OSEU '8 Septemvri"

Tema:Razvoj na mali i sredni pretprijatija i

pretpriemni[tvo vo Republika Makedonija

Mentor: Izrabotile:

Aleksandra Bla`evska Dimitrieski DejanMi[evski Vladimir

Tomoski Aleksandar Antovska Simona Savevska Katerina Avramovska Elena

Aktuelnosta na pra[aweto za razvojot na malite i srednite pretprijatija

Vo erata na industrijalizacijata (vo ramkite na prethodniot sistem na Makedonija kako del od porane[na Jugoslavija) najva`no pra[awe be[e razvojot na industriskata dejnostSega, vo erata na postindustriskoto (informati~koto) op[testvo, edno od najaktuelnite pra[awa e razvojot na malite i srednite pretprijatija.

Faktori:– Razvojot na informati~kata tehnika i tehnologija– Razvoj na drugi tehnologii (telekomunikacii, transportni

sredstva, bioin`enering i genetski in`enering i tn.)– Globalizacijata

Pri~ini:– Namaluvawe na tro[ocite po obem (po edinica proizvodstvo)

potreba od decentralizacija, dekoncentracija i specijalizacija (a ne masovnost)

– Namaluvawe na transakcionite tro[oci potreba od fleksibilnost, adaptibilnost i disperzija

Karakteristiki na malite i srednite pretprijatija

Zakonot na ekonomija na obemot (opa\awe na tro[ocite so porast na obemot na produkcijata) gubi na zna~ewe so razvojot na informati~-kata tehnologija MSP se samostojni pazarni subjekti, izlo`eni na konkurencija koja gi prinuduva da bidat otvoreni za prifa}awe novi idei ili novi p/di i uslugi, novi tehnologii, nov na~in na distribucija, rizik, lukrativnost

Najbitni karakteristiki na MSP se:– Specijalizacija izrabotka na tesen (mal) segment ili faza od

nekoj vid kompleksno proizvodstvo (preku kooperacija so golemi firmi)

– Inovativnost sozdavawe (po)visoka dodadena vrednost po edinica proizvodstvo

– Racionalnost potro[uva~ka na pomalku resursi po edinica p/vo

– Adaptibilnost prilagoduvawe kon novi vidovi resursi, novi izvori na energija, nova organizacija na raboteweto i tn.

– Fleksibilnost i mobilnost spremnost kon promena i selewe od edna dejnost vo druga; od edna lokacija na druga; ili propa\awe i novo ra\awe

– Trudointenzivnost apsorbirawe na rabotnata sila preku samovrabotuvawe

Vidovi mali i sredni pretprijatija Se sretnuvaat tri tipa MSP:

– Tradicionalni MSP– Subkontraktorski (ili kooperantski) MSP– Sovremen tip MSP

Tradicionalnite MSP se koncentriraat vo zanaet~istvoto, trgovi-jata, ugostitelstvoto i sl.; Naj~esto imaat mal broj vraboteni, prete`no od edno semejstvo (firma od semeen tip); ne se mnogu inovativno-naso~eni i imaat tendencija kon dolgotrajnost

Koperantskite MSP se subjekti povrzani so relativno trajni dogovori za sorabotka so (po)golemi subjekti i obavuvaat delovi od tnr. “vrednosen lanec” na aktivnosti na kompleksnite firmi; ^esto nastanuvaat so odvojuvawe na delovi od golemi firmi (spin-offs)

Sovremeniot tip MSP naj~esto se visokoinovativni firmi od oblasta na visokata tehnologija (kompjuteri, informatika i tn.); pretpostavuvaat golemo znaewe, kapitalointenzivnost i visok rizik, kako i visoka profitabilnost; naj~esto se vo uslu`nite dejnosti.

