške administracije o zaprtju zapora v Guantanamu. Strinjali so se, da morajo rešitev poiskati predvsem ZDA, so pa razpravljali tudi o možnih načinih pomoči EU zaradi skupnih interesov v boju proti te-rorizmu in boju za človekove pravice ter pravno državo. »Odločitev o morebitnem sprejemu zapornikov bo sicer sprejela vsaka članica zase, a potreben je tudi širši evropski okvir, predvsem z vidika schengenskega prostora,« je ob robu zasedanja Sveta poudarila ministrica Katarina Kresal. »V tem trenutku imamo še premalo podatkov za odločitev in pre-učevanje različnih vidikov, kot so pravni, tehnični in varnostni, nenaza-dnje pa tudi z vidika uspešne integracije,« je še dodala ministrica.

Na zasedanju je Evropska komisija predstavila tudi predlog ured-be o vzpostavitvi Evropskega urada za podporo prosilcem za azil, ki bo zagotovil praktično podporo državam članicam. Predstavili so tudi poročilo Evropske komisije o uporabi Direktive o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, pa tudi o boju proti nezakonitim migracijam v Sredozemlju.

Ministri so na delovnem kosilu razpravljali tudi o imenovanju no-vega direktorja Europola, saj se sedanjemu Maxu Petru Ratzlu aprila izteče mandat. Strinjali so se, da je pomembno, da ga vodi oseba z dobrimi vodstvenimi sposobnostmi in izkušnjami na področju uprav-ljanja z velikimi organizacijami in projekti. O novem direktorju bodo ministri predvidoma odločali na aprilskem zasedanju Sveta.

Direktor direktorata za policijske in druge varnostne naloge mag. Srečko Jarc in predstavnik raziskovalne skupine izvajalca raziskave dr. Matej Makarovič s Fakultete za uporabne družbe-ne študije v Novi Gorici sta konec februarja predstavila rezultate javnomnenjske raziskave o ocenah in stališčih prebivalcev RS o delu policije za preteklo leto.

Letošnja raziskava je razkrila relativno pozitivno podobo polici-je v slovenski javnosti. Glede na preteklo raziskavo so se rezultati iz-boljšali v večini kategorij. Ugotoviti je mogoče, da je podoba policije razmeroma pozitivna in se še vedno uvršča med institucije, ki uživajo razmeroma visoko zaupanje javnosti. To je kar visoko, saj povprečna ocena znaša 3,55. Policiji zaupa ali povsem zaupa 51 % vprašanih. V primerjavi z letom 2007 se je delež dobrih ocen povečal za 3,2 %, de-lež slabih ocen pa se je zmanjšal za 1,5 %. Nekoliko nižje, a še vedno med oceno 3 in 4 (povprečna ocena znaša 3,47) je zadovoljstvo z de-lom policije, zadovoljnih ali zelo zadovoljnih pa je 48,5 % vprašanih.

Z ustreznostjo nadzora nad policijo (3,06) je zadovoljna dobra tretjina vprašanih (32 %). Je pa v primerjavi z lanskim letom delež do-brih ocen narasel za 0,46 %, delež slabih ocen pa je padel za 3,82 %. Zelo dobro so bile ocenjene osebnostne lastnosti policistov. Najvišje je bila ocenjena njihova urejenost (4,30), najnižje pa nesramnost (2,-61), kar je dober kazalnik lastnosti policistov.

Ljudje se v svojem kraju počutijo zelo varne (povprečna ocena občutka varnosti je 4,18), varno ali zelo varno pa se počuti 81 % vpra-šanih. Občutek varnosti se je v primerjavi z letom 2007 povečal. Pri-pravljenost posredovanja podatkov policiji je precej visoka, in sicer sega od 97 % (pripravljenost posredovati podatke o pobeglem vozni-ku) do 83 % (podatki o ilegalnih migrantih). Anketiranci so si najbolj zapomnili preventivne akcije o varnosti v prometu (61 %). Sledijo ak-cije o varovanju javnega reda in miru (45,5 %) in osebni varnosti (34 %), na zadnjem mestu pa so akcije o varovanju osebnega premoženja (32 %).

Na podlagi preventivnih akcij policije je svoje ravnanje spreme-nilo 33,3 % vprašanih. V letu 2008 je na podlagi preventivnih poli-cijskih akcij svoje ravnanje spremenilo 3,1 % anketirancev več kot lansko leto. K spremembi ravnanja je največ prispevalo informiranje prek množičnih občil (84,1 %), sledijo preventivne akcije z udeležbo policistov na terenu (59,8 %), nekoliko manjši vpliv pa imajo policijski plakati in letaki (54,8 %).

PREDSTAVITEV OCENE IN STALIŠČPREBIVALCEV O DELU POLICIJE

Preiskovalna sodnica Mojca Hode je povedala, da so pre-iskovalni sodniki potrdili oziro-ma podaljšali veljavnost vsem ukrepom prepovedi približeva-nja, ki so jih v preteklem letu izrekli dolenjski in belokranjski policisti, kar kaže na kakovost-no delo in pravilno ukrepanje policistov.

Alojz Sladič, inšpektor iz SUP PU Novo mesto, je predsta-vil statistične podatke, ki kažejo na porast ukrepa prepovedi pri-bliževanja. Prisotni so se strinja-li, da je porast predvsem posle-dica ozaveščenosti žrtev, ne pa tudi dejanskega porasta nasilja v družini. Inšpektor je predstavil

tudi predlog o načinu obvešča-nja in sodelovanja med pristoj-nimi institucijami, ki bo izboljšal učinkovitost izvajanja ukrepa in določil Zakona o preprečevanja nasilja v družini.

Udeleženci posveta so se strinjali, da bodo izmenjava mnenj, izkušenj in dogovori, sprejeti na posvetu, prispevali k uresničevanju skupnega cilja – pomagati žrtvam nasilja v dru-žini in tovrstno nasilje tudi pre-prečevati. Sklenili so, da se bodo v podobni sestavi srečevali naj-manj enkrat letno, prihodnjič pa bodo povabili tudi predstavnike šolstva in zdravstva.

Besedilo: Alenka Drenik

REGIJSKI POSVET O NASILJU V DRUŽINI

Predstavniki SUP, SKP in PP z območja Novega mesta so se od-zvali vabilu Centra za socialno delo in se konec januarja udeležili posveta na temo nasilja v družini. Namen posveta je bil analizi-rati izrečene ukrepe prepovedi približevanja določenemu kraju ali osebi, izmenjati izkušnje ter sprejeti dogovor o obveščanju in sodelovanju.

VARNOST - 2.indd 18 9.4.2009 15:30:17


VArNOST

19

Prejemniki priznanj

NEWS

BRONASTI ZNAK CIVILNE ZAŠČITE ZA POLICISTA

V počastitev dneva Civilne zaščite 1. marca so na osrednji regij-ski slovesnosti v Metliki podelili priznanja zaslužnim posamez-nikom, društvom in organizacijam. Med prejemniki priznanj je bil tudi inšpektor v SUP PU Novo mesto Alojz Sladič, ki je prejel bronasti znak.

Prejemniki priznanj

Slovesnost sta pripravila Re-gijski štab CZ za Dolenjsko in Ob-čina Metlika, kulturni program pa Srednja vzgojiteljska šola iz Metlike. Osrednji govornik je bil podsekretar za operativne zade-ve Uprave RS za zaščito in reše-vanje Miloš Kovač.

Na področju zaščite, reše-vanja in pomoči je policijski in-

špektor Alojz Sladič, ki ga je za prejemnika priznanja predlagalo ministrstvo za notranje zade-ve, član regijskega štaba civilne zaščite za Dolenjsko in glavni pripravljavec načrta dejavnosti policijske uprave ob večjih na-ravnih in drugih nesrečah.

Besedilo: Alenka DrenikFoto: GZ Trebnje

V prostorih smučarskega centra Cerkno na Črnem Vrhu je 12. marca na osrednji regijski slovesnosti ob svetovnem dnevu civil-ne zaščite – 1. marcu, potekala slovesna podelitev državnih pri-znanj, s katerimi je poveljnik Civilne zaščite RS odlikoval najza-služnejše posameznike, organizacije, društva, enote, ki delujejo ali se vključujejo v sistem zaščite in reševanja.

PREJEMNIKI PRIZNANJ CIVILNE ZAŠČITETUDI V IDRIJI IN BOVCU

Med prejemniki je bil tudi Jožef Velikonja, komandir PP Idrija, ki je na slovesnosti prejel srebrni znak civilne zaščite. Omenjeni znak se podeljuje posameznikom za posebne zasluge in izjemen prispe-vek pri razvijanju, krepitvi varnosti pred naravnimi in drugimi ne-srečami, izjemne dosežke pri zaščiti in reševanju ljudi, živali, premo-ženja, kulturne dediščine ter varovanju okolja ob naravnih in drugih nesrečah.

Komandir PP Idrija je pri opravljanju različnih nalog posebej zaslužen za korektno in uspešno sodelovanje z občinskim štabom civilne zaščite in posamezniki, ki so se odzvali v iskalne akcije pogre-šanih oseb. Pri nalogah, ki jih je opravil na tem področju, je izjemno prispeval k razvijanju in krepitvi varnosti pred naravnimi in drugimi nesrečami, posebej pa se je angažiral pri zaščiti in reševanju ljudi, ki so bili pogrešani.

Med letošnjimi prejemniki je bronasti znak CZ kot poveljnik PGD Bovec prejel tudi Matjaž Černuta, vodja policijskega okoliša PP Bo-vec.

Priznanja so podelili poveljnik CZ Miran Bogataj, poveljnik štaba CZ za Severnoprimorsko Milan Leban in njegov namestnik mag. Sa-muel Kosmač. Med udeleženci letošnje slovesnosti sta bila tudi Aloj-zij Mohar, direktor PU Nova Gorica, in Aleksander Vončina iz sektorja uniformirane policije PU Nova Gorica, sicer tudi člana regijskega šta-ba CZ za Severno Primorsko.

Besedilo: Dean BožnikFoto: Aleksander Vončina

Na osrednji regijski slovesnosti ob dne-vu Civilne zaščite v Lendavi je PU Murska Sobota na predlog poveljnika Civilne za-ščite prejela bronasti znak Civilne zaščite za požrtvovalno in uspešno opravljanje nalog zaščite, reševa-nja in pomoči.

Besedilo in foto: Jože Prša

PU MURSKA SOBOTA PREJELA BRONASTI ZNAK CIVILNE ZAŠČITE

VARNOST - 2.indd 19 9.4.2009 15:30:18


VArNOSTNOVICE

PRIZNANJA CIVILNE ZAŠČITE TUDI POSAVCEM

Ob dnevu civilne zaščite je njen poveljnik Miran Bogataj na osred-nji proslavi 27. februarja na Brdu pri Kranju podelil priznanja in odličja organizacijam in posameznikom, ki so se na področju za-ščite, reševanja in pomoči v preteklem letu še posebej izkazali.

Slavnostna govornica je bila ministrica za obrambo, Ljubica Je-lušič, med gosti pa je bila tudi ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal s sodelavci, minister za okolje in prostor in nekdanji obrambni minister Karl Erjavec, predstavniki GPU in GŠ SV ter mnogi drugi.

Na fotografiji (od leve proti desni): Posavski nagrajenci – tragedija na gradbišču HE Blanca je utrdila in poglobila sodelovanje med različnimi službami in posa-mezniki, ki imajo cilj zaščititi, reševati, pomagati in varovati: Mira Šraj (Gasil-ska zveza Sevnica), Alojz Fon (inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami za Posavje), Vladimira Tomšič (v. d. direktorja Zdravstvenega doma Sevnica), Vladimir Ban (Potapljaška reševalna služba, reševalec ob nesreči na HE Blanca), Stane Preskar (upokojeni policijski inšpektor, član regijskega štaba CZ), Andrej Zbašnik (direktor PU Krško, v imenu OKC PU Krško).

Prejemniki regijskih priznanj

Precej priznanj je romalo v Posavje. Kot priznanje za posebne za-sluge in izjemen prispevek pri razvijanju in krepitvi varstva pred na-ravnimi in drugimi nesrečami ter izume in inovacije na tem področju je srebrni znak civilne zaščite med drugimi prejel OKC PU Krško, za katerega je bila nesreča na gradbišču HE Blanca velika preizkušnja.

Na regijski proslavi dneva civilne zaščite, ki je bila 3. marca v Ko-stanjevici, pa sta bila med nagrajenci tudi predstavnika PU Krško.

Za strokovno in prizadevno delo pri izdelavi načrtov dejavnosti PU Krško v primeru naravnih in drugih nesreč je srebrni znak civilne zaščite prejel Miran Grubenšek. Kot član štaba CZ za Posavje je za-dolžen za policijske in varnostne zadeve, odlikuje ga predvsem zelo uspešno koordiniranje s pripadniki policije, kar se je pokazalo tudi ob tragični nesreči na Blanci.

Robert Perc, vodja OKC PU Krško, pa je prejel bronasti znak CZ za požrtvovalno delo in nesebično pomoč, veliko mero strpnosti ter dobro koordinacijo med različnimi strukturami, ki so sodelovale med reševanjem na Blanci.

Besedilo in foto: Robert Perc

Pomočnik direktorja se je zahvalil za podeljeno priznanje: »Z na-klonjenostjo spremljamo vaše aktivnosti in se skupaj z vami veselimo doseženih uspehov. Tudi v prihodnje vam bomo v okviru svojih pristoj-

nosti in zmožnosti pomagali. Naša skupna dolžnost je, da prihodnjim rodovom v sliki in besedi ohranimo vlogo in pomen veteranov vojne za Slovenijo. Njihova vloga naj ne bo nikoli pozabljena.«

PRIZNANJE OBMOČNEGA ZDRUŽENJA VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO

V prostorih Centra za usposabljanje v Pekrah je Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Maribor na svojem občnem zboru konec februarja mariborski policijski upravi podelilo priznanje za pomoč pri izvedbi lanskega veteranskega srečanja na letališču v Skokah. Priznanje je v imenu policijske uprave sprejel pomočnik direktorja PU Maribor Mirko Ploj.

V sredini pomočnik direktorja PU Maribor Mirko Ploj

V sredini pomočnik direktorja

PU Maribor Mirko Ploj

VARNOST - 2.indd 20 9.4.2009 15:30:19


VArNOST

21

NEWS

SPREJEM NEKDANJIH DIREKTORJEV

Direktor PU Murska Sobota Drago Ribaš je s svojimi ožjimi sode-lavci v začetku marca priredil sprejem za direktorje, ki so v pre-teklosti vodili PU Murska Sobota.

Sprejema se je udeležilo 6 nekdanjih direktorjev PU Murska sobota.

Po uvodni predstavitvi poročila o delu PU M. Sobota za leto 2008 so se udeleženci v sproščenem ozračju pogovarjali o dogodkih, ki so povezani z delom v policijski organizaciji.

Udeleženci so sklenili, da srečanje postane tradicionalno.

Besedilo: Jože PršaFoto: Alojz Nemec

OBISK POVELJNIKA SLOVENSKE VOJSKE

Direktor PU Maribor mag. Karol Turk je januarja sprejel Ernesta Anželja, poveljnika 72. brigade Slovenske vojske.

Govorila sta o sodelovanju policije in Slovenske vojske ter ugotovila, da je to na visoki ravni. Poveljnik Ernest Anželj je direktorju policijske uprave izročil zahvalo poveljnika sil za

prispevek k razvoju in ugledu Poveljstva sil ter podrejenih poveljstev in enot. Izročil mu je tudi spominsko plaketo 72. brigade Slovenske vojske.

Besedilo in foto: Bartolo Lampret

SREČANJE POLICISTOV IN CARINIKOV

Predstavniki PU Slovenj Gradec so se 3. marca na delo-vnem srečanju sestali s predstavniki Carinskega urada Dravograd.

To je bil prvi skupni delovni sestanek na regionalni ravni po veljavnih določbah Sporazuma o medsebojnem sode-lovanju med policijo in carino, ki je pričel veljati 12. marca 2008.

Na sestanku so obravnavali naloge z delovnih področij obeh organov za zagotavljanje višje stopnje varnosti v re-giji, učinkovitejše preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in prekrškov, ki spadajo v njuno pristojnost.

Udeleženci so se strinjali, da je za dobro medsebojno sodelovanje nujna izmenjava informacij, zato so tovrstna srečanja še toliko bolj pomembna. Predstavniki carine pa so si ogledali tudi OKC PU Slovenj Gradec in se seznanili z inter-ventnim delom policije na Koroškem.

Besedilo: Peter Pungartnik

OBISK EKIPE PRVE POMOČI

PU Novo mesto je obiskala ekipa prve pomoči civilne zaščite iz Šentjerneja. Obiska sta se udeležila župan občine Šentjernej Franc Hudoklin s sodelavci in sekretarka Območnega združenja Rdečega križa Novo mesto Barbara Ozimek.

Vodja OKC PU Novo mesto Peter Šajnič je gostom predstavil policijsko upravo in delo OKC. Andrej Hudoklin iz OKC PU Novo mesto in hkrati vodja ekipe prve pomoči civilne zaščite Šentjer-nej, pa je predstavil ekipo in nje-ne zavidljive dosežke na držav-nih in regijskih tekmovanjih.

Sledil je obisk dnevne iz-mene OKC. Gostom iz Šentjer-

neja so predstavili interventno številko 113 in pot od sprejema klica, preko razgovora z občani, do napotitve policistov na kraj dogodka. Policistka PP Novo mesto Vesna Draginc in policist PPP Novo mesto Robert Krištof sta ekipi pokazala tudi prostore za pridržanje in službeno vozilo z merilnikom hitrosti.

Besedilo in foto: Alenka Drenik

Svoje vtise ob obisku so člani ekipe strnili v zahvali, v kateri so zapisali, da so ob obisku in pogovorih spoznali, da je policija s svojimi zaposlenimi institucija, na katero se lahko ljudje tudi v najtežjih trenutkih zanesejo.

VARNOST - 2.indd 21 9.4.2009 15:30:20


VArNOST

SREČANJE Z NAČELNIKI UPRAVNIH ENOT

Na že tretjem delovnem srečanju v Murski Soboti so se v začetku februarja sestali načelniki upravnih enot na območju Pomurja (Murska Sobota, Lendava, Gor-nja Radgona, Ljutomer) in vodstveni delavci PU Mur-ska Sobota.

Direktor PU Drago Ribaš je predstavil rezultate dela uprave v preteklem letu, zatem pa so udeleženci sreča-nja ocenili sodelovanje med službama. Strinjali so se, da je sodelovanje poglobljeno in na visoki strokovni ravni ter se dogovorili za več skupnih rešitev. Policisti bodo po novem usposabljali uslužbence upravnih enot za odkrivanje in prepoznavanje ponarejenih dokumentov. Sklenili so, da morajo s takšnimi srečanji nadaljevati tu-di v prihodnje.

Besedilo: Jožef Prša

SREČANJE POLICISTOV KONJENIKOV

Obljubili smo in obljubo držali. Tako nekako so si dejali maribor-ski policisti konjeniki, ko so v začetku februarja organizirali zim-sko druženje s svojimi ljubljanskimi prijatelji. Mesto piknika je bilo mariborsko Pohorje, točneje koča policijskega sindikata.

Policisti PKP Ljubljana so po-licistom PP VSPK Maribor podari-li protokolarno darilo pležuh.

Ker med policisti niso bili le smučarji, smo se pomerili tudi v sankanju in pležuhanju. V zelo močni konkurenci se je najbolj izkazal štajerski pležuh, ki ga je posebej za to priložnost izde-lal pristni Pohorec. Po tekmi je sicer skrivnostno izginil, skoraj gotovo pa je sedaj v kakšnem laboratoriju, kjer ga skrbno pro-učujejo.

Po športnem udejstvovanju je bilo še družabno srečanje, na katerem smo si obljubili, da se kmalu spet srečamo. Za popoln uspeh srečanja ni bilo zaslužno samo vreme, ampak tudi odličen golaž in dobre razmere za smu-ko. Tudi komandirja obeh enot, Daniel Majcen in Cveto Možina, sta srečanje označila za uspešno in izrazila željo po ponovnem druženju.

Besedilo in foto: Andrej Golob in Donald Rus

Sankaško – pležuharska ekipa

SPREJEM KANDIDATOV ZA POLICISTE

V športni dvorani Policijske akademije v Tacnu so 5. januarja sprejeli 196 kandidatk in kandidatov za policistke in policiste.

Pozdravila in nagovorila sta jih direktor PA mag. Franc Kosmač in ravnatelj Šole za policiste Marko Podlesnik, dobrodošlico pa jim je izrekla tudi pomočnica ravnatelja Simona Meglič.

Izobraževanje desete generacije kandidatk in kandidatov za opravljanje zahtevnega in odgovornega dela policista bo trajalo 18 mesecev. Teoretični del pouka v Šoli za policiste bo prepleten s praktičnim izobraževanjem po policijskih postajah, kamor so na pr-vo 14-dnevno izobraževanje odšli 2. februarja. Šolanje bodo končali 30. junija 2010.

Kandidatom in kandidatkam devete in desete generacije pa se je 2. februarja pridružilo še 100 bodočih policistk in polici-stov za nadzor državne meje.

Izobraževali se bodo po izobraževalnem programu Policist – nadzornik državne meje, na policijske postaje pa bodo odšli po izobraževanju 30. junija 2009.

Zaposleni na Policijski akademiji in kolegi s policijskih postaj si bomo prizadevali udeležence izobraževanja pripraviti za samostoj-no policijsko delo in jim vzbuditi občutek, da delajo za dobro ljudi.

Besedilo: Dušanka Pezdirc

TRENING VARNE VOŽNJE ZA MLADE VOZNIKE

Policisti PU Murska Sobota so konec februarja v centru Španik sodelovali pri organizaciji treninga varne vožnje za srednješol-ce iz zadnjega letnika Srednje poklicne in tehniške šole Murska Sobota.

Gre namreč za zelo mlade voznike, ki so v prometu tudi najmanj izkušeni in zato tudi bolj izpostavljeni nevarnostim na cesti. Na učni delavnici so dijakom predstavili problematiko vožnje pod vplivom alkohola in jim predvajali preventivni videospot Alkohol – ne, hva-la!, ki so jim ga nato izročili tudi na zgoščenkah. Zatem so pripravili simulacijo vinjenosti s posebnimi očali, s katerimi so lahko dijaki tu-di sami preizkusili (ne)sposobnost vinjenega voznika za vožnjo ali pešca za hojo v cestnem prometu.

Srednješolci so na delavnici pridobili osnovna teoretična znanja za varno vožnjo, svoje vozniške spretnosti pa nato preizkusili še na poligonu. Trening varne vožnje so zaključili s kar nekaj več znanja o varni udeležbi v cestnem prometu z osebnim avtomobilom.

Tovrstne dejavnosti bodo policisti nadaljevali tudi v prihodnje.

Besedilo: Tomaž TrajbaričFoto: Štefan Abraham

NOVICE

Srednješolci so lahko vozniške sposobnosti preizkusili na poligonu.

VARNOST - 2.indd 22 9.4.2009 15:30:20


VArNOST

23

PREVENTIVNA AKCIJA POLICISTOV PLP BRNIK

Na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana so 11. marca izvedli preventivno akci-jo, v kateri je sodelovalo pet policistov in starešina – pomočnik komandirja.

Potnikom so svetovali o vsebini prt-ljage, ki jo lahko vzamejo na letalo, in rav-nanju z njo ter jih opozarjali na preven-tivne varnostne ukrepe, ki se nanašajo na varovanje lastnine (npr. avtomobila, dokumentov, denarja …). Poleg tega so jih opozarjali tudi na samozaščitno varo-vanje, na deviantne dogodke in na pri-javljanje teh dogodkov policiji ali drugim pristojnim službam.

Glede na to, da se večina potnikov in zaposlenih na letališče pripelje ali od-pelje z vozili, so potnike opozarjali tudi na varno vožnjo in uporabo varnostnih pasov, seveda pa tudi na pravilno smer vožnje ter ustavljanje in parkiranje.

Policisti so potnike spodbujali k pre-ventivnim varnostnim ukrepom in ravna-nju, svetovali pa so jim tudi, kako ravnati, da bo njihovo potovanje z letalom eno-stavneje in manj stresno.

Ključna sporočila so:

– Na letališče prihajajte pravočasno!

– Ne ustavljajte vozil pred letališko zgradbo – parkirajte na varovanem parkirišču ali v garažni hiši!

– Preden zapustite vozilo, ga preglejte – ne puščajte stvari na vidnem me-stu!

– Prtljage ne puščajte brez nadzora!

– V prtljago ne spravljajte nedovoljenih predmetov!

– Pripnite se z varnostnim pasom!

gradivo: zloženke, balone, trakove za ključe … Očani so bili prijetno presene-čeni. Policija namreč ni zgolj represivni organ, temveč enakovreden partner pri izboljševanju varnosti. Tovrstne akcije bomo še izvajali, predvsem pa jih bomo časovno prilagodili večjemu pretoku po-tniškega prometa na PLP Brnik.

Policisti PLP Brnik želimo tudi pri-sluhniti in pomagati, skratka storiti vse za izboljšanje varnosti. Ni razlogov, da si ne bi zaupali in da ne bi skupaj zagotovili še večje varnosti ter s tem izboljšali kako-vost življenja.

Besedilo in foto: Janez Lipovec

NEWS

Policisti so potnike med drugim opozarjali tudi na uporabo varnostnih pasov.

V akciji so policisti razdelili tudi preventivno gradivo

VARNOST - 2.indd 23 9.4.2009 15:30:22


VArNOSTNOVICE

PREVENTIVNE DEJAVNOSTI NA PP PIRAN

Policisti so konec februarja zaključili s preventivnimi de-javnostmi za večjo varnost pešcev kot najšibkejših in naj-ranljivejših udeležencev v prometu. Svoja prizadevanja so začeli že januarja, povezali so se s Svetom za preventi-vo v občini Piran, s Srednjo pomorsko šolo in z Zdravstve-nim domom Piran.

Pri razdeljevanju odsevnih trakov in kresničk so sodelo-vali dijaki Srednje pomorske šole, ki so skupaj s policisti na najbolj izpostavljenih cestah v piranski občini, kjer so pro-metne nesreče z udeležbo pešcev najpogostejše, pešcem razdeljevali odsevne trakove. Najbolj rizični skupini pešcev, starostnikom, so posebej svetovali in jih opozarjali na nevar-nosti v prometu.

Skupaj s predstavnikom piranskega sveta za preventivo in zdravstvenega doma pa so policisti obiskali varovance Centra za starejše občane v Luciji in upokojence v Krajevni skupnosti Portorož. Na dveh okroglih mizah z naslovom Bodi previden so udeleženci z zanimanjem prisluhnili nasvetom policistov in tudi sami predlagali rešitve za večjo varnost pešcev.

Besedilo: PU Koper

V okviru preventivne akcije Varno na poti v šolo in domov so na PP Ilirska Bistrica 5. marca priredili nagradno žrebanje, v kate-rem so sodelovali učenci prvih razredov vseh osnovnih šol na ob-močju PU Postojna.

VARNO NA POTI V ŠOLO IN DOMOV

Izročitev nagrade

Ob začetku šolskega leta so vodje policijskih okolišev obiskali učence prvih razredov osnovnih šol. Izročili so jim pobarvanke z na-gradnimi kuponi, učenci pa so izpolnjene kupone poslali na PU Po-stojna.

Organizacijo žrebanja vsako leto prevzame katera od policijskih postaj, letos je bila to PP Ilirska Bistrica. Policisti so med vsemi prispeli-mi nagradnimi kuponi izžrebali osem nagrajencev. Praktične nagrade so jim izročili vodje policijskih okolišev na njihovih šolah.

Besedilo: Iztok in Viljan LjubičFoto: OŠ Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica

RAVENSKI POLICISTI PREDAVALI O PROMETNI VARNOSTI

Policisti PP Ravne na Koroškem so v začetku februarja za poklicne gasilce in člane prostovoljnih gasilskih društev z območja ravenske upravne enote izvedli predavanje o prometni varnosti.

Članom prostovoljnih gasilskih društev in poklicnim ga-silcem z Raven smo predstavili vsebine s področja hitrosti, alkohola, varnosti pešcev in voznikov enoslednih vozil, upo-rabe varnostnih pasov, ravnanja v prometnih nesrečah in do-ločbe o vozilih s prednostjo.

Predavanje je v okviru preventivnega projekta Prometna varnost – obnovimo znanje, ohranimo življenja izvedel avtor projekta, pomočnik komandirja PP Ravne Miroslav Črešnik. Predavanju je sledilo še izobraževanje o iskanju pogrešanih oseb, ki ga je pripravil vodja policijskega okoliša na Prevaljah Zoran Kralj.

Besedilo: Peter Pungartnik

OBISK VRTCA TABOR V LOGATCU

Policistka in policist SENP sta 3. marca obiskala vrtec Tabor v Logatcu. V sproščenem pogovoru sta skupini predšolskih otrok predstavila osnovno poznavanje varne hoje v vrtec oziroma v šo-lo in osnovne prometne znake ter simbole na semaforjih. Otroci so skupaj z vzgojiteljicama prisluhnili koristnim napotkom za čim bolj varno obnašanje v prometu.

Policistka in policist sta se z otroki odpravila na najbližjo pot v bližini vrtca. Na sprehodu sta opozarjala na nevarnosti v cestnem prometu.

VARNOST - 2.indd 24 9.4.2009 15:30:22


VArNOST

25

NEWS

Otrokom sta med drugim prikazala tudi pravilno uporabo var-nostnega sedeža in pasu med vožnjo, kar so otroci sprejeli z navdu-šenjem. Ob tem so policistoma povedali tudi lastne izkušnje z vožnje skupaj s starši oziroma skrbniki. Ob koncu učne delavnice sta policista razdelila odsevne trakove za boljšo vidnost na cesti.

Srečanje je minilo z obojestranskim zadovoljstvom in obljubo, da se v prihodnje še kdaj srečajo in obnovijo znanje iz prometne var-nosti. Otroci so v zahvalo za obisk narisali risbice na temo prometne varnosti, ki smo jih izobesili v prostorih enote.

Besedilo: Miran PučkoFoto: Vasja Boben in Tanja Kurdija

ZA VEČJO VIDNOST OBČANOV

Policisti PP Lendava so v okviru januarske akcije Bodi preViden obiskali 16 zbiralnic mleka v naseljih Hotiza, Velika Polana, Brezovica, Črenšovci, Trnje, Srednja Bistri-ca, Odranci, Mostje, Dobrovnik, Kobilje, Gomilica, Nedeli-ca, Turnišče, Strehovci, Čentiba in Gaberje.

Prebivalci teh naselij so namreč zaradi prevoza mleka v zbiralnico vsak dan udeleženci v cestnem prometu, zato so se policisti odločili, da jih v okviru preventivne akcije Bodi pre-Viden obiščejo ter jim razdelijo odsevne trakove in nalepke za boljšo vidnost na cestah.

Zaradi pripravljenosti prebivalcev za tovrstno sodelova-nje bodo lendavski policisti s podobnimi srečanji in druženji nadaljevali tudi v prihodnje.

Besedilo: Igor Kavaš

MOJCI V SLOVO

23. februarja je po težki bolez-ni umrla Mojca Hribar, tajnica v Sektorju mejne policije na UUP GPU. Bolezen je bila močnejša od njene volje, ki jo je vsak dan izkazovala v službi in doma. So-delavci in prijatelji so se z veliko žalostjo v srcu poslovili od nje.

Draga Mojca!

Tako iskreno si se s svojim Zvo-netom, Primorcem, kot si ga vedno klicala, in vajinim Maticem veselila vsakega jutra, ki ti ga je naznanjal pohod v še en zanimiv, radosti poln dan! Vsak ti je pomenil nov izziv, novo izkušnjo, nova hrepenenja z upi, ki ne umro. Vendar je bolezen nepričakovano zarezala v tvojo usodo. Posta-vila ti je nepremagljivo oviro, zajezila tvojo neumorno energijo in željo po življenju med nami. S teboj je odšla plemenita duša, čisto in dobro srce in brezmejna ljubezen. Ostala je praznina, ostal je neizbrisen spo-min nate.

Spoštovani žalni zbor!Mojca je bila za vse, ki smo jo poznali, z njo delali in živeli, zmeraj

izvor navdiha, občudovanja in spoštovanja. Njena neuklonljiva volja, trezna odločnost, nepristranska odkritost in globoka pripadnost družini ter svojemu delovnemu okolju, jo uvrščajo med najbolj plemenite ljudi našega vsakdanjika in družbe. Tem postavkam in smislom življenja je po-svečala vso svojo veliko in bogato življenjsko energijo, ljubezen in moč.

Mojca je prišla na svet v času rojstva pomladi, 23. marca leta 1962 v Ljubljani, kot edinka v družini Hribar. Po končani osnovni šoli je zaklju-čila Upravno administrativno šolo in se leta 1980 zaposlila v podjetju Sa-turnus. Pet let za tem se je zaposlila na Ministrstvu za notranje zadeve ter v istem času spoznala svojega kasnejšega življenjskega sopotnika. Leta 1991, v času nastajanja samostojne Slovenije, je začela delati v takrat-nem Uradu za varnost državne meje in tujce oz. sedanjem Sektorju mejne policije. Tukaj je s svojo izpričano skromnostjo, delavnostjo, poštenjem in pripadnostjo policiji bila vzor vsem svojim sodelavcem. Ves čas jim je bila z bogatimi izkušnjami in znanjem nesebično pripravljena priskočiti na pomoč. Za svojo pripadnost policiji je prejela več pohval in bronasti znak organov za notranje zadeve. Njeno zavzeto delo pa ni nikoli v nič-emer omajalo njene naklonjenost družini in partnerskemu odnosu z nje-nim Primorcem, h kateremu se je zmeraj z gorečo ljubeznijo vračala in s katerim sta imela skupno srečo, sina Matica.

Rada sta obiskovala vršace Kamniških in Savinjskih Alp. Njuno part-nersko harmonijo je dopolnjevalo bivanje v lastnem domu, ki sta ga dolga leta skupaj ustvarjala. Rada je imela svojo družino, svoje prijatelje in so-delavce, naravo.

Kdor jo je spoznal, še zlasti njen smisel za pravičnost, odkritost in poštenje, je ne bo nikoli pozabil.

Mojca!

Bila si človek, ki ga je težko najti. V imenu vseh, s katerimi si soustvar-jala današnjo sliko sodobne slovenske policije in klesala podobo dobrega prijateljstva, hvala ti za vse! Mojca, vedno se te bomo spominjali.

Vsem njenim domačim, najdražjim ter ostalemu sorodstvu, vsem, ki ste spoštovali njeno požrtvovalnost, delavnost in domoljubje, cenili nje-no znanje, strokovnost in sposobnost, se veselili srečanja z njo in so vas plemenitile ter bogatile njene misli in dejanja izkušenega človeka, kakor vsem tistim, ki jo boste še dolgo ohranili v svetlem in toplem spominu, iskreno in najglobje sožalje.

Sodelavci

VARNOST - 2.indd 25 9.4.2009 15:30:23


STROKOVNI PRISPEVKI

26

VArNOST

Novosti v plačnem sistemu -ocenjevanje, nagrajevanje, napredovanje

Nov plačni sistem, ki je začel veljati lansko leto, je prinesel vrsto novosti, v prispevku pa je okvirno predstavljeno pred-vsem določanje redne delovne uspešnosti, ocenjevanje, nagrajevanje in napredovanje javnih uslužbencev.

NEW SALARY SYSTEM – EVALUATION, REMUNERATION, PROMOTION / The new salary system, which entered into force in 2008, in-troduced a series of new solutions. The article provides an overview of regular performance bonuses, evaluation, remuneration and promotion of civil servants.

I. DELOVNA USPEŠNOST

Pomembne spremembe, glede na ureditev pred imple-mentacijo novega plačnega sistema, zadevajo del plače, ki se nanaša na delovno uspešnost zaposlenih.

Z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 17/2008 – ZSPJS – UPB7, št. 17/2008, 58/2008 in št. 80/2008 – v nadaljevanju: ZSPJS) in Kolektivno pogodbo za javni sektor (Uradni list RS, št 57/2008 – v nadaljevanju: KPJS) je določen nov način ugotavljanja in delitve sredstev za redno delovno uspešnost.

Z ZSPJS so znotraj instituta delovne uspešnosti defini-rane tri različne oblike nagrajevanja. V skladu z 21. členom ZSPJS so javni uslužbenci lahko upravičeni do redne delovne uspešnosti, delovne uspešnosti iz naslova povečanega ob-sega dela in delovne uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu.

Delovna uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev je namenjena javnim uslužbencem v poslovnih subjektih širše-ga javnega sektorja, kjer je sredstva možno pridobiti tudi s prodajo blaga in storitev na trgu.

1 REDNA DELOVNA USPEŠNOST

V skladu z 22. členom ZSPJS skupen obseg sredstev za plačilo redne delovne uspešnosti (v nadaljevanju: RDU) zna-ša najmanj dva odstotka in največ pet odstotkov letnih sred-stev za osnovne plače, pri čemer je višina skupnega obsega sredstev za vsako leto določena s KPJS.

S KPJS je dogovorjeno, da se aneks o določitvi obsega sredstev za RDU vsako leto sklene najkasneje do prvega sep-tembra. Če do tega roka ne pride do sklenitve aneksa, se za celo leto uporablja enak odstotek kot prejšnje leto. Tako je npr. v letu 2008 skupen obseg sredstev za plačilo RDU znašal dva odstotka letnih sredstev za osnovne plače posameznega uporabnika proračuna (glej 27. člen KPJS).

Letni obseg sredstev za plačilo RDU uporabnika proraču-na mora biti izplačan v celoti, ne glede na poslovne rezultate uporabnika proračuna.

RDU se lahko izplača tistim javnim uslužbencem, ki so v obdobju, za katerega se ocenjuje (mesečno, trimesečno ali dvakrat letno), pri opravljanju svojega rednega dela dosegli nadpovprečne rezultate. Na letni ravni lahko posamezen jav-ni uslužbenec iz naslova RDU prejme največ dve osnovni pla-či, pri čemer se kot osnova upošteva njegova osnovna plača v decembru preteklega leta.

2 KRITERIJI ZA OCENJEVANJE RDU

Kriteriji za ocenjevanje RDU so določeni s KPJS (glej 31. člen KPJS). V skladu s KPJS se del plače za RDU javnemu usluž-bencu določi na podlagi naslednjih kriterijev: znanje in stro-kovnost, kakovost in natančnost, odnos do dela in delovnih sredstev, obseg in učinkovitost dela in inovativnost. Vsak iz-med kriterijev je ovrednoten z eno točko (glej 32. člen KPJS), ki pomeni nadpovprečno doseganje rezultatov. Skupaj je pri ocenjevanju RDU možno doseči največ pet točk.

Ugotovimo lahko, da so kriteriji, ki jih določa KPJS, opre-deljeni zelo splošno. Na kakšen način bo pristojna oseba pri posameznem proračunskem uporabniku ocenila, ali posa-mezni javni uslužbenec dosega nadpovprečne rezultate pri posameznem kriteriju, iz KPJS ne izhaja. V ministrstvu za no-tranje zadeve so ta merila določena z internim aktom o de-litvi sredstev za plačilo RDU, dodatkih in nekaterih povračilih stroškov v zvezi z delom javnih uslužbencev ministrstva za notranje zadeve in organov v njegovi sestavi (dokument št.: 4500-8/2009/1 z dne 13. 1. 2009).

