G L A S I L O S O C I A L I S T I Č N E Z V E Z E D E L O V N E G A L J U D S T V A O M E S T O

L A S T N I K IN I Z D A J A T E L J * Okrajni odbor SZDIi Novo mesto — Izhaja vsako sredo — Posamezna Številka 10 din — L E T N A N A R O Č N I N A 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo 900 din oziroma 3 amer. dolarje — T E K . R A Č U N pri Komunalni banki v

Novem mestu Stev. 60-KB-16-2-24

Stev. 16 (422) L E T O IX.

NOVO MESTO, 23. APRILA 1958

U R E J U J E uredniški c . . . i * Tone Oosnik — N A S L O V UREDNIŠTVA IN UP. _otO, Cesta komandanta Staneta 80 — Poštni predal Novo rat r E L E F O N uredništva in uprave š t 127 — Nenaročenih rokopisov vračamo — T I S K A Časopisno podjetje »Slovenski

> poročevalec« v Ljubljani

llllllllll

V preteklosti Dolenjska Industrije skorajda nI pozna-§H la. Po vojni, predvsem v zadnjih letih, je pa naredil Hj celoten razvoj okraja velik korak naprej. Zlasti je ta na-• j predek občuten v rasti industrije in v utrjevanju ter raz-= vijanju vrste manjših podjetij, ki so za nadaljnji razvoj • gospodarstva v posameznih občinah zelo pomembna. Tako H se na primer razvija na Vrtači pri Semiču obrat Ijub-j|| Ijanske tovarne Telekomunikacij. Iz skromnega začetka H — komaj 7 ljudi je imel kolektiv, ko je pred leti zadihali H — se je podjetje razvilo in daje danes zaslužka 130 lju-H§ dem, predvsem ženskam iz Semiča in okoliških vasi. Se ! | letos bodo na novo zaposlili 30 ljudi, pozneje pa še več. §1 — Podoben obrat Telekomunikacij je po vojni zrastel tudi • v Šentjerneju, kjer je zaposlenih že nekaj več kot 100 !§ ljudi. Tretji obrat Telekomunikacij pripravljajo prav zdaj |p v Mokronogu.

Industrija v okraju sorazmerno hitro, narašča. Za Hj njen razmah in utrditev smo v zadnjih 4 letih vložili mi­l i Hjardo in 406 milijonov dinarjev iz zveznih, republiških H in okrajnih sredstev. Industrija spreminja gospodarsko == podobo Dolenjske, prinaša kruh, zaslužek In lepše živ-|p ljenje. Medtem ko smo nekoč poznali le izseljevanje, Iska-= nje kruha v tujini in revščino, si danes z znatno pomočjo JU socialistične skupnosti gradimo lepši jutrišnji dan.

III

Klub i mlad ih proizvajalcev

P r e d dnevi je b i lo v L jub l j an i posvetovanje m lad ih pro i zva ja l ­cev, katerega se je udeležilo oko l i 120 delegatov iz vseh več­j i h s lovensk ih podjeti j .

V referatu tov. Mar jana Roži­ča so b i l e podane smernice za delo K M P . K l u b i m lad ih pro iz ­vaja lcev so še i-elo m lad i , a so vendar le že pokazal i v i den uspeh. M e d naj bolj Se prišteva­jo k lube v L i tos t ro ju , Železarni Jesenice in v tovarn i Sto l (Du­pl ica) . Osta l i k l u b i so se še bo­r i l i z začetnimi težavami i n J im bo ravno ta posvet pr inese l nove •me i n i ce /.a delo.

Osnova za plodno delo k lubov Je dobra mlad inska organizaci ja. Najvažnejše je torej dv i gn i t i i n

Pozdrav Sedmemu kongresu ZKJ Delovni ljudje Dolenjske pošiljamo

Vil. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije in vsem njegovim delegatom prisrčne pozdrave! V času, ko stopa človeštvo z naglimi in velikimi koraki v

socializem, se spominjamo bližnje preteklosti. Kar so bile ne­koč samo sanje milijonov ljudi, se je spremenilo v resničnost. Streli pred Zimskim dvorcem v Petrogradu so podrli stari svet, v delu velikega Lenina pa so se uresničile besede Marxa in Engeisa; Tovarne delavcem, zemljo kmetom! Pogumno in sve­tlo pot k novemu življenju je pokazala narodom stare Jugosla­vije Komunistična partija. Nasilje starega, mračnega sveta jo je hotelo zadušiti in streti, a uničiti je nI moglo. Iz ljudstva je pognala, Iz njegovih globokih, neusahljivih vrelcev je črpa­la moč, da je preživela Glavnjače, Obznano In kraljeve nasil­nike.

voja ter revolucionarnih akcij delavskega razreda svetovni sistem...

. . . V dosedanjem gibanju, v zavestnih socialističnih akci­jah, v radostih in stiskah člo­veštva, smo mi, jugoslovanski komunisti, vedno gledali sme­lo in visoko dvignjene glave naravnost v oči slehernemu položaju.

Vedno smo se borili zato, da bi bili enakopravni del med­narodnega gibanja, socialistič-rih in vseh progresivnih miro­ljubnih ter demokratičnih sil sveta; idejno smo se solidari­zirali in srn t vedno pomagali po svojih močeh in možnostih vsaki akciji za mir, svobodo in socializem, v e s e l i l i smo se vseh zmag svobode, demokracije in

Komaj sedemnajst let je po­teklo, kar so naši narodi pod vodstvom tovariša Tita na poziv svoje Komunistične par­tije zgrabili za orožje in zbri­sali z naših zastav suženjstvo, sramoto, tujčev jarem in hlap-čevanje ugašajočemu svetu. In komaj trinajst let je od Osvo­boditve.

A če se danes ozremo na pre­hojeno pot, smo ponosni na ustvarjeni napredek. Nova, svo­bodna domovina je naša, čisto naša — brez tujih kapitalistov, brez polkolonialnega suženj­stva In odvisnosti od tuje milo­sti. Tovarne, elektrarne, nove ceste in železnice, novi rudniki in prenavljajoče se kmetijstvo — to so naši uspehi. Delavsko In družbeno upravljanje, celo­ten sistem naše socialistične de­mokracije — to je naša pot v srečno bodočnost. Zato pri nas ni več vladajočih ne vladanih. Vsakdo nosi del odgovornosti, del zaslug za uspehe in del kriv­de za neuspehe, kot je pred kratkim dejal tovariš Kardelj.

Za vsem, kar smo dosegli,

Učno postaja gospodar neslu-tenih energij, dovolj močnih, da vse človeštvo osvobodi vsa­kršnega ponižanja, pomanjka­nja in revščine, vseh doseda­njih materialno - tehničnih omejitev.

Razvoj terja enotnost sveta Neprekinjeni proces večanja

produktivnosti dela ter od­pravljanja razlik med umskim in ročnim delom doživlja da­nes nov kvalitativen skok. Uporabljanja dosežkov fizike, elektronike in avtomatizacije za izpopolnjevanja proizvodnje odpira slehernemu posamezni­ku perspektivo, la do maksi­muma razvije svoje ustvarjal­ne sposobnosti.' V takih raz­merah postajale ^toliko bolj nesmiselna degradacija člove­ka na položaj mezdnega de­lavca ter mehaničnega strež­nika strojev. Človekova moč in ustvarjalna sila sta se tako razvili, da so jima postali ka­pitalistični družbeni odnosi nevzdržni okovi. Prav tako so tudi dosedanji odnosi med dr-

zgradili, postavili in zasnovali, žetvami, ki spominjajo na od-

de kadre za delavske svete. N i ­so važna le razna predavanja, ekskurz i je in podobno, važno ,4e predvsem to, da mladega de lav­ca seznanimo z vsemi pro i zvod­n im i prob lemi , s tar i fno p o l i t i ­ko, z normami i n s podobnim. Namen k lubov je vzbudi t i v mladem človeku zanimanje za ostalo življenje v podjetju. V ta namen bodo letos v Boh in ju številni seminar j i za delavsik? mlad ino , kamor bodo poslani najboljši m lad inc i , k i bodo l a h ­ko prenesl i znanje na ostalo mlad ino .

N a Dolenjskem smo že pred let i poskušali z ustanovi tv i jo teh k lubov , k e r pa niso dob i l i s tro­kovne opore, niso uspel i . Novo

pospešiti delo mladinske organ i - mesto je na tem posvetovanju zacije. Naloga k l u b a m lad ih pro ­izvajalcev je, da U-siposabl ja m l a -

Letošnje nagradno tek­movanje v kmetijstvu

Do 25. ap r i l a morajo poslat i občinske tekmovalne komisi je pr i javo kmet i j sk ih in zadružnih organizaci j za letošnje tekmo­vanje v kmet i js tvu okra jn im komis i j am, te pa do 1. maja zvezni komis i j i .

zastopalo 7 mladincev , k i bodo sklepe prenesl i n a ostalo m l a ­dino v podje i j ih . Upamo, da bomo tudi v Novem mestu m drugje v okra ju k m a l u čull kaj več o de lu k lubov m lad ih pro­izvajalcev. S. D.

za vsem in v vsem tem pa je naša Partija. Stotisoči jugoslo­vanskih komunistov so dali vse svoje moči, vso svojo ljubezen In neizmerno požrtvovalnost, da bo nova Jugoslavija naš resnič­ni dom. Milijonske množice so šle za njihovim zgledom in so­delovale v reševanju vseh druž­benih In političnih vprašanj.

Zato stojimo enotni na soci­alističnih tleh.

Zato je Program Zveze ko­munistov Jugoslavije, ki ga bo te dni sprejel Sedmi kongres, naša skupna pot v srečno bo­dočnost. Mar bi sploh moglo bi­ti drugače po vsem tem, kar smo doslej žrtvovali, dosegli, naredili in ustvarili za našo do­movino? Mar bi bilo moč bolj zgoščeno, strnjeno in življenj, sko resnično opisati velike in odgovorne naloge, ki čakajo v novem razdobju Zvezo komuni­stov Jugoslavije In slehernega posameznega komunista? O tem pravi osnutek novega Programa Z K J tudi tole:

» . . . 2iufmo v najusodnej­šem in najveličastnejšem času dosedanje zgodovine člove­štva. Sodobna dela človeškega razuma in rok presegajo celo najsmelejše vizije sanjačev; človek osvaja vsemirje, prak-

nose med srednjeveškimi me­sti, zaprtimi med svoja o b z i d ­j a , vse bolj v nevzdržnem nasprotju z razvojem proizva­jalnih s i l . E k o n o m s k a , tehnič­n a in znanstvena moč realno ter v vseh poaledih vedno bolj ne samo omogoča, temveč prav kategorično terja uresničitev enotnosti sveta. Ves ta veli­kanski materialni in tehnični napredek vedno hitreje in ved­no v večjem obsegu ustvarja materialne pogoje za komuni­zem. Le zaostali družbeno­politični odnosi Via svetu so krivi, da moč atomske energi­je vzbuja tudi strah pred pri­hodnostjo, da se je pošast roj-n " i n uničenja zgrnila nad sodobno človeštvo.,.

Socializem postaja svetovni sistem

... Živimo v času najglob­ljih, najbolj vsestranskih re­volucionarnih sprememb v človeški družbi. Socializem po­staja v najrazličnejših pogle­dih zaradi delovanja o b j e k t i v ­n i h zakonov družbenega raz-

Zvezna ljudska skupščina, ki <e je 19. aprila sestala na skupiti seji obeh zborov, je izrazila in potrdila voljo in želio vseh Ju­goslovanskih narodov s sklepom, da bo tovariš Josip Broz • Tito ponovno predsednik republike. Iz vseh krajev države dobiva maršal Tito prisrčne čestitke ob ponovni izvolitvi, v katerih mu delovni ljudje naše domovine, kolektivi, družbene organizacije, ljudski odbori, prosvetne, kulturne in druge ustanove in posa­mezniki Iz vrst J L A pošiljajo plamteče pozdrave in mu želijo dolgo in srečno življenje. Da bi bil naš ljubljeni maršal še mnogo let na čelu naše socialistične domovine, mu iskreno že­

lijo tudi vsi delovni ljudje Dolenjske!

s o c i a l i z m a i n črpali iz teh zmag moralno moč in izkušnje za nadaljnje delo. Ko bodo na­ši bodoči rodovi p r e b i r a l i zgo­dovino boja za socializem, se nas ne bodo sramovali. To, kar smo bili d^-lej, bomo tudi vnaprej — za >sxi pob o m i k i in­ternacionalizma, prijateljstva in bratstva med narodi.

Cilji in ideje Programa — dolžnost in čast jugoslovan­

skih komunistov Ze smo izbojevali odločilne

bitke za prihodnost, kakršne si žel imo. Toda mi nismo za­dovoljni z doseženim, zastav­ljamo si še bolj zamotane in še težje naloge. Pogoj, da jih uresničimo, je enotnost naših vrst. Cilji i;; ideje, ki smo si jih zapisali v svoj program, so vodila našega boja, dolžnost in čast revolucionarnega življe­nja slehernega jugoslovanske­ga komunista.

Da bomo izvedli svojo zgo­dovinsko vlogo pri tvarjanju socialistične družbe v naši de­želi, moramo p o s v e t i t i t e m u smotru vse svoje sile, b i t i m o ­r a m o kritični do sebe in do svojega dela, nepomirljivi na­sprotniki slehernega dogmatiz­ma i n zvesti rei lucionarnemu ustvarjalnemu duhu marksiz­ma. Nič, kar je ustvarjeno, nam ne sme biti tolikanj sve­to, da ne bi moali prek njega in p r e p u s t i t i mesto še napred­nejšemu, še svobodnejšemu, še bolj ljudskemu.«

Za te velike cilje in plemeni­te ideje je vredno živeti in vredno požrtvovalno delati. Za­to bo Program Zveze komunistov Jugoslavije temelj bodoče aktiv­nosti milijonskih množic naše domovine in svetlo orožje naše nadaljnje borbe za socializem.

Sedmemu kongresu Z K J in •sem njegovim delegatom: pri­srčne, tovariške, tople borbene pozdrave vseh delovnih ljudi Dolenjske!

Tovariš Tito pride! Gor. Kronovo , 20. a p r i l a

V br igadnem nase l ju »BORIS KIDRIČ« v Gorn j em K r o n o v u je potek la današnja nedel ja v mrzličnem okraševanju prosto­rov pred barakami . Dek l e ta dn fantje so zasajal l drevesca, k r a ­s i l i p o t i in. steze, drugj. so vne­to čistili šipe i n sk rbe l i , da ne bi kJe ležala k a k a smet, košček papir ja a l i kaj P'odobnega, ka r bi lahko pokvar i l o lepo podobo naselja na robu gozdiča, P r i vhodu je skup ina b r i gad i rk i n br igadir jev pot iska la v h r i b ve l i k t raktor . Neka te r i so sede­l i n a stro ju , drug i so ga poma­gal i r i n i t i .

»Ze vozite?« »Se ne, učimo se!« so •sme-

jano odv rn i l i jn nekdo je začel v r t e t i zaganjač, da b i pognal motor«

»Pazo. kako to ide!« sta se največja želja br igad pa je se-oglasi la ob kozo lcu dva M e d j i - v eda : ob isk predsednika r epub-murca i n napeto opazovala t rud l i k e maršala T i t a K a m bo p r i -tovarišev. k i se j i m n i takoj šel, kda j , v katero brigado? posrečilo, da b i oživeli t raktor jev motor.

»Toda, fantje, danes je nede­l ja , zakaj potem t a k a nag l ica p r i de l ih v naselju?« sprašu­jem dalje.

» Sto neznate? Drug T i to če doći, sutra i l i p reksut ra , pa se pripremamo« je b i l vesel o d ­govor m lad ih Cakovčanov

Ug iban j j© to l iko . ko l i ko r je m l a d i h src vzdolž avtoceste; želja pa se bo seveda lahko uresničila samo nekater im.

Povsod , k jer smo b i l i te dn i , nas je zunanja podoba nasel i j p r i j e tno razvese l i l a : barake z oko l i co so okrašene s cvetjem, ges l i i n zastavami. V ponede-

»Tovariš T i t o nas bo ob iska l , IJ^k zveče r bodo povsod zagore-je že v Ljubljani!« so nam r a ­dostno pr ipovedova l i b r i gad i r ­j i i n brdgadirke tudi v Mačkov-cu. V G l a v n e m štabu M D B so po t rd i l i , da se v vseh nase l j ih m lad ina že več dn i vese l i o b i ­skov delegatov V I I . kongresa Z K J , k i so *daj v L J u b l j a n i ,

11 taborn i ogn-jit, ob ka t e r i h bo ­do m l a d i n c i i zved l i program, posvečen V I I . kongresu. P r e ­b ran i bodo tud i sk l ed i G l a v n e ­ga štaba M D B o proglašenju u d a r n i h br igad, k i so danes z a ­ključile 10-dnevno tekmovanje v počastitev Kongres

Jamstva in sklepi 0L0 Zarad i znatno povečanih nalog

r.ekaterih podjetij spričo grad-Zvezna komis i ja za tokmova- n j e a v t o ceste, so mora la ta pod­

nje je na nedavni seji ugotov i ­l a , da bo za lanske uspehe v kmet i j s tvu (za večje pr ide lke koru/.e, s ladkorno pese, k r o m ­p i r j a , sončnic ln bombaža) i z ­plačanih nad 520 mi l i jonov d i ­narjev, p r i čemer odpade na k r o m p i r 70,500.000 d in in na k o ­ruzo 203 mi l i jonov. Nagrade bo­do zaceli v k ra tkem izplačevati.

V R E M E

ZA C A S O D 25. IV. DO 4. V Konec tekočega tedna a l i v

začetku prihodnjega tedna dva d n i dež ln hladno, sneg doloma do nižin. Zatem izboljšanje sprva slana, pozneje otoplitev Za 1. mnj pričakujemo lepo vreme, k m a l u nato pa dež t ne­v ih tam i ln ohladitev. Z a t e m v aplošnem m e t a l n o s p o g o s t i m i nev ih tn imi padav inami .

jetja kup i t i nekaj tovornih av­tomobilov za prevoz b l a g i . Ok ra jn i l judski odbor je da l jamstvo za tale podjetja: Gor ­j anc i , R O G , Gospodarska po­slovna zveza. Trgovsko podjetje T r e l i u j e , obe Zdravilišči, tovar­na zd rav i l »Krka« in dirugim, k i fo dobi la kred i t za nakup pre­voznih .sredstev. Hkraiti je O L O poskrbel , da se bodo amort i za­cij: k a .sredstva teh podjetij upo­rabl jala za plačilo najetega kred i ta .

Izvoz v marcu V marcu smo izvoz i l i v tu j i ­

no blaga ta 11 m i l i j a rd d inar ­jev, v prvem četrtletju 11)58 pa skupno že za 29 mi l i j a rd d in , kur Je p r lb l . za 3,3 mi l i jarde vet kot lani v Istem razdobju.

N a predlog Tajništva za fi­nance je O L O razve l jav i l me­njalno pogodbo, k i Jo je sk l en i l občinski l judsk i odbor Kostanje­vica—Podbočje za zamenjavo nek ih parce l . Hh ra t i je OLO naročil, da občinski l judsk i od­bor Kostan jev ica — Podbočje ponovno sklepa o tej zamenjavi .

Naši delegati na Kongresu Komuniste novomeškega ok ra ­

ja zastopajo na Sedmem kongre­su Z K J v L jub l jan i naslednji izvol jeni delegat i : Jože Boršt-nar, narodni heroj , sekretar okrajnega komite ja Z K S ; Tone Suštaršlč, prvoborec in organi­zator N O B na Dolenjskem, rch v L j u b l j a n i ; Mara Rupena-Osnl-nik, prvoborka in znana ak t i ­v is tka O F ln A F Z , zdaj v Beo­gradu; Franc Beg, upravn ik kmeti jskega posestva Trška go­ra, i n Franc Kočevar, delavec v tovarn i B E L T v Črnomlju.

OKRAJNI LJUDSKI ODBOR M0V0 MESTO OKRAJNI KOMITE ZKJ OKRAJNI ODBOR SZDL

pozdravljajo VII. K O N G R E S Z K J ter obljubljajo tovarišu Titu, ljudstvu In domovini, da bodo verno izpolnjevali njegove sklepe zr zgraditev naše lepše

bodočnosti!

N a j ž i v i 1. m a j — P r a z n i k d e l a !

Stran t D O L E N J S K I L I S T Stev. 16 (422)

Z U N A N J E P O L I T I Č N I T E D E N S K I P R E G L E D

Zapiski z redne letne skupščine Dolenjske gasilske zveze

Armada pros to voljnih gasilcev v ruOem okraju je Iz leta v leto večja In sposobnejša, da se aoperertavi vsem vrstam uniče­valcev ljudskega premoženja. A tudi naloge rastejo iz le S a v leto. Nove tovarne, nove stavbe, novi objekti, ki rastejo iz dneva v dan, vključujejo v varovalni sistem, v katerem ima prostovoljno gasilstvo veliko In odgovorno nalogo. Te naloge se ponekod hitreje ve5ajo, kot se izboljšuje oprema in stro­kovna usposobljenost gasilskih čet. O vsem tem so razpravljali na letni skupščini Dolenjske gasilske zveze v Novem mestu 13. aprila.

V okra ju je sedaj 131 prosto­v o l j n i h gas i l sk ih društev, med n j i m i 12 indus t r i j sk ih gas i l sk ih enot. Vseh članov gasi l ak ih d r u ­štev v okra ju je 7.132 od tega 528 žensk, 85 mlad ink , 340 p i o n i r ­jev in 330 mladincem. Število članov se je l a n i povečalo za 312, p ionir jev za 181. Znižalo pa ae je število žena (za 172) in mlad incev .

L a n i se je n a 58 k r a j i h poka ­za l rdeči pete l in i n povzročil 35.155.000 d i n škode, to je za dobr ih 15 mi l i j onov več kot prejšnje leto. Gas i l c i so z nasto­pom p r i požarih obva rova l i za 129,988.000 dim imet ja. Požarov je b i lo 6 več kot p red lansk im.

