Varnost 1/2016

Ministrstvo za notranje zadeve Republike SlovenijeLetnik LXIVISSN 2232-318X

1/2016re

vija

Vodenje policijskih postaj: pomanjkanje kadra, migracije, stavka in drugi izziviMerjenje organizacijske klime v policiji: tokrat z boljšimi rezultatiGoljuf ije na škodo Evropske unije

AKTUALNO 4 "Z vsemi nujnimi nalogami smo v Ljubljani tako obremenjeni, da za stavko skoraj nimamo časa!"9 Pomanjkanje informacij daje prostor sovražnosti15 Merjenje organizacijske klime v policiji: tokrat z boljšimi rezultati18 Novinarji potrebujejo prve informacije takoj20 Pripravljeni na novo motoristično sezono?

NOVICE 23 Na Informativi veliko zanimanja za policijski poklic23 Slovesno zapriseglo 144 novih policistov nadzornikov državne meje23 Poučna smučarska izkušnja za skoraj dva tisoč slovenskih osnovnošolcev

STROKOVNI PRISPEVKI 24 dr. Simon Slokan in dr. Robert Šumi: Kodeksi etike kot pomemben dejavnik profesionalizma27 David Smolej: Goljufije na škodo Evropske unije - aktualni in prihodnji izzivi slovenske policije

IZOBRAŽEVANJE 30 Registracija migrantov - eMigrant 32 Temna stran interneta

MEDNARODNO SODELOVANJE34 Na vrhu Frontexa s slovenskim predstavnikom 36 Slovenski policisti v pomoč makedonskim kolegom 37 Na usposabljanju za policijske pogajalce tudi tuji kolegi37 Evropski varnostni organi vzpostavili spletno stran najbolj iskanih oseb v Evropi

PROSTI ČAS38 Zvezdan Velić - zvezde, swing in rock'n'roll

IZ POLICIJSKIH ARHIVOV40 V Laškem nova postaja milice40 Nič več 92 40 Skupne patrulje na slovensko-italijanski meji

ŠPORT 41 Za nami tradicionalni 45. patruljni tek na smučeh 42 Na državnem prvenstvu v veleslalomu 42 Na mednarodnem smučarskem tekmovanju za las zgrešili stopničke

KAZALO

9Pomanjkanje informacij vodi v sovražnost

15 Merjenje organizacijske klime v policiji

18Novinarji potrebujejo prve informacije takoj

letnik LXIV/št. 1/2016

VArNOST

3

VARNOST 1/2016, januar–marec ISSN 2232-318X

Pripravili: Sektor za odnose z javnostmi SGDP GPUKoordinatorka: Anita Kovačič, SOJ SGDP GPULektorirala: Prevajalska agencija JulijaFotografija na naslovnici: Monika Golob, SOJ SGDP GPUOblikovanje naslovnice: Matjaž Mitrovič, SUPG MNZTehnično oblikovanje: Mirsada Dželadini, SUPG MNZNaslov: Sektor za odnose z javnostmi SGDP GPU, Štefanova ulica 2, 1501 LjubljanaSpletna naslova: www.mnz.gov.si, www.policija.siTelefon: 01/428 57 45, e-naslov: [email protected]

Slovenska policija policija_si MNZ RS Policija

UVODNIK

UVODNIKMigranti. Kriza. Protesti.

Stavka. Obremenitve. So-vražni govor. Napetost ...

Družbeno okolje, v ka-kršnem živimo in delamo trenutno, je zahtevno. Na-ša družba se sooča z novimi pojavi, dilemami, novimi varnostnimi izzivi. V danih razmerah je policijsko delo še toliko zahtevnejše, ker se morajo policistke in po-licisti s temi okoliščinami spopadati kot ljudje in kot

uradne osebe. Od policistov se pričakuje več kot od drugih uradnikov. Od policije in njenih zaposlenih se zahteva, da so moralna vertikala družbe, kajti če nadziramo, preisku-jemo in kaznujemo, ljudje od nas pričakujejo vzorno držo, ravnanje in komuniciranje. Lahko bi rekli neoporečnost. Prav zaradi tega je ta poklic še bolj zahteven, saj je sleher-ni trenutek življenja in dela policista pod drobnogledom javnosti in kritično presojan. To nam je lahko všeč ali ne, lahko menimo, da smo za take zahteve preslabo plačani in cenjeni, pa tudi, da družba, ki se kaže kot deviantna v različnih smereh, nima pravice nalagati tako visokih pričakovanj ... Ampak na koncu zmaga spoznanje, da so naša verodostojnost, kredibilnost, avtoriteta, ki so nujne za dobro policijsko delo, zgrajene prav iz doslednega niza vzornih dejanj in ravnanj.

Stavka je nedvomno legitimen način izražanja nestri-njanja policistk in policistov. Je tudi izziv, kako bomo pro-fesionalno »zvozili« to obdobje. Vemo, da zakon določa naloge, ki jih je treba tudi v času stavke opravljati, obsta-jajo pa tudi »sive cone«, kjer se mora posameznik odločati sam v skladu s svojo profesionalno, moralno držo in oseb-nim prepričanjem. Kje bo potegnil črto? Ali bo posledice občutila oseba v policijskem postopku? Ali bo stavka za-znamovala naše odnose? Bila bi velika škoda, da bi med bojem za boljše plačilo žrtvovali dobre notranje odno-se, za katere vemo, da so ključni tako za učinkovito delo kot tudi dobro počutje v službi, kjer preživimo velik del svojega življenja, in so enako pomembni kot višje plače. Potrebnega je veliko časa, da se zgradijo zaupanje in so-delovanje ter kolegialnost, a dovolj je le en nepremišljen trenutek, da se vse te vrednote razblinijo.

In ker je zaupanje v policijo in med policisti tako po-membno, smo v prvi letošnji številki tem vsebinam name-nili posebno pozornost.

Mag. Vesna Drole,vodja Sektorja za odnose z javnostmi Policije

36

Slovenski policisti v pomoč makedonskim kolegom

Temna stran interneta

32


VArNOST

»Z vsemi nujnimi nalogami smo v Ljubljani tako obremenjeni, da za stavko skoraj nimamo časa!«

Danes je tudi v policiji moderno govoriti o pomenu organizacijske kli-me, integriteti zaposlenih, vodenju, medsebojnih odnosih, javnem mne-nju ipd. Čeprav je sam pojem organi-zacijske klime za marsikoga zelo ab-strakten, pa je vendarle treba priznati, da ima na vzdušje v organizaciji velik vpliv prav vodja. Seveda so tu še pov-sem objektivni dejavniki, na primer razmere na delovnem mestu in pogoji za delo, plača in razne ugodnosti, ne nazadnje tudi sama narava policijske-ga dela, ki je velikokrat nepredvidljivo, tvegano in celo nevarno. Poleg tega se zadnje mesece v slovenski policiji ukvarjamo še z migracijsko problema-tiko in že nekaj časa trajajočo policij-sko stavko; obe zelo vplivata na vsebi-no in način dela, razporejanje kadra, podporo v javnosti … A kako je vse to videti čisto konkretno, v praksi? O tem smo povprašali komandirja dveh policijskih postaj, ki sta zagotovo med najbolj obremenjenimi v državi.

Ludvika Gomboca in Rada Jože-ta Kerča smo za pogovor zaradi nju-nih izjemno natrpanih urnikov uspeli ujeti šele v začetku februarja. Verjame-mo, da bo iz njunih odgovorov mogo-če razbrati, kako zelo zahtevno je delo komandirja in kako naporen ter odgo-voren je policijski poklic. Izbrana so-govornika sta namreč v policiji že vr-sto let in sta si tudi kot starešini nabra-la že veliko »kilometrine«, zato dobro poznata vse »pasti« vodenja. Ludvik Gomboc je komandir v centru Ljublja-ne tri leta, pred tem je bil komandir v Šiški in še prej na Vrhniki. Rado Jože Kerč pa je komandir na bežigrajski po-staji »z dušo in srcem«, kot pravi sam, že deseto leto. Pri policistih sta men-da »dobro zapisana«; priznavajo jima, da v danih okoliščinah dobro krmarita med potrebami in željami zaposlenih, usmeritvami vodstva in pričakovanji občanov na svojem območju.

Kaj pomeni voditi tako veliki poli-cijski postaji in kaj je za vas največji problem?

Gomboc: »Na takšni postaji je komandir v glavnem menedžer. Po-sebnost naše enote je, da je v centru glavnega mesta ogromno različnih dogodkov, prireditev, obiskov viso-kih gostov, množica turistov, veliko je

porediti šest ali več policistov. In ravno takrat je bil največji pritok migrantov! Dodatne policiste smo morali poslati še na mejo, tu pa je ostala peščica, ki je morala opraviti vse preostale naloge. Na Dobovo sedaj pošiljamo po tri poli-ciste na teden, dodatno hodijo na me-jo tudi naši policisti, ki so v PPE. Zato se mi zdi, da pri vsem tem nekako poza-bljamo na tiste, ki ostajajo na postajah. Lokalni nivo komaj še diha. Da se razu-memo, 'vsa čast' PPE-ju, policistom, ki prezebajo, ki morajo delati z migranti. Policistom na meji s strani drugih po-licistov na PP nihče ne zavida. Ampak, tudi tu smo 'nastradali', ker je treba de-lati dvojno, še za tiste, ki jih ni. In kot komandirja me boli, ko jim tega ne mo-rem povrniti, saj ni kje kaj dati.«

Kako potem doživljate še policij-sko stavko? Ali je dela zaradi nje kaj manj?

Gomboc: »Na naši postaji stavka večina policistov in so tudi enotni gle-de stavke. Prav tako dobro sodelujem s sindikalnima predstavnikoma. Te-žava je, da v centru Ljubljane že med letom skoraj ni naloge, ki ne bi bila nujna, tako da trenutne stavke skoraj ni opaziti, ker tako in tako delamo vse. Toliko je interventnih zadev, varovanj, toliko nujnih dogodkov, da ni veli-ke razlike. Padec ukrepov je nekoliko opazen le tam, kjer gre za policistovo samoiniciativno zaznavo kršitve. La-stnih zaznav in milejših ukrepov, ko gre za manjše kršitve pešcev, kolesar-jev, mirujoči promet ipd., v času stavke zato res ni, vse drugo, vse naloge po 76. členu ZoDPol, pa opravljamo tako kot vedno, vključno z obravnavo huj-ših kršitev in opozorili. Tudi med stav-ko torej ni predaha.«

protestov. Če primerjam, še leta 2008 je bilo na Policijski postaji Ljubljana Center 160 zaposlenih, danes pa nas je 105. Zasedenost delovnih mest je samo 68-odstotna, kar je za nas dejan-sko največji problem, saj nas je dnev-no v eni izmeni 'operativnih' le med 20 in 30. Kako naj s toliko policisti, če upoštevamo še vse bolniške odsotno-sti, sestavim dovolj patrulj za 'pokritje' vseh teh varovanj?«

Kerč: »Tudi pri nas je največja te-žava manko ljudi. Na PP Bežigrad nas je zaposlenih 88, zasedenost je 73-od-stotna, potem pa so še daljši bolniški staleži, porodniške, dopusti, po za-konu obvezni počitki in prosti dnevi, usposabljanja, sklici Posebne policij-ske enote (PPE) ... Pisanje razporedov je prava umetnost. Pred desetimi leti sem imel v enem obdobju tri patrulje čez dan in ponoči, zdaj lahko komaj sestavim dve patrulji v eni izmeni. Sku-paj z dežurnimi in kriminalisti je okoli 16 ljudi tisti nujni minimum čez dan. Kadar so še kakšne druge stvari, pa komaj naberemo to število. Največje breme na našem območju so namreč javne prireditve (športne, glasbene), ki jih je letno okoli 120.«

V zadnjih mesecih ste dobili tudi na-loge, povezane z migranti. Ali sploh »zmorete« svoje redno delo?

Gomboc: »Težko. Vse to dogajanje glede migracij nam še dodatno 'jemlje' policiste. V najbolj akutnem jesen-skem obdobju smo policiste pošiljali v pomoč na Gruškovje in Šentilj, zdaj okoli tri policiste na teden 'posojamo' na mejo v Brežice in po enega v vrh-niški nastanitveni center. Poleg tega so tu še sklici posebne policijske enote (PPE), ko gredo na mejo delat še vsi ti-sti, ki so ob rednem delu tudi ppejev-ci. Zato je včasih samo en kriminalist popoldne, dva dopoldne, vsi drugi na terenu, ali pa moramo v kakšno va-rovanje potegniti vodjo policijskega okoliša in kriminalista dati v uniformo … Menim, da je rednega dela glede na pretekla leta približno enako, ampak zaradi vseh zgoraj naštetih razlogov imamo precej manj ljudi, ki so zato to-liko bolj obremenjeni!«

Kerč: »Konec leta je bil za mojo eno-to najbolj kritičen. Vsak vikend smo imeli še eno ali dve večji športni prire-ditvi, ko je bilo treba v varovanje raz-


VArNOSTAKTUALNO


VArNOST

5

AKTUALNO

Kerč: »Imamo odličnega sindikalista, s katerim dobro sodelujeva. Vem, da je bilo v javnosti nekaj govora o pritiskih stavkajočih policistov na kolege, ki ne stavkajo, ampak pri nas te delitve ni-sem zaznal. Kar pa se tiče obremenje-nosti: že sicer, kadar ni stavke, imamo toliko dela z najnujnejšimi nalogami, tako smo vpeti v varovanje dogodkov in razne intervencije, da ne omenjam še migrantske situacije in napotitev na mejo ter v PPE, da komaj izvajamo tiste naloge, ki niso najbolj nujne, med njimi tudi določene naloge s področja prometa. Tudi patrulj je premalo, pa še te so klicane s točke na točko. Tako da svojim policistom v šali večkrat rečem, 'saj ne morete stavkati, saj nimate časa za to'.«

Pa so policisti razumeli, da je vse te za-konsko predpisane naloge enostavno treba opraviti, ne glede na stavko?

Gomboc: »Zame kot komandirja je bila stavka na začetku zelo obremenju-joča. Kljub razgovorom veliko polici-stom ni bilo jasno, katere naloge morajo kljub stavki opravljati. Zaupnika sta jim povedala, da je treba določene naloge po zakonu izvajati. Sam sem imel kup

delovnih sestankov na to temo, saj je bi-lo treba loviti ravnotežje med zahtevami stavkajočih na eni in operativnimi potre-bami na drugi strani. Ogromno pojasnil, depeš, usmeritev je bilo tudi z državne in regionalne ravni. No, potem, ko smo to razjasnili, pa ni bilo niti enega naspro-tovanja med policisti, čisto nihče se ni uprl, češ, ne bo opravljal ali ne želi opra-vljati teh nalog. Zdaj, po dveh mesecih stavke, pa je zadeva že povsem jasna.«

Kerč: »Tudi sam nisem nikoli doživel, da bi mi kdo rekel, da danes tega ne bo naredil. Mislim, da vedo, da kot poli-cist tudi med stavko delaš za občane, zase in še za svoje kolege, da ne bodo, ko pridejo zjutraj v službo, popisovali vsega tistega, česar ti ponoči nisi. Res pa je, da sem se, ko sem minuli mesec opravljal letne razgovore, z vsakim po-govoril o tem. Pri svojih zaposlenih po-skušam doseči, da bi se bolj zavedali, da smo policisti tu zaradi ljudi. Tako med stavko kot takrat, ko je ni. Zadovoljen sem, saj se mi zdi, da smo že dosegli premik v glavah v prid takšnemu razmi-šljanju. Če je na primer problem preve-lika hitrost v okolici šol ali vandalizem v parkih, se moramo odzvati. Včasih mi kdo reče, 'saj nimamo dovolj ljudi'. Res

je, vendar mislim, da se vseeno da, vse-eno moramo!«

Kaj menite glede očitkov sindikatov, da naj bi vodstvo »pritiskalo« na stav-kajoče policiste? Ste imeli morda v svojih enotah tovrstne sestanke?

Gomboc: »Ne, pri nas, z moje strani niti s strani policijske uprave, ni bilo za-gotovo nobenih pritiskov. Policistom je bilo pojasnjeno samo, da določene nalo-ge morajo biti izvedene. Osebno podpi-ram zahteve sindikatov in se zavzemam za izboljšanje statusa policistov. Ampak tiste naloge, ki jih policija mora opra-vljati tudi med stavko, je treba opraviti. V nasprotnem primeru bomo izgubili zaupanje javnosti. Problem bi bil, če bi policisti med stavko sedeli v pisarnah. Ampak tega ni. Policist kriminalist, ki pri nas stavka, denimo niti minuto ni bil brez dela, ker ima toliko nujnih operativ-nih zadev, ki jih mora opraviti.«

Kerč: »Pri meni nihče, ki stavka, za-radi tega ni slabo zapisan. Navsezadnje se sindikat bori tudi zame. Tako da ne vem, od kod percepcija policistov, da v enotah pritiskajo nanje, saj tovrstnih pritiskov ni, vsaj ne pri nas. Morda si je tudi kdo od mojih policistov pogovore, ki sem jih imel v okviru delovnih razgo-vorov in ocenjevanja, tolmačil kot obliko takšnega pritiska. Bilo bi čisto možno, ampak sam tega ne vidim tako. Kajti vedno, ne glede na stavko, poudarjam, da se na določene varnostne probleme moramo odzvati, ker smo to dolžni za-radi ljudi. Ker bo policija odgovarjala, če bo opustila ukrepe, zaradi katerih bi bili lahko ljudje varnejši.«

Nekateri pravijo, da policija kaznuje ljudi samo zaradi »kasiranja« in da so nagrajevani tisti policisti, ki prinesejo več položnic na postajo.

Gomboc: »Ne, nikoli ni bilo tega, da morajo policisti na postajo prinesti do-ločeno število plačilnih nalogov. Tudi pri ocenjevanju posameznikov je obseg dela samo eden od kriterijev. Pomembni so namreč še policistov odnos do dela, komunikacija idr. Poudarek je na sankci-oniranju hujših kršiteljev, te pa je treba iz-ločiti iz prometa, tudi med stavko! Nekih norm pa ni in število ukrepov variira od policista do policista. Pri nas se stavka po-zna v manjšem številu ukrepov za manjše prekrške, drugače pa smo tako obreme-njeni z interventnimi dogodki, da so poli-cisti tako in tako nonstop na terenu.«

Kerč: »Poglejte, kako katastrofalna je prometna varnost. Skoraj ni človeka, ki ne bi imel med vožnjo mobitela v roki, usoden pa je lahko že en sam trenutek nepozornosti. Zato nisem nikoli dikti-ral, da moramo napisati toliko in toliko

Ludvik Gomboc, komandir PP Ljubljana Center: »Osebno podpiram zahteve sindikatov in se zavzemam za izboljšanje statusov policistov. Ampak tiste naloge, ki jih policija mora opravljati tudi med stavko, je treba opraviti.«


VArNOSTAKTUALNO

položnic. Ampak 'porezati pa moramo vrhove', odstraniti tiste kršitve, ki najbolj ogrožajo prometne udeležence. In tu stavka ne sme biti ovira. Pri takih prekr-ških in kaznivih dejanjih ne moremo po-gledati stran, enostavno ne smemo! Če se kaj zgodi, bomo morali mi polagati račune. Mislim, da so me fantje razume-li, ker so začeli dejansko bolj izločati te kršitelje. Policiste torej usmerjam v pro-bleme, svetujem jim, naj grejo v okolico šol in radarje postavijo na kritična mesta. Včasih mi rečejo, da tam ne bomo dobi-li dovolj ukrepov. Pa jim odgovorim, da je pomembneje, da smo vidni, da delu-jemo preventivno, da nas starši, učitelji, ravnatelji vidijo na teh območjih. Večkrat jim rečem, da bodo ukrepi že prišli … Saj se tudi na Dunajski da prestreči najhujše kršitelje, ki drvijo 200 km na uro, vozijo v rdečo luč, izsiljujejo, prehitevajo v škarje, se vozijo po zadnji gumi.«

Imate kakšen odziv zunanje javnosti, občani podpirajo policijo ali imajo ka-kšne pripombe?

Gomboc: »Nisem zaznal, da bi se ob-čani pritoževali, ker stavkamo. Nekaj me jih je poklicalo, da podpirajo pravice poli-cistov. Mislim, da trenutno zaupanje jav-nosti še imamo, in to precejšnje. Dobro sodelujemo z lokalno skupnostjo, veliko se srečujemo na sejah četrtnih skupnosti. Lani, na primer, smo s skupnimi močmi rešili pereč primer motečega hrupa; sku-paj s predstavniki lokalne skupnosti smo šli na ogled, izmerili hrup itd. in našli re-šitev. To delovanje v skupnosti mora biti prioriteta vseh: tako rajonskega policista oziroma vodje policijskega okoliša kot lokalnih kriminalistov in vseh drugih po-licistov. Dobro pa sodelujemo tudi z me-stnim redarstvom, imamo skupne patru-lje za urejanje mirujočega prometa itd.«

Kerč: »Tudi sam menim, da to zaupa-nje javnosti še imamo. Vesel sem pohval in potrditev, vendar se bojim, da lahko naklonjenost ljudi hitro izgubimo, sploh če bomo začeli po koncu stavke naenkrat 'kasirati' vsepovprek. Zato policistom že zdaj večkrat rečem, da jih prav nič ne ovira, da ne bi ustavili nekoga, če vidijo, da ni pripet. Naj ga ustavijo, naj ga opo-zorijo. Resda nam ta migrantska situacija zdaj jemlje kader in za to ni vsakič mo-žnosti, ker je vse drugo bolj nujno, am-pak vseeno … Tudi na področju prometa je treba nenehno delati, ne gre drugače.«

Pa bi lahko to zaupanje javnosti še ka-ko izboljšali?

Gomboc: »Če pustimo stavko, smo relativno varna država, varno mesto. Vendar sem prepričan, da bi bilo lahko kriminala še manj, če bi imeli več polici-stov, če bi bili policisti bolj prisotni med

ljudmi, bolj vidni. Ko sem prišel v polici-jo, nas je bilo na primer 18 opazovalcev! Danes pa opazovalno službo opravljata samo eden ali dva policista v izmeni. Bi-stvo dela z ljudmi pa je ravno opazova-nje. Da je policist v uniformi viden, mora opazovalno službo opravljati peš ali na kolesu, saj je najpomembnejši osebni stik z ljudmi. Tako policist tudi največ vidi, največ izve, lahko se bolj posveti ljudem, se pogovori z njimi, je bolj pri ro-ki, če se zgodi kaj nujnega, in občani se počutijo varnejše. Tega pa danes žal pri-manjkuje. Policist je danes najpogosteje samo poslan z vozilom na intervencijo in nazaj.«

Kerč: »'Sektorski' mora med ljudi, in ne le on, tudi vsi drugi policisti! Naj se večkrat ustavijo pred šolo, v parku, naj gredo iz avta, se sprehodijo peš med blo-ki. Morda jih bo takrat kdo 'pocukal za ro-kav' in jim dal kakšno informacijo. Seveda pa bi morali popolniti delovna mesta, da bi lahko imeli še več stikov z občani. A možnosti so tudi zdaj, med stavko. Če se policisti že odločajo, da bodo predvsem opozarjali, prav, samo naj gredo pred šo-

le, tam bodo vidni, jim govorim. Gledati je treba namreč dolgoročno in pri tem sta-tistika ne sme biti naš vladar. V ta namen moramo okrepiti tudi sodelovanje med policijskimi enotami in izboljšati pretok izkušenj. Ne maram skrivanja informacij med zaposlenimi, tekmovalnosti med postajami, kdo bo imel več ukrepov, boljšo raziskanost … Kajti vsi delamo za skupni cilj, za ljudi. Ko bomo to enkrat vsi dojeli, bomo zmagali. Zdi se mi, da se že zdaj premikamo v to smer, vključno z vodstvom policije. Pri nas, recimo, dobro sodelujemo ne le z ljubljanskimi postaja-mi, ampak tudi s PP Maribor I, ki ima prav tako na svojem območju stadion in mora zagotavljati varovanje.«

Se vam zdi, da so policisti danes še pripadni organizaciji?

