Pisno stališče Banke Slovenije

7/24/2019 Pisno stalie Banke Slovenije

1/33

B NK

SLOV NIJ

EVROSlSTEM

S

io

venska 35

1505 Ljubl

jana

Siovenija

Tel.:

014719000

Fax

:

0125155

16

SODISCE EVROPSKE UNlJE

VpiADO V vpilDik

SodiUa

1 100

pod

opnvi no

cvilko .....;..l=.:4 .\o:,;c>D;"l '::"

~

2015 -04- 0 7 /1. p

f I

-(

.......

--. .-

/.J.

ZADEVA C 526 14

Preje""IneJ.l;. b, S

Kotnik e.a.

PISNA STALISCA BANKE SLOVENlJE

Banko Slovenije na podJagi prvega odstavka 29. elena Zakona 0 Banki SJovenije (Uradni

Ji

st RS It.

I t.

72106

-

uradno preei eeno besedilo

in 59

11 zastopa guverner Boltjan Jazbec, Siovenska cesta 35,

1505

Ljubljana


2/33

A.

Uvod

I. Banka Siovenije (v nadaljevanju: BS) na podlagi drugega odstavka 23. elena Protokola

o Statutu Sodgea Evropske unije (v nadaljevanju: Sodisce) vlaga pisna staJisca v zvezi z

vpraSanji,

ki

jih

je

Ustavno sodisee Republike Siovenije (v nadaljevanju:

US

s sklepom

U-

1-295/13-132, z dne 6. novembra 2014, naslovilo na Sodisee na podlagi 267. elena Pogodbe 0

delovanju

Ev

ropske Unije (v nadaJjevanju: PDEU) gJede veJjavnosti in razJage Sporoeila

Komisije 0 uporabi pravil 0 drZavni pomoei za podpome ulcrepe v korist bank v okviru

finanene krize od

1.

avgusta 2013 v nadaljevanju: Sporocilo 0 baocnistvu). US je oa

Sodisee nasJovilo vpraSanja v zvezi s postopkom za oeeno ustavnosti razlienih clenov Zakona

o bane

ni

stvu (v nadaijevanj u:

ZBan l/ n

41. elena Zakona

0

spremembah in dopolnitvah

Zakona

0

bancnistvu v nadaJjevanju: ZBan-1

L

2.

BS

bo v nadaijevanju najprej povzeJa glavna dejstva,

ki

so pripeljaJa do uveljavitve

izpodbijanih doloeh ZBan-IL, dne 23.11.2013,

in so

bile podlaga za nadaljnje

ulcrepe

BS, ki

jih pritoiniki izpodbijajo v postopkih pred US (v B.). Pray tako

bo BS

podala staiisee glede

zveznosti

n

pristojnosti Sodisea za odloeanje v tej zadevi

v

C.). BS bo pray tako predJoZi Ja

stalisca v zvezi s posameznimi vpraSanji,

ki

jih je US nasJovilo na Sodisce v zvezi z razlago

Sporocila 0 banenistvu in direkliv EU v D.). Podala bo tudi predJoge odgovorov v zvezi z

vsakim od predJofenih vprasanj, 0 katerih bo odlocaJo Sodisee (v E.).

H. Dejanski in pravni okvir

I. Dogodki, ki so pripeljaJi do uveljavitve dolocb ZHao-I , ki so predmet presoje US

3. Evropska komisija (v nadaijevanju: Komisija)

je

28. novembra 2012 na podlagi

Uredbe EU sl. 1176/20114 predstaviJa svoje drugo poroeilo 0 opozorilnem mehanizmu

(AMR), v katerem

je

Republiko SJovenijo opredeliJa kot eno od drfuv eJanic, za katero

je

treba opraviti poglobljen pregled v skladu z

121.

elenom PDEU.

s

Evropska komisija je v

poroeilu izpostavila, da se baneni seklor v Republiki Sioveniji sooea z resnimi tezavami

zaradi tefavnega procesa zmanjsevanja financnega vzvoda pri podjetjih nefinancnega

I

UL

C

216, 30 .7.2013,

s

tr.

I

2 Uradni list RS, 99/10 - uradno p r e ~ i ~ ~ e n besedilo, 35/11, 52/11 - spremembe, 59/11, 85/11.48/12, 105 /

12

,

56113, 96113).

J

Uradni list

RS

, 96113

.

, Uredba (EU)

117612011

Evropskega parlamenta

in

Sveta z dne

16 .

novembra

2011 0

p r e p r e ~ e v n j u

n

odpravljanju makroekonomskih neravnote1ij,

UL

L

306,

23

.11.2011,

str.

25 .

5 Alert Mechanism epon 2013, Z dne 28. novembra 2012, predlo eno kat priloga St. .


3/33

sektOJja, kar povecuje delez slabih posojil v bankah in telja dodatne prilagoditve

pn

vrednotenju zavarovanj.6

4.

Komisija

je 10.

aprila 2013 objavila rezultate poglobljenega pregleda za Slovenijo.1

Ugotovila je, da

je

bancni sektor zaradi slabo kapitaliziranih bank ter glede na nenehno

slaManje njihovih kreditnih portfeljev in odvisnosti od drzave glede kapitala pomenil veliko

nevamost za gospodarstvo in

je

tako eden od glavnih razlogov za cezmerna makroekonomska

neravnotezja v Sloveniji. Hkrati se je Slovenija soocala z znatno otezenimi pogoji

financiranja, kar

je

zaradi visokega delefa drZave v lastnitvu bank, ustvaljalo dodatno

negotovost glede stabilnosti bancnega sistema.

s

Komisija

je

nadalje ugotovila, da

je

bil v

Sloveniji pravni okvir za nadzor bank posodobljen in

je

BS zagotovil nova pooblastila za

resevanje bank - izredne ukrepe, vkljucno s povecanjem osnovnega kapitala

n

pooblastilom

za prenos premozenja banke.

a

tej podlagi

je

Komisija poudarila, da

je

primerna uporaba

novih pristojnosti Banke Slovenije za nadzor

n

resevanje kljucnega pomena za zagotovitev

stabilnosti financnega sistema.

9

Komisija je na podlagi navedenega ugotovila, da je takojsnje

ukrepanje nujno, da se ponovno vzpostavi verodostojnost in dostop drfave do financnih trgov

ter zagotovi ustrezen obseg

in

krepitev bancnih bilanc bank. Zato

je

Komisija Slovenijo

pozvala, da v bankah opravi pregled kakovosti sredstev

AQR) n

stresne teste. '0

5. Svet

je

9. julija 2013 izdal

Priporo6i1o Svela

v

zvezi z nacionalnim programom reform

Siovenije za lel 2013 in mnenje Svela 0 Programu Siovenije za slabilnosl za obdobje

2012-

2016. V zvezi z ugotovljenitni makroekonomskimi neravnotezji je Sloveniji priporo61

izvajanje razlicnih ukrepov za zagotovitev stabilnosti bank, vkljucno z ukrepi javnofinancne

podpore bankam, ce bi bila ta potrebna.

2

Pri tern BS poudalja, da so drfave clanice v skladu z

6 Alert Mechanism Report 2013, Z

cine

28. novembra 2012,

predlo1eno

kat priloga ~ t I s

O .

16.

7 Macroeconomic imbalances _ Slovenia 2013, April 2013, predlo1eno kot priioga 2.

Macroeconomic imbalances - Slovenia 2013, ApoI20 3. predlo2eno kat priloga U 2,

str. 11.

9

Macroeconomic imbalances

- Slove

nia

2013,

April 2013,

predlouno

kat pril

oga

2,

str.

29.

10 Macroeconomic imbalances - Slovenia 20

13,

April 2013, predlouno kot priloga It. 2, str. 39-40.

11 UL C 217, 30.7.2013, str. 75-80.

2 Komisija je taka Sloveniji med drugim priporo< i1a, da

5

strukturnim

i ukrepi

Da

vzdrl.en naein zagotovi

odpravo fezmernega primanjkljaja do leta 2015 (priporofilo 11.1 . Komisijaje nadalje priporofala (priporofilo

4), da

Slovenija

izvede

ustreme ukrepe

ob

pomoti evropskih partnerjev, za

najem

neodvis

ne

ga zunanjega

svetovalca

do junija

2013, l i

bo

opravil pregled kakovosti

akUve

bank v celotnem sistemu. To

naj

zakljuti v

letu 2013

in

zagotovi hitrej i napredek v primeru dveh bank,

k

sta predmet postopka druvne pomofi,

da

se

bo

posp ilo

i z b o l j ~ n j e njunih bilanc stanja. Pripravljena mora bitl zagotovltt dodaten kapital, bl

se

pri

3


4/33

Uredbo sl. 1176/2011 dolme sprejeti nacrte popravljalnih ukrepov (clen 8), ki jih spremlja

in ocenjuje Komisija. Ce drtava clanica ne odpravi cezmernih makroekonomskih

neravnolezij, se lahko zoper njo uveljavijo izvrsilni ukrepi v skladu z Uredbo

EU 51

1174/2011 (Uvodna izjava (21) Uredbe

51

1176/2011).

6. BS je julija 2013 v okviru svojih prislojnosti za nadzor nad bankarni in v sodelovanju

z Ministrstvom za finance RS prislopila k izvedbi pregleda kakovosti sredslev (AQR) in

stresnih leslov. Pregled kakovosli sredslev (AQR) in stresne lesle so izvedli mednarodno

priznani svelovalci pod vodstvom usmeIjevalnega odbora, v kalerem so poleg BS in

Ministrstva za finance sodelovale tudi inslitucije EU (Komisija, Evropski bancni organ -

EBA in ECB). BS je imenovala neodvisne svelovalce z izvedbo AQR in stresnih lestov v

sodelovanju z Vlado RS (v zvezi z izvedbo pregleda kakovosti sredslev (AQR) v bankah, ki

so ze zaprosile za drZavno pomoc) in usmerjevalnim odborom in sicer: druibo Oliver

Wymann za stresne lesle od spodaj navzgor , druZbo Deloitte ler druZbo Emsl Young za

AQR in druZbo Roland Berger za stresne leste od zgoraj navzdol . Zunanji svelovalci so v

okviru AQR za narnene stresnih leslov ocenili ustreznosl oblikovanih oslabilev bank in

nOlranjih postopkov za ocenjevanje vrednosli zavarovanj, oblikovanje oslabitev in notranje

kontrole.

7.

V AQR pregled

in

stresne leste

je

bilo vkljucenih desel bank,

ki

predstavljajo

70

bancnega sektoIja in sicer: Nova Ljubljanska banka d.d. (NLB), Nova Kreditna Banka

Maribor d.d. (NKBM), Abanka Vipa d.d. (Abanka), Gorenjska banka d.d., Banka Celje d.d.,

UniCredil banka Slovenije d.d., Hypo Alpe Adria Bank d.d., Raiffeisen bank d.d., Probanka

d.d. (Probanka) in Factor banka d.d (Factor banka).

8. BS dodalno k navedenemu pojasnjuje, da je fe od leta 2010 naprej v treh najvecjih

bankah, ki so v (vecinski) drZavni lasli (NLB, NKBM, Abanka), in v dveh bankah v zasebni

lasti (probanka, Faclor banka), ugotavljala primanjkJjaj kapitala in od banka zahlevala ukrepe,

za odpravo tega primanjkljaja, vkljucno z zahtevo za sklic skupWne delnicaIjev bank za

povecanje osnovnega kapitala. Do junija

2013

nobena od navedenih bank

ni

uspela odpraviti

prenosu aktive ali pri pregledu kakovostl aktive odkrile dodatne pomanjldjivosti. Vsi ukrepi v k l j u ~ n o z

o

bjektivnimi

ocenami

kapitalskih patreb prenosom aktive

na Dndbo

za upravljanje

tetjatev bank,

programom

za

zavarovanje

premotenja

in operativno

izvedbo ukrepov

prestrukturiranja.

bi

se morali

izvesti

ob potnem

spotovanju pravil

0

drf vni pomol l,

je

t vkljui ena. (poudarki dodani)

4


5/33

ugolovljenega primanjldjaja, niti

ni

uspela najli vlagalelja za povecanje kapilala banke bodisi

med obstoje6mi delnicarji bodisi med novimi inveslitOlji.

