Upload
others
View
4
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
VPLIV IZBIRE MATREIALA IN TEHNOLOGIJE GRAJENJA ZIDOVJA NA
EKONOMIKO PROJEKTA
Študent: ALJAŽ PURG
Študijski program: GING - gradbeništvo
Mentor FG: izr. prof. dr. ŠTRUKELJ ANDREJ
Mentor EPF: red. prof. dr. BASTIČ MAJDA
Maribor, junij 2012
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorjema dr. Andreju Štruklju in
dr. Majdi Bastič za pomoč in vodenje pri pisanju
idejne naloge. Prav tako se zahvaljujem dr.
Boštjanu Kovačiču, ki mi je podal dosti informacij
in nasvetov za uspešno opravljanje diplomskega
izpita.
Posebna zahvala velja staršem, ki so mi omogočili
študij.
VPLIV IZBIRE MATERIALA IN TEHNOLOGIJE GRAJENJA
ZIDOVJA NA EKONOMIKO PROJEKTA
Ključne besede gradbeništvo, zidanje, modularna opeka, porotherm opeka, porobeton,
lesobeton, ekonomika, stroški, tehnologija grajenja
UDK 693.22:33(043.2)
Povzetek
Kot nam je vsem znano je gradnja stanovanjskega objekta velik finančni zalogaj. Večina
investitorjev tako želi, da bi svoj objekt kvalitetno postavili z kar se da nizkimi stroški.
Tako smo se v tem delu osredotočili na ekonomiko grajenja zidov. Primerjali smo 4
različne gradbene materiale v obliki zidakov, in sicer: modularno opeko, porotherm opeko,
porobetonske zidake in lesobetonske zidake. Z primerjavo materialov po izbranih kriterijih
smo poizkušali ugotoviti kateri material nam nudi največ za kar se da nizko ceno.
THE EFFECT OF THE SELECTION OF MATERIAL AND
CONSTRUCTION MASONRY TECHNOLOGY ON THE
ECONOMICS OF THE PROJECT
Key words: building construction, building, modular brick, porotherm brick, poroconcrete,
wood concrete, economics, costs, building technology.
UDK 693.22:33(043.2)
Abstract
As we all know, a construction of a residential building is a considerable financial
investment. Thus the majority of investors would like to construct their building
qualitatively and with the lowest possible construction costs. This diploma paper focuses
on the economics of masonry construction. Four building materials in a form of bricks
were compared: modular bricks, porotherm bricks, poroconcrete bricks and wood-
concrete bricks. By comparing the materials by selected criteria, we have tried to
determine which material is the best for the lowest price.
Projektna naloga Stran 1
KAZALO VSEBINE
1 UVOD........................................................................................................................3
1.1 Opredelitev problema ...........................................................................................7
1.2 Namen in cilji .................................................................................................... 10
1.3 Metode raziskovanja .......................................................................................... 10
2 MATERIALI ........................................................................................................... 11
2.1 Modularna opeka (Goriške opekarne) ................................................................ 12
Zgodovina in razvoj izdelka ..................................................................................... 12
Opis izdelka ............................................................................................................. 13
Tehnologija izvedbe ................................................................................................. 14
Tehnične karakteristike izdelkov .............................................................................. 14
Stroški gradnje ......................................................................................................... 16
2.2 Porotherm profi (Wienerberger) ......................................................................... 17
Zgodovina in razvoj izdelka ..................................................................................... 17
Opis izdelka ............................................................................................................. 17
Tehnologija izvedbe ................................................................................................. 18
Tehnične karakteristike izdelka ................................................................................ 20
Strošek gradnje zidu ................................................................................................. 21
2.3 Porobetonski zidaki (Ytong) .............................................................................. 23
Zgodovina in razvoj izdelka ..................................................................................... 23
Opis izdelka ............................................................................................................. 23
Tehnologija izvedbe ................................................................................................. 23
Tehnične karakteristike izdelka ................................................................................ 25
Strošek gradnje zidu ................................................................................................. 26
2.4 Lesobetonski zidaki (Isospan) ............................................................................ 28
Zgodovina in razvoj izdelka ..................................................................................... 28
Projektna naloga Stran 2
Opis izdelka ............................................................................................................. 28
Tehnologija izvedbe ................................................................................................. 29
Tehnične karakteristike izdelka ................................................................................ 31
Stroški gradnje ......................................................................................................... 32
3 Stroškovna primerjava izbranih materialov ............................................................... 33
3.1 Primerjava stroškov gradnje z različnimi materiali ............................................. 34
4 ZAKLJUČEK .......................................................................................................... 36
5 SEZNAM SLIK ....................................................................................................... 37
6 SEZNAM TABEL ................................................................................................... 39
7 SEZNAM ENAČB ................................................................................................... 40
8 VIRI IN LITERATURA ........................................................................................... 41
Projektna naloga Stran 3
1 UVOD
Ljudje že od nekdaj iščemo varen prostor, ki nas bo ščitil pred vsemi zunanjimi vplivi in v
katerem se bomo ugodno in dobro počutili. To velja za skoraj vsa ljudstva tega sveta in
tudi za vsa časovna obdobja, zato je pravilo, da smo seznanjeni z znanostjo in predvsem z
materiali grajenja antičnih ljudstev, saj so temelj sodobnemu gradbeništvu. Splošno lahko
rečemo, da je potreba po domovanju, človekova osnovna potreba. Ta potreba se je prvič
pojavila v prazgodovini, oziroma v času ko se je človek nehal seliti, natančneje v poznem
Paleolitiku. Takrat so ljudje gradili zgradbe iz materialov, ki so jim bili na voljo v naravi in
so jih lahko obdelali z njimi poznanim orodjem. Tako so uporabljali predvsem ilovico,
pleteno šibje, primitivno obdelan les in neobdelano kamenje, ki so ga postavljali kot
krožno ali pravokotno konstrukcijo. Poznali pa so tudi zahtevnejše konstrukcije, kjer so v
krogu zabili kole in na njih postavili stožčasto streho. Nato so leseno konstrukcijo dodatno
zaščitili z vejevjem ali prepletli s šibjem ter jo ometali še s slojem ilovice (sl. 1.1).
Prvotno so ilovico sušili na soncu, šele kasneje se pojavi žganje le-te. Z žganjem se pojavi
nov izboljšan material, ki so ga lahko uporabljali za konstrukcijske namene. Ponekod, kjer
Slika 1.1:Koliba okroglega tlorisa s stožčasto streho, vir: (Marinko, 1997)
Projektna naloga Stran 4
ni agresivnih vplivov okolja na gradbene konstrukcije, se še dandanes uporablja nežgana
opeka. Drugi zelo pomemben gradbeni material v prazgodovini je bil kamen, ki je bil prav
tako kot glina, v naravi zelo lahko dostopen. Dejstvo je, da je bilo obdelovanje kamna zelo
zahtevna naloga, če ni bilo na voljo pravega orodja. Iz tega obdobja je značilen način
gradnje z velikimi neobdelanimi kamni. Ti kamni so nam bolj znani pod imenom megaliti,
gradnja in manevriranje z njimi pa megalitizem. Megalite so uporabljali pretežno za
gradnjo obrambnih zidov in kulturnih stavb. Seveda pa so poznali tudi gradnjo z manjšimi
kamni in ploščami, ki so jih zlagali v krožne stavbe, zaključene s kupolo (sl. 1.2).
Ker se je razvitost narodov povečevala, so se množili tudi novi gradbeni materiali, orodja
in tehnike grajenja. Tako so Egipčani kot gradbeni material uporabljali glino, ki so jo
krepili s slamo in trstiko. Iz raziskovanja Egipčanske arhitekture je razvidno, da so
Egipčani v gradnji, kombinirani z glino, uporabljali tudi les. Način uporabe je bil takšen,
da so v vogale konstrukcije postavili debla in s tem okrepili celotno konstrukcijo. Les so
uporabljali tudi za izgradnjo streh, oziroma stropov. za stropne konstrukcije manjših
razponov so uporabljali manj kvalitetna palmova debla. Zložili so jih kot obok ter s tem
izkoristili trdnost na pritisk.
Slika 1.2:Tipična hiša sestavljena iz manjših kamnov, vir: (Marinko, 1997)
Projektna naloga Stran 5
Opečne konstrukcije so Egipčani uporabljali zgolj za pomožne objekte, ki niso bili tako
pomembni, kot glavni objekti. Izjemoma so uporabljali žgano opeko, bolj pa je bila v
uporabi opeka, posušena na soncu. Prvič se je tudi pojavila nekakšna standardna mera
zidaka. Temu zidaku pravimo egipčanski zidak, katerega mere so 38/14/11 cm. Egipčani
so gradili po podobnem sistemu, ki se v gradnji individualnih objektov pojavlja danes.
