Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

osl

ovn

o p

oro

čilo

1

Letno poročilo Gorenjske banke,

d. d., Kranj in Skupine

Gorenjska banka Kranj za leto 2019

Opredelitve in slovar 4

Poslovno poročilo 5

Pomembnejši podatki in kazalniki poslovanja 6

Poročilo predsednika Uprave Gorenjske banke, d. d., Kranj 8

Poročilo Nadzornega sveta Gorenjske banke, d. d., Kranj 9

Organizacijska shema banke 11

Organizacijska shema skupine 12

Upravljavska struktura banke 12

Poslovna mreža 13

Bonitetne ocene 13

Gospodarsko in bančno okolje 14

Predstavitev skupine Gorenjska banka 16

Informacija za delničarje 18

Strateške usmeritve banke in odvisnih družb 19

Poslovanje v letu 2019 21

Upravljanje tveganj 27

Razvojni projekti 32

Organizacijske in kadrovske spremembe 33

Družbena odgovornost 35

Podatki in pojasnila skladno s 6. odstavkom 70. člena

zakona o gospodarskih družbah 36

Izjava o ureditvi notranjega upravljanja 39

Strnjena izjava upravljalnega organa o tveganjih 40

Poročilo neodvisnega revizorja 43

Računovodsko poročilo banke in skupine 49

Izjava o odgovornosti uprave 50

Izkaz poslovnega izida 51

Izkaz vseobsegajočega donosa 52

Izkaz finančnega položaja 53

Izkaz sprememb lastniškega kapitala 54

Izkaz denarnih tokov 56

Pojasnila k računovodskim izkazom 57

1. Osnovni podatki 58

2. Povzetek pomembnih računovodskih usmeritev 59

3. Pomembnejše računovodske ocene in presoje

pri uporabi računovodskih usmeritev 70

4. Pojasnila k izkazu poslovnega izida 72

5. Pojasnila k izkazu finančnega položaja in

izkazu vseobsegajočega donosa 79

6. Ostala pojasnila k računovodskim izkazom 101

7. Upravljanje tveganj 106

KAZALO

Banka Gorenjska banka, d. d., Kranj

BDP bruto domači proizvod; GDP (angl. gross domestic product)

CAEIR (angl. credit adjusted effective interest rate that is applied on

initial recognition); kreditno prilagojena efektivna obrestna mera,

ki se uporablja ob začetnem pripoznanju

CB centralna banka

CET1 (angl. common equity tier 1); navaden lastniški temeljni kapital

FVTOCI (angl. fair value through other comprehensive income); poštena

vrednost prek drugega obsegajočega donosa

FVTPL (angl. fair value through profit or loss); poštena vrednost prek

poslovnega izida

ICAAP (angl. internal capital adequacy assessment process); proces

ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala

LCR (angl. liquidity coverage ratio); količnik likvidnostnega kritja

LGD (angl. loss given default); izguba zaradi neplačila

LTV (angl. loan to value); razmerje med višino posojila in vrednostjo

nepremičnine

MSP mala in srednje velika podjetja

MSRP 9 Mednarodni standard računovodskega poročanja 9

NPE (angl. non performing exposures); nedonosne izpostavljenosti

NPL (angl. non performing loans); nedonosna posojila

NSFR (angl. net stable funding ratio); količnik neto stabilnih virov

financiranja

OCI (angl. other comprehensive income); drugi vseobsegajoči donos

PD (angl. probabilitiy of default); verjetnost neplačila

PUS pravica do uporabe sredstev

Skupina Skupina Gorenjska banka Kranj

SPPI (angl. solely payments of principal and interest on the principal

amount outstanding); plačila, ki izhajajo pretežno iz plačil glavnice

in obresti

OPREDELITVE IN SLOVAR

Poslovnoporočilo

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

osl

ovn

o p

oro

čilo

6

zneski v tisoč EUR Banka Skupina

2019 2018 2017 2019 2018 2017

Izkaz finančnega položaja na dan 31. 12.

Bilančna vsota 1.967.425 1.831.533 1.871.944 1.970.097 1.832.664 1.870.881

Skupni znesek vlog nebančnega sektorja, po odplačni vrednosti: 1.566.454 1.505.151 1.480.690 1.565.998 1.504.143 1.476.524

• pravnih in drugih oseb, ki opravljajo dejavnost 474.950 476.583 549.652 474.494 475.575 545.485

• prebivalstva 1.091.504 1.028.568 931.039 1.091.504 1.028.568 931.039

Skupni znesek kreditov nebančnemu sektorju: 1.078.888 982.262 965.247 1.067.214 968.070 937.982

• pravnim in drugim osebam, ki opravljajo dejavnost 744.927 700.769 735.907 733.253 686.577 708.642

• prebivalstvu 333.961 281.493 229.340 333.961 281.493 229.340

Celotni kapital 235.886 205.241 200.058 236.797 205.520 201.696

Popravki vrednosti in rezervacije za kreditne izgube (27.963) (78.589) (98.478) (28.115) (78.603) (98.127)

Obseg zunajbilančnega poslovanja 340.554 299.351 265.011 337.463 299.351 265.011

Izkaz poslovnega izida:

Čiste obresti 38.817 35.607 33.801 38.674 35.231 33.014

Čisti neobrestni prihodki 23.017 16.467 13.033 25.941 18.650 15.911

Stroški dela, splošni in administrativni stroški (30.516) (29.759) (29.666) (31.035) (30.555) (30.121)

Amortizacija (2.247) (1.888) (1.596) (4.184) (3.193) (2.364)

Oslabitve in rezervacije 24.207 252 (5.520) 24.207 (1.605) (5.766)

Poslovni izid pred obdavčitvijo 53.278 20.679 10.052 53.603 18.528 10.674

Davek iz dohodka pravnih oseb od poslovnega izida (10.095) (3.530) (3.551) (9.699) (3.571) (3.701)

Izkaz vseobsegajočega donosa:

Drugi vseobsegajoči donos pred obdavčitvijo (663) (2.116) (2.782) (665) (2.116) (2.782)

Davek iz dohodka od drugega vseobsegajočega donosa 136 404 230 136 404 230

Število zaposlenih na dan 31. 12. 418 415 403 491 475 457

Delnice:

Število delničarjev 2 403 431 2 403 431

Število delnic 387.938 387.938 387.938 387.938 387.938 387.938

Nominalna vrednost delnice oziroma pripadajoči znesek kosovne delnice v osnovnem kapitalu (v EUR) 42 42 42 42 42 42

Knjigovodska vrednost delnice (v EUR)2 663 577 562 666 578 567

1 Opomba: Podatki za leti 2019 in 2018 so v skladu z MSRP 9, medtem ko so primerjalni podatki za leto 2017 v skladu z MRS 39. 2 Lastne delnice v izračunu knjigovodske vrednosti delnice niso upoštevane.

POMEMBNEJŠI PODATKI IN KAZALNIKI POSLOVANJA1

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

osl

ovn

o p

oro

čilo

7

Izbor kazalnikov (v %): Banka Skupina

2019 2018 2017 2019 2018 2017

Kapital:

• količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala 15,71 16,22 16,09 15,71 16,22 16,09

• količnik temeljnega kapitala 15,71 16,22 16,09 15,71 16,22 16,09

• količnik skupnega kapitala 15,71 16,22 16,09 15,71 16,22 16,09

Kvaliteta sredstev in prevzetih obveznosti:

• nedonosne izpostavljenosti / razvrščene izpostavljenosti 2,93 6,76 7,37 2,96 6,80 7,47

• nedonosni krediti in druga finančna sredstva / razvrščeni krediti in druga finančna sredstva 5,21 12,44 13,37 5,30 12,60 13,51

• popravki vrednosti in rezervacije za kreditne izgube / nedonosne izpostavljenosti 27,76 44,53 43,25 27,76 44,53 43,25

• prejeta zavarovanja / nedonosne izpostavljenosti 63,82 44,52 48,71 63,82 43,55 57,88

Profitabilnost:

• obrestna marža (čiste obresti na povprečno aktivo) 2,09 1,99 2,01 2,08 1,97 1,96

• marža finančnega posredništva (čiste obresti in čisti neobrestni prihodki na povprečno aktivo) 3,33 2,91 2,78 3,47 3,01 2,91

• donos na sredstva pred obdavčitvijo 2,87 1,15 0,60 2,88 1,03 0,63

• donos na sredstva po obdavčitvi 2,32 0,96 0,39 2,36 0,83 0,41

• donos na kapital pred obdavčitvijo 24,47 10,39 4,99 24,57 9,30 5,26

• donos na kapital po obdavčitvi 19,83 8,62 3,22 20,12 7,51 3,43

Stroški poslovanja:

• operativni stroški / povprečna aktiva 1,76 1,77 1,86 1,89 1,88 1,93

• operativni stroški / prihodki 52,98 60,77 66,75 54,50 62,63 66,40

Likvidnost banke: X–XII/2019 VII–IX/2019 IV–VI 2019 I–III/2019

Količnik likvidnostnega kritja (v %) 338,40 329,72 312,42 334,01

Likvidnostni blažilnik (v tisoč EUR) 470.286 469.290 457.497 439.921

Neto likvidnostni odlivi (v tisoč EUR) 142.419 145.752 149.107 134.887

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

osl

ovn

o p

oro

čilo

8

Spoštovani delničarji, stranke,

partnerji in zaposleni,

Gorenjska banka je v letu 2019 po-

slovala odlično in presegla načrtovani

poslovni rezultat ter zaključila poslov-

no leto kapitalsko stabilna. Napredek,

ki je rezultat skupinskega dela vseh

zaposlenih, se kaže na vseh strate-

ških področjih: odličnost v poslovanju

s strankami, učinkovito upravljanje

tveganj in zagotavljanje skladnosti,

rast in dobičkonosnost, operativna

učinkovitost ter razvoj in zadovoljstvo

zaposlenih.

V poslovnem letu 2019 smo v Gorenj-

ski banki dosledno in odločno izpol-

njevali zastavljene strateške cilje. Z

intenzivnimi vlaganji v posodobitev

poslovnih procesov in razvojem novih,

inovativnih bančnih produktov smo

še utrdili svoj položaj na domačem tr-

gu. Posebno pozornost smo namenili

digitalizaciji in vpeljavi novih, sodob-

nih rešitev za naše stranke. Obenem

v Gorenjski banki ohranjamo narav-

nanost k tkanju dolgoročnih osebnih

odnosov z našimi strankami. Fizičnim

in pravnim osebam zagotavljamo po

meri oblikovane storitve ter se jim na

vsakem koraku posvetimo v celoti.

Pomembno mesto v poslovanju Go-

renjske banke v zadnjih nekaj letih

zasedajo dejavnosti s področja od-

kupa terjatev, finančnega najema

premičnin in projektnega financiranja.

Naši partnerji pozdravljajo našo stro-

kovnost in odličnost v vseh dotičnih

projektih. Ključ do uspeha po mnenju

vseh leži v medsebojnem zaupanju in

sodelovanju. Z njihovo podporo smo

naš položaj v letu 2019 na omenjenih

področjih utrdili in si zadali še bolj am-

biciozne cilje za prihodnja leta.

Vodstvo banke in vsi zaposleni se

zavedamo pomena družbene od-

govornosti ter vpetosti v širše in ož-

je družbeno okolje. Primarni temelji

odgovornosti za Gorenjsko banko so

aktivno prispevanje k stabilnosti ban-

čnega sistema, odgovornost do vseh

deležnikov, še zlasti skrb za zdravo

okolje in strokovni razvoj zaposlenih.

V leto 2020 so nas odrinili nova dol-

goročna vizija, jasno postavljene ra-

zvojne prioritete in trdni temelji za

nadaljnjo rast. Med zadanimi cilji za

prihodnost sta med pomembnejšimi

gotovo nadaljnja krepitev tržnega de-

leža na domačem trgu in širjenje po-

slovanja zunaj meja. Postajamo vse-

slovenska banka in most slovenskim

podjetjem v regiji Adria.

Verjamemo, da je naš napredek rezul-

tat premišljene poslovne strategije,

pozitivnih napredkov v kulturi orga-

nizacije in zavzetega dela vseh zapo-

slenih. Naše delovanje utemeljujejo

bistvene skupne vrednote: odgovor-

nost, odličnost, inovativnost, pripa-

dnost in odzivnost. V Gorenjski banki

skupaj in enotno uresničujemo našo

vizijo »Zavzeto in s strastjo gradimo

sodobno, inovativno, k strankam in

zaposlenim usmerjeno banko«.

Mario Henjak

predsednik Uprave

POROČILO PREDSEDNIKA UPRAVE GORENJSKE BANKE, D. D. , KRANJ

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

osl

ovn

o p

oro

čilo

9

Sestava Nadzornega sveta v letu 2019

Nadzorni svet Gorenjske banke, d. d., Kranj je konec leta 2019 deloval v šestčlanski sestavi: predsednica ga. Jelena Galić, namestnik predsednice g. Vladimir Sekulić ter člani g. Jurij Ba-jec, g. Tim Umberger, g. Peter Grašek in ga. Vlasta Nadler Maležič. Sestava Nadzornega sveta se je v letu 2019 spremenila v naslednjem sosledju:

• g. Aleš Aberšek je 28. marca 2019 odstopil s funkcije člana Nadzornega sveta;

• g. Matej Podlipnik je 15. mar-ca 2019 odstopil s funkcije člana Nadzornega sveta;

• g. Peter Grašek je bil 29. aprila 2019 imenovan za novega člana Nadzornega sveta na 33. skupščini Gorenjske banke, d. d., Kranj;

• g. Brane Franc Selak je bil 29. apri-la 2019 imenovan za novega člana Nadzornega sveta na 33. skupščini Gorenjske banke, d. d., Kranj;

• g. Brane France Selak je 5. septem-bra 2019 odstopil s funkcije člana Nadzornega sveta;

• ga. Vlasta Nadler Maležič je bila 9. decembra 2019 imenovana za no-vo članico Nadzornega sveta na 35. skupščini Gorenjske banke, d. d., Kranj.

Za podrobnejši in bolj poglobljen nad-zor nad posameznimi področji poslo-vanja so bile imenovane tri komisije: Revizijska komisija, Komisija za tvega-nja in Kadrovska komisija, ki so v skla-du s svojimi pristojnostmi pripravljale tudi strokovne podlage in predloge sklepov za Nadzorni svet.

Na podlagi nove sestave Nadzornega sveta so se na novo formirale tudi ko-misije. G. Peter Grašek je bil imenovan za predsednika Revizijske komisije in g. Selak za člana Komisije za tvega-nja. Ga. Nadler Maležič je v decem-bru 2019 zasedla članstvo v Komisiji za tveganja, namesto g. Selaka, ki je

odstopil septembra 2019. Revizijsko

komisijo sestavljajo predsednik g.

Grašek, namestnik predsednika g.

Sekulić in član g. Bajec. Komisijo za

tveganja sestavljajo predsednik g.

Umberger, namestnica predsednika

ga. Galić in članica ga. Nadler Maležič.

Sestava Kadrovske komisije ostaja

nespremenjena, predsednik g. Seku-

lić, namestnik predsednika g. Bajec in

član g. Umberger.

Revizijska komisija in Komisija za tve-

ganja sta v letu 2019 zasedali na še-

stih rednih sejah, Kadrovska komisija

pa na dveh korespondenčnih sejah in

na petih rednih sejah.

Pregled dejavnosti Nadzornega

sveta v letu 2019

Nadzorni svet se je v letu 2019 sestal

na sedmih rednih sejah in izvedel pet

korespondenčnih sej. Spremljal in nad-

ziral je poslovanje banke ter delo upra-

ve banke, in sicer skladno s pooblastili,

pristojnostmi in odgovornostmi, izhaja-

joč iz slovenske in evropske zakonoda-

je ter notranjih aktov Gorenjske ban-

ke, d. d., Kranj.3 Uprava banke je člane

Nadzornega sveta pravočasno, do-

sledno in natančno obveščala o vseh

pomembnih informacijah, o doseženih

rezultatih ter o vseh dogodkih, ki se na-

našajo na poslovanje banke, strategijo

banke in na obvladovanje tveganj.

Nadzorni svet Gorenjske banke, d. d.,

Kranj je bil aktivno vključen v nadzor

nad poslovanjem uprave in banke. Na

podlagi poznavanja in razumevanja

poslovanja, finančnih podatkov banke

ter ciljev, strategij in politik banke, ob

upoštevanju predpisov in standardov

ter zahtev Banke Slovenije, je Nadzor-

ni svet obravnaval, preverjal in spreje-

mal redna poročila ter dokumente, ki

so bili predloženi v obravnavo.

Na začetku leta 2019 se je Nadzorni

svet seznanil s spremembo makro

organizacijske strukture banke. V že-

lji po zasledovanju novejših oblik po-

slovanja in doseganju visoke stopnje

konkurenčnosti je banka izboljšala procese in avtomatizacijo le-teh.

Na aprilski seji je Nadzorni svet odo-bril spremembe Statuta Gorenjske banke, d. d., Kranj, s katerimi so se jasneje in taksativno navedle pristoj-nosti Skupščine, Nadzornega sveta in Uprave banke ter določil okvir števila članov upravljalnega organa.

Med drugim je Nadzorni svet sprejel revidirano Letno poročilo banke in sku-pine za leto 2019 ter poročila poobla-ščenega revizorja, četrtletna poročila notranje revizije in tveganj ter polletna poročila o skladnosti. Seznanil in sogla-šal je s transakcijami, ki predstavljajo velike izpostavljenosti ali transakcije s povezanimi osebami, ter opravil samo-oceno dela in učinkovitosti Nadzorne-ga sveta. Med glavnimi prednostnimi nalogami Nadzornega sveta je bilo spremljanje rednih poročil o poslova-nju banke in upravljanju tveganj.

Nadzorni svet je izvedel proces ICAAP/ILAAP. Na podlagi tehničnih standar-dov, postavljenih s strani Banke Slove-nije, je Nadzorni svet ustrezno poročal o izvajanju obeh procesov ICAAP in ILAAP, upoštevajoč posamezne smer-nice EBA. Gorenjska banka je v letu 2019 začela izvajati procesa ICAAP in ILAAP na podlagi konsolidiranega po-ložaja nadrejenega holdinga Agri Eu-rope Cyprus. Nadzorni svet se zaveda pomembnosti spoštovanja poročanja ICAAP in ILAAP, zato si bo tudi v priho-dnje prizadeval, da bodo procesi skla-dni z vsemi zahtevami regulatorjev.

Nadzorni svet je med drugim sprejel tudi spremembe Politike prejemkov in kriterijev za določitev variabilnih prejemkov. Vse spremembe so zno-traj okvira skladnosti s Smernicami o preudarnih politikah prejemkov, ki jih je sprejela EBA, in Usmeritvijo v zvezi z uporabo načela sorazmerno-sti pri izvajanju politik prejemkov, ki jo je sprejela Banka Slovenije. Nad-zorni svet je namenil pozornost novo-sprejeti strategiji upravljanja tveganj

3 Zakon o bančništvu, Zakon o gospodarskih družbah, Sklep o ureditvi notranjega upravljanja, upravljalnem organu in procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice, Statut banke, Politika notranjega upravljanja Gorenjske banke, d. d., Kranj in Kodeks poslovne etike zaposlenih v Gorenjski banki, d. d., Kranj.

POROČILO NADZORNEGA SVETA GORENJSKE BANKE, D. D. , KRANJ

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

osl

ovn

o p

oro

čilo

10

goljufij v Gorenjski banki, ki je bila sprejeta v marcu 2019.

Poleg tega je Nadzorni svet sprejel še dopolnitve Poslovnika o delu Nad-zornega sveta, ki sledijo priporočilom Banke Slovenije, kot tudi predlogom in pripombam članov Kadrovske ko-misije ter zaključnim ugotovitvam Nadzornega sveta.

Nadzorni svet je na osnovi rednih trimesečnih poročil spremljal delo-vanje Službe notranjega revidiranja. Na podlagi poročila o notranjem revi-diranju za leto 2019 je ugotovil, da je služba delovala neodvisno in skladno s sprejetim programom dela ter pra-vili delovanja notranje revizije.

Velik poudarek obravnave je bil na sprejetju nove poslovne strategi-je Gorenjske banke, s katero je bila določena vodilna poslovna vizija in ključne poslovne vrednote. Gorenjska banka bo stremela k uravnoteženi rasti portfelja in poskušala dosega-ti pričakovane donose s sklepanjem poslov v skladu z naložbeno politiko banke. Povečana bo pozornost na spremljanju strank prek naprednej-ših analitičnih procesov in procesov tveganj. V okviru svojih nalog so člani Nadzornega sveta ocenili svoje delo in učinkovitost. Na podlagi pregleda obsega opravljenih dejavnosti in ure-sničevanja usmeritev za delo Nadzor-nega sveta ter na podlagi izvedene samoocenitve delovanja je Nadzorni svet Gorenjske banke, d. d., ocenil, da je bilo njegovo delo izvedeno stro-kovno korektno in produktivno ter da ni bilo odstopanj od dobre prakse delovanja. Nadzorni svet je deloval in deluje po posameznih področjih skla-dno s postavljenimi merili na višji oz. optimalni kakovostni ravni.

Sodelovanje in komunikacija med Nadzornim svetom in Upravo banke sta bila na visoki ravni strokovnosti, v zasledovanju cilja čim boljših poslovnih rezultatov Gorenjske banke, d. d., Kranj. Nadzorni svet je opravil konstruktivno kritiko in učinkovit nadzor nad odloči-tvami Uprave ter učinkovito uresničil svojo vlogo pri sprejemanju politik in

odločitev v okviru svojih pristojnosti.

Poslovanje Gorenjske banke v

letu 2019

Banka je usmerjena na poslovno so-

delovanje z nebančnimi strankami, ka-

terih vloge predstavljajo zanesljiv, sta-

bilen, razpršen in trajen vir financiranja.

Gorenjska banka posebno pozornost

usmerja v vzdrževanje visoke tekoče

likvidnosti in zagotavljanje sekundar-

ne likvidnosti v obliki prvovrstnih dr-

žavnih vrednostnih papirjev in posojil.

Banka je v letu 2019 poslovala odlično

ter presegla poslovni rezultat predho-

dnega leta in tudi načrtovani rezultat.

Čiste obresti so bile za 9 % višje kot

leto prej in so znašale 38,8 milijona

evrov, za 39,8 % pa so bili od predho-

dnega leta višji tudi neobrestni pri-

hodki, ki so znašali 23,0 milijona evrov.

Skupni stroški poslovanja so dosegli

32,8 milijona evrov, kar je 3,5 % več

kot leta 2018, stroškovna učinkovi-

tost, merjena z razmerjem med ope-

rativnimi stroški in prihodki, pa je zna-

šala 52,9 % in se je izboljšala glede na

predhodno leto.

Banka je v letu 2019 ustvarila dobiček

pred oslabitvami in davki v višini 29,1

milijona evrov, upoštevajoč neto spro-

stitev oslabitev in rezervacij v višini

24,2 milijona evrov, pa je realizirala či-

sti dobiček v višini 43,2 milijona evrov.

Donos banke na kapital po obdavčitvi

je znašal 19,8 %.

Kapitalska ustreznost banke je konec

leta 2019 znašala 15,71 odstotka in

se je v primerjavi z letom 2018 znižala

za 0,51 odstotne točke.

Doseženi rezultati v letu 2019 kažejo,

da se dosegajo vrednosti, ki so bile

predvidene tudi v dolgoročni strategi-

ji banke za obdobje od 2016 do 2020.

Informacija o potrditvi in

sprejetju letnega poročila 2019

Uprava banke je letno poročilo 2019

predložila najprej Revizijski komisiji,

ki je o njem izrazila pozitivno mnenje.

V zakonskem roku je Nadzornemu

svetu predložila v preveritev revidira-

no letno poročilo 2019 z revidiranimi

računovodskimi izkazi banke in skupi-

ne ter poročili pooblaščenega revizor-

ja, ki jih je pripravila revizijska družba

Deloitte revizija, d. o. o., Ljubljana.

Na podlagi izvedene revizije nekon-

solidiranih računovodskih izkazov Go-

renjske banke, d. d., Kranj (banke) in

konsolidiranih računovodskih izkazov

Gorenjske banke, d. d., Kranj in njenih

odvisnih družb (skupine) na dan 31.

decembra 2019, ki vključujejo izkaz fi-

nančnega položaja, izkaz poslovnega

izida, izkaz vseobsegajočega donosa,

izkaz sprememb lastniškega kapitala

in izkaz denarnih tokov ter povzetka

bistvenih računovodskih usmeritev in

drugih pojasnjevalnih opomb, je revi-

zijska družba izdala mnenji (ločeno za

nekonsolidirane in konsolidirane izka-

ze), da računovodski izkazi podajajo

resničen in pošten prikaz finančnega

položaja banke in skupine na dan 31.

decembra 2019 ter poslovnega izida

in denarnih tokov banke in skupine za

tedaj končano leto skladno z med-

narodnimi standardi računovodske-

ga poročanja, kot jih je sprejela EU.

Poročili revizijske družbe vključujeta

tudi pozitivno mnenje o skladnosti

navedb v poslovnem poročilu z revidi-

ranimi računovodskimi izkazi.

Nadzorni svet meni, da sta Uprava

banke in Nadzorni svet izpolnila vse

zakonske zahteve v poslovnem letu

2019.

Na podlagi navedenega je Nadzorni

svet potrdil in sprejel Letno poročilo

Gorenjske banke, d. d., Kranj in Sku-

pine Gorenjska banka Kranj za leto

2019 ter sprejel poročili pooblaščene-

ga revizorja za poslovno leto 2019 in

z njima soglašal.

Jelena Galićpredsednica Nadzornega sveta

4 Sektor skladnosti in PPDFT = Sektor skladnosti in preprečevanja pranja denarja ter financiranja terorizma.

Uprava banke

Predsednik uprave: Mario Henjak

Član uprave: Marko Filipčič

Sektor pravnih poslov Sektor notranje revizije

Dejan Kmetec Simon Beravs

Sektor organizacije in kadrov Sektor skladnosti in PPDFT4

Vesna Pungeršek Žalig Božo Jašovič

Poslovno/komercialno področje

Področje tveganj Področje operativne podpore poslovanju

Finančno področje

Sektor poslovanja s ključnimi

strankam

Sektor strateškega upravljanja

tveganj

Sektor nabave, upravljanja nepremičnin in

splošnih poslov

Sektor finančnega kontrolinga

in računovodstva

Jure Poljšak Aljoša Bučak Gasser Mojca Šircelj Marjana Hočevar

Sektor razvoja

prodaje

Sektor upravljanja kreditnih tveganj

Sektor zaledne podpore poslovanju

Sektor zakladništva

Martin Kraljić Karmen Kordiš Natalija Prešern Aleš Novosel

Sektor poslovanja z malimi in srednjimi

družbami

Sektor razreševanja problematičnih naložb

Sektor informacijsko-komunikacijske

tehnologije

Simon Šimonka Karmela Miškić Erik Alič

Sektor finančnega zakupa

Aleš Zrinski

Mojca Osolnik Videmšek

Sektor poslovanja s prebivalstvom

Tatjana Kozole

Sektor odkupa terjatev

Damir Abdić

Sektor marketinga in digitalizacije

Romina Sabadin

ORGANIZACIJSKA SHEMA BANKE

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

osl

ovn

o p

oro

čilo

11

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

osl

ovn

o p

oro

čilo

12

Gorenjska banka, d. d., Kranj

Odvisne družbe

Imobilia-GBK, d. o. o., Kranj 100 %

GB Leasing, d. o. o., Ljubljana 100 %

Hypo Alpe-Adria-Leasing, d. o. o., Ljubljana 100 %

Skupščina delničarjev

Nadzorni svet Revizijska komisija Uprava

Jelena Galić predsednica

Peter Grašek predsednik

Mario Henjak predsednik uprave

Vladimir Sekulićnamestnik predsednice

Vladimir Sekulićnamestnik predsednika

Marko Filipčiččlan uprave

Jurij Bajec član

Jurij Bajec član

Peter Grašek član

Tim Umberger član

Komisija za tveganja

Vlasta Nadler Maležiččlanica

Tim Umberger predsednik

Jelena Galić namestnica predsednika

Vlasta Nadler Maležič članica

Kadrovska komisija

Vladimir Sekulić predsednik

Jurij Bajecnamestnik predsednika

Tim Umberger član

UPRAVLJAVSKA STRUKTURA BANKE

ORGANIZACIJSKA SHEMA SKUPINE

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

osl

ovn

o p

oro

čilo

13

Poslovalnica Sedež Telefon

Bleiweisova cesta Bleiweisova cesta 1, Kranj 04 208 40 00

Šenčur Kranjska cesta 4, Šenčur 04 208 45 07

Cerklje Trg Davorina Jenka 10, Cerklje 04 208 45 10

Primskovo Cesta Staneta Žagarja 69, Kranj 04 208 45 16

Savski otok Stara cesta 25 b, Kranj 04 208 45 19

Jesenice Cesta maršala Tita 8, Jesenice 04 208 46 08

Plavž Cesta Cirila Tavčarja 8, Jesenice 04 208 46 21

Kranjska Gora Borovška cesta 95, Kranjska Gora 04 208 46 26

Ljubljana – Center Dalmatinova ulica 4, Ljubljana 04 208 45 45

Ljubljana – Celovška Celovška cesta 268, Ljubljana 04 208 45 52

Ljubljana – PC Dunajska vertikala Dunajska cesta 152, Ljubljana 04 208 45 55

Radovljica Gorenjska cesta 16, Radovljica 04 208 46 57

Bled Kajuhova cesta 1, Bled 04 208 46 76

Bohinjska Bistrica Trg svobode 2b, Bohinjska Bistrica 04 208 46 83

Lesce – Rožna dolina Rožna dolina 51, Lesce 04 208 46 68

Škofja Loka Kapucinski trg 7, Škofja Loka 04 208 41 41

Železniki Na Kresu 26, Železniki 04 208 41 63

Žiri Trg svobode 1, Žiri 04 208 41 65

Grenc Grenc 54, Škofja Loka 04 208 41 81

Tržič Trg svobode 1, Tržič 04 208 45 28

Bistrica pri Tržiču Ste Marie aux Mines 36, Tržič 04 208 45 36

Koper Cesta Zore Perello - Godina 2, Koper 04 208 45 01

Maribor Ulica kneza Koclja 22, Maribor 04 208 45 04

E-poštni naslov: info@gbkr.si Spletni naslov: http://www.gbkr.si

Fitch Ratings Dolgoročna ocena kreditnega tveganja BB-

Kratkoročna ocena kreditnega tveganja B

Ocena vitalnosti bb-

Ocena pričakovane zunanje podpore 5

Ocena prihodnjih izgledov Stabilna

Capital Inteligence Dolgoročna ocena kreditnega tveganja BB

Kratkoročna ocena kreditnega tveganja B

Ocena finančne moči BB

Ocena pričakovane zunanje podpore 4

Ocena prihodnjih izgledov Stabilna

BONITETNE OCENE

POSLOVNA MREŽA

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

osl

ovn

o p

oro

čilo

14

Gospodarsko okolje

V letu 2019 se je nadaljevala relativno ugodna svetovna gospodarska rast, ki

pa se je predvsem na podlagi šibkejše svetovne proizvodnje, skromnejše in-

vesticijske aktivnosti in naraščajoče negotovosti v mednarodni trgovini neko-

liko upočasnila. Napoved za rast gospodarske aktivnosti v letu 2019, s strani

Mednarodnega denarnega sklada, je bila med letom 2019 večkrat znižana, v

zadnji, oktobrski napovedi na raven 3 odstotkov. Največja grožnja svetovnemu

gospodarstvu ostajajo večje geopolitične napetosti ter trgovinske in carinske

negotovosti, ki vplivajo na znižanje gospodarskih in naložbenih obetov vsepo-

vsod po svetu. Nekatere razvite države pestijo tudi nizka rast produktivnosti

in demografske težave. V prihodnjih letih naj bi se rast svetovne gospodarske

aktivnosti postopoma krepila, vendar bo ostala nižja kot v preteklih letih. To bo

posledica zmernejše rasti razvitejših gospodarstev in Kitajske, na drugi strani

bodo pozitivno k rasti BDP prispevale predvsem države v razvoju.

Gospodarska rast evrskega območja je v letu 2019 stagnirala in je bila nižja kot

v letu 2018. Skromna rast je bila posledica dlje trajajočih negotovih razmer v

zunanjem okolju in šibkejše rasti svetovne trgovine, kar se kaže v upočasnitvi

investicijske ter izvozne dejavnosti. Rast evroobmočja je bila najbolj podprta

s strani domačega povpraševanja, saj so razmere na trgu dela še naprej zelo

ugodne in omogočajo nadaljnjo krepitev zasebne potrošnje. K rasti agregatne-

ga povpraševanja je pozitivno prispevala tudi spodbujevalna fiskalna politika.

Po novembrski napovedi OECD naj bi gospodarska rast evroobmočja tudi v sre-

dnjeročnem obdobju ostala nizka, le nekaj več kot enoodstotna. Razlog je v

nadaljevanju šibkega zunanjega povpraševanja in političnih napetostih, ki bodo

slabile izvoz in zasebne investicije.

Napoved makroekonomskih gibanj v Sloveniji ostaja razmeroma ugodna in nad-

povprečna za območje z evrom. Napovedi s strani mednarodnih in domačih

institucij so se med letom 2019, na podlagi slabših obetov za svetovno gospo-

darsko aktivnost, znižale. Šibkejša rast od pričakovane je bila v letu 2019 odraz

upočasnitve gospodarske rasti v trgovinskih partnericah in poslabšanja priča-

kovanj, ki so rezultirala v nižji rasti investicij. Glavni dejavnik gospodarske rasti bo

tudi v prihodnje predstavljalo domače povpraševanje, ki je posledica ugodnih

razmer na trgu delovne sile in fiskalnih spodbud. Pozitivno bo k BDP prispeval

tudi saldo menjave s tujino. Razmere na trgu dela bodo tudi v prihodnjem ob-

dobju ostale spodbudne, ob rasti plač in nizkih stopnjah brezposelnosti se bodo

povečevale zasebna potrošnja ter zasebne

stanovanjske investicije. Gospodarska rast,

napovedana s strani Banke Slovenije v de-

cembru, bo v letu 2019 znašala 2,6 odstot-

ka, v letu 2020 pa 2,5 odstotka.

Iz preglednice na levi so razvidni makroe-

konomski kazalniki razvoja za Slovenijo v

obdobju 2017–2019.

Rast cen, merjena s HICP, bo na podlagi na-

povedi s strani strokovnjakov iz Banke Slo-

venije v letu 2019 znašala 1,7 odstotka, po-

ganjale pa jo bodo predvsem cene storitev.

2017 2018 2019

Bruto domači proizvod (BDP v %) 4,8 4,1 (N) 2,6

Zasebna potrošnja (v %) 2,3 3,4 (N) 2,9

Produktivnost dela (BDP na zaposlenega; v %) 1,8 0,9 (N) 0,1

Izvoz proizvodov in storitev (v %) 1,0 (0,2) (N) 0,4

Stopnja brezposelnosti (anketna, v %) 6,6 5,1 (N) 4,2

Stopnja inflacije (povprečje leta v %) 1,6 1,9 (N) 1,7

Saldo tekočega računa (v % od BDP) 6,1 5,7 (N) 5,9

(N) – napovedVir: Napovedi makroekonomskih gibanj v Sloveniji, december 2019, Banka Slovenije.

GOSPODARSKO IN BANČNO OKOLJE

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

osl

ovn

o p

oro

čilo

15

Bančno okolje

Spodbujevalna denarna politika je v razvitih gospodarstvih še naprej podpirala

gospodarsko aktivnost. V evroobmočju so bili s strani Evropske centralne banke

(»ECB«) sprejeti naslednji pomembni ukrepi. ECB je z marcem 2019 najavila no-

vo dolgoročno zadolževanje bank v okviru operacij TLTRO-III, katerih pogoje je v

septembru še izboljšala. V septembru je ECB v svežnju ukrepov za podporo na-

daljnji gospodarski rasti evroobmočja in kot odziv na nizke ravni inflacije znižala

tudi obrestno mero za deponiranje likvidnosti bank z –0,40 % na –0,50 % ter po-

novno vzpostavila program odkupovanja obveznic na mesečni ravni v višini do

20 milijard EUR. Dodatno je ECB uvedla tudi dvostopenjski sistem obrestovanja

rezervnih imetij, pri čemer je del bančnih imetij presežne likvidnosti izvzet iz ob-

računavanja po negativni obrestni meri za odprto ponudbo mejnega depozita.

Vsi ukrepi denarne politike ECB, ob predhodno omenjenem potencialnem

ohlajanju gospodarske aktivnosti v območju evra, na podlagi naraščajočih ge-

opolitičnih trenj, dajejo večjo verjetnost scenariju nizkih obrestnih mer tudi v

prihodnosti. Posledično je mogoče pričakovati, da se bo pritisk na stroškovno

učinkovitost in donosnost bank tudi v prihodnjih letih stopnjeval. Kljub vsemu

ostajajo razmere v slovenskem bančnem sistemu stabilne. Mednarodni finančni

trgi so v letu 2019 še naprej podobno kot v letu 2018 pridobivali zaupanje v

slovenske banke, kar se je pokazalo v dodelitvi boljših investicijskih ocen s stra-

ni mednarodnih bonitetnih agencij. Banke so v letu 2019 veliko truda vložile v

razvoj novih poslovnih politik in v sistem učinkovitega upravljanja.

Bilančna vsota bančnega sistema se je v letu 2019 povečala. Na naložbeni stra-

ni bilanc so se najbolj povečala posojila nebančnemu sektorju, pozitivna je bila

tudi rast naložb v vrednostne papirje. Pri rasti posojil še naprej izstopajo potro-

šniška posojila, v primerjavi z letom 2018 pa so se povečala tudi stanovanjska

posojila.

Rezultati bank se tudi v letu 2019 izboljšujejo, k rasti so najbolj prispevali višji

neobrestni prihodki. Delež nedonosnih terjatev bančnega sistema se zmanj-

šuje, k čemur so prispevale tudi ugodne gospodarske razmere in večja plačil-

na sposobnost podjetij. Med viri financiranja delež tujih virov še naprej upada,

vloge domačih podjetij in gospodinjstev pa se še naprej povečujejo. Struktura

ročnosti vlog nebančnih sektorjev se ob tem še naprej poslabšuje. Ob nizkih de-

pozitnih obrestnih merah se namreč še naprej povečujejo predvsem vloge na

vpogled, ki predstavljajo že dobro polovico bilančne vsote bančnega sistema.

Kapitalska ustreznost in likvidnostni položaj bančnega sistema ostajata dobra

in primerljiva s povprečjem evroobmočja.

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

osl

ovn

o p

oro

čilo

16

Sestava skupine

Skupina Gorenjska banka (v nadaljevanju: skupina) poleg Gorenjske banke, d. d.,

Kranj vključuje še tri odvisne družbe: Imobilia-GBK, d. o. o., Kranj, GB Leasing, d. o.

o., Ljubljana in Hypo Alpe-Adria-Leasing, d. o. o., Ljubljana. Zadnja ni operativna

in ne ustvarja prihodkov oz. stroškov.

Na sliki so prikazani podatki o deležih Gorenjske banke, d. d., Kranj v

kapitalu odvisnih družb in o osnovnem kapitalu družb na dan

31. 12. 2019.

Gorenjska banka, d. d., Kranj ima skladno z določili MSRP 10

obvladujočo družbo, ki je AIK banka, a. d., Beograd. Skupina

Gorenjska banka Kranj je vključena v konsolidirane izkaze

Skupine AIK banka.

Predstavitev banke

Gorenjska banka, d. d., Kranj (v nadaljevanju: banka) je samostojna delniška

družba s sedežem v Kranju, na naslovu Bleiweisova cesta 1 (matična številka:

5103061000, davčna številka: SI42780071, osnovni kapital: 16.188.366,33 evra).

Časovne korenine banke segajo v 19. stoletje, ko so se na Gorenjskem obli-

kovali prvi zametki organiziranega bančništva. 25. marca 1955 je bila v Kranju

ustanovljena prva komunalna banka na Gorenjskem, sledila ji je banka v Škofji

Loki ter naslednje leto banke v Radovljici, Tržiču in na Bledu. Sčasoma je nastala

skupna banka, ki se je leta 1972 vključila v sistem Ljubljanske banke, najprej kot

podružnica, od 27. decembra 1989 pa kot delniška družba v sistemu kapitalsko

povezanih sestrskih bank Ljubljanske banke.

Leta 1994 se je začel proces odcepitve iz sistema Ljubljanske banke, in sicer z

odkupom delnic, ki jih je imela Nova Ljubljanska banka, d. d., Ljubljana v Gorenjski

banki, d. d., Kranj. Proces je bil končan v juniju 1996, ko je banka te delnice umaknila.

Gorenjska banka, d. d., Kranj ima dovoljenje za opravljanje bančnih storitev po

5. členu Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 25/15 s spremembami; v nada-

ljevanju ZBan-2). Bančne storitve so storitve sprejemanja depozitov in drugih

vračljivih sredstev od javnosti ter dajanje kreditov za svoj račun.

Banka ima dovoljenje za opravljanje vzajemno priznanih in dodatnih finančnih

storitev.

Imobilia-GBK, d. o. o., Kranj

Delež v kapitalu:

100 %Osnovni kapital:

4.589 tisoč EUR

GB Leasing, d. o. o., LjubljanaDelež v kapitalu:

100 %Osnovni kapital:

3.800 tisoč EUR

Hypo Alpe-Adria-Leasing,

d. o. o., LjubljanaDelež v kapitalu:

100 %Osnovni kapital:

84 tisoč EUR

PREDSTAVITEV SKUPINE GORENJSKA BANKA

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

osl

ovn

o p

oro

čilo

17

Banka lahko opravlja naslednje vzaje-

mno priznane finančne storitve po 5.

členu ZBan-2:

1. sprejemanje depozitov in drugih

vračljivih sredstev;

2. dajanje kreditov, ki vključuje tudi:

potrošniške kredite, hipotek-

arne kredite, odkup terjatev z re-

gresom ali brez njega (faktoring),

financiranje komercialnih poslov,

vključno z izvoznim financiranjem

na podlagi odkupa z diskontom

in brez regresa dolgoročnih ne-

zapadlih terjatev, zavarovanih s

finančnim instrumentom (forfeit-

ing);

3. finančni zakup (lizing, najem);

4. plačilne storitve;

5. izdajanje in upravljanje drugih

plačilnih instrumentov (na primer

potovalnih čekov in bančnih me-

nic) v delu, v katerem ta storitev

ni vključena v storitev iz prejšnje,

tj. 4. točke;

6. izdajanje garancij in drugih jam-

stev;

7. trgovanje za svoj račun ali za

račun strank: s tujimi plačilnimi

sredstvi, vključno z menjalniškimi

posli; trgovanje za svoj račun: z

instrumenti denarnega trga, stan-

dardiziranimi terminskimi pogod-

bami in opcijami, valutnimi in ob-

restnimi finančnimi instrumenti,

prenosljivimi vrednostnimi papirji;

8. druge storitve, povezane s hram-

bo;

9. oddajanje sefov.

Banka lahko opravlja tudi dodatne fi-

nančne storitve po 6. členu ZBan-2, in

sicer posredovanje pri prodaji zavaro-

valnih polic po zakonu, ki ureja zava-

rovalništvo, ter trženje enot investicij-

skih skladov.

Banka je v obdobju, za katerega je

izdelano pričujoče poslovno poročilo,

opravljala bančne storitve in dodatne

finančne storitve, za katere ima dovo-

ljenje Banke Slovenije.

Predstavitev odvisnih družb

Imobilia-GBK, d. o. o., Kranj

Gorenjska banka, d. d., Kranj je 100-odstotni lastnik odvisne družbe Imobilia-

-GBK, promet z nepremičninami in hipotekarnimi posli, d. o. o., Kranj, s sedežem

v Kranju, na naslovu Bleiweisova cesta 1.

Osnovni dejavnosti družbe sta upravljanje portfelja nepremičnin in izpeljava tr-

žnih postopkov za posredovanje nepremičnin ustanoviteljice, premičnin (pred-

vsem opreme in strojev) ter vrednostnih papirjev in deležev v podjetjih.

Družba nima redno zaposlenih s specializiranimi znanji in kompetencami za

posle s področja razvoja nepremičninskih projektov ter priprave projektne do-

kumentacije. Za opravljanje teh in podobnih storitev družba najema zunanje

izvajalce.

GB Leasing, d. o. o., Ljubljana

Gorenjska banka, d. d., Kranj je 100-odstotni lastnik odvisne družbe GB Leasing,

d. o. o., Ljubljana. Podjetje posluje na naslovu Dunajska cesta 152, 1000 Ljublja-

na, s podružnicami v Kopru, Kranju in Mariboru.

Družba opravlja nefinančne servisne storitve za banko na področju finančnega

lizinga premičnin. Poslovati je začela v juniju 2016, ko je banka pridobila soglasje

Banke Slovenije za opravljanje dejavnosti finančnega lizinga.

Hypo Alpe-Adria-Leasing, d. o. o., Ljubljana

Gorenjska banka, d. d., Kranj je v letu 2017 postala 100-odstotni lastnik odvisne

družbe Hypo Alpe-Adria-Leasing, d. o. o., Ljubljana. Družba je brez zaposlenih

in brez portfelja (v letu 2016 večina prenesena na Gorenjsko banko, d. o. o.,

Ljubljana).

Družba ni operativna in bo ob zaključku vseh lizinških pogodb ugasnila.

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

osl

ovn

o p

oro

čilo

18

Delniški kapital banke je bil konec leta 2019 razdeljen na 387.938 navadnih del-

nic. Na dan 31. 12. 2019 sta bili v delniško knjigo banke vpisani AIK banka, a. d.,

Beograd in Gorenjska banka s skladom lastnih delnic (31. 12. 2018: 403 delni-

čarjev). AIK banka, a. d., Beograd je imela vpisanih 91,57 % delniškega kapitala

banke (31. 12. 2018: 33,1 %).

AIK banka, a. d., Beograd je 13. februarja 2019, ko je imela v lasti 301.327 delnic

Gorenjske banke, d. d., Kranj z oznako GBKR, objavila prevzemno ponudbo za

delnice GBKR, po ceni 298 EUR za delnico. Prevzemno ponudbo, ki se je zaklju-

čila 13. marca 2019, je sprejelo 292 delničarjev, ki so bili skupaj imetniki 48.230

delnic GBKR. Po uspešno izvedenem postopku prevzema je AIK banka, a. d.,

Beograd postala imetnik skupno 349.557 delnic GBKR, kar predstavlja 98,267 %

delnic z glasovalno pravico. Na podlagi sprejetega sklepa skupščine družbe Go-

renjska banka, d. d., je AIK banka, a. d., Beograd, v skladu s 384. členom ZGD-1,

uveljavila pravico do izključitve manjšinskih delničarjev družbe Gorenjska ban-

ka, d. d., ki so imeli v lasti 6.166 delnic oziroma 1,733 % delnic z glasovalno pra-

vico. Okrožno sodišče v Kranju je 3. junija 2019 sklenilo, da se vse delnice manj-

šinskih delničarjev prenesejo na AIK banko, a. d., Beograd proti plačilu denarne

odpravnine v višini 298 EUR za delnico. Na podlagi navedenega je AIK banka, a.

d., Beograd postala edini delničar družbe Gorenjska banka, d. d., Kranj.

Čisti dobiček leta 2019 v višini 43.182 tisoč evrov je bil uporabljen za zakonske

rezerve v višini 2.159 tisoč evrov. Čisti dobiček poslovnega leta po njegovi upo-

rabi za zakonske rezerve znaša 41.023 tisoč evrov. Bilančni dobiček, ki poleg

čistega dobička leta 2019 po njegovi uporabi za zakonske rezerve vključuje tudi

zadržani dobiček v višini 6.984 tisoč evrov, znaša 48.007 tisoč evrov.

Delničarji Gorenjske banke, d. d., Kranj, 31. 12. 2019

Naziv delničarja Število navadnih delnic

Delež v kapitalu, v %

Delež glasovalnih pravic, v %

AIK banka, a. d., Beograd 355.723 91,7 100,0

Gorenjska banka, d. d., Kranj – lastne delnice 32.215 8,3 0,0

SKUPAJ 387.938 100,0 100,0

INFORMACIJA ZA DELNIČARJE

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

osl

ovn

o p

oro

čilo

19

Vizija banke

Zavzeto in s strastjo gradimo sodobno,

inovativno, k strankam in zaposlenim usmerjeno

banko. Strankam ponujamo sodobne in

učinkovite finančne storitve. Ustvarjamo delovno

okolje, v katerem se zaposleni dobro počutijo in

razvijajo svoje potenciale.

Poslanstvo banke

Banka s strokovnim znanjem in sodobno

tehnologijo ponuja kakovostne bančne storitve,

ki jih nenehno izboljšuje ter oblikuje glede na

potrebe in želje komitentov. Pri tem zagotavlja

visoko raven varnosti poslovanja.

Vrednote banke

Pričakovanja strank, poslovnih partnerjev

in lastnikov banka uresničuje z motiviranimi

zaposlenimi ter ob upoštevanju temeljnih

zakonskih in moralnih pravil družbe.

Temeljne vrednote so:

• odgovornost,

• inovativnost,

• odličnost,

• pripadnost,

• odzivnost.

