UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA · so tudi druge definicije zavarovanja, kot so npr. podjetniška zavarovalna teorija, teorija rizika, teorija kompenzacije, ... Poznavanje

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

NALOŽBENO ZAVAROVANJE V OKVIRU ŽIVLJENJSKIH ZAVAROVANJ KOT DODATNI VIR FINANCIRANJA

Kandidat: Andraž KRUŠIČ Študent rednega študija Številka indeksa: 81579321 Program: univerzitetni Študijska smer: finance in bančništvo Mentor: prof. dr., Davor SAVIN

Zadobrova, september 2005

2

PREDGOVOR Z osamosvojitvijo je Slovenija prešla na novo obdobje, obdobje kapitalizma. S tem je bila primorana sprejeti kup novih reform na vseh področjih. Tako so se s pokojninsko reformo v Sloveniji močno zaostrili pogoji upokojevanja in črpanja pokojnine. Za brezskrbno »jesen« življenja, gledano s finančnega vidika, si bomo morali sami priskrbeti dodatne vire financiranja, saj bo državni delež dosti manjši, kolikor je znašal do danes. Zato nam ne preostane nič drugega, kot da začnemo aktivno varčevati in si tako priskrbimo dodatna sredstva, katera bodo zapolnila primanjkljaj med pokojnino in stroški. Ni pa nujno, da varčujemo ravno za dodatek k nizki pokojnini, ampak lahko varčujemo tudi za dodatke k plači, kateri so vedno dobrodošli in si tako že med delovnim obdobje lahko privoščimo določene užitke. Za varčevanje imamo na voljo cel kup možnosti, katero bomo izbrali, pa je čisto naša odločitev, katera je najugodnejša oz. katera nam ponuja najboljše razmerje med donosom in tveganjem. Časi se močno spreminjajo. Ritem družbe postaja vse bolj aktiven, s tem pa postaja tudi življenje zelo nepredvidljivo. Zato je zelo pametno varčevati za prihodnost in hkrati biti življenjsko zavarovan. Tako lahko ob končanem varčevanju pridobimo sredstva za prihodnost, v primeru smrti ali pa zmanjšane delovne sposobnosti kot posledica invalidnosti ravno tako pridobimo denarna sredstva v obliki denarne odškodnine oz. odškodnino v primeru nezgode. Diplomsko delo z naslovom Naložbeno zavarovanje v okviru življenjskih zavarovanj kot dodatni vir financiranja je tematsko sestavljeno iz dveh delov. Prvi del predstavlja predstavitev zavarovalništva v Sloveniji, ponudbo zavarovalniških storitev ter konkurenco zavarovalnic na slovenskem trgu. V drugem delu, ki zajema od 3. poglavja dalje, pa se bomo osredotočili na sam problem v diplomskem delu. Sprva bomo spoznali že dokaj poznano življenjsko zavarovanje, nato pa bomo podrobneje obravnavali naložbeno zavarovanje, kar je novost na slovenskem tržišču. Vsi praktični primeri se bodo nanašali na primeru Zavarovalnice Triglav, primerjali pa jih bomo tudi z njenimi konkurenti. Na kratko bomo tudi spoznali, kako je z naložbenim zavarovanjem v razvitem svetu. Glede na to, da je del naložbenega zavarovanja tudi vlaganje v vzajemne sklade, bomo tudi te na kratko spoznali. Problem, katerega bomo obravnavali v tem diplomskem delu, je močno nepoznavanje ponudbe novosti naložbenega zavarovanja v Sloveniji. Ogromno je nekakšne nove ponudbe, pa ljudje sploh ne vedo, kaj jim podjetja ponujajo. Cilj tega diplomskega dela je prikazati in poučiti ljudi o naložbenem zavarovanju. Za lažje razumevanje si bomo pomagali s praktičnim primerom.

3

KAZALO PREDGOVOR....................................................................................................................... 2 1 UVOD................................................................................................................................ 6

1.1 Opredelitev področja in opis problema ....................................................................... 6 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve ................................................................................... 6

1. 2. 1 Namen................................................................................................................. 6 1. 2. 2 Cilji ..................................................................................................................... 6 1. 2. 3 Trditve (teze, hipoteze)....................................................................................... 6

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave ........................................................................... 7 1.4 Predvidene raziskovalne metode ................................................................................. 7

2 PREDSTAVITEV ZAVAROVANJA V SLOVENIJI...................................................... 8 2. 1 Razvrstitev zavarovanja.............................................................................................. 8 2. 2 Zavarovalnice na območju Slovenije ....................................................................... 12 2. 3 Tržni delež zavarovalnic........................................................................................... 13 2. 4 Pravna ureditev zavarovalništva v Sloveniji ............................................................ 15

3 ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE .................................................................................. 16 3. 1 Pojem in pomen življenjskega zavarovanja ............................................................. 16 3. 2 Oblike življenjski zavarovanj ................................................................................... 18 3. 3 Seznam ponudbe življenjskih zavarovanj................................................................. 21 3. 4 Pravna ureditev življenjskega zavarovanja............................................................... 24

4 NALOŽBENO ZAVAROVANJE ................................................................................... 25 4. 1 Pojem naložbenega zavarovanja............................................................................... 25

4. 1. 1 Naložbeni del............................................................................................... 29 4. 1. 2 Zavarovalni del ................................................................................................. 29

4. 2 Ponudba naložbenega zavarovanja........................................................................... 30 4. 3 Prednosti naložbenega zavarovanja in varnost naložbe ........................................... 36 4. 4 Naložbeno zavarovanje v razvitem svetu ................................................................. 37 4. 5 Primerjava med navadnim življenjskim zavarovanjem in naložbenim zavarovanjem......................................................................................................................................... 38

4. 5. 1 Primerjava produktov ....................................................................................... 38 4. 5. 2 Primerjava sestave naložbe med klasičnim življenjskim in naložbenim življenjskim zavarovanjem.......................................................................................... 39

5 INVESTICIJSKI SKLADI............................................................................................... 41 5. 1 Delitev investicij skladov na zaprte in odprte .......................................................... 41

5. 1. 1 Zaprti investicijski skladi ................................................................................ 41 5. 1. 2 Odprti investicijski skladi................................................................................. 42

5. 2 Pomen vzajemnih skladov........................................................................................ 43 5. 3 Vrste vzajemnih skladov .......................................................................................... 44

5. 3. 1 Mešani skladi.................................................................................................... 44 5. 3. 2 Delniški skladi .................................................................................................. 45 5. 3. 3 Obvezniški – rentni skladi ................................................................................ 46 5. 3. 4 Skladi denarnega trga ....................................................................................... 46 5. 3. 5 Indeksni skladi.................................................................................................. 46 5. 3. 6 Krovni skladi .................................................................................................... 46

5. 4 Spremembe varčevanja v vzajemnih skladih po dohodninski reformi..................... 47 5. 5 Razlika med varčevanjem v skladih neposredno in preko zavarovalnice ................ 47

4

6 PRIMER IZRAČUNA NALOŽBENEGA ZAVAROVANJA PRI ZAVAROVALNICI TRIGLAV d.d...................................................................................................................... 49

6. 1 Primer izračuna naložbenega življenjskega zavarovanja ......................................... 49 6. 2 Primer izračuna mešanega življenjskega zavarovanja in primerjava z naložbenim življenjskim zavarovanjem.............................................................................................. 52

7 SKLEP.............................................................................................................................. 55 8 POVZETEK ..................................................................................................................... 56 9 VIRI IN LITERATURA................................................................................................... 58 SEZNAM TABEL............................................................................................................... 60 SEZNAM SLIK................................................................................................................... 61

5

1 UVOD 1. 1 Opredelitev področja in opis problema V diplomski nalogi obravnavamo področje zavarovalništva, in sicer del osebnih zavarovanj naložbeno življenjsko zavarovanje. Zavarovalništvo je finančna panoga, ki se razvija z neverjetno hitrostjo. Spremembe so prodrle v prav vsa področja zavarovalniškega poslovanja - lahko govorimo o velikih premikih v zavarovalniški filozofiji, ko sta uporabnik zavarovalnih storitev oz. zavarovanec in zadovoljevanje njegovih potreb postala pomemben dejavnik konkurenčnih prednosti na trgu zavarovalnih storitev. Zavarovalne storitve so močno povezane z uvajanjem novih zavarovalniških produktov in s tem tudi novih distribucijskih poti. Sprva spoznavamo že dokaj poznano življenjsko zavarovanje, nato pa podrobneje obravnavamo naložbeno zavarovanje, kar je novost na slovenskem tržišču. Pozornost namenjamo spoznavanju naložbenega zavarovanja. Kot vsaka novost na tržišču, tudi naložbeno zavarovanje prinaša mnogo vprašanj. Problem je ravno v tem nepoznavanju te vrste zavarovanja. Ogromno je reklam in ponudb različnih zavarovalnic, ampak marsikatera potencialna stranka ne pozna pomena naložbenega zavarovanja. Bo pa to kmalu postalo zelo priporočljivo, saj s pokojninsko reformo ne bomo več dobili takšnih denarnih sredstev s strani države v času delovnega pokoja. 1. 2 Namen, cilji in osnovne trditve 1. 2. 1 Namen Namen raziskave z vidika navedene problematike je zagotoviti čim bolj celovit in nazoren pregled nad sodobnim trendom, značilnim za zavarovalni sektor, predvsem na področju naloženega zavarovanja. Gre za sintezo delnih spoznanj na podlagi opravljenih študij in na osnovi preučitve dosedanje prakse. Ker je naložbeno zavarovanje novost na slovenskem tržišču, je veliko nejasnosti o ponudbi zavarovanja. 1. 2. 2 Cilji Cilj diplomskega dela je rešiti problem nepoznavanja novosti ponudbe na slovenskem trgu naložbenega zavarovanja. Sprva spoznavamo življenjsko zavarovanje, nato naložbeno zavarovanje, kot vrsto življenjskega zavarovanja in ju med sabo primerjali. Tako vidimo prednosti in slabosti enega in drugega zavarovanja. Vse to predstavljamo na praktičnem primeru Zavarovalnice Triglav d.d. 1. 2. 3 Trditve (teze, hipoteze) V okviru problema nepoznavanja novosti na področju življenjskega zavarovanja, je smiselno trditi, da se bodo ponudbe naložbenih zavarovanj še povečale in ponudniki se

6

bodo prilagajali potencialnim strankam. Povpraševanje po naložbenem zavarovanju se bo povečalo, le potencialne stranke morajo spoznati to vrsto zavarovanja. 1. 3 Predpostavke in omejitve raziskave Predpostavke • v Sloveniji je konkurenca na trgu zavarovalnih storitev vse močnejša; • zavarovalni komitenti postajajo v zvezi z zavarovalniško storitvijo vse bolj poučeni in

zato zahtevnejši; • naložbeno zavarovanje bo s časom pridobilo na pomenu; • aktualna dogajanja in trendi v evropskem zavarovalništvu imajo velik in neposreden

vpliv tudi na naš zavarovalniški prostor. Omejitve Raziskava ima krajevne, časovne in vsebinske omejitve. Raziskava oziroma področje proučevanja se nanaša na slovenski zavarovalniški prostor. Pri diplomskem delu se omejujemo na območje Republike Slovenije, vključili pa smo tudi ponudbo v razvitem svetu. Tako smo lahko videli primerjavo med domačim trgom, kjer je naložbeno zavarovanje novost in trgom razvitega sveta, kjer je to zavarovanje nekaj povsem običajnega. 1. 4 Predvidene raziskovalne metode V teoretičnem delu diplomske naloge smo se predvsem pri proučevanju zavarovalništva v Sloveniji nasploh poslužili mikroekonomske analize, saj je v ospredju raziskave dinamika uvajanja novosti ponudbe na zavarovalniškem trgu. Ob tem pristopamo na deskriptiven način, saj dajemo prednost strukturi, delovanju in obnašanju zavarovalnic v zaokroženem zavarovalniškem sistemu, oziroma v zavarovalnem sektorju. V okviru deskriptivnega pristopa se poslužujemo predvsem metode deskripcije, na podlagi katere je mogoče opisati določene procese, dejstva in vezi, ter metode kompilacije, na podlagi katere povzemamo stališča številnih drugih avtorjev s področja zavarovalništva. V empiričnem delu raziskave bomo teoretična spoznanja uporabili z namenom ugotavljanja povezave med procesi uvajanja naložbenega zavarovanja in zadovoljstvom ter spoznavanjem novega produkta. Uporabili bomo metodo analize na osnovi že zbranih podatkov vseslovenske raziskave zavarovalniškega trga.

7

2 PREDSTAVITEV ZAVAROVANJA V SLOVENIJI Slovensko zavarovalništvo je od osamosvojitve Slovenije storilo velike korake na področju organizacije in privatizacije. Pomemben prispevek k razvoju zavarovanja je prispevala tudi priprava celotnega slovenskega gospodarstva na vstop v Evropsko unijo (nadalje EU). (Ivanjko 2004, str.123) Sama beseda zavarovanje etimološko pomeni varnost pred določenim dogodkom ali dejstvom. Torej zavarovati določeno premoženje praktično pomeni varovati ga pred različnimi riziki, t.j. nevarnostmi. Pojem zavarovanja se v pogovornem jeziku uporablja v različnih pomenih. V vsakodnevni praksi pomeni zavarovanje čisto konkretno obliko zavarovalne pogodbe oz. zavarovalnega pogodbenega razmerja med zavarovalnico oz. zavarovateljem na eni strani in skleniteljem zavarovanja na drugi. Pri čemer lahko na strani sklenitelja zavarovanja, nastopa tudi zavarovanec zraven zavarovalca. Le ta ima iz zavarovalnega razmerja pravice, na podlagi katerih lahko v primeru nastanka zavarovalnega primera, zahteva izplačilo zavarovalnine. To pomeni, da sta pri zavarovalni pogodbi lahko sklenitelj zavarovanja in zavarovanec ista oseba ali pa ne. Namreč zavarovalec (sklenitelj zavarovanja) je tisti, ki sklene zavarovalno pogodbo in je s tem zavezan plačati premijo, zavarovanec pa ima iz tega razmerja kot že omenjeno določene pravice. Definicij zavarovanja je veliko, vse pa so odvisne od tega iz katerega vidika preučujemo zavarovanje kot gospodarsko dejavnost. Najbolj znana definicija obravnava zavarovanje z družbenoekonomskega vidika. Z njo zavarovanje opredelimo kot posebno gospodarsko dejavnost, ki se ukvarja z organiziranjem zaščite pred nastankom določenih nevarnosti, s čemer se zadovoljuje človekova ekonomska potreba po varnosti. Dokaj znane so tudi druge definicije zavarovanja, kot so npr. podjetniška zavarovalna teorija, teorija rizika, teorija kompenzacije, ... Poznavanje le teh, pa za vsakodnevnega »uporabnika zavarovanj« ni pomembno in potrebno, saj so stvar različnih zavarovalnih znanosti. 2. 1 Razvrstitev zavarovanja Zavarovalni posli po Zakonu o zavarovalništvu (nadalje Zzavar) (Ur. list RS št.91/2000, 2) so sklepanje in izvrševanje pogodb o premoženjskem in življenjskem zavarovanju ali pozavarovanju, razen obveznih socialnih zavarovanj. Razvrstitev zavarovalnih vrst v zavarovalne skupine uporabljajo zavarovalnice pri izkazovanju zavarovalnih vrst v poslovnem načrtu, poslovnih knjigah in v poslovnih ter statističnih poročilih. Ogledamo si jih lahko v TABELI 1, kjer so pri vsaki skupini naštete tudi zavarovalne vrste.

