G L A S I L O S O C I A L I S T I Č N E Z V E Z E D E L O V N E G A L J U D S T V A O M E S T O

L A S T N I K IN I Z D A J A T E L J * Okrajni odbor SZDIi Novo mesto — Izhaja vsako sredo — Posamezna Številka 10 din — L E T N A N A R O Č N I N A 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo 900 din oziroma 3 amer. dolarje — T E K . R A Č U N pri Komunalni banki v

Novem mestu Stev. 60-KB-16-2-24

Stev. 16 (422) L E T O IX.

NOVO MESTO, 23. APRILA 1958

U R E J U J E uredniški c . . . i * Tone Oosnik — N A S L O V UREDNIŠTVA IN UP. _otO, Cesta komandanta Staneta 80 — Poštni predal Novo rat r E L E F O N uredništva in uprave š t 127 — Nenaročenih rokopisov vračamo — T I S K A Časopisno podjetje »Slovenski

> poročevalec« v Ljubljani

llllllllll

V preteklosti Dolenjska Industrije skorajda nI pozna-§H la. Po vojni, predvsem v zadnjih letih, je pa naredil Hj celoten razvoj okraja velik korak naprej. Zlasti je ta na-• j predek občuten v rasti industrije in v utrjevanju ter raz-= vijanju vrste manjših podjetij, ki so za nadaljnji razvoj • gospodarstva v posameznih občinah zelo pomembna. Tako H se na primer razvija na Vrtači pri Semiču obrat Ijub-j|| Ijanske tovarne Telekomunikacij. Iz skromnega začetka H — komaj 7 ljudi je imel kolektiv, ko je pred leti zadihali H — se je podjetje razvilo in daje danes zaslužka 130 lju-H§ dem, predvsem ženskam iz Semiča in okoliških vasi. Se ! | letos bodo na novo zaposlili 30 ljudi, pozneje pa še več. §1 — Podoben obrat Telekomunikacij je po vojni zrastel tudi • v Šentjerneju, kjer je zaposlenih že nekaj več kot 100 !§ ljudi. Tretji obrat Telekomunikacij pripravljajo prav zdaj |p v Mokronogu.

Industrija v okraju sorazmerno hitro, narašča. Za Hj njen razmah in utrditev smo v zadnjih 4 letih vložili mil i Hjardo in 406 milijonov dinarjev iz zveznih, republiških H in okrajnih sredstev. Industrija spreminja gospodarsko == podobo Dolenjske, prinaša kruh, zaslužek In lepše živ-|p ljenje. Medtem ko smo nekoč poznali le izseljevanje, Iska-= nje kruha v tujini in revščino, si danes z znatno pomočjo JU socialistične skupnosti gradimo lepši jutrišnji dan.

III

Klub i mlad ih proizvajalcev

P r e d dnevi je b i lo v L jub l j an i posvetovanje m lad ih pro i zva ja l cev, katerega se je udeležilo oko l i 120 delegatov iz vseh večj i h s lovensk ih podjeti j .

V referatu tov. Mar jana Rožiča so b i l e podane smernice za delo K M P . K l u b i m lad ih pro iz vaja lcev so še i-elo m lad i , a so vendar le že pokazal i v i den uspeh. M e d naj bolj Se prištevajo k lube v L i tos t ro ju , Železarni Jesenice in v tovarn i Sto l (Dupl ica) . Osta l i k l u b i so se še bor i l i z začetnimi težavami i n J im bo ravno ta posvet pr inese l nove •me i n i ce /.a delo.

Osnova za plodno delo k lubov Je dobra mlad inska organizaci ja. Najvažnejše je torej dv i gn i t i i n

Pozdrav Sedmemu kongresu ZKJ Delovni ljudje Dolenjske pošiljamo

Vil. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije in vsem njegovim delegatom prisrčne pozdrave! V času, ko stopa človeštvo z naglimi in velikimi koraki v

socializem, se spominjamo bližnje preteklosti. Kar so bile nekoč samo sanje milijonov ljudi, se je spremenilo v resničnost. Streli pred Zimskim dvorcem v Petrogradu so podrli stari svet, v delu velikega Lenina pa so se uresničile besede Marxa in Engeisa; Tovarne delavcem, zemljo kmetom! Pogumno in svetlo pot k novemu življenju je pokazala narodom stare Jugoslavije Komunistična partija. Nasilje starega, mračnega sveta jo je hotelo zadušiti in streti, a uničiti je nI moglo. Iz ljudstva je pognala, Iz njegovih globokih, neusahljivih vrelcev je črpala moč, da je preživela Glavnjače, Obznano In kraljeve nasilnike.

voja ter revolucionarnih akcij delavskega razreda svetovni sistem...

. . . V dosedanjem gibanju, v zavestnih socialističnih akcijah, v radostih in stiskah človeštva, smo mi, jugoslovanski komunisti, vedno gledali smelo in visoko dvignjene glave naravnost v oči slehernemu položaju.

Vedno smo se borili zato, da bi bili enakopravni del mednarodnega gibanja, socialistič-rih in vseh progresivnih miroljubnih ter demokratičnih sil sveta; idejno smo se solidarizirali in srn t vedno pomagali po svojih močeh in možnostih vsaki akciji za mir, svobodo in socializem, v e s e l i l i smo se vseh zmag svobode, demokracije in

Komaj sedemnajst let je poteklo, kar so naši narodi pod vodstvom tovariša Tita na poziv svoje Komunistične partije zgrabili za orožje in zbrisali z naših zastav suženjstvo, sramoto, tujčev jarem in hlap-čevanje ugašajočemu svetu. In komaj trinajst let je od Osvoboditve.

A če se danes ozremo na prehojeno pot, smo ponosni na ustvarjeni napredek. Nova, svobodna domovina je naša, čisto naša — brez tujih kapitalistov, brez polkolonialnega suženjstva In odvisnosti od tuje milosti. Tovarne, elektrarne, nove ceste in železnice, novi rudniki in prenavljajoče se kmetijstvo — to so naši uspehi. Delavsko In družbeno upravljanje, celoten sistem naše socialistične demokracije — to je naša pot v srečno bodočnost. Zato pri nas ni več vladajočih ne vladanih. Vsakdo nosi del odgovornosti, del zaslug za uspehe in del krivde za neuspehe, kot je pred kratkim dejal tovariš Kardelj.

Za vsem, kar smo dosegli,

Učno postaja gospodar neslu-tenih energij, dovolj močnih, da vse človeštvo osvobodi vsakršnega ponižanja, pomanjkanja in revščine, vseh dosedanjih materialno - tehničnih omejitev.

Razvoj terja enotnost sveta Neprekinjeni proces večanja

produktivnosti dela ter odpravljanja razlik med umskim in ročnim delom doživlja danes nov kvalitativen skok. Uporabljanja dosežkov fizike, elektronike in avtomatizacije za izpopolnjevanja proizvodnje odpira slehernemu posamezniku perspektivo, la do maksimuma razvije svoje ustvarjalne sposobnosti.' V takih razmerah postajale ^toliko bolj nesmiselna degradacija človeka na položaj mezdnega delavca ter mehaničnega strežnika strojev. Človekova moč in ustvarjalna sila sta se tako razvili, da so jima postali kapitalistični družbeni odnosi nevzdržni okovi. Prav tako so tudi dosedanji odnosi med dr-

zgradili, postavili in zasnovali, žetvami, ki spominjajo na od-

de kadre za delavske svete. N i so važna le razna predavanja, ekskurz i je in podobno, važno ,4e predvsem to, da mladega de lavca seznanimo z vsemi pro i zvodn im i prob lemi , s tar i fno p o l i t i ko, z normami i n s podobnim. Namen k lubov je vzbudi t i v mladem človeku zanimanje za ostalo življenje v podjetju. V ta namen bodo letos v Boh in ju številni seminar j i za delavsik? mlad ino , kamor bodo poslani najboljši m lad inc i , k i bodo l a h ko prenesl i znanje na ostalo mlad ino .

N a Dolenjskem smo že pred let i poskušali z ustanovi tv i jo teh k lubov , k e r pa niso dob i l i s trokovne opore, niso uspel i . Novo

pospešiti delo mladinske organ i - mesto je na tem posvetovanju zacije. Naloga k l u b a m lad ih pro izvajalcev je, da U-siposabl ja m l a -

Letošnje nagradno tekmovanje v kmetijstvu

Do 25. ap r i l a morajo poslat i občinske tekmovalne komisi je pr i javo kmet i j sk ih in zadružnih organizaci j za letošnje tekmovanje v kmet i js tvu okra jn im komis i j am, te pa do 1. maja zvezni komis i j i .

zastopalo 7 mladincev , k i bodo sklepe prenesl i n a ostalo m l a dino v podje i j ih . Upamo, da bomo tudi v Novem mestu m drugje v okra ju k m a l u čull kaj več o de lu k lubov m lad ih proizvajalcev. S. D.

za vsem in v vsem tem pa je naša Partija. Stotisoči jugoslovanskih komunistov so dali vse svoje moči, vso svojo ljubezen In neizmerno požrtvovalnost, da bo nova Jugoslavija naš resnični dom. Milijonske množice so šle za njihovim zgledom in sodelovale v reševanju vseh družbenih In političnih vprašanj.

Zato stojimo enotni na socialističnih tleh.

Zato je Program Zveze komunistov Jugoslavije, ki ga bo te dni sprejel Sedmi kongres, naša skupna pot v srečno bodočnost. Mar bi sploh moglo biti drugače po vsem tem, kar smo doslej žrtvovali, dosegli, naredili in ustvarili za našo domovino? Mar bi bilo moč bolj zgoščeno, strnjeno in življenj, sko resnično opisati velike in odgovorne naloge, ki čakajo v novem razdobju Zvezo komunistov Jugoslavije In slehernega posameznega komunista? O tem pravi osnutek novega Programa Z K J tudi tole:

» . . . 2iufmo v najusodnejšem in najveličastnejšem času dosedanje zgodovine človeštva. Sodobna dela človeškega razuma in rok presegajo celo najsmelejše vizije sanjačev; človek osvaja vsemirje, prak-

nose med srednjeveškimi mesti, zaprtimi med svoja o b z i d j a , vse bolj v nevzdržnem nasprotju z razvojem proizvajalnih s i l . E k o n o m s k a , tehničn a in znanstvena moč realno ter v vseh poaledih vedno bolj ne samo omogoča, temveč prav kategorično terja uresničitev enotnosti sveta. Ves ta velikanski materialni in tehnični napredek vedno hitreje in vedno v večjem obsegu ustvarja materialne pogoje za komunizem. Le zaostali družbenopolitični odnosi Via svetu so krivi, da moč atomske energije vzbuja tudi strah pred prihodnostjo, da se je pošast roj-n " i n uničenja zgrnila nad sodobno človeštvo.,.

Socializem postaja svetovni sistem

... Živimo v času najglobljih, najbolj vsestranskih revolucionarnih sprememb v človeški družbi. Socializem postaja v najrazličnejših pogledih zaradi delovanja o b j e k t i v n i h zakonov družbenega raz-

Zvezna ljudska skupščina, ki sxi pob o m i k i internacionalizma, prijateljstva in bratstva med narodi.

Cilji in ideje Programa — dolžnost in čast jugoslovan

skih komunistov Ze smo izbojevali odločilne

bitke za prihodnost, kakršne si žel imo. Toda mi nismo zadovoljni z doseženim, zastavljamo si še bolj zamotane in še težje naloge. Pogoj, da jih uresničimo, je enotnost naših vrst. Cilji i;; ideje, ki smo si jih zapisali v svoj program, so vodila našega boja, dolžnost in čast revolucionarnega življenja slehernega jugoslovanskega komunista.

Da bomo izvedli svojo zgodovinsko vlogo pri tvarjanju socialistične družbe v naši deželi, moramo p o s v e t i t i t e m u smotru vse svoje sile, b i t i m o r a m o kritični do sebe in do svojega dela, nepomirljivi nasprotniki slehernega dogmatizma i n zvesti rei lucionarnemu ustvarjalnemu duhu marksizma. Nič, kar je ustvarjeno, nam ne sme biti tolikanj sveto, da ne bi moali prek njega in p r e p u s t i t i mesto še naprednejšemu, še svobodnejšemu, še bolj ljudskemu.«

Za te velike cilje in plemenite ideje je vredno živeti in vredno požrtvovalno delati. Zato bo Program Zveze komunistov Jugoslavije temelj bodoče aktivnosti milijonskih množic naše domovine in svetlo orožje naše nadaljnje borbe za socializem.

Sedmemu kongresu Z K J in •sem njegovim delegatom: prisrčne, tovariške, tople borbene pozdrave vseh delovnih ljudi Dolenjske!

Tovariš Tito pride! Gor. Kronovo , 20. a p r i l a

V br igadnem nase l ju »BORIS KIDRIČ« v Gorn j em K r o n o v u je potek la današnja nedel ja v mrzličnem okraševanju prostorov pred barakami . Dek l e ta dn fantje so zasajal l drevesca, k r a s i l i p o t i in. steze, drugj. so vneto čistili šipe i n sk rbe l i , da ne bi kJe ležala k a k a smet, košček papir ja a l i kaj P'odobnega, ka r bi lahko pokvar i l o lepo podobo naselja na robu gozdiča, P r i vhodu je skup ina b r i gad i rk i n br igadir jev pot iska la v h r i b ve l i k t raktor . Neka te r i so sedel i n a stro ju , drug i so ga pomagal i r i n i t i .

