strokovne informacijestrokovne informacijeSTROKOVNE INFORMACIJESTROKOVNE INFORMACIJESTROKOVNE INFORMACIJESTROKOVNE INFORMACIJE

http://tio2-center/index.php

������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������

74tretje

četrtletje2006

Uvodnik Možnost avtomatskega nadzora procesa

kalcinacije KM - upravljanje z znanjem Izdelava strani

Nanotehnologija – tehnologija 21. stoletja

Pravopis, slog in uglajenost pisanja (IV) Povzetki zaključnih poročil

raziskovalno-razvojnih nalog in projektov

UvodnikTudi v poletnem času ustvarjalnost naših sodelavcev ne zamre in jesenska številka Modre strani ponovno prinaša nekaj zanimivih prispevkov.

Eden ključnih procesov v proizvodnji titanovega dioksida je kalcinacija, ki pa je kljub navidezni enostavnosti zelo kompleksen proces. Eden ključnih problemov pri obvladovanju procesa je merjenje odstotka rutila na izhodu iz peči. Sedaj to po-teka z jemanjem vzorcev na izhodu iz peči in njihovo analizo v laboratoriju. To pa je časovno zamuden postopek in vnaša veliko zakasnitev v že tako počasen proces in s tem zelo otežuje vodenje procesa. Kakšne so nove možnosti, ki bi omogočile hitrejše analize vzorcev v proizvodnji, nam v svojem prispevku predstavlja mag. Marinčeva.

Načelno vsi radi poudarjamo pomen znanja za uspeh podjetja. Vsi strokovnjaki pa se ob svojih nalogah kdaj srečamo s problemom, ko vemo, da so podoben pro-blem že poskušali reševati, a ne najdemo ne dokumentov o teh aktivnostih ne ljudi, ki so se z njimi ukvarjali. Znanje, ki se je ob tem nabralo, je ostalo v glavah ljudi in je z njihovim odhodom izgubljeno, tako da smo prisiljeni vso pot prehoditi še enkrat. Kakšni so pristopi k reševanju problema upravljanja znanja, ki pesti večino podjetij, nam nakaže avtor naslednjega prispevka.

Naslednji prispevek je nadaljevanje članka iz 72. številke. V njem nam avtor pred-stavi proces nastajanja spletne strani našega podjetja in rešitve, ki so bile pri tem uporabljene.

Vse pogosteje v različnih medijih zasledimo prispevke o perspektivah in izdelkih, ki temeljijo na nanotehnologiji. Kaj nanotehnolgija sploh je, in kako že in še bo vpli-vala na naše življenje, boste lahko zaslutili iz prispevka o tej tehnologiji, ki jo mnogi imenujejo tehnologija 21. stoletja.

Ker so naši pisni izdelki ogledalo kultiviranosti in obvladovanja jezika, je to bistveno za razumljivost in jasnost izražanja, zato nikar ne spreglejte člankov o pravopisu. Izboljšajte si svoje jezikovno znanje in prispevajte svoj delež k povečevanju funkci-onalne pismenosti Slovencev.

In za konec še vodilo. Uporabite spoznanja iz člankov, po svojih močeh poskrbite, da bodo vaše znanje in izkušnje dokumentirani in vadite svoje sposobnosti pravil-nega izražanja in pisanja s prispevki za Modro stran.

Glavni urednikmag. Vladimir Vrečko

mag. Smilja Marinc

Možnost avtomatskega nadzora procesa kalcinacije

Kalcinacija je eden ključnih procesov pri pridobi-vanju pigmentnega titanovega dioksida. Poteka v kalcinacijski peči (v CC sta to dve 48 m dolgi cevi, notranjega premera okrog 2,5 m, ki sta na-gnjeni in se vrtita, temperature v njiju pa doseže-jo do 1000 °C), skozi katero potuje gel TiO2. 2H2O z do 10 % H2SO4 . V kalcinacijski peči poteče tvor-ba želene kristalne strukture ob vzporedni rasti delcev in izhajanju SO3 in vode.

Pigmentni rutilni TiO2 mora imeti: čim manj prisotnega anatasa in optimalno velikost delcev.

V rutilu prisoten anatas poslabšuje svetlobno/vremensko obstojnost pigmenta oz. sistemov, kamor se pigment vgrajuje. Optimalna velikost delcev (vedno govorimo o populaciji velikosti delcev) pa zagotavlja dobre pigmentne lastnosti prahu.

Pri kalcinaciji je torej nujna zelo dobra regulacija procesa, ki jo izvajamo: z dodatki pigmentacijskih soli, z dodatkom rutilizacijskih kali (oboje se dodaja

v gel), s pogoji obratovanja peči (temperatura, zadr-

ževalni čas materiala, polnitev ipd.), s spremljanjem spreminjanja kristalne struktu-

re – merjenje %rutila (%R) na določenih toč-kah,

s spremljanjem optičnih lastnosti materiala.

Kontrola procesa trenutno v CC poteka tako, da v določenih časovnih intervalih odvzamemo vzorce na dveh mestih iz peči in vzorca izhoda iz peči. Vroče vzorce prinesemo v laboratorij Kon-trole proizvodnega procesa, kjer jih ohladimo, zmeljemo, izdelamo tablete za merjenje %R in optične meritve belega prahu, izdelamo pa še sivo pasto, za merjenje optičnih parametrov v sivem mediju.

%R merimo z rentgensko praškovno difrakcijo (XRD) po standardizirani metodi.Kemijska analiza (kontrola dodatkov pigmen-tacijskih soli) poteka v Službi kakovosti dvakrat dnevno, tako da dobimo rezultate z zamikom nekaj ur.

Pri določenih dodatkih pigmentacijskih soli, do-ločenem dodatku rutilizacijskih kali in določenih pogojih obratovanja peči velja, da pri dosega-nju približno 99,5 %R dosežemo tudi optimalne optične lastnosti pigmenta oz. optimalno popu-lacijo velikosti delcev. Material, ki doseže 100 %R in je še nadalje izpostavljen visokim temperatu-ram, ima slabše optične lastnosti, ker prihaja do sintranja delcev oz. njihove prekomerne rasti.

Merjenje %R je torej pri kalcinaciji izredno po-membno.

XRD – rentgenska praškovna difrakcija – je me-toda, ki temelji na sipanju rentgenskih žarkov na atomih oz. ionih v kristalni rešetki in interferenci uklonjenih žarkov. Ker je kristalna struktura peri-odična, pride pri različnih vpadnih kotih z interfe-renco uklonjenih žarkov do mnogih difrakcijskih maksimumov, ki jim lahko izmerimo lego in in-tenziteto. Z analizo tako dobljene uklonske slike lahko določimo kristalno strukturo vzorca. Rent-genski žarki so uporabni za raziskavo kristalov, ker so valovne dolžine istega reda velikosti, kot je razdalja med posameznimi delci v kristalni mreži. Z rentgenskim praškovnim difraktomerom po-snamemo torej spektre – položaj in intenziteta vrhov pa je značilnost kristalne strukture. Anatas in rutil imata zelo značilna difraktograma, z zelo značilnima vrhovoma najvišje intenzitete (anatas pri 25,4 °2Theta in rutil pri 27,5 °2Theta). Metoda določanja razmerja anatas-rutil je standardizira-na in temelji na razmerju intenzitete vrhov na difraktogramu.

