Gor

enje

letn

o po

roči

lo 2

005 Letno poročilo 2005

Letno poročilo družbe Gorenje, d.d., in konsolidirano letno poročilo Skupine Gorenje.

Identiteta blagovne znamke Gorenjezdružuje tradicijo z mladostjo in vitalnostjo; s samozavestjo, ki izvira iz vizije o lastnem poslanstvu. Ustvarjalnost in umetniški zanos, v središču katerega je človek, ter skrb za naravno in bivanjsko okolje, ki spodbujata razvoj njegovihzmožnosti in hotenj, sta vodilo odgovornega delovanja in vizijeSkupine Gorenje: postati vodilno, najizvirnejše in najbolj inovativno, v oblikovanje usmerjena družba.

Oblika je kot vizualna podoba opredeljena z zapisom svetlobe. Svetlobe kot spoznanja, ozaveščanja, opredelitve prostorov. Odsev zavesti, opredmetene v izdelkih Gorenja, se z vizionarskimi ambienti usmerjanovim obzorjem.

Vsebina StranPoudarki v poslovanju Skupine Gorenje v letu 2005 4Pomembnejši dogodki v letu 2005 6Zgodovinski mejniki razvoja Skupine Gorenje 10Pismo delničarjem 12Poročilo nadzornega sveta 14Poslovanje Skupine Gorenje v številkah 17

1 Splošni podatki 181.1 Dejavnost 181.2 Organiziranost in sestava Skupine Gorenje 181.3 Organi upravljanja in vodenja 211.4 Izjava o spoštovanju Kodeksa upravljanja javnih delniških družb 242 Poslovno poročilo 302.1 Vizija, poslanstvo in strateške usmeritve Skupine Gorenje 302.2 Gospodarske razmere 312.3 Prodaja in tržni položaj 332.3.1 Prodaja divizije gospodinjskih aparatov 332.3.2 Prodaja ostalih divizij 372.4 Nabava 382.4.1 Nabava divizije gospodinjskih aparatov 382.4.2 Nabava ostalih divizij 392.5 Proizvodnja 422.5.1 Proizvodnja divizije gospodinjskih aparatov 422.5.2 Proizvodnja ostalih divizij 452.6 Razvoj 462.6.1 Razvoj v diviziji gospodinjskih aparatov 462.6.2 Razvoj v ostalih divizijah 472.7 Naložbe 482.7.1 Naložbe divizije gospodinjskih aparatov 482.7.2 Naložbe ostalih divizij 492.8 Upravljanje kakovosti 502.8.1 Upravljanje kakovosti v diviziji gospodinjskih aparatov 502.8.2 Upravljanje kakovosti v ostalih divizijah 512.9 Informatika 522.10 Finančno upravljanje 532.11 Upravljanje s tveganji 552.12 Ustvarjanje vrednosti za delničarje 612.13 Načrti in pogoji poslovanja v letu 2006 683 Poročilo o družbeni odgovornosti 723.1 Odgovornost do zaposlenih 723.2 Odgovornost do uporabnikov izdelkov in storitev 773.3 Odgovornost do ožje in širše družbene skupnosti 783.4 Odgovornost do naravnega okolja 793.5 EMAS okoljska izjava Gorenje, d.d. 824 Analiza uspešnosti poslovanja 88

5 Računovodsko poročilo 935.1 Računovodsko poročilo krovne družbe v skladu s SRS 935.1.1 Računovodske usmeritve 935.1.2 Računovodski izkazi družbe Gorenje, d.d. 1015.1.3 Ugotovitev in predlog uporabe bilančnega dobička 1065.1.4 Pojasnila k računovodskim izkazom 1075.1.5 Poročilo revizorja 1375.1.6 Računovodski kazalniki 1405.2 Računovodsko poročilo v skladu z MSRP 1415.2.1 Računovodski poročilo Skupine Gorenje 1415.2.1.1 Računovodske usmeritve 1415.2.1.2 Sestava Skupine Gorenje 1515.2.1.3 Načela priprave konsolidiranih računovoskih izkazov 1535.2.1.4 Konsolidirani računovodski izkazi Skupine Gorenje 1575.2.1.5 Pojasnila k računovodskim izkazom 1625.2.1.6 Poročilo revizorja 1855.2.2 Računovodsko poročilo družbe Gorenje, d.d. 1885.2.2.1 Računovodske usmeritve 1885.2.2.2 Računovodski izkazi družbe Gorenje, d.d. 1895.2.2.3 Pojasnila k računovodskim izkazom 1945.2.2.4 Poročilo revizorja 220Predstavitev družb 221

4 5

Opombe:

Podatki v grafikonih se nanašajo na SkupinoGorenje in so pripravljeni v skladu z določiliMSRP (tudi za primerjalna obdobja). Izraženi so v mio SIT, če ni drugače navedeno.Prikazani odstotki v zgornjem levem kotugrafikonov predstavljajo povprečno letno rastposameznih kategorij v opazovanem obdobju.Vse računovodske kategorije sredstev inobveznosti se nanašajo na zadnji dan opazovanih poslovnih let.

Legenda:Produktivnost: Čisti prihodki od prodaje /Povprečno število zaposlenih

2001 2002 2003 2004 2005

Čisti prihodki od prodaje (v mio SIT) 160.442 181.518 197.707 216.247 243.152Produktivnost (v TSIT) 19.481 21.082 21.617 22.756 23.175

300.000

250.000

200.000

150.000

100.000

50.000

0

24.00023.00022.00021.00020.00019.00018.00017.000

Konsolidirani čisti prihodki od prodaje

11,0 % 4,4 %

… ki ji je, predvsem zaradi uspešnegaobvladovanja rasti cen vhodnih surovin,materialov in storitev, sledila rast sposob-nosti ustvarjanja dodane vrednosti,…Legenda:Dodana vrednost: Kosmati donos iz poslovanja – Stroški blaga, materiala in storitev– Drugi poslovni odhodkiDodana vrednost na zaposlenega: Dodana vrednost / Povprečno število zaposlenih

Dodana vrednost (v mio SIT) 41.009 48.164 55.169 58.151 63.335DV na zaposlenega (v TSIT) 4.979 5.594 6.032 6.119 6.038

70.000

60.000

50.000

40.000

30.000

20.000

10.000

0

7.0006.0005.0004.0003.0002.0001.0000

Dodana vrednost

11,5% 4,9 %

... skupaj s povečanjem sposobnosti ust-varjanja denarnih tokov iz poslovanja …

Legenda:Dobiček iz poslovanja pred amortizacijo in re-zervacijami: Poslovni izid iz poslovanja + Amorti-zacija + Čisto povečanje (zmanjšanje) dolgo-ročnih rezervacijČP: Čisti prihodki

Dobiček iz poslovanja pred 15.331 15.264 14.386 18.049 19.308amortizacijo in rezervami. (v mio SIT)Delež v ĆP od prodaje 9,6% 8,4% 7,3% 8,3% 7,9%

25.000

20.000

15.000

10.000

5.000

0

10,0%

8,0%

6,0%

4,0%

2,0%

0

Dobiček iz poslovanja pred amortizacijo in rezervacijami

5,9 %

S prilagoditvijo vrednosti naložb na opti-malno raven in z njihovim osredotoče-njem na razvoj izdelkov, trgov instroškovno optimiranih proizvodnihzmogljivosti izven meja Slovenije,…

Legenda:Naložbe: Naložbe v opredmetena in neopred-metena dolgoročna sredstvaČP: Čisti prihodki

2001 2002 2003 2004 2005

Naložbe (v mio SIT) 13.674 15.126 25.261 16.706 13.277Delež naložb v ČP od prodaje 8,5% 8,3% 12,8% 7,7% 5,5%

30.000

25.000

20.000

15.000

10.000

5.000

0

14,0%12,0%10,0%8,0%6,0%4,0%2,0%0

Naložbe

… smo v letu 2005 dosegli uravnoteženorast sredstev, …

Legenda:Čista obratna sredstva: Kratkoročna sredstva – (kratkoročne poslovne obv. + dolgoročneposlovne obveznosti + pasivne časovne razmejitve)

Čista obratna sredstva (v mio SIT) 34.068 35.076 31.964 39.934 43.617Stalna sredstva (v mio SIT) 51.259 63.800 80.795 87.218 91.299Skupaj 85.327 98.876 112.759 127.152 134.916

160.000140.000120.000100.000

80.00060.00040.00020.000

0

Sestava sredstev

... ki jo je kljub povečanju obsegadolžniškega kapitala pri istočasnempovečevanju obsega notranjih virov financiranja podpirala uravnotežena kapitalska sestava.

2001 2002 2003 2004 2005

Kapital (v mio SIT) 45.135 52.349 57.292 60.874 58.720Rezervacije (v mio SIT) 9.058 9.783 7.868 9.101 13.736Finančne obveznosti (v mio SIT) 29.935 35.553 47.006 56.846 62.215

150.000

100.000

50.000

0

Sestava virov sredstev

… in z rastjo čiste dobičkonosnosti.

Legenda:ROE: Čista dobičkonosnost lastniškega kapitala

Čisti poslovni izid (v mio SIT) 3.856 4.640 4.899 5.079 5.121ROE 9,1% 9,5% 8,9% 8,6% 8,7%

6.000

5.000

4.000

3.000

2.000

1.000

0

10,0%

8,0%

6,0%

4,0%

2,0%

0

Čisti poslovni izid

Poudarki v poslovanju leta 2005

2001 2002 2003 2004 2005

2001 2002 2003 2004 2005

2001 2002 2003 2004 2005

7,4 %

12,1%

6,4% 15,5% 12,1%

6,8% 11,0% 20,1%

2001 2002 2003 2004 2005

Skupina Gorenje je v letu 2005, s preseženo1 mlrd EUR čistih prihodkov od prodaje,prvič tudi z vključitvijo proizvodne družbe s področja gospodinjskih aparatov, izven slovenije nadaljevala s pomembnorastjo obsega poslovnih aktivnosti, …

76

Družba Gorenje Zagreb, d.o.o.,Hrvaška, je na 32. mednarodnempohištvenem sejmu Ambienta2005, ki je potekal od 12. do 16.oktobra v Zagrebu, prejela najvišjepriznanje sejma, kristalno skulpturoAmbiente, za najlepše celostnourejen razstavni prostor.Gorenje je prejelo nagrado zadrugo najboljše letno poročilo2004 v slovenskem okolju, znajboljšim poslovnim inračunovodskim delom poročila, kiga podeljuje časopisna hišaFinance.

NovemberDružba Gorenje, d.d., je na četrtiletni konferenci za odnose zinvestitorji za področje celinskeEvrope, ki se je odvijala na Dunajuv organizaciji IR Magazine, prejelonagrado za prvo mesto v kategoriji»Najboljši odnosi z vlagatelji medslovenskimi podjetji« (Best IR by aSlovenian company).Na prireditvi Trend 2005,slovenske prireditve za modno invizualno ustvarjalnost, je družbaGorenje, d.d., prejela nagradoTrend 2005 za dosežke napodročju oblikovanja.Družba Gorenje, d.d., je prejelapriznanje TOP 10 2005 zasistematično investiranje v znanje inskrb za izobraževanje zaposlenih.Podelitev priznanj je potekala vsklopu konference Izobraževalnimanagement 2005 - Gospodarskivestnik.

DecemberNadzorni svet družbe Gorenje,d.d., je na 25. seji 2005obravnaval in potrdil Strateški načrtSkupine Gorenje do leta 2010.

MajV programu Hladilno-zamrzovalnihaparatov so izdelali 25-milijontiaparat.Družba Gorenje, d.d., je na 22.finančno-poslovni konferenci prejelanagrado Portal za najbolj odprtodelniško družbo, ki jo od leta 1995podeljuje Ljubljanska borza zaposlovno najbolj pregledne družbe.

JunijV Düseldorfu je nemško združenjemedijev »Media Society Networks«podelilo nagrado »Plus X Award™2005« vrhunskemu modelu linijePremium nove generacije hladilno-zamrzovalnih aparatov.Aktiv novinarjev v družbah inzavodih pri Društvu novinarjevSlovenije je letos že petič podelilnagrado za najboljši interni časopis»Zlato pero 2005«. Gorenje, d.d.,je prejelo tretje mesto v kategorijičasopisi in bilteni.Gorenje so obiskali predsednikvlade Janez Janša, minister zagospodarstvo mag. Andrej Vizjakin minister za javno upravo dr.Gregor Virant.

JulijNa podelitvi oblikovalskih nagrad vDesign Centrum NordrheinWestfalen v Essnu, Nemčija, jeprejelo Gorenje v kategorijiproduktnega oblikovanja dvenagradi »Red dot design award:product design 2005« za pralnistroj in sušilnik perila PremiumTouch.Gorenje je postalo ena prvihvodilnih slovenskih gospodarskihdružb z registrirano evropskoznamko v sistemu Community TradeMark. V Hotelu Paka je bila 4. julija2005 8. skupščina delničarjevdružbe Gorenje, d.d.Gospodarska zbornica Slovenije jedružbi Gorenje, d.d., podelila zlatopriznanje za inovativnost, v posebnikategoriji za širok timski pristop

Pomembnejši dogodki v letu 2005

JanuarDružba Gorenje, d.d., je postalalastnik družbe Mora Moravia,s.r.o., češkega proizvajalcakuhalnih aparatov.Priznana nemška strokovna žirijazdruženja medijev »Media SocietyNetworks« je gospodinjskemuaparatu nove generacije pralnihstrojev Topmodell WA 65205podelila nagrado »Plus X Award™2004« v kategoriji uporabnikuprijaznega upravljanja.

MarecV Dubrovniku smo poslovnimpartnerjem in novinarjem spodročja Hrvaške ter Bosne inHercegovine predstavili novogeneracijo pralnih in sušilnih strojev.Gorenje je bilo gostitelj srečanjaambasadorjev držav Evropske unijev Sloveniji.Gorenje je bilo gostitelj stotihčlanov Združenja svetov delavcevslovenskih družb.

AprilNa bienalnem sejmu Forma-tool vCelju je družba GorenjeOrodjarna, d.o.o., prejela srebrnoplaketo za vezni element znamkePeugeot.Razstavljene so bile rešitve,pripravljene na osnovi natečaja zaoblikovanje celostne grafičnepodobe Skupine Gorenje inpodeljene nagrade najboljšim.V mesecu aprilu so bili nagrajeniinovatorji Savinjsko-šaleške regije;Gorenje je prejelo pet zlatih, šestsrebrnih in sedem bronastihpriznanj.

pri razvoju proizvodnega programav vrhunskem kakovostnem razredu,in sicer za novo generacijohladilno-zamrzovalnih aparatovširine 600.Gorenje kot pobudnik, skupaj združbami Avtotehna, BSH Hišniaparati, LTH, Mercator, Merkur inMikropis, ki so največji zavezanciza ravnanje z odpadno električnoin elektronsko opremo v Sloveniji, jeustanovilo družbo za ravnanje zodpadno električno in elektronskoopremo ZEOS, d.o.o.

SeptemberV Moskvi je Gorenje predstavilonovo linijo izdelkov GorenjePininfarina. Dogodka se jeudeležilo preko 180 poslovnihpartnerjev iz vse Evrope, gostjaprireditve pa je bila CatherineDeneuve.Slovenijo je obiskala delegacijaEvropske okoljske komisije, da bi seseznanila z izvajanjem uredbe osnoveh, ki tanjšajo ozonski plašč.Člani te delegacije so obiskali tudiGorenje, kjer so se seznanili zizvajanjem direktive v praksi.

OktoberZ odprtjem, ki so se ga udeležilištevilni gostje iz vse Slovenije spodročja gospodarstva,oblikovanja, politike in kulture, jeGorenje odprlo vrata novegarazstavno prodajnega salona vVelenju. Od 03.10.- 07.10.2005 je potekalhišni sejem, imenovan GorenjeTrade Show 2005.Gorenje je 20. oktobra v okviruprireditve Mesec oblikovanja2005, ki jo organizira zavod Big,izdajatelj revije »Hiše«, prejeloposebno oblikovalsko priznanje»Zgodba o uspehu 2005«.

10 11

Zgodovinski mejniki razvoja Skupine Gorenje

1981-1990Razvoj delovanja sistema je bilusmerjen v njegovo temeljnodejavnost, proizvodnjo in prodajogospodinjskih aparatov.

1991-1996Skupina Gorenje se je po razpaduJugoslavije in posledično izgube dotakrat domačih trgov preusmerila v izvoz na trge zunaj območjanekdanje skupne države.Sprememba prodajne usmerjenostije povzročila prestrukturiranjecelotnega poslovnega sistema,sprememba političnega inekonomskega sistema palastninsko preobrazbo.

Začetek ustanavljanja družb v Vzhodni Evropi in v državahnekdanje Jugoslavije.

1997-2005Krovna družba Gorenje, d.d., je postala delniška družba.V poslovanje sistema se uvedejonovi tehnološki in okoljevarstvenistandardi.S širitvijo obsega aktivnosti seprične krepiti prisotnost SkupineGorenje na trgih nekdanjeJugoslavije.

Obdobje intenzivnih vlaganj v povečanje proizvodnihzmogljivosti, okolju prijaznejšesodobne tehnologije, nove izdelkein nove trge.Prevzem češkega proizvajalcakuhalnih aparatov Mora Moravia,s.r.o., ki je bil dokončan v začetkuleta 2005 in s tem pričetekdelokalizacije procesov proizvodnje.Nadaljevanje procesovdelokalizacije proizvodnje zzačetkom priprav na izgradnjotovrne hladilno-zamrzovalnihaparatov v Valjevu, skupnostSrbije in Črne gore.

1950-1960Prvi zametek Skupine v Gorenju,vasi na prehodu med Šaleško in Savinjsko dolino, z ustanovitvijookrajnega kovinskega podjetja.Začetno delovanje podjetja je bilousmerjeno v izdelavo kmetijskihstrojev in mehanizacije.V letu 1958 je družba začela iz proizvodnjo štedilnikov na trdagoriva.

Uresničitev ideje o selitvi in gradnji lastnih proizvodnihprostorov v Velenju.

1961-1970Razširitev proizvodnje na pralnestroje in hladilno-zamrzovalneaparate.Uresničitev prvega izvoza: v letu 1961 izvoz prvih 200štedilnikov na nemški trg.

1971-1980Širitev sistema s prevzemi podjetij.Razvoj novih poslovnih področij s celostno paleto izdelkov za dom:kuhinjsko pohištvo, keramika,medicinska oprema, telekomunika-cije, zabavna elektronika, televizorji.Razvoj prodajne in servisne mrežena celotnem območju Jugoslavije;sistem je zaposloval preko 20.000 ljudi.

Prične se gradnja lastnedistribucijske mreže v Nemčiji,Avstriji, Franciji, na Danskem, v Avstraliji in Italiji.

12 13

Spoštovani delničarji!

V letu 2005 smo v Skupini Gorenje z12,4 % rastjo obsega poslovanja prvičpresegli magično mejo ene milijardeevrov čistih prihodkov od prodaje. V proizvodnji in prodaji bele tehnike,naše temeljne dejavnosti, so rezultatiše obetavnejši, saj smo prodajo velikihgospodinjskih aparatov povečali za15,7 %. Uspešno smo izpeljali prevzem češkega proizvajalca kuhalnihaparatov Mora Moravia, s.r.o., proces njegovega integriranja v Skupino Gorenje pa se izvaja boljeod pričakovanj. Tudi rezultati poslo-vanja drugih področij delovanjaSkupine Gorenje: pohištva in notranjeopreme, toplotne tehnike, zabavneelektronike, malih gospodinjskihaparatov, trgovine in storitev, sodobri. Izpostaviti pa moram, da so bili naši poslovni rezultati ust-varjeni v izredno zaostrenih razmerahposlovanja. Cene ključnih surovin inenergentov so v preteklem letu šenaraščale oziroma se ustalile nazgodovinsko visokih ravneh. Še vedno traja obdobje nizke gospo-darske rasti v Evropi in s tem stagnacijepovpraševanja, hkrati pa se srečujemoz močnim pritiskom na zniževanje cen,spodbujenim z izdelki tekmecev sSrednjega in Daljnega vzhoda. Vse toso razlogi, da je bil boj s stroški, ki jihje v zreli panogi potrebno še kakoskrbno obvladovati, v letu 2005 šebolj neusmiljen.

Z opisanimi rezultati smo že v lanskemletu v ključnih točkah in kazalnikihdosegli in presegli zastavljene cilje izstrateškega načrta do leta 2006.Spodbujeni z dobrimi poslovnimirezultati smo zato ob koncu pretekle-ga leta sprejeli ambiciozen strateškinačrt do leta 2010, v katerem načrtu-jemo, skupaj s prevzemi, povečanjeobsega proizvodnje in prodaje za pri-bližno 50 %, na 1,5 milijarde evrov.Nadaljnja internacionalizacijaproizvodnje in vstopanje na nove trgez novimi, še boljšimi izdelki, krepitevlastne blagovne znamke Gorenje, obnenehnem obvladovanju stroškov inizboljševanju procesov in organizacijeje pot, po kateri bomo hodili tudi vprihodnje. Naša vizija je postatinajbolj izviren, v oblikovanje usmerjenustvarjalec izdelkov za dom na svetu.Hkrati se z namenom zagotavljanjačim večje ekonomije obsega oziramopo partnerskih povezavah in sledimocilju, da postanemo eden izmed petihnajvečjih proizvajalcev - ponudnikovbele tehnike v Evropi. Naše poslan-stvo je ustvarjati izvirne, tehničnodovršene, vrhunsko oblikovane teruporabnikom in okolju prijazneizdelke za dom. Osredotočeni smo v povečanje zadovoljstva kupcev, obtem pa na družbeno odgovoren načinustvarjamo vrednost za lastnike,zaposlene in druge deležnike družbSkupine Gorenje.

Zaupam v menedžment Gorenja, kideluje v več kot 50 družbah in pred-stavništvih doma in v tujini, ter v vsezaposlene, brez katerih ne bi bilodanašnjega Gorenja in njegovih rezultatov. Pri delu nas vodijo vrednote Gorenja: poštenost,odprtost, lojalnost, kreativnost in ambicioznost (POLKA), zato ver-jamemo, da so zastavljeni cilji tudiuresničljivi.

S tem letnim poročilom se končujetudi mandat nadzornega sveta,

katerega predsedniku, obema namestnikoma in članom se želim ob tej priložnosti zahvaliti za visokostrokovno, korektno in angažiranosodelovanje pri načrtovanju in izvajanju naših poslovnih dejavnosti.

Spoštovani delničarji, leto, ki je zanami, je bilo izjemno zahtevno inglede na sedanje trende in dinamikorazvoja globalnih gospodarskihgibanj, ni pričakovati, da bi bilo letosali v prihodnje kaj lažje. V Gorenju seteh gibanj zavedamo in jih razumemone le kot nevarnost, temveč tudi kotizziv in priložnost. Pri delu nas podpi-ra tudi zaupanje vas, delničarjev, zakar se vam v imenu uprave insodelavcev iskreno zahvaljujem. Trudilise bomo, da bomo še naprej izpolnje-vali vaša pričakovanja, nadaljevanjenašega medsebojnega zaupanja inodkritosti pa bo tudi v prihodnje v veliki meri prispevalo k uresničitviambiciozno začrtanih strateških ciljev.

Franjo Bobinac, MBApredsednik uprave

Pismo delničarjem

Obseg poslovanja skupine Gorenje seje v zadnjih osmih letih, od konca lastninskega preoblikovanja, več kotpodvojil, saj je s pol milijarde evrovzrasel na več kot milijardo evrov.Število proizvedenih velikih gospodinj-skih aparatov se je v tem obdobjupovečalo na 3,4 milijona v letu 2005.Rast je bila tudi kakovostna, saj smostrukturo prodanih izdelkov uspešnoizboljševali s povečevanjem količinizdelkov z višjo dodano vrednostjo.Gorenje je tako zraslo v upoštevanjevrednega tekmeca na globalnem trgu.