»Ze vozite?« »Se ne, učimo se!« so •sme-

jano odv rn i l i jn nekdo je začel v r t e t i zaganjač, da b i pognal motor«

»Pazo. kako to ide!« sta se največja želja br igad pa je se-oglasi la ob kozo lcu dva M e d j i - v eda : ob isk predsednika r epub-murca i n napeto opazovala t rud l i k e maršala T i t a K a m bo p r i -tovarišev. k i se j i m n i takoj šel, kda j , v katero brigado? posrečilo, da b i oživeli t raktor jev motor.

»Toda, fantje, danes je nedel ja , zakaj potem t a k a nag l ica p r i de l ih v naselju?« sprašujem dalje.

» Sto neznate? Drug T i to če doći, sutra i l i p reksut ra , pa se pripremamo« je b i l vesel o d govor m lad ih Cakovčanov

Ug iban j j© to l iko . ko l i ko r je m l a d i h src vzdolž avtoceste; želja pa se bo seveda lahko uresničila samo nekater im.

Povsod , k jer smo b i l i te dn i , nas je zunanja podoba nasel i j p r i j e tno razvese l i l a : barake z oko l i co so okrašene s cvetjem, ges l i i n zastavami. V ponede-

»Tovariš T i t o nas bo ob iska l , IJ^k zveče r bodo povsod zagore-je že v Ljubljani!« so nam r a dostno pr ipovedova l i b r i gad i r j i i n brdgadirke tudi v Mačkov-cu. V G l a v n e m štabu M D B so po t rd i l i , da se v vseh nase l j ih m lad ina že več dn i vese l i o b i skov delegatov V I I . kongresa Z K J , k i so *daj v L J u b l j a n i ,

11 taborn i ogn-jit, ob ka t e r i h bo do m l a d i n c i i zved l i program, posvečen V I I . kongresu. P r e b ran i bodo tud i sk l ed i G l a v n e ga štaba M D B o proglašenju u d a r n i h br igad, k i so danes z a ključile 10-dnevno tekmovanje v počastitev Kongres

Jamstva in sklepi 0L0 Zarad i znatno povečanih nalog

r.ekaterih podjetij spričo grad-Zvezna komis i ja za tokmova- n j e a v t o ceste, so mora la ta pod

nje je na nedavni seji ugotov i l a , da bo za lanske uspehe v kmet i j s tvu (za večje pr ide lke koru/.e, s ladkorno pese, k r o m p i r j a , sončnic ln bombaža) i z plačanih nad 520 mi l i jonov d i narjev, p r i čemer odpade na k r o m p i r 70,500.000 d in in na k o ruzo 203 mi l i jonov. Nagrade bodo zaceli v k ra tkem izplačevati.

V R E M E

ZA C A S O D 25. IV. DO 4. V Konec tekočega tedna a l i v

začetku prihodnjega tedna dva d n i dež ln hladno, sneg doloma do nižin. Zatem izboljšanje sprva slana, pozneje otoplitev Za 1. mnj pričakujemo lepo vreme, k m a l u nato pa dež t nev ih tam i ln ohladitev. Z a t e m v aplošnem m e t a l n o s p o g o s t i m i nev ih tn imi padav inami .

jetja kup i t i nekaj tovornih avtomobilov za prevoz b l a g i . Ok ra jn i l judski odbor je da l jamstvo za tale podjetja: Gor j anc i , R O G , Gospodarska poslovna zveza. Trgovsko podjetje T r e l i u j e , obe Zdravilišči, tovarna zd rav i l »Krka« in dirugim, k i fo dobi la kred i t za nakup prevoznih .sredstev. Hkraiti je O L O poskrbel , da se bodo amort i zacij: k a .sredstva teh podjetij uporabl jala za plačilo najetega kred i ta .

Izvoz v marcu V marcu smo izvoz i l i v tu j i

no blaga ta 11 m i l i j a rd d inar jev, v prvem četrtletju 11)58 pa skupno že za 29 mi l i j a rd d in , kur Je p r lb l . za 3,3 mi l i jarde vet kot lani v Istem razdobju.

N a predlog Tajništva za finance je O L O razve l jav i l menjalno pogodbo, k i Jo je sk l en i l občinski l judsk i odbor Kostanjevica—Podbočje za zamenjavo nek ih parce l . Hh ra t i je OLO naročil, da občinski l judsk i odbor Kostan jev ica — Podbočje ponovno sklepa o tej zamenjavi .

Naši delegati na Kongresu Komuniste novomeškega ok ra

ja zastopajo na Sedmem kongresu Z K J v L jub l jan i naslednji izvol jeni delegat i : Jože Boršt-nar, narodni heroj , sekretar okrajnega komite ja Z K S ; Tone Suštaršlč, prvoborec in organizator N O B na Dolenjskem, rch v L j u b l j a n i ; Mara Rupena-Osnl-nik, prvoborka in znana ak t i v is tka O F ln A F Z , zdaj v Beogradu; Franc Beg, upravn ik kmeti jskega posestva Trška gora, i n Franc Kočevar, delavec v tovarn i B E L T v Črnomlju.

OKRAJNI LJUDSKI ODBOR M0V0 MESTO OKRAJNI KOMITE ZKJ OKRAJNI ODBOR SZDL

pozdravljajo VII. K O N G R E S Z K J ter obljubljajo tovarišu Titu, ljudstvu In domovini, da bodo verno izpolnjevali njegove sklepe zr zgraditev naše lepše

bodočnosti!

N a j ž i v i 1. m a j — P r a z n i k d e l a !

Stran t D O L E N J S K I L I S T Stev. 16 (422)

Z U N A N J E P O L I T I Č N I T E D E N S K I P R E G L E D

Zapiski z redne letne skupščine Dolenjske gasilske zveze

Armada pros to voljnih gasilcev v ruOem okraju je Iz leta v leto večja In sposobnejša, da se aoperertavi vsem vrstam uničevalcev ljudskega premoženja. A tudi naloge rastejo iz le S a v leto. Nove tovarne, nove stavbe, novi objekti, ki rastejo iz dneva v dan, vključujejo v varovalni sistem, v katerem ima prostovoljno gasilstvo veliko In odgovorno nalogo. Te naloge se ponekod hitreje ve5ajo, kot se izboljšuje oprema in strokovna usposobljenost gasilskih čet. O vsem tem so razpravljali na letni skupščini Dolenjske gasilske zveze v Novem mestu 13. aprila.

V okra ju je sedaj 131 prostov o l j n i h gas i l sk ih društev, med n j i m i 12 indus t r i j sk ih gas i l sk ih enot. Vseh članov gasi l ak ih d r u štev v okra ju je 7.132 od tega 528 žensk, 85 mlad ink , 340 p i o n i r jev in 330 mladincem. Število članov se je l a n i povečalo za 312, p ionir jev za 181. Znižalo pa ae je število žena (za 172) in mlad incev .

L a n i se je n a 58 k r a j i h poka za l rdeči pete l in i n povzročil 35.155.000 d i n škode, to je za dobr ih 15 mi l i j onov več kot prejšnje leto. Gas i l c i so z nastopom p r i požarih obva rova l i za 129,988.000 dim imet ja. Požarov je b i lo 6 več kot p red lansk im.

I n g lavn i prob lemi gas i l sk ih organiz io i j?

Še premalo razumevanja za gasilstvo

Ponekod se vedno n i dovol j razumevanja za delo gastLake organizaci je . V gas i l sk ih društv i h je zelo malo delovne i n t e l i gence, komaj 148. T o vel ja tud i aa industr i jske prostovol jne g a s i l ske čete, v ka t e r ih je zelo malo a l i nič uslužbencev, z last i višjih. N a splošno se zelo ma lo zanimajo za gasi lsko organ izaci jo kmet i jske zadruge, čeprav gas i lc i varuje jo tud i n j ihovo imetje i n imetje zadružnikov. Z a p r imer so naved l i na občnem zboru kmet i j sk i obrat K G P Črmošnjice. Večji d e l s tavb * tem kra ju je last splošnega l judskega premoženja, ko r i s t i pa j i h obrat, k i ima tudi ve l iko las tn ih stavb, i n to lesenih. P o vo jn i obnovl jeno gasi lsko društvo v tej vasi pa le životari, k e r m u obrat ne pomaga, čeprav b i mora l prav on najbolj poskrbet i za sposobno gasi lsko enoto, saj bi služila predvsem obratu .

Tudj občinski l j udsk i odbor i različno gledajo na giasilske-organizaci je . Tako je l a n i obe. L O Šentjernej dode l i l občinski gas i l sk i zvezi le 15.000 d i n pomoči, Kostan jev ica - Podbočje 148.000 d in , Žužemberk 216.000 d in , Semič nič i td .

Gas i l ska oprema se povečuje i z leta v leto, vendar je še v ed no skromna, zlasti glede dobr ih tlačn.h cevi. L a n i so dot i l i t r i nove motorne br izga lne , t ako da imaijo sedaj gasi lc i v okra ju 90 motorn ih b r i zgam (od tega 27 prenosnih), 28 ročnih br i zga l n, 12 avtomobi lov in drugo orodje. B r e z lastne strehe je 31 društe/. Član: društev premalo sk rbe za strokovno izpopolnjevanje. Te čaji, k i j i h organiz i ra jo gasi lska združenja, so povečini s labo ob iskani , prav tako je premalo zan imanja za šolanje v gas i l sk i šoli v Medvodah. Brez stalnega strokovnega izpopoln jevanja pa tud i gasi lec n i to, k a r b i b i l lahko i n kar b i mora l b i t i . D n -godi se, da dobi društvo motorno br izgamo, pa n i v k r a j u n i kogar , k i b i znal z njo ravna t i , kot je b i l to p r i m e r v Z l l j a h .

»Nepolitičnih« gasilcev ne potrebujemo!

V s i os tank i preteklost i i n raz ne pomanjk l j i vos t i tud i še niso odstranjene iz gas i l sk ih o rgan i zaci j . Koma j ver jamemo, čeprav je res, da je še 27 odstotkov gasilcev, ki niso člani S Z D L in drugih organizacij in se ko-šatijo v gasilskih enotah pod krinko neke »nepolitičnosti«. V Mokronogu so dvak ra t s k l i ca l i občni zbor obč. gasi lske zveze, pa obakrat brezuspešno. N a mokronašike m koncu v n e k a te r ih gas i l sk ih organ izac i jah h u do škriplje, bolje rečeno: že močno c v i l i . N i mogoče z ničemer opravičiti gasi lcev na T r e -be lnem, k i so dopust i l i , da *o osa gasi lskega voza to l iko zar ja vele, da se kolesa niso obračala l n so m o r a l i p redn j i d e l voza nest i iz orodjarne. A l i pa, da mo -torfca v B e l i c e r k v i n i t i po p o l u rnem pr i zadevanju n i potegnil a vode. P a gas i l c i iz M i r n e , k i so o d r i n i l i na gašenje požara v Prele« j« brez gor i va v m o t o r k i ! K o t so poudar i l i na občnem zboru, je tud i zapoznel p r ihod novomeške čete na vajo v požarnovarnostnem tednu pus t i ! črno p iko na sposobnosti enote.

S čem se tudi gasilci ne strinjajo

Z gas i l sk im denarjem se *e mars ik je de la , kot da to n i družbeni denar . V blagajnah društev, a l i bol je v žepih b laga jn ikov leži precej gasi lskega denar ja , nad k a t e r i m n i dovol j kontro le . Napačno je tud i , d a društva n a kupuje jo za svoj denar manj potrebne s t var i , kot so mize, s to l i , ko za rc i i n pod., kot so n a p r a v i l i v Sent lovrencu, n a T r e banjskem v r h u , v Z l l j a h i n d r u god. P o nepopo ln ih podatk ih so dale vesel ice p r i 18 društvih oko l i 630.000 d i n dohodka. Za ve l i ko večino vesel ic pa n i poda tikov.

Razuml j i v o pa je, d a se gas i l c i ne str inja jo s tako d e l i t v i jo okrajnega gasi lskega sk lada , kot je bala l an i . Osem občinskih gas i l sk ih zvez je dobi lo skupno 1,617.805 d i n , črnomaljska sama 1,643.828 d in , novomeška pa celo 2,854.597 d in . Iz tega sk lada se je nabav l ja la gas i lska oprema Več kot čudno je tud i to, da se na Dolenjsko gasi lsko zvezo ne more naj t i | rosrtora za p i sa r no i n kaže, da se bo mora la se l i t i i z Novega mesta.

K o t so poudar i l i na občnem zboru, pa gasi lska organizac i ja v ok ra ju n i samo v a l i k a a rmada varuhov imet ja , s icer še vedno s pomanjk l j i vo opremo i n s t ro k o v n i m znanjem, pač pa tud i močan družbeni faktor , k i z d r u žuje l jud i v p lemeni tem c i l j u Mars ik j e na podeželju je gas i l ska organizac i ja edino društvo, k i s k rb i za ku l tu rno prosvetno izobraževanje i n razvedr i l o l j u d i . To dokazujejo številke o tej dejavnost i gas i l sk ih društev v pre tek lem letu, k i so j i h pre b r a l i na obenem zbom.

