LETNO POROČILO 2015vrs-3.vlada.si/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF/71d4985...zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje slovenije letno poroČilo 2015 ljubljana, februar 2016

ZAVOD ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE SLOVENIJE

LETNO POROČILO2015

LJUBLJANA, FEBRUAR 2016

Gradivo so pripravili:Dr. Darija Abramič, Marjeta Baškovč-Peklaj, Marjan Brus, mag., Janja Burja Cerjanec, mag. Darko Butina, Kristina Cimerman, Eva Čakš, Polona Čižman Žagar, Anton Dobrina, mag. Domen Dolar, mag. Tanja Frank, Boris Gačnik, mag. Ajša Hajzeri, Darka Hribar, Helena Hribar, Elizabeta Hriberšek-Balkovec, Damir Jurkin, Darko Kastelic, mag. David Klarič, Ana Kojadin, Marko Komat, Igor Majetič, Boštjan Martinčič, Judita Mesarič, Marjetka Medved Mrvar, Aleš Miko, mag. Edmond Pajk, Barbara Perčič, mag., Emilija Pirc Ćurić, dr. med, mag. Andreja Podjed, mag. Mateja Posavec, mag. Dean Premik, Urška Pušnik, Nataša Ravnik, dr. Ines Sarazin Lovrečič, Jože Stritar, Tatjana Strmljan, Blanka Špoljarič, Sonja Šuštar, Alenka Triller, Marica Troha-Škerjanec, Mojca Uhan, mag. Elizabeta Vegel, Bojan Žibrat, dr. med.

Pri pripravi podatkov so sodelovali tudi številni drugi sodelavci.

Naslov: Letno poročilo 2015

Izdal in založil:Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Kolodvorska 15, Ljubljana

Odgovorna oseba: Generalni direktor Marijan Papež

Leto izdelave:2016

© Uporaba in objava podatkov dovoljeni le z navedbo vira.

CIP – Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

ISSN: 1318-0924

Februar 2016

POMEN KRATIC:AJPES – Agencija RS za javnopravne evidence in storitve BDP - Bruto domači proizvodBiZPIZ – Poslovnim subjektom namenjene e-storitve na zavodovem portaluCEUVIZ – Centralna evidenca udeležencev vzgoje in izobraževanjaCognos - IBM orodje oziroma programska oprema za poslovno inteligencoCRP - Centralni register prebivalstvaCSD - Center za socialno deloDPP - Dodatek za pomoč in postrežboDSSLJ - Delovno in socialno sodišče v Ljubljanie-VEM - vse na enem mestu - Državni portal za poslovne subjekte in samostojne podjetnikeeVŠ – Evidenčni in analitski informacijski sistem visokega šolstva v Republiki Slovenijie-ZPIZ – Elektronskim storitvam namenjen del spletnega portala zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanjeEGS - Evropska gospodarska skupnostEKN - Enotni kontni načrtEMŠO – Enotna matična številka občanaESR 2010 - Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 549/2013 EU - Evropska unijaEUMASS - Evropska zveza medicine v zavarovalniškem in socialnem zavarovanjuFN - Finančni načrtFURS - Finančna uprava Republike SlovenijeGZS - Gospodarska zbornica SlovenijeIK - Invalidska komisijaIkT - Informacijsko - komunikacijske tehnologije;izraz IkT se nanaša na izdelke in prakse, ki se uporabljajo za shranjevanje, zapisovanje in druge vrste obdelav informacijIOE - Informativna osebna evidencaIT - Informacijske tehnologijeJLA - Jugoslovanska ljudska armadaKAD - Kapitalska družba, d. d.MIZŠ - Ministrstvo za izobraževanje, znanost in športMEZ - Matična evidenca zavarovancevMDDSZ - Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnostiMKB 10 - Mednarodna klasifikacija bolezni številka 10MF - Ministrstvo za financeMGRT - Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijoMKGP - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehranoMPJU - Ministrstvo za pravosodje in javno upravoNOB - Narodnoosvobodilni bojNOV - Narodnoosvobodilna vojskaodločba US delnice - odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije številka U-I-239/14-10, z dne 26. 3. 2015OE - območna enota

ONZ - Organi za notranje zadeveOR - Obveznosti RepublikeOZS - Obrtna zbornica SlovenijePIZ - Pokojninsko in invalidsko zavarovanjeREK obrazec - Obrazec za obračun davčnega odtegljajaRb2015 - Rebalans proračuna za leto 2015RS - Republika SlovenijaSEPA - Single Euro Payments Area - enotno območje plačil v evrih - evroobmočjeSFRJ - Socialistična federativna republika JugoslavijaSRDAP - Statistični register delovno aktivnega prebivalstvaSURS - Statistični urad Republike Slovenije TO RS - Teritorialna obramba Republike SlovenijeUDG - Upravljanje dokumentarnega gradivaUJP - Uprava Republike Slovenije za javna plačilaUMAR - Urad za makroekonomske analize in razvoj VDSS - Višje delovno in socialno sodišče VMware- Virtualizacijska programska oprema in okoljeVS RS - Vrhovno sodišče Republike SlovenijeUPZZ – Sistem za elektronske prijave in odjave v zdravstveno zavarovanjeUS RS - Ustavno sodišče Republike SlovenijeZakon o SZK - Zakon o starostnem zavarovanju kmetov Zavod - Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje SlovenijeZBS - Združenje bank SlovenijeZDavP-2 - Zakon o davčnem postopkuZDavP-2I - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopkuZDS – Združenje delodajalcev SlovenijeZDVDTP - Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih osebZEZRD - Zakladnica enotnega zakladniškega računa državeZIPRS1415 - Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015ZIPRS1415 -C - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015ZIPRS 1617 - Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017ZIZ - Zakona o izvršbi in zavarovanjuZIZ-K - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanjuZJN-2 - Zakon o javnem naročanjuZMEPIZ-1 - Zakon o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, veljaven od 1. 1. 2014ZMEPIZ-1A - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanjaZNIRPJU - Zakon o načinu izplačila razlike v

plači zaradi odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah javnih uslužbencevZOPRZUJF - Zakon o odpravi posledic razveljavitve drugega, tretjega in četrtega odstavka 143. člena Zakona za uravnoteženje javnih financZPFOPIZ - Zakon o poračunavanju finančnih obveznosti Republike Slovenije iz pokojninskega in invalidskega zavarovanjaZPFOPIZ-1- Zakon o poračunavanju finančnih obveznosti Republike Slovenije iz pokojninskega in invalidskega zavarovanjaZPDZC-1 - Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črnoZPIUOD - Zakon o pogojih za izvedbo ukrepa odpusta dolgaZPIZ - Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, veljaven do 31. 12. 1999ZPIZ-1 - Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, veljaven od 1. 1. 2000 naprejZPIZ-2 - Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, veljaven od 1. 1. 2013ZPIZ-2B - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanjuZPIZVZ - Zakon o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancevZPIZVZ-B - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancevZPPP - Zakon o prenosu pokojninskih pravicZPVK - Zakon o preživninskem varstvu kmetov ZPZRTH-E - Zakon o dopolnitvah Zakona o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regijeZPZRTH-F - Zakon o dopolnitvah Zakona o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regijeZRSZ - Zavod Republike Slovenije za zaposlovanjeZSDH - Zakon o Slovenskem državnem holdingu, veljaven od 28. 12. 2012ZSDH-1 - Zakon o Slovenskem državnem holdingu, veljaven od 16. 4. 2014ZSPJS-S - Zakon o spremembah Zakona o sistemu plač v javnem sektorjuZSV - Zakon o socialnem varstvuZSVarPre - Zakon o socialno varstvenih prejemkihZSVarPre-A - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno varstvenih prejemkihZUJF - Zakon za uravnoteženje javnih financZUJF-C - Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona za uravnoteženje javnih financZUPPJS15 - Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2016 in drugih ukrepih v javnem sektorju

ZZSV - Zakon o zagotavljanju socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJZZZS - Zavod za zdravstveno zavarovanjeSlovenijeZZRZI - Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov

1

KAZALO

I UVOD .............................................................................................. 4

II STATISTIČNI PODATKI O ZAVAROVANCIH IN UŽIVALCIH PRAVIC TER GMOTNI POLOŽAJ UPOKOJENCEV IN DELOVNIH INVALIDOV ........................ 7

II.1 STATISTIČNI PODATKI O ZAVAROVANCIH IN UŽIVALCIH PRAVIC.................................................................................................................... 7

II.1.1 Zavarovanci ............................................................................................. 7II.1.1.1 Povprečna pokojninska doba in starost zavarovancev........................................ 8

II.1.2 Uživalci pravic ......................................................................................... 9II.1.2.1 Uživalci pravic iz sistema obveznega zavarovanja ............................................ 10II.1.2.2 Uživalci drugih pravic zunaj sistema obveznega zavarovanja oziroma po posebnih zakonih in predpisih ............................................................................................ 21

II.2 GMOTNI POLOŽAJ UPOKOJENCEV IN DELOVNIH INVALIDOV. 24II.2.1 Usklajevanje pokojnin........................................................................... 24II.2.2 Raven pokojnin ter razmerja med pokojninami in plačami ............... 25II.2.3 Vpliv drugih pravic na raven pokojnin................................................ 28

II.2.3.1 Najnižja pokojninska osnova............................................................................... 28II.2.3.2 Najvišja pokojninska osnova ............................................................................... 29

II.2.4 Raven drugih prejemkov iz obveznega zavarovanja ........................... 30II.2.4.1 Nadomestila iz invalidskega zavarovanja ........................................................... 30II.2.4.2 Dodatek za pomoč in postrežbo........................................................................... 31II.2.4.3 Invalidnina za telesno okvaro .............................................................................. 31II.2.4.4 Letni dodatek ....................................................................................................... 32

II.2.5 Prejemki, določeni z drugimi predpisi ................................................. 33II.2.5.1 Starostna in družinska pokojnina po zakonu o SZK.......................................... 33II.2.5.2 Vojaška pokojnina ............................................................................................... 33II.2.5.3 Dodatek k pokojnini............................................................................................. 33II.2.5.4 Akontacija pokojnine, ki je obveznost drugih držav, nastalih na območju nekdanje SFRJ .................................................................................................................... 33

III RAČUNOVODSKO POROČILO ............................................... 35

III.1 FINANČNI NAČRT ZAVODA ZA LETO 2015........................................ 35

III.2 UDELEŽBA ODHODKOV ZAVODA V BDP........................................... 35

III.3 LIKVIDNOST ZAVODA ............................................................................ 36

III.4 BILANCA STANJA..................................................................................... 37III.4.1 Sredstva .............................................................................................. 39

III.4.1.1 Dolgoročna sredstva............................................................................................. 39

2

III.4.1.2 Kratkoročna sredstva in aktivne časovne razmejitve......................................... 40III.4.1.3 Zaloge ................................................................................................................... 42

III.4.2 Obveznosti do virov sredstev ............................................................. 42III.4.2.1 Kratkoročne obveznosti in pasivne časovne razmejitve ..................................... 43III.4.2.2 Lastni viri in dolgoročne obveznosti.................................................................... 43

III.4.3 Izvenbilančna evidenca ...................................................................... 44

III.5 IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV S POJASNILI .......................... 44III.5.1 Prihodki .............................................................................................. 48

III.5.1.1 Davčni prihodki (prispevki za socialno varnost in drugi davki) ........................ 49III.5.1.2 Transferni prihodki ............................................................................................. 51III.5.1.3 Drugi prihodki (nedavčni prihodki, kapitalski prihodki in prejeta sredstva iz EU) .............................................................................................................................. 52

III.5.2 Odhodki .............................................................................................. 53III.5.2.1 Odhodki za pokojnine.......................................................................................... 54III.5.2.2 Tekoči transferi v sklade socialnega zavarovanja............................................... 55III.5.2.3 Transferi za zagotavljanje socialne varnosti....................................................... 56III.5.2.4 Nadomestila plač (nadomestila iz invalidskega zavarovanja) ............................ 56III.5.2.5 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam....................................... 57III.5.2.6 Tekoči transferi v tujino ...................................................................................... 57III.5.2.7 Stroški delovanja zavoda ..................................................................................... 57

III.6 IZKAZ RAČUNA FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB..................... 60

III.7 IZKAZ RAČUNA FINANCIRANJA.......................................................... 61

IV POSLOVNO POROČILO ........................................................... 62

IV.1 SVET ZAVODA........................................................................................... 62

IV.2 IZVAJANJE OBVEZNEGA POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA................................................................................................... 63

IV.2.1 Matična evidenca................................................................................... 63IV.2.1.1 Pregled del po vrsti obrazca ................................................................................ 63IV.2.1.2 Urejanje podatkov zavarovanca in ostala dela ................................................... 64IV.2.1.3 Aktivnosti prekrškovnega organa ....................................................................... 66IV.2.1.4 Komisija za ugotavljanje delovnih mest, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem .......................................................................................................................... 67

IV.2.2 Reševanje zahtevkov in opravljanje drugih storitev ........................... 68IV.2.2.1 Uveljavljanje pravic iz PIZ na I. stopnji ............................................................. 69IV.2.2.2 Uveljavljanje pravic iz mednarodnega zavarovanja na I. stopnji...................... 72IV.2.2.3 Pritožbe zoper odločbe I. stopnje ........................................................................ 73IV.2.2.4 Ostali zahtevki in storitve .................................................................................... 74IV.2.2.5 Trajanje postopkov za priznanje pravic ............................................................. 76IV.2.2.6 Revizija .................................................................................................................. 78IV.2.2.7 Zastopanje v zadevah PIZ..................................................................................... 79IV.2.2.8 Komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi....................... 80

IV.2.3 Izvedenstvo ............................................................................................ 81IV.2.3.1 Invalidske komisije I. stopnje ............................................................................. 81IV.2.3.2 Invalidska komisija II. stopnje ............................................................................ 82

3

IV.2.3.3 Prikaz drugih aktivnosti dela .............................................................................. 83IV.2.4 Nakazovanje pokojnin in drugih prejemkov ....................................... 84

IV.2.4.1 Izvedene aktivnosti v letu 2015............................................................................ 86IV.2.4.2 Aktivnosti za izvedbo obračuna pokojninskih in drugih prejemkov ................. 87

IV.2.5 Ostale aktivnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja............ 89

IV.3 INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE ........................................................ 90IV.3.1 Razvoj informacijskega sistema zavoda............................................... 90

IV.3.1.1 Projektno delo in informacijska izvedba projektov zavoda ............................... 91IV.3.1.2 E-poslovanje in digitalizacija............................................................................... 94IV.3.1.3 Druge naloge ........................................................................................................ 95IV.3.1.4 Kazalniki razvoja informacijskih rešitev v novem tehnološkem okolju ............ 96

IV.3.2 Razvoj in upravljanje IkT infrastrukture............................................ 96IV.3.2.1 Upravljanje sistemske programske in strojne opreme ....................................... 97IV.3.2.2 Upravljanje strežniških okolij ............................................................................. 97IV.3.2.3 Upravljanje računalniških komunikacij, IP telefonije in mobilnih storitev ...... 98IV.3.2.4 Upravljanje računalniške opreme ....................................................................... 98IV.3.2.5 Nadzor delovanja informacijskega sistema......................................................... 98

IV.3.3 Podpora uporabnikom in računalniška operativa................................. 99V.3.3.1 Izvajanje obdelav in prenosi................................................................................... 99IV.3.3.2 Zagotavljanje pomoči uporabnikom..................................................................... 99

IV.3.4 Reševanje zahtevkov uporabnikov.................................................... 99IV.3.5 Razvoj delovnih postopkov ................................................................. 100IV.3.6 Upravljanje informacijske varnosti.................................................... 100IV.3.7 Glavni kazalniki uporabe informacijskega sistema........................... 100

IV.3.7.1 Spletna stran zavoda .......................................................................................... 100IV.3.7.2 E-storitve za državljane (e-ZPIZ)...................................................................... 101IV.3.7.3 E-poslovanje z organizacijami (BiZPIZ)........................................................... 102IV.3.7.4 Digitalizacija poslovanja.................................................................................... 103

IV.4 OSTALE DEJAVNOSTI ........................................................................... 105IV.4.1 Pravna dejavnost ................................................................................... 105

IV.4.1.1 Splošna pravna dejavnost ................................................................................... 105IV.4.1.2 Regresne zadeve................................................................................................... 105IV.4.1.3 Izterjava preplačil, zahtevki zoper zavod........................................................... 106IV.4.1.4 Insolventni postopki ............................................................................................ 106

IV.4.2 Organizacijska in kadrovska dejavnost ............................................. 106IV.4.3 Splošna dejavnost ................................................................................ 108

IV.4.3.1 Upravljanje z dokumentarnim gradivom........................................................... 108IV.4.3.2 Gospodarsko tehnična dejavnost ........................................................................ 109IV.4.3.3 Javna naročila...................................................................................................... 109

IV.4.4 Notranja revizija.................................................................................. 109

IV.5 POROČILO O DOSEŽENIH CILJIH IN REZULTATIH TER IZJAVA O OCENI NOTRANJEGA NADZORA JAVNIH FINANC ............................. 110

V ZAKLJUČEK ............................................................................. 122

4

IUVOD

Letno poročilo 2015 kaže, da je zavod kot nosilec in izvajalec sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja v RS v tem letu dosegel in presegel večino načrtovanih ciljev.Pripravljeno je v skladu s predpisi ter v obliki in po metodologiji, kakršno so svet zavoda, Državni zbor RS in Državni svet RS vse doslej ocenjevali pozitivno. Prikazane so vse z zakonom in drugimi predpisi določene vsebine ter tudi številni drugi podatki za preteklo leto in, kjer je to potrebno, tudi z daljšimi časovnimi primerjalnimi serijami. Vse to omogoča temeljit vpogled ne le v delo zavoda v preteklem letu, temveč tudi v uresničevanje sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja za daljše obdobje.

Povprečno število zavarovancev se je v letu 2015 v primerjavi z letom 2014 po šestih letih zmanjševanja povečalo, in sicer za 1,1 odstotka na 840.588. Povprečno število uživalcev pokojniniz obveznega zavarovanja se je povečalo za 0,5 odstotka na 612.018, kar je najnižja rast v zadnjih 25 letih. Razmerje med številom zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega zavarovanja je znašalo 1,37 in se prvič po letu 2008 ni zmanjšalo.

Poleg uživalcev pokojnin iz obveznega zavarovanja je bilo v povprečju še 45.190 uživalcev nadomestila iz invalidskega zavarovanja, 30.852 dodatka za pomoč in postrežbo, 50.666 invalidnine za telesno okvaro ter 4064 uživalcev pokojnine po zakonu o SZK, vojaške pokojnine, dodatka k pokojnini in akontacije pokojnine zunaj sistema obveznega zavarovanja. Prejemnikov letnega dodatka je bilo 502.283.

Povprečno število uživalcev starostne pokojnine se je v primerjavi z letom 2014 povečalo za 5662 uživalcev oziroma za 1,3 odstotka. V primerjavi z letom 2014 se je v letu 2015 povprečno skupno število uživalcev starostne in delne starostne pokojnine povečalo za 5788 uživalcev ozirom za 1,4 odstotka. Decembra leta 2015 je bilo uživalcev starostne pokojnine 4989 ali 1,2 odstotka več kot v enakem mesecu predhodnega leta. Vse tri stopnje rasti so najnižje v zadnjih devetnajstih letih in kažejo na učinke ZPIZ-2 pri prilivu novih uživalcev starostne pokojnine zaradi strožjih pogojev za pridobitev te pravice.

Zavod je zagotavljal likvidnost in upravljal prosta denarna sredstva ter tekoče mesečno izpolnjeval finančne obveznosti iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter vse ostale obveznosti brez zadolževanja. Poslovno leto je sklenil z zakonsko zahtevanimi izravnanimi prihodki in odhodki v višini 4.984.055.046 evrov. V strukturi prihodkov zavoda se je v letu 2015 v primerjavi z letom 2014 za 2,4 odstotne točke povečal delež davčnih prihodkov (kot posledica višjih prihodkov od prispevkov za socialno varnost). Delež transfernih prihodkov se je znižal za 2,6 odstotne točke (predvsem zaradi nižje dodatne obveznosti državnega proračuna). V strukturi skupnih prihodkov zavoda predstavljajo davčni in transferni prihodki 99,4 odstotka (99,6 odstotka v letu 2014). V strukturi vseh odhodkov zavoda v letu 2015 je bilo 99,2 odstotka odhodkov za pokojnine (0,2 odstotne točke manj kot v letu 2014), prispevke za zdravstveno zavarovanje uživalcev pravic (enak delež kot v letu 2014), transfere za zagotavljanje socialne varnosti (0,4 odstotne točke več kot v letu 2014 zaradi višjega izplačila letnega dodatka) ter nadomestila iz invalidskega zavarovanja (0,2 odstotne točke manj kot v letu 2014).

Pokojnine in drugi prejemki se v letu 2015 niso uskladili, saj je ZIPRS1415, ki se je začel uporabljati 1. januarja 2014, določil, da se pokojnine in drugi prejemki, ki se usklajujejo kot pokojnine, ne glede na določbe ZPIZ-2 do 31. decembra 2015 ne uskladijo. Zato v letu 2015 ni bilo možno izvesti redne uskladitve pokojnin in drugih prejemkov po določbah sistemskega zakona.

5

Po osmem odstavku 430. člena ZPIZ-2 se lahko v letu, ki sledi letu, v katerem je ugotovljena pozitivna gospodarska rast bruto domačega proizvoda, ali v letu, ko je rast najnižje pokojninske osnove dve leti zaporedoma nižja od rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju januar-december preteklega leta v primerjavi z enakim obdobjem pred tem, na predlog sveta zavoda in ob soglasju Vlade Republike Slovenije opravi izredna uskladitev pokojnin po prvem in drugem odstavku 106. člena ZPIZ-2. Ker so bili za takšno izredno uskladitev pokojnin v letu 2015 izpolnjeni pogoji, je svet zavoda na seji dne 26. februarja 2015 sprejel sklep, da se na podlagi osmega odstavka 430. člena ZPIZ-2 v letu 2015 izvede izredna uskladitev in predlagal Vladi Republike Slovenije, da k sklepu poda soglasje. Vlada Republike Slovenije je na seji dne 22. oktobra 2015 predlog obravnavala in k predlogu ni dala soglasja, z utemeljitvijo, da bi z izvedbo izredne uskladitve v letu 2015 presegli proračunski primanjkljaj treh odstotkov.

Povprečna mesečna pokojnina z odtegnjeno akontacijo dohodnine (neto pokojnina), izplačana v obdobju januar-december 2015, ki je primerljiva s povprečno mesečno neto plačo zaposlenih v Republiki Sloveniji, je znašala 561,66 evra (563,85 evra v letu 2014) oziroma 0,4 odstotka manj. V letu 2015 se je realna rast pokojnin malenkostno zvišala (za 0,1 odstotka), pred tem se je pet let zapored zniževala. Povprečna neto starostna pokojnina je znašala 609,50 evra, kar je 0,6 odstotka manj kot v letu 2014. Dosežena raven pokojnin, izplačanih v preteklem letu, je odraz sistemov, ki so določali načine njihovih odmer in omejitve njihovega usklajevanja, v določeni meri pa tudi strukturnih sprememb med prejemniki pokojnin. Nižja raven povprečnih pokojnin in znižanje njihove vrednosti se odraža tudi v nižjih razmerjih med povprečnimi pokojninami in povprečno plačo. Razmerje med povprečno neto pokojnino in povprečno neto plačo se je v letu 2015 znižalo na 55,4 odstotka (lani 55,9 odstotka), razmerje med povprečno neto starostno pokojnino in povprečno neto plačo pa na 60,2 odstotka (lani 60,8 odstotka).

Zavod je v letu 2015 v sodelovanju z MDDSZ razreševal sistemske nejasnosti in odprta vprašanja glede izvajanja ZPIZ-2. Aktivno je sodeloval s predlogi in pripombami pri sprejemanju novih zakonov, ki vplivajo na pravice iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, in izvajal široko informativno dejavnost. Tako je sodeloval pri pripravi ZPIZ-2B, ZPFOPIZ-1, ZPZRTH-F, ZIPRS1617 zlasti z MDDSZ, MF pa tudi z drugimi institucijami (ZZZS, FURS, SURS, KAD).Novim zakonskim rešitvam je prilagajal in dograjeval informacijsko podporo ter pripravljal potrebne strokovne podlage in dokumentacijo.

Na področju reševanja zahtevkov je bilo za leto 2015, tako kot za leto 2014, predvideno normalno poslovanje zavoda, vendar pa se je obseg dela bistveno povečal zaradi izdane odločbe US - delnice, saj je bil dotok zahtevkov večji za več kot 44.000 zadev. Kljub dodatnim nalogam in obveznostim je zavod v letu 2015 rešil oziroma opravil 401.801 zahtevkov in storitev ter tako presegel realizacijo načrtovanega števila rešenih zahtevkov za 8,8 odstotka. Pri uveljavljanju pravic iz PIZ na I. stopnjije bila realizacija višja od načrtovane za 7,4 odstotka, pri reševanju ostalih zahtevkov in storitev pa za 10,8 odstotka. Zaradi upadanja števila zahtevkov je bila realizacija nižja od načrtovane pri uveljavljanju pravic iz mednarodnega zavarovanja (za 7,3 odstotka). Ob koncu leta je v reševanju ostalo 74.644 vlog, kar pomeni, da je število nerešenih za 37.757 višje kot ob koncu leta 2014 , predvsem zaradi preko 30.000 tisoč zahtevkov na podlagi tretje točke odločbe US – delnice, ki jih še ni bilo možno reševati.

Povprečni čas reševanja zahtevkov za uveljavljanje pravic na I. stopnji je v letu 2015 znašal 50 dni in je bil za 6 dni krajši kot leta 2014. V zakonskem roku dveh oziroma štirih mesecev je bilo na področju priznanja pravic iz PIZ skupaj rešenih 82,2 odstotka zahtevkov, v letu 2014 pa 80,3odstotka.

V zbirki podatkov zavarovancev PIZ je zavod vodil podatke za 874.128 zavarovancev, ki so jih zavezanci za posredovanje podatkov posredovali na predpisanih M obrazcih. V primerjavi z letom

6

2014 je to za 1,1 odstotka zavarovancev manj. V podatkovne zbirke MEZ je bilo zajetih 2.204.627obrazcev M-1 do M-10, kar je v primerjavi z letom 2014 za 9,6 odstotka več oziroma 0,4 odstotka manj od načrtovanega.

V letu 2015 je zavod v zakonskem roku opravil 8.782.110 posamičnih nakazil, kar predstavlja 0,4-odstotni porast v primerjavi z letom 2014. Skupno je bilo uživalcem pokojnin nakazanih 10.255.935 pokojnin in drugih denarnih prejemkov, kar je za 1,3 odstotka več kot v letu poprej. Na pobudo zavoda se je nadaljevalo aktivno sodelovaje s tujimi nosilci socialnega zavarovanja glede vključitve le-teh v sistem elektronske izmenjave podatkov, s čimer se je zasledoval cilj preprečevanja morebitnih izplačil po smrti uživalcev pokojnin. Zavod je tudi v letu 2015 spodbujal uživalce, ki prejemajo pokojnino po poštni dostavi na naslov bivališča, da zaradi nižjih stroškov odprejo osebni bančni račun za nakazilo pokojnin. Tako se je število nakazil preko poštne dostave znižalo za 9,0 odstotkov, s tem pa tudi stroški zavoda.

V letu 2015 je zavod spremenil način spremljanja strank, tako da se spremlja le podatek o številu strank, ki informacije iščejo osebno, in teh je bilo 327.022.

V letu 2015 je zavod nadaljeval s celovito prenovo informacijsko-komunikacijske tehnologije (IkT) v skladu s Strategijo prenove in razvoja IkT za obdobje 2012-2016. V okviru izvajanja razvojnih projektov je nadaljeval z načrtovanjem, razvojem in uvedbo informacijskih rešitev in IkT infrastrukture za sodobno digitalno poslovanje zavoda na vseh področjih poslovanja. Ob tem so se izvajale tudi številne dopolnitve programske opreme, skladno s spremembami normativnega okolja.Veliko aktivnosti je bilo usmerjenih v uvajanje digitalizacije poslovanja, razvoj rešitev elektronskega poslovanja z organizacijami doma in v tujini ter razvoj e-storitev. Pomembne dejavnosti so bile usmerjene v dopolnjevanje IkT infrastrukture ter prilagoditev in prehod programske opreme na novo okolje (zavodov zasebni oblak). Pri razvoju IkT infrastrukture in razvojne metodologije je sledil tudi strateški usmeritvi v odprte standarde in odprto kodo. Ob razvojnih nalogah je bila osrednja pozornost usmerjana v zagotavljanje zanesljive informacijske podpore izvajanju dejavnosti zavoda.

Zavod je nadaljeval z restriktivno kadrovsko politiko in v celoti realiziral kadrovski načrt za leto 2015, ki je določal 787 zaposlenih na zadnji dan leta, kar je odstotek manj kot predhodno leto. V primerjavi z letom 2007, ko je število zaposlenih po kadrovskem načrtu znašalo 853 in se je začelo z restrikcijami na kadrovskem področju, se je število znižalo za 8,4 odstotka (66 zaposlenih).

Z izvajanjem notranjih kontrol, revizij in internih izobraževanj zaposlenih je zavod izboljševalkakovost dela. Prav tako je skrbel za stalno izboljševanje delovnih razmer zaposlenih z dobro, racionalno in gospodarno opremljenostjo delovnih mest, s sodobno informacijsko tehnologijo in s tem ustvarjanja prijaznejšega okolja tako za stranke kot zaposlene. Splošno zadovoljstvo strank in zaposlenih je ostalo na visoki ravni tudi v letu 2015.

Svet zavoda se je sestal na petih rednih sejah in eni korespondenčni. Sprejel je vse potrebne akte za izvajanje pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Posebno pozornost je posvetil ključnim vprašanjem, ki so povezana s poslovanjem zavoda.

Celovit prikaz poslovanja po posameznih področjih in dejavnostih zavoda v letu 2015 je razviden iz vsebine tega letnega poročila.

7

IISTATISTIČNI PODATKI O ZAVAROVANCIH IN UŽIVALCIH

PRAVIC TER GMOTNI POLOŽAJ UPOKOJENCEV IN DELOVNIH INVALIDOV

II.1 STATISTIČNI PODATKI O ZAVAROVANCIH IN UŽIVALCIH PRAVIC

II.1.1 Zavarovanci

Obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v RS je za razliko od številnih obveznih zavarovanj v drugih državah enotno. V njem so pri istem nosilcu zavarovanja in v načelu enako obvezno zavarovani vsi delavci v odvisnem delovnem razmerju, samozaposleni oziroma osebe, ki opravljajo samostojno dejavnost, brezposelne osebe, ki so prejemniki denarnega nadomestila pri ZRSZ, zavarovani starši ter nekatere druge kategorije zavarovancev in osebe, ki so se prostovoljno vključile v obvezno zavarovanje.

Iz preglednic II.1 in II.2 je razvidno, da se je skupno število zavarovancev v letu 2015 po šestih letih zmanjševanja povečalo. Rast je v primerjavi z letom 2014 znašala 1,1 odstotka (12.531 oseb), na kar je predvsem vplivalo višje število pri treh največjih kategorijah zavarovancev, in sicer se je za 1,5 odstotka povečalo število pri delavcih pri pravnih osebah, za 0,6 odstotka pri delavcih pri zasebnikih in za 3,9 odstotka pri zasebnikih. Na drugi strani pa se je znižalo število prostovoljnih in brezposelnih zavarovancev (zmanjšanje za 14,1 oziroma 12,3 odstotka, skupaj za 4776 oseb).Število prostovoljnih zavarovancev se je v zadnjih dveh letih zmanjšalo predvsem zaradi zvišanja osnove, od katere ti zavarovanci plačujejo prispevke, ter zaradi tega, ker se obdobje prostovoljnega zavarovanja po ZPIZ-2 ne šteje v pokojninsko dobo brez dokupa. Struktura zavarovancev je bila ugodnejša kot v preteklem letu.

Preglednica II.1: Povprečno število zavarovancev po vrsti zavarovanca, 2006-2015

Pri pravnih osebah*

Pri zaseb-nikih

Zasebniki Kmetje

2006 675.060 66.309 53.072 10.536 23.643 16.600 7.973 1.413 854.6062007 696.116 69.933 53.303 9.848 22.678 15.252 10.008 1.952 879.0902008 717.564 72.300 55.442 9.279 21.595 14.351 12.158 1.395 904.0842009 699.436 67.937 58.508 8.731 21.114 23.755 14.314 1.091 894.8862010 685.733 61.461 59.825 8.129 21.300 28.288 16.366 890 881.9922011 671.812 57.238 61.258 7.371 21.303 33.200 16.862 825 869.8692012 662.552 54.491 60.823 6.760 23.223 30.017 16.858 818 855.5422013 647.585 51.139 61.395 6.231 17.191 28.887 19.692 1.001 833.1212014 652.557 50.483 64.351 5.942 13.568 23.192 20.732 1.014 831.8392015 662.316 50.761 66.845 5.633 11.656 20.328 21.998 1.051 840.588

Leto

Vrsta zavarovanca

SKUPAJDelavci

Osebe, ki oprav. samost. dejav.

Prosto-voljni

zavaro-vanci

Brez-poselni

Starši Druge katego-

rije

Vir: SURS (SRDAP), ZZZS, DURS.*Poslovodne osebe so, čeprav statusno spadajo med samozaposlene, vključene med delavce pri pravnih osebah, saj je vir podatka SURS, ki jih vključuje v to kategorijo.**Spremenjen vir podatkov (od leta 2005 ZZZS, prej DURS).

8

Preglednica II.2: Stopnje rasti povprečnega števila zavarovancev po vrsti zavarovanca (v %), 2006-2015

Pri pravnih osebah

Pri zaseb-nikih

Zaseb-niki

Kmetje

2006 1,3 1,9 2,6 -8,1 -1,6 3,8 12,7 -17,0 1,32007 3,1 5,5 0,4 -6,5 -4,1 -8,1 25,5 38,1 2,92008 3,1 3,4 4,0 -5,8 -4,8 -5,9 21,5 -28,5 2,82009 -2,5 -6,0 5,5 -5,9 -2,2 65,5 17,7 -21,8 -1,02010 -2,0 -9,5 2,3 -6,9 0,9 19,1 14,3 -18,4 -1,42011 -2,0 -6,9 2,4 -9,3 0,0 17,4 3,0 -7,3 -1,42012 -1,4 -4,8 -0,7 -8,3 9,0 -9,6 0,0 -0,8 -1,62013* -2,3 -6,2 0,9 -7,8 -26,5 -3,8 5,0 -3,2 -2,92014 0,8 -1,3 4,8 -4,6 -21,1 -19,7 5,3 1,3 -0,22015 1,5 0,6 3,9 -5,2 -14,1 -12,3 6,1 3,6 1,1

Leto

Vrsta zavarovanca

SKUPAJDelavci Osebe, ki oprav.

samost. dejav.Prosto-voljni

zavaro-vanci

Brez-poselni

Starši Druge katego-

rije

*Pri starših, prostovoljnih zavarovancih in drugih kategorijah je bil v letu 2013 spremenjen zajem. Stopnje rasti so za leto 2013 izračunane na podlagi primerljivih podatkov za leto 2012.

Na dan 31. december 2015 je bilo 842.557 zavarovancev, kar je 1,3 odstotka več kot konec leta 2014, ko jih je bilo 831.376. Število delavcev, zaposlenih pri pravnih osebah, zasebnikov in brezposelnih zavarovancev se je povečalo za 1,7, 2,9 oziroma 1,5 odstotka, število zaposlenih pri zasebnikih in prostovoljnih zavarovancev se je zmanjšalo za 2,3 oziroma 12,8 odstotka.

Po ZPIZ-2 se zavarovancu, ki izpolni pogoje za pridobitev pravice do predčasne ali starostne pokojnine in ostane v zavarovanju v nespremenjenem obsegu, omogoči uveljavitev izplačila 20 odstotkov predčasne ali starostne pokojnine, do katere bi bil upravičen na dan njene uveljavitve. Zavod je ta del pokojnine v decembru 2015 izplačal 3076 uživalcem, v decembru 2014 pa 1703 uživalcem.

II.1.1.1 Povprečna pokojninska doba in starost zavarovancev

Iz preglednice II.3 je razvidno, da se je povprečna pokojninska doba zavarovancev v letu 2015 v primerjavi z letom 2014 pri ženskah podaljšala od 19 let in 2 meseca na 19 let in 3 mesece, pri moških pa je ostala enako dolga kot leta 2014, 18 let in 10 mesecev.

Primerjava med letoma 2014 in 2015 po starostnih razredih pokaže, da se je pri zavarovankah povprečna pokojninska doba skrajšala v starostnih razredih od 20 do 49 let, v drugih starostnih razredih je ostala enaka ali pa se je podaljšala, pri zavarovancih pa se je pokojninska doba skrajšala ali ostala enaka v vseh starostnih razredih, razen v starostnih razredih od 50 do 54 let in od 60 do 64 let. Največje skrajšanje pokojninske dobe pri zavarovankah je bilo v starostnem razredu od 35 do 39 let (za 6 mesecev), največje povečanje pa v starostnem razredu od 60 do 64 let (za 8 mesecev). Pri zavarovancih je bilo največje skrajšanje pokojninske dobe v starostnih razredih od 35 do 49 let, od 55 do 59 let in od 65 let naprej (v vsakem za 4 mesece), povečanje pa v starostnem razredu od 60 do 64 let (za 5 mesecev).

Preglednica II.3: Povprečna pokojninska doba zavarovancev po starosti in spolu, 2014-2015

9

Let Mes. Let Mes. Let Mes. Let Mes.15-19 0 5 0 6 0 6 0 620-24 1 6 2 0 1 5 1 1025-29 3 6 4 8 3 3 4 530-34 7 8 8 6 7 4 8 435-39 13 3 13 4 12 9 13 040-44 19 6 18 8 19 1 18 445-49 25 6 24 4 25 4 24 050-54 30 0 28 7 30 0 28 8

55-59, od tega 33 7 32 10 33 8 32 655 32 11 31 0 32 9 30 1056 33 7 32 4 33 7 31 1057 34 6 34 0 34 0 33 058 33 11 33 7 34 8 34 059 33 6 33 11 34 1 33 7

60-64, od tega 32 11 33 5 33 7 33 1060 32 9 33 4 34 0 34 161 32 7 33 7 33 1 33 862 33 2 33 2 33 1 33 1063 33 6 33 7 33 9 33 864 33 3 33 6 34 2 34 0

65+ 41 8 41 1 41 10 40 919 2 18 10 19 3 18 10

Skupaj - od 55 in več 34 6 33 10 34 6 33 9Skupaj

Dopolnjena starost v letih

2014 2015*Ženske Moški Ženske Moški

Povprečna pokojninska doba Povprečna pokojninska doba

* Predhodni podatki.

Vse več mladih nadaljuje šolanje na višji stopnji oziroma kasneje vstopajo na trg dela, kar potrjujejo podatki o številu mladih zavarovancev in njihovi povprečni pokojninski dobi (preglednica II.4). Od leta 2002 do 2015 se je število zavarovancev v starosti od 15 do 29 let zmanjšalo za 35 odstotkov. Pri mladih zavarovancih v vseh starostnih razredih se je skrajšala tudi povprečna pokojninska doba, najbolj v starostnem razredu od 30 do 34 let, kjer se je skrajšala za 3 leta in 2 meseca.

Preglednica II.4: Število in povprečna pokojninska doba mladih zavarovancev po starosti, 2002, 2014 in 2015

Zavaro- vanci

Zavaro- vanci

Zavaro- vanci

Zavaro- vanci

Število Let Mes. Število Let Mes. Število Let Mes. Število Let Mes.15-19 6.307 0 9 1.787 0 6 2.001 0 6 -4.306 0 -320-24 53.923 2 8 25.896 1 10 27.220 1 8 -26.703 -1 025-29 112.193 5 11 84.111 4 2 82.910 3 11 -29.283 -2 030-34 121.961 11 1 117.128 8 1 113.857 7 11 -8.104 -3 -2Skupaj 294.384 7 4 228.922 5 11 225.988 5 8 -68.396 -1 -8

Dopolnjena starost v

letih

2002 2014 2015* Razlika med 2015* in 2002

Pokojninska doba

Pokojninska doba

Pokojninska doba

Pokojninska doba

* Predhodni podatki.

II.1.2 Uživalci pravic

10

Zavod je v letu 2015 zagotavljal in izplačeval prejemke na podlagi:

A. pravic iz sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, določenih v 26. členu ZPIZ-2, in sicer:- pokojnine (starostne, predčasne, invalidske, vdovske in del vdovske, družinske in delne

starostne);- nadomestila na podlagi preostale delovne zmožnosti (za čas čakanja na drugo

ustrezno zaposlitev, zaradi dela s skrajšanim delovnim časom, zaradi nižje plače na drugem ustreznem delu, delna invalidska pokojnina, za čas poklicne rehabilitacije, začasno nadomestilo, nadomestilo za invalidnost in delno nadomestilo);

- letni dodatek in dodatek za pomoč in postrežbo ter- invalidnino (po prehodnih določbah ZPIZ-2).

B. drugih pravic zunaj sistema obveznega zavarovanja, določenih v posebnih zakonih in predpisih (pokojnine po zakonu o SZK, vojaške pokojnine po ZPIZVZ, del vdovske vojaške pokojnine po ZPIZVZ-B, akontacije pokojnin po odloku Vlade RS, dodatek k pokojnini po ZZSV, preživnine po ZPVK ter druge pokojnine in pravice, ki se financirajo iz državnega proračuna).

II.1.2.1 Uživalci pravic iz sistema obveznega zavarovanja

II.1.2.1.1 Uživalci starostne, predčasne, invalidske, vdovske, dela vdovske, družinske ter delnepokojnine

V letu 2015 je bilo mesečno povprečno 612.018 uživalcev starostne, predčasne, invalidske, družinske, vdovske in delne starostne pokojnine iz obveznega zavarovanja (preglednica II. 5), kar je 3133 uživalcev oziroma 0,5 odstotka več kot v letu 2014 in je najnižja rast v zadnjih 25 letih.Decembra leta 2015 je bilo teh uživalcev pokojnin 613.558 (preglednica II.7), kar je 2203 uživalcevoziroma 0,4 odstotka več kot v enakem mesecu predhodnega leta.

V primerjavi z letom 2014 se je povečalo število uživalcev starostne, vdovske in delne starostnepokojnine, zmanjšalo pa število uživalcev invalidske in družinske pokojnine. Število uživalcevdružinske in vdovske pokojnine skupaj se je zmanjšalo.

Povprečno število uživalcev starostne pokojnine se je v letu 2015 v primerjavi z letom 2014povečalo za 5662 uživalcev oziroma za 1,3 odstotka. V primerjavi z letom 2014 se je v letu 2015 povprečno skupno število uživalcev starostne in delne starostne pokojnine povečalo za 5788 uživalcev oziroma za 1,4 odstotka. Decembra leta 2015 je bilo uživalcev starostne pokojnine 4989 ali 1,2 odstotka več kot v enakem mesecu predhodnega leta. Vse tri stopnje rasti so najnižje v zadnjih devetnajstih letih in kažejo na učinke ZPIZ-2 pri prilivu novih uživalcev starostne pokojnine zaradi strožjih pogojev za pridobitev te pravice.

Povprečno število uživalcev invalidske pokojnine se je v letu 2015 zmanjšalo za 1501 osebo oziroma za 1,7 odstotka in se od leta 2001 vseskozi zmanjšuje. Dosežene stopnje rasti v tem obdobju so deloma posledica spremenjene zakonodaje in večje enotnosti dela izvedenskih organov, deloma pa drugih razlogov, kot so velikost in gibanje populacije zaposlenih delavcev, stopnja organiziranosti in razvitosti zdravstva, varstva pri delu v najširšem smislu ter vrste in število bolezni in poškodb. Vzroki nastanka invalidnosti so predvsem bolezni in poškodbe zunaj dela, poškodbe pri delu in poklicne bolezni pa imajo na upokojevanje manjši vpliv.

11

V letu 2015 se je povprečno število uživalcev družinske in vdovske pokojnine skupaj zmanjšalo za 1154 oseb oziroma za 1,2 odstotka. Znotraj tega se je število uživalcev družinske pokojninezmanjšalo za 3877 oseb oziroma za 7,9 odstotka, povečalo pa se je število uživalcev vdovskepokojnine za 2723 oseb oziroma za 5,9 odstotka. Povprečno število uživalcev družinske pokojninese čez leta zmanjšuje, predvsem zaradi z ZPIZ-1 uveljavljene delitve dotedanje pravice do družinske pokojnine na dve pravici, na družinsko in vdovsko pokojnino. Ta delitev onemogoča objektivne primerjave gibanja števila uživalcev družinske pokojnine z gibanji v preteklih letih. Njihovo število se zmanjšuje, ker je prirast le posledica priliva novih uživalcev družinske pokojnine, ne pa tudi vdovske, ki se izkazuje ločeno. Zato je stopnja rasti v obdobju od leta 2000 naprej negativna. Primerjavo omogoča skupna stopnja rasti števila uživalcev vdovske in družinskepokojnine, ki je razvidna iz preglednice II.6, stolpec 4. Skupna stopnja rasti je bila od leta 2008 do 2013 pozitivna, v letih 2014 in 2015 pa negativna.

Povprečno število uživalcev delne starostne pokojnine se je v letu 2015 povečalo za 126 oseb oziroma za 18,7 odstotka.

V strukturi vseh uživalcev pokojnin iz obveznega zavarovanja glede na vrsto pokojnine so v letu 2015 največji delež predstavljali uživalci starostne pokojnine (70,5 odstotka), sledijo uživalci invalidske pokojnine (14,0 odstotkov), uživalci vdovske pokojnine (8,0 odstotkov) in uživalci družinske pokojnine (7,3 odstotka). Med uživalci starostne pokojnine je bilo 50,6 odstotka žensk in 49,4 odstotka moških, med invalidskimi pa 39,7 odstotka žensk in 60,3 odstotka moških.

Preglednica II.5: Povprečno število uživalcev pokojnin iz obveznega zavarovanja, 2006-2015

Skupaj Družinska Vdovska1 2 3 4=5+6 5 6 7 8=2+3+4+7

2006 322.617 95.736 92.304 69.297 23.007 138 510.7952007 332.616 94.511 91.514 65.601 25.913 164 518.8052008 342.786 93.389 91.552 62.624 28.928 206 527.9332009 354.270 92.123 91.818 59.699 32.119 244 538.4552010 368.615 91.051 92.628 57.097 35.531 267 552.5612011 386.263 90.219 93.117 54.409 38.708 352 569.9512012 401.642 89.384 93.984 52.069 41.915 398 585.4082013 417.916 88.361 95.542 51.870 43.672 492 602.3112014 426.083 87.250 94.878 48.781 46.097 674 608.8852015 431.745 85.749 93.724 44.904 48.820 800 612.018

LetoVrsta pokojnine

Starostna Invalidska Družinska in vdovska skupaj Delna starostna Skupaj

Opomba: med uživalci starostne pokojnine je zajetih tudi 1641 uživalcev predčasne pokojnine.

Preglednica II.6: Stopnje rasti povprečnega števila uživalcev pokojnin iz obveznega zavarovanja (v %), 2006-2015

12


2006 2,4 -0,6 -1,0 -4,8 13,0 26,6 1,12007 3,1 -1,3 -0,9 -5,3 12,6 18,8 1,62008 3,1 -1,2 0,0 -4,5 11,6 25,6 1,82009 3,4 -1,4 0,3 -4,7 11,0 18,4 2,02010 4,0 -1,2 0,9 -4,4 10,6 9,4 2,62011 4,8 -0,9 0,5 -4,7 8,9 31,8 3,12012 4,0 -0,9 0,9 -4,3 8,3 13,1 2,72013 4,1 -1,1 1,7 -0,4 4,2 23,6 2,92014 2,0 -1,3 -0,7 -6,0 5,6 37,0 1,12015 1,3 -1,7 -1,2 -7,9 5,9 18,7 0,5

LetoVrsta pokojnine


Preglednica II.7: Število uživalcev pokojnin iz obveznega zavarovanja, december 2006-2015


2006 327.613 95.186 91.721 67.417 24.304 150 514.6702007 337.355 93.999 91.559 64.179 27.380 184 523.0972008 348.054 92.954 91.624 61.261 30.363 226 532.8582009 361.011 91.568 92.194 58.445 33.749 246 545.0192010 376.374 90.641 92.927 55.893 37.034 291 560.2332011 392.876 89.954 93.536 53.232 40.304 364 576.7302012 411.290 89.016 95.825 52.643 43.182 433 596.5642013 422.503 88.006 95.603 51.926 43.677 547 606.6592014 429.509 86.699 94.409 46.539 47.870 738 611.3552015 434.498 85.057 93.162 43.562 49.600 841 613.558

Leto (31. 12.)

Vrsta pokojnine


Preglednica II.8: Stopnje rasti števila uživalcev pokojnin iz obveznega zavarovanja (v %), december 2006-2015

13


2006 2,9 -1,5 -1,8 -6,4 13,8 24,0 1,22007 3,0 -1,2 -0,2 -4,8 12,7 22,7 1,62008 3,2 -1,1 0,1 -4,5 10,9 22,8 1,92009 3,7 -1,5 0,6 -4,6 11,2 8,8 2,32010 4,3 -1,0 0,8 -4,4 9,7 18,3 2,82011 4,4 -0,8 0,7 -4,8 8,8 25,1 2,92012 4,7 -1,0 2,4 -1,1 7,1 19,0 3,42013 2,7 -1,1 -0,2 -1,4 1,1 26,3 1,72014 1,7 -1,5 -1,2 -10,4 9,6 34,9 0,82015 1,2 -1,9 -1,3 -6,4 3,6 14,0 0,4

Leto (31. 12.)

Vrsta pokojnine


Povprečno število uživalcev dela vdovske pokojnine se je v letu 2015 v primerjavi z letom 2014 povečalo za 5,0 odstotkov, na 55.535 uživalcev.

Preglednica II.9: Povprečno število in stopnje rasti povprečnega števila uživalcev dela vdovske pokojnine (v %), 2006-2015

Vrsta prejemka 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015Del vdovske pokojnineŠtevilo 19.030 31.741 36.917 40.380 43.135 45.628 47.735 49.929 52.910 55.535Stopnja rasti (%) 106,8 66,8 16,3 9,4 6,8 5,8 4,6 4,6 6,0 5,0

Razmerje med zavarovanci in uživalci pokojnin iz obveznega zavarovanja

Razmerje med številom zavarovancev in uživalcev pokojnin iz obveznega zavarovanja je bilo v letu 2015 tako kot v letu 2014 1,37. Enako razmerje je bilo tudi decembra 2015 v primerjavi z enakim mesecem predhodnega leta.

Preglednica II.10: Povprečno število zavarovancev in uživalcev pokojnin iz obveznega zavarovanja ter razmerje, 2006-2015

14

1 2 3 4=2:3

2006 854.606 510.795 1,672007 879.090 518.805 1,692008 904.084 527.933 1,712009 894.886 538.455 1,662010 881.992 552.561 1,602011 869.869 569.951 1,532012 855.542 585.408 1,462013 833.121 602.311 1,382014 831.880 608.885 1,372015 840.588 612.018 1,37

Leto ZavarovanciUživalci pokojnin -

obvezno zavarovanjeŠtevilo zavarovancev

na enega uživalca pokojnine

Delež uživalcev pokojnin iz obveznega zavarovanja v številu prebivalcev RS

Po podatkih SURS je bilo konec septembra 2015 v RS 2.064.632 prebivalcev, po podatkih zavoda pa je bilo konec istega meseca 610.558 uživalcev pokojnin iz obveznega zavarovanja. Delež teh uživalcev je v številu prebivalcev znašal 29,6 odstotka, kar je več kot konec septembra 2014, ko je znašal 29,5 odstotka.

Dosežena starost ob upokojitvi

Povprečno starost novih uživalcev starostne pokojnine v posameznem koledarskem letu v pretežni meri pogojujejo predpisani pogoji za njeno pridobitev, razmeroma velik vpliv nanjo pa imajo tudi napovedane spremembe predpisov ter gospodarske in finančne razmere, ki se odražajo na trgu dela.

Predpisana starost za pridobitev pravice do starostne pokojnine se je za ženske od uveljavitveZPIZ-1 začela postopno višati vsako leto za 4 mesece. Na začetku je pri 35 letih pokojninske dobe predpisana starost znašala 53 let, pri 20 letih pokojninske dobe 58 let in pri 15 letih pokojninske dobe 60 let. Tudi po ZPIZ-2 se zviševanje predpisane starosti nadaljuje. Najnižja možna starost se je tako v letu 2015 zvišala na 58 let in 8 mesecev, sočasno z zahtevano pokojninsko dobo brez dokupa, ki se je zvišala na 39 let. Pri 20 letih pokojninske dobe se je zahtevana starost zvišala na 62 let in 6 mesecev, pri 15 letih zavarovalne dobe pa na 64 let in 6 mesecev.

Preglednica II.11: Povprečna dosežena starost pri novih uživalcih starostne in invalidske pokojnine iz obveznega zavarovanja (brez uživalcev predčasne pokojnine in uživalcev z zavarovalno dobo s povečanjem), po spolu, 2006-2015

15

Let Mes. Let Mes. Let Mes. Let Mes.2006 57 4 61 8 50 4 53 52007 57 7 61 10 50 8 54 92008 57 7 61 11 51 7 54 32009 58 1 62 0 51 11 54 82010 58 5 61 10 51 9 54 82011 58 8 61 9 52 2 54 11

2012* 58 2 61 3 50 11 54 22013* 58 6 60 11 51 5 53 92014* 59 0 61 2 51 3 54 52015* 59 0 61 1 52 0 54 2

Vrsta pokojnine

LetoStarostna Invalidska

Ženske Moški Ženske Moški

*Sprememba metodologije: po priporočilu RSRS je upoštevan drugačen zajem uživalcev pokojnin. Zajeti so vsi z datumom priznanja pravice v letu, ne glede na to, da so odločbo o tem lahko prejeli pozneje. Poleg tega se po novem povprečna starost izračunava ob upoštevanju let, mesecev in dni. Podatki za leto 2015 so začasni, končni bodo objavljeni v junijski številki mesečnega statističnega pregleda in v letnem poročilu za leto 2016.