Gomboc: »Mislim, da ni bistvenih razlik med generacijami. Morda ima-jo današnji policisti na začetku malo manj delovnih izkušenj, ampak potem to nadoknadijo. Še vedno pa je enako kot včasih: v vsaki enoti imaš zelo pri-dne policiste in nekaj takšnih, ki to niso.

Rado Jože Kerč, komandir PP Ljubljana Bežigrad: »Pisanje razporedov je prava umetnost. Pred desetimi leti sem imel v enem obdobju tri patrulje čez dan in ponoči, zdaj lahko komaj sestavim dve patrulji v eni izmeni.«


VArNOST

7

AKTUALNO

Kako bi policistom najbolj preprosto pojasnili, kaj je integriteta?

Gomboc: »Ključnega pomena za policijski poklic je po mojem mnenju spo-štovanje, medsebojno zaupanje. Policist se mora zavedati svoje osebnostne in poklicne integritete, ki jo sestavljajo tako etična zavest kot vse tiste vrednote in vrline, ki jih imamo zapisane v kodeksu policijske etike.«

Kerč: »Da bi vedeli, kaj je integriteta, svojim policistom večkrat predlagam, naj si takrat, ko bodo imeli občana v postopku pred sabo, predstavljajo, da so to oni sami ali pa njihov sorodnik. Naj v postopkih z ljudmi ne delajo razlik. To je zame osebnostna integriteta, pripadnost in poštenje do poklica, da si načelen, ne-pristranski, da pelješ postopke enako kvalitetno in enako hitro ne glede na to, ali gre za tvojega prijatelja, sorodnika ali pa za nekoga, ki ga sploh ne poznaš.«

Mogoče je pri mlajših generacijah malo več tistih, ki so prišli v policijo zato, ker drugje niso dobili službe, in pa več je že višje ali visoko izšolanega kadra. Ampak na koncu je še vedno več tistih, ki pravi-jo, da so pripadni, da so si želeli postati policisti, da imajo radi to delo. Delo na postaji, ekipa, povezanost, to je namreč tisto, kar na koncu 'naredi' policista.«

Kerč: »V vsaki 'firmi' je vedno bil in ve-dno bo en delež takšnih in en delež dru-gačnih zaposlenih. Kot vodja pa moram seveda poznati prave pristope, da bo vsak od njih dosegel napredek. Ni nujno, da je nekdo boljši samo zato, ker je bil denimo kadet, v primerjavi z nekom, ki je prišel 'od zunaj'. Izkušnje kažejo, da so lahko odlični oboji, in obratno, tudi tisti, ki so šli skozi kadetnico, so lahko slabi policisti.«

Ali lahko komandir svojim zaposle-nim to pripadnost, zavzetost sploh kako povrne? S čim lahko motivira policiste?

Gomboc: »Z lepo besedo, pohvalo za uspehe, dosežke, za dobro delo – to nekaterim veliko pomeni. Kolikor se le da, svojim zaposlenim z razporedi tudi omogočam, da prihajajo na delo istoča-sno, drugih možnosti za nagrajevanje pa skoraj nimam. Problem pri nas je veliko število policistov, ki se vozijo od drugod, pri čemer skoraj nimajo možnosti za premestitev bliže domu. Zato so neka-teri policisti že dvajset let na tej postaji in pišejo prošnje za premestitev, a brez neke realne perspektive, da bo to sploh možno. Ker če bi bil kdo razporejen kam drugam, moramo nekoga dobiti sem v Ljubljano, na njegovo mesto. Vemo pa, da je kadra v policiji največ s Štajerske in da se vozi ogromno policistov. To je re-snično velikanski problem.«

Kerč: »Res, skoraj ni več prehajanja med postajami. Imamo veliko vozačev iz drugih regij, ki bi bili radi po dolgih letih vožnje v Ljubljano vendarle pre-meščeni v službo bliže kraju bivanja. Marsikdo zato zapusti policijo, mi pa iz-gubljamo dobre delavce. Druga težava

pa je naslednja: tisti policisti, ki končajo višjo šolo, marsikdo je že starejši in je v teh letih napredoval, bodo sicer lah-ko premeščeni na višja delovna mesta, vendar bo ob tem marsikdo izgubil ne-kaj plačnih razredov. Upravičeno se bo vprašal, zakaj je delal šolo. Tu bi karier-ni sistem nujno potreboval korekcijo. Drugače pa je v moji moči samo to, da zaposlenim čim bolj omogočim želeni razpored dela in skupno vožnjo. In pa, kar je zelo pomembno, da vpričo vseh glasno pohvalim vsakogar, ki dobro dela. Vsak naš delovni sestanek se kon-ča poimensko, s pohvalami uspešno izpeljanih postopkov in dobrih rezul-tatov policistov. Poleg tega kolektivu ogromno pomeni, da se znam tudi sam opravičiti, kadar naredim napako.«

Se vam zdi, da se je količina admini-strativnega dela v zadnjih letih kaj zmanjšala?

Gomboc: »Navodil in usmeritev z državne in regionalne ravni je še vedno ogromno. Splošni policist mora pozna-ti povprečno 70 usmeritev in še slediti vsem spremembam. Pogosto se mora odločiti zelo hitro, na kraju samem, kako bo ukrepal, nima časa za premišljevanje in brskanje po zakonodaji, zato je nje-govo delo zelo naporno. Kljub temu, da je že veliko elektronskega poslovanja z varnostnimi službami, redarstvom, za-varovalnicami, je še vedno preveč 'pa-pirologije', administrativnega pisanja. Kartonček za ugotavljanje identitete, na primer, je še vedno treba ročno napisati in ga nato vnesti v sistem, potem pa še paziti, da je uničen čez eno leto. Enako velja za plačilni nalog, odločbe. Na po-staji usmerjamo policiste, da bi čim več zapisnikov napisali že na kraju. Poleg tega s Sektorjem kriminalistične policije na upravi in Upravo kriminalistične po-licije na GPU sodelujemo v poskusnem projektu E-beležka, ki uvaja elektronsko poslovanje s tožilstvom za bagatelna kazniva dejanja, kar dejansko prispeva k lažjemu delu. Prav pri kaznivih dejanjih bi morali narediti napredek, saj so ne-katere kazenske zadeve še vedno težke

kar nekaj kilogramov. In ko bo zadeva enkrat stekla, bo tudi E-policist super, saj bomo lahko še več na terenu.«

Kerč: »Administrativnega dela je pre-več. Ko so uvedli računalnike in s teh-ničnim napredkom še vse drugo, smo pričakovali, da nam bo to olajšalo delo, da bomo lahko več z ljudmi. Imamo pa včasih še več nalog prav zaradi tega. Te-mu trendu se sicer ne da ubežati, očitno se moramo sprijazniti z njim. Ampak osebno nisem človek računalnika, tudi facebooka ne maram. Ne razumem, ka-ko lahko ljudje tam objavijo praktično čisto vse podatke o sebi, vse napišejo, nobene zasebnosti ni več. Kaj je prinesel računalnik? Odtujenost. Raje grem oseb-no do človeka in mu kaj povem. Ne vem tudi, zakaj bi nekoga klical v sosednjo pi-sarno, če se lahko sprehodim do njega. Tudi moji policisti imajo vedno možnost, da pridejo do mene, moja vrata so zme-raj odprta. Osebni kontakt je najboljši in tudi pri policijskem delu največ vreden!«

Katere so še druge težave in kako bi jih lahko odpravili?

Gomboc: »Na PP Ljubljana Center so konkreten problem še dotrajani pisarni-ški prostori, dvakrat letno moramo imeti celo deratizacijo, telovadnica je neupo-rabna. Se pa stvari vendarle izboljšujejo. Lani smo dobili nove računalnike, tudi zaščitna oprema policistov je v redu, vse je atestirano, letos, prvič po letu 1986, pa naj bi končno doživeli celo prenovo pisarn in žaluzij. Tudi vozila so starejša, z ogromno prevoženimi kilometri. Vendar pa so redno vzdrževana, zato pri nas ni bilo izločanja vozil med stavko, saj tako dotrajanih nimamo.«

Kerč: »Tudi na bežigrajski postaji bomo letos končno dočakali prenovo pisarniške opreme in oken, za kar so si prizadevali že moji predhodniki. Za-menjava azbestne strehe nas še čaka. Policisti pa pogrešajo več izobraževanj za angleški, nemški, italijanski jezik, romunščino, to so jeziki, ki so zdaj ak-tualni in se policisti srečujejo z njimi med svojimi postopki. Potrebujejo tudi več protistresnih tečajev, učenja teh-nik dihanja, marsikdo si želi ponovne udeležbe na protistresni delavnici. Ad-ministrativno, tehnično osebje pa bi po mojem mnenju nujno potrebovalo anatomsko oblikovane, kvalitetne sto-le. Enako velja za dežurne policiste. Na stolu so osem oziroma celo 12 ur, veliko jih ima težave s hrbtenico.«

Za konec, kaj je vaš »recept« za dobro organizacijsko klimo?

Gomboc: »Vodenje tako velike po-staje je zelo zahtevno, najpomembnejši pa so mojem mnenju pogovori. Postajo


VArNOSTAKTUALNO

vodim najbolj s pogovori in mislim, da me policisti kar upoštevajo. Tudi razne kršitve, odstopanja rešujemo s pogo-vorom, največkrat že to zaleže. Eden od signalov, ali je klima v neki enoti v redu ali ne, pa so verjetno tudi druženja. Na naši policijski postaji je druženja pre-cej. Na piknike, na primer, se jih vsakič prijavi toliko, da moram prositi druge okoliške postaje, če lahko vskočijo in v tistem času 'pokrijejo' naše naloge. Obratno jim vrnemo uslugo, kadar ima-jo piknik oni. Čeprav pa je res, da je bilo tega druženja včasih še več, a to je bilo razumljivo, saj so bili policisti včasih na-stanjeni v samskih domovih, blizu po-staje, marsikdo je delal še čez urnik, pa si ni pisal nobenih ur … Danes pa vsak, ki konča službo, samo čaka, da lahko za-ključi, gre v avto in se odpelje domov, ampak tudi to je pravzaprav razumljivo, takšen je tempo današnjega življenja.«

Kerč: »Kar se tiče medsebojnih od-nosov, je bilo nekdaj res več druženja. Ampak včasih smo živeli v samskih so-bah v kraju službe, danes pa po 12 urah vsi komaj čakajo, da se lahko odpeljejo domov. Drugače pa tudi sam menim, da je za enoto najpomembnejši pogo-vor. Znati moram prisluhniti in se tudi odzvati. Ko sem postal komandir, mi je prijatelj podaril knjigo Enominutni vod-ja. Spoznal sem, kaj pomeni zgolj ena sama minuta, ko si za nekoga vzameš čas. Ko sem bil še policist, pa sta ime-la velik vpliv name tudi moja takratna komandirja Marjan Dežman in Branko Japelj, ki sta mi predala svoje znanje in vrednote. Za komandirja je še po-membno, da ima dobre pomočnike, ki

jim zaupa, in podporo policijske upra-ve. Na tem mestu bi omenil direktorja mag. Stanislava Vrečarja z njegovo eki-po, saj me podpira pri spremembah, ki jih uvajam na postaji. Moj moto je 'ko verjamete v ljudi, lahko naredijo ne-mogoče'. Sam res verjamem v svoje moštvo, ponosen sem, da vodim tako enoto, in tudi od policistov dobivam pozitiven odziv. To se prenaša naprej, tako da so za policiste odprta tudi vrata drugih starešin. In ker sem prepričan, da moraš v človeku najprej iskati pozi-tivno, sem letos uvedel vsakomesečno ocenjevanje zaposlenih, da bo nato končna ocena za vsakega posameznika še bolj realna. Kajti na koncu se res ne morem spomniti čisto vsega za vsake-ga, kako mu je šlo čez leto. Po navadi se spomnimo samo najbolj izstopajočih stvari, pa še to samo za zadnje mesece. Letno ocenjevanje in razgovori zame torej niso samo formalnost, ampak že-lim z njimi dejansko ugotoviti, katere so tiste dobre in katere slabe stvari, ki bi jih bilo treba še izboljšati, nato pa sku-paj z zaposlenimi to poskušamo doseči. Tudi to lahko veliko prispeva k boljši or-ganizacijski klimi. In kot nam je nekoč na nekem predavanju dejal profesor Lobnikar, imamo komandirji mogoče največji vpliv na to, kako se bo sloven-ska policija razvijala kot organizacija, da ne bo več tako toga. Dejal nam je na-mreč: 'Če je ne boste vi spreminjali, kdo jo pa bo?'«

Besedilo in foto: Sektor za odnose z javnostmi GPU

Kako bi dosegli večjo varnost policistov na terenu? Bežigraj-ski komandir je v pogovoru iz-postavil, da bi moral prav vsak policist v svoji osebni zadolžitvi imeti zaščitno, neprebojno tanko srajco. Rado Jože Kerč: »Pri tem ne mislim na neprebojni jopič, to tudi, seveda, ampak srajco, ki bi jo lahko stalno nosil pod uniformo. Takšen standard je vsepovsod v tujini, kjer jo policisti nosijo celo v najhujši vročini. Kajti če se mu kaj zgodi, ko je nima na sebi, ni upra-vičen do odškodnine. Na naši po-staji ima takšno po meri izdelano srajco za zdaj samo okoli 16 lokal-nih kriminalistov, pri čemer pa jih še prepričujem, naj jo dejansko vsakodnevno nosijo. Te srajce za-ščitijo pred udarci, ublažijo vbo-de z nožem, zaščitijo pred naboji manjšega kalibra. Tako oblečeni bi lahko policisti veliko bolj sa-mozavestno hodili na intervenci-je. Mislim, da bo varnostna situa-cija tudi pri nas počasi zahtevala, da se bomo morali vsi navaditi in zaščitno srajco nositi vseh 12 ur v službi. Na veselje naših dru-žin, ki jih ne bo toliko skrbelo, ali bomo prišli živi s terena. Tako, kot si obuješ čevlje, si opasaš pištolo, tako samoumevno bi moralo po-stati tudi, da si oblečeš nepreboj-no srajco. Tu bi moralo vodstvo narediti korak naprej. Potem bi morali pa še doseči, da bi jih vsi policisti dejansko začeli nositi.«


VArNOST

9

AKTUALNO

Pomanjkanje informacij daje prostor sovražnostiPolicijska akademija je 26. januarja gostila strokovnjake in predstavnike nevladnih organizacij, ki so spregovorili o obvladovanju stereotipov in zavedanju medkulturnih razlik pri delu z migranti. Srečanje je bilo namenjeno izmenjavi znanja, ki bi prispevalo k še boljšemu delu policistov pri postopkih z migranti in obravnavi posebnosti migrantskega toka.

Gostje – med njimi tudi generalni častni konzul Ha-šemitske kraljevine Jordanije Samir Amarin, predstavnik UNHCR William Ejalu, Albin Keuc iz Sloge, direktorica organizacije Amnesty International Slovenija Nataša Posel, dr. Gorazd Kovačič s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, dr. Vasja Badalič z Inštituta za kriminologijo, Robert Gačnik iz Urada varuha človekovih pravic ter Sirec Adnan Askar in Iračan Hossein Mazarei – so sprego-vorili o pomenu stereotipov, predsodkov in sovražnega govora. Predstavili so specifičnosti posameznih držav, iz katerih prihajajo migranti, ter spregovorili o razmerah na Bližnjem vzhodu in v Turčiji, pa tudi o pomenu var-stva pravic v skladu s Konvencijo o prepovedi mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja oziroma ka-znovanja.


VArNOSTAKTUALNO

»Na posvet smo povabili vse tiste zaposlene v policiji, ki izva-jajo policijsko delo v povezavi z migranti in so vpeti v odločanje oziroma postopke pri obravna-vi tujcev,« je pojasnil Manuel Vesel s Policijske akademije. Približno 100 policistov iz raz-ličnih policijskih enot in uprav po Sloveniji, vodje policijskih služb na regionalni in državni ravni, pripadniki Posebne po-licijske enote, inštruktorji poli-cijskih pooblastil, vodje izmen,

komandirji in kriminalisti so z velikim zanimanjem prisluhnili domačim, pa tudi tujim gostom.

»Delo s tujci ni za slovensko policijo nič novega, saj je va-rovanje državne meje ena od temeljnih področij njenega dela, prvič pa se srečujemo z mno-žičnostjo postopkov z migran-ti,« je dejala namestnica ge-neralnega direktorja policije mag. Tatjana Bobnar in doda-la: »Ravno zato smo morali pri-lagoditi policijske postopke in spremeniti zakonodajo, da smo lahko podaljšali starostno dobo pomožnih policistov in pozvali svoje nekdanje sodelavce, da se nam pridružijo kot pomožni policisti. Vlada je na predlog notranje ministrice razglasila

krizo, kar pomeni, da lahko policija prilagodi svojo organiza-cijo in način dela glede na varnostne dogodke, s katerimi se soočamo. Morali smo prilagoditi infrastrukturo, zdravstveno in humanitarno oskrbo, pri tem pa zelo dobro sodelujemo s ci-vilno zaščito, zdravstvenimi in humanitarnimi organizacijami, vsemi preostalimi vladnimi in nevladnimi organizacijami ter prostovoljci. Policisti so še vedno zelo obremenjeni z delom z migranti in za njihovo delo sta potrebni zahvala in pohvala, saj so svoje delo opravljali in še vedno opravljajo strokovno, učin-kovito in zakonito,« je dodala Bobnarjeva. »Ker so policisti prvi stik migrantov z Republiko Slovenijo, pa se morajo zavedati, da so tujci v izredni življenjski stiski zapustili svoje domove in življenja, zato je prav, da policisti pri svojem delu ohranjajo človeški odnos do tujcev, etiko ter spoštovanje, pa tudi varo-vanje človekovih pravic in dostojanstvo.«

»V Jordaniji se že kar ne-kaj let srečujemo z begunci,« je povedal generalni častni konzul Hašemitske kraljevi-ne Jordanije Samir Amarin in poudaril, da Jordanija ni boga-ta država, a kljub temu spreje-ma begunce. »Z njimi si delimo kruh, vodo in delo.« Direktorica organizacije Amnesty Interna-tional Slovenija Nataša Posel je dodala, da Evropa ni tarča migracij, kot se nam morda zdi, saj večino beguncev gostijo države v razvoju: »Na svetu je danes 60 milijonov beguncev, od tega jih je 19,5 milijona pregnanih čez meje svojih izvornih držav in kar 86 odstotkov jih gostijo države v razvoju – od tega 25 odstotkov najmanj razvite države. 95 odstotkov sirskih be-guncev živi v sosednjih državah, tj. Turčiji, Egiptu in Jordaniji. Največjo skrb in odgovornost torej še vedno prevzemajo tiste države, ki so geografsko najbližje konfliktom. In tudi 95 odstot-kov od 2,6 oziroma najverjetneje zdaj že 2,7 milijona afgani-stanskih beguncev živi v le dveh državah, Pakistanu in Iranu. Če bi Slovenija glede na prebivalstvo gostila proporcionalno

»Ker so policisti prvi stik migrantov z Republiko Slovenijo, se morajo zavedati, da so tujci v izredni življenjski stiski zapustili svoje domove in življenja, zato je prav, da policisti pri svojem delu ohranjajo človeški odnos do tujcev, etiko ter spoštovanje, pa tudi varovanje človekovih pravic in dostojanstvo.«


VArNOST

11

AKTUALNO

toliko beguncev, kot jih na primer Pakistan, ki ima največje število beguncev – res pa je, da je velika država –, bi jih imela 24.800, če bi jih imela proporcionalno toliko kot Turčija, bi bila ta številka 66.000, če pa bi jih imela proporcionalno toliko kot Libanon, bi jih bilo kar 715.000, tako da si lahko predstavlja-mo del odgovornosti, ki jih prevzemajo države zunaj Evrop-ske unije, zunaj teh bogatih delov sveta, kjer je to ekonomsko gledano tudi večji izziv kot za Evropo. V letih 1999 in 2015 je Slovenija priznala status 393 prosilcem.«

Robert Gačnik iz Urada varuha človekovih pravic je spregovoril o ustanovitvi Državnega preventivnega mehaniz-ma (DPM), njegovih pristojnostih in aktivnosti. Glavni razlog za imenovanje Varuha kot DPM je bil njegov neodvisni status, ki ga zagotavljajo ustava in že predhodne izkušnje opravlja-nja obiskov krajev odvzema prostosti. Poleg tega je bilo pri sodelovanju z nevladnimi organizacijami treba zagotoviti tudi kombinacijo ustreznega strokovnega znanja, je povedal Gač-nik. DPM je začel izvajanje preventivnih obiskov v letu 2008. Opravljajo se obiski zavodov za prestajanje zaporne kazni, po-licijskih postaj, psihiatričnih ustanov, vzgojnih zavodov, Pre-vzgojnega doma Radeče oziroma vseh institucij in mest, kjer bi lahko bile osebe, ki jim je odvzeta prostost oziroma kakor koli omejeno gibanje, torej tudi vstopno-sprejemni in nastanitveni centri za migrante oziroma begunce. Osnovni namen obiskov je preventiven oziroma velja, da so namenjeni preprečevanju kakršnih koli možnosti, da bi prišlo do morebitnega mučenja ali slabega ravnanja z zaprtimi osebami oziroma osebami, ki jim je kakor koli omejena svoboda gibanja. Pri tem namenjajo posebno pozornost razmeram za »začasno« namestitev mi-grantov po vstopu v Slovenijo, dostopom do sanitarij, pitne vode in hrane, dostopom do osnovnih informacij (prisotnost prevajalcev), postopkom policistov in registracije, pravilom delovanja vstopno-sprejemnega centra in preveritvam raz-

mer oziroma pogojev za delo policistov in preostalih prisotnih (predstavnikov humanitarnih in nevladnih organizacij).