Več obojestranskega sode lovanja , to je osta l ih organizaci j ; n gospodarskih podjetij ter l j u d s k i h odborov z gas i l sk im i d r u štvi i n obratno, bo de lu i n ko r i s t im , k i j i h i m a družba ln posameznik i od gas i l sk ih organ izac i j , le v p r i d .

GaiUardova 25. povojna vlada je pred nekaj dnevi šla po trnovi poti številnih francoskih vlad. Čeprav ni šlo za pravo zaupnico, je predsednik vlade Gaillard že pred glasovanjem v narodni skupščini izjavil, da ima glasovanje za odločilno in da bo v primeru neugodnega glasovanja odstopil. Ker je 321 poslancev glasovalo proti (neodvisni, skrajno desno usmerjeni pužadisti, sovražni socialni lupublikanci — bivši golisti — in komunisti), 255 poslancev pa je glasovalo za Gaillarda.

Značilno je, da je spet ena francoska vlada zletela zaradi Alžirije. To pot je šlo za posredovanje Z D A in Velike Britanije v francosko-tunizijskem sporu. Več tednov sta ameriški in britanski diplomat Murphv in Beelev letala iz Tunisa v Pariz in nazaj in skušala pripraviti obe vladi do .neposrednih pogajanj. Naposled se jima je posrečilo najti nekaj stičnih točk: umik francoskih čet iz Tunizije razen pomorskega oporišča Bizerte, tunizijsko jamstvo za varnost 90.000 francoskih državljanov, ki živijo v Tuniziji, medtem ko je vprašanje mednarodnega nadzorstva nad tunizijsko-alžirsko mejo ostalo odprto.

In prav ob tem vprašanju se je razbilo anglo-ameriško posredovanje — vsaj začasno. Se ena francoska vlada je odstopila in s tem sprožila vrsto vprašanj in vprašajev. Znano je na primer, da se je v Moskvi začela konferenca štirih veleposlanikov, ki naj bi pripravila sestanek na vrhu. Petega maja se bodo v Kjdbenbavnu sestali ministri za zunanje zadeve N A T O . Francija pa je spet v krizi. Koga naj pošlje na sesta-

i i , k, oe do takra t ne bo k n z a tesei ia? 2e na sestanku vojnih ministrov N A T O v Parizu, ki je bil zadnje dni, je bil francoski vojni minister Chaban-Del-mas v hudo neprijetnem položaju. Koga je on zastopal na tem sestanku? Uradno niti nI bil več vojni minister, saj je vlada pod predsedstvom Felixa

SPET PADEC VLADE

Gaillarda odstopila. Vse to seveda slabi ugled in položaj Francije ne samo v svetu, ampak celo med njenimi zavezniki.

In vse to zaradi Alžirije. Ponovno je postalo popolnoma očitno, da Francija ne bo našla miru in stabilnosti, dokler ne bo našla rešitve zapletenemu položaju v Severni Afr iki .

Drug pomemben dogodek tedna je bila sovjetska pritožba v Varnostnem svetu, da ameriški letalski manevri z jedrskimi bombami na področju Severnega tečaja pomenijo »izzivanje in grožnjo za mir«, ker imajo za »teoretični cilj Sovjetsko zvezo*.

Strateški pomen Severnega tečaja kot bližnjice za polete med celinami je bil znan že nekaj časa. Vse kaže, da so se tega najprej zavedli Američani oziroma dejstvo je, da so si Američani osvojili nekakšen monopol nad Arktikom. To jim omogočajo oporišča na Grenlandiji in drugod. Američani so tudi za astro-

iiu...t>..c stroške izdelali celo verigo ra darskih postaj, ki naj bi j ih pravočasno opozorile na prihajajoče sovjetske izstrelke — ker je pot iz SZ v Z D A čez Severni tečaj pač najkrajša.

Toda ta monopol nad belimi šlrjava-mi Arktika se je rgel v stalne letalske manevre. Letala, natovorjena z jedrskimi bombami, dejansko letijo proti Sovjetski zvezi, le da se na določeni točki ustavijo. Na tej točki pa vlada nejasnost. Kaže, da letala lahko prekoračijo to točko oziroma vržejo bombe na sovjetsko ozemlje, če poveljnik letala prejme šifrirano brzojavko z ukazom šefa skupnega štaba z odobritvijo predsednika ZDA . Z druge strani pa se letalo vrne takrat, ko prejme sporočilo, naj se vrne. Obe točki sta še nejasni, ker obe izhajata iz nekega novinarskega poročila. Kljub temu se je zaradi tega že razvnela v Z D A žolčna razprava. Kaj se zgodi, če letalo slučajno ne ujame radijskega sporočila, naj se vrne v oporišče? A l i nadaljuje svoj polet ne glede na posledice? 2e to vprašanje je dovolj grozljivo in niso potrebna druga.

Kakor rečeno, te stvari še niso popolnoma znane in morda nikoli ne bodo. Toda Če je le malo res, da je vse odvisno od šifrirane brzojavke (in vemo, da se človek prav lahko zmoti), je to brez dvoma povod za hudo zaskrbljenost. Očitno se nekateri preveč igrajo z ognjem — na lastno pest. Toda tisto, kar utegne nepremišljenost povzročiti, bo prizadelo vse človeštvo. Zato je ta zadeva tudi stvar vsega človeštva in ne samo stvar ameriškega poveljstva v Omaki

Mokronog je zmagal 620 članov kolektiva Kmetijsko gozdarskega posestva Novo mesto je izvoli lo nov 51-članski delavski svet

Mračno ju t ro v soboto, 12. apr i l a , n i napovedovalo na jbo l j šega obiska i n udeležbe na vo l i t v a h delavskega sveta v k o l ek t i vu Kme t i j sko gozdarskega posestva Novo mesto. Več kot 600 gozdnih i n kme t i j sk ih delavcev iz deset ih s i n d i k a l n i h podružnic je i zbra lo 51 članov delavskega sveta.

»Na Gor j anc ih ga Je več kot deset cent imetrov in k m a l u b i se mora l v r n i t i domov,« je povedal d r v a r na volišču v BrŠlji-n u . Ob osmih, ko smo b i l i tam, je navz l i c naletavajočemu snegu in k i s l emu v r emenu vo l i l o že več kot dve t re t j in i vo l i vcev . Volišče so lepo ok ras i l i .

Mokronožani so se odreza l i ka r se da. Predsedn ik vo l i lne komis i je je povedal :

»Ob pol sedmih so b i l i zbran i že v s i naši de lavc i . Čas smo porab i l i za pogovor o de lavskem samouprav l jan ju , načinu vo l i -

so postavljali mlaje, tam so krasili slik« naiih voditeljev, pripenjali gesla In razobežali zastave.

Tudi v Kostanjevici so računali, da bodo prvi. Na žalost pa so zaključili volitve žele pet minut pred osmo, kar pa je pravzaprav le lep uspeh. Še bolj bi se odrezali, če jim na bi računov pokvaril neki zamudnik.

Sklepi 0L0 Novo mesto Na seji obeh zborov OLO Novo

mesto so 13. apr i la med drugim aprejel-j sklep, da najame OLO 38 mili jonov dinarjev posojila z * gradnjo stonevanj za svoje uslužbence.

X X X

Na Isti seji je b i l sprejet sklep o izvolitvi; sveta za splošne zadeve prt OLO Novo mesto. Svet bo obravnaval zadeve, ki ae izločijo iz pristojnost; sveta za notranrie zadeve. Za predsednika sveta je bi l izvoljen R iko d g o j , z« vrst ica dolžnosti načelnika sveta pa Zvonko Pere.

V dopolnitvi odtoka o te ikth delovnih mestih prosvetnih delavcev v kraju. k»*ero je »prejel OLO, so tuvalo ve l iko manj v r s t razn ih zelišč, zato |v h i t i t e / nabh anjem v spomladanskem ča»ul

Ze v prv ih mesecih tekočega leta je bUo ugotovljeno povečanje proizvodne« premoga in po vsej verjetnosti bo to povečanje preko leta 5e bolj izirazlito. Vzporedno s tem pa je potrebno podvzeti ukrepe, da se prepreci morebitni zastoj v prodaji premoga. SIcer bi razmere zahtevale, da bi rudnik i omeji l i svojo proizvodnjo, kar pa bi pozneje zopet negativno vp l i valo na široko potrošnjo ter pre-storbo industrije in ostalih objektov, k i potrebujejo premog kot pogonstko sredstvo. Zavedati se moramo, da ne moremo onih količin premoga, k i j ih danes izgubimo, nikdar več nadomestiti.

Zato Je Narodna bank« F L R J izdala navodila za odobritev potrošniških kreditov za nakti-o premoga. P r i tem pa je banka odstopila od splošnih predpisov z« ocenitev kreditne sposobnosti potrošnikov. Kredit za naku© pre-moca lahko dobe tudi oni rieUiv-

Za načrtno raziskovanje zemlje

Spričo teca, da je več opeka-ren predložilo elaborate za modernizac i jo In povečanje pro i z vodnje opeke, je bi lo na sej i O L O predlagano, mat) b i na j prej ugotov i l i zalogo i n kakovost g l ine, potem šele d a l i pr istanek za Invest iranje ln to opekarn i , k jer Je največ surov in .

T a umestni predlog j « da l povod za razpravo, v kater i so ugotov i l i , d « so zemeljsko p i s ati v našem okra ju nasiploh zelo slabo raz iskane. Zato bi b i lo treba pričeti z načrtno raz i skavo ta l , da b i vsaj v g lavnem ve de l i , kaj Imamo. Načelno »o spre je l i sk lep, noj b i del nepredv iden ih dohodkov daL) za načrtno raz iskavo zemlje. O tem bo sk lepa l še upravn i odbor i n vest ic i jskega sk lada p n O L O .

Gospodarski stiki z Avstrijo

L a n i je maSa la vrednoet t r govinske izmenjave med na*o državo ln Avs t r i j o p n b l . 44 m i l i jonov dolarjev.

NMMrtlllHmilimtmtlrlHlIllllIHtlHHMMIlHM.iHill MMMtllltililM t'tlttii'ilM

Cl in uslužbenci ter določeni d ru gi ko-nstniki, k i nimajo kreditne sposobnosti ene petine zaslužka, toda največ do zneska, ki ga je možno zajeti z administrativno prepovedjo. Z * ta>k* posojila bo banka d*|.a] a odobrenje d * 90. Junija 1958. rok vračanja pa bo 10 mesecev s 6 odstotno obrestno mero. Za marsikoga pa Je važno dejstvo, da potrošniško posodilo z« naUo tudi v dopoldanskih urah le vedno zelo IffVShno, 1175 prašičev vseh velikosti in starosti Je bilo n 4,1 torta J. Opazili smo, da Je rena padla kar za celega tisočaka. Tokrat so mnnj^e prašičke m oda |.H| od 3500 do 8200 dinarjev, večje pa od 8.500 do 20,000 dinarjev. Tudi kupcev • Hrvaškega nI bilo toliko, zato so morali kmetje \ ceno popustiti .

R a z p i s d e l o v n i h m e s t

Komis i j a za delovna razmerja pr i

KMETIJSKEM GOZDARSKEM POSESTVU NOVO MESTO

razpisuje aledeča delovna meata:

1. BLAGAJN IKA «a gotdnl obrat Mokronog

Z. BLAGAJN IKA t* gotdnl obrat 8traiu

8. BLAGAJN IKA ta gozdnt obrat Crmoinjlce

4. MATKRIALNFGA KNJlfJOVOIlJE ta gozdni obrn

Kostanjevica

Interesenti morajo Imeti ustrezno s trokovno i n lo lako

izobrazbo ter najmanj t r i l e tno prakao v tej s t r ok i . —

Prošnjo 1 lastnoročno nap isan im življenjepisom dostavita

K M K T I J S K O G O Z D A R S K E M U P O S E S T V U Novo mesto

do 30. ap r i l a 1958.

HI limiHMtl KUNI' ll'M. '"t llm.MihlltimillllllllHIinil , i

Ste?. 16 (422) » D O L E N J S K I L I S T * Stran 8

S P L E N U M A O K R A J N E G A O D B O R A SOCIALISTIČNE Z V E Z E N O V O M E S T O

S t v a r n e n a l o Vlogo kmetijstva v okraju v letošnjem družbenem načrtu — Petletni perspektivni gospodarski načrt terja od vseh kmetovalcev, zadrug in ostalih organizacij ka r največ resnih naporov, da bomo velike naloge v

kmetijstvu tudi uresničili

elj se pripravlja

Družbeni načrt našega okraja je sprejet. Postal je zakon /,* •se nas. V skladu s okrajnim družbenim načrtom bodo sestavljeni načrti občin. T i morajo biti še bolj stvarni. Zajeti morajo kot Je priporočil okr. ljud. odbo r prav vse gospodarske organi-itvcije v občini in vsa sredstva za uresničenje nalog načrta, od česar je odvisna življenjska raven v okraju.