STRATEŠKE USMERITVE BANKE IN ODVISNIH DRUŽB

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

osl

ovn

o p

oro

čilo

20

Strateški cilji banke za obdobje do leta 2024

Za banko bo v načrtovanem strate-

škem obdobju ključna medsebojna

povezanost med kontinuiranim izpol-

njevanjem zahtev in potreb strank,

s prilagojenimi produkti in odličnimi

storitvami, ki bodo podprte pred-

vsem z učinkovitimi procesi in orga-

nizacijo ter motiviranimi, inovativnimi

in pripadnimi zaposlenimi. V okviru

postavljenih gradnikov želi banka

zasledovati ključne cilje, zapisane v

nadaljevanju. Za dosego le-teh so iz-

postavljene tudi strateške iniciative in

ključne dejavnosti.

V Gorenjski banki odgovorno prevze-

mamo vlogo družbene odgovornosti

in zato svoje strateške cilje in dejav-

nosti podrejamo tudi doseganju ciljev

iz Strategije trajnostnega razvoja Go-

renjske banke. V njenem okviru smo

opredelili »okoljski kapital«, ki nam

prek prizadevanj za zmanjšanje ne-

gativnih učinkov na podnebne spre-

membe in učinkovitejšo izrabo na-

ravnih virov lahko prinese neizmerne

razvojne priložnosti.

Ključni segmenti prodaje

Ključna strateška segmenta prodaje v

banki ostajata razdeljena na segment

ponudbe pravnim osebam (corpora-

te) in segment ponudbe prebivalstvu

(retail). Zastavljeni strateški cilji banke

se seveda še izraziteje kažejo v zasta-

vljenih ciljih in konkretnih dejavnostih

v obeh omenjenih segmentih. S pro-

aktivnim sodelovanjem vseh podro-

čij v banki predvsem pri izboljšavi in

optimiziranju postopkov in procesov

lahko ustvarimo tudi pozitiven vpliv

na stranke, predvsem s hitrim odzi-

vom in zagotavljanjem kakovostnih

storitev.

Finančni cilji

Ključni kazalniki uspešnosti kot vodilo

poslovanju so definirani za donosnost,

solventnost, stabilnost financiranja in

likvidnosti, stroškovno učinkovitost in

kakovost aktive.

Ključne strateške usmeritve banke na

področju finančnih ciljev bodo:

• zagotavljati primeren donos na ka-

pital banke;

• zagotavljati kapitalsko ustreznost,

enako seštevku skupne kapitalske

zahteve, kapitalske smernice in in-

ternega blažilnika;

• zagotavljati stabilnost financiranja

in likvidnosti prek ustreznega raz-

merja med krediti in depoziti ter z

zmerno rastjo stabilnih virov finan-

ciranja;

• z optimizacijo poslovnih procesov

in uvedbo digitalizacije poslovanja

postati stroškovno učinkovitejši;

• vzdrževati zdravo strukturo naložb,

ki se izraža v majhnem deležu sla-

bih naložb.

Trajnostni razvoj in družbena odgovornost

Ključni členi v verigi vrednosti, ki so na-

ša trajnostna odgovornost in s tem te-

melj naše korporativne identitete, so:

• finančni kapital oziroma ekonom-

ska moč kot predpogoj za izpolnje-

vanje trajnostnih zavez in za sooča-

nje s trajnostnimi izzivi;

• človeški kapital oziroma usposo-

bljeni, zdravi, zadovoljni, motivira-

ni in angažirani sodelavci z vsemi

pristojnostmi in odgovornostmi, ki

so edino zagotovilo trajnostnega

uspeha Gorenjske banke;

• družbeni kapital, ki nam z lokalno,

družbeno, medgeneracijsko in po-

slovno vpetostjo zagotavlja močne

korenine, s katerimi smo vraščeni v

svoj življenjski in gospodarski pro-

stor;

• intelektualni kapital, ki je goni-

lo naše kakovosti, učinkovitosti in

odzivnosti, predvsem pa razvojne

dinamike in s tem dolgoročnega

obstoja;

• okoljski kapital, ki nam s prizadeva-

nji za učinkovitejšo izrabo naravnih

virov lahko prinese neizmerne ra-

zvojne priložnosti.

Usmeritve odvisnih družb

Odvisna družba Imobilia-GBK, d. o. o.,

Kranj bo z nepremičninami, ki jih je/bo

kupila od stečajnih dolžnikov zaradi

izpolnitve obveznosti do banke, upra-

vljala v svojem imenu in za svoj ra-

čun, pri čemer bo upoštevala načelo

ekonomičnosti in sledila ciljem maksi-

miranja dobička skupine, ki vključuje

tudi ohranjanje oziroma povečevanje

vrednosti nepremičnin.

Odvisna družba GB Leasing, d. o. o.,

Ljubljana bo nadaljevala svoje agre-

sivno pokrivanje trga. Še naprej se

bo zavzemala za stroškovno učinko-

vitost.

Odvisna družba Hypo Alpe-Adria-Le-

asing, d. o. o., Ljubljana ni operativna.

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

osl

ovn

o p

oro

čilo

21

(v tisoč EUR) Banka Skupina

2019 2018 2019 2018

Čiste obresti 38.818 35.607 38.674 35.231

Čisti neobrestni prihodki 23.015 16.467 25.942 18.650

Skupaj prihodki 61.833 52.074 64.616 53.881

Stroški dela, splošni in administrativni stroški (30.516) (29.759) (31.035) (30.555)

Amortizacija (2.247) (1.888) (4.184) (3.193)

Skupaj stroški (32.763) (31.647) (35.219) (33.748)

Oslabitve in rezervacije 24.207 252 24.207 (1.605)

Poslovni izid pred obdavčitvijo 53.277 20.679 53.603 18.528

Davek iz dohodka (10.095) (3.530) (9.699) (3.571)

Čisti poslovni izid 43.182 17.149 43.904 14.957

Finančno poslovanje

Skupina je leta 2019 izkazala 53.604 tisoč evrov dobička pred obdavčitvijo; ta je

za 0,6 % višji kot v banki. Ker bistvenih razlik med banko in skupino ni, je zapis v

nadaljevanju usmerjen zgolj na banko.

Banka je leta 2019 izkazala 53.277 tisoč evrov dobička pred obdavčitvijo (2018:

20.679 tisoč evrov). Dosegla je 24,47-odstotni donos na kapital pred obdavčitvi-

jo in 2,87-odstotni donos na aktivo pred obdavčitvijo.

Iz spodnje preglednice so razvidni ključni elementi izkaza poslovnega izida ban-

ke in skupine.

Čiste obresti je dosegla v višini 38.818 tisoč evrov, kar je 9,0 % več kot leta

2018. Rast čistih obresti je predvsem posledica lizinga. Banka med obrestnimi

prihodki ne pripoznava obračunanih in procesnih obresti za nedonosne izposta-

vljenosti, do njihovega plačila, pri čemer konsistentno upošteva sprejeto raču-

novodsko politiko na tem področju.

Neobrestni prihodki so znašali 23.015 tisoč evrov in so se v primerjavi z letom

2018 povečali za 39,8 %. Rast neobrestnih prihodkov je povezana z rastjo prihod-

kov iz finančnih sredstev. Banka je v tem segmentu realizirala 11.043 tisoč evrov

dobička (2018: 3.936 tisoč evrov dobička). Glavnina odpade na poplačilo kredi-

tov ter prodajo lastniških in dolžniških vrednostnih papirjev. Najpomembnejši del

neobrestnih prihodkov v banki sicer predstavljajo opravnine. Čiste opravnine so

bile dosežene v višini 12.118 tisoč evrov, kar je 2,6 % več kot leta 2018. Pri tem

so prihodki iz opravnin znašali 12.799 tisoč evrov, kar je 1,6 % manj kot leta 2018,

odhodki za opravnine pa 681 tisoč evrov, kar je 43,4 % manj kot leta 2018.

Skupni stroški poslovanja so dosegli 32.763 tisoč evrov, kar je 3,5 % več kot leta

2018. Med njimi imajo največji, 52,6-odstotni delež stroški dela, stroškov mate-

riala in storitev je 40,6 %, stroškov amortizacije pa 6,8 %. Stroški dela so bili za

1,2 % nižji kot v letu 2018. Za 7,8 % so bili višji stroški materiala in storitev, stroški

amortizacije pa za 19,0 %. Višji stroški so povezani predvsem z lizingom, kartič-

nim poslovanjem, amortizacijo, materialnimi stroški in tehnologijo.

POSLOVANJE V LETU 2019

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

osl

ovn

o p

oro

čilo

22

Operativni stroški v primerjavi s povprečno aktivo so bili doseženi v višini 1,76 %.

Zaradi višje povprečne aktive je bil kazalnik za 0,01 odstotne točke nižji kot v

letu 2018.

Prihodki iz ukinitve rezervacij in odprave oslabitev so leta 2018 za 24.207 ti-

soč evrov presegali odhodke za oblikovanje rezervacij in oslabitev kreditnega

portfelja, naložbenih nepremičnin in kapitalskih deležev (2017: 252 tisoč evrov

prihodkov iz ukinitve rezervacij in odprave oslabitev).

Vseobsegajoči donos, tj. čisti poslovni izid in drugi vseobsegajoči donos po ob-

davčitvi, je leta 2019 izkazoval 42.655 tisoč evrov dobička (leta 2018: 15.438

tisoč evrov). Vključuje 43.182 tisoč evrov čistega dobička (2018: 17.149 tisoč

evrov), 748 tisoč evrov izgube v zvezi s finančnimi naložbami v dolžniške finanč-

ne instrumente (2018: 2.126 tisoč evrov), 54 tisoč evrov aktuarskih čistih do-

bičkov (2018: 14 tisoč evrov) in 142 tisoč evrov obveznosti za davek (2018: 404

tisoč evrov obveznosti za davek).

Bilančna vsota banke se je v letu 2019 povečala za 135.892 tisoč evrov oziroma

za 7,4 % in je konec leta 2019 znašala 1.967.425 tisoč evrov. Glavni dejavnik

rasti bilančne vsote v letu 2019 predstavlja rast depozitov prebivalstva, kapitala

in postavke refinanciranje kreditov. Večina rasti bilančne vsote se na naložbeni

strani kaže v povečanju plasmajev na medbančnem trgu, povečanju kreditov

nebančnim pravnim osebam in povečanju naložbenih nepremičnin.

Spodnja preglednica prikazuje ključne elemente izkaza finančnega položaja

banke in skupine.

(v tisoč EUR) Banka Skupina

31. 12. 2019 31. 12. 2018 31. 12. 2019 31. 12. 2018

Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah 353.330 391.730 353.465 391.849

Dani krediti bankam 123.877 48.651 123.877 48.651

Vrednostni papirji 323.090 342.533 323.090 342.533

Krediti nebančnemu sektorju 1.078.888 982.262 1.067.214 949.688

Osnovna sredstva 12.892 13.275 23.231 22.475

Naložbene nepremičnine 56.828 33.281 63.504 39.783

Naložbe v kapital odvisnih družb 6.406 6.406 - -

Ostala aktiva 12.114 13.395 15.716 37.685

Skupaj sredstva 1.967.425 1.831.533 1.970.097 1.832.664

Depoziti nebančnega sektorja 1.566.454 1.505.151 1.565.998 1.504.143

Obveznosti do bank in CB 140.222 101.416 140.223 101.416

Kapital 235.886 205.241 236.797 205.520

Ostala pasiva 24.863 19.725 27.079 21.585

Skupaj obveznosti in kapital 1.967.425 1.831.533 1.970.097 1.832.664

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

osl

ovn

o p

oro

čilo

23

Plasiranje sredstev

S spodnje slike je razvidna bonitetna

struktura naložb v dolžniške vredno-

stne papirje (bonitetna lestvica Fitch

Rating Ltd.).

Stanja v blagajni, na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah

so se zmanjšale za 38.400 tisoč evrov oziroma za 9,8 %. Njihov delež v aktivi je

bil konec leta 2019 18,0-odstoten.

Krediti bankam, ki vključujejo depozite pri bankah, so se povečali za 75.226 ti-

soč evrov oziroma za 154,6 %. Konec decembra 2019 je bil njihov delež v aktivi

6,3-odstoten.

Skupna vrednost portfelja vrednostnih papirjev banke je na zadnji dan leta

2019 znašala 323,1 milijona evrov in se je glede na konec leta 2018, ko je zna-

šala 342,5 milijona evrov, znižala za 19,4 milijona evrov. Velika večina naložb v

vrednostne papirje (285,9 milijona evrov) se uvršča v primerno finančno premo-

ženje za zavarovanje obveznosti pri ECB.

Naložbe v kapital odvisnih družb z 0,3-odstotnim strukturnim deležem so konec

leta 2019 znašale 6.406 tisoč evrov, kar je enako kot konec leta 2018.

Konec leta 2019 je bila banka udeležena v kapitalu štirinajstih družb. Poleg

naložb v odvisne družbe gre predvsem za naložbe, ki jih je banka pridobila v

postopku reševanja nedonosnih posojil, oz. gre za naložbe, ki so povezane z

opravljanjem dejavnosti banke (SWIFT, Bankart, Sklad za reševanje bank).

Udeležbe v kapitalu, 31. 12. 2019:

Naziv subjekta % v kapitalu

GB Leasing, d. o. o., Ljubljana 100,0000

Imobilia-GBK, d. o. o., Kranj 100,0000

Hypo Leasing, d. o. o., Ljubljana 100,0000

Merkur nepremičnine, d. d., Naklo 13,4400

Hoteli Bernardin, d. d., Portorož 9,1660

Gen-I, d. o. o., Krško 9,0000

Bankart, d. o. o., Ljubljana 5,5569

Informatika, d. d., Ljubljana 5,4797

ZIF Eurofond-1, d. d., Tuzla 5,1119

Sklad za reševanje bank 3,5300

Košaki TMI, d. d., Maribor 1,1980

Bernardin Arkade, d. d., Portorož – redne delnice 0,5860

Bernardin Arkade, d. d., Portorož – prednostne delnice 0,5860

Zavarovalnica Triglav, d. d., Ljubljana 0,0260

SWIFT, La Hulpe, Belgija 0,0036

Krediti strankam, ki niso banke, so se povečali za 96.626 tisoč evrov oziroma

za 9,8 %. Njihov delež v strukturi aktive banke je konec decembra 2019 znašal

54,8 %.

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

osl

ovn

o p

oro

čilo

24

S spodnje slike je razvidna struktura

kreditov banke po strankah.

Obseg bruto kreditnega portfelja se

je v letu 2019 povečal za 11,0 % na

1.228,1 milijona evrov, pri čemer se je

obseg kreditov nebančnemu sektorju

povečal za 4,4 % na 1.104,1 milijona

evrov.

S spodnje slike je razvidna struktura

kreditov banke po vrstah kreditov.

Tržni delež Gorenjske banke na področju kreditiranja pravnih oseb je v letu 2019

znašal 5,6 %. Na področju financiranja Gorenjska banka, d. d., Kranj skladno s

strategijo ostaja usmerjena predvsem na segment SME s ciljem zmanjševanja

tveganja koncentracije in čim večjo razpršitvijo kreditnih tveganj. Obseg nedo-

nosnih posojil se postopoma zmanjšuje, banka beleži rast donosnih posojil. Teri-

torialno največji delež v segmentu poslovanja s pravnimi osebami predstavljajo

komitenti osrednjeslovenske in gorenjske regije. V sodelovanju s strankami se

usmerjamo k razširitvi nabora storitev s posamezno stranko, s poudarkom na

faktoringu, lizingu, plačilnem prometu in garancijskem poslovanju.

V skladu s strategijo banke smo povečali dejavnosti na mednarodnem področju

s ciljem spremljanja strank v mednarodnem poslovanju, posebej v sodelovanju

s SID banko, uspešno pa smo razvili tudi know-how za financiranje gradnje pro-

jektov za trg, kjer smo uspešno zaključili nekatere projekte, začete v letu 2016,

hkrati pa z novimi projekti povečali obseg projektnega financiranja.

Nadaljeval se je večletni trend rasti pri bruto kreditiranju prebivalstva (brez lizin-

ga), kjer je banka v letu 2019 glede na predhodno leto zabeležila 10-odstotno

rast. K temu so poleg konkurenčnih pogojev veliko pripomogla sklenjena par-

tnerstva s ponudniki komplementarnih storitev, uveljavljanje novih, učinkovitej-

ših komunikacijskih in trženjskih kanalov ter kontinuirano strokovno usposablja-

nje kreditnih svetovalcev.

Zlasti na račun široke in dobro organizirane posredniške oziroma partnerske

mreže, po kateri se je učinkovito odzivala na povpraševanje, je Gorenjska banka

v letu 2019 še naprej povečevala tudi obseg svojih lizinških poslov. Na tem po-

dročju je v primerjavi z letom 2018 dosegla kar 24-odstotno rast.

Ob koncu leta 2019 je banka imela za 52.828 tisoč evrov naložbenih nepremič-

nin, na ravni skupine pa ta znesek znaša 63.504 tisoč evrov. Gre za nepremič-

nine, ki jih je banka dobila v postopku unovčevanja zavarovanja slabih posojil.

Pridobivanje virov financiranja

Dolgovi do strank, ki niso banke, so se povečali za 61.302 tisoč evrov oziroma za

4,1 %. Njihov delež v strukturi pasive je konec leta 2019 znašal 79,6 %.

V sestavi vlog nebančnega sektorja prevladujejo vloge prebivalstva, ki so se po-

večale za 62.936 tisoč evrov oziroma za 6,1 %. V strukturi pasive so zastopane

s 55,5 %. Dolgovi do nebančnih pravnih oseb so konec decembra 2019 zajemali

24,1 % virov sredstev in so bili v primerjavi s koncem prejšnjega leta nižji za

1.633 tisoč evrov oziroma za 0,3 %.

Zaradi nadaljnje ekspanzivne denarne politike ECB in zagotavljanja ustreznih

ravni strukturnih kazalnikov likvidnosti ter ohranjanja konkurenčnega položaja

je banka v letu 2019 ohranjala obrestne mere za vloge komitentov na nizkih

ravneh.

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

osl

ovn

o p

oro

čilo

25

S spodnje slike je razvidna struktura

dolgov banke.

Dolgovi do bank, ki vključujejo vloge in kredite poslovnih bank ter obveznosti do

centralne banke, so se povečali za 38.856 tisoč evrov oziroma za 38,3 %. Njihov

delež je konec leta 2019 v strukturi pasive znašal 7,1 %.

Banka je v letu 2019 najela nova dolgoročna posojila na medbančnem trgu v

višini 48,4 milijona evrov, odplačala pa je za 9,4 milijona evrov zapadlih dolgo-

ročnih posojil, tako da se je dolgoročna zadolženost pri poslovnih bankah v letu

2019 povečala na raven 70,9 milijona evrov.

Kapital in kapitalska ustreznost

Celotni kapital se je v letu 2019 povečal za 30.645 tisoč evrov, tj. za 14,9 %. Pri

tem se je povečal zaradi čistega dobička (43.182 tisoč evrov) in zmanjšal zara-

di nižjega akumuliranega drugega vseobsegajočega donosa (527 tisoč evrov),

dividend (12.006 tisoč evrov) in odprave aktuarskih dobičkov (4 tisoč evrov).

Knjigovodska vrednost delnice, izračunana iz celotnega kapitala, je konec leta

2019 znašala 663,12 evra (31. 12. 2018: 576,97 evra).

Kapital za obvladovanje tveganj je konec decembra 2019 znašal 184.810 tisoč

evrov (2018: 175.195 tisoč evrov). V celoti je sestavljen iz najkakovostnejšega

navadnega lastniškega temeljnega kapitala (CET1). Količnik kapitalske ustre-

znosti navadnega lastniškega temeljnega kapitala se je v letu 2019 znižal za

0,51 odstotne točke in je konec decembra 2019 znašal 15,71 % (2018: 16,22 %).

Banka za izračun kapitalskih zahtev za kreditna tveganja uporablja standardizi-

rani pristop, za izračun kapitalske zahteve za operativna tveganja pa enostavni

pristop. Več o kapitalski ustreznosti v računovodskem delu poročila (pojasnilo

7.4).

S spodnje slike je razvidno gibanje količnikov kapitalske ustreznosti banke.

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

osl

ovn

o p

oro

čilo

26

Plačilne storitve in plačilni instrumenti

Vrednostni obseg plačilnih transakcij, opravljenih prek Gorenjske banke, se je v

letu 2019 povečal glede na obseg, ki ga je banka dosegla v letu 2018. Skupna

vrednost domačih plačilnih transakcij je v letu 2019 znašala 6,1 milijarde evrov

in je bila za 8 % višja od predhodnega leta. Obseg mednarodnih plačilnih tran-

sakcij je znašal 4,7 milijarde evrov.

Skupno število plačilnih nalogov, ki jih je Gorenjska banka izvršila v letu 2019, je

bilo za 3 % manjše kot v preteklem letu.

Pri banki je imelo ob izteku leta 2019 odprt poslovni račun 5.594 pravnih oseb,

samostojnih podjetnikov zasebnikov oziroma drugih civilnopravnih oseb, kar

predstavlja dobre 3 % več kot v letu 2018.

Število računov prebivalstva se je v letu 2019 rahlo zmanjšalo. Razlog za tak

trend je optimiziranje bančnih stroškov med uporabniki bančnih storitev in vse

močnejša prisotnost drugih, nebančnih ponudnikov plačilnih storitev. Takšen

trend zaznavamo zadnjih nekaj let, ko se stranke obračajo za različnimi ponu-

dniki nebančnih storitev, ki ponujajo bistveno cenejše storitve na trgu.

V letu 2019 je banka nadaljevala trend rasti števila produktov po komitentih.

Tako je banka uspešno zvišala penetracijo e-bančnih poti tako med prebival-

stvom kot tudi med pravnimi osebami. Prenova in dograditev mobilne banke

LinkM tako za Android kot iOS pa sta v drugi polovici leta strankam omogočili

moderno in preprostejše poslovanje z bančnimi storitvami kadar koli in kjer koli.

Segment plačilnih kartic še naprej stabilno raste in je v letu 2019 znašal dobrih

10 %, kar se je pokazalo tudi v porastu števila sklenjenih zavarovanj za zlorabo

kartice in SMS-storitvah.

Banka je v letu 2019 prav tako dobro nadaljevala sodelovanje s partnersko za-

varovalnico in zagotovila večje število prodajnih zastopnikov z licencami, ki so

na nekaterih področjih zavarovanj in naložb podvojili prodajne rezultate iz leta

2018.

Na področju novitet je banka poleg uvedbe in nadgradnje LinkM za iOS in An-

droid, v drugi polovici leta 2019, v sodelovanju s partnerskim fintech podjetjem

iz Slovenije, odprla nove prodajne kanale za plasma hitrih mikrokreditov na trgu

fizičnih oseb. Prvi odzivi s trga so obetajoči in nakazujejo na dodaten vzvod rasti

zdravih naložb v prihajajočih letih.

Digitalno področje je zaznamoval tudi skupni razvoj bančne platforme vseh slo-

venskih bank za instant plačila pod znamko Flik Pay, katere prihod na trg fizičnih

oseb pričakujemo v Q1 2020. Nova platforma bo v prvem valu omogočala poši-

ljanje, prejemanje in zahtevanje sredstev v realnem času in 24/7 brez dodatnih

stroškov za uporabnike. Uvedba Flik Pay bo za bančni sistem Slovenije pomenila

nov mejnik, ki približuje in poenostavlja sistem prenosa sredstev med prebivalci

znotraj države in nas kot državo postavlja ob bok tehnološko visoko razvitim

državam EU in zunaj nje.

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

osl

ovn

o p

oro

čilo

27

Banka namenja veliko pozornosti ra-

zumevanju, spremljanju, merjenju in

upravljanju tveganj, saj to zahteva-

jo dogajanja v širšem ekonomskem

prostoru in finančnem sistemu, kot

tudi namera banke, da sledi in v svoj

sistem upravljanja tveganj vključuje

nove razvojne vidike, kot jih prina-

šajo dobre poslovne prakse bank in

spreminjajoče se regulatorno okolje.

Sistem upravljanja tveganj ostaja po-

memben element strategije in uspe-

šnosti poslovanja banke.

Banka skladno s poslovno strategijo

zasleduje profil konservativne in tve-

ganju nizko do zmerno naklonjene

banke. V procesu krepitve notranjega

kapitala banke daje velik poudarek

tudi doseganju ustrezne donosnosti,

vendar ostajata njena varnost in likvi-

dnost primarnega pomena.

Izhodišča in osnovna načela sistema

upravljanja tveganj so opredeljena v

Strategiji upravljanja tveganj in Izjavi

o apetitu po tveganjih, ki predsta-

vljata krovna dokumenta celovitega

sistema upravljanja tveganj, katerega

cilj je zagotoviti doseganje zastavlje-

nih strateških ciljev, kot so opredeljeni

v veljavni Razvojni strategiji banke.

V Izjavi o apetitu po tveganjih banka

na najvišji ravni opredeljuje tipe tve-

ganj in toleranco do posameznih vrst

tveganj, ki jih je pripravljena in spo-

sobna prevzeti za dosego zastavlje-

nih ciljev ter predstavljajo spodbude

in omejitve v procesu sprejemanja

poslovnih odločitev v banki. Banka

apetit po tveganjih poleg kvalitativnih

usmeritev na najpomembnejših po-

dročjih opredeljuje tudi kvantitativno

skozi nabor ključnih kazalnikov tve-

ganosti. Opredelitve in ključni kazal-

niki, opredeljeni v Izjavi o apetitu po

tveganjih, so tudi izhodišče za opre-

delitve internih politik in metodologij

spremljanja posameznih vrst tveganj

ter podlaga za postavitev podrob-

nejšega limitnega sistema v vseh se-

gmentih tveganj, ki se nanaša na:

• kakovost naložb,

• strukturo kreditnega portfelja in

omejitve poslovanja v nekaterih se-

gmentih in vrstah izpostavljenosti,

• koncentracijo kreditnega tveganja,

omejevanje velikih izpostavljenosti,

panožno koncentracijo in deželno

tveganje,

• kazalnike operativne in strukturne

likvidnosti, tveganja financiranja

in strukture virov financiranja ter

strukture portfelja vrednostnih pa-

pirjev,

• tržna, obrestna, valutna in operativ-

na tveganja.

Banka ima sistem upravljanja kapitala

opredeljen v Politiki upravljanja kapi-

tala. Cilj upravljanja kapitala je učinko-

vita poraba razpoložljivega kapitala,

ki zagotavlja:

• varnost in dobičkonosnost poslova-

nja na ravni banke,

• visoko stopnjo zaupanja vseh dele-

žnikov,

• izpolnjevanje regulatornih zahtev s

področja kapitalske ustreznosti,

• doseganje ustrezne kapitalske

ustreznosti v procesu ICAAP.

S sistemom upravljanja kapitala ban-

ka za optimalno doseganje strate-

ških ciljev vzpostavlja tudi podlage za

transparentno in optimalno ekonom-

sko alokacijo kapitala po posameznih

poslovnih področjih na podlagi meril

tveganjem prilagojene dobičkono-

snosti.

Cilj upravljanja kapitala je tudi za-

gotavljanje dolgoročne in stabilne

donosnosti naložbe lastnikov skozi

izplačila dividend na podlagi vnaprej

definiranih meril dividendne politike,

ki banki omogoča vzdržno poslova-

nje, rast in doseganje strateških ci-

ljev na dolgi rok, zadovoljstvo vseh

deležnikov in stabilno lastniško struk-

turo banke.

Banka s celovito obravnavo tveganj

in njihovih potencialnih učinkov na

njeno poslovanje v okviru procesov

ICAAP (internal capital adequacy as-

sessment process), ILAAP (internal

liquidity adequacy assessment pro-

cess) in izvajanja stresnih testiranj za-

gotavlja tudi podlage za pravočasno

sprejemanje ustreznih poslovnih od-

ločitev na vseh ravneh odločanja.

V nadaljevanju so podrobneje opisa-

ni ključni elementi izpostavljenosti in

upravljanja kreditnih, tržnih in likvi-

dnostnih tveganj banke v letu 2019.

Podrobnejše informacije o upravlja-

nju tveganj in izpostavljenosti banke

posameznim tveganjem so razkrite

v računovodskem poročilu banke

in skupine (poglavje 7) ter ločenem

dokumentu »Razkritja dodatnih in-

formacij za leto 2019«, ki vsebujejo

razkritja skladno z delom 8 Uredbe

EU 575/2013, določbami ZBan-2 in

zahtevami MSRP 7.

Kreditna tveganja

Kreditno tveganje je tveganje finanč-

ne izgube, ki nastane kot posledica

dolžnikove nezmožnosti, da zaradi

katerega koli razloga ne izpolni svoje

finančne ali pogodbene obveznosti

do banke, delno ali v celoti. Upravlja-

nje kreditnega tveganja je bistve-

nega pomena za varno poslovanje

banke. Skrbno upravljanje kreditnega

tveganja vključuje nadzor in zmanjša-

nje kreditnega tveganja prek različnih

vidikov, kot so kakovost in struktura

naložb, koncentracija, zavarovanje

naložb, ročnost, valuta, vrsta kredita,

deželno tveganje ter preostala tve-

ganja.

Cilj upravljanja kreditnega tvega-

nja v Gorenjski banki, d. d., Kranj je

UPRAVLJANJE TVEGANJ

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

osl

ovn

o p

oro

čilo

28

doseganje in ohranjanje kakovosti

in razpršenosti kreditnega portfelja,

ki zagotavlja stabilno poslovanje ter

preudarno upravljanje razmerja med

tveganjem in donosom.

Banka je v sklopu razvojnih dejavno-

sti in izboljšav razvila kompleksnejši

bonitetni model za ocenjevanje ver-

jetnosti neplačila fizičnih oseb (PD),

implementirala novo metodologijo

izračuna stopnje izgube ob neplači-

lu (LGD) ter vzpostavila model za iz-

račun konverzijskih faktorjev (CCF).

Pomemben element nadgradnje sis-

tema upravljanja kreditnega tveganja

je v tem letu izvedena vzpostavitev

sistema za zgodnje opozarjanje v

segmentu fizičnih oseb. Banka v letu

2020 načrtuje nadgradnjo bonitetne-

ga modela za ocenjevanje verjetnosti

neplačila pravnih oseb (PD).

Skladno s Strategijo upravljanja tve-

ganj Gorenjske banke, d. d., Kranj in

Izjavo o apetitu po tveganjih Gorenj-

ske banke, d. d., Kranj banka apetit

pri prevzemanju kreditnega tvega-

nja opredeljuje s cilji in omejitvami

na področju kakovosti in strukture

naložbenega portfelja. Banka bo ve-

ljavni limitni sistem, ki je opredeljen

v Politiki upravljanja kreditnega tve-

ganja, v letu 2020 revidirala in poso-

dobila skladno z novimi strateškimi

usmeritvami banke in prenovljenima

krovnima aktoma za upravljanje tve-

ganj (Strategijo upravljanja tveganj in

Izjavo o nagnjenosti k prevzemanju

tveganj, ki začneta veljati v začetku

leta 2020) ter limite smiselno vključila

v sistem internega poročanja in v po-

ročilo za nadzorni svet banke, ki ga je

banka celovito prenovila in vanj vklju-

čila vse ključne indikatorje zaznavanja

in spremljanja tveganj.

Iz spodnje preglednice so razvidni

ključni kazalniki kreditnega tveganja

v banki.

(v tisoč EUR) 31.12.2019 31.12.2018 Sprememba v letu

V tisoč EUR V %, o.t.

Bruto kreditni portfelj1 1.230.736 1.108.804 121.932 11,00 %

Krediti nebančnemu sektorju 1.106.779 1.060.117 46.662 4,40 %

Nedonosni krediti (NPL)2 64.139 137.949 (73.810) –53,50 %

Pokritje portfelja z oslabitvami in rezervacijami 2,1 % 6,8 % –4,7 o. t.

Delež nedonosnih kreditov (NPL)3 5,2 % 12,4 % –7,2 o. t.

Stopnja pokritja nedonosnih kreditov (NPL)4 27,6 % 43,6 % –16,0 o. t.

o. t. – odstotna točka1 – bruto kreditni portfelj (bilančna izpostavljenost): bruto krediti bank in nebančnih strank in druga finančna sredstva 2 – bruto nedonosni krediti (bilančna izpostavljenost) in druga finančna sredstva3 – osnovo za izračun deleža NPL predstavlja izpostavljenost po definiciji smernic EBA (bilančna izpostavljenost nedonosnih kreditov / bilančna izpostavljenost portfelja kreditov in drugih finančnih sredstev)4 – stanje slabitev za NPL v primerjavi z NPL

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

osl

ovn

o p

oro

čilo

29

Slika levo: bonitetna struktura kredi-

tov strank, ki niso banke, po stanju

dne 31. 12. 2019.

Delež nedonosnih kreditov se je v

kreditnem portfelju nebančnega sek-

torja Gorenjske banke, d. d., Kranj v

letu 2019 glede na predhodno leto

zmanjšal za 53,5 % oziroma 73,8 mili-

jona evrov. Banka še naprej nadaljuje

aktivno izterjavo nedonosnih kreditov,

prestrukturiranih kreditov do podjetij,

izvajanje dejavnosti za zgodnje odkri-

vanje povečanega kreditnega tvega-

nja (EWS) in spremljanje indikatorjev

višjega kreditnega tveganja (KI), kar

se kaže tudi v zmanjšanju deleža po-

sojil z bonitetama D in E, ki se je v letu

2019 zmanjšal za 8,7 odstotne točke.

Struktura kreditnega portfelja osta-

ja ustrezna tudi glede na segment

strank, saj že več kot 70 % portfelja

predstavljajo terjatve do prebivalstva

ter malih in srednje velikih podjetij.

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

osl

ovn

o p

oro

čilo

30

Likvidnostna tveganja

Upravljanje likvidnostnega tveganja

predstavlja poleg usklajevanja denar-

nih tokov iz naslova poslovanja banke

in njenih komitentov tudi zagotavlja-

nje ustreznega obsega in strukture vi-

rov financiranja in likvidnostnih rezerv.

V letu 2019 je na likvidnost banke še

vedno pomembno vplivala struktura

virov financiranja banke. Delež vlog

nebančnega sektorja znaša 80 % vi-

rov financiranja, na kar pomembno

vpliva velik delež vpoglednih vlog,

posledica pa je skrajševanje njihove

povprečne ročnosti v razmerah nizkih

obrestnih mer, kar zaznamuje tudi ce-

loten bančni sistem.

Finančni viri banke so razpršeni in

pretežno izhajajo iz vlog nebančnega

sektorja, kar banki zagotavlja stabi-

len finančni položaj, povečuje zane-

sljivost poslovnega modela banke in

omogoča dolgoročno rast obsega

kreditnega portfelja banke.

Banka je v letu 2019 nadgradila Po-

litiko upravljanja likvidnostnega tve-

ganja, mesečno pa izračunava učinke

stresnih testov, izračunava potreben

obseg in ocenjuje ustreznost sestave

likvidnostnih rezerv z upoštevanjem

veljavne metodologije, ki upošteva

konservativnost pri prevzemanju in

upravljanju likvidnostnega tveganja.

Banka je v celotnem obdobju leta

2019 razpolagala z zadostnim obse-

gom in ustrezno strukturo likvidno-

stnih rezerv.

Presežno kratkoročno likvidnost je

banka uravnavala predvsem z odo-

bravanjem kratkoročnih likvidnostnih

kreditov na medbančnem denarnem

trgu, z visokimi stanji na računih in

investiranjem v vrednostne papirje.

Na kratkoročnem medbančnem de-

narnem trgu se banka v letu 2019 ni

zadolževala, na zadnji dan leta 2019

je bila neto upnica v višini 120,2 mili-

jona evrov.

Banka je v letu 2019 povečala stanje

dolgoročnih virov bank, ki izhaja iz-

ključno iz zadolžitve pri SID banki. V

letu 2019 je banki zapadlo 9,4 milijo-

na EUR dolgoročnih virov, na novo jih

je najela za 48,4 milijona EUR. Stanje

dolgoročne zadolženosti pri poslov-

nih bankah se je tako po stanju konec

leta 2019 povečalo na 70,9 milijona

EUR.

Banka v letu 2019 ni najemala do-

datnih sredstev iz naslova uporabe

centralnobančnih likvidnostnih ope-

racij, pri katerih, na podlagi zastave

vrednostnih papirjev, ki imajo status

primernega finančnega premoženja,

lahko pridobi vire financiranja, potreb-

ne za usklajevanje ročnosti bilance

banke. Konec leta 2019 je imela ban-

ka na podlagi ponudbe TLTRO (targe-

ted long term refinance operation) iz

marca 2017 še vedno najetih 70 mi-

lijonov evrov virov ECB z namenom

zagotavljanja ustrezne strukture virov

financiranja, z zapadlostjo v letu 2021.

Banka redno izračunava in spremlja

regulatorno predpisane količnike, ko-

ličnik likvidnostnega kritja (LCR), ko-

ličnik neto stabilnih virov financiranja

(NSFR) in količnik likvidnosti I. razreda

(KL1). Banka količnik LCR izračunava

mesečno, NSFR pa četrtletno, in sicer

po stanju na zadnji dan v mesecu.

Med letom 2019 sta se oba količnika

gibala znotraj regulatornih limitov. Ko-

ličnik KL1 je od 1. januarja 2018 na-

prej preoblikovan v priporočilo. Banka

ga izračunava na dnevni ravni; med

letom 2019 je bil znotraj internih limi-

tov.

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

osl

ovn

o p

oro

čilo

31

Tržna tveganja

Med nekreditnimi tveganji je za ban-

ko najpomembnejše obrestno tve-

ganje. Banka spremlja in upravlja iz-

postavljenost obrestnim tveganjem

na podlagi metodologije obrestnih

razmikov in testa učinkov izjemnih

primerov za različne scenarije giba-

nja obrestnih mer na prihodke in vre-

dnost kapitala banke. V letu 2019 je

banka pri obravnavi obrestnih tveganj

skladno s smernicami za upravljanje

obrestnega tveganja v bančni knjigi

s posebno pozornostjo spremljala in

presojala stabilnost vpoglednih vlog,

predvsem tistega dela, kjer je ocenila,

da bi se v razmerah višjih obrestnih

mer preusmerile v druge oblike fi-

nančnih sredstev.

Neusklajenost pozicij po merilu obdo-

bja ponovne določitve obrestnih mer,

občutljivost banke na spremembe

ravni obrestnih mer in učinki stresnih

scenarijev na neto obrestne prihodke

in kapital banke so se v letu 2019 ne-

koliko zmanjšali.

Valutnim tveganjem je banka izposta-

vljena minimalno, narava njenega po-

slovanja omogoča nizke limite izpo-

stavljenosti po posameznih valutah

in skupni odprti poziciji, upravljanje

stanj banka izvaja dnevno in z vidika

vpliva na poslovanje banke valutna

tveganja zato niso pomembna.

Banka je v letu 2019 iz obstoječe

Politike upravljanja tržnega tveganja

oblikovala dve novi politiki, in sicer Po-

litiko upravljanja obrestnega tveganja

in Politiko upravljanja valutnega tve-

ganja.

Banka tržnemu tveganju, ki izhaja iz

trgovalne knjige, ni izpostavljena, saj

v letu 2019 ni imela trgovalnih pozicij.

Operativna tveganja

Sistem in povezani procesi upravlja-

nja operativnih tveganj temeljijo na

interno vzpostavljeni metodologiji, ki

jo je banka v letu 2019 nadgradila in

pri tem upoštevala značilnosti banke

kot celote, njeno velikost, organizaci-

jo in obseg poslovanja. V letu 2019 je

banka izvajala interna izobraževanja

in predstavitve izboljšane tehnolo-

ške podpore, s tem zagotovila boljše

zavedanje in razumevanje ter višjo

kakovost zaznavanja potencialnih

in poročanja realiziranih operativnih

tveganj oziroma izgub. Banka ima v

okviru sistema upravljanja operativ-

nih tveganj določene odgovornosti,

popisane ključne procese identifi-

kacije, spremljanja, ocenjevanja, ob-

vladovanja in upravljanja operativnih

tveganj ter poročanja o njih v banki

in njenih odvisnih družbah ter regu-

latorjem. Glede na izdane Smernice

o zunanjem izvajanju je metodološko

nadgradila Politiko upravljanja zuna-

njega izvajanja s tehnološko podporo,

Registrom zunanjih izvajalcev, skla-

dno z določili Smernic o zunanjem

izvajanju EBA/GL/2019/02 z dne 25.

februarja 2019.

Proces upravljanja operativnega tve-

ganja je sestavljen iz dveh temeljnih

procesov:

• procesa identifikacije in upravljanja

potencialnih operativnih tveganj z

namenom njihove pravočasne za-

znave in ocene mogočih učinkov ter

opredelitve načina obvladovanja

potencialnih operativnih tveganj

(proaktivno delovanje banke) in

• procesa upravljanja škodnih do-

godkov realiziranih operativnih

tveganj, ki omogoča zaznavo, po-

ročanje in oceno škode realiziranih

operativnih tveganj. Jedro tega je

sporočanje le-teh v enotno bazo

škodnih dogodkov (reaktivno delo-

vanje banke).

Proces je integriran v vse poslovne

funkcije in pomembne procese banke

ter zajema vse zaposlene.

Banka je v letu 2019 opisani sistem

identifikacije potencialnih operativnih

tveganj tudi v praksi spremljala skozi

nabor ključnih kazalnikov operativnih

tveganj, ki s svojimi trendi nakazuje-

jo možnost povečevanja operativnih

tveganj v poslovanju banke, ter spre-

mljanjem javno dostopnih informacij

o operativnih tveganjih in škodnih

dogodkih, ki so se realizirali instituci-

jam v finančnem sektorju ali sorodnih

dejavnostih in bi potencialno lahko

predstavljali tveganje tudi za poslo-

vanje banke. Ključne kazalnike banka

spremlja kvartalno in informacije o

njihovih trendih vključuje tudi v poro-

čila za pristojne organe upravljanja.

Vzpostavljeni sistem upravljanja ope-

rativnega tveganja banki zagotavlja,

da je realizirana neto škoda v letu

2019 dosegla manj kot 0,23 % kapi-

talske zahteve, ki jo skladno z dolo-

čili CRR uredbe banka izračunava po

enostavnem pristopu.

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

osl

ovn

o p

oro

čilo

32

Razvojni projekti Gorenjske banke so

bili v letu 2019 v največji meri poveza-

ni s posodabljanjem kartičnega poslo-

vanja, spletne banke in hitrih plačil. Na

področju poslovanja s prebivalstvom

smo veliko časa namenili segmenta-

ciji strank, razvoju novih produktov

in prodajnih kanalov. Poudarek smo

dali izboljšanju procesov upravljanja

odnosov s strankami in učinkovitosti

prodaje. Veliko smo vložili v odličnost

razvoja procesov projektnega financi-

ranja v regiji in povezovanja le-tega z

ostalimi prodajnimi segmenti. Z name-

nom razvoja na vseh področjih banke

smo tudi lani nadaljevali projekt opti-

mizacije poslovnih procesov v podpo-

ri, ki je operativno stekel v začetku le-

ta 2017, saj gledamo procese celovito

in s tem želimo zagotoviti izboljšanje

»end to end« procesov ter na ta način

izboljšati uporabniško izkušnjo strank.

Na drugi strani smo nadaljevali digita-

lizacijo nekaterih procesov in zmanj-

ševanje t. i. »papirnega« poslovanja.

Pomemben napredek v digitalizaciji

je banka dosegla z avtomatizacijo

procesa odkupa terjatev. Z namenom

obvladovanja stroškov in poenotenja

nabavnih postopkov smo vzpostavili

tudi centralno nabavo in dali pouda-

rek razvoju finančnega kontrolinga.

Vsi projekti, ki jim je banka v letu

2019 namenila pomemben del svojih

razvojnih virov, so ključni za zagota-

vljanje prihodnje poslovne uspešnosti

in konkurenčnosti banke. Zato smo z

namenom učinkovitega centralnega

upravljanja razvojnih projektov lani

vzpostavili tudi projektno pisarno.

Naš cilj so nenehne izboljšave, iskanje

neizkoriščenega notranjega poten-

ciala, ga aktivirati ter tako izboljšati

produktivnost, učinkovitost in kon-

kurenčne prednosti banke. Z novim

lastništvom smo začeli iskati tudi si-

nergije znotraj skupine in razvojne

priložnosti v celotni regiji.

RAZVOJNI PROJEKTI

Informacijsko-tehnološka nadgradnja

Banka je v letu 2019 nadaljevala zamenjavo in nadgradnjo bankomatskih naprav

z naprednimi, ki omogočajo dodatne storitve, polaganje sredstev v realnem času

na račun komitenta in preprosto plačevanje UPN-položnic. S tem strankam omo-

gočamo preprostejše in hitrejše poslovanje na bančnih točkah po Sloveniji. Banka

je prav tako s svojimi partnerji v letu 2019 izvedla razvoj tehnološke podpore za

avtomatizirano in visoko učinkovito sodelovanje s partnerskimi fintech podjetji, s

katerim smo skupaj potrdili tehnološko pripravljenost za povezovanje z zunanjimi

partnerji, ki omogočajo nadaljnji razvoj bančnega poslovanja v vseh segmentih,

tako prodajnih kot servisnih.

Banka je v letu 2019 odprla tudi lastni Center za pomoč uporabnikom, s katerim

v prvi meri želimo izboljšati dostopnost do strank in jim zagotoviti strokovno

pomoč v najkrajšem mogočem času. V prihodnjih letih se bo center razvijal v

celovito podporo strankam tako s servisnega kot prodajnega vidika.

Nadaljevanje in izkoristek uvedene informacijsko-tehnološke podpore poslovanju

s fizičnimi osebami je omogočil podporo in uvedbo podpisnih tablic po celotni

prodajni mreži z namenom zmanjševanja papirnega poslovanja po enotah ter

približevanje digitalnemu načinu poslovanja, h kateremu bo banka stremela tudi

v nadaljnjih letih.

Banka je v letu 2019 uspešno izvedla projekt konsolidiranega poročanja po zah-

tevah EBA ITS zaradi spremembe lastniške strukture ter sledila ostalim regula-

tornim nadgradnjam na področju plačilnega prometa in poročanja.

Uvedla je mobilno banko za operacijski sistem iOS in posodobila Android verzijo.

Na področju pravnih oseb pa smo digitalizirali faktoring in DNT s portalom za ko-

mitente. Začela je menjavo vseh osebnih računalnikov in prehod na Windows 10.

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

osl

ovn

o p

oro

čilo

33

Organizacijski posegi

Leto 2019 je bilo namenjeno reorganizaciji na makroravni, pregledu in spre-

membam v korporativnem upravljanju. Organizacija je z ukinitvijo ravni izvršnih

direktorjev postala bolj sploščena. Namen je zagotoviti agilnost in izkoristiti

prednosti manjšega sistema.

Vsebinsko smo pregledali vsa področja, jih na novo opredelili in posledično ne-

katera tudi drugače umestili. Tako smo Sektor razvoja in digitalizacije razdelili na

dva vsebinsko različna sektorja, in sicer Sektor marketinga in digitalizacije, kjer

je poudarek na prodajnih kanalih, trženjskih dejavnostih in upravljanju odnosov

s strankami, ter Sektor razvoja prodaje, kjer je poudarek na razvoju ključnih pro-

cesov poslovanja in produktov, tako za pravne osebe kot za prebivalstvo.

Upravljanje nepremičnin, nabavo in splošne posle smo premestili v novovzpo-

stavljeni Sektor nabave, upravljanja nepremičnin in splošnih poslov, ki zagotavlja

vso potrebno infrastrukturo in logistiko za banko.

Zaradi že prej omenjenega poudarka na razvoju finančnega kontrolinga je bil s

tem namenom oblikovan oddelek. Prav tako smo okrepili poročevalski oddelek.

V zasledovanju strategije širjenja poslovanja na področju prebivalstva in malega

gospodarstva smo zaprli nekatere poslovalnice ter odprli novi poslovni enoti v

Mariboru in Kopru. Konec leta smo odprli Poslovni center Dunajska vertikala, ki

je stičišče vseh dejavnosti banke in center razvoja poslovanja v osrednji sloven-

ski regiji.

Z namenom boljše komunikacije s strankami smo vzpostavili nov kontaktni cen-

ter, katerega vsebino bomo v nadaljevanju še širili.

Nova organizacija ima značilnosti poslovno-funkcijske organizacijske strukture,

kar pomeni delitev druge hierarhične ravni na podlagi poslovnih funkcij in cen-

tralizacijo odločitev na osnovi linijskega menedžmenta. Tovrstna organizacijska

struktura omogoča razvoj strokovnih znanj, zagotavlja karierno pot strokovne-

ga osebja in učinkovito izkoriščanje zmogljivosti. Nova organizacijska struktura

je sestav medsebojno odvisnih funkcij ter zagotavlja tudi v nadaljevanju temelje

za natančno opredeljena, pregledna, dosledna in uveljavljena notranja razmerja

med pristojnostmi in odgovornostmi na vseh hierarhičnih in organizacijskih rav-

neh. Ima vzpostavljene pregledne poročevalske tokove ter zagotavlja temelje

za učinkovito komunikacijo in sodelovanje.

Temelji na odgovornostih in pristojnostih uprave in višjega vodstva, ki ob upo-

števanju interesov ostalih deležnikov banke in dejanske usklajenosti kratko-

ročnih in dolgoročnih interesov najbolj vplivajo na določanje in uresničevanje

poslovnih ciljev, strategij in politik banke ter na ureditev notranjega upravljanja

banke.

Z novo organizacijo se je zamenjala tudi kadrovska struktura, vključno z upravo

in višjim vodstvom. Nova kadrovska struktura ima vse kompetence in potrebno

zavzetost ter proaktivnost, da uresničuje zastavljeno novo strategijo banke.