Dejanske povprečne upokojitvene starosti žensk ne sledijo dinamiki predpisanega zviševanja zahtevane starosti za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Tako se je v obdobju 2006-2015povprečna upokojitvena starost zvišala od 57 let in 4 mesece na 59 let. Povprečna upokojitvena starost v letu 2015 je ostala enaka, kot je bila v letu 2014. V letu 2015 je bila od 4945 novih uživalk starostne pokojnine približno polovica (2511 oziroma 50,8 odstotka) upokojena po pogojih ZPIZ-2, ostale (2434 oziroma 49,2 odstotka) pa po prehodnih določbah ZPIZ-2, ki omogočajo upokojitev po ZPIZ-1.

Razlogi za počasnejšo rast dejanske povprečne upokojitvene starosti so možnosti, ki jih je določal ZPIZ-1 za znižanje predpisane starosti (zaradi skrbi za otroke in zaradi vstopa v obvezno zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti) ter upoštevanje dodane dobe za izpolnitev pogoja manjkajoče pokojninske dobe. ZPIZ-2 ne omogoča več upoštevanja dodane dobe, možnosti zniževanja predpisane starosti za pridobitev pravice do starostne pokojnine zaradi skrbi za otroke in vstopa v zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti pa so bistveno omejene.

Predpisane starosti in dolžine pokojninske oziroma zavarovalne dobe za pridobitev pravice do starostne pokojnine za moške se v obdobju veljavnosti ZPIZ-1 niso spreminjale. Z ZPIZ-2 pa se postopno povečuje minimalna starost, ki se je v letu 2015 zvišala na 59 let ob 40 letih pokojninske dobe brez dokupa ter pri 20 letih pokojninske dobe na 64 let in 6 mesecev. V obdobju 2006-2015 se je do leta 2009 dejanska povprečna upokojitvena starost povečevala, nato se je zmanjševala do leta 2013, v letu 2014 se je za tri mesece povečala, nato pa v letu 2015 za en mesec zmanjšala. V letu 2006 je znašala 61 let in 8 mesecev, v letu 2015 pa 61 let in 1 mesec. Gibanje povprečne dejanske upokojitvene starosti je pogojevala možnost zniževanja starostne meje zaradi skrbi za otroke in možnost doseganja predpisane pokojninske dobe z upoštevanjem dodane dobe. Ker se predpisane starosti vse do leta 2013 niso spreminjale, je struktura upokojenih v posameznem letu določala povprečno dejansko upokojitveno starost. Čim več je bilo upokojitev z upoštevanjem zniževanj zaradi skrbi za otroke in/ali dodane dobe, večji je bil vpliv na dejansko dopolnjeno upokojitveno starost. Prvič od sprejetja ZPIZ-2 prevladujejo upokojeni po ZPIZ-2. Od 6222 je bilo 3779 oziroma 60,7 odstotka upokojenih po ZPIZ-2, upokojenih po prehodnih določbah ZPIZ-2, ki omogočajo pridobitev pravice po pogojih ZPIZ-1, pa 2443 oziroma 39,3 odstotka. Na dejansko upokojitveno starost uživalcev starostne pokojnine vplivajo v zakonu določeni bonusi in malusi. Bonusi jo zvišujejo, saj jih upravičenec pridobi, če odloži upokojitev na čas po izpolnitvi pogojev. V letu 2015 je bilo do povečanja starostne pokojnine zaradi odložitve njene uveljavitve po

16

izpolnitvi pogojev upravičenih 794 žensk in 1520 moških. Malusi pa se odražajo v trajnem zmanjšanju starostne pokojnine, ker je bila ta po ZPIZ-1 uveljavljena pred dopolnitvijo polne starosti, po ZPIZ-2 pa, ker je upravičenec uveljavil predčasno pokojnino. Malusi vplivajo na nižjo upokojitveno starost. V letu 2015 je starostno pokojnino s trajnim znižanjem ter predčasno pokojnino uveljavilo 187 žensk in 213 moških.

Povprečna starost prejemnikov invalidske pokojnine je v manjši meri pogojena s predpisi, ki omogočajo pridobitev te pravice. Nanjo lahko vpliva le starost, do katere so zavarovancem s preostalo delovno zmožnostjo zagotovljene pravice na tej podlagi. Ta pa se je tako z ZPIZ-1 kakor tudi z ZPIZ-2 zvišala. Povprečna starost žensk, ki so pridobile pravico do invalidske pokojnine, je v letu 2015 znašala 52 let, moških pa 54 let in 2 meseca. V obeh primerih povprečne upokojitvene starosti, dosežene v posameznih koledarskih letih, nihajo.

Spremenjena metodologija zajema, ki je pojasnjena v opombi pod preglednico II.11, vpliva na to, da so podatki za leto 2015 začasni, dokončni pa bodo objavljeni v junijski številki mesečnega statističnega pregleda in letnem poročilu za leto 2016. Vpliv spremenjene metodologije nizanemarljiv. Za leto 2014 se je dokončno upoštevalo 14.463 uživalcev starostnih pokojnin (11.481 po začasnih podatkih) in za leto 2015 je začasno upoštevanih 11.167 uživalcev. Po končnih podatkih je bilo v letu 2014 od 5727 novih uživalk starostne pokojnine 1913 oziroma 33,4 odstotka,upokojenih po pogojih ZPIZ-2, ostalih 3814 oziroma 66,6 odstotka pa po prehodnih določbah ZPIZ-2, ki omogočajo upokojitev po ZPIZ-1. Od 8736 novih uživalcev starostne pokojnine pa je bilo 3781 oziroma 43,3 odstotka, upokojenih po ZPIZ-2, upokojenih po prehodnih določbah ZPIZ-2, ki omogočajo pridobitev pravice po pogojih ZPIZ-1, pa 4955 oziroma 56,7 odstotka Pri uživalcih invalidske pokojnine se je za leto 2014 dokončno upoštevalo 1818 uživalcev (1361 po začasnih podatkih) ter za leto 2015 začasno 1344 uživalcev.

Pri novih uživalcih starostne pokojnine z zavarovalno dobo s povečanjem je v letu 2015 znašala dejansko dosežena povprečna starost žensk 57 let in 3 mesece (57 let in 10 mesecev v letu 2014) ter moških 59 let in 2 meseca (58 let in 10 mesecev v letu 2014).

Dopolnjena pokojninska doba ob upokojitvi

17

Preglednica II.12: Povprečna dopolnjena pokojninska doba novih uživalcev starostne in invalidskepokojnine iz obveznega zavarovanja (brez uživalcev predčasne pokojnine in uživalcev z zavarovalno dobo s povečanjem) ob upokojitvi po spolu, 2006-2015

Let Mes. Let Mes. Let Mes. Let Mes.2005 35 4 38 0 25 11 28 42006 35 8 38 4 26 10 28 12007 35 10 38 3 26 6 28 72008 36 0 38 3 27 0 28 02009 35 8 38 2 26 8 28 32010 35 6 38 0 27 1 28 12011 34 11 37 9 27 4 28 1

2012* 35 4 37 3 26 1 26 72013* 36 1 37 11 27 10 27 82014* 36 2 37 9 26 10 27 62015* 37 1 38 1 28 0 27 9

Vrsta pokojnine

LetoStarostna Invalidska

Ženske Moški Ženske Moški

*Sprememba metodologije: po priporočilu RSRS je upoštevan drugačen zajem uživalcev pokojnin. Zajeti so vsi z datumom priznanja pravice v letu, ne glede na to, da so odločbo o tem lahko prejeli pozneje. Poleg tega se po novem povprečna pokojninska doba izračunava ob upoštevanju let, mesecev in dni. Podatki za leto 2015 so začasni, končni bodo objavljeni v junijski številki mesečnega statističnega pregleda in v letnem poročilu za leto 2016.

Povprečna dopolnjena pokojninska doba novih uživalcev starostne pokojnine iz posameznega koledarskega leta je odvisna pretežno od njihove strukture. Če je bilo več starostnih pokojnin uveljavljenih z enako ali daljšo pokojninsko dobo, zahtevano za upokojitev pri najnižji starosti, je povprečna pokojninska doba višja, če pa se viša delež upokojenih pri višjih starosti s krajšo pokojninsko dobo, v katero je bila šteta tudi dodana doba, pa se niža. Na nadaljnje zvišanje povprečne dopolnjene pokojninske dobe bo vplival iztek prehodnih obdobij, ki omogočajo upokojitev s pokojninsko dobo najmanj 20 let. V letu 2015 so ženske uveljavile starostno pokojninov povprečju s 37 leti in 1 mesecem, moški pa z 38 leti in 1 mesecem pokojninske dobe, kar predstavlja v primerjavi z letom 2014 pri ženskah povečanje za 11 mesecev, pri moških pa za 4 mesece. Zaradi strožjih pogojev za pridobitev pravice do pokojnine (odprava dodane dobe) so se upokojevali predvsem tisti, ki so v zavarovanje vstopili mlajši in so imeli več pokojninske dobe.

Pri novih uživalcih starostne pokojnine z zavarovalno dobo s povečanjem je v letu 2015 znašala povprečna dosežena pokojninska doba žensk 36 let in 3 mesece (34 let in 3 mesece v letu 2014) ter moških 38 let in 1 mesec (38 let in 2 meseca v letu 2014).

Povprečna dopolnjena pokojninska doba novih uživalcev invalidske pokojnine iz leta v leto niha. Odvisna je od strukture prejemnikov. V letu 2015 so ženske, ki so uveljavile pravico do invalidske pokojnine, dopolnile v povprečju 28 let, moški pa 27 let in 9 mesecev pokojninske dobe.

Povprečna doba prejemanja pokojnine

Na povprečno dobo prejemanja pokojnine vplivajo zakonski razlogi (bistveno milejši pogoji upokojitve v preteklosti) in dolgoživa družba. Pri uživalcih starostne pokojnine se je v obdobju 2006-2015 doba prejemanja pokojnine podaljšala, pri ženskah od 19 let in 3 mesece na 23 let in 6mesecev, pri moških pa od 16 na 17 let.

18

Povprečna doba prejemanja invalidske pokojnine se je tudi podaljševala, in sicer pri ženskah od 21 let in 11 mesecev v letu 2006 na 25 let in 4 mesece v letu 2015, pri moških pa od 16 let in 3 mesece v letu 2006 na 19 let in 5 mesecev v letu 2015.

Pri družinskih in vdovskih pokojninah se je povprečna doba prejemanja pokojnine znižala od 12 let in 11 mesecev v letu 2006 na 12 let in 10 mesecev v letu 2015.

Preglednica II.13: Povprečna doba prejemanja pokojnine uživalcev, ki jim je prenehala pravica do pokojnine, po vrsti pokojnine in spolu, 2006-2015

Let Mes. Let Mes. Let Mes. Let Mes. Let Mes.2006 19 3 16 0 21 11 16 3 12 112007 20 3 16 3 22 0 16 10 12 62008 20 10 16 4 22 1 17 1 13 42009 21 6 16 7 23 0 17 2 13 52010 21 8 16 8 22 10 17 8 11 62011 21 8 16 4 23 2 17 11 12 22012 22 4 16 8 23 8 18 4 11 72013 22 8 16 8 24 6 18 8 12 62014 23 1 16 11 24 8 18 9 12 62015 23 6 17 0 25 4 19 5 12 10

Vrsta pokojnine

LetoStarostna Invalidska Družinska in

vdovska skupajŽenske Moški Ženske Moški

V letu 2015 je prenehala pravica do pokojnine 12.277 uživalcem starostne pokojnine, kar je 8,7odstotka več kot v 2014. Pravica do invalidske pokojnine je prenehala 3811 uživalcem, kar je 2,6odstotka več kot v letu 2014. V obdobju od leta 2006 do 2015 se je število uživalcev starostnepokojnine, ki jim je prenehala pravica do pokojnine, povečalo od 8674 na 12.277, število uživalcev invalidske pokojnine, ki jim je prenehala pravica do pokojnine, pa je bilo 3609 leta 2006, leta 2015 pa 3811.

Povprečna doba prejemanja starostne pokojnine vseh uživalcev je konec leta 2015 znašala pri ženskah 14 let in 10 mesecev, pri moških pa 11 let in 1 mesec (konec leta 2014 14 let in 3 mesece pri ženskah ter 10 let in 11 mesecev pri moških). Povprečna doba prejemanja invalidske pokojnine je konec leta 2015 pri ženskah znašala 19 let in 11 mesecev ter pri moških 16 let in 2 meseca (konec leta 2014 19 let in 4 mesece pri ženskah ter 15 let in 9 mesecev pri moških). Pri uživalcih družinskein vdovske pokojnine je konec leta 2015 povprečna doba prejemanja znašala 13 let in 3 mesece (13 let in 1 mesec konec leta 2014).

II.1.2.1.2 Uživalci nadomestil iz invalidskega zavarovanja

ZPIZ-1 ni določil prevedbe pravic zavarovancev s preostalo delovno zmožnostjo, pridobljenih po prejšnjih predpisih, zato so statistični podatki o uživalcih nadomestil ločeni na priznane po ZPIZ ter ZPIZ-1 in ZPIZ-2. Sistem odmere nadomestil po ZPIZ-1, ki je začel veljati 1. januarja 2003, se bistveno razlikuje od prej veljavnega, medtem ko v ZPIZ-2 ni bilo večjih sprememb.

Preglednica II.14 prikazuje povprečno število uživalcev nadomestil po ZPIZ, ZPIZ-1 in ZPIZ-2.Razvidno je, da se število uživalcev po ZPIZ iz leta v leto zmanjšuje, po ZPIZ-1 in ZPIZ-2 pa

19

narašča. Povprečno število uživalcev vseh vrst nadomestil iz invalidskega zavarovanja se je od skupno 45.906 v letu 2014 zmanjšalo na 45.190 oziroma za 1,6 odstotka.

Preglednica II.14: Povprečno število uživalcev nadomestil po vrsti nadomestila, 2006-2015

2006 70 17.043 11.893 13.150 4.620 199 30 5.768 52.7732007 30 16.481 11.197 11.677 6.057 255 63 7.713 53.4732008 15 15.923 10.452 10.338 7.720 267 116 9.816 54.6472009 8 15.142 6.158 8.859 9.113 277 188 11.297 51.0422010 4 14.197 5.235 7.433 10.083 301 253 12.396 49.9022011 3 13.133 4.643 6.126 10.764 333 322 13.252 48.5762012 2 11.996 4.266 5.310 11.836 360 398 14.316 48.4842013 1 10.860 3.289 4.567 12.444 350 473 14.968 46.9522014 0 9.634 2.275 4.085 13.291 334 539 15.748 45.9062015 0 8.664 1.990 3.634 13.781 312 609 16.200 45.190

Leto

Vrsta nadomestila

SKUPAJ

Do 31. 12. 2002 Od 1. 1. 2003

Za čas čakanja in čas

poklicne rehabili-

tacije

Za čas čakanja

na drugo ustrezno zaposli-

tev

Zaradi dela s

skrajša- nim

delovnim časom*

Zaradi manjše plače na drugem

ustreznem delu

Delna invalid-

ska pokoj-nina / Delno

nadome-stilo**

Za čas poklicne rehabili-

tacije

Začasno nadomes-

tilo

Nadome-stilo za invalid-

nost

*Število uživalcev nadomestila zaradi dela s skrajšanim delovnim časom se je v marcu 2010 v primerjavi s februarjem 2010 zmanjšalo za 3.744 uživalcev. Do razlike je prišlo zaradi neenotnega zajemanja uživalcev po OE. V preglednicah II.14 in II.15 je prikaz preračunanega števila prejemnikov in indeksov rasti od leta 2009 naprej.** Od leta 2013.

Preglednica II.15: Stopnje rasti povprečnega števila uživalcev nadomestil po vrsti nadomestila (v %), 2006-2015

20

2006 -48,1 -1,8 -6,3 -8,7 61,9 70,1 150,0 72,3 3,72007 -57,1 -3,3 -5,9 -11,2 31,1 28,1 110,0 33,7 1,32008 -50,0 -3,4 -6,7 -11,5 27,5 4,7 84,1 27,3 2,22009 -46,7 -4,9 -41,1 -14,3 18,0 3,7 62,1 15,1 -6,62010 -50,0 -6,2 -15,0 -16,1 10,6 8,7 34,6 9,7 -2,22011 -25,0 -7,5 -11,3 -17,6 6,8 10,6 27,3 6,9 -2,72012 -33,3 -8,7 -8,1 -13,3 10,0 8,1 23,6 8,0 -0,22013 -50,0 -9,5 -22,9 -14,0 5,1 -2,8 18,8 4,6 -3,22014 -100,0 -11,3 -30,8 -10,6 6,8 -4,6 14,0 5,2 -2,22015 - -10,1 -12,5 -11,0 3,7 -6,6 13,0 2,9 -1,6

Leto

Vrsta nadomestila

SKUPAJ

Do 31. 12. 2002 Od 1. 1. 2003

Za čas čakanja in čas

poklicne rehabili-

tacije

Za čas čakanja

na drugo ustrezno zaposli-

tev

Zaradi dela s

skrajša- nim

delovnim časom*

Zaradi manjše plače na drugem

ustreznem delu

Delna invalid-

ska pokoj-nina / Delno

nadome-stilo **

Za čas poklicne rehabili-

tacije

Začasno nadomes-

tilo

Nadome-stilo za invalid-

nost

*Število uživalcev nadomestila zaradi dela s skrajšanim delovnim časom se je v marcu 2010 v primerjavi s februarjem 2010 zmanjšalo za 3.744 uživalcev. Do razlike je prišlo zaradi neenotnega zajemanja uživalcev po OE. V preglednicah II.14 in II.15 je prikaz preračunanega števila prejemnikov in indeksov rasti od leta 2009 naprej.** Od leta 2013.

Razloga za zmanjšanje števila uživalcev nadomestil po ZPIZ sta prenehanje pravice zaradi smrti ali pridobitev pravice do pokojnine oziroma sprememba v stanju invalidnosti, zaradi česar pridobijonove pravice po ZPIZ-2. Slednje vpliva tudi na povečanje števila uživalcev nadomestil iz invalidskega zavarovanja od 1. januarja 2003 (v preglednici od leta 2006).

II.1.2.1.3 Prejemniki letnega dodatka ter uživalci dodatka za pomoč in postrežbo

Letni dodatek je bil v letu 2015 izplačan 502.283 prejemnikom v štirih različnih zneskih, nekateri pa so prejeli sorazmerni del letnega dodatka. Letni dodatek v višini 140 evrov je prejelo 86.147, v višini 190 evrov 109.517, v višini 250 evrov 113.101, v višini 390 evrov 94.100 prejemnikov ter sorazmerni del dodatka 99.418 prejemnikov. Skupno število prejemnikov letnega dodatka je bilo v letu 2015 višje za 23,8 odstotka oziroma 96.443 oseb v primerjavi z letom 2014, kar je posledica povišanja mejnega zneska od 622,00 na 750,00 evrov.

Povprečno število uživalcev dodatka za pomoč in postrežbo se je v letu 2015 v primerjavi z letom 2014 povečalo za 1,7 odstotka, na 30.852 uživalcev. V letu 2015 je nižji znesek dodatka za pomoč in postrežbo prejemalo 19.163 uživalcev (62,1 odstotka), višji znesek 10.459 uživalcev (33,9 odstotka), dodatek za pomoč in postrežbo za najtežje prizadete 603 uživalci (2,0 odstotka), 627 uživalcev (2,0 odstotka) pa v sorazmernem delu.

Preglednica II.16: Povprečno število in stopnje rasti prejemnikov letnega dodatka in uživalcev dodatka za pomoč in postrežbo, 2006-2015

21

Vrsta prejemka 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015Letni dodatek

Število 535.932 543.928 554.955 563.889 579.694 599.942 398.400 407.529 405.840 502.283Stopnja rasti (%) 1,2 1,5 2,0 1,6 2,8 3,5 -33,6 2,3 -0,4 23,8Dodatek za pomoč in postrežboŠtevilo 27.656 28.799 29.599 30.092 30.497 30.731 30.069 29.840 30.343 30.852Stopnja rasti (%) 1,8 4,1 2,8 1,7 1,3 0,8 -2,2 -0,8 1,7 1,7

Opomba: poleg navedenega števila prejemnikov letnega dodatka v letu 2015 je bilo še 819 upravičencev, ki so prejeli letni dodatek z rednim nakazilom na podlagi ZZSV.

II.1.2.1.4 Uživalci invalidnine

Povprečno število uživalcev invalidnine za telesno okvaro se je v letu 2015 v primerjavi z letom 2014 zmanjšalo za 4,6 odstotka.

Preglednica II.17: Povprečno število uživalcev invalidnine, 2006-2015

Vrsta prejemka 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015Invalidnina

Število 55.266 55.575 55.914 56.193 56.297 56.493 56.241 55.441 53.111 50.666Stopnja rasti (%) 1,1 0,6 0,6 0,5 0,2 0,3 -0,4 -1,4 -4,2 -4,6

II.1.2.2 Uživalci drugih pravic zunaj sistema obveznega zavarovanja oziroma po posebnih zakonih in predpisih

II.1.2.2.1 Uživalci pokojnine po zakonu o SZK, vojaške pokojnine, akontacije pokojnine in dela vdovske vojaške pokojnine

Preglednica II.18: Povprečno število uživalcev pokojnine po zakonu o SZK, vojaške pokojnine in akontacije pokojnine, 2006-2015

Po SZK Vojaška Akontacija Skupaj 1 2 3 4 5=2 do 4

2006 3.784 3.962 277 8.0232007 3.157 3.829 250 7.2362008 2.588 3.699 206 6.4932009 2.087 3.550 168 5.8052010 1.714 3.394 126 5.2342011 1.350 3.248 11 4.6092012 1.067 3.082 5 4.1542013 821 2.911 5 3.7372014 620 2.750 3 3.3732015 447 2.588 3 3.038

Leto Vrsta pokojnine

Leta 2015 je bilo uživalcev dela vdovske vojaške pokojnine v povprečju 338, kar je 1,8 odstotka več kot leto prej.II.1.2.2.2 Uživalci dodatka k pokojnini

22

Število uživalcev dodatka k pokojnini po ZZSV se zmanjšuje, izjema je bilo leto 2011, ko se je njihovo število povečalo zaradi konec leta 2010 sklenjenega sporazuma o socialni varnosti s Srbijo.

Preglednica II.19: Povprečno število in stopnje rasti števila uživalcev dodatka k pokojnini, 2006-2015

2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015Število 1.680 1.487 1.432 1.388 1.335 1.404 1.311 1.224 1.112 1.026Stopnja rasti (%) -6,7 -11,5 -3,7 -3,1 -3,8 5,2 -6,6 -6,6 -9,2 -7,7

Dodatek k pokojnini

II.1.2.2.3 Preživninsko varstvo kmetov

Od uveljavitve ZPVK (leta 1979) do konca leta 1997, ko je bila sklenjena zadnja pogodba, sta bili sklenjeni 202 pogodbi. V letu 2015 je preživnino prejemalo v povprečju 12 uživalcev.

II.1.2.2.4 Pokojnine in drugi prejemki, ki se kot obveznost RS financirajo iz državnega proračuna

Del sredstev za izplačilo pokojnin in drugih prejemkov, ki so nastale zaradi priznavanja in odmere pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja po posebnih zakonih ali drugih predpisih ter zaradi posebne ureditve posameznih pravic ali priznavanja pravic brez plačila prispevkov oziroma zaradi izpada prispevkov, se zagotavlja kot obveznost iz državnega proračuna.

V preglednici II.20 so prikazani končni podatki za leto 2014. Obveznost države za leto 2015 bo ugotovljena na podlagi letnega obračuna obveznosti, ki ga zavod po ZPFOPIZ predloži MF in MDDSZ v 30 dneh po sprejetju letnega poročila.

Preglednica II.20: Pregled podatkov o številu upravičencev in zneskov obveznosti republike za leto 2014

Zneski v EUR.UPRAVIČENCI do POKOJNIN oz. DRUGIH PREJEMKOV PIZ in do POVRAČIL PRISPEVKOV PIZ po ZPIZ-1 (232. čl.), ZPIZ-2 (161. in 162. čl.) ter drugih posebnih zakonihVrsta upravičenca Število Znesek 1. Udeleženci NOB, udeleženci španske vojne, narodni heroji, nosilci Partizanske spomenice 14.587 23.396.1592. Upokojenci - kmetje borci 82 207.7493. Vojni veterani TO RS 3.962 15.221.1854. Vojni veterani mlajši od 15 let 314 82.9785. Prisilno mobilizirani 991 234.7496. Zaporniki v koncentracijskih taboriščih 266 93.5557. Zaporniki v koncentracijskih taboriščih po 15.05.1945 54 18.4778. Interniranci, begunci, delovni deportiranci itd. 9.328 3.927.5579. Vdove žrtev daachauskih procesov 1 4.81010. Upravičenci do višjega zneska po Zakonu o popravi krivic 3.310 2.872.62711. Uživalci izjemnih pok. po Zakonu o izjemnem priznanju in odmeri starostne pok. osebam, ki imajo posebne zasluge 264 1.126.951

Leto 2014

nadaljevanje Zneski v EUR.

23

UPRAVIČENCI do POKOJNIN oz. DRUGIH PREJEMKOV PIZ in do POVRAČIL PRISPEVKOV PIZ po ZPIZ-1 (232. čl.), ZPIZ-2 (161. in 162. čl.) ter drugih posebnih zakonihVrsta upravičenca Število Znesek 12. Uživalci administrativnih pokojnin po predpisih nekdanje SFRJ 55 76.07813. Delavci ONZ in zavodov za prestajanje kazni zapora 1.871 5.104.96914. Upokojeni po Zakonu o poslancih 49 112.54815. Upokojeni po Zakonu o vladi 3 8.90716. Upokojeni po Zakonu o sodniški službi 25 46.20717. Upokojeni po Zakonu o prekrških 8 13.03218. Upokojeni po Zakonu o kazenskem postopku 9 6.47519. Administrativno upokojeni po Zakonu o notranjih zadevah 393 1.937.99920. Upokojeni po Zakonu o policiji 160 277.42421. Upokojeni po Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij 42 117.13122. Upokojeni po Zakonu o obrambi 95 369.51323. Upokojeni po Zakonu o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev 3.300 29.664.247

24. Upokojeni po Zakonu o uvedbi pravice do izjemne pridobitve pokojnine za delavce v premogovnikih 54 285.067

25. Upokojeni po Zakonu o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki 218 1.231.92726. Uživalci preživnin bivšim zasebnim dimnikarskim obrtnikom 2 3.04627. Uživalci akontacij pokojnin iz republik nekdanje SFRJ 5 6.20828. Uživalci oskrbnine 13 13.92229. Upravičenci do dela pokojnine za upoštevanje obdobja aktivne vojaške službe v nekdanji JLA 2.264 10.468.081

30. Upravičenci do dela pokojnine za upoštevanje obdobja do 31.03.1992 pri drugih nosilcih zavarovanja v nekdanji SFRJ 24.416 28.878.910

31. Upravičenci do dela pokojnine za upoštevanje obdobij v invalidskih podjetjih 6.029 16.908.96232. Upravičenci do dela pokojnine za upoštevanje obdobja prvega leta otrokovega življenja iz 1. alinee 189. člena ZPIZ-1

29.755 21.139.762

33. Upravičenci do dela pokojnine za upoštevanje obdobja poklicne rehabilitacije zavarovanca s preostalo delovno zmožnostjo

61 136.573

34. Upravičenci do dela pokojnine za upoštevanje obdobja poklicne rehabilitacije iz 2. alinee 131. člena ZPIZ-2

85 164.631

35. Upravičenci do dela pokojnine za upoštevanje obdobij iz 3. alinee 131. člena ZPIZ-2 22 18.81536. Upravičenci do dela pokojnine za upoštevanje obdobja iz 4. alinee 131. člena ZPIZ-2 468 541.83937. Upravičenci do dela pokojnine za upoštevanje prištete dobe na podlagi osebnih okoliščin 2.928 4.003.11938. Upravičenci do dela pokojnine, izplačanega do zneska najnižje pokojnine 3.747 3.913.33239. Upoštevanje dobe iz 2. odstavka 202. člena ZPIZ-2 275 1.415.26840. Upravičenci po ZOPRZUJF 20.324 15.238.60841. SKUPAJ ČISTA OBVEZNOST ZA POKOJNINE IN DRUGE PREJEMKE (1 do 40) 129.835 189.289.39642. Sorazmerni del stroškov in prispevkov za pokojnine in druge prejemke - 9,76 % 18.474.64543. Uživalci dodatkov k pokojninam iz republik nekdanje SFRJ 1.101 2.429.46744. Uživalci invalidnin in DPP, katerih pokojnina v celoti bremeni proračun (10. člen ZPFOPIZ) 2.026 2.665.376

45. Prejemniki letnega dodatka 8.206 2.047.11746. SKUPAJ ČISTA OBVEZNOST ZA OSTALE PREJEMKE (43 do 45) 11.333 7.141.95947. Sorazmerni del stroškov za ostale prejemke - 0,95 % 67.84948. SKUPAJ OBVEZNOST ZA POKOJNINE IN OSTALE PREJEMKE (41+42+46+47) 141.168 214.973.84949. Delavci v invalidskih podjetjih (prispevek zavarovanca in delodajalca) 10.875 39.187.48950. Kmetje po Zakonu o pogojih, pod katerimi se kmetom zmanjšani ali odpisani prispevki štejejo za plačane (prispevek zavarovanca in delodajalca)

364 202.899

51. Kmetje iz 17. člena ZPIZ-2 (prispevek delodajalca) 7.328 4.846.00552. Upravičenci do starševskega dodatka iz 23. člena ZPIZ-1 (prispevek zavarovanca in delodajalca) 3.393 2.257.482

53. Upravičenci do priznanih neplačanih prispevkov ZZRZI 19.430 16.918.43154. Zavarovanci iz 15. člena ZPIZ-2 (145. člen ZPIZ-2) 14.621 7.668.30455. Starejši delavci (156. člen ZPIZ-2) 25.109 15.650.30156. SKUPAJ ZNESEK PRISPEVKOV (49 do 55) 81.120 86.730.91257. SKUPAJ CELOTNA OBVEZNOST (48+56) 222.288 301.704.76158. Vračila (odtegljaji) 3.060.04759. LETNA OBVEZNOST PO TEM OBRAČUNU 298.644.713

Leto 2014

24

II.2 GMOTNI POLOŽAJ UPOKOJENCEV IN DELOVNIH INVALIDOV

Višina pokojnin in drugih prejemkov, ki jih izplačuje zavod, pomembno učinkuje na gmotni položaj upokojencev in delovnih invalidov, zato zavod redno pripravlja poročila o aktualnih gibanjih tistih dejavnikov, ki nanj vplivajo.

II.2.1 Usklajevanje pokojnin

Pokojnina, ki gre upravičencu, je izražena v neto vrednosti in je praviloma odvisna od zakonsko določenega načina njene odmere ter poznejšega usklajevanja, namenjenega ohranjanju njene vrednosti v času izplačevanja, višina njenega izplačila pa je odvisna tudi od višine obračunane akontacije dohodnine.

Z ZPIZ-2 je bil uveljavljen nov način odmere in usklajevanja pokojnin. Ta velja le za pokojnine, ki so uveljavljene po novem zakonu, način usklajevanja pa je enak za vse pokojnine. Uskladitev pokojnin se izvede enkrat letno na podlagi rasti povprečne mesečne bruto plače in povprečne rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji, ki ju ugotovi in objavi SURS. Osnova za uskladitev je pokojnina, ki upravičencu pripada za mesec pred mesecem, v katerem se izvede uskladitev oziroma ob odmeri, če je odmerjena v mesecu njene izvedbe ali pozneje v posameznem koledarskem letu. Uskladitev velja od 1. januarja leta, v katerem se opravi.

Uskladitev pokojnin se opravi pri izplačilu pokojnin za mesec februar. Pokojnine se uskladijo za 60 odstotkov rasti povprečne bruto plače, izplačane za obdobje januar-december preteklega leta, v primerjavi s povprečno bruto plačo, izplačano za enako obdobje pred tem, in za 40 odstotkov povprečne rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju januar-december preteklega leta v primerjavi z enakim obdobjem pred tem. Uskladitev pokojnin je izražena v odstotku in je seštevek obeh ugotovljenih delnih rasti. Uskladitev pokojnin ne more biti nižja od ugotovljene polovične rasti cen življenjskih potrebščin. Odstotek uskladitve za posamezno leto ugotovi in objavi svet zavoda.

Pokojnine in drugi prejemki, priznani na podlagi pravic iz prvega odstavka 3. člena, prejemki iz 389., četrtega odstavka 392., 404. in 405. člena ZPIZ-2 se v letu 2015 niso uskladili, saj je ZIPRS1415, ki se je začel uporabljati 1. januarja 2014, v 56. členu določil, da se pokojnine in drugi prejemki, ki se usklajujejo kot pokojnine, ne glede na določbe 105., 106. in 107. člena ZPIZ-2 do 31. decembra 2015 ne uskladijo. Zato v letu 2015 ni bilo možno izvesti redne uskladitve pokojnin in drugih prejemkov po določbah sistemskega zakona.

Po osmem odstavku 430. člena ZPIZ-2 se lahko v letu, ki sledi letu, v katerem je ugotovljena pozitivna gospodarska rast bruto domačega proizvoda, ali v letu, ko je rast najnižje pokojninske osnove dve leti zaporedoma nižja od rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju januar-december preteklega leta v primerjavi z enakim obdobjem pred tem, na predlog sveta zavoda in ob soglasju Vlade Republike Slovenije opravi izredna uskladitev pokojnin po prvem in drugem odstavku 106. člena ZPIZ-2. Ker so bili za takšno izredno uskladitev pokojnin v letu 2015 izpolnjeni pogoji, je svet zavoda na seji dne 26. februarja 2015 sprejel sklep, da se na podlagi osmega odstavka 430. člena ZPIZ-2 v letu 2015 izvede izredna uskladitev in predlagal Vladi Republike Slovenije, da k sklepu poda soglasje. Vlada Republike Slovenije je na seji dne 22. oktobra 2015 predlog obravnavala in k predlogu ni dala soglasja, z utemeljitvijo, da bi z izvedbo izredne uskladitve v letu 2015 presegli proračunski primanjkljaj treh odstotkov.

Navedeno je ob dejstvu, da je bilo usklajevanje pokojnin z interventnimi zakoni že v letih 2010 in 2011 omejeno, v letu 2012 popolnoma onemogočeno, v letu 2013 minimalno, v letih 2014 in 2015 pa ponovno onemogočeno, vplivalo na zmanjševanje vrednosti pokojnin in slabšalo gmotni položaj

25

uživalcev pokojnin. Posledice takšnega ravnanja niso razvidne le iz ravni pokojnin v letu, v katerem ukrepi, ki omejujejo ali onemogočajo usklajevanje, veljajo, temveč so trajne.

Negativni učinki interventnih zakonov oziroma ukrepov se stopnjujejo z naraščanjem njihovegaštevila. Smisel usklajevanja je v ohranjanju vrednosti pokojnin v času njihovega izplačevanja. Če se to po obsegu omejuje ali pa ga sploh ni, se njegov namen ne uresničuje, posledično pa se zmanjšuje tudi vrednost pokojnin, zaradi česar se slabša gmotni položaj uživalcev pokojnin in drugih prejemkov. Če se podobno dogaja tudi s plačami, se posegi v usklajevanje pokojnin ne kažejo v večjem upadanju razmerij med njimi, v nasprotnem primeru pa se razlike povečujejo. V primeru, da se v obdobjih veljavnosti interventnih ukrepov zvišujejo tudi cene življenjskih potrebščin, kar se je v preteklih letih dogajalo, takšni ukrepi nimajo vpliva le na nominalno, ampak tudi na realno vrednost pokojnin. V primeru deflacije se pokojnine negativno ne usklajujejo, minimalna deflacija (v letu 2015 0,5 odstotka) pa še ne zadošča, da bi se gmotni položaj uživalcev pokojnin in drugih prejemkov ohranil oziroma dvignil na nivo preteklih obdobij.

II.2.2 Raven pokojnin ter razmerja med pokojninami in plačami

Povprečna mesečna pokojnina brez odtegnjene akontacije dohodnine (bruto pokojnina), izplačana v obdobju januar-december 2015, je znašala 564,37 evra in je bila od primerljive v enakem obdobju leta 2014 nižja za 0,4 odstotka oziroma 2,15 evra. Glede na vrsto izplačane pokojnine sta bilipovprečna mesečna starostna in invalidska pokojnina nižji za 0,6 odstotka, vdovska in družinskapokojnina pa za 0,8 odstotka.

Povprečno število in struktura uživalcev pokojnin brez uživalcev sorazmernega dela pokojnine ter posebej starostne pokojnine, po višini bruto pokojnine v decembru 2015, sta razvidna iz preglednice II.21.

26

Preglednica II.21: Povprečno število in struktura uživalcev pokojnin brez sorazmernega dela po višini, december 2015

Let Mes0 0,0 0,0 - - 1.217 0,2

100,01 - 180,00 12 0,0 23 0 8.546 1,6180,01 - 200,00 3.085 0,8 22 8 7.708 1,5200,01 - 300,00 10.202 2,8 20 3 30.971 5,9300,01 - 400,00 21.175 5,7 27 5 49.195 9,3400,01 - 500,00 72.066 19,5 28,8 35 7 110.979 21,0500,01 - 600,00 69.222 18,7 36 11 89.698 17,0600,01 - 700,00 59.889 16,2 37 3 73.400 13,9700,01 - 800,00 43.677 11,8 37 7 52.110 9,9800,01 - 900,00 29.291 7,9 37 8 34.104 6,5900,01 - 1.000,00 17.994 4,9 88,3 37 9 20.899 4,0

1.000,01 - 1.100,00 11.687 3,2 37 11 13.555 2,61.100,01 - 1.200,00 7.870 2,1 38 1 9.136 1,71.200,01 - 1.300,00 5.585 1,5 38 2 6.720 1,31.300,01 - 1.400,00 3.815 1,0 38 4 4.161 0,81.400,01 - 1.500,00 2.961 0,8 96,9 38 3 3.153 0,61.500,01 - 1.600,00 2.499 0,7 38 1 2.636 0,51.600,01 - 1.700,00 2.353 0,6 38 4 2.469 0,51.700,01 - 1.800,00 3.812 1,0 39 1 3.963 0,8

2.832 0,8 100,0 42 0 2.832 0,5370.027 100,0 35 11 527.452 100,0

Povprečna pokojninska doba Str. (%)

Do 100,00

Od 1.800,01Skupaj

Pokojnine v EUR

Število Število

Starostne pokojnine Starostne, invalidske, družinske in vdovske

pokojnine

Str. (%)

Kumulativa (%)

Pokojnine, odmerjene v sorazmernem delu po določbah mednarodnih sporazumov, so iz razpredelnice izločene, ker ne prikazujejo objektivne slike o gmotnem položaju uživalcev pokojnin, saj nižajo raven najnižjih pokojnin. Dejstvo je, da so te pokojnine, ki praviloma temeljijo na kratki pokojninski dobi, prebiti v zavarovanju pri zavodu, zelo nizke in predstavljajo samo del pokojnine posameznika. Pri večini uživalcev je pokojninska doba tako kratka, da onemogoča pridobitevpravice do samostojne slovenske pokojnine. Vendar pa njihovo materialno varnost oziroma gmotni položaj izboljšuje tuja pokojnina, ki so jo mnogi med njimi že ali pa jo še bodo pridobili po izpolnitvi pogojev v drugih državah, v katerih so bili pokojninsko in invalidsko zavarovani. V decembru 2015 je bilo med vsemi uživalci 14 odstotkov takih uživalcev pokojnin, kar je 0,3odstotne točke več kot v decembru predhodnega leta.

V letu 2015 je bilo povprečno 98.531 oziroma 26,8 odstotka uživalcev starostne pokojnine, ki so se upokojili z dopolnjeno pokojninsko dobo 40 let ali več (podatek ne vključuje uživalcev sorazmernega dela pokojnine in uživalcev delne pokojnine). Njihova povprečna bruto pokojnina je znašala 815,27 evra in je bila za več kot 19 odstotkov višja od 683,21 evra, kot je znašalo povprečjevseh starostnih pokojnin (brez uživalcev sorazmernega dela pokojnine in uživalcev delne pokojnine).

Po podatkih SURS je povprečna bruto plača, izplačana za obdobje januar-december 2015, znašala 1.555,89 evra. Od povprečja, izplačanega za koledarsko leto pred tem, je bila višja za 0,7 odstotka.

27

Povprečna mesečna neto plača izplačana za isto obdobje, pa je znašala 1.013,23 evra in je bila višja od povprečja, izplačanega leto pred tem, za 0,4 odstotka.

Povprečna mesečna neto pokojnina (povprečje vseh vrst pokojnin), izplačana v obdobju januar-december 2015, ki je primerljiva s povprečno mesečno plačo zaposlenih v Republiki Sloveniji, je znašala 561,66 evra. Dosežena raven pokojnin, izplačanih v preteklem letu, je odraz sistemov, ki so določali načine njihovih odmer in omejitve njihovega usklajevanja, v določeni meri pa tudi strukturnih sprememb med prejemniki pokojnin. Nižja raven povprečnih pokojnin in znižanje njihove vrednosti se odraža tudi v nižjih razmerjih med povprečnimi pokojninami in povprečno plačo.

Po podatkih SURS so se cene življenjskih potrebščin v obdobju januar-december 2015 v primerjavi z enakim obdobjem leto poprej znižale za 0,5 odstotka. Povprečna mesečna neto pokojnina, izplačana v preteklem letu, pa je znašala 99,6 odstotka primerljive povprečne mesečne neto pokojnine, izplačane v letu 2014, kar prvič po petih letih pomeni malenkostno realno rast pokojnin, to je za 0,1 odstotka.

Mesečna izplačila povprečnih neto plač in povprečnih neto pokojnin za leto 2015 (in zaradi možnosti medsebojnih primerjav tudi izplačila le-teh za pretekla leta), z verižnimi indeksi, ki ponazarjajo njihov porast, so razvidna iz preglednice II.22.

Preglednica II.22: Povprečni zneski neto plač in pokojnin (v evrih) in verižni indeksi rasti, 2006-2015

Vd./Dr. Vsepokoj. pokoj.

2006 773,42 105,1 530,80 104,4 425,83 104,4 369,37 104,5 483,76 104,92007 834,50 107,9 559,55 105,4 447,77 105,2 383,74 103,9 511,53 105,72008 899,80 107,8 603,72 107,9 483,65 108,0 416,36 108,5 554,16 108,32009 930,00 103,4 619,32 102,6 496,62 102,7 427,97 102,8 570,33 102,92010 966,62 103,9 625,19 100,9 500,52 100,8 429,80 100,4 576,78 101,12011 987,39 102,1 625,56 100,1 499,74 99,8 428,21 99,6 578,44 100,32012 991,44 100,4 615,22 98,9 480,58 98,8 399,47 98,0 565,15 99,02013 997,01 100,6 615,64 100,1 477,84 99,4 389,41 97,5 564,73 99,9

2014* 1.008,85 100,8 613,13 99,6 475,14 99,4 388,96 99,9 563,85 99,82015* 1.013,23 100,4 609,50 99,4 472,21 99,4 385,85 99,2 561,66 99,6

Verižni indeks

Verižni indeks

Verižni indeksLeto Plača Verižni

indeksStar.

pokoj.Verižni indeks

Inval. pokoj.

*Od novembra 2015 je SURS spremenil vir podatkov o izplačanih plačah za zaposlene osebe v javnem sektorju (ISPAP), kar vpliva na višino povprečne plače za leti 2014 in 2015. Verižni indeks za leto 2014 je izračunan na podlagi primerljivega podatka o plači za leto 2013.Opomba: podatki o povprečni pokojnini so do leta 2011, prikazani z, od leta 2012 naprej pa brez varstvenega dodatka. Stopnje rasti za leto 2012 so izračunane na podlagi primerljivih podatkov za leto 2011. Podatek za vse pokojnine vključuje tudi del vdovske pokojnine. Pokojnine in plače so za leto 2006 preračunane po centralnem paritetnem tečaju 1 EUR = 239,64 SIT.

V odstotkih izražena razmerja med povprečnimi mesečnimi pokojninami in plačami, ki kažejo trend padanja vrednosti pokojnin, so razvidna iz preglednice II.23.

28

Preglednica II.23: Delež povprečnih neto pokojnin v povprečni neto plači v RS v odstotku, 2006-2015

Leto Starostna Invalidska Družinska/Vdovska Skupaj2006 68,6 55,1 47,8 62,52007 67,1 53,7 46,0 61,32008 67,1 53,8 46,3 61,62009 66,6 53,4 46,0 61,32010 64,7 51,8 44,5 59,72011 63,4 50,6 43,4 58,62012 62,1 48,5 40,3 57,02013 61,7 47,9 39,1 56,6

2014* 60,8 47,1 38,6 55,92015* 60,2 46,6 38,1 55,4

*Od novembra 2015 je SURS spremenil vir podatkov o izplačanih plačah za zaposlene osebe v javnem sektorju (ISPAP), kar vpliva na višino povprečne plače. Razmerja med posamezno vrsto pokojnine in plačo za leto 2014 so izračunana na podlagi primerljivega podatka o plači za leto 2014, ki ga je objavil SURS. Opomba: od leta 2012 so upoštevane povprečne neto pokojnine brez varstvenega dodatka.

II.2.3 Vpliv drugih pravic na raven pokojnin

Gmotni položaj uživalcev pokojnin in drugih prejemkov, ki jih izplačuje zavod, je odvisen tudi od drugih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Pravici iz obveznega zavarovanja, ki sta izrazito socialne narave in pomembno vplivata na gmotni položaj uživalcev najnižjih pokojnin, sta odmera pokojnine od najnižje pokojninske osnove inzagotovljeni znesek najnižje starostne, predčasne ali invalidske pokojnine v višini 26 odstotkovnajnižje pokojninske osnove. V funkciji zagotavljanja solidarnosti v sistemu je tudi odmera pokojnine od najvišje pokojninske osnove, pri čemer pa je njen vpliv bistveno manjši od vpliva odmere pokojnine od najnižje pokojninske osnove.

II.2.3.1 Najnižja pokojninska osnova

Upoštevajoč načelo solidarnosti odmera pokojnine od najnižje pokojninske osnove zagotavlja upravičencu višjo pokojnino, kot bi jo prejemal, če bi se mu izplačevala pokojnina, odmerjena od njegove dejanske pokojninske osnove. Po ZPIZ-2 se zavarovancu pokojnina odmeri od najnižje pokojninske osnove, če pokojnina, odmerjena od njegove dejanske pokojninske osnove, izračunane na podlagi osnov zavarovanca, s pripadajočimi uskladitvami, ne dosega zneska pokojnine, odmerjene od najnižje pokojninske osnove, veljavne v letu uveljavitve pravice, če je zavarovanec do takšne odmere upravičen, kar pa ne velja tudi za pred tem uveljavljene pokojnine. ZPIZ-2 ne zagotavlja več horizontalne enakosti med prejemniki pokojnin.

Najnižja pokojninska osnova se po ZPIZ-2 vsako leto določi na novo v višini 76,5 odstotka povprečne mesečne plače, izplačane v Republiki Sloveniji v preteklem koledarskem letu, zmanjšane za davke in prispevke, ki se plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji.

Najnižja pokojninska osnova, veljavna v letu 2015, je znašala 769,19 evra, za pokojnine, uveljavljene po ZPIZ-1, pa skladno s prehodnimi določbami ZPIZ-2 563,05 evra in je v primerjavi z letom 2014 za 0,8 odstotka višja. Razliko v višini osnov pogojujeta načina izračunavanja

29

pokojninske osnove in drugačno vrednotenje pokojninske dobe, določeno v obeh predpisih, ki vpliva na višino odstotkov za odmero pokojnine od pokojninske osnove.

Preglednica II.24: Število starostnih in invalidskih pokojnin, ki so bile v letu 2015 odmerjene po ZPIZ-1 oziroma po ZPIZ-2, in deleži odmer od najnižje in najvišje pokojninske osnove

Število Delež (%) Število Delež

(%) Število Delež (%) Število Delež

(%) Število Delež (%) Število Delež

(%)Število novih uživalcev 5.446 7.514 12.960 8 1.476 1.484Odmera od najnižje pokojninske osnove 1.431 26,3 1.589 21,1 3.020 23,3 2 25,0 793 53,7 795 53,6Odmera od najvišje pokojninske osnove 146 2,7 90 1,2 236 1,8 0 0,0 8 0,5 8 0,5

Število starostnih pokojnin Število invalidskih pokojnin

ZPIZ-1 ZPIZ-2ZPIZ-1 in

ZPIZ-2 skupaj ZPIZ-1 ZPIZ-2ZPIZ-1 in

ZPIZ-2 skupaj

Med novimi uživalci starostne pokojnine, ki jim je zavod v letu 2015 priznal pravico do pokojnine, prevladuje priznanje pravic in odmera po ZPIZ-2. Takih prejemnikov je bilo 58 odstotkov vsehnovih uživalcev starostne pokojnine v letu 2015. Delež starostnih pokojnin, odmerjenih od najnižje pokojninske osnove po ZPIZ-1, znaša 26,3 odstotka, po ZPIZ-2 pa 21,1 odstotka. Deleža pokojnin, odmerjenih od najvišje pokojninske osnove, sta bistveno nižja.

Med novimi uživalci invalidske pokojnine, ki jim je zavod v letu 2015 priznal pravico do pokojnine, je delež priznanih invalidskih pokojnin po ZPIZ-1 v primerjavi z ZPIZ-2 (1476 uživalcev) skoraj zanemarljiv. Delež pokojnin, odmerjenih od najnižje pokojninske osnove po ZPIZ-1 in ZPIZ-2, znaša 53,6 odstotka, delež pokojnin, odmerjenih od najvišje pokojninske osnove, pa 0,5 odstotka.

Višina pokojnine je odvisna od višine pokojninske osnove in dolžine dopolnjene pokojninske dobe. Starostna pokojnina moškega, odmerjena po ZPIZ-2 za 40 let pokojninske dobe v višini 57,25odstotka od najnižje pokojninske osnove, je znašala 440,36 evra, po ZPIZ-1, odmerjena za enako pokojninsko dobo v višini 77 odstotkov od najnižje pokojninske osnove, pa 433,55 evra. Starostna pokojnina ženske, odmerjena po ZPIZ-2 za 39 let pokojninske dobe v višini 62,84 odstotka od najnižje pokojninske osnove, je znašala 483,36 evra, po ZPIZ-1, odmerjena za enako pokojninsko dobo v višini 85,25 odstotka od najnižje pokojninske osnove, pa 480,00 evrov. Za daljšo pokojninsko dobo je bila pokojnina odmerjena v višjem odstotku, njeno izplačilo je bilo višje, za krajšo pokojninsko dobo je bila odmerjena pokojnina seveda nižja. Na pokojnine, uveljavljene do 31. decembra 2014, novi znesek najnižje pokojninske osnove ni imel nobenega vpliva.

Zavarovancu, ki je pridobil pravico do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine po ZPIZ-2, je zagotovljena najnižja pokojnina v višini 26 odstotkov najnižje pokojninske osnove, ki je v letu 2015 znašala 199,99 evra.

II.2.3.2 Najvišja pokojninska osnova

Pokojnina se odmeri od najvišje pokojninske osnove, če pokojnina, odmerjena od dejanske pokojninske osnove, izračunane na podlagi osnov zavarovanca, s pripadajočimi uskladitvami,presega znesek pokojnine, odmerjene od najvišje pokojninske osnove, veljavne v letu uveljavitve pravice, kar pa ne velja tudi za pred tem uveljavljene pokojnine. V takšnem primeru se upravičencu izplačuje nižji znesek pokojnine od zneska pokojnine, odmerjene od njegove dejanske pokojninske

30

osnove. Tudi najvišja pokojninska osnova se vsako leto določi na novo, po zakonu pa je enaka štirikratniku najnižje pokojninske osnove.

Najvišja pokojninska osnova, veljavna v letu 2015, je znašala 3.076,76 evra, za pokojnine, uveljavljene po ZPIZ-1, pa skladno s prehodnimi določbami ZPIZ-2 2.252,19 evra in je v primerjavi z letom 2014 za 0,8 odstotka višja. Med 12.960 novimi uživalci starostne pokojnine, ki jim je zavod v letu 2015 priznal pravico do pokojnine, je bila 236 ali 1,8 odstotka uživalcem pokojnina odmerjena od najvišje pokojninske osnove. Med 1484 novimi uživalci invalidske pokojnine pa je bilo od najvišje pokojninske osnove odmerjenih 8 ali 0,5 odstotka pokojnin. Starostna pokojnina moškega, odmerjena po ZPIZ-2 za 40 let pokojninske dobe v višini 57,25odstotka od najvišje pokojninske osnove, je znašala 1.761,45 evra, po ZPIZ-1, odmerjena v višini 77 odstotkov od najvišje pokojninske osnove pa 1.734,18 evra. Starostna pokojnina ženske, odmerjena po ZPIZ-2 za 39 let pokojninske dobe v višini 62,84 odstotka od najvišje pokojninske osnove, je znašala 1.933,44 evra, po ZPIZ-1, odmerjena za enako pokojninsko dobo v višini 85,25 odstotka od najvišje pokojninske osnove, pa 1.919,99 evra. Za daljšo pokojninsko dobo oziroma poznejšo uveljavitev pravice do starostne pokojnine po izpolnitvi pogojev je bila pokojnina odmerjena v višjem odstotku, njeno izplačilo pa je bilo višje. Za krajšo pokojninsko dobo je bila odmerjena pokojnina seveda nižja. Na pokojnine, uveljavljene do 31. decembra 2014, novi znesek najvišje pokojninske osnove ni imel nobenega vpliva.

V decembru 2015 je najvišja izplačana neto starostna pokojnina znašala 2.481,86 evra. Tolikšno izplačilo je rezultat višine pokojninske osnove, dopolnjene pokojninske dobe (57 let) in zakonskih spodbud za odlaganje upokojitve na čas po izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Višina odstotka za odmero pokojnine na podlagi dopolnjene pokojninske dobe navzgor ni omejena.