8

TABELA 1: PREGLED O UVRSTITVI POSAMEZNIH ZAVAROVALNIH VRST V ZAVAROVALNE SKUPINE Zap.št. Zavarovalna skupina Zavarovalna vrsta

I. Nezgodna zavarovanja

- Nezgodno zavarovanje oseb pri opravljanju rednega poklica in izven njega - Nezgodno zavarovanje oseb v motornih vozilih in pri opravljanju posebnih dejavnosti - Nezgodno zavarovanje otrok in šolske mladine ter posebna nezgodna zavarovanja mladine - Skupinsko nezgodno zavarovanje gostov, obiskovalcev in turistov - Skupinsko nezgodno zavarovanje potrošnikov, naročnikov ipd. - Druga posebna nezgodna zavarovanja - Obvezno zavarovanje potnikov v javnem prometu proti posledicam nesreče - Zavarovanje lastnika vozila in voznika za telesne poškodbe - Vsa druga nezgodna zavarovanja

II. Prostovoljna zdravstvena zavarovanja

- Zavarovanje za doplačila - Zavarovanje za večji obseg pravic oz višji standard storitev - Zavarovanje za dodatne pravice - Vsa druga prostovoljna zdravstvena zavarovanja

III. Kasko zavarovanje cestnih vozil - Kasko zavarovanje cestnih motornih vozil - Kasko zavarovanja drugih cestnih vozil - Vsa druga kasko zavarovanja

IV. Kasko zavarovanje tirnih vozil - Kasko zavarovanje tirnih vozil

V. Kasko zavarovanje letal in drugihzračnih plovil

- Kasko zavarovanje letal in drugih zračnih plovil

VI. Zavarovanje pomorskega in rečno-jezerskega kaska

- Kasko zavarovanje ladij in čolnov v pomorski plovbi - Kasko zavarovanje ladij in čolnov v rečno-jezerski plovbi

VII. Transportna kargo zavarovanja

- Zavarovanje blaga v mednarodnem transportu - Zavarovanje blaga v domačem transportu - Vsa druga transportna kargo zavarovanja

VIII. Požarno zavarovanje in zavarovanjenevarnosti poplav, viharja, drsenja tal indrugih elementarnih nevarnosti

- Požarno zavarovanje in zavarovanje nekaterih drugih nevarnosti izven industrijske in obrtne dejavnosti - Požarno zavarovanje in zavarovanje nekaterih drugih nevarnosti v industriji in

9

obrti - Požarno zavarovanje premoženja elektrogospodarskih podjetij - Vsa druga požarna zavarovanja

IX. Druga premoženjska zavarovanja

- Strojelomno zavarovanje - Strojelomno zavarovanje opreme elektrogospodarskih podjetij - Gradbeno zavarovanje - Montažno zavarovanje - Zavarovanje filmske proizvodnje - Zavarovanje računalnikov - Zavarovanje blaga v hladilnicah - Stanovanjsko zavarovanje - Zavarovanje rudnikov - Zavarovanje jedrskih nevarnosti - Zavarovanje nevarnosti v PTT podjetjih - Zavarovanje nevarnosti vloma in ropa - Zavarovanje stekla - Zavarovanje posevkov in plodov - Zavarovanje živali - Vsa druga premoženjska zavarovanja

X. Zavarovanje odgovornosti lastnikovcestnih vozil

- Zavarovanje prevozniške odgovornosti za blago v cestnem prometu

- Zavarovanje lastnikov cestnih motornih vozil proti odgovornosti za škodo

- Vsa druga zavarovanja odgovornosti lastnikov drugih cestnih vozil

XI. Zavarovanje odgovornosti v zračnemprometu

- Zavarovanje lastnikov zracnih plovil proti odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam - Zavarovanje prevozniške odgovornosti za blago v zračnem prometu

XII. Zavarovanje odgovornosti ladjarjev inpopravljalcev ladij

- Zavarovanje odgovornosti v pomorskem prometu - Zavarovanje odgovornosti v rečnem in jezerskem prometu - Zavarovanje odgovornosti popravljalcev vodnih plovil - Zavarovanje odgovornosti marine - Zavarovanje prevozniške odgovornosti za blago v pomorskem in rečno-jezerskem prometu

XIII. Druga zavarovanja odgovornosti

- Zavarovanje odgovornosti v železniškem prometu - Zavarovanje odgovornosti filmskega producenta - Zavarovanje splošne odgovornosti - Zavarovanje proizvajalceve odgovornosti

10

za izdelke - Zavarovanje pogodbene odgovornosti izvajalca gradbenih del - Zavarovanje pogodbene odgovornosti izvajalca montažnih del - Zavarovanje garancije proizvajalca, prodajalca ali dobavitelja - Zavarovanje špediterske odgovornosti v mednarodnem prometu - Zavarovanje špediterske odgovornosti v domačem prometu - Zavarovanje odgovornosti revizijskih družb - Zavarovanje projektantske odgovornosti - Zavarovanje odvetniške odgovornosti - Zavarovanje zdravniške odgovornosti - Vsa druga zavarovanja odgovornosti

XIV. Kreditna zavarovanja - Zavarovanje izvoznih kreditov - Zavarovanje drugih vrst kreditov

XV. Kavcijska zavarovanja - Kavcijska zavarovanja

XVI. Zavarovanja raznih finančnih izgub

- Šomažno požarno zavarovanje - Šomažno strojelomno zavarovanje - Zavarovanje prireditev - Zavarovanje proti škodam zaradi odkupa falsifikatov - Vsa druga zavarovanja finančnih izgub

XVII. Zavarovanje pravne zaščite - Zavarovanje pravne zaščite

XVIII. Zavarovanje nudenja pomoči osebam vtežavah

- Zavarovanje nevarnosti odpovedi turističnih zavarovanj

- Turistično zavarovanje

- Vsa druga zavarovanja nudenja pomoči osebam v težavah

XIX. Življenjska zavarovanja

- Zavarovanje za nevarnost smrti in za doživetje, razen zavarovanj pod 4. in 5. zaporedno številko - Rentna zavarovanja, razen zavarovanj pod 4. in 5. zaporedno številko - Dodatno nezgodno zavarovanje - Zavarovanje za izplačilo ob poroki oz. rojstvu - Zavarovanje nevarnosti smrti, doživetja ali rente, za katera se prevzame naložbeno tveganje - Zavarovanje z enkratnim ali obročnim vplačilom in dogovorjenim izplačilom - Prostovoljna pokojninska in invalidska zavarovanja - Vsa druga življenjska zavarovanja

Vir: Mojdenar 2004

11

Pri zavarovanju kot zavarovalnem razmerju ločimo prvo zavarovalno razmerje in drugo zavarovalno razmerje. Prvo zavarovalno razmerje je sklenjeno na podlagi pogodbe med skleniteljem zavarovanja in zavarovalnico. Drugo zavarovalno razmerje se imenuje pozavarovanje, saj ga sklene zavarovalnica s pozavarovalnico. Prvo zavarovalno razmerje, (v praksi ga imenujemo zavarovanje) se glede na način pravnega urejanja zavarovalne pogodbe deli na socialno zavarovanje, ki je obvezno in podrobneje urejeno z zakonom, ter pogodbeno oz. premijsko zavarovanje, ki se sklepa na podlagi svobodne volje posameznika in je z zakonom le okvirno normirano. Obvezno socialno zavarovanje sestavljajo pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za primer nezaposlenosti ter drugo je pravno normirano. Pogodbeno zavarovalno razmerje lahko delimo po različnih merilih. Prvotno delimo pogodbeno zavarovanje glede na obliko zavarovalne dajatve zavarovalnice na škodno zavarovanje, če se zavarovalnica zaveže plačati nadomestilo za nastalo škodo, ter na vsotno zavarovanje, če zavarovalnica izplača vnaprej dogovorjeno vsoto. Zavarovalnica se pri vsotnem zavarovanju zaveže, da bo, ob nastanku zavarovalnega primera izplačala vnaprej dogovorjeno vsoto, kar je značilno za osebna zavarovanja. Drugače je pri škodnem zavarovanju, kjer je zavarovalnica zavezana plačati nadomestilo škode zavarovancu do vnaprej dogovorjene višine zavarovalne vsote, kar je značilno za premoženjsko zavarovanje. Glede na predmet zavarovanja se pogodbeno zavarovanje deli na premoženjsko zavarovanje, ter osebno zavarovanje. To je hkrati najpomembnejša delitev prostovoljnega pogodbenega zavarovanja. 2. 2 Zavarovalnice na območju Slovenije Vstop Slovenije v EU je prineslo tudi investiranje tujih naložbenikov v finančni sektor, kar je tudi vplivalo na zavarovalništvo. Od osamosvojitve in do danes se je močno povečala konkurenca v tem sektorju. Ogromno se izvaja tudi privatizacije.Vse več prihaja tudi tujih zavarovalnic, kar še dodatno otežuje delovanje družb. Pa si oglejmo ponudbo zavarovalnic v Sloveniji. Zavarovalnice na območju Republike Slovenije (Opinfos 2005)

• Adriatic, Zavarovalna družba d.d. • Assistance Coris d.o.o. • GENERALI Zavarovalnica, d.d. • Grawe zavarovalnica • Krekova zavarovalnica Ljubljana • Merkur zavarovalnica • Pozavarovalnica Sava d.d. • Pozavarovalnica Sava d.d. • Slovenica

12

• Smart Trust • Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, d.v.z. • Zavarovalna agencija Adut • Zavarovalnica Maribor d.d. • Zavarovalnica Tilia d.d., Novo mesto • Zavarovalnica Triglav, d.d. • Zdravstvena zavarovalnica Triglav d.d. • ZAAL zavarovalni posli d.o.o. • Zavarovalna agencija - Sveto

Pokojninske družbe in skladi (Opinfos 2005)

• Moja naložba, pokojninska družba d.d. • Kapitalska družba, d.d. • Pokojnina - znati izbrati • Pokojninska družba A • Pokojninsko svetovanje • Prva pokojninska družba d.d.

2. 3 Tržni delež zavarovalnic Na slovenskem trgu, kateri je majhen, je dokaj močna konkurenca na področju zavarovalništva. Pred letom 1991 je bilo zavarovalništvo liberalizirano, saj ni bilo zavarovalniškega nadzora. Največja in lahko bi rekli tudi edina je bila Zavarovalna skupnost Triglav, le manjši delež sta imeli Croatia in Dunav. Z letom 1994 pa se je začelo novo obdobje za slovensko zavarovalništvo, saj je bil sprejet Zakon o zavarovalništvu. To je bil prehod na tržno poslovanje in s tem je postal naš trg zanimiv tudi za tujino. V TABELI 2 imamo prikazane tržne deleže posameznih zavarovalnic, katere so članice Slovenskega zavarovalnega združenja.

13

TABELA 2: TRŽNI DELEŽI ZAVAROVALNIC ČLANIC SLOVENSKEGA ZAVAROVALNEGA ZDRUŽENJA V LETU 2003

Tržni deleži zavarovalnic in drugih članic SZZ 2003 %

Vrsta zavarovanj

Zavarovalnica vsa življenjska neživljenjska SKUPAJ 100 100 100 Triglav 40.76 42.12 40.33 Vzajemna 19.02 - 25.00 Maribor 12.72 14.94 12.02 Adriatic 9.50 2.66 11.65 Slovenica 4.69 4.08 4.88 Kapitalska družba (KAD) 3.21 13.40 - Tilia 2.66 0.95 3.19 Merkur 2.22 7.79 0.46 Grawe 1.76 5.39 0.62 Generali 1.69 3.28 1.19 NLB VITA 0.81 3.20 0.05 Sklad obrtnikov in podjetnikov (SOP) 0.52 2.16 -

Slovenska izvozna družba (SID) 0.45 - 0.60

Krekova 0.02 0.03 0.01 TRIGLAV, Zdravstvena 0.00 0.00 -

Tržni deleži pozavarovalnic 2003 %

Vrsta zavarovanj

Pozavarovalnica vsa življenjska neživljenjska SKUPAJ 100 100 100 Sava 55.65 67.51 55.57 Triglav RE 44.35 32.49 44.43 Vir: Slovensko zavarovalno združenje 2004

14

2. 4 Pravna ureditev zavarovalništva v Sloveniji Zavarovalništvo je v Sloveniji urejeno po Zakonu o zavarovalništvu (Zzavar), ki je bil sprejet leta 1994. Oblikovan je bil po zgledu nekdanje avstrijske in nemške zavarovalne zakonodaje. Uredil je ustanovitev, organizacijo in poslovanje zavarovalnic. Poleg tega je urejeval tudi zavarovalni nadzor, kateremu so bila dana široka pooblastila za strokovni nadzor ter določanje strategije in politike zavarovalne panoge. Po Zzavar (Ur. list RS št.91/2000, 1) je zavarovalnica pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je pridobila dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje zavarovalnih poslov. Zakon o Zavarovalništvu temelji na naslednjih načelih (Pavliha, 79): • Načelu preglednosti delovanja zavarovalništva: vsakemu vlagatelju oziroma

morebitnemu zavarovancu morajo biti dostopni vsi podatki o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za oblikovanje odločitve o naložbah v zavarovalne storitve;

• Načelu varnega in skrbnega poslovanja: zavarovalnice, pozavarovalnice, pooli, zavarovalni zastopniki in posredniki morajo storitve na področju zavarovalnih trgov opravljati v interesu zavarovancev v duhu prepričanja, da je potrošnik »kralj«, in sicer s skrbnostjo dobrega strokovnjaka (profesionalca);

• Načelu obvladovanja tveganj: zaradi dolgoročnosti varčevanja (pri naložbah v življenjske zavarovalne storitve) in pomembnosti zavarovalništva z narodno-gospodarskega vidika mora biti zavarovalnica vedno sposobna izpolniti vse obveznosti, zlasti iz sklenjenih zavarovalnih pogodb;

• Načelu nadzora: na temelju zakona je bila ustanovljena Agencija za zavarovalni nadzor, saj mora nadzor nad osebami, ki se ukvarjajo z zavarovalništvom, opravljati nadzorni organ z ustreznimi pristojnostmi, ki mu omogočajo učinkovito opravljanje nadzora z namenom zagotavljanja trdnosti in zanesljivega delovanja zavarovalništva.

15

3 ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE 3. 1 Pojem in pomen življenjskega zavarovanja Življenjsko zavarovanje je osebno zavarovanje, ki se nanaša na zavarovanje za nevarnosti, ki pretijo človeku, njegovemu življenju, njegovi integriteti. Temelji na negotovosti trajanja človekovega življenja. Gre za zavarovanje človekovega življenja za primer pogodbenega dogodka in za obdobje, za katero je zavarovanje sklenjeno. Ta dogodek lahko predstavlja smrt zavarovanca, doživetje določene starosti ali pa iztek določenega obdobja, v katerem lahko nastopi ena od omejenih okoliščin. Pri življenjskem zavarovanju gre za pogodbo, na podlagi katere se zavarovalnica obveže, da bo kot protiobveznost za vplačane premije zavarovanca izplačala koristniku določeno vsoto ali rento v primeru smrti zavarovanca ali ob njegovem doživetju določenega datuma. Pri tem zavarovanju je zavarovalni dogodek negotov samo glede tega, kdaj bo nastopil, ne pa tudi, ali bo sploh nastopil (Ivanjko 1994, 72-73). Končina (1994, 137) pravi, da je življenjsko zavarovanje v družbah z dolgo zavarovalno tradicijo, kjer prevladujejo vrednote individualne kreativnosti in kjer je pravna ureditev naravnana tako, da zahteva od vsakega svojega državljana, da poskrbi zase v svojem aktivnem obdobju in za starost, osrednja in strokovno najbolj izpopolnjena vrsta zavarovanja. Vendar pa klasično življenjsko zavarovanje ne predstavlja zgolj zavarovanja, temveč je tudi ena izmed najbolj varnih oblik varčevanja. Lahko mu rečemo tudi mešano življenjsko zavarovanje. Mešano življenjsko zavarovanje je zavarovanje in varčevanje hkrati. To pomeni, da se s sklenitvijo zavarovalne police obvežete, da boste v izbranem časovnem obdobju plačevali dogovorjeno zavarovalno premijo. Del premije je namenjen pokrivanju rizika za primer smrti, del premije pa se varčuje skladno s predpisano naložbeno politiko zavarovalnice. Ob izteku zavarovalne dobe (doživetju) vam zavarovalnica izplača pogodbeno zavarovalno vsoto in dobiček, ustvarjen z upravljanjem sredstev življenjskih zavarovanj. V primeru smrti zavarovane osebe pred iztekom zavarovalne dobe pa zavarovalnica izplača dogovorjeno zavarovalno vsoto za primer smrti in do takrat ustvarjeni dobiček tisti osebi, ki jo je zavarovalec določil v svoji zavarovalni polici (upravičencu). Na isti polici lahko sklenete dodatno nezgodno zavarovanje, ki običajno krije rizik nezgodne smrti, invalidnosti, dnevnega nadomestila in bolnišničnih dni. S sklenitvijo klasičnega mešanega zavarovanja, ste zavarovani za primer smrti in doživetja. V primeru smrti se upravičencem izplača zavarovalna vsota, v primeru doživetja pa se upravičencu izplača zavarovalna vsota in pripisani dobički. Značilnost življenjskega zavarovanja je poleg funkcije nalaganja denarja za starost oziroma nalaganja denarja za upravičence, tudi velik pomen, ki ga imajo, kot dopolnilo državno obveznim socialnim zavarovanjem (Ivanjko 1994, 75).