Spodnjo plast zidu so posuli s peskom in nanj polagali še vlažne zidake. Zidali so brez
malte ali le s tankim nanosom ilovice. V Mezopotamiji so poleg vseh takrat znanih
gradbenih materialov, kot so na soncu posušeni glineni zidaki, žgana opeka, les in kamen,
uporabljali tudi nekatere lokalne materiale. Značilna je uporaba bitumna. Bitumen so
uporabljali predvsem pri preprostejših zgradbah, kjer so sveženj trsja namočili v bitumen,
ga zataknili v zemljo in nato sestavili šotor. Pri antičnih Grkih lahko zasledimo uporabo
kovine, ki so jo uporabljali za spojne elemente in orodje. Bronaste in kasneje železove
spone, so zalivali s svincem in tako vezali posamezne, vnaprej izdelane cele zidov ali
stebrov v čvrsto konstrukcijo. Rimljani so bili, kot nam je znano, najbolj razvit narod v
antiki. Sklepamo lahko, da je bilo gradbeništvo na zelo visoki ravni, saj so uporabljali
veliko gradbenih materialov, katere so konstruirali na mnogo različnih načinov. Tako so iz
žgane gline izdelovali zidake, votlake, strešnike, plošče za oblaganje in talne plošče raznih
oblik. Kamen so uporabljali kot osnovno gradivo za obloge, slope, stebre, pilastre, talne in
strešne plošče, kanalizacijo in tlakovanje cest. Les so inženirji in vojaki uporabljali za
mostove, gradbene odre, opaže in strešne konstrukcije, katere so povezovali s kovinskimi
Slika 1.3: Palmovo deblo v
vogalu konstrukcije, vir: (Marinko, 1997)
Slika 1.4: Strešna konstrukcija iz
palmovih debel, vir: (Marinko,
1997)
Projektna naloga Stran 6
veznimi elementi. Kjer stene niso bile obložene s kamnom, so bile ometane in poslikane.
Ometi vseh vrst in malta kot vezivo, so bili standardna rimsko gradivo. Apneni malti so
dodajali zdrobljeno opeko in s tem povečali trdnost. Na večjih površinah so uporabljali tudi
okensko steklo, ki so ga sestavljali iz majhnih krožnih stekel in povezovali s svincem.
Uvedli so tudi nov gradbeni material, ki je še danes temelj sodobnega gradbeništva. Ta
material je bil konkrecija. To je vrsta betona, ki je sestavljen iz slojev apna, pomešanega s
pucolansko zemljo, ter slojev peska in zdrobljene opeke. Vlivali so ga med opaže, kar je
bilo uporabno predvsem za gradnjo obokov in kupol. (Marinko, 1997)
Tako, kot so se antična ljudstva odločala za izbiro različnih gradbenih materialov, se ljudje
odločajo tudi danes. Razlika je le v tem, da se danes ljudje za izbiranje različnih gradiv ne
odločajo več iz enakih razlogov, kot so se v antičnem času. V antiki je izbira gradiv
temeljila predvsem na dostopnosti materiala v naravi in na možnosti grajenja s tem
materialom. Danes je stvar povsem drugačna. Odločanje o izboru oblik in materialov, je v
samem bistvu arhitekturne stroke. Izbor gradiva je elementarna strokovna odločitev, ki
materializira abstraktni arhitekturni koncept. Arhitektura je hkrati umetnost, zato mora
tehnika izbora gradiva zadovoljiti obe komponenti. Gradivo mora biti izbrano po
racionalnih (znanstvenih) in estetskih kriterijih. O izboru seveda (so) odločajo tudi
ekonomski kriteriji. Kriterije za izbor gradiv lahko predstavimo z naslednjimi vrednostmi
(sl. 1.5),(Kresal, 2000):
ekonomske vrednosti
uporabne vrednosti
ekološke vrednosti zdravstvene vrednosti
vizualne vrednosti
Slika 1.5: Medsebojni vplivi vrednosti pri izbiri gradiva; vir: (Kresal, 2000)
Projektna naloga Stran 7
Investitorjem so pri individualni gradnji predvsem pomembne ekonomske vrednosti.
Ekonomske vrednosti gradiva so predvsem cena gradiva in stroški vzdrževanja. Cena
gradiva je večinoma soodvisna s kakovostjo in lepoto. Največkrat sta ti dve v soglasju.
Včasih prevlada tudi le modna komponenta, ki nima racionalnih temeljev, ali pa stroški
vzdrževanja, ki jo sestavljajo stroški za obnavljanje, čiščenje in zamenjavo. (Kresal, 2000)
Investitorji se pogosto srečujejo s problemom, kako bi z najmanj stroški postavili, kar se da
kakovostni objekt. Na to vprašanje se bom osredotočil tudi v tem diplomskem delu, kjer
bom primerjal nekatere, trenutno najbolj popularne materiale za izgradnjo zidov objekta.
Primerjavo bom vršil tako v tehničnih, kot tudi v ekonomskih vidikih. Upam, da bom s to
primerjavo kakšnemu investitorju olajšal delo, pri izbiri osnovnega gradbenega materiala
za izdelavo zidov.
1.1 Opredelitev problema
Razvoj in uporaba gradiv sta odvisna od ekonomike, ki jo razumemo kot vrhovni razvojni
zakon v svetu narave in v civilizacijskih procesih. (Kresal, 2000)
Tako bo tudi v tem primeru, vodilo predvsem ekonomika gradnje zidovja pri
individualnem objektu. Ker se investitorji nemalokrat ubadajo z vprašanjem, kateri
gradbeni material je najcenejši, oz. s katerim materialom in s katero tehnologijo je najbolj
racionalno graditi objekte, se bomo tudi mi posvetili tej problematiki. Problem je potrebno
rešiti na kar se da legitimen in nepristranski način, ki bo v prid katerega koli materiala.
Reševanja problema se bomo lotili s konstruiranjem zidu, ki bo grajen iz različnih
materialov. Zgrajeni zid iz kateregakoli proučevanega materiala bo moral zadostiti vsem v
naprej določenim kriterijem. Na podlagi ustrezanja kriterijem in posledični porabi
materiala, bomo lahko ovrednotili tudi stroške same gradnje in si tako odgovorili na
vprašanje: ˝S katerim materialom je gradnja najbolj racionalna?˝
Projektna naloga Stran 8
Najprej bomo definirali kriterije. Upoštevali bomo tri glavne kriterije:
Toplotna prehodnost,
Dimenzije zidu,
Nosilnost zidu.
Toplotna prehodnost:
Prehod toplote v gradbenih konstrukcijah je posledica različnih mehanizmov prenosa
toplote, kot so prevod, konvekcija in sevanje. Pri izgradnji zidu se bomo ravnali po
pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES 52/2010) v katerem je predpisana
toplotna prehodnost enaka U= max. 0,28 (W/m2K). Toplotna prehodnost bo v sledečih
primerih izračunana po navedenih enačbah.
Enačba 1.1: Prehod toplote
Enačba 1.2: Toplotna upornost gr. Konstrukcije
( , )
Enačba 1.3: Upor prevodu toplote
Pomembno je povedati da, bomo za dodatno izolacijo zidov, če bo ta potrebna, uporabljali
stiropor istega proizvajalca tako da bo imel enake lastnosti in bo strošek izolacije zgolj
odvisen od debeline le-te.
Projektna naloga Stran 9
Dimenzije zidu:
Da bomo lahko ovrednotili stroške izgradnje zidu, moramo upoštevati, da bo imel zid
enotne dimenzije za vse materiale, ki jih bomo uporabljali. Tako bomo lahko neposredno
primerjali stroške zidu, ki so nastali zaradi izbire različnih materialov in tehnologij, oz.
postopkov grajenja. Izbrali bomo sledeče dimenzije:
Etažna višina: 300 cm
Dolžina zidu: 500 cm
Debelina zidu: 30 cm (nosilni zid)
Nosilnost zidu:
Zid mora biti nosilen, kar pomeni, da mora prenašati težo stropa, višjih nadstropji in strehe.
V primerih, kadar material sam po sebi ni dovolj nosilen (montažni leseni elementi) in
postopek gradnje od nas tako zahteva, bomo dodatno zgradili, oz. postavili horizontalne
ojačitve v vogalih objekta. V tem primeru na koncu zidu.
Vključeni stroški:
Tabela 1.1: Vsebina stroškov
UPOŠTEVANI STROŠKI NEUPOŠTEVANI STROŠKI
Osnovni gradbeni material Armatura
Vezivo
Beton
Toplotna izolacija
Transport
Delo
Obrazložitev kriterijev za izbiro stroškov sledi v poglavju stroški.