9. NLB in NKBM s

ta

zaradi ugotovljenega kapitalskega primanjkljaja in n e u s p e ~ n e g

iskanja zasebnih vlagaleljev, ze 15. maja 2013 in 18. junija 2013, Ij . ze pred zacetkom

aktivnosli za AQR in stresne lesle, zaprosili za drZavno pomoc v obliki dokapitaiizacije iz

javnih sredstev v vBini, ki bi pokrila takrat idenlificiran kapitalski primanjldjaj, ler dodatno za

pomoc v obliki prenosa nedonosnih teIjalev na drZavno DruZbo za upravljanje leIjatev bank

(DUTB). Abanka

je

za drZavno pomoc v obliki dokapilalizacije

n

prenosa nedonosnih

teIjalev na DUTB zaprosila 10. julija 2013.

Po

zaeetku izvedbe AQR in stresnih testov v

juniju 2013, sta septembra 2013 za drfuvno pomoc zaradi grozece nelikvidnosti zaprosili

se

Probanka n Factor banka in sicer za pomoc v obliki porostva drfuve za obveznosti bank do

Banke Slovenije iz naslova izredne likvidnostne pornoci ler za pornoc v obliki

dokapitalizacije iz javnih sredslev v visini, ki

bi

ornogocila njuno urejeno likvidacijo.

10. Rezultati stresnih teslov so bili objavljeni 12. decernbra 2013. Hkrati so neodvisni

svetovalci BS predlozili tudi svoje ugolovitve iz naslova AQR glede obsega dodatno

potrebnih slabitev v bankah. Na podlagi porocila AQR,

je

BS sredi decernbra 2013 ocenila

obseg oslabitev,

ki

bi

jih

morale v svojih financnih izkazih do konca leta 2013 oblikovati

banke. Na

tej

podlagi je BS ugotovila, da bi bil ob upostevanju dodatnih potrebnih oslabitev,

kapital vseh petih bank, ki so zaprosile za drZavno pornoc (NLB, NKBM, Abanka, Probanka,

Faclor banka) ob koncu poslovnega leta negativen in so bili v vseh petih bankah

stem

izpolnjeni pogoji za zacetek stecaja zaradi insolventnosli,

saj

prernozenje bank

ni

zadoscalo za

poplacilo njihovih obveznosti. 13

II Banka Slovenije

je

ocenila, da bi stecaj vsake posamezne banke, v katerih

je

bil

ocenjen negalivni kapitai, zaradi preplelenosti kapitalskih in financnih razmerij med bankami

in drugimi fmancnimi ustanovami, imel bistvene negativne ucinke na druge banke in financne

institucije v Sloveniji, kar bi neizogibno povzrocilo nestabilnost celotnega bancnega sistema v

Sloveniji, okuZba pa bi lahko negativno vplivala na financne ustanove v drugih drZavah EU.

Hkraten slecaj pelih bank bi nedvomno povzrocil zrusenje bancnega in posledicno sirsega

financnega sistema v Sloveniji, emu pa

bi

sledilo znifunje placilne sposobnosti in ravni

" Pri NLB

je

bil ocenjen negativni kapital v viini -317.975.000 EUR, pri NKBM v vilini -67.070.000 EUR, pri

Abanki v vi ini -265.216.000 EUR, pri Factor banki -283.347.000 EUR in pri Probanki v vilini -214.163.000

EUR (glej

odlO< be

Banke Siovenije, ki so

priloune

kot Priloge It. 4-8, ).

5


6/33

kapitala v realnem sektorju. Okufba bi s s t e ~ j e m katere koli od petih bank, zlasti pa ob

hkratnem ~ a j u vseh petih bank, p o v z r o ~ i l a neizpolnjevanje minimalnih kapitalskih zahtev v

drugih bankah, ki bi posledicno pray tako postale insolventne ali nelikvidne ter bi bil zoper

njih zacet stecaj. Stecaj katere koli

od

petih bank bi sproul aktiviranje sistema zajamcenih

vlog, ki se v Sloveniji finaneira z naknadnimi prispevki solventnih bank, ki morajo ob s t e ~ a j u

posarnezne banke nemudoma prispevati potrebno likvidnost za

i z p l a ~ i l o

zajamcenih vlog

pri

banki v stecaju. V primeru hkratnega stecaja petih bank vkljucno s tremi najvecjimi bankami,

NLB, NKBM in Abanko)

bi

sprozitev sistema zajamcenih vlog torej imela za posledico tudi

nelikvidnosti vseh solventnih bank v Sloveniji.

12 Oa bi Slovenija ohranila stabilnost financnega sistema, je bila prisiljena sprejeti nujne

in daljnosetne ukrepe za stabilizacijo financnega sistema kot eelote s preprecevanjem

insolventnosti petih zadevnih bank. Treba je opozoriti, da je bila zaradi hudih razmer, v

katerih so se z n ~ l e tr najveeje banke NLB, NKBM, Abanka), ter ob dejstvu, da so bile

izcrpane vse momosti zasebnih r e ~ i t e v mogoca r e ~ i t e v teh bank

Ie

s

t a k o j ~ n j o

dokapitalizacijo teh bank, da bi tako ohranili zaupanje vlagateljev in stabilnost sistema. Pri

Factor banki in Probanki je bilo ugotovljeno, da je urejena likvidacija pod izredno upravo

BS, v nestabilnih razmerah na trgu, edina moma reWey za urejeni izhod teh bank iz trga.

Ob

izcrpanih momostih r e ~ e v a n j a z zasebnimi investitorji in glede na resnost razmer, je bila

dokapitalizacija bank iz javnih sredstev edina mogoca r e ~ i t e v . V

ta

namen

je

bilo treba

zagotoviti ustrezen pravni okvir, upostevajoe tudi obveznosti,

ki

za drZave izhajajo iz POEU.

II. Omejitve prava EU za uveljavitev do loeb ZBan-t k

so

predmet revizije

US

13

Za

namene, opredeljene v 3 clenu POEU, morajo drZave claniee v skladu s prvim

odstavkom 119. elena POEU sprejeti ekonomske politike, ki temeljijo na tesnem usklajevanju

ekonomskih politik

drZav

clanie, notranjem trgu in op redelitvi skupnih ciljev, ter se izvajajo v

skladu z nacelom odprtega trZuega gospodarstva s svobodno konkurenco.

14

Pri

temje

morala Slovenija predvsem ustrezno

u p o ~ t e v a t i

prepovedi in omejitve glede

dodeljevanja drfuvne pomoci, dolocene v

107

clenu POEU. Kornisija je na podlagi

pristojnosti, dolocenih v 108. clenu POEU, opredelila financno stabilnost kot s p l o ~ n i cilj pri

uporabi meril iz ~ l e n 107 POEU, za presojo skladnosti drZavne pomoei z notranjim trgom.

15

POEU v tretjem odstavku 119. elena dodatno navaja, da morajo drfuve elanice in

Unija pri usklajevanju ekonomskih politik poleg nacel odprtega trZuega gospodarstva in

svobodne konkurence u p o ~ t e v t i tudi naslednja vodilna nacela: stabilne cene, zdrave jayne

6


7/33

finance n monetarne pogoje ter uravnoteZeno p l a ~ i l n o bilanco. V 121. ~ l e n u PDEU je

vzpostavljen postopek

v e ~ s t r n s k e g

nadzom za

p r e p r e ~ e v n j e

in odpravljanje

makroekonomskih neravnotefij,

ki

naj bi

zagotavljal

u C i n k o v i t e j ~ e

priblizevanje ekonomskih

politik

dIZav ~ l a n i c .

Komisija spremJja izvajanje teh obveznosti v skladu z Uredbo t

117612011

in lahko v primeru ugotovljenih Witev zoper

dd vo ~ l a n i c o

uporabi izvrWne

ukrepe na podlagi Uredbe 1174/2011. Hkrati

so se

dIZave elanice v skladu s prvim

odstavkom 126. elena PDEU

dolZne

izogibati cezmememu v n o f i n n ~ n e m u primanjkljaju in

s t m dejansko omejiti pombo javnih sredstev,

ki

bi presegla obseg dopustnega

j a v n o f i n a n ~ n e g a primanjkljaja

l4

To je nedvomno pravna obveznost. usmetjena proti dIZavam

~ l a n i c a m ki

se izkafe tudi v pripmvljalnih dokurnentih.

ki

so

dosegli vrhunec z

Maastrichtsko pogodbo

,

kot je pojasnjeno v zadevi

auweiler

v mnenju

AG

Cruza Villalons

z dne

14.

januatja 2015. 15

16. Jasno je, da Republika Slovenija ni imela mofuosti. da preprosto pusti, d zadevne

banke brez drfavne pomoei zdrsnejo v s t e ~ a j ter povzroeijo propad f i n n ~ n e g sistema v

Sloveniji in nestabilnost tudi v drugih

dIZavah.

Slovenijaje bila torej dolfua ravnati v skladu s

PDEU

in smernicami Komisije. S tega vidika BS navaja, da resna molnja v gospodarstvu

ddave

~ l a n i c e .

kot

je

opredeljena v t o ~ k i

b)

tretjega odstavka 107. elena

PDEU

. ustreza

izrazu >cezmerno makroekonomsko neravnotefje,

ki

ga je bila Republika Slovenija dolfua

odpraviti.

4

Komisija je

ad

leta 2009

zoper

Siovenijo

vodila postopek

zaradi presemega a v n o f i n a n ~ n e g a primanjkljaja. V

leru

2013 so zahtevani donosi

na s

lovensko desetletno

dnavno

obveZllico

na mednarodnih

f i n a n ~ n i h O'gih

presegali 6,5%.

a

financ nih trgih so se pojavljale ~ p e k u l a c i j e . da bo ddava morala zaprositi za mednarodno

f i n a n ~ n o p o ~ in ddava se je zata zadoltevala po visokib obrestnih

merab

in pretefno v USD

ter

z

vrednostnimi papirji k r a j ~ i h roCnosti, saj dolgoroCna zadoltitev v d o m ~ i valuti zaradi zaostrenih razmer

(visokih zahtevanih donosov

in

z.ad.rtanosti tujih investitorjev gJede posojanja Sloveniji)

ni

hila

ve(

moma

oziromaje bila bistveno otdena.

Gauweiler in drugi proti Deutscher Bundestag, C-62/ 4. EU:C:2015

:7. 0 primeru Se niso

poroeali

.

Odstavek

217 teg.

mnenja se

g

lasi: The possibility

of

their being Member Slales wilh very fragile public finances war

regarded as a situation that was scarcely compatible either with stable growth in the euro area or with the

limited monetary tools available to the ECB As the States of the euro area trans/erred their monetary policy

competences 1 a common institulion while

t

the

s

me

lim

retaining

Iheir

compelences

in

economic malters it

was essential 1 provide for the means necessary 1 ensure strict financial discipline in the Stales 0/ he euro

area. That concern gave rise to the rules on budgetary diScipline prOVided/or in Article J26 TFEU { ...]

.

7


8/33

III. Uveljavitev ZUKSB in ZBan-1L novembra 2013

17. DcZavni zbor

je

23. oktobra 2012 sprejel Zakon 0 ukrepih za krepitev stabilnosti bank

ZUKSB),16

v katerern

je

opredelil ukrepe, ki o r n o g o ~ j o neposredno dokapitalizacijo bank z

uporabo javnih sredstev in prenos nedonosnih terjatev bank na posebno drufbo, ki je v lasti

dl"Zave (DUTB). DrZavni zbor

je 14.

novernbra 2013 sprejel ZBan-l L,17 ki opredeljuje pogoje

in

pristojnosti Banke Slovenije v zvezi z uporabo izrednega ukrepa odpisa osnovnega kapitala

banke inlali odpisa oziroma konverzije podrejenih instrumentov banke, da se prepreei njen

propad in se obrani stabilnost finanenega sistema. Glede na dolocbe zakona, se izredni ukrepi

lahko izrecejo banki, pri kateri so podana povecana tveganja propada (tj. banka ne izpolnjuje

minimalnih kapitalskih zahtev ali zahtev glede likvidnosti in so podani razlogi za odvzem

dovoljenja za opravljanje storitev kot banka), so izcrpane druge momosti

za

sanacijo banke in

bi

prenehanje banke (v rednem postopku prisilne likvidacije ali steeaja) ogrozilo stabilnost

f i n a n ~ n e g a sistema.