Zaradi rentgenskih žarkov, ki so nevarni za člo-veka, so rentgenski aparati robustne izvedbe, za-gotovljeno mora biti hlajenje izvora, postavljeni morajo biti v klimatiziranem prostoru. On-line merjenje s to metodo ni možno.

Problem je znan vsem proizvajalcem pigment-nega TiO2 po sulfatnem postopku. Članek /1/ in ostali pa ponujajo rešitev z on-line merjenjem %R z uporabo Ramanove spektroskopije.V bistvu gre za objavo razvojnega dela skupine, ki je z delom začela leta 1993 in do objave omenje-nega članka 1999 /3/ v Raman Rewiew in paten-tiranja /2/ v letu 2001, uspela tudi vgraditi sistem v štiri tovarne TiO2 firme Huntsman Tioxide.

Slika 1: Difraktograma standardnih vzorcev za 100 % anatas in 100 % rutil (KPP –CC)

Podobno kot dobimo z XRD za anatas in rutil različne difraktograme, dobimo z Ramanovo spektroskopijo spektrograma, ki imata pike na različnih mestih.

Ramanovo sipanje je imenovano po indijskem znanstveniku C. V. Ramanu, ki ga je odkril že leta 1928. Če svetloba pade na material, ima večina odbite svetlobe enako energijo (frekvenco in torej tudi valovno dolžino) kot vpadna svetlo-ba (Rayleighjevo sipanje). Zelo majhna frakcija

vpadne svetlobe (1 v 10 milijonih) pa izmenja energijo z molekulami v materialu. Ta del sipane svetlobe, ki ima spremenjeno energijo, je ime-novan po Ramanu. Ramanovo sipanje nastane s spremembami vibracijske, rotacijske ali elektron-ske energije v molekuli. Z analizo sipane svetlo-be lahko torej določimo vibracijske in rotacijske spektre molekul. Rutil in anatas imata zaradi raz-lične kristalne strukture zelo različna vibracijska spektra, kar omogoča določanje njunega raz-merja v mešanici.

Slika 2: Ramanova spektra anatasa in rutila /1/

Slika 3: Ramanovi spektri različnih količin prisotnega anatasa v mešanici anatas/rutil /1/

Pri Ramanovi spektroskopiji gre torej za uporabo monokromatske laserske svetlobe z valovno dol-žino v vidnem delu spektra in zahtevno analizo sipane svetlobe. Aparat sam mora stati v prosto-ru s kontrolirano klimo. Laserski žarek in odbito svetlobo pa lahko vodimo po optičnih kablih. Povedati je treba, da je neposredna laserska sve-tloba tudi nevarna za človeka in so pri uporabi potrebni določeni varnostni ukrepi.

Članek /1/ dokaj natančno opisuje osnove mer-jenja, vgradnjo sistema v proizvodnjo TiO2 in opozarja na težave, ki so jih morali za uspešno delovanje sistema raziskovalci odpraviti.

Ker gre za meritve v zelo zahtevnih pogojih – visoka temperatura, prašenje (TiO2 je dokaj trd, abraziven material) in “kisla” atmosfera – prihaja-jo ravno pri merjenju %R do izraza vse prednosti Ramanove spektroskopije: signale (dovodne in odvodne) je možno pre-

vajati do spektrometra po optičnih kablih in tako omogočiti namestitev aparata v kontro-lirani atmosferi,

sama meritev (osvetlitev vzorca z lasersko sve-tlobo in zbiranje odbitih žarkov) lahko poteka skozi stekleno “okno”, ker steklo ne vpliva na kvaliteto meritev.

Kljub vsem v članku opisanim prednostim ne gre za neposredne meritve vzorcev v peči, temveč za on-line analiziranje v posebej za to izdelanem obvodu materiala pri izhodu iz peči.

Ramanova spektroskopija v Sloveniji ni neznana. Med drugimi jo uporabljajo pri analiziranju spo-jin v Odseku za anorgansko kemijo in tehnologi-jo na Inštitutu Jožef Stefan. Aparat firme Renis-haw je postavljen v ločenem prostoru, detektor – povezan z aparatom z optičnim kablom – pa lahko namestijo na reakcijsko posodo v labora-toriju in tako neposredno spremljajo kemijske sinteze. Delovanje naprave mi je prijazno razložil dr. Jesih.

Viri:[1] Ian M. Clegg, Neil J. Everall, Bert King, Hugh

Melvin and Coli Norton: On-Line Analysis Us-ing Raman Spectroscopy for Process Control during the Manufacture of Titanium Dioxide; Applied Spectroscopy, Vol 55, No 9, 2001.

[2] EP 0 767 222 B1, 10.01.2001, avtorji patenta: J. P. Besson, P. W. B. King, T. A. Wilkins, M. C. McIvor, N. J. Everall, lastnik: Tioxide Group Services Limited, London W14 0QL (GB).

[3] B. King, Ian Clegg, Neil Everall: Increasing TiO2 production by closed-loop Raman; Raman Review, Fall 1999 (Internet).

[4] Dr. Neil Everall: Revolutionising the Manu-facture of Titanium Dioxide using Process Raman Spectroscopy; Abstracts for Particu-late Analysis Seminar, 18th June 2003 at The Wilton Centre, Redcar, Cleveland (Internet).

Roman BrozNeizkoriščene možnosti informatike

KM - upravljanje z znanjemProblemKo so v razvojnem oddelku podjetja Ford žele-li razviti nov avto po vzoru modela Taurus, ki je bil eden najuspešnejših v njihovi zgodovini, so se znašli pred težavo. Želeli so ponoviti razvojni proces na isti način, kot je bil uporabljen takrat, a žal niso našli niti enega zapisa, ki bi dokumentiral celoten postopek.

Ko so v Rusiji želeli najeti ameriško podjetje In-ternational Harvester, da bi jim postavilo še eno tovarno, kakršno so 20 let prej tam že zgradili, se je izkazalo, da ni v podjetju niti enega, ki je so-deloval pri projektu, prav tako pa ni bilo nobenih dokumentov s katerimi bi si lahko pomagali.

To sta le dva najbolj razvpita primera izgube znanja. Res je, da sta oba iz ZDA, kjer je mobil-nost delovne sile mnogo večja kot pri nas. A to ne pomeni, da pri nas problemov povezanih z izgubljanjem ali neobvladovanjem znanja nima-mo. Pogosto se jih žal niti ne zavedamo celovito, ampak le, ko nanje naletimo v kriznih situacijah. Kolikokrat se je zgodilo, da so šle dolge ure za reševanje tehničnega problema, medtem ko je proizvodnja stala, dokler ni prišel mimo nekdo, ki se je s tem že srečal in rekel: “Zakaj pa ne naredite tako …?” Koliko napakam bi se lahko izognili, če bi vedeli, da jih je nekdo pred nami že naredil? Koliko dela je bilo podvojenega, ker o njem ni bilo nobenih zapisov, ljudje pa se med seboj niso poznali? Koliko tisoč ur je bilo vloženih v dogna-nja, ki so, celo zapisana, ostala za vedno izgublje-na v predalih?