Se p rav posebno mesto doloma družbeni načrt kmet i j s t vu v okra ju , področju, k jer je največ neizkoriščenih zalog, k jer je zaostalost še prav posebno i z ra z i ta. N i mogoče zan ikat i , da so nekatere naloge kmet i j s tva v družbenem načrtu dokaj napete, da bo n j ihova uresničitev ter jal a precejšnje napore in znatna sredstva. Te naloge pa so spet le de l nalog, k i j i h vsebuje osnutek petletnega perspekt ivnega načrta; l ahko b i r ek l i , da so uvod v nadal jnje napore zs d v i g kmet i js tva .

O letošnjih nalogah v kmet i j s t vu , kot o nalogah v bodočih le t ih , je razprav l ja l t ud i p lenum okrajnega odbora S Z D L 15.apri-l a v Novem mestu. Vod i l ga je predsednik okrajnega odbora S Z D L tovariš Jože Borštnar. V prv i točki dnevnega reda so oceni l i potek vo l i tev 23. marca. Udeležba je b i l a na teh vo l i t vah prav posebno ve l i ka . T o je z a -sktga dobr ih p r ip rav , številnih sestankov i n zborovanj , vseh neposredwih razgovorov z v o l i v c i . T i razgovori so se pokaza l i kot zelo dober način političnega dela, k i naj b i ostal sta lna ob l i ka s t ika z vo l i v c i . T u d i politični ak t i v je p r i teh vo l i t vah stor-l svojo dolžnost.

Z g l a vn im i nalogami , k i j i h za kmet i jstvo nakazuje osnutek petletnega perspekt ivnega gospodarskega načrta. Je člane p lenuma in druge, k i so se udeležili seje, seznani l predsednik O Z Z tovariš V i k t o r Zupančič. Naloge, k i jd"h predv ideva osnutek, so ogromne, toda lot i t i se j i h moramo brez odlašanja, če hočemo dv ign i t i kmet i jstvo.

P I O N I R J I -Ljudska tehnika vabi

na tekmovanje! Okrajni odbor Ljudske teh

nike v Novem mestu in komisija za tehnično vzgojo m l a d i ne razpisujeta veliko nagradno tekmovanje pionirskih odredov i n njihovih tehničnih krožkov v času od 1. aprila do 30. junija letos. Tekmovanje bo prirejeno v počastitev Dneva mladosti in vsebuje naslednje pogoje: Vsak odred mora v tem času ustanoviti vsaj en krožek tehnične dejavnosti, pripraviti mora domačo razstavo ročnih tehničnih del in sodelovati z najboljšimi izdelki na občinski in okrajni razstavi, ob dnevu mladosti ali na praznik pomladi mora imeti tekmovanje z modeli zmajev, z b a l o n i in kolesarske dirke v polžji in hitrostni vožnji. Odred si bo zbral najpotrebnejše o-odje za miniaturni delavnico, obiskal bo najbližji obrat, delavnico ali tovarno in o em bodo pionirji pisali naloge. Najboljšo izmed teh nalog bodo poslali komisiji za objavo v Dolenjskem Ustv in radiu. Poslušali bodo predavanje o življenju ln delu Nikole Tesla, o c f l o t n e m po'ekn tekmovanja bodo m o r a l i redno poročati komisiji.

Pri ocenjevanju bo komisija upoštevala prizadevanje odreda ln število pionirjev, vključenih v tehnično dejavnost, ne-glede na stanje, v katerem je vetina odredov v tem področju. Seveda bo ocena strožja -a o n * krožke, ki že delajo: ti bodo morali pokazati večjo pestrost ter kvaliteto.

Ob zaključku tekmovanja bo okrajni odbor LT razdelil najboljšim, odredom denarne nagrade- I. - 50.000 din, 11. -30.000 din in 111. — 20.000 din ta i z p o l n i t e v tehničnega materiala odreda.

V pol jedelstvu, k i je osnova ostal ih panog kmet i j s tva , bo treba do leta 1961 dv i gn i t i proizvodnjo za oko l i 70 odstotkov. To bo možno doseči z ra joniza-cijo vseh kme t i j sk ih površin, z uporabo p r i znan ih semen, z večjo uporabo umetn ih gnoj i l , strojne obdelave in d rug ih agrotehničnih pripomočkov, « pr idelovanjem nov ih vrst ku l tu r , zlasti i ndus t r i j sk ih i n pod.

Povprečni hektarsk i donos

pšenice v okra ju na zasebnih površinah je sedaj 12.5 stiotov na ha, n a državnih posestvih pa je znatno višji. Do leta 1981 se bo hek ta r sk i donos pšenica na zasebnih parce lah dv i gn i l na 24.2 etotov, na državnih pa na 40 stotov. T o pomeni skoraj še enkrat ve&ji p r ide l ek na hektar , a l i v številkah: p r i oko l i 7.000 hek ta r ih k a r dobr ih 800 vagonov več pšenice.

Podobne stvarne postavk« vsebuje osnutek tud i za druge p a noge kmet i js tva . Nakazuje izredno ve l i k vzpon kmet i jske proizvodnje , v e l i k skok i z z a ostalosti , kair vse bo ter ja lo in ter ja še obi lo naporov i n t ruda .

vsak napor družbe, da b i d v i g n i l a kmet i j sko pro izvodnjo m s tem izboljšala stanje tud i n j i m samim, smatrajo kot napad na nj ihovo neodvisnost, n a neke nj ihove uradici je, k i pa »o v resnic i le t rad ic i j e zaostalosti.

Zato so na p l enumu še posebej ob ravnava l i v logo političnih organizaci j p r i načrtnem r a z v i jan ju kmet i js tva . Vo l i t ve so ponovno pokazale, d a je naš p o l i tični ak t i v sposoben Izvesti vsako akci jo , če i m a pred seboj stvarno nalogo. T a k a s tvarna politična naloga za ak t i v , z last i na podeželju, je zdaj uresničitev nalog petletnega perspekt ivnega razvoja kmet i j s tva .

N a skupnem posvetovanju predstavnikov političnih organizac i j , ustanov, društev i n gospodarsk ih organizaci j le bi lo ugotovljeno, da se p rek ine s prakso praznovanja delavskega p razn ika 1. maja iz zadnj ih let, ko je b i lo praznovanje p r epu ščeno samopobudi posameznikov z usmerjanjem n a različne izlete. Ugotovl jeno je b i lo , da so b i l i r edk i , k i so šli n a v bližnjo oko l i co ; večina de lavcev je ostalo doma i n i z rab i lo p razn ik za delo na poUu :n v v inograd ih .

Letošnje praznovanje pa naj bi dalo s t varn i poudarek temu največjemu de lavskemu p r a z n i k u , katerega naj b i s l ehern i de lovn i človek zavestno praznoval- P r i p r a v l j a l n i odbor je za vso občino Črnomelj nakaza l

tale program: V dneh pred prazn ikom bodo

množ.čna zborovanja po vseh de lovn ih ko l ek t i v i h in preds tavn ik i s i nd ika ln ih organizacij bodo govor i l i o pomenu prazn ika ter o uspešnem ra zv i jan ju i n k r ep i t v i posameznih podjetij v sk lopu celotnega na šega gospodarstva. Svoj razvoj in s t rm vzpon proizvodnje ter večanje vrednost i družbene proizvodnje bodo večja podjetja nazorno p r i kaza l a s p r imerno ured i tv i jo izložbenih oken v Črnomlju samem kako r tud i po večjih nasel j ih Be le kra j ine . NaselJa bo prebiva lstvo uredi lo i n j i m dalo praznično podobo; p r i tem ne bodo zaostajala podjet ja z uredi tv i jo svo j ih objektov i n ko l on i j .

Zveče.r pred p razn ikom bodo

K m e t i j s k i s t r okovn jak i bodo Se več kot tehničnega dela bo treba prizadeva- pomagan sestav i t i n a osnovi

nja političnih organizacij, da prosvetlimo kmečkega proizvajalca

M i m o naporov in v e l i k i h sred stev pa je za izvedbo nalog, k i j i h za d v i g kmet i jske pro i zvodnje nalaga načrt, treba tud i vel i ko političnega dela. Brez tegs ne bo šlo, z last i še zato ne ker

n imamo dovol j strokovnega kadra za uresničevanje nalog neposredno na terenu, ke r je p n naših kmečkih pro izva ja lc ih še vse polno s ta r ih teženj i n ne-prosvetljemosti. So še l judje, k;

okrajnega p lana občinske perspekt ivne načrte, kot tud i načrt Ln zadolžitev za vsak sektor, zs vsako kmet i j sko zadrugo. P o trebno je, da se s temi načrti seznanijo vs i komunis t i i n &lani d rug ih političnih organizac i j , kot tud i osta l i de lovn i l judje 'j3 se složno In odločno loti jo u re sničevanja pojtavlijenah naloig.

Kostanjevico in Podbočje za praznik dela

Šentjernej za svoj praznik K o t vsako leto, s lav i jo v

Šentjerneju ob P r a z n i k u dela še k ra j e vn i p ravn ik — 2. maj, v spomin na ustanovitev G o r -janskega batal jona v le tu 1942. P r i p ra v e za počastitev prvega maja so že zdaj zelo živahne.

D i j ak i se uče rec i tac i j , moška pevski zbor pod vodstvom tov. Godca pa pr idno vad i . Zvečer iahko slišiš i z občinskih prostorov godbo na p iha la . Fantje so zanjo nad vse vne t i in. j i h še tako slabo vreme ne ov i ra , da

Drobne iz M e t l i k e V soboto 12. a p r i l a so v M e t l i

k i ob v e l i k i udeležbi l jud i pokopa l i šestnajstletnega V l ada C v e i -barja, trgovskega vajenca v Kme t i j sk i zadrugi . M l a d i C v e l -*>ar je b i l na tečaju v Novem mestu. T u je zbolel za gr ipo, k i se j i je pridružila še pljučnica in ta je v nekaj dneh pretrga 1 a mlado življenje

Zadn j i sejem v torek 15. ap r i la je b i l zaradi celodnevnega deževja zelo s lab. N a t rg je bi lo pr ignanih 321 volov, 133 k rav , ?7 telet, 52 v e l i k i h ln 174 m a l i h prašičev.

V metliški mesnic i je zdaj govedina Po 280 d in , te let ina po $50 in sv in ina po 370 dinar jev .

Ma lo boljši je b i l b lagovni 'JI

živilski sejem, toda tudd tu Je kupce in prodajalce dež k m a l u razgnal.

15. ap r i l a so v Tova rn i t r i k o taže B E T I Izvo l i l i nov de lavsk i svet, k i šteje 17 l jud i , od teh 10 žena i n mladine. K o l e k t i v je prepričan, da bo de lavsk i svet tudi v pr ihodn je uspešno reševa l vse probleme v podjetju.

•

V četrtek je v o k v i r u m e t l i ške L judske univerze predava l ravnatel j nižje gimnazi je Ivan Zele o v r emensk ih po jav ih in napovedi v remena. Zan im i vo predavanje je poslušalo precej l jud i , z last i mlad ine .

ne bi prišli k vajam. Zaigra jo pa, da človeka k a r s p r e l e t i . . • D i j ak in j e pr iprav l j a jo v f o l k l o rnem krožku več nov ih p le sov; nastopi le bodo na šolska pros lav i i n akademi j i .

Ze 26. ap r i l a bodo počastili 1. maj d i j a k i v šoli. S i n d i k a l ne podružnice v podjet j ih, na občini i n šoli bodo imele posebne pros lave od 27. ap r i l a do 1. maja. P r i p rav l j a j o govore, nastop tamburašev i n pod., po pros lavah pa bodo ime l i zabave. 27. a p r i l a zvečer bo taka zabava v »Podgorju« za delavce Te l ekomunikac i j m »Podgorja«. 29. a p r i l a bo v prosvetn i dvo ran i akademi ja , na kater* bodo nastopi l i d i j a k i , tamburaši in prvič tudj moški pevski zbor. Pros lave bodo zgodaj zato, da bodo l judje nato lahko poh i te l i v naravo i n razne izlete.

N\a sam prazn ik bo občinska godba zgodaj zjutraj igra la budnico- Občinsk«, l judsk i odbor bo i m e l slavnostno sejo, program pa bo te dni še podrobneje sestavl jen. T. K.

Tud i v Kostanjevici pripravljajo pester spored za praznik dela. Socialistična zveza Je sklicala vso predstavnike društev in ustanov ter prltpravila glavne točke sporeda. Mestece bo za to priložnost dobilo lepo urejeno lice. Ulice bodo počiščene, parki urejeni in prav tako okrašene tudi zgradbe. Na predvečer praznika bo po vaseh kresovanje, za katerega odgovarja predvsem mladina. Najboljši in največji kres bo nagrajen, za kar predsednik S Z D L tovariš Gragel i e pripravlja nagrado. Doslej so zagotovljeni kresovi na Stangrabih, PrekepS. Vodenicah, DolScah ln na državnem posestvu. Prav tako so pripravljeni kresovi tudi v podboSkem delu občine. Upamo, da se bo zasvetil še kateri in tako presenetil pripravljalni odbor.

