Letno poročilo MIPOR

2011

1

2

MIPOR Mednarodni inštitut za potrošniške raziskave – MIPOR

je v letu 1993 ustanovila Zveza potrošnikov Slovenije sku-

paj z britansko potrošniško organizacijo Consumer Asso-

ciation (zdaj WHICH?) in tremi posamezniki. MIPOR oprav-

lja raziskave in izvaja različne projekte s področja politike

varstva potrošnikov, primerjalnega ocenjevanja kakovosti

izdelkov in storitev, zdravstva in pravic pacientov, teleko-

munikacij, stanovanjske problematike, varnosti izdelkov in

storitev v Sloveniji, Evropski uniji in v mednarodnem prostoru.

Rezultate raziskav in informacije objavlja v obliki metodologij,

raziskovalnih poročil ter kot prispevke v reviji za potrošnike

VIP. Rezultati strokovnega in raziskovalnega dela so Zve-

zi potrošnikov Slovenije kot nacionalni potrošniški organi-

zaciji v pomoč, da lahko argumentirano ukrepa, obvešča

potrošnike, lobira pri zakonodajalcu in izvaja svoje aktivnosti

na področju varstva potrošnikov. MIPOR opravlja tudi izda-

jateljsko dejavnost, izdaja mesečno revijo VIP.3

LETNO POROČILO MIPOR 2011

MIPOR V ŠTEVILKAH V LETU 2011

Revija VIP je praznovala 20 letnico izhajanja.

V dveh desetletjih so bili objavljeni rezultati preko

16.000 testiranih izdelkov.

V reviji VIP smo v letu 2011 objavili 38 mednarodnih

testov izdelkov in storitev ter 12 domačih testov, večino

s področja živil.

Na novem spletnem portalu »www.veskajjes.si«

lahko potrošniki pregledujejo prehranske profile za več kot

800 živil in več kot 80 pijač.

Na ZPSTV na kanalu Youtube je potrošnikom na voljo

5 novih video vsebin, v letu 2011 si jih je ogledalo

7300 posameznikov.

Potrošniki so lahko na policah našli 29 novih izdelkov

oz. storitev, označenih z znakom VIP Test.

Pripravili smo 4 posebne finančne priloge s področja

bančnih storitev.

MIPOR V ŠTEVILKAH V LETU 2011

KAZALO

IZDAJATELJSKA DEJAVNOST – REVIJA VIP 6

1. 1. Splošno o reviji VIP 6

1. 2. Izhajanje in obseg 7

1. 3. Redne rubrike revije VIP 8

1. 4. Občasne rubrike 11

1. 5. Priloga »Osebne finance« 11

1. 6. Posebne izdaje 12

1. 7. Financiranje in naročniki 12

1. 8. Znak kakovosti VIP TEST 13

RAZISKOVALNI PROJEKTI V SLOVENIJI 14

2. 1. Izobraževanje in informiranje potrošnikov na področju finančnih storitev 14

2. 2. Testiranje tehničnih in drugih neprehranskih izdelkov 17

2. 3. Testiranje prehranskih izdelkov 19

2. 4. Raziskave 21

MEDNARODNI PROJEKTI 22

3. 1. Tehnična podpora pri informacijski kampanji za krepitev potrošniške zavesti in članstva v potrošniških organizacijah v Romuniji 22

DRUGO MEDNARODNO SODELOVANJE 24

Pregled sestankov, delovnih srečanj in izobraževanj, ki so jih v letu 2011 opravili sodelavci MIPOR/ZPS 25

1

2

3

4

SPLOŠNO O REVIjI VIPPomemben del informiranja potrošnikov poteka prek revije za potrošnike VIP. Revija, ki izhaja od leta 1991, nastaja po mednarodno sprejetih pravilih, ki veljajo za potrošniške revije. V reviji ni oglasnih sporočil ponudnikov izdelkov in storitev, avtorji prispevkov pa so neodvisni strokovnjaki.

Revija je kot vir nepristranskih in strokovno podprtih informacij v 20 letih izhajanja pridobila zaupanje, tako med potrošniki, kot strokovno javnostjo. Bralci med rednimi prispevki v reviji še posebej cenijo rezultate neodvisnih primerjalnih testov izdelkov in storitev, tudi zaradi dejstva, da nanje proizvajalci in trgovci nimajo vpliva. V reviji smo objavljali vse pomembnejše ugotovitve o testiranih izdelkih in storitvah, vključno s testnimi ocenami, podrobnosti o izvedenih testih pa smo v letu 2011 redno objavljali tudi na spletu.

Med rednimi vsebinami, so potrošniki-bralci naklonjeni tudi prispevkom, prek katerih jih seznanjamo s pravicami, ki jih imajo kot potrošniki. Bralcem hkrati svetujemo, kako pravice uveljaviti v praksi.

Med vsebinami smo veliko prostora namenjali osebnim financam, predvsem bančnim in zavarovalniškim storitvam, kjer se potrošniki dnevno soočajo s pomanjkanjem neodvisnih informacij.

Finančnim vsebinam bomo posebno pozornost posvečali tudi v prihodnje.


IZDAjATELjSKA DEjAVNOST – REVIjA VIP1

1.1.

6

IZHAjANjE IN ObSEgV letu 2011 smo pripravili dvanajst številk revije, ki so izšle v enajstih zvezkih. Revija je izhajala prvi četrtek v mesecu v obsegu posamične številke 44 strani, oziroma 60 strani, kot je bil obseg razširjene poletne izdaje (VIP 7-8/2011).

Enako kot v letu 2010, smo tudi v letu 2011 bralcem ponudili dodatne strani koristnega branja s področja osebnih financ. Posebna priloga k reviji VIP »Osebne finance« je v letu 2011 izšla štirikrat, v skupnem obsegu 24 strani. Posebno prilogo so vsebovale naslednje številke revije VIP: 4, 6, 10 in 12.

Revija je v letu 2011 izhajala v povprečni skupni nakladi 8.500 izvodov. Večino izvodov smo distribuirali neposredno naročnikom oz. članom ZPS, del je bil posredovan šolskim in splošnim knjižnicam ter prodaji prek kolportaže.

1.2.

7


REDNE RUbRIKE REVIjE VIPNajveč prostora v reviji, v povprečju 75 %, zavzemajo prispevki, ki jih objavljamo v rednih rubrikah „Pod drobnogledom“, „VIP TEST“, „Vipov paragraf“ in „Vprašali ste“.

Rubrika „Pod drobnogledom“Rubrika je namenjena predvsem objavam rezultatov strokovnega in raziskovalnega dela, ki ga opravijo sodelavci Mednarodnega inštituta za potrošniške raziskave, v rubriki pa bralce seznanjamo tudi z aktivnostmi ZPS pri različnih kampanjah in mednarodnih projektih s področja varstva potrošnikov.

VIP št. 1/2011: »Kaj je leto 2010 prineslo potrošnikom?«

VIP št. 2/2011: »Kako se prehranjujemo odrasli Slovenci?«

VIP št. 3/2011: »Menjava dobavitelja električne energije«

VIP št. 4/2011: »Kje na spletu je ceneje?«

VIP št. 5/2011: »Ali se lahko zanesemo na ponudbo v katalogih?«

VIP št. 6/2011: »Domovi za starejše?«

VIP št. 7-8/2011: »Pod drobnogledom sanitarije ob slovenskih avtocestah«

VIP št. 9/2011: »Če na starost ne moremo sami skrbeti zase« VIP št. 10/2011: »Elektronske komunikacije – beda slovenske ponudbe«

VIP št. 11/2011: »Klicni centri«

VIP št. 12/2011: »Znanje ali sreča – družabne igre za otroke«.

1.3.

8

Rubrika «VIP TEST»V rubriki objavljamo rezultate primerjalnih testov izdelkov in storitev, ki jih izvajamo potrošniške organizacije v okviru mednarodne organizacije za izvajanje potrošniških primerjalnih testov in raziskav ICRT (International Consumer Research and Testing). V letu 2011 smo objavili skupaj 38 mednarodnih primerjalnih testov.

V rubriki objavljamo tudi rezultate primerjalnih testov, ki jih izvedejo sodelavci Mednarodnega inštituta za potrošniške raziskave in Zveze potrošnikov Slovenije v sodelovanju z neodvisnimi zunanjimi inštitucijami (laboratoriji, razvojnimi in raziskovalnimi inštituti). V letu 2011 smo izvedli 12 domačih testov, večinoma s področja prehrane.