Prepričani smo, da je naše uspešnoposlovanje plod jasno zastavljenihstrateških usmeritev, predvsem pa njihovega doslednega izvajanja. Vlaganja v lastno blagovno znamko,nove tehnične in tehnološke rešitve,industrijsko oblikovanje, nove gene-racije proizvodov, varstvo okolja,prenovo proizvodnje ter navsezadnje v izobraževanje in razvoj kadrov, senam obrestujejo. Kot proizvajalecgospodinjskih aparatov smo na številnihsegmentih prerasli iz klasičnega sledilcav usmerjevalca trendov na tehničnemin oblikovalskem področju, kar nampriznavajo ne le naši kupci, temvečtudi konkurenti in mednarodnostrokovno okolje, potrjujejo pa številnenagrade za oblikovalske dosežke intehnične rešitve. Ob tem je Gorenje vevropskem finančnem prostoru zglednajavna delniška družba iz prve borznekotacije Ljubljanske borze vrednostnihpapirjev, s priznano odličnim komuni-ciranjem z delničarji in najvišjimi med-narodnimi bonitetnimi ocenami.

2. Letno poročilo

Uprava družbe je nadzornemu svetupredložila v sprejem revidirano Letnoporočilo družbe Gorenje, d.d., in Skupine Gorenje za leto 2005 dne3. 4. 2006. Nadzorni svet je obra-vnaval Letno poročilo na seji dne 11. 4. 2006.

Revidiranje Letnega poročila družbeGorenje, d.d., in Skupine Gorenje zaleto 2005 je opravila revizijska druž-ba KPMG Slovenija, d.o.o. Revidiranje je bilo opravljeno tudi vvseh odvisnih družbah Skupine Gorenje.Revizijska družba je 27. 3. 2006izdala pozitivno mnenje k Letnemuporočilu Gorenja, d.d., in konsolidira-nemu Letnemu poročilu SkupineGorenje za leto 2005.

Pri preveritvi predloženega Letnegaporočila za leto 2005 je nadzornisvet upošteval, da je:- družba v letu 2005 dosegla pomembne kategorije gospodarskeganačrta;- nadzorni svet potrdil predlaganorazporeditev čistega dobička za leto2005 in oblikovanje bilančnegadobička v okviru pristojnosti upravein nadzornega sveta;

- revizijska družba podala pozitivnomnenje k Letnemu poročilu za leto2005 in da na poročilo revizorja nadzorni svet ni imel pripomb;- nadzorni svet redno spremljal vodenje in poslovanje družbe inSkupine Gorenje ter tekoče obrav-naval poslovnoizidno, finančno in pre-moženjsko stanje.

Nadzorni svet je ugotovil, da je Letnoporočilo za leto 2005, ki ga jepripravila uprava in preveril revizor,sestavljeno jasno, pregledno in vskladu z določili Zakona o gospo-darskih družbah in veljavnimiračunovodskimi standardi. Nadzornisvet je pregledal in potrdil tudi poročilorevizorja. Na podlagi tega ocenjuje,da letno poročilo izkazuje resničen inpošten prikaz premoženja, obveznosti,finančnega položaja in poslovnegaizida ter izkazuje pošten prikaz razvojaposlovanja in poslovnega položajadružbe in Skupine Gorenje.

Zaradi vseh navedenih ugotovitev je nadzorni svet na seji 11. 4. 2006sprejel Letno poročilo družbe Gorenje, d.d., in konsolidirano Letnoporočilo Skupine Gorenje za leto2005, kot mu ga je predložila uprava.

15

1. Delovanje nadzornega sveta

Nadzorni svet je med letom posvečalnajveč pozornosti poslovnemu infinančnemu razvoju Skupine Gorenjein krovne družbe, pomembnimposlovnim dogodkom ter uresničevanjusplošnih strateških in poslovnihusmeritev. Nadzorni svet je v letu2005 opravil osem sej, od katerih je dve opravil korespondenčno.

V skladu z ustaljeno prakso je nadzornisvet gospodarski načrt krovne družbein Skupine Gorenje sprejel že vdecembru 2004, torej pred začetkomposlovnega leta. S tem je bil določenokvir poslovnih dejavnosti in cilji zaleto 2005, katerih izpolnjevanje jenadzorni svet spremljal med letom.Uprava družbe je nadzornemu svetučetrtletno poročala o tekočihposlovnih dosežkih in premoženjskemstanju Skupine Gorenje in krovnedružbe ter ga redno in sproti celostnoobveščala o širših pogojih poslovanja,zlasti z razmerami na evropskih trgih,kamor Gorenje proda večji del svojeproizvodnje, o spremembah cen mate-rialov in surovin ter možnostih za osva-janje novih nabavnih trgov, o gibanjucen v panogi gospodinjskih aparatovin o okoljskih zahtevah do proizvajalcevbele tehnike. Pomembno mesto vporočanju nadzornemu svetu je bilosprotno seznanjanje z učinki prevze-ma češkega proizvajalca štedilnikovMore Moravie, o razvoju dejavnostipodročja energetika in varstvo okoljater dejavnosti področja notranjeopreme. V decembru 2005 je nadzorni svet sprejel gospodarskinačrt za leto 2006 in strateški načrtSkupine Gorenje za obdobje 2006

Spoštovani delničarji!

Nadzorni svet je v letu 2005 poslovanjedružbe Gorenje, d.d., in Skupine Gorenjenadziral v okviru pooblastil in pristojnosti,določenih z zakonskimi predpisi in statutomdružbe. Nadzorni svet, ki šteje deset članov, je delovalv polni sestavi do 12. aprila 2005, ko jeodstopil s funkcije člana nadzornega sveta in s tem tudi kot namestnik predsednika nadzornega sveta, mag. Tomaž Kuntarič.Skupščina delničarjev je 4. julija 2005izvolila novega člana nadzornega sveta dr. Jožeta Zagožna za čas do izteka mandatanadzornega sveta družbe. Nadzorni svet je28. julija 2005 dr. Jožeta Zagožna izvolil zanamestnika predsednika nadzornega sveta.

do 2010 in podprl upravo družbe vuresničevanje usmeritve, da Gorenjepostane eden najuspešnejših ponud-nikov tehnično dovršenih, vrhunskooblikovanih ter uporabnikom prijaznihizdelkov za dom.

Nadzorni svet družbe Gorenje, d.d.,ocenjuje, da je Skupina Gorenje vtežkih pogojih poslovanja leta 2005nadaljevala z rastjo in z njo pomembnopresegla načrtovani obseg poslovnihaktivnosti ter v vseh pomembnih elementih poslovanja dosegla načrto-vane poslovnoizidne, premoženjske infinančne cilje poslovanja.

Nadzorni svet je na podlagi Meril za ugotavljanje poslovne uspešnostiSkupine Gorenje, katerih namen je napodlagi objektivnih ekonomskih meropredeliti raven poslovne uspešnostiSkupine Gorenje, odločal tudi o višininagrad za uspešno delo upravedružbe in o variabilnem delu fiksneplače članov uprave.

V decembru 2005 je član upravedružbe Žiga Debeljak nadzornemusvetu predlagal sporazumno prene-hanje mandata člana uprave, ker jebil imenovan za predsednika upravedružbe Poslovni sistem Mercator, d.d.le ta je soglašal s sporazumnimodpoklicem s 31. 12. 2005. V skladu z mandatarsko funkcijo, ki joje predsednik uprave družbe imel obimenovanju uprave, je predsednikuprave predlagal, nadzorni svet paimenoval za novo članico Uprave zapodročje ekonomike in financ MirjanoDimc Perko z mandatom od 1. 1. 2006do 18. 7. 2008.

14

Poročilo nadzornega sveta

17

3. Ugotovitev in predlog uporabebilančnega dobička

Uprava družbe je v skladu z 228.členom Zakona o gospodarskihdružbah čisti dobiček poslovnega letav višini 2.954.939.809,28 SIT in delprenesenega čistega dobička izpreteklih let v višini 30.894.735,47 SIT,v delu obvezne uporabe, uporabilaza oblikovanje rezerv za lastnedeleže, ki se morajo oblikovati zaradipridobitve 466.150 lastnih delnic.Nadzorni svet je predlagano obliko-vanje rezerv za lastne deleže potrdilin je ustrezno izkazana v računovodskihizkazih družbe.

Bilančni dobiček družbe Gorenje,d.d., za leto 2005 v višini4.121.542.689,53 SIT je bil oblikovaniz ostanka prenesenega čistega dobička v višini 1.534.854.038,53 SITin iz naslova sprostitve drugih rezerv izdobička v višini 2.586.688.651,00 SIT.Uprava in nadzorni svet skupščini delničarjev predlagata, da se bilančnidobiček za poslovno leto 2005 v višini 4.121.542.689,53 SIT uporabi za naslednje namene:

- del bilančnega dobička v višini1.220.000.000,00 SIT, ki izvira izčistega dobička leta 1998, se uporabiza izplačilo dividend delničarjem vvišini 100,00 SIT bruto na delnico;

- del bilančnega dobička v višini1.450.771.344,76 SIT, ki izvira iz čistega dobička leta 1998 v višini314.854.038,53 SIT in iz čistegadobička leta 1999 v višini1.135.917.306,23 SIT, se uporabi zaoblikovanje drugih rezerv iz dobička; - preostanek bilančnega dobička vvišini 1.450.771.344,77 SIT, ki izviraiz čistega dobička leta 1999, ostanenerazporejen.

Nadzorni svet je pri odločitviupošteval sprejeto politiko uporabedobička, ki se podreja razvojnemukonceptu Gorenja, določenemu s ciljistrateškega načrta do leta 2010, in interesom delničarjev za dolgoročnopovečanje vrednosti delnice, zato jesoglašal z oblikovanjem in predlogomuporabe bilančnega dobička za leto2005, hkrati pa predlaga skupščinidelničarjev, da upravi podelirazrešnico za poslovanje v letu 2005.

To poročilo je nadzorni svet izdelal v skladu z določbami 274.a členaZakona o gospodarskih družbah in je namenjeno skupščini delničarjev.

Predsednik nadzornega svetamag. Marko Voljč

16

v mio SIT, oziroma kot je navedeno2005 2004 2003 2002 2001

Iz izkaza poslovnega izidaČisti prihodki od prodaje 243.152 216.247 197.707 181.518 160.442Kosmati donos iz poslovanja 249.968 226.583 203.675 186.615 164.779Dodana vrednost 63.355 58.151 55.169 48.164 41.009Poslovni izid iz poslovanja 6.460 6.953 7.029 6.343 5.885% v kosmatem donosu iz poslovanja 2,6% 3,1% 3,5% 3,4% 3,6%Dobiček iz poslovanja pred amortizacijo in rezervacijami 19.308 18.049 14.386 15.264 15.331% v kosmatem donosu iz poslovanja 7,7% 8,0% 7,1% 8.2% 9,3%Čisti poslovni izid 5.121 5.079 4.899 4.640 3.856% v kosmatem donosu iz poslovanja 2,0% 2,2% 2,4% 2,5% 2,3%Čista dobičkonosnost prihodkov (ROS) 2,1% 2,3% 2,5% 2,6% 2,4%Čista donosnost sredstev (ROA) 2,7% 3,0% 3,3% 3,7% 3,6%Čista dobičkonosnost kapitala (ROE) 8,7% 8,6% 8,9% 9,5% 9,1%

Iz bilance stanja (na dan 31.12.)Sredstva 195.510 179.232 159.758 137.025 116.716Kapital 58.720 60.874 57.292 52.349 45.135% v virih sredstev 30,0% 34,0% 35,9% 38,2% 38,7%

Naložbe v opredmetena osnovna sredstva 13.277 16.706 25.261 15.126 13.674in neopredmetena sredstva

ZaposleniPovprečno število zaposlenih 10.492 9.503 9.146 8.610 8.236Število zaposlenih na dan 31.12. 10.509 9.568 9.427 8.772 8.186

Delnice družbe Gorenje, d.d.Knjigovodska vrednost delnice 5.358 SIT 5.141 SIT 4.793 SIT 4.497 SIT 3.939 SITEnotni tečaj delnice na dan 31.12. 5.421 SIT 6.474 SIT 4.918 SIT 4.407 SIT 2.221 SITIzplačana dividenda na delnico 100 SIT 100 SIT 95 SIT 80 SIT 70 SITKapitalski donos -16,2% 32,0% 12,0% 98,4% 3,1%Dividendni donos 1,8% 1,5% 2,2% 1,8% 3,2%Skupni donos -14,4% 33,5% 14,2% 100,2% 6,3%

Poslovanje Skupine Gorenje v številkah

Spremembe v sestavi Skupine Gorenjev letu 2005 so bile naslednje:

Družba Gorenje, d.d., je v začetkumeseca januarja 2005 od družbeEnergygor, d.o.o., odkupila 100-odstotni delež družbe Opte Ptuj,d.o.o., in 66,67-odstotni delež družbeKemis, d.o.o.

26. 1. 2005 je družba Gorenje,d.d., v skladu s kupoprodajno pogod-bo, postala lastnik vseh delnic češkedružbe Mora Moravia, s.r.o.

Z vpisom v sodni register 28. 1. 2005je bil končan postopek preoblikovanjadelniške družbe Gorenje Notranjaoprema v družbo z omejeno odgov-ornostjo, v kateri ima družba Gorenje,d.d., 98,86-odstotni delež.

Družba Gorenje, d.d., je 30. 3. 2005 ustanovila družboGorenje Adria nekretnine, d.o.o.,s sedežem v Zagrebu, s 100-odstotnimlastniškim deležem.

V letu 2005 je začela delovatidružba IG Prodaja, d.o.o., v kateriima 50-odstotni lastniški delež družbaGorenje, d.d., in 50-odstotni lastniškidelež družba Istrabenz energetski sistemi, d.o.o.

Ustanovljena je bila družba G.ABeteiligungs GmbH, katere lastnik jedružba Gorenje Beteiligungs GmbH,Dunaj, nanjo pa sta bila prenesena100-odstotni lastniški delež družbeHyundai Auto Zagreb, d.o.o.,Zagreb, in 100-odstotni lastniški deleždružbe Hyundai Auto, d.o.o.,Beograd. 12. 7. 2005 je holdinškadružba Gorenje Beteiligungsge-sellschaft mbH s sedežem na Dunaju skupcem Trdnjava Holding, d.d., Celje,sklenila pogodbo o prodaji 70-odstotnega lastniškega deležadružbe G.A Beteiligungs GmbH.

Z 20. 7. 2005 so družbe Avtotehna,BSH/Hišni aparati, Gorenje, LTH,Mercator, Merkur in Mikropis, ki sodijo

med največje zavezance za ravnanjez odpadno električo in elektronskoopremo v Sloveniji, ustanovile družboza ravnanje z odpadno električno inelektronsko opremo, ZEOS, d.o.o., vkateri ima krovna družba 51-odstotnilastniški delež.

Družba Mora Hungaria Kft.,Madžarska je bila s 1. 11. 2005pripojena k družbi Gorenje BudapestKft. Družba Mora Slovakia s r.o.,Slovaška pa je od meseca julija vpostopku likvidacije. Postopek je bilzaključen v začetku leta 2006.

Družbi Gorenje Kuhinje, d.o.o.,Bosna in Hercegovina, in GorenjeUSA Inc., ZDA, sta bili v skladu ssklepoma skupščin družb likvidirani.

V mesecu juliju smo na osnovisklepa uprave pričeli s postopkiustanavljanja predstavništva vShanghaiju na Kitajskem, ki bodozaključeni v letu 2006.

Družba Kemis, d.o.o., je 5. 10. 2005 v Srbiji in Črni goriustanovila družbo Kemis, d.o.o., s sedežem v Valjevu, s 100-odstotnimlastniškim deležem, 14. 10. 2005 paje odkupila 10-odstotni delež družbeKemis BiH, d.o.o., Lukavac, in s temdosegla 100-odstotni lastniški delež.

Družba Gorenje Skandinavien A/Sje na osnovi sklepa skupščineustanovila družbi v Estoniji in Latviji.

Družba Gorenje, d.o.o., Beograd,je 24. 8. 2005 odkupila družboNacionalni brendovi, d.o.o., zaradipridobitve zemljišča za gradnjoposlovno-prodajnega centra.

Družba Gorenje Glin, d.o.o.,je bila 30. 12. 2005 pripojena k družbi Gorenje Notranja oprema, d.o.o.

1.1.

1.

Dejavnost 1.2. Organiziranost in sestavaSkupine Gorenje

Skupino Gorenje so v letu 2005sestavljale krovna družba Gorenje,d.d., 49 odvisnih družb, delujočih v Sloveniji in tujini, in družbi, ki staskupni podvig dveh partnerjev.

Družbe Skupine Gorenje so bile v letu 2005 organizirane v tri divizije:

divizijo gospodinjskih aparatov (GA)Proizvodnja in prodaja gospodinjskihaparatov lastne proizvodnje, prodajaizdelkov dopolnilnega programagospodinjskih aparatov drugih proizva-jalcev, prodaja dokupnega programazabavne elektronike in malih gospodinj-skih aparatov ter proizvodnja in prodaja toplotnoogrevalne tehnike. Dejavnost orodjarstva, strojegradnjein proizvodnje mehanskih komponent.

divizijo notranje opreme(NO)Proizvodnja in prodaja kuhinjskega,kopalniškega pohištva, sanitarneopreme in keramičnih ploščic.

divizijo trgovine instoritev(STO)Energetika in varstvo okolja, trgovina,inženiring, zastopstva, gostinstvo, turizem in upravljanje z nepremičninami.

FirmaGorenje, gospodinjski aparati, d.d.

Datum vpisa v sodni register31.12.1997

Skrajšano ime firmeGorenje, d.d.

SedežVelenje, Partizanska 12

Dejavnost družbeproizvodnja, prodaja in servisiranjeelektričnih in neelektričnihgospodinjskih ter elektrotoplotnihaparatov

Šifra dejavnosti29.710 Proizvodnja električnihgospodinjskih naprav

Davčna številkaSI72615320

Matična številka5163676

Osnovni kapital12.200.000.000 SIT

Delnice12.200.000 navadnih imenskih delnicz nominalno vrednostjo 1.000 SIT;delnice družbe Gorenje, d.d., z oznako GRVG so uvrščene v rednokotacijo Ljubljanske borze (www.ljse.si).

18 19

Splošni podatki

20 21

1.3. Organi upravljanja in vodenja

Uprava je nastopila mandat dne18.7.2003.

Na podlagi predloga člana upraveŽige Debeljaka, da mu s 31.12.2005sporazumno preneha mandat članauprave, ker je s 1.1.2006 prevzelfunkcijo predsednika uprave PS Mercator, d.d., ga je nadzorni svetdružbe odpoklical s funkcije članauprave. Nadzorni svet je za novočlanico uprave za področjeekonomike in financ, na predlogpredsednika uprave, imenoval s 1.1.2006 Mirjano Dimc Perko, z mandatom do izteka mandata upravi.

Predsednik uprave Franjo Bobinac je tudi član nadzornega sveta družbeETI, d.d., članica uprave MirjanaDimc Perko pa članica nadzornegasveta Pivovarne Laško, d.d.

Nadzorni svet je imenovan za obdobještirih let; mandat mu poteče dne17.7.2006.

Z dnem 12.4.2005 je član nadzornegasveta in namestnik predsednika nad-zornega sveta družbe, mag. TomažKuntarič, odstopil s te funkcije, ker seje zaposlil v Gorenju, d.d. Skupščinadelničarjev je dne 4.7.2005 izvolilanovega, in sicer dr. Jožeta Zagožna, z mandatom za čas mandata nadzor-nega sveta, nadzorni svet pa ga jedne 28.7.2005 izvolil za namestnikapredsednika nadzornega sveta.

Funkcijo člana nadzornega sveta vdrugih družbah opravljajo naslednjičlani nadzornega sveta družbe: dr. Jože Zagožen je predsednik nadzornega sveta Petrol, d.d., mag. Igor Kušar član nadzornegasveta Merkur, d.d., Bogdan Pušnik ječlan nadzornega sveta DZS, d.d. innadzornega sveta Ljubljanske borzevrednostnih papirjev, d.d., Peter Tevžje predsednik nadzornega svetaRadeče Papir, d.d., in član nadzornegasveta Avtotehne, d.d., Ivan Atelšek papredsednik nadzornega sveta Termoelektrarne Šoštanj.

Družba Gorenje, d.d., ima v okviru svojegadelovanja v tujini organizirana tudi naslednja predstavništva, preko katerihizvaja poslovne aktivnosti na nekaterih tujih trgih:

Predstavništva v tujini1. Moskva, Ruska federacija2. Krasnojarsk, Ruska federacija3. Kijev, Ukrajina4. Atene, Grčija5. Barcelona, Španija6. Shanghai, Kitajska7. Beograd, Srbija in Črna gora8. Priština, Srbija in Črna gora

Odvisne družbe Skupine Gorenje, delujoče v letu 2005 in z lastniškimi deleži na dan31.12.2005, so naslednje:

Divizija GA divizija gospodinjskih aparatov;Divizija NO divizija notranje opreme;Divizija STO divizija trgovine in storitev.

Družbe, delujoče v SlovenijiLastniškidelež v % Divizija

1. Gorenje I.P.C., d.o.o., Velenje 100,00 GA2. Biterm, d.o.o., Bistrica ob Sotli 75,00 GA3. Gorenje Notranja oprema, d.o.o., Velenje 98,86 NO4. Gorenje Orodjarna, d.o.o., Velenje 100,00 GA5. Gorenje Indop, d.o.o., Velenje 100,00 GA6. Gorenje Tiki d.o.o., Ljubljana 99,795 GA7. Gorenje GTI, d.o.o., Velenje 100,00 STO8. Gorenje Gostinstvo, d.o.o., Velenje 100,00 STO9. LINEA, d.o.o., Velenje 100,00 STO10. Energygor, d.o.o., Velenje 100,00 STO11. Opte Ptuj, d.o.o., Ptuj 100,00 STO12. Kemis, d.o.o., Radomlje 100,00 STO13. ZEOS, d.o.o., Ljubljana 58,00 STO14. Istrabenz – Gorenje, d.o.o., Ljubljana 50,00 STO15. IG Prodaja d.o.o., Nova Gorica 50,00 STO

Družbe, delujoče v tujini

Uprava družbe Gorenje, d.d. Nadzorni svet krovne družbe Gorenje, d.d.

