Univerza v LjubljaniFakulteta za raunalnitvo in informatiko Traka 25, Ljubljana

EKONOMIKA POSLOVANJASKRIPTA2006 / 2007 (predavatelj prof. dr. Miran Miheli)

Goran Arh

Ljubljana, avgust 2007

Andrej OblakKAZALO(predavatelj prof. dr. Miran Miheli)....................................................................................................................1

PRED-UVOD ZGODOVINA SKRIPTE: Miheli je po mojem mnenju najbolji predavatelj. Vendar pa prehitro govori, da bi lahko od predavanj odnesel solidne zapiske. To kar ti od predavanj ostane v glavi pa tudi pozabi do izpita. Iz teh razlogov sem si dobodil avdio posnetke iz predavanj (iz leta 2005/2006). To mi je omogoilo dobesedni zapis predavanj. Vendar pa mi je to vzelo ogromno asa. Za zapis ene ure predavanj sem izgubil vsaj 3 ure asa. Nekje pri 55. strani sem zaradi prevelikih frustracij odnehal. Na sreo pa je bil kolega Andrej Oblak pripravljen nadaljevati moje delo. Aprila 2006 je tako izla prva verzija te skripte: "Zapiski predavanj iz ekonomike poslovanja 2005-2006" (548 KB). To skripto sem naslednje olsko leto e dopolnil na nekaj predavanjih. Popravil sem tudi nekatere slovnine in vsebinske napake ter dopolnil par manjkajoih stvari. Vsega skupaj je lo v to skripto cca. 150 ur dela. Skripta je open source. Tako da e zaradi napake v skripti pade na izpitu, namesto da gre trkati na moja vrata, raje sedi za raunalnik in objavi update te skripte. Predvsem bi bila potrebna dopolnitev snovi celotnega 4. poglavja in zaetka 5. poglavja, ki v tej skripti manjka (za ta dan nisem dobil avdio posnetkov). Ta manjkajoa snov se obravnava okoli datuma 11.11. OPOMBA AVGUST 2007: //ni iz predavanja ampak iz knjige izdaja 2005 Dodano poglavje 3.6 Poglavje 4.1 (ostalo 4.2 in 4.3 ne pride v potev) Poglavje 5 (vse do vkljuno 5.2.3) PREDAVANJA Profesor inskripcije jemlje zelo resno, zato mora priti na predavanja vsaj 4x. 2x za izbiro datuma vpisa inskripcije in 2x za dejanski vpis. Inskripcijo daje med odmorom, ki je med prvo in drugo uro predavanj. Brez inskripcije ne more opravljati izpita. Glede zamujanja na predavanja je Miheli skoraj tako strog kot Kodek. Obiajno te samo napodi ven, vasih pa te predhodno e nadere. PRIPOROEN NAIN UENJA EKONOMIKE POSLOVANJA: Knjigo se splaa uporabljati za gledanje nekaterih raunskih nalog, grafov (kateri grafi pridejo v potev je oznaeno v tej skripti) in zaradi 16. poglavja. Za slednje lahko odgovore na vpraanja najde na: http://www.e-student.si/FRI:VSP:EP:Izpitna_vpra%C5%A1anja -2-

Ostalo se bolj ko ne da pretudirati iz te skripte, reenih raunskih nalog, starih pisnih izpitov in starih ustnih izpitov. Za slednje pride predvsem v potev 100 ustnih vpraanj z odgovori: http://www.fri-info.net/forum/viewtopic.php?p=105407#105407 Ta skripta vsekakor pride prav na predavanjih. Profesor namre skoraj dobesedno isto predava kot je napisano v tej skripti. PISNI IZPIT: Na pisnem izpitu je samo 1/2 do 2/3 vpraanj, ki so se e kdaj preje pojavila. Ostala vpraanja so nova. Zato je priporoljivo imeti tudi nekaj splonega znanja o ekonomiki poslovanja (znati samo odgovore na vpraanja, ki so se pojavila na starih pisnih izpitih zna biti premalo) Na izpitu je vedno 12 nalog: 3 do 5 za odgovoriti (Razlika med maro in rabatom) 2 do 3 za nateti (Natej 4 od 5 metod analize, ki jih uporablja analitik) 1 do 3 raunske (Izraunaj letni stroek amortizacije za delovno sredstvo v 3. letu delovanja) 2 do 4 za obkroiti (Terjatve do kupcev in gotovina so: a) osnovna sredstva, b) finanna sredstva, c) obratna sredstva d) rezervna sredstva (obkroi pa C odgovor)) Pred izpitom profesor najprej 10 minut doloa sedeni red, pri emer vsakega tudenta posebej posede. Nato 10 minut na tablo kreira razpored ustnih izpitov. Potem pa e 10 minut razlaga pravila igre (kalkulator si lahko sposodi samo od tudenta pred tabo ali tudenta za tabo, pisati je treba z dobrim kulijem). Izpit se pie 60 minut vendar ga brez problema rei v 30 minutah. asa za reevanje je torej ve kot dovolj. Miheli da cca. 5 razlinih testov, tako da prepisovanje od kolegov ni mogoe. Za pozitivno mora pisati vsaj 43% (visokoolci 38%). Splaa se pisati im ve, ker z ve tokami iz pisnega izpita laje naredi ustni izpit. Izpit se da opravljati samo 6x ker Miheli ne vraa prijavnic kot to delajo drugi (ARS se baje da pri Kodeku opravljati tudi po 8x ker ti v primeru da esti pade vrne prijavnico). e tudi esti ne izdela Ekonomike Poslovanja, potem ne pade samo izpita ampak cel faks. Jaz sem e za 2 primera slial, ki se jima je to zgodilo. (mono tudi, da je vse samo mit in to sploh ni res) USTNI IZPIT Ustni izpit je ponavadi en dan za pisnim izpitom. Razpored ustnih izpitov napie profesor na tablo pred zaetkom pisnega izpita. Ustni izpiti potekajo v njegovem kabinetu (medetaa 3). Rezultat pisnega izpita zve ele ko pride na ustni izpit. Notri so vedno po 3 skupaj. Sprauje samo enega naenkrat. Druga dva taas gledata svoj izpit. Enega tudenta sprauje 5-10 minut. V zvezi s pisnim izpitom te nikoli ni ne vpraa. Pred odgovarjanjem na vpraanje ima 30 sekund asa za premislek. Veina tistih, ki pade na ustnem izpitu padejo zaradi neznanja (ne znajo niti tistih 100 ustnih vpraanj z odgovori). Le redki padejo zaradi nesree (lahko dobi tudi vpraanje, ki ni med 100 ustnimi vpraanji z odgovorit (standardnih vpraanj je ve kot 100)). Za razliko od pisnega izpita, se na ustnem izpitu pojavljajo samo standardna vpraanja. Ustni izpit je zato laje narediti. V podrobnosti se nikoli ne spua. e odgovori na vpraanje ti ne bo postavljal podvpraanj v zvezi s tem vpraanjem. Primer: pisal sem 60% dobil 7 (ve kot za eno oceno sploh ne more dvigniti ocene iz pisnega izpita) (v indeks vpie samo eno oceno)

Pogoji za ustanovitev pravne osebe, povej 2 (dobil 2 toki) - pravna oseba je loena od osebkov, ki jo sestavljajo - premoenje pravne osebe je loeno od premoenja osebkov, ki jo sestavljajo 4 vrste sredstev (dobil 2 toki) -3-

- obratna - osnovna - rezervna - finanna To kar je napisano pod odgovori je dobesedno to kar sem rekel (ni ve in ni manj (ve alinej kot jih zahteva sploh ne more povedati, ker te prekine)). Nikoli se ne zgodi, da bi te potem ko mu pove recimo 4 vrste sredstev v zvezi s tem vpraanjem vpraal e kaj so finanna sredstva. Za pozitivno oceno mora zbrati vsaj 8 tok, pri emer mora na ustnem izpitu dobiti vsaj 1 toko. Od pisnega izpita dobi desetino dobljenih procentov zaokroeno na 0,5 toke. Primer 1: e pie 47% dobi od tega 4,5 tok. Primer 2: e pie 68% dobi 7 tok (preseek tega ti na ustnem izpitu ni ne pomaga ker mora na ustnem izpitu zbrati vsaj 1 toko tudi e e ima 8 tok od pisnega izpita) Vsako vpraanje na ustnem izpitu je vredno 2 toki. Dobi 3 vpraanja. e na vpraanje ne zna odgovoriti ti profesor da namig. Vsak namig stane 0,5 toke. e za prva dva vpraanja zna 100% ti tretjega vpraanja vasih sploh ne postavi (za tretje vpraanje ti da avtomatsko 2 toki). e za prvo vpraanje zna 0% ti drugih dveh vpraanj sploh ne postavi ampak direktno pade. OZNAKE V KNJIGI: PU = Poslovni Uinki * = pomembne stvari, ki so preverjeno aktualne za pisni in/ali ustni izpit str. = stran v knjigi "Ekonomika poslovanja za inenirje 2003" kjer se nahaja dotina snov // = komentar avtorja --- 7.10.2005 prva ura --1 UVOD (str. 3)

1.1 EKONOMIKA POSLOVANJA ZDRUBE (str. 3) gospodarstvo = ekonomija Ekonomika poslovanja zdrube = Je znanost, ki preuuje gospodarske pojave v okviru zdrube, pri njenih stikih z drugimi zdrubami ter poslovnimi sistemi in pri njenem vkljuevanju v celoto dejavnosti v drubi oziroma dravi (ali celo ire (v evropski uniji)). Zdruba = skupina ve ljudi (dva ali ve) Ljudje se vkljuujejo v zdrube zato, da bi laje dosegli svoje cilje (v zdrubi lahko skrijemo svoje slabosti in izpostavimo svoje prednosti). Ob vkljuitvi morajo sprejeti omejitve v svojem delovanju (sploh e je zdruba trajneja in bolj formalna). Bolj kot je zdruba formalna, bolj so omejitve trdne in bolj se dajo pravno izterjati. Neformalna zdruba: tudenti ob kavi, tudenti ob taroku, druina Formalna zdruba: policija, vojska, zavodi Zavodi = zdrube, ki delujejo na podroju nepridobitnih (= drubenih) dejavnosti. To so fakultete, bolninice Poslovni sistemi = zaokroena celota, ki je pravno-ekonomsko razmejena od okolja in poizkua uresniiti doloene cilje, obsegajo zavode, podjetja, posameznike itd. Preuuje gospodarske pojave. 4 temeljni gospodarski pojavi so: -4-

- proizvodnja (v to je vkljueno tudi opravljanje storitev (na primer: predavanje, prodajanje)) - delitev (znotraj zdrube bi to bilo: kdo dobi koliko plae) - menjava (ena zdruba dobavlja surovine od druge) - poraba (nekoristna (fiksanje), koristna (kupovanje raunalnika)). Ti gospodarski pojavi se pojavljajo znotraj zdrube v stiku zdrube z drugimi poslovnimi sistemi ali v stiku zdrube z celotnim spletom neke drave. Posel = vsaka dejavnost in dejanja, pri katerih nekdo poizkua dobiti neko korist. Dober posel je tisti, pri katerem iz njega dobi ve kot si vanj vloil (pri podjetjih se to imenuje dobiek). Poslovanje = ustvarjanje in prodajanje doloenih poslovnih uinkov. (Je proizvajanje in prodajanje proizvodov. Je nabava in prodaja blaga. Je upravljanje, posredovanje in prodaja storitev.) Na ravni kupoprodaje se poslovni uinki imenujejo blago. Blago je torej izdelek, ki je predmet kupoprodaje. Poslovni uinki = tisto kar ustvarjamo. To delimo na dve podroji: - proizvodi (proizvod lahko primemo) \izdelki to kar naredi industrija, obrt, gradbenitvo (hie, avtomobili, pnevmatike, svinniki) \pridelki plod kmetijstva (sadje, zelenjava, mleko, meso) \drugi proizvodi (drevesa, nafta, premog) - storitve (storitev ne moremo prijeti (predavanje, strienje)) Pri porodninici so poslovni uinki dojenki. Poslovanje poteka v treh glavnih tipih dejavnosti: - na podroju proizvodnje - na podroju opravljanja storitev - na podroju trgovine Zdrube si prizadevajo biti uinkovite in uspene. * Uinkovitost = delati stvari na pravi (=najbolji) nain. Je notranja znailnost sistema. * Uspenost = delati prave stvari na pravi nain. Je zunanja znailnost sistema. Uspeni smo takrat, ko doseemo cilj, ki nam ga postavijo drugi (e sem samo sam nad sabo navduen in drugi niso, sem e zmeraj neuinkovit). Je splet uinkovitosti in prilagodljivosti. e je lovek sposoben delati dvojne salte je zelo uinkovit, vendar, e mu nihe za to ne plaa, je tak lovek neuspeen. Dobra druba je tista, v kateri so ljudje uspeni in uinkoviti. Dolgorono je zelo narobe, e so v drubi uspeni ljudje neuinkoviti (igrajo umazano igro). Znanja iz podroja ekonomike morajo imeti tisti, ki uporabljajo funkcije upravljanja (=governance) ravnateljevanja (=manegement). To so recimo podjetniki in lastniki. --- 7.10. druga ura ---5in