VIP št. 1/2011: »hitri polnilniki za baterije«, »prenosni glasbeni predvajalniki«, »losjoni in mleka za telo«, »kisle kumarice«

VIP št. 2/2011: »pralni stroji«, »naprave za domači kino«, »preizkusni trki Euro NCAP v letu 2010«, »baterije za večkratno polnjenje«

VIP št. 3/2011: »jabolčni sokovi«, »letne pnevmatike«, »naravne kreme za obraz«, »kompaktne fluorescenčne sijalke, halogenske žarnice, sijalke LED«

VIP št. 4/2011: »pomivalni stroji«, »naravna in umetna barvila za pirhe«, »baterijski vrtalniki«, »protivirusni programi«, »merilniki srčnega utripa«

VIP št. 5/2011: »brisače iz frotirja«, »bencinske vrtne kosilnice«, »parni likalniki in parne postaje«, »večfunkcijske naprave«, »mikrobiološka kakovost živil z delikatesnih oddelkov - mini test«.

VIP št. 6/2011: »piščančje hrenovke«, »robotske vrtne kosilnice«, »otroški avtomobilski sedeži«, »prenosne navigacijske naprave«, »zamrzovalne omare in skrinje«

VIP št. 7-8/2011 »igrače na daljinsko vodenje«, »sir ementaler«, »kreme za sončenje«, »digitalni fotoaparati«, »električne zobne krtačke«, »zobne paste«

VIP št. 9/2011: »mleko iz mlekomata«, »sušilni stroji«, »lonci na zvišan pritisk«, »dezodoranti«

VIP št. 10/2011: »ženske hlačne nogavice«, »zimske pnevmatike«, »talni sesalniki«, »tablični računalniki«,»ponudba zdrave hrane v restavracijah McDonald‘s – mini test«

VIP št. 11/2011: »ženske alpske smuči«, »margarine«, »ploski televizorji«, »mikrovalovne pečice«

VIP št. 12/2011: »digitalne video kamere«, »slušalke«, »kavbojke«, »cvrtniki«

1.3.

9


Rubrika «Vipov paragraf»Rubrika je namenjena seznanjanju potrošnikov z aktualno zakonodajo in predpisi, ki so pomembni za potrošnike in varstvo njihovih pravic. Rubriko pripravljajo praviloma strokovnjaki pravne stroke, ki delujejo v okviru pravne in svetovalne pisarne ZPS.

Rubrika „Vprašali ste“V rubriki objavljamo predvsem praktične primere pritožb in oškodovanj potrošnikov, s katerimi so se srečali svetovalci v svetovalni pisarni ZPS, in pa različna vprašanja, ki jih potrošniki zastavljajo uredništvu revije prek e-pošte in družabnih omrežij Facebook in Twitter, kot tudi prek foruma na www.zps.si. V povprečju smo v rubriki v vsaki številki revije objavili po 6 primerov.

VIP št. 1/2011: »Je za potrošnika lizing ugoden način nakupa avtomobila?»

VIP št. 2/2011: »Spletne goljufije“.

VIP št. 3/2011: »Kupujete kolo? O garanciji in stvarni napaki pri kolesih»

VIP št. 4/2011: »Spletno nakupovanje“

VIP št. 5/2011: »Kataloška ponudba«

VIP št. 6/2011: »Najem avtomobila«

VIP št. 7-8/2011: »Je v vaš dopust posegla višja sila?«

VIP št. 9/2011: »Turistična križarjenja«

VIP št. 10/2011: »Prodaja ali nakup nepremičnin s pomočjo posrednika – spremembe Zakona o nepremičninskem poslovanju«.

VIP št. 11/2011: »Spremembe Zakona o varstvu potrošnikov«, »Ureditev zdravilstva v Sloveniji«

VIP št. 12/2011: »Darilni boni – darilo po meri obdarovanca ali po meri njihovega izdajatelja?«

1.3.

10

ObčASNE RUbRIKEV rubriki objavljamo predvsem praktične primere pritožb in oškodovanj potrošnikov, s katerimi so se srečali svetovalci v svetovalni pisarni ZPS, in pa različna vprašanja, ki jih potrošniki zastavljajo uredništvu revije prek e-pošte in družabnih omrežij Facebook in Twitter, kot tudi prek foruma na www.zps.si. V povprečju smo v rubriki v vsaki številki revije objavili po 6 primerov.

PRILOgA »OSEbNE fINANCE«V letu 2011 smo, enako kot leto poprej, posebno pozornost namenili informiranju potrošnikov na področju osebnih financ in ponudbe finančnih produktov, saj interes med bralci za tovrstne vsebine raste. Pripravili smo štiri posebne finančne priloge in na ta način bralcem ponudili 24 dodatnih strani koristnega branja.

VIP št. 4 Pravilnik o predhodnem informiranju kreditojemalcev Varčevanje kot vaba za sklepanje naložbenih produktov Bančno varčevanje – primerjava se splača Strukturirani depoziti – ste pripravljeni tvegati

VIP št. 6 Varčevalcema Abanke smo pomagali prihraniti 20.000 evrov ZPS ima predstavnika pri evropskem bančnem nadzorniku Slabo naložbeno svetovanje v naših bankah Banke spet dražijo svoje storitve Stanovanjski krediti – predragi in tvegani Dolgoročno varčevanje – koliko informacij dobimo v banki

VIP št. 10 Univerzalni plačilni nalog Krediti v švicarskih frankih Osnovni bančni računi Scoring – avtomatsko odločanje o odobritvi kredita Odgovorno kreditiranje

VIP št. 12 Novoletni nakupi – kako jih financirati Na varnem pred novoletno gnečo – nakupi na spletu

1.4.

1.5.

11


POSEbNE IZDAjEV letu 2011 smo prvi izdali posebno promocijsko številko revije VIP, ki je bila namenjena staršem. V njej smo zbrali nekaj zanimivih objav iz preteklih številk test mlečnih rezin, test visokih stolčkov, objavili smo prispevek o zvočnih igračah in odgovorili na zanimiva vprašanja, ki so nam jih zastavili potrošniki, naši člani.

fINANCIRANjE IN NAROčNIKIReviji je leta 2003 Vlada Republike Slovenije na podlagi javnega razpisa podelila koncesijo za izvajanje javne službe informiranja potrošnikov. Sredstva iz koncesijske pogodbe so namenjena pokrivanju izpada dohodka zaradi neobjavljanja oglasov. Tega pomembnega vira financiranja revijalnega tiska revija za potrošnike, zaradi mednarodnih pravil, ki ne dovoljujejo financiranja revije s strani tistih, ki so ali bi lahko bili ocenjevani v okviru dejavnosti revije/organizacije, nima.

V letu 2011 so finančna sredstva sofinanciranja na osnovi koncesijske pogodbe zadoščala za pokrivanje nekaj več kot 30 % direktnih stroškov priprave revije. Tudi v lanskem letu so bile daleč najpomembnejši vir financiranja revije naročnine in posebni projekti. Konec leta 2011 je bilo število naročnikov/članov na revijo VIP 8500, skupaj z 886 knjižnicami, ki prejemajo po en izvod v sklopu sofinaniciranja iz koncesijske pogodbe z vlado R Slovenije.

1.5.

1.6.

1.7.

Prilogo Osebne finance, kakor tudi primerjalnike bančnih storitev, sofinancira Banka Slovenije, s katero ZPS že dlje časa dobro sodeluje. Podpora informiranju in osveščanju potrošnikov, ki ga izvaja potrošniška organizacija, je dobra praksa, s katero je Banka Slovenije kot prvi nadzornik trga v Sloveniji pokazala, da sta zaupanje potrošnikov in zaščita njihovih interesov ključnega pomena za delovanje in stabilnost trga.

12

1.8. ZNAK KAKOVOSTI VIP TEST Znak VIP Test smo uvedli, ker želimo slovenskemu potrošniku pomagati pri izbiranju kakovostnih in trajnostno naravnanih izdelkov. Glavni namen takšnega označevanja je, da pomagamo potrošnikom pri odločanju o nakupu izdelkov in jim na preprost način ponudimo objektivne informacije o kakovosti izdelkov, trgovcem in proizvajalcem pa preprečiti, da bi na zavajajoč način interpretirali rezultate primerjalnega testiranja, objavljene v reviji VIP .

Znak VIP Test podeljujemo od februarja 2009. Doslej je bilo podeljenih že 60 znakov VIP Test. Seznam označenih izdelkov je na spletni strani www.zps.si. Informacije o znaku VIP Test vključujemo tudi v komuniciranje preko družbenih omrežij Facebook in Twitter.