»Ko se je v Siriji marca 2011 začel konflikt, so ljudje priča-kovali, da bo ta trajal občutno manj časa, potem pa se je vse skupaj le še stopnjevalo,« je pojasnil Sirec Adnan Askar, ki od leta 2008 biva in dela v Slo-veniji. »Sirci zapuščajo državo predvsem iz varnostnih razlo-gov, potem pa so tu še politič-ni, ekonomski in zdravstveni razlogi. Zaradi zgodovinskih in kulturnih povezav bežijo v Tur-čijo, Jordanijo in Irak, kjer ohra-njajo politiko odprtih meja in jim pomagajo.« Tudi Iračani beži-jo, ker želijo živeti svobodno in uživati pravice, ki pripadajo lju-dem, je dodal Iračan Hossein Mazarei, ki je govoril o Irancih kot beguncih in o Iranu, ki tudi sam gosti begunce. Tudi Hosse-in je svoj dom našel v Sloveniji. »Čeprav nekateri afganistanski begunci v Iranu živijo že 27 let, ne uživajo nobenih pravic. Država jih ne priznava. Živijo v res težkih razmerah – tudi če bi se tam poročili, ne bi imeli pravic, otroci pa morajo delati, zato bežijo iz države. Po padcu šahovskega režima so emigrirali kar štirje milijoni Irancev, ki so v ZDA, Kanadi, Nemčiji in Franciji. Prišlo je tudi do političnih migracij ter migracij zaradi nacional-nosti, vere in spolne identitete.«

»Afganistan je v vojni že več kot tri desetletja – vse od sov-jetske okupacije, potem so sledile državljanske vojne in zdaj še ameriška okupacija,« je povedal dr. Vasja Badalič z Inštituta za kriminologijo. »Te ljudi se samo potiska z enega konca na drugega. Med sovjetsko okupacijo so prišli v Pakistan, nato so


VArNOSTAKTUALNO

odšli v Iran, Pakistan jih potiska nazaj, nato so od-šli v Afganistan, a nimajo kam. Nimajo možnosti za preživetje.« Dr. Badalič že sedem let obiskuje Afga-nistan in Pakistan. Vzrokov za migracije je več, naj-pomembnejši pa je konflikt zaradi tuje okupacije, ki se je začela leta 2001, ko so ZDA zasedle Afga-nistan, je pojasnil. »Tuja okupacija se izvaja pred-vsem kot etnični konflikt. Tujci so znali zelo spretno izkoristiti trenja, ki so bila tam že prej. Konflikt med talibi in Severnim zavezništvom je namreč prisoten že od leta 1994.« Američani so vdrli v državo in po-polnoma spremenili razmerje moči, ko so s svojim vojaškim sistemom vzeli pod svoje okrilje severne skupine, uničili tamkajšnja razmerja moči in vzpo-stavili nov režim. Do leta 2005 je bilo kar mirno – talibi so se umaknili na pakistansko stran meje, kjer imajo svoje baze, potem pa so se reorganizirali in ponovno začeli izvajati več operacij. Od leta 2006 se število spopadov nenehno povečuje; to gibanje je vse močnejše in vedno več je žrtev civilistov in tudi vojskujočih. Talibi v zadnjih dveh letih širijo svoje operacije tudi na sever države. Kar se doga-ja v Afganistanu, zaradi etnične po-vezanosti vpliva tudi na Pakistan. Pakistanske obla-sti denimo civiliste le obvestijo, naj se zaradi napadov na talibe nemudoma umaknejo, ker bo tam potekala ope-racija, in potem se mora odseliti na primer milijon ljudi. Pomemben je tudi baluški konflikt na jugu Afganistana: gre za etnično skupino Balučev, ki živijo v pakistanskem Balučista-nu in se zaradi podrejenosti borijo proti pakistan-skemu režimu za večjo stopnjo avtonomije in ne-odvisnosti. »Pakistanci zapirajo na tisoče Balučev, številne so našli mrtve in obstaja veliko indicev, da so nekatere umorili.« Kot tretji vzrok za migracije je dr. Badalič omenil še spor med suniti in šiiti: »Sek-taški spor nima velikega pomena, ampak obstaja. Občasni napadi na hazarje, ki ga izvajajo uporniki, niso tako vezani na to, da gre za šiite, ampak gre bolj za to, da so hazarji na strani Američanov. Obča-sno se zgodi, da uporniki ob cesti ustavijo avtobus in hazarje, ki jih zaradi obraznih potez zelo lahko prepoznamo, kar ustrelijo ob cesti.«

»Trditi, da sta islam in spor med suniti ter šiiti izvor vseh težav, vzrok za spore, spopade in vojne v tej regiji, je površinsko,« meni Samir Amarain, generalni častni konzul Hašemitske kraljevine Jordanije. »Vzroki so globlji – boj za prevlado za-radi geografske pomembnosti v regiji, pa tudi za-radi nafte, komunikacij. Regija je pomembna tudi kot izhodišče za nadaljnje širjenje gospodarskega in političnega vpliva (predvsem zahoda), in to ve-lja zlasti za Savdsko Arabijo in nekatere zalivske države, ki tako ščitijo svoj režim.«

Nacionalni koordinator nevladnih organiza-cij Sloga Albin Keuc je opozoril na pomembnost pravočasnega in verodostojnega informiranja, s

katerim zmanjša-mo možnost so-vražnosti: »Avgu-sta smo se sestali Rdeči križ, Karitas, Adra, Slovenska filantropija, Sloga, Amnesty Interna-tional, Ključ, Krog … ter vzpostavili nekakšno zvezo, kjer smo enaki med enakimi. /.../ Dolo-čili smo odgovor-

nega za tehnično koordinacijo vseh aktivnosti, kar smo prevzeli na Slogi, ponudili smo forum za re-dno srečevanje, kjer izmenjujemo mnenja, stališča, izkušnje in se obveščamo, da ne podvajamo dela. V tem trenutku imamo tri 'mreže' s področja pro-stovoljstva, koordinacije in komuniciranja, da ne obremenjujemo drug drugega in lahko pravoča-sno reagiramo, ko se na terenu kaj zgodi. Sloven-ska policija je kot visokoprofesionalna organizacija z zelo jasnimi kompetencami vedno znala hitro odreagirati, tako da bomo to delo lahko nadalje-vali. Kar počnemo, je pravzaprav krepitev pove-zanosti med akterji civilne družbe in aktivnimi dr-žavljani, prav slednji pa lahko širijo informacije, ki jih državljani potrebujejo, da zmanjšamo možnost nastajanja sovražnosti.«

Z informacijami so tesno povezani tudi stereo-tipi, ki so – po besedah dr. Gorazda Kovačiča s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani – ko-gnitivni pripomoč-ki v naših glavah, s katerimi kategori-ziramo stvari, ki jih doživljamo v svoji okolici, da lažje ob-vladujemo infor-macije. »Posebna vrsta stereotipov so predsodki – gre za vrednostno slabšalne stereoti-pe, nanašajo pa se na skupino ljudi, ki jim pripisujemo neke neželene lastnosti. Sovražni govor je pred-sodkarsko javno govorjenje o posameznih skupi-nah z namenom, da bi jih poniževali, hujskali pro-ti njim in podobno. Sovražni govor žali dostojan-stvo, nevaren pa je zato, ker poglablja predsodke. Seveda je lahko priprava na fizično nasilje. Tudi sam po sebi je oblika nasilja, in sicer je to verbalno nasilje, ki svojo tarčo prizadene, povzroča razdor med skupinama in poglablja nezaupanje,« je po-vedal dr. Kovačič. »Stereotipi izvirajo iz kognitivne potrebe ljudi in strukture naših možganov, da bi si smiselno uredili svet okoli nas, obvladali veli-


VArNOST

13

AKTUALNO


VArNOSTAKTUALNO

ko količino informacij in se znali na tipske načine praktično odzivati na situacijo, v kateri se znajdemo. Dru-gi pomemben izvor je nepoznavanje drugih in je posledica tega, da imamo z njimi premalo stikov ali informacij. Vprašajmo se, kaj državljani Slovenije v resnici vemo o razmerah v različnih delih Afrike in Azije, recimo, če izhaja-mo iz tega, kar nam prinesejo mediji. Kaj vemo o tem, kaj je za tamkajšnje ljudi pomembno, kakšni so odnosi med različnimi družbenimi skupina-mi, recimo med spoloma, med boga-timi in revnimi, med izobraženimi in neizobraženimi, med prebivalci mest in podeželja, med etničnimi večinami in manjšinami? Mislim, da vemo zelo malo. Tudi nekega institucionalnega mesta, kjer bi se sistematično zbira-lo vedenje o teh regijah v Sloveniji, praktično ni; to pomeni, nimamo strokovnjakov ali pa so ti naključni – včasih znotraj nevladnih organizacij, nimamo pa torej javnih institucij, kjer bi se sistematično raz-vijalo kakšne afriške in azijske študije. Seveda imajo posame-zniki izkušnje s potovanji, turističnimi in poslovnimi obiski, ampak ko greste kam kot poslovnež ali turist, se večinoma gibljete v umetnem svetu, narejenem za tipske obiskovalce iz tujine, mednarodni razred poslovnežev ali mednarodne konfekcijske turiste. Pravih intenzivnejših stikov z ljudmi je relativno malo ali pa so 'prikriti z neko fasado'. Ker smo mi sa-mi 'zaplankani' in o zunajevropskih kulturah vemo zelo malo, se tu odpira prostor za razne fantazije o eksotiki in za ste-reotipiziranje, napihujejo se redke posamezne iz konteksta vzete informacije, vse pa se meče v isti koš. Imamo nekakšno predstavo, kakšni naj bi bili Sirci, muslimani nasploh. Pogosto si pomagamo z razmišljanjem v nasprotjih – recimo Evropa proti islamu – in pri tem ne vidimo ogromnih razlik znotraj tistih kulturnih področij, ki jih etiketiramo z eno samo pre-prosto etiketo. Skratka, pomembno je vedeti, da so vse druž-be notranje raznolike, nekatere tudi močno. Lahko je med sirskim izobražencem in kmetom večji kulturni prepad kot med sirskim in slovenskim izobražencem. Ampak mi o tem ne vemo veliko, smo neuki, zato še toliko bolj uporabljamo redke informacije in jih povečamo v stereotip.«

Delo Agencije združenih narodov za begunce (UNHCR) ni nadzor policije in drugih akterjev, je v svoji predstavitvi pou-daril predstavnik UNHCR Wi-lliam Ejalu. »Ko opazimo neko pomanjkljivost, pristopimo do organa, ki lahko to popravi. Ko želi masa ljudi skozi evropske države in proti Nemčiji, je naše dnevno delo, da se vprašamo, kako jim lahko pomagamo. Na formalnopravni ravni je težko določiti njihov status, saj ne želijo zaprositi za azil v državi, v kateri so, zato jim tudi ne more-mo reči, da so begunci. UNHCR je zavzel dva ključna pristopa: eden je zaščita s prisotnostjo na mejah (zaposlene smo poslali na meje, da so razumeli situacijo in poskušali oblikovati pri-poročila za delo organizacije), drugi pa je zaščita z rešitvami (ko dobimo poročilo s terena, da ni dovolj hrane, vprašamo, kaj je bilo narejeno). Ko opazimo neko pomanjkljivost, je ve-

dno treba najti rešitev. Ni dovolj, da samo opozarjamo na tisto, kar mislimo, da je prav. UNHCR na terenu pomaga s tolmači, saj smo ugotovili, da je poleg kulturnih razlik na terenu tudi jezikovna bariera med ljudmi, ki prihajajo, in kulturo v srednji Evropi. Informiramo o pravici do dostopa do azila v državi, v kateri so, pomagamo s sofinanciranjem materialnih dobrin na terenu (postavitev in ogrevanje šotorov, pomagamo tudi s hrano za dojenčke oziroma vsem, kar manjka). V Ljubljani ima-mo dve specializirani skupini, ki dopolnjujeta delo Sloge, in si-cer na področju človekovih pravic ter na področju zaščite, kjer se z nevladniki pogovarjamo ter poskušamo oblikovati na-črte za prihodnje delo, da lah-ko konstruktivno pomagamo slovenski vladi, ministrstvu in policiji, civilni zaščiti ter vsem drugim vpletenim.«

»Čeprav je naša vloga po-skušati prepoznati primere slabega ravnanja, to ne po-meni, da je vaše dobro delo ostalo neprepoznano,« je po-udarila direktorica organiza-cije Amnesty International Slovenija Nataša Posel. »Zavedamo se, da policija dela po visokih standardih in je zelo dobro usposobljena. Veseli smo, da so naša priporočila in komentarji naleteli na odprta ušesa ter pripravljenost na dialog, da je steklo sodelovanje in da se policija odziva.« Nataša Posel je opozorila, da ima vsakdo pravico zaprositi za azil: »Ta pravica je individualna in posa-mezniki so upravičeni do individualne presoje. Ne glede na to, iz katere države prihaja prosilec, ga je treba obravnavati glede na njegove osebne okoliščine. Če je v neki državi de-klarirana vojna, to seveda presojevalcem olajša odločanje, ampak posameznik je še vedno upravičen do prošnje za azil; dejstvo je tudi, da prosilci prihajajo iz drugih držav. Slovenija mednarodno zaščito priznava tudi državljanom drugih držav, ne samo tistim iz Sirije, Afganistana in Iraka, kar nekako v pra-ksi dokazuje, da izvaja individualno presojo. Tudi na terenu je treba vedeti, da je vsak, ki se znajde pred nami, potencialno nekdo, ki bi mu Slovenija lahko priznala zaščito.«

Besedilo: Anita Kovačič, SOJ SGDP GPUFoto: Anita Kovačič, SOJ SGDP GPU, in Kristina Barbo Rozman,

PU Novo mesto


VArNOST

15

AKTUALNO

Danes bi težko rekli, da je organizacijska klima nedef iniran po-jem in da različni pisci znanstvenih in strokovnih besedil različno interpretirajo jedro njenega pomena. Seveda obstajajo različna mnenja o posameznih elementih organizacijske klime, na splo-šno pa gre za psihološki element – za trenutna stališča in mnenja zaposlenih o organizaciji in predvsem o lastnem počutju in zado-voljstvu v tej organizaciji.

Vse naprednejše organizacije in vsa razumna ter v napredek in iz-boljšave usmerjena vodstva vedo, kako pomembno je spremljati, tj. meriti, vzdušje v organizaciji. In hkrati tudi vedo, kako pomembno je potem, ko so seznanjeni z rezultati, ustrezno ukrepati. Ravno to, v iz-boljšave in napredek usmerjeno delovanje, pa je tisto, zaradi česar je v takšni raziskavi vedno modro sodelovati.

V slovenski policiji smo z merjenjem organizacijske klime začeli le-ta 2013, ko je Odbor za integriteto in etiko (Odbor) v sodelovanju z vodstvom policije v okviru projekta »Organizacijska klima in podoba policije v javnosti 2012–2015« izdelal veljaven in zanesljiv vprašalnik za merjenje organizacijske klime. Merjenje oziroma anketiranje zapo-slenih v policiji se je lani ponovilo, v pričujočem prispevku pa želimo predstaviti bistvene rezultate obeh merjenj, jih primerjalno ovredno-titi in se hkrati zahvaliti vsem sodelujočim. Poleg tega vas želimo tudi seznaniti z ukrepi, ki jih je predlagal Odbor, in s sklepi, ki jih je sprejelo vodstvo policije in so že bili oziroma še bodo izvedeni tudi v praksi.

Merjenje organizacijske klime v policiji: tokrat z boljšimi rezultati


VArNOSTAKTUALNO

Rezultati so namreč pokazali, da se položaj izboljšuje, da so se povprečne vrednosti pri posameznih faktorjih, v pri-merjavi z letom 2013, povečale in da se je torej trud, vložen v razvoj policije, izkazal za ustreznega. Rezultati so tudi pokazali, kam, v katero raven organiziranosti poli-cije naj se v prihajajočem obdobju vloži več resursov.

MetodaRaziskovanje organizacijske klime v

slovenski policiji je bilo na način, podrob-neje opredeljen v nadaljevanju, izvedeno dvakrat, in sicer na podlagi vnaprej načr-tovanih presledkov dveh let. Prvič je bila organizacijska klima merjena med 15. in 30. oktobrom 2013, drugo merjenje pa je bilo izvedeno med 15. oktobrom in 15. novembrom 2015. Obdobje merjenja smo v letu 2015 podaljšali zaradi dejav-nosti, povezanih z migranti, in zaradi že-lje, da se sodelovanje omogoči vsem, ki bi to želeli.

UdeleženciLeta 2013 je v raziskavi sodelovalo

2.375 zaposlenih v policiji, kar pomeni 28,5 odstotka. Lani je bil ta delež neko-liko nižji, in sicer 22,82 odstotka oziroma 1.857 zaposlenih v policiji. V obeh razi-skavah so sodelovali vsi trije organizacij-ski nivoji policije, vseh osem policijskih uprav in vseh sedem notranjih organiza-cijskih enot Generalne policijske uprave. Povprečno 81 odstotkov (77 odstotkov)1 sodelujočih v raziskavi je navedlo lastne demografske podatke, povprečno 99 odstotkov (92 odstotkov) jih je navedlo demografske podatke ocenjevanih vodij, 70,6 odstotka (23 odstotkov) pa tudi ime in priimek ocenjevanega vodje. Ob tem je treba poudariti, da sta anonimnost anketirancev in varovanje zaupnosti pri-dobljenih podatkov zagotovljena, za kar jamči Odbor za integriteto in etiko v po-liciji.

PripomočkiObe raziskavi sta bili izvedeni s po-

močjo spletnega vprašalnika, ki je vse-boval 83 trditev, združenih v devet fak-torjev. Faktorji so bili poimenovani skla-dno z vsebino postavk, ki jih je leta 2013 določila faktorska analiza, in so nasle-dnji: ocena vsebine dela, samostojnost pri delu, medsebojni odnosi, vodenje in organizacija dela, integriteta vodje, skrb vodje za razvoj zaposlenih, družbena odgovornost vodje, plača in ugodnosti ter delovne razmere na delovnem me-stu.

Sodelujoči so svoja stališča ocenje-vali s pomočjo petstopenjske ocenje-

1 V oklepaju so podatki za leto 2013.

valne lestvice, v razponu od 1 do 5, pri čemer je 1 pomenila najnižjo oceno, 5 pa najvišjo. Poleg navedenega so ime-li možnost določiti svoje demografske podatke in oceniti demografske podat-ke ocenjevanega vodje ter napisati tudi druga opažanja, ki so se jim zdela v času merjenja pomembna.

PostopekLeta 2013 je bil na podlagi rezultatov

pilotske raziskave in s pomočjo različnih strokovnjakov v okviru Odbora izdelan zanesljiv vprašalnik, ki je bil v nadalje-vanju prek spletnega okolja LimeSurvey objavljen na intranetu policije. Sodelu-joči so lahko sodelovali iz službe in tudi od doma. Slednje je omogočala t. i. teh-nologija tokensov – gesel, ki so bila ge-nerirana naključno. Vsaka enota je dobi-la več gesel, kot je bilo v času merjenja zaposlenih, vsak zaposleni pa si je lahko iz nabora gesel izbral svoje poljubno na-ključno geslo. Zbrani rezultati so se zbi-rali v okviru za to namenjenega razdelka LimeSurveyja. Po 15. novembru 2015 so bili zbrani podatki izvoženi v format, ki ga prepozna program za statistične ana-lize – SPSS, bili so statistično in vsebinsko analizirani in predstavljeni na kolegijih in sestankih enot policije.

Rezultati

Tabela prikazuje šest faktorjev, pri ka-terih so rezultati linearne regresije – tako za leto 2013 kot za leto 2015 – pokaza-li pozitivne vplive vodstvenih delovnih izkušenj in ocenjene ravni izobrazbe. Iz tabele je razviden močan pozitiven vpliv doseženih delovnih izkušenj pri vseh še-stih faktorjih za obe merjenji, medtem ko je bila raven izobrazbe vodje v letu 2013

pomembna pri petih faktorjih, v letu 2015 pa pri dveh.

Rezultati so tudi pokazali, da se je spremenilo razmerje povprečij med poli-cijskimi postajami in policijskimi uprava-mi. Tako se je stanje na ravni policijskih postaj v letu 2015 (primerjalno z letom 2013) izboljšalo pri vseh devetih faktor-jih, stanje na ravni policijskih uprav pa le pri delovnih razmerah ter plači in ugo-dnostih. Pri ostalih faktorjih se je stanje na ravni policijskih uprav v povprečju poslabšalo.

Analizirani so bili tudi vsebinski zapi-si komentarjev. Odstotek pozitivnih ko-mentarjev se je povečal in je v lanskole-tnem merjenju znašal okoli 35 odstotkov vseh komentarjev. Pozitivni komentarji so bili usmerjeni v ocenjevanje vodij in iz-boljšave vsebine raziskave. Vključevali so tudi spodbude za nadaljnje delo na po-dročju raziskovanja. Okoli 65 odstotkov komentarjev je bilo negativno naravna-nih, nanašali pa so se predvsem na ocene vodij, plačni sistem, materialno-tehnična sredstva, sistem napredovanja, kadrova-nje, delovne pogoje in spoštljive medo-sebne odnose.

Razprava in zaključekV prispevku smo predstavili bistvene

rezultate organizacijske klime za leti 2013 in 2015, in sicer so povprečja po vseh fak-torjih nekoliko višja, ugotovljen je bil po-zitiven vpliv delovnih izkušenj vodij in pri nekaterih faktorjih pozitiven vpliv ravni izobrazbe vodij. Prav tako so rezultati po-kazali, da so se spremenila razmerja pov-prečij, če jih primerjamo med nivojem policijskih postaj in nivojem policijskih uprav. Slednje po našem mnenju kaže na to, da so bili sklepi, sprejeti v letu 2013,

Delovne razmere

Plača in ugodnosti

Družbena odgovornost vodje

Skrb za razvoj zaposlenih

Integriteta vodje

Vodenje in organiziranje dela

Medsebojni odnosi

Samostojnost pri delu

Vsebina dela

0 0,5 1 1,5 2 2,5 3 3,5 4

Primerjava povprečnih vrednosti po merjenih faktorjih

Slika prikazuje povprečne vrednosti po posameznih merjenih faktorjih organizacijske klime. V modri barvi so rezultati merjenja iz leta 2013, v rdeči pa rezultati lanskoletnega merjenja. S slike je razvidno, da so pri vseh faktorjih povprečni rezultati lanskoletnega merjenja boljši od tistih iz leta 2013.


VArNOST

17

AKTUALNO

FAKTOR VODSTVENE DELOVNE IZKUšNJE IZOBRAZBA VODJE

Samostojnost pri delu 0,568*** (0,522***) 0,060** (0,048**)

Vodenje in organiziranje dela 0,770*** (0,712***) ns (0,035*)

Medsebojni odnosi 0,560*** (0,513***) 0,076*** (0,056**)

Integriteta vodje 0,770*** (0,705***) ns (0,041**)

Skrb za razvoj zaposlenih 0,681*** (0,595***) ns (0,036*)

Družbena odgovornost vodje 0,702*** (0,651***)

Ugotovljeni pozitivni vplivi lastnosti vodij

* standardiziran koeficient Beta ob stopnji značilnosti < 0,05; ** standardiziran koeficient Beta ob stopnji značilnosti < 0,01; *** standardiziran koeficient Beta ob stopnji značilnosti < 0,001; () – podatki za leto 2013; ns – ni pomembnega vpliva.

in na podlagi njih izvedeni ukrepi učin-koviti. Le-ti so bili bolj usmerjeni v nivo policijskih postaj kot pa v nivo policijskih uprav.

Analizirani podatki so še pokazali, da zaupanje v anonimnost ankete še vedno ni najboljše, da je še vedno prisotna dolo-čena stopnja dvoma v varovanje zaupno-sti pridobljenih podatkov in da so še ve-dno v določeni meri prisotni t. i. socialno želeni odgovori.

Tako v letu 2013 kot tudi v letu 2015 je Odbor vodstvu policije podal določena priporočila, na podlagi katerih je vodstvo policije sprejelo sklepe, in sicer:

V letu 2013:

− »Uprave uniformirane (UUP) in krimi-nalistične policije (UKP) na Generalni policijski upravi (GPU) preverita po-trebe po strokovnih usposabljanjih na policijskih postajah in nato sami ali v sodelovanju s Policijsko akademijo (PA) GPU ponudita strokovno pomoč vodjem enot pri načrtovanju in izved-bi identificiranih usposabljanj.