Dejavnosti: - gospodarske = pridobitvene - drubene = nepridobitvene makroekonomika gospodarski pojavi v okviru celotne drave, evropske zveze... Tu se ukvarjamo s problemi kot je: stopnja brezposelnosti, gibanje vrednosti denarne valute, uvoz, izvoz, inflacija mezoekonomika gospodarski pojavi v okviru neke dejavnosti (turizem, bannitvo, industrija) banking industry = banna panoga (oji pojem kot dejavnost) industrija = predelovalna dejavnost (obrt, gradbenitvo) mikroekonomika gospodarski pojavi znotraj zdrube 1.2 POSLOVNOSISTEMSKI VIDIK EKONOMIKE POSLOVANJA ZDRUBE (str. 4) drubeno-gospodarski vidik kako se zdruba umea v svoje okolje in kakno je to okolje poslovno-sistemski vidik opazujemo zdrubo kot poslovni sistem sistem = zgradba medsebojno povezanih sestavin, ki naj bi usklajeno delovali v uresnievanju skupnega cilja poslovni sistem = zgradba teh sestavin, ki je poslovno opredeljena ter pravno in ekonomsko razmejena od okolja in tei k uresnievanju poslovnih ciljev. Zdruba kot poslovni sistem je: - sestavljena iz biolokih (ljudje) in tehninih podsistemov (raunalniki, stroji) - nedoloen sistem (nikoli nimamo vseh informacij (o samem sebi, o ljudeh, ki sestavljajo sistem), ki vplivajo na delovanje sistema) - odprt sistem (zdruba je del okolja, imamo izmenjave z okoljem (iz njega dobivamo novo zaposlene, surovine). - dinamien sistem (sistem se mora stalno prilagajati) - psihosocioloki sistem (ker nismo mazohisti, se ne bomo vkljuili v zdrubo, v kateri bi se poutili neprijetno zdruba mora zadovoljevati nae predstave o ugodnosti naega ivljenja) -sistem ciljev (v zdrubo se vkljuujemo zato, da bi laje dosegli cilje. e je zdruba formalna (recimo podjetje), ima zelo jasen cilj (kratkorono: doseganje dobika, dolgorono: poveevanje svojega bogastva). - sistem porazdeljenih dejavnosti (e hoemo dosei, da bodo posamezniki lahko skrili svoje slabosti in izpostavili svoje prednosti, moramo dejavnosti pravilno porazdeliti. To delajo tisti, ki imajo funkcijo ravnateljevanja.) Poslovni sistem vzpostavljamo zato, da zadovoljimo nae potrebe (razlog za ustanovitev sistema) in potrebe drugih (pogoj, da sistem sploh lahko deluje). V sistemu bomo lahko zadovoljevali svoje potrebe, e bomo pri tem zadovoljevali potrebe drugih (oskrbnikov podjetja, tistih ki delajo v podjetju in tistih, ki bodo uporabljali poslovne uinke tega poslovnega sistema). Zaradi tega pravila, je usmeritev dananjih poslovnih sistemov "Razvojno-trna". Delati moramo torej take stvari, po katerih je povpraevanje (to se s asom spreminja, zaradi esar moramo biti prilagodljivi). V Jugoslaviji je bilo povpraevanje veje od ponudbe, danes pa je obratno. Poslovni sistemi niso ustanovljeni samo za en posel (e so, gre verjetno za barabijo), ampak zato, da bi se trajno razvijali, ohranjali svoje delovanje. Projekt: za razliko od poslovnega sistema ima poleg zaetka za cilj tudi svoj konec. Lahko pa poteka znotraj poslovnega sistema. -6-

V poslovnih sistemih iemo informacije o: povpraevanju na trgih in potrebah prebivalstva. Z ponudbo lahko v ljudeh vzbudimo potrebo in s tem povpraevanje (e prvi ponudimo nek poslovni uinek). Za razvijanje poslovnega sistema rabimo podatke o novo nastajajoih tehnologijah. tehnologija = drubena zaloga znanja proizvajalnih ali ustvarjalnih vein. tehnika = delovna sredstva (=oprema), ki poganjajo tehnologijo. Vsak poslovni sistem ima namen. Da bi poveali svoje bogastvo, moramo postaviti doloene cilje (zmanjati tevilo zaposlenih, poveati poslovne uinke...). cilji = doloena koliinska in kakovostna stanja, ki naj bi jih dosegli v doloenem obdobju. V poslovnem sistemu smo pria toku vlokov (=prvin =input) v poslovni proces, iz slednjega pa poizkuamo dobiti poslovne uinke (=izloke =output). Pri tem poizkuamo biti smotrni (bolj smotrno je narediti 10 litrov kompota iz 10 kg jabolk, kot pa samo 1 liter kompota iz 10 kg jabolk). vloki = prvine poslovnega procesa (ne samo surovine, ampak tudi zaposleni) Ekonomika v nae inenirsko (=tehnino) znanje dodaja vrednostno komponento (ni namre smotrno, e reimo nek problem, na koncu pa ugotovimo da so nas prvine stale ve, kot bomo dobili za poslovni uinek). Ker smo del razvite drube, moramo pri poslovanju izpolnjevati tudi svoje obveznosti (surovin se ne sme krasti, za njih rabimo doloen denar (=sredstva)) poslovni izid = razlika med tem, kar dobimo in tem, kar damo Poslovni izid je lahko dobiek (smotrni) ali izguba (e nismo smotrni) 1.3 DRUBENOGOSPODARSKI VIDIK EKONOMIKE POSLOVANJA ZDRUBE (str. 5) Vsak poslovni sistem je del okolja. Ta del okolja je pod velikim vplivom izbranega drubeno-ekonomskega sistema (pri nas je prilo do spremembe drubeno-ekonomskega sistema pred 15 leti. Preje smo bili v samoupravnem socializmu, zdaj pa smo v malo udni obliki kapitalizma. Nismo v socialnem kapitalizmu, ker nismo dovolj bogati. Do kapitalizma je prilo, ker se je zaradi marevske revolucije meanstvo povzdignilo v vodilni razred (1848). Takrat je bil napisan tudi komunistini manifest = teoretine osnove komunistine drube. 1925 se je kapitalizem v Ameriki uveljavil kot svobodno podjetnitvo (kar je dobro za podjetje, je dobro za ZDA). 1929 je prilo do velike svetovne krize. 1965 je bila Z. Nemija drava blaginje. Danes postaja ideal socialni kapitalizem. Privoijo si ga lahko le najbogateje drave (Norveka, vedska, Kanada, Avstralija, Nova Zelandija). Pri tem drubeno-ekonomskem sistemu so naela kapitalistina, veliko dravno bogastvo pa zagotavlja dobro ivljenjsko raven vsem dravljanom. 1848 je v Sovjetski zvezi nastal komunizem. Po doloenih reformah je nastal dravni socializem (1925). Po drugi svetovni vojni smo preizkuali sovjetski model. Ker je Tito hotel biti samostojen, je prilo do poskusa samoupravnega socializma. Ker ta drubeno-ekonomski sistem ni mogel preiveti bitke s kapitalizmom, so pri nas leta 1988 zaeli uvajati drubo enakopravnih vrst lastnine, ki se je sasoma razvila v obliko kapitalizma, kot ga imamo danes. Konvergenna teorija priblievanja: Od 1935 naprej so se kapitalisti v zahodno evropskih dravah bali, da bo tak sistem kot je bil v Sovjetski zvezi priel tudi k njim, zato so delavcem naraale pravice (prej ni bilo dopustov). Ohrani se tisti sistem, ki je najbolji. Muslimanski sistem na primer ne bo nikoli najbolji, ker ne izkoria ensk. isto vsak drubeno-ekonomski sistem ima 4 prvine sestave in 2 funkcijska mehanizma. -7-

*Strukturne prvine = prvine sestave: - tip delovnega procesa = tip procesa ustvarjanja delovnih uinkov (lahko je industrijska ali pa informacijska druba ali delamo z plugom ali pa z roboti) - lastnike oblike (v igavih rokah so proizvajalna sredstva. Kakne oblike lastnine so dovoljene, nam pove sistem (zasebna, dravna, meana, drubena, zadruna). Mi nimamo ve drubene lastnine.) - upravljalska oblika (ali se upravlja na temelju kapitala, dela tistega, ki je na oblasti ali meano) - organizacijske oblike (naturalna proizvodnja, blagovna proizvodnja, osebno delo, organizacije drubenega dela (te so bile v samoupravnem socializmu) skupinsko delo, podjetje, zavod, zadruga (sistem doloa ali so sindikati dovoljeni ali ne)) *Funkcijska mehanizma: - ekonomsko koordinacijski mehanizem (doloa nain, kako medsebojno vstopamo v stike = kako enote vstopajo v medsebojna razmerja (ali preko trga (flirti, zmenki, privlanost, denar, as) ali pa vnaprej naredimo nart = plan (v Indiji stari e vnaprej nartujejo poroko))) - motivacijski vzvod (k emu morajo teiti glavne enote ustvarjanja dobrin (od 1975 do 1990 so pri nas te enote teile k dohodku (plaa je bila vnaprej doloena), danes pa teijo k dobiku (ve kot dela, ve ima))) Na sistem smo morali spremeniti, ker prej nismo bili dovolj uinkoviti (v primerjavi z zahodnimi dravami). Ta sprememba je poveala uinkovitost in zmanjala socialno varnost. --- 14.10. prva ura --Ravnatelji (=nosilci poslovnih odloitev) morajo poznati okolje, v katerem se njihov poslovni sistem nahaja. To delajo s pomojo PEST analize. Pri doseganju ciljev mora zdruba analizirati monosti in tveganja v okolju. Analiza mora potekati na tirih poljih: - politini razvoj (zastopanost doloenih strank v parlamentu in dravnem zboru) - ekonomski razvoj (ali se drava odloa za pospeen gospodarski razvoj ne ozirajo se na tevilo brezposelnih) - drubeni razvoj (ali drava zagotavlja izobrazbo iremu sloju prebivalstva, ali drava zagotavlja zdravstvo samo preko plaevanja) - tehnoloki razvoj (zdruba mora spremljati novosti na podroju tehnologije zato, da se lahko prilagaja okolju) K tem tirim bi lahko dodali e dva vidika: - pravni vidik (kateri novi pravni predpisi se sprejemajo (ob vstopu v evropsko zvezo smo doiveli uveljavitev zakonodaje evropske zveze) - okoljski vidik (odnos drube do varstva okolja) Primer: Podjetje, ki dela proizvode, s katerimi onesnauje okolje, mora raunati, da bodo v primeru prihoda zelene stranke v vlado, monosti za onesnaevanje okolja bistveno manje. S tem pa bo ogroen dosedanji nain gospodarjenja poslovnih uinkov tega podjetja. 1.4 RAZMERJE MED TEORIJO IN PRAKSO (str. 9) Teorija rpa iz najboljih praktinih izkuenj. Praksa pa naj bi uporabljala najboljo teorijo. e delamo po novih poteh, je to zelo riskantno. -8-

Inenirji povejo, katere stvari je mono narediti. Ekonomisti povejo, katere odloitve se izplaajo. Pravniki povejo, katere stvari so pravno dovoljene. Predstavniki vseh treh znanosti morajo najti skupno polje, ki ustreza tehninim (=inenirskim) znanjem, ekonomskim zakonitostim in pravnim predpisom. e vsi dobro sodelujejo, potem je poslovni sistem uinkovit. 1.5 LOVEK, POTREBE, DOBRINE, DELO (str. 5) tudij ekonomike je vezan na razumevanje potreb. Ekonomika sploh ne bi bila potrebna, e bi bile potrebe manje od obsega in raznovrstnosti dobrin, ki so na razpolago. V naem svetu to ni tako. Potrebno je namre sprejemati odloitve, za koga bodo doloene potrebe zadovoljene, kdaj, kako Nekateri pa svojih potreb sploh ne bodo morali zadovoljiti. Skromen narod je za vlado pravi blagoslov, ker ga z lahkoto zadovolji. potreba = obutek doloenega pomanjkanja = razkorak med tem, kar imamo in tem, kar bi radi imeli Potrebe se zadovoljujejo z dobrinami. Dobrine so redkeje kot potrebe. Potrebe so razlinih vrst: - eksistenne = nujne (potreba po hrani, vodi, prebivaliu. e te potrebe niso zadovoljene, smo izpostavljeni smrti. Obseg pojma "eksistenne potrebe" se s asom spreminja (z zgodovinskim razvojem naraa). Govorimo o ivljenjskem minimumu) - kulturne potrebe (pismenost, izobraenost (na podroju raunalnitva, angleine) - potratne potrebe (potrebe po ogledu doloenih prireditev, po lastnini doloene obleke ali prebivalia) Nekatere potrebe zadovoljujemo kot posamezniki (osebne potrebe), druge pa kot pripadniki drubene skupnosti (drubene potrebe) Imamo 4 vrste potreb: - osebne (potrebe, ki jih zadovoljujemo kot posamezniki (hrana, obleke, tv program (tudi e cela druina hkrati gleda tv))) - splone (potrebe po varnosti (pravica do stanovanja, olanja, neogroenosti) do srednje ole je to zajameno vsakomur. Splone potrebe zadovoljujejo predstavniki drave, obine, policije, vojske, davni inpektorji (zaradi njih sosed ne mora obogateti na lahek nain, zato nas sosed ne ogroa)) - skupne (vsi pridobimo na tem, e so drugi ljudje izobraeni in zdravi. Vsi pridobimo na tem, e se zgradi cesto do morja. O njih govorimo takrat, ko na nas prisotnost drugih ne vpliva (e bi skupaj z nami predavanja poslualo e dodatnih par ljudi, ne bi bil noben posameznik okodovan)) - poslovne =razvojne (pomembno za posameznika, e bolj pa za drubo. To so potrebe po boljih pogojih za delo, po bolji opremi, po bolj izobraenih sodelavcih) Porabe: Splona poraba = to kar porabimo za dravne organe, obinske organe, vojsko, policijo Skupna poraba = to kar porabimo za olstvo, zdravstvo, otroke vrtce Kolektivna poraba = zdruuje zgornji dve porabi Javna poraba = zdruuje zgornji dve, s tem da je to iri pojem kot proraunska poraba (proraunska poraba je recimo 65% celotne (= javne) porabe. V javni porabi so tudi e sredstva, ki so namenjena pokojninam, zdravstvu Iste dobrine, s katerimi zadovoljujemo te potrebe, lahko opazujemo iz ve smeri (=zornih kotov). Prva delitev: - naravne (tiste, ki so na razpolago brez, da bi ljudem bilo treba kaj narediti (lepo vreme, gobe v gozdu)) -9-