16

Sestavo življenjskega zavarovanja lahko prikažemo tudi slikovno. Tako lahko na SLIKI 1 vidimo, kako je v bistvu sestavljeno življenjsko zavarovanje in si lažje predstavljamo pomen in osnovne oblike te vrste osebnega zavarovanja. SLIKA 1: SLIKOVNI PRIKAZ ŽIVLJENJSKEGA ZAVAROVANJA

Vir: Abanka 2004 S polico življenjskega zavarovanja je možno zavarovati tudi posojilo, saj upniku zagotavlja, da bo v primeru zamude oziroma neplačila dolžnika njegova terjatev poplačana prav iz privarčevane vsote. Zavarovalnice lahko na osnovi življenjskega zavarovanja ponudijo boljše kreditne pogoje, pri čemer se zmanjša tveganje. Minimizirajo so tudi finančne motnje poslov, ki jih povzroči smrt vodilnih uslužbencev in lastnikov (Policy Issues in Insurance 1996, 13). Riziki povezani z življenjskim zavarovanjem Riziki povezani z življenjskim zavarovanjem so lahko (povzeto po Vaughan et al. 1995,147):

• Rizik finančne izgube, zaradi prezgodnje smrti; pri tem riziku navajamo izgubo v dveh primerih: prva izguba se navezuje na samo izgubo človeka in z njo povezanimi stroški, kot so stroški pogreba in dajatve povezane s smrtjo, druga izguba se pa navezuje na izpad prihodka zaradi smrti.

• Rizik »preživetja«; ta rizik se nanaša na primer, ko privarčevan znesek v primeru doživetja izplačuje zavarovalnica mesečno kot dodatek k pokojnini. Tako lahko pride do tega, da prej porabimo privarčevani denar, kot pa traja naše življenje.

• Rizik povezan z nezmožnostjo izplačila; v tem primeru zavarovalnica ne more izplačati zavarovalno vsoto v primeru smrti zavarovanca, če ta ista oseba nima nobenega možnega prejemnika tega zneska. V tem primeru je življenjsko zavarovanje brez pomena za zavarovanca.

17

3. 2 Oblike življenjski zavarovanj Življenjska zavarovanja se delijo glede na način izplačila zavarovalnine. Ločimo kapitalska in rentna življenjska zavarovanja. Pri kapitalskih gre najpogosteje za izplačilo s pogodbo dogovorjene zavarovalne vsote oziroma kapitala v enkratnem znesku in sicer v primeru smrti ali v primeru doživetja zavarovanca. Pri rentnih zavarovanji pa gre za kontinuirano izplačevanje zavarovalne vsote v obliki določenih zneskov oziroma rent (Rakar 2004, 24). Ločitev na kapitalska in rentna zavarovanja je odvisna od načina izplačila zavarovalnine, vendar je pri kapitalskih zavarovanjih možen še en dogovor. Upravičenec se lahko namesto zavarovalne vsote ob smrti ali ob doživetju zavarovane osebe, odloči za izplačilo rente. Za način izplačila se lahko zavarovalec odloči že ob sklenitvi zavarovanja ali pa šele ob zapadlosti zavarovalnine. Mogoč je tudi dogovor, da je možno del zavarovalne vsote izplačati v enkratnem znesku, del pa postopoma v obliki rent. 3. 2. 1 Kapitalska življenjska zavarovanja Življenjska zavarovanja se glede na glavne nevarnosti, ki jih krijejo, razvrščajo v naslednje zavarovalne vrste (povzeto po Šenk 2000, 3.1-3.15): Zavarovanje za primer doživetja Izplačilo dogovorjene zavarovalne vsote pri tem zavarovanju je po poteku zavarovalne dobe, če je zavarovanec takrat še živ. Ob morebitni zavarovančevi smrti med zavarovalno dobo, vse obveznosti zavarovalnice prenehajo. Glede na to, da ob nastopu smrti med zavarovalno dobo ni izplačila, je povpraševanje po tej vrsti življenjskega zavarovanja zelo majhno. Zavarovanje za primer smrti Dogovorjena zavarovalna vsota se izplača le, če zavarovanec umre. Glede na dobo, v kateri je zavarovanec zavarovan za nevarnost smrti, delimo ta zavarovanja na: • dosmrtno zavarovanje za primer smrti, pri katerem dobi upravičenec zavarovalno vsoto

v vsakem primeru ob smrti zavarovane osebe • začasno zavarovanje za primer smrti, pri katerem se zavarovalna vsota izplača le, če

zavarovanec umre znotraj vnaprej določenega števila let. Možna sta dva načina takšnega zavarovanja, in sicer:

enako zavarovanje za nevarnost smrti v določeni dobi – zavarovalna vsota je neodvisna od tega, kdaj v zavarovalni dobi nastopi primer.

padajoče zavarovanje za nevarnost smrti v določeni dobi – zavarovalna vsota se zmanjšuje, ko se doba od začetka zavarovanja povečuje. Ta način se najpogosteje uporablja za zavarovanje kreditov.

Ker se zavaruje le rizik smrti, je premija za tovrstno zavarovanje sestavljena le iz rizične premije, medtem ko varčevalne premije ni. Na ta način zadostuje relativno nizka premija

18

za visoko zavarovalno vsoto, zato je to zavarovanje primerno za preskrbo družine v določenem negotovem finančnem obdobju oziroma za kritje kredita. Zavarovanje za primer smrti in doživetja Imenujemo jih tudi »mešana zavarovanja«, ker obsegajo tako zavarovalno kritje za primer smrti kot za primer doživetja. Možne so razne oblike teh zavarovanj. Najbolj razširjeno je zavarovanje, pri katerem sta zavarovalni vsoti za primer doživetja in smrti enaki. Možne so tudi druge oblike zavarovanj za doživetje in smrt, pri katerih je na primer višja ena od obeh zavarovalnih vsot za smrt ali doživetje. Poznamo tudi vzajemna mešana zavarovanja, pri kateri sta zavarovani dve osebi, na primer zakonca. V primeru doživetja obeh oseb se izplača ista zavarovalna vsota, kakor tudi v primeru smrti ene od zavarovanih oseb. Po smrti enega od zavarovancev prenehajo nadaljnje obveznosti zavarovalnice. Ker sta krita primera smrti obeh oseb, pri doživetju pa se izplača pri zavarovanju pa se izplača le ena zavarovalna vsota, je to zavarovanje le malo dražje, kot če bi zavarovali le eno osebo. Po drugi strani pa lahko pride do zapletov, če se zakonca zavarovana na ta način ločita, na primer, da želi eden od zakoncev polico stornirati ali da noče plačevati svojega dela premije in podobno. Pri mešanih zavarovanjih pride do izplačila dogovorjene zavarovalne vsote med zavarovalno dobo, če zavarovana oseba umre, pa tudi v primeru njenega doživetja ob koncu zavarovalne dobe. Taka zavarovanja so namenjena zagotovitvi kapitala v določenem obdobju. V primeru predčasne smrti vzdrževalca družine so nasledniki priskrbljeni, v primeru doživetja ima upravičenec na razpolago kapital. Prav tako se lahko s tem zavarovanjem kombinira kredit, tako da na naslednike ne pade preveliko breme. Zavarovanje na točno določen rok (terme fixe) Zavarovalna vsota se izplača ob poteku zavarovalne dobe, ne glede na to, ali je zavarovana oseba umrla ali preživela to dobo. Takšna zavarovanja so namenjena istim osebam kot mešana zavarovanja, le da se zanje odločijo stranke, ki potrebujejo kapital na točno določeno obdobje, na primer za šolanje otrok. Zavarovanje dote Pri teh zavarovanjih zapade zavarovalna vsota s poroko ali najpozneje ob določeni starosti, na primer ob izpolnjenem 30. letu. Tako zavarovanje bodo morda starši sklenili za svoje otroke, da jim bodo tako pomagali pri vstopanju na samostojno pot. Zavarovanje za primer smrti in doživetja s kritjem kritičnih bolezni To je mešano življenjsko zavarovanje, z dodatkom kritja nekaterih kritičnih bolezni. Običajno so to možganska kap, rakava obolenja, srčni infarkt ter popolna odvisnost od tuje pomoči. Če zavarovanec zboli za katero od kritičnih bolezni, zavarovalnica izplača polovico zavarovalne vsote, drugo polovico pa ob smrti oziroma ob doživetju. Izkazalo se je, da se je zaradi sorazmerno visoke cene te vrste življenjskih zavarovanj zanje odločajo predvsem samostojni podjetniki, menedžerji, zaposleni na vodilnih položajih, zdravniki, odvetniki itd.

19

Življenjska zavarovanja, pri katerih prevzema zavarovalec naložbena tveganja Ta zavarovanja so še najbližja zavarovanjem za doživetje, saj jih bodo sklenile osebe, ki jih zanima predvsem to, kako dobro je naložen njihov denar in da bodo v določenem trenutku prejeli zavarovalno vsoto, ki bo odvisna od stanja vrednostnih papirjev na borzi. Dodatna zavarovanja Dodatna zavarovanja je mogoče skleniti ob različnih kapitalskih zavarovanjih. Najbolj se uporablja zavarovanje nezgodne smrti in dodatno zavarovanje trajne invalidnosti, ki je posledica nezgode. Ta zavarovanja niso nezgodna zavarovanja, ki jih poznamo pri premoženjskih zavarovanjih. Pri tem gre za okrnjeno nezgodno zavarovanje, ki je omejeno z zavarovalnimi vsotami iz življenjskega zavarovanja. S pomočjo tega dodatnega zavarovanja se poveča zavarovalna vsota v primeru smrti ali invalidnosti, tista v primeru doživetja pa ostane ista. 3. 2. 2 Rentna življenjska zavarovanja Doživljenjske rente Pri rentah gre običajno za doživljenjske rente, kar pomeni, da prejema upravičenec rento do smrti. Ločimo jih na odložene doživljenjske rente, pri katerih je začetek odplačevanja rente odložen za določen čas v prihodnosti, in rente, katera izplačila se začnejo takoj. Mogoči so dodatni dogovori, na primer zajamčeno odplačevanje rente, kar pomeni, da bo zavarovalnica izplačevala rento do smrti zavarovanca, vendar pa vsaj dogovorjeno zajamčeno vlogo, četudi bi zavarovanec prej umrl. Pokojninska zavarovanja Pokojninska zavarovanja so namenjena delavcem in njihovim družinskim članom ter so vezana na delavno razmerje. Na podlagi sklenjenega pokojninskega zavarovanja so zavarovanec in njegovi družinski člani upravičeni do pokojnine. Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje predstavlja zbiranje denarnih sredstev na osebnih računih zavarovancev, z namenom, da se jim ob dopolnitvi določene starosti ali v drugih primerih, ki so določeni v pokojninskem načrtu, zagotovijo dodatne pokojnine (Žnidaršič Kranjc 2000, 45). Časovne rente V nasprotju z doživljenjskimi rentami se časovne rente izplačujejo le omejeno obdobje. Pri tem gre le za drugačen način izplačila, ki je posledica zavarovanja za primer smrti in doživetja. V primeru smrti zavarovanca se časovno omejena renta za dogovorjeno obdobje deduje. Zavarovalnice to ponujajo v obliki opcij ob poteku, na primer ob poteku zavarovanja na točno določen rok kot štipendijo (Balkovec 2000, 106) Dodatna rentna zavarovanja Gre za dodatno zavarovanje partnerja, kar pomeni, da bo ob morebitni smrti na primer moža, ki je sklenil rentno zavarovanje, vdova prejemala dosmrtno rento v dogovorjeni zmanjšani višini.

20

3. 3 Seznam ponudbe življenjskih zavarovanj V Sloveniji imamo na razpolago veliko različnih življenjskih zavarovanj. Glede na ponudbo ločimo klasična mešana življenjska zavarovanja in t.i. riziko življenjska zavarovanja. Klasična mešana življenjska zavarovanja S sklenitvijo klasičnega mešanega zavarovanja, ste zavarovani za primer smrti in doživetja. V primeru smrti se upravičencem izplača zavarovalna vsota, v primeru doživetja pa se upravičencu izplača zavarovalna vsota in pripisani dobički. V TABELI 3 si bomo ogledali seznam ponudb klasičnih mešanih življenjskih zavarovanj po posamezni zavarovalnici. Rizično življenjsko zavarovanje Rizično življenjsko zavarovanje je zavarovanje, pri katerem se zavarujete le za primer smrti. V primeru smrti v času trajanja zavarovanja se upravičencu izplača dogovorjena zavarovalna vsota. V primeru doživetja zavarovalnica nima nobenih obveznosti do zavarovanca. Premija oz. cena zavarovanja je odvisna od višine zavarovalne vsote, dobe zavarovanja, vaše starosti in trenutnega zdravstvenega stanja. V TABELI 4 si oglejmo seznam ponudbe riziko življenjskih zavarovanj.

21

TABELA 3: SEZNAM KLASIČNIH MEŠANIH ŽIVLJENJSKIH ZAVAROVANJ

Ime police Zavarovalnica Doba zavarovanja

Zavarovalna vsota(min, max)

Minimalna mesečna premija

Mešano življenjsko zavarovanje

5 - 30 let

Življenjsko s kritjem kritičnih bolezni

Adriatic

5 - 25 let

17,50 EUR

Osnovno

Komfortno

Eksluzivno

Generali 5 - 30 let min. 1.500 EUR max. 60.000 EUR 20 EUR

Življenjsko zavarovanje Grawe 5 - 40 let

MG

M10+ Merkur 5 - 40 let min. 1.800 EUR

Življenjsko zavarovanje za primer smrti in doživetja

Slovenica 5 - 25 let

Mešano življenjsko 5 - 25 let

Mešano življenjsko + nezgodno

5 - 25 let

Mešano življenjsko + kritične bol...