ORGANIZACIJSKE IN KADROVSKE SPREMEMBE

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

osl

ovn

o p

oro

čilo

34

Število in struktura zaposlenih

Na zadnji dan leta 2019 je imela Gorenjska banka 418 zaposlenih – tri več kot

ob izteku leta 2018. V povprečju je bilo v letu 2019 v banki 415 zaposlenih, kar

je enako kot v letu 2018.

Dinamika na kadrovskem področju je bila v letu 2019 zaradi organizacijskih,

ekonomskih in tehnoloških sprememb zelo izrazita. Banki se je namreč pridruži-

lo 62 novih sodelavcev, 59 pa jih je – predvsem zaradi upokojevanja in poslovnih

razlogov – iz banke odšlo. Kar 175 premestitev oziroma kariernih premikov je

bilo internih.

Nove zaposlitve so bile povečini povezane z na novo oblikovanimi delovnimi

mesti predvsem na področju trga z namenom krepitve prodajne funkcije banke.

Kadrovski premiki so se izrazili tudi v nižji povprečni starosti in boljši izobrazbeni

strukturi zaposlenih. Poprečna starost zaposlenih se je v letu 2019 spustila s

44,7 na 43,6 leta. Delež zaposlenih, katerih formalna izobrazba dosega VI. sto-

pnjo ali več, pa je se je z 58,07 odstotka, kolikor je znašal v letu 2018, v letu 2019

povzpel na 60,0 odstotka.

Povprečno število zaposlenih, razčlenjeno po skupinah glede na doseženo for-

malno izobrazbo, je bilo v letih 2017, 2018 in 2019 naslednje:

stopnja izobrazbe VIII. VII. VI. V. IV. skupaj

Povprečno št. zaposlenih 2019 10 184 53 158 10 415

Povprečno št. zaposlenih 2018 11 174 48 170 12 415

Povprečno št. zaposlenih 2017 8 159 47 170 14 398

Izobraževanje

Sredstva, namenjena izobraževanju, je banka v preteklih letih sicer povečevala

nekaj let zapored, v letu 2019 pa je bil njihov obseg enak kot v letu 2018. Vsak

zaposleni v banki je izobraževanju v povprečju namenil 2,80 dneva, povprečen

vložek v izobraževanje pa je v letu 2019 znašal 356 evrov na zaposlenega, kar

je enako kot leta 2018. Izobraževanja so potekala predvsem v Sloveniji, nekaj pa

tudi v tujini. Kar nekaj programov je bilo izvedenih v e-obliki.

Vsebina izobraževanj je bila povečini prilagojena konkretnim potrebam banke.

Zunanja izobraževanja je banka redno dopolnjevala z notranjimi in na ta način

zagotavljala ustrezen notranji prenos znanj ter s tem nadaljevala prakso, ki se je

v preteklih nekaj letih pokazala kot zelo učinkovita.

Zaposleni v maloprodajni mreži so se tudi v letu 2019 usposabljali za pridobitev

dovoljenja za trženje investicijskih skladov ter zavarovalnega zastopanja in po-

sredovanja. Do konca leta je tako z ustrezno licenco razpolagalo že 82 odstotkov

maloprodajnega osebja.

Na področju izobraževanja je bila banka v letu 2019 še naprej osredotočena

predvsem na področje povečevanja učinkovitosti in uspešnosti prodaje, čemur

je bilo namenjenih več ciljno usmerjenih prodajnih izobraževanj. Iz prejšnjih let

se je nadaljevala izvedba programov za pridobivanje veščin prodaje in vodenja.

30 % zaposlenih v prodajni mreži oz. 48 delavcev se je udeležilo izobraževanja

na temo potrošniškega kreditiranja nepremičnih, ki je potekalo v sodelovanju z

Združenjem bank Slovenije.

Zaposleni na vodilnih in vodstvenih

mestih ter strokovnjaki z različnih po-

dročij so se redno udeleževali strokov-

nih posvetov in konferenc. Banka je

tudi v letu 2019 poskrbela, da so bili

zaposleni v okviru notranjih izobraže-

vanj tekoče seznanjeni z aktualnostmi

oziroma novostmi na bančnem, zako-

nodajnem in širšem gospodarskem

področju.

V letu 2019 je dokončno zaživel tudi

Izobraževalni portal Gorenjske banke,

na katerem so zbrani tečaji in moduli

z vsebinami. Portal oz. e-izobraževanje

različnih vsebin je namenjeno vsem

zaposlenim v Gorenjski banki, tečaji so

razdeljeni po sektorjih in skupinah.

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

osl

ovn

o p

oro

čilo

35

Svojo družbeno odgovorno držo do okolja, s katerim živi in v katerem posluje,

banka dokazuje zlasti s podporo številnih športnih, izobraževalnih, kulturnih in

humanitarnih projektov. Prek sponzorstev, donacij in drugih oblik partnerskega

sodelovanja s prostovoljci, športnimi, podjetniškimi, humanitarnimi in drugimi ne-

vladnimi organizacijami se je tudi v letu 2019 vključevala v številne projekte, ki

so prispevali k vzajemni in vzdržni rasti ter ohranjanju zdravja, narave in varnosti.

Športu in rekreaciji je banka v letu 2019 ponovno namenila večji del sponzorskih

sredstev in na ta način podprla paleto dejavnosti.

Kot sponzor se je banka vključevala tudi v projekte, namenjene spodbujanju

podjetništva in izobraževanja poslovne javnosti. Za podjetnikom prijazno okolje

si je prizadevala z nadaljnjim razvojem spletne skupnosti Banka za podjetnike. Z

Zvezo poslovnih finančnikov Slovenije pa je bila glavni organizator njihove letne

konference v Portorožu.

Kot pomemben sooblikovalec socialne podobe v širši regiji se je banka prek so-

delovanja z najrazličnejšimi organizacijami vključila v številne dejavnosti, ki so

bile namenjene predvsem pomoči socialno šibkejšim ali kako drugače prikraj-

šanim. Naj ob tem izpostavimo aktivno sodelovanje s kranjskimi taborniki, kjer

zaposleni v Gorenjski banki tradicionalno osebno sodelujejo v akciji »Očistimo

Kranj«, ki jo je banka tudi finančno podpre.

Banka in skupina se zavedata, da je zaposlenim za doseganje visoke učinko-

vitosti, zmanjševanje absentizma in dobro počutje na delovnem mestu treba

ponuditi temu primerno prijetno okolje. Zato se je banka v letu 2019 pridružila

kampanji skupine Podpora družini, katere namen je prispevati in podpreti vse

zaposlene s ciljem krepitve družinskih vrednot. Tako je vsem zaposlenim za nji-

hove novorojence v letu 2019 namenila denarno nagrado in jih povabila na sku-

pno družinsko srečanje v Novem Sadu. Prav tako je poskrbela za prijetna druže-

nja z zaposlenimi in družinami med letom in ob koncu leta.

DRUŽBENA ODGOVORNOST

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

osl

ovn

o p

oro

čilo

36

Gorenjska banka, d. d., Kranj je nejavna delniška družba, ki ima več kot 4 milijone

evrov celotnega kapitala, zato je zavezana k uporabi zakona, ki ureja prevzeme.

Struktura osnovnega kapitala

Osnovni kapital banke je razdeljen na 387.938 kosovnih navadnih delnic (2018:

387.938). Navadne delnice nosijo pravico do glasovanja, pri čemer vsaka delnica

na skupščini delničarjev banke zagotavlja en glas. Delničarji uresničujejo svojo

glasovalno pravico na skupščini delničarjev banke glede na delež svojih delnic

v osnovnem kapitalu in glede na vrsto delnic ter skladno s statutom banke. Od-

kupljene lastne delnice nimajo pravice do glasovanja.

AIK banka, a. d., Beograd, Srbija, je imetnik 355.723 navadnih delnic Gorenjske

banke, d. d., Kranj, kar predstavlja 91,7-odstotni delež v kapitalu banke oziro-

ma 100-odstotni delež glasovalnih pravic. Število lastnih delnic znaša 32.215 in

predstavlja 8,3-odstotni delež v kapitalu banke.

Omejitve prenosa delnic

Delnice banke se prenašajo skladno s predpisi, veljavnimi za nematerializirane

vrednostne papirje. Dosedanji delničarji imajo v sorazmerju s svojimi deleži v

osnovnem kapitalu prednostno pravico do vpisa novih delnic. Druge omejitve

banke glede imetništva delnic ne obstajajo, za pridobitev kvalificiranega deleža

pa je treba pridobiti dovoljenje Banke Slovenije. Potreba po pridobitvi dovoljenja

banke ali drugih lastnikov delnic za prenos delnic ne obstaja.

Pomembna neposredna in posredna imetništva vrednostnih papirjev banke

Pomembno neposredno in posredno imetništvo vrednostnih papirjev banke, v

smislu doseganja kvalificiranega deleža, kot ga določa zakon, ki ureja prevzeme

(5 % glasovalnih pravic), je konec leta 2019 v banki dosegala ena družba (2018:

dve družbi), kar je razvidno iz spodnje preglednice.

Naziv delničarja 31. 12. 2019 31. 12. 2018

Število navadnih delnic

Delež glasovalnih pravic v %

Število navadnih delnic

Delež glasovalnih pravic v %

AIK banka, a. d., Beograd 355.723 100 128.255 61,2

Zavarovalnica Triglav, d. d., Ljubljana - - 15.719 7,5

PODATKI IN POJASNILA SKLADNO S ŠESTIM ODSTAVKOM 70. ČLENA ZAKONA O GOSPODARSKIH DRUŽBAH

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

osl

ovn

o p

oro

čilo

37

Omejitve glasovalnih pravic

Glasovalna pravica delničarjev se uresničuje glede na število delnic in s statutom ni omejena na določen delež ali določe-

no število glasov. Do udeležbe in uresničevanja glasovalne pravice na skupščini so upravičeni le delničarji, imetniki delnic

na ime z glasovalno pravico, ki so vpisani v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev.

Pravila banke o imenovanju in zamenjavi članov organov vodenja ali nadzora ter o spremembah statuta

Pravila banke o imenovanju in zamenjavi članov organov vodenja ali nadzora ter o spremembah statuta so opredeljena v

Statutu Gorenjske banke, d. d., Kranj.

Nadzorni svet imenuje in odpokliče skupščina delničarjev banke. Za člane nadzornega sveta ne morejo biti imenovane

osebe, ki ne izpolnjujejo pogojev za članstvo v nadzornem svetu banke po Zakonu o gospodarskih družbah in Zakonu o

bančništvu. Člane nadzornega sveta imenuje za dobo petih let in so lahko ponovno imenovani. Članom nadzornega sveta

lahko predčasno preneha mandat z odpoklicem ali na podlagi pisnega odstopa člana.

Predsednika in člane uprave banke imenuje in razrešuje oziroma odpokliče nadzorni svet. Za predsednika uprave banke in

člana uprave banke je lahko imenovana le oseba, ki izpolnjuje pogoje za imenovanje po Zakonu o gospodarskih družbah in

Zakonu o bančništvu. Predsednik uprave in člani uprave so imenovani za dobo petih let z možnostjo ponovnega imenovanja.

Statut se lahko spremeni s sklepom skupščine delničarjev banke. Skupščina delničarjev banke lahko pooblasti nadzorni

svet za spremembe statuta, ki pomenijo uskladitev besedila z veljavno sprejetimi sklepi.

Pooblastila članov poslovodstva

Banka lahko pridobiva in odsvoji lastne delnice skladno z Zakonom o gospodarskih družbah. O pogojih pridobivanja in

odsvojitve lastnih delnic odloča uprava banke, ki mora o poslovanju z lastnimi delnicami obvestiti skupščino delničarjev

banke.

Ob soglasju nadzornega sveta lahko uprava banke v petih letih od dneva vpisa štirinajstih sprememb in dopolnitev Sta-

tuta Gorenjske banke, d. d., Kranj v sodni register poveča osnovni kapital banke do skupnega zneska 8.094.183,16 evra. V

okviru tega povečanja kapitala se lahko izdajo tudi prednostne delnice brez glasovalne pravice. Štirinajste spremembe in

dopolnitve statuta so bile vpisane v sodni register 26. julija 2018.

Politika različnosti v zvezi z zastopanostjo v organih vodenja ali nadzora družbe

Banka skladno s Politiko notranjega upravljanja v Gorenjski banki, d. d., Kranj sledi načelu uravnotežene zastopanosti obeh

spolov, s predpostavko, da je v upravljalnem organu (uprava, nadzorni svet) praviloma zastopanih najmanj 20 % članov

vsakega spola. Sestava upravljalnega organa izraža raznovrstnost teoretičnih strokovnih znanj in izkušenj z različnih po-

dročij, s čimer sta zagotovljeni:

• pričakovana (potrebna) kvalifikacijska struktura članstva glede na velikost, zahtevnost in profil tveganja banke ter

• podlaga (ozadje) za spodbujanje različnosti pogledov (mnenj) glede obravnavanih zadev (vprašanj).

Vsaj polovico članov organa nadzora praviloma sestavljajo neodvisni člani. Mednje sodijo tisti, ki nimajo nobenega naspro-

tja interesov, pri delovanju in odločanju delujejo samostojno in objektivno v prid banke ter pri katerih ne obstaja tesnejša

ekonomska povezava z banko, upravo ali večjimi delničarji.

Sestava upravljalnega organa (tudi zadostno število neodvisnih direktorjev) že v osnovi lahko zagotavlja učinkovito spre-

jemanje utemeljenih, objektivnih in neodvisnih odločitev v korist banke.

Politika različnosti ne nazadnje vpliva tudi na nekatera ravnanja članov nadzornega sveta banke, da z vidika različnosti

sestave praviloma enkrat letno izvedejo samooceno učinkovitosti svojega dela in samooceno kolektivne primernosti ter

sprejmejo program ukrepov za izboljšanje učinkovitosti svojega dela.

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

osl

ovn

o p

oro

čilo

38

Raznovrstnost pa je v banki pomembna kategorija tudi pri upoštevanju meril ocenjevanja izkušenosti. Če pri taki oceni

kandidata za člana upravljalnega organa in višjega vodstva banke niso doseženi kvantitativni pragi meril (pretekle de-

lovne izkušnje), je kandidata še vedno mogoče šteti za primernega, če se po dopolnilnem ocenjevanju in morebitnem

opravljenem pogovoru to ustrezno utemelji. Pri tem se upoštevata tudi zadostna raznovrstnost in širok nabor izkušenj z

vidika upravljalnega organa kot celote.

Pomembnejši dogodki po datumu izkaza finančnega položaja

Banka je v januarju 2020 kupila delnice NLB, d. d., Ljubljana v višini 11 milijonov evrov, ki jih je evidentirala med finančna

sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.

Banka je v februarju 2020 izdala podrejeni kapitalski instrument (v obliki podrejenega posojila) v višini 20 milijonov evrov

(investitor je AIK banka, a. d., Beograd), ki ga bo po pridobitvi dovoljenja Banke Slovenije lahko upoštevala v izračunu do-

datnega kapitala.

Pozno leta 2019 so se na Kitajskem prvič pojavile novice o COVID-19 (Coronavirus). V prvih mesecih leta 2020 se je virus

širil po vsem svetu, njegov negativni vpliv pa se še vedno stopnjuje. Zaradi še vedno spreminjajočih se razmer v trenutku

izdaje teh konsolidiranih računovodskih izkazov, je težko napovedati prihodnje učinke ali kvantificirati vpliv, zato menimo,

da gre za nepopravljivi dogodek po datumu izkaza finančnega položaja. Zaradi ukrepov proti širjenju virusa predvidevamo

občutno zmanjšanje poslovne aktivnosti, kar bo imelo najverjetneje posledice v večjih potrebah podjetij po likvidnostnih

sredstvih. Pričakujemo, da se bo zmožnost odplačevanja obstoječih posojil s strani podjetij zmanjšala. Centralna banka in

država že sprejemata ukrepe, predvsem za pomoč podjetjem. Pripravlja se zakon, ki bo vsem pravnim osebam z likvidno-

stnimi težavami zaradi posledic COVID-19 omogočil odlog plačila glavnice do največ dvanajst mesecev. Podobna razprava

so je odprla tudi pri kreditih prebivalstvu. Uprava banke bo še naprej spremljala vpliv in bo naredila vse možne korake za

ublažitev negativnih učinkov.

Drugih pomembnejših dogodkov po datumu izkaza finančnega položaja ni bilo.

Druga pojasnila

Imetniki delnic Gorenjske banke, d. d., Kranj nimajo posebnih kontrolnih pravic.

Med banko in člani organa vodenja oziroma delavci banke obstajajo dogovori, ki predvidevajo nadomestilo, če bi ti zaradi

ponudbe, kot jo določa zakon, ki ureja prevzeme, odstopili, bili odpuščeni brez utemeljenega razloga ali bi njihovo delovno

razmerje prenehalo. Člani uprave in direktorji so v primeru odpoklica in odpovedi pogodbe o zaposlitvi brez utemeljenega

razloga upravičeni do odpravnine. Če mandat preneha na željo predsednika uprave (odstop), mu lahko na podlagi pozitiv-

ne ocene njegovega dela nadzorni svet določi odpravnino.

V banki velja Kodeks poslovne etike zaposlenih, ki v razmerju do sodelavcev, partnerjev in strank predstavlja skupek te-

meljnih vrednot in načel, ki so vodilo našega ravnanja. Kodeks je javno dostopen na spletni strani banke, in sicer na pove-

zavi http://www.gbkr.si/media/kodeks.poslovne.etike.28012016.pdf.

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

osl

ovn

o p

oro

čilo

39

Za doseganje visoke stopnje transparentnosti upravljanja in na podlagi izjeme iz

2. točke petega odstavka 70. člena Zakona o gospodarskih družbah Gorenjska

banka, d. d., Kranj kot del poslovnega dela letnega poročila podaja naslednjo

IZJAVO O UREDITVI NOTRANJEGA UPRAVLJANJA

Gorenjska banka, d. d., Kranj uresničuje ureditev notranjega upravljanja, vključ-

no s korporativnim upravljanjem, skladno z zakonodajo, veljavno v Republiki Slo-

veniji, ob hkratnem upoštevanju svojih internih aktov, zlasti Politike notranjega

upravljanja v Gorenjski banki, d. d., Kranj in Kodeksa poslovne etike zaposlenih v

Gorenjski banki, d. d., Kranj.

Pri tem Gorenjska banka, d. d., Kranj v celoti upošteva akte iz drugega odstavka

9. člena Zakona o bančništvu.5

Z namenom krepitve ureditve notranjega upravljanja pri svojem poslovanju

upoštevamo zlasti:

1) določbe veljavnega Zakona o bančništvu (ZBan-2), ki opredeljujejo ureditev

notranjega upravljanja, zlasti določbe poglavja 3.4 (Sistem upravljanja banke)

ter poglavja 6 (Ureditev notranjega upravljanja in ustrezni notranji kapital), v

delu zahtev, ki veljajo za banko/hranilnico ali za člane upravljalnega organa;

2) Sklep o ureditvi notranjega upravljanja, upravljalnem organu in procesu

ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice6 ter

3) Smernice organa EBA, ki urejajo notranje upravljanje, ocenjevanje primer-

nosti članov upravljalnega organa in nosilcev ključnih funkcij ter politike in

prakse prejemkov, na podlagi ustreznih sklepov Banke Slovenije o uporabi

teh smernic.7

Obenem si prizadevamo čim bolj upoštevati tudi neobvezujoča priporočila iz

pisma Banke Slovenije (oznaka 0.05.0.7-5/2018-15 z dne 18. 10. 2018).

Opis glavnih značilnosti sistemov notranjega nadzora in upravljanja tveganj v

banki, podatke o delovanju skupščine, organov vodenja in nadzora ter njihovih

komisij banka navaja v dodatnih razkritjih skladno z 88. členom ZBan-2, ki so

dostopna na spletnih straneh banke.

Banka vodi poslovne knjige in druge evidence, ki omogočajo računovodsko po-

ročanje in sprotno spremljanje učinkovitosti in skladnosti upravljanja tveganj

banke. Poslovne knjige in druge evidence banka vodi skladno z zakonodajo in

internimi akti, ki urejajo to področje.

S podpisom te izjave se tudi zavezujemo k nadaljnjemu proaktivnemu delova-

nju za krepitev in promocijo ustrezne ureditve notranjega upravljanja in korpo-

rativne integritete v širši strokovni, finančni, gospodarski in drugi javnosti.

Mario Henjak predsednik Uprave

Marko Filipčiččlan Uprave

Jelena Galićpredsednica Nadzornega sveta

5 Zakon o bančništvu (ZBan-2), Uradni list RS, št. 25/15, 44/16, 77/16, 41/17, 77/18, 22/19 in 44/19. 6 Sklep Banke Slovenije o ureditvi notranjega upravljanja, upravljalnem organu in procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice, Uradni list RS,

št. 73/15, 49/16, 68/17, 33/18, 81/18 in 45/19.7 https://www.bsi.si/financna-stabilnost/predpisi/seznam-predpisov/licenciranje

Kranj, 20. marca 2020

IZJAVA O UREDITVI NOTRANJEGA UPRAVLJANJA

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

osl

ovn

o p

oro

čilo

40

Sladno s 17. členom Sklepa o ureditvi notranjega upravljanja, upravljalnem or-

ganu in procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hra-

nilnice (Ur. l. RS, št. 73/15 in 49/16) in členom 435.1 f Uredbe (EU) št. 575/2013,

Uprava in Nadzorni svet Gorenjske banke, d. d., Kranj podajata naslednjo

IZJAVO O UPRAVLJANJU TVEGANJ

Ugotavljanje, prevzemanje, merjenje in upravljanje tveganj je zaradi razvoja in

značilnosti finančnega sistema ter bistvenih sprememb na gospodarskem po-

dročju in v okolju pomemben element strategije in uspešnosti poslovanja ban-

ke.

Osnovni cilji, ki jim banka sledi v okviru sistema upravljanja tveganj, so:

• zagotavljanje skladnosti z regulatornimi okviri,

• minimiziranje morebitnih izgub,

• nudenje podpore v procesu definiranja strateških ciljev in sprejemanja po-

slovnih odločitev,

• izboljšanje dobičkonosnosti,

• upravljanje odnosov z vsemi deležniki,

• vzpostavitev primernega organizacijskega in upravljavskega ustroja banke.

Upravljanje tveganj je skladno s strategijo in politikami poslovanja banke ključno

pri sprejemanju poslovnih odločitev. Upravljanje tveganj je vpeto v vse poslovne

procese v banki in ima dva glavna vidika. Prvi je opredelitev pripravljenosti za

prevzemanje tveganj v banki in optimizacija odločitev v skladu z izraženim ape-

titom po tveganjih, drugi pa je povezan s spremljanjem in kvantitativno oceno

prevzetih tveganj. Pri tem banka sledi naslednjim načelom:

• razmejitev pristojnosti, ki čim bolj onemogoča napake, poneverbe in nepravil-

nosti ter predvsem odpravlja nasprotja interesov;

• ločitev komercialne funkcije oziroma enot, ki sklepajo posle in prevzemajo

tveganja (enote trženja), od zaledne funkcije, ki spremlja in vodi posle (pod-

pora), ter funkcije spremljanja in upravljanja tveganj;

• vzpostavitev neodvisnega sistema kontrol; kontrole neodvisno presoja notra-

nja revizija.

Skladno s temi načeli ima banka vzpostavljen t. i. tristopenjski model upravljanja

tveganj.

1. obrambna linija – prevzemanje in lastništvo tveganj

2. obrambna linija – upravljanje s tveganji

3. obrambna linija – nadzor in kontrola

Enote trženja Upravljanje s tveganji Notranja revizija

• Sklepanje poslov• Tekoče spremljanje poslovanja• Optimizacija naložbenega portfelja• Zavedanje o pomenu tveganj

• Politika upravljanja tveganj• Načelo »spoznaj svojo stranko« • Proces odobravanja naložb• Proces spremljanja• Presoja novih poslovnih iniciativ• Zagotavljanje skladnosti poslovanja

• Redne kontrole izvajanja načel in politik

• Implementacija in nadzor nad izvajanjem določil o skladnosti

STRNJENA IZJAVA UPRAVLJALNEGA ORGANA O TVEGANJIH

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

osl

ovn

o p

oro

čilo

41

Glede na poslovni model (univerzalna komercialna banka) so tveganja, ki jim je izpostavljena banka, pretežno tradicional-

na bančna tveganja. Najpomembnejše je kreditno tveganje, sledi mu likvidnostno, medtem ko je izpostavljenost tržnim in

drugim vrstam tveganj manjša.

Profil tveganosti banke

Banka ima vzpostavljen sodoben in pregleden sistem merjenja tveganj ter spremljanja profila tveganosti. Na podlagi

opredeljenega apetita po tveganjih in internega limitnega sistema ima za vsako vrsto tveganja opredeljen nabor ključnih

kazalnikov ter za vsakega od njih mejne vrednosti za presojo ocene tveganja in uteži pomembnosti. Izračunane ponde-

rirane ocene ravni tveganosti po posameznih segmentih in njihovi trendi se izražajo v t. i. risk dashboardu banke, ki je po

stanju 31. 12. 2019 prikazan na spodnji sliki.

Ocena tveganja Trend

31. 12. 2018 31. 12. 2019 Y2018 Y2019

Kapitalsko tveganje → →Kreditno tveganje ↘ ↓Likvidnostno tveganje ↘ →Tržna tveganja → →Obrestno tveganje → ↓Valutno tveganje → →Operativno tveganje → →

Ocena tveganja

Nizko

Srednje

Visoko

Trend

Tveganje se zvišuje

Tveganje nespremenjeno

Tveganje se znižuje

Ista ocena, zaznano zviševanje

Ista ocena, zaznano zniževanje

↑ → ↓↗↘

Večjih sprememb v profilu tveganosti Gorenjske banke, d. d., Kranj v letu 2019 ni bilo zaznati, vendar so trendi tako v

segmentu kreditnih kot likvidnostnih tveganj ugodni. Banka spremembe in trende svojega profila tveganosti smiselno

presoja tudi z vidika makroekonomskih razmer in dogajanj v poslovnem okolju, ki so bila v letu 2019 tako v slovenskem kot

širšem evropskem prostoru ugodna, napovedi zmernejše rasti v prihodnjih letih pa v procese odločanja o prevzemanju in

upravljanju tveganj vnašajo dodatno pozornost.

Profil tveganosti banka meri tudi skozi izpostavljenost tveganjem, merjeno s kapitalsko zahtevo za posamezne vrste tve-

ganj, in interno postavljene metodologije in kazalnike za spremljanje in merjenje tveganj.

Celotna kapitalska zahteva banke je konec leta 2019 znašala 94,10 milijona evrov in se je v primerjavi z letom prej pove-

čala za 7,67 milijona evrov. Povečanje je posledica povečanja kapitalske zahteve za kreditna tveganja, ki izvira predvsem

iz večjega obsega bančništva na drobno. Višje so tudi visoko tvegane izpostavljenosti, kar izhaja iz omejenega, a glede na

predhodno leto vendarle povečanega obsega projektnega financiranja nepremičninskih poslov. Na drugi strani je banka

nekoliko znižala kapitalsko zahtevo iz naslova izpostavljenosti do podjetij.

Izpostavljenost banke operativnemu tveganju, merjenemu skozi kapitalsko zahtevo in izračunanemu po enostavnem

pristopu, je v letu 2019 v primerjavi z letom prej nekoliko večja.

Spodnja preglednica prikazuje položaj banke po stanju na dan 31. 12. 2019 v primerjavi s predhodnim obdobjem.

(v tisoč EUR) 31.12.2019 Struktura 2019 31.12.2018 Struktura 2018 Sprememba

Kreditno tveganje 86.820 92 % 79.758 92 % 7.062

Tržno tveganje - 0 % - 0 % -

Operativno tveganje 7.283 8 % 6.675 8 % 608

Skupaj kapitalske zahteve 94.103 100 % 86.433 100 % 7.670

Banka pozorno spremlja in upravlja tudi druga tveganja, ki izhajajo iz poslovanja banke in dinamičnega poslovnega okolja,

kot so tveganje skladnosti, tveganje ugleda, strateško tveganje, kapitalsko tveganje in tveganje dobičkonosnosti. Za vse

navedene vrste tveganj ima opredeljene interne pristope za njihovo pravočasno zaznavo, merjenje in pripravo ukrepov za

njihovo upravljanje in obvladovanje.

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

osl

ovn

o p

oro

čilo

42

Pripravljenost prevzeti tveganje in sposobnost prevzemanja tveganj

Pripravljenost prevzeti tveganje izraža raven tveganj, ki jih je banka pripravljena sprejeti ob upoštevanju svoje sposobno-

sti prevzemanja tveganj z namenom doseganja strateških ciljev banke. Opredeljena pripravljenost prevzeti tveganje je

sestavni del procesa načrtovanja, ki se kaže v načrtovanih obsegih ter strukturi naložb in virov vključno z načrtom kapitala.

Banka ima za namen jasne opredelitve in transparentnega spremljanja najpomembnejša merila apetita po tveganjih

opredeljena skozi nabor ključnih kazalnikov s področij za banko najpomembnejših vrst tveganj. Vrednosti ključnih ka-

zalnikov tveganosti so postavljene kot ciljne ali mejne in v obeh primerih izhajajo iz trenutnega in pričakovanega profila

tveganosti banke ter dobre bančne prakse in splošno znanih meril bančnega poslovanja.

Banka apetit po tveganjih poleg kvalitativnih usmeritev na najpomembnejših področjih opredeljuje tudi kvantitativno sko-

zi nabor ključnih kazalnikov tveganosti. Opredelitve in ključni kazalniki, opredeljeni v apetitu po tveganjih, so tudi izhodišče

za opredelitve internih politik in metodologij spremljanja posameznih vrst tveganj ter podlaga za postavitev podrobnejše-

ga limitnega sistema v vseh segmentih tveganj, ki bo opredeljen v politikah po posameznih vrstah tveganj.

Spodnja slika prikazuje relativno izpolnjevanje najpomembnejših meril apetita po tveganjih po stanju konec leta 2019.

Mejne in kritične vrednosti kazalnikov apetita po tveganjih so opredeljene kot ciljne (količnik kapitalske ustreznosti, ka-

kovost naložb, struktura kreditnega portfelja, razmerje med krediti in depoziti ter toleranca do notranjih prevar in zlorab)

ali mejne (koncentracija kreditnega portfelja, količnik likvidnostnega kritja, količnik neto stabilnih virov financiranja, vpliv

spremembe obrestnih mer na kapital).

V letu 2019 so se vrednosti omenjenih kazalnikov gibale v normalnih okvirih in konec leta dosegale vrednosti, ki ne prese-

gajo postavljenih ciljnih ali mejnih vrednosti.

Kranj, 20. marca 2020

Mario Henjak predsednik Uprave

Marko Filipčiččlan Uprave

Jelena Galićpredsednica Nadzornega sveta

Poročilo neodvisnega

revizorja

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oro

čilo

ne

od

vis

ne

ga

re

viz

orj

a

44

Gorenjska banka, d.d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj | Letno poročilo 2018 | Poročilo neodvisnega revizorja44

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oro

čilo

ne

od

vis

ne

ga

re

viz

orj

a

44

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oro

čilo

ne

od

vis

ne

ga

re

viz

orj

a

45

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oro

čilo

ne

od

vis

ne

ga

re

viz

orj

a

45

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oro

čilo

ne

od

vis

ne

ga

re

viz

orj

a

46

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oro

čilo

ne

od

vis

ne

ga

re

viz

orj

a

46

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oro

čilo

ne

od

vis

ne

ga

re

viz

orj

a

47

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oro

čilo

ne

od

vis

ne

ga

re

viz

orj

a

47

Gorenjska banka, d.d., Kranj in Skupina Gorenjska banka Kranj | Letno poročilo 2018 | Poročilo neodvisnega revizorja48

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oro

čilo

ne

od

vis

ne

ga

re

viz

orj

a

48

Računovodskoporočilo

bankein skupine

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| R

aču

no

vod

sko

po

ročilo

ba

nke

in s

ku

pin

e

50

Izjava o odgovornosti uprave

Uprava banke potrjuje računovodske izkaze Gorenjske banke, d. d., Kranj in Skupine Gorenjska banka za poslovno leto,

končano 31. decembra 2019, ter uporabljene računovodske politike in pojasnila k računovodskim izkazom.

Uprava je odgovorna za pripravo letnega poročila tako, da ta predstavlja resnično in pošteno sliko finančnega stanja ter

rezultatov poslovanja banke in skupine za leto, končano 31. decembra 2019.

Uprava potrjuje, da so bile računovodske politike dosledno uporabljene ter da so bile računovodske ocene izdelane po na-

čelu previdnosti in dobrega gospodarjenja. Uprava prav tako potrjuje, da so bili računovodski izkazi pripravljeni na osnovi

predpostavke o časovni neomejenosti delovanja družbe ter da so računovodski izkazi sestavljeni skladno z zakonodajo in

mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela EU.

Uprava je odgovorna za ustrezno vodenje računovodskih evidenc, izvajanje ustreznih ukrepov za varovanje premoženja

ter za preprečevanje in odkrivanje zlorab in drugih nepravilnosti oziroma nezakonitih dejanj.

Davčni urad lahko pregleda poslovne knjige družb znotraj skupine kadar koli v obdobju petih let od dneva, ko je bilo treba

davek obračunati, kar lahko posledično povzroči nastanek dodatne davčne obveznosti in kazni. Uprava banke ne ve za

nobena dejstva ali okoliščine, ki bi lahko povzročili pomembne tovrstne obveznosti.

Kranj, 20. marca 2020

Marko Filipčiččlan Uprave

Mario Henjak predsednik Uprave

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| R

aču

no

vod

sko

po

ročilo

ba

nke

in s

ku

pin

e

51

(v tisoč EUR) Pojasnila Banka Skupina

2019 2018 2019 2018

1 Prihodki iz obresti 44.628 41.146 44.492 40.770

2 Odhodki za obresti 5.810 5.539 5.818 5.539

3 Čiste obresti (1 – 2) 4.1. 38.818 35.607 38.674 35.231

4 Prihodki iz dividend 4.2. 113 111 113 111

5 Prihodki iz opravnin (provizij) 12.799 13.013 12.873 13.385

6 Odhodki za opravnine (provizije) 681 1.203 681 1.204

7 Čiste opravnine (provizije) (5 – 6) 4.3. 12.118 11.810 12.192 12.181

8 Čisti dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 4.4. 1.976 2.208 1.976 2.208

9 Čisti dobički iz finančnih sredstev in obveznosti v posesti za trgovanje 4.5. 673 847 673 847

10 Čisti dobički iz finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje 4.6. 8.087 1.188 8.087 1.188

11 Čiste izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida 4.7. 307 (307) 307 (307)

12 Čisti dobički/izgube iz tečajnih razlik 4.8. 10 (85) 10 (85)

13 Čiste dobički/izgube iz odprave pripoznanja nefinančnih sredstev 4.9. (270) 680 (656) 888

14 Drugi čisti poslovni dobički/izgube 4.10. (70) 83 3.168 1.687

15 Administrativni stroški 4.11. (30.516) (29.759) (31.035) (30.555)

16 Amortizacija 4.12. (2.247) (1.888) (4.184) (3.193)

17 Čiste izgube ob spremembi pogojev odplačevanja finančnih sredstev 4.13. 71 (59) 71 (59)

18 Rezervacije 4.14. (1.323) (779) (1.334) (779)

19 Oslabitve 4.15. 25.530 1.031 25.541 (826)

20 Čiste izgube iz nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo 4.16. - (9) - (9)

21 DOBIČEK IZ REDNEGA POSLOVANJA (3+4+7 do 20) 53.277 20.679 53.603 18.528

22 Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja 4.17. (10.095) (3.530) (9.699) (3.571)

23 ČISTI DOBIČEK IZ REDNEGA POSLOVANJA (21+22) 43.182 17.149 43.904 14.957

24 ČISTI DOBIČEK POSLOVNEGA LETA (23) 43.182 17.149 43.904 14.957

Spremna pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov.

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| R

aču

no

vod

sko

po

ročilo

ba

nke

in s

ku

pin

e

52

(v tisoč EUR) Banka Skupina

2019 2018 2019 2018

1 ČISTI DOBIČEK POSLOVNEGA LETA 43.182 17.149 43.904 14.957

2 DRUGI VSEOBSEGAJOČI DONOS PO OBDAVČITVI (3 + 4) (527) (1.711) (529) (1.711)

3 POSTAVKE, KI NE BODO PRERAZVRŠČENE V POSLOVNI IZID 79 11 77 11

3.1. Aktuarski dobički/izgube v zvezi s pokojninskimi načrti z določenimi zaslužki 54 14 52 14

3.2. Dobički/(izgube) v zvezi s spremembami poštene vrednosti naložb v lastniške instrumente, merjenih po FVTOCI 31 (4) 31 (4)

3.3. Davek iz dohodka pravnih oseb v zvezi s postavkami, ki ne bodo prerazvrščene v poslovni izid (6) 1 (6) 1

4 POSTAVKE, KI SE LAHKO POZNEJE PRERAZVRSTIJO V POSLOVNI IZID (606) (1.722) (606) (1.722)

4.1 Izgube v zvezi z naložbami v dolžniške finančne instrumente, merjenimi po FVTOCI (748) (2.126) (748) (2.126)

4.1.1 Izgube iz prevrednotenja, izkazane v kapitalu (878) (2.126) (878) (2.126)

4.1.2 Prenos izgub v poslovni izid 130 - 130 -

4.2 Davek iz dohodka pravnih oseb v zvezi s postavkami, ki se lahko pozneje prerazvrstijo v poslovni izid 142 404 142 404

5 VSEOBSEGAJOČI DONOS POSLOVNEGA LETA PO OBDAVČITVI (1 + 2) 42.655 15.438 43.375 13.246

Spremna pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov.

IZKAZ VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| R

aču

no

vod

sko

po

ročilo

ba

nke

in s

ku

pin

e

53

(v tisoč EUR) Pojasnila Banka Skupina

31.12.2019 31.12.2018 31.12.2019 31.12.2018

1 Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah 5.1 353.330 391.730 353.465 391.849

2 Finančna sredstva v posesti za trgovanje 5.2 127 150 127 150

3 Finančna sredstva, obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje 5.3 20.211 26.194 20.211 26.194

4 Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa 5.4 45.621 108.394 45.621 108.394

5 Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti 1.462.505 1.240.951 1.453.304 1.230.480

- dolžniški vrednostni papirji 5.5 271.257 226.196 271.257 226.196

- krediti bankam 5.6 123.877 48.651 123.877 48.651

- krediti strankam, ki niso banke 5.7 1.064.762 963.861 1.053.088 949.669

- druga finančna sredstva 5.8 2.609 2.243 5.082 5.964

6 Naložbe v kapital odvisnih družb 5.9 6.406 6.406 - -

7 Opredmetena sredstva 65.789 42.523 82.612 58.020

- opredmetena osnovna sredstva 5.10 8.961 9.242 19.108 18.237

- naložbene nepremičnine 5.11 56.828 33.281 63.504 39.783

8 Neopredmetena sredstva 5.12 3.931 4.033 4.124 4.239

9 Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 5.21 4.463 10.076 4.474 10.079

- terjatve za davek - - - 3

- odložene terjatve za davek 4.463 10.076 4.474 10.076

10 Druga sredstva 5.13 5.042 1.075 5.074 1.344

11 Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo 5.14 - 1 1.085 1.915

12 Skupaj sredstva (od 1 do 11) 1.967.425 1.831.533 1.970.097 1.832.664

13 Finančne obveznosti v posesti za trgovanje 5.15 12 37 12 37

14 Finančne obveznosti, določene za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida 5.16 - 307 - 307

15 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 1.716.094 1.617.991 1.717.225 1.617.416

- vloge bank 5.18 50 - 50 -

- vloge strank, ki niso banke 5.17 1.566.454 1.505.151 1.565.999 1.504.142

- krediti bank in centralnih bank 5.18 140.222 101.416 140.222 101.416

- druge finančne obveznosti 5.19 9.368 11.424 10.954 11.858

16 Rezervacije 5.20 4.914 4.851 4.970 4.851

17 Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 5.21 3.518 1.087 3.528 1.542

- obveznosti za davek 3.198 592 3.208 627

- odložene obveznosti za davek 320 495 320 915

18 Druge obveznosti 5.22 7.001 2.019 7.565 2.991

19 Skupaj obveznosti (od 13 do 18) 1.731.539 1.626.292 1.733.300 1.627.144

20 Osnovni kapital 16.188 16.188 16.188 16.188

21 Kapitalske rezerve 20.023 20.023 20.023 20.023

22 Akumulirani drugi vseobsegajoči donos 1.365 1.893 1.364 1.893

23 Rezerve iz dobička 176.310 174.151 176.311 174.151

24 Lastni deleži (26.007) (26.007) (26.007) (26.007)

25 Zadržani dobiček (vključno s čistim dobičkom poslovnega leta) 48.007 18.993 48.918 19.272

26 Skupaj kapital (od 20 do 25) 5.23 235.886 205.241 236.797 205.520

27 Skupaj obveznosti in kapital (19 + 26) 1.967.425 1.831.533 1.970.097 1.832.664

Spremna pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov.

IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| R

aču

no

vod

sko

po

ročilo

ba

nke

in s

ku

pin

e

54

Banka

(v tisoč EUR)

Po

jasn

ila

Os

no

vn

i k

ap

ita

l

Ka

pit

als

ke

re

zerv

e

Ak

um

ulira

ni d

rug

i v

se

ob

se

ga

joč

i d

on

os

(fin

an

čn

a s

red

stva

po

po

šte

ni v

red

no

sti)

Ak

um

ulira

ni d

rug

i v

se

ob

se

ga

joč

i d

on

os

(ak

tua

rski d

ob

ički z

a p

oko

jnin

ske

pro

gra

me

)

Re

zerv

e iz d

ob

ičk

a

Za

drž

an

i d

ob

iče

k

(vklju

čno

s č

isti

m d

ob

ičko

m p

osl

ovn

eg

a

leta

)

La

stn

i d

ele

ži

Sk

up

aj

ka

pit

al

1 1. januar 2018 16.188 20.023 3.643 (39) 171.664 4.994 (26.007) 190.466

2 Vseobsegajoči donos leta 2018 po obdavčitvi - - (1.725) 14 - 17.149 - 15.438

3 Izplačilo dividend - - - - - (658) - (658)

4 Razporeditev čistega dobička v rezerve - - - - 2.487 (2.487) - -

5 Odprava aktuarskih dobičkov - - - - - (5) - (5)

6 31. december 2018 5.23 16.188 20.023 1.918 (25) 174.151 18.993 (26.007) 205.241

7 Bilančni dobiček leta 2018 - - - - - 18.993 - 18.993

1 1. januar 2019 16.188 20.023 1.918 (25) 174.151 18.993 (26.007) 205.241

2 Vseobsegajoči donos leta 2019 po obdavčitvi - - (581) 54 - 43.182 - 42.655

3 Izplačilo dividend - - - - - (12.006) - (12.006)

4 Razporeditev čistega dobička v rezerve - - - - 2.159 (2.159) - -

5 Drugo - - (1) - - (4) - (5)

5.1 Odprava aktuarskih dobičkov - - - - - (4) - (4)

5.2 Zaokroževanje (1) - - - - (1)

6 31. december 2019 5.23 16.188 20.023 1.336 29 176.310 48.007 (26.007) 235.886

7 Bilančni dobiček leta 2019 - - - - - 48.007 - 48.007

Spremna pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov.

IZKAZ SPREMEMB LASTNIŠKEGA KAPITALA

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| R

aču

no

vod

sko

po

ročilo

ba

nke

in s

ku

pin

e

55

Skupina

(v tisoč EUR)

Po

jasn

ila

Os

no

vn

i k

ap

ita

l

Ka

pit

als

ke

re

zerv

e

Ak

um

ulira

ni d

rug

i v

se

ob

se

ga

joč

i d

on

os

(fin

an

čn

a s

red

stva

po

po

šte

ni v

red

no

sti)

Ak

um

ulira

ni d

rug

i v

se

ob

se

ga

joč

i d

on

os

(ak

tua

rski d

ob

ički z

a p

oko

jnin

ske

pro

gra

me

)

Re

zerv

e iz d

ob

ičk

a

Za

drž

an

i d

ob

iče

k

(vklju

čno

s č

isti

m d

ob

ičko

m p

osl

ovn

eg

a

leta

)

La

stn

i d

ele

ži

Sk

up

aj

ka

pit

al

1 1. januar 2018 16.188 20.023 3.643 (39) 171.664 7.466 (26.007) 192.938

2 Vseobsegajoči donos leta 2018 po obdavčitvi - - (1.725) 14 - 14.957 - 13.246

3 Izplačilo dividend - - - - - (658) - (658)

4 Razporeditev čistega dobička v rezerve - - - - 2.487 (2.487) - -

5 Drugo: - - - - - (6) - (6)

5.1. Odprava aktuarskih dobičkov - - - - - (5) - (5)

5.2. Zaokroževanje - - - - - (1) - (1)

6 31. december 2018 5.23 16.188 20.023 1.918 (25) 174.151 19.272 (26.007) 205.520

1 1. januar 2019 16.188 20.023 1.918 (25) 174.151 19.272 (26.007) 205.520

2 Vseobsegajoči donos leta 2019 po obdavčitvi - - (581) 52 - 43.904 - 43.375

3 Izplačilo dividend - - - - - (12.006) - (12.006)

4 Razporeditev čistega dobička v rezerve - - - - 2.160 (2.160) - -

5 Drugo - - - - - (92) - (92)

5.1 Odprava aktuarskih dobičkov - - - - - (4) - (4)

5.2 Oblikovanje rezervacij 1. 1. 2019 - - - - - (88) - (88)

6 31. december 2019 5.23 16.188 20.023 1.337 27 176.311 48.918 (26.007) 236.797

Spremna pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov.

IZKAZ SPREMEMB LASTNIŠKEGA KAPITALA

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| R

aču

no

vod

sko

po

ročilo

ba

nke

in s

ku

pin

e

56

(v tisoč EUR) Pojasnila Banka Skupina

2019 2018 2019 2018

A. Denarni tokovi pri poslovanju

a) Prejete obresti 44.628 41.146 44.492 40.769

Plačane obresti (5.810) (5.539) (5.802) (5.539)

Prejete dividende 4.2. 113 111 113 111

Prejete provizije 12.799 13.013 12.873 13.385

Plačane provizije 4.3. (681) (1.203) (681) (1.202)

Realizirani dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida

4.4.2.265 2.491 2.265 2.491

Realizirane izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjene po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida (289) (283) (289) (283)

Čisti dobički iz trgovanja 713 1.339 326 1.547

Plačila zaposlencem in dobaviteljem 4.11. (30.516) (29.759) (31.035) (30.555)

Drugi prejemki 4.980 2.154 8.217 3.758

Drugi izdatki (2.904) (2.071) (2.904) (2.071)

Denarni tokovi pri poslovanju pred spremembami poslovnih sredstev in obveznosti (a) 25.298 21.399 27.575 22.411

b) (Povečanja)/zmanjšanja poslovnih sredstev (brez denarnih ustreznikov) (3.616) 117.135 (4.086) 100.149

Čisto povečanje finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje 11.924 (4.343) 11.924 (4.343)

Čisto zmanjšanje finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa 61.143 118.042 61.143 118.042

Čisto povečanje kreditov in drugih finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti (74.388) (495) (75.808) (17.691)

Čisto zmanjšanje nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo 1 3.440 830 1.526

Čisto (povečanje)/zmanjšanje drugih sredstev (2.296) 491 (2.175) 2.615

c) Povečanja/(zmanjšanja) poslovnih obveznosti 101.850 (48.431) 103.150 (45.269)

Čisto povečanje vlog in najetih kreditov, merjenih po odplačni vrednosti 96.869 (47.312) 98.573 (43.862)

Čisto zmanjšanje drugih obveznosti 4.981 (1.119) 4.577 (1.407)

č) Denarni tokovi pri poslovanju (a + b + c) 123.532 90.103 126.638 77.291

d) Plačani davek na dohodek pravnih oseb (1.916) (1.393) (1.916) (1.393)

e) Neto denarni tokovi pri poslovanju (č + d) 121.616 88.710 124.722 75.898

B. Denarni tokovi pri naložbenju

a) Prejemki pri naložbenju 52.818 10.219 52.818 22.891

Prejemki pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin - 1.329 - 14.001

Prejemki pri prodaji neopredmetenih sredstev - 41 - 41

Prejemki pri prodaji naložb v dolžniške vrednostne papirje, merjenih po odplačni vrednosti 52.818 8.849 52.818 8.849

b) Izdatki pri naložbenju (125.938) (66.482) (129.027) (66.424)

Izdatki pri nakupu opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin (25.257) (13.537) (28.270) (13.537)

Izdatki pri nakupu neopredmetenih dolgoročnih sredstev (1.033) (1.254) (1.109) (1.288)

Izdatki pri nakupu naložb v kapital odvisnih družb - (92) - -

Izdatki pri nakupu naložb v dolžniške vrednostne papirje, merjenih po odplačni vrednosti (99.648) (51.599) (99.648) (51.599)

c) Neto denarni tokovi pri naložbenju (a + b) (73.120) (56.263) (76.209) (43.533)

C. Finančni tokovi pri financiranju

a) Prejemki pri financiranju - -

b) Izdatki pri financiranju (12.006) (658) (12.006) (658)

Plačane dividende (12.006) (658) (12.006) (658)

c) Neto denarni tokovi pri financiranju (a + b) (12.006) (658) (12.006) (658)

D. Učinki spremembe deviznih tečajev na denarna sredstva in njihove ustreznike 1.025 2.444 1.025 2.444

E. Čisto povečanje/(zmanjšanje) denarnih sredstev in denarnih ustreznikov (Ae + Bc + Cc) 36.490 31.789 36.507 31.707

F. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku obdobja 436.580 402.347 436.699 402.548

G. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na koncu obdobja (D + E + F) 6.2. 474.095 436.580 474.231 436.699

Spremna pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov.