IS

18. V skladu s prvirn odstavkom 253. elena ZBan-1 bi lahko BS pred uveljavitvijo ZBan

l z izdajo upravne odloebe (tj. brez odloeitve s k u p ~ e i n e banke) izrekla izredne ukrepe: (i)

imenovanje izredne uprave, (i i) prodaja vseh delnic banke (iii) odlocitev 0 poveeanju

osnovnega kapitala (z v p l a ~ i l o m novih sredstev, ki jih zagotovijo voljni vlagatelji)

in

(iv)

prenos premozenja banke na prevzemno druzbo. Vendar pa ZBan-1 pred uveljavitvijo ZBan

l-L ni omogocal ukrepov

za

dokapitalizacijo banke z odpisom osnovnega kapitala banke

in/ali odpisom oziroma konverzijo podrejenih instrumentov banke v delnice. Momosti

dokapitalizacije v okviru resevanja so bile omejene na sodelovanje voljnih investitorjev in na

javna sredstva (v

v i ~ i n i

ki zagotavlja ludi pokritje preteklih izgub). V taksnem pravnem

okviru torej ni bilo mogoee zagotoviti pogojev v Skladu z odstavkom 40. do 46. Sporoeila 0

bancnBtvu. Skladno Z odstavkom 40. Sporocila 0 bancnistvu se lahko drzavna pomoc banki

dodeli Ie pod pogoji, ki zagotavljajo ustrezno porazdelitev bremena med obstojecimi

vlagatelji. Odstavek 41. Sporocila 0 bancnistvu doloca, da bo delitev bremena ustrezna, ce po

z ~ e t n e m

pokritju izgub

z

lastniskim kapitalom, imetniki hibridnega kapitala in imetniki

pocirejenih dolmiSkih instrumentov, v kar najvecji meri prispevajo k zmanjsanju kapitalskega

primanjkljaja in sicer bodisi z odpisom glavnice instrumentov ali s pretvorbo v navaden

lastniski temeljni kapital banke ( konverzija terjatev v lastniski deleZ

U

. V odstavku 44.

16 Uradni liS

RS. 105/12 ,63113

ZS-K, 23114

ZDI1Z C.

17

Ura

dn;

list RS,

9612013

.

1253. tlen ZBan-1.

8


9/33

SporoWa 0 b a n ~ n i t v u je d o l o ~ e n o : Kadar, banka ne izpolrUuje vee minimalnib kapitalskih

zahtev, ie treba podtejene dolmHke instrumente pretvoriti ali odpisati naceloma e pred

dodelitvijo

ddavne

p o m o ~ i .

Ddavna

p o m o ~

ne sme biti dodeljena, dokler lastniki kapital,

hibridni kapital in podtejeni

dolZniki

instrumenti ne prispevajo v celoti k izravnavi

morebitnih izgub. Hkrati odstavek

19. S p o r o ~ i l a

0 b a n ~ n i t v u od drZav

~ l a n i c

zahteva, da za

zagotovitev pogojev ustrezne porazdelitve bremena, vzpostavijo potreben pravni okvir za

pridobitev prispevkov delnicarjev banke in imetnikov podtejenib instrumentov.

19. Glede na to je Ddavni zbor sprejel ZBan-IL,

ki

je med drugimi spremembarni uvedel

nov izredni ukrep odpisa osnovnega kapitala banke inlali odpisa oziroma konverzije

podtejenih instrumentov banke (odpis ali konverzija kvalificiranih obveznosti),

ki

ga lahko

izrece BS , da prepreei propad banke in ohrani stabilnost finanenega sistema. V skladu s petim

od stavkom

261 a.

Nena ZBan-1 noben upnik v primeru odpisa ali konverzije kvalificiranih

obveznosti ne sme utrpeti v e ~ j e izgube kot bi jo v primeru steeaja banke. BS v skladu s prvim

odstavkom

261 b. ~ l e n a

ZBan-l, odloci 0 odpisu ali konverziji kvalificiranih obveznosti na

podlagi cenitve neodvisnega strokovnjaka,

ki

oceni vrednost prernozenja banke v primeru

stecaja banke in oceni viino popla61a kvalificiranih obveznosti v stecaju (likvidaci

js

ka

vrednost

. BS

v skladu z

261

c. ~ l n o m ZBan- l na podlagi ugotovljene visine

p o p l a

oziroma izgube v s t e ~ a j u doloci v i ~ i n o kvalificiranib obveznosti banke,

ki

jih je treba odpisati

v obsegu, potrebnern za kritje izgub banke.

Ce

bi bile kvalificirane obveznosti v stecaju

vsaj

delno poplacane, lahko z upostevanjem 261d. I e n a ZBan-l, odloci

IUdi

0 konverziji

podtejenih instrumentov banke v delnice in sicer v obsegu, lei je potreben za vzpostavitev

kapitals

ke

ustreznosti banke

IV. Postopek dodelitve drfavne o m o ~ i

20

. Slovenija je v zvezi z zahtevarni petih bank za dodelitev ddavne pomoci zacela

postopek pred Komisijo na podlagi 108 . elena PDEU, za predhodno odobritev drfuvne

pomoci bankarn z dokapitalizacijo bank z javnimi sredstvi, v skladu s tocko

(b)

tretjega

odstavka

107

. tlena PDEU, da bi zagotovila stabilnost slovenskega fmancnega sistema.

21. Komisijaje 18 . decernbra 2013 odobrila dtZavno pornoe za pet slovensleih bank.

IO

V

odlocitvah za vseh pet bank je Komisija kot pogoj za odobritev drfuvne pom06 navedla

Sklepi Komisije z doe 18. decembra 2013

0

driavni pomoci

SA

.33229 (prestrukturiranje NLB), SA.35709

(prestrukturiranje NKBM), SA.37643 (urejeno prenehanje Factor Banke), SA.37642 (urejeno preneh

an

je

Probanke),

SA

.37690 (pomoc za reSevanje Abanke).


10/33

zahtevo glede porazdelitve bremena med

ddavo

ter

d e l n i ~ a r j i

in imetniki podrejenih

instrumentov omenjenih banJe V svojem sklepu 0 drZavni pomoci za NLB (sklep SA.33229,

154

.

odstavek) Kotnisija navaja:

The Co mmission positively notes that the contribution

o

subordinated debt holders

is achieved to the maximum extent possible thus ensuring adequate burden-sharing.

The State capital injections will only be implemented after the complete

implementation

o

the wipe-out

o

the subordinated debt holders. That sequence

ensures that all existing subordinated debt holders have to fully contribute to the

restructuring costs

o

he bank prior to the State stepping in ..

22 Predlagatelji v tej zadevi v postopkih pred Komisijo niso ukrepali oziroma niso

izpodbijali sklepov Komisije v zvezi z drZavno pomocjo bankam v ustreznih rokih pred

SodBcem. V sklepu Komisije 0 drZavni pomoci za NLB je v 77 odstavku izrecno navedeno,

da rned uradnim postopkorn preiskave Komisija ni prejela n i k a k r ~ n i h pripomb zainteresiranih

tretjih oseb. Ker predlagatelji v postopkih pred Evropsko kornisijo niso ukrepali oziroma niso

v ustreznih rokih sklepov izpodbijali pred S p l o ~ n i m i s o d i ~ c i jim je zdaj onemogoceno, da v

postopkih pred nacionalnirni s o d i ~ c i zahtevajo razveljavitev sklepov Komisije.

23. V skladu z ustaljeno sodno prakso Evropskih s o d i ~ c odlocb evropskih ustanov ni

mogoce izpodbijati v postopkih pred nacionalnimi s o d i ~ c i ko so take

od

locbe eOOat

pravnomocne, saj so roki za pravne postopke v skladu s PDEU potekli. Taka sodna praksa

sega nazaj

do

primera

Textilwerke Deggendorf

v katerem

je

bilo razsojeno, da prejemniki

nezakonite

ddavne

pomoci ne morejo ovirati uveljavitve odlocbe Komisije 0 vracilu

stem,

da

na podlagi nacionalnih pravil zacnejo pravne postopke proti pravnirn instrume

nt

om

nacionalnih organov.

2

Taka sodna praksaje bila od takrat veckrat potrjena?2

20 Komisija pozitivno ugotavlja, do je prispevek

;me

tnilwv podrejenih doltni.flcih

;n..strumentov

nojvet ; motn/,

kar zagotavlja uSlrezno porazdelitev bremena. Kapitolsk;

vloilci

drlave

odo

sp

r

olce

ni

se

le

po

doko

m an

em

izbrisu

imelni/Co V

podrejenih doltnilkih instrumentov. Tako

je

zagolov/jeno, do VS; obstojeci ;metnik; podrejenih

doltniSkih inst1-umentov pred posredovanjem drlave

v

najvee}; moin; mer; pr;spevajo k slros/com

preslruktuTiranja

banke,tr

Podobne ugotovitve so vkljutene

tudi

v odlotitve

za

dnavno pomot

NKBM

(SA.35709 - \35. odstavek); FaClor banke (SA.37643 - 64. odstavek); Probanke (SA.37642 - 65. odslavek)

in

Abanke (SA.37690 - pomof za re evanje - 22. odslavek).

21 Sodba z dne 15 . maja 1997 v zadevi Textilwerke Deggendorf C-355/95P,

EU

:C:1997:241.

Sodba z dne

5

3. 2015 v zadevi Banco Privado Portugues C-667/ 13 ,

EU

:C:2015:151, 28. odslavek. V lej

sodhi je SodiJee razsodito cia zainteresirana oseba v primeru

dr2avne

pomo( i, 0 kateri je odloceno s sklepom

10


11/33

24. Predlagateljem je zato onemogoeen zaeetek pravnih postopkov za povrnitev k o d e

proti sldepom Evropske komisije

0

ddavni pomoei. Njihova dejanja pred nacionalnimi

sodisci, s katerimi izpodbijajo pravnomocne sldepe Kornisije, bi rnorala nacionaina sodisea

zavreCi. Postopkov pred nacionalnimi sodgci ne bi smeli uporabljati, da se zaobide clen 263

PDEU, ceprav terneljijo

na

clenu

267

PDEU.

V.

d l o ~ b e

Banke Siovenije z dne 18. decembra 2013 v zvezi z NLB, NKBM,

Factor

banko,

Probanko

in Abanko

25. V skladu s sklepi Komisije z doe 18. decembra 2013 ter na podlagi ugotovitve,

da

bi

steeaj vsake posamezne banke, se zlasti pa hkraten steeaj vseh petih bank, imel katastrofalne

posledice za financni sistem kot celoto,je BS isti dan izrekla izredoe ukrepe v bankah NLB

23

,

NKBM

24

, Abankj2' , Factor Banki'6 in Probanki ter pri vseh bankah odloeila 0 prenehanju

vseh kvalificiranih obveznosti v celoti. Na podlagi izrednega ukrepa odpisa vseb

kvalificiranih

ob

veznosti je bi osnovni kapital bank zmanjSan na nie, vse delnice bank, ki so

bile izdane v zvezi stem kapitalom,

pa

so bile razveljavljene. Poleg tega so bili odpisani vsi

podrejeni dolZniski instrumenti, ki so

jib

izdale banke. Vsi odpisani instrumenti so se v casu

odpisa obravnavali kot kapitalski instrumenti bank, ki morajo v primeru insolventnost banke

pokrivati izgubo banke pred navadoirni upniki banke. Odpisane kvalificirane obveznosti bank

so tako predstavljale bodisi temeljni kapital banke v skladu 5 133. clenorn ZBan-I, bodisi

dodatni kapital v skladu

5134.

clenorn ZBan-1.