Triglav

5 - 18 let

Zlata naložba

Zavarovalnica Maribor 5 - 40 let

Vir: Zavarujte.si 2004

22

TABELA 4: SEZNAM PONUDBE RIZIKO ŽIVLJENJSKIH ZAVAROVANJ

Ime police Zavarovalnica Posebni pogoji Pristopna starost

Rizično življenjsko zavarovanje Triglav

Namenjeno je zaščiti družinskih članov ali drugih bližnjih, ki bi bili ob smrti zavarovane osebe v času trajanja zavarovanja obremenjeni s pokritjem nastalih obveznosti.

ni omejitev

Program MA

Primeren predvsem za starejše ljudi, ki s svojo smrtjo ne želijo finančno obremenjevati sorodnikov (običajno gre za plačilo stroškov pogreba)

od 20. do 70. leta

Program MRS

Merkur Primeren predvsem za ljudi, ki imajo potrebo po zelo visokem zavarovanju za primer smrti ob npr. najemu visokih kreditov.

od 14. do 65. leta

Vseživljenjsko zavarovanje za primer smrti

od 14. do 65 leta

Zavarovanje za primer smrti z določeno zavarovalno dobo

Zavarovalna doba ni določena, ampak je oseba zavarovana celo življenje, premijo pa zavarovanec plačuje do konca življenja. Posebej primerno za mlade družine, ki na ta način ob majhni mesečni obremenitvi zagotovijo svojim otrokom ustrezno finančno varnost v primeru smrti staršev.

od 14. do 65 leta

Zavarovanje za primer smrti in hujše bolezni

Namenjeno je vsem, ki se želijo dodatno zaščito za primer hujše bolezni.

od 14. do 65 leta, iztek

zavarovanja najkasneje pri

75. letu starosti

Zavarovanje "Zlata jesen"

Tilia

Namenjeno je starejšim osebam, ki lahko z majhno mesečno premijo ob smrti finančno razbremenijo svoje najbližje. Premija se plačuje do smrti zavarovanca, vendar največ do 91. leta starosti zavarovanca.

namenjeno starejšim osebam

Zlata jesen Maribor Sklene se do smrti zavarovanca, vendar ne dlje kot do izpolnjenega 91. leta starosti.

od 50. do 75. leta


23

3. 4 Pravna ureditev življenjskega zavarovanja Življenjsko zavarovanje je predmet zakonske regulative, ki posveča posebno pozornost varstvu zavarovanca. Mešano življenjsko zavarovanje je s pravnega vidika najbolj zanimivo zavarovanje, poleg zavarovanja pred odgovornostjo (Ivanjko 1994, 73). Zavarovanec si s plačilom premije, pri klasičnih oblikah življenjskih zavarovanj, zagotavlja izplačilo zavarovalnih vsot, ko nastopi določen dogodek, ki ga opredeljujemo kot zavarovalni primer, to je smrt zavarovanca oziroma doživetje do določenega datuma. Pri tem gre za zbiranje sredstev v posebne sklade pri zavarovalnicah, s katerim upravlja zavarovalnica v času trajanja zavarovalne pogodbe (Ivanjko 1997, 144). Posebna značilnost življenjskih zavarovanj je obveznost zavarovalnice, da omogoči zavarovancu udeležbo v dobičku. Ta pravica je določena z zakonom, konkretneje pa postopek in način uresničevanja te pravice ureja zavarovalna pogodba oziroma splošni zavarovalni pogoji. Obračun dobička se opravi na koncu vsakega poslovnega leta. Pripadajoči del dobička se pripiše zavarovalni vsoti in izplača skupaj z njo ob poteku zavarovanja. Udeležba v dobičku je del medsebojnega vzajemnega razmerja, pri čemer pa je nastanek pravice do udeležbe in tudi obseg negotov. Zaradi tega se zavarovalnica zaveže le, da izplača točno določeno zavarovalno vsoto (Ivanjko 1997, 145). To delo je nastajalo ravno v času uveljavitve nove davčne reforme. S 1.1.2005 so se davčne skupine in razredi močno spremenili. Vendar pa je nova davčna reforma pripomogla k temu, da je davčni vidik ena prednost zavarovalnih polic. Tako bodo davka oproščeni tisti dohodki iz življenjskega zavarovanja, ki je bilo sklenjeno za primer smrti in se dohodek izplača ob smrti zavarovane osebe. Enako velja ob dvigu zavarovalne vsote po preteku desetih let od sklenitve pogodbe o življenjskem zavarovanju, kadar sklenjeno zavarovanje omogoča izplačilo zavarovalne vsote po desetih letih (povzeto po: Kapital 2004, 68). Ker pa običajno sklepamo življenjska zavarovanja dolgoročno, je to seveda prednost pred ostalimi vrstami naložbe.

24

4 NALOŽBENO ZAVAROVANJE Razvoj slovenskega finančnega trga prinaša vedno nove zavarovalne in naložbene možnosti, s katerimi lahko lažje, hitreje ali manj tvegano dosegamo pomembne finančne cilje. Na drugi strani pa razmah ponudbe pomeni, da moramo vedno bolj poznati svoje potrebe, da bi izbrali tiste, ki nam najbolj ustrezajo. Na primeru naložbenega zavarovanja lahko ugotovimo, da je pred izbiro potrebno določiti namen. Naložbeno zavarovanje je namreč namenjeno tistim, ki želijo ob ustreznem življenjskem in nezgodnem zavarovanju dosegati dovolj visoke donose s sredstvi, ki so naložena v vzajemne sklade (Premoženje 2003, 12) . 4. 1 Pojem naložbenega zavarovanja Naložbeno zavarovanje je oblika življenjskega zavarovanja pri kateri poleg zavarovanja za primer smrti, varčujemo v izbranih vzajemnih skladih. Z varčevalnim delom zavarovalne premije vstopimo na trg kapitala, s tem prevzamemo naložbeno tveganje in dobimo možnost doseganja višjih donosov in posledično višjega privarčevanega zneska ob izteku zavarovanja. Po Zakonu o zavarovalništvu (Urad. List, št. 13/00) je to zavarovanje, pri katerem zavarovanec prevzema naložbeno tveganje povezano s spremembo vrednosti investicijskih kuponov oziroma drugih vrednostnih papirjev investicijskih skladov. Naložbeno življenjsko zavarovanje razširja ponudbo življenjskih zavarovanj predvsem v tem, da omogoča zavarovalcem aktivnejši pristop k zavarovanju. S sklenitvijo takega zavarovanja je posameznik ne le življenjsko zavarovan, temveč posredno vstopi tudi na trg vrednostnih papirjev. Del premije je namenjen zavarovanju za primer smrti in morebitnim dodatnim zavarovanjem, s preostalim delom premije pa zavarovalnica kupuje enote ali delnice zunanjih investicijskih skladov. Ob zavarovalnem dogodku se izplača zajamčena zavarovalna vsota oziroma vrednost premoženja, če je ta večja (Zavarovalnica Triglav, 2004). Naložbeno zavarovanje (nem. Fondsgebundene Lebensversicherung, angl. unit linked life insurance) seveda ne služi kot vstopni produkt na področju varčevanja za starost. Namenjen je strankam z boljšim zaslužkom, ki same ne želijo zgubljati časa za nalaganje sredstev za varčevanje oziroma ne želijo ali ne morejo osvojiti potrebnega tovrstnega znanja. Pri zavarovanjih težko najdemo prave inovacijske produkte. Glavno je dejstvo, da nov produkt, takoj ko se pojavi na trgu, posnemajo druge zavarovalnice. Eden redkih primerov prave inovacije v zadnjih desetletjih je življenjsko zavarovanje s spremenljivim kapitalom (Hartman 1994, 145). Naložbeno življenjsko zavarovanje predstavlja kombinacijo varčevanja v investicijskih skladih in življenjskega zavarovanja, kjer zavarovalec prevzema naložbeno tveganje, povezano s spremembo vrednosti enote premoženja izbranega investicijskega sklada. To pomeni, da v času trajanja zavarovanja varčujete v enem ali več investicijskih skladih,

25

hkrati pa ste v tem času zavarovani za primer smrti z zajamčeno zavarovalno vsoto. Ob koncu dogovorjene zavarovalne dobe bo upravičenec prejel zavarovalno vsoto, ki bo enaka vrednosti privarčevanega premoženja v izbranih investicijskih skladih. Dodatna možnost pri naložbenem zavarovanju je tudi nezgodno zavarovanje. Tako smo dodatno zavarovani tudi v primeru nezgode z dnevno odškodnino in nadomestilom za bolnišnični dan. Na polici lahko izberemo med različnimi vzajemci z različno naložbeno strategijo. Zavarovalnice ponujajo umirjene obvezniške, zmerno tvegane mešane in dinamične delniške vzajemce. Lahko se odločimo in varčujemo v več vzajemcih hkrati ali pa med trajanjem zavarovanja prenesemo sredstva iz enega vzajemca v drugega, vezanega na naložbeno polico (Zavarujte.si 2004). Naložbena polica je primerna oblika življenjskega zavarovanja in varčevanja za tiste, ki poznajo delovanje kapitalskega trga in so pripravljeni na nihanje vrednosti premoženja, povezanega z varčevanjem v vzajemcih. Na SLIKI 2 si lahko ogledamo, kako z leti naraščajo privarčevana sredstva in presežejo zajamčeno zavarovalno kritje. SLIKA 2: PRIMER RAZVOJA PRIVARČEVANIH SREDSTEV IN ZAVAROVALNEGA KRITJA ZA NALOŽBENO POLICO


26

Premija, katero mi plačujemo pri naložbenem zavarovanju je razdeljena na dva dela, in sicer na riziko premijo in na premijo za nakup enot investicijskih skladov. Riziko premija je t.i. zavarovalni del premije, katera se nanaša na zavarovanje zavarovanca. Premija za nakup enot investicijskih skladov pa je t.i. naložbeni del zavarovalne premije in z njo pridobivamo nove enote investicijskih skladov. Delež riziko premije se s časom zmanjšuje, saj se preko privarčevanih in naloženih sredstev zavarovalnica že zagotovi kapital za izplačilo raznih odškodnin. Na SLIKI 3 si lahko ogledamo tudi razvoj privarčevanih sredstev, le da ima poudarjeno, kolikšen del od zavarovalne premije znaša riziko premija, kolikšen del pa premija za nakupa enot skladov. SLIKA 3: PRIMER DELITVE PREMIJE NA RIZIKO PREMIJO IN NALOŽBENO PREMIJO

Vir: Zavarovalnica Triglav d.d. 2004 Katero naložbeno polico izbrati? Ko smo ugotovili, da z naložbeno polico na dolgi rok dosegamo dva pomembna finančna cilja, in sicer varnost za tiste, ki so odvisni od našega dohodka in dolgoročno varčevanje v vzajemnih skladih, preko katerega si z udeležbo na kapitalskih trgih omogočimo doseganje višjih donosov, se ob vse večji ponudbi na slovenskem tržišču zastavlja pomembno vprašanje, katero naložbeno polico izbrati, da bomo zadovoljni. Da bi se pravilno odločili, moramo upoštevati naslednje vprašanja( Zavarujte.si, 2004):

• kakšno premijo je potrebno plačevati za željeno zavarovalno vsoto • predvideni privarčevani znesek ob izteku zavarovanja (doživetju) • dejansko realizirane donose vzajemnih skladov, vezanih na posamezno polico • možnost in pogoji dodatnega nezgodnega zavarovanja

27

• možnost spremembe premije • začasna prekinitev plačevanja premije • možnost razpolaganja s sredstvi (predujem, predčasno izplačilo, možnost posojila) • možnost prekinitve pogodbe in pod kakšnimi pogoji

Zgoraj so navedena določena vprašanja, na katere bi se vprašali pri izbiri naložbene police. Vendar pa obstaja še mnogo subjektivnih vprašanj, katere si lahko postavlja vsak posameznik Naložbeno zavarovanje se deli na dva dela. Eden je zavarovalni del, kateri se nanaša na zavarovaje osebe, drugi je naložbeni del, kateri se nanaša na pridobivanje premoženja na trgu investicijskih skladov. Na SLIKI 4 imamo prikazano delitev naložbenega zavarovanja na primeru Zavarovalnice Triglav d.d. SLIKA 4: PRIKAZ ČLENITVE NALOŽBENEGA ZAVAROVANJA NA PRIMERU ZAVAROVALNICE TRIGLAV d.d.

NALOŽBENO ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE

VARČEVANJE V INVESTICIJSKE SKLADE ZAVAROVANJE Zavarovanje za primer

smrti z zajamčeno zavarovalno vsoto

Triglav Steber I

Triglav Renta

NALOŽBENO TVEGANJE PREVZEMA ZAVAROVALEC! Možnost dodatnih

zavarovanj

Vir: Zavarovalnica Triglav d.d. 2005

28

4. 1. 1 Naložbeni del Naložbeno življenjsko zavarovanje nam daje možnost, da z majhnimi sredstvi vstopimo na trg kapitala ter si tako odpremo možnost doseganja višjih donosov. Po lastni izbiri se odločimo za najbolj ustrezen investicijski sklad oz. investicijske sklade, v katere bomo vlagali svoj denar. Na ta način torej združimo kvalitetno zavarovanje s kvalitetnimi investicijskimi skladi. Med trajanjem zavarovanja lahko prenesemo sredstva iz enega v drug sklad. Sami se odločimo, koliko sredstev bomo namenili za naložbe v bolj tvegan sklad, ki običajno pomeni tudi višje donose, in koliko v tistega, pri katerem so donosi sicer nekoliko nižji, je pa zato tudi tveganje manjše. Naložbeno tveganje je na naši strani, vendar pa prav zaradi tega lahko pričakujemo višje donose (Zavarovalnica Triglav d.d. 2004). 4. 1. 2 Zavarovalni del Ob sklenitvi zavarovanja se odločimo za ustrezno višino mesečne premije, zavarovalno dobo ter ustrezno višino zajamčene zavarovalne vsote za primer smrti. V zgodnjem obdobju zavarovanja, ko je vrednost premoženja še nizka, je v zavarovanje vgrajena posebna varovalka, ki v primeru smrti zavarovane osebe pred potekom zavarovanja zagotavlja izplačilo zajamčene zavarovalne vsote. Ko premoženje naraste čez to spodnjo mejo, pa je tudi v primeru smrti zavarovane osebe med trajanjem zavarovanja izplačilo enako dejanski vrednosti premoženja na naložbenem računu zavarovalca. Osnovnemu zavarovanju lahko priključimo dodatno nezgodno zavarovanje, ki krije nevarnost nezgodne smrti ali trajne invalidnosti ter prehodne delovne nesposobnosti za delo kot posledice nezgode. V primeru nezgodne smrti se upravičencu izplača tako dogovorjena zavarovalna vsota za primer nezgodne smrti kot tudi zajamčena zavarovalna vsota osnovnega zavarovanja oziroma vrednost premoženja na naložbenem računu, če ta presega zajamčeno zavarovalno vsoto.

29

4. 2 Ponudba naložbenega zavarovanja Na slovenskem zavarovalniškem trgu, se je ponudba naložbenih zavarovanj že močno povečala in pridobiva čedalje bolj na pomembnosti pri odločitvi, katero vrsto varčevanja bomo izbrali. V TABELI 5 si bomo ogledali ponudbo naložbenih zavarovanj na slovenskem trgu po posameznih zavarovalnicah. Nato bomo še na kratko ogledali značilnosti vsake naložbene police. TABELA 4: SEZNAM PONUDBE NALOŽBENIH ZAVAROVANJ NA SLOVENSKEM TRGU

Ime naložbene police Zavarovalnica Skladi vključeni v naložbeno polico

Naložbeno življenjsko zavarovanje

Triglav Triglav Evropa, Triglav Renta, Triglav Steber I

Naložbeno življenjsko zavarovanje - A Banka

Triglav Polžek, Sova, Vipek, Zajček

Vitafond Adriatic KD Bond, KD Galileo, KD MM, KD Prvi izbor, KD Rastko, MP-GLOBAL.SI, Pika, Živa

Eurofond Generali Corporate Bond Mix (A), Euro Stock Selection (T), Global Stock Mix (T), Vermogens Mix (A), Wertsicherungsfonds I (T)

GRAWEapollo Grawe Apollo dinamičen, Apollo konzervativen, Apollo uravnotežen

Top Garant Merkur Merkur Guaranteed Top Plus 2011, 2021, 2031

NLB Naložba Vita NLB Vita KBC Equimax Pharma & Biotech (2, 3), KBC Life Invest Fund Security NLB Vita Stock Selection (1, 2), KBC Life Invest Fund Stock Selection (2, 3), KBC Life Invest Fund World Security (4, 5)

NLB Naložba Vita Plus NLB Vita KBC Life Invest Defensive, KBC Life Invest Fund Dynamic, KBC Life Invest Fund Neutral

Fondgarant Slovenica KD Galileo, KD Rastko Fondmax Slovenica KD Maximus Fondpolica Slovenica KD Bond, KD Galileo, KD Prvi

30

izbor, KD Rastko GIP – VIP Tilia WIOF American Portfolio,

WIOF Balanced Euro, WIOF European Equity, WIOF European Portfolio, WIOF US Value Equity

GIP – VIP S Tilia Alfa, Infond Delniški, Infond Hrast, Modra kombinacija, MP-GLOBAL.SI, WIOF American Portfolio, WIOF Balanced Euro, WIOF European Equity, WIOF European Portfolio, WIOF US Value Equity

i-VIP Tilia Alfa-uravnoteženi, Aberdeen Global Asia Pacific Equity Fund A, INVESCO GT Bond Fund A, INVESCO European Equity Core Fund A, INVESCO GT PRC Fund A, Quadriga Superfund A EUR SICAV

VIP program življenjskih zavarovanj

Tilia Alfa - uravnoteženi, Beta -delniški, Infond Delniški, Infond Hrast, Infond Uravnoteženi, Krekov sklad Skala, Modra kombinacija, MP-ASIA.SI, MP-GLOBAL.SI, Pika, Primus, SGAM Fund Bonds Euro, SGAM Fund Bonds USD, SGAM Fund Equities Europe, Vizija - uravnoteženi, Živa

VIP Polica Tilia Paribas First Selection Simfonija Wiener Staedtische NP UFOS Wiener Staedtische Ringturm Active Global Trend,

WSTV ESPA dynamisch, WSTV ESPA progressivdynamisch, WSTV ESPA traditionell

ZM Prizma Zavarovalnica Maribor Infond Delniški, Infond Europa, Infond Hrast, Infond Uravnoteženi


31

Naložbeno življenjsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav (Zavarujte.si 2005) Splošno o naložbeni polici Naložbeno življenjsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav d.d.:

• Zavarovanje: individualno/vzajemno • Pokrivanje rizikov: življenje, nezgoda • Doba zavarovanja: od 10 do 25 let • Pristopna starost zavarovanca: od 14 do 65 let • Najnižja možna mesečna premija: 20 EUR • Dodatno nezgodno zavarovanje (pokriti riziki): nezgodna smrt, trajna invalidnost,

dnevno nadomestilo, bolnišnični dnevi • Možnost spremembe višine premije: brez omejitev • Prilagajanje zavarovalne vsote: od 30% do 150% • Najvišja možna zavarovalna vsota - brez zdravniškega pregleda 40.000 EUR

(velja za osebo mlajšo od 40. let. Zahteva za zdravniški pregled se spreminja s starostjo in višino zavarovalne vsote.