Lastniškidelež v % Divizija16. Gorenje Beteiligungs GmbH, Avstrija 100,00 GA17. Gorenje Austria Handels GmbH, Avstrija 100,00 GA18. Gorenje Vertriebs GmbH, Nemčija 100,00 GA19. Gorenje Körting Italia S.r.l., Italija 100,00 GA20. Gorenje France S.A.S., Francija 100,00 GA21. Gorenje BELUX S.a.r.l., Belgija 100,00 GA22. Gorenje UK Ltd., Velika Britanija 100,00 GA23. Gorenje Skandinavien A/S, Danska 100,00 GA24. Gorenje AB, Švedska 100,00 GA25. Gorenje spol. s r.o., Češka Republika 100,00 GA26. Gorenje real spol. s r.o., Češka Republika 100,00 GA27. Gorenje Slovakia s.r.o., Slovaška Republika 100,00 GA28. Gorenje Budapest Kft., Madžarska 100,00 GA29. Gorenje Polska Sp. z o.o., Poljska 100,00 GA30. Gorenje Bulgaria EOOD, Bolgarija 100,00 GA31. Gorenje Zagreb, d.o.o., Hrvaška 100,00 GA32. Gorenje Skopje, d.o.o., Makedonija 100,00 GA33. Gorenje Commerce, d.o.o., Bosna in Hercegovina 100,00 GA34. Gorenje, d.o.o., Srbija in Črna gora 100,00 GA35. Gorenje Podgorica , d.o.o., Srbija in Črna gora 99,972 GA36. Gorenje OY, Finska 100,00 GA37. Gorenje AS, Norveška 100,00 GA38. OÜ Gorenje, Estonija 100,00 GA39. SIA Gorenje, Latvija 100,00 GA40. Gorenje Romania S.R.L., Romunija 100,00 GA41. Gorenje aparati za domaćinstvo, d.o.o., Srbija in Črna gora 100,00 GA42. Mora Moravia s.r.o, Češka Republika 100,00 GA43. Mora Slovakia, s.r.o., Slovaška Republika 100,00 GA44. Gorenje Küchen GmbH, Avstrija 98,86 NO45. Gorenje - kuchyne spol. s r.o., Češka Republika 98,86 NO46. Gorenje Imobilia, d.o.o., Srbija in Črna gora 100,00 STO47. Gorenje Adria Nekretnine, d.o.o., Hrvaška 100,00 STO48. Kemis, d.o.o., Hrvaška 100,00 STO49. Kemis BiH, d.o.o., Bosna in Hercegovina 100,00 STO50. Kemis, d.o.o., Srbija in Črna gora 100,00 STO51. Nacionalni brendovi, d.o.o., Srbija in Črna gora 100,00 STO

Franjo BobinacPredsednik Uprave

Franc KošecČlan Uprave, odgovoren zapodročje razvoja in kakovosti

Žiga DebeljakČlan Uprave, odgovoren zapodročje financ in ekonomike

Drago BahunČlan Uprave, odgovoren zapodročje organizacije in kadrov,ter delavski direktor

Predstavniki kapitala

Marko VoljčPredsednik

dr. Jože ZagoženNamestnik predsednika

Bogdan PušnikČlan

Igor KušarČlan

Peter TevžČlan

Predstavniki zaposlenih

Ivan AtelšekNamestnik predsednika

Peter KobalČlan

Drago KrenkerČlan

Krešimir MartinjakČlan

Jurij SlemenikČlan

22 23

Fran jo Bob inacPredsedn ik Uprave .

Drago BahunČlan Uprave , odgovoren za področ je o rgan izac i j ei n kadrov t e r de lavsk i d i rek to r.

Franc KošecČlan Uprave , odgovoren za področ je razvo ja i n kakovos t i .

Mir jana D imc PerkoČlan i ca Uprave , odgovorna za področ je f i nanc i n ekonomike .

25

1.4.

V Letnem poročilu za leto 2004 je družbaširše predstavila upravljanje družbe. Tudi v letu 2005 je razvijala dobro praksoupravljanja v skladu z usmeritvami iz Kodeksa in na podlagi dobre prakse,ki jo je razvila sama.

Uprava in nadzorni svet družbe izjavljata,da Gorenje, d.d., spoštuje Kodeks upravljanja javnih delniških družb.Nekatera odstopanja od določil v Kodeksu so pojasnena v tej izjavi in sotaka, da pomenijo dobro prakso upravljanja in prispevajo k njenemu razvoju, kažejo na visokostopnjo transparentnosti delovanja javne delniške družbe in na odgovornostorganov družbe do vseh deležnikov,predvsem pa lastnikov.

V tej izjavi, ki jo objavlja tudi v Letnemporočilu za leto 2005, družbaupošteva spremenjen Kodeks upravljanja javnih delniških družb (Ul. RS št. 118/05) in se nanaša naobdobje zadnjega leta. Pri oblikovanjuizjave so bila upoštevana pojasnila vpreambuli Kodeksa, ki uvajajo razlikovanje med priporočili, za katera podpisniki Kodeksa štejejo, da jih je potrebno pojasniti, kadar gre za odstopanja, in nezavezujočimipravili dobrega sistema upravljanja. Kodeks je objavljen v slovenskem in angleškem jeziku na spletni straniwww.ljse.si.

Pri oblikovanju te izjave pa se upravain nadzorni svet nista mogla izognitiponovitvi nekaterih znanih dejstev iz javnih objav družbe.

V poglavju 1: Razmerje med družbo,delničarji in drugimi interesnimiskupinami, razdelek 1.1. Cilji družbe

Priporočilo pod točko 1.1.1. V statutu Gorenja, d.d., niso opredeljenicilji družbe. Kljub temu organi družbedelujejo v skladu z osnovnim ciljem, ki ga opredeljuje Kodeks, t.j. maksimi-ranje vrednosti družbe.

V poglavju 1: Razmerje med družbo,delničarji in drugimi interesnimiskupinami, razdelek 1.2. Enakopravna obravnava delničarjev in varstvo njihovih pravic

Priporočilo pod točko 1.2.5. Skupščina delničarjev je 7.7.2004 in 4.7.2005 upravi družbe s sklepompodelila pooblastilo za pridobivanjein odsvajanje lastnih delnic v skladu z zakonom o gospodarskih družbah. S tem sklepom je skupščina izključilaprednostno pravico pri pridobivanju in odsvajanju lastnih delnic. Na podlagitega sklepa družba pridobiva lastnedelnice od Slovenske odškodninskedružbe, d.d., oziroma na podlagipogodbe o ustanovitvi prodajne in nakupne opcije, z dne 21.6.2004.Ker pogodba vsebuje štiri nakupneopcije, je skupščina delničarjev zaradizakonskih omejitev roka pridobivanjalastnih delnic na 18 mesecev o tehvprašanjih odločala dvakrat. Ob sprejemanju prvega sklepa jeuprava podala skupščini delničarjevporočilo o razlogih za predlogpopolne izključitve prednostne pravicepri pridobivanju in odsvajanju lastnihdelnic, ob sprejemanju drugegasklepa pa je uprava izdelala tudiporočilo o pridobivanju lastnih delnicna podlagi pooblastila skupščine delničarjev. Oba sklepa ter omenjeniporočili sta bili objavljeni v celoti obsklicu skupščine. V letnem poročilu zaleto 2005 uprava poroča o nadaljnjihpridobitvah delnic po tej pogodbi vletu 2005 in letu 2006.

Uprava družbe sicer redno obveščajavnost preko elektronskega sistemaobveščanja borze o izvršitvi posamezneopcije. Poleg tega je uprava v skladus sklepom objavila tudi mnenje neodvisnega finančnega svetovalca opravičnosti pridobivanja lastnih delnicz vidika družbe in delničarjev. V sklepu skupščine so določeni tudinameni uporabe lastnih delnic inpogoji, pod katerimi uprava z njimilahko razpolaga, kar vse je biloobjavljeno v elektronskem sistemuobveščanja borze in v časopisu Delo.

Priporočila pod točko 1.2.6. do1.2.9. – Družba že vsa leta spodbujadelničarje k aktivnemu izvrševanjunjihovih pravic, še zlasti njihovih glasovalnih pravic z organiziranim zbiranjem pooblastil. Pooblaščenci za zbiranje pooblastil so bili pravilomanekateri člani uprave, član nadzornegasveta, predstavnik sveta delavcev inpredstavnik sindikata, kar je bilo nave-deno na pooblastilu, ki so ga prejelivsi delničarji družbe po delniški knjigina zadnji dan v mesecu predzačetkom zbiranja pooblastil. Tako so bili obstoječi delničarjinatančno obveščeni, kdo sopooblaščenci, ki zbirajo pooblastilaoziroma so lahko iz seznama izbralienega pooblaščenca, ki bo uresničevalnjihove glasovalne pravice naskupščini delničarjev. Pooblastila sozbirali v skladu z določili zakona o prevzemih.

Družba bo tudi v bodoče zagotavljalaorganizirano zbiranje pooblastil, sajje večletna praksa pokazala, da je tainstitut pomemben za neposredno seznanjanje delničarjev s predlaganimisklepi skupščini delničarjev in orazlogih za predloge sklepov ter sredstvo za uresničevanje pravic delničarjev pri odločanju na skupščinidelničarjev. Iz teh razlogov bo družbatudi v bodoče financirala organizirano zbiranje pooblastil. Družba bo v elektronskem sistemu obveščanjaborze objavila tudi seznampooblaščencev, ki organizirano zbirajo pooblastila, zaradi širšegaobveščanja zainteresirane javnosti.

V poglavju 1: Razmerje med družbo,delničarji in drugimi interesnimiskupinami, razdelek 1.3. Skupščina delničarjev

Priporočilo pod točko 1.3.1. –Družba ne uresničuje tega priporočilav delu, ki se nanaša na uporabosodobne tehnologije za aktivno izvajanje glasovalne pravice delničarjev. Družba podpira tak pred-log, opozarja pa na njegovo tehničnoin pravno formalno ustrezno izvedbo.Taka informacijska podpora morazagotavljati izvedbo skupščine delničarjev po zakonodaji, ki ureja elektronsko poslovanje in elektronskipodpis, kar je zahtevna naloga.

24

Izjava o spoštovanju Kodeksa upravljanja javnih delniških družb

V poglavju 3: Nadzorni svet, razdelek3.1. Naloge in odgovornosti

Priporočilo pod točko 3.1.7. Nadzorni svet je uveljavil prakso, da se je brez uprave sestal le v primerudoločitve kandidata za mandatarjaza sestavo uprave do faze, ko je bilopotrebno dobiti njegov pristanek nakandidaturo. Nadzorni svet odloča oimenovanju uprave v prisotnosti kandidata (manadatarja) za predsed-nika uprave, o dopolnitvi uprave pa v prisotnosti uprave. Nadzorni svetocenjuje, da se je taka praksa pokaza-la kot dober instrument zaupanja med kandidatom za predsednika uprave in upravo.

Priporočilo pod točko 3.1.10. Nadzorni svet ovrednoti delo celotneganadzornega sveta in ne deloposameznih članov, saj se nadzornisvet praviloma sestaja v polni sestaviin njegovi člani v skladu s svojoodgovornostjo, strokovnimi in drugimiizkušnjami prispevajo k celovitostidela nadzornega sveta. Pri nagradinadzornemu svetu, ki se izplača iz dobička, pa nadzorni svet upoštevavečje odgovornosti predsednika in dveh namestnikov predsednika nadzornega sveta.

V poglavju 3: Nadzorni svet, razdelek 3.4. Plačila, povračila in druge ugod-nosti ter lastništvo delnic družbe

Priporočilo pod točko 3.4.1. Člani nadzornega sveta družbe so za svoje delo upravičeni le dopovračila za udeležbo na seji inpovračila stroškov. Nadzorni svetzaenkrat ne razmišlja o predlogu za uvedbo druge vrste plačil članom nadzornega sveta.

V poglavju 7: RazkritjaPriporočilo pod točko 7.1.4. Druž-

ba sestavlja letne in medletne konso-lidirane računovodske izkaze na podlagi Mednarodnih standardovračunovodskega poročanja (MSRP),nekonsolidirane računovodske izkazepa na podlagi Slovenskih računovodskih standardov (SRS), zapotrebe borznega poročanja pa tudiv skladu z Mednarodnimi standardiračunovodskega poročanja (MSRP).

Priporočilo pod točko 7.1.9. inrazdelek 7.5. Spletne strani družbe:priporočilo pod točko 7.5.1. Družbaje v vseh objavah obdobnih, polletnihin letnih poročilih razkrila podatke, ki so vsebovani v prospektu. Družbabo pripravila tudi ažuriran prospekt in ga bo objavila na spletni stranidružbe.

27

Potrebno bi bilo razrešiti vprašanje,kdaj dobi delničar elektronski podpis,kako opravi prijavo za udeležbo naskupščini in kako ugotavljati dejanskoprisotnost na skupščini delničarjev,oboje kot predhodni vprašanjikakršnekoli uvedbe t.i. elektronskegaglasovanja. Upoštevati bo potrebnotudi vsa določila Zakona o gospodar-skih družbah: kako zagotoviti poda-janje nasprotnih predlogov v časuizvedbe skupščine delničarjev, kako z nasprotnimi predlogi seznaniti ostaledelničarje in kako in kdaj opravitiglasovanje o teh nasprotnih predlogih.Pomembno vprašanje je časovni okvir,v katerem poteka skupščina delničarjev(več ur). Poleg tega je potrebno ugo-toviti, ali so notarji pripravljeni na taknačin izvedbe skupščine delničarjev,zaradi obveznosti, da se sestavi zapis-nik skupščine v notarski obliki. Pravilabodo morala biti določena s statutomin tudi s poslovnikom o delu skupščine.Zelo smiselno bi bilo, da bi se vslovenskem prostoru nekdo lotil tegaprojekta. Proučiti bo potrebno tudi,kaj pomeni tak način uresničevanjaglasovalnih pravic za delničarje – fizične osebe, katerih delež je prib-ližno 1/3 vseh delničarjev. Zaenkrattak način glasovanja pomenidoločeno težavo, saj jim sodobneinformacijske tehnologije oziroma njihova uporaba niso tako blizu, kotse morda predpostavlja. Že pri zbiranjupisnih pooblastil za zastopanje inglasovanje na skupščini delničarjev, ki vsebujejo vse sklepe z vsemi obra-zložitvami, opažamo, da je mno-gokrat, kljub jasnim navodilom to deloza mnoge zelo zahtevno.

Priporočilo pod točko 1.3.8. –Družba spoštuje to določilo Kodeksa,bo pa v izjavo s katero kandidati sprejemajo kandidaturo za članstvo v nadzornem svetu družbe, vključilatudi določilo, da kandidat šteje, da ne obstaja za njegovo kandidaturokonflikt interesov v smislu Kodeksa.

Priporočilo pod točko 1.3.9.Skupščina delničarjev ne voli kandidateza člane nadzornega svetapredstavnike kapitala posamično,temveč listo kandidatov, ki jo predlaganadzorni svet družbe. Pri sestavi listekandidatov nadzorni svet upoštevauravnoteženo sestavo nadzornegasveta in ustrezno usposobljenost terkomplementarnost strokovnih in drugihizkušenj kandidatov.

Priporočilo pod točko 1.3.12. Do sedaj ni bil pri objavljanju sklepovnaveden odstotek delnic z glasovalnopravico, ki so pristopile k glasovanju,in odstotek glasov za in proti, ker toni bila praksa. V objavi sklepov je bilnaveden odstotek prisotnih delnic naskupščini z glasovalno pravico (kvorum). Določilo bo družba uveljavilapri prvi naslednji objavi sklepovskupščine delničarjev.

V poglavju 2: Uprava družbe,razdelek2.2. Sestava

Priporočilo pod točko 2.2.1.Razdelitev delovnih področij upravedoloči nadzorni svet s sklepom obvsakokratnem imenovanju upraveglede na potrebe družbe in v skladu s cilji, ki jih bo uprava uresničevala.

Priporočilo pod točkama 2.3.2. in 2.3.3. Družba upošteva smiselnačel iz Kodeksa, s tem da nadzornisvet ocenjuje delo uprave kot celoteoziroma na podlagi Meril za ugotavljanje poslovne uspešnostiSkupine Gorenje, ki jih je v ta namensprejel nadzorni svet družbe.

26

Nadzorni svet Gorenje, d.d.predsednik mag. Marko Voljč

Velenje, 11.4.2006

Uprava Gorenje, d.d.predsednikFranjo Bobinac, MBA

2.2. Gospodarske razmere

Evropska unija

Evro območje v prvih mesecih leta2005 ni doseglo napovedane gospodarske rasti, zato naj bi rast v letu 2005 znašala 1,3 %. Razlogiza nižjo rast so predvsem v nizki rastidomače potrošnje. Tudi v novih članicahEvropske unije, z izjemo Češke, soocene glede na pomladanske napovedipopravljene navzdol. Ocena gospo-darske rasti za Evropsko unijo v letu2005 je bila zato znižana z 2,0 % na 1,5 %.

Temu primerno so tudi za leto 2006pričakovanja gospodarske rasti evroobmočja nižja. Višjo, 1,7-odstotno rastnapovedujejo analitiki predvsem zaradiugodnih konjunkturnih gibanj v ZDA in azijskih državah ter s tem višjegaizvoza na trge omenjenega področja.Države Evropske unije naj bi v letu2006 dosegle 1,9-odstotno rast.Nafta še naprej ostaja pomembendejavnik tveganja, toda njen vpliv na gospodarsko rast je manjši, kot sokazale prve napovedi gospodarskerasti evro območja.

Inflacija v Evropski uniji bo po ocenah v letu 2005 dosegla 2,2-odstotno in v letu 2006 1,8-odstotnostopnjo rasti.

Razmerje med dolarjem in evromnaj bi po ocenah v letu 2005 znašalookoli 1,25 ameriškega dolarja za evro.Naraščanje vrednosti evra v primerjaviz dolarjem je v letu 2005 predstavlja-jo dodaten pritisk na cene surovin inenergentov v evrih. Tako so se cenesurovin v dolarjih podražile za slabih10 %, v evrih pa za dobrih 24 %.

Slovenija

Napovedi analitikov ob koncu leta2005 popravljajo ocene gospodarskerasti s 3,8 % iz prvega polletja na 3,9 %. Napoved gospodarske rastiza leto 2006 v višini 4 % ostajanespremenjena.

Inflacija, merjena kot povprečjeleta, je v letu 2005 dosegla 2,5 %;takšno raven naj bi dosegla tudi v letu 2006.

Rast mednarodne blagovne menjavese je v novembru 2005 še povečala.Višja rast uvoza v primerjavi z rastjoizvoza je še povečala primanjkljaj v blagovni menjavi.

Tečaj evra od vstopa Slovenije v ERM2 le zanemarljivo odstopa od centralnega tečaja. Dokončnodoločitev menjalnega tečaja medtolarjem in evrom je po napovedihmogoče pričakovati sredi leta 2006.

Trg gospodinjskih aparatov

Iz leta 2004 se je tudi v leto 2005 nadaljevala nizka rast pro-daje gospodinjskih aparatov v Evropi,predvsem v njenem zahodnem in srednjem delu. Nizka rast in celozniževanje obsega prodaje gospodinj-skih aparatov na nekaterih največjihtrgih v primerjavi z enakim obdobjemleta 2004 je predvsem posledicanizkega zaupanja potrošnikov in nizkegospodarske rasti. Po trenutnihnapovedih pa tudi za prvo polletjeleta 2006 ni pričakovati izboljšanjasplošnega položaja.

Po podatkih mednarodne tržnoraziskovalne agencije GfK Group je v letu 2004 prodaja velikihgospodinjskih aparatov za 13 zahod-noevropskih trgov dosegla 2,3-odstotno vrednostno in 3,7-odstotnokoličinsko stopnjo rasti v primerjavi zletom poprej. To jasno kaže na ten-denco padanja cen gospodinjskihaparatov v Evropi; najizrazitejša bopredvsem na področju hladilne inpralno pomivalne tehnike.

Po državah se je prodaja odvijalazelo različno. V Nemčiji, ki sodi mednajvečje trge gospodinjski aparatov,se je prodaja še naprej zniževala;

31

2.1.

2.

Vizija, poslanstvo in strateškeusmeritve Skupine Gorenje

Strateška področja delovanja Skupine Gorenje

Skupina Gorenje bo svoje poslovneaktivnosti izvajala organizirana v treh divizijah:

v diviziji gospodinjskih aparatov,katere dejavnost ostaja osnovnadejavnost Skupine Gorenje (z dejavnostjo proizvodnje in prodajegospodinjskih aparatov lastneproizvodnje, prodaje programagospodinjskih aparatov drugih proizvajalcev, prodaje dokupnega pro-grama zabavne elektronike in malihgospodinjskih aparatov, proizvodnjein prodaje toplotnoogrevalne tehnike, z dejavnostjo orodjarstva, strojegradnjein proizvodnje mehanskih komponent),

v diviziji notranje opreme(z dejavnostjo proizvodnje in prodajekuhinjskega, kopalniškega pohištva,sanitarne opreme in keramičnih ploščic)in

v diviziji trgovine in storitev(z dejavnostjo energetike, varstva

okolja, trgovine, inženiringa, zastopstev,gostinstva, turizma in upravljanja znepremičninami).

Strateške usmeritve delovanjaSkupine Gorenje

Osnovna strateška usmeritev delovanjaSkupine Gorenje je kakovostna inuravnotežena rast obsega poslovnihaktivnosti in pomembno povečanjeravni konkurenčnih sposobnosti, karbo omogočilo njen uspešen razvojtudi v prihodnosti.

Pri uresničevanju vizije in poslanstvaSkupine Gorenje bodo družbeSkupine, poleg osnovne, spoštovalenaslednje strateške usmeritve:

doseganje kakovostne organskerasti prihodkov od prodaje vseh divizijzaradi rasti povprečnih prodajnih cenpri prodaji višje cenovno umeščenihizdelkov in pri uravnoteženi količinskirasti prodaje;

uresničevanje možnosti rasti obsegaposlovnih aktivnosti s prevzemi zani-mivih proizvajalcev gospodinjskihaparatov v Evropi in z drugimi oblikamistrateških partnerstev v vseh divizijahdelovanja Skupine Gorenje;

povečevanje sposobnosti ustvarja-nja dodane vrednosti z izboljševanjemprodajnega spleta, z ustreznimi pro-dajnimi aktivnostmi in z aktivnostmimarketinga, z ustreznimi razvojnimiaktivnostmi, z internacionalizacijoproizvodnje, s povečevanjem produktiv-nosti in s stroškovno optimizacijo;

ustvarjanje in povečevanje proizvod-nih zmogljivosti izven Slovenije zaproizvodnjo izdelkov na Češkem, v skupnosti Srbije in Črne gore ter v Rusiji ali Ukrajini, pri zadržaniproizvodnji 3,0 milijonov izdelkovlastne proizvodnje izdelkov z višjododano vrednostjo v Sloveniji;

proizvodnja in prodaja 4,3 milijonovvelikih gospodinjskih aparatov do leta2010, od tega 3,0 milijonov aparatovv Sloveniji in 1,3 milijonov aparatovizven Slovenije, skupaj z dokupiizdelkov bi naj prodaja dosegla 4,7–5 milijonov aparatov letno.

30

Vizija Skupine Gorenje je postati najboljizviren, v oblikovanje usmerjen ustvarjalecizdelkov za dom na svetu.

Pri tem je njeno poslanstvo ustvarjanjeizvirnih, tehnično dovršenih, vrhunskooblikovanih ter uporabnikom in okolju prijaznih izdelkov za prijeten dom. Osredotočeni smo v povečevanje zadovoljstvapotrošnikov, ob tem pa na družbeno odgovoren način ustvarjamo vrednost za lastnike, zaposlene in druge deležnikedružb Skupine Gorenje.

Poslanstvo bodo družbe Skupine Gorenje uresničevale s spoštovanjem vrednot, ki jihSkupina goji: s Poštenostjo, z Odprtostjo, z Lojalnostjo, s Kreativnostjo in z Ambicioznostjo (POLKA).

Svet

Hitra svetovna gospodarska rast v letu2004 se je po napovedih za leto 2005 upočasnila na raven 4,3 %. Glavni generatorjirasti so bile azijske države in ZDA, kar jepričakovati tudi v prihodnje. Gospodarskarast v nerazvitih državah bo višja kot v razvitih, vendar bo razlika v rasti premajhna,da bi se zaostanek držav v razvoju za razvitimi zmanjšal. Za leto 2006 ostajajonapovedi svetovne gospodarske rasti podobne kot v letu 2005, z rahlim povečanjemrasti svetovne trgovine.

Po izjemni rasti cen železnih inneželeznih kovin v preteklosti se je njihova rast v letu 2005 umirila, vendar ševedno na bistveno višjih ravneh. Napovedi za leto 2006 govorijo o umirjanjustopenj rasti železnih in neželeznih kovin.

Močna rast cen nafte v poletnih mesecihje precej presegla napovedi za leto 2005.Povprečna cena je po ocenah znašala okoli55 USD za sod. Malce nižje, toda še vednovisoke povprečne cene nafte so napovedanetudi za leto 2006.