II.2.4 Raven drugih prejemkov iz obveznega zavarovanja

II.2.4.1 Nadomestila iz invalidskega zavarovanja

Zavarovanci s preostalo delovno zmožnostjo so po ZPIZ-2 upravičeni do več vrst nadomestil, ki se usklajujejo tako kot pokojnine, in sicer do: nadomestila za čas poklicne rehabilitacije, ki je v letu 2015 znašalo v povprečju 482,37 evra, to je 15,8 odstotka več od povprečja predhodnega leta, kar je posledica določb ZPIZ-2 (nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije se odmeri v višini 130 odstotkov invalidske pokojnine, ki bi pripadala zavarovancu na dan nastanka invalidnosti); začasnega nadomestila, ki je v letu 2015 znašalo povprečno 161,92 evra ali 1,9 odstotka več kot leto prej; nadomestila za invalidnost, ki je znašalo v povprečju 180,76 evra, kar je za 0,9 odstotka več kot v letu 2014 in delnega nadomestila (delne invalidske pokojnine po ZPIZ-1) za delo s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno, ki je v letu 2015 znašalo v povprečju 276,43 evra ali 0,3 odstotka več od povprečja tega nadomestila v letu 2014. Nastale spremembe v višini nadomestil so predvsem posledica strukturnih sprememb med prejemniki. Nadomestila iz invalidskega zavarovanja za invalidnost, nastala v letu 2015, se v skladu s 87. členom ZPIZ-2 odmerijo v višini 57,25 odstotka od najnižje pokojninske osnove, kar znaša 440,36 evra. Nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije za invalidnost, nastalo v letu 2015, je po navedenem členu znašalo največ 1.761,45 evra.

31

Preglednica II.25: Povprečni zneski nadomestil iz invalidskega zavarovanja po ZPIZ-1 in ZPIZ-2, 2015

Vrsta Povprečni znesek v EURDelna invalidska pokojnina/ Delno nadomestilo 276,43Za čas poklicne rehabilitacije 482,37Začasno nadomestilo 161,92Nadomestilo za invalidnost 180,76

Do konca leta 2002 so bili zavarovanci s preostalo delovno zmožnostjo upravičeni do pravic in na njih temelječih nadomestil pod pogoji in na način, določen s predpisi, veljavnimi do 31. decembra 1999. Zneski teh nadomestil se po določbah ZPIZ-2 od 1. januarja 2013 naprej usklajujejo enako kot pokojnine. Gre za nadomestilo za čas čakanja na ustrezno zaposlitev, ki je znašalo v povprečju 425,47 evra, kar je za 0,4 odstotka manj od povprečja predhodnega leta in nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu, ki je znašalo v povprečju 178,33 evra, to je za 2,0 odstotkamanj kot v predhodnem koledarskem letu. Tudi pri teh nadomestilih so spremembe v višini predvsem posledica strukturnih sprememb med prejemniki.

Preglednica II.26: Povprečni zneski nadomestil iz invalidskega zavarovanja po ZPIZ, 2015

Vrsta Povprečni znesek v EURZaradi manjše plače 178,33Za čas čakanja na zaposlitev 425,47

II.2.4.2 Dodatek za pomoč in postrežbo

Uživalci pokojnin in zavarovanci, našteti v ZPIZ-2, pri katerih je izvedenski organ zavoda ugotovil, da jim je za opravljanje osnovnih življenjskih potreb nujna stalna pomoč in postrežba drugega, lahko pridobijo pravico do DPP. Zneski možnih DPP so bili z ZPIZ-2 določeni na novo v treh različnih višinah v razmerju do najnižje pokojninske osnove, veljavne za zadnji mesec pred uveljavitvijo ZPIZ-2. Za upravičence, ki jim je stalna pomoč in postrežba nujna za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb ter slepim in nepokretnim osebam je bil nov znesek določen v višini 53odstotkov najnižje pokojninske osnove, za upravičence, ki jim je stalna pomoč potrebna za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb, pa v polovični višini. Znesek DPP za uživalca pokojnine, ki potrebuje 24-urni nadzor svojcev in obvezno strokovno pomoč za stalno izvajanje zdravstvene nege, je bil določen v višini 76 odstotkov najnižje pokojninske osnove. DPP za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb je od 1. januarja 2015 znašal 292,11 evra, za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb 146,06 evra, za najtežje kategorije upravičencev pa 418,88 evra. Zneski DPP se usklajujejo v skladu z zakonom, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v RS, vendar se le-ti v skladu z določbo 57. člena ZIPRS1415 do 31. decembra 2015 niso usklajevali.

II.2.4.3 Invalidnina za telesno okvaro

ZPIZ-2 je bistveno omejil možnost pridobitve pravice do invalidnine za telesno okvaro. Po prehodnih določbah tega zakona namreč lahko zavarovanci do uveljavitve predpisov s področja varstva invalidov, ki bodo urejali postopke ugotavljanja vrste in stopnje telesnih okvar, pridobijo to pravico pod pogoji, določenimi v ZPIZ-1, vendar le tedaj, če je telesna okvara nastala zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Njen obstoj ugotavlja izvedenski organ zavoda. Zneski invalidnin se gibljejo od najmanj 10 do največ 24 odstotkov osnove za njihovo odmero, odvisno od

32

stopnje telesne okvare. Povprečne mesečne invalidnine za telesne okvare, nastale zaradi posledic poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, izplačane v letu 2015, so znašale od 41,46 do 99,48 evra, to je toliko kot invalidnine za telesne okvare, nastale iz enakih vzrokov do uveljavitve ZPIZ-2.

Uživalcem invalidnin, ki so pridobili to pravico po predpisih, veljavnih do uveljavitve ZPIZ-2, se invalidnine izplačujejo še naprej v zneskih, določenih za zadnji mesec pred uveljavitvijo novega zakona. Na novo priznane invalidnine za telesno okvaro zaradi posledic poškodbe pri delu ali poklicne bolezni v letu 2015 se prav tako izplačujejo v višini, določeni za zadnji mesec preduveljavitvijo ZPIZ-2, saj ta zakon ne določa usklajevanja invalidnin. Povprečne mesečne invalidnine za telesne okvare, nastale zaradi bolezni ali poškodbe zunaj dela, uveljavljene do konca leta 2012, pa so znašale od 29,02 do 69,64 evra.

II.2.4.4 Letni dodatek

ZPIZ-2 uživalcem pokojnin (razen tistim, ki so pridobili pravico kot zavarovanci za ožji obseg pravic in upravičencem do pokojnin po prejšnjem zakonu o starostnem zavarovanju kmetov) ter nekaterih nadomestil iz invalidskega zavarovanja enkrat letno zagotavlja pravico do letnega dodatka. V skladu s 95. členom ZPIZ-2 se le-ta izplača v dveh različnih zneskih. Višji pripadauživalcem pokojnine, ki je enaka ali nižja od zneska 55,63 odstotka najnižje pokojninske osnove, veljavne v mesecu njegovega izplačila, nižji znesek pa vsem ostalim upravičencem.

Ne glede na določbe prvega do tretjega odstavka 95. člena ZPIZ-2 je izplačilo letnega dodatka v letu 2015 določil 67.a člen ZIPRS1415-C, ki je v primerjavi z letom 2014 določil drugačno višino letnega dodatka in mejnega zneska. Letni dodatek so tako prejeli tudi uživalci pokojnin in nekaterih nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki prejemajo od 622,01 do 750,00 evrov.

Uživalcem pokojnin je bil glede na višino pokojnine (v znesek pokojnine se upošteva tudi znesek dela vdovske pokojnine oziroma družinske pokojnine po drugem roditelju) izplačan letni dodatek v zneskih, razvidnih iz preglednice II.27.

Preglednica II.27: Znesek letnega dodatka v letu 2015

Znesek pokojnine oziroma nadomestila/evrov Znesek letnega dodatka v EUR

do 414,00 390,00od 414,01 do 518,00 250,00od 518,01 do 622,00 190,00od 622,01 do 750,00 140,00

Uživalcem nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki so bili upravičeni do letnega dodatka v skladu z drugim in tretjim odstavkom 95. člena ZPIZ-2 in katerih nadomestilo je v mesecu izplačila letnega dodatka znašalo do 622,00 evrov, je bil letni dodatek izplačan v višini 190,00 evrov; če je nadomestilo znašalo od 622,01 evra do 750,00 evrov, je bil letni dodatek izplačan v višini 140,00 evrov.

Uživalcem pokojnin in nadomestil, katerih pokojnina oziroma nadomestilo je v mesecu izplačila letnega dodatka preseglo 750,00 evrov, letni dodatek v letu 2015 ni bil izplačan.

33

II.2.5 Prejemki, določeni z drugimi predpisi

V letu 2015 se prejemki, določeni z drugimi predpisi, naštetimi v nadaljevanju, niso uskladili.

II.2.5.1 Starostna in družinska pokojnina po zakonu o SZK

Zavod izplačuje tudi starostne in družinske pokojnine, priznane in odmerjene po določbah zakona o SZK. Višini obeh vrst pokojnin se ne razlikujeta. Te pokojnine se usklajujejo na enak način, kot je določen za pokojnine po ZPIZ-2.

V letu 2015 je povprečna mesečna starostna oziroma družinska pokojnina teh uživalcev znašala 234,48 evra, uživalcev s statusom borca NOV pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13. oktobra 1943 pa 468,97 evra. Zneska sta v primerjavi z letom 2014 nespremenjena.

II.2.5.2 Vojaška pokojnina

V skladu z ZPIZVZ, uveljavljenim leta 1998, zavod izplačuje tudi vojaške pokojnine. Po določbah navedenega zakona se usklajujejo v istih rokih in višini kot pokojnine po splošnih predpisih.

V letu 2015 je znašalo mesečno povprečje vseh vojaških pokojnin 895,42 evra, kar je 9,7 odstotka manj kot leto prej. Mesečna povprečja posameznih vrst teh pokojnin pa so znašala: starostnih 1.066,92 evra ali 11,6 odstotka manj, invalidskih 907,32 evra ali 10,1 odstotka manj, družinskih pokojnin pa 773,78 evra ali 6,7 odstotka manj kot v letu 2014. Povprečno znižanje teh pokojnin v letu 2015 glede na leto 2014 je predvsem posledica učinkov razveljavljenih določb ZUJF oziroma določb ZOPRZUJF (torej izplačila 80 odstotkov razlike v maju 2014), deloma pa tudi zaradi strukturnih sprememb med prejemniki.

II.2.5.3 Dodatek k pokojnini

Državljanom Republike Slovenije, upravičenim do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ, zavod po ZZSV izplačuje dodatek k pokojnini. Namenjen je za pokrivanje tečajne razlike med slovensko in tujo pokojnino.

Višino dodatka pogojuje razlika med zneskom tuje pokojnine, pridobljene do vključno septembra leta 1991, usklajene tako kot pokojnine v Sloveniji od oktobra leta 1991 naprej, in zneskom pokojnine, ki jo izplačuje tuji nosilec zavarovanja. Pri pokojninah, pridobljenih po 1. oktobru leta 1991, pa je dodatek enak razliki med pokojnino, odmerjeno od najnižje pokojninske osnove, in tujo pokojnino. Po ZPIZ-2 se dodatki usklajujejo enako kot pokojnine, zato se v letu 2015 niso uskladili.

Povprečni mesečni dodatek k pokojnini je v letu 2015 znašal 203,24 evra ali 1,6 odstotka manj kot v predhodnem letu. Na spremembo višine dodatkov so vplivale strukturne spremembe med uživalci.

II.2.5.4 Akontacija pokojnine, ki je obveznost drugih držav, nastalih na območju nekdanje SFRJ

Po odloku Vlade Republike Slovenije iz leta 1991 zavod izplačuje tudi akontacije pokojnin uživalcem s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji na določen dan, ki bi jih sicer morale izplačevati države, nastale na območju nekdanje SFRJ, vendar te obveznosti zaradi neurejenih

34

denarnih tokov niso izpolnjevale. Z uveljavitvami bilateralnih sporazumov o socialnem zavarovanju s temi državami se je število teh upravičencev postopno zmanjšalo. V letu 2015 je zavod izplačeval še 3 akontacije pokojnine, ki so obveznost Republike Kosovo, s katero Republika Slovenija še ni sklenila sporazuma o socialnem zavarovanju.

Akontacije pokojnin se usklajujejo na enak način kot pokojnine. Mesečno povprečje akontacij pokojnin je v letu 2015 znašalo 114,19 evra, kar je 18,8 odstotka manj od povprečja v predhodnem letu. Na spremembo te višine so vplivale strukturne spremembe med uživalci akontacije.

35

IIIRAČUNOVODSKO POROČILO

III.1 FINANČNI NAČRT ZAVODA ZA LETO 2015

FN 2015 je bil skupaj s Spremembami finančnega načrta zavoda za leto 2014 sprejet na seji sveta zavoda 9. januarja 2014. Temeljila sta na ZIPRS1415 ter ZPIZ-2. Za obe leti je bil načrtovan izravnan izkaz prihodkov in odhodkov. Vlada RS je podala soglasje na oba finančna načrta 20. februarja 2014.

Državni zbor RS je v februarju 2015 sprejel Rb2015, po katerem je znašala tekoča obveznost državnega proračuna 270.000.000 evrov ter dodatna obveznost državnega proračuna 1.223.948.497 evrov. S predstavniki MF je bilo dogovorjeno, da zavodu ni treba pripraviti rebalansa finančnega načrta za leto 2015, ker lahko, ob določeni novi višini tekoče in dodatne obveznosti z rebalansom državnega proračuna (kljub izpadlim prihodkom od KAD), izpolni vse z zakonom določene obveznosti in zaključi poslovanje brez primanjkljaja.

V sodelovanju z zakladnico MF so bila tekoče zagotovljena sredstva iz državnega proračuna za uravnoteženo finančno poslovanje zavoda. V letu 2015 je zavod izkazal izravnavo med prihodki in odhodki ter brez zadolževanja izvajal izplačila vseh prejemkov in drugih obveznosti.

III.2 UDELEŽBA ODHODKOV ZAVODA V BDP

Iz preglednice III.1 je razvidno, da je delež obveznosti državnega proračuna v BDP v letu 2015 znašal 3,68 odstotka, medtem ko je v letu 2014 znašal 4,18 odstotka. Znižanje je posledica nižje dodatne obveznosti državnega proračuna v letu 2015 v primerjavi z letom 2014 in višje ocene BDP.

Delež pokojnin v BDP se je z 11,50 odstotka v letu 2014 znižal na 10,90 odstotka v letu 2015predvsem zaradi tega, ker se je zvišala ocena BDP za leto 2015 v primerjavi z letom 2014 in ker od leta 2015 dalje med pokojnine ni več vključen letni dodatek.

Delež pokojnin iz obveznega zavarovanja v BDP se je v letih 2006 in 2007 zniževal, v letu 2008 pa se je začel povečevati. V letu 2009 se je trend nadaljeval tudi zaradi znižanega BDP. V letu 2014 se je zaradi višjega BDP delež znižal na 11,16 odstotka ter v letu 2015 ponovno znižal predvsem zaradi zvišane ocene BDP in ker v letu 2015 med pokojninami ni letnega dodatka.

Povečanje udeležbe v BDP v letu 2015, izkazano pri transfernih odhodkih za zagotavljanje socialne varnosti uživalcev pravic, je predvsem posledica prikazovanja letnega dodatka v okviru teh odhodkov v skladu s spremenjenim EKN od 1. januarja 2015 dalje.

36

Preglednica III.1: Udeležba posameznih postavk v BDP, 2006-2015

Elementi 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 - ocena

Bruto domači proizvod (BDP) - zneski v milijonih EUR

31.561 35.153 37.951 36.166 36.252 36.896 35.988 35.908 37.303 38.520

Delež obveznosti državnega proračuna v BDP (v %)1 3,33 2,92 2,93 3,42 3,55 3,91 3,78 4,27 4,18 3,68

Delež odhodkov za pokojnine v BDP (v %)2 10,01 9,54 9,70 10,67 11,04 11,22 11,53 11,85 11,50 10,90

Delež odhodkov za pokojnine iz obveznega zavarovanja v BDP (v %)3 9,45 9,05 9,23 10,17 10,54 10,72 11,18 11,50 11,16 10,82

Delež dajatev za zagotavljanje socialne varnosti v BDP (v %)4 0,56 0,50 0,60 0,57 0,57 0,55 0,32 0,32 0,30 0,57

Opomba: Podatki o BDP so izračunani na podlagi standarda ESR 2010. SURS je 31. avgusta 2015 objavil nove podatke o BDP za obdobje 2010-2013. Projekcija BDP za leto 2015 je povzeta iz Jesenske napovedi gospodarskih gibanj UMAR 2015 (september 2015).1Obveznosti RS iz državnega proračuna predstavljata tekoča in dodatna obveznost državnega proračuna po 161. in 162. členu ZPIZ-2.2Zajeti so odhodki za starostne (vključujejo tudi predčasne pokojnine, 20 odstotkov predčasne ali starostne pokojnine ter delnepokojnine), invalidske, družinske, vdovske (vključujejo tudi del vdovske pokojnine), kmečke, vojaške ter druge pokojnine. 3Zajeti so odhodki za pokojnine iz obveznega zavarovanja, t. j. starostne (vključujejo tudi predčasne pokojnine, 20 odstotkov predčasne ali starostne pokojnine ter delne pokojnine), invalidske, družinske in vdovske (vključujejo tudi del vdovske pokojnine).4Zajeti so odhodki za DPP, preživnine, invalidnine za telesno okvaro, dodatke k pokojninam ter letni dodatek.

III.3 LIKVIDNOST ZAVODA

Zavod je v letu 2015 uspešno zagotavljal likvidnost in upravljal prosta denarna sredstva. Dosegel je načrtovane cilje na tem področju, to je zagotavljanje optimizacije denarnih tokov ob upoštevanju načel varnosti, likvidnosti in donosnosti ter tekoče mesečno izpolnjevati finančne obveznosti iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter vse ostale obveznosti brez zadolževanja. Začetno stanje denarnih sredstev na računu zavoda v letu 2015 je znašalo 1,6 milijona evrov. Zavod je prejel 62,5 milijona evrov več prilivov od prispevkov, kot je bilo načrtovano s projekcijo prihodkov in odhodkov ter oceno denarnih tokov. Največje pozitivno odstopanje je bilo v januarju in je znašalo 16,6 milijona evrov.

37

Slika III.1: Realizirani prilivi od prispevkov v primerjavi z načrtovanimi ter prejeta dodatna obveznost v primerjavi z načrtovano, 2015

0

50.000

100.000

150.000

200.000

250.000

300.000

350.000

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12

Prilivi od prispevkov po projekciji Realizirani prilivi od prispevkovDodatna obveznost po finančnem načrtu Realizirana dodatna obveznost

Prili

vi v

100

0E

UR

Mesec

Zavod je potrebna manjkajoča sredstva za pokrivanje odlivov uravnaval z načrtovanjem prilivov in odlivov ter v sodelovanju z MF zagotavljal sredstva v obliki dodatne obveznosti v skladu s 162. in 163. členom ZPIZ-2. Nižjo dodatno obveznost od načrtovane je zavod potreboval v vseh mesecih, razen v septembru, novembru in decembru. Najvišje pozitivno odstopanje med prejeto in načrtovano višino dodatne obveznosti je bilo v maju, ko je zavod prejel 28,6 milijona evrov na podlagi obračuna obveznosti Republike Slovenije za pokojnine, priznane pod ugodnejšimi pogoji za leto 2014, ter v juliju, ko je skladno z določbami ZIPRS1415-C prejel 19,0 milijonov evrov od KAD. Negativno odstopanje je posledica načrtovanih sredstev v finančnem načrtu od KAD v višini 190,0 milijonov evrov skladno z določbami ZSDH, vendar po spremembi ZSDH nakazilo ni bilo realizirano.

Zavod v letu 2015 dnevnih presežkov sredstev ni deponiral, ker so bile obrestne mere za denarne vloge nižje od obrestnih mer za prosta denarna sredstva.

III.4 BILANCA STANJA

Bilanca stanja je temeljni računovodski izkaz, v katerem je prikazano stanje sredstev in obveznosti do njihovih virov na dan 31. december 2015. Glavna knjiga in pomožne knjige so usklajene z dejanskim stanjem sredstev in obveznostmi do virov sredstev, ugotovljenim z inventurnim popisom na dan 31. december 2015, katerega poročilo je sprejel svet zavoda.

38

Preglednica III.2: Bilanca stanja na 31. 12. 2015 in 31. 12. 2014 Zneski v EUR.

Stanje 31. 12.

Str. (%)

Stanje 31. 12.

Str. (%)

SREDSTVA (A + B + C) 920.991.937 100,0 909.067.248 100,0 101,3A) DOLGOROČNA SREDSTVA IN SREDSTVA V UPRAVLJANJU 319.118.908 34,6 321.294.485 35,3 99,3Neopredmetena sredstva 2.920.054 4.010.506 72,8Nepremičnine 26.380.232 27.553.511 95,7Oprema in druga opredmetena osnovna sredstva 2.497.185 2.391.970 104,4Dolgoročne finančne naložbe 287.242.448 287.237.694 100,0Dolgoročno dana posojila in depoziti 30.603 63.185 48,4Dolgoročne terjatve iz poslovanja 48.386 37.619 128,6B) KRATKOROČNA SREDSTVA;RAZEN ZALOG IN AČR 601.844.863 65,3 587.742.077 64,7 102,4Denarna sredstva v blagajni in takoj unovčljive vrednostnice 240 65 369,2Dobroimetje pri bankah in drugih finančnih ustanovah 1.612.673 1.606.803 100,4Kratkoročne terjatve do kupcev 27.086 25.519 106,1Dani predujmi in varščine 1.071 1.219 87,9Kratkoročne terjatve do uporabnikov EKN 51.169 37.696 135,7Kratkoročne finančne naložbe 26.973 39.406 68,4Druge kratkoročne terjatve 586.855.401 572.589.948 102,5Neplačani odhodki 13.029.330 13.290.346 98,0Aktivne časovne razmejitve 240.920 151.075 159,5C) ZALOGE 28.166 0,0 30.686 0,0 91,8AKTIVNI KONTI IZVENBILANČNEEVIDENCE 8.723.030 12.340.515 70,7OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV(D + E) 920.991.937 100,0 909.067.248 100,0 101,3D) KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN PČR 600.221.861 65,2 586.146.539 64,5 102,4Kratkoročne obveznosti za prejete predujmein varščine 1.348 0 0,0Kratkoročne obveznosti do zaposlenih 1.504.197 1.467.041 102,5Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev 1.319.141 1.356.769 97,2Druge kratkoročne obveznosti iz poslovanja 10.057.620 10.300.836 97,6Kratkoročne obveznosti do uporabnikov EKN 483.192 394.926 122,4Neplačani prihodki 586.817.437 572.584.773 102,5Pasivne časovne razmejitve 38.926 42.194 92,3E) LASTNI VIRI IN DOLGOROČNEOBVEZNOSTI 320.770.076 34,8 322.920.709 35,5 99,3Splošni sklad 320.649.773 322.804.176 99,3Dolgoročno neplačani prihodki 61.674 42.581 144,8Druge dolgoročne obveznosti 58.629 73.952 79,3PASIVNI KONTI IZVENBILANČNEEVIDENCE 8.723.030 12.340.515 70,7

2015 2014 Indeks 15/14

Bilančna vsota je na dan 31. december 2015 znašala 920.991.937 evrov in je bila za 1,3 odstotkavišja v primerjavi z 31. decembrom 2014. Njeno zvišanje je predvsem posledica zvišanja terjatev za

39

prispevke PIZ, za katere analitično evidenco po zavezancih vodi FURS. Skupna višina nezapadlih in zapadlih terjatev iz prispevkov PIZ je 581.237.273 evrov1. Omenjene terjatve predstavljajo 63,1 odstotka bilančne vsote zavoda.

III.4.1 Sredstva

Sredstva (aktiva v bilanci stanja) so razdeljena na dolgoročna in kratkoročna sredstva ter zaloge. V strukturi aktive predstavljajo dolgoročna sredstva 34,6 odstotka, kratkoročna pa 65,3 odstotka vseh sredstev.

III.4.1.1 Dolgoročna sredstva

Dolgoročna sredstva zavoda sestavljajo neopredmetena sredstva, nepremičnine, oprema in druga opredmetena osnovna sredstva, dolgoročne finančne naložbe, dolgoročno dana posojila in depoziti ter dolgoročne terjatve iz poslovanja.

Neodpisana vrednost neopredmetenih sredstev, ki se nanaša zlasti na materialne pravice za uporabo računalniških programov, se je glede na preteklo leto znižala za 27,2 odstotka. Zavod je v okviru neopredmetenih sredstev v letu 2015 investiral predvsem v:- razvoj aplikacij z dopolnjevanjem funkcionalnosti in implementacijo obstoječe programske

opreme v novo virtualno okolje v znesku 241.060 evrov;

- prilagoditev programske opreme MEZ na novo aplikacijsko okolje Oracle v znesku 23.673 evrov;

- nakup programske opreme za delovne postaje v znesku 19.898 evrov;

- dopolnjevanje rešitev za načrtovanje, spremljanje dela in upravljanje s projekti v znesku 11.126evrov;

- nadaljevanje posodabljanja sistema za elektronsko poslovanje s strankami, za obdelavo E-računov ter elektronskega arhiviranja dokumentarnega gradiva.

Obračunana amortizacija je znašala 1.391.790 evrov.

Neodpisana vrednost nepremičnin, ki vključujejo zemljišča in zgradbe, se je v letu 2015 glede na leto 2014 znižala za 4,3 odstotka. Na OE Maribor je bilo za potrebe informacijske tehnologijevzpostavljeno okolje za varno hranjenje in upravljanje dokumentov. V OE Murska Sobota je bila posodobljena varnostna razsvetljava objekta, v ta namen je izdelan tudi projekt za OE Ljubljana. Obračunana je bila amortizacija nepremičnin v znesku 1.175.145 evrov.

Neodpisana vrednost opreme in drugih opredmetenih osnovnih sredstev je v letu 2015 znašala 2.497.185 evrov in se je glede na preteklo leto zvišala za 4,4 odstotka. Vlaganja v opremo so bila realizirana v višini 979.010 evrov in predstavljajo predvsem:- nakup strežnika in diskovnega polja v vrednosti 864.768 evrov;

- nadomestitev pisarniškega pohištva in druge opreme v znesku 64.316 evrov;

1Podrobnejša vsebinska pojasnila terjatev iz naslova PIZ se nahajajo pod točko III.4.1.2, v odstavku, ki obravnava druge kratkoročne terjatve.

40

- zamenjavo pohištva in posodobitev multimedijske opreme v veliki in mali sejni sobi zavoda v znesku 38.095 evrov.

Obračunana je bila amortizacija opreme v znesku 873.021 evrov.

Preglednica III.3: Stanje in spremembe vrednosti neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev v letu 2015

Zneski v EUR.Neopredm.

sredstvaZemljišča Gradbeni

objektiOprema Drobni

inventarSkupaj

NABAVNA VREDNOSTStanje 31. 12. 2014 7.911.587 518.002 39.521.544 23.074.934 101.893 71.127.960Povečanje 304.206 0 13.668 979.010 4.211 1.301.095Zmanjšanje -588.098 0 -11.832 -921.129 -14.136 -1.535.195Stanje 31. 12. 2015 7.627.695 518.002 39.523.380 23.132.815 91.968 70.893.860POPRAVEK VREDNOSTIStanje 31. 12. 2014 3.901.081 0 12.486.035 20.682.964 101.893 37.171.973Povečanje 2.868 0 0 774 4.211 7.853Zmanjšanje -588.098 0 -30 -921.129 -14.136 -1.523.393Amortizacija 1.391.790 0 1.175.145 873.021 0 3.439.956Stanje 31. 12. 2015 4.707.641 0 13.661.150 20.635.630 91.968 39.096.389NEODPISANA VREDNOSTStanje 31. 12. 2014 4.010.506 518.002 27.035.509 2.391.970 0 33.955.987Stanje 31. 12. 2015 2.920.054 518.002 25.862.230 2.497.185 0 31.797.471

Pomembne dolgoročne finančne naložbe zavoda so:- 7.836.628 delnic Zavarovalnice Triglav, d. d. v vrednosti 184.160.758 evrov;- naložba v Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. o. o. v višini

102.319.438 evrov, k i je bila usklajena s sprejetimi spremembami strukture kapitala Nepremičninskega sklada;

- naložba v Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije v višini 760.098 evrov;

- naložba v zavod Vzajemnost v višini 2.128 evrov.

Med dolgoročno danimi posojili zavod izkazuje v preteklih letih dana posojila zaposlenim. Mesečno se usklajujejo z rastjo cen življenjskih potrebščin. Odplačevanje posojil poteka redno, zizjemo dveh neplačnikov, ki sta v sodni izterjavi.

Med drugimi dolgoročnimi terjatvami iz poslovanja so izkazane terjatve iz naslova neuspešne poklicne rehabilitacije zavarovanca, vračila štipendije in neupravičeno prejetega nadomestila iz invalidskega zavarovanja, katerih rok za vračilo sredstev je po sklenjenih dogovorih daljši od enega leta. Med drugimi dolgoročnimi terjatvami je izkazan tudi stanovanjski prispevek v rezervni sklad.

III.4.1.2 Kratkoročna sredstva in aktivne časovne razmejitve

Kratkoročna sredstva zavoda predstavljajo denarna sredstva v blagajni in na transakcijskih računih, kratkoročne terjatve do kupcev in do uporabnikov EKN, dani predujmi, kratkoročne finančne naložbe, druge kratkoročne terjatve, neplačani odhodki in aktivne časovne razmejitve.

Denarna sredstva v blagajni zavoda so na dan 31. december 2015 znašala 240 evrov, na podračunu zavoda 1.612.547 evrov in 137 ameriških dolarjev.

41

Kratkoročne terjatve do kupcev v višini 27.086 evrov sestavljajo predvsem zaračunane najemnine za poslovne prostore, stanovanja in počitniške zmogljivosti zavoda ter terjatve do zavarovalnic za kritje stroškov odtegovanja zavarovalnih premij za dopolnilno zdravstveno zavarovanje uživalcev pokojnin. Med terjatvami do kupcev v tujini sta izkazani terjatvi za povračilo stroškov izdelave izvedenskega mnenja tujemu nosilcu zavarovanja in zakupnina za počitniške zmogljivosti. Med spornimi terjatvami zavod izkazuje tudi terjatve do dveh najemnikov poslovnih prostorov, ki terjatev nista poravnala v roku zapadlosti.

Stanje predujmov v višini 1.071 evrov zajema plačila zavoda dobaviteljem za še ne dobavljeno blago in storitve. Med predujmi so evidentirani: vnaprejšnje plačilo izdatkov za počitniške objekte,najemnina prostora in nakup tuje strokovne literature.

Kratkoročne terjatve do uporabnikov EKN so vse terjatve, ki se nanašajo na razmerja med neposrednimi in posrednimi uporabniki proračuna. V letu 2015 so znašale 51.169 evrov in so se glede na leto 2014 zvišale za 35,7 odstotka, predvsem zaradi prenizko ocenjene višine terjatev po ZDVDTP za december 2015. Terjatve do neposrednih uporabnikov proračuna so predvsem terjatve do MDDSZ za povračila stroškov za storitve IK, stroške izvajanja nakazovanja prejemkov PIZ in za izplačane zneske nadomestil po ZDVDTP. Glavnino terjatev do posrednih uporabnikov proračuna države predstavlja terjatev Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano za najemnino poslovnih prostorov v Celju.

Med kratkoročnimi finančnimi naložbami je zajet del dolgoročnih terjatev iz naslova v preteklosti danih posojil zaposlenim v zavodu v višini 26.973 evrov, ki zapade v plačilo v letu 2016.

Druge kratkoročne terjatve so se glede na preteklo leto povišale predvsem zaradi zvišanja nezapadlih prispevkov za PIZ. Nezapadli prispevki za PIZ so obračunani prispevki za december 2015, katerih plačilo je zapadlo v januarju 2016. Druge terjatve zlasti zajemajo:- zbirni znesek terjatev za zapadle in nezapadle prispevke PIZ, za katere evidenco po

posameznem zavezancu vodi FURS, v višini 581.237.273 evrov2. Glede na preteklo leto so se zvišale za 2,7 odstotka. Na podlagi sporazuma med zavodom in FURS3 je zavod prejel podatke o višini zapadlih in pogojno izterljivih terjatev, o izterjanih terjatvah in o odpisih iz naslovaprispevkov PIZ. Zapadle terjatve za prispevke PIZ so na dan 31. december 2015 znašale 294.771.607 evrov oziroma 0,3 odstotka več kot pred letom dni. Predstavljajo 50,7 odstotka vseh terjatev (zapadlih in nezapadlih) za prispevke PIZ. Pogojno izterljive terjatve za prispevke PIZ so na dan 31. december 2015 znašale 113.164.735 evrov, njihov delež v vseh terjatvah je znašal 19,5 odstotka, v zapadlih terjatvah pa 38,4 odstotka. V letu 2015 je FURS izdal za 185.716.439 evrov sklepov o davčni izvršbi, izterjanih je bilo za 60.286.076 evrov terjatev na podlagi omenjenih sklepov. Zaradi neizterljivosti je FURS v letu 2015 odpisal 35.176.213 evrov prispevkov za PIZ, od tega 6123 fizičnim osebam v višini 8.383.770 evrov in 1637 pravnimosebam v višini 26.292.443 evrov4;

- kratkoročne terjatve do državnih in drugih institucij za nadomestila plač za boleznine nad 30 dni, druga nadomestila plač in terjatve za nadomestila za skrajšani delovni čas v višini 64.424evrov;

- terjatve za preveč izplačane pokojnine umrlim uživalcem v višini 181.343 evrov, ki so bile glede na preteklo leto za 12,9 odstotka nižje;

2FURS, kot nadzornik za evidentiranje terjatev iz naslova prispevkov PIZ, zavodu posreduje podatke na podlagi Navodila nadzornikom za evidentiranje terjatev javnofinančnih prihodkov, terjatve javno finančnih prihodkov posredovane v davčno izvršbo in odpis terjatev javnofinančnih prihodkov z dne 18. december 2013. št. 429-216/2013, ki ga je izdalo MF.3Sporazum o posredovanju podatkov med zavodom in FURS z dne 20. marec 2014.4 Obravnavo pogojno izterljivih terjatev iz naslova prispevkov PIZ in odpis teh terjatev zaradi neizterljivosti določa ZDavP-2.

42

- terjatve do bank in tujih zavodov za vračilo pokojninskih prejemkov, ki so znašali 878.247 evrov in so se glede na preteklo leto zvišale za 1,7 odstotka;

- terjatve za neporavnane pobote so znašali 152.675 evrov in so bila v primerjavi s preteklim letom nižje za 5,0 odstotkov;

- terjatve za preplačila in obresti od preplačil pred letom 2000, ki so se glede na preteklo leto zvišale za 15,0 odstotkov zaradi obračunanih obresti do 31. decembra 2015, in so znašala 96.778 evrov;

- terjatve v regresnih zadevah, ki so bila v primerjavi z letom 2014 zaradi spremembe načina evidentiranja5 nižje za 74,6 odstotka in so znašale 220.667 evrov;

- sporne terjatve, ki se nanašajo na dve tožbi za vračilo štipendij, povračilo stroškov poklicne rehabilitacije in druge sporne terjatve iz naslova PIZ, v skupni višini 67.001 evrov;

- terjatve za preplačila pokojninskih prejemkov (vključno s spornimi terjatvami za preplačila, ki so bile posredovane v izvršbo na FURS), ki so se glede na preteklo leto znižale za 12,9 odstotkain so znašale 3.544.052 evrov;

- kratkoročni del dolgoročnih terjatev 13.288 evrov.

Med neplačanimi odhodki so izkazane neplačane obveznosti za opravljene storitve oziroma dobavljeno blago. V letu 2015 so znašale 13.029.330 evrov in so se glede na preteklo leto znižale za 2,0 odstotka. Neplačani odhodki med drugim zajemajo:- obračunane plače zaposlenih za december 2015;- prejete in še neplačane račune dobaviteljev;- druge neplačane kratkoročne obveznosti iz poslovanja;- neplačane kratkoročne obveznosti do uporabnikov EKN;- neplačane dolgoročne obveznosti.

V aktivnih časovnih razmejitvah so med drugim evidentirana predplačila stroškov za navitje poštninskega stroja, ki do 31. decembra 2015 še niso bili porabljeni, v višini 9.606 evrov, vnaprej vračunani prihodki zaradi podaljšanja proračunskega leta v višini 229.916 evrov, ki se nanašajo na prilive na prehodna davčna podračuna 845 in 846 na dan 31. december 2015 in so bili na zavodov podračun nakazani 4. in 5. januarja 2016 ter predhodno nezaračunani prihodki za prejete predujme v višini 1.348 evrov.

III.4.1.3 Zaloge

Zaloge so znašale 28.166 evrov in se nanašajo predvsem na tiskane obrazce ter pisarniški material. Vrednost zalog se je v letu 2015 znižala za 8,2 odstotka.

III.4.2 Obveznosti do virov sredstev

Obveznosti do virov sredstev (pasiva v bilanci stanja) sestavljajo kratkoročne obveznosti in pasivne časovne razmejitve ter lastni viri in dolgoročne obveznosti. Kratkoročne obveznosti zajemajo obveznosti za prejete predujme in varščine, obveznosti do zaposlenih, do dobaviteljev, obveznosti do uporabnikov EKN, druge kratkoročne obveznosti in neplačane prihodke. Dolgoročne obveznosti so dolgoročno neplačani prihodki in druge dolgoročne obveznosti.

5 V bilančni evidenci se izkazujejo le pravnomočne sodbe in dogovori v regresnih zadevah. Regresni zahtevki in tožbe iz naslova regresnih zadev se izkazujejo izvenbilančno.

43

V strukturi pasive so predstavljale dolgoročne obveznosti in lastni viri 34,8 odstotka, kratkoročne obveznosti pa 65,2 odstotka vseh obveznosti do virov sredstev. Dolgoročna sredstva zavoda so bila v celoti pokrita z lastnimi viri.

III.4.2.1 Kratkoročne obveznosti in pasivne časovne razmejitve

Kratkoročne obveznosti med drugim zajemajo: - prejete predujme v višini 1.348 evrov;- obveznosti do zaposlenih zajemajo obračunane plače in dodatke k plačam za december 2015 ter

so znašale 1.504.197 evrov; glede na preteklo leto so se zvišale za 2,5 odstotka6;- obveznosti do dobaviteljev v višini 1.319.141 evrov, ki so se glede na preteklo leto znižale za

2,8 odstotka;- druge kratkoročne obveznosti iz poslovanja v višini 10.057.620 evrov. Glede na leto 2014 so se

znižale za 2,4 odstotka in se nanašajo na:- obveznosti za dajatve za zaposlene v višini 409.334 evrov,- obveznosti za davek na dodano vrednost v višini 1.157 evrov,- ostale kratkoročne obveznosti v skupni višini 9.507.079 evrov, med katerimi so tudi

obveznosti do uživalcev za izplačilo pokojninskih in invalidskih prejemkov v znesku 1.017.646 evrov, obveznosti za pridržane pokojninske in invalidske prejemke v znesku 595.090 evrov in obveznosti za prostovoljno zdravstveno zavarovanje uživalcev pokojnin za december 2015 v znesku 7.884.984 evrov,

- obveznosti na podlagi odtegljajev od prejemkov zaposlenih v višini 63.537 evrov,- obveznosti do zavezancev za vračila prispevkov PIZ, za katere vodi evidenco FURS, v

znesku 76.513 evrov7;- obveznosti do uporabnikov EKN so znašale 483.192 evrov in so se zvišale za 22,4 odstotka,

predvsem zaradi višje obveznosti do proračuna iz naslova vračila preveč plačane dodatne obveznosti za leto 2015, ki bo izvedeno v letu 2016;

- kratkoročni del dolgoročnih obveznosti iz poslovanja v znesku 29.310 evrov.

Neplačani prihodki so znašali 586.817.437 evrov in so se glede na preteklo leto zvišali za 2,5 odstotka, predvsem zaradi zvišanja nezapadlih prispevkov PIZ, za katere evidenco po posameznem zavezancu vodi FURS8.

Pasivne časovne razmejitve se nanašajo na vnaprejšnja plačila materiala in storitev ter vnaprejšnja plačila osnovnih sredstev. V primerjavi s preteklim letom so se znižale za 7,7 odstotka, predvsem zaradi spremembe izkazanih vnaprej vračunanih odhodkov za obratna sredstva.

III.4.2.2 Lastni viri in dolgoročne obveznosti

Lastni vir predstavlja splošni sklad, ki je analitično sestavljen iz splošnega sklada za: neopredmetena dolgoročna sredstva in opredmetena osnovna sredstva (31.797.471 evrov), finančne naložbe (59.729 evrov), delnice Zavarovalnice Triglav, d. d. (184.160.758 evrov), finančne naložbe v Nepremičninski sklad (102.319.438 evrov) in namenska sredstva, prenesena javnim skladom (760.098 evrov), ter iz splošnega sklada za drugo (1.552.279 evrov). Splošni sklad se je glede na preteklo leto znižal za 0,7 odstotka, predvsem zaradi znižanja splošnega sklada za neopredmetena in

6 Zvišanje obveznosti do zaposlenih je predvsem posledica ZUPPJS15, po katerem so javni uslužbenci, ki so v letu 2015 napredovali v višji plačni razred, pridobili pravico do plače v skladu z višjim plačnim razredom s 1. decembrom 2015.7 Evidentirane obveznosti za vračilo prispevkov delodajalca za prvo zaposlitev po 157. členu ZPIZ-2.8 Podrobnejša pojasnila o vsebini in višini terjatev za prispevke PIZ so navedena pod točko III.4.1.2, druge kratkoročne terjatve.

44

opredmetena sredstva (nakupi neopredmetenih in opredmetenih sredstev v letu 2015 so bili nižji od obračunane amortizacije teh sredstev).

III.4.3 Izvenbilančna evidenca

V izvenbilančni evidenci so izkazane:- obveznosti za neizplačane pokojnine upravičencem bivših republik SFRJ, skupaj s pripadajočim

prispevkom za obvezno zdravstveno zavarovanje, ki so ob upoštevanju 111. člen ZPIZ-2znašale 133 evrov (1 oseba);

- nerazporejena plačila dajatev iz prispevkov PIZ po evidenci FURS v višini 5.569.876 evrov (gre za plačila zavezancev, ki pripadajo zavodu in jih je zavod že prejel na svoj podračun - prihodki že izkazani), FURS pa v svoji knjigovodski evidenci še ni evidentiral bremenitve (terjatve do zavezanca) ali bremenitev še ni zapadla oziroma je zavezanec navedel napačno referenco ob plačilu;

- garancije za resnost ponudbe, kakovostno izvedbo posla, garancijsko dobo in za zavarovanje avansa, skladno z ZJN-1 in sklenjenimi pogodbami, v višini 926.433 evrov;

- zasežena denarna sredstva na podračunu zavoda v višini 12.547 evrov, ki se nanašajo na zasežena sredstva po sodnih sklepih, ki še niso pravnomočni;

- potencialne obveznosti nepravnomočnih sodb iz naslova tožb zaposlenih za izplačilo razlik v regresu za letni dopust in odpravnin v višini 1.696 evrov;

- obveznosti, ki bi lahko nastale zaradi tožb uživalcev zoper izdane odločbe o preplačilu v znesku 206.374 evrov;

- obveznosti, ki bi lahko nastale zaradi odškodninskih tožb zoper zavod v višini 155.408 evrov;- tožbe zavoda za povrnitev škode v višini 560.385 evrov;- druge potencialne obveznosti iz naslova pravnih zadev v višini 40.571 evrov;- vložene tožbe iz naslova regresnih zadev v višini 702.027 evrov;- terjatve iz regresnih zahtevkov v višini 547.582 evrov.

III.5 IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV S POJASNILI

V skladu s spremembami pravilnika o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava, ki se uporablja od 1. januarja 2015, se je spremenila vsebina posameznih podkontov v okviru pokojnin, nadomestil plač, transferov za zagotavljanje socialne varnosti (na podkontu posameznega prejemka so po novem evidentirana plačila tako v Sloveniji kot v tujino) ter manjše spremembe pri prikazovanju posameznih podkontov v okviru ostalih prispevkov za socialno varnost in pri skupini nedavčnih prihodkov. Zaradi primerljivosti sta v izkazu prihodkov in odhodkov, pojasnilih v poglavju III. 5 ter na sliki III. 3 FN 2015 in realizacija v letu 2014 prikazana v skladu spremenjenim pravilnikom.

Prihodki in odhodki se v skladu s predpisi priznavajo po načelu denarnega toka. Zavod je v letu 2015 realiziral izravnavo med prihodki in odhodki v višini 4.984.055.046 evrov.

45

Preglednica III.4: Izkaz prihodkov in odhodkov zavoda v letu 2015 v primerjavi s FN 2015 in z letom 2014 Zneski v EUR.

46

Izpol. IndeksFN 2015 1) FN 2015 2015

v % 20142 3 4 5=3:2 6=3:4

I. S K U P A J P R I H O D K I 5.007.081.689 4.984.055.046 4.977.720.000 99,5 100,1(70+71+72+74+78)

TEKOČI PRIHODKI 3.333.512.490 3.502.378.264 3.370.020.872 105,1 103,9(70+71)

70 DAVČNI PRIHODKI 3.312.013.593 3.473.628.461 3.348.245.918 104,9 103,7(DAVKI IN PRISPEVKI)

701 PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST 3.312.013.593 3.473.628.461 3.348.245.918 104,9 103,7 - udeležba v B D P v % 9,12 9,02 8,98

7010 Prispevki zaposlenih 1.821.606.940 2.024.737.735 1.928.041.772 111,2 105,0701004 Prispevek za PIZ - od zaposlenih pri pravnih osebah 1.734.210.809 1.904.052.713 1.841.887.372 109,8 103,4701005 Prispevek za PIZ - od zaposl. pri fizič. osebah, ki opravljajo dejavnost 87.396.131 87.428.126 86.119.302 100,0 101,5701009 Prispevek za PIZ iz drugih pravnih razmerij 0 98.853 35.098 - 281,6701011 Prispevek za PIZ - od začasnih in občasnih del študentov in dijakov 0 33.158.043 0 - -

7011 Prispevki delodajalcev 1.172.466.475 1.172.245.929 1.143.946.459 100,0 102,5701104 Prispevek za PIZ - za zaposlene pri pravnih osebah 1.079.483.879 1.068.151.830 1.056.382.630 99,0 101,1701105 Prispevek za PIZ - od zaposl. pri fizič. osebah, ki opravljajo dejavnost 50.009.527 48.610.132 48.462.869 97,2 100,3701106 Prispevek za PIZ - za člane kmetije 3.918.143 3.799.238 3.746.167 97,0 101,4701107 Prispevek za PIZ - za učence, ki so v učnem razmerju 1.434 7.386 3.818 515,0 193,4701108 Prispevek za PIZ - za zavarovalno dobo s povečanjem za zaposlene pri pravnih osebah 521.081 704.398 868.264 135,2 81,1701111 Prispevek za PIZ za posebne primere zavarovanja 10.611.983 9.447.720 10.167.170 89,0 92,9701112 Prispevki za PIZ iz drugih pravnih razmerij 26.968.357 21.794.099 23.537.835 80,8 92,6701114 Prispevek za PIZ oseb zaposlenih pri tujem delodajalcu 952.070 801.524 777.707 84,2 103,1701115 Prispevek za PIZ - za začasna in občasna dela študentov in dijakov 0 18.929.602 0 - -

7012 Prispevki samozaposlenih 180.909.556 177.315.475 171.046.880 98,0 103,7701203 Prispevek za PIZ - od fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost - od zavarovalne osnove 65.345.961 62.600.004 60.433.035 95,8 103,6701204 Prispevek za PIZ - od fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost - iz zavarovalne osnove 111.827.001 109.638.012 105.859.830 98,0 103,6701205 Prispevek za PIZ kmetov - lastnikov kmetijskih zemljišč 3.722.611 5.068.866 4.741.186 136,2 106,9

701206Posebni prispevek za PIZ - za zavarovalno dobo s povečanjem od oseb, ki opravljajo dejavnost in pri njih zaposlenih 13.983 8.592 12.829 61,4 67,0

7013 Ostali prispevki za socialno varnost 137.030.623 99.329.322 105.210.807 72,5 94,4701302 Zamudne obresti iz naslova prispevkov za PIZ 5.428.213 4.586.357 4.527.082 84,5 101,3701309 Prispevek delojemalca za PIZ od starševskih nadomestil 66.499.918 50.618.665 51.383.511 76,1 98,5701313 Prispevek delojemalca za PIZ od nadomestil zaradi 2.775.974 3.101.374 3.082.094 111,7 100,6

bolezenske odsotnosti, ki jih ZZZS neposredno izplačuje upravičencem701317 Prispevek delojemalca za PIZ od nadomestil za čas brezposelnosti 46.455.813 27.435.764 31.527.356 59,1 87,0701327 Prispevek za PIZ za prostovoljno vključitev v obvezno zavarovanje 15.870.704 13.475.435 14.690.765 84,9 91,7701328 Prispevek za PIZ iz osebnega dopolnilnega dela 0 111.727 0 - -

71 NEDAVČNI PRIHODKI 21.498.897 28.749.803 21.774.954 133,7 132,0 - udeležba v B D P v % 0,06 0,07 0,06

710 UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA 12.334.038 19.739.030 13.702.855 160,0 144,1

7100Prihodki od udeležbe na dobičku in dividend ter presežkov prihodkov nad odhodki 12.000.000 19.591.570 13.322.268 163,3 147,1

7102 Prihodki od obresti 187.882 2.419 219.197 1,3 1,17103 Prihodki od premoženja 146.156 145.041 161.390 99,2 89,9

713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV 1.469.914 1.264.316 1.252.694 86,0 100,97130 Prihodki od prodaje blaga in storitev 1.469.914 1.264.316 1.252.694 86,0 100,9

714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI 7.694.945 7.746.457 6.819.405 100,7 113,6

7140 Drugi prostovoljni prispevki za socialno varnost 1.125.000 1.683.446 1.395.841 149,6 120,6714010 Dokupi pokojninske dobe 1.125.000 1.616.293 1.243.161 143,7 130,0714099 Drugi prostovoljni prispevki za socialno varnost 10.000 67.153 152.680 671,5 44,0

7141 Drugi nedavčni prihodki, v tem: 6.569.945 6.063.011 5.423.564 92,3 111,8714103 Prihodki na podlagi EU zakonodaje in sporazumov o socialnem zavarovanju 3.424.570 4.131.360 3.059.566 120,6 135,0

72 KAPITALSKI PRIHODKI 500.000 3.927 14.450 0,8 27,2

720 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 500.000 3.927 351 0,8 1.118,8722 PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDMETENIH SREDSTEV 0 0 14.099 - 0,0

74 TRANSFERNI PRIHODKI 1.673.068.492 1.481.666.030 1.607.617.236 88,6 92,2 - udeležba v BDP v % 4,61 3,85 4,31

740 TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH 1.673.068.492 1.481.666.030 1.607.617.236 88,6 92,2INSTITUCIJ

7400 Prejeta sredstva iz državnega proračuna 1.481.456.381 1.461.104.326 1.606.064.899 98,6 91,0

Obveznosti državnega proračuna 1.426.093.092 1.416.532.127 1.558.953.657 99,3 90,9 - udeležba v BDP v % 3,93 3,68 4,18

740000Prejeta sredstva iz naslova tekočih obveznosti državnega proračuna (po 161. členu ZPIZ-2) 311.575.855 298.644.713 177.696.836 95,8 168,1

740002Prejeta sredstva iz držav. pror. iz naslova dodatnih obveznosti do ZPIZ (po 162. členu ZPIZ-2) 1.114.517.237 1.117.887.414 1.381.256.822 100,3 80,9

740006 Prejeta sredstva iz naslova prispevka delodajalca za PIZ od starševskih nadomestil 28.847.602 28.906.888 27.499.200 100,2 105,1740010 Prejeta sredstva iz naslova prispevka delodajalca za PIZ 26.515.687 15.665.311 19.612.041 59,1 79,9

od nadomestil za čas brezposelnosti

7402 Prejeta sredstva iz skladov socialnega zavarovanja 1.612.111 1.561.703 1.552.337 96,9 100,6

K o n t o Realizacija

2015 2014 1)

1

nadaljevanje

47

Izpol. IndeksFN 2015 1) FN 2015 2015

v % 2014740203 Prejeta sredstva iz naslova prispevka delodajalca za PIZ od nadomestil zaradi 1.612.111 1.561.703 1.552.337 96,9 100,6

bolezenske odsotnosti, ki jih ZZZS neposredno izplačuje upravičencem

7403 Prejeta sredstva iz javnih skladov 190.000.000 19.000.000 0 10,0 - - Prejeta sredstva iz Kapitalske družbe, d. d. 190.000.000 19.000.000 0 10,0 -

78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE 708 6.825 67.442 964,3 10,1787000 Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij 708 6.825 8.038 964,3 84,9

7870001 Prenos pokojninskih pravic iz sistema EU ZPPP (Ur.l. RS, 34/10) 0 0 59.404 - 0,0

II. S K U P A J O D H O D K I 5.007.081.689 4.984.055.046 4.977.720.000 99,5 100,1(40+41+42)

40 TEKOČI ODHODKI 40.488.513 34.306.768 35.938.469 84,7 95,5(400+401+402)

400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM 18.903.332 18.035.589 18.631.284 95,4 96,84000 Plače in dodatki 16.488.891 15.786.240 16.528.050 95,7 95,54001 Regres za letni dopust 318.184 304.149 306.543 95,6 99,24002 Povračila in nadomestila 1.567.974 1.447.076 1.467.471 92,3 98,64003 Sredstva za delovno uspešnost 85.000 77.195 69.095 90,8 111,74004 Sredstva za nadurno delo 260.000 278.507 65.137 107,1 427,64009 Drugi izdatki zaposlenim 183.283 142.423 194.989 77,7 73,0

401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST 3.032.741 2.602.663 2.726.185 85,8 95,54010 Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 1.477.257 1.379.911 1.424.702 93,4 96,94011 Prispevek za zdravstveno zavarovanje 1.198.152 1.146.225 1.183.728 95,7 96,84012 Prispevek za zaposlovanje 10.401 10.355 10.669 99,6 97,14013 Prispevek za starševsko varstvo 16.900 16.166 16.694 95,7 96,84015 Premije za dodatno kolektivno pokojninsko zavarovanje, na podlagi ZKDPZJU 330.031 50.006 90.392 15,2 55,3

402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 18.552.441 13.668.516 14.581.000 73,7 93,74020 Pisarniški in splošni material in storitve 3.426.109 2.467.336 2.519.878 72,0 97,94021 Posebni material in storitve 27.123 19.380 16.909 71,5 114,64022 Energija, voda, komunalne storitve in komunikacije 6.305.762 5.254.008 5.738.828 83,3 91,64023 Prevozni stroški in storitve 72.800 40.730 71.989 55,9 56,64024 Izdatki za službena potovanja 77.059 75.243 76.722 97,6 98,14025 Tekoče vzdrževanje 2.272.777 2.004.749 2.088.261 88,2 96,04026 Poslovne najemnine in zakupnine 817.579 559.942 936.794 68,5 59,84027 Kazni in odškodnine 423.133 123.782 84.832 29,3 145,94029 Drugi operativni odhodki 5.130.099 3.123.345 3.046.786 60,9 102,5

41 TEKOČI TRANSFERI 4.961.993.176 4.948.182.359 4.937.681.832 99,7 100,2(411+412+413+414)

411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM 4.574.309.611 4.569.688.089 4.557.824.325 99,9 100,3

4112 Transferi za zagotavljanje socialne varnosti 206.812.205 220.591.240 201.152.726 106,7 109,7 - udeležba v B D P v % 0,57 0,57 0,54

411206+07+08 Varstveni dodatki 0 0 10.921 - 0,0411210 Dodatki za pomoč in postrežbo 78.443.323 79.058.373 78.114.551 100,8 101,2411211 Preživnine 64.583 67.238 69.742 104,1 96,4411212 Invalidnine za telesno okvaro 33.368.529 31.590.181 33.228.674 94,7 95,1411214 Državne pokojnine 0 0 326 - 0,0411218 Dodatki k pokojninam 2.493.032 2.382.730 2.482.583 95,6 96,0411219 Letni dodatek k pokojninam 92.426.289 107.492.717 87.229.549 116,3 123,2411299 Drugi transferi za zagotavljanje socialne varnosti 16.450 0 16.381 0,0 0,0

4114 Pokojnine 4.216.429.289 4.197.430.135 4.199.090.814 99,5 100,0 - udeležba v B D P v % 11,61 10,90 11,26

411400 Starostne pokojnine 3.183.911.750 3.197.146.113 3.170.567.319 100,4 100,84114000 Starostne pokojnine nakazane v Sloveniji in v tujino 3.162.926.303 3.170.382.165 3.149.669.826 100,2 100,74114001 Starostne pokojnine za ožji obseg pravic nakazane v Sloveniji in v tujino 6.479.244 6.392.703 6.452.088 98,7 99,14114002 Predčasne pokojnine nakazane v Sloveniji in v tujino 7.865.283 11.325.078 7.832.318 144,0 144,64114003 20% predčasne ali starostne pokojnine 2.580.536 4.606.147 2.569.720 178,5 179,24114004 Delne pokojnine 4.060.384 4.440.020 4.043.366 109,3 109,8411401 Invalidske pokojnine 504.226.608 489.362.978 502.113.290 97,1 97,5411402 Družinske pokojnine 222.930.474 201.784.134 221.996.126 90,5 90,9411410 Vdovske pokojnine 270.886.797 279.900.978 269.751.454 103,3 103,8411403 Kmečke pokojnine 1.622.370 1.418.770 1.949.021 87,5 72,8411404 Vojaške pokojnine 32.845.056 27.813.051 32.707.396 84,7 85,0411499 Druge pokojnine 6.234 4.111 6.208 65,9 66,2

4115 Nadomestila plač 151.059.426 151.657.998 157.571.360 100,4 96,2 - udeležba v B D P v % 0,42 0,39 0,42

411500 Delna nadomestila 57.856.222 59.498.969 60.350.312 102,8 98,6

4115000Nadomestila zaradi dela s skrajšanim delovnim časom ZPIZ Ur.l.RS 12/92 nakazana v Sloveniji in v tujino 14.007.762 12.406.447 14.611.614 88,6 84,9

4115001Delna nadomestila/delne invalidske pokojnine - ni vključen v zavarovanje nakazana v Sloveniji in v tujino 8.672.061 9.167.814 9.045.900 105,7 101,3

4115002+4115003

Delna nadomestila/delne invalidske pokojnine - je vključen v zavarovanje nakazana v Sloveniji in v tujino 35.176.399 37.924.708 36.692.798 107,8 103,4

411501 Nadomestila za invalidnost 42.762.060 44.644.680 44.605.465 104,4 100,1

4115010Nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu nakazana v Sloveniji in v tujino 8.672.652 7.893.770 9.046.516 91,0 87,3

4115011 Nadomestila za invalidnost - ni vključen v zavarovanje nakazana v Sloveniji in v tujino 19.487.098 20.355.885 20.327.156 104,5 100,14115012+4115013 Nadomestila za invalidnost - je vključen v zavarovanje nakazana v Sloveniji in v tujino 14.602.310 16.395.025 15.231.793 112,3 107,6


2015 2014 1)

48

nadaljevanjeIzpol. Indeks

FN 2015 1) FN 2015 2015v % 2014

411502 Začasna nadomestila 48.515.510 45.479.536 50.606.937 93,7 89,94115020 Nadomestila za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev nakazana v Sloveniji in v tujino 47.448.994 44.199.846 49.494.445 93,2 89,34115021 Začasna nadomestila - ni vključen v zavarovanje nakazana v Sloveniji in v tujino 636.029 797.399 663.447 125,4 120,24115022 Začasna nadomestila - je vključen v zavarovanje nakazana v Sloveniji in v tujino 430.487 482.291 449.045 112,0 107,4411503 Nadomestila za čas poklicne rehabilitacije 1.925.634 2.034.814 2.008.645 105,7 101,3

4115030Nadomestila za čas poklicne rehabilitacije ZPIZ Ur.l.RS 12/92 nakazana v Sloveniji in v tujino 78.701 0 82.093 0,0 0,0

4115031Nadomestila za čas poklicne rehabilitacije - ni vključen v zavarovanje nakazana v Sloveniji in v tujino 995.338 1.051.998 1.038.245 105,7 101,3

4115032Nadomestila za čas poklicne rehabilitacije - je vključen v zavarovanje nakazana v Sloveniji in v tujino 851.596 982.816 888.307 115,4 110,6

4117 Štipendije 0 1.860 2.905 - 64,0

4119 Drugi transferi posameznikom 8.693 6.857 6.520 78,9 105,2

412 TRANSFERI NEPRIDOBITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM 890.000 745.325 687.724 83,7 108,4

4120 Tekoči transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 890.000 745.325 687.724 83,7 108,44120001 - stroški poklicne rehabilitacije delovnih invalidov 600.000 569.158 543.191 94,9 104,84120002 - adaptacije in prireditve delovnih mest 80.000 25.552 19.426 31,9 131,54120004 - stroški storitev zavodov za usposabljanje invalidov 120.000 128.029 93.225 106,7 137,34120005 - sofinanciranje programov delovnih invalidov 90.000 22.587 31.881 25,1 70,8

413 DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI 386.793.564 376.990.431 378.003.060 97,5 99,7

4131 Tekoči transferi v sklade socialnega zavarovanja 386.793.564 376.990.431 378.003.060 97,5 99,7 - udeležba v B D P v % 1,06 0,98 1,01

413102 Plačila prispevka za zdravstveno zavarovanje upokojencev, ki ga plačuje ZPIZ 386.793.564 376.990.431 378.003.060 97,5 99,7

414 TEKOČI TRANSFERI V TUJINO 0 758.515 1.166.723 - 65,0

42 INVESTICIJSKI ODHODKI 4.600.000 1.565.918 4.099.699 34,0 38,2

III. PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ)(SKUPAJ PRIHODKI MINUS SKUPAJ ODHODKI) (I.-II.) 0 0 0 - - - udeležba v B D P v % 0,00 0,00 0,00


2015 2014 1)

1) FN 2015 in realizacija v letu 2014 sta prikazana v skladu s Pravilnikom o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava, ki se uporablja od 1. januarja 2015 dalje.