Razvoj na MSP vo svetot

Vo visokorazvienite pazarni ekonomii sektorot na MSP ima mnogu zna~ajno mesto vo celokupnata ekonomija:– Opfa}a i do 90% od vkupniot broj delovni subjekti;– Vrabotuva do 70% od vkupniot broj vraboteni;– Sozdava nad 50% od BDP;

Razvojot na MSP se pottiknuva i poddr`uva [to pretstavuva poseb-no biten del od ekonomskata politika; merki za pottiknuvawe na razvojot na MSP se:– Konsalting i ovozmo`uvawe pristap do pazarni i drugi

informacii;– Ovozmo`uvawe lokacioni pogodnosti;– Organiziran nastap za izvoz i izvozna promocija;

Vo nekoi zemji golem uspeh imaat tnr. inkubatori na MSP Razvojot na MSP pretstavuva klu~en del od reformata i transfor-

macijata vo post-socijalisti~kite zemji, bidej}i naj~esto se raboti za po~nuvawe od nula (vo socijalizmot MSP nebea re~isi ni poznati

Nekoi zemji vo tranzicija imaat solidni uspesi vo razvojot na

Razvojni karakteristiki i perspektivi na maliot biznis vo Republika Makedonija

I vo Makedonija vo periodot na socijalisti~koto ureduvawe raz-vojot na MSP bil sosema zapostaven; samo do 10% od rabotnicite rabotele vo firmi so do 100 vraboteni;

Vo periodot na tranzicijata (po ’90-ta g.) doa\a do golem porast na brojot na MSP, i toa po dve osnovi:– Privatizacija– Origineren metod na razvoj na MSP

1998 godina formirana e posebna Agencija za pottiknuvawe za raz-vojot na MSP (NEPA), koja imala i svoi regionalni centri po oddelni op[tini, kako i pove}e drugi centri za razvoj na MSP

Golemi sredstva od donatori bile naso~uvani kon razvojot na MSP i kon obuka za pretpriemni[tvo, delovno planirawe i sl.

Rezultatite se, sepak, pod o~ekuvawata Vo 2004 g. se formira nova Agencija za pottiknuvawe na razvojot

na MSP i na pretpriemni[tvoto Politikata se koncipira soglasno Evropskata povelba za MSP

Razvojot na malite i srednite pretprijatija i pretpriemni[tvoto vo R.Makedonija vo postreformskiot

period

Otvoreniot process na tranzicija vo R.M. pretstavuva dlaboki radikalni promeni vo site segmenti na politi~kiot i ekonomskiot sistem. Na ekonomski plan klu~ot na reformite se sublimira niz evidentniot napor za soodvetni~ko prestruktuirawe. Odnosno privatizacija, prosleden istovremeno i so t.n. paralelni reformi- izgradba na moderen dano~en sistem, demonopolizacija na pazarnata struktura, liberizacija na nadvore[no- trgovska razmena, sanacija na bankite i.t.n.

Procesot na privatizacija na stopanstvoto na R.M. zapo~na u[te vo po~etokot na 1990 god. so primena na zakonot za op[testveniot kapital. Toga[niot model na sopstveni~ko prestruktuirawe bazzirawe vrz t.n. interni akcii. Modelot br[e primenet vo golem broj na makedonski pretprijatija- negde okolu 450. Me\utoa, paralelno so ovoj proces te~e[e i eden vid na spontana privatizacija koja se ogleda[e niz brzoto formirawe na golem broj na mali i sredni pretprijatija vo privatna sopstvenost.

Malite i srednite pretprijatija vo R.Makedonija, kako poim ne se mnogu jasno definirani. Tie razli~no se klasificiraat vo zakonot za smetkovodstvo i vo zakonot za transformacija na pretprijatijata so op[testven kapital. Spored zakonot za smetkovodstvo, postojat samo malii golemi pretprijatija. Malite pretprijatija se onie koi vrabotuvaat pomalku od 250 vraboteni. Spored zakonot za transformacija na pretprijatijata so op[testven kapital, pretprijatija se klasificiraat vo opredelena golemina dokolku zadovoluvaat dva od navedenite kriteriumi za oddelnata golemini (tabela 1).

Prakti~no za nepolni 3 god. vo stopanstvo na R.Makedonia se formiraa pove]e od 50 000 mali i sredni pretprijatija (tabela 1) [to, vo sekoj slu~aj, pretstavuva impozantna dinamika. Dobli`uvaj]i se do krajot na posledna decenija od 20 vek, brojot na vkupnite registrirani pretprijatija vo R.Makedonija porasna nad 100 000.