V letu 2011 so pridobili znak VIP TEST naslednji izdelki/blagovne znamke: • LOsjOn za teLO: Neutrogena Norveška formula• PasteRIzIRane kuMaRIce: delikatesne Mercator, kumarice Eta • jabOLčnI sOk: Apple juice, direkt gepresst, jabolčni sok z vitaminom C (Hofer), jabolčni

sok Mercator, izdelan iz zgoščenega jabolčnega soka, 100%, Rauch, Happy Day, 100% motni jabolčni sok iz sveže stisnjenega sadja z vitaminom C

• POMIvaLnI stROj: skrito vgradni pomivalni stroj Gorenje GV63324X, Bosch SMV69M40EU• PaRna POstaja In LIkaLnIkI: parna postaja Gorenje SGT 2400B, Rowenta DW5010

Focus II, parna postaja Tefal GV7250 Express anti-calc• PIščančje hRenOvke: Vital Spar, piščančje hrenovke brez ovoja, Njami, piščančja

hrenovka brez ovoja, PP Slim&fit, PP piščančje hrenovke v naravnem ovoju, PP piščančje hrenovke brez ovoja

• RObOtska kOsILnIca: Husqvarna Automower 220 AC• navIgacIjska naPRava: Garmin Nüvi 2360 LT• kReMa za sOnčenje: Ombia Suncare Sun Cream sensitive SPF 20• zaMRzOvaLna OMaRa: Bosch GSN36A32, Beko HSA29520, Beko FN126400• eMentaLec: Milfina• tunIna: Almare (2krat podaljšanje znaka)• sušILnI stROj Beko DCU8330, Beko DPU8340X, Bosch WTW86561BY• sesaLnIk: Siemens VS07G1666• MaRgaRIna: Spar Vital, polnomastna margarina z 39 % maščobe z dodanimi vitamini• sušILnIk za Lase: BRAUN Satin Hair 7 HD730• eLektRIčna zObna ščetka: Braun Oral B Triumph 5000, Braun Oral Professional Care

500, Braun Oral Plusonic Smartseries

13


IZObRAžEVANjE IN INfORMIRANjE POTROŠNIKOV NA PODROčjU fINANčNIH STORITEVNa nacionalni ravni predstavnik MIPORja, strokovnjak na področju finančnih storitev, svoja stališča posreduje nadzorniku trga bančnih storitev Banki Slovenije, v rednem kontaktu o novostih na bančnem trgu in stališčih do njih pa smo tudi z Združenjem bank Slovenije ZBS. Letos smo v sodelovanju z ZBS pričeli s pripravo metodologije za pregled spoštovanja standardiziranega postopka za zamenjavo banke s strani bank, prav tako pa smo s predlogi za izboljšanje ustreznosti iz perspektive potrošnikov sodelovali v okviru nacionalnega foruma deležnikov SEPA. Prav tako smo letos sodelovali v razpravi mednarodne organizacije ISO za področje standardov na temo problemov potrošnikov na področju finančnih storitev. Ker je standardizacija finančnih storitev ključnega pomena za potrošnike pri izbiri primernega finančnega produkta, smo Slovenskemu inštitutu za standardizacijo SIST uspešno predlagali, naj se včlani v odbor ISO, ki se ukvarja s finančnimi storitvami. Ocenjujemo, da smo na področju finančnih storitev v interesu potrošnikov prispevali k:• Povečanju obsega neodvisnih informacij o izbranih finančnih storitvah in njihovi primernosti

za doseganje osebnih ciljev ter njihovih pravicah in obveznostih na tem področju.• Olajšanju izbire ponudnikov, ki so najugodnejši za specifične potrebe potrošnikov.• Pripravi dodatnih orodij (kalkulatorjev) za podporo pri finančnem načrtovanju.• Povečanju učinkovitosti spletnih orodij za dolgoročno podporo pri informiranju in

izobraževanju potrošnikov.• Z informativnimi materiali smo prispevali k povečanju transparentnosti trga in s tem

pozitivno vplivali na konkurenco.• Opozorili na prakse na trgu zavarovanj, ki potrošnikom otežujejo informirano izbiro.• Opozorili smo na kršitve določil Zakona o potrošniških kreditih.

MIPOR je tudi v letu 2011 nadaljeval z aktivnostmi za dvig prepoznavnosti spletne strani ZPS Osebne finance. Da bi z novimi in obstoječimi orodji informiranja in izobraževanja potrošnikov dosegli čim večje število potrošnikov smo tudi okrepili proaktivno sodelovanje z mediji, z namenom predstavitve vsebine na spletni strani ZPS Osebne finance in uporabnosti informacij, ki jih lahko potrošniki tam prebirajo. Izpostavili smo pomen


RAZISKOVALNI PROjEKTI V SLOVENIjI2

2.1.

14

objektivnih, neodvisnih informacij in primerjalnike, ki jim nudijo možnost, da na preprost način primerjajo ključne dejavnike izbranih finančnih ponudb.Primerjalniki s področja finančnih storitev, 4 so na voljo brezplačno vsem potrošnikom, primerjalnik vzajemnih skladov pa je na voljo članom ZPS oz. za plačilo:• POtROšnIškIh kRedItOv

• stanOvanjskIh kRedItOv

• stROškOv POsLOvanja z bančnIM RačunOM

• ObRestnIh MeR za dePOzIte

• vzajeMnIh skLadOv.

V letu 2011 smo nadaljevali dialog in sodelovanje z nadzornimi institucijami in s stanovskimi združenji, jih opozarjati na izsledke primerjalnih testov in krepili zagotavljanje potrošniških pravic pri reformiranju in opravljanju nadzora finančnih trgov.

Pomembna dejavnost inštituta so raziskovalne dejavnosti, ki jih izvaja v sodelovanju z drugimi evropskimi potrošniškimi organizacijami, ali v sodelovanju z Zvezo potrošnikov Slovenije.

2.1.

15


Spletna stran ZPS Osebne finance Spletna stran ZPS Osebne finance, ki je urejena v okviru spletne strani www.zps.si, je razdeljena na 7 vsebinskih sklopov, ki potrošniku omogočajo, da hitro in na preprost ter pregleden način pridejo do želenih informacij:

1. krediti: Vse, kar morate vedeti pred sklenitvijo pogodbe, kaj vprašati kreditnega svetovalca, primerjalniki ponudbe, orodja za izračun kreditov…

2. naložbe: Vodič po osnovah naložb, kakšne naložbe skleniti v določenem življenjskem obdobju…

3. Osebni računi: Koliko bi za svoje poslovanje z osebnim računom plačevali pri drugi banki, kako zamenjati banko …

4. varčevanja: Na trgu je množica tipov varčevanj, vendar vsako ni primerno za vsak namen, kako izbirati pravo za vaše potrebe …

5. varnost plačil: Kaj lahko za večjo varnost storite sami in kaj storiti, če do zlorabe pride…

6. zavarovanja: Kako se odločiti med številnimi ponudbami, ki so na trgu? Katere kriterije upoštevati pri sklenitvi?...

7. a-z: Razložili smo najpogostejše izraze s katerimi se srečujemo pri poslovanju z bankami ali zavarovalnicami…

8. kalkulatorji in primerjalniki: Na enem mestu smo zbrali vsa orodja, s katerimi si lahko pomagate pri izračunu najugodnejšega depozita, kredita …

2.1.

16

TESTIRANjE TEHNIčNIH IN DRUgIH NEPREHRANSKIH IZDELKOVV okviru organizacije ICRT (International Consumer Research and Testing) je Mipor tudi v letu 2011 aktivno sodeloval pri mednarodnem neodvisnem potrošniškem testiranju različnih izdelkov. V tem času smo za objavo pripravili 34 testov, pri šestih (pralni stroji, pomivalni stroji, sušilni stroji, baterijski vrtalniki, sredstva za zaščito pred sončenjem in zamrzovalne omare) smo na testiranja vključili tudi izdelke slovenskih blagovnih znamk.

Pred začetkom testiranja temeljito preverimo stanje na trgu in izdelke, ki so naprodaj v Sloveniji, primerjamo s tistimi, ki jih naši partnerji najdejo na različnih evropskih trgih. Na podlagi teh informacij vodja testa določi mednarodni nabor izdelkov, ki predstavljajo osnovo za izbiro vzorcev za preskušanje v laboratorijih. Po koncu testiranja izdelovalce in zastopnike obvestimo o rezultatih meritev pri njihovih izdelkih in preverimo morebitna odstopanja oziroma pritožbe. Pred objavo testa v reviji oziroma na internetu še enkrat preverimo trg in cene.

Ker celoten proces testiranja traja približno pol leta (nekoliko krajši je pri izdelkih sodobne tehnologije in izrazito sezonskih izdelkih kot so npr. sredstva za sončenje), smo se v tem času že pripravili na nekaj testov, katerih objava bo sledila v naslednjih mesecih. Po raziskavi trga smo se odločili, da tudi v naslednjem obdobju z izdelki, kupljenimi v Sloveniji, sodelujemo pri testu pralnih strojev, rezultati katerih bodo objavljeni v letu 2012. Omenjene izdelke smo, tako kot vse, ki jih testiramo potrošniške organizacije, že anonimno kupili kot običajni potrošniki in jih poslali neposredno v laboratorij.

