of 90 /90
GOSPODARSKO PRAVO 1. VIRI GOSPODARSKEGA PRAVA....................................................3 1.1 DIREKTIVE EU............................................................ 3 2. GOSPODARSKE DRUŽBE..........................................................5 2.1 VRSTE DRUŽB............................................................. 5 2.2 PRAVNA OSEBNOST DRUŽB................................................... 5 2.3 FIRMA................................................................... 5 2.3.1 NAČELA FIRMSKEGA PRAVA...............................................5 2.3.2 OBVEZNE SESTAVINE FIRME..............................................5 2.3.3 NEDOVOLJENE SESTAVINE FIRME..........................................6 2.3.4 NAMERAVANA FIRMA.....................................................6 2.4 SEDEŽ................................................................... 7 2.5 MIKRO, MAJHNE, SREDNJE IN VELIKE DRUŽBE.................................7 2.6 ZASTOPANJE DRUŽB........................................................ 7 2.7 POSLOVNA SKRIVNOST...................................................... 7 2.8 PREPOVED KONKURENCE..................................................... 8 2.9 STATUSNO PREOBLIKOVANJE DRUŽB...........................................8 2.10 SPREGLED PRAVNE OSEBNOSTI...............................................9 2.11 SODNI REGISTER......................................................... 10 2.11.1 VRSTE VPISOV V SODNI REGISTER.......................................10 2.11.2 NAČELA REGISTRSKEGA PRAVA...........................................11 2.12 POSLOVNI REGISTER SLOVENIJE............................................11 3. OSEBNE DRUŽBE..............................................................11 3.1 PROBLEMI PRI AKTIH OSEBNIH DRUŽB.......................................11 3.2 PRAVNA UREDITEV RAZMERIJ S TRETJIMI OSEBAMI............................13 3.3 SAMOSTOJNI PODJETNIK –s.p..............................................14 3.1 DRUŽBA Z NEOMEJENO ODGOVORNOSTJO -d.n.o................................15 3.2 KOMANDITNA DRUŽBA -k.d.................................................17 3.1 DVOJNA DRUŽBA.......................................................... 17 3.2 TIHA DRUŽBA -t.d....................................................... 18 4. KAPITALSKE DRUŽBE..........................................................19 4.1 DRUŽBA Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO –d.o.o..................................19 4.2 DELNIŠKA DRUŽBA........................................................ 23 4.3 EVROPSKA DELNIŠKA DRUŽBA –SE...........................................28 4.4 KOMANDITNA DELNIŠKA DRUŽBA –k.d.d......................................29 5. SPREMEMBA OSNOVNEGA KAPITALA...............................................29 5.1 POVEČANJE OSNOVNEGA KAPITALA...........................................29 5.2 ZMAJŠANJE OSNOVNEGA KAPITALA...........................................30 5.3 SPREMINJANJE OSNOVNEGA KAPITALA D.D....................................30 6. PRENEHANJE DRUŽBE..........................................................31 6.1 LIKVIDACIJA............................................................ 31 6.2 PRENEHANJE PO SKRAJŠANEM POSTOPKU......................................31 6.3 STEČAJ................................................................. 32 6.3.1 POTEK STEČAJNEGA POSTOPKA...........................................32 6.3.2 NAČELA STEČAJNEGA PRAVA.............................................32 6.4 PRISILNA PORAVNAVA..................................................... 32 7. POVEZANE DRUŽBE............................................................33 7.1 KONCERN IN KONCERNSKE DRUŽBE...........................................33 7.2 HOLDING................................................................ 33 7.3 GOSPODARSKO INTERESNO ZDRUŽENJE........................................34 8. DOKUMENTARNI AKREDITIV.....................................................34 1

UVOD V CIVILNO PRAVO · Web viewV svetovnem merilu obstaja organizacija za intelektualno lastnino (WIPO) – dolžnost države, da zagotovi varstvo intelektualne lastnine MODEL Model

  • Author
    others

  • View
    1

  • Download
    0

Embed Size (px)

Text of UVOD V CIVILNO PRAVO · Web viewV svetovnem merilu obstaja organizacija za intelektualno lastnino...

UVOD V CIVILNO PRAVO

GOSPODARSKO PRAVO

31.VIRI GOSPODARSKEGA PRAVA

31.1DIREKTIVE EU

52.GOSPODARSKE DRUŽBE

52.1VRSTE DRUŽB

52.2PRAVNA OSEBNOST DRUŽB

52.3FIRMA

52.3.1NAČELA FIRMSKEGA PRAVA

52.3.2OBVEZNE SESTAVINE FIRME

62.3.3NEDOVOLJENE SESTAVINE FIRME

62.3.4NAMERAVANA FIRMA

72.4SEDEŽ

72.5MIKRO, MAJHNE, SREDNJE IN VELIKE DRUŽBE

72.6ZASTOPANJE DRUŽB

72.7POSLOVNA SKRIVNOST

82.8PREPOVED KONKURENCE

82.9STATUSNO PREOBLIKOVANJE DRUŽB

92.10SPREGLED PRAVNE OSEBNOSTI

102.11SODNI REGISTER

102.11.1VRSTE VPISOV V SODNI REGISTER

112.11.2NAČELA REGISTRSKEGA PRAVA

112.12POSLOVNI REGISTER SLOVENIJE

113.OSEBNE DRUŽBE

113.1PROBLEMI PRI AKTIH OSEBNIH DRUŽB

133.2PRAVNA UREDITEV RAZMERIJ S TRETJIMI OSEBAMI

143.3SAMOSTOJNI PODJETNIK –s.p.

153.1DRUŽBA Z NEOMEJENO ODGOVORNOSTJO -d.n.o.

173.2KOMANDITNA DRUŽBA -k.d.

173.1DVOJNA DRUŽBA

183.2TIHA DRUŽBA -t.d

194.KAPITALSKE DRUŽBE

194.1DRUŽBA Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO –d.o.o.

234.2DELNIŠKA DRUŽBA

284.3EVROPSKA DELNIŠKA DRUŽBA –SE

294.4KOMANDITNA DELNIŠKA DRUŽBA –k.d.d.

295.SPREMEMBA OSNOVNEGA KAPITALA

295.1POVEČANJE OSNOVNEGA KAPITALA

305.2ZMAJŠANJE OSNOVNEGA KAPITALA

305.3SPREMINJANJE OSNOVNEGA KAPITALA D.D.

316.PRENEHANJE DRUŽBE

316.1LIKVIDACIJA

316.2PRENEHANJE PO SKRAJŠANEM POSTOPKU

326.3STEČAJ

326.3.1POTEK STEČAJNEGA POSTOPKA

326.3.2NAČELA STEČAJNEGA PRAVA

326.4PRISILNA PORAVNAVA

337.POVEZANE DRUŽBE

337.1KONCERN IN KONCERNSKE DRUŽBE

337.2HOLDING

347.3GOSPODARSKO INTERESNO ZDRUŽENJE

348.DOKUMENTARNI AKREDITIV

348.1AKREDITIVNA PRODAJA

369.BILANČNO PRAVO

3710.ARBITRAŽNO PRAVO

3710.1GOSPODARSKI SPORI

3710.2REŠEVANJE SPOROV NA ALTERNATIVNE NAČINE

3710.2.1ARBITRAŽA

3810.2.2MEDIACIJA

3810.2.3KOMBINIRANI POSTOPEK

3810.3ARBITRAŽNE KLAVZULE

3810.3.1TIPIZIRANA ARBITRAŽNA KLAVZULA SA GZS

3810.3.2TIPIZIRANA KLAVZULA O POSREDOVANJU

3810.3.3KOMBINIRANA POSREDOVALNO-ARBITRAŽNA KLAVZULA

3910.4ARBITRAŽA MEDNARODNE TRGOVINSKE ZBORNICE

3910.5ČASTNO SODIŠČE PRI GOSPODARSKI ZBORNICI SLOVENIJE

3910.5.1VSEBINA DOBREGA POSLOVNEGA OBIČAJA

3910.5.2UKREPI ČASTNEGA SODIŠČA

4011.PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE

4011.1AVTORSKE PRAVICE

4111.2MODEL

4211.3PATENT

4311.3.1PRISILNA LICENCA

4311.4ZNAMKA

4311.5GEOGRAFSKA OZNAČBA

4411.6IZUMI V DELOVNEM RAZMERJU

4411.7VARSTVO NOVIH SORT RASTLIN

4412.PRAVO KONKURENCE

4512.1LOJALNA KONKURENCA

4512.2NELOJALNA KONKURENCA

4612.2.1GENERALNA KLAVZULA

4812.2.2SODNO VARSTVO PRED DEJANJI NELOJALNE KONKURENCE

4912.3OMEJEVANJE KONKURENCE

4912.3.1KARTELNI SPORAZUMI

5012.3.2ZLORABA PREVLADUJOČEGA POLOŽAJA =MONOPOLIZIRANJE

5012.3.3KONCENTRACIJA PODJETIJ

5212.3.4DUMPINŠKI UVOZ

5212.3.5SUBVENCIONIRAN UVOZ

5312.3.6NEDOVOLJENA ŠPEKULACIJA

5312.3.7DRŽAVNE POMOČI

5413.POGODBENO PRAVO

5413.1POGODBA

5713.2SKLADIŠČNICA

5813.3LICENČNA POGODBA

5913.4OBLIKE ZAGOTAVLJANJA POGODBENE DISCIPLINE

6013.4.1POGODBENA KAZEN

6013.4.2ARA

6013.4.3ODSTOPNINA

6013.4.4POROŠTVO

6013.4.5VARŠČINA

6113.4.6PREDUJEM

6113.5POGODBE PRIZADEVANJA

6113.5.1POGODBA O POSREDOVANJU

6113.5.2AGENCIJSKA POGODBA

6213.5.3KOMISIJSKA POGODBA

6213.5.4ŠPEDICIJSKA POGODBA

6313.6KONCESIJA

6313.7POGODBA O KNOW – HOW

6313.8POGODBA O FRANSHIZINGU

6413.9LICENČNA POGODBA

6413.10MEDNARODNE TRGOVINSKE KLAVZULE

1. VIRI GOSPODARSKEGA PRAVA

Pravni viri gospodarskega prava so:

1. Direktive EU;

2. ZGD-1 –upošteva vse direktive

3. OZ

4. Zakon o prevozu na cestah

5. ZASP

ZGD-1

· prej je bil trgovinski zakonik Kraljevine Jugoslavije (predpis)

· imeli smo predpise, ki so veljali za banovine

· po II. svetovni vojni smo imeli državna podjetja do skupne lastnine

· leta 1993 je izšel prvič, zadnja izdaja je bila leta 2006

Najpomembnejše direktive EU o statusnem (korporacijskem) pravu, ki so bile podlaga pri pripravi ZGD. V vsej evropski skupnosti je pomembnih 13 direktiv:

1.1 DIREKTIVE EU

1. direktiva je PUBLICITETNA DIREKTIVA (SMERNICA)

Je najstarejša direktiva Evropske skupnosti s področja prava družb. Pripravljati so jo začeli že leta 1960, dokončno pa sprejeli 9. marca 1968. Z njenim sprejetjem se je začelo najpomembnejše obdobje v razvoju prava družb v okviru Evropske skupnosti in uresničevanja ideje o skupnem (zdaj notranjem) trgu in svobodnem podjetništvu.

Ta smernica ureja tri sklope vprašanj, ki se nanašajo na delniške družbe in nekatere družbe z omejeno odgovornostjo (srednje in velike) v državah članicah s poudarkom na varstvu tretjih oseb. Ta direktiva daje poudarek predvsem:

· razkritju informacij o zadevni kapitalski družbi,

· veljavnosti pravnih poslov, ki jih sklenejo zastopniki kapitalskih družb, torej d.d. in d.o.o., ( glede tega ta direktiva skoraj v celoti ukinja uporabo doktrine ultra vires

· in ničnosti vpisa kapitalskih družb.

Gre torej za poenotenje osnovnih standardov glede podatkov in drugih informacij, povezanih z: ustanovitvijo, organiziranostjo in poslovanjem d.o.o. in d.d., ki se morajo vpisati v sodni register pa za učinek vpisov v sodne in (ali) druge uradne registre ter za zagotovitev načela javnosti teh registrov.

2. direktiva ureja:

- opredelitev vsebine statuta oziroma drugega ustanovitvenega akta d.d. in zagotavljanju

informacij o ustanovitvi ter podatkih glede zadevne d.d.,

- določitve višine minimalnega kapitala d.d., za delniške družbe mora biti določen minimalni

osnovni kapital najmanj 25.000 evrov , ki ga mora imeti delniška družba ob ustanovitvi in ves

čas svojega poslovanja,

- instrumente za zagotovitev načela ohranitve kapitala d.d.,

- postopke varovanja delničarjev in upnikov pri spremljanju kapitala, tako pri povečanju kot

tudi pri zmanjšanju kapitala, zlasti pri izdajanju, spreminjanju ter umikanju delnic.

In izrecno tudi prepoveduje izdajo delnic sotto pari in zahteva vplačilo delnice pred njeno izdajo najmanj v višini ¼ njene nominalne vrednosti in, prepoveduje kakršnokoli vrnitev vložka delničarjem, razen v primerih zakonitih postopkov zmanjšanja osn. kapitala, itn.