− Služba generalnega direktorja policije (SGDP) preveri možnost dodatne na-bave zaščitnih sredstev pred poškod-bami in obolenji zaposlenih.

− SGDP in Urad za organizacijo in kadre (UOK) na Ministrstvu za notranje zade-

ve (MNZ) preučita obstoječe kriterije za zasedbo delovnih mest (DM) po-močnik komandirja PP in na podlagi izbranega primera dobre prakse se uvede postopek kadrovske selekcije pomočnikov komandirja v celotni po-liciji.

− V srednjeročni načrt razvoja in dela policije se vključita načrt izdelave kri-terijev in uvedbe kadrovske selekcije za vodstvene delavce PU in notranje organizacijskih enot GPU ter dolgo-ročni načrt povečanja števila vodij ženskega spola na nivoju policijskih postaj (ne gre za pozitivno diskrimina-cijo ali uvajanje kvot).«

V letu 2015:− »Vodstvo policije podpira organizacijo

in izvedbo 6. in 7. modula usposablja-nja za vodstvene delavce v policiji.

− Člani Odbora v sodelovanju s Centrom za raziskovanje in socialne veščine (CRSV) PA GPU rezultate predstavijo ŠSK GDP, ŠSK NOE GPU in PU ter na delovnih sestankih policijskih enot. Rezultati se objavijo tudi na intranetu policije. Rok: 1. maj 2016.

− Glede na operativne potrebe pri delu z migranti se člani Odbora po naročilu vodstva policije udeležijo posameznih odprav na delo, koordinacijskih se-stankov itd.« Sklepi iz leta 2013 so bili realizirani,

tisti, ki so posledica rezultatov merjenja organizacijske klime v letu 2015, pa so v teku realizacije.

V letu 2016 bo potekala realizacija sprejetih sklepov vodstva policije, nasle-dnje merjenje organizacijske klime v po-liciji pa bo leta 2017.

Besedilo: dr. Aleksander Koporec Oberčkal in dr. Robert Šumi, oba CRSV PA GPU Foto: Brigita Petric, SOJ SGDP GPU


VArNOSTAKTUALNO

Novinarji potrebujejo prve informacije takoj

Po nesreči je bilo izrečenih veliko pohval in zahval vsem, ki so prišli pomagat, saj so svoje delo opravili izjemno profe-sionalno. Ne le policisti, tudi reševalci, gasilci, zdravniki, usluž-benci DARS-a, vlečne službe, preiskovalna sodnica in tožilka, ki sta usmerjali preiskavo, in tudi prevajalci, ki so prišli na kraj ne-sreče. Veliko jih je bilo udeleženih pri reševanju in vsi so imeli pred seboj samo en cilj: reševati. Večina jih je prišla od doma, niso bili v službi. Nekateri policisti so se samoiniciativno javili nadrejenim in prišli pomagat. In nihče se tam ni spraševal, ko-liko je ura in kdaj bo šel domov.

Ob vsem, kar je znanega, bi poudarila še nekaj – to je bil za-gotovo eden zahtevnejših medijskih dogodkov, vsaj na obmo-čju Policijske uprave Koper, tako za novinarje kot tudi za nas. Ko so novinarji začeli prihajati na kraj nesreče, je visela v zraku negotovost. Koliko je mrtvih? Kaj se je pravzaprav zgodilo? Ko-si zmečkane pločevine pod tovornjaki in prav malo dejstev. Ni bilo mogoče oceniti, koliko je vozil, koliko oseb, koliko bi lahko bilo še mrtvih, ko bodo gasilci razrezali pločevino. Vse je bilo razmetano in dobesedno zavito v meglo.

Novinarji so čakali daleč (nekaj kilometrov) od prometne nesreče, saj je bila avtocesta zaprta, vozila pa so stala v koloni. Čez nekaj časa so se znašli po svoje in odšli peš na hrib, od koder so naredili prve posnetke. Po nekaj urah so le prišli do kraja nesreče. Skušali smo jih zbrati, da bi jim dali prve izjave. Prve informacije in prva znana dejstva sta na kraju dala Tomaž Čehovin, vodja Sektorja uniformirane policije (SUP), in Mitja Palčič, komandir Postaje prometne policije (PPP) Koper. Isti ve-čer sta se oba tudi javljala v živo za dve največji televizijski hiši.

Vprašanja novinarjev pa s tem nikakor niso ponehala. V nedeljo je bilo odločeno, da skupaj z Darsom – njim so že v nedeljo očitali, da niso storili dovolj za varnost in obveščanje – v ponedeljek skličemo novinarsko konferenco, na kateri bodo vsi sodelujoči pri reševanju lahko povedali več podrobnosti o nesreči. Novinarske konference se je v imenu policije udeležil Mitja Palčič, ki je dal tudi več izjav za vse slovenske medije o dejstvih, ki so bila že bolj jasna. Popoldan je padlo nanj veliko breme, saj je moral razmere pojasnjevati tudi v živo zvečer v kar treh medijih. Pojasnjevanje in dajanje izjav pa se je nada-

V soboto, 30. januarja, se je med Senožečami in Razdrtim, natančneje na Golem vrhu, zgodila ena najhujših prometnih nesreč v zgodovini samostojne Slovenije, v kateri je bilo udeleženih 128 oseb in 56 vozil, štirje ljudje pa so na žalost izgubili življenje.


VArNOST

19

AKTUALNO

NAJVEčJE VERIžNO TRčENJE PRI NAS

Glavni razlog za verižno trčenje na primorski av-tocesti 30. januarja, v kateri je bilo udeleženih 56 vozil in 128 oseb, je bila neprilagojena hitrost glede na vremenske razmere, pa tudi megla in slaba vidljivost.

V tej tragični prometni nesreči so po podatkih poli-cije umrle štiri osebe, sedem je bilo hudo, še 18 pa lahko poškodovanih. Največ udeležencev, in sicer 69, je bilo slovenskih državljanov, 30 je bilo Romu-nov, 14 Madžarov, preostali so bili iz Srbije, Bosne in Hercegovine, Kosova, Makedonije, Italije, Hrvaške in Ukrajine. V okviru trčenja se je zgodilo osem ločenih prometnih nesreč. Prva nesreča se je zgodila, ko je voznik manjšega tovornega vozila trčil v zadnji del tovornega vozila, ki ga je vozil ukrajinski državljan, pri čemer je povzročitelj podlegel poškodbam. Kot so ugotovili, so bile hitrosti vozil na avtocesti kljub opozorilom pred meglo v urah pred nesrečo izje-mno visoke, in sicer so maksimalne zaznane hitrosti znašale tudi okrog 180 kilometrov na uro. Po objavi opozorilnih znakov za nesrečo so se hitrosti spustile, še isti dan zvečer pa so se spet dvignile tudi na 150 kilometrov na uro. Po podatkih iz tahografov so hi-trosti tovornih vozil znašale okrog 85 kilometrov na uro, čeprav je splošna omejitev v primeru, da je vi-dljivost manjša od 50 metrov, 50 kilometrov na uro. Pri reševanju je sodelovalo 118 gasilcev, skupaj so alarmirali 12 gasilskih enot, ki so se odzvale v treh do petih minutah.

ljevalo še vse do konca tedna. Poudarek medijskih nastopov je bil na pohvali našega dela in preventivnih nasvetih, kako naj se vedejo vozniki v tako ekstremnih razmerah na cesti.

Pozneje se je izkazalo, da smo tudi z nastopi delovali izje-mno usklajeno in profesionalno. Tako Čehovin kot tudi Palčič sta si ob vsem svojem delu vzela že v nedeljo zvečer čas za novinarje in jim razložila znana dejstva. Novinarji namreč po-trebujejo prve informacije takoj. Brez teh ni prispevkov in brez teh ljudje ne bi mogli videti, koliko dela je bilo opravljenega. V prvih treh dneh smo izkoristili vse možnosti, da smo lahko povedali, koliko truda morajo policisti vložiti pri reševanju tako kritičnih dogodkov. Imeli smo možnost, da pokažemo in pove-mo, kako zahteven je poklic policista.

Palčič je pokazal izjemno voljo in pripravljenost, da polici-ste pohvali in pomaga javnosti razumeti težo njihovega dela. Ponovno se je izkazalo, da lahko kritike javnosti odvrnemo le s korektnim in pravočasnim komuniciranjem. Takojšen odziv je res naporen in večini tudi odveč, vendar je dolgoročno edini način, ki vodi v pozitiven pogled na požrtvovalnost in obseg dela policistov. Le s takšnim korektnim odnosom do novinar-jev se lahko izognemo nepotrebnim kritikam in tokrat nam je, kot že mnogokrat doslej, prav to uspelo. Pozornost je bila usmerjena v pozitiven pogled na stresno delo reševalnih služb.

Brez izjemne angažiranosti in pripravljenosti, predvsem Mi-tje Palčiča, na katerega je tokrat padlo največje breme medij-skih nastopov in izjav, nam zagotovo ne bi uspelo doseči tega, da javnost policiste v tem konkretnem primeru vidi le v pozi-tivni luči pripravljenosti na pomoč na vsakem kraju, ob vsakem času in v vseh vremenskih razmerah.

Ne nazadnje naj še povem, da smo v prvih treh dneh opra-vili več kot tristo pogovorov z novinarji in dali veliko izjav za radijske in televizijske hiše. Obrestovalo se nam je tako, da so novinarji, s katerimi smo korektno sodelovali, objavili tudi ko-rektne prispevke. Dobili smo tudi zares veliko povratnih infor-macij in prav vse od njih so bile pozitivne.

Besedilo in foto: Anita Leskovec, PU Koper


VArNOSTAKTUALNO

Pripravljeni na novo motoristično sezono?Spomladi se po »zimskem spanju« na ceste vrnejo motoristi. Najbolj neučakani sedejo na motor ob prvih sončnih žarkih, ko razmere na cestah še zdaleč niso idealne. Da bi bila motoristična sezona prijetna in varna, svetujemo, da se nanjo ustrezno pripravite. Nikar ne preskočite priprav!


VArNOST

21

AKTUALNO

Prvi spomladanski kilometri Kljub lepemu, toplemu in suhemu vremenu na motoriste

spomladi prežijo številne nevarnosti, je povedal Rok Mihelčič, inštruktor vožnje z motornimi kolesi na Policijski akademiji. Ceste so umazane in polne peska od zimskega posipa. Zaradi zime je lahko na vozišču veliko lukenj, razpok in udarnih jam, pojavljajo pa se tudi neurejene bankine. Ob deževju lahko v zatišnih senčnih legah še vedno naletimo na poledico.

Na začetku motoristične sezone je asfaltna površina še ve-dno hladna in ne omogoča optimalne oprijemljivosti pnevma-tik, opozarja Mihelčič in svetuje, naj se na ceste podamo, ko je temperatura asfalta vsaj 10–15 stopinj Celzija.

Kondicija motorista in motorjaNa začetku motoristične sezone moramo obnoviti svoje

vozniške spretnosti ter telesno kondicijo in pripraviti motorno kolo.

Motor in zaščitno opremo najprej očistimo. Nato preveri-mo pritisk in profil na tekalni površini pnevmatik, raven olja v motorju ter hladilne tekočine, delovanje zavornega sistema in svetlobnih teles ter druge vitalne dele motorja.

Preverimo tudi, ali je zaščitna oprema (čelada, jakna, hlače, ledvični pas, škornji in rokavice) čista ter brezhibna (poškodo-vano ali dotrajano opremo zamenjamo), predvsem pa jo je treba uporabiti!

»Nespametno je kar takoj odpeljati na cesto, tam vaditi in se privajati na nove kilometre,« dodaja Mihelčič. Pred prvimi spomladanskimi kilometri zato na neprometni površini opravimo trening in obnovimo najosnovnejše veščine obvla-dovanja motorja z vajami, kot so slalom, osmica, vožnja v kro-gu, zaviranje, umikanje oviri.

Vožnja motorja je fizično opravilo – če smo čez zimo skr-beli za fizično pripravljenost, bo nova sezona lažja. »Tisti, ki se veliko vozijo z motorjem, vedo, kako pomembna je fizična pripravljenost. Vožnja je lahko zelo utrujajoča, slaba fizična pri-pravljenost pa vodi v nezbrano vožnjo in posledične napake, ki nas lahko drago stanejo,« opozarja Mihelčič, ki se čez leto fizično pripravlja v fitnesu. Spomladi se tudi prej utrudimo, daljši je reakcijski čas, s tem pa je povečana možnost nesreče. Prvi pomladni kilometri naj bodo zato krajši, večdnevno turo pa načrtujmo šele takrat, ko bomo nanjo pripravljeni.

Počasi, vidno in previdno!Tudi v policiji namenjamo varnosti motoristov veliko časa

in aktivnosti. Vsako leto pripravimo načrt aktivnosti za izbolj-šanje prometne varnosti voznikov enoslednih motornih vozil, med katere spadajo vozniki motornih koles in mopedov. Ob začetku sezone v sodelovanju z različnimi organizacijami pri-pravljamo različne oblike aktivnosti, ki se jih lahko udeležijo ti vozniki (delavnice, okrogle mize, teoretična usposabljanja, poligoni …). Za več informacij obiščite spletno stran policije www.policija.si. Ob preventivnih aktivnostih izvajamo tudi po-ostrene nadzore, ki jih načrtujemo predvsem ob koncih tedna in na bolj problematičnih odsekih.

Kaj pa sopotnik? Na AMZS1 so ugotovili, da se je približno tretjini motoristov že zgodilo, da je sopotnik med vožnjo zaspal, vsakemu osmemu motoristu, ki vozi sopotnika, pa se to dogaja pogosto. Za sopotnika je tudi pomembno, da se med vožnjo ne preseda, da se nagiba skupaj z voznikom in drži njegovih navodil.

V letu 2015 je bilo v prometnih nesrečah udeleženih 1.046 voznikov enoslednih motornih vozil (v letu 2014 je bilo poškodovanih 999), od tega jih je umrlo 26 (17), 213 (177) se jih je huje in 584 (579) lažje telesno poškodovalo. Najpogostejša vzroka prometnih nesreč sta neprilagojena hitrost in neupoštevanje pravil o prednosti.


VArNOST

Za varnost motoristov smo odgovorni vsiOb vključitvi v promet v novi motoristični sezoni bodite

izjemno previdni, saj vas preostali udeleženci v cestnem pro-metu še niso vajeni in vas lahko hitro spregledajo. Motoristi so v primerjavi z drugimi udeleženci v prometu slabše vidni, zato nosite zaščitna oblačila s čim več odsevniki (nalepkami, trakovi), čelado svetle barve ter odsevni brezrokavnik, vozite pa previdno in predvidevajte ravnanje drugih udeležencev.

Posebej pozorni bodite na kritičnih odsekih cest, kjer so prometne nesreče z udeležbo motoristov pogostejše, in to bodisi zaradi večjega števila motoristov, ki jih privabijo za vo-žnjo z motorjem privlačni kraji, bodisi zaradi značilnosti cest, ki so morda ponekod bolj ovinkaste in slabše pregledne:

• Ljubljana–Vrhnika–Logatec (16)2

• Dravograd–Slovenj Gradec–Arja vas (9)• Robič–Idrija–Logatec (9)• Maribor–Slivnica–Celje (8)• Škofljica–Šmarje - Sap (6)• Koper–Sečovlje (5)• Kranj–Podbrezje–Črnivec (5)• Hodoš–Petrovci–Murska Sobota–Lipovci (5)• Kranjska Gora–Vršič–Bovec (5)• Predel–Bovec–Kobarid (5)• Lipovci–Lendava–Pince (4)• Razdrto–Selo–Rožna dolina (4)• Bača–Češnjica–Škofja Loka (4)

• Godovič–Črni Vrh–Ajdovščina (4)• Kočevje–Stari Log–Dvor (4)• Slovenska Bistrica–Čatež ob Savi (4)• Mengeš–Duplica–Šentrupert (4)

Druge voznike motornih vozil opozarjamo, da se ob toplej-šem vremenu na ceste v večjem številu podajajo tudi moto-risti, ki so med bolj izpostavljenimi in ranljivimi udeleženci v cestnem prometu. Pozorno spremljajte dogajanje v prometu, in to v vzvratnih ter stranskih ogledalih. Pri prehitevanju vozil in vključevanju na prednostno cesto upoštevajte prednost vo-znikov, ki vozijo po prednostni cesti. Pred vsakim premikom vozila dosledno preverjajte t. i. mrtvi kot! Motoristi so namreč zaradi ozke silhuete veliko slabše vidni in se vam lahko v ogle-dalih izmuznejo.

Besedilo in foto: Anita Kovačič, SOJ SGDP GPU

1 http://www.amzs.si/si/1083/Pred_motoristicno_sezono.aspx.2 V oklepajih je navedeno število nesreč z udeležbo motoristov v letu 2014.

AKTUALNO

Kot kaže lanskoletna raziskava AMZS1, je motocikel namenjen predvsem preživljanju prostega časa, saj ga večina motoristov (68 %) ne uporablja za vsakodnevne opravke.

AMZS1 v anketi razkriva, da so številni motoristi že doživeli različne motoristične nezgode. Približno polovica (44 %) jih je že zdrsnila ali padla po svoji krivdi, četrtini (22 %) je že spustila ali počila pnevmatika, prav toliko (24 %) jih je bilo z motociklom udeleženih v prometni nesreči, 10 % motoristov je med vožnjo odpadel kakšen kos prtljage, veliko večino (85 %) pa je med vožnjo v glavo že kaj zadelo, npr. ptič ali večji insekti.


VArNOST

23

NOVICE

Na INformatIvI velIko zaNImaNja za polIcIjskI poklIc

Januarja so se študenti in dijaki zgrnili na ljubljansko Gospodarsko razstavišče, kjer je potekala že 8. Informativa. Obiskovalci so v petek in soboto, 22. in 23. ja-nuarja, obiskali razstavni prostor številnih organizacij, različna področja svojega dela pa smo jim predstavili tudi policisti. Ljubitelji glasbe so lahko tudi prisluhni-li ubranim zvokom Policijskega orkestra, predstavil se je vodnik službenega psa, policist Specializirane enote za nadzor državne meje pa je dijakom in študentom predstavil docubox, napravo za odkrivanje ponarejenih in prenarejenih listin.

Foto: Nina Djordjević, SOJ SGDP GPU

slovesNo zaprIseglo 144 NovIh polIcIstov NadzorNIkov državNe mejeV petek, 8. januarja, je v Policijski akademiji pred generalnim direktorjem po-licije Marjanom Fankom slovesno prisegla V. skupina kandidatk in kandidatov za policiste nadzornike državne meje, ki je uspešno zaključila usposabljanje za varovanje zunanje meje Evropske unije. Cilj šestmesečnega usposabljanja, ki se je začelo 29. junija 2015 in se v začetku januarja letos končalo z izpitom za izvajanje policijskih pooblastil, je bil usposobiti kandidate in kandidatke za učinkovito varovanje državne meje. Ti so usvojili strokovno-teoretična znanja kot tudi praktična znanja in veščine pod vodstvom inštruktorjev na policijskih postajah, ki opravljajo naloge varovanja državne meje. Aktivno so bili vključe-ni tudi v akcijo Migrant, in sicer na policijskih postajah v Brežicah in Dobovi.

Foto: Igor Berginc, PA GPU

poučNa smučarska IzkušNja za skoraj dva tIsoč otrok

Skupaj s Smučarsko zvezo Slovenije in Zavodom za šport Republike Slovenije Planica ter smučarskimi centri Krvavec, Rogla, Mariborsko Pohorje in Vogel smo za četrto- in petošolce že drugo leto zapored organizirali brezplačno, zabavno in predvsem poučno smučarsko izkušnjo Šolar na smuči. Namen ak-cije je, da se otroci naučijo osnov smučanja in spoznajo pravila varnosti na smučiščih. Organiziranega smučanja se je na različnih smučiščih po Sloveniji udeležilo 1.922 otrok iz 50 slovenskih osnovnih šol. Večina jih je na smučke stopila prvič in se tako srečala z novo življenjsko izkušnjo.

Foto: Monika Golob, SOJ SGDP GPU


STROKOVNI PRISPEVEK

24

VArNOST

dr. Simon Slokan, Odbor za integriteto in etiko v policiji

Kodeksi etike kot pomemben dejavnik profesionalizma

V strokovnem članku bomo predstavili področja, o katerih v zadnjih letih veliko govorimo, a hkrati opažamo, da po-zabljamo tako živeti. Področje etike, integritete in policijskega profesionalizma – tujo prakso ter slovenske izkušnje in spoznanja – smo namreč že predstavljali v različnih okvirih. Kljub temu se predvsem v zadnjem obdobju »skrivamo« za omenjenimi vsebinami, naša ravnanja pa so usmerjena drugam. V prispevku ne bomo razmišljali o pomenu medse-bojnega spoštovanja, dobrih in pozitivnih medsebojnih odnosih, zavedanju pomena kulture dialoga itd., ampak bomo prikazali pomen kodeksov etike, ki so pomemben dejavnik profesionalizma.

ETIKA V JAVNI UPRAVI – IN KJE SMO POLICISTI?

P. Kovač (2012, str. 261) poudarja, da je pri obravnavi etike v javni upravi treba izhajati iz etike posameznih uradnikov, pri čemer je pomembno zavedanje, da z etiko posameznikov niso pogojene le družbene, skupnostne in individualne vrednote, temveč tudi vrednote, standardi ter upravna kultura, h katerim stremi moderna javna uprava v našem prostoru. Omenjeni av-tor (2012, str. 262–263) razlaga, da so v ta koncept združeni (a) javna uprava, ki jo pojmuje kot krovni sistem vseh, ki odločajo o javnih zadevah, zagotavljajo javne službe ter tako skrbijo za za-dovoljitev javnih koristi, in (b) uradniki oziroma javni uslužbenci, kamor prišteva vse ljudi, ki v svoji profesionalni dejavnosti izva-jajo tudi javne oblastne naloge.1 Pri tem poudarja, da so uradniki nosilci zaupanja in moči in so zato dolžni upravičiti zaupanje, in ne zlorabiti moči. Etika je tako v javni sferi pomembna za za-gotovitev demokratičnosti in zakonitosti, s tem pa tudi varnosti. V. Strahovnik in G. Škarja (2014, str. 3) k temu dodajata, da je uprava odgovorna, ko deluje odgovorno do vseh državljanov in skupnosti kot celote ter njenih interesov in ciljev. Evropska unija posebej poudarja pravico do dobrega upravljanja in s tem tudi dobre uprave (Listina EU o temeljnih pravicah, 41. člen). Učinko-vitost in kakovost sta končna cilja upravnih organizacij, javnost pa lahko od uprave zahteva doseganje etičnega maksimuma (tudi širše, npr. v smislu etične usposobljenosti zaposlenih, varo-vanja okolja, javnosti podatkov, izogibanja konfliktov interesov ipd.). Glede tega se javna uprava razlikuje od zasebnega sektorja in zasebnih organizacij, v katerih sta učinkovitost in kakovost le pogoj oziroma sredstvo za doseganje drugih izbranih ciljev in takšne zahteve po etičnem maksimumu ni. To pa pomeni dosle-dno upoštevanje pravnih pravil in načel, predvsem pa zavedanje pomena zakonitega in pravičnega dela ter zavedanje pomena enakosti, transparentnosti, poštenosti, strokovnosti idr., kar je pomembno z vidika zavedanja, da zaposleni v javni upravi izva-jajo svoje naloge v javnem in ne zasebnem interesu (S. Slokan, R. Šumi in F. Virtič, 2011, str. 2, B. Ferfila, 2002).