Projektna naloga Stran 10
1.2 Namen in cilji
Namen tega dela je, spoznati ter predstaviti temeljne značilnosti izbranih gradbenih
materialov in postopkov grajenja, z omenjenimi gradbenimi materiali. Ugotoviti želimo
razlike in podobnosti med njimi ter vse skupaj tudi stroškovno ovrednotiti. Seznanili vas
bomo z razvojem uporabljenih gradbeni materialov in jih na kratko opisali. Ustavili se
bomo tudi pri tehnologiji grajenja s temi materiali in poskusili vse skupaj stroškovno
ovrednotiti ter strniti v tabelo stroškov.
Cilj naloge je, da bi prišli do zaključka, ki bi nam povedal kateri gradbeni material se nam
glede na dane kriterije najbolj izplača. Tako bodo lahko tudi vsi, ki se srečujejo s vprašanji
glede izbire gradbenega materiala, posegli po tej nalogi in morebiti na podlagi le-te, lažje
sprejeli odločitev.
1.3 Metode raziskovanja
Pri tej nalogi se bomo posluževali treh metod raziskovanja. Deskriptivno metodo bomo
uporabljali pri tekstualnih nalogah, komparativno pri nalogah, kjer bo potrebno primerjati
dobljene podatke in analitično metodo, ki nam bo prišla prav pri analizi dobljenih
rezultatov.
Projektna naloga Stran 11
2 MATERIALI
Za primerjavo bomo izbrali štiri materiale, ki imajo nekaj skupnih lastnosti, v nekaterih pa
se razlikujejo. Vsi uporabljeni gradbeni materiali so v obliki zidakov. Primerjali bomo
gradbene materiale, ki jih lahko razvrstimo v dve skupini:
Gradbeni materiali na bazi gline (opeka)
o Modularna opeka
o Porotherm
Gradbeni materiali na bazi betona
o Porobeton
o Lesobeton
Cene veljajo le za izbrane izdelke v mesecu marcu leta 2012. Zagotovo lahko rečemo, da
cene nekoliko variirajo od proizvajalca do proizvajalca. Za potrebe raziskave smo izbrali
naslednje štiri proizvajalce:
Goriške opekarne,
Wienerberger,
Ytong in
Isospan.
Izbor zgoraj omenjenih štirih proizvajalcev je temelj na odločitvi, da primerjamo tri na
Slovenskem trgu najbolj zastopane gradbene materiale (modularna opeka-Goriške
opekarne, Porotherm opeka-Wienerberger in Porobetonski zidaki-Ytong), ter en gradbeni
material, ki se manj pojavlja in uporablja (Lesobetonski zidaki-Isospan). Vsi izbrani
proizvajalci, so med vodilnimi v proizvodnji naših proučevanih izdelkov v Sloveniji.
Projektna naloga Stran 12
2.1 Modularna opeka (Goriške opekarne)
Zgodovina in razvoj izdelka
Kot smo povedali že v uvodu, nastanek opeke sega daleč v preteklost, v čas, ko se je
pojavil razvoj prvih civilizacij. Primarni material, ki sestavlja opeko je glina. Glino so v
začetku uporabljali v nežganem stanju, kar je pomenilo, da je bila slabo odporna proti
dežju in vlagi. Zgodnje civilizacije so hitro prišle do spoznanja, da lahko glini izboljšajo
lastnosti, če jo sušijo na soncu. Tako nastane na soncu sušena opeka, imenovana Črepič.
Naslednja stopnja razvoja opeke je bilo žganje le-te. Žgali so jo v majhnih žgalnih pečeh
ali na odprtem ognju. Opeko so zložili preko goriva in vse skupaj prekrili s staro opeko in
zemljo ter nato žgali več tednov. Do 19. stol. je uporaba opeke za zidavo močno narasla.
Leta 1856, so v Nemčiji vpeljali Hoffmanovo peč (sl. 2.1), ki je močno pospešila in
pocenila proizvodnjo opek. Tu je več peči združenih v krožni zasnovi, ki ima na zunanji
strani krožni manipulacijski hodnik, v sredini pa en sam skupni dimnik. Napredek je v tem,
da ogenj gori neprestano. Seli se od komore do komore, da se toplota sukcesivno izrabi za
sušenje, gretje, žganje, hlajenje. Takšna peč za eno saržo porabi le čas, ki je potreben za
samo žganje. V 19. stol. so sledile še druge inovacije. Vpeljali so stroj za mehanično
Slika 2.1: Hoffmanova krožna peč, vir: (Kresal, 2000)
Projektna naloga Stran 13
oblikovanje opek (rezanje z žico). Kmalu pa so začeli vpeljevati tudi alternativno
produkcijo silikatnih opek (apno + kremenčev pesek + voda – v avtoklavah), ki se je hitro
razširila po večjem delu Evrope in v Ameriko. Proti koncu stoletja je ciklus inovacij za
izdelavo zidakov zaključen, nadaljuje pa se iskanje ugodnejših oblik votlakov (za zid in
stropove). Okoli leta 1930, je začelo prevladovati mnenje, da je gradnja z opeko zastarela
tehnologija. Na vseh področjih in za ˝vse˝dele zgradb so začeli uporabljati beton. Z njim je
tudi lažje graditi v višino in se varovati pred potresom. Danes se ponovno vrača
razumevanje za dobre lastnosti, ki jih ima opečni zid: akumulacija toplote, toplotna
izolacija, dušenje zvoka (masa), poroznost (dihanje). Opeka iz žgane gline je harmoničen
material, ki daje prostorom zdravo klimo. (Kresal, 2000)
Opeka mora izpolnjevati pogoj, da je pravokotne oblike in da je njena teža takšna, da jo
lahko vgradimo z eno roko. Države so vedno težile k standardizaciji opeke. Današnja
moderna evropska standardizacija vpeljuje osnovni modul 10 cm (v projektni mreži), kar
daje zidake dimenzij 9/19/29, 19/29/19, itd. (sl. 2.2)
Opis izdelka
Modularno opeko odlikuje visoka nosilnost, enostavna in hitra vgradnja, dobra zvočna in
toplotna izolacija in zelo ugodne paropropustne lastnosti. Uporabljamo jo za zidanje
konstrukcijskih zidov debeline 19, 25 in 29 cm. Že desetletja je nepogrešljiv člen klasične
stanovanjske gradnje. (Goriške opekarne)
Slika 2.2: Modularni blok, vir: (Kresal, 2000)
Projektna naloga Stran 14
Tehnologija izvedbe
Zidanje mora potekati tako, da najprej na mesto, kjer bo potekal zid, namestimo
hidroizolacijo. Največ pozornosti je potrebno nameniti gradnji prve vrste. Kot prvi se
vgradijo vogalniki, ki jih položimo na prvi sloj malte, katerega debelina je 12-14 mm. Ob
vogalnike nato priključujemo opeko, ki mora biti očiščena in omočena. Vsako opeko od
strani namažemo z malto in jo stisnemo k prejšnji, tako se opeke med seboj sprimejo.
Sproti kontroliramo tudi ravnost zidu. Drugo vrsto opeke položimo tako,da jo zamaknemo
za polovico, tako dosežemo večjo trdnost in stabilnost zidu. Tudi pri drugi in vseh
naslednjih vrstah je ključno, da kontroliramo ravnost in natančnost izvedbe.
Na dan ne smemo zidati več kot 1 m visoko, saj se mora malta posušiti. V primeru velike
zračne vlage, je potrebno čakati tudi več časa. (Žitko, 2009)
Tehnične karakteristike izdelkov
Za gradnjo našega zidu bomo uporabili modularno opeko goriških opekarn, kot vezno
sredstvo bomo uporabili malto narejeno iz maltita v razmerju 1:3. Zid bomo ojačali z
vertikalnimi vezmi v vogalih.
Tabela 2.1: Karakteristike MB 29-19, vir: (Goriške opekarne)
LASTNOSTI MB 29-19
Dimenzije zidaka (cm) 29 x 19 x 19
Debelina zidu (cm) 29
Tlačna trdnost (N/mm2) 15
Masa (kg) 8,20
λ-vrednost (W/mK) 0,32
U-vrednost brez fasade (W/m2K) 0,93
Poraba opeke (kom/m2) 25
Poraba opeke (kom/m3) 85
Poraba malte (m3) 0,172
Slika 2.3: Modularna opeka MB 29-19, vir: (Goriške opekarne)
Projektna naloga Stran 15
Tabela 2.2: Karakteristike VE 29, vir (Goriške opekarne)
Tabela 2.3: Karakteristike NOVOLIT EPS F, vir : (Cenik podjetja Novolit,marec 2012)
Poraba veziv
Malta: sestavljajo jo maltit, pesek in voda. Za m3 malte potrebujemo 300 kg maltita, 900
kg peska granulacije (0-4 mm) ter približno 200 l vode.
Beton: beton naročimo iz betonarne, uporabili bomo beton trdnostnega razreda C 25/30.