III.5.1 Prihodki

Skupni prihodki zavoda so bili realizirani v višini 4.984.055.046 evrov in so bili za 0,5 odstotka nižji od načrtovanih zaradi nižjih transfernih in kapitalskih prihodkov.

V primerjavi z letom 2014 so bili skupni prihodki zavoda nominalno višji za 0,1 odstotka oziroma realno za 0,6 odstotka (deflacija je znašala 0,5 odstotka), predvsem zaradi višjih davčnih in nedavčnih prihodkov.

V strukturi prihodkov predstavljajo:- davčni prihodki - prispevki za socialno varnost in drugi davki 69,7 odstotka (67,3 odstotka v

letu 2014);- transferni prihodki - vplačila državnega proračuna, prispevki za PIZ od starševskih nadomestil

od MDDSZ, prispevki za PIZ od nadomestil za čas brezposelnosti ZRSZ in prispevki za PIZ od nadomestil zaradi bolezenske odsotnosti, ki jih ZZZS neposredno izplačuje upravičencem, druga prejeta sredstva iz državnega proračuna ter priliv KAD 29,7 odstotka (32,3 odstotka v letu 2014);

- drugi prihodki - nedavčni prihodki, kapitalski prihodki in prejeta sredstva iz EU 0,6 odstotka (0,4 odstotka v letu 2014).

Slika III.2: Podrobnejši prikaz skupnih prihodkov zavoda po njihovi strukturi, 2015

49

Prispevki zaposlenih;40,6%

Prispevkidelodajalcev; 23,5%

Dodatne obveznosti do ZPIZ; 22,4%

Tekoče obveznosti državnega proračuna;

6,0%

Prispevki samozaposlenih; 3,6%

Ostali prispevki za soc. varnost; 2,0%

Drugi transferni prihodki; 0,9% Drugi prihodki; 0,6%

Prilivi KAD; 0,4%

Slika III.3: Struktura prihodkov zavoda, 2006-2015

70,1 72,2 72,6 70,7 69,4 68,0 69,0 66,1 67,3 69,7

29,0 27,0 26,7 28,7 29,9 31,4 30,3 33,1 32,3 29,7

0,9 0,8 0,7 0,6 0,7 0,6 0,7 0,9 0,4 0,60,0

20,0

40,0

60,0

80,0

100,0

2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

Stru

ktur

a pr

ihod

kov

zavo

da(%

)

LetoDavčni prihodki Transferni prihodki Drugi prihodki

V strukturi prihodkov zavoda se je v letu 2015 v primerjavi z letom 2014 za 2,4 odstotne točke povečal delež davčnih prihodkov (kot posledica višjih prihodkov od prispevkov za socialno varnost). Delež drugih prihodkov se je povečal za 0,1 odstotne točke (predvsem zaradi višjih prihodkov od dividend Zavarovalnice Triglav, d. d. ter višjih prihodkov na podlagi EU zakonodaje in sporazumov o socialnem zavarovanju). Posledično se je delež transfernih prihodkov znižal za 2,6 odstotne točke (predvsem zaradi nižje dodatne obveznosti državnega proračuna). V strukturi skupnih prihodkov zavoda predstavljajo davčni in transferni prihodki 99,4 odstotka (99,6 odstotka v letu 2014).

III.5.1.1 Davčni prihodki (prispevki za socialno varnost in drugi davki)

Davčni prihodki so bili v letu 2015 realizirani v višini 3.473.628.461 evrov oziroma 104,9 odstotka,načrtovanih v FN 2015 zaradi nižjih prihodkov od prispevkov od načrtovanih. V primerjavi z letom 2014 so bili davčni prihodki za 3,7 odstotka oziroma 125,4 milijona evrov višji zaradi višjihprihodkov od prispevkov za socialno varnost.

50

Prihodke od prispevkov za socialno varnost sestavljajo prispevki zaposlenih, delodajalcev, samozaposlenih in ostali prispevki. Njihova višina je odvisna od višine izplačanih plač oziroma zavarovalnih osnov, števila zaposlenih, višine prispevne stopnje, izterjave neplačanih prispevkov in višine zamudnih obresti iz naslova prispevkov.

Prihodki od prispevkov za socialno varnost so bili realizirani v višini 3.473.628.461 evrov in so bili za 4,9 odstotka oziroma 161,6 milijona evrov višji od načrtovanih. Razlog je predvsem višja rastzaposlenosti v RS (prejemnikov plač) in s tem višje nominalne rasti prispevne osnove, kot je bila za prispevke upoštevana na podlagi makroekonomskih izhodišč pri pripravi FN 2015 ter zaradi v letu 2015 uveljavljenega novega prispevka za PIZ za začasno in občasno delo študentov in dijakov (prispevek zaposlenih in delodajalcev), ki s FN 2015 ni bil načrtovan.

V primerjavi z letom 2014 so bili prihodki od prispevkov za socialno varnost višji za 3,7 odstotkaoziroma 125,4 milijona evrov. V tem okviru so bili prihodki od prispevkov zaposlenih višji za 5,0 odstotkov, od delodajalcev višji za 2,5 odstotka, od samozaposlenih višji za 3,7 odstotka ter od ostalih prispevkov nižji za 5,6 odstotka. V FN 2015 je bila načrtovana 1,1-odstotna nominalna rast prispevne osnove, medtem ko naj bi po zadnji (Jesenski) napovedi UMAR znašala 2,2 odstotka. Povprečna bruto plača v RS za leto 2015 se je po podatkih SURS zvišala za 0,7 odstotka, medtemko je bila načrtovana 1,6-odstotna letna nominalna rast. Na maso sredstev za plače oziroma prispevne osnove vpliva tudi rast zaposlenosti v RS (prejemnikov plač). Na podlagi podatkov UMAR za leto 2015 je bila načrtovana v višini -0,5 odstotka, po zadnji napovedi pa naj bi znašala 1,3 odstotka. V letu 2015 so na višje prihodke od prispevkov med drugim vplivale tudi izplačila odprave nesorazmerij plač v javnem sektorju v skladu z ZNIRPJU, na novo določene najnižje osnove za plačilo prispevkov za PIZ za leto 2015 (za posamezne kategorije zavarovancev) ter od februarja 2015 dalje uveljavljeni prispevki za PIZ za začasno in občasno delo študentov in dijakov (prispevek zaposlenih in delodajalcev).

Pri posameznih analitičnih postavkah v okviru prihodkov od prispevkov za socialno varnost v letu 2015 je, tako kot že vse od uveljavitve novega informacijskega sistema FURS oktobra 2011, opaziti večja odstopanja realizacije med posameznimi meseci.

Prispevki zaposlenih, realizirani v višini 2.024.737.735 evrov, predstavljajo 40,6-odstotni delež v strukturi skupnih prihodkov in se plačujejo iz bruto plač in zavarovalnih osnov. Od načrtovanih za leto 2015 so bili višji za 11,2 odstotka, glede na leto 2014 pa za 5,0 odstotkov. Struktura plačnikov prispevkov kaže, da so zaposleni pri pravnih osebah plačali skupaj 1.904.052.713 evrov ali 94,0odstotkov, zaposleni pri fizičnih osebah 87.428.126 evrov ali 4,3 odstotka prispevkov zaposlenih ter plačilo prispevka od začasnih in občasnih del študentov in dijakov v višini 33.158.043 evrov ali 1,6 odstotka. Glede na leto 2014 se je strukturni delež prispevkov zaposlenih pri pravnih osebah znižal za 1,5 odstotne točke, od zaposlenih pri fizičnih osebah, ki opravljajo dejavnost, se je znižal za 0,1 odstotne točke in se za 1,6 odstotne točke zvišal pri plačilih od začasnih in občasnih del študentov in dijakov.

Prispevki delodajalcev so bili realizirani v višini 1.172.245.929 evrov in predstavljajo 23,5-odstotni delež v strukturi skupnih prihodkov. V primerjavi s FN 2015 so bili nižji za 221 tisoč evrov. Največji delež predstavljajo prispevki za zaposlene pri pravnih osebah, ki znašajo 1.068.151.830 evrov oziroma 91,1 odstotka vseh prispevkov delodajalcev. Sledijo prispevki za zaposlene pri fizičnih osebah (4,1 odstotka), prispevki za PIZ iz drugih pravnih razmerij (1,9 odstotka), prispevki za PIZ za začasna in občasna dela študentov in dijakov v višini 18.929.602 evrov (1,6 odstotka) ter skupni delež drugih vrst prispevkov, ki znaša 1,3 odstotka. Najnižje doseganje FN 2015 v okviru prispevkov delodajalcev je bilo realizirano pri prispevkih delodajalcev iz drugih pravnih razmerjih, ki dosegajo 80,8 odstotka načrtovanih.

51

Glede na leto 2014 so se prispevki delodajalcev v letu 2015 zvišali za 2,5 odstotka. Vrednostno so se najbolj zvišali prispevki za začasna in občasna dela študentov in dijakov (za 18,9 milijona evrov), ki s FN 2015 niso bili načrtovani, prispevki za zaposlene pri pravnih osebah (za 1,1 odstotka oziroma 11,8 milijona evrov), prispevki za zaposlene pri fizičnih osebah, ki opravljajo dejavnost (za 0,3 odstotka oziroma 147 tisoč evrov) ter prispevki za člane kmetije (za 1,4 odstotka oziroma 53 tisoč evrov). S 1. aprilom 2014 so se zvišali prispevki za posebne primere zavarovanja v višini 1,1odstotka, kot je znašalo zvišanje povprečne plače leta 2014 v primerjavi z letom 2013. Kljub temu so bili prispevki za posebne primere zavarovanja nižji za 7,1 odstotka oziroma 719 tisoč evrov.Prispevki za PIZ iz drugih pravnih razmerij so bili v primerjavi z letom 2014 nižji za 7,4 odstotkaoziroma 1,7 milijona evrov.

Prispevki samozaposlenih so bili realizirani v višini 177.315.475 evrov in so bili za 2,0 odstotka nižji od načrtovanih. Na višino le-teh vpliva število zasebnikov, lastnikov kmetijskih zemljišč in zaposlenih z zavarovalno dobo s povečanjem ter višina njihovih zavarovalnih osnov in plač. Poleg navedenega so na višino prispevkov samozaposlenih v skladu z določbami ZPIZ-2 vplivale tudi na novo določene najnižje osnove za plačilo prispevkov za PIZ (za posamezne kategorije zavarovancev). Med prispevke samozaposlenih, ki so v strukturi prihodkov znašali 3,6 odstotka, se vštevajo: prispevek fizičnih oseb od zavarovalne osnove po stopnji 8,85 odstotka (35,3 odstotka) in iz zavarovalne osnove po stopnji 15,50 odstotka (61,8 odstotka), prispevek od lastnikov kmetijskih zemljišč (2,9 odstotka) ter posebni prispevki za PIZ za zavarovalno dobo s povečanjem od oseb, ki opravljajo dejavnost, in pri njih zaposlenih (0,005 odstotka).

V primerjavi z letom 2014 so bili prihodki od prispevkov samozaposlenih višji za 3,7 odstotka. Vrednostno so se najbolj zvišali prispevki za PIZ od in iz zavarovalne osnove (za 3,6 odstotka oziroma 2,2 milijona evrov ter za 3,6 odstotka oziroma 3,8 milijona evrov). Po zadnjih statističnih podatkih SURS je bilo v letu 2015 v povprečju za 3,9 odstotka več samozaposlenih oseb (brez kmetov) kot v letu 2014.

Ostale prispevke za socialno varnost sestavljajo zamudne obresti iz naslova prispevkov, prispevki delojemalca od starševskih nadomestil, katerih plačnik je MDDSZ, prispevki delojemalca od nadomestil zaradi bolezenske odsotnosti, ki jih ZZZS neposredno izplačuje upravičencem, prihodki od prispevkov delojemalca od nadomestil za čas brezposelnosti, katerih plačnik je ZRSZ, prispevki za prostovoljno vključitev v obvezno zavarovanje ter prispevki iz osebnega dopolnilnega dela. Realizirani so bili v višini 99.329.322 evrov. Glede na FN 2015 so bili nižji za 27,5 odstotka. Nižje doseganje načrta je predvsem odraz nižjih plačil prispevkov delojemalca od nadomestil za čas brezposelnosti (za 40,9 odstotka oziroma 19,0 milijonov evrov), nižjih plačil prispevkov delojemalca od starševskih nadomestil (za 23,9 odstotka oziroma 15,9 milijona evrov) ter nižjih prispevkov za prostovoljno vključitev v obvezno zavarovanje (za 15,1 odstotka oziroma 2,4 milijona evrov). Prispevki iz osebnega dopolnilnega dela na podlagi 12. člena ZPDZC-1 so bili realizirani v višini 111.727 evrov ter s FN 2015 niso bili načrtovani.

Ostali prispevki za socialno varnost so bili v primerjavi z letom 2014 nižji za 5,6 odstotka, predvsem zaradi 13,0 odstotkov oziroma 4,1 milijona evrov nižjih prihodkov od prispevkov delojemalca od nadomestil za čas brezposelnosti, za 8,3 odstotka oziroma 1,2 milijona evrov nižjih prihodkov od prispevkov za prostovoljno vključitev v obvezno zavarovanje ter za 1,5 odstotka oziroma 765 tisoč evrov nižjih prihodkov od prispevkov delojemalca od starševskih nadomestil.

III.5.1.2 Transferni prihodki

52

Med transferne prihodke se po ekonomski klasifikaciji prihodkov uvrščajo prihodki iz državnega proračuna, ZRSZ, MDDSZ, ZZZS in KAD. Realizirani so bili v višini 1.481.666.030 evrov in so bili za 11,4 odstotka oziroma 191,4 milijona evrov nižji od načrtovanih. V primerjavi z letom 2014 so bili nižji za 7,8 odstotka oziroma 126,0 milijonov evrov.

Zavod je v letu 2015 iz državnega proračuna prejel 1.416.532.127 evrov oziroma 0,7 odstotka manj,kot je bilo načrtovano, predvsem zaradi 4,2 odstotka oziroma 12,9 milijona evrov nižje tekočeobveznosti državnega proračuna glede na FN 2015.

Prihodki iz naslova tekoče obveznosti iz državnega proračuna so bili v FN 2015 načrtovani v višini 331.575.855 evrov. Prejeta sredstva iz tega naslova so bila v letu 2015 realizirana v višini 298.644.713 evrov. Navedeni znesek ustreza nakazilu dvanajstih mesečnih akontacij v skupni višini 270.000.000 evrov ter v maju 2015 prejetega poračuna tekočih obveznosti Republike Slovenije za leto 2014 v višini 28.644.713 evrov. Glede na sprejeti Rb2015 so bili ti prihodki realizirani v višini 110,6 odstotka.

Glede na leto 2014 so bili prihodki iz naslova tekoče obveznosti državnega proračuna višji za 68,1odstotka oziroma 120,9 milijona evrov, predvsem zaradi že omenjenega v maju 2015 izvedenega poračuna tekočih obveznosti Republike Slovenije za leto 2014 ter dejstvu, da so bila v maju 2014 na podlagi obračuna obveznosti Republike Slovenije za pokojnine, priznane pod ugodnejšimi pogoji in druge pokojninske dajatve ter izpadle prispevke za PIZ za leto 2013 znižana sredstva, kar pomeni, da je zavod prejel več akontacij, kot je znašala končna ugotovljena obveznost po obračunu.

Prihodki iz naslova dodatne obveznosti državnega proračuna so bili v letu 2015 realizirani v višini 1.117.887.414 evrov. S FN 2015 so bili načrtovani v višini 1.114.517.237 evrov, kar pomeni 0,3 odstotka več od načrtovanih. Glede na sprejeti Rb2015 so bili ti prihodki realizirani v višini 91,3 odstotka. V primerjavi z letom 2014 so bila ta sredstva nižja za 19,1 odstotka.

Druge transferne prihodke zavoda predstavljajo nakazana sredstva:- MDDSZ, ki plačuje prispevke delodajalca za PIZ od starševskih nadomestil. V letu 2015 so ti

prispevki znašali 28.906.888 evrov in so bili za 0,2 odstotka višji od načrtovanih. V primerjavi z letom 2014 so bili višji za 5,1 odstotka;

- ZRSZ, ki plačuje prispevke delodajalca za PIZ od nadomestil za čas brezposelnosti. Realizirani so bili v višini 15.665.311 evrov in bili za 40,9 odstotka nižji v primerjavi s FN 2015 ter za 20,1 odstotka nižji, v primerjavi z letom 2014. Po podatkih ZRSZ se je v letu 2015 v primerjavi z letom 2014 število brezposelnih zavarovancev zmanjšalo za 12,3 odstotka;

- ZZZS, ki je plačnik prispevkov delodajalca za PIZ od nadomestil plač zaradi bolezenske odsotnosti, ki jih ZZZS neposredno izplačuje upravičencem. V letu 2015 so znašali 1.561.703evrov in bili za 3,1 odstotka nižji, od načrtovanih. V primerjavi z letom 2014 so bili za 0,6odstotka višji. Na podlagi zadnjih statističnih podatkov ZZZS se je povprečna dolžina trajanja začasne zadržanosti od dela v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja v obdobju januar-september 2015 v primerjavi z enakim obdobjem leta 2014 zmanjšala in je znašala 16,3 dni (16,4 dni v obdobju januar-september 2014);

- KAD, ki je skladno z določbami ZIPRS1415-C ter po pogodbi, sklenjeni med zavodom in KAD, v juliju 2015 zavodu nakazal 19,0 milijonov evrov sredstev za izplačilo letnega dodatka, ki pa s FN 2015 niso bila načrtovana. V FN 2015 je bilo v skladu z ZSDH in ZIPRS1415 načrtovano plačilo sredstev KAD v višini 190,0 milijonov evrov. V letu 2015 zavod zaradi uveljavitve ZSDH-1 teh sredstev ni prejel.

III.5.1.3 Drugi prihodki (nedavčni prihodki, kapitalski prihodki in prejeta sredstva iz EU)

53

Nedavčni prihodki vključujejo sredstva iz naslova udeležbe na dobičku in dohodkov od premoženja, prihodke od prodaje blaga in storitev ter druge nedavčne prihodke. Realizirani so bili v višini 28.749.803 evrov in so bili v primerjavi z načrtovanimi višji za 33,7 odstotka oziroma 7,3 milijona evrov, predvsem zaradi višjih plačil dividend Zavarovalnice Triglav, d. d. ter višjih drugih nedavčnih prihodkov.

Glavnino prihodkov predstavljajo dividende Zavarovalnice Triglav, d. d., ki so bili realizirani v višini 19.591.570 evrov oziroma 163,3 odstotka FN 2015. Prihodki od obresti so bili realizirani v višini 1,3 odstotka FN 2015, ker so bile od sredine junija 2014 dalje obrestne mere za denarne vloge nižje od obrestnih mer za prosta denarna sredstva, zato zavod dnevnih presežkov ni deponiral.

Prihodki od prodaje blaga in storitev so bili realizirani v višini 1.264.316 evrov, kar pomeni 86,0 odstotkov FN 2015.

Drugi nedavčni prihodki so bili realizirani v višini 7.746.457 evrov, kar je 0,7 odstotka več od FN 2015. Glavnino drugih nedavčnih prihodkov predstavljajo prihodki na podlagi EU zakonodaje in sporazumov o socialnem zavarovanju, ki so bili realizirani v višini 4.131.360 evrov oziroma 120,6 odstotka FN 2015. Pri dokupih pokojninske dobe je bilo realizirano za 143,7 odstotka FN 2015, kar znaša 491 tisoč evrov več od načrtovane višine.

V primerjavi z letom 2014 so bili nedavčni prihodki višji za 32,0 odstotkov oziroma 7,0 milijonov evrov, ker so bile višje realizirane vse glavne postavke v okviru te skupine prihodkov, in sicer dividende Zavarovalnice Triglav, d. d., dokupi pokojninske dobe ter prihodki na podlagi EU zakonodaje in sporazumov o socialnem zavarovanju.

Kapitalski prihodki predstavljajo prihodke od prodaje osnovnih sredstev ter zemljišč in neopredmetenih sredstev. Realizirani so bili v višini 3.927 evrov in predstavljajo prihodke od prodaje motornega vozila, pisarniške ter računalniške opreme, kar pomeni 0,8 odstotka FN 2015, ker niso bili realizirani prihodki od prodaje zavodovih nepremičnin.

Prejeta sredstva iz EU so v letu 2015 znašala 6.825 evrov in predstavljajo povrnjene izdatke od Evropske komisije, ki so bili v primerjavi z realiziranimi v letu 2014 nižji za 15,1 odstotka.

V letu 2015 ni bilo realiziranih prihodkov od prenosa pravic iz sistema EU po ZPPP, prav tako ti prihodki s FN 2015 niso bili načrtovani. V letu 2014 so bili ti prihodki realizirani v višini 59.404 evrov.

III.5.2 Odhodki

Skupni odhodki zavoda so znašali 4.984.055.046 evrov in so bili za 0,5 odstotka nižji odnačrtovanih. Nižje realizirana je bila večina glavnih postavk na strani odhodkov, razen transferi za zagotavljanje socialne varnosti, nadomestila iz invalidskega zavarovanja ter tekoči transferi v tujino. Slednji s FN 2015 niso bili načrtovani.

V primerjavi z letom 2014 so bili skupni odhodki zavoda nominalno višji za 0,1 odstotka oziroma 6,3 milijona evrov. Razlog je predvsem posledica višjih odhodkov za izplačilo letnega dodatka.

V skladu z določbami ZIPRS1415 ter sklepom Vlade RS z dne 22. oktobra 2015 v letu 2015 ni bilo uskladitve pokojnin in drugih prejemkov.

54

V letu 2015 je bilo v strukturi vseh odhodkov zavoda 99,2 odstotka za pokojnine, prispevke za zdravstveno zavarovanje uživalcev pravic, transfere za zagotavljanje socialne varnosti ternadomestila iz invalidskega zavarovanja.

V strukturi odhodkov zavoda, razvrščenih po namenih, predstavljajo:- pokojnine 84,2 odstotka (84,4 odstotka v letu 2014);- prispevki za zdravstveno zavarovanje uživalcev pravic 7,6 odstotka (enako kot v letu

2014);- transferi za zagotavljanje socialne varnosti 4,4 odstotka (4,0 odstotke v letu 2014);- nadomestila iz invalidskega zavarovanja 3,0 odstotke (3,2 odstotka v letu 2014);- stroški delovanja zavoda (tj. plače in drugi izdatki zaposlenim, prispevki

delodajalcev za socialno varnost, izdatki za blago in storitve ter investicije) 0,7 odstotka (0,8 odstotka v letu 2014);

- tekoči transferi v tujino 0,02 odstotka (enako kot v letu 2014);- transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 0,01 odstotka (enako kot v letu

2014).

Slika III.4: Struktura skupnih odhodkov zavoda, 2015

Pokojnine; 84,2%

Prispevki za zdrav.zav. upokojencev;

7,6%

Transferi za zagot. soc. varnosti; 4,4%

Nadomestila iz invalid. zavar.; 3,0%

Stroški delovanja zavoda; 0,7%

Tekoči transferi v tujino; 0,02%

Transferi nepridobitnim org. in ustanovam; 0,01%

III.5.2.1 Odhodki za pokojnine

Odhodki za pokojnine so bili realizirani v višini 4.197.430.135 evrov in so bili za 0,5 odstotka nižjiod načrtovanih v FN 2015. Razlog za nižje odhodke je predvsem nižja rast povprečnega števila uživalcev vseh pokojnin (zajema uživalce starostnih (vključujejo tudi predčasne pokojnine, 20odstotkov predčasne ali starostne pokojnine ter delne pokojnine), invalidskih, družinskih, vdovskih, kmečkih, vojaških ter drugih pokojnin). S FN 2015 je bila načrtovana 1,0-odstotna rast povprečnega števila vseh uživalcev pokojnin, medtem ko je bila realizirana 0,7-odstotna rast.

V obdobju junij-december 2015 je bila na podlagi odločbe US - delnice izplačana razlika pokojnine 3623 upravičencem v skupni višini 671.704 evrov. Ta sredstva s FN 2015 niso bila načrtovana.

Odhodki za pokojnine so bili v primerjavi z letom 2014 nekoliko nižji, in sicer za 1,7 milijona evrov, predvsem zaradi nižjih odhodkov za družinske, invalidske, vojaške, kmečke pokojnine ter v manjši meri druge pokojnine. Razlog je tudi v dejstvu, da je zavod v maju 2014 na podlagi

55

ZOPRZUJF upravičencem izplačal 80,0 odstotkov razlike pred zmanjšanjem po ZUJF v skupni višini 14.136.096 evrov (brez prispevkov za zdravstveno zavarovanje uživalcev pravic).

Največji delež v strukturi pokojnin so v letu 2015 predstavljali odhodki za starostne pokojnine in sicer 76,2 odstotka (75,5 odstotka v letu 2014). Znašali so 3.197.146.113 evrov, kar je 0,4 odstotka več, kot je bilo načrtovano, ter za 0,8 odstotka oziroma 26,6 milijona evrov več kot leta 2014. V letu 2015 je bila realizirana 1,7-odstotna rast povprečnega števila uživalcev starostnih pokojnin (ki vključujejo tudi izplačilo 20 odstotkov predčasne ali starostne pokojnine), medtem ko je bila v FN 2015 načrtovana 2,0-odstotna rast povprečnega števila uživalcev teh pokojnin.

Odhodki za invalidske pokojnine so bili v letu 2015 realizirani v višini 489.362.978 evrov, kar pomeni za 2,9 odstotka manj od načrtovane višine ter za 2,5 odstotka manj v primerjavi z letom 2014. Razlog je predvsem v 1,7-odstotnem zmanjšanju povprečnega števila uživalcev invalidskih pokojnin. S FN 2015 je bilo načrtovano 1,3-odstotno zmanjšanje povprečnega števila teh uživalcev.

Odhodki za družinske pokojnine so bili v letu 2015 realizirani v višini 201.784.134 evrov oziroma za 9,5 odstotka manj od načrtovane višine ter za 9,1 odstotka manj v primerjavi z letom 2014. Razlog je predvsem v 7,9-odstotnem zmanjšanju povprečnega števila uživalcev družinskih pokojnin. S FN 2015 je bilo načrtovano 8,8-odstotno zmanjšanje povprečnega števila teh uživalcev.

V letu 2015 je bila realizacija pri postavki vdovske pokojnine v višini 279.900.978 evrov (od tega 41.751.898 evrov za del vdovske pokojnine), kar pomeni za 3,3 odstotka oziroma 9,0 milijonovevrov več, kot je bilo načrtovano. V primerjavi z letom 2014 so bili odhodki za vdovske pokojnine višji za 3,8 odstotka oziroma 10,1 milijona evra. V letu 2015 je bilo realizirano povečanje povprečnega števila uživalcev vdovskih pokojnin za 5,9 odstotka. S FN 2015 je bila načrtovana 8,1-odstotna rast povprečnega števila teh uživalcev.

Predvsem zaradi nenehnega zmanjševanja povprečnega števila uživalcev kmečkih ter vojaških pokojnin ter vpliva učinkov po ZOPRZUJF v letu 2014 so bila izplačila v primerjavi s FN 2015 ter z letom 2014 ustrezno nižja. Sredstva za izplačilo kmečkih pokojnin so znašala 1.418.770 evrov ter vojaških pokojnin 27.813.051 evrov.

III.5.2.2 Tekoči transferi v sklade socialnega zavarovanja

Pod to postavko se izkazujejo plačila ZZZS za prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje od pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja. Izplačani so bili v višini 376.990.431 evrov inso bili nižji za 2,5 odstotka oziroma 9,8 milijona evrov v primerjavi z načrtovanimi. V marcu 2015 je bila za leto 2014 objavljena nova, nekoliko višja povprečna letna stopnja davka in prispevkov, ki je vplivala na zvišanje količnika za obrutenje pokojnin kot tudi nadomestil na 1,53186 (star količnik je znašal 1,52765). Zaradi omenjenega je bilo v primerjavi z načrtovano višino ustrezno višje tudi plačilo navedenega prispevka. Tako kot že nekaj let se je tudi v letu 2015 število nakazil v republike bivše SFRJ povečevalo, prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje pa ne, ker gre pri večini na novo priznanih pokojnin za take, ki so odmerjene v sorazmernem delu in zavod ne plačuje tega prispevka. Upravičenci so zdravstveno zavarovani iz naslova sorazmernega dela tuje pokojnine v svoji državi.

V primerjavi z letom 2014 so bili odhodki za navedene prispevke nižji za 0,3 odstotka oziroma 1,0 milijon evrov predvsem zaradi nižjih odhodkov za pokojnine in nadomestila iz invalidskega zavarovanja.

56

III.5.2.3 Transferi za zagotavljanje socialne varnosti

Sredstva za zagotavljanje socialne varnosti so bila v letu 2015 realizirana v višini 220.591.240evrov, kar pomeni za 6,7 odstotka oziroma 13,8 milijona evrov več od FN 2015. Razlog za to je predvsem v tem, da je bil po ZIPRS1415-C izplačan višji letni dodatek ter višji odhodki za izplačilo DPP. V skladu z določbami 57. člena ZIPRS1415 v letu 2015 ni bilo uskladitve transferov za zagotavljanje socialne varnosti.

V primerjavi z letom 2014 so bili ti odhodki višji za 9,7 odstotka oziroma 19,4 milijona evrov zaradi višjih odhodkov za izplačilo letnega dodatka in DPP. V letu 2015 je bilo v primerjavi z letom 2014 realizirano 2,4-odstotno zmanjšanje povprečnega števila uživalcev sredstev za zagotavljanje socialne varnosti, medtem ko je bilo načrtovano 0,5-odstotno zmanjšanje.

Pri postavki DPP je bilo realizirano za 79.058.373 evrov oziroma 0,8 odstotka več, kot je bilo načrtovano. V primerjavi z letom 2014 so bila izplačila za te namene višja za 1,2 odstotka predvsem zaradi rasti povprečnega števila uživalcev za 1,7 odstotka. Višina zneska posameznih kategorij prejemnikov DPP se skladno z določbami ZIPRS1415 v letu 2015 ni uskladila oziroma spremenila. S FN 2015 je bila načrtovana 1,0-odstotna rast povprečnega števila teh uživalcev.

Vrednostno je bilo v letu 2015 najnižje doseganje načrta realizirano pri postavki invalidnine za telesno okvaro in sicer v višini 1,8 milijona manj, kar pomeni 94,7 odstotka načrtovane višine v FN 2015. V primerjavi z letom 2014 so bila izplačila za te namene nižja za 4,9 odstotka, predvsem zaradi 4,6-odstotnega zmanjšanja povprečnega števila teh uživalcev.

V letu 2015 so bili odhodki za izplačilo letnega dodatka v skladu z določbami ZIPRS1415-C realizirani v višini 107.492.717 evrov oziroma 16,3 odstotka več, kot je bilo načrtovano v FN 2015 (v skladu z določbami ZIPRS1415). Razlog je predvsem v določitvi dodatnega razreda prejemnikov letnega dodatka (pri pokojninah ter nadomestilih iz invalidskega zavarovanja) ter v določitvi višjih zneskov dodatka. V primerjavi z letom 2014 so bili odhodki višji za 23,2 odstotka oziroma 20,3 milijona evrov, ker je bilo realizirano 23,8-odstotno povečanje povprečnega števila prejemnikovletnega dodatka.

III.5.2.4 Nadomestila plač (nadomestila iz invalidskega zavarovanja)

Izplačila za nadomestila iz invalidskega zavarovanja so v letu 2015 znašala 151.657.998 evrov ali 0,4 odstotka več od FN 2015. S FN 2015 je bilo načrtovano zmanjšanje povprečnega števila uživalcev za 1,9 odstotka, medtem ko je bilo realizirano zmanjšanje za 1,6 odstotka.

Večina glavnih postavk v okviru nadomestil iz invalidskega zavarovanja je bilo realiziranih višje od načrtovane višine, razen začasna nadomestila. Vrednostno je bilo največje odstopanje realizirano pri začasnih nadomestilih (realizirano je bilo za 3,0 milijone evrov manj od načrtovane višine, kar pomeni 93,7 odstotka FN 2015), predvsem zaradi 10,1-odstotnega zmanjšanja povprečnega števila uživalcev nadomestil za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev. Nadomestila za invalidnost ter delna nadomestila so bila realizirana višje od načrtovane višine (za 4,4 odstotka oziroma 1,9 milijona evrov ter za 2,8 odstotka oziroma 1,6 milijona evrov).

V primerjavi z letom 2014 so bila izplačila za nadomestila iz invalidskega zavarovanja nižja za 3,8odstotka oziroma 5,9 milijona evrov zaradi 1,6-odstotnega zmanjšanja povprečnega števila uživalcev nadomestil iz invalidskega zavarovanja. Med njimi je bilo vrednostno največje odstopanje

57

realizirano pri začasnih nadomestilih, ki so bila nižja za 10,1 odstotka oziroma 5,1 milijona evrov, kot posledica 10,1-odstotnega zmanjšanja povprečnega števila uživalcev nadomestil za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev. Delna nadomestila so bila nižja za 1,4 odstotka oziroma 851 tisoč evrov, zaradi 12,5-odstotnega zmanjšanja povprečnega števila uživalcev nadomestil zaradi dela s skrajšanim delovnim časom.

III.5.2.5 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam

V letu 2015 je bilo izplačanih 745.325 evrov ali 16,3 odstotka manj od načrtovanih v FN 2015. Nižje od načrtovane višine so bile vse postavke v okviru transferov nepridobitnim organizacijam in ustanovam, razen postavke stroški storitev zavodov za usposabljanje invalidov. Najnižje doseganje FN 2015 je bilo realizirano pri postavki sofinanciranje programov delovnih invalidov, in sicer v višini 25,1 odstotka ter pri postavki adaptacije in prilagoditve delovnih mest v višini 31,9 odstotka načrtovanih.

V primerjavi z letom 2014 je bilo realizirano za 8,4 odstotka oziroma 58 tisoč evrov več sredstev, predvsem zaradi višjih izdatkov za stroške storitev zavodov za usposabljanje invalidov (za 37,3 odstotka oziroma 35 tisoč evrov) ter plačila stroškov poklicne rehabilitacije delovnih invalidov (za 4,8 odstotka oziroma 26 tisoč evrov).

III.5.2.6 Tekoči transferi v tujino

V letu 2015 je bilo plačano 758.515 evrov sredstev za prenos pokojninskih pravic v sistem EU po ZPPP. Ta sredstva s FN 2015 niso bila načrtovana in so bila v primerjavi z letom 2014 nižja za 35,0 odstotkov oziroma 408 tisoč evrov.

III.5.2.7 Stroški delovanja zavoda

Plače in drugi izdatki zaposlenim

Odhodki za plače in druge izdatke zaposlenim so bili izplačani na podlagi predpisov, ki veljajo za javni sektor. Na njihovo višino so še posebej vplivali: Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leto 2015, Dogovor o ukrepih za zmanjšanje obsega sredstev za plače in druge stroške dela v javnem sektorju za leto 2015 ter Aneks št. 7 h Kolektivni pogodbi za javni sektor. Dosegli so 18.035.589 evrov oziroma 95,4 odstotka letnega načrta. Od načrtovanih so bile nižje vse postavke razen izdatki za plačilo nadurnega dela ter jubilejnih nagrad.

V primerjavi z letom 2014 so bili odhodki za plače in druge izdatke zaposlenim nižji za 595.659 evrov oziroma za 3,2 odstotka predvsem zaradi v februarju in decembru 2014 izvedenega izplačila za odpravo tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah na podlagi ZNIRPJU. Nižji so bili vsi izdatki, razen izdatki za plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela pri opravljanju rednih delovnih nalog, nadurnega dela, jubilejnih nagrad in odpravnin. Izdatki za plačilo prehrane med delom ter solidarnostnih pomoči so bili v približno enakem obsegu kot v letu 2014. Po absolutni višini je bilo zmanjšanje največje pri izdatkih za izplačilo plač in dodatkov za 741.810 evrov oziroma 4,5 odstotka predvsem zaradi izplačil za odpravo tretje četrtine plačnih nesorazmerij v letu 2014. Izdatki za plačilo prevoza na delo in z dela so bili nižji za 21.179 evrov oziroma 2,5 odstotka ter regresa za letni dopust za 2.394 evrov oziroma 0,8 odstotka.

58

Izdatki za plačilo nadurnega dela so bili v letu 2015 višji za 213.370 evrov ali 327,6 odstotka,predvsem zaradi opravljenega nadurnega dela za izvedbo odločbe US - delnice. Višji so bili izdatki za plačilo odpravnin za 32.049 evrov oziroma 39,0 odstotkov, ki poleg odpravnin ob odhodu v pokoj vključujejo tudi izplačila odpravnin ob prenehanju delovnega razmerja. Višji so bili tudi izdatki za plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela pri opravljanju rednih delovnih nalog za 8.100 evrov ali 11,7 odstotka ter jubilejnih nagrad za 2.685 evrov oziroma 11,2 odstotka.

Povprečna mesečna bruto plača na zaposlenega v zavodu (vključno z vračili po ZSPJS-S) je znašala 1.717 evrov in je bila v primerjavi z letom 2014 višja za 1,1 odstotka, medtem ko je povprečna mesečna neto plača na zaposlenega znašala 1.128 evrov in je bila višja za 0,7 odstotka.

V letu 2015 je bilo povprečno zaposlenih 784 delavcev iz ur, kar je za 2,4 delavca oziroma 0,3odstotka manj kot v letu 2014.

Prispevki delodajalcev za socialno varnost

Prispevki za socialno varnost zaposlenih so znašali 2.602.663 evrov oziroma 85,8 odstotka načrtovanih. V skladu z Zakonom o kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju za javne uslužbence, Dogovorom o ukrepih za zmanjšanje obsega sredstev za plače in druge stroške dela v javnem sektorju za leto 2015 ter Aneksom h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji je bilo na osebne račune uslužbencem zavoda pri Modri zavarovalnici, d. d., vplačanih 50.006 evrov premij dodatnega kolektivnega pokojninskega zavarovanja, kar znaša 40.386 evrov ali 44,7 odstotka manj kot v letu 2014. V primerjavi s preteklim letom so bili prispevki za socialno varnost zaposlenih nižji za 123.521 evrov oziroma 4,5 odstotka zaradi spremembe zakonodaje, nižjega števila zaposlenih ter zaradi v februarju in decembru 2014 izvedenega plačila prispevkov za odpravo tretje četrtine plačnih nesorazmerij, medtem ko v letu 2015 teh izplačil ni bilo.

Izdatki za blago in storitve

Izdatki za blago in storitve so znašali 13.668.516 evrov in so bili nižji od načrtovanih za okoli 4,9 milijona evrov oziroma 26,3 odstotka. Nižje so bile vse glavne postavke na nivoju konta. Dobre tri četrtine (75,5 odstotka) v strukturi izdatkov za blago in storitve v letu 2015 predstavlja naslednjih trinajst vrst izdatkov v skupni višini 10,3 milijona evrov: poštni stroški za dostavo gotovine (denarne nakaznice) 3.455.496 evrov, avtorski honorarji za IK 1.612.833 evrov, tekoče vzdrževanjelicenčne programske opreme 906.923 evrov, povračila za delo ZZZS za izvajanje prijavno - odjavne službe 803.726 evrov, poštnine in kurirske storitve 728.149 evrov, drugi poštni stroški (obvestilauživalcem pravic) 504.651 evrov, tekoče vzdrževanje strojne računalniške opreme 401.445 evrov, storitve varovanja zgradb in prostorov 397.336 evrov, čistilni material in storitve 344.921 evrov, storitve organizacijam, pooblaščenim za plačilni promet 326.790 evrov, storitve informacijske podpore uporabnikom 292.097 evrov, električna energija 277.081 evrov ter stroški sodišč v sodnih postopkih (predvsem sodnih izvedenin) 270.143 evrov.

V primerjavi z letom 2014 so bili izdatki za blago in storitve nižji za 912.484 evrov oziroma 6,3 odstotka.

Po absolutni višini je bilo zmanjšanje največje, za 353.994 evrov ali 59,0 odstotkov, pri izdatkih za plačilo najemnin za programsko računalniško opremo predvsem zaradi nižjega zneska mesečnega najema programske opreme IBM, kar je posledica izvedenih prehodov na nova okolja. Poštni

59

stroški za dostavo gotovine (denarne nakaznice) so bili nižji za 151.914 evrov ali 4,2 odstotka predvsem zaradi nižjega števila prejemnikov pokojnin in drugih prejemkov prek poštne dostave. Drugi poštni stroški (obvestila uživalcem pravic), ki vključujejo plačila za dostavo obvestil o dohodnini ter plačila poštnin za prenos pošiljk v obdobju november 2014 - oktober 2015 so bili nižji za 134.952 evrov ali 21,1 odstotka predvsem zaradi manjšega števila obvestil. Izdatki za tekoče vzdrževanje komunikacijske opreme so bili nižji za 122.490 evrov ali 38,8 odstotka zaradi nižjega mesečnega zneska za vzdrževanje komunikacijske opreme proizvajalca Cisco Systems po novi, konec leta 2014 sklenjeni pogodbi ter drugačne dinamike plačil za vzdrževanje te opreme (plačano je bilo enajst obrokov, medtem ko je bilo v enakem obdobju lani plačano trinajst obrokov). Plačila poštnin in kurirskih storitev so bila nižja za 101.294 evrov ali 12,2 odstotka. Izdatki za plačilo telefona, faksa in elektronske pošte so bili nižji za 98.118 evrov oziroma 56,0 odstotkov, pri čemer je bilo okoli tri četrtine teh izdatkov na podlagi nove, v letu 2014 sklenjene pogodbe za storitve fiksne in mobilne telefonije. Plačila storitev organizacijam, pooblaščenim za plačilni promet, so bila nižja za 62.681 evrov ali 16,1 odstotka zaradi v letu 2015 nižje tarife za zaračunavanje nadomestil storitev Banke Slovenije (plačila v sistemu SEPA).

Vrednostno so bili v primerjavi z letom 2014 višji izdatki za plačila avtorskih honorarjev za IK za 152.913 evrov ali 10,5 odstotka predvsem zaradi na novo določenih normativov v skladu s spremembami pravilnika o organizaciji in načinu delovanja izvedenskih organov zavoda. Izdatki za plačilo tekočega vzdrževanja licenčne programske opreme so bili višji za 48.230 evrov ali 5,6 odstotka predvsem zaradi dinamike plačil za vzdrževanje programske opreme IBM na podlagi krovne pogodbe. Sodni stroški, storitve sodnih izvedencev, tolmačev, odvetnikov in notarjev so bili višji za 44.714 evrov ali 36,6 odstotka predvsem zaradi večjega števila obravnav in nove ureditve odvetniške tarife. Izdatki za plačilo dela preko študentskega servisa so bili višji za 38.058 evrov ali 27,1 odstotka predvsem zaradi opravljenega dela v zvezi z odločbo US - delnice, izvajanja 140. člena ZPIZ-2, daljših bolniških odsotnosti zaposlenih, manjšega zaposlovanja in opravil pri uvajanju novih projektov. Povračila za delo ZZZS za opravljanje prijavno - odjavne službe so bila v letu 2015 višja za 35.370 evrov ali 4,6 odstotka predvsem zaradi drugačne dinamike plačil (v letu 2015 je bilo plačano trinajst računov, v letu 2014 pa dvanajst). Izdatki za plačilo računalniških storitev so bili višji za 24.052 evrov ali 20,6 odstotka, med njimi so bili višji izdatki za plačilo storitev spletnega zajema obrazcev M4 zaradi večjega števila prejetih obrazcev. Višji so bili izdatki za plačilo tekočega vzdrževanja strojne računalniške opreme za 20.836 evrov ali 5,5 odstotka, med njimi predvsem izdatki za plačilo vzdrževanja strojne računalniške opreme IBM zaradi vključitve opreme v vzdrževanje po izteku garancijskega obdobja. Za 17.225 evrov ali 47,9 odstotka so bili višji izdatki za plačilo strokovnega izobraževanja zaposlenih, med katerimi je bilo 58 odstotkov sredstev namenjenih za usposabljanje zaposlenih z različnih področij (npr. informacijskih tehnologij, izvedenstva, komuniciranja s strankami, vodenja in upravljanja poslovnih procesov). Izdatki za plačilo storitev varovanja zgradb in prostorov so bili višji za 16.094 evrov ali 4,2 odstotka predvsem zaradi spremenjenega urnika varovanja v OE Maribor in drugačne dinamike plačil. V letu 2015 je bilo, enako kot v preteklih dveh letih, za rekreativno, športno, in kulturno dejavnost upokojencev in invalidov realizirano 193.000 evrov. Izdatkov za raziskovalno dejavnost zavoda v letu 2015, enako kot v zadnjih treh letih, ni bilo.

Investicijski odhodki

Za investicije, nabave osnovnih sredstev ter investicijsko vzdrževanje je bilo realizirano 1.565.918 evrov oziroma 34,0 odstotkov FN 2015. Ob upoštevanju, da v letu 2015 ni bilo realizirano 500.000 evrov načrtovanih prihodkov od prodaje zavodovih nepremičnin, je bil letni načrt dosežen 38,2-odstotno.

60

Največji delež investicijskih odhodkov v višini 1.251.264 evrov oziroma 79,9 odstotka je bil namenjen za nakup opreme in drugih osnovnih sredstev ter nematerialnega premoženja, in sicer za nakup: strežnikov in diskovnih sistemov (nadgradnjo glavnega strežnika, nadgradnjo osnovnega in rezervnega diskovnega polja za virtualno okolje ter nakup novega diskovnega polja za okolje glavnega strežnika); licenčne in druge (nelicenčne) programske opreme (nakup Microsoft programske opreme in dopolnitev programske opreme za podporo delovanja poslovnih področij zavoda); pisarniškega in drugega pohištva (stolov in konferenčnih miz za opremo sejnih sob na centrali v Ljubljani, zamenjavo iztrošenih pisarniških stolov za OE Koper, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto in Ravne na Koroškem ter pohištva za opremo kuhinj v zavodovih počitniških objektih); opreme za hlajenje in ogrevanje (na centrali v Ljubljani ter Izpostavi Jesenice), opreme za varovanje; aktivne in pasivne mrežne in komunikacijske opreme ter za nakup druge opreme in drugih osnovnih sredstev. Načrtovana postavka je bila realizirana 36,2-odstotno. Drugi del investicijskih odhodkov v višini 260.800 evrov oziroma 16,7 odstotka predstavljajo sredstva za plačilo investicijsko vzdrževalnih del, predvsem obnovitvenih del na centrali v Ljubljani (sanacije klima komor in hladilnih stolpov), v OE Koper (sredstva za plačilo sorazmernega deleža investicijsko-vzdrževalnih del) ter za plačilo obnove zavodovih počitniških objektov, pri čemer je bilo doseženo 68,8 odstotka letnega načrta.

Nižja realizacija je predvsem posledica spremembe dinamike nadaljevanja izvedbe nadomestnega informacijskega centra ter nadgradnje virtualizacijskega okolja in komunikacijskega omrežja zaradi prilagajanja dinamiki prenove IkT, da bi dosegli čim bolj ekonomične in celovite rešitve. Na realizacijo načrta sta vplivali tudi spremenjena dinamika plačila nakupa programske opreme IBM ter sprememba evidentiranja programske opreme Microsoft. Zamik pri izvedbi nekaterih javnih naročil in dosežene nižje cene pri javnih naročilih, predvsem za nakup strežnikov in diskovnih sistemov, so tudi vplivali na nižjo realizacijo investicijskih odhodkov.