Kaj je to upravljanje z znanjem? (Knowledge Management)Ena od definicij prihaja od svetovno znanegasvetovalnega podjetja Gartner: “Obvladovanje znanja prinaša celovit pristop k prepoznavanju, zajemanju, shranjevanju, pripravi, razdelitvi in vrednotenju nekaterih informacij podjetja. Te informacije lahko vključujejo dokumente, zbirke podatkov, navodila in postopke, kot tudi nedo-kumentirane izkušnje, strokovna spoznanja shra-njena v spominu ljudi.”

Običajno se uvajanje sistema obvladovanja zna-nja povezuje (vsaj z enim) s ciljem kot npr: večja učinkovitost dela, konkurenčna prednost ali po-večana inovativnost.

Čeprav so mnoge aktivnosti, ki jih običajno ob-sega KM že obstajale v podjetjih (npr. sestanki za informiranje, uvajanje novih delavcev, knjižnice in arhivi itd.) je nova paradigma, ki jo uvaja KM – povečevanje in boljša izraba intelektualne-ga kapitala.

Sistem upravljanja z znanjem lahko razdelimo na tri dele: Viri znanja - organizacija in ljudje v njej. Uporaba znanja - poslovni procesi. Informacijski sistem – tehnologija.

Osnovni gradniki sistema za upravljanje z zna-njem so: upravljanje z vsebino in informacijami. Pod to

področje uvrščamo digitalne multimedijske arhive, baze znanja, informacijsko podprt pro-ces priprave znanja, sledenje znanja in orodja za pripravo in upravljanje z znanjem. Ključne-ga pomena pri tem je enoten model popisa znanja s podatki o vsebini, komunikacijah, me-todah, uporabnikovih značilnostih in potrebah ter z navezavo na poslovne podatke;

zajemanje znanja in spremljanje ter krmiljenje pretoka znanja (postopki, sodelovanje v real-nem času);

prenos znanja in informacij (informacijski po-rtali, inteligentna preiskovanja, izobraževanje preko elektronskih medijev, prilagajanje po-trebam posameznika itd.);

analize podatkov ter generiranje novega zna-nja (data, text in web mining, skladiščenje po-datkov, business intelligence itd.). Sem sodijo metode za analizo velikih količin strukturiranih in nestrukturiranih podatkovnih baz, ki jih je dandanes mogoče shraniti na pomnilniške medije in običajno popisujejo poslovne pro-cese ali druga dogajanja relevantna za analizo in katerih globje razumevanje omogoča po-membne konkurenčne prednosti.

Kakšne koristi prinaša KMS (Knowledge Management System)?Nekatere koristi se da najti v prihrankih, ki jih lah-ko prinese vsakršna oblika boljše organiziranosti in učinkovitejšega izvajanja. Dejstvo, da naprave v podjetjih imamo, da se ne spreminjajo pogo-sto, nas napeljuje k temu, da je eden glavnih motorjev, ki bo poganjal podjetje v prihodnosti – intelektualni kapital v obliki znanja in idej. S

tem si zagotovo zasluži dovolj pozornosti. Zato praktiki KM zagovarjajo stališče, da mora znanje biti dostopno in predstavljati osnovo sodelova-nja, pri čemer mora biti to sodelovanje skladno s poslovnimi interesi podjetja. Uspešen KMS pod-jetju pomaga doseči: enostaven dostop do najboljših/najnovejših

dognanj pomembnih za podjetje, hitro iskanje potrebnega znanja, vedenje o tem kdo je kaj počel, hitrejše reševanje problemov, novi zaposleni postanejo prej učinkoviti, možnost uvajanja elektronsko podprtega uče-

nja, zmanjšanje podvajanja dela in ponavljanja na-

pak, preprečevanje izgub znanja.

To posledično prinese učinke kot so: pospeševanje inovativnosti s spodbujanjem

prostega toka idej, zmanjšanje fluktuacije zaposlenih zaradi pre-

poznavanja vrednosti znanja zaposlenih in na-grajevanja tega,

izboljšanje dela s strankami s hitrejšim odziva-njem na njihove potrebe,

izboljšanje dobičkonosnosti zaradi učinkovi-tejšega dela,

optimiziranje in ukinitev nepotrebnih proce-sov v podjetju zaradi doslednejšega upošteva-nja izkušenj.

Upravljanje znanja pomaga povezati ljudi, ki iš-čejo znanje, s tistimi, ki ga imajo. Osredotoča se na zajem podatkov, ki so lahko shranjeni v doku-mentu ali podatkovni bazi, ali pa so tiho prisotni v obliki znanja in izkušenj v glavah zaposlenih.Nikakor pa ne smemo pozabiti, da mora smoter uvajanja upravljanja znanja vedno biti poveče-vanje poslovne uspešnosti podjetja v globalnem smislu. Ustvarjanje novih zapletov in stroškov, ki teh ciljev ne bi dosegalo, vsekakor ne bi imelo smisla.

Katere so najbolj znane KMS rešitve?Začuda tokrat ne bomo omenjali nobenih go-tovih rešitev in ponudnikov. Zakaj ne? Zato, ker KMS za svoje delovanje ne potrebuje nič po-sebnega. Gre le za dobro organizirano izrabo obstoječih tehnologij (podatkovne zbirke, do-kumentacijski sistem, intranet in omrežne teh-nologije, portal, iskalniki in orodja, ki omogočajo skupinsko delo). S tem se lahko podjetje izogne prenekaterim stroškom in “kupovanju megle”. Ne bo pa odveč pri uvajanju angažirati svetovalca z dokazanim poznavanjem problematike in doka-zanimi uspešno izvedenimi rešitvami.

Dejstvo je, da obstajajo tudi kritiki, ki pravijo, da je pojem upravljanja znanja zgrešen, saj da gre pri tem za zbiranje, urejanje in iskanje informacij, medtem ko je znanje v glavah ljudi. Vendar pre-več dlakocepiti z izrazoslovjem nima smisla, če razumemo vsaj osnovni cilj aktivnosti.

Uvajanje v praksoKot lahko ugotovimo, ne prinaša po računalni-ško-informacijski plati KMS (Knowledge Mana-gement System) nič revolucionarnega, nobene nove tehnologije. Lahko pa s pridom izrablja znane komponente. O njem ni potrebno razmiš-ljati kot o še enem novem sistemu, ki nas bo stal gore denarja. Celo najbolj priporočen pristop je – začeti z majhnim, se sproti učiti in prilagajati aktivnosti novim spoznanjem. Kot vedno je po-anta v tem, da lahko IT ponudi tehnično osnovo. Organizacijo, motivacijo, izobraževanje, nagraje-vanje, kakovost, nadzor in zagotavljanje izvajanja pa morajo zagotoviti druge strukture v podjetju. Pri upravljanju znanja pravzaprav sploh ne gre za to ali ga v podjetju izvajati ali ne, ampak kako ga izvajati in kakšne metode in pripomočke pri tem uporabljati. Tu pa lahko informacijska tehnologi-ja priskoči na pomoč. Vse ostalo je v ljudeh.