Na sam praznik dela bo v K o stanjevici slovesno odprta nova šivalnica, v kateri bo našlo pre-ce< l judi svojo vsakdanjo zaposlitev in zaslužek. Otvoritev bo ob osmih zjutraj, nakar bo v Domu kulture akademija, k i Jo priredi Šolska mladina s sodelovanjem članov prosvetnega druStva Lojze Košak.-

In veselj del? Prav dobro pr i pravljena veselica bo, na kateri bodo pekli ribe in koštrune. Vse se bo lahko zaMlo s pristnim cvičkom In gorjansko črnino, kar bo zagotovila Vinarska zadruga iz Kostanjevice. Za vse udeležence bo delovala tudi podružnica v Opatovi gori, kamor se bodo lahko vozHl hladit in nadaljevat veselo razpoloženje. Dom na Polomu j « končno dobil dobro, skrbno in veščo oskrbnico, k i bo Skušala postaviti gostišče na dostojno raven ln čim bolj zadovOUJltji delovnega človeka, ki bo praznoval svoj največji praznik.

Prav tako temeljito se pripravljajo na praznovanje tudi v Pod-bočfu, kjer bo akademija že v nedeljo, 27. aprila, na Gradcu !n v Črneči vasi. kjer bodo nastopali tudi gimnazijci lz Kostanjevice in tako pomagal!] k Čim slovesaiej-Semu sporedu. Tud i to pot so na delu vse organizacije, društva ln ustanove, kt so predsednika občinskega odbora S Z D L tov. K u -plenlku obljubile, da se bodo kar

najbolj potrudile, posebno še, ker je že zdaj najavljenih več kot sto gostov iz ćerkelj in od dru god.

de lovn i ko l ek t i v i ob sodelovan ju vaščanov p r i p r a v i l i grmade po vseh okoliških h r i b i h m b kresov ih bodo kra tke svečanost i v počastitev prazn ika . P l a n inc i se bodo ta večer odzva l i z M i r n e gore. P r a z n i k sam bodo naznani le budnice godbenikov, p i sk i indust r i j sk ih s i r en ter strel janje. Dopoldan ob 9. u r i s « bodo v Črnomlju vs i dfrlovnl l judje zb ra l i k s k u p n i povo rk i i n se nato udeležili ve l ikega slavnostnega zborovanja., k i bo na T r g u republ ike .

Žužemberk za L maj N a predvečer P ravn ika dela

bodo proslave, na ka te r ih bo sodelovala tud i šolska mlad ina , člani Pa r t i zana i n mlad inske organizacij© v H in j ah, n a D v o r u i n v Žužemberku. Šolske proslave bodo v vseh občinah. Zužemberška m lad ina bo pomagala postav i t i n a t r gu tud i v e l i k mla j , p r i p r a v i l a bo kres i n sodelovala pni mos lav i . P rvega maja &e bodo v nov i Pa r t i zano v i d v o r a n i ' pomer i l i s t re l c i , bo pa tudi tekmovanje v odbojki in namiznem tenisu. M . K .

Novi nasadi v Kostanjevici

Turistično društvo v Kos ta n jev ic i Je kup i l o P r i mestnem vr tnarstvu v L jub l j an i več sto lepotnih dreves, kot na pr imer vrbe žalujke, topole l n breze. Drevesa bodo posajena ob cestah, kopališču, na prostoru •amplnga, ob vodn jak ih v me

stu in ob šoli. Po svo j ih naravn ih pogoj ih

j 0 Kos tan jev ica ' i zraz i to t u r i stična. Oko l i ca je poln« narav nih lepot. Vendar nekater i p ro -.stori v mestu potrebujejo še posebnega naravnega osvežila n dopolnitve. To bo poskušalo

doseči Turistično društvo B po-isdlbvđjo lepotnih dreves.

Ta jn ik Turističnega društva tov. Jankovič vab i vse, k i bi hotel i ok ras i t i še posebej prodore ob K r k i , svoja dvorišča, studence a l i vrtove, da se zgla-i i jo p r i njem, kjer bodo ta drevesa dobi l i zastonj za posaditev.

Moco| predavanje o izumitelju Josinu Resslu Nocoj ob 20, uri bo govoril v

Domu ljudske presvete v Novem mestu unlv. prof. dr Vladimir Murko o i zumi te l ju Josipu Resslu. Predavanje prireja Do-enjsko muzejsko društvo.

Vabljeni!

Glavni iztržek - za pijače Lani smo v novomeškem okraju popili v gostiščih 785.000 litrov v ina, dobrega Četrt milijona litrov piva, 49.882 litrov žganja in skoraj 300.000 litrov brezalkoholnih pijač — Lani manj gostinskih sedežev ' postelj kot leta 1956

Gost inske usluge so v našem okra ju še vedno preveč enostranske, to je pretežno v postrežbi s pijačami i n le v man j ši m e r i z d r u g i m i gost inskimi us lugami . V skupnem denarnem prometu gost inskih storitev v našem okra ju l a n i zavzemajo a lkoholne pijače $7.2 odstotka, breza lkoholne pijače 6.2 odstotk a , h rana pa 31.2 odstotka.

V i n a smo lanj pop i l i k a r 61.567 l t r o v več kakor p red l ansk im, žganih pijač 4.250 l i trov manj , b reza lkoho ln ih p i jač pa ka r e

S t r a n 4 • D O L E N J S K I L I S T * Stev. 18 in ki logram skupno z embalažo.

Zanimivo Je, da trgovina dose-daj ni pokazala večjega zanimanja za prodajo pripravljenih jedi l , čeprav bi s tem zelo ustregla mnogim potrošnikom.

K o n z e r v i r a n j e jajc

P r i p r a v imo ja jca, p r imerno posodo i n apno. Ja j ca morajo b i t i sveža, čista ln cela, posoda p r imerna , kozarec a l i lonec ( lahko lončen).

A p n 0 zmešamo z vodo K o imamo občutek, da mešamo malo bolj gost močnik, je gostota p rav i lna . Z zajemalko damo neko l iko gošče na dno posode. V to goščo polagamo pr iprav l j ena čista, a ne umi ta jajca s konico navzdol , enega poleg drugega. Nato damo zopet malo gošče in polagamo drugo vrsto Jajc. To ponavl jamo tol iko časa, da j « posoda polna, oz i roma da vložimo vsa jajca. Nato apneno brozgo premešamo in z l i j emo preko jajc. k i morajo b i t i pokr i t a s tekočino. K o se posušijo do l i j emo!

Ja jca ostanejo vse leto P r i merna za vsakovrs tna jed i la , tudj sneg še lahko nared imo i t bel jakov.

Za široko spolno vzgojo B r a l e smo že, da je r e p u b l i

ška odbor Zrveze ženskih društev začel široko akci jo za razširitev

Kaj naj kuhamo na prehodu v pomlad?

Spomlad i p r iman jku j e v i t a minov , deževni čas pa je š« po-•sbno nevaire-n za zdravje. Re -Krat, špinača. por. drobnjeJc in j e l en i peteršilj morajo b i t i vsak dan na m i z i !

Regrat , špinačo in por lahko p r i p r a v imo v so lat i s k r o m p i r j em ln trdo k u h a n i m i Jajci . D robn jak v d robnJakov ih s t ru -kallčkih zakuhamo v Juho «11 omako. Peteršilj pa damo s u rov v vsako Jubo, k r o m p i r s l i

kontracepci je . P r e t e k l i četrtek je biLo posvetovanje o vprašanju tudj v N o v e m mestu ; okraj h l odbor Z Z D je r a zen odborndc povab i l tud i 12 babic s terena. Članica republiškega odbora Z Z D F r a n c k a Koželj Je tovar iA icam obraz ložila, čemu smo prot i l ega l i za c i j i sp lavov in za razširitev kontracepc i je .

Vse babice s terena so se v celot i s t r in ja le z nameravano akci jo i n predlagale , da bi ustanov i l i nove ginekološke ambulante v M e t l i k i , Črnomlju, Žužemberku in v Mokronogu . V občinah na] bi o r gan i z i r a l i razgovore s p r eds tavn ik i množičn i h organizac i j , k i b i pomagal i

nato p r i p r a v i t i predavanja zdravn ikov . P r edavan ja naj b i sp reml j a l i f l lmt , potrebna pa b i b i l a za moške l n ženske. O k r a j n i odbor Z Z D bo povabi l tudi ok ra jn i »vet za zdravstvo, da b i sestav i l podroben načrt za to delo na terenu. P r ed l aga l bo tud i spremembo za d o v o l i t e v abortusa (»plava), kadar bo ta nujno potreben.

„Ce bi bil zakonski . . . "

PR0C OD GOSPODINJSTVA je naslov Scheurmanovi k n j i g i , v kateri pisec razglablja o utrudljivosti gospodinjskega poklica, ki zahteva nepresta-n o d r o b i t e r ženskih možgan Vsak obrtnik pa tudi urr\ Hi delavec se l " h k o osredotoči n i tn sam predmet in lahko kljub i n t e n z i i m e m u d e l u ostane zbran. Delo v r/osn «Unjst. •< l e n o nepres tano razdvaja < u g o n o b i j o n jeno notranjo ubranost. Ko pripravlja kosilo, mora misliti na pravilen sestav mane. ceno. n a b a v o i\v*.l. na

otrokovo domačo nalogo, njegovo zdravje, vzgojo, obleko in Se na vse ostalo.

Odvzemimo ji raje nekaj skrbi s prostorom za šolske otroke, da bodo pod pedago škim vodstvom opravljali domače delo za Solo! D e l a j m o dob ro i n ceneno ofroško k o n fekc i jo , organizirajmo i . ' . r f n e pralnice! To bi bila uotopo najbolj*« sredstva proti glavo bnln vašUi* gospodinj, ki cesto krat razen domačih opravil delalo Se v jtrnem življenju.

•Seveda j ih litin m žepu!«

i r m vzel venriai

karte, saj i hlačnem

»Ste oče nezakonskega otroka, kar ste sami p r i z n a l i i n je b i l o t u d i dokazano. Zakaj ne plačujete 800 din mesečne vzdrževalnimi za otroka?

Pred senatom sodiSča stoji srednje, velik 2 5 - l e t n l kmečki fant, oblečen precej zanemarjeno. V sodno dvorano r i đe Se drobna žensku, < 'ka let starejša od fanta. Za roko vodi kake dve leti staro kuštravo svetlolaso punčko.

»Tovariš sodnik, nič Se ni prispeval za/vzdrževanje otroka. Niti dinarja ne! Prej me je poznal. K meni je zahajal delj časa. Tudi ko sem bila že sedem mesecev noseča in Se r em , ko se je rodila punčka. Kako naj sama skrbim za otroka?*

»Obtoieui, pove j te , ste kda j d a l i temu otroku vsa) kakšno malenkost, morda sladkorček, košček domače klobase? Gotovo ste doma klali i n o t r o k a vi.l'te večkrat.*

»Ne. nič mu Sc nisem dal.'« • Z a k a j ne?« »Nimam. D o m a imamo majhna \n,

sestvo, nas je pa elik- V 'ržavno službo me ne sprejmejo, cer nisem zdrav. Ni res, da pijančujemU

»Nekaj b i pa lahko dali, ali vsaj pokazali dobro voljo. Pa saj le to vendar vaš otrok. Ali n i m a t e n i t i t roho i eškega. če. v ne očetovskega čntn do njega' Boste kaznovan, iV nr plačate.i

oNa) bom! Lahko me kaznu je t e . Twh če me zaprete za deset let, mi je vseeno, plačal pa ne bom niti d i n a r j a . *

»Cujte, p a ste sploh človek? Poglejte,

otrok je tu, treba ga je vzdrževati, i j vendar m i s l i t e ? Iz vas kar 5 arevc izredna trma, nič drugega. Kaj pa če b i b i l otrok zakonski. Bi potem s k r b e l i zanj?«

»Do, če bi bil z a k o n s k i , p o t e m b i p a z ženo skupno s k r b e l e zanj. Bilo bi že nekako ... Tako pa ne dam nič, tudi če bi imel milijon. Nak, ne bi dal, sploh ne. Da bi Se ona zraven ffotela od tega.'

Z bežnim sovražnim pogledom ošine Šibko žensko bitje na desni strani, hitjr. pri katerem je iskal l)ube:rnsl:e utehe nešteto noči, zdaj pa aleda na njo ko' na sovražnega tujca. Do otroka njegov pogled niti ne seže.

Otrok zvedavo opazuje .se pri ,< tvr Najprej ji pogled obstane na strojepiski, ki urno zapisuje, kar narekuje od-nik. Svetle očke krožijo dalje po d v o r a n i . Končno se ustavijo n a mrkem moškem na levi stra- 1 k i pa je niti , * pogleda. In glej! Drobceni koraki se usmerijo prav k njemu. Ustavi se 'red njim t n ga gleda, gleda naravnost v obraz. Stopi še malo bliže in ga z rokico potlplje za koleno. Na vpraSanjc sodnika, obtoženi vstane, nt rok se ne gane od njega. Z ročicami ga grabi za hlače, končno pa prime za vogal suknje in kar krepko vleče v smeri proti materi. Kakor da ju hoče pobotati, naj sc imata tudi sedaj rada. da bo njegovo življenje svetlejše ... Prizor, V mora pretresti vsakega. Od trme prenapeto »očetovo* srce pa se ne gane. Njegov pogled, če

prav samo bežen in -dit. S" ne poniža do otroka lastne krvi.

