d anti~kite filozofi Sokrat (5 vek pred n.e) prv go svrtel vnimanieto na filozofite, istaknuvajki go praviloto na `ivotot: zapoznaj se so samiot sebesi. Psihologijata ili naukata za du{ata kako i golem broj drugi nauki, bila del od filozofijata. Prvata kniga {to vo sebe go sodr`i poimot psihologija ja napi{al Aristotel u{te vo 4 vek p. n.e. Osnovni pra{awa, za koi se interisirale Aristotel i drugite gr~ki filozofi bile: {to e du{ata i od {to e sostavena. ajvlijatelnite sfa}awa od koi se izdvojuvaat tri generalni koncepcii za svesta(za odnosot me|u du{ata i teloto), {to gi dale: Demokrit, Platon i Aristotel.

Demokrit(od 460 do 371 p.n.e) se smeta za osnova~ na anti~kiot atomizam. Demokrit ja priznaval samo materijalnata supstanca (atomite). Teloto i du{ata na ~ovekot spored nego isto taka se sostaveni od atomi. Duri i ~esti~kite od koi se sostoi du{ata se sitni, mali no se materijalni. Demokritovoto sfa}awe deka site mentalni aktivnosti mo`at da se objasnat so mehanicisti~ki principi e od osobeno zna~ewe za podocne`nite zbidnuvawa vo psihologijata.

Spored Platon (427 -347 p.n.e) du{ata i teloto bitno se razlikuvaat me|u sebe.Postojat dva vida sveta:nematerijalen svet na idei (du{ata) koja e vo sostojba da go sfati idealniot svet i da ja nad`ivee smrtta na ~ovekovoto telo i materijalniot svet na predmeti (fizi~kiot svet).Ideite se ve~ni, nepromeneti i povistiniti od fizi~kiot svet. Du{ata, koja spa|a me|u ideite, kako takva e posovr{na od materijalnoto telo Platonovite razmisluvawa za psihi~kite funkcii se odrazuvaat niz podelbata na ~ovekovata du{a na delovi: nagonska, emocionalna i racionalna (smesteni vo abdomenot, gradite i glavata).

Spored nego, od onoj del koj kaj poedinecot }e preovladuva }e zavisi i negovoto mesto vo op{estvoto. Preovladuvaweto na oddelnite delovi na du{ata e osnova za individualnite razliki. Platon, postojano istaknuva deka racionalnoto soznanie e sva}awe na du{ata na bo`estveniot svet na idei, bidej}i samo toj svet e vistinit. Za nas zna~ajno e i negovoto tolkuvawe na ~uvstvata kako procesi na gubewe i povtorno vospostavuvawe na psihi~kata ramnote`a. Toj zboruva i za postoeweto na setilni drazbi koi ne dopiraat do pragot na svesta. Isto taka, Platon dal i opis na racionalniot, emocionalniot i setilniot tip na li~nosta.

Aristotel ( 384 do 323) e najgolemiot me|u anti~ite misliteli. Toj se smeta za tatko na pove}e nauki, pa i na psihologijata. Negovata kniga (traktat):"Za du{ata", e delo koe e celosno posveteno na psihologijata. Pove}eto psihi~ki aktivnosti na ~ovekot {to toj gi opi{al vo negoviot traktat za du{ata po mnogu elementi se prifatlivi i denes. Iako u~enik na Platon, toj gi otfrlil spekulativnite idei na svojot u~itel. Poznata e negovata izreka : "Platon navistina mi e prijatel, no vistinata mi e pogolema prijatelka".

Aristotel, bil nezadovolen od ogromniot ponor {to negoviot u~itel go postavil me|u du{ata i teloto, no i so mehanicizamot {to go predlo`il Demokrit za razbirawe na du{evniot `ivot na ~ovekot.

Za Aristotel du{ata e su{tinata na ~ovekovoto `ivo bitie i e najte{ko od se da se spoznae. Aristotel sakal da ja otkrie bliskata povrzanost pome|u du{evnoto i telesnoto, no i da uka`e na nivnite razliki. Razre{uvawe na ovoj problem, toj prona{ol vo funkciite {to gi vr{i `iviot organizam. Promenite tamu te~at vo pravec: mrtva materija - vegetativen `ivot - setilen `ivot - racionalen `ivot.