Viri [1] Carl Frappaolo, Knowledge Management.[2] Scott Davidson, Knowledge Management:

An Overview, članek.[3] Carla O’dell, C. Jackson Grayson, If Only We

Knew What We Know: The Transfer of Inter-nal Knowledge and Best Practice.

[4] www.wikipedia.org[5] www.kmresource.com[6] www.cio.com[7] www.gartner.com[8] www.hummingbird.com

Matjaž SušaSpletna stran Cinarne Celje – drugi del

Izdelava straniUvodni povzetek prvega dela:V prvem delu sem podal začetke izdelave splet-nih strani, ki izhajajo iz starih strani nastalih pri firmi Maček. Opisal sem težave pri izdelavi prvihtestnih strani, spoznavanje s HTML (Hyper Text Markup Language ) jezikom in FrontPage pro-gramskim orodjem. Zaradi počasnosti prikazo-vanja strani sem opustil Front Page in se podal v programiranje s HTML kodo. Testne strani so bile dobra šola v pripravi arhitekture, oblike in programiranja. Bolj kot osvajanje web tehnolo-gije sem imel težave pri zbiranju ustreznega vse-binskega gradiva. Malo je bilo ustreznih računal-niško obdelanih besedil in slik ter praktično nič oblikovnih predlog. Testne strani so se »pilile«, tako da sem jih najprej naredil, jih predstavil od-govornim za posamezni segment, ki so na njih podali svolo kritiko, ustrezno spremenil strani in jih znova podvrgel kritiki. Tak način je dolgotra-jen, je pa edino mogoč, če ni projektne skupine, ki bi si razdelila delo.

Arhitektura straniZa spletne strani si je bilo potrebno najprej za-misliti ustrezno arhitekturo, ki bo določala: ciljno usmeritev strani, vsebinske in oblikovne elemente, razporeditev po spletni strani.

Ciljna usmeritev nam določa željene skupine obiskovalcev (npr. kupci, poslovni partnerji, upo-rabniki proizvodov in storitev, študenti, infor-mirana javnost itd ), za katere naj bodo spletne strani orientirane in kaj želi podjetje z njimi do-seči ( npr. tržiti izdelke, poslovanje s partnerji B2B, izvajanje storitev B2C, izboljšati prepoznavnost podjetja, informiranje javnosti itd ). Ciljna usme-ritev je primarna in njej je podrejena vsa nadalj-na izgradnja spletnih strani. Moje mnenje glede ciljne usmeritve za naše podjetje je, da so ciljna skupina obiskovalcev poslovni partnerji, upo-rabniki proizvodov in informirana javnost, ter da želi podjetje s spletnimi stranmi izboljšati pre-poznavnost podjetja in informirati javnost. Zato sem tudi vsebinsko in oblikovno kreiral spletne strani v tej usmeritvi.

Vsebinski in oblikovni elementi (kazala, besedila, slike, simboli, zvok in animacija) so gradniki vsa-ke spletne strani ter predstavljajo drugi najpo-membnejši del.

Kazalo mora učinkovito in pregledno, z najmanj hiper povezavami, omogočiti dostop do željene-ga podatka na podstraneh.Besedila morajo biti pripravljena vsebinsko in oblikovno na tri dele: naslov, ki jasno opredeli besedilo. Možni so

tudi podnaslovi glede na obsežnost in pomen besedila,

kratka zgoščena vsebina, razširjena jedrnata vsebina.

Povezovanje med deli besedila poteka s hiper-povezavami. Takšna zgradba besedila omogoča bralcu da, hitro pride do splošne informiranosti, če pa želi poglobljene informacije lahko preko hiper povezav vrta v globino besedila.Slike so pomemben del spletnih strani saj nosijo hitro informacijo in omogočajo vizualno ugodje obiskovalca.Simboli so slike in povezovalni elementi ter nosijo tudi takšne lasnosti. Običajno so manših dimen-zij, imajo jasno izražene lasnosti, ali pa uporab-ljajo komentarje, ki opisujejo njihove lasnosti. Za primer vzemimo znak podjetja v naslovni vrstici, ki običajno omogoča hiper povezavo na glavno spletno stran. Ikone znanih programov (Adobe Reader, Word, Excel itd.), ki povedo v kakšni obliki je kakšen podsklop – besedilo v hiper povezavi. Zvok in animacija omogočata prijaznejši, nepo-srednejši stik z obiskovalcem spletne strani in zahtevata jasno ter neposredno vključitev. Ome-jitev je v tem, da rabijo obiskovalci ustrezno raču-nalniško opremo.

Razporeditev po spletni strani pomeni funkci-onalno razmestitev elementov in povezav po strani. Vsaka spletna stran ima lahko svojo ne-odvisno razporeditev, kar pa ni najpametneje, saj obiskovalce lahko zbega. Ljudje fotografsko dojemamo svet, zato lažje sledimo ponavljajo-čim vzocem in so nam poenotene spletne strani prijaznejše. Vsako odstopanje od unificirane po-stavitve mora imeti logično in prijazno rešitev. Za razmestitev po spletni strani sem vzel klasični splošni empirični model, ki ga srečujemo na več-ini spletnih strani.

Model se mi je zdel enostaven in pregleden ter kot tak prijazen do obiskovalca. Za postavitev modela je bila pomembna tudi takratna najnižja povprečna raven PC-jev in povprečna nastavitev

prikaza zaslona (800 x 600 pik), da se lahko splet-na stran prikaže v celoti.

Oblikovanje straniNaslednji korak v izgradnji spletnih strani je bilo njihovo oblikovanje na začrtano arhitekturo. To mi je povzročalo precej težav, saj je dojemanje oblikovanja obiskovalca čisto subjektivno. Stran se mu dopade ali ne, kar pove obiskanost strani. Dopadljivost spletnih strani je najtežja zadeva, saj mora poiskati povprečni okus obiskovalcev ciljne skupine in ga vkalupiti v oblikovna merila. Zato je na področju oblikovanja spletnih strani največ pripomb in razhajanj. Testne strani sem oblikoval sam, a sem hitro ugotovil, da rabim pomoč. Oblikovanje zahteva strokovnjaka in ni zgolj estetski čut posameznika. Za pomoč sem poprosil g. Selimoviča, ki je naš oblikovalec in umetnik. Skupaj sva pripravila osnovne oblikov-ne sklope; naslovne vrstice, kazala, slike, simbole, ozadja itd. Pripravila sva nekaj vzocev strani, med katerimi so odgovorni naredili izbor.