- gospodarske (tiste, za katerih nastanek morajo ljudje vloiti doloeno energijo (=napor). To so na primer dobrine kot je avto, pohitvo, raunalnik) Druga delitev: - stvarne (tiste dobrine, ki jih lahko primemo (gobe, avtomobili)) - nematerialne (tiste dobrine, ki jih ne moremo prijeti (predavanje, televizijska oddaja)) Tretja delitev: - take, ki zadovoljujejo potrebe neposredno (kruh) - take, ki zadovoljujejo potrebe posredno (kronik, TV (slui samo temu, da nam predstavi doloeno televizijsko oddajo ta pa nas zadovolji direktno)) Potrebe in dobrine se medsebojno pogojujejo. Naeloma nastanejo potrebe pred dobrinami (najprej smo lani, ele potem gremo jest dobrine). Lahko pa je tudi obratno (demo igrice ustvarijo potrebo po igranju). Za zadovoljevanje potreb v blagovnem gospodarstvu moramo v veini primerov imeti denar. Do tega denarja naj bi se dokopali z delom. 1.6 GOSPODARSTVO KOT OBLIKA SODELOVANJA LJUDI PRI USTVARJANJU IN MENJAVI DOBRIN ZA ZADOVOLJITEV POTREB (str. 11) Nae potrebe naraajo s tem, ko se ljudje razvijajo kot drubena liga (ko se na trgu pojavijo bolji mobiteli, si tudi mi elimo kupiti boljega, kot ga imamo). S tem, ko se veajo potrebe, se vea tudi sposobnost lovetva, da te potrebe zadovoljuje. Problem pri zadovoljevanju potreb je med drugim tudi to, da so proizvodnji tvorci, s katerimi naredimo doloene dobrine (in potem tudi same dobrine) zelo neenakomerno razporejeni med ljudmi. Dobrine se lahko pridobivajo z ropanjem (=plenjenjem). Drugi nain je dobivanje nepovratne pomoi (=prosjaenje) s tem zgubi sposobnost samoupravljanja (izgubi pravico doloanja svojega naina ivljenja). Tretji nain pa je, da delamo. Naa sposobnost zadovoljevanja potreb naraa skozi 2 procesa: - skozi proces drubene delitve dela (sami vseh svojih potreb nismo sposobni zadovoljiti, zato se v teku svojega ivljenja specializiramo) - skozi proces tehnine delitve dela (uporaba strojev, raunalnikov) Ta dva procesa pripomoreta k temu, da postajamo bolj uinkoviti in s tem laje zadovoljujemo potrebe. --- 14.10. druga ura --e bi samo delali brez sodelovanja, potem ne bi bilo velikih uinkov. Oblike sodelovanja so: - ohlapne (skupinska izdelava seminarske (tistemu, ki ni ne dela, se ni kaj hudega ne zgodi)) - zavezujoe (sunji na galeji) Pri teh oblikah sodelovanja imamo dva mona naina sodelovanja: - enakopravno (dva odvetnika, ki se zdruita v skupno odvetniko pisarno) - neenakopravno (e vstopimo v sodelovanje brez lastnih proizvajalnih sredstev (recimo kot najemni delavci v neko podjetje)) Dobrine nastajajo v sklopu, ki mu reemo gospodarstvo. - 10

gospodarstvo = ustvarjanje in menjava dobrin V dananji drubi menjava poteka kot kupoprodaja (eno dobrino prodamo za denar in s tem denarjem kupimo drugo dobrino). Gospodarstvo se je zaelo kot naturalno gospodarstvo (tisti, ki so hoteli zadovoljiti svoje potrebe, so morali dobrine ustvariti sami). Z zgodovinskim razvojem so ljudje postali bolj uinkoviti, vendar vse ve dobrin niso sposobni pridelati sami. Z razvojem drube zato v ospredje prihaja blagovno gospodarstvo, kjer se ljudje povezujejo preko trgov. Trg je e najmanj slaba oblika ekonomskih stikov med ljudmi (je najbolj potena, a kljub vsemu prihaja do neenakopravnosti velikokrat v menjavi eden odnese zelo dobro, drugi pa zelo slabo). Do sredstev za zadovoljevanje potreb prihajamo z delom (dejansko z denarnimi sredstvi, delo je samo nain za pridobitev teh). Oblike, v katere se zdruujemo pri delu so: - drubene (pri ustvarjanju dobrin stopimo v stik z drugimi) zdrueno delo - zasebne (samostojni odvetnik, kmet) osebno delo Splet drubenih stikov, ki jih medsebojno ustvarimo, z namenom zadovoljevanja naih potreb po dobrinah je lahko: - manj uinkovit - bolj uinkovit Na to kako uinkovit bo splet drubenih stikov vplivajo 4 prvine sestave: - vrsta delovnega procesa (indstrijska, informacijska druba) - lastninske oblike (zasebna, drubena = dravna, zadruna) - upravljalske oblike (na temelju kapitala ali dela) - organizacijske oblike (naturalna proizvodnja, blagovna proizvodnja) Splet drubenih stikov pomeni tri od tirih prvin sestave (lastninske obleke, upravljalske oblike, organizacijske oblike) in je lahko: - ugoden - neugoden Naloga drave je, da izoblikuje tak splet drubenih stikov, da bo im veji del prebivalstva vkljuen v ustvarjanje dobrin. S tem je namre dobrin ve in potrebe prebivalstva je laje zadovoljiti. 1.7 GOSPODARJENJE IN BLAGOVNO DENARNO GOSPODARSTVO (str. 13) Dober gospodar (=tisti, ki dobro gospodari) iz malega naredi veliko. * Gospodarjenje = prizadevanje ljudi, da s im manjo porabo proizvajalnih tvorcev (na ravni makroekonomike so to: delo, kapital v drubi delovnih sredstev, zemlja, organizacija) pridemo do doloenega obsega dobrin. Iz razmerja med tem kar dobimo (=output=izloki=uinki) in tem kar vloimo (=input=vloki) izvira temeljni izvor ekonomike poslovanja. V druini gospodarimo in ne poslujemo. Pri zdrubah pa pri poslovanju tudi gospodarimo. Zgodovinsko gledano se je lovetvo trudilo zmanjevati naravne ovire (reka), tehnine ovire (premalo zmogljivi procesorji) in drubene ovire (razlini jeziki brez prevajalcev, razline valute) zato, da bi laje prilo do elenih dobrin (=lovetvo je gospodarilo). Potreba po odpravljanju ovir nastaja z opuanjem naturalnega gospodarstva in uveljavljanjem blagovnega gospodarstva. - 11

Kdor hoe priti do dobrine na zakonit nain (in ne s plenjenjem), mora najprej nekaj ponuditi (da dobi denar, s katerim lahko kupi dobrino). Pri tem se v splonem izoblikujejo gospodarske enote (=ljudje). Izoblikujejo pa se tudi enote, ki so usmerjene samo v porabo (taka so na primer gospodinjstva). Bolj kot se gospodarstvo iri v trgovanje, tem bolj se lahko ljudje specializirajo (Slovenija ne proizvaja banan, ker so za to specializirane druge drave, ki so za gojenje banan bolj primerne). Kadar dobro gospodarimo to ne koristi samo ekonomski enoti, ki jo opazujemo (recimo podjetje), ampak to koristi tudi dravi in vsem, ki so povezani kot posamezniki z opazovano enoto. 1.8 EKONOMSKI CILJI DRUBE, NOVOUSTVARJENA VREDNOST IN KOSMATI DOMAI PROIZVOD TER NJEGOVO UGOTAVJANJE (str. 15) Vlada mora zagotavljati, da se skupnost ljudi razvija (predvsem v uspenosti gospodarstva (slovenska gospodarska rast v primerjavi z prejnjim letom znaa 4,2). Svojim dravljanom mora zagotoviti rast in razvoj. Nae potrebe namre naraajo. Problem polne zaposlenosti: e je veliko ljudi na cesti, to povzroa drubeni nemir. Zato drava poizkua imve ljudi zaposliti (imbolj uinkovito, e se to da). Danes je sicer zaposlenih 30% manj kot jih je bilo, ko smo bili v Jugoslaviji vendar pa ti, ki so zaposleni proizvedejo 30% ve stvari, ker so zaposleni bolj uinkovito (ker se bolj bojijo, da bodo izgubili svojo zaposlitev). Trdnost cen: huda nihanja (zlasti, e nastopajo pri najpomembnejih dobrinah), slabo vplivajo na razpoloenje ljudi. Ekonomska svoboda: blago se lahko v Evropi prosto giba preko dravnih mej. Ve ali manj lahko ustanavljamo podjetja, ki jih elimo (npr.: podjetje za proizvodnjo marihuane ne smemo ustanoviti). Pravina razdelitev dohodka: problem je razdeliti dohodek tako, da bodo najbolj sposobni zadovoljni in najbolj neusposobljeni ne bodo "umrli od lakote". Zagotavljanje ekonomske varnosti: Ali bo lahko e neko obdobje dobival denar, e izgubi slubo? Poseganje ustrezne tehnoloke uinkovitosti: pri nas je premalo inenirjev. Ekonomska uspenost: ekonomsko uspeni smo takrat, ko delamo prave stvari na pravi nain. dodana vrednost = razlika med ceno, za katero dobrino proda in ceno vlokov (=vrednost dela) * dohodek = trno pridobljena dodana vrednost (Primer drave Jan Mar: 50 milijonov ljudi ima 1000 dolarjev dodane vrednosti. Ni nobenega uvoza in izvoza. Ljudje si vse, kar ustvarijo tudi izmenjajo znotraj drave (pokupijo vse, kar dajo na trg). Dohodek drave je potem 50 milijard dolarjev. e hoe drava uvoziti za 2 milijardi dobrin, mora izvoziti za 5 milijard dobrin (te bi bile na tujem trgu vredne samo 2 milijardi). Potem bi bil dohodek drave samo e 47 milijard dolarjev)). Poenostavljeno je torej dodana vrednost isto kot dohodek, dejansko pa temu ni tako. Lahko se zgodi, da na delovnem mestu ustvari 2x ve dodane vrednosti, kot nekdo drug, pa ima niji dohodek kot on (ti dve kategoriji se razlikujeta zaradi slabosti v menjalnem mehanizmu, zaradi politinega sistema, zaradi subvencij, zaradi podpor, zaradi davkov). - 12

e imamo materialistini pristop k ekonomskim pojmom, lahko reemo, da se dohodek ustvarja samo v gospodarstvu (=izvirni dohodek). Del izvirnega dohodka je namenjen tistim, ki k njemu prispevajo in niso del gospodarstva (=nepridobitne dejavnosti =trni sektor) (olstvo, zdravstvo, dravna uprava) (=izvedeni dohodek). Po evropskem priporoilu naj bi ta kos znaal 40% (izvedeni dohodek), izvirni dohodek pa 60%. Slovenci imamo 43%. 21.10. prva ura Cilj do leta 1990 je bil dohodek definiran kot cilj h kateremu morajo teiti organizacije zdruenega dela. Veji kot imamo dohodek, bolje lahko zadovoljujemo potrebe prebivalstva. Dva najpomembneja pojma (=kategorije) na ravni makroekonomike sta: - kosmati domai proizvod - kosmati nacionalni dohodek (=bruto nacionalni dohodek) kosmata vrednost proizvodnje (=bruto vrednost proizvodnje) = vsota vrednosti vseh pridelanih domaih izdelkov in storitev (tudi e so podjetja last tujcev), ki so bili prodani na obmoju Slovenije. vmesna poraba = to kar proizvajalci rabijo za proizvod, pa tega ne morejo izdelati sami (frizer rabi karje, pek rabi moko) dodana vrednost = dobimo jo, e od kosmate vrednosti proizvodnje odtejemo bruto vrednost proizvodnje veja kot je ta vrednost, laje zadovoljimo potrebe prebivalstva. kosmati domai proizvod = e od kosmate vrednosti proizvodnje odtejemo vmesno porabo isti domai proizvod = e od kosmatega domaega proizvoda odtejemo amortizacijo (= tisto kar je potrebno zbrati za obnovo uporabljenih delovnih sredstev (opreme, strojev, zgradb)) * Za ugotavljanje kosmatega domaega proizvoda poznamo 3 metode, s katerimi pridemo do iste tevilke: 1. Proizvodna metoda vpraamo se koliko proizvedemo. To pri nas uporabljamo. 2. Dohodkovna metoda vpraamo se, kdo je tisti, ki dobi dohodke iz kosmatega domaega proizvoda (zaposleni, samozaposleni (samostojni podjetniki), tisti, ki oddajajo prostore, tisti, ki dobivajo podporo (nezaposleni, mutanti) 3. Izdatkovna metoda vpraamo se, za katere stvari posamezniki porabljajo svoje prihodke. To so: - osebna poraba (obleka, pijaa) - kosmate nalobe (poleg dela dobika vsebujejo e denar namenjen za vojsko, policijo, nakup avtomobilov v vladnem sektorju, dravni izgubi (e je drava v doloenem letu ve uvozila kot izvozila) * kosmati domai proizvod teje se vse kar je izdelano na podroju Slovenije. * kosmati nacionalni (=dravni) proizvod = proizvod drave vse kar so izdelala podjetja v lasti Slovenskega kapitala (ne glede na to ali so v Sloveniji ali v tujini) Slovenija ima veji kosmati nacionalni proizvod, kot kosmati domai proizvod. To pomeni, da Slovenja ve vlaga v tujini, kot tujci vlagajo pri nas (ta razlika je sicer v Sloveniji zelo majhna (0,5%)). - 13