Pri izplačilu RDU pa je treba upoštevati osnovno omejitev, da na letni ravni nihče izmed javnih uslužbencev, ne glede na število doseženih točk, ne more prejeti izplačila iz tega naslova, ki bi bilo višje, kot sta dve njegovi osnovni plači iz decembra preteklega leta.

mag. Terezija Povše Pesrl, SOK MNZ

Marina Vrečar, SOK MNZ Samo Maček, SOK MNZ

VARNOST - 2.indd 26 9.4.2009 15:30:24


EXPERT CONTRIBUTIONSVArNOST

27

3 ZAHTEVA ZA ODPRAVO KRŠITEV

Če se javni uslužbenec ne strinja s postopkom ugotavlja-nja doseganja kriterijev za določitev RDU, in meni, da deloda-jalec ne izpolnjuje obveznosti ali krši katero izmed njegovih pravic v tej zvezi, ima v skladu z določbo drugega odstavka 24. člena Zakona o javnih uslužbencih (v nadaljevanju: ZJU) pravico zahtevati, da delodajalec kršitev odpravi oziroma da svoje obveznosti izpolni.

Rok za izpolnitev obveznosti oziroma za odpravo kršitev je petnajst dni. Na podlagi zahteve delodajalec odloči s skle-pom (s katerim zahtevi ugodi ali delno ugodi, jo zavrne ali pa zavrže). Zoper odločitev o pravici oz. obveznosti iz delovne-ga razmerja in zoper kršitev pravic iz delovnega razmerja je dovoljena pritožba, ki pa ne zadrži izvršitve.

Javni uslužbenec lahko vloži pritožbo v osmih dneh od vročitve pisnega sklepa o pravici oz. obveznosti iz delovnega razmerja oz. v osmih dneh po poteku petnajstdnevnega roka za izpolnitev obveznosti ali odpravo kršitev.

O pritožbi odloča Komisija za pritožbe iz delovnega raz-merja pri Vladi Republike Slovenije, ki mora v skladu z do-ločbo drugega odstavka 39. člena ZJU o pritožbi odločiti v roku 30 dni.

Po prejemu sklepa, s katerim se pritožba javnega usluž-benca zavrne ali zavrže oz. se ji delno ugodi, je dovoljeno sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem v roku trideset dni od dneva vročitve sklepa Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS oz. od dneva, ko poteče rok za izdajo sklepa Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS.

Opozoriti velja še na nekaj novosti v zvezi z ocenjevanjem RDU zaposlenih. KPJS vsebuje še nekatere pomembne določ-be, in sicer:

– pri izplačilu januarske plače mora delodajalec vsakega javnega uslužbenca obvestiti o tem, v koliko ocenjevanjih je bil v preteklem letu ocenjen in kolikšno število točk je dosegel pri posameznem ocenjevanju (seznanitev z oce-nami);

– vsota točk vsakega zaposlenega, za katerega je bilo oce-njeno, da dosega nadpovprečne rezultate, se znotraj upo-rabnika proračuna objavi (primerjava med javnimi usluž-benci);

– v poglavju o RDU je zapisano tudi povsem splošno do-ločilo, da lahko javni uslužbenec uveljavlja varstvo pravic po postopkih in na način, ki je predpisan z delovnoprav-no zakonodajo (izrecno opozorilo, da gre tudi pri RDU za pravico iz delovnega razmerja, za katero je zagotovljeno pravno varstvo).

Zaradi navedenega se je ocenjevanja RDU treba lotiti od-govorno. Sistem, ki ga uvaja KPJS, je pomemben za odpravo pavšalnega določanja dela plače za RDU, kajti, kot je določe-no tudi z ZSPJS, del plače za RDU naj prejmejo le tisti zaposle-ni, ki pri opravljanju rednega dela dosegajo nadpovprečne rezultate.

Vlada Republike Slovenije je 24. 2. 2009 z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja sprejela Dogovor o ukrepih na področju plač v javnem sektorju zaradi spremenjenih makroekonomskih razmer za obdobje 2009–2010. V dogovoru sta v zvezi z izplačili RDU med drugimi sprejeta dva ukrepa, in sicer ukrep, da se RDU ne izplačuje javnim uslužbencem in direktorjem od aprila 2009 do vključno novembra 2009, torej za osem mesecev, ter ukrep, da se v letu 2009 višina izplačila delovne uspešnosti iz naslova po-večanega obsega dela zniža tako, da skupaj ne more znašati več kot 30 odstotkov osnovne plače javnega uslužbenca.

Oba ukrepa, skupaj z ostalimi, se bosta uresničila s spre-membami KPJS ter spremembami predpisov, ki urejajo vsebino dogovora.

II. OCENJEVANJE DELOVNE USPEŠNOSTI JAVNIH USLUŽ-BENCEV

1 PREDPISI, KI UREJAJO OCENJEVANJE JAVNIH USLUŽ-BENCEV

Zakonske podlage ocenjevanja javnih uslužbencev so:

– 111. člen Zakona o javnih uslužbencih (UL RS, št. 63/07-UPB in 65/08; v nadaljevanju: ZJU);

– 17. in 17.a člen Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (UL RS, št. 95/07, 17/08, 58/08 in 80/08; v nadaljevanju: ZSPJS);

– Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne raz-rede (UL RS, št. 51/08 in 91/08; v nadaljevanju: Uredba);

– Uredba o napredovanju uradnikov v nazive (UL RS, št. 98/08).

2 SPREMEMBE – NOVOSTI OCENJEVANJA DELOVNE USPEŠNOSTI

2.1 Do uveljavitve novega plačnega sistema v letu 2008 je ocenjevanje potekalo v dveh ločenih segmentih:

– letno ocenjevanje uradnikov v državni upravi ter prever-janje pogojev za napredovanje v nazive,

– ocena delovne uspešnosti javnih uslužbencev, kot eden izmed pogojev za napredovanje v višji plačilni razred.

2.2 Po uveljavitvi novega plačnega sistema je ocenjevanje še vedno opredeljeno v prvem odstavku 111. člena ZJU: “ Ocenjevanje uradnikov, ki se izvaja na podlagi zakona, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, se uporablja tudi za spodbujanje kariere in pravilno odločanje o njihovem na-predovanju.”

Pomembna novost pa je enoten postopek ocenjevanja, tako da se ista ocena delovne uspešnosti uporablja za oba namena:

– napredovanje uradnikov v višji naziv,– napredovanje javnih uslužbencev v višji plačni razred.

3 ELEMENTI OCENE DELOVNE USPEŠNOSTI PO ZSPJS

Prvi odstavek 17. člena ZSPJS določa elemente ocenjeva-nja delovne uspešnosti, in sicer se ta ocenjuje glede na:

– rezultate dela,– samostojnost, ustvarjalnost in natančnost pri opravljanju

dela,– zanesljivost pri opravljanju dela,– kakovost sodelovanja in organizacijo dela ter– druge sposobnosti v zvezi z opravljanjem dela.

Pri opredelitvah ocen je v 2. členu uredbe posebej dolo-čeno, kaj pomeni konkretna ocena glede na kriterije ocenje-vanja v ocenjevalnem oziroma napredovalnem obdobju. Po-drobnejša opredelitev kriterijev po elementih delovne uspeš-nosti je določena tudi v Prilogi III, ki je sestavni del uredbe in je ocenjevalcem v pomoč pri določanju utemeljitve ocene za posameznega javnega uslužbenca.

VARNOST - 2.indd 27 9.4.2009 15:30:24


STROKOVNI PRISPEVKI

28

VArNOST

PODROBNEJŠA OPREDELITEV ELEMENTOV DELOVNE US-PEŠNOSTI JAVNIH USLUŽBENCEV (PRILOGA III Uredbe)

3.1 Kriteriji po elementu rezultati dela:

STROKOVNOSTIzvajanje nalog zlasti v skladu:

– z veljavnimi standardi oziroma s pravili stroke.

OBSEG DELAIzvajanje nalog zlasti glede na:

– količino opravljenega dela,

– dodatno delo.

PRAVOČASNOSTIzvajanje nalog zlasti v skladu:

– s predvidenimi roki in veljavnimi standardi ozi-roma s pravili stroke.

3.2 Kriteriji po elementu samostojnost, ustvarjalnost, na-tančnost pri opravljanju dela

SAMOSTOJNOSTIzvajanje nalog zlasti glede na potrebo po:

– dajanju natančnih navodil,

– po nadzorovanju.

USTVARJALNOSTIzvajanje nalog zlasti glede na:

– razvijanje novih, uporabnih idej,

– dajanje koristnih pobud in predlogov.

NATANČNOSTIzvajanje nalog zlasti glede na:

– pogostost napak,– kakovost dela.

3.3 Kriteriji po elementu zanesljivost pri opravljanju dela

Izvajanje nalog zlasti v smislu:

– izpolnjevanja dogovorjenih obveznosti,

– popolnega in točnega prenosa informacij.

3.4 Kakovost sodelovanja in organizacija dela

SODELOVANJE


– medsebojnega sodelovanja in skupinskega dela,

– odnosa do sodelavcev, – prenosa znanja in

mentorstva.

ORGANIZIRACIJA DELA


– organiziranega in načrtovanega izkoriščanja delovnega časa glede na vsebino nalog in postavljene roke,

– prilagoditve nepredvidenim situacijam.

3.5 Druge sposobnosti v zvezi z opravljanjem dela

Kriteriji so enaki za vse javne uslužbence, pri oceni pa se upošteva vsebina dela, ki ga na konkretnem delovnem me-stu opravlja posamezni javni uslužbenec.

4 POSTOPEK OCENJEVANJA DELOVNE USPEŠNOSTI/4. člen Uredbe

4.1 KDO OCENJUJE: Oceno določi predstojnik oz. po po-oblastilu predstojnika nadrejeni javnega uslužbenca, ki iz-polni ocenjevalni list (Priloga I uredbe), v katerem je zelo pomembna skupna utemeljitev ocene.

4.2 KOGA OCENJUJEMO: Oceniti je treba vse javne usluž-bence, ki so v prejšnjem koledarskem letu opravljali delo najmanj 6 mesecev. Torej se ocenjuje:o vse javne uslužbence – zaposlene za nedoločen in dolo-

čen čas, polni ali krajši delovni čas;o javne uslužbence, ki so v prejšnjem letu opravljali delo

najmanj 6 mesecev (Ne glede na določbo tretjega odstav-ka 4. člena uredbe mora odgovorna oseba v primerih, ko je javni uslužbenec pri enem delodajalcu zaposlen manj kot šest mesecev in se zaposli pri drugem delodajalcu v javnem sektorju, izvesti postopek ocenjevanja in podati oceno za to obdobje. Delodajalec, pri katerem javni uslužbenec izpolni pogoj najmanj šestih mesecev zaposlitve, mora upoštevati vse predloge ocen predhodnih delodajalcev javnega usluž-benca in na tej podlagi določiti oceno javnega uslužbenca v ocenjevalnem obdobju.);

o izjeme, ki so določene v tretjem odstavku 4. člena uredbe in jih je treba oceniti, so dlje odsotni javni uslužbenci po napotitvi delodajalca, zaradi poškodbe pri delu, poklicne bolezni ali starševskega varstva.

4.3 KDAJ OCENJUJEMO: Ocenjuje se enkrat letno, ob za-četku leta, najkasneje do 15. marca.

4.4 OCENJEVALNO OBDOBJE: To je obdobje od 1. januarja do 31. decembra preteklega leta.

4.5 KAKO: ocenjevalec izpolni ocenjevalni list (PRILOGA I Uredbe) ter javnega uslužbenca seznani s pisno oceno in utemeljitvijo do 15. marca. Priporočljivo je, da ocenjevalci skupno utemeljitev ocene posebej natančno zapišejo (lah-ko tudi s konkretnimi primeri) z namenom, da utemeljitev prepreči morebitne nesporazume oz. nestrinjanje javnih uslužbencev z oceno. Hkrati bo utemeljitev koristen pripo-moček ob obravnavi morebitne pritožbe, saj je v primeru, ko javni uslužbenec uporabi določilo 17.a člena ZSPJS in zahteva preizkus ocene, utemeljitev ocene bistvena.

V ocenjevalnem listu je določen podpis javnega usluž-benca ob seznanitvi z oceno. Če javni uslužbenec seznanitve

z oceno ne podpiše, ocenjevalec naredi uradni zaznamek, da javni uslužbenec seznanitve z oceno ni hotel podpisati. Nepodpis ocenjevalnega lista ne pomeni začetka pritožbenega postopka.

5 OCENA DELOVNE USPEŠNOSTI/VR-STE OCEN IN NJIHOVA OPREDELI-TEV

– Odlično– Zelo dobro – Dobro– Zadovoljivo– Nezadovoljivo

INTERDISCI-PLINARNOST

ODNOS DO UPORABNIKOV

STORITEVKOMUNICIRANJE DRUGO


– povezovanja znanja z različnih delovnih področij,

– pregleda nad svojim delovnim področjem.


– sodelovanja in servisiranja uporabnikov storitev.

Izvajanje nalog zlasti glede na:

– pisno in ustno izražanje,

– ustvarjanje notranjega in zunanjega socialnega omrežja.

Izvajanje nalog zlasti glede na:

– posebnosti, značilne za posamezno dejavnost oz. stroko v javnem sektorju.

VARNOST - 2.indd 28 9.4.2009 15:30:24



29

5.1 Odlična ocena delovne uspešnosti pomeni odlično opravljeno delo, to je visoko nad pričakovanji glede na kri-terije ocenjevanja, v ocenjevalnem oziroma napredovalnem obdobju.

5.2 Zelo dobra ocena delovne uspešnosti pomeni zelo do-bro opravljeno delo, to je nad pričakovanji glede na kriterije ocenjevanja, v ocenjevalnem oziroma napredovalnem obdo-bju.

5.3 Dobra ocena delovne uspešnosti pomeni dobro oprav-ljeno delo, to je v skladu s pričakovanji glede na kriterije oce-njevanja, v ocenjevalnem oziroma napredovalnem obdobju.

5.4 Zadovoljiva ocena delovne uspešnosti pomeni zadovo-ljivo opravljeno delo, to je delno pod pričakovanji glede na kriterije ocenjevanja, v ocenjevalnem oziroma napredoval-nem obdobju.

5.5 Nezadovoljiva ocena delovne uspešnosti pomeni ne-zadovoljivo opravljeno delo, to je v celoti pod pričakovanji glede na kriterije ocenjevanja, v ocenjevalnem oziroma na-predovalnem obdobju.

6 PREIZKUS OCENE (novi 17.a člen ZSPJS)

6.1 KDO ZAHTEVA PREIZKUS OCENE: V primeru nestrinjanja z oceno lahko javni uslužbenec na podlagi 17. a člena ZSPJS vloži zahtevo za preizkus. Zahtevo lahko vloži tudi javni uslužbenec, ki ni bil ocenjen.

6.2 ROK: Zahtevo vloži javni uslužbenec 8 dni od poteka roka za ocenjevanje ali od seznanitve z oceno.

6.3 KDO OPRAVI PREIZKUS: Preizkus ocene izvede tričlan-ska komisija, ki jo imenuje predstojnik. V komisijo so imeno-vani trije javni uslužbenci, ki imajo najmanj enako stopnjo izobrazbe, kot se zahteva za delovno mesto javnega usluž-benca, ki je zahteval preizkus ocene. Nadrejeni in javni usluž-benec, ki zahteva preizkus ocene, imata pravico do udeležbe v preizkusu ocene.

Komisija opravi preizkus ocene oziroma naloži deloda-jalcu, da javnega uslužbenca oceni najkasneje v 15 dneh od njenega imenovanja. O preizkusu se vodi zapisnik ter odlo-či s sklepom, ocena komisije pa je veljavna in dokončna. Novost je tudi pravica javnega uslužbenca, da lahko zoper oceno komisije uveljavlja sodno varstvo v skladu z zakoni, ki urejajo delovna razmerja.

III. NAPREDOVANJE JAVNIH USLUŽBENCEV IN DRUGE MOŽNOSTI UVRSTITVE V VIŠJI PLAČNI RAZRED

Javni uslužbenec je lahko uvrščen v višji plačni razred na naslednje načine:

– z napredovanjem v PR,– z napredovanjem v višji uradniški naziv,– s premestitvijo na drugo delovno mesto,– v določenih utemeljenih primerih ob soglasju Vlade.

Na delovnem mestu je mogoče napredovati za 10 plačnih razredov. Če se naloge na delovnem mestu opravljajo v nazi-vih, je mogoče v posameznih nazivih napredovati za 5 plačnih razredov, v najvišjem nazivu pa za toliko plačnih razredov, da je razpon možnih napredovanj na delovnem mestu 10.

Primer:

Delovno mesto višji svetovalec je lahko sistemizirano v treh ali v dveh nazivih. V prvem primeru je v nazivu višji sve-tovalec I mogoče napredovati za 6 plačnih razredov, v dru-

gem pa za 8. Skupno število možnih napredovanj na delov-nem mestu je v vsakem primeru 10.

1 PREMESTITEV NA DRUGO DELOVNO MESTO

1.1 Premestitev na delovno mesto v istem ali nižjem tarif-nem razredu

Pri premestitvi na drugo delovno mesto v istem ali nižjem tarifnem razredu javni uslužbenec obdrži število napredoval-nih razredov. Enako velja ob napredovanju v višji uradniški naziv.

1.2 Premestitev na delovno mesto v višjem tarifnem raz-redu

Ob premestitvi na delovno mesto, ki je v višjem tarifnem razredu, se plačni razred določi na način, da se obstoječemu plačnemu razredu javnega uslužbenca prišteje 1 razred (če je dobljeni plačni razred nižji od izhodišča delovnega mesta, se ga uvrsti v izhodiščni plačni razred).

2 NAPREDOVANJE JAVNIH USLŽBENCEV V PLAČNE RAZ-REDE

Napredovanje javnih uslužbencev v plačne razrede je ure-jeno z Uredbo o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (Uradni list RS, št. 51/08 in 91/08). Javni uslužbenec napreduje, ko v napredovalnem obdobju zbere ustrezno šte-vilo točk, kot je razvidno iz preglednice. Napredovati je mo-goče na podlagi treh ocen delovne uspešnosti, ki pomenijo izpolnitev pogojev za napredovanje. Zahtevano število točk za napredovanje progresivno narašča z uvrstitvijo v napre-dovalni razred.

Napredovanje za 1 plačni razred

1. in 2. napredovanje 11 točk

3. in 4. napredovanje 12 točk

5. napredovanje 13 točk

Nadaljnja napredovanja 14 točk

Po 6 letih Povprečje: 3 točke

Višji svetovalec I 37 38 39 40 41 42 43

Višji svetovalec II 35 36 37 38 39 40

Višji svetovalec III 33 34 35 36 37 38

Višji svetovalec I 37 38 39 40 41 42 43 44 45

Višji svetovalec II 35 36 37 38 39 40

Sekretar 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54

Podsekretar 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51

Koordinator VI 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31

Koordinator V 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27

VARNOST - 2.indd 29 9.4.2009 15:30:24


STROKOVNI PRISPEVKI

30

VArNOST

Napredovanje za 2 plačna razreda

1. napredovanje 14 točk

Nadaljnja napredovanja 15 točk

Pomembno je, da se za napredovanje upošteva vsak plač-ni razred, dosežen z napredovanjem ali z uvrstitvijo nad plač-ni razred delovnega mesta. To pomeni, da je pri uradniških delovnih mestih treba upoštevati izhodiščni plačni razred najnižjega naziva na delovnem mestu (in ne uradniškega na-ziva javnega uslužbenca).

V napredovalnem obdobju se upoštevajo tri najugodnej-še ocene, pridobljene v obdobju od zadnjega napredovanja. Če javni uslužbenec na podlagi seštevka treh letnih ocen ni zbral zadostnega števila točk za napredovanje, se izpolnjeva-nje pogojev preverja naslednje leto.

Ne glede na navedeno javni uslužbenec napreduje za en plačni razred, če je v času od zadnjega napredovanja oziroma prve zaposlitve preteklo najmanj šest let in je v tem obdobju dosegel povprečno oceno najmanj dobro.

Postopek preverjanja izpolnjevanja pogojev se izvede vsako leto do 15. marca, javni uslužbenec pa napreduje 1. aprila v letu, ko izpolni pogoje. Ob izpolnitvi pogojev za na-predovanje v plačne razrede delodajalec javnega uslužbenca obvesti s pisnim obvestilom o napredovanju, številu plačnih razredov napredovanja in o plačnem razredu osnovne plače ter mu izroči predlog aneksa k pogodbi o zaposlitvi.

Pri prehodu na drugo delovno mesto v okviru javnega sektorja se javnemu uslužbencu napredovalno obdobje ne prekine, če zasede delovno mesto v istem ali nižjem tarifnem razredu v isti plačni podskupini ali na istovrstnih oziroma so-rodnih delovnih mestih v različnih plačnih podskupinah.

2.1 Prehodno obdobje

Za javne uslužbence, ki v letu 2008 niso napredovali, je bilo do 15. 3. 2009 treba ugotoviti število doseženih točk in oceno nadrejenega v skladu s predpisi, ki so se uporabljali do izplačila plač po ZSPJS (Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi, Uradni list RS, št. 41/94 in naslednji). Ocena delovne uspešnosti se jim je določila v skladu z 11. členom Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razre-de, in sicer za eno leto oz. za dve leti.

Javnim uslužbencem, ki bi v primeru ustreznega števila točk napredovali:

– v letu 2009, se določi ocena za leto 2006 in 2007,– v letu 2010, se določi ocena za leto 2007.

Ocena za posamezno leto se je določila glede na števi-lo napredovanj, ki bi jih javni uslužbenec dosegel v skladu s predhodno veljavnimi predpisi:

– pri izpolnjevanju pogojev za 2 plačna razreda se mu je za posamezno leto določila ocena odlično,

– pri izpolnjevanju pogojev za 1 plačni razred se mu je za posamezno leto določila ocena zelo dobro,

– če ni izpolnjeval pogojev za napredovanje, pa se mu je za posamezno leto določila ocena dobro.

3 NAPREDOVANJE URADNIKOV V NAZIVE

Napredovanje javnih uslužbencev v nazive je urejeno z Uredbo o napredovanju uradnikov v nazive (Ur. list RS, št. 98/08 in 16/09).

Uradnik napreduje za en naziv, ko v nazivu iste stopnje in v času od zadnjega napredovanja, doseže:

– trikrat oceno odlično ali – štirikrat najmanj oceno zelo dobro ali – petkrat najmanj oceno dobro ali – ko glede na točkovanje ocen, določeno v uredbi, ki ureja

napredovanje javnih uslužbencev v plačne razrede, dose-že 16 točk v štirih letih, pri čemer se število točk, določe-nih za oceno zadovoljivo, ne upošteva.

Za napredovanje v uradniški naziv sekretar ali višji sekre-tar lahko uradnik napreduje na podlagi:

– 5 ocen odlično ali– 6 ocen zelo dobro.

Največ 5 % uradnikov (zaokroženo navzgor) v organu lahko napreduje pospešeno na podlagi ene ocene odlično, če predstojnik odloči, da so delovne in strokovne lastnosti uradnika izjemnega pomena za delo organa. Navedeno pa ne velja za napredovanje v naziva sekretar in višji sekretar.

Predhodno pridobljene ocenePri napredovanju se upoštevajo ocene, pridobljene po

ZJU. Za te ocene se upošteva, da so pridobljene v nazivu, ki ga je imel uradnik ob uveljavitvi uredbe. Če je bil javni uslužbenec imenovan v naziv 3. stopnje (podsekretar, poli-cijski svetnik,…), se mu ocene dobro upoštevajo kot ocene zelo dobro.

Uradnik, ki je premeščen na zahtevnejše delovno mesto, na katerem se naloge opravljajo v nazivu višje stopnje, na zahtevnejšem delovnem mestu ne more napredovati na podlagi ocen, ki jih je dosegel na delovnem mestu oziroma v nazivu pred premestitvijo.

Odpravljena je omejitev, s katero uradnik ob premestitvi na zahtevnejše delovno mesto ni mogel pridobiti več kot dva uradniška naziva.

Preverjanje izpolnjevanja pogojev se izvede vsako leto do 15. marca, javni uslužbenec pa napreduje 1. maja v letu, ko izpolni pogoje.

Novost je tudi, da se ob napredovanju ohrani število na-predovalnih razredov. To pomeni, da javni uslužbenec napre-duje za razliko med izhodiščem naziva, v katerega napreduje, in naziva, v katerega je bil imenovan pred napredovanjem.

Tar.razred

Ne zadostuje za napredovanje

Napredovanjeza 1 razred

Napredovanje za 2 razreda

Staripredpisi

I. - V. <50 50 100

VI. <75 75 150

VII. <100 100 200

Ocena - povprečno nadpovprečno

Novipredpisi Ocena DOBRO ZELO DOBRO ODLIČNO

Sekretar 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54

Podsekretar 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51

VARNOST - 2.indd 30 9.4.2009 15:30:24



31


Adil Huselja, UUP GPU

O stresu se čedalje več govori, razpravlja, piše, raziskuje … Zato ni presenetljivo, da se v današnjem času stres oziroma vse, kar je z njim povezano, tudi dobro trži, ne glede ali gre za prehrambene, kozmetične ali farmakološke izdelke; knji-ge, priročnike; izobraževalne seminarje in delavnice. In ker je o stresu veliko napisanega, bom v nadaljevanju pozornost usmeril predvsem na specifične dejavnike stresa, katerim so policisti izpostavljeni pri opravljanju svojih nalog.

KAJ JE STRES?

Stres ima pri večini ljudi negativen predznak, vendar to še ne pomeni, da je tudi škodljiv. »Ko slišimo besedo stres, najprej pomislimo na nekaj ne-prijetnega, na nekaj, kar nam grozi in na kar nimamo vpliva.« (Treven, 2005: 14). V medicino je izraz uvedel kanad-ski endokrinolog Hans Selye leta 1949. »Stres je označil kot program telesnega prilagajanja novim okoliščinam, njegov odgovor na dražljaje okolja, kot psiho-somatski mehanizem za uravnavanje in uravnoteženje napetosti, kar enostav-no povedano pomeni, zaznavo in pri-pravo telesa na posebne obremenitve.« (Schmidt, 2003: 7). Zato je stres »pozi-

tivna gonilna sila, ki nas v določeni me-ri spremlja vse življenje« (Powell, 1999: 6). Je »koristna reakcija« (Ihan, 2004: 41) in prav vsak človek potrebuje zdravo mero stresa, ki ga je mogoče odpraviti z obdobjem počitka in sprostitve. Temu stresu rečemo tudi pozitiven ali ustvar-jalen stres, saj nam daje spodbude in zagon, da izpolnimo zahteve in doseže-mo zastavljene cilje. »Prav stres je po-magal preživeti ljudem skozi tisočletja, v današnjem svetu pa je postal sovraž-nik številka ena.« (Treven, 2005: 14).

In če »gremo« v obdobje jamskega človeka in ga primerjamo z današnjim časom, je princip stresa še vedno enak. »V okoliščinah, ko se moramo spopasti z velikimi zahtevami, ki smo jih komaj

še zmožni izpolniti, nastanejo v našem telesu naslednje spremembe:

− adrenalin začne naraščati,− več krvnega sladkorja prehaja v krv-

ni obtok,− srčni utrip in krvni pritisk se poviša-

ta,− dihanje postane hitrejše,− mišice se napnejo in pripravijo telo

na odziv z akcijo,− znojimo se« (Treven, 2005: 45).

Tako kot so naštete spremembe dale moč in hitrost našemu predniku, da se je spopadel ali zbežal pred divjo živaljo, današnji človek izkoristi moč za premagovanje drugačnih zahtev. Če

STRESS IN THE POLICE / Stress is increasingly talked about, discussed, written about, researched ... It is not therefore surprising that today stress, and everything associated with it, is also well marketed, whether in relation to food, cosmetics or pharmaceutical products; books and manuals; educational seminars and workshops. And because a great deal is written about stress, I will focus attention below mainly on the speci�c factors of stress to which the police are exposed while doing their job.

4 UVRSTITEV V VIŠJI PLAČNI RAZRED NA PODLAGI SO-GLASJA VLADE RS

V skladu z drugim odstavkom 19. člena ZSPJS se lahko jav-nega uslužbenca, če obstajajo za to utemeljeni razlogi, ob:

– zaposlitvi, – premestitvi na drugo delovno mesto oz. – imenovanju v naziv ali višji naziv,

ob soglasju Vlade RS uvrsti v plačni razred, ki je za naj-več pet plačnih razredov višji od plačnega razreda delovnega mesta oziroma naziva.

Opombe:

– navedeno velja za javne uslužbence, v plačnih skupinah C in J;– uvrstitev v plačni razred izven 10 možnih napredovanj v okviru de-

lovnega mesta ni možna.

Viri in literatura:

– Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/07-UPB in nasl.)

– Kolektivna pogodba za javni sektor KPJS (Uradni list RS, št. 57/08)

– Zakon o javnih uslužbencih ZJU (Uradni list RS, 63/07-upb3, 65/08) – Kolektivna pogodba za državno upravo, uprave pravosodnih orga-

nov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS št. 60/08)

– Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in na-zivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (Uradni list RS, št. 58/03 in nasl.)

– Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (Urad-ni list RS, št. 51/08, 91/08)

– Uredba o napredovanju uradnikov v nazive (Uradni list RS, št. 98/08)– Uredba o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo

plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/08)– Uredba o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za

javne uslužbence (Uradni list RS, št. 53/08, 89/08)– Uredba o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne

uslužbence (Uradni list RS, št. 57/08)– Akt o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v

MNZ RS, številka: 1000-12/2008/1 z dne 16. 7. 2008, s spremembami in dopolnitvami

– Novosti plačnega sistema v javnem sektorju (SVIZ)– Mag. Branko Vidič, Nagrajevanje delovne uspešnosti (Planet GV)– Mojca Ramšak Pešec, Napredovanje v uslužbenskem sistemu v

predpisih in praksi (Planet GV, 1. 12. 2008)

VARNOST - 2.indd 31 9.4.2009 15:30:25


STROKOVNI PRISPEVKI

32

VArNOST

policist pri kontroli prometa zazna, da voznik vozi proti njemu z namenom, da ga povozi, je lahko le srečen, da se v telesu zgodijo naštete spremembe. Če bi v tem trenutku ogroženosti ostal miren in sproščen, ne bi mogel odsko-čiti in se rešiti. »Če pri človeku pride do telesnega odziva, ni pa potrebna nobena fizična akcija, nastane težava, kam z vso nastalo čezmerno energijo. Če človek ne pozna metode, s katero bi lahko obvladoval in pregnal odveč-no energijo, se bo ta v njem kopičila in bo verjetno povzročila katerega od fizi-oloških simptomov« (Treven, 2005: 45). Glavna razlika med pozitivnim in nega-tivnim stresom je, da se pri pozitivnem hitro prilagodimo, pri negativnem pa zelo težko ali pa sploh ne. In če je stre-sa preveč ali če je trajen, takrat postaja škodljiv in povzroča zdravstvene težave in bolezni.

DEJAVNIKI STRESA

Dejstvo je, da nihče ni odporen pro-ti stresu, saj »nastaja kot neizogibna posledica naših odnosov z nenehno spreminjajočim se okoljem, ki se mu moramo prilagajati (Looker, Gregson, v Treven, 2005: 14), kar še posebej velja za policiste. Delo policista se razlikuje od dela drugih državnih uradnikov in ostalih, predvsem zaradi narave dela. Zakonodajalec je dal policiji določene pravice, ki jih državljani nimajo (Žaberl, 2001). Tako imajo policisti pooblastila in prisilna sredstva, s katerimi ukrepajo zoper posameznike ali množice, da bi zavarovali življenja ljudi, njihovo oseb-no varnost in premoženje, preprečevali, odkrivali in preiskovali kazniva dejanja in prekrške, odkrivali in prijemali storil-ce kaznivih dejanj in prekrškov itd. Ker je delo tesno povezano z ljudmi, med katerimi je precejšen del asocialnih, je poklic oziroma delo policista eno med najbolj stresnimi.

Čeprav med slovenskimi zdravni-ki medicine dela prevladujejo različna mnenja o tem, kaj je stres na delovnem mestu in kako bi ga ocenjevali, sta tako stroka kot sindikati mnenja, da bi temu področju morali nameniti več pozorno-sti, ne zgolj preprečevanju poškodb pri delu, temveč tudi odpravljanju »stre-sorjev«. Evropski socialni partnerji so v splošnem sporazumu navedli, da je stres stanje, povezano s fizičnim, psi-hičnim ali socialnim slabim počutjem ali disfunkcijami, ki izvirajo iz posamez-nikovega občutka, da ne zmore izpol-niti vsega, kar se od njega zahteva ali pričakuje.

Med dejavniki stresa je delovno me-sto in vrste nalog, ki so vezane nanj,

na prvem mestu. V različnih policijskih enotah se lahko bistveno razlikujejo vrste nalog, zahteve po odločanju, de-lovne razmere, delovni čas, fizične in psihične obremenjenosti, nevarnosti itn. Razmejitev med delom in nedelom, ko je v sodobni družbi zaposlenost obeh partnerjev v družinah z otroki prej pravilo kot izjema (Treven, 2005), je za policiste zaradi (ne)izmenskega dela in dela ob vikendih ter prazničnih dneh izredno obremenjujoče. In če k temu prištejemo še vlogo v družini, kar velja še posebej za policistke, ki jih je v zadnjem desetletju vse več, se ločnica med službo in zasebnim življenjem pre-pleta in je zaradi tega izredno občutlji-va. Za vodstvene delavce v policijskih enotah predstavlja dodatno obremeni-tev odgovornost za delo podrejenih, še posebej v tem času izpostavljenosti po-stopkov policije in policistov v javnosti. Tako kot v vseh drugih organizacijah so tudi v policiji prisotni organizacijski dejavniki, ki vplivajo na obremenjenost delavcev. O delovnih razmerah na te-renu, v vseh letnih obdobjih, dnevnem času, vremenu in temperaturah, uma-zaniji, prahu, hrupu, izpostavljenosti škodljivim in nevarnim snovem, sploh ni treba dodatno pisati, ker so terenske razmere v kombinaciji z opravljanjem policijskih postopkov rizične narave resnično obremenjujoče.

V nadaljevanju bom navedel zgolj nekatere specifične vzroke stresa pri policistih:

− kompleksna vloga, policist ima v času službe več vlog in odgovorno-sti za zakonito in strokovno delo, za-gotavljanje varnosti na določenem območju, ukrepanje zoper kršitelje in zaščito žrtev, ob določenih za-konskih pogojih celo usmrtitev;

− težave s preklapljanjem med služ-bo in domom oziroma prostim ča-som;

− predolg ali nevsakdanji delovni čas (odvisnost od varnostnih do-godkov), zaradi dela ob vikendih je praviloma premalo časa za družin-sko življenje;

− kompleksna vloga pri reševanju kon�iktov, saj so ti osebni, družin-ski, v kolektivu in nazadnje med ljudmi, kjer je zelo pogosto postav-ljen v vlogo razsodnika ali sodnika, ki se mora odločiti na kraju v nekaj sekundah ali minutah;

− premalo spodbude in aktivne pod-pore. To se predvsem nanaša na ukrepanje in zaščito policistov ob grožnjah ter »zavarovanje«, ki ob-sega pravno pomoč, zastopanje v postopkih, prevzem finančnih ob-

veznosti v primerih civilnih tožb, povezanih z opravljenimi nalogami policije, za katere je bilo ugotovlje-no, da so bile opravljene strokovno in zakonito. To se deloma izboljšuje, še posebej s pohvalami policistov, vendar bi morala organizacija še več narediti na dajanju podpore in to na vseh ravneh delovanja, od koman-dirja, direktorja policijske uprave in generalnega direktorja. V naspro-tnem primeru prihaja do negativnih posledic (izogibanje, neukrepanje, ukrepanje v nasprotju s pooblastili, …), kar negativno vpliva na strokov-nost in javno podobo policije;

− karierni sistem, ki ob hierarhični organizaciji, uniformi in označbah zagotavlja pregleden in spodbu-den sistem, v katerem so zaposleni motivirani, da delo opravljajo stro-kovno, se dodatno izobražujejo in s svojim prispevkom krepijo organi-zacijo, kolektivno učinkovitost ter pripadnost. Če to ni usklajeno, se pojavljajo negativne posledice, ki močno vplivajo na rezultate in učin-kovitost;

− neprijetno delovno okolje, zaradi vsebine policijskega dela, ki je nav-kljub povečanemu proaktivnemu in preventivnemu delu v bistvu repre-sivno, saj:

o odreja ukaze in omejuje gibanje osebam, ki so s tem tako ali dru-gače prikrajšane ali so v naspro-tju z njihovimi pričakovanji,

o kaznuje, izreka globe, pripravlja poročila in kazenske ovadbe,

o pod zakonskimi pogoji posega v človekove pravice in svobošči-ne,

o uporablja prisilna sredstva, med katerimi je tudi strelno orožje;

− drugi vidik neprijetnega delovne-ga okolja pa je delo z asocialnimi osebami, med katerimi so duševno moteni, alkoholiki, uživalci prepo-vedanih drog, osebe s kriminalno preteklostjo, nasilneži, teroristi …, zaradi katerih je delo nepredvidljivo in predvsem nevarno. To potrjuje-jo tudi številni poskusi preprečitve opravljanja uradnih nalog, napadi na policiste, žalitve …;

− časovni pritisk, ki je prisoten v številnih vsakodnevnih službenih situacijah (interveniranje ob kršit-vah javnega reda in miru, interve-niranje in ukrepanje ob družinskem nasilju, odvzem prostosti nevarnim osebam …);

− izpostavljenost grožnjam, ki so jih sami ali s svojimi družinami deležni

VARNOST - 2.indd 32 9.4.2009 15:30:25



33

zaradi zakonitega ukrepanja. Ob-ravnavanje storilcev tovrstnih kaz-nivih dejanj ter zaščitni ukrepi za policista bi se morali obravnavati prednostno, kajti policisti so tisti, ki zagotavljajo svobodo in pravico vsem državljanom;

− obravnavanje tragičnih dogodkov in srečanja s smrtjo, med katerimi so prometne nesreče, delovne ne-zgode, samomori, sumljive smrti, umori, družinsko nasilje, nasilje nad otroci …, kar nedvomno pušča po-sledice na policistih.