Komisije in ki

bi

tak sklep nedvomno lahko izpodbijala ,

pa

je dovolila,

da

zakoniti rok, dololen glede lega v

e m

odtavku

~ I e n a

263 PDEU . potec e,

ne

more

u ~ i n k o v i t o

izpodbijati zakonitosti takega sklepa pred

nacionalnimi C i . je zavzelo t a l i ~ c e

da bi drugac na

ugotDvitev zainteresirani osebi omogoc iia,

da

odpravi dokon no naravo sklepa,

in

sicer po

nac elu

pravne

varnosti,

ko je rok

za

zac etek postopka potekel.

dlocba I

t.

24 .20-02 13-010, z dne

17

.

12

.2013 , izdana NLB in predlotena kOl priloga I

t.

3, sir. 2 (2. locka

izreka).

Omaka

zaupnosti

je

hila umaknjena ob objavi odlocbe

na s

pletni

strani

Banke

Slovenije.

, .

Odlocba It. PBH-24.20-022/13-009,

Z

dne

17

.

12

.2013 , izdana NKBM

n

predlotena kot priloga It. 4.,

Sir.

2

(locka 2. ill'eka) in Sklep popravku izreka o d l o ~ e Z dne 10 .1.2014, ki ie predloten kOl priloga It. 5. Oznaka

zaupnosti ie bila umakniena ob obiavi odlotbe n sklepa na splemi strani Banke Sioveniie.

" Odlocba It. PBH-24.20023113-009,

Z

dne

17

.

12

.2013, izdana Abanki

n

predlotena

kOl

priloga I

t.

6

.

sir. 2

(locka 2. ill'eka). Oznaka zaupnosti i e bila umakniena ob obiavi odlocbe na spletni slrani Banke Sioveniie.

" Odlocba It. PBH 24.20-030 3-009, Z dne 17 .12 .2013, izdana Faelor banki n predlorena

kOl

priloga It. 7. '

D

.

2 (locka 2. izreka). Oznaka zaupnostiie bila umakniena ob obiavi odlocbe na spletni slrani Banke Sioven

ij

e.

21 Odlocba It. PBH - 24.20-029113-009, Z dne 17 .12.2013, izdana Probanki in predlotena

kOl

priloga It 8., sD . 2

t tka 2. izreka), maka zaupnosti je bila umaknjena ob objavi odlocbe na spletni strani Banke Slovenije .

11


12/33

26. Banka Slovenije

je

v skladu z 261b. clenom ZBan-l pred izdajo izrednih ukrepov

pridobila ocene neodvisnih strokovnjakov Ernst Young

in

Deloitte) glede likvidacijskih

vrednosti premozenja bank v primeru steeaja.

Iz poroCil

0 likvidacijskih vrednostih bank je

izhajalo, da

bi

steeaj v vseh primerih bile izgube

e

vije: med -735,8 milijona EUR

in -

1.559,6 milijona EUR pri NLB, med

232

milijonov EUR in

732

milijonov EUR pri

NKBM, med -317,8 milijona EUR

in 768

milijonov EUR pri Abanki, -283,3 milijona EUR

pri Factor banki, -214,2 milijona EUR pri Probanki. Izgube, ugotovljene za primer stecaja

bank likvidacijska vrednost)

so

pokazale, da kvalificirane

pOOrejene)

obveznosti bank v

stecaju ne bi bile poplacane niti delno. Posledicno kvalificirane obveznosti vseh petih bank

niso imele nobene ekonomske vrednosti.

27.

Ob

u p o ~ t e v n j u

navedenega

je

morala

as po

zakonu kvalificirane obveznosti v celoti

odpisati. Na podlagi odpisa se

je

primanjkJjaj kapitala bank zmanjal za visino odpisanih

kvalificiranih obveznosti, vendar

bi

bile banke vedno insolventne

lUdi

po popolnem

odpisu vseh kvalificiranih obveznosti, bi vseh pet bank se vedno izkazovalo negativni

kapital). Jasno je, da v takih okoliWnah konverzija podrejenih dolfnBkih instrumentov banke

v nove delnice banke ni bila mogoea, niti ne

bi

bila utemeljena.

28. Na podlagi odpisa vseh kvalificiranih obveznos

ti

bank se

je

osnovni kapital bank

zmanjsal na nie in se na podlagi odlocbe Banke Slovenije izredni ukrep povecanja osnovnega

kapitala) povecal s prispevki, ki jihje vplaeala Republika Slovenija.

c.

Dopustnost predloga za sprejetje predhodne odlocbe

29.

BS

se strinja z US, da

je

pravilna razlaga doloeb Sporocila

0

bancnistvu,

ki

v resnici

predstavlja razlago doloeb 107.

in

108. elena PDEU, kot

je

pojasnjeno v nadaljevanju,

bistvena za presojo US glede zahtev predlagateljev.

30. Zaradi jasnosti BS poudruja,

da

so vsi instrumenti, ki so bili odpisani v skladu z

odloebami as z dne 18 . novembra 2013, spadali v kategorije temeljnega ali dOOatnega

kapitala v smislu 133.

in

134. elena ZBan-1. Posledieno so morali imetniki teh instrumentov

prispevati k razdelitvi bremen ze v skladu s Sporoeilom

0

prestrukturiranju iz leta 2009.

28

2 Sporotilo

Komisije

ponovni

vzpostavitvi

uspdnega

poslovanja in

oceni

ukrepov

prestrukturiranja v

fmanenem sektorj u v sedanji krizi na podlagi pravil clr1 avni

pomoti UL

C 195/09, Z dne 19 avgust

2009)

12


13/33

D.

Stalisce 0 vprasanjih

US

I. 1.

in

2. vprabnje

1.

Zavezujoc ucinek

Sporoma 0

bancnistvu za

driave

clan ice

31. Ceprav 288. clen PDEU kot zavezujoce navaja

Ie

uredbe in direktive, so lahko tudi

drugi akti sekundarnega prava EU zavezujoei za Komisijo

n

za drZave clanice. Sporoila

Komisije spadajo med instrumente mehkega prava (soft law), ki so v 288. elenu PDEU

poimenovana kot "priporoeila

n

mnenja". Sporoeila Komisije imajo v doloeenih primerih

zavezujoeo naravo, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

32. Kot je bilo veekrat potrjeno v sodni praksi, pravna podlaga, ki omogoea Komisiji

sprejetje sporoeil

n

mnenj na podroeju politike dclavne pomoei, izhaja neposredno iz njenih

pooblastil za odlocanje po lastni presoji v skladu s tretjim odstavkom 107. elena PDEU in ni

predmet omejitev, doloeenih v 109. clenu PDEU?9

33

. Komisija uZiva siroka pooblastila za odlocanje po lastni presoji, ko \lveljavlja pogoje

za odobritev drZavne pomoei, kot izhajajo iz treljega odstavka 107. elena PDEU. Komisija

ima mOZnost, da s sporocili, smemiearni in drugimi akti mehkega prava sarno sebe omeji

glede izvajanja sirokih pooblastil za odlocanje po lastni presoji. Ti akti doloeajo pristop

Komisije do uporabe doloeenih splosnih meril,

k

izhajajo iz PDEU, stem da vsebujejo

razlago leh meril v posebnih okoliSeinah, ki

jih

naslavlja Komisija. Zalo

Ii

akti ne smejo

odstopali od naeel primarnega prava EU, Ij. PDEU.

34. Ce Komisija doloei svoj prislop glede doloeenih vpr.sanj v smemiei ali sporocilu, k

je skladno z naeeli PDEU, imajo akSna merila ueinek zmanjsanja pooblastil Komisije za

odloeanje po lastni presoji, saj mora Komisija upostevali pravila, ki

jih je

doloeila sarna. To

je

potrdilo SodiSee:

Komisija lahko sprejme poliliko 0 lem , koko bo izvajala svoja pooblaslita za

odloeanje po laslni presoji v obliki ukrepov, kol

so

okviri, sporoeita ali smemice,

ee

laki ukrepi vsebujejo pravila, ki katejo prislop, ki naj ga uporabi inslilucija.

in

ki ne

odslopajo

od

Pogodbe ES. Ce Komisija sprejme smemice, ki so skladne s Pogo

dbo

ES

in so zasnovane lako, da doloeajo merila, ki jih Komisija namerava uporabili pri

. Sodba z doe 8. aprila 2014 v zadevi BN Amra, T319/11 , EU:T:2014:186, 28. odstavek; Sodba z dne 12.

m j. 2011

v zadevi Region Nord-Pos-de-Calais proti Komisiji. zdrufeni zadevi T-267/

8

n T-279/08,

EU:T:2011 :209, 129.,

130

., 132. odstavek; Sodba z doe 6. oktobra 2009 v zadevi Nemeija proti

Kom

isiji,

T

2 06, EU :T:2009:387,

50

, 51. odstavek.

13


14/33

izvajanju svojih poob/aslil za od/oeanje po /aslni presoji Komisija sarna omeji taka

pOob/asli/a za od/oeanje po /aslni presoji saj mora upostevati okvirna pravila

ki

jih

je

predpisa/a zase. 30

35. Skladno

stem

je SporoWo 0

b a n ~ n i ~ t v u

za Kornisijo z a v e z u j o ~ e saj omejuje njena

pooblastila za odlocanje po lastni presoji v primeru uporabe tocke (b) tretjega odstavka 107.

~ l e n a PDEU za

f i n a n ~ n i

selaor. Evropska s o d i ~ ~ a lahko celo presojajo, ali je Komisija

u p o ~ t e v a l a lastne smemiee in

s p o r o ~ i l a

pri odlocanju v posamicnih zadevah. To je potrdilo

S o d i ~ ~ e v zvezi z v e ~ s e k t o r s k . i m okvirom Kornisije 0 regionalni p o m o ~ i za vecje investicijske

Ia 31

pro]e

e.

36.

Poleg

z a v e z u j o ~ g a

ucinka za Komisijo imajo lahko sporocila Komisije

in

drugi

instrumenti mehkega prava zavezujoc ucinek tudi za drfave claniee. V primeru Grima/di je

S o d i ~ c e razsodilo, da zavezujoci ucinek uredb in direktiv v skladu z 288. clenom PDEU ne

izkljucuje mOZnosti da bi drugi instrurnenti,

k i

jih pokriva ta clen, imeli podoben u6nek .J2

S o d i je izreeno navedlo:

Naciona/na sodisca so zavezana k upostevanju priporoeil da /ahko presojajo

0

neresenih sporih. z/asli kadar priporocila pojasnjlljejo raz/ago naciona/nih ukrepov

sprejelih z namenom njihovega izvajanja ali kadar

je

njihov namen dopo/nilev

zavezujoeih

d eb

Skupnosti. 33

37. Sodgce je pray tako v zvezi z razlagalnim sporocilom Kornisije na p o d r o ~ j u

zakonodaje 0 javnih naroeilih potrdilo, da sarno dejstvo, da iz instrumenta, u p o ~ t e v a j

njegovo obliko, naravo ali besedilo, ne izhaja, da vzpostavlja zavezujoce ucinke, ne

z a d o ~ c a

Sodba z dne 24. marca 2011 v zadevi Flughafen Leipzig/Halle proti Komisiji T-443/08

n

T-455/08

EU

:T:2011:117, 208 odstavek;

gJej

tudi Sodba z dne 17 . marca 2015 v zadevi Pol/meier Massivholz proti

Komisiji T-89/09.

EU:T:20J5: 153, 151. odstavek; Sodba z

cine

16. julija 2014 v zadevi

Nemtija proti Komisiji

T-295 /

12

EU

:T:2014:67S,

169.

odstavek.

1 Sodba z dne 1 decembra 2004 v zadevi Kronofrance T-27/ EU :T:2004:348 , 79. odstavek, kjer je Sodi c e v

zvezi

S

smemicami Komisije navedlo: "V teh k o l i ~ e i n a h je dolfnost

S o d i ~ a

prve stopnje. da preveri, ali

jc

Komisija ta

pravila t e v a l a . .