Oblikovanje ne pomeni samo grafičnega desig-na, ampak tudi oblikovanje besedil na straneh, pripetih besedilih in povezavah. Spletne strani morajo imeti usklajena besedila in grafično po-dobo, tako da se lahko obiskovalec hitro orienti-ra in intuitivno brska po spletnih straneh.To je tudi običajna past za programerje, v katero sem se v začetku ujel tudi sam. Programer raz-mišlja s stališča tehnologije in programiranja ne

pa s stališča obiskovalca, ki je uporabnik in so mu pomembne informacije. Vsebina spletnih strani in njena ažurnost je pomembnejša od same ob-like podajanja in tehnologije.

Tehnologija:Testne spletne strani so mi pokazale pomemb-nost vsebine v primerjavi s tehnologijo, in da kvalitetna vsebina ne nastane kar tako. Naj-več težav sem imel pri zbiranju in pripravljanju vsebinskega gradiva. Še sedaj je največ težav z ustreznimi ažurnimi besedili in informacijami, ki jih je najtežje pridobiti, in tu »pade« še tako teh-nološko kvalitetna stran.Testne strani sem pripravljal s FrontPage progra-mom. Programiranje ni zahtevalo veliko znanja HTML spletnega jezika in sem testne strani pri-pravil zelo hitro. Pokazala se je slabost v obširni kodi in s tem posledično počasnejšem delova-nju. Težave so se začele tudi z uporabo poda-tkovnih baz.Zapustil sem Front Page in si izbral preprost brezplačen urejevalnik (editor) za HTML in druge spletne jezike. Moje znanje HTML-ja, ker nisem bil na nobenem tečaju, je bilo v začetku zelo skrom-no. Prebijal sem se z iskanjem ustreznih knjig in literature na internetu. Največ osnovnega znanja sem našel na spletni strani www.w3schools.com, ki jo še sedaj redno obiskujem.Poleg HTML jezika, ki je osnovni spletni jezik, sem uporabil še skriptne jezike JavaScript, VBScript in ASP (Active Server Pages). Za povezovanje s po-

simbol podjetja

Naslovna vrstica

kazalo iskalnik povezave

vsebina strani povezave

slike zvok animacije povezave

Splošni empirični model spletne strani

datkovnimi bazami pa ADO (ActiveX Data Ob-jects) in SQL (Structured Query Language).Prva produkcijska različica spletnih strani je napi-sana izključno v HTML jeziku z uporabo JavaSc-ripta za kazalo. Ta različica je imela že vse vsebin-ske strani razen, strani za Knjigo gostov, Forum, Novice in Objave. Spletne strani prve različice so med seboj povezane s HTML povezavami in HTML grafiko. Spletne strani so toge brez zaje-manja karšnihkoli podatkov, so pa odzivno hitre.V drugi različici sem spletne strani razširil s stran-mi za Knjigo gostov, Forum, Objave in Novice. Vpeljava Knjige gostov in Foruma pa je zahtevala dimamične spletne strani in znanje ASP, ADO in SQL. ASP je skriptni jezik za Microsoftov spletni strežnik IIS in mu je že v osnovi priključen. Z njim sem izvajal dinamično krmiljenje spletnih strani v odvisnosti od vnešenih podatkov in postavlje-nih spremenljivk. ADO sem uporabljal za dostop do baz podatkov in SQL za manipuliranje z vne-šenimi podatki.

Primer dinamične kode za štetje obiskov:

Za izdelavo spletnih strani je na razpolago mno-žica tehnologij in ogromno orodij, s katerimi lahko izdelaš kvalitetne spletne strani. Nekatera ponujajo že izdelane predloge in module, da je možno hitro sestaviti spletno stran, v kateri pa je le malo lastne kreativnosti.

Objava strani:Prvo in nato še drugo verzijo spletnih strani sem objavil na Siolovem strežniku kjer imamo zakup-ljen prostor. Objava zahteva registrirano spletno ime – domeno, ki je internetni naslov naše strani. Cinkarna ima trenutno registrirani dve domeni www.cinkarna.si in www.cinkarna.com, ki kažeta na isto spletno mesto.

Spletne strani sedaj vzdržujem, dopolnjujem in nadgrajujem na lokalnem strežniku IIS, ko jih preverim, pa jih prenesem na Siolov strežnik.

ZaključekOb elektronski pošti so spletne strani druga kvantitativna uporaba interneta. Spletna teh-

nologija omogoča povsem nov način predstavljanja, povezovanja in trženja za podjetja. Obstaja ogromno tehno-logij, jezikov in programov za spletno delo, kar zahteva izbiro ustrezne tehno-logije in pridobitev ustreznega znanja. Izdelovalci spletnih aplikacij običajno prikazujejo vse te zmožnosti tehnolo-gij, zelo malo ali skoraj nič pa povedo o pripravi vsebine, ažuriranju vsebine in temu primernemu znanju naročnika.Kakor dobro knjigo ne naredijo le plat-nice, tako tudi dobre spletne strani ne naredi sama tehnologija, ki pa je za ugodni vtis pomembna. Dobro pisana besedila, veliko koristnih podatkov in ažurnost so za obiskovalca, ki ga želimo pritegniti, najpomembnej-ši. Podjetja , ki se tega zavedajo imajo organizirane projektne skupine za izde-lavo in vzdrževanje spletnih strani. Že-lim, da bi tudi Cinkarna tako pristopila k temu projektu, saj ji kvalitetnih strokov-njakov in znanja za to ne manjka.

Nekaj dodatkov o:- HTML jeziku največ izveste na W3C

(World Wide Web Consortium).- Šoli spletnih tehnologij na

www.w3schools.com- Pisanju za splet v knižici PISANJE.COM

avtorjev Vuka Ćosić in Duške Mervar.

<%set conn = Server.CreateObject(“ADODB.Connection”)set cmd = Server.CreateObject(“ADODB.Command”)set rs = Server.CreateObject(“ADODB.Recordset”)conn.open “Provider=Microsoft.Jet.OLEDB.4.0;DataSource=c:\inetpub\wwwroot\cinkarna\Db\stevec.mdb”set cmd.activeconnection = connif session(“obisk”) = “” then sql=”SELECT * FROM stetje WHERE ime=’gosti’ and leto=year(Now)” rs.Open sql, conn, 1, 3 if rs.eof then rs.addnew rs(“ime”)=”gosti” rs(“leto”)=year(Now) rs(month(now))=1 rs.update else rs(month(now))=rs(month(now)) + 1 rs.update end if session(“obisk”) = rs(month(now)) rs.closeend if%>

mag. Vladimir Vrečko

Nanotehnologija – tehnologija 21. stoletjaUvodŽivimo v času, ko nas hiter razvoj znanosti in no-vih odkritij vedno znova preseneča in pred nas postavlja nove izzive. Naše predstave o mejah mogočega in izvedljivega se rušijo tako hitro, da jim s svojimi izkušnjami le težko sledimo. Časovni okvir miselnih sprememb, ki jih moramo sprejeti, da sploh lahko dojamemo dogajanje okoli nas, je bil še pred nekaj desetletji dolg po deset let ali več, sedaj pa se je skrajšal le na nekaj let. Pa vendar nas to ne bi smelo presenečati. Znano je, da poteka razvoj življenja na Zemlji in človeštva po eksponencialni časovni krivulji. In mi živimo v času, ko se je eksponencialna krivulja razvoja, po milijonih let, sorazmerno počasnega porasta v zadnjih tisoč letih, prevesila v svoj asimptotski del. To preprosto povedano pomeni, da razvoj v vedno krajših časovnih razmakih poteka vedno bolj strmo.