ODZIV IN POSLEDICE STRESA

Navedeni dejavniki lahko povzroči-jo številne negativne posledice tako na individualni ravni kot na ravni organi-zacije. »Po nekaterih ocenah je v Evropi zaradi posledic stresa vsako leto izgub-ljenih 100 milijonov delovnih dni. Prav tako pa veljajo ocene, da je od 50 do 75 odstotkov današnjih bolezni posledica stresa« (Treven, 2005: 13). Na stres se ljudje odzivamo zelo različno, toda »raz-lične posledice stresa lahko razvrstimo v tri skupine: fiziološke posledice, psihič-ne posledice in vedenjske posledice« (Treven, 2005: 44). Fiziološke posledice nastanejo, »kadar se telo ne more več prilagajati stalnim utrujajočim dejav-nikom in različnim drugim pritiskom« (Schmidt, 2003: 19). Med temi so najpo-gostejše: bolezni srca in ožilja, težave s hrbtenico, rana na želodcu, glavobol, oslabljen imunski sistem, rak, kožne bo-lezni, visok krvni pritisk (Treven, 2005; Schmidt, 2003; Višnikar, Meško, 2001). Med psihičnimi posledicami so: obču-tek nezadostnosti in nesposobnosti, občutek pomanjkanja časa, občutek nezaupanja, nezmožnost sprejemanja drugačnega mišljenja, nestrpnost, dru-žinske težave, nespečnost, depresija, fobije … (Treven, 2005; Schmidt, 2003), kar močno vpliva na policistove spo-sobnosti vzpostavljanja in vzdrževanja komunikacije z drugimi osebami, še zlasti s tistimi, s katerimi imajo postop-ke. Zaradi izpostavljenosti stresu »se lahko pojavijo tudi spremembe v vede-nju, kot so pogostejše kajenje, uživanje večjih količin alkohola in prepovedanih drog, spremembe v prehranjevanju« (Treven, 2005: 56), vsaka od teh pa vpli-va na zdravstveno stanje.

Porušeno zdravje zaposlenih ni niti največji niti edini strošek, saj napake in napačne odločitve, storjene pod vpli-vom stresa, stanejo mnogo več. Pri po-licistih, ki imajo pooblastila za uporabo prisilnih sredstev in za pasom nosijo strelno orožje, so lahko tovrstne napa-

ke velike in z zelo hudimi posledicami. Zato je treba dobro razmisliti, kaj lahko na organizacijski in individualni ravni naredimo, da preprečimo stres, kako se soočiti z njim, in na ta način zavaruje-mo zdravje zaposlenih ter zmanjšamo možnosti za napake pri delu.

PREMAGOVANJE STRESA NA RAVNI ORGANIZACIJE

Organizacije (tudi policija) lahko bistveno pomagajo zaposlenim pri ob-vladovanju stresa vsaj na dva načina – z uvedbo strategij za nadzor dejavnikov, ki povzročajo stres ter z različnimi pro-grami, ki pomagajo pri vzdrževanju do-brega počutja zaposlenih in delujejo kot preventiva (Treven, 2005). Namen strategije je zmanjšati ali popolna od-praviti izvorne stresorje. In kakšno je stanje v policiji? Zaradi raznolikosti in zasedenosti delovnih mest, obreme-njenosti posameznih območij z var-nostnimi dogodki bi lahko vsak od nas odgovoril na zastavljeno vprašanje. Na-mreč, s kakovostno strategijo zaposle-ni zaznavajo manjšo napetost v zvezi s posameznim dejavnikom, npr. delovne razmere, prevelika ali premajhna obre-menjenost, odgovornost za druge za-poslene, organizacijski dejavniki, nadle-govanje in nasilje na delovnem mestu. Pomembno je vedeti, da so strategije »učinkovite, če jih v podjetju izvajajo si-stematično na podlagi natančne ocene različnih stresorjev (Burke, 1993). Poleg sistematskih zdravstvenih pregledov, programov usposabljanja in usposab-ljanj s področja komunikacije ter pro-tistresnega tečaja, ne poznam drugih sistemskih strategij in ukrepov na tem področju. Kot zelo pozitivno bi ocenil uvedbo protistresnega programa za policiste, ki se v policiji izvaja od leta 1998. Nosilci programa so člani Zavoda za razvoj človekovih vrednot, ki deluje v sklopu največje nevladne organiza-cije Art of living (Višnikar, Turk, 2008), vendar ne morem brez kritične pripom-be. Kljub zelo dobrim ocenam progra-ma in izvedenih evalvacij se je v dobrih desetih letih programa udeležilo manj kot 400 policistov. Ob vseh družbenih spremembah, tranzicijskem obdobju, spremembah v organizaciji policije in številnih, če že ne radikalnih spremem-bah na področju zakonskih predpisov, podzakonskih aktov in internih usmeri-tev, je to število premajhno.

POSAMEZNIK IN PREMAGOVANJE STRESA

Nihče ne more pričakovati od orga-nizacije ali države, da mu bo zagotovi-

la idealne življenjske razmere in delo brez stresa. In kot sem navedel, stres je sestavni del življenja, zato je bolj po-membno, da ob izpostavljanju stresnim dejavnikom znamo le-te prepoznati, zaznati fiziološke, psihološke in vedenj-ske posledice in se na ta način uspešno zoperstaviti negativnim posledicam. »Individualne strategije, ki so se doslej izkazale za uspešne, so redna fizična aktivnost, meditacija in druge metode za sproščanje, zdrav življenjski slog in upravljanje časa« (Treven, 2005: 61). V nadaljevanju bom predstavil 12 kora-kov do trdnega duševnega zdravja, ki so v bistvu povzetek knjige Kako pre-magamo stres (Powell, 1999), saj zelo nazorno osvetlijo tista področja, kate-rim bi morali nameniti pozornost, da bi lahko živeli bolj zadovoljni in srečni:

1. sprejmite odgovornost za svoje živ-ljenje;

2. bodite prilagodljivi; 3. sprejmite resničnost kot mešanico

dobrega in slabega; 4. uživajte v trenutkih; 5. naučite se živeti s frustracijami; 6. skrbite zase in se imejte radi; 7. izražajte pozitivna in negativna ču-

stva; 8. prizadevajte si za uresničitev svojih

ciljev; 9. razmišljajte racionalno in ustvarjal-

no;10. upravljajte s svojim časom in vzdr-

žujte ravnotežje;11. poiščite si konjičke in zanimive de-

javnosti;12. razvijajte in ohranjajte odnose.

Protistresni program in »Art of Li-ving« - Sudarshan Kriya®

Edina slaba stran tega programa je udeležba, saj »se je zaradi omejenih finančnih sredstev protistresnega pro-grama do zdaj lahko udeležilo le pri-bližno 4,5 odstotka zaposlenih v poli-ciji, potrebe in tudi želje pa so bistveno večje« (Višnikar, Turk, 2008: 158). Vi-soke povprečne ocene o primernosti vsebine programa, prenosu znanja, doseganju ciljev in ostalih postavkah potrjujejo kvalitetno vsebino progra-ma, dobre sposobnosti in komunikacijo med predavatelji in udeleženci ter do-sledno upoštevanje strokovnih ciljev. Zato je smotrno »pogledati«, kdo stoji za tem programom.

Zavod za razvoj človekovih vrednot je v lanskem letu praznoval 10. obletni-co delovanja, sicer pa so v Sloveniji pri-sotni od leta 1994, ko je bilo ustanovlje-

VARNOST - 2.indd 33 9.4.2009 15:30:25


STROKOVNI PRISPEVKI

34

VArNOST

no Društvo umetnosti življenja. Zavod je del mednarodne organizacije Art of Living Fundation, ki je največja nepro-fitna izobraževalna in humanitarna organizacija, ki je prisotna v več kot 150 državah sveta. Kot nevladna organiza-cija tesno sodeluje z Združenimi narodi in drugimi mednarodnimi organizacija-mi na tem področju. Njihove dejavnosti so usmerjene predvsem v dve smeri, in sicer za krepitev človekovih vrednot v družbi, pa tudi v vsakem posamezniku. Fundacija se je zavezala programom, ki odstranjujejo stres, ustvarijo občutek pripadnosti, obnovijo človekove vred-note, spodbujajo razvoj posameznika in ljudi iz vseh družbenih okolij, veroiz-povedi in kulturnih tradicij, da se zdru-žijo in pomagajo drugim. To še posebej velja na kriznih območjih, kjer pozitiv-no vplivajo na »zbliževanje« ljudi z na-sprotnih strani.

Ustanovitelj fundacije, njegova sve-tost Sri Sri Ravi Shankar je starodavno znanje o jogi prilagodil potrebam in zmožnostim današnjega človeka ter sodobnemu življenjskemu stilu. Zna-nost o dihu, ki jo je razvila joga pred več kot 5.000 leti je ena prvih znano-sti, ki je ugotovila tesno povezavo uma in čustev z obnavljanjem optimalnega zdravja. Ena najbolj vseobsegajočih di-halnih tehnik, ki jih ponuja ta znanost, je zagotovo Sudarshan Kriya®, ki jo po-učuje Art of Living. Z uporabo določe-nih ritmov dihanja se iz telesa odstra-njuje stres in njegove negativne po-sledice, hkrati pa se podprejo notranji organi in telesni sistemi, s preobrazbo močnejših čustev pa se umiri tudi um, kar zelo pozitivno vpliva na človekovo počutje. V preteklih letih so bili učinki tečajev predmet nekaterih znanstve-nih raziskovalnih projektov, pri čemer so ugotovili, da so tehnike, ki jih učijo, povzročile: znižanje stresa (znižanje kortizola - stresnega hormona); ho-lesterola (še zlasti škodljivega hole-sterola LDL); zmanjšanje mlečne kisli-ne; porast celičnih »varuhov« našega imunskega sistema in s tem izboljšanje imunskega sistema; večjo možgansko aktivnost, boljšo koncentracijo, globlji počitek s sočasno zbranostjo; zmanj-šanje strahu in depresije. Torej redno prakticiranje nam povrne notranje rav-notežje, počutimo se bolje, hkrati pa se zavemo pomena življenja v sedanjem trenutku. Živeti v sedanjem trenutku pomeni, da ne bežimo ne v preteklost, ne v prihodnost, ne obžalujemo prete-klih dogodkov, niti ne prelagamo sreče na prihodnost, ampak smo enostavno srečni v tem trenutku zavedanja in živ-ljenja. Učinkovitost Sudarshan Kriye® in spremljajočih vaj potrjuje tudi dej-

stvo, da se je opisane tehnike naučilo več kot 20 milijonov ljudi po celem svetu.

Na tečaju se udeleženci naučijo telesnih vaj, meditacije in tehnik diha-nja, med drugim tudi tehnike Sudars-han Kriya®, ki ima izredno poživljajočo moč. Sicer pa tako kot v drugih državah tudi pri nas organizirajo tečaje po pro-gramu SMART, s katerim širijo znanje o obvladovanju stresa in izvajajo rehabi-litacijo. Program ponudijo zapornikom v zaporu, v prehodnih domovih, po-gojno izpuščenim osebam, ogroženim mladostnikom, žrtvam kriminala, usluž-bencem organov pregona in osebju za pogojni izpust. Poleg naštetih, člani so-delujejo ali samostojno delujejo še na številnih humanitarnih in izobraževal-nih projektih.

NAMESTO ZAKLJUČKA

Vsak tretji delavec v Evropi je izpo-stavljen stresu, kar predstavlja več kot 40 milijonov ljudi. Vsako leto je zaradi stresa izgubljenih več kot milijon delo-vnih dni ali vsaj 20 milijard evrov. Po grobih ocenah je svetovno povprečje od 0,5 do 3,5 odstotka družbenega pro-izvoda. To je približna ocena, saj zveza med vzroki in posledicami pogostokrat ni jasna, poleg tega pa so primerjave med državami dokaj težavne. Na ravni države je zelo težko oceniti posledice, ker bi pri tem morali upoštevati zelo veliko dejavnikov (Treven, 2005). Na ravni organizacije se čedalje pogosteje zavedajo izgub in stroškov zaradi pre-zgodnjih upokojitev, nadomeščanja, absentizma, sodnih stroškov, manjše produktivnosti in učinkovitosti ter iz-gube dobrega imena in ugleda. Državni svet Republike Slovenije je v sodelova-nju z Izobraževalno-raziskovalnim inšti-tutom Ozara iz Ljubljane 9. oktobra 20-08 organiziral posvet z naslovom Skrb za zdravje na delovnem mestu – psiho-socialno zdravje in delo, na katerem so predstavniki delojemalcev, ministrstev in številnih inštitucij sprejeli kar nekaj sklepov, za katere močno upam, da jih bo Ministrstvo za notranje zadeve oziroma Policija sprejela in »spravila v življenje« (Ozara, 2008). Med prednost-nimi nalogami ministrice za notranje zadeve so tudi takšne, ki to omogočajo (Kresal, 2008).

Na individualni ravni pa gre za indi-vidualno izgubo dohodka in za stroške zdravljenja, čeprav se vse negativne po-sledice reflektirajo na organizacijo za-poslenega in državo, ki prevzema bre-me za družbeni »social welfare«. Zato bi morala Policija oziroma Ministrstvo za

notranje zadeve sprejeti sistemske re-šitve na tem področju, najprej poiskati rešitve znotraj obstoječega sistema, saj sem prepričan, da (nas) je v policiji kar nekaj takšnih, s policijskimi izkušnjami, znanjem s področja sprostitvenih teh-nik in željo, da bi se tudi na tem podro-čju stvari premaknile – na bolje. Mislim, da se vsi zavedamo, da se tisti, ki potre-buje pomoč, najprej zateče k rešitvam, ki so mu najbolj pri roki. In kot po svetu ugotavljajo, če strokovne pomoči ni na voljo, se ljudje pogosto zatečejo k po-mirjevalom in alkoholu, kar je v bistvu začetek konca. Številni primeri hujših obolenj, bolezni v času službovanja ali kmalu po upokojitvi potrjujejo sveto-vne ugotovitve. Tudi pri nas. In te zah-tevajo ukrepanje tako od organizacije kot tudi od posameznika, saj smo za svoje misli, dejanja, čustva, odločitve in njihove posledice odgovorni sami. Kot prvi korak za izboljšanje stanja bi pred-lagal povečanje števila zaposlenih na protistresnih tečajih, ki se že izvajajo. Dihanje je pr(a)va stvar.

VIRI:Burke, R. (1993). Organizational – level

interventions to reduce stress occupational stressors, Work and Stress, vol. 7: str. 77–87.

Hall, D. (1996). Healing with meditation. Dublin: Gill&Macmillan.

Ihan, A. (2004). Do odpornosti z glavo. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Kresal, K. (2008). Pismo ministrice poli-cistkam in policistom. Revija Varnost, št. 4, str. 4-5. Ljubljana: Ministrstvo za notranje zade-ve Republike Slovenije.

Looker, T.; Gregson, O. (1993). Obvladaj-mo stres: kaj lahko z razumom storimo proti stresu. Ljubljana: Cankarjeva založba.

Ozara. (2008). Varovanje psihosocialne-ga zdravja na delovnem mestu. Revija Var-nost, št. 4, str. 33. Ljubljana: Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije.

Powell, T. (1999). Kako premagamo stres. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Schmidt, A. (2003). Najmanj kar bi mora-li vedeti o stresu. Ljubljana: samozaložba.

Treven, S. (2005). Premagovanje stresa. Ljubljana: GV Založba.

Višnikar, H.; Meško, G. (2001). Ocena protistresnega programa za policiste. Ljub-ljana: Ministrstvo za notranje zadeve Repu-blike Slovenije, VPVŠ.

Višnikar, H.; Turk, S. (2008). Uvedba in evalvacija protistresnega programa za poli-ciste. Bilten slovenske vojske, str. 151 – 159. Ljubljana: Ministrstvo za obrambo Republi-ke Slovenije.

Žaberl, M. (2001). Policijska pooblastila. Ljubljana: Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije, VPVŠ.

VARNOST - 2.indd 34 9.4.2009 15:30:25



35

Nasilje v družini - etičnost v strokovnih timih1

Anton Toni Klančnik

V zadnjih nekaj letih se veliko govori o nasilju v družini. Žrtev takšnega nasilja je lahko vsakdo, ne glede na izobrazbo, versko prepričanje, socialno okolje; žrtve so lahko otroci, ženske, starostniki, invalidi, tudi moški. Pri nasilju v družini gre za preplet emocionalnih, finančnih, materialnih, socialnih in psihičnih vezi, ki so hkrati povezane s podrejanjem, poni-ževanjem, trpinčenjem in/ali zlorabljanjem drugega, pogosto šibkejšega družinskega člana. Nekatere institucije, zlasti nevladne organizacije s svojimi gibanji oz. dejavnostmi, so uspele spodbuditi laično in strokovno javnost k razmišljanju, da je nasilje v družini resen družbeni problem.

DOMESTIC VIOLENCE – ETHICS IN EXPERT TEAMS / In recent years domestic violence has become a highly topical issue. Anybody can be a victim of domestic violence, regardless of their education, religion, social environment; victims can be children, women, elderly, disabled, also men. With domestic violence there is a combination of emotional, �nancial, material, social and psychologi-cal ties, connected with subordination, humiliation, cruel treatment and/or abuse of another, usually weaker family member. Some institutions, especially non-governmental ones, have managed to encourage general and expert public to see domestic violence as a serious social problem.

Zakonodaja je temu postopoma sledila. Kot posebej pomem-ben predpis je gotovo Zakon o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju: ZPND), ki velja od 1. 3. 2008. Uredil je številna odprta vprašanja, morda je odprl tudi kakšno dilemo, vendar je ustvaril pomembne temelje za medinstitucionalno sodelo-vanje. Glede na materijo prispevka, sta pomembna prvi in tret-ji odstavek 10. člena tega zakona, ki o vlogi organov in organi-zacij ter nevladnih organizacij pravita:

»Organi in organizacije ter nevladne organizacije so dolžne v okviru z zakoni in drugimi predpisi določenimi nalogami in po-oblastili prednostno obravnavati primere nasilja, zagotavljati medsebojno obveščanje in pomoč z namenom preprečevanja in odkrivanja nasilja, odpravljanja vzrokov ter nudenja pomoči žrtvi pri vzpostavitvi pogojev za varno življenje (prvi odstavek 10. člena ZPND). […] Ministri, pristojni za delovanje policije, zdravstvenih organizacij, socialno-varstvenih in vzgojno-izobraževalnih zavo-dov, določijo v soglasju z ministrom, pristojnim za delo, družino in socialne zadeve, pravila in postopke, ki zagotavljajo usklajeno delovanje organov in organizacij, in ki jih morajo organi in orga-nizacije z navedenih področij upoštevati pri obravnavanju prime-rov nasilja (tretji odstavek 10. člena ZPND).«

O multidisciplinarnih pristopih različnih institucij, organi-zacij ter posameznikov na področju nasilja v družini so podana tudi priporočila Sveta Evrope:

− priporočilo ES, št. R (1985) 4, o nasilju v družini v 5. točki prvega odstavka navaja, naj bodo za preprečevanje nasilja v družini ustanovljeni […] multidisciplinarni odbori, katerih naloga je, da skrbijo za žrtve nasilja v družini;

− priporočilo ES, št. R (1990) 2, o družbenih ukrepih v zvezi z nasiljem v družini (priloga k temu priporočilu v 41. točki 43. razdelka B) navaja, naj predstavniki različnih strok delujejo v skupni multidisciplinarni skupini, kjer bi se morali vsi tisti, ki se na svojem delovnem mestu kot strokovnjaki srečuje-jo z nasiljem v družini (socialni delavci, delavci v dnevnem varstvu in drugih zavodih, zdravstveno osebje, sodniki, po-licisti in učitelji) usposabljati in privajati multidisciplinarne-ga ter medinstitucionalnega dela;

− priporočilo, št. R (1993) 2, o zdravstveno-družbenih vidikih zlorabe otroka je ciljno usmerjeno v zavarovanje dobrega

počutja otroka v njegovi družini, vzpostavljanje sistema za učinkovito preprečevanje, ugotavljanje, sporočanje, preiskovanje, presojo, reševanje in spremljanje primerov zlorab otrok z jasnimi vlogami in odgovornostmi različnih služb in organov z multidisciplinarnim pristopom.

Pomembna sta še Kazenski zakonik (KZ-1), ki definira novo kaznivo dejanje Nasilje v družini (191. člen KZ-1),2 ter Zakon o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1), ki opredeljuje tudi kaznivost prekrška »nasilja v družini« (6. člen ZJRM-1),3 vsak s svojega zornega kota.4

ORGANI, ORGANIZACIJE IN INSTITUCIJE V STROKOVNEM TIMU

S fenomenologijo nasilja v družini se v prvi vrsti (nepo-sredno) srečujejo vzgojno-izobraževalne institucije, centri za socialno delo, zdravstvene ustanove, policija, nevladne orga-nizacije. V manjši meri, odvisno od primera, a v pomembnem kontekstu tudi druge institucije (zavodi za prestajanje kazni zapora, lokalne skupnosti, stanovanjski skladi, varstveno-delo-vni centri, inšpekcijske službe, delodajalci idr.).

Vse organizacije naj bi imele podobne skupne cilje (zausta-vitev in odprava nasilja nad žrtvami, zaščita ogroženih članov družine ter ustrezna pomoč in preventiva). Zdi se enostavno, vendar se pri detekciji nasilja in nadaljnji obravnavi družine in njenih članov v njih pokažejo različne emocije, frustracije, finančne in druge oblike odvisnosti, nerazrešeni spori in bre-mena preteklosti ter druga vprašanja. Tudi strokovni delavci imajo lahko težave (stres, strah, številčnost primerov, nepo-učenost ipd.). Z drugimi besedami: obravnavanje in razreševa-nje nasilja v družini je vsestranski problem, ki zahteva multidis-ciplinaren, strokoven in objektiven pristop.

Centri za socialno delo so zato pristojni sklicevati t. i. tim-ske sestanke (razširjene, multidisciplinarne, interdisciplinarne, medinstitucionalne time), torej strokovne time, ki se ustanovi-jo za izmenjavo različnih informacij med institucijami in iska-nje skupnih (kompromisnih) oblik pomoči konkretni družini in konkretnim žrtvam. Ob tem gre tudi za iskanje dolgoročnih rešitev ter kvalitetnega večsmernega delovanja slehernega

VARNOST - 2.indd 35 9.4.2009 15:30:26


STROKOVNI PRISPEVKI

36

VArNOST

predstavnika organizacij, in sicer glede na njegove pristojno-sti, kompetence in zmožnosti.

Poseben pomen strokovnih timov je v tem, da se udele-ženci lahko dogovorijo o vseh ukrepih, ki se naj izvedejo, ob tem pa se izognejo prepletanju podobnih (tudi enakih) nalog, ki so sicer usmerjene v celostno obravnavo konkretne družine ali žrtve.

TIMSKO DELO

Prav zaradi celovitosti obravnavanja nasilja v družini je nujno potreben timski pristop različnih institucij, organizacij, služb in posameznikov, ki imajo določena znanja, veščine in sposobnosti; hkrati s tem pa tudi njihovo medsebojno (stro-kovno, vzajemno) sodelovanje. Pomembno je, da so vabljeni predstavniki, ki lahko z udeležbo, pristojnostmi in referencami prispevajo svoj delež k rešitvi problema (problemov), ki ga (jih) doživlja neka žrtev, saj je delo v timih najprimernejše takrat, ko je okolje negotovo in kompleksno (Lipičnik, 1998). Timski pristop je nepogrešljiv tedaj, ko način reševanja in rešitev pro-blema nista znana. Timi so začasna ali trajna skupina ljudi z različnimi osebnostnimi, socialnimi in strokovnimi kompeten-cami, ki se zaradi specifičnosti njihovega dela srečujejo pri raz-reševanju skupnega problema (npr. nasilja v družini), katerega s pomočjo izmenjave informacij z različnih zornih kotov, skup-nim dogovorom in kompromisom razrešujejo ter tako ustvar-jajo pogoje za uresničitev skupnega cilja (Lipičnik, 1998). To velja tudi za delovanje timov, saj je okolje, v katerem se nahaja žrtev, pogosto negotovo, situacija v družini in v njeni socialni okolici pa ni najbolj znana. Timski pristop je torej izrednega pomena, saj so reševanje problema, način reševanja in do-končna rešitev zelo negotovi. Problemi so vedno drugačni in zajemajo različne metode in strategije dela, predvsem zaradi različnosti posameznikov (žrtve, nasilnež, priče), kakovosti in-formacij o dogodku, poznavanja družine ter strukture, znanja in kompetenc članov v timu.

V primerih nasilja v družini gre za vprašanja, kako naj že omenjene organizacije pričnejo z delom in kako naj se loti-jo problema, kakšne metode naj uporabijo, kako opredelijo prednostne cilje, strategijo in ponudbo storitev. Tim naj bo v prvi fazi heterogen (raznovrsten pri vabljenju bodočih udele-žencev), v drugi fazi pa homogen (enoten v sklepanju dogo-vorov). Pri delovanju teh timov je najpomembnejše zaupanje; vsak član tima mora biti prepričan, da je njegovo sodelovanje verodostojno in vsebuje enako stopnjo enotnosti.5

TEŽAVE, DILEME IN KVALITETE

V raziskavi, ki sem jo opravil za svojo diplomsko nalogo, sem intervjuval kriminaliste, zdravnike, šolske in socialne de-lavce, psihologe in ugotovil,6 da si udeleženci tima delo olajša-jo v vsaj treh smereh:− osnovna informacija: takoj izvedo za težave ali dileme, do

katerih so prišli pri razreševanju, preiskovanju in obravnavi konkretnega primera, ter lahko nanje opozorijo neposred-no in osebno;

− nove (dodatne) informacije: neposredno izvedo za more-bitne druge težave, ki jih ima neka žrtev;

− izmenjava informacij: brez dodatnih »birokratskih zaple-tov« si izmenjajo potrebne podatke (tudi osebne podatke vpletenih posameznikov) za nadaljnje delo o konkretnem posamezniku.

Ugotovil sem, da je ustrezna in kakovostna predstavitev informacij odvisna od posameznega primera, od kvalitet po-sameznega člana tima in njegove usposobljenosti za delo v

timu. Vsi intervjuvanci navajajo predvsem pozitivne poglede na timsko obravnavo, ker gre za skupno, tudi takojšnjo izme-njavo informacij o konkretnem problemu, za skupne dogovo-re in ukrepanja. Nekateri udeleženci timov z vidika legalnosti in legitimnosti praviloma nimajo dostopa do (vseh) občutljivih osebnih podatkov, zaradi česar dodatni problem predstav-lja prav posredovanje celotnega zapisnika o timski obravnavi vsem naslovnikom (institucijam, katerih predstavniki so bili udeleženi v timu). Zapisnik naj bo sestavljen le v delih, ki se nanašajo na neko institucijo in o njenih (novih) zadolžitvah, iz-virnik pa naj hrani sklicatelj, katerega sme dati zgolj upraviče-nim institucijam.

Pomembna ugotovitev je, da morajo biti timi izrazito stro-kovni, predvsem pa učinkoviti. Izvedba dogovorov mora biti iz-vedljiva in sprejemljiva za vse. Pravila timske obravnave morajo biti znana vsem udeležencem vnaprej (tudi pričakovanja, cilji).

ETIKA V STROKOVNEM TIMU

Ena od možnih rešitev so lahko prav skupna etična načela za korektno delovanje v strokovnih timih. Upoštevaje posebej izpostavljena priporočila, lastne izkušnje in opažanja pri obra-vnavi nasilja v družini ter ugotovitve iz raziskave, so navedena načela, ki naj vsem udeležencem v multidisciplinarnih pristo-pih zagotovijo oporo; kot skupno vodilo v medsebojnem so-delovanju, delovanju, preiskovanju, ukrepanju in spoštovanju. Načela bi lahko postala ena od možnosti za oblikovanje etič-nega kodeksa udeležencev tovrstnih obravnav. Kot najprimer-nejša so lahko sledeča etična načela:

a) Načelo zakonitosti

− Vsi udeleženci timske obravnave imajo pravico in dolžnost ravnati se po ustavi, zakonih in drugih pravilih, skladno z njihovimi resornimi pristojnostmi.

− Udeleženci timske obravnave se še posebej zavedajo svoje odgovornosti, kot tudi svojih zakonskih in etičnih možnosti in obveznosti, ki jih imajo v primerih, ko zaznavajo ali pri-javljajo kakršnokoli obliko zlorabe ali nasilja v družini nad otroki, ženskami, starostniki in nad tistimi skupinami ljudi, ki so bolni, poškodovani ali kakorkoli onemogočeni v vsak-danjih opravilih, značilnih za zdravega človeka.

b) Načelo strokovnosti

− Vsak udeleženec timske obravnave deluje po pravilih stro-ke, iz katere izhaja njegova vloga; pri tem pa zna prepo-znati znake nasilja in zlorabe, jih odkrivati, o njih obveščati oziroma seznanjati pristojne organe ter jim zagotoviti po-trebno pomoč in sodelovanje.

− Vsak udeleženec timske obravnave se zaveda, kaj je nje-govo delovno področje, pozna svoje zadolžitve, vlogo in funkcijo; svoje naloge opravlja strokovno in zakonito, pri tem pa naj ne posega v delovno področje drugega stro-kovnjaka, razen če je to potrebno za dosego ciljev timske obravnave.

− Vsakdo, ki sodeluje pri timski obravnavi, ima osebne, so-cialne in strokovne kompetence, in tudi reference, ob tem pa še posebej sprejema pomen načela o varovanju integri-tete.

c) Načelo vzporednosti

Ker je nasilje v družini kompleksen in večplasten pojav, se vsi udeleženci timske obravnave zavedajo, da v zvezi z zaščito žrtev in varovanjem koristi otrok praviloma potekata vsaj dva različna uradna postopka.

VARNOST - 2.indd 36 9.4.2009 15:30:26



37

č) Načelo učinkovitosti

Udeleženci timske obra-vnave delujejo ažurno, de-javno, konstruktivno, pro-aktivno, spretno in zavzeto, izmenjujejo mnenja, raz-čiščujejo dileme, poslušajo drug drugega, ob tem se ne izogibajo novim zadolžit-vam, ki zanje predstavljajo le nove izzive v življenju in delu; zato so učinkoviti.

d) Načelo zaupnosti

Udeleženci timske ob-ravnave zadržijo zase, kar so izvedeli na timski obra-vnavi, in se vedno izogiba-jo pogovorov ali izmenjavi informacij z nepristojnimi osebami o konkretni osebi, situaciji ali dogodku, ki so kakorkoli povezani z na-siljem v družini ali o drugi obravnavani tematiki. Prav tako se izognejo pogovoru z osebo, ki ji je potrebna pomoč (žr-tev, otrok, skrbnik), o dogovorih na timski obravnavi, če ni bilo tako dogovorjeno na timski obravnavi. Izjema od tega načela je možna le v primeru, ko bi molk pomenil škodovanje koristim otroka ali žrtve.

e) Načelo etičnosti

Vsak udeleženec timske obravnave skrbi za spoštovanje in upoštevanje njemu lastnih poklicnih etičnih norm (kodeks) in za svoje delovanje v timski obravnavi ne pričakuje zaslužka.

f) Načelo varovanja integritete

Udeleženci timske obravnave razumejo, da se:

− širša oblika načela nanaša na udeležence timskih obravnav, ki sprejemajo visoko stopnjo spoštovanja, enakovrednosti, enakopravnosti, kulture obnašanja, pobud in resne oziro-ma konstruktivne kritike med udeleženci, kot tudi zaupa-nje v njihovo medsebojno sodelovanje;

− ožja oblika načela nanaša na žrtve in sprejemajo dejstvo, da žrtev ne more biti kriva za nasilje ali zlorabo, marveč ti-sti, ki je povzročil nasilje ali zlorabo.

g) Načelo kolektivnosti

Udeleženci timskih obravnav se na skupnih področjih od-ločajo skupaj, ob tem pa sklepajo tudi dogovore o skupnem ukrepanju (ožje načelo); vsak izmed udeležencev pa nastopi in ukrepa v okviru svojih pristojnosti (širše načelo).

h) Načelo interakcije

− Vsakdo lahko predlaga sklicatelju timske obravnave, koga naj se povabi k prvemu srečanju; sklicatelj oziroma vodja timske obravnave pa poskrbi, da so na timsko obravnavo vabljeni vsi tisti, ki lahko s svojim znanjem, pristojnostmi, poznavanjem razmer in drugimi pomembnimi okolišči-nami pripomorejo k želenemu cilju (zaščita žrtev, varstvo koristi otrok, varovanje premoženja, rešitev stanovanjske stiske ipd.).

− Udeležba na timski obravnavi naj se oblikuje tako, da bo zagotovljena čim višja raven aktivnega, reaktivnega ali pro-aktivnega pristopa udeležencev glede na obravnavani pri-mer.

− Udeleženci timske obravnave razumejo, da delovanje v timski obravnavi pomeni tudi njihovo prilagodljivo udej-stvovanje (novi udeleženci naj vstopajo in izstopajo v tim-sko obravnavo zaradi izvedbe posamezne naloge), kot tudi dostopnost za vnovični povratek v timsko obravnavo, če bi bilo to treba.

− V timski obravnavi naj ne bo prisotna oseba, ki je v vlogi priče, žrtve, otroka ali druga oseba, ki je čustveno, materi-alno, psihično ali kako drugače povezana z obravnavanim posameznikom, razen če je to nujno.

i) Načelo meta-pogleda

Vsak udeleženec timske obravnave si s svojega strokov-nega vidika prizadeva opraviti vpogled v njegovo in skupno opravljeno delo, delovanje in sodelovanje v timski obravnavi. Če ugotovi morebitne vrzeli, pomanjkljivosti, napake, izboljša-ve, sugestije ali alternativne rešitve, o tem seznani vodjo tim-ske obravnave ter tako upošteva načelo strokovnosti. Ob tem ima vsak udeleženec timske obravnave pravico evalvirati svojo udeležbo na timski obravnavi ter ugotovitve predstaviti z na-menom izboljšanja skupnega delovanja (za izobraževanje).

j) Načelo multidisciplinarnosti

Vsak udeleženec timske obravnave takoj prepozna svoj delež nalog in svoj doprinos k reševanju problematičnega pri-mera skupaj z ostalimi strokovnjaki.

k) Načelo izobraževanja

− Udeleženci timske obravnave se udeležujejo različnih se-minarjev, simpozijev, okroglih miz, usposabljanj in izobra-ževanj, da bi izboljšali svoje storitve. Z enakim namenom posredujejo tudi ugotovitve iz evalvacij timskega obravna-vanja primerov in lastnih izkušenj manj izkušenim kolegom ter drugim strokovnjakom.

Žrtev nasilja je lahko vsakdo, ne glede na izobrazbo, versko prepričanje, socialno okolje; žrtve so lahko otroci, ženske, sta-rostniki, invalidi, tudi moški. FOTO: Darko Brenko

VARNOST - 2.indd 37 9.4.2009 15:30:26


STROKOVNI PRISPEVKI

38

VArNOST

− Vsak udeleženec timskih obravnav naj se po svojih najbolj-ših močeh in zmožnostih udeležuje različnih oblik izobra-ževanja s področja nasilja v družini in multidisciplinarnega delovanja; pri njegovem prizadevanju za izobraževanje uživa podporo svojih sodelavcev in organizacije, ki jo pred-stavlja na timskih obravnavah.

SKLEP

Vse institucije si morajo prizadevati, da bodo tudi na po-dročju nasilja v družini čim bolj strokovne in učinkovite, ena-ko pa mora veljati tudi za timske pristope. V timski obravna-vi morajo biti pravila sodelovanja znana vsem udeležencem vnaprej, zlasti kakšna so pričakovanja udeležencev od drugih udeležencev in kaj se od vsakega udeleženca posebej priča-kuje. Znani morajo biti tudi cilji timske obravnave, ki morajo biti jasno in nedvoumno zastavljeni, hkrati pa naj bi udeležen-ci tima spoznali tudi pristojnosti, možnosti in omejitve drug drugega. Strokovni delavci naj bi se udeleževali tudi skupnih usposabljanj, saj gre pogosto za obravnavanje najbolj ranljivih skupin ljudi, ki nujno potrebujejo strokovno pomoč, zaščito in varnost. Nikakor pa ne gre spregledati tudi morebitnih etičnih dilem, ki na timskih obravnavah nastajajo. Udeleženci naj jih predstavijo vsem udeležencem tima.

Na področju nasilja v družini in pri multidisciplinarnem ti-mu je slaba stran delovanja izguba časa zaradi različnih raz-prav, nejasno razmejene odgovornosti, odtujitev od proble-mov, pa tudi (občasne) vedenjske težave (nekaterih) članov timskih obravnav, sekundarno pa tudi neizvajanje sprejetih (kompromisnih) dogovorov.

Nekateri avtorji omenjajo tudi negativni vpliv na sâmo de-lo tima, pojav iluzij pri posameznikih (znotraj tima), stereoti-pov, neranljivosti (sprejemanje večjih tveganj) in moralnosti (o vsem, kar tim stori, da je etično in moralno); soglasnosti (na-pačno prepričanje, da se vsi o vsem strinjajo); samocenzurira-nja (olepševanje problema, prikazovanje manjšega problema od dejanskega); direktnega pritiska na člana tima, ki se ne stri-nja; omenjajo kolektivno racionalizacijo (ko se o neki stvari zdi problem, da pomeni preveč stroškov); preprečevanje dostopa neugodnih informacij za tim in zadovoljevanje lastnih inter-esov prek nagrad (posledično tudi statusa v neki instituciji) (Newstorm, Davis, 1993; Gatewood, Taylor, Ferrell, 1995).

Menim, da morajo biti postavljena vsaj zgoraj predstavlje-na etična merila za kakovostno delo vseh udeleženih institucij. Da bi se izognili pomislekom drugih avtorjev, bodo poleg etike h kakovosti gotovo pripomogla tudi že težko pričakovana na-vodila (protokoli) za delovanje sleherne organizacije na podro-čju nasilja v družini.

VIRI IN LITERATURA

Gatewood, R. D., Taylor, R. R., Ferrell O. C. (1995). Manage-ment, Comprehension, Analysis and Application. Chicago, Ric-hard D. Irwin & Austen Press.

http://webct.doba.si (23. 7. 2007).

Kazenski zakonik, KZ-1, (Uradni list R Slovenije, št. 55/2008, 66/2008 popr.).

Klančnik, A. T. (2007). Delovanje strokovnih timov pri ob-ravnavi nasilja nad otroki in v partnerskih odnosih pred uvedbo kazenskega postopka. Diplomsko delo, Ljubljana, Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede.

Klančnik, A. T. (2008). Skupna načela kot možnost za korek-tno delovanje strokovnih timov pri obravnavi nasilja v družini (neobjavljeno delo).

Lipičnik, B. (1998). Ravnanje z ljudmi pri delu. Ljubljana, Go-spodarski vestnik, d.o.o.

Newstorm, W. J., Davis, K. (1993). Organizational Behaviour IX. New York: McGraw-Hill.

Priporočilo ES št. R (1985) 4 o nasilju v družini. https://wcd.coe.int/com.instranet.InstraServlet?command=com.instranet.CmdBlobGet&InstranetImage=604990&SecMode=1&DocId=-686100&Usage=2 (18. 3. 2008).

Priporočilo ES št. R (1990) 2 o družbenih ukrepih v zvezi z na-siljem v družini. https://wcd.coe.int/com.instranet.InstraServle-t?command=com.instranet.CmdBlobGet&InstranetImage=5-69827&SecMode=1&DocId=589942&Usage=2 (18. 3. 2008).