LASTNOSTI VE - 29
Dimenzije zidaka (cm) 239 x 29 x 19
Debelina zidu (cm) 29
Tlačna trdnost (N/mm2) 10
Masa (kg) 20
λ-vrednost (W/mK) 1,39
U-vrednost brez fasade (W/m2K) 2,46
Poraba elementov (kom/m) 5
Dimenzije odprtine (mm) 210 x 210
Poraba betona (m3/m) 0,044
LASTNOSTI NOVOLIT EPS F
Debelina (cm) 10
λ-vrednost (W/mK) 0,039
R-vrednost brez fasade (m2K/W) 2,55
Količina na enoto pakiranja (m2) 2,65
Slika 2.5: Izolacija NOVOLIT
EPS F, vir: (Cenik podjetja Novolit,marec 2012)
Slika 2.4: Vogalni element VE 29, vir: (Goriške opekarne)
Projektna naloga Stran 16
Stroški gradnje
Tabela 2.4: Stroški gradnje z modularno opeko, marec 2012
Izračun stroškov malte: v izračunu smo upoštevali, da se malta v večini primerov meša
kar na gradbišču. Za malto bomo uporabili vezivo maltit, ki je aeriran zidarski cement,
petega trdnostnega razreda. Njegova uporaba je zelo enostavna, saj ga mešamo v razmerju
1:3, z agregatom frakcije 0-4 mm. Za 1 m3 malte potrebujemo približno 300 – 340 kg
maltita in 200-250 l vode. Količino peska bomo preračunali na podlagi količine maltita. V
našem primeru smo se odločili za sledeče razmerje sestavin:
MATERIAL KOLIČINA ENOTA CENA
€/enoto Skupaj €
Opeka MB-29 4,5 m3 49,56 223,02
Vogalniki
VE-29
6 m´ 6 36
Izolacija
(10 cm)
15 m2 6,9 103,5
Beton C25/30 0,264 m3 74,14 19,57
Malta 0,99 m3 35,92 35,56
DELO KOLIČINA ure/m3 €/uro Skupaj €
Kv 4,5 2,9 12 156,6
Pk 4,5 1,3 10 58,5
CENA ZIDU
Skupaj € 632,75
€/m3 140,61
€/m2 42,18
€/m´ 126,55
Projektna naloga Stran 17
Tabela 2.5: Cena zmešane malte
Cena betona: beton bomo nabavili v betonarni, zato lahko vzamemo njihovo ceno, ki
znaša 74,14 €/m3. (Cenik podjetja Granit,DE Betonarna,marec 2012)
Cena opeke in vogalnikov: (Cenik podjetja Goriške opekarne,marec 2012)
Cena izolacije: (Cenik podjetja Novolit,marec 2012)
2.2 Porotherm profi (Wienerberger)
Zgodovina in razvoj izdelka
Če gledamo skozi zgodovino ima Porotherm zelo podoben razvoj kot opeka, saj se je razvil
prav iz nje. Porotherm je izdelan iz gline, vendar vsebuje še dodatne primesi, katere
izboljšajo njegove lastnosti. Glini se doda lesna žagovina, ki je bila pred tem zmešana z
vodo. Zmes gline in lesne žagovine nato v zorilnici zori deset dni. Zmes se nato nareže na
želene dimenzije in oblike. Pri obliki je potrebno paziti, da so oblike peres in utorov
dosledno zagotovljene. Zadnji korak v izdelavi te opeke je ta, da jo pošljemo skozi peč s
približno 800-900°C, pri srečanju s tako visoko temperaturo, žagovina v izdelku zgori.
Tako se na mestih, kjer je bila žagovina, pojavijo pore, ki nudijo Porotherm opeki dobre
izolacijske lastnosti.
Opis izdelka
Opeka Porotherm profi je brušena opeka, ki je obdelana z natančnostjo 0.5 mm na obeh
naležnih koncih. Na horizontalnih stičiščih dveh opek so oblikovana peresa in utori, kar
nam omogoča natančnejšo gradnjo zidov. Kot vezivo se pri gradnji uporablja lepilo
Porotherm dryfix extra, ki dosega zelo močno sprijemljivost.
SESTAVINA KOLIČINA STROŠEK
Maltit 300 kg 28,68 € (Merkur)
Agregat 900 kg 7,236 € (Granit, DE Kamnolom)
Voda 200 l ali kg X
Skupaj 35,916 €
Projektna naloga Stran 18
Tehnologija izvedbe
Zidanje z opeko Porotherm, poteka na način suhe gradnje. Za postavitev zidu s sistemom
Porotherm dryfix extra, je potrebnih šest korakov:
PRIPRAVA HORIZONTALNE HIDROIZOLACIJE:
Po izdelavi temelja in prve plošče, je potrebno položiti
hidroizolacijo. Širina hidroizolacije mora biti 15 cm večja,
kot je debelina zidu, da se lahko kasneje spoji z izolacijo pod
estrihom. Na koncu z laserskim merilcem določimo višinska
razhajanja na plošči, saj moramo pričeti zidati tam, kjer je
plošča najvišja.
SLOJ MALTE ZA IZRAVNAVO:
Po položitvi hidroizolacije, je potrebno označiti položaj in debeline zidu. Pred zidanjem je
potrebno izravnavati podlago na milimeter natančno. To naredimo z 1,5 cm debelim slojem
malte. Priporoča se uporaba posebne libele, ki omogoča natančno izravnavo malte.
ZIDANJE PRVE VRSTE:
Prva vrsta se polaga na še vlažno izravnano malto.
Pomembno je, da se prva vrsta položi natančno. Predlaga
se kontrola horizontalne ravnosti prve vrste s 3-4 m dolgo
aluminijasto letvijo. Opeke se polagajo ena poleg druge,
po sistemu pero in utor, brez maltanja ali lepljenja po
vertikalnih spojih.
Slika 2.6: Priprava hidroizolacije, vir: (Wienerberger)
Slika 2.7: Zidanje prve vrste, vir: (Wienerberger)
Projektna naloga Stran 19
PRIPRAVA POROTHERM OPEKE:
Najprej očistimo prah z naležnih površin tako, da opeko
obrišemo z vlažnim čopičem. Na izravnano prvo vrsto
opeke nanesemo dva paralelna trakova lepila. Širina
traku lepila naj bo približno 3cm, ki je od roba brušene
opeke oddaljen približno 5 cm. Pri debelini zidu 12 cm
se nanese 1 trak lepila.
PRIPRAVA POROTHERM DRYFIX extra PU
LEPILA:
Porotherm dryfix extra PU lepilo je potrebno pred
uporabo pretresti ter ga pritrditi na adapter lepilne
pištole. Odviti je potrebno vijak in pritisniti na vzvod
(cca. 2 s), da se cev napolni z lepilom in se pojavi lepilo
na koncu cevi. Izhod lepila se nadzoruje s pritiskom na
vzvod pištole.
ZIDANJE:
Brušeno opeko postavimo na lepilo, preden se le-ta posuši. Ko je opeka postavljena na
lepilo, se ne sme več premikati. Po porabi lepila je potrebno na pištolo nanesti novo
količino. Količino vedno odlagamo v pokončnem položaju. Dokler je lepilo še sveže, se
pištola očisti s čistilom za lepilo.
Slika 2.8: Priprava porotherm opeke , vir: (Wienerberger)
Slika 2.9: Priprava lepila DRIFIX.extra,
vir: (Wienerberger)
Projektna naloga Stran 20
Tehnične karakteristike izdelka
Za gradnjo našega zidu bomo uporabili opeko Porotherm profi 30. Gradili bomo po načinu
suhe gradnje, z lepilom Porotherm dryfix ekstra. Potrebno je tudi povedati, da bomo pri
gradnji zidov s Porotherm opeko, potrebovali tudi Dryfix vogalnike. V našem primeru
bodo to vogalniki Dryfix 30.