Kazalnik učinkovitosti

Kazalnik učinkovitosti izvajanja PIZ je prikazan na dva načina, kot je razvidno v preglednici III.5. Delež 1 prikazuje delež stroškov delovanja zavoda v vseh odhodkih, delež 2 pa delež odhodkov za plače v vseh odhodkih. V obdobju od leta 2006 do 2015 sta bila oba deleža v letu 2015 najnižja, kar pomeni, da je bila učinkovitost izvajanja v tem letu največja.

Preglednica III.5: Kazalnik učinkovitosti izvajanja PIZ (v odstotkih), 2006-2015

Leto 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015Delež 1 1,22 1,14 1,14 1,08 1,06 1,01 0,93 0,81 0,80 0,72

Delež 2 0,51 0,51 0,51 0,50 0,48 0,47 0,46 0,44 0,43 0,41

III.6 IZKAZ RAČUNA FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB

Izkaz računa finančnih terjatev in naložb izkazuje razliko med prejetimi vračili danih posojil in prodajo kapitalskih deležev ter med danimi posojili in povečanjem kapitalskih deležev.

Zavod je v letu 2015 prejel 44.374 evrov vrnjenih posojil, kar je v primerjavi s preteklim letom za 24,4 odstotka oziroma 14.329 evrov manj. Posojila za reševanje stanovanjskih težav in za odkup stanovanj po stanovanjskem zakonu zaposlenim so bila nazadnje dana leta 1999.

61

Zavod v letu 2015 ni zmanjševal ali povečeval kapitalskih deležev. Pozitivno stanje računa terjatev in naložb v višini 44.374 evrov povečuje splošni sklad zavoda.

III.7 IZKAZ RAČUNA FINANCIRANJA

Izkaz računa financiranja ne izkazuje zadolževanja in odplačil dolga v letu 2015, enako kot v letu 2014.

62

IVPOSLOVNO POROČILO

IV.1 SVET ZAVODA

Svet zavoda se je v letu 2015 sestal na petih rednih sejah in eni korespondenčni. Posebno pozornost je posvetil ključnim vprašanjem, povezanim s poslovanjem zavoda. Tako je sprejel Spremembe in dopolnitve Pravilnika o notranji organizaciji zavoda in podal soglasje k Spremembam in dopolnitvam Pravilnika o sistemizaciji delovnih mest.

V tem letu je svet zavoda verificiral pet mandatov novih članov sveta. Na februarski seji je bil verificiran mandat novega člana Janeza Brauneta (zaradi odstopa Andreja Božiča). Na seji v aprilu so bili verificirani še naslednji mandati novih članov sveta zavoda: Zdenka Lorberja (zaradi smrti Rada Mokotarja), Aljoše Čeča (zaradi pisne odpovedi dr. Janeza Posedija), Miloša Pavlice (zaradi zamenjave Francke Trobec) in mag. Nataše Belopavlovič (zaradi pisne odpovedi mag. Jelene Zupan).

Sprejel je tudi potrebne akte za izvajanje pokojninskega in invalidskega zavarovanja: Letno poročilo 2014, Polletno poročilo 2015, Spremembe in dopolnitve načrta investicijskih odhodkov za leto 2015, FN 2016 in 2017, Program dela in kadrovski načrt za leti 2016 in 2017 ter Načrt investicijskih odhodkov za leti 2016 in 2017. Ob obravnavi Letnega poročila 2014 je bila razprava namenjena predvsem statističnim podatkom o zavarovancih in uživalcih pravic ter gmotnemu položaju uživalcev pravic. Tako je na oktobrski seji svet zavoda soglašal z izvedbo raziskave o gmotnem položaju uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja in imenoval petčlansko komisijo za oblikovanje izhodišč in namenov raziskave. Raziskava bo izvedena v letu 2016.

Na podlagi prvih podatkov o ugotovljeni 3-odstotni pozitivni rasti bruto domačega proizvoda za leto 2014 je bil po ZPIZ-2 izpolnjen pogoj za izvedbo izredne uskladitve pokojnin v letu 2015. Na 8. seji, 26. februarja 2015, je bil zato sprejet sklep o izvedbi izredne uskladitve pokojnin v letu 2015, ki je bil posredovan v soglasje Vladi RS. Vlada RS k sklepu ni dala soglasja, o čemer je konec oktobra 2015 obvestila svet zavoda. Svet zavoda je na zadnji seji na podlagi določb ZIPRS1617 sprejel ugotovitveni sklep o izredni uskladitvi pokojnin in drugih prejemkov v letu 2016.

Svet zavoda je obravnaval tudi aktivnosti in izhodišča MF in KAD glede priprave zakona o demografskem rezervnem skladu. Ob tem se je seznanil z oceno dolgoročnih potreb pokojninskega sistema, ki jo je pripravil Inštitut za ekonomska raziskovanja. MF je pozval, da čim prej pristopi k pripravi zakona, s katerim se bo KAD najkasneje do 31. decembra 2015 preoblikoval v neodvisni avtonomni demografski rezervni sklad. Predlagal je še, da se pri pripravi zakona o demografskem rezervnem skladu vključi tudi zavod.

Svet zavoda je posebno pozornost posvetil obravnavi problematike plačevanja prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ob tem je ugotovil, da že po obravnavi te problematike v letu 2014 in sprejetih sklepih od MF, ni prejel povratne informacije o tem, ali in kako namerava pristopiti k ureditvi tega področja. Na podlagi poročil predstavnikov FURS je svet zavoda ponovno ugotovil, da je sedanji sistem nepregleden in ne omogoča učinkovitega nadzora nad izvajanjem plačevanja teh prispevkov. Zato je Vlado RS, MF, MDDSZ in Ministrstvo za pravosodje ponovno pozval, da obravnavajo to problematiko in pristopijo k pripravi enotnega predpisa, ki bo celovito

63

uredil področje plačevanja prispevkov za socialno varnost in okrepijo medsebojno sodelovanje na področju nadzora zaradi učinkovitejšega plačevanja prispevkov. Svet zavoda je prejel odgovor le od MDDSZ.

Ob koncu aprila je bila sprejeta odločba US - delnice, zato se je svet zavoda na sejah sproti seznanjal z informacijami zavoda o izvajanju navedene odločbe.

Tudi v letu 2015 so bila upravičencem razdeljena sredstva za rekreativno, športno in kulturnodejavnost upokojencev in delovnih invalidov. Svet zavoda se je seznanil tudi s poročili o poslovanjuZavoda Vzajemnost, KAD in Javnega jamstvenega, preživninskega in invalidskega sklada RS.

Na zadnji seji v letu 2015 je svet zavoda na predlog Zveze delovnih invalidov Slovenije obravnaval problematiko obdavčitve invalidskega zavarovanja. Ob tem se je seznanil tudi z najpomembnejšimi spremembami sprejete novele ZPIZ-2B in razpravljal o novi ureditvi dvojnega statusa zavarovancev in poklicnega zavarovanja.

IV.2 IZVAJANJE OBVEZNEGA POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA

Izvajanje obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja predstavlja temeljno in najbolj pomembno dejavnost zavoda. V tem poglavju bo prikazana dejavnost matične evidence, reševanje zahtevkov in opravljanje drugih storitev, izvedenstvo, nakazovanje pokojnin in drugih prejemkov ter ostale aktivnosti.

IV.2.1 Matična evidenca

Zavod je po ZMEPIZ-1 upravljavec matične evidence. ZMEPIZ-1 predpisuje vodenje zbirk podatkov o zavarovancih, zavezancih in uživalcih pravic, ki se upoštevajo pri uveljavljanju pravic iz PIZ. Prijavno-odjavno službo za obvezno PIZ opravlja ZZZS, prav tako pa zavod beleži prijave v zavarovanja, ki se vlagajo preko sistema e-VEM.

IV.2.1.1 Pregled del po vrsti obrazca

V zbirki podatkov zavarovancev PIZ je zavod vodil podatke za 874.128 zavarovancev, ki so jih zavezanci za posredovanje podatkov posredovali na predpisanih M obrazcih. V primerjavi z letom 2014 je to za 1,1 odstotka zavarovancev manj. Ne glede na to pa je bilo v letu 2015 v podatkovne zbirke MEZ zajetih 2.204.627 obrazcev M-1 do M-10, kar je za 9,6 odstotka več v primerjavi z letom 2014 oziroma 0,4 odstotka manj od načrtovanega.

64

Preglednica IV.1: Pregled zbranih in pregledanih podatkov o zavarovancih, 2014-2015

2014 2015M-1 Prijava v zavarovanje 315.617 324.595 320.000 101,4 102,8M-2 Odjava iz zavarovanja 309.350 313.927 335.000 93,7 101,5M-3 Prijava spremembe 38.652 47.059 40.000 117,6 121,8M-4 M-8 Prijava prejemkov 1.318.314 1.480.952 1.490.000 99,4 112,3

M-6 M-10

Prijava nadomestil iz invalidskega zavarovanja

27.239 33.490 27.000 124,0 122,9

M-7 Prijava podatkov o dobi 2.490 4.604 400 1.151,0 184,9Skupaj 2.011.662 2.204.627 2.212.400 99,6 109,6

Vrsta obrazcaRealizacija Načrt

2015Izpolnitev načrta (%)

Indeks 2015/2014

Iz preglednice IV.1 je razvidno, da je zavod v letu 2015 prejel 1.480.952 obrazcev, ki vsebujejo podatke o osnovah, kar je 12,3 odstotka več kot v letu 2014, vendar za 0,6 odstotka manj, kot je bilo načrtovano. Zavod je prenesel 33.490 obrazcev o izplačanih nadomestilih iz invalidskega zavarovanja (obrazec M-6) v matično evidenco zavarovancev za leto 2014. Zaradi prenosa podatkov v relacijsko bazo se vsi obrazci, vključno z M-10, o izplačanih nadomestilih iz invalidskega zavarovanja zapisujejo kot M-6.

V letu 2015 so se tekoče izvajale obdelave posredovanih obrazcev M-1 do M-3 v relacijski bazi in se prenašale v obstoječe podatkovne strukture zavoda. Poleg zajema obrazcev M se je v postopkih urejanja in dopolnjevanja podatkov na nivoju zavarovanca in zavezanca v bazo MEZ vneslo 59.794 obrazcev M-1 (prijava v zavarovanje) in 62.026 obrazcev M-2 (odjava iz zavarovanja).

IV.2.1.2 Urejanje podatkov zavarovanca in ostala dela

Poleg prej navedenih so bila v matični evidenci opravljena tudi naslednja dela, razvidna iz preglednice IV.2.

Preglednica IV.2: Urejanje podatkov zavarovanca in ostala dela, 2014-2015

2014 2015Pridobivanje in ureditev podatkov zavarovanca 318.872 526.639 453.000 116,3 165,2Revizija MEZ 8.652 4.924 15.000 32,8 56,9Obdelava napak v paketih M4 28.227 28.557 10.000 285,6 101,2Posredovanje podatkov MEZ tujim nosilcem 833 518 1.300 39,8 62,2Vračilo prispevkov - 157. člen ZPIZ-2 0 265 - - -Prenos prispevkov - pravic EU 37 26 - - 70,3Skupaj 356.621 560.929 479.300 117,0 157,3Formalna kontrola 17.238 5.238 5.000 104,8 30,4SKUPAJ 373.859 566.167 484.300 116,9 151,4

Vrsta zahtevka, opravila ali storitve Realizacija Načrt 2015 Izpolnitev načrta (%)

Indeks 2015/2014

V letu 2015 se je v bazi matične evidence zavarovancev pridobilo oziroma uredilo 526.639 podatkov o obdobjih zavarovanja in podatkov o osnovah, kar je za 16,3 odstotka več od načrtovanega. Navedeno število pridobljenih in urejenih podatkov je posledica programske podpore za dopolnjevanje in urejanje podatkov, ki je bila sicer izdelana že konec leta 2014 v okviru projekta MEZ III, in omogoča učinkovitejše in nadzorovano dopolnjevanje in urejanje podatkov matične

65

evidence zavarovancev. Uspešna izvedba projekta je vplivala na doseganje cilja popolnosti podatkov matične evidence zavarovancev, ki je bila konec leta 2015 94,5-odstotna, kar je za 2,5 odstotne točke več kot v letu 2014.

S pomočjo aplikacije »Revizija« je bilo opravljenih 4924 revizij obrazcev M-4, kar je skoraj polovico manj v primerjavi s številom opravljenih revizij v letu 2014. Naveden upad opravljenih revizij lahko pripišemo dejstvu, da se je zavod v letu 2015 intenzivno ukvarjal z izvršitvijo odločbe US - delnice, ki se nanaša na vštevanje dela plače, namenjenega notranjemu odkupu podjetja, v pokojninsko osnovo in urejanjem podatkov za izvedbo 140. člena ZPIZ-2. V zvezi s tretjo točko odločbe US - delnice je zavod prejel preko 30.000 zahtev za revizijo podatkov o plačah in ponovno odmero pokojnine ter v zvezi s tem izvedel večje število aktivnosti glede pridobivanja podatkov o zneskih, namenjenih notranjemu odkupu podjetij. Da se tako veliko število zahtev reši čim bolj hitro in racionalno, je zavod vzpostavil kontakte z MGRT oziroma s Centralno evidenco o postopku lastninjenja podjetij, ki je sestavni del navedenega ministrstva. Reševanje zahtev za revizijo in ponovno odmero pokojnin na nivoju posameznega zavarovanca bi namreč terjalo veliko časa, pri tem pa ni nujno, da bi se lahko revizija podatkov o plačah sploh opravila. Gre namreč za časovno oddaljena obdobja, za katera se zahteva revizija podatkov, posledično pa je dokumentacija, ki bi jo zavod potreboval za opravljanje revizije podatkov, izgubljena ali uničena oziroma je ni moč najti, kajti podjetja oziroma njihovi pravni nasledniki ne obstajajo več. Z MGRT je bil sklenjen sporazum, ki je bil konec leta 2015 tudi realiziran, kar pomeni, da je zavod potrebne podatke tudi pridobil. Podatki bodo analizirani in zapisani v MEZ. Na tej podlagi bodo ponovno odmerjene pokojnine tistim uživalcem pokojnin, ki so podali zahtevo v roku.

V letu 2015 se je izvajala logična kontrola obrazcev M4 za leto 2014, v manjši meri pa tudi za pretekla leta. V letu 2015 je bilo zajetih 1.480.952 obrazcev o prejemkih, pri čemer je bila pri 28.257 obrazcih, kar pomeni pri manj kot dveh odstotkih, ugotovljena napaka. Napake so bile v sodelovanju z dajalci podatkov odpravljene in ti podatki kot pravilni zajeti v relacijski bazi MEZ. V načrtu je bilo sicer zmanjšanje napak na obrazcih M4, večje število obdelanih napak v paketih M4 pa je posledica intenzivnejšega pridobivanja podatkov tudi za pretekla obdobja.

S 1. julijem 2015 je zavod začel z izvajanjem določbe 157. člena ZPIZ-2, ki ureja vračilo prispevkov delodajalcev za prvo zaposlitev. V obdobju od 1. julija 2015 dalje je bilo izdanih 265 odločb od tega je bilo 35 negativnih in 230 pozitivnih. Posredovane so bile na FURS, da izvede vračilo prispevkov.

V okviru izdaje izpisov o obdobjih zavarovanja je zavod izdal 80.734 izpisov iz matične evidence zavarovancev, kar je za 11 odstotkov več v primerjavi z letom 2014.

Zavod je v letu 2015 rešil 96 pritožb zoper odločbe o ugotovitvi lastnosti zavarovancev in pisnoodgovoril na 487 vprašanj strank o izvajanju določb matične evidence zavarovancev in prispevkov. Območne enote zavoda so podale 14.905 informacij po elektronski pošti.

Po prenosu vseh podatkov MEZ v novo relacijsko bazo v letu 2013 je zavod v letu 2014 v okviru projekta MEZ III začel urejati in dopolnjevati podatke matične evidence zavarovancev. Več o projektu je napisano v poglavju informacijskih tehnologij, projektno delo in informacijska izvedba projektov zavoda. Projekt je bil zaključen 31. decembra 2015.

Z vidika aplikativnega dela oziroma izdelave aplikativnih rešitev za dopolnjevanje in urejanje podatkov MEZ je bil projekt uspešno zaključen. Izdelane in dokončane so bile vse aplikativne rešitve, ki so bile predvidene z zagonskim elaboratom. Prav tako je bilo izvedenih osemprogramskih obdelav, s katerimi se je izboljšala popolnost podatkov (predvsem podatkov o osnovah) matične evidence. Zavod ima tako aplikacije za urejanje in dopolnjevanje podatkov.

66

Hkrati pa je s poročili COGNOS oblikovan sistemski nadzor nad urejanjem in dopolnjevanjem podatkov MEZ. Prav tako je z dopolnjeno IOE zavarovancem omogočen popolnejši vpogled v podatke o pokojninski dobi, osnovah in plačanih prispevkih pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Zavod je v letu 2015 v sodelovanju s FURS, MDDSZ in ZZZS izvedel številne aktivnosti v zvezi s spremenjenim poročanjem podatkov o osnovah, ki se uporabljajo za določitev pokojninske osnove za delavce v delovnem razmerju. Tako je na podlagi prvega odstavka 40. člena ZMEPIZ-1 s FURS sklenil sporazum o posredovanju podatkov o osnovah na obračunih davčnega odtegljaja ter posredovanje podatkov o plačilih prispevkov na podlagi knjigovodskih evidenc zavezancev. Podpisan je bil tudi Protokol o posredovanju in prevzemu podatkov (157. člen ZPIZ-2) med zavodom in FURS. Prav tako je zavod sklenil sporazum o posredovanju podatkov z MDDSZ, ki je za delavce v delovnem razmerju dolžan posredovati podatke o osnovah, ki se nanašajo na nadomestila plače za čas odsotnosti zaradi materinskega, očetovskega oziroma starševskega dopusta in za čas odsotnosti zaradi očetovskega dopusta, za katere Republika Slovenija zagotavlja plačilo prispevkov. Zavod se je dogovoril tudi za način posredovanja podatkov od ZZZS, ki mora po predpisih matične evidence posredovati podatke za čas, ko zavarovancu neposredno izplačuje nadomestilo po predpisih o zdravstvenem zavarovanju in o delovnih razmerjih. Za obdobja po 1.januarju 2016 se namreč uvaja poročanje podatkov o osnovah za delavce v delovnih razmerjih na obračunu davčnega odtegljaja in nalaga zavodu, da sam oblikuje podatek o osnovah in sicer na podlagi podatkov, ki jih posredujejo FURS, MDDSZ in ZZZS.

Zavod je konec leta 2013 vzpostavil spletno aplikacijo »Informativna osebna evidenca«, kjer lahko zavarovanci z digitalnim potrdilom vpogledajo v svoje podatke matične evidence o osnovah, ki se uporabljajo v postopkih uveljavljanja pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ter o obdobju zavarovanja. Informativna osebna evidenca poleg podatkov o obdobjih vključenosti v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vsebuje podatke o osnovah od leta 1970 dalje, od leta 2002 dalje pa poleg podatkov o osnovi tudi podatke o plačanih zneskih prispevka. V letu 2015 je zavod informativno evidenco nadgradil še s podatkom o opravljenem nadzoru zavezanca in podatkom o tem, ali je bila revizija podatkov za določeno obdobje opravljena ali ne. Zavarovancem je tudi dana možnost, da ob ugotovljeni neskladnosti podatkov z njihovo osebno evidenco vložijo zahtevo za popravo podatkov in s tem pripomorejo k večji točnosti in pravilnosti podatkov matične evidence. V letu 2015 so bile vložene 703 take zahteve, v informativno osebno evidenco pa sovpogledali 27.603 zavarovanci, kar je skoraj 35 odstotkov več kot v letu 2014.

Zavod je v letu 2015 pri spremembah in izvedbah zakonskih določil sodeloval v strokovnih komisijah in delovnih skupinah predvsem z ministrstvi in drugimi zavodi in institucijami. Z MDDSZ je sodeloval pri oblikovanju stališč in navodil v zvezi z določbami ZPIZ-2 s področja matične evidence zavarovancev. Zavod je sodeloval tudi z metodološko skupino za poenotenje M obrazcev, s FURS v delovni skupini za reševanje tekoče problematike in izmenjave podatkov, z OZS in GZS pri izvajanju navodil ter z MPJU in ZZZS pri projektu sistema e-VEM za gospodarske družbe. Prav tako je zavod interno pripravljal navodila za nove spletne aplikacije in vsebinska navodila v zvezi z določbami ZPIZ-2 in ZMEPIZ-1A.

IV.2.1.3 Aktivnosti prekrškovnega organa

Zavod kot nosilec javnih pooblastil opravlja nadzor nad posredovanjem podatkov, ki jih morajo zavezanci oziroma dajalci podatkov posredovati po ZMEPIZ-1. Zoper kršitelje zavod kot prekrškovni organ vodi postopke o prekršku.

67

V letu 2015 je bilo od pregledanih 12.952 zavezancev v evidenco zavoda za vodenje postopkov o prekrških vnesenih in pripravljenih za obravnavo 6324 kršiteljev-pravnih oseb in samostojnih podjetnikov posameznikov, kar je za 2,7 odstotka manj glede na leto 2014, ko je bilo obravnavanih 6499 kršiteljev (od 8519 pregledanih zavezancev). Nižje število kršiteljev je rezultat sistematičnega in kontinuiranega urejanja podatkov v matični evidenci zavarovancev in zavezancev ter posledicaodgovornosti in discipline dajalcev, da zakonsko dolžnost posredovanja podatkov izpolnijo v postavljenem roku. V 3554 primerih je namreč zavezanec na dan obravnave prekrška podatke o osnovah za zaposlene že sporočil in je prekrškovni organ ob pregledu podatkovnih baz v matični evidenci zavezancev tudi presodil, da zaradi prekoračitve roka niso nastale večje škodljive posledice za zavarovance in postopka ni uvedel. V zaključenih 5433 prekrškovnih zadevah je bilo kršiteljem izdanih 1694 plačilnih nalogov, kar predstavlja skoraj tretjino izdanih aktov, ter 3429 opominov oziroma v nekaj več kot 60 odstotkih obravnavanih zadev. Da se uvedeni prekrškovni postopki zaključujejo z dvakrat večjim številom opominov, kot pa plačilnih nalogov nakazuje na dejstvo, da se zavezanci in odgovorne osebe večinoma odzovejo na zahtevo po dopolnitvi podatkov in podatke tudi posredujejo ter svojo obveznost v novo postavljenih rokih izpolnijo. V približno 6odstotkih oziroma v 310 zadevah je bil postopek ustavljen zaradi prenehanja obstoja zavezanca. Na sodišče je bilo vloženih 115 zahtev za sodno varstvo, pri čemer je bilo izdanih 70 sodb, od tega 67potrjenih plačilnih nalogov in 3 spremenjeni (45 zadev na sodišču še ni rešenih). Povečano število vloženih zahtev za sodno varstvo v primerjavi z letom 2014, ko je bilo vloženih 59 zahtev, je rezultat izvajanja nove prekrškovne določbe ZMEPIZ-1, ki uvaja višje globe za zavezance in možnost prekrškovnega pregona tudi samostojnih podjetnikov posameznikov. Izdanih je bilo 31 opozoril. Nižje število obravnavanih kršiteljev in posledično tudi manjše število izdanih prekrškovnih aktov v letu 2015 glede na leto 2014, ko je bilo izdanih 1715 plačilnih nalogov, 4715 opominov ter 10 sklepov o ustavitvi postopka ob obravnavanih 6499 kršiteljih, potrjuje, da zavod kot organ nadzora uspešno sledi cilju sprotne pridobitve manjkajočih podatkov o osnovah za zavarovance, tudi zaradi novelirane prekrškovne določbe v ZMEPIZ-1, ki predpisuje višje globe za zavezance in odgovorne osebe, ki ne posredujejo podatkov o osnovah v rokih, ter dejstva, da so zavezanci vsako leto bolj disciplinirani pri izvajanju zakonske obveznosti posredovanja podatkov.

Preglednica IV.3: Število rešenih opravil prekrškovnega organa, 2014-2015

Vrsta opravila Rešeni 2015 Rešeni 2014Skupaj uvedeni prekrški 12.952 8.519Postopek uveden 6.324 6.499Opomin 3.429 4.715Plačilni nalog 1.694 1.715Ustavitev postopka 310 10

IV.2.1.4 Komisija za ugotavljanje delovnih mest, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem

V letu 2015 je bilo v zavodu obravnavanih 250 zadev ugotavljanja upravičenosti do štetja zavarovalne dobe s povečanjem oziroma ogledov delovnih mest, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem. Od tega je bilo obravnavano 245 zadev, pri čemer se je za 214 zavarovancev ugotovilo, da so upravičeni do štetja zavarovalne dobe v povečanem trajanju, pri 20 zavarovancih pa tega ni bilo mogoče ugotoviti. Obravnavanih je bilo tudi 11 zadev zaradi napačno vplačanih prispevkov na račun KAD ali zavoda zaradi napačno ugotovljene skupne pokojninske dobe. V petihzadevah je Komisija za ugotavljanje delovnih mest, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem opravila ogled delovnih mest pri zavezancih in proučila dokumentacijo ter izdala zapisnik.

68

IV.2.2 Reševanje zahtevkov in opravljanje drugih storitev

Na področju reševanja zahtevkov je bilo za leto 2015, tudi ob načrtovani izvedbi novosti - izvajanje šestega odstavka 140. člena ZPIZ-2, predvideno tako kot v letu 2014 normalno poslovanje zavoda. A to se zaradi izdane odločbe US - delnice ni zgodilo, saj se je njen dotok zahtevkov za reševanje povečal za več kot 44.000 zadev. Ustavno sodišče je z odločbo odločilo, da mora zavod v roku 60 dni po objavi odločbe ponovno odmeriti pokojnino zavarovancem oziroma uživalcem pokojnine, za katere je v postopkih revizije že ugotovil, da so bile delnice za notranji odkup vplačane z delom plače, ki se všteva v pokojninsko osnovo. Uživalci pokojnine, pri katerih revizija ni bila opravljena, pa lahko v tem roku zahtevajo revizijo podatkov o plačah in pokojninskih osnovah za obdobje, v katerem so bile vplačane delnice za notranji odkup, ter ponovno odmero pokojnine na podlagi ugotovitev revizije.

Kljub dodatnim nalogam in obveznostim, ki jih je zavod moral opraviti zaradi odločbe US -delnice, zavod v letu 2015 ni samo uresničil zastavljenih nalog iz letnega programa dela, temveč jih je tudi presegel za 8,8 odstotka.

Podrobni statistični podatki o gibanju zahtevkov za uveljavljanje pravic v izvajanju pokojninskega, invalidskega in mednarodnega zavarovanja na I. stopnji, varstvu pravic oziroma reševanju pritožb ter ostalih zahtevkov in storitev, ki spadajo v temeljno dejavnost zavoda, so po posameznih letih od leta 2009 prikazani v nadaljevanju.

Preglednica IV.4: Gibanje zahtevkov po vrstah, 2009-2015

Dotok Rešeni V reš. 31. 12.



2009 355.753 347.751 47.938 117.412 116.914 16.690 20.002 19.512 8.6042010 392.045 387.058 51.827 124.671 121.805 19.547 23.010 20.953 10.6592011 361.627 361.224 52.350 111.638 114.827 16.303 25.169 23.957 12.0532012 436.374 425.750 62.974 150.571 139.751 27.123 19.934 24.221 7.7662013 407.346 434.394 35.926 121.580 137.491 11.212 18.763 20.497 6.0322014 407.036 406.075 36.887 108.102 109.449 9.865 19.229 20.872 4.3892015 439.558 401.801 74.644 140.649 107.486 43.028 17.425 16.505 5.309



2009 8.198 7.677 2.491 210.141 203.648 20.1532010 8.725 8.702 2.514 235.639 235.598 19.1072011 8.049 8.625 1.931 216.771 213.815 22.0632012 18.783 9.740 10.974 247.086 252.038 17.1112013 7.187 16.176 1.985 259.816 260.230 16.6972014 6.215 6.620 1.580 273.490 269.134 21.0532015 5.836 5.890 1.526 275.648 271.920 24.781

LetoZahtevki za pritožbe Ostali zahtevki in storitve

Leto Skupaj zahtevki in storitve Zahtevki iz PIZ na I. st. Zahtevki iz MZ na I. st.

Opomba: Pri zahtevkih iz PIZ na I. stopnji so v preglednici v celi časovni vrsti dodane odločbe o lastnosti zavarovanca, pri ostalih zahtevkih in storitvah pa prav tako v celi časovni vrsti razlika izpisa obdobij zavarovanja.

V letu 2015 je bil dotok vseh zahtevkov in storitev za 8,0 odstotkov višji kot v letu 2014 predvsem zaradi izdane odločbe US-delnice. Število rešenih zahtevkov je nekoliko nižje kot v letu 2014. Bistveno povečano število zahtevkov na podlagi odločbe US-delnice v letu 2015 je imelo za posledico večje število nerešenih zahtevkov ob koncu leta v primerjavi s koncem leta 2014.

69

Trend upadanja dotoka in števila rešenih zahtevkov iz mednarodnega zavarovanja v zadnjih letih, izjema je bilo leto 2014, se je nadaljeval tudi v letu 2015. Zavod je na področju mednarodnega zavarovanja rešil za 7,3 odstotka manj zadev od načrtovanih.

Pri uveljavljanju varstva pravic je število zahtevkov predvsem odvisno od vloženih zahtevkov za uveljavljanje pravic na I. stopnji. Trend vloženih zahtevkov pri uveljavljanju varstva pravic je bil tudi v letu 2015 v upadanju. Pričakovati je, da se bo trend upadanja števila vloženih zahtevkov pri uveljavljanju varstva pravic v prihodnje spremenil zaradi povečanega števila vloženih zahtevkov za priznanje pravic na I. stopnji v letu 2015.

Ostali zahtevki in storitve niso uvrščeni med pravice iz PIZ. Podatki o gibanju teh zahtevkov kažejo, da se v zadnjih letih povečuje število vloženih in rešenih zadev. Povečano število vloženih zahtevkov na tem področju ima za posledico večje število nerešenih zahtevkov ob koncu leta 2015 v primerjavi z letom 2014.

Preglednica IV.5: Rešeni zahtevki in opravljene storitve, 2014 in 2015

Načrt Indeks2014 2015 2015 2015/2014

1. Uveljavljanje pravic iz PIZ na I. stopnji 109.449 107.486 100.100 107,4 98,22. Uveljavljanje pravic iz mednarodnega zavarovanja na I.stopnji

20.872 16.505 17.800 92,7 79,1

3. Pritožbe 6.620 5.890 6.000 98,2 89,0Skupaj (1+2+3) 136.941 129.881 123.900 104,8 94,84. Drugi zahtevki in storitve 269.134 271.920 245.500 110,8 101,0Skupaj (1+2+3+4) 406.075 401.801 369.400 108,8 98,9

Vrsta zahtevkov ali storitev Realizacija Izpolnitev načrta (v %)

Zavod je v letu 2015 rešil oziroma opravil 401.801 zahtevkov in storitev ter tako presegel realizacijo načrtovanega števila rešenih zahtevkov za 8,8 odstotka. Število rešenih zahtevkov je bilo za 1,1 odstotka nižje od realizacije v letu 2014.

IV.2.2.1 Uveljavljanje pravic iz PIZ na I. stopnji

Pri uveljavljanju pravic iz PIZ na I. stopnji je dotok zahtevkov v letu 2015 znašal 140.649, kar je za 41,6 odstotka nad načrtovanim in za 30,1 odstotka več kot v predhodnem letu. Zavod je v letu 2015 rešil 107.486 zahtevkov. Letni načrt rešenih zahtevkov je bil presežen za 7,4 odstotka, rešenih pa je bilo za 1,8 odstotka manj zahtevkov kot v predhodnem letu.

70

Preglednica IV.6: Realizacija rešenih zahtevkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja na I. stopnji, 2014 in 2015

Načrt Indeks2014 2015 2015 2015/2014

Starostna in predčasna - prvi 14.737 14.238 17.500 81,4 96,6 Starostna in predčasna - ponovni 855 865 1.000 86,5 101,2 Pokojnina - 20% 2.268 2.874 1.000 287,4 126,7 Delna pokojnina 296 258 500 51,6 87,2 Skupaj 18.156 18.235 20.000 91,2 100,4 Invalidska - prvi 1.982 1.903 2.100 90,6 96,0 Invalidska - ponovni 186 132 200 66,0 71,0 Skupaj 2.168 2.035 2.300 88,5 93,9 Družinska po zavarovancu 695 667 700 95,3 96,0 Družinska po upokojencu 406 358 400 89,5 88,2 Družinska - ponovni 1.410 1.088 1.500 72,5 77,2 Skupaj 2.511 2.113 2.600 81,3 84,1 Vdovska po zavarovancu 1.028 796 1.400 56,9 77,4 Vdovska po upokojencu 6.322 6.146 6.000 102,4 97,2 Del vdovske 4.925 4.917 5.000 98,3 99,8 Vdovska - ponovni 415 251 350 71,7 60,5 Skupaj 12.690 12.110 12.750 95,0 95,4 Ustavitev pravice do pokojnine 4.351 4.654 3.500 133,0 107,0 Dokončna odmera pokojnine 12.575 4.478 4.000 112,0 35,6 Ponovna odmera pokojnine-US delnice po uradni dolžnosti - 9.734 - - -Ponovna odmera pokojnine-US delnice zahtevek - 1.482 - - -US delnice - dvojni zahtevek - 1.375 - - -Skupaj pokojnine 52.451 56.216 45.150 124,5 107,2

Razvrstitev po oceni IK 12.183 11.536 13.500 85,5 94,7 Nadomestilo-prvi 9.080 8.636 9.300 92,9 95,1 Nadomestilo-ponovni 999 1.025 1.200 85,4 102,6 Ustavitev pravice do nadomestila 8.960 8.467 8.500 99,6 94,5 Dokončna odmera nadomestila 3.671 413 500 82,6 11,3 Skupaj pravice iz invalidskega zav. 34.893 30.077 33.000 91,1 86,2

Pokojninska doba z dokazili 759 655 1.200 54,6 86,3 Pokojninska doba brez dokazil (s pričami) 16 7 10 70,0 43,8 Doba v SZK 230 162 200 81,0 70,4 Dokup let 256 252 540 46,7 98,4 Lastnost zavarovanca 4.931 3.852 7.000 55,0 78,1 Skupaj pokojninska doba 6.192 4.928 8.950 55,1 79,6

Invalidnina 4.870 3.861 3.000 128,7 79,3 Dodatek za pomoč in postrežbo 11.043 12.404 10.000 124,0 112,3 Skupaj dodatne pravice 15.913 16.265 13.000 125,1 102,2 Skupaj (1+2+3+4) 109.449 107.486 100.100 107,4 98,2

2. Pravice iz invalidskega zavarovanja

3. Pokojninska doba

4. Dodatne pravice

Vrsta zahtevka Realizacija Izpolnitev načrta (v %)

1. Pokojnine

IV.2.2.1.1 Uveljavljanje pravice do pokojnine

V letu 2015 je dotok zahtevkov za priznanje pravice do pokojnine znašal 88.721 in je bil v primerjavi z letom 2014 zaradi dotoka zahtevkov za ponovno odmero pokojnine na podlagi odločbe US - delnice kar za 74,7 odstotka višji. Zato je presežen tudi letni načrt rešenih zahtevkov na področju uveljavljanja pravice do pokojnine in sicer za 24,5 odstotka, kljub bistvenemu nižjemu številu dokončnih odmer pokojnin kot v letu 2014. V letu 2015 je bilo rešenih za 7,2 odstotka več zahtevkov v primerjavi z letom 2014. Ob koncu leta je kljub povečanemu številu rešenih zahtevkov zaradi bistveno povečanega dotoka zahtevkov na podlagi odločbe US - delnice, ki jih še ni bilo možno reševati, ostalo nerešenih še 36.210 zahtevkov.

71

V letu 2015 se je nekoliko povečal tudi dotok zahtevkov za izplačilo 20 odstotkov predčasne ali starostne pokojnine; rešenih je bilo za 26,7 odstotka več zahtevkov kot v letu 2014. Izplačilo 20 odstotkov predčasne ali starostne pokojnine je uvedel ZPIZ-2. Bistveno povečano število vloženih zahtevkov je opazno šele v letu 2015.

V letu 2015 je zavod 9105 (7660 v letu 2014) oziroma 62,8 odstotka (52,2 v letu 2014) prvih zahtevkov za starostno in predčasno pokojnino rešil pred datumom priznanja pravice.

IV.2.2.1.2 Uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja

Dotok zahtevkov za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja je bil v letu 2015 realiziran v višini 30.719, kar je 11,8 odstotka manj kot leto poprej. V primerjavi z letom 2014 je bilo rešenih za 13,8 odstotka manj zahtevkov, predvsem zaradi povečanega števila dokončnih odmer nadomestil v letu 2014. Pri ostalih pravicah iz invalidskega zavarovanja je bilo število izdanih odločb na ravni leta 2014. Število rešenih zahtevkov v letu 2015 je za 8,9 odstotka pod načrtovanim. Ob koncu leta 2015 je tako v reševanju ostalo še 5698 zahtevkov, kar je za 12,7 odstotka več kot ob koncu leta 2014.

IV.2.2.1.3 Poklicna rehabilitacija in ohranitev zaposlitev delovnih invalidov

Zaradi večletnega upadanja interesa po poklicni rehabilitaciji je zavod začel s predstavitvami vsebine in pomena poklicne rehabilitacije potencialnim rehabilitantom. Na predstavitev poklicne rehabilitacije je zavod v letu 2015 povabil 631 zavarovancev, med katerimi je bilo 334 takšnih, ki so sami izrazili željo do rehabilitacije, ostali pa so bili povabljeni na predlog predsednikov invalidskih komisij. Predstavljeni proces poklicne rehabilitacije je kot možno rešitev zdravstvenih težav v povezavi z delom, ki ga opravljajo, prepoznalo 357 zavarovancev. Napoteni so bili na 15 pogodbenih strokovnih institucij s področja medicine dela ali poklicne rehabilitacije v strokovno obravnavo.

Poklicno rehabilitacijo je v letu 2015 nastopilo 145 zavarovancev, to je 27,2 odstotka več kot v letu 2014, medtem ko je proces zaključilo 113 zavarovancev.

Starost rehabilitantov se je glede na spremembo zakona v letu 2013 pričakovano začela dvigovati, saj je bilo 15 takšnih, ki so že dopolnili 51 ali več let starosti. Še vedno je najmočnejša starostna skupina med 31 in 40 letom starosti (60 zavarovancev), sledi skupina med 41 in 50 letom starosti (49 zavarovancev), nato med 26 in 30 letom starosti (20 zavarovancev) in le eden je nastopil poklicno rehabilitacijo, preden je dopolnil 25 let. Tradicionalno se rehabilitira več moških (107) kot žensk (38) in več zaposlenih (91) kot brezposlenih (54) zavarovancev.

V letu 2015 so se spremenila razmerja med oblikami in načini poklicne rehabilitacije in sicer:- z obliko usposabljanja na istem delovnem mestu, ki se zavarovancu prilagodi z ustreznimi

tehničnimi pripomočki, je bilo izvedeno 5 procesov poklicne rehabilitacije (3,5 odstotka vseh rehabilitacij);

- s kratkotrajnim usposabljanjem ali izobraževanjem se je rehabilitiralo 39 zavarovancev ali 26,9 odstotka; predhodno 5,0 odstotkov;

- z usposobitvijo s praktičnim delom na ustreznem delovnem mestu pri delodajalcu oziroma drugih oblikah delovnega usposabljanja sta se rehabilitirala 2 zavarovanca ali 1,4 odstotka; predhodno 0,3 odstotka;

72

- z izobraževanjem se je rehabilitiralo 83 zavarovancev ali 57,2 odstotka; predhodno 86,1 odstotka;

- z izobraževanjem ob delu se je rehabilitiralo 16 zavarovancev ali 11,0 odstotkov; predhodno 8,6 odstotka.

V sklopu izobraževanja so se tudi v tem letu v največjem številu (58 zavarovancev) izobraževali za V. stopnjo strokovne izobrazbe.

Sklenjenih je bilo 17 pogodb o prevzemu stroškov prilagoditve prostorov in delovnih sredstev v zvezi z ohranitvijo zaposlitve delovnega invalida, to je 7 pogodb več kot v letu 2014. Vse pogodbe so bile sklenjene z različnimi delodajalci. Vrednost vseh sklenjenih pogodb je znašala 26.064,10 evra (23.463,84 evra v letu 2014). Najvišji odobren znesek po pogodbi je znašal 3.792,27 evra, najnižji pa 39,99 evra.

V okviru ukrepov za ohranitev zaposlitve delovnih invalidov je zavod sofinanciral stroške usposabljanja v 31 primerih. Pogodbe so bile sklenjene z 19 različnimi delodajalci. Največ pogodb je bilo sklenjenih za 1 mesec, in sicer v 19 primerih. Najdaljše usposabljanje je trajalo 11 mesecev, najkrajše pa 14 dni. Vrednost sklenjenih pogodb je znašala 21.457,76 evra (32.809,24 evra v letu 2014). Najvišji znesek sofinanciranja po pogodbi je znašal 3.930,22 evra, najnižji pa 60,00 evrov.

IV.2.2.1.4 Uveljavljanje pokojninske dobe

Število rešenih zahtevkov za priznanje pokojninske dobe je bilo v letu 2015 nižje kot v letu 2014 in sicer za 20,4 odstotka in za 44,9 odstotka pod načrtovanim številom rešenih zahtevkov za priznanje pokojninske dobe. Razlog je v načrtovanih aktivnostih zavoda na podlagi ZPIZ-2 v povezavi z ZMEPIZ-1, ki je zahteval ureditev lastnosti zavarovanca po uradni dolžnosti od 1. januarja 2015, vendar je prišlo na tem področju do spremembe zakonodaje.

IV.2.2.1.5 Dodatne pravice

Dotok zahtevkov za priznanje pravice do invalidnine in dodatka za pomoč in postrežbo je bil v letu 2015 nekoliko višji kot v letu 2014, pri čemer se je povečal dotok zahtevkov za priznanje dodatka za pomoč in postrežbo, znižal pa dotok za priznanje invalidnine. Načrt rešenih zahtevkov je bil presežen za 25,1 odstotka, v primerjavi z letom 2014 pa je bilo rešenih za 2,2 odstotka več zahtevkov. V reševanju je ostalo še 573 zahtevkov, kar je za 17,2 odstotka več kot v začetku leta. Število rešenih zahtevkov za priznanje dodatka za pomoč in postrežbo je še nadalje vsako leto nekoliko višje, število zahtevkov za invalidnino pa nižje zaradi sprememb z ZPIZ-2.

IV.2.2.2 Uveljavljanje pravic iz mednarodnega zavarovanja na I. stopnji

V letu 2015 je znova viden upad dotoka zahtevkov za uveljavljanje pravic iz mednarodnega zavarovanja, kar je že stalnica v zadnjih letih, izjema je bilo leto 2014, zaradi povečanega števila dokončnih odmer pokojnin. Upadanje števila zahtevkov na področju priznanja pravic iz mednarodnega zavarovanja je posledica rešenih zahtevkov, vezanih na sprejete sporazume o socialni varnosti, novih sporazumov pa v zadnjih letih ni bilo sklenjenih. V letu 2015 je bilo skupno vloženih 17.425, rešenih pa 16.505 zahtevkov, kar je za 20,9 odstotka manj kot v letu 2014 oziroma za 7,3 odstotka pod načrtovanim. V reševanju je ob koncu leta 2015 ostalo še 5309 zahtevkov.

73

Preglednica IV.7: Realizacija rešenih zahtevkov iz mednarodnega zavarovanja na I. stopnji, 2014 in 2015

Načrt Indeks2014 2015 2015 2015/2014

Starostna - prvi 3.579 2.859 5.450 52,5 79,9E starostna - prvi 4.687 4.263 3.000 142,1 91,0Starostna/E starostna - ponovni 284 276 350 78,9 97,2Pokojnina - 20 % 185 274 40 685,0 148,1Delna pokojnina 36 23 20 115,0 63,9Skupaj 8.771 7.695 8.860 86,9 87,7Razvrstitev po oceni IK 926 674 1.200 56,2 72,8Invalidska - prvi 1.037 656 1.700 38,6 63,3E invalidska - prvi 1.108 1.120 900 124,4 101,1Invalidska/E invalidska - ponovni 37 56 50 112,0 151,4Skupaj 3.108 2.506 3.850 65,1 80,6Družinska/vdovska po zavarovancu 720 550 800 68,8 76,4Družinska/vdovska po upokojencu 690 546 580 94,1 79,1E družinska/vdovska po zavarovancu 434 374 350 106,9 86,2E družinska/vdovska po upokojencu 1.292 1.148 800 143,5 88,9Družinska/vdovska/E-družinska/E-vdovska - ponovni 547 319 450 70,9 58,3Del vdovske/E del vdovske 594 519 450 115,3 87,4Skupaj 4.277 3.456 3.430 100,8 80,8Preračun 1.080 688 210 327,6 63,7Preračun italijanske pokojnine 77 75 50 150,0 97,4Ustavitev pravice do pokojnine 405 462 200 231,0 114,1Dokončna odmera pokojnine 2.579 1.003 800 125,4 38,9Skupaj 4.141 2.228 1.260 176,8 53,8Skupaj pokojnine 20.297 15.885 17.400 91,3 78,3

Invalidnina 76 78 50 156,0 102,6Dodatek za pomoč in postrežbo 499 542 350 154,9 108,6Skupaj dodatne pravice 575 620 400 155,0 107,8Skupaj (1+2) 20.872 16.505 17.800 92,7 79,1

Vrsta zahtevka Realizacija Izpolnitev načrta (v %)

1. Pokojnine

2. Dodatne pravice

IV.2.2.3 Pritožbe zoper odločbe I. stopnje

Iz pregleda dotoka zahtevkov za varstvo pravic je razvidno, da so v zadnjih letih v upadanju. Izjema je bilo leto 2013, ko je na dotok zahtevkov na področju pritožb oziroma zahtevkov za varstvo pravic vplival ZUJF. V letu 2015 so imeli strokovni delavci v reševanju 5836 pritožb. Rešenih je bilo 5890 pritožb, kar je v okviru načrtovanega. Ob upoštevanju manjšega dotoka in števila rešenih zadev v okviru načrtovanega je bilo ob koncu leta 2015 nerešenih še 1526 zadev, kar je za 3,4 odstotka manj kot ob koncu leta 2014.

74

Preglednica IV.8: Realizacija rešenih zahtevkov za pritožbe na odločbe I. stopnje, 2014 in 2015

Načrt Indeks2014 2015 2015 2015/2014

Starostna, predčasna, delna 773 478 710 67,3 61,8Invalidska 110 87 70 124,3 79,1Družinska 49 50 50 100,0 102,0Vdovska 136 68 110 61,8 50,0Del vdovske 50 27 - - 54,0Pokojnina - 20% 25 49 10 490,0 196,0Ustavitev pravice do pokojnine 34 35 - - 102,9Ponovna odmera pokojnine-US delnice po uradni dolžnosti - 123 - - -Ponovna odmera pokojnine-US delnice zahtevek - 1 - - -Skupaj pokojnine 1.177 918 950 96,6 78,0

Razvrstitev invalidnosti 2.712 2.673 3.100 86,2 98,6Nadomestilo iz invalidskega zavarovanja 247 253 300 84,3 102,4Ustavitev pravice do nadomestila iz inv. zavarovanja 69 73 - - 105,8Skupaj pravice iz inval. zavarovanja 3.028 2.999 3.400 88,2 99,0

Pokojninska doba z dokazili 37 9 30 30,0 24,3Pokojninska doba brez dokazil (s pričami) 17 11 0 - 64,7Doba v SZK 28 15 10 150,0 53,6Dokup let 9 1 10 10,0 11,1Skupaj pokojninska doba 91 36 50 72,0 39,6

Invalidnina 587 405 300 135,0 69,0Dodatek za pomoč in postrežbo 817 782 600 130,3 95,7Skupaj dodatne pravice 1.404 1.187 900 131,9 84,5Skupaj (1+2+3+4) 5.700 5.140 5.300 97,0 90,2

Starostna, predčasna, delna 287 211 220 95,9 73,5E starostna, predčasna, delna 149 152 80 190,0 102,0pokojnina - 20 % in E pokojnina - 20 % 1 2 - - 200,0Invalidska 176 107 250 42,8 60,8E invalidska 103 116 80 145,0 112,6Družinska, vdovska, del vdovske 83 80 40 200,0 96,4E družinska, vdovska, del vdovske 22 7 10 70,0 31,8Preračun pokojnine 67 32 0 - 47,8Ustavitev pravice do pokojnine 0 2 - - -Skupaj pokojnine 888 709 680 104,3 79,8

Razvrstitev invalidnosti 4 2 - - 50,0

Invalidnina 6 7 5 140,0 116,7Dodatek za pomoč in postrežbo 22 32 15 213,3 145,5Skupaj dodatne pravice 28 39 20 195,0 139,3Skupaj (1+2+3) 920 750 700 107,1 81,5SKUPAJ VSE PRITOŽBE 6.620 5.890 6.000 98,2 89,0

3. Dodatne pravice


1. Pokojnine


3. Pokojninska doba

4. Dodatne pravice

PRITOŽBE IZ MEDNARODNEGA ZAVAROVANJA

Vrsta zahtevkaRealizacija Izpolnitev

načrta (v %) PRITOŽBE IZ POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA1. Pokojnine

IV.2.2.4 Ostali zahtevki in storitve

Med ostale zahtevke in storitve zavoda so uvrščene zadeve, ki se izvajajo v okviru postopka za uveljavljanje in priznanje pravic na zahtevo zavarovanca ali po uradni dolžnosti.

Novost na tem področju je izvajanje šestega odstavka 140. člena ZPIZ-2, na podlagi katerega mora zavod zavarovancu, ki v koledarskem letu dopolni 58 let starosti, po uradni dolžnosti poslati

75

informacijo o pričakovani višini njegove predčasne oziroma starostne pokojnine po določbah ZPIZ-2. V skladu s tretjim odstavkom 412. člena ZPIZ-2 se je obveščanje začelo v letu 2015 in to tako o pričakovani višini kot predvidenem datumu izpolnitve pogojev.

Načrtovanje dotoka in v povezavi s tem tudi reševanja tovrstnih zahtevkov in storitev je precej negotovo. Povečan obseg dotoka je zaznati predvsem ob spremembah zakonodaje. V letu 2015 je bilo vloženih 275.648 ostalih zahtevkov, kar je na isti ravni kot v predhodnem letu. Število rešenih ostalih zahtevkov in storitev je bilo za 10,8 odstotka višje od načrtovanega in za 1,0 odstotek višje od realizacije v letu 2014. Zavod je imel ob koncu leta 2015 na tem področju nerešenih 17,7 odstotka oziroma 3728 več zahtevkov in storitev kot ob koncu leta 2014, kar je posledica reševanja zahtevkov na podlagi odločbe US - delnice, ko je moral ob rednem priznavanju pravic v roku dveh mesecev po uradni dolžnosti rešiti dodatno skoraj še 10.000 zahtevkov.

Preglednica IV.9: Realizacija ostalih zahtevkov in storitev, 2014 in 2015

Načrt Indeks2014 2015 2015 2015/2014

Pripravljalni postopek za oceno delazmožnosti 12.838 12.033 12.500 96,3 93,7 Pripravljalni postopek za oceno DPP 11.229 13.012 115,9 Pripravljalni postopek za oceno TO 4.391 3.644 83,0 Poklicna rehabilitacija 46 107 100 107,0 232,6 Spremljanje poklicne rehabilitacije 0 294 - - -Kontrolni pregled 1.193 1.552 1.600 97,0 130,1 Dopolnilno mnenje 4.091 4.368 4.000 109,2 106,8 Povrnitev stroškov pri postopku ocene IK 360 367 700 52,4 101,9 Skupaj 34.148 35.377 32.400 109,2 103,6 Informativni izračun datuma upokojitve - ZPIZ-2 29.135 34.963 120,0 Informativni izračun datuma upokojitve - ZPIZ-1 9.787 9.629 98,4 Ponovni informativni izračun datuma upokojitve 6.612 4.693 71,0 Informativni izračun višine pokojnine - ZPIZ-2 18.333 27.300 148,9 Informativni izračun višine pokojnine - ZPIZ-1 6.869 6.531 95,1 Ponovni informativni izračun višine pokojnine 5.957 1.189 20,0 Informativni izračun datuma upokojitve-ZPIZ-2 (MZ) 3.584 3.721 103,8 Informativni izračun datuma upokojitve-ZPIZ-1 (MZ) 1.057 922 87,2 Ponovni informativni izračun datuma upokojitve (MZ) 482 280 58,1 Informativni izračun višine pokojnine - ZPIZ-2 (MZ) 2.085 2.642 126,7 Informativni izračun višine pokojnine - ZPIZ-1 (MZ) 755 711 94,2 Ponovni informativni izračun višine pokojnine (MZ) 211 97 46,0 Informativni izračun višine pokojnine 140. člen - prvi - 16.893 -Informativni izračun višine pokojnine 140. člen - ponovni - 133 -Dodatni informativni izračun višine pokojnine 3.777 2.266 - - 60,0Infor. izračun dat. upokojitve ZUJF, 114. člen ZDR 2.518 5.282 - - 209,8Informativni izračun za poklicno pokojnino 1.167 1.165 - - 99,8Skupaj 92.329 118.417 95.000 124,6 128,3 Izračun pokojninske dobe 36.782 11.493 31,2 Ponovni izračun pokojninske dobe 1.139 884 77,6 Posredovanje slovenske dobe 8.776 7.407 7.000 105,8 84,4 Ugotavljanje tuje dobe 4.725 3.260 4.550 71,6 69,0 Posredovanje dokumentacije 2.546 2.411 2.500 96,4 94,7 Posredovanje za tujo pokojnino 6.131 4.790 5.000 95,8 78,1 Priprava dokumentacije 39 54 30 180,0 138,5 Skupaj 60.138 30.299 53.080 57,1 50,4 Preplačila 3.435 2.141 2.500 85,6 62,3 Odškodnina - zamudne obresti 4 7 20 35,0 175,0 Pravna pomoč 359 261 500 52,2 72,7 Odgovor o pravicah iz PIZ 5.303 4.627 5.000 92,5 87,3 Izplačilo dedičem po ZUJF 469 57 - - 12,2 Izpis obdobij zavarovanja 72.949 80.734 57.000 141,6 110,7 Skupaj 82.519 87.827 65.020 135,1 106,4 SKUPAJ VSE 269.134 271.920 245.500 110,8 101,0

3.000

34.000 36,4

Vrsta zahtevka ali storitve Realizacija Izpolnitev načrta (v %)

13.500 123,4

123,2

166,8

164,1

172,5

29.000 58,7

2.000

40.000

21.000

76

IV.2.2.4.1 Informacije strankam

V letu 2015 je zavod spremenil način spremljanja strank, saj se spremlja le podatek o številu strank, ki informacije iščejo osebno, in teh je bilo 327.022.