IZKAZ DENARNIH TOKOV

Pojasnila kračunovodskim

izkazom

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oja

snila

k r

aču

no

vod

skim

izka

zom

58

Gorenjska banka, d. d., Kranj (v nadaljevanju: banka) je slovenska delniška

družba, ki opravlja univerzalne bančne posle. Skupino Gorenjska banka Kranj

(v nadaljevanju: skupina) sestavljajo banka, odvisna družba Imobilia-GBK, d. o.

o., Kranj, odvisna družba GB Leasing, d. o. o., Ljubljana in odvisna družba Hypo

Alpe-Adria-Leasing, d. o. o., Ljubljana.

Banka ni javna delniška družba in z delnicami ne trguje na organiziranem kapi-

talskem trgu. Poslovni naslov banke je: Gorenjska banka, d. d., Kranj, Bleiweisova

cesta 1, 4000 Kranj, Slovenija.

Družba Imobilia-GBK, d. o. o., Kranj je bila v sodni register vpisana leta 1991,

aktivna pa je postala šele leta 2012. Je v 100-odstotni lasti banke. Družba opra-

vlja storitve (upravljanje nepremičnin), ki jo uvrščajo med družbe za pomožne

storitve.

Banka je v letu 2016 ustanovila družbo GB Leasing, d. o. o., Ljubljana. Družba,

ki je v 100-odstotni lasti banke, ima vlogo servisnega podjetja, ki v imenu in za

račun banke trži in izvaja storitve finančnega lizinga. V letu 2017 je pridobila tudi

100-odstotni poslovni delež v družbi Hypo Alpe-Adria-Leasing, d. o. o., Ljubljana.

Družbi se uvrščata med družbe za pomožne storitve.

Banka je zavezana k izpolnjevanju bonitetnih zahtev na konsolidirani podlagi

kot nadrejena banka Republike Slovenije v skladu z drugim odstavkom 133. čle-

na ZBan-2, ki od 31. julija 2019 v obseg bonitetne konsolidacije vključuje svojo

podrejeno družbo GB Leasing, d. o. o., Ljubljana. Gorenjska banka, d. d., Kranj

je s podrejeno družbo GB Leasing, d. o. o., Ljubljana vključena v konsolidiran

finančni položaj EU nadrejenega finančnega holdinga Agri Europe Cyprus Limi-

ted, Limassol.

Gorenjska banka, d. d., Kranj ima skladno z določili MSRP 10 obvladujočo druž-

bo, ki je AIK banka, a. d., Beograd. Skupina Gorenjska banka Kranj je vključena v

konsolidirane izkaze Skupine AIK banka. Konsolidirano letno poročilo za najširši

krog družb v skupini sestavlja obvladujoča družba Agri Europe Cyprus Limited,

Limassol in je javno objavljeno na spletni strani https://www.agrieurope.com.cy/.

Konsolidirano letno poročilo za najožji krog družb v skupini sestavlja obvladujo-

ča družba M&V Investments, a. d., Beograd in je dosegljivo na njihovih spletnih

straneh.

Pojasnila k računovodskim izkazom se nanašajo na banko in skupino.

Računovodske izkaze Gorenjske banke, d. d., Kranj potrjuje Uprava.

1. OSNOVNI PODATKI

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oja

snila

k r

aču

no

vod

skim

izka

zom

59

Osnovne računovodske usmeritve, ki so bile uporabljene pri pripravi teh računovodskih izkazov, so navedene v nadalje-

vanju. Pri pripravi računovodskih izkazov za leto 2019 so uporabljene enake računovodske usmeritve kot pri sestavi ra-

čunovodskih izkazov za leto 2018, razen računovodskih standardov in drugih sprememb, ki veljajo od vključno 1. januarja

2019 in jih je potrdila EU.

2.1 Podlaga za pripravo računovodskih izkazov

Računovodski izkazi banke za leto 2019 so bili pripravljeni skladno z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, ki

jih je sprejela EU (MSRP), in na osnovi predpostavke o časovni neomejenosti delovanja družbe.

Kadar je primerno, so vključene dodatne informacije, ki jih zahtevajo nacionalni predpisi.

Računovodske izkaze sestavljajo izkaz poslovnega izida in izkaz drugega vseobsegajočega donosa, prikazana v dveh lo-

čenih, medsebojno povezanih izkazih, ter izkaz finančnega položaja, izkaz sprememb lastniškega kapitala, izkaz denarnih

tokov in pojasnila.

Računovodski izkazi so predstavljeni v evrih, ki je funkcijska in predstavitvena valuta banke. Številke, prikazane v računo-

vodskih izkazih, so izražene v tisoč evrih.

Upravljanje tveganj, ki jim je banka izpostavljena pri svojem poslovanju, je predstavljeno v pojasnilu 7.

Priprava računovodskih izkazov skladno z MSRP zahteva uporabo nekaterih pomembnih računovodskih ocen. Ti obvezni

računovodski izkazi so pripravljeni za potrebe izpolnjevanja zakonskih zahtev. Skladno z zakonodajo mora družba zago-

toviti neodvisno revizijo teh računovodskih izkazov. Revizija je omejena na revidiranje obveznih računovodskih izkazov za

splošne potrebe, s čimer se izpolni zakonska zahteva po reviziji obveznih računovodskih izkazov. Revizija obravnava ob-

vezne računovodske izkaze kot celoto in ne daje zagotovila o posameznih vrstičnih postavkah, kontih ali poslih. Revidirani

računovodski izkazi niso namenjeni temu, da bi jih katera koli stranka uporabila za potrebe odločanja v zvezi z lastništvom,

financiranjem in katerimi koli drugimi konkretnimi posli, ki se nanašajo na družbo. Zaradi tega se uporabniki obveznih ra-

čunovodskih izkazov ne smejo zanašati izključno na računovodske izkaze in morajo pred sprejemanjem odločitev izvesti

druge ustrezne postopke.

Poleg tega mora vodstvo v procesu uporabe računovodskih usmeritev uporabiti lastno presojo. Spremembe predvidevanj

lahko pomembno vplivajo na računovodske izkaze v obdobju, ko so se predvidevanja spremenila. Vodstvo je prepričano,

da so osnovna predvidevanja ustrezna in da zato računovodski izkazi banke pošteno predstavljajo finančni položaj in re-

zultate. Področja, ki so kompleksnejša in zahtevajo večjo stopnjo presojanja, ali področja, kjer so predvidevanja in ocene

pomembni za računovodske izkaze, so predstavljena v pojasnilu 3.

2.1.1 Začetna uporaba novih sprememb obstoječih standardov, ki veljajo v letu 2019

V tekočem poročevalskem obdobju veljajo naslednji novi standardi, spremembe obstoječih standardov in nova pojasnila,

ki jih je izdal Odbor za mednarodne računovodske standarde (OMRS) ter sprejela EU:

• Spremembe MSRP 9 – Finančni instrumenti – Elementi predplačila z negativnim nadomestilom, ki jih je EU sprejela 22.

marca 2018 (veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2019 ali pozneje);

• Spremembe MRS 19 – Zaslužki zaposlencev – Sprememba, omejitev ali poravnava programa, ki jih je EU sprejela 13.

marca 2019 (veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2019 ali pozneje);

• Spremembe MRS 28 – Finančne naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige – Dolgoročni deleži v pridruženih

podjetjih in skupnih podvigih, ki jih je EU sprejela 8. februarja 2019 (veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja

2019 ali pozneje);

• Spremembe različnih standardov zaradi Izboljšav MSRP (obdobje 2015–2017), ki izhajajo iz letnega projekta za izboljša-

nje MSRP (MSRP 3, MSRP 11, MRS 12 in MRS 23), predvsem z namenom odpravljanja neskladnosti in razlage besedila,

ki jih je EU sprejela 14. marca 2019 (veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2019 ali pozneje);

• OPMSRP 23 – Negotovost glede obravnav davka iz dobička, ki ga je EU sprejela 23. oktobra 2018 (velja za letna obdo-

bja, ki se začnejo 1. januarja 2019 ali pozneje);

2. POVZETEK POMEMBNIH RAČUNOVODSKIH USMERITEV

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oja

snila

k r

aču

no

vod

skim

izka

zom

60

• MSRP 16 – Najemi, ki ga je OMRS objavil 13. januarja 2016 in EU sprejela 31. oktobra 2017 (velja za letna obdobja, ki se

začnejo 1. julija 2019 ali pozneje). Pogodba je najemna pogodba oziroma vsebuje najem, če se z njo prenaša pravica

do obvladovanja uporabe določenega sredstva za določeno obdobje v zameno za nadomestilo. Najemnik v skladu z

MSRP 16 pripozna pravico do uporabe sredstva in obveznosti iz najema. Pravica do uporabe sredstva je obravnavana

na podoben način kot ostala nefinančna sredstva in se v skladu s tem tudi amortizira, če se uporablja model nabavne

vrednosti. Obveznost iz najema je na začetku vrednotena po sedanji vrednosti najemnin, plačanih v obdobju najema,

diskontirani po obrestni meri, sprejeti ob najemu, če jo je mogoče takoj določiti. Če te mere ni mogoče takoj določiti,

mora najemnik uporabiti predpostavljeno obrestno mero izposojanja. Po datumu začetka najema najemnik ponovno

izmeri obveznost iz najema tako, da slednja izraža spremembe v najemnini. Najemnik znesek iz ponovnega merjenja

obveznosti iz najema pripozna kot prilagoditev vrednosti sredstva, ki predstavlja pravico do uporabe.

Sprejetje teh novih standardov, sprememb k obstoječim standardom in pojasnil ni privedlo do pomembnih sprememb

računovodskih izkazov skupine, vpliv standarda MSRP 16 je predstavljen v pojasnilih 4.12 in 5.10.1.

2.1.2 Standardi in spremembe obstoječih standardov, ki jih je izdal OMRS in sprejela EU, vendar še niso v veljavi

Na datum odobritve teh računovodskih izkazov je OMRS izdal naslednje spremembe obstoječega standarda, ki jih je

sprejela EU in še niso začele veljati:

• Spremembe MRS 1 – Predstavljanje računovodskih izkazov in MRS 8 – Računovodske usmeritve, spremembe računo-

vodskih ocen in napake – Opredelitev pojma »bistven« (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2020 ali pozneje);

• Spremembe sklicevanj na konceptualni okvir v MSRP (veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2020 ali pozneje).

2.1.3 Novi standardi in spremembe obstoječih standardov, ki jih je izdal OMRS, vendar jih EU še ni sprejela

Trenutno se MSRP, kot jih je sprejela EU, bistveno ne razlikujejo od predpisov, ki jih je sprejel Odbor za mednarodne ra-

čunovodske standarde (OMRS), z izjemo naslednjih novih standardov in sprememb obstoječih standardov, ki jih EU še ni

sprejela na dan 31. 12. 2019 (spodaj navedeni datumi začetka veljavnosti veljajo za MSRP, kot jih je izdal OMRS):

• MSRP 14 – Zakonsko predpisani odlog plačila računov (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2016 ali pozneje)

– Evropska komisija je sklenila, da ne bo začela postopka potrjevanja tega vmesnega standarda in da bo počakala na

izdajo njegove končne verzije;

• MSRP 17 – Zavarovalne pogodbe (velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2021 ali pozneje);

• Spremembe MSRP 3 – Poslovne združitve – Opredelitev poslovnega subjekta (v veljavi za poslovne združitve, pri kate-

rih je datum prevzema enak datumu začetka prvega letnega poročevalskega obdobja, ki se začne 1. januarja 2020 ali

pozneje, in pridobitve sredstev, ki se pojavijo na začetku tega obdobja ali po njem);

• Spremembe MSRP 9 – Finančni instrumenti, MRS 39 – Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje in MSRP 7 –

Finančni instrumenti: razkritja – Reforma referenčnih obrestnih mer (veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja

2020 ali pozneje);

• Spremembe MSRP 10 – Konsolidirani računovodski izkazi in MRS 28 – Naložbe v pridružena podjetja in skupne podvi-

ge – Prodaja ali prispevanje sredstev med vlagateljem in njegovim pridruženim podjetjem oz. skupnim podvigom ter

nadaljnje spremembe (datum začetka veljavnosti je odložen za nedoločen čas do zaključka raziskovalnega projekta v

zvezi s kapitalsko metodo).

Skupina predvideva, da uvedba teh novih standardov in sprememb obstoječih standardov v obdobju začetne uporabe ne

bo pomembno vplivala na računovodske izkaze skupine.

2.2 MSRP 9

Julija 2014 je Odbor za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja izdal MSRP 9 Finančni in-

strumenti, ki je nadomestil MRS 39 Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje. MSRP 9 uvaja nov pristop glede

razvrščanja in merjenja finančnih instrumentov ter nov model pričakovanih izgub, ki je bolj usmerjen v prihodnost in spre-

minja zahteve za obračunavanje varovanja pred tveganji. Uporaba MSRP 9 je obvezna za letna obdobja, ki se začnejo 1.

januarja 2018 ali pozneje, z možnostjo predčasne uporabe.

Banka za poslovne terjatve do kupcev in terjatve iz najema upošteva poenostavljen pristop. Vseživljenjske pričakovane

kreditne izgube ocenjujejo glede na zgodovinske izkušnje.

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oja

snila

k r

aču

no

vod

skim

izka

zom

61

Oktobra 2017 je bila izdana sprememba MSRP 9: Lastnosti predplačil z negativnim nadomestilom, ki začne veljati s 1.

januarjem 2019, z možnostjo predčasne uporabe. Dopolnitev omogoča, da se določena finančna sredstva, ki vsebujejo

možnost predčasnega odplačila za razumno negativno nadomestilo, izmerijo po odplačni vrednosti ali po pošteni vre-

dnosti prek drugega vseobsegajočega donosa, če znesek predplačila predstavlja izključno plačilo neodplačane glavnice

in obresti ter razumno nadomestilo. Razumno nadomestilo je lahko pozitivno ali negativno. Pred to spremembo finančna

sredstva z negativnim nadomestilom za predčasno poplačilo ne bi prestala merila plačila izključno glavnice in obresti (te-

sta SPPI) ter bi bila obvezno merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Sprememba ne vpliva na računovodske

izkaze Skupine Gorenjska banka.

2.2.1 Razvrščanje finančnih sredstev v skladu z MSRP 9

MSRP 9 opredeljuje tri kategorije razvrščanja finančnih sredstev:

• po odplačni vrednosti,

• po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa,

• po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.

Razvrščanje finančnih sredstev ob začetnem pripoznanju je odvisno od poslovnega modela in pogodbenih lastnosti de-

narnih tokov. Pri razvrščanju banka upošteva v nadaljevanju opisana pravila.

Po odplačni vrednosti

V to kategorijo se razvrstijo vsa posojila pravnim in fizičnim osebam, naložbe na medbančnem trgu, naložbe v dolžniške

vrednostne papirjev ter ostale naložbe. Pogoj za razvrstitev v to kategorijo je uspešno prestan test denarnih tokov.

Po pošteni vrednosti prek vseobsegajočega donosa

V to kategorijo banka razvršča dolžniške vrednostne papirje v obsegu, kot je definiran v Politiki upravljanja likvidnostnega

tveganja, in lastniške vrednostne papirje, ki predstavljajo strateške naložbe.

Po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida

V to kategorijo se uvrščajo finančni instrumenti, ki ne prestanejo testa denarnih tokov, in nestrateške naložbe v lastniške

vrednostne papirje, instrumenti, ki vsebujejo enega ali več vstavljenih izvedenih finančnih instrumentov, ki lahko pomemb-

no vplivajo na denarne tokove osnovnega gostiteljskega instrumenta.

Izvedeni finančni instrumenti so vedno razvrščeni v kategorijo finančnih instrumentov, po pošteni vrednosti prek poslov-

nega izida.

Skupina ne uporablja računovodstva za obračunavanje varovanja pred tveganji (»hedge accounting«).

Razvrstitev posameznih dolžniških vrednostnih papirjev predlaga Sektor zakladništva na osnovi zgoraj opredeljenih pravil

razvrstitve. Razvrstitev s sklepom potrdi kreditni odbor banke, razen razvrstitve kapitalskih instrumentov v odvisne, pri-

družene in skupaj obvladovane družbe, ki jo s sklepom potrdi uprava banke.

2.2.2 Poslovni model

Poslovni model se določi glede na način, kako družba upravlja skupino finančnih sredstev z namenom doseganja poslov-

nih ciljev. Osnovo za določitev poslovnih modelov predstavljajo razvojna in naložbena strategija banke ter profil tveganja.

V skladu z MSRP 9 ima banka opredeljene naslednje poslovne modele:

Model 1 – v posesti z namenom pridobivanja denarnih tokov

Osnovni cilj naložbe: pridobivati denarne tokove (glavnice in obresti). Prodaja ni sestavni del poslovnega modela, mogoča

je v naslednjih primerih:

• razlog za prodajo so dejavniki, ki niso bili pričakovani ob sklenitvi posla (stresne razmere na področju likvidnosti, zahteve

tretjih oseb …);

• naložba je blizu roka zapadlosti (dolgoročna sredstva 2 meseca pred pogodbeno zapadlostjo);

• prodaja zaradi povečanja kreditnega tveganja (poslabšanje bonitete, parametri EWS nakazujejo povečano tveganje).

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oja

snila

k r

aču

no

vod

skim

izka

zom

62

Glavna tveganja: poglavitno tveganje, ki mu je banka izpostavljena pri takšnih naložbah, je kreditno tveganje in zato tudi

uporablja različne tehnike njihovega zmanjševanja (zavarovanja …).

Merilo uspešnosti: doseganje zastavljenih denarnih tokov, ustrezna mitigacija kreditnih tveganj.

Model 2 – v posesti z namenom pridobivanja denarnih tokov in prodaje

Osnovni cilj naložbe: pridobivanje denarnih tokov in/ali prodaja – ne glede na pogostost, višino in razlog. V ta segment se

načeloma uvrščajo naložbe, ki jih banka izvaja z namenom zagotavljanja likvidnosti. Za doseganje ciljev na področju likvi-

dnosti banka uporablja tako pridobljene denarne tokove iz naslova glavnic in obresti kot tudi prodajo naložb. Pri prodaji

ni nobenih omejitev oz. izpolnjevanja pogojev za razvrstitev v ta portfelj. Pri tem tudi ni pomembno, ali o prodaji odloča

poslovodstvo banke ali gre za prodajo na zahtevo tretje osebe (regulatorja). V to kategorijo banka razvršča tudi strateške

naložbe v lastniške vrednostne papirje.

Glavna tveganja: poglavitno tveganje, ki mu je banka izpostavljena pri takšnih naložbah, je kreditno tveganje in zato tudi

uporablja različne tehnike njihovega zmanjševanja (npr. zavarovanja). V času držanja naložbe je banka izpostavljena tudi

tržnim tveganjem (tveganjem spremembe obrestne mere) in tveganjem spremembe cen na trgu nepremičnin.

Merilo uspešnosti: doseganje zastavljenih denarnih tokov, ustrezna mitigacija kreditnih tveganj.

Model 3 – po pošteni vrednosti prek poslovnega izida

V model 3 se v osnovi razvrščajo sredstva, namenjena trgovanju (trgovalna knjiga), nestrateške naložbe v lastniške vre-

dnostne papirje in izvedeni instrumenti, ki niso namenjeni varovanju pozicij. Banka poslov trgovanja z vrednostnimi papirji

in IFI ne izvaja, zato modela 3 v osnovi ne uporablja, sredstva se lahko razvrstijo v to kategorijo zgolj v primeru, ko naložbe

ob svoji odobritvi ne izpolnjujejo pogojev za razvrščanje v model 1 ali 2 in banka na to ne more vplivati (sindicirana poso-

jila, krovni sporazumi o restrukturiranju).

Na osnovi poslovnega modela in strateških usmeritev sta za delovanje banke ključna poslovna modela 1 in 2.

Poslovni model se vedno presoja na ravni naložbe ob njenem nastanku, osnovno merilo pa so motivi banke ob odobritvi

naložbe.

2.2.3 Test denarnih tokov

Skladno z MSRP 9 je pogoj za razvrstitev finančnih instrumentov v kategoriji »po odplačni vrednosti« in »po pošteni vre-

dnosti prek vseobsegajočega donosa« prestan test denarnih tokov. Test denarnih tokov je prestan, če iz pogodbenih

določil izhajajo datumsko določeni denarni tokovi, ki so zgolj plačila glavnice in obresti na neodplačano glavnico.

Ugotavljanje testa denarnih tokov se izvede ob nastanku naložbe. Postopki in pravila preverjanja so določeni v Zbiru na-

vodil za odobravanja in spremljavo naložb pravnih oseb, podjetnikov in oseb civilnega prava.

Primeri, ko naložbe še vedno izpolnjujejo merila modela 1:

• spremenljive obrestne mere z omejitvami (kapice in dna);

• tveganja spremembe obrestnih mer so zavarovana z IFI;

• komitent zamuja s plačilom dogovorjenih denarnih tokov in banka je začela postopke izterjave oziroma banka ne priča-

kuje več denarnih tokov (ključna presoja ob nastanku!);

• možnost predčasnega poplačila, če pravica poplačila ni odvisna oz. pogojevana s prihodnjimi dogodki (svobodna volja

oz. odločitev dolžnika);

• banka zahteva predčasno poplačilo, ker dolžnik ne dosega določenih kazalnikov, če gre za kazalnike, ki nakazujejo po-

večano kreditno tveganje (npr. dolg/EBITDA, TIE ...);

• v primeru poplačila banka zaračunava nadomestilo.

2.2.4 Merjenje in pripoznavanje finančnih sredstev

Finančna sredstva, razvrščena po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida, se začetno izmerijo po pošteni vredno-

sti, transakcijski stroški pa so pripoznani v izkazu poslovnega izida. Pri ostalih finančnih sredstvih se stroški pripisujejo v

začetno vrednost.

Nakupi in prodaje finančnih instrumentov po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, po pošteni vrednosti skozi drugi

vseobsegajoči donos in po odplačni vrednosti se pripoznajo na datum sklenitve posla. Posojila in terjatve do strank se

pripoznajo, ko se strankam zagotovijo denarna sredstva.

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oja

snila

k r

aču

no

vod

skim

izka

zom

63

Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida in finančna sredstva po pošteni vrednosti

skozi drugi vseobsegajoči donos se vrednotijo po pošteni vrednosti. Dobički in izgube se pri finančnih sredstvih, vre-

dnotenih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, pripoznajo v izkazu poslovnega izida v obdobju, v katerem

nastanejo. Pri finančnih sredstvih, vrednotenih skozi drugi vseobsegajoči donos, se dobički in izgube zaradi vrednotenja

po pošteni vrednosti prikažejo v drugem vseobsegajočem donosu. Obresti, izračunane z uporabo metode efektivne

obrestne mere, in tečajne razlike iz denarnih postavk so pripoznane neposredno v izkazu poslovnega izida. Dividende

iz naslova lastniških vrednostnih papirjev so pripoznane v izkazu poslovnega izida, ko je uveljavljena pravica banke do

prejetja izplačila. Oslabitve dolžniških vrednostnih papirjev, razvrščenih skozi drugi vseobsegajoči donos, se pripoznajo v

drugem vseobsegajočem donosu.

Posojila in terjatve po odplačni vrednosti se merijo po odplačni vrednosti z uporabo metode efektivnih obrestnih mer.

Če obstajajo objektivni znaki slabitev, se posojila in terjatve oslabijo. Podrobna merila ter razvrščanje terjatev in posojil v

skupine za razvrstitev so določeni v »Pravilniku o razvrščanju terjatev in oblikovanju slabitev«.

Dobički oziroma izgube ob začetnem pripoznanju: najboljši dokaz poštene vrednosti ob začetnem pripoznanju je

transakcijska cena, ki predstavlja pošteno vrednost danega oziroma prejetega nadomestila, razen če je pošteno vrednost

mogoče dokazati z drugimi primerljivimi tržnimi transakcijami ali na podlagi tehnike vrednotenja, ki temelji na izključno

tržnih predpostavkah.

Prerazvrščanje finančnih instrumentov med kategorijami je dovoljeno samo v primeru spremembe poslovnega mo-

dela, v ostalih primerih prerazvrščanje ni dovoljeno.

Izvedeni finančni instrumenti so v izkazu finančnega položaja začetno pripoznani po pošteni vrednosti prek poslov-

nega izida. Kot izvedene finančne instrumente evidentiramo forward posle (termiske nakupe in prodaje tujih valut ali

vrednostnih papirjev), opcije in swap posle (zamenjave valut ali obrestnih mer) in druge izvedene finančne instrumente.

Izvedeni finančni instrumenti se vrednotijo po pošteni vrednosti, ki se ustrezno določi na osnovi objavljene tržne cene ali

po metodi diskontiranja denarnih tokov. Poštene vrednosti so v izkazu finančnega položaja pri pozitivnem vrednotenju

izkazane med sredstvi oziroma obveznostmi pri negativnem vrednotenju. Pripoznavanje dobičkov in izgub iz sprememb

poštenih vrednosti je pripoznano v poslovnem izidu. Nazivne vrednosti izvedenih finančnih instrumentov se pripoznajo v

zunajbilančni evidenci.

Skupina ne uporablja računovodskega obračunavanja varovanja pred tveganji.

2.2.5 Oslabitev finančnih instrumentov

V skladu z MSRP 9 ima banka koncept pričakovanih kreditnih izgub, ki zagotavlja nepristranske in z upoštevanjem tvega-

nih makroekonomskih scenarijev tehtane ocene kreditnih izgub. Banka na ta način pripoznava tudi izgube, za katere se

pričakuje, da bodo nastale v prihodnosti, glede na finančna sredstva, ki jih ima banka v lasti na dan sestavitve bilance. Po-

pravek vrednosti za pričakovane kreditne izgube banka pripoznava za vsa posojila in druga dolžniška finančna sredstva,

ki se ne merijo po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida, kar vključuje tudi oblikovanje rezervacij za potencialne

obveznosti iz odobrenih nečrpanih posojil in pogodb o finančnem poroštvu.

Popravek vrednosti temelji na pričakovanih kreditnih izgubah, ki izhajajo iz razvrstitve sredstev v posamezno skupino,

ocenjene verjetnosti neplačila (PD) v naslednjih 12 mesecih in v obdobju celotnega trajanja finančnega sredstva za tista,

pri katerih se je kreditno tveganje od začetnega pripoznanja pomembno povečalo, pričakovane stopnje izgube in upora-

bljenih konverzijskih faktorjev. Banka ima merila pomembnega povečanja vseživljenjske verjetnosti neplačila opredeljena

po posameznih segmentih na podlagi kvalitativnih in kvantitativnih informacij ter analiz na podlagi preteklih informacij,

izkušenj in strokovnih kreditnih ocen ter v prihodnost usmerjenih informacij.

Terjatve se razvrščajo v posamezne skupine (tako imenovane »stage«), skupini 1 in 2 za donosne terjatve ter skupina 3

za nedonosne terjatve. Merila razvrščanja v skupine so opredeljena v internih aktih banke. Pri vseh finančnih sredstvih se

pri razvrščanju v skupine upoštevajo enaka merila. Razvrščanje v skupine poteka v več korakih, v vsakem koraku se pre-

verijo posamezna merila. V prvem koraku se preveri, ali je bilo finančno sredstvo kupljeno ali izvorno oslabljeno. V drugem

koraku banka preveri, ali se je pri finančnem sredstvu pojavilo neplačilo, v tem primeru se sredstvo razporedi v skupino 3.

V tretjem koraku se preverijo tri merila povečanja kreditnega tveganja, pri čemer izpolnitev katerega koli od njih pomeni

uvrstitev sredstva v skupino 2. V četrtem koraku se preveri, ali sredstvo sodi v kategorijo majhnega kreditnega tveganja in

izpolnjuje pogoje za uvrstitev v skupino 1. V zadnjem, petem koraku banka preveri še povečanje vseživljenjske verjetnosti

neplačila od časa pripoznanja sredstva do časa poročanja, pri čemer povečanje nad opredeljeno mejo zahteva razvrstitev

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oja

snila

k r

aču

no

vod

skim

izka

zom

64

sredstva v skupino 2. Merila pomembnega povečanja vseživljenjske verjetnosti neplačila od časa pripoznanja sredstva do

časa poročanja je banka določila na podlagi razpoložljivih statističnih analiz in se razlikujejo glede na segment komitentov,

znašajo pa 1,5–5 odstotnih točk.

Pri oceni pričakovanih kreditnih izgub mora banka upoštevati najdaljše pogodbeno obdobje, v katerem je izpostavljena

kreditnemu tveganju. Za posle s specifičnimi lastnostmi in brez zapadlosti ima banka opredeljena načela upoštevanja

njihove zapadlosti z upoštevanjem narave posla in razpoložljivih informacij o njem.

Banka pri izračunu vrednosti parametrov kreditnih tveganj vključuje informacije, ki izhajajo iz prehodnih matrik kreditnega

portfelja v preteklosti, ter pričakovanja in razpoložljive informacije, usmerjene v prihodnost, kot so makroekonomski sce-

nariji vrednosti pomembnih dejavnikov kreditnega tveganja.

Z uporabo Z-shift metode v izračune parametrov kreditnega tveganja vključuje povezavo med makroekonomskimi raz-

merami v državi in deleži neplačil v kreditnem portfelju banke. Za potrebe izračunavanja oslabitev po MSRP 9 je banka

definirala različne makroekonomske scenarije (prihodnje vrednosti izbranih pomembnih makroekonomskih kazalnikov) in

njihovo verjetnost uresničitve z uporabo metode porazdelitve napak.

Banka uporabi naslednje verjetnosti posamičnih scenarijev:

• realistični scenarij: 60 %,

• optimistični scenarij: 20 %,

• pesimistični scenarij: 20 %.

Scenariji za prihodnje vrednosti realne rasti BDP-ja v Sloveniji se uporabljajo za portfelj podjetij, bank, držav in državnih

institucij. Scenariji za prihodnje vrednosti stopnje anketne brezposelnosti v Sloveniji se uporabljajo za portfelj samostoj-

nih podjetnikov. Banka ocenjuje verjetnost neplačila tudi pri subjektih, ki spadajo v portfelj z majhnim deležem neplačil

(banke, države, državne institucije).

Pri izračunu stopnje izgube banka izhaja iz podatkov o deležu izgub iz posameznih primerov, uteženih z višino izpostavlje-

nosti posameznega dolžnika v času prehoda med neplačnike. Na portfelju fizičnih oseb se uporablja z Uredbo 575/2013

CRR predpisana stopnja izgube (LGD) v višini 45 %. Prav tako se priporočeni regulatorni LGD uporabi v drugih segmentih,

če banka zaradi različnih argumentiranih razlogov ne more izračunati stopnje izgube. Banka iz sledečega razloga upora-

blja regulatorni LGD tudi v segmentih centralne ravni države in centralne banke ter institucije.

Izpostavljenost ob neplačilu (EAD) v banki modeliramo tako, da obstoječo izpostavljenost prilagajamo s pogodbeno do-

govorjenimi prihodnjimi denarnimi tokovi, pri čemer prihodnjih pogodbenih denarnih tokov v obdobju treh mesecev pred

neplačilom ne upoštevamo. Pri izpostavljenostih, kjer pogodbeno dogovorjenih prihodnjih denarnih tokov ni, se kot denar-

ni tok šteje celotno poplačilo ob zapadlosti. Če izpostavljenost nima zapadlosti, se kot datum zapadlosti vzame obdobje

enega leta, pri čemer se kot denarni tok šteje celotno poplačilo ob tej novi zapadlosti. V EAD se upošteva zunajbilančna

izpostavljenost, pomnožena z vrednostmi CCF, kot jih predpisuje Priloga 1 Uredbe 575/2013.

Vsi parametri tveganj se izračunavajo enkrat letno oziroma pogosteje, če se gospodarske napovedi spremenijo občutneje

v primerjavi s predhodnimi napovedmi, se parametri preračunajo glede na nove napovedi.

Validacija vseh parametrov tveganja se izvaja enkrat letno.

2.3 Odvisne in pridružene družbe

Banka je imela konec leta 2019 v lasti tri odvisne družbe (2018: tri odvisne družbe).

Odvisne družbe so tiste, v katerih ima banka neposredno ali posredno več kot polovico glasovalnih pravic. Pridružene

družbe so tiste, v katerih ima banka prevladujoči vpliv, kar v splošnem pomeni, da ima neposredno ali posredno od 20

do 50 % glasovalnih pravic. Naložbe v kapital odvisnih in pridruženih družb se v posamičnih računovodskih izkazih vodijo

po naložbeni metodi, to je po nabavni vrednosti, znižani za morebitne oslabitve. Naložbe v kapital pridruženih družb so v

konsolidiranih računovodskih izkazih obračunane po kapitalski metodi.

Odvisne družbe so v konsolidirane računovodske izkaze vključene po metodi polne konsolidacije. Da bi se zagotavljala

skladnost z računovodskimi usmeritvami banke, so računovodske usmeritve odvisnih družb ustrezno prilagojene. Raču-

novodski izkazi konsolidiranih odvisnih družb so pripravljeni na poročevalski datum banke. Medsebojne transakcije, stanja

in nerealizirani dobički s transakcijami v skupini so izločeni.

Naložbe v kapital odvisnih družb so predstavljene v pojasnilu 5.9.

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oja

snila

k r

aču

no

vod

skim

izka

zom

65

2.4 Prevedba tujih valut

2.4.1 Funkcijska in predstavitvena valuta

Postavke sredstev in obveznosti, ki so denominirane v tujih valutah, se v posamičnih in skupinskih računovodskih izkazih

merijo v valuti izvirnega gospodarskega okolja, v katerem družbe poslujejo (funkcijska valuta). Učinki prevedbe so prika-

zani v izkazu poslovnega izida kot neto dobiček ali izguba iz tečajnih razlik.

Računovodski izkazi so predstavljeni v evrih, ki so funkcijska in predstavitvena valuta banke.

2.4.2 Prevedba poslovnih dogodkov in postavk

Transakcije v tuji valuti se pretvorijo v funkcijsko valuto po tečaju na dan posla. Tečajne razlike, ki nastanejo pri poravnavi

tovrstnih transakcij in pri prevedbi denarnih postavk, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida.

Tečajne razlike, ki nastajajo pri nedenarnih postavkah, kot so lastniški instrumenti, razvrščeni v skupino finančnih instru-

mentov, vrednotenih po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida, se prikažejo kot del dobička oziroma izgube za-

radi vrednotenja po pošteni vrednosti. Tečajne razlike pri lastniških instrumentih, razvrščenih v skupino finančnih sredstev,

razpoložljivih za prodajo, so predstavljene v izkazu drugega vseobsegajočega donosa pod ustrezno postavko.

Prihodki in odhodki v tuji valuti so preračunani v evrsko protivrednost po tečaju na datum transakcije. Dobički in izgube,

ki nastanejo pri kupoprodaji deviz, so v izkazu poslovnega izida prikazani v postavki neto dobički in izgube iz trgovanja s

tujo valuto.

2.5 Pogodbe o začasni prodaji in nakupih

Začasno prodani vrednostni papirji na osnovi repo pogodb so v izkazu finančnega položaja prikazani kot zastavljena sred-

stva, kadar ima prejemnik pogodbeno pravico prodati ali naprej zastaviti te vrednostne papirje. Obveznost do nasprotne

stranke je izkazana kot obveznost do bank ali strank, ki niso banke.

Začasno kupljeni vrednostni papirji so v izkazu finančnega položaja prikazani kot dano posojilo. Razlika med prodajno ce-

no in ceno ponovnega nakupa se obravnava kot obresti, pridobljene v celotnem obdobju veljavnosti dogovora, z uporabo

efektivne obrestne mere.

2.6 Pobot

Finančna sredstva in obveznosti so v izkazu finančnega položaja pobotani, kadar za to obstaja pravna pravica in namen

neto poravnave ali istočasna realizacija sredstev ter poravnava obveznosti.

2.7 Izvedeni finančni instrumenti

Izvedeni finančni instrumenti, vključno s terminskimi posli in terminskimi pogodbami, zamenjavami ter opcijami, so v iz-

kazu finančnega položaja pripoznani po pošteni vrednosti. Vrednotijo se po pošteni vrednosti, ki se ustrezno določi na

osnovi objavljene tržne cene, modela diskontiranih prihodnjih denarnih tokov ali z uporabo cenovnih modelov. Poštene

vrednosti izvedenih finančnih instrumentov so v izkazu finančnega položaja prikazane med sredstvi, če je poštena vre-

dnost izvedenih finančnih instrumentov pozitivna, oziroma med obveznostmi, če je poštena vrednost izvedenih finančnih

instrumentov negativna.

2.8 Prihodki in odhodki za obresti

Obrestni prihodki in odhodki za vse obrestovane finančne instrumente se v izkazu poslovnega izida pripoznajo med

obrestnimi prihodki oziroma obrestnimi odhodki z uporabo metode efektivne obrestne mere. Obrestni prihodki vključu-

jejo obresti od naložb s fiksnim donosom in obresti vrednostnih papirjev, vrednotenih po pošteni vrednosti prek izkaza

poslovnega izida in prek drugega vseobsegajočega donosa, ter obračunane diskonte in premije pri obveznicah in drugih

»diskontnih« finančnih instrumentih.

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oja

snila

k r

aču

no

vod

skim

izka

zom

66

Metoda efektivne obrestne mere je metoda izračuna odplačne vrednosti sredstva ali obveznosti ter razporeditve obrestnih

prihodkov in odhodkov za določeno obdobje. Efektivna obrestna mera je tista diskontna stopnja, ki izenači vse tokove,

povezane s posameznim finančnim instrumentom. V izračun efektivne obrestne mere se vključujejo vsi pogodbeni tokovi,

vključno z vsemi provizijami, transakcijskimi stroški, premijami in diskonti, ne upoštevajo pa se prihodnje kreditne izgube.

Izjema so instrumenti POCI, ki imajo tako imenovano CAEIR – kreditno prilagojeno efektivno obrestno mero, ki se upora-

blja ob začetnem pripoznanju.

Kadar sta finančno sredstvo ali skupina podobnih finančnih sredstev oslabljena, se obrestni prihodki pripoznavajo z upošte-

vanjem obrestne mere, ki je bila uporabljena za diskontiranje prihodnjih denarnih tokov pri oceni potrebne oslabitve. Obre-

stni prihodki se ne pripoznajo več, kadar finančno sredstvo izpolni določene pogoje in ni več mogoče pričakovati poplačila.

2.9 Prihodki in odhodki za opravnine (provizije)

Provizije se v izkazu poslovnega izida praviloma pripoznajo, ko je storitev opravljena. Prihodki od opravnin vključujejo

predvsem opravnine, prejete zaradi opravljanja plačilnega prometa, kartičnega in bankomatskega poslovanja, transakcij-

skih računov strank ter od garancij. Opravnine, vključene v izračun efektivne obrestne mere, so izkazane med obrestnimi

prihodki oziroma odhodki. Provizije za neizkoriščeni del odobrenih posojil, ki bodo verjetno izkoriščena, se odložijo (skupaj

z neposrednimi stroški) in so pripoznane kot prilagoditev efektivne obrestne mere posojila.

Provizije, ki niso sestavni del efektivne obrestne mere finančnega instrumenta, se obračunajo v skladu z MSRP 15 in so

izkazane med prihodki od kreditnih poslov.

2.10 Prihodki iz dividend

Dividende se pripoznajo v izkazu poslovnega izida, kadar banka pridobi pravico do prejema dividend.

2.11 Neopredmetena sredstva

Neopredmetena sredstva vključujejo predvsem programsko opremo in licence za njihovo uporabo ter so v izkazu finanč-

nega položaja pripoznana po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijo in oslabitev.

Amortizacija neopredmetenih sredstev je obračunana po metodi enakomernega časovnega amortiziranja. Amortizacij-

ska doba programske opreme je enaka njeni dobi uporabnosti, večinoma pet let, toda ne več kot deset let. Neopredme-

tena sredstva se začnejo amortizirati, ko so na voljo za uporabo. Obdobje in metoda amortiziranja se za neopredmetena

dolgoročna sredstva s končno življenjsko dobo preverita ob koncu vsakega poslovnega leta.

2.12 Računovodsko obračunavanje najemov

2.12.1 Kadar je skupina v vlogi najemnika

Vsi najemi, pri katerih skupina nastopa kot najemnik, so poslovni najemi. Skladno z MSRP 16 se najemi nepremičnin in

opredmetenih osnovnih sredstev, ki so sklenjeni za obdobje, daljše od enega leta, in pri katerih vrednost sredstva prese-

ga 5.000 EUR, evidentirajo med ustreznimi osnovnimi sredstvi kot pravica do uporabe. Neopredmetenih najetih sredstev

skupina ne evidentira po MSRP 16, prav tako ne kratkoročnih najemov in najemov majhnih vrednosti, to je do 5.000 EUR.

Ti se še naprej vodijo kot poslovni najemi skladno z MRS 17.

Pravice iz najemov se evidentirajo od 1. 1. 2019 naprej po diskontirani vrednosti prihodnjih najemnin, za katere se obli-

kujejo dolgoročne obveznosti do najemodajalca, glede na dobo trajanja pogodbe in višino obrestne mere. Za pogodbe,

sklenjene za nedoločen čas, se presojata možnost prekinitve in poslovna strategija skupine. Za izračun se upoštevajo

obrestne mere za posojila iz kreditnega kalkulatorja glede na ročnost. Obresti se evidentirajo med finančnimi odhodki. Za

sredstva, ki predstavljajo pravico do uporabe, skupina uporablja model nabavne vrednosti, torej jih meri po nabavni vre-

dnosti, zmanjšani za amortizacijo. Skupina ponovno izmeri obveznosti iz najema v primeru sprememb, če se spremenijo

zneski najemnin ali drugi pogoji najema, skladno z novo pogodbo ali aneksom. Plačila najemnin zmanjšujejo obveznosti iz

najemov, medtem ko davek na dodano vrednost povečuje druge odhodke za davke.

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oja

snila

k r

aču

no

vod

skim

izka

zom

67

Pogodbe na podlagi poslovnih najemov, ki niso pripoznane med osnovnimi sredstvi kot pravica do uporabe, se v izkaz

poslovnega izida vključujejo sorazmerno glede na čas trajanja pogodbe in se izkazujejo med drugimi stroški poslovanja.

Kadar je poslovni najem predčasno prekinjen, se vsa plačila, ki jih zahteva najemodajalec, pripoznajo kot strošek v obdo-

bju prekinitve pogodbe.

2.12.2 Kadar je skupina v vlogi najemodajalca

Pri poslovnih najemih so prejeta plačila oziroma najemnine vključene med prihodke sorazmerno s časom trajanja po-

godbe. Sredstva, dana v poslovni najem, so v izkazu finančnega položaja prikazana med naložbenimi nepremičninami ali

opredmetenimi osnovnimi sredstvi.

Pri sredstvu, danem v finančni najem, se sedanja vrednost prihodnjih najemnin prikaže kot terjatev iz finančnega naje-

ma. Prihodki iz finančnega najema se v izkazu poslovnega izida pripoznajo po metodi efektivne obrestne mere v celotni

življenjski dobi najema. Terjatve iz finančnega najema so prikazane v višini neto naložbe v finančni najem vključno z ne-

zajamčeno preostalo vrednostjo.

2.13 Opredmetena osnovna sredstva

Opredmetena osnovna sredstva se začetno pripoznajo po nabavni vrednosti. Za opredmetena osnovna sredstva se

vsako leto oceni njihova poštena vrednost na podlagi cenitev neodvisnega cenilca. Knjigovodsko vrednost sredstva se v

primeru, da je ocenjena poštena vrednost nižja od knjigovodske vrednosti, oslabi na ocenjeno vrednost. V primeru nižje

knjigovodske vrednosti od ocenjene poštene se vrednost osnovnih sredstev ne spreminja.

Nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva se pripozna kot sredstvo, kadar je verjetno, da bodo v povezavi

s tem pritekale prihodnje gospodarske koristi, in je nabavno vrednost mogoče zanesljivo izmeriti.

Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev je obračunana po metodi enakomernega časovnega amortiziranja. Sto-

pnje amortizacije so določene tako, da je vrednost opredmetenih osnovnih sredstev razporejena v stroške v ocenjenem

obdobju njihove koristnosti, kot sledi spodaj:

Banka in skupina 2019 2018

Gradbeni objekti 33 let 33 let

Računalniška oprema 5 let 5 let

Pohištvo in oprema 5 let 5 let

Motorna vozila 5 let 5 let

Vlaganja v tuje nepremičnine 10 let 10 let

Zemljišča se ne amortizirajo. Opredmetena osnovna sredstva se začnejo amortizirati, ko so dana v uporabo.

Dobički in izgube, ki nastanejo ob odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev, se določijo glede na knjigovodsko vrednost

sredstev in v izkazu poslovnega izida vplivajo na dobiček iz poslovanja. Vzdrževanja in popravila se vključijo v izkaz poslov-

nega izida, kadar nastanejo stroški.

2.14 Naložbene nepremičnine

Naložbene nepremičnine so opredmetena osnovna sredstva, ki jih skupina ne uporablja neposredno za opravljanje svojih

dejavnosti, temveč jih poseduje z namenom oddajanja v najem, v primeru naložbenih nepremičnin, pridobljenih zaradi

unovčenja zavarovanj iz kreditnega poslovanja, pa tudi za namen dokončanja ali prodaje, in sicer z namenom povečanja

vrednosti naložbene nepremičnine. Te zajemajo stanovanja in poslovne prostore, dane v najem, katerih površina presega

60 % celotne površine, pogodbe pa so sklenjene dolgoročno.

Naložbene nepremičnine so prikazane po pošteni vrednosti na podlagi vsakoletne ocene neodvisnega cenilca. Dobički in

izgube iz vrednotenja po pošteni vrednosti se vključujejo v izkaz poslovnega izida.

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oja

snila

k r

aču

no

vod

skim

izka

zom

68

2.15 Denarna sredstva in njihovi ustrezniki

V izkazu denarnih tokov se kot denarna sredstva in njihovi ustrezniki izkazujejo: denar v blagajni in stanje na računih pri

centralni banki, posojila bankam ter druge kratkoročne hitro unovčljive naložbe s prvotno zapadlostjo manj kot 90 dni od

dneva pridobitve.

Denarna sredstva in njihovi ustrezniki so oslabljeni, kot zahteva MSRP 9, vendar v izkazu denarnih tokov oslabitve niso

pripoznane, ker jih uprava ne šteje kot pomembne.

2.16 Rezervacije za obveznosti in stroške

Rezervacije za obveznosti in stroške se pripoznajo, če ima skupina zaradi preteklega dogodka sedanjo obvezo (pravno ali

posredno) in je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo pritekanje gospodarskih

koristi, ter je znesek obveze mogoče zanesljivo izmeriti.

2.17 Ugodnosti zaposlenih

Ugodnosti zaposlenih vključujejo jubilejne nagrade, odpravnine ob upokojitvi in druge dolgoročne ugodnosti. Rezervacije

za ugodnosti zaposlenih izračuna neodvisni aktuar (več v pojasnilu 5.20).

Skupina plačuje prispevke za pokojninsko zavarovanje skladno z zakonodajo (8,85 % bruto plače). Razen plačila prispev-

kov banka nima nikakršnih dodatnih obveznosti. Prispevki pomenijo stroške v obdobju, na katerega se nanašajo, in so v

izkazu poslovnega izida prikazani v okviru stroškov dela.

2.18 Finančne garancije

Finančne garancije so pogodbe, ki od izdajatelja zahtevajo, da upravičencu do garancije plača dogovorjeni znesek za po-

kritje izgube, ki jo ta utrpi v primeru dolžnikovega neplačila. Finančne garancije izdaja banka drugim bankam, finančnim

institucijam in drugim strankam za zavarovanje dolgov, limitov in drugih bančnih storitev.

Finančne garancije so ob izdaji pripoznane v zunajbilančni knjigovodski evidenci kot potencialne obveznosti. Prejete

opravnine se pripoznavajo v izkazu poslovnega izida skozi življenjsko dobo pogodbe z metodo linearnega razmejevanja.

Izdane garancije se v izkazu finančnega položaja izkazujejo v višini ocenjenih izdatkov, ki bodo potrebni za poravnavo

pogodbenih obveznosti.

Povečanje obveznosti, povezanih s finančnimi garancijami, se izraža v izkazu poslovnega izida med poslovnimi odhodki.

V skladu z MSRP 9 banka oblikuje rezervacije za potencialne obveznosti iz naslova finančnih garancij.

2.19 Davki

Davek od dohodkov tekočega poslovnega leta je prikazan skladno s slovensko zakonodajo. Davčne odhodke v izkazu

poslovnega izida sestavljajo tekoči in odloženi davki.

Odloženi davki se obračunavajo za vse začasne razlike med vrednostjo sredstev in obveznosti za davčne namene ter

njihovo knjigovodsko vrednostjo. Obračunani so po davčni stopnji, veljavni v letu po koncu poslovnega leta.