Tabela 2.6: Karakteristike Porotherm profi 30, vir: (Wienerberger)
Tabela 2.7: Karakteristike Dryfix vogalnika 30, vir: (Wienerberger)
LASTNOSTI POROTHERM
PROFI 30
Dimenzije zidaka (cm) 25 x 30 x24.9
Debelina zidu (cm) 30
Tlačna trdnost (N/mm2) 10
Masa (kg) 12,7
λ-vrednost (W/mK) 0,15
U-vrednost brez fasade (W/m2K) 0,46
Poraba opeke (kom/m2) 16
Poraba opeke (kom/m3) 53
Poraba lepila (m2/dozo) 5
LASTNOSTI DRYFIX vogalnik 30
Dimenzije zidaka (cm) 42 x 30 x24.9
Debelina zidu (cm) 30
λ-vrednost (W/mK) 0,15
Poraba vogalnikov (kom/m) 4
Dimenzije betonske vezi (mm) 180 x 180
Slika 2.10: Porotherm profi 30, vir: (Wienerberger)
Slika 2.11: Dryfix vogalnik; vir: (Porotherm profi, 2012)
Projektna naloga Stran 21
Tabela 2.8: Karakteristike NOVOLIT EPS F, vir: (Cenik podjetja Novolit,marec 2012)
Strošek gradnje zidu
Tabela 2.9: Strošek gradnje z Porotherm opeko, marec 2012
MATERIAL KOLIČINA ENOTA CENA
€/enoto Skupaj €
Porotherm
Profi 30
4,5 m3 119,25 536,63
Vogalniki
DRIFIX
6 m´ 9,64 57,84
Izolacija
(6 cm)
15 m2 4,14 62,10
Beton
C25/30
0,194 m3 74,14 14,41
Porotherm DRYFIX
extra
3 kom 30,50 91,50
DELO KOLIČINA ure/m3 €/uro Skupaj €
Kv 4,5 1,6 12 86,4
CENA ZIDU
Skupaj € 848,88
€/m3 108,64
€/m2 56,59
€/m´ 169,78
LASTNOSTI NOVOLIT EPS F
Debelina (cm) 10
λ-vrednost (W/mK) 0,039
R-vrednost brez fasade (m2K/W) 2,55
Količina na enoto pakiranja (m2) 2,65
Slika 2.12: Izolacija NOVOLIT EPS
F, vir: (Cenik podjetja Novolit,marec 2012)
Projektna naloga Stran 22
Cena Porotherm Profi 30, vogalniki DRYFIX in Porotherm DRYFIX extra: (Cenik
podjetja Wienerberger,marec 2012)
Cena izolacije: (Cenik podjetja Novolit,marec 2012)
Cena betona: (Cenik podjetja Granit,DE Betonarna,marec 2012)
Projektna naloga Stran 23
2.3 Porobetonski zidaki (Ytong)
Zgodovina in razvoj izdelka
Začetki YTONG-a segajo v leto 1923, ko je švedski arhitekt, Axel Eriksson, izumil nov
gradbeni material – porobeton. Pri iskanju novega materiala, si je za vzor vzel les. Želel je
obdržati vse dobre lastnosti lesa, njegove slabosti pa izboljšati. Tako je nastal nov gradbeni
material – porobeton, ki ima vse dobre lastnosti lesa (naraven material, okolju prijazen,
toplotno izolativen, trden) ter tudi lastnosti, da je negorljiv in trajen. Industrijska
proizvodnja se je tako začela na Švedskem, leta 1929. Porobeton Ytong je naraven in
neoporečen gradbeni material, brez škodljivih primesi, saj je v celoti sestavljen iz surovin,
ki se nahajajo v naravi, in sicer: kremenčev pesek, apno, cement in voda. Pri proizvodnji
porobetona po nemški tehnologiji Ytong je potrebna izredna natančnost vodenja
posameznih tehnoloških operacij. (Sluga, 2011)
Opis izdelka
Ytong je gradbeni material iz porobetona. Za potrebe gradnje nosilnih zunanjih zidov, je
najbolje uporabiti sistem gradnje z zidnimi bloki Ytong. Odlikuje jih odlična toplotna in
potresna odpornost, hkrati pa so odporni tudi proti požarom. Zaradi njihove majhne teže, je
celotna konstrukcija posledično lažja. Pritisk na temelje se zmanjša. Njegova prednost je
tudi izjemno nizka teža, ki variira v odvisnosti od trdnostnega razreda. Prav tako je zaradi
te nizke teže, suhega načina grajenja in enostavnega oblikovanja materiala, gradnja
izjemno hitra.
Tehnologija izvedbe
Tako kot pri vseh materialih je tudi tukaj priporočljivo
položiti hidroizolacijo na mesto, kjer bo stal zid. Za
začetek zidanja uporabimo podaljšano malto, na katero
se polaga prva vrsta zidakov, v vogale pa položimo
vogalnike (sl. 2.13).
Slika 2.13: Zidanje prve vrste, vir: (YTONG)
Projektna naloga Stran 24
Nadalje zidanje z YTONG elementi poteka z belo tankoslojno lepilno malto. Zaradi
potresne stabilnosti objektov, moramo lepiti horizontalne in vertikalne stične površine
(spojnice) v drugi in v vseh ostalih vrstah. Tankoslojno lepilno malto (sl. 2.15) nanašamo z
nazobčano lopatico, v debelini nanosa 2-3 mm. Elemente položimo v tankoslojno lepilno
malto, čvrsto pritisnemo in utrdimo z gumijastim kladivom. Površina mora biti čista, trdna
in ravna. Po stični površini nanesemo toliko tankoslojne lepilne malte, kot lahko v 15
minutah položimo elementov. Zidamo pri temperaturah +5 do +25 C. V primeru suhega in
vročega ozračja priporočamo navlažitev YTONG gradbenih elementov. Vertikalno stično
površino (spojnico) namažemo po celi višini in širini brez zunanjih vertikalnih tankih
stičnih površin (sl. 2.14). S to premazano površino dosežemo maksimalen stik blokov
vertikalnih spojnic in minimalno debelino vertikalnega stika, to je 2-3 mm.
Pri sami zidavi moramo sproti, vrsto za vrsto, kontrolirati vertikalnost zidu z libelo.
Kontrola mora potekati v prečni in vzdolžni smeri zidu. S horizontalno kontrolo dosežemo
ravnost v vzdolžni smeri zidu in morebitne nepravilnosti sproti odpravljamo. Vsaka
nepopravljena napaka lahko povzroči neravno površino, s tem pa povečanje porabe
tankoslojne lepilne malte, zmanjšanje izolativnosti materiala ter oslabitev v konstrukciji.
Zapolnitev zidu dosežemo z vmesnim elementom, ki ga enostavno in hitro izrežemo z
YTONG orodjem (ročno, električno ali tračno žago). Vsekakor moramo predhodno
namazati horizontalno in vertikalno spojno površino. Čisti izdelek je slika dobrega zidanja.
Pozidane površine zidu moramo sproti očistiti odvečne lepilne malte vsaj vsake tri vrste
oz., ko se lepilna malta posuši do take trdnosti, da se pri čiščenju ne maže po površini
izdelanega zidu. Nezapolnjene stike ali večje odprtine ne zapolnjujemo z lepilno malto, ker
je to odvečno in nepotrebno delo. Te stike ali odprtine predhodno zapolnimo pred izdelavo
Slika 2.14: Izdelava
horizontalnih stičnih vezi,
vir: (YTONG)
Slika 2.15: Tankoslojna
lepilna malta , vir: (YTONG)
Projektna naloga Stran 25
notranjega in zunanjega ometa. V postopku zidanja se lahko pojavijo na površini
(horizontalni spojnici) morebitne neravnine oz. povišanje bloka od bloka. V tem primeru
moramo odstraniti (odbrusiti) te neravnine z desko za izravnavo. V nasprotnem primeru se
bodo te napake seštevale in vplivale na oslabitev konstrukcije. Tankoslojno lepilno malto
moramo nanašati na čisto površino. YTONG bloki morajo biti pred vgraditvijo čisti, kajti ti
manjši delci bodo povzročali težave pri ravnosti zidanja. Pred nanosom tankoslojne lepilne
malte, moramo te delce odprašiti s ščetko. (YTONG)
Tehnične karakteristike izdelka
Za gradnjo zidov, ki so nosilni je priporočljivo izbrati zidake večje trdnosti. Enako velja
tudi za vogalne elemente.