»Sodba v imenu ljudstva! Ker ne plačujete vzdrževalnine. za svojega otroka, vas je senat okrajneaa sodišča spozna l k r i v e p a po zakonu in vas v s m i s l u z a k o n i t i h določil 197. člena kazenskega zakonika obsoja na pet mesecev zapora. V primeru, da še ne boste plačevati, bo drugič kazen strožja. Ste razumeli? — Proti sodbi se lahko pritožite...*

Utemeljitev: »Ce b ho t e l i , b i l a h k o d a l i teh 800 din za svojega otroka, ste bolni, se lahko -zdravite, saj ste Se mlad. Lahko b i d a l i nekaj od svojega zaslužka pri kmetih, lahko bi Sli nabirat zdravilna zelišča, a l i poiskali drug zaslužek. Možnosti je pri nas do-iiolj!*

Obtoženi poklapano odha fa i z sodne dvorane. Na hodniku sc v s f a v i fn premišljuje. Končno sede na klop in misli, misli. Vrne ne v dvorano iv prosi sodnika:

-Sem se premislil. Skoda ml je eedeti pet mesecev. Si bom nekje denar izposodil in plačal.*

»Prepozno! .Sodba je izrečena. Plačajte, vse, kar ste dolžr '• za nazaj in potrdilo o plačilu p r ed l o i f r e pritožbi. — Mmda boste u s p e l i . Z a danes smo k o n čali.«

Pet mesecev zapora je trebilo jekleni zid podgorjanske trme fn Se hujši z i d lažne m o r a l n e vzgoje- nezakonski otrok ni to, kar je zakonski.

Pred TiaSIrrif r a k o n i j i '

•tov. 16 (422) D O L E N J S K I L I S T Stran S

Metlika Na metliški osnovni šoli l n

oM&i gimnazij, ! se člani p i on i r skega odreda »Janez Trdina« že-vneto pr iprav l ja jo , da bodo Čim bolj svečano pros lav i l i D a n m l a dost i i n h k r a t i 15-letnico ustanov i tve s lovenske p ion i rske o r ganizaci je . V ta namen so izdel a l i obširen program, napoved a l i so razna .tekmovanja, nare d i l i načrte za izlete, gostovanja i n podobno.

Talko bodo vse p ion i r je seznan i l i z zgodovino p ionirske organizaci je v M e t l i k i k a k o r tud i v B e l i k r a j i n i . P r o t i koncu meseca bodo n a r e d i l i p i on i r sk i pohod na par t i zansk i Suhor , k j e r bodo s tamkajišnjiimj p i on i r j i pa še s p i on i r j i z Radov l j i ce , D r a g in Se l i z v ed l i krajši k u l t u r n o -športni program. H k r a t i so n a pros i l i tiudi podpredsednika O L O tov. Niika BelopavLoviča, da b i j i m govor i l o de lu m l a d i h p io n ir jev med narodnoosvobodi lno vojno.

Pionirji-šahdsiti bodo v ap r i l u o rgan i z i ra l i dva turn i r j a med mlajšimi in starejšimi p i on i r j i za naslov odrednega p rvaka . Najboljši bodo potem t ekmova l i na občinskem prvenstvu.

Odred bo med 25. a p r i l o m i n 10. majem ob i ska l enega izmed p i o n i r s k i h odredov v B e l i k r a j i n i a l i onstran Gorjancev, p r i p r a v i l z n j i m k u l t u r n i program l n se z n j i m pomer i l v fiziku 1-tu rnem nastopu. — M l a d i metliški p i on i r j i pa bodo oko l i 24. a p r i l a z Z e l e n i m J u r i j e m svečano p ros l a v i l i D a n pomlad i .

D e l a v n i so tud i razn i krožki. Tako bo dramatsk i krožek v ma ju u p r i z o r i l F r ankove »Jezusove apostole« i n z igro gostov a l tudi po drug ih odr ih . — L u t -

mladosti k o v n i krožek je že i zde la l l u t k s za igr ico »Meh za smeh«, s k a tere bodo i g ra lc i nastopi l i doma i n po okoliških šolah. — Model a r sk i krožek bo naprav i l celo vrsto modelov i n o rgan i z i ra l dve tekmovanj i . — R i s a r s k i krožen bo p r i r e d i l samostojno razstavo r isb i n s l ik , medtem ko bo tehniški krožek i zde la l e l ektromo-torčke, radlo-detektorje i n d r u ge strojčke, k a r bo vse p r i ka za no na razstavi . — Organ i z i r an i p_ bodo še pr i rodop isn i , foto-amatersk i i n kegljaški krožek.

P r i vseh p r i r ed i t vah bosta sodelova la tud i pevsk i zbor i n f o l k l o rna skupina .

N a sam D a n mladost i , 25. m a

ja , bo v M e t l i k i svečana akademi ja , v Be l ok ran j skem muzeju pa bo odprta razstava, k i bo p r i kazova la razvoj p ion irske organizaci je od njene ustanovitve med N O B do danes. H k r a t i bodo odprte .razstave p i on i r sk ih krožkov. T a dan se bodo v M e t l i k i zb ra l i p i on i r j i vseh šol v občini, povabl jen i p a bodo tud i p ion i r j i iz sosednj ih h r va t sk ih šol.

Vse delo l n pr ip rave za čim bolj svečano proslavo Dneva mladost i v M e t l i k i vod i s pomočjo p ion ir jev P i o n i r s k i s tarešinski svet. P r v i uspehi s k u p nega pr izadevanja so že zdaj v i dn i .

Novomeški gimnazijci v Kostanjevici

V soboto 12. aprila so v Domu kulture v Kostanjevici gostovali novomeški osmošolci z igro D N E V I N A S E SREČE in Kostanj eviča-ne tako prijetno presenetili!', da nam bodo ostali v lepem. spominu.

O igr i ie naš list že poročal; poudaril i bi samo, da je b i l večei poln svežine, mladostnega poleta l n tako prisrčne spontanosti, da je publ iko na mah osvojUa Nič ' narejenega ni bilo, nič vel i kopoteznega, nič zlaganega, nič tiste teatralne namlšljenoeti, zakaj v idel i smo resnične amaterje, k i j i m Je izraža/nje notranja potreba. To n i bilo gledališče, b i l je družabni večer, poln prijetnega vzdušja i n zato ie bilo tol iko ploskanja i n odobravanja.

Iskreno čestiiitamo tovarislci M A N J I V U K O V I C E V I i n vsem ostalim k tako uspešnemu začetk u i n želimo, da b i šli korajžno naprej 1

K o v i c e z V i n i c e

Ob sobotah med Črnomaljci

V Črnomelj sem prišel službeno. Bila je sobota, j Mnogo l e p a k o u m e je opozorilo na veseli večerni program, ki so ga p r i p r a v i l i črnomaljski dijaki. Vede t sem, j d a b o m do ponedeljka ostal v'\ mestu, pa sem si v jutranjih urah nabavil dve vstopnici.

Pričetek je bil napovedan j za osmo uro zvečer. Zamujam nerad, pa tudi prezgodaj nerad kam pridem. Toda tokrat sem obžaloval, da nisem prišel p r e j , ker sta na mojih dveh sedežih že sedeli dve osebi, ki sta žal imeli popolnoma enaki vstopnici kot jaz.

Ne prepiram se rad — končno pa, saj sta imela ta dva človeka isto pravico do sedeža kot jaz. Sel sem proti izhodu, kjer sem videl podobne ne-razpoložene obraze. Bilo jih je kar precej!

Prav čudno se mi je zdelo, da se v taki dvorani zgodi to h k r a t i k a r večim ljudem. Seveda sem se r a z b u r i l , zlasti še, ko sem zvedel, da se je to v zadnjem letu zgodilo še pri vsaki predstavi večim osebam hkrati. V kakšnem neprijetnem položaju b i se n. p r . znašla v Ljubljani uprava drame, opere ali kinematografov, če bi se taki primeri dogajali tam! Menim, da ozadje teh »napak* le ni malomarnost — če pa je, bi bilo priporočljivo, da tako delv prevzamejo le z a n e s l j i v i tn vestni ljudje, ki ob pritožbah ne bodo i s k a l i p u h l i h izgovorov. P . M .

K m e t i j s k a zadruga V i n i c a , Splošno trgovsko podjetje Črnomel j i n občina Črnomelj so pred k r a t k i m 'kup i l i na V i n i c i večjo stavbo, v k a t e r i bosta zadruga i n Trgovsko podjetje u r ed i l i sodobna t rgovska l oka la ter s k l a dišča za odkup, občinski l judsk i odbor bo Pa preured i l prostore za svoj k ra j evn i urad ter za zdravstveno postajo, k i bo ime l a prostore za splošno ambulanto , zobno ambulanto ter za otroško posvetovalnico.

Zdravs t ven i dom Črnomelj je s 14. a p r i l o m uvedel v zdrav stveni postaji dvakra t tedensko ordinaci jo zd ravn ika , k i bo p r i ha ja l na V i n i c o redno vsak ponedel jek i n četrtek ter o r d i n i r a l od 7. do 11.30. ure . D o sedaj je zd ravn ik o rd in i r a l na V i n i c i s a mo vsak ponedel jek od 9. do 11. ure. T u d i zobar bo že v mesecu maju ponovno pričel z de lom na V i n i c i , k jer je o rd in i ra l že v l e

tu 1966, pa je mora l svoje delo na V i n i c i p r e k i n i t i zaradi pre obremenjenost i v Črnomlju.

V i n i c a i m a vse pogoje za čim večji razvo j tu r i zma , predvsem v času kopa lne sezone. K e r je K o l p a p r i V i n i o i v po le tn ih me secih zelo topla i n k e r i m a p r i meren breg ter mesta za taborjenja, namerava občinski l j u d -

D r a g o I n d r i j a n i č V pe tek 18. aprila popoldne

je v Novem mestu umrl znani in priljubljeni Novomeščan,

Dragatus za krajevni praznik O d 27. ap r i l a do 5. maja bodo

v Dragatušu p r i Črnomlju že" četrtič p ros lav l j a l i k ra j e vn i prazn ik . V nedeljo 27. apr i l a j i m bo »Svoboda« iz Kanižarice p r i p r a v i l a vesel i »Zabavni p ro gram* z nagradn im žrebanjem. 30. a p r i l a zvečer bodo na bližn j ih v r h o v i h zagorel i k resov i v pozdrav P r a z n i k u dela, 1. maja dopoldne pa bo v dragatuškem zadružnem domu kra jevno šahovsko tekmovanje, k i ga p r i reja šahov, sekci ja P D »Oton 'Zupančič«. Ob 19. u r i bo v k i n u brezplačna predstava.

3. maja bodo Dragatušani ob i ska l i grobove pad l ih borcev in žrtev fašističnega nas i l ja . Z v e čer bo domače društvo igra lo dramo »Mladost pred sodiščem«. 4. maja zjutraj bo v zadružnem domu zbor osebnih inva l idov , vo jn ih vdov l n družinskih i n v a l idov N O B . Ob desetih dopoldne bo na trgu ve l iko s lavnostno zborovanje z nagovorom in s k u l t u r n i m sporedom, nato pa bodo položili vence in cvetje pred skupn i spomenik na trgu \f Dragatušu. K r a j e v n a odbora Zveze borcev Jn Z V V I bosta n a to p r i r ed i l a l judsko rajanje. 5 maja bo dopoldne pros lava v počastitev 15. obletnice ustanovitve p ion i rske organizaci je s k u l t u r n i m sporedom in sprejemom cic ibanov v p ion i rsko organizacijo. S. F .

k.:>.

magister Drago Andrljanič — bivši lekarnar. 14. n o v e m b r a 1952 smo poročali v našem listu, da je zdrav in Še vedno svežega duha praznoval v krogu svojih dragih 75-letnico svojega življenja. Navzlic visoki starosti je tudi vsa zadnja leta še vedno zasledoval napredek ljubljenega domačega mesta in se veselil njegove rasti. Pokojnik je bil rojen leta 1877 v Bakru, študiral je v Zagrebu, služboval pa nato v Crikvenici in na Reki. Leta 1908 je prišel v Novo mesto in prevzel lekarno magistra Sla-doviča. Vodil jo je vse do leta 1944, ko so ga Nemci z vso družino in bolnega odpeljali v internacijo. Vse svoje življenje je bil pokojni magister Andrijanič : in kot napredno usmerjen poštenjak; udejstvo-val se je 2 las t i v novomeškem Sokolu. V e l i k a udeležba .70-vomeščanov je na njegovem pogrebu v nedeljo popoldne pokazala, kako je bil pokojnik priljubljen in spoštovan.

s k i odlbor Črnomelj p r idob i * ! pod viniškiim g radom večji kompleks zemljišča i n ga preured i t i za camping ter Igrišča, ka t e ra bodo l ahko uporab l j a l i tud i t a m kajšnja društva ter šola. Po t r eb no bo p a vsekakor vpe l ja t i a v tobusno zvezo tako, d a b i av to bus t u d i v nedel jo zjutraj p r i ha ja l i z Črnomlja na V in i c o , vračal naj b i se pa okrog 17. ure popoldan. T a k a zveza b i b i l a nadvse dobrodošla i z l e tn ikom Lz Črnomlja i n tud i drugod.

Mr.