12 Sodba z dne 13. decerobra 1989 v zadev;

Grimaldi proti Fonds des maladies professionelles CJ22 /

88

EU:C:1989:646, II odstavek.

3J Sodba v zadev; Grimaldi prot; Fonds

de

maladies professionelles , EU :C:189:646, 18. odstavek. Sodbo

S o d ~ a

EU v zadevi

Grimaldi

je pozneje potrdilo

S o d i ~ t e

v Sodbi z dne 11. septembra 2003 v zadevi

N L

disl7ibuzione.

C-207/0 I, EU :C:200J :

451

,

41

. odstavek.

14


15/33

za zakijueek, da ta instrument ne vzpostavlja

takih

zavezujocih pravnih

ucinkoV.

34

Skladno z

navedenim naeionalno

s o i ~ e ne

more odstopati od sporocila Komisije stem, da trdi, da

ne

gre za zavezujoeo zakonodajo.

38. Iz navedene sodne prakse in

IUdi

iz ~ i r o k i pristojnosti, ki so zagotovljene Komisiji na

podlagi PDEU,

je

mogoce zakijuciti, da Sporocilo

0

bancnistvu glede razlage primarnega

prava

EU ni zavezujoce Ie

za

Komisijo,

ampak

tudi za nacionalna sodisca in druge

ustanove v

driavi

claniei glede razlage tocke (b) tretjega odstavka 107. elena PDEU.

2.

Zakonito nresnieevaoje pooblastil Komisije za odlocanje po lastoi presoji na

podJagi Sporocila

0

bani nHtvu

a)

Za

pornoi za

prestruktnriranje

veljajo strogi pogoji.

39

. Sporoeilo

0

bancnistvu

je

skladno s primamirn pravorn EU

in

zato porneni zakonito

uresnieevanje pooblastil Komisije za odloeanje po lastni presoji v zvezi z uporabo elena

107

(3)(b) PDEU. Ker

je

Sporocilo

0

bancnistvu skladno z naceli pravnega reda EU, Komisijo

in

ustanove

drZav

clanie veljavno zavezuje, kot

je

pojasnjeno zgoraj.

40.

skladu z ustaljeno prakso odloeanja Komisije

in

ustaljeno sodno prakso Evropskih

sodisc se lahko pornoc za resevanje in prestrukturiranje odobri

Ie

izjemoma, saj lahko take

pomoei bistveno izkrivljajo konkurenco. Stalisce predlagateljev, daje bila Slovenija obvezana

gospodarskemu subjektu zagotoviti sredstva v primeru insolventnosti takega subjekta, kot

je

navedeno v 7.odstavku sklepa US , je torej ocitno v nasprotju z naceli zakonodaje

EU

0

drZavni pomoci. Kot so potrdili neodvisni svetovalci na podlagi likvidacijske vrednosti, pred

dodelitvijo drZavne

pomoCi

bankam, sredstva bank v primeru stecaja oe bi zadoseala

niti

za

delno poplacilo kvalificiranih obveznosti. Steeaju se

je

bilo mogoee izogniti

Ie

s

posredovanjem drZave in drZavno pomoejo v obliki dokapitalizacije. Tako posredovanje

drZave

je

dovoljeno

Ie

ee

je

izkrivljanje konkurenee,

ki

ga tako posredovanje povzroci, v eim

vetji meri omejeno.

V

skladu z 20. odstavkom Sporoeila

0

bancngtvu morajo biti v vsakem

primeru ukrepi za omejitev izkrivljanja konkurenee oblikovani tako,

da

se eirn bolj

priblifajo

trioirn

okoliscioam,

k

bi

oastal.,

i e bi se npravii eoee do pornoci s

trga

urnakoil brez pornoi i. (dodan poudarek)

So

dba z dn. 20. maja 2010 y zadeyi

Nemti japroti Komisiji T-2SS/06

EU:T:2010:214,

29

. odstayek.

15


16/33

b)

Izravnalni ukrepi

4

J.

Da bi

im

bolj ornejili izkrivljanje konkurence, se od upravicenca

do

pomoci zahteva,

da izvede izravnaJne ukrepe. Namen t kih izravnalnih ukrepov je odvracanje od dnavne

pomoci kot oblike

r e ~ e v a n j a

financnih

teZav

in

stem

preprecevanje rnoralnega hazarda trfnih

udelefencev. Pornoc za e v a n j e in prestrukturiranje se

Jahko

uporabi Ie kot zadnje sredstvo.

Namen izravnalnih ukrepov

ni

ponovna vzpostavitev

u s p e ~ n e g a

poslovanja zadevnega

podjetja, ampak so to dodatne ornejitve za prejemnika pomoci,

k i

zagotavljajo

z m a n j a n j e

izkrivljanja konkurence,

k i

so neJocljivo povezane s pomocjo za prestruJ..'turiranje in

nevtraJizirajo spodbudo, da se podjetje z a n ~ a na drfavno pomoc v primeru financnih

teZav.

35

Pomoc za prestrukturiranje

je

na voljo Ie ce upravicenci

do

drfavne pomoci in njihovi

delnicruji sprejmejo

obseme Zrtve.

36

c) Lastni prispevek

42. PoJeg izravnalnih ukrepov za zagotavljanje trlne discipline se za omejevanje

izkrivljanja konkurence zahtevajo ludi lastni prispevki podjetja in njegovih delnicrujev k

prestrukturiranju. To je potrdilo o d i ~ c e v sodbi v zadevi ABNAmro in sicer je razsodilo:

43.

,,Nacelo, da bi moral bili znesek pomoci omejen na najmanjsi potrebni znesek, je /esno

povezano z nacelom, da morajo upravicenci zago(oviti ustrezen prispevek k stros

kom

prestrukiuriranja. Tocka 22 sporocila

0

prestrukiuriranju navaja, da bi morali

v

tem

smislu banka in imelniki kapitala cim vec prispevati k stroskam iz lastnih sredstev, pri

cemer

je

(ak prispevek potreben za

zag vi

tev, d reSene banke nosijo ustrezno

odgovornost za posledice svojega pre/eklega ravnanja

in

da se ustvarijo primeme

spodbude za njihovo prihodnje ravnanje ..

7

V enem primeru

je

o d i ~ c e v zvezi z lastnim prispevkom razsodilo:

Tak prispevek upravicenca iz laslnih sredstev v karist nacrta za prestrukiuriranje se

zahteva, da

pomoc

{.. } ostaja omejena na najmanjso vsoto, ki bo se omogocila

n Komisija

Sklep

z dne 9.

marea

2010 Drtavna p o m o ~ C812010

Varvaressos

67.

odstavek.

Sodba z dn. IS . junija 200S v zadevi Corsica Ferries, T-349/03, EU :T

:2

00S

:22I , 222. odstavek, in Sodba z

dne

14. februarja 2012 v

za

devi

Fagor France,

zdruUna primera

T IIS

/09 in

T-116/09, EU

:T:2012 :76 12 .

odstavek .

31 Sodba z dne 8. aprila 2014 v zadevi ABN Amro, T-319/

11 EU

:T:2014:

186

,

43

. odstavek. d i ~ e je

to

potrdilo tudi v sodba z dne 17 .j ulija 2014 v zadevi WestLB, T-4S7/09, EU :T:2014:683, 28S. odstavek.

16


17/33

prestrukruriranje,

Id

ga je treba izvesti z vidika obstojecihflnancnih virov omenjenega

podjetja, njegovih delnicarjev in poslovne skupine, Id ji pripada ..

3'

44. Praviee Komisije, da zahteva izravnalne ukrepe n lastne prispevke zaradi odobritve

pomoei za prestrukturiranje, sodisca EU se niso izpodbijala ali omejila.

d) Izogibanje moralnemu tveganju

45. Sporoeilo 0 b n e n i ~ t v u glede obravnave moralnega tveganja dopolnjuje obstojeca

merila za odobritev pomoei za prestrukturiranje. Osnovno vodilo je da drZavna podpora

ne

bi

smela spodkopavati

tdne

discipline. Da

bi

zmanjsali moralno tveganje,

bi

morala biti pomoc

odobrena Ie pod pogoji, ki vkljueujejo ustrezno porazdelitev bremen rned obstojecimi

vlagatelji. Koneept rnoralnega tveganja so sprejela sodiSea EU in

je

del njihove pravne

obravnave glede upravicenosti pornoei za prestrukturiranje.

39

Koneept moralnega tveganja so

obravnavali tudi uradniki Kornisije v svojih govorih n elankih. Nekdanji komisar,

podpredsednik Alrnuniaje na konferenei janUlllja 2012 povedal:

Od bank tudi zahtevamo, da povrnejo pomoc, prejeto v zameno za podporo vlade.

Ta

pogoj resuje vpraSanje moralnega tveganja in omejuje stroske davkaplacevalcev.

Zadnji pogoj je bistven za druibeno pravicnost driavne podpore bankam; zlasti pa j e

karisten za jinancne ministre, zdaj ko morajo stevi/ne vlade v EU urediti jaYne jinance

in /judi prosijo, naj zategnejo pasove 40

46. Ce sklenemo,

je

Kornisija

stem

ko

je

v Sporocilu 0 banenistvu opredelila zahteve

glede izravnalnih ukrepov

n

lastnih prispevkov v zvezi z drZavno pomoejo bankam, delovala

v skladu

5

sodno prakso Evropskih sodisc in lastno prakso na podrocju ddavnih

pornoCi

za

prestrukturiranje. Uporaba teh nacel za pornoe za prestrukturiranje za slovenske banke zato

pomeni zakonito uresnicevanje pooblastil Komisije za odlocanje po lastni presoji glede

odobravanja druvne pomoei v skladu s tocko (b) tregega odstavka 107. elena PDEU.

II. 3. vpraanje

47. BS v zvezi 5 tretjim vprasanjern US meni, da so 40. do 46. odstavek Sporoeila 0

banenistvu v eeloti skladni z naeelorn varstva upravieenih pricakovanj.

H

Sodba

v

zadevl Corsica Ferries EU:T:200S:221 Corsica Ferries

266 odstavek

19 Sodba v zadevi BN Amro, EU:T:2014:186, 92. odstavek.

o

J

Almunia Banking sector and state aid

konference ekonomistov:

The third future

of

banking

summit

Pariz.

24 januar 2012.

17


18/33

48.

Ustaljena praksa evropsldh sodBc je, da ima Komisija

pri

sprejemanju ukrepov na

podlagi tretjega odstavka 107. clena PDEU

~ i r o k o

diskrecijsko pravico, katere

i z v r ~ e v a n j e

obsega kompleksno gospodarsko n socialno presojo, Id jo je treba opraviti v okviru Unije.

49. V skladu s sodno prakso SodBca so upravicena pricakovanja v zakonodaji Unije

zaWtena Ie ce so izpolnjeni naslednji trije pogoji:

50.

2:

Pravica sklicevati se na zaupanje

v

pravo predpostavlja zdruiitev treh pogojev.

Prvic instituclje Skupnosti morajo upravicencu nuditi natancna. brezpogojna in

skladna jamstva ki izhajajo iz dovoljenih in zanesljivih virov. Drugic ta jamstva

morajo pri subjekiu. na katerega so naslovljena. ustvariti upraviceno pricakovanje.

Tretjic. dana jamstva se morajo skladati

z

veljavnimi predpisi.

42

Poleg tega je ustaljena sodna praksa, da to velja sarno za razumen in preudaren

gospodarsld subjekt ,

Id

ima razlog za utemeljeno upanje. ,,43

51. V obravnavani zadevi ta merila

ni

so izpolnjena. Doloebe Sporocila

0

b a n c n i

t v u

glede

zahteve 0 prenehanju ali konverziji kvalificiranih obveznosti ne posegajo v pridobljene

pravice oziroma upravieena pricakovanja lastnikov podrejenib obveznosti.