Tabela 2.10: Karakteristike ZB 30/20, vir: (YTONG)
Tabela 2.11: Karakteristike PZB 30, vir: (YTONG)
LASTNOSTI ZB 30/20
Dimenzije zidaka (cm) 62,5 x 30 x 20
Debelina zidu (cm) 30
Tlačna trdnost (N/mm2) 4
Masa (kg) 25,12
λ-vrednost (W/mK) 0,15
U-vrednost brez fasade (W/m2K) 0,46
Poraba opeke (kom/m2) 8
Poraba opeke (kom/m3) 26,7
Poraba malte (kg/ m3) 18-20
LASTNOSTI PZB 30
Dimenzije zidaka (cm) 60 x 30 x 20
Debelina zidu (cm) 30
λ-vrednost (W/mK) 0,15
Poraba vogalnikov (kom/m) 5
Premer odprtine (mm) 180
Slika 2.16: Ytong ZB 30/ 2,vir: (YTONG)
Slika 2.17: Ytong PZB 30,
vir: (YTONG)
Projektna naloga Stran 26
Tabela 2.12: Karakteristike NOVOLIT EPS F, vir: (Cenik podjetja Novolit,marec 2012)
Strošek gradnje zidu
Tabela 2.13: Stroški gradnje z porobetonom, marec 2012
MATERIAL KOLIČINA ENOTA CENA
€/enoto Skupaj €
ZB 30 4,5
m3 100,90 454,05
Vogalnik
PZB 10
6
m´ 29 174
Izolacija
(6 cm)
15 m2 4,14 62,10
Beton
C25/30
0,153 m3 74,14 11,34
Lepilna
malta
90 kg 0,28 25,2
DELO KOLIČINA ure/m3 €/uro Skupaj €
Kv 4,5 1,28 14 80,64
Pk 4,5 0,64 10 28,8
CENA ZIDU
Skupaj € 836,13
€/m3 185,81
€/m2 55,74
€/m´ 167,23
LASTNOSTI NOVOLIT EPS F
Debelina (cm) 10
λ-vrednost (W/mK) 0,039
R-vrednost brez fasade (m2K/W) 2,55
Količina na enoto pakiranja (m2) 2,65
Slika 2.18: Izolacija NOVOLIT EPS F, vir: (YTONG)
Projektna naloga Stran 27
Cena YTONG ZB 30, YTONG PZB 10 in YTONG lepilne malte: (Cenik podjetja
YTONG,marec 2012)
Cena izolacije: (Cenik podjetja Novolit,marec 2012)
Cena betona (Cenik podjetja Granit,DE Betonarna,marec 2012)
Projektna naloga Stran 28
2.4 Lesobetonski zidaki (Isospan)
Zgodovina in razvoj izdelka
Isospan oz., leso-cementne opažne zidake je patentiral nemški inštitut, ki je raziskoval
uporabo zdravega odpadnega lesa ( lesa ki dimenzijsko ni več primeren za lesno
industrijo). Patent izvira iz začetka 20. stol., natančneje iz leta 1930. Patent je sčasoma
odkupilo več podjetij, med katerimi je tudi Isospan, ki deluje od leta 1960. Nekatera druga
podjetja, ki ponujajo podobne materiale so še Termospan, Eurospan, Durisol, Harml,
Isotex in Legnoblock.
Opis izdelka
Lesnocementni opažni zidaki so gradbeni material, ki ga odlikujejo lastnosti, kot so odlična
izolacija proti hrupu, akumulacija toplote, parna prehodnost, ognjeodpornost in potresna
odpornost. Sestavljeni so iz lesa in betona, kot nam pove že samo ime. Les je naravni
gradbeni material. Tudi betonu, s katerim oblikujemo različne gradbene konstrukcije in je
sestavljen iz cementa, vode in gramoza, v naravi najdemo podobne kamninske oblike.
Cement s svojo naravno sestavo služi kot vezivo za lesne sekance pri izdelavi
lesnocementnih opažnih zidakov.
Njihova prednost je v tem, da so glede na svoje dimenzije izjemno lahki. Z njimi lahko
operira tudi en sam delavec. Za potrebe prileganja, jih lahko delavci režejo kar na
gradbišču. Dobavimo jih lahko tudi v montažnih ploščah, ki nam jih izdelajo po naročilu.
To nam omogoča še hitrejše in bolj ekonomično grajenje. Izbiramo pa lahko med vrsto
različnih produktov, tudi med zidaki z že vgrajeno izolacijo.
Lesnocementni opažni zidaki so torej odlična sinteza naravnih gradbenih materialov, lesa
in kamnine in nakazujejo smer razvoja in uporabe pri gradnjah v bodočnosti. (Isospan)
Projektna naloga Stran 29
Tehnologija izvedbe
Na, s hidroizolativnim premazom
izoliran temelj, iz katerega smo pustili
sidra velikosti od 50 do 70 cm,
položimo najprej zaključne zidake
(vogalnike ) tako, da si sledijo v krogu
(sl. 2.19). V primeru, da je temelj dovolj
raven in je toleranca manjša od 1 cm,
zidake izravnavamo z lesenimi
zagozdami, katere smo si predhodno pripravili (sl. 2.20). V primeru, da je toleranca večja
od 1 cm, je zidake bolje položiti na malto (sl. 2.21). Malto nanesemo le pod stene zidakov,
tako da ima betonsko jedro zidaka še vedno stik s temeljem. Zidake lahko z izolacijo
potisnemo čez temelj in tako pridobimo dodatno kvadraturo v prostoru.
Vogalne zidake najprej preverimo po višini. Za izhodišče vzamemo najvišjega in na to
višino popravimo še vse ostale. Prečno in vzdolžno ravnino preverimo z libelo. Za
izravnavanje zidakov uporabimo lesene zagozde, s katerimi po potrebi privzdignemo
zidak. Za lažje in hitrejše zidanje med vogalniki napnemo vrvico, v vogalu pa izrežemo
utor do višine reber. Zelo pomembno je, da je prva vrsta čim bolj ravna, le tako je zidanje
naprej lažje in hitrejše. Hkrati z zunanjimi zidaki, nastavljamo tudi nosilne predelne stene.
Na stiku nosilne predelne stene in zunanjega zidu, notranjo steno zunanjega zidaka
Slika 2.19: Polaganje vogalnikov, vir: (Isospan Slovenija, 2012)
Slika 2.21: : Polaganje, toleranca je manj kot 1cm, vir: (Isospan Slovenija, 2012)
Slika 2.20: 15: Polaganje, toleranca je
večja od 1 cm, vir: (Isospan Slovenija, 2012)
Projektna naloga Stran 30
izrežemo. Betonsko jedro zunanjega in
notranjega zidaka se tako zlije (sl. 2.22). Seveda
je potrebno tudi armiranje. Praviloma so na vseh
takih spojih izvedene vertikalne vezi. Med
nastavljanjem naslednjih vrst ne smemo pozabiti
na sprotno vgrajevanje horizontalne armature.
Drugo vrsto začnemo polagati v istem vogalu, le da vogalni zidak obrnemo v drugo smer.
S tem dobimo horizontalni zamik zidakov (sl. 2.23).
Nastavljene prve štiri vrste zalijemo z betonom (sl. 2.24). Med zalivanjem, v že zaliti del,
takoj vstavljamo vertikalno armaturo. Beton zbijemo s štokanjem z vertikalno armaturo in
še z vibratorjem s 3,5 centimetrsko iglo. Zalivamo vedno le do polovice zadnje vrste, tako
da delavni stik ostane na polovici zidaka (sl. 2.25). Po zalitju prvih štirih vrst in vstavljeni
vertikalni armaturi, začnemo nastavljati naslednje štiri vrste. Postopek se ponovi. (Isospan
Slovenija, 2012)
Slika 2.22: Združevanja notranjih in zunanjih sten, vir: (Isospan Slovenija, 2012)
Slika 2.23: Polaganje druge vrste, vir: (Isospan Slovenija, 2012)
Slika 2.24: Zalivanje z betonom, vir: (Isospan Slovenija, 2012)
Slika 2.25: Zalite 4 vrste, vir: (Isospan Slovenija, 2012)
Projektna naloga Stran 31
Tehnične karakteristike izdelka
Pomembno je povedati, da smo za naš problem izbrali zidake brez vgrajene izolacije TW
30 in smo nato izolacijo dodali sami. Problem bi lahko reševali tudi z zidaki, ki že imajo
vgrajeno dodatno izolacijo.
Tabela 2.14: Karakteristike TW 30 vmesni, vir: (Cenik podjetja Isospan,marec 2012, 2012)
Tabela 2.15: Karakteristike TW 30 vogalni, vir: (Cenik podjetja Isospan,marec 2012, 2012)
Tabela 2.16: Karakteristike NOVOLIT EPS F, vir: (Cenik podjetja Novolit,marec 2012)
LASTNOSTI TW 30 vmesni
Dimenzije zidaka (cm) 125 x 30 x 25
Debelina zidu (cm) 30
Tlačna trdnost (N/mm2) Odvisna od betona
Masa (kg) 30
λ-vrednost (W/mK) 0,10
U-vrednost brez fasade (W/m2K) 0,77
Poraba opeke (kom/m2) 3,20
Poraba opeke (kom/m3) 10,67
Poraba betona (l/ m2) 153
Dimenzije odprtine (mm) 200 x 200
LASTNOSTI TW 30 vogalni
Dimenzije zidaka (cm) 105 x 30 x 25
Debelina zidu (cm) 30
λ-vrednost (W/mK) 0,10
Poraba vogalnikov (kom/m) 4
Dimenzije odprtine (mm) 200 x 200
LASTNOSTI NOVOLIT EPS F
Debelina (cm) 10
λ-vrednost (W/mK) 0,039
R-vrednost brez fasade (m2K/W) 2,55
Količina na enoto pakiranja (m2) 2,65
Slika 2.26: Isospan TW 30
vmesni, vir: (Isospan Slovenija,
2012)
Slika 2.27: Isospan TW 30 vogalni,
vir: (Isospan Slovenija, 2012)
Slika 2.28: Izolacija NOVOLIT EPS F, vir: (Isospan Slovenija, 2012)
Projektna naloga Stran 32
Stroški gradnje
Tabela 2.17: Stroški gradnje z lesobetonom, marec 2012
MATERIAL KOLIČINA ENOTA CENA
€/enoto Skupaj €
Isospan
TW-30
15 m2 45,51 682,65
Vogalniki
TW-30
6,3 m2 45,51 286,71
Izolacija
(10 cm)
15 m2 6,9 103,50
Beton
C25/30
2,295 m3 74,14 170,15
DELO KOLIČINA ure/m3
€/uro Skupaj €
Kv 4,5 0,8 12 43,2
CENA ZIDU
Skupaj € 1286,21
€/m3 285,82
€/m2 85,75
€/m´ 257,24
Cena ISOSPAN TW 30: (Cenik podjetja Isospan,marec 2012, 2012)
Cena izolacije: (Cenik podjetja Novolit,marec 2012)
Cena betona: (Cenik podjetja Granit,DE Betonarna,marec 2012)
Projektna naloga Stran 33
3 Stroškovna primerjava izbranih materialov
Povzeli bomo cene vseh uporabljenih materialov in jih primerjali v tabeli stroškov.