I n g lavn i prob lemi gas i l sk ih organiz io i j?

Še premalo razumevanja za gasilstvo

Ponekod se vedno n i dovol j razumevanja za delo gastLake organizaci je . V gas i l sk ih društ­v i h je zelo malo delovne i n t e l i ­gence, komaj 148. T o vel ja tud i aa industr i jske prostovol jne g a ­s i l ske čete, v ka t e r ih je zelo malo a l i nič uslužbencev, z last i višjih. N a splošno se zelo ma lo zanimajo za gasi lsko organ iza­ci jo kmet i jske zadruge, čeprav gas i lc i varuje jo tud i n j ihovo imetje i n imetje zadružnikov. Z a p r imer so naved l i na obč­nem zboru kmet i j sk i obrat K G P Črmošnjice. Večji d e l s tavb * tem kra ju je last splošnega l judskega premoženja, ko r i s t i pa j i h obrat, k i ima tudi ve l iko las tn ih stavb, i n to lesenih. P o vo jn i obnovl jeno gasi lsko društ­vo v tej vasi pa le životari, k e r m u obrat ne pomaga, čeprav b i mora l prav on najbolj poskrbet i za sposobno gasi lsko enoto, saj bi služila predvsem obratu .

Tudj občinski l j udsk i odbor i različno gledajo na giasilske-organizaci je . Tako je l a n i obe. L O Šentjernej dode l i l občinski gas i l sk i zvezi le 15.000 d i n po­moči, Kostan jev ica - Podbočje 148.000 d in , Žužemberk 216.000 d in , Semič nič i td .

Gas i l ska oprema se povečuje i z leta v leto, vendar je še v ed ­no skromna, zlasti glede dobr ih tlačn.h cevi. L a n i so dot i l i t r i nove motorne br izga lne , t ako da imaijo sedaj gasi lc i v okra ju 90 motorn ih b r i zgam (od tega 27 prenosnih), 28 ročnih br i zga l n, 12 avtomobi lov in drugo orodje. B r e z lastne strehe je 31 društe/. Član: društev premalo sk rbe za strokovno izpopolnjevanje. Te ­čaji, k i j i h organiz i ra jo gasi lska združenja, so povečini s labo ob iskani , prav tako je premalo zan imanja za šolanje v gas i l sk i šoli v Medvodah. Brez stalnega strokovnega izpopoln jevanja pa tud i gasi lec n i to, k a r b i b i l lahko i n kar b i mora l b i t i . D n -godi se, da dobi društvo motor­no br izgamo, pa n i v k r a j u n i ­kogar , k i b i znal z njo ravna t i , kot je b i l to p r i m e r v Z l l j a h .

»Nepolitičnih« gasilcev ne potrebujemo!

V s i os tank i preteklost i i n raz ­ne pomanjk l j i vos t i tud i še niso odstranjene iz gas i l sk ih o rgan i ­zaci j . Koma j ver jamemo, če­prav je res, da je še 27 odstot­kov gasilcev, ki niso člani S Z D L in drugih organizacij in se ko-šatijo v gasilskih enotah pod krinko neke »nepolitičnosti«. V Mokronogu so dvak ra t s k l i ­ca l i občni zbor obč. gasi lske zveze, pa obakrat brezuspešno. N a mokronašike m koncu v n e k a ­te r ih gas i l sk ih organ izac i jah h u ­do škriplje, bolje rečeno: že močno c v i l i . N i mogoče z niče­mer opravičiti gasi lcev na T r e -be lnem, k i so dopust i l i , da *o osa gasi lskega voza to l iko zar ja ­vele, da se kolesa niso obračala l n so m o r a l i p redn j i d e l voza nest i iz orodjarne. A l i pa, da mo -torfca v B e l i c e r k v i n i t i po p o l ­u rnem pr i zadevanju n i potegni­l a vode. P a gas i l c i iz M i r n e , k i so o d r i n i l i na gašenje požara v Prele« j« brez gor i va v m o t o r k i ! K o t so poudar i l i na občnem zboru, je tud i zapoznel p r ihod novomeške čete na vajo v po­žarnovarnostnem tednu pus t i ! črno p iko na sposobnosti enote.

S čem se tudi gasilci ne strinjajo

Z gas i l sk im denarjem se *e mars ik je de la , kot da to n i druž­beni denar . V blagajnah društev, a l i bol je v žepih b laga jn ikov leži precej gasi lskega denar ja , nad k a t e r i m n i dovol j kontro le . Napačno je tud i , d a društva n a ­kupuje jo za svoj denar manj potrebne s t var i , kot so mize, s to l i , ko za rc i i n pod., kot so n a ­p r a v i l i v Sent lovrencu, n a T r e ­banjskem v r h u , v Z l l j a h i n d r u ­god. P o nepopo ln ih podatk ih so dale vesel ice p r i 18 društvih oko l i 630.000 d i n dohodka. Za ve l i ko večino vesel ic pa n i po­da tikov.

Razuml j i v o pa je, d a se ga­s i l c i ne str inja jo s tako d e l i t v i ­jo okrajnega gasi lskega sk lada , kot je bala l an i . Osem občinskih gas i l sk ih zvez je dobi lo skupno 1,617.805 d i n , črnomaljska sama 1,643.828 d in , novomeška pa celo 2,854.597 d in . Iz tega sk lada se je nabav l ja la gas i lska oprema Več kot čudno je tud i to, da se na Dolenjsko gasi lsko zvezo ne more naj t i | rosrtora za p i sa r ­no i n kaže, da se bo mora la se l i t i i z Novega mesta.

K o t so poudar i l i na občnem zboru, pa gasi lska organizac i ja v ok ra ju n i samo v a l i k a a rmada varuhov imet ja , s icer še vedno s pomanjk l j i vo opremo i n s t ro ­k o v n i m znanjem, pač pa tud i močan družbeni faktor , k i z d r u ­žuje l jud i v p lemeni tem c i l j u Mars ik j e na podeželju je gas i l ­ska organizac i ja edino društvo, k i s k rb i za ku l tu rno prosvetno izobraževanje i n razvedr i l o l j u ­d i . To dokazujejo številke o tej dejavnost i gas i l sk ih društev v pre tek lem letu, k i so j i h pre ­b r a l i na obenem zbom.

Več obojestranskega sode lova­nja , to je osta l ih organizaci j ; n gospodarskih podjetij ter l j u d ­s k i h odborov z gas i l sk im i d r u ­štvi i n obratno, bo de lu i n ko r i s t im , k i j i h i m a družba ln posameznik i od gas i l sk ih orga­n izac i j , le v p r i d .

GaiUardova 25. povojna vlada je pred nekaj dnevi šla po trnovi poti številnih francoskih vlad. Čeprav ni šlo za pravo zaupnico, je predsednik vlade Gaillard že pred glasovanjem v narodni skup­ščini izjavil, da ima glasovanje za odlo­čilno in da bo v primeru neugodnega glasovanja odstopil. Ker je 321 poslan­cev glasovalo proti (neodvisni, skrajno desno usmerjeni pužadisti, sovražni so­cialni lupublikanci — bivši golisti — in komunisti), 255 poslancev pa je glaso­valo za Gaillarda.

Značilno je, da je spet ena franco­ska vlada zletela zaradi Alžirije. To pot je šlo za posredovanje Z D A in Velike Britanije v francosko-tunizijskem spo­ru. Več tednov sta ameriški in britan­ski diplomat Murphv in Beelev letala iz Tunisa v Pariz in nazaj in skušala pripraviti obe vladi do .neposrednih po­gajanj. Naposled se jima je posrečilo najti nekaj stičnih točk: umik franco­skih čet iz Tunizije razen pomorskega oporišča Bizerte, tunizijsko jamstvo za varnost 90.000 francoskih državljanov, ki živijo v Tuniziji, medtem ko je vpra­šanje mednarodnega nadzorstva nad tunizijsko-alžirsko mejo ostalo odprto.

In prav ob tem vprašanju se je raz­bilo anglo-ameriško posredovanje — vsaj začasno. Se ena francoska vlada je odstopila in s tem sprožila vrsto vpra­šanj in vprašajev. Znano je na primer, da se je v Moskvi začela konferenca štirih veleposlanikov, ki naj bi pripra­vila sestanek na vrhu. Petega maja se bodo v Kjdbenbavnu sestali ministri za zunanje zadeve N A T O . Francija pa je spet v krizi. Koga naj pošlje na sesta-

i i , k, oe do takra t ne bo k n z a tesei ia? 2e na sestanku vojnih ministrov N A T O v Parizu, ki je bil zadnje dni, je bil francoski vojni minister Chaban-Del-mas v hudo neprijetnem položaju. Koga je on zastopal na tem sestanku? Urad­no niti nI bil več vojni minister, saj je vlada pod predsedstvom Felixa

SPET PADEC VLADE

Gaillarda odstopila. Vse to seveda slabi ugled in položaj Francije ne samo v svetu, ampak celo med njenimi zavez­niki.

In vse to zaradi Alžirije. Ponovno je postalo popolnoma očitno, da Francija ne bo našla miru in stabilnosti, dokler ne bo našla rešitve zapletenemu polo­žaju v Severni Afr iki .

Drug pomemben dogodek tedna je bila sovjetska pritožba v Varnostnem svetu, da ameriški letalski manevri z jedrskimi bombami na področju Se­vernega tečaja pomenijo »izzivanje in grožnjo za mir«, ker imajo za »teore­tični cilj Sovjetsko zvezo*.

Strateški pomen Severnega tečaja kot bližnjice za polete med celinami je bil znan že nekaj časa. Vse kaže, da so se tega najprej zavedli Američani oziroma dejstvo je, da so si Američani osvojili nekakšen monopol nad Arktikom. To jim omogočajo oporišča na Grenlandiji in drugod. Američani so tudi za astro-

iiu...t>..c stroške izdelali celo verigo ra ­darskih postaj, ki naj bi j ih pravočas­no opozorile na prihajajoče sovjetske izstrelke — ker je pot iz SZ v Z D A čez Severni tečaj pač najkrajša.

Toda ta monopol nad belimi šlrjava-mi Arktika se je rgel v stalne le­talske manevre. Letala, natovorjena z jedrskimi bombami, dejansko letijo pro­ti Sovjetski zvezi, le da se na določeni točki ustavijo. Na tej točki pa vlada nejasnost. Kaže, da letala lahko preko­račijo to točko oziroma vržejo bombe na sovjetsko ozemlje, če poveljnik leta­la prejme šifrirano brzojavko z ukazom šefa skupnega štaba z odobritvijo pred­sednika ZDA . Z druge strani pa se le­talo vrne takrat, ko prejme sporočilo, naj se vrne. Obe točki sta še nejasni, ker obe izhajata iz nekega novinarske­ga poročila. Kljub temu se je zaradi tega že razvnela v Z D A žolčna razpra­va. Kaj se zgodi, če letalo slučajno ne ujame radijskega sporočila, naj se vrne v oporišče? A l i nadaljuje svoj polet ne glede na posledice? 2e to vprašanje je dovolj grozljivo in niso potrebna druga.

Kakor rečeno, te stvari še niso popol­noma znane in morda nikoli ne bodo. Toda Če je le malo res, da je vse odvis­no od šifrirane brzojavke (in vemo, da se človek prav lahko zmoti), je to brez dvoma povod za hudo zaskrbljenost. Očitno se nekateri preveč igrajo z ognjem — na lastno pest. Toda tisto, kar utegne nepremišljenost povzročiti, bo prizadelo vse človeštvo. Zato je ta zadeva tudi stvar vsega človeštva in ne samo stvar ameriškega poveljstva v Omaki

Mokronog je zmagal 620 članov kolektiva Kmetijsko gozdarskega posestva Novo mesto je izvoli lo nov 51-članski delavski svet

Mračno ju t ro v soboto, 12. apr i l a , n i napovedovalo na jbo l j ­šega obiska i n udeležbe na vo ­l i t v a h delavskega sveta v k o ­l ek t i vu Kme t i j sko gozdarskega posestva Novo mesto. Več kot 600 gozdnih i n kme t i j sk ih delavcev iz deset ih s i n d i k a l n i h podružnic je i zbra lo 51 članov delavskega sveta.

»Na Gor j anc ih ga Je več kot deset cent imetrov in k m a l u b i se mora l v r n i t i domov,« je po­vedal d r v a r na volišču v BrŠlji-n u . Ob osmih, ko smo b i l i tam, je navz l i c naletavajočemu sne­gu in k i s l emu v r emenu vo l i l o že več kot dve t re t j in i vo l i vcev . Volišče so lepo ok ras i l i .

Mokronožani so se odreza l i ka r se da. Predsedn ik vo l i lne komis i je je povedal :

»Ob pol sedmih so b i l i zbran i že v s i naši de lavc i . Čas smo po­rab i l i za pogovor o de lavskem samouprav l jan ju , načinu vo l i -

so postavljali mlaje, tam so krasili slik« naiih voditeljev, pripenjali gesla In razobežali zastave.

Tudi v Kostanjevici so računali, da bodo prvi. Na žalost pa so zaključili volitve žele pet minut pred osmo, kar pa je pravzaprav le lep uspeh. Še bolj bi se odrezali, če jim na bi računov po­kvaril neki zamudnik.

Sklepi 0L0 Novo mesto Na seji obeh zborov OLO Novo

mesto so 13. apr i la med drugim aprejel-j sklep, da najame OLO 38 mili jonov dinarjev posojila z * gradnjo stonevanj za svoje usluž­bence.

X X X

Na Isti seji je b i l sprejet sklep o izvolitvi; sveta za splošne zade­ve prt OLO Novo mesto. Svet bo obravnaval zadeve, ki ae izločijo iz pristojnost; sveta za notranrie zadeve. Za predsednika sveta je bi l izvoljen R iko d g o j , z« vrst i­ca dolžnosti načelnika sveta pa Zvonko Pere.

V dopolnitvi odtoka o te ikth de­lovnih mestih prosvetnih delavcev v kraju. k»*ero je »prejel OLO, so tu<lj šole Radenci, Zagozdac ln Stari trg ob Kolp i . Radenci m Za­gozdac prideta v prvo »kupino za prejemanle posebnega dodatka za težko delovno mesto. Star i trg pa v drugo.

X X X Okrajni l judski odbor je osvojil

predlog, k! ga bo poslal IJndeikii skupečlnl L R S nanaša pa se na preselitev sodlftča iz Metl ike v Čr­

nomelj. OLO Je pr i tem upošte­val predloge vol ivcev v obeh sek­torjih in zato predlog predvideva razdelitev sodišča, odnosno usta­novitev novega sodišča v Črnom­l ju, z a uresničitev tega predloga, 6e ga bo sprejela L judska skup­ščina LRS . je OLO predvidel t r i mili jone dinarjev. S tem bi bi la zadeva, k i se vleče Je ve* let, končno rešena v zadovoljstvo pre­bivalcev Bele krajine.

Nova imenovanja O k r a j n i l judsk i odbor je na

seji 12, ap r i l a imenova l za šol­ska inšpektorja tovariša V l a d a Berceta iz M i r n e in tovar i Sa D u ­šana M u c a iz Črnomlja. Oba bo­sta oprav l ja la šolsko inšpektor­sko službo v domaČih občinah.

N a i s t i seji Je O L O imenova l za finančnega inšpektorja D n -ni l a Berger ja , za upravn ico In­ternata admin is t ra t i vne šole v Bršljinu pa A n i c o Gorše.

1. Gozdni obrat Mokronog — (7,05);

2. Gozdni obrat Kostanjevica (7,55);

3. Gozdni obrat Črnomelj (8,00); 4. Gozdni obrat Črmošnjice —

(8-13);

5. Kmetijski obrat Črmošnjice (9,00);

6. Gozdni obrat Straža (9,15);

7. i n 8. Gozdni obrat Novo me­sto ter skupaj d i rekc i ja , g r ad . beni odsek. K m e t i j s k i obrat Zalog in K m e t i j s k i obrat BirČna vas (9,30);

9. Gozdni obrat Poljane.

Razpisna komisija pri Zavodu za organizacijo in tehniko poslovanja

»ORGANIZATOR« Ljubljana, Titova c. 33-1,

razpisuje naslednja prosta delovna mesta:

1. finančnega knjigovodje za podružnico v Ivančni gorici;

2. knjigovodje-bilancista za podružnico v L i t i j i . .

Pogoj i : pod 1. ekonomska srednja šola a l i ustrezna praksa, pod 2. ekonomska srednja šola in pet let prakse kot knigovod ja b i -lancist. Osebni p re j emki po p r a v i l n i k u o pre jem­k ih zavoda. Nastop službe l . maja a l i 1. jun i j a 1958.

Krediti z a nakup premoga

Takole so čakati na volitve delavci gozdnega obrata v Mo­kronogu, zmagovalci tekmovanja, ki so ga sami napovedali

tev ln gradn j i gozdne ceste na Radul jo .

T u d i l istke smo razde l i l i m ob sedmih so se začele vo l i tve . Z a ­ključili smo točno ob 7.05. Od 56 v o l i l n i h l i s tkov je b i l samo eden nevel javen. M i s l i m , da bomo v tekmovanju, k i smo ga napovedal i , kar p r v i . . .«

Ns predvolilnih zborovanjih »o nekt-tert sindikalne organizacije izrazila že­ljo, naj bi posamezne volilne enote tek­movale v udeležbi na volitvah, v času izvedbe volitev In v okrasitvi vollič.

V dneh pred volitvami so si kolektivi volilnih enot zelo prl/ndevatl, da bi voliite Čim teple uredlH ln pri tekmo­vanju dosegli kar najlepši uspeh. Tu

2V o tran jepolitični tedenski pregled

Za predsednika republike je ponovno izvoljen tovariš Tito

Po verifikaciji poslanskih mandatov •ta se pretekli teden v Beogradu se­stala najprej oba zbora Ljudske skup­ščine: ivezni zbor Ln zbor proizvajal­cev. Poslanci obeh zborov so potem, ko so prisegli, izvolili organe in funkcio­narje obeh zborov. Za predsednika Zveznega zbora je bil izvoljen ljudski poslanec dr. Mladen Ivekovič, za pred­sednika Zbora proizvajalcev pa Pasko Romac. Po konstituiranju obeh zborov so poslanci na skupni seji Izvolili po­novno za predsednika Zvezne ljudske skupščine Petra Stamboliča. Za pod­predsednike pa so bili izvoljeni Vladi ­mir Simič, Pavle Gregorič In Franc Le-ikošck. Skupščina je tudi izvolila odbo­re, ki so na svojih prvih sejah izbrali predsednike ln sekretarje odborov.

V soboto pa so poslanci poslušali naj­prej poročilo predsednika republike Josipa Broza-Tita o delu Zveznega Iz­vršnega sveta v minulih štirih letih. V tri ure trajajočem poročilu je predsed­nik republike obrazložil vse obsežno delo, ki ga je v pretekli mandatni dobi opravil Zvezni izvršni svet na področ­ju izgradnje družbenega ln državnega sistema, rta področju gospodarstva, so­cialne politike, pravosodja, notranjih zadev, narodne obrambe In zunanje po­litike. V današnjem pregledu hnnio bralcem posredovali nekaj misli Iz prvega dela govora predsednika repu­blike.

Pretekla štiri leta so nam prines'a koristne izkiKn.jc o moči in vrednosti socialistične demokracije, ki jo ustvar­jamo v naših lastnih pobojih. 1/1 - n j " so n< chomno potrdi.; vsa osnovna na­čela in ves naš politični ter ustavni sistem, kajti v novih oblikah se utrju­jejo socialistični družbeni ftdfMMi in M tej osnov! uresničujemo socialistu no iemokraciju. Na osnovi delavskega

upravljanja, kjer so uspehi na dlani, smo lahko nadaljevali pot k prehodu Iz državnih na družbene oblike lastnine nad proizvajalnimi sredstvi. Delavski sveti v podjetjih in organi družbenega upravljanja razpolagajo zdaj s približ­im 73' • vrednosti celotnega družbenega proizvoda, kar dokazuje, da se v naši deželi v praksi uresničujejo načela ne­posredne socialistične demokracije.

Velik razvoj je bil dosežen tudi pri usposabljanju našega komunalnega si ­stema. Polltlčno-terltorialna preuredi­tev dežele je omogočila, da se je Število občin in okrajev znatno skrčilo, kar nudi realnejšo materialno in družbeno osnovo komunalnega sistema. Konec minulega leta je bilo pri nas 1193 občin in 95 okrajev. Komune se ne uveljav­l ja jo le kot organi mest in drugih na­selij, skratka krajevno, marveč tudi kot eden glavnih člnlteljev našega družbe­nega In političnega sistema.

Komune so v teh letih prevzele vrs to novih funkcij in dob i l e številna pooblastila. Vzporedno z razvijanjem delavskega samoupravljanja in komu­nalnega sistema pa so se v tem času močno razvile tudi druge oblike druž­benega samoupravljanja. Iz državne uprave so se na podlagi družbenega sa­moupravljanja izločile družbene usta­nove, ki upravljajo razne javne in družbi potrebne koristne službe. N a področju prosvete, kulture, znanosti, zdravstva, v hISnih svetih itd. dela na s«otlsoče državljanov.

Tudi državni mehanizem v ožjem po­m e n u besede se je v tem obdobju spre-menM t smeri demokratizacije in uspo­sab l j an j a za opravljanje listih s iu/h In funkcij, ki sodijo v pristojnost držav­n i h organov.

P r e d s e d n i k Je govo r i l (uili o tetn. v kate ro »mer se bo r a z v i j a l a i z popo ln i ­

tev ustanov ter sistem delavskega ln družbenega samoupravljanja. V razvi­janju delavskega samoupravljanja se bomo tudi v prihodnje naslanjali na samostojnost In pobudo gospodarskih organizacij ter na načelo nagrajevanja po delu, Na področju komunalnega si­stema bomo ie naprej krepili samostoj­nost komun, toda pri tem bomo morali utrjevati čut solidarnosti z vso našo skupnostjo. Poglabljati bomo morali razumevanje za splošne potrebe okra­ja, ljudske republike in Jugoslavije kot celote.