52. Prvie, ne Komisija ne katera koli druga institucija Skupnosti nikoli ni zagotovila

,,natancnega, brezpogojnega in usklajenega zagotovila , da se ne bodo izvajali ukrepi, kot so

doloceni v 40. do 46. odstavku Sporocila

0

b a n c n i ~ t v u Sarno dejstvo, da ob nakupu financnih

instrumentov ni obstajal tak pravni refun, ocitno ne more biti povod za taka upravicena

pricakovanja. Kot je jasno razvidno iz Sporocila 0

b a n c n i ~ t v u

je Komisija previdno izvajala

svoje diskrecijske pravice glede razlage tocke (b) tretjega odstavka 107 . elena PDEU v zelo

tefavnem okolju visoke nestabilnosti financnih trgov in nezanesljivosti gospodarskega

Sodb. v zadevi ABN Amro, EU:T:201 4:

1S6

. 27. odstavek; ,odb. z cine 6 pril. 2006 v zadevi Schmitz-Gotha

Fahrzeugwerke proti Komi'iji.

T-17/03

EU:T:2006:109, 41. od,tavek; sodba z cine 12. maja 20

11

v zdrul:enih

zadevah

~ g i o n

Nord-Pas-de-Calais proti Komisiji.

T-267/08

n

T-

279/

0S

. EU:T:2011:209,

129

. n

132.odstavek

.

Sodb. z cine 30. junija 2002 v zadevi Branco proti Komisiji.

T-347/03

EU:T:2005:265.

102.

odstavek; sodb. z

cine

6. julija

1999

v zadevi Forvass proti Komisiji. T-203/97. EU:T:1999:135. 70. odstavek; sodb. z

cine

7. novembra2002 v zadevi G proti Komi'iji.

T-199/01.

EU:T:2002:271 .

3S.

odstavek

. Sodba z dne

17

. marca2011 v zadevi AID Tuna, C-221 /09. EU:C:2011:1S3. 72. odstavek; sodba z dne

16.

decembra 2010 v zadevi Kahl. ThOTingen Porzelian GmbH proti Komisiji,

C-537/08

P, EU:C:2010:769.

63. odstavek; sodb. z

cine

14. marca 2013 v zadevi Agrargenossenschafi Neuzelie,

C-545111

EU:C:20

13:

169,

25 odstavek

18


19/33

okrevanja ter tveganja resnih motenj v gospodarstvu

drZav

~ l a n i c ki

iz

tega izhaja [ . .] .44 Ko

se je

f i n a n ~ n a

kriza razvijala in

je i n a n ~ n e

trge prizadela drlavna dolZniska kriza, je Kornisija

z a k l j u ~ i 1 a

da

je

treba pri razlagi tocke

(b)

tretjega odstavka 107. elena PDEU poveeati

minimalne zahteve glede porazdelitve bremena, da se tako zaSciti celovitost enotnega trga in

prepreci ogrofanje enakih konkurenenih pogojev, katerih zaSeita je cilj nadzora ddavne

pomoci.

45

53. Ob u p o ~ t e v n j u tako hitrega razvoja dogodkov in nenehnih novih izzivov na vrhuncu

finanene krize

je

jasno, da noben razumen vlagatelj ne bi imel obCutka, da bi lahko Komisija

ali katera koli druga institucija Skupnosti zagotovila nataneno, brezpogojno in usklajeno

zagotovilo , da se ne bode izvajali ukrepi, kot so d o l ~ e n i v

40.

do

46.

odstavku Sporocila

0

b n e n i ~ .

54. D r u g i ~ Banka Slovenija meni, da tudi drugi pogoj za z a ~ ~ i t o legitimnih p r i ~ a k o v a n j

~ i t n o ni izpolnjen. V skladu s sodno prakso evropskih sodisc morajo

jams

va pri subjektu.

na katerega so nasiovljena ustvarili upraviceno pricakavanje .46

55.

Banka Slovenije meni, da

bi

morale biti vsakemu vlagatelju jasno, da svoje nalozbe

ne

more zaS6titi pred insolventnostjo subjekta, v katerem je nalozba. Delniski kapital in

podrejeni dolfuiski instrumenti so oblike posebnih kapitalskih nalozb, pri katerih

se

morajo

vlagatelji ob nakupu zavedati, da je njihov nakup tvegana nalozba in da lahko v primeru

prenehanja banke, zlasti zaradi insolventnosti, izgubijo upravicenja iz teh nalozb preden bi

izgubo nosili navadni upniki banke.

56.

Sodna praksa Sodisca kaZe, da pray tako ni mogoce upraviceno pricakoYati , da se

uprayna praksa seasoma ne bi spremenila.

47

Zato lahko Komisija svoja merila in zahteye

prilagodi in spremeni.

48

Spremembe sporocil so omejene na tocki, kjer bi sprememba

povzro61a nov in d r u g ~ e n pravni u ~ i n e k v preteklih

o k o l i ~ c i n a h

ter v primerih ce stranka

Sporocilo

0

b a n e n i ~ t v u 5. odstavek

4 Sporocilo 0 b a n e n i ~ t v u

18

odstavek in naslednji .

.. Sodb. Branco, EU:T:2oo5:265, 102. odstavek;

glej

tudi sodbo Forvass proti Komisiji, EU:T:199:135,

70.

odstavek, in sodbo G proti Komisiji,

EU:T:2002 :271, 38.

odstavek.

Sodba z dne 14. februarj. 1990 v zadevi Del.ere n drugi proti Komisiji, C-350/88 EU:C:1990:7I

33 . odst.vek; sodba z dne 23. novembra 2000 v zadevi British Steel proti Komisiji. C-1I98, EU:C:20oo:644.

52. odstavek

.. Sodb. British Steel proti K o m i s i j ~

EU:C:2000:644, 52.

odstavek.

19


20/33

na katero bi sprememba pravno ucinkovala, upraviceno pricakuje, da se upravna praksa

ne bo

spremenila.

57. Ceprav sorazmemost ukrepov na tern mestu ni vpraljiva, BS izrecno poudatja, da

Sporoeilo

0

b a n c n i ~ t v u nedvomno zagotavlja so razmemost ukrepanja. Varstvo temeljnih

pravic

je

zagotovljeno

stem

da se pri odloeanju 0 obsegu prenehanja ali konverzije zahteva

u p o ~ t e v a n j e

temeljnih pravil postopka v primeru insolventnosti , zlasti glede vrstnega reda

poplacila terjatev v postopku v primeru insolventnosti, ter z

~ t e v a n j e

nadomestila,

ki

mora bili zagotovljeno upravicencem s konverzijo glede na v i ~ i n o poplacila njihovih terjatev

v primeru insolventnosti banke.

Ill

4

vprasanje

58 .

us

s eetrtim

r ~ n j e m ~ u j e

ali

so

40. do 46. odstavek Sporocila

0 b a n c n i ~ t v u

skladni z varstvom lastninske pravice,

l i

izhaja

iz

prvega odstavka

17.

elena Listine Evropske

unije 0 temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina).

59

V skladu z

n o v e j

sodno prakso

S o d i ~ c a bi

morala biti lastninska pravica opredelje

na

kot:

pravice ki imajo premoien;sko vrednosl in iz kalerih glede na pravni red izhaja

pridobljen pravni

polo j

ki imetniku leh pravic omogoca samoslojno izvajanje leh

pravic v njegovo karist ,,49

(dodan poudarek).

60. Zato

je

jasno, da lastninska pravica

ne

more

i t i t i

imetnika formalnega pravnega

naslova pred izgubo, ce bi bila izguba posledica neposredne insolventnosti institucije, v katero

je

imetnik vlofil. To

je

zato, ker v tern primeru pravice nimajo vee premozenjske vrednosti

[ .] iz

katerih [ ] izhaja pridobljen pravni polofaj , kot

je

oprede

lj

eno v sodni praksi Sodi ca.

Dolocbe Sporoeila 0 b a n c n i ~ t v u temeljijo na ugotovitvi dejanskega ekonomskega polofaja

banke, l i je prejemnica pomoci. Kadar banka ne izpoJnjuje minimalnih zahtev, ali je celo

insolventna,

je

pravni naslov,

l i

ga imajo imetniki iz naslova delnic in podrejenih

instrumentov banke, brez vrednosti.

50

V tern primeru

ni

mogoee zagotavljati varstva

lastninske pravice, ker

je

bila taka pravica iznicena zaradi izgube zadevnih bank

iz

nasi ova

preteklega poslovanja

Sodba z dne 22 januarja 2013 v zadevi Sky Osterreich, C-283/

11

, EU:C:2013:

28

, 34 odstavek.

z dne

25

. junija 2014 v zadevi Accorinti in drugi proti ECB , T-224 2,

20

50

Glede tega glej tudi sodbo

EU :T:2014:611,

85

. odstavek.


21/33

~

61. Tudi delnice,

ki

so

o b i ~ a j n o

terjatve z ekonomsko vrednostjo, spadajo v obseg uporabe

1. ~ I e n a

protokola 1 EKCP

S1

Ie

imajo v odsotnosti izpodbijanih ukrepov ekonomsko

vrednost.

62. Evropsko sodiSee za elovekove pravice je menilo, da lastnina lahko pomeni:

.. trenulno iaslnino kal ludi vrednosli premoienja vldjucno S lerjatvami na podlagi

kalerih lahka loieca stranka

trdi da ima

vsaj legilimno pricakavmye

da

bodo

realizirane '.S2

63. Poudaritije tudi treba, da

bi

bile banke,

kijimje

Republika Siovenija pomagala, kotje

predpisano v Sporoeilu

0

bancniStvu, brez te pomoei r z g l ~ e n e za insolventne, kar pomeni,

da bi podrejeni upniki svoje terjatve v vsakem primeru izgubili v celoti. Glede na jasen

rezultat neodvisnih strokovnjakov a financnem polozaju zadevnih slovenskih bank,

predlagatelji ne bi mogli imeti vee nobenih p r i ~ a k o v a n j da bodo imele njihove terjatve

kakrsno koli vrednost.

64. z sklepa

US

izhaja, da

s o d i ~ ~ e ~ t e j e

da so bile pravice iz teh terjatev zavarovane s

I. elenom protokola

sl.

I EKCP.

US

to staliSce utemeljuje taka, da poskuSa

poi

skati

an

alogijo

med obravnavano zadevo

in

dvema zadevama, a katerih

je

pred kratkim

o d l o ~ a l o

Evropsko

s o d i S ~ e

za elovekove pravice,

n

sicer

Kolov

proti Rusiji

l

n

Fomin

in

drugi

proti Ru siji.

l4

BS

se

stem

staIiScem ne strinja.

65. Zadeva Kotov obravnava terjatve,

ki

izhajajo iz "sodnega dolga", tj. dename terjatve,

ugotovljene s koneno sodno odlocbo, ki izvirajo iz vloge na varcevalnem racunu pri

ko

mercialni banki. Banka

je

bila

r a z g l ~ e n a

za insolventno

n

likvidacijski upravitelj

je

nezakonito zbrani denar razdelil taka, da

je

dal prednost dolocenim upnikom, pri tern pa

je

predlagatelj izgubil vsa svoja sredstva.

51

Sodba Evropskega

s o d l ~ / a

za

I lovekove

pravice z

dne 12.

decembra

1982

zadevi

Bramelid in Malrnstr6m

proti Svedski,

8588 89n9;

sodba Evropskega sodi ta za tlovekove pravice z dne 25. julija 2002 v zadevi

Sovtransavto Holding proti UkrajinL

48553 /

99

2

Sodba Evropskega

s o d i ~ t a za

~ I o v e k o v e pravice

z

dne

10. julija 2002 v

zadevi Gratzinger

in

Gratzingerova

proti Ce ki republiki, 39794

/

98

.

3 Sodba Evropskega s o d i ~ / a za I lovekove pravice z cine 3.

aprila

2012 v zadevi Kotov prati Rusiji.

545

/

54

Sodba Evropskega s o d i ~ e a za ~ I o v e k o v e pravice z

dne

26.

februarja

2013 v zadevi Fomin in

drugi proti

Rusiji.