Odložena terjatev za davek se pripozna za vse odbitne začasne razlike, če je verjetno, da se bo pojavil razpoložljivi obdav-

čljivi dobiček, v breme katerega bo mogoče uporabiti odbitne začasne razlike.

Odloženi davek, povezan z vrednotenjem finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajo-

čega donosa, se izkaže neposredno v drugem vseobsegajočem donosu in se pozneje prenese v izkaz poslovnega izida

skupaj z dobičkom oziroma izgubo zaradi vrednotenja.

Leta 2013 je bil v Sloveniji uveden davek na finančne storitve, s katerim so obdavčena plačana nadomestila za opravljene

predpisane finančne storitve. Davčna stopnja znaša 8,5 % (2018: 8,5 %), davek se plačuje mesečno. Davek na finančne

storitve zmanjšuje prihodke iz opravnin (pojasnilo 4.3).

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oja

snila

k r

aču

no

vod

skim

izka

zom

69

2.20 Delniški kapital

2.20.1 Stroški izdaje delnic

Stroški, neposredno povezani z izdajo novih delnic, so pripoznani v kapitalu kot zmanjšanje kapitalskih rezerv.

2.20.2 Dividende na navadne delnice

Dividende na navadne delnice zmanjšujejo kapital v obdobju, v katerem so jih odobrili lastniki banke.

2.20.3 Lastne delnice

Če skupina z nakupom pridobi delnice banke, se dano nadomestilo prikaže kot zmanjšanje kapitala. Če pozneje prodaja

lastne delnice, se prejeto nadomestilo prikaže s povečanjem kapitala. Pri poznejši prodaji lastnih delnic se dobički in izgu-

be pripoznajo v kapitalu. Za pridobljene delnice banka oblikuje rezerve za lastne delnice v kapitalu.

2.21 Prejeti krediti, prejeti depoziti in izdani dolžniški vrednostni papirji

Prejeti krediti, depoziti in izdani dolžniški vrednostni papirji se začetno pripoznajo po pošteni vrednosti, ki je navadno ena-

ka izvirni vrednosti, zmanjšani za transakcijske stroške. Ob poznejšem merjenju se merijo po odplačni vrednosti, razlika

med vrednostjo ob začetnem pripoznanju in odkupno vrednostjo pa se v izkazu poslovnega izida pripozna med obrestni-

mi odhodki z uporabo efektivne obrestne mere.

2.22 Poslovanje v tujem imenu in za tuj račun

Gorenjska banka, d. d., ponuja svojim strankam tudi storitve upravljanja premoženja. Ta sredstva niso vključena v izkaz

finančnega položaja. Za te storitve se strankam zaračuna provizija, ki je razčlenjena po posameznih postavkah v pojasnilu

4.3.2. Morebitne podrobnosti o poslovanju v tujem imenu in za tuj račun so predstavljene v pojasnilu 6.9. Dodatno so skla-

dno s slovensko zakonodajo v pojasnilu 6.9 za storitve sprejemanja in posredovanja naročil, izvrševanja naročil, gospodar-

jenja in skrbništva s finančnimi instrumenti razčlenjeni podatki o terjatvah in obveznostih računov, na katerih skupina vodi

finančna sredstva strank iz posredniškega poslovanja.

2.23 Primerjalne informacije

Primerjalne informacije za banko in skupino so, kjer je treba, preračunane zaradi primerljivosti s tekočim obdobjem.

2.24 Podatki v računovodskih izkazih in pojasnilih k računovodskim izkazom

Razkritja podatkov v računovodskih izkazih in pojasnilih k računovodskim izkazom so prikazana za banko in skupino po-

sebej. Kadar so podatki in informacije za banko in za skupino identični, so razkriti le za skupino ali pa je dodano besedilo

»banka in skupina«. Primerjalne informacije so razkrite na način, kot je opisan v pojasnilu 2.23.

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oja

snila

k r

aču

no

vod

skim

izka

zom

70

Vse uporabljene usmeritve in ocene so po MSRP najboljše ocene, izvedene skladno z veljavnimi standardi. Ocene in pred-

postavke temeljijo na načelu delujočega podjetja, na preteklih izkušnjah in drugih dejavnikih, vključno s pričakovanji glede

prihodnjih dogodkov.

3.1 Izgube zaradi oslabitve posojil in terjatev

Banka za oblikovanje izgub uporablja koncept pričakovanih izgub, ki zagotavlja nepristranske in z upoštevanjem različnih

makroekonomskih scenarijev tehtane ocene kreditnih izgub. Ti scenariji in njihove verjetnosti so določeni na podlagi sta-

tističnih analiz ekonomskih napovedi, ki jih objavljajo različne zunanje agencije. Banka na ta način pripoznava tudi izgube,

za katere se pričakuje, da bodo nastale v prihodnosti.

Popravek vrednosti temelji na pričakovanih kreditnih izgubah, ki izhajajo iz razvrstitve sredstev v posamezne razrede.

Razvrščanje v razrede za namen določitve verjetnosti neplačila je izvedeno na podlagi tako kvantitativnih kot kvalitativ-

nih meril, vsebovanih v internih bonitetnih modelih. Za namen razvrščanja sredstev v skupine banka uporablja različna

kvalitativna merila, predpisana s strani regulatorja, kot tudi kvantitativna merila, ki temeljijo na spremembi vseživljenjske

verjetnosti neplačila.

Vsi interni bonitetni modeli so redno validirani, ostali modeli in ekspertne odločitve, uporabljene pri izračunih pričakovanih

izgub, so podvrženi rednim testiranjem za nazaj.

Za vse pomembne izpostavljenosti na ravni komitenta banka redno ocenjuje, ali so izpolnjeni pogoji za posamično osla-

bitev sredstev in/ali obseg potrebnih rezervacij za zunajbilančne prevzete obveznosti. Oslabitev finančnega sredstva je

razlika med knjigovodsko in nadomestljivo vrednostjo. MSRP kot nadomestljivo vrednost opredeljujejo sedanjo vrednost

(diskontirano vrednost) pričakovanih prihodnjih denarnih tokov ob uporabi izvirne efektivne obrestne mere. Pri izračunu

oslabitve finančnega sredstva oziroma rezervacije za prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah se upoštevajo

tudi pričakovani denarni tokovi iz unovčitve zavarovanj (primernih zavarovanj z zastavo premičnin in nepremičnin), ki se

ocenijo ob upoštevanju časa unovčevanja posamezne oblike zavarovanj in pričakovanih stroškov unovčevanja.

3.2 Poštene vrednosti finančnih instrumentov

Poštene vrednosti finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na aktivnem trgu, se določijo na osnovi objavljene tržne

cene na datum poročanja, to je na osnovi cene, ki predstavlja najboljše povpraševanje za finančna sredstva.

Poštene vrednosti finančnih instrumentov, s katerimi se ne trguje na aktivnem trgu, se določijo z uporabo modelov vre-

dnotenja. Modele vrednotenja za določanje poštene vrednosti redno pregledujejo neodvisne osebe. Vsi uporabljeni mo-

deli so preverjeni z namenom zagotovitve, da rezultati izražajo tržne razmere. Modeli, kolikor je le mogoče, temeljijo na

tržnih podatkih, kljub temu pa je treba za določitev tržnega tveganja, volatilnosti in korelacije uporabljati tudi ocene. Spre-

membe ocen glede teh dejavnikov lahko vplivajo na poročano pošteno vrednost finančnih instrumentov.

Hierarhija finančnih instrumentov glede na določitev poštenih vrednosti je razkrita v pojasnilu 7.4.3.

3.3 Oslabitev naložb v kapital odvisnih družb

Pri ocenjevanju oslabitev naložb v kapital odvisnih družb skupina poleg nepristranskih dokazov o oslabitvi upošteva tudi

znamenja, ki kažejo, da utegne biti naložba v kapital odvisne družbe oslabljena. Če taki dokazi in znamenja obstajajo,

skupina znesek oslabitve izračuna kot razliko med knjigovodsko vrednostjo naložbe in njeno nadomestljivo vrednostjo.

Nadomestljiva vrednost naložbe je enaka višji izmed naslednjih dveh vrednosti: pošteni vrednosti ali sedanji vrednosti

pričakovanih prihodnjih denarnih tokov, diskontiranih po tržni donosnosti za podobna finančna sredstva.

3. POMEMBNEJŠE RAČUNOVODSKE OCENE IN PRESOJE PRI UPORABI RAČUNOVODSKIH USMERITEV

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oja

snila

k r

aču

no

vod

skim

izka

zom

71

Če kateri od teh zneskov presega knjigovodsko vrednost naložbe, potem oslabitev ni potrebna. Če pričakovanih priho-

dnjih denarnih tokov ni mogoče oceniti, skupina potrebne oslabitve izračuna kot razliko med knjigovodsko vrednostjo

finančnega sredstva in knjigovodsko vrednostjo kapitala družbe, v kateri ima skupina naložbo, in sicer v sorazmernem

deležu glede na kapitalsko udeležbo.

3.4 Rezervacije za zunajbilančna tveganja

Rezervacije za zunajbilančna tveganja, oblikovane za odobrena nečrpana posojila, finančne garancije, avale, nekrite akre-

ditive in posle s podobnim tveganjem, na podlagi katerih lahko za skupino nastane obveznost plačila. Skupina pri rezerva-

cijah za zunajbilančna tveganja upošteva finančne pogoje, plačilno disciplino in morebitna prejeta zavarovanja.

3.5 Rezervacije za pravno nerešene posle

Rezervacije za pravno nerešene posle so oblikovane na podlagi ocene verjetnega negativnega izida sodnih postopkov.

3.6 Rezervacije za dolgoročne ugodnosti zaposlenih

Obveznosti za ugodnosti zaposlenih izračuna neodvisni aktuar. Predpostavke, uporabljene v aktuarskem izračunu, in re-

zervacije za odpravnine in jubilejne nagrade, ki so bile oblikovane na podlagi aktuarskega izračuna, so razkrite v pojasnilu

5.20.

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oja

snila

k r

aču

no

vod

skim

izka

zom

Zneski so izraženi v tisoč EUR 72

4.1 Čiste obresti

Banka Skupina

2019 2018 2019 2018

Prihodki iz obresti

Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti

Dolžniški vrednostni papirji 5.438 4.630 5.438 4.630

Krediti in druga finančna sredstva 36.634 33.098 36.498 32.722

Krediti, obvezno merjeni po FVTPL 1.018 1.031 1.018 1.031

Vrednostni papirji, merjeni po FVTOCI 1.112 2.321 1.112 2.321

Finančne obveznosti – negativna obrestna mera 426 66 426 66

Skupaj 44.628 41.146 44.492 40.770

Odhodki za obresti

Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti

Vloge 3.907 4.023 3.907 4.023

Krediti 508 364 511 364

Obveznosti iz najemov 8 - 13 -

Druge obveznosti - 2 - 2

Finančna sredstva – negativna obrestna mera 1.387 1.150 1.387 1.150

Skupaj 5.810 5.539 5.818 5.539

Čiste obresti 38.818 35.607 38.674 35.231

V letu 2019 so obrestni prihodki na kreditno oslabljena finančna sredstva v banki in skupini znašali 3.218 tisoč EUR (2018:

3.340 tisoč EUR).

4.2 Prihodki iz dividend

Banka in skupina 2019 2018

Dividende iz finančnih sredstev, merjenih po FVTOCI 98 111

Dividende iz finančnih poslov, obvezno merjenih po FVTPL 15 -

Skupaj 113 111

4. POJASNILA K IZKAZU POSLOVNEGA IZIDA

Zneski so izraženi v tisoč EUR

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oja

snila

k r

aču

no

vod

skim

izka

zom

73

4.3 Čiste opravnine (provizije)

4.3.1 Prihodki in odhodki od opravnin (provizij) v zvezi s posli za lasten račun banke in skupine

Banka Skupina

2019 2018 2019 2018

Prihodki iz opravnin (provizij)

Opravnine iz kreditnih poslov 1.714 1.470 1.686 1.470

Opravnine iz danih jamstev 652 627 652 627

Opravnine iz opravljanja plačilnih storitev

Vodenje transakcijskih računov 3.060 2.993 3.054 2.993

Izvrševanje debetnih in kreditnih plačil 3.343 4.497 3.342 4.497

Dvigi gotovine na bankomatih 1.051 1.073 1.051 1.073

Kartično poslovanje 1.401 948 1.401 948

Druge storitve v zvezi s plačevanjem 1.005 994 1.005 994

Opravnine iz opravljanja drugih poslov 573 411 682 783

Skupaj 12.799 13.013 12.873 13.385

Odhodki za opravnine (provizije)

Opravnine od opravljenih storitev v zvezi s plačevanjem 450 1.064 450 1.065

Opravnine od opravljenih drugih storitev 231 139 231 139

Skupaj 681 1.203 681 1.204

Čiste opravnine (provizije) 12.118 11.810 12.192 12.181

4.3.2 Prihodki in odhodki od opravnin v zvezi z investicijskimi storitvami in posli za stranke

Banka in skupina 2019 2018

Prihodki iz opravnin (provizij) v zvezi z investicijskimi in pomožnimi investicijskimi storitvami in posli za stranke

Sprejemanje, posredovanje in izvrševanje naročil 149 112

Skupaj 149 112

Odhodki za opravnine (provizije) v zvezi z investicijskimi in pomožnimi investicijskimi storitvami in posli za stranke

Opravnine v zvezi z družbo KDD in njej podobnimi organizacijami 22 22

Opravnine v zvezi z borzo vrednostnih papirjev in njej podobnimi organizacijami 1 1

Skupaj 23 23

Čiste opravnine (provizije) v zvezi z investicijskimi storitvami 126 89

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oja

snila

k r

aču

no

vod

skim

izka

zom

Zneski so izraženi v tisoč EUR 74

4.4 Čisti dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida

Banka in skupina 2019 2018

Dobički iz finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti 2.128 2.491

Izgube iz finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti (287) (280)

Izgube iz finančnih obveznosti, merjenih po odplačni vrednosti (2) (3)

Dobički iz finančnih sredstev, merjenih po FVTOCI 137 -

Skupaj čisti dobički 1.976 2.208

Banka je v letih 2018 in 2019 pretežni del dobičkov ustvarila iz poplačil že odpisanih terjatev (2018: večji del od družb Mer-

kur, d. d., v stečaju, Naklo, PC Komenda, d. o. o., Komenda, Kraški zidar, d. d., v stečaju, Sežana, in Daimond, d. d., v stečaju,

Šempeter pri Gorici; 2019: Kolosej, d. o. o., Ljubljana, Finetol, d. d., v stečaju, Škofja vas, Onisac, d. o. o., Ljubljana, Gradis

skupina G, v stečaju, Ljubljana, GP Bohinj, d. d., v stečaju, Bohinjska Bistrica, in Rotem, d. o. o., Ljubljana).

4.5 Čisti dobički iz finančnih sredstev in obveznosti v posesti za trgovanje

Banka in skupina 2019 2018

Čisti dobički pri nakupu in prodaji tujih valut 415 665

Čisti dobički iz izvedenih finančnih instrumentov 258 182

Skupaj 673 847

4.6 Čisti dobički iz finančnih sredstev, obvezno merjenih po FVTPL, ki niso v posesti za trgovanje

Banka in skupina 2019 2018

Čisti dobički/(izgube) iz prevrednotenja lastniških instrumentov (pojasnilo 5.3) (11) 1.133

Čisti dobički iz lastniških vrednostnih papirjev 2.764 -

Čisti dobički iz prevrednotenja kreditov (pojasnilo 5.3) 5.334 55

Skupaj 8.087 1.188

4.7 Čiste izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, določenih za merjenje po FVTPL

Banka in skupina 2019 2018

Izgube iz spremembe poštene vrednosti prevzetih obveznosti iz odobrenih kreditov - (307)

Dobički iz spremembe poštene vrednosti prevzetih obveznosti iz odobrenih kreditov 307 -

Skupaj 307 (307)

4.8 Čisti dobički/izgube iz tečajnih razlik

Banka in skupina 2019 2018

Dobički iz tečajnih razlik 9.549 51.620

Izgube iz tečajnih razlik (9.539) (51.705)

Skupaj 10 (85)

Zneski so izraženi v tisoč EUR

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oja

snila

k r

aču

no

vod

skim

izka

zom

75

4.9 Čiste dobički/izgube iz odprave pripoznanja nefinančnih sredstev

Banka Skupina

2019 2018 2019 2018

Dobički ob odpravi pripoznanja opredmetenih osnovnih sredstev 54 962 62 954

Dobički ob odpravi pripoznanja naložbenih nepremičnin - 2 - 401

Izgube ob odpravi pripoznanja opredmetenih osnovnih sredstev (20) (45) (414) (228)

Izgube ob odpravi pripoznanja naložbenih nepremičnin (304) (239) (304) (239)

Skupaj (270) 680 (656) 888

4.10 Drugi čisti poslovni dobički/izgube

Banka Skupina

2019 2018 2019 2018

Neto prihodki iz naložbenja nepremičnin, danih v poslovni najem 2.557 1.959 2.957 3.052

Drugi poslovni prihodki 277 195 3.142 2.229

Prispevek v jamstveni sklad (1.417) (1.296) (1.417) (1.296)

Prispevek v sklad za reševanje bank (540) (158) (540) (158)

Prispevek za stavbno zemljišče (352) (255) (369) (445)

Drugi poslovni odhodki (595) (362) (605) (1.695)

Skupaj (70) 83 3.168 1.687

4.11 Administrativni stroški

Banka Skupina

2019 2018 2019 2018

Stroški dela

Bruto plače 13.629 13.746 15.625 15.550

Dajatve za socialno zavarovanje 871 829 1.036 975

Dajatve za obvezno pokojninsko zavarovanje 1.147 1.091 1.348 1.267

Druge dajatve, odvisne od bruto plač 69 65 69 65

Drugi stroški dela 1.508 1.699 2.053 2.084

Skupaj 17.224 17.430 20.131 19.941

Stroški storitev in materiala

Storitve drugih 5.359 4.364 2.569 2.080

Revizijske, svetovalne in druge nerevizijske storitve 1.180 1.120 1.234 1.248

Stroški vzdrževanja osnovnih sredstev 552 637 725 802

Stroški najemnin 91 - 127 -

Drugi upravni stroški 5.104 5.099 5.068 5.099

Stroški materiala 1.006 1.109 1.181 1.385

Skupaj 13.292 12.329 10.904 10.614

Administrativni stroški 30.516 29.759 31.035 30.555

Za revidiranje letnega poročila je banka v letu 2019 družbi, ki je opravljala revizijo letnih računovodskih izkazov, plačala 73

tisoč evrov (2018: 69 tisoč evrov). Poleg tega je družbi plačala še druge storitve v višini 2 tisoč evrov (2018: 28 tisoč evrov).

Dne 31. decembra 2019 je bilo v banki zaposlenih 418 delavcev (2018: 415), v skupini pa 491 delavcev (2018: 475).

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oja

snila

k r

aču

no

vod

skim

izka

zom

Zneski so izraženi v tisoč EUR 76

Drugi upravni stroški vključujejo stroške službenih potovanj, marketinga, licenčnin, zavarovanja, sodne in administrativne

takse ter stroške lizinških storitev.

Banka kratkoročne najeme in najeme manjših vrednosti upošteva med stroški, in ne med obveznostmi iz najemov.

Banka in skupina 2019 2018

Stroški najemnin

Kratkoročni najemi 25 61

Najemi nizke vrednosti 49 49

Variabilni, občasni zneski plačil 17 17

Skupaj 91 127

4.12 Amortizacija

Banka Skupina

2019 2018 2019 2018

Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev

Opredmetena osnovna sredstva, ki ne predstavljajo PUS (pojasnilo 5.10.1)

986 864 2.764 2.090

Opredmetena osnovna sredstva, ki predstavljajo PUS (pojasnilo 5.10.2)

125 - 197 -

Amortizacija neopredmetenih osnovnih sredstev 1.136 1.024 1.223 1.103

Skupaj 2.247 1.888 4.184 3.193

4.13 Čiste izgube ob spremembi pogojev odplačevanja finančnih sredstev

Banka in skupina 2019 2018

Čiste izgube iz finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti 71 (59)

Skupaj 71 (59)

4.14 Rezervacije

Banka Skupina

2019 2018 2019 2018

Rezervacije za zunajbilančne obveznosti (pojasnilo 5.20) 391 111 374 111

Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade (pojasnilo 5.20) 66 112 94 112

Rezervacije za stroške reorganizacije (pojasnilo 5.20) 866 351 866 351

Rezervacije za pravno nerešene tožbe (pojasnilo 5.20) - 206 - 206

Zaokroževanje - (1) - (1)

Skupaj 1.323 779 1.334 779

Zneski so izraženi v tisoč EUR

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oja

snila

k r

aču

no

vod

skim

izka

zom

77

4.15 Oslabitve

Banka Skupina

2019 2018 2019 2018

Oblikovanje/(odprava) oslabitev:

Stanje na računih pri CB in vpogledne vloge pri bankah (pojasnilo 5.1.2) (27) 77 (27) 77

Dolžniški vrednostni papirji, merjeni po FVTOCI (pojasnilo 5.4.3) (153) (256) (153) (256)

Dolžniški vrednostni papirji, merjeni po odplačni vrednosti (pojasnilo 5.5.3) (271) 208 (271) 208

Krediti bankam, merjeni po odplačni vrednosti (pojasnilo 5.6.2) 43 36 43 36

Krediti strankam, ki niso banke, merjeni po odplačni vrednosti (pojasnilo 5.7.3) (26.173) (2.573) (26.043) (2.560)

Druga finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti (pojasnilo 5.8.2) 3 (6) 24 (6)

Naložbe v kapital odvisnih družb - - - 1.465

Naložbene nepremičnine (pojasnilo 5.11) (528) 1.478 (690) 1.857

Opredmetena osnovna sredstva (pojasnilo 5.10) 1.548 - 1.548 -

Druga sredstva (pojasnilo 5.13) 29 5 29 5

Zaokroževanje (1) - (1) -

Skupaj (25.530) (1.031) (25.541) 826

Neto odprava oslabitev kreditov strankam, ki niso banke, v višini 26.173 tisoč evrov v letu 2019 je posledica aktivne-

ga upravljanja nedonosnih izpostavljenosti, zaradi česar je banka sprostila oslabitve nedonosnih izpostavljenosti v višini

52.436 tisoč evrov. Banka je v letu 2019 na novo oblikovala 26.263 tisoč evrov dodatnih oslabitev. Na sproščanje oslabitev

so najbolj vplivale prodaje in unovčenja zavarovanj nedonosnih terjatev ter sprememba metodologije izračuna skupinskih

slabitev. Največji del, 12.441 tisoč evrov, predstavlja sproščanje oslabitev, ki jih je banka imela oblikovane za družbo Tuš

nepremičnine, d. o. o., pri kateri je prišlo do prenosa nepremičnin družbe na banko in zapiranje dolga.

V letu 2018 so se oslabitve naložb v kapital odvisnih družb v višini 1.465 tisoč evrov nanašale na odvisno družbo Mersteel

nepremičnine, d. o. o., Naklo. Gre za razliko med zadržano izgubo preteklih let in tekoče izgube poslovnega leta.

4.16 Čiste izgube iz nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo

Banka in skupina 2019 2018

Izguba iz osnovnih sredstev (pojasnilo 5.14) - (9)

Skupaj - (9)

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oja

snila

k r

aču

no

vod

skim

izka

zom

Zneski so izraženi v tisoč EUR 78

4.17 Davek iz dohodka pravnih oseb

Banka Skupina

2019 2018 2019 2018

Tekoča obveznost za davek 4.522 1.847 4.557 1.888

Odložena obveznost za davek (pojasnilo 5.21.6) 5.573 1.683 5.142 1.683

Skupaj 10.095 3.530 9.699 3.571

Davek iz dohodka se razlikuje od davka, ugotovljenega z uporabo predpisane davčne stopnje v Sloveniji, kot sledi:

Banka Skupina

2019 2018 2019 2018

Dobiček/(izguba) pred obdavčitvijo 53.278 20.679 53.604 18.528

Davčno nepriznani odhodki 725 557 753 605

Začasno davčno nepriznani odhodki 987 1.026 1.022 1.026

Neobdavčeni prihodki in odprava začasnih razlik (5.431) (2.537) (5.322) (37)

Znižanje davčne osnove ob prehodu na MSRP 9 - (2.108) (68) (2.108)

Pokrivanje davčne izgube (24.780) (8.808) (24.963) (8.971)

Davčne olajšave (978) (1.176) (1.043) (1.194)

Davčna osnova 23.801 7.633 23.983 7.849

Davek, izračunan po predpisani davčni stopnji 19 % (2018: 19 %) 4.522 1.450 4.557 1.491

Učinek prehoda na MSRP 9 - 401 - 401

Uskladitev obveznosti - (43) - (43)

Odloženi davki

Spremembe v pripoznanju odloženih davkov (5.21.6) 5.544 1.722 5.113 1.722

Odprava terjatev za odložene davke 29 - 29 -

Skupaj 10.095 3.530 9.699 3.571

Odprava terjatev za odložene davke v višini 29 tisoč evrov v letu 2019 predstavlja pobotane terjatve in obveznosti za

odložene davke od oslabitev vrednostnih papirjev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa.

Banka za davčno nepriznane oslabitve vrednostnih papirjev, davčno izgubo iz preteklih let in za druge rezervacije nima

v celoti pripoznanih odloženih davkov. Pripoznane ima samo do višine, ki jo bo mogoče porabiti glede na načrtovane

obdavčljive dobičke v prihodnjih letih. Razlika do celotnega zneska odloženih davkov, ki jih bo banka lahko upoštevala v

prihodnjih letih, znaša 31.896 tisoč evrov (2018: 31.856 tisoč evrov).

Davčna obveznost iz poslovnega izida banke v letu 2019 znaša 4.522 tisoč evrov (2018: 1.450 tisoč evrov), davčna obve-

znost skupine pa 4.557 tisoč evrov (2018: 1.491 tisoč evrov).

Efektivna davčna stopnja v letu 2019 znaša 8,5 % (2018: 7 %).

Terjatev za davek iz dohodka pravnih oseb od drugega vseobsegajočega donosa je na dan 31. 12. 2019 znašala 142 tisoč

evrov (2018: 404 tisoč evrov).

Zneski so izraženi v tisoč EUR

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oja

snila

k r

aču

no

vod

skim

izka

zom

79

Gibanje popravkov vrednosti po skupinah (staging) je za vse postavke izkaza finančnega položaja razkrito v pojasnilu 7.1.4.3.

5.1 Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah 5.1.1 Razčlenitev po vrstah finančnih sredstev

Banka Skupina

31.12.2019 31.12.2018 31.12.2019 31.12.2018

Denar v blagajni 24.881 17.633 24.881 17.633

Stanje na računih pri centralni banki 308.220 340.733 308.220 340.733

Vpogledne vloge pri bankah 20.281 33.443 20.416 33.562

Denar in denarni ustrezniki (pojasnilo 6.2) 353.382 391.809 353.517 391.928

Popravki vrednosti (52) (79) (52) (79)

Skupaj 353.330 391.730 353.465 391.849

5.1.2 Gibanje popravkov vrednosti stanj na računih pri centralni banki in vpoglednih vlog pri bankah

Banka in skupina 31.12.2019 31.12.2018

Stanje 1. januarja 79 2

Oblikovanje oslabitev stanj denarnih sredstev v centralnih bankah (pojasnilo 4.15) - 1

Oblikovanje/(odprava) oslabitev vpoglednih vlog pri bankah (pojasnilo 4.15) (27) 76

Stanje 31. decembra 52 79

5.2 Finančna sredstva v posesti za trgovanje

Banka in skupina 31.12.2019 31.12.2018

Poštena vrednost izvedenih finančnih instrumentov:

opcijske pogodbe (prodajna opcija na vrednostne papirje) 127 150

Skupaj 127 150

Pogodbene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov so predstavljene v pojasnilu 6.1.2.

5.3 Finančna sredstva, obvezno merjena po FVTPL, ki niso v posesti za trgovanje

Banka in skupina 31.12.2019 31.12.2018

Lastniški instrumenti 6.085 7.794

Krediti 14.126 18.400

Skupaj 20.211 26.194

Predpostavke, ki so bile uporabljene pri merjenju kreditov, obvezno merjenih po FVTPL, so razkrite v pojasnilu 7.4.3.1.

5. POJASNILA K IZKAZU FINANČNEGA POLOŽAJA IN IZKAZU VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oja

snila

k r

aču

no

vod

skim

izka

zom

Zneski so izraženi v tisoč EUR 80

Gibanje finančnih sredstev, obvezno merjenih po FVTPL, ki niso v posesti za trgovanje

Banka in skupina 2019 2018

Stanje 1. januarja 26.194 20.664

Prevrednotenje lastniških instrumentov (pojasnilo 4.6) (11) 1.133

Prevrednotenje kreditov (pojasnilo 4.6) 5.334 55

Pridobitev lastniških instrumentov 1 6.065

Prodaja lastniških instrumentov (1.699) -

Odplačila kreditov (9.608) (1.723)

Stanje 31. decembra 20.211 26.194

5.4 Finančna sredstva, merjena po FVTOCI 5.4.1 Razčlenitev po vrstah finančnih sredstev, merjenih po FVTOCI

Banka in skupina 31.12.2019 31.12.2018

Lastniški instrumenti

Delež v Skladu za reševanje bank 6.768 6.737

Delež v družbi Bankart, d. o. o., Ljubljana 150 150

Delež v družbi SWIFT, La Hulpe, Belgija 13 13

Dolžniški instrumenti

Obveznice izdane od države 32.046 57.669

Obveznice izdane od drugih izdajateljev 6.696 44.030

Bruto vrednost 45.673 108.599

Popravki vrednosti (52) (205)

Skupaj 45.621 108.394

5.4.2 Gibanje finančnih sredstev, merjenih po FVTOCI

Banka in skupina 2019 2018

Stanje 1. januarja 108.394 229.302

Nakup 4.976 12.263

Prodaja in zapadlost (66.119) (129.418)

Obresti (817) (886)

Tečajne razlike - 38

Učinek vrednotenja po pošteni vrednosti (966) (3.161)

Odprava oslabitev (pojasnilo 4.15) 153 256

Stanje 31. decembra 45.621 108.394

5.4.3 Gibanje popravkov vrednosti finančnih sredstev, merjenih po FVTOCI

Banka in skupina 2019 2018

Stanje 1. januarja 205 461

Odprava oslabitev dolžniških vrednostnih papirjev (pojasnilo 4.15) (153) (256)

Stanje 31. decembra 52 205

Zneski so izraženi v tisoč EUR

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oja

snila

k r

aču

no

vod

skim

izka

zom

81

5.4.4 Akumulirani drugi vseobsegajoči donos iz finančnih sredstev, merjenih po FVTOCI

Banka in skupina 2019 2018

Stanje 1. januarja 1.918 3.643

Izguba zaradi sprememb poštene vrednosti dolžniških finančnih instrumentov (878) (2.126)

Dobički zaradi spremembe poštene vrednosti naložb v lastniške instrumente 31 (5)

Prenos v izkaz poslovnega izida 130 -

Odloženi davek 136 405

Stanje 31. decembra 1.337 1.918

5.5 Dolžniški vrednostni papirji, merjeni po odplačni vrednosti 5.5.1 Razčlenitev po vrstah dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po odplačni vrednosti

Banka in skupina 31.12.2019 31.12.2018

Obveznice izdane od države 221.708 194.818

Obveznice izdane od bank 27.266 3.495

Obveznice izdane od drugih izdajateljev 22.7890 27.864

Komercialni zapisi - 797

Bruto vrednost 271.764 226.975

Popravki vrednosti (507) (778)

Skupaj 271.257 226.196

5.5.2 Gibanje dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po odplačni vrednosti

Banka in skupina 2019 2018

Stanje 1. januarja 226.196 185.096

Nakup 99.648 51.599

Prodaja in zapadlost (52.818) (8.690)

Obresti 413 (159)

Tečajne razlike 88 225

Prenos diskonta v poslovni izid (2.541) (1.667)

Oblikovanje/(odprava) oslabitev 271 (208)

Stanje 31. decembra 271.257 226.196

5.5.3 Gibanje popravkov vrednosti dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po odplačni vrednosti

Banka in skupina 2019 2018

Stanje 1. januarja 778 570

Oblikovanje/(odprava) oslabitev dolžniških vrednostnih papirjev (4.15) (271) 208

Stanje 31. decembra 507 778

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oja

snila

k r

aču

no

vod

skim

izka

zom

Zneski so izraženi v tisoč EUR 82

5.6 Krediti bankam, merjeni po odplačni vrednosti 5.6.1 Razčlenitev kreditov bankam po vrstah terjatev

Banka in skupina 31.12.2019 31.12.2018

Vezane vloge 123.370 39.319

Terjatve iz finančnega najema - 6

Odkupljene terjatve 586 363

Krediti - 8.999

Bruto vrednosti 123.956 48.687

Popravki vrednosti (79) (36)

Skupaj 123.877 48.651

V letih 2019 in 2018 ni bilo zastavljenih depozitov. Konec leta 2019 je bilo med krediti bankam za 120.713 tisoč evrov

(2018: 44.771 tisoč evrov) denarnih ustreznikov, tj. kreditov s prvotno zapadlostjo manj kot 90 dni od dneva pridobitve.

5.6.2 Gibanje popravkov vrednosti kreditov bankam, merjenih po odplačni vrednosti

Banka in skupina 2019 2018

Stanje 1. januarja 36 -

Oblikovanje oslabitev kreditov bankam (pojasnilo 4.15) 43 36

Stanje 31. decembra 79 36

5.7 Krediti strankam, ki niso banke, merjeni po odplačni vrednosti 5.7.1 Razčlenitev kreditov strankam, ki niso banke, merjenih po odplačni vrednosti, po vrstah

posojilojemalcev

Banka Skupina

31.12.2019 31.12.2018 31.12.2019 31.12.2018

Krediti prebivalstvu:

okvirni krediti 16.143 15.508 16.143 15.508

stanovanjski krediti 119.885 107.715 119.885 107.715

potrošniški in drugi krediti 198.964 159.297 198.964 159.297

Krediti pravnim osebam in samostojnim podjetnikom:

velike družbe 257.226 295.828 257.226 295.828

majhne in srednje družbe (MSD) 492.130 447.050 480.417 432.695

država 3.588 6.195 3.588 6.195

Bruto krediti 1.087.936 1.031.593 1.076.223 1.017.238

Popravki vrednosti (23.174) (67.732) (23.135) (67.569)

Skupaj 1.064.762 963.861 1.053.088 949.669

Zneski so izraženi v tisoč EUR

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oja

snila

k r

aču

no

vod

skim

izka

zom

83

5.7.2 Razčlenitev kreditov strankam, ki niso banke, merjenih po odplačni vrednosti, po vrstah terjatev

Banka Skupina

31.12.2019 31.12.2018 31.12.2019 31.12.2018

Odkupljene terjatve 69.881 67.892 69.881 67.892

Terjatve iz finančnega najema 247.903 199.365 247.903 199.365

Krediti 769.966 764.071 758.253 749.716

Terjatve iz danih jamstev 186 265 186 265

Bruto krediti 1.087.936 1.031.593 1.076.223 1.017.238

Popravki vrednosti (23.174) (67.732) (23.135) (67.569)

Skupaj 1.064.762 963.861 1.053.088 949.669

5.7.3 Gibanje popravkov vrednosti kreditov strankam, ki niso banke, merjenih po odplačni vrednosti

Banka Skupina

2019 2018 2019 2018

Stanje 1. januarja 67.732 82.902 67.569 80.099

Odprava oslabitev (pojasnilo 4.15) (26.173) (2.573) (26.043) (2.560)

Odprava oslabitev zaradi odpisa (17.856) (12.150) (17.862) (9.523)

Odprava oslabitev obresti, obračunanih v preteklih letih (529) (447) (529) (447)

Stanje 31. decembra 23.174 67.732 23.135 67.569

5.8 Druga finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti 5.8.1 Razčlenitev drugih finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti, po vrstah terjatev

Banka Skupina

31.12.2019 31.12.2018 31.12.2019 31.12.2018

Terjatve v obračunu 623 615 623 615

Terjatve za opravnine 392 356 390 355

Terjatve do kupcev 848 692 3.494 4.561

Terjatve za prejeta plačila iz naslova upravljanja s portfeljem 56 58 56 58

Druga sredstva 754 583 790 622

Bruto druga finančna sredstva 2.673 2.304 5.353 6.211

Popravki vrednosti (64) (61) (271) (247)

Skupaj 2.609 2.243 5.082 5.964

5.8.2 Gibanje popravkov vrednosti drugih finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti

Banka Skupina

2019 2018 2019 2018

Stanje 1. januarja 61 67 247 253

Oblikovanje/(odprava) oslabitev (pojasnilo 4.15) 3 (6) 24 (6)

Stanje 31. decembra 64 61 271 247

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oja

snila

k r

aču

no

vod

skim

izka

zom

Zneski so izraženi v tisoč EUR 84

5.9 Naložbe v kapital odvisnih družb 5.9.1 Ključni podatki odvisnih družb

2019 Sredstva Obveznosti Kapital Izguba/ dobiček Prihodki % udeležbe

Imobilia-GBK, d. o. o., Kranj 9.484 6.151 3.333 327 988 100

GB Leasing, d. o. o., Ljubljana 12.283 8.453 3.830 84 6.422 100

Hypo Alpe-Adria-Leasing, d. o. o., Ljubljana 152 58 94 - 19 100

2018 Sredstva Obveznosti Kapital Izguba/ dobiček Prihodki % udeležbe

Imobilia-GBK, d. o. o., Kranj 10.604 7.597 3.007 291 1.306 100

GB Leasing, d. o. o., Ljubljana 12.219 8.382 3.837 18 5.113 100

Hypo Alpe-Adria-Leasing, d. o. o., Ljubljana 142 48 94 1 20 100

5.9.2 Naložbe v kapital odvisnih družb

Konec leta 2019 je bilo v aktivi izkaza finančnega položaja 6.405,6 tisoč evrov naložb v kapital odvisnih družb, pri čemer

je bila naložba v kapital družbe Imobilia-GBK, d. o. o., Kranj evidentirana po vrednosti 2.521,3 tisoč evrov, naložba v kapital

družbe GB Leasing, d. o. o., Ljubljana po vrednosti 3.800,0 tisoč evrov in naložba v kapital družbe Hypo Alpe-Adria-Leasing,

d. o. o., Ljubljana po vrednosti 84,3 tisoč evrov (2018: 6.405,6 tisoč evrov, od tega Imobilia-GBK, d. o. o., Kranj 2.521,3 tisoč

evrov, GB Leasing, d. o. o., Ljubljana 3.800 tisoč evrov in Hypo Alpe-Adria-Leasing, d. o. o., Ljubljana po vrednosti 84,3 tisoč

evrov).

5.9.3 Gibanje naložb v kapital odvisnih družb

2019 2018

Stanje 1. januarja 6.406 6.314

Povečanje osnovnega kapitala - 92

Stanje 31. decembra 6.406 6.406

5.10 Opredmetena osnovna sredstva

Banka Skupina

31.12.2019 31.12.2018 31.12.2019 31.12.2018

Opredmetena osnovna sredstva, ki predstavljajo PUS 727 - 1.169 -

Opredmetena osnovna sredstva, ki ne predstavljajo PUS 8.234 9.242 17.939 18.237

Skupaj opredmetena osnovna sredstva 8.961 9.242 19.108 18.237

Zneski so izraženi v tisoč EUR

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oja

snila

k r

aču

no

vod

skim

izka

zom

85

5.10.1 Opredmetena osnovna sredstva, ki predstavljajo pravico do uporabe sredstev (PUS)

Banka PUS – zgradbe PUS – vozila Skupaj

1. januar 2019

Nabavna vrednost 568 43 611

Popravek vrednosti - - -

Neodpisana vrednost 568 43 611

Leto 2019

Otvoritveno stanje 568 43 611

Nakupi 123 132 255

Izločitve - (14) (14)

Amortizacija (95) (30) (125)

31. december 2019 596 131 727

31. december 2019

Nabavna vrednost 692 158 850

Popravek vrednosti (95) (27) (122)

Neodpisana vrednost 596 131 727

Skupina PUS – zgradbe PUS – vozila Skupaj

1. januar 2019

Nabavna vrednost 807 - 807

Popravek vrednosti - - -

Neodpisana vrednost 807 - 568

Leto 2019

Otvoritveno stanje 807 - 807

Nakupi 507 52 559

Amortizacija (193) (4) (197)

31. december 2019 1.121 48 1.169

31. december 2019

Nabavna vrednost 1.314 52 1.366

Popravek vrednosti (193) (4) (197)

Neodpisana vrednost 1.121 48 1.169

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oja

snila

k r

aču

no

vod

skim

izka

zom

Zneski so izraženi v tisoč EUR 86

5.10.2 Opredmetena osnovna sredstva, ki ne predstavljajo pravice do uporabe sredstev

Banka Zemljišča in gradbeni

objekti

Računalniki Motorna vozila in druga

oprema

Sredstva v pripravi

Skupaj

1. januar 2018

Nabavna vrednost 20.591 6.483 5.377 250 32.701

Popravek vrednosti (13.522) (5.657) (4.499) - (23.678)

Neodpisana vrednost 7.069 826 878 250 9.023

Leto 2018

Otvoritveno stanje 7.069 826 878 250 9.023

Nakupi in prenove 110 615 173 - 898

Prenos z naložbenih nepremičnin 382 - - - 382

Prenos na nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo (10) - - - (10)

Izločitve (162) (162)

Prenos - 232 18 (250) -

Amortizacija (316) (299) (249) - (864)

31. december 2018 7.073 1.370 799 - 9.242

31. december 2018

Nabavna vrednost 19.950 6.072 5.248 - 31.270

Popravek vrednosti (12.877) (4.702) (4.449) - (22.028)

Neodpisana vrednost 7.073 1.370 799 - 9.242

Leto 2019

Otvoritveno stanje 7.073 1.370 799 - 9.242

Nakupi in prenove 609 471 225 12 1.317

Prenos z naložbenih nepremičnin 401 - - - 401

Prenos na naložbene nepremičnine (169) - - - (169)

Oslabitve (1.548) - - - (1.548)

Izločitve (19) - (4) (23)

Amortizacija (304) (420) (262) - (986)

31. december 2019 6.043 1.421 758 12 8.234

31. december 2019

Nabavna vrednost 19.023 6.520 5.379 12 30.934

Popravek vrednosti (12.980) (5.099) (4.621) - (22.700)

Neodpisana vrednost 6.043 1.421 758 12 8.234

Vsa opredmetena osnovna sredstva so bremen prosta (v letih 2018 in 2019). Financirana so bila iz lastnih sredstev.

Zneski so izraženi v tisoč EUR

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oja

snila

k r

aču

no

vod

skim

izka

zom

87

Skupina Zemljišča in gradbeni

objekti

Računalniki Motorna vozila in druga

oprema

Sredstva v pripravi

Skupaj

1. januar 2018

Nabavna vrednost 20.591 6.800 11.910 250 39.551

Popravek vrednosti (13.522) (5.970) (5.625) - (25.117)

Neodpisana vrednost 7.069 830 6.285 250 14.434

Leto 2018

Otvoritveno stanje 7.069 830 6.285 250 14.434

Nakupi in prenove 110 676 6.264 - 7.050

Prenos z naložbenih nepremičnin 382 - - - 382

Prenos na nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo (10) - - - (10)

Izločitve (162) (1.367) (1.529)

Prenos - 232 18 (250) -

Amortizacija (316) (320) (1.454) - (2.090)

31. december 2018 7.073 1.418 9.746 - 18.237

31. december 2018

Nabavna vrednost 19.950 6.172 15.880 - 42.002

Popravek vrednosti (12.877) (4.754) (6.134) - (23.765)

Neodpisana vrednost 7.073 1.418 9.746 - 18.237

Leto 2019

Otvoritveno stanje 7.073 1.418 9.746 - 18.237

Nakupi in prenove 609 503 5.511 12 6.635

Prenos z naložbenih nepremičnin 401 - - - 401

Prenos na naložbene nepremičnine (169) - - - (169)

Oslabitve (1.548) - - - (1.548)

Izločitve (18) - (2.835) - (2.853)

Amortizacija (305) (438) (2.021) - (2.764)

31. december 2019 6.043 1.483 10.401 12 17.939

31. december 2019

Nabavna vrednost 19.023 6.653 17.931 12 43.619

Popravek vrednosti (12.980) (5.170) (7.530) - (25.680)

Neodpisana vrednost 6.043 1.483 10.401 12 17.939

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oja

snila

k r

aču

no

vod

skim

izka

zom

Zneski so izraženi v tisoč EUR 88

5.11 Naložbene nepremičnine

Banka Stanovanja Zgradbe Zemljišča Sredstva v pripravi

Skupaj

1. januar 2018

Nabavna vrednost 399 6.842 4.785 12.676 24.702

Popravek vrednosti (92) (1.149) (385) (1.705) (3.331)

Neodpisana vrednost 307 5.693 4.400 10.971 21.371

Leto 2018

Otvoritveno stanje 307 5.693 4.400 10.971 21.371

Prenova/nakup - 14.078 620 142 14.840

Prenos na opredmetena osnovna sredstva - - - (382) (382)

Prenos - 63 - (63) -

Oblikovanje/(odprava) oslabitev (pojasnilo 4.15) 57 280 (271) (1.544) (1.478)

Prevrednotenje - 7 55 - 62

Izločitve (364) (756) (12) - (1.132)

31. december 2018 - 19.365 4.792 9.124 33.281

31. december 2018

Nabavna vrednost 35 19.560 5.448 12.373 37.416

Popravek vrednosti (35) (195) (656) (3.249) (4.135)

Neodpisana vrednost - 19.365 4.792 9.124 33.281

Leto 2019

Otvoritveno stanje - 19.365 4.792 9.124 33.281

Prenova/nakup - 22.774 791 120 23.685

Prenos z/med opredmetena osnovna sredstva - 169 - (401) (232)

Oblikovanje/(odprava) oslabitev (pojasnilo 4.15) - 627 125 (224) 528

Izločitve - - (434) - (434)

31. december 2019 - 42.935 5.274 8.619 56.828

31. december 2019

Nabavna vrednost 35 43.472 5.811 12.092 61.410

Popravek vrednosti (35) (537) (537) (3.473) (4.582)

Neodpisana vrednost - 42.935 5.274 8.619 56.828

Zneski so izraženi v tisoč EUR

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oja

snila

k r

aču

no

vod

skim

izka

zom

89

Naložbene nepremičnine se merijo po pošteni vrednosti, ki je ugotovljena na podlagi izdelanih cenitvenih poročil, pri-

pravljenih s strani neodvisnih ocenjevalcev vrednosti, ki opravijo cenitev skladno z mednarodnimi standardi ocenjevanja

vrednosti (raven 2), in na ocenah poslovodstva (raven 3).

Raven 1 Raven 2 Raven 3 Skupaj

31. december 2019 - 56.698 130 56.828

31. december 2018 - 23.929 9.352 33.281

Oblikovanje oziroma odprava oslabitev predstavlja spremembo poštene vrednosti.

V letu 2019 je bilo ustvarjenih za 2.440 tisoč evrov prihodkov od najemnin (2018: 1.787 tisoč evrov). V letu 2019 so stroški

vzdrževanja in upravljanja naložbenih nepremičnin znašali 794 tisoč evrov (2018: 477 tisoč evrov).

V letu 2019 je imela banka v lasti naslednje naložbene nepremičnine, pridobljene pred letom 2019, in sicer: poslovno-

-stanovanjski objekt »Dunajska vertikala« na Dunajski cesti v Ljubljani, zemljišče »Izolski trikotnik«, poslovni kompleks TC

Merkur Izola, industrijski objekt Mersteel, del objekta WTC v Ljubljani, zemljišča (v Mariboru, v Borovnici, »Barjanski trav-

nik«, Tekstilindus, Radovljica, Vodovodni stolp, Zabačevo), stanovanjsko hišo v Žireh in knjižnico Škofja Loka z zazidljivim

zemljiščem.

V letu 2019 je banka prodala zemljišče v Mojstrani in nekdanjo poslovalnico v Stražišču. Iz stečajnih postopkov je prido-

bila tri dodatne naložbene nepremičnine: objekt Globus v Kranju, objekt Jarkovič v Kostanjevici in stanovanjsko stavbo v

Oplotnici.

Med naložbenimi nepremičninami so tudi nepremičnine odvisne družbe Imobilia-GBK, d. o. o., in sicer poslovni objekt v

Murski Soboti, poslovni objekt »Šešir« v Škofji Loki, zemljišče v središču Škofje Loke ter poslovni objekt v Šenčurju.