Pri plaevanju v skupno blagajno Evrope se upoteva kosmati nacionalni dohodek (ve kot ima, ve plaa). Ugotavlja se po dohodkovni metodi iz vidika kapitala doloene drave (bruto nacionalni dohodek). Merila za stopnjo blaginje - ve kot je porok na tiso prebivalcev, veja je blaginja - ve kot je razvez na tiso prebivalcev, manja je blaginja - ve kot je ogljikovega dioksida na prebivalca, manja je blaginja - ve kot je uporabnikov interneta, veja je blaginja - ve kot je krbastih ljudi na tiso prebivalcev, manja je blaginja - itd. Merila za stopnjo varnosti - koliko je tekih zloinov - koliko ljudi je oropanih na tiso prebivalcev - itd. 2 ZDRUBE IN NJIHOVO OKOLJE (str. 21)

2.1 OKOLJE DELOVANJA ZDRUB (str. 21) slika str 22: Najpomembneji predstavniki ekonomskega okolja so trgi. Na trgu blaga povpraujejo gospodinjstva (=dravljani), ponujajo pa poslovni sistemi. Na trgu proizvajalnih tvorcev so gospodinjstva (ta ponujajo delovno silo, znanje, zemljo, kapital (tista gospodinjstva, ki imajo v lasti delnice in obveznice)). Po teh proizvajalnih tvorcih povpraujejo poslovni sistemi (plaujejo delavce, najemnino za zgradbe, obresti za izposojo kapitala. Zunanji tok je v bistvu fizikalni tok. Poslovni sistemi drug od drugega kupujejo proizvajalna sredstva. e se tokovi med seboj idealno pokrivajo je to super. Ni namre ne gre v izgubo. e je nekaterih stvari na trgu premalo, se te prodajajo po viji ceni (prebivalci, ki so navajeni na neko raven porabe, so zaradi tega nezadovoljni). e pa je nekaterih stvari na trgu preve, pa govorimo o totalni = popolni izgubi (vsa energija vloena v proizvode, ki se pokvarijo preden se prodajo, je vrena stran). Totalna izguba se vrti okoli 3% celotnega kosmatega domaega proizvoda. Sistem delovanja celotnega gospodarstva je v veliki meri vezan na delovanje trga in obratno (podjetja morajo vedeti, kaj se dogaja v njihovem okolju, da se mu lahko prilagajajo). * Dejavniki, ki so zlasti pomembni iz vidika zahtev, ki se postavljajo za podjetja = Dejavniki irega okolja: - tehnoloki razvoj (tega morajo podjetja in zavodi imve sprejemati) - kupna mo (zlasti tistih kupcev, ki kupujejo poslovne uinke nekega podjetja (vija kot je, manj teav bo to podjetje imelo) ker bogati bogatijo, revni pa so vedno bolj revni, se luksuzni proizvodi vedno bolje prodajajo, vsakodnevne dobrine pa vedno manj.) - razvojna politika (ta lahko gre v smer krepitve teke industrije (metalurgija) ali lahke industrije (izdelovanje gospodinjskih potrebin, tekstila) - denarno posojilna politika = monost oskrbe s kapitalom (ko se blia dravni udar, lastniki kapitala neradi posojajo takim, ki so na nevarnem podroju) - elektrina oskrba (ve kot je deja, ve jo je) - ekoloki vplivi (e se zelena stranka blia vladi, morajo podjetja, ki onesnaujejo okolje raunati, da se bodo njihovi pogoji poslabali) lobiranje = ko velika podjetja skuajo prilagoditi zakonodajo drave svojim potrebam Lobiranje naeloma ni prepovedano (ni kriminalno dejanje), je pa politino tvegano. - 14

Prejnja industrijska druba prehaja v informacijsko drubo. O informacijski drubi govorimo, ko kosmati domai proizvod od storitev predstavlja ve kot 50% celotnega kosmatega domaega proizvoda (=ve je kosmatega domaega proizvoda od storitev kot kosmatega domaega proizvoda od izdelkov). To se je v Sloveniji zgodilo 1996. Tekom zgodovinskega razvoja se pomikajo delei posameznih dejavnosti v celotnem drubenem dogajanju. primarni sektor = tiste dejavnosti, ki so neposredno v stiku z naravo (kmetijstvo, rudarstvo, gozdarstvo, lovstvo, kamnosetvo). sekundarni sektor = sestavlja ga predelovalna dejavnost (industrija, obrt) in gradbenitvo Ta dva sektorja danes izgubljata na pomenu, ker so njihovi uinki materialni (=proizvodi). Uinki ostalih sektorjev, ki postajajo vedno bolj pomembni pa so storitve. tercialni sektor = promet in trgovina kvartarni sektor = finanne zdrube (banke, zavarovalnice,) kvintalni sektor = izobraevanje, zdravstvo, raziskovanje Iz stalia pomembnosti sektorjev Slovenija zaostaja 15 let za razvitim delom sveta, se pa na tem podroju razvija. Vedno ve bo plaan tisti, ki bo znal narediti (elektriar, vodovodar) kot tisti, ki veliko dela (snailka). V zaetku dvajsetega stoletja so se ljudje zaeli premikati iz kmetijstva v industrijo. Okoli leta 1980 iz industrije v storitve dravne uprave. Na pomembnosti bodo pridobile dejavnosti, ki se ukvarjajo z zdravljenjem starih ljudi (teh je vedno ve). ---21.10. druga ura--2.2 IZ INDUSTRIJSKE SAMOUPRAVNE V INFORMACIJSKO TRNO PODJETNIKO DRUBO(str. 26) Da bi lahko gospodinjstva zadovoljevala svoje potrebe, morajo sodelovati v proizvodnji. V proizvajalnih razmerjih se ustvarjajo delitvena razmerja (ljudje na razlinih pozicijah dobivajo razlino plao). Bolj kot smo smotrni, bolj je druba uinkovita, tem veji je kosmati domai proizvod, tem veji je nacionalni (=narodni) dohodek. Vsaka druba in zdrube v njej (podjetja, zavodi) dokazujejo svojo sposobnost ali pa nesposobnost s tem, da so sposobne ali nesposobne pridobiti vse potrebne proizvajalne tvorce, ki jih potrebujejo (zemljo, kapital, ljudi). Poleg tega pa morajo biti tudi sposobne spodbuditi lastnike proizvajalnih tvorcev, da v spletu teh proizvajalnih tvorcev (recimo v podjetju) ustvarijo im vejo vrednost. V prehodu iz industrijske v informacijsko drubo se spreminja pomen doloenih proizvajalnih tvorcev. Simbol Jugoslavije so bili trije poklici: rudarji, mehaniki in vojska (ni bilo predstavnikov kapitala in znanstvenikov). Danes je kapital in znanje veliko ve vredno. Spreminja se tudi pomen doloenih poslovnih uinkov (pada pomen proizvodov in naraa pomen storitev). V pravno urejenih kapitalistinih dravah (Slovenija e ni isto pravno urejena) morajo lastniki kapitala skleniti pogodbe z delavci, ki so pri njih zaposleni. Te pogodbe morajo spotovati ali pa razglasiti steaj. Pravna drava je pogoj, da lahko kapitalisti zaivijo v polni meri. Dolni so namre izpolnjevati svoje obveznosti ali pa propadejo (v Jugoslaviji so slaba podjetja dobivala subvencije). 2.3 PODROJA IN PANOGE (str. 29) - 15

Znailnosti gospodarskih pojavov so v veliki meri povezani z dejavnostjo, s katero se doloena druba ukvarja. Leta 1996 smo v Sloveniji namesto enotne klasifikacije dejavnosti (kot je bila v Jugoslaviji) uveljavili standardno klasifikacijo dejavnosti (tako kot jo v statistikah uporabljajo zdrueni narodi). Po standardni klasifikaciji so dejavnosti razdeljene v 17 podroij (*na izpitu je treba znati katerekoli 3). a) kmetijstvo, lov, gozdarstvo -\ b) ribitvo > te tri spadajo v primarni sektor c) rudarstvo -/ d) predelovalne dejavnosti (industrija in obrt) -\ e) oskrba z elektriko, plinom in vodo > te dejavnosti spadajo v sekundarni sektor f) gradbenitvo -/ g) trgovino, popravila motornih vozil in izdelkov iroke porabe -\ h) gostinstvo > te dejavnosti spadajo v tercialni sektor i) promet, skladienje in zveze -/ j) finanno posrednitvo -\ ti dve dejavnosti spadata v kvartarni sektor k) poslovanje z nepremininami, najem in poslovne storitve -/ l) javna uprava in obramba, obvezno socialno zavarovanje -\ m) izobraevanje \ n) zdravstveno in socialno varstvo \ o) druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti > te dejavnosti spadajo v kvintalni sektor (nekatere od teh spadajo tudi v terciarni in kvartarni sektor) / / p) zasebna gospodinjstva z zaposlenim osebjem / q) eksteritorialne zdrube in zdruenja -/ a) b) c) d) e) f) g) h) i) j) k) l) m) n) o) p) q)

ribogojnice Rudnik Velenje Sava Kranj, Peko Ljubljana, Elektro Ljubljana, Mestni vodovod Gradis, SCT Mercator Ljubljanski potniki promet, Adria Airways, Slovenske eleznice, Telekom, Simobil A banka, Ljubljanska banka obina Osnovna ola Vransko Dom upokojencev poslanitva

Panoga je naslednja stopnja delitve dejavnosti. Razdrobljene panoge e je na trgu veliko delujoih podjetij. Primer je recimo proizvodnja pija. Nova panoga tista, pri kateri se pojavljajo nove dobrine (pred desetimi leti je bilo to recimo izdelovanje prenosnih telefonov, optini kabli). Te panoge so v vzponu, ker povpraevanje po njih naraa. Zrele panoge konkurenca je huja kot pri razprenih panogah - 16

Odhajajoe panoge tu je najhuja konkurenca (proizvodnja pisalnih strojev, nalivnih peres) *Na izpitu bo lahko vpraanje: Natej 3 panoge iz podroja predelovalnih dejavnosti. Odgovor je avtomobilska industrija, izdelovanje raunalnikov *natej panoge podroja prometa. Odgovor: potniki promet, morski promet, zrani promet *razdeli podroje kmetijstva na nekaj panog. Odgovor: ivinoreja, poljedelstvo, sadjarstvo Z dobro strategijo podjetja poveuje svojo gospodarsko mo. Ali bodo podjetja z svojo strategijo preivela, je odvisno od razlinih dejavnikov: - narodno gospodarskih cilji (te opredeli dravna politika (v prihodnje bo lo manj denarja za gradnjo avtocest, zato se bo konkurenca med gradbenimi podjetji poveala)) - ugled neke drave (vicarske ure veljajo za kvalitetne, zato so vicarska podjetja v prednosti) - navade prebivalstva (lahko se spreminjajo ali pa ne) - tradicija (navezanost na doloeno znamko e je bilo podjetje uspeno v preteklosti, se lahko nadeja, da bo uspeno tudi v prihodnosti) 2.4 VRSTE ZDRUB (str. 32) 2.4.1 PODJETJA IN ZAVODI (str. 32)

Poslovne zdrube so: - podjetja na podroju gospodarstva = tekmovalni sektor - zavodi drubene dejavnosti = nepridobitveni sektor = netekmovalni sektor *Na izpitu je potrebno poznati 3 (od skupaj desetih) razlikovalne znailnosti med podjetji in zavodi Glej tabelo str 33 (letnik 2003). Podjetja so gospodarsko pridobitna = teijo k ustvarjanju dobika Zavodi teijo k zadovoljevanju doloenih potreb Pogoji za delovanje podjetja so tvegani, za zavode pa dokaj trdni (sredstva dobivajo od drugod (recimo iz dravnega prorauna). Podjetje mora samo skrbeti za razvoj. Zavodi poizkuajo dobiti sredstva za razvoj od svojega dobavitelja. Zavodi se nahajajo predvsem na podroju negospodarskih dejavnosti (zdravstvu, olstvu, otrokem varstvu, socialnem skrbstvu, kulturi) Veina poslovnih uinkov zavodov so storitve (zelo redko so to proizvodi). Financirajo jih zunanji dejavniki. Ljudje, ki delajo v zavodih, so privreni k doloenem poklicu (in ne k doseganju doloenega cilja). - 17

Zavodi veina svojih prihodkov dobivajo po vnaprejnem dogovoru, lahko pa tudi na trgu. Lahko celo ustanovijo podjetja, ki podpirajo delovanje zavodov. Zavod za podpiranje afrikih jezikov bi lahko ustanovil podjetje, ki bi izdelovalo CD-je z afrikimi narodnimi pesmimi. Za obveznosti zavodov odgovarjajo ustanovitelji. Republika Slovenija je ustanovitelj veine zavodov pri nas. Poleg podjetij in zavodov obstajajo e druge organizacijske oblike (delovne skupnosti = strokovne slube = uradi) ---28.10. prva ura--2.5 OBLIKE POSLOVNEGA ORGANIZIRANJA (str. 35) * (na ustnem izpitu je treba nateti 4 od 5) - poslovna skupnost - banka - hranilnica - investicijski skladi - zavarovalnica