Skupina Gorenje bo v skladu s strateškimnačrtom v letu 2010 dosegla naslednjeekonomske cilje poslovanja:

Ekonomski cilji strateškega načrtaRaven čistih prihodkov od prodaje 1.250 mio EUR z organsko rastjo, s

prevzemi do 1.550 mio EUR.Raven dobička iz poslovanja pred 112 mio EUR ali 9 odstotni delež v čistihamortizacijo in rezervacijami prihodkih od prodaje.Investicije v osnovna sredstva V povprečju 40 do 50 mio EUR letno.Rast fizične produktivnosti dela V povprečju 4,7 % letno.Rast produktivnosti uporabljenega kapitala V povprečju 1 % letno.

Poslovno poročilo

33

v letu 2005 se je vrednostna prodajacelotnega nemškega trga gospodinjskihaparatov v primerjavi z letom 2004znižala za 3,4 %. Podoben položajse je stopnjeval tudi v Avstriji in naNizozemskem. Mediteranska regija je dosegla pozitivno rast, veliko stopnjorasti pa je dosegla tudi Velika Britanija.Stanje v novopridruženih članicahEvropske unije je bilo z vidika celotepozitivno; rast prodaje so dosegle tudiostale države Centralne in VzhodneEvrope, še posebej Rusija, Slovaška,Bolgarija in Romunija, medtem ko seje obseg prodaje zmanjšal naPoljskem in na Madžarskem.

V prvih treh četrtletjih leta 2005 se je nadaljevalo zniževanje prodajnihcen izdelkov zaradi presežnihzmogljivosti evropskih proizvajalcev,vse bolj agresivne ponudbe proizva-jalcev iz azijskih držav ter konkurenč-nega boja velikih globalnih trgovcev.Vsi pomembnejši proizvajalci gospo-dinjskih aparatov so še naprej povečevali proizvodne zmogljivosti,predvsem v državah krepitve lastneprisotnosti na trgu in v okoljih z nižjimistroški delovanja. Zaradi nadaljnjihneugodnih cenovnih gibanj napodročju energentov in surovin se jenadaljeval pritisk na cene vhodnihsurovin in materialov.

Zaradi okoljske direktive o reciklažielektronske in električne opreme, ki jeza Slovenijo začela veljati v mesecuavgustu leta 2005 (direktiva WEEE),se bodo povečali stroški proizvajalcevzaradi zahteve po predelavi inodstranjevanju starih gospodinjskihaparatov na vseh trgih Evropske unije.Kakšni bodo končni stroškovni učinki,obseg in časovna dinamika oblikovanjaobveznosti iz naslova direktive, pazaradi različnih stališč, razlag direktivein uveljavljanja direktive v nacionalnezakonodaje, še ni popolnoma jasno.

Proizvajalci gospodinjskih aparatovpospešeno izvajajo ukrepe racionali-zacije poslovanja; najpogostejši, in z vidika učinkov najpomembnejši, je nadaljnja selitev proizvodnje vdržave Vzhodne Evrope in Azije.Največ teh aktivnosti je bilo opravlje-nih v Rusiji, na Poljskem, v Romuniji inBolgariji. Odgovor na zaostrenerazmere poslovanja so prilagajanjedelovanja novim in spreminjajočimrazmeram v okolju, pospeševanjetržnih aktivnosti in osredotočanje naVzhodno Evropo. Trenutno je opaziti agresiven nastopazijskih proizvajalcev na celotnemevropskem trgu, še prav posebej na področju hladilno-zamrzovalnihaparatov.

Strateška povezovanja med proizva-jalci in predvsem distributerji gospo-dinjskih aparatov se nadaljujejo. Predvsem pri slednjih je opaziti trendpopolne centralizacije nabave in distribucije samo iz nekaj centralnihskladiščnih lokacij.

32

2.3. Prodaja in tržni položaj

Skupina Gorenje je v letu 2005dosegla 243.152,4 mio SIT (1.014,7mio EUR) konsolidiranih čistih prihod-kov od prodaje in za 12,4 % presegla

obseg prodaje, dosežen v letu 2004,pri 3,4 % preseganju načrtovanegaobsega prodaje.

Najvišjo dinamiko rasti smo dosegli z izdelki programa Kuhalnih aparatov,kjer smo dosegli tudi najugodnejšostrukturo prodajnih vrednosti izdelkov.Program je v letu 2005 nadaljevaltrend osvajanja nišnih izdelkov in vokviru tega v proizvodnjo uspešnouvedel steklokeramične kuhalneplošče širine 300 mm, indukcijskesteklokeramične plošče, oblikovnoosvežil štedilnike širine 500 mm,vgradne aparate in štedilnike širine600 mm in pričel s proizvodnjoaparatov linije Pininfarina 2.

V letu 2005 je v okviru tega programazačela delovati tudi družba Mora Moravia, s.r.o., sicer češkiproizvajalec kuhalnih aparatov, ki je bila vključena v Skupino v mesecujanuarju. Družba je v prvem letu delovanja v Skupini Gorenje preseglanačrtovani obseg prodaje ob pomemb-nem izboljšanju prodajne strukture.

V programu Pralno-sušilnih aparatovsmo v letu 2005 v pomembnemobsegu izvedli zamenjavo stare generacije pralnih in sušilnih strojev z novo generacijo. Zaradi tega smoznižali obseg prodaje in izboljšalinjeno prodajno strukturo, aktivnostidelovanja pa so bile usmerjene v optimiranje kakovosti in stroškovproizvodnje nove generacije izdelkov.

Struktura prodaje po divizijah v mio SIT

2005 % 2004 % 05/04Divizija gospodinjskih aparatov 211.826 84,8% 186.424 83,3% 113,6%Divizija notranje opreme 15.373 6,2% 16.327 7,3% 94,2%Divizija trgovine in storitev 22.576 9,0% 21.156 9,4% 106,7%Skupaj prihodki divizij 249.775 100,0% 223.907 100,0% 111,6%Prodaja med divizijami 6.623 7.660 86,5%Konsolidirani čisti prihodki od prodaje 243.152 216.247 112,4%

2.3.1. Prodaja divizije gospodinjskihaparatov

211.825,7 mio SIT (883,9 mio EUR);84,8-odstotni delež v strukturi prodajeSkupine Gorenje.

Divizija gospodinjskih aparatov je v letu 2005 s hitrejšo rastjo vrednost-nega obsega od količinskega okrepilatržni položaj na evropskih trgih, nakatere usmerja večino svojih poslovnihaktivnosti. To je storila kljub izrazitoneugodnemu tržnemu položaju in kljub negativnim stopnjam rasti na nekaterih pomembnih trgih njene prisotnosti.

V strukturi njene prodaje ostajanajpomembneje zastopan programHladilno-zamrzovalnih aparatov,ki je v letu dosegel zmerno dinamikorasti. V okviru delovanja tega programasmo na trg uspešno uvedli izdelkenove generacije širine 600 mm, kombinirani aparat višine 2.000 mmlinije izdelkov Pininfarina 2 in vitrine s stekli iz tekočih kristalov. V redno proizvodnjo smo uvedliizdelke prestižnih aparatov z dodatkomkristalov Swarovski in nadaljevali z razvojem izdelkov nadaljnjih faz projekta aparatov širine 600 mm.

Družba Gorenje Tiki, d.o.o., je s programom toplotne in ogrevalnetehnike dosegla pomembne stopnjerasti v Ukrajini in na ostalih trgihVzhodne Evrope, pri zmerni dinamikirasti prodaje v Jugovzhodni Evropi in na trgih Evropske unije. Programa strojegradnje in orodjarstva družbeGorenje Indop, d.o.o., in GorenjeOrodjarna, d.o.o., sta bili tudi v letu2005 v pomembnem obsegu usmerjena v Skupino Gorenje.

Z vidika geografske strukture prodajegospodinjskih aparatov krovne družbev letu 2005 smo delež prodajev države Evropske unije znižali za 2,4 % in ga povečali v državahVzhodne Evrope. Gre za prestrukturiranje prodaje napodročja z boljšo cenovno strukturoprodaje in z višjo stopnjo dobičko-nosnosti.

S prodajo izdelkov dopolnilnega (izdelkiizven lastne proizvodnje, ki neposrednodopolnjujejo osnovne tri proizvodne programe) in dokupnega programa(izdelki zabavne elektronike, malih gospodinjskih aparatov, sesalnikov inmikrovalovnih pečic), smo nadaljevali zelo ugodne trende rasti iz leta 2004. Z obema programoma smo pomembno presegli tako uresničeni obseg prodaje iz leta 2004 kot načrtovani obseg prodaje. Oba programa zaokrožujeta ponudboizdelkov divizije gospodinjskih aparatov za dom in gospodinjstvo.

Kljub slabim pogojem poslovanja na trgihSeverne in Centralne Evrope, je Gorenje uspe-lo ohraniti svoj tržni položaj v vseh skupinahizdelkov, na segmentu pralnih strojev pa je zintenzivnimi aktivnostmi marketinga uspeloobseg prodaje in tržni delež pomembnopovečati.

Področje Severne in Centralne Evrope

Na področju Severne in CentralneEvrope se je v letu 2005 zaradisplošnih neugodnih gospodarskihrazmer nadaljeval trend zmanjševanjaaktivnosti trga gospodinjskih aparatov,predvsem v Nemčiji, v Avstriji, naČeskem, na Poljskem in na Danskem.Poseben problem trgov tega področjaje vse večji pritisk na zniževanje prodajnih cen, ob vstopanju proizva-jalcev izdelkov najmočnejših blagovnihznamk v nižje cenovne razrede in krepitvi aktivnosti konkurence z Daljnega vzhoda in iz Turčije.

Iz opisanih razlogov prodajni načrtna nemškem in avstrijskem trgu ni bildosežen, predvsem na segmentih, ki so izrazito izpostavljeni cenovnokonkurenčnim pritiskom. Vseeno jebila prodaja na še vedno največjemnemškem trgu nekoliko višja kot v letu 2004.

34 35

EU 59,1%Vzhodna Evropa 34,9%Ostale države 6,0%

Geografska struktura prodaje gospodinjskih aparatov krovne družbe v letu 2005

EU 61,5%Vzhodna Evropa 32,7%Ostale države 5,8%

Geografska struktura prodaje gospodinjskih aparatov krovne družbe v letu 2004

Na področju skandinavskih in baltskihtržišč smo presegli lanskoletni in načr-tovani obseg prodaje, pri čemer smopomembno izboljšali strukturo proda-je. Najvišje stopnje rasti prodaje smodosegli na Norveškem in Švedskem,nekaj manjše na Finskem in na trgihbaltskih držav, medtem ko je prodajana Danskem stagnirala.

Področja novih pridruženih članicEvropske unije (Češke, Slovaške,Madžarske, Poljske) so se s trendi natrgu gospodinjskih aparatov približalitrendom razvitejših sosed v Evropskiuniji, čeprav na bistveno nižji ravniproblematičnosti. Kljub temu smo vvseh državah pridruženih članic uspelinačrtovani obseg prodaje v primerjavis preteklim letom pomembno povečatiob izboljševanju strukture prodanihizdelkov. Na trgu Slovaške inMadžarske smo v letu 2005 sposlovno združitvijo delovanja družbMore in Gorenja optimirali prodajneprocese, kar bo vplivalo na kakovostprodaje tudi v prihodnje.

Področje Zahodne Evrope in Slovenije

Področje Zahodne Evrope (Francija, Italija, Belgija, Španija, Grčijain Velika Britanija) in Slovenije bostadosegla načrtovano količinsko in vrednostno raven prodaje in presegla obseg prodaje lanskegaleta. Dobre rezultate prodaje smo v Zahodni Evropi dosegli kljub negativnimsplošnim stopnjam rasti prodajegospodinjskih aparatov na teh trgihali njihovega rahlo pozitivnega trenda. Zelo močan vpliv na tempodročju je imela agresivna distribucija,ki je z vstopi na nova tržišča slabšalarazmerja maloprodajnih cen. Na področju smo dosegli strukturni premik prodaje z zniževanjem prodajeaparatov v nizkih cenovnih razredih in aparatov s slabšo dobičkonosnostjo.Pozitiven je bil tudi premik k večji pro-daji izdelkov lastnih blagovnih znamk,še posebej blagovne znamke Gorenje,in povečanje prisotnosti v tistih distribu-cijskih kanalih, kjer Gorenje do sedajni bilo prisotno.

Prodaja izdelkov v Sloveniji je v letu2005 dosegla pozitiven razvoj in pre-segla načrtovane cilje prodaje; pozi-tiven razvoj prodaje je bil doseženpredvsem zaradi uspešnega tržnegauvajanja nove generacije izdelkov napodročju prodaje pralnih aparatov.

Področje Jugovzhodne Evrope indržav izven Evropske unije

Področje je raslo s hitrejšo vrednostnodinamiko prodaje od količinske in pre-seglo načrtovane ravni obsega prodaje.

V državah Jugovzhodne Evrope (naHrvaškem, v Srbiji in Črni gori, v BiH,v Makedoniji, na Kosovu in v Albaniji)se je v letu 2005 konkurenčnostnipoložaj pri prodaji še dodatnozaostril, še posebej z nadaljnjimvstopanjem proizvajalcev v nižje ce-novne razrede. Poleg zaostrovanjakonkurenčnega položaja je bila za to

36 37

področje značilna nižja kupna moč,velika stopnja brezposelnosti, uvajanjeuvoznih dajatev nekaterih držav tegapodročja ter visoka plačilna tveganja.Sicer Gorenje na tem področju šenaprej ohranja vodilno vlogo v seg-mentu gospodinjskih aparatov z izjem-no močno in razpoznavno blagovnoznamko Gorenje.

Na vzhodnoevropskih tržiščih(v Rusiji, v Ukrajini, v Romuniji, v Bolgariji, v Kazahstanu) smo, z izjemo Bolgarije, dosegli visokodinamiko rasti prodaje in pomembnopresegli načrtovani obseg prodaje.Z učinkovitimi aktivnostmi marketingain prodaje je zelo visoko rast doseglaUkrajina (več kot dvakratno presega-nje načrtovanega obsega), načrte pasta pomembno presegli tudi Rusija inRomunija.

Prodaja na prekomorskih tržiščih jepresegla načrtovani vrednostni obseg;največji učinek rasti smo dosegli s prodajo v ZDA, s programom vitrin, ki predstavlja pomemben delež pro-daje. Na področju JV Azije (v Hong Kongu, v Koreji, na Tajskem)smo pričeli z razvojem nišnih trgov za visoko umeščene evropske izdelke.

Marketing

Od pomembnejših tovrstnih aktivnostivelja izpostaviti tržno uvedbo nove,vrhunsko oblikovane linije izdelkovGorenje Pininfarina v Moskvi.Dogodek je za poslovne partnerje innovinarje predstavljal uvod v inten-zivne, panevropske aktivnosti marke-tinga. Na osrednjem hišnem sejmuGorenja je bil premierno predstavljennov izdelek v programu izdelkovGorenja, hladilnik s kristali Swarovski,ki je eden od prvih izdelkov Gorenjaz nakazanim izvirnim, svežim inkreativnim pristopom pri oblikovanjunovih izdelkov. Takšen pristop boGorenje nadaljevalo tudi v prihodnje.

Poleg osrednje in najpomembnejšeblagovne znamke Gorenje je Skupinav letu 2005 nadaljevala z razvojemregionalne znamke Mora, ki je v letu2005 postala nova blagovna znamkamed znamkam Skupine Gorenje.

Blagovna znamka Körting ostajaregionalna znamka, ki jo tržimo natržiščih Grčije, Italije in Nemčije, Sidex pa blagovna znamka za nižjecenovne segmente z minimalnimi investicijami v promocijske aktivnosti.

Prodaja pod lastnimi blagovnimiznamkami ostaja še vedno prednostnanaloga, ki temelji na doseženemuobsegu prodaje izdelkov pod lastnimiblagovnimi znamkami; v letu 2005 je delež tovrstne prodaje dosegel 73 % v strukturi celotne prodajeizdelkov gospodinjskih aparatov.

2.3.2 Prodaja ostalih divizij

Prodaja divizije notranje opreme

15.373,0 mio SIT (64,2 mio EUR)6,2-odstotni delež v strukturi prodajeSkupine Gorenje

V letu 2005 divizija notranje opremeni presegla prodaje, dosežene v letu2004, predvsem zaradi manjše prodaje na avstrijskem in nemškemtrgu; pri tem je zaostala tudi za načrtovanim obsegom prodaje.

Izdelki kuhinjskega pohištva so s 43 % v strukturi prodaje dosegli enakdelež, kot v letu 2004; v skladu s strategijo družbe bo delež teh izdelkovše povečevan. Sledili so, z 21-odstotnim deležem,izdelki programa kopalniškegapohištva in sanitarne opreme. Zelouspešna je bila prodaja keramičnihploščic, ki je kljub hudi konkurencidosegla pomembno rast v primerjaviz letom 2004. Družba Gorenje Glin,d.o.o., je s programom ostalegapohištva (dnevnih sob, spalnic, garde-robnih omar, otroških sob) nadalje-vala s prenovo prodajnega asorti-mana z izboljšanjem kakovostne ravniizdelkov in s širjenjem produktnegaspleta.

Največji geografski, 50-odstotni deležv strukturi skupne prodaje divizijeohranja trg Evropske unije. Na temtrgu povpraševanje v panogi lesarstvani zaživelo tako kot v nekaterih drugihindustrijskih panogah, konkurenca pase je močno povečala. Zato smo v letu2005 na tem področju, v primerjavi z letom 2004, dosegli nižje tržnedeleže. Nasprotno pa smo naslovenskem trgu obdržali 33-odstotnitržni delež.

Na trgih Jugovzhodne Evrope je biluresničen 17-odstotni delež celotneprodaje divizije. Najvišja rast je biladosežena na hrvaškem trgu, čepravsmo tudi na ostalih trgih tega področjanadaljevali z agresivno politikokrepitve tržnih deležev.

Prodaja divizije trgovine in storitev

22.576,7 mio SIT (94,2 mio EUR)9,0-odstotni delež v strukturi celotneprodaje Skupine Gorenje

Družbe področja energetike in varstvaokolja so v letu 2005, glede na leto2004, potrojile obseg prodaje. Na rast prodaje sta najbolj vplivalidejavnosti trgovanja z električnoenergijo in prodaje električne energije,s katerimi se ukvarjajo v družbah Istrabenz Gorenje, d.o.o., in IG Prodaja, d.o.o.

Družba Kemis, d.o.o., je s svojimiodvisnimi družbami ustvarila 7,7-odstotni delež v strukturi prodajedivizije; največjo rast prihodkov v temsegmentu prodaje je dosegla družbaKemis Zagreb, d.o.o.

Nosilna družba področja trgovine,Gorenje GTI, d.o.o., je s prodajogospodinjskih aparatov in izdelkovdokupnega programa Gorenja napodročju Slovenije, s programi trans-portne mehanizacije, barvnih kovin,kemikalij, medicinske opreme, hladilnetehnike, toplotne tehnike in s posli napodročju energetike, poslovno leto s preseganjem načrtovanega obsegaprodaje in doseženega obsega vpreteklem letu poslovno leto zaključilauspešno.

V letu 2005 smo v ospredje aktivnosti marketinga postavili nadaljnjo krepitevblagovne znamke Gorenje na vseh trgih delovanja Skupine Gorenje. Z novo strateškovizijo Skupine Gorenje je tudi blagovnaznamka Gorenja dobila jasno opredelitev;blagovna znamka Gorenje bo postala napodročju gospodinjskih aparatov vodilnablagovna znamka oblikovanja v evropskemprostoru.

V okviru delovanja omenjenega pro-jekta smo v letu 2005 nadaljevali z osvajanjem nabavnih virov na Kitajskem in v drugih azijskih državahter osvojili nekatere nove surovinskevire Vzhodne Evrope in Turčije.Pomembni premiki so bili narejeni tudipri zagotavljanju virov iz JV Evrope,kar je posebej pomembno za bodočeširjenje proizvodnih zmogljivostiGorenja na tem področju. Pri tem paSkupina Gorenje ni zanemarjala razvijanja in širitve odnosov z lokalnimidobavitelji in maksimalnega izkoriščanjakonkurenčne domače ponudbesurovin in materiala.

2.4.2 Nabava ostalih divizij

Poleg divizije gospodinjskih aparatovso bile na negativna dogajanja nanabavnih trgih najbolj občutljiveproizvodne družbe divizije notranjeopreme. Divizija je celotno poslovnoleto izvajala strateška pogajanja z dobavitelji za doseganje enotnenakupne politike divizije notranjaoprema, tako glede podaljševanjaenotnih plačilnih rokov, usklajevanjacen, krčenja števila dobaviteljev inpoenotenja strateških materialov zarazlične proizvodne lokacije. Velikimpritiskom na povečanje nakupnih cense je bilo v letu 2005 zaradi tegalaže upirati. Kljub temu se podražit-vam nekaterih pomembnih vrst surovinin materialov, kot so surove iverneplošče, folije iz plastičnih mas,poliestrske smole in laki, proti konculeta ni bilo moč v celoti izogniti.

Sicer je Skupina Gorenje uspešnonadaljevala že v letu 2004 začeteaktivnosti optimiranja dobavne verige,katerega osnovni cilj je bila racional-izacija postopkov nabave za vsedružbe Skupine Gorenje, torej vsehprocesov nabave in aktivnosti, ki so v njihovem okviru potekale.

2.4. Nabava

2.4.1 Nabava divizije gospodinjskihaparatov

Tako je Reuters CRB Commodity Index(košarica cen sedemnajstih surovin) vprimerjavi z letom 2004 porasel za22,5 %, največ od leta 1980. K rastiomenjenega indeksa sta največprispevala surova nafta in plin (42-odstotna rast) in skupina kovin, ki jo oblikujejo cink, baker in aluminij(30-odstotna rast). Cene pločevin soostale v prvi polovici leta na rekordnovisokih ravneh, v drugi polovici letapa so se v povprečju znižale za 15 do 20 %; kljub temu je bila decembrskapovprečna tržna cena še vedno za 25 % višja od dosežene v mesecu januarju 2004, ko so cene najeklarskih trgih pričele rasti z zelovisoko dinamiko rasti.

Rast cen nafte in njenih derivatov ternepredvidljivost naftnih trgov je močnovplivala na cene surovin baznepetrokemije in plastike. Evropski proiz-vajalci omenjenega surovinskegapodročja v letu 2005 niso dosegalicen in dobičkonosnosti preteklegaleta. Višjih stroškov vhodnih surovin,energije in transporta ter njihovihnihanj v pogojih presežnih zmogljivosti,visokih stanj zalog in nižjegapovpraševanja v Evropi niso uspeli v celoti prenesti na kupce. Indeks cenkošarice dvanajstih ključnihpetrokemičnih surovinskih izdelkov (IPEX)je med letom izkazoval izrazit trend

Na surovinskih trgih, kjer je bilopovpraševanje v preteklih treh letih v stalnemporastu (po več kot dvajsetletnemu obdobjustagnacije), smo v letu 2005 doživeli dodatnerasti cen. Najpomembnejši svetovni indeksicen surovin so v mesecu septembru znovadosegli rekordne ravni, predvsem strateškesurovine, kot so surova nafta in baznekovine.

Zelo pomemben generator blažitve visokedinamike rasti nabavnih cen je bil v letu2004 začeti projekt optimiranja nabavneverige, ki smo ga v nezmanjšanem obsegunadaljevali tudi v letu 2005.

nestalnosti in močnih nihanj. Po cenovnih dvigih v začetku leta jesledilo njihovo znižanje, ki je v mesecujuliju indeks IPEX pripeljalo do najniž-je letne ravni. S povečanjempovpraševanja, z zmanjšanjemproizvodnje in z orkanskim razdeja-njem naftne infrastrukture v Mehiškemzalivu se je večina cen dvanajstihsurovin košarice znova zvišala.