4. direktiva je T.I. BILANČNA DIREKTIVA:

Ureja vprašanja v zvezi s sestavo, sprejetjem in publiciteto zaključnega računa (annual accounts) z vidika njegove vsebine ter letno poročilo, metode vrednotenja, revizijski pregled in objave teh dokumentov.

Četrta direktiva tvori skupaj s sedmo (direktiva o konsolidaciji bilanc) ter osmo direktivo temelj evropskega računovodskega kodeksa.

5. direktiva spada med t.i. STRUKTURNE DIREKTIVE

Ureja več modelov, ki jih delničarji lahko uporabijo pri oblikovnem sestavu organov delniške družbe in izbiri enotirnega ( z upravnim odborom) oziroma dvotirnega sistema ( z upravo in nadzornim svetom) in pri izbiri enega od več modelov sodelovanja zaposlencev pri upravljanju oziroma njihove vključenosti v upravljavski sestav delniških družb.

6. direktiva obravnava vprašanje DELITVE oziroma ODDELITVE DELNIŠKIH DRUŽB in ureja predvsem vsebinsko dopolnitev tretje direktive o združitvah. Pri tem nadrobno obravnava preoblikovanje gospodarskih družb, ki nastaja pri združitvah, s tem da so pravni postopki različni. Tudi pri delitvi delniške družbe, pri čemer le-ta preneha, pridobijo njeno premoženje in obveznosti bodisi na novoustanovljene delniške družbe bodisi obstoječe delniške družbe, kar je primerljivo z združitvami. Ob tem pa celovito ureja:

· delitev s prevzemom (division by acquisition),

· delitev z ustanovitvijo novih družb (division by the formation of new companies)

· in tudi ostale postopke, ki so obravnavani podobno kot delitve, npr. oddelitev.

Ciljnost te direktive je zagotoviti pravno varstvo upnikom gospodarske družbe, ki z delitvijo oziroma s cepitvijo preneha in katere premoženje se prenese na druge subjekte. Varstvo upnikov se pri tem zagotavlja s prevzemom odgovornosti po novonastalih subjektih, in subjektih, ki so prevzeli premoženje tiste družbe, ki se je delila.

7. direktiva ureja področje RAČUNOVODSTVA in določa primere, ko je treba za skupino povezanih gospodarskih družb izdelati in sprejeti tako imenovane konsolidirane (uskupinjene) bilance. Pri tem direktiva opredeljuje pojem povezanih družb oziroma skupino družb (Group of Companies). Pri tem ne gre za enako definiranje, kot je v določbah ZGD, saj gre za drug namen njihovega opredeljevanja. Namen opredeljevanja po tej direktivi je povezanost gospodarskih družb zaradi objektivnega ugotavljanja finančnega položaja družb, ki so medsebojno ekonomsko povezane, tako da lahko ena družba sprejema poslovne odločitve, pomembne za drugo družbo in realno izkazovanje rezultatov v zvezi s tem. Sedma direktiva pa se sklicuje tudi na tematiko, ki jo ureja 4. bilančna direktiva.

Omenjena direktiva daje poudarek:

Opredelitvi povezanih družb, ki pa ni enaka opredelitvam v ZGD, saj tudi namen

njihovega opredeljevanja ni enak.

Podlaga določitve v direktivi je povezanost gospodarskih družb zaradi objektivnega ugotavljanja finančnega položaja družb, ki so medsebojno ekonomsko povezane. Le-to pa se kaže v tem, da ena družba sprejema poslovne odločitve, pomembne za drugo družbo.

Predmet urejanja v direktivi so vprašanja strokovnih in drugih kvalifikacij, ki jih morajo imeti revizorji, pooblaščeni za pregled (audit) letnih računov gospodarskih družb. Pri tem je zahtevana visoka stopnja strokovnosti, najmanj univerzitetna izobrazba in ustrezne strokovne izkušnje. Države EU pa morajo zagotoviti poklicno integriteto in neodvisnost revizorjev. Revizorji so lahko fizične osebe ali pa člani v eni izmed pravnoorganizacijskih oblik gospodarskih družb, ki te posle opravljajo in so osebno odgovorni za svoje delo.

10. direktiva ureja REVIZIJE BILANC:

Ta smernica ne ureja vsebinskih vprašanj urejenih v četrti in sedmi direktivi. Predmet njenega urejanja je le vprašanje strokovnih in drugih kvalifikacij, ki jih morajo imeti revizorji, pooblaščeni za pregled (audit) letnih računov gospodarskih družb.

Pri tem se zahteva visoka stopnja strokovnosti, najmanj univerzitetna izobrazba ter ustrezne strokovne izkušnje, poleg tega pa morajo države zagotoviti poklicno integriteto in neodvisnost revizorjev.

11. direktivo so države članice EU harmonizirale PUBLICITETNE ZAHTEVE GLEDE PODRUŽNIC. Pripadniki članic EU lahko namreč udejanjajo pravico svobodnega podjetništva v katerikoli državi članici EU, bodisi z ustanovitvijo gospodarske družbe hčere ali pa tudi ustanovitvijo podružnice. Za družbe hčere se uporabljajo določbe prve direktive ter določbe četrte in sedme direktive. Ta direktiva pa poenotuje publicitetne zahteve tudi za podružnice. Zato nacionalne zakonodaje ne morejo določati za podružnice posebnih publicitetnih zahtev. Matične družbe pa morajo za svoje podružnice zagotavljati vse podatke, vključno z bilančnimi podatki, ki se zahtevajo za »lastne« gospodarske družbe hčere v državi, kjer ima sedež matična družba. Direktivo pa se po določbi 14. člena ne uporablja za podružnice bank in zavarovalnic, za katere je sprejet poseben predpis.

12. direktiva je DIREKTIVA O ENOOSEBNI KAPITALSKI DRUŽBI

S to direktivo se ureja se tudi možnost ustanovitve d.d. z zgolj enim ustanoviteljem, pri čemer se določajo vse potrebne formalnosti pri poslovanju takšnih enoosebnih družb, npr. natančno vpisovanje podatkov o edinem družbeniku (delničarju) v sodni register, pisno sklepanje pogodb med družbo in edinim družbenikom, delničarjem, kar je bilo najprej upoštevano pri pripravi novega ZGD (1993) in zatem noveliranega ZGD (2001) ter tudi pri ZGD-1.

Posebej naj opozorimo, da so pred sprejemom 12. direktive države članice EU to vprašanje zelo različno urejale. Večinoma pa niso pravno priznavale možnosti obstoja enoosebnih družb, ker se je trgovinska oziroma gospodarska družba tradicionalno štela kot družba najmanj dveh oseb!

13. direktiva je DIREKTIVA O PREVZEMIH

Ta direktiva daje poudarek:

Okvirni ureditvi prevzemov v EU in želi ustvariti transparentna temeljna »vseevropska« pravila oziroma načela za ponudbe za prevzem, ki naj upoštevajo interese vseh v teh procesih udeleženih subjektov. S trinajsto direktivo o prevzemih se v okviru EU ureja vprašanje transparentnega in poštenega upravljavskega prevzemanja javnih delniških družb.

Bistvena je zagotovitev varstva manjšinskih delničarjev in njihovo enakopravno obravnavanje po novem prevzemniku. Direktiva zato določa poseben institut obvezne ponudbe za odkup vse delnic. In sicer od vseh delničarjev pod enakimi pogoji. Obveza za odkup nastopi, ko prevzemnik prestopi določen prag. Direktiva prepušča določitev deleža glasovalnih pravic, ki zavezuje k izstavitvi ponudbe za odkup, in način njegovega izračuna ureditvi nacionalnega prava države sedeža ciljne družbe.

Direktiva o dopolnitvi statuta evropske delniške družbe glede delavske soudeležbe

To direktivo naj bi v državah članicah umestili v nacionalno pravo, v skladu z njenimi cilji. Tako je evropska delniška družba /SE/ glede večine vprašanj urejena z nadnacionalnim predpisom, vključevanje zaposlenih v upravljavsko strukturo, ki opredeljuje upravljavsko strukturo evropske delniške družbe, pa je dopolnilno urejeno z nacionalnim pravom držav članic, npr. v RS v ZGD-1 v členih 430-463, v zvezi z Uredbo 2157/2001 ES ter glede “soupravljanja” v lex specialis-u.

2. GOSPODARSKE DRUŽBE2.1 VRSTE DRUŽB

· ZASEBNA DRUŽBA: je družba civilnega prava, ki nastane z družbeno pogodbo;

· DRUŠTVO: ukvarja se z nepridobitno dejavnostjo, ni pravna oseba;

· GOSPODARSKA DRUŽBA: je pravna oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost (smisel te družbe je pridobivanje dobička). Gospodarske družbe se lahko ustanovijo kot:

1. osebne družbe: d.n.o., k.d., t.d.

2. kapitalske družbe: d.d., d.o.o., k.d.d., e.d.d.

3. podjetniki: s.p.

4. negospodarske družbe: GIZ, EGIZ

· ZADRUGA: tudi zadruge se ukvarjajo s pridobitno dejavnostjo.

2.2 PRAVNA OSEBNOST DRUŽB

Vse gospodarske družbe, razen t.d., so pravne osebe. Družbe pridobijo lastnost pravne osebe z vpisom v sodni register.

2.3 FIRMA

Firma je ime, s katerim družba posluje. V firmi mora biti oznaka, ki nakazuje dejavnost družbe. Firma ne sme vsebovati imen ali znakov tujih držav ali mednarodnih organizacij.

Firma se lahko prenaša samo skupaj s podjetjem.

2.3.1 NAČELA FIRMSKEGA PRAVA

1) načelo obveznosti

2) načelo vpisa v sodni register

3) načelo obvezne uporabe -družba mora pri poslovanju uporabljati firmo v obliki, v kakršni je vpisana v register

4) načelo proste izbire firme

5) načelo stvarnosti in resničnosti

6) načelo enotnosti

7) načelo trajnosti - firma se lahko prenaša samo skupaj s podjetjem.

8) načelo izključnosti -firma družbe se mora jasno razlikovati od firm vseh drugih družb.

2.3.2 OBVEZNE SESTAVINE FIRME

1. OZNAČBA DEJAVNOSTI DRUŽBE –npr: trgovsko podjetje. V firmi mora biti označba, ki napotuje na dejavnost družbe. Zakon s tem, ko predpisuje obvezno označbo v firmi, ki napotuje na dejavnost, uresničuje načelo stvarnosti firme. Dovoljeni pa so generični pojmi, ki na splošno opredeljujejo določeno dejavnost. Če družba opravlja več dejavnosti, mora firma vsebovati podatke o tem v obliki opisa dejavnosti ali v kombinaciji besed, ki na to kažejo.

2. OZNAČBA PRAVNE OBLIKE DRUŽBE- npr. d.d. Gre za eno izmed 6 oblik gospodarske družbe.

· firma d.n.o.: mora vsebovati priimek vsaj enega družbenika z navedbo, da je družbenikov več, ter oznako d.n.o..

· firma k.d.

· mora vsebovati priimek vsaj enega komplementarja ter oznako k.d..

· Priimkov komanditistov ne sme biti v firmi.

· firma t.d.: tiha družba posluje s firmo nosilca tihe družbe. Pri firmi nosilca tihe družbe se lahko uporablja dodatek, ki razkriva, da družba posluje s tihim družbenikom (s t.d.).

· firma d.o.o.: d.o.o. mora imeti v firmi dodatno sestavino, ki družbo podrobneje označujejo, ki pa ne smejo biti take, da spravljajo ali utegnejo spraviti v zmoto in oznako d.o.o.

· firma d.d.: d.d. mora imeti v firmi dodatno sestavino (glej d.o.o.) in oznako d.d.

· firma k.d.d.: firma k.d.d. mora imeti v firmi oznako k.d.d..

DODATNE SESTAVINE –gre za fantazijski dodatek, ki družbo podrobneje označuje. Niso obvezne.

2.3.3 NEDOVOLJENE SESTAVINE FIRME

Firma ne sme vsebovati besed ali znakov, ki:

· nasprotujejo zakonu ali morali,

· vsebujejo znane blagovne in storitvene znake drugega upravičenca,

· vsebujejo ali posnemajo uradne znake,

· imen ali znakov tujih držav ali mednarodnih organizacij.

2.3.4 NAMERAVANA FIRMA

Vsak lahko zahteva, da registrski organ vpiše firmo v register, ne da bi bila hkrati ustanovljena družba (nameravana firma).

Registrski organ po uradni dolžnosti nameravano firmo izbriše iz registra, če prijavitelj nameravane firme ne prijavi vpisa ustanovitve družbe s tako firmo v 1. letu od vpisa nameravane firme.

PRIMER 1

Tine Kovač in Marko Petrač sta ustanovila družbo z neomejeno odgovornostjo, katere temeljna dejavnost naj bi bila turizem. Ali lahko ustanovitelja firmo družbe oblikujeta takole: »Sončne planine, d.n.o.«?