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oja

snila

k r

aču

no

vod

skim

izka

zom

Zneski so izraženi v tisoč EUR 90

Skupina Stanovanja Zgradbe Zemljišča Sredstva v pripravi

Skupaj

1. januar 2018

Nabavna vrednost 399 29.986 9.339 12.676 52.400

Popravek vrednosti (92) (4.395) (474) (1.705) (6.666)

Neodpisana vrednost 307 25.591 8.865 10.971 45.734

Leto 2018

Otvoritveno stanje 307 25.591 8.865 10.971 45.734

Prenova/nakup - 328 620 142 1.090

Prenos med opredmetena osnovna sredstva - - - (382) (382)

Prenos - 63 - (63) -

Oslabitev (pojasnilo 4.15) 57 (99) (271) (1.544) (1.857)

Prevrednotenje - 7 55 - 62

Izločitve (364) (756) (3.744) - (4.864)

31. december 2018 - 25.134 5.525 9.124 39.783

31. december 2018

Nabavna vrednost 35 27.235 6.181 12.373 45.824

Popravek vrednosti (35) (2.101) (656) (3.249) (6.041)

Neodpisana vrednost - 25.134 5.525 9.124 39.783

Leto 2019

Otvoritveno stanje - 25.134 5.525 9.124 39.783

Prenova/nakup - 22.786 791 120 23.697

Prenos z/med opredmetena osnovna sredstva - 169 - (401) (232)

Oslabitev (pojasnilo 4.15) - 627 287 (224) 690

Izločitve - - (434) - (434)

31. december 2019 - 48.878 6.007 8.619 63.504

31. december 2019

Nabavna vrednost 35 51.633 6.544 12.092 70.304

Popravek vrednosti (35) (2.755) (537) (3.473) (6.800)

Neodpisana vrednost - 48.878 6.007 8.619 63.504

Zneski so izraženi v tisoč EUR

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oja

snila

k r

aču

no

vod

skim

izka

zom

91

5.12 Neopredmetena sredstva

V letih 2018 in 2019 je banka nakupe neopredmetenih sredstev financirala iz lastnih sredstev, in ne s posojili.

Banka Licence Premoženjske pravice

Sredstva v pripravi

Skupaj

1. januar 2018

Nabavna vrednost 11.427 - 1.395 12.822

Popravek vrednosti (8.979) - - (8.979)

Neodpisana vrednost 2.448 - 1.395 3.843

Leto 2018

Otvoritveno stanje 2.448 - 1.395 3.843

Nakupi 1.215 - 39 1.254

Prenos 1.373 - (1.373) -

Izločitve (40) - - (40)

Amortizacija (1.024) - - (1.024)

31. december 2018 3.972 - 61 4.033

31. december 2018

Nabavna vrednost 9.223 - 61 9.284

Popravek vrednosti (5.251) - - (5.251)

Neodpisana vrednost 3.972 - 61 4.033

Leto 2019

Otvoritveno stanje 3.972 - 61 4.033

Nakupi 440 555 39 1.034

Prenos 24 - (24) -

Amortizacija (1.136) - - (1.136)

31. december 2019 3.300 555 76 3.931

31. december 2019

Nabavna vrednost 9.686 555 76 10.317

Popravek vrednosti (6.386) - - (6.386)

Neodpisana vrednost 3.300 555 76 3.931

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oja

snila

k r

aču

no

vod

skim

izka

zom

Zneski so izraženi v tisoč EUR 92

Skupina Licence Premoženjske pravice

Sredstva v pripravi

Skupaj

1. januar 2018

Nabavna vrednost 12.026 - 1.395 13.421

Popravek vrednosti (9.327) - - (9.327)

Neodpisana vrednost 2.699 - 1.395 4.094

Leto 2018

Otvoritveno stanje 2.699 - 1.395 4.094

Nakupi 1.249 - 39 1.288

Prenos 1.373 - (1.373) -

Izločitve (40) - - (40)

Amortizacija (1.103) - - (1.103)

31. december 2018 4.178 - 61 4.239

31. december 2018

Nabavna vrednost 9.633 - 61 9.694

Popravek vrednosti (5.455) - - (5.455)

Neodpisana vrednost 4.178 - 61 4.239

Leto 2019

Otvoritveno stanje 4.178 - 61 4.239

Nakupi 514 555 39 1.108

Prenos 24 - (24) -

Amortizacija (1.223) - - (1.223)

31. december 2019 3.493 555 76 4.124

31. december 2019

Nabavna vrednost 10.171 555 76 10.802

Popravek vrednosti (6.678) - - (6.677)

Neodpisana vrednost 3.493 555 76 4.124

Premoženjske pravice v višini 555 tisoč EUR predstavljajo odstopljeno pravico do prejemanja nadomestila iz naslova upo-

rabe nepremičnine tretje osebe, pridobljeno v procesu izterjave terjatev.

Zneski so izraženi v tisoč EUR

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oja

snila

k r

aču

no

vod

skim

izka

zom

93

5.13 Druga sredstva

Banka Skupina

31.12.2019 31.12.2018 31.12.2019 31.12.2018

Vnaprej plačani in odloženi stroški oziroma odhodki 486 241 478 316

Zaloge 466 235 466 235

Terjatve za dane predujme 176 314 181 328

Terjatve za plačane davke 3.948 289 3.983 470

Bruto vrednost 5.076 1.080 5.108 1.349

Popravki vrednosti (34) (5) (34) (5)

Skupaj 5.042 1.075 5.074 1.344

Gibanje popravkov vrednosti drugih sredstev

Banka in skupina 2019 2018

Stanje 1. januarja 5 -

Oblikovanje oslabitev (pojasnilo 4.15) 29 5

Stanje 31. decembra 34 5

5.14 Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo

Banka Skupina

2019 2018 2019 2018

Stanje 1. januarja 1 3.450 1.915 3.450

Prenos z osnovnih sredstev (pojasnilo 5.10.2) - 10 - 10

Nove nabave - - 755 4.057

Prodaja (1) (3.450) (1.585) (5.593)

Prevrednotenje (pojasnilo 4.16) - (9) - (9)

Stanje 31. decembra - 1 1.085 1.915

V letu 2018 je banka sklenila prodajni dogovor za zemljišče v Stražišču. Skladno z določbami MSRP 5 je banka ta sredstva

prerazporedila med nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo. Primopredaja je bila šele v letu 2019. Nekratkoročna

sredstva v posesti za prodajo skupine predstavljajo vozila, ki so namenjena prodaji.

5.15 Finančne obveznosti v posesti za trgovanje

Banka in skupina 31.12.2019 31.12.2018

Poštena vrednost izvedenih finančnih instrumentov:

opcijske pogodbe (nakupna opcija na vrednostne papirje) 12 37

Skupaj 12 37

Pogodbene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov so predstavljene v pojasnilu 6.1.2.

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oja

snila

k r

aču

no

vod

skim

izka

zom

Zneski so izraženi v tisoč EUR 94

5.16 Finančne obveznosti, določene za merjenje po FVTPL

Banka in skupina 31.12.2019 31.12.2018

Poštena vrednost prevzetih obveznosti - 307

Skupaj - 307

Poštena vrednost prevzetih obveznosti se nanaša na neizkoriščene kredite, obvezno merjene po FVTPL.

5.17 Vloge strank, ki niso banke

Banka Skupina

31.12.2019 31.12.2018 31.12.2019 31.12.2018

Pravne in druge osebe

– vloge na vpogled 258.075 296.124 257.620 295.115

– vezane vloge 216.875 180.367 216.875 180.3967

Prebivalstvo

– vloge na vpogled 712.575 638.087 712.575 638.087

– vezane vloge 378.929 390.573 378.929 390.573

Skupaj 1.566.454 1.505.151 1.565.999 1.504.142

5.18 Vloge in krediti bank in centralnih bank

Banka in skupina 31.12.2019 31.12.2018

Vloge bank 50 -

Krediti bank 71.006 31.916

Krediti centralnih bank 69.216 69.500

Skupaj 140.272 101.416

5.19 Druge finančne obveznosti

Banka Skupina

31.12.2019 31.12.2018 31.12.2019 31.12.2018

Obveznosti do dobaviteljev 3.220 3.310 3.419 3.316

Obveznosti iz kartičnega poslovanja 1.816 2.465 1.816 2.465

Obveznosti za plače in druge obveznosti do delavcev 1.435 3.492 1.736 3.741

Vnaprej vračunani odhodki 530 420 607 448

Obveznosti za neizvršena izplačila 851 1.283 1.310 1.416

Obveznosti za osnovna sredstva, prejeta v najem 753 - 1.196 -

Kratkoročne obveznosti za osnovna sredstva, prejeta v najem

157 - 230 -

Dolgoročne obveznosti za osnovna sredstva, prejeta v najem

596 - 966 -

Druge finančne obveznosti 763 454 870 472

Skupaj 9.368 11.424 10.954 11.858

Zneski so izraženi v tisoč EUR

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oja

snila

k r

aču

no

vod

skim

izka

zom

95

Spodnja preglednica prikazuje zapadlost nediskontiranih plačil obveznosti iz pogodbenih najemnin.

Banka Skupina

31.12.2019 31.12.2019

Manj kot eno leto 164 279

Eno do pet let 485 863

Nad pet let 77 77

Skupaj 726 1.219

5.20 Rezervacije

Banka Skupina

31.12.2019 31.12.2018 31.12.2019 31.12.2018

Rezervacije za odpravnine 1.096 1.142 1.158 1.142

Rezervacije za jubilejne nagrade 165 172 175 172

Rezervacije za zunajbilančne obveznosti (pojasnilo 6.1.1) 1.957 1.566 1.940 1.566

Rezervacije za odloženi variabilni del prejemkov 841 1.131 841 1.131

Rezervacije za stroške reorganizacije 650 635 650 635

Rezervacije za pravno nerešene tožbe 206 206 206 206

Skupaj 4.914 4.851 4.970 4.851

Ob izpolnitvi določenih pogojev so zaposleni upravičeni do odpravnine ob upokojitvi v enkratnem znesku. Vsakih deset

let zaposlenim v banki pripada jubilejna nagrada. Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade so bile oblikovane na

podlagi aktuarskega izračuna, v katerem so bile uporabljene naslednje predpostavke:

• nominalna dolgoročna obrestna mera v višini 0,4 % (2018: 1,1 %);

• pričakovana dolgoročna rast višine jubilejnih nagrad in neobdavčljivih zneskov je ocenjena v višini 1,0 % (2018: 1,0 %);

• upoštevana je pričakovana smrtnost delavcev po slovenskih tablicah smrtnosti 2007;

• rezervacije se računajo zgolj za zaposlene za nedoločen čas;

• predpostavlja se, da bodo zaposlenci izkoristili pravico do starostne upokojitve ob dnevu nastopa;

• predpostavlja se, da bo banka nadaljevala poslovanje v dogledni prihodnosti.

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oja

snila

k r

aču

no

vod

skim

izka

zom

Zneski so izraženi v tisoč EUR 96

Gibanje rezervacij:

Banka Rezervacije za odpravnine

in jubilejne nagrade

Rezervacije za zunajbilančne

obveznosti

Rezervacije za odloženi

variabilni del prejemkov

Rezervacije za stroške

reorganizacije

Rezervacije za pravno nerešene

tožbe

Skupaj

Stanje 1. januarja 2018 1.271 1.455 601 490 - 3.817

Poraba/odprava rezervacij (60) - (629) (206) - (895)

Zmanjšanje rezervacij prek drugega vseobsegajočega donosa (9) - - - - (9)

Povečanje rezervacij prek stroškov dela - - 1.159 - - 1.159

Oblikovanje rezervacij (pojasnilo 4.14) 112 3.082 - 351 206 3.751

Ukinitev rezervacij (pojasnilo 4.14) - (2.971) - - - (2.971)

Stanje 31. decembra 2018 1.314 1.566 1.131 635 206 4.852

Stanje 1. januarja 2019 1.314 1.566 1.131 635 206 4.852

Poraba/odprava rezervacij (69) - (290) (851) - (1.210)

Zmanjšanje rezervacij prek drugega vseobsegajočega donosa (50) - - - - (50)

Oblikovanje rezervacij (pojasnilo 4.14) 66 6.921 - 866 - 7.853

Ukinitev rezervacij (pojasnilo 4.14) - (6.530) - - - (6.530)

Stanje 31. decembra 2019 1.261 1.957 841 650 206 4.915

Skupina Rezervacije za odpravnine

in jubilejne nagrade

Rezervacije za zunajbilančne

obveznosti

Rezervacije za odloženi

variabilni del prejemkov

Rezervacije za stroške

reorganizacije

Rezervacije za pravno nerešene

tožbe

Skupaj

Stanje 1. januarja 2018 1.271 1.455 601 490 - 3.817

Poraba/odprava rezervacij (60) - (629) (206) - (895)

Zmanjšanje rezervacij prek drugega vseobsegajočega donosa (9) - - - - (9)

Povečanje rezervacij prek stroškov dela - - 1.159 - - 1.159

Oblikovanje rezervacij (pojasnilo 4.14) 112 3.082 - 351 206 3.751

Ukinitev rezervacij (pojasnilo 4.14) - (2.971) - - - (2.971)

Stanje 31. decembra 2018 1.314 1.566 1.131 635 206 4.852

Stanje 31. decembra 2018 1.314 1.566 1.131 635 206 4.852

Oblikovanje rezervacij 88 - - - - 88

Stanje 1. januarja 2019 1.402 1.566 1.131 635 206 4.940

Poraba/odprava rezervacij (115) - (290) (851) - (1.256)

Zmanjšanje rezervacij prek drugega vseobsegajočega donosa (48) - - - - (48)

Oblikovanje rezervacij (pojasnilo 4.14) 94 6.871 - 866 - 7.831

Ukinitev rezervacij (pojasnilo 4.14) - (6.497) - - - (6.497)

Stanje 31. decembra 2019 1.333 1.940 841 650 206 4.970

Zneski so izraženi v tisoč EUR

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oja

snila

k r

aču

no

vod

skim

izka

zom

97

5.21 Davek od dohodkov pravnih oseb

5.21.1 Terjatve za davek

Banka Skupina

31.12.2019 31.12.2018 31.12.2019 31.12.2018

Terjatve za davek - - - 3

Skupaj - - - 3

5.21.2 Obveznost za davek

Banka Skupina

31.12.2019 31.12.2018 31.12.2019 31.12.2018

Obveznost tekočega leta 3.198 592 3.208 627

Skupaj 3.198 592 3.208 627

5.21.3 Odloženi davki

Odloženi davki se obračunajo za vse začasne razlike med vrednostjo sredstev in obveznosti za davčne namene ter njiho-

vo knjigovodsko vrednostjo. Obračunani so po veljavni davčni stopnji.

Banka ima nepokrito davčno izgubo iz preteklih let v višini 187.144 tisoč evrov (2018: 211.924 tisoč evrov). Odloženi davki

za davčno izgubo niso pripoznani v celoti, temveč le v ocenjeni višini oziroma glede na možnost pokrivanja z načrtovanimi

dobički v prihodnjih letih. Banka bo v prihodnjih letih uveljavljala tudi znižanje davčne osnove do celotnega zneska davčne

izgube, vendar v vsakem letu le do polovice davčne osnove leta.

5.21.4 Gibanje odloženih davkov

Banka Skupina

2019 2018 2019 2018

Stanje 1. januarja (9.581) (9.952) (9.161) (9.532)

Oslabitve finančnih sredstev, merjenih po FVTOCI 724 (1.350) 724 (1.350)

Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade 5 (16) (2) (16)

Nepriznane oslabitve sredstev, merjenih po odplačni vrednosti

- - (4) -

Davčna izguba 4.708 1.737 4.288 1.737

Zaokroževanje - - 1 -

Stanje 31. decembra (4.143) (9.581) (4.154) (9.161)

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oja

snila

k r

aču

no

vod

skim

izka

zom

Zneski so izraženi v tisoč EUR 98

5.21.5 Razčlenitev po vrstah odloženih davkov

Banka Skupina

31.12.2019 31.12.2018 31.12.2019 31.12.2018

Odložene obveznosti za davke

Oslabitve finančnih sredstev, merjenih po FVTOCI 320 495 320 495

Pokrivanje izgube odvisnih družb - - - 420

Skupaj 320 495 320 915

Odložene terjatve za davke

Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade 120 125 127 125

Oslabitve finančnih sredstev, merjenih po FVTOCI 474 1.373 474 1.373

Nepriznane oslabitve sredstev, merjenih po odplačni vrednosti - - 4 -

Davčna izguba 3.869 8.577 3.869 8.577

Skupaj 4.463 10.076 4.474 10.076

5.21.6 Terjatve/obveznosti za odložene davke, vključene v izkaz poslovnega izida (pojasnilo 4.17)

Banka Skupina

31.12.2019 31.12.2018 31.12.2019 31.12.2018

Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade 5 (16) (2) (16)

Oslabitve finančnih sredstev, merjenih po FVTOCI 831 - 831 -

Nepriznane oslabitve sredstev, merjenih po odplačni vrednosti - - (4) -

Davčna izguba 4.708 1.737 4.708 1.737

Skupaj 5.544 1.722 5.113 1.722

5.22 Druge obveznosti

Banka Skupina

31.12.2019 31.12.2018 31.12.2019 31.12.2018

Vnaprej plačani in odloženi prihodki 681 633 1.165 1.577

Obveznosti za obračunane davke, prispevke in druge dajatve 5.055 344 5.135 372

Obveznosti za prejete predujme 1.265 1.042 1.265 1.042

Skupaj 7.001 2.019 7.565 2.991

5.23 Kapital 5.23.1 Osnovni kapital, kapitalske rezerve, lastni deleži

Banka in skupina 31.12.2019 31.12.2018

Osnovni kapital 16.188 16.188

Kapitalske rezerve 20.023 20.023

Lastni deleži (26.007) (26.007)

Skupaj 10.205 10.205

Vse delnice so enakega razreda (navadne) in razen odkupljenih lastnih delnic nimajo omejitev pri upravljanju.

Zneski so izraženi v tisoč EUR

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oja

snila

k r

aču

no

vod

skim

izka

zom

99

Dne 31. decembra 2019 je delniški kapital obsegal 387.938 kosovnih delnic (2018: 387.938 delnic). Banka kupuje in pro-

daja svoje delnice skladno s statutom banke in slovensko zakonodajo. Te delnice so odbitna postavka kapitala banke.

Prihodki in odhodki iz prodaje lastnih delnic se kažejo v kapitalskih rezervah.

V letih 2018 in 2019 se število lastnih delnic ni spremenilo. Dne 31. decembra 2019 je imela banka 32.215 lastnih delnic

(2018: 32.215 lastnih delnic). Pridobitev lastnih delnic je skladna z 247. členom Zakona o gospodarskih družbah. Skupni

delež lastnih delnic, ki jih ima banka, ne presega 10 % osnovnega kapitala.

Nominalni znesek delnice oziroma pripadajoči znesek kosovne delnice v osnovnem kapitalu znaša 41,73 evra.

Gibanje lastnih delnic, prejetih v zastavo:

Število delnic Nominalni znesek delnic (v tisoč EUR)

Delež v osnovnem kapitalu (v %)

Stanje 31. decembra 2019 657 27,4 0,17

V letu 2018 ni bilo sprememb v številu delnic, prejetih v zastavo. V letu 2019 je banka za delnice, prejete v zastavo, prejela

kupnino od prevzemnika, družbe AIK banka, a. d., Beograd.

5.23.2 Rezerve in zadržani dobiček

Banka Skupina

31.12.2019 31.12.2018 31.12.2019 31.12.2018

Statutarne rezerve 86.061 86.061 86.061 86.061

Rezerve za lastne delnice 26.007 26.007 26.007 26.007

Zakonske rezerve 63.761 61.602 63.762 61.602

Druge rezerve 481 481 481 481

Zadržani dobiček (vključno s čistim dobičkom poslovnega leta) 48.007 18.993 48.918 19.272

Skupaj 224.317 193.144 225.229 193.423

Zakonske rezerve se smejo uporabiti pod pogoji in za namene, ki jih določa Zakon o gospodarskih družbah.

Statutarne rezerve se uporabljajo za oblikovanje rezerv za lastne delnice, kritje izgube, povečanje osnovnega kapitala,

oblikovanje zakonskih rezerv in kritje drugih poslovnih tveganj.

Druge rezerve iz dobička se uporabljajo za oblikovanje rezerv za lastne delnice, kritje izgube, povečanje osnovnega

kapitala, izplačilo dobička delničarjem, zaposlenim, članom uprave in nadzornega sveta, za zavarovanje pred drugimi

poslovnimi tveganji, oblikovanje zakonskih in statutarnih rezerv ter druge namene skladno s sprejeto poslovno politiko

banke.

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oja

snila

k r

aču

no

vod

skim

izka

zom

Zneski so izraženi v tisoč EUR 100

Gibanje rezerv:

Banka Skupina

2019 2018 2019 2018

Statutarne rezerve

Stanje 1. januarja 86.061 84.432 86.061 84.432

Razporeditev čistega dobička - 1.629 - 1.629

Stanje 31. decembra 86.061 86.061 86.061 86.061

Zakonske rezerve

Stanje 1. januarja 61.602 60.744 61.602 60.744

Razporeditev čistega dobička 2.159 858 2.160 857

Stanje 31. decembra 63.761 61.602 63.762 61.602

Druge rezerve

Stanje 1. januarja 481 481 481 481

Stanje 31. decembra 481 481 481 481

Zadržani dobiček (vključno s čistim dobičkom poslovnega leta)

Stanje 1. januarja 18.993 7.619 19.272 9.257

Učinek MSRP 9 - (2.625) - (1.791)

Čisti dobiček poslovnega leta 43.182 17.149 43.904 14.957

Razporeditev čistega dobička v statutarne rezerve - (1.629) - (1.629)

Razporeditev čistega dobička v zakonske rezerve (2.159) (858) (2.160) (858)

Prenos aktuarskih dobičkov/(izgub) (4) (5) (92) (5)

Dividende (12.006) (658) (12.006) (658)

Zaokroževanje 1 - - (1)

Stanje 31. decembra 48.007 18.993 48.918 19.272

5.23.3 Akumulirani drugi vseobsegajoči donos

Akumulirani drugi vseobsegajoči donos, ki je sestavni del kapitala, je konec leta 2019 znašal 1.365 tisoč evrov (2018: 1.893

tisoč evrov). V akumuliranem drugem vseobsegajočem donosu banka izkazuje prevrednotenje finančnih sredstev, merjenih

po FVTOCI, in aktuarske dobičke iz odpravnin.

Spremembe v stanju akumuliranega drugega vseobsegajočega donosa so razvidne iz izkaza vseobsegajočega donosa.

Zneski so izraženi v tisoč EUR

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oja

snila

k r

aču

no

vod

skim

izka

zom

101

6.1 Zunajbilančno poslovanje

6.1.1 Prevzete in potencialne obveznosti

Spodnja preglednica prikazuje pogodbene vrednosti finančnih instrumentov, ki izhajajo iz prevzetih in potencialnih obveznosti.

Banka Skupina

31.12.2019 31.12.2018 31.12.2019 31.12.2018

Garancije 90.145 80.479 90.145 80.479

Prevzete obveznosti iz odobrenih kreditov 240.102 203.197 237.011 203.197

Akreditivi 1.701 5.335 1.701 5.335

Spot posli 430 2.162 430 2.162

Skupaj 332.378 291.173 329.287 291.173

Rezervacije za zunajbilančne obveznosti (pojasnilo 5.20) (1.957) (1.566) (1.940) (1.566)

Skupaj 330.421 289.607 327.347 289.607

6.1.2 Izvedeni finančni instrumenti

Spodnja preglednica prikazuje pogodbene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov. Poštene vrednosti izvedenih fi-

nančnih instrumentov so prikazane v pojasnilih 5.2 in 5.15.

Banka in skupina 31.12.2019 31.12.2018

Opcijske pogodbe

Nakupna opcija na vrednostne papirje 4.117 4.119

Prodajna opcija na vrednostne papirje 4.059 4.059

Skupaj 8.176 8.178

6.1.3 Sodni postopki

Banka je bila v letih 2018 in 2019 udeležena v nekaterih sodnih postopkih. Za pravno nerešene postopke v letu 2019 ni

oblikovala dodatnih rezervacij (2018: v višini 206 tisoč evrov).

Med sodnimi postopki, v katerih je bila banka v letih 2018 in 2019 udeležena kot tožena stranka, je glede na vrednost

spora treba omeniti spor z družbo G Skupina, d. d., Ljubljana. Družba v svoji tožbi ni zanikala prejema bančnega posojila,

vendar je ob tem zatrjevala ničnost posojilnih pogodb zaradi njihove domnevne navideznosti. Po izdani sodbi v pravdi na

ugotovitev ničnosti posojilne pogodbe, s katero je prvostopenjsko sodišče zavrnilo ničnostni tožbeni zahtevek G Skupine

in ugotovilo veljavnost sklenjene posojilne pogodbe z banko, je stečajno sodišče dalo soglasje k sklenjeni sodni poravnavi,

po kateri je banki terjatev priznana. Terjatev banke je tako v stečajnem postopku v celoti priznana kot navadna terjatev.

Terjatev banke do tožene stranke znaša 7.254 tisoč evrov, v letu 2018 so bile oblikovane rezervacije za pravdne stroške v

višini 206 tisoč evrov. Odprto ostaja še vprašanje stroškov stranske intervenientke.

6.2 Denarna sredstva in njihovi ustrezniki

(v tisoč EUR) Banka Skupina

31.12.2019 31.12.2018 31.12.2019 31.12.2018

Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki (pojasnilo 5.1) 333.101 358.366 333.101 358.366

Vpogledne vloge pri bankah (pojasnilo 5.1) 20.281 33.443 20.416 33.562

Krediti bankam (pojasnilo 5.7) 120.713 44.771 120.714 44.771

Skupaj 474.095 436.580 474.231 436.699

V izkazu denarnih tokov se kot denarna sredstva in njihovi ustrezniki prikazujejo sredstva z zapadlostjo manj kot 90 dni. Sred-

stva obvezne rezerve so skoraj v celoti razpoložljiva za dnevno poslovanje banke, zato so upoštevana kot denarni ustrezniki.

6. OSTALA POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oja

snila

k r

aču

no

vod

skim

izka

zom

Zneski so izraženi v tisoč EUR 102

6.3 Odnosi do povezanih oseb

Povezane osebe so osebe, ki so povezane tako, da je ena oseba udeležena v upravljanju, nadzoru ali kapitalu druge osebe.

Med povezane osebe skupine so zajeti ključno ravnateljsko osebje (uprava banke, člani nadzornega sveta banke, uprave

odvisnih družb, ožji družinski člani navedenih, zaposleni po individualni pogodbi, posamezna podjetja, v katerih imajo vsi

ti močan vpliv, člani upravljalnih organov v bančni skupini, povezani z nadrejeno družbo), družbe s pomembnim vplivom

na banko (delničarji z več kot 20-odstotnim deležem v banki in z njimi povezane družbe), med povezane osebe banke pa

poleg navedenih tudi odvisne družbe.

Banka ima tri odvisne družbe. Pogodbe so sklenjene pod enakimi pogoji kot za nepovezane osebe.

Z obvladujočo družbo in njenimi povezanimi družbami je bilo v letu 2019 sklenjenih za 125.177 tisoč evrov (2018: 38.447

tisoč evrov) novih kreditnih poslov. Vsi posli so bili sklenjeni v skladu s tržnimi pogoji, veljavnimi limiti izpostavljenosti in ob

pridobljenih soglasjih organov banke. Nadrejena družba in z njo povezane osebe nimajo neporavnanih zapadlih obvezno-

sti do banke.

Člani uprave in nadzornega sveta ter njihovi ožji družinski člani imajo sklenjene kreditne in depozitne pogodbe, skladne s

pogoji, ki so ob sklenitvi prevladovali na trgu. V letu 2019 je bilo sklenjenih več depozitov po obrestnih merah od 0,01 do

1,11 % (2018: od 0,01 do 1,11 %).

Zaposleni po individualni pogodbi imajo sklenjene kreditne in depozitne pogodbe, skladne s pogoji, ki so ob sklenitvi pre-

vladovali na trgu. Leta 2019 so bili sklenjeni dolgoročni depoziti z obrestnimi merami od 0,01 do 1,00 % (2018: od 0,01 do

1,11 %). Banka je zaposlenim po individualni pogodbi v letu 2019 odobrila dolgoročne kredite z obrestnimi merami od 1,4

do 3,6 % (2018: ni odobrila nobenega kredita).

Nobena od transakcij ne vključuje posebnih pogojev. V odnosih do povezanih oseb ni danih ali prejetih garancij. Obvezno-

sti se običajno poravnavajo z nakazili s transakcijskih oziroma osebnih računov.

(v tisoč EUR) Ključno ravnateljsko osebje Delničarji nad 20 % Odvisne družbe

2019 2018 2019 2018 2019 2018

Krediti

Stanje 1. januarja 960 2.725 18.873 19.247 14.355 29.234

Novi krediti 124 30 105.000 38.447 11.003 3.500

Sprememba članov 25 (1.770) 20.177 (68) - -

Izključitev - - - - - (14.206)

Odplačila kreditov (111) (25) (5.086) (38.753) (13.645) (673)

Stanje 31. decembra 998 960 138.964 18.873 11.713 14.355

Popravek vrednosti - 2 1.928 61 39 163

Prejete obresti 19 - 700 393 136 145

Vloge

Stanje 1. januarja 1.040 4.448 2.946 4.153 1.008 4.168

Nove vloge 519 277 - 70.932 - 16.775

Sprememba članov (475) (3.495) (2.122) - - -

Izključitev - - - - - (173)

Odplačila - (190) - (72.139) 553 (19.762)

Stanje 31. decembra 1.084 1.040 824 2.946 455 1.008

Dane obresti 6 - 2 - - -

Prejete opravnine 2 - 121 283 36 14

Drugi poslovni prihodki - 1 203 375 136 277

Drugi poslovni odhodki - - - - - -

Stroški storitev - 7 21 11 3.636 3.439

Zneski so izraženi v tisoč EUR

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oja

snila

k r

aču

no

vod

skim

izka

zom

103

6.4 Bruto prejemki članov uprave, nadzornega sveta in komisij ter delavcev, zaposlenih po individualni pogodbi

V letu 2019 Fiksni prejemki

Variabilni prejemki

Povračila stroškov

Zavarovalne premije

Druga plačila Skupaj

Člani uprave:

Mario Henjak 273,5 - 1,3 3,2 29,4 307,4

Marko Filipčič 158,1 - 1,1 5,3 5,1 169,6

David Benedek 36,3 - 0,2 1,5 81,5 119,5

Mojca Osolnik Videmšek 65,2 15,9 0,5 1,4 2,5 85,5

Člani nadzornega sveta in komisij:

Jelena Galić 23,2 - 14,0 0,1 - 37,3

Jurij Bajec 18,5 - 7,7 0,1 - 26,3

Tim Umberger 18,5 - 7,2 0,1 - 25,8

Vladimir Sekulić 18,5 - 6,4 0,1 - 25,0

Peter Grašek 12,5 - 4,5 0,1 - 17,1

Franc Selak 6,5 - 1,1 - - 7,6

Aleš Aberšek 4,4 - - - - 4,4

Matej Podlipnik 3,8 - 0,5 - - 4,3

Vlasta Nadler Maležič 1,1 - 0,1 - - 1,2

Zaposleni s posebno naravo dela (33 upravičencev) 2.328,6 233,9 116,6 56,2 348,0 3.083,3

Skupaj 2.968,7 249,8 161,2 68,1 466,5 3.914,3

V letu 2018 Fiksni prejemki

Variabilni prejemki

Povračila stroškov

Zavarovalne premije

Druga plačila Skupaj

Člani uprave:

Andrej Andoljšek 53,5 194,9 0,1 5,9 1,1 255,5

David Benedek 160,8 - 1,0 6,4 83,2 251,4

Mario Henjak 14,8 - - 0,3 2,4 17,5

Mojca Osolnik Videmšek 193,2 79,7 1,2 5,0 5,3 284,4

Člani nadzornega sveta in komisij:

Aleš Aberšek 20,4 - 6,4 0,3 - 27,1

David Benedek 5,8 - 2,0 - - 7,8

Jelena Galić 20,1 - 11,5 0,3 - 31,9

Miran Kalčič 12,2 - 3,4 - - 15,6

Matej Podlipnik 18,5 - 5,6 0,3 - 24,4

Gregor Rovanšek 12,2 - 3,4 - - 15,6

Jurij Bajec 6,3 - 5,7 0,3 - 12,3

Vladimir Sekulić 8,2 - 4,7 0,3 - 13,2

Tim Umberger 6,3 - 6,3 0,3 - 12,9

Zaposleni s posebno naravo dela (30 upravičencev) 2.031,7 482,3 105,2 58,6 25,0 2.702,8

Skupaj 2.564,0 756,9 156,5 78,0 117,0 3.672,4

Zaposleni s posebno naravo dela so zaposleni, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti banke

ter vključujejo izvršne direktorje in direktorje sektorjev.

Bruto prejemki članov uprave in delavcev banke, zaposlenih po individualni pogodbi, so vključeni v stroške dela (pojasnilo

4.11). Člani uprave in nadzornega sveta banke v letih 2018 in 2019 niso dobili prejemkov od odvisnih družb.

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oja

snila

k r

aču

no

vod

skim

izka

zom

Zneski so izraženi v tisoč EUR 104

6.5 Pomembnejši dogodki po datumu izkaza finančnega položaja

Banka je v januarju 2020 kupila delnice NLB, d. d., Ljubljana v višini 11 milijonov evrov, ki jih je evidentirala med finančna

sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.

Banka je v februarju 2020 izdala podrejeni kapitalski instrument (v obliki podrejenega posojila) v višini 20 milijonov evrov

(investitor je AIK banka, a. d., Beograd), ki ga bo po pridobitvi dovoljenja Banke Slovenije lahko upoštevala v izračunu do-

datnega kapitala.

Pozno leta 2019 so se na Kitajskem prvič pojavile novice o COVID-19 (Coronavirus). V prvih mesecih leta 2020 se je virus

širil po vsem svetu, njegov negativni vpliv pa se še vedno stopnjuje. Zaradi še vedno spreminjajočih se razmer v trenutku

izdaje teh konsolidiranih računovodskih izkazov, je težko napovedati prihodnje učinke ali kvantificirati vpliv, zato menimo,

da gre za nepopravljivi dogodek po datumu izkaza finančnega položaja. Zaradi ukrepov proti širjenju virusa predvidevamo

občutno zmanjšanje poslovne aktivnosti, kar bo imelo najverjetneje posledice v večjih potrebah podjetij po likvidnostnih

sredstvih. Pričakujemo, da se bo zmožnost odplačevanja obstoječih posojil s strani podjetij zmanjšala. Centralna banka in

država že sprejemata ukrepe, predvsem za pomoč podjetjem. Pripravlja se zakon, ki bo vsem pravnim osebam z likvidno-

stnimi težavami zaradi posledic COVID-19 omogočil odlog plačila glavnice do največ dvanajst mesecev. Podobna razprava

so je odprla tudi pri kreditih prebivalstvu. Uprava banke bo še naprej spremljala vpliv in bo naredila vse možne korake za

ublažitev negativnih učinkov.

Drugih pomembnejših dogodkov po datumu izkaza finančnega položaja ni bilo.

6.6 Spremembe lastniškega kapitala

Spremembe v postavkah lastniškega kapitala v letu 2019 se nanašajo na:

a) uporabo čistega dobička leta 2019 skladno z določili 64. in 230. člena Zakona o gospodarskih družbah in 37. člena Sta-

tuta banke, po katerih je uprava banke glede na konkretne okoliščine dolžna že ob sestavi letnega poročila uporabiti

čisti dobiček leta za oblikovanje zakonskih rezerv, in sicer 2.159 tisoč evrov za zakonske rezerve (5 % zneska čistega

dobička leta 2019);

b) dobiček tekočega leta v višini 43.182 tisoč evrov, zmanjšan zaradi razporeditve v rezerve v višini 2.159 tisoč evrov;

c) dividendo v višini 12.006 tisoč evrov;

d) prenos aktuarskih izgub v višini 4 tisoč evrov med zadržane dobičke;

e) zmanjšanje akumuliranega drugega vseobsegajočega donosa v zvezi s finančnimi sredstvi, merjenimi po FVTOCI, za

581 tisoč evrov;

f) povečanje rezerv za pošteno vrednost v zvezi z aktuarskimi dobički za 54 tisoč evrov.

Spremembe v postavkah konsolidiranega lastniškega kapitala poleg zgoraj navedenih sprememb vključujejo za 722 tisoč

evrov dobička tekočega leta zaradi konsolidacije, pri čemer se je 1 tisoč evrov dodatno razporedilo med rezerve, za 2 tisoč

evrov so se zmanjšale rezerve za pošteno vrednost iz aktuarskih dobičkov. S 1. 1. 2019 so se iz konsolidiranega zadrža-

nega dobička oblikovale rezervacije v višini 88 tisoč evrov.

6.7 Bilančni dobiček/izguba

Po Zakonu o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD) je bilančni dobiček oziroma izguba vsota prenesenega dobička

oziroma izgube in čistega dobička, zmanjšanega za dodatno oblikovanje rezerv iz dobička oziroma čiste izgube.

a) Zadržani dobiček 18.993

b) Čisti dobiček leta 2019 43.182

c) Razporeditev čistega dobička leta 2019 v zakonske rezerve (2.159)

d) Dividende (12.006)

e) Prenos aktuarskih izgub med zadržani dobiček (4)

f) Bilančni dobiček leta 2019 (a + b + c + d + e) 48.007

Zneski so izraženi v tisoč EUR

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oja

snila

k r

aču

no

vod

skim

izka

zom

105

Bilančni dobiček banke za leto 2019 znaša 48.007 tisoč evrov. Vključuje 41.023 tisoč evrov čistega dobička poslovnega

leta po njegovi uporabi za zakonske rezerve in 6.984 tisoč evrov zadržanega dobička. Skladno s prvim odstavkom 230.

člena ZGD je uprava banke 2.159 tisoč evrov čistega dobička poslovnega leta 2019 uporabila za zakonske rezerve.

6.8 Razčlenitev naložb v vrednostne papirje glede uvrščenosti na borzo

Na dan 31. 12. 2019;

banka in skupina

Uvrščeni na borzo Neuvrščeni

na borzo

Skupaj

Ljubljanska borza Druge borze

Lastniški vrednostni papirji, obvezno merjeni po FVTPL 197 73 5.815 6.085

Lastniški vrednostni papirji, merjeni po FVTOCI - - 6.930 6.930

Dolžniški vrednostni papirji, merjeni po FVTOCI 1.669 32.032 4.990 38.691

Dolžniški vrednostni papirji, merjeni po odplačni vrednosti 47.693 194.771 28.793 271.257

Skupaj 49.559 226.876 46.528 322.963

Na dan 31. 12. 2018;

banka in skupina

Uvrščeni na borzo Neuvrščeni

na borzo

Skupaj

Ljubljanska borza Druge borze

Lastniški vrednostni papirji, obvezno merjeni po FVTPL 1.877 45 5.872 7.794

Lastniški vrednostni papirji, merjeni po FVTOCI - - 6.900 6.900

Dolžniški vrednostni papirji, merjeni po FVTOCI 7.131 94.363 - 101.494

Dolžniški vrednostni papirji, merjeni po odplačni vrednosti 52.771 167.542 5.883 226.196

Skupaj 61.779 261.950 18.655 342.384

6.9 Poslovanje v tujem imenu in za tuj račun

Banka v letih 2018 in 2019 ni poslovala v tujem imenu in za tuj račun.

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oja

snila

k r

aču

no

vod

skim

izka

zom

106

Razkritja glede upravljanja tveganj so podrobno pripravljena na ravni banke, saj je razlika med sredstvi banke

in skupine predvsem v naložbenih nepremičninah odvisnih družb, za katere vire financiranja v celoti zagotavlja

banka in zato ni bistvene razlike v tveganjih na ravni banke in konsolidirani ravni.

Banka pri svojem poslovanju prevzema različna tveganja, katerih višina je po eni strani odvisna od njenih strateških opre-

delitev glede pripravljenosti za prevzemanje tveganj ter po drugi strani od omejitev, ki jih predstavlja razpoložljivi kapital,

v okviru katerega banka lahko sprejema tveganja. Glede na poslovni model univerzalne komercialne banke so tveganja,

ki jim je izpostavljena banka, pretežno tradicionalna bančna tveganja. Banka je v Strategiji upravljanja tveganj in Izjavi o

apetitu po tveganjih na najvišji ravni opredelila vrste pomembnih tveganj in toleranco do posameznih vrst tveganj, ki jih

je banka pripravljena in sposobna prevzeti za dosego zastavljenih ciljev ter predstavljajo spodbude in omejitve v procesu

sprejemanja poslovnih odločitev v banki. Najpomembnejše je kreditno tveganje, ki mu sledi likvidnostno tveganje, med-

tem ko je izpostavljenost banke drugim vrstam tveganja manjša.

Ključni del poslovnih dejavnosti se zato izraža v kreditnem portfelju banke. Banka upravlja kreditno tveganje tako na ravni

posameznega komitenta oziroma posamezne transakcije kakor tudi na ravni celotnega portfelja, saj je učinkovito in celo-

vito upravljanje kreditnega tveganja ključni element celovitega pristopa k obvladovanju bančnih tveganj in zagotavljanju

dolgoročnega uspešnega poslovanja banke. V okolju nizkih obrestnih mer je banka tudi v letu 2019 posebno pozornost

namenjala spremljanju in nadzoru obrestnega tveganja, v okviru katerega pripravlja scenarije šoka na področju obrestnih

mer za merjenje vpliva stresnih scenarijev na neto obrestne prihodke in vpliva stresnih scenarijev na ekonomsko vrednost

kapitala. Valutno tveganje banka ohranja na nizki ravni in morebitno izpostavljenost, ki izvira iz rednega poslovanja, tekoče

uravnava.

Banka svojo usmeritev v aktivno in skrbno upravljanje tveganj podpira z ustrezno organizacijsko strukturo, ki zagotavlja

varen in nepristranski pristop k upravljanju tveganj. Organiziranost banke je postavljena tako, da proces izvajanja poslov-

nih funkcij zagotavlja učinkovito rabo vseh vrst sredstev in virov sredstev ter zanesljive, pravočasne, popolne in ažurne

informacije, ki so namenjene izvrševanju odločevalnih, izvajalnih in informacijskih funkcij banke in posledično prevzemanju

tveganj. Z določitvijo organiziranosti banke so dane tudi osnove za vzpostavitev sistema notranjih kontrol, ki ga uprava

banke nenehno nadzira in nadgrajuje ter prilagaja spremembam pri poslovanju, tako da se ob tem zagotavlja tudi ustre-

zno obvladovanje tveganj. Osnova organiziranosti upravljanja tveganj je razmejitev pristojnosti, ki čim bolj onemogoča

napake, poneverbe in nepravilnosti ter odpravlja nasprotja interesov. Pri vseh dejavnostih banka zagotavlja ločitev komer-

cialne funkcije oziroma enot, ki sklepajo posle in prevzemajo tveganja (front office), od zaledne funkcije, ki spremlja in vodi

posle (back office), ter funkcije spremljanja in upravljanja tveganj.

7.1 Kreditno tveganje

Iz strategije, poslovnega modela in aktualnega profila tveganosti, ki izhaja iz pretežno tradicionalnih bančnih poslov, izha-

ja, da je za banko najpomembnejše kreditno tveganje, zato mu banka namenja največ pozornosti. Kreditno tveganje je

tveganje oziroma verjetnost, da komitent zaradi katerega koli razloga ne bo poravnal svojih obveznosti v celoti in dogo-

vorjenem roku.

Banka je izpostavljena kreditnemu tveganju, ki izhaja iz kreditnega portfelja banke ter vključuje bilančne terjatve (posojila,

naložbe v vrednostne papirje, kapitalske naložbe ipd.) in zunajbilančne obveznosti (jamstva, akreditivi, okvirni krediti ipd.)

do podjetij, bank, javnega sektorja, samostojnih podjetnikov, občanov in drugih komitentov.

Banka upravlja kreditno tveganje tako na ravni posameznega komitenta oziroma skupine povezanih oseb ali posamezne

transakcije kakor tudi na ravni celotnega portfelja, saj je učinkovito in celovito upravljanje kreditnega tveganja ključna

točka za celovit pristop k obvladovanju bančnih tveganj ter za zagotavljanje dolgoročnega uspešnega poslovanja banke.

Za namen upravljanja kreditnega tveganja ima banka vzpostavljen sistem, ki ustreza njeni velikosti in notranji organizaciji

ter naravi, obsegu in kompleksnosti poslovnega modela, dejavnosti in portfeljev banke. Banka z namenom zagotavljanja

pravočasne identifikacije povečanega kreditnega tveganja upošteva informacije, usmerjene v prihodnost, vključno z ma-

kroekonomskimi dejavniki.

7. UPRAVLJANJE TVEGANJ

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oja

snila

k r

aču

no

vod

skim

izka

zom

107

Banka z namenom doseganja strateških ciljev, opredeljenih v Poslovni strategiji banke in krovnih dokumentih s področja

upravljanja tveganj, Strategiji upravljanja tveganj in Izjavi o apetitu po tveganjih, v Politiki upravljanja kreditnega tveganja

opredeljuje tudi cilje in omejitve glede kakovosti naložb in strukture kreditnega portfelja. Limiti po sklopih uravnavajo

koncentracijo kreditnega portfelja, strukturo kreditnega portfelja in kakovost naložb.

Banka ima vzpostavljen kreditni proces, ki vključuje procese odobritve kredita, spremljanja kredita, zgodnjega zaznava-

nja povečanega kreditnega tveganja, razvrščanja dolžnika in/ali izpostavljenosti ter proces ocenjevanja izgub, nastalih iz

kreditnega tveganja.

Banka ima zagotovljeno jasno razmejitev pristojnosti in nalog med sektorji v segmentih poslovanja s ključnimi strankami,

srednjimi in malimi gospodarskimi družbami in prebivalstvom, Sektorjem odkupa terjatev, Sektorjem finančnega zakupa

in Sektorjem zakladništva na eni strani ter Sektorjem finančnega kontrolinga in računovodstva, Sektorjem upravljanja

kreditnih tveganih, Sektorjem strateškega upravljanja tveganj, Sektorjem razreševanja problematičnih naložb in Oddel-

kom podpore bančnim poslom na drugi strani, pri čemer je komercialna funkcija ločena od funkcije spremljanja posla in

upravljanja tveganj.

Banka upravlja kreditno tveganje tako na ravni posameznega komitenta oziroma skupine povezanih oseb in na ravni po-

samezne transakcije kot tudi na ravni celotnega portfelja. Pri upravljanju kreditnega tveganja banka upošteva več vidikov,

kot so:

• kakovost naložb (boniteta komitenta, klasifikacija terjatev, oslabitve);

• koncentracija (velika izpostavljenost do posameznega komitenta in skupin povezanih oseb, panoge, regije, države);

• valuta (tečajna tveganja, razvrstitev portfelja po valutah in spremljanje usklajenosti z viri);

• način obrestovanja (vrsta in rok ponovne določitve obrestne mere);

• rok dospelosti (razvrstitev portfelja po ročnosti in spremljanje usklajenosti z viri);

• zavarovanje (zagotavljanje, vrednotenje in spremljanje ustreznosti višine ter kakovosti zavarovanja);

• vrsta produkta (okvirna posojila, kratkoročna posojila, dolgoročna posojila, odkupi terjatev, finančni zakup).

Obstoječe in potencialno kreditno tveganje se spremlja v celotnem obdobju poslovnega odnosa s komitentom, in sicer od

prejema vloge in druge dokumentacije za odobritev posojila do odobritve in dokončnega odplačila posojila.

Banka ima kreditno funkcijo organizirano v enotah trženja v segmentu poslovanja s podjetji in občani, vključujoč produk-

te odkupa terjatev in lizinga, poleg tega pa je izpostavljena kreditnemu tveganju tudi pri nekaterih poslih, ki spadajo v

pristojnost Sektorja zakladništva. Banka ima organiziran tudi Sektor razreševanja problematičnih naložb; med njegove

pristojnosti spadata izterjava in prestrukturiranje problematičnih naložb. Te organizacijske enot so odgovorne in pristojne

za sklepanje poslov na podlagi priprave kreditnih predlogov skladno s pooblastili in internimi akti, ki podrobneje urejajo

to področje.

Sektor finančnega kontrolinga in računovodstva in Sektor zaledne podpore poslovanju sta odgovorna za vodenje poslov,

za vse obračune in druge naloge, ki spadajo k podporni funkciji. Sektor upravljanja kreditnih tveganj izdeluje ocene kre-

ditnega tveganja ter bonitetno presojo komitentov in posamezne naložbe, medtem ko Sektor strateškega upravljanja

tveganj na portfeljski ravni spremlja izpostavljenost banke kreditnemu tveganju, predlaga merila apetita po prevzemanju

kreditnih tveganj in omejitve v obliki limitnega sistema ter opredeljuje parametre tveganja za izračun potrebnih oslabitev

v primeru skupinskega ocenjevanja izpostavljenosti. Sektor strateškega upravljanja tveganj za vodstvo banke in poobla-

ščene osebe tudi zagotavlja različne preglede ter poročila o izpostavljenosti in upravljanju kreditnega tveganja.

7.1.1 Sistem merjenja kreditnega tveganja

Banka ima vzpostavljen sistem odobravanja kreditov, v okviru katerega pred odobritvijo kredita oceni in analizira vse po-

membne dejavnike, ki vplivajo na oceno tveganja dolžnika oziroma skupine povezanih oseb in/ali izpostavljenosti. Banka

ima opredeljena merila za odobravanje kreditov, posebej za kredite pravnim osebam in samostojnim podjetnikom ter

posebej za kredite občanom, in za odobravanje poslov finančnega zakupa. Poleg tega banka prevzema kreditno tveganje

pri naložbah v dolžniške vrednostne papirje.

V tem letu je banka uvedla nekaj pomembnih sprememb metodologij merjenja kreditnega tveganja. Razvit in implementi-

ran je bil nov model za bonitetno razvrščanje portfelja fizičnih oseb, rezultat tega je bil posodobljen parameter verjetnosti

neplačila.