Poleg mednarodnih primerjalnih testov smo za objavo v reviji VIP pripravili tudi nekaj domačih testov, ki smo jih opravili skupaj z ustrezno akreditiranimi laboratoriji v Sloveniji. Tako smo v mesecu maju objavili test brisač iz frotirja, julija, v dvojni poletni številki test daljinsko vodenih igrač, oktobra pa še test ženskih hlačnih nogavic. Ob koncu leta smo začeli s testom pralnih kroglic in oreščkov, ki je prvi primerjalni test, kjer je bila nosilka testiranja Slovenija, s svojimi izdelki pa se je v testiranje aktivno vključila tudi švedska potrošniška organizacija Råd & Rön, rezultate testa pa bosta objavili še češka potrošniška organizacija dTest in belgijska Test Achats. Objavo v Sloveniji smo izvedli v januarju 2012.

2.2.

17


Kot posebno test, ki smo ga sicer predstavili kot raziskavo, velja izpostaviti pregled čistoče in urejenosti sanitarij ob slovenskih avtocestah, ki smo ga sodelavci Miporja opravili pred poletno sezono. Po akciji smo posebej izpostavili slabo higieno v sanitarijah, ki niso del gostinskih lokalov ali bencinskih servisov.

Po zagonu v letu 2010 (projekt iPotrošnik) smo povečali število testov, katerih rezultate si obiskovalci naših spletnih strani lahko ogledajo v primerjalniku. Gre za aplikacijo, ki omogoča preprosto medsebojno primerjanje rezultatov in značilnosti do petih izdelkov, testiranih na primerjalnih testih. Aplikacija črpa podatke iz skupne baze testiranih izdelkov pri ICRT, ki jih redno osvežujemo, tako da je obiskovalcem na voljo pregled podrobnejših rezultatov testa in tehničnih podatkov tudi za več kot 350 izdelkov v posamezni kategoriji.

V primerjalniku si je bilo ob koncu leta 2011 mogoče ogledate rezultate testa pralnih in pomivalnih strojev, parnih likalnikov oziroma parnih postaj, talnih sesalnikov, mobilnih telefonov, tabličnih računalnikov, navigacijskih naprav, ploskih televizorjev, večfunkcijskih naprav, digitalnih fotoaparatov in digitalnih kamkorderjev.

2.2.

18

TESTIRANjE PREHRANSKIH IZDELKOVV letu 2011 smo izvedli 9 primerjalnih potrošniških testiranj živil, in sicer 5 VIP testov in 4 mini teste ter en tržni pregled.

Najbolj odmevne prehranske raziskave so bile:

1. vIP test kislih kumaricPri 13-ih vzorcih kislih kumaricah smo preverili vsebnost soli, senzorične lastnosti, označbo in ceno. Rezultati so pokazali, da vsebujejo kisle kumarice dokaj različno količino soli. Ugotovili smo, da kisle kumarice vsebujejo tudi »nepotrebne« dodatke, kot so arome, sredstvo za utrjevanje in konzervans, taki dodatki ne bi bili potrebni, seveda če je surovina ustrezna in je tehnološki postopek kakovostno izpeljan. Dva od preverjenih vzorcev nista imela označene vsebnosti gorčičnih semen, čeprav je to alergena sestavina in bi morala biti jasno označena na izdelku. Čeprav so med »navadnimi« kumaricami prvo mesto zasedle najdražje kumarice, pa za druge vzorce nismo mogli trditi, da cena odraža njihovo kakovost.

2. vIP test piščančjih hrenovkNakupili smo 12 vzorcev piščančjih hrenovk in pri njih preverili kemične lastnosti (vsebnost skupne maščobe, skupnih beljakovin, vsebnost soli, natrija in vezivnega tkiva), senzorične lastnosti in označbo ter ceno. Vzorci so vsebovali dokaj različne količine beljakovin, maščobe, soli in vezivnega tkiva.Senzorični preskuševalci so bili na splošno nekoliko razočarani nad senzoričnimi lastnostmi piščančjih hrenovk, presenečeni pa so bili nad dejstvom, da se ni noben vzorec izkazal z optimalnimi senzoričnimi lastnostmi.Razlike v cenah piščančjih hrenovk so bile zelo velike, v povprečju so bile cenovno ugodnejši izdelki tudi kakovostno slabši.

3. vIP test ementalskega siraNakupili smo 12 predpakiranih izdelkov, ki so imeli na sprednji strani napis »ementalski sir«. Pri vzorcih smo preverili kemične lastnosti: vsebnost maščobe, suhe snovi, soli, natrija in vsebnost maščobe v suhi snovi ter senzorične lastnosti in označbo ter ceno. Vsi preverjeni vzorci so vsebovali za ementalski sir primerne količine maščobe ter dokaj različne količine soli, in sicer od 0,37 do 1,72/100 g. Dva vzorca ementalskega sira sta imela senzorične lastnosti zelo blizu optimalnim lastnostim ementalskega sira. Cene vzorcev so se zelo razlikovale, saj smo za naše vzorce odšteli od 5,38 do kar 22,2 €/kg, slednji je bil izdelan iz ekološkega mleka.

2.3.

19

Kumarice za vlaganje morajo biti primer-ne sorte, saj so le pri teh izražene primer-ne senzorične lastnosti. Kumarice obere-jo, ko še niso popolnoma zrele, v času, ko je razmerje med teksturo in aromo opti-malno izraženo. Tudi barva kumaric naj bi bila čimbolj podobna. Pomembno je, da se predelava začne takoj, ko so obrane, saj od »uvelih« plodov ni mogoče pričakovati pri-merne čvrstosti oz. hrustljavosti. Kumarice očistijo, odstranijo peclje, cvetove in jih po pranju razvrstijo po velikosti. S kumaricami ročno ali strojno napolnijo kozarce, dodajo naliv (voda, kis/ocetna kislina, ...) in začim-be. Zaprte kozarce nato pasterizirajo; koli-ko časa je odvisno od velikosti kumaric. Na koncu jih še »ohladijo« s curki hladne vode.

Nakupili smo 13 vzorcev kislih kumaric, 7 vzorcev kumaric »običajne« velikosti in 6 manjših, t. i. »delikatesnih« kumaric. V akre-ditiranem laboratoriju so določili vsebnost soli, senzorične lastnosti pa je ovrednotila skupina petih šolanih preizkuševalcev.

Deklaracije: nekaj nepravilnostiMed vzorci so bili nekateri označeni le kot »kumarice«, drugi kot »delikatesne«, »majhne« in »drobne« kumarice. Pri pred-stavitvi rezultatov smo zadnji dve (majh-ne in drobne) uvrstili v kategorijo delikate-snih kumaric. Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano smo preverili, ali

obstaja zakonodajna podlaga za delitev kumaric na »običajne« in »delikatesne«. Povedali so nam, da proizvajalec sam do-loči kriterije za tako delitev.

Najprej pa smo si ogledali deklaracije iz-delkov in tiste, ki so vsebovale «le« vse zakonsko obvezne označbe, ocenili kot »povprečne« (ocena 2,5). Pri preverjanju obveznih označb smo odkrili kar nekaj ne-pravilnosti. Izdelki, ki so potrošniku na pre-gleden in berljiv način ponudili še kaj več, na primer razširjeno hranilno tabelo, navo-dila za shranjevanje pred in po odprtju ko-zarca, informacijo o velikosti kumaric, pa so dobili višjo oceno.

Kisle kumariceVipov test kislih kumaric

Kisle kumarice se med seboj razlikujejo po velikosti, kakovosti kisa, količini dodane soli, sladkorja in začimbni mešanici ter ne nazadnje ceni. Poiskali smo najboljše.

dr. Tanja Pajk Žontar

01/2011

88

06/2011 VIP TEST

Kako naredijo piščančje hrenovke?Strojno razkoščičenemu perutninskemu mesu dodajo maščobo, vodo, začimbe in aditive in s tako pripravljeno mesno meša-nico napolnijo naravna ali kolagenska čre-va oziroma čreva iz celuloze, če želijo na-rediti hrenovke, ki jih bodo prodajali brez ovoja. Ko so čreva napolnjena, je na vrsti t. i. »frkanje« oz. ročno oblikovanje ena-ko dolgih parov hrenovk, nato pa barjenje (toplotna obdelava) in dimljenje; to je lah-ko klasično, lahko pa je vonj po dimu do-dan v obliki aditiva. Hrenovke, ki jih proda-jajo brez ovoja, nato še strojno »slečejo«.