2.5.1

POSLOVNA SKUPNOST (str. 35)

V poslovne skupnosti se praviloma povezujejo podjetja, ki skuajo na dalji rok (npr. 5 letno obdobje ali celo dlje) uresniiti doloen cilj. Vasih gre za asovno omejeno obliko, vasih pa gre za obliko, ki praznuje e npr. 30 letnico svojega obstoja. 2.5.2 BANKA (str. 35)

Banke so finanne zdrube, ki opravljajo depozitne, kreditne in finanne posle. Ustanovi jih lahko kdorkoli, ki ima denar, ampak mora imeti bistveno ve denarja kot za ustanovitev d.o.o. Cilj lastnikov banke je, po letu 1990 tudi pri nas tako kot pri podjetjih, pridobivanje dobika. 2.5.3 HRANILNICA (str. 36)

Hranilnica ni isto kot banka! Razlika je predvsem v naslednjih dveh tokah: - banke lahko poslujejo z deviznimi sredstvi, imajo tovrstna pooblastila - banke imajo pravico do sekundarne emisije denarja (imajo pravico, da izdajo ve posojil, kot pa imajo denarja) Za hranilnice velja: zbirajo hranilne vloge prebivalstva, predvsem doloenih civilnih pravnih oseb (npr. cerkev). Vodijo raune fizinih oseb... Organizirane so na tri naine: potne hranilnice; hranilnica za doloeno obmoje; hranilno-kreditna sluba pri doloeni kmetijski zadrugi. Emisija denarja (kdo lahko izdaja denar?): - tega ne sprauje Primarna emisija

- 18

Sekundarna emisija (popolnoma legalna oblika, in sicer imajo poslovne banke pravico, da na podlagi prinesenega denarja v te banke izdajo ve posojil, kot pa so dobile denarja. Zato, ker se rauna, da bodo s denarjem, ki ga imajo, kadarkoli zadovoljile interese svojih vlagateljev.) Terciarna emisija (namesto, da bi poslovni osebki na trgih plaevali drug drugemu z denarjem, medsebojno kompenzirajo terjatve in obveznosti. Na ta nain se nadomea denar) Siva emisija (prepovedana zadeva! e izdate nekrite menice, torej izdate ek, za katerega nimate kritja...e v tem asu denar naberete, se lahko vse v redu iztee) rna emisija (kadar ponarejate denar) Pravico do izdaje denarja ima t.i. emisijska banka, trenutno je to v Sloveniji Banka Slovenije, medtem ko bo kasneje to prelo na evropsko banko v Frankfurtu. Nihe drug kot taka banka nima pravice izdajati denarja (kar se tie tiskanja itd). 2.5.4 INVESTICIJSKI (=NALOBENI) SKLADI (str. 36)

So oblika zbiranja denarnih sredstev in njihovega osredotoenega, centraliziranega usmerjanja za doloene nalobe. V zadnjem asu se jim vekrat pravimo kar vzajemni skladi. 2.5.5 ZAVAROVALNICA (str. 37)

Tudi zavarovalnica je finanna zdruba. Njene naloge so zavarovalni posli pred tveganji (tvegamo s svojim premoenjem, zdravjem, ivljenjem,...). Proti plailu zavarovalne premije nam zavarovalnica jami da nam bo nadomestila kodo, e bo do takega neljubega dogodka prilo. Za ustanovitev je potrebna ve denarja, ki mora biti zbran naenkrat (gre za t.i. zaporedno nabiranje denarja). Da bi zavarovalnice obstale, pa uporabljajo metode izravnavanja, porazdeljevanje in delitve nevarnosti. Pri izravnavanju gre za to, da zavarujejo ve istovrstnih tveganj. Zavarovalnice ne delujejo samo na enem podroju (zavarovanje zloma nog, izpadanje las,..) porazdeljevanje. V doloenih primerih tudi to ni dovolj, ker so vasih tveganja tako velika, da se morajo zavarovalnice povezati v zavarovalne slube. Ustanovitelj je lahko tisti, ki ima dovolj denarja. Tu so neke omejitve, kdaj lahko na naih tleh ustanovijo zavarovalnice tuje pravne osebe. Zavarovalnice se notranje lenijo v dveh smereh. Ena je povsem logina, to so t.i. obmone zavarovalnice. Zavarovalnice delujejo na doloenem obmoju. Druga lenitev pa je lenitev na rizine skupnosti. Znotraj sistema zavarovalnice se vendarle posamezne vrste zavarovanja zavarujejo (ivljenjsko zavarovanje, prometno, stanovanjsko, industrijsko, kmetijsko,..). e se npr. poveuje tevilo nesre, se bodo premije prometnega zavarovanja poveale, stanovanjske pa bodo ostale nespremenjene. Vsaka skupnost se mora pokriti sama (na dolgi rok). 2.6 SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI IN USTANOVE (str. 38) Pri nas so se pojavljale na podroju drubenih dejavnosti (zdravstvo, olstvo) in na podroju gospodarske infrastrukture (elezniki, pomorski promet). Na eni strani so bili uporabniki proizvodov ali storitev, na drugi strani pa so bili izvajalci. Skupaj so se dogovarjali kaj priakujejo, da bodo izvajalci v prihodnjih letih naredili in za koliko denarja. To je bilo bistvo samoupravnih interesnih skupnostih. Pri nas priakujemo koncesije v zdravstvu. V tem primeru se bodo morali tudi bolniki na nek nain bolje organizirati. Imamo sicer Vzajemno, a to e zdale ni tisto, kar bi predstavljal pravi interes bolnikov. Ustanove so po zakonu za doloen namen vezano premoenje (Nobelova nagrada je ustanova). Po nai zakonodaji je to premoenje vezano predvsem za razne akcije na socialnem, cerkvenem, dobrodelnem podroju. Najbolj znana ustanova v Nemiji, ki deluje na gospodarskem podroju je Bosch. Bosch je podjetje, ki je ustanova (nimajo delniarjev, ampak gre za doloen namen vezano premoenje). 2.7 ZBORNINI SISTEM (str. 39) - 19

Govorimo o zbornicah na podroju gospodarstva. Na podroju gospodarstva imamo 3 zbornice v naelu na ravni republike. To so: Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Obrtna zbornica in Kmetijsko-gozdarska zbornica. Bistvo zborninega sistema na podroju gospodarstva je, da lahko podjetja doloene dejavnosti na eni strani in ista podjetja gledana z vidika obmoja ustanovijo. Kadar ustanavljajo z vidika dejavnosti, npr. vsa raunalnika podjetja ustanovijo strokovno zdruenje za raunalnitvo in informatiko. e je tako raunalniko podjetje locirano v Novem mestu je hkrati lahko eden od ustanoviteljev obmone gospodarske zbornice za obmoje Bele krajine. V strokovna in splona zdruenja se zdruujejo podjetja s podroja iste panoge z namenom, da bi pridobila doloene ugodnosti pri izvozu, da bi lahko vplivala na izobraevanje, da bi doloila doloene standarde. Veliko stvari vee ob vsem tekmovanju na drugi strani v sodelovanje podjetja iste panoge. Kadar pa se zdruujejo v obmono gospodarsko zbornico podjetja z doloenega obmoja, pa se lotevajo skupnih nalog v zvezi z gospodarsko infrastrukturo (npr. plinovodi, cestami, izrabe prostora, odstranjevanje odpadkov....). Reujejo torej obmone probleme. Ta strokovna zdruenja, ki jih je 27 in te obmone zbornice, ki jih je 13 potem ustanovijo GZS. GZS je potem sogovornik vlade in sindikatov v doloenih pogovorih. Zastopala naj bi interese gospodarstva. GZS je organizirana po kontinentalnem naelu, kar pomeni, da morajo podjetja obvezno biti lani tega sistema in obvezno plaevati lanarino. Pri nas zaenkrat vlogo delodajalskega razreda opravlja GZS. 2.8 NOSILCI PLAILNIH, FINANNIH, NADZORNIH, DAVNIH IN POSLOVNO-OBVEEVALNIH NALOG V OKOLJU ZDRUB (str. 41) Sluba drubenega knjigovodstva (SDK) je pomenila nadaljevanje t.i. informacijskih funkcij, ki potekajo v podjetjih in zavodih izven zdrub. Opravljala je doloene finanne naloge in pobirala je davke od pravnih oseb. Kljub temu, da je SDK dobro delovala, se je zaela razgradnja SDK-ja. Preobrazba SDK: revizijske zdrube; raunsko sodie; davna sluba; sistem obveanja (AJPES); banke. * Nadzorno delovanje poteka v treh smereh: - kontrola (preko iro raunov) - inpiciranje - revidiranje. Inpiciranje pomeni nekoliko podrobneji pregled kaknega problema v okviru sistema. ---28.10. druga ura--Zdruba ima 3 oblike nadzornega delovanja: - kontrola (ta je sprotna) - inpiciranje - revidiranje = temeljit pregled poslovanja. Opravljajo ga revizijske zdrube. raunsko sodie = revizijska zdruba, ki lahko revidira poslovanje vseh tistih, ki so dobili denar iz prorauna (tudi e bi bilo tega denarja samo par tolarjev, bi predstavniki raunskega sodia smeli priti v nao zdrubo in preveriti, kako je bil ta denar porabljen). V svetu je raunsko sodie zelo mona intitucija, pri nas pa veinoma izdaja samo mnenja, ker ga nobena vlada ne podpre, kot bi ga morala. davna sluba to smo imeli e prej, toda tista sluba drubenega knjigovodstva je prej pobirala denar samo zasebnikom. Prilo je do razgradnje Slube drubenega knjigovodstva, ki je prej pobirala denar (=davke) od organizacij zdruenega dela. Zdaj je pobiranje vseh davkov vkljueno v Davni upravi republike Slovenije. Sluba drubenega knjigovodstva je prej vso javnost tudi obveala o poslovanju organizacij zdruenega dela. - 20

Stvar, ki je najdlje prehajala iz SDK na novo intitucijo, so bili plailni nalogi. ele 2 leti nazaj so poslovne banke dokonno prevzele plailni promet na svoja ramena. AJPES = Agencija za javno-pravne evidence in storitve zagotavlja nekatere podatke. 3 PODJETJE IN POSLOVNI PROCES (str. 45)

3.1 GOSPODARSKI SMOTER (=NAMEN) IN CILJI POSLOVNEGA PROCESA (str. 45) Poslovni sistem vzpostavljamo za trajneje obdobje. Pri delovanju poslovnega sistema se prepletajo 3 vidiki smisla = smotra = poslanstva: - naturalni vidik ustvariti moramo doloene poslovne uinke, s katerimi zadovoljujemo potrebe (neodvisno od tega ali smo podjetje ali zavod) - vrednostni vidik ustvariti moramo najmanj doloen znesek (pri podjetjih je ta znesek imenovan dobiek). Dosei moramo doloene cilje. Na dolgi rok si moramo zagotoviti gospodarsko mo in razvojno rast. To je mogoe izvesti tako, da naredimo ve, bolje in da sledimo tehnoloko-tehninim reitvam. - finanni vidik poslovni sistem mora zagotavljati plailno sposobnost (sposoben mora biti poravnavati sprejete obveznosti) V normalnih gospodarstvih sta naturalni in vrednostni vidik istosmerna (e bolje zadovoljujemo potrebe, potem verjetno ustvarimo tudi ve dobika). Leta 1982 so bile nenormalne gospodarske razmere, ker je manjkalo hrane. Da bi drava zadovoljila potrebe prebivalstva po hrani so zadolili peke, da peejo rni kruh po zamrznjeni nizki ceni. rn kruh mora predstavljati 20% vsega kruha, ki ga napeejo. Tako so peki prodajali rni kruh z izgubo. konkurenca ciljev ponavadi morajo cilji podpirati vrednostni vidik poslovanja. Vasih pa lahko pride do konkurence ciljev znotraj doloene zdrube. V raunalnikem podjetju bi se recimo odloali, v katero smer bomo razvijali programsko opremo (imamo recimo 3 razvojne programe). Za razvoj te je recimo potrebno 500 k. Za razvoj pa podjetje namenja samo 200 k. Ljudje, ki so na elu vsakega razvojnega programa dokazujejo, da bo njihova programska oprema najbolja. Med sabo konkurirajo za denar. 3.2 DEJAVNIKI PRIDOBIVANJA POSLOVNEGA IZIDA V ZDRUBAH (str. 46) Pri poslovanju naj bi teili k sedmimi E-ji: - efficiency = uinkovitost - economy =smotrnost - effectiveness = uspenost - excallence = odlinost - equity = potenost, enakost pred zakonom - ethics = etika - 21

