Varnost 4/2015

Ministrstvo za notranje zadeve Republike SlovenijeLetnik LXIIIISSN 2232-318X

4/2015re

vija

MIGRACIJSKI TOKOVIVelik napor in varnostni izziv za slovensko policijo

RESOLUCIJA O DOLGOROČNEM RAZVOJU POLICIJE DO LETA 2025

AKTUALNO

4 Migracijski tokovi za slovensko policijo velik napor in varnostni izziv13 Resolucija o dolgoročnem razvojnem programu policije do leta 202516 Ko se zdi, da ni izhoda21 Lanskoletni božično-novoletni prazniki med najbolj varnimi v zadnjih osmih letih 25 Plemenita lipicanca temperamentnega značaja tudi v Mariboru28 Niko Dragoš, najstarejši Slovenec in upokojeni miličnik

NOVICE

31 Na 16. Študentski areni smo se dijakom in študentom predstavili tudi policisti 31 Strokovnjaki iz Slovenije in tujine o e-rešitvah pri delu policije31 Na F3ŽO tudi letos predstavili svoje delo ter del policijske zgodovine 32 Praznovali smo 25. obletnico Manevrske strukture narodne zaščite in prvega republiškega štaba Teritorialne obrambe 32 V pomožno policijo se bodo lahko odslej vključili tudi upokojeni policisti32 Venca v spomin policistom, padlim v vojni za Slovenijo

STROKOVNI PRISPEVKI

33 dr. Džemal Durić: Predstavitev evropskega magistrskega študija za strateško upravljanje meja pod okriljem agencije Frontex – European Joint Master's in Strategic Border Management 38 Aleksander Lubej: Za učinkovito in uspešno policijsko delo potrebujemo usposobljene in izobražene policiste

IZOBRAŽEVANJE

40 Posledice dejanj, ki se zgodijo na internetu, niso zgolj virtualne MEDNARODNO SODELOVANJE

42 Visoki predstavniki slovenske, srbske, makedonske in grške policije so se zavezali k še boljšemu sodelovanju pri obvladovanju povečanih migracij42 Policiste - kandidate za delo v MCM na Švedskem in v Bosni usposabljala tudi slovenska inštruktorja

IZ POLICIJSKIH ARHIVOV

43 Miličniki na preizkusu preživetja v naravi 43 Kodeks policijske etike sprejet že leta 199243 3. novembra 2000 na Kosovo odpotoval prvi kontingent slovenskih policistov44 Novo uniformo predstavili na modni reviji 44 Kadeti pomagali pri gradnji Poti spominov in tovarištva44 1. oktobra 2001 sklenjen sporazum o sodelovanju z Europolom

PROSTI ČAS

45 Med aktivnim službovanjem v policiji in rekreativnim športom

ŠPORT

47 Renata Oražem že enajstič najboljša strelka leta49 Mednarodna policijska jadralna regata ICCA

KAZALO

4Skrb za obvladovanje množičnih migracij

1335 prednostnih nalog za razvoj slovenske policije

21Lanskoletni božično-novoletni prazniki med najbolj varnimi

letnik LXIII/št. 4/2015

VArNOST

3

VARNOST 4/2015, oktober–december ISSN 2232-318X

Pripravil: Sektor za odnose z javnostmi SGDP GPUKoordinatorka: Anita Kovačič, SOJ SGDP GPULektoriranje: Prevajalska agencija JulijaFotograf ija na naslovnici: Martin OzmecOblikovanje naslovnice: Matjaž Mitrovič, SUPG MNZTehnično oblikovanje: Mirsada Dželadini, SUPG MNZNaslov: Sektor za odnose z javnostmi SGDP GPU, Štefanova ulica 2, 1501 LjubljanaSpletna naslova: www.mnz.gov.si, www.policija.siTelefon: 01/428 57 45, e-naslov: [email protected]

Slovenska policija policija_si MNZ RS Policija

UVODNIK

UVODNIKPonavadi je december

za marsikoga najlepši čas v letu, namenjen obdarovanju in druženju, čas, ko odložimo vsakdanje skrbi in s prijatelji pohajkujemo po okrašenih ulicah, kjer množica lučk tudi temi daje prijaznejši obraz. A zelo verjetno bodo letos naši policisti, pa tudi številni policisti v drugih državah, še bolj kot sicer prikrajšani za božično-novoletne praznike in praznično vzdušje.

Z vidika povečanih migracij in terorističnih napadov v Parizu, ki so bili hud šok za ustaljen način našega življenja, je tudi pri nas že zaznati vzdušje negotovosti v pričakovanju neznanega.

Policija že kar nekaj časa z vsemi razpoložljivimi kadri skrbi za obvladovanje zanjo še novega pojava množičnega migracijskega vala in terorističnih izzivov. To počne ob zavedanju humanitarnega vidika krize in ob spoštovanju človekovega dostojanstva. Kljub dodatnemu delu, ki policiste potiska na rob zmogljivosti, pa policija še vedno ohranja doseženo stopnjo varnosti in skrbi za normalno delovanje države.

V teh razmerah povečanega varnostnega tveganja prihaja varnost v ospredje kot vse bolj cenjena dobrina, ki je ne smemo prepuščati naključjem, a smo se njenega pomena in izpostavljenosti policistov kot družba še do pred kratkim premalo zavedali. Policisti so se že navadili, da so slabo plačani, slabo opremljeni, zaradi nepriljubljenih postopkov pogosto zmerjani, neredko celo napadeni. Doktorska disertacija našega sodelavca potrjuje, da spada policijski poklic med bolj ogrožene, saj neurejen urnik, stres na delovnem mestu, pomanjkanje časa za partnerja in družino pogosto vodijo v frustracije in ločitve.

Policijski poklic je bil vedno zahteven in zaradi vedno novih pojavnih oblik kriminala policistom tudi v prihodnje ne bo zmanjkalo preizkušenj. Upamo pa, da se bo država zavedla pomena in vloge policije, da bodo pogajalske strani zbližale stališča in bo policijsko delo končno pošteno ovrednoteno. Kdaj, če ne zdaj?

Pred nami so globalne, prelomne spremembe, ki ponavadi bolijo, a je čas, da se kot družba z njimi soočimo in prevzamemo vsak svoj del odgovornosti za odpravo napak iz preteklosti. Šele takrat bodo morda praznični pozivi, ki kličejo k miru, ljubezni in sožitju, preglasili strah, streljanje in detonacije bomb ter dosegli vse kotičke tega sveta, v katerem bivamo.

To so pozivi, ki nas vse, brez izjeme, zavezujejo k drugačnemu načinu mišljenja ter premišljeni uporabi besed in dejanj.

Vse dobro v letu 2016.

Mag. Vesna Drolevodja Sektorja za odnose z javnostmi Policije

Renata Oražem - strelka leta

47

28

Niko Dragoš, najstarejši Slovenec in upokojeni miličnik

49

Na mednarodni policijski jadralni regati


VArNOSTAKTUALNO

Migracijski tokovi za slovensko policijo velik napor in varnostni izziv

V Slovenijo je v zadnjih mesecih vstopilo več kot 300.000 migrantov. Slovenski policisti smo se ob množičnih migracijah preko naše države strokovno, odgovorno in humano spoprijeli s temi izzivi, ob čemer smo in bomo posebno pozornost namenili spoštovanju človekovih pravic ter primarni zaščiti otrok, žensk, bolnih in obnemoglih.

Prav vsak migrant, ki je prečkal naše ozemlje, je bil dele-žen oskrbe, nudeni sta bili zdravstvena in humanitarna po-moč, policisti pa so jih spremljali do nastanitvenih centrov, z njimi opravili tudi varnostne preglede in registracijske po-stopke ter tujcem omogočili, da so lahko svojo pot čim prej nadaljevali v ciljne države. Neposredno je bilo pri obvladova-nju migrantske krize ob najbolj obremenjenih dneh dnevno udeleženih več kot 1.400 policistov in pomožnih policistov, ki so skrbeli za varovanje meje, spremljanje tujcev in njihov sprejem v sprejemne in nastanitvene centre, varovanje jav-nega reda in miru. Ob tem je vsak dan posredno sodelovalo vsaj še 500 policistov. Večina jih je delo opravljala povprečno več kot 12 ur dnevno. Tako je število opravljenih ur dnevno preseglo 30.000 ur.

»Delamo vse, od varnostnih pregledov, popisov, koordinira-mo prevoze avtobusov, štejemo osebe, smo ob predaji oseb,« je povedal Zvonko Merc s PP Slo-venska Bistrica, sicer eden od vo-dij izmen v nastanitvenem centru v Šentilj in dodal: »Vsekakor delo tukaj ni klasično policijsko delo in je tudi precej naporno, a ga opra-vljamo s srcem.«

Slovenija je na zemljevidu balkanske migracijske poti najmanjša država, zaradi kadrovske podhranjenosti pa sta nadzor državne meje in oskrba migrantov velika izziva. Po-licisti, ki sodelujejo pri zagotavljanju varnosti v aktualnih mi-gracijskih dogajanjih, prihajajo iz vse Slovenije. Na terenu pa so prav tako policisti iz drugih, tudi neoperativnih enot, ki so priskočili na pomoč kolegom in tistim najbolj obremenjenim omogočili vsaj nekaj počitka.

Prav vsak je pomemben člen pri delu z migranti. Med pr-vimi so z njimi v stiku pripadniki posebne policijske enote. S tujci so vse od prihoda do sprejema v nastanitvenih centrih, pospremijo pa jih tudi do meje. Čeprav se sliši enostavno, je tako delo vse prej kot predvidljivo. »Delo tukaj se ne mo-re primerjati s prireditvami in dogodki, na katerih običajno

delujemo kot policisti posebne enote,« je povedal Boštjan Motaln s PP Ruše. »Precej je tukaj čustev, tako negativnih kot pozitivnih. To zagotovo ni prijetno. Ko pridemo domov, po-gosto razmišljamo o zadevah, ki se tukaj dogajajo, ampak na koncu ugotovimo, da smo si ta poklic izbrali in ga z veseljem opravljamo ter ga tudi moramo opravljati, saj skrbimo za var-nost državljanov.«

Policisti so izpostavljeni izredno težkim delovnim razme-ram, varnostno zahtevnim situacijam, pogosto tudi dežju in

Slovenska policija si tudi v obdobju soočanja drža-ve s povečanim migracijskim tokom po svojih naj-boljših močeh prizadeva za zagotavljanje varnosti državljanov, zavarovanje javnega reda in miru ter premoženja ljudi. To je in bo naša prednostna nalo-ga, v ta namen so angažirani vsi razpoložljivi kadri in materialno-tehnična sredstva. Odsotnost polici-stov, ki izvajajo ukrepe za obvladovanje razmer ob množičnih prihodih beguncev in migrantov, pome-ni dodatno obremenitev za policiste, ki so ostali na policijskih enotah in opravljajo svoje redno delo.



VArNOST

5

AKTUALNO

Marjan Fank, generalni direktor policije: »Vsi delamo po svojih najboljših močeh, vsak na svojem področju, in vsi si želimo, da bi se situacija čim prej izboljšala in bi se lahko vsi skupaj vrnili k svojemu ustaljenemu in bolj umirjenemu načinu življenja, predvsem pa k svojim družinam in prijateljem, ki so v teh dneh, žal, bolj kot ne odrinjeni na stran.«

letnik LXIII/št. 4/2015 5

nizkim temperaturam, po drugi strani pa tudi različnim stresnim situacijam in človeškim zgodbam, ki se jih dotaknejo. Tudi pripadnik PPE, Mirko Farazin s PP Lenart, se strinja: »Tista manj prijetna plat so zagotovo majhni otroci, stari ne-kaj tednov, mesecev, brez oblačil, zaviti samo v odeje, pozitivnega pa ne vidim veliko, le hvaležnost ljudi, ko jim pomagaš, da pridejo čez mejo.«

Vsakodnevno iščemo rešitve, s katerimi bi izboljšali razmere na terenu. V sodelovanju z lo-kalnimi skupnostmi smo poskušali reševati tudi težave, ki jih prihodi velikega števila migrantov povzročajo prebivalcem krajev, kjer so mejni prehodi ter sprejemni in nastanitveni centri.


VArNOSTAKTUALNO

Tako smo v policiji in na MNZ sprejeli kar nekaj odločitev, ki so lokalnemu prebivalstvu olajšale vsakodnevno življenje, hkrati pa pomenile tudi poenostavitev policijskega dela na terenu in razbremenitev drugih služb:

• V Šentilju smo vzpostavili začasni železniški peron za iz-stop z vlakov v neposredni bližini zelo obremenjenega nastanitvenega centra Šentilj, tako da migranti ne bodo več hodili skozi naselje. Z vzpostavitvijo perona je bila od-stranjena tudi zapora ceste, ki je bila postavljena zaradi izstopa migrantov in njihove poti od železniškega perona do nastanitvenega centra.

• V Dobovi smo uvedli rešitev, ki se je že izkazala za učinko-vito in je razbremenila Rigonce oz. območje Brežic, in si-cer se pri migrantih, ki se pripeljejo s hrvaškim vlakom, že na železniški postaji Dobova opravita zdravstvena oskrba in varnostni pregled, nato gredo na slovenski vlak in se prerazporejajo po nastanitvenih centrih, kjer se opravijo postopki registracije.

• Za enostavnejšo in hitrejšo registracijo migrantov smo uvedli določene tehnične izboljšave, kot je e-aplikacija, ki omogoča v zelo kratkem času vnos osebnih podatkov v evidence policije; zajem vsebuje tudi odvzem prstnih od-tisov in fotografij. Povečali smo tudi število registracijskih mest.

Pri obvladovanju situacije je izjemnega pomena pomoč prostovoljcev iz humanitarnih in nevladnih organizacij. »Po-magamo pri razdeljevanju hrane, informiranju ljudi, pripelje-mo jih do zdravnika … Ljudi zanima, kje so in kje je pot naprej, že to, da jim prisluhnemo, jim veliko pomeni,« pojasnjuje Tja-ša Arko iz Slovenske filantropije. Veliko logistično podporo pa slovenskim policistom nudijo gasilci, civilna zaščita in Slo-venska vojska. Vojaki na najbolj obremenjenih točkah zago-tavljajo logistično podporo, opravljajo prevoze, pomagajo pri globinskem varovanju meje in pri širšem opazovanju meje s helikopterji ter drugimi razpoložljivimi materialno-tehnični-mi sredstvi. Kot je povedal naddesetnik Goran Flisar iz Kilo

čete, ta dan v namestitvenem centru v Šentilju, se s policisti dobro razumejo: »Sodelujemo pri spremstvu, pomagamo pri prehodu na avstrijsko stran. Ta dan sem na primer sodeloval

pri spremstvu migrantov z žele-zniške postaje in prehodu na av-strijsko stran.«

Postopke z osebami lahko izvaja le policist, medtem ko lahko vojaki opravljajo naloge varovanja in ukrepajo za varnost le v silobranu in skrajni sili. De-lo usmerja policist. Vojak lahko osebo v določenih primerih tudi pridrži, a jo mora takoj izročiti po-liciji.

»Vojski smo hvaležni za sode-lovanje in pomoč. Obseg nalog policistov kljub pomoči vojske ostaja enak, je pa policistom ob prisotnosti vojakov lažje opravlja-ti svoje delo,« je pojasnil Beno Drobnič, zaposlen na Policijski po-staji za izravnalne ukrepe Maribor, tokrat pa v vlogi vodje šentiljskega namestitvenega centra. »Policisti

V množici tujcev občasno prihaja do različnih trenj, tudi medsebojnih. Ker si migranti želijo v čim kraj-šem času naprej, so včasih neučakani, a kljub temu ni bilo veliko kršitev javnega reda in miru, kazni-vih dejanj, prisilna sredstva pa so bila uporabljena zelo redko. Od 19. oktobra do 19. novembra je bilo takih dogodkov 40, največ pa kršitev javnega reda in miru med migranti.


VArNOST

7

AKTUALNO

tako še vedno spremljamo migrante, jih evidentiramo, opra-vljamo varnostne preglede, sodelujemo s tujimi varnostnimi

organi pri prehodu meje.«

Nenajavljeni, neorganizirani in nekontrolirani prihodi večjih skupin ljudi zunaj določenih vstopnih točk so v preteklosti povzročali velike varnostne in logistične težave, zaradi katerih so morali migranti v dežju in na mrazu po več ur čakati brez za-ščite. »Za zagotavljanje splošne varnosti prebivalcev Slovenije in njihovega premoženja je ključne-ga pomena zagotavljanje kontro-liranega prehajanja državne me-

je. V večini primerov, ko je Hrvaška brez predhodne najave in dogovora ob državno mejo na območju Haloz pripeljala ve-čje skupine migrantov, so ti kmalu po prestopu državne meje pričeli iskati drva in drug material za kurjenje oz. ogrevanje. Pri tem smo zaznali tudi primer, ko so zakurili v zapuščeni hiši ter kot kurjavo uporabili vse, kar je bilo v objektu gorljivega, tudi vrata, pod ... Zgolj s hitrim posredovanjem policistov je bil preprečen požar objekta,« je povedal Branko Viher, vod-ja Sektorja uniformirane policije na PU Maribor, sicer tudi v vlogi vodje štaba.

Policist PP Ruše Matko Kop, pripadnik PPE, se spominja noči v Cirkulanah, ko je prišla s hrvaške strani nenapovedana množica migrantov: »V množici je bilo veliko otrok, najmlajši je bil star okoli dva meseca. Bilo je ponoči, malo je rosilo, lju-dje pa so bili slabo oblečeni. Ker ni bilo druge možnosti, smo policisti 3. oddelka PPE PU Maribor iz vozil umaknili opremo in v njih izmenično pogreli premražene migrante.«

Veliko migrantov je že ob prihodu v Slovenijo v slabem stanju, saj na poti v drugih državah niso bili deležni ustrezne oskrbe. Najprej jim je treba tako zagotoviti hrano, obleko, namestitev, po potrebi zdravstveno pomoč. Prav zato je bilo veliko naporov usmerjenih v čim bolj usmerjeno in nadzoro-vano vstopanje migrantov, ki bi bilo usklajeno s sosednjimi varnostnimi organi. Le na takšen način lahko namreč obvla-dujemo varnostno situacijo in migrantom nudimo ustrezno oskrbo ter zagotavljamo varnost tako migrantov kot tudi prebivalcev Slovenije. Na organiziran in kontroliran način lahko tako dnevno sprejmemo med 2.000 in 2.500 migran-tov, nove pa šele, ko jih določen del odide v Avstrijo. Seveda pri tem ne gre brez sodelovanja s tujimi varnostnimi organi. V zvezi s komunikacijo s sosednjimi državami lahko zatrdi-mo, da slovenska policija z Avstrijo in Madžarsko sistematič-no in dobro izmenjuje statistične podatke o številu in lokaci-jah migrantov v Sloveniji. Tudi komunikacija s Hrvaško se je zelo izboljšala.


VArNOSTAKTUALNO

Suzana Zevnik je kriminalistična in-špektorica v Sektorju kriminalistič-ne policije Policijske uprave Novo mesto. Zaradi njenih bogatih izku-šenj in sodelovanja v mirovnih misi-jah so jo na PU Novo mesto določili za koordinatorico tujih policistov, ki na območju Posavja pomagajo slo-venskim policistom pri opravljanju nalog z begunci in migranti.

Kakšne so vaše dosedanje delovne izkušnje?Moje dosedanje izkušnje so raznolike, saj sem v skoraj 20 letih

dela v policiji opravljala že različne naloge. Začela sem z delom v tedanjem Vadbenem centru Gotenica, več kot sedem let sem opra-vljala dela in naloge v vlogi vodje Oddelka za šolanje službenih psov policije, udeležila sem se misije združenih narodov UNMIK in misije Evropske unije EULEX na Kosovu, kjer sem preživela dve leti in pol, zatem sem svoje delo nadaljevala v Sektorju kriminalistične policije. Trenutno opravljam naloge enega od dveh koordinatorjev za sode-lovanje s pripadniki tujih varnostnih organov na območju PU Novo mesto. To delo iz dneva v dan prinaša kopico izzivov, saj zahteva dobre komunikativne sposobnosti, delovne izkušnje, prilagodljivost in sposobnost nenehnega iskanja rešitev, da lahko sodelovanje tu-jih policistov pri reševanju migrantske krize v Sloveniji poteka kar najbolj gladko.

Kakšni so bili občutki, ko ste sprejemali to nalogo? Pravzaprav je težko govoriti o občutkih ob sprejemanju naloge,

saj je bila odločitev sprejeta v nekaj sekundah med pogovorom z mo-jim nadrejenim. Vprašal me je, ali me lahko predlaga za to nalogo, in jaz sem – kot vedno – rekla da, ker vem, da imamo v tej situaciji prav vsi sodelavci na našem področju veliko izrednih nalog. Vključeni smo prav vsi in vsi si prizadevamo svoje delo opraviti profesionalno in korektno ... Ni časa za tehtanje, izbiranje, premišljevanje. Pomislekov

nisem imela, ker imam za seboj več kot dve leti sodelovanja v med-narodnih mirovnih misijah in mi je delo v mednarodni skupnosti ve-dno predstavljalo pozitivno motivacijo, izziv in spodbudo, prav tako pa me nenehno iskanje rešitev in obilica različnih nalog spodbujata k večji učinkovitosti.

Koliko je tujih policistov, iz katerih držav prihajajo? Trenutno (tj. 19. novembra) na področju PU Novo mesto sode-

luje skupno 77 policistov iz Nemčije, Litve, Estonije in Češke. Delo z migranti opravljajo z enakimi pooblastili kot slovenski policisti, kar vključuje varnostne preglede, usmerjanje toka migrantov, spremstva v transportih in patruljiranje v mešanih patruljah na zeleni meji. Del tujih policistov redno sodeluje tudi s slovenskimi policisti posebne policijske enote.

Kakšen je bil njihov odziv, kako so sprejeli to, da jih pri delu usmerja ženska?

Odziva na to ni bilo – kolegi so profesionalci in o tem ne razmišlja-jo. Naša komunikacija je izjemno korektna in odprta, sproti se dogo-varjamo o vsem potrebnem, med menoj in drugim koordinatorjem (ki je moški) ne delajo nobenih razlik in vsi po vrsti opravljajo odlično delo. Moram povedati, da sem nad njihovim sodelovanjem navduše-na, še posebej zato, ker jih tudi ostali slovenski kolegi, ki imajo prilo-žnost sodelovati z njimi, le hvalijo.

Delovnik številnih policistov in ostalih zaposlenih v policiji je v zadnjem mesecu povsem nedoločljiv. Kako to vpliva na vaše za-sebno življenje?

Mojega zasebnega življenja v tem času skorajda ni, a to ni zame nič drugače kot za vse ostale, ki opravljajo svoje delo kot policisti ... Usklajujem, kolikor pač morem, in se trudim, da sestavim konec s koncem. Ampak vsi smo na istem – nihče od nas se za to delo ni od-ločil zaradi »super plače«, kratkega delovnika ali zato, ker bi bilo to delo lahko. In nobeden se ne pritožuje. Vsakdo ga opravlja, ker želi pomagati pomoči potrebnim in ker verjame v dobro, v pravičnost. S tem se človek še nekako sprijazni, hudo pa je prebirati, ko neka-teri, ki želijo javno objaviti svoj komentar, delo policista še vedno primerjajo kot »enakega« z drugimi v javni upravi ali kot »preveč


VArNOST

9

AKTUALNO

plačanega glede na gospodarstvo« ... Iskreno verjamem, da to delo v resnici poznamo le mi, ki ga opravljamo, in tisti, ki svoja življenja tesno delijo z nami.

Gre za policiste, ki so daleč od doma, od svojcev. Najbrž kot žen-ska lažje opazite takšne stiske pri ljudeh, se morda pogovorite z njimi?

Res je, oddaljenost od doma je pomembna oteževalna okoliščina in vsak se na svoj način sooča z njo. Ker zelo dobro poznam občutek, kako je, ko si napoten na delo v tujino, si prizadevam biti na razpolago za vse velike in majhne težave, ki posameznika doletijo med delom ali v prostem času, praktično ves čas oziroma 24 ur vsak dan. Nekaj odzi-vov je že, nekaj jih bo gotovo še prišlo – glavnina pa je pozitivna. Pri delu se v tesnem sodelovanju z operativnim štabom trudimo zagota-vljati rotacijo pri delu, da delo ne bi postalo enolično. O delu se redno pogovarjamo in se redno sestajamo za razreševanje operativne pro-blematike, po potrebi se povezujemo tudi širše. Vodjem kontingenta sproti nudimo vso potrebno pomoč, informacije in podporo.

Vsem tujim policistom sta zagotovljeni dobra hotelska internetna povezava, preko katere lahko komunicirajo s svojimi družinskimi čla-ni, ženami in otroki, prijatelji, in kopica dodatnih vsebin za dela proste dneve. Tu si osebje Term Čatež prizadeva po najboljših močeh, z njimi pa tesno sodelujemo – ponudili so kup brezplačnih športnih aktivno-sti, uporabo zimske termalne riviere, savne, obisk turistične agencije, ki je predstavila Slovenijo in njene možnosti, pa še bi lahko naštevali. Vsem tujim policistom smo pri-skrbeli tudi promocijska gradiva o Sloveniji in si za njihovo dobro počutje prizadevamo vsak dan tu-di osebno, bodisi na ravni skupine bodisi posameznika.