Potrebno je omeniti, katere stroške smo pri grajenju upoštevali in katerih, ki kljub temu
nastajajo, nismo. To je prikazano v sledeči tabeli.
Tabela 3.1: Vsebina stroškov
UPOŠTEVANI STROŠKI NEUPOŠTEVANI STROŠKI
Osnovni gradbeni material Armatura
Vezivo
Beton
Toplotna izolacija
Transport
Delo
Toplotna izolacija in osnovni gradbeni material: tržna cena obeh materialov, do
gradbišča (franko gradbišče)
Beton: cena betona do gradbišča (franko gradbišče).
Vezivo: vključene so cene lepil in malt, ter vseh komponent za sestavo malte, razen vode.
Transport: Zaradi poenostavitve problema smo predpostavili da, stroške transporta krije
dobavitelj, to pomeni da cene materiala veljajo do gradbišča (franko gradbišče).
Delo: pri izračunu stroškov dela smo upoštevali urno postavko kvalificiranega delavca in
koliko časa porabi kvalificiran delavec, da naredi m3 zidu. Podatke smo pridobili po
normativih in od proizvajalcev.
Armatura: zaradi poenostavitve problema, stroška armature ne bomo upoštevali saj je
odvisen od projektantovega izračuna.
Vse cene so vzete iz uradnih cenikov proizvajalcev,ki so veljale marca 2012.
Projektna naloga Stran 34
3.1 Primerjava stroškov gradnje z različnimi materiali
Tabela 3.2: Končna primerjava stroškov, marec 2012
MATERIAL
PROIZVAJALEC
CENA ZIDA
Skupaj € €/m3 €/m
2 €/m´
Modularna opeka Goriške opekarne 632,75 140,61 42,18 126,55
Porotherm opeka Wienrberger 848,88 188,64 56,59 169,78
Porobetom Ytong 836,13 185,81 55,74 167,23
Lesobeton Isospan 1286,82 285,82 85,75 257,24
Tabela 3.3:Zbirna tabela stroškov, po posameznih postavkah, marec 2012
Modularna opeka Porotherm opeka Porobetom Lesobeton
Cena % Cene Cena % Cene Cena % Cene Cena % Cene
Zidaki 223,02 35,22 536,63 63,22 454,05 54,30 682,65 53,07
Vogalniki 36 5,69 57,84 6,80 174 20,81 286,71 22,29
Izolacija 103,5 16,35 62,1 7,32 62,1 7,43 103,5 8,05
Vezivo 35,95 5,68 91,5 10,78 25,2 3,01 0 0
Beton 19,57 3,09 14,41 1,70 11,34 1,36 170,15 13,23
Delo 215,1 33,97 86,4 10,18 109,44 13,09 43,2 3,36
Skupaj 632,75 100 848,88 100 836,13 100 1286,82 100
CENA ZIDU
Skupaj € 632,75 848,88 836,13 1286,82
€/m3 140,61 188,64 185,81 285,82
€/m2 42,18 56,59 55,74 85,75
€/m´ 126,55 169,78 167,23 257,24
Komentar: V zgoraj prikazanih tabelah vidimo kako so stroški materiala oz. gradnje
porazdeljeni med posamezne postavke. Opazimo lahko veliko odstopanje pri ceni
lesobetonskih zidakov, ki približno za 20% dražji od drugega najdražjega materiala.
Največji delež stroškov pri gradnji nosijo zidaki iz Porotherm opeke in sicer 63,22%. Iz
Projektna naloga Stran 35
postavke vogalniki lahko ugotovimo, da imajo vogalniki večji delež okoli 20% v ceni
materialov, ki bazirajo na betonu (Lesobeton in Porobeton). Med tem ko je delež
vogalnikov pri opečnih izdelkih okoli 6%. Zaradi večje poroznosti in posledično boljše
izolativnosti je debelina in strošek izolacija manjši pri Porobetonu in Porothermu. Postavka
vezivo je zanimiva saj pri vsaki izvedbi uporabljamo različno vrsto veziva ali pa ga sploh
ne uporabljamo. Ugotovimo lahko, da je strošek največji pri Porotherm opeki kjer
uporabljamo lepilo za suho gradnjo, pri izvedbi z tem materialom je delež stroškov, ki ga
zavzame vezivo tudi največji. Beton je velik strošek pri gradnji z Lesobetonskimi zidaki,
kar je posledica tega, da so zidaki votli in tehnologija grajenja zahteva da jih napolnimo z
betonom, medtem ko smo beton pri ostalih izvedbah potrebovali le ta AB vezi. Ugotovili
smo tudi, da stroški dela pri modularni opeki nosijo velik del skupnih stroškov, to je
posledica mokre izvedbe gradnje, ki je v primerjavi z ostalimi izvedbami zelo zamudna.
Zelo majhen je strošek dela pri lesobetonskih zidakih, saj so zelo veliki in je za postavitev
zidu potrebno zelo malo časa. Končna ugotovitev je, da se kljub velikim stroškom dela in
zamudni gradnji, izvedba z modularno opeko stroškovno najbolj izplača. Pri okoli 25%
znižanju stroškov, bi mu lahko konkuriral Porobeton, to bi bilo možno narediti če bi znižali
ceno vogalnikov in dela.
Projektna naloga Stran 36
4 ZAKLJUČEK
Gledano iz ekonomske perspektive, lahko sklepamo, da je za naš problem najprimernejši
material modularna opeka. Razlog je predvsem v ceni izolacijskih materialov na tržišču,
saj so cenovno zelo ugodni, kar pomeni, da je bolj smiselna debelejša izolacija, kot pa
dobro izolativen osnovni gradbeni material. Seveda pa se je treba zavedati, da ni vsem
investitorjem pri izbiri gradbenega materiala, pomembna le ekonomska postavka. Ne
smemo pozabiti, da je zelo pomembna tudi ekološka vrednost gradbenega materiala, kar
pripomore k trajnostnemu razvoju. Ugotovili smo, da izbira najbolj ekološkega materiala
pripomore k višji ceni. Trenutno so ti materiali predragi za večino investitorjev, še posebej
za investitorje, ki gradijo individualne objekte. Ne smemo pa zanemariti časa grajenja, ki je
prav tako zelo pomemben faktor pri gradnji objektov. Po opisanih tehnologijah smo
ugotovili, da gradnja z modularno opeko sicer ni zahtevna, vendar so v primerjavi z njo,
ostali materiali še enostavnejši za uporabo. Prednost jim daje predvsem suh način gradnje,
delno tudi oblikovanje (rezanje) samih zidakov ter njihovo razmerje med velikostjo in težo.
Izbira gradbenega materiala je odvisna od vsakega posameznika oz. investitorja ter
njegovih finančnih sposobnosti in želja. Čeprav se večina investitorjev primarno orientira
na cenovno postavko materiala, je potrebno povedati, da so tukaj še druge pomembne
postavke, katerim po navadi posvečamo premalo pozornosti.