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oja

snila

k r

aču

no

vod

skim

izka

zom

108

Banka je poleg tega spremenila tudi metodologijo določanja parametra LGD za celoten portfelj banke. Nova metodologija

določa parameter LGD na podlagi denarnih tokov, ki niso rezultat unovčenja zavarovanj, tako imenovani nezavarovani LGD.

Zaradi ocenjevanja kreditnega tveganja ima banka vzpostavljen sistem razvrščanja dolžnikov in/ali izpostavljenosti v bo-

nitetne razrede in skupine razvrstitve.

Proces razvrščanja v bonitetne razrede temelji na kvantitativnih in kvalitativnih merilih ter upošteva bistvene značilnosti

posameznega dolžnika in/ali izpostavljenosti.

Merila za razvrščanje pravnih oseb zagotavljajo jasno razvrščanje tveganj v ustrezne bonitetne razrede in/ali skupine na

osnovi poslovanja in finančne stabilnosti komitenta ter posledične verjetnosti neplačila. Bonitetna ocena komitenta je

sestavljena iz finančne in nefinančne bonitetne ocene.

Finančni kazalniki, ki jih banka uporablja pri presoji bonitetne ocene komitenta, so:

• kazalniki dobičkonosnosti,

• kazalniki strukture financiranja (kapitalska moč, zadolženost),

• kazalniki likvidnosti in solventnosti,

• kazalniki učinkovitosti upravljanja sredstev in gospodarnosti ter

• drugi kazalniki.

Za določitev bonitete komitentov poleg finančnih kazalnikov pomemben del skupne ocene predstavljajo tudi nefinančni

dejavniki (kakovost proizvodov, moč in delež podjetja v panogi, odvisnost od dobaviteljev in kupcev, prihodnost panoge,

tveganja, povezana z okoljem in tehnološkim razvojem, dolgoročna strategija podjetja, organiziranost in kakovost vodstva

ter odnosi podjetja z banko), ki so pomembni predvsem pri oceni razvojne sposobnosti podjetja in njegove prihodnje

uspešnosti.

Banka v segmentu pravnih oseb uporablja 12 bonitetnih razredov,

od tega deset donosnih in dva nedonosna, kot je prikazano spodaj.

Banka komitente oziroma finančna sredstva in zunajbilančne pre-

vzete obveznosti do samostojnih podjetnikov razvršča v skupine

od A do E ter jim skladno z metodologijo določa bonitetno oceno.

Za določanje bonitet bank in hranilnic, tako tujih kot domačih, se

primarno uporabljajo bonitetne ocene ECAI (bonitetne hiše za iz-

delavo bonitetnih ocen za uporabo v Evrosistemu): Fitch, Moodys

in S&P. Za potrebe bonitetnega razvrščanja se v primeru, da se bo-

nitetne ocene ECAI razlikujejo, uporablja druga najboljša bonitetna

ocena. Prek prevajalne matrike banka drugo najboljšo zunanjo bo-

nitetno oceno prevede v interno bonitetno oceno banke. Za terja-

tve do pravnih oseb javnega prava, pravnih oseb zasebnega prava,

zavarovalnic in drugih oseb javnega prava banka nima razvitega

statističnega bonitetnega modela, zato se pri teh komitentih boni-

tetne ocene določajo ekspertno.

Terjatve do prebivalstva se razvrščajo glede na poslovanje in ostala

pomembna merila, ki nakazujejo na kreditno kakovost.

Kazalniki, ki jih banka uporablja pri presoji bonitetne ocene naložbe, so:

• kazalniki zadolženosti,

• kazalniki plačilne discipline,

• kazalniki prihodkov,

• demografske značilnosti,

• drugi kazalniki.

A1 Tveganje je zelo nizko Nizko tveganje

A2 Tveganje je zelo nizko

A3 Tveganje je nizko

A4 Tveganje je zmerno Srednje tveganje

B1 Tveganje je sprejemljivo

B2 Tveganje je obvladljivo

C1 Višje tveganje Visoko tveganje

C2 Visoko tveganje

C3 Zelo visoko tveganje

C4 Zelo visoko tveganje

D Zelo visoko tveganje

E Zelo visoko tveganje

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oja

snila

k r

aču

no

vod

skim

izka

zom

109

Banka v segmentu fizičnih oseb uporablja 11 bonitetnih razredov,

od tega devet donosnih in dva nedonosna, kot je prikazano spodaj.

Proces in pravila razvrščanja se redno spremljajo. Ključna merila raz-

vrščanja izhajajo iz veljavnih regulatornih zahtev in MSRP 9. Terjatve

se razvrščajo v posamezne skupine (tako imenovane »stage«), sku-

pini 1 in 2 za donosne terjatve ter skupina 3 za nedonosne terjatve.

Merila razvrščanja v skupine so opredeljena v internih aktih banke.

Pri vseh finančnih sredstvih se pri razvrščanju v skupine upoštevajo

enaka merila. Razvrščanje v skupine poteka v več korakih, v vsakem

koraku se preverijo posamezna merila. V prvem koraku se preveri,

ali je bilo finančno sredstvo kupljeno ali izvorno oslabljeno. V drugem

koraku banka preveri, ali se je pri finančnem sredstvu pojavilo nepla-

čilo, v tem primeru se sredstvo razporedi v skupino 3. V tretjem ko-

raku se preverijo tri merila povečanja kreditnega tveganja, pri čemer

izpolnitev katerega koli od njih pomeni uvrstitev sredstva v skupino

2. V četrtem koraku se preveri, ali sredstvo sodi v kategorijo nizkega

kreditnega tveganja in izpolnjuje pogoje za uvrstitev v skupino 1. V

zadnjem, petem koraku banka preveri še povečanje vseživljenjske verjetnosti neplačila od časa pripoznanja sredstva do

časa poročanja, pri čemer povečanje nad opredeljeno mejo zahteva razvrstitev sredstva v skupino 2. Merila pomembnega

povečanja vseživljenjske verjetnosti neplačila od časa pripoznanja sredstva do časa poročanja je banka določila na podlagi

razpoložljivih statističnih analiz in se razlikujejo glede na segment komitentov, znašajo pa 1,5–5 odstotnih točk.

Banka pri oceni skupinskih oslabitev uporablja tudi razpoložljive informacije, usmerjene v prihodnost. Z uporabo Z-shift

metode v izračune parametrov kreditnega tveganja vključuje povezavo med makroekonomskimi razmerami v državi in

deleži neplačil v kreditnem portfelju banke. Za potrebe izračunavanja oslabitev po MSRP 9 je banka definirala različne ma-

kroekonomske scenarije (prihodnje vrednosti izbranih pomembnih makroekonomskih kazalnikov) in njihove verjetnosti

uresničitve z uporabo metode porazdelitve napak.

Banka uporabi naslednje verjetnosti posamičnih scenarijev:

• realistični scenarij: 60 %;

• optimistični scenarij: 20 %;

• pesimistični scenarij: 20 %.

Scenariji za prihodnje vrednosti realne rasti BDP-ja v Sloveniji se uporabljajo za portfelj podjetij, bank, držav in državnih

institucij. Vrednosti, ki so podane v letu 2020, veljajo za vsa nadaljnja leta:

BDP 2018 2019 2020

Realistični scenarij 4,5 3,6 2,2

Optimistični scenarij 4,5 6,2 2,2

Pesimistični scenarij 4,5 1,1 2,2

Scenariji za prihodnje vrednosti realne rasti bruto plač v Sloveniji se uporabljajo za portfelj fizičnih oseb. Vrednosti, ki so

podane v letu 2021, veljajo za vsa nadaljnja leta:

Realna rast bruto plač 2018 2019 2020 2021

Realistični scenarij 3,3 3,4 1,4 1,4

Optimistični scenarij 3,7 4,5 2,7 1,4

Pesimistični scenarij 2,9 2,2 0,0 1,4

A1 Tveganje je zelo nizko Nizko tveganje

A2 Tveganje je zelo nizko

A3 Tveganje je nizko

B1 Tveganje je zmerno Srednje tveganje

B2 Tveganje je sprejemljivo

B3 Tveganje je obvladljivo

C1 Višje tveganje Visoko tveganje

C2 Visoko tveganje

C3 Zelo visoko tveganje

D Zelo visoko tveganje

E Zelo visoko tveganje

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oja

snila

k r

aču

no

vod

skim

izka

zom

110

Scenariji za prihodnje vrednosti stopnje anketne brezposelnosti v Sloveniji se uporabljajo za portfelj samostojnih podje-

tnikov. Vrednosti, ki so podane v letu 2020, veljajo za vsa nadaljnja leta:

Stopnja anketne brezposelnosti 2019 2020

Realistični scenarij 6,1 7,1

Optimistični scenarij 5,3 7,1

Pesimistični scenarij 6,8 7,1

Za scenarije, ki so oddaljeni dlje kot eno oz. dve leti, se za napoved vzame povprečje zadnjih 16 let (BDP in stopnja anke-

tne brezposelnosti) oz. povprečje zadnjih 15 let (realna rast bruto plač).

Banka ocenjuje verjetnost neplačila tudi pri subjektih, ki spadajo v portfelj z majhnim deležem neplačil (banke, države,

državne institucije).

Na splošno LGD prikazuje, kolikšen delež (odstotek) izpostavljenosti ob neplačilu (EAD) bo izgubljen, medtem ko stopnja

izterjave (»recovery rate«) označuje, kolikšen delež (odstotek) bo izterjane izpostavljenosti. Za namene ocenjevanja se

lahko »recovery rate« opredeli kot razmerje med (diskontiranimi) denarnimi tokovi, prejetimi po datumu nastanka nepla-

čila, glede na izpostavljenost ob neplačilu (EAD), izguba (LGD) pa je preprosto razlika med 1 in »recovery ratom«. Izračun

se dela na posamezni, kohortni in portfeljski ravni.

Nezavarovani parameter LGD se izračuna iz krivulje izterjave (»recovery rata«) samo za naložbe s statusom neplačila in

predstavlja delež (odstotek) izgube glede na nezavarovani EAD.

Posamezni LGD je odvisen od datuma nastanka neplačila, še zlasti pa je odvisen od časovnega obdobja izterjave po na-

stanku neplačila. Zato se uporablja razdelitev portfelja v skupine na podlagi datuma nastanka neplačila in števila mesecev

po nastanku neplačila. Nadalje se domneva, da bi se lahko posojila, ki so prešla v neplačilo v določenem časovnem ob-

dobju zaradi podobnega razloga / podobnih pogojev, ravnala podobno in zato pripadala isti skupini (t. i. kohorta; skupina

posojil/naložb, ki so prešla v neplačilo v istem mesecu). Nezavarovani LGD se nato izračuna za vsako kohorto posebej.

Izračun uteženega LGD na kohortah v določenem portfelju se izračuna kot portfeljski LGD. Z uteženim LGD se aproksima-

cija s funkcijo logistične rasti izvaja v vsakem obdobju posebej za vsako kohorto. Celotna nezavarovana krivulja LGD se

izračuna kot nezavarovani EAD, ki je uteženo povprečje kohortnih krivulj LGD.

Banka z namenom upoštevanja v prihodnost usmerjenih informacij pri določanju prihodnjih denarnih tokov iz zavarovanj

uporablja povezavo med vrednostjo zavarovanj in makroekonomskimi kazalniki. Zaradi specifičnih lastnosti določenih vrst

zavarovanj je banka omejila analizo na povezavo med makroekonomskimi kazalniki in vrednostjo stanovanjskih nepre-

mičnin. Na osnovi preteklih podatkov in z uporabo linearne regresije je banka ugotovila, da je najmočnejša, robustna in

vsebinsko smiselna povezava med indeksom cen stanovanjskih nepremičnin in realno rastjo bruto domačega proizvoda

ter stopnje anketirane brezposelnosti.

Izpostavljenost ob neplačilu (EAD) v banki modeliramo tako, da obstoječo izpostavljenost prilagajamo s pogodbeno do-

govorjenimi prihodnjimi denarnimi tokovi, pri čemer prihodnjih pogodbenih denarnih tokov v obdobju treh mesecev pred

neplačilom ne upoštevamo. Banka prav tako pri izračunu pričakovanih denarnih tokov upošteva določene vrste zava-

rovanj, ki jih ponderira, diskontira in ustrezno alocira na posamezne posle, diskontni faktor pa je določen na podlagi z

deležem EAD utežene letne povprečne obrestne mere nedonosnih izpostavljenosti. Pri izpostavljenostih, kjer pogodbeno

dogovorjenih prihodnjih denarnih tokov ni, se kot denarni tok šteje celotno poplačilo ob zapadlosti. Če izpostavljenost

nima zapadlosti, se kot datum zapadlosti vzame obdobje enega leta, kjer se kot denarni tok šteje celotno poplačilo ob

tej novi zapadlosti.

Pri EAD se upošteva zunajbilančna izpostavljenost, pomnožena z vrednostmi CCF. Banka izračunava dejanski konverzijski

faktor, če razpolaga z zadostnim številom črpanj po vrstah zunajbilančnih izpostavljenosti in reprezentativnimi podatki za

posamezne vrste zunajbilančnih postavk. Glede na zadostno velik vzorec pri limitih fizičnih oseb je za transakcijske račune

fizičnih oseb in plačilne kartice fizičnih oseb banka začela uporabljati lastni CCF, medtem ko zaradi premajhnega vzorca

za preostale posle še naprej uporablja CCF skladno s Prilogo 1 Uredbe 575/2013.

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oja

snila

k r

aču

no

vod

skim

izka

zom

111

Banka v okviru sistema zgodnjega zaznavanja povečanega kreditnega tveganja oblikuje poročilo, t. i. »opazovalno listo«.

Sistem zgodnjega zaznavanja povečanega kreditnega tveganja je osrednji del procesa spremljanja v banki, ki je na-

menjen učinkovitemu zaznavanju indikatorjev povečanega kreditnega tveganja in posledično zgodnjega ukrepanja ter

preprečevanja prehoda donosnih komitentov v segment nedonosnih komitentov. Celoten proces sistema zgodnjega opo-

zarjanja je informacijsko podprt in se s koraki, ki zajemajo oblikovanje »opazovalne liste«, pridobivanje dodatnih informacij,

analizo predlogov in ukrepov, pripravo poročil ter odločanje na Odboru za spremljavo naložb, izvaja mesečno.

Banka v sodelovanju z zunanjimi izvajalci ali z lastnimi resursi redno preverja ustreznost in primernost delovanja imple-

mentiranih sistemov razvrščanja in zgodnjega opozarjanja ter ugotovitve in priporočila ob nadgradnjah sistemov tudi

upošteva pri nadgradnjah sistemov.

V okviru mesečnega pregleda vseh komitentov z restrukturiranimi finančnimi sredstvi se preveri ustreznost bonitetnih

ocen komitentov in določi, ali katero finančno sredstvo izpolnjuje pogoje za spremembo statusa nedonosnosti ali restruk-

turiranja.

Skladno s pravili za razvrščanje terjatev v skupine in oblikovanje oslabitev se mesečno pregleda celoten kreditni portfelj s

pomočjo logičnih kontrol oziroma validacij in predlagajo morebitne spremembe potrebne ravni oslabitev in/ali rezervacij.

Zavarovanje posojil in garancij se preverja v celotni odplačilni dobi oziroma v času veljavnosti garancije. Banka je v letu

2019 nadgradila tudi tehnološko podporo za spremljanje vseh vrst zavarovanj. Banka tekoče preverja kakovost zava-

rovanja in ocenjuje ustreznost le-tega. V primeru neustreznega zavarovanja se predlagajo morebitni ukrepi za ureditev

dodatnega zavarovanja in/ali odpravo pomanjkljivosti, povezanih z izpolnjevanjem pogojev ustreznosti.

Sektor strateškega upravljanja tveganj v sodelovanju s Sektorjem upravljanja kreditnih tveganj in enotami trga spremlja

kreditni portfelj kot celoto in izvaja analize kreditnega portfelja. Redno se preverja tudi koncentracija kreditnega portfelja.

Za ustrezno obvladovanje in spremljanje tveganja koncentracije banka aktivno upravlja kreditni portfelj banke, predvsem

s spremembami in prilagoditvami kreditne politike ter opredelitvijo internih limitov, ki izhajajo iz Izjave o apetitu po tvega-

njih in so opredeljeni v Politiki upravljanja kreditnih tveganj.

Banka uporablja različne metode in politike za zmanjševanje kreditnega tveganja. Najpogostejši način je uporaba zavaro-

vanj. Banka ima oblikovano politiko o sprejemanju zavarovanj, po kateri so najobičajnejša naslednja zavarovanja:

• zastava stanovanjskih in poslovnih nepremičnin,

• zastava poslovnih sredstev, kot so oprema, zaloge in terjatve,

• zavarovanje pri zavarovalnici ter

• poroštva in garancije.

Ocene vrednosti zavarovanj temeljijo na razpoložljivih podatkih in ustreznih podlagah za vrednotenje, pri nepremičninah

so to neodvisne ocene vrednosti, pri ostalih vrstah zavarovanj pa druge ustrezne podlage skladno s Sklepom o upravlja-

nju kreditnega tveganja v bankah in hranilnicah. Banka spremlja tržne vrednosti zavarovanj, za upravljanje tveganj pa

tudi likvidacijske vrednosti. Slednje se uporabljajo predvsem pri presoji prestrukturiranj in upravljanju nedonosnih posojil.

Spremembe v gospodarskih razmerah, specifičnih okoliščinah posameznih strank in zavarovanj lahko vplivajo na priho-

dnje vrednosti zavarovanj.

Banka od posojilojemalcev zahteva dodatna zavarovanja v primeru poslabšanja njihovega finančnega položaja. Vrsta

zavarovanja je odvisna od vrste posla in dejavnosti posojilojemalca. Za posle, ki niso krediti oziroma garancije, banka pra-

viloma ne prejema zavarovanja. Med te posle spadajo obveznice, zakladne menice in podobno.

Skladno s politiko unovčevanja zavarovanj in izterjave banka v primeru neplačila takoj pristopi k restrukturiranju (če je

nujno) ali izterjavi in unovčevanju zavarovanj, pri čemer pri svojih odločitvah upošteva več različnih scenarijev možnosti

poplačila.

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oja

snila

k r

aču

no

vod

skim

izka

zom

112

7.1.2 Izpostavljenost tvegane aktive

V spodnji preglednici je prikazana največja izpostavljenost kreditnemu tveganju z že upoštevanimi popravki vrednosti in

rezervacijami ter brez upoštevanja morebitnega zavarovanja s premoženjem, ki ga ima banka, ali drugih izboljšav kreditne

kakovosti.

(v tisoč EUR) 31.12.2019 31.12.2018

Izpostavljenost bilančne aktive kreditnemu tveganju:

Stanje na računih pri CB in vpogledne vloge pri bankah 328.449 374.097

Finančna sredstva, obvezno merjena po FVTPL 14.126 18.400

Finančna sredstva, merjena po FVTOCI 38.690 101.494

Dolžniški vrednostni papirji, merjeni po odplačni vrednosti 271.257 226.196

Krediti bankam, merjeni po odplačni vrednoti 123.877 48.651

Krediti strankam, ki niso banke, merjeni po odplačni vrednosti

Krediti pravnim osebam, merjeni po odplačni vrednosti

velike družbe 246.656 280.747

majhne in srednje družbe (MSD) 373.644 302.822

država 3.140 5.694

Krediti prebivalstvu, merjeni po odplačni vrednosti

okvirni krediti 16.108 15.468

stanovanjski krediti 119.866 107.439

potrošniški in drugi krediti 59.138 53.858

Terjatve iz lizinga 246.210 197.833

Druga finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti 2.609 2.243

1.843.770 1.734.942

Izpostavljenost zunajbilančne aktive kreditnemu tveganju:

Garancije 89.958 79.947

Prevzete obveznosti iz odobrenih kreditov 238.343 202.182

Akreditivi 1.691 5.316

329.992 287.445

Skupaj izpostavljenost 2.173.762 2.022.387

Kot je razvidno iz zgornje preglednice, je 31. decembra 2019 kar 49,1 % izpostavljenosti tvegane aktive izhajalo iz kredi-

tov strankam, ki niso banke (31. decembra 2018: 47,8 %), 12,5 % iz dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po odplačni

vrednosti (31. decembra 2018: 11,2 %), in 1,8 % iz finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseob-

segajočega donosa (31. decembra 2018: 5,0 %).

Pri klasifikaciji družb po velikosti je upoštevana opredelitev po Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD). Med majhne in

srednje družbe so vključeni tudi samostojni podjetniki.

Banka je z delnimi odpisi terjatev in odgovornim izvajanjem naložbene politike ter uspešnim upravljanjem kreditnega

tveganja leta 2019 dosegla naslednje:

• delež oslabitev kreditov strankam, ki niso banke, je glede na obseg kreditov v letu 2019 znašal 2,1 % (31. decembra

2018: 6,6 %);

• 3,9 % kreditov strankam, ki niso banke, je posamično oslabljenih (31. decembra 2018: 10,6 %);

• delež zapadlih neplačanih kreditov med krediti strankam, ki niso banke, se je zmanjšal na 4,6 % (31. decembra 2018: 7,3 %).

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oja

snila

k r

aču

no

vod

skim

izka

zom

113

7.1.3 Poštena vrednost zavarovanj

Vrste zavarovanj, ki jih banka, ob izpolnjenih pogojih ustreznosti, priznava kot primerna za upravljanje kreditnega tvega-

nja, so:

• nepremičnine, ki se vrednotijo po tržni ali drugi ocenjeni vrednosti s strani neodvisnega ocenjevalca vrednosti skladno

z mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti;

• premičnine, ki se vrednotijo po tržni ali drugi ocenjeni vrednosti s strani neodvisnega ocenjevalca vrednosti skladno z

mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti ali po nabavni vrednosti, če za te vrste premičnin obstaja dokazljivo

delujoč trg;

• zavarovanja pri zavarovalnicah z ustrezno bonitetno oceno v višini nominalne vrednosti zavarovalne vsote;

• bančne vloge in finančna sredstva;

• vrednostni papirji, vrednoteni po tržni vrednosti skladno z objavljenimi tržnimi vrednostmi ali ustreznimi ocenami tržnih

vrednosti;

• odstop terjatev v višini nominalne vrednosti odstopljenih terjatev;

• poroštva, bančne garancije in pristopi k dolgu ob ustrezni bonitetni oceni poroka, garanta ali pristopnika.

V kreditnem procesu in za potrebe upravljanja tveganj se uporabljajo utežene vrednosti skladno z interno metodologijo

banke.

V spodnji preglednici je prikazana poštena vrednost prejetih zavarovanj. Upoštevane so primerne oblike zavarovanja, ki

jih banka upošteva pri upravljanju kreditnega tveganja. Vključena so prejeta zavarovanja za bilančne terjatve in prevzete

obveznosti. Neprimerna zavarovanja in zavarovanja naložb v vrednostne papirje niso vključena.

(v tisoč EUR) 31. 12. 2019 31. 12. 2018

Nepremičnine 850.974 787.019

Premičnine 360.295 200.012

Depoziti 14.276 7.688

Vrednostni papirji in poslovni delež 134.559 86.207

Zavarovalnice 87.587 82.552

Odstopljene terjatve 15.861 18.672

Državna poroštva 40.437 27.756

Druga zavarovanja 481.101 24.448

Skupaj 1.985.089 1.234.354

Višino prejetih zavarovanj za kreditni portfelj v primerjavi z bruto vrednostjo kreditov prikazuje spodnja preglednica. Dru-

ga finančna sredstva in prevzete obveznosti niso vključeni.

Na dan 31. 12. 2019

(v tisoč EUR) Zadostno zavarovani krediti Nezadostno zavarovani krediti

Bruto vrednost

kreditov

Poštena vrednost

zavarovanja

Bruto vrednost

kreditov

Poštena vrednost

zavarovanja

Krediti velikim družbam 128.754 418.358 124.806 19.832

Krediti MSD 177.991 423.174 209.900 48.722

Krediti državi 47 89 3.204 -

Krediti prebivalstvu

okvirni krediti 698 1.909 15.445 -

stanovanjski krediti 108.890 234.463 10.996 4.480

potrošniški in drugi krediti 46.639 56.449 12.664 566

Lizing 153.602 205.625 94.302 77.941

Skupaj 616.621 1.340.068 471.316 151.541

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oja

snila

k r

aču

no

vod

skim

izka

zom

114

Na dan 31. 12. 2018

(v tisoč EUR) Zadostno zavarovani krediti Nezadostno zavarovani krediti

Bruto vrednost

kreditov

Poštena vrednost

zavarovanja

Bruto vrednost

kreditov

Poštena vrednost

zavarovanja

Krediti velikim družbam 134.911 384.552 158.589 28.878

Krediti MSD 180.384 357.337 175.128 45.013

Krediti državi - - 5.742 -

Krediti prebivalstvu

okvirni krediti - - 15.508 -

stanovanjski krediti 96.465 194.771 11.250 5.301

potrošniški in drugi krediti 46.081 54.292 8.170 336

Lizing 59.203 84.936 140.162 27.643

Skupaj 517.044 1.075.889 514.549 107.171

Spodnja preglednica prikazuje razmerje med posojili in vrednostjo zavarovanj za kreditni portfelj, ločeno na bruto vre-

dnost kreditov in prevzete obveznosti.

(v tisoč EUR) 31.12.2019 31.12.2018

LTV - krediti Bruto knjigovodska vrednost

Popravki vrednosti Bruto knjigovodska vrednost

Popravki vrednosti

<50 % 218.335 (318) 160.997 (5.263)

51-70 % 116.554 (758) 117.521 (2.109)

71-100 % 281.739 (3.465) 238.543 (24.233)

100-150 % 155.829 (2.202) 99.168 (8.382)

>150 % 41.959 (2.825) 63.928 (5.009)

Drugo 451.911 (13.735) 460.956 (22.848)

Skupaj 1.266.326 (23.303) 1.141.114 (67.844)

(v tisoč EUR) 31.12.2019 31.12.2018

LTV – prevzete obveznosti

Nominalni znesek Rezervacije Nominalni znesek Rezervacije

<50 % 4.304 (131) 7.349 (43)

51-70 % 2.082 (14) 8.063 (97)

71-100 % 12.045 (28) 2.482 (18)

100-150 % 5.788 (44) 2.077 (21)

>150 % 21.794 (208) 12.977 (141)

Drugo 285.935 (1.531) 256.063 (1.246)

Skupaj 331.948 (1.956) 289.011 (1.566)

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oja

snila

k r

aču

no

vod

skim

izka

zom

115

Poštena vrednost zavarovanja je enaka:

• tržni oziroma ocenjeni vrednosti (po modelu) finančnih sredstev, prejetih v zavarovanje;

• višini zavarovane terjatve pri pristopu k dolgu, prejetem v zavarovanje (le če pristopnik izpolnjuje merila);

• 100-odstotni vrednosti jamstva zavarovalnic, bančnih garancij, državnih in občinskih poroštev;

• vrednosti stanovanjskih nepremičnin in poslovnih nepremičnin – te so enake tržnim vrednostim na osnovi:

- vrednosti, pridobljene na podlagi ocene neodvisnega zunanjega cenilca, ki cenitev opravi po MSOV;

- vrednosti, pridobljene na podlagi ocene neodvisnega notranjega cenilca, ki cenitev opravi po MSOV;

- pogodbene vrednosti kupoprodajne pogodbe;

- vrednotenja Geodetske uprave Republike Slovenije na osnovi posplošene tržne vrednosti;

- vrednosti, pridobljene na podlagi ocene neodvisnega zunanjega cenilca;

- vrednosti na osnovi preglednic internih cen Gorenjske banke, ki so indeksirane bodisi na osnovi indeksov rasti bodisi

pri stanovanjskih nepremičninah do 500 tisoč evrov na osnovi odbitkov po katastrskih občinah, ki jih je na osnovi de-

janskih prodaj izračunal neodvisni zunanji cenilec z licenco Slovenskega inštituta za revizijo.

V letu 2019 je banka od skupno 47.706 tisoč evrov (2018: 50.837 tisoč evrov) zavarovanj terjatev do prebivalstva pri Za-

varovalnici Triglav, d. d., Ljubljana unovčila za 419 tisoč evrov (2018: 296 tisoč evrov) zavarovanj.

V letu 2019 je banka unovčila 7.121 tisoč evrov zavarovanj (2018: 9.043 tisoč evrov) za neodplačane kredite strankam, ki

niso banke. Unovčena so bila zavarovanja z zastavo nepremičnin v znesku 6.669 tisoč evrov (2018: 6.281 tisoč evrov), z

zastavo premičnin v znesku 9 tisoč evrov (2018: 12 tisoč evrov), z zastavo vrednostnih papirjev v znesku 57 tisoč evrov

(2018: 1.898 tisoč evrov), z odstopom terjatev v znesku 48 tisoč evrov (2018: 307 tisoč evrov), s poroštvi in pristopom

k dolgu v znesku 125 tisoč evrov (2018: 518 tisoč evrov) in druga zavarovanja v znesku 214 tisoč evrov (2018: 28 tisoč

evrov).

7.1.4 Krediti

V pojasnilih 7.1.4.1, 7.1.4.2 in 7.1.4.3 so posamezni sklopi izpostavljenosti in popravkov vrednosti razvrščeni po posame-

znih skupinah:

• skupina 1 – finančna sredstva brez povečanega kreditnega tveganja od začetnega pripoznanja; oslabitve se izračuna-

vajo z upoštevanjem mogočih izgub, ki se pričakujejo v obdobju 12 mesecev;

• skupina 2 – finančna sredstva z večjim povečanjem kreditnega tveganja od začetnega pripoznanja, vendar brez po-

slabšanja kreditne kakovosti; oslabitve se izračunavajo z upoštevanjem vseh mogočih izgub, ki se pričakujejo v celotni

življenjski dobi finančnega sredstva;

• skupina 3 – finančna sredstva s poslabšano kreditno kakovostjo; oslabitve se izračunavajo z upoštevanjem vseh mogo-

čih izgub, ki se pričakujejo v celotni življenjski dobi finančnega sredstva.

Banka v letih 2018 in 2019 ni imela finančnih sredstev, oslabljenih ob nastanku ali nakupu (angl. purchased or originated

credit-impaired financial assets – POCI).

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oja

snila

k r

aču

no

vod

skim

izka

zom

116

7.1.4.1 Bonitetna struktura

Spodnja preglednica prikazuje bonitetno strukturo posameznih sklopov izpostavljenosti banke, razvrščenih po posame-

znih skupinah, po stanju na dan 31. 12. 2019.

(v tisoč EUR) Skupina 1 Skupina 2 Skupina 3 Skupaj 31.12.2019

Dolžniški vrednostni papirji, merjeni po FVTOCI

Skupina A 38.742 - - 38.742

Skupina B - - - -

Skupina C - - - -

Skupina D - - - -

Skupina E - - - -

Bruto vrednost 38.742 - - 38.742

Popravki vrednosti (52) - - (52)

Skupaj 38.690 - - 38.690

Dolžniški vrednostni papirji, merjeni po odplačni vrednosti

Skupina A 271.763 - - 271.763

Skupina B - - - -

Skupina C - - - -

Skupina D - - - -

Skupina E - - - -

Bruto vrednost 271.763 - - 271.763

Popravki vrednosti (507) - - (507)

Skupaj 271.257 - - 271.257

Krediti bankam, merjeni po odplačni vrednosti

Skupina A 119.504 1 - 119.505

Skupina B 4.451 - - 4.451

Skupina C - - - -

Skupina D - - - -

Skupina E - - - -

Bruto vrednost 123.955 1 - 123.956

Popravki vrednosti (79) - - (79)

Skupaj 123.876 1 - 123.877

Krediti strankam, ki niso banke in druga finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti

Skupina A 423.275 6.511 - 429.787

Skupina B 355.741 49.938 - 405.678

Skupina C 156.647 50.530 - 207.176

Skupina D - - 35.105 35.105

Skupina E - - 12.864 12.864

Bruto vrednost 935.663 106.978 47.969 1.090.610

Popravki vrednosti (4.874) (2.605) (15.760) (23.239)

Skupaj 930.789 104.374 32.209 1.067.371

Izpostavljenost zunajbilančne aktive

Skupina A 212.622 113 - 212.735

Skupina B 110.211 977 - 111.188

Skupina C 1.823 5.735 - 7.558

Skupina D - - 256 256

Skupina E - - 211 211

Nominalni znesek 324.656 6.825 467 331.948

Rezervacije (1.659) (267) (31) (1.956)

Skupaj 322.997 6.558 437 329.992

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oja

snila

k r

aču

no

vod

skim

izka

zom

117

Spodnja preglednica prikazuje bonitetno strukturo posameznih sklopov izpostavljenosti banke, razvrščenih po posame-

znih skupinah, po stanju na dan 31. 12. 2018.

(v tisoč EUR) Skupina 1 Skupina 2 Skupina 3 Skupaj 31.12.2018

Dolžniški vrednostni papirji, merjeni po FVTOCI

Skupina A 101.096 - - 101.096

Skupina B - 603 603

Skupina C - - - -

Skupina D - - - -

Skupina E - - - -

Bruto vrednost 101.096 603 - 101.699

Popravki vrednosti (199) (6) - (205)

Skupaj 100.897 597 - 101.494

Dolžniški vrednostni papirji, merjeni po odplačni vrednosti

Skupina A 220.971 - - 220.971

Skupina B 6.004 - - 6.004

Skupina C - - - -

Skupina D - - - -

Skupina E - - - -

Bruto vrednost 226.975 - - 226.975

Popravki vrednosti (778) - - (778)

Skupaj 226.196 - - 226.196

Krediti bankam, merjeni po odplačni vrednosti

Skupina A 35.450 6 - 35.456

Skupina B 13.231 - - 13.231

Skupina C - - - -

Skupina D - - - -

Skupina E - - - -

Bruto vrednost 48.681 6 - 48.687

Popravki vrednosti (36) - - (36)

Skupaj 48.645 6 - 48.651

Krediti strankam, ki niso banke in druga finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti

Skupina A 604.845 3.100 - 607.945

Skupina B 195.547 69.505 - 265.052

Skupina C 19.348 29.997 - 49.344

Skupina D - - 95.981 95.981

Skupina E - - 15.575 15.575

Bruto vrednost 819.740 102.601 111.556 1.033.897

Popravki vrednosti (5.475) (8.713) (53.604) (67.792)

Skupaj 814.265 93.888 57.952 966.105

Izpostavljenost zunajbilančne aktive

Skupina A 188.776 147 - 188.923

Skupina B 88.062 469 - 88.531

Skupina C 8.265 1.877 - 10.142

Skupina D - - 1.341 1.341

Skupina E - - 74 74

Nominalni znesek 285.103 2.493 1.415 289.011

Rezervacije (1.300) (78) (188) (1.566)

Skupaj 283.803 2.415 1.227 287.445

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oja

snila

k r

aču

no

vod

skim

izka

zom

118

7.1.4.2 Spremembe bruto izpostavljenosti

Spodnje preglednice prikazujejo gibanje bruto izpostavljenosti banke v letu 2019.

v tisoč EUR) Skupina 1 Skupina 2 Skupina 3 Skupaj

Dolžniški vrednostni papirji merjeni po FVTOCI

Bruto izpostavljenost 31. 12. 2018 101.096 603 - 101.699

Spremembe v bruto izpostavljenosti

Prehodi v skupino 1 - - - -

Prehodi v skupino 2 - - - -

Prehodi v skupino 3 - - - -

Spremembe v modifikaciji - - - -

Nova finančna sredstva 5.024 - - 5.024

Odplačana finančna sredstva (67.378) (603) - (67.980)

Bruto izpostavljenost 31. 12. 2019 38.743 - - 38.743

Popravki vrednosti 31. 12. 2019 52 - - 52

Dolžniški vrednostni papirji, merjeni po odplačni vrednosti

Bruto izpostavljenost 31. 12. 2018 226.975 - - 226.975

Spremembe v bruto izpostavljenosti

Prehodi v skupino 1 - - - -

Prehodi v skupino 2 - - - -

Prehodi v skupino 3 - - - -

Spremembe v modifikaciji - - - -

Nova finančna sredstva 63.042 - - 63.042

Odplačana finančna sredstva (18.254) - - (18.254)

Bruto izpostavljenost 31. 12. 2019 271.763 - - 271.763

Popravki vrednosti 31. 12. 2019 507 - - 507

Krediti bankam, merjeni po odplačni vrednosti

Bruto izpostavljenost 31. 12. 2018 48.681 6 - 48.687

Spremembe v bruto izpostavljenosti

Prehodi v skupino 1 - - - -

Prehodi v skupino 2 - - - -

Prehodi v skupino 3 - - - -

Spremembe v modifikaciji - - - -

Nova finančna sredstva 120.750 1 - 120.751

Odplačana finančna sredstva (45.476) (6) - (45.482)

Bruto izpostavljenost 31. 12. 2019 123.955 1 - 123.956

Popravki vrednosti 31. 12. 2019 79 - - 79

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oja

snila

k r

aču

no

vod

skim

izka

zom

119

(v tisoč EUR) Skupina 1 Skupina 2 Skupina 3 Skupaj

Krediti strankam, ki niso banke in druga finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti

Bruto izpostavljenost 31. 12. 2018 819.740 102.601 111.556 1.033.897

Spremembe v bruto izpostavljenosti

Prehodi v skupino 1 26.469 (26.401) (68) -

Prehodi v skupino 2 (36.704) 36.739 (36) -

Prehodi v skupino 3 (3.240) (610) 3.850 -

Spremembe v modifikaciji - - (9) -

Nova finančna sredstva 474.799 19.462 1.359 495.621

Odplačana finančna sredstva (345.402) (24.425) (51.052) (420.879)

Odpisi (0) (389) (17.631) (18.021)

Zaokroževanje 1 - - 1

Bruto izpostavljenost 31. 12. 2019 935.663 106.978 47.969 1.090.610

Popravki vrednosti 31. 12. 2019 4.874 2.605 15.760 23.239

Izpostavljenost zunajbilančne aktive

Nominalna vrednost 31. 12. 2018 285.103 2.493 1.415 289.011

Spremembe nominalne vrednosti

Prehodi v skupino 1 117 (117) - -

Prehodi v skupino 2 (3.717) 3.717 - -

Prehodi v skupino 3 (3) (6) 9 -

Spremembe v modifikaciji - - - -

Nova zunajbilančna aktiva 200.710 1.715 10 202.434

Zmanjšanje zunajbilančne aktive (157.553) (978) (966) (159.497)

Nominalna vrednost 31. 12. 2019 324.656 6.825 467 331.948

Rezervacije 31. 12. 2019 1.659 267 31 1.956

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oja

snila

k r

aču

no

vod

skim

izka

zom

120

Spodnje preglednice prikazujejo gibanje bruto izpostavljenosti banke v letu 2018.

v tisoč EUR) Skupina 1 Skupina 2 Skupina 3 Skupaj

Dolžniški vrednostni papirji merjeni po FVTOCI

Bruto izpostavljenost 1. 1. 2018 222.860 - - 222.860

Spremembe v bruto izpostavljenosti

Prehodi v skupino 1 - - - -

Prehodi v skupino 2 (1.205) 1.205 - -

Prehodi v skupino 3 - - - -

Spremembe v modifikaciji - - - -

Nova finančna sredstva 315 - - 315

Odplačana finančna sredstva (120.875) (602) - (121.476)

Bruto izpostavljenost 31. 12. 2018 101.096 603 - 101.699

Popravki vrednosti 31. 12. 2018 199 6 - 205

Dolžniški vrednostni papirji, merjeni po odplačni vrednosti

Bruto izpostavljenost 1. 1. 2018 185.666 - - 185.666

Spremembe v bruto izpostavljenosti

Prehodi v skupino 1 - - - -

Prehodi v skupino 2 - - - -

Prehodi v skupino 3 - - - -

Spremembe v modifikaciji - - - -

Nova finančna sredstva 50.353 - - 50.353

Odplačana finančna sredstva (9.044) - - (9.044)

Bruto izpostavljenost 31. 12. 2018 226.975 - - 226.975

Popravki vrednosti 31. 12. 2018 788 - - 778

Krediti bankam, merjeni po odplačni vrednosti

Bruto izpostavljenost 1. 1. 2018 107.049 - - 107.049

Spremembe v bruto izpostavljenosti

Prehodi v skupino 1 - - - -

Prehodi v skupino 2 (14) 14 - -

Prehodi v skupino 3 - - - -

Spremembe v modifikaciji - - - -

Nova finančna sredstva 47.017 - - 47.017

Odplačana finančna sredstva (105.371) (7) - (105.378)

Bruto izpostavljenost 31. 12. 2018 48.681 7 - 48.688

Popravki vrednosti 31. 12. 2018 36 - - 36

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oja

snila

k r

aču

no

vod

skim

izka

zom

121

(v tisoč EUR) Skupina 1 Skupina 2 Skupina 3 Skupaj

Krediti strankam, ki niso banke in druga finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti

Bruto izpostavljenost 1. 1. 2018 792.579 84.641 157.338 1.034.558

Spremembe v bruto izpostavljenosti

Prehodi v skupino 1 9.460 (8.293) (1.167) -

Prehodi v skupino 2 (52.770) 65.533 (12.763) -

Prehodi v skupino 3 (5.362) (1.405) 6.767 -

Spremembe v modifikaciji - - (59) (59)

Nova finančna sredstva 345.173 10.635 2.813 358.985

Odplačana finančna sredstva (269.336) (47.461) (30.188) (346.985)

Odpisi (4) (1.049) (11.185) (12.238)

Bruto izpostavljenost 31. 12. 2018 819.740 102.601 111.556 1.033.897

Popravki vrednosti 31. 12. 2018 5.475 8.712 53.606 67.793

Izpostavljenost zunajbilančne aktive

Nominalna vrednost 1. 1. 2018 256.105 1.962 1.410 259.476

Spremembe nominalne vrednosti

Prehodi v skupino 1 928 (454) (474) -

Prehodi v skupino 2 (1.486) 1.486 - -

Prehodi v skupino 3 (1.996) - 1.996 -

Spremembe v modifikaciji - - - -

Nova zunajbilančna aktiva 151.235 643 915 152.792

Zmanjšanje zunajbilančne aktive (119.682) (1.144) (2.432) (123.258)

Nominalna vrednost 31. 12. 2018 285.103 2.493 1.415 289.011

Rezervacije 31. 12. 2018 1.300 78 188 1.566

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oja

snila

k r

aču

no

vod

skim

izka

zom

122

7.1.4.3 Spremembe popravkov vrednosti

Spodnje preglednice prikazujejo gibanje popravkov vrednosti za banko v letu 2019.

(v tisoč EUR) Skupina 1 Skupina 2 Skupina 3 Skupaj

Dolžniški vrednostni papirji merjeni po FVTOCI

Popravki vrednosti 31. 12. 2018 199 6 - 205

Spremembe popravkov vrednosti

Prehodi v skupino 1 - - - -

Prehodi v skupino 2 - - - -

Prehodi v skupino 3 - - - -

Zmanjšanje zaradi sprememb kreditnega tveganja (55) (2) - (57)

Sprememba metodologije 23 2 - 25

Nova finančna sredstva 36 - - 36

Odplačana finančna sredstva (151) (6) - (158)

Popravki vrednosti 31. 12. 2019 52 - - 52

Dolžniški vrednostni papirji, merjeni po odplačni vrednosti

Popravki vrednosti 31. 12. 2018 788 - - 788

Spremembe popravkov vrednosti

Prehodi v skupino 1 - - - -

Prehodi v skupino 2 - - - -

Prehodi v skupino 3 - - - -

Povečanje zaradi sprememb kreditnega tveganja 52 - - 52

Zmanjšanje zaradi sprememb kreditnega tveganja (401) - - (401)

Sprememba metodologije (15) - - (15)

Nova finančna sredstva 135 - - 135

Odplačana finančna sredstva (42) - - (42)

Popravki vrednosti 31. 12. 2019 507 - - 507

Krediti bankam, merjeni po odplačni vrednosti

Popravki vrednosti 31. 12. 2018 36 - - 36

Spremembe popravkov vrednosti

Prehodi v skupino 1 - - - -

Prehodi v skupino 2 - - - -

Prehodi v skupino 3 - - - -

Povečanje zaradi sprememb kreditnega tveganja 2 - - 2

Zmanjšanje zaradi sprememb kreditnega tveganja (4) - - (4)

Sprememba metodologije (2) - - (2)

Nova finančna sredstva 72 - - 72

Odplačana finančna sredstva (25) - - (25)

Popravki vrednosti 31. 12. 2019 79 - - 79

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oja

snila

k r

aču

no

vod

skim

izka

zom

123

(v tisoč EUR) Skupina 1 Skupina 2 Skupina 3 Skupaj

Krediti strankam, ki niso banke in druga finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti

Popravki vrednosti 31. 12. 2018 5.475 8.713 53.604 67.792

Spremembe popravkov vrednosti

Prehodi v skupino 1 64 (64) (0) -

Prehodi v skupino 2 (78) 79 (0) -

Prehodi v skupino 3 (16) (37) 53 -

Povečanje zaradi sprememb kreditnega tveganja 3.026 5.375 3.799 12.200

Zmanjšanje zaradi sprememb kreditnega tveganja (3.844) (7.223) (5.384) (16.451)

Odpisi - (266) (18.119) (18.385)

Sprememba metodologije (1.009) (4.311) 116 (5.204)

Nova finančna sredstva 3.691 1.005 366 5.063

Odplačana finančna sredstva (2.435) (666) (18.676) (21.776)

Popravki vrednosti 31. 12. 2019 4.874 2.605 15.760 23.239

Izpostavljenost zunajbilančne aktive

Rezervacije 31. 12. 2018 1.300 78 188 1.566

Spremembe rezervacij

Prehodi v skupino 1 3 (3) - -

Prehodi v skupino 2 (22) 22 - -

Prehodi v skupino 3 - - - -

Povečanje zaradi sprememb kreditnega tveganja 541 104 8 653

Zmanjšanje zaradi sprememb kreditnega tveganja (824) (73) (190) (1.087)

Sprememba metodologije 194 40 32 266

Nova zunajbilančna aktiva 1.263 136 8 1.407

Zmanjšanje zunajbilančne aktive (795) (37) (15) (847)

Zaokroževanje (1) - - (1)

Rezervacije 31. 12. 2019 1.659 267 31 1.956

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oja

snila

k r

aču

no

vod

skim

izka

zom

124

Spodnje preglednice prikazujejo gibanje popravkov vrednosti za banko v letu 2018.

(v tisoč EUR) Skupina 1 Skupina 2 Skupina 3 Skupaj

Dolžniški vrednostni papirji merjeni po FVTOCI

Popravki vrednosti 1. 1. 2018 462 - - 462

Spremembe popravkov vrednosti

Prehodi v skupino 1 - - - -

Prehodi v skupino 2 (15) 15 - -

Prehodi v skupino 3 - - - -

Zmanjšanje zaradi sprememb kreditnega tveganja (187) (9) - (196)

Nova finančna sredstva - - - -

Odplačana finančna sredstva (61) - - (61)

Popravki vrednosti 31. 12. 2018 199 6 - 205

Dolžniški vrednostni papirji, merjeni po odplačni vrednosti

Popravki vrednosti 1. 1. 2018 570 - - 570

Spremembe popravkov vrednosti

Prehodi v skupino 1 - - - -

Prehodi v skupino 2 - - - -

Prehodi v skupino 3 - - - -

Zmanjšanje zaradi sprememb kreditnega tveganja (31) - - (31)

Nova finančna sredstva 245 - - 245

Odplačana finančna sredstva (6) - - (6)

Popravki vrednosti 31. 12. 2018 788 - - 778

Krediti bankam, merjeni po odplačni vrednosti

Popravki vrednosti 1. 1. 2018 1 - - 1

Spremembe popravkov vrednosti

Prehodi v skupino 1 - - - -

Prehodi v skupino 2 (14) 14 - -

Prehodi v skupino 3 - - - -

Povečanje zaradi sprememb kreditnega tveganja 6 - - 6

Nova finančna sredstva - - - -

Odplačana finančna sredstva 30 - - 30

Zaokroževanje (1) - - (1)

Popravki vrednosti 31. 12. 2018 36 - - 36

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oja

snila

k r

aču

no

vod

skim

izka

zom

125

(v tisoč EUR) Skupina 1 Skupina 2 Skupina 3 Skupaj

Krediti strankam, ki niso banke in druga finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti

Popravki vrednosti 1. 1. 2018 6.859 9.158 66.951 82.968

Spremembe popravkov vrednosti

Prehodi v skupino 1 634 (474) (160) -

Prehodi v skupino 2 (1.584) 4.465 (2.881) -

Prehodi v skupino 3 (500) (160) 660 -

Povečanje zaradi sprememb kreditnega tveganja 603 2.704 7.782 11.089

Zmanjšanje zaradi sprememb kreditnega tveganja (1.551) (2.672) (3.466) (7.689)

Odpisi (2) (1.035) (11.113) (12.150)

Spremembe v modifikaciji - - (5) (5)

Nova finančna sredstva 2.548 - - 2.548

Odplačana finančna sredstva (1.533) (3.274) (4.162) (8.969)

Zaokroževanje 1 - - 1

Popravki vrednosti 31. 12. 2018 5.475 8.712 53.606 67.793

Izpostavljenost zunajbilančne aktive

Rezervacije 1. 1. 2018 1.110 29 316 1.455

Spremembe rezervacij

Prehodi v skupino 1 13 (3) (10) -

Prehodi v skupino 2 (32) 33 (1) -

Prehodi v skupino 3 95 - (96) (1)

Povečanje zaradi sprememb kreditnega tveganja 66 24 176 266

Zmanjšanje zaradi sprememb kreditnega tveganja (425) - - (425)

Nova zunajbilančna aktiva 805 - - 805

Zmanjšanje zunajbilančne aktive (332) (5) (197) (534)

Rezervacije 31. 12. 2018 1.300 78 188 1.566

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oja

snila

k r

aču

no

vod

skim

izka

zom

126

7.1.4.4 Spremembe pogodbenih denarnih tokov iz finančnih sredstev, ki niso povzročile odprave pripoznanja

Finančna sredstva (s pričakovano kreditno izgubo v celotnem obdobju trajanja), spremenjena v letu

(v tisoč EUR) 2019 2018

Bruto knjigovodska vrednost pred spremembo 14 2.478

Izguba pred spremembo - (520)

Neto knjigovodska vrednost pred spremembo 14 1.958

Izguba ob spremembi pogojev odplačevanja (pojasnilo 4.13) - (59)

Neto knjigovodska vrednost po spremembi 14 1.899

Finančna sredstva, spremenjena od začetnega pripoznanja v času, ko je popravek za izgubo temeljil na

pričakovanih kreditnih izgubah v celotnem obdobju trajanja

V letih 2018 in 2019 ni bilo finančnih sredstev, ki bi se od začetka pripoznanja, ko se je popravek za izgubo meril še po

znesku, enakem pričakovanim kreditnim izgubam v celotnem obdobju trajanja, spremenila in za katera bi se popravek

vrednosti za izgubo v letih 2018 in 2019 spremenil na znesek, enak pričakovanim kreditnim izgubam v 12-mesečnem

obdobju.