Večji del strank, 83,3 odstotka, je informacije poiskalo na OE, 9,5 odstotka v centralni glavni pisarni sektorja za pravne in splošne zadeve, 7,1 odstotka v sektorju za nakazovanje pokojnin ter 0,1 odstotka v sektorju za izvajanje zavarovanja.

Največji delež strank na OE je s področja PIZ in sicer 40,7 odstotka. Zaradi zakonodaje, ki vpliva na področje priznanja pravic iz PIZ, sta obseg in zahtevnost informacij, ki jih posamezna stranka potrebuje, vedno večja.

IV.2.2.5 Trajanje postopkov za priznanje pravic

Čas trajanja postopkov za reševanje zahtevkov obsega čas od vložitve zahtevka do odpreme zadeve zavarovancu. Zavod mora izdati odločbo v dveh mesecih, ko je prejel popolno vlogo, oziroma od dneva, ko je bil začet postopek po uradni dolžnosti.

Daljši roki za izdajo odločb veljajo, kadar se odloča o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja z uporabo mednarodnih pogodb, ko je rok za izdajo odločbe šest mesecev, šteto od prejema zadeve od tujega nosilca zavarovanja.

Če je za ugotovitev pravic iz invalidskega zavarovanja potrebno izvedensko mnenje, mora zavodizdati odločbo najpozneje v štirih mesecih od dneva uvedbe postopka, pri čemer je postopek uveden takrat, ko zavod prejme zahtevo s popolno delovno dokumentacijo zavarovanca ter medicinsko dokumentacijo o njegovem zdravstvenem stanju in o njegovi delovni zmožnosti.

Zavod poskuša zahtevke rešiti v zakonito določenem roku, kar mu v večji meri tudi uspeva. Kot je razvidno iz rezultatov o časih trajanja postopkov, se le-ti vse bolj znižujejo. Zaradi vpliva zunanjih dejavnikov, potrebnega sodelovanja ostalih strank v postopku in velikega obsega dela pa vseh zahtevkov ni mogoče rešiti v zakonsko določenem roku.

IV.2.2.5.1 Trajanje postopkov iz PIZ na I. stopnji

Poprečni čas reševanja zahtevkov za uveljavljanje pravic na I. stopnji se je leta 2015 zmanjšal za 6dni v primerjavi z letom 2014 in je znašal 50 dni9.

Skrajšanje povprečnih časov reševanja v primerjavi z letom 2014 je opazno skoraj na vseh področjih priznanja pravic na I. stopnji na področju PIZ. Največje skrajšanje povprečnega časa se izkazuje pri pokojninah, kjer se je iz 57 dni v letu 2014 znižal na 44 dni v letu 2015.

Razlog za skrajševanje povprečnih časov je v že zbranih podatkih, potrebnih za priznanje pravice, v okviru podaje informativnih izračunov datuma izpolnitve pogojev za predčasno oziroma starostno pokojnino in višine pokojnine, ter v aktivnem pristopu zavoda k reševanju zahtevkov v zakonsko določenem roku.

9 V letnem poročilu za leto 2014 je bil objavljen podatek 62 dni, kjer so bile zajete dokončne odmere pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja.

77

Primerjave povprečnih časov reševanja zahtevkov za uveljavljanje pravic na I. stopnji po vrstah pravic znašajo pri:- starostnih in predčasnih pokojninah 45 dni v letu 2015, 50 dni v letu 2014;- invalidskih pokojninah 36 dni v letu 2015, 44 dni v letu 2014;- družinskih pokojninah 47 dni v letu 2015, 67 dni v letu 2014;- vdovskih pokojninah 43 dni v letu 2015, 70 dni v letu 2014;- delu vdovskih pokojnin 43 dni v letu 2015, 68 dni v letu 2014;- razvrstitvah po oceni na IK 83 dni v letu 2015, 74 dni v letu 2014 (rok 4 mesece);- nadomestilih iz invalidskega zavarovanja 36 dni v letu 2015, 39 dni v letu 2014;- pokojninski dobi 62 dni v letu 2015, 72 dni v letu 2014 in- dodatnih pravicah 70 dni v letu 2015, 74 dni v letu 2014.

Zavod v postopkih priznanja pravic iz invalidskega zavarovanja, dodatka za pomoč in postrežbo ter invalidnine predhodno izvede pripravljalni postopek pred oceno invalidske komisije, v katerem strokovni delavci pridobijo od delodajalcev manjkajočo delovno dokumentacijo, od zdravnikov specialistov ali osebnega zdravnika zavarovanca pa manjkajočo medicinsko dokumentacijo. Čas pridobivanja podatkov ne sodi v zakonsko določen čas reševanja zahtevkov. Zavod kljub temu spremlja navedeni čas, da čim hitreje reši ta postopek in s tem pripravi prehod v naslednjo fazo reševanja zadeve. V povprečju je v letu 2015 znašal čas za pridobitev in pripravo dokumentacije 49 dni, kar je 5 dni več kot v predhodnem letu.

Zavod iz zgoraj navedenega razloga spremlja tudi vmesni povprečni čas trajanja postopka za oceno na invalidski komisiji, ki zajema čas od popolne medicinske in delovne dokumentacije do podaje izvedenskega mnenja, ki se je v letu 2015 podaljšal iz 56 dni v letu 2014 na 64 dni.

Zaradi prednostnega reševanja zahtevkov, predvsem na podlagi izdane odločbe US - delnice, se je nekoliko podaljšal čas reševanja informativnih izračunov datuma izpolnitve pogojev za predčasno oziroma starostno pokojnino in višine pokojnine na področju PIZ v primerjavi z letom 2014 in sicer iz 46 na 54 dni.

V zakonskem roku dveh oziroma štirih mesecev je bilo v letu 2015 na zavodu skupaj rešenih 82,2 odstotka zahtevkov za uveljavljanje pravic na I. stopnji. Zavodu je uspelo zvišati delež zadevrešenih v roku skoraj pri vseh zahtevkih za priznanje pravice.

Delež zadev, rešenih v roku, znaša pri:- starostnih in predčasnih pokojninah 76,5 odstotka v letu 2015, 76,2 odstotka v letu 2014,- invalidskih pokojninah 83,7 odstotka, v letu 2015, 80,3 odstotka v letu 2014,- družinskih pokojninah 78,6 odstotka v letu 2015, 71,6 odstotka v letu 2014,- vdovskih pokojninah 77,9 odstotka v letu 2015, 64,3 odstotka v letu 2014,- delu vdovskih pokojnin 77,1 odstotka v letu 2015, 60,6 odstotka v letu 2014,- razvrstitvah po oceni na IK 82,6 odstotka v letu 2015, 88,4 odstotka v letu 2014,- nadomestilih iz invalidskega zavarovanja 82,2 odstotka v letu 2015, 82,1 odstotka v letu 2014,- pokojninski dobi 65,6 odstotka v letu 2015, 64,0 odstotkov v letu 2014 ter- dodatnih pravicah 87,7 odstotka v letu 2015, 87,1 odstotka v letu 2014.

IV.2.2.5.2 Trajanje postopkov iz mednarodnega zavarovanja na I. stopnji

V postopkih uveljavljanja pravic iz mednarodnega zavarovanja je zakonsko določen šestmesečni rok rešitve. Z vključitvijo tujega nosilca zavarovanja v postopek in s tem povezanega dopisovanja ter zbiranja dokazil se časi reševanja v nekaterih primerih podaljšujejo, ker zavod na podatke iz tujine praviloma čaka več mesecev. Kljub temu je zavodu v letu 2015 uspelo znižati povprečni čas

78

reševanja zahtevkov s področja uveljavljanja pravic iz mednarodnega zavarovanja iz 119 dni v letu 2014 na 92 dni.

IV.2.2.5.3 Trajanje pritožbenih postopkov

Za ugotavljanje povprečnih časov trajanja pritožbenih postopkov velja podoben način zajemanja podatkov kot pri uveljavljanju pravic na I. stopnji. Upošteva se čas od vložitve zahtevka do odpreme odločbe, v primeru reševanja invalidskih zadev pa je vključen tudi čas za podajo izvedenskega mnenja na invalidski komisiji II. stopnje.

V letu 2015 je zavodu uspelo še dodatno skrajšati povprečni čas reševanja zahtevkov za pritožbe s področja PIZ v primerjavi s predhodnimi leti. Povprečni čas reševanja je znašal 94 dni, v letu 2014 pa 116 dni.

Pri reševanju pritožb iz mednarodnega zavarovanja se je povprečni čas v primerjavi z letom 2014 skrajšal iz 143 dni na 115 dni v letu 2015.

IV.2.2.6 Revizija

Revizija prvostopenjskih pozitivnih odločb, ki se opravi po uradni dolžnosti, je zakonsko predpisana oblika nadzora nad izvajanjem pokojninskega in invalidskega zavarovanja, vključno z izvajanjem mednarodnega zavarovanja. Kot izredno pravno sredstvo omogoča drugostopenjskemu organu, da preizkusi zakonitost in pravilnost tudi tistih pozitivnih odločb prvostopenjskega organa, ki niso bile izpodbijane s pritožbo. V primeru, da je zoper odločbo območne enote vložena pritožba, se odloči o pritožbi in reviziji z isto odločbo.

Preglednica IV.10: Število revizij glede na število prvostopenjskih pozitivnih odločb, 2015

ŠteviloSkupaj Pozitivni opravljenih

revizijPokojnine 38.971 32.419 19.131 59,0Pokojninska doba 1.076 766 27 3,5Pravice iz invalidskega zavarovanja 21.610 15.802 3.668 23,2Ostalo 16.265 8.099 455 5,6Skupaj PIZ 77.922 57.086 23.281 40,8Pokojnine 15.423 9.864 3.661 37,1Ostalo 620 368 56 15,2Skupaj MZ 16.043 10.232 3.717 36,3Skupaj PIZ in MZ 93.965 67.318 26.998 40,1

Vrsta zadeveDelež

opravljenih revizij

V letu 2015 je zavod skupaj opravil 26.998 revizij izdanih pozitivnih odločb, od teh 23.281 iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja in 3717 revizij s področja mednarodnega zavarovanja. Delež opravljenih revizij prvostopenjskih pozitivnih odločb je znašal 40,1 odstotka, s čimer je bil načrt presežen za 5,1 odstotne točke. Delež opravljenih revizij je bil višji na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja in je znašal 40,8 odstotka, medtem ko je na področju mednarodnega zavarovanja znašal 36,3 odstotka.

Preglednica IV.11: Število in struktura opravljenih revizij iz PIZ in MZ, 2015

79

Številoopravljenih Št. potrjenih % Št. sprem. % Št. odpr.- %

revizij odločb potrjenih odločb sprem. razv.odločb odpr.-razv.Starostna in predčasna pokojnina 14.271 14.016 98,2 175 1,2 80 0,6Invalidska pokojnina 1.195 1.153 96,5 29 2,4 13 1,1Družinska, vdovska, del vdovske pokojnine 3.665 3.633 99,1 24 0,7 8 0,2Razvrstitev po oceni IK 775 343 44,3 429 55,3 3 0,4Nadomestila iz invalidskega zavarovanja 2.893 2.842 98,3 47 1,6 4 0,1Pokojninska doba z dokupom let 27 26 96,3 1 3,7 0 0,0Invalidnina 8 5 62,5 2 25,0 1 12,5Dodatek za pomoč in postrežbo 447 414 92,6 15 3,4 18 4,0Skupaj PIZ 23.281 22.432 96,4 722 3,1 127 0,5Starostna in predčasna pokojnina 2.373 2.236 94,2 79 3,3 58 2,4Invalidska pokojnina 277 255 92,1 13 4,7 9 3,2Družinska, vdovska, del vdovske pokojnina 840 806 96,0 18 2,1 16 1,9Preračun pokojnin 171 160 93,6 8 4,7 3 1,8Dodatek za pomoč in postrežbo 56 55 98,2 1 1,8 0 0,0Skupaj MZ 3.717 3.512 94,5 119 3,2 86 2,3Skupaj PIZ in MZ 26.998 25.944 96,1 841 3,1 213 0,8

Vrsta zadeveVrste rešitev v številu in odstotku

Od 26.998 v reviziji pregledanih pozitivnih prvostopenjskih odločb je bilo potrjenih 25.944 odločb, kar pomeni 96,1 odstotka, spremenjenih 841 odločb (3,1 odstotka) in razveljavljenih oziroma odpravljenih 213 odločb (0,8 odstotka). Delež v reviziji potrjenih odločb na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja je znašal 96,4 odstotka, delež na področju mednarodnega zavarovanja pa 94,5 odstotka.

Najpogostejši razlogi za spremembo, razveljavitev ali odpravo prvostopenjskih odločb so bili: - neizpolnjevanje pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine po prej veljavnem zakonu

v skladu z določbo 394. člena ZPIZ-2;- napake pri oblikovanju in izračunu pokojninske osnove;- nepravilno izračunana skupna pokojninska doba zaradi neupoštevanja zavarovalne dobe s

povečanjem oziroma prištete dobe na podlagi osebnih okoliščin;- nepravilna uporaba določbe šestega odstavka 37. člena ZPIZ-2, ki ureja ugodnejše vrednotenje

pokojninske dobe brez dokupa;- nepravilna odmera nadomestila iz invalidskega zavarovanja glede na delovnopravni status

delovnega invalida oziroma zaradi nepravilno ugotovljene skupne pokojninske dobe ali nepravilno izračunane pokojninske osnove;

- neupoštevanje določb o priznanju ugodnejše dajatve po Uredbi 883/2004 ter- nepravilno upoštevana tuja zavarovalna doba.

IV.2.2.7 Zastopanje v zadevah PIZ

V letu 2015 je bilo pri DSSLJ razpisanih 1817 obravnav, 251 obravnav je bilo preklicanih. Od opravljenih 1566 obravnav s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja se je zavod udeležil 1561 obravnav, kar znaša 99,7 odstotka. Število obravnavanih zadev se je v primerjavi z letom 2014 povečalo za 12,5 odstotka.

80

Poleg zastopanja je zavod vložil 679 odgovorov na tožbe, 119 pritožb, tri odgovore na pritožbe in 21 revizij.

Zavarovanci si vložili največ tožb s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja, saj je bilo kar 83 odstotkov (561) odgovorov na tožbe pripravljenih s tega področja, s področja mednarodnega zavarovanja 14 odstotkov (94) in s področja matične evidence in prispevkov tri odstotke (24). Število vloženih tožb zavarovancev zoper zavod s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja se je v primerjavi z letom 2014 zmanjšalo za 23 odstotkov, saj so se končali spori v zvezi z ZUJF.

Zavod je v letu 2015 od DSSLJ prejel 1121 sodb (od tega 805 sodb DSSLJ, 260 sodb VDSS in 56 sodb VS RS) ter 1278 sklepov. Zoper 119 sodnih odločb prvostopenjskega sodišča je zavod v letu 2015 vložil pritožbo. V 85 odstotkih zadev je bil izid socialnega spora na DSSLJ za zavod sprejemljiv oziroma ugoden in ni bila vložena pritožba. Iz strukture pritožb lahko povzamemo, da je bilo vloženih 79 odstotkov pritožb s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja, 18 odstotkov pritožb s področja matične evidence zavarovancev in prispevkov in tri odstotke pritožb s področja mednarodnega zavarovanja. V letu 2015 so zavarovanci zoper sodne odločbe vložili 309 pritožb.

Od 123 vloženih pritožb (91 zoper sodbe in 32 zoper sklepe) v letu 2014 je bilo 85 pritožbam zavoda ugodeno ali delno ugodeno, kar pomeni 69-odstotno uspešnost v pritožbah, v 37 pritožbah zavod ni uspel, ena pritožba je še nerešena. Kar 26 odstotkov pritožb je bilo vloženih zoper sklepe o stroških postopka ali o izvedeninah. Nekaj pritožb zavoda je bilo zavrnjenih zaradi drugačne razlage ponovne odmere pokojnin na podlagi ponovnega vstopa v zavarovanje po določbi 180. in 417. člena ZPIZ-1 ter povečanja pokojnin po 53. členu ZPIZ-1.

Spori po uveljavitvi ZUJF/ZOPRZUJF so v veliki večini končani. Od vseh tovrstnih sporov je bilo na dan 31. december 2015 pravnomočno končanih 1816 sporov, kar znaša 98 odstotkov, nerešenih pa je še 35 sporov (dva odstotka) od vseh 1851 sporov. Zavod je v letu 2015 vložil 16 pritožb zoper odločitve sodišč v zadevah ZUJF. Od 45 vloženih pritožb v letu 2014 v teh sporih je bilo 26 pritožbam zavoda ugodeno ali delno ugodeno, kar pomeni 58-odstotno uspešnost v pritožbah, v 19 pritožbah zavod ni uspel. Na DSSLJ je bilo v letu 2015 opravljenih 98 obravnav v sporih po ZUJF/ZOPRZUJF, zavod se jih je udeležil vseh.

IV.2.2.8 Komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi

V letu 2015 je bilo pri komisiji MDDSZ za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi (v nadaljevanju komisija), ki deluje na podlagi tretjega odstavka 429. člena ZPIZ-2 in 103. člena ZPIZ-1, vloženih 441 novih predlogov delodajalcev za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi, v letu 2014 pa 621, kar kaže, da po letu 2009, ko je bilo predvsem zaradi gospodarske krize vloženih 1156 predlogov, število vloženih predlogov iz leta v leto pada. Skupaj s 140 predlogi iz leta 2014, ki do konca leta 2014 še niso bili rešeni, je bilo v reševanju 581 zadev.

Na ZRSZ je bilo posredovanih 446 spisov z zaprosili za pripravo ugotovitev s predlogom o izpolnjevanju pogojev za odpoved pogodbe o zaposlitvi, tako da je bila, poleg 49 zadev, za katere so bili predlogi vloženi še v letu 2014, poslana tudi večina zadev, ki so bile vložene v letu 2015.

V letu 2015 je imela komisija 41 sej in rešila 452 zadev, od tega v 443 primerih glede nameravanih odpovedi pogodb o zaposlitvi delovnim invalidom in v 9 primerih invalidom, ki nimajo statusa delovnega invalida. Ob tem kaže poudariti, da je komisija obravnavala več zahtevnejših zadev, zaradi česar je bilo potrebno obravnave zadev tudi prelagati. Komisija je po preučitvi delovne

81

dokumentacije z ugotovitvami in predlogom ZRSZ o izpolnjevanju pogojev za odpoved pogodbe o zaposlitvi v 13 primerih obravnave preložila zaradi preverjanja večkratnega varstva pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, v 13 primerih zaradi pridobivanja dodatne dokumentacije, v 26 primerih so bili predlagani nadzori Inšpektorata RS za delo pri delodajalcih, v 12 primerih so bile zadeve vrnjene ZRSZ, glede treh zadev pa je bil predlagan nadzor strokovne komisije MDDSZ iz 56. in 82. člena ZZRZI. Na dan 31. december 2015 je bilo 129 nerešenih zadev.

Komisija je na podlagi pridobljene delovne dokumentacije z ugotovitvami in predlogi ZRSZ v 282 primerih (62,4 odstotka vseh rešenih zadev) ugotovila, da obstaja podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi brez ponudbe nove pogodbe ter podala pozitivno mnenje, v 170 primerih (37,6 odstotka rešenih zadev) pa je podala negativno mnenje ali pa zadeve rešila na drug način, brez mnenja o podlagi za odpoved pogodbe o zaposlitvi.

IV.2.3 Izvedenstvo

Izvedenski organi zavoda delujejo v okviru IK, ki dajejo v postopkih po ZPIZ-2 izvedenska mnenja o invalidnosti, telesni okvari, potrebi po stalni pomoči in postrežbi drugega ter o drugih pravicah iz invalidskega zavarovanja. Opravljajo tudi izvedensko delo za uveljavitev nekaterih pravic po drugih predpisih (npr.: ocena telesne prizadetosti za uveljavitev pravic po ZDVDTP, ocena zmožnosti za delo po ZSVarPre, ocena za uveljavljanje pravic do družinskega pomočnika po ZSV itn.) in za potrebe DSSLJ.

V letu 2015 so izvedenski organi obravnavali 36.462 zadev, kar je 2,7 odstotka več kot v letu 2014 in podali 40.696 izvedenskih mnenj, kar je 0,2 odstotka manj kot v letu 2014. Večje število izvedenskih mnenj kot obravnav je posledica dejstva, da se v eni obravnavi lahko izda več izvedenskih mnenj.

IV.2.3.1 Invalidske komisije I. stopnje

IK I. stopnje so v letu 2015 obravnavale 29.140 zadev, kar je 3,5 odstotka več kot v letu 2014. Podale so 31.828 izvedenskih mnenj, kar je 1,4 odstotka več kot v letu 2014.

V letu 2015 je bilo od skupnega števila 31.828 izvedenskih mnenj na IK I. stopnje podanih:- 12.396 ali 38,9 odstotkov mnenj za oceno invalidnosti,- 3658 ali 11,5 odstotka mnenj za oceno telesne okvare,- 11.056 ali 34,7 odstotka mnenj za oceno potrebe po pomoči in postrežbi drugega in- 4718 ali 14,8 odstotka drugih mnenj.

IK I. stopnje so v letu 2015 ugotovile 925 (prvič ocenjenih) novih invalidov I. kategorije, kar je 14,6 odstotka vseh za določenega zavarovanca prvič podanih izvedenskih mnenj za oceno invalidnosti, 362 ali 5,7 odstotka novih invalidov II. kategorije, 3259 oziroma 51,6 odstotka novih invalidov III. kategorije ter podale 797 oziroma 12,6 odstotka izvedenskih mnenj, da pri zavarovancu ni invalidnosti, in 977 oziroma 15,5 odstotka izvedenskih mnenj, da zdravljenje še ni končano.

Od skupnega števila 3621 podanih ocen invalidnosti II. in III. kategorije invalidnosti je v 2209 (61,0 odstotkov) primerih opredeljen polni delovni čas in v 1412 (39,0 odstotkov) primerih krajši delovni čas.

82

V letu 2015 so bile najpogostejši vzrok invalidnosti bolezni v 91,6 odstotka primerov, sledile so poškodbe zunaj dela v 4,6 odstotka primerov, poškodbe pri delu v 2,4 odstotka primerov in poklicne bolezni v 0,2 odstotka primerov. Kombinirani vzrok invalidnosti je bil ugotovljen v 1,2odstotka primerov.

Najpogostejši razlogi ocene invalidnosti so bile bolezni mišično-skeletnega sistema in sicer v 31,7odstotka vseh bolezenskih stanj po MKB 10, obravnavanih zaradi invalidnosti. Sledile so jim bolezni duševnih in vedenjskih motenj s 16,4 odstotka, neoplazme z 10,8 odstotka, bolezni obtočil z 10,3 odstotka in stanja po poškodbah s 7,7 odstotka vseh bolezenskih stanj.

I. kategorija invalidnosti je bila podana največkrat zaradi duševnih in vedenjskih motenj. Tem so sledile neoplazme in bolezni obtočil, nato bolezni živčevja in bolezni mišično-skeletnega sistema. II. in III. kategorija invalidnosti sta bili podani največkrat zaradi mišično-skeletnih bolezenskih stanj, zlasti pri III. kategoriji invalidnosti, sledijo jim duševne in vedenjske motnje ter neoplazme.

Preglednica IV.12: Število podanih izvedenskih mnenj zaradi najpogostejših bolezenskih stanj po kategorijah invalidnosti, 2015

Polni delovni

čas

Krajši delovni

čas

Polni delovni

čas

Krajši delovni

časBolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva 151 167 29 864 1.732 8 43 2.994Duševne in vedenjske motnje 596 40 17 615 304 9 12 1.593Bolezni obtočil 336 84 21 257 286 1 10 995Neoplazme 388 44 30 507 100 3 3 1.075Poškodbe, zastrupitve in nekatere druge posledice 81 70 12 134 436 0 16 749Bolezni živčevja 202 21 11 251 185 4 6 680

II. III.Skupine bolezni

ZPIZ-1 in ZPIZ-2 ZPIZ

Skupaj

Kategorija invalidnosti Kategorija

I.

II. III.

IV.2.3.2 Invalidska komisija II. stopnje

Drugostopenjski izvedenski organ zavoda, ki deluje v okviru IK II. stopnje, je v letu 2015 obravnaval 7322 zadev in podal 8868 izvedenskih mnenj. Obravnav je bilo 0,4 odstotka manj, izvedenskih mnenj pa za 5,5 odstotka manj kot v letu 2014. Senat IK II. stopnje je podal 4109 mnenj, izvedenec posameznik pa 4759. Mnenja, ki jih je podal izvedenec posameznik, se nanašajo na revizijo izvedenskih mnenj IK I. stopnje. V teh primerih izvedenec posameznik na izvedenskem mnenju IK II. stopnje potrdi pravilnost revidiranega mnenja. Razlog za manj podanih mnenj v letu 2015 v primerjavi z letom 2014 je predvsem v manjšem številu izvedenskih mnenj za oceno telesne okvare in oceno potrebe po pomoči in postrežbi drugega.

V letu 2015 je bilo od skupnega števila vseh mnenj na IK II. stopnje podanih:- 5360 ali 60,4 odstotka mnenj za oceno invalidnosti,- 1001 ali 11,3 odstotka za oceno telesne okvare,- 2447 ali 27,6 odstotka za oceno potrebe po pomoči in postrežbi drugega in- 60 ali 0,7 odstotka drugih mnenj.

Drugostopenjski izvedenski organ zavoda je spremenil 17,2 odstotka izvedenskih mnenj prvostopenjskega izvedenskega organa, kar je 0,2 odstotne točke manj kot v letu 2014.

83

V pritožbenem postopku je IK II. stopnje podala 2792 izvedenskih mnenj, kar je 11,3 odstotka manj kot v letu 2014. Na podlagi pritožbe je bilo spremenjenih 29,4 odstotka izvedenskih mnenj prvostopenjskega organa zavoda, kar je za 1,6 odstotne točke več kot v letu 2014. Vzroki zaspremembe v pritožbenem postopku so predvsem v tem, da imajo zavarovanci možnost dodatno pojasniti posamezne dejavnike (npr. obremenitev pri delu, bolezenska stanja ali pozne posledice poškodbe itn.), ki vplivajo na njihovo zmanjšano delovno zmožnost oziroma trajno nezmožnost za delo. Zavarovanci v svoji pritožbi pogosto priložijo izvide opravljenih preiskav in pregledov, ki niso bili dostopni IK I. stopnje, so pa nastali pred izdajo odločbe in jih je kot take v skladu z veljavno zakonodajo IK II. stopnje morala upoštevati pri svoji obravnavi.

Od vseh podanih pozitivnih mnenj IK I. stopnje jih je bilo v revizijo poslanih 26,7 odstotka, kar je za 7,4 odstotne točke manj kot v letu 2014. IK II. stopnje je v letu 2015 v reviziji na senatih podala1043 izvedenskih mnenj, 4759 izvedenskih mnenj IK I. stopnje pa je potrdil izvedenec posameznik. Na senatih IK II. stopnje je bilo spremenjenih 591 izvedenskih mnenj ali 10,1 odstotka vseh revizij, kar je 0,7 odstotne točke manj kot v letu 2014.

Pritožb na revizijska mnenja IK II. stopnje je bilo relativno malo, skupaj 181 (6,4 odstotka vseh pritožb). Spremenjenih je bilo 45,8 odstotka mnenj, ki so bila obravnavana v pritožbi na revizijo, oziroma 1,4 odstotka vseh podanih mnenj v reviziji.

Na zaprosilo DSSLJ je drugostopenjski izvedenski organ v letu 2015 podal 92 izvedenskih mnenj, kar je 43,4 odstotka manj kot v letu 2014. Spremenjenih je bilo 29 (33,5 odstotka) mnenj, in sicer zaradi na novo pridobljene medicinske in delovne dokumentacije med sodnim postopkom, mnenja sodnih izvedencev ali komisije za izvedenska mnenja Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in Mariboru, vsebine zdravstvenega kartona zavarovane osebe in morebitnega ogleda delovnega mesta zavarovanca.

Najpogostejši razlogi ocene invalidnosti drugostopenjskega izvedenskega organa zavoda so bolezni mišično-skeletnega sistema 1236 (23,0 odstotkov), sledijo jim bolezni duševnih in vedenjskih motenj 1002 (18,7 odstotka), neoplazme 640 (11,9 odstotka) in bolezni obtočil 632 (11,8 odstotka).

IV.2.3.3 Prikaz drugih aktivnosti dela

Izvedenski organi pri svojem delu še vedno uporabljajo seznam telesnih okvar iz leta 1983, ki je bil delno dopolnjen v letu 1989. Vrste in stopnje telesnih okvar (novi seznam) mora v skladu 403. členom ZPIZ-2 določiti minister, pristojen za zdravje, v sodelovanju z ministrom, pristojnim za varstvo invalidov, v roku dveh let od uveljavitve tega zakona. V letu 2015 je zavod od MZZ prejel zahtevo po imenovanju članov v novo delovno skupino za prenovo seznama telesnih okvar, čeprav na medresorski delovni skupini, ki je bila na istem področju imenovana 2014, ni bilo aktivnosti.

V letu 2015 so IK I. in II. stopnje obravnavale 494 zahtevkov CSD in MDDSZ, in sicer zahtevke za oceno dodatka za pomoč in postrežbo ter trajne nezmožnosti za delo po ZDVDTP, po ZSV za oceno dodatka za pomoč in postrežbo in oceno trajne nezmožnosti za delo ter ocene za družinske pomočnike. Podanih je bilo tudi 28 ocen na podlagi 54. člena ZSvarPre, ko so zavarovanci sami (ali preko CSD) plačali izvedenska mnenja. Skupaj je bilo tako v sodelovanju s CSD in MDDSZ obravnavanih 522 zahtevkov.

V IK se je tudi v letu 2015 izvajal notranji nadzor nad delom izvedencev. V notranjem nadzoru je bilo pregledanih 744 izvedenskih mnenj na I. stopnji in 653 izvedenskih mnenj na II. stopnji. Notranja kontrola se izvaja predvsem zaradi preprečevanja administrativnih napak v izvedenskih mnenjih.

84

V skladu s 94. členom ZPIZ-2 (kontrolni pregled po uradni dolžnosti) je bilo v letu 2015 obravnavanih 88 ovadb občanov, ki navajajo neustrezno ravnanje uživalcev pravic, ki so si pridobili eno izmed pravic iz invalidskega zavarovanja ali pa te pravice zavarovancem naj ne bi pripadale. Za 49 ovadb je bilo ugotovljeno, da je bila ocena ustrezna in da kontrolni pregled zavarovanca ni bil potreben. Na podlagi kontrolnega pregleda po 4. in 5. odstavku 94. člena ZPIZ-2 so IK I. stopnje podale 37 izvedenskih mnenj, od katerih je bilo spremenjenih 17 izvedenskih mnenj, ki so jih navajale ovadbe. V enakem obdobju je IK II. stopnje na podlagi pritožbe (samo izvedenska mnenja po ovadbah) podala osem izvedenskih mnenj, od tega je potrdila štiri odločitve prve stopnje.

V zavodu je bilo 31. decembra 2015 v rednem delovnem razmerju 22 zdravnikov (6 na II. in 16 na I. stopnji). Med zaposlenimi zdravniki je zaradi delnih upokojitev in deljenih zaposlitev velikoštevilo zaposlenih za krajši delovni čas - 10 zdravnikov. V obravnavanem obdobju kljub razpisom niso bila zasedena vsa načrtovana delovna mesta v izvedenskih organih zavoda.

Za uspešnejše doseganje poenotenja meril pri ocenjevanju invalidnosti so bila v letu 2015organizirana strokovna srečanja vodij služb za izvedenstvo I. in II. stopnje z izvedenci, poklicnimi in pogodbenimi. Dopolnjevala se je tudi izvedenska praksa kot pomoč pri delu izvedencev IK. Izvedenska praksa, objavljena na spletnih straneh zavoda, je v pomoč zavarovancem in strokovni javnosti. V letu 2015 je v izvedenskih organih zavoda sodelovalo 254 izvedencev medicinskih in nemedicinskih strok.

Na mednarodnem področju je bilo v letu 2015 večje sodelovanje z Republiko Hrvaško, Srbijo, Nemčijo in mednarodno organizacijo za zavarovalniško medicino EUMASS. Zavod strokovno in organizacijsko sodeluje pri pripravi največjega dogodka na področju medicine v socialnem zavarovanju v Evropi in sicer 21. kongresa EUMASS ter 4. mednarodnega kongresa medicinskih izvedencev Slovenije. Kongresa se bosta odvijala skupaj junija 2016 v Ljubljani.

V letu 2015 se je nadaljevala racionalizacija dela izvedenskih organov zavoda in sicer z aktivnostmi na področju združevanja dejavnosti invalidskih komisij. Aktivnosti v zvezi z novo organiziranostjo medicinskega izvedenstva (enotni in samostojni izvedenski organ v RS) so kljub drugačnim prizadevanjem zavoda zastale predvsem zaradi drugih prioritet na področju javnega zdravstva. Ta pobuda pa je bila vključena tudi v pripravo predpisov o dolgotrajni negi, kjer je bila na MDDSZ ustanovljena posebna medresorska delovna skupina.

Zavod si je prizadeval urediti problematiko podaljševanja licenc zdravniške zbornice za poklicne izvedence. Spremenjeni postopki podaljševanja licenc namreč postavljajo zdravnike izvedence,zaposlene v zavodu, v izrazito neenakopraven položaj z zdravniki, zaposlenimi v zdravstvu.

IV.2.4 Nakazovanje pokojnin in drugih prejemkov

V letu 2015 je zavod na področju nakazovanja realiziral vse naloge, ki so temeljile na osredotočenju k pravočasnemu izplačilu vseh pokojnin in drugih denarnih prejemkov, zadovoljstvu uživalcev pokojninskih in drugih denarnih prejemkov ter zniževanju stroškov poslovanja, povezanih z izplačevanjem prejemkov, torej poslovni uspešnosti. S tem je bil dosežen tudi eden izmed glavnih ciljev zavoda.

V preteklem letu so imele na področje nakazovanja velik vpliv uveljavljene zakonske spremembe,ki so bile pravočasno implementirane z dopolnjeno programsko podporo. Na pobudo zavoda se je nadaljevalo aktivno sodelovanje s tujimi nosilci socialnega zavarovanja glede vključitve le-teh v

85

sistem elektronske izmenjave podatkov, s čimer se je zasledoval cilj preprečevanja morebitnih izplačil po smrti uživalcev pokojnin.

Zavod je v letu 2015 pravočasno izvedel 8.782.110 posamičnih nakazil, kar v primerjavi z letom 2014 predstavlja 0,4-odstotni porast. Uživalcem pokojnin je bilo skupno nakazanih 10.255.935 pokojnin in drugih denarnih prejemkov, kar je za 1,3 odstotka več kot v letu poprej.

Preglednica IV.13: Število nakazil po vrsti nakazila, 2014-2015

Vrsta nakazila Število nakazil v 2014

Število nakazil v 2015

Stopnja rasti (%)

Mesečna nakazila denarnih prejemkov v RS 7.804.562 7.812.569 0,1Tedenska nakazila denarnih prejemkov v RS 80.192 71.468 -10,9Mesečna nakazila dodatkov k tuji pokojnini v RS 13.448 12.424 -7,6Mesečna nakazila akontacij po odloku Vlade RS 44 36 -18,2Mesečna in tedenska nakazila v tujino 853.224 885.613 3,8Skupaj nakazila 8.751.470 8.782.110 0,4

Zavod beleži največji porast pri mesečnih in tedenskih nakazilih v tujino in sicer za 3,8 odstotka, mesečna nakazila pokojnin in drugih denarnih prejemkov v RS so primerjalno z letom 2014 porasla za 0,1 odstotka. Primerjalno s preteklim letom se beleži 7,6-odstotni upad mesečnih nakazil dodatkov k tuji pokojnini v RS. Beleži se tudi 10,9-odstotni upad števila obračunanih tedenskih nakazil pokojnin in drugih denarnih prejemkov v RS, upoštevajoč, da je vedno več novih pokojninodmerjenih z odločbo tudi že obračunanih in izplačanih tekoče v okviru mesečnega nakazila. Tudi v letu 2015 so se mesečna nakazila akontacij po odloku Vlade RS znižala za 18,2 odstotka, kar je pričakovano, ker ni novih uživalcev.

V skladu z EU uredbo in bilateralnimi mednarodnimi sporazumi je zavod izplačal pokojnine v 44 držav. Povprečno mesečno je izplačal pokojnine 83.091 uživalcem, ki prebivajo v tujini. V preglednici IV.14 je prikazana stopnja rasti glede na povprečno število uživalcev pokojnin v obdobju od 2006 do 2015, kjer je razvidno, da se je v navedenem 9-letnem obdobju povečalo povprečno število uživalcev pokojnin, za kar 91,4 odstotka, torej iz 43.415 na 83.091 uživalcev.

Preglednica IV.14: Povprečno število uživalcev pokojnin s prebivališčem v tujini in stopnje rasti, 2006-2015

2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

Stopnja rasti (%) 8,3 6,6 7,1 6,2 8,0 12,5 10,8 7,8 5,3 3,4

76.342 80.384

Leto

Povprečno število uživalcev pokojnin

43.415 46.264 49.529 52.614 56.805 63.912 70.808 83.091

Zavod je v decembru 2015 izplačal pokojnino uživalcem, ki prebivajo v tujini, in sicer:- 39.845 uživalcem iz držav območja EU in EGS;- 31.684 uživalcem iz držav, s katero je sklenjen bilateralni sporazum;- 2613 uživalcem iz držav, s katero je uveljavljena reciprociteta med državama ter- 9954 uživalcem iz tujine na osebni račun, odprt pri slovenski banki v RS.

86

IV.2.4.1 Izvedene aktivnosti v letu 2015

Tudi v letu 2015 je zavod procesiral izplačila pokojnin in drugih denarnih prejemkov v okviru plačilnega sistema SEPA. Obstoječi sistem izvajanja plačil omogoča zavodu pravočasnopreprečevanje izplačil v primeru smrti uživalcev pokojnin in drugih prejemkov vse od obračuna do valute izplačila. V preteklem letu je bilo tako preprečenih 14.272 izplačil po smrti uživalcev, kar pomeni, da ni prišlo do terjatve.

Z uveljavitvijo pravne podlage v 96. členu ZMEPIZ-1, ki se uporablja od 1. januarja 2014, se je na pobudo zavoda nadaljevalo s sklepanjem dogovorov o elektronski izmenjavi podatkov o datumu smrti zaradi preprečevanja neupravičenih izplačil. Za zavod je primarnega pomena čim hitrejše pridobivanje podatkov o smrti uživalca slovenske pokojnine, rezidenta tuje države, saj se s tem prepreči/minimizira nastanek terjatve.

V letu 2015 so bili takšni dogovori podpisani z nosilci obveznega pokojninskega zavarovanja iz držav nekdanje SFRJ; in sicer v marcu z zavodom Makedonije in zavodom Republike srbske (BIH)ter v maju z zavodom Republike Srbije. Tako ima zavod do danes sklenjenih pet tovrstnih dogovorov. Dva dogovora sta že operativna (s hrvaškim zavodom od marca 2014, s črnogorskim od junija 2015). Trije podpisani dogovori so v fazi testiranja, zaključek testa je odvisen od tujega nosilca, ki mora izdelati programsko opremo po dogovorjeni tehnični specifikaciji, upoštevajoč pri tem vse potrebne varnostne komponente za varno elektronsko izmenjavo podatkov. V produkcijsko elektronsko izmenjavo je tako vključenih skupno 29.286 uživalcev slovenskih pokojnin, rezidentov Hrvaške in Črne gore, katerih doživetje mesečno kontrolirata dva tuja zavoda, reciprocitetno pa zavod tema dvema tujima nosilcema mesečno preverja doživetje za 9005 slovenskih rezidentov. Od skupno mesečno 84.096 izplačanih slovenskih pokojnin v tujino po stanju december 2015 ima tako zavod praktično že 34,8-odstotni delež pokrit s preverbo doživetja od tujega nosilca, s čimer je prenehala potreba po posredovanju, potrjevanju in obdelavi potrdil o živetju. V novembru in decembru 2015 je bila tema vključitve v sistem elektronske izmenjave podatkov o datumu smrtiobravnavana tudi na pogovorih z nosilci pokojninskega zavarovanja Nemčije in Avstrije.

Za izvršitev odločbe US-delnice so se od junija dalje izvajale številne aktivnosti za zagotovitevobračunov in izplačil s poračunom na podlagi izdanih odločb o ponovni odmeri pokojnin in spremljava finančnih učinkov, ki v letu 2015 znašajo 671.704 evrov. V navedenem obdobju je bilo tako izdanih 3623 odločb o ponovni odmeri pokojnine, pokojnina pa se je v povprečju mesečno povečala za 30,90 evra.

Za zagotavljanje kakovostnih storitev na področju nakazovanja je zavod v aprilu prvič posredoval uživalcem obvestilo o nakazilu s podrobno specifikacijo odtegnjenih zneskov prepovedi pri pokojnini in tako zagotovil natančno informacijo o izvedenih bremenitvah.

V juniju so se z imenovanjem delovne skupine za izdelavo prototipne aplikacije za podporo postopkov nakazovanja pokojnin v okolju podatkovne zbirke Oracle in izdelavo podatkovnega skladišča podatkov nakazovanja pokojnin ter ustreznih poslovnih poročil pričele aktivnosti za zagotovitev nalog, s čimer so postavljeni dobri temelji za nadaljevanje modernizacije področja nakazovanja pokojnin.

V juliju je zavod, upoštevajoč 67.a člen ZIPRS1415-C, izplačal letni dodatek v štirih različnih višinah in o izplačilu uživalce podrobneje seznanil z zapisom pojasnila o pravni podlagi, pogojih in načinu izplačila letnega dodatka na obvestilu o nakazilu, ki so ga prejeli na domače naslove.

Z julijem je bilo v sistem brezpapirnega poslovanja UDG vključeno tudi področje nakazovanja zvpeljavo postopka realizacije potrdil o šolanju za uživalce družinskih pokojnin, z oktobrom pa

87

postopek realizacije odločb ob priznanju starostne pokojnine, ki zagotavlja elektronsko hrambo vseh dokumentov ter prenovo procesa z racionalizacijo delovnih postopkov v zavodu.

V juliju in decembru sta bili implementirani noveli ZIZ-K in ZDavP-2I za potrebe obdelave in obračuna izvršilnih naslovov, kar je bila tudi zaradi kratkega časa zelo zahtevna naloga.

Od septembra dalje je zavod realiziral projekt elektronskega dostopa za pooblaščeni vpogled v evidenco o statusu šolanja na območju RS (eVŠ in CEUVIZ). Ta storitev je zavodu omogočila, da je v oktobru opravil vpogled za tiste uživalce, prejemnike družinske pokojnine, ki se šolajo na ozemlju RS in so z zamudo predložili šolsko potrdilo za šolsko leto 2015/2016. Tako v 576-ih primerih ni prišlo do prekinitve izplačevanja družinske pokojnine.

Od decembra se tudi v procesu nakazovanja uporablja aplikacija UPZZ v povezavi s sistemom e-VEM, ki je podlaga za portalsko dnevno vlaganje prijav, odjav in sprememb v obveznem zdravstvenem zavarovanju za uživalce; ta postopek preko portala e-VEM velja od 1. januarja 2016 dalje za vse deležnike v državi.

Zaradi zniževanja stroškov je zavod tudi v letu 2015 spodbujal uživalce, ki prejemajo pokojnino po poštni dostavi na naslov bivališča, k odpiranju osebnega bančnega računa za nakazilo pokojnin. To se pozitivno odraža po stanju december 2014/2015 v 9,0-odstotnem znižanju števila nakazil preko poštne dostave, posledično tudi v nižjih izdatkih v letu 2015.

IV.2.4.2 Aktivnosti za izvedbo obračuna pokojninskih in drugih prejemkov

Primarno aktivnost nakazovanja pokojnin predstavlja realizacija izdanih odločb, ki ima za posledico pripravo obračuna za nakazilo ali preplačilo. V letu 2015 je bilo realiziranih 69.490 odločb, od katerih se jih 59,6 odstotka (41.399) nanaša na odločbe o prvi odmeri pravice, preostalih 40,4odstotka (28.091) pa se nanaša na odločbe o ponovni odmeri že priznane pravice. Število prvih nakazil se je v primerjavi z letom 2014 znižalo za 26,5 odstotka kot posledica spremenjenih pogojev upokojitve na podlagi ZPIZ-2, medtem ko je število odločb o ponovni odmeri pravice ostalo na podobni ravni kot v letu 2014; ob neupoštevanju izrednih aktivnosti v povezavi z ZUJF in ZOPRZUJF. Povprečno je bilo mesečno realiziranih 3450 odločb o prvem priznanju in 2341 odločb o ponovni odmeri pravice. V letu 2015 je povprečni čas od izdaje odločbe do priprave podatkov za obračun nakazila ostal na približno enaki ravni kot leto poprej.

Poleg opravil, vezanih na pripravo podatkov za izvedbo obračuna nakazila na podlagi izdanih odločb, je zavod na področju nakazovanja izvedel še 275.553 drugih opravil, kar je za 4,7 odstotka več kot v letu 2014. Še vedno največji delež teh opravil (30,5 odstotka) predstavlja izdaja potrdil o živetju in šolskih potrdil zaradi preverjanja nadaljnje upravičenosti izplačevanja pokojnin. Sledijo zahtevki uživalcev za spremembo naslova za nakazilo in spremembo naslova za pošiljanje obvestil v deležu 12,3 odstotka, sledijo zahtevki za obračun z izplačilom zapadlih neizplačanih pokojnin po izdanih sklepih o dedovanju, število le-teh se je v primerjavi z letom 2014 zvišalo za 5,5 odstotka.Sam postopek obdelave teh zahtevkov po sklepu o dedovanju je zelo zahteven, ker je treba pridobiti tudi manjkajoče podatke od dedičev in realizirati obračun izplačila praviloma razdelno po posameznem dediču. Med ostala opravila sodijo priprava različnih pojasnil strankam, sodiščem in drugim institucijam ter izvajanje kontrolnih mehanizmov.

V letu 2015 je zavod v obdelavo prejel skupaj 184.394 novih in ponovnih davčnih in sodnih sklepov, kar predstavlja 22,1-odstotni porast, kot tudi 32.820 novih in ponovnih administrativnih prepovedi, kar predstavlja 10,4-odstotno znižanje v primerjavi z letom 2014. Pri obračunu mesečnih

88

pokojnin je bilo v letu 2015 obračunanih in odtegnjenih skupno 3.939.833 vseh prepovedi na pokojninah.

Preglednica IV.15: Število posameznih vrst obračunanih izvršilnih naslovov oziroma odtegljajev, 2014-2015

Leto Število obračunanih premij za PZZ

Število obračunanih davčnih, sodnih sklepov, RTV izvršb in

administrativnih prepovediSkupaj

2014 3.489.752 601.962 4.091.7142015 3.410.414 529.419 3.939.833

Iz preglednice IV.15 je razvidno, da se je število obračunanih premij za prostovoljno zdravstveno zavarovanje v primerjavi z letom 2014 znižalo za 2,3 odstotka. Število obračunanih davčnih in sodnih sklepov ter administrativnih prepovedi se je znižalo za 12,0 odstotkov zaradi nižje kreditne sposobnosti prejemnikov pokojninskih in invalidskih dajatev in zaradi spremembe 160. člena ZDavP-2 in 102. člena ZIZ, ki določata višji minimalni znesek, ki mora po rubežu ostati uživalcu pokojnine kot dolžniku in znaša po obeh omenjenih zakonih 600,95 evra.

Tudi v letu 2015 je zavod izkazoval veliko pozornost zadovoljstvu strank in izboljšanju kakovosti storitev pri podajanju informacij s področja nakazovanja strankam, kar terja veliko stopnjoprofesionalnosti strokovnih svetovalcev.

Preglednica IV.16: Število posredovanih informacij, 2014-2015

Vrsta informacije Število 2014 Število 2015Pisni odgovori, dopisi in druga pojasnila 75.986 75.561Telefonske informacije 62.686 57.675Izdana posamična potrdila o višini pokojninske dajatve 22.105 19.874Informacije ob uradnih dnevih na informacijski točki 15.280 14.775

Kot je predstavljeno v preglednici IV.16, se število pisnih odgovorov, dopisov in pojasnil v primerjavi z letom 2014 ni bistveno spremenilo. Telefonskih informacij je bilo v primerjavi z letom 2014 manj za 8,0 odstotkov, pri informacijah ob uradnih dnevih na informativni točki se beleži 3,3-odstotni upad. Številčni upad bi lahko pripisali dejstvu, da se je v letu 2015 že izvajala elektronska izmenjava podatkov s hrvaškim in črnogorskim nosilcem zavarovanja in je bilo posledično manj telefonskega preverjanja upravičencev, vezanih na posredovanje izpolnjenih potrdil o živetju. Manjši obisk na informativni točki je tudi posledica dejstva, da je zavod po vzpostavitvi vpogleda v evidenci eVŠ in CEUVIZ podaljšal upravičenost do nadaljnjega uživanja družinskih pokojnin in ni prišlo do začasne ustavitve zaradi nepravočasne predložitve potrdil o šolanju za šolsko leto 2015/2016.

Manjše število obiska na informativni točki lahko pripišemo tudi dejstvu, da so bili uživalci pokojninskih prejemkov v letu 2015 o spremembah in novostih, ki so vplivale na izplačilo, pravočasno obveščeni preko spletne strani zavoda in tudi sredstev javnega obveščanja.

Poleg posamičnih potrdil o višini pokojninskih in invalidskih prejemkov je zavod z MDDSZ izvajal mesečno paketno izmenjavo podatkov za potrebe upravnih enot zaradi odmere veteranskega in invalidskega dodatka, povprečno za 67.259 oseb mesečno. Zavod po varni elektronski poti izmenjuje podatke o višini prejemkov tudi z MKGP v okviru projekta zgodnjega upokojevanja kmetov.

89

IV.2.5 Ostale aktivnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja

V letu 2015 so se v sodelovanju z MDDSZ razreševale sistemske nejasnosti in odprta vprašanja glede izvajanja ZPIZ-2. Zavod je za učinkovitejše izvajanje obveznega zavarovanja sodeloval tudi z ostalimi institucijami (ZZZS, ZRSZ, FURS itd.). Novim zakonskim rešitvam je prilagajal in dograjeval informacijsko podporo ter pripravljal potrebne strokovne podlage in dokumentacijo. Aktivno je sodeloval s predlogi in pripombami pri sprejemanju novih zakonov, ki vplivajo na pravice iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, in izvajal široko informativno dejavnost.

Tako je sodeloval pri pripravi ZPIZ-2B, ZPFOPIZ-1, ZPZRTH-F, ZIPRS1617 zlasti z MDDSZ, MF pa tudi z drugimi institucijami (ZZZS, FURS, SURS, KAD). Zavod je sodeloval pri pripravi predloga sprememb določb ZPIZ-2B, ki se nanašajo na poklicno zavarovanje in so se pripravljale v okviru delovne skupine za pripravo uredbe o merilih, in kriterijih poklicnega zavarovanja na MDDSZ in sprememb določb ZPIZ-2 v zvezi z dvojnim statusom in izplačevanjem 20 odstotkovstarostne ali predčasne pokojnine. Vključen je bil tudi v aktivnosti pri pripravi ZPFOPIZ-1. ZPIZ-2 je prinesel novosti pri poračunavanju finančnih obveznosti Republike Slovenije iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zato je potrebno veljavni zakon, ki ureja poračunavanje finančnih obveznosti Republike Slovenije iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, uskladiti zdoločbami ZPIZ-2.

V letu 2015 je v zvezi s spremenjenim poročanjem podatkov o osnovah za delavce v delovnem razmerju zavod sodeloval tudi pri pripravi podzakonskih predpisov, sprejetih na podlagi ZMEPIZ-1, to je pravilnika o posredovanju podatkov FURS in MDDSZ zavodu ter spremembah in dopolnitvah pravilnika o vsebini in obliki obračuna davčnih odtegljajev ter o načinu predložitve davčnemu organu.

Zavod je bil vključen v delovne skupine MDDSZ za enotno metodologijo evidenc na področju socialnega zavarovanja ter za poenotenje zavarovalnih podlag; s FURS je potekalo sodelovanje pri reševanju tekoče problematike in v delovni skupini za izmenjavo podatkov, z OZS, ZDS in GZS pri posredovanju pojasnil zavezancem glede obveznosti iz pokojninskega in invalidskega zavarovanjater z MJU in ZZZS pri nadgradnji sistema e-VEM, ki se sedaj med drugim obvezno uporablja za vlaganje prijav, odjav in sprememb za vsa obvezna socialna zavarovanja.

Zavod je skupaj z MDDSZ in KAD razreševal vprašanja izvajanja poklicnega zavarovanja po ZPIZ-2. S KAD in v sodelovanju z MDDSZ je obsežnejše sodelovanje potekalo pri pripravi sprememb ZPZRTH-F, ki je določil posebne pogoje za poklicno upokojevanje za določene kategorije zaposlenih v Rudniku Trbovlje-Hrastnik.

Zavod je sodeloval v delovni skupini za usklajevanje priprave projekcij javnih izdatkov, ki so posledica staranja prebivalstva in jih mora Slovenija vsaka tri leta pošiljati na sedež odbora za ekonomsko politiko (EPC) pri Evropski komisiji. V decembru 2015 je EPC gradivo sprejel in potrdil. Obenem je zavod z izračuni in pripravo podatkov ter ustreznih pojasnil sodeloval z Evropsko komisijo tudi na komiteju za socialno zaščito, v delovni skupini za pripravo indikatorjev s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja (SPC-ISG).

V septembru 2015 se je zavod udeležil sedmega srečanja generalnih direktorjev fondov oziroma zavodov držav, nastalih na območju nekdanje SFRJ, ki je bil v Tuheljskih toplicah na Hrvaškem. Na srečanju so bile izmenjane informacije o novostih v sistemih pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter o aktivnostih, stanju in učinkih elektronske izmenjave podatkov med nosilci zavarovanja. V istem mesecu je zavod s prispevki sodeloval na tradicionalnih »REHA – dnevih zaposlitvene rehabilitacije in zaposlovanja invalidov« v Portorožu.