Kako se vas je dotaknila »reka« ljudi, ki ne pojenja in se že več kot mesec dni nepretrgoma vije skozi Dobovo?

Zgodbe vojnih beguncev so prav vsaka po svoje zelo težke in krute, brez milosti so razbiti mir, občutek varnosti in vera v priho-dnost. Še posebej, če pomislimo, da je bila Sirija še petnajst let na-zaj kot Slovenija ... Ljudje so živeli svoja življenja kot mi. Mnogi so prodali vse svoje imetje, da bi se podali za boljšim življenjem, kot se je v zgodovini podalo veliko Slovencev, Hrvatov in drugih. Med njimi je mnogo otrok, ki še nikoli niso doživeli »miru«, in starejših, ki so se na pot podali potem, ko doma niso videli več nobenega izhoda. Še najhuje mi je gledati majhne otroke, ki so ostali ločeni od družin, in razdeljene družine, ki so izgubile stik s svojci, pretresla pa me je tudi zgodba o dveh družinah, ki sta s seboj na pot vzeli hišne ljubljenčke, ki so jim jih na naši meji odvzeli in jih oddali v azil. Težko mi je tudi poslušati odzive nekaterih ljudi, ki se sploh niti za trenutek ne znajo vživeti v počutje teh ljudi – zaradi strahu, odpora ali predsodkov.

Besedilo: Alenka Drenik, PU Novo mesto


VArNOST

V duhu evropskega sodelovanja, povezovanja ter zaščite schengenske-ga območja, in skupnega varnostne-ga območja so odlično sodelovanje ponovno dokazale policije različnih evropskih držav. Na prošnjo Sloveni-je za pomoč tujih policistov so se iz Evropske unije odzvale številne države. 30. novembra smo tako na primer go-stili kolege iz Avstrije, Nemčije, Litve, Latvije, Estonije, Slovaške, Madžarske,

AKTUALNO

Policisti so pri delu z migranti pose-bej pozorni na invalide, otroke in bolne. Tamara Čorič in Mirela Lipoglavšek sta na pomoč prišli s Policijske postaje Ribnica, v svojem 12-urnem delovniku pa se trudita ohraniti dobro voljo in po-magati prav vsakemu. Med migranti ju je 20. oktobra za pomoč zaprosil moški z bolnim otrokom, ki sta ga varno po-spremili do zdravnice, saj je bila pot skozi množico ljudi zaradi njegovega zdravstvenega stanja preveč tvegana.

Med bolj obremenjenimi so tudi predstavniki za odnose z javnostmi na policijskih upravah in Generalni policij-ski upravi. »Zaposleni v Sektorju za od-nose z javnostmi SGDP aktivno sodelu-jemo pri sporočanju vsebin, ki so pove-zane s povečanimi migrantskimi tokovi. Intenzivno komuniciranje z domačimi in številnimi tujimi novinarji, pripravljanje sporočil za javnost, odzivov in pojasnil, izvedba izjav za javnost, fototerminov in novinarskih konferenc, priprava in obja-vljanje vsebin na spletnih straneh, doku-mentiranje zgodb na terenu, komunici-ranje na družbenih omrežjih, odgovori državljanom in še kaj so samo nekatere od nalog, ki jih izvajamo v sektorju in na policijskih upravah,« je pojasnila Vesna Drole, vodja Sektorja za odnose z jav-nostmi na GPU. V enoti so na začetku mi-grantske krize vzpostavili spletno stran, na kateri so objavljene obširne informa-cije o delu slovenske policije na podro-čju mejnih zadev in tujcev, ki se v sode-lovanju s prevajalci Ministrstva za notra-nje zadeve sproti prevajajo v angleški je-zik. »V sektorju smo pripravili usmeritve za komuniciranje v času povečanih mi-grantskih tokov, s katerimi smo določili način in potek komuniciranja, oblikovali ključna sporočila in druge vsebine, ki so pomembne predvsem za najbolj izpo-stavljene policijske uprave oz. njihove predstavnike za odnose z javnostmi. Z njimi smo se tudi sestali in analizirali izkušnje iz prvega migrantskega toka

v septembru ter oblikovali smer-nice za nadaljnje delo. Za potrebe rednih novinar-skih konferenc na Uradu Vlade RS za komuniciranje v sodelovanju s Službo za odnose z javnostmi MNZ dnevno zbiramo podatke in pripra-vljamo izhodišča za posamezne govorce. Pri ko-municiranju o ak-tualnih vsebinah tudi sicer inten-

zivno sodelujemo z operativnimi štabi, UKOM, SOJ MNZ in drugimi vpletenimi udeleženci. Prav tako spremljamo aktu-alno dogajanje na družbenih omrežjih in odgovarjamo na vprašanja ter se po potrebi odzivamo. Na terenu pa smo posneli tudi različne pozitivne zgodbe in reportaže, v katerih smo izpostavili humanitarno delo policistov, in neka-tere med njimi so imele velik odmev v javnosti. Objavljene so tudi na našem profilu Facebook in kanalu YouTube,« je še dodala Vesna Drole.

Ker so policisti, ki delajo na terenu, izpostavljeni precejšnjim psihičnim in fizičnim obremenitvam, je vsaka pomoč dobrodošla. S 30. oktobrom so se v de-lo, povezano s povečanimi migracija-mi, vključili tudi uslužbenci Finančne uprave RS. Do 120 uslužbencev FURS-a v svojih uniformah izvaja naloge v skladu z navodili policije, pod njenim vodstvom in v skladu s pooblastili, ki jih imajo po Zakonu o finančni upravi.

Kristina Plavšak Krajnc, direktorica Urada vlade RS za komuniciranje: »V izjemni situaciji zadnjih mesecev, ko se Slovenija sooča z najbolj množičnim prihodom beguncev oz. migrantov, je zelo pomembno sporočanje ažurnih in pravih informacij, komuniciranje pa mora biti ustrezno usklajeno in vsebinsko podprto. Zato smo na Uradu Vlade RS za komuniciranje takoj pripravili načrt kriznega komuniciranja in vzpostavili redno koordinacijo z vsemi vključenimi resorji, ažurno informiranje poteka prek novinarskih konferenc v vladnem tiskovnem središču, informacije objavljamo tudi na spletni strani www.pomocbeguncem.si. Pri tem je ključno naše odlično sodelovanje s slovensko policijo, ki opravlja prvenstveno delo na terenu, pri sprejemu beguncev oz. migrantov kot tudi v komunikaciji z mediji.«


VArNOST

11

Rdeči noski, profesionalni umetniki v klovnovski preobleki, ki so usposobljeni za delo v posebno občutljivih pogojih, so bolnišnične hodnike zamenjali za nastanitveni center v Šentilju. 22. oktobra so v centru obiskali otroke in jim tako z dobro voljo in igro polepšali dan. S svojim smehom, humorjem in glasbo niso razveselili le otrok. Bivanje so popestrili tudi marsikateremu odraslemu, saj nasmejanih obrazov ni manjkalo.

AKTUALNO

Češke, Francije in Bolgarije. Ta dan jih je bilo skupno 173. Sosednja Avstrija je prve policiste k nam napotila že v začet-ku oktobra, konec oktobra pa je k nam prispelo tudi prvih pet nemških polici-stov, ki so začeli z delom na območju Dobove. 6. novembra so se nam pridru-žili litovski (20) in slovaški (20), nekaj dni zatem še estonski (25), francoski (5), madžarski (52) in češki (20), 10. novem-bra pa še latvijski (20) policisti. 52 ma-džarskih policistov je bilo razporejenih na območje Policijske uprave Murska Sobota (32) in na območje Policijske uprave Maribor (20). Konec novembra je k nam prispelo tudi 10 bolgarskih po-licistov, ki so bili razporejeni na obmo-čje celjske policijske uprave. Pripadniki francoske nacionalne policije so 29. novembra zaključili delo v sprejemnem centru v Gruškovju, prav tako prvi lito-vski kontingent. 1. decembra ga je na-domestil novi, 10-članski kontingent. 4. decembra pa je v Slovenijo pripotovalo 25 romunskih mejnih policistov. Pred pričetkom dela vsakega kontingenta je bila opravljena uvodna predstavitev (trenutna situacija v državi, stanje na področju migracij na območju policij-ske uprave napotitve in pričakovanja po tuji pomoči). Pri tem je bila še po-sebej poudarjena pravna osnova za njihovo delo (Prümski sklep), poučeni so bili tudi o policijskih pooblastilih, uporabi prisilnih sredstev ter delovanju mejne policije. Delo tujih policistov je pomoč slovenski policiji pri upravlja-nju povečanega migracijskega toka z vzdrževanjem javnega reda in miru, s preprečevanjem kaznivih dejanj in pre-krškov ter s skupnim patruljiranjem na zunanji schengenski meji.

Kot pomoč pri zagotavljanju nemo-tenega opravljanja nalog policije ali

nu. Po oceni policistov, s katerimi so na terenu sodelovali, in starešin Policijske akademije, ki so jih pri delu spremlja-li, so se izkazali kot zaupanja vredni in marljivi sodelavci.

Policisti imajo v teh dneh izjemno težko nalogo, soočeni so s številnimi tra-gičnimi zgodbami ljudi. V gneči in zmedi, ki jo povzroča množica, lahko pride tudi do izgube najbližjih, največkrat otrok. Iz-postavljamo eno takšnih zgodb – zgod-bo 7-letnega Ahmeda, ki se je v nasta-nitvenem centru v Šentilju znašel sam. Medtem ko je nanj popazila slovenska humanitarka, so slovenski in avstrijski po-licisti združili moči in njegovo mamo na-šli v Celovcu. Kot je povedal direktor Po-licijske uprave Novo mesto Janez Ogulin, potrebujejo otroci in ženske več pomoči in tega se zavedajo tudi policisti: »Sreču-jemo se tudi s situacijami, ko se družine ločijo, izgubijo v tej množici in kar naen-krat nek otrok ostane sam. Takrat policisti pomagajo tudi pri iskanju in ponovnem združevanju družinskih članov.«

policijskih podpornih dejavnosti je bila 19. oktobra vključena tudi skupina kan-didatov za policiste nadzornike držav-ne meje, ki so bili več kot dobrodošla pomoč operativnim službam na tere-


VArNOSTAKTUALNO

Migranti, nastanjeni v namestitvenih centrih, za katere skrbi civilna zaščita, se lahko v centru in izven njega prosto gibljejo. Samo izjemoma lahko prosto gibanje zaradi varno-stnih razlogov omeji policija. V vseh sprejemnih centrih, kjer se opravljajo registracijski postopki in varnostni pregledi, ve-lja poseben režim (ki vključuje tudi omejitev gibanja). Poskr-bljeno je tudi za zdravstveno varstvo migrantov, za kar skrbijo zdravstvene ekipe tako v sprejemnih kot nastanitvenih centrih. Organizirano je s pomočjo sodelovanja zdravstvenih domov iz posameznih regij. Koordinacijo na terenu vodijo zdravstveni domovi, najbližji sprejemnim centrom, po potrebi se aktivi-rajo tudi okoliški zdravstveni domovi. Pri zdravstveni oskrbi migrantov na terenu sodelujejo tudi predstavniki slovenskega in madžarskega Karitasa, prostovoljni zdravstveni delavci ter zdravniki brez meja. O prihodu migrantov vodja sprejemnega centra seznani najbližji zdravstveni dom. Če ta znotraj rednega dela ali z zdravniki prostovoljci ne more zagotoviti zdravniške ekipe, vodja službe nujne medicinske pomoči zagotovi priso-tnost ekipe nujne medicinske pomoči v sprejemnem centru. Pregledajo se osebe, za katere zdravstvena služba oceni, da je pregled nujen. V primeru suma, da gre pri migrantih za katero od nalezljivih bolezni, se aktivira epidemiološka služba Nacio-nalnega inštituta za javno zdravje. Če migrant v sprejemnem centru potrebuje nujno zdravljenje v zdravstveni ustanovi, ga zdravstveno osebje pospremi tja.

Po grobih ocenah okoli 55 % migrantov prihaja iz Sirije, 21 % iz Afganistana in 10 % iz Iraka. Od tega je okoli 51 % moških, žensk in mladoletnikov pa okvirno 49 %.

Veliko migrantov, ki so državljani Afganistana, Pakistana in Iraka prihaja z območij, kjer prebivalci poznajo samo svo-jo letnico rojstva, ne datuma, saj ne praznujejo rojstnih dni; veliko migrantov pri sebi nima dokumentov, tako da policisti

njihove osebne podatke preverjajo v okviru danih možnosti. Policija z vsakim tujcem najprej opravi postopek ugotavlja-nja identitete. Če ima oseba pri sebi dokument, ga vnese v računalniško evidenco policije. Če oseba nima dokumenta, pa v sistem registracije vnese tiste podatke, ki jih oseba pove o sebi. Podatki se preverijo prek policijskih evidenc, ki zaradi varovanja zunanje schengenske meje vsebujejo tudi prever-janje v schengenskem informacijskem sistemu. Vse osebe policisti fotografirajo, osebam, starejšim od 16 let, preslikajo prstne odtise. Odvzeti prstni odtisi v okviru aplikacije ob re-gistraciji se ne obdelujejo v skladu s t. i. uredbo Eurodac, ki se uporablja na zunanjih mejah Evropske unije. Na podlagi Zakona o tujcih se migrantom nato izda odločba o dovolitvi zadrževanja.

Policija je v migrantski krizi zagotovo odigrala ključno vlo-go, da so razmere v državi še vedno pod nadzorom, policisti pa so kljub skrajnim naporom ohranili visoko raven dosto-janstva in humanosti. »Delo policije je fantastično, mislim, da je dejanska slika popolnoma drugačna od tiste, ki jo dobijo ljudje prek medijev. Ljudi, ki so tukaj, odlikuje izjemen čut za sočloveka, meni Tjaša Arko iz Slovenske filantropije in do-daja: »Ko smo nekega dne zapirali šotor, ker smo morali iti, in nismo uspeli razdeliti oblačil, so kar policisti, ki so skrbe-li za javni red in mir, sami začeli iskati ljudi, ki bi jih nujno potrebovali. Bila sem tudi priča, ko je policist videl deklico z dveletnim bratcem, ki ni imel nogavičk, in je brez oklevanja poskrbel zanj. Policisti v prvi vrsti opravljajo svoje strokovno delo, poleg tega pa kažejo izjemno humanost.« Takšnih in podobnih zgodb ni malo. So le še dokaz več, kako izjemno strokovno in predano je delo zaposlenih v policiji.

Besedilo: Anita Kovačič, Sektor za odnose z javnostmi SGDP GPU Foto: Anita Kovačič, SOJ SGDP GPU, PU Novo mesto, Gorazd Kosmač,

PA GPU, in Letalska policijska enota


VArNOST

13

AKTUALNO

Prvi odstavek 15. člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji (Uradni list RS, št. 15/13) določa, da Državni zbor Republike Slovenije na predlog Vlade Republike Slovenije sprejme resolucijo o dolgoročnem razvojnem programu policije, v kateri se določijo dolgoročni razvojni cilji in prioritete razvoja policije. Dokument smo v policiji začeli pripravljati leta 20101 in je plod analiz, poročil, izkušenj, priporočil in potreb strokovnih služb znotraj policije z namenom uresničevanja temeljnih dolžnosti policije, ki obsegajo zagotavljanje varnosti, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter krepitev pravne države. Resolucija o dolgoročnem razvojnem programu policije do leta 2025 – Kakovostna policija za varno Slovenijo (v nadaljevanju: Resolucija) predvideva 35 prednostnih nalog, ki so potrebne za razvoj slovenske policije.

29. 9. 2015 je Državni zbor Republike Slovenije pod 23. točko dnevnega reda z 72 glasovi za sprejel Resolucijo. Proti ni glasoval nihče.

Resolucija je najvišji ključni razvojno-usmerjevalni dokument, namenjen policiji, in hkrati dolgoročni planski dokument, ki zagotavlja platformo in okvir za razvoj policije ter je hkrati temelj srednjeročnih načrtov dela policije. Gre za strateški dokument, ki odgovarja na ključna vprašanja dolgoročnega razvoja policije in zagotavlja stalnost prednostnih nalog in vlaganje v varnost.

Resolucija o dolgoročnem razvojnem programu policije do leta 2025

Kakovostna policija za varno Slovenijo

»Edina resnična varnost v življenju je, da vsak dan postajamo boljši.«

Anthony Robbins


VArNOSTAKTUALNO

Varnostne grožnje so globalizirane, zato je nujen razvoj policije, da bodo tudi tehnika, taktika in metodika policij-skega dela globalizirane. Predstavljeni dokument je odgovor na ta izziv. Razvoj delovnih zmogljivosti je proces, ki poleg časa in ustreznih finančnih sredstev zah-teva načrtovanje, oprto na empirična in teoretična spoznanja varnostnih ved.

Za pripravo omenjenega dokumenta je policija najprej prepoznala razvojne težave, s katerimi se sooča. Ugotovi-la je razloge za problemska stanja ter njihove notranje in zunanje posledice. Na podlagi tega je za vsak problemski sklop določila temeljne in posamezne razvojne cilje, pojasnila potrebo po do-seganju teh ciljev, metode za njihovo uresničevanje, čas za izvedbo razvojnih projektov, vire in kazalnike uspešnosti doseganja postavljenih ciljev. Celotna ocenjena vrednost višine sredstev za re-alizacijo nalog Resolucije je 512.153.880 EUR. Ob omejenih časovnih, človeških, materialno-tehničnih in finančnih virih bo policija proces razvoja razporedila v celotnem razvojnem obdobju v skladu s prednostnimi cilji.

Namen resolucije – temu je sledila tudi prenova policijske zakonodaje – je visoka raven pravne in osebne varnosti ljudi ter varnosti njihovega premože-nja, krepitev pravne države in okrepitev sodelovanja z lokalno skupnostjo. Prav delo z lokalno skupnostjo je bistvenega pomena za krepitev zaupanja v policijo, ki ji ga izkazujejo ljudje, tj. njeni uporab-niki, ter za krepitev partnerskega odno-sa – v tej smeri je deloval že ZODPol. Po-membna ukrepa sta tudi dekoncentra-

zacija pri obravnavi bagatelne kriminali-tete, ciljno iskanje oseb, razvoj socialnih veščin, stavba Nacionalnega forenzične-ga laboratorija - NFL ...).

Prednostni razvojni projekti policije v naslednjih desetih letih bodo tako1:2

• vzpostavitev sistema upravljanja ka-kovosti – podpora pri vodenju za ka-kovostno delo,

• uveljavljanje koncepta policijskega dela v skupnosti – večje zaupanje lju-di v delo policije,

• odgovorno izvajanje policijskih po-oblastil – varuh človekovih pravic, visoka raven strokovnosti, pregled predpisov,

• vzdrževanje javnega reda in miru (JRM) z interventnim ukrepanjem – hitrejša odzivnost, varnost policistov,

• ukrepanje ob naravnih in drugih ne-srečah – za opravljanje nalog na ce-linskih vodah,

• učinkovit nadzor na avtocestah – enotni nadzorni center, večja vi-dnost, sekcijsko merjenje, uvedba POS-terminalov,

• uvajanje tehnoloških sredstev za de-lo prometne policije (tehtanje vozil, prepoznava registrskih tablic),

• reorganizacija dela na področju pre-krškovnega prava,

• obveščevalno vodeno policijsko de-lovanje (SIKOM – nacionalni krimina-listično-obveščevalni model),

• prenova informacijskega sistema s področja kriminalistične policije,

• optimizacija delovanja kriminalistič-ne policije,

• specializacija digitalne forenzike – forenzika mobitelov, navigacijskih naprav,

• vzpostavitev ciljnega iskanja oseb – vzpostavitev centralno vodene sku-pine v UKP,

• opremljanje stavbe Nacionalnega fo-renzičnega laboratorija (NFL) – kako-vostnejše delo z dokazi,

• nove metode v delu NFL – dvig stopnje mednarodne akreditacije z

20 % na 60 %, uvedba novih področij preiskovanja,

• vzpostavitev učinkovitega sistem iz-obraževanja – sodelovanje z drugimi izobraževalnimi institucijami pri pri-pravi študijskih programov prve bo-lonjske stopnje za potrebe policije, revizija programov izpopolnjevanj in usposabljanj na podlagi operativnih potreb policije in v skladu z novim študijskim programom,

1

2 Resolucija o dolgoročnem razvojnem programu policije do leta 2025 – Kakovostna policija za var-no Slovenijo

1 Pri pripravi Resolucije so sodelovali strokovnjaki notranjih organizacijskih enot policije UKP, UUP, UIT, SGDP, PA, CVZ, SE, NFL, LPE idr. (Bobnar, Rup-nik, Jarc, Bračko, Koroš, Pečjak idr).

cija policije in uresničevanje obveznosti pri zagotavljanju mednarodne varnosti, ki ju je Republika Slovenija sprejela na policijskem področju. Znotraj tega je na prvem mestu uresničevanje zakon-skih ciljev, kot so varnost življenja ljudi in njihovega premoženja pred nevar-nostmi kaznivih ravnanj, sorazmerno visoka raven pravne varnosti povzroči-teljev teh dejanj v policijskih postopkih z doslednim uresničevanjem demokra-tičnega nadzora nad policijo, zlasti ob uporabi policijskih pooblastil in prisilnih sredstev. Strokovno in trdno zgrajen sistem policijskih uslužbencev z jasno izraženimi cilji in podporo ozaveščene civilne družbe, nevladnih organizacij in javnega mnenja je zagotovilo za njihovo zakonito in strokovno delo. Strokovnost, etičnost in zakonitost dela policijskih uslužbencev je mogoče doseči, če uživa-jo potrebno funkcionalno samostojnost in poklicno varnost.

Družba od policije pričakuje veli-ko, zlasti ko se pojavijo nove varnostne grožnje. V manjši meri lahko policija pri-čakovanja skupnosti zadovolji s sistem-skimi prilagoditvami, ki ne zahtevajo dodatnih virov, velikokrat pa pričakova-na višja odzivnost policije na sodobne varnostne izzive zahteva nova razvojna vlaganja. Temu cilju poleg zadovoljitev pričakovanj družbe glede sodobnih var-nostih izzivov sledi tudi Resolucija.

Varnost ni le ena od najpomembnej-ših dobrin, ampak je tudi pomembna človekova pravica. Šele v varni in svobo-dni družbi posameznik lahko uresničuje svoje potrebe in se razvija. Verjamemo, da načrti iz resolucije ne bodo ostali mrtva črka na papirju, saj se posame-zne načrtovane naloge že uresničujejo (e-policist in odprava administrativnih bremen pri policijskem delu, racionali-

Mag. Tatjana Bobnar: »Namen resolucije je visoka raven pravne in osebne varnosti ljudi ter varnosti njihovega premoženja, krepitev pravne države in okrepitev sodelovanja z lokalno skupnostjo.«


VArNOST

15

AKTUALNO

• optimalne razmere za izobraževanje,• krepitev sistema psihološke pomoči

in podpore,• brezpapirno pisarniško poslovanje –

e-hramba,• reorganizacija in nadgradnja zašči-

te povezav ITSP z drugimi sistemi – prilagoditev varnostnih pregrad in drugih varnostih ukrepov novim var-nostnim in tehničnim standardom (kibernetska varnost),

• e-policist,• tehnično varovanje policijskih objek-

tov,• nov informacijsko-telekomunikacij-

ski center – pridobitev namensko grajenih sistemskih ITK-prostorov policije, pridobitev delovnih in spre-mljevalnih prostorov Urada za infor-matiko in telekomunikacije ter nad-gradnja in širitev rezervne lokacije,

• zamenjava registrafonskega sistema – policija bo zamenjala zastarel regi-strafonski sistem ter s tem zagotovila možnost naknadne rekonstrukcije in ugotavljanja zakonitosti izvajanja policijskih nalog, katerih sestavni del so bile elektronske govorne komuni-kacije,

• uvedba virtualnih namizij – zmanj-šalo se bo število ur, ko uporabniki

ne morejo delati v informacijskem sistemu policije zaradi odpovedi de-lovnih postaj,

• zagotovitev vrhunske usposobljeno-sti pripadnikov Specialne enote (SE) – boj proti terorizmu, materialno--tehnična opremljenost,

• pridobivanje in vzdrževanje stvarne-ga premoženja – investicijsko vzdr-ževanje, pridobivanje z novogra-dnjami, najemom …

Tako kot na vsakem drugem po-dročju tudi na področju varnosti velja preprost ljudski rek: kolikor daš, toliko dobiš. Ob spremenjenih varnostnih razmerah zaradi povečane migrant-ske problematike, ki ni le humanitarni, temveč je mogoče tudi varnostni izziv, je v zunanji strokovni in laični javnosti pogosto slišati, kako pomembna dobri-na je varnost in kako nujno potrebno je zagotavljanje zadostnih finančnih in kadrovskih virov za policijo. Žal se je to zavedanje dolgo zanemarjalo. Dejstvo je, da je policija v preteklih letih opozar-jala na dolgoročne posledice nevlaganja finančnih sredstev v investicije in razvoj. Na žalost je v življenju tako, da nas še-le dogodki prisilijo, da se zavemo vseh okoliščin. Vendar se mora družba ves čas, ne le takrat, ko se pojavijo določeni

varnostni problemi in izzivi, zavedati, da zagotavljanje varnosti ni le dolžnost in odgovornost policije (za kar pa slednja potrebuje določena finančna sredstva), temveč da je varnost predvsem ena od zelo pomembnih človekovih pravic, ki jih določa Ustava Republike Slovenije. Vsakdo ima pravico do osebnega do-stojanstva in varnosti (34. člen Ustave Republike Slovenije). Varnost je namreč osnova za razvoj posameznika in druž-be. Slednja pa se mora zavedati, da je vlaganje zadostnih finančnih sredstev v razvoj policije obenem tudi vlaganje v varno prihodnost.