Pa vendar nas nekaj loči od preostalih javnih uslužbencev – dovzetnost, spoštovanje poklica, pripadnost, motivacija dela z lju-dmi in zanje. Odgovorov je lahko veliko, vsem pa je skupna struk-tura vrednot in vrlin, ki smo jih zajeli v Kodeksu policijske etike. Policija kot del javnega sektorja z njimi deli splošne vrednote in etična izhodišča, hkrati pa je tudi precej specifična organizacija s posebnimi nalogami, zato zanjo ne moremo uporabiti samo etike javnega sektorja.

1 Sem prišteva tudi uslužbence, ki delujejo na strokovno-tehničnih delovnih mestih. Izvzeti pa so funkcionarji, npr. ministri in župani, za katere meni, da morajo biti izvzeti, saj morajo biti načelno apolitično strokovni.

POMEN KODEKSOV ETIKE ZA DELO POLICISTOV – SE TEGA SPLOH ZAVEDAMO?

V nadaljevanju bomo predstavili namen in pomen kodeksov etike in njihovo rabo. Nezanemarljivo je namreč dejstvo, da na de-lo slovenskih policistov posredno ali neposredno vpliva pet različ-nih kodeksov etike, pri čemer so posamezni regulativni.

Doslej je bilo predlaganih že več def inicij etičnih kodeksov, vendar enotna še ni bila sprejeta. A. Pater in A. van Gils (2003, str. 762–772) sta ugotovila, da se v publikacijah pojavljajo trije skupni dejavniki etičnih kodeksov:

• etični kodeks je formalni in pisni dokument,• vsebina teh dokumentov temelji na etično usmerjeni politiki,

ki je lahko prikazana z etičnimi standardi, temeljnimi vredno-tami, principi oziroma načeli ali generalnimi izjavami o etični usmerjenosti organizacije,

• tovrstna politika je formalizirana za usmerjanje vedenja zapo-slenih ali organizacije v celoti.

Nekaj splošnih pozitivnih lastnosti etičnih kodeksov:

• povečujejo ugled organizacij in blagovnih znamk, • izražajo, da organizacije spoštujejo etično vedenje, • povezujejo zaposlene in pozitivno vplivajo na organizacijsko

kulturo, • zvišujejo pripadnost zaposlenih v organizacijah, • pozitivno vplivajo na etično vedenje vodij,• s preventivno naravnanostjo preprečujejo odklonsko ravna-

nje (A. Pater in A. van Gils, 2003, 769).

Kljub temu je bilo ugotovljeno, da sam obstoj etičnih kode-ksov ne vpliva na vedenje zaposlenih. Na ravnanje in odločanje zaposlenih ter njihovih vodij kodeksi vplivajo le v primeru, če se ti strinjajo z njihovo vsebino in ciljem, kar pomeni, da samo pri-prava in sprejem etičnega kodeksa ne zadostujeta. Nepogrešljiv del sta tudi implementacija oziroma uvajanje etičnega kodeksa ter primeren nadzor nad spoštovanjem njegovih določil (R. Šumi, 2009, str. 24). Temu pritrjuje tudi teza v besedilu The Positive Ethi-cal Organization: Enacting a Livind Code of Ethics and Ethical Or-ganizational Identity (2007, str. 17), ki poudarja, da če organizacija ali skupnost nima zapisanega ali priznanega etičnega kodeksa, običajno sledi t. i. »živemu kodeksu«, ki predstavlja »kognitivni, čustveni in vedenjski izraz etične identitete organizacije«. Tudi za-radi tega J. Spiro (2013) (e-vir) opozarja, da je pri nastajanju kode-ksa etike treba vključiti zaposlene v organizaciji, da ga »vzamejo za svojega«, sicer imajo občutek, da jim vodstvo nekaj določa in temu lahko že od začetka nasprotujejo.

dr. Robert Šumi, Odbor za integriteto in etiko v policiji


STROKOVNI PRISPEVEKVArNOST

25

M. Krisper (1998, str. 7) etični kodeks postavlja kot osnovno vo-dilo posamezne organizacije, saj pravi, da strokovne organizacije in združenja sprejemajo pravila obnašanja (kodeks etike), s kate-rimi zavezujejo svoje člane k moralnemu in etičnemu obnašanju, hkrati pa z njimi sporočajo javnosti, da so one in njihovi člani vre-dni javnega zaupanja in sposobni sami in znotraj svojih organizacij razreševati konflikte, do katerih prihaja pri vsakodnevnem strokov-nem delu in predvsem v odnosu do širšega družbenega okolja.

Zavedati se je treba tudi, da policijska organizacija spada v sis-tem javnih uslužbencev, zato je treba razmišljati tudi splošno o etiki javnih uslužbencev. J. Jerovšek (v M. Haček in I. Bačlija, 2007) pri tem poudarja, da v sedanjem času pri javnih uslužbencih vstopa v ospredje predvsem človeška moralna podoba uslužben-ca. Ob tem še dodaja, da je zato treba delu javnih uslužbencev oziroma upravnemu delu priznati poseben družbeni pomen, od izvajalcev pa zahtevati posebno odgovornost pri delu, posebno prizadevnost in strokovno opravljanje dela ter tudi kulturen in predvsem etičen odnos do ljudi in družbenega okolja. A. Anžič (2000, str. 142) ob tem dodaja, da imajo pri uresničevanju in obli-kovanju etičnosti posebno vlogo tudi uradne osebe kot posame-zniki in državljani ter predstavniki države hkrati, saj se pri svojem delu soočajo s primeri posegov v pravice drugih – seveda legalno in legitimno. Pri tem je neizogibno potrebna tudi profesionalnost, ki jo kot odgovornost za storjena dejanja osmišlja prav etika.

PROFESIONALIZEM

Etika ob profesionalizmu v 21. stoletju dobiva novo vlogo in pomen; še posebno profesionalna etika dobiva poseben pomen v smislu ozaveščenosti vseh zaposlenih (in nezaposlenih) o po-membnosti svoje prisotnosti in negativnih posledicah odsotnosti v javni upravi ter družbi, hkrati pa so se v zadnjih desetletjih razvili novi modeli profesionalne etike (J. Juhant, 2009, J. Maxwell, 2007, Z. Bauman, 2006, M. Haček, 2001).

V. Strahovnik in G. Škarja (2014, str. 2) poudarjata, da se profe-sionalna etika ukvarja z vrednotami, načeli in vrlinami, ki so pove-zane z izbranimi področji dela, med katerimi so v ospredju tista, ki

s poglobljenim znanjem zaznamujejo določeno skupnost oziroma družbo kot celoto (npr. v medicini, pravu, upravi), pri čemer izkazu-jejo tudi visoko stopnjo avtonomije. Pri tem poudarjata, da lahko glede na področje o etiki v upravi govorimo kot o aplikativni etiki, pri čemer si obe vrsti etike zastavljata enaka vprašanja, in sicer, ali obstajajo vrednote, načela in vrline, ki so za določeno področje specifične, oziroma kako pri tem oblikovati splošna moralna načela in pravila. Pomembnost in zahtevnost profesionalne etike izhajata tudi iz tega, da po eni strani temelji na najsplošnejših premislekih o človeškosti in dobrem življenju, po drugi strani pa naj bi vodila k praktičnemu delovanju znotraj izbranega področja delovanja ter s tem določala kriterije moralno pravilnega in nepravilnega delova-nja, načela, vodila in pravila, ki jih moramo upoštevati, ter vredno-te, ki jim moramo slediti. Pomembno je, da takšne profesionalne ali aplikativne etike ne oddaljimo preveč od etike same, saj ji tako pogosto zmanjka utemeljenost v splošnejših etičnih vrednotah, načelih in drugih premislekih. Ob tem pa M. Haček (2001) dodaja, da je profesionalna etika v upravi vedno v vlogi zagotavljanja pro-fesionalizma. Oblikovana je lahko neformalno ali formalno (npr. v obliki prisege, kodeksa, pravilnika, vodil ipd.), da bi se lahko v pol-nosti razvila in bila učinkovita, pa morajo biti izpolnjeni določeni pogoji, na primer vzpostavljena etična infrastruktura in celovito razvito podporno okolje, učinkovita nadzor in kaznovanje, aktivna civilna družba in neodvisni mediji, delovanje demokracije in prav-ne države, pa tudi vzpostavljena etična kultura v družbi nasploh.

NAMESTO ZAKLJUčKA

V članku smo želeli prikazati razmerje med pomenom profesio-nalizma in kodeksi etike. Pri tem smo dali največji pomen predsta-vitvam pomenov kodeksov etike v povezavi s profesionalizmom, pri čemer smo bralca želeli spodbuditi, da svoja posamezna ravna-nja oceni tudi glede tega.

Živimo namreč v času, ko na vsakem koraku slišimo pou-darjanje pomena vrednot in vrlin, pa tudi, da so nam etična rav-nanja vodilo in da je integriteta tisti cilj, za katerega si vsi priza-devajo. Teorija je zelo dobra, ampak nekaj težav imamo s svojimi


STROKOVNI PRISPEVEK

26

VArNOST

ravnanji. Menimo, da je preveč sodb, ki jih ljudje dajejo brez kakr-šnih koli omejitev, in preveč strokovnjakov za vsa področja, zato je učinek toliko slabši. Tako se sprašujemo: ali ni smotrno najprej začeti pri sebi in se ne ozirati naokrog ter s prstom kazati, kako kdo česa ni naredil oziroma je naredil narobe – sami pa počne-mo popolnoma enako? Že star slovenski pregovor pravi, da mora vsak najprej pomesti pred svojim pragom in da šele potem lahko ocenjuje tudi drugega. Ob tem velikokrat v želji, da bi bili »naj-boljši« in bi nas javnost videla, gremo tudi čez sebe in čez ljudi okrog sebe, ne glede na ceno, hkrati pa pozabljamo, da je pro-fesionalizem tudi to, da znamo reči »oprosti« in »hvala«. Zato ne kažimo toliko, kako slabi so drugi, ko pa še pred svojim pragom nismo pometli.

LITERATURA

1. ANŽIČ, Andrej, Etičnost nadzorovalcev v nadzorstvenem procesu – pogled od znotraj. V: Varstvoslovje, Visoka policijsko-varnostna šola. 2000, št. 2, str. 141–143.

2. BAUMAN, Zygmunt, Moderna in holokavst. Ljubljana: Študentska za-ložba, 2006.

3. BRAUER, Jurgen, Business Ethics: Scandals and Standards. V: Business and Economics, Phi Kappa Phi Forum. 2007, št. 87 (1), str. 28–33.

4. EKONOMSKI vidiki javne uprave/Ferfila Bogomil … [idr.]; ur. Ferfila Bogomil. Ljubljana, Fakulteta za družbene vede, 2002.

5. HAČEK, Miro, Sistem javnih uslužbencev. Ljubljana: Fakulteta za druž-bene vede, 2001.

6. HAČEK, Miro, BAČLIJA, Irena, Sodobni uslužbenski sistemi. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2007.

7. JOHNSON, Terrance A., COX III, Raymond W., Police Ethics: Organiza-tional Implications. V: Public Integrity. 2005, št. 7 (1), str. 67–79.

8. JUHANT, Janez, Etika I, Na poti k vzajemni človeškosti. Ljubljana: Štu-dentska založba, 2009.

9. KODEKS policijske etike. Ljubljana: Ministrstvo za notranje zadeve Re-publike Slovenije, Policija, 2008.

10. KOVAČ, Polonca, Uradniški etos in dobra javna uprava. V: Javna etika in integriteta: odgovornost za skupne vrednote, znanstvena mono-grafija/ur. Bećir Kečanović. Ljubljana: Komisija za preprečevanje ko-rupcije, 2012. Str. 261–286.

11. KRISPER, Marjan, Kodeks etike in strokovna odgovornost informati-kov. V: Uporabna informatika. 1998, št. 2, str. 7.

12. LISTINA o temeljnih pravicah Evropske unije. Številka 2000/C 364/01.13. MAXWELL, John C., Ni takšne stvari kot poslovna etika, Obstaja samo

eno pravilo za sprejemanje odločitev. Velenje: IPAK, 2007.14. PAGON, Milan, Policijska etika in integriteta – Etika, integriteta in člo-

vekove pravice z vidika policijske dejavnosti. Ljubljana: Visoka policij-sko-varnostna šola, 2003.

15. PATER, Alberic, VAN GILS, Anita, Stimulating Ethical Decision – ma-king in a Business Context: Effects of Ethical and Professional Codes. V: European Management Journal. 2003, št. 21 (6), str. 762–772.

16. SHACHAF, Pnina, A global perspective on library association codes of ethics. V: Library & Information Science Research. 2005, št. 27, str. 513–533.

17. SLOKAN, Simon, Učinki usposabljanja policistov s področja integri-tete: analiza zunanjih in notranjih dejavnikov. Nova Gorica: Evropska pravna fakulteta, doktorska disertacija, 2015.

18. SLOKAN, Simon, ŠUMI, Robert, VIRTIČ, Franc, Ali se učinki usposa-bljanja krepitve integritete poznajo pri delu policistov? V: 12. dnevi varstvoslovja/ur. Tinkara Pavšič Mrevlje. Ljubljana: Fakulteta za var-nostne vede, 2011. Str. 1–6.

19. SPIRO, Josh, How to Write a Code of Ethics for Business. URL: »http://www.inc.com/guides/how-to-write-a-code-of-ethics.html/1«, 9.6.2014.

20. STRAHOVNIK, Vojko, JUHANT, Janez, Vodila za pripravo etičnega ko-deksa. URL: »http://www.ethos-education.eu/tools/Instructions_for_developing_a_Code_of_ethicsSI.pdf«, 9. 6. 2014.

21. STRAHOVNIK, Vojko, ŠKARJA, Gašper, Upravljanje etike in integrite-te ter etični kodeksi v upravi, Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije, 2014. Str. 1–14.

22. ŠUMI, Robert, Strateški načrt krepitve integritete policistov. V: Var-nost. 2008, let. 56, št. 2, str. 1–3.

23. ŠUMI, Robert, Aplikativna etika in družbena odgovornost policije. V: Varnost. 2009, let. 57, št. 1, str. 23–25.

24. ŠUMI, Robert, Vpliv integritete na uslužni stil vodenja v profitni in neprofitni organizaciji. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, dok-torska disertacija, 2013.

25. VERBOS, Amy Klemm … [idr.]. The Positive Ethical Organization: Enacting a Living Code of Ethics and Ethical Organizational Identity. V: Journal of Business Ethics. 2007, let. 76, št. 1, str. 17–33.

Foto: Brigita Petric, SOJ SGDP GPU



27

David Smolej, GPU UKP SGK – Oddelek za korupcijo

Goljuf ije na škodo Evropske unije - aktualni in prihodnji izzivi slovenske policije

Goljufija na škodo Evropske unije je bila kot kaznivo dejanje prvič inkriminirana v nacionalni zakonodaji leta 2008. Pri tem so-razmerno novem kaznivem dejanju se kriminalisti spopadajo z velikimi izzivi pri preiskovanju težjih oblik kaznivih dejanj, kjer ni veliko sodne prakse, ki bi preiskovalcem olajšala delo. Na naraščajoči trend pojava tovrstne kriminalitete, povzročene velike premoženjske škode in na drugi strani koristi posameznikov se je s proaktivnimi ukrepi odzvala tudi slovenska policija. Poleg operativnih ukrepov za učinkovitejše odkrivanje kaznivih dejanj policija posveča veliko pozornost izobraževanju in usposabljanju kriminalistov, ki se ukvarjajo s preiskovanjem goljufij na škodo Evropske unije. Tako že od leta 2014 poteka projekt THEMIS, ki ga sofinancira Evropska komisija. Projekt je poleg usposabljanju kriminalistov namenjen tudi usposabljanju tožilcev, sodnikov in drugih, ki se ukvarjajo z bojem proti goljufijam na škodo Evropske unije. Na pobudo policije se na različnih delavnicah srečujejo vsi omenjeni udeleženci, kjer s predstavitvami, izmenjavo mnenj in študijami primerov obravnavajo perečo problematiko goljufij. Tak pristop krepi usposobljenost policije, seznanitev drugih organov z delom policije in obratno ter medinstitucionalno sodelova-nje, ki je ključnega pomena za celostno preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje, pregon in sojenje kaznivih dejanj.

Zato je namen prispevka predstaviti področje goljufij na škodo Evropske unije, aktualne in prihodnje izzive, s katerimi se ukvarja in se bo ukvarjala slovenska policija. Prav tako bo-mo omenili ključne nacionalne in mednarodne institucije, ki se ukvarjajo predvsem z nadzorom nad porabo evropskih sredstev.

1 ZGODOVINSKI PREGLED BOJA PROTI GOLJUFIJAM IN PRENOS V NACIONALNO ZAKONODAJO

Začetek boja proti goljufijam sega v leto 1988, ko je bila pod okriljem Generalnega sekretariata Evropske komisije ustano-vljena skupina za koordinacijo boja proti goljufijam (v nadalje-vanju: UCLAF). UCLAF je sodelovala z nacionalnimi službami za boj proti goljufijam ter zagotavljala potrebno koordinacijo in pomoč pri preprečevanju transnacionalnih organiziranih golju-fij. Na podlagi priporočil Evropskega parlamenta je UCLAF pri-dobivala čedalje večje pristojnosti ter leta 1995 začela izvajati preiskave na lastno pobudo in na podlagi informacij iz različnih virov. Štiri leta pozneje pa je bila predlagana ustanovitev Evrop-skega urada za boj proti goljufijam (v nadaljevanju: OLAF) kot neodvisnega organa v okviru Evropske komisije (OLAF, b. d.).

Republika Slovenija je v letu 2008 s Kazenskim zakonikom (2008) prvič inkriminirala kaznivo dejanje »goljufija na škodo Evropske skupnosti« kot zadnji del obveznosti, ki jih je sprejela z Zakonom o ratifikaciji konvencije o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (2007) vključno z njenimi protokoli. S pod-pisom lizbonske pogodbe, ki je bila z Zakonom o ratifikaciji liz-bonske pogodbe, ki spreminja Pogodbo o Evropski uniji in Po-godbo o ustanovitvi Evropske skupnosti (2008), umeščena tudi v naš pravni sistem, se je ukinila tristebrna urejenost Evropske unije. Zato so se od takrat naprej skupne politike odvijale v okvi-ru Evropske unije, ki je pridobila tudi lastnost pravne osebe. Te-mu je sledila tudi slovenska zakonodaja, ki je s Kazenskim zako-nikom (2012) spremenila ime člena kaznivega dejanja »goljufija na škodo Evropske skupnosti« v kaznivo dejanje »goljufija na škodo Evropske unije«.

V slovenski policiji smo v obdobju od inkriminacije kazni-vega dejanja goljufije na škodo Evropske unije zaznali pove-čanje števila teh kaznivih dejanj in tudi povečanje protipravno pridobljene premoženjske koristi. V letih 2008 in 2009 ni bilo obravnavano nobeno kaznivo dejanje, leta 2010 so bila obrav-navana tri kazniva dejanja, leta 2011 je bilo obravnavanih devet

kaznivih dejanj, leta 2012 jih je bilo petnajst, leta 2013 je bilo ob-ravnavanih osem kaznivih dejanj, leta 2014 pa že štiriindvajset kaznivih dejanj (Ministrstvo za notranje zadeve – policija, 2015; Ministrstvo za notranje zadeve – policija, 2013).

PROJEKT THEMISSlovenska policija si že nekaj let intenzivno prizadeva prido-

biti čim več evropskih sredstev za različne projekte, ki jih dru-gače zaradi omejenih proračunskih sredstev ne bi bilo mogoče izvesti. V preteklih letih je uspešno pridobila sredstva za različne oblike strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja, izdelavo posebne programske opreme, izvedbo mednarodnih delavnic in konferenc pa tudi za nakup najrazličnejše sodobne opreme za policijsko delo.

V letu 2013 se je v okviru Uprave kriminalistične policije po-rodila zamisel, da bi se tudi za usposabljanje kriminalistov na področju izboljšanja, odkrivanja in preiskovanja goljufij na ško-do Evropske unije pridobila evropska sredstva. V okviru ciljnega razpisa na področju finančnega in gospodarskega kriminala – FINEC, ki ga je Evropska komisija objavila v okviru programa IS-EC, namenjenega preprečevanju kriminala in boju proti njemu, smo nato uspešno prijavili projekt THEMIS.

Projekt THEMIS je dobil ime iz grške mitologije, saj je bila Themis grška boginja pravice in reda, ki sta eni izmed mnogih vrednot, ki jih zagovarja tudi slovenska policija. Kot smo že ome-nili, se je na podlagi zaznanega pojava problematike goljufij na škodo Evropske unije pokazala potreba po dodatnem znanju na področju zakonodaje, (pre)poznavanja tovrstnih kaznivih dejanj, možnosti mednarodnega sodelovanja in pridobivanja dokazov iz tujine ter poznavanja nacionalnih in evropskih institucij, ki se ukvarjajo s preprečevanjem goljufij na škodo Evropske unije.

Statistični podatki kažejo, da trend števila kaznivih dejanj goljufije na škodo Evropske unije narašča. Zato se je policija odločila, da se problema loti sistemsko in tako, da bodo pristojni, ki se ukvarjajo z goljufija-mi na škodo Evropske unije, primerno usposobljeni in seznanjeni s problematiko. Pri Evropski komisiji je tako v letu 2013 prijavila projekt, poimenovan THEMIS.


STROKOVNI PRISPEVEK

28

VArNOST

V okviru tega projekta se izvajajo uspo-sabljanja za kriminaliste, tožilce, sodnike in druge zainteresirane skupine, ki se ukvarjajo z bojem proti tovrstnim goljufijam. Do zdaj je bilo v Vadbenem centru Gotenica že šest dvo-dnevnih delavnic, ki se jih je udeležilo več kot 400 udeležencev iz policije, tožilstva, sodišča, Komisije za preprečevanje korupcije, Urada RS za preprečevanje pranja denarja, Računskega sodišča, Urada RS za nadzor proračuna, Službe vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko poli-tiko, Fakultete za varnostne vede in predstav-niki iz različnih ministrstev. Prav tako projekt gradi svojo prepoznavnost v mednarodnem prostoru, saj je bilo gostujočih kar nekaj med-narodno priznanih strokovnjakov iz različnih institucij, kot so OLAF, Organizacija za gospo-darsko sodelovanje in razvoj (OECD), Evropski policijski urad (Europol) in drugi.

NAJBOLJ PEREčA PODROčJA GOLJUFIJ NA šKODO EVROPSKE UNIJE

Iz izkušenj preiskovanja kaznivih dejanj goljufije na škodo Evropske unije je bilo ugo-tovljeno, da je bilo največ finančnih sredstev zlorabljenih iz Evropskega sklada za regio-nalni razvoj (v nadaljevanju: ESRR). S tem je bila na eni strani povzročena velika premo-ženjska škoda, na drugi pa pridobljena pre-moženjska korist posameznikom. Zato je nujno potrebno učinkovito delovanje meha-nizmov nadzora, ki jih izvaja Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna, ki obenem skrbi za nadzor porabe nacionalnih sredstev in sredstev, črpanih iz Evropske unije. Na področju ESRR sta bila obravnavana dva od-mevna primera, in sicer obnova Rimskih term in dvorca Betnava, ki sta nekako pripomogla k oblikovanju vsaj osnovne sodne prakse na področju goljufij na škodo Evropske unije. Na podlagi tega je treba omeniti pomembno spoznanje, da za dokazovanje kaznivega de-janja goljufije na škodo Evropske unije velja posebna oblika naklepa (dolus coloratus), kar pomeni za preiskovalce in tožilce toliko večje izzive pri dokazovanju (Smolej, 2015a).

