Dolnost lojalnega sodelovanja (nacionalnih sodi) kot splono naelo prava EUMatej AccettoPravna fakulteta v Ljubljani, 5. 6. 2009

Sodni nadzor v pravnem redu EU

Nadzor nad ukrepi drav lanicNadzor nad ukrepi institucij UnijeNeposredni postopek pred SES226. len (Komisija)227. len (druga D)228. len (neizvritev)230. len (neposredna toba upravienih vlagateljev)232. len (opustitev)Postopek, ki vkljuuje dravna sodia in SES234.(a) len234.(b) len

Odlike postopka po 226. lenuKomisija ima mo, da sproi postopek zoper dravo lanico.Pristojnost Sodia ES je obvezna in izkljuna.

Slabosti postopka po 226. lenuObveenost o kritvah.Majhnost Komisije preganja zgolj najveje kritve.Vpliv politike na odloitve o sproitvi postopka.Ogroena pravna varnost za posameznika uinek sodb za vnaprej, ne za nazaj.Izvrljivost sodb Sodia mo prisile.

Odpravljanje slabosti 226. lenaSlabosti 226. lenaObveenost o kritvah.Majhnost Komisije preganja zgolj najveje kritve.Vpliv politike na odloitve o sproitvi postopka.Ogroena pravinost za posameznika uinek sodb za vnaprej, ne za nazaj.Izvrljivost sodb Sodia.Odlike 234. lena:Nadzor posameznikov.Dravna sodia in dravni pravniki.Ni politinih pomislekov zasebnih strank.Posameznikove pravice so zaitene, sodno varstvo njegovih pravic.Avtoriteta domaih sodi.

Slabosti 234. lenaSlabosti 234. lenaVpraanje, ali ima posameznik dostop do sodnega varstva stroki, usposobljenost odvetnikov, vpraanje procesne legitimacije.Dravna sodia morajo biti pripravljena sodelovati.Odlike 226. lena:Komisija ima mo, da sproi postopek zoper dravo lanico.

Pristojnost Sodia ES je obvezna in izkljuna.

Sodni nadzor v pravnem redu EU: sodelovanje SES in dravnih sodi234. lenSodie je pristojno za predhodno odloanje o vpraanjih glede:a) razlage te pogodbe;b) veljavnosti in razlage aktov institucij Skupnosti in ECB;c) razlage statutov organov, ustanovljenih z aktom Sveta, kolikor je v teh statutih to predvideno.Kadar se takno vpraanje postavi kateremukoli sodiu drave lanice in e to sodie meni, da je treba glede vpraanja sprejeti odloitev, ki mu bo omogoila izrei sodbo, lahko to vpraanje predloi v odloanje Sodiu.Kadar je takno vpraanje postavljeno v postopku, ki tee pred sodiem drave lanice, zoper odloitev katerega po nacionalnem pravu ni pravnega sredstva, je to sodie dolno predloiti zadevo Sodiu.

Sporne znailnosti postopka 234. lenaSES uradno posvetovalno telo, ne pritobeno sodie; a v resnici pogosto odloi v zadevi.Kdo lahko naslovi vpraanja v predhodno odloanje? Nacionalna sodia (courts or tribunals), kar Sodie tolmai zelo iroko e le gre za organ, ki s prisilno mojo presoja pravna vpraanja in razsoja v sporih.Obseg pristojnosti: formalno po besedilu lena razlaga PES in razlaga ter veljavnost aktov institucij, dejansko veliko ire.Kdaj dravno sodie mora nasloviti vpraanje na Sodie ES? Po besedilu lena, kadar se vpraanje postavi pred sodiem zadnje stopnje, v praksi dosti bolj zapleteno

Od teorije k praksi teavna vpraanja sodne stvarnosti v D (1)Ali je odgovor na vpraanje prava Skupnosti potreben za oblikovanje sodbe?Odloba US RS U-I-386/06-32:1. [] Pobudnik [ z]atrjuje tudi neskladje s 16. lenom Direktive Sveta 92/43/EGS []17. Ker je Ustavno sodie ugotovilo neskladje ZON z MKDIOZ in Ustavo ter zato razveljavilo Uredbo/05 ter Pravilnik, drugih oitkov pobudnika ni presojalo