Besedilo: mag. Tatjana Bobnar, namestnica generalnega direktorja policije

Foto: Nina Djordjević in Brigita Petric, obe SOJ SGDP GPU

VIRI:

1. Ustava Republike Slovenije s komen-tarjem

2. Zakon o organiziranosti in delu v po-liciji (Uradni list RS, št. 15/13)

3. Resolucija o dolgoročnem razvoj-nem programu policije do leta 2025 – Kakovostna policija za varno Slove-nijo (Uradni list RS, št. 75/2015)


VArNOST

KO SE ZDI, DA NI IZHODANa svetu zaradi samomora umre letno med 500.000 in 1,2 milijona ljudi. Čeprav je lani število samomorov v Sloveniji po dolgih letih padlo pod 400, pa se na svetovni lestvici še vedno uvrščamo med prvih deset držav z najvišjim samomorilnim količnikom.

»Predstavljajmo si gospoda pri 70-ih, z nizko pokojnino, ki mu je pred kratkim umrla žena, ima dve kronični bolezni, je osamljen, brez družbe, morda tudi prekomerno pije ... Katerega od teh dejavnikov bi mu morali odvzeti, da bi ga zaščitili pred samomorom? Mu moramo vrniti ženo, odvzeti bolezni, zvišati pokojnino? Odgovor seveda ni enoznačen, saj se tveganje za samomor povečuje takrat, kadar je prisotnih več dejavnikov tveganja,« pojasnjuje doc. dr. Saška Roškar, univ. dipl. psih., z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, kjer se ukvarja s preventivo duševnih motenj in promocijo duševnega zdravja. Tveganje za samomor narašča s starostjo, saj se z njo kopičijo dejavniki tveganja. »Običajno to primerjam z analogijo polnjenja posode po kapljicah. To posodo smo po kapljicah polnili več ur, na koncu pa bo le zaradi ene kapljice tekočina šla čez rob, čeprav je k temu prispevala prav vsaka. Podobno je pri samomoru. Dejavnikov tveganja pri starejših je več in vsak izmed njih prispeva po svoje.«

Štirje samomori moških na en samomor ženske

Če se na vsak samomor ženske zgodijo kar štirje samomori moških, je pri poskusih ravno obratno. Razlog za to se skriva tudi v agresivnosti metod, saj moški izbirajo take, ki z večjo verjetnostjo pripeljejo do smrti. Moški in ženske se tudi različno spopadamo s stisko. »V splošnem velja, da se ženske lotevajo bolj konstruktivnih načinov reševanja težav. Moški o svojih težavah težje spregovorijo, ženske pa so že po naravi drugačne – več govorijo o svojih težavah in tudi lažje poiščejo pomoč. S poskusom samomora včasih želijo opozoriti na težave in tako iščejo pomoč, pa tudi v duševni stiski se prej obrnejo nanjo in ne odlašajo tako dolgo kot moški. Moški se bodo na primer hitreje zatekli k pitju alkohola in to vidijo kot način reševanja težav. Seveda alkohol ne rešuje težav, ampak je to nova težava, ker je alkohol dejavnik tveganja za samomor,« opozarja Roškarjeva.

Ob alkoholu oz. psihoaktivnih sub-stancah, ki lahko povečajo impulzivno vedenje, so med najpomembnejšimi de-

javniki tveganja še težave v medosebnih odnosih, finančne težave, osamljenost, pripadnost marginalni skupini, ali je oseba v preteklosti že poskusila storiti samomor in ne nazadnje duševne mo-tnje. »Če se duševne motnje ne zdravijo, se lahko zapletejo do te mere, da človek začne razmišljati o samomoru. Tveganje za samomorilno vedenje se lahko pove-ča takrat, kadar se oseba dlje časa spopa-da z depresijo ali kakšno drugo duševno motnjo in je ne zdravi. Zato je pomemb-no, da v primeru duševnih ali čustvenih stisk, iz katerih sami ne vidimo izhoda, čim prej poiščemo pomoč,« opozarja Sa-ška Roškar.

Samomori so pogostejši v seve-rovzhodnih predelih Slovenije, torej v Prekmurju, na Štajerskem, v Celju, Rav-nah na Koroškem, manj jih je proti jugo-zahodu. Najvišji samomorilni količnik so v lanskem letu zabeležil v celjski regiji. »Po eni strani so to gospodarsko manj razvite, bolj ruralne regije,« pojasnjuje Roškarje-va, »hkrati pa je tukaj tudi več diagnoz, povezanih z alkoholom.«

Število samomorov dolgoročno upa-da, pa čeprav se spopadamo z recesijo in bi morda pričakovali drugačen trend. Do upada v zadnjem desetletju prihaja tudi v drugih državah, ki so bile prej zelo ogro-žene zaradi samomora, recimo vzhodno-evropske države, Finska, države v obmo-čju Baltika, Estonija, Latvija, Litva, Poljska,

pojasnjuje Saška Roškar, ki meni, da se ra-zlog za upad v Sloveniji skriva v številnih pobudah na tem področju, raziskovalnih projektih, preventivnih aktivnostih in iz-boljšani dostopnosti do pomoči.

Statistično pomembnega upada pa ni zaznati pri mladostnikih med 10. in 19. letom. »Mladostniki so specifični, ker so impulzivni, naredijo stvari nepremišljeno, a je to na nek način tudi njihov zaščitni dejavnik – več poskusov samomorov je prav zato, ker ukrepajo nepremišljeno. V ospredju so družinske in šolske težave, pritiski iz okolja, spolna usmerjenost – za-vedanje, da je mladostnik drugačen od ostalih in v strahu, ker ne ve, kako to po-vedati drugim. Na samomorilno vedenje lahko vpliva tudi samomor v njihovi oko-lici, ki je imel v očeh mladostnika pozitiv-ne posledice, in zaradi tega obstaja velika možnost posnemovalnega vedenja,« je povedala Saška Roškar in izpostavila pri-mere, ko mladostniki samomor napovedo na družbenih omrežjih: »V tujini so se tega lotili tako, da spremljajo različne objave po internetu. V preteklosti se je na pri-mer dogodilo, da so mladostniki sklenili samomorilne pakte ter se dogovorili o sa-momoru, te organizacije pa so spremljale tovrstne objave, šli so tja in ukrepali.«

Kultura in genetska nagnjenost

Po nekaterih teorijah sta med ra-zlogi za samomorilnost tudi kultura in

Še leta 2009 je zaradi samomora v Sloveniji v povprečju vsakih 20 ur umrla ena oseba

(SURS, Sloveniji za 20. rojstni dan, 2011)

AKTUALNO


VArNOST

17

genetska nagnjenost do depresije ter drugih duševnih bolezni. Kot pravi Sa-ška Roškar, naj bi imeli glede na izsledke določenih raziskav »z genetskega vidika določeni narodi tak genetski ustroj, za-radi katerega so lahko zaradi vplivov do-ločenih dražljajev iz okolja bolj nagnjeni k razvoju določenih duševnih motenj in posledično tudi bolj nagnjeni k razvoju samomorilnega vedenja, kar pa seveda ni obvezujoče«.

Slovenci poleg Fincev, Madžarov in Japoncev sodimo med introvertirane kulture, ki so bolj nagnjene k samomoru, saj agresijo obrnemo proti sebi.

Sociokulturne teorije pa razlagajo sa-momorilnost s sociokulturnimi dejavniki, na primeru Slovenije recimo z vplivom al-

kohola, povezanostjo z manjšimi dohod-ki, gospodarsko razvitostjo in tudi vero.

Tudi policist je »samo« človekKot še pravi Saška Roškar, dokaza-

no obstajajo vrste poklicev, ki so bolj ogroženi in podvrženi samomorom, a ne toliko zaradi stresa kot pa zaradi do-stopnosti do sredstev, s katerimi je moč opraviti samomor: »Med zdravniki so to denimo anesteziologi in zobozdravniki, med bolj ogrožene pa zaradi dostopa do strelnega orožja sodijo tudi policisti.« Gre tudi za profile ljudi, ki težje priznajo svoje težave, saj se bojijo, da bi med ko-legi, strankami/pacienti izgubili verodo-stojnost, da bi bila informacija o njihovih težavah zapisana v kartoteko in bi posle-dično izgubili licenco/dovoljenje za po-sest orožja ali opravljanja poklica. Zato se morajo tudi policisti zavedati, da jim je dovoljeno zboleti za duševno boleznijo, da to ne pomeni, da bodo izgubili avtori-teto in da so zaradi tega šibke osebnosti, pač pa, da so ljudje, kot vsi ostali. Med kolegi se mora krepiti to zavedanje, ta-kim sodelavcem je treba nuditi podporo in ukrepati, če ima nekdo duševno bole-zen, ne pa to ščititi in prikrivati.«

Da sodi policijski poklic med bolj ogrožene, v svoji doktorski disertaciji do-

kazuje tudi Bruno Blažina, kriminalistični inšpektor z Uprave kriminalistične polici-je na GPU, ki se s tem področjem ukvarja od leta 2007. V letih 2010 in 2013 je ob-javil spletni anketi, zasnovani na način, ki je onemogočal zlorabe ali popačenje po-datkov. Leta 2010 je anketo izpolnilo167 policistov, tri leta kasneje pa 450. Rezul-tati kažejo, da je 18 % policistov nekoč že resno pomislilo na storitev samomora in 3 % že poskusilo storiti samomor, v anketi iz leta 2013 pa sta odstotka višja: 33 % jih je na to pomislilo, 4 % pa so s samomorom že poskušali. Razlogi za to se skrivajo tako v organizacijskih kot osebnih dejavnikih, med najpogostejšimi so nezadovoljstvo oz. slabe razmere v službi, konflikt s par-tnerjem, stresna situacija med opravlja-njem službe in ločitev od partnerja.

Zaskrbljujoč je tudi visok, 70-odstotni delež tistih, ki se ob težavah niso obrni-li po pomoč na nikogar. »Zato moramo med policisti in v vodstvih policijskih enot storiti več na področju ozaveščanja samomorilne ogroženosti policistov, še posebej v smislu pravočasne prepozna-ve znakov in indikatorjev, ki kažejo, da je z nami ali sodelavcem nekaj narobe,« dodaja Blažina.

Tudi v policiji je bilo samomorov v preteklosti več. »Do sredine šestdese-

Doc. dr. Saška Roškar: »Večji porast samomorov na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje zaznavamo v pomladnih mesecih, prazniki pa na njihovo pogostost praviloma ne vplivajo.«

V tujini poskušajo samomore omejiti tudi z omejitvijo dostopnosti do sredstev. Na mestih, kjer pogosto prihaja do samomorov, postavljajo opomnike s številkami za pomoč, zdravila, za katera je bilo znano, da so v določenih količinah lahko nevarna, so začeli izdajati v manjših količinah …

AKTUALNO


VArNOST

31,0%

37,9%

13,8%

31,0%

0,0%

10,3%

0,0%

27,6%

38,1%

31,4%

23,7%

14,4%

14,4%

9,3%

5,1%

26,3%

36,7%

32,7%

21,8%

17,7%

11,6%

9,5%

9,5%

21,1%

0 1 2 3

nezadovoljstvo oziroma slabe razmere v službi

konflikt s partnerjem

stresne situacije med opravljanjem službe

ločitev od partnerja

izguba drage osebe

osamljenost

konflikt z bližnjim sorodnikom*

drugo

2010 (n = 29) 2013 (n = 118) Skupaj (n = 147)

AKTUALNO

tih je bilo v Sloveniji od 3.000 do 5.000 miličnikov, imeli so med sedem in deset primerov samomorov letno. Ob koncu šestdesetih pa je trend začel padati, verjetno tudi zato, ker se je začelo zapo-slovati bolj premišljeno, pa tudi delovni in življenjski pogoji so se zaposlenim bistveno izboljšali,« ugotavlja Blažina. Koeficient samomorilnosti je do danes vztrajno padal, in sicer od leta 1995 ima-mo eden do dva primera letno, včasih tudi nobenega.

Blažina pri raziskavi in pregledu re-zultatov ankete ugotavlja, da pri an-ketirancih ni nakazane povezave med gensko predispozicijo oseb, nagnjenih k samomorilnosti, temveč razlogi za to iz-virajo bodisi iz osebnega ali pa službene-ga okolja. Pri navajanju organizacijskih (službenih) vzrokov je najbolj obreme-njena populacija policistov iz starostne skupine 36–45 let, pri pregledu osebnih vzrokov samomorilnosti pa populacija ločenih policistov.

Blažina z raziskavo o samomorilnosti policistov opozarja tudi na t. i. »hipne« samomore, pri katerih posameznik de-jansko stori samomor brez predhodnega daljšega pripravljanja ali kazanja znakov stiske, kar pomeni, da morebitno omeje-vanje dostopa do strelnega orožja ne bi ublažilo problematike. Raziskava je po njegovem mnenju pokazala, da so raz-mišljanja o samomoru ali celo poskusi samomora velikokrat povezani z uživa-njem alkohola.

»Neurejen urnik, stresi na delovnem mestu, pomanjkanje časa za normalno organizacijo prostega časa, pomanjka-nje časa za stik s partnerjem in družino, prijatelji, posledično različne frustracije, konflikti, potencialne ločitve – z vsem tem se srečujejo policisti,« opozarja Bla-žina in dodaja: »V policiji smo že vzposta-vili mrežo zaupnikov in psihologov, ki so nenehno na voljo, imamo vikarja, skratka ogromno orodij za pomoč, manjkajo pa vodstveni kadri, ki bi se stiske policistov

Med letoma 1995 in 2012 je sa-momor storilo 21 policistov. Vsi so bili moškega spola, stari med 21 in 50 let, povprečne starosti 32 let. 11 jih je končalo kadet-sko šolo, 18 jih je bilo uniformi-ranih, največ (5) jih je bilo iz PU Maribor. 14 si je vzelo življenje s službenim orožjem, pri 14 so prevladovale težave v družini. Povprečna doba v policiji je bila 12 let. Statistična orodja ne iz-kazujejo vpliva nadpovprečne obremenjenosti na policijskih upravah v povezavi s številom samomorov in številom zapo-slenih na policijskih upravah.

zavedali, ljudje, ki so tako delo že opra-vljali, so delovali na terenu in so na svoji koži občutili stres ter neurejen delovni čas.«

Med študijem na akademiji FBI v letu 2009 si je Blažina pridobil tudi ameriške izkušnje, kjer so nekaj časa posvetili tu-di tej problematiki: »Na FBI so zgradili sistem preventive, samopomoči, ki uči, kako prepoznati svojo stisko in stisko drugih. Bistveno je, da si pravilno orga-niziramo zasebno življenje, prosti čas, da si najdemo družbo izven policijske subkulture, nekoga, ki mu lahko zau-paš, da si vzameš čas za hobi, v katerem lahko razvijaš svoje potenciale izven policije in tako pozabiš na zadeve, ki te obremenjujejo, predvsem pa, da se imaš »rad«. Zelo pomembna je fizična dejavnost, vsakodnevno vzdrževanje kondicije, da si torej zdrav, imaš dobro samopodobo in ne nazadnje – ko smo Gibanje količnika samomorov – primerjava EU, Slovenije in policije

Koef icient samomorilnosti na 100.000

slovenska policija

Slovenija

EU

logaritemska (slovenskapolicija)logaritemska (Slovenija)

logaritemska (EU)

31,0%

37,9%

13,8%

31,0%

0,0%

10,3%

0,0%

27,6%

38,1%

31,4%

23,7%

14,4%

14,4%

9,3%

5,1%

26,3%

36,7%

32,7%

21,8%

17,7%

11,6%

9,5%

9,5%

21,1%

0 1 2 3

nezadovoljstvo oziroma slabe razmere v službi


stresne situacije med opravljanjem službe


izguba drage osebe

osamljenost

konflikt z bližnjim sorodnikom*

drugo

2010 (n = 29) 2013 (n = 118) Skupaj (n = 147)

nezadovoljstvo in slabe razmere v službi


stresne situacije v službi


izguba drage osebe

osamljenost

konflikt z bližnjim sorodnikom

drugo

31,0 %

37,9 %

13,8 %

31,0 %

0,0 %

10,3 %

0,0 %

27,6 %

38,1 %

31,4 %

23,7 %

14,4 %

9,3 %

5,1 %

26,3 %

14,4 %

36,7 %

32,7 %

21,8 %

17,7 %

9,5 %

21,1 %

11,6 %

9,5 %

Osebni in organizacijski vzroki samomorilnosti


VArNOST

19

AKTUALNO

fizično aktivni, spravimo težave iz sebe na socialno primeren način.«

Je tako hudo, da razmišljaš o tem, da bi si kaj naredil

… je vprašanje, ki ga marsikdo ne upa postaviti v prepričanju, da bomo s tem sprožili samomorilne misli pri ne-kom, ki jih nima. A gre za mit, ki ne drži. O samomoru lahko jasno vprašamo, saj lahko le tako ugotovimo, ali ima oseba samomorilne misli, le tako ji lahko nu-dimo podporo, ji pokažemo, da nam ni vseeno. »Če je oseba akutno ogrožena, pokličemo pomoč in te osebe ne pušča-mo same,« svetuje Roškarjeva.

V splošnem ločimo vedenjske in ver-balne znake, ki kažejo, da oseba razmi-šlja o samomoru. Pri vedenjskih gre za to, da smo pozorni na vsako vedenje, ki odstopa od vedenja, ki smo ga bili vajeni pri tej osebi. »Recimo, da gre za osebo, ki je bila prej družabna, zdaj pa se umika v samoto, se začne zapuščati, pa je prej dala veliko na zunanji videz, čustvuje drugače, se poslavlja, pa vemo, da ne načrtuje potovanja, razdaja stvari, ki so ji prej veliko pomenile, piše oporo-ko, ureja bančne račune – skratka, vede se, kot da bi stvari zaključevala. Besedni znaki pa so lahko tudi zelo jasni: vsega imam dovolj, vse je brez veze; ali pa tu-di zelo direktni: ne morem več, ubila se

bom,« pojasnjuje Saška Roškar. Bruno Blažina pa še dodaja: »FBI v svojih raz-iskavah ugotavlja, da je v ZDA kar 80 % policistov pred samomorom kazalo zna-ke samomorilnosti1.«

• Neposredni verbalni znaki: Nekateri posamezniki svojo namero o samo-moru pokažejo zelo neposredno, npr.: »Odločil sem se, da se bom ubil.«/ »Želim si, da bi bil mrtev.«/»Naredil bom samomor.«/»Končal bom vse.«

• Posredni verbalni znaki: Pogosto je izražanje samomorilnega namena bolj posredno in ga lahko prepozna-mo v izjavah, kot npr.: »Utrujen sem od življenja.«/»V čem je sploh še smi-sel iti naprej?«/»Moji družini bi bilo bolje brez mene.«/»Komu je sploh mar, če umrem?«/»Ne morem več naprej.«/»Kmalu ti ne bo več treba skrbeti zame.«/»Zbogom, ko se vrneš, me ne bo več.«

• Vedenjski znaki: Opozorila se lahko kažejo tudi v različnih vrstah vedenj, kot so urejanje osebnih in poslovnih zadev, pisanje ali spreminjanje opo-roke, načrtovanje lastnega pogreba, razdajanje denarja ali vrednih lastnin, poslavljanje od bližnjih.

V večini primerov do samomora ne pride brez razmisleka – gre za proces, posamezniki namreč izdelajo načrt, kako

1 Violanti, 2001Število samomorov v policiji/milici

Bruno Blažina: »Neurejen urnik, stresi na delovnem mestu, pomanjkanje časa za normalno organizacijo prostega časa, pomanjkanje časa za stik s partnerjem in družino, prijatelji, posledično različne frustracije, konflikti, potencialne ločitve, z vsem tem se srečujejo policisti.«

število samomorov v policiji/milici

logaritemska (število samomorov v policiji/milici)


VArNOSTAKTUALNO

izvršiti dejanje. Pri starostnikih je ta bolj domišljen, poteka dlje časa, pri mladostnikih pa se lahko odvije hitreje. Bolj kot je iz-delan, večja je nevarnost za samomor in potrebno je takojšnje ukrepanje. MIT DEJSTVO

Nihče ne more preprečiti samomora.

Če bodo ljudje v stiski deležni pomoči, najverjetneje ne bodo več samomorilni.

Samo strokovnjaki lahko preprečijo samomor.

Kdor koli lahko pomaga preprečiti tragedijo – preprečevanje samomora je skrb vsakogar izmed nas.

Pogovor o samomoru bo nekoga, ki o njem razmišlja, ujezil in povečal tveganje za samomor.

Pogovor o samomoru znižuje tesnobo, omogoča komunikacijo in zniža tveganje za impulzivno dejanje. Vprašanje o samomoru ne bo nikogar, ki o tem še ni razmišljal, napeljalo k takšni odločitvi ali razmišljanju.

Posamezniki, ki razmišl-jajo o samomoru, svojih namenov ne razkrivajo.

Večina posameznikov v tednu pred poskusom samomora svoje namene na različne načine sporoča bližnjim.

Posamezniki, ki govorijo, da bodo naredili samomor, ga nikoli ne naredijo.

Nevarno je, če grožnje s samomorom razumemo samo kot izsiljevanje in ne verjamemo, da posameznik resno razmišlja o tem, da bi ga dejansko izpeljal. Večina oseb, ki naredijo samomor, namreč svojo namero na nek način nakaže ali o njej celo govori.

Samomor je povsem nepričakovano dejanje.

Čeprav so nekatera dejanja videti nepričakovana in impulzivna, ker sledijo hudemu dogodku (prepir, izguba nekoga ali nečesa), je največkrat oseba o tem že prej razmišljala in je bil dogodek le sprožilni dejavnik. Večina ljudi o samomoru premišljuje že dolgo pred dejanjem, čeprav lahko misel vmes večkrat opustijo in ponovno obudijo.

Ko se posameznik odloči, da bo izpeljal samomor, ga ne more nič ustaviti.

Samomor sodi med tiste oblike smrti, ki jih lahko preprečimo; vsaka pozitivna aktivnost lahko reši življenje.

Če se posamezniku po daljšem obdobju depresivnosti naenkrat izboljša počutje, ni več v nevarnosti.

Ta trditev drži le redko in je lahko zelo nevarna. Pogosto namreč ljudem, ki so depresivni in se enkrat odločijo za samomor, dokončna odločitev (določitev datuma samomora, načina samomora) pomeni trenutno olajšanje in zato delujejo sproščeni. To se lahko kaže prek nenadnega boljšega razpoloženja pri sicer depresivnem, apatičnem posamezniku, lahko pa opazimo tudi druge oblike vedenja, npr. pisanje oporoke (pri sicer fizično zdravem, mladem človeku) ali razdajanje svojih predmetov. Ob takem vedenju je treba vprašati, kaj se dogaja, in poiskati pomoč.

Nihče ne more preprečiti samomora? Ne drži!

Neprimerno poročanje medijev lahko spodbuja samomorilno vedenje pri ogroženih populacijah, medtem ko primerno poročanje lahko deluje pre-ventivno. »Neprimerno poročanje je, če se v medi-jih pojavi opis načina samomora, točen opis kraja samomora, torej kje se je to zgodilo, recimo na Ne-botičniku, in s tem povzročite, da postane ta kraj va-bljiv za ostale; če se v prispevku pojavijo fotografije s kraja; če se navajajo kakršni koli fotografski mate-riali, recimo slika zanke, tablet, fotografij, ki nakazu-jejo ali namigujejo na samomorilne metode; pa tudi če se v naslovu pojavlja beseda samomor, če gre za senzacionalističen članek, napisan tako, da samo-mor prikazuje kot edino možno rešitev. Primernejši načini poročanja pa vključujejo navajanje načinov reševanja težav, primeren fotografski material, vire pomoči,« še dodaja Roškarjeva.