Problematika zlorab finančnih sredstev iz različnih evropskih skladov je razširjena tudi na področju kmetijstva in razvoja podeželja. V preteklosti je bilo zaznanih kar nekaj nepravil-nosti pri porabi finančnih sredstev Evropske-ga kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Na-čini storitve (modus operandi) kaznivih dejanj goljufij na škodo Evropske unije na področju kmetijstva so si podobni, največkrat pa gre za nenamensko porabo sredstev in nedosledno-sti pri izvajanju projektov. V novem program-skem obdobju 2014–2020 ima Republika Slo-venija iz Programa razvoja podeželja na voljo 1,1 milijarde evrov, kar pomeni veliko tvega-nje za zlorabo teh sredstev (Smolej, 2015b).



29

Zato je ključno proaktivno preprečevanje goljufij s podro-čja neposrednih izplačil razvoja podeželja, ribištva, kmetijskih trgov in nalog tržnoinformacijskega sistema.

Goljufije na škodo Evropske unije so razširjene tudi v zvezi z Evropskim socialnim skladom, ki (ne)posredno vpliva na večjo gospodarsko blaginjo v državah članicah EU. Temeljna podro-čja financiranja iz Evropskega socialnega sklada so vključevanje iskalcev zaposlitve na trg dela, izobraževanje in druga podro-čja, ki zagotavljajo socialno in zdravstveno varnost. Finančni viri Evropskega socialnega sklada so neprimerljivo nižji kot v drugih skladih, vendar to ne pomeni izključenosti tveganj za goljufije pri porabi namenskih sredstev (Smolej, 2015c). Poleg omenje-nih področij pa obstajajo tveganja za goljufije tudi pri črpanju sredstev iz Kohezijskega sklada in Sklada za azil, migracije in vključevanje, kjer je v novi finančni perspektivi 2014–2020 na voljo veliko finančnih sredstev.

IZZIVI POLICIJE NA PODROčJU GOLJUFIJ NA šKODO EVROPSKE UNIJE

Zagotovo je eden od večjih izzivov slovenske policije na po-dročju zlorab finančnih sredstev Evropske unije odkriti čim več kaznivih dejanj, ki so pogosto izvršena sočasno z drugimi ka-znivimi dejanji, predvsem korupcijskimi. Pomembno vlogo ima kriminalistična obveščevalna dejavnost, ki jo je treba zaradi ob-čutljivosti varovanja predvsem osebnih podatkov obravnavati tankočutno. Kriminalistična obveščevalna dejavnost, ki jo izvaja policija, pomeni zbiranje podatkov in operativnih informacij o kaznivih dejanjih, ki se nato obdelujejo na policiji, tožilstvu in sodišču. Zato je pri pridobivanju podatkov s kriminalistično ob-veščevalno dejavnostjo pomembno, da je delo zakonito in da se s tem področjem ukvarjajo strokovno usposobljeni kriminalisti. Zakonitost in strokovnost dela na tem področju sta pomembni zaradi vrednotenja informacij v predkazenskem in kazenskem postopku, kar je ključnega pomena predvsem zaradi presoje za-konitosti in uporabnosti pridobljenih podatkov (Smolej, 2015d).

Na področju goljufij na škodo Evropske unije je nujno med-institucionalno sodelovanje organov upravljanja, potrjevanja, revizijskih organov in posredniških teles s policijo. Izkušnje dela na tem področju kažejo, da predvsem posredniška tele-sa (ministrstva) nimajo jasno izoblikovane politike prijavljanja zaznanih sumov kaznivih dejanj, zaradi česar kazniva dejanja ostanejo v t. i. temnem polju kriminalitete. Med razlogi za to naj poudarimo slabo poznavanje kazenskopravne zakonodaje in zagovarjanje interesa Republike Slovenije, ki bi ob prijavi kaznivega dejanja in začetku predkazenskega postopka lah-ko evropska sredstva tudi izgubila. Vendar je tako mišljenje napačno, saj so to slovenska sredstva, vplačana v proračun Evropske unije, kjer jih v večini upravljajo centralizirano in dodelijo nazaj državam članicam. Zato Quirke (2009) trdi, da morajo države članice pregon goljufij na škodo Evropske uni-je vzeti enako resno, kot če bi bila oškodovana neposredno njihova država. Sodelovanje policije z drugimi organi je tako nujno predvsem za odkrivanje kaznivih dejanj.

Izzive v prihodnje predstavlja tudi mednarodno sodelova-nje. Goljufije na škodo Evropske unije je v kontekstu mednaro-dne razsežnosti kriminalitete težje preiskovati in odkrivati, in sicer zaradi naglo spreminjajočih se okolij (medtem ko so for-malne organizacije s centralizirano strukturo avtoritete najučin-kovitejše v stabilnih okoljih) postajajo mednarodni akterji, ki so ključni člani, medsebojno vse bolj informacijsko povezani, manj pomembni udeleženci pa izvajajo svoje operacije razmeroma neodvisno ali celo izolirano (Smolej in Dobovšek, 2014). V priho-dnosti bo zato treba za pregon najtežjih oblik kaznivih dejanj, ki škodijo interesom Evropske unije, uresničiti idejo o vzpostavitvi urada evropskega javnega tožilca, o kateri tečejo pogovori na ravni Evropske unije od leta 2013 (Rizzo, 2015).

ZAKLJUčEK

Trend naraščanja kaznivih dejanj goljufije na škodo Evrop-ske unije in vedno več finančnih virov, ki so na voljo iz različnih skladov Evropske unije, zahtevajo specifično usposobljenost kri-minalistov kriminalistične policije in sistemsko reševanje proble-matike. Zavedanje in prepoznavanje tveganj za kazniva dejanja sta pogoja za proaktivno omejevanje in reševanje problematike. Tako je slovenska policija v dokaj zgodnji fazi zaznala perečo problematiko na področju zlorab evropskih sredstev, ki so se po-kazala predvsem pri velikih projektih, financiranih iz evropskih sredstev. Dva odmevnejša primera sta bila obnova Rimskih term in dvorca Betnava. Izkušnje so pokazale, da je za boj proti go-ljufijam na škodo Evropske unije potreben predvsem skupen in usklajen pristop več institucij na nacionalni in mednarodni ravni. Projektni pristop izobraževanja in usposabljanja kriminalistov, tožilcev, sodnikov in drugih interesnih skupin, ki se ukvarjajo z goljufijami na škodo Evropske unije v projektu THEMIS, že kaže pozitivne učinke. Poznavanje določenih institucij, medsebojno poznavanje udeležencev, ki se ukvarjajo s tem delovnim podro-čjem, izmenjava izkušenj, mnenj, stališč in znanj so le nekateri dejavniki, ki pozitivno vplivajo na skupen boj proti goljufijam na škodo Evropske unije. Zato je cilj slovenske policije nadaljeva-ti take oblike dela. Cilj pa je tudi v prihodnje pridobiti čim več finančnih sredstev od Evropske unije, ki bodo na voljo tako za izobraževanje kot tudi za nabavo tehnične opreme, ki jo krimi-nalisti neposredno potrebujejo pri preiskovanju kaznivih dejanj, povezanih z goljufijami na škodo Evropske unije.

VIRI IN LITERATURA1. Kazenski zakonik. (2008). Uradni list RS, št. 55/08.2. Kazenski zakonik. (2012). Uradni list RS, št. 29/12.3. Ministrstvo za notranje zadeve – policija. (2012). Poročilo o delu policije

za leto 2011. Pridobljeno na http://policija.si/images/stories/Statisti-ka/LetnaPorocila/PDF/LetnoPorocilo2011.pdf

4. Ministrstvo za notranje zadeve – policija. (2015). Poročilo o delu policije za leto 2014. Pridobljeno na http://policija.si/images/stories/Statisti-ka/LetnaPorocila/PDF/LetnoPorocilo2014.pdf

5. Olaf. (b. d.). History. Pridobljeno na http://ec.europa.eu/anti_fraud/about-us/history/index_en.htm

6. Quirke, B. (2009). EU Fraud: institutional and legal competence. Crime, Law and Social Change, 51 (5), 531–547.

7. Rizzo, G. (2015). EPPO - European Public Prosecutor: also the Euro-pean Parliament wants a say … Pridobljeno na http://free-group.eu/2015/04/27/eppo-european-public-prosecutor-also-the-europe-an-parliament-wants-a-say/

8. Smolej, D. (2015a). Predgovor. V: D. Smolej (ur.). Tveganja za goljufije pri črpanju sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (str. 2–3). Ljubljana: Uprava kriminalistične policije.

9. Smolej, D. (2015b). Predgovor. V: D. Smolej (ur.). Zlorabe finančnih sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. (str. 2). Lju-bljana: Uprava kriminalistične policije.

10. Smolej, D. (2015c). Predgovor. V: D. Smolej (ur.). Evropski socialni sklad in tveganja za goljufije na škodo Evropske unije. (str. 2). Ljubljana: Upra-va kriminalistične policije.

11. Smolej, D. (2015d). Predgovor. V: D. Smolej (ur.). Kriminalistično ob-veščevalna dejavnost pri odkrivanju in preiskovanju goljufij na škodo Evropske unije in drugih kaznivih dejanj. (str. 2–3). Ljubljana: Uprava kriminalistične policije.

12. Smolej, D., in Dobovšek, B. (2014). Predgovor. V: D. Smolej in B. Dobo-všek (ur.). Korupcijska kot pereča oblika okoljske problematike. Ljublja-na: Uprava kriminalistične policije.

13. Zakon o ratifikaciji lizbonske pogodbe, ki spreminja Pogodbo o Evropski uniji in Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti. (2008). Uradni list RS, št. 20/08.

14. Zakon o ratifikaciji konvencije o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti. (2007). Uradni list RS, št. 19/07.

Foto: Anita Kovačič, SOJ SGDP GPU


VArNOST

REGISTRACIJA MIGRANTOV – eMigrant

IzObRAžEVANjE

Današnji čas prinaša pred nas vedno nove izzive. Razdelimo jih lahko v dve skupini: načrtovane strateške naloge in naloge, s katerimi se rešujejo problemi, ki nastanejo zaradi nepričakovanih oziroma težko predvidljivih razmer. V ure-jenih sredinah je razmerje med temi nalogami močno v korist načrtovanemu razvoju informacijskih rešitev ob sledenju ključnih strateških ciljev, ki jih pred informacijske službe postavlja kot izziv vodstvo organizacije. V policiji pa je položaj nekoliko drugačen. Strateške naloge so pomembne, vendar nas operativni problemi večkrat silijo v pripravo ad hoc rešitev, ki morajo biti uresničene v kratkem času z omejenimi sredstvi in usmerjene k reševanju nekega specifičnega aktualnega problema.

število obravnavanih oseb 2013 in 2014 do 15. oktobra 2015

ilegalni prehodi – samo dogodki 271 3.756

zavrnitve na meji s Hrvaško 10.087 3.260

Tako smo bili v zadnjem času sooče-ni z begunsko krizo na naši južni meji, ki je hkrati tudi zunanja schengenska me-ja. Dogodki so bili do neke mere sicer napovedani, akcije v grobem predvide-ne, vendar smo se kljub vsemu spopa-dali s kar nekaj problemi, povezanimi z velikim številom oseb, ki jih je bilo treba hitro registrirati v skladu z mi-grantsko zakonodajo. Najti je bilo treba ustrezno rešitev za humanitarno krizo na eni strani in varnostno problematiko na drugi.

Ko nas je septembra zajel prvi val mi-grantov, so se dosedanji postopki izkazali za administrativno zamudne in popolno-ma nesprejemljive. Na pobudo kolegov iz operativnih služb smo morali čez noč najti rešitev tako za pohitritev eviden-tiranja oseb, njihovega preverjanja po operativnih evidencah kot tudi za izdajo vse potrebne dokumentacije. Seveda pa je vedno treba podpreti tudi sprotno po-ročanje o problematiki in evidentiranje vseh nastalih finančnih posledic akcije.

V zelo kratkem času nam je uspelo postopke evidentiranja migranta optimi-zirati tako, da smo v novo rešitev vključili optični čitalnik dokumentov in prstnih odtisov ter spletno kamero. S tem smo kar najbolj optimizirali zajem ključnih podatkov o osebi. Rezultati tega zajema so izpisi ustreznih obrazcev in prenos po-datkov v centralno evidenco, iz katere se nato črpajo podatki za vse sekundarne obrazce in statistične preglede.

Snovanje rešitve in njene dnevne posodobitve

Problematika ilegalnih migracij za mejno policijo ni nova, saj letno obrav-nava kar nekaj tovrstnih pojavov, poleg tega pa se nekateri postopki zaključijo že na mejni črti, in sicer kot ukrep zavrnitve vstopa v Slovenijo.

Ob najavi večjega števila ilegalnih migrantov smo sprva predvidevali, da bomo razmere obvladali brez težav, a se je ob pojavu množice oseb stanje začelo zapletati. Poleg vseh logističnih

težav (nastanitev, oskrba, prevozi, var-nost itd.) smo se v policiji srečali tudi z vprašanjem, kako pravilno obravnavati posameznika in kje zagotoviti ustrezne zmogljivosti za učinkovito delo pri sami registraciji migrantov. Če je dosedanji postopek predvideval 15 minut za te-meljito obravnavo ilegalnega prebežni-ka, se je pri večtisočglavi množici sistem pokazal za neustrezen.

Na podlagi dnevnih usmeritev ope-rativnega štaba in v povezavi z delavci na terenu smo se takoj lotili snovanja nove rešitve, ki bi v nastalih razmerah omogočila hitro in kakovostno obravna-vo migrantov. Glede na stanje na terenu smo morali najti rešitev, ki bi delovala tako v mrežni povezavi oziroma v »on--line« kot tudi v »off-line« načinu (na nekaterih lokacijah se je namreč teleko-munikacijska infrastruktura šele urejala). Da bi čas razvijanja aplikativne podpore čim bolj skrajšali, smo se odločili, da za osnovo aplikacije vzamemo obstoječo


VArNOST

31

IzObRAžEVANjE

aplikacijo za mejno kontrolo TravelDoc.1 Navedena rešitev ima že integrirano

uporabo optičnega čitalnika dokumen-tov in »live scan« čitalnik prstnih odti-sov (en prst, plosko položen na čitalnik). Oba pa sta namenjena delu v »on-line« načinu, saj osebo in listino prek spletnih servisov takoj preverimo po ustreznih evidencah.2 Seveda se ob klasični mejni kontroli predvideva, da oseba poseduje ustrezne potovalne dokumente, pri mi-grantih pa se je izkazalo, da jih ima manj kot polovica. Torej je bilo treba za vse take osebe zagotoviti možnost ročne-ga vnašanja ključnih osebnih podatkov: priimek, ime, spol, rojstni podatki, drža-vljanstvo, prav tako jih je bilo treba tudi fotografirati. S klasičnimi fotoaparati je bil postopek preveč zamuden, obdela-va slik pa popolnoma neustrezna, zato smo se takoj odločili za nabavo spletnih kamer, ki smo jih vključili v novo rešitev, poimenovano eMigrant. Tako smo lahko na kraju samem osebo temeljito obde-lali: zajeli podatke iz dokumenta ali jih ročno vnesli, odvzeli prstni odtis (samo ciljni podskupini) in jo fotografirali. Na koncu smo ji natisnili odločbo o dovoli-tvi zadrževanja.

Pri delu v »on-line« načinu smo ob iz-daji odločbe osebo preverili po operativ-nih evidencah in izvedli avtomatični vnos podatkov v centralno evidenco dogod-kov – ilegalnih prehodov. V končni razli-

1 Aplikacija TravelDoc vključuje zajem podatkov iz potovalnega dokumenta za osebo (prek optičnega čitalnika dokumentov) ter preverjanje listine in osebe po operativnih evidencah, ki so ključne za dovolitev prehoda meje. Če oseba prihaja iz držav, ki za vstop v EU potrebujejo vizum in ta vizum tudi ima, se izvede še njena verifikacije prek VIS-sistema (VIS je evropski centralni sistem vseh izdanih vizumov). Omogočena je verifikacija osebe tudi prek prstnega odtisa.

2 Ob prehodu osebe čez mejo se izvede preverjanje ose-be, listine in vozila po nacionalnih operativnih eviden-cah, ki so ključne za mejno kontrolo, prav tako pa tudi po Interpolovih in schengenskih zbirkah podatkov.

čici postopek celovite obdelave migranta traja približno pet minut.

Najprej smo v to evidenco prenaša-li minimalni nabor osebnih podatkov o osebi, z vsako novo različico pa smo to nadgrajevali. Tako smo pozneje zajeli še podatke, kot so ciljna država, jeziki, ki jih oseba govori, informacijo o tem, ali ose-ba potuje sama ali je del družine, vzrok migracije itd. Vsi ti podatki so pomemb-ni tako za naše védenje o osebah, ki se zadržujejo na slovenskem ozemlju, kot za logistiko prevozov (družine) in tudi v postopkih predaje oseb drugim državam (spremna dokumentacija). Končna različi-ca aplikativne rešitve, ki deluje »on-line«, hrani vse podatke izključno v centralnih evidencah (tudi fotografije in odtise).

Če aplikacija deluje »off-line«, se pe-riodično podatki iz delovnih postaj po-šljejo na skupni strežnik, kjer jih delavci Uprave za informatiko in telekomunikaci-je (UIT) naknadno obdelajo in prenesejo v centralne evidence.

Zaradi sprotnega nadgrajevanja reši-tev in dnevnih objav novih različic seveda ni bilo mogoče takoj zagotoviti celovite optimalne rešitve. V prvih dneh so tudi na kar nekaj lokacijah podatke vnašali samo v Excelove tabele. Zaradi dodajanja funkcionalnosti je bilo treba pripraviti tu-di bistveno več »zalednih« programov, ki so podprli postopke v vmesnih fazah (npr. naknadno dodajanje fotografij in prstnih odtisov k primarnemu zapisu o osebi).

Do 12. januarja 2016 je bilo v podatkovno zbirko vnesenih:

Oseb 385.484

Odtisov 96.933

Fotografij 305.564

Pomožne funkcijePoleg osnovnih funkcionalnosti za-

jema podatkov o migrantu je bilo treba

zagotoviti še nekatere druge funkcije, kot so možnost različnih izpisov oseb, statistično spremljanje migrantske pro-blematike, spremljanje porabe finančnih sredstev v zvezi z migrantsko problema-tiko itd. Vse te in še kar nekaj drugih na-log je bilo treba rešiti v izredno kratkem času in jih sproti dnevno prilagajati no-vim potrebam in zahtevam.

ProblemiNaval migrantov je presegel vsa pri-

čakovanja in zahteval povsem nov posto-pek izvajanja kontrole in registracije. Na druge države schengenskega območja nismo mogli računati, saj razen sosednjih držav drugih ta problematika ni zanima-la. Tudi odločitve držav, kako bodo evi-dentirale migrante, so bile zelo različne. Skupnih evropskih usmeritev ni, prav tako ni skupne informacijske podpore in nič ne kaže, da bi jo v kratkem dobi-li.3 Če pa bodo podatki ostali zbrani le po posameznih državah, bo njihova uporab-nost minimalizirana.

Prav tako ni povsem jasno, kateri podatki o migrantih se hranijo. Osebni podatki so brez biometrike skoraj neu-porabni. Vzpostavitev podatkovne zbirke prstnih odtisov, odvzetih migrantom, ni enostavna. Nujna je vzpostavitev funkcio-nalnosti AFIS, ki pa je za zdaj na voljo le pri obravnavi prosilcev za azil (Eurodac).

ZaključekNa nastale razmere smo se lahko

ustrezno odzvali predvsem zato, ker smo imeli dovolj znanja, da smo se s proble-mi lahko spopadli sami in takoj. Poleg tega smo imeli kar nekaj lastnih rešitev, ki smo jih hitro ustrezno preoblikovali in prilagodili. Tudi sodelovanje s končnimi uporabniki (razumevanje problemov) in različnimi službami znotraj UIT je poteka-lo usklajeno in nadvse zavzeto.

Prve ponudbe komercialnih rešitev za reševanje naše problematike so se poja-vile s precejšnjim zamikom, pa še te ni-so bile celovite (npr. brez preverjanja po operativnih evidencah in brez vzpostavi-tve centralnih evidenc, kar je z vidika ce-lovitosti informacijsko-telekomunikacij-skega sistema policije ključno).

Ta in še nekatere druge izkušnje do-kazujejo, da je za operativne segmente specializiranih IT-sistemov ključno, da obdržijo lastni razvoj in dovolj visoko raven lastnega znanja, da se lahko hitro in učinkovito odzovejo na nepredvidene situacije.

Besedilo: Sektor za razvoj aplikacij UITFoto: Anita Kovačič, SOJ SGDP GPU

3 Morda bi v tej fazi zadostovala že neka hitra raz-ličica sistema EURODAC.


VArNOST

TEMNA STRAN INTERNETA: Kako temno postaja vse temnejše

Pa se najprej ozrimo malo v preteklost. Moram priznati, da smo v začetku leta 1998 sprva kar debelo gledali v zaslonske slike (kot na prvi fotografiji), ki smo jih ob prijavi prek Interpola dobili od nemške zvezne policije (BKA). Kazenskopravno je bila zadeva dokaj jasna – šlo je namreč za sum kaznivega dejanja razširjanja gradiva s spolnimi zlorabami otrok prek storitve IRC (Internet Relay Chat), kjer je bil udeležen tudi slovenski državljan ozi-roma oseba z IP-naslovom slovenskega ponudnika. Tehnično pa smo se s tako obliko in načinom srečali prvič. Storitev IRC, ki se (je) uporablja(la) predvsem kot spletna klepetalnica, pa tudi za izmenja-vo datotek (recimo, da je bila nadgradnja BBS – Bulletin Board System), smo sicer poznali in tudi uporabljali, vendar je bilo v prijavi kar nekaj stvari, ki smo jih morali še spoznati in se jih naučiti. To je bilo vse-kakor mnogo težje kot danes, ko so take informacije večinoma lahko dosegljive prek interneta.

Policije oziroma organi pregona so bili na kanalih IRC vse bolj prisotni, zato so se nelegalne dejavnosti in vsebine selile globlje: na skrite strežnike in skrite spletne (pod)strani; v sto-ritve, ki so za dostop zahtevale registracijo ali geslo; v omrežja P2P (peer-to-peer); anonimne »proxy« storitve ipd. Vse seveda zaradi čim večje anonimnosti in čim težje izsledljivosti. Tej selitvi so sledili tudi organi pregona, čeprav je bilo njihovo delo vedno bolj zahtevno. Zato so policije, tudi slovenska, v preiskovanje kibernetske kriminalitete začele vlagati vedno več virov tako v obliki finančnih sredstev, računalniške opreme kot tudi usposa-bljanja in kadrov. Vendar pa so obenem tudi storilci šli vedno globlje, tj. v vedno bolj skrite načine. Tako počasi pridemo do t. i. temnega interneta (dark internet) in temne mreže (darknet).