S Talčjega vrha pri Črnomlju

K U D Talčji v r h je p r i r ed i l o humoristični enodejanfci Krap i n Vasovalec. Z obema so i g r a l c i želi k a r dober uspeh. Ce bd odprav i l i še t i s t ih nekaj d r ob n i h napak, b i se lahko m e r i l i z g imnaz i jc i l z Črnomlja. O b k o n cu predstave so g ledalc i da l i duška svo j emu navdušenju Ln so se s pesmijo i n smehom pos l ov i l i od nastopajočih.

Domači i g ra l c i so ob tej upr i z o r i t v i želi lepe uspehe, k a r j i h bo gotovo vzpodbudi lo zs nadal jnje delo.

M.T.

Veseli večer na pljučnem oddelku bolnišnice

Konec preteklega meseca so boln ike n a pljučnem odde lku novomeške bolnišnice ob i ska l i člani P D Dušan Jereb i z Novega mesta i n p r i r e d i l i Vese l i v e čer. V s i , k i smo Vese lemu v e čeru pr isos tvova l i , smo b i l i p r e senečeni nad dobro i z b ran im sporedom i n izva janjem. P o l n i dve u r i smeha sta nas s p r a v i l i v pr i je tno razpoJoženje i n m a r s ika te r i od nas je medtem pozab i l na našo vsakdanjo s k r b — bolezen.

Se enkrat se toplo zahva l ju je mo i zva ja lcem za pr i j e ten večer i n želimo, da b i nas še kdaj ob i ska l i .

Hvaležni bolniki

»OB ŽICI OKUPIRANE LJUBLJANE«

V Novem mestu se atleti Par t i zana in taborniki pripravljajo za partizanski pohod, k i bo 10. maja v L jubl jani .

At le t i Novega mesta bodo tekmoval i kot mestna reprezentanca v šttafetnem teku. Posebno od ženske skupine, v kater i bo nastopil1, a tudi Hudetova., lahko p r i čakujemo lep uspeh. Tud i moška skupina bo dobro sestavljena in se bo pripravljala za to važno tekmovanje. Novomeški -taborniki in tabornice pa bodo sodelovali v partizanskem pohodu. j . G .

DOLSNJSkl OBVEŠČEVALEC

Sreda, 23. aprila — Vojko Četrtek, 24. apri la — Juri j Petek, 25. aprifla — Marko Sobota, 26. apri la — Zdeslav Nedelja. 27. aprila — Ustan. OF Ponedeljek, 28. aprila — Zivan Torek. 29. aprila — Marina

T A K O J S P R E J M E M gospodinjsko pomočnico k štiričlanski družini . Ponudbe do 14. ure na DOZ. po 14. ur i na stanovanje. Nad ml in i — novi blok — Komelj Marina.

P R O D A M POSESTVO v Gribl jah: njiva, gozd, steljnlk. Pctavedbe pr i Br ine Antonu, Maribor — Studenci, Besedn Jakova 16.

PROSTO S T A N O V A N J E in hrano nudim uslužbenki, k i hi v prostem času pomagala pr i domačem delu. Naslov v upravi lista (212-58)

S P R E J M E M T A K O J gospodinjsko pomočnico k malemu otroku. Bergant. Ragovska 21, Novo mesto.

»Krka« Novo mesto; od 22. do 24. apri la ameriški lUm »Onstran v gozdu«. Od 2S. do 28. aprila ameriški barvni C i m »Doživljaj i kapetana Vaj ta«.

Črnomelj; 22. in 23. aprila i ta l i janski barvni f i lm »S/caimpolo«. Od 26. do 27. apr i la ameriški barvni f i lm »Zgodba o Gleenu MMlerju«.

Met l ika : 23. aprila itaUiitanski f i lm »V znamenju Venere«. 26. in 27. aprila ameriški f i lm »Lahko je ljubiti«.

Kostanjevica; 27. aprila f rancoski ' barvnj. f i lm »Grof Monte C r l -sto n . «

Trebnje: 28. In 27. aprila ameriški barvni f i lm »Jetnik dvorca Zende«. Predstava v nedeljo ob 114. i n 16. u r i .

Semič: 27. apr. angleški f i lm »Tri korake do vislic«.

Obveščamo vse družbene organizacije, društva ln ostale, da podV jetje nima na razpolago nobenih sredstev za dajanje dariil a l i podpor. Na vložene prošnje za dari la oz. podpore podjetje ne bo p i smeno odgovarjalo.

Uprava podjetja E L E K T R O NOVO MESTO

Zveza upokojencev Novo mesto bo priredi la za svoje člane 24. maja t. 1. Izlet v Postojno. P r i tej priložnosti si bodo Izletniki ogledali lahko tudi zgodovinski grad Erazma Predjamskega,

PiHijave in predplačila za telet sprejema društvo v pisarni do vključno 10. maja.

Obveščamo cenjene stranke, da bo izjemoma v ponedeljek, 28. apri la fr izerski salon Adam na Glavnem trgu ves dan odprt.

A D A M I V A N

Obveščamo cenjene stranke, da bo v ponedelijek, 28. apri la f r i zerski salon Pucelj na Cesti ko mandanta Staneta ves dan odprt.

Pucelj C i r i l

Z A H V A L A Namesto venca na grob po

kojnega mag. ph . Draga A n d r i janič a iz Novega mesta je d a rova la družina dr . Grosa iz N o vega mesta 2.000 d i n v kor is t tuberku lozn ih bo ln ikov .

P R O D A M : čoln sandolin z vesli {posebna konstrukcida, se ne prevrne), posteljo z nočno omarico (novo, svetlo), kuhinjsko kredenco (novo), keramično peč (belo, rabljeno), okroglo mizo (rabljeno), voz zapravljivček (dobro ohranjen), gozdno parcelo 40 a. Ogled i n poizvedbe iz prijaznosti pr i O. B . Novo mesto, Glavni trg 31, vsak dan od 10. do 12. ure.

POCENI P R O D A M posamezno ali skupaj stavbni les z latami vred in opeko. Makse Pavla, Biška vas 33, p. Mi rna peč.

V I L A , SONČNA IN S U H A Z nekaj zemlje, takoj vseljiva, ugodno naprodaj. Lipovš, Mfiima 26.

P R O D A M DOBRO O H R A N J E N O žensko dvokolo. Naslov v upravi l ista (208-58)

P R O D A M 1 H A Z E M L J E v Kan-d i j i (travnik ln njiva). Naslov v upravi lista (209-58)

STAREJŠO ŽENSKO Z D E 2 E L E , k i Ima veselje do kmetije, sprejmem v popolno dosmrtno oskrbo. Naslov v upravi l ista (210-68)

NOVEJŠA S T A V B A , ognjevarna, s stanovanjskimi prostori, tako i vserjivlmi, z elektriko, vodo, nekaij vrta i n Vinogradom, v bližini Novega mesta, poceni naprodaj. Naslov v upravi lista (211-58)

NOVO MESTO V času od 12. do 19. aprila je

bilo rojenih 16 dečkov im 11 dekl ic .

Poročili so se: Potočar Jože, strojni mizar iz Novega mesta, i n Franko Alb ina, uslužbenka iz Ljubljane. Nemanič Janez, avto-mehanik, in Bojane Mari ja, uslužbenka, oba iz Novega mesta. Mur -gelj Zvonimir, uslužbenec, in Stravg Anica, uslužbenka, oba iz Novega mesta. Jerman Peter, študent, i n Stravs Pavla, trgovska pomočnica, oba iz Smihela.

Umrl j so: Konci l i ja Anton, mesar iz Novega mesta, 60 let. Smo-lič Franc, osebni upokojenec iz Gorenje vasi, star 70 let. H i t i K a -rol, delavec iz Vel . Lašč, star 62 let. Zbogar Silvester, zasebnik iz Novega mesta, star 77 let. Jaklič Franja, osebna upokojenka lz Novega mesta, stara 78 let. Fur -lanič Lovro, osebni upokojenec iz Kočevja, star 72 let.

GOTNA V A S Umrla je Piškur Manija, gospo

dinja z Broda, stara 81 let.

jana iz Grmovedj — deklico, S i -monič L judmila iz Sentlerneria — dečka, Stopar Neža iz Kočevja — dečka, Drgan Fani jz Dol. Kamene — dečka. Znidarsič Marica iz GCo-suplja — dečka, Zabukovšek K r i stina s Sinjega vrha — dekuoo, Svajger Slavka iz Dragatuša — deklico, Perše Alojzi ja iz Zbur — deklico, V id lc Vera iz Kolenče vasi — deklico, Godec Vera i z Skocjana — deklico, Pezdirc A n i ca iz Boršfoa — dečka, Lužar Frančiška iz Šentjurja — dečka.

Pretekl i teden so v novomeški porodnišnici rodile: Jerc Ana iz Vrbovca — deklico. Bele Danica z Vinjega vrha — dečka, Konda Kr is t ina iz Novega mesta — deklico, Prus Terezija iz Krmačine — deklico, Dergane Vera i z Dol . Straže — dečka, Vavta V ida i z Zabjeka — dečka, Zukovec Ana iz Preske — dečka, Garbič V ida iz Metl ike — dečka. Rupar J u l i -

Pretekl i teden so se ponesrefriJl in iskal i pomoči v novomeški bolnišnici: Spelko Jože, ključavničarski vajenec iz Vavte vasi, je padel z lestve in si poškodoval

Idesno roko. Ahmatovič Harajdin, brigadir iz Mirne peči, ie padel s kamiona in si poškodval glavo. Kulovec Nikolaj , klepar z Vršnih sel, je padel in si poškodoval desno koleno. Luzar venceslav. poljedelec s Sel pr i Ratežu, Je padel in si poškodoval desno roko. F ink Alojz , užitkar iz Podturna, je v gozdu padel pod voz in si poškodoval desno roko. Štefan i č Ivana, žena posestnika iz Križevske vasi, je doma padla s hleva in si poškodoval desno roko. StangelJ Jože, tesar iz Gor. Šiške, je v gostilni padel po stopnicah in si poškodoval prsni koš. Sovil Luka , brigadir iz Gmajne, je pr i delu padel in si poškodoval desno nogo. Lazar Jože, rudar z Gaberske gore. je padel s kolesa in si poškodoval glavo.

ZVEZDA ne pozna šale

Med ljudmi v Podgorju (Nadaljevanje)

Kaj želijo žene v Gradcu V vas i Grade« sem se oglas i

l a p r i Unetičevih. M l a d i gospodar lin gospodinja sta ravno p r i p rav l j a l a kostanjev les za Prodajo.

»Ga imate veliko?« sem v p r a šala.

»Zelo malo ga Je še '.n kaj bomo potem proda ja l i , da zberemo potrebna sredstva, res ne veva«.

Le « bo i zsekan. Ka j potem? Tudi tu kličejo pašniki, pol ja tel v inograd i po u r e d i t v i Ce ne bodo kmet i j ske zadruge kaj kmalu začele uresničevati n a črta, k i je predviden za kmet i js tvo v tej občini i n če ae ne bodo l judje vključevali i n del a l i pogodbe z zadrugami , bo valčanom t r d a pred la .

»Ce bo Slo po sreči, bomo j * " to» v na* i vas i dob i l i e l ek t r iko V r . že komaj čakamo, da bo za-iorela«, m i Je dejala m lada gospodinja, ko me je pe l ja la preko t r avn ika k studencu.

•Al i slKsite kako »umi« K » " dar Je deževje, se to Se mnogo bolj«, a l i i l . T u nekje b i mo-ralij zajeti vodo, potom bt tudi me žene v G r a d c u dobi le perlice i a morda Ae vaško p r a l nico i n kopaln ico . Potem bi b i l i tudi nafti domovi udobnejši, Ispšl iti bol j čisti,«

Da bi i « mogl i k m a l u doseči to v naših vaseh, potem bi b i la toudf kmečka žena neko l iko razbremenjena, Z dobro voljo in •logo se ly> mars ik je dalo mno-•o nared i t i . Pa Se nekaj več Pogumu bi morale 'Imeti nafta lene j n tesne j o naj b i sodelovale v organ ih oblast i .

Poalovtila sem se od pr i j a zn ih vaščanov i n odhi te la v drug« vasi , Še k osta l im par t i zansk im mamicam.

S la sem po rebr i navzgor, ko srečam ženico, staro k a k i h 60 l e t

Jože K u p l c n i k , sekretar obč-komlte ja Z K S

»Od kod pa pr ihajate m a m i ca?«, jo nagovor im.

• V mestu sem b i l a , pa m« j * pot kar pošteno znvuttla.«

»Greste večkrat v mesto?« »Samo kadar l inam nujne

opravke. Drugače ne grem r a da.«

»»Zakaj pa ne, ae vam Je mor da ka l zamerilo?«

»Precej Čudni so nekater i l judje v mestu. Ce kaj potoži* alt pogodrnjaš. pa ne a hud m niimenom. človeku hi t ro rabe-HJo nazaj: »KdnJ po ste k m H i e že tako živeli kot .iednjl Kdaj Je kmet poznal kovter pa r a d u kot sedaj!« Veste, to s* m i n«

zdh prav. Tudj kmetje «mo za svobodo svoje dopr ines l i , zato nam naj nihče ničesar n « očita, ker n a m svobode n i nihče p r i nesel na krožniku. Vsaj t i s t im ne, k i smo de la l i Hn pomagal i part i zanom. Zato n i prav , da nam nekate r i to stalno mečejo naprej.«

»Al^; rad i berete?« sem Jo vprašala.