ODGOVOR 1

Manjka osebna odgovornost; npr.: Kovač in Petrač, Sončne planine, d.n.o.

firma družbe mora vsebovati:

·  ime in priimek vsaj enega družbenika ter v tem primeru navedbo, da je družbenikov več (možne različne kombinacije: npr. »& Co.«, »in partnerji«, »in sinovi«, »in bratje«, »in drugi«, itd);

·  označbo, ki napotuje na dejavnost družbe, ter

·  označbo pravnoorganizacijske oblike (»d. n. o.«).

Pravilno bi se firma predmetne družbe glasila takole:

a. ) Popolna firma: »Tine Kovač in partnerji, turistična dejavnost, Sončne planine, d.n.o«

b. ) Skrajšana firma: »Tine Kovač in partnerji, Sončne planine, d.n.o«

PRIMER 2

Jure Markovič je edini ustanovitelj in poslovodja d.o.o. HCV, izdelava drobnih izdelkov iz kovine, d.o.o.. Jure, sicer dober poznavalec naše nove statusne zakonodaje (ZGD), ima namen ustanoviti dvojno družbo, ki bi se ukvarjala s prodajo drobnih izdelkov iz kovine. V tej dvojni družbi bi imela HCV, d.o.o. položaj komplementarja. Juretu uspe prepričati soseda in prijatelja Ivana Polha v bleščeče možnosti skupnega podjema, zato Ivan pristane, da se vključi kot komanditist, z vložkom 1000 EUR. Napišite popolno firmo dvojne družbe, ki jo imata Jure in Ivan namen ustanoviti.

ODGOVOR 2

V firmo dvojne družbe mora biti vnesena popolna firma komplementarja. Ker je v dvojni družbi tudi druga družba, ki prav tako mora imeti popolno firmo, bo firma dvojne družbe torej vsebovala obe popolni firm:

· Popolna firma: HCV, izdelava izdelkov iz Kovine d.o.o., in KOVINA, prodaja izdelkov iz kovine, k.d., Ljubljanska cesta 5, Maribor.

· Skrajšana firma:HCV, izdelava izdelkov iz kovine d.o.o., in KOVINA, prodaja izdelkov iz kovine, k.d.

2.4 SEDEŽ

Sedež družbe je kraj, ki je kot sedež družbe vpisan v register.

Za sedež je mogoče določiti kraj, kjer družba opravlja dejavnost, ali kraj, kjer se v glavnem vodijo njeni posli, ali kraj, kjer deluje poslovodstvo družbe.

PODRUŽNICE: družba lahko ima podružnice, ki so ločene od sedeža družbe. Podružnice se vpišejo v register.

Podružnice niso pravne osebe, smejo pa opravljati vse posle, ki jih sicer lahko opravlja družba.

2.5 MIKRO, MAJHNE, SREDNJE IN VELIKE DRUŽBE

MERILA RAZVRŠČANJA DRUŽB:    – povprečno število delavcev v poslovnem letu,    – čisti prihodki od prodaje in    – vrednost aktive.

MIKRO DRUŽBA je družba, ki izpolnjuje dve od teh meril:    – povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 10,    – čisti prihodki od prodaje ne presegajo 2.000.000 €, in    – vrednost aktive ne presega 2.000.000 €.

MAJHNA DRUŽBA je družba, ki ni mikro družba in ki izpolnjuje dve od teh meril:    – povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 50,    – čisti prihodki od prodaje ne presegajo 7.300.000 €, in    – vrednost aktive ne presega 3.650.000 €.

SREDNJA DRUŽBA je družba, ki ni mikro družba ali majhna družba in ki izpolnjuje dve od teh meril:    – povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 250,    – čisti prihodki od prodaje ne presegajo 29.200.000 €, in    – vrednost aktive ne presega 14.600.000 €.

VELIKA DRUŽBA je družba, ki ni mikro ali majhna ali srednja družba.V vsakem primeru so velike družbe:    – banke,    – zavarovalnice,    – borza vrednostnih papirjev,    – podrejene družbe, ki po 56. členu ZGD-1 morajo pripraviti konsolidirano letno poročilo.

2.6 ZASTOPANJE DRUŽB

ZGD v 32. členu določa, da družbo zastopajo osebe, ki so določene z zakonom ali aktom o ustanovitvi družbe na podlagi zakona. V skupino zastopnikov družbe štejemo:

- upravo v d.d.,

- poslovodje v d.o.o.,

- družbenike v d.n.o. oziroma

- komplementarje v k.d.

To so t.i. korporacijski zastopniki, ki so praviloma hkrati upravičeni tudi voditi posle družbe (poslovodstvo).

2.7 POSLOVNA SKRIVNOST

· zakonska opredelitev poslovne skrivnosti: to so vsi podatki, za katere družba tako določi s pisnim sklepom in podatki zaradi katerih bi družbi nastala občutna škoda, če bi zanje zvedela nepooblaščena oseba (sledne velja tudi če družba teh podatkov ni določila s pisnim sklepom kot poslovno skrivnost)

· interna opredelitev poslovne skrivnosti: poslovna skrivnost je materialna ali imaterialna dobrina znotraj same družbe, ki je ni treba poznati ljudem, ki je pri svojem delu ne potrebujejo

· varovanje poslovne skrivnosti je določeno s pisnim sklepom. Poslovno skrivnost so dolžni varovati osebe znotraj in zunaj družbe, če vejo ali bi glede na naravo podatka mogle vedeti, da gre za poslovno skrivnost

2.8 PREPOVED KONKURENCE

Prepoved konkurence pomeni omejitev proste konkurence na ta način, da se določenemu družbeniku prepove sodelovati kot družbeniku v drugi družbi ali kot samostojnemu podjetniku, če gre za konkurenčno dejavnost.

Prepoved konkurence ne velja za vse družbenike, ampak za tiste osebe, ki imajo pomembne položaje v družbi, niti ni nujno da so družbeniki.

Konkurenčna prepoved lahko traja tudi po prenehanju razmerja z družbo (največ 2 leti).

Konkurenčno prepoved, ki je določena po zakonu je mogoče tudi omiliti.

Konkurenča prepoved po zakonu velja:

· za družbenike d.n.o.

· za komplementarje k.d.

· za vse družbenike in poslovodjo d.o.o.

· za člane uprave in nadzornega sveta d.d.

· za prokuriste

- ne smejo sodelovati v nobeni od teh

vlog v drugih družbah

- ne smejo sodelovati kot delavci v družbi/kot podjetnik, ki se ukvarja s konkurenčno dejavnostjo

Konkurenčna prepoved velja, če je tako določeno v aktu o ustanovitvi:

· za komanditiste v k.d.

· za delničarje v d.d.

· za komanditne delničarje v k.d.d

· za člane GIZ

SANKCIJE za kršitev konkurenčne prepovedi so:

· odškodnski zahtevek: če nastane škoda ob kršenju konkurenčne prepovedi (redko se uporablja)

· prepustitev poslov družbi: če družbenik pridobi posel ali korist, mora prenesti posel ali korist bivši družbi

· izključitev družbenika: družbenika je mogoče izključiti iz družbe, vendar to za družbenika ni tako huda posledica, bolj učinkovita je za pomembne funkcionarje družbe (razrešitev direktorja)

2.9 STATUSNO PREOBLIKOVANJE DRUŽB

Gospodarska družba se lahko statusno preoblikuje na sledeče načine:

1. MATERIALNA STATUSNA PREOBLIKOVANJA -preoblikovanja pri katerih pride do prehoda premoženja ene družbe na drugo družbo; prenos premoženja se opravi z enim samim pravnim poslom –ni potrebno sklepati posebnih pravnih poslov za vsak posamezen del premoženja prevzete družbe; na prevzemno družbo preide celotno premoženje prevzete družbe skupaj z obvez. prevzete družbe (enako kot pri dedovanju). Vrste materialnih statusnih preoblikovanj:

· ZDRUŽITVE: združitev se opravi:

· s prenosom celotnega premoženja ene ali več družb (prevzeta družba) z univerzalnim pravnim nasledstvom na drugo družbo (prevzemna družba) v zamenjavo za zagotovitev delnic prevzemne družbe (pripojitev);

· z ustanovitvijo nove delniške družbe, na katero z univerzalnim pravnim nasledstvom preide celotno premoženje družb, ki se spajajo, v zamenjavo za zagotovitev delnic nove delniške družbe, ki so jo ustanovile tiste gospodarske družbe, ki se ciljno spajajo (spojitev).

· DELITVE: delitev se opravi:

· z razdelitvijo

· razdelitev z ustanovitvijo novih družb (opravi se z razdelitvenim načrtom, kjer prenosna družba preneha in iz nje se ustanovijo dve novi prevzemni družbi na kateri se prenese in razdeli premoženje prenosne družbe);

· razdelitev s prevzemom (opravi se z razdelitvenim načrtom, kjer prenosna družba preneha in njeno premoženje se prenese na dve že obstoječi prevzemni družbi);

· oddelitev z ustanovitvijo novih družb (opravi se z oddelitvenim načrtom, prenosna družba ne preneha, preneha pa njen del iz katerega nastane nova prevzemna družba, na katero se prenese del premoženja);

· oddelitev s prevzemom (opravi se z oddelitvenim načrtom, prenosna družba ne preneha, ampak se del premoženja prenosne družbe oddeli in prenese na že obstoječo prevzemno družbo)

· S PRENOSOM PREMOŽENJA

· S STATUSNIM PREOBLIKOVANJEM PODJETNIKA

· prenos podjetja na novo kapitalsko družbo

· prenos podjetja na prevzemno kapitalsko družbo

2. FORMALNA STATUSNA PREOBLIKOVANJA

· za formalna statusna preoblikovanja je značilno, da ne pride do prenosa premoženja, ampak do sprememb pride v zvezi s preoblikovanjem pravnoorganizacijske oblike (npr: iz d.o.o. v d.d.)

2.10 SPREGLED PRAVNE OSEBNOSTI

Spregled pravne osebnosti je izjema po kateri je dovoljen poseg v neodgovornost družbenikov

8. člen ZGD-1: določa, da družbeniki v kapitalski družbi in tihi družbenik so ODGOVORNI ZA OBVEZNOSTI DRUŽBE:

· če so družbo kot pravno osebo zlorabili za to, da bi dosegli cilj, ki je zanje kot posameznike prepovedan,

· če so pravno osebo zlorabili za oškodovanje svojih upnikov,

· če so v nasprotju z zakonom ravnali s premoženjem pravne osebe kot s svojim lastnim premoženjem,

· če so v svojo korist ali v korist kakšne druge osebe zmanjšali premoženje družbe, in so vedeli, ali bi morali vedeti, da ta ne bo sposobna poravnati svojih obveznosti tretjim osebam.

PRIMER

Tine in Mirko želita mojstra, ki je zaposlen v njuni delavnici za popravilo tovornih vozil, tesneje navezati na podjem, zato mu ponudita, da se jima pridruži kot družbenik. Ali mojster lahko postane družbenik, ne da bi zagotovil vložek, ki bi postal premoženje družbe?

ODGOVOR:

Temeljne obveznosti plačila osnovnega vložka družbenik ne more biti oproščen. Prepoved oprostitve družbenika, da vplača osnovni vložek, je vnesena v zakon zaradi varstva upnikov in zagotavljanja temeljnih pogojev družbe, da lahko posluje. Če bi družbeniki kljub temu oprostili družbenika vplačila osnovnega vložka, odgovarjajo za obveznosti družbe v višini oproščenega plačila, v okviru spregleda pravne osebnosti.

Razlika med:

KAPITALSKE DRUŽBE OSEBNE DRUŽBE

Zahteva se visok osnovni kapital

(d.d. – 25.000 €; SE 120.000 €; d.o.o. –7.500 €;)

vsak osnovni vložek najmanj 50 Evrov

Družba nima osnovnega kapitala (ZGD-1 zanje ne določa višine minimalnega osnovnega kapitala)

Družba jamči samo s svojim premoženjem, ne pa družbeniki osebno (le izjemoma, npr. ob spregledu pravne osebnosti; 8 člen ZGD-1)

Za obveznosti družbe praviloma jamčijo družbeniki neomejeno z vsem svojim premoženjem (razen komanditista). Upnikom je odgovoren vsak družbenik, ki ga izbere upnik, in sicer za celotni znesek obveznosti

(visoka boniteta).

Zahtevnejši formalnopravni postopki

Nezahteven formalnopravni postopek glede

statusa (ne zahteva se notarska oblika)

Bolj zapleteno upravljanje (več obveznih organov)

Poenostavljeno upravljanje –družbo vodijo družbeniki skupno

Dražja ustanovitev in večji stroški delovanja. Oazni prihranki, zlasti za d.o.o. v okviru VEM

Cenejša ustanovitev in manj stroškov pri poslovanju

Pravno določujoče prvine gospodarskih družb

d.n.o.

k.d.

d.d.

d.o.o.

Pravnoorg. različica

Osebna družba

Osebna družba

Kapitalska družba

Kapitalska družba

Firma

Osebno ime v firmi Janez As, pravne storitve, d.n.o.

Osebno ime v firmi Peter Mir & in drugi

Možna kombinacija osebnih ali stvarnih imen v firmi, npr. Siemens, AG; Krka d.d.