- environment = skrb za okolje Kosmati dobiek drave je v veliki meri odvisen od tega ali podjetja v dravi uspeno poslujejo. Problematika se zato premika iz ravni drave k ravni podjetij. Drava vodi dobro politiko takrat, kadar ji uspeva usmeriti proizvajalne tvorce (ljudi, denar, delovna sredstva) na tiste toke v prostoru in v tiste zdrube, kjer bo prilo do najboljih izidov. e bi ji to uspelo, bi govorili o popolni uinkovitosti (te se v praksi ne da dosei). Vsi gospodarski ukrepi bi morali teiti k tej tenji. e neko podjetje dobi idealno koliino proizvajalnih tvorcev, je od podjetja odvisno ali bo naredilo toliko kot je mono. Na ravni zdrube imamo 3 dejavnike, ki jih je treba dosegati, da bi bilo poslovanje imbolj uspeno: - proizvodnja dela - proizvodnost = produktivnost = storilnost = razmerje med tistim, kar naredimo in tevilom porabljenih ur. Veje kot je to razmerje, bolje je za poslovanje zdrube. To razmerje je odvisno od organizacije dela, usposobljenosti ljudi - gospodarjenje s sredstvi opazujemo ga v dveh smereh: a) iz doloene koliine materiala hoemo dobiti imve b) doloeno koliino denarja, ki ga ima zdruba, je treba usmeriti v prave smeri (za prave programe, delnice) - prilagajanje dejavnostim drubenim potrebam bolj kot zadenemo tisto, po emer povprauje prebivalstvo, drava ali podjetja, vejo monost imamo, da bomo dobro poslovali. Potreba za novo leto so poceni in individualna (edinstvena) darila. Tako je nekdo lahko uspel s prodajo kamnov, ki so bila med seboj razlina, hkrati pa poceni (boini kamni). e podjetje z oblaili zadene barvo, ki bo tisto obdobje v modi, lahko isto blago prodaja draje. 3.3 RAZMESTITEV PROIZVAJALNIH IN POSLOVNIH PROSTOROV ZDRUBE (str. 47) Zdruba bo bolj uinkovita in uspena, e pravilno razmesti prostore (raje imamo ceneje, bolje in aktualneje prostore (trgovinski prostori naj bodo tam, kjer je veliko ljudi, proizvajalni prostori naj bodo v bliini surovin) prostori). Odloitev o prostorih poteka takrat, ko postavljamo zgradbo, kasneje pa samo razglabljamo ali so se doloeni dejavniki izboljali ali poslabali. Imamo 2 vidika razmestitve: - ira = makro odloamo se, v katerem kraju naj bi stali doloeni prostori Pri tem vidiku razmestitve imamo 2 skupini dejavnikov: * + gospodarski-geografski / bliina vira surovin (cena transporta je nija) / bliina vira energije (bolje biti v dravah, ki imajo poceni elektriko) / bliina trga poslovnih uinkov (zlate izdelke ne moremo prodajati v barakarskem naselju) / razpololjivost delovne sile (vasih rabimo kvalificirane vasih pa nekvalificirane delavce) / kakovost prevoznih poti (za prevoz uparjalnika je potrebno morje in avtocesta) / bliina vladnih in finannih intitucij (dostopna je veja koliina informacij). + negospodarski / politini (vpraanje vojne, revolucije, kontrarevolucije, zaposlovanja ljudi za vsako ceno (ef podjetja noe odpuati ljudi, da ga ljudje v tistem kraju ne bi zaradi tega zasovraili) / strateki (ranljive dejavnosti naj bodo dale od mej, najbolje pod zemljo) / varnostni (rafinerij se iz varnosti ne postavlja sredi mesta) - 22

/ zdravstveni (e objekt izpua strupene pline, ga je treba postaviti v odrono obmoje) - oja = mikro odloamo se, v katerem delu izbranega kraja bodo stali doloeni prostori Odloimo se recimo, da bomo postavili lokal v Ljubljani, vendar je velika razlika ali to naredimo v centru ali sredi barja. *Pri tem vidiku razmestitve imamo ve tehnoloko-topolokih dejavnikov: / kakovost gradbenega zemljia (na barju je bolj voh) / monost raziritve podjetja v prihodnosti (preselitveni stroki so namre zelo visoki) / bliina pitne in industrijske vode (nekatere industrije lahko delajo le z pitno vodo (ivilska industrija, farmacija, industrija pijae (za liter piva je potrebno 15 litrov pitne vode), izdelava svile (za kg svile je potrebno 400 litrov vode))) / monost gradnje stanovanjskega naselja (vasih je treba pritegniti nove zaposlence, ki jih ni v bliini) / monost odstranjevanja odpadkov (NIMBY = Not In My Back Yard = ne na mojem dvoriu, nihe jih noe, vendar jih drava mora zagotoviti. Zaradi NIMBY je vasih smiselno postavljati istilne naprave). / bliina industrijskih con (doloene proizvodnje se morajo nahajati blizu ali v industrijskih conah) Razmestitev je najbolj pomembna za proizvajalne, potem za trgovinske in najmanj za storitvene zdrube. --- 4.11. prva ura--3.4 PODJETNITVO (str. 49) Podjetja temeljijo na tem, da je potrebno zadovoljevati loveke potrebe. Nekdo mora sproiti akcijo za ustvarjanje potrebnih dobrin in jih dostaviti na tista mesta, kjer je povpraevanje po njih. * Znailnosti podjetnitva (znati je treba 4 od 8. Predvsem rad slii prve 3 (ne vem, katerih 8 je on mislil (prve 3 so sigurno pravilne))): 1. Tveganje 2. Inovativnost 3. Izraba prilonosti 4. Upravljanje 5. Ravnateljevanje 6. Organizacija Izziv podjetnikov je povezati proizvodnje tvorce (zbrati delovne predmete, surovine, delovna sredstva) in imeti sposobnost (vasih je za to potrebna nesramnost in brezobzirnost) in zdruiti te stvari na tak nain, da se pride do doloenih poslovnih uinkov na imbolj smotrn nain. e se v neko dejavnost spravi veliko ljudi, potem uspejo samo nekateri izmed njih. Propade lahko tudi ve kot 98% tistih, ki se lotijo doloene dejavnosti (veino brazilskih fantov se loti fuzbala, uspe pa praktino noben ne). Za podjetje je znailno tveganje s poslovno odgovornostjo. Pravi podjetnik je tisti, ki tvega svoje premoenje (e tvega tuje premoenje je samo poslovni ravnatelj). Dane monosti lahko bolje izkoristijo tisti, ki imajo ve dobrih zamisli (sprememba javnih skladi v trgovinski center (BTC) je bila dobra zamisel). Podjetnik mora biti inovativen (najde nove izzive, ideje, proizvode, uinke, naine prodajanja doloenih proizvodov, naine zbiranja proizvajalnih tvorcev). Podjetje postane bolj uspeno, e si uspe zagotoviti ceneje proizvodnje tvorce, e oplemeniti svoje poslovne uinke in jih proda po viji ceni sedanjim kupcem ali pa najde nove kupce in si s tem znia stroke na enoto proizvedenega poslovnega uinka. 3.5 PODJETJE (str. 51) - 23

3.5.1

OPREDELITEV PODJETJA (str. 51)

Podjetje je gospodarska zdruba. Deluje na podroju gospodarstva (= tekmovalnega sektorja = trnega sektorja). Podjetje je ekonomski in pravni individum (je tako ekonomsko kot pravno opredeljeno). Je zaokroena poslovna in pravna celota. Gospodari ekonomsko samostojno. Poslovati mora s spotovanjem ekonomskih zakonov in pravnih predpisov. Podjetje tei k poveevanju svojega bogastva. Na kratki rok to pomeni, da mora podjetje ustvarjati dobiek. druba (=company) = druba lastnikov, ki ima v lasti vsaj eno podjetje Podjetje (=enterprice) = navpino povezan drubeni mehanizem, ki primerjalno uspe zniati transakcijske stroke. Vrhovni ravnatelj podjetja ukazuje podrejenim (navpina povezava). Podjetja obstojijo zato, ker uspejo bolj zniati stroke, kot jih lahko zniamo na trgu. Transakcijski stroki so stroki zagotavljanja sodelovanja lastnikov proizvodnih tvorcev. e so ti stroki manji za nastanek doloene dobrine v podjetju kot na trgu, potem nekateri ustanovijo podjetje. Podjetje je orodje drube ali posameznega lastnika za poveevanje posla. Pri obratu gre za gospodarsko tehnino plat. Pri podjetju pa mora biti izpolnjena e finanno pravna plat. Domaa ganjekuha je obrat. e gre kaj narobe namre nisi finanno odgovoren) Pri podjetju mora imeti finanno sposobnost poravnavanja obveznosti do drugih. Poleg tega se mora tudi pravno zapisati v register podjetij. Podjetje in obrati svoje poslovne uinke prodajajo, gospodinjstva pa ne (ena zastonj naredi kosilo) slaba miza). Tisti, ki pa ne vstopajo (pomoni materjal), pa s svojo kakovostjo ne vplivajo na kakovost izdelka. e je papir v pisarnah slabe kvalitete, to naeloma ne bo vplivalo na kvaliteto izdelka, ki ga tovarna proizvaja. Isto velja za model odlitka v livarnah (tudi ta ne vstopa v delovni predmet vije stopnje predelave). Tako kot hoemo, da bi delovna sredstva im bolje in imbolj pogosto sodelovala (zato imamo delo v treh izmenah) tudi hoemo, da bi se delovni predmeti v popolnosti in pametno porabili. Pametna poraba pomeni, da snov delovnega predmeta preide v naslednjo stopnjo predelave s im manjo izgubo. Pri izgubi govorimo o odpadku in izmetu. * Odpadek je tisti del delovnega predmeta, ki ne preide v naslednjo stopnjo predelave. O tehnolokih odpadkih govorimo takrat, ko noben na svetu ne zna narediti iste stvari z manj odpadki. Tisto, kar je ve, se imenuje nepotrebni odpadki. Pri tem se dela koda, saj potrebujemo za isti produkt ve materiala kot konkurenca. * Izmet so premalo kakovostni izdelki, ki se jih da prodati le po bistveno niji ceni ali pa se jih sploh ne da prodati. Izmet povzroa vejo kodo kot odpadek, ker smo pri izdelavi uporabili tudi druge prvine poslovnega procesa. Odpadek je nasprotje od izplena. e je odpadka 10% je izplena 90%. Normativa porabe koliko odstotkov snovi je potrebno prenesti v naslednjo fazo. Dobre firme imajo veji normativ porabe. --- 18.11.2005 druga ura--5.3.2 --- 24.11.2006 prva ura---

OVREDNOTENJE POTROKOV DELOVNIH PREDMETOV (str. 98)

Pri delovnih predmetih gre za porabo. Za razliko od delovnih sredstev pri delovnih predmetih nimamo najema. Delovne predmete kupimo in jih porabimo. Pri ugotavljanju, koliko nas stane sodelovanje delovnih predmetov pri poslovnih procesih imamo - 36

olajevalno okoliino. Porabo delovnih sredstev smo samo ocenjevali = domnevali. Pri njih nismo imeli natannega izrauna koliko se je delovno sredstvo v enem dnevu potroilo. Pri delovnih predmetih pa tono vemo koliko smo jih porabili. Vendar pa se pri ovrednotenju te porabe sreujemo tudi z doloenimi problemi. Delovni predmeti iste vrste, ki jih porabljamo nimajo vedno enake nabavne cene (nabavna cena delovnega predmeta obsega fakturno ceno dobavitelja, stroke transporta in stroke carine). Cene iste vrste delovnih predmetov se razlikujejo od obdobja do obdobja. e so bili delovni predmeti iste vrste kupljeni po razlinih cenah se postavlja vpraanje, po kateri izmed teh dobavnih cen ovrednotiti porabo materiala delovnih predmetov, ki smo jih dali iz skladia v proizvodnjo. Pojavljajo se 3 domneve s 4 metodami. Domneve: 1. Vsaka enota v zalogi istega materiala v skladiu je povpreen predstavnik te zaloge. Ta domneva vodi k dvema metodama: - metoda drseih povprenih cen (primer za to je v knjigi str 98) (e bo na pisnem izpitu naloga te vrste, bo imela okoli 10% tok, ker je zelo lahka) - metoda stalnih (= planskih = nartovanih) cen z odmiki V resninem ivljenju gre za pomembno razliko med tema dvema metodama. V prvem primeru spremljamo dogajanje na trgu v vseh delih podjetja. V drugem delu pa popolnoma zanemarimo, da se dejanske trne cene spreminjajo. Vse kalkulacije (izraun cene izdelkov in strokov izdelkov), ki bodo narejene iz teh delovnih predmetov izhajajo iz tega, da smo dobili izdelke po x denarnih enot. To reimo tako, da na vsake toliko asa izraunamo odmike, ki so nastali in na ta nain dobimo pravilne podatke. Nevarnost uporabe udnih planskih cen je v tem, da prodajamo izdelke narejene iz teh delovnih predmetov po prenizkih cenah. Informacije, ki jih dobimo s temi izrauni nas lahko napano usmerjajo v naem delovanju. Zato je uporaba metode stalnih ali nartovanih cen z odmiki logina samo v primeru, ko smo prepriani, da bo inflacija manja od 5% (denarna valuta ne sme preva nihati).