Priporočilo št. R (1993) 2 o zdravstveno-družbenih vidikih zlo-rabe otroka. https://wcd.coe.int/ViewDoc.jsp?id=617261&Site-=CM&BackColorInternet=9999CC&BackColorIntranet=FFBB5-5&BackColorLogged=FFAC75 (18.3.2008).

Zakon o preprečevanju nasilja v družini, ZPND (Uradni list R Slovenije, št. 16/2008).

Zakon o varstvu javnega reda in miru, ZJRM-1 (Uradni list R Slovenije, št. 70/2006).

OPOMBE

1 Prispevek je izvleček pomembnejših, še vedno veljavnih ugo-tovitev iz avtorjevega diplomskega dela Delovanje strokovnih timov pri obravnavi nasilja nad otroki in v partnerskih odnosih pred uvedbo kazenskega postopka, ki jo je avtor z odliko zagovarjal 3. 12. 2007 na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru. Mentor diplomske-ga dela je bil izr. prof. dr. Gorazd Meško.

2 Kaznivo dejanje: 191. člen (Nasilje v družini) pravi: (1) Kdor v dru-žinski skupnosti z drugim grdo ravna, ga pretepa ali drugače boleče ali ponižujoče ravna, ga z grožnjo z neposrednim napadom na življe-nje ali telo preganja iz skupnega prebivališča ali mu omejuje svobodo gibanja, ga zalezuje, ga prisiljuje k delu ali opuščanju dela ali ga kako drugače z nasilnim omejevanjem njegovih enakih pravic spravlja v skupnosti v podrejen položaj, se kaznuje z zaporom do petih let. (2) Enako se kaznuje, kdor stori dejanje iz prejšnjega odstavka v kakšni drugi trajnejši življenjski skupnosti. (3) Če je dejanje iz prvega odstav-ka storjeno proti osebi, s katero je storilec živel v družinski ali drugi trajnejši skupnosti, ki je razpadla, je pa dejanje s to skupnostjo po-vezano, se storilec kaznuje z zaporom do treh let.

3 Prekršek »nasilje v družini« sicer ne obstaja, tako je poimenovan zaradi razumljivosti. Govor je o četrtem odstavku 6. člena ZJRM-1, ki se povezuje s prvim, drugim in tretjim odstavkom tega člena. 6. člen (Nasilno in drzno vedenje) pravi: »(1) Kdor izziva ali koga spodbuja k pretepu ali se vede na drzen, nasilen, nesramen, žaljiv ali podoben način ali koga zasleduje in s takšnim vedenjem pri njem povzroči ob-čutek ponižanosti, ogroženosti, prizadetosti ali strahu, se kaznuje z globo od 250,38 evrov (38/100) do 500,75 evrov (75/100). (2) Kdor koga udari, se kaznuje z globo od 333,83 evrov (83/100) do 625,94 evrov (94/100). (3) Kdor se pretepa, se kaznuje z globo od 417,29 ev-rov (29/100) do 1.251,88 evrov (88/100). (4) Če so prekrški iz prejš-njih odstavkov storjeni proti zakoncu ali zunajzakonskem partnerju ali partnerju v registrirani istospolni skupnosti, bivšemu zakoncu ali zunajzakonskem partnerju ali partnerju v registrirani istospolni skup-nosti, krvnemu sorodniku v ravni vrsti, posvojitelju ali posvojencu, rejniku ali rejencu, skrbniku ali varovancu te osebe ali proti osebi, ki živi s storilcem v skupnem gospodinjstvu, se kršitelj kaznuje z globo od 625,94 evrov (94/100) do 1.251,88 evrov (88/100).«

4 Sicer menim, da je treba vse primere nasilja v družini predvsem zaznavati kot kazniva dejanja in šele po končni razjasnitvi okoliščin posameznega primera, življenjske zgodbe, če ne gre za kaznivo deja-nje, obravnavati kot prekršek, če so za to izpolnjeni formalni in mate-rialni pogoji (zastaranje, določenost v zakonu ipd.).

5 http://webct.doba.si (23. 7. 2007).6 Navajam le merodajne ugotovitve, zastarane ali sedaj neveljav-

ne sem izpustil.

VARNOST - 2.indd 38 9.4.2009 15:30:26



39

Globalna mobilnost delovne silein njeno pravno varstvo

Bojan Kos, SD PU Kranj

Sodobne usmeritve, kot so globalizacija, konkurenca, učinkovitost, dobiček, privatizacija, so mantre zdajšnjega časa. Toda ali se za nevtralnimi pojmi ne skrivajo zgolj koristi majhnega dela bogatih v majhnem delu bogatega sveta? Sku-paj s povečano konkurenco naj bi bil globalni trg temelj gospodarske rasti, novih priložnosti za zaposlovanje, nekakšno magično zdravilo za reševanje vseh drugih problemov, alternativa socialni državi ter javnemu financiranju zdravstva, šolstva in socialni varnosti.

Apetitom svetovnega trga, ki se kažejo predvsem v večanju gospodarske moči držav v posameznih regijah sveta, sledi tudi Evropska unija, ki z globalnimi povezavami in širjenjem svojih zunanjih meja ne stremi zgolj k zagotavljanju od-prtosti Evropskega prostora za globalno konkurenčnost, ampak tudi k uresničevanju vizije prostega pretoka blaga, sto-ritev in delovne sile na evro območju. Zagotavljanje prožnosti trga delovne sile pa je zaradi le navideznega reševanja problemov najšibkejša točka uresničevanja vizije odprtega trga, ki v današnjih okoliščinah prinaša le lažje odpuščanje, zniževanje plač, socialne varnosti ter drugih pravic zaposlenih (Mencinger 2006, 1).

GLOBAL MOBILITY OF THE LABOUR FORCE AND ITS LEGAL PROTECTION / Contemporary trends, such as globalization, competition, efficiency, privatization and other modern trends, are novelties of current time. But this raises the question, are this neutral terms only bene�ts of a hidden wealthy part in a small part of the rich world? Together, with increased competition, global market should be the cornerstone of global economy growth, new employment opportunities, a kind of magic thing to solve all other problems, an alternati-ve to the welfare state, and foundation for education and social security.

European Union follows the appetites of a global market, that is mainly re�ected by increasing economic power of countries in a various regions of the world. European Union exercises that with global connections and self expansion of its external borders, not only for en-suring the openness of the European space for global competitiveness, but also to achieve the vision of freedom for transporting goods, services and workers in the Euro area. The weakest point of realising and providing this vision is virtual problem solving. This is being shown in easier workers dismissal, reductions of wages, social security and other rights of employees.

MOBILNOST DELOVNE SILE

Migracijska gibanja, kot iskanje za-poslitve v drugih državah, so v preteklo-sti že bila. Prisotna so bila že v nekdanji Jugoslaviji, z razliko, da je bilo takrat aktualno predvsem zaposlovanje na-ših delavcev v tujini, medtem ko zapo-slovanja tujcev pri nas skorajda ni bilo. Gibanje migracij v Slovenijo in iz nje je z razpadom nekdanje Jugoslavije po-polnoma presahnil, obnovil pa se je s polnopravnim članstvom v Evropski skupnosti sedemindvajseterice.

Z utrjevanjem čezmejnega sodelo-vanja in razvoja posameznih regij Evro-pe je potrebna mobilna delovna sila, ki je v smislu menjave delovnega mesta, dejavnosti in poklica ekonomsko ute-meljena, če ostaja visoka mobilnost ka-pitala, ki se seli v tiste dejavnosti, ki so tehnološko najbolj prebojne in tiste, ki imajo najvišjo stopnjo rasti produktiv-nosti dela. Hitro prestrukturiranje proiz-vodnih in tehnoloških kapacitet in hitro prilagajanje na spremembe v okolju zahtevajo visoko mobilno delovno silo (Jerovšek 1982,45).

Mobilnost delovne sile, tako na na-cionalnem kot evropskem nivoju, se širi

tako geografsko kot poklicno, saj se z mobilnostjo odpravljajo različni admini-strativni, pravni in miselni okviri z name-nom, da bi evropski trg dela postal bolj gibljiv, bolj odprt in hkrati tudi bolj učin-kovit z ekonomskega vidika. Posledično se to kaže v večji prilagodljivosti podje-tij, specializaciji na delovno intenzivne panoge v posameznih državah, večji konkurenčnosti domačih podjetij, višji stopnji zaposlenosti, novih priložnostih in večji stopnji socialne povezanosti udeleženih držav, ki z iskanjem sinergič-nih učinkov krepijo mednarodno sode-lovanje. Mobilnost delovne sile ima tako dvojni pomen: gospodarski in osebni, saj ni možno, da se organizacija prila-godi tržnim nihanjem in tehnološkim spremembam brez pritokov in odtokov delovne sile in brez interne alokacije de-lovnih resursov. Po drugi strani pa omo-goča delovna mobilnost posameznikom karierni razvoj, ki se kaže v višji plači, sa-moaktualizaciji, osebnem dosežku in za-dovoljstvu. Posledično so posamezniki bolj motivirani za delo in njihov prispe-vek je večji (Svetlik 1997, 2).

Širitev delovnega prostora na evro območje in zagotovitev proste mobil-nosti delovne sile pa je v prvi vrsti za-

htevala prilagoditev delovno-socialne zakonodaje držav članic povezave, ki mora biti na enak način in pod enakimi pogoji zavezujoča za vse članice po-vezave. Prilagoditev se je nanašala na ureditev pravne regulacije, zakonoda-je in ukrepov, ki se kot učinek kažejo v strategijah nadzora, kontrole in uskla-ditvi zakonodaje, ki ureja področje de-lovnih razmerij in zaposlovanja tujcev. Z dogovorjenimi ukrepi in pogoji so se države članice povezave zavezale, da bodo skladno z mednarodnimi akti in pogodbami tujcem omogočile izrabo vseh pravic in obveznosti, izhajajoč iz delovnih razmerij, z izjemo tistih, ki jih imajo skladno z ustavo le državljani ma-tičnih držav, v kateri tujec dela.

POLITIKA ZAPOSLOVANJA

Prost pretok oseb je ena izmed štirih temeljnih svoboščin, ki jo zagotavlja pra-vo skupnosti EU. Medtem ko je za države članice trg dela sproščen (razen članic, ki uveljavljajo prehodno obdobje), vsaka država samostojno predpisuje pogoje in možnosti za zaposlovanje tujcev, ob predhodni vključenosti v sistem strate-gije prilagajanja socialnih pravic.

VARNOST - 2.indd 39 9.4.2009 15:30:26


STROKOVNI PRISPEVKI

40

VArNOST

Države članice Evropske unije v so-delovanju s povezavo tako zagotavljajo izvajanje socialne politike, ki zaposle-nim in samozaposlenim zagotavljajo določene standarde in zaščito, ki zade-vajo delovni čas, varstvo pri delu, ome-jitve, zaščito ob prevzemih podjetij, za-ščito zaradi nesolventnosti delodajalca ter druge pravice in obveznosti, ki iz-hajajo iz delovnih razmerij. V ta namen je Evropska unija leta 1995, v španskem Bilbau, ustanovila Evropsko agencijo za zdravje in varnost pri delu, ki je pri-stojna za zagotavljanje najnižjih stan-dardov zdravja in varnosti pri delu ter za izvajanje ukrepov za preprečevanje tveganja pri delu, odpravo dejavnikov tveganja in nezgod pri delu ter informa-cije in svetovanje zaposlenim in njiho-vim predstavnikom.

V Sloveniji je izvajanje socialne za-konodaje pravno regulirano že v Ustavi Republike Slovenije, ki določa (U.l. RS, št. 33/91, 69/04,), »da imajo tujci v Sloveniji v skladu z mednarodnimi pogodbami vse pravice, zagotovljene s to ustavo in zakoni, razen tistih, ki jih imajo po usta-vi ali po Ustavi in zakonih samo držav-ljani Slovenije« (13. člen). Prav tako je v Ustavi Republike Slovenije v 49. členu (Uradni list RS, št. 33/91, 42/97, 66/00, 43/03, 69/04), ki govori o svobodi dela, navedeno, da je vsakemu pod enakimi pogoji dostopno vsako delovno mesto, medtem ko je v 79. členu navedeno, da imajo v Sloveniji zaposleni tujci in člani njihovih družin posebne pogoje, ki so določeni z zakonom.

Za ureditev delovnopravnega sta-tusa tujcev je državni zbor v letu 2006 sprejel Zakon o zaposlovanju in delu tujcev, s katerim se primarno določajo pogoji, pod katerimi se lahko tujec za-posli ali dela v Republiki Sloveniji, če z mednarodnimi sporazumi ni drugače določeno (1. člen, Zakon o zaposlovanju in delu tujcev Uradni list RS, št. 76/2007). Država je s tem uvedla omejitev števila tujcev na trgu dela s tem, da je določila najvišje število tujih delavcev, t. i. kvoto delavcev (5. člen ZZDT, Uradni list RS, št. 76/2007), zakonsko je regulirala svojo vlogo pri urejanju obsega zaposlovanja tujcev, celovito pokrila vse dejavnosti delavcev, diferencirala delovna dovolje-nja, določila obveznost prijave začetka in konca dela, uredila kazenske sankcije in nadzor, določila prioritete pri zapo-slovanju tujcev in opredelila vlogo sin-dikatov, ki skrbijo za zaščito delavcev.

V marcu 2007 (114. redna seja Vlade RS, 22. marca 2007) je vlada sprejela še predlog Zakona o spremembah in do-polnitvah zakona o zaposlovanju in de-lu tujcev (Uradni list RS, št. 52/2007). S spremembami in dopolnitvami zakona

o zaposlovanju in delu tujcev so, po na-vedbah vlade, odpravljene administra-tivne ovire pri pridobivanju delovnih dovoljenj, ki jim jih s spremembami podzakonskih aktov ni uspelo v celoti uresničiti. Postopki pridobivanja dovo-ljenj naj bi se tako skrajšali. Ob pripravi sprememb in dopolnitev sta dodana še dva vsebinska sklopa sprememb, in sicer uskladitev z zakonodajo EU in odprava pomanjkljivosti veljavnega zakona.

Poleg ustave in omenjenega zakona pa je pri urejanju zaposlovanja in dela tujcev treba upoštevati tudi določila drugih predpisov, pravilnikov, uredb in na njihovi podlagi izdanih podzakon-skih aktov, saj imajo tujci načeloma že po ustavi enake pravice in dolžnosti kot domači delavci, razen če Zakon za tujce določa posebno ureditev.

DRUŽBENA REGULACIJA

Podobno kot v drugih državah imi-gracije, je tudi slovenska zakonodaja na tem področju zagotovila prioritetno za-poslovanje domačih delavcev, zaposlo-vanje tujcev pa le v primeru, ko zaposli-tev oziroma za delo ni na razpolago do-mačih delavcev (interno gradivo službe za zaposlovanje tujcev; Šepec, 2006).

V skladu z migracijsko politiko in ob upoštevanju stanja in gibanja na trgu dela se skladno z Zakonom o zaposlo-vanju in delu tujcev (UL RS, št. 76/2007, UPB2), v okviru zagotavljanja učinkovite regulacije trga delovne sile, letno določi kvota delovnih dovoljenj, s katero drža-va kot eden izmed partnerjev tripartit-nega sistema regulira trg delovne sile v Sloveniji. »Pri kvotah, ki jih vlada določi za posamezne namene, se določijo pri-oritete na podlagi določenega vrstnega reda« (6. člen, ZZDT).

Kvoto vladi predlaga minister, pri-stojen za delo, v soglasju z drugimi ministri, pristojnimi za posamezna po-dročja dejavnosti, ob predhodni pri-dobitvi mnenja pristojnih zbornic in reprezantativnih sindikatov na ravni dr-žave, vanjo pa niso všteti tujci, ki imajo na podlagi sporazuma z EU enak status kot državljani RS, tujci, za katere s tem zakonom niso predpisana delovna do-voljenja, tujci z osebnim dovoljenjem in poslovodni delavci. Kvota skupno ne sme presegati 5 % aktivnega prebival-stva RS po podatkih Urada za statistiko RS. Letos je v Sloveniji možno zaposliti 24.600 tujih delavcev.

VLOGA SINDIKATOV

Članstvo v sindikatih je svobodno na podlagi Konvencij MOD št. 98 o upora-bi načel o pravicah organiziranja in ko-

lektivnega dogovarjanja (1949) in Kon-venciji MOD št. 87 o sindikalni svobodi in varstvu sindikalnih pravic (1948). Članstvo v sindikatu delavcem iz drugih držav članic zagotavlja Uredba št. 16-12/68. Sindikatom je zelo pomembno, da bi se čim večje število delavcev, ki prihajajo na delo v Slovenijo, včlanilo v različne sindikate.

Ob povečani mobilnosti delovne si-le namreč prihaja do kršitev in različnih vrst izsiljevanja in nepravilnosti, v od-visnosti do delavcev, pojavljajo se kr-šitve pri pogodbah o zaposlitvi in dru-ge nepravilnosti v škodo zaposlenih, večkrat izkoriščanih delavcev, ki zaradi svojega statusa pristojnim službam ne prijavljajo nepravilnosti, saj se bojijo za svojo eksistenco. S tem ko bi bil dela-vec včlanjen v sindikat, bi lahko poro-čal o dogajanju v organizaciji, sindikati pa bi lahko ustrezno ukrepali, saj ravno slednjim primanjkuje informacij o aktu-alnem dogajanju na trgu delovne sile, s katerimi bi lahko ukrepali proti delo-dajalcem.

Velika večina tuje delovne sile, na-potene na delo v Slovenijo, dela preko zaposlitvenih agencij, ki ponujajo de-lavce za celo vrsto različnih del. Deloda-jalec, na tak način najame delovno silo od agencije, ki predstavlja ponudnika, delavci so zgolj sredstvo za opravljanje dela. Agencija na tak način delodajalcu omogoči poceni in relativno kvalitetno delovno silo, kaj in kako se dela z delavci pa, ko kaže, nikogar ne zanima.

Zakon sicer skuša odpraviti nepravil-nosti z različnimi ukrepi, vendar spretni delodajalci in agencije vedno najdejo primerno pot, ki je največkrat v škodo delavcu. Želja sindikatov je tudi, da bi se preverjalo, ali je delodajalec plačeval delavce v skladu s kolektivnimi pogod-bami dejavnosti, ali je spoštoval delo-vnopravno zakonodajo in ali se je držal omejitev in določb, ki jih predpisuje za-kon. To preverjajo inšpektorji za delo, ki imajo v okviru svojih pristojnosti mož-nost in dolžnost ukrepati v primerih kr-šitev delovnopravne zakonodaje.

EUROPASS

Ker se vsak dan srečujemo s krše-njem pravic in svoboščin, ki izhajajo iz delovnih razmerij, in v želji, da bi posa-meznikom pomagali do učinkovitejše in celovitejše predstavitve znanj in sposo-bnosti, delodajalcem pa omogočili lažji pregled nad kandidati, je bila 15. de-cembra 2005 na evropski ravni sprejeta Odločba o enotnem okviru Skupnosti za preglednost kvalifikacij in usposo-bljenosti (Europass) (Uradni list EU, št. L 390/6).

VARNOST - 2.indd 40 9.4.2009 15:30:27



41

Odločba uvaja sklop dokumentov, ki omogočajo pregleden zapis znanj in izkušenj, pridobljenih v času izob-raževanja, z delovnimi izkušnjami ali v prostem času. Dokumente Europassa, ki so standardizirane oblike in imajo skupen logotip, je mogoče pridobiti v 32 evropskih članicah (EU, EGS, drža-ve kandidatke). Pošiljati in hraniti jih je mogoče tako v elektronski kot tiskani obliki, uporabnikom pa zagotavljajo pomembne prednosti. Mednje sodijo standardiziranost oblik zapisov, beleže-nje formalnega in neformalnega znanja in izboljšano komunikacijo z delodajalci in izobraževalnimi ustanovami.

SOCIALNO PARTNERSTVO

V moderni družbi socialni dialog ustvarja pogoj za stabilno gospodar-stvo in uravnoteženo socialno varnost prebivalstva in je običajen način ko-munikacije med partnerji. Tega se za-veda tudi Slovenija, kjer se je v zadnjem desetletju še posebej okrepil in zaživel tripartitni dialog. V njem kot partnerji sodelujejo sindikati, delodajalci in vla-da, ki so združeni v okviru Ekonomsko-socialnega sveta. ESS ni organ, vključen v formalno strukturo ustavnih institucij, ampak deluje na podlagi sporazuma med socialnimi partnerji. Ustanovljen je na podlagi posebnega Dogovora o politiki plač za leto 1994 in igra zelo po-membno vlogo pri uspešnem razvoju naše države (Združenje delodajalcev Slovenije, 2008).

ZAKLJUČEK

Praksa v državah udeleženkah med-narodne mobilnosti delovne sile je po-

kazala, da je mobilnost delovne sile sicer učinkovit ukrep za zviševanje produk-tivnosti in življenjskega standarda ter sredstvo, ki udeleženkam omogoča pri-dobivanje konkurenčne prednosti. Ven-dar pa se ta učinkovitost, ki je posledica globalizacije in razvoja sodobne družbe, navezuje le na velike dobičke podjetij, v katerih so tujci zaposleni, pade pa pod težo kršenja delovnopravne zakono-daje, kar posledično vodi v izkoriščanje posameznikov, ki so tako postali najbolj izkoriščan delovni razred v Evropi.

Slovenska zakonodaja ima urejen sistem zaposlovanja tujcev in večino-ma dobro pokriva to, sicer kompleksno delovno področje. Sočasno z ureditvijo delovnega področja pa je izvajanje pra-vno določenih predpisov treba pospe-ševati in tako posledično zagotavljati fleksibilnejše ukrepe na vedno ostrejše gospodarske razmere. Na podlagi tega je treba uvajati ukrepe za spodbujanje uravnotežene zastopanosti organizacij socialnih partnerjev, drugih združenj in nevladnih organizacij, ki bi s svojim tvornim delovanjem pripomogli k učin-koviti preventivni akciji odpravljanja neenakopravnosti na področju delo-vnih razmerij. Nujen pogoj za uspešen socialni dialog pa je tudi jasen in sistem-sko konsistenten in z mednarodnimi in ustavnopravnimi standardi usklajen zakonodajni okvir tako imenovanih ko-lektivnih delovnih razmerjih. Le s pravo mero dejavnosti in ukrepanja bi socialni partnerji izboljšali razmere na trgu delo-vne sile in vsaj v določeni meri zmanjša-li očitno neenakopravnost delavcev in tako zagotovili spoštovanje temeljnih človekovih pravic, svoboščin in zago-tovili zadovoljivo pravno varstvo udele-žencev.

LITERATURA:

Bešter, R. /etal/ (2003). Migracije, globalizacije, EU. Mirovni institut za so-dobne družbene in politične študije, Ljubljana.

Jerovšek, Janez (1982). Mobilnost kadrov in gospodarstvo. Univerzum, Ljubljana.

Mencinger, Jože (2006). Mantre zdajšnjega časa. Pravna praksa 25/727 (4): 1.

Svetlik, Ivan; Gnidovec, Meta; Ilić Branko (1997). Status and job mobility of labour in Slovenia. Ekonomska fakul-teta Univerze v Ljubljani, Ljubljana.

Pravni viri

Ustava Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 33/91, 42/97, 66/00, 43/03, 69/04.

Prečiščena različica Pogodbe o Evropski uniji. Uradni list EU, št. C 115/13.

Zakon o zaposlovanju in delu tujcev. Uradni list RS, št. 76/2007.

Zakon o delovnih razmerjih. Uradni list RS, št. 42/2002.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-A). Urad-ni list RS, št. 103/2007.

Drugi viri

Pobuda EUROPASS: http://www.euro-pass.si/pobuda_europass.aspx.

Zelena knjiga o pristopu EU do urejanja ekonomske migracije. http://ec.europa.eu/.

Interno gradivo službe za zaposlovanje tujcev; Šepec, (2006).

Kresal, Šoltes, K. Pravna razmerja med predstavniki delavcev in vodstva:

http://www.delavska-participacija.com/clanki/ID060114.doc (3 . 5. 2008).

Mednarodni terorizem globalnih razsežnosti: vzroki za njegov pojav in kako ga preseči

Bojan Geršak, SKP PU Ljubljana

Po političnih spremembah po koncu hladne vojne so pričakovanja o varnem svetu zaradi globalizacije kmalu skopnela. Svet se je moral soočiti z različnimi mednarodnimi tveganji. Napetosti med civilizacijami so dobile nove razsežnosti s pojavom islamskega fundamentalizma in »mega« terorističnih napadov. Razumevanje motivov nastanka tega je zelo kompleksno. Napadi islamskih skrajnežev so opozorili na stranske učinke globalizacije in vzbudili dvome v njene stalno poudarjene pozitivne učinke. Agresivnost teh skrajnežev je prerasla v enega največjih varnostnih problemov sveta. Se-veda pa ni edini, ki pretresa svet.

Na terorizem globalnih razsežnosti vpliva spoznanje, da procesi globalizacije prinašajo različne posledice za posamezne dele sveta. Globalizacija povzroča zaostajanje za tehnološkim stampedom, kakršnega diktirajo razvitejša gospodarstva, in sproža občutke ogroženosti pri družbah, katerih tradicija je naslonjena na lastno kulturo. Prizadeti to doživljajo kot

VARNOST - 2.indd 41 9.4.2009 15:30:27


STROKOVNI PRISPEVKI

42

VArNOST

Izvori nove kulture, ki spremljajo globalizacijo, prihajajo ve-činoma z Zahoda, in promovirajo višji življenjski standard, de-mokratizacijo, človekove pravice, moderno civilno družbo, se-kularizacijo in potrošništvo. Islam sprejema zahodno kulturo kot sinonim ameriške arogance, izkoriščanja, neodgovornega indivi-dualizma in zahodnih razvad. V njej se počutijo kot subjekt mo-dernizma. Doživljajo jo kot zahodno, predvsem ameriško težnjo za vzpostavitev dominacije in ustvarjanje profita.

Seveda islamske države ne morejo ignorirati napredka in mo-dernizacije. Globalizacija je imperativ časa in daje nov okvir med-narodni ekonomiji in mednarodnemu sodelovanju. Nihče je ne more zavreti, kaj šele odpraviti. Vse to pa še ne pomeni, da mora globalizacija potekati po zamislih neoliberalnih ameriških eko-nomistov. Prav neoliberalni pristopi ustvarjanja profita, vpliva in potreb po širitvi prostora ogrožajo kulturne obrazce njihovega tradicionalnega življenja, saj se preko globalizacije s širitvijo svo-jih geopolitičnih in kapitalskih interesov promovira tudi zahodni model demokracije in kulture.

V sedanjem modelu ameriških neoliberalnih ekonomistov je namreč središče ekonomskega konstituiranja trgovina, potrošnja, kapital ter finančne institucije kot servis kapitala. Osrednji interes postaja prostor, v katerem vidijo tržišče, izvor resursov in energije, potencial cenene delovne sile, izziv za plasiranje kapitala v cenejšo proizvodnjo, nakup nepremičnin itd., zato ima vgrajeno potrebo po širitvi na prostore drugih držav. Po njihovem lahko mednarod-ne korporacije prosto kupujejo zemljo, nepremičnine, tovarne, banke, investirajo, odpirajo svoje postojanke po svetu itd.

Za ameriške ekonomiste v pomembnih okoljih, kjer jim ni uspelo postaviti prozahodne vlade, postaja nasilno širjenje trži-šča stroškovno najcenejša oblika obvladovanja prostora in širit-ve. Če se bo to nadaljevalo, je samo vprašanje časa, kdaj bodo za potrebe interesov transnacionalnih korporacij in mednarodnih koncernov začeli spreminjati državne meje. V krogih radikalnej-ših ameriških ekonomistov se že razvija teza, da je vojna proti te-rorizmu ekonomski instrument, ki ima le še politični okvir.

S pozicije mednarodne varnosti je dokaj nejasno, kaj prinaša deregulirana ekonomska suverenost nacionalne države in vedno večja gospodarska in finančna moč tujega kapitala in korporacij v nacionalnih državah. Mednarodne korporacije ne kažejo zani-manja za nacionalne interese, ne ščitijo socialne in pravne države, svobode itd. Zanima jih le stabilnost in varnost vložka kapitala in ustvarjanje profita. Tam, kjer nastajajo konflikti, ki ogrožajo njiho-ve interese, so pripravljeni z vojno ali s kriznim menedžmentom posredovati, da pridobijo oziroma umirijo bodoče tržišče. To se sedaj strokovno opredeljuje s stavkom “varnosti ni možno več za-gotavljati na nacionalnih mejah.”

Vsa ta vprašanja so povezana z nadaljnjo vlogo terorizma, varnostjo in stabilnostjo in svetovnim mirom v širšem smislu. Tem novim varnostnim izzivom se svetovna skupnost mora pri-lagajati in jih hkrati presegati. Zato je vedno pomembnejše spo-znanje, da v svetu obstajajo različne kulture in različni družbeni sistemi, ki jih ni možno enostavno spremeniti in nasilno demo-kratizirati, temveč je treba upoštevati njihovo različnost.

NARAŠČAJOČA GLOBALNA MOČ EKSTREMNIH ISLAMSKIH SKUPIN JE NOV VARNOSTNI IZZIV

»Mega« teroristični napad na ZDA 11. septembra je dokon-čno spremenil naše poglede na terorizem. Ne zato ker se je zgo-dil dobesedno pred kamerami kot nekakšen resničnostni šov,

GLOBAL TERRORISM: ITS CAUSES AND HOW TO COMBAT IT / Following the political changes after the Cold War, expectations of a safe world soon disappeared on account of globalisation. The world had to confront various international risks. Tensions between civilisations were given new dimensions with the onset of Islamic fundamentalism and ‘mega’ terrorist attacks. Understanding this phenomenon and the motives behind it is very complex. Attacks by Islamic extremists represent the side effects of globalisation and give rise to doubts about its constantly emphasized positive effects. The aggression of these extremists has become one of the biggest security problems of the world.

Global terrorism is in�uenced by the fact that the processes of globalisation bring different consequences to different parts of the world. Globalisation causes some areas to lag behind the technological development dictated by developed economies and makes societies whose traditions rely on their own cultures feel threatened. Those affected, who live in poverty and exploitation, �nd it frustrating and unjust. These processes erode cultures and social systems of the Third World, especially in the Islamic world, and differences and mi-strust are becoming more and more apparent. They perceive globalisation as a driving force of an invisible and dangerous neo-colonial order and as a lever for imperial exploitation and violent expansion of foreign values, liberal views and Western culture. Thus on one hand we have the consequences of economic, political and cultural expansion and technological supremacy and on the other hand an environment characterised by underdevelopment, poverty, social inequality, which is based on exclusively religious fundamentalist principles without any democratic rights of individuals.

Islamska družba je drugačna od zahodnoevropske. Pripad-nost religiji je pomembnejša od pripadnosti državi. Islamska dediščina ni le religijski svet, so pa religiozne tradicije po-vezane z vero, ki deluje na emocionalnem področju. Zato islam ni le religija in sistem verovanja, temveč civilizacija, ki je zrasla pod okriljem te religije. Islam temelji na idealu pobožnosti, ki je v svojem pomenu povsem globalen. Terito-rialna jurisdikcija je le kompromis. Islam kot širša kultura tudi ne ogroža Zahoda in ne moremo je omejiti le na islamski fundamentalizem. Islamski fundamentalizem je reakcija na vse, kar prihaja iz zunanjega sveta in kar spodkopava nji-hovo kulturo, religijo, vrednote, tradicije in politike. Karak-terizira ga mit o vrnitvi k bogu, zavračanje določenih oblik napredka, interpretacija božjega prava in nasprotovanje potrošniški kulturi. Skuša preprečiti transformacijo tradici-onalnih struktur v moderno prozahodno družbo. V prvi vrsti se navezuje na obrambo svojega ozemlja, družbene uredit-ve, svoje kulture in tradicije ter življenjskega sloga. Odnos med Zahodom in islamom je zato kulturno, religiozno, poli-tično in ekonomsko vprašanje. Jeza muslimanskega sveta je usmerjena proti neoliberalni kulturi, ekonomski ekspanziji in politični dominaciji.

frustracijo in krivico ob svoji že itak splošni nerazvitosti, revščini in izkoriščanju. Ti procesi razkrajajo kulture in družbe-ne sisteme tretjega sveta, še posebej islamističnega, razlike in nezaupanje pa postajajo vedno bolj izrazite. Globalizacijo dojemajo kot gibalo nevidnega, nevarnega neokolonialnega reda in kot vzvod za imperialno izkoriščanje in nasilno ekspanzijo tujih vrednot in liberalnih nazorov, zahodnjaške kulture. Tako se soočamo na eni strani s posledicami širitve ekonomske, politične in kulturne ekspanzije ter tehnološke premoči, na drugi strani pa z okoljem, ki ga označuje neraz-vitost, revščina, družbena neenakopravnost in ki je nastalo na izključno religioznih fundamentalističnih principih, brez demokratičnih pravic posameznika.

VARNOST - 2.indd 42 9.4.2009 15:30:27



43

niti zaradi njegove simbolike, ki je bila izredno velika. Ta napad je izraz nasprotij med Zahodom in islamom in je dejanje revan-šizma. Z napadom na simbole politične, vojaške in gospodarske moči so ZDA bile ponižane pred vso mednarodno skupnostjo. Hkrati pa je vsa svetovna javnost bila zgrožena nad naravo tega napada, doseženimi “mega” učinki, brutalnostjo nad civilnim prebivalstvom in nad izvajalci.

Mednarodna razsežnost, število žrtev, simbolni izbor ciljev in povzročena škoda sporočajo, da dejanje Al Kaide ni več krik šibkih, temveč poziv radikalnih islamistov k sveti vojni. Čeprav so napad organizirali nekdanji ameriški plačanci, ki so jih finan-cirale ZDA za boj proti Sovjetski zvezi v Afganistanu, je prese-netljivo, da so dejanje izvedli muslimanski pripadniki srednjega razreda, izobraženci, ki so dobro poznali zahodno civilizacijo, saj so se nekateri celo šolali na Zahodu. Skrajneži, ki so orga-nizirali napad, so postali ikone “islamskih mučenikov” in ponos islamskega fundamentalizma.

Teroristični napad na ZDA je posledica ameriške ekonom-ske, politične, kulturne in humanitarne ekspanzije, njene teh-nološke in ekonomske premoči. Opozarja na globalizacijo, eks-panzijo in izkoriščanje Zahoda ter preteklo delovanje ZDA zunaj svojih meja, ki so z lahkoto širile svoj vpliv in prisotnost. Slednje ni šlo v pozabo. Zato mnogi razumejo ta napad kot odgovor na širjenje ameriškega vpliva in ignoranco. Napad takšnih razsež-nosti in njegova brutalnost sta pokazala, da novi mednarodni “mega” teroristični napadi lahko vplivajo na prodiranje Zahoda v islamski svet.

Pri terorističnih napadih z mednarodnimi razsežnostmi se zastavlja vprašanje, ali je “mega” terorizem islamskih skrajne-žev novodobno globalizirano nadomestilo za vojno? Ali z njimi klasična vojna izgublja svoj pomen, je evropska izkušnja tradi-cionalnega načina vojskovanja preživeta? Je mednarodni tero-rizem globalnih razsežnosti le preprost podaljšek vojne ali nov koncept nasilja, ki se kot novodobna metoda za dosego ciljev razlikuje od vojne le po načinu intenzivnosti, trajanju, ustroju sovražnika brez suverenosti? Kako se temu zoperstaviti, kako ga preseči? Zakaj ima tolikšno moč in globalne mednarodne raz-sežnosti?

S KAKŠNIMI OBLIKAMI TERORIZMA SE LAHKO SOOČIMO V EVROPI

V prejšnjem stoletju je bil v mednarodnih odnosih terorizem obravnavan kot taktika šibkih proti močnim in kot orožje poli-tičnih, etničnih, revolucionarnih in drugih manjšin. Izvajale so ga pretežno nacionalne teroristične skupine, ki niso napadale nedolžnega civilnega prebivalstva, vsaj v večjem obsegu ne. S takšnimi terorističnimi napadi se je soočalo veliko držav. Sreče-vali smo se tudi z oblikami državnega terorizma.

Terorizem danes predstavlja strateško grožnjo evropskim nacionalnim in globalnim interesom. Terorizem kot globalna grožnja nima meja, deluje transnacionalno, izrablja globaliza-cijske procese, uporablja sodobne tehnološke dosežke in raz-voj informacijske družbe. EU je že spoznala rušilnost takšnih dejanj v verigi »mega« terorističnih napadov v ZDA, Španiji in Veliki Britaniji. Spoznala je, da se tudi sama nahaja v interesnem območju islamskih ekstremistov in da je terorizem ena izmed ključnih groženj globalni in evropski varnosti, ki zahteva skup-no delovanje in celovit dolgoročen pristop.

Evropa se sooča z dvema valoma terorizma. Prvi, ki se do-gaja v nekaterih evropskih državah – po podatkih EUROPOLA (Terrorism Situation and Trand Report), obsega okoli 500 terori-stičnih napadov letno – in na obrobju Evrope, ki ima za sedaj le posreden vpliv na evropsko varnost, ter drugim valom »mega« terorizma, ki ga spodbuja globalizacija.

EU se postopno širi do meja zelo nestabilnih regij z različnimi notranjimi in regionalnimi nasprotji ter konflikti na pomembnih strateških regijah, v katerih se srečujejo globalni interesi najmoč-nejših. To je celoten Bližnji in Srednji vzhod, Črnomorski, Kaspijski in Sredozemski bazen. V širšem smislu EU meji s področji dis-funkcionalnih in konfliktnih družb, ki jo spremlja revščina, na-raščajoča neperspektivnost, socialna izključenost, različni spori, notranja razklanost, etnična konfliktnost, gospodarski bankroti itd. Ti konflikti uničujejo fizično in socialno infrastrukturo znotraj lastnih držav, spodbujajo ekstremizem, terorizem, kriminal. Spo-padi, vključno s terorizmom, potekajo večinoma znotraj lastnega ozemlja in vsaj za sedaj še ne pljuskajo po Evropi. Postanejo lahko nevarni zaradi njene odvisnosti na področju energije, naravnih virov, infrastrukturnih povezav na področju transporta, infra-strukture informacijskih omrežij pa tudi na drugih področjih, kot je varnost naložb, investicij itd.