Možna kombinacija osebnih ali stvarnih imen v firmi

Število družbenikov

Najmanj 2

Najmanj 2 in sicer najmanj: 1 komplementar, 1 komantitist

Najmanj 1 oseba (fizična ali pravna)

Najmanj 1, največ 50 (več z dovoljenjem ministra za gosp. dejavnosti)

Jamstvo

Polna odgovornost družbe in vseh njenih družbenikov

Polna (osebna)

odgovornost komplementarjev, komanditistov le z vlogo

Družba neomejeno, delničar izgubi >vrednost< svojih delnic

Družba neomejeno, družbenik pa izgubi znesek svojega poslovnega deleža

Poslovodstvo

Vsak družbenik;

eden ali več družbenikov; prokurist

Vsak komplementar

Uprava pod nadzorom nadzor. sveta (dvotirni sistem) uprava pod nad. skupščine (enotirni sistem)

Eden ali več poslovodij pod nadzorom nadzornega sveta (če ga d.o.o. ima) ali skupščine oz. ustanoviteljev d.o.o.

2.11 SODNI REGISTER

Sodni register je javna knjiga, ki je na vpogled vsem zainteresiranim osebam in vsebuje podatke o družbah in določenih dejstev o njih. Utrjuje pravno varnost v poslovnem prometu. Vpis posameznega podatka v sodni register ima nasproti tretjim pravni učinek od dneva objave vpisa tega podatka v Uradnem listu RS, če zakon ne določa drugače.

Vodi ga okrožno sodišče. Prijava za prvi vpis družbe v register mora vsebovati:

· firmo in sedež; dejavnost; pooblastila v pravnem prometu; vrste in obseg odgovornosti; imena oseb, ki so pooblaščena za zastopanje v pravnem prometu; imena, sedež in bivališče ter odgovornost ustanovitelja za obveznosti subjekta; ime in kraj poslovanja; pooblastila podružnic.

2.11.1 VRSTE VPISOV V SODNI REGISTER

1. KONSTITUTIVNI (dokončni) –tisti, na podlagi katerih nastane neka pravica ali dejstvo. Brez vpisa ne more nastati pravica. Gre zlasti za vpise ustanovitev družb, statusnih in drugih sprememb in njihovega prenehanja.

2. ZAČASNI (pogojni) –tisti, ki se vpisujejo kot predznamba v sodni register pogojno. Vpis bo dokončen šele, ko bo izpolnjeno določeno dejstvo. Tak vpis je začasen.

3. DEKLARATORNI (obvestilni) –so vpisi podatkov, ki se nanašajo na že obstoječe dejstvo. Gre za vpis že obstoječega dejstva, ki postane z vpisom javno in z objavo javno znano vsakomur. Ti vpisi se vpisujejo v obliki zaznambe. Za tak vpis gre pri spremembi zakonitega zastopnika (zamenjava direktorja) –pravni učinek ima od trenutka sprejema odločitve, deklarira pa se šele kasneje.

2.11.2 NAČELA REGISTRSKEGA PRAVA

1) načelo javnosti –sodni register je javna evidenca, ki omogoča, da ima vpogled vanj vsakdo in ob vsakem času, ne da bi moral pojasnjevati, zakaj bi rad vpogledal vanj.

Smisel tega načela je ta, da so podatki iz registra zelo pomembni za poslovne partnerje, ki želijo imeti podatke o pravnem položaju družbe, njenem statusu, morebitnem stečaju.... Podatki sodnega registra so tisti, ki kažejo na boniteto družbe.

2) načelo publicitete –pomeni, da se vse, kar je zapisano v sodnem registru, šteje za vsakomur znano (praesumptio iuris et de iure). To pomeni, da se ne more nihče sklicevati, da mu kakršenkoli podatek, ki je zapisan v sodnem registru, ni bil znan.

3) načelo obveznega vpisa –vsaka družba in drugi pravni subjekt mora biti vpisan v sodni register. V register se vpišejo tudi podružnice.

4) načelo zaupanja v registrsko stanje -nihče ne more trpeti škodljivih posledic zato, ker se je zanesel, da je točno to, kar je zapisano v sodnem registru.

5) načelo ažurnosti –vsa novo nastala dejstva morajo biti vpisana v sodni register v določenem roku.

2.12 POSLOVNI REGISTER SLOVENIJE

Poslovni register Slovenije vsebuje podatke, ki so v sodnem registru ter podatke o samostojnih podjetnikih. Vodi ga AJPES (agencija za javno pravne evidence in storitve).

3. OSEBNE DRUŽBE

OSEBNE GOSPODARSKE DRUŽBE –družbe, pri katerih odgovarja za obveznosti poleg družbe še vsaj eden izmed družbenikov s svojim premoženjem.

3.1 PROBLEMI PRI AKTIH OSEBNIH DRUŽB

PRIMER 1

Tomaž Kovač uvaža in prodaja italijansko oljčno olje. Jože Plut se želi pridružiti podjemu z vložkom 20.000 EUR, pri čemer želi omejiti svojo odgovornost za obveznosti družbe.

a)  Svetujte Kovaču in Plutu, katero pravnoorganizacijsko obliko družbe naj izbereta.

b)  Napišite firmo izbrane pravnoorganizacijske oblike družbe.

ODGOVOR 1

a) Kovač in Plut lahko ustanovita komanditno družbo –k.d.

Komanditna družba je sestavljena iz dveh ali več fizičnih ali pravnih oseb, od katerih je najmanj eden ali več odgovornih družbenikov, ki odgovarjajo za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem (komplementar), in najmanj eden ali več družbenikov, ki vložijo sredstva v družbo, vendar ne odgovarjajo osebno za obveznosti družbe (komanditist).

— po merilu interesa je komplementar nosilec podjetništva (Tomaž Kovač), družbenik s podjetniškim oziroma upravljavskim interesom, komanditist (Jože Plut) pa vlagatelj s pravico do udeležbe v dobičku, torej družbenik s premoženjskim, ne pa upravljavskim interesom;

— k. d. združuje delo in kapital: delo vlaga komplementar, kapital pa komanditist.

b) Popolna firma se glasi: »Tomaž Kovač, uvoz in prodaja italijanskih oljčnih olj, k.d., Cankarjeva ulica 5, Nova Gorica.«

Skrajšana firma se glasi: »Tomaž Kovač, k.d.«

V firmi k. d. mora biti jasno označeno, kdo je komplementar, imena komanditistov pa je prepovedano vnašati (drugi odstavek 27. člena ZGD). Podobno kot druge osebne družbe mora firma k.d. vsebovati priimek vsaj enega komplementarja in označbo k.d. V firmi komanditne družbe mora biti jasno izraženo, kdo je komplementar. Ni dovoljeno v firmi k.d. npr. zapisati »bratje Korošec«, pri čemer je eden brat komplementar, drugi pa so komanditisti. Če je v k.d. več komplementarjev, se lahko v firmi navaja priimek samo enega komplementarja, vendar mora firma potem vsebovati navedbo, da je komplementarjev več.

PRIMER 2

Miha Ule, ki ima v komanditni družbi položaj komanditista, želi aktivno sodelovati pri zastopanju komanditne družbe. Ali bi bilo tako pooblastilo veljavno, in pod katerimi pogoji?

ODGOVOR 2

—k. d. zastopa komplementar kot njen korporacijski zastopnik;

—komanditist ne zastopa k. d.; lahko se mu podeli prokura ali posebno pooblastilo

Za zastopanje družbe so pooblaščeni komplementarji, ki lahko družbo zastopajo skupno ali posamično. Po zakonu je komanditist izključen iz zastopanja, vendar pa se mu lahko podeli prokura ali posebno pooblastilo.

Komplementar ne sme prenesti upravičenja za vodenje poslov na tretjega, če tega izrecno ne dovoljuje družbena pogodba ali drugi družbeniki.

Komanditist ne more zastopati družbe niti tedaj, če edini komplementar umre!

Komplementar je nosilec podjetništva in osebno odgovarja za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem.

Komandist je vlagatelj kapitala, ki pa ni osebno odgovoren za obveznosti družbe. Največkrat so to banke.

PRIMER 3

Pravna sposobnost je sposobnost osebe, da:

1. z lastnimi ravnanji prevzema pravice in obveznosti.

2. vstopa v pravna razmerja brez zakonitega zastopnika.

3. odškodninsko odgovarja za posledice kršitev dolžnostnega ravnanja.

4. sprejema pravno zavezujoče odločitve.

5. je nosilec pravic in obveznosti.

-    Pravno sposobnost imenujemo sposobnost postati in biti subjekt pravic in pravnih dolžnosti. Pravno sposobna je tista stranka, ki ji pravni red pripoznava sposobnost, da more biti subjekt pravic in dolžnosti. Fizična oseba postane pravno sposobna z rojstvom. Navadno preneha pravna sposobnost fizične osebe z njeno smrtjo.

-    Poslovno sposobna je stranka, ki more sama ustvariti voljo, ki jo pravni red zahteva za uspešno sklepanje pravnih poslov. Tako sta pravno sposobna umobolni in otrok, ki mu je oče umrl, nista pa poslovno sposobna.

PRIMER 4

Gal, ki je direktor ter edini delničar pivovarne "Pivo, d.d.", s pogodbo v obliki notarskega zapisa od Antona odkupi njegov pub. Po sklenitvi pogodbe Anton zahteva od Gala, da mu plača kupnino, vendar pa ta plačilo kupnine zavrne z utemeljitvijo, da je obveznost plačila kupnine pobotana (kompenzirana) z nasprotno obveznostjo, ki izvira iz dobav piva, ki jih je Antonu dobavila pivovarna. Pojasnite:

a) ali je Antonov zahtevek utemeljen?

b) ali bi Anton lahko zahtevek uveljavljal od Gala, če bi pub prodal pivovarni?

ODGOVOR 4

a) DA, Antonov zahtevek je utemeljen saj gre za osebno razmerje med Antonom in Galom. Torej je Gal dolžan Antonu plačati kupnino za pub.

b) NE, Anton predmetnega zahtevka ne bi mogel uveljavljati od Gala. V tem primeru se obveznost pivovarne »Pivo, d.d.« za plačilo kupnine za odkup Antonovega puba lahko pobota (kompenzira) z nasprotno obveznostjo, ki izvira iz dobav piva, ki jih je Antonu dobavila pivovarna. Gre za pravno razmerje med pravno osebo in Antonom.

Gre za načelo ločenosti družbenega premoženja od zasebnega premoženja vložnikov kapitala.

PRIMER 5

Marka družba Sonce d.o.o. imenuje za prokurista. Poslovodja družbe, ki je Marka imenoval za prokurista, mu zabiča, da sme v imenu in za račun družbe sklepati izključno tiste posle, ki se nanašajo na nakup surovin, ki jih družba potrebuje za opravljanje svoje pridobitne dejavnosti. Marko čez nekaj mesecev od prijatelja izve, da bo mu je družba preklicala vsa pooblastila. Ves besen iz maščevanja v imenu in za račun družbe sklene pogodbo, s katero kupi za družbo nepotrebno zemljišče po zanjo zelo neugodni ceni. Ali je Sonce d.o.o. na podlagi te pogodbe postala zavezanec (dolžnik) za plačilo kupnine?

ODGOVOR 5

DA, družba je zavezana. Družba je na podlagi te pogodbe postala zavezanec (dolžnik) za plačilo kupnine, vendar je v tem primeru prokurist odškodninsko odgovoren družbi katera ga je imenovala za prokurista.

Obseg prokure:

Prokura upravičuje za vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, razen za odsvajanje in obremenjevanje nepremičnin, za kar mora biti prokurist posebej pooblaščen.

Omejitev prokure nima pravnega učinka proti tretjim osebam.

Družba lahko prokuristu omeji pooblastila, vendar takšne omejitve nimajo pravnega učinka proti tretjim osebam. Pri omejitvah gre samo za odnos med družbo in prokuristom in kršitev takšne omejitve ima za posledico odškodninsko in disciplinsko odgovornost za prokurista.

PRIMER 6

Obseg zastopniških pooblastil katerih od navedenih oseb je v razmerjih s tretjimi dopustno omejiti?

1. poslovodje d.o.o.

2. člana uprave d.d.

3. prokurista.

4. pooblaščenca.

 

a)Vseh.

b)Le osebe, navedene pod 4.

c)Le oseb, navedenih pod 1 in 4.

d)Oseb, navedenih pod 1, 2 in 4.

e)Le oseb, navedenih pod 1 in 2.

PRIMER 7

Osebe Vinko, Stane in Miha so družbeniki družbe z neomejeno odgovornostjo VSM, d.n.o.

VSM, d.n.o. je družbenica družbe z neomejeno odgovornostjo Gama d.n.o.

Pojasnite ali so, in če so, pod kakšnimi pogoji so, za obveznosti družbe Gama, d.n.o., odgovorni družbeniki VSM d.n.o.!

ODGOVOR 7

Družbeniki Vinko, Stane in Miha so odgovorni za obveznosti družbe Gama d.n.o. Če Gama d.n.o. ne plača svoje terjatve kljub pisnemu zahtevku in nato upnik terja VSM d.n.o. kot družbenika, ki odgovarja za obveznosti družbe Gama d.n.o., pa tudi VSM d.n.o. ne plača terjatve, po pisnem zahtevku odgovarjajo družbeniki V, S, M (neomejeno, subsidiarno in solidarno).