In kakšne so posledice tega procesa? Naša na-ravna težnja je, da prihodnji razvoj napoveduje-mo z interpolacijo preteklega trenda dogajanja v prihodnost. Pri tem pa radi uporabimo kar line-arno interpolacijo, saj se težko privajamo na eks-ponencilani značaj razvojne krivulje. Pri razmiš-ljanju o perspektivah novih odkritij bi se morali otresti pomislekov, da je do njihove uporabe še daleč. Pretekle izkušnje nas namreč varajo, saj ne upoštevajo prej omenjene eksponencialne nara-ve napredka.

Vidimo lahko, da današnji čas zaznamuje bli-skovit razvoj znanosti in tehnologije in povsem nove perspektive razvoja, ki jih njuni izsledki pri-našajo v naše življenje. Kot po tekočem traku se vrstijo objave rezultatov raziskav na področjih astrofizike, genetike, biotehnologije, medicine intehnologije materialov. Za razliko od sorazmer-no bližnje preteklosti pa ti rezultati niso le pred-

met akademskih razprav, saj jih visoko razvita tehnologija praktično v istem trenutku pretvarja v skupke novih uporabnih izdelkov in možnosti.

In eno od področij, ki ga poznamo sorazmerno kratek čas, a obeta pravo revolucijo na mnogih področjih našega življenja, je področje nanoteh-nologij. Še pred kratkim bi razmišljanje o obdela-vi snovi na nivoju atomov veljalo za znanstveno fantastiko, danes pa smo priča osupljivim novim možnostim in praktičnim uporabam te tehnolo-gije.

NanotehnologijaKaj sploh je nanotehnologija? Nano izhaja iz gr-ščine in pomeni palčka. Danes sprejeta definicijapravi, da je nanotehnolgija skupek nastajajočih tehnologij, v katerih se lastnosti snovi spreminja-jo na nivoju nanovelikosti (velikosti atoma) in na ta način pridobivajo nove snovi, ki imajo uporab-ne in edinstvene lastnosti. Pri tem se za nanove-likosti smatrajo velikosti manjše od 100 nm. Da si lahko predstavljamo dimenzije nm (milijardinke metra), pomislimo, da je to tako, kot bi primerjali velikost frnikole z velikostjo Zemlje.

Za začetnika nanotehnolgij velja Richard Fey-nman, ki je že leta 1959 opozoril na možnost ob-delave snovi na nivoju atomov. Pojem nanoteh-nolgije pa je prvi uporabil japonski znanstvenik Taniguchi leta 1974.

Pravi preboj nanotehnologij pa je omogočila izdelava tunelskega mikroskopa pred kakšnimi desetimi leti. To odkritje je omogočilo ne samo opazovanje snovi na atomskem nivoju, ampak tudi manipulacijo z atomi snovi.

Zakaj je nanotehnologija tako pomembna in za-nimiva? Njen čar je v tem, da se znani materiali začnejo v nanovelikosti obnašati nenavadno.

Če na primer aluminijevo folijo režemo na če-dalje manjše trakove, se njene lastnosti kljub majhnosti ohranjajo. To velja vse do nanoveliko-sti. Pri velikostih okoli 20 nm pa lahko delci sami od sebe eksplodirajo. To je približno tako, kot bi mačka vse bolj stiskali in bi se ta na lepem spre-menil v psa.

Vsi materiali sicer ne spremenijo svojih lastnosti na tako spektakularen način, vznemirljivo pa je dejstvo, da nekateri jih. Znanstveniki lahko na ta način ustvarijo celo vrsto novih nenavadnih ma-terialov, kot je na primer plastika, ki prevaja elek-trični tok in žice, ki so stokrat močnejše in stokrat lažje od jeklenih.

Znanstveniki in tudi tehnologi predvidevajo, da bo uporaba nanotehnologij privedla do prave revolucije na mnogih ključnih področjih našega življenja. Raziskave potekajo v medicini (ciljno dostavlja-nje zdravil in uničevanje rakastih celic), energe-tiki (prenos električne energije praktično brez izgub, nova generacija sončnih celic), elektroniki (nove spominske enote in hitrejša vezja), grad-beništvu (samočistilni gradbeni materiali), tek-stilni industriji (obleke, ki se ne umažejo), ekolo-

giji (novi postopki čiščenja industrijskih odplak, nove možnosti pridobivanja in hranjenja vodika kot goriva prihodnosti), kemijski industriji (razmerje med volumnom in površino se pri nanodelcih izredno poveča, kar omogoča razvoj nove generacije katalizatorjev kemijskih reakcij).

Za raziskave na področju nanotehnologije in uporabo novih možnosti, ki jih te ponujajo, vla-gajo razvite države ogromna sredstva. Kako za-nimiva je ta tehnologija pove že podatek, da je vrednost vlaganj v raziskave in razvoj naotehno-logij v svetovnem merilu s 400 miljionov evrov v letu 1997 porasla na 3 milijarde v letu 2004, vred-nost pa se z vsakim letom še skokovito povečuje. Nanotehnolgija je tudi eno od prednostnih po-dročij v strategiji EU za naslednje desetletje, ki jim EU posveča izjemno pozornost in ogromna finančna sredstva.

Zanimivo pa je, da so na tem področju, v na-sprotju z mnogimi drugimi, možnosti manjših in nerazvitih držav izredno velike. V nasprotju z ogromnimi vlaganji, ki so bila na primer potreb-na, da si lahko uspel na področju mikroelektro-nike, je za raziskave in razvoj novih izdelkov na mnogih področjih nanotehnologije potrebno predvsem znanje in inovativnost, manj pa visoko zahtevna oprema in velika vlaganja. Manj razvi-te države so zaslutile priložnost, da ujamejo vlak

razvoja in da same najdejo boljše rešitve za svoje probleme (energetska in tehnološka odvisnost, zdravstveni problemi, ekologija), ki razvitih ne zanimajo dovolj in usmerile velik del svojih raz-vojnih potencialov na področje nanotehnologij.

Kot pri vseh novih odkritjih pa se tudi pri nano-tehnologiji pojavljajo pomisleki. Zaradi izredne majhnosti in novih lastnosti materialov, ter po-manjkanja izkušenj in podatkov o njihovih vplivih na živa bitja, mnogi opozarjajo na previdnost, ki je potrebna pri njihovi uporabi. Ne bi smeli zane-mariti na primer podatka, da naš imunski sistem delcev nanovelikosti sploh ne prepozna, njihov vpliv na človeka pa sploh še ni raziskan. To seveda ne pomeni, da bi morali uporabi na-notehnologij nasprotovati in se je bati, nujno pa je posvetiti veliko pozornosti raziskavam in spo-znavanju vpliva na človeka in okolje ter pripravi standardov za pridobivanje in izkoriščanje novih materialov.