ZakonodajaZa barjeno perutninsko klobaso je dovo-ljeno uporabljati ime »perutninska hre-novka« le, če njena minimalna kakovost ustreza zahtevam Pravilnika o kakovo-sti perutninskih mesnih izdelkov (UL RS 85/2005). Za perutninske hrenovke, med katere sodijo tudi piščančje, velja, da mora

končni izdelek vsebovati najmanj 9 % me-snih beljakovin in največ 20 % maščobe. Če je perutninska hrenovka označena kot »piščančja hrenovka«, to pomeni, da nje-no meso vsebuje več kot 50 % piščančje-ga mesa. Piščančje hrenovke poleg belja-kovin in maščobe vsebujejo tudi vodo, sol in aditive. Pravilnik dovoljuje tolikšno koli-čino aditivov, kot je potrebna, da je dose-žena testasta konsistenca.

Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa so nam povedali, da pripravlja-jo nov pravilnik o kakovosti mesnih izdelkov, ki bo predvidoma začel veljati v začetku leta 2012.

DeklaracijeNa kupljenih vzorcih hrenovk smo si naj-prej ogledali deklaracije. Če so imele na pregleden način predstavljene »le« vse za-konsko obvezne označbe, smo jih ocenili z oceno »povprečno«. Vzorce, ki so imeli več

koristnih informacij za potrošnike, kot je to zakonsko predpisano, npr. razširjeno hra-nilno tabelo, priporočeno porcijo in njeno realno količino ter izpisan rok uporabnosti na obeh polovicah izdelka, če je bila em-balaža na polovici »perforirana«, smo zato ocenili bolje kot »povprečno«.

Velikost porcije je bila označena na šti-rih vzorcih: »piščančje hrenovke Hofer«, »Krpanove piščančje hrenovke«, »slim&fit« in »hrenovke Vital Spar«. Zapisana velikost porcije je bila pri treh vzorcih realna (od 70 do 105 gramov), medtem ko je bila hra-nilna vrednost pri vzorcu ˝piščančjih hre-novk Hofer˝ izračunana za porcijo 25 gra-mov, kar v resnici ni niti četrtina hrenovke.

Z vidika varnosti živil je zelo zaželeno, da ima izdelek, pri katerem je mogoče em-balažo razdeliti v dve enoti, naveden rok uporabnosti na obeh enotah/polovicah. Vsi izdelki (izjeme so piščančje hrenovke v naravnem ovoju in hrenovke »slim&fit«,

Velike razlike v kakovostiTest piščančjih hrenovk

Hrenovke so zaradi svoje nežne teksture in hitre priprave pri mnogih nepogrešljivo živilo v vsakodnevni prehrani. Radi jih imajo starejši in mlajši, pa tudi otroci, zato smo pod drobnogled postavili piščančje hrenovke, katerih ponudba je iz leta v leto pestrejša. Čeprav so zahteve za piščančje hrenovke zakonsko opredeljene, so razlike med njimi kljub temu velike.


18

Ementalski sir je doma v Švici, v pokrajini Emmental, kjer ga proizvajajo že od 13. stoletja. Od tu se je razširil po vsem svetu in tako ga danes med drugim izdelujejo v mnogih evropskih državah, tudi pri nas.

Za izdelavo enega kilograma klasičnega ementalskega sira potrebujejo okoli 12 litrov mleka, torej 1.000 litrov mleka za en hlebec sira. Sir je izdelan iz surovega mleka, danes pa ga mnogi tudi toplotno obdelajo. Mleku v kotlu dodajo sirišče (encimi) in cepivo (»starterska« kultura). Cepivo vsebuje tri vrste bakterij, ki s svo-jim delovanjem povzročijo encimske pro-cese, s katerimi se surova sirnina spremeni v zreli sir z značilnimi lastnostmi (velikost oči - «lukenj«, značilna aroma in tekstu-ra). Optimalne senzorične lastnosti ima ementalski sir, ki je zorel vsaj 6 mesecev, kakovosten ementalski sir pa lahko (če so izpolnjeni ustrezni pogoji) skladiščijo še nadaljnjih 12 mesecev.

Ocena deklaracije Deklaracije, na katerih so bile na pregle-den in berljiv način izpisane “le” vse za-konsko obvezne označbe, smo ocenili z oceno “povprečno”. Izdelki, ki so potro-šniku ponudili še kaj več, na primer (raz-širjeno) hranilno tabelo, način shranjeva-nja in porcijo, pa so dobili boljšo oceno.

Razširjena hranilna tabela je bila izpisana le pri dveh vzorcih, in sicer pri »nemškem ementalcu, milfina« - Hofer ter »fran-coskem ementalcu, Marque Repere« - E.Leclerc.

V Uredbi (ES) št. 853/2004 je navedeno, da mora biti na izdelku, ki je narejen iz surovega mleka, v procesu izdelave pa ni bila uporabljena toplotna, ali kakršna koli fizikalna ali kemična obdelava, navedba »narejeno s surovim mlekom«. Če je bil sir izdelan iz toplotno obdelanega mleka, na embalaži ni treba zapisati informaci-je o toplotni obdelavi. Čeprav zakon ne

predpisuje te navedbe, so jo nekateri iz-delki imeli, kar ocenjujemo kot pozitivno in smo to upoštevali pri oceni deklaracije.

Deklaracijo vzorca »Emmental, Président« smo ocenili z oceno »nezadovoljivo«, ker je bil označen kot »poltrdi« sir, ementalski sir pa sodi med »trde« sire, poleg tega ni bilo v slovenščini navedeno, da je sir pakiran v »kontrolirani atmosferi«. V pravilniku o splošnem označevanju predpakiranih živil je namreč določeno, da mora biti na živilu, pri katerem so rok uporabnosti podaljšali z uporabo plinov za pakiranje, navedba »pa-kirano v kontrolirani atmosferi«.

Nosečim in doječim ženskam, malim otrokom ter starostnikom odsvetujemo uživanje sira, ki je izdelan iz surovega mleka. Tak sir mora imeti na embalaži napis »narejeno s surovim mlekom«.

7-8/2011 VIP TEST

Poznamo okus pravega »ementalca«?Test ementalskega sira

Ponudba sira, ki je za laika videti kot ementalski, je velika, potrošniki pa lahko hitro opazimo, da se siri med seboj razlikujejo že na oko, da okusa sploh ne omenjamo. Preverili smo, kakšen sir se »skriva« pod izpeljankami imena »emmentaler«. Je to res tisti pravi ementalski sir, milega, rahlo sladkega okusa, ki spominja na orehe?


19


4. Mini test mlekomatovV različnih krajih po Sloveniji smo dvakrat obiskali 22 mlekomatov in vsakič odvzeli dva litra mleka v dve enolitrski plastenki. Pri vzorcih smo preverili temperaturo mleka takoj po točenju, vsebnost maščobe in beljakovin, zmrziščno točko, število somatskih celic, skupno število mikroorganizmov, število enterobakterij, morebitno prisotnost bakterij Listeria monocytogenes in E. coli ter ostanke dovoljenih antibiotikov v mleku. Trije vzorci so ustrezali zakonskim predpisom, pri vsaj enem vzorčenju pa njihovi rezultati niso bistveno odstopali od smernic in strokovnih priporočil. Trije vzorci pa niso ustrezali zakonodajnim merilom glede števila somatskih celic in/ali skupnega števila mikroorganizmov in so bistveno odstopali od smernic in strokovnih priporočil. Na mlekomatih smo našli kar nekaj navedb o surovem mleku, ki niso podprte z znanstvenimi raziskavami. V okviru testa smo se zavzeli za mlekomate, vendar pa smo mnenja, da je z varnostnega razloga potrebno mleko prekuhati. Enakega mnenja je tudi Inštitut za varovanje zdravja RS, mnenju pa sta se v obliki dopisa pridružili tudi ministrstvi in sicer Ministrstvo za zdravje RS in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS.

5. tržni pregled kakovosti zelenjave V večjih trgovinah smo preverili kakovost zelenjave (paradižnika, paprike, solate, korenja, čebule, česen, krompirja in cvetače), ki bi morala ne glede na kakovostni razred biti zdrava, ne preveč uvela, porjavela, sluzasta, ali celo nagnita. Pri zelenjavi smo preverili tudi poreklo, ali so kakovostni razredi označeni, pri paradižniku, papriki in solati, bi ta označba morala biti, ter cene. Pozorni pa smo bili tudi na to, ali so kakovostni razredi označeni pri zelenjavi za katero ni EU standardov. Pri označevanju zelenjave smo ugotovili kar nekaj nepravilnosti, v 15 % zelenjava ni ustrezala minimalni kakovosti. Kakovost zelenjave pa smo primerjali tudi s ponudniki zelenjave v Avstriji in Italiji.