Vsi družbeniki d.n.o. za obveznosti družbe odgovarjajo z vsem svojim premoženjem.

3.2 PRAVNA UREDITEV RAZMERIJ S TRETJIMI OSEBAMI

· za razliko od notranjih razmerij so razmerja navzven –torej razmerja do tretjih oseb prisilne (kogentne) narave: z družbeno pogodbo jih ni dopustno spreminjati;

· odgovornost družbenikov za obveznosti družbe –vsi družbeniki za obveznosti družbe odgovarjajo z vsem svojim premoženjem;

Odgovornost družbenikov za obveznosti družbe je:

· neomejena –družbenik odgovarja za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem; kakršenkoli drugačen dogovor v družbeni pogodbi je v razmerju do upnikov brez pravnega učinka;

· subsidiarna –upnik družbe mora najprej poskušati doseči poplačilo od primarnega dolžnika (družbe), pri čemer ni potrebno, da zahtevek uveljavlja sodno (zadošča, da pisno zahteva izpolnitev od družbe); če mu po pozivu družba svoje obveznosti ne izpolni, lahko v subsidiarnem krogu izpolnitev uveljavlja od (kateregakoli oziroma katerihkoli) družbenikov;

· solidarna –kolektivno razmerje na strani družbenikov, pri katerem vsak od več družbenikov v razmerju do upnika odgovarja za celotno izpolnitev. To omogoča upniku, da terjatev na družbenike razporedi po poljubnem ključu;

Novi družbenik (družbenik, ki v družbo vstopi po ustanovitvi) odgovarja enako, kot drugi družbeniki tudi za obveznosti, ki jih je družba prevzela pred njegovim vstopom;

PRIMER 8

Jureta, družbenika d.n.o., nenadoma zadane možganska kap in umre. Edini Juretov dedič je njegov sin Tomaž.

- Kakšen pomen ima Juretova smrt za družbo?

- V kakšnem pravnem položaju se znajde Tomaž zaradi očetove smrti?

- Opredelite Tomaževe pravne možnosti.

ODGOVOR 8

- Kakšen pomen ima Juretova smrt za družbo?

Prenehanje članstva družbenika pomeni razlog za prenehanje družbe in za začetek likvidacije, razen če družbena pogodba ne določa drugače. Ostali družbeniki lahko o nadaljevanju družbe odločijo le soglasno. Če v družbeni pogodbi nadaljevanje ni določeno, mora dedič nadaljevati z vodenjem poslov do uvedbe likvidacijskega postopka.

- V kakšnem pravnem položaju se znajde Tomaž zaradi očetove smrti?

Če družba preneha s smrtjo družbenika, mora dedič umrlega nemudoma obvestiti ostale družbenike in mora nadaljevati s posli dokler ostali družbeniki, vključno z njim ne poskrbijo za vodenje poslov v skladu z zakonom.

Če v družbeni pogodbi nadaljevanje ni določeno mora dedič nadaljevati z vodenjem poslov do uvedbe likvidacijskega postopka.

- Opredelite Tomaževe pravne možnosti!

Nadaljevanje družbe z dediči, ki jim je priznan beneficium inventarium;

Nadaljevanje družbe z dediči je možnost, da družba nadaljuje s poslovanjem z njegovimi dediči tudi po smrti družbenika. Možnost nadaljevanja družbe z dediči mora biti predvidena v družbeni pogodbi (dedna klavzula). Dediči za obveznosti družbe jamčijo z vsem svojim premoženjem, ne le z vrednostjo dednega deleža. Če v družbeni pogodbi ni dedne klavzule, lahko dedič pristopi k družbi kot družbenik (družba ne preneha).

Zakon daje dediču pravico, da sam izbira položaj družbenika ali komanditista. S tem daje zakon dediču možnost, da se izogne osebni odgovornosti za obveznosti, ki so nastale pred njegovim vstopom v družbo. Zakon dediču ne priznava pravice do položaja komanditista, temveč le pravico, da tak položaj zahteva. Če družbeniki njegovega predloga ne sprejmejo, tega ne more zahtevati s tožbo –lahko le izstopi iz družbe. Če mu družbeniki priznajo položaj komanditista, morajo d.n.o. preoblikovati v k.d. Podedovani delež je vložek komanditista. Če se dedič izloči iz družbe ali dobi položaj komanditista, odgovarja po predpisih odgovornosti dedičev za zapadle dolgove t.j. do višine deleža, ki ga je podedoval.

Če je dedič osebno odgovoren družbenik, je odgovoren za vse obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem od dneva smrti njegovega predhodnika (torej tudi za obveznosti pred dedičevim vstopom v družbo).

Dokler se dedič ne odloči, kako bo deloval (ali bo nadaljeval kot družbenik oziroma komanditist ali bo izstopil iz družbe), ima status pogojno osebno odgovornega družbenika. To pomeni, da odgovarja kot osebno odgovorni družbenik, vendar samo do vrednosti podedovanega deleža.

3.3 SAMOSTOJNI PODJETNIK –s.p.

Podjetnik na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja.

Določbe o podjetniku ne veljajo za tiste, ki se ukvarjajo s kmetijsko ali gozdarsko dejavnostjo.

FIRMA:

Firma podjetnika vsebuje ime in priimek podjetnika, skrajšano oznako (s.p.), oznako dejavnosti

in morebitne dodatne sestavine. Podjetnik lahko uporablja tudi skrajšano firmo, ki vsebuje vsaj njegovo ime, priimek in oznako s.p.

Če podjetnik umre, lahko podjetnikov dedič, ki nadaljuje zapustnikovo podjetje, v firmi še naprej uporablja tudi ime in priimek zapustnika.

Če podjetnik podjetje proda ali vloži v družbo, lahko kupec ali družba še naprej uporablja v firmi tudi ime in priimek podjetnika le, če s tem izrecno soglaša.

PODJETNIK

lahko opravlja kakršnokoli dejavnost

OBRTNIK

Zakon o obrti zahteva, da ima obrtnik potrebno izobrazbo (določeni poklici se lahko opravljajo samo, če osebe izpolnjujejo določene predpostavke).

ZASTOPNIŠTVO:

Zakoniti zastopnik ni potreben, saj je podjetnik sam fizična oseba, lahko pa ga imenuje če želi.

· PROKURIST –podjetnik lahko prokurista imenuje na lastno željo, in sicer za vsa

pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, razen za odsvojitev in obremenitev nepremičnin, za kar mora biti prokurist posebej pooblaščen. Prokura se lahko vsak čas prekliče.

Prokurist prokure ne more prenesti na drugo osebo.

· SKUPNA PROKURA - prokura se lahko podeli tudi dvema ali več osebam skupaj,

tako da lahko le vse te osebe skupaj zastopajo in varujejo interese družbe.

VODENJE POSLOVNIH KNJIG:

Podjetnik lahko vodi poslovne knjige po sistemu enostavnega knjigovodstva, če ni v

zadnjem poslovnem letu prekoračil dveh od teh meril: 

1) da povprečno število delavcev ne presega 3,

2) da so letni prihodki nižji od 42.000 €,

3) da povprečna vrednost aktive, izračunana kot polovica seštevka vrednosti aktive na prvi in zadnji dan poslovnega leta, ne presega 25.000 €.

Sistem vodenja poslovnih knjig podjetnika se določi na podlagi podatkov iz zadnjega letnega poročila.

a) Podjetniku ni treba voditi poslovnih knjig in sestaviti letnega poročila, če izpolnjuje pogoje:

b) o prihodkih iz dejavnosti,

c) o zaposlenih delavcih, in

d) o načinu preteklega ugotavljanja davčne osnove,

VPIS:

Podjetnik lahko začne opravljati dejavnost, ko je pri AJPES-u vpisan v Poslovni register Slo.

V prijavi za vpis v Poslovni register Slovenije mora podjetnik navesti:

1. predlagan datum vpisa, ki je poznejši od dne vložitve prijave za vpis in ni daljši od treh mesecev od dne vložitve prijave za vpis,

2. firmo podjetnika in podatke o sedežu,

3. podatke o skrajšani firmi, če jo ima,

4. podatke o podjetniku: ime in priimek, EMŠO, prebivališče, davčno številko,

5. podatke o zastopniku: ime in priimek, EMŠO, prebivališče, davčno številko,

6. navedbo dejavnosti, ki jih bo podjetnik opravljal,

7. podatke o drugih delih podjetnika kot enotah poslovnega registra v skladu z zakonom, ki ureja Poslovni register Slovenije, in

8. izjavo podjetnika, da nima neporavnanih dospelih obveznosti iz njegovih prejšnjih poslovanj.

SPREMEMBA DEJAVNOSTI:

Podjetnik mora vsako spremembo podatkov prijaviti AJPES-u v 15 dneh po nastanku spremembe.

PRENEHANJE OPRAVLJANJA DEJAVNOSTI

Prenehanje opravljanja dejavnosti mora podjetnik ali od njega za ta namen pooblaščena oseba prijaviti AJPES-u najmanj 15 dni prej.

Podjetnik mora vsaj 3 mesece pred prijavo prenehanja opravljanja dejavnosti na primeren način (s pismi upnikom, v sredstvih javnega obveščanja, poslovnih prostorih) objaviti, da bo prenehal opravljati dejavnost ter ob tem navesti tudi dan prenehanja opravljanja dejavnosti.

AJPES po uradni dolžnosti IZBRIŠE PODJETNIKA iz Poslovnega registra Slovenije, če:

1. se podjetnik statusno preoblikuje v kapitalsko družbo (podjetje prodal ali ga vložil v družbo);

2. če podjetnik v 2. zaporednih poslovnih letih ne predloži letnega poročila; in

3. na podlagi obvestila pristojnega organa, da je s pravnomočnim aktom:

· ugotovil smrt podjetnika, če podjetnikov dedič v treh mesecih po pravnomočnosti sklepa o dedovanju ne obvesti AJPES, da ne nadaljuje zapustnikovega podjetja;

· odločil o stečaju podjetnika;

· izgnal podjetnika iz Republike Slovenije;

· prepovedal podjetniku opravljati dejavnosti, ker je ugotovil, da podjetnik ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dejavnosti ali da dejavnosti ne opravlja, ali

· ugotovil, da je podjetnik dal neresnično izjavo, da nima neporavnanih dospelih obveznosti iz njegovih prejšnjih poslovanj.  

ODGOVORNOSTI PODJETNIKA ZA OBVEZNOSTI:

Podjetnik odgovarja za svoje obveznosti iz poslovanja z vsem svojim premoženjem. Gre za osebno, samostojno, neposredno odgovornost podjetnika, ki pa nima pravne narave solidarne odgovornosti, ker s.p. nima statusa večosebne pravne osebe.

Podjetnik sam in neposredno odgovarja upnikom za obveznosti iz obrata tudi v primeru, če je poslovno ali kako drugače ločil svoje zasebno premoženje od premoženja v podjetniškem obratu.

3.4 DRUŽBA Z NEOMEJENO ODGOVORNOSTJO -d.n.o.

d.n.o. je družba najmanj dveh ali več oseb, ki za obveznosti družbe neomejeno in solidarno odgovarjajo z vsem svojim premoženjem.

Družba se ustanovi s pogodbo med družbeniki. Ustanovna pogodba ni potrebno, da je v notarski obliki.

Ustanovne vloge so lahko v denarju, stvareh, storitvah ali pravicah. Če ni drugače dogovorjeno, morajo družbeniki vplačati enake vložke.

Minimalni ustanovni kapital v ZGD-1 ni predpisan.

FIRMA d.n.o. mora vsebovati priimek vsaj enega družbenika z navedbo, da je družbenikov več, ter oznako d.n.o..

RAZMERJA MED DRUŽBENIKI:

Vsak družbenik ima pravico in obveznost izpolnjevati prevzete obveznosti in opravljati posle družbe s skrbnostjo kot pri svojih zadevah. Če je z družbeno pogodbo vodenje poslov preneseno na enega ali več družbenikov, drugi družbeniki ne smejo voditi poslov.

Vsak družbenik je odgovoren za škodo, ki jo povzroči družbi namenoma ali iz hude malomarnosti. Za ravnanje pomočnika je odgovoren družbenik.

Notranja razmerja med družbeniki temeljijo na 7 načelih, in sicer:

1) načelo enakega obravnavanja družbenikov,

2) dolžnost skrbnega ravnanja,

3) načelo konkurenčne prepovedi,

4) načelo skupnega vodenja poslov –družbeniki se mu lahko odrečejo ali to svoje upravičenje prenesejo, npr. na prokurista.

5) načelo medsebojnega nadzorstva,

6) sorazmerna delitev dobička in izgube,

7) pravica razpolaganje z deležem.

ODGOVORNOST DRUŽBENIKOV

Družbeniki neomejeno odgovarjajo z vsem svojim premoženjem. Odgovornost vsakega družbenika do upnikov je subsidiarna (kar pomeni, da družbeniki odgovarjajo šele, ko družba ne opravi svoje obveznosti), neomejena (družbeniki odgovarjajo z vsem svojim premoženjem), neomejljiva (odgovornosti se ne da omejiti) in solidarna (če en družbenik ne more izpolniti svoje obveznosti, jo morajo izpolniti drugi družbeniki).