Mo`ebi zatoa toj razlikuva tri sloja vo du{evnosta: vegetativna du{a (biolo{kite procesi na rasteweto, hraneweto i razmno`uvaweto); `elbite i dvi`ewata ;i na krajot aktivniot um, ~ija funkcija e misleweto i ~ija forma ne e samo individualna tuku i op{to~ove~ka. Imeno, samo ~ovekot gi ima site tri du{i.

Vo psihologijata Aristotel e mo`ebi u{te pozna~aen po opisite i tolkuvawata {to gi dava na nekoi od psihi~kite pojavi. Pi{uva za osetite, percepciite, iluziite, misleweto, emociite, spieweto i sonovite, za samokontrolata. Od posebno e zna~ewe e negovata teorija na asocijacijata. Se}avaweto toj go tolkuval vrz osnova na asocijacijata na idei i otkril tri osnovni zakoni na asocijacijata; (po dopir, sli~nost, kontrast). Predmetite gi pametime bilo vrz osnova na dopir (vo vreme ili vo prostor), bilo vrz osnova na na sli~nost, bilo vrz osnova na razli~nost.

Aristotel e prethodnik na site sovremeni empiriski nauki. Za nas, od osobeno zna~ewe za podocne`niot razvoj na psihologijata e i negovoto sfa}awe deka dosledno soznanie e mo`no samo ako e u~eweto izvedeno od isustvoto. Edinstven nedostatok na Aristotel e toa {to centarot na du{evniot `ivot, go lokalizral vo srceto a ne vo glavata. Aristotel stanal povtorno aktuelen vo Evropa duri po 1100 god.(za vreme na renesansata).

Filosofijata po renensansata se razvila vo razli~ni pravci me|u koi najzna~ajni se racionalizamot i empirizamot. Me|u racionalistite po svoeto zna~ewe za psihologijata, posebno se izdvojuvaat : Rene Dekart (1596 - 1650) poznat francuski filozof, fizi~ar i matemati~ar; negoviot sovremenik Spinoza (1632 - 1677)holandski filozof; Lajbnic(1646-1716) germanski filosof i matemati~ar; Imanuel Kant (1724 - 1804) poznat germanski filozof, koj iako e racionalist zna~ajno se razlikuval od niv.

Me|u filosofite empiristi najgolem pridones za razvojot na psihologijata dale angliskite filosofi : Xon Lok ( 1632-1704 i Tomas Hobs (1588-1676).

Francuskiot filozof Rene Dekart kaj ~ovekot razlikuval telo i du{a. Nervite gi opi{al kako cevki niz koi {to te~e topol {pirtos. Toj posebno se zanimaval so senzornite i motornite funkcii na nervite. Preku nivniot odnos toj go izlo`il i odnosot pome|u nervnite procesi, mentalnite procesi i postapki. Za psihologijata od osobeno zna~ewe e Dekartovata analiza na emociite.Toj celokupniot emocionalen `ivot go sveduva na {est osnovni ~uvstva : na qubopitnost, qubov, omraza, `elba, radost i taga. Prirodata na ~uvstvata e dvo struka: fiziolo{ka i duhovna. Emociite, Dekart gi klasificiral vo grupata na intelektualni funkcii.

Za psihologijata e zna~ajno u~eweto na Spinoza(holandski filozof), koj e mnogu blizok na Aristotel. Imeno toj poznaval samo edna supstanca,koja istovremeno e materijalna i duhovna. Go iznel gledi{teto deka teloto i du{ata se edna edinstvena realnost. Vo soznajniot proces Spinoza prvenstvo mu go daval na razumot. ^ovekovite emocii i motivi spored nego se dlaboko iracionalni, ~esto deluvaat nesvesno. Interesno e i toa {to : Spinoza pi{uval za ~uvstvata na ambivalentost i za konfliktite pred Frojd, pa mo`ebi zatoa nekoi go smetaat za eden od prehodnicite na dinami~kata psihologija.

Vilhem Lajbnic (germanski filosof no i matemati~ar) e vtoriot pretstavnik na racionalizamot. Toj se smeta za eden od vtemeluva~ite na psihofizi~kiot paralizam, spored koj du{evnite i telesnite procesi i zbidnuvawa ne vlijaat edni vrz drugi, odonosno me|u teloto i du{ata nema edinstvo, interakcija. Teloto si se pokoruva na svoite sopstveni zakoni a toa se zakonite na mehanikata. Mentalniot `ivot poka`uva svoi zakonitosti, no tie nikoga{ ne se isprepletuvaat pome|u sebe.