V opisanih pogojih delovanja surovin-skih trgov, ki so pogoje poslovanjaslabšali, na konkurenčnost pa zaradiizenačenih pogojev za vse proizva-jalce niso bistveno vplivali, smo vGorenju obvladovali tveganja visokedinamike rasti cen surovin in materialas časovno različno dinamiko dogovar-janja s proizvajalci in z visoko stopnjoodzivnosti na spremembe na trgu. V letu 2005 se je pokazalo, da jebila Evropa zaradi najnižje gospo-darske rasti in s tem nizkegapovpraševanja za nabavo surovinprimeren trg, posebej zaradi logističneustreznosti bližine njihovih virov.

V tem kontekstu smo običajni metodioptimiranja nabavnih cen po material-nih skupinah dodali razvojno usmerjenooptimiranje produktnih skupin, torejizdelkov na ravni izdelavnih surovin in materialov. Tak način dela, ki je pri zaostrenihrazmerah, tako na nabavnih kot naprodajnih trgih, spodbujal k stalnemuiskanju optimalnih rešitev, je omogočil,da smo kljub višjim nabavnim cenamsurovin in materialov vzdrževali rela-tivno nižjo raven materialnih stroškov.

38 39

izziv delovanja programa pa bo predstavljala selitev dela proizvodne-ga programa (proizvodnje zamrzoval-nih skrinj in hladilnikov programa500) na novo proizvodno lokacijo v Valjevu, skupnost Srbije in Črne gore.

Program Pralnih in sušilnih aparatov

Program je v letu 2005 v pomembnemobsegu izvedel zamenjavo stare generacije pralnih in sušilnih strojev znovo generacijo. Aktivnosti delovanjaprograma so bile usmerjene v optimi-ranje kakovosti in stroškov nove generacije izdelkov. Za izboljšanjekonkurenčnosti vstopnih segmentovpralnih in sušilnih strojev nove gene-racije smo pričeli s projektom optimi-ranja stroškov, imenovanim z delovnimimenom DTC – »Design to cost«. V prvi polovici leta smo pričeli sproizvodnjo nizkoobratnih pralnih stro-jev z A pralnim učinkom, kar je pome-nilo zadovoljitev povpraševanjapomembnega tržnega segmenta. V proizvodnji je bila sicer večinaaktivnosti povezana z izboljševanjemproduktivnosti in z izvedbo investicij v avtomatizacijo procesov proizvodnjein za odpravo ozkih grl.

V letu 2006 pripravljamo začetekredne proizvodnje vstopnih segmentovpralnih strojev, v mesecu juliju pa tudisušilnih strojev; do konca meseca junijabo namreč ukinjena proizvodnja pralnih strojev stare generacije.Program bo v prvem četrtletju letazačel z redno proizvodnjo pralnihstrojev zmogljivosti sedmih kilogramovin sušilnih strojev (PG 4 in PG 5).

43

2.5. Proizvodnja

2.5.1 Proizvodnja divizije gospodinjskih aparatov

še trije podporni programi, katerihizdelki so dopolnjevali dejavnostnaštetih osnovnih programov:

program mehanskih komponentMekom v okviru delovanja krovnedružbe, na proizvodni lokaciji v Velenju,Rogatcu, Bistrici ob Sotli in Šoštanju,Slovenija,

program elektrokomponent in tiskav okviru delovanja družbe GorenjeI.P.C., d.o.o., na proizvodni lokaciji v Velenju in Šoštanju, Slovenija, in

program proizvodnje termostatovza gospodinjske aparate v okvirudelovanja družbe Biterm, d.o.o., naproizvodni lokaciji v Bistrici ob Sotli,Slovenija, in proizvodni program toplotne inogrevalne tehnike družbe GorenjeTiki, d.o.o.

Pretežni del vseh proizvodnih aktivnostidivizije gospodinjskih aparatov se jeizvajalo v okviru krovne družbe,Gorenje, d.d. V začetku leta 2005 je Skupina Gorenje s prevzemomčeškega proizvajalca Mora Moravia,s.r.o., pridobila dodatne proizvodnezmogljivosti za proizvodnjo kuhalnihaparatov na Češkem v obsegu400.000 izdelkov letno.

Ključni poudarki pri izboljševanjukakovosti delovanja znotraj proizvod-nega področja v letu 2005 so bilitrije: optimiranje stroškov proizvodnjein poslovanja, nadaljevanje uvajanjasistema obvladovanja kakovosti 6 sigma in priprava na procesedelokalizacije proizvodnje. V okviru izvajanja aktivnosti optimiran-ja stroškov smo se v letu 2005 osredo-točili predvsem na stroške porabesurovin in materiala. Z oblikovanjemin začetkom delovanja delovnih skupin

Divizijo gospodinjskih aparatov so obliko-vali, poleg treh osnovnih programovproizvodnje velikih gospodinjskih aparatov:

programa Hladilno zamrzovalnihaparatov v okviru delovanja krovne družbena proizvodni lokaciji v Velenju, Slovenija,

program Pralnih in sušilnih aparatovv okviru delovanja krovne družbe naproizvodni lokaciji v Velenju, Slovenija, in

program Kuhalnih aparatov v okvirudelovanja krovne družbe na proizvodnilokaciji v Velenju, Slovenija, in v okviru delo-vanja družbe Mora Moravia, s.r.o., na Češkem,

za optimiranje stroškov posameznihskupin materialov (za področjepločevine, plastike, navodil) smouspeli doseči pomembne prihranke.Prav tako smo uspeli z boljšimobvladovanjem materialnega poslo-vanja in z optimiranjem tehnološko-proizvodnih procesov pomembnozmanjšati prekomerno porabo materiala (izmet).

Uvajanje sistema kakovosti 6 sigmasmo v veliki meri zaokrožili z njegovovpeljavo v proizvodnih procesih, kjer smo z njegovo pomočjo uspelibistveno povečati stabilnost inučinkovitost njihovega delovanja. Prvi učinki vpeljave sistema so se žepokazali z izboljšanjem kakovostiizdelkov, glavnino pozitivnih učinkovna kakovost proizvodnih procesov inizdelkov pa ocenjujemo za leto 2006in 2007.

V preteklem letu smo dali v okviruaktivnosti za optimiranje proizvodnjepomemben poudarek načrtom zadelokalizacijo proizvodnje, torej njenprenos v stroškovno ugodnejša okoljaizven Slovenije, ki bo pomenila ohra-njanje konkurenčnosti. Aktivnostidelokalizacije bomo v skladu sstrateškim načrtom za obdobje 2006– 2010 izvajali po modelu »1+3«, karpomeni osnovno proizvodno lokacijoza proizvodnjo vseh treh osnovnihprogramov gospodinjskih aparatov v Sloveniji (Velenje) in tri izven Sloveni-je. Po uspešni vključitvi češkega proiz-vajalca kuhalnih aparatov smo pripravilitehnološke, tehnične in ekonomskepodlage za odločitev o začetkuizgradnje tovarne za proizvodnjohladilno-zamrzovalnih aparatov v Valjevu (skupnost Srbije in Črne gore),katere začetek gradnje je predviden v marcu 2006.

42

Količinski obseg proizvodnje izdelkov gospodinjskihaparatov od leta 2001 do leta 2005 Kosi 2005 2004 2003 2002 2001Slovenija 2.998.196 3.007.484 2.768.773 2.726.054 2.445.334Češka 388.090 / / / /Skupaj 3.386.286 3.007.484 2.768.773 2.726.054 2.445.334Povprečna letna rast Slovenija +5,2%Povprečna letna rast skupaj +8,5%

Program Hladilno-zamrzovalnihaparatov

Program je v mesecu marcu v rednoproizvodnjo uspešno uvedel izdelkeprve faze projekta razvoja izdelkovnove generacije hladilno-zamrzovalnihaparatov širine 600 mm. V tekočemletu smo nadaljevali z razvojemizdelkov druge A faze NGC 600,katerih začetek redne proizvodnje jenačrtovan v mesecu marcu 2006;istočasno so pričele potekati aktivnostirazvoja izdelkov druge B faze aparatov.Ti aparati bodo v proizvodnjo uvajanipostopoma, v času od meseca junija2006 do meseca marca 2007. V sklopu projekta Pininfarina 2 je vseptembru stekla proizvodnja kombini-ranega aparata 2000 mm v omenje-nem oblikovanju. Za ameriški trg smoosvojili in začeli proizvajati vitrine sstekli iz tekočih kristalov, konec letapa je uspešno stekla tudi proizvodnjaprestižnih aparatov z dodatkomkristalov Swarovski.

Proizvodno-tehnološke aktivnosti sobile v večini usmerjene v podporo uvajanju novih izdelkov. Določene segmente opreme je bilo potrebno prilagoditi novim skupinam aparatov, odpravljeno je bilo tudi nekaj ozkihgrl. Podobno kot vsako leto, je bilpomemben del aktivnosti programausmerjen tudi v izboljševanje energij-ske učinkovitosti aparatov in v optimi-ranje stroškov delovanja programa.

Osnovni cilji programa za leto 2006so povezani z uvedbo aparatov drugeA in B faze projekta NGC 600 vredno proizvodnjo. Najpomembnejši

4544

2.5.2 Proizvodnja ostalih divizij

Proizvodnja divizije Notranjeopreme

V letu 2005 je družba GorenjeNotranja oprema, d.o.o., pripojiladružbo Gorenje Glin, d.o.o., Nazarje,in tako še povečala učinkovitost delo-vanja celotne divizije, sicer pa jenadaljevala s tehnično in tehnološkospecializacijo proizvodnje kuhinjskegapohištva. V programu kuhinj v Velenjusmo v celoti prevzeli izdelavo obstoječihin novih čelnih plošč za tovarno v Freistadtu, Avstrija, in za tovarno vPragi, Češka. V kopalniškem programusmo izpad proizvodnje kopalniškihblokov nadomestili predvsem z modu-larnimi programi kopalnic, ki posegajov višjo cenovno in kakovostno ravenkopalniškega pohištva. V programuMarles so specializirani za proizvodnjokuhinjskega pohištva, poleg tega pa so pričeli s proizvodnjo delovnihplošč za celotno divizijo notranjeopreme. V programu keramike smouspeli proizvodne zmogljivosti izkoristitiv celoti; sicer se je razmerje medproizvodnjo posameznih skupinkeramičnih ploščic prilagajalopovpraševanju na trgu. Proizvodnjadružbe Gorenje Glin, d.o.o., je dopol-njevala proizvodnjo v lesnem delu s proizvodnjo ostalega pohištva(dnevnih sob, spalnic, predsob), korpusov za kopalniško pohištvo inoplemenitenih ivernih plošč.

Program Kuhalnih aparatov

Tudi v letu 2005 smo v programuKuhalnih aparatov nadaljevali trendosvajanja nišnih proizvodov. V drugipolovici leta smo pričeli z rednoproizvodnjo novih modelov steklo-keramičnih kuhalnih plošč in sproizvodnjo indukcijskih steklok-eramičnih plošč. Konec leta smozaključili oblikovno osvežitev štedil-nikov širine 500 mm, vgradnih apara-tov in štedilnikov širine 600 mm. Vseptembru je uspešno stekla proizvod-nja vseh vrst aparatov v sklopu projek-ta izdelkov linije Pininfarina 2(vgradne pečice, samostojnega štedil-nika, steklokeramičnega kuhališča,plinskega kuhališča, dekorativneplošče za pomivalne aparate in deko-rativne plošče za mikrovalovno pečico).

V letu 2006 bomo oblikovno osvežiliaparate za največjega industrijskegakupca in do konca leta uvedli novplinski gorilniki na plinske in kombini-rane aparate.

Program mehanskih komponent krovne družbe Mekom

V okviru delovanja programa Mekomdeluje pet proizvodnih obratov: v Rogatcu, v Velenju (Plastika in Gal-vana), v Bistrici ob Sotli in v Šoštanju.Program je v letu 2005 uspešno sledilrazvojni in proizvodni dinamiki osnovnihproizvodnih programov, proizvajalcevkončnih izdelkov gospodinjskih apara-tov; v Rogatcu so v okviru izvajanjaprojekta NGC 600 uspešno pričeli sproizvodnjo cevnoploščnih uparjal-nikov. Del njegove dejavnosti,proizvodnja cevnih radiatorjev, pa jebila iz poslovnih razlogov prenesenav družbo Gorenje Tiki, d.o.o.

Obrat Plastika je uspešno izvajal pro-jekt zmanjšanja izmeta v procesihproizvodnje, povečeval proizvodnezmogljivosti in osvojil novo folijo zapotrebe proizvodnje vseh treh

osnovnih proizvodnih programov. V obratu Galvana je program pričel sproizvodnjo vrat za hladilno- zamrzo-valne aparate linije Pininfarina 2,konec leta pa je v proizvodnjo uvedelopremo za izdelavo uparjalnikovaparatov »top-mount« druge A fazeprojekta izdelkov NGC 600. Obrat v Bistrici ob Sotli je začel delovati v mesecu avgustu v prostorihodvisne družbe Biterm, d.o.o., kjer smo pričeli s proizvodnjo plinskihramp za kuhalne aparate. V obratuv Šoštanju je stekla lastna proizvodnjaizvlečnih vodil za kuhalne aparate terrobotsko varjenje in ščetkanje nerjavnihkomponent za program Hladilno-zamrzovalnih aparatov.

V letu 2006 bo poseben izziv progra-ma reorganizacija družbe Biterm,d.o.o., in vključitev nekaterih njenihproizvodnih dejavnosti v dejavnostprograma Mekom.

Gorenje I.P.C., d.o.o.

Gorenje I.P.C., d.o.o., je odvisna druž-ba Gorenja, d.d., s statusominvalidskega podjetja. Dejavnostdružbe obsega razvoj in izdelavokabelskih vezij, sklopov in podsklopov,tiskovin in embalaže, vse naštetopretežno za potrebe krovne družbe.

Na področju izdelave sklopov inkabelskih vezij je bilo težišče aktivnostiv letu 2005 usmerjeno v dvig produk-tivnosti živega in strojnega dela ter v izboljšanje kakovosti izdelkov instoritev. Na področju izdelave tiskovinso bili izvedeni postopki racionalizacijeobsega in sestave navodil za uporaboizdelkov gospodinjskih aparatov, ki soprinesli 30-odstotno znižanje stroškovnjihove priprave. V preteklem letu jedružba predelala 2.900 ton stiroporneembalaže in s tem dosegla 33-odstotnostopnjo rasti glede na leto 2004.

V letu 2006 bo družba nadaljevala s povečevanjem produktivnosti ter z izboljševanjem kakovosti izdelkov instoritev. Poleg širitve obsega poslovnihaktivnosti v Skupini Gorenje družbanačrtuje tudi povečanje obsega prodaje kupcem izven Skupine.

Biterm, d.o.o.

V letu 2005 je družba pričela z organi-zacijskim in programskim prestrukturi-ranjem delovanja, ki bosta omogočilapospešeno nadomeščanje in dopolnje-vanje proizvodnje termostatov, in vdrugi polovici leta 2006 nadomestitevproizvodnje termostatov v celoti. Za potrebe programa Mekom je druž-ba že vzpostavila proizvodnjo plinskihrazdelilnih cevi.

Gorenje Tiki, d.o.o

Družba je v zadnjih letih pomembnoobnovila tehnično in tehnološkoopremljenost proizvodnje in, je v letu2005 zaradi pomembne rasti obsegaposlovnih aktivnosti dosegla preko 90-odstotno izkoriščenost proizvodnihzmogljivosti.Proizvodnja družbe Gorenje Tiki,d.o.o., obsega izdelavo petih glavnihdružin proizvodov: ventilatorji, maloli-tražni, srednjelitražni in velikolitražnigrelniki vode in radiatorji. S proizvodnjoradiatorjev je družba začela v drugipolovici leta 2005 s prenosomdejavnosti krovne družbe.

Proizvodne zmogljivosti so bile v letu2005 v povprečju izkoriščene preko90-odstotno, v oddelkih, ki predstavljajoozka grla v proizvodnji, pa je bilazasedenost zmogljivosti preko 98-odstotna.

2.6. Razvoj

V poslovnem svetu se spremembeodražajo v združevanju proizvajalcevin distribucije, v izboljšanju kakovostiizdelkov in storitev, v krepitvi prisot-nosti konkurence z Daljnega vzhodana tradicionalnih evropskih trgih ter v razširitvi evropskega trga zaradiširitve Evropske unije.

Uravnoteženi razvoj celotne družbe z ekonomskega, socialnega in okolj-skega vidika ter sočasni in uravno-teženi razvoj izdelkov, tehnologij inposlovnih procesov sta pristopa, ki omogočata ustrezno pripravljenostna nepredvidene dogodke in vlivatazaupanje pri kupcih in ostalih poslovnihpartnerjih.

Razvoj izdelkov družb Skupine Gorenjev letu 2005, s poudarkom na gospod-injskih aparatih, se je odlikoval zoblikovno odličnostjo, optimalnimifunkcionalnimi rešitvami, uporabookolju prijaznih materialov, nizko poraboelektrične energije, s tihim delovanjemaparatov ter vgrajenimi inteligentnimisistemi, ki dodatno varčujejo in vplivajona kakovost osnovnih funkcij izdelkovin jih povezujejo v elektronskopovezane sisteme.

Z razvojem izdelkov se je izvajalsočasni razvoj tehnologij, ki je bilusmerjen v še večjo avtomatizacijoproizvodnje s povečevanjem proizvod-nih zmogljivosti. Ustrezna uporabamaterialov in cenovno optimalnerazvojne rešitve so omogočaleobvladovanje materialnih stroškov in stroškov dela.

Razvoj poslovnih procesov ter nadalje-vanje prenove informacijskega sistemaje omogočilo optimiranje poslovnegarazvoja Skupine Gorenje z naslednjimisklopi aktivnosti:

z uporabo modela sočasnegarazvoja, ki bistveno skrajšuje trajanjerazvoja izdelkov,

z nadaljevanjem uvajanja najzahtev-nejšega sistema nadzora razvoja in

proizvodnje v okviru modela kakovosti6 sigma,

z metodo 20 ključev, kot načinomocenjevanja konkurenčnega položajain njegovega stalnega izboljševanja,

z delovanjem Inovacijskega centra,ki je aktiviral intelektualni kapital napodročju novih znanj in ga povezal s fakultetami in razvojno-raziskovalnimiinstitucijami v Sloveniji in onkraj meja,

s članstvom Gorenja, d.d., v Evropskem združenju proizvajalcevgospodinjskih aparatov (CECED), v katerem so združeni glavni evropskiproizvajalci gospodinjskih aparatov,

z nadgradnjo okoljskega standardaISO 14001 z vpisom v register EMASter pridobitvijo akreditacije kemijskihlaboratorijev ter

z nadaljevanjem postopnega uvajanja enotnega poslovnoinformacij-skega sistema SAP v družbe Skupine Gorenje.

2.6.1 Razvoj v diviziji gospodinjskihaparatov

Divizija gospodinjskih aparatov je prirazvoju izdelkov, ki so namenjenigospodinjstvom, upoštevala najsodob-nejša načela razvoja tehnologij inizdelkov, uporabna za naravo inposlovno usmerjenost njenega delovanja s:

stalnim izboljševanjem proizvodnihprocesov preko sistema kakovosti 20ključev,

informatizacijo posameznihdelovnih mest in njihovo povezavo v centralni sistem načrtovanja prodajein proizvodnje,

optimiranjem tehnoloških procesovin odpravljanjem ozkih grl proizvodnje,

optimiranjem stroškov surovin in materiala v izdelkih,

nadaljevanjem uvajanja sistemakakovosti 6 sigma,

pripravo novega, poenotenegamodela razvoja izdelkov, z doslednimupoštevanjem načel sočasnega razvoja in točk odločanja,

46 47

Razvojne aktivnosti Skupine Gorenje usmer-ja nujnost razumevanja potreb kupcev inposlovnih partnerjev, na katere vplivajo glo-balne in lokalne družbene spremembe, ki se pri posameznikih kažejo v njihoviindividualnosti, vedno višji povprečnistarosti, povezovanju prek elektronskihmedijev, v odnosu do blagovnih znamk in vodnosu do tradicionalnih vrednot, kot je družina.

pripravo tehnološko ekonomskihpodlag za delokalizacijo proizvodnjegospodinjskih aparatov.

zaključek razvoja in tržna uvedbaprve faze nove generacije hladilno-zamrzovalnih aparatov širine 600 mm,

zaključek razvoja in tržna uvedbavitrine za vino in hladilnika za pijačo s steklom s tekočimi kristali,

zaključek razvoja in tržna uvedbaaparatov linije Pininfarina 2,

zaključek razvoja in tržna uvedbaaparatov linije Swarovski,

nadaljevanje razvoja na projektuizdelkov hladilno-zamrzovalnih aparatov NGC 600; druga A in B fazaprojekta,

nadaljevanje optimiranja energijskeporabe hladilno-zamrzovalnih aparatov,

zaključek razvoja in tržna uvedbanizkoobratnih pralnih strojev z A pralnimučinkom,

zaključek razvoja in tržna uvedbanovih modelov steklokeramičnihkuhališč, indukcijskih vgradnih kuhalnikov ter oblikovno osvežene linije štedilnikov in pečic na trgih,

uvedba novega cevnoploščnegauparjalnika za hladilno-zamrzovalneaparate NGC 600 v programuMekom z novo, sodobno tehnologijo,

uvedba digitalnega tiska v grafikidružbe Gorenje I.P.C., d.o.o.,

Ključni dosežki divizije na področju razvojaizdelkov v letu 2005 so bili naslednji:

prenova malolitražnih grelnikovdružbe Gorenje Tiki, d.o.o.,

popolna prenova velikolitražnihkombiniranih grelnikov in toplotnihčrpalk v družbi Gorenje Tiki, d.o.o.

2.6.2 Razvoj v ostalih divizijah

V letu 2005 smo na področju razvojadivizije notranja oprema največaktivnosti posvečali novemu programukuhinj Gorenje, kjer smo se prvičodločili za dvoletni ciklus uvajanjanovosti. Bistveno smo razširili ponudbomodernih kuhinj, osvojili novotehnologijo poliranja čelnih plošč in trgu ponudili kuhinje v visokosijajniizvedbi. Tudi pri kuhinjah Marles smouspešno zaključili dvoletni razvojni ciklus z vrsto funkcijskih izboljšav.Pričeli smo z izvajanjem projektovizdelave enotne embalaže za kuhinjsko pohištvo, poenotenja korpusnih materialov in proizvodnje korpusov in delovnih plošč na eniproizvodni lokaciji. Vzpostavili smotudi sistem za enoten razvoj kuhinjskegapohištva znotraj celotne divizijenotranje opreme.

2.7. Naložbe

2.7.1. Naložbe divizije gospodinjskihaparatov

Skupina Gorenje je v letu 2005 izved-la naložbe v višini 13.277,3 mio SIT,od tega za opredmetena osnovnasredstva 11.628,3 mio SIT in za ne-opredmetena sredstva 1.649,0 mio SIT.

48 49

V obdobju od leta 2001 do leta2005 je bilo skupaj investiranih84.044 mio SIT ali približno 363 mio EUR.

Največ naložb v Skupini Gorenje je bilo ures-ničenih v diviziji gospodinjskih aparatov, insicer 12.464,9 mio SIT; od tega je bilo namen-jenih 8.877,1 mio SIT za naložbe v krovnidružbi.