Predsednik je govoril tudi o dose­ženih uspehih v gospodarstvu, zatem pa o naraščanju osebne potrošnje, o zdrav­stvu, iolstvu, vendar pa bomo s temi uspehi in ugotovitvami seznanili nase bra lce v prihodnjih komentarjih.

Potem, ko je predsednik podal poro­čilo, je ljudski poslance Lazar Ko l l -ševski po sprejemu resolucije Zvezne skupščine, v Imenu skupine poslancev prebral predlog, s katerim je predlagal, da našo socialistično državo še nada­lje vodi tovariš Tito. Ze medtem, ko je tov. Koliševski bral predlog, pa tudi pozneje med volitvami, so ljudski po­slanci prirejali prave ovacije v po­zdrav predsedniku republike. Višek navdušenja pa se je razlll prek skup­ščinske dvorane potem, ko je predsed­nik skupščine Petar Stambolič objavil, da so vsi navzoči poslanci (572) soglas­no Izvolili za predsednika republike po­novno tovariša Josipa Broza-Tita. V trenutku, ko je predsednik Tito stopil na govorniški oder In podal svečano Izjavo, so zagrmell v vseh republiških glavnih mestih ln v Beogradu v po­zdrav topovski streli. Takoj po izvolitvi se je predsednik zahvalil za zaupanje, nakar je ljudski poslanec MIha Marin­ko v imenu 50 poslancev predlagal Iz­volitev novega zve/negu izvršnega sveta. Na prvi seji. ki Jo je vodil pred­sednik republike, so i z v o l i l i za pod -inedsedn ik e F.dvarda K a r d e l j a . A l e ­ksandra K a n l u n i e . t . R o d o l j u b a Colako-v i ea in M i j a l k a Todnrovlt-u. Z v e z n i Iz­vršni svet Je n a tej sej i imenoval tud i državne sekre tar j e In s ekre ta r j e v

Z v e z n e m Izvršnem svetu.

Slabe volje so bili tudi na volišču Gozdnega obrata na Poljanah, kjer ao morali samo enega delavca čakati do dveh popoldne.

Delovni ljudje ao se zavedali, da vo­lijo svoj« predstavnike v avet delav­skega samoupravljanja. Kljub slabemu vremenu — saj je bilo po hribovitih predelih tudi do petnajst centimetrov snega — ao delavci Iz oddaljenih kra­jev vstajali že ob treh zjutraj, da so lahko takoj ob sedmih prišli na voli­šče, oddaljeno celo do 18 km.

Volitev ae je udeležilo 95,64 odstotkov članov kolektiva. Neopravičenih Izostan­kov ni bilo. Od vseh oddanih glasovnic jih je bilo 9,28 odstotkov neveljavnih, kar je najbrž posledica preslabe razlage načina volitev.

Volilna komisija, ki je ocenjevala izid tekmovanja med volilnimi enotami, j« Imela težko nalogo. Vsa volišča so bila namreč približno enako urejena in okrašena, prav tako ni bilo nikjer ne­opravičenih izostankov. Volilna enota Kmetijski obrat Poljan« Je morala biti na žalost Izključena Iz tekmovanja, ker j« prekršila pravila. Namesto ob aedml url, je pričela tekmovati ž« ob 5.30 In do l««tih zjutraj zaključila volitv«. Preveč se Jim je mudilo - hoteli so na vsak način biti prvi. Sicer pa zaslužijo vso pohvalo.

P r i i z i du tekmovanja Je bil upoštevan le čas (v oklepaju), v katerem so bile vo l i t ve oprav ­l jene:

Posojila slovenskim podjetjem

Z a hitrejši napredek i n d u s t r i ­je l n rudars tva ve l iko pomen i ­jo posoj i la , k i J ih daje podjet­j em Jugos lovanska invest ic i j ska banka . P r e d k r a t k i m so dob i la posoj i la za povečanje p ro i z vod ­nje tud i tale s lovenska podjet­j a : t rbove l j sk i premogovn ik 362,923.000 d i n , pap i rn i ca v K o -ličevem 913 mi l i jonov ln E l e k ­trogospodarska »kupnost S love­nije 105 mi l i j onov (z a nove d a l j ­novode in transformatorske po­staje).

V TEM TEDNU NABIRAMO:

Cvet dišeče v i jo l ice ( u m « mnomodre) po 650 d i n Cve t črnega t rna — t rn ju l s

(400 din). Korenine regrata (100 din). Lub j e čeftminovih ko ren in

(165 din). Nab i ra l ce zd rav i l n ih želiš*

bomo tud i letos obveščali redno vsak teden, katera zelišča naj nabirajo. Zelišča za katera bomo ob jav i l i n a b i r a n j * v Dolen jskem l i s tu , bodo odkupovale vse za ­druge in pooblaščeni zb i ra l c i , kakor tudi .skladišče Gosada, Novo mssto. Poleg teh zelišč pa bomo odkupova l i A* nekatera druga zdrav i lna zelišč* in sicer v m a n j i i h količinah. Vsa po-trebn.;i navod i la dobite pr i v a l i zadrugi , o z i roma v skladišču Gosada Novo mesto.

Lt-tos se bo (KiikuiK>valo ve l iko manj v r s t razn ih zelišč, zato |v h i t i t e / nabh anjem v spomla­danskem ča»ul

Ze v prv ih mesecih tekočega leta je bUo ugotovljeno povečanje proizvodne« premoga in po vsej verjetnosti bo to povečanje preko leta 5e bolj izirazlito. Vzporedno s tem pa je potrebno podvzeti ukrepe, da se prepreci morebitni zastoj v prodaji premoga. SIcer bi razmere zahtevale, da bi rudnik i omeji l i svojo proizvodnjo, kar pa bi pozneje zopet negativno vp l i ­valo na široko potrošnjo ter pre-storbo industrije in ostalih objek­tov, k i potrebujejo premog kot pogonstko sredstvo. Zavedati se moramo, da ne moremo onih ko­ličin premoga, k i j ih danes izgu­bimo, nikdar več nadomestiti.

Zato Je Narodna bank« F L R J izdala navodila za odobritev po­trošniških kreditov za nakti-o pre­moga. P r i tem pa je banka od­stopila od splošnih predpisov z« ocenitev kreditne sposobnosti po­trošnikov. Kredit za naku© pre-moca lahko dobe tudi oni rieUiv-

Za načrtno raziskovanje zemlje

Spričo teca, da je več opeka-ren predložilo elaborate za mo­dernizac i jo In povečanje pro i z ­vodnje opeke, je bi lo na sej i O L O predlagano, mat) b i na j ­prej ugotov i l i zalogo i n kakovost g l ine, potem šele d a l i pr istanek za Invest iranje ln to opekarn i , k jer Je največ surov in .

T a umestni predlog j « da l po­vod za razpravo, v kater i so ugotov i l i , d « so zemeljsko p i s ­ati v našem okra ju nasiploh zelo slabo raz iskane. Zato bi b i lo treba pričeti z načrtno raz i ska­vo ta l , da b i vsaj v g lavnem ve ­de l i , kaj Imamo. Načelno »o spre je l i sk lep, noj b i del ne­predv iden ih dohodkov daL) za načrtno raz iskavo zemlje. O tem bo sk lepa l še upravn i odbor i n ­vest ic i jskega sk lada p n O L O .

Gospodarski stiki z Avstrijo

L a n i je maSa la vrednoet t r ­govinske izmenjave med na*o državo ln Avs t r i j o p n b l . 44 m i ­l i jonov dolarjev.

NMMrtlllHmilimtmtlrlHlIllllIHtlHHMMIlHM.iHill MMMtllltililM t'tlttii'ilM

Cl in uslužbenci ter določeni d ru ­gi ko-nstniki, k i nimajo kreditne sposobnosti ene petine zaslužka, toda največ do zneska, ki ga je možno zajeti z administrativno prepovedjo. Z * ta>k* posojila bo banka d*|.a] a odobrenje d * 90. Junija 1958. rok vračanja pa bo 10 mesecev s 6 odstotno obrestno mero. Za marsikoga pa Je važno dejstvo, da potrošniško posodilo z« na<kup premoga ne vpl iva na omejitev najetja potrosniškena kredita za druge potrebe.

Gospodarskim in družbenim or­ganizacijam lahko banke odobri­jo namenske kredite za nabavo one količine premoga, k i bodo po­trebne z« pogon in ogrevanje v obdobju prihodnje zime. Te zalo­go so lahko večje od predpisanih normativov za zaloge premoga. Za kredite se bo dajalo odobre­nje do 31. jul i ja 1958. rok vra­čanja pa določajo banke spora­zumno s knrlstnlkl , vendar pa mora biti zadnji obrok vrnden do 31. decembra 1958.

Z nakazanimi ukrepi se bo re­silo vprašanje prodaje proizvede­nega premoga, potrošniki bodo pa pravočasno preskrbljen) * po­trebnimi količinami premoga.

21. aprila na novomeškem trgu

V ponedeljek 21. apri la Je bi l novomeški žlvtlskj trg v zgodnjih Jutranjih urah le k;ir dobro za­ložen, kmalu pa Je vsegt zmanj­kalo In KO po 9. url prodajali svo­jo robo le prodajah*! okrasnih predmetov (teh Je čedalje več!), lončarji, prodajalci semen in pro­dajalo! volnenih Izdelkov.

P rod al aH *0: Jajca po 13 dinar­jev, motovileč po 20 dinarjev me­rico, radič po 25 dinarjev, kisla repa In zelje po 25 dinarjev me­rico, čebulo v vencih od 80 d i ­narjev rtiil|e, peteMilJ v šopkih po 10 dinarjev, mleko po 35 d i ­narjev liter, niiulo v kolobarčkih po 120 dinarjev ter rože.

Na sejmllcu je t>Uo tudi v do­poldanskih urah le vedno zelo IffVShno, 1175 prašičev vseh veli­kosti in starosti Je bilo n 4,1 torta J. Opazili smo, da Je rena padla kar za celega tisočaka. Tokrat so mnnj^e prašičke m oda |.H| od 3500 do 8200 dinarjev, večje pa od 8.500 do 20,000 dinarjev. Tudi kup­cev • Hrvaškega nI bilo toliko, zato so morali kmetje \ ceno po­pustiti .

R a z p i s d e l o v n i h m e s t

Komis i j a za delovna razmerja pr i

KMETIJSKEM GOZDARSKEM POSESTVU NOVO MESTO

razpisuje aledeča delovna meata:

1. BLAGAJN IKA «a gotdnl obrat Mokronog

Z. BLAGAJN IKA t* gotdnl obrat 8traiu

8. BLAGAJN IKA ta gozdnt obrat Crmoinjlce

4. MATKRIALNFGA KNJlfJOVOIlJE ta gozdni obrn

Kostanjevica

Interesenti morajo Imeti ustrezno s trokovno i n lo lako

izobrazbo ter najmanj t r i l e tno prakao v tej s t r ok i . —

Prošnjo 1 lastnoročno nap isan im življenjepisom dostavita

K M K T I J S K O G O Z D A R S K E M U P O S E S T V U Novo mesto

do 30. ap r i l a 1958.

HI limiHMtl KUNI' ll'M. '"t llm.MihlltimillllllllHIinil , i

Ste?. 16 (422) » D O L E N J S K I L I S T * Stran 8

S P L E N U M A O K R A J N E G A O D B O R A SOCIALISTIČNE Z V E Z E N O V O M E S T O

S t v a r n e n a l o Vlogo kmetijstva v okraju v letošnjem družbenem načrtu — Petletni perspektivni gospodarski načrt terja od vseh kmetovalcev, zadrug in ostalih organizacij ka r največ resnih naporov, da bomo velike naloge v

kmetijstvu tudi uresničili

elj se pripravlja

Družbeni načrt našega okraja je sprejet. Postal je zakon /,* •se nas. V skladu s okrajnim družbenim načrtom bodo sestav­ljeni načrti občin. T i morajo biti še bolj stvarni. Zajeti morajo kot Je priporočil okr. ljud. odbo r prav vse gospodarske organi-itvcije v občini in vsa sredstva za uresničenje nalog načrta, od česar je odvisna življenjska raven v okraju.

Se p rav posebno mesto doloma družbeni načrt kmet i j s t vu v okra ju , področju, k jer je največ neizkoriščenih zalog, k jer je zaostalost še prav posebno i z ra ­z i ta. N i mogoče zan ikat i , da so nekatere naloge kmet i j s tva v družbenem načrtu dokaj napete, da bo n j ihova uresničitev ter ja­l a precejšnje napore in znatna sredstva. Te naloge pa so spet le de l nalog, k i j i h vsebuje osnutek petletnega perspekt iv­nega načrta; l ahko b i r ek l i , da so uvod v nadal jnje napore zs d v i g kmet i js tva .

O letošnjih nalogah v kmet i j ­s t vu , kot o nalogah v bodočih le t ih , je razprav l ja l t ud i p lenum okrajnega odbora S Z D L 15.apri-l a v Novem mestu. Vod i l ga je predsednik okrajnega odbora S Z D L tovariš Jože Borštnar. V prv i točki dnevnega reda so oceni l i potek vo l i tev 23. marca. Udeležba je b i l a na teh vo l i t vah prav posebno ve l i ka . T o je z a -sktga dobr ih p r ip rav , številnih sestankov i n zborovanj , vseh neposredwih razgovorov z v o l i v ­c i . T i razgovori so se pokaza l i kot zelo dober način političnega dela, k i naj b i ostal sta lna ob l i ­ka s t ika z vo l i v c i . T u d i politični ak t i v je p r i teh vo l i t vah stor-l svojo dolžnost.

Z g l a vn im i nalogami , k i j i h za kmet i jstvo nakazuje osnutek petletnega perspekt ivnega go­spodarskega načrta. Je člane p lenuma in druge, k i so se ude­ležili seje, seznani l predsednik O Z Z tovariš V i k t o r Zupančič. Naloge, k i jd"h predv ideva osnu­tek, so ogromne, toda lot i t i se j i h moramo brez odlašanja, če hočemo dv ign i t i kmet i jstvo.

P I O N I R J I -Ljudska tehnika vabi

na tekmovanje! Okrajni odbor Ljudske teh­

nike v Novem mestu in komi­sija za tehnično vzgojo m l a d i ­ne razpisujeta veliko nagrad­no tekmovanje pionirskih od­redov i n njihovih tehničnih krožkov v času od 1. aprila do 30. junija letos. Tekmovanje bo prirejeno v počastitev Dneva mladosti in vsebuje naslednje pogoje: Vsak odred mora v tem času ustanoviti vsaj en krožek tehnične dejavnosti, pripraviti mora domačo raz­stavo ročnih tehničnih del in sodelovati z najboljšimi izdel­ki na občinski in okrajni raz­stavi, ob dnevu mladosti ali na praznik pomladi mora imeti tekmovanje z modeli zmajev, z b a l o n i in kolesarske dirke v polžji in hitrostni vožnji. Od­red si bo zbral najpotrebnejše o-odje za miniaturni delavni­co, obiskal bo najbližji obrat, delavnico ali tovarno in o em bodo pionirji pisali naloge. Najboljšo izmed teh nalog bo­do poslali komisiji za objavo v Dolenjskem Ustv in radiu. Po­slušali bodo predavanje o živ­ljenju ln delu Nikole Tesla, o c f l o t n e m po'ekn tekmovanja bodo m o r a l i redno poročati komisiji.

Pri ocenjevanju bo komisija upoštevala prizadevanje odre­da ln število pionirjev, vklju­čenih v tehnično dejavnost, ne-glede na stanje, v katerem je vetina odredov v tem področ­ju. Seveda bo ocena strožja -a o n * krožke, ki že delajo: ti bo­do morali pokazati večjo pe­strost ter kvaliteto.

Ob zaključku tekmovanja bo okrajni odbor LT razdelil naj­boljšim, odredom denarne na­grade- I. - 50.000 din, 11. -30.000 din in 111. — 20.000 din ta i z p o l n i t e v tehničnega ma­teriala odreda.

V pol jedelstvu, k i je osnova ostal ih panog kmet i j s tva , bo treba do leta 1961 dv i gn i t i pro­izvodnjo za oko l i 70 odstotkov. To bo možno doseči z ra joniza-cijo vseh kme t i j sk ih površin, z uporabo p r i znan ih semen, z večjo uporabo umetn ih gnoj i l , strojne obdelave in d rug ih agro­tehničnih pripomočkov, « pr ide­lovanjem nov ih vrst ku l tu r , zlasti i ndus t r i j sk ih i n pod.

Povprečni hektarsk i donos

pšenice v okra ju na zasebnih površinah je sedaj 12.5 stiotov na ha, n a državnih posestvih pa je znatno višji. Do leta 1981 se bo hek ta r sk i donos pšenica na zasebnih parce lah dv i gn i l na 24.2 etotov, na državnih pa na 40 stotov. T o pomeni skoraj še enkrat ve&ji p r ide l ek na hektar , a l i v številkah: p r i oko l i 7.000 hek ta r ih k a r dobr ih 800 vago­nov več pšenice.

Podobne stvarne postavk« vse­buje osnutek tud i za druge p a ­noge kmet i js tva . Nakazuje iz­redno ve l i k vzpon kmet i jske proizvodnje , v e l i k skok i z z a ­ostalosti , kair vse bo ter ja lo in ter ja še obi lo naporov i n t ruda .

vsak napor družbe, da b i d v i g ­n i l a kmet i j sko pro izvodnjo m s tem izboljšala stanje tud i n j i m samim, smatrajo kot napad na nj ihovo neodvisnost, n a neke nj ihove uradici je, k i pa »o v resnic i le t rad ic i j e zaostalosti.

Zato so na p l enumu še pose­bej ob ravnava l i v logo političnih organizaci j p r i načrtnem r a z v i ­jan ju kmet i js tva . Vo l i t ve so po­novno pokazale, d a je naš p o l i ­tični ak t i v sposoben Izvesti vsako akci jo , če i m a pred seboj stvarno nalogo. T a k a s tvarna politična naloga za ak t i v , z last i na podeželju, je zdaj uresničitev nalog petletnega perspekt ivnega razvoja kmet i j s tva .

N a skupnem posvetovanju predstavnikov političnih orga­nizac i j , ustanov, društev i n go­spodarsk ih organizaci j le bi lo ugotovljeno, da se p rek ine s prakso praznovanja delavskega p razn ika 1. maja iz zadnj ih let, ko je b i lo praznovanje p r epu ­ščeno samopobudi posamezni­kov z usmerjanjem n a različne izlete. Ugotovl jeno je b i lo , da so b i l i r edk i , k i so šli n a

v bližnjo oko l i co ; večina de lav­cev je ostalo doma i n i z rab i lo p razn ik za delo na poUu :n v v inograd ih .

Letošnje praznovanje pa naj bi dalo s t varn i poudarek temu največjemu de lavskemu p r a z n i ­k u , katerega naj b i s l ehern i de lovn i človek zavestno prazno­val- P r i p r a v l j a l n i odbor je za vso občino Črnomelj nakaza l

tale program: V dneh pred prazn ikom bodo

množ.čna zborovanja po vseh de lovn ih ko l ek t i v i h in pred­s tavn ik i s i nd ika ln ih organiza­cij bodo govor i l i o pomenu prazn ika ter o uspešnem ra zv i ­jan ju i n k r ep i t v i posameznih podjetij v sk lopu celotnega na ­šega gospodarstva. Svoj razvoj in s t rm vzpon proizvodnje ter večanje vrednost i družbene proizvodnje bodo večja podjetja nazorno p r i kaza l a s p r imerno ured i tv i jo izložbenih oken v Črnomlju samem kako r tud i po večjih nasel j ih Be le kra j ine . NaselJa bo prebiva lstvo uredi lo i n j i m dalo praznično podobo; p r i tem ne bodo zaostajala pod­jet ja z uredi tv i jo svo j ih objek­tov i n ko l on i j .

Zveče.r pred p razn ikom bodo

K m e t i j s k i s t r okovn jak i bodo Se več kot tehničnega dela bo treba prizadeva- pomagan sestav i t i n a osnovi

nja političnih organizacij, da prosvetlimo kmečkega proizvajalca

M i m o naporov in v e l i k i h sred stev pa je za izvedbo nalog, k i j i h za d v i g kmet i jske pro i zvod­nje nalaga načrt, treba tud i ve­l i ko političnega dela. Brez tegs ne bo šlo, z last i še zato ne ker

n imamo dovol j strokovnega kadra za uresničevanje nalog neposredno na terenu, ke r je p n naših kmečkih pro izva ja lc ih še vse polno s ta r ih teženj i n ne-prosvetljemosti. So še l judje, k;

okrajnega p lana občinske per­spekt ivne načrte, kot tud i načrt Ln zadolžitev za vsak sektor, zs vsako kmet i j sko zadrugo. P o ­trebno je, da se s temi načrti seznanijo vs i komunis t i i n &lani d rug ih političnih organizac i j , kot tud i osta l i de lovn i l judje 'j3 se složno In odločno loti jo u re ­sničevanja pojtavlijenah naloig.

Kostanjevico in Podbočje za praznik dela

Šentjernej za svoj praznik K o t vsako leto, s lav i jo v

Šentjerneju ob P r a z n i k u dela še k ra j e vn i p ravn ik — 2. maj, v spomin na ustanovitev G o r -janskega batal jona v le tu 1942. P r i p ra v e za počastitev prvega maja so že zdaj zelo živahne.

D i j ak i se uče rec i tac i j , moška pevski zbor pod vodstvom tov. Godca pa pr idno vad i . Zvečer iahko slišiš i z občinskih prosto­rov godbo na p iha la . Fantje so zanjo nad vse vne t i in. j i h še tako slabo vreme ne ov i ra , da

Drobne iz M e t l i k e V soboto 12. a p r i l a so v M e t l i ­

k i ob v e l i k i udeležbi l jud i poko­pa l i šestnajstletnega V l ada C v e i -barja, trgovskega vajenca v Kme t i j sk i zadrugi . M l a d i C v e l -*>ar je b i l na tečaju v Novem mestu. T u je zbolel za gr ipo, k i se j i je pridružila še pljučnica in ta je v nekaj dneh pretrga 1 a mlado življenje

Zadn j i sejem v torek 15. ap r i ­la je b i l zaradi celodnevnega de­ževja zelo s lab. N a t rg je bi lo pr ignanih 321 volov, 133 k rav , ?7 telet, 52 v e l i k i h ln 174 m a l i h prašičev.