34703 /

04

21


22/33

66. Evropsko s o d i ~ ~ e za ~ o v e k o v e pravice je v 91. odstavku razsodilo, da se lahko take

dename teIjatve Iahko ~ t e j e j o tudi za lastnino . Hkrati pa v 90. odstavku opozarja, da je v

primeru, da je dolZnik fizicna oseba ali podjetje, denama terjatev, ~ e p r a v je ugotovljena s

sodno odlocbo, manj zanesljiva, ker je njena izvrljivost v veliki meri odvisna

od

solventnosti

dolZnika . Opozarja tudi, da je veckrat menilo, (da) v primeru, da

je

dolZnik fizicna oseba,

drfava praviloma ni neposredno odgovoma za dolgove fizienih oseb in njene obveznosti so

omejene [ .. j . Evropsko

s o d i ~ e e

za

~ l o v e k o v e

pravice je nazadnje odlocilo, da je

likvidacijski upravitelj predlagatelja z nezakonitim dejanjem p r i k r a j ~ 1 za lastnino. BS meni,

da analogije z obravnavano zadevo zato ni mogoee utemeljiti.

67. V zadevi

Fomin

in drugi proti Rusiji gre za dt'favne dolZniske obveznice,

ki

jib je

izdala vlada ZSSR, vlada Ruske federacije, ki

je

naslednica vlade ZSSR, pa

jib

ni unovcila

BS meni, da tudi ta primer ni primerIjiv z obravnavano zadevo. Di'Zavne obveznice so precej

balj zanesljiva denama terjatev kakor podrejeni

d o l Z n i ~ k i

instrurnenti gospodarskega subjekta,

pri katerem je verjetnost insolventnosti (in

stem

nastanka nezmoZnosti neplacila dolga)

bistveno

vecja kot v primeru

di'Zave.

68. BS nadalje opozarja na sodbo Evropskega sodBca za clovekove pravice v zadevi

Broniowski proti Poljski, kjer je o d i ~ c e menilo:

"Sodisce mora pri ocenjevanju sk/adnosli s J e/enom proloko/a si. J v ee/oli preueili

razliene interese,

l i so

predmel s p ~ r a pri lem pa upostevati,

da

je konveneija

namenjena varstvu pravie, l i so 'praktiene

in

ueinkovite

'.

Videli mora

vee

kot

je

videli

na prvi pog/eli, in preiskoli dejstva v zadevi, l i

je

predmel

s p ~ r a . Ta

oeena

je

/ahko

sirsa o samo ustrezne oeene nadomesti/a

- ee

gre v zadevi za odvzem premoienja -

in /ahko obsega 'udi ravnanie strank vkljucno s sredstvi, ki

iih

ie uporabila driava,

ler njihovim izvajanjem. V lem okviru

je

reba poudariti, da

je

pri oeeni ravnanja

driave reba uposlevati tudi negolovosl, bodisi zakonodajno ali upravno, ali

negolovosl,

l i

izhaja

iz

praks,

l i

jih uporab/jajo organi ob/asli.

Ce

gre za vprasanje v

sp/osnem interesu, morajo javni organi ukrepali pravoeasno, primerno in dos/edno

[

..

.}.

ss

69. Poleg tega je treba

u p o ~ t e v a t i

da lasminska pravica ni absoluma pravica in da je

krsitev lahko tudi utemeljena. Za utemeljitev krSitve lastninske pravice mora najprej obstajati

" Sodba vropskega

za

I lovekove pravice z

dne

22. junija 2004 v zadevi Broniowski proti Polj ski,

3 1443/96, 151. odstavek.

22


23/33

zakonit namen v javnem ali splonem interesu, ki mora biti sorazmeren 56 Kot je pred kratkim

ponovno izjavilo Evropsko s o i ~ za

~ l o v e k o v e

pravice v o d l o ~ b i v zvezi z nacionalizacijo

banke Northern Rock:

vsalea

krsitev pravice do mirnega uiivanja laslnine mora vzdrievati ravnoteije med

zahtevami

v

splosnem interesu slcupnosti

in

zahtevami po zasciti temeljnih pravic

posameznikov .[...] Ziasti mora biti vzpostavljena razumna sorazmernost med

uporabljenimi sredstvi

in

ciljem, ki

se

ieli doseci z driavnim ukrepom, vkljucno z

ukrepi, s katerimi se posameznilcu odvzame lastnina.

17

70. Evropsko s o d i S ~ e za ~ l o v e k o v e pravice je v svoji ustaljeni sodni praksi nadalje

potrdilo tudi,

da:

nacionalni organi so naceloma primernejsi

leakor

mednarodno sodisce, da

od

locijo,

leaj je

v

javnem interesu iz socialnih ali eleanomskih razlogov, [ ...

j

ter da bo Evropsko

~ e

za ~ l o v e k o v e spotovalo politicno odlocitev nacionalnega

zakonodajalca, razen

e

te oeitno ne

bo

mogoee razumno utemeljiti .

8

Evropsko sodiee za

clovekove pravice je na podlagi tega menilo, da nacionalizacija banke Northern Rock brez

kakrnega koli nadomestila imetnikom delnic in podrejenih dolfuBkih instrumentov

ni

bila

kritev lastninske pravice.

71. Glede na navedeno Banka Slovenije meni, da so

posegi in ukrepi iz 40. do

46. odstavka Sporocila 0 bancnitvu nedvomno upraviceni zaradi varstva javnih in splonih

interesov, in sicer stabilnosti financnega sistema drfav elanic, ter zaredi zmanjevanja vpliva

na konkurenco med

dnavami

clanicami.

9

V primeru insolventnosti banke, zaredi katere

bi

v

primeru stecaja banke za imetnike kapitala

in

podrejenih obveznosti nastala izguba v celotni

viini investicije. ukrep popolnega odpisa, kot ga nalaga Sporocilo 0 bancnitvu v 44. tocki.

ne

posega v lasminsko pravico teh vlagateljev. Zato zaradi sprejetja teh ukrepov zato

vlagatelji niso v slaMem poloZaju kakor

bi

bili. ce ukrepi ne

bi

bili sprejeti.

Sodba

S a d i ~ ~ a

za ~ l o y e k o y e prayice z dne 21 februarja 1986 y zadevi James in drugi proti Zdrufenemu

kralje,tvu, 8793

n 9.

Sodba S o d i ~ ~ a za c lovekove

pravice

z dne 10.

julija

2013 v zadevi Dennis Grainger n drug prot

Zdruienemu kraljestvu. 34940110. 35 ad'layek.

5 Sodba

S o d i ~ e a za c lovekove pravice z

dne

IO julija2012 v

zadevi

Dennis Grainger in drugi

proti

Zdr'ufenemu kraljestvu,

3494011

0, 36 od'layek.

S p o ~ i o 0 b a n ~ n i t v u 8. do II odSlayek.

23


24/33

72. Kot

je

bilo razlozeno ze na

z a ~ e t k u je

namen S p o r o ~ i l a 0

b a n ~ n i s t v u

p r e p r e ~ i t i

moralno tveganje ter tako im bolj zmanjSati izkrivljanje konkurence v zvezi z ukrepi v

odporo bankam v pogojih i n a n ~ n e krize, za zagotovitev stabilnosti fmannega sistema. To so

splogno priznani javni in splosni interesi, njihova legitimnost pa je nespoma. Treba je

poudariti, daje Evropsko s o d i s ~ e za clovekove pravice ugotovilo, da financna kriza, stabilnost

finannega sistema drZav lanic in politika prepreevanja morainega tveganja kot javni in

splosni interes lahko utemeljujejo krgitev lastninske pravice.

60

73 . Kar zadeva zaskrbljenost US v zvezi s sorazmemostjo posegov iz 40. do 46. odstavka,

BS navaja, da SodiSce pri presoji sorazrnemosti d o l o e n e g ukrepa prepuSa veliko mero

diskrecijske pravice institucijam Unije n drZavam lanicarn pri izvajanju zakonodaje Unije,

vkljucno z ekonomsko politiko.

61

To je utemeljeno s politicno odgovomostjo institucij n s

potrebo po ocenjevanju politicno, ekonomsko ali socialno zapletenih razmer ter s tezavami,

k i

nastajajo pri ocenjevanju nejasnib prihodnjih gibanj.62 Sarno 06tno neprimemi ali ocitno

neustrezni ukrepi bi torej morali biti nesorazmemi.

63

74. BS na pedlagi splosnega pristopa v zvezi s prvim odstavkom 17 . elena Listine navaja,

da so razmere, v katerih se je ali bi se uporabljalo Sporocilo 0 banniStvu, na primer v

Sloveniji, in financna kriza na splogno predstavljale velike izzive s ge veejo negotovostjo

glede uCinkovitih ukrepov, zato so tetjale hiter in

o d l o ~ e n

odziv organov oblasti. Zato

je

bilo

treba organom, k i se odzivajo na teZavo v okolju velike negotovosti , dopustiti zadostno mero

diskrecijske pravice.

IV. S

vpraanje

75 .

Banka Slovenije v zvezi s petim vpraSanjem US meni,

da

so 40 . do 46. odstavek

Sperocila 0 bancnistvu v celoti skladni z 29., 34., 35. ter 40. do 42. clenom Direktive

6

Sodba

S o d i ~ e a

za

Clovekove pravice

z

dne ulija

2

12

v

zadevi

rainger

n

drugi proti

ldnd:enemu

kraljestvu,

34940/

.

42. odstavek.

Sodba z dne 29. februaJja 1996 v lOdevi Francija in Irsk. proti Komisiji, C-296/93 . EU:C:1996:65.

31. odSlavek.

Sodba z dne 27.junija 1989 v lOdevi Leukhardl proti Hauplzollaml Reullingen. C-I \ /88 . EU :C:1989:265,

145 . odstavek.

Sodba z dne

Il julija

1989 v lOdevi Schrader proti Hauptzollamt Gronau. C265/87 EU :C:1989 :303,

22.odslavek; sodb z dne 13 decembra 1994 v lOdevi

SMW

WinzerselC1 C-306/93 EU:C:I994:407.

27. odSlavek.

24


25/33

201230fEU

6

(v nadaljevanju: Druga direktiva), kolikor doloeajo zahtevo za odpis

d e l n i ~ k e g kapitala, (kar lahko po rnnenju US pomeni zmanjsanje osnovnega kapilala v

smislu prvega odstavka 34. elena Druge direktive) ter konverzijo podrejenih instrumentov v

delniski kapital (kar lahko po mnenju US pomeni poveeanje kapitala v srnislu prvega

odstavka 29. elena Druge direktive - primerjaj zadnji stavek 54. tocke sklepa US) z ukrepi

javnega organa v okviru prestrukturiranja propadajoeih ali insolventnih bank, katerega namen

je

varstvo inancne stabilnosti.

1. Druga

direktiva se De uporablja za ukrepe

javDega orgaDa,

k

se izvajajo

za

reevanje ali sanacijo baDk v skladu s sod no prakso o d i s ~ a

76. SodiSee je v zadevah Karel/a in Pafitis potrdilo, da Druga direktiva ne preprecuje

sprejetja izvrsilnih ukrepov za prenehanje druZbe ter z1asti likvidacijskih ukrepov, s katerimi

se v drutbi zaradi varstva interesov upnikov uvede prisilna uprava (npr. v primeru

insolventnosti

druZbe .65

Sodisce je pojasnilo, da se Druga direkliva se naprej uporablja Ie v

primeru " straightforward rejuvenation measure (enostavna sanacija) (Karel/a)66 ali

ordinary reorganization measures

(redna reorganizacija)

(Pafitis).67

77. Medtem ko je SodiSce v zadevah

Karel/a

in

Pafilis

i;gavilo, da 25. clen Direktive

7791fEGS

(ki

ustreza 29. elenu Druge direktive) onemogoca ddavoo zakonodajo, po kateri

bi se lahko, eeprav Ie v izrednih okolis6nah, kapital druZb (tudi bank), ustanovljenih kot

jayne delniske drutbe, poveeal z upravnim ukrepom brez sklepa skupscine, to velja Ie za

"enostavoo sanacijo" ali "redno reorganizacijo". Nasprotno pa so ukrepi, predvideni v

doloebah ZBan-l ki

jih

presoja US, dejansko ukrepi sprejeti na podlagi zakonodaje 0

insolventnosti bank

78. Iz sodb SodiSea jasno izhaja, da "izredne okoliscine", zaradi katerih sta nastala spora v

zadevah Karella in Pafilis, nisa bile primerIjive z okaliseinami, v katerih je magoee sprejeti

. .