2001 2002 2003 2004 2005

Naložbe (v mio SIT) 13.674 15.126 25.261 16.706 13.277Delež naložb v ČP od prodaje 8,5% 8,3% 12,8% 7,7% 5,5%

30.000

25.000

20.000

15.000

10.000

5.000

0

14,0%12,0%10,0%8,0%6,0%4,0%2,0%0

Naložbe divizije gospodinjskih aparatov

Struktura naložb v neopredmetena in opredmetena osnovna sredstvaSkupine Gorenje po divizijah je bila naslednja:

Divizija gospodinjskih aparatov(obseg naložb 12.464,9 mio SIT)

Pomembnejše naložbe, uresničene v letu 2005, so bile naslednje:

zaključek nekaterih projektov iz leta2004 (aktiviranje opreme za rednoproizvodnjo nove generacije aparatovširine 600, zaključek sanacije objektovindustrijskega kompleksa v Šoštanju,selitev maloserijske proizvodnje programa Mekom),

nadaljevanje projekta razvojaizdelkov linije Pininfarina 2 v programukuhalnih in hladilno zamrzovalnihaparatov z nakupom opreme,

zaključek projekta nove generacijepralnih in sušilnih aparatov,

zaključek projekta izgradnje razstavno-prodajnega salona, obnove fasade upravne zgradbekrovne družbe in adaptacije objektovv programu Mekom,

pričetek obnove objekta logistično-distribucijskega centra v Splitu,

zaključek naložbe v nov poslovnodistribucijski center v Bolgariji,

nakup zemljišča na Poljskem zaizgradnjo poslovno distribucijskegacentra,

izgradnja nove skladiščne halev družbi Gorenje Tiki, d.o.o.

2.7.2 Naložbe ostalih divizij

Divizija notranje opreme(obseg naložb 411,6 mio SIT)

Pretežni del naložb v višini 379,0 mioSIT je bilo uresničenih v družbi GorenjeNotranja oprema, d.o.o., kjer je bilovečino sredstev v programu kuhinjGorenje in kuhinj Marles namenjenihza posodobitev proizvodne opreme. V programu keramike pa je bilo večinonaložb namenjenih nakupu transportnihvozičkov. Družba Gorenje Glin, d.o.o.,je v letu 2005 namenila za naložbe25,3 mio SIT, predvsem za infra-strukturno prostorsko osamosvojitevtovarne, to je v kompresorsko postajoin tehnično varovanje. Ostale družbedivizije so investirale v skupnemznesku 7,2 mio SIT.

Divizija trgovine in storitev(obseg naložb 400,8 mio SIT)

V diviziji trgovine in storitev je družbaGorenje Gostinstvo, d.o.o, namenilaza naložbe 112,6 mio SIT.Najpomembnejša naložba je bilnakup opreme za novo razdeljevalnicohrane, ki je pričela poslovati v mesecuoktobru preteklega leta. Nahaja sepoleg tovarne hladilne tehnike, centralnega skladišča in novega raz-stavnega prostora Gorenja, d.d., ki je lastnik nepremičnine. Ker je dostopmogoč tudi za zunanje uporabnikestoritev Gorenja Gostinstvo, d.o.o., se družbi odpirajo nove možnosti zarazvoj storitev cateringa. Družba Imobilia, d.o.o., je namenila za naložbe67,1 mio SIT. Pretežni del sredstev jenamenila za nakup in obnovoposlovnih prostorov.

v mio SIT 2005 2004Divizija gospodinjskih aparatov 12.464,9 15.554,7Divizija notranje opreme 411,6 432,3Divizija trgovine in storitev 400,8 719,1Skupaj 13.277,3 16.706,1

2.8.2 Upravljanje kakovosti v ostalih divizijah

Divizija notranje opreme

Upravljanje kakovosti so izvedli navseh programih in področjih delovanjadivizije. Poseben poudarek je bil danizboljševanju kakovosti procesovproizvodnje in poslovanja.Z doseženimi rezultati smo lahkozadovoljni na področju keramike in sanitarne opreme, na področjupohištva pa nekoliko manj. Predvsemizboljševanje kakovost izdelkov instoritev, dobavnih rokov in odzivnihčasov so bili naša velika priložnost pri izboljševanju odnosov s kupci inpovečanju njihovega zadovoljstva, s tem pa tudi prednost pred našokonkurenco.

Divizija trgovine in storitev

Poleg družbe GTI, d.o.o., Velenje, imatudi družba Kemis, d.o.o., Radomlje,vzpostavljen sistem vodenja kakovostipo standardu ISO 9001/2000, ki gapostopoma nadgrajuje z zahtevamistandardov ISO 14001 in OHSAS18001. Za družbe področja energetikein varstva okolja je zaradi narave njihovega delovanja in vpliva na narav-no in socialno okolje zelo pomembnoupravljanje kakovosti njihovega delo-vanja, s poudarkom na varnosti delovanja.

51

2.8. Upravljanje kakovosti

2.8.1 Upravljanje kakovosti v divizijigospodinjskih aparatov

V letu 2005 smo se osredotočili naprenovo procesov razvoja izdelkov instoritev, ki so bili za proizvodnjo inprodajo kakovostnih izdelkov ključnegapomena. Znano dejstvo, da kakovostnastaja v razvoju, se namreč potrjujetudi pri našem delu. Prepoznane ciljerazvojnih projektov, torej časovneuvedbe njihovih učinkov, zahtevanecenovne okvire in načrtovano ravenkakovosti dosegamo z novimi načinivodenja projektov. Doseganje ciljevpa ni samo posledica upoštevanjapravil razvojnega procesa, temvečtudi uvajanja novih znanj in spoznanjs področja konstrukcij in konstruiranja.Ključni element stroškovne učinkovitostirazvoja, proizvodnje in prodajeizdelkov (storitev) je ravno učinkovitostkonstrukcije, ki generira obseg stroškovin raven zadovoljevanja zahtev trga.

Divizija gradi celovit sistem vodenjakakovosti na zahtevah standardakakovosti ISO 9001, ki ga dopolnju-jemo s sistemi nenehnih izboljšav. Preverjanje učinkovitosti sistema vodenjaje tudi v letu 2005 potekalo v oblikisamopregledov z notranjimi presoja-mi, presojami dobaviteljev ter zunanjimipresojami poslovnih partnerjev.Uspešno je bila izvedena tudiponovitvena recertifikacijska zunanjapresoja.

V Gorenju se zavedamo, da so kakovostniprocesi, izdelki in storitve ključni elementzadovoljevanja naraščajočih zahtev trga in s tem osnovne ambicije delovanja SkupineGorenje, kakovostne rasti obsega poslovnihaktivnosti pri optimalni dobičkonosnostiposlovanja. Kakovostno delovanje torejrazumemo kot učinkovito izvajanjeposlovnih aktivnosti, ki jih kupci in ostalideležniki skozi izvajanje procesov, skozinaše izdelke in storitve prepoznajo kot njimkoristne.

Poslovno leto 2005 je potekalo v znamenju intenzivnega pridobivanjaznanj s področja uvajanja in izvajanjasistema kakovosti 6 sigma.Usposobljena je bila prva skupinamentorjev projektov in skupina specia-listov za izvajanje projektov izboljšavprocesov s posebnimi znanji. Rezultatiprvih projektov so več kot upravičiliinvesticijo v uvajanje omenjenega sistema kakovosti in v usposabljanjesodelavcev za njegovo izvajanje.

Sisteme upravljanja kakovosti smonadgradili z aktivnostmi nenehneganapredka v sklopu izvajanja programasistema kakovosti, imenovanega 20 ključev. Z njeno uporabo smodosegli tudi materialno pomembnerezultate pri zmanjševanju medfaznihzalog, skrajševanju časov menjavorodij in izboljšanju kakovosti izdelkov.Leto 2005 je bilo posebej uspešno prienem od elementov 20 ključev, spodbu-janju podajanja koristnih predlogov -izboljšav, kjer smo načrtovane ciljedosegli v celoti. Z uvajanjem sistemadobrih praks po metodi 20 ključevsmo v letu 2005 pričeli tudi v našitovarni kuhalnih aparatov Mora Moravia, s.r.o., na Češkem.

50

2.10 Finančno upravljanje

Izvajanje finančne politike do bank indrugih finančnih institucij, obvladovanjeprocesov upravljanja s finančnimi tveganji ter optimiranje upravljanja z denarjem je v domeni krovne družbe.Izhodiščni pogoji finančnega poslo-vanja veljajo za vse družbe Skupineob upoštevanju značilnosti in poseb-nosti posameznih nacionalnih okolij, v katerih družbe delujejo.

Temeljna funkcija finančnega upra-vljanja je zagotavljanje plačilne sposo-bnosti Skupine Gorenje, ki posledičnoomogoča nemoteno delovanje ostalihposlovnih aktivnosti. V letu 2005 smokratkoročno plačilno sposobnostSkupine zagotavljali z učinkovitimupravljanjem z denarnimi sredstvi,ustrezno višino linij za kratkoročnouravnavanje denarnih tokov ter s sis-tematičnim planiranjem pričakovanihdenarnih tokov na ravni Skupine.

Krovna družba je v letu 2005 okrepilasvojo vlogo tudi pri financiranjuSkupine Gorenje, predvsem na načinzagotavljanja potrebnih finančnihvirov pod ugodnimi pogoji za vsedružbe Skupine.

Obveznosti iz financiranja so se kotposledica investicijsko intenzivnegaobdobja in vlaganj v obratni kapitalSkupine v letu 2005 povečale za5.368,7 mio SIT. Skupina je zaključilaposlovno leto 2005 s finančnimiobveznostmi v višini 62.215,2 mio SIT,ki so bile po ročnosti razdeljene na53,7 % kratkoročnih in 46,3 % dolgo-ročnih obveznosti. Obveznosti izfinanciranja so bila konec poslovnegaleta 2005 valutno razdeljena, kotsledi: SIT (0,8 %), EUR (91,4 %) in ostale valute (7,8 %).

53

2.9. Informatika

Za družbe divizije gospodinjskihaparatov je bilo leto 2005 leto uva-janja dveh pomembnih projektov, ki sta zaokrožila računalniško podporoosnovnim poslovnim procesom v zaključeno celoto: projekta uvedberačunalniške podpore razvoju novihizdelkov in projekta uvedbe kadrov-skega informacijskega sistema.

Prvi projekt, projekt uvedbe računalniškepodpore razvoju novih izdelkov, jezelo pomemben za krovno, proizvodnodružbo, ki je razvojno zelo intenzivna,predvsem pri razvoju novih izdlekov;uvaja namreč sistem računalniške pod-pore razvoju novih izdelkov od njihoveidejne zasnove pa do trenutka njihoveproizvodnje. V izvajanje procesa razvoja novihproizvodov je namreč vključenih preko500 zaposlenih, zato so pomen inrazsežnosti tega projekta izjemno veliki.

Drugi projekt, ki je pomenil velikorazvojno delo, je bil projekt uvedbekadrovskega informacijskega sistema,s posebnim poudarkom na organizacij-skem in kadrovskem upravljanju. S temso bili v poslovno-informacjskem sistemuSAP zaokroženi vsi moduli, ki omogo-čajo celovito in integrirano računalniškoobvladovanje poslovnih procesov.

Izmed ostalih pomembnejših aktivnostina področju informatike, ki so močnopovečale uporabno vrednost sistemaoziroma pomembno urejale informacij-sko podporo posameznim poslovnimprocesom krovne družbe, velja posebejizpostaviti naslednje:

razvoj celovitega nabora orodij zapodporo procesu poslovnega načrto-vanja v krovni družbi v neposrednipovezavi z načrtovanjem v odvisnihdružbah Skupine Gorenje,

optimiranje poslovno-informacijskegasistema SAP pri vseh poslovnih procesih,s posebnim poudarkom na izbolj-ševanju procesov načrovanja in nazmanjševanju potrebnih administrativnihaktivnosti,

sistematično izgrajevanje poročilnihsistemov za potrebe posameznihposlovnih področij in za krovnodružbo (Skupino Gorenje) kot celoto,

razvoj novih skladiščnih in proizvod-nih informacijskih sistemov,

zagotovitev delovanja vmesnikov doinformacijskih podsistemov v proizvod-nji, ki niso podprti s sistemom SAP,

razvoj spletne aplikacije za nameneinformacijske povezave pogodbenihservisnih organizacij, ki opravljajodejavnost servisiranja prodanihizdelkov Skupine Gorenje,

priprava strokovnih podlag za informacijsko povezovanje družbeMora Moravia v Skupino Gorenje.

V odvisnih družbah Skupine Gorenjeje potekalo intenzivno uvajanje sistemaSAP kot korporativnega informacijskegasistema, skupaj s pripravami na vpeljavosistema SAP v odvisne družbe naPoljskem, v Italiji, v Franciji in v Bolgariji,ki bodo zaključene v letu 2006.

V ostalih divizijah smo izvajali razvojneaktivnosti v povezavi z izvajanjem pro-jekta optimiranja stroškov poslovanja,ki ga izvajamo s svetovalno družboA.T. Kearney. V drugi polovici letasmo pričeli tudi z izvajanjem aktivnostiza procesno in informacijsko centra-lizacijo nekaterih osnovnih poslovnihprocesov družb Gorenje Indop,Gorenje Orodjarna in Gorenje GTI v krovni družbi.

Posebej velja izpostaviti aktivnosti, ki so področje informatike krovnedružbe preoblikovali v korporativnoinformatiko s ključnimi strateškiminalogami nadaljnje informacijske inte-gracije odvisnih družb Skupine Gorenjev enovito informacijsko strukturo.Nova organiziranost in način delovanjasta stopila v veljavo na začetku leta2006.

52

V letu 2005 so bile glavne aktivnosti napodročju informatike osredotočene na nad-grajevanje in optimiranje delovanjaposlovno-informacijskega sistema SAP vkrovni družbi in v širitev kroga odvisnihdružb Skupine Gorenje, kjer so bili obstoječiinformacijski sistemi nadomeščeni s siste-mom SAP.

Kratkoročne finančne obveznosti 53,7 %Dolgoročne finančne obveznosti 46,3 %

Sestava finančnih obveznosti po ročnosti

EUR 91,4 %SIT 0,8 %Ostale valute 7,8 %

Sestava finančnih obveznosti po valutah

Stalne obrestne mere 57,0 %Spremenljive obrestne mere 43,0 %

Sestava finančnih obveznosti glede na vrsto obrestnih mer

Osnovna načela kakovostnega izvajanjafinančnega upravljanja, ki ga koordinira inv večjem obsegu tudi izvaja krovna družba,temeljijo na pripravi in izvajanju enotnefinančne politike, ki opredeljuje poenotennačin poslovanja na področjih obvladova-nja obveznosti in terjatev, financiranja ininvestiranja, upravljanja s finančnimi tve-ganji, sodelovanja z bankami in napodročju zavarovalništva.

2.11 Upravljanje s tveganji

Poglabljanje internacionalizacijeSkupine Gorenje, predvsem naproizvodnem področju, je močno vplivalo na rast stopnje izpostavljenostirazličnim oblikam tveganja, zato pod-ročju obvladovanja tveganj name-njamo posebno pozornost. Ključno zaobvladovanje omenjenih tveganj pa jesistematičnost njihovega upravljanja,ki ga na ravni Skupine Gorenjedosegamo v okviru delovanja Svetaza upravljanje s tveganji, delujočegaod konca leta 2004 dalje.

Glavne naloge, katerim je Svet zaupravljanje s tveganji Skupine Gorenjev letu 2005 namenil največ pozornosti,so bile:

55

Pri procesu upravljanja s finančnimitveganji smo se še naprej osredotočalipredvsem na kreditna, valutna, obrestnatveganja in tveganja plačilne sposob-nosti. V letu 2005 smo nadaljevali s centralizacijo področja upravljanja s finančnimi tveganji, tako da je večinoaktivnosti na tem področju izvajalakrovna družba. V sklopu upravljanja s finančnimi tveganji Skupina uravna-va tudi sestavo finančnih obveznostiglede na vrsto obresti. Zaradi ugodnihcenovnih ravni je Skupina Gorenje v poslovnem letu 2005 z nakupiobrestnih zamenjav povečala deležfinančnih obveznosti s stalnimi obrest-nimi merami na 57,0 % celotnihobveznosti iz financiranja. Preostaleobrestne mere so bile spremenljive,večinoma vezane na EURIBOR.

Program temelji na pogodbenemodnosu z Zavarovalnico Generali,d.d., in Zavarovalnico Triglav, d.d.Dogovorjeni pogoji zavarovanja zaleto 2005 veljajo od 1.1.2006, kostopi v veljavo opisan načinzavarovanja, veljaven za vse družbe v Skupini Gorenje, ki so pristopile kmednarodnemu programu zavarovanja.

Na področju zavarovalništva je krovnadružba v letu 2005 sklenila mednarodni pro-gram zavarovanja na področju zavarovanjapremoženja, odgovornosti in transporta, kiureja in optimira zavarovanje večine družb v Skupini Gorenje.

Družbe Skupine Gorenje so v letu2005 izvedle čiste dolgoročne inkratkoročne finančne naložbe v višini3,7 mrd SIT, pri čemer so le-te vpretežni meri nanašajo na naložbe v lastne delnice, delnice in deleže,dana posojila poslovnim partnerjemter terjatve iz naslova prejetih menic.V letu 2005 je družba Gorenje, d.d.,na podlagi pogodbe o ustanovitviprodajne in nakupne opcije, sklenjenedne 21.6.2004, od Slovenske odškod-ninske družbe kupila 466.150 lastnihdelnic v skupni vrednosti 2.985,8 mioSIT, kar predstavlja 3,821-odstotnegadeleža v kapitalu družbe. GorenjeNotranja oprema, d.o.o., pa je znakupom delnic v vrednosti 181,0 mioSIT povečala lastniški delež v Probanki,d.d., na skupno 9,998-odstotni deležv strukturi vrednosti kapitala banke.Po izpolnitvi vseh odložnih pogojev je družba Gorenje, d.d., v januarju2005 pridobila 100-odstotni lastniškidelež družbe Mora Moravia, s.r.o.,češkega proizvajalca kuhalnih aparatov.V skladu s strategijo osredotočanja v osnovno dejavnost Skupine Gorenje,torej dejavnost proizvodnje in prodajegospodinjskih aparatov, je dne 12. 7. 2005 družba Gorenje Beteili-gungsgesellschaft mbH, Dunaj, Avstrija,s kupcem Trdnjava Holding, d.d.,Celje, Slovenija, sklenila pogodbo o prodaji 70-odstotnega lastniškegadeleža družbe G.A BeteiligungsgmbH, Dunaj, Avstrija, ki ima v lastiodvisni družbi Hyundai v Zagrebu inBeogradu, katerih dejavnost je prodajaosebnih vozil znamk Hyundai.

54

V Skupini Gorenje smo opredelili naslednjevrste poslovnih tveganj:

Med poslovna tveganja sodijo tveganja,povezana s sposobnostjo zagotavljanjakratkoročnega in dolgoročnega ustvarjanja poslovnih prihodkov,obvladovanja stroškov (odhodkov)poslovanja, ohranjanja vrednosti sredstev ter obvladovanja poslovnih in finančnih obveznosti.

Zunanja tveganja, ki vplivajo na poslo-vanje Skupine Gorenje, so povezanapredvsem s političnimi tveganji nadoločenih trgih Vzhodne in Jugo-vzhodne Evrope ter s spremembamimakroekonomskih pogojev poslovanjana posameznih ključnih trgih. SkupinaGorenje se pred zunanjimi tveganjivaruje predvsem s pestrostjo poslovnihdejavnosti in različnostjo trgov, na katerih posluje. Vodstvo SkupineGorenje ocenjuje, da je izpostavljenosttovrstnim tveganjem zmerna.

Prodajna tveganja so povezana skonkurenčnostjo Skupine Gorenje priprodaji izdelkov in storitev na posa-meznih trgih. Prodajna tveganjaobsegajo tveganje ustrezne trženjskestrategije (blagovna znamka, cenovnater funkcionalna konkurenčnostproizvodov), tveganje naraščanjapogajalske moči velikih industrijskihkupcev in trgovskih mrež ter tveganjekakovosti poprodajnih storitev. Prodajnatveganja Skupina omejuje z ustreznimitrženjskimi aktivnostmi, različnostjokupcev, različnostjo izdelkov in storitev,s stalnim razvojem novih izdelkov instoritev, zagotavljanjem čim večjegadeleža prodaje pod lastnimi blagovnimiznamkami in z organizacijo ustreznemreže poprodajnih storitev na vsehtrgih delovanja. Vodstvo SkupineGorenje ocenjuje, da je izpostavljenosttovrstnim tveganjem zmerna.

opredelitev posameznih vrst tveganj,katerim je Skupina izpostavljena,

priprava ocen izpostavljenostiposameznim vrstam tveganj,

oblikovanje politik upravljanja s posameznimi vrstami tveganj,

priprava predlogov izvajanja ukre-pov za varovanje pred posameznimivrstami tveganj,

izvajanje ukrepov za varovanjepred posameznimi vrstami tveganj.

Osnovne aktivnosti delovanja, ki jihizvajajo posamezni odbori, so usmer-jene k zagotavljanju sprejemljive in s tem pričakovane izpostavljenostirazličnim oblikam tveganj in s tem k povečanju zanesljivosti doseganjanačrtovanih poslovnih ciljev SkupineGorenje.

Poslovna tveganjaZunanja tveganjaProdajna tveganjaNabavna tveganjaProduktna tveganjaInvesticijska tveganjaKadrovska poslovna tveganjaTveganja izgube premoženja

V okviru Sveta za upravljanje s tveganji delujejo trije odbori:

odbor za odbor za odbor za poslovna finančna tveganja tveganja, tveganja, delovanja.

Finančna tveganja

Na področju obvladovanja finančnihtveganj smo v letu 2005 sledili notra-njim finančnim politikam, ki vključujeizhodišča za učinkovito in sistematičnoupravljanje s finančnimi tveganji. Cilji procesa upravljanja s finančnimi tveganji so:

doseganje stabilnosti poslovanja in zmanjšanje izpostavljenostiposameznih tveganj do sprejemljiveravni,

povečanje vrednosti družb in vplivna njihovo boniteto,

povečanje finančnih prihodkov oziro-ma zmanjšanje finančnih odhodkov ter

izničenje oziroma zmanjšanje učinkaizjemnih škodnih dogodkov.

Izpostavljenost posameznim vrstamfinančnih tveganj ter ukrepe zavarovanje pred njimi izvajamo in presojamo na podlagi učinkov nadenarne tokove. Za varovanje predfinančnimi tveganji v okviru rednedejavnosti izvajamo ustrezne aktivnostivarovanja (ščitenja) na poslovnem,naložbenem in finančnem področju.

V letu 2005 smo kreditna tveganja(zaupanjska tveganja), ki zajemajovsa tveganja, kjer se zaradi neporav-nave pogodbenih obveznostiposlovnih partnerjev (kupcev)zmanjšajo gospodarske koristi družbe,obvladovali z naslednjimi sklopi ukrepov:

z zavarovanjem večjega dela terja-tev iz poslovanja ter blagovnih kreditovpred komercialnimi tveganji pri Sloven-ski izvozni družbi, d.d., ter drugihzavarovalnicah,

Ker je poslovanje Skupine Gorenje v veliki meri odvisno od dobaviteljevsurovin, materialov in storitev,posvečamo posebno pozornostnabavnim tveganjem; preučujemo torejtveganja, povezana z obvladovanjemnepričakovanih sprememb cen, rokovdobav ter kakovosti vhodnih surovin,materialov in storitev. Najpomembnejšiukrepi, s katerimi omejujemo izpostav-ljenost naštetim tveganjem, so: dolgo-ročna partnerstva s ključnimidobavitelji, pridobivanje globalnih,stroškovno najugodnejših nabavnihvirov, skupen razvoj izdelkov in proce-sov, različni termini dogovorov gledecen posameznih surovin in materialovipd. Ne glede na sprejete ukrepe, vodstvo Skupine Gorenje ocenjuje, daje zaradi značilnosti ključnih nabavnihtrgov izpostavljenost nabavnim tveganjem, predvsem cenovnim, visoka.

z dodatnim zavarovanjem bolj tve-ganih terjatev do kupcev s hipotekami,bančnimi garancijami in z drugimizavarovalnimi instrumenti,

z rednim nadziranjem poslovanja infinančnega stanja vseh novih in obsto-ječih poslovnih partnerjev ter z omeje-vanjem izpostavljenosti do posameznihposlovnih partnerjev,

s sistematičnimi in aktivnimi procesiizterjave terjatev.