Drugi val mednarodnega terorizma je novejši. Je odgovor na vzorce izkoriščanja in dominacije 21. stoletja. Razlikuje se od do-sedanjih poznanih oblik terorizma po ideoloških vzgibih, načinu delovanja, stopnji razvoja, družbeni podpori, ki jo uživa, razsež-nosti ter po geopolitičnih izzivih, ki si jih zastavlja. Prepreden je z islamskim fundamentalizmom in nasilnim ekstremizmom. Pred-stavlja grožnjo vsem članicam EU, temelji na zavračanju kulturne globalizacije in sprejetju zahodnih vrednot in modernizacije. V 21. stoletju je postal nadnacionalen mednarodni problem glo-balnih razsežnosti. Njegova globalizacija je potekala ob globa-lizaciji gospodarstva in predstavlja nevarnost strateških razsež-nosti. Opozarja na vedno večje poglabljanje revščine v tretjem

Za primerjavo učinkov vojne in mega terorističnega napada na ZDA kot ilustracijo v prid predpostavke, da je z »mega« terorističnim napadom možno doseči večje učinke kot z voj-no, navajam: po terorističnem napadu 11. septembra v ZDA se samo škoda uničenja obeh stopnic v New Yorku ocenjuje na 28 milijard ameriških dolarjev, ne računajoč pri tem člo-veške žrtve in posredno škodo. Ker vso neposredno škodo ni možno izmeriti, je možno kot primer prikazati, kako je ta pri-zadela vedno bolj globalno povezano svetovno skupnost na ravni letalskega prevozništva. Samo zaradi razglasitve iz-rednih razmer v ZDA in tridnevne prepovedi letenja v ameri-škem zračnem prostoru je neto izguba letalskih prevoznikov ZDA znašala 7,3 milijarde dolarjev (Aharoni, 2002:9). Število letalskih potnikov je po napadih upadlo za 35 %, drugod po svetu pa za 20-25 %. Ameriško združenje letalskih prevozni-kov je vlado takoj zaprosilo za 43 milijard dolarjev pomoči. Kljub temu je moralo devet največjih letalskih prevoznikov v ZDA odpustili okoli 130.000 delavcev. V ZDA sta v letu 2001 le dve nizkocenovni družbi Southwest in AirTrans imeli do-biček. Vse ostale so imele v letu 2001 in 2002 večmilijardne izgube, nekatere so morale v stečaj.

Iz istega razloga so škodo utrpele tudi letalske družbe po svetu. Da bi sploh dojeli razsežnosti izgub, je treba vedeti, da svetovno letalsko prevozništvo obsega preko 700 letalskih družb, povezanih z okoli 14.000 letališč in letnim prihodkom okoli 3.500 milijard ameriških dolarjev. Veliko teh je do-živelo hude pretrese. Morale so zmanjšati promet. Tudi za evropske letalske družbe je bil padec povpraševanja na trgu ZDA boleč. Air France je imel 34-odstotno izgubo, Alitalija kar 48-odstotno British Airways 50-odstotno, KLM 47-od-stotno in Lufthansa 42-odstotno (Capeli, 2002:17). V stečaj sta šli dve veliki družbi, in sicer belgijska Sabena, Swissair, ki je že bil v nepremostljivih težavah, pa je 11. september nje-gov stečaj pospešil.

VARNOST - 2.indd 43 9.4.2009 15:30:28


STROKOVNI PRISPEVKI

44

VArNOST

svetu in stagnacijo v razvoju. Njegov glavni nosilec je ob obstoju nekaterih manjših teroristična organizacija Al Kaida, njeni privr-ženci pa se pojavljajo na vseh koncih sveta. Evropa, ki se je že srečevala z notranjim, predvsem nacionalnim terorizmom, na iz-zive globalnega delovanja islamskih terorističnih organizacij ni bila pripravljena. Sprejetju prvih političnih smernic sledi priprava strateških opredelitev za soočanje s terorizmom in vrsta konkret-nih protiterorističnih ukrepov.

KAKO SO SE ZDA ODZVALE NA TERORIZEM GLOBALNIH RAZ-SEŽNOSTI

ZDA so se zoperstavile s protiteroristično vojno. Leta 2002 so ob ranjenem ameriškem ponosu sprejeli novo preventivno ameriško strategijo nacionalne varnosti, ki poudarja delovanje na podlagi lastne presoje in vpliva. Odstopa od pogledov EU in veljavnega strateškega koncepta NATA in kot takšna obreme-njuje mednarodne odnose. Največje presenečenje je njeno tret-je poglavje, ki opredeljuje preventivno vojno proti terorizmu.

Ameriški model vojne proti terorizmu s širjenjem politične pravičnosti in demokratičnih vrednot si pod krinko lastnih geo-

političnih in profitnih interesov jemlje pravico vojaškega posre-dovanja po svetu. Za zaščito ameriških interesov ZDA razvija-jo samostojne preventivne posege, še preden grožnja doseže meje ZDA. Svoje interese izvajajo pod geslom “pravica do sa-moobrambe”, kar pomeni brez odločitev VS OZN, skupaj z za-vezniki ali tudi same. V strategiji je tudi definicija grožnje zelo široko zastavljena. Na prvo mesto uvrščajo globalni terorizem in problematične države, ki podpirajo terorizem, države, ki širijo oborožitev za množično uničevanje, države, ki zavračajo člove-kove pravice in spoštovanje mednarodnega prava, ter države, ki brutalno ravnajo s svojimi državljani. Afganistan je postal prvi primer ameriške preventivne protiteroristične vojne, drugi Irak.

Dosledna uporaba strategije nacionalne varnosti ZDA lahko zapelje svet v večjo krizo in nepredvidljivo eskalacijo nasilja. Tu se zastavlja vprašanje, ali ne drvimo s to ameriško strategijo preko preventivnih vojn in raznih protiterorističnih vojaških posegov po svetu v dolgotrajno obdobje nasilja, morda celo v trajno glo-balno krizno stanje ali vojno za ameriške geopolitično strateške in kapitalske interese. Ali se to ni začelo že z vpletanjem držav članic EU v ameriške konflikte na raznih delih sveta? Praksa opo-zarja, da ameriška strategija ne odpravlja okoliščin, ki povzročajo terorizem in da se krize lahko rešujejo samo večstransko.

KAKO SE EVROPA ODZIVA NA TERORIZEM GLOBALNIH RAZ-SEŽNOSTI

Za razliko od ZDA se je Evropa od obdobja inkvizicije, preko kolonializma do programov holokavsta, pridobila dovolj izku-šenj z različnimi poskusi preureditve sveta. Iz svojih političnih orgij se je nekaj naučila in se zaveda, da prihaja čas premisleka o temeljnih vrednotah kulture, medsebojnega spoštovanja, za-nimanja za različnost itd. Zaveda se, da bi moral zahodni svet z veliko več tenkočutnosti prisluhniti ne samo islamu in njegovi kulturi, temveč nasploh problemom tretjega sveta. Narašča po-treba po medsebojnem razumevanju, toleranci, sodelovanju. Zato so na preizkušnji vsi vrednostni sistemi.

Za Evropo je odziv na mednarodni terorizem globalnih raz-sežnosti možen le na ravni sodelovanja mednarodne skupnosti in z doslednim uresničevanjem skupnih ciljev. Zato se mora Ev-ropa v prihodnosti soočiti z dilemo, ali sprejeti samo določene omejitve v produkcijski in trgovinski ekspanziji, kar pomeni pri-sluhniti problemom tretjega sveta in del profita nameniti razvoju revnih držav ter se odpreti globalnemu razumevanju kulturnih različnosti. To je pristop zmernih liberalnih evropskih krogov.

Bolj radikalni evropski krogi pa vidijo podlago za odpravo ekstremizma in terorizma v implementaciji demokratičnih svo-boščin in univerzalnih človekovih pravic, v spodbujanju razvoja in izobraževanja ter pomoči pri reševanju problemov. Ti krogi menijo, da se je treba temeljiteje soočiti z demokracijo. Spreje-ti demokratizacijo pomeni prilagoditi se zahodnim vrednotam človekovih pravic, ločiti islamsko religijo od države, uvesti par-lamentarizem in politično konkurenco. To pomeni spremeniti temelje tradicionalne teokratske ureditve. Soočiti se je treba z diktaturami, kršenjem človekovih pravic, družbeno neenako-pravnostjo, ki jo teokratski sistemi omogočajo in regenerirajo. Vprašanje pa je, ali je v doglednem času to sploh možno.

Soočiti se z idejo radikalnega islamizma pomeni soočiti se z demokracijo in teokracijo, z emocionalnim verskim fundamen-talizmom, družbeno neenakopravnostjo. To pomeni spremeniti temelje tradicionalne ureditve. Zares globok poseg v način živ-ljenja islamskih družb, ki sekularizacije ne poznajo in se ji vsaj za enkrat še niso pripravljene prilagoditi. Soočamo se s proble-mom dveh svetov, razlike med njima so težko premostljive, še posebej ker se krepita ekstremizem in islamski fundamentali-zem. Seveda nimajo vse oblike nasilje izvor v tem.

EU za razliko od ZDA svoje napore usmerja v preprečevanje groženj in sporov, razvoj močne mednarodne družbe, dobro delu-

Al Kaida je razvila organizirano mednarodno mrežo z glo-balnimi razsežnostmi. Ima organizirano mrežo postojank v vseh muslimanskih državah, njene logistične baze in terori-stične celice za izvajanje terorističnih napadov pa so razpo-rejene po vsem svetu. V zahodnih državah ima organizirano mrežo spečih terorističnih celic. Tudi v Evropi, ki je v njihovi strategiji cilj terorističnih dejanj in izhodišče za teroristične napade, je in�ltrirala oporišča tako imenovanih spečih te-rorističnih celic. Te so bile do sedaj odkrite v Nemčiji, Italiji, Španiji, Veliki Britaniji in Belgiji. Prisotnost spečih celic briše mejo med domačim in mednarodnim terorizmom. Po oce-nah naj bi bilo v svetu usposobljenih okoli 18.000 “verskih mučenikov”, ki so razpršeni po vseh kontinentih, med 1500 – 2000 naj bi jih imelo evropski potni list (Thieux, 2004:60).

Teroristična mreža Al Kaida ima naslednje značilnosti: ima zelo dodelane sisteme rekrutiranja, podprta je z zadostnimi �nančnimi sredstvi, ima ekstremni versko-ideološki pred-znak in natančno izvaja urjenje in usposabljanje v organi-ziranih kampih. Ima široko podporo v islamskih množicah. Razvila je novo strategijo delovanja terorizma. Ta sloni na množičnem uničevanju, uporabi neomajnega nasilja, pove-čanju števila smrtnih žrtev pri terorističnih napadih.

III. poglavje Strengthen Alliances to Defeat Global Terrorism and Work to Prevent Attacks Against Us and Our Friends, The National Security Strategy of The USA, september 2002, stran 5-7 (neuradni prevod):

1. ... razbili in uničili bomo teroristične organizacije z di-rektnimi in kontinuiranimi aktivnostmi, z uporabo vseh elementov nacionalne in internacionalne moči. Naš ne-posredni, takojšnji fokus bodo teroristične organizacije globalnega dosega, teroristi in države, ki sponzorirajo terorizem ter uporabljeno orožje za množično uničevanje ali ga naznanjajo.

2. ... obrambo ZDA, ameriškega ljudstva in naših interesov doma in preko meja bomo zagotovili z identi�ciranjem in uničevanjem grožnje, preden ta doseže naše meje. ZDA se bodo nenehno trudile analizirati podporo mednarod-ne skupnosti, ne bomo oklevali delovati tudi sami, če bo treba udejaniti našo pravico do samoobrambe. S preven-tivnim delovanjem proti zgoraj navedenim teroristom, bomo preprečili krivico zoper naše ljudstvo in deželo.

VARNOST - 2.indd 44 9.4.2009 15:30:28



45

jočih mednarodnih institucij in vzpostavitev mednarodnega reda na temelju zakona. Večina članic EU meni, da je treba terorizem reševati večstransko, s političnim sodelovanjem in ne z vojaškimi sredstvi. Vključitev terorizma v domeno vojne po njihovem mnenju le prispeva k njegovi mednarodni krepitvi, pridobivanju globalne moči in strateškega pomena. Menijo, da vojaška sredstva lahko za-denejo samo zunanja obeležja terorizma, ne pa njegovih korenin, ki so povezane tudi s socialno izključenostjo in nerazvitostjo.

TERORIZEM JE TREBA ODPRAVITI, NE LE NADZIRATI IN KRO-TITI

EU v svojih uradnih dokumentih odpravo terorizma dolgoroč-no povezuje s širitvijo zaupanja, dialogom, krepitvijo demokracije in človekovih pravic, širitvijo političnega in gospodarskega sodelo-vanja, usmerjeno finančno podporo, učvrstitvijo mednarodnega prava in mednarodnih organizacij ter redefiniranjem svoje politike do islamskih držav. V sedanjih razmerah lahko to prispeva k pre-seganju podob iz preteklosti, s tem se lahko tudi marsikaj izbolj-ša, vendar na ta način še ne odpravimo največjega varnostnega problema na svetu. Za soočanje s temelji terorizma in njegovo od-pravo ni dovolj postaviti na nove temelje politiko EU do islamskih držav, hkrati pa nemočno opazovati ameriško podporo Izraelu, so-delovati v iraški vojni, prikimavati razglašanju nekaterih vplivnih islamskih držav za osi zla ter sodelovati v vojaških protiteroristič-nih posegih po svetu ob boku z Američani. Evropa se ni enotno zoperstavila vojaškemu posegu na Irak, čeprav je vedela za izmiš-ljene povode zanj. Nemo je gledala, kako je na Irak odvrženo na milijone ton vojaškega materiala, kako Američani praznijo svoja vojaška skladišča, da bi lahko zagnali nove cikluse oboroževanja in izpraznjena skladišča napolnili s sodobnejšo oborožitvijo in opre-mo, ob tem pa njihovi orožarski lobiji ustvarjajo milijardni profit.

Kljub temu se EU za razliko od ZDA sooča s terorizmom s šir-še družbeno zastavljenimi pozicijami pri odpravljanju njegovih vzrokov. EU je treba priznati, da je v nekaj letih zgradila sistem, s katerim uspešno rešuje vprašanja kriznega menedžmenta in sa-nira razne krize na obrobju Evrope, ki ji lahko povzročijo številne probleme in velike pretrese na tržišču. Države članice EU imajo po letu 2001 v mirovnih misijah v tujini od 50.000 do 100.000 vojakov in drugih strokovnjakov. Poleg tega je EU sprejela tudi vrsto sred-njeročnih varnostnih ukrepov, s katerimi bo zagotavljala varnost pred terorizmom. V samo nekaj letih je dosti storjenega. Toda za-gotavljanje varnosti s preventivno zaščitnimi ukrepi pred možnimi terorističnimi napadi je dolgoročno vprašljivo. Terorizem je treba tako kot hladno vojno preseči in ne živeti z njim, pač pa se ščititi pred njegovimi napadi. Srednjeročno lahko te protiteroristične ukrepe EU tolmačimo kot uspešne, z njimi je Evropa celo prepre-čila nekaj terorističnih napadov, vendar z njimi samo omejujemo in nadziramo terorizem. Dolgoročno pa ti ukrepi niso rešitev, saj z njimi ne odpravljamo terorizma, ampak živimo z njim. Terorizem se vedno bolj instrumentalizira kot nova vojaška metoda, zemlje-pisno se širi ter prilagaja novim okoliščinam svojega delovanja.

Strokovnjaki pričakujejo, da se bo po končanju iraške krize na Bližnjem vzhodu usmeril bolj proti evropskemu centrizmu. Evro-pa bo lahko cilj teh napadov ali pa le odskočne deska za napade na drugih območjih. Če upoštevamo dosedanje vzorce njegovega delovanja, lahko pričakujemo, da bo morebitni “mega” teroristični napad v Evropi skrbno načrtovan, vseboval bo natančno politično usmerjeno sporočilo, z razsežnostjo nasilja in brutalnostjo napada pa bo spet pretresel vso svetovno skupnost. Ker so družbeni siste-mi vedno bolj ranljivi, postajajo krize, povzročene s terorizmom, vedno bolj kompleksne, njegove posledice pa povzročajo druž-bene, gospodarske, politične in ekološke spremembe.

Da bi odpravili terorizem mednarodnih razsežnosti, bi se morali soočiti z vzvodi neoliberalne nasilne ekspanzije ZDA, saj prav ta spodbuja islamske fundamentaliste. Odpraviti medse-

bojno nezaupanje in imeti znatno več tenkočutnosti za različ-nost. Opustiti pristop s pozicij dominantnosti in gospodarske premoči, spremeniti sedanji neoliberalni model kapitalizma, ki je pahnil ves svet v recesijo. Bolj se posvetiti odpravljanju ne-razvitosti, revščine, brezperspektivnosti itd. Ker se Zahod še ni pripravljen soočiti z družbeno, ekonomsko in politično preure-ditvijo mednarodne skupnosti ter z gibanjem ekonomskega ne-oliberalizma, ki ga spodbujajo interesi multikapitala, lahko do-mnevamo, da se bodo s terorizmom v svetu spopadali tudi naši zanamci; tako kot z nerazvitostjo, revščino in lakoto. Njegovo obdobje bo verjetno znatno daljše od obdobja hlade vojne.

Svetovna skupnost se ukvarja predvsem s protiteroristično preventivo in vzpostavitvijo protiterorističnih struktur in ukre-pov. To je premalo za odpravo vzrokov na globalni ravni. Res je pa tudi, da je to zelo dolgoročen proces in da se bo v naslednjih letih morala bolj posvečati odpravi vzrokov tega pojava.

Ker pa v svetovni skupnosti še ni enotnega pogleda na od-pravo mednarodnega terorizma, bo ta žal postal stalnica pri-hajajočega obdobja. Vedno težje ga bo kontrolirati. Ker ga ne moremo ignorirati, nismo pa ga zmožni odpraviti, bodo proti-teroristični ukrepi naš vsakdanjik. Preventivni varnostni ukrepi bodo postali del načina življenja in rutina. Protiteroristična pre-ventiva bo vedno bolj posegala v omejevanje osebnih svobo-ščin na račun zagotavljanja varnosti.

Varnost postaja predpogoj za nadaljnji razvoj, zagotavljanje te pa zahteva povezovanje na planetarni ravni. Groženj ne more nobena država več obvladovati sama, zato je nujno povezovanje. Odprava mednarodnega terorizma globalnega dosega zahteva skupno delovanje celotne mednarodne skupnosti, dolgoročen pristop in dosledno izvajanje zastavljenih ciljev. Treba bo okre-piti svetovno protiteroristično koalicijo, pomen mednarodnih organizacij in se skupaj spopasti z vzroki nastanka tega pojava, ki ga ni mogoče odpraviti z obveščevalnimi službami, policijo in pravosodjem, čeprav so na sedanji stopnji boja proti terorizmu ključni. Mednarodnega terorizma ni možno zatreti niti z vojsko niti protiterorističnimi vojnami in vojaškimi posegi. Nasprotno, ti ga celo krepijo in mu dajejo večjo težo, kot jo sedaj ima.

Če se bomo bolj usmerili v odpravo vzrokov za pojav tero-rizma, obstaja tudi za srednjeročno obdobje upanje, da se bo z drugačnimi pristopi reševanja tega vprašanja okrepil zmerni islamizem in da ga bodo v prihodnosti sankcionirale mednarod-ne kazenske institucije in ne več orodja vojne.

LITERATURA:

1. Aharoni, Y. (2002): European Air Transportation: Integration, globali-zation and structural changes. Westport, London.

2. Capell, K. (2002): Renegade Ryanair. Business Week, European editi-on.

3. Krautberger, M. (2001): Letalski transport: strah pred letenjem ni edi-ni krivec, Gospodarski vestnik, Ljubljana.

4. Thieux, L. (2004): European Security and Global Terrorism the Strate-gic Aftermath of the Madrid Bombings, Perspectives, Prague.

Če bi Al Kaida izvedla teroristični napad podobnih razsež-nosti kot v ZDA leta 2001, bi bile posledice, ki bi ga utrpelo evropsko gospodarstvo, katastrofalne za vso Evropo. Ob tem naj povemo, da je bil leta 2006 pravočasno prepre-čen poskus razstrelitve več potniških letal nad Atlantikom. Razdrobljene letalske družbe v EU bi se dobesedno sesule in brez državnih intervencij sploh ne bi mogle preživeti. Ohro-mela bi celotna multiplikacijska veriga, ki je povezana z letalskim gospodarstvom (agencije, hoteli, investicije, pro-met, kulturne dejavnosti, gostinstvo, zabavne in športne dejavnosti, izguba delovnih mest, borzne izgube itd.).

VARNOST - 2.indd 45 9.4.2009 15:30:29


VArNOST

DELAVNICA ZA IZBOLJŠANJEPARTNERSKEGA SODELOVANJA

IZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE, IZPOPOLNJEVANJE

K sodelovanju na delavnici smo po-vabili vse institucije, ki se dnevno sreču-jejo z zagotavljanjem notranje varnosti. Nabor institucij je bil zelo širok, od družb za zasebno varovanje, Zbornice za raz-voj slovenskega zasebnega varovanja, Detektivske zbornice RS, Združenja ob-činskih redarjev Slovenije, predstavnikov

policije, IRSNZ, Fakultete za varnostne vede ter predstavnikov direktorata za policijo in druge varnostne naloge, na pobudo katerega je bila organizirana delavnica. Prav zaradi izredno širokega nabora institucij in s tem posledično tudi problemov, s katerimi se dnevno sooča-jo, je bila izvedba delavnice v veliki meri

V Gotenici je 10. in 11. februarja potekala delavnica z naslovom Izboljšanje partnerskega sodelovanja med subjekti, ki zagotavljajo notranjo varnost. Na-men delavnice je bil, da se vsi, ki zagotavljajo notranjo varnost, ustrezno po-vežejo, izhodišče delavnice pa, da je treba med sodelujočimi subjekti vzposta-viti trdnejše temelje za sodelovanje in tako zagotavljati večjo varnost. Dobri odnosi med policijo in družbami za zasebno varovanje, kot najbolj razširjeni in številčni organizaciji, so ključni za doseganje čim višje stopnje varnosti v družbi, čeprav so se vsi udeleženci strinjali, da je sodelovanje tudi do sedaj potekalo korektno, možno pa ga je še izboljšati.

odvisna od strokovnega vodenja delav-nice in timskega dela ter zainteresirano-sti vseh sodelujočih.

Vsakoletne javnomnenjske raziska-ve kažejo, da je Slovenija varna država. Dogodki doma in v svetu pa nas vendar opominjajo, da je varnost dobrina, ki ni samoumevna, zaradi česar je potrebno proaktivno delovanje vseh, ki lahko pri-pomorejo k varnosti.

Podatki zadnjega desetletja kažejo, da se število prijavljenih kriminalnih de-janj povečuje, množijo se nevarnosti, ki ogrožajo življenje, zdravje, osebno var-nost in premoženje ljudi. Nevarnosti pa se ne le množijo, pač pa prihajajo v ob-likah, ki jih do nedavnega nismo dobro poznali. Prepoznavanje teh nevarnosti, njihovo predvidevanje in ustrezno rea-giranje nanje pa ne sme biti samo stvar občutka, izkušenj ali intuicije ljudi, ki od-ločajo, pač pa mora na te izzive odgovo-riti stroka ob upoštevanju znanstvenih spoznanj. Marsikdo v Sloveniji še ved-no misli, da je za varnost odgovorna le policija. To seveda ne drži več. Varnost v sodobni družbi je tako vrednota kot dobrina, ki jo varujejo in zagotavljajo različni subjekti. Varnost mora biti skrb vsake organizacije, poslovnega sistema, samoupravne lokalne skupnosti, nev-ladnih organizacij in seveda državnih organov, ki imajo za preprečevanje in zatiranje varnostno pomembnih poja-vov posebna zakonska pooblastila. Prav tako pa je za varnost odgovoren prav vsak posameznik.

V Sloveniji je za notranjo varnost od-govorno ministrstvo za notranje zadeve, ki s svojimi organi in službami zagotavlja izvajanje nalog javne varnosti. Varnost v lokalni skupnosti zagotavljajo tako jav-no- kot zasebnopravni subjekti: policija, inšpekcijske službe, službe za zaščito in reševanje, mestne oziroma občinske re-darske službe, družbe za zasebno varo-vanje, gasilci, itd. Ker se z zagotavljanjem varnosti ukvarjajo tudi drugi subjekti, nekateri se celo na novo vzpostavljajo, je treba zaradi boljšega sodelovanja iz-delati strategijo sodelovanja subjektov, ki želijo doseči isti cilj, to je višjo stopnjo varnosti. Da bi vse omenjene institucije resnično zagotavljale notranjo varnost, morda celo tvorile takšen sistem, mo-rajo biti ustrezno povezane in sočasno ustvarjati možnosti za dobro partnersko sodelovanje.

S tem namenom je bila organizirana delavnica, na kateri so bili obravnava-ni problemi, s katerimi se vsi vpleteni dnevno srečujejo. Izhodišče delavnice je bilo, da se višja stopnja varnosti pri vseh subjektih ne zagotavlja uspešno in učinkovito. Vsak udeleženec je navedel probleme, ki se mu zdijo z njegovega delovnega področja najbolj izstopajoči,

ZAP.ŠT. NAVEDENI PROBLEMI

SKUPINA SKUPNA OCENA1 2 3 4 5

1 Pomanjkljiva zakonodaja 5 4 4 3 5 21

2 Pomanjkanje komunikacije 4 5 1 5 4 19

3 Sodelovanje/vprašanje partnerstva 2 3 2 4 3 14

4 Pomanjkljivo znanje 3 3 1 2 9

5 Cilji zasebnega varovanja 5 5

6 Različni interesi 1 2 3

7 Evidence 2 1 3

8Pristojnost in odgovornost pri reševanjuvarnostnih dogodkov na javnih prireditvah

1 1

9 Aktivnosti zasebnega varovanja

10Strokovnost in učinkovitost poročanjavarnostnih subjektov o uporabi prisilnih sredstev

11 Gospodarjenje in usklajenost z zakonodajo

VARNOST - 2.indd 46 9.4.2009 15:30:29


VArNOST

47

EDUCATION, TRAINING, ADVANCED TRAINING

skupaj pa so ocenili in izpostavili naj-težje probleme. Kot ugotovljeni pro-blemi so bili poudarjeni pomanjkljiva in nedorečena zakonodaja, pomanjkanje komunikacije med subjekti varovanja, sodelovanje/vprašanje partnerstva med subjekti varovanja, pomanjkljivo znanje in cilji zasebnega varovanja.

Vsaka skupina je nato obravnavala enega izmed prvih pet najvišje ocenjenih problemov, njegove vzroke, opredelje-vala posledice in skupne cilje za odpravo problemov.

Delavnica je potekala ob iskanju vzro-kov za nastale težave in posledice, do ka-terih privedejo nastali vzroki. “Če odstra-nimo problem, odstranimo posledice,” in prav na ta način so sodelujoči prišli do rešitev obravnavanih problemov.

Rešitve in zaključki, ki so z uspešno iz-vedbo delavnice in s sodelovanjem vseh prisotnih bili izpostavljeni, nam bodo v veliko pomoč, saj bomo za izboljšanje so-delovanja med vsemi subjekti varovanja pripravili strategijo razvoja dejavnosti za-sebnega varovanja.

Udeleženci delavnice so podprli pri-zadevanja ministrstva in organiziranje delavnice za izboljšanje sodelovanja. So-delovanje med vsemi pa lahko poteka le ob medsebojnem pogovoru, poznavanju pooblastil posameznih subjektov (polici-stov, redarjev, varnostnikov, detektivov) in dvosmerni komunikaciji pri reševanju nastalih problemov. Ob koncu delavni-ce so se vsi udeleženci strinjali, da želijo skupaj doseči isti cilj, to je višjo stopnjo varnosti.

Besedilo in foto: Breda Demšar Petretič

TRENING VARNE VOŽNJE V AVSTRIJI

Zaposleni v uradu za varnost in zaščito in specialni enoti so se 19. marca udeležili treninga varne vožnje v Avstriji. Trening je potekal na poligonu v Lebringu, ki je bil zgrajen leta 2004 in s katerim upravlja OEAMTC.

Poligon, ki je od MP Šen-tilj oddaljen približno 10 ki-lometrov, je eden od devetih centrov v Avstriji. Razteza se na površini 60.000 kvadratnih metrih. Skupna dolžina vseh voznih površin, ki so name-njene za trening vožnje, je pri-bližno 1200 metrov, najdaljša steza pa 400 metrov. Poligon ponuja tudi osnove treninga vožnje na brezpotju. Na poli-gonu inštruktorji OEAMTC za vožnjo z motornimi kolesi ali osebnimi avtomobili let-

no usposobijo približno 9000 udeležencev, med katere spa-dajo tudi pripadniki avstrijske policije in gasilskih brigad. OE-AMTC poligon uporablja tudi za razne tekmovalne aktivno-sti, predstavitve, seminarje in konference ter za potrebe dr-žavnih organov.

Sprva so bili z motornimi kolesi na trening napoteni tudi policisti motoristi UVZ, vendar smo njihovo udeležbo, zaradi izredno slabih vremenskih raz-mer, prestavili na konec aprila.

Treninga smo se tako udeležili le z osebnimi avtomobili.

Na treningu smo, pod vod-stvom avstrijskega inštruktor-ja, ki je po poklicu policist in je zaposlen v avstrijski policiji, izvajali različne vaje osnovne-ga treninga vožnje z osebnimi avtomobili. Pri izvedbi nekate-rih vaj smo hitrost stopnjevali tudi do 90 km/h. Poleg tega smo na treningu izvajali tudi nekatere elemente taktične vožnje. Udeleženci smo v si-

mulatorju izkusili reševanje iz prevrnjenega vozila.

Na treningu smo pridobili veliko praktičnega znanja s po-dročja tehnike in taktike vož-nje, ki ga bomo lahko uporabili pri svojem delu in tako nepo-sredno prispevali k večji varno-sti varovanih oseb pri prevozih, posredno pa k varnosti drugih udeležencev v prometu.

Besedilo: Boštjan PerkličFoto: Gregor Urbančič

in OEAMTC

VARNOST - 2.indd 47 9.4.2009 15:30:31


VArNOSTIZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE, IZPOPOLNJEVANJE

NOVA APLIKACIJA V SISTEMU DIGITALNEGA RADIJSKEGA OMREŽJATETRA ZA DELO POLICIJE

Predvidevamo, da bomo projekt zaključili sredi maja in ga takoj vključili v redno delo. Ker je pri razvoju podobnih aplika-cij skoraj nemogoče poustvariti umetno okolje, bomo aplika-cijo testirali na OKC PU Ljubljana.

Pred namestitvijo aplikacije smo morali zagotoviti njeno osnovno delovanje (nadzor nad patruljami in delovanje go-vorne komunikacije) in v primeru izpada delovanja nove apli-kacije hiter preklop na staro aplikacijo, da je izpad dela OKC čim manjši. Aplikacija novega Dispečerja je bila zato 2. 3. 2009 nameščena na delovna mesta OKC PU Ljubljana in od takrat večina tam zaposlenih delavcev sodeluje pri razvoju Dispečer-ja, za kar se jim posebej zahvaljujemo.

Sedanji razvoj aplikacije poteka tako, da se dnevno pošilja programerju ugotovljene napake, ki se jih sproti odpravlja, te-densko pa nam dostavljajo novejše verzije aplikacije z odprav-ljenimi težavami in novostmi, ki še manjkajo v aplikaciji. V času pisanja tega članka je nameščena že četrta verzija, ki je že blizu končne funkcionalnosti.

FUNKCIONALNOSTI APLIKACIJE:

Z novim Dispečerjem smo želeli v prvi vrsti zagotoviti de-lavcem OKC jasen pregled nad patruljami in enostavno delo z njimi. Dispečer bo v končni verziji omogočal:

– izpis klicnih znakov patrulj in drugih policistov, ki se javljajo OKC

– seštevek postopkov posamezne patrulje– število policistov v patrulji in vrsto dela, ki mu je dodeljeno

po razporedu– grafični pregled nad delom patrulj (zaseden – prost za

delo …)

– enostaven način za individualen klic posamezne patrulje (dva klika z miško)

– pošiljanje sporočil SDS, ki se prikažejo na zvezah patrulj– tako bomo lahko videli, ali se policisti javljajo z ročne ali

mobilne zveze– katero vozilo je uporabljeno (civilno – uniformirano, oseb-

no ali intervencijsko)

Nekatere izmed teh funkcionalnosti delujejo že sedaj, pred-vsem izpis patrulj po klicnih znakih. Dispečer bo tudi omogočal prikaz le tistih patrulj, ki jih želimo videti (posamezna policijska postaja, vrsta vozila, prikaz le po določeni opremi), možna bo prilagoditev nastavitve posameznemu uporabniku.

STATUSI:

Da bo Dispečer lahko deloval in dajal ustrezne podatke, bo-do policisti na terenu ponovno morali oddajati statuse. Statusi v policiji niso novost in so se pred leti že uporabljali, vendar se zaradi načina dela in starega programa Dispečer že nekaj časa ne uporabljajo, ker jih program ni pravilno prepoznaval.

Tudi sedaj lahko na mobilnih postajah opazite na ekranu opcijo za enostavno pošiljanje teh statusov, za ročne zveze so skriti v posameznem meniju. Ob koncu tega projekta bo prišlo do spremembe teh statusov, saj se bodo uveljavili novi. Gre za posodobljeno verzijo, ki pa ne bo prinesla večjih sprememb in bodo tako kot sedaj vidni na ekranu zveze.

Večjo spremembo za delo policistov pa prinaša status za nastop dela, ki bo vseboval še nekaj podatkov, in sicer klic-ni znak, vrsto dela, število policistov in opremo. Oblika tega statusa še ni določena, o njej se bomo dogovorili prihodnji mesec. Pri projektu smo želeli pridobiti čim manj podatkov od policistov oziroma le tiste, ki si jih ne moremo zagotoviti iz

V letu 2008 smo začeli s projektom nove dispečerske aplikacije, ki se uporablja predvsem na operativno-komunikacij-skih centrih (OKC). Od začetka uvedbe digitalnega sistema zvez TETRA smo na OKC uporabljali aplikacijo Dispečer, ki jo je namestil dobavitelj. Ker ta aplikacija ni bila prilagojena našemu delu, smo jo uporabljali le za govor. Proizvajalčev Dispečer je imel tudi večjo pomanjkljivost, saj prikaza imenika patrulj, ki ga je že omogočal analogni sistem zvez RAKOS, nismo mogli uporabljati, kajti imenik ni bil prilagojen našim potrebam.

Slika 1: Stara aplikacija Dispečer, ko je na skupini oddan status ALARM.

Slika 2: Nova aplikacija Dispečer, ko je na skupini oddan status ALARM.

VARNOST - 2.indd 48 9.4.2009 15:30:31


VArNOST

49


drugih evidenc. Poleg tega ne bomo spraševali po opremi, ki bi jo patrulja morala imeti glede na vrsto dela.

Primer: Če patrulja javi nastop dela kot prometna patrulja, potem je samoumevno, da ima opremo za opravljanje ogleda kraja prometne nesreče.

DRUGI PODATKI:

Drugi del podatkov bo zagotovila služba za operativno podporo. Podatki nam bodo omogočali ažuren seznam zvez in seznam vozil, v katera so nameščene. Na ta način bomo lahko ob javljanju posameznega policista vedeli, kateri enoti pripada, kakšno vozilo uporablja, barvo vozila (civilno vozilo, modro-belo) in še druge podatke, ki so potrebni za operativno delo.

Tako bodo imeli delavci OKC ustrezne podatke, ki bodo omogočali pravilno odločitev pri razporejanju dela patru-ljam, ki so jim dodeljene. Upamo, da bomo tako zagotovili tudi pravičnejšo delitev dela, saj se zavedamo, da je sedaj lahko kakšna patrulja na policijski postaji bolj obremenjena kot druga.

Poleg vsega naštetega pa bo iz Dispečerja mogoče uvoziti in izvoziti razne aktualne imenike in prikaze zgodovine.

PRIKAZ ALARMA NA ZVEZI:

Pri novem Dispečerju je novost sprožitev ALARMA na zvezi. V stari aplikaciji je bilo ugotavljanje, kdo ga je sprožil, muko-

trpno in je trajalo več minut. Sedaj je podatek takoj na zaslo-nu z imenom patrulje in omogoča, da delavec OKC pravilno odreagira. Razlika je vidna na priloženih slikah, ki prikazujeta staro in novo aplikacijo ob sprožitvi alarma. Delavca na delo-vnem mestu pa sedanja aplikacija tudi zvočno opozori.

Pri projektu smo imeli več omejitev, ki smo jih morali upoštevati. Zavedamo se, da informacijsko-komunikacijska tehnologija stalno napreduje, zato smo pri projektu zago-tovili, da ga bo mogoče nadgraditi in da bo aplikacijo Di-spečer v prihodnosti možno združiti z aplikacijami DDOKC in GPS.

V začetku tega projekta si najbrž marsikdo, tudi od sode-lujočih, ni predstavljal, da bo imela neka računalniška aplika-cija tako močan vpliv na različne službe v policiji. Posebno pohvalo za razvoj aplikacije si zaslužita vodja projekta Gregor Nemanič iz uprave za informatiko in telekomunikacije in glav-ni programer podjetja ZASLON TELECOM Boris Baščarević, ki sta upoštevala potrebe uporabnikov. Prepričan sem, da bo aplikacija zelo uporabna, ker omogoča velik nabor podatkov, ki bodo znatno olajšali delo uporabnikom.

Za uspešno delo bo treba organizirati usposabljanje za vse delavce OKC in policiste na terenu. Uporabnike bo treba seznaniti s tem, kaj vse omogoča nova aplikacija in kako jo uporabljati čim bolj enostavno in učinkovito.

Besedilo in foto: Miha Ristič

IZMENJAVA PREDAVATELJEV

Višja policijska šola od leta 2004 sodeluje z Visoko šolo za policijske oficirje iz Cannesa–Eclusa v Franciji. Sodelova-nje se je začelo z izmenjavo delegacij vodstva, predava-teljev in študentov obeh šol ob zaključkih izobraževanja – vsakoletne slavnostne podelitve diplom. Letos smo na podlagi dogovora med direktorjem Policijske akademije mag. Francem Kosmačem in direktorico Visoke šole za po-licijske oficirje Martine Naute izvedli prvo izmenjavo pre-davateljev.

Mag. Džemal Durić, predavatelj menedžmenta na Višji policijski šoli, sem od 22. do 27. februarja na Visoki šoli za policijske oficirje v Cannesu–Eclusu štirim skupinam njihovih

študentom predaval o uvajanju in vodenju organizacijskih sprememb. Predaval sem v angleškem jeziku, v obliki inter-aktivnih delavnic.

Gostitelji so izvedli evalvacijo predavanj in ob koncu obis-ka poročali o odzivu študentov. Kljub jezikovnim oviram so francoski študenti zelo dobro ocenili predavatelja in vsebino delavnic. Direktorica Visoke policijske šole za policijske ofi-cirje je izrazila zadovoljstvo in pričakovanje, da se bo takšno sodelovanje med šolama še okrepilo. Marca bomo na Višji policijski šoli gostili predavateljico Visoke policijske šole za policijske oficirje iz Francije.

Besedilo in foto: mag. Džemal Durić

VARNOST - 2.indd 49 9.4.2009 15:30:32


VArNOSTIZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE, IZPOPOLNJEVANJE

KRIMINALISTIČNI TEČAJ 2009

Kriminalistični tečaj, ki ga organizirata in izvajata UKP in Policijska akademija GPU, bo trajal do 19. junija 2009.

Gre za strokovno najpo-membnejši program uspo-sabljanja za kriminalistično preiskovanje. Pomeni osnov-no obliko usposabljanja za novozaposlene kriminaliste, ki še nimajo potrebnih znanj o kriminalistični stroki in iz-kušenj s tega področja, saj je ustrezna strokovna usposo-bljenost ključna za učinkovito in uspešno delovanje službe.

Po opravljenem tečaju bodo ti lahko samostojno, strokovno in zakonito opravljali naloge kriminalistične policije.