Samomor – nepopravljiv korak

Samomor je nepopravljiv korak in ni odločitev, ki jo morate sprejeti zdaj. V samomorilni krizi pogosto težave vidimo popa-čeno, vidimo jih »tunelsko«, kar pomeni, da oseba ne vidi dru-gih pogledov ali rešitev za situacijo. Dlje časa traja kriza, bolj se stiska poglablja in zdi se, da ne bo nikoli bolje. A večina ljudi s takšno izkušnjo kasneje pove, da so, potem ko je kriza minila, na situacijo pogledali drugače.

Če čutiš hudo duševno stisko ali imaš samomorilne misli, poišči strokovno pomoč v organizacijah, ki nudijo neposredno pomoč. Lahko se obrneš na svojega osebnega zdravnika ali na:

• 112 – Center za obveščanje (za takojšnjo nujno pomoč)• 116 123 – Zaupni telefon Samarijan in Sopotnik (24h/dan)• 116 111 – TOM – telefon za otroke in mladostnike (vsak dan

med 12. in 20. uro)• 01 520 99 00 – Klic v duševni stiski (vsak dan med 19. in 7.

uro zjutraj)• 031 779 437 – 24-urna interventna psihološka pomoč, ki

jo izvajajo psihologi, zaposleni v policiji in na Ministrstvu za notranje zadeve

Kako naprej, če se v naši okolici, med družinskimi člani ali prijatelji pripeti samomor? »Vzemimo si čas za žalovanje, če pa vidimo, da smrti ne moremo sprejeti, poiščimo pomoč,« svetuje Roškarjeva, ki opozarja tudi na to, da je lahko tak do-godek slaba popotnica otrokom, ki lahko samomor sprejmejo kot način učenja reševanja problemov, zato se je o tem treba pogovarjati. »Za tiste, ki ostanejo, je v Sloveniji žal precej sla-bo poskrbljeno. Svojci, prijatelji, sodelavci velikokrat ostanejo sami s svojo stisko, zato imajo lahko občutek, da jih okolica gleda malo postrani. Imajo tudi veliko vprašanj – sprašujejo se, kaj so naredili narobe, kaj so spregledali, velikokrat potre-bujejo strokovno pomoč, da o tem spregovorijo, in zato je prav, da jo poiščejo. Naloga okolice pa je, da sprejme stisko in dogodek teh ljudi ter jih ne obsoja,« še zaključuje Roškarjeva.

Besedilo: Anita Kovačič, SOJ SGDP GPU Foto: Anita Kovačič in Monika Golob, obe SOJ SGDP GPU


VArNOST

21

Lanskoletni božično-novoletnimi prazniki so bili med najbolj varnimi v zadnjih osmih letih. Število telesnih poškodb se je v času lanskih božično--novoletnih praznikov v primerjavi z letom poprej prepolovilo, saj se je z 18 primerov zmanjšalo na osem. Dve od-rasli osebi in en mladoletnik so utrpeli hujše telesne poškodbe, in sicer po-škodbe rok in oči.

»Če je bilo še leta 2011 zabeleženih 219 kršitev, smo lani, torej med 20. no-vembrom 2014 in 10. januarjem 2015, ugotovili 96 kršitev določb Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih ali 25 % manj kršitev kot v letu pred tem,« je na novinarski konferenci povedal Daniel Jug z Uprave uniformirane po-licije na Generalni policijski upravi.

Tudi poškodovanega premoženja je manj. Obravnavali smo 38 primerov – lani 47. Večina poškodovanj tudi to-krat kaže na očiten namen poškodova-nja tuje stvari.

Zasegli smo več kot 26.000 kosov pirotehničnih izdelkov, kar je približno 58 % več zaseženih pirotehničnih iz-delkov kot v letu 2013.

A eno je statistika, ki ne pove veliko o posledicah nepremišljene uporabe pirotehničnih sredstev in za zmeraj za-znamovanega življenja. Ker je pri sta-

Lanskoletni božično-novoletnimi prazniki med najbolj varnimi v zadnjih osmih letih

V policiji uporabi pirotehničnih izdelkov namenjamo veliko pozornosti. Po osmih letih izvajanja projekta Bodi zvezda, ne meči petard smo med lanskimi božično-novoletnimi prazniki zabeležili najnižje število poškodb, poškodovanega premoženja in prekrškov doslej. K varni uporabi pirotehničnih sredstev je letos pozvala tudi naša smučarka Tina Maze.

10

2325

12

15 16

8

0

5

10

15

20

25

30

2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Število poškodovanih zaradi uporabe pirotehničnih sredstev v Sloveniji

rejših poglaviten razlog poškodbe ne-upoštevanje navodil proizvajalcev, pri mladoletnikih pa še vedno objestnost, je to še toliko težje sprejeti.

Lastna izdelava pirotehničnih sred-stev in predelava pirotehničnih izdel-kov zaradi povečanega učinka poka je prepovedana! Prav tako sta prepove-dani uporaba izdelkov v drugih pred-metih in preprodaja. Prepovedana pa je tudi posest takšnih pirotehničnih izdelkov.

Prodaja, posest in uporaba piroteh-ničnih izdelkov v nasprotju z omeji-tvami pomenijo prekršek, za katerega je predvidena globa od 400 do 1.200 evrov. Pri tem se izdelek tudi zaseže!

Še vedno ostajajo problematične uporaba pirotehničnih sredstev v na-sprotju z navodili proizvajalca, lastna izdelava ali predelava, uporaba piroteh-ničnih izdelkov v drugih predmetih ter uporaba izdelkov, kupljenih na črnem trgu.

Letos se je našim prizadevanjem za varne božično-novoletne prazni-ke pridružila tudi smučarka in športna zvezda Tina Maze. »Vesela sem, da lahko prispevam tudi sama in s svojim zgledom prenesem to opozorilo. Če bo od nespametne uporabe pirotehničnih sredstev odvrnilo vsaj enega, je moj na-men uresničen, saj je odveč prav vsaka poškodba s pirotehničnimi izdelki,« je dejala ter zaželela lepe, predvsem pa mirne božično-novoletne praznike, ki so pred nami: »Naj minejo brez piroteh-nike in v slogu tistega vsem znanega slogana Bodi zvezda, ne meči petard!«

Zakon o eksplozivih in piroteh-ničnih izdelkih pirotehnične izdelke, namenjene za zabavo, razvršča v štiri kategorije.

Prodaja pirotehničnih izdelkov 1. kategorije (npr. tortne fontane, čude-

AKTUALNO


VArNOSTAKTUALNO


VArNOST

23

AKTUALNO

žne svečke, pasje bombice, pokajoče kroglice) ni dovoljena mlajšim od 14 let, prodaja pirotehničnih izdelkov 2. kategorije (kot so rakete, fontane, rim-ske svečke) pa ni dovoljena mlajšim od 16 let.

Pirotehnične izdelke 1. in 2. kate-gorije lahko uporabljajo mladoletniki, stari do 14 oziroma do 16 let, le če so pod nadzorstvom staršev ali skrbni-kov. Uporaba fontan in baterij je do-voljena le osebam, starejšim od 18 let.

Prodaja, posest in uporaba ognje-metnih izdelkov 2. in 3. kategorije, katerih glavni učinek je pok (gre pred-vsem za petarde različnih oblik in mo-či), je prepovedana.

V 4. kategorijo prištevamo ognje-metne izdelke, ki predstavljajo veliko nevarnost in jih lahko uporabljajo le strokovno usposobljene osebe, raven hrupa pa je škodljiva za zdravje ljudi. Gre za pirotehnične izdelke za poklic-no uporabo.

Prodaja pirotehničnih izdelkov 1. kategorije ni dovoljena mlajšim od 14 let, prodaja pirotehničnih izdelkov 2. kategorije pa ni dovoljena mlajšim od 16 let. Izdelkov kategorije 3, 4, P 2 in T2 ni dovoljeno prodajati fizičnim ose-bam.

Baterije in kombinacije iz 3. katego-rije do 1000 g neto mase eksplozivnih snovi in fontane iz kategorije do 750 g neto mase eksplozivnih snovi lahko kupujejo, posedujejo in uporabljajo tudi osebe, starejše od 18 let.

Prodajalec sme od osebe, za kate-ro domneva, da ne izpolnjuje pogo-jev za nakup pirotehničnih izdelkov, zahtevati, da predhodno izkaže svojo

V letošnjem letu se nekoliko spreminjajo določbe Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih. Tako je prodaja ognjemetnih izdelkov 1. kategorije, katerih glavni učinek je pok, fizičnim osebam dovoljena od 19. do 31. decembra, njihova uporaba pa je dovoljena od 26. decembra do vključno 1. januarja – in ne 2. januarja, kot je bilo doslej. Uporaba ostalih pirotehničnih izdelkov (rakete, fontane, baterije, pirotehnične vžigalice, čudežne svečke, zlati dež, tortne fontane, čmrlji ...) ostaja dovoljena skozi celo leto.

starost z javno listino, s katero se doka-zuje istovetnost oseb.

Kupci in uporabniki naj pirotehnič-ne izdelke, če se jim ne morejo odre-či, kupujejo le v trgovinah, ki imajo za prodajo teh izdelkov dovoljenje mini-strstva za notranje zadeve. Navodila za uporabo na izdelku morajo biti napi-sana v slovenskem jeziku. Pri nakupu moramo biti pozorni na oznako CE, prebrati moramo navodila in poskušati pridobiti čim več informacij o izdelku. Upoštevajmo možnost, da se izdelek,

kljub ravnanju po navodilu, ne bo »ob-našal« tako, kot je navedeno.

Pirotehničnih izdelkov 1. katego-rije, katerih glavna značilnost je pok, ni dovoljeno uporabljati v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolni-šnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, kjer potekajo javni shodi in javne prireditve.

Besedilo in foto: Anita Kovačič, SOJ SGDP GPU


VArNOST

20. obletnico igrice Ena ena tri smo praznovali skupaj s 180 osnovnošolci

V okviru mednarodnega tedna otroka smo 7. oktobra praznovali 20. obletnico preventivnega projekta in lutkovne igrice Ena ena tri. Ob 20. rojstnem dnevu igrice smo za 180 osnovnošolcev na Policijski akademiji organizirali predstavo in druženje s policisti.

Leta 1995 je policija začela izvajati uspešen preventivni projekt, in sicer lutkovno igrico Ena ena tri. Do zdaj je bilo že 972 ponovitev po vsej Sloveniji, kar je edinstven uspeh preventivnega delovanja policije za otroke. Po razpoložljivih podatkih si je v teh 20 letih predstavo ogledalo okrog 150.000 otrok iz več generacij. Projekt ni samo poučna lutkovna predstava, ki otroke uči preventivnega delovanja in spoznavanja števil-ke 113, temveč ti ob spremljevalnem programu spoznavajo tudi policijski poklic in opremo.

Lutkovno predstavo Ena ena tri je na podlagi besedila Mali Ojoj za preventivni projekt Policija za otroke napisala Svetlana Makarovič, likovna zasnova pa je delo Danijela Demšarja. Glasbo za lutkovno predstavo sta napisala Nino De Gleria in Aleš Rendla, predstavo pa od njene krstne uprizoritve oktobra 1995 (takrat še pod naslo-vom Devet in dva) izvajajo ustvarjalci gledališke skupine Lutke Zajec.

Lutkovna igrica nam predstavi tri samostojne zgodbe. Sporočilo vseh je, da lahko vsi, tudi mlajši, ki so v stiski ali nevarnosti, zavrtijo številko 113 in na pomoč bo prišel policist ali policistka.

Besedilo: SOJ SGDP GPU

Foto: Anita Kovačič in Nina Djordjević, obe SOJ SGDP GPU

AKTUALNO


VArNOST

25

AKTUALNO

Plemenita lipicanca temperamentnega značaja tudi v Mariboru

Konji so izjemno čuteča in tudi inteligentna bitja. Pravijo, da so živali z velikim srcem in človekovi najboljši prijatelji. Ljudje v bližini konja postanemo drugačni. Na nas lahko s svojo toplino vplivajo predvsem pozitivno.

Konji so med ljudmi izjemno priljubljeni tudi zato, ker so člo-veku skozi zgodovino pomagali pri marsikaterem opravilu (tran-sport, vleka, oranje, bojevanje). Danes jih uporabljamo predvsem za šport in rekreacijo. Redkeje jih uporabljajo tudi v medicini oz. zdravilstvu za terapevtsko jaha-nje. Žima, dolga dlaka z repa, se uporablja pri izdelavi godalnega loka.

Za opravljanje policijskih na-log se konji uporabljajo v števil-nih državah. Zgodovina uporabe službenih konj v policijske name-ne pri nas sega v leto 1974, ko je bila ustanovljena Postaja konjeni-ške policije Ljubljana (v nadalje-vanju PKP Ljubljana).

Začetek je bil skromen, s šesti-mi konji, pomanjkanjem prakse in nedefiniranimi nalogami. Pri-manjkovalo je tudi opreme tako za policiste kot službene konje. Stanje je delno izboljšala izgra-dnja novih hlevov v Stožicah leta 1981. Leta 1991 so se policisti ko-njeniki preselili v nove postajne prostore, organizacijsko pa so se priključili Policijski upravi Ljublja-na.

Službeni konji so tudi v Policij-ski upravi Maribor, in sicer na Po-licijski postaji vodnikov službenih psov in konjenikov. Zaradi pove-čanih potreb po uporabi službenih konj so prve kupili leta 1994, leta 1999 pa so policiste, ki so opravljali delo s službenimi konji, razpore-dili na Policijsko postajo vodnikov službenih psov in konj Maribor (v nadaljevanju PP VSPK Maribor).


VArNOST

Najpogostejše pasme konj v policiji je so slovenska toplokrvna pasma, češka toplokrvna pasma in litvanska toplokrvna pasma. Od leta 2010 redno uporabljamo tudi lipicance.

Prva dva lipicanca je policija dobila ob prvem obisku papeža v Sloveniji, leta 1996. Leta 2010 sta Policija in Kobilarna Lipica sklenila sporazum o medsebojnem sodelovanju, kjer so opredeljena podro-čja sodelovanja: izobraževanje, vzajemna pomoč in zagotavljanje primernih konj.

NALOGE POLIcISTOV KONJENIKOV IN SLUžBENIH KONJ POLIcIJE

V slovenski policiji imamo 20 službe-nih konj različnih pasem, ki so razporeje-ni v dve policijski enoti. Trenutno imamo enajst konjev različnih pasem in devet avtohtonih lipicancev. Na PKP Ljubljana je razporejenih sedem lipicancev in pet konj drugih pasem, na PP VSPK Maribor pa šest konj drugih pasem in dva lipican-ca. Eden izmed kriterijev za nakup konja v policiji je, da ne smejo biti manjši kot 170 cm, merjeno na vihru. Izjema so slo-venski avtohtoni konji lipicanci, ki se raz-likujejo od ostalih po barvi in višini.

Po značaju morajo biti konji mirni in ne smejo burno reagirati na poke in hrup. Prav tako se ne smejo bati ognja in dima ter drugih pojavov, ki bi v naravi zanje po-menili nevarnost.

Ne glede na pasmo so vsi konji izur-jeni za izvajanje vseh policijskih nalog. Zaradi specifike dela so policisti konjeniki najbolj učinkoviti pri nalogah ob vzdrže-vanju javnega reda in miru, posebej ob javnih zbiranjih. Policist ima s konja boljši pregled nad dogajanjem, prav tako pa je veliko bolj opazen. Konj vidi v zornem ko-tu 300−320 stopinj, sliši pa 20-krat bolje od človeka. Zaradi teh značilnosti veliko prej zazna spremembe v okolici kot pa njegov jezdec.

Prav tako so konji zaradi svojih fizičnih lastnostih in odlične mobilnosti nepogre-šljiva pomoč drugim policistom na zah-tevnih terenih, kot so gozdovi in obrežja rek, pri širših blokadah, pri načrtovanih akcijah za iskanje oseb in prijetje storilcev kaznivih dejanj ter za iskanje nasadov ko-noplje. Pomembni so tudi pri pregledo-vanju in nadzorovanju območja ob večjih naravnih in drugih nesrečah.

Policisti konjeniki izvajajo preventiv-ne naloge na krajih, kjer so pogostejša kazniva dejanja, v mestnem prometu in na površinah ali poteh, kjer promet vozil ni dovoljen. Med pomembnejšimi je tudi delo na državni meji, zlasti na območjih, na katerih je vožnja z vozili otežena ali pa so celo neprevozna. Njihove naloge na državni meji so usmerjene predvsem v preprečevanje nedovoljenega preho-da državne meje (zlasti zunaj mejnih prehodov).

Policisti konjeniki so vsakdanji pojav na ljubljanskih in mariborskih ulicah, v parkih in na pešpoteh, ki so priljubljena sprehajališča. Delo policistov konjeni-kov je pomembno tudi takrat, ko vozniki motornih vozil uporabljajo površine, ki so namenjene izključno pešcem, saj nav-zočnost konjeniške patrulje hitro prežene kršitelje.

Poleg tega pa se konji uporabljajo tudi v druge promocijske in preventivne namene, kot so: sodelovanje pri dnevih odprtih vrat policije, obiski osnovnih šol in vrtcev v sklopu njihovih vzgojno-var-stvenih programov, obiski različnih usta-nov na sedežu obeh enot in promocija policije v sklopu programov drugih poli-cijskih enot.

Od letošnjega leta smo v policiji za-čeli izvajati osnovno veterinarsko oskr-bo konj, s čimer racionaliziramo stroške pri delu na področju službenih živali, saj osnovno oskrbo izvaja naš veterinar.

Policist konjenik mora brez napake obvladati konja v vseh situacijah. Osnov-no usposabljanje tehnike jahanja traja šest mesecev. V tem času kandidati za policiste konjenike pridobijo osnovna znanja s področja hipologije, veterine ter praktičnega dela in opravljanja policijskih nalog s službenim konjem. Policisti konje-niki se že med osnovnim usposabljanjem naučijo, kako konjem ob morebitnih poškodbah zagotoviti prvo pomoč. Po-

AKTUALNO


VArNOST

27

AKTUALNO

membno je tudi usposabljanje konjeni-kov za uporabo prisilnih sredstev, ki se uporabljajo pri delu (npr. uporaba dolge palice na tleh in na konju).

PLEMENITA LIPIcANcA TUDI V MARIBORU

Od letošnjega oktobra imamo lipican-ce tako v Ljubljani kot tudi v Mariboru. Na podlagi dogovora s Kobilarno Lipica so štajerski policijski konjeniki dobili dva plemenita, temperamentna bela konja, ki pa ju je v zahtevno policijsko delo treba še uvesti.

Nič kaj lahko delo ne čaka vrhunskega jahača, odličnega tekmovalca v preskako-vanju ovir in izkušenega trenerja Uroša Kocbeka s Policijske postaje vodnikov službenih psov in konjev Maribor.

Uroš je zaprisežen konjenik. Svoje de-lo obožuje. Vez med človekom in konjem je zanj resnično nekaj posebnega. Konje ima zelo rad že od otroštva. Jaha že od petega leta, kot član Konjeniškega kluba Maribor pa od sedmega leta.

»Zame je to adrenalinski šport, ki me zelo veseli. Nikoli ne veš, kaj se ti lahko zgodi, in moraš zaupati. Gre za posebno povezavo med konjem in človekom. Ko jo vzpostaviš, je ne moreš pretrgati. Poleg jahanja se od svojega 21. leta ukvarjam tudi s šolanjem konj. Rad treniram pre-skakovanje ovir in tekmujem. Posegam tudi po odličnih, najboljših rezultatih,« skromno pove Uroš, ki mu je delo s ple-menitimi živalmi resnično pri srcu.

»Včasih so imeli konjeniški klubi ko-nje, s katerimi so tekmovali najboljši tekmovalci. Klubi so tekmovalcem omo-gočali konje, jahanje in treninge. Jahač ni imel večjega stroška. Družili so nas ljubezen do živali in delo z njimi, zabava in šport. Danes je jahanje luksuzen šport, vse si moraš kupiti oziroma zagotoviti sam. Konja, trenerja in opremo. Res sem imel srečo,« prizna, ko beseda nanese na njegove začetke.

Kakor koli, zelo pomembna je vez z živalmi, ki ti mora biti prirojena. »Žival moraš začutiti. Morda se ne morem na-vaditi na kakšnega posameznega konja, imam pa izjemen občutek zanje. Pri me-ni natančno vedo, kdaj kaj naredijo prav ali narobe. Vem, kdaj žival kaznovati in nagraditi. Včasih jih moram tudi malo zmanipulirati. Tudi one čutijo in so lahko slabe volje, utrujene. Pride kak dan, ko ne gre vse, kot si si zastavil. Pomembno je, da v pravem trenutku narediš pravo stvar. Konji so zelo pametne živali. Preiz-kušajo te in iščejo meje. Pravijo, da mora z mladim konjem delati izkušen starej-ši jahač, s starim konjem pa lahko dela mlad jahač. To je zlato pravilo. No, jaz delam z vsemi.«

Uroš pove, da sta pri treningu konjev izjemno pomembna strpnost in sistema-tično delo: »Vedeti moraš, kaj in koliko delaš. Konj lahko ima slab dan in takrat ga ne smeš siliti, ampak moraš zaupati ob-čutku. Pomembno je, da se zavedaš, da delaš z živimi bitji, ki jih moraš razumeti.«

Največji užitek pri delu je zanj zado-voljstvo, ko vidi napredek. »Neki konj se je izjemno bal poka in po nekaj treningih je to sprejel. Danes se ne boji več. Najboljše pri tem delu je, ko vidiš rezultate, po kate-rih lahko rečeš 'vav'. Vendar to ne pomeni za vse konje enako. Kakšen je konj, vidiš po obnašanju. Eni dojemajo prej, drugi pozneje. Od konja je odvisno, kdaj dozori. Lipicanci so temperamentnejši, nezauplji-vejši. Potrebujejo več časa, da se navadijo na človeka in okolje. Z novima lipicance-ma sicer še nismo vadili motečih elemen-tov. Bomo videli, kako se bosta odzvala. S konjem je sicer tako, da je dober, ko ti začne zaupati in je ujahan.«

»Za dobro in učinkovito delo mora biti med policistom in konjem partnerski

odnos. Vsak jahač bi moral odjahati svo-jega konja, kar je izjemno pomembno pri resnih postopkih, kot so kršitve JRM, va-rovanje nogometnih tekem in drugih tve-ganih dogodkov, intervencije,« poudari sogovornik.

»Temperamentnejši konj potrebuje umirjenega jahača in obratno. Za učinko-vito delo mora biti prava kombinacija. Si-cer pa menim, da so se konji in konjeniki v policiji zelo izkazali, sploh pri protestih, spremljanju večjih skupin migrantov, kon-troli zelene meje, varovanju nogometnih tekem. Ko prideš v vrtec ali šolo, pa doživiš drugačen, tudi zelo pozitiven odziv. Me-nim, da smo konjeniki in konji zelo upo-rabni za policijo. Naša odzivnost je veliko boljša. Zame osebno to delo pomeni zdru-žitev prijetnega s koristnim. Imam službo, ki je hkrati moj hobi in ki jo opravljam s srcem, obenem pa se trudim po svojih naj-boljših močeh. Drugega dela v policiji si ne znam predstavljati,« sklene Uroš Kocbek.

Besedilo in foto: Monika Golob, SOJ SGDP GPU


VArNOST

Vztrajnost in doslednost človeka ohranita pri močeh - Niko Dragoš, najstarejši Slovenec in upokojeni miličnik

AKTUALNO

Slovenci se lahko pohvalimo s kar nekaj stoletniki in še starejšimi. Pri policiji ne vodimo evidence o nekdanjih upokojenih in še živih miličnikih. Gotovo pa je, da je najstarejši Slovenec s 108 leti tudi najstarejši upokojeni in še živeči miličnik.


VArNOST

29

AKTUALNO

Izjemno bister in iskriv gospod, ki se po vitalnosti lahko meri s precej mlajšimi, z veseljem sprejme skromno darilo, poli-cijsko »šapko«, si jo nadene na glavo in se postavi v položaj »mirno«. »Prišli sva vam voščit za rojstni dan – 108 let je častitljiva starost. Vse najboljše,« začneva s kolegico Andrejo, ki je vodja policijskega okoliša v Ljubljani, da prebijemo led. Z nasmehom pogleda policistko v uniformi in naju pri-jazno povabi, da sedeva. »Ja, lepa leta, ve-liko sem že doživel, veliko. Za rojstni dan me je obiskal predsednik države, veste,« se pohvali in še vedno nekoliko skeptično pogleduje proti uniformi.

»Bomo začeli, gospod Niko? Kako je bilo po vojni delati v ljudski milici?«

Pogled se mu nekoliko zmrači, usta pa se narahlo, a s težo nasmehnejo. »Ali lah-ko povem po resnici?« vpraša skeptično. »Takrat nisem smel povedati po resnici. Ni bilo lahko, veste. Po vojni so bili težki časi. Bilo je drago, nismo imeli toliko kot danes. Predvsem pa je bila naloga milice, da smo morali miriti situacijo.«

K milici je prišel leta 1947, potem ko je po drugi svetovni vojni kot nemški uje-tnik prišel v domovino in ni bilo služb. Bil je pismen in znal je uporabljati orožje, kar je bila takrat redkost. V milici so ga zato spoštovali, pove.