2.3.

7

Po veljavni evropski zakonodaji je surovo mleko, ki ga potrošniki kupijo v mlekoma-tih, dobljeno z molžo ene ali več krav. Nič mu ne sme biti dodano ali odvzeto. Surovo mleko ni segreto na več kot 40°C, ni pa tudi obdelano po drugem postopku z enakim učinkom. Zamisel kmetov/mlekarjev, da bi surovo mleko neposredno prodajali kup-

cem/potrošnikom, je prav gotovo dobra, seveda pod pogojem, da je mleko pristno, torej da mu ni bilo nič odvzeto ali dodano in da je higiensko ustrezno in varno. V različnih krajih po Sloveniji smo dvakrat obiskali 22 mlekomatov in si vsakič natočili dva litra mleka v dve enolitrski plastenki. Prvi odvzem vzorcev smo opravili med 17.

in 24. majem, drugega pa med 27. junijem in 1. julijem. Skupaj smo torej odvzeli 44 vzorcev mleka (88 litrov).

Plastenke smo vedno kupili na avtomatih, ki stojijo poleg mlekomatov. Če plastenke ni bilo na voljo, smo kupili steklenico. V eni plastenki smo izmerili temperaturo mleka takoj, drugo pa smo v nepretrgani hladni verigi odnesli v akreditirani laboratorij.

Upoštevana zakonodaja in smernice: Uredba (ES) št. 853/2004, Uredba (ES) št. 1234/2007, Smernice za mikrobiološko var-nost živil, ki so namenjena končnemu po-trošniku (različica: januar 2009).

KAJ SMO PREVERJALI?Temperatura mleka takoj po točenjuČe je bila temperatura mleka 4°C, smo to upoštevali kot še ustrezno. Pri višji tem-peraturi se namreč poveča tveganje za ra-zvoj neželenih mikroorganizmov v mleku. Na večini mlekomatov je pisalo, da je treba surovo mleko shranjevati pri temperaturi do 4°C, enak podatek pa smo našli tudi na spletnih straneh. Na nekaterih mlekomatih je bilo tudi napisano, da mlekomat prene-ha delovati, če se morebiti temperatura mleka zviša. Zanimivo bi bilo vedeti,

MLEKO IZ MLEKOMATA Priljubljeno, a ne brez tveganj: v štirih vzorcih celo listerijadr. Tanja Pajk Žontar, Marjana Peterman

Uživanje surovega mleka iz mlekomata je pri ljudeh vedno bolj priljubljeno, vse več pa je tudi pomislekov glede njegove higiene in varnosti. Pomisleki pa niso vedno brez osnove, kar je pokazal naš test.

Obiskani mlekomati:n Bled (kmetija Mulej);n Brežice, Center Intermarket

(kmetija Franko);n Celje, Planet Tuš (kmetija Holobar);n domžale, tržnica (kmetija

Černivec);n jesenice (kmetija Repečnik);n Koper, KZ Agraria (kmetija Meden,

ekološka pridelava), tržnica (kmetija Žgajnar, ekološka pridelava);

n Kranj, picerija Silvester (kmetija Gašperlin);

n Ljubljana: Bratovževa ploščad (kmetija Jamšek, integrirana pridelava), E. Leclerc (kmetija Potokar), Hipermarket Mercator Šiška (kmetija Mis),

tržnica BTC (kmetija Jamšek, integrirana pridelava), tržnica Center (kmetija Mis), tržnica Moste (kmetija Valentinčič), Vič, gasilski dom (kmetija Dolinar);

n Logatec, Stara cesta (kmetija Kranjc);

n maribor: E. Leclerc (kmetija Frešer), tržnica (kmetija Krenčnik-Dajčman);

n Postojna, Novi trg (kmetija Jernuclevi);

n Škofljica, Tuš (kmetija Jakopič);n Trebnje, Supermarket Mercator

(kmetija Marn);n žalec (kmetija Čretnik).

09/2011Mini testPod drobnogledom

20

dr. Tanja Pajk Žontar, Marjana Peterman

Nekatera zelenjava je bila v tako slabem stanju, da je po našem mnenju, četudi jo prodajajo po akcijski ceni, to nekorektno in celo žaljivo do potrošnikov, saj ni bila primerna za prehrano ljudi.

Obiskali smo ljubljanske trgovine E. Leclerc (Rudnik), Hofer (Rudnik), Lidl (Rudnik), Hipermarket Mercator (Šmartinka), Interspar (BTC) in Tuš (BTC). V tujini pa smo pregleda-li ponudbo v nekaterih trgovinah, kamor radi zahajajo tudi Slovenci: Familia (Muggia), Coop (Trst), Interspar in Lidl (obe v Celovcu).

V tednu med 23. in 31. marcem (med 10. in 14. uro) smo nakupili skupaj 110 vzorcev različnih vrst zelenjave: paradižnik, papri-ko, solato, korenje, čebulo, česen, krompir in cvetačo. V trgovinah v Ljubljani smo ku-pili 66, v tujini pa 44 vzorcev.

Kakovost zelenjaveKakovostna zelenjava, ne glede na kako-vostni razred, mora biti zdrava, ne sme biti preveč uvela, porjavela, sluzasta, ali celo nagnita. Zelenjava tudi ne sme biti poško-dovana npr. od udarcev ali škodljivcev (teh na njej tudi ne sme biti). Poleg tega zele-njava ne sme biti premočena z vodo in ne sme imeti tujega vonja.

Ko smo preverjali kakovost zelenjave, smo se v vsaki trgovini najprej »sprehodili« oko-li pultov z zelenjavo, da bi dobili prvi vtis. Pri tem zelenjave nismo prijemali, niti ni-smo brali označb. Prvi vtis je bil v večini tr-govin razmeroma dober. Bolj poglobljeno

opazovanje pa ga je nekoliko spremenilo. Prav v vsaki trgovini smo namreč našli tudi zelenjavo, ki ni bila primerna za prodajo (gnila, sluzasta, plesniva, uvela).

Kakovost zelenjave glede na dan in uroPri tržnem pregledu smo kar nekajkrat »obhodili« naše trgovine, tako v bolj ju-tranjih, kot v pozno popoldanskih urah, med tednom in ob koncu tedna. Ugotovili smo, da se kakovost zelenjave spreminja. Najboljša je bila pozno dopoldan. Takrat je bila v večini primerov sveža, primerne kakovosti in lepo zložena; to velja tudi za soboto in nedeljo. V slabšem stanje pa je

Kakšno zelenjavo nam ponujajo trgovci?Na slabo kakovost zelenjave v trgovinah so nas naši člani opozorili že večkrat. Tudi strokovna javnost nam je posredovala pobudo, naj vendar nekaj naredimo na tem področju. Odpravili smo se torej v trgovine in preverili kakovost zelenjave, korektnost in pravilnost označevanja ter cene. Glede na to, da je pri Slovencih v navadi, da radi hvalimo tuje blago, smo se odločili »pokukati« tudi k našim sosedom.

06/2011 Tržni pregled

20

RAZISKAVEV letu 2011 smo zaključili raziskavo »Test vitaminsko mineralnih prehranskih dopolnil in test probiotičnih prehranskih dopolnil«, ki jo je financiralo Ministrstvo za zdravje RS.

V okviru raziskave smo na osnovi tržnega pregleda nakupili 24 vzorcev prehranskih dopolnil, in sicer 12 vzorcev vitaminsko mineralnih prehranskih dopolnil ter 12 vzorcev probiotičnih prehranskih dopolnil. Pri vitaminsko mineralnih kompleksih so v akreditiranem laboratoriju določili vsebnost predhodno izbranih vitaminov (vitamin C, E, B12 in folno kislino) ter izbrane minerale (cink, kalcij, železo, magnezij in selen). Pri probiotičnih prehranskih dopolnilih so analitsko določili količine posameznih probiotičnih bakterij v vzorcu in preverili, če analitsko določene količine probiotikov ustrezajo navedbi na označbi, kot tudi, ali so na označbi navedene vrste/sevi probiotičnih bakterij, ki so dejansko prisotne v preparatu. Pri vseh vzorcih smo preverili ustreznost označbe in ceno.

Pri označevanju prehranskih dopolnil smo ugotovili številne pomanjkljivosti, tudi neskladja z zakonskimi predpisi, predvsem pa smo na večini izdelkov našli navedbe, ki nagovarjajo potrošnike k rednemu uživanju prehranskih dopolnil.

2.4.