Posebno e zna~ajno negovoto razlikuvawe na nivoata na svesnosta. Site do`ivuvawa se pove}e ili pomalku svesni ili nesvesni.Toj so svoite, za toa vreme sovremeni sfa}awe za aktivnosta i samoaktivnosta, vlijael ne samo vrz e{talt psihologijata tuku i vrz humunisti~kata psihologija.

Imanuel Kant e pretstavnik na germanskata klasi~na filozofija. Negovoto mesto vo istorijata na psihologijata, na izvesen na~in e dosta parodoksalno. Poznato e negovoto tvrdewe deka nema nade` subjektivnite zbidnuvawata vo mentalniot `ivot na ~ovekot, da stanat predmet na naukata. Me|utoa i pokraj negoviot skepticizam, Kantovoto delo ima zna~ajno vlijanie vrz razvojot na psihologijata. Poznat e stavot na Kant za toa deka ne e mo`no so deduktivni metodi da se poka`e realnosta na du{evnite zbidnuvawa.

Spored nego, site mentalni procesi, mo`at da se svedat na tri bitni podvidovi na mentalna aktivnost : soznavawe, sakawe i ~uvstuvawe. Edno mo`ebi od najzna~ajnite za psihologijata soznanie e negovoto istaknuvawe deka aktot i percepcijata se edinstven fenomen.

Svesta e taa {to izvr{uva opredeleni operacii organiziraj}i gi senzornite delovi vo edinstveno iskustvo. Sfa}aweto na prostorot i vremeto, kako osnovna ramka za razbirawe na percipiraweto, e vrodeno smetal Kant. Soznanieto e ograni~eno zaradi vrodenite, odnapred opredeleni setilni i umni formi na ~ovekot, odnosno kategorii koi se uslov za soznanieto. Se {to percipirame, toj smetal deka go smestuvame vo edna po{iroka ramka ~ii va`ni determinanti se vremeto i prostorot.

Kant bil i eden od prvite nau~nici koj zboruval za ~ovekovoto jas kako fenomen vo ~ovekovata svest. Ovoj poim podocna se sretnuva kaj psihoanaliti~arite, neopsihoanaliti~arite i humanisti~kite psiholozi.

Eden od najzna~ajnite filozofi na empirizmot pokraj Xon Lok,e angliskiot filozof Tomas Hobs. Tomas Hobs dal golem pridones za razvojot na psihologijata e povlekuvaweto razlika pome|u vrodenoto i steknatoto. Vrodeni potiknuva~i na ~ovekovoto odnesuvawe spored Hobs se : gladot, `edta i seksualnite implusi. Me|u najva`nite op{testveni potiknuva~i na odnesuvawe spored Hobs se : koristoqubivosta, odnosno li~nata korist, a stravot e centralno sredstvo za regulacija, koja gi spre~uva lu|eto do kraj da ne ja manifestiraat svojata sebi~na priroda

Xon Lok; od site filozofi od svoeto vreme, preku svojot empirizam izvr{il najgolemo vlijanie na razvojot na psihologijata kon krajot na 18 vek. Najpoznato e negovoto sfa}awe za ~ovekovata du{a kako tabula rasa ili prazen list hartija na koj se otslikuva ~ovekovoto iskustvo. Spored nego osnovni edinici na du{evnoto se ideite. Me|u niv razlikuval ednostavni i kompleksni idei. Elementarni idei se osetite i pretstavite i tie ne mo`at da se ras~lenuvaat.Koompleksnite idei pak se sostaveni od elementarnite idei. Izvor na ideite spored Xon Lok se refleksite i senzacite.

Razvoj na psihologijata vo ramkite na prirodnite naukiPrirodnite nauki prvi gi izgradile metodite na nabquduvawe, merewe i eksperiment no i prvi gi primenile i vo psihologijata. Osven metodite,ovie nauki i ovozmo`ile na psihologijata razli~ni sodr`inski soznanija i otkrile pove}e psiholo{ki zakonitosti. Nivnoto razvivawe ovozmo`ilo posredno razjasnuvawe na dotoga{ nepoznatite psiholo{ki fenomeni. Na primer, fiziologijata prva ja objasnila pojavata na budnosta vo vrska so motivacijata, emociite, vnimanieto .