In kje smo v tej zgodbi mi?Med materiali, ki so na področju nanotehnologij najbolj zanimivi, je tudi titanov dioksid.

V obliki ultrafinega titanovega dioksida, ki je v na-novelikostih, je eden od najpomembnejših ma-terialov na mnogih novih področjih nanotehno-logij. Uporabljajo ga pri novih premazih, ki imajo samočistilne lastnosti, pri izdelavi novih gene-racij sončnih celic, pri izdelavi novih gradbenih materialov, ki so v prisotnosti sončne svetlobe sposobni čistiti onesnažen zrak, pri novih plastič-nih materialih v živilski industriji, ki preprečujejo gnitje in razvoj bakterij, pri novih metodah čišče-nja odpadnih industrijskih vod, pri novih meto-dah pridobivanja vodika iz vode s pomočjo son-čeve svetlobe, pri pripravi novih avtomobilskih lakov, ki so neobčutljivi za mehanske poškodbe (praske) in imajo povsem nove optične učinke in še pri mnogih drugih aplikacijah.

Pomen raziskav na področju nanotehnolgije za podjetje, kot je naše, lepo ilustrira izjava na splet-ni strani proizvajalca titanovega dioksida Kemire:

“Z raziskovalnimi metodami na osnovi nanoteh-nologije bolje kot prej razumemo kaj se dogaja v proizvodnem procesu titanovega dioksida. Ko proces dobro razumemo, lahko spreminjamo lastnosti proizvoda na nanometerskem nivoju in izdelujemo boljše proizvode. Nanotehnologija nam poleg izboljševanja obstoječih proizvodov ponuja možnosti za razvoj popolnoma novih proizvodov in aplikacij.”

V Cinkarni smo ultrafini titanov dioksid poskušaliv razvojnem merilu pridobivati že pred sedmimi leti, a smo nadaljnje aktivnosti takrat žal opustili, čeprav smo bili z njimi med prvimi na svetu. Naša prednost je, da se da ultrafini titanov dioksid naj-lažje pridobiti iz vmesne faze proizvodnje po sul-fatnem postopku, ki so ga mnogi že odpisali.

V času, ko želi Celje postati razvojno središče srednje Evrope, imamo tudi mi priložnost, da se s svojim znanjem pridružimo inovativnim in pro-dornim podjetjem, ki lahko pomembno prispe-vajo k razvoju novih tehnologij.

Viri [1] Schulenburg, M.: Nanotehnologija, inovacije

za jutrišnji svet. Evropska komisija, GD za raz-iskave (2006).

[2] Winkler, J.: Titanium dioxide. Sachtleben Che-mie GmbH, Hannover: Vicentz (2003).

[3] www.crnano.org/whatis.htm[4] www.nanotech-now.com[5] http://cordis.europa.eu/nanotechnology[6] www.nanotechnology.com[7] www.foresight.org[8] www.kemira.com

Zoran PevecMISLIMO, KJER SMO – V STROKOVNI KNJIŽNICI

Pravopis, slog in uglajenost pisanja (IV)1. Napake v oblikoslovjua) Pojdi po hči. Pravilno je po hčer. Vaša mater je

že odšla. Pravilno je Vaša mati je že odšla.b) Dopis pošljite gospej Križnik. Pravilno je Do-

pis pošljite gospe Križnik.

Napake pod a, so zaradi zamenjave sklonov (imenovalnik/tožilnik).

Pišem knjigo. Ne pišem knjigo.

Pravilno je: Ne pišem knjige.

Zanikani povedek zahteva namesto tožilnika ro-dilnik.

S tem ključom ne bo šlo.

Pravilno je s tem ključem ne bo šlo.

Za c č ž š j prehaja o v e.

Naj gre z vsemi otroci.

Pravilno je Naj gre z vsemi otroki.

Množinska oblika samostalnika otroci je v petem sklonu pri otrocih, v šestem pa z otroki.

Pokličite Jožkota, Mirkota.

Pravilno je pokličite Jožka, Mirka.

Moške oblika imena se podaljšujejo s –ta, le če se končujejo na –e; torej France – Franceta; podo-bno kot oče – očeta.

Pred tremi leti in dvemi meseci.Dvojina si ne sme izposoditi množinske končnice.

Pravilno je torej – Pred tremi leti in dvema me-secema.

Prispevek so izročili prireditelju, ki se jim je toplo zahvalil.

Neprimerna je raba oziralnega zaimka, ki ga upo-rabljamo za izražanje tistega, kar se zgodi šele po dogodku, o katerem govori glavni stavek.

Pravilno: Prispevek so izročili prireditelju, in ta se jim je toplo zahvalil.

Pišem knjigo. S knjigo se že dolgo ukvarjam.

Namesto da ponavljamo iste samostalnike, upo-rabljamo zaimke.

Pravilno: Pišem knjigo. Z njo se že dolgo ukvar-jam.

Bil je v življenjski nevarnosti.Pravilno: Bil je v smrtni nevarnosti.

Ali rečemo Krleža/Krležin, Petrarka/Petrarkin?

Ne! Ker so to moški, je tudi pridevniška oblika moška: Krležev, Petrarkov.

Pridevnik izraža določnost in nedoločnost s po-sebno obliko. Nedoločna oblika je, če je lastnost prvič omenjena, z določno obliko zaznamujemo že znano lastnost pridevnika. Zadnja je vidna le v imenovalniku in tožilniku moškega spola ednine (lepi, dobri, zanimivi), sicer si pomagamo z vpra-šalnico kateri, katera, katero za določno obliko in kakšen, kakšna, kakšno za nedoločno (lep, dober, zanimiv).

Vrstni pridevniki, pridevniki za kazalnimi zaimki in zaimkom ves imajo vedno določno obliko (pral-ni, vrtalni, tisti nenavadni, ves ljubi svet), svojilni pridevniki in pridevniki za zaimkom vsak imajo nedoločno obliko (očetov, vsak nov, uspešen).

Velik/majhen

Določna oblika je veliki/mali, nedoločna velik/majhen.

Zakaj razlika med materin klobuk in materni je-zik?

Ker je materin klobuk svojilni pridevnik, materni jezik pa vrstni pridevnik – vprašamo se kateri je-zik govorimo, ne čigav.

En, noben/eden nobeden

En in noben se uporabljata pridevniško ob sa-mostalniku (samo en poslanec, noben sedež),

eden in nobeden pa samostalniško, torej sta samostojna (samo eden je ostal, nobeden ni bil več prazen).

Sva šle, smo šle…Dvojino je potrebno ohranjati – torej – sva šli. Želim videti Pariz?Dele telesa, ki so parni noge, roke, oči – lahko uporabljamo v množini.

Nedoločnik (iskati, teči) se rabi ob glagolih ho-čem, moram, začenjam…, namenilnik (iskat, teč) pa samo ob glagolih premikanja (grem, tečem, se peljem).Pravilno: Želim videti Pariz.