90

Zavod je kot organ za zvezo opravil pogovore z organi za zvezo drugih držav:

- Marca so v Ljubljani potekali pogovori s srbskim organom za zvezo, usklajena so bila posamezna stališča za nemoteno izvajanje Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo ter obravnavana vprašanja o nakazilu pokojnin, elektronski izmenjavi podatkov ter izmenjane informacije o delu izvedenskih organov;

- Pogovori s hrvaškim organom za zvezo so potekali aprila v Ljubljani. Obravnavana so bila vprašanja v zvezi z izvajanjem Uredbe (ES) št. 883/2004 ter nakazovanjem pokojnin;

- Pogovori z vsemi nemškimi organi za zvezo so potekali novembra v Ljubljani. Izmenjane so bile informacije o zakonodaji, obravnavana vprašanja glede izvajanja evropske zakonodaje, nakazovanja pokojnin in elektronske izmenjave podatkov.

Zavod vsako leto za boljšo informiranost strank organizira govorilne dneve skupaj s predstavniki avstrijskega in hrvaškega nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Predstavniki avstrijskega zavoda so nudili informacije strankam aprila v Murski Soboti in septembra v Ljubljani, predstavniki hrvaškega zavoda pa oktobra v Ljubljani. Predstavniki slovenskega zavoda so nudiliinformacije strankam marca na Dunaju in v Celovcu ter maja v Zagrebu in Varaždinu.

Zavod kot član vladne pogajalske delegacije sodeluje tudi pri pripravi in na pogajanjih za sklenitev novih sporazumov o socialni varnosti. V letu 2015 je sodeloval na pogajanjih za sklenitev Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Korejo, ki so potekala maja v Seulu ter na pogajanjih za sklenitev upravnega dogovora za izvajanje Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Korejo septembra v Ljubljani.

IV.3 INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE

IV.3.1 Razvoj informacijskega sistema zavoda

V letu 2015 je zavod nadaljeval s celovito prenovo informacijsko-komunikacijske tehnologije (IkT) v skladu s Strategijo prenove in razvoja IkT za obdobje 2012-2016. V okviru izvajanja razvojnih projektov je nadaljeval z načrtovanjem, razvojem in uvedbo informacijskih rešitev in IkT infrastrukture za sodobno digitalno poslovanje zavoda na vseh področjih poslovanja. Ob tem so se izvajale tudi številne dopolnitve programske opreme, skladno s spremembami normativnega okolja.

Veliko aktivnosti je bilo usmerjenih v uvajanje digitalizacije poslovanja, razvoj rešitev elektronskega poslovanja z organizacijami doma in v tujini ter razvoj e-storitev.

Pomembne dejavnosti so bile usmerjene v dopolnjevanje IkT infrastrukture ter prilagoditev in prehod programske opreme na novo okolje (zavodov zasebni oblak). Nadaljeval se je razvoj metodologij, zasnov in načinov dela. Pri razvoju IkT infrastrukture in razvojne metodologije je sledil tudi strateški usmeritvi v odprte standarde in odprto kodo.

Ob razvojnih nalogah je bila osrednja pozornost usmerjana v zagotavljanje zanesljive informacijske podpore izvajanju dejavnosti zavoda. Sočasno vzdrževanje obstoječega in razvoj novega informacijskega sistema predstavljata zahteven izziv.

91

IV.3.1.1 Projektno delo in informacijska izvedba projektov zavoda

Na področju projektnega dela in izvedbe projektov je zavod nadaljeval z zastavljenimi nalogami in cilji, ki so opredeljeni v razvojnem programu zavoda 2012-2016 in strategiji razvoja in prenove IkT.

V letu 2015 je bil uspešno zaključen projekt dopolnjevanje in urejanje podatkov matične evidence zavarovancev - MEZ III.

Delo se je nadaljevalo na treh projektih:- Izvedbeni projekt poslovanja z dokumentarnim gradivom (UDG II),- Modernizacija upokojitvenega postopka,- Priprava in potrjevanje notranjih pravil in implementacija sistema e-hrambe.

Dopolnjevanje in urejanje podatkov matične evidence zavarovancev - MEZ III

31. januarja 2014 je zavod sprejel sklep o izdelavi projekta MEZ III - dopolnjevanje in urejanje podatkov matične evidence zavarovancev. Namenski cilj projekta MEZ III je izdelava aplikativne podpore za spremljanje pravilnosti in popolnosti podatkov MEZ ter ureditev in dopolnitev podatkov MEZ. Projekt je bil tudi odziv zavoda na »Poziv in ukrepanje za odpravo nepravilnosti v Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije«, ki ga je izdalo Računsko sodišče RS, iz katerega izhaja obveznost zavoda, da izdela načrt za pridobivanje manjkajočih podatkov MEZ in oceno obsega manjkajočih podatkov, ki jih ne bo mogoče pridobiti. Zavod je tako izdelal analizo obdobij, s katero je ugotovil število manjkajočih podatkov tako glede obdobij zavarovanja kot glede podatkov o osnovah, ki je bila osnova za izvedbo projekta MEZ III. Projekt je trajal od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2015 in se je vsebinsko delil na informacijski in izvajalski del urejanja in dopolnjevanja podatkov MEZ. Informacijski del je zajemal izdelavo specifičnih informacijskih rešitev za pomoč strokovnim delavcem pri izvajanju urejanja in dopolnjevanja podatkov MEZ, ki niso bile predvidene v predhodnih projektih MEZ I in MEZ II, ter prenos oziroma kreiranje specifičnih podatkov. V okviru informacijskega dela urejanja in dopolnjevanja podatkov MEZ je bilo izdelanih osem informacijskih rešitev za pomoč strokovnim delavcem pri urejanju in dopolnjevanju podatkov MEZ.

Za podporo izboljševanja kakovosti posredovanih podatkov so se dopolnjevale obdelave ETL in poročila Cognos, izdelane pa so bile tudi nove obdelave ETL in poročila Cognos za izračun števila napačnih obrazcev M-4, za izračun števila manjkajočih obrazcev M-4 in njihov delež za vsak dan v letu ter za prikaz agregiranih podatkov o številu M1-M2 ter M4 na ravni zavezanca po letih.

V projektu MEZ III je sodelovala tudi skupina za izvajanje dopolnjevanja in urejanja podatkov MEZ, ki je zajemala vse strokovne delavce oddelkov za matično evidenco in prispevke območnih enot. Navedena skupina je oblikovane informacijske rešitve za urejanje in dopolnjevanje podatkov MEZ uporabljala pri dopolnjevanju in urejanje podatkov MEZ za osebe iz 140. člena ZPIZ-2, zmanjšanju deleža manjkajočih podatkov o osnovah na obrazcih M-4 na ravni vseh aktivnih zavarovancev ter urejanju in dopolnjevanju podatkov MEZ na ravni zavezanca.

Projekt MEZ III je bil uspešen, saj so bile izdelane in dokončane vse rešitve, ki so bile predvidene z zagonskim elaboratom, vključno z obdelavami podatkov, s katerimi se je izboljšala popolnost podatkov. Z dopolnjeno storitvijo Informativna osebna evidenca je zavarovancem prek spleta omogočen še popolnejši vpogled v podatke o pokojninski dobi, osnovah in plačanih prispevkih pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Pri urejanju podatkov se je uredil velik obseg podatkov MEZ na ravni posameznega zavarovanca, predvsem za zavarovance, ki so v letu 2015 izpolnjevali pogoje za informativni izračun starostne oziroma predčasne pokojnine na podlagi 140. člena ZPIZ-

92

2. Zaradi odločbe US – delnice so se zamaknile aktivnosti za urejanje podatkov na nivoju zavezanca. Vse aktivnosti za pridobivanje in urejanje podatkov se z rešitvami iz projekta nadaljujejo v okviru rednega dela po območnih enotah.

Izvedbeni projekt poslovanja z dokumentarnim gradivom (UDG II)

V letu 2015 se je nadaljevalo vključevanje poslovnih procesov v procesno informacijsko rešitevUDG. Največji del dejavnosti je bil usmerjen v vključitev procesa priznanja pravice do starostnepokojnine (starostna, predčasna, delna, izplačilo 20 odstotkov predčasne ali starostne pokojnine), vključno z nakazilom prejemka. S tem postopkom je zavod digitaliziral navedene poslovne procese, saj lahko potekajo v celoti brezpapirno od elektronske vloge do izdaje elektronske odločbe. Zaradi obsežnosti funkcionalnosti v postopku priznavanja pravice je zavod organiziral izobraževanje in uvedbo na posameznih enotah zavoda, pri čemer je vključeval mrežo koordinatorjev za individualno delo z uporabniki.

V UDG je bilo vključenih tudi več drugih poslovnih procesov, med drugim: proces nakazil prejemkov, izvedba potrdil o šolanju, vračilo prispevkov delodajalca (157. člen), postopki v okviru prekrškovnega organa, postopek evidentiranja po tretjem odstavku odločbe US - delnice, vključitev v e-VEM (prijava in odjava v zavarovanje). V letu 2014 je zavod pripravil podlage za izvedbo izdaje informativnega izračuna po 140. členu ZPIZ-2, v letu 2015 pa zagotovil izvajanje postopka za reševanje navedenih zadev preko sistema UDG.

Pri implementaciji UDG je bil uporabljen tudi sistem poslovnih pravil, kar omogoča večjo prilagodljivost pri implementaciji vsebinskih sprememb. Izvedena sta bila tudi sistem dolgotrajnih rokovnikov za potrebe npr. začasnih odločb in možnost dodeljevanja zadev na skupine uporabnikov (ti. bazeni). Ta funkcionalnost se je nato intenzivno uporabljala tudi v ostalih procesih ali delih procesov npr. za skeniranje, revizijo, podpisovanje odločb.

Zavod je dopolnjeval in optimiziral proces priprave in skeniranja dokumentov, pripravil informacijsko rešitev za samodejno dodeljevanje zadev ter sprotno izboljševal rešitve na podlagi priporočil uporabnikov. Delo na projektu se nadaljuje s pripravo vključitve postopka priznanja pravic s področja invalidskega zavarovanja ter pravic do družinske oziroma vdovske pokojnine.

Zavod je v preteklem letu razvil tudi možnost odpreme elektronskih izhodnih dokumentov iz UDG v e-predal stranke. Takšno rešitev je uporabil v komunikaciji s FURS.

Vključevanje dodatnih poslovnih procesov v UDG, posebej nekaterih prvotno nenačrtovanih, je terjalo dodatne dejavnosti in čas tudi zaradi realizacije odločbe US - delnice, kar je narekovalo podaljšanje projekta na konec leta 2016.

Procesna informacijska rešitev UDG zavodu omogoča brezpapirno upravljanje postopkov od vloge uporabnikov (ki jo ti oddajo prek spleta ali prek lastnoročno podpisane elektronske vloge s podpisno tablico v prostorih zavoda oz. prek digitalizirane vloge, prejete v papirni obliki). Vsa opravila potekajo v okviru postopkov, ki tečejo v okolju za upravljanje poslovnih procesov (BPM), vsi dokumenti so na voljo v elektronski obliki (e-dosje) ali se v takšno obliko z digitalizacijo pretvorijo v začetku postopka. Vsi dokumenti se hranijo v dokumentnem sistemu, pripravljeni za zakonsko skladno dolgotrajno hrambo. V rešitev UDG so integrirane številne druge informacijske rešitve za izvajanje posameznih postopkov. Dokumenti, ki nastanejo v postopku (npr. odločbe), so prav tako v elektronski obliki, vsi podpisi odločevalcev so digitalni, izvedeni s kvalificiranim digitalnim potrdilom, tako da je zagotovljena polna pravna veljavnost dokumentov. Izhodni dokumenti (npr. odločbe) se strankam lahko vročijo elektronsko prek portala e-ZPIZ ali prek

93

elektronske odpreme, ko se z rešitvijo elektronskega poslovanja pošljejo zunanjemu izvajalcu storitve tiskanja in strojnega kuvertiranja, ki en izvod natisne, kuvertira in posreduje stranki prek izvajalca poštne storitve, ob stalnem nadzoru zavoda. Prejemnik takšnega dokumenta lahko prek spletne storitve preveri verodostojnost natisnjenega prepisa z digitalnim izvirnikom in si izvirnik na željo tudi prenese.

Modernizacija upokojitvenega postopka

Projekt Modernizacija upokojitvenega postopka na zavodu poteka od julija 2013. Namenski cilj projekta je informacijska prenova in digitalizacija poslovnih procesov ter prenos izvajanja upokojitvenega postopka iz okolja CICS v nov informacijski sistem. Projekt zajema analizo procesov in obstoječih rešitev ter načrtovanje, implementacijo in uvedbo novih, digitalnih poslovnih procesov.

Projekt je v fazi aktivnega razvoja, saj je v letu 2015 potekala implementacija storitev za implementacijo poslovne logike. Do konca leta 2015 so bile izdelane vse spletne storitve in procedure PLSQL, ki se kot gradniki poslovne logike uporabljajo pri izvedbi odmere. Začel se je tudi razvoj uporabniških vmesnikov, ki se implementirajo z odprtokodnim razvojnim orodjem za agilen razvoj RASD. Za potrebe izvajanja ponovne odmere in usklajevanja zneskov pokojnin sta bila izdelana tudi register uskladitev, ki zajema vse pretekle uskladitve pokojnin, ter pripadajoča programska oprema za izvajanje uskladitev v postopku upokojevanja. Usklajevanje nadomestil iz invalidskega zavarovanja in drugih prejemkov v ta sistem še ni vključeno.

Priprava in potrjevanje notranjih pravil in implementacije sistema eHrambe

Projekt eHramba za zagotovitev zakonsko skladne elektronske hrambe dokumentarnega gradiva v zavodu poteka od leta 2012. Projekt zajema izvedbo informacijskih in organizacijskih nalog ter je bistven element dematerializacije poslovanja. V letu 2014 je zavod od Arhiva RS prejel sklep o potrditvi notranjih pravil zavoda.

Z uvedbo UDG so v sistem eHrambe prešle nove vrste gradiva. V okviru uvedbe so bili pripravljeni tudi dokumenti z opisi procesov v UDG in navodili za zajem in upravljanje z dokumenti ter izvedena izobraževanja uporabnikov. Na projektu so se tako s širitvijo brezpapirnega poslovanja na nova področja poslovanja zavoda nadaljevale dejavnosti priprave in posodabljanja postopkov zajema, upravljanja in hrambe gradiva v digitalni obliki.

V letu 2015 so se glede na nove vrste gradiva, povezanega z UDG, dopolnjevala in usklajevalanotranja pravila za zajem in hrambo. Izvedeno je bilo več notranjih presoj skladnosti dokumentacije notranjih pravil z zakonodajo, zaradi priprave procesov in dokumentov za ponovno oddajo v potrditev Arhivu RS. V okviru dopolnitve notranjih pravil je bil usklajen obrazec predhodne analize dokumentov in pripravljena predloga za označevanje zaupnih podatkov.

Izvedena je bila varnostna ocena prostora, kjer je rezervna oprema, vključena v sistem eHrambe. Pripravljena so bila posamezna dodatna navodila ter politike, predvsem s področja varnosti. V okviru konsolidacije strežniškega okolja so bili na novo virtualizacijsko okolje preseljeni ključni strežniki, vključeni v sistem eHramba – strežnik za upravljanje dokumentov, strežnik za pripravo varnostnih vsebin ter strežnik za pretvorbo dokumentov v format PDF/A. Hkrati s selitvijo so se dopolnjevali tudi postopki izvajanja zaščite teh strežnikov.

94

IV.3.1.2 E-poslovanje in digitalizacija

V letu 2015 je zavod nadaljeval z intenzivnim razvojem elektronskega in brezpapirnega poslovanja. Strateški cilj je dematerializacija poslovnih procesov ter čim večja digitalizacija poslovanja zapovečanje učinkovitosti poslovanja. V letu 2010 so bili razviti sistemi za e-poslovanje s strankami (e-ZPIZ) in organizacijami (BiZPIZ), v letu 2012 je bil vzpostavljen dokumentni sistem kot glavni repozitorij dokumentarnega gradiva, v letu 2014 pa rešitve za digitalizacijo papirnega gradiva. Vnadaljevanju z razvojem sodobnih rešitev in storitev e-poslovanja zavod postopno digitalizira poslovne procese.

V letu 2015 je nadaljeval z dopolnjevanjem in uvajanjem storitve BiZPIZ REDI za večstrano izmenjavo podatkov med organizacijami prek sistema naročanja na spremembo podatkov, s čimer želi pospešiti izmenjavo podatkov med nosilci zavarovanja v različnih državah. Sistem BiZPIZ REDI je bil v letu 2015 predstavljen še predstavnikom nosilcev zavarovanj iz Srbije, Republike srbske in Avstrije. Podpisani so bili dogovori in tehnični protokoli o izmenjavi podatkov s Črno goro in Srbijo. S Črno goro je storitev v letu 2015 stopila v produkcijsko uporabo, pri izmenjavah podatkov z Nemčijo poteka delna uporaba sistema. S Srbijo in Republiko srbsko poteka testiranje uporabe. Dejavnosti nadaljnjega vključevanja nosilcev zavarovanja v uporabo storitve BiZPIZ REDI se bodo nadaljevale tudi v prihodnje.

V letu 2015 sta bili omogočeni odprema in vročanje dokumentov v varne e-predale uporabnikov portalov e-ZPIZ in BiZPIZ. V okviru storitev e-ZPIZ so bile v letu 2015 nekatere storitve posodobljene (vpogled v stanje zadeve), dodanih je bilo pet novih eVlog, ki jih je zdaj skupaj objavljenih 13. Večja tehnična dopolnitev sistema oddaje eVlog je bila integracija nove verzije (generacije) podpisne komponente ProXsign, kar je uporabnikom olajšalo podpisovanje digitalnih dokumentov pred oddajo. V okviru storitev BiZPIZ je bila dodana tudi možnost registracije organizacij prek spleta.

Nadaljevala se je integracija s sistemoma eVŠ in CEUVIZ, prek katere se bodo prevzemali podatki o statusu šolanja za osebe (dijake in študente), ki uveljavljajo pravice po veljavni zakonodaji in se šolajo v Sloveniji. Od avgusta 2015 je strokovnim delavcem na voljo produkcijski vpogled v podatke šolajočih oseb, prevzem množičnih podatkov pa je v zadnji fazi testiranja.

Z uveljavitvijo ZMEPIZ-1 s 1. januarjem 2014 je na voljo pravna podlaga, ki zavodu dovoljuje posredovanje prijav, odjav in sprememb zdravstvenega zavarovanja prek sistema e-VEM. Konec septembra 2015 so bili na strani e-VEM in ZZZS zagotovljeni pogoji za oddajo obrazcev M1/M2/M3 v elektronski obliki prek sistema e-VEM tudi za zavarovalne podlage zavoda. V decembru 2015 se je v ta namen začela produkcijska uporaba informacijske rešitve UPZZ, ki omogoča kreiranje, oddajo in pregled obrazcev M1/M2/M3, kot tudi pregled prejetih sklepov ZZZS. Kot del predpriprave za uvedbo usklajenega sistema z ZZZS so bile predhodno opravljene obširne primerjave podatkov in usklajen uvoz podatkov. Prav tako je bilo izdelano orodje za ročni kontrolirani vpis podatkov odprte prijave in poročilo o statusih izvedenih prijav v zavarovanje za vodje.

Na področju matične evidence je zavod od FURS začel mesečno prevzemati podatke o obračunanih in plačanih prispevkih podjetij, o prejemkih zaposlenih iz individualnih REK obrazcev in zavarovancev po 18. členu ZPIZ-2.

Skladno s 406. členom ZPIZ-2 in 115. členom ZMEPIZ-1 je zavod dolžan ugotoviti lastnost zavarovanca in ga v primeru izpolnjenih pogojev po uradni dolžnosti prijaviti v zavarovanje. Zadoločanje lastnosti zavarovanca je zavod v marcu 2015 od AJPES začel dnevno prevzemati EMŠO

95

ustanoviteljev in zastopnikov ter v Cognosu izdelal 12 poročil za pomoč pri odločanju strokovnim delavcem.

V zadnji fazi testiranja je spletna storitev, ki vrhovnemu sodišču omogoča neposreden prevzem podatkov o izplačilih, ki bo nadomestila pisno komunikacijo.

IV.3.1.3 Druge naloge

Eno obširnejših nalog je v letu 2015 predstavljala izdelava informacijske podpore pri realizaciji odločbe US - delnice, s katero je bilo določeno, da se deli plač, uporabljeni v notranjih odkupih podjetij v 90 letih upoštevajo pri odmeri pokojnine. V ta namen je bila izjemno hitro izdelana rešitev v orodju RASD za uvoz podatkov upravičencev, ki jim je bilo treba bodisi na podlagi uradne dolžnosti bodisi na podlagi vloge izdati odločbo. Z uporabo sistema e-Vlog so se izdelale tudiustrezne pozitivne in negativne predloge odločb, ki so se ob zahtevi strokovnega delavca samodejno napolnile s podatki in jih je strokovni delavec po pregledu digitalno podpisal. S pomočjo rešitve je bilo mogoče oceniti tudi finančni učinek sodbe ustavnega sodišča. V okviru izvedbe sodbe ustavnega sodišča je zavod s ciljem zagotovitve podatkov intenzivno sodeloval tudi z večjim slovenskim podjetjem.

Podatki FURS o obračunanih in plačanih prispevkih se že uporabljajo pri odločanju zavoda o vlogah, vloženih po 157. členu ZPIZ-2. Za podporo procesu izdelave odločbe je bil prek sistemov UDG in BiZPIZ zagotovljen postopek izdelave elektronske odločbe zavoda, ki se prek sistema BiZPIZ skupaj z XML posreduje na FURS. Pravnim osebam je omogočen prevzem odločbe bodisi v fizični obliki po pošti bodisi v elektronski obliki prek sistema BiZPIZ.

Na področju nakazovanja je pred prehodom v produkcijo nov kompleksen sistem za izvajanje odtegovanja, konec leta 2015 je bil v fazi testiranja. Poteka prenova rešitev za pripravo dohodnine. Skladno z zahtevami za izplačilo letnega dodatka so bile za julijsko obdelavo ustrezno adaptirane obdelave nakazovanja.

V okviru delovne skupine za izdelavo prototipne informacijske rešitve za podporo postopkov nakazovanja pokojnin v novem informacijskem okolju in izdelava podatkovnega skladišča podatkov nakazovanja pokojnin ter ustreznih poslovnih poročil (PRONP) so bili vzpostavljeni in implementirani postopki za prenos vsebine v novo okolje, pripravljeni modeli operativne podatkovne baze in podatkovnega skladišča, ki bodo osnova za prenovo področja nakazovanja pokojnin. Vse prototipne rešitve so bile implementirane z orodjem RASD (Rapid application services development).

V okviru delovne skupine za prenos postopkov upravljanja oseb na zavodov Register oseb so bili v letu 2015 dopolnjeni postopki ažuriranja podatkov oseb iz novega v staro informacijsko okolje, pripravljeni postopki za popolno sinhronizacijo podatkov med okolji in izvedeno večje število nalog čiščenja in izboljšave kakovosti podatkov Registra oseb. Informacijska rešitev za urejanje identifikatorjev se je dogradila z dvema večjima programskima dopolnitvama, ki obsegata funkcionalnost združevanja identifikatorjev, kadar se ugotovi, da različni identifikatorji pripadajo isti osebi, in funkcionalnost prešifriranja identifikatorjev iz ene P-številke na drugo. Za potrebe urejanja registra oseb se je izvajalo tudi veliko število ad-hoc poizvedb in analiz.

96

IV.3.1.4 Kazalniki razvoja informacijskih rešitev v novem tehnološkem okolju

Po uspešni migraciji okolja podatkovne baze se je v letu 2015 število novo razvitih aplikacijskih objektov glede na preteklo leto povečalo za 40 odstotkov, predvsem pri spletnih storitvah in novi vrsti objektov, povezanih z novo podatkovno bazo (programi PL/SQL). Glavni vzrok za povečanje je močno povečana implementacija v razvojnih projektih zavoda, predvsem na projektu modernizacije upokojitvenih postopkov, drugi vzrok pa je povečanje agilnosti razvoja z uvedbo novega okolja podatkovne zbirke in novega orodja za agilni razvoj programske opreme (RASD).

Preglednica IV.17: Število izdelanih aplikacijskih objektov po vrstah, 2014-2015

Oznaka OpisPP Portlet - izvaja Portal 27 13 301PS Spletna storitev za portlet - izvaja Portal 30 17 328SS Spletna storitev na WAS 48 205 437PC Lombardi-Coach izvaja Portal 42 25 145MB Message Broker aplikacija 4 4 25MF Message Flow projekt 56 11 68QUE Sporočilna vrsta 9 18 141CC CICS WS aplikacije 0 2 18BJ Paketna obdelava - izvaja JzOS 19 3 53WC WCM aplikacije 0 0 5PT Šifranti 10 16 86IW Izpis - izvaja WAS 1 1 31CM Skupne knjižnice projekta 0 4 8FD Funkcija - izvaja DB2 3 0 27FW Funkcija izvaja WAS 1 0 1LB Programska knjižnica (jar) 2 2 18MS Message Set projekt 21 1 21EC EJB Client 2 0 2EB EJB projekt 6 1 4CR Poslovna poročila (Cognos) 70 32 214DS Zajem podatkov v BI (DataStage - ETL) 21 21 161DC DataCap programi 3 0 3PR RASD programi 7 38 45PL PL/SQL programi v Oracle 120 120

Skupaj 382 534 2.262

Vrste aplikacijskih objektov2014 2015 Skupaj*

* Stolpec Skupaj vključuje tudi podatke za pretekla leta.

IV.3.2 Razvoj in upravljanje IkT infrastrukture

Glavnina nalog na področju razvoja in upravljanja IkT infrastrukture je bila usmerjena v dokončanje konsolidacije novih okolij na platformi VMware ter prehod na novo podatkovno bazo. Ob tem sta se dopolnjevala nadzorni sistem delovanja informacijskega sistema ter sistem zaščite informacijskih virov. Izvedena je bila tudi posodobitev dela strojne opreme.

97

IV.3.2.1 Upravljanje sistemske programske in strojne opreme

V letu 2015 je bila v okviru konsolidacije strežniškega okolja dokončana selitev novega aplikacijskega okolja, okolja sistema e-hrambe in okolja poslovne inteligence iz okolja glavnega strežnika na virtualizacijsko okolje VMware. Izvedena je bila tudi selitev preostalih podpornih in upravljavskih strežnikov ter strežnikov za satelitske rešitve. S tem je bila dokončana konsolidacija novega strežniškega okolja in okolja virtualnih delovnih postaj uporabnikov na enotni platformi, ki je tako konec leta 2015 obsegalo 937 virtualnih strežnikov in delovnih postaj.

V letu 2015 je bil uspešno izveden prehod glavne poslovne podatkovne baze na novo podatkovno bazo Oracle, ki je zahteval tudi prilagoditev programske opreme.

Stalne naloge so bile usmerjene v zagotavljanje delovanja vseh komponent informacijskega okolja zavoda, odpravo napak in pomoč uporabnikom.

IV.3.2.2 Upravljanje strežniških okolij

IV.3.2.2.1 Glavno strežniško okolje

Poglavitne dejavnosti na področju glavnega strežniškega okolja so bile usmerjene v konsolidacijo strežniškega okolja na virtualizacijskem okolju VMware in posodobitev verzij sistemske programske opreme ob selitvi okolij. Aplikacijsko okolje obsega 88 strežnikov. Izvedena je bila tudi funkcionalna nadgradnja sistema Microsoft Active Directory.

V okviru posodobitve sistemske strojne opreme je bil posodobljen glavni strežnik, ki služi za izvajanje informacijskih rešitev, ki še niso prenovljene za izvajanje v novem aplikacijskem okolju,in izvedena menjava starejšega diskovnega polja za glavni strežnik. Izvedena je bila tudi nadgradnja operacijskega sistema zVM na najnovejšo verzijo.

V okviru zaščite okolij je bila izvedena vključitev strežnikov novega virtualizacijskega okolja v enoten sistem zaščite, ki zagotavlja dve zaščitni kopiji sistemov, od katerih je ena kopija na nadomestni lokaciji. V okolju glavnega strežnika pa so bile pripravljene rešitve za prenovo zaščitnega prepisovanja iz starih tračnih enot na novo virtualno tračno knjižnico. V letu 2015 je bilo prepisanih 2156 obstoječih trakov stare tračne enote ter izvedena predelava 92 obdelav in vseh zaščitnih prepisovanj za uporabo virtualne tračne knjižnice.

Stalne naloge so bile usmerjene v zagotavljanje nemotenega delovanja storitev za končne uporabnike, hkrati z uvedbo novih storitev pa je potekala analiza in optimizacija delovanja okolij kot tudi samih informacijskih rešitev, predvsem z vidika odzivnosti in razpoložljivosti.

IV.3.2.2.2 Infrastrukturni strežniki in okolje za navidezna namizja

V letu 2015 se je nadaljevala uvedba virtualnih delovnih namizij za končne uporabnike ter selitev obstoječih oziroma postavitev novih strežnikov v virtualnem okolju. Uvedla se je nova verzija razvojnih delovnih postaj. Ob koncu leta 2015 je tako enotno virtualno delovno namizje uporabljalo 620 uporabnikov, okolje infrastrukturnih strežnikov pa je obsegalo 229 strežnikov in razvojnih delovnih postaj.

98

IV.3.2.3 Upravljanje računalniških komunikacij, IP telefonije in mobilnih storitev

V letu 2015 je bila zagotovljena komunikacijska povezava s hitrostjo 1Gbit/s med sistemskima prostoroma v Ljubljani in Mariboru za prepisovanje podatkov med diskovnimi sistemi na obeh lokacijah. Nadgrajene oziroma redno posodobljene so bile obstoječe komunikacijske naprave, kot so požarne pregrade in sistemi za preverjanje spletnega prometa in vsebin elektronske pošte. Do storitev javne uprave so bile izvedene ali posodobljene dodatne omrežne povezave. Vse komponente sistema za centraliziran nadzor in upravljanje mobilnih naprav so bile redno posodobljene. Celotno komunikacijsko omrežje, IP telefonija in povezave do organizacijskih enot zavoda ter svetovnega spleta so delovale brez večjih prekinitev in z dogovorjeno ravnijo storitev s ponudniki storitev. Nadgrajena je bila infrastruktura sistemskega prostora na OE Maribor, kjer je bil izveden sistem za nadzor na daljavo in vključen v obstoječi osrednji nadzorni sistem varnega IT prostora. Razširjene so bile optične in bakrene povezave za priključitev novih naprav. Po zahtevkih uporabnikov so bili vzpostavljeni številni varni oddaljeni dostopi do virov omrežja zavoda ter izvedeni posegi v primeru težav z dostopom do storitev.

IV.3.2.4 Upravljanje računalniške opreme

V okviru uvedbe navideznih namizij je bilo zamenjano 300 namiznih računalnikov s tankimi odjemalci in 50 namiznih delovnih postaj, vključno s prenosniki. Dodatno je bil posodobljen operacijski sistem na 100 namiznih računalnikih po enotah zavoda. Poleg namestitev različnih programskih produktov (certifikati, komponente za digitalno podpisovanje, odjemalec za združene komunikacije) in programskih posodobitev so bile izvedene številne preselitve računalniške in komunikacijske opreme z dvema obsežnejšima preselitvama na OE Murska Sobota in OE Koper zaradi prenove prostorov. Pridobljeno in nameščeno je bilo večje število digitalnih potrdil, ki jih vnovem informacijskem sistemu zaradi povečane varnosti in sledljivosti potrebujejo vsi uporabniki. Zagotovljena je bila dodatna večpredstavna oprema. V okviru pomoči uporabnikom so bili izvedeni številni posegi. Po zahtevkih uporabnikov je bila pripravljena oprema za številne dogodke.

IV.3.2.5 Nadzor delovanja informacijskega sistema

V letu 2015 so potekale predvsem dejavnosti, povezane z izvajanjem konsolidacije strežniškega okolja, okolja virtualnih delovnih postaj in nadzornih sistemov na enotni platformi VMware, nadgradenj in migracije informacijskih rešitev in sistemske programske opreme. Vse navedene spremembe je bilo treba vključiti v nadzorne sisteme.

V nadzorni sistem so vključeni ključni gradniki informacijskega sistema zavoda, razdeljeni na:- fizično raven (nadzor posameznih fizičnih strežnikov, arhivskega sistema in shranjevalnega

okolja);- optično shranjevalno omrežje (SAN) ;- virtualizacijsko raven (nadzor logičnih particij glavnega strežnika IBM system Z,

Linux/Windows strežnikov, virtualnih razvojnih delovnih postaj ter namizij VDI v okolju VMware) ;

- raven vmesne programske opreme (nadzor aplikacijskih, portalskih in procesnih strežnikov, dokumentnega sistema in podatkovnih baz) ;

- aplikacijska raven (nadzor sklopa za poslovno inteligenco, digitalizacijo, nadzor aplikacijskega sklopa za upravljanje dokumentov, nadzor delovanja posameznih ključnih aplikacij za zunanje in notranje uporabnike, nadzor elektronske pošte).

99

Za nadzor delovanja virtualnega strežniškega okolja VMware so implementirane nadzorna komponenta VeeamOne, VMware vCenter in VMTurbo. Delovanje Oracle okolja (strežnik/ASM/podatkovna baza) se spremlja s programsko opremo Oracle Enterprise Manager Cloud Control 12c.

IV.3.3 Podpora uporabnikom in računalniška operativa

V.3.3.1 Izvajanje obdelav in prenosi

Zavod je v letu 2015 prenovil postopek naročanja in izvajanja računalniških obdelav po naročilu. Obdelave po rokovniku in obdelave po naročilu so bile izvedene v dogovorjenih rokih. Naročniki obdelav po naročilu, ki so zahtevali poleg izvedbe obdelav hkrati še posredovanje izhodnih rezultatov, so le-te prejeli v dogovorjenem času in v dogovorjeni obliki. Prav tako je zavod pristopil k celoviti prenovi postopka načrtovanja standardnih obdelav po rokovniku. V skladu z načrtom so bile pripravljene varnostne kopije celotnega sistema, tako podatkov kot tudi sistemske in aplikativne programske opreme. Kopije podatkov so bile redno dnevno dostavljene na oddaljeno varno lokacijo. V letu 2015 je bilo naročenih in izvedenih več kot 1420 obdelav podatkov.

V letu 2015 je izvajal redne ročne izmenjave in prenose podatkov po načrtu in navodilih znotraj informacijskega sistema zavoda in z zunanjimi uporabniki preko različnih transportnih protokolov. Vse izmenjave prenosov se redno beležijo v programu Raft v Registru izmenjav podatkov.

IV.3.3.2 Zagotavljanje pomoči uporabnikom

V poslovnem času zavoda je uporabnikom storitev informacijskega sistema zavoda zagotovljenatehnična podpora preko enotne vstopne točke. Zaradi poslovnih potreb se zagotavlja tehnična podpora tudi izven rednega delovnega časa.

Središče za pomoč uporabnikom je usposobljeno, da samostojno rešuje težave uporabnikov na prvi ravni podpore, kjer gre predvsem za prijavljanje napak, kot so: težave pri prijavah v različne sisteme, odklepanje uporabniških računov, ponovni zagon tiskalnikov v primeru nedelovanja/zastojev ipd. Vse prijavljene napake s strani uporabnikov se v središču za pomoč uporabnikom beležijo v program Raft. Tako je bilo v letu 2015 evidentiranih 3428 prijavljenih težav uporabnikov, od tega jih je bilo na prvi ravni podpore rešenih 1982 ali 58 odstotkov, na drugi ravni podpore pa 1446 ali 42 odstotkov.

V preteklem letu so uspešno potekale dejavnosti na področju tesnejšega sodelovanja središča za pomoč uporabnikom s skupino za testiranje informacijskih rešitev. S tem je središče za pomoč uporabnikom, še preden je informacijska rešitev dana v uporabo, seznanjeno z njenimi funkcionalnimi lastnostmi, kar omogoča učinkovitejšo podporo uporabnikom na prvi ravni obravnave prijavljenih težav.

IV.3.4 Reševanje zahtevkov uporabnikov

V letu 2015 je bilo na področju dopolnitve in razvoja informacijskih rešitev, rešenih 1158 zahtevkov, na področju urejanja pooblastil in računalniške opreme 747 zahtevkov, na področju IkT infrastrukture pa 456 zahtevkov. Izvedenih je bilo 429 naročenih namestitev programske opreme.

100

Zaradi priprave novega organizacijskega predpisa in posledično številnih novih navodil za izvajanje postopkov, ki pomembno spreminjajo metodologijo dela, podatki o reševanju zahtevkov uporabnikov v letu 2015 niso primerljivi s preteklim letom.

IV.3.5 Razvoj delovnih postopkov

Potekale so dopolnitve postopkov in priprava vrste novih in dopolnjenih navodil za njihovo izvajanje. Krepitev postopkov upravljanja informacijskih storitev je potrebna zaradi bistveno povečane kompleksnosti novega informacijskega sistema, ki temelji na digitalnem poslovanju ter povečanih zahtevah na področju upravljanja informacijske varnosti.

Postopki razvoja informacijskih rešitev so se stalno dopolnjevali, zdaj so v celoti podprti z odprtokodnimi orodji. Pri razvoju se uporabljajo virtualne razvojne delovne postaje (zadnja verzija 15). V razvoj je bilo vključeno tudi odprtokodno orodje RASD.

V decembru 2015 je zavod na konferenci Informatika v javni upravi s kar šestimi predavanji predstavil svoje napredne rešitve na področju digitalizacije poslovanja, ki zavod informacijsko postavljajo med najnaprednejša informacijska okolja v javni upravi. Prav tako v decembru 2015 je zavod že petič organiziral strokovno srečanje informatikov in uporabnikov Dan informacijske tehnologije, na katerem so bile predstavljene novosti, ki jih je v minulem letu prinesla prenova IkT.

IV.3.6 Upravljanje informacijske varnosti

V letu 2015 je zavod posodobil več politik in navodil s področja informacijske varnosti. Posebno pozornost je posvetil varovanju osebnih podatkov, izvedeni so bili pregledi procesov in postopkov za varovanje podatkov, prostorov in opreme. Na osnovi ugotovljenih pomanjkljivosti je zavod posodobil pravilnike in navodila, pripravil zahteve za varovanje podatkov na delovnem mestu, navodila za ravnanje z obiskovalci, navodilo za posredovanje informacij po telefonu ter izvedel izobraževanje za del zaposlenih s področja varovanja osebnih podatkov. Vzpostavljen je bil enoten register izmenjav osebnih podatkov in redno vodenje evidence izmenjav.

V okviru pregleda sistema varovanja informacij je zavod pristopil k pregledu in urejanju uporabniških in skrbniških pooblastil za dostop do informacijskih virov.

Kot nadgradnja sistema upravljanja informacijskih varnostnih dogodkov in incidentov je bil imenovan Varnostni forum, katerega naloga je tudi ukrepanje ob najhujših varnostnih incidentih.

Vsi sistemi, ki skrbijo za področje informacijske varnosti, so bili redno posodobljeni. Prav tako so se s ključnimi varnostnimi popravki redno posodabljali vsi ostali sistemi.

IV.3.7 Glavni kazalniki uporabe informacijskega sistema

IV.3.7.1 Spletna stran zavoda

Zavodovo spletišče je v letu 2015 prvič zabeležilo več kot milijon obiskov, padli pa sta število ogledov strani in število enkratnih obiskovalcev. Sprememba števila obiskovalcev je posledica metodoloških sprememb in podatkov s preteklim letom ni mogoče primerjati.

101

Preglednica IV.18: Obiskanost spletne strani zavoda, 2014-2015

Obiskanost spletne strani 2014 2015Obiski 756.183 1.035.847Enkratni obiskovalci 393.456 84.541Ogledi strani 2.203.975 1.774.441

IV.3.7.2 E-storitve za državljane (e-ZPIZ)

V letu 2015 je zavod v skladu s strategijo razvoja IkT nadaljeval z razvojem in širitvijo uporabe obstoječih e-storitev za državljane, ki jih ponuja prek portala e-ZPIZ in katerih varna uporaba je mogoča za registrirane uporabnike z uporabo kvalificiranih digitalnih potrdil, nekatere storitve pa so na voljo tudi za neregistrirane uporabnike. Da bi omogočili uporabo e-storitev občutljivim skupinam, so določene storitve na voljo tudi prek integriranega telefonskega odzivnika.

Za uporabo storitev e-ZPIZ se je na novo registriralo nekaj več kot 5700 uporabnikov, njihovo skupno število je doseglo 27.603 oziroma se je povečalo za 20 odstotkov. Registrirani uporabniki so v portal e-ZPIZ izvedli 43.750 prijav, kar je skoraj 6 odstotkov manj kot v letu prej.

Storitev informativni izračun datuma upokojitve je dostopna tudi neregistriranim uporabnikom zavodovega portala. V letu 2014 je uporaba storitve v primerjavi s prejšnjim letom narasla skoraj za 80 odstotkov na več kot milijon izračunov.

Storitev informativna osebna evidenca je namenjena registriranim uporabnikom in je bila javnosti predstavljena v začetku leta 2014. V letu 2015 so jo uporabniki uporabili več kot 22 tisočkrat, kar je 8 odstotkov več kot leto prej.

Storitev e-Nakazila je namenjena registriranim uporabnikom. V letu 2015 je njena uporaba prek spleta glede na prejšnje leto upadla za skoraj 20 odstotkov, podobno je padla tudi uporaba storitve prek integriranega telefonskega odzivnika. Padec uporabe lahko razložimo z manjšo aktualnostjo v času, ko se višina pokojnin ne spreminja.

Storitev e-poizvedba o stanju zadeve je namenjena registriranim uporabnikom, ki so jo v letu 2015uporabili več kot 26 tisočkrat. V primerjavi z letom prej je uporaba storitve višja za poldrugi odstotek. Storitev je dostopna tudi prek telefonskega odzivnika, na ta način se je njena uporaba glede na prejšnje leto zmanjšala za dobrih 20 odstotkov.

Storitev e-vloge je namenjena registriranim uporabnikom, ki z njeno uporabo lahko na sodoben in varen način prek spleta oddajajo varno elektronsko podpisane pravno veljavne e-vloge za različne zavodove storitve. Storitev se je v letu 2015 razširila s petimi novimi vlogami. Uporabniki storitve so v letu 2015 oddali 1178 e-vlog, kar je 20 odstotkov manj kot v letu 2014.

Storitev Mesečna statistična poročila uporabnikom omogoča dostop do glavnih statističnih informacij s področja delovanja zavoda prek spleta z uporabo orodja za poslovno inteligenco Cognos. Na voljo je tudi neregistriranim uporabnikom. V letu 2015 je bila uporabljena 6150-krat, kar je 52 odstotkov več kot leto prej.

102

Preglednica IV.19: E-storitve za državljane (e-ZPIZ), 2014 in 2015

2014 2015Registrirani uporabniki / registracije v potrjevanju 21.901 / 625 27.603 / 703Prijave registriranih uporabnikov v spletni portal 46.389 43.750Uporaba storitve Informativni izračuni preko portala (neregistrirani 574.378 1.030.030Posamične zahtevane izvedbe izračunov v okviru storitve Informativni izračuni 1.193.865 1.368.384Uporaba storitve Informativna osebna evidenca preko portala (registrirani uporabniki)

20.512 22.248

Uporaba storitve Poizvedbe o stanju zadeve preko portala (registrirani 26.417 26.791Uporaba storitve Nakazila preko portala (registrirani uporabniki) 14.999 12.142Uporaba storitve Poizvedbe o stanju zadeve preko telefonskega odzivnika 363 339Uporaba storitve Nakazila preko telefonskega odzivnika 1.297 1.011Uporaba storitve Mesečni statistični pregled 4.040 6.150Uporaba storitve e-vloge: oddane vloge / vloge v pripravi (registrirani uporabniki) 1.339 / 934 1.178 / 1.543

Uporaba e-storitev e-ZPIZ za državljane Število

IV.3.7.3 E-poslovanje z organizacijami (BiZPIZ)

Zavod je v letu 2015 intenzivno razvijal sistem elektronskega poslovanja z organizacijami BiZPIZ z novimi storitvami in širitvijo uporabe.

Od sistema e-VEM je zavod prevzel več kot 185 tisoč elektronskih obrazcev prijav, odjav in sprememb zavarovanja, kar je več kot 30 odstotkov več kot v letu prej, od ZZZS pa več kot 499 tisoč, kar je dobre štiri odstotke manj kot v letu 2014.

V letu 2015 je bila vzpostavljena nova storitev za prijave uživalcev pravic v zdravstveno zavarovanje prek sistema e-VEM. Ker je bila storitev vzpostavljena konec leta, je bilo na ta način posredovanih manj kot dva tisoč prijav v zdravstveno zavarovanje.

V letu 2015 je zavod na UJP samodejno posredoval več kot 7,9 milijona elektronskih nakazil v formatu SEPA, kar je po obsegu na ravni preteklega leta.

V letu 2015 je zavod prejel skoraj 104 tisoč paketov obrazcev M-4, v katerih je bilo nekaj manj kot 1,5 milijona obrazcev M-4. Dajalcem pa je posredoval skoraj 104 tisoč povratnih sporočil. Število izmenjanih obrazcev M-4 se je v letu 2015 glede na 2014 povečalo za več kot desetino.

V okviru storitev BiZPIZ za organizacije je najbolj pogosto uporabljana storitev e-Sociala. Zavod je posredoval okrog 1,67 milijona poslovnih sporočil za potrebe delovanja centrov za socialno delo, kar je okrog 12 odstotkov manj kot v predhodnem letu.

V letu 2015 je zavod začel s produkcijsko izmenjavo podatkov o datumu smrti prejemnikov pravic v tujini z nosilcem zavarovanja v Črni gori z uporabo lastne storitve BiZPIZ REDI, ki je namenjena večstrani elektronski izmenjavi podatkov na osnovi zasnove vozlišča. V preteklem letu se je z uporabo storitve BiZPIZ REDI posredovalo skoraj 30 tisoč zahtev za podatke o upravičencu in prejelo več kot 2100 sprememb. Po drugi strani je zavod prejel 760 zahtev za podatke o upravičencu in poslali štiri spremembe.

103

Z uporabo rešitve za množično dnevno ažuriranje podatkov o statusih oseb iz CRP je zavod v letu 2015 prejel nekaj manj kot 498 tisoč sprememb stanj oseb, kar je slaba 2,5 odstotka manj kot v preteklem letu. V eCRP vpogledujemo tudi interaktivno, prek lastne portalne rešitve z uporabo spletnih storitev. V letu 2015 je bilo v različnih postopkih zavoda nekaj več kot 98 tisoč interaktivnih vpogledov v eCRP, kar je 40 odstotkov več kot v predhodnem letu.

V okviru storitev BiZPIZ je zavod nadaljeval uporabo storitve za elektronsko izmenjavo podatkov za poklicne pokojnine s KAD, d. d. V letu 2015 je zavod prejel 1077 e-vlog za posredovanje podatkov ter posredovali 1088 odgovorov, kar je pet odstotkov manj kot v letu 2014.

V letu 2015 je zavod implementiral tudi vročanje pošiljk dokumentov organizacijam prek odpreme v UDG v varen elektronski predal sistema BiZPIZ. Na ta način je trem organizacijam (FURS, KAD in ZRSZ) posredoval 238 pošiljk.

V letu 2015 je zavod za potrebe implementacije 157. člena ZPIZ-2 podjetjem omogočil tudi registracijo in oddajo vlog prek storitev BiZPIZ. Na ta način je prejel dve vlogi.

V letu 2015 je zavod z organizacijami v izbranih izmenjavah podatkov izmenjal 12,6 milijonaelektronskih sporočil in dokumentov.

Preglednica IV.20: E-poslovanje zavoda z organizacijami (izbor storitev), 2014 in 2015

E-poslovanje z organizacijami (BiZPIZ) 2014 2015Prejeti M4 (paketi obrazcev) 94.459 103.737Prejeti M4 (obrazci) 1.318.314 1.480.952Poslani M4-odgovor 93.664 103.687Prejeti M1-M3 od ZZZS 521.163 499.235Prejeti M1-M3 prek E-VEM 142.426 185.629Poslani M1-M2 za uživalce pravic prek e-VEM - 1.973Vpogledi v eCRP 69.973 98.168Prejete spremembe stanj oseb iz CRP 509.543 497.798Poslana nakazila SEPA na UJP 7.711.416 7.927.230Število posredovanih odgovorov eSOCIALA 1.872.345 1.660.988Elektronske upravne zadeve (zahteve za podatke iz matičnih registrov) 11.367 10.162BiZPIZ (P) KAD: prejete / poslane vloge za pridobitev podatkov-poklicna pokojnina 1.135 1.077 / 1.088BiZPIZ REDI - poslane zahteve / spremembe - 29.278 / 4BiZPIZ REDI - prejete zahteve / spremembe - 760 / 2.140BiZPIZ (P) - odpremljeni dokumenti organizacijam v e-predal iz UDG / št. organizacij - 238 / 3

IV.3.7.4 Digitalizacija poslovanja

Zavod je dokumentni sistem kot strateški repozitorij za dokumente vpeljal v letu 2012. Od tedaj se njegova uporaba povečuje, skladno z dinamiko prenove IkT. V letu 2015 je bilo v dokumentni sistem dodanih 6,8 milijona dokumentov v XML in PDF/A obliki, skupno število dokumentov v dokumentnem sistemu pa presega 142 milijonov, od tega so največji del obrazci MEZ. V letu 2014

104

se je začel uporabljati sistem za zakonsko skladno dolgotrajno hrambo dokumentov e-hramba. V letu 2015 je bilo v sistem dodanih nekaj čez 245 tisoč dokumentov.

Preglednica IV.21: Dokumentni sistem in e-hramba, 2014-2015

Dokumentni sistem in e-hramba 2014 2015 Skupaj*Število dodanih dokumentov v dokumentni sistem 3.626.392 6.825.082 142.476.725

Oblika: XML 3.192.411 5.113.421 139.524.963Oblika: PDF/A 433.981 1.711.661 2.951.762

Povprečna velikost dodanega dokumenta v kB 38 75 8XML 9 10 6PDF/A 247 269 251

Dodano število dokumentov v sistem e-hrambe 881.408 245.310 1.149.713

Brezpapirno poslovanje

*Stolpec Skupaj vključuje tudi podatke za pretekla leta.

V letu 2014 je zavod razvil rešitve in vzpostavili sistem za digitalizacijo dosjejev zavarovancev, prejetih papirnih vlog in prilog ter drugih papirnih dokumentov. Skladno z uvajanjem postopkov v novo rešitev za UDG je digitaliziral dosjeje in papirno gradivo v teh postopkih. V letu 2015 je bilo digitaliziranih več kot tri milijone listov dokumentov, kar je 265 odstotkov več kot v letu 2014.

Preglednica IV.22: Brezpapirno poslovanje, digitalizacija, 2014, 20015

Digitalizacija dokumentov 2014 2015 Skupaj*Število digitaliziranih dosjejev 10.978 35.223 46.201

-število listov 737.575 2.597.579 3.335.154-povprečno število listov v dosjeju 67,2 73,7 70,5

Število digitaliziranih vlog 69.072 207.715 276.787-število listov 94.203 394.509 488.712-povprečno število listov v vlogi 1,4 1,9 1,6

Število digitaliziranih Potrdil o živetju 39.060 39.060-število listov 42.339 42.339-povprečno število listov v vlogi 1,1 1,1

Število digitaliziranih vročilnic 6.737 6.737-število listov 6.737 6.737-povprečno število listov v vlogi 1,0 1,0

Skupaj listov, dokumentov 831.778 3.041.164 3.872.942

Brezpapirno poslovanje

*Stolpec Skupaj vključuje tudi podatke za pretekla leta.

Za elektronsko zajemanje vlog, prejetih v prostorih zavoda, je bila v letu 2014 vzpostavljena rešitev za lastnoročno elektronsko podpisovanje vlog s podpisnimi tablicami. Rešitev se uvaja postopno, skladno z uvajanjem postopkov v UDG. V letu 2015 je bilo s sistemom podpisnih tablic zajetih 32.125 lastnoročno elektronsko podpisanih dokumentov, kar je 89 odstotkov več kot leto prej.

V skladu s širitvijo uvajanja digitalnega poslovanja in uvajanja UDG je zavod v letu 2015 bistveno razširil obseg priprave izvirno elektronskih izhodnih dokumentov za posredovanje strankam. Takšnih je bilo več kot 336 tisoč, od tega skoraj 4900 odločb v postopkih za priznanje starostne pokojnine in drugih pravic.

105

Velika večina teh dokumentov je bila prek UDG elektronsko odpremljena izvajalcu storitve tiskanja in strojnega kuvertiranja, ki je natisnil prepise elektronskih dokumentov, jih strojno kuvertiral in jih prek poštne storitve posredoval strankam. Na ta način je zavod v letu 2015 elektronsko odpremil 98.380 pošiljk, v katerih je bilo 301.677 dokumentov s 332.204 listi, kar predstavlja skoraj petkratno povečanje glede na preteklo leto. Zavod je strankam zagotovil tudi e-storitev za preverjanje verodostojnosti prepisa elektronskega dokumenta in prevzem elektronskega izvirnika, s katero je bilo v letu 2015 preverjeno nekaj nad 2500 prepisov dokumentov.

Preglednica IV.23: elektronski izhodni dokumenti, elektronska odprema, 2014, 20015

Brezpapirno poslovanje 2014 2015Število izvirno elektronskih izhodnih dokumentov

Različni izhodni dokumenti 60.594 336.651Odločbe - 4.849

Število elektronsko odpremljenih dokumentovPošiljke 19.806 98.380Dokumenti 46.798 301.677Listi 51.107 332.204Listi v pošiljki 2,58 3,38

IV.4 OSTALE DEJAVNOSTI

IV.4.1 Pravna dejavnost

IV.4.1.1 Splošna pravna dejavnost

V letu 2015 je bilo pred rednimi in specialnimi sodišči, upravnimi organi in upniškimi odbori razpisanih 132 obravnav oziroma sej. Preklicanih je bilo 48 obravnav, zavod se je udeležil 73 obravnav, udeležba na narokih je bila 86,9-odstotna. Zavod se zaradi smotrnosti in ekonomičnosti v postopkih, kjer udeležba ni obvezna (zapuščinske obravnave, ogledi, seje), nekaterih obravnav ni udeležil.