• Možnost enkratnega pologa sredstev na račun: DA • Možnost prekinitve: prenehanje plačevanja premije – kapitalizacija, prenehanje

plačevanja premije – zamrznitev, odkup, prekinitev oz. storno • Možnost posojila: NE • Naložba: Vzajemni skladi vezani na polico - Triglav Steber 1 (Triglav DU)-

Triglav Renta (Triglav DU), Triglav Evropa • Največje možno število izbranih vzajemnih skladov po posamezni polici: 2 • Najnižji možni mesečni vložek v posamezni vzajemni sklad: 20 EUR • Pričetek trženja: 1.9.2002

Vitafond Adriatic (Zavarujte.si 2005) Splošno o naložbeni polici Vitafond Zavarovalnice Adriatic d.d.:

• Zavarovanje: individualno • Pokrivanje rizikov: življenje, nezgoda • Zavarovalna doba: od 5 do 30 let • Pristopna starost zavarovanca: od 14 do 65 let • Najnižja možna mesečna premija: 30 EUR • Dodatno nezgodno zavarovanje (pokriti riziki): nezgodna smrt, trajna invalidnost,

smrt v prometni nesreči, dnevno nadomestilo, dnevno nadomestilo za bolnišnično zdravljenje zaradi nezgode, dnevno nadomestilo za bolnišnično zdravljenje (nezgoda, bolezen)

• Možnost spremembe višine premije: brez omejitev, vendar po prvem letu trajanja zavarovanja

• Prilagajanje zavarovalne vsote: od 50% do 150% • Najnižja možna zavarovalna vsota: 3.000 EUR • Stroški upravljanja sredstev v %: 0,3% letno • Možnost vrnitve sredstev na račun: DA • Možnost enkratnega pologa sredstev na račun: DA

32

• Možnost prekinitve: prenehanje plačevanja premije – kapitalizacija, prenehanje plačevanja premije – zamrznitev, odkup, prekinitev oz. storno

• Možnost posojila: NE • Naložba: Vzajemni skladi vezani na polico - Galileo (KD Investments)- KD Bond

(KD Investments)- Rastko (KD Investments)- Pika (Primorski skladi)- Živa (Primorski skladi)- MP - Global.si (Medvešek Pušnik DZU)

• Največje možno število izbranih vzajemnih skladov po posamezni polici: 4 • Najnižji možni mesečni vložek v posamezni vzajemni sklad: vsaj eno točko za vsak

izbrani sklad • Pričetek trženja: 1.4.2003

Eurofond Generali (Zavarujte.si 2005) Splošno o naložbeni polici Eurofond Zavarovalnice Generali d.d.:

• Zavarovanje: individualno • Pokrivanje rizikov: življenje, nezgoda • Doba zavarovanja: od 10 do 20 let • Pristopna starost zavarovanca: do 60 let • Najnižja možna mesečna premija: 50 EUR • Dodatno nezgodno zavarovanje (pokriti riziki): nezgodna smrt, trajna invalidnost,

dnevno nadomestilo, bolnišnični dnevi • Možnost spremembe višine premije: brez omejitev • Prilagajanje zavarovalne vsote: od 50% do 200% • Najnižja možna zavarovalna vsota: 750 EUR • Možnost enkratnega pologa sredstev na račun: NE • Možnost prekinitve: prenehanje plačevanja premije – kapitalizacija, prenehanje

plačevanja premije – zamrznitev, odkup, prekinitev oz. storno • Možnost posojila: NE • Naložba: Vzajemni skladi vezani na polico - Global Stock Mix (Deutsch Asset

Managment)- Eurostock (Comivest Asset Managment)- Eurosafe (Union Invest)- Eurolife (Generali)

• Največje možno število izbranih vzajemnih skladov po posamezni polici: 3 • Najnižji možni mesečni vložek v posamezni vzajemni sklad: 10 EUR • Pričetek trženja: 1.6.2002

Grawe Apollo (Zavarujte.si 2005) Splošno o naložbeni polici Grawe Apollo Zavarovalnice Grawe zavarovalnica d.d.:

• Zavarovanje: individualno • Pokrivanje rizikov: življenje, nezgoda • Doba zavarovanja: od 10 do 45 let • Pristopna starost zavarovanca: od 15 do 65 let • Najnižja možna mesečna premija: 20 EUR • Dodatno nezgodno zavarovanje (pokriti riziki): nezgodna smrt, trajna invalidnost

33

• Možnost spremembe višine premije: da, ob glavni zapadlosti • Prilagajanje zavarovalne vsote (več o tem): od 5% do 200% • Najnižja možna zavarovalna vsota: 2.400 EUR • Možnost vrnitve sredstev na račun: NE • Možnost enkratnega pologa sredstev na račun: NE • Možnost prekinitve: prenehanje plačevanja premije – kapitalizacija, prenehanje

plačevanja premije – zamrznitev, odkup, prekinitev oz. storno • Možnost posojila: NE • Naložba: Vzajemni skladi vezani na polico Apollo – konzervativen, Apollo –

uravnotežen, Apollo – dinamičen • Največje možno število izbranih vzajemnih skladov po posamezni polici: 3 • Najnižji možni mesečni vložek v posamezni vzajemni sklad: 20 EUR • Pričetek trženja: 1.11.2003

Fondpolica Slovenica (Zavarujte.si 2005) Splošno o naložbeni polici Fondpolica Zavarovalnice Slovenica d.d.:


dnevno nadomestilo, bolnišnični dnevi • Možnost spremembe višine premije: brez omejitev • Prilagajanje zavarovalne vsote: od 60% do 150% • Najnižja možna zavarovalna vsota: 3.600 EUR • Najvišja možna zavarovalna vsota: 300.000 EUR • Predčasno izplačilo sredstev v % : predujem - 95%, 99% ali 100% odvisno od

trajanja pogodbe do datuma odkupa • Možnost enkratnega pologa sredstev na račun: DA • Možnost prekinitve: prenehanje plačevanja premije – kapitalizacija, prenehanje

plačevanja premije – zamrznitev, odkup, prekinitev oz. storno • Možnost posojila: DA • Naložba:Vzajemni skladi vezani na polico - Galileo (KD Investments), KD Bond

(KD Investments). Rastko (KD Investments) • Največje možno število izbranih vzajemnih skladov po posamezni polici: 3 • Najnižji možni mesečni vložek v posamezni vzajemni sklad: 25 EUR • Pričetek trženja: 1.11.2001

Podobno je tudi pri naložbeni polici Fondgarant, le da v tem primeru je zagotovljena višja zavarovalna vsota, zavarovanje pa je ravno tako vezano na vzajemne sklade. Ker je zagotovljena večja zavarovalna vsota, se mora zato plačevati večja premija za zavarovanje.

34

VIP Tilia (Zavarujte.si 2005) Splošno o naložbeni polici VIP Zavarovalnice Tilia d.d.:


dnevno nadomestilo, bolnišnični dnevi • Možnost spremembe višine premije: brez omejitev • Prilagajanje zavarovalne vsote: od 60% do 140% • Najnižja možna zavarovalna vsota: 1.080 EUR • Najvišja možna zavarovalna vsota: brez zdravniškega pregleda 35.000 EUR • Stroški upravljanja sredstev v %: 0,3% od zavarovalne vsote (največ 36 EUR) • Možnost vrnitve sredstev na račun: DA • Možnost enkratnega pologa sredstev na račun: DA • Možnost prekinitve: prenehanje plačevanja premije – kapitalizacija, prenehanje

plačevanja premije – zamrznitev, odkup, prekinitev oz. storno • Možnost posojila: NE • Naložba Vzajemni skladi vezani na polico - Alfa (Probanka DZU), Delniški (KBM

Infond), Hrast (KBM Infond), Modra kombinacija (Ilirika DZU), Pika (Primorski skladi), Skala (Krekova družba), Sogelux fund bonds EUR (SG Asset Management), Sogelux fund bonds USD (SG Asset Management), Sogelux fund equities EUR (SG Asset Management), SPD (KBM Infond), Vizija (Vizija DZU), Živa (Primorski skladi), MP-Global.si (Medvešek Pušnik DZU), Primus (Pomurska DZU)


GLOBALNI INVESTICIJSKI PROGRAM (GIP) - VIP Tilia (Zavarujte.si 2005) Splošno o naložbeni polici GIP – VIP Zavarovalnice Tilia d.d.:


dnevno nadomestilo, bolnišnični dnevi • Možnost spremembe višine premije: brez omejitev • Prilagajanje zavarovalne vsote: od 60% do 140% • Najnižja možna zavarovalna vsota: 3.600 EUR

35

• Najvišja možna zavarovalna vsota: brez zdravniškega pregleda 35.000 EUR, z zdravniškim pregledom do 60.000 EUR

• Stroški upravljanja sredstev v %: 0,3% od zavarovalne vsote • Možnost enkratnega pologa sredstev na račun: DA • Možnost prekinitve: prenehanje plačevanja premije – kapitalizacija, prenehanje

plačevanja premije – zamrznitev, odkup, prekinitev oz. storno • Možnost posojila: odvisno od višine premoženja • Naložba: Vzajemni skladi vezani na polico: WIOF US Value Equity, WIOF

European Equity, WIOF Balanced Euro, WIOF European Portfolio, WIOF American Portfolio


4. 3 Prednosti naložbenega zavarovanja in varnost naložbe Prednosti naložbenega zavarovanja so:

• Velika mera prilagajanja naložbene politike v času varčevanja • Aktivnejši pristop k zavarovanju • Omogoča dostop na trg kapitala z relativno nizkimi sredstvi • Razpršenost tveganja med različne investicijske sklade • Enostavna izbira investicijskih skladov • Možnost spremljanja vrednosti enote premoženja posameznega investicijskega

sklada na spletnih straneh in v dnevnem časopisju • Možnost prenosa sredstev med skladi • Možnost razdelitve premije med skladi • Možnost doseganja višjih donosov • Možnost odkupa enot premoženja • Zajamčena zavarovalna vsota za primer smrti, ki jo izbere zavarovalec sam • Možnost predujma • Možnost povečanja zajamčene zavarovalne vsote • Nevarnostna premija za primer se ne obračuna, vrednost premoženja na

naložbenem računu presega zajamčeno zavarovalno vsoto • Možnost sklenitve zavarovanja v tuji valuti • Možnost dodatnega nezgodnega zavarovanja • Možnost dodatnih enkratnih vplačil • Možnost mirovanja plačevanja premije • Valorizacija • Z davčnega vidika je prednost oprostitve plačila davka, saj se običajno sklene

naložbeno zavarovanje za vsaj 10 let, od tu naprej pa nam ni potrebno plačati davka na dobiček

Naložbeno zavarovanje je dosti bolj rizično kot klasično mešano življenjsko zavarovanje. Vendar so zato donosi predvidoma večji. S kupovanjem enot vzajemnega sklada

36

povečujemo naše premoženje. Kako varno je to, pa lahko vidimo, kako je vzajemni sklad sestavljen iz naložb v vrednostne papirje različnih izdajateljev. To so običajno delnice, obveznice, depozite ipd. Glede na to, da je premoženje vzajemnega sklada sestavljeno iz večjega števila naložb, je vpliv ene nedonosne naložbe na cel sklad zelo majhen. Večje število naložb v vrednostne papirje z visoko boniteto in ustrezna razpršenost teh naložb tako zagotavlja varnost naložbe. Tako lahko ugotovimo, da lahko tudi sami vplivamo na varnost naložb s tem, kako tvegan in donosen investicijski sklad bomo zbrali. 4. 4 Naložbeno zavarovanje v razvitem svetu Naložbena življenjska zavarovanja v razvitih svetovnih ekonomijah že več desetletij vidno soustvarjajo trg življenjskih zavarovanj. V 60-ih letih prejšnjega stoletja so predvsem v Veliki Britaniji in ZDA zavarovalnice in zavarovalci prvi izkoristili ponujeno možnost zavarovanj, ki so združevala nalaganje v razne investicijske sklade in življenjsko zavarovanje. V zahodnoevropskih državah pa so na začetku predvsem zakonodaje ovirale razvoj naložbenih zavarovanj. Z uvedbo enotnega trga, ki je prvi pripomogel k deregulaciji, harmonizaciji ter globalizaciji evropskih trgov, pa so taka zavarovanja bistveno pridobila na pomenu. V njihov prid je govorila tudi naraščajoča rast cen delnic, zniževanje obrestnih mer in s tem vedno nižji pripisi bonusov pri tradicionalnih zavarovanjih, razvoj informacijske tehnologije ter izdaja tretje zavarovalniške direktive EU v letu 1997 (Zavarovalnica Triglav d.d. 2005). V Kanadi, ZDA in Avstraliji so bili že od začetka pogoji za razvoj naložbenih zavarovanj najbolj ugodni. Stanje v navedenih državah si lahko ogledamo na SLIKI 5. Odlično razvit trg vrednostnih papirjev, dokaj visoki donosi ter posledično tudi potreba in želja potrošnikov, da so s svojimi sredstvi udeleženi na trgu, so bili v teh državah zlata jama za zavarovanje v povezavi z naložbenimi skladi. Danes naložbenega zavarovanja v teh državah že nekaj časa presegajo 50-odstotni delež zavarovalne premije življenjskih zavarovanj (Berčič 2002, 24).

37

SLIKA 5: DELEŽ PREMIJE NALOŽBENIH ZAVAROVANJ V ZAVAROVALNI PREMIJI ŽIVLJENJSKIH ZAVAROVANJ V OBDOBJU 1995-1999 V ŠTIRIH TUJIH DRŽAVAH

Vir: Zavarovalnica Triglav d.d. 2005 4. 5 Primerjava med navadnim življenjskim zavarovanjem in naložbenim zavarovanjem Bistvena razlika med navadnim, torej mešanim življenjskim zavarovanjem in naložbenem zavarovanjem je v stopnji sodelovanja zavarovalca pri naložbeni politiki lastnega zavarovanja. Pri naložbenem življenjskem zavarovanju zavarovalec sam odloča, v kateri sklad bo naložil sredstva ter kako bo razdelil premijo med posamezne sklade. Pri navadnem življenjskem zavarovanju zavarovalec nima nobenega vpliva na naložbeno politiko, ne prevzema pa tudi nobenega naložbenega tveganja. Deležen je zajamčene donosnosti, glede na uspešnost naložbene politike zavarovalnice pa tudi letnih pripisov dobička (Zavarovalnica Triglav d.d. 2005) 4. 5. 1 Primerjava produktov Produkta se med seboj vsekakor razlikujeta in imata vsak določene prednosti in pomanjkljivosti. Pri izbiri produkta je vedno potrebno upoštevati konkretne potrebe zavarovalca kot tudi osnovne pojme naložb (varnost, donosnost, likvidnost).