Xon Miler (1801-1858) otkril pet vida nervi, odnosno senzorni organi, na koi odgovaraat osetite za (vid, sluh, dopir, miris i kus). Sekoj nerv bi trebalo spored Xon Miler da bide nositel na specifi~na energija. Ako ista drazba vlijae na razli~ni senzorni organi nastanuvaat razli~ni kvaliteti, no ako pak, razli~ni drazbi deluvaat na ist organ, nastanuvaat isti kvaliteti. Miler iniciral golem broj istra`uvawa koi go otkrile centrite na specifi~nite oseti vo ~ovekoviot mozok.

Kon krajot na 19 vek, presudno vlijanie vrz razvojot na op{tata psihologija imala teorijata na ^arls Darvin. Darvin ne pi{uval samo za fizi~kiot razvoj na ~ovekot, tuku za razvojot na psihi~kite funkcii. Vo negovoto najpoznato delo: "Potekloto na ~oveko", toj gi sporeduval du{evnite sposobnosti na ~ovekot i `ivotnite i pi{uval za ~ovekovite intelektualni sposobnosti. Vo ova delo toj gi postavil osnovite na komparativnata psihologija. Za psihologijata od osobeno zna~ajna negovata kniga:" Izrazuvaweto na ~uvstvata kaj ~ovekot i `ivotnite", kade go objasnuva potekloto i razvojot na emocionalnoto odnesuvawe i reagirawe.

Gi izlo`il i denes prifatlivite promeni vo izrazot na liceto pri silni emocii. Najgolemo vlijanie vrz Darvinizmot izvr{il so svoeto poimawe na prilagoduvaweto. Toj smetal deka `ivite su{testva so svoite reakcii se prilagoduvaat kon sredinata, so {to se odr`uvaat i vo borbata za opstanok. Darvin posebno se zanimaval i so objasnuvawe na mehanizmite koi doveduvaat do individualni razliki me|u lu|eto.

Od medicinskite granki, vrz razvojot na psihologijata najmnogu vlijaela psihijatrijata. Nekoi {koli, kako na primer psihoanalizata, neposredno poteknuva od psihijatrijata.19 vek se smeta za presvrtnica vo razvojot na psihologijata. Toa e period koga se izvr{eni prvite eksperimentalni istra`uvawa na psihologijata no koi seu{te se vr{ele vo ramkite na drugite, pred se na prirodnite nauki.

Psihofizikata i psihologijata Psihofizikata kako metod poteknala od fiziologijata. Taa sodr`inski nastujuvala da odgovori na pra{aweto za odnosot pome|u psihi~koto i fizi~koto ({to dotoga{ bilo filozofsko pra{awe). Vtemeluva~ite na psihofizikata Veber ( 1795-1878) i Fehner (1801-1887) se pripadnici na prirodnite nauki. Veber, bil profesor po anatomija i fiziologija na univerzitetot vo Lajpcig, koj posebno bil poznat po poznavaweto na senzorite organi. Toj prv go utvrduva odnosot pome|u malite, edvaj zabele`ivlite razliki (defirincijalnite pragovi) vo drazbite od osnovnite drazbi.

Mislel deka odnosot pome|u razlikata i osnovnata drazba se konstantni. Ovoj odnos e nare~en Veberov zakon koj e i prv kvantitiven zakon vo psihologijata Zna~ajno e negovoto soznanie deka senzornata osetlivost ne e ista za site delovi na teloto, kako i negovoto otkritie deka pome|u dve nadrazneti to~ki na ko`ata mora da postoi dovolna oddale~enost od (najmalku eden nenadraznet priemnik) za ispitanikot da oseti dva po intenzitet razli~ni oseti. Iako ne se potvrdeni site Veberovi otkritija, sepak zna~ajno e toa {to vo psihologijata e vovedena eksperimentalnata postapka kako traen beleg na nejziniot podocne`en razvoj.

Fehner, e isto taka profesor vo Lajpcig (fiziolog, fizi~ar, hemi~ar, filozof, esteti~ar), kogo nekoi istori~ari na psihologijata smetaat deka zaslu`il da bide nare~en tatko na psihologijata pred Vunt. Toj ima i najgolem pridones za razvojot na eksperimentalnata psihologija, a osobeno za eksperimentalnata estetika. Za Fehner psihofizikata bila nauka koja }e go objasni odnosot pome|u duhot i materijata voop{to. Zatoa, vo negovoto poznato delo: "Elementi na psihofizikata"(1860), psihofizikata toj ja osna~il kako egzaktna nauka za funkcionalnite odnosi ili odnosite na zavisnost me|u teloto i du{ata.