V letu 2015 je bilo evidentiranih, pripravljenih, pregledanih oziroma parafiranih 393 pogodb ter 114 aneksov. Največ pogodb in aneksov je bilo sklenjenih na področju poklicne rehabilitacije, in sicer 182 (46,3 odstotka) in 65 na področju avtorskih del (16,5 odstotka). Zavod je podal 39 pravnih mnenj in izdal 2 izbrisni pobotnici.

IV.4.1.2 Regresne zadeve

V primerih, ko zavod zaradi nastanka zavarovalnega primera, za katerega je odgovorna tretja oseba, zavarovancem prizna določene pravice, z vložitvijo regresnih zahtevkov od tretjih oseb zahteva povrnitev škode. V letu 2015 je na novo evidentiral 198 regresnih zadev, 285 je bilo zaključenih, od tega 214 iz preteklih let in 71 iz leta 2015. Vloženih in razširjenih je bilo 28 tožb v višini 115.902,33 evra.

Konec leta je bil objavljen ZPIZ-2B, ki sedaj tudi posebej opredeljuje odgovornost zavarovalnice, pri kateri ima povzročitelj sklenjeno obvezno avtomobilsko zavarovanje, za škodo zavodu. Takšna

106

zakonska ureditev bo olajšala uveljavljanje zahtevkov zoper zavarovalnice v primerih, ko je bila invalidnost, potreba po tuji pomoči in postrežbi ali smrt povzročena s prometnim sredstvom.

IV.4.1.3 Izterjava preplačil, zahtevki zoper zavod

Zavod izvršuje izterjavo preplačil preko izdanih odločb o ugotovitvi preplačila. V primerih, ko plačila ni, se postopek nadaljuje z vložitvijo predloga za upravno izvršbo. V letu 2015 je zavod začel z izterjavo 870 zadev, 1224 je bilo zaključenih. Na FURS je vložil 623 predlogov za upravno izvršbo v skupnem znesku terjatev 417.189,90 evra glavnice in 23.060,38 evra obresti.

V letu 2015 je zavod prejel 19 tožb zoper odločbe o ugotovitvi preplačila v skupnem znesku terjatev 121.960,69 evra. Zaključenih je bilo 18 zadev, od tega 17 iz preteklih let in ena iz leta 2015.

Zavod preplačila, ki nastanejo zaradi izplačil po smrti, izterjuje tudi preko rednih sodišč (kot upnik v zapuščinskem postopku oziroma z vložitvijo tožbe zoper dediče oziroma pooblaščence na računih). V letu 2015 je začel z izterjavo 1557 zadev v skupnem znesku terjatev 378.896,15 evra. Skupaj je zavod v letu 2015 zaključil 1235 zadev. Za tuje nosilce zavarovanja je zavod v izterjavo prejel 45 zadev.

V letu 2015 je zavod na novo evidentiral 24 odškodninskih zadev, od tega je v 8 zadevah prejel zahtevke v skupnem znesku obveznosti 143.535,59 evra, sam pa je vložil en premoženjsko-pravni zahtevek v višini 199.297,11 evra in tožbo v znesku 477.073,45 evra. Zaključenih je bilo 44 zadev, od tega 39 iz preteklih let in pet iz leta 2015.

Zavod je v letu 2015 v reševanje prejel še 49 drugih zadev oziroma zahtevkov (poklicna rehabilitacija, vračilo štipendij, izterjava neplačanih računov, delovnopravne zadeve); 74 zadev je bilo zaključenih, od tega 58 iz preteklih let in 16 iz leta 2015.

IV.4.1.4 Insolventni postopki

Zavod po prejemu podatkov od finančnih uradov kot upnik prijavlja terjatve iz naslova neplačanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v insolventnih postopkih (stečaj, osebni stečaj, prisilna poravnava, poenostavljena prisilna poravnava, likvidacija). V letu 2015 je bilo 2600 novih zadev (v letu 2014 2492 novih zadev). Zavod je v obdobju od 1. januarja 2015 do 31. decembra 2015 prijavil terjatve v 2052 zadevah (v letu 2014 v 1631 zadevah) v skupni višini 25.382.384,81 evra (v letu 2014 v višini 33.349.745,48 evra), ob upoštevanju, da so bile za nekatere že v prejšnjih letih prijavljene terjatve v letu 2015 vložene dodatne prijave. Skupaj je bilo zaključenih 1843 zadev (v letu 2014 1207 zadev). Porast števila prijavljenih terjatev je odraz povečanja števila postopkov osebnih stečajev v Republiki Sloveniji.

IV.4.2 Organizacijska in kadrovska dejavnost

V januarju 2014 je svet zavoda sprejel program dela in kadrovski načrt za leto 2015, ki je temeljil predvsem na razvojnem programu zavoda za obdobje 2012-2016, strateškem načrtu prenove in razvoja sistema informacijsko-komunikacijske tehnologije (IkT) zavoda za obdobje 2012-2016, uveljavljeni pokojninski reformi ter spremenjenem gibanju zahtevkov za uveljavljanje in varstvo pravic.

107

Na spremembo notranje organizacije zavoda, ki je stopila v veljavo prvega novembra 2015, so vplivali predvsem naslednji dejavniki: racionalno izvajanje posameznih postopkov; kompleksnost in zahtevnost dela, ki se opravlja v organizacijski enoti; povezljivost področij in kriterij ustreznega števila zaposlenih v organizacijskih enotah. Poglavitne spremembe so pri ravni poslovanja štirih organizacijskih enot, kjer se je v zadnjih dveh letih povečala zahtevnost dela, ki ga opravljajo. Gre za štiri največje oddelke med območnimi enotami in tudi primerjalno širše na zavodu po številu zaposlenih, kompleksnosti nalog in specifičnim zadevam, ki se jim dodeljujejo v delo.

Spremembam obstoječe notranje organizacije so sledile v smislu operacionalizacije določenih organizacijskih sprememb tudi spremembe in dopolnitve pravilnika o sistemizaciji delovnih mest, ki so prav tako stopile v veljavo z novembrom 2015. Spremenili so se obstoječi opisi sedmih delovnih mest in uvedla dva nova. Navedene spremembe so posledica spremenjenega načina dela predvsem na področju MEZ.

Nižje število zaposlenih ob enakem oziroma na določenih področjih bistvenemu povečanemu obsegu dela je terjalo uvajanje dodatnih racionalizacij, koriščenje notranjih rezerv, nadurnega in študentskega dela, prerazporejanje zaposlenih in zahtevkov za reševanje med organizacijskimi enotami.

Tako kot v preteklih letih je zavod nadaljeval z restriktivno kadrovsko politiko in v celoti realiziral kadrovski načrt za leto 2015, ki je določal 787 zaposlenih na zadnji dan leta, kar je odstotek manj kot predhodno leto. V primerjavi z letom 2007, ko je število zaposlenih po kadrovskem načrtu znašalo 853 ter se je pričelo z restrikcijami na kadrovskem področju, se je število znižalo za 8,4 odstotka (66 zaposlenih).

Na dan 31. december 2015 je bilo v zavodu 828 zaposlenih. Od teh zaposlenih se je odštelo 41 zaposlitev, ki se v skladu z metodologijo preračuna po pravilniku o vsebini in postopkih za pripravo in predložitev kadrovskih načrtov ne štejejo v realizacijo, saj so bile izvedene zaradi nadomeščanja začasno odsotnih zaposlenih oziroma zaradi popolnitve do polnega delovnega časa delno ali invalidsko upokojenih.

V letu 2015 je zavod sklenil delovno razmerje s 24 zaposlenimi, z dvema za nedoločen čas in 22 za določen čas (predvsem nadomeščanje porodniških in daljših bolniških odsotnosti ter povečanega obsega dela v drugi polovici leta na področju izvajanja pokojninskega in invalidskega zavarovanja). Zaposleni se nadomeščajo glede na potrebe delovnega procesa, sicer pa se izvaja prerazporeditev dela in prenos nekaterih področij dela med enotami.

Fluktuacija v letu 2015 je bila 3,4-odstotna, predvsem zaradi povečanega števila upokojevanja zaposlenih, in je višja kot v letu 2014, ko je znašala 2,6 odstotka.

Upoštevajoč restriktivno kadrovsko politiko so se sklepale nove zaposlitve za določen čas, predvsem na področju administrativnih del v glavnih pisarnah in na področju MEZ. Upoštevajoč prioritete pri reševanju prejetih zadev, pa so se strokovni sodelavci na I. in II. stopnji prerazporejali med organizacijskimi enotami.

Izobrazbena struktura se v zavodu z leti izboljšuje. Ob koncu leta 2015 je bilo največ zaposlenih z visoko strokovno izobrazbo (288 oziroma 34,8 odstotka), sledijo jim zaposleni z univerzitetno izobrazbo (213 oziroma 25,7 odstotka).

Med 828 zaposlenimi je bilo 638 žensk (77,1 odstotka) in 190 moških (22,9 odstotka). Povprečna starost zaposlenih je znašala 46,3 leta in je bila višja kot v letu 2014, ko je znašala 45,9 leta. Status invalida II. oziroma III. kategorije je imelo 28 zaposlenih, kar predstavlja 3,4 odstotka vseh

108

zaposlenih (njihovo število z leti upada zaradi upokojitev, trend upadanja je zaznati od leta 2011, ko je bil ta odstotek 3,9 vseh zaposlenih). Od teh je imelo 22 zaposlenih 20- in štirje zaposleni 30-urno delovno obveznost. S polnim delovnim časom sta delo opravljala dva invalida. Ob koncu leta 2015 je bilo 59 zaposlenih v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom od polnega (od tega: 26 na podlagi predpisov o invalidskem zavarovanju, 20 po predpisih o starševskem varstvu, 10 na podlagi pogodb o zaposlitvi za krajši delovni čas z enim ali več delodajalci in 3 na podlagi predpisov o pokojninskem zavarovanju).

Prisotnost na delu je znašala 92,0 odstotkov (upoštevana je efektivna prisotnost zaposlenih na delu, z urami dopusta in praznikov). Odsotnost zaradi bolezni je bila 4,7odstotka in je za 0,9 odstotne točke višja kot v letu 2014. Povprečna odmera letnega dopusta na zaposlenega je znašala 31,74 dni.

Na področju izobraževanja so poleg izvajanja strokovnih izpopolnjevanj s področij dela zavoda (vseh skupaj izvedenih 118 izobraževanj za 1446 zaposlenih) potekala še interna usposabljanja (9 internih usposabljanj za 1264 zaposlenih). Z internimi usposabljanji želimo znižati odhodke za izobraževanja (potekajo v prostorih zavoda za večje število zaposlenih) in se prilagajati potrebam zavoda. Organizirani so bili na naslednjih področjih: uspešno komuniciranje s strankami, varnost in zdravje pri delu, usposabljanje za vodenje in upravljanje poslovnih procesov, varstvo osebnih podatkov na delovnem mestu, osvežitveni seminar iz upravnega postopka, izobraževanje o sistemu e-VEM in REK obrazcih in drugo.

Z ZUPPJS15 je bilo odločeno, da so javni uslužbenci, ki so v letu 2015 napredovali v višji plačni razred, pridobili pravico do plače v skladu z višjim plačnim razredom s 1. decembrom 2015. Od 830 zaposlenih, za katere se je preverjalo izpolnjevanje pogojev za napredovanje v okviru delovnega mesta, je napredovalo 422 zaposlenih (50,8 odstotka), od teh je 285 zaposlenih (67,5 odstotka) napredovalo za en plačni razred in 137 (32,5 odstotka) za dva plačna razreda.

IV.4.3 Splošna dejavnost

IV.4.3.1 Upravljanje z dokumentarnim gradivom

Zavod je nadaljeval z vpeljavo posameznih postopkov v novem sistemu UDG. Za delo glavnih pisarn je pomenila pomemben mejnik vpeljava postopka priznanja pravice do starostne pokojnine. V glavnih pisarnah tako teče evidentiranje zadev in dokumentov ter priprava dokumentov za skeniranje in skeniranje. Tako od glavne pisarne dalje v teh postopkih ni več rokovanja z dokumenti v fizični obliki. Odprema dokumentov poteka preko zunanjega izvajalca, vročilnice za osebno vročanje so povezane preko črtne kode s kuverto in se po prejemu preko skeniranja avtomatsko evidentirajo k dokumentom v zadevi, iz katere je bila poslana pošiljka.

Brezpapirno elektronsko poslovanje omogoča racionalizacijo pri pošiljanju zadev med posameznimi organizacijskimi enotami – tako v časovnem kot finančnem smislu. Manj opravil pri rokovanju s fizičnimi dokumenti omogoča glavnim pisarnam natančnejše in kvalitetnejše delo pri evidentiranju zadev in dokumentov. S sprejemom vlog v elektronski obliki (spletna vloga oziroma podpis vloge s podpisno tablico na sprejemnih mestih zavoda) se zmanjšuje število napak pri vnosu podatkov na vlogi, saj se osnovni podatki o osebi prenesejo na vlogo iz zavodovih evidenc. Na ta način tudi zmanjšujemo tiskanje in uporabo vlog v papirni obliki.

Kljub navedenim racionalizacijam v postopkih zavoda, ki se uvajajo postopno, bo vsaj do konca leta 2017 zaradi dela v starem in novem informacijskem sistemu obseg dela povečan.

109

Glavne pisarne so aktivno sodelovale pri urejanju zavodovih evidenc subjektov, zadev in dokumentov, kar bo v prihodnje stalna naloga, da bomo izboljšali stanje podatkov o osebah v registru oseb zavoda.

Priprava za skeniranje in skeniranje potekata na vseh območnih enotah zavoda. V letu 2015 je zavod pripravil, obdelal in poskeniral 6.438.611 dokumentov. Izdanih je bilo 16.882 potrdil iz mikrofilmskih evidenc.

Na področju hrambe dokumentarnega in arhivskega gradiva je zavod nadaljeval z dopolnjevanjem notranjih pravil za zakonsko skladno hrambo gradiva v elektronski obliki. Sodeloval je z Arhivom RS pri urejanju arhivskega gradiva zavoda in njegovih predhodnikov.

IV.4.3.2 Gospodarsko tehnična dejavnost

Zavod je v letu 2015 izvedel obnovo prostorov v 8. nadstropju poslovne stavbe na Kolodvorski 15 v Ljubljani, zamenjavo talnih oblog in oplesk sten v OE Koper in obnovo talnih oblog in oplesk sten v OE Murska Sobota.

Zavod je delno realiziral naloge iz načrta investicijskih odhodkov za leto 2015 in uspešno zaključil načrtovana investicijsko vzdrževalna dela v poslovnih prostorih in počitniških stanovanjih zavoda.

Zavod je v letu 2015 izvedel tudi aktivnosti s področja varnosti in zdravja pri delu in pred požarom, ki se izvajajo po periodiki in določilih izjave o varnosti z oceno tveganja.

IV.4.3.3 Javna naročila

Zavod je imel v letu 2015 evidentiranih 21 postopkov oddaje javnih naročil, ki jih ureja ZJN-2. Po določilih ZJN-2 je bilo izvedenih 10 javnih naročil velike vrednosti po odprtem postopku (od tega eno skupno javno naročilo), 9 postopkov oddaje naročil male vrednosti, en postopek oddaje naročilas pogajanji brez predhodne objave in en postopek oddaje naročila iz seznama Storitev B. 20postopkov oddaje javnih naročil je bilo objavljenih na portalu javnih naročil, od tega 6 tudi v Uradnem listu EU. Za en postopek oddaje javnega naročila ni bila potrebna objava, je pa bilo na portal javnih naročil posredovano obvestilo o oddaji naročila.

14 postopkov oddaje javnih naročil je bilo uspešno zaključenih z izbiro najugodnejšega ponudnika, medtem ko v treh postopkih zavod najugodnejšega ponudnika ni izbral (nobena prejeta ponudba/izločitev/zavrnitev vseh ponudb). Na podlagi uspešno izvedenih postopkov oddaje javnih naročil je bilo sklenjenih 29 pogodb. Štirje postopki oddaje javnih naročil, ki so se pričeli izvajati v letu 2015, še niso zaključeni.

V letu 2015 zavod ni prejel nobenega zahtevka za revizijo.

IV.4.4 Notranja revizija

Notranje revidiranje poslovanja je zakonska obveznost zavoda. Določeno je v zakonu o javnih financah in drugih predpisih.

Notranja revizijska služba je opravljala notranje revidiranje na podlagi predpisov in sprejetega letnega načrta notranjega revidiranja. Opravila je revizijske naloge, ki so navedene na prvi strani

110

izjave o oceni notranjega nadzora javnih financ, v trajanju 637 revizor - dni in svetovalne storitve: svetovanje v zvezi z izjavo o oceni notranjega nadzora javnih financ, svetovanje glede sprememb v zvezi z osnovnimi sredstvi v povezavi z obrazcem 6 in svetovanje v zvezi s spremembami in dopolnitvami osnutka Navodila: merila, kriteriji in pogoji za začasno in občasno delo dijakov in študentov. Notranja revizijska služba s svojim delovanjem, ki ga izvaja na podlagi predpisov za državno notranje revidiranje, prispeva k boljšemu poslovanju zavoda. Za izvrševanje priporočil iz revizijskih poročil in svetovalnih storitev, za vzpostavitev in delovanje učinkovitega sistema notranjih kontrol ter za pravilnost in gospodarnost poslovanja so odgovorna pristojna vodstva na vseh nivojih poslovanja zavoda.

IV.5 POROČILO O DOSEŽENIH CILJIH IN REZULTATIH TER IZJAVA O OCENI NOTRANJEGA NADZORA JAVNIH FINANC

Poslanstvo zavoda so v letu 2015 določali ZPIZ-2 in številni drugi zakoni npr. ZMEPIZ-1, ZMEPIZ-1A, ZPIZVZ, ZZSV, ZPFOPIZ, ZZRZI, mednarodni predpisi, ter statut in drugi splošni akti Zavoda. Opredeljujejo ga z uresničevanjem socialne varnosti zavarovancev in uživalcev pravic.Njegovo uspešno uresničevanje se odraža predvsem v popolnosti podatkov MEZ, pravočasnem in kakovostnem uveljavljanju in varstvu pravic ter izplačevanju pokojnin in drugih prejemkov.

Učinkovitosti izvajanja PIZ je prikazana na dva načina, kot delež odhodkov za izvajanje PIZ v vseh odhodkih in kot delež odhodkov za plače v vseh odhodkih. V obdobju od leta 2006-2015 sta bila oba deleža prav v letu 2015 najnižja, kar pomeni, da je bila učinkovitost izvajanja PIZ v tem letu najvišja.

Upoštevaje razvojni program zavoda za obdobje 2012-2016, letni program dela s kadrovskim načrtom za leto 2015, FN, strateški načrt prenove in razvoja sistema IkT in druge planske akte, so v nadaljevanju predstavljeni doseženi cilji in rezultati dela.

Pregled doseženih ciljev in rezultatov je razviden iz preglednice IV.24, podrobna pojasnila pa so navedena v posameznih poglavjih tega letnega poročila.

111

Preglednica IV.24: Pregled doseganja ciljev, 2015

Zap. št. Glavni cilji Kazalniki in ciljna vrednost Enota

Dosežena vrednost v letu 2014

Ciljna vrednost

2015

Dosežena vrednost v letu 2015

1.1 Rešeni zahtevki in opravila (skupaj) Št. rešenih zahtevkov 406.075 369.400 401.801

1.1.1 Rešeni zahtevki za uveljavljanje pravic - I. stopnja

Št. rešenih zahtevkov 109.449 100.100 107.486

1.1.2 Rešeni zahtevki za uveljavljanje pravic iz mednarodnega zavarovanja - I. stopnja


1.1.3 Rešeni zahtevki za uveljavljanje pravic - II. stopnja


1.1.4 Rešeni zahtevki za uveljavljanje pravic iz mednarodnega zavarovanja - II. stopnja

Št. rešenih zahtevkov 920 700 750

1.1.5 Rešeni ostali zahtevki, opravila in storitve Št. rešenih zahtevkov 269.134 245.500 271.920

1.2 Nerešeni zahtevki in opravila (skupaj) Št. nerešenih zahtevkov 36.887 29.300 74.644

1.2.1 Nerešeni zahtevki za uveljavljanje pravic - I. stopnja

Št. nerešenih zahtevkov 9.865 10.200 43.028

1.2.2 Nerešeni zahtevki za uveljavljanje pravic iz mednarodnega zavarovanja - I. stopnja


1.2.3 Nerešeni zahtevki za uveljavljanje pravic - II. stopnja


1.2.4 Nerešeni zahtevki za uveljavljanje pravic iz mednarodnega zavarovanja - II. stopnja

Št. nerešenih zahtevkov 220 300 237

1.2.5 Nerešeni ostali zahtevki, opravila in storitve Št. nerešenih zahtevkov 21.053 14.200 24.781

1.3.1* Povprečni čas trajanja postopkov za uveljavljanje pravic - I. stopnja

Št. dni 56 65 50

1.3.2*Povprečni čas trajanja postopkov za uveljavljanje pravic iz mednarodnega zavarovanja - I. stopnja

Št. dni 119 110 92

1.3.3* Povprečni čas trajanja postopkov za uveljavljanje pravic - II. stopnja

Št. dni 116 110 94

1.3.4*Povprečni čas trajanja postopkov za uveljavljanje pravic iz mednarodnega zavarovanja - II. stopnja

Št. dni 143 100 115

1.4* V roku rešeni zahtevki za uveljavljanje pravic - I. stopnja

% 80,3 75,0 82,21.5 Kontrola v postopkih priznanja pravic Št. kontrol 17.315 15.000 15.1241.6 Delež opravljenih revizij % 37,7 35,0 40,12.1 Zbiranje in obdelava M obrazcev matične

evidenceŠt. obdelanih

obrazcev 2.011.662 2.212.400 2.204.6272.2 Ureditev podatkov MEZ Št. opravil 373.859 484.300 566.1672.3 Delež popolnosti obrazcev MEZ % 92,0 95,0 94,5

3.Redno nakazovanje pokojnin in drugih denarnih dajatev

3.1 Obračun dajatve za nakaziloPovprečni

čas (št. dni) 16 18,0 16,9

4. Dolgoročna finančna stabillnost

4.1 Dolgoročna finančna stabilnost % 100 100 100

5.1 Število zaposlenih v skladu s predpisanimi vladnimi ukrepi

Št. zaposlenih 795 787 787

5.2 Ocena zadovoljstva zaposlenih Sistem ocenjevanja 3,5 3,6 3,5

5.3 Ocena zadovoljstva strank Sistem ocenjevanja 3,9 3,9 4,1

5.Trajnostni razvoj

organizacije poslovanja in kadrov

1.

Strokovno, enotno in učinkovito

priznavanje pravic iz obveznega zavarovanja

2.

Kakovostna matična evidenca

zavarovancev in uživalcev pravic

*Zaradi spremenjene metodologije prikazovanja podatkov v letu 2015 in lažje primerljivosti ter sledljivosti s podatki iz leta 2014 so v preglednici prikazane popravljene vrednosti za leto 2014.

112

1. Strokovno enotno in učinkovito priznavanje pravic iz obveznega zavarovanja

1.1. Zagotavljanje nemotenega in strokovno enotnega izvajanja zavarovanja

Zavod je skladno z ustaljeno prakso nudil strokovno pomoč pri pripravi zakonskih in podzakonskih aktov za izvajanje zavarovanja ter z MDDSZ razreševal sistemske nejasnosti in odprta vprašanja v zvezi z izvajanjem ZPIZ-2 ter sodeloval pri pripravi ZPIZ-2B.

Vodstvo zavoda pri obravnavi rezultatov dela redno sprejema potrebne ukrepe za enakomerno obremenjenost zaposlenih in posameznih OE ter odpravo zaostankov in krajši čas reševanja zadev. Sproti spremlja in analizira tudi problematiko, povezano z reševanjem zahtevkov na celotnem področju izvajanja zavarovanja. V ta namen so bili na vodstvenem pregledu in rednih razširjenih kolegijih generalnega direktorja sprejeti potrebni ukrepi za enotno izvajanje zavarovanja.

1.2. Učinkovitost izvajanja zavarovanja

Med ključne kazalce doseganja zastavljenih ciljev nedvomno sodi pravočasno reševanje zahtevkov za uveljavljanje in varstvo pravic. V največji meri odraža končno realizacijo vseh predhodnih postopkov, potrebnih za priznanje pravic iz PIZ, in omogoča vrednotenje doseženih rezultatov dela. Pravočasno reševanje zahtevkov v pretežni meri vpliva tudi na ugotavljanje stopnje ravni zadovoljstva strank, javnosti in zaposlenih. V letu 2015 se je posebna pozornost namenila skrajševanju povprečnih časov reševanja in reševanju t.i. starih zadev ter se je intenzivno nadaljevalo z izvajanjem sprejetih ukrepov na tem področju iz začetka leta 2014.

Rezultati dela pri reševanju zahtevkov za uveljavljanje in varstvo pravic so zelo dobri in so pri večini postavk nad načrtovanim. Zavod je v letu 2015 rešil oziroma opravil 401.801zahtevkov in storitev ter tako presegel realizacijo načrtovanega števila rešenih zadev za 8,8odstotka. Višji dotok zahtevkov od planiranega se izkazuje na vseh področjih, najbolj pa na področju PIZ I. stopnja, kjer je dotok višji za 41,6 odstotka od, načrtovanega iz razloga izdane odločbe US - delnice (44.000 zahtevkov) in pri reševanju ostalih zahtevkov, opravil in storitev, kjer je le-ta višji za 13,6 odstotka.

Zavod izkazuje ob koncu leta 2015 bistveno večje število nerešenih zahtevkov, 74.644, od načrtovanega števila nerešenih zahtevkov, 29.300, izjema je le področje varstva pravic, kjer je število nerešenih zahtevkov ob koncu leta v okviru načrtovanega števila nerešenih zahtevkov. Razlog tako povečanega števila nerešenih zahtevkov je predvsem zaradi več kot 30.000 zahtevkov na podlagi tretje točke odločbe US - delnice, ki jih še ni bilo možno reševati. Zaradi navedenega bo moral zavod v letu 2016, z namenom zmanjšanja števila nerešenih zahtevkov ter uresničitve zastavljenega cilja, sprotno določati način dela po posameznih območnih enotah, kvote razporejati glede na trenutno obremenjenost OE in posameznega strokovnega delavca, sprotno spremljati opravljeno delo s strani direktorjev območnih enot, optimizirati izvedbo postopkov priznavanja pravic ter po potrebi uvesti nadurno delo.

Na področju PIZ je zavodu uspelo povprečni čas reševanja zahtevkov za uveljavljanje pravic na I. stopnji skrajšati za 15 dni v primerjavi z načrtom in za 6 dni v primerjavi z letom 2014.

113

Razlog v skrajševanju povprečnih časov je v že zbranih podatkih, potrebnih za priznanje pravice v okviru podaje informativnih izračunov datuma izpolnitve pogojev za predčasno oziroma starostno pokojnino in višine pokojnine.

Skrajšal se je tudi povprečni čas trajanja postopkov za uveljavitev pravic iz mednarodnega zavarovanja na I. stopnji, ki je znašal 92 dni (načrtovano 110 dni in v letu 2014 doseženih 119 dni). Zaradi neodzivnosti tujih nosilcev zavarovanja oziroma nezmožnosti pridobitve potrebne dokumentacije ter morebitnemu previsoko zastavljenemu cilju so bili povprečni časi trajanja postopkov na drugi stopnji IMZ daljši in posledično je ugotoviti nedoseganje načrtovanih vrednosti. Istočasno je opozoriti, da je zavod načrtoval povprečni čas trajanja postopkov za uveljavljanje pravic v mednarodnem zavarovanju na II. stopnji v višini 100 dni(doseženih 115 dni), je pa čas reševanja zahtevkov na področju mednarodnega zavarovanja v skladu z zakonom določen v trajanju 180 dni.

V zakonitem roku dveh oziroma štirih mesecev je bilo v letu 2015 v zavodu, na področju priznanja pravic iz PIZ, skupaj rešenih 82,2 odstotka zahtevkov, kar je za 9,6 odstotne točke nad načrtom.

V letu 2015 je bilo načrtovanih 15.000 kontrol, zastavljeni cilj je z opravljenimi 15.124 kontrolami tako dosežen. V kontrolo so se dodatno dajale vsebinsko zahtevnejše zadeve za reševanje.

Na področju priznanja pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja je predstavljaloštevilo opravljenih revizij 40,1 odstotka vseh pozitivnih prvostopenjskih odločb in je bilo za 5,1 odstotne točke nad načrtovano vrednostjo.

2. Kakovostna matična evidenca zavarovancev in uživalcev pravic

Kakovostna matična evidenca zavarovancev je pogoj za učinkovito priznavanje pravic iz obveznega zavarovanja, zato je potrebno sprotno zbiranje in obdelava podatkov. Zavod temu cilju stalno sledi. Realiziran obseg dela z vsemi obrazci je bil v primerjavi z načrtom sicer manjši za 0,4 odstotka, na kar pa zavod v delu, ki se nanaša na prijave in odjave iz zavarovanja ter predvsem na prijavo prejemkov, nima vpliva.

V letu 2015 je bilo v bazi matične evidence zavarovancev pridobljenih oziroma urejenih526.639 podatkov o obdobjih zavarovanja in podatkov o osnovah, kar je za 16,3 odstotka več od načrtovanih. Navedeno število pridobljenih in urejenih podatkov je posledica programske podpore za dopolnjevanje in urejanje podatkov, ki je bila sicer izdelana že konec leta 2014 v okviru projekta MEZ III, in omogoča učinkovitejše in nadzorovano dopolnjevanje in urejanje podatkov matične evidence zavarovancev.

Po prenosu podatkov matične evidence zavarovancev v novo relacijsko bazo v letu 2013 je bila ugotovljena 91,3-odstotna popolnost podatkov. Na podlagi sprejetega akcijskega načrta je zavod nadaljeval s pridobivanjem in urejanjem podatkov. Uspešna izvedba projekta MEZ III je vplivala na doseganje cilja popolnosti podatkov matične evidence zavarovancev, ki je bila konec leta 2015 94,5-odstotna, kar je za 2,5 odstotne točke več kot v letu 2014. Načrtovana vrednost 95 odstotkov ni bila dosežena, ker so se zaposleni na področju MEZ intenzivno ukvarjali z aktivnostmi za realizacijo odločbe US - delnice.

V letu 2013 je zavod vzpostavil spletno aplikacijo »Informativna osebna evidenca«, kjer lahko zavarovanci z digitalnim potrdilom vpogledajo v svoje podatke matične evidence o

114

osnovah, ki se uporabljajo v postopkih uveljavljanja pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter o obdobju zavarovanja. V letu 2015 so bile vložene 703 zahteve za popravo podatkov in v informativno osebno evidenco so vpogledali 27.603 zavarovanci, kar je skoraj 35 odstotkov več kot v letu 2014.

S 1. julijem 2015 je zavod začel z izvajanjem določbe 157. člena ZPIZ-2, ki ureja vračilo prispevkov delodajalcev za prvo zaposlitev. V obdobju od 1. julija 2015 dalje je bilo izdanih 265 odločb, od tega je bilo 35 negativnih in 230 pozitivnih. Posredovane so bile na FURS, da izvede vračilo prispevkov.

3. Redno nakazovanje pokojnin in drugih denarnih dajatev

Osrednji cilj področja nakazovanja je izvrševanje odločb o pravici do pokojnine in drugih denarnih prejemkov ter zagotavljanje njihovih nakazil tekoče in brez zamud, kakor tudi preprečevanje neupravičenih izplačil po smrti uživalcev. Zavod teži k temu, da z leti znižuje povprečni čas od izdaje do realizacije odločbe, saj je od leta 2013 zaslediti trend padanja z19 dni na 16,9 v letu 2015 (načrtovano 18 dni).

Z vključitvijo v navedeni plačilni sistem SEPA v letu 2013 je zavod znižal stroške in zmanjšal možnost za nastanek terjatev, ker je omogočena stornacija nakazila v primeru smrti uživalca do valute izplačila. V letu 2015 je bilo tako preprečenih 14.272 izplačil po smrti uživalcev, kar pomeni, da ni prišlo do terjatve.

Za zagotavljanje kakovostnih storitev na področju nakazovanja je zavod v aprilu 2015 prvič posredoval uživalcem obvestilo o nakazilu s podrobno specifikacijo odtegnjenih zneskov prepovedi pri pokojnini in tako zagotovil natančno informacijo o izvedenih bremenitvah.

4. Dolgoročna finančna stabilnost

Zavod je tudi v letu 2015 uspešno zagotavljal finančno stabilnost kot glavni cilj na finančnem in računovodskem področju. Dosežen je bil z zakonom in FN določen cilj o izravnanih prihodkih in odhodkih. Zagotavljal je likvidnost in uspešno upravljal prosta denarna sredstva. Nemoteno in pravočasno so bila izplačana vsa denarna nakazila uživalcem pravic in druge obveznosti.

Zavod je pridobil pozitivno mnenje Računskega sodišča RS na računovodske izkaze za leto 2013 (ni še prejel osnutka poročila za leto 2014).

5. Kakovostna organizacija in izvedba medicinskega izvedenstva

Aktivnosti, ki naj bi v prihodnosti zagotovile še boljšo organizacijo medicinskega izvedenstva, so v letu 2015 zastale, kljub drugačnim prizadevanjem zavoda, predvsem zaradi spremenjenih prioritet na področju javnega zdravstva.

V smislu poenotenja kriterijev in preprečevanja administrativnih napak so se na področju invalidskih komisij na I. in II. stopnji opravljali notranji nadzori, kar se je izkazal kot učinkovit ukrep skupaj z organizacijo skupnih sestankov in oblikovanjem interno dostopne izvedenske prakse.

115

Veliko tveganje na navedenem področju poslovanja predstavlja kadrovski primanjkljaj zdravnikov izvedencev predvsem na I. stopnji, kljub nenehnim prizadevanjem in aktivnostim v smislu realizacije novih zaposlitev. Izvedenski organi pri svojem delu še vedno uporabljajo seznam telesnih okvar iz leta 1983, ki je bil delno dopolnjen v letu 1989. Vrste in stopnje telesnih okvar (novi seznam) mora v skladu 403. členom ZPIZ-2 določitiminister, pristojen za zdravje, v sodelovanju z ministrom, pristojnim za varstvo invalidov, v roku dveh let od uveljavitve tega zakona.

6. Učinkovit in uporabnikom prijazen informacijski sistem

V letu 2015 je zavod nadaljeval s celovito prenovo IkT na podlagi sprejete Strategije razvoja IkT za obdobje 2012-2016, ki sledi ciljem razvojnega programa za isto obdobje.

V okviru izvajanja razvojnih projektov je nadaljeval z načrtovanjem, razvojem in uvedbo informacijskih rešitev in IkT infrastrukture za sodobno digitalno poslovanje zavoda na vseh področjih poslovanja. Ob tem so se izvajale tudi številne dopolnitve programske opreme, skladno s spremembami normativnega okolja.

Pomembne dejavnosti so bile usmerjene v dopolnjevanje IkT infrastrukture ter prilagoditev in prehod programske opreme na novo okolje (zavodov zasebni oblak). Nadaljeval se je razvoj metodologij, zasnov in načinov dela. Pri razvoju IkT infrastrukture in razvojne metodologije je zavod sledil tudi strateški usmeritvi v odprte standarde in odprto kodo.

V letu 2015 je zavod v skladu s strategijo razvoja IkT nadaljeval z razvojem in širitvijo uporabe obstoječih e-storitev za državljane, ki jih ponuja prek portala e-ZPIZ in katerih varna uporaba je mogoča za registrirane uporabnike z uporabo kvalificiranih digitalnih potrdil, nekatere storitve pa so na voljo tudi za neregistrirane uporabnike. Uporabniki najbolj uporabljajo storitev informativnega izračuna datuma upokojitve in storitev informativneosebne evidence.

Ob razvojnih nalogah je bila pozornost usmerjana tudi v zagotavljanje stabilne in varne informacijske podpore za izvajanje dejavnosti zavoda. Sočasno vzdrževanje obstoječega in razvoj novega informacijskega sistema predstavljata poseben izziv.

7. Trajnosti razvoj organizacije poslovanja in kadrov

a. Posodabljanje poslovnega okolja

Zavod je v okviru danih finančnih možnosti tudi v letu 2015 zagotavljal prijazno delovno okolje za stranke in zaposlene ter skrbel, da so bili prostori dobro vzdrževani.

Gradnja novih in prenova obstoječih poslovnih prostorov je skladna s smernicami o učinkoviti rabi energije.

b. Zagotavljanje kakovostnega opravljanja storitev

Zadovoljstvo strank je bilo v letu 2015 ugotovljeno z anketo zadovoljstva strank ter tudi interno analizo anketnih vprašalnikov na območnih enotah, knjigami pripomb in pohval. Na

116

tej podlagi so bili sprejeti potrebni ukrepi. Izvedena anketa o ugotavljanju zadovoljstva strank v sodelovanju z zunanjo institucijo se izvaja na dve leti. Povprečna ocena splošnega zadovoljstva je znašala 4,1, kar kaže na visoko stopnjo zadovoljstva z delom zavoda, tako da je načrtovana vrednost za leto 2015 s tem presežena (načrt 3,9) in bodo potrebni dodatni napori k ohranitvi tako visoke ocene tudi v prihodnje.

c. Kadrovska politika

Kadrovski načrt za leto 2015 je bil v celoti dosežen, saj je bilo 787 zaposlenih na zadnji dan tega leta skladno z dovoljenim. Zavod vodi dolgoročno naravnano kadrovsko politiko, sklepa delovna razmerja in upravlja kadrovske vire v skladu s sprejetim kadrovskim načrtom in interventnimi ukrepi države.

Število zaposlenih po kadrovskem načrtu je skladno z interventnimi ukrepi države od leta 2007 dalje upadalo, in sicer od 853 leta 2007 na 787 v letu 2015 (zmanjšanje za 66zaposlenih oziroma 8,4 odstotka).

Izvedena je bila tudi anketa o zadovoljstvu zaposlenih z delom in pogoji dela. Splošna ocena zadovoljstva je znašala 3,5 in je bila za 0,1 odstotka nižja od načrtovane. Ponovno je bila izvedena na elektronski način oziroma kot spletna anketa. Spodbudno je, da se z leti povečuje stopnja odgovora in vse več je podanih komentarjev ocen in predlogov za ukrepanje.

Zmanjševanje zaposlenih, skladno z ukrepi Vlade RS, še ni imelo bistvenega vpliva na storitve za stranke, saj je zavod ažurno prilagajal organizacijo dela pri delu s strankami.

Zavod ocenjuje, da je zastavljene cilje, upoštevajoč objektivne okoliščine, večinoma uspešno uresničil in nekatere celo presegel. Istočasno je treba opozoriti odgovorne organe in institucije, da pri sprejemu zakonskih in sodnih odločitev postavijo vsaj realen časoven okvir za pripravo in realizacijo le-teh. Zadnja leta so bili sistemski zakoni na področju delovanja zavoda sprejeti brez potrebnega časa za pripravo. Poleg tega pa sta v letu 2015 tudi ZUJF in odločba US - delnice povzročila velik dotok zahtevkov v zelo kratkem času. Le dobri organizaciji in prizadevanjem večine zaposlenih na zavodu se je zahvaliti, da se ohranja kakovost storitev, zaostanki pri reševanju zahtevkov niso še višji ter da je še vedno visok delež zahtevkov, rešenih v roku.

Zavod je redno sodeloval z državnimi organi, predvsem z MDDSZ. Tudi z ostalimi ministrstvi in državnimi organi je aktivno obravnaval in razreševal tekočo problematiko s področja dela Zavoda, in sicer z: MJU, MF, MIZŠ, Službo Vlade RS za zakonodajo, FURS, UJP, ZZZS, ZRSZ in KAD.

Poslovanje zavoda je zelo vpeto v širšo javnost. S svojim aktivnim in strokovnim ravnanjem je pripomogel k boljši informiranosti javnosti ob uveljavljanju novih pravic, ki jih je prinesel predvsem ZPIZ-2.

Zaposleni so bili aktivni tudi v raznih odborih, komisijah, okroglih mizah, namenjenih uresničevanju socialne varnosti, in tako prispevali k boljšemu informiranju, ozaveščanju ter sprejemu strokovnih in razvojno naravnanih rešitev.

117

IZJAVA O OCENI NOTRANJEGA NADZORA JAVNIH FINANC

v/na ZAVODU ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE SLOVENIJE(naziv proračunskega uporabnika)

Podpisani se zavedam odgovornosti za vzpostavitev in stalno izboljševanje sistema finančnega poslovodenja in notranjih kontrol ter notranjega revidiranja v skladu s 100. členom Zakona o javnih financah z namenom, da obvladujem tveganja in zagotavljam doseganje ciljev poslovanja in uresničevanje proračuna.Sistem notranjega nadzora javnih financ je zasnovan tako, da daje razumno, ne pa tudi absolutnega zagotovila o doseganju ciljev: tveganja, da splošni in posebni cilji poslovanja ne bodo doseženi, se obvladujejo na še sprejemljivi ravni. Temelji na nepretrganem procesu, ki omogoča, da se opredelijo ključna tveganja, verjetnost nastanka in vpliv določenega tveganja na doseganje ciljev in pomaga, da se tveganja obvladuje uspešno, učinkovito in gospodarno.

Ta ocena predstavlja stanje na področju uvajanja procesov in postopkov notranjega nadzora javnih financ v/na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (naziv proračunskega uporabnika).

Oceno podajam na podlagi: - ocene notranje revizijske službe za področja:

odločanje o pravicah iz invalidskega zavarovanja v Območni enoti Kranj z Izpostavo Jesenice in v Območni enoti Murska Sobota; oddaja in izvedba določenih javnih naročil v zvezi s strojno in programsko opremo (sektor informacijskih tehnologij; sektor za finance in računovodstvo – služba za računovodstvo in javna naročila); plačila za delo preko študentskega servisa (sektorji); odločanje o pravicah iz pokojninskega zavarovanja v Območni enoti Ljubljana in v Območni enoti Novo mesto; odločanje o pravicah iz pokojninskega zavarovanja v Območni enoti Celje z Izpostavo Trbovlje in v Območni enoti Nova Gorica; odločanje o pravicah iz mednarodnega zavarovanja v Območni enoti Celje z Izpostavo Trbovlje in v Območni enoti Novo mesto; odločanje o pravicah iz invalidskega zavarovanja v Območni enoti Ravne na Koroškem z Izpostavo Velenje in v Območni enoti Nova Gorica; matična evidenca zavarovancev, prispevki in prekrški v Območni enoti Maribor z Izpostavo Ptuj; nakazovanje pokojnin (sektor za nakazovanje pokojnin, služba za nadzor in finančno evidenco nakazovanja pokojnin); centralna glavna pisarna, vključno oddelek za evidentiranje dokumentarnega gradiva, oddelek za sprejem, pripravo in odpremo ter oddelek za digitalizacijo in mikrofilm (sektor za pravne in splošne zadeve); odločanje o pravicah iz invalidskega zavarovanja v Območni enoti Maribor z Izpostavo Ptuj in v Območni enoti Koper

- samoocenitev vodij organizacijskih enot za področja:

pokojninsko zavarovanje, invalidsko zavarovanje, mednarodno zavarovanje, matično evidenco, nakazovanje pokojnin, izvedenstvo, finančno računovodsko področje, pravno splošno področje, organizacijsko kadrovsko področje, informacijski sistem-informacijske tehnologije

118

- ugotovitev (Računskega sodišča RS, proračunske inšpekcije, Urada RS za nadzor proračuna, nadzornih organov EU,…) za področja:

Revizijsko poročilo Računskega sodišča RS: Računovodski izkazi in pravilnost poslovanja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v letu 2013, številka: 323-1/2014/38, z dne 8. maja 2015:

- pozitivno mnenje o računovodskih izkazih- mnenje s pridržkom o pravilnosti poslovanja (delovna razmerja, matična evidenca

zavarovancev in upokojitveni postopek, matična evidenca uživalcev pravic)

V/Na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (naziv proračunskega uporabnika)je vzpostavljen(o):

1. Primerno kontrolno okolje (predstojnik izbere eno od naslednjih možnosti):a) na celotnem poslovanju,b) na pretežnem delu poslovanja,c) na posameznih področjih poslovanja,d) še ni vzpostavljeno, pričeli smo s prvimi aktivnostmi,e) še ni vzpostavljeno, v naslednjem letu bomo pričeli z ustreznimi aktivnostmi.

2. Upravljanje s tveganji

2.1. Cilji so realni in merljivi, to pomeni, da so določeni indikatorji za merjenje doseganja ciljev (predstojnik izbere eno od naslednjih možnosti):a) na celotnem poslovanju,b) na pretežnem delu poslovanja,c) na posameznih področjih poslovanja,d) še niso opredeljeni, pričeli smo s prvimi aktivnostmi,e) še niso opredeljeni, v naslednjem letu bomo pričeli z ustreznimi aktivnostmi.

2.2. Tveganja, da se cilji ne bodo uresničili, so opredeljena in ovrednotena, določen je način ravnanja z njimi (predstojnik izbere eno od naslednjih možnosti):a) na celotnem poslovanju,b) na pretežnem delu poslovanja,c) na posameznih področjih poslovanja,d) še niso opredeljena, pričeli smo s prvimi aktivnostmi,e) še niso opredeljena, v naslednjem letu bomo pričeli z ustreznimi aktivnostmi.

3. Na obvladovanju tveganj temelječ sistem notranjega kontroliranja in kontrolne aktivnosti, ki zmanjšujejo tveganja na sprejemljivo raven (predstojnik izbere eno od naslednjih možnosti): a) na celotnem poslovanju,b) na pretežnem delu poslovanja,c) na posameznih področjih poslovanja,d) še ni vzpostavljen, pričeli smo s prvimi aktivnostmi,e) še ni vzpostavljen, v naslednjem letu bomo pričeli z ustreznimi aktivnostmi.

119

4. Ustrezen sistem informiranja in komuniciranja (predstojnik izbere eno od naslednjih možnosti):a) na celotnem poslovanju,b) na pretežnem delu poslovanja,c) na posameznih področjih poslovanja,d) še ni vzpostavljen, pričeli smo s prvimi aktivnostmi,e) še ni vzpostavljen, v naslednjem letu bomo pričeli z ustreznimi aktivnostmi.

5. Ustrezen sistem nadziranja, ki vključuje tudi primerno (lastno, skupno, pogodbeno) notranje revizijsko službo (predstojnik izbere eno od naslednjih možnosti): a) na celotnem poslovanju,b) na pretežnem delu poslovanja,c) na posameznih področjih poslovanja,d) še ni vzpostavljen, pričeli smo s prvimi aktivnostmi,e) še ni vzpostavljen, v naslednjem letu bomo pričeli z ustreznimi aktivnostmi.

6. Notranje revidiranje zagotavljam v skladu s Pravilnikom o usmeritvah za usklajeno delovanje sistema notranjega nadzora javnih financ (predstojnik izbere eno od naslednjih možnosti):

a) z lastno notranjerevizijsko službo,b) s skupno notranjerevizijsko službo,c) z zunanjim izvajalcem notranjega revidiranja,d) nisem zagotovil notranjega revidiranja.

ad b) Navedite naziv skupne notranjerevizijske službe: /

Navedite sedež in matično številko skupne notranjerevizijske službe: /

Matična številka: /

ad c) Navedite naziv zunanjega izvajalca notranjega revidiranja: /

Navedite sedež in matično številko zunanjega izvajalca notranjega revidiranja: /

Matična številka: /

Ali (sprejeti) finančni načrt (proračun), za leto na katerega se Izjava nanaša, presega 2,086 mio EUR

Datum zadnjega revizijskega poročila zunanjega izvajalca notranjega revidiranja je: /

(dan XY , mesec XY in leto 20XY)

ad d) Notranjega revidiranja nisem zagotovil ker: /

120

V letu 2015 (leto, na katerega se Izjava nanaša) sem na področju notranjega nadzora izvedel naslednje pomembne izboljšave (navedite 1, 2 oziroma 3 pomembne izboljšave):

- implementacija določb Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic izobveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Uradni list RS, št. 111/13 in 97/14)(ZMEPIZ-1): v sodelovanju s Finančno upravo Republike Slovenije je bil sprejet Pravilnik o

spremembah in dopolnitvah Pravilnika o vsebini in obliki obračuna davčnih odtegljajev ter o načinu predložitve davčnemu organu (Uradni list RS, št. 93/2014), ki določa podatke, potrebne za oblikovanje prijave o osnovah ter sprememb teh podatkov za osebe v delovnem razmerju na obračunu davčnega odtegljaja

s Finančno upravo Republike Slovenije so bili sklenjeni tudi sporazumi o elektronski izmenjavi podatkov o obračunanih in plačanih prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in bodo ti podatki prvič posredovani marca 2016 za mesec januar 2016; na podlagi teh podatkov bo zavod prvič v letu 2017 za leto 2016 sam oblikoval obrazec M-4 za delavce v delovnem razmerju, kar pomeni večjo pravno varnost le-teh

z implementacijo 40. člena ZMEPIZ-1 se zagotavlja tudi večja pravna varnost za zavarovance, ki delo opravljajo v okviru drugega pravnega razmerja. Na podlagi podatkov, ki jih FURS posreduje zavodu, zavod oblikuje tako prijavo obdobja zavarovanja, kot tudi podatek o osnovi, ki se upošteva pri izračunu pokojninske osnove

večja popolnost podatkov matične evidence, predvsem pa večja pravilnost teh podatkov bo zagotovljena tudi z implementacijo določbe šestega odstavka 7. člena ZMEPIZ-1, ki se začne uporabljati 1. 1. 2016 in določa obvezno vlaganje prijav v elektronski obliki preko Državnega portala e-VEM za vse poslovne subjekte, razen za zavarovance, kivlagajo prijave oziroma odjave na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti ali pa se prostovoljno prijavljajo oziroma odjavljajo v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Z elektronskim posredovanjem prijav in odjav oziroma sprememb med zavarovanjem je zagotovljena večja kontrola nad pravilnostjo posredovanja, saj so v sistem vgrajene logične kontrole, ki omejujejo možnost posredovanja napačnih podatkov. V letu 2015 je torej zavod v sodelovanju z ZZZS, Ministrstvom za javno upravo oziroma skrbniki Državnega portala e-VEM omogočil in vzpostavil sistem, ki omogoča vlaganje prijav v zavarovanje za vse poslovne subjekte, torej tudi subjekte javnega sektorja, in ne zgolj gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov, kot je to veljalo do sedaj.

- nadaljevanje in končanje projekta MEZ III – dopolnjevanje in urejanje podatkov matične evidence zavarovancev: izdelane in dokončane so bile vse aplikativne rešitve, ki so bile predvidene z zagonskim

elaboratom izvedenih je bilo 8 programskih obdelav, s katerimi se je izboljšala popolnost podatkov

(predvsem podatkov o osnovah) matične evidence strokovnim delavcem je na voljo širok nabor aplikacij, ki so jim osnova, oziroma pomoč

pri urejanju in dopolnjevanju podatkov s poročili COGNOS je oblikovan sistemski nadzor nad urejanjem in dopolnjevanjem

podatkov matične evidence zavarovancev z dopolnjeno informativno osebno evidenco je zavarovancu omogočen popolnejši

vpogled v podatke o pokojninski dobi, osnovah in plačanih prispevkih pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

- kadrovska krepitev področja matične evidence

121

Kljub izvedenim izboljšavam ugotavljam, da obstajajo naslednja pomembna tveganja, ki jih še ne obvladujem v zadostni meri (navedite 1, 2 oziroma 3 pomembnejša tveganja in predvidene ukrepe za njihovo obvladovanje):

Tveganje za nepopolne podatke matične evidence zavarovancev.

Predvideni ukrepi za obvladovanje tveganja: ukrepi bodo temeljili na programski podpori, izdelani v okviru projekta MEZ III. Poseben poudarek bo dan urejanju in dopolnjevanju podatkov na nivoju zavezanca, prav tako pa se bodo podatki urejali in dopolnjevali v okviru individualnih postopkov informativne narave oziroma v okviru postopkov uveljavljanja pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

S programsko podporo bodo v letu 2016 bolj kot v preteklih obdobjih nadzorovani podatki, ki so tako za obdobja zavarovanja, kot tudi podatki o osnovah, dnevno posredovani zavodu s strani dajalcev podatkov.

S ciljem zagotoviti čim večjo popolnost in pravilnost podatkov matične evidence zavarovancev bodo izdelane analize podatkov matične evidence zavarovancev, na podlagi teh analiz pa izvedeni programski popravki podatkov, ki so se ob prenosu podatkov v relacijsko bazo v letu 2013 zapisali kot napačni.

Kadrovska krepitev področja matične evidence.

Predstojnik oziroma poslovodni organ proračunskega uporabnika: Generalni direktor: Marijan Papež

Podpis:

Datum podpisa predstojnika:1. 2. 2016

122

VZAKLJUČEK

Letno poročilo zavoda predstavlja ter razčlenjuje vse pomembnejše statistične podatke o zavarovancih in uživalcih pravic ter gmotnem položaju uživalcev pravic in delovnih invalidov, računovodske in druge podatke ter podatke o izvajanju obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter o poslovanju zavoda.

Uvodni del v zgoščeni obliki podaja temeljne značilnosti in ocene poslovanja v preteklem letu, v nadaljevanju pa so primerjalno in analitično prikazani statistični ter drugi podatki po posameznih področjih dejavnosti.

Iz podatkov in izkazov računovodskega poročila je razvidno, da je zavod poslovno leto 2015 sklenil z izravnanimi prihodki in odhodki, kot to zahteva veljavni zakon. Vse zakonske in druge obveznosti do zavarovancev in uživalcev pravic je izpolnjeval nemoteno, saj je vse leto posloval likvidno, brez zadolževanja.

Uspešnost poslovanja zavoda v preteklem letu kažejo tudi podatki iz poslovnega poročila, ki vsebuje tudi poročilo o doseženih ciljih in rezultatih ter izjavo generalnega direktorja o oceni notranjega nadzora javnih financ v zavodu.

Zavod je tudi v letu 2015 zavarovancem in uživalcem pravic kljub dodatnim obveznostim, ob zmanjšanem številu zaposlenih, zagotavljal priznavanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter pravočasno izplačeval vse pokojninske in druge prejemke ter s tem izpolnjevalsvoje poslanstvo.

Marijan Papež generalni direktor

Documents

LETNO POROČILO 2015vrs-3.vlada.si/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF/71d4985...zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje slovenije letno poroČilo 2015 ljubljana, februar 2016