V metliški mesnic i je zdaj go­vedina Po 280 d in , te let ina po $50 in sv in ina po 370 dinar jev .

Ma lo boljši je b i l b lagovni 'JI

živilski sejem, toda tudd tu Je kupce in prodajalce dež k m a l u razgnal.

15. ap r i l a so v Tova rn i t r i k o ­taže B E T I Izvo l i l i nov de lavsk i svet, k i šteje 17 l jud i , od teh 10 žena i n mladine. K o l e k t i v je prepričan, da bo de lavsk i svet tudi v pr ihodn je uspešno reše­va l vse probleme v podjetju.

•

V četrtek je v o k v i r u m e t l i ­ške L judske univerze predava l ravnatel j nižje gimnazi je Ivan Zele o v r emensk ih po jav ih in napovedi v remena. Zan im i vo predavanje je poslušalo precej l jud i , z last i mlad ine .

ne bi prišli k vajam. Zaigra jo pa, da človeka k a r s p r e l e t i . . • D i j ak in j e pr iprav l j a jo v f o l ­k l o rnem krožku več nov ih p le ­sov; nastopi le bodo na šolska pros lav i i n akademi j i .

Ze 26. ap r i l a bodo počastili 1. maj d i j a k i v šoli. S i n d i k a l ­ne podružnice v podjet j ih, na občini i n šoli bodo imele po­sebne pros lave od 27. ap r i l a do 1. maja. P r i p rav l j a j o govore, nastop tamburašev i n pod., po pros lavah pa bodo ime l i zaba­ve. 27. a p r i l a zvečer bo taka zabava v »Podgorju« za delavce Te l ekomunikac i j m »Podgorja«. 29. a p r i l a bo v prosvetn i dvo ­ran i akademi ja , na kater* bodo nastopi l i d i j a k i , tamburaši in prvič tudj moški pevski zbor. Pros lave bodo zgodaj zato, da bodo l judje nato lahko poh i te l i v naravo i n razne izlete.

N\a sam prazn ik bo občinska godba zgodaj zjutraj igra la budnico- Občinsk«, l judsk i odbor bo i m e l slavnostno sejo, pro­gram pa bo te dni še podrobne­je sestavl jen. T. K.

Tud i v Kostanjevici pripravlja­jo pester spored za praznik dela. Socialistična zveza Je sklicala vso predstavnike društev in ustanov ter prltpravila glavne točke spo­reda. Mestece bo za to priložnost dobilo lepo urejeno lice. Ulice bodo počiščene, parki urejeni in prav tako okrašene tudi zgradbe. Na predvečer praznika bo po va­seh kresovanje, za katerega od­govarja predvsem mladina. Naj­boljši in največji kres bo nagra­jen, za kar predsednik S Z D L to­variš Gragel i e pripravlja nagra­do. Doslej so zagotovljeni kreso­vi na Stangrabih, PrekepS. Vode­nicah, DolScah ln na državnem posestvu. Prav tako so priprav­ljeni kresovi tudi v podboSkem delu občine. Upamo, da se bo za­svetil še kateri in tako presenetil pripravljalni odbor.

Na sam praznik dela bo v K o ­stanjevici slovesno odprta nova šivalnica, v kateri bo našlo pre-ce< l judi svojo vsakdanjo zaposli­tev in zaslužek. Otvoritev bo ob osmih zjutraj, nakar bo v Domu kulture akademija, k i Jo priredi Šolska mladina s sodelovanjem članov prosvetnega druStva Lojze Košak.-

In veselj del? Prav dobro pr i ­pravljena veselica bo, na kateri bodo pekli ribe in koštrune. Vse se bo lahko zaMlo s pristnim cvič­kom In gorjansko črnino, kar bo zagotovila Vinarska zadruga iz Kostanjevice. Za vse udeležence bo delovala tudi podružnica v Opatovi gori, kamor se bodo lahko vozHl hladit in nadaljevat veselo razpoloženje. Dom na Polomu j « končno dobil dobro, skrbno in ve­ščo oskrbnico, k i bo Skušala po­staviti gostišče na dostojno raven ln čim bolj zadovOUJltji delovnega človeka, ki bo praznoval svoj naj­večji praznik.

Prav tako temeljito se priprav­ljajo na praznovanje tudi v Pod-bočfu, kjer bo akademija že v nedeljo, 27. aprila, na Gradcu !n v Črneči vasi. kjer bodo nastopali tudi gimnazijci lz Kostanjevice in tako pomagal!] k Čim slovesaiej-Semu sporedu. Tud i to pot so na delu vse organizacije, društva ln ustanove, kt so predsednika ob­činskega odbora S Z D L tov. K u -plenlku obljubile, da se bodo kar

najbolj potrudile, posebno še, ker je že zdaj najavljenih več kot sto gostov iz ćerkelj in od dru ­god.

de lovn i ko l ek t i v i ob sodelova­n ju vaščanov p r i p r a v i l i grmade po vseh okoliških h r i b i h m b kresov ih bodo kra tke svečano­st i v počastitev prazn ika . P l a ­n inc i se bodo ta večer odzva l i z M i r n e gore. P r a z n i k sam bodo naznani le budnice godbenikov, p i sk i indust r i j sk ih s i r en ter strel janje. Dopoldan ob 9. u r i s « bodo v Črnomlju vs i dfrlovnl l judje zb ra l i k s k u p n i povo rk i i n se nato udeležili ve l ikega slavnostnega zborovanja., k i bo na T r g u republ ike .

Žužemberk za L maj N a predvečer P ravn ika dela

bodo proslave, na ka te r ih bo sodelovala tud i šolska mlad ina , člani Pa r t i zana i n mlad inske organizacij© v H in j ah, n a D v o ­r u i n v Žužemberku. Šolske proslave bodo v vseh občinah. Zužemberška m lad ina bo poma­gala postav i t i n a t r gu tud i v e ­l i k mla j , p r i p r a v i l a bo kres i n sodelovala pni mos lav i . P rvega maja &e bodo v nov i Pa r t i zano ­v i d v o r a n i ' pomer i l i s t re l c i , bo pa tudi tekmovanje v odbojki in namiznem tenisu. M . K .

Novi nasadi v Kostanjevici

Turistično društvo v Kos ta ­n jev ic i Je kup i l o P r i mestnem vr tnarstvu v L jub l j an i več sto lepotnih dreves, kot na pr imer vrbe žalujke, topole l n breze. Drevesa bodo posajena ob ce­stah, kopališču, na prostoru •amplnga, ob vodn jak ih v me­

stu in ob šoli. Po svo j ih naravn ih pogoj ih

j 0 Kos tan jev ica ' i zraz i to t u r i ­stična. Oko l i ca je poln« narav ­nih lepot. Vendar nekater i p ro -.stori v mestu potrebujejo še posebnega naravnega osvežila n dopolnitve. To bo poskušalo

doseči Turistično društvo B po-isdlbvđjo lepotnih dreves.

Ta jn ik Turističnega društva tov. Jankovič vab i vse, k i bi hotel i ok ras i t i še posebej pro­dore ob K r k i , svoja dvorišča, studence a l i vrtove, da se zgla-i i jo p r i njem, kjer bodo ta dre­vesa dobi l i zastonj za posadi­tev.

Moco| predavanje o izumitelju Josinu Resslu Nocoj ob 20, uri bo govoril v

Domu ljudske presvete v No­vem mestu unlv. prof. dr Vladi­mir Murko o i zumi te l ju Josipu Resslu. Predavanje prireja Do-enjsko muzejsko društvo.

Vabljeni!

Glavni iztržek - za pijače Lani smo v novomeškem okraju popili v gostiščih 785.000 litrov v ina, dobrega Četrt milijona litrov piva, 49.882 litrov žganja in skoraj 300.000 litrov brez­alkoholnih pijač — Lani manj gostinskih sedežev ' postelj kot leta 1956

Gost inske usluge so v našem okra ju še vedno preveč eno­stranske, to je pretežno v po­strežbi s pijačami i n le v man j ­ši m e r i z d r u g i m i gost inskimi us lugami . V skupnem denarnem prometu gost inskih storitev v našem okra ju l a n i zavzemajo a lkoholne pijače $7.2 odstotka, breza lkoholne pijače 6.2 odstot­k a , h rana pa 31.2 odstotka.

V i n a smo lanj pop i l i k a r 61.567 l t r o v več kakor p red ­l ansk im, žganih pijač 4.250 l i ­trov manj , b reza lkoho ln ih p i ­jač pa ka r e<no četrtino več (60.369 1) kot p red lansk im. Z a piljače smo lan i i zda l i v gost i -ščiih dobr ih 250,000.000 za hrano pa le 122,000.000 d i n . To ne po­meni , da smo b i l i bolj žejni kot lačni, pač pa je v ok ra ju še ve ­l iko zasebnih gostišč, k jer po­strežejo le s pijačami. V gos t i ­ščih so l an i p roda l i 758.105 l i ­trov v ina , 273.773 l l t r o v p iva (tega b i še več, pa ga je ob največji vročini manjkalo ) , žga­nja 49.882 l i t rov , d r u g i h žganih a lkoho ln ih pijač 26.125 l i t rov , b reza lkoho ln ih tekočin p a oko l i 287.460 l i t rov .

V s a gostišča v o k r a j u z zd ra ­viliščema vred Premore jo 7.220 sedežev i n le 562 postel j . To pomeni , da smo v tem pogledu od l e ta 1966 nazadova l i za 415 sedežev i n šest postelj . N a obe zdravilišči odpade 300 postelj. Zasebne gostilne, k a t e r i h je v o k r a j u 111, imajo skupno le 117 postel j .

Nav z l i c temu je b i lo l an i 11.171 nočnin več ko t p red lan­s k i m . V okra ju je l a n i preno­čevalo 14.137 domačih i n 845 inozemsk ih gostov. Domačih l n tu j ih gostov je ^ J o l a n i manj kot pred lansk im. Višje število nočnin gre na račun daljšega b ivan ja gostov lin v precejšnji me r i na račun s ta ln ih s tanova l ­cev v sobah za tujce.

P r ome t v gost instvu j e b i l l an i večji za 8.7 odstotkov kot p red lansk im l n *e le približal vsot i štiri sto mi l i j onov . De l tega povečanja gre na račun

Dopisujte v Dolertfsk! Ust;

to je boljše kot |eza. čeS »o

nas pa nič ne pišejo...«1

višjih cen. N a enega preb iva lca smo i zda l i za a lkoholne pijače 2.432 d i n a l i 412 dim več ko t pred lansk im, za breza lkoholne pijače 260 d i n na preb iva lca , za hrano v gostiščih pa 1.308 d i n na prebivale«.

Po katerem paragrafu? §j Nihče ne ve, k a k o dolgo je v B j

ve l j av i nepisana prav i ca , da s p ža#arju p r i r e zan ju lesa os ta- H nejo brezplačno k r a j n i k l , po- I p nekod dva , ponekod pa menda H i ka r v s i štirje. S temj kra jnika I H povsem razpolaga lastnik žage. iH^

Temu prilaščanju ostankov §H lesa je t reba naprav i t i konec. H Tako so med drug im zahtevaili m tudi zadružniki v Draga tušu. Igf Nlavedl i so, da Žagar obračuna s | rezanje od okroglega lesa, to- ==§ rej tud i od kraJn ikov , k i po tej »postavi« ostanejo n jemu. N a - • • vaj aLi so še, da Žagar potem H§ proda k r a j n i k e po 65 d i n kos m i n ima tako lep v i r postranskih § g dohodkov.

P ra v b i b i lo , da b i se za to H zadevo pozanimal i organi tržne U f inšpekcij«.

Iz krvi rdeče... (Izbor lz knj ige »P ISMA N A S M R T OBSOJENIH«, zbral

i n u red i l Franček Saje, s t ran i 330, i zda la Državna založba Sloveni je v L jub l j an i , k i je te dn i izšla. K n j i g a je dvojezična: najprej je objav l jen o r i g ina l (slov. a l i srbohrvaški), nato pa prevod (srbohrvaški al i slovenski) .

L u d v i k F e d r a n Luclvut Fearan se je roa.i ^3. -lulija leta ISOo V

Hudem pri Stični, Na univerzi v Pragi je diipUomaral za inženirja kermtfe. Ke r zaradi svojega naprednega mn&ljenja m našel doma zaposlitve, je odšel v CUe. po dveh letih pa se je vrn i l v domovino. Leta 19*1 se je pridružil Osvobodilni fronti tsn kot kemik sodeloval v tehnični skupini . Po izdajstvu so ga IUi i jan i areti­ral i 21. mada 1948 in ga čez osem dn/i ustrel i l i v Gra-moznii jami v Ljubljani s petimi drugrjmi taled.

L j u b a M i n k a l Pišem T i v noči, od 28. na 29. maj . Izgleda, da nas brdo

zjutraj us t r e l i l i kot talce, čeravno pravi jo, da ne. Popo lnoma sem umir j en , samo pos lov i l b i se rad s tem pismom. K a r je b i lo lepega i n veselega med nama, bom ohran i l v spominu do zadnje u r e . . .

Tvoje slutnje so b i l e p rav i lne . Ne pust i se več i g ra t i o t rokom s s i v im zajcem (t. j . ogibaj se izdajalca Za jca — op. F . S.), k e r vidiš, da prinaša nesrečo. O d k a r so me pr i j e l i na M i v k i , je preteklo le par dn i pa se je moja usoda odločila.

S k r b i me za otroke, M i n k a ; vzgoj i j i h lepo, tako k a k o r sem s i zmeraj sam zamišl ja l . . .

M o r d a se bodete kdaj spomni l i name v dobrem? morda j i m boš vede la tedaj kaj povedat i o mo j ih n a z o r i h . . .

Težko a l i m i rno se bom ločil od Vas vseh i n vsega. Najlepše Te pozdrav l ja poslednjič

L u d v i k Jugan l n Vesna, o t roc i !

V a m a b i hotel napisat i vse najlepše, k a r morem. Vese l i l sem se Va j inemu doraščanju. Veselje m i je spomin na ur ice , ko smo se skupaj i g r a l i i n pogovar ja l i . Toda premajhna sta, da b i se me spominja la . Ho te l sem V a m a b i t i pr i ja te l j , ne v vese l ih urah , k e r takrat me ne bodeta rab i la , ampak v najtežjih t r enutk ih Va j inega življenja, ko je vsaka pr i j azna beseda blagodat i n vsak nasvet zak lad . Okorne besede n iso i zraz i le , k a r sem hote l . Naj V a m a naša mamica izroči pismo, ko bodeta tako ve l i ka , da ga bodeta razumela .

Lepo, lepo V a j u pozdrav l ja V a j i n oče. L u d v i k

M i h a j l o K l a j n Mlhaj;o Kla jn •« o., rojen w. avgusta MSI v Da­

ruvaru, Bosna. Na univer/.i v Zagrebu se je pridružil delavskemu gibanju. Kot Inženir agronomije je b i l zaposlen v Osijeku in leta 1907 v Beogradu. Leta 1956 Je vodi l stavko poljedelskih delavcev na državnem po­sestvu Belje. Leta 1**1 pa je postal sekretar mestnega komiteja Komunistične partije Hrvartske v C : \ i . ku . 2e avgusta 1941 so ga ustaši aretirali *n ga- 21 oktobra le­ta 1941 s šestimi tovariši obsodila na am.rt Ustreljen je b i l v Osujeku.

Osi jek, 21. X . 1941 Drag i babica, mama fn očka, gotovo že veste, kaj se m i je zgodilo. N a po l ic i j i so m i

deja l i , da je b i l oče pok l i can k telefonu. N i sem se V a m hotel j av l j a t i iz zapora, ker sem m i s l i l , da je tako bolje. Ničesar m i ne morete pomagati , tako pa b i se preveč razžalostili ter b i b i l o V a m i n men i samo še teže. M o r a l b i Vas toležiti, vendar sem v takem razpoloženju, da ne morem. M i s l i m , da sem b i l dober s in , vsaj m i s l i m tako, V i pa presodite. Mo je s t var i i n tisto malo denar ja , k a r m i ga je še ostalo, upam, da V a m bodo pos la l i . N i k a r ne obupujte, čeprav sem Vaš edinec. V s i , k i me poznajo, vedo da r e m pošteno živel l n de la l .

2 a l m i Je, ker u m i r a m , vendar, če mora tako b i t i , me n i n i t i najmanj s t rah. Zato Vas pros im, da tud i V i ponosno i n pošteno prenesete vse življenjske težave. Gotovo boste nekako preživeli i n živite meni na l jubo. Mo ja zadnja želja je, da ne b i duševno k l o n i l i zaradi moje nesreče i n da b i živeli napre j , čeprav sk romno i n trpeče, a dostojanstveno.

Danes nas je b i lo sedem obsojenih na ustrel i tev in bo obsodba k m a l u izvedena. Nihče se ne boji i n mnogi celo pojo. Zato bodite tud i V i duhovno močni, to vas še enkrat pros im, predvsem mamo. Pozdrav i te vse sorodnike in znan ­ce, Vas pa še zadn j ikra t toplo pozdrav l jam i n l j ub im

Vaš M i l a n

O K R A J N A Z A D R U Ž N A Z V E Z A N O V O M E S T O

Pozdravljamo 1. maj, borbeni praznik sen d e l o v n i h H u d i !

ZADRUŽNA HRANILNICA IN POSOJILNICA GOSPODARSKA POSLOVNA ZVEZA GOZDARSKO LESNA POSLOVNA ZVEZA

Naš borbeni pozdrav VII. kongresu ZKJ

In maršalu Titu, s katerim na čelu gradimo

Čvrste temelje socializma In lepše bodoč­

nosti delovnih množic!

adlnci ln mladinke Koprsko - primorske brigade heroja P inka Tomai iča gradijo obvozno cesto pri Veliki Loki

S t r a n 4 • D O L E N J S K I L I S T * Stev. 18 <4JflJ

Ne »žensko', pač pa družbeno delo Na predvečer letošnjega mednarodnega Dnera borbenih žena

je na slavnostni akademiji T Novem mestu govorila tovariši ca Ing. Vilma Pirkovlč. Petem ko je opisala delo Jugoslovanskih lena v težkih predvojnih letih in njihov neprecenljiv delei v narodnoosvobodilni borbi ter v letih obnove, Je govorila o delu in skrbi socialistične skupnosti za družino. Ko Je navajala na­loge, ki stoje neposredno pred našimi ženami. Je med drugim dejala:

ZDENKA GOLOB -BORClC :

Z E N I

Na sedanji stopnji našega razvoj a Je torej T prvi vrsti od ljudi samih odvisno, kako hitro se bodo življenjske raz­mere boljšale. Ce se bodo pre­bivalci na svojih delovnih me­stih trudili za večjo storilnost dela, za boljše poslovanje pod­jetij, ustanov, trgovin, obrti, zadrug itd., Če bodo aktivno so­delovali v delavskem in druž­benem samoupravljanju ter • organih oblasti, če bodo vpli­vali na kar najbolj smotrno delitev sredstev v podjetjih in občinah, potem bodo stvari šle hitreje naprej.

Kdo je bolj zainteresiran za lepše življenje državljanov in s tem tudi lastnih družin kot ravno žene! Ker pa so prav se­daj usmerjeni celotni napori naše družbe na izboljšanj« živ­ljenjskih pogojev delovnih I3u-dU zato je v sedanjem času po­trebno še večje angažiranje že­na kot v prejšnjih letih. Prav na aktivnem delu množice že­na leži v sedanjem obdobju ve­lik del nalog, od katerih rešitve je odvisno znatno izboljšanje življenjskih pogojev naših de­lovnih ljudi, tako samcev kot družin. Toda to delo žena naj ne bo ločeno, takozvano »žen­

sko« delo« temveč naj vse svoje sile usmerijo v to, da kot ak­tivne državljanke pomagajo re­ševati razne nalog« preko or­ganov oblasti ter delavskega, hi družbenega samoupravljanja.

V največjih podjetjih v No­vem mestu je zaposlena večino­ma ženska delovna sila. Prav od teh delavk v Novoteksu, Novolesn, v Industriji perila in drugje j « v veliki meri odvisno povečanje storilnosti In se bolj­še poslovanje njiihovih podjetij, s tem pa tudi večji dohodki de­lavstva, podjetij in občine. Osnovno je torej delo na pove­čanju storilnosti In s tem tudi povečanju osebnih dohodkov delavstva pa tudi družbe. Tu lahko Žene delavke ogromno stnriflo. Toda življenje naših delovnih ljudi ni težko v a m o zaradi nizkih osebnih dohod­kov. Na izboljšanje življenj­skih pogojev delavcev, usluž­bencev ter ostalega prebival­stva, posebno pa še žena, vpli ­va prav močno tudi boljša re­šitev raznih komunalnih vpra­šanj ter uslužnostnih obratov, ki neposredno olajšujejo živ­ljenjske prilike.

V naši občini je mnogo nere­šenih, zelo perečih komunalnih vprašani, ki težlio večino No-vomeščamvv, posebno pa še za­poslene žene. Ta vprašanja so: hitrejša izgradnja stanovanj, redna, kvalitetna in cenejša oskrba potrošnikov, ureditev pralnice in drugih gospodinj­skih servisov, organizirana skrb za čuvanje predšolskih in šolskih otrok zaposlenih mater, zajtrk oval ni ca z mlečno resta­vracijo, sodobna menza, prevo­zi delavcev iz okolice z avto­busom, obratne kuhinje po pod­jetjih itd.