PRAVICE DRUŽBENIKOV:

Vsak družbenik ima pravico do:

a) vodenja poslov;

b) zastopanja družbe;

c) ugovora vodenja poslov drugega družbenika;

d) vpogleda v poslovne knjige, listine, dokumentacije;

e) dela dobička;

f) likvidacijskega presežka;

g) povračila za izdatke, ki jih ima pri zadevah družbe;

h) vložitve tožbe v svojem imenu in za račun družbe proti drugemu družbeniku, ki ni izpolnil družbeniških dolžnosti pri ustanavljanju ali vodenju družbe;

i) odškodnine za škodo, ki jo ima neposredno zaradi vodenja poslov ali zaradi nevarnosti, ki so z vodenjem poslov neločljivo povezane.

Družbenik se lahko odreče vodenju poslov le, če obstaja utemeljen razlog za to. Tej pravici se ne more odpovedati.

PRENEHANJE DRUŽBE:

Družba z neomejeno odgovornostjo preneha:

1) s potekom časa, za katerega je bila ustanovljena;

2) s sklepom družbenikov;

3) s stečajem;

4) s smrtjo ali prenehanjem družbenika -dedič umrlega družbenika mora nemudoma obvestiti o smrti druge družbenike in mora, če grozi nevarnost, nadaljevati posle, dokler drugi družbeniki skupaj z njim ne poskrbijo za vodenje poslov, razen če družbena pogodba ne določa drugače;

5) z odpovedjo -družbenik lahko odpove družbeno pogodbo na koncu poslovnega leta, če odpoved pisno sporoči drugim družbenikom vsaj šest mesecev pred tem dnem.

6) na podlagi sodne odločbe -če obstaja utemeljen razlog, da drugi družbenik namerno ali iz hude malomarnosti krši kakšno bistveno obveznost iz družbene pogodbe, lahko eden ali več družbenikov s tožbo zahtevajo, da družba preneha ali de se izključi takega družbenika;

7) če se število družbenikov zmanjša pod dva (potem mora družbenik v enem letu ukreniti vse potrebno, da prilagodi družbo pogojem tega zakona, ali pa nadaljuje dejavnost kot podjetnik – če ne prijavi spremembe v registru, družba preneha).

Prenehanje družbe morajo prijaviti za vpis v register vsi družbeniki, razen če družba preneha zaradi stečaja.

LIKVIDACIJA DRUŽBE:Likvidacija družbe se opravi v vseh zgoraj navedenih primerih (razen v primeru stečaja).

Likvidacijo opravljajo kot likvidacijski upravitelji vsi družbeniki (razen če je s sklepom družbenikov ali z družbeno pogodbo zaupana posameznim družbenikom ali tretjim osebam. Osebe, ki ima pravni interes, lahko od sodišča zahteva, da ta imenuje likvidacijske upravitelje; sodišče v takem primeru za likvidacijske upravitelje imenuje osebe, ki niso družbeniki -sodno imenovani likvidacijski upravitelji).

Likvidacijski upravitelji zastopajo družbo; dokončati morajo tekoče posle; izterjati terjatve; unovčiti preostalo premoženje in poplačati upnike; za dokončanje nedokončanih poslov smejo sklepati tudi nove posle.

Družbenikom se morajo vrniti predmeti, ki so jih prepustili družbi v uporabo. Za naključno uničenje, poškodovanje ali zmanjšanje vrednosti predmeta družbeniki ne morejo zahtevati odškodnine.

Če premoženje družbe ne zadošča za poplačilo obveznosti družbe, morajo drugi družbeniki za izpad poskrbeti v sorazmerju z njihovimi kapitalskimi deleži.

Po končani likvidaciji morajo likvidacijski upravitelji prijaviti izbris družbe iz registra.

Poslovne knjige in knjigovodske listine družbe, ki je prenehala, se izročijo v hrambo enemu od

družbenikov ali tretji osebi.

3.5 KOMANDITNA DRUŽBA -k.d.

K.d. je družba dveh ali več oseb (t.j. družba najmanj dveh družbenikov), v kateri je najmanj en družbenik odgovoren za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem –komplementar, medtem ko najmanj en družbenik ni odgovoren za obveznosti družbe –komanditist (omejen je na njegov vložek).

K.d. nastane z družbeno pogodbo in vpisom v sodni register. Prijava za vpis družbe v sodni register mora poleg podatkov, ki se zahtevajo za d.n.o., vsebovati tudi podatke o komanditistih (le njihovo število, ne pa drugih podatkov o njih) in višini njihovih vložkov.

Minimalni ustanovni kapital v ZGD-1 ni predpisan.

FIRMA k.d.:

· mora vsebovati priimek vsaj enega komplementarja ter oznako k.d..

· Priimkov komanditistov ne sme biti v firmi.

KOMANDITIST:

1) ni upravičen voditi poslov družbe (če je potem je odgovoren kot komplementar);

2) ne sme nasprotovati poslovanju komplementarjev, če to ne presega običajnega obsega dejavnosti družbe;

3) ne sme zastopati družbe navzven, lahko pa se mu podeli prokura ali posebno pooblastilo;

4) ima pravico zahtevati prepis letnega poročila ter, zaradi preverjanja njegove pravilnosti, do vpogleda v poslovne knjige in knjigovodske listine;

5) Komanditistov dobiček se pripisuje njegovemu kapitalskemu deležu le toliko časa, dokler ne doseže zneska njegovega določenega vložka;

6) ni dolžan vrniti prejetega dobička zaradi poznejših izgub;

7) Pri izgubi sodeluje le do zneska svojega kapitalskega deleža in svojega še neplačanega vložka;

8) zaradi njegove smrti družba ne preneha.

KOMPLEMENTAR:

· osebno sodeluje pri vodenju družbe.

3.6 DVOJNA DRUŽBA

Dvojne družbe so se razvile v Nemčiji in Avstriji predvsem zaradi davčnih razlogov, saj so želeli imeti osebno družbo z vsemi njenimi ugodnostmi in hkrati brez osebne odgovornosti. Zakon so obšli in za komplementarja postavili družbo pri kateri ni osebno odgovornih družbenikov.

Pravno naravo dvojne družbe ima tista k.d. v kateri je edini komplementar družba, v kateri ni osebno odgovornih družbenikov oziroma so vsi komplementarji take družbe.

Dvojno družbo vodi in upravlja kapitalska družba po svojih organih, vendar sta dvojna družba in kapitalska družba med seboj ločeni in samostojni ter lahko opravljata enako ali različno dejavnost.

FIRMA:

V firmi dvojne družbe mora biti celotno ime kapitalske družbe, ki je komplementar. Smisel tega določila je navzven pokazati, da nihče ne odgovarja osebno, ampak da odgovarja samo kapitalska družba s svojim premoženjem (Trgovsko podjetje, Veletrgovina Mars, d.o.o., k.d.).

ZGD-1 določa v zvezi z dvojno družbo dve pomembni prepovedi:

1. d.d., d.o.o. in k.d.d se ne smejo preoblikovati v dvojno družbo;

2. dvojna družba (»po sebi«) pa ne sme biti komplementar v k.d.

IZPITNO VPRAŠANJE:

Razložite zakaj se v dvojno družbo ne smejo preoblikovati kapitalske družbe!

Zato, ker če bi zakonodajalec to dovolil, bi dejansko dopustil možnost ločevanja med upravljanjem in samostojnim upravljanjem pridobitne dejavnosti kot izključne dejavnosti v

zadevni dvojni družbi.

3.7 TIHA DRUŽBA -t.d

Tiha družba je pogojno gospodarska družba, saj nima vseh značilnosti gosp. družbe. Ni pravna oseba. Niso vpisane v register, niso razvidne navzven.

Nastane s pogodbo (ta je ključen pravni akt za tiho družbo), na podlagi katere tihi družbenik s premoženjskim vložkom v podjetje koga drugega (d.o.o., k.d., d.n.o. d.d.), torej tihe družbe, pridobi pravico do udeležbe pri njegovem dobičku.

Za razmerja med nosilcem tihe družbe in tihim družbenikom veljajo določbe sklenjene pogodbe, razen če ZGD-1 ne določa kaj drugega, npr. glede pravice do vpogleda v poslovne knjige.

Nosilec tihe družbe je tisti, v katerega bo tihi družbenik vložil denar.

Slovenski ZGD ima neko posebnost, ki jo druge zakonodaje, ki tiho družbo urejajo, nimajo. Dopušča, da si nosilec tihe družbe k svoji firmi, s katero nastopa tudi za tiho družbo, doda označbo, da gre v bistvu za tiho družbo. Dodatek, ki si ga lahko pripiše, je s t.d. (s tiho družbo). Čeprav ta dodatek pripiše, gre še vedno za firmo nosilca tihe družbe. Smisel tega dodatka pa je v tem, da nosilec pokaže, da se pri njem zbira kapital.

POGODBA O USTANOVITVI TIHE DRUŽBE:

ki jo skleneta:

NOSILEC TIHE DRUŽBE:TOBOGAN, zavarovalniško zastopanje, d.o.o.,

Ljubljana, Župančičeva ulica 7, ki ga zastopa direktor Tomaž Črv

Matična št.: _______, DŠ: _____________

in

TIHI DRUŽBENIKI:

1. Micka Kovač, stan. Dobova 36a, Dobova

2. Andreja Košmrljr, stan. Pucova 20a, Dol pri Ljubljani

V praksi se ustanavljajo dve vrsti tihih družb-

1. z tipičnimi tihimi družbeniki (tak upnik ni udeležen kot družbenik pri nosilcu tihe družbe in ne sodeluje pri upravljanju. Podoben je posojilodajalcu)

2. -z netipičnimi tihimi družbeniki (ta družbenik je bolj podoben družbeniku v d.o.o. in je udeležen pri nosilcu tihe družbe kot družbenik, vendar na podlagi posebnega sporazuma med nosilcem tihe družbe in tihim družbenikom).

PRAVICE TIHEGA DRUŽBENIKA:

1. PRAVICA PRI IZRAČUNAVANJU DOBIČKA:

a) na koncu vsakega poslovnega leta mora nosilec tihe družbe izračunati dobiček ali izgubo in tihemu družbeniku izplačati dobiček, ki mu pripada na podlagi njegovega vložka;

b) pri izgubi je udeležen do zneska vpisanega, četudi še nevplačanega vložka;

c) ni dolžan vrniti prejetega dobička zaradi poznejših izgub;

d) dobiček, ki ga ne prevzame, ne poveča njegovega vložka v družbo;

2. PRAVICA DO OBVEŠČENOSTI

a) ima pravico od nosilca tihe družbe zahtevati prepis letnega poročila in vpogled v poslovne knjige in knjigovodske listine –te pravice se mu ne morejo niti izključiti niti omejiti.

OBVEZNOSTI TIHEGA DRUŽBENIKA:

· Ime ali priimek tihega družbenika ne sme biti v firmi nosilca tihe družbe, sicer je tihi družbenik, ki je za to vedel ali bi moral vedeti, odgovoren upnikom za obveznosti nosilca tihe družbe solidarno z vsem svojim premoženjem.

· V firmi se sme pojavljati samo indis, da se pojavlja tihi družbenik (npr: A d.o.o. s t.d. –pravilno, A d.o.o. in M kot tihi družbenik –nepravilno, odgovarja tudi tihi družbenik)

PRENEHANJE TIHE DRUŽBE

Tiha družba preneha:

A. s potekom časa, za katerega je bila ustanovljena;

B. s sporazumom med nosilcem in tihim družbenikom;

C. z opustitvijo dejavnosti nosilca tihe družbe;

D. s smrtjo ali prenehanjem nosilca tihe družbe, razen če pogodba ne določa česa drugega;

E. z odpovedjo tihega družbenika ali

F. na podlagi sodne odločbe.

4. KAPITALSKE DRUŽBE4.1 DRUŽBA Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO –d.o.o.

d.o.o. je družba, katere osnovni kapital sestavljajo osnovni vložki družbenikov. Vrednost vložkov je lahko različna.

Na podlagi osnovnega vložka in sorazmerno z njegovo vrednostjo v osnovnem kapitalu pridobi družbenik svoj poslovni delež, ki je izražen v % (sak družbenik lahko ob ustanovitvi prispeva le en osnovni vložek in ima le en poslovni delež).

Za poslovne deleže ni mogoče izdati VP, lahko pa družba izda družbeniku potrdilo kot dokazilo, da je imetnik poslovnega deleža.

Za obveznosti d.o.o. družbeniki niso odgovorni. Družba odgovarja z vsem svojim premoženjem.

USTANOVITEV DRUŽBE:

Družbo lahko ustanovi ena ali več fizičnih ali pravnih oseb, ki postanejo z ustanovitvijo družbe družbeniki -družba ima lahko največ 50 družbenikov (več kot 50 družbenikov lahko ima le, če to dovoli minister za gospodarstvo).

Družba se ustanovi z družbeno pogodbo, ki je lahko sklenjena v obliki notarskega zapisa ali na posebnem obrazcu, v fizični ali elektronski obliki. Družbeno pogodbo podpišejo vsi družbeniki. Družbeno pogodbo na obrazcu v fizični obliki družbeniki podpišejo pred uslužbencem organa, ki opravlja naloge enotne vstopne točke (točka VEM), kjer se družba prijavlja za vpis v register, če pa jo točki VEM pošljejo po pošti, lastnoročne podpise overijo.