Poštenemu človeku kmečkih kore-nin to delo ni bilo najbolj pri srcu. Ni bilo pravice. Pravica je bila na strani oblasti, ki se ji je morala takratna milica popolnoma podrediti. Treba je bilo lagati in to mu ni bilo všeč. Mnenja so se kresala. Če je kdo kaj zakrivil in je bilo v korist oblasti, so se mu stvari spregledale. Bilo je veliko mani-festacij, ki so bile v škodo družbe, a ljudi so morali prepričati, da je bilo tako prav. Mi-lica je bila pri tem posrednik. Ljudi je bilo treba potolažiti. Ogromno je bilo jeznih in razjarjenih, ki so izgubili vse. Začeti so mo-rali znova, iz nič. A pravice ni bilo za vse.

»Bil sem predpostavljeni za komandir-ja postaje v Semiču in sem dobil navodilo

Po podatkih Urada za organizacijo in kadre je bilo službovanje Nikolaja Drago-ša naslednje:

• od 16. 9. 1945 do 30. 3. 1947 je zasedal delovno mesto miličnika pri upravi Postojna;

• od 1. 4. 1947 do 31. 10. 1949 je zasedal delovno mesto miličnika in paznika v okrožnih zaporih v Mariboru in Novem mestu;

• od 1. 11. 1949 do 30. 4. 1952 je služboval kot miličnik na postaji in upravi Trebnje ter postaji in upravi Novo mesto;

• od 1. 5. 1952 do 30. 11. 1953 je kot skladiščnik deloval pri upravi šole v Begu-njah;

• od 1. 12. 1953 do 30. 4. 1960 je ponovno zasedal delovno mesto miličnika na postaji Ljudske milice Raka in Brežice ter bil komandir voda LM Krško in postaje LM Novo mesto;

• v zadnjem obdobju od 1. 5. 1960 do 30. 11. 1965 je svojo službeno pot za-ključil kot skladiščnik v materialno-finančni službi RSNZ SRS. 30. 11. 1965 se je starostno upokojil.


VArNOST

od sreskega načelnika, da je treba strogo nadzorovati mesarje, prijaviti, če je kdo klal več kot eno živino na teden, ker je bi-lo pomanjkanje živine. Mesar je prišel na dan, ko je klal, in prijavil. To sem zabeležil, drugi dan pa sem šel na teren, naključno, da bi spoznal ljudi. Nisem še bil dolgo žandar, le kratek čas. Pa sem šel mimo me-sarja in videl vola. Razmišljal sem, kaj naj naredim. Mesar je bil prijazen človek, pri njem bi lahko občasno še dobil meso, am-pak mislil sem si, da je to res strogo – in če tega po dopisu ne smem spregledati, to pomeni, da delam prav. Pa sem ga prijavil. Čez dva ali tri dni je bilo povsem naključno treba poslati en kontingent v cono B, na Primorsko, in so poslali mene. Čudil sem se, zakaj, saj so me imeli za dobrega in me hvalili. Nisem razumel, zakaj me pošiljajo … Potem pa mi je pisal eden od vaščanov, da je mesarjev stric šef kriminalističnega oddelka in me je bilo treba odstraniti. Am-pak s tem sporočilom sem potem izvedel, da službo dobro opravljam, za odgovor-nega pa nisem primeren. In to me je po-tem spremljalo ves čas.«

Iz Semiča so ga poslali na Primorsko, s Primorske pa – tam menda ni bilo dovolj dela, bili so le v pripravljenosti zaradi co-ne B (del Svobodnega tržaškega ozemlja (med letoma 1947 in 1954), ki je bil po sporazumu leta 1954 priključen Jugosla-viji – v Maribor. Želel si je civilno službo: »Mislil sem si: ‚Pustil bom to službo. Izgu-bil sem vso voljo do terenske službe pri milici, delat grem na cesto ali pa za goz-dnega delavca, kar koli.‘«

Službo je dobil v zaporih, kot paznik. Bil je najstarejši in upravnik mu je zaupal, da je postal vodja delavnic. Čez nekaj časa je zaprosil za premestitev domov, v Novo mesto. Tam ga je nadzornik po naključju opazil, kako je nekaj tipkal na pisalni stroj. Potrebovali so pisarja. Služba je bila lahka, ni pa bila cenjena kakor v času partizanov. Po izvršeni nacionalizaciji (med nacionali-zacijo so zaprli kmete in obrtnike, ki niso pristali na zadružništvo), ko so vse priza-dete izpustili domov, so bili zapori skoraj prazni. Spet ni bilo dela in Niko je prišel nazaj na postajo milice.

»Od Semiča dalje me ni nič več vese-lilo, nisem več imel veselja do terenske službe, ni bilo lahko. Ko sem hotel delati po zakonu, mi ni uspelo, zato tudi nisem imel pravega uspeha. Potem sem bil nekaj časa v prometu in opazovalni službi, no, potem sem pa bil spet postajni pisar. To je bila sreča, ker sem v Srbiji naredil še dopi-sno gimnazijo. Potem sem imel priložnost biti sedem let na sekretariatu za notranje zadeve in sem opravljal pisarniško, nepo-membno delo.«

»Pri policiji nisem nič pridobil za dol-go življenje,« pove, ko ga vprašam po re-ceptu za to. Žal mu je od dela pri policiji ostala črna slika. Bili so težki časi, saj je bila takšna oblast.

Kljub temu z optimizmom v očeh na-daljuje: »Vztrajnost, doslednost in vadba. To je tisto, kar človeka ohrani pri močeh.«

Niko je bil vse življenje izjemno akti-ven. Rad je delal doma na kmetiji v Gri-

bljah. Kot vojak je stražil na bolgarski meji, v hribih, na izjemno zahtevnem, hribovitem terenu. Pove, da so bili odvi-sni od domačinov, ki so jim sem ter tja nosili hrano v karavlo. Ko se je želel vrniti domov, so ga ujeli nemški vojaki. Med drugo svetovno vojno je bil ujetnik v nemškem taborišču. Trdo je moral delati na gradbiščih. Ko je zmanjkalo materiala, so ga poslali na neko nemško kmetijo, kjer je pomagal pri kmečkih opravilih.

Ko je bil mlad, je rad smučal. Bil je eden prvih, ki so se naučili smučati, in je potem tudi z veseljem učil smučati sova-ščane in sovojake. Rad je plesal in pel. Za ples je vselej izbral najlepše dekle. Pove, da je bil srečno poročen. Ima dva otroka, nekaj vnukov in pravnukov. Rad bere, piše pesmi, svoje spomine pa je zapisal tudi v knjigi Mojih sto let.

»Tisto, kar mi je ostalo od življenja, so najtežje stvari. V življenju ne ostane, kar je prijetno in kar si želiš, ostane tisto, kar je najtežje,« sklene. Vsem policistom, predvsem pa policistkam, z iskrico v očeh svetuje, naj delajo dobro, pred-vsem pa pošteno.

Besedilo: Monika Golob, SOJ SGDP GPU (povzeto po pogovoru in članku 106-letna

zgodba najstarejšega Slovenca, Revija Kakovostna starost)

Foto: Andreja Fabjan, PP Moste, in Monika Golob, SOJ SGDP GPU

NOVICE


VArNOST

31

AKTUALNO

Na 16. ŠtudeNtski areNi smo se dijakom iN ŠtudeNtom predstavili tudi policisti

Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je od 20. do 22. oktobra potekala že 16. Študentska arena, ki je namenjena študentom in dijakom. Tudi policisti smo predstavili svoj poklic in mladim sve-tovali, kako naj poskrbijo za svojo varnost. Na notranjem razstav-nem prostoru in zunanji ploščadi smo obiskovalcem tudi letos predstavili različna zanimiva področja policijskega dela, policijsko opremo in vozila. Na ogled smo postavili vozilo z videonadzornim sistemom Provida, ki ga policisti uporabljamo predvsem za odkri-vanje prehitrih voznikov na avtocestah, ki ogrožajo svojo varnost in varnost preostalih prometnih udeležencev. Študenti in dijaki so lahko spoznali naše zveste štirinožne pomočnike – službene pse in se prepričali, koliko znanja in sposobnosti imajo. Kriminalisti pa so jim predstavili vzorce prepovedanih drog in jih poučili o nevarnostih uživanja mamil itd. Tokrat so nas obiskali tudi policisti Specialne enote. Pod njihovim budnim in izkušenim očesom so se mnogi pre-izkusili tudi na elektronskem strelišču. Obiskovalci so lahko prisluh-nili še glasbenim mojstrovinam seksteta Policijskega orkestra, ki je poskrbel za zanimivo zvočno popestritev dogajanja na razstavišču.

strokovNjaki iz sloveNije iN tujiNe o e-reŠitvah pri delu policije

V Predosljah je 4. novembra potekala medna-rodna konferenca E-policist, ki so se je ude-ležili strokovnjaki iz Slovenije in več drugih evropskih držav. Tema so bile mobilne rešitve in projekt slovenske policije E-policist. Namen projekta je pospešiti postopke, razbremeniti policiste administrativnih bremen in tako po-večati njihovo prisotnost na terenu. E-policist poleg hitrega preverjanja podatkov v eviden-

cah omogoča predvsem popolno izvedbo postopka, in to velja tako za prometne prekrške kot tudi za preiskave kaznivih dejanj, obrav-nave prekrškov zoper javni red in mir itd. Projekt je delno financiran s sredstvi evropskega socialnega sklada (ESS) za obdobje 2007–2013 in bo zaključen konec novembra 2015.

Foto: Brigita Petric, SOJ SGDP GPU

Na F3Žo tudi letos predstavili svoje delo ter del policijske zgodoviNe iN obiskovalcem svetovali, kako poskrbeti za varNost

Na Festivalu za tretje življenjsko obdobje, ki je potekal od 29. septembra do 1. oktobra v Can-karjevem domu v Ljubljani, smo se predstavili tudi policisti. Obiskovalcem smo svetovali, kako lahko poskrbijo za lastno varnost in var-nost svojega imetja. Vsako dopoldne so lahko uživali ob zvokih Policijskega orkestra, ki se je v okviru bogatega programa predstavil tudi na glavnem odru. Na ogled pa smo postavili tudi del policijske zgodovine – staro miličniško uniformo ter posamezne kose orožja in zašči-tne opreme, ki so jih miličniki uporabljali med osamosvojitveno vojno leta 1991.

Foto: Nina Djordjević, SOJ SGDP GPU


VArNOSTNOVICE

veNca v spomiN policistom, padlim v vojNi za sloveNijo

Na krajši žalni slovesnosti ob dnevu spomina na mrtve so se delavci Poli-cije in Ministrstva za notranje zade-ve 30. oktobra 2015 spomnili vseh sodelavcev policistov, ki so izgubili življenje v osamosvojitveni vojni leta 1991. V vojni za Slovenijo je padlo šest policistov, in sicer Marijan Do-belšek, Željko Ernoić, Robert Hvalc, Stanislav Strašek, Franc Šoster in Bojan Štumberger.

Foto: Brigita Petric, SOJ SGDP GPU

prazNovali smo 25. obletNico maNevrske strukture NarodNe zaŠčite iN prvega republiŠkega Štaba teritorialNe obrambe

V Ljubljani smo 4. oktobra slovesno praznovali 25. obletnico Manevrske strukture narodne zaščite in prvega Republiškega štaba Teritorialne obrambe. Že popoldne so predstavniki poli-cije in vojske na Novem trgu postavili na ogled svojo opremo, drugo prizorišče dogajanja pa je bil atrij Mestne hiše, kjer sta ministrica za notranje zadeve mag. Vesna Györkös Žnidar in mi-nistrica za obrambo Andreja Katič odprli razstavo ob 25. oble-tnici Manevrske strukture narodne zaščite. Gre za skupno raz-stavo Muzeja slovenske policije in Vojaškega muzeja Slovenske vojske, po kateri sta zbrane popeljala predstavnika obeh muze-jev. Osrednja proslava z naslovom 25 let združeni v obrambi su-verenosti Republike Slovenije je bila v Križankah, kjer je zbrane v nabito polni dvorani nagovoril predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar.

Foto: Matjaž Corel in Zdravko Horvat, oba PU Ljubljana

v pomoŽNo policijo se bodo lahko odslej vključili tudi upokojeNi policisti

V skladu s spremembo 101. člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS, št. 86/15, in je zače-la veljati 13. novembra, se je starost pomožnega policista dvignila s 50 na 60 let. Tako bo lahko slovenska policija med pomožne policiste odslej vključevala tudi upokojene policiste in tiste, ki jim je delovno razmerje prenehalo po lastni volji. Sprememba uredbe o pomožni policiji pa omogoča sklepanje pogodb o prostovoljni službi v pomožni policiji z že strokovno usposobljenimi nekdanjimi policisti, ne da bi bilo za to treba izvesti javni razpis in osnovno usposabljanje.


STROKOVNI PRISPEVEKVArNOST

33

Dr. Džemal Durić, PA GPU

Predstavitev evropskega magistrskega študija za strateško upravljanje meja pod okriljem agencije Frontex – European Joint Master's in Strategic Border Management

Področje policijskega izobraževanja, usposabljanja in raziskovanja mora, če želi biti kos sodobnim varnostnim izzivom, slediti sodobnim trendom na področju izobraževanja in zagotavljanja varnosti vseh prebivalcev Republike Slovenije in Evropske unije (v nadaljevanju: EU). Na ravni EU imata na področjih policijskega izobraževanja in zagotavljanja varnosti pomembno vlogo tudi agenciji EU Frontex in cepol. Obe agenciji sta skupaj s policijskimi partnerskimi organizacijami (partnerske policijske akademije) in partnerskimi akademskimi organizacijami (javne civilne univerze in policijske visokošolske ustanove) spodbudili razvoj skupnih evropskih magistrskih programov na področju upravljanja zunanjih meja EU in na področju policijskega sodelovanja. Namen tega prispevka je podrobnejša predstavitev magistrskega študijskega programa pod okriljem agencije Frontex, in sicer potreb za skupni program, razvojne poti programa, strukture in vsebine programa ter načina izvajanja programa in vloge slovenske policije.

Potrebe za skupni magistrski študijski program

Program je osredotočen na strate-ško vodenje in sodelovanje na podro-čju upravljanja notranjih in zunanjih meja EU. Namen programa sta izbolj-šanje interoperabilnosti na mejah EU in harmonizacija profesionalnih stan-dardov in standardov učenja v skladu z bolonjskim procesom (Frontex 2014). V kontekstu zagotavljanja večje inter-

operabilnosti je ambicija programa prispevati k razvoju skupne kulture na področju strateškega in operativnega upravljanja meja EU. Večina nacional-nih organizacij, pristojnih za področje mejnih zadev, se sooča z velikimi or-ganizacijskimi in kulturnimi transfor-macijami pri uvajanju ali prilagajanju skupnim pravnim, organizacijskim, operativnim in drugim standardom na ravni EU. Skupna kultura vseh organiza-

cij na tem področju stremi k integraciji skupnih evropskih vrednot in spodbu-ja k enakemu razumevanju in uporabi skupnih praks na vseh področjih in še posebej na področju aktiviranja in de-lovanja strokovnjakov v skupnih opera-cijah. Program ponuja uporabo sodob-nih principov menedžmenta in vodenja na področju organizacijskega razvoja, promovira harmonizacijo in interopera-bilnost ter razvija prihodnje vodje v luči


STROKOVNI PRISPEVEK

34

VArNOST

skupnih evropskih standardov in vre-dnot. V kontekstu bolonjskega procesa program zapolnjuje veliko praznino, saj nobena država članica nima programa, ki bi odražal vsebinske in izobraževalne standarde EU, niti ga ni sposobna razvi-ti. Večina držav članic, ki imajo razvite študijske programe prve in druge bo-lonjske stopnje na področju upravljanja meja, v svojih programih nimajo vse-bin, ki se nanašajo na skupne organi-zacijske, strateške, operativne in druge vidike upravljanja notranjih in zunanjih meja na ravni EU. Zaradi navedenega je bilo treba že na samem začetku razvoja programa zagotoviti vključenost in so-delovanje med operativnimi (nacional-ne organizacije za upravljanje meja) in akademskimi organizacijami (nacional-ne partnerske akademije, javne univer-ze in druge visokošolske institucije).

Ključno vlogo pri tem je imela agen-cija Frontex, ki v skladu s svojim manda-tom nudi pomoč državam članicam EU pri usposabljanju nacionalnih mejnih policij, vključno s postavitvijo skupnih standardov izobraževanj in usposabljanj z namenom zagotavljanja enotnega pri-stopa k zagotavljanju varnosti na zuna-njih mejah EU (Mali 2013).

Razvojna pot programa Nosilec razvoja magistrskega pro-

grama je enota za usposabljanje znotraj sektorja za krepitev zmogljivosti, ki skr-bi za organizacijo in koordinacijo vseh nalog na področju izobraževanja, uspo-sabljanja in izpopolnjevanja mejnih po-licistov/stražnikov za opravljanje nalog na zunanjih mejah držav članic EU. Ker agencija Frontex nima lastnih prostor-skih in kadrovskih kapacitet za izvajanje svojih aktivnosti na področju izobraže-vanja in usposabljanja, je vzpostavljen mehanizem mreže partnerskih akade-mij, ki sodelujejo z agencijo. Partnerske akademije, med katere spada tudi naša Policijska akademija, aktivno sodelujejo pri razvoju in izvedbi aktivnosti enote za usposabljanje. Razvojno pot progra-ma lahko razdelimo v tri faze, in sicer v razvoj sektorskega okvirja kvalifikacij za nadzor meje, razvoj in akreditacijo ma-gistrskega programa ter izvajanje pro-grama v obliki konzorcija. Za vse tri faze je značilno tesno sodelovanje enote za usposabljanje z nacionalnimi operativ-nimi enotami, partnerskimi akademija-mi ter javnimi univerzami in visokošol-skimi institucijami.

Sektorski okvir kvalifikacij za nadzor meje in standardi za odličnost izobra-ževanja in usposabljanja mejnih stra-žnikov/policistov (angl. SQF for Border Guarding and Common Core Learning Standards; v nadaljevanju: SQF) je bil

uradno sprejet 23. maja 2013. SQF po-meni glavno orodje in povezavo med operativnimi potrebami in izobraževa-njem ter usposabljanjem na področju nadzora meje. Gre za skupni okvir stan-dardov izobraževanj in usposabljanj mejnih policistov/stražnikov, v skladu z bolonjskim in kopenhagenskim proce-som ter evropskim kvalifikacijskim okvir-jem (EQF). Dokument v drugem delu vključuje sveženj izdelkov, ki se nanaša-jo na posamezna vsebinska področja v sklopu izvajanja nadzora meje, od 4. po-klicne do 7. magistrske ravni izobrazbe po evropskem kvalifikacijskem okvirju:

• glavni izdelek: opredelitev učnih ci-ljev posameznega predmetnega po-dročja nadzora meje;

• akademski del: učni cilji, opredeljeni po znanju, spretnostih in kompeten-cah za posamezna predmetna po-dročja;

• kompetenčni profili: poklicne kom-petence za nadzor meje po predme-tnih področjih;

• primerjalne tabele: primerjava učnih ciljev na podlagi kompetenc od 4. do 7. ravni izobrazbe po EQF;

• navodila za vključevanje temeljnih pravic: posebna pozornost vključe-vanja in povezovanja teme temeljnih pravic z vsemi predmetnimi podro-čji;

• evropski kvalifikacijski okvir (EQF) za vseživljenjsko učenje: opis učnih ci-ljev po EQF.

SQF ni obvezujoč okvir, temveč do-kument, ki vključuje dogovorjene stan-darde in podlago za harmonizacijo naci-onalnih sistemov izobraževanj in uspo-sabljanj ter tudi podlago za razvoj novih (skupnih) programov na ravni EU.

Začetek razvoja magistrskega pro-grama je potekal vzporedno z razvo-jem SQF, ki je predstavljal izhodišče za razvoj strukture in vsebine programa. V letu 2011 je potekala priprava na ra-zvojno fazo programa. Poleg analiz in študij za potrebe izdelave SQF so med agencijo Frontex in državami članicami potekale številne usklajevalne aktivno-sti o potrebah skupnega magistrskega programa na ravni EU. Neposreden razvoj oziroma priprava programa sta potekala v letih 2012 in 2013, ko so bi-le ustanovljene tri delovne skupine z nalogo, da pripravijo: predlog konzor-cijskega sporazuma, ki bo uredil prav-ne, organizacijske in izvedbene vidike skupnega magistrskega programa; pre-dlog politik in pravil, ki bodo urejale vse parametre programa in zagotavljanje kakovosti; predlog kurikuluma oziroma programa z vsemi pripadajočimi kom-ponentami, usklajenimi s SQF. Skupina

za pripravo konzorcijskega sporazuma je bila osredotočena na analizo prav-nih ureditev visokošolskih sistemov v državah članicah, ki so izrazile namero sodelovanja v konzorciju in pripravo pravnega in organizacijskega modela za uspešno implementacijo skupnega evropskega magistrskega študija. Sku-pina za politike in pravila je analizirala nacionalne ureditve organizacije in iz-vedbe magistrskih študijev ter pripra-vila usklajen paket pravil za izvedbo študijskega programa. Najbolj številčna in raznolika je bila skupina za pripra-vo kurikuluma. Znotraj skupine so bile oblikovane podskupine v skladu s pre-dlagano modularno strukturo progra-ma, v katerih so sodelovali predstavniki nacionalnih mejnih policij, partnerskih akademij, javnih univerz in visoko-šolskih zavodov, drugih agencij EU in mednarodnih organizacij na področju nadzora meje. Kot dodana vrednost se je pokazalo izvrstno sodelovanje med strokovnjaki iz prakse in akadem-skih vrst. Do konca leta 2013 so vse tri skupine pripravile usklajene verzije naslednje dokumentacije: konzorcijski sporazum; dogovor o skupni diplomi; politike in pravila: priročnik za zagota-vljanje kakovosti, priročnik za preda-vatelje, priročnik za študente, pravila poučevanja in ocenjevanja, pravilnik o magistrski nalogi, učna strategija, stra-tegija ocenjevanja, učni cilji programa in paketi za posamezne module ter sa-moevalvacijsko poročilo. Akreditacija programa je potekala v letu 2014 v na-slednjem zaporedju:

• Mock validacija (december 2013–marec 2014). Mock validacija pro-grama je bila dejansko testna vaja, ki je bistveno pripomogla k uspešni akreditaciji programa. Validacijo je na podlagi kriterijev Evropskega konzorcija za akreditacijo (angl. ECA, European Consortium for Accredi-tation) opravila neodvisna skupina strokovnjakov, ki imajo mednarodne izkušnje na področju akreditacije skupnih programov. Poročilo je bilo dokončano marca 2014.

• Potrditev predloga progama na Upravnem odboru agencije Frontex (marec 2014) in podpis konzorcijske-ga sporazuma (maj 2014). Slovesen podpis konzorcijskega sporazuma je bil 22. maja 2014 v Varšavi, kar je po-menilo, da so izpolnjeni vsi pogoji za izvedbo akreditacijskega procesa za skupen evropski magistrski študijski program.

• Proces akreditacije (julij 2014–maj 2015). Nizozemska nacionalna vo-jaška akademija – fakulteta vojaških znanosti (NLDA) je poslala vso do-



35

kumentacijo na nizozemsko akredi-tacijsko telo (NVAO) in zaprosila za skupno akreditacijo v enem samem postopku v skladu s standardi ECA in standardi NVAO. Končno poro-čilo je bilo potrjeno 7. aprila 2015, prva skupna akreditacija pa velja od 29. maja 2015 do 28. maja 2021. Proces akreditacije ni potekal brez zapletov. Latvija in Estonija, kon-zorcijski partnerki, sta v procesu akreditacije še čakali na spremembe nacionalne zakonodaje, ki bi jima omogočile prevzem vseh obvezno-sti in odgovornosti v okviru konzor-cijskega sporazuma. Latvija je bila uspešna pri prilagoditvi nacionalne zakonodaje, Estoniji pa ni uspelo, da bi ostala polnopravna članica konzorcija, temveč se je odločila za status pridruženega partnerja z omejenimi pravicami. Uspešna akreditacija je bila dokaz trdega de-la, zavzetosti, vztrajnosti in sodelo-vanja vseh ljudi, ki so bili vključeni v projekt. Principi in vrednote, ki so zaznamovali fazo razvoja in akredi-tacije programa, so bili sodelovanje, vključenost in skupna iniciativa.