Globoki splet (deep web)

Naj najprej pojasnimo pojem globokega spleta, ki se po- navadi pojavlja ob pojmu temna mreža. Globoki splet je del internetnega prostora, katerega vsebin ni mogoče najti z is-kalniki (npr. Yahoo, Google), saj ga le-ti ne indeksirajo. Večina vsebin na globokem spletu je dosegljiva določenim skupinam uporabnikov (registriranim uporabnikom, podjetjem, izo-braževalnim ustanovam itd.), za dostop pa moramo poznati uporabniško ime in geslo in/ali natančen naslov spletne strani, in velika večina teh vsebin je povsem legalna. Gre za različne zbirke podatkov podjetij, vladnih organizacij, knjižnic, univerz ipd. Večina uporabnikov interneta ima del svojih podatkov tu-di na globokem spletu, saj se sem štejejo tudi spletni računi e-pošte (npr. Gmail), e-bančništva ali nejavnega profila v druž-benem omrežju. Količina podatkov, ki jih najdemo na globo-kem spletu, naj bi obsegala kar 96 % vseh vsebin na internetu.

Temna mreža (darknet)Temna mreža je del globokega spleta in jo najdemo v

njegovih temnih globinah. Na vrhu je t. i. javni internet, torej internet, ki je indeksiran, prosto dosegljiv in njegove vsebine

lahko (po)iščemo s pomočjo internetnih iskalnikov. Pod njim je globoki splet, kjer na njegovem »dnu« najdemo temno mre-žo oziroma storitve in vsebine temne mreže.

Temna mreža in spletne strani v njej so skrite in težko do-stopne, seveda zato, da bi bile težko dosegljive, dobro prikrite in čim bolj anonimne. Kot je bilo že omenjeno, temne mreže ni mogoče obiskati z internetnimi brskalniki, ki jih navadno upo-rabljamo (Firefox, Chrome, Internet Explorer …), zanjo potre-bujemo dodatno programsko opremo, ki nam odpre dostop v ta prostor. Zadevo lahko tehnično primerjamo z omrežjem P2P, tj. omrežjem za izmenjavo datotek, ki je verjetno marsikomu bolj poznano – tudi v omrežje P2P lahko dostopamo le z name-stitvijo dodatne programske opreme oziroma P2P-odjemalca.

Torej, za dostop v temno mrežo je najenostavnejša pot na-mestitev brezplačnega programa Tor Browser, ki nas poveže v t. i. omrežje Tor, ki je eno bolj razširjenih v temni mreži. Kra-tica Tor pomeni The Onion Router (čebulno vozlišče, čebulno usmerjevanje) in nam poleg dostopa do vsebin temne mreže omogoča anonimno brskanje po internetu, torej tudi po jav-nem delu, uporabnikove povezave pa so šifrirane. Program Tor Browser, kot pove že njegovo ime, omogoča tudi iskanje vse-bin na temni mreži. Pri obiskih tovrstnih spletnih strani lahko vidimo, da imajo vse končnico .onion, kar izhaja iz značilnosti omrežja Tor. Tudi naslovi spletnih strani večinoma niso v taki obliki, kot smo jih vajeni (www.najdi.si, www.google.com …), temveč so ustvarjeni naključno in avtomatsko (npr. yjhzeedi-58sagmmr.onion). Naslov pred končnico .onion je lahko največ 16-mesten, sestavljen je iz črk (angleške) abecede in številk od 2 do 7.

Na temni mreži je mogoče najti podobne storitve, ki jih uporabljamo tudi v javnem delu interneta. Obstajajo družbe-na omrežja, različni forumi, iskalniki (razširjen je Grams, ki je na pogled podoben iskalniku Google), seznami spletnih strani, spletne trgovine – tržnice, (anonimna) elektronska pošta. Naj-večji del temne mreže pa so prepovedane – nelegalne storitve

Slika 1: Zajem zaslona spletne klepetalnice IRC

IzObRAžEVANjE


VArNOST

33

IzObRAžEVANjE

in vsebine. Tako lahko najdemo vse od ponujanja in prodaje orožja, ukradenih plačilnih kartic, hekerskih orodij, mamil, gra-diva, ki prikazuje spolne zlorabe otrok, neupravičeno reprodu-ciranih avtorskih del (filmi, glasba, knjige …) do tihotapstva, ponarejanja denarja, dokumentov in nove identitete, pranja denarja, plačancev ipd.

Veliko spletnih strani na temni mreži (predvsem tistih z nezakonitimi dejavnostmi) zahteva dodatno avtorizacijo, na-vadno v obliki registracije uporabnika. Nekatere imajo poleg tega še varovalko, da morata vsakega novega člana ali upo-rabnika potrditi oziroma avtorizirati vsaj dva obstoječa in pre-verjena člana.

Spletne strani, na katerih se trguje s prepovedanimi stvar-mi, imajo dostikrat videz spletnih trgovin, kot smo jih vajeni iz javnega interneta. Torej kategorije izdelkov s cenami, opi-si, slikami, nakupovalno košarico, stroški in načinom dosta-

Slika 2: Primer trgovine z orožjem na temni mreži

Slika 3: Primer bitcoinske denarnice

ve ipd. To je razvidno s spodnje slike trgovine z orožjem »Armory« na temni mreži (slika 2).

Spletne tržnice na temni mreži se na-vadno hitro menjavajo in izginjajo ter se pojavljajo na drugih spletnih naslovih. Poleg ogledovanja množice nelegalnih, nenavadnih in tudi moralno spornih vsebin se je na temni mreži mogoče ve-liko hitreje okužiti z različnimi računalni-škimi virusi, trojanskimi konji, črvi ipd.

Bitcoin

Kriptovaluta bitcoin je zaradi ano-nimnosti pri plačevanju oziroma tran-sakcijah trenutno najbolj razširjeno plačilno sredstvo na temni mreži. Pri transakcijah z bitcoini kot posrednik ne nastopa nobena finančna ustano-va, temveč plačilo poteka neposredno od kupca/pošiljatelja k prodajalcu/prejemniku. Za plačevanje prek bit-coinskega sistema si mora uporabnik

najprej »odpreti« oziroma namestiti bitcoinsko denarnico (bitcoin wallet), ki je v bistvu program oziroma aplikacija. Namestiti jo je mogoče na računalnik ali mobilno napra-vo ali pa si denarnico odpremo na internetu (online wa-llet). Po namestitvi si uporabnik v bitcoinski denarnici ustva-ri bitcoinski naslov, prek katerega potem potekajo plačila v bitcoinih. Bitcoinski naslov lahko primerjamo s številko ban-čnega računa. Sestavljen je iz 34 naključno ustvarjenih znakov iz (angleške) abecede in številk, zaradi morebitnih nejasnosti pa so izključene številka 0, velika črka O, velika črka I in mala črka l. Primer bitcoinskega naslova je: 17VEUuxrn5bmygRcA-q8uZYqs6G239kjYoD. Trenutna vrednost enega bitcoina na dan 28. 1. 2016 ob 14:30 je znašala 382,74 $ ali 351,06 €.

Plačila oziroma transakcije med uporabniki potekajo hitro in enostavno. Poenostavljeno napisano je videti transakcija bitcoinskega zneska med osebo A in B tako, da oseba A v svoji bitcoinski denarnici, ki ima svoj bitcoinski naslov, vpiše bitco-inski naslov osebe B in znesek valute bitcoin, ki ga želi naka-zati/plačati osebi B (slika 3).

Temna mreža in organi pregona

Tako kot so bili organi pregona že »daljnega« leta 1998 prisotni na internetnih storitvah, kjer so se odvijala kazniva ravnanja, so danes prisotni tudi v prostoru temne mreže. Pravzaprav na temni mreži lahko najdemo vsebine in storitve, ki so obstajale že prej, vendar so se za dostop do njih upo-rabljali drugačni načini in tehnologije (uvodoma navedena klepetalnica IRC). Da so organi pregona lahko uspešni tudi v anonimnem prostoru temne mreže, dokazujejo v zadnjih letih uspešne akcije, v katerih so izsledili večje število osu-mljencev, zapirali nelegalne spletne strani oziroma trgovine, zasegali opremo, bitcoinske denarnice, orožje, mamila ipd. (operacija Silk Road, Onymous).

Kibernetska kriminaliteta je ena redkih, kjer so znanja, načini, metode, tehnologije in oprema dandanes večinoma enako dosegljivi tako storilcem kot organom pregona. Zato so za uspešno odkrivanje in preiskovanje teh kaznivih dejanj potrebni predvsem interes vlad in organov pregona, učinko-vita zakonodaja, strokoven, motiviran in usposobljen kader, ustrezna oprema ter uspešno mednarodno sodelovanje.

Besedilo in foto: Toni Kastelic, CRP UKP GPU


VArNOSTMEDNARODNO SODELOVANjE

NA VRHU FRONTEXA S SLOVENSKIM PREDSTAVNIKOMOd svoje ustanovitve, oktobra 2004, se vloga Frontexa le še krepi, pomen nadzora meja za notranjo varnost in aktualni migracijski tokovi pa ga vse bolj postavljajo v ospredje. Slovenska policija zelo aktivno sodeluje pri aktivnostih agencije za vodenje operativnega sodelovanja na zunanjih mejah Evropske unije, zato ne preseneča, da bo v kratkem (mandat se začne z majem) funkcijo predsednika upravnega odbora prevzel prav Slovenec, Marko Gašperlin, sicer pomočnik direk-torja Uprave uniformirane policije na Generalni policijski upravi (GPU).

Gre za najvišjo pozicijo v Frontexu, ki jo bo zasedel predstavnik slovenske policije. »Sicer pa ne gre za zaposlitev v okviru agencije, pač pa vodenje uprav-nega odbora, ki je sestavljen iz pred-stavnikov držav članic, praviloma šefom mejnih policij in Evropske komisije,« je uvodoma pojasnil Marko Gašperlin, ki je član upravnega odbora vse od samega začetka delovanja agencije maja 2005.

Upravni odbor ima številne zadolžitve pri upravljanju agencije EU, ki koordini-ra skupne operacije na zunanjih mejah EU, izdeluje analize tveganj pri nadzoru meje in nedovoljenih migracijah, pri-pravlja skupne standarde usposabljanja mejnih policij in izvaja usposabljanja, za-gotavlja pomoč pri skupnih operacijah vračanj tujcev iz držav članic itd. Letni proračun agencije s sedežem v Varšavi

na Poljskem leto znaša že dobrih 250 milijonov evrov in zaposluje več kot 300 sodelavcev iz različnih držav, tudi Slo-venije. »Varnostne razmere v Sloveniji so v veliki meri odvisne od tega, kako funkcionira nadzor zunanjih meja, sploh v Grčiji in na Hrvaškem. Ker zelo aktivno sodelujemo s Frontexom – v okviru sku-pnih operacij, pri napotovanjih v tujino, pa tudi s funkcijo v upravnem odboru, to pomeni, da smo bližje strateškemu planiranju, sprejemanju letnih proraču-nov in imamo več besede pri odločitvah o tem, na katere dele meje se napotuje več ljudi,« odgovarja Gašperlin, sicer di-plomirani politolog.

Frontex je v dobrih desetih letih obstoja doživel neverjeten razvoj. »Ob ustanovitvi je zaposloval morda 20, 30 ljudi, govorilo se je o maksimalno 100 zaposlenih, kmalu jih bo več kot 400. Če je bil proračun na začetku nekaj milijo-nov evrov za vse stroške, smo zdaj že pri 250 milijonih evrov proračuna, s tem da večji del vključuje stroške sodelovanja držav članic v skupnih operacijah, od la-dij do nabave satelitskih slik in tako na-prej. Še nekaj let nazaj nihče ni vedel, kaj je Frontex, danes pa je na naslovnicah časopisov.« Gašperil dodaja: »Pričakova-nja so velika, a Frontex čudežev ne more delati, lahko le koordinira to, kar so dr-žave članice pripravljene dati na razpo-lago, in to, kar so države, ki potrebujejo pomoč, pripravljene sprejeti.«

Slovenska policija, predvsem mej-na policija, zelo aktivno sodeluje pri aktivnostih agencije, tako z napotitvijo policistov v skupne operacije in druge aktivnosti na zunanjih mejah EU v dru-ge države kot tudi z gostovanjem tujih kolegov na naših mejnih prehodih in so-delovanjem v številnih drugih aktivno-stih v organizaciji agencije. »Frontex je sestavljen iz štirih delov: imamo funkci-onarje, to so vodstvena delovna mesta, ki jih pogosteje zasedajo predstavniki večjih držav, potem imamo t. i. začasne zaposlene, to so tisti, ki so zaposleni kot strokovnjaki, kar poteka prek razpisov in za kar v slovenski policiji ni večjega interesa (na agenciji delata samo dva). Potem so tukaj še sekondirani eksperti – gre za klasično napotitev, to so na pri-mer pri nas redno zaposleni in začasno


VArNOST

35

napoteni na sekondiranje v Frontex, kjer je interes med našimi policisti sigurno večji, a je problem v našem nestimula-tivnem sistemu – kadar pošljemo poli-cista na sekondiranje, je njegovo delov-no mesto prazno in imamo torej enega zaposlenega manj. Glede na to, da smo v policiji omejeni z resursi, je jasno, da težko pustimo koga na sekondiranje v Frontex. Tretja skupina je pa ta tehnični kader, kjer so glede na plače večinoma zaposleni lokalci.« Poleg tega pa v aktiv-nosti, ki jih izvaja ali koordinira Frontex, vsako leto za krajše ali daljše obdobje (do pol leta) sodeluje vrsta policistov. Sicer slovenski policisti v Frontexu ve-ljajo za strokovno podkovane in zaradi širokega znanja, pa tudi dobrega znanja angleščine, so dobrodošli: »Če bi imeli več možnosti, bi lahko napotili bistveno več policistov, a žal ne moremo.«

Če je Frontex doslej skrbel za uskla-jeno sodelovanje držav pri nadzoru zu-nanje meje in je bila vsaka njegova ak-tivnost pogojena s soglasjem države gostiteljice ter pripravljenost držav, da dajo na razpolago svoje ljudi, pa naj bi imela agencija v prihodnje več pristoj-nosti, pojasnjuje Gašperlin: »Frontex se lahko trenutno na osnovi analiz dogo-vori z državo, ki naj bi gostila skupno operacijo, za operativni načrt. Konkre-tno iz tega potem izhajajo potrebe za

pomoč v opremi, policistih, analitični podpori in na osnovi tega so ostale države članice zaprošene, da prispeva-jo v okviru svojih zmožnosti to, kar je potrebno, Frontex pa vse skupaj vodi, koordinira in v celoti financira. Z novo uredbo naj bi prišlo do deljene pristoj-nosti med državami članicami in Fron-texom, kar pomeni, da bi imela agenci-ja bistveno večje pristojnosti. Frontex ne bi le koordiniral pomoč državam, ki zanjo zaprosijo, oziroma neke skupne aktivnosti, pač pa bi lahko v določenih primerih prevzel upravljanje določnega dela zunanje meje, če bi se to izkazalo za kritično ali če država ne bi bila v sta-nju sama zagotavljati nadzora. Prav ta-ko je predlog, da bi morale članice dati določen odstotek mejnih policistov na razpolago, če bi jih Frontex potreboval. To torej ne bi bilo več odvisno od dobre volje države.«

Čeprav nove zadolžitve v Frontexu terjajo še več energije in predvsem časa, pa te prinašajo tudi prednosti, ki koristijo policiji, meni Gašperlin in do-daja: »Ogromno je potovanj, saj so vsi sestanki, zasedanja, praviloma v Varša-vi, v naslednjih dneh bom na primer v Varšavi, potem potujem v Grčijo, čaka me nekaj aktivnosti v prihodnjem te-dnu v Amsterdamu. Predelati moram ogromno gradiva, torej sem nenehno

na računalniku in telefonu. A skozi delo v Frontexu pridobivam različne kontak-te, osebna poznanstva v praktično vseh državah članicah. Nedolgo tega so na primer italijanski mediji objavili infor-macijo, da je Italija pripravila vse za po-novno uvedbo mejne kontrole na meji s Slovenijo, in enostavno najlažje je, da obrneš telefon in o tem povprašaš najbolj odgovornega v Italiji, v mojem primeru direktorja, ki sedi v upravnem odboru. Zahvaljujoč dobremu osebne-mu poznanstvu točno veš, da si dobil pravi odgovor. In izvedel sem, da gre za čisto »novinarsko raco«. Glede na po-sledice, ki jo je imela taka informacija v naših medijih, sem mu svetoval, da se na njihovem ministrstvu ustrezno od-zovejo na to informacijo in mislim, da je še isti dan popoldne minister javno demantiral navedbe italijanskega časo-pisa. Naši kolegi policisti, ki jih napotu-jemo na skupne operacije Frontexa več ali manj na vse meje Evropske unije, po-dobno ustvarjajo kontakte, ki jih potem dobro unovčijo pri svojem delu. Služijo jim, kadar iščejo kakšne informacije, ne-uradno kaj preverjajo in ko potrebujejo pomoč.«

Besedilo: Anita Kovačič, SOJ SGDP GPUFoto: Nina Djordjevič in Brigita Petric,

obe SOJ SGDP GPU

MEDNARODNO SODELOVANjE

Gašperlin je v policiji zaposlen od leta 1991, kjer je delo opravljal kot inšpektor v Sektorju mejne policije, nato kot vodja sektorja, od leta 1998 pa je pomočnik direktorja Uprave uniformirane policije.


VArNOSTMEDNARODNO SODELOVANjE

SLOVENSKI POLICISTI V POMOč MAKEDONSKIM KOLEGOMSlovenska policija je januarja in februarja v Makedonijo napotila tri skupine policistov za izvajanje skupnih patrulj in skupnega nadzora pri prehajanju državne meje na njenem ozemlju v okviru skupnega ukrepanja pri upravljanju toka povečanega števila migrantov. Dve skupini sta se že vrnili domov, tretja pa se vrača konec marca.

Policisti svoje naloge opravljajo na območju Postaje mejne policije Bogoro-dica in zunaj območja mejnega prehoda Bogorodica (zelena meja), občasno pa makedonskim policistom pomagajo tudi v začasnem prehodnem centru Gevgelija, kjer poteka registracija migrantov.

Slovenski policisti naloge varovanja dr-žavne meje opravljajo v delovni policijski

Vodstvo makedonske policije je po-hvalilo šest slovenskih policistov iz Specializirane enote za nadzor dr-žavne meje, ki so službovali v Ma-kedoniji. V zgolj treh tednih dela so odkrili okoli 300 nezakonitih prebe-žnikov in več tihotapcev ljudi.

uniformi. Uporabljajo službena vozila in opremo za nadzor državne meje. Z njimi so odpotovali tudi službeni psi Rex, Pan in Bojko.

Naloge, pravice in obveznosti sloven-skih policistov v prvi napotitvi Republike Slovenije so podrobneje opredeljene v Protokolu med Ministrstvom za notranje zadeve Republike Slovenije – policijo in Ministrstvom za notranje zadeve Republi-ke Makedonije – Uradom za javno varnost, o skupnih patruljah na ozemlju Republike Makedonije v okviru skupnega ukrepanja.

Pred odhodom je slovenske policiste sprejel generalni direktor policije in jim dejal, da se bodo zagotovo izkazali, saj imajo večletne izkušnje in znanje s tega delovnega področja. Prav tako jim je zaže-lel srečno pot.

Marko černel, Specializirana enota za nadzor državne meje: »Za odhod v Makedonijo sem se odločil, ker sem si želel pridobiti nove izkušnje in vi-deti, kako poteka delo na meji med Grčijo in Makedonijo. Delali smo tako v mešanih patruljah z makedonskimi policisti (dva slovenska in en make-donski policist), kjer smo patrulji-rali in varovali zeleno mejo, pa tudi v registracijskem centru, kjer smo pomagali pri registraciji migrantov. Lahko se pohvalimo s prijetjem tiho-tapca nezakonitih prebežnikov, ki so ga Makedonci skušali prijeti že pred nekaj leti. Prijeli smo ga po približno 60 kilometrih sledenja. Le nekaj dni pred tem je hotel s ceste izriniti vozilo s hrvaškimi kolegi, ki so bili prav tako na začasnem delu v Makedoniji.«

Vodstvo slovenske policije je policiste obiskalo tudi v Makedoniji in se ob tej pri-ložnosti srečalo s tamkajšnjim vodstvom policije. Tema srečanja so bile predvsem aktualne migracije. Šef makedonske poli-cije je v pogovoru opozoril na nujnost po-enotenja politik policij na balkanski poti, predvsem z vidika zaostrovanja nadzora in omejevanja prehajanja migrantov. Fank in Savovski sta govorila tudi o predlogih, s katerimi bi policijsko delo v prihodnje še izboljšali. Skupaj sta ocenila, da bi migra-cije lažje obvladovali z boljšim sodelova-njem med državami na zahodnobalkanski poti, zato bodo sledile ustrezne pobude in aktivnosti, tudi v sodelovanju z državami višegrajske skupine.

Besedilo: Sektor za odnose z javnostmi Foto: Marko Černel, SENDM SMP UUP GPU


VArNOST

37

MEDNARODNO SODELOVANjE

V Vojaškem centru Poljče je med 16. in 20. novembrom 2015 potekalo na-daljevalno usposabljanje za policijske pogajalce. Mednarodno usposablja-nje, ki so ga vodili inštruktorji iz polici-je, se je poleg 22 pogajalcev slovenske policije udeležilo tudi 10 pogajalcev Vojaške policije Slovenske vojske in 10 pogajalcev iz Hrvaške, Republike srb-ske, Bosne in Hercegovine, črne gore in Makedonije. Vodja usposabljanja je bil mag. Miran Ozebek iz Uprave kri-minalistične policije na GPU, ki je tudi vodja slovenskih pogajalskih skupin.

To je bilo že drugo skupno usposa-bljanje slovenske policije in slovenske vojske, medtem ko je sodelovanje s po-gajalci iz držav Zahodnega Balkana s slo-venskimi pogajalci že dolgoletna praksa. Posamezni pogajalci iz različnih držav so predstavili svoje primere dobrih praks in opozorili na pomanjkljivosti, ki jih opa-žajo pri opravljanju nalog, ter predstavili nekatere odmevnejše primere pogajanj oziroma kriznih situacij.

Udeleženci usposabljanja so v tednu dni obnovili svoja že pridobljena znanja in nadgradili nekatere tehnike, pred-vsem tehnike aktivnega poslušanja, en cel dan pa je bil namenjen pogajanju oziroma komuniciranju prek SMS spo-ročil, ki so se pokazali kot dobra praksa zlasti na začetku pogajanj, ko je treba vzpostaviti stik s storilci, žrtvami …

Nov vidik človekovega vedenja, ču-stvovanja in razmišljanja nam je z odlič-nim predavanjem iz biopsihologije, ki je znana tudi kot vedenjska nevroznanost,

EVROPSKI VARNOSTNI ORGANI VZPOSTAVILI SPLETNO STRAN NAJBOLJ ISKANIH OSEB V EVROPIEvropski organi odkrivanja, preiskovanja in preprečevanja kaznivih dejanj so zdru-žili moči in vzpostavili spletno stran www.eumostwanted.eu, prek katere lahko javnost v Evropski uniji in zunaj nje s po-sredovanjem uporabnih informacij, tudi anonimno, pomaga pri izsleditvi najbolj iskanih oseb v Evropi. Spletna stran, ki jo je ob podpori Europola izdelala mreža EN-FAST (European Network of Fugitive Ac-tive Search Teams), vsebuje informacije o zelo odmevnih primerih storilcev, ki jih pri-stojni organi iščejo na mednarodni ravni in so osumljeni ali so že bili obsojeni zaradi težjih oblik kaznivih dejanj ali terorizma v Evropi.

predstavil Jure Jamnik. Gre za smer psi-hologije, ki se ukvarja s proučevanjem prepletanja bioloških in psiholoških de-javnikov pri razumevanju človeka.