Občinski ljudski odbor nima niti toliko sredstev, nltf usluž­bencev, da bi sam uspešno re­ševal vse te in druge proble­me. Če hočemo, da bomo tudi Pri nas v Novem mestu, tako kot v drugih krajih naše domo­vine šli s potrebami časa na­prej, homo morali vsi držav­ljani, posebno pa še žene, pri­skočiti občinskemu ljudskemu odboru na pomoč, ker bomo t združenimi modrnj veliko hi ­treje in bolje reševali naštete probleme, ki tarejo Novome-ščane.

V letošnjem letu bodo imela

naša podjetja na razpolago pre­cejšnja denarna sredstva, kate­ra bodo delila po lastni uvi­devnosti. V prihodnjih letih bodo ob dobrem gospodarjenju ta sredstva še veliko večja- De­lavke teh podjetiU pa tudi ce­lotni kolektivi bodo lahko Pre­ko svojih sindikatov, upravnih

odborov In delavskih svetov odločili, da se čim večji del teh sredstev uporabi za izgrad­njo delavskih stanovanj, obrat­nih kuhinj, sodobno mente, pralnico, nabavo avtobusa, za prevoz na delo itd., kar bo vse v največjo korist delavcem fct prebivalcem naše občine.

Tu je praktično torišče dela vseh naših tovarišic!

Prav tako bi žene lahko zde veliko pomagale občinskemu ljudskemu odboru pri njegovih naporih, da zgradi čim več čim bolj praktičnih, toda ne dragih stanovanj, da uredi boljšo in renejšo preskrbo potrošnikov« da ustanovi sodobno pralnico« menzo za odnašanje hrane do­mov, mlečno restavracijo, ser­vis za pomoč pri gospodinjskih delih, skrb za otroke itd. Preko potrošniških svetov, k| jih je treba aktivizirati, dalje preko hišnih svetov, stanovanjske skupnosti, sindikalnih podruž­nic, Socialistične zveze, zborov volivcev, Društva za napredek gospodinjstva pa vse do sodelo­

vanja v odborih, komisijah la svetih občinskega ljudskega od­bora — povsod lahko žen« ogromno pomagajo pri uresni­čevanju vsega, kar bi Nlovome-ščanom prineslo znatno izbolj­šanje življenjskih prilik.

To so konkretne, zelo živ­ljenjske naloge« ki stojijo pred vsemi nami. Ce se jih bodo na­še žene oprijele, če bo večina uslužbenk, gospodinj in delavk iz Novega mesta In okolice res aktivno pomagala občini ter organizacijam pri uresničevanju teh nalog, potem bomo tudi uspeli in življenje bo v mno-gočem lažje in lepše.

Hvaležne smo za taka predavanja

O B J A V N I H R A Z P R A V A H O L E G A L I Z A C I J I A B O R T U S A ( S P L A V A )

Za ženino zdravje in srečo v družini

Pred kratkim Je bUa v Ljubljani tiskovna konferenca, na ka­teri so predstavniki republiškega sveta za zdravstvo in Slovenskega zdravniškega društva seznanili časnikarje s perečim problemom legalizacije abortusa (splava), ki jo je žacel predsednik Sveta za zdravstvo L R Srbije. Namen konference Je bil, da začnemo bolj načrtno tudi prek tiska pojasnjevati, kako usodne posledice bi lah­ko nastopile, če bi pristali na splošno dovoljevanje abortusov (spla­vov) pri ženah. Mnenju nekaterih ginekologov v Srbiji , naj bi splav dovoli l i vsaki ženi, ki si to želi, so se odločno uprli ginekologi Slo­venije, republiški odbor Zveze ženskih društev Slovenije in vsi tisti, k i i im je pri srcu zdravje matere in sreča v družini.

za moža — z a r a d i n jegove las tne sebičnosti — n i več p r i ­j e t en . Sa j je žal v e l i k o p r i m e ­rov , k o je žena ce lo t r i k r a t n a leto prišla p r e d zdravniško k o m i s i j o s prošnjo z a s p l a v !

K j e je t u čut odgovo rnos t i i n tovarištva moža?

Pogos to g o vo r imo , d a j e t re ­ba našo ženo p rev zgo j i t i . N i ­smo p a še začeli s p r e v zgo j o moških, k i je d o s t i k r a t še bol j p o t r e b n a !

V tem i n m i n u l e m tednu so n a m občinske organizaci je Rde­čega križa v skoraj vseh ve&jih k r a j i h p r i p rav i l e zan im ivo in prepotrebno zdravstveno preda­vanje. G o v o r i l je znan i g ineko­log primairi j d*-. Slavko Perko, ravnate l j novomeške bolnišnice, o »Raku na v ra tu maternice«. Ko r i s tno predavanje je sp r em­l j a l s lovensk i f i lm . V M o k r o n o ­gu je b i l a dvorana Prosvetnega doma premajhna za vse žene <n dekleta , k i so prišla tudd iz oko­liških vas i i n Sentruper ta . V Novem mestu je b i l a dvorana Doma l judske presvete nabito po lna ; tud i tu so se predavanja udeležile žene i n odras la dek le ­ta iz bližnjih vas i . Nič manjše n i b i lo zanimanje za predavanje pr fmar i ja dr . P e rka v d rug ih k ra j i h , središčih občin; pone­

kod bodo ime l i predavanje p r i ­hodnje dn i .

Ponovno smo videle , da se žene za zdravstvena vprašanja čedalje bolj zanimajo. O b za ­ključku predavanja so tovarišice

želele še mars ika j zvedet i l n povsod so iz javl ja le , da s i tako poučnih predavanj še želijo. Hvaležne smo predavate l ju dr . P e r k u i n organizator ju p reda ­vanj — Rdečemu križu!

Gotova jedila v trgovini V zagrebški veleblagovnici so

pred kratk im uvedli prodajo iz­delkov industri je mesnih izdelkov »SLijeme« lz Sesvet. To so steri l i­zirana jedila v aluminijastih vreč­kah po pol kile. l i b o r jed i l je raz­novrsten in ustreza okusu zagreb­ških potrošnikov — to so golaž, rižota, krompir, paprikaš z me­som, fižol s suhim mesom in dru­go. Jedi la hranijo v hladi ln iku, prodajajo pa Jih po 120 din pol kilograma v primerni; embalaži Tovarna že proučuje možnost, da bi prodala teko pripravljena jedi­la v večjih količinah — do deset kilogramov. S tem bi zadovoljila restavracije delavskih obratnih menz, bifeje. "Izletnike 1n druge.

N a k o n f e r e n c i je z n a n i g i n e ­k o l o g dr . N o v a k m e d o s t a l i m de ja l , da že obs ta ja splošno m n e n j e m e d l j u d m i , d a j e a b o r t u s (splav) ze lo škodljiv. A b o r t u s je v r e s n i c i v e l i k o z lo t ako za ženo k a k o r za n a r o d ko t celoto. Z a t o se j e p r o t i n j egov i l e ga l i z a c i j i t r e b a o d ­ločno b o r i t i . V s a k o n a s i l n o poseganje z i n s t r u m e n t i v r o d ­ne o rgane žene p o m e n i r esno ogrožanje n j enega z d r a v j a . P o j a v l j a j o se obo l en j a n a m e ­h u r j u , m a t e r n i c i , k r v a v i t v e i n pod . R a z e n tega u m e t n i s p l a v aiabi te lo žene i n s labo v p l i v a

t u d i n a n j eno duševno z d r a ­vje. T a m , k j e r je s p l a v p o t r e ­ben, seveda ne pos t opamo brezdušno. Števi lo d o v o l j e n i h s p l a v o v , n a p r a v l j e n i h n a g i n e ­koloških o d d e l k i h naših b o l -nižnic, j e v z a d n j i h 5 l e t i h v S l o v e n i j i n a r a s l o za 1700 o d ­s to tkov . L a n i so k o m i s i j e u g o ­d i l e p r i b l . 82% p r o s i l k , k i so želele abor tus . T a ods to tek pa j e odločno p r e v i s o k i n n u j n o m o r a m o p r e i t i k drugačnim u k r e p o m , d a b o m o to z l o za ­v r l i , zmanjšali število sp l a vov , n i k a k o r p a n i s m o z a posplo­šen je abo r tusa .

S SPOLNO VZGOJO MORAMO ZAČETE 2E V ŠOLAH Legalizacija s p l a v o v bi m i ­

m o d rugega povečala p r e z g o d ­nje spo lno izživl janje m l a d i n e . L a h k o s i p r e d s t a v l j a m o , ka j b i to p o m e n i l o za družbo, ka j za m l a d o dek l e , k i b i se z a ­t ek l o po p r v i nosečnosti, še doce l a n e p r i p r a v l j e n o za s p o l ­no i n z a k o n s k o življenje, k

z d r a v n i k u s prošnjo za splav. A b o r t u s prvo nosečnosti je na jbo l j n e v a r e n . S t a k i m p o ­s egom, je l a h k o uničena sreča za vse življenje. Z a t o n a m je n u j n o p o t r e b n a spolna vzgoja že v šolah. P r e d v s e m bo t r e b a začeti s tečaji za p rosve tne de lavce .

Shranjevanje z imskih oblačil S p r a v i l n i m shranjevanjem K o 9 za kosom rahlo s t iskamo v

z imsk ih oblačil podaljšujemo lugu i , n n a t 0 splakuJemo do či-nj ihovo uporabnost. stega, v vod. enake temperatu-

K o spomlad i odložimo volne- re ko t Je bi la prva . Nazadnje ne obleke, jopice, šale, r o k a v i - komad rah lo ožmemo (ne o v i -ce. nogavice i td . , j i h očistimo jamo), ga položimo (v p r a v i l n i i n nato p rav i lno shran imo. To delo oprav imo takole :

Ze lo umazane d e l e obleke operemo. Predno plet ivo namo­čimo, obšijemo madeže, p r i -

obl ik i ) preko f ro t i rke a l i druge Čiste krpe, zvi jemo. rahlo s t i ­snemo, razv i jemo in razgrnemo po pogrnjeni desk i a l i le tvah ter na z raku (ne na soncu) po-

NE LEGALIZACIJA SPLAVA, TEMVEČ KONTRACEPCIJA!

prav imo dovolj enako tople vo - sušimo. Suho plet ivo lahko po-de za namakanje i n sp lakova - l ikamo preko mokre krpe, nje, luks a l i pa m i ln i co i z do- zravnamo, zavi jemo v časopi-brega m i l a in za zelo umazane sn i pap i r i n polagamo v kov -

TUDI M02 JE ODGOVOREN ZA ŽENINO ZDRAVJE IN ZA SREČO V DRUŽINI

»Legalizacija splava bi po­menila surov napad na polo­žaj žene v socialistični dru­žbi, ki si ga je žena priborila« je med drugim dejala na kon­ferenci dr. Ruža Segedin. Ce bi tak ukrep sprejeli, bi sa­mo še povečali že tako pogosto brezdušnost moža do žene, ko m u v mnogih primerih ni prav nič mar, kako je z zdra­vjem žene, kolikokrat bo no­sača, koliko otrok bo imela i n pod. 2al imamo še vse pre-vač moških, ki se prav nič ne vprašajo, kako bo žena s šte­

v i l n i m i o t r o c i z m o g l a vse de ­lo, k je bo našla čas z a n j i h o v o vzgo jo i t d . T a k i h p r i m e r o v i m a m o največ v z a o s t a l i h p r e d e l i h i n t a m , k j e r je še vedno močan v p l i v n a l j u d i i z n e k a t e r i h prižnic. K o je v t a ­k i družini o t rok l e preveč, se m a t i , že vsa izčrpana, zateče po pomoč h k a k i mazački, k e r n i m a sredstev , d a b i šla do z d r a v n i k a . 2 e n i n o z d r a v j e se s k r h a , h i r a n j e s topn ju j e , u n i ­čena je sreča v družini. I z g a ­r a n a , shujšana žena t r p i , z n jo v r e d p a v s a družina; d o m

Po v s e m n a p r e d n e m sve tu se z d r a v n i k i čedalje r esne je bore p r o t i a b o r t u s u . P o t r e b n o pa bo — t u d i p r i nas — p r e ­cejšnje de lo . Rešitev je p r e d ­v s e m v m o d e r n i i n po v s e m sve tu p r i z n a n i k o n t r a c e p c i j i — po domače: žena naj z a n o ­s i , k a d a r to z možem s a m a želita. V v s e h o s t a l i h p r i m e ­r i h p a se p r i občevanju o b v a ­r u j e t a z anos i t v e z z d r a v j u d o ­ce la neškodljivo k o n t r a c e p c i ­jo . U s t v a r i t i m o r a m o pogoje, d a bo do a b o r t u s o v prišlo v čim m a n j p r i m e r i h . T u ima j o bogato področje d e l a v s i , k i žele ženam dobro . Začeti je t r eba s širokim v z g o j n i m de ­l o m , d a se bodo žene s e z n a n i ­le s k o n t r a c e p c i j s k i m i s r e d ­s t v i ( d i a f r agmo In pasto, k i

s ta uspešni v 97 do 99 ods to t ­k ih ! ) i n z o s t a l i m i s r eds t v i , k i z anes l j i v o i n b rez v s a k e škode z a z d r a v j e preprečujejo z a n o ­s i tev . O t e m je t r e b a podučiti vse z d r a v s t v e n e k a d r e i n vse naše p r e b i v a l s t v o : s p r e d a v a ­n j i , članki, f i l m i , r a z g o v o r i i n s široko z a s n o v a n o vzgo jo v šolah.

D e l a bo p r e ce j ; k o l i k o r smo dosle j v s p o l n i v g z o j i zaos ta l i , bo t r eba d o h i t e t i čas s p o v e ­čanim p r i z a d e v a n j e m , d a o h r a n i m o ženi zd rav j e , druži­n i srečo i n n a r o d u z d r a v o bo ­dočnost.

• (NAROČAJTE » IN SIRITE • D O L E N J S K I LISTI

kose še ma lo sa lmi jaka-Z a pranje zelo zamazanih

predmetov p r i p r a v i m o lug iz luksa a l i m i l o . k i m u dodamo malo sa lml jaka v 2 posodah.

Ček, zaboj i td . , k i smo ga ob­ložili s ča-opisni m papir jem. Vmes damo na f ta l in , tobak, mel iso, meto. pel m a l i kako drugo sredstvo prot i mol jem

Tečajnice v ftmarjetl (Koto: »avid Plut)

Tudi znana tovarna »Gavriloviićt v Petr in j i proizvaja govejo juho v zavitkih za 15,20 l n 90 obrokov, več vrst pripravl jenih Jedil lz mesa in zelenjave v zavitkih po 400 gramov in 3 kilograme. Ko dobi podjetje stroj za polnjenje steklemic, namerava večje obroke prodajati v stekleni embalaži.

Inštitut za tehnologijo mesa v Beogradu je Izdelal v svojih la­boratorijih recepte za večje šte­vilo jedi l na osnovi stertflizacaije. Tehnično dokumentacijo teh ugo­tovitev bodo dobile tovarne kon-serv.

industr i jski način priprave Je­di l ni konserviranje. Bolj Je po­doben paster.zacijl mleka. Raz l i ­ka Je v tem, da l m a m o taka ži­v i la lahko v hladi ln ik ih, ne da bi se pokvari la. Naijvečja pred­nost tega načina priprave Jedil Je nizka cena. Inštitut za tehnolo­gijo Je uspel, da navzl'ic najbolj­ši kakovosti surovin, k i so kup­ljene na trgu v Beogradu po ma­loprodajnih cenah, izdela jedila po 120 d>in ki logram skupno z em­balažo.

Zanimivo Je, da trgovina dose-daj ni pokazala večjega zanima­nja za prodajo pripravljenih je­di l , čeprav bi s tem zelo ustregla mnogim potrošnikom.

K o n z e r v i r a n j e jajc

P r i p r a v imo ja jca, p r imerno posodo i n apno. Ja j ca morajo b i t i sveža, čista ln cela, poso­da p r imerna , kozarec a l i lonec ( lahko lončen).

A p n 0 zmešamo z vodo K o imamo občutek, da mešamo malo bolj gost močnik, je go­stota p rav i lna . Z zajemalko damo neko l iko gošče na dno posode. V to goščo polagamo pr iprav l j ena čista, a ne umi ta jajca s konico navzdol , enega poleg drugega. Nato damo zopet malo gošče in polagamo drugo vrsto Jajc. To ponavl jamo to­l iko časa, da j « posoda polna, oz i roma da vložimo vsa jajca. Nato apneno brozgo premešamo in z l i j emo preko jajc. k i mo­rajo b i t i pokr i t a s tekočino. K o se posušijo do l i j emo!

Ja jca ostanejo vse leto P r i ­merna za vsakovrs tna jed i la , tudj sneg še lahko nared imo i t bel jakov.

Za široko spolno vzgojo B r a l e smo že, da je r e p u b l i ­

ška odbor Zrveze ženskih društev začel široko akci jo za razširitev

Kaj naj kuhamo na prehodu v pomlad?

Spomlad i p r iman jku j e v i t a ­minov , deževni čas pa je š« po-•sbno nevaire-n za zdravje. Re -Krat, špinača. por. drobnjeJc in j e l en i peteršilj morajo b i t i vsak dan na m i z i !

Regrat , špinačo in por lahko p r i p r a v imo v so lat i s k r o m p i r ­j em ln trdo k u h a n i m i Jajci . D robn jak v d robnJakov ih s t ru -kallčkih zakuhamo v Juho «11 omako. Peteršilj pa damo s u ­rov v vsako Jubo, k r o m p i r s l i

kontracepci je . P r e t e k l i četrtek je biLo posvetovanje o vprašanju tudj v N o v e m me­stu ; okraj h l odbor Z Z D je r a ­zen odborndc povab i l tud i 12 babic s terena. Članica repu­bliškega odbora Z Z D F r a n c k a Koželj Je tovar iA icam obraz lo­žila, čemu smo prot i l ega l i za ­c i j i sp lavov in za razširitev kontracepc i je .

Vse babice s terena so se v celot i s t r in ja le z nameravano akci jo i n predlagale , da bi usta­nov i l i nove ginekološke ambu­lante v M e t l i k i , Črnomlju, Žu­žemberku in v Mokronogu . V občinah na] bi o r gan i z i r a l i raz­govore s p r eds tavn ik i množič­n i h organizac i j , k i b i pomagal i

nato p r i p r a v i t i predavanja zdravn ikov . P r edavan ja naj b i sp reml j a l i f l lmt , potrebna pa b i b i l a za moške l n ženske. O k r a j n i odbor Z Z D bo povabi l tudi ok ra jn i »vet za zdravstvo, da b i sestav i l podroben načrt za to delo na terenu. P r ed l aga l bo tud i spremembo za d o v o l i t e v

abortusa (»plava), kadar bo ta nujno potreben.

„Ce bi bil zakonski . . . "

PR0C OD GOSPODINJSTVA je naslov Scheurmanovi k n j i g i , v kateri pisec razglablja o utrudljivosti gospodinjskega poklica, ki zahteva nepresta-n o d r o b i t e r ženskih možgan Vsak obrtnik pa tudi urr\ Hi delavec se l " h k o osredotoči n i tn sam predmet in lahko kljub i n t e n z i i m e m u d e l u ostane zbran. Delo v r/osn «Unjst. •< l e n o nepres tano razdvaja < u g o n o b i j o n jeno notranjo ubra­nost. Ko pripravlja kosilo, mo­ra misliti na pravilen sestav mane. ceno. n a b a v o i\v*.l. na

otrokovo domačo nalogo, nje­govo zdravje, vzgojo, obleko in Se na vse ostalo.

Odvzemimo ji raje nekaj skrbi s prostorom za šolske otroke, da bodo pod pedago škim vodstvom opravljali do­mače delo za Solo! D e l a j m o dob ro i n ceneno ofroško k o n ­fekc i jo , organizirajmo i . ' . r f n e pralnice! To bi bila uotopo najbolj*« sredstva proti glavo bnln vašUi* gospodinj, ki cesto krat razen domačih opravil delalo Se v jtrnem življenju.

•Seveda j ih litin m žepu!«

i r m vzel venriai

karte, saj i hlačnem

»Ste oče nezakonskega otroka, kar ste sami p r i z n a l i i n je b i l o t u d i dokazano. Zakaj ne plačujete 800 din mesečne vzdrževalnimi za otroka?

Pred senatom sodiSča stoji srednje, velik 2 5 - l e t n l kmečki fant, oblečen pre­cej zanemarjeno. V sodno dvorano r i ­đe Se drobna žensku, < 'ka let starejša od fanta. Za roko vodi kake dve leti staro kuštravo svetlolaso punčko.

»Tovariš sodnik, nič Se ni prispeval za/vzdrževanje otroka. Niti dinarja ne! Prej me je poznal. K meni je zahajal delj časa. Tudi ko sem bila že sedem mesecev noseča in Se r em , ko se je rodila punčka. Kako naj sama skrbim za otroka?*

»Obtoieui, pove j te , ste kda j d a l i te­mu otroku vsa) kakšno malenkost, mor­da sladkorček, košček domače klobase? Gotovo ste doma klali i n o t r o k a vi.l'te večkrat.*

»Ne. nič mu Sc nisem dal.'« • Z a k a j ne?« »Nimam. D o m a imamo majhna \n,

sestvo, nas je pa elik- V 'ržavno službo me ne sprejmejo, cer nisem zdrav. Ni res, da pijančujemU

»Nekaj b i pa lahko dali, ali vsaj po­kazali dobro voljo. Pa saj le to vendar vaš otrok. Ali n i m a t e n i t i t roho i eškega. če. v ne očetovskega čntn do njega' Boste kaznovan, iV nr plačate.i

oNa) bom! Lahko me kaznu je t e . Twh če me zaprete za deset let, mi je vse­eno, plačal pa ne bom niti d i n a r j a . *

»Cujte, p a ste sploh človek? Poglejte,

otrok je tu, treba ga je vzdrževati, i j vendar m i s l i t e ? Iz vas kar 5 arevc iz­redna trma, nič drugega. Kaj pa če b i b i l otrok zakonski. Bi potem s k r b e l i zanj?«

»Do, če bi bil z a k o n s k i , p o t e m b i p a z ženo skupno s k r b e l e zanj. Bilo bi že nekako ... Tako pa ne dam nič, tudi če bi imel milijon. Nak, ne bi dal, sploh ne. Da bi Se ona zraven ffotela od tega.'