Za izvajanje programa je odgovoren konzorcij oziroma konzorcijski partnerji:1

• Agencija Frontex (Frontex);• Estonska akademija za varnostne ve-

de, Estonija – Estonian Academy of Security Sciences (Sisekaitseakadee-mia), Estonia (pridruženi partner);

• Visoka šola Rezekne, Latvija – Re-zekne Higher Education Institution (Rēzeknes Augstskola), Latvia;

• Univerza Mykolas Romeris, Litva – Mykolas Romeris University, (Myko-lo Romerio Universitetas, Lietuva) Lithuania;

• Nizozemska akademija za obram-bo, Fakulteta za vojaške znanosti, Nizozemska – Netherlands Defence Academy Faculty of Military Science (NLDA), (Nederlandse Defensie Aca-demie Faculteit Militaire Wetenscha-ppen, Nederland) The Netherlands;

• Nacionalna univerza za izobraževa-nje na daljavo, Španija – National University for Distance-Learning Education (Universidad Nacional de Educacion a Distancia, (UNED)), Spa-in;

• Univerza v Salamanki, Španija – Uni-versity of Salamanca (Universidad de Salamanca), Spain.

Konzorcijski partnerji so se dogo-vorili, da bo za organizacijo, izvedbo

1 Zaradi čim bolj natančnega zapisa so uradni nazivi zapisani tudi v angleškem jeziku, v okle-pajih pa so izvirni nacionalni nazivi konzorcij-skih partnerjev.

Struktura poročanja in zagotavljanja kakovosti

Vir: (Frontex 2015a, 10)

Akademski svet/senat/rektorat

(Academic Council/Senate/Recctorate)

Upravni odbor konzorcija(Governing Board)

Upravni odbor programa(Programme Board)

Odbor ocenjevalcev(Board of Examiners)

Komisija za zagotavljanje kakovosti

(Quality Assurance Committee)

Administracija programa(Programme Administration)

in zagotavljanje kakovosti ustanovljen mehanizem, ki so ga poimenovali »mini univerza« (ECA 2015, 25), s strukturo, ki jo ponazarja organigram na sliki 1 (Fron-tex 2015a, 10).

Upravni odbor konzorcija je najvišji organ za sprejemanje odločitev. Člani upravnega odbora so akademski par-tnerji, ki so v matičnih institucijah pred-stavniki ali člani akademskega sveta ali senata ali rektorata, predsednik uprav-nega odbora je vodja Frontexove enote za usposabljanje. Člani so še menedžer projekta in predstavniki administracije programa. Med drugimi pristojnostmi upravnega odbora je tudi imenovanje koordinatorjev programa, ki so pri-stojni za administrativne, logistične in organizacijske zadeve v matičnih insti-tucijah. Člani Upravnega odbora pro-grama so vodje posameznih modulov programa (angl. Module Convenors), ki so pristojni za vsebinsko izvedbo posa-meznih modulov. Pod okriljem Uprav-nega odbora programa je ustanovlje-nih deset odborov modulov, katerih člani so vodje modulov in skupina pre-davateljev posameznega modula (angl. Teaching Staff). Odbor ocenjevalcev ima pomembno vlogo pri spremljanju standardov in ocenjevanja študentov. Komisija za zagotavljanje kakovosti je odgovorna za področje kakovosti in akademskih standardov. Glavna na-loga je izvajanje sprotnih evalvacij in končne evalvacije posamičnih izvedb programa. Administracija programa je vezni člen, ki podpira delovanje vseh odborov, vsebinsko pa deluje kot glav-ni informacijski sistem organizacije in izvedbe skupnega magistrskega pro-grama. Sestava in delovanje vseh na-vedenih odborov sta v celoti določena v Priročniku za zagotavljanje kakovosti (Frontex 2015a).

Struktura in vsebina programaStruktura skupnega magistrskega

programa je zasnovana tako, da omogo-

ča doseganje pomembnih ciljev za štu-dente, akademske organizacije in orga-nizacije na področju upravljanja zunanje meje EU. Program zagotavlja akademsko kredibilnost strokovnim operativnim praksam, spodbuja in omogoča sodelo-vanje in koordinacijo na ravni EU, ponuja rešitve skupnim izzivom ter ponuja pro-žno paradigmo učenja, ki je skladna z na-cionalnimi izobraževalnimi sistemi držav članic. Študenti imajo možnost spoznati raznolike pristope in prakse v državah članicah ter skupaj razvijati in uporabljati najvišje standarde na ravni EU. Prednost za akademske organizacije, članice kon-zorcija, so izmenjave študentov, strokov-njakov in učiteljev, kar bo prispevalo k teoriji in praksi na področju upravljanja meja. Organizacije na področju upravlja-nja meja v državah članicah bodo prido-bile povečane zmožnosti za operativno sodelovanje in interoperabilnost na me-jah EU. Študenti imajo možnost učenja v kontekstu, ki odraža operativno realnost (Frontex 2015b, 6).

Cilji programa izhajajo iz Sektorske-ga okvirja kvalifikacij za nadzor meje in standardov za odličnost izobraževanja in usposabljanja mejnih stražnikov/po-licistov (SQF), ki smo ga že predstavili zgoraj. Cilji 10 modulov pa so določeni na podlagi ciljev programa. Program je sestavljen iz treh faz, ki se izvedejo v 18 mesecih. Fazi 1 in 2 sestavlja 10 mo-dulov, ki se izvedejo v dveh semestrih, tretja faza pa je namenjena izdelavi ma-gistrske naloge v tretjem semestru. Ta-bela 1 predstavlja strukturo programa v treh fazah, ki skupaj obsega 90 kreditnih točk po evropskem sistemu prenašanja in zbiranja kreditnih točk (angl. Europen Credit Transfer and Accumulation Sy-stem – ECTS). Ena kreditna točka pome-ni 28 ur učnih aktivnosti, usmerjenih za doseganje ciljev programa.

Kurikulum oziroma glavni do-kument programa obsega (Frontex 2015b) predstavitev programa, pred-stavitev modulov, priročnike modulov


STROKOVNI PRISPEVEK

36

VArNOST

(10), predstavitev izdelave magistrske naloge, načrt neodvisnega učenja, načrt izkušenjskega učenja in matrične tabele učnih ciljev. Podrobnejša predstavitev vsebine posameznih dokumentov pre-sega namen tega prispevka.2 Na tem mestu bodo predstavljeni učna strate-gija, strategija ocenjevanja in pogoji za vpis. Učna strategija temelji na pristopih učenja odraslih in obsega kombinacijo hibridnega problemskega učenja, uče-nja na delu, študije primerov, terensko delo in delavnice kot nadgradnjo tra-dicionalnega pristopa oziroma metode predavanj. Takšen kombinirani pristop omogoča razvoj kompetenc in njihov neposreden prenos iz akademskega v operativno delovno okolje. Poseb-na pozornost je namenjena temi etike in temeljnih pravic v scenarijih v vseh modulih. Učna strategija torej vključu-je izkušenjsko učenje, prejšnje oziroma obstoječe znanje, izkušnje, samoučenje, povratno informacijo in diskusijo (Fron-tex 2015b, 12–13). Strategija ocenjeva-nja je zasnovana tako, da se sproti pre-verja doseganje tematskih ciljev znotraj posameznega modula (formativna po-vratna informacija), čemur sledi končno

2 Vpogled v tiskano verzijo kurikuluma, ki obsega 344 strani, je možen pri avtorju prispevka.

preverjanje doseganja ciljev vsakega modula (sumativna povratna informaci-ja). Elementi preverjanja in ocenjevanja (angl. assessment activities) vsebujejo izvajanje nalog, opazovanje, udelež-bo, razpravo in podajanje povratne informacije. Instrumentarij in metode za ocenjevanje so pisni testi, reševanje študij primerov, pisanje poročil, razvija-nje strategij, analiza rizika, pisne samo-evalvacije, ocenjevanje drug drugega in skupinsko delo (Frontex 2015b, 13).

Ciljna skupina študentov so usluž-benci nacionalnih mejnih policij oziro-ma stražnih služb, ki delajo na delovnih mestih od srednje do najvišje ravni vo-denja. Pogoji za vpis obsegajo naslednje kriterije (Frontex 2015a, 45–46):

• Akademski kriteriji: Kandidati za študij morajo imeti zaključeno prvo stopnjo visokošolskega študija v vi-šini 180 ECTS ali zaključen drug pri-merljiv univerzitetni visokošolski štu-dij. Področja, ki pridejo v poštev, so pravo, poslovno upravljanje, javna uprava, podjetništvo, mejna policija, policijska dejavnost, kriminologija, vojaške znanosti, varnostne vede in druga relevantna področja.

• Profesionalni kriteriji: kandidati mo-rajo imeti vsaj tri leta delovnih izku-

šenj na delovnih mestih srednjega menedžmenta na področju nadzora meje.

• Varnostno preverjanje: kandidati morajo biti varnostno preverjeni in imeti dovoljenje za dostop do tajnih podatkov na ravni interno ali zau-pno, primerljivo s stopnjo EU Restric-ted.

• Pripravljenost ostati v organizaciji po končanem študiju: pričakuje se, da bodo kandidati po končanem študiju ostali v svoji organizaciji vsaj še pet let.

• Znanje angleškega jezika: ker se pro-gram v celoti izvaja v angleškem je-ziku, je zahtevana stopnja aktivnega znanja angleškega jezika na stopnji znanja B2 po evropski jezikovni le-stvici CEFR (angl. Common European Framework of Reference for Langua-ges).

Način izvajanja programaTemeljno izhodišče za izvajanje

programa je, da nobena izobraževalna institucija nima dovolj znanja in zmo-žnosti za samostojno izvedbo celotnega programa. Zato je s konzorcijskim spo-razumom določeno, da člani konzorcija delijo odgovornost za izvedbo posame-

FAZA/ŠTEVILKA MODULA

SLOVENSKI PREVOD IZVIRNO POIMENOVANJE KREDITNE TOČKE EcTS

Faza 1 5 ECTS

1. Strategija, načrtovanje in evalvacija na področju upravljanja meja

Strategy, Planning and Evaluation in Border Guarding

5 ECTS

2. Temeljne pravice in etika na področju evropskega upravljanja varovanja meja

Fundamental Rights and Ethics in European Border Security Management

5 ECTS

3. Vodenje in organizacijski razvoj na področju upravljanja meja

Leadership and Organisational Development in Border Management

5 ECTS

4. EU politike in strategije na področju mejnih zadev

EU Borders Policies and Strategies 5 ECTS

5. Inovacije in tehnologija na področju varovanja meja

Innovation and Technology in Border Security 5 ECTS

6. Raziskovanje prakse menedžmenta na področju varovanja meja

Researching Management Practices in Border Security

5 ECTS

Faza 2

7. Globalni kontekst varovanja evropskih meja The Global Context of European Border Security 5 ECTS

8. Strateški menedžment tveganj in groženj za varovanje evropskih meja

Strategic Risk & Threat Management for European Border Security

5 ECTS

9. Sodelovanje na področju strateškega upravljanja meja

Cooperation in Strategic Border Management 10 ECTS

10. Raziskovanje integriranih praks na področju upravljanja meja

Researching Integrated Practices in Border Management

10 ECTS

Faza 3

11. Magistrska naloga Dissertation 30 ECTS

Tabela 1: Struktura programa

Vir: (Frontex 2015b, 7)



37

znih modulov. Vsak konzorcijski partner je lahko nominiran za koordinacijo iz-vedbe vsakega modula. Odgovornost za izvedbo posameznega modula ostaja v domeni konzorcija. Zaradi zagotavljanja kakovosti izvedbe pa je bil dogovorjen princip, da bo vsak konzorcijski partner odgovoren za izvedbo vsaj enega mo-dula. Odgovornost za izvedbo vsebuje institucionalno odgovornost za organi-zacijo modula, izvedbo in zagotavljanje kakovosti, nominacijo vodje modula, za-gotovitev učiteljev, zagotovitev prostor-skih in logističnih pogojev. Z namenom zagotavljanja kakovosti, zaščite študen-tov in kontinuiranega izvajanja progra-ma sta dva konzorcijska partnerja ime-novana za izvedbo posameznega mo-dula. Ena institucija je glavni izvajalec, druga pa je nadomestni izvajalec. Na ta način je zagotovljeno, da, v primeru ve-čjih težav, nadomestni izvajalec prevza-me izvedbo modula (Frontex 2015b, 9).

Za izvedbo posameznega modu-la obstajajo načrti implementacije, ki imajo tri faze: fazo neodvisnega učenja, kontaktni teden in fazo izkušenjskega učenja. Vse tri faze so organizacijsko in izvedbeno podprte s platformo agencije Frontex za elektronsko učenje Moodle. V tabeli 2 so predstavljene sestavne kom-

ponente posamezne faze. Neodvisno učenje poteka v obliki študija člankov in tekstov v elektronski obliki, izvajanja uč-nih aktivnosti in aktivnega sodelovanja na forumih v okolju za elektronsko uče-nje. Kontaktni teden poteka v prostorih nosilke posameznega modula in obsega predavanja in praktične aktivnosti posa-meznega modula. Izkušenjsko učenje pa poteka doma in v delovnem okolju.

V tabeli 3 so predstavljene vsebine za modul Vodenje in organizacijski razvoj. Drugi del kurikuluma obsega priročnike za vsak modul, ki obsegajo podrobne načrte za izvedbo posameznih vsebin (Frontex 2015c).

Po uspešnem zagovoru magistrske naloge študenti pridobijo skupno ma-gistrsko diplomo s podpisom vseh aka-demskih partnerjev konzorcija in med-narodno veljavo (Frontex 2014).

Vloga slovenske policije Policijska akademija je del mreže

partnerskih akademij agencije Frontex. Predstavnik Policijske akademije je dr. Džemal Durić, strokovnjak na področju preučevanja in razvoja vodenja, ki je so-deloval pri razvoju programa, trenutno pa sodeluje tudi kot vabljeni predava-

FAZA NEODVISNO UČENJE KONTAKTNI TEDEN IZKUŠENJSKO UČENJE

Komponente Študij izbrane literatureRefleksije o lastni organizaciji in izkušnjah

Predavanja in praktične aktivnostiŠtudije primerov

Raziskovalni projektPisanje poročila

Ocenjevanje Skupinska predstavitev Skupinska predstavitev Končno individualno poročilo

DAN ŠTEVILKA LEKcIJE VSEBINE AKTIVNOSTI ŠTEVILO

UR

1 UvodLekcija 1 Skupinske predstavitve 4Lekcija 2 Od birokracije do učeče se organizacije 2Lekcija 3 Od birokracije do učeče se organizacije Praktične vaje 2

2 Lekcija 4 Vodenje in odločanje 2Lekcija 5 Vodenje in odločanje Praktične vaje 2Lekcija 6 Organizacijski razvoj 2Lekcija 7 Organizacijski razvoj Praktične vaje 2

3 Lekcija 8 Timsko delo in procesi učenja v timu 2Lekcija 9 Timsko delo in procesi učenja v timu Praktične vaje 2Lekcija 10 Menedžment in vodenje sprememb 2Lekcija 11 Menedžment in vodenje sprememb Delavnica 2

4 Lekcija 12 Organizacijska kultura in vodenje 2Lekcija 13 Organizacijska kultura in vodenje Praktične vaje 2Lekcija 14 Študija primera Skupinsko delo 4

5 Lekcija 14 Priprava skupinskih predstavitev Skupinsko delo 2Lekcija 14 Skupinske predstavitve in ocenjevanje Skupinsko delo 4Lekcija 15 Zaključek, dodelitev raziskovalnega projekta 2

Skupno število kontaktnih ur 40

Tabela 3: Načrt vsebin za modul 3: Vodenje in organizacijski razvoj

Tabela 2: Načrt implementacije modula 3: Vodenje in organizacijski razvoj

Vir: (Frontex 2015b, 98)

telj. Dr. Džemal Durić je vodil in koor-diniral (angl. project subleader) razvoj modula Vodenje in organizacijski razvoj, v času od 12. oktobra 2015 do 16. no-vembra 2015 pa je bil izvajalec istega modula, za katerega je bila odgovorna Univerza Rezekne (Rēzeknes Augstsko-la) v Latviji. Za svoj strokovni in aka-demski prispevek je dobil priznanje in pohvale agencije Frontex, v prihodnosti pa bo imel možnost sodelovati tudi kot mentor pri magistrskih nalogah, član Komisije za zagotavljanje kakovosti in član raziskovalne skupnosti, ki bo nasta-la v okviru magistrskega programa.

Neizkoriščene priložnosti so v tem, da nismo član konzorcija in da v prvi izvedbi študijskega programa med študenti ni predstavnika slovenske policije. Partner v konzorciju bi lahko postali v sodelova-nju s Fakulteto za varnostne vede Uni-verze v Mariboru, ki pa je povabilo za so-delovanje v projektu odklonila. Slovenski kandidati za študij niso bili imenovani za-radi določil Zakona o uravnoteženju jav-nih financ, ki omejuje sklepanje pogodb o izobraževanju. Mnenje Ministrstva za javno upravo in Urada za organizacijo in kadre na Ministrstvu za notranje zadeve je, da napotitev javnih uslužbencev MNZ oz. Policije na magistrske študije agencij Frontex in Cepol trenutno ni možna. Po-licijska akademija je že sprožila pobudo za spremembo »pravil« na takšen način, da bomo v prihodnosti lahko nominirali tudi naše policiste in policistke.

VIRI: 1. ECA. 2015. Assessment report: European

Joint Master's in Strategic Border Mana-gement. European Consortium for Accre-ditation in Higher Education.

2. FRONTEX. 2014. European Joint Master's in Strategic Border Management: Pro-spectus. Varšava: Frontex.

3. FRONTEX. 2015a. European Joint Master's in Strategic Border Management: Policies & Procedures. Varšava: Frontex.

4. FRONTEX. 2015b. European Joint Master's in Strategic Border Management: Pro-gramme Curriculum PART 1. Varšava: Frontex.

5. FRONTEX. 2015C. European Joint Master's in Strategic Border Management: Pro-gramme Curriculum PART 2, Module 3: Leadership and Organisational Deve-lopment in Border Management. Varšava: Frontex.

6. Mali, A. 2013. Sodelovanje slovenske policije z agencijo Frontex na področju usposabljanja mejnih policistov. Varnost, letnik LXI/št. 3/2013.

7. MNZ. 2015. Magistrski študij CEPOL, skle-panje pogodb o izobraževanju – mnenje Ministrstva za javno upravo. Dopis št. 109-3/2015/491 z dne 8. 5. 2015


STROKOVNI PRISPEVEK

38

VArNOST

Namen prispevka je predstaviti organiziranost usposabljanja slovenskih policistov in podati rezultate raziskave o ustre-znosti usposabljanja ter o prilagojenosti usposabljanj razmeram in spremembam v družbi. V prispevku je prikazano, kako se usposabljanja izvajajo v praksi in kakšno je mnenje zaposlenih na Policijski upravi Maribor o samem sistemu usposabljanja. Na koncu so podani tudi predlogi izboljšav trenutnega stanja.

Učinkovito in uspešno policijsko de-lo zahteva usposobljene in izobražene policiste, ki znajo vedno pravilno odrea-girati in obenem sprejemati odločitve, in to pogosto v trenutkih, ki zahtevajo hitro in odločno ukrepanje, pri tem pa morajo biti zelo pozorni na človekove pravice in svoboščine. Policisti se morajo vsak dan truditi, da bodo učinkoviti, obenem pa morajo biti strogo profesionalni in zelo pozorni na človekove pravice, ohranjati morajo javni red in mir ter biti ob tem pozorni, da ne posegajo v svobodo po-sameznika (Kratcoski, 2007).

Zaradi nenehnih sprememb zakonov in drugih pravnih aktov se spreminja ne-posredno izvajanje pooblastil policistov. Za nemoteno in učinkovito opravljanje dela se morajo policisti nenehno uspo-sabljati in izobraževati. Neizogibno je namreč dejstvo, da lahko samo strokov-no podkovan in ustrezno usposobljen policist opravlja dela in naloge policista ter tako uveljavlja poslanstvo policije. Tako je temeljni namen usposabljanja priprava policistov za strokovno, zako-nito, učinkovito in uspešno opravljanje nalog.

V 18. členu Zakona o organiziranosti in delu v policiji (2013) je v 12. točki pr-vega odstavka navedeno, da Generalna policijska uprava (v nadaljevanju: GPU) izvaja izobraževanje, izpopolnjevanje, usposabljanje in raziskovalno dejavnost po tem zakonu ter sodeluje pri načrtova-nju in organiziranju drugih oblik izobra-ževanja, izpopolnjevanja in usposablja-nja. Konkretno je za to odgovorna Poli-cijska akademija (v nadaljevanju: PA), ki je notranja organizacijska enota GPU. Za usposabljanje in izpopolnjevanje polici-stov skrbi Center za izpopolnjevanje in usposabljanje (v nadaljevanju: CIU), ki je notranja organizacijska enota PA.

Pri načrtovanju, organizaciji in izved-bi so vse organizacijske enote policije dolžne sodelovati med seboj. Potrebe po usposabljanju se oblikujejo na podla-

gi predlogov in ocen neposrednih vodij policijskih enot, zakonskih obveznosti za posamezne kategorije zaposlenih, novih predpisov s področja policijskega dela, novih metod in tehnik dela, ugoto-vitev na podlagi analize pritožb nad de-lom policije, letnih razgovorov in drugih strokovnih analiz. Potrebe po usposa-bljanjih se neposredno zbirajo enkrat le-tno, in sicer do septembra za naslednje leto. Predloge za izvedbo usposabljanj iz Kataloga usposabljanj in izpopolnjevanj policije pripravijo posamezne policijske enote, ki se uskladijo na ravni policijskih uprav. Policijske uprave posredujejo predloge posameznim pristojnim no-tranjim organizacijskim enotam GPU, ki jih prikrojijo svojemu strokovnemu področju in posredujejo PA. Slednja uskladi predloge v okviru razpoložlji-vih finančnih sredstev in drugih virov za tekoče obdobje ter izdela predlog letnega načrta usposabljanj v policiji, ki ga potrdi generalni direktor policije v novembru za eno leto vnaprej. Na pre-dlog notranjih organizacijskih enot GPU PA delavce policije z odločbo nadalje napoti na posamezno usposabljanje. Iz-vajalci so lahko zunanji ali notranji stro-kovnjaki z ustrezno izobrazbo, znanjem in veščinami glede na ciljno skupino in program usposabljanja. Naloga izvajal-cev je strokovno in kakovostno izvajanje programa (Navodilo o izobraževanju, usposabljanju in izpopolnjevanju javnih uslužbencev policije, 2012).

O usposabljanju policistov v Sloveni-ji je že bilo opravljenih nekaj raziskav, ki jih predstavljamo v nadaljevanju, pri če-mer pa nihče od avtorjev ni neposredno ugotavljal mnenja policistov o usposa-bljanjih, temveč predvsem organizira-nost oziroma sistem usposabljanj.

Žagar (2008) navaja, da izpopolnje-vanje in usposabljanje policistov po-večujeta zmožnost in zagotavljata po-goje, da ti kakovostneje, učinkoviteje ter uspešneje opravljajo svoje delo in s tem prispevajo k večji varnosti družbe.

Ugotovil je, da sistem usposabljanja v policiji temelji na trdni osnovi, da je plod trdega in večletnega dela številnih stro-kovnjakov ter da je samo usposabljanje v policiji podvrženo nenehnemu razvoju in številnim zunanjim ter notranjim vpli-vom. Rančigaj, Šumi in Lobnikar (2009) menijo, da še vedno nimamo enoznač-nih odgovorov na vprašanje, kakšen sistem izobraževanja in usposabljanja je najprimernejši za izvajanje sodobnih pri-stopov v policiji. Povzemajo, da se ugo-tovitve raziskav vse bolj nagibajo k po-vezovanju usposabljanja na policijskih akademijah z izobraževanjem v okviru zunanjih visokošolskih institucij oziro-ma univerz. Navajajo, da vedno več de-javnikov narekuje dvig stopnje oziroma zahtevnosti izobrazbe za poklic policist, ki prinaša neposredne koristi policistom. Te se kažejo že med samim šolanjem, še bolj pa med opravljanjem poklica v obli-ki večje fleksibilnosti in zmanjšane avto-ritativnosti, večjega zavedanja socialnih in kulturno-etičnih problemov v družbi in večji stopnji raznolikih veščin. S. Pote-ko (2010) je ugotovila, da je sistem uspo-sabljanja policistov v Sloveniji primerljiv z nekaterimi v Evropski uniji. Ugotavlja, da je nenehno usposabljanje policistov še posebej pomembno na področju po-licijskega dela, kjer gre za občutljivo po-dročje poseganja v človekove pravice. Navaja, da je eden od dejavnikov uspe-šnosti in učinkovitosti policije ustrezna usposobljenost policistov in da imamo v Sloveniji učinkovit sistem usposabljanja policistov, pri katerem pa so še možne iz-boljšave. Volavšek (2012) je ugotovil, da je področje usposabljanja v policiji zelo pomemben del njenega delovanja in da ima policija dobro razvit sistem usposa-bljanja in izpopolnjevanja za svoje zapo-slene. Navaja, da se z zbiranjem informa-cij o potrebah po različnih usposablja-njih na najnižjih organizacijskih enotah, ki neposredno izvajajo svoje naloge na terenu, kaže pravilna usmeritev delova-nja policije na področju usposabljanja. Omenja evalvacije posameznih progra-

Aleksander Lubej,PU Maribor

Za učinkovito in uspešno policijsko delo potrebujemo usposobljene in izobražene policiste



39

mov usposabljanj, ki trajajo najmanj pet dni, oziroma tistih, za katere se iz različ-nih razlogov pokaže potreba, kot zadnjo fazo procesa usposabljanja in tudi, da so vse evalvacije ocenjene z dokaj visoko oceno (okoli ocene 4 na petstopenjski Likertovi lestvici). Ugotovitve njegove analize so pokazale tudi večje zadovolj-stvo udeležencev s tistimi usposabljanji, ki so vključevala še praktični del usposa-bljanja. Jan in Jereb (2001) ugotavljata, da je usposobljenost delavcev v državni upravi pogoj za učinkovito in zakonito delo. Vlaganje v znanje na tem področju je investicija v zmanjševanje stroškov delovanja države, zakonitost in hitrost delovanja pa povečujeta zadovoljstvo državljanov.