2. domneva: Metoda zaporednih (=tekoih) cen = FIFO = First In First Out Ko prihajajo zaloge delovnih predmetov v skladie, prihajajo po doloenem zaporedju in po doloenih cenah. Pri tej domnevi predpostavljamo, da se bodo izdajali v skladie po istem zaporedju kot bodo li ven. Cene ki jih dobimo po metodi FIFO se imenujejo zaporedne cene. Delovne predmete, ki pridejo iz skladia se obraunavajo po isti ceni kot smo delovne predmete iste vrste na zadnje dobili v skladie. Ta metoda pride v potev samo takrat, ko to kar dobimo v skladie, porabimo po prvem tednu ali pa e po prvem dnevu. Izbira metode je pomembna, ker lahko pride tudi do 2% razlike v izkazovanju poslovnega izida. Zaradi tega je treba tudi napisati, katero metodo uporabljamo in se jo celo leto drati, da nas revizijska druba lahko nadzira. (Na izpitu je za izraunati ena metoda. Dodatno vpraanje pa je, da je treba iz izraunanih podatkov tudi napisati, koliko znaajo stroki delovnih predmetov (3/4 tudentov ima s tem teave). To dobimo tako, da setejemo vrednosti vseh delovnih predmetov ki gredo v proizvodnjo. * Vpraanje je lahko: Kako se imenujejo cene pri metodi FIFO? Odgovor: Zaporedne cene. 3. domneva: Metoda povratnih cen = LIFO = Last In First Out - 37

Ta metoda se uporablja pri izrednih dogodkih. Gostilniar ob izrednem dogodku (nogometna tekma) naroi vejo koliino piva samo za namen te prilonosti. Konne vrednosti so pri FIFO drugane kot pri LIFO. Pri raunanju strokov dobimo pa enake vrednosti po obeh metodah. Metode tehtanih povprenih cen ni v knjigi, zato je tudi na izpitu ne bo. Tudi metod HIFO (High) in NIFO (Next) ne bo na izpitu (tidve metodi sta namre prepovedani). 5.3.3 ZALOGA DELOVNIH PREDMETOV (str. 102)

Ko so skladia polna so kupci zadovoljni, proizvajalci in prodajalci pa nezadovoljni. Zaloge delovnih predmetov nas stanejo. Delovni predmeti namre zavzemajo neko povrino in vsak kvadratni meter skladia nekaj stane. Zato je idealno, e zalog delovnih predmetov nimamo. Tega si seveda ne moremo privoiti, e nimamo zagotovljene absolutno zanesljive oskrbe z delovnimi predmeti. e je oskrba lahko motena, si morajo podjetja zagotoviti zaloge, hkrati pa zagotoviti, da so te zaloge im manje. Najbolja zaloga delovnih predmetov je tista, ki je ni. To si lahko privoijo samo velike tovarne, ki imajo svoje majhne dobavitelje tako strenirane, da jim dostavljajo potrebne koliine delovnih predmetov ob katerikoli uri. e se kaken dobavitelj pregrei ga vrejo ven iz trga. * Obstajajo 4 dejavniki od katerih je odvisna koliina zaloge delovnih predmetov (vse 4 je treba znati): - Koliina dnevne poraba Ve kot porabimo, ve zaloge moramo imeti - tevilo dni od naroila do prejema Vasih je dobavitelj sposoben dobaviti delovne predmete v enem dnevu (reni pesek). Vasih je rok dobave lahko tudi po ve mesecev, vendar se s planiranjem v naprej lahko izognemo akanju. Dalji kot je rok dobave, vejo zalogo si je treba narediti (e nimamo stalnih dobaviteljev). Idealno je, e ni zalog in je dobavitelj en sam. Vendar pa je tu zelo velik riziko (dobavitelju se lahko kaj zgodi). e imamo ve dobaviteljev imamo veje stroke (stroki usklajevanja). V praksi imamo ponavadi vsaj 2 dobavitelja. - Rezervna koliina, ki mora zadoati v primeru motenj. e ni delovnih predmetov, nastane ogromna koda. Motnje so: vreme, vojna, stavka carinikov, stavka prevoznikov. - Razmerje med stroki skladienja in stroki naroanja. e se naroi samo en kos, je to izredno drago na en kos. e pa naroimo 1000 000 kosov, pa je dobava poceni, vendar pa se nam ti kosi potem e dolgo asa zadrujejo v skladiu, kar pa stane. 5.4 STORITVE (str. 103) Storitve se plaajo, usluge so zastonj. Storitve se ne skladiijo. Nimajo materialne oblike. Ne moremo jih prijeti. Ve kot 50% kosmatega domaega proizvoda predstavljajo storitve. --- 25.11.2005 prva ura --* Storitve lahko lenimo v treh smereh: 1. SKUPINA - 38

- Tuje e fakulteta plauje Telekomu za telefon (storitev opravi enota izven zdrube) - Pogojno lastne (e vedno jih moramo plaati) e znotraj fakultete en laboratorij dela za drug laboratorij. Denar ne gre ven iz drube. 2. SKUPINA - Kratkorone lahko jo uporabimo samo enkrat (let v Ameriko e ga zamudimo, moramo kupiti novo storitev) - Dolgorone lahko jo uporabimo vekrat (patenti, licence, blagovne znamke) 3. SKUPINA - najpomembneja delitev 1) Storitve, ki so neposredno vkljuene v izvajanje poslovnega procesa tiste, brez katerih na poslovni proces ne more potekati ali pa ne poteka normalno. \Bannitvo \Potna storitev \Prevoznika storitev 2) Storitve, ki neposredno oblikujejo znanje za potrebe poslovnega procesa (dolgorona storitev) Neposredno pridobivanje znanja pomeni, da ga e drugi dan lahko uporabijo v svoji zdrubi. e kupimo licenco za uporabo nekega patenta za doloeno tevilo let, lahko znanje iz te licence zanemo praktino takoj uporabljati. Podobno je pri odkupu patenta, kjer pridobimo pravico za avtorjeve iznajdbe. Tako je tudi z izobraevalnimi teaji (jezikovni, raunalniki, ola letenja). Te storitve bi morali obraunavati takrat, ko jih dejansko uporabljamo. Zaradi poenostavljenega obraunavanja nekatere manj vredne storitve te vrste obraunavamo sproti (jih prikaemo kot stroke obdobja v katerem smo plaali tako storitev). e se je uslubenec nauil veine in bo na vedskem na predstavnik 8 let, se bodo stroki teaja obraunali v tekoe obdobje (v tisto leto, v katerem je potekal teaj). Za storitve ki so draje (recimo blagovne znamke, licence in vasih tudi patenti) pa je ve monosti. e bi recimo hoteli poimenovati izdelek po svetovno znani osebnosti bi imeli naslednje monosti: #Enkratno plailo za neomejeno uporabo #Plailo za neko obdobje (recimo za do 5 let) to plailo mi v tem obdobju Amortiziramo #Doloena vsota na vsak prodan izdelek * Ugotovitev: Ne amortizirajo se samo delovna sredstva, ampak tudi dolgorone storitve. 3) Storitve ki vplivajo na vzpostavljanje okoliin potrebnih pri poslovnem procesu na ravni drube kot celote V celotni dravi/drubi obstaja veliko dejavnosti, ki so potrebne da zdrube (zlasti gospodarske) normalno delujejo. Potrebno je zagotoviti olanje ljudi (ustanoviti je potrebno zavode, ki to delajo). Potrebno je zagotoviti zdravljenje ljudi (zdravstvene zavode). Potrebno je zagotoviti otroko varstvo da lahko odrasli prihajajo v slubo. Potrebno je skrbeti za red. Potrebno je ljudi predstavljati v tujini (to dela vlada). Tudi te storitve se plaujejo. Direktno sicer iz prorauna, ampak posredno pa to plaujejo davkoplaevalci. Brez teh storitev bi bilo delovanje podjetij moteno ali pa celo onemogoeno. Pri teh storitvah velja Solidarnostno naelo tisti ki imajo ve tudi ve plaajo. 4) Storitve, ki omogoajo navzonost (= prisotnost) sredstev potrebnih pri doloenem poslovnem procesu e nam zmanjkuje lastnega denarja, vidimo pa dobro poslovno prilonost, ki bi se nam odprla z nabavo neke opreme, se pokae potreba po dodatnem denarju. Ta denar lahko dobimo kot posojilo banke. Za to posojilo plaamo Obresti. Obresti so stroek tovrstne storitve. Tudi zavarovalnina je stroek tovrstne storitve. Cena za storitve je ponavadi doloena za enoto storitve. V doloenih primerih, pa je cena doloena za neko celoto storitev v konkretnem letu. To na primer delajo odvetnike pisarne, ko jih najame kakna firma. Zahtevajo, da se jim za enoletno pripravljenost vnaprej nakae recimo 2 000 000 SIT (na tak nain si lahko zagotovimo izvajalca) - 39

V storitev v ojem pomenu besede vkljuujemo praviloma storitve iz prve vrste (tiste storitve, ki so neposredno vkljuene v izvajanje poslovnega procesa) iz druge (storitve, ki neposredno oblikujejo znanje za potrebe poslovnega procesa) in veinoma tudi iz etrte (tiste storitve, ki omogoajo navzonost sredstev potrebnih pri doloenem poslovnem procesu). Storitve tretje vrste ne uvramo v pojem Storitve v ojem pomenu besede. Primer: Podjetje praznuje 50 letnico svojega obstoja. V ta namen organizira proslavo v Cankarjevem domu. Pri organizaciji proslave je podjetje imelo dve storitvi: moralo je najeti dvorano v Cankarjevem domu in moralo je najeti kulturni ansambel. Vpraanje: V kateri dve od teh tirih bi razvrstili storitev najema prostorov in najem ansambla? Odgovor: S tem, da smo za doloen as najeli prostor, smo omogoili prisotnost sredstev potrebnih pri poslovnem procesu (4. skupina). Storitev ansambla sodi v tretjo skupino (ker je v druge 3 ne moremo uvrstiti). To je sicer huda izjema, ker tretja skupina ne sodi v storitev v ojem pomenu besede, ampak v naem primeru je to tako, kljub temu da je ne plaujemo po solidarnostnem naelu. Zaradi tega bo podjetje po proslavi bolj ponosno. Vpraanje: Uvrsti dovoljenje za gradnjo za primer ko takoj plaamo. Odgovor: tuja; kratkorona; storitev, ki vpliva na vzpostavljanje okoliin potrebnih pri poslovnem procesu 5.5 DELOVNA SILA (str. 104) V zdrubah poteka ustvarjanje poslovnih uinkov. Poslovnega uinka ne bi bilo, e ne bi bila vsebina poslovnega procesa tudi delo. Delavci = tisti, ki delajo v zdrubi, niso pa lastniki te.

5.5.1

VRSTE DELA (str. 104)

Delo mi lahko obravnavamo v: - Gospodarskem smislu Naprej premiljena in ciljna lovekova dejavnost v smeri ustvarjanja in pridobivanja poslovnih uinkov - Fizikalnem smislu Premagovanje upora, ki ga usmerjeno telo opravi na doloeni poti - Fiziolokem smislu Poraba energije pri doloenih gibih ivega telesa - Psiholokem smislu Zavestni napor loveka, da dosee doloen cilj Prvina poslovnega procesa je tudi Delovna sila. Delovna sila so umske in telesne sposobnosti ljudi, ki omogoajo, da ti ljudje lahko opravljajo doloene vrste dela. Pri delu vasih prevladuje poraba telesne energije (telesno delo) vasih pa umski napor (umsko delo). Vedno pa nastopata obe obliki dela (razmerje ni nikoli 1:0 oz 0:1). * Delovna sila se v poslovnem procesu uveljavlja in razvija izven njega se pa obnavlja. Z fakultetnim znanjem se lahko v zdrubi uveljavimo zlasti, e je to znanje, ki smo ga na fakulteti pridobili pisano na delo v zdrubi. Naa delovna sila se bo v tem primeru v najveji moni meri uveljavila. e dobimo po sprejetju v slubo prave izzive, potrebno pomo in aktualno delo, se bodo ez dve leti zaradi nae razvitosti za nas "tepli" na trgu delovne sile (zaradi nae razvitosti). e pa stalno delamo monotono delo, pa bo nae znanje v petih letih zastarelo. Obnavljanje delovne sile je obnavljanje telesnih in umskih sposobnosti. To je skrb za zdravje, rekreacija, izpopolnjevanje znanja. Tudi pri nas bo prilo do tega, da bo potrebno na leto narediti doloeno tevilo novih izpitov in na vsake nekaj let bo treba ponovno opravljati stare izpite. - 40

Zaposlenec se spopada z izzivi, ki mu jih nalaga poslovni proces. Tu nas zanima razmerje med zaposlencem in delom. To razmerje opazujemo v dveh smereh: - Kot sposobnost zaposlenca za opravljanje doloenega dela - Odnos do dela Na posameznika vpliva ve faktorjev, da izvaja doloena opravila: - Usposobljenost - Naravna nadarjenost - Pridobljene izkunje Pri veini ljudeh usposobljenost za delo naraa. Za veino poklicev je lovek od 40-45 leta na vrhuncu. Potem zanejo delovati fizioloki dejavniki in usposobljenost za opravljanje doloenega dela pada. Pri nekaterih poklicih se to zgodi hitro, pri drugih pa poasi (nogometa je po 35. letu e za odpis). Na odnos posameznika do dela vplivajo razline okoliine: - Fizioloke (zdravje) - Psiholoke - Drubene - Ekonomske e nekdo dela v slubi dalj asa, kot je to potrebno, ima verjetno doma slabo eno. e nekdo dela v prijetnem okolju ob prijetnih sodelavcih, lahko od njega priakujemo, da bo imel bolj pozitiven odnos do dela. e ima reeno stanovanjsko vpraanje, bo imel bolj pozitiven odnos do dela. lovek, ima lahko pozitiven odnos do enega dela in negativen odnos do drugega dela.