Z bežnim sovražnim pogledom ošine Šibko žensko bitje na desni strani, hitjr. pri katerem je iskal l)ube:rnsl:e utehe nešteto noči, zdaj pa aleda na njo ko' na sovražnega tujca. Do otroka njegov pogled niti ne seže.

Otrok zvedavo opazuje .se pri ,< tvr Najprej ji pogled obstane na strojepi­ski, ki urno zapisuje, kar narekuje od-nik. Svetle očke krožijo dalje po d v o r a ­n i . Končno se ustavijo n a mrkem mo­škem na levi stra- 1 k i pa je niti , * pogleda. In glej! Drobceni koraki se usmerijo prav k njemu. Ustavi se 'red njim t n ga gleda, gleda naravnost v obraz. Stopi še malo bliže in ga z rokico potlplje za koleno. Na vpraSanjc sod­nika, obtoženi vstane, nt rok se ne gane od njega. Z ročicami ga grabi za hlače, končno pa prime za vogal suknje in kar krepko vleče v smeri proti materi. Ka­kor da ju hoče pobotati, naj sc imata tudi sedaj rada. da bo njegovo življenje svetlejše ... Prizor, V mora pretresti vsakega. Od trme prenapeto »očetovo* srce pa se ne gane. Njegov pogled, če­

prav samo bežen in -dit. S" ne poniža do otroka lastne krvi.

»Sodba v imenu ljudstva! Ker ne pla­čujete vzdrževalnine. za svojega otroka, vas je senat okrajneaa sodišča spozna l k r i v e p a po zakonu in vas v s m i s l u z a ­k o n i t i h določil 197. člena kazenskega zakonika obsoja na pet mesecev zapora. V primeru, da še ne boste plačevati, bo drugič kazen strožja. Ste razumeli? — Proti sodbi se lahko pritožite...*

Utemeljitev: »Ce b ho t e l i , b i l a h k o d a l i teh 800 din za svojega otroka, ste bolni, se lahko -zdravite, saj ste Se mlad. Lahko b i d a l i nekaj od svo­jega zaslužka pri kmetih, lahko bi Sli nabirat zdravilna zelišča, a l i poiskali drug zaslužek. Možnosti je pri nas do-iiolj!*

Obtoženi poklapano odha fa i z sodne dvorane. Na hodniku sc v s f a v i fn pre­mišljuje. Končno sede na klop in misli, misli. Vrne ne v dvorano iv prosi sod­nika:

-Sem se premislil. Skoda ml je eedeti pet mesecev. Si bom nekje denar izpo­sodil in plačal.*

»Prepozno! .Sodba je izrečena. Plačaj­te, vse, kar ste dolžr '• za nazaj in po­trdilo o plačilu p r ed l o i f r e pritožbi. — Mmda boste u s p e l i . Z a danes smo k o n ­čali.«

Pet mesecev zapora je trebilo jekleni zid podgorjanske trme fn Se hujši z i d lažne m o r a l n e vzgoje- nezakonski otrok ni to, kar je zakonski.

Pred TiaSIrrif r a k o n i j i '

•tov. 16 (422) D O L E N J S K I L I S T Stran S

Metlika Na metliški osnovni šoli l n

oM&i gimnazij, ! se člani p i on i r ­skega odreda »Janez Trdina« že-vneto pr iprav l ja jo , da bodo Čim bolj svečano pros lav i l i D a n m l a ­dost i i n h k r a t i 15-letnico usta­nov i tve s lovenske p ion i rske o r ­ganizaci je . V ta namen so izde­l a l i obširen program, napove­d a l i so razna .tekmovanja, nare ­d i l i načrte za izlete, gostovanja i n podobno.

Talko bodo vse p ion i r je sezna­n i l i z zgodovino p ionirske orga­nizaci je v M e t l i k i k a k o r tud i v B e l i k r a j i n i . P r o t i koncu mese­ca bodo n a r e d i l i p i on i r sk i pohod na par t i zansk i Suhor , k j e r bodo s tamkajišnjiimj p i on i r j i pa še s p i on i r j i z Radov l j i ce , D r a g in Se l i z v ed l i krajši k u l t u r n o -športni program. H k r a t i so n a ­pros i l i tiudi podpredsednika O L O tov. Niika BelopavLoviča, da b i j i m govor i l o de lu m l a d i h p io ­n ir jev med narodnoosvobodi lno vojno.

Pionirji-šahdsiti bodo v ap r i l u o rgan i z i ra l i dva turn i r j a med mlajšimi in starejšimi p i on i r j i za naslov odrednega p rvaka . Najboljši bodo potem t ekmova l i na občinskem prvenstvu.

Odred bo med 25. a p r i l o m i n 10. majem ob i ska l enega izmed p i o n i r s k i h odredov v B e l i k r a j i ­n i a l i onstran Gorjancev, p r i ­p r a v i l z n j i m k u l t u r n i program l n se z n j i m pomer i l v fiziku 1-tu rnem nastopu. — M l a d i met­liški p i on i r j i pa bodo oko l i 24. a p r i l a z Z e l e n i m J u r i j e m sve­čano p ros l a v i l i D a n pomlad i .

D e l a v n i so tud i razn i krožki. Tako bo dramatsk i krožek v ma ju u p r i z o r i l F r ankove »Jezu­sove apostole« i n z igro gosto­v a l tudi po drug ih odr ih . — L u t -

mladosti k o v n i krožek je že i zde la l l u t k s za igr ico »Meh za smeh«, s k a ­tere bodo i g ra lc i nastopi l i doma i n po okoliških šolah. — Mode­l a r sk i krožek bo naprav i l celo vrsto modelov i n o rgan i z i ra l dve tekmovanj i . — R i s a r s k i krožen bo p r i r e d i l samostojno razstavo r isb i n s l ik , medtem ko bo teh­niški krožek i zde la l e l ektromo-torčke, radlo-detektorje i n d r u ­ge strojčke, k a r bo vse p r i ka za ­no na razstavi . — Organ i z i r an i p_ bodo še pr i rodop isn i , foto-amatersk i i n kegljaški krožek.

P r i vseh p r i r ed i t vah bosta so­delova la tud i pevsk i zbor i n f o l ­k l o rna skupina .

N a sam D a n mladost i , 25. m a ­

ja , bo v M e t l i k i svečana akade­mi ja , v Be l ok ran j skem muzeju pa bo odprta razstava, k i bo p r i ­kazova la razvoj p ion irske orga­nizaci je od njene ustanovitve med N O B do danes. H k r a t i bodo odprte .razstave p i on i r sk ih krož­kov. T a dan se bodo v M e t ­l i k i zb ra l i p i on i r j i vseh šol v občini, povabl jen i p a bodo tud i p ion i r j i iz sosednj ih h r va t sk ih šol.

Vse delo l n pr ip rave za čim bolj svečano proslavo Dneva mladost i v M e t l i k i vod i s po­močjo p ion ir jev P i o n i r s k i s ta­rešinski svet. P r v i uspehi s k u p ­nega pr izadevanja so že zdaj v i dn i .

Novomeški gimnazijci v Kostanjevici

V soboto 12. aprila so v Domu kulture v Kostanjevici gostovali novomeški osmošolci z igro D N E ­V I N A S E SREČE in Kostanj eviča-ne tako prijetno presenetili!', da nam bodo ostali v lepem. spomi­nu.

O igr i ie naš list že poročal; poudaril i bi samo, da je b i l večei poln svežine, mladostnega pole­ta l n tako prisrčne spontanosti, da je publ iko na mah osvojUa Nič ' narejenega ni bilo, nič vel i ­kopoteznega, nič zlaganega, nič tiste teatralne namlšljenoeti, za­kaj v idel i smo resnične amater­je, k i j i m Je izraža/nje notranja potreba. To n i bilo gledališče, b i l je družabni večer, poln prijetne­ga vzdušja i n zato ie bilo tol iko ploskanja i n odobravanja.

Iskreno čestiiitamo tovarislci M A N J I V U K O V I C E V I i n vsem ostalim k tako uspešnemu začet­k u i n želimo, da b i šli korajžno naprej 1

K o v i c e z V i n i c e

Ob sobotah med Črnomaljci

V Črnomelj sem prišel službeno. Bila je sobota, j Mnogo l e p a k o u m e je opozo­rilo na veseli večerni pro­gram, ki so ga p r i p r a v i l i črnomaljski dijaki. Vede t sem, j d a b o m do ponedeljka ostal v'\ mestu, pa sem si v jutranjih urah nabavil dve vstopnici.

Pričetek je bil napovedan j za osmo uro zvečer. Zamu­jam nerad, pa tudi prezgo­daj nerad kam pridem. Toda tokrat sem obžaloval, da ni­sem prišel p r e j , ker sta na mojih dveh sedežih že sedeli dve osebi, ki sta žal imeli popolnoma enaki vstopnici kot jaz.

Ne prepiram se rad — kon­čno pa, saj sta imela ta dva človeka isto pravico do sedeža kot jaz. Sel sem proti izhodu, kjer sem videl podobne ne-razpoložene obraze. Bilo jih je kar precej!

Prav čudno se mi je zdelo, da se v taki dvorani zgodi to h k r a t i k a r večim ljudem. Se­veda sem se r a z b u r i l , zlasti še, ko sem zvedel, da se je to v zadnjem letu zgodilo še pri vsaki predstavi večim osebam hkrati. V kakšnem neprijetnem položaju b i se n. p r . znašla v Ljubljani uprava drame, opere ali kine­matografov, če bi se taki pri­meri dogajali tam! Menim, da ozadje teh »napak* le ni ma­lomarnost — če pa je, bi bi­lo priporočljivo, da tako delv prevzamejo le z a n e s l j i v i tn vestni ljudje, ki ob pritožbah ne bodo i s k a l i p u h l i h izgovo­rov. P . M .

K m e t i j s k a zadruga V i n i c a , Splošno trgovsko podjetje Črno­mel j i n občina Črnomelj so pred k r a t k i m 'kup i l i na V i n i c i večjo stavbo, v k a t e r i bosta zadruga i n Trgovsko podjetje u r ed i l i so­dobna t rgovska l oka la ter s k l a ­dišča za odkup, občinski l judsk i odbor bo Pa preured i l prostore za svoj k ra j evn i urad ter za zdravstveno postajo, k i bo ime l a prostore za splošno ambulanto , zobno ambulanto ter za otroško posvetovalnico.

Zdravs t ven i dom Črnomelj je s 14. a p r i l o m uvedel v zdrav ­stveni postaji dvakra t tedensko ordinaci jo zd ravn ika , k i bo p r i ­ha ja l na V i n i c o redno vsak po­nedel jek i n četrtek ter o r d i n i r a l od 7. do 11.30. ure . D o sedaj je zd ravn ik o rd in i r a l na V i n i c i s a ­mo vsak ponedel jek od 9. do 11. ure. T u d i zobar bo že v mesecu maju ponovno pričel z de lom na V i n i c i , k jer je o rd in i ra l že v l e ­

tu 1966, pa je mora l svoje delo na V i n i c i p r e k i n i t i zaradi pre ­obremenjenost i v Črnomlju.

V i n i c a i m a vse pogoje za čim večji razvo j tu r i zma , predvsem v času kopa lne sezone. K e r je K o l p a p r i V i n i o i v po le tn ih me ­secih zelo topla i n k e r i m a p r i ­meren breg ter mesta za tabor­jenja, namerava občinski l j u d -

D r a g o I n d r i j a n i č V pe tek 18. aprila popoldne

je v Novem mestu umrl znani in priljubljeni Novomeščan,

Dragatus za krajevni praznik O d 27. ap r i l a do 5. maja bodo

v Dragatušu p r i Črnomlju že" četrtič p ros lav l j a l i k ra j e vn i prazn ik . V nedeljo 27. apr i l a j i m bo »Svoboda« iz Kanižarice p r i p r a v i l a vesel i »Zabavni p ro ­gram* z nagradn im žrebanjem. 30. a p r i l a zvečer bodo na bliž­n j ih v r h o v i h zagorel i k resov i v pozdrav P r a z n i k u dela, 1. maja dopoldne pa bo v dragatuškem zadružnem domu kra jevno ša­hovsko tekmovanje, k i ga p r i ­reja šahov, sekci ja P D »Oton 'Zupančič«. Ob 19. u r i bo v k i n u brezplačna predstava.

3. maja bodo Dragatušani ob i ­ska l i grobove pad l ih borcev in žrtev fašističnega nas i l ja . Z v e ­čer bo domače društvo igra lo dramo »Mladost pred sodiščem«. 4. maja zjutraj bo v zadružnem domu zbor osebnih inva l idov , vo jn ih vdov l n družinskih i n v a ­l idov N O B . Ob desetih dopold­ne bo na trgu ve l iko s lavnost­no zborovanje z nagovorom in s k u l t u r n i m sporedom, nato pa bodo položili vence in cvetje pred skupn i spomenik na trgu \f Dragatušu. K r a j e v n a odbora Zveze borcev Jn Z V V I bosta n a ­to p r i r ed i l a l judsko rajanje. 5 maja bo dopoldne pros lava v počastitev 15. obletnice ustano­vitve p ion i rske organizaci je s k u l t u r n i m sporedom in spreje­mom cic ibanov v p ion i rsko or­ganizacijo. S. F .

k.:>.

magister Drago Andrljanič — bivši lekarnar. 14. n o v e m b r a 1952 smo poročali v našem li­stu, da je zdrav in Še vedno svežega duha praznoval v kro­gu svojih dragih 75-letnico svojega življenja. Navzlic vi­soki starosti je tudi vsa zadnja leta še vedno zasledoval na­predek ljubljenega domačega mesta in se veselil njegove ra­sti. Pokojnik je bil rojen leta 1877 v Bakru, študiral je v Za­grebu, služboval pa nato v Crikvenici in na Reki. Leta 1908 je prišel v Novo mesto in prevzel lekarno magistra Sla-doviča. Vodil jo je vse do leta 1944, ko so ga Nemci z vso družino in bolnega odpeljali v internacijo. Vse svoje življe­nje je bil pokojni magister Andrijanič : in kot napredno usmerjen poštenjak; udejstvo-val se je 2 las t i v novomeškem Sokolu. V e l i k a udeležba .70-vomeščanov je na njegovem pogrebu v nedeljo popoldne pokazala, kako je bil pokojnik priljubljen in spoštovan.

s k i odlbor Črnomelj p r idob i * ! pod viniškiim g radom večji kompleks zemljišča i n ga preured i t i za camping ter Igrišča, ka t e ra bo­do l ahko uporab l j a l i tud i t a m ­kajšnja društva ter šola. Po t r eb ­no bo p a vsekakor vpe l ja t i a v ­tobusno zvezo tako, d a b i av to ­bus t u d i v nedel jo zjutraj p r i ­ha ja l i z Črnomlja na V in i c o , vračal naj b i se pa okrog 17. ure popoldan. T a k a zveza b i b i l a nadvse dobrodošla i z l e tn ikom Lz Črnomlja i n tud i drugod.

Mr.

S Talčjega vrha pri Črnomlju

K U D Talčji v r h je p r i r ed i l o humoristični enodejanfci Krap i n Vasovalec. Z obema so i g r a l ­c i želi k a r dober uspeh. Ce bd odprav i l i še t i s t ih nekaj d r ob ­n i h napak, b i se lahko m e r i l i z g imnaz i jc i l z Črnomlja. O b k o n ­cu predstave so g ledalc i da l i duška svo j emu navdušenju Ln so se s pesmijo i n smehom po­s l ov i l i od nastopajočih.

Domači i g ra l c i so ob tej upr i z o r i t v i želi lepe uspehe, k a r j i h bo gotovo vzpodbudi lo zs nadal jnje delo.

M.T.

Veseli večer na pljučnem oddelku bolnišnice

Konec preteklega meseca so boln ike n a pljučnem odde lku novomeške bolnišnice ob i ska l i člani P D Dušan Jereb i z Novega mesta i n p r i r e d i l i Vese l i v e ­čer. V s i , k i smo Vese lemu v e ­čeru pr isos tvova l i , smo b i l i p r e ­senečeni nad dobro i z b ran im sporedom i n izva janjem. P o l n i dve u r i smeha sta nas s p r a v i l i v pr i je tno razpoJoženje i n m a r ­s ika te r i od nas je medtem po­zab i l na našo vsakdanjo s k r b — bolezen.

Se enkrat se toplo zahva l ju je ­mo i zva ja lcem za pr i j e ten večer i n želimo, da b i nas še kdaj ob i ska l i .

Hvaležni bolniki

»OB ŽICI OKUPIRANE LJUBLJANE«

V Novem mestu se atleti Par t i ­zana in taborniki pripravljajo za partizanski pohod, k i bo 10. maja v L jubl jani .

At le t i Novega mesta bodo tek­moval i kot mestna reprezentanca v šttafetnem teku. Posebno od ženske skupine, v kater i bo na­stopil1, a tudi Hudetova., lahko p r i ­čakujemo lep uspeh. Tud i moška skupina bo dobro sestavljena in se bo pripravljala za to važno tekmovanje. Novomeški -taborniki in tabornice pa bodo sodelovali v partizanskem pohodu. j . G .

DOLSNJSkl OBVEŠČEVALEC

Sreda, 23. aprila — Vojko Četrtek, 24. apri la — Juri j Petek, 25. aprifla — Marko Sobota, 26. apri la — Zdeslav Nedelja. 27. aprila — Ustan. OF Ponedeljek, 28. aprila — Zivan Torek. 29. aprila — Marina

T A K O J S P R E J M E M gospodinjsko pomočnico k štiričlanski druži­ni . Ponudbe do 14. ure na DOZ. po 14. ur i na stanovanje. Nad ml in i — novi blok — Komelj Marina.

P R O D A M POSESTVO v Gribl jah: njiva, gozd, steljnlk. Pctavedbe pr i Br ine Antonu, Maribor — Studenci, Besedn Jakova 16.

PROSTO S T A N O V A N J E in hrano nudim uslužbenki, k i hi v pro­stem času pomagala pr i doma­čem delu. Naslov v upravi lista (212-58)

S P R E J M E M T A K O J gospodinjsko pomočnico k malemu otroku. Bergant. Ragovska 21, Novo me­sto.

»Krka« Novo mesto; od 22. do 24. apri la ameriški lUm »Onstran v gozdu«. Od 2S. do 28. aprila ameriški barvni C i m »Doživlja­j i kapetana Vaj ta«.

Črnomelj; 22. in 23. aprila i ta l i ­janski barvni f i lm »S/caimpolo«. Od 26. do 27. apr i la ameriški barvni f i lm »Zgodba o Gleenu MMlerju«.

Met l ika : 23. aprila itaUiitanski f i lm »V znamenju Venere«. 26. in 27. aprila ameriški f i lm »Lahko je ljubiti«.

Kostanjevica; 27. aprila f rancoski ' barvnj. f i lm »Grof Monte C r l -sto n . «

Trebnje: 28. In 27. aprila ameri­ški barvni f i lm »Jetnik dvorca Zende«. Predstava v nedeljo ob 114. i n 16. u r i .

Semič: 27. apr. angleški f i lm »Tri korake do vislic«.

Obveščamo vse družbene orga­nizacije, društva ln ostale, da podV jetje nima na razpolago nobenih sredstev za dajanje dariil a l i pod­por. Na vložene prošnje za dari la oz. podpore podjetje ne bo p i ­smeno odgovarjalo.

Uprava podjetja E L E K T R O NOVO MESTO

Zveza upokojencev Novo mesto bo priredi la za svoje člane 24. maja t. 1. Izlet v Postojno. P r i tej priložnosti si bodo Izletniki ogledali lahko tudi zgodovinski grad Erazma Predjamskega,

PiHijave in predplačila za telet sprejema društvo v pisarni do vključno 10. maja.

Obveščamo cenjene stranke, da bo izjemoma v ponedeljek, 28. apri la fr izerski salon Adam na Glavnem trgu ves dan odprt.

A D A M I V A N

Obveščamo cenjene stranke, da bo v ponedelijek, 28. apri la f r i ­zerski salon Pucelj na Cesti ko ­mandanta Staneta ves dan odprt.

Pucelj C i r i l

Z A H V A L A Namesto venca na grob po ­

kojnega mag. ph . Draga A n d r i ­janič a iz Novega mesta je d a ­rova la družina dr . Grosa iz N o ­vega mesta 2.000 d i n v kor is t tuberku lozn ih bo ln ikov .

P R O D A M : čoln sandolin z vesli {posebna konstrukcida, se ne prevrne), posteljo z nočno oma­rico (novo, svetlo), kuhinjsko kredenco (novo), keramično peč (belo, rabljeno), okroglo mizo (rabljeno), voz zapravljivček (dobro ohranjen), gozdno parce­lo 40 a. Ogled i n poizvedbe iz prijaznosti pr i O. B . Novo me­sto, Glavni trg 31, vsak dan od 10. do 12. ure.

POCENI P R O D A M posamezno ali skupaj stavbni les z latami vred in opeko. Makse Pavla, Biška vas 33, p. Mi rna peč.

V I L A , SONČNA IN S U H A Z ne­kaj zemlje, takoj vseljiva, ugo­dno naprodaj. Lipovš, Mfiima 26.

P R O D A M DOBRO O H R A N J E N O žensko dvokolo. Naslov v upravi l ista (208-58)

P R O D A M 1 H A Z E M L J E v Kan-d i j i (travnik ln njiva). Naslov v upravi lista (209-58)

STAREJŠO ŽENSKO Z D E 2 E L E , k i Ima veselje do kmetije, sprej­mem v popolno dosmrtno oskr­bo. Naslov v upravi l ista (210-68)

NOVEJŠA S T A V B A , ognjevarna, s stanovanjskimi prostori, tako i vserjivlmi, z elektriko, vodo, nekaij vrta i n Vinogradom, v bližini Novega mesta, poceni naprodaj. Naslov v upravi lista (211-58)

NOVO MESTO V času od 12. do 19. aprila je

bilo rojenih 16 dečkov im 11 de­kl ic .