Z raziskavo smo poskušali ugotoviti, kako se usposabljanja izvajajo v praksi in kakšno je mnenje zaposlenih na Poli-cijski upravi Maribor o sistemu usposa-bljanja. Empirična raziskava o mnenju policistov o sistemu usposabljanja je bi-la opravljena v letu 2014 na vzorcu 328 policistov.

V okviru raziskave ugotavljamo, da imajo policisti na Policijski upravi Mari-bor v povprečju veliko željo in prav tako veliko motivacijo za usposabljanje. Sle-dnja je nekoliko večja pri mlajših poli-cistih (37 let in manj) in pri policistih, ki zasedajo delovno mesto policist. Gre za policiste, ki so nekje na začetku oziroma sredini kariernega razvoja in se zavedajo, da bodo svoje želene karierne cilje lahko dosegli ob dobrih rezultatih dela, ki so posledica dobre usposobljenosti. Moti-viranost policistov za usposabljanje je za policijo kot organizacijo dober kazalnik, da se policisti zavedajo zahtevnosti svo-jega poklica in želijo svoje znanje dopol-njevati in obnavljati. Usposabljanje in nenehno izpopolnjevanje bistveno vpli-vata na uspešno in učinkovito delovanje policije. Na podlagi analize rezultatov raziskave smo ugotovili, da policisti, ne glede na delovno dobo, menijo, da jim z usposabljanji pridobljeno znanje po-maga pri opravljanju dela, kar pomeni, da se zavedajo pomena usposabljanja in želijo svoje delo opravljati čim bolje. Me-nijo pa tudi, da se premalo usposablja-jo, in si želijo več usposabljanj. Nadalje ugotavljamo, da usposabljanje v policiji ni ustrezno načrtovano. Ugotovili smo, da se policisti povečini ne morejo sami odločiti, katerih usposabljanj se bodo udeležili, in da so neopredeljeni glede tr-ditve o uporabnosti usposabljanj, pri če-mer pa med policisti, ki zasedajo različna delovna mesta, nismo ugotovili razlik. Ugotovili smo tudi, da se več kot tretjina anketirancev v celoti ne strinja s tem, da se usposabljanja ustrezno načrtujejo, in da v povprečju menijo, da se ne upošte-

vajo njihova mnenja oziroma potrebe pri načrtovanju usposabljanj. Menimo, da bi bilo treba policiste neposredneje vpeti v načrtovanje usposabljanj. Ugo-tovili smo tudi, da policisti niso preveč zadovoljni z vsebinami usposabljanj kot tudi ne z njihovo kakovostjo in izvedbo.

V policiji seusposabljanja organizi-rajo prek centra (CIU), ki skrbi za uspo-sabljanje vseh zaposlenih v policiji. Sis-tem usposabljanja naj bi bil prilagojen dejanskim potrebam na terenu, s kate-rimi se srečujejo policisti, vendar ugo-tovitve kažejo, da ni tako. Po trenutnem sistemu policijske postaje enkrat letno, ob usklajevanju policijskih uprav, po-sredujejo predloge za usposabljanja, ki so navedena v katalogu usposabljanj. Policijske uprave posredujejo predloge posameznim pristojnim notranjim orga-nizacijskim enotam GPU, ki jih prikrojijo svojemu strokovnemu področju in po-sredujejo PA. Slednja predloge uskladi v okviru razpoložljivih finančnih sred-stev in drugih virov za tekoče obdobje ter izdela predlog letnega načrta uspo-sabljanj v policiji, ki ga potrdi generalni direktor policije v novembru za eno leto vnaprej. Policijske enote posredujejo predloge na podlagi ocen vodij organi-zacijskih enot policije, kar pa po našem mnenju ni najboljši postopek. Vodje or-ganizacijskih enot namreč ugotavljajo potrebe predvsem na podlagi ugoto-vitev iz letnih razgovorov, ki jih enkrat letno opravijo z zaposlenimi in kjer naj bi ugotovili, ali so njihova pričakovanja realna ali ne in na katerem področju usposabljanja se želi zaposleni nadgra-diti ter čim bolj uskladiti interese polici-je s svojimi. Pri tem je pomembna tudi predvsem subjektivna ocena vodje, ki je lahko preveč splošna in napačna, prav tako pa se vsi zaposleni iz določenih ra-zlogov ne udeležijo letnih razgovorov. Tako menimo, da je sistem usposablja-nja v policiji pomanjkljiv pri samem ugo-tavljanju dejanskih potreb in prilagodi-tvi usposabljanj dejanskim potrebam ter nenazadnje željam policistov.

Za izboljšanje stanja na področju usposabljanja bi bilo smotrno vzpostavi-ti sistem ugotavljanja dejanskih potreb po usposabljanjih in pri tem upoštevati predloge policistov. Tako bi v procesu načrtovanja usposabljanj za naslednje leto enkrat letno pozvali vse policiste, da sami predlagajo, katerih usposabljanj bi se radi udeležili. Rešitev bi bila uvedba ustrezne aplikacije v informacijsko-te-lekomunikacijskem sistemu policije ali informacijskem sistemu CIU, kjer bi bila navedena vsa usposabljanja iz kataloga usposabljanj, prilagojena delovnemu mestu policista. Tako bi vsak policist iz-bral določeno število usposabljanj (na

primer tri), ki bi se jih udeležil naslednje leto. Policisti bi se vsako leto določenih usposabljanj udeležili na predlog vod-stva policijske postaje, določenih pa bi se udeležili na podlagi lastne želje. Oce-njujemo, da bi tak model usposabljanja, ob visoki motiviranosti policistov, omo-gočil sprotno prilagajanje hitrim spre-membam in zahtevam pri opravljanju policijskega dela ter zadovoljevanje in-dividualnih potreb zaposlenih za uspo-sabljanje.1

LITERATURA

1. Jan, I. in Jereb, E. (2001). Ugotavlja-nje izobraževalnih potreb v državni upravi. Organizacija: revija za mana-gement, informatiko in kadre, 1 (5), 290−300.

2. Kratcoski, C. P. (2007). Police educa-tion and training in a global society. Lanham: Lexington Books.

3. Ministrstvo za notranje zadeve. Po-licija. (2012). Navodilo o izobraževa-nju, usposabljanju in izpopolnjeva-nju javnih uslužbencev policije. Lju-bljana.

4. Poteko, S. (2010). Vpliv izpopolnje-vanja in usposabljanja policistov na uspešnost in učinkovitost policije. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za varnostne vede.

5. Rančigaj, K., Šumi, R. in Lobnikar, B. (2009). Zagotavljanje kompetenc za policijsko delo: prepletenost interne-ga usposabljanja in visokošolskega izobraževanja. Varstvoslovje, 11 (3), 404-422.

6. Volavšek, D. (2012). Analiza usposa-bljanja in izpopolnjevanja zaposle-nih v slovenski policiji. Magistrsko delo. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

7. Zakon o organiziranosti in delu v po-liciji. (2013). Uradni list RS (15/13).

8. Žagar, D. (2008). Razvoj usposabljanj v policiji. V: P. Umek (ur.). Javna in za-sebna varnost, 9. dnevi varstvoslov-ja – zbornik prispevkov. Ljubljana: Fakulteta za varnostne vede. Prido-bljeno na http://www.fvv.uni-mb.si/dv2008/zbornik/clanki/Zagar.pdf.

1 Članek povzema ugotovitve magistrske naloge A. Lubeja z naslovom Usposabljanje na Policijski upravi Maribor.


VArNOST

POSLEDIcE DEJANJ, KI SE ZGODIJO NA INTERNETU, NISO ZGOLJ VIRTUALNENa že petem posvetu E-zlorabe otrok, ki se je 29. septembra odvijal na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, so stro-kovnjaki opozorili na zlorabe otrok prek mobilnih naprav. Ker posledice dejanj, ki se zgodijo na internetu, niso zgolj virtualne, moramo nove tehnologije uporabljati premišljeno, otroke pa naučiti, kako naj pravilno uporabljajo splet, so se strinjali številni udeleženci.

Ob številnih domačih strokovnjakih sta udeležencem kon-ference iz vrst policije, tožilstev in sodišč, industrije, socialnih služb, nevladnih organizacij in šolstva predavala tudi dva tu-ja gosta. »Ideja, da lahko starši ali pa tudi učitelji vzpostavijo nadzor nad tem, na kakšen način vsakodnevno uporablja-jo internet, je iluzorna, zato je še toliko bolj pomembno, da otroke naučimo pravilne uporabe spleta,« je dejal John Carr, ugleden strokovnjak za spletno varnost otrok iz Velike Brita-nije, kjer ima kar 10 odstotkov otrok, mlajših od treh oz. štirih let, svoj tablični računalnik. Julie de Bailliencourt je predstavila področje varnosti uporabnikov na Facebooku. Spregovorila je o orodjih za vzpostavljanje zasebnosti in prijavo neprimernih vsebin ter se posvetila še ukrepom, ki jih je podjetje uvedlo na področju boja proti zlorabam otrok.

O problematiki zlorab otrok na spletu z namenom učinko-vitejše obravnave v praksi so spregovorili tudi domači strokov-njaki, med njimi Anton Toni Klančnik z Generalne policijske uprave, ki je predstavil aktualne ugotovitve o spletnem izsilje-vanju otrok in mladostnikov z elementi spolnosti, ki so nasta-le na podlagi prijav v 18-mesečnem obdobju v letih 2013/14. Izpostavil je nekatere značilnosti storilcev teh dejanj, pa tudi otroških žrtev, potek prijav in dinamiko teh dejanj. »Med prija-vami na tem področju policisti opažamo zlasti prijave spolne-ga izkoriščanja otrok na internetu. Ta se odraža v najrazličnej-ših trendih, na primer pri izsiljevanju za spolne namene, kadar se nekdo na internetu predstavlja z lažnim profilom, v bistvu

pa s tem zavede potencialnega mladostnika, ki komunicira z njim. Ko mu zaupa kakšne intimne informacije o sebi, razkrije svoje težave, nerazumevanje v šoli, storilec izkoristi to pred-nost in potem mladostnika izsiljuje, da se razgali, in potem tudi izsiljuje naprej, da bo posnetke objavil. To lahko traja v nedogled. Zelo težko govorimo o tem, kdo je bolj izsiljevan in kdo ne, trendi v ZDA kažejo, da je več prijav med deklicami, pri nas je slika ravno obratna.«

IZOBRAŽEVANJE

Na redni letni konferenci strokovnjakov s podro-čja boja proti internetnemu spolnemu izkoriščanju otrok, ki je potekala na sedežu Europola v Haagu, je ameriška nevladna organizacija National center for Missing and Exploited children (NcMEc), ki deluje tudi kot osrednje koordinacijsko telo v ZDA za tovr-stne primere, predstavila izsledke svoje raziskave o izsiljevanju otrok za spolne namene. Zaradi nadvse aktualne tematike je predstavnik slovenske policije od NcMEc pridobil izrecno dovoljenje za predstavi-tev teh izsledkov v okviru posveta Internet na dla-ni: E-zlorabe otrok. Izsledkom so bile dodane tudi ugotovitve za Slovenijo. Za ustrezno dovoljenje se posebej zahvaljujemo Johnu Shehanu, podpredse-dniku Exploited children Division pri NcMEc-u. Več o NcMEc-u na www.missingkids.com.


VArNOST

41

Podoben primer je v svojem predavanju, v katerem se je lo-til vplivov in posledic uporabe mobilnih telefonov pri otrocih, izpostavil tudi Borut Štok s Policijske uprave Maribor: »14-letni deček se je prek Facebooka spoprijateljil z neznanko, ki se je predstavljala za 16-letno dekle – imela je pač fotografijo nekega dekleta. Začela sta se pogovarjati, ona ga je prepričala, da ji je všeč, da bi se rada v živo videla prek Skypa, in začela sta komu-nicirati. Med pogovorom se je punca začela slačiti in je v to pre-pričala tudi njega, potem pa sta se oba tudi samozadovoljevala. V nekem trenutku je ona v smehu prekinila komunikacijo. Zelo hitro je deček na Facebooku dobil privatno sporočilo, naj pla-ča tisoč evrov prek računa Pay Safe, v nasprotnem primeru bo posnetek – pripeli so tudi povezavo do posnetka – objavljen na njegovem profilu in ga bodo tako videli tudi njegovi prijatelji. Seveda je taka grožnja mladostniku, ki veliko da na mnenje pri-jateljev, huda. Deček je staršem ukradel kreditno kartico in ne-znanki nakazal 100 evrov ter jo prepričal, da nima več denarja. Neznanka ga je potem pustila pri miru. On pa je potem mobitel povrnil v prvotno stanje in izbrisal vse dokaze. Za izsiljevanje je mati izvedela šele, ko je videla transakcijo na izpisku računa.«

Oba – tako Štok kot Klančnik – opozarjata na čim hitrejšo prijavo staršev, učiteljev in drugih, saj je za policiste zelo po-memben čas od zaznave problema pa do same prijave: »Šele ko imamo policisti prijavo, je možen hiter in učinkovit odziv. Le tako lahko preprečujemo določene nadaljnje posledice. To pomeni globalno sodelovanje, kajti slika je precej večja – s te-mi problemi se soočajo vse policije sveta, zato se te med seboj povezujejo. Ravno včeraj sem dobil obvestilo, da smo s pomo-čjo Slovenije ter Interpola uspešno rešili dve deklici v Avstraliji. Zavedati se moramo, da ko fotografije ali posnetki enkrat ui-dejo z mobilnega telefona ali računalnika, nad njimi praviloma nimamo več nobenega nadzora. Datoteka običajno zaide na vse možne internetne platforme, tudi v skrita omrežja (ang. Deep Web), v katerih je z ustreznim znanjem mogoče dosto-pati tudi do temačnih oziroma kriminalnih platform (ang. Dark Net, tudi Dark Web). Naša naloga je, da ob sodelovanju tujih partnerjev preiščemo tudi ta območja interneta. Nek policist ima na primer v kateri drugi državi možnost pregledovanja teh skritih omrežij, pri nas pa imamo druge možnosti, da lahko prepoznamo jezik naših sosedov, torej se dopolnjujemo drug z drugim,« je še pojasnil Klančnik.

Boris Volarič iz OŠ bratov Polančičev Maribor pa je predsta-vil strategijo njihove šole na področju uporabe mobilnih na-prav, način obravnave varnostnih incidentov ter preventivne in kurativne ukrepe, ki jih izvajajo na tem področju. Na šoli so se problematike namesto s prepovedmi lotili z nadzorovano uporabo – učenci osmih in devetih razredov so pri pouku pri petih predmetih ob nadzoru učiteljev uporabljali svoje mo-bilne naprave, s tem pa so otrokom pokazali, da so mobilne naprave pravzaprav resna orodja. »Vprašali smo se, kaj je de-jansko varnostni incident. Je to takrat, ko otrok na kolesarskem krožku pade in se poškoduje, ali pa je to že prej, takrat, ko se pelje brez čelade? Enako je pri delu z mobilnimi napravami. A tukaj je delo učitelja težje. Učence mora poznati, opazovati in spremljati,« meni Volarič, ki varnostne incidente pojasnjuje v povezavi z izgradnjo digitalne identitete, ki naj bi bila izjemno pomembna pri gradnji samopodobe. »Digitalna identiteta ni-sta samo uporabniško ime in geslo ali pa EMŠO. Digitalna iden-titeta je pomembna tudi učencem, ki si prizadevajo, da bi bila ta všeč njihovim vrstnikom s tem, da imajo čim več prijateljev, da objavijo čim več »selfijev«, kjer bodo čim lepši. S tem ni nič narobe, dokler to spremljamo in usmerjamo.« Na šoli med inci-denti najpogosteje beležijo primere medvrstniškega nasilja na spletu, razkrivanja osebnih podatkov, uporaba/zlorabe nekate-rih orodij … Dogodke odkrivajo s prisotnostjo šole in učiteljev na spletu, prek uradnih šolskih profilov na družbenih omrežjih. »Nekaj učiteljev se je tudi odločilo, da se na družbenih omrežjih izpostavijo in postanejo pozitiven zgled otrokom,« odgovarja Volarič. Kako naj se torej šola obnaša v digitalnem svetu, da opazi in prepreči čim več zlorab? »Na šoli se morajo o tem v prvi vrsti pogovarjati, potrebujejo strategijo spletne komunikacije, se odločiti glede prisotnosti šole na družbenih medijih, čim več delati s starši, spremljati trende in poskrbeti za digitalne kom-petence učiteljev.«

Posvet E-zlorabe otrok že peto leto na enem mestu zdru-žuje znanje in izkušnje vseh, ki se pri svojem delu srečujejo s problematiko zlorab otrok na spletu. Pripravlja ga prijavna toč-ka Spletno oko (Center za varnejši internet Slovenije) v sode-lovanju z Upravo kriminalistične policije Generalne policijske uprave in Združenjem za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije.

Besedilo in foto: Anita Kovačič, SOJ SGDP GPU

IZOBRAŽEVANJE


VArNOSTMEDNARODNO SODELOVANJE

visoki predstavNiki sloveNske, srbske, makedoNske iN grŠke policije so se zavezali k Še boljŠemu sodelovaNju pri obvladovaNju povečaNih migracij

Na povabilo slovenskega generalnega direktorja policije Marjana Fanka so se 4. decembra na Brdu pri Kranju sestali visoki pred-stavniki slovenske, srbske, makedonske in grške policije ter se v luči povečanih migracijskih tokov, s katerimi se v zadnjem obdobju soočajo, pogovarjali o krepitvi nadzora na mejah. Zavzeli so se za boljšo identifikacijo migrantov. Ena od možnosti, o kateri je bilo veliko govora, je tudi možna uvedba dokumenta, ki bi migranta spremljal na celotni poti od vstopa v Evropo. O tej ideji bo Slovenija poskušala pridobiti širše soglasje v okviru Evropske unije, pri morebitni izvedbi pa bi morala sodelovati tudi agencija Frontex.

Foto: Vesna Drole, SOJ SGDP GPU

policiste kaNdidate za delo v mcm Na Švedskem iN v bosNi usposabljala tudi sloveNska iNŠtruktorja

V mednarodnem izobraževalnem centru švedske vojske (SWEDINT) je od 26. oktobra do 6. novembra potekalo usposabljanje policistov, ki bi si v prihodnosti želeli opravljati delo v mednarodnih civilnih misijah (MCM). Usposabljanje IPOC je organizirala švedska policija, po-tekalo pa je v vojaški bazi LivGardet, ki je blizu mesta Kungsängen na Švedskem. Celoten program je slušate-ljem ponudil zaokroženo celoto potrebnih znanj za delo v mednarodnih civilnih misijah EU, OZN in OVSE. Vseh 24 udeležencev tečaja je prihajalo iz policijskih vrst, in sicer Švedske, Finske, Češke, Hrvaške, Bosne in Herce-govine, Slovaške in Slovenije. Slovenija je na usposa-bljanje napotila Mihaela Pangeršiča iz PU Ljubljana kot slušatelja in Anžeta Goluba iz PU Ljubljana (PP Ljubljana Šiška) kot inštruktorja. S svojim profesionalnim odno-som sta vsekakor pripomogla k dvigu ugleda slovenske policije in še tesnejšemu sodelovanju s švedsko policijo ter preostalimi državami na področju mednarodnih ci-vilnih misij.

Osnovnega usposabljanja policistov kandidatov za delo v mednarodnih civilnih misijah v Sarajevu (United Poli-ce Officer Course 2015 – UNPOC) pa se je kot inštruktor udeležil Boris Železnik, komandir PP Ptuj. Usposablja-nje 18 udeležencev iz Makedonije, Srbije, Črne gore ter Bosne in Hercegovine je potekalo v vojaški bazi EUFOR Butmir v Sarajevu od 29. septembra do 16. oktobra pod okriljem Ministrstva za obrambo in Ministrstva za varnost Bosne in Hercegovine. Izvajalci programa – in-štruktorji - so bili pripadniki različnih policijskih agencij BiH, pripadniki vojske BiH, civilni strokovnjaki iz BiH in gostujoči inštruktorji iz Črne gore, Švedske in Slovenije.

Foto: Anže Golub, PU Ljubljana, in Boris Železnik, komandir PP Ptuj

VArNOST

43letnik LXIII/št. 4/2015


3. Novembra 2000 Na kosovo odpotoval prvi koNtiNgeNt sloveNskih policistov

Z brniškega letališča je 3. novembra 2000 odpotoval prvi kontingent 15 slovenskih policistov, med katerimi je bila tudi ena policistka. Na Kosovu so eno leto sodelo-vali kot civilni policisti Združenih narodov v mirovni operaciji UNMIK. Najprej so se ustavili v Prištini, kjer so se teden dni pripravljali na nove naloge, nato pa so se odpravili na nova delovna mesta. Razporejeni so bili v policijske enote v Prištini, Mitrovici, Lipljanu in Prizrenu. Ker se je slovenska policija prvič vključevala v tovr-stno misijo na Kosovu, so bili za izbor slovenskih policistov določeni strožji kriteriji, kot jih predpisujejo Združeni narodi. Za delo v UNMIK so morali tedaj naši policisti izpolnjevati pogoje OZN – aktivno znanje angleškega jezika, poznavanje orožja, usposobljenost za delo v osebnimi računalniki, najmanj pet let delovnih izkušenj v policiji itd. – in strožje kriterije slovenske policije. Na razpis so se lahko prijavili ak-tivni in upokojeni policisti, ki niso bili upokojeni več kot dve leti in so imeli najmanj deset let delovnih izkušenj v policiji.

miličNiki Na preizkusu preŽivetja v Naravi

V zaščitni enoti milice so februarja 1981 izvedli izobraževanje za preživetje v naravi. Najprej je to »akcijo« izvedel oddelek prostovoljcev, nato pa celoten vod. Osnovni namen je bil, da bi si udeleženci nabrali čim več izkušenj, ki jih bodo prihodnjič, ko se bo akcije udeležil celoten vod, prenašali na druge, obenem pa je bila to tudi priložnost, da preverijo svojo vzdržljivost in iznajdljivost ter zaznajo vse nenavadne socio-loške pojave, ki bi nastajali med njimi. Miličniki so bili oblečeni v delovne uniforme in oboro-ženi z noži, pištolami, dvema lovskima puškama, lokom in samostrelom. Od hra-ne so imeli vsi skupaj s seboj samo devet vojaških obrokov, 6,30 kilograma kruha (7 dkg na posameznika), kilogram soli in kilogram sladkorja. Vse preostalo, pred-vsem hrano, so si morali zagotoviti sami. Strogo prepovedano je bilo jemati kar koli od kmetov. Za kraj akcije so izbrali okolico Šmartnega pri Litiji, prostor, ki je več ki-lometrov oddaljen od naselij in kamor so se napotili 19. novembra, torej v času, ko je že zapadel prvi sneg in so se tempera-ture spustile tudi pod nič stopinj Celzija.

kodeks policijske etike sprejet Že leta 1992

28. novembra 1992 je bila na Višji šoli za notranje zadeve v Ljubljani slovesna seja predstavnikov vseh policistov, na kateri so sprejeli in razglasili Kodeks po-licijske etike in imenovali člane častne-ga razsodišča. Kodeks je prenehal ve-ljati oktobra 2008, ko je policija zaradi potrebe po posodobitvi starega sprejela nov kodeks, namenjen ozaveščanju po-licistov o pomenu spoštovanja etičnih načel in krepitvi etičnega oziroma mo-ralnega ravnanja v praksi.