Toj vo praktikata se ograni~il na prou~uvawe na kvantitativnite odnosi pome|u drazbata i osetot. Poznati se i drugi negovi prou~uvawa, na primer :estetskite ~uvstva, komplimentrnite boi i drugo. Za sovremenata psihologija Fehner e pozna~aen po svoite psihofizi~ki metodi. Negovite metodi bile patokaz kako da se merat subjektivnite oseti i senzornite sposobnosti. Toj smetal deka neposredno mo`at da se merat samo drazbite, a ne i osetite.

Razvoj na psihologijata kako samostojna naukaVilhem Vunt ( 1832-1920) nare~en prv psiholog, tatko na psihologijata, predaval fiziologija, filozofija i psihologija na pove}e Univerziteti. Vo Lajpcig 1879 godina ja osnoval prvata psiholo{ka labarotorija vo svetot, koja nabrgu postanala sredi{te na svetskata psihologija, kade prestojuvale golem broj poznati psiholozi od site strani na svetot, koi po vra}aweto na svoite zemji i samite otvorile psiholo{ki labaratorii na univerzitetite. Vunt pred se se zanimaval so prou~uvawe na fiziolo{kata psihologija, prou~uvajki gi psiholo{kite problemi so fiziolo{ki metodi

Negoviot pridones za ponatamo{niot razvoj na psihologijata mo`e da se izvede od negovite osnovni postavki koi se odnesuvaat na slednoto : " psihologijata e vo osnova empiriska nauka i nejzin predmet e neposrednoto iskustvo; a osnoven metod za istra`uvawe na neposrednto iskustvo e introspekcijata. Osnovna zada~ata na taka zasnovanata psihologija e so primena na introspektivna postapka da gi utvrdi osnovnite psihi~ki elementi, a toa se krajnite osnovi na neposrednoto (osetite, pretstavite i osnovnite ~uvstva na prijatnost i neprijatnost

Osnovnite elementi so pomo{ na tvore~kata sinteza se povrzuvaat vo slo`ena metalna sostojba, koja so analiza mo`e da se razdeli na osnovnite elementi koi ja so~inuvaat. Vunt razvil pove}e postapki za istra`uvawe na asocijaciite. Toj ne go ispituval misleweto bidejki smetal deka toa ne e pristapno na introspekcijata. Vint prv se obidel da gi obedini vo edinstven nau~en sistem; eksperimentalnata, detskata psihologija, psihologijata na narodot i psihologijata na `ivotnite.

Vo negovata psiholo{ka laboratorija vo Lajpcig bile izvedeni golem broj psiholo{ki eksperimenti, odnosno, bile prou~uvani psihofizi~kite odnosi, osetite percepciite, pretstavite, vremeto na reakcija, asocijaciite, vnimanieto i drugi osnovni procesi. Pokraj Vunt kako vtemeluva~i na dene{nata psihologija se smetaat i Frensis Golton (1822-1911) vo Anglija; Viljam Xejms (1842-1910) i Katel (1860-1944) vo SAD.

Za razvojot na psihologijata od posebno zna~ewe se Goltonovite istra`uvawa. Pojavata na negovata kniga :" Istra`uvawe na sposobnostite kaj ~ovekot"(1883 godina), mnogu psiholozi ja smetaat za godina na zaosnovawe na psihologijata vo Anglija. Vo negovata laboratorija se izraboteni golem broj testovi za ispituvawe na sposobnostite, po {to Golton se smeta za eden od osnovuva~ite na psihometrijata.

Negovite zaslugi za razvojot na psihologijata se navistina brojni, no sepak najzna~ajni se pridonesite vo prou~uvaweto na vlijanieto na nasledstvoto vrz razvojot : dal zna~aen pridones vo razvojot na metodite za ispituvawe na sposobnostite. Toj e tvorec na metodot na bliznaci. oj razvil orginalni postapki za ispituvawe na asocijaciite i pretstavite; dal zna~aen pridones vo razvojot na matemati~kite metodi vo istra`uvaweto na varijaciite vo mentalnoto funkcionirawe na ~ovekot.

Katel me|u drugoto, go istra`uva vremeto na reakcijata, obemot na vnimanieto, brizinata na percipiraweto bukvi i zborovi, asocijaciite, kvantitivnoto gi odreduval indiduvalnite razliki i vr{i istra`uvawa vo oblasta na psihofizikata. Najpoznata e negovata teorija na sposobnostite. Isto taka; se smeta deka masovnata primena na testovite vo razli~ni celi, a osobeno za potrebite na profesionalniot izbor, poteknale od Katel.