Imate kaj za pripomniti?Za + nedoločnik v knjižnem jeziku ni dovoljen.

Glagol ima tvorni ali aktivni način izražanja (na-gradim, sprejmete, iščemo) in trpni ali pasivni način (si nagrajena, bom sprejeta, se išče).Napačno: Tukaj se ocenjuje ekonomistko po oposebnih merilih.Pravilno: Tukaj se ocenjuje ekonomistka po po-sebnih merilih.Vendar je še boljša raba tvornika: Tukaj ocenjuje-mo ekonomistko po posebnih merilih.

Zbiranje kandidatov je trajalo do večera.

Izražanje z glagolnikom je dostikrat manj jasno kot izražanje z osebno glagolsko obliko.Zbiranje kandidatov lahko pomeni troje: to, da kandidati zbirajo, da kandidati kaj zbirajo ali da kdo zbira kandidate.

Govorenje – pravilno je govorjenje. Črko j imajo praviloma glagolniki iz glagolov z nedoločnikom na –iti (variti – varjenje), brez črke j pa so pravi-loma glagolniki iz glagolov z nedoločnikom na –eti (šumeti – šumenje).

Vsak predlog zahteva svoj sklon.

V in pred skladiščem je polno ljudi.Pravilno: V skladišču in pred njim…

Ko nekoga ogovarjamo, gre za vikanje – Za kateri plašč ste se odločili in ne odločila, če ogovarja-mo žensko, na primer.

Kakšna je razlika med neopravičeno in neupra-vičeno?Neopravičeno je tisto, za kar ni opravičila, ne-upravičeno pa ni utemeljeno.

Vaje za vejico1. Ali je v naslednjih primerih potrebno

pisati vejico?

Razgrnil je načrt in začel hitro razlagati.

Ali se zberi ali ne boš nič razumel.

Presenetil nas je z nenavadno znastveno nalogo.

2. Postavite vejice, kjer je potrebno.

Naredila sta načrt a nista ga mogla uresničiti.

Ni le predaval temveč je tudi pisal strokovne članke.

Vsi ti bomo pomagali a končna odločitev je le tvoja.

Poročilo smo pravočasno oddali celo nagrajeni smo bili.

3. Ali so sprejemljivi naslednji zapisi ve-jic?

V soboto, 28. januarja, ob 15. uri…

Seja bo v Celju, v četrtek, 1. februarja ob 16.00 uri.

4. Pred katerim veznikom manjka vejica?

Prosimo, da nas povprašate o stvareh, ki jih iz tega besedila niste razumeli ali nas opozorite na naše morebitne nepravilnosti, ki jih sami nismo opazili.

5. Vstavite manjkajoče vejice in odgovo-rite na vprašanje, kje je vejica, kadar pride skupaj več veznikov.

Potrudite se ker če se ne boste bo to v vašo ško-do.

Povedal je da ko bo zapis bolje sestavljen, ga bo šele sprejel.

Niso bili zadovoljni z vašo obrambo toda ko bodo sami poskusili narediti podobno, bodo že videli.

6. Vstavite manjkajoče vejice.

Na seji se je oglasil gospod Fister naš novi po-slovni odvetnik in predstavil svoj program poln domiselnih novosti ter nas navdušil za sodelo-vanje.

Vaje za oblikoslovje1. Podčrtajte pravilno obliko.

1. Do smrti je skrbela za mati /mater.2. Boste kmalu prišli po hčer / hči?3. Niti gospodu niti gospej /gospe niste razložili postopka.4. Nisem še brala te knjige / to knjigo.5. Ne bom jo /je kupila.6. Pridružil sem se pešcema /pešcoma.7. Ni se rada družila s tujimi otroci / otroki.8. Poročilo bom sestavila skupaj z Božotom / Božom.9. Razširiti bo treba obe naselji / oba naselja.10. Ob njemu / njem se počutim varno.11. S čem / čim vam lahko postrežem.12. Izstrelek je zadel letalo, in to / ki se je razletelo.13. Ta tvoj novi / nov seznam zahtev me je osupil.14. Odgovoril mi je neznan / neznani človek.15. Vam je eden / en zadostoval.16. Želeli so nam pomagati / pomagat.17. Kemik se sprejme. / Kemika sprejmemo.18. Gospa, zdaj ste pa res že dolgo izbirala / izbirali.

gotovila zahtevane in želene parametre kvalitete fungicida.

Iz rezultatov preizkusa je razvidno, da je dovolj že 4 do 5 %-en dodatek dispergenta. Z navedenim dodatkom se izboljša omočljivost, fungicid se ne peni, obarvanost je modra, doda-tek sinergista ni potreben.

Če bi proizvajali takšen fungicid Cuprablau Z WP, je na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano potrebno vložiti zahtevek za novo registracijo fungicida Cuprablau Z WP, kjer bi se aktivna snov deklarirala kot 40 %-ni baker.

Povzetki zaključnih poročil raziskovalno-razvojnih nalog in projektovPredlog izboljšanja fizikalnih lastnostifungicida Cuprablau Z WP (P 003.003.04)Nosilec naloge: Vesna GaberšekSodelavka: Irena Dečman

Izvleček Izhodišče za projekt je bilo zmanjšanje penjenja fungicida pri pripravi delovne raztopine (škropil-ne suspenzije) in modra obarvanost močljivega praška.

Preizkus se je izvajal z različnimi dodatki disper-genta za določitev minimalne količine, ki bi za-

www.cinkarna.si

metalurško kemična industrija Celje, d.d.

SET 44 ULTRALINEje nov, moderen set barv za štiribarvni tisk, ki ga odlikuje širok razpon uporabe. Primeren je za skoraj vse tipe tiskarskih strojev in za vse običajne tiskarske materiale za ofset tehniko.

Barve odlikujejo: odlične tiskovne lastnosti in reologija dober prenos barve odlično ravnotežje barva-voda visoka intenzivnost dobra odpornost na drgnjenje stabilnost barve tudi pri visokih hitrostih tiska na najnovejših tiskarskih strojih

ne koži odlično suši na tiskovini in omogoča hitro dodelavo

dajejo zelo nevtralen sivi prehod

V SET-u so naslednje barve:G-6044 ULTRALINE Rumena barvaP-6144 ULTRALINE Rdeča barvaB-6244 ULTRALINE Modra barvaS-6944 ULTRALINE Črna barva

Ta SET bo zagotovo zadovoljil Vaše potrebe po barvah višjega kvalitetnega razreda.

Predstavljamo Vam novo, univerzalno

serijo barv za štiribarvni ofsetni

tisk, posebej prirejeno za moderne, hitre

tiskarske stroje.

Odličnost za prihodnost

SET 44 je nastal v sodelovanju med Cinkarno Celje in Kessler Druckfarben

SET 44 ULTRALINE

strokovne informacijestrokovne informacijeSTROKOVNE INFORMACIJESTROKOVNE INFORMACIJESTROKOVNE INFORMACIJESTROKOVNE INFORMACIJE

http://tio2-center/index.php

������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������