Od teorije k praksi teavna vpraanja sodne stvarnosti v D (2a)Kdaj je odgovor na vpraanje prava Skupnosti nedvoumen (doctrina acte clair)?283/81 CILFIT:16. Nazadnje, pravilna uporaba prava Skupnosti je lahko tako oitna, da ne dopua nobenega prostora za kakren koli upravien dvom o nainu reevanja postavljenega vpraanja. Preden sklepamo, da gre za tak primer, mora biti nacionalno sodie prepriano, da je zadeva enako oitna tudi za sodia drugih drav lanic in za Sodie. Samo e so izpolnjeni vsi ti pogoji, lahko nacionalno sodie opusti predloitev tega vpraanja Sodiu in ga rei v okviru lastne odgovornosti.

Od teorije k praksi teavna vpraanja sodne stvarnosti v D (2b)Kdaj je odgovor na vpraanje prava Skupnosti nedvoumen (doctrina acte clair)?Sodba VS RS I Up 365/2007:[] V zvezi s prostim pretokom kapitala se je zato razvila razmeroma obsena sodna praksa Sodia Evropskih skupnosti (SES). Ker so bile po presoji Vrhovnega sodia dolobe PES glede prostega pretoka kapitala e dovolj razjasnjene z dosedanjo sodno prakso SES, Vrhovno sodie RS te zadeve SES ni predloilo v predhodno odloitev. []

Od teorije k praksi teavna vpraanja sodne stvarnosti v D (3)Kdo lahko ugotovi neveljavnost zakonodajnega akta Skupnosti?314/85 Foto-Frost:17. Ker len 173 daje Sodiu izkljuno pristojnost za razveljavitev akta institucije Skupnosti, se zaradi skladnosti sistema zahteva, da je tudi v primeru, e se akt Skupnosti izpodbija pred nacionalnim sodiem, za razveljavitev akta pristojno Sodie.

Pripad novih zadev (SES)

Grafikon1

19534195319534

1954101954195410

19559195519559

1956111956195611

1957191957195719

1958431958195843

1959471959195947

1960231960196023

1251961196126

5301962196235

69919631963105

6491964196455

7551965196562

2301966196631

23141967196737

9241968196833

17601969196977

32471970197079

37591971197196

40421972197282

6113119731973192

396319741974102

696219751975131

755219761976127

847419771977158

12314719781978270

10610719791979213

9918019801980279

10821419811981322

12921719821982346

9819919831983297

12918319841984312

13929419851985433

9123819861986329

14425119871987395

17919319881988372

13924419891989383

141221166384

186140143343

162251252440

204265174490

2031251310351

251109487415

256132287423

239169352445

264147704485

255214722543

224197793503

237187791504

216204507477

210277696561

249219585531

221179677474

Predhodno odloanje

Neposredne tobe

Pritobe

Posebni postopki

Skupno

Sheet1

19531954195519561957195819591960196119621963196419651966196719681969197019711972197319741975197619771978197919801981198219831984198519861987198819891990199119921993199419951996199719981999200020012002200320042005

Predhodno odloanje156672239173237406139697584123106991081299812913991144179139141186162204203251256239264255224237216210249221

Neposredne tobe4109111943472325309949553014246047594213163625274147107180214217199183294238251193244221140251265125109132169147214197187204277219179

Pritobe16142517134828357072797950695867

Posebni postopki63241077242317657

Skupno410911194347232635105556231373377799682192102131127158270213279322346297312433329395372383384343440490351415423445485543503504477561531474

Dolina postopkov (SES)

Trajanje postopka predhodnega odloanja - ilustracija

Pogostost predhodnih napotil na SES

Pogostost predhodnih napotil na SESZdrueno kraljestvo: tradicionalno ni poznalo sodne presoje veljavnosti zakonodaje, nato zelo suverena uporaba doktrine acte clair.Danska: tesna vezanost sodnikov na pravosodno ministrstvo, tesna vez prek Sodnega odbora, ki veinoma odsvetuje napotilo na SES, tudi doktrina acte clair.Zakaj razlike? Vezanost na ezmejno trgovanje ali obliko demokratine ureditve?