Procesot na formirawe na mali i sredni pretprijatija poprimi osobena dinamika vo prvata polovina na 1993 godina, koga samo vo

mesecite mart i april bea formirani 6226 novi, prete`no mali privatni pretprijatija. O~igledno e deka dinamikata na vlez na novi pretprijatija na pazarot vo R.Makedonija postepeno se namaluva po po~etniot bum. Toa zboruva za prisutnoto zasituvawe na pazarot. Povtorno se zgolemuva tempoto vo 1997 godina,[to mo`e d ase dovede vo vrska so stopiraweto na embargoto od strana na Republika Grcija, kako i namaluvawe na blokadite kon Sojuzna Republika Jugoslavija po Dejtonskiot dogovor. Vo 1998 godina prose~niot mese~en porast se prepolovuva vo odnos na 1997 godina i mo`e da se o~ekuva deka tolkava ]e bide dinamikata vo narednite godini, bidej]i taa verojatno e ve]e stabilizirana po prvite, neprirodni prirasti.

Klasifikacija na pretprijatija spored goleminata

Pretprijatie Broj na vraboteni Godi[en vkupen prihod (DM)

Vkupnat avrednost na delovnata aktiva

(DM)GOLEMI Nad 250 Nad 40001

prose~ni mese~ni plati

Nad 30001 prose~ni mese~ni plati

SREDNI Me\u 50 i 250 Me\u 8001 i 40000

prose~ni mese~ni plati

Me\u 6001 i 30000prose~ni mese~ni

plati

MALI Do 50 Do 8000 prose~ni

mese~ni plati

Do 6000 prose~ni mese~ni plati

Tabela br. 1

Broj na pretprijatija vo stopanstvoto na R.Makedonija

Sostojba na den Broj na pretprijatija Prose~na mese~na dinamika na formirawe na

novi pretprijatija31.12.1990 7.234

67131.12.1991 15.280

1.82931.12.1992 37.232

1.75331.12.1993 58.268

90431.12.1994 69.113

86531.12.1995 79.497

86431.12.1996 89.866

1.06931.12.1997 102.696

50331.31.1998 108.726

65231.01.19997 109.378

Tabela 2

Vo R.Makedonija se u[te otsustvuvaat pokompleksni ispituvawa i soznanija za fenomenologijata za razvojot na malite i sredni pretprijatija i pretpriemni[tvoto.

Spored podatocite na zavodot za platen promet proizleguva deka samo edna tretina od ovie pretprijatija se aktivni. Pogolemiot broj od niv se mali po obem (spored nekoi istra`uvawa tie se i do 99% vo

poslednive godini). Od aspekt na dejnosta, najzastapena e trgovijata, so 55% u~estvo od site pretprijatija. Postoi i zna~itelen broj na zanaet~iski firmi i samovraboteni pretpriema~i: vo 19989 tie se 20.678 lica.

Vidovi delovni subjekti spored stopanski sektori

OblastBroj na pretprijatija

U~estvo vo vkupniot broj (%)

Industrija i rudarstvo 9927 9.08%Zemjodelstvo i ribarstvo 2887 2.64%{umarstvo 179 0.16%Vodostopanstvo 33 0.03%Grade`ni[tvo 4356 3.98%Sobra]aj i vrski 6508 5.95%Trgovija 59387 54.30%Ugostitelstvi i turizam 4500 4.11%Zanaet~istvo i li~ni uslugi 4980 4.55%Stanbeno-komunalni dejnosti 165 0.15%Finansisko-tehni~ki i drugi uslugi 5630 5.15%Obrazovanie, nauka i klultura 4517 4.13%Zdravstvo i socijalna kultura 1512 1.38%Organi na dr`avnata vlast, lokalna samouprava, politi~ki partii, op[estveni organizacii i zdru`enija

4797 4.39%

VKUPNO 109378 100%Tabela 3

Od maliot broj informacii [to postojat za malite i srednite pretprijatija i nivnoto funkcionirawe, gi izdvojuvame u[te i raspredelbata na pretprijatijata po broj na vraboteni. Posledni podatoci za taa raspredelba se dostapni za 1995 godina (Tabela 4 ). Vo statisti~kiot godi[nik za 1988 godina, ovie podatoci ve]e ne se prezentiraat.

Mnogu o~igledno e deka vo strukturata na pretpriajtieto dominiraat mikro pretprijatija, so pomalku od 6 vraboteni, [to ne mo`e da se smeta za povolna struktura od aspekt na nivnata golemina. Tie obi~no ne se onie pretprijatija [to imaat visok rast i koi, spored toa, povolno vlijaat na razvojot na ekonomijata op[to.