Kriminalistični tečaj je raz-deljen na teoretični del, ki po-teka v Ljubljani, in praktični del, ki bo v centru za oskrbo v Gotenici. Teoretičnega dela se udeležuje 28 tečajnikov iz po-licijskih uprav, UKP in Centra za forenzične preiskave GPU. Praktičnega dela pa se bo po-leg njih udeležilo še 27 tečaj-nikov, ki so jih za ta del tečaja predlagale policijske uprave.

V okviru medresorskega sodelovanja se bodo letoš-njega kriminalističnega tečaja udeležili tudi štirje pripadniki 17. bataljona vojaške policije.

Na teoretičnem delu bodo predavali priznani strokovnjaki iz policije in zunanjih institucij, praktični del tečaja pa bodo iz-vedli inštruktorji kriminalistič-ne policije. Vsebine kriminali-stičnega tečaja se vsako leto dopolnjujejo glede na potre-be, ki jih narekujeta praksa in trenutna situacija na področju preiskovanja kriminalitete.

Od leve proti desni: Janko Goršek, mag. Tatjana Bobnar, mag. Aleksander Jevšek in mag. Franc Kosmač

V začetku marca so Janko Goršek, v. d. generalnega direktorja policije, njegova namestnica mag. Tatjana Bobnar, direk-tor UKP GPU mag. Aleksander Jevšek in direktor Policijske akademije mag. Franc Kosmač na Fakulteti za varnostne vede slavnostno odprli Kriminalistični tečaj 2009.

Pri praktičnem delu, ki tra-ja neprekinjeno dvanajst dni, udeleženci pridobijo praktič-na znanja in spretnosti za od-krivanje in preiskovanje krimi-nalitete (kot na primer za vož-njo v posebnih razmerah in iz-vajanje praktičnih postopkov, ogled kraja železniške nesre-če, preiskovanje oboroženega ropa, samomorov, nesreč in drugih primerov sumljive smr-ti ter uporabo helikopterja v kriminalistične namene, ogled kraja eksplozije in požiga idr.).

S kriminalističnim tečajem udeleženci pridobijo osnovna znanja za samostojno oprav-ljanje svojega poklica. Kasneje pa se usposabljajo in izpopol-njujejo na bolj specializiranih tečajih ali usposabljanjih, kjer pridobivajo specialna znanja za delo na posameznih podro-čjih kriminalitete.

Med udeleženci teoretič-nega dela tečaja je sedem-najst žensk oz. 60,7 %. Največ udeležencev ima visokošolsko ali univerzitetno izobrazbo, v glavnem s področja varstvo-slovja. Sedem udeležencev tečaja že dela na področju go-spodarske kriminalitete.

Besedilo: Nina DjordjevićFoto: Brigita PetricPraktični del kriminalističnega tečaja v Gotenici, ogled kraja železniške nesreče

VARNOST - 2.indd 50 9.4.2009 15:30:32


VArNOST

51

USPOSABLJANJE ZA OGLED KRAJA KAZNIVEGA DEJANJA

Slušatelji so najprej pridobili teoretična znanja o ogledni dejavnosti, nato pa so se praktično poizkusili v iskanju in zavarovanju sledi, risanju skic in pisanju za-pisnika o ogledu.


Za boljšo kakovost opravljanja ogledov in zavarovanih sledi, ter s tem posredno preiskanost kaznivih dejanj, smo na PU Postojna izvedli izobraževanje na temo Ogledi krajev kaznivih dejanj, izzivanje in zavarovanje sledi, pisanje zapisnika o ogledu in izdelava skic.

Žrtve imajo namreč po-gosto prvi stik prav s policisti, tako da so poleg strokovno-sti pri reševanju problema nasilja v družini izjemno po-membni še komunikacija, odzivnost, senzibilnost in strpnost policistov. Prav tako je za kakovostno reševanje tega problema zelo pomem-ben celovit in skupinski pri-stop državnih in nevladnih organizacij.

Poleg policistov so se ga udeležile tudi nekatere stro-kovne delavke v centrih za socialno delo na območju postojnske policijske upra-ve. Kot predavateljici pa sta pri usposabljanju sodelovali

zunanji strokovni sodelavki Katja Zabukovec in Mateja Pavletič iz Društva za nena-silno komunikacijo (DNK) ter Dragica Fojan, koordinatorka za nasilje pri Centru za social-no delo Koper (CSD Koper).

Katja Zabukovec je po-sredovala svoje izkušnje, ki si jih je nabrala kot predsed-nica Društva za nenasilno komunikacijo, nevladne in neprofitne organizacije. Ta deluje že trinajsto leto in na področju preprečevanja nasi-lja v družbi širi principe nena-silne komunikacije. V društvu želijo pomagati osebam, ki doživljajo nasilje, v slovenski družbi zmanjševati toleranco

do nasilja in pomagati tudi osebam, ki nasilje izvajajo. Letos je svoje programe in dejavnosti začelo izvajati tudi v obalno-kraški regiji, kamor spada PU Postojna. Njena so-delavka, Mateja Pavletič, je zato predstavila programe in način delovanja v koprski enoti društva.

In ker je pri preprečevanju in reševanju problematike na-silja v družini zelo pomemb-no tudi sodelovanje med policijo in centri za socialno delo, je pri usposabljanju so-delovala tudi Dragica Fojan, koordinatorka za nasilje pri CSD Koper. Predstavila je la-ni sprejet Zakon o prepreče-

vanju nasilja v družini, vlogo centrov za socialno delo pri obravnavi nasilja, predlog krovnega navodila za medin-stitucionalno sodelovanje in predlog nacionalnega pro-grama na področju nasilja.

Čeprav so se policisti leta 2006 in 2007 že usposabljali za reševanje problematike nasilja v družini, morajo svo-je že pridobljeno strokovno znanje redno obnavljati in nadgrajevati. Organiziranje takšnih srečanj naj bo vodilo za učinkovito delo in kako-vostni pristop k obravnavi nasilja v družini tudi v pri-hodnje.

Besedilo: Klavdija Knafelc

O PROBLEMATIKI NASILJA V DRUŽINI

Nasilje v družini je problem, s katerim se ukvarjata tako strokovna kot laična javnost. Policija ima pri preprečevanju nasilja v družini pomembno vlogo. Zato je PU Postojna 18. februarja za policiste organizirala usposabljanje z naslovom Večja ozaveščenost o problematiki nasilja v družini.

Ker se je v policijskih enotah na območju policijske upra-ve v zadnjih letih zamenjal vodstveni kader, smo 26. februarja najprej izvedli enodnevno usposabljanje za vse pomočnike komandirjev, ki so odgovorni za področje kriminalitete, in ko-mandirje. Pod vodstvom vodje oddelka za kriminalistično teh-niko, ki je hkrati tudi multiplikator, in vodje oddelka za sploš-

no kriminaliteto SKP PU Postojna je najprej potekal teoretični del usposabljanja v prostorih policijske postaje Ilirska Bistrica, praktični del pa na dvorišču enote.

Marca smo s takšno obliko izobraževanja nadaljevali na vseh policijskih postajah ter za opravljanje ogleda kraja kazni-vega dejanja usposobili 59 policistov.

Besedili: Simon ČesnikFoto: PP Ilirska Bistrica

VARNOST - 2.indd 51 9.4.2009 15:30:33


VArNOSTIZ ŽIVLJENJA IN DELA

SPREJEM HRABRIH IN POŽRTVOVALNIH POLICISTOV TER OBČANOV

Medalje policije so prejeli:

Medaljo policije za požrtvovalnost je prejel policist Mervad Agović – PU Ljub-ljana.

Padec v reko je lahko velikokrat uso-den, še toliko bolj, če je voda ledena. Ko je v deročo Ljubljanico oktobra lani padel občan, je preživel predvsem po zaslugi po-gumnega policista iz PP Ljubljana Center. Policist Mervad Agović je namreč, ko je prihitel na pomoč, brez pomisleka skočil v vrtince in že nezavestnega občana poteg-nil na kopno.

Medalje policije za požrtvovalnost so prejeli policisti Aleksander Čorić – PU Ljubljana, Tone Oberstar – PU Ljubljana, Gorazd Vereš – PU Ljubljana.

Na Novomeški cesti sta bili konec okto-bra v zelo hudi prometni nesreči udeleženi dve vozili. Še preden je na kraj prišla prva patrulja, sta se vžgali, v gorečih avtomo-bilih pa so ostali ukleščeni potniki. Takoj ko so prišli na kraj, so policisti PP Kočevje Tone Oberstar, Aleksander Čorič in Gorazd Vereš najprej pogasili smrtonosne plame-ne in začeli iz vozila reševati ujete potni-ke. Življenje so s hitro akcijo uspeli rešiti šestim občanom, dva pa sta žal podlegla poškodbam. Policisti so v zelo težkih raz-merah pokazali posebno požrtvovalnost pri reševanju ljudi. Brez njihove pomoči ukleščeni potniki ne bi preživeli.

Medalji policije za požrtvovalnost sta prejela policista Bojan Možina – PU Ljub-ljana in Nenad Tadić – PU Ljubljana.

Človeško življenje je največja vredno-ta. Policisti se pogosto znajdejo v situaciji, ko morajo poleg strokovnega znanja po-kazati tudi čut do sočloveka, mu pomagati iz življenjske nevarnosti.

Policista PP Ljubljana Vič Bojan Moži-na in Nenad Tadić sta s hitrim in nesebič-nim ravnanjem v začetku decembra rešila življenje občanu, ki ga je na njegovem do-mu zadela srčna kap. Ko sta policista prišla na kraj, sta ga takoj začela oživljati. Rešila sta ga še pred prihodom reševalcev. Brez njunega požrtvovalnega dejanja bi občan zagotovo umrl.

Medaljo policije za požrtvovalnost je pre-jel policist Robert Grum – PU Ljubljana.

Štirinajst dni po omenjenem dogodku se je zgodba ponovila, le akterji so bili drugi, če lahko tako rečemo. Policist PP Ljubljana Vič Robert Grum se je nemudoma odzval na klic na pomoč občanke, ko je ta policiji sporočila, da je svojega partnerja doma na-šla nezavestnega. Policist je na kraju ravnal izjemno razsodno ter s hitrim in strokovnim oživljanjem rešil občanovo življenje.

Medalji policije za požrtvovalnost sta prejela Goran Gostan – PU Ljubljana in Nenad Tadić – PU Ljubljana.

Le mesec dni kasneje je življenje po-novno pomagal reševati policist PP Ljub-ljana Vič Nenad Tadić, tokrat s sodelavcem Goranom Gostanom. Policista sta po klicu na pomoč prihitela v intervencijo, ker je občanu prenehalo biti srce in ni dihal. Na kraju sta ga začela takoj oživljati. Iz življenj-ske nevarnosti sta ga rešila še pred priho-dom reševalcev.

Medalji policije za požrtvovalnost sta prejela policista Gašper Franc – PU Kranj In Igor Marijan – PU Kranj.

Policisti morajo biti res vsestranski, če hočejo dobro opravljati svoj poklic. So-očanje s takšnimi ali drugačnimi izzivi je velikokrat izjemno zahtevno, pogosto pa terja tudi precej iznajdljivosti in komunika-cijskih veščin.

Slednje sta pokazala tudi policista PP Bled Igor Marijan in Gašper Franc, ko sta novembra lani z mostu, s katerega je na-meravala skočiti, reševala občanko. Polici-sta sta morala uporabiti vse svoje znanje in izkušnje, da sta pritegnila pozornost in za-upanje obupane ženske. S pogovorom sta jo uspela pomiriti, se ji približati in jo rešiti z mostu. Zaradi pravilnega pristopa in pre-mišljenega pogovora sta policista občanki rešila življenje.

Medaljo policije za požrtvovalnost je pre-jel policist Matej Mulec – PU Maribor.

Policisti svojega dela ne končajo, ko slečejo uniformo. Biti policist pomeni svoje delo opravljati 24 ur na dan vse dni v letu. Tega se zaveda tudi policist PPP Maribor Matej Mulec.

Ko je bil doma, je iz sosedove garaže zaslišal kričanje. Stekel je pogledat, kaj se dogaja. Našel je soseda, ki se je obesil, in ob njem obupano ženo, ki v paniki ni ve-dela, kaj naj stori. Policist je obešenega hi-tro dvignil in prerezal vrv. Položil ga je na tla, ga začel oživljati, potem pa je poklical še reševalce. Policist je ravnal izjemno po-žrtvovalno, saj je s svojim strokovnim zna-njem rešil človeško življenje.

Medalji policije za požrtvovalnost sta prejela policista Goran Banjac – PU Ljub-ljana in Zoran Vidas – PU Ljubljana.

Policisti med delom naletijo tudi na naj-bolj nenavadne prizore, ki jih ni moč videti vsak dan. Tako sta policista PPP Ljubljana

Borut Pahor, predsednik vlade, Katarina Kresal, ministrica za notranje zadeve, in Janko Goršek, v. d. generalnega direk-torja policije, so 24. marca v Policijski akademiji sprejeli hrabre in požrtvovalne policiste ter jim za njihovo izjemno delo podelili medalje za hrabrost in požrtvovalnost.

Predsednik vlade Borut Pahor si je skupaj z ministrico in v. d. generalnega direktorja policije ogledal PP Moste.

VARNOST - 2.indd 52 9.4.2009 15:30:34


VArNOST

53

Goran Banjac in Zoran Vidas na avtocesti ponoči opazila 25-letnega Ljubljančana, ki je z vrvjo okoli vratu in privezan na ograjo mostu čez Ljubljanico hodil po odstavnem pasu.

Na prvem odcepu z avtoceste sta se policista obrnila, da bi se zapeljala do nje-ga. Takrat je občan skočil pod tovornjak, ki pa se je še zadnji trenutek uspel umakniti. Ko je videl, da sta se policista vrnila, pa je hotel skočiti z mosta in se obesiti. Policista sta v tistem trenutku skočila iz vozila in ga obvladala. S svojim požrtvovalnim deja-njem, spretnostjo in previdnostjo sta mu rešila življenje.

Medalji policije za požrtvovalnost sta prejela občana Goran Bračič in Izudin Smajlović.

Pogosto se zgodi, da tudi občani pokažejo svoj čut do sočloveka in po-magajo, če le morejo. Ob Velenjskem je-zeru sta se v začetku januarja sprehajali mati in hči. Na pomolu jima je zdrsnilo in padli sta v ledeno mrzlo jezero. Njune obupane klice je zaslišal Goran Bračič in jima pritekel na pomoč. Skupaj z Izudi-nom Smajlovićem sta ju hitro potegnila iz vode in jima pomagala. Občana sta s svojim nesebičnim, požrtvovalnim deja-njem rešila dve življenji.

Ko verjamete v ljudi, lahko ti naredijo ne-mogoče. Medalje policije za hrabrost so prejeli policista Albin Kusterle – PU Nova Gorica in Andrej Zavec – PU Nova Gorica ter občan Kristjan Stankovič.

Prvega januarja letos je na parkirišču v centru Nove Gorice zagorel osebni avto, v katerem je bil ujet občan. Policista PPIU No-va Gorica Albin Kusterle in Andrej Zavec sta ob prihodu na kraj takoj začela gasiti vozi-lo, da bi preprečila morebitno eksplozijo.

Ker pa je avto že tako močno gorel, da se ga ni dalo več pogasiti, so z občanom Kristjanom Stankovičem, ki je poklical na pomoč, hitro odprli voznikova vrata in voznika poskušali zvleči ven, vendar je bil pripet z varnostnim pasom. Nazadnje so ga vendarle uspeli rešiti, takoj zatem pa je vo-zilo zaradi vročine in ognja eksplodiralo.

Policista in občan so zaradi hitrega in v opisanih okoliščinah resnično hrabrega ukrepanja rešili človeško življenje.

Medalji policije za požrtvovalnost sta prejela policista Franc Jošt – PU Celje in Matej Kralj – PU Celje. Medalji policije za hrabrost pri istem dogodku pa sta preje-la policista Aleš Fon – PU Celje in Gregor Knez – PU Celje.

Ko je ljudem najbolj hudo, ne izbirajo sredstev za rešitev situacije. Policista PPP Celje Franc Jošt in Aleš Fon ter policista PP Žalec Gregor Knez in Matej Kralj so sredi decembra iz goreče lope v okolici Prebol-da rešili občana, ki je grozil s samomorom.

Občan se je ponoči zaprl v leseno lo-po, grozil policistom in celo zanetil ogenj, ki je nato v trenutku zajel celo lopo. Ko so ga policisti iz zaklenjenega in gorečega prostora želeli rešiti, pa jih je celo napadel z motorno žago.

Pogumni in požrtvovalni policisti so v izjemno nevarni situaciji tvegali svoje živ-ljenje. Z uporabo prisilnih sredstev so ga obvladali, pogasili požar in mu tako rešili življenje. S svojim pogumnim in hrabrim dejanjem so tudi prispevali k ugledu poli-cije.

Medalji policije za požrtvovalnost sta prejela policist Matej Kralj – PU Celje in občan Ivan Fajfar. Medaljo policije za hrabrost pri istem dogodku pa je prejel policist Tomi Puckmeister – PU Celje.

V Celju, v mrzlem januarskem večeru, je iz doma upokojencev odšel in se izgu-bil starejši občan. Policista PP Žalec Matej Kralj in Tomi Puckmeister sta ga izčrpane-ga in utrujenega še isti večer našla v bliž-njem 11-metrskem vodnjaku, v katerega je padel med zajemanjem vode. Sam se iz vodnjaka ni mogel rešiti, ko sta ga našla policista, pa je imel nad gladino vode le še del glave.

Ker bi lahko bilo čakanje na gasilce in reševalce usodno, se je policist Puckmei-ster privezal na vrv in se spustil v vodnjak. Na drugi strani pa sta ga držala policist Kralj in sosed Ivan Fajfar, ki je prišel na pomoč. S skupnimi močmi sta občana povlekla iz vodnjaka in do prihoda reševalcev začela z masiranjem srca in ogrevanjem telesa.

Vsem policistom in občanom še enkrat iskrene čestitke in zahvala za izjemen pri-spevek k varnosti državljanov in ugledu slovenske policije. Vaša dejanja povedo več kot besede.

Besedilo: Monika Golob Foto: Brigita Petric in Uroš Piskar

LIFE AND WORK

Pogum, vztrajnost in moč spodbujajo človeka, da počne dobre stvari, da živi izjemno življenje. Biti policist ni zgolj poklic, temveč je tudi poslanstvo. Pomagati in reše-vati življenja tam in takrat, ko je najhuje, to je delo policista, ki svoje poslanstvo resnično opravlja s srcem.

VARNOST - 2.indd 53 9.4.2009 15:30:35


VArNOSTIZ ŽIVLJENJA IN DELA

ŠOLANJE IN USPOSABLJANJE V LETALSKI POLICIJSKI ENOTI

Letalske operacije, kot pra-vimo našemu delu, so uskla-jene s civilno zakonodajo, saj so naši helikopterji registrirani kot civilni zrakoplovi, piloti in tehniki pa imajo civilna letal-ska dovoljenja oziroma licen-ce. Slovenski zakon o letalstvu sicer predvideva, da lahko uporabo državnih zrakoplo-vov opredeljujejo posebni, na-menski pravilniki, vendar jih v Sloveniji nimamo. Vajeni smo že, da v Sloveniji česa nimamo, a tukaj to ni naša hiba. Heli-kopterji policijskih in carinskih služb tudi drugje po svetu več-inoma letijo po civilnih pred-pisih. Tudi v obdobju nekdanje Jugoslavije, ki je imela dokaj stabilno letalsko zakonodajo, je bilo tako.

To je tudi ena glavnih razlik v primerjavi z vojaškim letal-stvom, ki ne pri nas in ne v tuji-ni ne uporablja civilne zakono-daje, bodisi delno ali v celoti.

Standardi letalskih znanj, ki jih narekuje civilna zakono-daja, so vzpostavljeni na med-narodni ravni (ICAO – Medna-rodna organizacija civilnega letalstva), kar pomeni, da je naš pilot s svojim znanjem pri-znan praktično po celem svetu. Za nadaljnje razumevanje mo-ramo potegniti jasno ločnico. Usposabljanje pilotov LPE ima dva zaporedna, vendar ločena segmenta.

Prvi segment predstavljajo šolanje za pridobitev osnovne licence, usposabljanje za vsak tip helikopterja posebej in po-sebna pooblastila, kot je na primer letenje po instrumentih (IFR). To je segment, ki poteka v skladu s civilno zakonodajo.

Ko ima pilot opravljen ta segment, lahko prepelje potni-ke z enega letališča na drugo, kot je običajno za civilni letal-ski promet.

Drugi segment so usposab-ljanja za operativno delo, torej

Letos minevata dve leti, odkar je Letalska policijska enota (LPE) praznovala 40-letnico svojega obstoja. V vseh teh letih smo letalci policije opravili številne naloge, prevoze in reševanja, zato našega dela dandanes gotovo ni treba posebej predstavljati. Tokrat si bomo ogledali naše »korenine«, predpogoj, da lahko opravljamo svoje delo, to je letalsko šolanje in usposabljanje.

za policijske naloge, reševanje, transport, ki jim s skupnim iz-razom pravimo »dela v zraku«. Teh usposabljanj civilni pravil-niki ne predpisujejo, ker gre za zelo specifične naloge. Po Za-konu o letalstvu mora vsaka le-talska organizacija, ki opravlja »dela v zraku«, izdelati letalski operativni priročnik, ki mora natančno opredeliti, kako se posamezno »delo v zraku« opravlja, kakšne so omejitve in predpogoji ter nenazadnje, kako se posadko usposobi za opravljanje tega dela. Z upoš-tevanjem izkustvenih norma-tivov drugih organizacij s po-dobnim delovnim področjem Direktorat za civilno letalstvo potrdi letalski operativni pri-ročnik in ga s tem vzpostavi kot del civilne zakonodaje.

LPE v vsem času svojega obstoja usposablja svoje pilote. So pa znatne razlike v obsegu in standardih šolanja. V svojih zgodnjih obdobjih so šolanja za pridobitev osnovnih licenc in pooblastil potekala zunaj LPE, v okvirih vojaškega letal-stva Jugoslovanske ljudske ar-made in v Višji zrakoplovni šoli

v Zagrebu. Znotraj LPE so se opravljala zgolj prilagajanja na določene naloge. V srednjem obdobju je letalsko šolanje pri-šlo pod okrilje Adrie Airways, ki je imela že od nekdaj letalsko šolo. Helikoptersko šolanje je postalo njen oddelek.

USTANOVITEV LASTNE LE-TALSKE ŠOLE

Leta 2005 se je znotraj LPE ustanovila lastna letalska šola za potrebe policijskih pilo-tov. Največji korak pri tem je bil storjen v organizacijskem smislu, v pogledu zahtevanih programov in dokumentov. Na praktičnem pa ne toliko, saj so piloti inštruktorji iz LPE že prej usposabljali pod okriljem letal-ske šole Adrie Airways.

Organizacija in dokumen-ti šole so bili vzpostavljeni po standardih nove skupne ev-ropske zakonodaje (JAR FCL 2), še zmeraj pa v skladu z našo, trenutno še veljavno, zakono-dajo za helikoptersko letenje. Želeli smo vzpostaviti stanje, ki bo omogočalo enostaven in hiter prehod na evropsko za-

konodajo z dnem, ko bo ta v Sloveniji sprejeta.

Lahko bi rekli, da danes šo-la deluje s polno paro, saj letno izšolamo za 15 do 20 novih licenc in pooblastil. Največji problem nam predstavlja časo-vna uskladitev dela, saj morajo inštruktorji izvajati usposablja-nja poleg rednih policijskih in humanitarnih nalog. Zaradi te-ga določena šolanja še zmeraj opravljamo tudi v drugih šolah. Posredno ima to druge pozitiv-ne učinke, saj s tem vzdržujemo vpogled v standarde in načine šolanja v drugih organizacijah, ki jih potem vključujemo v naše programe. V današnjem času hitrih sprememb si ne smemo dovoliti, da bi v izobraževanju ostali samotni, izolirani otok. Organizaciji, kot je naša, se to lahko kaj hitro zgodi (in se je že), ravno tako tudi marsikateri sorodni enoti.

POMEMBNOST LETALSKEGA ŠOLANJA

Vsi strokovni delavci po-trebujejo stalno usposabljanje in nadgrajevanje znanja. Letal-

VARNOST - 2.indd 54 9.4.2009 15:30:35


VArNOST

55

LIFE AND WORK

sko šolanje pa močno izstopa v enem segmentu. V ceni. Oce-njujemo, da šolanje pilota do njegove polne usposobljenosti stane približno 400.000 evrov, če upoštevamo cene uspo-sabljanj na trgu. Tu ni všteto vzdrževanje njegove usposo-bljenosti, čeprav je ravno tako potrebno. Pri nas pilot doseže polno usposobljenost nekako v sedmih letih. Pod polno uspo-sobljenost štejemo, da leti s skoraj vsemi našimi helikopter-ji kot vodja zrakoplova, v vseh razmerah in je usposobljen za vse policijske in humanitarne naloge. V zadnjem času smo si zelo prizadevali skrajšati ta čas, a se nam je po drugi strani po-večal obseg nalog.

Na splošno je človek v vsa-kem delovnem sistemu raz-meroma nezanesljiv segment in zmeraj pomeni za deloda-jalca precej nezanesljivo kup-čijo. A druge poti pravzaprav ni, saj je še zmeraj človek tisti, ki delo opravi. Izboljšanje za-nesljivosti se doseže s tem, da je več oseb sposobnih oprav-ljati določene naloge. In ravno to je eden od naših ciljev. Želi-mo biti sposobni opraviti svo-je naloge v vsakem trenutku, takrat, ko nas kdo potrebuje in ne zgolj takrat, ko so ugod-ne razmere. Osnova za to je lastna letalska šola, ki dovolj hitro in brez velikih dodatnih stroškov usposobi zadostno število posadk.

KADRI IN ŠOLANJA

Poglejmo nekaj programov letalskega šolanja, ki se izvajajo v letalski šoli LPE.

Osnovno šolanje do pri-dobitve dovoljenja za poklic-nega pilota helikopterja:

V ta program se vključujejo kandidati za pilote po zaposlit-vi v LPE. Predpogoji po letalski plati so diploma fakultete za strojništvo-smer letalstvo, ki pokriva zahtevana teoretična znanja za poklicnega pilota in daje ustrezno tehnično podla-go za razumevanje sistemov v helikopterjih. Nadalje je pred-pogoj pilotska licenca na letalih ali helikopterjih, ki zagotavlja, da ima kandidat realen vpo-

gled v delo v kabini, po drugi strani pa pomeni olajšavo, saj so zakonske zahteve po številu opravljenih ur šolanja zaradi tega zmanjšane. Nenazadnje mora biti kandidat zdrav, da izpolnjuje kriterije 1. razreda zdravniškega spričevala. Prak-tični del šolanja zahteva vsaj 150 ur letenja in ga opravimo v 8–12 mesecih. Zajema tehnike pilotiranja podnevi in ponoči ter postopke ob tehničnih te-žavah.

Šolanje za tip helikopterja (npr. EC-135):

Šolanje obsega 50 ur pre-davanj in vsaj 10 ur letenja ter pomeni prehod iz enomotor-nega na dvomotorni helikop-ter. Zajema spoznavanje in delo s kompleksno standardno opremo ter dodatno opremo helikopterja, normalno upora-bo helikopterja in postopke pri tehničnih težavah. Opravimo ga v 2 mesecih.

Šolanje za letenje po in-strumentih (IFR):

Šolanje zajema 200 ur pre-davanj, 20 ur letenja na simu-latorju letenja in vsaj 20 ur le-tenja s helikopterjem. Zajema potrebna znanja za vodenje helikopterja izključno po in-strumentih, letalske predpise in postopke prihodov in od-hodov z letališč v slabem vre-menu. Opravimo ga v 12-15 mesecih.

Šolanje za učitelja poklic-nih pilotov helikopterjev:

Šolanje zajema psihologijo in metodiko letalskega pouka, preverjanje teoretičnega in praktičnega znanja ter uspo-sabljanje za letenje z drugega sedeža. Opravljamo ga vzpo-redno z delom v 12–18 mese-cih.

To je le nekaj programov letalskega šolanja, ki se zaklju-čijo z izpitom pred komisijo, ki jo imenuje Direktorat za civil-no letalstvo. Usposabljanja za operativne naloge smo zgolj omenili. Ker gre za zelo široko področje, naj bo to tema na-slednjih prispevkov.

Besedilo: Igor ZrinskiFoto: Blaž Šeter

VARNOST - 2.indd 55 9.4.2009 15:30:36


VArNOST

PODELITEV SPOMINSKIH ZNAKOV POLICIJE SLOVENIJA V SCHENGNU

Minilo je leto dni, odkar se je Slovenija vključila v schengensko območje. Za ta zgodovinski dogodek je bilo potrebnih veliko priprav. To je bil in ostaja izziv, kajti treba je iskati ravnovesje med svobodo in varnostjo, ki sta temeljni člove-kovi pravici.

21. decembra 2007 je bil odpravljen nadzor na kopenskih in morskih mejah, 30. marca lani pa je bil odpravljen še no-tranji mejni nadzor na letališčih. Slove-nija je tako postala polnopravna članica schengenskega prostora.

V. d. generalnega direktorja policije Janko Goršek je v Policijski akademiji v Tacnu, 26. marca, podelil 35 spominskih znakov policije Slovenija v Schengnu.

Prejemnike priznanj je nagovoril Danijel Lorbek, vodja sektorja mejne policije v upravi uniformirane policije, ki je poudaril pomen vstopa Slovenije v schengensko območje. Slavnostni go-vornik na prireditvi je bil Janko Goršek, v. d. generalnega direktorja policije, ki se je vsem prejemnikom spominskih zna-kov zahvalil za trud.

Spominski znak policije Slovenija v Schengnu se podeli članom delovnih skupin za pripravo evalvacij, posamezni-kom, ki so neposredno sodelovali v eval-vacijah, in tistim, ki so na zunanji meji Evropske unije prispevali k uveljavitvi Konvencije o izvajanju schengenskega

sporazuma. Spominske znake je v Poli-cijski akademiji prejelo 35 posamezni-kov.

21. december 2007 in 30. marec 2008 sta pomembna mejnika v zgodovini Re-

publike Slovenije. Slovenija je dokazala, da se lahko postavi ob bok tudi najbolj razvitim državam Evropske unije.

Besedilo: Monika GolobFoto: Marko Fric

IZ ŽIVLJENJA IN DELA

Po policijskih enotah bo razdeljenih 3222 spominskih znakov.

OBISK NAMESTNICE VARUHINJE ČLOVEKOVIH PRAVIC V PA

Višjo policijsko šolo Policijske akade-mije sta 6. marca obiskala namestni-ca varuhinje človekovih pravic mag. Kornelija Marzel in strokovni sodela-vec varuhinje Ivan Šelih.

Študentom drugega letnika sta v okviru predmeta Policijska etika, na povabilo predavatelja mag. Iva Holca, predstavila delovanje urada varuha človekovih pravic in način reševanja pobud. Osredotočila sta se na pobude s področja policije in obiske varuha na policijskih postajah.

Obisk smo sklenili z željo, da s so-delovanjem, ki poteka že kar nekaj let, nadaljujemo tudi v prihodnje.

Besedilo in foto:Boštjan Polutnik

Od leve proti desni: Ivan Šelih, mag. Kornelija Marzel in mag. Ivo Holc

VARNOST - 2.indd 56 9.4.2009 15:30:37


VArNOST

57

LIFE AND WORK

POKAL VITRANC IN SMUČARSKI SKOKI V PLANICI

V Pokalu Vitranc sta bili izvedeni slalomska in vele-slalomska tekma. V soboto se je na prireditvenem pro-storu zbralo okoli 7.000 obi-skovalcev, v nedeljo okoli 9.000. Vzporedno s tekmami so na prireditvenem prosto-ru v Kranjski Gori potekale tudi zabavne prireditve, kjer se je zbrala velika množica obiskovalcev. Eksplozija za-bave, ki je letos potekala že tretjič, je s koncerti popestri-la dogajanje v Kranjski Gori.

V Planici je bil v četrtek uradni trening, ki so ga va-rovali policisti PP Kranjska Gora s pomočjo policistov iz ostalih enot PU Kranj. Obi-skovalcev je bilo okoli 9.000. V petek, soboto in nedeljo pa so potekali uradni trenin-gi in tekme, ki si jih je ogle-dalo v petek okoli 11.000, v soboto 29.000 in nedeljo okoli 26.000 obiskovalcev.

Obiskovalci so uživali v zimski idili, si ogledali zagri-zene boje smučarjev z vratci in skakalce pri iskanju ugod-ne “termike” za polete.

Policija je obe prireditvi varovala po posebnem na-črtu. Za ustrezno zagotavlja-nje varnosti oziroma izvedbo nalog ob javnih prireditvah je bil obakrat sklican Ope-rativni štab PU Kranj. Delo-val je tudi ob spremljajočih prireditvah. V varovanje pri-reditev ob Pokalu Vitranc je bilo vključenih okoli 60 poli-cistov in drugih delavcev, za Eksplozijo zabave pa okoli 30. Seveda je bilo za tekmo-vanje v smučarskih poletih v Planici aktiviranih precej več policistov, v soboto in nede-ljo po okoli 120 policistov in drugih delavcev policije.

Naloge, ki so jih policisti na obeh prireditvah opravi-li, so bile zlasti usmerjene v zagotavljanje varnosti ljudi in njihovega premoženja,

Policisti in drugi delavci policije so tudi letos varovali tradicionalni prireditvi – Pokal Vitranc Audi FIS SKI World cup Kranjska Gora, med 28. februarjem in 1. marcem, in FIS Svetovni pokal v smučarskih skokih, med 19. in 22. marcem.

prireditvenih prostorih, po-licistov, ki so skrbeli za pro-met, so bili na Vitrancu de-javni tudi pripadniki gorske enote, in sicer kot smučarji na poligonu.

Za zagotavljanje pretoč-nosti prometa in varovanje prireditve so bili uporab-ljeni helikopterji letalske policijske enote, glede na množičnost omenjenih pri-reditev pa so bili policistom PU Kranj pri izvedbi nalog v veliko pomoč tudi policisti PPE iz drugih PU. Zelo ve-liko so nam pomagali tudi policisti konjeniške PP, ki so zaradi velike količine snega pešce usmerjali na nepro-metne površine. Učinkovito so sodelovale tudi pomemb-ne strokovne »podporne« službe, ki so izvajale proti-bombni pregled, zagotav-ljale zdravstveno zaščito za policiste, tehnični prenos slike iz helikopterja in prire-ditvenega prostora v opera-tivni štab in še mnogi drugi, brez katerih bi težko opravili svoje naloge.

Operativni štab PU Kranj je deloval v prostorih PP Kranjska Gora. Ob obeh pri-reditvah je štab obiskala mi-nistrica za notranje zadeve Katarina Kresal in v času iz-vajanja nalog v Planici tudi v. d. generalnega direktorja policije Janko Goršek, ki sta si tako neposredno ogledala vodenje in izvedbo nalog na teh tradicionalnih priredit-vah.

Ob dobro načrtovanih ukrepih in učinkoviti izved-bi so tekme ter vzporedne prireditve potekale nemote-no, policisti pa so svoje delo opravili odlično in izjemno profesionalno.

Besedilo: Andrej Zakrajšek Foto: Milan Jakovljevič,

Robert Kraljvzdrževanje javnega reda, na prireditvi v Planici pa so

skrbeli tudi za varen in tekoč promet. Poleg policistov na

VARNOST - 2.indd 57 9.4.2009 15:30:38


VArNOST

10 LET ZDRUŽENJA ZBIRATELJEV POLICIJSKIH INSIGNIJ SLOVENIJE

Ideja o ustanovitvi združenja se je porodila leta 1997, ko so se zbiralci iz policijskih vrst prvič srečali pri Mitju Vodušku na PU Celje. Mitja je organiziral dve srečanji slovenskih zbi-ralcev in leta 1998 tudi prvo mednarodno srečanje, katerega so se udeležili zbiralci iz Avstrije, Nemčije, Belgije, Madžarske in Slovenije.

Na srečanju 27. februarja 1999 v Mariboru, katerega je organiziral Branko Zupanič, pa je bilo ustanovljeno Združe-nje zbirateljev policijskih insignij Slovenije (ZZPIS), ki je doslej organiziralo triindvajset domačih srečanj, ki potekajo dvakrat letno, in deset mednarodnih. Izdajajo glasilo Novice, s kate-rim obveščajo člane o srečanjih, o novostih v zbirateljstvu, v njem pa je seveda tudi veliko zanimivih člankov.

Združuje zbiratelje predmetov s policijsko tematiko (poli-cistika), ki obsega zbiranje:

– uniform in njenih delov (kape in druga pokrivala, čelade, našitki - insignije, znaki specialnosti, znaki s kap, čini, kra-vatne igle itd.);

– službenih predmetov (pasovi – opasači, torbice, prometni loparji, gumijevke, lisice itd.);

– policijskih medalj in odlikovanj;

– fotografij s policijsko tematiko (policisti, vozila, opravlja-nje dela, objekti itd.);

– strokovnih in leposlovnih knjig in drugega gradiva;

– znamk s policijsko tematiko (filatelija);

V združenje so vključeni posamezniki oziroma zaposleni v policiji zaradi uresničevanja skupnih ciljev pri razvija-nju zbirateljske dejavnosti. Dejavnost združenja teme-lji na ustavnih načelih, zakonskih predpisih, statutu in kodeksu združenja. Osnovna dejavnost je zbirateljstvo, organiziranje in vodenje zbirateljskih aktivnosti in sre-čanj, sodelovanje z ustanovami, MNZ, policijo, policij-skim sindikatom in IPO, razvijanje zbirateljske kulture, posredovanje naslovov zbirateljev policijskih insignij iz tujine in skrb za ohranitev policijskih insignij.

– drugih predmetov s policijsko tematiko (značke, modeli av-tomobilov, helikopterjev, letal, propagandno gradivo itd.).

Zbiranje orožja ni policijska tematika in zbiralci tega ni-so člani združenja. Člani združenja proučujejo zgodovinski razvoj policije in policijskih uniform na območju Slovenije. Za ohranitev kulturne dediščine zbirajo in proučujejo stare uniforme, dokumente, strokovne knjige, fotografije in pred-mete.

Članstvo je kar pestro, saj so včlanjeni tudi kolegi iz Hr-vaške, Srbije, Nemčije, Španije, Irske in ZDA. ZZPIS je združe-nje, ki se je uspešno postavilo ob bok tujim podobnim zdru-ženjem, in sicer iz Avstralije, Kanade, Irske, Velike Britanije, Nemčije, Avstrije in Belgije.

ZZPIS bo 9. maja letos organiziral že 11. mednarodno sre-čanje zbiralcev policijskih, gasilskih in vojaških insignij, ki bo v občinski dvorani v Spodnjem Dupleku. Spoštovani bralci, vzemite si čas in nas obiščite ter z nami preživite lepo sobot-no dopoldne. Vabljeni!