»To pa zelo rada, samo i « bolj s labo v i d i m . Veste, b ra la sem precej od tovar lsa T i t a in Karde l j a ,in t u d i od d rug ih , in t i prav i jo , d a se mora vas p r i bližati mestu, če govor imo o soc ia l i zmu. Zato n i prav i da se nam take s t va r i očitajo. Želela b i . d a b i kdo tak, k i nam k m e tom to očita i n k i i m a precej jur jev plače, p r i j e l za nekaj č>«r,a k nam živet v hr ibovsko vas, ko ne bi po ves mesec v i del d inar ja . Sedaj veste, zakaj ne girem rada v mesto. M o r a m pa reči, da so tam tudi zelo dobr i l judje kot P r i nas na k m e tih.« ,

»Kaj pa v Kos tan jev i c i ? Imajo sedaj dober občinski odbor?«

»To pa to I Posebno s predsednikom občine smo zadovol j n i , S icer je mlad , je pa poSten ln sposoben. To Je pa največ vredno. Samo nekoga imamo na občin-i, k! ne »pada tja.«

»Kdo pa Je to?« sem vprašala.

»No, tega vam ne povem; bodo že drugI povedal i , saj ga skoro nihče ne mara. M i pa imamo take fante, N bi znal i bol| poftteno In pravično delat i na občin*.«

»Katcni pa so t| ljudje, k i so pr i l jub l j en i med kmeti?«

»O, J ih je, je nekaj . Eden t a -

tak ih je Božiče v s i n Janez , k i je kapetan. P a i e K u p l e n k , Grege l , F u r a r , pa Tončka A h -mičeva. Veste, to v a m bodo t u d i d r u g : povedal i . L e vprašajte še drugod, pa boste isto slišaiii.«

V s t a l i »va i n s« pos l o v i l i . K o sem pozneje govor i la še z d r u g imi l j u d m i , so m4 Isto povedal i kot ta mamica, koga imajo kmet je r ad i .

K a m o r pride Fura r j e v Lojze, tam Je vse veselo. D a je res tako, so pokazale tud i zadnje vo l i tve , ko Je b i l n a Voden icah v komis i j i l n so vs,i do zadnjega vaščana Sli vollit.

Pogovor v Kostanjevici V Kostan jev i c i sem poiskala

pr i l jub l j eno Tončko Ahmlčevo. In res je pr i l jub l j ena . Tončka Je za vse. Menda m organ i zac i je, v ka te r i ne b i de la la Tončk a . L jud je so stalno p r i njej , pa jo skoraj n i i kda r ne slilšiš godrnjat-; zaradi tolikšnega dela . V hudem n a l i v u m bur j i sva jo « Tončko peš mahal j v Podbočje k zlati Hrvatov j m a m i , ka te r i je črna .roka ub i l a moža ln ga pust i la i razb i to lobanjo ležati na škarpi pred hišo. Tončka zna vsakega potolažiti in mu pomagati, k j e r le more, z a t 0 je tako pr i l jub l j ena .

S težavo sem dobi la tovariša Jožeta K u p l e n i k a i n Greg la , da sta žrtvovala nekai minut za razgovor.

Tovariš Jože Kuip len ik Je s a -kr e l a r občinskega kom tej a Zve/e komunistov, borec od leta 1941. Z ženo. k i je b i l a tudn par t i zanka ln z otročki živi t a ko rekoč v gozdu na Jasi v gozdarski m i t .

(Konec prihodnjič)

Crvena Zvezda (Beograd) : Partizan (Novo mesto) 3:0 (15:5, U:10,

15:7) Povemo naj, da smo tekmo z

beograjsko crvno Zvezdo, v kater i igra nič manj kot 5 državnih reprezentantov, pričakovali s prepričanjem, da poraz naših odboj-karjev ne uide, vprašanje Je bilo samo al i bo rezultat 3:0 a l i morda 3:1. Na k a i več n i nihče računal tudi največji optimisti ne, kajti iz časopisov smo zvedeli za katastrofalen pora/. Bran ika v Beogradu, katerega je Crvena zvezda premagala zelo prepričljivo s 3:0 (15:1, 15:1, 15:4!). T i k pred začetkom tekme smo zvedeli za nov uspeh Zvezde. Dan prej Je po težki borbi premagala zagrebško Mladost s 3:2.

Lepo sončno vreme Je na Loko privabilo okol i 500 gledalcev, k i so pričakovali da bodo tokrat res nekaj videl i . Resnici na ljubo moramo povedati, da je tokrat mar-Rikdo odšel razočaran, ka j t i naši odbojtkarii so res slabo zaigrali, tako da Zvezda ni imela težjega dela, v približno 45 minutah je bilo vse končano. Zvezda je z zanesljivo igro nadigrala domače in zmagala s 3:0.

V prvem nizu so naši pričeli igrati zelo nervozno jn kmalu je bilo 9:0 za goste. Mis l i l i smo že, da bo rezultat ,podoben onemu z Branikom, toda nato so domači le osvoji l i nekaj točk. v drugem nizu Je nastal preobrat. Domači

NAMIZNI TENIS Namiznotenlšlkil k lub Elan p r i

pravlja v počastitev obletnice ustanovitve OF in l. maja okrajno posamično prvenstvo v namiznem tenisu, katerega se bodo razen najboljših domačih igralcev udeležili tudi tekmovalci iz Črnomlja, Trebnjega in ostalih krajev. Točen datum prvenstva-še ve določen, po zadnjih vesteh pa bo prvenstvo med 27. aprilom lm 1 malem. Tekmovali bodo člani ln članice, mladinci ln mladinke, p i onirj i in pionirke — posamično in v dvojicah. Najboljši v posameznih kategorijah bodo prejeli lepe nagrade.

Po sporočilu Namiznoteniške zveze Slovenliie bo v Novem mestu konec maja al| v začetku Ju-nJlda v okv i ru prireditev z« b r i gade republiški propagandni na-mlznotenlfekl turnir . Na turnir ju bo nastopila vsa namiznotemška elita Slovenije. Natančneje bomo o pripravah za turnir še poroča-

MALI ROKOMET ČRNOMELJ P R E M A G A L K R A N J

8:5 V soboto zvečer so CrnomaH-

čanke igrale prvenstveno tekmo v malem rokometu prot i prvaku Gorenjske, Mladosti iz Kran ja Po zelo razburKIvj tekmi j e ek i pa Farttaaina premagala Mladost z rezultatom 8:5. K l jub temu, da s

r Stran • » D O L E N J S K I L I S T * Stev. 16 (423)

Z avtobusom po Krški dolini Pre t ek l o jesen .sem &e siečai mu je na pot deset jur jev s bi lo lepo, če h i se b iL i b ran i l i , Nagovor jeni šef v sprednjem

v naši l j u b i do len jsk i metropo- p r i j a zn im zagotovi lom, da mu pa smo p i l i , da ga ne žalimo de lu avtobusa odgovar ja: Id pr i jate l ja , k i je doma z Go - bo to gotovo premalo in da s i in da mu ne pokvar imo prvega »Prihodnji teden ne bom renjskega i n pra,v malo pozna bo m o r a l za povratek domov zornega dneva dopusta. K o sem utegni l . Tud,i jaz g r em na dio-naše dolenjske kra je . Cesto sem še izposodit i p r i so rodn ik ih , doma ženi pr ipovedova l , kako pust. za dvanajst dni«. OKU to očital, pa n i mnogo P » - kako r p red t r emi l e t i a l i pa j i je b i lo , se je dušila od smeha magalo. zato sem se k a r zadu- ga bodo p r i p e l j a l i domov kot i n nekaj časa potem, k o m i je did, da je b i l to pot vesel i n pred pe t im i l e t i . »Veste«, je p r i p r a v l j a l a kovček za službe-k a r p r ehva l i t i n,i mogel , kako dodal , »jaz g rem samo vsak i no pot v Avs t r i j o , m i .1e po la -zabavna da so potovanja po dve a l i t r i leta domov, preveč ga la na srce : »Košulja imaš

»Kam pa. najbrž v k a k o letovišče?«

»Pravzaprav ne girem rad, čeprav ne grem na svoJe s troške, ampak po državni l i n i j i ,

Do len jskem. Sp r va sem mis l i l , me stane«. Zaupa l n a m je vse dosta, a l i 8ača imaš malo , pa vse na državne stroške. Ravno da je to i r o n i j a i n sem se d r - p o d o b n o s t i , t ud i kako m u je nek t i peru žaj precej napeto, on p a m i je žena p r i p r a v l j a l a prt l jago. K o h i t e l zagotavl jat i , d a tako ve- m u je deva la per i l o v kovček, ae l ih voženj še n i doživel, k a - m u je po jasnjevala : »Košulja k o r so vožnje z avtobusom po imaš dosta, a l i gača imaš m a -Krški do l in i . lo, pa nek te peru«.

»Niti od daleč s i n i s e m p r ed - L a h k o s i misliš, kakšen smeh • tav i j a l , da so Do len jc i tako je sp reml j a l to podrobno poro-aabavni i n kratkočasni ljudje!« čilo. V m e s n i h vprašani, vese-

»Ze vem, da boš spet zabav- l i h i n dov t ipn ih , je bi lo na Jtfal. . . « pretek, on pa je na vsa odgo- teden s i bom vze l nekaj dna

»Ne bom, to pot res ne! P r i var ja l z neizčrpno d o b r 0 vol jo, dopusta i n p r idem k vam , da

včeraj sem spet dob i l poziv, naj nastopim. Pa s em sj m i s l i l , no, pa girem, ko je vse za stonj, stanovanje, h rana , postrežba . . . «

T a pogovor je teke l p rek vseh glav in se men i n i zdel p rav nič smešen. Zato sem se

»O. dober dan, šef! R a v n o čudil, d a je najmanj po lov ica potnikov p l an i l a v suneh i n s i pomežikovala.

šef je to v i d e l i n slišal, pa

To Je b i l a p r va vožnja. K o sem se voz i l drugič, n i b i l o nič manj veselo. K o m a j smo dobro sedel i , kliče nekdo i z ozadja potmika, k i je sedel spreda j :

prav , da vas v i d i m . P r i h o d n j i

zadnj ; vožnji od Zagreba v No - N a dveh postajah je da ja l za m i boste pokaza l i mesta, k jer j e m i rno in resno dal je raz-vo mesto sem mora l s icer precej časa stat i , toda če b i mora l stati vso pot, b i m l ne b i lo nič, aaj mi je vožnja m e d smehom i n veseljem m i n i l a k a k o r bi trenil«

»No, kaj pa je b i lo takega, sem res radoveden?«

»Veš, komaj se je avtobus p r e m a k n i l , nas je začel k r a t kočasiti nekj sprevodn ik zagrebške električne železnice. Se l je na dopust nekam v okol ico Šentjerneja. Žarel je od sreče, govor i l je neko zmes šentjernejske i n zagrebške k a j -kavščine, saj službuje že 25 let v Zagrebu, pa je zmešal oba j e z ika . Podrobno nam je opiso-

v ino ; kdo r n i hote l iz voza, m u bi iz K r k e i zv leke l kako ščuko je sam pr inese l pijače. Ne b i al- soma«

V Bruslju bo živahno Največja letošnja svetovna otvor i tv i jo svetovne razstave:

zanimivost ne bodo več sate l i t i -?lN|ihče n ima prav ice , da b i ssi i n podobni posegi v vesolje, ko va l prekomerne dobičke z v i -ampak Svetovna razstava v Bruslju, g l avnem mestu Belgji-je. Pametno opozor i lo je dal meščanom župan Brus l j a pred

»SUHI« TOREK

sokLml in nedostopnimi cenami tako glede hrano kot d rug ih uslug, ka j t i seme, k i se sedaj seje, bo dalo svojo žetev v bodočnosti. To ve l iko mednarodno srečanje naj doprinese ekonomskemu napredku i n ug ledu de-

V Skop l ju imajo vsako leto v j e i e < t marcu nenavaden običaj — Največja težava, k i se je po-

va l , kako ga je žena odprav i la tržni dan za ženitev in moži- s t a v i l a p r e d genera ln i k om i sa -

predal , da ne gre rad , ko p a to l iko s i l i j o i n ko je vse z a stonj , n ima smis la , da b i se ob i ra l , ko je vse p r ip rav l j eno i n zagotovljeno. Sobesednik m u je vneto p r i t r j e va l .

Vprašal sem bližnje, kakšen šeif je mož, k i gre na dopust. R e k l i so m i :

»Ah, šef m u prav i jo k a r t a ko, k e r on vsakemu p rav i šef. Smejemo pa se zato, ker ne gre na letovišče, ampak ga bodo za dvanajst dn i p r i p r l i z a rad i hazardne igre. R e s ima že vse zagotovl jeno i n tud i poz iv je že dobi l , naj nastopi.«

(Konec prihodnjič)

Brigadna razglednica

Brigadirji Koprsku-primorske brigade heroja Pinka To-mažiča, ki delajo obvozno cesto Pri Sentlovrencu, stanujejo pa v zadružnem domu v Veliki Loki, so nad