Raspredelba na pretprijatijata spored dejnost i spored broj na vraboteni od 1995

Broj na vraboteni

Vkupno pretprijatija

Industrija Trgovija Uslugi

1-6 26639 2785 15712 16147-15 739 144 326 3416-29 143 35 44 930-60 80 21 30 461-125 38 14 13 2126-250 14 9 2 1251-500 8 6 1 1501-1000 1 0 1 01001-2000 0 0 0 0Nad 2000 1 1 0 0Vkupno 27633 3015 16129 1665

Tabela 4

Od aspekt na regionalnata distribucija na pretprijatija, o~ekuvano, najmnogu pretprijatija se locirani vo Skopje. So novata teritorijalna podelba na dr`avata ima pove]e od 100 op[tini, a vo prodol`enie tabela 5, gi prezentirame op[tinite vo koi ima pove]e od 1000 pretprijatija.

Samo vo Skopje se formirani pove]e od edna tretina od site pretprijatija, a vo ovie 16 op[tini se nao\aat 80.45% od site delovni subjekti vo dr`avata.

Ona [to obi~no e zna~ajno koga se otslikuva sostojbata na sektorot na mali i sredni pretprijatija vo edna zemja e da se utvrdi kakvo e u~estvoto na izvozno-orientiranite, inovativnite i brzo raste~kite mali i sredni pretprijatija. Za `al, statistikata vo Makedonija vo toj odnos e mnogu siroma[na i vrz nea ne mo`e da se dade ocenka za ovie sostojbi. Zatoa, ]e gi spomneme samo istra`uvawata koi vo ovaa smisla se vr[eni za celiot region i spored koi mnogu malo e u~estvoto na vakviot vid na pretprijatija vo regionot voop[to, a verojatno i vo Republika Makedonija. Se smeta deka samo 5% od vkupnite MSP se onie koi imaat potencijal za brz rast, [to zna~i deka se vo mo`nost da voveduvaat inovacii vo svoeto rabotewe i da ja podobruvaat sopstvenata konkurentska pozicija na doma[niot, no i na me\unarodniot pazar.

Delovni subjekti po op[tini vo Republika Makedonija

Op[tina ( so nad 1000 pretprijatija)

Broja na pretprijatija

U~estvo vo vkupniot broj pretprijatija (%)

Skopje 40719 37.23%Bitola 7015 6.41%Kumanovo 5309 4.85%Prilep 4218 3.86%Ohrid 4190 3.83%Strumica 4022 3.68%Tetovo 3803 3.48%{tip 2911 2.66%Gostivar 2847 2.6%Kavadarci 2618 2.39%Struga 2142 1.96%Veles 1855 1.7%Ko~ani 1840 1.68%Ki~evo 1540 1.41%Radovi[ 1498 1.37%Gevgelija 1469 1.34%Vkupno vo site op[tini 109378

Tabela 5

Zasega otsustvuvaat pokompleksni ispituvawa i soznanija za fenomenologijata na malite i sredni pretprijatija i prepriemni[tvo. Sepak, vrz osnova na dostapnata statisti~ka dokumentacija, so golema doza na sigurnost mo`e da se izvedat slednive relevantni zaklu~oci:

Prvo, vonrednata dinamika na formirawe na mali i sredni pretprijatija vo uslovi na seu[te neizgraden i zaokru`en stopanski sistem, koga i duri negovite klu~ni elelmenti ne b ea prevedeni na pazarni uslovi na stopanisuvawe (kakov [to be[e slu~ajot vo prvata polovina na devedesettite godini), govori deka vo stopanstvoto na R.M. se prisutni pretpriemni~kiot duh i brojni pretpriemni~ki idei, koi, vo eden kus vremenski period, bea zaokru`eni vo delovni zafati, a del od niv i efektuirani vo profitabilni zdelki.

Vtoro, golem del od aktuelnite pretpriema~i vo stopanstvoto na R.M. svojata delovna aktivnost ja zapo~nale so relativno skromen sopstven po~eten kapital, ~esto potpomognat so pozajmici od rodnini ili prijateli vo gotovi pari, ili pak vo stoka na po~ek (stokoven kredit), a

mnogu poretko so mobilizirawe na dopolnitelen kapital od nekoja finansiska institucija.