Direktiva

201

2l30lEU Evropskega parlamenta

in

Sveta z

cine

25. oktobra 2012

0

uskladitvi zalfitnih uktepov

za

varovanje

interesov dru benikov in tretjib oseb k i jib drtave lanice zahtevajo

od

gospodarskih

dru :b

v

pomenu drugega odstavka flena 54 Pogodbe

0

delovanju Evropske unije. g)ede ustanavljanja delni kih

nilll

ter

ohranjanja in spreminjanja

njihovega

kapitala, zata

da

se

oblikujejo

w itni

ukrepi

z

enakim ueinkom

v vsej

Skupnosti. UL L 315. 14 .11.2012. str. 74.

" Sodba z cine 30. maja 1991 v zdrufenih zadevah

Karella. C-19/90

in

C20/90.

EU:C:I99I:229. 30. odstavek;

sodba z cine 12. man:a 1994 v zadevi

Pafitis in drugi. C-441 /1993. EU

:C:I996:92. 57. odstavek

Sodba

Karella.

EU:C: 199 1:229. 30. odstavek.

" Sodba Pafitis in drugi. EU:C: I996:92. 57. odstavek.

2S


26/33

izredne ukrepe

r e ~ e v n j

na podlagi dolocb ZBan-1. 253.a clen ZBan-1 pojasnjuje, da se

lahko taki izreclni ukrepi sprejmejo

Ie

ce

so

izpolnjeni titje kumulativni pogoji, zlasti pa,

da

so izredni ukrepi v javnem interesu zaradi preprecitve ogrozenosti stabilnosti fmanenega

sistema. Dolocbe obravnavanega gclkega zakona v zadevi

Pafilis

zahtevajo Ie da se kapitai

banke ,,zman}sa zaradi izgub ali {.

..

} drugih razlogov

{.

. } ni

so

razmeren z n}enimi

pOlrebami. 8 Obravnavani gclki zakon v zadevi Karella

n }

bi

pr

ispeval h gospodarskemu

in socialnemu razv

o}u

driave

sfin

ncno sanacijo podjeli/,.69 V zadevah,

0

katerihje odlocalo

Sodice, se oeitno ni zahtevai prevladujoci javni interes, kakren

je

potreben za izvajanje

ukrepov iz ZBan-I, tj. stabilnost financnega sistema.

79. Zato ne odpisa delnic bank ne konverzije podrejenih obveznosti v kapital na podlagi

ZBan-1 ni mogoee opredeliti kot ukrepov za enoslavno sanacijo ali redno reorganizacijo ,

kot sta obravnavani v zadevah Karella in Pafilis. To so prej ukrepi v primeru insolventoosti,

za katere se Druga direktiva ne uporablja. Dejansko bi bile banke, obravnavane v sklepih z

dne 18. decembra 2013, ee jim

ne bi

bila dodeljena drZavna pomoe, neizogibno Iikvidirane

zaradi insolventnosti.

2.

Direktiva 2001l24fES

je

lex speciaUs glede na

Druge

direktive,

kar

zadeva ukrepe

javnega

organa,

k se izvajajo za reevanje ali

sanadjo

bank

80. Glede na zgoraj navedeno

je

Direktiva 2001l24IES

70

lex specialis glede na Drugo

direktivo. Direktiva 200I

/241ES je

,

e

preden

je

bila spremenjena z Direktivo 2014/59/EU

7I

,

v

sed

mi

alineji 2. elena izrecno doloeala, da so reorganizacijski ukrepi tisti ukrepi , s katerimi

naj

se ohrani ali ponovno vzpostavi financni polofuj propadajoee ali insolventne kreditne

institucije in k i lahko vplivajo na ze veljavne pravice tretjih oseb, vkljueno z ukrepi,

ki

vklj

ueujejo mOZDost zaeasne ustavitve plaeil in izvrilnih ukrepov a

li

znifanje tetjatev.

81. Ukrepi, s katerimi se odredi odpis ali konverzija kvalificiranih obveznosti zaradi

ponovne vzpostavitve pogojev za dolgoroeno uspeno poslovanje propadajoee ali insolventne

68 Sodba Pafilis in drugi, EU :

C:

1996:92, 3. odstavek.

Sodba Karel/a, EU:C:1991:229, 3. odstavek.

7

Direktiva 2 1 24IES

Evropskega

parlamenta

in

Svetn z dne 4. aprila

2 1 0 reorganizaciji in

prenehanju

kreditnih institucij (UL L

125,5

.5.2001, str. 15).

7 Direktiva 2014/S91EU Evropskega parlamenta

in

Sveta z dne IS . maja 2014 vzpostavitvi okv

ira

za

sanacij o

t

er r e ~ e v n j e

kreditnih institucij

in

investicijskih

podjetij

ter s

premembi

Seste

direktive

Sveta

82J891fEGS

ter

direktiv 2001124IES, 2002l471ES 20041251ES, 20051

56IES 2007

/361ES 201 t /35IEU

2012

/30lEU in

2013 /36IEU in uredb (EU) t. 109312010 ler (EU) I t. 648 /2012 (UL L 173 / t90 Z doe 12.6.2014).

26


27/33

banke (253b. ~ l e n ZBan-l) so reorganizacijski ukrepi v smislu Direktive 2001 /241ES .

i

ukrepi so nedvomno usmerjeni v ohranitev ali ponovno vzpostavitev financnega poloZaja

kreditne institucije

in

vplivajo na veljavne pravice tretjih oseb.

82

Skladno s prvim odstavkom

3

elena Direktive 2001l24IES druve clanice sarnostojno

dolocijo obliko reorganizacijskih ukrepov

in

imenujejo (sodne ali upravne) organe, pristojne

za izvajanje teh ukrepov. Zato Direktiva 2001l24IES jasno in nedvoumno potrjuje, da lahko

ava clanica sprejme zakonodajo, na podlagi katere lahko upravni ali sodni organi

sprejmejo ukrepe za reorganizacijo banke,

ki

vplivajo na pravice tretjih oseb. Doloebe

direktive oziroma pojem reorganizacijskih ukrepov niso omejeni na nacin, da bi upravni organ

ali sodgce lahko odlocal/-o

Ie

0

z m a n j ~ a n j u

terjatev upnikov, ne pa tudi 0 z m a n j ~ j u

osnOvnega kapitala. Taka razlaga bi ocitno Wila temeljna nacela i n s o l v e n ~ n i h postopkov,

po

katerih morajo izgube najprej nositi delnicarji, ter temeljne pravice irnetnikov hibridnih

kapitalskih

in

d o l Z n i ~ k i h instrumentov. Skladno

s tem je

treba Direktivo

2001l24IES

obravnavati kot

lex specialis

glede na Drugo direktivo.

83 Ta razlaga velja tudi ob u p o ~ t e v a n j u odloCitve Sodgca v zadevi

Pafiti

s Ob sprejetju te

o d l o ~ i t v e n a m r Direktiva 2001 /24IES ni veljala.

72

Ze sarno zaradi tega razlogaje o d i ~ c e

razsodilo da predlog [direktive} ni sestavni del pozitivnega prava Skupnosll . 73 in na

podlagi tega ni hotelo podati sklepov.

84 Razlage, po kateri je Direktiva

2001l24IES lex specialis

glede na Drugo direktivo, ne

izpodbija niti dejstvo, da je bila opredelitev reorganizacijskih ukrepov iz sedme alineje 2

~ I e n a

sprernenjena z Direktivo

2014/

59IEU tako, da ti ukrepi po novi definiciji vkljueujejo

tudi uporabo instrumentov za resevanje

in

izvajanje pooblastil za reSevanje iz Direktive

2014/591EU S to dopolnitvijo je zakonodajalec EU

Ie

potrdil, da reorganizacijski ukrepi za

kreditne institucije vkljucujejo poleg drugih ukrepov,

ki

ustrezajo

s p l o ~ n i

definiciji, tudi

ukrepe za r e ~ e v a n j e

iz Direktive 20

14/591EU

Direktiva

2014/59IEU

namrec

ne

zavraca

veljavnosti uvedenih nacionalnih ukrepov za

e ~ e v a n j e

t e m v e ~

jih obravnava kot primerne

in z ~ e l e n e v kolikor niso v nasprotju z Direktivo 2014/591EU Skladno s temje treba tudi te

(nacionalne) ukrepe obravnavati kot reorganizacijske ukrepe v smislu sedrne alineje 2

elena Direktive 2001124IES, ceprav presegajo zahteve, ki jih doloea Direktiva 2014/591EU .

72 Sodba Pafilis in drugi, EU:C :1996 :92, 28 odstavek.

7J Sodba

Pafilis

In

drugl,

EU :C:1996 :92,43. odstavck.

27


28/33

3. CUj in namen

ruge

direktive

85.

V prid razlagi, da se Oruga direktiva ne uporablja za ukrepe za r e ~ e v a n j e bank,

govorita tudi cilj

n

namen sprejema Oruge direktive. Oruga direktiva si prizadeva zagotoviti

minirnalno harmonizirano z ~ ~ i t o za d e l n i ~ r u j e in upnike v

d e l n i k i h

drufbah, med drugim z

uskladitvijo nacionalnib doloeb,

k

urejajo

p o v e ~ a n j e

in z r n a n j ~ a n j e njihovega kapitala glej

uvodno izjavo 3). Tako minimalno weito je treba zagotoviti v zvezi s potencialnimi

nasprotji, ki

nastajajo med organi delnBkih drufb, zlasti upravnimi organi npr. upravo) na

eni

strani in i n o delnierujev na drugi strani ter med veeinskimi in m a n j ~ i n s k i m i d e l n i ~ r u j i .

Skladno stem je namen dolocb, ki jib navaja US, uravnoteZiti pristojnosti teh organov drufb

in skupin d e l n i ~ r u j e v in sicer z uvedbo postopkovnih pravil, ki naj bi zagotavljala, da organi

upravljanja takih drufb ali veeina delnierujev

m a n j ~ i n s k i m )

delnicrujem

in

upnikom takih

drufb ne kratijo njibovih elanskih pravic, na primer tako, da se jim z z m a n j ~ j e m kapitala

ukinejo elanske pravice ali s poveeanjem kapitala

z r n a n j ~ a j o

glasovalne pravice. Vendar pa

Oruga direktiva na noben naein

ne

ureja posegov javnega organa, katerih cilj je r e ~ e v a t i

propadajoee ali insolventne banke z javnimi sredstvi in z namenom ohranjanja financne

stabilnosti.

4. Pravna podJaga ruge direktive

86 . Skladno s prvim odstavkom 50. elena POEU morajo zakonodajalci EU za

uresnicevanje svobode ustanavljanja v zvezi s posamezno dejavnostjo ukrepati s

sprejemanjem direktiv. Skladno s tocko g) drugega odstavka 50. ~ l e n a POEU zakonodajalci

EU zlasti usklajujejo, kolikor je to potrebno, z ~ c i t n e ukrepe, ki jib od drufb ali podjetij ,

ustanovljenih

po

civilnem ali gospodarskem pravu, za

wei

to interesov drufbenikov in tretjih

zahtevajo

ddave

clanice, zato da bi te wcitne ukrepe izenacili v vsej Unij i. Oirektive,

sprejete na

podlagi teh dolocb,

kot

je

na

primer Oruga direktiva, so torej brez izjeme

namenjene usklajevanju z ~ C i t n i h ukrepov, ki zagotavljajo pravico do ustanavljanja,

kot

jo

doloca clen 49 POEU. Vendar pa so ti

wcitni

ukrepi omejeni na civilno pravo ali

kOnkretneje pravo drutb, na dolocbe, ki omejujejo nalozbena tveganja za delniearje in, v

omejenem obsegu, tveganja upnikov. Obseg mofuega usklajevanja na podlagi tocke g

drugega od

Documents

Pisno stališče Banke Slovenije