Projektna naloga Stran 37
5 SEZNAM SLIK
Slika 1.1:Koliba okroglega tlorisa s stožčasto streho, vir: (Marinko, 1997) .........................3
Slika 1.2:Tipična hiša sestavljena iz manjših kamnov, vir: (Marinko, 1997) .......................4
Slika 1.3: Palmovo deblo v vogalu konstrukcije, vir: (Marinko, 1997)................................5
Slika 1.4: Strešna konstrukcija iz palmovih debel, vir: (Marinko, 1997) .............................5
Slika 1.5: Medsebojni vplivi vrednosti pri izbiri gradiva; vir: (Kresal, 2000) ......................6
Slika 2.1: Hoffmanova krožna peč, vir: (Kresal, 2000) ..................................................... 12
Slika 2.2: Modularni blok, vir: (Kresal, 2000) .................................................................. 13
Slika 2.3: Modularna opeka MB 29-19, vir: (Goriške opekarne) ....................................... 14
Slika 2.4: Vogalni element VE 29, vir: (Goriške opekarne) .............................................. 15
Slika 2.5: Izolacija NOVOLIT EPS F, vir: (Cenik podjetja Novolit,marec 2012) .............. 15
Slika 2.6: Priprava hidroizolacije, vir: (Wienerberger) ...................................................... 18
Slika 2.7: Zidanje prve vrste, vir: (Wienerberger) ............................................................. 18
Slika 2.8: Priprava porotherm opeke , vir: (Wienerberger) ................................................ 19
Slika 2.9: Priprava lepila DRIFIX.extra, vir: (Wienerberger) ............................................ 19
Slika 2.10: Porotherm profi 30, vir: (Wienerberger) ......................................................... 20
Slika 2.11: Dryfix vogalnik; vir: (Porotherm profi, 2012) ................................................. 20
Slika 2.12: Izolacija NOVOLIT EPS F, vir: (Cenik podjetja Novolit,marec 2012) ............ 21
Slika 2.13: Zidanje prve vrste, vir: (YTONG) .................................................................. 23
Slika 2.14: Izdelava horizontalnih stičnih vezi, vir: (YTONG) ......................................... 24
Slika 2.15: Tankoslojna lepilna malta , vir: (YTONG)...................................................... 24
Slika 2.16: Ytong ZB 30/ 2,vir: (YTONG) ....................................................................... 25
Slika 2.17: Ytong PZB 30, vir: (YTONG) ........................................................................ 25
Slika 2.18: Izolacija NOVOLIT EPS F, vir: (YTONG) .................................................... 26
Slika 2.19: Polaganje vogalnikov, vir: (Isospan Slovenija, 2012) ...................................... 29
Slika 2.20: 15: Polaganje, toleranca je večja od 1 cm, vir: (Isospan Slovenija, 2012) ........ 29
Slika 2.21: : Polaganje, toleranca je manj kot 1cm, vir: (Isospan Slovenija, 2012) ............ 29
Slika 2.22: Združevanja notranjih in zunanjih sten, vir: (Isospan Slovenija, 2012) ............ 30
Slika 2.23: Polaganje druge vrste, vir: (Isospan Slovenija, 2012) ...................................... 30
Slika 2.24: Zalivanje z betonom, vir: (Isospan Slovenija, 2012) ....................................... 30
Slika 2.25: Zalite 4 vrste, vir: (Isospan Slovenija, 2012) ................................................... 30
Slika 2.26: Isospan TW 30 vmesni, vir: (Isospan Slovenija, 2012) ................................... 31
Projektna naloga Stran 38
Slika 2.27: Isospan TW 30 vogalni, vir: (Isospan Slovenija, 2012) ................................... 31
Slika 2.28: Izolacija NOVOLIT EPS F, vir: (Isospan Slovenija, 2012) ............................. 31
Projektna naloga Stran 39
6 SEZNAM TABEL
Tabela 1.1: Vsebina stroškov .............................................................................................9
Tabela 2.1: Karakteristike MB 29-19, vir: (Goriške opekarne) ......................................... 14
Tabela 2.2: Karakteristike VE 29, vir (Goriške opekarne) ................................................ 15
Tabela 2.3: Karakteristike NOVOLIT EPS F, vir : (Cenik podjetja Novolit,marec 2012) . 15
Tabela 2.4: Stroški gradnje z modularno opeko, marec 2012 ............................................ 16
Tabela 2.5: Cena zmešane malte ...................................................................................... 17
Tabela 2.6: Karakteristike Porotherm profi 30, vir: (Wienerberger) .................................. 20
Tabela 2.7: Karakteristike Dryfix vogalnika 30, vir: (Wienerberger) ................................ 20
Tabela 2.8: Karakteristike NOVOLIT EPS F, vir: (Cenik podjetja Novolit,marec 2012) .. 21
Tabela 2.9: Strošek gradnje z Porotherm opeko, marec 2012 ............................................ 21
Tabela 2.10: Karakteristike ZB 30/20, vir: (YTONG) ...................................................... 25
Tabela 2.11: Karakteristike PZB 30, vir: (YTONG) ......................................................... 25
Tabela 2.12: Karakteristike NOVOLIT EPS F, vir: (Cenik podjetja Novolit,marec 2012). 26
Tabela 2.13: Stroški gradnje z porobetonom, marec 2012 ................................................. 26
Tabela 2.14: Karakteristike TW 30 vmesni, vir: (Cenik podjetja Isospan,marec 2012, 2012)
........................................................................................................................................ 31
Tabela 2.15: Karakteristike TW 30 vogalni, vir: (Cenik podjetja Isospan,marec 2012,
2012) ............................................................................................................................... 31
Tabela 2.16: Karakteristike NOVOLIT EPS F, vir: (Cenik podjetja Novolit,marec 2012). 31
Tabela 2.17: Stroški gradnje z lesobetonom, marec 2012.................................................. 32
Tabela 3.1: Vsebina stroškov ........................................................................................... 33
Tabela 3.2: Končna primerjava stroškov, marec 2012....................................................... 34
Tabela 3.3:Zbirna tabela stroškov, po posameznih postavkah, marec 2012 ....................... 34
Projektna naloga Stran 40
7 SEZNAM ENAČB
Enačba 1.1: Prehod toplote .................................................................................................8
Enačba 1.2: Toplotna upornost gr. Konstrukcije .................................................................8
Enačba 1.3: Upor prevodu toplote ......................................................................................8
Projektna naloga Stran 41
8 VIRI IN LITERATURA
Cenik podjetja Goriške opekarne,marec 2012. (brez datuma). www.go-opekarne.si.
Prevzeto 17. Marec 2012 iz http://www.go-
opekarne.si/mma_bin.php?id=2012031514504031
Cenik podjetja Granit,DE Betonarna,marec 2012. (brez datuma). www.granit.si. Prevzeto
17. Marec 2012 iz http://www.granit.si/images/stories/Ceniki/cenikBetonov.pdf
Cenik podjetja Isospan,marec 2012. (27. Marec 2012). ISOSPAN-cenik. Maribor.
Cenik podjetja Novolit,marec 2012. (brez datuma). www.novolit.si. Prevzeto 17. Marec
2012 iz
http://issuu.com/novolit/docs/www.novolit.si?mode=embed&layout=http%3A%2F%2Fski
n.issuu.com%2Fv%2Flight%2Flayout.xml&showFlipBtn=true
Cenik podjetja Wienerberger,marec 2012. (brez datuma). www.wienerberger.si. Prevzeto
18. Marec 2012 iz http://www.wienerberger.si/deklaracije-izjave/download-literatura-cenik
Cenik podjetja YTONG,marec 2012. (brez datuma). www.ytong.si. Prevzeto 21. Marec
2012 iz http://www.ytong.si/si/docs/Cenik_izdelkov_Ytong_2012.pdf
Goriške opekarne. (brez datuma). www.go-opekarne.si. Prevzeto 15. Marec 2012 iz
http://www.go-
opekarne.si/index.php?vie=ctl&strId=l2_slo&id=2006031513162539&mIOpen=2
Granit, DE Kamnolom. (brez datuma). www.granit.si. Prevzeto 17. Marec 2012 iz
http://www.granit.si/images/stories/Ceniki/kamnolomPoljcane.pdf
Isospan Slovenija. (28. Marec 2012). Navodila za vgradnjo.
Isospan. (brez datuma). www.isospan.eu. Prevzeto 22. Marec 2012 iz www.isospan.eu
Kresal, J. (2000). Gradiva v arhitekturi. Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo.
Marinko, J. (1997). Antična arhitektura. Ljubljana: Družina.
Projektna naloga Stran 42
Merkur. (brez datuma). www.Merkur.si. Prevzeto 17. Marec 2012 iz
www.Merkur.si/gradnja: http://www.merkur.si/gradnja/osnovni-gradbeni-izdelki-in-
les/gradbene-surovine/hidravlicno-vezivo-salonit-maltit-25-kg-56-vrec-paleta.html
Porotherm profi. (31. Marec 2012). DRIFIX.extra-katalog.
Sluga, A. (2011). Gradnja stanovanjskega objekta s sistemoma Ytong in Porotherm Drifix.
Maribor: Diplomsko delo.
Wienerberger. (brez datuma). www.wienerberger.si. Prevzeto 18. Marec 2012 iz
http://www.wienerberger.si/zidovje: http://www.wienerberger.si/zidovje/tehni%C4%8Dne-
informacije/navodila-za-gradnjo/porotherm-dryfix-sistem
YTONG. (brez datuma). www.ytong.si. Prevzeto 19. Marec 2012 iz http://www.ytong.si
Žitko, M. (2009). Gradnja z naravnimi materiali. Idrija: samozaložnik.