Dolnost lojalnega sodelovanjaPogodbeni temelj len 10(1) PES:

Drave lanice sprejemajo vse ustrezne ukrepe, splone ali posebne, da bi zagotovile izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz te pogodbe ali so posledica ukrepov institucij Skupnosti. Tako olajujejo izpolnjevanje nalog Skupnosti.

Razmah s sodno prakso Sodia ES

Dolnost lojalnega sodelovanjaPraktine posledice dolnosti lojalnega sodelovanja:10. len PES nacionalnim sodiem nalaga dolnost, a s tem tudi pravno mo.Naela uinkovitosti, uinkovitega sodnega varstva in nacionalne procesne avtonomije:e ni ustreznih postopkov po pravu Skupnosti, se uporabljajo nac. postopki v skladu z naelom enakovrednosti, e ne krijo naela uinkovitosti.

Dolnost lojalnega sodelovanjaVrsta konkretnih dolnosti za nac. sodia:dolnost neuporabe neskladnega nac. pravila, ki bi poseglo v uporabo prava Skupnosti (106/77 Simmenthal)dolnost uporabe ali celo iznajdbe pristojnosti za zagotovitev sodnega varstva (C-213/89 Factortame)dolnost uporabe prava EU ex offo (C-312/93 Peterbroek)dolnost prisoditve odkodnine za kritve D (C-6 in 9/90 Francovich)dolnost skladne razlage nac. prava s pravom EU (14/83 Von Colson in C-106/89 Marleasing)

Dolnost skladne razlage domaega pravaRazvoj:14/83 Von Colson: razlaga nacionalnega predpisa v skladu z (nejasno in pogojno) direktivoC-106/89 Marleasing: dolnost se razteza na vso nac. zakonodajo; treba jo je razlagati skladno, kolikor je to mogoe; horizontalen posreden uinek322/88 Grimaldi in C-165/91 Van Munster: zahteva se nanaa na vso zakonodajo ES (tudi priporoila)C-105/03 Pupino: raziritev dolnosti skladne razlage na 3. steber EU in okvirne sklepeC-212/04 Adeneler: razlaga v skladu z namenom direktive potrebna tudi pred potekom roka za prenos

Dolnost skladne razlage domaega pravaOmejitve:80/86 Kolpinghuis Nijmegen: dolnost skladne razlage ne sme kriti splonih pravnih nael (zlasti pravne varnosti in prepovedi retroaktivnosti)C-334/92 Wagner Miret: dolnost skladne razlage ne more zahtevati razlage contra legem14/86 Pretore di Salo: ne sme pripeljati do poslabanja kazenske odgovornosti posameznikaC-168/95 Arcaro: razlaga nepresene direktive ne sme poslabati kazenske ogovornosti posameznika oziroma mu nalagati dodatnih obveznosti

Dolnost skladne razlage domaega pravaOdloba US RS Up-2012/08-20:9. len 10 [PES] doloa splono obveznost drav, da spotujejo pravo Evropske skupnosti in zagotavljajo njegovo izvajanje v skladu z naelom lojalnosti Skupnosti [ Zaradi pravnega uinka direktive] morajo sodia od trenutka njene veljavnosti, ne glede na to, ali je rok za implementacijo e potekel ali ne, ko razlagajo nacionalno pravno normo, to razlagati, kolikor je to mogoe v skladu z namenom in besedilom direktive, zato da bi lahko direktiva dosegla eleni cilj. Nacionalne predpise je treba [] razlagati v skladu z namenom, ki ga doloa pravo Evropske skupnosti (t.i. naelo lojalne razlage). []

Sodno varstvo med dravnim sodiem in Sodiem ES

Dejanski primer:Crehan v. Inntrepreneur in drugi

Dramatis personae in ozadjePodjetje Inntrepreneur, ki je v zaetku 90ih imelo v lasti ve gostiln in pivnic ter jih oddajalo v najem.Podjetje Courage, ki je imelo leta 1990 19% trni dele pri prodaji piva in s podjetjem Inntrepreneur sklenilo dogovor, da bodo najemniki pivnic slednjega morali kupovati pivo zgolj od podjetja Courage po vnaprej dogovorjenih cenah.Zakonca Crehan, ki sta po loterijskem zadetku eninega brata leta 1991 s podjetjem Inntrepreneur sklenila 20-letno pogodbo za najem dveh pivnic, The Phoenix in The Cock Inn. Ker sta bila zakonca Crehan vezana na fiksne cene piva, nista mogla tekmovati s sosednjimi pivnicami, ki so lahko pivo kupovale po akcijsko znianih cenah, zato sta morala leta 1993 z veliko finanno izgubo opustiti vodenje obeh pivnic.