Zelo zanimivo in glede na sedanje razmere z migranti zelo koristno je bilo predavanje makedonske kolegice, po-gajalke Turćkjan Tutuć, na temo »Islam« in »Islamski terorizem – verski fanati-zem«, iz česar pripravlja tudi svoj dokto-rat. Slušatelji so imeli ogromno vprašanj in razvila se je zanimiva razprava, ki se je nadaljevala tudi po predavanju.

Obnovljeno in na novo pridobljeno znanje je bilo preizkušeno tudi v praksi na operativno-taktični vaji, ki se je začela v sredo zjutraj ob devetih in trajala kar do sedmih zjutraj naslednjega dne. Po-gajalske skupine so se vsaka po sedem ur pogajale z osebo, ki je v nastanitve-nem centru za begunce na Vrhniki zaje-la neidentificirano število beguncev ter

pripadnikov policije, vojske in oskrbo-valnih služb. Letošnja posebnost vaje, ki se je izkazala za odlično idejo, je bila, da je vlogo ugrabitelja oziroma storilca kaznivega dejanja odigrala oseba, ki je ni poznal nihče od pogajalcev in ki je zelo dobro poznala problematiko begunske krize, prav tako pa je poleg angleškega, srbskega in slovenskega jezika govorila tudi turško. Prav jezikovne ovire so bile v prvih urah pogajanj, ko se je poskušalo vzpostaviti stik z ugrabiteljem, največja težava. Na vaji so se krepile in nadgra-jevale tudi veščine timskega dela, saj so morale posamezne pogajalske skupine skupaj prebiti skoraj 22 ur, in to v zelo majhnem prostoru. Vaja je bila uspešna, pogajalci pa so kljub utrujenosti popol-danski čas predzadnjega dne namenili konstruktivni analizi vaje.

Besedilo in foto: Breda Gačnik, PU Celje, in Vanesa Avsec, PU Novo mesto

NA USPOSABLJANJU ZA POLICIJSKE POGAJALCE TUDI TUJI KOLEGI


VArNOSTPROSTI ČAS

Zvezdan Velić - zvezde, swing in rock'n'rollže od nekdaj je želel biti policist. Navdušil ga je oče, ki je bil zaposlen kot varnostnik. Policist je bil tudi sosed. Oprema, uniforma in takrat še nova vozila so ga navdušila, da se je vpisal na srednjo policijsko šolo in postal kadet 27. generacije.

»Teren je drugačen. Tam vidiš, da policisti niso Jamesi Deani ali Bondi, ki lovijo barabe. Realnost je drugačna, kot si predstavljaš v otroštvu. Svojo kariero sem začel na ljubljanski postaji prometne policije kot policist, trenutno pa sem za-poslen v Centru za tujce. Delo mi je všeč. V času migracij je velikokrat pestro, ven-dar razmere obvladamo in smo odličen kolektiv,« pove policist Zvezdan Velić, ki ga poleg policijskega poklica zanima in privlači še posebna zvrst glasbe in s tem način življenja.

»Moj način življenja je rock'n'roll. V petem razredu osnovne šole je sošolec prinesel kaseto skupine AC/DC in ta me je popolnoma prevzela. Od takrat dalje sem si želel igrati kitaro, imeti glasbeno skupino in biti rock'n'roll. Od takrat je to moj slog, moja glasba, moj način življe-nja. V srednji šoli sem okus za glasbo zožil na rockabilly, glasbeno zvrst, ki je nastala v petdesetih letih prejšnjega stoletja z El-visom Presleyjem. Medtem ko je bila Elvi-sova glasba bolj tržno naravnana, je rockabilly nekomercialna zvrst rock'n'rolla in

ni samo glasba, ampak je subkulturno gibanje, ki se izraža z načinom življenja, imidžem. Imamo frizure, ki so podobne Elvisovi, nosimo retroobleke, obožujemo stare ameriške avtomobile oziroma vse, kar se je dogajalo v petdesetih. Nekaj ča-sa sem tak avto – letnik 1960 – vozil tudi sam,« o svojem hobiju navdušeno pripo-veduje mladi policist.

Službo strogo ločuje od prostega časa – rockabillyja. V službi je profesio-nalen, zasebne zadeve pa so njegov ho-bi. »Sodelavci so navdušeni nad mojim rockabillyjevskim slogom, sprejeli so ga, podpirajo ga in se zanimajo zanj. Sprašu-jejo me, kje se kaj dogaja in kaj počnem,« pove Zvezdan.

Pri nas je rockabillyjevski slog uradno priznan. Ljubitelji te glasbe organizira-jo veliko dogodkov, plesov in druženj. Zvezdan je bil skupaj s prijatelji eden od pobudnikov in začetnikov tega sloga in gibanja pri nas: »Rockabilly smo v Slove-niji združili s swingom, ki je nastal iz jazza tridesetih let. Organizirali smo prireditve, plesne večere, druženja. Nastala je ple-

sna šola swinga. Bil sem DJ, igral sem ki-taro in pel. Ustanovil sem odlično devet-člansko glasbeno skupino The Swingers, s katero sem veliko nastopal. Vse to se je dogajalo pred petnajstimi leti, ko je v Ljubljano novi slog iz New Yorka, kjer je bil plesni koreograf, prinesel Sajles Šinko-vec. Spoznala sva se po naključju, a takoj sva videla, da naju zanimajo iste stvari, in se dogovorila, da bova novo 'sceno' še z nekaterimi prijatelji razširila tudi v Lju-bljani. Prej swinga v takem smislu pri nas še ni bilo.«

»Odziv ljudi je bil vedno fantasti-čen. Vložili smo ogromno dela, truda in energije, da bi jim predstavili novo zvrst. Spomnim se, kako je na prve dogodke prišlo le pet, šest ljudi, zgolj prijateljev. Po enem letu se je naših dogodkov ude-ležilo že 100 do 150 ljudi, danes pa se s tem ukvarjajo tudi znana in prepoznavna imena.«

Zvezdan je poznavalec glasbe, sode-luje s številnimi glasbeniki in medijskimi osebami. Mnogim je tudi pomagal na za-četku njihove kariere: »Na radiu Dur sem


VArNOST

39

PROSTI ČAS

urejal in vodil glasbeno oddajo Swinga-billy. Z delom na radiu spoznavaš tudi glasbenike. Osredotočil sem se na mlade skupine in jim pomagal pri prvih korakih v glasbeni svet in njihovi promociji. To me je tako zelo zanimalo, da sem glasbi posvetil celo diplomsko delo. Na Fakul-teti za organizacijske vede sem diplomi-ral iz glasbenega menedžmenta. V na-logi sem glasbene skupine podrobneje obravnaval kot podjetja. Pri nas namreč ne poznamo menedžerjev v pravem po-menu besede, kot je to značilno za Ame-riko, kjer imajo veliko večje produkcije. V Sloveniji so glasbene skupine bolj ali manj prepuščene same sebi, vsi člani sku-pine se morajo ukvarjati z vsem ter si raz-deliti vloge in profesionalno razdelati vsa področja. Na ta način sem tudi svetoval mladim skupinam, kako naj se obnašajo na trgu, kako lahko pridejo do koncerta, menedžerja in tako dalje. A na prvem mestu je vselej kakovost.«

Tako delo je Zvezdana veselilo in iz-polnjevalo. Spominja se odličnega sode-lovanja z Eight Bombs, Jimmy and Easy Walkers, spremljevalnim bendom Adija Smolarja. Pomagal je tudi rock skupini Keops s hrvaške Reke. S številnimi sode-luje še danes in kot novinar lokalne tele-vizije poroča s koncertov, plesnih spekta-klov in podobnih dogodkov.

Spoštuje in obožuje kakovostne slo-venske glasbenike: »Kakovost pred for-mo na slovenski glasbeni sceni zagotovo predstavlja Hamo – poznam ga že več kot petnajst let in sledim njegovemu glas-

benemu razvoju. Menim, da je resnično izjemen glasbenik, pri njegovem delu je viden napredek od začetkov do danes. S skupino Tribute to Love ustvarja kakovo-stni blues rock. Odlična je tudi Neisha, av-torica in skladateljica. Zame so legendarni še Šankrockovci, ki so že od nekdaj prvaki na rockovski sceni. Elvis Jackson delujejo več v Evropi kot doma in so zelo kakovo-stna in priljubljena glasbena skupina.«

Zvezdan je tudi zbiratelj glasbe. Po-leg zanimive zbirke kitar, ki mu veliko pomeni in v kateri ima vsaka kitara svo-jo zgodbo, ima ogromno zbirko glasbe-nih CD-jev in vinilov iz petdesetih let. Na mnogih ovitkih so zapisana posvetila in zahvale, ki so mu jih namenili številni bendi za njegovo pomoč pri produkciji. V bendu je Zvezdan igral kitaro in pel, ta-krat se je ljubiteljsko tudi začel ukvarjati z zbiranjem.

In kako naprej? Življenje glasbenika terja svoj davek, tudi služba in delovni čas v policiji nista ravno mačji kašelj. »Rad imam tak način življenja, nisem pa več na voljo vse vikende in noči. Še vedno vrtim glasbo kot DJ, vodim prireditve in programe na rockabillyjevskih dogod-kih, pomagam in sodelujem po svojih najboljših močeh. Nekaj mojih prijateljev živi od tega. Moja služba je policija, brez katere si ne predstavljam prihodnosti. Seveda je rock'n'roll moje življenje, brez njega ne morem živeti. To je moj hobi, ki bi ga nekega dne rad unovčil tudi pri delu: moja skrita želja je namreč sodelovanje s Policijskim orkestrom, saj bi z njim rad pri-

pravil projekt ali koncert, posvečen swin-gu. Možnosti in priložnosti za promocijo policije prek glasbe je še ogromno. Lahko bi organizirali novoletni koncert v slogu Franka Sinatre ali Michaela Bubléja. Poli-cijski orkester ima veliko širši domet, kot ga je ustrojila uniforma – v njem igrajo profesionalci in priznani glasbeniki.«

Raznolikost profilov, številna zna-nja in izkušnje bi bilo zagotovo mogoče unovčiti za promocijske namene. Mladi, zagnani navdušenci, ki vztrajajo in ver-jamejo v svoje ideje in projekte, so lahko vzor, gre jim zaupati in slediti. Vsak člen šteje. In čeprav na prvi pogled nekoliko nenavaden in nepoznan, ga začneš, ko ga spoznaš, z gotovostjo ceniti in spoštovati – pripišeš mu pravo veljavo in vrednost.

»Zelo sem vesel, da sta rockabilly- jevska in swingovska scena v Sloveniji po-stali tako prepoznavni, še zlasti glede na to, da se je pri nas vse skupaj začelo zgolj s peščico posameznikov. Danes imamo Klub ljubiteljev Elvisa Presleyja, gibanje se širi v različne sfere, zelo prepoznavni so tudi člani Kluba ljubiteljev ameriških avtomobilov. Vse več je mladih skupin, ki povzemajo te vsebine in ta slog. Vese-li me, da sem del tega. Rockabillyjevski slog življenja, scena, glasba niso samo za mlade. To glasbo poslušajo stari in mladi. Glasba ugaja, poslušalca ne profilira, ne odstopa od ustaljenih ritmov. V tej glasbi je življenje.«

Besedilo: Monika Golob, SOJ SGDP GPUFoto: Monika Golob, SOJ SGDP GPU,

in osebni arhiv

40

VArNOST


Iz POLICIjSKIH ARHIVOV

v laškem Nova postaja mIlIce

26. januarja 1973 so se laški poli-cisti razveselili nove postaje pro-metne milice, danes Policijske po-staje Laško. Gradnja je trajala dve leti, v stavbo in opremo pa je bilo vloženih 2,550.000,00 dinarjev. Z novo stavbo so policisti med dru-gim pridobili moderno fotografsko temnico, garderobo za vsakega de-lavca ter zvočno izoliran prostor za pridržanje, urejen tako, da ni bilo nevarnosti za samopoškodovanje. V treh nadstropjih je postaja do-bila tudi stanovanja za zaposlene. V le štirih letih, do leta 1973, je bila adaptirana večina policijskih objektov na celjskem območju, 10 pa jih je bilo zgrajenih na novo.

skupNe patrulje Na sloveNsko-ItalIjaNskI mejI 15. januarja 2001 so z enomesečnim poskusnim delom začele prve mešane slovensko-italijanske patrulje za nad-zor in varovanje skupne državne meje na območju PU Nova Gorica in Sektorja mejne policije Gorica. Razlog za usta-novitev mešanih policijskih patrulj je bila želja po okrepitvi sodelovanja med slovensko in italijansko policijo na mej-nem območju, kjer prihaja do pogostih nedovoljenih prehodov državne meje ter skupno delovanje obeh policij pri odkrivanju kriminalnih organizacij in organizatorjev nezakonitega vodenja ljudi preko meje.

NIč več 92

S 1. januarjem 1997 smo namesto klicne številke 92 začeli uporabljati bolj »evropsko« 113. Številko 92 je v letu 1996 poklicalo več kot 665.000-krat. Vsako uro so operativno-komunikacijski centri po celi Sloveniji sprejeli po 77 kli-cev, od tega je bilo kar 17 odstotkov interventnih in ope-rativnih klicev, ki so zahtevali takojšnje ukrepanje, v 34 odstotkih so ljudje povpraševali za informacije ali nasvet.

Ljubljana, 1973


VArNOST

41

šPORT

ZA NAMI TRADICIONALNI 45. PATRULJNI TEK NA SMUčEH

Prvi večji letošnji športni dogodek v policiji je patruljni tek na smučeh. Namen tekmovanja ni zgolj preizkus psihofizične pripravljenosti pripadnikov Slovenske vojske, policije in Civilne zaščite, temveč tudi sodelovanje in krepitev pripadnosti. Organizacijsko zahteven zalogaj je v soboto, 9. januarja, Slovenska vojska brezhibno opravila na Pokljuki.

Patruljni tek na smučeh, kot športna disci-plina, podobno kot dirka z bojnim vozom in tek v oklepu iz časa antičnih olimpijskih iger ponazarja del veščin bojne pripravljenosti. Udeleženci patruljnega teka na smučeh se od leta 1971 preizkušajo v smučarski izurjenosti in obrambnih veščinah, sprva v počastitev spomina na boje, ki so potekali med drugo svetovno vojno, in kasneje še v počastitev spomina na čas osamosvojitvene vojne. Se-stavljajo ga tekmovalne discipline: tek na tur-nih smučeh, streljanje z malokalibrsko puško, met šolske bombe, premagovanje ovir, kon-dicijski pohod in prevoz ranjenca.

Na letošnjem tekmovanju, ki ga je or-ganizirala 1. brigada Slovenske vojske, se je pomerilo 52 ekip, skupaj 208 tekmovalcev

in tekmovalk. Ženske so premagovale petki-lometrsko progo z višinsko razliko približno 225 m, moški pa desetkilometrsko progo in približno 450 m višinske razlike, pri čemer je vsaka štiričlanska ekipa s seboj nosila tudi nahrbtnike, težke 20 kg. V sklopu tekmovanja je potekalo tudi 3. odprto prvenstvo Zveze veteranov vojne za Slovenijo, ki se ga je ude-ležilo 14 tekmovalcev.

Zmagovalna ekipa v absolutni kategoriji moških je bila tokrat 2. ekipa Generalštaba Slovenske vojske, 1. ekipa Specialne enote Uprave za policijske specialnosti v Generalni policijski upravi je bila po zadnjih dveh za-porednih zmagah letos uvrščena na 2. me-sto, 3. mesto pa je pripadlo ekipi Enote za podporo Slovenske vojske. V ženski absolu-

tni konkurenci so blestele vojakinje. Zmago-valke so bile pripadnice 132. gorskega polka, na 2. mestu ekipa 10. pehotnega polka in na 3. mestu ekipa poveljstva logistične brigade.

V kategoriji Policija – moški je nasto-pilo 11 ekip. Najboljši so bili tekmovalci 1. ekipe Specialne enote Uprave za policijske specialnosti v Generalni policijski upravi, na 2. mesto so se uvrstili tekmovalci iz 2. eki-pe prav tako iz Specialne enote Uprave za policijske specialnosti v Generalni policijski upravi, 3. mesto pa je dosegla ekipa Policij-ske uprave Ljubljana.

Med štirimi policijskimi ženskimi ekipami je naslov najboljše pridobila ekipa Policijske uprave Ljubljana, 2. mesto je pripadlo eki-pi Centra za varovanje in zaščito Uprave za policijske specialnosti v Generalni policijski upravi, 3. mesto pa so dosegle tekmovalke iz Policijske uprave Novo mesto, ki so za slabih pet sekund prehitele ekipo Centra za razisko-vanje in socialne veščine Policijske akademije v Generalni policijski upravi.

Patruljni tek na smučeh je specifično tekmovanje zaradi nevsakdanje kombinacije športnih disciplin in posebnih veščin. Polici-sti radi nadomestijo rutinske delovne naloge z zanimivo športno preizkušnjo, ki obenem krepi ekipni duh in spodbuja sodelovanje. Prav zato je patruljni tek na smučeh v policiji postal tradicionalen.

Besedilo in foto: Zdenka Stern, PA GPU


VArNOSTšPORT

NA DRžAVNEM PRVENSTVU V VELESLALOMU

Smučišče na Golteh je bilo 22. januarja 2016 prizorišče državnega prvenstva v veleslalomu za policijo in člane policijskih veteranskih društev Sever. Priljubljeno tekmovanje je letos privabilo 150 tekmovalcev (13 ekip) iz policije in 77 tekmovalcev (11 ekip) iz Združenja Sever.

V sončnem vremenu in na dobro pripravljeni progi so tekmovalnim na-stopom članov Združenja Sever sledili tekmovalci iz vrst policije. Tekmova-nje, ki ga je organiziralo Združenje Sever, je potekalo v ekipni in posamezni konkurenci v treh starostnih kategorijah moških in žensk.

Pri policistkah je v kategoriji do 35 let slavila Nina Mulej iz Uprave krimi-nalistične policije (UKP) GPU (36,83), 2. mesto je dosegla Sanela Pozman iz Policijske uprave (PU) Maribor (49,80), 3. mesto pa Polonca Kočnik iz PU Lju-bljana (49,96). V kategoriji do 45 let je bila najboljša Antonija Bahor iz PU No-vo mesto (45,33), 2. mesto si je prislužila Nataša Rožan iz PU Maribor (46,01) in 3. mesto Klavdija Knafelc iz UKP GPU (50,71). V kategoriji nad 45 let je 1. mesto pripadlo Barbari Ivačič iz PU Ljubljana (51,31), 2. mesto Andreji Pečo-ler iz UKP GPU (56,46) in 3. mesto Marjeti Tomazin iz PU Ljubljana (1:04,00).

Borba za najboljši veleslalomski čas je bila med policisti še bolj zaostre-na. V kategoriji do 35 let je zmagal Luka Spasič iz Uprave za policijske spe-cialnosti (UPS) GPU (36,00), 2. mesto je zasedel Miha Leskovšek iz PU Celje (36,72), 3. mesto pa Zoran Blazinšek iz PU Ljubljana (39,33). Pri policistih do 45 let je zmaga pripadla Marjanu Trampušu iz UPS GPU (35,71), na 2. mestu mu je sledil Tonček Čeplak iz iste enote (36,71), na 3. mestu pa Evgen Vesel-ko iz PU Celje (36,87). V kategoriji nad 45 let je bil najboljši Peter Sušnik iz UPS GPU (37,19), Izidor Hriberšek iz PU Maribor (38,18) je osvojil 2. mesto, Fedinand Štrman iz PU Maribor (38,33) pa 3. mesto.

Po doseženih posameznih zmagah je blestela ekipa UPS GPU, a v ekipni konkurenci, kjer so ekipe dosegale točke na podlagi najboljšega rezultata iz vsake starostne kategorije (moških in žensk), je ekipno zmago slavila PU Ljubljana (579 točk). Sledili sta ji odlični UKP GPU (578 točk) in PU Maribor (490 točk).

Med 85 tekmovalci so bili tudi Antonija Bahor iz PU Novo mesto, Nina Mulej iz UKP GPU, Marjan Trampuš iz Centra za varovanje in za-ščito (CVZ) GPU in Luka Spasič iz Specialne enote, ki so bili izbrani na podlagi rezultatov državnega prvenstva policije v veleslalomu na Golteh.

V kategoriji moških je 1. mesto zasedel Ulrich Andexer, 2. mesto Thomas Bogensperger, oba iz avstrijske policije, odlično 3. mesto pa naš tekmovalec Luka Spasič. Na 4. mestu je pristal Marjan Trampuš. V ženski kategoriji so prav tako slavile Avstrijke, zmagala je Alina Grish-nig, druga je bila Julia Agerer, 3. mesto pa je v borbi stotink pripadlo naši odlični tekmovalki Nini Mulej. Antonija Bahor je zasedla 4. me-sto. Tako so za las zgrešili stopničke, a se kljub temu odlično odrezali.

Besedilo in foto: Marjan Trampuš, CVZ UPS GPU

Ob koncu tekmovalnega dne sta v vzdušju, ki ga je ustvarila skupina ptujskih kurentov De-moni, potekali podelitvi priznanj najboljšim tek-movalcem Združenja Sever in policije. Priznanja najboljšim policistom in policistkam sta podelila direktor Uprave kriminalistične policije GPU mag. Branko Japelj in vodja Oddelka vrhunskih šport-nikov v Policijski akademiji Tomas Globočnik.

Besedilo: Zdenka Stern, PA GPUFoto: Združenje Sever

NA MEDNARODNEM SMUčARSKEM TEKMOVANJU ZA LAS ZGREšILI STOPNIčKE

23. februarja 2016 je na hrvaškem smučišču Sljeme nad Zagrebom potekalo 4. mednarodno smučarsko tekmovanje hrvaškega notranjega ministrstva, na katerem so se pomerili avstrijski, bosanski, črnogorski, makedonski, srbski in slovenski policisti.

Spoštovane kolegice, drage sodelavke!

Letos mineva 80 let, odkar je v policijske vrste vstopila prva miličnica,in 43 let od začetka sistemskega zaposlovanja žensk v policiji.

Spoštovane, danes je nepredstavljivo, da vas ne bi bilo v naši sredi. Kljub manjši zastopanosti ste ženske prisotne na vseh policijskih delovnih področjih,

številna vodite ali jih dejavno soustvarjate, se odzovete v najtežjih trenutkih policijskega delain ste nemalokrat med prvimi, ki priskočijo na pomoč.

A enakost spolov ne pomeni istosti žensk in moških, za to tudi ni nobene potrebe.Ne nazadnje je prav različnost tista, ki nas bogati.

V družbo enakih možnosti vodijo le enakopravni odnosi med spoloma,zato ta boj še zdaleč ni le »ženski«. Prav vsi si moramo prizadevati za to ravnotežje in ustvarjati

možnosti za naš poklicni in osebni razvoj.

Slovenska policija potrebuje poštene, pokončne, srčne,svojemu poklicu predane policiste vseh starosti in obeh spolov.

Iskrene čestitke ob dnevu žena!

Marjan Fank,generalni direktor policije



Ministrstvo za notranje zadeve Republike SlovenijeLetnik LXIVISSN 2232-318X

1/2016

revi

ja

Documents

Varnost 1/2016