Vilijams Xejms, pokraj Katel, Golton i Vunt, dal zna~aen beleg na zaokru`uvaweto psihologijata kako samostojna nauka. Delata na Vunt i Xejms mu dale najsilen potstrek za formiraweto na psihologijata kon krajot na 19 vek. Najpoznata Xejmsova teorija e teorijata na emociite. Toj smetal deka emociite ne postojat nadvor od fiziolo{kite promeni. Spored ovaa teorija; emociite se svesni manifestacii na tekot na setilnite vpe~atoci koi poteknuvaat od skeletnite muskuli, utrobata i drugite organi.

Poznata i vlijatelna bila i negovata teorija za memorijata. Mo}ta na pomnewe spored Xejms e op{to svojstvo na mozo~nata struktura i se razlikuva od poedinec do poedinec. Toj vr{el golem broj eksperimenti vo oblasta na pomneweto izvel zaklu~ok deka ne e mo`no ve`bawe na pomneweto. Spored negovoto mislewe ~ovekvata svest (sovesta) e proizvod od negovoto prolagoduvaweto na sredinata. Granicite na toa prilagoduvawe se odredrni so stepenot na plasti~nosta na nervniot sistem.

Istoriski razvoj na kriminalisti~kata psihologijaIstoriski posmatrano, sli~no kako i vo op{tata psihologija, golem del od predmetot na istra`uvawe na kriminalisti~kata psihologija najnapred se sre}aval kaj filozofskite koncepti na anti~kata filozofija.Taka na primer me|u prvite filozofi Platon istaknuva deka zlostorstvoto nastanuva kako izraz na bolnata du{a koja {to e rezultat na psihi~kiot nered vo mozokot na ~ovekot,a pak Aristotel, napomenuva deka op{testvenite uslovi kako {to se siroma{tijata i bogatstvoto vodat kon formirawe na navikite za zlostorni~ko odnesuvawe, {to se izrazeni preku voqata i ~uvstvata na izvr{itelite.

Sepak, teorijata na Foerbah: ,,a psiholo{kata prinuda kako cel na kaznata", objavena vo 1801 godina, mo`e da se zeme kako prvo nau~no soznanie vo kriminalisti~kata psihologija, zo{to se do{lo do soznanie deka i kaznata koja se prezema kako reperkusija sprema storitelite na krivi~nite dela ima psiholo{ki efekt. Me|utoa, u{te dolgo vreme posle toa sva}awe na Foerbah, se smetalo deka ~ovekovata voqa e slobodna i deka zlodeloto e rezultat na slobodnata voqa na ~ovekot (indeterministi~ko sfa}awe) t.e. ~ovekot pod isti okolnosti na `ivot mo`e razli~no da se odnesuva: kriminalno ili nekriminalno.

Lombrozovata teorija od 1876 za rodeniot zlostornik, koja denes se smeta za nenau~na, me|u prvite gi bara pri~inite za kriminalnoto odnesuvawe na poedincite, no najmnogu se rakovodi od morfolo{kiot oblik na ~ovekot t.e. od nadvore{nite karakteristiki i formata na ~erepot. Iako, Lombrozovite konstatacii bile prete`no antropolo{ki i biolo{ki, sepak tie vo svojata sodr`ina sodr`ele i nekoi psiholo{ki elementi {to opravdano mo`e da ka`eme deka prvite kriminalno-psiholo{kite teorii zapo~nuvaat so deloto na Lombrozo.

Spored Lombrozovata teorija rodeniot zlostornik, bil smetan kako "moralno nenormalen" ili degeneri~ko, drsko, bes~uvstvitelno su{testvo {to e sli~no na primitivniot praistoriski ~ovek. Kritikite {to se javile protiv teorijata na Lombrozo doprinele toj da se koregira i da istakne deka pokraj rodeniot zlostornik postojat i du{evno bolni zlostornici, zlostornici od strast, zlostornici od navika i slu~ajni zlostornici na koi {to pokraj anatomski karakteristiki im prepi{uval i psiholo{ki osobini.

Za osnovopolo`nik na kriminalisti~kata psihologija se smeta Hans Gros, koj 1889 ja napi{al svojata kniga ,, Kriminalisti~ka psihologija,,.