Besedilo in foto: Branko Zupanič

PREVENTIVNA AKCIJA VKRNSKEM POGORJU

Policisti gorske enote PU Nova Gorica so v začetku marca v zahodnih Julijskih Alpah, na gorskih poteh na območju Krnskega pogorja na Kobariškem, izvedli preventivno ak-cijo za zagotavljanje splošne varnosti v gorah. To območje je bilo namreč v zadnjih letih pozimi zelo dobro obiska-no, policisti pa so obravnavali več nesreč; zadnja nesreča s smrtjo planinca je bila na tem območju decembra 2008, prav tako pa so tu več oseb tudi iskali.

To je bila že druga pre-ventivna akcija, ki so jo izve-dli policisti pozimi v gorah. Policista in pripadnik Gor-ske reševalne službe Tolmin so po nekaj dneh izredno slabega vremena z obilnim sneženjem v visokogorju obi-skovalce gora opozarjali na številne nevarnosti v tem let-

nem času. Poleg tega so jim tudi svetovali, kaj naj storijo, če bi se znašli v težavah, in kaj je dobro vedeti, preden se odpravijo na pot.

Nevarnost snežnih plazov v visokogorju je bila 4. stop-nje po evropski petstopenj-ski lestvici, policijska patrulja s pripadnikoma gorske enote


Srečanje članov Združenja zbirateljev policijskih insignij Slovenije.

VARNOST - 2.indd 58 9.4.2009 15:30:40


VArNOST

59

Skupaj s pripadniki Gorske reševalne službe Prevalje so za-gotavljali varnost udeležencev pohoda, ki ga je organiziralo Planinsko društvo Mežica, udeležilo pa se ga je okoli 500 po-hodnikov. Zaznamovala ga je tudi več kot dva metra debela snežna odeja.

Policisti gorske enote so bili pri varovanju javne prireditve in zagotavljanju splošne varnosti ljudi v gorah pozorni pred-vsem na ustrezno opremljenost pohodnikov in kršitve s podro-čja javnega reda ter varovanja okolja, ki pa jih tokrat ni bilo.

S preventivnimi akcijami v gorah bodo policisti gorske enote PU Slovenj Gradec nadaljevali tudi v prihodnje. Z nasveti in opozorili bodo poskušali zmanjšati število ne-sreč ali vsaj omiliti njihove posledice, saj v gorah ni abso-lutne varnosti, z upoštevanjem nasvetov za lastno varnost pa lahko možnost za nastanek nesreč precej zmanjšamo.

Besedilo in foto: Branko Slivnik

in gorski reševalec pa so bili prisotni na območju Planine Kuhinja in nad njo na ob-močju Krnskega pogorja do še varnega območja oz. do višine približno 1.370 m nad-morske višine.

Obiskovalcev gora takrat na tem območju skorajda ni bilo, kar bi lahko pripisali tudi osveščanju in preventivnemu opozarjanju planincev pred nevarnostmi snežnih plazov.

Glavni vzroki za najtežje nesreče v gorah so: padajoče kamenje, zdrs, plezanje kljub neugodnim vremenskim raz-meram, zdrs na snegu, padec pri plezanju itd. V zadnjem

času policisti v gorah vse pogosteje posredujejo tudi zaradi manjših poškodb in obolenj.

Že vsa leta novogoriški policisti poleg svojega red-nega dela opravljajo tudi naloge zaščite, reševanja in pomoči v gorah in sodeluje-jo v različnih akcijah. Njihove dosedanje preventivne akcije so bile tako pri pohodnikih, gornikih in izletnikih ter pri skrbnikih planinskih koč do-bro sprejete, saj navzočnost policistov prispeva k več-ji varnosti in redu v gorah v vseh letnih časih.

Besedilo in foto: Dean Božnik

PREVENTIVNO DELO NA PECI

Policisti slovenjgraške gorske enote, ki deluje v okviru po-sebne policijske enote na PU Slovenj Gradec, so 14. febru-arja sodelovali pri tradicionalnem, letos že 21. zimskem pohodu na Peco.

Večja skupina pohodnikov na poti proti vrhu Pece

Zasilno zatočišče pred vetrom

PRI VAROVANJU DRŽAVNE MEJE SODELUJEJO Z RIBIČI

Kolpa je dokaj mirna reka, njeno okolje pa je nižinsko. Izvira na Hrvaškem, v kraškem izviru pod Risnjakom. Belokranjska Kolpa sodi med najbolj čiste in ne-okrnjene reke v državi. V poletnih mesecih v zgornjem toku doseže temperaturo do 28 °C.

LIFE AND WORK

VARNOST - 2.indd 59 9.4.2009 15:30:41


VArNOST

Policisti PU Novo mesto varujejo držav-no mejo v dolžini 140,5 km. Dobrih 74 km meje poteka po reki Kolpi, ki je naravna me-ja med Slovenijo in Hrvaško. PP Metlika za-to že dolga leta zgledno sodeluje z ribiško družino, ki šteje več kot 120 članov. Da bi zagotovili interese obeh, tj. kar najbolj učin-kovit nadzor državne meje in nadzor nad izvajanjem ribolova in kontrole ribolovnih dovolilnic, so ribiški čuvaji ribiške družine in policisti PP Metlika združili moči.

Lani so med skupnimi nadzori državne meje in Kolpe izmenjali mnogo izkušenj in zalotili kar nekaj »divjih lovcev«. Ribiški ču-vaji so gotovo najboljši poznavalci reke in

vseh tistih predelov, kjer je ob nižjih vodo-stajih prečkanje reke najlažje in možnost ilegalnih prehodov večja. Njihova pomoč, informacije in izkušnje so za policiste nad-zornike državne in schengenske meje, nad-vse pomembni.

Belokranjski reki Kolpa in Lahinja ponu-jata raznolike možnosti rekreacije – kopa-nje, čolnarjenje in ribolov. Bela krajina po-staja vedno bolj priljubljena za preživljanje prostega časa. Z vodami metliškega ribo-lovnega okoliša gospodari Ribiška družina Metlika, ki je bila ustanovljena leta 1956.

Besedilo: Tomaž Pavček in Alenka DrenikFotografije: PP Metlika

V avli PU Novo mesto so 20. februarja odprli razstavo fotografij svetovnega po-potnika Zvoneta Šeruge, ki se je odzval vabilu prijateljice iz gimnazijskih let, Zdenke Likar s PU Novo mesto.

Ribiška družina Metlika se je 8. februarja s priznanjem zahvalila policistom PP Metlika za dobro sodelovanje. Dogovorili so se, da bodo tudi v prihodnje s skup-nimi kontrolami in izmenjavami izkušenj skrbeli za red in varnost ob tej najdalj-ši »slovenski rivieri«.

RAZSTAVA SVETOVNEGA POPOTNIKA

Goste, novomeške kulturnike, pred-stavnike sedme sile in sodelavce je na odprtju razstave nagovoril direktor PU Novo mesto mag. Anton Olaj, ki je izrazil zadovoljstvo, da lahko v upravi gostijo razstavo rojaka, ki na ta način približa le-pote sveta tudi drugim. »Za policijo je to hkrati priložnost, da pokaže svojo odpr-tost, ki je nadvse pomembna, ko iščemo

partnerstvo s skupnostjo pri zagotavlja-nju varnosti,« je še dodal mag. Olaj.

V spremljevalnem programu je na-stopil kitarist Matjaž Maznik, program pa je povezovala Vesna Draginc s PP Novo mesto.

Odlične fotografije so po besedah znanega Dolenjca nastale spontano na številnih poteh po odmaknjenih in za

večino eksotičnih kotičkih sveta. Zvo-ne Šeruga ni le popotnik, je avanturist, mornar, svobodni novinar in avtor sedmih potopisnih knjig. S svojimi predavanji in dokumentarnimi filmi navdušuje vse, ki jih zanima, kako ži-vijo ljudje tam zares daleč … Njegov najnovejši izziv je ustanovitev kluba popotnikov, ki bi tudi ljudem, ki imajo manj časa in izkušenj, omogočil odmik od vsakdanjega, stik z neokrnjeno na-ravo in prebivalci v daljnih deželah.

Sicer pa je Zvone povedal, da je naj-bolj srečen, kadar se s potovanja vrne domov. Druga največja sreča zanj je, ko od doma odide na pot. Tretja največja, kot pravi sam, pa je vse drugo vmes.

Novomeščani, ki pozorno sprem-ljajo kulturni utrip v svojem mestu, so bili nad razstavo navdušeni. PU Novo mesto tako zaradi petih razstav v pre-teklem letu – poleg skrbi za varnost, seveda – priznavajo tudi posluh za kul-turo.

Besedilo in foto: Alenka Drenik

Lepota na severu Namibije


VARNOST - 2.indd 60 9.4.2009 15:30:42


VArNOST

61

INTERNATIONAL CO-OPERATION

MADŽARSKI POLICISTI ODLIKOVALI SLOVENSKE KOLEGE

Policisti PPIU Murska Sobota dobro sodelujejo s svojimi madžarskimi kolegi na področju odkrivanja in prepreče-vanja čezmejne kriminalitete in ilegalnih migracij.

Zato ne preseneča, da je glavna policijska kapetanija iz Zalaegerszega konec januarja komandirju PPIU Cirilu Madiču podelila plaketo sv. Jurija, zaščitnika policistov. Njegovim po-močnikom na PPIU pa so madžarski policisti v potrditev do-brega sodelovanja izročili grb županije Zala.

Policisti obeh držav so se strinjali, da je za zagotavljanje varnosti v schengenskem prostoru nujno tesno sodelovanje in povezovanje med varnostnimi službami.

Besedilo in foto: Jožef Prša

NA USPOSABLJANJU V SLOVENIJI PALESTINSKA POLICISTA

Na Centru za forenzične preiskave slovenske policije sta bila od 23. februarja do 20. marca na enomesečnem uspo-sabljanju palestinska policista.

Projekt, ki sta ga po odobritvi vlade pripravili ministrstvi za notranje in za zunanje zadeve, je pomemben v smislu konkret-nega prispevka Slovenije k reformi palestinskega varnostnega sektorja. Palestinska policista sta se usposabljala za forenzične laboratorijske preiskave, daktiloskopijo in delo kriminalistič-nih tehnikov pri ogledu kraja kaznivega dejanja.

Slovenski policisti so palestinskima kolegoma svetovali tudi pri načrtovanju forenzičnega laboratorija, ki ga želijo od-preti konec leta, donirala jim ga bo Turčija, in pri izbiri labora-torijskih instrumentov. Pomoč in podpora razvoju palestinske civilne policije na področju forenzike poteka v okviru misije Ev-ropske unije EUPOL COPPS, v okviru katere finski in kanadski kolegi palestinskim oblastem pomagajo izobraževati lokalne policiste.

Besedilo: Jana ŠmitFoto: Monika Golob

Na Reki na Hrvaškem so se 5. februarja na že tradicio-nalnem delovnem srečanju sestali predstavniki PU Po-stojna in hrvaški kolegi iz Policijske uprave Primorsko-Goranska.

SREČANJE S HRVAŠKIMI KOLEGI

V delegacijah, ki sta ju vodila načelnik PU Primor-sko-Goranske Oliver Grbić in direktor PU Postojna Iztok Štucin, so bili predstavniki uniformiranih in kriminali-stičnih policij ter operativ-no-komunikacijskih centrov. Gostitelj je sodelovanje obeh uprav ocenil za zelo korektno in profesionalno, posebej na področju preprečevanja ile-galnih migracij, čezmejne kriminalitete, izmenjave hi-trih in točnih informacij, dela mešanih patrulj in dela med turistično sezono. Direktor PU Postojna pa je poudaril, da je treba posamezne ob-like medsebojnega sodelo-vanja še okrepiti.

Udeleženci delovnega srečanja so izmenjali izkuš-nje z operativnim delom na področjih, ki za hitro in učin-kovito reševanje varnostnih problemov zahtevajo vzorno medsebojno sodelovanje. Delegaciji varnostnih orga-nov z obeh strani meje sta se razšli z željo, da bi dosedanje dobre odnose v prihodnje še nadgradili in se dogovorili, da se pred turistično sezono ponovno srečata.

Besedilo: Milan ZgoncFoto: PU Primorsko-Goranska

(Hrvaška)

Predstavniki PU Postojna s hrvaškimi kolegi iz PU Primorsko-Goranske

Prejemniki plaket

Palestinska policista na obisku v Sektorju za mednarodne odnose

VARNOST - 2.indd 61 9.4.2009 15:30:43


VArNOST

OBISK VOJAŠKIH ATAŠEJEV

Delegacija vojaških atašejev, ki delu-jejo na območju Slovenije, je 17. mar-ca obiskala specialno enoto. V dele-gaciji so bili atašeji iz Republike Hrva-ške, Republike Črne gore, Republike Avstrije, Italijanske republike, Zvezne republike Nemčije, Ruske federacije in Združenih držav Amerike.

Obisk, ki je plod dobrega sodelovanja med ministrstvom za obrambo in polici-jo, je najprej potekel na sedežu specialne enote, kjer sta jih sprejela poveljnik eno-te Marjan Anzeljc in njegov pomočnik Milan Pleško. Sledila je predstavitev na-log in načina delovanja od ustanovitve leta 1973 do sedanjih varnostnih izzivov na območju Slovenije ter sodelovanja z drugimi enotami na državni in medna-rodni ravni.

Za zaključek so si vsi skupaj ogleda-li simulacijo operativne naloge »zajetje talcev in prijetje oboroženih storilcev«, ki so jo izvedli pripadniki sektorja za operativno delovanje - A in letalska poli-cijska enota UUP na taktičnem poligonu v Šentvidu.

Obisk je potekal v znamenju sprošče-nega pogovora in izmenjave izkušenj.

Besedilo: Damjan ŽgajnerFoto: Goran Taradi

V Iasiju v Romuniji je od 25. do 30. januarja potekal zadnji sestanek projektne skupine Agencije Frontex, na katerem so pripravili skupni priročnik za vodnike službenih psov. Srečanja se je udeležil Adil Huselja iz UUP GPU.

Skupni priročnik predstavlja začetek poglobljenega sode-lovanja na področju operativne uporabe službenih policijskih psov ter usposabljanja in izobraževanja vodnikov službenih psov in drugih policijskih strokovnjakov. Agencija Frontex je na-mreč potrdila program dela za leto 2009, tako da se bodo dejav-nosti na tem delovnem področju nadaljevale tudi v prihodnje.

Sestanka so se poleg vodje projekta Radua Constantina An-tona ter njegove sodelavke Ivane Petrickove udeležili še pred-stavnik romunske policije in profesor angleškega jezika Ducu Harabagu ter pet članov projektne skupine iz različnih držav, in sicer Gert Janssens iz Belgije, Georgiu Orthodoxos s Cipra, Mic-hael Friisholm iz Danske, Christopher Formosa z Malte ter Rein-hrad Mendig iz Nemčije. V projektni skupini so sicer sodelovali predstavniki štiriindvajsetih evropskih držav.

Besedilo in foto: Adil Huselja

PROJEKTNA SKUPINA FRONTEXA PRIPRAVILA PRIROČNIKZA VODNIKE SLUŽBENIH PSOV

Člani projektne skupine z Ivano Petrickovo iz agencije Frontex, predstavnikom romunske policije in profesorjem angleškega jezika Ducu Harabagujem ter di-rektorjem Policijske akademije mejne policije Zaharijem Ivascujem

Vojaški atašeji so si ogledali oborožitev in zaščitno opremo, ki jo specialci uporabljajo pri vsakdanjem delu.

MEDNARODNO SODELOVANJE

VARNOST - 2.indd 62 9.4.2009 15:30:44


VArNOST

63

BOŠTJAN BERLIČ – PREDSEDNIK ŠD BELINA

FREE TIME – PRESENTATIONS OF POLICE OFFICERS

Rojen sem leta 1974 na Ptuju, kjer sem preživljal otroštvo do odhoda v tedanjo SPŠ v Tacen, kjer sem kot kadet 23. ge-neracije uspešno zaključil šolanje. Prvo zaposlitev sem dobil na PO Kozina, kjer sem služboval do leta 1996. Takrat sem bil premeščen na PP Koper, kjer sem opravljal naloge policista, vodje patrulje in stalnega dežurnega do aprila letošnjega leta, ko sem bil premeščen na OKC PU Koper. V Kopru sem si ustvaril dom in družino.

Od leta 1996 sem član posebne eno-te PU Koper, s katero sem opravil več na-log na območju R Slovenije. Še posebej mi je ostala v spominu naloga v Belih Vodah, kjer smo sodelovali pri iskanju osumljenca dveh umorov.

V prostem času se večinoma posve-čam svojima »kraljičnama«, 6-letni Eneji in 2-letni Evi, ter ženi Tanji. Ostali pro-sti čas si porazdelim za obveznosti pri športnem društvu, za rekreativno igranje košarke in sojenje tekem – sem »upoko-jeni« košarkarski sodnik KZS (uradnih te-kem ne sodim več) oz. član Društva obal-nih košarkarskih sodnikov. Z nekdanjimi sodelavci rekreativno igram odbojko na mivki, nogomet, pozimi pa rad smučam.

In še nekaj, leta 1984, ko so v Sarajevu potekale zimske OI, sem kot mnogi so-deloval v nagradnih igrah, kjer smo lah-ko napovedali zmagovalce posameznih disciplin. Kot 10-letni mulc sem kot edini v tedanji Jugoslaviji pravilno napovedal zmagovalko ženskega slaloma Italijanko Paoletto Magoni.

ŠPORTNO DRUŠTVO BELINA

Vsakodnevni napori, stres in druge obremenitve so okoliščine, s katerimi se policisti srečujemo pri svojem delu. Da

bi prosti čas preživeli kar se da sprošču-joče, v družbi, zabavi in športnih aktiv-nostih, ter tako ohranjali dobro voljo in telesno kondicijo, smo policisti PP Koper v septembru 2006 ustanovili Športno društvo Belina.

Društvo smo poimenovali po muci Belini, ki na PP Koper domuje že od leta 1997 in se je v enoti znašla po naključju. Nekega dne je žena policista Iztoka Kna-pa med vožnjo slišala mijavkanje. Ker ji v vozilu ni uspelo izslediti slepega potni-ka, se je ustavila pred PP Koper, kjer je njen mož pod pokrovom motorja našel mačjega mladiča. Muca je dobila svoj dom na PP Koper. Čeprav je popolnoma črna, smo jo poimenovali Belina in jo z veseljem sprejeli.

Športno društvo Belina, ki šteje že okoli 100 članov, aktivnih in nekdanjih policistov PP Koper, je vse od ustano-vitve usmerjeno k organiziranju in udej-stvovanju v različnih športnih discipli-nah in drugih zabavnih druženjih.

Med letom igramo odbojko na mivki, pozimi mali nogomet in košarko v šport-ni dvorani. Organiziramo tradicionalni smučarski izlet, kolesarski izlet (Vršič, Poli maraton, izlet po Krasu ...), izlet v rojstni kraj katerega od članov ŠD (Ptuj, Bovec-rafting na Soči, Šentjanž ...) in športni dan ŠD Belina, kjer se člani med sabo pomerimo v najrazličnejših športih (odbojka na mivki, nogomet na mivki, namizni tenis, badminton, pikado ...). Z Enejo in Evo

VARNOST - 2.indd 63 9.4.2009 15:30:45


VArNOST

ANDREJ JORDAN – RELI, MOTOR IN GORSKO KOLESARSTVO

PROSTI ČAS – PREDSTAVLJAMO POLICISTE

Nekateri člani pa smo »skočili« še do Münchna (2007) in Milana (2009), kjer smo si na Allianz Areni ogledali tekmo nemške Bundeslige med ekipa-ma Bayern München in Schalke 04, na stadionu Giuseppe Meaza pa tekmo 1/8 finala Lige prvakov med Interjem in Manchester United, kjer smo najbolj pogrešali gole. Omeniti še velja dogo-dek na trgu Duomo, kjer so se srečali navijači obeh moštev, domačega In-terja in »Rdečih vragov«. Oboji so pre-pevali navijaške pesmi, ločeval pa jih je kordon policistov.

Organiziramo košarkarski turnir trojk policijskih enot, ki je letos potekal že tretjič zapored. Prireditev se je nekako prijela, zato se bomo še naprej trudili, da v Koper privabimo vse, ki jih zanimata košarka in druženje po prireditvi.

V juniju pa nas čaka organizacija 3. DP policije v odbojki na mivki. Tudi ta športna prireditev je na Sv. Katarini pu-stila že korenine in trudili se bomo, da ostane na visoki ravni.

Organiziranje obeh dogodkov je ve-lika preizkušnja za vse člane organizacij-skega odbora in ŠD, saj se želimo pred-staviti v čim lepši luči, da so tekmovalci in spremljevalci zadovoljni in se radi vra-čajo na naša tekmovanja.

Po vsaki izvedeni aktivnosti Sebasti-jan Šahinovič poskrbi, da vsi udeleženci

prejmejo DVD. S tem lahko lepe trenut-ke vedno znova podoživljamo.

Idej za druženje in preživljanje pro-stega časa nam ne zmanjka, a jih je za-radi velikega zanimanja treba prilagaja-ti razpoložljivim finančnim sredstvom in zaradi narave policijskega dela zelo omejenemu prostemu času.

Ob tej priliki bi se rad iskreno zahva-lil članu ŠD komandirju PP Koper Igor-ju Majcnu, ki nas pri naših dejavnostih podpira oz. nam z razporedom dela in

tudi sicer omogoča, da lahko izpeljemo zastavljene cilje.

Želim si, da bi bilo športnega druže-nja policistov še več, saj bomo le z dobro kondicijo kos zahtevnim nalogam.

Vabim Vas, da si ogledate našo splet-no stran www.sd-belina.si, ki jo ureja Boštjan Zemljič, kjer boste dobili podro-bnejše informacije o delovanju športne-ga društva.

Besedilo in foto: Boštjan Berlič

Organizacijski odbor v odbojki na mivki

Sem vodja policijskega okoliša iz Dom-žal, rojen leta 1981 v Ljubljani. Z druži-no smo se leta 1986 iz Kamnika prese-lili v vas Godič, od Kamnika oddaljena okoli 4 km. Leta 1996 sem se začel šolati v Srednji policijski šoli v Tacnu, ki sem jo leta 2000 končal in se kot policist za-poslil na PP Domžale. V začetku sem delal kot policist opazovalec in policist v intervencijski in prometni patrulji. Od septembra 2008 pa opravljam delo vodje policijskega okoliša Mengeš–Tr-zin. Policijski poklic mi od nekdaj veli-ko pomeni in ga spoštujem, prihajam namreč iz »policijske družine«, saj je bil policist tudi moj oče Darko, kot vodja pisarne pa je bila na PP Kamnik zapo-slena tudi mami Jožica.

Že od malih nog se ukvarjam z raz-ličnimi športi, pozimi zelo rad smučam, poleti pa kolesarim, tečem, igram odboj-ko na mivki in se vozim z motornim ko-lesom. Prav posebno mesto pa imajo pri meni športi, ki so povezani z bencinom. »Dežurni« krivec za to je oče Darko, ki je v poznih sedemdesetih letih prejšnjega

Na delovnem mestu na PP Domžale sem VPO od septembra 2008.

stoletja tudi sam dirkal in bil kasneje me-hanik legendi slovenskega relija, Branetu Küzmiču. Že kot otrok sem z njim in bra-tom Boštjanom hodil na različne relije, v spominu pa mi je najbolj ostal legendarni Rally Saturnus, ki je vedno privabil veliko število gledalcev in tekmovalnih posadk.

KAKO SMO ZAČELI …

Leta 2003 je želja po nastopanju oz. resnejšem tekmovanju postala premoč-na, zaradi česar sem se povezal s prija-teljem Boštjanom Sušnikom, ki je imel tekmovalno vozilo Lada Samara, in tako

VARNOST - 2.indd 64 9.4.2009 15:30:46


VArNOST

65


sem kot sovoznik dočakal krstno dirko na »vročem« sovoznikovem sedežu. V sezoni 2003 sem si nabiral (pre)potrebne izkuš-nje za nastopanje na tako kompleksnem in obširnem tekmovanju, kot je reli.

Konec sezone 2003 pa je želja po lastnem tekmovalnem vozilu in vožnji postala tako velika, da smo doma kupili tekmovalno vozilo znamke Škoda Felicia 1,4, pripravljeno po pravilniku za skupino A (zelo močno predelano in zmogljivo vozilo).

Končno je zame prišel čas, da sem lahko uresničil eno izmed svojih želja in začel nastopati v meni najbolj zanimivi panogi avtomoto športa, tj. v reliju. Preko zime smo pripravili dirkalno vozilo, kar se nam je obrestovalo v sezoni, saj smo na petih dirkah, ki so štele za državno prven-stvo, odstopili samo enkrat. V sezoni 20-04 smo tekmovali zato, da smo si nabrali izkušnje za relije in se privadili na dirkal-no vozilo. Preko celotne »krstne« sezone smo prihajali v cilj posameznih dirk, si ta-ko nabirali izkušnje ter točke državnega prvenstva. Na zadnji dirki državnega pr-venstva I. RALLY POSTOJNSKA JAMA pa smo dosegli že našo prvo manjšo zmago, in sicer najhitrejši čas posamezne hitrost-ne preizkušnje v svoji skupini. To nas je še posebej motiviralo za nastopanje v na-slednji sezoni. Sezono 2004 pa smo tako med preko 60 posadkami, ki so nastopale v državnem prvenstvu, končali na prese-netljivem 8. mestu.

Sezona 2005 se je začela z dirko v so-sednji Avstriji, in sicer PIRELLI LAVANT-TAL RALLY, ki je med drugim štel tudi za točke evropskega prvenstva v reliju. Na omenjeni dirki smo nastopali v močni mednarodni konkurenci, na dirki je na-mreč skupaj nastopalo preko 120 ekip iz vse Evrope. Samo v naši skupini je nasto-palo preko 50 ekip iz Slovenije, Avstrije,

Italije, Nemčije, Madžarske, Francije, Poljske in Češke, mi pa smo bili najboljši in najhitrejši, ter dosegli zmago v skupi-ni A5 oz. DIVIZIJA I (vozila skupine A in N s prostornino do 1400 ccm), in tako do-segli neverjeten uspeh na evropski rav-ni. Nato smo na dveh zaporednih dirkah (Rally HELLA in Rally KOPER) nesrečno odstopili z drugega mesta, vendar smo nato na Rallyju MARIBOR, kljub odso-tnosti standardnega sovoznika dosegli odlično drugo mesto, nato pa na Rallyju VELENJE ponovno dokazali svojo hitrost in kakovost ter ponovno ZMAGALI V SKUPINI A5.

Tako smo bili pred zadnjo dirko držav-nega prvenstva vodilni v skupini A5. Na zadnji dirki državnega prvenstva – RALLY POSTOJNSKA JAMA, pa nam je odpove-dal motor, vendar smo kljub temu postali DRŽAVNI PRVAKI ZA LETO 2005 V RELIJU – skupini A5.

Po koncu zmagovalne sezone 2005 pa smo ugotovili, da kljub uspehom, ta-lentu in požrtvovalnosti celotne družine nimamo potrebnih finančnih sredstev za preskok v višje razrede in močnejša vozila, zaradi česar smo leta 2006 nasto-pili samo na treh dirkah za državno pr-venstvo in na najtežjem in najkakovost-nejšem reliju v Sloveniji – RALLY HELLA SATURNUS osvojili tretje mesto v svoji skupini. Leta 2007 pa smo tekmovalno vozilo prodali kupcu iz Finske ter zaen-krat prenehali z aktivnim nastopanjem, čeprav v meni še vedno potiho tli želja po nastopanju.

Kot sem omenil že na začetku, sem »zasvojen« z bencinskimi hlapi in športi ter hobiji, ki so povezani z njimi. Zaradi tega prosti čas rad preživljam tudi na svojem motornem kolesu znamke YA-MAHA R6. V zadnjem času se z bratom Boštjanom, ki je tudi motorist, predvsem za zabavo, udeležujeva različnih amater-skih oz. rekreativnih dirk. Skupaj s prija-telji hodiva na grobniško dirkališče in na dirkališče Pannonia-ring, na Madžar-skem. Tam se lahko varno in brez (pre-velike) nevarnosti »zdivjamo«, tako da se lahko potem varneje in bolj umirjeno vozimo po cestah. Lani sem kupil tudi t. i. free-ride gorsko kolo, tako da sedaj dosti prostega časa preživim na njem. S prijatelji kolesarimo po okoliških hribih in se spuščamo v dolino po peš poteh.

Če povzamem, sem človek, ki mi na-rava in šport zelo veliko pomenita, saj sem v prostem času z obema zelo po-vezan. Rad bi se posebej zahvalil vsem, ki so mi na kakršen koli način poma-gali pri mojem udejstvovanju v reliju, še posebej svoji družini, prijateljem in komandirju PP Domžale, Božidarju Fe-konji, ki mi je z razporedom dela omo-gočil nastopanje.

VARNOST - 2.indd 65 9.4.2009 15:30:47


VArNOST

MARKO KLADNIK – UREDNIK BILTENA MODRI IZZIV


Rodil sem se pred 44 leti v vasici Črnivec pri Kamniku. V policiji sem zaposlen od leta 1986, ko sem se po končani šoli za miličnike zaposlil na PP Domžale, kjer delam še danes.

Od leta 1989 opravljam delo vodje policijske-ga okoliša, pokrivam občini Moravče in Lukovico. Želja, da bi postal policist, je bila v meni že od otroških let. To je poklic, ki ga opravljam z velikim veseljem, kljub temu da je včasih zelo naporen in zahteva popolno predanost.

Prosti čas, kolikor mi ga ostane, posvečam svo-ji družini (ženi in dvema sinovoma), zelo rad tudi kolesarim in planinarim ter pozimi smučam. Leta 2006 se mi je v okviru preventivnega projekta porodila ideja, da bi izdajal bilten, ki sem ga po-imenoval Modri izziv. Projekt je nastal ob pomo-či občin Lukovica in Moravče, ki sta ga finančno podprli. Namen izdaje je bil reševati probleme, ki se pojavljajo v lokalni skupnosti in so moteči za občane. Bilten je v lokalni skupnosti naletel na zelo dober odziv, saj občani izpostavijo proble-matiko, ki jo nato policijska postaja v sodelovanju z lokalno skupnostjo in pristojnimi službami po-skuša razrešiti.

Kot primer naj navedem, da so v prvi številki biltena Moravčani izpostavili problem vandalizma, ki se je zlasti ob koncu tedna pojavljal na avtobus-ni postaji v Moravčah. V drugi številki smo objavili ukrepe, ki jih je izvajala PP Domžale, za zmanjšanje vandalizma, in preko biltena pozvali občane, ki ži-vijo blizu avtobusne postaje, da o vseh negativnih pojavih sproti obveščajo PP Domžale. Na tak način se nam je navedena problematika zmanjšala za 80 %. O tem uspehu pa smo potem poročali v tretji številki biltena. Prav tako so v biltenu preventivne vsebine, ki zanimajo občane Lukovice in Moravč (varno delo s kmetijskimi stroji), predstavljen je bil preventivni projekt Policist Beno, kaj pa zdaj, ki se je nato izvajal na OŠ Janka Kersnika–Brdo in podružničnih šolah in je med učitelji in učenci ter njihovimi starši naletel na zelo dober odziv.

V biltenu so predstavljene tudi zabavne vse-bine: v prvi številki je bila objavljena križanka in stran, namenjena humorju. Da je projekt tako do-bro zaživel, se moram zahvaliti tudi vodstvu PP Domžale (komandirju in njegovim pomočnikom), ki projekt podpirajo in mi pomagajo pri urejanju s svojimi nasveti in idejami. Bilten brezplačno do-bijo gospodinjstva na območju Moravč in Lukovi-ce. Naklada je zaenkrat še majhna, in sicer od 350 do 450 izvodov. Sam dostavim izvode na osnovne šole, v zdravstvena domova in na sedež občinskih uprav v Moravčah in Lukovici.

Želje za prihodnost so, da bi povečali naklado na vsaj 600 izvodov, da bi bil bilten dostopen čim širšemu krogu občanov, ter da bi s tem dosegli čim boljše sodelovanje med PP Domžale in obča-ni obeh lokalnih skupnosti. V službi kot vodja policijskega okoliša

Z družino na dopustu

Lokalni bilten Modri izziv

VARNOST - 2.indd 66 9.4.2009 15:30:48


VArNOST

67


UPOKOJENI POLICIST TOMAŽ ČUČEK – USTVARJALEC PODOB V LESU

Tomaž Čuček se je rodil leta 1951 v Mariboru. Otroštvo je preživel v Izoli, kjer je končal osnovno in nižjo glasbeno šolo. V Kopru je končal kovinarsko šolo in se zaposlil v To-mosu. Po odsluženem vojaškem roku se je prešolal in svo-jo poklicno kariero nadaljeval v različnih policijskih eno-tah: na Krasu ob žarenju ruja in pesmi borov, v Cerknici ob skrivnostih Cerkniškega jezera, v najhladnejšem Babnem polju, poklicno kariero pa je končal v Postojni s kraško burjo. Lepote, ki so ga navdajale, je znal shraniti v sebi.

Ob upokojitvi se življenje prevesi čez dvanajsto. Nastanejo vrzeli, ki jih je treba zapolniti, narediti kaj zase, da občutek ne-pomembnosti, nepotrebnosti, odmika … ne boli preveč.

Kot bi čakala na ta trenutek, je Tomažu prišla naproti stara želja po grafičnem oblikovanju, ki jo je v sebi nosil že iz osnov-ne šole, pa ni imel možnosti za študij. Lotil se je risanja na les s pirografom. Bera njegovih izdelkov je velika.

Veliko je portretov pisateljev, pesnikov, skladateljev … in ur z različnimi motivi. Vse je izdelano s tankočutno natanč-nostjo. Podobe na lesu oživijo, drevesa, živali in hiše pa obu-dijo spomine.

Tomaž Čuček podaja podobe iz svoje notranje lepote na-ročnikom ali njemu ljubim osebam tako, da to začutiš.

V tem času je razstavljal na skupinskih in samostojnih raz-stavah po različnih krajih v Sloveniji, in sicer:

– v prostorih Društva upokojencev Cerknica,– v Kulturnem domu Srečka Kosovela v Sežani,– v prostorih Društva upokojencev Dragomer,– v Kulturnem domu v Cerknici,– v galeriji Ložanka v Starem trgu pri Ložu in – v galeriji Krpan v Cerknici.

Tomažu želimo še veliko uspešnih razstav.

Besedilo: sodelavci OKC PU PostojnaFoto: Tomaž Čuček

VARNOST - 2.indd 67 9.4.2009 15:30:49


VArNOST

BRANKO ZUPANIČ – PREDSEDNIK ZDRUŽENJA ZBIRATELJEV POLICIJSKIH INSIGNIJ SLOVENIJA


Ko sta ministrica in v. d. ge-neralnega direktorja sredi februarja obiskala PP Ma-ribor I, smo bili vsi prijetno presenečeni. Na policijski postaji imajo namreč poli-cista, ki se ukvarja z zbira-teljstvom in je na postaji uredil pravi policijski mu-zej, v katerem je med dru-gim izjemno bogata zbirka insignij in policijskih kap. Branko Zupanič se z zbi-rateljstvom ukvarja že od leta 1992, ima pa še nekaj drugih zanimivih hobijev.

Od kdaj ste zaposleni v poli-ciji?

V policijo sem prišel leta 1980 in pričel s svojim delom na OM Bled, nato nadaljeval na PMM Jesenice in na PMM Šentilj. Leta 19-88 pa sem prišel na takratno PM Rotovž oziroma sedaj PP Maribor I kjer opravljam dela VPO. V osemdesetih letih so bili manjši skoki še na OM Ljubljana Vič, SEM in delo v zvezni enoti milice na Kosovu.

Kaj vam pomeni biti policist?

Na to vprašanje bi bilo lahko veliko odgovorov, morda moj ne bo tak, kot ga večina pričakuje. Želja postati policist ni iz otroških let, temveč se je rodila nekoliko kasneje in se uresničila, ko sem se vrnil s služenja vojaškega roka ter z delovnega mesta prodajalec v podjetju Mercator Izbira Panonija Ptuj zajadral v modro miličniško uniformo. Policistovo delo ni lahko, pomembno pa je, da je pri de-lu vesten, korekten, pošten in še bi lahko našteval. To sem spoznal kot vodja policijskega okoliša, ko se srečujem z raznovrstnimi nalo-gami in ljudmi in lahko mirno rečem, da moje delo spoštuje večina poštenih občanov, pa tudi tisti, ki so na drugi strani zakona.

Imate poleg službe tudi kaj prostega časa? Kako ga preživ-ljate?

Seveda se najde prosti čas, saj ga vsak človek potrebuje, sploh policist, da se razbremeni od napornega dela, pa ob tem ne mis-lim na fizično delo in kolegi policisti bodo že vedeli, kaj to delo pomeni.

S čim se radi ukvarjate? Kaj počnete v svojem prostem času?

Rad rišem karikature, vendar je to postala moja obstranska dejavnost. Prej sem se ukvarjal s strelskim športom in sojenjem na tekmovanjih. Sedaj pa več časa posvečam izdelovanju spomin-kov – korantov, za katere sem prejel certifikat domače in umetne obrti. Moji spominki so že na vseh kontinentih sveta. Kot rojeni Ptujčan ne morem brez kurentovanja in kurentije, zato sem se skupaj z mlajšo hčerko pridružil Miklavškim kurentom in letošnje pustno obdobje je bilo kar naporno. Delujem pa še v Policijskem športnem društvu Maribor.

Od kdaj se ukvarjate z zbiranjem policijskih stvari, kako je prišlo do tega?

Svoj prvi našitek sem dobil nekje leta 1985, ko sem zamenjal miličniški našitek za policijski našitek iz Amerike in prvič srečal

ameriškega policista. To se je zgodilo na MP Šentilj. Potem je nastalo zatišje, leta 1992 pa ponovno izbruhnilo. Kako, še sam ne vem. V glavnem, zače-lo se je. Pridružil sem se zbira-teljskemu klubu v Avstriji, kjer sem spoznal čudovite zbiralce in kaj hitro so me popeljali v svet tega hobija. Leta 1998 sem s somišljeniki pričel sanjariti o ustanovitvi takšnega kluba v Sloveniji. Leta 1999 smo ga tudi ustanovili pod imenom Združenje zbirateljev policij-skih insignij Slovenija. Že na začetku so mi zaupali delo predsednika, katerega še da-nes z veseljem opravljam.

Kaj vam v vaši zbirki največ pomeni?

Ponosen sem, da je moja zbirka policijskih kap in našitkov največja v Sloveniji, vsaj mislim tako. Zbirka namreč vsebuje okrog štiri tisoč policijskih našitkov, okrog petsto policijskih kap, razne značke, medalje, plakete, nekaj orožja in modele avtomo-bilov in motorjev. Imam nekaj policijskih kap, do katerih je zelo težko priti in katere si želi vsak zbiralec.

V vaši zbirki je tudi zadnji še ohranjeni policijski fičo v Slove-niji. Kako ste prišli do njega?