Treto, podatocite potvrduvaat deka najgolem broj od delovnite subjekti vo R.M. duri 54,3%, ili vo masa 59.837 se locirani vo oblasta na trgovijata. Ne[to pove]e od 9%, ili vo masa 9.927 delovni subjekti funkcioniraat vo industrijata i rudarstvoto. Sledni na red se pretprijatijata od oblasta na sobra]ajot i vrskite, vo iznos od blizu 6%, ili 6508 pretprijatija, itn. Prete`na lociranost na novite mali i sredni pretprijatija vo trgovskata dejnost vo po~etnata faza na razvojot na pretpriemni[tvoto kaj nas e logi~na i mo`e da se objasni so istoriskiot fakt, verificiran i od iskustvoto na dene[nite vispoko razvieni zemji, deka tokmu vo trgovijata doa\a do akumulacija na prvi~en pari~en kapital, koj podocna se vlo`uva i vo proizvodni dejnosti, a i vo sektorot na t.n. moderni usugi. Ovaa tendencija donekade e zabele`liva i vo Makedonija, taka, samo za ilustracija ]e gi sporedime istra`uvawata od 1993 godina, spored koi u~estvoto na trgovskite pretprijatija iznesuva[e 67%, za ralika od januari 1999 godina, koga toj procent e namalen za re~isi 13%. Mislime deka dva drugi faktori vo na[ite specifi~ni uslovi posebno pridonesoa za brzo formirawe na pari~ni kapitali vo ovaa dejnost: prviot e vo sferata na makroekonomskata nestabilnost, odnosno viskata inflacija vo stopanstvoto, koja be[e prisutba vo po~etokot na devedesettite godini, koja [to na privatnite pretpriema~i im ovozmo`uva[e visoki zarobatuva~ki kako rezultat na razliki vo ceni za mnogu kus period. Od ovoj aspekt, trgovijata, koja ima pokus obrt na kapitalot, be[e poatraktivna, bidej]i rizikot od gubewe na vrednosta na parite e pomal. Stabilizacijata na stopanstvoto, koja vidlivo nastapi ve]e po 1993 godina, e edna od pri~inite na postepeno svrtuvawe na pretpriema~ite kon drugi netrgovski dejnosti. Vtoriot faktor mo`e da le`i i vo nedoizgradenosta na dano~niot sistem i neefikasnata dano~na administracija, so [to be[e ovozmo`ena dano~na revizija - izbegnuvawe na obvrskata za pla]awe na danok. I ovaa sostojba vo R.M. postepeno se doveduva vo red, taka [to mo`e da se o~ekuva deka vo idnina struktuiraweto na stopanskite aktivnosti vo dr`avata vo osnova ]e bide determinirano od zdravi ekonomski motive.

^etvrto, procesot na formirawe na novi MSP vo R.M. vo izminatiot period se vr[e[e glavno stihiski, spontano, a pretpriema~ite, prepu[teni sami na sebe, pri donesuvawe na investicionite odluki, izborot na dejnosta na stopanisuvawe, karakterot na uslugite [to gi vr[at, proizvodna programa i sl., redovno i isklu~ivo se potpiraa na pazarnite implusi i na momentnata sostojba vo koja tie funkcioniraa. Vo toa nema i ni[to ~udno, bidej]i takov spontan pat vo razvojot na maliot biznis i pretpriemni[tvo im e imanenten i na zemjite so razvieno pazarno stopanstvo. Ona kaj nas [to nedostasuva, a go ima vo ovie zemji e sekako, e kombinacijata na spontanitetot so osmisleni merki i instrumenti za promocija na razvojot na MSP i pretpriemni[tvoto.

Osnovite na takva podr[ka ve]e se formiraa i kaj nas, a toa e osobeno va`no vo vremeto koga treba da se slu~i postepeno naso~uvawe na privatniot capital od trgovijata kon drugite dejnosti na stopanisuvawe. Efektite od ovoj proces ]e bidat dragoceni za nas, zatoa [to ovozmo`uvaat isgradba na pretpriemni~ki ambient , so site prednosti [to gi nosi so sebe, no i ]e dejstvuvaat vo pravec na amortizacia na socijalno-politi~kite tenzii, koi nu`no ]e go sledat procesot na trnzicija na R.M.

Koristena literatura:Pretpriemni~ka ekonomijaInternet