5.5.2

NOSILCI DELOVNE SILE IN POGODBA O ZAPOSLITVI (str. 105)

Ko lovek vstopi v zdrubo (se zaposli), se mora tako on kot zdruba ravnati po pravilih igre. On ponudi v uporabo svojo delovno silo (zato se govori o trgu delovne sile in ne o trgu dela). Zdruba mu mora jamiti za doloene pravice. V ta namen se podpie pogodbo o zaposlitvi. V njej so opisane temeljne pravice in obveznosti obeh strani. Kar se tie strokov delovanja posameznika je treba vedeti, da e pridobivanje zaposlenca za potrebe zdrube nekaj stane (objava oglasa, pregled prijav, razgovori). Zdruba ima tako stroke s lovekom, e preden je ta kaj naredil. Ko pride v slubo, ga mora zdruba opremiti. Zagotoviti mu mora prostor, udelebo teajev (za pridobitev licenc, ki jih rabi za opravljanje svojega dela). Ko lovek odide iz zdrube, ji s tem povzroi stroke. --- 25.11.2005 druga ura --5.5.3 --- 1.12.2006 prva ura---

POTROKI DELOVNE SILE IN DELOVNI DOSEKI (str. 106)

Pri vseh prvinah poslovnega procesa smo spremljali potroke teh prvin. pri delovnih sredstvih -> amortizacija pri delovnih predmetih > koliinska poraba (porabili smo 75 kg bakra). Tudi pri delovni sili nastajajo potroki. Potroke delovne sile opazujemo v dveh smereh (=so posledica dveh dejavnikov): - Doline delovnega asa = koliko asa posameznik dela - 41

- Intenzivnosti loveka pri delu Potroki delovne sile so torej plod porabe delovnega asa in intenzivnosti pri delu. dolina dela 45 50 38 intenzivnost dela 1,6 1,5 0,2 potroek delovne sile 45 * 1,6 = 72 50 * 1,5 = 75 38 * 0,2 = 7,6

Ovrednotenje potrokov: Pri ostalih prvinah poslovnega procesa smo predpostavili, da se to pomnoi z neko oceno. Pri delovni sili (ta je tudi prvina poslovnega procesa) bi bilo to zelo udno. Viina plae mora biti doloena tudi glede na doseke, ki smo jih dosegli in ne samo na as, ki smo ga vloili. V Jugoslaviji so bili delavci plaani tudi od izida poslovanja. 5.5.4 VRSTE OSEBNEGA DOHODKA (str. 106)

Bolj pravilen izraz kot Osebni dohodek bi bil Dohodek iz dela ali Delovni dohodek. Plaa je ena izmed oblik osebnega dohodka, ki ga lahko zaposlenec pridobi v zdrubi. Vrste osebnega dohodka, ki jih lahko dobimo v zdrubi: - Plaa = Osebni dohodek iz opravljenega tekoega dela to je osnovni del, ki ga dobimo - Nadomestila plae - Osebni dohodki iz naslova dosekov ustvarjalnih pobud - Osebni dohodki iz naslova uspenega poslovanja (=dobika) S tem nismo pokrili vsega, ker zaposlenci dobivajo tudi dodatek na delovno dobo. Slovenski raunovodski standardi so zato zaeli uporabljati za vse vrste zaslukov (vkljuno z odpravninami), ki jih posameznik dobi. Zasluek je iri pojem od osebnega dohodka. 5.5.5 PLAA KOT OSEBNI DOHODEK IZ OPRAVLJENEGA DELA (str. 107)

Plaa je odvisna od: - Koliine dela - Doseene kakovosti dela Vloena koliina dela se mora potrditi v doseeni kakovosti dela (doseki = izidi = uinki = rezultati). - Vrednosti toke Ta je od zdrube do zdrube in od podjetja do podjetja razlina. - Delo v izjemnih asovnih pogojih e je to prisotno, potem je plaa vija. - irina delovnega podroja zaposlenega

V delo vlagamo: - asovni obseg (174 ur) - Zahtevnost dela - 42

Koliina vloenega dela je ponazorjena z zmnokom teh dveh kategorij. Bolj kot je delovec obremenjen, teje je delo. * Na to kako zahtevno je delo nekoga v primerjavi z zahtevnostjo dela drugih vplivajo tiri sestavine: - Potrebna usposobljenost, ki jo posameznik mora imeti (izobrazba, izkunje, specialna znanja (izpit iz letenja)) - Odgovornost, ki nastopa pri izvajanju dela (= opravka = opravila) Nekateri so odgovorni za ustrezno uporabo delovnih sredstev, nekateri za zdravje ljudi, nekateri za varnost ljudi, nekateri za dobre nalobe. - Vrsta fizinega in umskega napora Napor pomivanja oken do pol metra in nad dvema metroma je veji, kot pomivanje oken od pol metra do dveh metrov. - Pogoji v katerih zaposlenec dela To so temperatura, kvaliteta zraka, ustrezni delovni predmeti, Razmerje med najbolj zahtevnim in najmanj zahtevnim delom doloa konvencija. Vsaka druba se dogovori, kakne razlike v relativnih razmerjih bo dovoljevala. V socializmu za normalne delovne uinke nihe ni mogel zasluiti 6x ve kot tisti, ki je bil za normalne uinke najslabe plaan. Najslabe delo, ki je bilo oznaeno z relativnim razmerjem 1, je bilo razelektritev bakelitnih odlitkov (treba je bilo podrgniti s suho krpo po odlitku). Delo snailke v pisarnah je bilo 1,13. Delo snailke v proizvajalnih prostorih je bilo 1,17. Po letu 1990 je bilo razmerje 12 proti 1. Podjetja pa si lahko privoijo tudi veja razmerja. Najbolj zahtevno delo je tisto, kjer je zahteva po visoki usposobljenosti, dodatnih znanjih, velika odgovornost, teek fizini napor, teki pogoji dela. Tako je recimo delo astronavta. V teku meseca dni zaposleni opravljajo razline naloge. V izvedbo dobijo delovni program. Delovni program je spisek nalog, ki jih mora nekdo v nekem obdobju opraviti. Ko iemo relativno razmerje, ki ga bomo doloili temu posamezniku, ugotovimo, da posameznik v teku tega delovnega programa opravlja dela razline zahtevnosti. Povprena zahtevnost dela tega posameznika je setevek zmnokov relativnih razmerij in asov, ki jih uslubenec porabi za doloena opravila. dele dela 0,5 0,25 0,25 zahtevnost 3 4 8 zmnoek 1,5 1 2 setevek zmnokov = 4,5

Za opravljanje dela moramo biti ljudje pripravljeni (usposobljeni) in pri njem smo obremenjeni (vpliv odgovornosti, napora, delovnih pogojev). * Na uinke lahko gledamo iz ve vidikov: - Koliina uinkov opravljenega dela Za ugotavljanje koliine uinkov dela obstaja ve nainov ugotavljanja: - Z normami = predvidena koliina uinkov opravljenega dela, ki jih je treba opraviti v doloenem asu ta sistem je najbolj pravien. Norme so lahko: \skupinske \induvidualne - 43

\asovne neko operacijo je potrebno opraviti v naprej predvidenem asu \koliinske doloeno tevilo operacij je potrebno opraviti v doloenem asu - Z delovnim programom ta sistem je najbolj razirjen V teku doloenega asa je potrebno dosei priakovane izide. Na vijem poloaju kot smo, dalje je to asovno obdobje. Pri delavcih so to ure/dnevi, pri direktorjih pa leta. - Po razpololjivem asu, ki ga nekdo da na razpolago Gasilci niso plaani po tevilu pogaenih poarov ampak po asu ko so na razpolago. Tudi kirurgi niso plaani po tevilu operacij. - Na podlagi vrednostno izraenih uinkov Tako so plaani trgovski potniki in zavarovalniki zastopniki. Plaani so po tem, koliko prodajo in koliko zavarovalnih polic sklenejo. To se prevede v vrednost toke. Plaani so na osnovi opravljenega prometa. - Kakovost uinkov opravljenega dela -Kakovost Naj bi bila taka, kot jo poslovna politika nekega podjetja doloa. Nekatera podjetja stavijo na absolutno kakovost svojih izdelkov. Pri nekaterih podjetjih pa je ravno obratno. e bi hladilniki zdrali veno, bi veino firm, ki bi proizvajale hladilnike propadlo. Zato delajo hladilnike, ki se v desetih letih pokvarijo. - Pravoasnost Plauje se takrat, ko je to v interesu zdrube. Primer je recimo raztovarjanje ladij. Pristanie delavce nagradi, e eno ladjo raztovorijo v dveh dneh namesto v predvidenih treh dnevih. - Gospodarnost pri doseganju uinkov opravljenega dela To gospodarnost opazujemo z vseh tirih strani poslovnega procesa. Pri delovnih sredstvih: Primer: e imamo zaposlenega oferja si ne elimo, da bi se njegov avto stalno kvaril. Nekako ga moramo stimulirati (= spodbujati), da avta ne kvari. V asu vojne, ko je bilo malo kamionov, je bila slika vsakega oferja, ki je prevozil 300 000 km brez generalnega popravila, objavljena na prvi strani Slovenskega poroevalca. Pri delovnih predmetih: Tu gre za vpraanje izmeta in odpadka. Pri storitvah: Morajo biti relativno kakovostne in relativno poceni. Vsak nadrejeni je dolan poskrbeti, da je as njegovih podrejenih ustrezno porabljen. Ko vse te stvari upotevamo, dobimo osnovo za plao. Razreiti pa moramo e 3 probleme: *1. Kako nagrajujemo in kaznujemo odstopanja od predvidenih izidov (to vpraanje je na izpitu odgovorjeno le v 5 %) Recimo da je predvideni izid: Koliina: 1, Kakovost: 1, Gospodarnost: 1 - (1 je povpreje) Nek posameznik dosega +10% -20% +5% tevilo tok, ki je ugotovljena z zmnokom (ure * povpreno razmerje) se mora korigirati. - 44

Nastopijo 3 monosti: - Premosorazmerna lestvica 1.1 , 0.8 , 1.05 - Padajoa (=degresivna) lestvica 1.07 , 0.83 , 1.03 - Naraujoa (=progresivna) lestvica 1.15 , 0.6 , 1.08 | tu ga kaznujemo do amena Ta pravila morajo biti v naprej doloena. Imamo e dva dejavnika, ki vplivata na plao. - asovni pogoji Ni vseeno, ali moramo neko stvar delati dopoldne (6:00 14:00), popoldne (14:00 22:00) ali ponoi (22:00 6:00) Ritem povprene pripravljenosti ljudi je tak, da smo v najbolji pripravljenosti od 8:00 do 10:00. Nato se malo znia, okoli 12-tih spet naraste, okoli 14, 14-tih naa sposobnost pade. Najslabe je med 2:00 do 4:00. Od ljudi, ki delajo ponoi se ne more priakovati doseganje enakih izidov, kot pri tistih, ki delajo dopoldne. To se upoteva preko asovnih pogojev. Popoldansko in nono delo je zato plaano bolje. - irina delovnega podroja Za razliko od delovnega programa (to je spisek nalog, ki jih mora posameznik opraviti v doloenem obdobju) je delovno podroje, spisek opravkov, ki jih je posameznik sposoben izvajati in je za njih zdruba zainteresirana. Opravki so podlaga za delovne naloge. e nekdo zna programirati v nekem jeziku je to opravek. e temu dodamo, da mora biti narejeno do nekega asa, postane opravek delovna naloga. Primer: e se neka avtomehanina delavnica ponaa s tem, da popravlja vse vrste avtomobilov in ima dva zaposlena. Eden zna popraviti 10 najpogostejih vrst avtomobilov, drugi zna pa popraviti vse vrste avtomobilov. Tudi e en mesec pride v popravilo samo tistih 10 vrst avtomobilov, ki jih znata oba popraviti, bo dobil tisti, ki zna popraviti vse vejo plao. Rauna za raunanje toke na izpitu ne bo. Od bruto plae mora delodajalec odvesti prispevke. V Sloveniji ti prispevki predstavljajo 22%. neto plaa = ista plaa = (bruto plaa prispevki) Od neto plae moramo odvesti dohodnino. Ta je od 16% do 50%. Podjetje mora plaati e delojemalske prispevke, ki znaajo 16%. 5.5.6 ZAJAMENA PLAA KOT OBLIKA OSEBNEGA DOHODKA (str. 110)

Zajamena plaa je manja (56 000 neto) od minimalne plae (126 000 bruto). Zajamena plaa je tista, ki jo jami drava tudi e gre zdrubi zelo slabo. Ta znesek po zakonodaji zadoa za materialno varnost zaposlenca, ne pa tudi njegove druine. 5.5.7 NADOMESTILA PLAE KOT DELA OSEBNEGA DOHODKA (str. 110) - 45

Povpreno nadomestilo plae (=osebnega dohodka) je 177 000. Nadomestila plai se plaujejo za as bolezni in za as dopusta. Nadomestilo se oblikuje v odvisnosti od naih preteklih delovnih uinkov. Ta vrednost ne sme biti veja, kot e bi zaposlenec delal in bi dosegal normalne delovne uinke. e je bolezen posledica nesree pri delu in je kriva zdruba, potem je ta vrednost maksimalna (=100%). *Na izpitu je treba nateti 2 vzroka za nadomestila plae nadomestilo za as bolezni, nadomestilo za as dopusta *Iz vidika zdrube je najbolj pomembna delitev vseh vrst nadomestil na dve veliki skupini: - Tista nadomestila, za katera mora denar zagotoviti zdruba - Tista nadomestila, za katera zagotovi denar drugi dejavnik e sodnika sodie poklie za porotnika, plaa sodie. Porodniko plaa socialno zavarovanje. 5.5.8 OSEBNI DOHODKI OD UINKOV USTVARJALNIH POBUD (str. 110) To so nagrade za inovacije (=inovacijske nagrade) Ustvarjalne pobude so lahko razlinih vrst: - Nov izdelek - Nov tehnoloki postopek - Nov organizacijski postopek - Nov nain oglaevanja Osebni dohodek od uinkov ustvarjalnih pobud se oblikuje po druganem pravilu, kot v prvih dveh primerih. Tu as tuhtanja ni ne vpliva. Upoteva se poveani dohodek zdrube, ki z enim svojim delom tvori osnovo za nagrado za inovacijo. Gleda se za obdobje recimo 5 let. e je v petih letih dohodek zdrube 1 000 000 je nagrada 50% 10 000 000 40% 500 000 000 10% Delovni dohodek delavca = kvadratni koren od (dohodka, ki ga delavec ustvari * plaa zaposlenega) e so delavci soudelee