Poročili so se: Potočar Jože, strojni mizar iz Novega mesta, i n Franko Alb ina, uslužbenka iz Ljubljane. Nemanič Janez, avto-mehanik, in Bojane Mari ja, usluž­benka, oba iz Novega mesta. Mur -gelj Zvonimir, uslužbenec, in Stravg Anica, uslužbenka, oba iz Novega mesta. Jerman Peter, štu­dent, i n Stravs Pavla, trgovska pomočnica, oba iz Smihela.

Umrl j so: Konci l i ja Anton, me­sar iz Novega mesta, 60 let. Smo-lič Franc, osebni upokojenec iz Gorenje vasi, star 70 let. H i t i K a -rol, delavec iz Vel . Lašč, star 62 let. Zbogar Silvester, zasebnik iz Novega mesta, star 77 let. Jaklič Franja, osebna upokojenka lz Novega mesta, stara 78 let. Fur -lanič Lovro, osebni upokojenec iz Kočevja, star 72 let.

GOTNA V A S Umrla je Piškur Manija, gospo­

dinja z Broda, stara 81 let.

jana iz Grmovedj — deklico, S i -monič L judmila iz Sentlerneria — dečka, Stopar Neža iz Kočevja — dečka, Drgan Fani jz Dol. Kamene — dečka. Znidarsič Marica iz GCo-suplja — dečka, Zabukovšek K r i ­stina s Sinjega vrha — dekuoo, Svajger Slavka iz Dragatuša — deklico, Perše Alojzi ja iz Zbur — deklico, V id lc Vera iz Kolenče vasi — deklico, Godec Vera i z Skocjana — deklico, Pezdirc A n i ­ca iz Boršfoa — dečka, Lužar Frančiška iz Šentjurja — dečka.

Pretekl i teden so v novomeški porodnišnici rodile: Jerc Ana iz Vrbovca — deklico. Bele Danica z Vinjega vrha — dečka, Konda Kr is t ina iz Novega mesta — de­klico, Prus Terezija iz Krmačine — deklico, Dergane Vera i z Dol . Straže — dečka, Vavta V ida i z Zabjeka — dečka, Zukovec Ana iz Preske — dečka, Garbič V ida iz Metl ike — dečka. Rupar J u l i -

Pretekl i teden so se ponesrefriJl in iskal i pomoči v novomeški bolnišnici: Spelko Jože, ključav­ničarski vajenec iz Vavte vasi, je padel z lestve in si poškodoval

Idesno roko. Ahmatovič Harajdin, brigadir iz Mirne peči, ie padel s kamiona in si poškodval glavo. Kulovec Nikolaj , klepar z Vršnih sel, je padel in si poškodoval de­sno koleno. Luzar venceslav. po­ljedelec s Sel pr i Ratežu, Je padel in si poškodoval desno roko. F ink Alojz , užitkar iz Podturna, je v gozdu padel pod voz in si poško­doval desno roko. Štefan i č Ivana, žena posestnika iz Križevske va­si, je doma padla s hleva in si poškodoval desno roko. StangelJ Jože, tesar iz Gor. Šiške, je v gostilni padel po stopnicah in si poškodoval prsni koš. Sovil Luka , brigadir iz Gmajne, je pr i delu padel in si poškodoval desno no­go. Lazar Jože, rudar z Gaberske gore. je padel s kolesa in si po­škodoval glavo.

ZVEZDA ne pozna šale

Med ljudmi v Podgorju (Nadaljevanje)

Kaj želijo žene v Gradcu V vas i Grade« sem se oglas i ­

l a p r i Unetičevih. M l a d i gospo­dar lin gospodinja sta ravno p r i p rav l j a l a kostanjev les za Prodajo.

»Ga imate veliko?« sem v p r a ­šala.

»Zelo malo ga Je še '.n kaj bomo potem proda ja l i , da zbe­remo potrebna sredstva, res ne veva«.

Le « bo i zsekan. Ka j potem? Tudi tu kličejo pašniki, pol ja tel v inograd i po u r e d i t v i Ce ne bodo kmet i j ske zadruge kaj kmalu začele uresničevati n a ­črta, k i je predviden za kme­t i js tvo v tej občini i n če ae ne bodo l judje vključevali i n de­l a l i pogodbe z zadrugami , bo valčanom t r d a pred la .

»Ce bo Slo po sreči, bomo j * " to» v na* i vas i dob i l i e l ek t r iko V r . že komaj čakamo, da bo za-iorela«, m i Je dejala m lada go­spodinja, ko me je pe l ja la pre­ko t r avn ika k studencu.

•Al i slKsite kako »umi« K » " dar Je deževje, se to Se mnogo bolj«, a l i i l . T u nekje b i mo-ralij zajeti vodo, potom bt tudi me žene v G r a d c u dobi le pe­rlice i a morda Ae vaško p r a l ­nico i n kopaln ico . Potem bi b i l i tudi nafti domovi udobnejši, Ispšl iti bol j čisti,«

Da bi i « mogl i k m a l u doseči to v naših vaseh, potem bi b i la toudf kmečka žena neko l iko raz­bremenjena, Z dobro voljo in •logo se ly> mars ik je dalo mno-•o nared i t i . Pa Se nekaj več Pogumu bi morale 'Imeti nafta lene j n tesne j o naj b i sodelo­vale v organ ih oblast i .

Poalovtila sem se od pr i j a zn ih vaščanov i n odhi te la v drug« vasi , Še k osta l im par t i zansk im mamicam.

S la sem po rebr i navzgor, ko srečam ženico, staro k a k i h 60 l e t

Jože K u p l c n i k , sekretar obč-komlte ja Z K S

»Od kod pa pr ihajate m a m i ­ca?«, jo nagovor im.

• V mestu sem b i l a , pa m« j * pot kar pošteno znvuttla.«

»Greste večkrat v mesto?« »Samo kadar l inam nujne

opravke. Drugače ne grem r a ­da.«

»»Zakaj pa ne, ae vam Je mor ­da ka l zamerilo?«

»Precej Čudni so nekater i l judje v mestu. Ce kaj potoži* alt pogodrnjaš. pa ne a hud m niimenom. človeku hi t ro rabe-HJo nazaj: »KdnJ po ste k m H i e že tako živeli kot .iednjl Kdaj Je kmet poznal kovter pa r a d u kot sedaj!« Veste, to s* m i n«

zdh prav. Tudj kmetje «mo za svobodo svoje dopr ines l i , zato nam naj nihče ničesar n « očita, ker n a m svobode n i nihče p r i ­nesel na krožniku. Vsaj t i s t im ne, k i smo de la l i Hn pomagal i part i zanom. Zato n i prav , da nam nekate r i to stalno mečejo naprej.«

»Al^; rad i berete?« sem Jo vprašala.

»To pa zelo rada, samo i « bolj s labo v i d i m . Veste, b ra la sem precej od tovar lsa T i t a in Karde l j a ,in t u d i od d rug ih , in t i prav i jo , d a se mora vas p r i ­bližati mestu, če govor imo o soc ia l i zmu. Zato n i prav i da se nam take s t va r i očitajo. Želela b i . d a b i kdo tak, k i nam k m e ­tom to očita i n k i i m a precej jur jev plače, p r i j e l za nekaj č>«r,a k nam živet v hr ibovsko vas, ko ne bi po ves mesec v i ­del d inar ja . Sedaj veste, zakaj ne girem rada v mesto. M o r a m pa reči, da so tam tudi zelo do­br i l judje kot P r i nas na k m e ­tih.« ,

»Kaj pa v Kos tan jev i c i ? Ima­jo sedaj dober občinski odbor?«

»To pa to I Posebno s pred­sednikom občine smo zadovol j ­n i , S icer je mlad , je pa poSten ln sposoben. To Je pa največ vredno. Samo nekoga imamo na občin-i, k! ne »pada tja.«

»Kdo pa Je to?« sem vpraša­la.

»No, tega vam ne povem; bo­do že drugI povedal i , saj ga skoro nihče ne mara. M i pa imamo take fante, N bi znal i bol| poftteno In pravično delat i na občin*.«

»Katcni pa so t| ljudje, k i so pr i l jub l j en i med kmeti?«

»O, J ih je, je nekaj . Eden t a -

tak ih je Božiče v s i n Janez , k i je kapetan. P a i e K u p l e n k , Grege l , F u r a r , pa Tončka A h -mičeva. Veste, to v a m bodo t u ­d i d r u g : povedal i . L e vprašajte še drugod, pa boste isto slišaiii.«

V s t a l i »va i n s« pos l o v i l i . K o sem pozneje govor i la še z d r u ­g imi l j u d m i , so m4 Isto pove­dal i kot ta mamica, koga imajo kmet je r ad i .

K a m o r pride Fura r j e v Lojze, tam Je vse veselo. D a je res tako, so pokazale tud i zadnje vo l i tve , ko Je b i l n a Voden icah v komis i j i l n so vs,i do zadnje­ga vaščana Sli vollit.

Pogovor v Kostanjevici V Kostan jev i c i sem poiskala

pr i l jub l j eno Tončko Ahmlčevo. In res je pr i l jub l j ena . Tončka Je za vse. Menda m organ i zac i ­je, v ka te r i ne b i de la la Tonč­k a . L jud je so stalno p r i njej , pa jo skoraj n i i kda r ne slilšiš godrnjat-; zaradi tolikšnega de­la . V hudem n a l i v u m bur j i sva jo « Tončko peš mahal j v Podbočje k zlati Hrvatov j m a ­m i , ka te r i je črna .roka ub i l a moža ln ga pust i la i razb i to lobanjo ležati na škarpi pred hišo. Tončka zna vsakega poto­lažiti in mu pomagati, k j e r le more, z a t 0 je tako pr i l jub l j ena .

S težavo sem dobi la tovariša Jožeta K u p l e n i k a i n Greg la , da sta žrtvovala nekai minut za razgovor.

Tovariš Jože Kuip len ik Je s a -kr e l a r občinskega kom tej a Zve/e komunistov, borec od le­ta 1941. Z ženo. k i je b i l a tudn par t i zanka ln z otročki živi t a ­ko rekoč v gozdu na Jasi v go­zdarski m i t .

(Konec prihodnjič)

Crvena Zvezda (Beograd) : Par­tizan (Novo mesto) 3:0 (15:5, U:10,

15:7) Povemo naj, da smo tekmo z

beograjsko crvno Zvezdo, v kate­r i igra nič manj kot 5 državnih reprezentantov, pričakovali s pre­pričanjem, da poraz naših odboj-karjev ne uide, vprašanje Je bilo samo al i bo rezultat 3:0 a l i mor­da 3:1. Na k a i več n i nihče ra­čunal tudi največji optimisti ne, kajti iz časopisov smo zvedeli za katastrofalen pora/. Bran ika v Beogradu, katerega je Crvena zvezda premagala zelo prepričlji­vo s 3:0 (15:1, 15:1, 15:4!). T i k pred začetkom tekme smo zvedeli za nov uspeh Zvezde. Dan prej Je po težki borbi premagala zagrebško Mladost s 3:2.

Lepo sončno vreme Je na Loko privabilo okol i 500 gledalcev, k i so pričakovali da bodo tokrat res nekaj videl i . Resnici na ljubo mo­ramo povedati, da je tokrat mar-Rikdo odšel razočaran, ka j t i naši odbojtkarii so res slabo zaigrali, tako da Zvezda ni imela težjega dela, v približno 45 minutah je bilo vse končano. Zvezda je z za­nesljivo igro nadigrala domače in zmagala s 3:0.

V prvem nizu so naši pričeli igrati zelo nervozno jn kmalu je bilo 9:0 za goste. Mis l i l i smo že, da bo rezultat ,podoben onemu z Branikom, toda nato so domači le osvoji l i nekaj točk. v drugem nizu Je nastal preobrat. Domači

NAMIZNI TENIS Namiznotenlšlkil k lub Elan p r i ­

pravlja v počastitev obletnice ustanovitve OF in l. maja okraj­no posamično prvenstvo v namiz­nem tenisu, katerega se bodo ra­zen najboljših domačih igralcev udeležili tudi tekmovalci iz Čr­nomlja, Trebnjega in ostalih kra­jev. Točen datum prvenstva-še ve določen, po zadnjih vesteh pa bo prvenstvo med 27. aprilom lm 1 malem. Tekmovali bodo člani ln članice, mladinci ln mladinke, p i ­onirj i in pionirke — posamično in v dvojicah. Najboljši v posamez­nih kategorijah bodo prejeli lepe nagrade.

Po sporočilu Namiznoteniške zveze Slovenliie bo v Novem me­stu konec maja al| v začetku Ju-nJlda v okv i ru prireditev z« b r i ­gade republiški propagandni na-mlznotenlfekl turnir . Na turnir ju bo nastopila vsa namiznotemška elita Slovenije. Natančneje bomo o pripravah za turnir še poroča-

MALI ROKOMET ČRNOMELJ P R E M A G A L K R A N J

8:5 V soboto zvečer so CrnomaH-

čanke igrale prvenstveno tekmo v malem rokometu prot i prvaku Gorenjske, Mladosti iz Kran ja Po zelo razburKIvj tekmi j e ek i ­pa Farttaaina premagala Mladost z rezultatom 8:5. K l jub temu, da s<» gostje prv i polčas dobile s 4 2 so domačinke v drugem polčasu zaigrale kakor prerojene ln do- -bile dvoboj 5:1. Zrnata proti K r a ­nju Je povsem zaslužena, kajti zo­pet Je odločal o zmagi sistemati­čen trening v zimskem času V nedeljo se sreča ekipa v Črnom­lju z Odredom Iz Ljubljane. Tek­ma bo 27. apri la od dveh popol­dne.

SVOBODA • p \ s Moška ekipa Je nastopila v

Ljubljani; protj Svobodj In Izgu bila srečanje 32:18. Pripominjamo, da »o kl jub porazu iKralj zelo do­bro, saj Je ekipa nastopila v no­vi postavi ln Je kar osem igral­cev igralo prvikrat prvenstveno tekmo. Od »tare ekipe sta na«»" pila le Cop in Kastellc.

M — K

so pričeli pridno nabirati točke in kmalu Je b i l rezultat 7:1 v n j i ­hovo korist. K o smo že upal i , da je en niz naš, se je spet obrnilo. Zvezda je s premišljenimi akcija­mi nabirala točko za točko in kmalu izenačila. Do 9:9 Je bila borba še precej izenačena, nato pa so Beograjčani spet prevzeli va­jeti v svoje roke in zmagali s 15:10. Tudj v tretjem nizu so bil i sprva v vodstvu domaČi, kasneje pa Je Zvezda spet zaigrala kot po navadi in zmagala.

Zmagi Crvene zvezde ne more­mo oporekati. Njeno moštvo je zaigralo prav dobro in je zaslu­ženo osvojilo dve novi točki. Spomnimo se naj samo njihove igre v polju. Tudi najmočnejše udarce so lovil i s prsti in to zelo zanesljivo. Na mreži so večkrat raje uporabil i zvijačo kot moč in priznati moramo, da Jim je to uspevalo.

Domačih tokrat ne moremo po­hval i t i . Posebno slabo so podaja­l i , zato tudi udarci na mreži niso bi l i tako učinkoviti ko* kdaj prej. N ikakor se niso mogli otresti ner­voze in tudi številne menjave

igralcev niso veliko pomagale. Tekmo je sodil Kobentar ls

Ljubljane. Prihodnjo nedeljo bo­do naši odbojkarji igrali spet do­ma in to z ekipo Maglica iz Bač-kega Maglica, F. M .

Otvoritveni atletski miting

Zaradi neugodnega vremena so morali atleti T V D Partizana pre­ložiti svoj prv i letošnji nastop na petek, 25, aprila, ob 15. u r i .

Program tekmovanja ostane ne-izpremenjen. Na otvoritvenem tekmovanju bomo videl i na teka-iišču prvikrat našo Hudetovo.

Nastopilo bo tudi več*je število atletov iz Črnomlja. Naši najbolj­ši atleti bodo nato v nedeljo, 27. apri la nastopili v Ljubljani na Izbirnem tekmovanju za sestav reprezentance Ljubljane, k i bo nastopila v Grazu. ,

Tekmovanje bo organizirano v počastitev VII. kongresa Z K J , k i bo prav v tem času zasedalo v LJubl jani .

Š a h o v s k e n o v i c e Občni zbor SD Novo mesto

Po sklepu odbora SD Novo me­sto bo redni letni občni zbor Sa-hovskga društva Novo mesto Ju­tr i , v četrtek 24. aprila, o1* 19 n i v Domu J L A . Na občni zbor so vabljeni vsi člani društva in osta­l i pri jatel j i Sahai

P R V I H 50 ŠAHOV Z A B R I G A D I R J E

Znano Je, da Je Šahovska zve­za Slovenije sklenila pokloniti b r i ­gadirjem na avto cesti 40o šahov­skih garnitur, razen tega pa p r i ­pravl ja še vrsto zanimivih prire­ditev, od slmultank domačuh i n tuj ih mojstrov do ustnih časopi­sov in predavanj. Da bi se pro­gram prireditev na avto cesti čim bolje izvedel, sta bila na šahov­ski zvezi Slovenije in pri Okrajni šahovski zvezi Novo mesto usta­novljena posebna odbora za Iz­vedbo prireditev, k^ se bosta po­vezala z glavnim štabom M D B in s komandanti posameznih nase­l i j .

Te dni je odbor prt O Sz Novo mesto prejel prv ih 50 šahov, k i j ih bo takoj razdelila med briga­dirje.

B R Z O P O T E Z N O P R V E N S T V O S L O V E N I J E

Pred kra tk im Je bilo v L ; u b -IJani v počastitev vn. kongresa Z K J brzopotezno prvenstvo Slo­

venije za posameznike. Okrajno zvezo Novo mesto so zastopali pr-vokBitagornik Slavko Sitar i n drugokategornika Ivan Gajski tn Ferdo Avsec. Vsi sodelujoči so b i l i razdeljeni v tr i skupine. Naj­boljši uspeh Je dosegel Gaj sto, k i je v drugi skupini s šestim: toč­kami osvojil 8. mesto, medtem ko ie b i l Sitar v isti skupini na 13. mestu. Avsec je b i l v tretji sku­pini s trem; točkami na 10. me­stu.

M E D ŠAHISTI V M O K R O N O G U

Da bi se razgibalo šahovsko živ­ljenje v Mokronogu in Sentru-pertu, je bilo tam v zadnjem ča­su več predavanj in simuitank, k i j ih je imel drugokategornik Ivan Zabukovec, V obeh kraj ih je pre­davanja in simuitanke obiskalo večje število šahistov, od tega predvsem mladina. Predavanja v Mokronogu se je udeležilo pre­ko 20 šahistov, simultanko p« je Zabukovec igral le na 10 deskah, ker niso imel j več šahov. Zabu­kovec je devetkrat zmagal, edini poraz je doživel z Antonom Ko-ščakom, s katerim 1e tgral slepo part'ijo. Na splošno želio bo OSD Novo mesto priredila še več po­dobnih predavanj ln simuitank, prav tako pa bo proučila možno­sti za ustanovitev šahovskih sek­cij v Mokronogu, Sentrupertu in na Mirnt .

F . M .

Pionirsko šahovsko tekmovanje V nedeljo je bilo v prostorih

novomeške gimnazije pionirsko Šahovsko prvenstvo občine. Ude­ležilo se ga je 10 ekip: 7 ekip starejših pionirjev, 1 ekipa pio­nirk in 2 ekipi mlajših pionirjev, kar priča, da je šah med pionir­j i zelo pril jubljen. Pogrešali smo več ženskih pionirskih ekip in ekip mlajših pionarjev. Prav bi bilo. da bi prlhod.miič tudi manj­še šole poslale svoje šahiste na tekmovanje; tokrat so tekmovali le pionirji z večjih šol.

Mlajši pionir j i l z Novega me­sta so premagali ScniheT z 8:0, ocena pa nI realna, ker so za Novo mesto nastopili di jaki gim­nazije, k i so leto ali dve starej­ši od Smihelčanov.

P r i starejših pionirj ih Je zma­gala prva ekipa gimnazije pred drugo ekipo In tretjeplasirano ekipo iz Prečne. Nepričakovano

visoko se Je uvrsti la ženska ekipa lz Stopič. k i ie zasedla četrto mesto. Ke r je bila to edina žen­ska ekLpa, je Igrala z moškimi ekipami.

Rezultati ; 1. Novo mesto I. 23 in pol točk, 2. Novo mesto n . 21 točk. 3. Prečna 14 in pol točk, 4. Stopiče 14 točk.

Po končanem tekmovanju je predsednica občinskega sveta za šolstvo prof. Kasesnilkova pozdra­v i la pionirie in j im po razglasit­v i rezultatov podelila nagrade. Nagrade so prejeli: ekipa Novo mesto L, Stopiče (ženska ekipa) in ekipa mlajših pionirjev te No­vega mesta.