7.1.4.5 Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti po zamudi in zapadlih zneskih

Spodnja preglednica prikazuje izpostavljenosti iz naslova kreditov strankam, ki niso banke, in drugih finančnih sredstev,

merjenih po odplačni vrednosti, po posameznih žepkih zamude.

31. 12. 2019 Knjigovodska vrednost Popravki vrednosti

Skupina 1 Skupina 2 Skupina 3 Skupina 1 Skupina 2 Skupina 3

0-29 dni 934.889 100.513 34.495 (4.867) (2.534) (6.503)

30-59 dni 719 4.193 543 (6) (39) (117)

60-89 dni 53 1.758 284 - (11) (140)

90-180 dni 1 514 1.278 - (21) (285)

Več kot 181 dni - - 11.369 - - (8.714)

Skupaj 935.663 106.978 47.969 (4.874) (2.605) (15.760)

31. 12. 2018 Knjigovodska vrednost Popravki vrednosti

Skupina 1 Skupina 2 Skupina 3 Skupina 1 Skupina 2 Skupina 3

0-29 dni 816.479 99.820 64.414 (5.453) (8.602) (25.827)

30-59 dni 2.846 2.205 284 (17) (86) (166)

60-89 dni 414 474 622 (4) (21) (202)

90-180 dni 1 103 3.269 - (4) (2.904)

Več kot 181 dni - - 42.967 - - (24.505)

Skupaj 819.740 102.601 111.556 (5.475) (8.713) (53.604)

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oja

snila

k r

aču

no

vod

skim

izka

zom

127

Spodnja preglednica prikazuje zapadle kredite strankam, ki niso banke, in druga finančna sredstva, merjena po odplačni

vrednosti, po posameznih žepkih zamude.

(v tisoč EUR) 31.12.2019 31.12.2018

Knjigovodska vrednost Popravki vrednosti Knjigovodska vrednost Popravki vrednosti

0-29 dni 29.835 (1.633) 22.373 (910)

30-59 dni 5.455 (163) 5.336 (269)

60-89 dni 2.096 (152) 1.510 (228)

90-180 dni 1.794 (306) 3.372 (2.908)

Več kot 181 dni 11.369 (8.714) 42.967 (24.505)

Skupaj 50.547 (10.967) 75.558 (28.821)

Znesek zapadlih terjatev je na dan 31. decembra 2019 znašal 50.547 tisoč evrov (31. decembra 2018: 75.558 tisoč evrov).

Med zapadlimi zneski se upošteva bruto znesek celotnega kredita, ki ima pomembno zamudo.

7.1.4.6 Posamično oslabljeni krediti

Na dan 31.12.2019

(v tisoč EUR)

Krediti pravnim osebam in samostojnim podjetnikom Druga finančna sredstva

Skupaj krediti

Krediti velikim družbam Krediti MSD

Bruto krediti 6.725 35.409 22 42.156

Popravki vrednosti (4.952) (9.322) (2) (14.275)

Neto krediti 1.773 26.088 21 27.881

Poštena vrednost zavarovanj 377 32.830 - 33.206

Na dan 31.12.2018

(v tisoč EUR)

Krediti pravnim osebam in samostojnim podjetnikom Druga finančna sredstva

Skupaj krediti

Krediti velikim družbam Krediti MSD

Bruto krediti 12.581 96.714 21 109.317

Popravki vrednosti (7.196) (45.346) (2) (52.544)

Neto krediti 5.385 51.368 19 56.773

Poštena vrednost zavarovanj 19.364 72.135 - 91.498

31. decembra 2019 je delež posamično oslabljenih kreditov strankam, ki niso banke, znašal 3,9 % (31. december 2018:

10,6 %), pokritje le-teh s popravki vrednosti pa 33,9 % (31. december 2018: 48,1 %). Vsi posamično oslabljeni krediti so v

skupini 3.

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oja

snila

k r

aču

no

vod

skim

izka

zom

128

7.1.5 Koncentracija kreditnega portfelja

7.1.5.1 Geografska struktura

Spodnja preglednica prikazuje koncentracijo kreditne izpostavljenosti bilančne aktive po geografski strukturi. Upoštevana

je država, ki je domicil nasprotne stranke.

(v tisoč EUR) Slovenija Druge države Evropske unije

Druge države Skupaj

Finančna sredstva, obvezno merjena po FVTPL 10.459 1.479 2.189 14.126

Finančna sredstva, merjena po FVTOCI 6.657 32.033 - 38.690

Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti

Dolžniški vrednostni papirji 196.137 65.020 10.099 271.257

Krediti bankam 77 7.665 116.135 123.877

Krediti pravnim osebam in samostojnim podjetnikom

velike družbe 223.717 20.464 2.475 246.656

majhne in srednje družbe 305.129 54.217 14.298 373.644

država 3.140 3.140

Krediti prebivalstvu

okvirni krediti 15.904 188 16 16.108

stanovanjski krediti 119.521 19 326 119.866

potrošniški in drugi krediti 58.669 7 462 59.138

Lizing 246.210 - - 246.210

Druga finančna sredstva 2.541 43 25 2.609

Stanje 31. decembra 2019 1.188.161 181.136 146.025 1.515.322

Stanje 31. decembra 2018 1.151.583 152.449 56.813 1.360.845

Banka večino svojih poslov sklepa s komitenti na območju Republike Slovenije. Transakcije s komitenti iz drugih držav

pretežno izhajajo iz vlog pri bankah.

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oja

snila

k r

aču

no

vod

skim

izka

zom

129

7.1.5.2 Struktura po dejavnosti

Spodnja preglednica prikazuje koncentracijo kreditne izpostavljenosti bilančne aktive po gospodarskih sektorjih. Upošte-

vana je dejavnost nasprotne stranke.

(v tisoč EUR)

Ja

vn

a u

pra

va

, o

bra

mb

a,

so

c. v

arn

os

t

Fin

an

čn

o

po

sre

dn

ištv

o

Pre

de

lov

aln

e

de

jav

no

sti

Po

slo

va

nje

z

ne

pre

mič

nin

am

i

Trg

ov

ina

Dru

ge

de

jav

no

sti

Fiz

ičn

e o

se

be

Sk

up

aj

Finančna sredstva, obvezno merjena po FVTPL - - - - 14.126 - - 14.126

Finančna sredstva, merjena po FVTOCI 32.033 589 685 - - 5.383 - 38.690

Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti

Dolžniški vrednostni papirji 207.548 46.060 2.654 - - 14.995 - 271.257

Krediti bankam - 123.877 - - - - - 123.877

Krediti pravnim osebam in samostojnim podjetnikom

velike družbe - 5.545 119.236 3.130 26.727 92.019 - 246.656

majhne in srednje družbe 248 29.786 97.639 70.427 39.129 136.415 - 373.644

država 2.794 - - - - 346 - 3.140

Krediti prebivalstvu

okvirni krediti - - - - - - 16.108 16.108

stanovanjski krediti - - - - - - 119.866 119.866

potrošniški in drugi krediti - - - - - - 59.138 59.138

Lizing 375 5.006 14.147 735 17.807 69.290 138.850 246.210

Druga finančna sredstva 143 461 76 8 417 461 1.044 2.609

Stanje 31. decembra 2019 243.141 211.324 234.436 74.299 98.206 318.910 335.006 1.515.322

Stanje 31. decembra 2018 244.196 111.649 236.192 66.511 107.343 313.462 281.492 1.360.845

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oja

snila

k r

aču

no

vod

skim

izka

zom

130

7.1.6 Dolžniški vrednostni papirji

Spodnja preglednica prikazuje analizo dolžniških vrednostnih papirjev, ki temelji na ocenah hiš Fitch Ratings in Moody's

Investors Service.

Na dan 31. 12. 2019

(v tisoč EUR) Finančna sredstva, merjena po FVTOCI

Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti

Skupaj

AAA do AA+ 9.285 191.580 200.865

AA 12.197 5.155 17.352

A+ do A– 11.140 29.727 40.867

Manj kot A– - 39.713 39.713

BBB– - - -

Neocenjeni 6.068 5.082 11.150

Skupaj 38.690 271.257 309.947

Na dan 31. 12. 2018

(v tisoč EUR) Finančna sredstva, merjena po FVTOCI

Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti

Skupaj

AAA do AA+ 9.496 7.573 17.069

AA 12.282 5.125 17.407

A+ do A– 46.456 163.914 210.370

Manj kot A– 11.160 31.033 42.193

BBB– 15.560 7.664 23.224

Neocenjeni 6.540 10.887 17.427

Skupaj 101.494 226.196 327.690

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oja

snila

k r

aču

no

vod

skim

izka

zom

131

7.2 Tržna tveganja

Banka v svojem poslovanju prevzema tržna tveganja – to so tveganja spremembe poštene vrednosti finančnih instru-

mentov zaradi spreminjanja tržnih cen. Tržna tveganja so posledica odprtih pozicij obrestnih, valutnih in lastniških in-

strumentov, ki so v celoti izpostavljeni splošnim in specifičnim spremembam na trgu, kot so spremembe obrestnih mer,

deviznih tečajev in cen finančnih instrumentov. Banka ima oblikovano metodologijo ocenjevanja izpostavljenosti tržnim

tveganjem in ocenjevanja pričakovanih mogočih izgub, ki temelji na različnih predpostavkah in scenarijih.

Banka izpostavljenost valutnemu tveganju spremlja na dnevni ravni. V letu 2019 je bila izpostavljenost tujim valutam

majhna in v skladu s postavljenimi limiti. Banka valutno tveganje upravlja v skladu s Politiko upravljanja valutnega tvega-

nja, za zmanjševanje izpostavljenosti valutnemu tveganju pa banka uporablja tudi izvedene instrumente za zavarovanje

pred valutnim tveganjem.

Banka obrestno tveganje upravlja v skladu s Politiko upravljanja obrestnega tveganja, ki temelji na splošnih baselskih

standardih za upravljanje obrestnega tveganja v bančni knjigi (IRRBB) in smernicah EBA o upravljanju obrestnega tve-

ganja, ki izhaja iz netrgovalnih dejavnosti. Banka pri svojem poslovanju pozornost namenja varovanju neto obrestnih

prihodkov.

Banka tržnemu tveganju, ki izhaja iz trgovalne knjige, ni izpostavljena, saj v letu 2019 ni imela trgovalnih pozicij.

Za operativno upravljanje tržnih tveganj je v banki odgovoren Sektor zakladništva, za pripravo poročil in analiz, ki jih obrav-

nava Odbor za upravljanje bilance, pa Sektor strateškega upravljanja tveganj.

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oja

snila

k r

aču

no

vod

skim

izka

zom

132

7.2.1 Valutno tveganje

Spodnja preglednica povzema izpostavljenost banke valutnemu tveganju. V preglednico so vključeni finančni instrumenti,

ki upoštevajo knjigovodske vrednosti in so razvrščeni po valutah.

(v tisoč EUR) USD Drugo EUR Skupaj

31. december 2019

Sredstva

Denar v blagajni, stanje na računih pri CB in vpogledne vloge pri bankah 2.230 12.080 339.020 353.330

Finančna sredstva v posesti za trgovanje - - 127 127

Finančna sredstva, obvezno merjena po FVTPL - 73 20.138 20.211

Finančna sredstva, merjena po FVTOCI - - 45.621 45.621

Dolžniški vrednostni papirji, merjeni po odplačni vrednosti 4.602 - 266.655 271.257

Krediti bankam 15.139 - 108.738 123.877

Krediti strankam, ki niso banke - - 1.064.762 1.064.762

Druga finančna sredstva 1 - 2.608 2.609

Druga sredstva - - 5.042 5.042

Skupaj sredstva 21.972 12.153 1.852.711 1.886.836

Obveznosti

Finančne obveznosti, namenjene trgovanju - - 12 12

Vloge bank - - 50 50

Vloge strank, ki niso banke 21.597 11.416 1.533.441 1.566.454

Krediti bank - - 140.222 140.222

Druge finančne obveznosti 542 20 8.806 9.368

Druge obveznosti - - 7.001 7.001

Skupaj obveznosti 22.139 11.436 1.689.532 1.723.107

Razlika med sredstvi in obveznostmi (167) 717 163.179 163.729

Potencialne obveznosti 123 1.619 328.249 329.991

31. december 2018

Skupaj sredstva 57.005 11.157 1.700.332 1.768.494

Skupaj obveznosti 58.306 10.548 1.551.193 1.620.047

Razlika med sredstvi in obveznostmi (1.301) 609 149.139 148.447

Potencialne obveznosti 217 81 287.147 287.445

Finančni položaj in denarni tokovi banke so izpostavljeni vplivu nestanovitnosti deviznih tečajev. Valutno tveganje banke

banka spremlja in upravlja na dnevni ravni. Banka izvaja konservativno politiko upravljanja valutnih tveganj, saj minimalizi-

ra valutno tveganje z vsakodnevnim zapiranjem odprte valutne pozicije. Limiti dopustnih izpostavljenosti po posameznih

valutah se nadzorujejo dnevno.

Banka ima za izpostavljenost valutnemu tveganju postavljeno absolutno mejo z določenim limitom na skupno devizno

pozicijo, ki je enaka vsoti absolutnih vrednosti odprtih pozicij v posameznih valutah. Med dolge oziroma kratke pozicije

se vštevajo bilančne postavke v bruto znesku, zmanjšane za tiste oslabitve, ki bodo za banko predvidoma predstavljale

izgubo, in zunajbilančne postavke potencialnih obveznosti, ki jih bo banka dejansko morala plačati, vključno s postavkami

iz izvedenih instrumentov (predvsem terminskih pogodb).

Pri valutnem tveganju pa je banka izpostavljena le za valuto EUR, ostale valute so materialno nepomembne, saj odprta

devizna pozicija znaša le 0,52 % kapitala; posledično banka ne izračunava kapitalske zahteve za valutno tveganje.

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oja

snila

k r

aču

no

vod

skim

izka

zom

133

7.2.2 Obrestno tveganje

Obrestno tveganje v banki se kaže kot tveganje vpliva spremembe obrestnih mer na neto obrestne prihodke banke in

kot tveganje vpliva spremembe obrestnih mer na pošteno vrednost finančnih instrumentov s fiksno obrestno mero. Ob

tem spremembe obrestnih mer vplivajo tudi na ekonomsko vrednost kapitala banke, ker se spreminja sedanja vrednost

prihodnjih denarnih tokov iz naslova bančnih sredstev, obveznosti do virov sredstev in zunajbilančnih pozicij.

Obrestno tveganje izhaja iz obrestno občutljivih sredstev, ki imajo različne zapadlosti in drugačno dinamiko spreminjanja

variabilnih obrestnih mer kot obveznosti do virov sredstev. Banka spremlja in upravlja izpostavljenost obrestnim tvega-

njem na podlagi metodologije obrestnih razmikov in testa izjemnih primerov za različne scenarije gibanj obrestnih mer.

Banka ima vzpostavljen sistem za spremljanje obrestnega tveganja za zagotavljanje ustrezne ravni neto obrestnih pri-

hodkov in ustrezne ravni kapitala banke v okolju spreminjajočih se obrestnih mer. Politika banke je, da se redno spremlja

in nadzira izpostavljenost banke obrestnemu tveganju ter da se razvijajo scenariji razvoja obrestnih mer in se pripravijo

ukrepi za primere gibanj obrestnih mer, ki bi resno negativno vplivali na neto obrestne prihodke in na kapital banke. Cilj

upravljanja obrestnega tveganja je minimiziranje nihanja neto obrestnih prihodkov in vrednosti kapitala banke zaradi vo-

latilnosti obrestnih mer na trgu.

Banka spremlja in analizira obrestne občutljivosti po posameznih časovnih žepkih, ki vključujejo obrestno občutljive bi-

lančne in zunajbilančne postavke po posameznih vrstah obrestnih mer in časovnih žepkih glede na njihovo zapadlost

oziroma datum ponovnega določanja obrestnih mer.

Za testiranje učinka scenarijev šoka na področju obrestnih mer na neto obrestne prihodke banka uporablja merilo vpliva

spremembe krivulje obrestnih mer za 100 bazičnih točk, pri presoji učinka na kapital banke izmed osmih stresnih sce-

narijev upošteva tisti premik obrestnih mer, ki najbolj neugodno vpliva na ekonomsko vrednost kapitala banke. Učinki po

različnih scenarijih so prikazani v spodnji preglednici.

(v tisoč EUR) 31.12.2019 31.12.2018

Vpliv na neto obrestne prihodke

Vpliv na ekonomsko vrednost kapitala

Vpliv na neto obrestne prihodke

Vpliv na ekonomsko vrednost kapitala

+200 bazičnih točk 11.350 4.876 8.265 6.009

+50 bazičnih točk 2.837 1.219 2.066 1.502

–50 bazičnih točk 3.945 2.438 4.033 3.004

–200 bazičnih točk (5.675) (10.777) (4.133) (7.328)

Za spremljanje uresničevanja usmeritev upravljanja obrestnega tveganja je v banki odgovoren Odbor za upravljanje bilan-

ce (OZUB). Naloge OZUB, povezane z obrestnim tveganjem, so poleg odločevalskih še:

• obravnava poročil in potrjevanje ukrepov za obrestna tveganja,

• obravnava stanja in napovedi gibanja obrestnih mer,

• obravnava obrestnega tveganja v banki (tveganje spremembe obrestnih mer),

• predlaganje usmeritev za določanje obrestnih limitov,

• oblikovanje usmeritev za pripravo predlogov ukrepov za zmanjševanje izpostavljenosti tveganjem,

• oblikovanje predlogov za obrestno in tržno politiko.

Upravljanje obrestnega tveganja temelji na sistemu limitov izpostavljenosti obrestnemu tveganju. Na najvišji ravni je

banka opredelila limit izpostavljenosti obrestnim tveganjem že v Izjavi o apetitu po tveganjih, kjer je kot enega ključnih

kazalnikov postavila tudi vpliv spremembe obrestnih mer na kapital banke in kot mejno vrednost kazalnika, ki kaže na

vpliv paralelnega dviga/znižanja ravni tržnih obrestnih mer za 200 bazičnih točk, postavila na 10 % kapitala.

Za operativno izvajanje ukrepov za obvladovanje obrestnega tveganja, v okviru postavljenih limitov, predlaganih s strani

Sektorja strateškega upravljanja tveganj, in realizacijo sklepov OZUB je na podlagi politike upravljanja obrestnega tvega-

nja v banki odgovoren Sektor zakladništva.

Sektor strateškega upravljanja tveganj mesečno pripravi poročilo o izpostavljenosti obrestnemu tveganju in ga predloži

v obravnavo OZUB.

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oja

snila

k r

aču

no

vod

skim

izka

zom

134

Spodnja preglednica povzema izpostavljenost banke obrestnemu tveganju. Finančni instrumenti so vključeni z upošteva-

njem knjigovodske vrednosti in razvrščeni v časovne žepke po datumu naslednje spremembe obrestne mere ali zapadlosti.

Dejanski datumi zapadlosti se od pogodbenih bistveno ne razlikujejo, razen v primeru zapadlosti obveznosti v obdobju do

enega meseca, od katerih dobri dve tretjini predstavljajo vpogledne vloge v znesku 970.650 tisoč evrov (2018: 934.211

tisoč evrov) in jih banka obravnava kot stabilne vloge.

(v tisoč EUR) Do 1 meseca

Od 1 do 3 mesecev

Od 3 do 12 mesecev

Od 1 do 5 let

Nad 5 let

Neobre-stovano

Skupaj

31. december 2019

Sredstva

Denar v blagajni, stanje na računih pri CB in vpogledne vloge pri bankah 328.449 - - - - 24.881 353.330

Finančna sredstva v posesti za trgovanje - - - - - 127 127

Finančna sredstva, obvezno merjena po FVTPL - 5.491 7.318 - - 7.402 20.211

Finančna sredstva, merjena po FVTOCI - 566 17.241 20.354 - 7.460 45.621

Dolžniški vrednostni papirji, merjeni po odplačni vrednosti 11.154 21.969 13.618 111.300 108.635 4.581 271.257

Krediti bankam 53.419 70.456 - - - 2 123.877

Krediti strankam, ki niso banke 299.158 297.769 357.284 71.045 39.325 179 1.064.760

Druga finančna sredstva - - - - - 2.609 2.609

Druga sredstva - - - - - 5.042 5.042

Skupaj sredstva 692.180 396.251 395.461 202.699 147.960 52.283 1.886.834

Obveznosti

Finančne obveznosti, namenjene trgovanju - - - - - 12 12

Vloge bank 50 - - - - - 50

Vloge strank, ki niso banke 232.586 239.967 452.859 639.064 238 1.740 1.566.454

Krediti bank in centralnih bank 5.000 - 40.635 75.800 18.701 86 140.222

Druge finančne obveznosti - - - 438 291 8.638 9.367

Druge obveznosti - - - - - 7.001 7.001

Skupaj obveznosti 237.636 239.967 493.494 715.302 19.230 17.477 1.723.106

Izpostavljenost obrestnemu tveganju 454.544 156.284 (98.033) (512.603) 128.730

31. december 2018

Skupaj sredstva 735.226 312.968 339.855 238.997 98.766 42.682 1.768.494

Skupaj obveznosti 261.844 285.172 397.314 659.202 1.115 15.400 1.620.047

Izpostavljenost obrestnemu tveganju 473.382 27.796 (57.459) (420.205) 97.651

Banka je v letih 2018 in 2019 zaradi pomembnega porasta in volatilnosti obsega posebej pozorno spremljala in analizi-

rala vpogledne vloge in ocenila, da celotnega prirasta vpoglednih vlog v zadnjih letih ne more obravnavati kot stabilnih

vpoglednih vlog, ter temu prilagodila tudi sistema spremljanja in merjenja obrestnih tveganj. Z upoštevanjem sprejete

metodologije bi ob predpostavki, da bi naložbe in obveznosti banke na dan 31. 12. 2019 ostale nespremenjene in v po-

sesti banke do zapadlosti ter da banka ne bi aktivno posegala v strukturo naložb in obveznosti z namenom spreminjanja

izpostavljenosti obrestnemu tveganju, horizontalni premik krivulje za 100 bazičnih točk za vse časovne žepke za banko

pomenil spremembo neto obrestnih prihodkov v enoletnem obdobju za 3,9 milijona evrov (2018: 4,1 milijona evrov).

Banka ocenjuje tudi vpliv spremembe obrestnih mer na ekonomsko vrednost kapitala. Paralelni dvig ravni tržnih obrestnih

mer za 2 odstotni točki za vse časovne pasove bi za banko predstavljal zvišanje vrednosti ekonomskega kapitala v višini

10,8 milijona evrov (2018: 6,0 milijona evrov).

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oja

snila

k r

aču

no

vod

skim

izka

zom

135

7.2.3 Tveganje iz trgovanja z lastniškimi vrednostnimi papirji trgovalnega portfelja

Tveganje iz trgovanja z lastniškimi vrednostnimi papirji trgovalnega portfelja se v banki kaže kot tveganje vpliva spre-

membe tržnih tečajev lastniških vrednostnih papirjev v trgovalnem portfelju na rezultat poslovanja banke.

V letih 2018 in 2019 banka ni bila izpostavljena tveganju, ki izhaja iz trgovanja z lastniškimi vrednostnimi papirji trgoval-

nega portfelja.

7.3 Likvidnostno tveganje

Banka v okviru upravljanja likvidnostnega tveganja skrbi predvsem za usklajenost denarnih tokov, ki izhajajo iz poslovanja

banke in komitentov, ustrezen obseg, strukturo in stabilnost virov financiranja ter primeren obseg in kakovost likvidno-

stnih rezerv.

Banka meri in spremlja likvidnostno tveganje z uporabo regulatorno predpisanih in interno opredeljenih kazalnikov struk-

turne in operativne likvidnosti ter prevzemanje likvidnostnega tveganja omejuje z limiti, ki izhajajo iz Izjave o apetitu po

tveganjih in Politike o upravljanju likvidnostnega tveganja.

Kratkoročna neusklajenost bilance banke po merilu ročnosti je v mejah sprejemljivih okvirov, v letu 2019 se je nekoliko

umirila tudi visoka rast vlog nebančnega sektorja in tudi prehajanje dela vezanih vlog na stanja na računih kot odziv ko-

mitentov na varčevanju nenaklonjeno okolje nizkih obrestnih mer. Banka je spremembe v strukturi bilance pozorno spre-

mljala in redno izvajala likvidnostno stresno testiranje, ki obsega scenarije po petih stopnjah resnosti oz. zaostritve razmer.

Za stresne scenarije je predvideno, da vse vrste stresov vplivajo na obseg denarnih tokov na odlivni in prilivni strani ter

hkrati na znižanje likvidnostnih rezerv. Metodologija vsebuje tudi merila za presojo minimalnega oziroma optimalnega ob-

sega likvidnostnih rezerv, po kateri mora banka imeti vsaj toliko likvidnostnih rezerv, da minimalno pokriva tretjo stopnjo

stresa v obdobju enega meseca in optimalno tretjo stopnjo stresa za obdobje treh mesecev.

Sposobnost banke, da v času redno poravnava svoje tekoče obveznosti, je zagotovljena. Morebitne neusklajenosti med

prilivi in odlivi banka brez težav usklajuje tudi z uporabo likvidnostnih rezerv in instrumentov centralne banke.

Upravljanje likvidnosti in program upravljanja likvidnosti banka vgrajuje v vsakokratni letni načrt poslovanja banke. V

letnem načrtu poslovanja so navedene temeljne usmeritve vodenja likvidnosti banke, ki jih banka vgrajuje v dejavnosti

mesečnega načrta likvidnosti banke in v dnevno operativno izvajanje likvidnosti banke. Iz načrta so razvidni tudi tehnika

ter postopki spremljanja in nadzorovanja likvidnosti banke. Vse bistvene spremembe načrtovanih prilivov in odlivov sred-

stev ter naložb banka posodobi v novi verziji načrta likvidnosti banke za tekoči mesec in preostale mesece do konca leta.

Sektor zakladništva skladno z internimi predpisi dnevno spremlja finančne tokove, ki jih obravnava likvidnostna komisija,

in odloča o predlagani projekciji ter pripravlja mogoče scenarije v odvisnosti od verjetnosti predvidenih dogodkov.

Za zagotavljanje potrebne likvidnosti banka natančno in redno spremlja:

• časovni razpored tekočih in bližajočih se denarnih tokov na strani sredstev in obveznosti do virov sredstev;

• obseg pokritja potencialnih denarnih odtokov z denarnimi pritoki v določenem obdobju z dospelimi oziroma hitro unov-

čljivimi sredstvi;

• obseg potencialnih denarnih odtokov, ki jih je mogoče pokriti z izposojo na medbančnem trgu;

• dostop do drugih virov sredstev na podlagi sekundarne rezerve likvidnosti;

• obseg in vzdrževanje zahtevane likvidnosti, kot jo določa regulativa.

Delovanje likvidnostne komisije je opredeljeno v posebnem internem predpisu.

Banka je v Izjavo o apetitu po tveganjih vključila več kazalnikov likvidnostnega tveganja, in sicer LCR in NSFR kot ključni

ter KL1 in LTD kot podporni matriki. Sektor strateškega upravljanja tveganj na podlagi tega predlaga dodatne omejitve

in interne limite strukturne in operativne likvidnosti, spremlja njihovo izpolnjevanje ter kot podlage za odločanje pripravlja

analize likvidnostne pozicije banke in usmeritve na področju upravljanja likvidnostnega tveganja. Banka na mesečni ravni

izvaja stresna testiranja v skladu z metodologijo, ki omogoča izračun minimalnega in optimalnega obsega likvidnostnih

rezerv banke, z upoštevanjem petih stopenj stresnih scenarijev in njihovih vplivov na denarne tokove banke in vrednost

likvidnostnih rezerv.

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oja

snila

k r

aču

no

vod

skim

izka

zom

136

Banka zagotavlja in uravnava svojo likvidnost:

• z najemom manjkajočih likvidnih sredstev na medbančnem denarnem trgu – medbančni denarni trg v Republiki Sloveniji

in pri tujih bankah v Evrosistemu v obliki nezavarovanih medbančnih posojil;

• z najetimi kreditnimi linijami pri drugih bankah;

• z najemom manjkajočih sredstev pri ECB z operacijami denarne politike Evrosistema (TLTRO, dolgi, kratki tender);

• s črpanjem kreditne linije in mejnega posojila pri Banki Slovenije;

• s pospešenim zbiranjem vezanih vlog pravnih oseb pod ugodnejšimi pogoji za komitenta in

• s prodajo dolžniških vrednostnih papirjev, s katerimi banka razpolaga v svojem portfelju.

Banka ima oblikovan sklad primernega finančnega premoženja (vpisana maksimalna zastavna pravica na vrednostnih pa-

pirjih, ki so na enotni listi primernega finančnega premoženja ECB v KDD in pri tujih nacionalnih centralnih bankah v korist

Banke Slovenije) kot podlago za uporabo instrumentarija ECB (črpanje sredstev ECB z operacijami denarne politike ECB

ter uporaba kreditne linije in mejnega posojila). Banka dodatno razpolaga z zadostno količino vrednostnih papirjev, ki so

prav tako primerni za uporabo instrumentarija ECB in jih lahko dodatno uvrsti v sklad primernega finančnega premoženja

ter si tako poveča možnosti za dostop do likvidnih sredstev v primeru zaostrenih likvidnostnih razmer. Banka lahko z do-

voljenjem Banke Slovenije v sklad primernega finančnega premoženja uvrsti tudi ustrezna bančna posojila.

7.3.1 Neizvedene finančne obveznosti in sredstva za upravljanje likvidnostnega tveganja

Spodnja preglednica povzema prikaz neizvedenih finančnih obveznosti in sredstev za upravljanje likvidnostnega tveganja

po preostalih pogodbenih rokih zapadlosti v plačilo. Vrednosti v preglednici so nediskontirane in se razlikujejo od vredno-

sti v izkazu finančnega položaja, ki temelji na diskontiranih denarnih tokovih.

(v tisoč EUR) Do 1 meseca Od 1 do 3 mesecev

Od 3 do 12 mesecev

Od 1 do 5 let Nad 5 let Skupaj

31. december 2019

Obveznosti

Vloge bank 50 - - - - 50

Vloge strank, ki niso banke 215.012 205.342 353.356 794.668 243 1.568.620

Krediti bank in centralnih bank 4.008 - 6.039 100.617 31.909 142.573

Druge finančne obveznosti 8.170 8 438 446 306 9.368

Skupaj obveznosti (pričakovana zapadlost) 227.240 205.349 359.833 895.731 32.458 1.720.611

Sredstva za upravljanje likvidnostnega tveganja (pričakovana zapadlost) 464.215 172.619 240.470 728.186 364.130 1.969.620

Likvidnostna vrzel (236.975) 32.730 119.363 167.545 (331.672)

31. december 2018

Obveznosti

Vloge strank, ki niso banke 212.339 219.582 246.179 799.564 338 1.508.002

Krediti bank in centralnih bank 53 2.783 5.673 82.841 10.281 101.631

Druge finančne obveznosti 8.559 172 2.693 - - 11.424

Skupaj obveznosti (pričakovana zapadlost) 220.951 222.537 284.545 882.405 10.619 1.621.057

Sredstva za upravljanje likvidnostnega tveganja (pričakovana zapadlost) 459.461 100.450 269.887 678.844 297.836 1.806.478

Likvidnostna vrzel (238.510) 132.309 14.658 203.561 (287.217)

Banka ima razpršen portfelj kakovostnih visoko bonitetnih in likvidnih vrednostnih papirjev, primernih za zagotavljanje

sredstev za poravnavo obveznosti in pogojnih obveznosti. Likvidnostne rezerve banke, namenjene upravljanju likvidno-

stnega tveganja, obsegajo gotovino in stanja na računih pri centralni banki, državne obveznice in druge vrednostne

papirje, ki so primerni za repo pogodbe s centralno banko, ter druge sekundarne vire likvidnosti v obliki visoko likvidnih

vrednostnih papirjev v portfelju banke.

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oja

snila

k r

aču

no

vod

skim

izka

zom

137

Banka pri upravljanju likvidnostnega tveganja upošteva tudi drugo finančno premoženje, za katerega se pričakuje, da bo

ustvarjalo denarne pritoke za poravnavo predvidenih denarnih odtokov iz finančnih obveznosti.

7.3.2 Denarni tokovi iz izvedenih finančnih obveznosti

Banka vse izvedene finančne instrumente poravna po neto načelu. V obdobju od 3 do 12 mesecev po koncu leta 2019

pričakujemo denarne tokove od opcijskih pogodb v višini 12 tisoč evrov (2018: 10 tisoč evrov v obdobju od 3 do 12 mese-

cev, 27 tisoč evrov v obdobju od 1 do 5 let). Upoštevani so izvedeni finančni instrumenti z negativno pošteno vrednostjo.

7.3.3 Potencialne in prevzete obveznosti

Banka upravlja likvidnostno tveganje skupaj s pričakovanimi denarnimi tokovi iz prevzetih obveznosti iz odobrenih kredi-

tov in potencialnih obveznosti iz finančnih garancij. Ti tokovi so razkriti v spodnji preglednici po ustreznih obdobjih glede

na pričakovana črpanja odobrenih posojil ali pričakovana unovčenja garancij in akreditivov.

(v tisoč EUR) Do 1 meseca

Od 1 do 3 mesecev

Od 3 do 12 mesecev

Od 1 do 5 let

Nad 5 let Skupaj

31. december 2019

Prevzete obveznosti iz odobrenih kreditov 129.584 16.304 80.292 11.915 247 238.342

Garancije 91.649 - - - - 91.649

Skupaj 221.233 16.304 80.292 11.915 247 329.991

31. december 2018

Prevzete obveznosti iz odobrenih kreditov 126.660 15.323 53.685 6.346 168 202.182

Garancije 85.263 - - - - 85.263

Skupaj 211.923 15.323 53.685 6.346 168 287.445

7.4 Ocenjena poštena vrednost finančnih instrumentov

7.4.1 Finančni instrumenti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti

Spodnja preglednica prikazuje knjigovodske vrednosti ter poštene vrednosti finančnih sredstev in obveznosti, ki v izkazu

finančnega položaja banke niso izkazani po pošteni vrednosti:

(v tisoč EUR) Knjigovodska vrednost Poštena vrednost

31.12.2019 31.12.2018 31.12.2019 31.12.2018

Finančna sredstva

Denar v blagajni, stanje na računih pri CB in vpogledne vloge pri bankah

353.330 391.730

353.330 391.730

Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti

Dolžniški vrednostni papirji 271.257 226.196 286.209 237.210

Krediti bankam 123.877 48.651 124.090 48.886

Krediti strankam, ki niso banke 1.064.762 963.861 1.089.806 973.220

Druga finančna sredstva 2.609 2.243 2.609 2.243

Skupaj finančna sredstva 1.815.835 1.632.682 1.856.044 1.653.288

Finančne obveznosti

Vloge bank 50 - 50 -

Vloge strank, ki niso banke 1.566.454 1.505.151 1.568.211 1.507.429

Krediti bank, centralnih bank in strank, ki niso banke 140.222 101.416 138.269 98.081

Druge finančne obveznosti 9.368 11.424 9.368 11.424

Skupaj finančne obveznosti 1.716.094 1.617.991 1.715.898 1.616.933

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oja

snila

k r

aču

no

vod

skim

izka

zom

138

Spodnja preglednica prikazuje hierarhijo poštene vrednosti:

(v tisoč EUR) Raven 1 Raven 2 Raven 3 Skupaj

31. december 2019

Finančna sredstva

Denar v blagajni, stanje na računih pri CB in vpogledne vloge pri bankah 353.330 - - 353.330

Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti

Dolžniški vrednostni papirji 53.820 203.509 28.880 286.209

Krediti bankam - 124.090 - 124.090

Krediti strankam, ki niso banke - - 1.089.806 1.089.806

Druga finančna sredstva - 2.609 - 2.609

Skupaj finančna sredstva 407.150 330.208 1.118.686 1.856.044

Finančne obveznosti

Vloge bank - 50 - 50

Vloge strank, ki niso banke - 1.568.211 - 1.568.211

Krediti bank, centralnih bank in strank, ki niso banke - 138.269 - 138.269

Druge finančne obveznosti - 9.368 - 9.368

Skupaj finančne obveznosti - 1.715.898 - 1.715.898

31. december 2018

Skupaj finančna sredstva 450.784 223.378 979.126 1.653.288

Skupaj finančne obveznosti - 1.616.933 - 1.616.933

V raven 1 so uvrščena finančna sredstva, za katere se je poštena vrednost izmerila z neposrednim opazovanjem cene na

trgih za enaka finančna sredstva. V raven 2 so uvrščena finančna sredstva in finančne obveznosti, za katere se je poštena

vrednost izmerila z neposrednim opazovanjem cene na trgih za podobna finančna sredstva, v raven 3 pa so uvrščena

finančna sredstva, za katera se je poštena vrednost izmerila z uporabo neopazovanih vhodnih podatkov, ki vključujejo

predpostavke in predvidevanja.

V nadaljevanju so predstavljene poglavitne metode in predpostavke, uporabljene za oceno poštenih vrednosti finančnih

instrumentov.

7.4.1.1 Posojila in terjatve

Poštena vrednost posojil in terjatev je ocenjena kot diskontirana vrednost pričakovanih denarnih tokov. Za posojila in

terjatve brez določene pogodbene zapadlosti in tiste, pri katerih obstaja tveganje predčasnega poplačila, so pričakovana

plačila ocenjena glede na pretekle izkušnje ob upoštevanju podobnih ravni obrestnih mer in pričakovanja o gibanju obre-

stnih mer. Pričakovani denarni tokovi so ocenjeni ob upoštevanju kreditnega tveganja in morebitnih znakov oslabitve. Za

homogene kategorije so tokovi ocenjeni na portfeljski osnovi. Poštene vrednosti posojil izražajo spremembe v kreditnem

statusu izpostavljenosti in spremembe obrestnih mer v primeru fiksnih obrestnih mer. Glede na dejstvo, da v banki raz-

meroma majhen del portfelja posojil in terjatev predstavljajo naložbe s fiksno obrestno mero, poštena vrednost posojil in

terjatev ne odstopa bistveno od njihove knjigovodske vrednosti.

7.4.1.2 Vloge bank in drugih komitentov

Poštena vrednost vpoglednih vlog in vlog brez zapadlosti je enaka znesku, plačljivemu na poziv, na dan računovodskih

izkazov. Ocenjena poštena vrednost drugih depozitov temelji na diskontiranih pogodbenih denarnih tokovih, z upošteva-

njem tržne obrestne mere, ki bi jih morala banka trenutno plačati za nadomestitev teh virov z novimi, in sicer z enako preo-

stalo zapadlostjo. Pri oceni poštenih vrednosti ni upoštevana vrednost dolgoročnih odnosov s strankami. Z upoštevanjem

dejstva, da je večina vlog kratkoročnih z obrestnimi merami, ki so skoraj enake tržnim ali pa so vezane na spremenljive

obrestne mere, ki so tržne, poštena vrednost vlog bistveno ne odstopa od njihove knjigovodske vrednosti.

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oja

snila

k r

aču

no

vod

skim

izka

zom

139

7.4.1.3 Prejeta posojila

Dolgoročni dolg banke nima tržne vrednosti. Poštena vrednost je ocenjena kot diskontirana vrednost prihodnjih denarnih

tokov, z upoštevanjem tržne obrestne mere, ki bi jih morala banka trenutno plačati za pridobitev novih posojil s podobnimi

lastnostmi in enako preostalo zapadlostjo. Z upoštevanjem dejstva, da je večina prejetih posojil vezanih na spremenljive

obrestne mere, ki so tržne, poštena vrednost posojil bistveno ne odstopa od njihove knjigovodske vrednosti.

7.4.2 Finančni instrumenti, merjeni po pošteni vrednosti

Finančni instrumenti v posesti za trgovanje, finančni instrumenti, merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, in

finančni instrumenti, merjeni po pošteni vrednoti prek drugega vseobsegajočega donosa, so vrednoteni po pošteni vre-

dnosti. Njihovo merjenje in pripoznavanje je razkrito v pojasnilu 2.2.4.

7.4.3 Hierarhija poštene vrednosti

MSRP 7 določa obvezo po razkrivanju razvrstitve meritve poštene vrednosti z uporabo hierarhije poštene vrednosti, ki

kaže pomembnost vhodnih podatkov, uporabljenih pri meritvah. Hierarhija poštene vrednosti ima naslednje ravni:

• raven 1 – kotirane cene (neprilagojene) na delujočih trgih za enaka sredstva ali obveznosti; ta raven vključuje lastniške

in dolžniške finančne instrumente, ki kotirajo na borzah, ter izvedene finančne instrumente, s katerimi se trguje na bor-

zah, kot so na primer terminske pogodbe;

• raven 2 – vložki poleg kotiranih cen, vključenih v ravni 1, ki so neposredno (tj. kot cene) ali posredno (tj. kot izpeljani

iz cen) zaznavni kot sredstvo ali obveznosti; ta raven vključuje izvedene finančne instrumente, s katerimi se trguje na

OTC-trgu, trgovana posojila, izdane strukturirane dolžniške vrednostne papirje, dolžniške vrednostne papirje in lastniški

kapital; vir vhodnih podatkov, kot so krivulja donosnosti LIBOR, EURIBOR ali kreditno tveganje nasprotne stranke, sta

Bloomberg in Reuters, za lastniški kapital pa podatki, pridobljeni o zadnjih razpoložljivi transakcijah;

• raven 3 – vložki za sredstva ali obveznosti, ki ne temeljijo na zaznavnih tržnih podatkih (neupoštevani vložki); ta raven

vključuje naložbe v lastniški kapital in dolžniške instrumente ter kredite, katerih vrednost je mogoče določiti z uporabo

teoretičnih vložkov.

Ta hierarhija zahteva uporabo opaznih tržnih podatkov, kadar so na voljo. Banka pri vrednotenju – kjer je le mogoče –upo-

rablja tržne cene.

7.4.3.1 Finančna sredstva in obveznosti, merjena po pošteni vrednosti

(v tisoč EUR) Raven 1 Raven 2 Raven 3 Skupaj

31. december 2019

Finančna sredstva, merjena po FVTOCI

- obveznice 1.669 32.033 4.990 38.692

- delnice in deleži - 6.931 - 6.931

Finančna sredstva, obvezno merjena po FVTPL

- delnice in deleži 270 1.736 4.079 6.085

- krediti - - 14.126 14.126

Skupaj sredstva 1.939 40.700 23.196 65.834

Finančne obveznosti, določene za merjenje FVTPL - - - -

Skupaj obveznosti - - - -

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oja

snila

k r

aču

no

vod

skim

izka

zom

140

Deleži in delnice, ki jih je banka pridobila v letu 2019 v višini 4.079 tisoč evrov, ne kotirajo, zato je bila vrednost določena na

podlagi nakupne cene (raven 3). Pri omenjenih sredstvih med letom ni bilo prehodov med ravnmi.

Vrednost kreditov, obvezno merjenih po pošteni vrednosti, je bila določena na podlagi zadnjih znanih rezultatov in ocen

poslovanja kreditojemalcev iz Skupine Mercator (raven 3). Banka je ocenila, da so kreditojemalci sposobni brez težav po-

plačevati svoje obveznosti. Pri pričakovanih denarnih tokovih je upoštevala poplačila obveznosti skladno s sporazumom

o finančnem prestrukturiranju (MRA) in diskontno stopnjo v višini obrestne mere (4,5 %).

(v tisoč EUR) Raven 1 Raven 2 Raven 3 Skupaj

31. december 2018

Finančna sredstva, merjena po FVTOCI

- obveznice 7.131 94.362 - 101.493

- delnice in deleži - 6.900 - 6.900

Finančna sredstva, obvezno merjena po FVTPL

- delnice in deleži 234 3.424 4.136 7.794

- krediti - - 18.400 18.400

Skupaj sredstva 7.365 104.686 22.536 134.587

Finančne obveznosti, določene za merjenje FVTPL - - 307 307

Skupaj obveznosti - - 307 307

Deleži in delnice, ki jih je banka pridobila v letu 2018 v višini 4.136 tisoč evrov, ne kotirajo, zato je bila vrednost določena na

podlagi nakupne cene (raven 3). Pri omenjenih sredstvih med letom ni bilo prehodov med ravnmi. Finančne obveznosti,

določene za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, se nanašajo pošteno vrednost neizkoriščenih kreditov,

obvezno merjenih po FVTPL.

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oja

snila

k r

aču

no

vod

skim

izka

zom

141

7.5 Upravljanje kapitala

Upravljanje kapitala je stalen proces določanja in vzdrževanja zadostnega obsega in kakovosti kapitala. V sklopu politike

upravljanja kapitala mora banka zagotoviti, da vedno razpolaga z ustreznim kapitalom glede na obseg in vrste storitev, ki

jih opravlja, ter tveganja, ki jim je izpostavljena pri opravljanju teh storitev (zahtevani kapital).

Banka mora poslovati tako, da tveganja, ki jim je izpostavljena pri posameznih oziroma vseh vrstah poslov, ki jih opravlja,

nikoli ne presežejo omejitev.

Spodnja preglednica povzema sestavine kapitala, kapitalske zahteve in količnike kapitalske ustreznosti.

(v tisoč EUR) 31.12.2019 31.12.2018

Navadni lastniški temeljni kapital 184.810 175.195

Temeljni kapital 184.810 175.195

Kapital 184.810 175.195

Kapitalske zahteve za kreditno tveganje in kreditno tveganje nasprotne stranke 86.820 79.758

Od tega kapitalske zahteve po kategorijah izpostavljenosti:

– izpostavljenosti do enot centralne ravni držav ali centralnih bank 273 570

– izpostavljenosti do enot regionalne ali lokalne ravni držav 46 67

– izpostavljenosti do subjektov javnega sektorja 619 569

– izpostavljenosti do institucij 2.318 1.558

– izpostavljenosti do podjetij 32.738 37.615

– izpostavljenosti na drobno 22.532 20.044

– izpostavljenosti, zavarovane s hipotekami na nepremičnine 7.202 6.913

– neplačane izpostavljenosti 3.774 1.855

– postavke, povezane z zelo visokim tveganjem 8.919 5.188

– kolektivni naložbeni podjemi (KNP) 78 71

– lastniški kapital 2.596 1.437

– druge postavke 5.725 3.872

Kapitalske zahteve za tržno tveganje - -

Kapitalska zahteva za operativno tveganje 7.283 6.675

Skupaj kapitalske zahteve 94.103 86.433

Količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala 15,71 % 16,22 %

Količnik temeljnega kapitala 15,71 % 16,22 %

Količnik skupnega kapitala 15,71 % 16,22 %

Banka nima neporavnanih transakcij v trgovalni in bančni knjigi, zato ne izračunava kapitalske zahteve za tveganje po-

ravnave. V svojem portfelju nima blaga, s katerim trguje, zato ne izračunava kapitalske zahteve za tveganje spremembe

cen blaga. Ker skupna neto pozicija v tujih valutah ne presega 2 % kapitala banke, banki ni treba izračunavati kapitalske

zahteve za valutno tveganje. Banka tudi nima kapitalskih zahtev za velike izpostavljenosti, ki presegajo omejitve iz členov

395 do 401 Uredbe CRR.

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oja

snila

k r

aču

no

vod

skim

izka

zom

142

Gorenjska banka, d.d., Kranj

Slovenija

4000 Kranj

Bleiweisova cesta 1, p. p. 147

Telefon: 04 / 208 40 00

Telefaks: 04 / 202 15 03

BIC: GORE SI 2X

Naslov e-pošte: info@gbkr.si

Spletni naslov: http://www.gbkr.si

Produkcija:Gorenjska banka, d.d., Kranj

Portret predsednika uprave: Gregor ErženOblikovanje: Janja Ošlaj

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oja

snila

k r

aču

no

vod

skim

izka

zom

143

Go

ren

jska

ba

nka

, d.d

., K

ran

j in

Sku

pin

a G

ore

njs

ka

ba

nka

Kra

nj |

Le

tno

po

roč

ilo

20

19

| P

oja

snila

k r

aču

no

vod

skim

izka

zom

144

www.gbkr.si