21


Tehnična podpora pri informacijski kampanji za krepitev potrošniške zavesti in članstva v potrošniških organizacijah v RomunijiEvropska komisija je tako kot v preteklosti v drugih »novih« članicah EU objavila razpis za izvajalce kampanje o pravicah potrošnikov kot državljanov EU. S pripravami na kampanjo v Romuniji je EK začela že leta 2010. Mipor je kot najboljši ponudnik zmagal na razpisu EAHC za tehnično podporo pri informacijski kampanji za krepitev potrošniške zavesti in članstva v potrošniških organizacijah v Romuniji., priprave na začetek kampanje so stekle že v letu 2011. Naloga MIPOR je podpora partnerjev z ekspertizo pri načrtovanju medijskih dogodkov in oblikovanju strategij, komuniciranju z javnostjo in produkciji materialov (npr. TV oglasov in brošur). Posebno podporo smo nudili romunskim potrošniškim organizacijam pri oblikovanju strategije dolgoročne rasti članstva in pozicioniranja v javnosti kot verodostojen in neodvisen zastopnik potrošniških interesov.

MIPOR je podoben projekt v preteklih letih že izvajal v Sloveniji, na Slovaškem, na Češkem, na Madžarskem, na Malti, Cipru, V Latviji, Litvi in Estoniji in v Bolgariji.


MEDNARODNI PROjEKTI33.1.

22

23

LETNO POROČILO MIPOR 2011LETNO POROČILO MIPOR 2011

DRUgO MEDNARODNO SODELOVANjE4

Sodelavke in sodelavci Mednarodnega inštituta za potrošniške raziskave so se tudi v letu 2011 aktivno udeleževali različnih aktivnosti (seminarjev, okroglih miz, predavanj…) v Sloveniji in EU.

Aktivno smo sodelovali z organizacijami:

• ICRT - International Consumer Research and testing

• EFSA - Europska agencija za varno hrano

• BEUC - Europska potrošniška organizacija

• TACD - Trans Atlantic Consumer Dialogue

24

Pregled sestankov, delovnih srečanj in izobraževanj, ki so jih v letu 2011 opravili sodelavci MIPOR/ZPSDatum Kraj Naslov dogodka Opis dogodkaJAN7.1. Strunjan Novinarska konferenca

projekta Predstavitev zloženke in projekta Morski datelj, ne hvala,

12.1. Bruselj BEUC investment experts meeting

Sestanek delovne skupine za področje naložb

19.1. Ljubljana Nadzor finančnih storitev Predstavitev možnih ukrepov za učinkovit nadzor trga bančnih storitev

26.1. Bruselj CFR Sounding Board Conference

sestanek ekspertne skupine o evropskem pogodbenem pravu

27.1. Bruselj BEUC Executive meeting Redni sestanek28.1. Bruselj European Consumer

Consultative Group meeting

Razprava o Kodeksu

28.1. Ljubljana Konferenca MKGP o SKP Pasivna udeležba predstavitvi novih smernic SKP

FEB1.2. Bruselj sestanek EFSA Steake

holders Consultative Group on Emerging Risks, 3rd meeting,

Priprave znanstvenega poročila Annual report (2011) of the Stake holders Consultative Group in Emerging Risks, ki bo objavljen v EFSA Journal.

2-4. 2. Valencia Final Meeting of Integrated Project

‘Novel Processing Methods for the Production and Distribution of High-Quality and Safe Foods’ZPS partner v FP6 projektu (5 let), aktivno sodelovanje v delovni skupini

9.2. – 11.2. Bruselj TRACE Consumer Law Izobraževanje o temeljih potrošniškega prava.

14.2. Ljubljana Posvet »Sodelovanje javnosti pri pripravi predpisov« - Ministrstvo za javno upravo

ZPS opozorila na prešibko sodelovanje ministrstev s civilno družbo pri pripravi nacionalnih predpisov in stališč k evropski zakonodaji

22.2. Ljubljana, MZ

sestanek Delovne skupine za omejevanje oglaševanja nezdrave hrane otrokom

Na sestanku smo govorili o Zakonu o medijih in možnostih za njegovo dopolnitev.

23. 2. – 24. 2.

Beograd Delavnica Unfair Commercial Practice, Contract Terms and Injunctions

Predstavitev uporabe direktiv o nepoštenih poslovnih odnosih do potrošnikov na notranjem trgu, o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah in o opustitvenih tožbah

26.2. RAČE Pri MB

Varstvo potrošnika in hrana

Izobraževanje kmečkih žena mariborske regije

25


Datum Kraj Naslov dogodka Opis dogodkaMAR2.3. Ljubljana Predstavitev sprememb

in dopolnitev zakona o varstvu potrošnikov – Ministrstvo za gospodarstvo

ZPS je posredovala svoje pripombe na predlagane spremembe ZVPot-E

3.3. Maribor strokovni posvet: Zelenjava iz integrirane pridelave

Pasivna udeležba.

9.3.-10.3. Bruselj Internationalconference on marketing food to children

Pasivna udeležba.

10.3. Ljubljana Konference kupujemo slovensko

Vabljen ZPS – pasivna udeležba

10.3. Zagreb konferenca Provedba politike zaštite potrošača – edukacija i informiranje potrošača

Predstavitev delovanja krovne potrošniške organizacije EU – BEUC

14.3. Ljubljana, MZ

sestanek Delovne skupine za omejevanje oglaševanja nezdrave hrane otrokom

Na sestanku smo govorili o Zakonu o medijih in možnostih za njegovo dopolnitev.

16.3. Bruselj Evropski parlament in Komisija: Summit on ADR forconsumers in theinternal market

predstavitev načrtov komisije in parlamentarnih odborov ter predlogi BEUC

22.3. Bruselj EU Komisija – Sounding board of key stake holders in the area of EU contract law

ekspertni sestanek za EU pogodbeno pravo; ZPS v skupini nacionalnih ekspertov BEUCa

24.3. Ljubljana Varstvo potrošnikov Izobraževanje učiteljev – Pravice potrošnikov

30.3. Pivola Varstvo potrošnika in označevanje živil – informirani potrošniki

Vabljeno predavanje IKC in MB fakultete za kontrolorje in študente, 4 šolske ure

30.3. Ljubljana Telekonferenca ECCG subgroup on energy

Priprava na Londonski energetski forum

30.3. Ljubljana Državni svet Dimnikarska problematika

APR6. 4. Ljubljana 67. seja Državnega sveta

za lokalno samoupravo in regionalni razvoj

ZPS poleg pisnega stališča o predlaganih spremembah Zakona o nepremičninskem posredovanju na seji tudi osebno predstavila svoje pripombe

12.4. Pirniče, Oš Vzgoja potrošnika – 9 razred

2 urno predavanje ZPS in EPC , učenci izvajajo seminarsko na to temo

13. 4. -15. 4.

Bruselj BEUC TRACE Delavnica PublicRelations&Lobbying

19. 4. Ljubljana Predavanje na Pedagoški fakulteti

Varstvo potrošnikov v Sloveniji, aktivnosti nevladne potrošniške organizacije ZPS

19. 4. Mokrice Migracija v embalažni industriji - simpozij

Vabljeno predavanje v angleščini o varstvu potrošnika in varnosti ter tveganjih

21. 4. Portorož Dnevi civilnega prava Sistemi Skupinskih tožb

26

Datum Kraj Naslov dogodka Opis dogodkaMAJ3.-6.5. Hong Kong svetovni kongres

Consumers’ Internationalsodelovanje na plenarnih sejah in delovnih skupinah

5.5. Ljubljana Informiran potrošnik živi bolje

Vabljeno predavanje klub profesorjev BF

5.5. Bruselj sestanek EFSA: Steake holders Consultative Group on Emerging Risks, final meeting

Na končnem delovnem sestanku smo končali znanstveno poročilo Annual report (2011) of the Stake holders Consultative Group in Emerging Risks, ki bo objavljen v EFSA Journal.

11.5. Ljubljana, UKC

Prehrana starejših Pasivna udeležba

18.-.20.5.11

Varšava BEUC meeting Redna letna skupščina

27.5. London EBA – Banking stake holder group

Delovna skupina deležnikov, ki svetujejo evropskemu bančnemu nadzorniku

30.5. Ljubljana Sestanek deležnikov na področju finančnega izobraževanja

Predstavitev načrtov za finančno izbobraževanje Združenja bank Slovenije

30.5. – 1.6. Bruselj TRACE Investment Products

Izobraževanje o naložbenih produktih.