38

Klasično življenjsko zavarovanje ponuja zavarovanje in varčevanje. Le-to poteka v obliki vlaganja v varne naložbe, ki posledično nosijo manjše donose. Zagotavlja pogodbeno dogovorjeno minimalno izplačilo – zavarovalno vsoto, povezano z minimalno obrestno mero in vezano na vnaprej dogovorjeno zavarovalno dobo. Naložbeno življenjsko zavarovanje razdeli premijo prav tako kot klasično življenjsko zavarovanje na rizični in varčevalni del. Pri tem pa del premije, ki je namenjen varčevanju, ne gre v kritni sklad, kot pri klasični polici, ampak se sredstva nalagajo v sklade, kjer je možnost višjih donosov. Skladi razpolagajo z višjo fleksibilnostjo, kar pomeni, da se jih da lažje oblikovati oziroma spreminjati. Na žalost ne nudijo nobenih garancij glede velikosti donosov, kot tudi ne za izplačilo danes napovedanih, pa ne ustvarjenih donosov. Končna zavarovalna vsota je odvisna od več faktorjev, predvsem od izbire sklada. V tem primeru prevzame vlagatelj celotno tveganje naložb na lastna ramena, čemur se pri klasičnem življenjskem zavarovanju izogne. Ob upoštevanju, da so sklenjena zavarovanje dolgoročne narave, je smiselno vlagat v sklade z večjim deležem premoženja v delnicah, ki kljub močnejšemu nihanju na borzi prinašajo več dobička kot klasično življenjsko zavarovanje. Ta enostavna razdelitev prednosti enega in drugega produkta nas pripelje do zaključka, da rešimo problem medsebojne konkurenčnosti z njihovo združitvijo. Tako dobimo kvaliteto, ki jo zagotavlja življenjsko zavarovanje (v mislih imamo zavarovanje za smrt, kjer ni varčevalnega dela) ter visoke donose in možnost vplivanja na naložbe z izborom za posameznika zanimivega sklada. Tako kombinacijo zavarovanja imenujemo naložbeno življenjsko zavarovanje. Poglavitna razlika je nedvomno zajamčena zavarovalna vsota ob doživetju, ki je drugače kot pri klasičnem življenjskem zavarovanju, pri naložbenem zavarovanju ni. Pri naložbenem zavarovanju se izplačajo tista sredstva, ki so na koncu varčevalne dobe privarčevana in oplemenitena v vzajemnih skladih. Višina teh sredstev je odvisna od poslovanja sklada. Pri klasični obliki varčevanja zavarovalnica jamči z vsemi svojimi sredstvi za izplačilo zajamčene zavarovalne vsote in morebitnih dobičkov, ki jih ustvari. Seveda pa je zajamčena zavarovalna vsota zelo nizka in odvisna od starosti zavarovanca ter trajanja zavarovanja. 4. 5. 2 Primerjava sestave naložbe med klasičnim življenjskim in naložbenim življenjskim zavarovanjem Glede na to, da se klasično mešano življenjsko zavarovanje in naložbeno življenjsko zavarovanje med sabo razlikujeta v donosu in tveganju, je to posledica različne sestave posamezne vrste življenjskega zavarovanja. V TABELI 5 si bomo lahko ogledali podrobno sestavo in naložbeno politiko mešanega življenjskega zavarovanja in dveh naložbenih zavarovanj Zavarovalnice Triglav d.d.. Mešano življenjsko zavarovanje zajema zakonska določila in samo varne oblike naložb. Medtem, ko naložbeno življenjsko zavarovanje vlaga premoženje na trgu vrednostnih papirjev.

39

TABELA 5: PRIMERJAVA NALOŽBENEGA ŽIVLJENJSKEGA ZAVAROVANJA Z MEŠANIM ŽIVLJENJSKIM ZAVAROVANJEM PRI ZAVAROVALNICI TRIGLAV d.d.

Primerjava z mešanim življenjskim zavarovanjem

Naložbeno življenjsko zavarovanje

Mešano življenjsko zavarovanje

Sklad

Triglav Steber 1 Triglav Renta Kritni sklad ŽZ, R, P

Vrsta sklada

Investicijska družba Vzajemni sklad Kritni sklad po Zzavar

Naložbena struktura

Pretežno delnice Mešano obveznice/delnice

Struktura po 128. členu Zzavar

Naložbeno tveganje

Poudarjeno Zmerno Nizko

Zajamčeni donos

Ne Ne Da

Udeležbe pri dobičku

Neposredno izražena Neposredno izražena Pripis dobička v skladu z rezultati

Vir: Zavarovalnica Triglav 2005 Kritni sklad je po Zakonu o Zavarovalništvu (Ur. list RS št. 50/2000, 70) kritno premoženje namenjeno kritju obveznosti zavarovalnice iz tistih vrst zavarovanj, za katere je potrebno oblikovati matematične rezervacije. Premoženje kritnega sklada je dovoljeno uporabiti samo za izplačilo terjatev iz zavarovanj, v zvezi s katerimi je bil oblikovan kritni sklad. Pri življenjskih zavarovanjih, vključno z življenjskimi zavarovanji, pri katerih zavarovanec prevzema naložbeno tveganje, obsega zahtevano kritje poleg matematičnih rezervacij tudi rezervacije za prenosne premije, škodne rezervacije in rezervacije za bonuse in popuste. Vrednost premoženja kritnega sklada mora biti vedno najmanj enaka višini zahtevanega kritja. 128. člen Zzavar pa govori dovoljeni naložbi oziroma o omejitvi naložb za kritni sklad.

40

5 INVESTICIJSKI SKLADI V praksi upravljanja vrednostnih papirjev so se iz potreb oziroma z namenom, da se zagotovi čim učinkovitejše in uspešnejše upravljanje oziroma čim večji donos ter hkrati omogoči čim večja diverzifikacija investicijskih možnosti, oblikovale posebne finančne institucije, ki so pravzaprav finančni posredniki, imenujemo investicijske družbe oziroma skladi (Silvan 1990, 199). Investicijski skladi so institucije finančnega trga, ki zbirajo denarna sredstva investitorjev in tako zbrana denarna sredstva investirajo v različne vrste naložb, ki tvorijo portfelj investicijskega sklada, ki ga ponavadi upravlja management v posebni finančni instituciji (Dimovski, Gregorič 2000, 165). Vzajemni sklad je združeno premoženje večjega števila lastnikov - vlagateljev. Z vloženimi sredstvi kupite investicijske kupone, ki se glasijo na določeno število točk vzajemnega sklada. Kupone lahko kadarkoli prodate vzajemnemu skladu nazaj in tako svoje prihranke dvignete. Vzajemni sklad najlažje opišemo kot skupek premoženja vseh, tako pravnih kot fizičnih oseb, ki so naložile svoj denar na račun vzajemnega sklada. Z zbranim denarjem se na trgu kapitala kupujejo različni vrednostni papirji. Z vloženimi sredstvi v vzajemnem skladu strokovno upravlja družba za upravljanje (v nadaljevanju DZU), ki zaposluje strokovnjake, ki se ukvarjajo izključno s tem, kako s pravočasnimi nakupi in prodajami vrednostnih papirjev povečati premoženje sklada. DZU z razpršitvijo sredstev vzajemnega sklada v različne vrednostne papirje poveča varnost naložbe. Vzajemni sklad je v lasti vseh vlagateljev, ki so vanj vložili svoj denar. Celotno premoženje vzajemnega sklada je razdeljeno na enote, ki jih imenujemo tudi točke vzajemnega sklada. Točke predstavljajo pasivo vzajemnega sklada. Točka "vsebuje" sorazmerne deleže naložb, ki sestavljajo portfelj vzajemnega sklada. Denar vlagatelja je v enakih deležih razpršen v vrednostne papirje, kot je razpršena celotna naložbena struktura vzajemnega sklada (Vzajemci 2005). 5. 1 Delitev investicij skladov na zaprte in odprte Investicijske sklade delimo v dve skupini, in sicer odprte ali vzajemne sklade ter v zaprte investicijske sklade. Med obema tipoma skladov obstajajo določene razlike, čeprav sta namen in osnovni način delovanja enaka. 5. 1. 1 Zaprti investicijski skladi Za zaprte investicijske sklade je značilno, da imajo fiksen obseg kapitala, ki je določen ob ustanovitvi. Povečanje je možno le občasno, če se upravitelj sklada odloči za nadaljne javne ponudbe delnic. Z delnicami zaprtih investicijskih skladov se trguje na borzi, saj so prosto prenosljive. Tečaji se vsakodnevno spreminjajo glede na povpraševanje in ponudbo

41

tržnih udeležencev. Od čiste vrednosti sredstev sklada na delnico lahko zato odstopajo za nekaj odstotkov navzgor ali navzdol. Vlagatelj pri nakupu in prodaji plača provizijo borznemu posredniku, ki je običajno nižja od provizije pri nakupu in prodaji točk vzajemnega sklada. Zato se z delnicami zaprtih investicijskih skladov skoraj vedno trguje po nižji ceni, kot je čista vrednost premoženja. Motivacija upraviteljev zaprtih investicijskih skladov je nekoliko manjša, kot v primeru vzajemnih skladov. Ni se jim potrebno ukvarjati s stalnimi nakupi in prodajami vrednostnih papirjev, saj investitorji nimajo pravice kadarkoli zahtevati odkupa od izdajateljev. Tako imajo managerji več časa za ustrezne analize vrednostnih papirjev in določanja časovnih rokov nakupov in prodaj le-teh. Zato imajo mnogokrat ugodnejše investicijske rezultate. Donosi zaprtih skladov so nemalokrat večji tudi zato, ker so zaradi domnevno manjše likvidnosti oziroma fleksibilnosti teh tečajev njihovi tečaji delnic zaradi diskonta nižji in dajo pri enaki dividendi dejansko večji donos na vložena sredstva. V svetu dandanes prevladujejo vzajemni skladi, medtem ko so zaprti investicijski skladi iz različnih razlogov postali prava redkost. V Sloveniji je trenutno položaj še obrnjen, vendar se, zaradi ustreznejše oblike dolgoročnega varčevanja v odprtih investicijskih skladih, pomen vzajemnih skladov bistveno povečuje. 5. 1. 2 Odprti investicijski skladi Najbolj znana oblika odprtih investicijskih skladov so vzajemni skladi. Z delnicami vzajemni skladov se ne trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, na njem pa se trguje z naložbami v portfelju vzajemnega sklada. Za odprte investicijske sklade je značilno, da investitorji, ki so vložili denar vanje, lahko kadarkoli zahtevajo, da jim investicijski sklad odkupi njihov investicijski kupon ali delnico. Nakupna in prodajna vrednost delnic sta vedno enaki neto čisti vrednosti, ki je razlika med vrednostjo sredstev investicijskega sklada in vsemi obveznostmi do virov, izraženo na eno delnico. Vlagatelj ob nakupu oziroma prodaji točk sklada plača vstopno oziroma izstopno provizijo, za kolor gre za sklade s provizijo, ki prodajo in distribucijo delnic prepustijo brokerskim ali drugim posredniškim hišam. Vzajemni sklad ni pravna oseba, temveč premoženje, ki je premoženje naloženo v različne vrednostne papirje (delnice, obveznice, zakladne menice, blagajniške zapise in v druge zakonsko dovoljene naložbe). Premoženje vzajemnega sklada je v lasti vlagateljev in je razdeljeno na enote sklada. Vrednost posamezne enote sklada je enaka čisti tržni vrednosti sklada, deljeno s številom vseh enot v obtoku na dan vrednotenja. Vsaka točka vsebuje sorazmerni delež vseh naložb sklada. Vrednost točke se dnevno spreminja v odvisnosti od spremembe tečajev vrednostnih papirjev, ki so v portfelju vzajemnega sklada. Informacije o vrednosti točke lahko dobi vlagatelj vsak dan iz sredstev javnega obveščanja (tečajnica v Delu, Dnevniku, Financah, na internetu itd.). Vlagatelj pridobi enote z vplačilom denarnih sredstev.

42

5. 2 Pomen vzajemnih skladov Prvi vzajemni skladi so nastali pred približno stotimi leti. Njihov razvoj je bil še posebej hiter v zadnjih dvajsetih letih. Trenutno je v svetu več kot 30000 vzajemnih skladov, ki upravljajo z več kot 8000 milijardami dolarjev premoženja. Od tega jih je v ZDA več kot 7000 s približno 6000 milijardami dolarjev premoženja v upravljanju. Po obsegu sredstev so v Evropi najpomembnejši investicijski skladi v Nemčiji. Ti ob ustanovitvi prevzamejo eno od dveh oblik skladov: skladi za male investitorje (nem. Publikumfonds) in skladi, ki so rezervirani za institucionalne investitorje (nem. Spezialfonds). Slednji zasedajo delež nekaj večji od polovice celotnega denarja, investiranega v odprte investicijske sklade. Namenjeni so zavarovalnicam, katere predstavljajo največjega investitorja v te sklade, pokojninskim skladom in drugim institucijam. Investicijski skladi se glede na cilj investicijskega podjetja delijo na več skupin. Izstopajo predvsem skladi obveznic, ter skladi delnic. Skladi obveznic so bili v preteklosti precej bolj priljubljeni, saj so leta 1991 držali večino denarja vloženega v sklade malih investitorjev. Nato pa se je delež obveznic v sredstvih odprtih investicijskih skladov v enem letu skoraj prepolovil (Mishkin, Eakins, 1998, 156-157). Vse več denarja se obrača preko raznih investicijskih skladov. Večina bank, zavarovalnic, življenjskih zavarovalnic in tudi zasebnikov vlaga denarna sredstva vanje. Tako se čedalje bolj odločamo za obliko varčevanja v vzajemne sklade tudi zaradi nove pokojninske reforme, saj bomo na ta način deležni dodatek naši zelo nizki zajamčeni pokojnini. Varčevanje v vzajemnih skladih ima v Sloveniji že več kot desetletno tradicijo. Primerno je za srednjeročno in dolgoročno varčevanje manjših in večjih zneskov in ga pred drugimi oblikami naložb denarja, kot so vezane vloge na bankah, rentno varčevanje, življenjsko zavarovanje, nakup nepremičnin odlikujejo razne prednosti. Prvi slovenski vzajemni sklad Galileo je oblikovala borzna hiša PM&A in je začel poslovati v začetku leta 1992. V prvem obdobju so vzajemne sklade upravljale borzne hiše in borzni oddelki bank. V tistem času so bili v ospredju še skladi Dadasa in Nike, pa LBM Piramida ter drugi, med katerimi so mnogi ugasnili ali se združili z drugimi skladi. Po uveljavitvi Zakona o investicijskih skladih in družb za upravljanje (ZISDU) leta 1994 je bila za upravljanja skladov potrebna ustanovitev družbe za upravljanje in licence Agencije za trg vrednostnih papirjev, tako da so skladi prešli v okrilje družb za upravljanje. ZISDU-94 je praktično onemogočal nastop ponudnikov tujih skladov v Sloveniji, zato so bili vse odtlej varčevalcem (legalno) na voljo le slovenski skladi (Vzajemci 2005). V letu 1996 se je zgodila afera Dadas, ki je zamajala zaupanje slovenskih vlagateljev v kapitalski trg, in to se je zares povrnilo šele konec devetdesetih let. Med letoma 2001 in 2003 se je pripravljal novi ZISDU-1, ki je slovenske predpise v veliki meri uskladil z evropskimi. Sredi 2003 sta nastala prva sklada po novi zakonodaji (MP-Global.SI in MP-Plus.SI), v začetku 2004 pa prvi vzajemni sklad iz preoblikovanega pida Primus. Sredi leta 2004 je na trg uspešno vstopila največja banka s svojo družbo NLB Skladi d.o.o., septembra pa prvi tuji ponudnik skladov, Raiffeisen Capital Management (Vzajemci 2005).