Prva faza - KomisijaOitna spornost vezanega najema pivnice z obvezo kupovanja piva z vidika 81. lena PES.Sodie ES je razsojalo o podobni ureditvi v Nemiji (C-234/89 Delimitis), kjer je izreklo, da je taken dogovor protikonkurenen, e (1) je novim ponudnikom oteen dostop na trg in e (2) konkretni dogovor pomembno prispeva k zaprtju trga.Komisija je odloala o podobnih dogovorih na anglekem trgu (Bass, Whitbread) in v odlobah, naslovljenih nanje, ugotovila, da je angleki trg oskrbe pivnic s pivom zaprt in da so dogovori v nasprotju s konkurennim pravom ES.Ko je Komisija presojala, ali bi enako storila tudi v primeru Inntrepreneurja ali pa bi prejel posamino izjemo, jo je ta obvestil o novi, ohlapneji razliici dogovorov, zato je ustavila prvotni postopek in podelila izjemo za novo shemo.

Druga faza Sodie ESLeta 1993 Courage toi Crehanova na plailo zaostalega dolga iz naslova najema pivnice. Crehanova v nasprotni tobi zahtevata odkodnino od podjetja Courage, saj naj bi kodo utrpela zaradi dogovora v nasprotju s konkurennim pravom Skupnosti.Po anglekem pravu stranka protipravnega sporazuma ne more zahtevati odkodnine od druge stranke takega sporazuma, postavi pa se vpraanje, ali je takna odkodninska toba mona po pravu Skupnosti predhodno napotilo na Sodie ES.C-453/99 Courage v. Crehan: Sodie izree, da v pravu Skupnosti naeloma ni ovir za to, da bi ibkeja stranka protipravnega sporazuma lahko zahtevala povrnitev kode, ki jo je utrpela zaradi tega sporazuma.

Tretja faza Domaa angleka sodia brez SES2003 - prvostopenjsko sodie (sodnik Park):Ker ni bilo odloitve Komisije v tej zadevi, domae sodie ni dolno slediti sklepanju Komisije in mora samo presoditi, ali je bil angleki trg oskrbe pivnic zaprt za konkurenco; sodie v nasprotju s Komisijo pravi, da ne.2004 pritobeno sodie:Prvostopenjski sodnik bi moral slediti izvedenski oceni Komisije na podlagi njenih veletnih izkuenj in je ne skuati nadomestiti s svojo.2006 Lordska zbornica:Ker ni nobenega trdnega pravila Skupnosti, da bi dravno sodie moralo slediti odloitvam Komisije v drugih zadevah, je prvostopenjski sodnik lahko sam presodil okoliine in bil povsem v mejah svoje pristojnosti (in dolnosti), ko je izoblikoval svojo sodbo o tem, ali je bil trg oskrbovanja pivnic zaprt za konkurenco.

Razprava: Bi morala Lordska zbornica vpraanje nasloviti na SES?Moni argumenti za:- sporno vpraanje dometa obveznosti spotovanja odloitev Komisije, 10. len PES;- naj potemtakem Sodie ES v lui ugotovitev domaega sodia o dejanskem stanju presodi o pravilnosti odloitve Komisije v zadevi Whitbread.

Moni argumenti proti:- e ni jasne dolnosti, da dravno sodie sledi odloitvam Komisije v drugih zadevah, potem je ocena Komisije le eno dokazno sredstvo ve;- napotilo nesmiselno, ker bi SES moralo razsojati bodisi o drugih zadevah bodisi o dejanskem stanju, kar sodi v domeno dravnih sodi.

***************