Obrazec družbene pogodbe v elektronski obliki, poslan po elektronski poti točki VEM ali registrskemu organu, mora vsak družbenik podpisati z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom.

Če družbeno pogodbo za katerega od družbenikov podpiše pooblaščenec, mora biti priloženo družbenikovo pooblastilo. Pooblastilo ni potrebno, če je zastopnik že po zakonu upravičen skleniti pogodbo o ustanovitvi družbe v imenu družbenika.

Družbena pogodba mora vsebovati:

1) navedbo imena in priimka ter prebivališča ali firme in sedeža vsakega družbenika;

2) firmo, sedež in dejavnost družbe;

3) navedbo zneska osnovnega kapitala in vsakega osnovnega vložka posebej, navedbo družbenika za vsak osnovni vložek in njegov poslovni delež;

4) čas delovanja družbe, če je ustanovljena za določen čas;

5) morebitne obveznosti, ki jih imajo družbeniki do družbe poleg vplačila osnovnega vložka, in morebitne obveznosti družbe do družbenikov.

Pri ustanovitvi je potreben tudi osnovni kapital, ki znaša najmanj 7.500 €.

Ločimo 3 načine ustanovitve:

1. z denarnimi vložki:

a) sklenitev družbene pogodbe,

b) družbeniki imenujejo poslovodjo,

c) vplačilo denarnih vložkov –na banki se odpre začasni račun na katerega se ti vložki vplačajo –vsak družbenik mora zagotovit vsaj ¼ osnovnega vložka, vrednost vseh zagotovljenih vložkov pa mora biti najmanj 7.500 €,

d) poslovodja vloži prijavo za vpis družbe v sodni register ali na točko VEM (vse na enem mestu –ki je neke vrste inteligenten nabiralnik, če je vse v redu te vpišejo v register)

2. s stvarnimi vložki:

a. sklenitev družbene pogodbe;

b. družbeniki imenujejo poslovodjo;

c. izročitev stvarnih vložkov (premičnine, nepremičnine, pravice, podjetje ali del podjetja) družbeniki morajo pred prijavo za vpis v register sestaviti in podpisati poročilo o stvarnih vložkih, kjer se popišejo in določijo vrednosti stvarnih vložkov. Če znaša skupna vrednost stvarnih vložki, več kot 100.000 €, morajo družbeniki, ki prispevajo stvarne vložke, na svoje stroške zagotoviti, da stvarne vložke oceni revizor;

d. isto kot pri denarnih vložkih…

3. en sam družbenik.

· sklene in podpiše se akt o ustanovitvi (ni potrebno, da je v obliki notarskega zapisa, lahko je tudi na posebnem obrazcu v pisni ali elektronski obliki);

· vplačilo osnovnega kapitala;

· vpis v sodni register (če ustanovitelj pred prijavo družbe za vpis v sodni register ni v celoti vplačal denarnega dela osnovnega vložka, mora za manjkajoči del zagotoviti družbi ustrezno varščino).

SKLENITEV DRUŽBENE POGODBE

-----------------------------------

Med tem časom veljajo pravila civilne pogodbe, kjer poslovodja odgovarja za vse obveznosti

VPIS V SODNI REGISTER

PRAVICE DRUŽBENIKOV:

Pravice družbenikov delimo na:

1. premoženjske:

a. pravica do deleža pri bilančnem dobičku (dobiček se deli sorazmerno z višino poslovnih deležev, če družbena pogodba ne določa drugače);

b. pravica odsvojitve poslovnega deleža;

c. pravica do zahtevka na likvidacijskem presežku;

d. pravica do dedovanja poslovnih deležev;

2. članske:

a. pravica do sklica skupščine delničarjev (1/10 osnovnega kapitala, običajno skupščino skliče poslovodja);

b. glasovalna pravica;

c. informacijska pravica (poslovodja mora družbenika na njegovo zahtevo nemudoma obvestiti o zadevah družbe ter mu dovoliti vpogled v knjige in spise);

d. pravice do vložitve tožbe za prenehanje družbe;

e. pravica do izpodbijanja sklepov;

MENJAVA DRUŽBENIKOV:

Poslovni deleži se lahko odsvojijo in dedujejo.

Za odsvojitev poslovnega deleža je potreben notarski zapis. Odsvojitev poteka v dveh fazah:

1. prodajna pogodba,

2. odstop.

Če z družbeno pogodbo ni določeno drugače, imajo družbeniki pod enakimi pogoji pri nakupu poslovnega deleža prednost pred drugimi osebami.Družbenik, ki namerava prodati svoj poslovni delež, mora druge družbenike pisno obvestiti o nameravani prodaji in pogojih prodaje ter jih pozvati, da mu morebitni kupec sporoči svojo pripravljenost za nakup v 1. mesecu od prejema obvestila.Če je več družbenikov pripravljenih kupiti poslovni delež, postanejo imetniki prodanega deleža vsi kupci skupaj.

VINKULACIJA: družbena pogodba lahko določi, da je za odsvojitev poslovnega deleža osebam, ki niso družbeniki, potrebno soglasje večine ali vseh družbenikov, in določi pogoje za izdajo soglasja.Varovalo: če nobeden od družbenikov ni pripravljen kupiti poslovnega deleža in družbeniki niso dali soglasja za prodajo poslovnega deleža osebi, ki ni družbenik, lahko družbenik izstopi iz družbe.

Delitev poslovnega deleža ni dopustna, razen pri odsvojitvi, delitvi skupnega premoženja zakoncev ali dedovanju. Družbena pogodba lahko delitev poslovnega deleža prepove.

IZKLJUČITEV IN IZSTOP DRUŽBENIKA:

1. izključitev in izstop družbenika ureja družbena pogodba (ta lahko določi pogoje, postopek in posledice izstopa ali izključitve).

2. družbenik sme s tožbo od družbe zahtevati izstop, če obstajajo za to utemeljeni razlogi:

a) če mu drugi družbeniki ali poslovodja povzročajo škodo,

b) če družba ali družbeniki ovirajo ali onemogočajo uresničitev družbenikove pravice do izstopa,

c) če je oviran pri uresničevanju pravic, ki jih ima po zakonu ali pogodbi, ali

d) če mu skupščina ali poslovodje nalagajo nesorazmerne obveznosti.

3. vsak družbenik lahko s tožbo zahteva, da se drug družbenik iz družbe izključi, če obstajajo za to utemeljeni razlogi, zlasti:

a. če drug družbenik povzroča družbi ali družbenikom škodo,

b. če ravna v nasprotju s sklepi skupščine,

c. če ne sodeluje pri upravljanju in s tem ovira redno delovanje družbe ali uresničevanje pravic drugih družbenikov ter

d. če sicer grobo krši pogodbo.

O izključitvi in izstopu družbenika odloča nepristransko sodišče, postopek se začne s tožbo.

ORGANI DRUŽBE:

1. POSLOVODSTVO

· družba ima enega ali več poslovodij (direktorjev), ki na lastno odgovornost vodijo posle družbe in jo zastopajo (skupno ali kot posamični poslovodje);

· poslovodja ni nujno, da je v družbi zaposlen, pomembno je da je na to funkcijo imenovan;

· v družbeni pogodbi ali pa skupščina družbenikov lahko določi, da se poslovodja imenuje za nedoločen ali določen čas, ki ne sme biti krajši od 2. let. Ista oseba je lahko ponovno imenovana.

· skupščina družbenikov lahko odpokliče poslovodjo kadarkoli, ne glede na to, ali je imenovan za določen ali nedoločen čas. (odpokliče lahko samo iz razlogov, določenih z družbeno pogodbo).

· če ima družba nadzorni svet, poslovodjo imenuje in odpokliče ta svet;

· posle vodi na lastno odgovornost (ima neomejeno in neomejljivo moč zastopanja). Pri poslovanju ni vezan na navodila skupščine, razen, če je z družbeno pogodbo določeno drugače;

· pri opravljanju svojih nalog mora ravnati v dobro družbe s skrbnostjo, vestnega in poštenega gospodarja in varovati mora poslovne skrivnosti;

· poslovodja je odgovoren družbi za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njegovih nalog, razen če dokaže, da je pošteno in vestno izpolnjeval svoje dolžnosti;

PRIMER:

Poslovodja na službeni poti povozi pešca. Pešec poda odškodninski zahtevek. Kdo je odgovoren in kdo mora plačati odškodnino?

Odgovor: OBA 148. člen OZ: -odškodninska odgovornost družbe in poslovodje

2. SKUPŠČINA DRUŽBENIKOV

Je pomemben in vpliven organ v družbi. Odloča o:

1. sprejetju letne bilance stanja in izkaza poslovnega izida in uporabi bilančnega dobička;

2. zahtevi za vplačilo osnovnih vložkov;

3. vračanju naknadnih vplačil;

4. delitvi in prenehanju poslovnih deležev;

5. postavitvi in odpoklicu poslovodij;

6. ukrepih za pregled in nadzor dela poslovodij;

7. postavitvi prokurista in poslovnega pooblaščenca;

8. uveljavljanju zahtevkov družbe proti poslovodjem ali družbenikom v zvezi s povračilom škode, nastale pri ustanavljanju ali poslovodenju;

9. zastopanju družbe v sodnih postopkih proti poslovodjem, in

10. drugih zadevah, za katere tako določa ta zakon ali družbena pogodba.

Vsakih dopolnjenih 50 € osnovnega vložka daje družbeniku 1 glas. Družbena pogodba lahko določi, da imajo nekateri družbeniki več glasov na vsakih 50 € osnovnega vložka ali da je glasovalna pravica nekaterih družbenikov omejena.

Skupščino običajno skliče poslovodja, vsaj 1x letno.

Skupščina se skliče s priporočenim pismom vsem družbenikom, v katerem mora biti naveden tudi dnevni red skupščine, najmanj 25 dni pred dnem zasedanja skupščine (družbena pogodba lahko določi, da se že v vabilu za skupščino določi naknadni dan zasedanja skupščine, če ta ob prvotno določenem času ne bi bila sklepčna).

Če skupščina ni pravilno sklicana, lahko veljavno sprejema sklepe le, če so navzoči vsi družbeniki. Vse odločitve skupščine se vpisujejo v knjigo sklepov. Sklepi, ki niso vpisani so nični.

KVORUM –prisotnih mora biti večinski družbeniki (pri spreminjanju družbene pogodbe je potrebna ¾ glasov vseh družbenikov).

3. NADZORNI SVET –fakultativni organ

Če je v družbeni pogodbi določeno , da ima družba nadzorni svet, se zanj smiselno uporabljajo določbe o nadzornem svetu v delniški družbi, če družbena pogodba ne določa drugače.

POVEČANJE OSNOVNEGA KAPITALA:

Znesek osnovnega kapitala je določen z družbeno pogodbo, vendar se lahko zaradi različnih razlogov družbeniki odločijo za povečanje osnovnega kapitala. Povečanje osnovnega kapitala je podobno ustanovitvi družbe, zato je potrebno spremeniti družbeno pogodbo in določiti nov osnovni kapital. Družbeniki to storijo na skupščini s sklepom, ki je sprejet s ¾ večino vseh.

O povečanju osnovnega kapitala odloča skupščina družbenikov. Povečanje osnovnega kapitala se lahko opravi na 2 načina, in sicer kot:

(1) povečanje osnovnega kapitala z vložki: -6 korakov:

1. sprejme se sklep o povečanju osnovnega kapitala,

2. izključitev prednostne pravice –fakultativno (če prednostna pravica do prevzema novih vložkov ni izključena s sklepom o povečanju osnovnega kapitala, imajo dosedanji družbeniki prednostno pravico do prevzema novih vložkov v sorazmerju s svojimi deleži v osnovnem kapitalu).

3. prevzem novih vložkov,

4. izvedenje osnovnega kapitala –denarni ali stvarni vložki,

5. postopek za prijavo v sodni register,

6. nastanek novega in samostojnega poslovnega deleža.

(2) kot povečanje osnovnega kapitala iz sredstev družbe.

1. sprejme se sklep o povečanju osnovnega kapitala,

2. najava sodnemu registru zvišanje osnovnega kapitala,

3. sodni register vpiše, da so se vsi vložki povečali sorazmero (osnovni vložki dosedanjih družbenikov se povečajo v sorazmerju z njihovimi poslovnimi deleži v dosedanjem osnovnem kapitalu).

ZMANJŠANJE OSNOVNEGA KAPITALA:

Razmere na trgu lahko privedejo tudi do zmanjšanja osnovnega kapitala. O zmanjšanju odloča skupščina družbe. Premoženje družbe se ne sme zmanjšati pod osnovni kapital, biti pa mora vsaj toliko kot je osnovnega kapitala. Zmanjšanje osn. kapitala je veljavno le, če:

· če poslovodja vsaj 2x objavi sklep o zmanjšanju osnovnega kapitala in v objavi pozove upnike, da se zglasijo pri družbi in izjavijo, ali soglašajo z zmanjšanjem osnovnega kapitala (upnike, ki so družbi znani, mora pozvati neposredno),

· če družba upnikom, ki niso soglašali z zmanjšanjem osnovnega kapitala, poravna zahtevke ali zagotovi varščino.