43

Število vlagateljev v vzajemne sklade se je od leta 1998 pa do začetka leta 2004 podesetilo. Tako lahko vidimo, da so vzajemni skladi pridobili zaupanje s strani vlagateljev in se njihov pomen močno povečal. Število varčevalcev v slovenskih vzajemnih skladih se danes bliža številki 100.000. Skupno število vlagateljev na dan (Vzajemci 2005):

• 31.12.2003: 58.781 • 31.12.2002: 37.965 • 31.12.2001: 14.148 • 31.12.2000: 11.986 • 31.12.1999: 8.813 • 31.12.1998: 5.481

Prednosti in slabosti investiranja v vzajemne sklade: Prednosti: Slabosti: • manjše tveganje • provizije in stroški • manj časa in skrbi • tveganje, vendar majhno • izkušenost kadrov • majhni stroški • likvidnost • preprosto poslovanje • varnost naložb dokaj visoka 5. 3 Vrste vzajemnih skladov Vzajemne sklade ločimo glede na njihov pristop k investiranju na pasivne (vnaprej določena sestava) in aktivne (sami določimo in menjamo sestavo sklada). Vlagatelji lahko izbirajo med skladi, ki vlagajo v posamezne vrednostne papirje (delnice, obveznice), posamezne podskupine osnovnih vrednostnih papirjev (delnice hitro rastočih podjetij, majhnih podjetij…), v posamezne panoge in na posamezne trge kapitala ali pa v skupino skladov (krovni sklad). 5. 3. 1 Mešani skladi Mešani skladi razdelijo svoje premoženje v delnice, obveznice in kratkoročne vrednostne papirje. S tem združujejo varnost z donosnostjo. Največkrat je v mešanih skladih omejen maksimalni obseg posameznih vrednostnih papirjev. Upravljavec pa lahko znotraj teh omejitev glede na trenutno situacijo na kapitalskem trgu spreminja sestavo premoženja v skladu. Vrednost mešanega sklada niha bolj kot pri rentnem in manj kot pri delniškem vzajemnem skladu. Priporočljiva doba varčevanja je 5-10 let. Skupina mešanih skladov se

44

deli še na podskupine, katere se razlikujejo po velikosti vloženih sredstev v določeni tip vrednostnega papirja. V Sloveniji imamo sledeče mešane sklade (Vzajemci 2005):

• Alfa • Galileo • Hrast • LBM Piramida • Modra kombinacija • NLB Skladi - Kombinirani sklad • Primus • S.P.D. • Skala • Triglav Evropa • Triglav Renta • Uravnoteženi Polžek • Vipek • Vizija - uravnoteženi

5. 3. 2 Delniški skladi Delniški skladi imajo tako kot mešani podskupine. Donosnost lahko ustvarjamo na račun izplačanih dividend ali pa gre za kapitalsko donosnost. Delniški skladi so najbolj tvegani glede na višino pričakovanih donosov (njihova vrednost v povprečju najbolj niha), vendar zato lahko prinašajo (ni pa nujno) nadpovprečne donose. Politika skladov dolgoročno sledi prvemu cilju vlagateljev: z veliko donosnostjo doseči čim večjo vrednost premoženja. Delniško skladi so ustrezni, kadar je naložbeno obdobje še daljše, torej recimo 10 let in več. V Sloveniji imamo na razpolago sledeče delniške sklade (Vzajemci 2005):

• Beta - delniški • Delniški KBM Infond • Delniški Zajček • Infond Europa • KD Rastko • MP-Global.SI • MP-Plus.SI • NFD Delniški • NLB Skladi - Sklad slovenskih delnic • NLB Skladi - Svetovni sklad delnic • Primus International • Živa

45

5. 3. 3 Obvezniški – rentni skladi Obvezniški oz. rentni skladi investirajo premoženje v obveznice s stalnim (fiksnim) in spremenljivim (variabilnim) donosom in druge dolžniške papirje, izdane s strani države, banke ali podjetij. Donosnost skladov temelji predvsem na prejetih obrestih in ne toliko na kapitalskih donosih. Obvezniški skladi so primernejši za konzervativnejše vlagatelje, ki ne prenesejo veliko tveganja in nihanja tečajev, obenem pa so primerni takrat, ko je časovni horizont naložbe relativno kratek, npr. 3 do 5 let. Rentni skladi pa se razlikujejo glede na ročnost papirjev (kratkoročni od 1 do 5 let, srednjeročni od 5 do 10 let in dolgoročni od 10 do 30 let) in glede na vrsto obveznic (državne, podjetniške…) V Sloveniji imamo naslednje obvezniške sklade (Vzajemci 2005):

• KD Bond • Modri kapital • NFD Obvezniški • NLB Skladi - Sklad obveznic • Obveznični Sova • Pika Primus Bond • Triglav Obvezniški

5. 3. 4 Skladi denarnega trga Ti skladi investirajo v visoko – kakovostne kratkoročne vrednostne papirje, ki jih izdajajo države ali najuglednejša podjetja. Nalagajo tudi v ostale visoko likvidne, nizko tvegane vrednostne papirje. Varčevanje v teh skladih je izjemno varno, vendar prinašajo temu primerne nizke obresti. 5. 3. 5 Indeksni skladi Svoje premoženje oblikujemo v takšni sestavi, kot jo ima določen borzni indeks. V Sloveniji je znan borzni indeks SBI20, ki vsebuje vrednostne papirje 20 uspešnih slovenskih podjetij. Vendar v Sloveniji še nimamo sklada, ki bi bil vezan na nek indeks, medtem, ko jih je v tujini kar nekaj. Vezani so na primer na indeks: S&P 500 (vlaga se v delnice 500 največjih ameriških podjetij), Dow Jones Industrials, NASDAQ 100 (večina delnic tehnoloških podjetij)… Z nakupom delnice indeksnega sklada postane investitor naenkrat sorazmerni lastnik vseh delnic v enaki sestavi, kot je sestava borznega indeksa. 5. 3. 6 Krovni skladi Krovni sklad je oblikovan kot sklad skladov. Ima vnaprej določeno naložbeno politiko, vendar ne vlaga v posamezne vrednostne papirje. Kupuje premoženja posameznim skladov in tako poskrbi za še boljšo razpršenost in s tem varnost naložb. Velikokrat so krovni

46

skladi najbolj primerni za male vlagatelje, ki nimajo dovolj časa in znanja, da bi poskrbeli za uspešno naložbo. 5. 4 Spremembe varčevanja v vzajemnih skladih po dohodninski reformi Novi dohodninski zakon spreminja tudi obdavčitev varčevalcev v vzajemnih skladih. Odslej ne bo več triletnega roka, po katerem je bil dobiček za fizične osebe v celoti neobdavčen. Dohodek iz vzajemnih skladov bo obdavčen pri dohodnini za koledarsko leto, v katerem je imetnik prodal točke v skladu. Zakon deli vzajemce na kvalificirane in nekvalificirane. Vsi slovenski vzajemni skladi bodo kvalificirani, od tujih pa le nekateri. Ta status lahko dobi le sklad iz države članice EU, ki je usklajen z evropsko direktivo in katerega upravljavec slovenski davkariji mesečno poroča o deležih štirih sestavin pri rasti točke sklada. Za kvalificirane sklade velja, da bo v davčno osnovo vključen le del dohodka, in sicer v odvisnosti od tega, kako je sklad dosegel rast točke, torej s katerimi prihodki in v kakšnih deležih. Dobiček iz nekvalificiranih skladov bo štet v davčno osnovo v celoti, ne glede na obdobje posesti točk, kar je za vlagatelja seveda mnogo slabše. Pri dobičku ob prodaji točk revalorizacije nabavne cene ni več, bodo pa priznani normirani stroški provizij. Zato se bo za obračun davka upoštevala prodajna vrednost točk, zmanjšana za dva odstotka. Katere točke so prišle na vrsto za prodajo, se ugotavlja po metodi zaporednih cen (FIFO). Za točke, kupljene pred 1. januarjem 2002, se za namen obdavčitve šteje, kot da so bile nabavljene 1. januarja 2002. Za razdelitev dobička na komponente pri kvalificiranih skladih se uporabljajo tabele z deleži sestavin (obresti, dividende, kapitalski dobički in drugo), ki jih družbe za upravljanje objavljajo vsak mesec. Poiskati je treba obdobje med mesecem nakupa in mesecem prodaje točk, upoštevati, ali je lastništvo v začetnem in končnem mesecu trajalo vsaj 15 dni, in nato v ustrezni vrstici tabele za posamezni sklad odčitati faktorje. S temi faktorji pomnožimo doseženi dobiček in dobimo komponente davčne osnove. Tej se prištejejo dividende, zmanjšane za 35 odstotkov. Obresti se vključijo v davčno osnovo v znesku, ki presega neobdavčeni delež, in to v prvih štirih letih le delno. Kapitalski dobički od naložb sklada se vključijo v davčno osnovo, če je od nakupa do prodaje točk sklada minilo manj kot tri leta, sicer pa ne. Drugi prihodki gredo v davčno osnovo v celoti. Po novem bo družba za upravljanje že ob prodaji točk (če bo seveda dosežen dobiček) odtegnila akontacijo dohodnine v višini 25 odstotkov od davčne osnove iz vseh sestavin, razen obresti. (Kodrič, 2005, ) 5. 5 Razlika med varčevanjem v skladih neposredno in preko zavarovalnice Pogosto vprašanje, ki se pojavlja med ljudmi je to, kakšna je sploh razlika med direktnim varčevanje v skladih ter posrednim varčevanjem preko zavarovalnice. Zavedati se je potrebno predvsem tega, da je zavarovanje nekaj čisto drugega kot pa varčevanje in se razlikujeta ti dve finančni storitvi. Pri življenjskem zavarovanju gre predvsem za to, da osebe, ki so odvisne od zavarovanca, v primeru njegove smrti dobijo delno finančno nadomestilo. To zavarovanje je najbolj smiselno za ljudi, kateri imajo še majhne otroke. Varčevanje direktno v skladih ima čisto drug motiv in pomen. Tu gre predvsem za željo

47

po večjih zaslužkih za prihodnost, zavarovanja za smrti pa ne potrebuje oziroma ga noče. Ta denar običajno nalaga za kasnejši lastno porabo. V tem diplomskem delu smo ugotovili, da obstaja tudi kombinacija tem dveh investicij, t.j. naložbeno zavarovanje. Vsebinske razlike med naložbenim zavarovanjem in neposrednim vlaganjem v vzajemne sklade se nazorno pokažejo pri razdelitvi vsakokratnega plačila, ki ga stranka vplača: Pri vzajemnem skladu se od vplačanega zneska odšteje samo vstopna provizija, ki po zakonu znaša največ 3%, vse ostalo pa se nameni za nakup točk slada. Ves dobiček, ki ga ustvari upravljavec s sredstvi sklada, po odbitku upravljavske provizije družbe za upravljanje (do 2% letno) ostane varčevalcem. Vplačana premija naložbenega življenjskega zavarovanja pa obsega vstopne stroške, del premije za kritje tveganja smrti (višina zneska je odvisna od spola in starosti zavarovanca), administrativne stroške in še 6,5% davka od zavarovalnih poslov, če je zavarovalna doba krajša od 10 let. Šele tisto, kar ostane, gre kot varčevalna komponenta v sklad. (Kodrič, 2002, 7) Kar se tiče privarčevanega zneska, je boj med obema možnostma že na začetku zaradi različnih začetnih položajev nekonkurenčen. Posameznik se mora odločiti sam, katero možnost bo izbral glede na lastne potrebe, želje in cilje.

48

6 PRIMER IZRAČUNA NALOŽBENEGA ZAVAROVANJA PRI ZAVAROVALNICI TRIGLAV d.d. Diplomsko delo ves čas opisuje naložbeno zavarovanje, kaj to je, kakšne so prednosti in slabosti itd. Najlažje si bomo o ogledali na samem primeru izračuna. Sprva si bomo ogledali izračun naložbenega življenjskega zavarovanja, nato bomo pa pogledali še izračun mešanega življenjskega zavarovanja in ju med sabo primerjali. 6. 1 Primer izračuna naložbenega življenjskega zavarovanja Kot smo že spoznali naložbeno življenjsko zavarovanje združuje varčevanje v investicijskih skladih in življenjsko zavarovanje za primer smrti z zajamčeno zavarovalno vsoto. Izračunali bomo posebej za moškega in žensko stara 30 let ob predpostavki, da sta oba zdrava in, da sta oba nekadilca. To so zelo pomembni faktorji, kateri vsi vplivajo na delež riziko premije in naložbene premije. Ob upoštevanju zdravstvenega stanja zavarovanih oseb in glede na druge okoliščine za katere zavarovalnica meni, da vplivajo na zavarovani riziko, se lahko izračunana informativna vrednost zavarovalne vsote ob doživetju spremeni. Trajanje zavarovanja je 10 let, to je doba, od katere naprej se najbolj splača naložbeno zavarovanje z davčnega vidika. Vključili smo tudi dodatek dnevnega nadomestila za primer nezgode. Premijo smo omejili na 100 EUR. PRIMER 1: Podatki zavarovane osebe: Starost: 30 let Spol: Moški Kadilec: Ne Podatki o zavarovanju: Zavarovalna doba: 10 let Razdelitev premije med investicijske sklade:

Triglav Renta: 50%, Triglav Evropa: 50%

49

Naložbeno življenjsko zavarovanje: Mesečna premija Zajamčena zavarovalna vsota 5.376,00 EUR 89,60 EURInformativna vrednost zav. vsote ob doživetju1

13.746,00 EUR

1Podrobnejša obrazložitev informativnega izračuna vrednosti premoženja na naložbenem zavarovanju po zavarovalnih letih, ki vključuje tudi izračun informativne vrednosti zavarovalne vsote ob doživetju, je podana pod točko 1. Dodatno nezgodno zavarovanje: Zavarovalna vsota za nezgodno smrt/invalidnost:

10.500EUR/ 21.000 EUR 3,89 EUR

Dnevno nadomestilo: 10.50 EUR 6,51 EUR

Davek: 0,00 EURSkupna premija: 100,00 EUR

1Informativni izračun vrednosti premoženja na naložbenem računu: Izračun vrednosti premoženja na naložbenem računu je zgolj informativne narave in je narejen z upoštevanjem naslednjih konstantnih parametrov in predpostavk: • Letna rast vrednosti enote premoženja v investicijskih skladih je: Triglav Renta: 6%,

Triglav Evropa: 10% • Razdelitev premije med investicijske sklade se med trajanjem zavarovanja ne

spreminja • Zavarovane osebe so popolnoma zdrave • Devizni tečaj se med trajanjem zavarovanja ne spreminja

Vse vrednosti so v EUR Leto Skupna premija Vrednost na nal. računu Odkupna vrednost

1 1.075 1.013 02 2.150 2.060 1.3873 3.226 3.168 2.5284 4.301 4.367 3.7615 5.376 5.665 5.1186 6.451 7.066 6.5827 7.526 8.579 8.1628 8.602 10.213 9.8669 9.677 11.977 11.73210 10.752 13.884 13.746

50

PRIMER 2: Podatki zavarovane osebe: Starost: 30 let Spol: Ženski Kadilka: Ne Podatki o zavarovanju: Zavarovalna doba: 10 let Razdelitev premije med investicijske sklade:

Triglav Renta: 50%, Triglav Evropa: 50%

Naložbeno življenjsko zavarovanje: Mesečna premija Zajamčena zavarovalna vsota 5.370,60 EUR 89,51 EURInformativna vrednost zav. vsote ob doživetju2

13.754,00 EUR

2Podrobnejša obrazložitev informativnega izračuna vrednosti premoženja na naložbenem zavarovanju po zavarovalnih letih, ki vključuje tudi izračun informativne vrednosti zavarovalne vsote ob doživetju, je podana pod točko 1. Dodatno nezgodno zavarovanje: Zavarovalna vsota za nezgodno smrt/invalidnost:

10.600EUR/ 21.200 EUR 3,92 EUR



2Informativni izračun vrednosti premoženja na naložbenem računu: Izračun vrednosti premoženja na naložbenem računu je zgolj informativne narave in je narejen z upoštevanjem naslednjih konstantnih parametrov in predpostavk: • Letna rast vrednosti enote premoženja v investicijskih skladih je: Triglav Renta: 6%,

Triglav Evropa: 10% • Razdelitev premije med investicijske sklade se med trajanjem zavarovanja ne

spreminja • Zavarovane osebe so popolnoma zdrave • Devizni tečaj se med trajanjem zavarovanja ne spreminja

51

Vse vrednosti so v EUR

Leto Skupna premija Vrednost na nal. računu Odkupna vrednost 1 1.074 1.018 02 2.148 2.068 1.3923 3.222 3.179 2.5364 4.296 4.379 3.7715 5.371 5.677 5.1286 6.445 7.078 6.5927 7.519 8.590 8.1718 8.593 10.223 9.8759 9.677 11.987 11.74010 10.741 13.893 13.754

Po prikazanem primeru lahko vidimo, da imajo moški višji faktor rizika, kot ženske in posledično tudi manjše donose. Vendar so te razlike zanemarljivo majhne. 6. 2 Primer izračuna mešanega življenjskega zavarovanja in primerjava z naložbenim življenjskim zavarovanjem Mešano življenjsko zavarovanje predstavlja donosno kombinacijo zavarovanja za primer smrti in varčevanja. Namenjeno je tistim, ki želijo finančno poskrbeti za svoje najdražje v primeru najhujšega, hkrati pa želijo varno in donosno varčevati. Priključimo mu lahko še dodatno nezgodno zavarovanje in/ali zavarovanje kritičnih bolezni. Spoznali bomo ponovno dva primera, in sicer za moškega in žensko stara 30 let. Doba trajanja zavarovanja je tudi 10 let in vplačilo 100 EUR mesečno. PRIMER 1: Podatki zavarovane osebe: Starost: 30 let Spol: Moški Kadilec: Ne Podatki o zavarovanju: Zavarovalna doba: 10 let

52

Mešano življenjsko zavarovanje: Mesečna premija Zavarovalna vsota 10.500,00 EUR 89,67 EUR Dodatno nezgodno zavarovanje: Zavarovalna vsota za nezgodno smrt/invalidnost:

10.500EUR/ 21.000 EUR 3,89 EUR



PRIMER 2: Podatki zavarovane osebe: Starost: 30 let Spol: Ženski Kadilka: Ne Podatki o zavarovanju: Zavarovalna doba: 10 let Mešano življenjsko zavarovanje: Mesečna premija Zavarovalna vsota 10.600,00 EUR 89,57 EUR Dodatno nezgodno zavarovanje: Zavarovalna vsota za nezgodno smrt/invalidnost:

10.600EUR/ 21.200 EUR 3,92 EUR



53

Tudi pri mešanem življenjskem zavarovanju smo ugotovili, da je majhna razlika med moškim in žensko. Kot vidimo, je dejansko razlika med naložbenim življenjski zavarovanjem in mešanim življenjskim zavarovanje ravno dodatek varčevanja v investicijskih skladih. V primeru smrti med trajanjem zavarovanja je zavarovalna vsota popolnoma enaka. Pri mešanem življenjskem zavarovanju je ta enaka zavarovalni vsoti ob doživetju, medtem ko je pri naložbenem življenjskem zavarovanju ob danih predpostavkah dosti večja. V najslabšem primeru lahko dobimo izplačano skoraj polovico vrednosti zavarovalne vsote za nezgodno smrt. Vendar to je informativni izračun. Lahko se vrednost zavarovalne vsote ob doživetju čisto spremeni, posledično ugodnim razmeram na trgu. Meje navzgor ni, vse je odvisno od razmer na trgu.