Vodstvo Skupine Gorenje ocenjuje, daje glede na navedene ukrepe zavarovanje pred tveganji izpostavljenostkreditnim tveganjem zmerna.

Skupina Gorenje je glede na svojogeografsko razvejanost delovanjamočno izpostavljena tudi valutnim tve-ganjem, pri katerih se zaradi spremembetečaja posamezne valute lahkozmanjšajo gospodarske koristi podjetja.Med valutnimi tveganji prevladujejotveganja, ki izvirajo iz izvajanjaposlovnih aktivnosti na trgih Hrvaške,Srbije in Črne gore, Velike Britanije,Poljske, Madžarske ter vseh dolarskihtrgih. Na vseh naštetih trgihposkušamo izpostavljenost dolgoročnozmanjšati z naravnim ščitenjem, torej z uravnavanjem prodaje in nabave,medtem ko se pred valutnimi tveganjikratkoročno varujemo s terminskimi valutnimi pogodbami, s kratkoročnimzadolževanjem v lokalnih valutah ter v manjši meri tudi z izpeljanimifinančnimi instrumenti. Kljub temu daima Skupina Gorenje, glede na svojopretežno evropsko naravnanost,največjo čisto valutno izpostavljenost v EUR, ocenjujemo, da po vstopu vmenjalni mehanizem ERM2 in gledena tečajno politiko Banke Slovenije napoti k prevzemu evra, za Skupino tone predstavlja pomembnega tveganjain se zaradi tega pred njim ne varujemo.

V skupini produktnih tveganj smo osre-dotočeni predvsem na obvladovanjetveganj, ki lahko privedejo do nepravil-nega delovanja naših aparatov natrgu ter v skrajnem primeru domasovne odpovedi oziroma produktneodgovornosti proizvajalca. Produktnatveganja Skupina omejuje z ustreznimisistemi razvoja in zagotavljanjakakovosti v okviru proizvodnih, prodaj-nih in poprodajnih procesov ter zzavarovanjem produktne odgovornosti.Vzpostavljen imamo sistem vodenjakakovosti po zahtevah SIST EN ISO9001/2000, s pomočjo kateregaposebej obravnavamo sistem nadzoraprocesov, ciljnega vodenja in spremlj-anja ciljev ter sistematičnega pristopak procesom nenehnih izboljšav, tehno-loški opremljenosti in posodabljanjaopreme. Sprejeti ukrepi nam omogočajopodaljševanje časa jamčenja zakakovost delovanja izdelkov (garancij-skega obdobja). Vodstvo SkupineGorenje ocenjuje, da je izpostavljenosttovrstnim tveganjem zmerna.

Med investicijskimi tveganji namen-jamo posebno pozornost obvladova-nju tveganj, povezanih z doseganjemnačrtovane ekonomike naložb, z uspešnim aktiviranjem investicij v razvojnovih generacij izdelkov ter uspešnimuvajanjem novih tehnologij. To vrstotveganj omejujemo z ustreznimekonomskim načrtovanjem, z nadzira-njem učinkov investicij in z aktivnostmistalnega zviševanja ravni kakovostipriprave in izvedbe investicijskih pro-jektov. Vodstvo Skupine Gorenje oce-njuje, da je izpostavljenost tovrstniminvesticijskim tveganjem zmerna.

Motivirani sodelavci s potrebnimistrokovnimi znanji in bogatimi delovni-mi izkušnjami so razlog, dakadrovskim poslovnim tveganjem,ki vključujejo tveganja

posledic socialnega dialoga z zaposlenimi,

izgube ključnih kadrov inpomanjkanja strokovno

usposobljenih kadrov,posvečamo posebno pozornost.

Na področju socialnega dialoga zzaposlenimi vzdržujemo dobro komu-nikacijo z zaposlenimi in organi, ki predstavljajo oziroma zastopajointerese zaposlenih (svet delavcev insindikati). Ravno tako skrbimo zaneposredno redno obveščanjezaposlenih preko orodij notranjegakomuniciranja. Izpostavljenost tvega-njem, povezanim z morebitno izguboključnih kadrov, ter tveganjem morebit-nega pomanjkanja strokovno-usposobljenih kadrov znižujemo:

z izvajanjem in razvijanjem sistemaletnih razgovorov s sodelavci,

z zagotavljanjem in vzpodbujanjemnenehnega izobraževanja in usposab-ljanja zaposlenih,

z merjenjem organizacijske kulture in klime v Skupini Gorenje,

s krepitvijo socialne varnostizaposlenih z dodatnimi zavarovanji,

s skrbjo za varno in zdravo delo,z ustreznimi sistemi nagrajevanja in

drugimi ukrepi.

Vodstvo Skupine Gorenje ocenjuje, da je izpostavljenost kadrovskim poslovnim tveganjem nizka.

Tveganja izgube premoženja senanašajo na obvladovanje premožen-jskih in transportnih tveganj. DružbeSkupine Gorenje sistematičnoprenašajo ključna premoženjska tveganja na zavarovalnice in takozmanjšujejo izpostavljenost tovrstnimtveganjem. Vodstvo Skupine Gorenjeocenjuje, da je izpostavljenost tovrstnim tveganjem izgube premožen-ja nizka.

56 57

V Skupini Gorenje smo opredelili naslednje ključne vrste finančnih tveganj:

Finančna tveganjaKreditna (zaupanjska) tveganjaValutna tveganjaObrestna tveganjaTveganje plačilne sposobnosti

Vodstvo Skupine Gorenje ocenjuje, daje glede na navedene ukrepe zavarovanje pred tveganji izpostavljenostSkupine Gorenje valutnim tveganjemzmerna.

V zadnjih nekaj letih smo veliko pozor-nosti posvetili tudi obrestnim tveganjem,ki lahko zmanjšujejo gospodarskekoristi družbe zaradi spremembevišine obrestnih mer na trgu. V poslov-nem letu 2005 smo skladno s sprejetofinančno politiko in zaradi ugodnihravni obrestnih mer z nakupi obrestnihzamenjav povečevali delež obveznostis stalnimi obrestnimi merami v strukturivseh finančnih obveznosti. Konec letaje imela Skupina Gorenje 57,0 % vsehfinančnih obveznosti s stalnimi obrestnimimerami, kar praktično sovpada z njenimi celotnimi dolgoročnimi finančnimi obveznostmi. VodstvoSkupine Gorenje ocenjuje, da je gledena navedene ukrepe za varovanjepred tveganji izpostavljenost SkupineGorenje obrestnim tveganjem majhna.

Tveganja plačilne sposobnosti zajemajotveganja, povezana s primanjkljajemrazpoložljivih finančnih virov inposledično z nesposobnostjo družbe,da v dogovorjenih rokih poravna svojeobveznosti.

Tveganje kratkoročne plačilne sposob-nosti Skupine Gorenje je zaradiučinkovitega upravljanja z denarnimisredstvi, ustreznih razpoložljivih kreditnihlinij za kratkoročno uravnavanjedenarnih tokov, visoke stopnje finančneprožnosti ter dobrega dostopa dofinančnih trgov in virov ocenjena kotmajhna.

Tveganje dolgoročne plačilne sposob-nosti je kot posledica uspešnega poslo-vanja, učinkovitega gospodarjenja ssredstvi, trajne sposobnosti ustvarjanjadenarnih tokov iz poslovanja, konzer-vativne kapitalske sestave in visokekreditne sposobnosti ocenjena kotmajhna.

Vodstvo Skupine Gorenje ocenjuje, da je izpostavljenost Skupine Gorenje tveganjem plačilne sposobnosti nizka.

Tveganja delovanja

Tveganja delovanja se nanašajo nazmanjšanja gospodarskih koristiSkupine Gorenje, ki izvirajo iz možnos-ti neustreznega načrtovanja, izvajanjain nadziranja poslovnih procesov in aktivnosti.

Pri proizvodnih tveganjih namenjamonajveč pozornosti obvladovanju tveganj:

delovanja ključne opreme, medkatero sodijo; ključni stroji, orodja,proizvodne linije in snovno predelo-valne enote,

delovanja infrastrukture, ki zajemanemoteno oskrbo z energenti, zago-tavljanja infrastrukturne ustreznosti ravnanja z okolju nevarnimi snovmi,delovanje centralne čistilne naprave in

neustreznega neposrednega ravnanja z nevarnimi snovmi.

Tveganja, povezana z delovanjemključne opreme in infrastrukture, znižu-jemo z izvajanjem rednih preventivnihvzdrževalnih pregledov, z vzpostavljanjem sistemov za hitroodpravo napak, s strokovnousposobljenimi sodelavci in z drugimiukrepi. Tveganja neustreznega ravnanjaz nevarnimi snovmi znižujemo zvključevanjem sodelavcev v izobra-ževalne programe za varno delov znevarnimi snovmi in z drugimi preven-tivnimi organizacijskimi ukrepi. Vodstvo Skupine Gorenje ocenjuje, da je izpostavljenost proizvodnim tveganjem zmerna.

Na področju kadrovskih tveganj delo-vanja se srečujemo z obvladovanjemtveganj morebitnega motenega izva-janja poslovnih procesov zaradi večjeneprisotnosti na delu. Zlasti vproizvodnji skušamo izpostavljenosttovrstnim tveganjem znižati s

58 59

sistematičnim vključevanjem sodelavcev v zdravstveno-preventivne programeter z upoštevanjem načel zagotavljanjazdravega in varnega dela. Vodstvo Skupine Gorenje ocenjuje, da je izpostavljenost kadrovskim tveganjem delovanja majhna.

Med tveganji delovanja informacij-skega sistema so pomembna tveganjavezana na zagotavljanje kakovostneuporabe in trenutne razpoložljivostiprogramske in strojne opreme.

Učinke teh tveganj obvladujemo:

s postopnim uvajanjem enotnegainformacijskega sistema SAP v vsedružbe divizije gospodinjskih aparatov,

z vnaprej pripravljenimi ukrepi zaposamezne vrste motenj v delovanjulokalnega računalniškega omrežja,podpornih strežnikov, globalnih komu-nikacij in omrežnih povezav v sistemu,

z načrtovanjem postopkov ravnanjav času izpada informacijske podpore,

z rednim vzdrževanjem programskein strojne opreme ter komunikacijskih in omrežnih povezav,

z obvladovanjem sprememb razvojainformacijskih sistemov,

z ustreznim usposabljanjemsodelavcev in z drugimi ukrepi.

Vodstvo Skupine Gorenje ocenjuje, da je izpostavljenost tveganjem informacijskega sistema zmerna.

Na področju zakonodajnih tveganjposebej izpostavljamo obvladovanjetveganj, ki jih prinaša uvedba direktiveEvropskega parlamenta o reciklažielektronske in električne opreme.Omenjena direktiva preko nacionalnihzakonskih predpisov proizvajalcem in

distributerjem električne in elektronskeopreme prinaša dodatne obveznosti,ki bodo imele vpliv na poslovanjeSkupine Gorenje v prihodnje. Z namenom izpolnjevanja zakonskopredpisanih obveznosti na pregledenin stroškovno racionalen način, se jeGorenje pridružilo ustanoviteljemdružbe za ravnanje z odpadno elek-trično in elektronsko opremo ZEOS,d.o.o., Slovenija. Ne glede na spre-jete ukrepe, vodstvo Skupine Gorenjeocenjuje, da bo po prehodninedorečenosti glede načinov inposledic harmonizacije in izvajanjazakonskih predpisov izpostavljenostzakonodajnim tveganjem, predvsemokoljskim, visoka.

Ker je v Skupini Gorenje pogosto pri-soten projektni način dela, posvečamo,zlasti v primeru večjih, dlje časa traja-jočih projektov, večjo pozornostobvladovanju projektnih tveganj,ki so povezana z njihovim morebitnimneustreznim izvajanjem. Ta tveganjaomejujemo z ustrezno organizacijoprojektnih aktivnosti, določanjemustreznih formalnih postopkov za njihovoizvajanje in rednim nadzorom projektnihaktivnosti. Vodstvo Skupine Gorenjeocenjuje, da je izpostavljenost projektnim tveganjem majhna.

Požarna tveganja omejujemo z rednimocenjevanjem požarne ogroženosti, na podlagi katere smo vse objekteopremili z aktivnimi sistemi proti-požarne zaščite, povečali nadzor nadizvajanjem požarnovarnostnih ukrepov,dodatno usposabljali zaposlene napodročju protipožarne zaščite ipd.Vodstvo Skupine Gorenje ocenjuje,da je izpostavljenost požarnim tveganjem zmerna.

V Skupini Gorenje smo opredelili naslednje ključne vrste tveganj delovanja:

Tveganja delovanjaProizvodna tveganjaKadrovska tveganja Tveganja informacijskega sistemaProjektna tveganja

60 61

Strateški zemljevid tveganj Skupine Gorenje

2.12 Ustvarjanje vrednosti za delničarje

Statut družbe Gorenje, d.d., ne vsebujedoločb, ki bi razveljavljale sorazmernostpravic iz delnic, kot so pravice manjšinskihdelničarjev ali omejitve glasovalnih pravic.Družba v letu 2005 ni izvajala aktivnosti, kibi povzročile spremembe v osnovnem kapi-talu, spremembe nominalnega zneska del-nice ali spremembe pravic iz delnic; pravtako tudi ni izdala novih delnic.

Krovna družba Gorenje, d.d. Delniška družba od leta 1997, po zaključenem lastninskem preoblikovanju

Osnovni kapital v nominalni vrednosti: 12.200.000.000 SITŠtevilo navadnih imenskih delnic: 12.200.000 delnicLastne delnice: 717.192 delnicOznaka borzne kotacije: GRVG (od 03.10.2005 dalje je delnica

uvrščena v prvo kotacijo Ljubljanske borze)Nominalna vrednost delnice: 1.000 SITIzdane delnice: So istega razreda in dajejo imetnikom

sorazmerno pravico do upravljanja po načelu vsaka delnica en glas.

V družbi Gorenje, d.d., posvečamovelik pomen kakovosti komuniciranja z delničarji in drugimi zainteresiranimijavnostmi. Zaradi tega redno objav-ljamo obsežna obdobna poročilain druge informacije o poslovanjudružbe Gorenje, d.d., in SkupineGorenje. V letu 2005 smo polegračunovodskih izkazov v skladu sSlovenskimi računovodskimi standardiza krovno družbo in Skupino Gorenjeobjavljali tudi četrtletne konsolidiraneračunovodske izkaze Skupine Gorenjev skladu z Mednarodnimi standardiračunovodskega poročanja.

Letno poročilo družbe Gorenje, d.d.,in Skupine Gorenje za leto 2004 jeprejelo tudi nagrado za drugonajboljše letno poročilo ter dve prvinagradi za najboljše letno poročilo

v poslovnem delu in za najboljše letnoporočilo v računovodskem delu, ki jovsako leto podeljuje poslovni časnikFinance.

Gorenje, d.d., je na četrti letni Konfe-renci za odnose z vlagatelji za področ-je Centralne in Vzhodne Evrope, ki seje odvijala na Dunaju 30.11.2005,prejelo nagrado za prvo mesto v kategoriji Najboljši odnosi z vlagateljimed slovenskimi podjetji.Nagrado je podelila revija IR Magazine.

Število delničarjev

Na dan 31.12.2005 je imela družbaGorenje, d.d., 18.075 delničarjev; v primerjavi s stanjem na dan31.12.2004 (19.118 delničarjev) se je število delničarjev znižalo za1.043 oziroma 5,5 %.

31.12.97 ob oddajiv KD 31.12.98 31.12.00 31.12.01 31.12.02 31.12.03 31.12.0431.12.99

Število delničarjev 25.839 24.607 21.672 19.642 14.572 13.540 17.052 17.733 19.118 18.075

30.000

25.000

20.000

15.000

10.000

5.000

0

14,0%12,0%10,0%8,0%6,0%4,0%2,0%0

Število delničarjev

31.12.05

Velikost škode VerjetnostVrsta tveganja majhna zmerna velika zelo visoka srednja nizka zelo

velika nizkaPOSLOVNA TVEGANJA1.1 Zunanja tveganja1.2 Prodajna tveganja1.3 Nabavna tveganja surovin,

materialov in storitev1.4 Produktna tveganja1.5 Tveganja zaradi sprememb zakonodaje1.6 Investicijska tveganja1.7 Kadrovska poslovna tveganjaTveganja izgube premoženja

FINANČNA TVEGANJA2.1 Kreditna (zaupanjska) tveganja2.2 Valutna tveganja2.3 Obrestna tveganja2.4 Tveganje plačilne sposobnosti

TVEGANJA DELOVANJA3.1 Proizvodna tveganja3.2 Kadrovska tveganja delovanja3.3 Tveganja delovanja informacijskega

sistema3.4 Zakonodajna tveganja3.5 Projektna tveganja3.6 Požarna tveganja

Spremembe lastniške strukture poskupinah delničarjev

V lastniški strukturi se je 31.12.2005 v primerjavi s stanjem 31.12.2004znižal delež družb v lasti države s33,7 % na 29,9 %, povečal pa se jedelež finančnih investitorjev s 33,8 %na 36,2 %, predvsem investicijskihdružb (od 21,0 % na 22,6 %). Deležbank in zavarovalnic se je povečal,

in sicer s 3,3 % na 3,7 %. Delež tujihlastnikov se je povečal z 1,63 %(198.931 delnic) na 3,19 %(389.549 delnic), od tega so razpo-lagale tuje pravne osebe s 362.934delnicami oziroma z 2,97-odstotnimdeležem (177.846 delnic na dan31.12.2004 oziroma 1,46 %) in tujefizične osebe s 26.615 delnicami ali z 0,22 %.

62 63

Deset največjih delničarjev

Število delnic desetih največjih delničarjev se je 31.12.2005, glede na 31.12.2004, povečalo s 6.372.895 na 6.436.384 delnic ali za 63.489 delnic.

Delničar / število delnic31.12.2005 %

1. Kapitalska družba, d.d. 2.607.429 21,372. Slovenska odškodninska družba, d.d. 935.277 7,673. Gorenje, d.d. – Lastne delnice 717.192 5,884. KD Galileo, Vzajemni sklad 485.133 3,985. VS Triglav Steber I 426.484 3,506. KD Rastko, Delniški vzajemni sklad 403.053 3,307. Maksima, Delniška ID, d.d. 314.702 2,588. Zlata Moneta II, d.d. 217.130 1,78 9. KD ID, Delniška ID, d.d. 165.040 1,3510. Krona Senior ID, d.d. 164.944 1,35Skupaj 10 največjih delničarjev 6.436.384 52,76

Zaposleni in bivši zaposleni 11,1% 9,9% 10,2% 8,6% 8,0%

Fizične osebe 18,3% 21,4% 20,3% 21,8% 20,0%

Slovenska odškodninska družba, d.d. 14,5% 15,3% 15,3% 15,3% 7,7%

Kapitalska družba, d.d., in njeni skladi 19,6% 19,3% 18,9% 18,4% 22,2%

Finančni investitorji 36,5% 31,6% 33,1% 33,8% 36,2%

Lastne delnice 0% 2,5% 2,2% 2,1% 5,9%

100%90%80%70%60%50%40%30%20%10%0%

2001 2002 2003 2004 2005

Enotni tečaj delnice GRVG Delnice družbe Gorenje, d.d., so bileuvrščene v redno borzno kotacijoLjubljanske borze vrednostnih papirjev10.11.2000, medtem ko se je z njimina organiziranem trgu trgovalo že odleta 1998. S 3.10.2005 so bile delnice uvrščene v prvo kotacijo Ljubljanske borze. Vključene so tudi v sestavo slovenskega borznega indeksa SBI20. Enotni tečaj delnice je

31.12.2005 znašal 5.421,45 SIT in jebil v primerjavi z zadnjim trgovalnimdnem v letu 2004 (6.473,91 SIT) nižjiza 16 %. Tečaj delnice se je v začetkuleta ves čas zniževal, 14.4.2005padel pod mejo 6.000 SIT in ostalpod to mejo vse do konca leta 2005.Indeks delnic borzne kotacije SBI20 je v letu 2005 prav tako znižal, in sicer za 6 %.

Dinamika gibanja enotnega tečaja GRVG inborznega indeksa SBI20 od prvega dne trgovanja dalje je bila naslednja:

2/6/

98

19/1

1/98

18/2

/99

17/5

/99

10/8

/99

3/11

/99

28/1

/00

25/4

/00

16/1

0/00

16/1

/01

4/10

/01

4/4/

02

3/7/

02

23/1

2/02

25/3

/03

20/6

/03

10/1

2/03

10/3

/04

7/6/

04

24/1

1/04

18/2

/05

12/8

/05

9/11

/05

Dinamika gibanja enotnega tečaja GRVG

02/06/98 31/12/98 21/12/99 10/11/00 31/12/00 31/12/01 31/12/02 31/12/03 23/04/04 31/12/051.484 SIT 1.794 SIT 2.350 SIT 1.978 SIT 2.155 SIT 2.221 SIT 4.407 SIT 4.918 SIT 6.474 SIT 5.421 SITPrvi dan Prvi dantrgovanja na trgovanja naorg. trgu Ljubljanski

borzi

Delnica je po prometu ohranila četrtomesto na Ljubljanski borzi vrednostnihpapirjev z doseženim 12 mrd SITprometa v letu 2005. V celotnemprometu Ljubljanske borze (138,8 mrd SIT) je trgovanje z delnico

GRVG doseglo 8,6-odstotni delež, v prometu z delnicami (96,7 mrd SIT)pa 12,4-odstotni delež. Tržna kapita-lizacija je konec leta 2005 znašala79 mrd SIT, povprečna dnevna tržnakapitalizacija pa 66,1 mrd SIT.

7.484 SIT

6.484 SIT

5.484 SIT

4.484 SIT

3.484 SIT

2.484 SIT

1.484 SIT

Članica uprave Marjana Dimc Perko, ki je nastopila mandat 1.1.2006, posreduje 83 delnic (0,0007%)

Lastne delnice

Stanje lastnih delnic na dan31.12.2005 je znašalo 717.192 ali 5,8786 % (na dan 31.12.2004251.042 delnic ali 2,1 %).

Družba je dne 19.1.2005 izvršilaopcijo za nakup 233.075 lastnih del-nic (1,9105-odstotni delež lastniškegakapitala) v skladu s pogodbo o ustanovitvi prodajne in nakupneopcije, ki jo je dne 21.6.2004 sklenila sSlovensko odškodninsko družbo, d.d.Nakupna cena, ki je v skladu s pogodbenimi določili enakapovprečni tržni ceni delnice GRVG naLjubljanski borzi vrednostnih papirjevv obdobju od 1.7.2004 do31.12.2004, je znašala 6.485,93 SITza delnico.

Slovenska odškodninska družba, d.d.,je 5.7.2005 v skladu s pogodbo oustanovitvi prodajne in nakupne opcijedružbo Gorenje, d.d., obvestila, daželi izvršiti prodajno opcijo za prodajo233.075 delnic (1,9105-odstotnidelež v kapitalu družbe) družbeGorenje, d.d., po prodajni ceni6.321,84 SIT. Družba Gorenje, d.d.,je v skladu z dogovorjenimi plačilnimipogoji delnice plačala in pridobiladne 4.8.2005. Skupno število lastnihdelnic družbe Gorenje, d.d., je znašalapo pridobitvi drugega paketa 717.192delnic oziroma 5,8786-odstotni delež vkapitalu družbe.