Prešinila me je misel, da bi ob 30-letnici obstoja policije na lokaciji sedanje PP Maribor I pripravili razstavo in prikazali to ob-dobje. In s sodelavci mi je uspelo leta 2003 urediti muzej, v kate-rem je predstavljena zgodovina naše policijske postaje. Seveda pa je bilo treba dodati še nekaj, kar bo pritegnilo ljudi, in to je bil fičo. S pomočjo prijateljev sem prišel do tega vozila in ga nato z njimi uredil, danes pa je ponos PP Maribor I. Kako sem prišli do njega in kaj se je dogajalo okrog njega in z njim, pa bi bila pre-dolga zgodba. In kljub pomislekom mnogih, da projekt ne bo uspel, je dokaz uspeha prav – fičo. Z njim se redno udeležujem relijev starodobnikov na štajerskem območju.

Imate družino, kako gleda na vaše hobije?

Družina mi pomeni veliko, saj je to oaza, kjer najdem svoj mir in razumevanje po napornem delu. Poleg tega pa mi vsa družina stoji ob strani pri mojih hobijih ter me spodbuja in nav-dihuje, da nadaljujem. Spremljajo me na zbirateljska srečanja in lahko rečem, da zbirateljstvo ni samo moj hobi, pač pa cele družine.

Cilji, načrti za vnaprej?

Ne zastavljam si rad posebnih ciljev in načrtov, saj me je živ-ljenje izučilo, da je do postavljenega cilja težko priti. Nadaljeval bom s svojo dejavnostjo, dokler me bo to veselilo. Razmišljam pa, da bi se upokojil, kajti razočaran sem nad stanjem v policiji in vrednotenjem policistov v Sloveniji.

Pripravila: Monika GolobFoto: Branko Zupanič

Branko Zupanič ( desno) na reliju Štajerska

VARNOST - 2.indd 68 9.4.2009 15:30:51


VArNOST

69


Branko v prostem času tudi riše karikature.

Edinega ohranjenega policijskega »fičota« lahko najdemo v Brankovem muzeju.

Ena prvih uniform miličnika, ki jo hranijo v muzeju Milica.

VARNOST - 2.indd 69 9.4.2009 15:30:53


VArNOST

JU-JITSU ZA MLADE IN ZAČETNIKE,knjiga Mirana Grubenška, policijskega inšpektorja iz PU Krško


Miran Grubenšek, policijski inšpektor v SUP PU Krško, se je rodil leta 1961. S prvimi prijemi v borilnih veščinah se je srečal v osnovni šoli. Spoznavanje borilnih veščin je na-daljeval v Srednji šoli za miličnike – kadete v Tacnu, kjer je pridobil znanje in dragocene izkušnje pri tam zaposlenih učiteljih: Miru Deželaku, Jožetu Škrabi in Slavku Puljiču.

Je nacionalni sodnik v jujitsu, trener jujitsa in ima mojstrsko stopnjo pasu 6. dan.

Leta 1980 se je zaposlil v ministrstvu za notranje zadeve in se zaradi službe preselil v Sevnico, kjer z družino živi še danes. Po diplomi na Visoki policijsko-varnostni šoli je bil na PU Krško do leta 2000 inštruktor za samoobrambo in praktični posto-pek.

Danes dela v oddelku za splošne policijske naloge. Med drugim je zadolžen za načrtovanje ob naravnih in drugih ne-srečah, vrsto let že vodi krški PPE.

Leta 1998 je ustanovil zasebno šolo borilnih veščin SENSEI, v kateri poučuje učence in dijake. Tekmovalci kluba DBV Ippon iz Sevnice, ki ga je ustanovil skupaj z mag. Silvom Koželjem, posegajo po evropskih in svetovnih medaljah.

Iz recenzije prof. dr. Milana Čoha, Fakulteta za šport:

»Slovenska športna strokovna literatura je bogatejša z novim delom, Ju-jitsu za mlade in začetnike avtorja Mirana Grubenška. V pričujočem delu avtor posega na področje samoobrambe oziroma Jujitsu tehnike. Predstavi temeljna vedenja in načela Ju-jitsa, stopnje pasov, športno opremo, kratek zgodovinski pregled Ju-jitsa v svetu in etična nače-la borbe. V drugem delu avtor podrobno opiše osnovne uporabne samoobrambne (Ju-jitsu) tehnike z vidika tehnike padanja, borbenih položajev, tehnike sunkov z roko, tehni-ke brc, tehnike blokad, tehnike metov in tehnike vzvodov. Najbolj sistematičen in poglobljen je prav ta del strokovnega dela, ki ga zaključi s pravili in potekom tekmovanj v DUO si-stemu in v Ju-jitsu borbah.

Delo je napisal avtor, ki je združil svoja poglobljena teore-tična znanja s praktičnimi izkušnjami, ki si jih je pridobil v svoji dolgoletni poklicni karieri in pri izvajanju usposabljanja mla-dih v Ju-jitsu v slovenskem športnem prostoru. Preglednost in sistematičnost ter bogata slikovna oprema dajejo delu še posebno vrednost. Knjigo je mogoče priporočiti strokovnim kadrom na področju vadbe mladih v tej športni panogi.«

Besedilo in foto: Robert Perc

OPOMBA: Različna poimenovanja te borilne veščine je IJJF poenotil v jujitsu. Glej članek Jujitsu na str. 45 v Poletu, št. 37, magazinu Dela in Slo-venskih novic, 16. 9. 2004.

VARNOST - 2.indd 70 9.4.2009 15:30:53


VArNOST

71

ZDRUŽENJE SEVER

Policijsko veteransko društvo Sever Go-renjska in Občina Tržič sta 31. januarja v Kulturnem centru Tržič priredila akade-mijo ob 20. obletnici akcije Sever in 15. obletnici Združenja Sever.

Letos mineva namreč že 20 let od zna-menite akcije Sever, ko so takratna ljudska milica in pripadniki drugih služb organov za notranje zadeve 1. decembra 1989 v Ljubljani preprečili napovedani »miting resnice«. V tistem času je bilo za Jugosla-vijo, predvsem za jugoslovanske centra-listične sile, značilno ustvarjanje izrednih razmer, ki so jih reševali na velikih mitingih. V ozadju teh dogodkov so bile spremenje-ne politične razmere v Evropi in Jugoslavi-ji, predvsem pa težnje po demokratičnih spremembah. V Sloveniji so bili ti procesi poimenovani »slovenska pomlad«, ki so se z osamosvojitveno vojno leta 1991 zaključi-li s samostojno državo.

Veteranke, veterane in druge goste slavnostne akademije je najprej pozdravil predsednik Policijskega veteranskega dru-štva Sever Gorenjska Stanislav Ficko. Pred-stavil je dejavnost gorenjskega društva in Združenja Sever, ki združuje dvanajst policijskih veteranskih društev, ki delujejo po celi Sloveniji. S ponosom se je spomnil dneva izpred 15 let, ko je bilo združenje ustanovljeno. Dan združenja policijski ve-terani praznujejo vsako leto 1. decembra, v spomin na datum napovedanega, a ni-koli izpeljanega mitinga. Opisal je dogodke pred znamenito akcijo Sever, ko so takratna milica in druge službe organov za notranje zadeve v Kranju, Tržiču in na Jesenicah že jeseni leta 1989 preprečili mitinge v orga-nizaciji Zveze za ohranitev enakopravnosti državljanov, ki jo je vodil Dragiša Marojevič. Poudaril je, da bo društvo tudi v prihodnje skrbelo za ohranitev zgodovinskega spomi-na na dejavnosti, ki so povezane z osamo-svojitveno vojno. Pri tem bodo sodelovali z drugimi veteranskimi organizacijami, pred-vsem z društvi Veteranov vojne za Slove-nijo na Gorenjskem. Nagovor je zaključil z besedami, da so ljudska milica in organi za notranje zadeve v obdobju osamosvajanja Republike Slovenije in v vojni za Sloveni-jo odigrali ključno vlogo, verjetno najpo-membnejšo v vsej svoji zgodovini. Zato so ponosni, da so lahko sodelovali pri uresni-čitvi tisočletnega hrepenenja Slovencev po samostojni državi.

Zbrane je v imenu policije in PU Kranj nagovoril direktor uprave Jože Mencin. Po-vedal je, da je bila akcija Sever gotovo ena najpomembnejših akcij ljudske milice pred osamosvojitveno vojno. Pri načrtovanju in izvedbi so sodelovale vse miličniške enote po Sloveniji. V neposredni akciji je sodelo-valo 130 pripadnikov posebne enote mili-

ce. Sodelovali so tudi kriminali-sti, kriminalistični tehniki, nekaj miličnikov pa je odšlo na pomoč na UNZ Ljubljana. Na celotnem območju UNZ Kranj je bil mobi-liziran rezervni sestav miličnikov, ki so skupaj z aktivnimi miličniki opravljali redne naloge. Posebej je poudaril, da je ponosen, da je na akademiji prisoten tudi Tomaž Ertl, takratni republiški sekretar za notranje zadeve, ki je bil vsem pripadnikom organov za notranje zadeve za zgled in v veliko oporo. Njegova načela, odločnost, skrb za posameznika in skupnost pa naj bodo vodilo tudi sedanjim in prihodnjim generacijam, ki jim je ali bo za-upano vodenje slovenske policije.

Prisotne je nato pozdravil Tomaž Ertl, ki je častni član PVD Sever Gorenjska. Pouda-ril je, da so pripadniki organov za notranje zadeve v letih pred akcijo Sever in še po-sebej med njo delovali izključno v interesu slovenskega naroda. Slovensko politično vodstvo se je dobro zavedalo nevarnosti, ki jo je prinašal napovedani »miting resnice« v Ljubljani. Zato se je tudi sam v funkciji repu-bliškega sekretarja večkrat srečal s sekretar-ji za notranje zadeve ostalih jugoslovanskih republik in z drugimi funkcionarji, ki jim je odločno povedal, da mitinga v Ljubljani, ni-ti v katerem koli drugem kraju v Sloveniji, ne bo. Zaradi mobilizacije vseh pripadnikov organov za notranje zadeve in izkazane od-ločnosti je bil miting odpovedan. Uspelo je, ker sta bila v tem dejanju slovenski narod in slovenska politika enotna.

Slavnostni govornik na akademiji je bil mag. Borut Sajovic, poslanec Državnega zbora in župan Občine Tržič. Najprej se je spomnil takratnih dogodkov in citiral zna-meniti stavek Tomaža Ertla: »Načrt je izde-lan za celotno območje Slovenije in pose-bej za mesto Ljubljana, da bi povsod, kjer bi se poskušalo motiti varnost, red in mir, lahko ustrezno ukrepali. Naj ljudi ne bo strah. Nobene potrebe ni. Imate svojo mili-co, ki bo storila vse, da boste varni.« Za 1. decembra 1989 napovedani »miting resni-ce« je bil prepovedan in policija je storila, kar je morala – zaščitila je svoje ljudi in se jasno opredelila za samostojno Slovenijo. To je bil prelomni dogodek, ki je dokonč-no pokazal, da smo Slovenci gospodarji na svoji zemlji in da so politična nesoglasja v gospodarsko izčrpani državi tako močna, da Jugoslavija ne more več ostati skupaj. Zatem je še poudaril, da je treba zgodovino in zgodovinski spomin ohraniti v izvorni ob-liki, kar mora biti naš skupni cilj, pri tem pa morata biti jasno vidna prispevek delavcev organov za notranje zadeve in dejstvo, da je bila osamosvojitev projekt vseh Sloven-

cev. Kakršnokoli preštevanje, prisvajanje zaslug enostavno ne sledi duhu enotnosti, ki je takrat vel iz vseh por naše družbe. Za konec je veteranskemu društvu zaželel še naprej uspešno delo. Poudaril je, da so ve-teranke in veterani lahko ponosni na vse, kar so storili za Slovenijo, in da ga tako ni strah za prihodnost države.

Svečana akademija je bila namenjena tudi podelitvi priznanj Združenja Sever, ki jih je podelil predsednik PVD Sever Gorenj-ska Stanislav Ficko. Skladno s Pravilnikom o priznanjih Združenja Sever in sklepom Upravnega odbora Združenja Sever so bila podeljena priznanja za zasluge v času de-mokratičnih procesov v Republiki Sloveniji.

Plaketo osamosvojitve je prejela Obči-na Tržič, v imenu katere jo je prevzel župan, mag. Borut Sajovic. Zlati znak osamosvojit-ve je prejel Mirko Dobršek, srebrne znake so prejeli Bojan Belak, Branko Habjan, Du-šan Jotič in Jože Kuzma. Bronaste znake so prejeli Dušan Belak, Nikola Česen, Metod Derling, Franc Gaber, Igor Jurjevčič, Dra-gomir Kolevski, Ivan Pogačar, Niko Resnik, Janez Rozman, Janez Studen, Milan Urbanc, Boštjan Zadražnik, Miran Zagradišnk in Du-šan Zupan.

Podeljena so bila tudi priznanja za uspešno in prizadevno delo v Združe-nju Sever. Srebrni znak Sever sta prejela Slavko Hočevar in Jože Romšak, bronaste znake pa Jana Černoga, Irena Meglič, Aljo-ša Jazbec, Jože Mencin, Branko Pavalec, Andrej Žemva in Dušan Žnidaršič. Pred-sednik Organizacijskega odbora in pod-predsednik PVD Sever Gorenjska Drago Zadnikar pa je za uspešno in prizadevno delo v Združenju Sever srebrni znak Sever podelil tudi Stanislavu Ficku.

Slavnostna akademija se je zaključila v preddverju Kulturnega centra, kjer so nav-zoči obujali spomine na osamosvojitvene dogodke.

Besedilo: Stanislav FickoFoto: Jože Romšak

SLAVNOSTNA AKADEMIJA OB 20. OBLETNICI AKCIJE SEVER IN 15. OBLETNICI ZDRUŽENJA SEVER

VARNOST - 2.indd 71 9.4.2009 15:30:54


VArNOST

Gre za prvo tovrstno tekmovanje, katerega namen je v športno areno privabiti čim več vodstvenih in vodilnih delav-cev. Pobudnik tekmovanja je bil namestnik generalnega direk-torja policije Matjaž Šinkovec, ki je obenem tudi član upravnega odbora združenja. Organizacijski odbor pa so sestavljali Tomi-slav Omejec, predsednik Športno rekreativnega društva Tacen, Štefan Komuškič iz istega društva ter predsednik ZPŠ. Idejo smo na sestanku organizacijskega odbora še oplemenitili z laskavim naslovom Prvenstvo za pokal generalnega direktorja policije.

Tekma je potekala v lepem sončnem vremenu na smučišču v Kranjski gori. Vsi tekmovalci pa so lahko preizkusili tudi mode-le smuči ob strokovnem vodstvu učiteljev smučanja in strokov-njakov za izbiro smuči.

Tekmovanje je bilo organizirano v treh starostnih kategori-jah (do 35 let, do 50 let in nad 50 let) posebej za moške in po-sebej ženske. Tekmovalke in tekmovalci do 10. mesta so prejeli diplome, do 3. mesta pa pokal. Pokal generalnega direktorja policije za leto 2009 je dobil najboljši tekmovalec v absolutni kategoriji, Tomislav Omejec, v trajno last.

Podelitev pokalov in diplom ter zaključek je potekal v hotelu Lek v Kranjski Gori.

Kljub vratolomnim padcem poškodb na tekmovanju ni bilo. Za prihodnje leto pa bomo predlagali, da se tekma vnese v od-ločbo športnih tekmovanj v policiji.

Vsem udeležencem čestitke za udeležbo in uvrstitev!Besedilo in foto: Srečko F. Krope

PRVENSTVO V VELESLALOMU ZA POKAL GDP

ŠPORT

V Kranjski gori je Združenje policijskih šefov Slovenije in Športno rekreativno društvo Tacen 12. februarja organiziralo I. dr-žavno prvenstvo vodstva MNZ in policije v veleslalomu za pokal generalnega direktorja policije 2009. Odziv vodstvenih in vodilnih delavcev je bil odličen.

KATEGORIJA IME IN PRIIMEK MESTO

ženske - absolutna Biserka Debeljak 1. mesto Mateja Rokvič 2. mestoAlenka Colja 3. mesto

moški do 35 let Tomislav Omejec 1. mestoEvgen Veselko 2. mestoAljoša Jazbec 3. mesto

moški do 50 let Štefan Komuškič 1. mestoAndrej Janežič 2. mestoDanijel Žibret 3. mesto

moški nad 50 let Franc Sablič 1. mestoTomaž Lampič 2. mestoIvan Mezek 3. mesto

Uvrstitve najboljših:

Najboljše v ženski absolutni kategoriji Najboljši v moški kategoriji do 35 let, Tomislav Omejec z Matjažem Šinkovcem

VARNOST - 2.indd 72 9.4.2009 15:30:55


VArNOST

73

SPORT

DRŽAVNO PRVENSTVO V VELESLALOMU

Ob vrhunski organizaciji in pod ostrim očesom glavnega motorja tek-movanja, policijskega inšpektorja iz PU Maribor Jožeta Časarja, se je ob idi-ličnih vremenskih razmerah na startu zvrstilo 170 delavk in delavcev MNZ in policije ter 88 članic in članov PVD Sever. Vsekakor gre za največje število nastopajočih doslej.

Prizadevni člani Smučarskega klu-ba Branik Maribor – Šole smučanja in deskanja na snegu Pohorje, so pri-pravili vrhunsko, a tehnično zahtevno progo. Trideset tekmovalcev velesla-loma ni končalo, šest pa je bilo diskva-lificiranih. »Gre predvsem za druženje, da se kdaj srečamo tudi kako drugače kot le ob službenih obveznostih. Je pa seveda pomembno tudi, da daš na progi vse od sebe,« je v ciljni areni po-vedal Bojan Ferk iz PU Maribor.

Tekmovali so v treh kategorijah, ve-terani pa v dveh. Najboljši trije v vsaki kategoriji so prejeli medalje, najboljši ekipi pa pokala.

Med zaposlenimi v MNZ in polici-ji je v kategoriji žensk nad 45 let zma-go osvojila Slavica Smrekar iz PU Nova Gorica, Sabina Horvat iz Pu Maribor je bila prva v kategoriji žensk do 45 let, v kategoriji žensk do 35 let pa je bila nepremagljiva Anastazija Stare iz Pu Kranj.

Med moškimi je bil v kategoriji nad 45 let najboljši Štefan Komuškič iz PU Ljubljana, Robert Kralj iz PU Kranj je zmagal v kategoriji do 45 let, v katego-riji najmlajših (do 35 let) pa je blestel Evgen Veselko iz UVZ. Ekipno je prvo mesto zasedla mariborska policijska uprava.

Med veterankami je bila v kate-goriji nad 45 let najboljša Dragica Urbanc (PVD Sever za celjsko območ-je), v kategoriji do 45 let pa je največ znanja pokazala Majda Selinšek (PVD Sever za Koroško). Med veterani je bil v kategoriji nad 45 let najhitrejši Miloš Špoljar (PVD Sever Ljubljana), Bojan Ferk (PVD Sever Ljubljana) pa je zma-gal med moškimi, starejšimi od 45 let. Med veterani je ekipno prvo mesto zasedlo Policijsko veteransko društvo

Sever za celjsko območje. Tekmovalci so z množičnim obiskom veleslaloma še enkrat pokazali, da je smučanje na-

cionalni šport in priljubljen tudi med policisti.

Besedilo in foto: Bartolo Lampret

Mariborska policijska uprava in Policijsko veteransko društvo Sever Maribor sta v sodelovanju s Policijsko akademi-jo v začetku februarja organizirala prvenstvo v veleslalomu. Po tem, ko so strmino za nagrado Zlate lisice že dodobra obrusile tekmovalke s celega sveta, so Snežni stadion v Mariboru tradicionalno preizkusili tudi delavci MNZ in poli-cije ter člani PVD Sever.

Seveda ni pravega tekmovanja v veleslalomu brez ptujskih kurentov. Letos je tekmovalce bodrila Grupa 311, v kateri sta se pod težo mask potila tudi dva policista iz PU Maribor. Da pa je dan minil tudi poučno, sta po-skrbela bloška smučarja iz PU Postojna, ki sta predstavila zanimiv del naše zgodovine.

Zelo dobro se je na prvenstvu odrezala ekipa PVD Sever za Koroško. Majda Selinšek je zasedla prvo mesto, ekipa pa je skupno zasedla odlično 3. mesto. Na fotografiji so člani PVD Sever za Koroško nad 45 let.

VARNOST - 2.indd 73 9.4.2009 15:30:56


VArNOSTŠPORT

PRVENSTVO LJUBLJANČANOV V VELESLALOMU

Na Veliki planini je 19. februarja potekalo tekmovanje de-lavcev PU Ljubljana in članov OPS Ljubljana v veleslalomu. Tekmovanje je organizirala PU Ljubljana v sodelovanju z OPS Ljubljana in PP Kamnik.

Zjutraj smo se zbrali ob spodnji postaji nihalke, kjer smo prevzeli karte in štartne številke. Že ob prihodu je bilo čutiti veselo razpoloženje in dobro voljo med udeleženci tekme. Na Veliki planini nas je pričakalo sončno vreme in obilica snega, skratka prekrasna zimska idila.

Veleslalomska tekma je potekala v Tihi dolini, progo pa so pripravili prizadevni delavci ŠD Snežak iz Celja. Pred tekmova-njem so si tekmovalci temeljito ogledali progo in strokovno ugotavljali, kje so skrite pasti ter se psihično pripravljali na »tekmo leta«. Tekma je bila izpeljana strokovno in zakonito,

kot pravimo v policijskem žargonu. Po končani tekmi je večina uživala v popoldanski smuki, nato smo se vsi sodelujoči zbrali v gostišču Orel v Stahovici, kjer je bil sklepni del, malica in raz-glasitev rezultatov s podelitvijo priznanj najboljšim tekmoval-cem in ekipam.

Podelitve priznanj sta se udeležila tudi direktor PU Ljublja-na mag. Stanislav Vrečar in predsednik OPS Ljubljana Radivoj Uroševič. Direktor je poudaril pomen tovrstnih tekmovanj, saj takšne oblike druženja krepijo medsebojne odnose med zapo-slenimi in s tem vplivajo na boljše počutje v kolektivu.

Iskrena hvala organizatorjem za odlično izpeljano tekmo-vanje, direktorju PU Ljubljana in predsedniku OPS Ljubljana pa za podporo pri organizaciji in izvedbi tekmovanja. Upam, da se naslednje leto vidimo v še večjem številu.

Besedilo in foto: Marko Kladnik in Ivan Mezek

S HRVAŠKIMI KOLEGI V PLANICI

Policisti PP Podlehnik smo 21. marca organizirali neformalno sre-čanje s predstavniki hrvaških var-nostnih organov, in sicer smo si šli ogledat sobotno tekmo v smučar-skih poletih v Planici.

Poleg hrvaških varnostnih orga-nov iz PP Krapine, PGP Macelj in Va-raždin sta se nam pridružila tudi ko-mandirja PMP Gruškovje in PP IU.

Neformalno srečanje je minilo v sproščenem razpoloženju, strinjali smo se, da so taka srečanja potrebna tudi v prihodnje, saj je dobro medso-sedsko razumevanje pogoj za uspeš-no in učinkovito delo.

Tekst: Aleš HanžekovičFoto: Jaka Horvat

VARNOST - 2.indd 74 9.4.2009 15:30:56


VArNOST

75

SPORT

PRVENSTVO PU MARIBOR V VELESLALOMU

Na domicilni strmini Zlate lisice, na Snežnem stadio-nu v Mariboru, sta PU Ma-ribor in PVD Sever Maribor konec januarja organizira-la prvenstvo v veleslalo-mu.

Ob vrhunski organizaciji se je kljub slabim vremen-skim razmeram, kakršnih ne pomnijo niti najstarejši tek-movalci, na startu zvrstilo 145 delavk in delavcev PU Maribor ter dva upokojena delavca; 28 tekmovalcev ve-leslaloma ni končalo, en pa je bil diskvalificiran.

Tekmovanje je potekalo v dveh ženskih in treh mo-ških kategorijah. V kategoriji žensk nad 45 let je zmagala upokojena delavka PU Mari-bor Sonja Božič, v kategoriji žensk do 45 let Sabina Hor-vat iz PU Maribor I, v katego-riji žensk do 35 let pa si je po-novno priborila zmago Patri-cija Krajnc iz PP Podlehnik.

Izidor Hriberšek iz PMP Gruškovje je bil tudi letos najboljši med moškimi v kategoriji nad 45 let, Bojan Ferk iz PP Gorišnica je pono-vil svoj lanski uspeh v kate-goriji moških do 45 let, v ka-tegoriji najmlajših (do 35 let) pa je ponovno blestel Dejan Ertl iz PMP Gruškovje.

Ekipa PP Ormož je bila najboljša, drugo mesto je pripadlo tekmovalcem PP Maribor I, tretje mesto pa so zasedli delavci PMP Gru-škovje.

Po tekmovanju sta po-močnik direktorja PU Mari-bor Rafael Viltužnik in pred-sednik PVD Sever Maribor Marjan Vrbnjak najboljšim trem v vsaki kategoriji po-delila medalje, ekipam pa pokale.

Besedilo: Bartolo LampretFoto: PU Maribor

REVIJALNA SMUČARSKA TEKMA

Kot pravi domačini smo v goste povabili ‘poslovnega part-nerja’ v boju s kriminalom – PP Slovenske Konjice. Tokrat so prišli v okrnjeni postavi.

Progo na Velikem vrhu so postavili domačini, člani Smučar-sko skakalnega kluba Šmartno na Pohorju. Saj se ve, če doma-čini ne poznajo Pohorja, le kdo bi ga? In rezultat – vsi smo prišli na cilj oziroma domov.

V okrnjeni tekmovalni zasedbi, manjkal je državni prvak MNZ in PU Maribor za leto 2008/09 Bojan Ferk, smo se spustili po progi. Mnogi so naslednjim tekmovalcem globoko vtisnili smučine v snežno površino – proga ni vzdržala pritiska poli-cistov. Vendar rezultati štejejo.

Tema je pritiskala in smučarska karavana se je umaknila v toplo zavetje Rekreacijsko-turističnega centra. Sledila je razglasitev rezultatov po kategorijah in uspešnosti, fotogra-firanje in zaključni nagovori. Zmagovalec je bil znan, pokal prepoln, mize obložene, v zraku veselje, nekateri pa so že pri-

čeli kovati načrte za zmagoslavje na veleslalomu v naslednji smučarski sezoni.

P. S.: Kratica VIP pri nas pomeni ‘’veseli in poraženi’’.

Besedilo in foto: Davorin Ramšak

Še pod vplivom smučarske tekme PU Maribor, ki je pote-kala v ‘težkih’ razmerah in imela ‘še težji’ zaključek, smo se na PP Slovenska Bistrica dogovorili, da organiziramo revijalno smučarsko tekmo na južnih obronkih Pohorja. Četrtega februarja smo organizirali veleslalomsko tekmo z dvema tekoma, uradnimi meritvami in VIP prostorom.

Po razbrazdani progi z nepričakovanimi odstopi je po težkem boju s stotinkami slavil Darko Stopar. Takoj za njim se je uvrstil Rok Naveršnik, tolažilno tretje me-sto pa si je po ovinkih privozil povratnik na PP Slovenska Bistrica Darko Babšek.

VARNOST - 2.indd 75 9.4.2009 15:30:57


VArNOST

POLICISTI PP LENDAVA ODLIČNI NA OSANKARICI

V spomin na padli Pohorski bataljon je bilo konec januarja na znameniti Osankarici tekmovanje v smučarskem teku.

Na progo na Arehu smo se podali tudi policisti PP Lendava Dejan Slana, Igor Belcl in Danijel Novak. Proga, ki je bila dolga 6 km, je bila zelo zahtevna, polna vzponov in spustov.

Glede na snežne razmere v pokrajini ob Muri in ravnine brez konca smo ocenili, da so naše možnosti za vidnejši uspeh

ŠPORT

majhne. A zgodilo se je presenečenje. Policisti PP Lendava smo v kategoriji policisti ekipno osvojili 1. mesto in dokazali, da je mogoče z močno voljo in policijsko trmo veliko doseči.

Presenečenja nad zmago ni skrival niti glavni napovedova-lec, ki je na podelitvi pokalov svoje začudenje izrazil z vpraša-njem: »Ja, kje ste pa te vi trenirali?«

Besedilo in foto: Danijel Novak

Člani ŠD TRIBOR in policisti PU Ljub-ljana so se 8. marca udeležili ekip-nega državnega prvenstva v jujitsu borbah za člane. Tekmovanje je bilo v Gornjem Gradu, udeležilo se ga je se-dem klubov iz Slovenije, v kadetskih, mladinskih in članskih ekipah tako v ženski kot moški konkurenci.

Gre za tekmovanje, na katerem so tekmovalci razdeljeni v različne tež-nostne kategorije in se tekmovalci ekip borijo proti ekipam v vsaki težnostni kategoriji. Zmagovalka je tista ekipa, ki zbere več zmag v posamičnih katego-rijah. Druga pravila so enaka kot v po-samični jujitsu borbi.

Ekipa PU Ljubljana, ki jo je vodil in-štruktor PPSA PU Ljubljana Elvis Podlo-gar, je med petimi ekipami zasedla od-lično tretje mesto, v najmočnejši moški članski konkurenci, tj. v policijski kon-kurenci, pa zmagala.

Žal pa se je poškodoval Uroš Iskra, ki je tekmovanje moral predčasno za-pustiti.

Besedilo in foto: Elvis Podlogar

Ekipa z močno voljo: Dejan Slana, Igor Belcl in Danijel Novak

DRŽAVNO PRVENSTVO V JUJITSU BORBAH

Barve ekipe PU Ljubljana so zastopali: Bojan Popović, do 77 kg, PP Moste, Luka Jutršek, do 69 kg, PKP, Bošt-jan Divjak, do 85 kg, PP Kočevje, Otmar Jordan, nad 94 kg, PP Kočevje, Uroš Iskra, do 94 kg, PP Moste.

VARNOST - 2.indd 76 9.4.2009 15:30:58


VArNOST

77

SPORT

Policisti PP Podlehnik smo v za-četku marca organizirali športni dan s smučanjem na Kopah. Poleg prostega smučanja po koroških strminah smo organizirali tudi veleslalomsko tekmo, na katero smo se različno pripravljali. Malo bolj resni so trenirali, drugi malo manj resni pa so s pohorskimi bo-rovničkami v koči zbirali pogum za tekmo.

Po končani tekmi smo se strinjali, da smo vsi zmagovalci, saj se na sre-čo nihče ni poškodoval, sodelavec Edi pa nas je presenetil in nam vsem izročil medalje.

Po smučanju smo se v dolini raz-veselili dobrot v domači oštariji, saj smo se vsi najprej pošteno okrepčali, nato pa tudi malo zaplesali. Ko se je dan prevesil v noč, smo se previdno odpravili nazaj proti našim Halozam, kamor smo, čeprav v poznih urah, prispeli varno.

Tekst: Aleš HanžekovičFoto: Mateja Rožman, Jaka Horvat

ŠPORTNI DAN PP PODLEHNIK

POLICISTI OSVOJILI OBČINSKI POKAL

Konkurenca je tudi tokrat bila močna, saj smo se za žogo podili z ekipami Športni-ki Slovenske Bistrice (Vodovnik, Fridrih ...), in spremljevalci športnikov, tj. novinarji in športnimi delavci. Manjkali niso niti delavci občine in ekipa direktorjev. Ko so se začele tekme, so padali tudi goli, pele so kosti in slišali so se žvižgi – zlasti sodnikovi.

Tokrat nam je uspelo. Po polfinalni zmagi nad Športniki smo se v finalu ponov-no srečali s Športnimi delavci, ki so nas v predtekmovanju edini porazili. Tokrat smo jim vrnili in se z 1:0 veselili prvega mesta.

Toda vsaka zmaga oz. osvojitev prvega mesta poraja vprašanje: »Ali ga bomo na-slednje leto ubranili?«

Besedilo in foto: Davorin Ramšak

Pravijo, da gre v tretje rado. Tako nas je Športna zveza Slovenska Bistrica v tret-je povabila na 4. turnir v malem nogo-metu, ki so ga organizirali ob prazniku občine Slovenska Bistrica (12. marec).

VARNOST - 2.indd 77 9.4.2009 15:30:59


VArNOST

NOGOMETNI TURNIR OB KULTURNEM PRAZNIKU

ŠPORT

Poleg njih so kot vsa leta doslej sodelovale še vladno-parla-mentarna ekipa, ekipa novinarjev pod vodstvom Tomaža Ran-ca, ekipa odvetnikov z Aleksandrom Čeferinom na čelu, ekipa duhovnikov Pax in ekipa koroških direktorjev. Letos sta se jim pridružili še ženska nogometna reprezentanca Slovenije in eki-pa glavnega sponzorja turnirja.

Osem ekip je bilo razdeljenih v dve skupini, vsaka je igrala z vsakim nasprotnikom, nato pa sta igrali drugouvrščeni ekipi tekmo za tretje mesto, prvouvrščeni pa za prvo mesto. Začetek finalne tekme je popestril tudi kratek kulturni program.

Humanitarni del letošnje prireditve je bil namenjen zbiranju plastičnih zamaškov, ki so jih prinesli obiskovalci in udeležen-ci turnirja. Simbolična vstopnina za vse obiskovalce je bila vsaj deset plastičnih zamaškov od steklenic, za kar je vsak obiskova-lec in tudi igralec dobil steklenico osvežilne pijače. Med prire-ditvijo so bili plastični zamaški prodani podjetju za reciklažo iz Mežice, iztržek pa je bil pred finalno tekmo podarjen otrokom dveh socialno šibkih družin.

Besedilo in foto: Peter Pungartnik

Kulturni praznik je mogoče počastiti tudi s športom in druženjem, so menili organizatorji tradicionalnih nogometnih turnirjev na Prevaljah. Občina Prevalje je zato tudi letos 8. februarja v športni dvorani na Prevaljah organizirala jubilejni, že deseti Kulturni šok, s katerim so na športno-kulturni način, ki ga je povezovala humanitarna dejavnost, praznovali Prešernov praznik. Na nogometnem turnirju je sodelovala tudi ekipa koroških policistov.

Uvodna tekma med ekipama koroških policistov in odvetniške družbe Čeferin

Ekipo PU Slovenj Gradec, ki je na turnirju osvojila tretje mesto, so sestavljali: Dejan Forneci (vratar), Hinko Gregor, Simon Vasle, Boštjan Helbl, Aleš Vrabič, Marko Prevolčič, Viktor Krapež in Peter Pungartnik (vodja ekipe).

KOŠARKARSKI TURNIR TROJKNa Osnovni šoli Koper so policisti PP Koper, člani Športnega društva Belina, konec februarja organizirali 3. tradicionalni košarkarski turnir trojk policijskih enot Koper 2009. Udeležilo se ga je 15 policijskih ekip iz cele Slovenije.

Na otvoritvi turnirja je udeležence pozdravil pomočnik komandirja PP Ko-per Almir Talič, ki je vsem udeležencem zaželel veliko športnih užitkov in čim manj poškodb.

Po pravem boju je v finalu slavila eki-pa PP Kočevje I, ki je z rezultatom 16 :

14 premagala lanskoletne zmagovalce, ekipo PP Kranj. Pri tem je treba omeni-ti, da je ekipa PP Kranj na turnirju vse tekme odigrala le s tremi igralci, brez zamenjav. Ekipa PP Kranj je tako veliki prehodni pokal Športnega društva Beli-na predala zmagovalni ekipi PP Kočevje

I. V tekmi za tretje mesto je ekipa PP Ko-čevje II z rezultatom 15 : 13 ugnala eki-po PU Ljubljana.

Za najboljšega igralca na turnirju je bil izbran Denis Glišič, igralec zmagoval-ne ekipe. Ekipi Športnega društva Belina se kljub trudu ni uspelo uvrstiti v finale.

VARNOST - 2.indd 78 9.4.2009 15:31:00


VArNOST

79

SPORT

Na podelitvi je udeležence košarkarskega turnirja pozdra-vil tudi direktor PU Koper Božidar Štemberger, ki je s pomoč-nikom Taličem podelil pokale, priznanja in nagrade najboljšim ekipam.Posebne nagrade organizatorja so letos prejeli

− igralki Janja Meglič (PP Kozina) in Jasmina Živec (Gusarji – PPOP Koper),

− Veselko Šučur (PP Kranj) in Dejan Šučur (PP Koper – Šport-no društvo Belina), oče in sin, oba igralca na turnirju, njuni ekipi sta se pomerili v predtekmovanju, uspešnejši je bil oče Veselko, in

− Robert Ošlovnik iz ekipe PU Slovenj Gradec kot najstarejši udeleženec turnirja.

Besedilo: Boštjan BerličFoto: Peter Primožič

PPP Koper skrbi za dobro počutje in psi-hofizično kondicijo svojih uslužbencev. Zato je 12. marca organizirala družabno-kondicijski pohod na Slavnik, ki se ga je udeležila večina policistov, komandir in oba pomočnika ter štiri administrativne sodelavke, skupaj 26 uslužbencev.

S postaje smo odrinili nekaj po osmi uri ter čez dobrih 20 minut prispeli na iz-hodiščno točko pohoda, v zaselek Borgot pri Prešnici. Obetal se je prelep dan, saj je bilo nebo po nekaj deževnih dneh brez ob-lačka. V začetku nas je pot vodila po dokaj strmi makadamski cesti, ki je poskrbela za to, da se je na začetku zelo skrčena kolona dodobra razširila, saj imamo nekateri več, nekateri manj kondicije. Po približno uri hoda po cesti, obrasli s pretežno borovim gozdom, smo prišli do pobočja, ki ga je pred nekaj dnevi pobelila snežna nevihta. Seveda smo to priložnost takoj izkoristili za kepanje, predvsem naših sodelavk. Na posameznih delih je bilo tudi do pol metra snega.

Po slabih dveh urah hoje smo priso-pihali na vrh, kjer smo se lahko preizkusi-li v poznavanju geografije, saj je bil kljub mrzlemu vetru, jasen dan, ki je omogočal

prekrasen razgled. Pogled nam je segal od gore Učke na Hrvaškem, čez tržaški zaliv, skoraj do Markovega trga v Benetkah.

V dokaz, da smo osvojili vrh Slavnika, smo naredili še nekaj spominskih foto-grafij in se počasi odpravili nazaj v dolino. Na poti smo lahko fotografirali še znanilce

pomladi, zvončke, ki so rasli skozi snežno odejo. V dolini smo se, zadovoljni zaradi lepo preživetega dneva, ponovno zbrali in se vrnili na PPP Koper. Strinjali smo se, da bi bilo tak pohod dobro še kdaj ponoviti, seveda na kak drug vrh Istre.

Besedilo in foto: Janko Taurer

POHOD KOPRSKIH PROMETNIKOV NA SLAVNIK

VARNOST - 2.indd 79 9.4.2009 15:31:01

Projekt racionalizacijeNovosti v plačnem sistemu

Fotozgodba: Usposabljanje učne skupine specialne enoteavtor: Milan Tomažin

Ministrstvo za notranje zadeve Republike SlovenijeLetnik LVIIISSN 0350 -7114

2/2009


POGOVOR Z JANKOM GORŠKOM - PRVIM MOŽEM POLICIJE

revi

ja

Nasilje v družini

Documents

Varnost 2/2009