Zmagovalci ekip ao ae tako p la­s ira l i v okrajno pionirsko šahov­sko tekmovanje, kjer j im ?,elitna nadaljnjih uspehov.

r Stran • » D O L E N J S K I L I S T * Stev. 16 (423)

Z avtobusom po Krški dolini Pre t ek l o jesen .sem &e siečai mu je na pot deset jur jev s bi lo lepo, če h i se b iL i b ran i l i , Nagovor jeni šef v sprednjem

v naši l j u b i do len jsk i metropo- p r i j a zn im zagotovi lom, da mu pa smo p i l i , da ga ne žalimo de lu avtobusa odgovar ja: Id pr i jate l ja , k i je doma z Go - bo to gotovo premalo in da s i in da mu ne pokvar imo prvega »Prihodnji teden ne bom renjskega i n pra,v malo pozna bo m o r a l za povratek domov zornega dneva dopusta. K o sem utegni l . Tud,i jaz g r em na dio-naše dolenjske kra je . Cesto sem še izposodit i p r i so rodn ik ih , doma ženi pr ipovedova l , kako pust. za dvanajst dni«. OKU to očital, pa n i mnogo P » - kako r p red t r emi l e t i a l i pa j i je b i lo , se je dušila od smeha magalo. zato sem se k a r zadu- ga bodo p r i p e l j a l i domov kot i n nekaj časa potem, k o m i je did, da je b i l to pot vesel i n pred pe t im i l e t i . »Veste«, je p r i p r a v l j a l a kovček za službe-k a r p r ehva l i t i n,i mogel , kako dodal , »jaz g rem samo vsak i no pot v Avs t r i j o , m i .1e po la -zabavna da so potovanja po dve a l i t r i leta domov, preveč ga la na srce : »Košulja imaš

»Kam pa. najbrž v k a k o leto­višče?«

»Pravzaprav ne girem rad, čeprav ne grem na svoJe s tro­ške, ampak po državni l i n i j i ,

Do len jskem. Sp r va sem mis l i l , me stane«. Zaupa l n a m je vse dosta, a l i 8ača imaš malo , pa vse na državne stroške. Ravno da je to i r o n i j a i n sem se d r - p o d o b n o s t i , t ud i kako m u je nek t i peru žaj precej napeto, on p a m i je žena p r i p r a v l j a l a prt l jago. K o h i t e l zagotavl jat i , d a tako ve- m u je deva la per i l o v kovček, ae l ih voženj še n i doživel, k a - m u je po jasnjevala : »Košulja k o r so vožnje z avtobusom po imaš dosta, a l i gača imaš m a -Krški do l in i . lo, pa nek te peru«.

»Niti od daleč s i n i s e m p r ed - L a h k o s i misliš, kakšen smeh • tav i j a l , da so Do len jc i tako je sp reml j a l to podrobno poro-aabavni i n kratkočasni ljudje!« čilo. V m e s n i h vprašani, vese-

»Ze vem, da boš spet zabav- l i h i n dov t ipn ih , je bi lo na Jtfal. . . « pretek, on pa je na vsa odgo- teden s i bom vze l nekaj dna

»Ne bom, to pot res ne! P r i var ja l z neizčrpno d o b r 0 vol jo, dopusta i n p r idem k vam , da

včeraj sem spet dob i l poziv, naj nastopim. Pa s em sj m i ­s l i l , no, pa girem, ko je vse za ­stonj, stanovanje, h rana , po­strežba . . . «

T a pogovor je teke l p rek vseh glav in se men i n i zdel p rav nič smešen. Zato sem se

»O. dober dan, šef! R a v n o čudil, d a je najmanj po lov ica potnikov p l an i l a v suneh i n s i pomežikovala.

šef je to v i d e l i n slišal, pa

To Je b i l a p r va vožnja. K o sem se voz i l drugič, n i b i l o nič manj veselo. K o m a j smo dobro sedel i , kliče nekdo i z ozadja potmika, k i je sedel spreda j :

prav , da vas v i d i m . P r i h o d n j i

zadnj ; vožnji od Zagreba v No - N a dveh postajah je da ja l za m i boste pokaza l i mesta, k jer j e m i rno in resno dal je raz-vo mesto sem mora l s icer pre­cej časa stat i , toda če b i mora l stati vso pot, b i m l ne b i lo nič, aaj mi je vožnja m e d smehom i n veseljem m i n i l a k a k o r bi trenil«

»No, kaj pa je b i lo takega, sem res radoveden?«

»Veš, komaj se je avtobus p r e m a k n i l , nas je začel k r a t ­kočasiti nekj sprevodn ik za­grebške električne železnice. Se l je na dopust nekam v oko­l ico Šentjerneja. Žarel je od sreče, govor i l je neko zmes šentjernejske i n zagrebške k a j -kavščine, saj službuje že 25 let v Zagrebu, pa je zmešal oba j e z ika . Podrobno nam je opiso-

v ino ; kdo r n i hote l iz voza, m u bi iz K r k e i zv leke l kako ščuko je sam pr inese l pijače. Ne b i al- soma«

V Bruslju bo živahno Največja letošnja svetovna otvor i tv i jo svetovne razstave:

zanimivost ne bodo več sate l i t i -?lN|ihče n ima prav ice , da b i ssi i n podobni posegi v vesolje, ko va l prekomerne dobičke z v i -ampak Svetovna razstava v Bruslju, g l avnem mestu Belgji-je. Pametno opozor i lo je dal meščanom župan Brus l j a pred

»SUHI« TOREK

sokLml in nedostopnimi cenami tako glede hrano kot d rug ih uslug, ka j t i seme, k i se sedaj seje, bo dalo svojo žetev v bo­dočnosti. To ve l iko mednarodno srečanje naj doprinese ekonom­skemu napredku i n ug ledu de-

V Skop l ju imajo vsako leto v j e i e < t

marcu nenavaden običaj — Največja težava, k i se je po-va l , kako ga je žena odprav i la tržni dan za ženitev in moži- s t a v i l a p r e d genera ln i k om i sa -

predal , da ne gre rad , ko p a to l iko s i l i j o i n ko je vse z a ­stonj , n ima smis la , da b i se ob i ra l , ko je vse p r ip rav l j eno i n zagotovljeno. Sobesednik m u je vneto p r i t r j e va l .

Vprašal sem bližnje, kakšen šeif je mož, k i gre na dopust. R e k l i so m i :

»Ah, šef m u prav i jo k a r t a ­ko, k e r on vsakemu p rav i šef. Smejemo pa se zato, ker ne gre na letovišče, ampak ga bo­do za dvanajst dn i p r i p r l i z a ­rad i hazardne igre. R e s ima že vse zagotovl jeno i n tud i poz iv je že dobi l , naj nastopi.«

(Konec prihodnjič)

Brigadna razglednica

Brigadirji Koprsku-primorske brigade heroja Pinka To-mažiča, ki delajo obvozno cesto Pri Sentlovrencu, stanu­jejo pa v zadružnem domu v Veliki Loki, so nadvse za­dovoljni tudi s prehrano. Sicer pa, kako ne bi bili? Le poglejte si njihov »glavni kuharski štab« — kdo mu ne bi zaupal lačnih želodcev prizadevnih mladincev in

mladink? (Foto: Rastko Bradaškja)

na pot. P r a v i ; je, kako je do bra , da ga je pust i la samega

lev, imenovan »suhi torek«. T a r i a t sve tovne razstave, je b i l o torek pridejo v mesto vaški park i ran je voz i l , vendar »o

na dopust. R e k l a je. da se j i fantje i n dekleta, posebno praž- s r e č n o res i l i tud i t Q vprašanje. ae l jub i vse dn i pot ikat i «e po z idan icah in h r a m i h in da bo on sam to bolje op rav i l . Da la

Cerkev so preselili L jub l j ana se spreminja ln ši­

r i . Večkrat je treba porušiti in ods t ran i t i tud i stara poslopja-k i so napot i sodobnemu raz­vo ju in prometu. To se Je zgo-

Z obiska pri brigadirjih nje oblečeni in z namenom, da P r i p r a v i l i so deset prostorov sklenejo medsebojno poznan- z a park i ran j e na s k u p n i pov r -stvo, k i oba mlada človeka n a - š i n i no ha . P a r k i r n i prostor bo vadno pr ipel je v matični urad, l ahko spre je l 36 tisoč avtomo-Na tem nenavadnem sejmu bi lov, 2 tisoč avtobusov, 1400 mlad ih ženinov in nevest so motorjev in 5 tisoč koles. včasih vprašali, ko l i ko bo fant plačal staršem' za roko n j iho - Taborišče K O Č ve hčere. Sedaj je teh vprašanj K m e t Bo r i s Zad r evsk i iz oko­

ri rano?« — »Dovolj je imamo, zelo dobra je i n izdatna.«

Vprašanja i n odgovori se v r ­stijo d rug za d rug im , dok ler se

nekaj novega življenja. To l i ko čeprav ga tud i tu ne manjka.« n isva odprav i l i p ro t i domu. »Jaz in moja sestrična bova

P o p r v e m ap r i l u so tudi v la . »Tudi p r i nas v L i k i imamo nasel je p r i Do l en j i vas i nad gozdove, samo bolj zaraščene. M i r n o pečjo prišli b r i gad i r j i . M e n i je tukaj zelo všeč. K a m e -Tako je tud i v ta k r a j prišlo nja imamo p r i nas precej več,

l jud i . . . pesem se raz lega od j u t r a do večera. S pesmijo od ­hajajo na delo, s pesmi jo se h v a l i m l a d Ličan.

vse manj , ka j t i nov čas je od - i i c e p r i l e p a je nedavno p r i ko nesel tudi zaostale običaje. Se panju zemlje odva l i l večji k a ­

di lo tudi s cerkv i jo sv. C i r i l a nedavno s 0 se poznanstva na m e n i i n k a r p r e t r n i l ; pod k a m ­i n Metcda . K e r pa je to 400 let »suhi torek« sklepala s po- n o m ^ opaz i l ve l ik k l opek go-stara baročna umetn ina , so jo močjo razn ih posrednikov, s tar- ŽOV, k i so tu o t rp l i preživeli prev idno k o 3 za kosom razsta- šev a l i pr i jatel jev, danes pa to z i m o . Zad r e v sk i j i h je začel po- . i _ 1 ^, , ° e l '^ iJ 1 ^Z^7_J^ 3_. v i l i , prenes l i i n spet postav i l i dekleta in fantje opravi jo ka r b i j a t i z motiiko, potem p a se je

vračajo. Nedel jsko popoldne Je kot

nalašč za ob isk. K o s va s kolegico prišli v t a ­

bor, so se mlad inc i r avno v r n i -

»Pridite še k nam, na kakšno ostala ka r v Sloveniji.« se po- zabavo. R a d i b i se naučili s lo­

venski,« so k l i c a l i za nama. Z obl jubo, da se bomo k m a ­

l u spet v i d e l i smo se pos lov i l i »Kaj pa starši, so vas pus t i l i

v brigado?« »O, seveda! Starši so ponosni že kot dobr i p r i j a te l j i , čeprav

na nas, d a lahko tud i m i po-ma- pred nekaj u ram i še n ismo ve-gamo p r i g rad i t v i avto ceste.«

»Kako Pa ste zadovol jni s de l i d rug za drugega.

Sava

na drugem koncu L jubl jane. splašil i n pobegni l . K o se je malo p o m i r i l , je pok l i c a l nekarj kmetov i n past i r jev pa s0 začeli z m o t i k a m i i n pa l i cami pobi jat i kače. T o k l i so j i h nekaj u r , do­k l e r niso b i le vse strupenjače mrtve . Našteli so 80 gožev in nekaj d rug ih kač.

V kapitalističnem raju Poročajo, da so cene v Z D A

spet porasle in dosegle r ekor ­dno višino v zgodovin i te de­žele. Pravaijo, da povprečni d r -

v e l i ka gneča. Seveda po napor­nem de lu se k a r pr i leze h ladna prha .

»Dober dan , dober dan!« s l i ­šim od vseh s t ran i . »Te bole noge tovariš?« sem vprašala

Užaljeni esesovci

žavljami ne morejo ra zumet i d « O M * neprestano^ taste jo,^ v b r t . g a d ' ; ~ ^ k o r i ' o e V Jugoste

vije,,« pove tovariš i z štaba. »Želel b i , da b i se bolj sezna­n i l i z vašimi m lad inc i , z last i na k u l t u r n e m področju,« h i t r o p r i da tovariš k u l t u r n i k .

»Kako v a m je všeč v S l o ven i ­j i?«

»Prvd vt is je zelo dober. T u je res lepo. le dež nas malo mot i . S i ce r pa, vprašajte nas čez teden d n i . T a k r a t bomo ve ­de l i več povedati.«

Tabor še n i popolnoma do­grajen i n z de l i *e nadal jujejo. E l e k t r i k o že imajo , sedaj n a ­peljujejo še vodovod l z K a r t e -l jevega.

»Al i je ta gozd p r i va tna last­nina,« se zan ima tovariš N i k o -

Skup ina nekdanj ih (pravza- govor i , objemanje, cvetje, se-prav še tudj sedanjih) esesov- veda tud i bogata pojedina i n cev je zapros i la bonnsk; p a r l a - ples. K o je veselje doseglo v i -

mdadinca k i je sedel na štoru m e n t , d a j i m »zaščiti dosto jan- šek, je pa v l oka l vd r l a be lg i j -i n s i og ledoval bose noge. »Da, *tvo svobodnih državljanov« i n ska po l i c i ja in razpodi la esesov-malo me pečejo,« m i je o d v r - <** v l o ž i - P™test P r i be lg i j sk i ce, domače i n tuje. Nemce so „,11, v l ad i . Zakaj?

K m a l u ®o na ju obstopiH m l a - V nekem be lg i jskem mestu d inc i i n r a z v i l se je živahen b l i zu -meje so se zbra l i bivši pogovor. »Odkod ste prišli?« — be lg i j sk i esesovci na neko svojo »Mi smo iz L i k e , so pa tud i od proslavo. Iz Nemčije so tud i drugod. pr i spe l i »stari tovariši«. B i H so

»Skupno je v tem taboru pet

stlačili v kamion in j i h poslal i čez mejo. Sedaj pa strašansko zameri jo Be l g i j i njeno »netole­rantnost*. So pač pozabi l i svoje nekdanje zločine v tej deželi.

v

Žrtve kač V Ind i j i vsako leto urnra

20.000 l jud i od p ika s t rupen ih kač. M e d n j i m i je posebno ne ­varna kobra a l i naočarka. Ne ­davno je v K a l k u t i na igrišču za polo kobra napadla nekega po­ni ja . Čeprav je konj v smr tnem strahu zd i r ja l , ga je kob ra vendar u je la i n ugr i zn i l a . K a j t i kadar se kobra razbesni , l ahko doseže hitrost 50 k m na uro.

Strahoten je pr i zor , kadar gre kobra na svojo žrtev. Vzpne se meter in pol v isoko, napihne vrat , nato pa pohlepno plane in grize svojo žrtev, da j i v rano spusti čim več s t rupa.

Kobre so nočne kače. Hran i j o se z mišmi, podganami, žabami in d rug im i manjšimi živalmi, zato se rade zadržujejo v bližini na­seli j l n stanovanj. N j e n na jhu j ­ši sovražnik j e ma l i mungo, o katerem je pisalel j K i p p l i n g na­pisal svojo s lavno zgodbo 0 R ik i - T i k i - Tav i i j u i n njegovem boju s kobro. N jen s trup učin­kuje zelo h i t ro na živčni s is tem i n človek lahko umre v nekaj minutah , če ne dobi takoj in­j ekc i jo pro t i s l rupa .

11 ton ministrov »Naša dežela ima poseben

apetit za ministre«, j e nedavno reke l pariški kabare tn i pevec Gre l l o . »Izračunal sem, da smo od začetka Četrte repub l ike po­trošili v F ranc i j i m in i s t rov v skupni teži 11 ton«. Zadn j i , d u ­hov i t i dovt ip na zopetno spre ­membo francoske v lade.

Vesela vest Švicarski l ist »Le Journal« je

zadnjič pr inese l tole poročilo: »Motoriziran mrtvaški voz jo z d r k n i l s ceste in se p r e v r n i l . Šofer in mrlič sta nepoško^i-vana«.

Pereira je le umrl V našem l i s tu smo že p isa l i

o J a v i e r u Pe re i ru , najstarejšem človeku na svetu. Ta starec v pravem pomenu besede je ne­davno u m r l v svojem 169 letu. K o so ga pred nekaj l e t i o d k r i ­ti v K o l u m b i j i (Južna Amer ika ) so ga odpe l ja l i v New Y o r k . V roke so ga vze l i učenjaki i n ugotov i l i , da je b i l P e r e i r a ro ­jen v j u n i j u leta 1798. B i l je to­rej 20 let mlajši od Napoleona. P r i pada l je i zumr l emu ind i j an ­skemu p lemenu Indiosa v Se­ve rn i K o l u m b i j i . K o so A m e r i ­čani šli z le ta lom ponj v K o ­lumbi jo , so m i s l i l i , da bodo n a ­šli čvrstega korenjaka, toda za ­gledal i so skromnega starčka. B i l je v isek 131 cm in težak le 32 kg.

• OGLAŠUJTE • V D O L E N J S K E M

• LISTU!

V L A D O L A M I T : » R I M S K O O K N O« (1957)

skladiščih pa se k v a r i na m i l i ­jarde do lar jev žrivil. ;uucMx«xKxxweoocooon"oocoooooooooo»ociCT

RAZP IS za pr ipravl ja lni tečaj za dopisno ekonomiko srednjo

šolo Slovenije

Februarja 0 0 P'"1-6ei nov prv i letnik Dopisne ekonomske srednje Sole Bloveniiic za bivše borce in aktiviste NOV ter za otroke padlih borcev in *!k-tevlRitov.

Dosedanje skušnje so po­kazale, da ima vel iko kan­didatov nezadostno osnov­no izobrazbo. Nekateri ima­jo sicer form« 1 ne pogoje za vpis, nimajo pa potrebnega znanja. Zaito organizira šo­la

drugi pripravl jalni tečaj Iz slovenščine, matematike, zemljepisa ln kemije, po končanem tečaju bo za vse kandidate Izpit iz vseh Šti­rih predmetov.

V»l interesenti, kri želijo vstopiti v prihodnjem Šol­skem letu v KS S , na1 se pri javi jo do 15. maja t. 1. Prijave bodo sprejemali sa­mo Okrajni odbori Zveze borcev do iS. maja 1858.

Obrazce za p r i l i v e lahko dobite na okracinlh in ob­činskih odborih ZB od 25. a p r l l a dalj«.

10CXXX)OllUOCKXXXX>OOCXX10UXXXXnX]UUXX»«

Sovjetska krolilka zveri M. Nazarova je edina ženska na

Posledice tujih gospodarjev V ind i j sk i državi M a d i a P r a -

dež so se pojavi le črne koze. Bo lezen je pobra la v dveh me­secih 500 otrok. Razširja se svetu, k| si drzne Imeti opravka tudii v neka te r ih d rug ih pokraj ' .- a sibirskimi tigri, znanimi po nath. To so predvsem k r a j i , k i so »voji krvoločnosti. Nedavno je zaradi dolgoletnega br i tanskega v Parizu nastopila kar • dese-kolonia lnega izkoriščanja zelo timl takšnimi »mucami« in žela zaostal i . velik uspeh

»Pomisli,« priteče žena k možu, »hčerka je uši z na.?tm šo jer jem!«

»O z l od j a — to je bil vendar moj no jbo l jS i šofer!« zakolne oče.

m

»Koliko mleka ti krava daje dnevno?*

»Pet do šest litrov,« »Koliko ga pa prodaš?« »Ja tako — sedem 'o deset

litrov.« *

»Ti, kaj pa je to: fenomen?* »No, poslušaj: krokodil ni

fenomen, novomeški trg tudi ni fenomen. Ampak če bi se krokodil sprehajal po novo­meškem trgu, bi bil to feno­men.*

m

»Kaj naj storim, tovariš doktor: moja žena je strašno živčna?«

»Pojdite v toplice.« >Z ženo?* »Ne, ne — sam.«

»Poglejte te Živali,« razlaga učiteljico v živalskem vrtu, »Od tistele je dobra pečenka, tale ptič je jerebica, ki nem daje izvrstno pašteto, onole je krokodil, od katerega d o b i v a ­mo torbice in čevlje . •

»Prosim, tovarišica, iz kate­re živali pa se dela potica?*

— No, Majda boš zdajle za­pela al| pustimo goste, da ae ie nekaj časa zabavajo?

7.1. »Kako sta živela v džungli s svojo mater­j o? « sem ga vprašal v svojih sanjah. »Najino življenje je bilo igra in trud,« mi je odgovoril. »Toda trud je bil igra in igra je bila trud. Ko se je l i s t je na drevju začelo sušiti in se leske­tati v neštetih b a r v a h , sonce pa vabiti na jug. sitH) s/' p o s l o v i l i od gora ob vznožju Himalaje t r se po brezkončnih gozdnih poteh, sledeč toku i vet« reka napotili p r o t i jugu. Tu in tam smo Mlletoll na človeška bivališča. Kako ničvredni M l jud j e ! K a m o r k o l i pridejo, sekajo drevesa in t reb i jo irnzdove

74. Na tem potovanju sem videl čudne stva­ri. Pozimi smo prišli v džunglo ob morski obali. Tam sem videl krokodile, ki so se gomili na peščenem obrežju Gangesovega ustja. Odpirali so žrela ln vanje so j im vzletavali majhni ptiči, jim čistili zobe in spet odletavali iz žrel: kl ju-vali so j im % zob mrčes, ki zastruplja njihove čeljusti. K nam, slonom, žal ne priletavajo no­beni ptiči, da bi nam čistili zob*. In tudi tam. celo v voxli. Je bilo čutiti duh po Živalih, ki so branijo z drugimi živalmi.

7.r», Na naši poti so stopali slarl samci spre­daj, za njimi so šli mladi« i. potem najmanjši s svojimi materami, kot zaštitnica pa vse mlade samice ln vsi mladi samci. Ponoči, ko smo legli spat, ae Je čreda razvrstila tako, da ao stari i loni s svojimi okli naredili okrog nas prvi, zunanji obroč, v drugi, manjši obroč so se strnili mladi samci, v tretji obroč mlade samice in na sredi, v tem trojnem obroču, smo spali ml mali, v varstvu slonov ln zvezd.

7f>. Ko sem tako spal v džungli, sem videl o a nebu duhove slonov, ki so stresali svoje le­sketajoče se okle. tulili od srda in se bojevali • mesecem. TI nebesni sloni so naši predniki, ki čujejo nad nami. Ne smeš pozabiti, da so bili V začetku sloni tisti, ki so vladali vsem drugim živalim, in Šele za njimi so bili ustvarjeni l ju­dje In opice, tigri In kače.« »Kdo Je naredil no­soroga?« sem vprašal. »Nosorog« mi je odvrnil Kar i , »Je spačen slon«.