Zmanjšanje osnovnega kapitala se lahko prijavi za vpis v register šele po 1. letu od zadnje objave in po tem, ko poslovodja predloži dokaze o tem, da je družba poravnala zahtevke upnikom ali jim zagotovila varščino.

Zmanjšanje osnovnega kapitala se lahko opravi tudi po poenostavljenem postopku, če so za to izpolnjeni določeni pogoji.

ZANIMIVOST:

· v časopisu piše: lastniki d.o.o.: –lastniki ni pravilen izraz, ker na pravici (poslovnem deležu) ne more obstajati lastninska pravica.

· d.o.o. –družba z omejeno odgovornostjo: -omejena odgovornost je mišljena za družbenika (družbenik posredno odgovarja s svojim vložkom)

IZPITNO VPRAŠANJE

Osnovni kapital družbe je 100.000 €. Družbeniki so vplačali 25.000 € (to je vsaj ¼ in več kot 7.500 €). Družba pride do stečaja. Kaj se zgodi z manjkajočim osnovnim kapitalom?

ODG: Stečajni upravitelji morajo izterjati 75.000 € od družbenikov.

PRIMER: IZRAČUN DELEŽA DOBIČKA

Kapitalski deleži družbenikov družbe z neomejeno odgovornostjo znašajo: družbenik A: 834,59 EUR, družbenik B: 792,86 EUR, družbenik C: 208,65 EUR. Kako si bodo družbeniki med seboj razdelili izkazan dobiček v višini 141,88 EUR?

ODGOVOR:

vsakemu družbeniku pripada v prvem krogu ugotavljanja dobička delež dobička v višini 5 % njegovega, v preteklem poslovnem letu ugotovljenega kapitalskega deleža; t.i. »preddividenda«:

Izračun:

5% delež dobička jim pripada pod pogojem, če je celotni dobiček večji od 5% glede na bilančno vrednost vseh deležev:

A+D+C = 834,59 + 792,86 + 208,65 = 1836,09

5% od 1836,09 = 91,80

Izkazan dobiček je 141,88 EUR. Zadostujejo pogoju.

1. PREDDIVIDENDA:

A: 5% od 834,59 = 41,73 EUR

B: 5% od 792,86 = 39,64 EUR

C: 5% od 208,65 = 10,43 EUR

SKUPAJ A+B+C = 91,80 EUR

preostali dobiček se med družbenike v drugem krogu ugotavljanja dobička deli po enakih delih (»po glavah«, per capita );

2. PREOSTALI DOBIČEK:

141,88 EUR

- 91,80 EUR

= 50,08 EUR : 3 = 16,69 EUR

3. SKUPNI DOBIČEK:

A: = 41,73 EUR + 16,69 = 116,69

B: = 39,64 EUR + 16,69 = 56,33

C: = 10,43 EUR + 16,69 = 27,12

SKUPAJ A+B+C = 141,88 EUR

4.2 DELNIŠKA DRUŽBA

Delniška družba je družba, ki ima osnovni kapital (osnovno glavnico) razdeljen na delnice.

Delniška družba je upnikom odgovorna za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem.Delničarji niso odgovorni za obveznosti družbe upnikom.

Delnice so lahko oblikovane kot:

1. DELNICE Z NOMINALNIM ZNESKOM( preračunane v evre od 1.1.2007. Glasiti mora najmanj na 1 evro ali na njegov večkratnik. Delež delnice v osnovnem kapitalu se določa po razmerju med njenim nominalnim zneskom in zneskom osnovnega kapitala.

2. KOSOVNE DELNICE, ki so bile uvedene leta 2006 ( posebnost: v njih ni označena nominalna vrednost, ampak samo število delnic, ki je ima enak delež in pripadajoči znesek v osnovnem kapitalu. Znesek v osnovnem kapitalu, ki pripada posamezni kosovni delnici ne sme biti nižji od 1 evra. Delež posamezne kosovne delnice v osnovnem kapitalu se določa glede na število izdanih kosovnih delnic.

Bistvo razlikovanja je v tehniki izkazovanja udeležbe v osnovnem kapitalu družbe. Pri delnicah z nominalnim zneskom je njegova vrednost izrecno naznačena s številčnim nominalnim zneskom, v nasprotju s kosovnimi delnicami, pri katerih vrednost sploh ni razvidna. Kosovne delnice ne izkazujejo podatka o deležu oz. obsegu članskih pravic, temveč zgolj navedbo števila delnic, ki ga določena delnica predstavlja. Kosovne delnice ne razkrivajo podatka o proporcionalni udeležbi v osnovnem delniškem kapitalu.

emisijski znesek delnice -delnica se ne sme izdati za znesek (emisijski znesek), ki je nižji od nominalnega zneska, pri kosovni delnici pa od pripadajočega zneska -najmanjši emisijski znesek. Izdaja delnice za višji znesek je dopustna.

· USTANOVITEV:

Delniško družbo lahko ustanovi ena ali več fizičnih ali pravnih oseb, ki sprejmejo statut v obliki notarskega zapisa. Minimalni ustanovni kapital je 25.000 € (vrednost ene delnice : najmanj 1 € ali njegov večkratnik ali enak delež (XY) in pripadajoč znesek osnovnega kapitala pri kosovnih delnicah, ki pa ne sme biti manjši od 1 Evra!

· POSTOPEK USTANOVITVE:

1. ustanovitelji z osebnim obiskom, po pošti ali po elektronski pošti sporočijo notarju vse obvezne elemente bodoče družbe (firmo in skrajšano firmo, sedež in poslovni naslov, podatke ustanoviteljev, podatke zastopnikov, nadzornega sveta ali upravnega odbora, višina osnovneg kapitala, št. in vrsta delnic, dejavnost družbe…)

2. notar sestavi vse potrebne listine, ki so navedene v točki "priloge k vpisu"

3. za sestavo in podpis listin je potrebna osebna prisotnost ustanoviteljev (fizične osebe oz. zakoniti zastopniki pravnih oseb),

4. notar sestavi in vloži predlog za vpis v sodni register v e-obliki (predlogu priloži priloge, ki jih predhodno pretvori v elektronsko obliko in jih overi s svojim elektronskim podpisom),

5. o zahtevku za vpis v sodni register odloči registrsko (okrožno) sodišče,

6. notarju se vroči sklep registrskega sodišče o vpisu in druge odločbe v tem postopku,

7. na podlagi odločitve registrskega sodišča o vpisu ustanovitve subjekta v sodni register, AJPES temu subjektu določi šifro glavne dejavnosti in matično številko.

Družba je ustanovljena, ko ustanovitelji prevzamejo vse delnice.

Kdo ne sme ustanoviti d.d.?

· tiste fizične in pravne osebe, ki so z več kot 25% že udeležene v drugi kapitalski družbi (d.o.o., d.d., k.d.d.) in ta druga kapitalska družba nima poravnanih vseh davkov in drugih obveznih dajatev.

· NAČIN USTANOVITVE DRUŽBE:

1. POUSTANOVITEV (naknadna ustanovitev):

a) družba v prvih dveh letih po vpisu ustanovitve v register sklene pogodbo o poustanovitvi z ustanovitelji ali delničarji, ki so v osnovnem kapitalu udeleženi z več kot 10%, na podlagi katere družba pridobi stvari ali pravice za ceno, ki dosega najmanj 1/10 osnovnega kapitala družbe,

b) poustanovitev družbe začne veljati, ko skupščina sprejme sklep o soglasju za sklenitev pogodbe in je vpisana v sodni register,

c) pogodba o poustanovitvi mora biti sklenjena v pisni obliki.

d) poslovodstvo mora pripraviti pisno poročilo o pogodbi o poustanovitvi. V poročilu mora poslovodstvo zlasti razložiti namen pridobitve premoženja, kar ureja pogodba o poustanovitvi,

e) pogodbo o poustanovitvi mora pregledati revizor,

f) nadzorni svet mora na podlagi poročila poslovodstva in poročila o reviziji pogodbe o poustanovitvi pregledati pogodbo in o tem pripraviti pisno poročilo,

g) na zasedanju skupščine je treba predložiti pogodbo o poustanovitvi in poročila o reviziji pogodbe o poustanovitvi. Na začetku obravnave na skupščini mora poslovodstvo ustno razložiti vsebino pogodbe o poustanovitvi,

h) sklep skupščine o soglasju za sklenitev pogodbe o poustanovitvi je veljavno sprejet, če zanj glasujejo najmanj ¾ pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala.

2. SOČASNA (simultana) USTANOVITEV:

a. vsi ustanovitelji sprejmejo in podpišejo statut ter sami prevzamejo vse delnice (družba je ustanovljena, ko ustanovitelji prevzamejo vse delnice),

b. vplačilo delnic –delnice se lahko vplačajo v denarju (vsaj 1/3) ali s stvarnimi vložki,

c. imenovanje prvih organov družbe -ustanovitelji imenujejo (le do prve skupščine) 1. nadzorni svet ali prvi upravni odbor družbe in revizorja za prvo polno ali delno poslovno leto. Nadzorni svet imenuje člane 1. uprave, upravni odbor pa lahko imenuje prve izvršne direktorje.

d. ustanovitelji morajo pripraviti ustanovitveno poročilo –prikazane morajo biti bistvene okoliščine zlasti:

     – pravni posli, s katerimi je družba pridobila stvarne vložke;

     – če je v družbo vloženo podjetje, njegov dobiček zadnjih dveh let, in     – nabavni in proizvodni stroški v zadnjih dveh letih.

e. ustanovitvena revizija –člani organov vodenja ali nadzora morajo preveriti potek ustanovitve družbe. Ustanovitev mora pregledati tudi en ali več ustanovitvenih revizorjev. Ustanovitvene revizorje imenuje sodišče.

f. prijava družbe za vpis v sodni register -družbo prijavijo za vpis v register člani organov vodenja ali nadzora.

g. objava vpisa v sodnem registru

3. POSTOPNA (sukcesivna) USTANOVITEV

Družba se lahko ustanovi tudi tako, da se delnice vpisujejo na podlagi oglasa z vabilom k javnemu vpisu delnic (prospekt), kot ga določa zakon, ki ureja trg vrednostnih papirjev.

1. ustanovitelji sprejmejo statut, objavijo prospekt in prevzamejo del delnic,

2. delnice in denarna vplačila zanje se vpisujejo samo pri bankah,

· vsak vpisnik mora podpisati tri izvode izjave o vpisu delnic (vpisnica), enega zase, druga dva za družbo

· rok za vpisovanje in vplačilo delnic ne sme biti daljši od 3. mesecev od dneva, določenega za začetek vpisovanja,

· če sta bili vpisovanje in plačevanje delnic uspešni, morajo ustanovitelji v 15 dneh po poteku roka (ki je v prospektu določen za vpisovanje delnic), delnice razdeliti med vpisnike,

· ustanovitelji ne smejo razpolagati z vplačili za delnice, poslovodstvo pa lahko z vplačili razpolaga šele, ko je družba vpisana v sodni register,

· ustanovitelji morajo sklicati ustanovno skupščino najpozneje v 2 mesecih po poteku s prospektom določenega roka za vpisovanje delnic. Sklicati se jo mora z oglasom, ki se mora objaviti enako kot prospekt, najmanj 15 dni pred skupščino -če ustanovna skupščina ni pravočasna, se šteje, da ustanovitev družbe ni bila uspešna,

· družba je ustanovljena, ko skupščina sprejme vse sklepe, za katere je pristojna.

· USTANOVNA SKUPŠČINA:

1. ustanovna skupščina mora biti na sedežu družbe, razen če ni bil v prospektu določen drug kraj,

2. zastopana mora biti večina vseh delnic; če je predvidena izdaja delnic različnih razredov, pa tudi večina vsakega razreda,

3. odpre jo notar, ki ga morajo povabiti ustanovitelji,

4. po odprtju izvoli skupščina predsednika in dva preštevalca glasov. Nato se preberejo poročila ustanoviteljev in revizorjev,

5. skupščinski zapisnik vodi notar, poleg njega ga morajo podpisati še predsednik skupščine, oba preštevalca glasov in ustanovitelji družbe,

6. na ustanovni skupščini daje vsaka delnica en glas.

· IZBIRA SISTEMA UPRAVLJANJA:

1. ENOTIRNI sistem upravljanja: značilnost tega sistema upravljanja, ki ga ZGD-1 dopušča, je v delovanju upravnega in nadzornega dela upravljanja v enem samem organu imenovanem upravni odbor, v katerem sedijo izvršni (izvršujejo poslovanje) in neizvršni (kontrolirajo poslovanje) direktorji.

2. DVOTIRNI sistem upravljanja: je stari sistem z upravo in nadzornim svetom.

· ORGANI DRUŽBE:

Organi vodenja ali nadzora v delniški družbi so uprava, upravni odbor in nadzorni svet.Organ vodenja ali nadzora sestavljajo najmanj trije člani, če zakon ne določa drugače.Če ima organ vodenja ali nadzora več članov, se en član imenuje za predsednika.

Člani organov vodenja ali nadzora so imenovani za obdobje, ki je dolo