44

VArNOST



Novo uNiFormo predstavili Na modNi reviji

Zatemnjena dvorana, svetlobni učinki policijskih rotacijskih luči in zvoki fanfar so 20. decembra 1992 naznanili predsta-vitev nove celostne podobe slovenske policije. Udeleženci predstavitve v Festivalni dvorani v Ljubljani so si sprva ogle-dali film o delu slovenske policije, sledila pa je prava modna revija novih uniform in dela opreme slovenskih policistov. Ob glasbi in projekciji posameznih policijskih dejavnosti na filmsko platno so se po odru sprehodili kar sami policisti. Kot je povedal tedanji načelnik slovenske policije Pavle Čelik, je nova država Slovenija zahtevala, da se policijska uniforma prilagodi dosežkom družbe in se odstranijo tisti elemen-ti na uniformi, ki niso več v skladu s samostojno Slovenijo. Uniforma je bila torej le del posodobljene celostne podobe slovenske policije, ki je vsebovala še nove simbole, oznake, službene izkaznice, vozila in registrske tablice.

kadeti pomagali pri gradNji poti spomiNov iN tovariŠtva

Pri gradnji Poti spominov in tovarištva so sodelovali tudi dijaki Kadetske šole za miličnike. Zastavili so si nalogo, da bodo uredili 10 kilometrov poti. »To nalogo tudi vestno opravljamo, saj se redno udele-žujemo del na trasi. Vsak dan dela po en razred, in sicer od osme do petnajste ure. Kadeti smo zelo vneti za delo; vsak razred naredi povprečno po 150 metrov poti na dan. Če bomo tako nadaljevali, bomo iz-polnili normo, ki smo si jo postavili za le-tos,« so zapisali januarja 1983.

1. oktobra 2001 skleNjeN sporazum o sodelovaNju z europolom

Sodelovanje Europola in Slovenije sega v leto 2001, ko je bil 1. oktobra sklenjen sporazum o sodelovanju. Slovenija je bila prva med kandidatkami za članstvo v Evropski uniji, ki so ga podpisale. V slovenski policiji je bila tedaj ustanovljena tudi posebna projekta skupina za izvedbo projekta Europol oziro-ma za ustanovitev nacionalne enote Europola. Sodelovanje Slovenije in Europola je zaživelo junija 2002 z ustanovitvijo službe pri Upravi kriminalistične policije Generalne policijske uprave (v sestavi Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije) za zvezo med Europolom in drugimi pristojnimi or-gani Republike Slovenije ter z napotitvijo slovenskega pred-stavnika v Europol. Od 1. septembra 2004 je sodelovanje po-tekalo na podlagi določil Konvencije o Europolu, ki jo je maja ratificiral slovenski parlament. Po prehodnem trimesečnem obdobju je Slovenija, skupaj s preostalimi novimi članicami Evropske unije, 1. septembra 2004 pridobila vse pravice in obveznosti polnopravne članice Europola.


VArNOST

45

MED AKTIVNIM SLUžBOVANJEM V POLIcIJI INREKREATIVNIM ŠPORTOM

Zanj je bila to najdaljša preizkušnja v bogati 15-letni tekaški karieri, v priho-dnjih letih pa se želi udeležiti gorskega ultrateka na Mont Blanc (170-kilometrska proga, 10.000 višinskih metrov). Poleg gorskega teka in košarke se je v preteklih letih aktivno ukvarjal z gorskim kolesar-jenjem, od leta 2000 dalje pa je kot član ekipe PU Nova Gorica sodeloval tudi na različnih tekmovanjih in dosegal zelo dobre rezultate. V letu 2012 je kot član slovenske reprezentance nastopil na sve-tovnem prvenstvu v gorskem maratonu v Švici. Menimo, da je več kot dovolj »špor-tno-rekreativnih« razlogov, zakaj smo se v reviji Varnost odločili za pogovor z njim.

Kot aktivni policist službene aktivnosti uspešno združujete z različnimi špor-tnorekreativnimi dejavnostmi. že v preteklosti ste dosegali izjemne rezul-tate tudi kot redni član ekipe PU Nova Gorica na številnih državnih tekmova-njih. Kako vam to uspeva?

Če pogledam nekoliko v preteklost, je res, da sem kot član ekipe PU Nova Gorica dosegel lepe rezultate, in sicer na tekmo-vanjih posebnih enot policije sedemkrat zaporedoma prvo mesto in na zame naj-težjem tekmovanju v policiji, tj. Brajniko-vem memorialu, trikrat prvo mesto. A tu-kaj je potreben ekipni duh in vsak izmed tekmovalcev je prispeval svoj kamenček v mozaiku uspeha. Tudi kot posameznik se udeležujem tekmovanj v okviru policije, in sicer na policijskih igrah – policijskega mnogoboja in državnega prvenstva po-licije v gorskem teku. Glede na rezultate sem tudi tukaj običajno krojil vrh. A rad bi poudaril, da mi rezultat na tekmovanju ne pomeni največ. Več kot to mi pome-nijo dobra družba, veselje in prihod v cilj z nasmeškom na obrazu. Res pa je, da če je vse to prisotno, potem tudi rezultat ne izostane. Vsa tekmovanja, treningi, izo-braževanja mi uspevajo, ker imam šport preprosto rad in je del mene. Seveda pa je tukaj še veliko razumevanje družine, vod-stva policijske postaje in posebne enote.

V preteklem obdobju ste se ukvarjali predvsem s košarko in nato z gorskim kolesarjenjem ter cestnim tekom in pri tem dosegali zelo dobre rezulta-te. Kakšni so bili razlogi, da ste se po-zneje odločili za aktivno ukvarjanje z

Letošnje trenutno najtežje preizkušnje v gorskem ultrateku v Sloveniji (dolžine 109 kilometrov in 6.750 višinskih metrov) se je junija udeležil tudi 47-letni Renato Lešnik, policist Policijske postaje za izravnalne ukrepe Nova Gorica, pripadnik posebne policijske enote PU Nova Gorica in vsestranski rekreativni športnik.

gorskim tekom kot športom, ki vam je všeč?

Lepe spomine imam na igranje košar-ke, s katero sem se ukvarjal od mladih nog. V Kadetski šoli za miličnike sem treniral in igral za kadete Olimpije. Ob začetku služ-bovanja leta 1987 na takratnem oddel-ku milice v Kobaridu sem tudi tam igral za lokalni klub. Od košarke sem se začel oddaljevati po letu 2001, ko sem postal oče dvojčkov Aurore in Havijerja. Pri hiši so bile potrebne štiri roke in včasih je še manjkala kakšna dodatna. Ko sta dvojčka občasno zaspala, sem se odpravil na tek in tako začel spoznavati epote tega športa. Najprej sem tekel na 10 in 21 kilometrov, pozneje še maratonske razdalje. Pretekel sem več kot 50 malih maratonov in ka-

kšen ducat velikih. Pri velikem maratonu sem se srečal tudi z gorskim maratonom v Podbrdu in tam sem opazil, da je to ne-kaj več kot le tek na cestnih maratonih. Narava, hribi in vzdušje so me prevzeli in sem se nekako »potegnil« v naravo. Tukaj ni več minut in sekund, čas se meri v urah. Čas imaš pogledati naravo, celo narediti kakšno fotografijo in predvsem uživati v tistem trenutku. Vsak prihod v cilj je uspeh in rezultat je le postranskega pomena. To je to, sem si rekel in danes se ukvarjam s tako imenovanimi trail teki, kar pa ni nič drugega kot tek v naravi, stran od mest in asfalta. Mnogo bolj podobno je hoji v hribih, le da namesto hoje tečem, če pa je hrib prestrm, seveda tudi sam z veseljem hodim. Sam pravim, da je to moj način ho-je v hribe.

PROSTI ČAS


VArNOST

V poldrugem desetletju imate za seboj že mnogo odmevnih rezultatov kot individualni športnik in doseženi re-zultati ne nazadnje segajo tudi čez slo-venske meje. Nam lahko naštejete ne-kaj pomembnih tekmovanj, ki ste se jih udeležili? Kako vas pri vaših dosežkih podpirajo v ožjem družinskem krogu?

Z rezultati in dosežki se nerad hvalim, saj so del vsakega posameznika. Nekomu je dano, da neki tek opravi hitreje, neko-mu pač ne. Vložek za uspeh je velik, tega se moramo zavedati. Vrne se ti kot zado-voljstvo ali pa tudi kot nezadovoljstvo, poškodba … Spoštujem vse tekmovalce, od prvega do zadnjega, najbolj pa tiste, ki v tem uživajo in prihajajo na cilj z na-smehom na obrazu. Veliko mi pomeni, da sem leta 2012 kot rekreativni športnik dobil povabilo v reprezentanco Sloveni-je v gorskem maratonu. V dresu sloven-ske reprezentance sem nastopil na sve-tovnem prvenstvu v gorskem maratonu na znamenito goro Jungfrau v Švici. Me-nim, da je to na tekmovalnem področju višek v moji karieri. Ponosen sem, da sem bil del te zgodbe. Do danes sem se ude-ležil veliko tekov na razdaljah do 110 km in tisti, ki jih to zanima, si lahko rezultate ogledajo na spletu. Prav gotovo pa mi največ pomeni, da že tretje leto v Novi

Gorici prenašam svoje tekaške izkušnje na tekaško skupino »Počasni, a drzni«, ki je zbrana okoli mene. Gre za osebe v sta-rosti od 35 do 60 let, ki sem jih pripeljal dobesedno s kavča v naravo in navdušil nad rekreacijo. V skupini je približno 20 oseb in že skoraj vse so do danes prete-kle razdaljo malega maratona, seveda z nasmehom na obrazu. V tem času sem na Športni uniji Slovenije tudi pridobil naziv »vaditelj rekreacije« za samostojno delo na področju športa. V ožjem družin-skem krogu imam popolno razumevanje in brez tega zagotovo ne bi šlo. Seveda je celotna družina v koraku s športom. Soproga Klavdija prav tako rada teče in hodi v hribe, sin Havijer se ukvarja s špor-tnim plezanjem, hči Aurora pa z nekoliko novejšo in bolj neznano panogo ultima-te frizbi. Največje breme nedvomno no-si soproga, ki ničkolikokrat, ko sem sam vpleten v treniranje, razvaža otroka po različnih tekmovanjih, tako da njej osta-ne le malo časa. Za vse sem ji izredno hvaležen.

Za udeležbo na tako zahtevnih tekmo-vanjih v gorskem teku sta zagotovo potrebni fizična in psihična pripra-vljenost posameznika. Kakšne so vaše ugotovitve glede na dolgoletne izku-

šnje oziroma kakšna je vaša notranja motivacija za udeležbo na zahtevnih preizkušnjah?

Prav gotovo je za vsako tekmovanje potrebna dobra priprava in seveda tukaj ničesar ne prepuščam naključju. Vendar se ukvarjam s športom, kjer sem vedno v naravi, in počnem tisto, kar me veseli. Na srečo sem zdrav, obkrožajo me ljudje, s katerimi sem rad, in imam super druži-no – torej imam vse, kar je potrebno za lepo življenje. Vse, kar počnem, počnem z veseljem, in dokler bo tako, je motivacije na pretek in nobena preizkušnja ni nepre-magljiva! Izredno motivacijo mi daje te-kaška skupina, pri kateri vidim napredek in tisti nasmeh. Zadovoljstvo ali morda le beseda »hvala« mi daje energijo in potrdi-tev, da delam pravo stvar.

Kakšni so vaši prihodnji načrti oziroma cilji na tem področju in kaj bi svetova-li vsem, ki se individualno ukvarjajo z različnimi oblikami rekreativnega športa? Ne nazadnje naj bi se vsak posameznik ukvarjal s tisto športno aktivnostjo, ki mu je všeč in je zanj ne le skrb za boljše zdravje in počutje, ampak tudi določena spodbuda in mo-tivacija.

Ker so pač cilji motivacija za naprej, sem si postavil kar težak cilj. Nekje do 50. rojstnega dne, bi se rad udeležil najtežje preizkušnje v trail teku v Evropi Ultra trail d‘ Mont Blanc (UTMB). Gre za 170 kilo-metrov dolgo razdaljo, pri čemer je treba premagati 10.000 višinskih metrov. Za tekmo je treba zbrati 15 kvalifikacijskih točk s treh tekem v obdobju dveh let. Za kvalifikacije je torej treba odteči tri teke, daljše od 100 kilometrov in z višin-sko razliko nad 6.000 metrov. Potem pa je tukaj še žreb in več pogojev. Dejavni-kov je veliko, a cilj je pred mano – in kot vsakega do zdaj se tudi tega ne bojim in mislim, da bom, če bo le zdravje dobro, prav gotovo stal na startu.

Vsem bi svetoval, naj se ukvarjajo s ti-sto obliko rekreativnega športa, ki jih ve-seli in jim zapolni življenje. Nima smisla teči ali kolesariti zato, ker to dela nekdo drug. Poslušajte sebe; nekomu je všeč hoja, drugemu tek, kolesarjenje,

se gibamo v naravi in pozabimo na vsakdanje težave, ki jih je v življenju po-licista ogromno!

Morda bi za konec z vsemi delil še mi-sel, ki me spremlja vso športno kariero. »Srečni so tisti, ki imajo sanje, še srečnejši pa tisti, ki so se pripravljeni potruditi, da te sanje uresničijo.«

Besedilo: Dean Božnik, PU Nova GoricaFoto: osebni arhiv Renata Lešnika

PROSTI ČAS


VArNOST

47

ŠPORT

RENATA ORAžEM žE ENAJSTIČ NAJBOLJŠA STRELKA LETA

Renata Oražem postaja legenda slovenskega ženskega športnega streljanja. Policistka, zaposlena v Specialni enoti, je letos avgusta namreč na svetovnem prvenstvu s samostrelom v klečečem položaju na 30 metrov osvojila naslov svetovne prvakinje. Po osvojenem evropskem pokalu in dvakratni zasedbi mest evropske podprvakinje s samostrelom je to njen najprestižnejši uspeh kariere. 10. decembra jo je Strelska zveza Slovenije že enajstič okronala z nazivom strelke leta.

Kaj je samostrel? Gre za puško, ki ima kopito, v katerem je prirejen krak s teti-vami, ki se jih napne s posebno palico, in v katerega se vstavi kratko puščico. Disciplina športnega streljanja je med mladimi vse bolj priljubljena. Pri strel-ski disciplini, v kateri je naša policistka pometla s konkurenco, se strelja v dveh serijah po 30 strelov. Medalje se pode-lijo iz vsakega položaja posamično in iz skupnega seštevka obeh položajev s fi-nalom. Gre za disciplino, kjer tekmujejo moški in ženske v enotni konkurenci.

Renata Oražem se s športnim stre-ljanjem ukvarja od enajstega leta. Stre-ljati je začela, ko jo je oče, sicer aktivni strelec, odpeljal s seboj na strelišče. Ni šlo za to, da ni imela druge izbire, ravno obratno, bilo ji je všeč, imela je talent in to je pridno izkoristila. S samostrelom strelja že skoraj 25 let. Puško, ki je težka skoraj sedem kilogramov, brez težav drži

v položaju za strel tudi do tri ure in pol – toliko namreč traja disciplina, s katero je premagala sotekmovalce na svetovni ravni.

32 let trdega dela je za njo in pove, da samo s trdim delom lahko postaneš prvak, bližnjic ni. Morda malo sreče, a veliko koncentracije in treningi, treningi, treningi.

V tem času je dosegla številne uspe-he, nekaj smo jih beležili tudi v policiji. Pove, da ima precej državnih rekordov. Velikokrat je podrla tudi svoje lastne. Ima eno medaljo s svetovnega prven-stva, nekaj medalj z evropskega, vrhun-ski uspeh s sredozemskih iger. Sama jih ne šteje. Je skromna in srčna.

Pri tekmi je veliko, kar 80 odstotkov uspeha odvisnega od psihološke pri-prave tekmovalca: »Skozi tekmo se v tvoji glavi dogaja marsikaj. Tekmovanje

je časovno omejeno. Takrat ti marsikaj šine skozi glavo. Bistvena je koncentra-cija. Zbranost je tista, ki šteje. Streljanje – merjenje, dihanje, proženje in položaj – po mojih izkušnjah predstavljajo do-brih 20 odstotkov uspeha.«

»Čeprav gre za statičen šport, moraš biti tudi kondicijsko zelo dobro pripra-vljen. Tek je najboljši dopolnilni šport za kondicijsko pripravo, delam tudi stabili-zacijske vaje, vaje za ravnotežje in hrb-tenico,« pove drobna Renata, ki pa kljub prigovarjanju noče izdati, koliko sklec naredi, da lahko tako uspešno rokuje s samostrelom. »Kljub temu se leta po to-likih letih vrhunskega športa in trenira-nja na telesu že poznajo,« doda mamica dvojčkov, ki ju streljanje ne zanima pre-več: »Raje imata nogomet.«

Ves čas svoje kariere, od mladinske kategorije naprej, tekmuje za sloven-sko strelsko reprezentanco: »Streljam z


VArNOST

različnimi vrstami orožja in sem edina strelka, ki strelja z vsem možnim tekmo-valnim orožjem, z zračno puško, z malo-kalibrsko puško, puško velikega kalibra in samostrelom.«

Časovno je zelo zasedena, prostega časa skorajda nima, a pove: »Imam res srečo, da v službi podpirajo moje delo.«

V 30 letih pa se lahko zgodi tudi, da kdaj motivacija upade. Ob tem izda: »Se-veda sem že hotela vreči puško v koru-zo. A je preveč draga, da bi si to lahko privoščila. Malo za šalo, malo za res. Tak športni samostrel stane več tisoč evrov.«

»Samostrel za tekmovanje mi je po-sodil Rajmond Debevec, za kar se mu moram posebej zahvaliti,« pove. Raj-mond ji prav tako posoja puško velike-ga kalibra, ki stane okoli 7.000 evrov, seveda brez nabojev in strelske opreme. Ustreznega športnega strelišča na 300 metrov in za samostrel na 30 metrov v Sloveniji nimamo, zato si treninge prila-gaja tako, da trenira z laserskim merilni-kom na krajši razdalji, ki natančno poka-že odstopanja.

Puška Rajmonda Debevca gor ali dol, za vrhunski rezultat svetovne prvakinje je bilo treba pokazati veliko več. Kljub

temu pa se je naša vrla specialka ob bok postavila tudi Rajmondu Debevcu in Ro-bertu Markoji. V policiji imamo sicer še eno odlično strelko – leta 2001 je ekipni naslov svetovnih prvakinj na 10 metrov dosegla Zdenka Štern.

Iskreno smo lahko ponosni na izje-mne športnice in športnike v naših vr-

stah. Že enajstkrat najboljša strelka leta Strelske zveze Slovenije je gotovo ena izmed velikih ljudi – ne le v naših vrstah, temveč tudi na najvišji državni ravni, na katere smo lahko upravičeno ponosni.

Besedilo: Monika Golob, SOJ SGDP GPUFoto: osebni arhiv Renate Oražem

ŠPORT


VArNOST

49

ŠPORT

MEDNARODNA POLIcIJSKA JADRALNA REGATA IccA

Mednarodna policijska jadralna regata IccA je bila prvič organizirana leta 1989 na Nizozemskem, ko se je skupina jadralskih navdušencev iz Interpola odločila povabiti jadralce, zaposlene v organih pregona, na tekmovanje v jadranju. Podatkov o tem, koliko posadk se je regate tudi udeležilo, nimamo, se pa je ta nedvomno »prijela« in postala tradicionalna.

Od takrat se je regata odvijala vsaki dve leti, število posadk pa se je večalo iz leta v leto, tako da so ga morali omejevati, udeleženci pa so prihajali iz večine držav takratne Evropske unije in tudi Avstralije.

Od leta 2003 so regato organizirali pod okriljem Europola, leta 2013 pa so se odločili, da z organizacijo zaključijo. V do-govoru s SPSTeamom (Slovenian Police Sailing Team), ki je na zadnjih treh tekmovanjih zastopal slovenske barve, je padla odločitev, da se regata preseli na Jadransko morje.

Prvo regato pod slovensko organizacijo smo poimenovali International Coppers Cup Adria – ICCA in je potekala od 19. do 26. septembra 2015 na Hrvaškem. Organizator, jadralno društvo Tikve & Co., se je odločil za sodelovanje z Marino Hra-mina na Murterju, ki je ponudila odlične pogoje in 24 enakih jadrnic bavaria 46 cruiser, ki so jadralcem skozi ves teden nu-dile veliko jadralskih užitkov. Udeleženci so prišli s Švedske, Nizozemske, Irske, Anglije, Norveške, Švice, Nemčije, Belgije, Italije, Španije, Hong Konga in Slovenije.

Vrhunec dogajanja na kopnem je bil nedvomno v sredo, ko smo na dogodku, ki smo ga poimenovali Slovenski večer, predstavili pomursko kulinariko, vinsko ponudbo in turizem.

Po štirih jadralnih dnevih je zmaga pripadla švedskim ja-dralcem, ekipi Vikingi, slovenska posadka SPSTeam pa je po

odličnem jadranju zasedla nehvaležno četrto mesto z ena-kim številom točk kot tretjeuvrščeni. Drugo mesto je zasedla posadka Amsterdam z Nizozemske in tretje Wish z Norveške. Slovenske barve so zastopali Mitja Vehovec kot skiper ter po-sadka: Zoran Kosi, Tomislav Habulin, Aleksander Mravljak, Jože Mihalič in Domen Medved. Za vrhunsko in na vseh dosedanjih regatah najboljšo uvrstitev jim kot glavni organizator iskreno čestitam.

Organizacijski odbor smo sestavljali Aleksander Jevšek kot častni predsednik, Franjo Stančin kot glavni organizator in De-jan Ravter kot organizator in drugi sodnik. Za multimedijske vsebine pa sta poskrbela Danilo Golob in Špela Štamol. Ne smemo pozabiti še na več članov jadralnega društva Tikve & Co., ki so seveda poleg sponzorjev s svojim delom pripomogli k uspešni izvedbi dogodka.

Na petkovem zaključnem večeru so pohvale kar deževale, saj je večina udeležencev prvič zajadrala na Jadranu in kar ni mogla verjeti, da se lahko tudi ob tem času kopajo v morju ter jadrajo brez debelih zimskih oblačil, česar so bili vajeni doslej. Skupna ugotovitev in želja ekip je bila, da prireditev ostane tradicionalna in da se vidijo ponovno čez dve leti.

Cilj organizatorja je vsekakor regato preseliti v Slovenijo in, kakor hitro bo mogoče, omogočiti zadostno število »monoti-pnih« jadrnic.


VArNOSTŠPORT

• Franjo Stančin: »Glavni krivec za moje jadralske začetke je Zoran, ki me je leta 2001 trmoglavo prepričeval, naj se udeležim tečaja skupaj z njim. Pa sem šel in se okužil. Do lanskega leta, ko sva končno ustanovila društvo Tikve & Co., sva združevala prijatelje in znance v istoimenskem »združenju« in z njimi vsako leto jadrala po Jadranu, v zadnjem času pa tudi dlje. Leta 2009 sem nekje opazil razpis za regato ICC na Nizozemskem, vendar sem na to tudi pozabil. Hitro sta me na regato spomnila Tommy (Habulin) in Zoran. Organizirali smo se in prvič šli tja leta 2009 in nato vsaki dve leti do 2013, ko so nam prijatelji na Nizozemskem sporočili, da je to zadnja regata pri njih. Spet smo se organizirali in se odločili, da jo preselimo na Jadran in preimenujemo v ICCA. Tako sem iz tekmovalnih vod prestopil v organizacijske. Moram priznati, da je bilo prej lažje, je pa bilo toliko bolj sproščujoče po koncu ICCA 2015, ko smo doživeli reakcijo udeležencev. Uspeh regate je za nas obveza, da bomo prihodnjič še boljši. Že v naslednjem letu so nam namreč zaupali organizacijo (sicer neuradnega) svetovnega policijskega prven-stva v jadranju, kjer bo sodelovalo okoli 20 ekip iz Evropske unije, Hong Konga, čakamo pa tudi potrditve iz Avstralije in Kanade.«

• Zoran Kosi: »Z jadranjem sem se začel ukvarjati leta 1999. Naša druščina ljubiteljev jadranja se je iz leta v leto večala. V prvih nekaj letih sem jadranju posvetil večji del svojega dopusta, vendar pa sem se vedno želel preizkusiti tudi v tekmovalnem jadranju. Udeležil sem se nekaj »domačih« regat, nato pa se je naenkrat prikazala možnost udeležbe na mednarod-ni jadralski regati organov pregona pod okriljem fundacije Interpol na Nizozemskem. Na regati ICC (Interpol Coppers Cup), ki je vsaki dve leti potekala v Medembliku, so sodelovali večina evropskih držav in predstavniki Avstralije. Z vsemi posadkami smo stkali prijateljske vezi in po odločitvi nizozemskih organizatorjev, da leta 2013 prekinejo 26-letno tradicijo, smo se odločili, da prevzamemo organizacijo regate in jo preselimo na nam prijaznejšo Jadransko morje. In tako smo v septembru 2015 izpeljali regato, na kateri je sodelovalo 24 ekip. Naša ekipa, ekipa slovenske policije, je iz leta v leto izboljševala rezultat, saj smo od leta 2009 osvojili najprej 12., nato 10., 9. in nazadnje 4. mesto. Na zadnji regati so bili tudi pogoji za vse ekipe enaki, saj smo tekmovali s popolnoma enakimi jadrnicami. Članom ekipe, ki je zastopala barve Slovenije, se še enkrat zahvaljujem za sodelovanje in odličen rezultat. Gledamo pa tudi že naprej in se pripravljamo na naslednje regate.«

Besedilo: Franjo Stančin

Ministrstvo za notranje zadeve Republike SlovenijeLetnik LXIIIISSN 2232-318X

4/2015

revi

ja

Documents

Varnost 4/2015