31.5. Maribor Kemikalije v vsakdanjem življenju, posvet

Vabljeno predavanje ob tednu Kemijske varnosti

JUN1.6. Bruselj ANEC General Assembly Redna letna skupščina2.6. Murska

SobotaKemijska varnost - pesticidi

Izobraževanje učiteljev in profesorjev, vabljeno šredavanje o potrošniku in tveganji iz kemiklaij/pesticidov, varstvo potrošnika

3.6. Ljubljana Kazalci okolja Predstavitev ARSO KAZALCEV OKOLJA4.6. Ljubljana Dan odprtih vrat Vrtec

Mojca, DravljeVaruhi vode, aktivno udeležba

6.6. Ljubljana Transparentnost delovanja NVO

Pasivna udeležba na seminarju CNVOS o transparentnosti in integriteti delovanja NVO

8.6. Bruselj BEUC financial experts group

Sestanek delovne skupine za področje finančnih storitev

9.6. Portorož Dnevi zavarovalništva Zastopanje potrošnikov na področju zavarovalništva

9.6. – 10.6. Bruselj BEUC Srečanje strokovnjakov za področje komuniciranja

10.6. Bruselj ECCG redni sestanek16.6. Bruselj Energy expert meeting,

BeucEkspertna skupina pri BEUC-u, priprava tem za Londonski energetski forum

19. - 22.6. Bruselj TACD 12 Annual Meeting22.6. Bruselj TACD Konferenca o finančnih storitvah v luči

varstva potrošnikov24.6. Ljubljana Sestanek z Združenjem

turističnih vodnikovMožnost sodelovanja pri osveščanju potrošnikov glede pravic na turističnih potovanjih, izboljšanje razmer na trgu

29.-30. 6 Parma EFSA stake holder group Redni sestanek, ZPS kot predstavnik BEUC aktivno sodelovanje o delovanju EFSA-e in transparentnosti delovanja

27


Datum Kraj Naslov dogodka Opis dogodkaJUL5.7. London EBA – Banking stake

holder groupDelovna skupina deležnikov, ki svetujejo evropskemu bančnemu nadzorniku

AVG10.8. Ljubljana Sestanek z APEK-om Pregled odprtih primerov26.8. Ljubljana Nova zakonodaja o

vzajemnih skladovSestanek s sektorskim stanovskim združenjem

SEP12.9. Celje - Mos Zakon o promociji

kmetijskih in živilskih proizvodov - posvet

Vabljeno predavanje: Varstvo potrošnika in promocija živil

13.9. Maribor Sestanek z Agencijo RS za energijo

Možnost sodelovanja, ADR



19.9. – 21.9.

Bruselj TRACE Media and Presenation Skills

Usposabljanje v javnem nastopanju.

20.9. Ljubljana Delovna skupina za zamenjavo banke

Izboljšave postopka o zamenjavi banke v praksi

21.9. Ljubljana Obveščanje o resnih neželenih učinkih kozmetičnih izdelkov v Sloveniji

URSK Posvet deležnikov, aktivno sodelovanje ZPS

22.-.23.9. Bruselj BEUC Executives Redni sestanek23.9. Bruselj Final conference -

FOCUSBALKANSZaključna konferenca FP7 projekta FOCUSBALKANS, ZPS partner

26.9. Ljubljana, IVZ

delovni posvet: priprava novega Nacionalnega programa prehranske politike za obdobje od 2012 do 2022

Na posvetu smo pripravljali novi Nacionalni program prehranske politike, obravnavano področje: prehrana otrok in mladostnikov

27.9. Bruselj BEUC Digital Expert Meeting

Sestanek BEUC na temo digitalnih storitev

29.9. Ljubljana Prehranska dopolnila, posvet za farmacijo

Vabljeno predavanje , varnost potrošnika - certificiranje

29.9.-30.9. Ljubljana, Biotehniška fakulteta

»50 let študija živilske tehnologije«

Pasivna udeležba

28

Datum Kraj Naslov dogodka Opis dogodkaOKT5.10. Ljubljana,

IVZ delovni posvet: priprava novega Nacionalnega programa prehranske politike za obdobje od 2012 do 2022

Na posvetu smo pripravljali novi Nacionalni program prehranske politike, obravnavano področje področje: ponudba zdrave hrane

6.10. Koper Veselo na delo, izobraževanje multiplikatorjev – informiran potrošnik

Vabljeno predavanje in izobraževanje , 4 šolske ure

6.10. Ljubljana, MKGP

sestanek Delovne skupine za prehranske in zdravstvene trditve in nova živila

Predstavniki delovne skupine smo obravnavali Informacije z Delovnih skupin na Komisiji (trditve in nova živila), situacijo na tržišču, možnost za pripravo skupnih smernic za izvajanje uradnega nadzora na področju trditev, novih živil in GSO in možnostih za pripravo seznama akreditiranih laboratorijev za opravljanje analiz na področju trditev in novih živil ter posebne primere, ki so v obravnavi v uradnem inšpekcijskem nadzoru.

6.-7.10. Bruselj First Forum meeting – COJEF - BEUC

prvi sestanek pravne ekspertne skupine v okviru mednarodnega projectaConsumerLawEnforcement Forum Project

10.-11. 10. Bruselj BEUC FOOD OFFICER MEETING

Redni letni sestanek foodoficers

11.10. Ljubljana Potrošniški problemi na področju bančnih storitev

Sestanek s predstavniki Banke Slovenije

13.10. Bruselj Stake holder Dialogue Group

Sprejem kodeksa

24. -26. 10 Pariz Panel on Billing Issues - OECD workshop on communication services

Posvetovanje o težavah z obračunavanjem telekomunikacijskih storitev

26. – 27.10. London Citizen’s energy forum Namen foruma je skrb za vzpostavitev konkurenčnega, energetsko učinkovitega in poštenega trga električne energije za potrošnike.

29


Datum Kraj Naslov dogodka Opis dogodkaNOV2 .- 3. 11. Beograd Izvajanje varstva

potrošnika v luči prehranske politike

Vabljeno predavanje na posvetu za državne uradnike

8.11. Ljubljana sestanek na temo spodbujanja kakovosti prehranskih dopolnil

Na sestanku smo se pogovarjali o pripravljenosti sodelovanja z več partnerji pri projektu spodbujanja kakovosti prehranskih dopolnil (s preverjanjem njihove kakovosti)

10. – 11. 11.

Portorož 20. jubilejna konferenca Slovenskega Združenja za kakovost in odličnost

Sodelovanje na okrogli mizi

10. – 11 .11.

Bukarešta Pričetek informacijske kampanje o pravicah potrošnikov v Romuniji

Svetovanje deležnikom pri izvedbi kampanje

11.11. Ljubljana, MZ

Sestanek na temo reformulacije živil

Na sestanku smo govorili o aktivnostih, ki v zvezi z reformulacijo živil potekajo v okviru prizadevanj EU ter okvirju, ki ga podpira Slovenija

13.9. – 16.9.

London INSAFE training meeting Redni letni sestanek projekta INSAFE

15.11. Bruselj BEUC investment experts meeting

Sestanek delovne skupine za področje naložb



16.11. Bruselj Consumer legislation for digital products - Bringing the EU consumer acquis in line with developments in the digital environment

Predstavitev rezultatov raziskave o digitalnih storitvah v EU in posvet o nadaljnjih korakih za večjo zaščito potrošnikov

15. – 16. 11.

Ptuj Letni posvet o izobraževanju odraslih 2011- – Razmislek o vrednotah v globalni družbi

Predavanje na temo Potrošnik je poklic

16. – 18. 11.

Bruselj TRACE Consumer Acquis Izobraževanje o potrošniški zakonodaji v EU.

16. -- 20. 11.

Pariz General Assembly Beuc Letna skupščina

22.11. Ljubljana Delovna skupina za zamenjavo banke

Izboljšave postopka o zamenjavi banke v praksi

23.11 Brdo Energetika in pravo Predstavitev predloga ZPS o ADR na energetskem področju

25.11. Ljubljana Posvet o odpadkih hrane Aktivna udeležba na posvetu, MOP IN MKGP

25.11. Ljubljana Vesela jesen, Turistično društvo tacen

Vabljeno predavanje: kaj mora potrošnik vedeti o hrani

30.11.-1-12 Bruselj ECCG Redni letni sestanek

30

Datum Kraj Naslov dogodka Opis dogodkaDEC2.12. Ljubljana Seminar PF Konkurenčno pravo7.12. Bruselj Strategy Advisory meeting

BEUCStrateški sestanek v povezavi s Consumer Agenda 2020

13.12. Bruselj BEUC – meeting on optional instrument

Sestanek ekspertne skupine za pripravo stališča o predlogu komisije o okvirnem pravnem aktu oz. enotnem evropskem prodajnem pravu

14.12. Rim Conference on food quality and ethical labelling (Adiconsum)

Pasivna udeležba

15.12. Ljubljana Sestanek Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor

Posvet o možnih rešitvah za najemanje kreditov v breme rezervnih skladov

31


Documents

Letno poročilo MIPOR