54

7 SKLEP Finančne oblike varčevanja in investiranja so različno privlačne, saj se ločijo glede na pričakovani donos. Ta je lahko gotov ali negotov, z njim pa je povezano tudi različno tveganje. Razlikujejo pa se tudi želje investitorjev ter njihovi značaji. Nekateri so nevtralni glede tveganja, drugi so pripravljeni veliko tvegati, spet tretji pa sploh ne želijo tvegati. V preteklih letih nam je država zagotavljala zadostno socialno varnost, zato o življenjskem zavarovanju nismo dosti razmišljali. Zaradi daljšanja življenjske dobe, preteklega množičnega upokojevanja ter sprejetja nove pokojninske reforme se je velik del odgovornosti za socialno varnost prevalil na državljane, tako da je življenjsko zavarovanje pridobilo na pomenu. Med motivi za sklenitev življenjskega zavarovanja sta najpomembnejši donosnost in varnost naložbe. Motiv varnosti je pogojen predvsem s skrbjo za lastno starost, to je dodaten dohodek, ter skrb za svojce, da bi v primeru smrti imeli vsaj finančno nadomestilo. Pri sprejemanju prave odločitve je zelo pomembno svetovanje in prilagoditev ponudbe zavarovančevim potrebam. Individualni pristop in svetovanje zavarovancem pa sta sestavna dela pojma kvalitete zavarovalnih storitev. Zavarovalnice, ki bodo znale dobro oceniti potrebe zavarovancev, bodo na trgu uspešnejše. Zadnje čase že prevladuje splošno ljudsko mnenje, da je življenjsko zavarovanje potrebno. Po mnenju različnih strokovnjakov spadajo življenjska zavarovanja med osnovne vrste varnih in dolgoročnih naložb, ki vsebujejo ne samo zagotovljen del bodočega izplačila, temveč poskrbijo tudi za varnost družine v primeru smrti. Oblike življenjskih zavarovanj se lahko dopolnijo s prednostmi, ki jih prinaša varčevanje v investicijskih skladih. Primerjava mešanega življenjskega zavarovanja in naložbenega življenjskega zavarovanja po osnovnih kriterijih za naložbe kaže, da če želi stranka predvsem varnost naložb, potem se bo odločila za mešano življenjsko zavarovanje. V kolikor ji bolj odgovarjata višji donos in fleksibilnost, bo izbrala naložbeno zavarovanje. Naložbeno življenjsko zavarovanje je dosti bolj varno, kot neposredno vlaganje v investicijske sklade. Temeljno, osebno preskrbljenost bo stranka dosegla z življenjskim zavarovanjem, ki jo bo po potrebi in zmožnostih dopolnila s sodelovanjem v vzajemnih skladih. Pri odločitvi se lahko obrne po pomoč k izkušenim finančnim svetovalcem, ki kombinirajo oba programa, predvsem pa za izboljšanje likvidnosti in donosnosti dodajo še katerega izmed vzajemnih skladov. Programi se prilagajajo individualnim potrebam in željam. Predstavljena ponudba naložbenega življenjskega zavarovanja kaže na podobnost novega produkta, ki se je v letu 2002 prvič pojavil na slovenskem zavarovalnem trgu. Od takrat se je konkurenca na slovenskem trgu močno povečala. Največji vpliv na razvoj tega pojava ima prav gotovo odpiranje slovenskega gospodarskega in posledično zavarovalnega trga zaradi vstopa v Evropsko unijo. Raste pa tudi osveščenost Slovencev o pomembnosti življenjskega zavarovanja ter možnostih investiranja v vzajemne sklade hkrati.

55

8 POVZETEK Osebna zavarovanja so pomembna tako za posameznika, kot tudi za gospodarstvo. Posameznik si na ta način priskrbi varnost in dodatna finančna sredstva, gospodarstvo pa s tem pridobiva za določen čas ravno tako denarna sredstva, s katerimi lahko v tem času razpolaga. Razvoj slovenskega finančnega trga prinaša vedno nove zavarovalne in naložbene možnosti, s katerimi lahko lažje, hitreje ali manj tvegano dosegamo pomembne finančne cilje. Na drugi strani pa razmah ponudbe pomeni, da moramo vedno bolj poznati svoje potrebe, da bi izbrali tiste, ki nam najbolj ustrezajo. Na primeru naložbenega zavarovanja lahko ugotovimo, da je pred izbiro potrebno določiti namen. Naložbeno zavarovanje je namreč namenjeno tistim, ki želijo ob ustreznem življenjskem in nezgodnem zavarovanju dosegati dovolj visoke donose s sredstvi, ki so naložena v vzajemne sklade. S tem kombiniramo med dvema vrstama investiranja in tako zmanjšamo finančno tveganje. V diplomskem delu smo sprva spoznali zavarovalništvo na slovenskem nasploh. Spoznali smo katere vrste zavarovanj vse obstajajo, našteli smo predstavnike zavarovalnih družb, ki so na domačem trgu, njihove tržne deleže, pravno ureditev, skratka na kratko o zavarovalništvu nasploh. Nato smo spoznali življenjsko zavarovanje, katero sestavlja več vrst in njihove značilnosti, ter ponudbo. Naslednje poglavje se je nanašalo na bistvo diplomskega dela, to je naložbeno življenjsko zavarovanje. Dodobra smo spoznali kaj je to, njegov namen in pomen, kakšne so prednosti in slabosti varčevanja preko naložbenega zavarovanja in ponudbo vseh produktov naložbenega zavarovanja po posamezni zavarovalnici. Ker je naložbeno zavarovanje kombinacija življenjskega zavarovanja in vlaganja v investicijske sklade, smo na kratko pogledali tudi pojem investicijskih skladov. Za lažje razumevanje smo predstavili primer naložbenega zavarovanja in ga primerjali s mešanim življenjskim zavarovanjem. Ključne besede: zavarovalništvo, življenjsko zavarovanje, naložbeno zavarovanje, investicijski skladi. SUMMARY Life insurances are very important for individual as well as for national economy. By taking life insurance, individual provides a higher level of security and extra financial incomes, national economy obtains incomes for some period and can be used for that time. Development of Slovenian financial market always carries new insurance and investment products which can take us to faster, higher and less risk produce. On the other hand we have to be very precise about our needs so we can choose the right offer of investment. Unit linked life insurance provides a life insurance and investing in funds combination of safe life insurance and active investing on stock exchange. With this combination we reduce risk of financial loss. The degree thesis discusses about insurance on Slovenian market, what kind of insurance are on market, which are insurance companies in Slovenia and their market shares. Next

56

there is life insurance. After we have known everything about unit linked life insurance. What is purpose of unit linked life insurance, what is the offer of this product, advantages and disadvantages. Because is unit linked life insurance combination of life insurance and fund investment, we have also observe some characteristics of investment funds. For easier understanding we have made a example of unit linked life insurance and compared it with lice insurance. Key words: insurance, life insurance, unit linked life insurance, investment funds.

57

9 VIRI IN LITERATURA LITERATURA:

1. Balkovec, Janez. 2000. Skrb za osebno premoženje. Ljubljana: Gospodarski vestnik. 7, 285.

2. Berčič, Bojana. 2002. Življenjsko zavarovanje. Diplomsko delo. Ljubljana: Ekonomska fakuteta.

3. Dimovski Vlado, Gregorič Aleksandra. 2000. Bančništvo (zapiski predavanj). Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

4. Erjavšek, Katja. 2004. Pregled novosti ZDDPO-1. Kapital. XIV, 56-61. 5. Glavnik, Mitja. 2003. Naložbene police-priprava pred izbiro. Premoženje.

November, 12. 6. Hartman Rasto. 1994. Dinamični učinki integracije in drugih sprememb v okolju na

zavarovalstvo Evropske skupnosti. Doktorska disertacija. Ljubljana : Ekonomska fakulteta.

7. Ivanjko, Šime. 1994. Novi pristopi k življenjskem zavarovanju., V: Dnevi slovenskega zavarovalništva. Slovensko zavarovalno združenje. Ljubljana: Društvo ekonomistov Ljubljana.

8. Ivanjko, Šime. 1997. Življenjsko zavarovanje kot skrbniško razmerje. V: IV. Dnevi slovenskega zavarovalništva, Slovensko zavarovalno združenje. Ljubljana: Društvo ekonomistov Ljubljana.

9. Ivanjko, Šime. 2004. Slovensko pravo in gospodarstvo ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Ljubljana: Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani.

10. Jeraj, Dušan. 2004. Obdavčevanje dividend. Kapital. XIV, 62-63. 11. Kodrič, Sandi. 2002. Življenjsko zavarovanje ali neposredno varčevanje v

vzajemnih skladih?. Delničar. april, 7. 12. Kodrič, Sandi. 2005.Po novem ne bo tako preprosto kot doslej. Delo. marec, 13. Kosi , Tanja. 2004. Enakopravnejša obdavčitev. Kapital. XIV, 64-71 14. Mishkin Frederic S., Eakins Stanley G. 1998. Financial Markets and Institucions.

Reading. Massachusetts : Addison-Wesley. 15. Miš Svoljšak Irena. 2001. Modro upravljam s svojim denarjem. 1.izdaja. Izola:

Desk. 16. Pavliha, Marko. 2000. Zavarovalno pravo. Gospodarski vestnik. 7, 371. 17. Policy Issues in Insurance. 1996. Investment, Taxation, Insolvency. Centre For Co-

Operation With Economies in Transition. Paris: OECD. 18. Rakar, Gordana. 2004. Pomen življenjskih zavarovanj. Diplomsko delo. Maribor:

Ekonomsko poslovna fakulteta. 19. Šenk, Matija. 2000. Oblike življenjskih zavarovanj, Izobraževanje zavarovalniških

zastopnikov in zavarovalnih posrednikov. 20. Silvan, Sibil. 1990. Vrednostni papirji - namen in vrste, oblikovanje in trgovanje ter

upravljanje. Ljubljana : Gospodarski vestnik. 21. Vaughan, Emmett in Therese Vaughan. 1995. Essentials of insurance: A risk

management perspective. New York: John Wiley&Sons, inc. 22. Žnidaršič Kranjc, Alenka. 2000. Kako prevzeti odgovornost za lastno starost.

Ljubljana: Gospodarski vestnik.

58

VIRI:

1. Abanka. 2004. [online]. Dostopno na: http:/www.abanka.si/zavarovanje/ [11.1.2005]

2. Mojdenar. 2004. [online]. Dostopno na: http://www.mojdenar.com/zavarovalnistvo [20. 12. 2004]

3. Mojdenar. 2004. [online]. Dostopno na: http://www.mojdenar.com/zavarovalnistvo/ponudba.asp?language=&dokument=65 [20. 12. 2004]

4. Obrtne in poslovne informacije. 2004. [online]. Dostopno na: http://www.opinfos.com/zavarovalnistvo/ [07.01.2005]

5. QS ZM PRIZMA ¼, 2004, Reklamni bilten Zavarovalnice Maribor 6. Slovensko zavarovalno zdrauženje. 2004. [online]. Dostopno na:

http://www.zav-zdruzenje.si [15. 12. 2004] 7. Uradni list RS. 2004. Zakon o zavarovalništvu 13/2004 8. Uradni list RS. 2004. Zakon o zavarovalništvu 50/2004 9. Uradni list RS. 2000. Zakon o zavarovalništvu 91/2000 10. Uradni list RS. 2004. Zakon o zavarovalništvu 102/2004. 11. Vitafond Adriatic, Reklamni material Zavarovalnice Adriatic 12. Vzajemci. 2005. [online] Dostopno na: [07. 03. 2005] 13. Zavarujte. 2004. [online] Dostopno na:

http://www.zavarujte.si/Pristop_nalozbena_polica/Ponudba.htm [10. 11. 2004] 14. Zavarujte. 2004. [online]. Dostopno na:

http://www.zavarujte.si/Vsebina/osebna_zavarovanja/zivljenjska/vrste/Kaj_je_nalozbena_polica.htm [10. 11. 2004]

15. Zavarovalnica Triglav d.d. 2004. [online]. Dostopno na: http://www2.zav-triglav.si/nalozbeno/nzz-zavarovalni.asp [15.12.2004]

59

SEZNAM TABEL

1. TABELA 1: PREGLED O UVRSTITVI POSAMEZNIH ZAVAROVALNIH VRST V ZAVAROVALNE SKUPINE. Stran 6.

2. TABELA 2: TRŽNI DELEŽI ZAVAROVALNIC ČLANIC SLOVENSKEGA ZAVAROVALNEGA ZDRUŽENJA V LETU 2003. Stran 11.

3. TABELA 3: SEZNAM KLASIČNIH MEŠANIH ŽIVLJENJSKIH ZAVAROVANJ. Stran 20.

4. TABELA 4: SEZNAM PONUDBE RIZIKO ŽIVLJENJSKIH ZAVAROVANJ. Stran 21.

5. TABELA 4: SEZNAM PONUDBE NALOŽBENIH ZAVAROVANJ NA SLOVENSKEM TRGU. Stran 28.

6. TABELA 5: PRIMERJAVA NALOŽBENEGA ŽIVLJENJSKEGA ZAVAROVANJA Z MEŠANIM ŽIVLJENJSKIM ZAVAROVANJEM PRI ZAVAROVALNICI TRIGLAV d.d.. Stran 36.

60

SEZNAM SLIK 1. SLIKA 1: SLIKOVNI PRIKAZ ŽIVLJENJSKEGA ZAVAROVANJA. Stran 15. 2. SLIKA 2: PRIMER RAZVOJA PRIVARČEVANIH SREDSTEV IN

ZAVAROVALNEGA KRITJA ZA NALOŽBENO POLICO. Stran 24. 3. SLIKA 3: PRIMER DELITVE PREMIJE NA RIZIKO PREMIJO IN

NALOŽBENO PREMIJO. Stran 25. 4. SLIKA 4: PRIKAZ ČLENITEV NALOŽBENEGA ZAVAROVANJA NA

PRIMERU ZAVAROVALNICE TRIGLAV d.d. Stran 26. 5. SLIKA 5: DELEŽ PREMIJE NALOŽBENIH ZAVAROVANJ V

ZAVAROVALNI PREMIJI ŽIVLJENJSKIH ZAVAROVANJ V OBDOBJU 1995-1999 V ŠTIRIH TUJIH DRŽAVAH. Stran 36.

61

Documents

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA · so tudi druge definicije zavarovanja, kot so npr. podjetniška zavarovalna teorija, teorija rizika, teorija kompenzacije, ... Poznavanje