Prodajna cena se v skladu s pogodbodoloča tako, da se izhodiščna cena6.200,00 SIT na delnico poveča začisti dobiček družbe v letu 2004 nadelnico in zmanjša za vrednost divi-dende iz bilančnega dobička leta2004.

64 65

Podatek VrednostEnotni tečaj na dan 31.12.2004 (SIT) 6.473,91Enotni tečaj na dan 31.12.2005 (SIT) 5.421,45Povprečni enotni tečaj v letu 2005 (SIT) 5.808,82Najvišji enotni tečaj v letu 2005 (SIT) 6.572,24Najnižji enotni tečaj v letu 2005 (SIT) 5.301,04Povprečna dnevna količina (v lotih) 7.879Najvišja dnevna količina (v lotih) 468.720Najnižja dnevna količina (v lotih) 161Promet v letu 2005 (v mio SIT) 11.998,27

Število delnic v lasti Nadzornega sveta in v lasti Uprave družbe Gorenje, d.d.Nadzorni svet 14.800 0,1213%Ivan Atelšek 8.258 0,0677%Peter Kobal 1.178 0,0097%Drago Krenker 2.098 0,0172%Krešimir Martinjak 100 0,0008%Bogdan Pušnik 1.250 0,0102%Jurij Slemenik 1.511 0,0124%Jože Zagožen 405 0,0033%

Uprava 12.154 0,0995%Franc Bobinac 1.822 0,0149%Žiga Debeljajk 1.200 0,0098%Drago Bahun 7.932 0,0650%Franc Košec 1.200 0,0098%

Dividendna politika in izplačevanjedividend

Gorenje je dividendno politiko pri-lagodilo naložbenim načrtom in politikioptimalne strukture kapitala, pri tempa ni zanemarjalo pričakovanj ininteresov delničarjev. Tako je v strateškem načrtu predvideno,

da bo družba Gorenje, d.d., name-njala izplačilu dividend do tretjine čistega poslovnega izida tekočegaposlovnega leta. V letu 2005 je druž-ba delničarjem izplačala bruto divi-dendo v višini 100 SIT za delnico.

66 67

Kazalniki trgovanja in donosnosti delnice

2001 2002 2003 2004 2005Število delnic v trgovanju GRVG (v mio SIT) 12,2 12,2 12,2 12,2 12,2Število lastnih delnic GRVG (31.12.) 307.105 264.540 251.042 717.192Število delničarjev (31.12.) 13.540 17.052 17.733 19.118 18.075Promet (v mio SIT) 6.416 17.919 8.914 11.220 11.998Povprečna tržna kapitalizacija (v mio SIT) 26.266 42.102 53.617 76.614 70.868Vrednostni obrat 0,25 0,43 0,17 0,15 0,17(promet/povprečna tržna kapitalizacija)Knjigovodska vrednost delnice GRVG (v SIT) 3.939 4.497 4.793 5.141 5.358(kapital krovne družbe – rezerve za lastne deleže) / (število delnic – število lastnih delnic)Tržna vrednost delnice (31.12.) 2.221 4.407 4.918 6.474 5.421Razmerje med tržno in knjigovodsko vrednostjo delnice GRVG 0,56 0,98 1,03 1,26 1,17Donosnost delnice GRVGKapitalska donosnost delnice GRVG 3,1% 98,4% 12,0% 32,0% - 16,2%Dividenda donosnost delnice GRVG 3,2% 1,8% 2,2% 1,5% 1,8%Skupna donosnost delnice GRVG 6,3% 100,2% 14,2% 33,5% - 14,4%Dividenda na delnico (v SIT) 70 80 95 100 100Čisti poslovni izid na delnico (v SIT) 274,1 328,5 400,6 226,5 257,3(čisti poslovni izid krovne družbe/(število izdanih delnic – lastne delnice))

Koledar načrtovanih medletnih javnih objav za leto 2006

Vrsta javne objave Predvidendatumobjave

Povzetek nerevidiranih računovodskih izkazov družbe Gorenje, d.d., za leto 2005 petek,Povzetek nerevidiranih računovodskih izkazov Skupine Gorenje za leto 2005 24.2.2006Povzetek letnega poročila družbe Gorenje, d.d. in Skupine Gorenje za leto 2005 petek,Letno poročilo družbe Gorenje, d.d. in Skupine Gorenje za leto 2005 21.4.2006Poročilo o poslovanju družbe Gorenje, d.d. in Skupine Gorenje za obdobje januar-marec leta 2006 petek,

12.5.2006Sklic 9. redne skupščine delničarjev družbe Gorenje, d.d. sreda,

17.5.2006Sklepi 9. redne skupščina delničarjev družbe Gorenje, d.d. četrtek,

22.6.2006Povzetek poročila o poslovanju družbe Gorenje, d.d. in Skupine Gorenje za obdobje januar – junij leta 2006 četrtek,Poročilo o poslovanju družbe Gorenje, d.d. in Skupine Gorenje za obdobje januar – junij leta 2006 27.7.2006Poročilo o poslovanju družbe Gorenje, d.d. in Skupine Gorenje za obdobje januar - september leta 2006 petek,

27.10.2006Povzetek ocene poslovanja za leto 2006 ter poslovnega načrta za leto 2007 ponedeljek,

18.12.2006

Načrtovane objave in ostale cenovnoobčutljive informacije, bodo objavljenena spletni strani Ljubljanske borzepreko sistema SEOnet (www.ljse.si )ter na spletni strani www.gorenje.com .

Stik

Naslov:Gorenje, d.d. Odnosi z investitorji Bojana Rojc, Direktorica Partizanska 12 SI - 3503 VelenjeTelefon:03 899 1345Fax: 03 899 2527

stopnje spremenljivosti poslovnegaokolja izpostavljeni, s poudarkom nakreditnih (plačilnih) tveganjih, zlasti na bolj tveganih in manj likvidnih trgih.

Poslovni načrt Skupine Gorenje

Družbe Skupine Gorenje načrtujejo,da bodo v letu 2006 s prodajoizdelkov in storitev ustvarile243.971,2 mio SIT konsolidiranih čistih prihodkov od prodaje, kar je za818,8 mio SIT (0,3 %) več oddoseženih za leto 2005. Načrtovana

prodaja ni popolnoma primerljiva z doseženo za leto 2005 zaradiodprodaje obeh družb Hyundai vmesecu juliju 2005. Z upoštevanjemprimerljivih podatkov je načrtovanaprodaja Skupine višja za 7.026,6 mio SIT ali 3,0 %.

Za primerljivost podatkov leta 2006 s podatki leta 2005 smo iz čistih prihod-kov od prodaje izločili prodajo v letu 2005 prodanih družb Hyundai.

2.13 Načrti in pogoji delovanja vletu 2006

Pogoji poslovanja

Priprava poslovnega načrta za leto2006 je bila izjemno težavna, saj so v letu 2005 nastopile pomembnejšespremembe v gospodarskem okolju, ki se bodo predvidoma nadaljevaletudi v leto 2006, njihov obseg pa jezaradi visoke stopnje negotovostitežko zanesljivo oceniti.Pogoji poslovanja se torej po ocenahanalitikov tudi v letu 2006 ne bodobistveno izboljšali. Največjo negotovostše vedno predstavljajo cene strateškihsurovin, predvsem jeklene pločevine,drugih kovin, plastičnih mas in kompo-nent, izdelanih iz teh surovin. V gospo-darskem načrtu smo upoštevali predvi-deno rast nabavnih cen, ki jo trenutnolahko ocenimo glede na pričakovanetrende na nabavnih trgih, pri čemerpa velja poudariti, da je zanesljivostteh ocen glede na razmere nizka. Drugi pomemben dejavnik, ki vplivana uresničljivost načrtovanih poslovnihrezultatov za leto 2006, je uveljavitevdirektive o reciklaži elektronske inelektrične opreme (OEEO), ki je v Sloveniji pričela veljati v avgustu2005. Direktiva proizvajalce elek-tronske in električne opreme zavezujek reciklaži izdelkov in jim s tem vpomembnem obsegu povzroča dodatnestroške poslovanja. Vplive učinkovuvedbe in izvajanja direktive pa je,zaradi nejasnosti nacionalnih zakonodajv državah našega delovanja glededejanskega začetka veljavnosti direk-tive in načinov njenega izvajanja,nemogoče zanesljivo oceniti.Opisane okoliščine poslovanja v letu2005 in njihova ocena za leto 2006bodo za zagotavljanje učinkoviteekonomike delovanja zahtevale izvajanje naslednjih ukrepov:

zagotovljanje kakovostne rasti pro-daje in povečanje njene dobičkonos-nosti pri uravnoteženi zapolnitvi vsehproizvodnih zmogljivosti in obdoseganju čim višjega integralnegaprispevka za kritje,

Načrtovanje poslovanja v novem poslovnemletu vselej temelji na analizi dogajanj inznačilnosti tekočega poslovnega leta obupoštevanju pričakovanih pogojev poslova-nja, predvsem pa na osnovi strateškihusmeritev ter pričakovanj lastnikov indrugih deležnikov podjetja.

nadaljevanje razvoja novih izdelkovin storitev, ki nam bodo v prihodnostiomogočili večjo tržno konkurenčnost,višje cenovno umeščanje izdelkov, ustvarjanje višje dodane vrednosti in s tem tudi boljše poslovne rezultate,pri sočasnemu iskanju tehnično-tehno-loških možnosti za zmanjševanjeproizvodnih stroškov in stroškov distribucije obstoječih izdelkov,

nadaljevanje optimiranja oskrbneverige in iskanja alternativnih ali (in)novih nabavnih virov, ki bodo zago-tavljali cenovno konkurenčnost našihizdelkov,

zagotovljanje proizvodne produk-tivnosti in učinkovitega izvajanjaproizvodnih aktivnosti s čimboljenakomerno zasedenostjo proizvodnihzmogljivosti preko celotnega poslovnegaleta in s ciljem zagotovljanja ekonomič-ne in stroškovno učinkovite proizvodnje,

nadaljevanje internacionalizacijeproizvodnih zmogljivosti (realizacijaprojekta Valjevo za proizvodnjohladilno-zamrzovalnih aparatov innadaljevanje priprave projekta Rusijaza proizvodnjo pralnih in sušilnihaparatov), ki nam bo dajala prednostipoložaja lokalnih proizvajalcev,omogočila optimiranje davčnih incarinskih dajatev, znižala ravenstroškov dela in omogočila rast oskrbes teh področij,

temeljita racionalizacija organizacijelogističnih, prodajnih in poprodajnihaktivnosti Skupine Gorenje inpovečanje učinkovitosti podpornihfunkcij v vseh njenih delih,

selektivno izvajanje novih investicijin njihovo dosledno omejevanje vnačrtovanem obsegu; pri investiranjubodo imele prednost predvsem investi-cije v nove izdelke in trge,

povečevanje učinkovitosti upravljanjaz obratnim kapitalom, predvsem s ter-jatvami in zalogami, ker obseg obrat-nega kapitala pomembno vpliva naraven zadolženosti in posledično nastroške financiranja Skupine Gorenje,

zagotavljanje učinkovitegaobvladovanje vseh vrst tveganj, ki smojim pri našem delovanju zaradi visoke

68 69

Izračun primerljivih podatkov za gibanje čistih prihodkov od prodaje in kosmatega donosa (v mio SIT)

Primerjava 2005 Načrt 2006/2006 2005

Čisti prihodki od prodaje 236.944,6 243.971,2 103,0 %Kosmati donos iz poslovanja 243.759,9 247.931,0 101,7 %

Konsolidirani čisti prihodki po divizijah (v mio SIT)

Divizija 2005 Delež Načrt Delež 2006/% 2006 % 2005

Gospodinjski aparati 211.825,7 84,8% 219.990,9 87,7% 103,9%Notranja oprema 15.373,0 6,2% 16.411,0 6,5% 106,8%Trgovine in storitev 22.576,7 9,0% 14.545,2 5,8% 64,4%Skupaj prihodki divizij 249.775,4 100,0% 250.947,1 100,0% 100,5%Prodaja med divizijami -6.623,0 -6.975,9 105,3%Konsolidirani čisti prihodki Skupine 243.152,4 243.971,2 100,3%

Povzetek

Načrtovani rezultati poslovanjaSkupine Gorenje za leto 2006 so vskladu s sprejetimi strateškimi usmerit-vami in cilji Skupine Gorenje. Z njihovouresničitvijo bo Skupina Gorenje v letu2006 prispevala k nadaljnji rasti indolgoročnemu doseganju strateškihciljev, povečala raven konkurenčnostiin tako na družbeno odgovoren načinpovečala sposobnost, da dolgoročno

izpolnjuje obveznosti do vsehdeležnikov.Ne glede na težke okoliščine poslo-vanja smo prepričani, da bomo kljubizzivom, ki nam jih prinaša naslednjeleto, z ambicioznim in ciljno usmerje-nim delovanjem izvedli zadane nalogein dosegli začrtane poslovne ciljenaslednjega leta, predvsem pa prispe-vali k uresničevanju dolgoročnihstrateških usmeritev Skupine Gorenje.

Poslovanje družb Skupine Gorenjebomo v skladu s poslovno organizira-nostjo Skupine združevali v tri divizije:

divizija gospodinjskih aparatov, divizijo notranje opreme, in divizija trgovine in storitev

3.1.

3.

Odgovornost do zaposlenih

Število zaposlenih in izobrazbenastruktura

Konec leta 2005 je bilo v Skupinizaposlenih 10.509 ljudi, kar je za941 več (9,8 %) kot ob koncu leta2004. Število zaposlenih se je

pomembno povečalo zaradi vključitvedružbe Mora Moravia, s.r.o., v Skupino (935 zaposlenih). Brez upoštevanja družbe MoraMoravia, s.r.o., bi število zaposlenihostalo na ravni leta 2004.

72 73

Skrb za izobraževanje in usposablja-nje zaposlenih

Pri sprejemanju izzivov globalnegaokolja, v katerem so edina stalnicaspremembe, išče Skupina Gorenjeodgovore na ključna vprašanja, kakopri zaposlenih razvijati nove sposob-nosti, ki jih družbe Skupine potrebujejo

Izzivi stalnega in pomembnega spreminja-nja gospodarskega, političnega, socialnega in naravnega okolja postavljajo družbe predstalno preizkušnjo uspešnega prilagajanja in pripravljenosti na nove spremembe.

na delovnem mestu. Še vedno glavninaizobraževanj poteka izven delovnegačasa in je organizirana ter izvedenaznotraj družbe. Aktualne teme in vse-bine izvajamo za širok krog uporab-nikov znanj in poskrbimo za uvajanjein prenos novih znanj čim širšemukrogu zaposlenih. Pri upravljanju inprenosu znanja znotraj SkupineGorenje uporabljamo interdisciplinarnipristop in na ta način pospešujemopridobivanje ključnih delovnihzmožnosti zaposlenih.

Gorenje, d.d, se kot soustanoviteljMednarodne podiplomske šole JožefaStefana, z vključevanjem strokovnjakovin slušateljev, vključuje v izvajanje programov za podiplomski študij zadoseganje magisterija in doktorataznanosti.

Z izobraževanjem in usposabljanjem,z višanjem formalne ravni izobrazbe,gojimo skrben odnos do svojihzaposlenih. Kljub velikosti krovnedružbe in Skupine Gorenje seposvečamo slehernemu zaposlenemu.Politiko zaposlovanja, izobraževanjain strokovnega usposabljanjaprenašamo tudi na odvisne družbe in predstavništva doma in v tujini. Vsem zaposlenim, ne glede nanacionalno okolje našega delovanja,z ustreznimi pogoji za strokovni inosebni razvoj, za izobraževanje inusposabljanje zagotavljamo rast indolgoročno uravnoteženost delovanjaSkupine Gorenje.

V letu 2005 se je v krovni družbi izobraževalo 7.579 sodelavcev, ki soskupaj opravili 98.331 ur na tečajih,seminarjih, posvetih in usposabljanju

Skupine Gorenje vzpodbujamo izobraževal-no dejavnostjo, osebni napredek zaposlenihin tako omogočamo odkrivanje in pridobi-vanje tistih ključnih zmožnosti zaposlenih, ki podpirajo uresničevanje strateških ciljevSkupine Gorenje v celoti.

za uspeh v sedanjosti in prihodnosti,načine, kako čim boljše uporabiti žeobstoječe, predvsem človeškezmožnosti, ki so vse bolj ključnopodročje različnosti v razmerjih dookolja našega delovanja.

Zaradi opisanih dejstev in naravnanostikorporacijske kulture.

Število zaposlenih po divizijahDivizija Na dan 31.12. Povprečje

2005 2004 2005 2004Divizija gospodinjskih aparatov 8.921 7.900 8.867 7.836Divizija notranje opreme 1.166 1.215 1.192 1.227Divizija trgovine in storitev 422 453 433 440Skupaj 10.509 9.568 10.492 9.503

Stopnja strokovne izobrazbe na dan 31.12.2005 2004

I. 3.243 3.082II. 541 558III. 538 316IV. 2.792 2.551V. 2.275 2.053VI. 411 384VII. 651 573VIII. 58 51Skupaj 10.509 9.568

Mere uspešnosti izobraževanja – funkcionalnega izobraževanja inusposabljana zaposlenih (za krovno družbo) Število zaposlenih 5.630(Letno) število zaposlenih, vključenih v izobraževanje in usposabljanje 4.587Povprečno števil ur na zaposlenega, vključenega v izobraževanje 21,4in usposabljanje Delež zaposlenih, vključenih v izobraževanje in usposabljanje 81,5%Letno število ur izobraževanja in usposabljanja 98.331Povprečno število ur izobraževanja in usposabljanja na zaposlenega 17,5Povprečno število ur izobraževanja in usposabljanja vodilnih 100in vodstvenih kadrovLetno število vseh udeležencev izobraževanja in usposabljanja 7.579Povprečno število ur izobraževanja in usposabljanja na udeležbo 13,0

93,4 % vseh izobraževanj in usposabljanj je bilo organiziranih znotraj Skupine Gorenje in v lastnihprostorih. 47,5 % programov je avtorsko delo naših strokovnih sodelavcev. Na ta način skrbimo zaprenos znanja znotraj Skupine Gorenje in zmanjšujemo stroške organizacije in izvedbe izobraževanj.

Strokovno usposabljanje 23,3%Računalništvo in informatika 22,2%Tuji jeziki 8,5%Funkcionalno usposabljanje 24,1%na področju vodenja

Funkcionalno usposabljanje 0,6%na področju komunikacijske spretnosti

Funkcionalno usposabljanje 12,7%na področju varstva in zdravja pri delu

Funkcionalno usposabljanje na 8,5%področju kakovosti in ravnanja z okoljem

Vsebinska izobraževanja zaposlenih

Poročilo o družbeni odgovornosti

V. 21% 21% 21% 21% 21%

VI. 4% 4% 4% 4% 4%

I.+II. 41% 40% 39% 38% 36%

III.+IV. 29% 30% 30% 30% 32%

VII.+VIII 5% 5% 6% 7% 7%

100%90%80%70%60%50%40%30%20%10%0%

Gibanje izobrazbene strukture

2001 2002 2003 2004 2005

vidijo v (veliki) dinamiki dela in njegovihsprememb, v načinu organiziranostidela, ki ga le-ta pri delu prinaša, v omejenem delovnem prostoru in slabšihklimatskih pogojih. Nekoliko bolj kotleto poprej, so zadovoljni z informi-ranjem, pogrešajo pa predvsem pravo-časne informacije o spremembah nadelovnem mestu. V medosebnihodnosih z nadrejenim, kjer smo zaznalipomembno izboljšanje v primerjavi zlanskoletnimi rezultati, si želijo več pozor-nosti in razumevanja s strani nadrejenih,da bi bili bolj opaženi in pohvaljeniter bi imeli nadrejeni do vseh enak odnos.

Na osnovi rezultatov smo v vseh pro-izvodnih programih organizirali inizvedli ustrezne korektivne aktivnosti.Na prvem mestu so bile aktivnosti zaizboljšanje delovnih in klimatskih po-gojev, nato pa predvsem skrben izborustreznih vodij, njihovo nenehno izobraževanje, vpeljava letnih razgo-vorov tudi v proizvodnji, postavitevenotnega sistema usposabljanjanovincev, skrb za predstavljanje točnihin pravočasnih informacij in seznanitevdelavcev z rezultati meritev in na njihovi osnovi načrtovanimi aktivnostmi.

Skrb za zdravstveno varstvozaposlenih

Zdravje je prav gotovo ena najpomemb-nejših vrednot posameznika, ki je zara-di njegovega vpliva na njihovouspešnost delovanja zelo pomembnatudi za krovno družbo in SkupinoGorenje kot celoto.

V letu 2005 smo opravili merjenje delovnihpogojev in odnosov v vseh proizvodnih pro-gramih krovne družbe in družbi MoraMoravia s.r.o., Češka. Na osnovi rezultatovmeritev smo oblikovali akcijske načrte in sis-temsko opredelili spremljanje izvajanja začr-tanih aktivnosti izboljševanja organizacijskeklime v vseh okoljih merjenja.

Zaradi tega smo v okviru izvajanjaprojekta z delovnim imenom »Skrb zazdravje zaposlenih« z vrsto ukrepov inaktivnosti, kot so delovanje ambulanteprve pomoči, izvajanje zdravstveno-vzgojnega programa, predstavljanjezdravega načina življenja, neposred-no sodelovanje z zdravniki, ravnanjez delavci z zmanjšano delovno zmož-nostjo, pomoč pri težavah duševnegaizvora, obiski na domu, individualnirazgovori ipd., iz delovnih okolijodpravili tiste dejavnike, ki slabo vplivajo na zdravje sodelavcev.

Te aktivnosti so bile namenjene takoohranjanju, krepitvi zdravjazaposlenih, izboljševanju pogojevdela kot tudi vzpodbujanju odgovor-nosti zaposlenih za svoje zdravje. S tem se je povečala tudi kakovost nji-hovega življenja in njihovih delovnihzmožnosti. Pomembno vlogo pri izva-janju nekaterih nalog je imela delovnaskupina za obvladovanje bolniškihodsotnosti, ki je koordinirala delova-nje na področju zniževanja bolniškeodsotnosti med programi, predlagala,poročala, prenašala izkušnje inpodobno.

Rezultati so se pokazali predvsem v nižji stopnji bolniške odsotnosti,posredno pa tudi v večji pripadnostiin boljših medsebojnih odnosih medzaposlenimi. Ti učinki, tako humani kotekonomski, pozitivno vplivajo na pro-duktivnost in poslovne rezultate krovnedružbe in Skupine Gorenje.

Skrb za mlade in perspektivne kadre

Vsako leto z načrtovanim izborompodelimo do trideset novih štipendij. Z ustrezno politiko štipendiranja skr-bimo za dotok kadrov iz predvsemdeficitarnih poklicev, naložba v njihovopridobivanje formalne izobrazbeneravni pa se z njihovo zaposlitvijo večkot obrestuje. Na ravni pete stopnjestrokovne izobrazbe smo imeli v letu2005 30 štipendistov, na dodiplomskistopnji 97 štipendistov; delež študentovna deficitarnih, predvsem tehniškihusmeritvah je dosegel 82,6 %.

Skupina Gorenje uspešno sodeluje zrazličnimi izobraževalnimi ustanovamiv lokalnem okolju in širše, na državniravni. V okviru promocije in poznavanjarazličnih poklicev smo v Gorenju gostiliučence osnovnih šol, dijake srednjihšol in študente s področja celotneSlovenije in tudi iz tujine. V okviru delo-vanja našega Izobraževalnega centrasmo se vključevali v razne izobraže-valne in predstavitvene projekte oposameznih poklicih, ki sta jih izvedlatakratno Ministrstvo za visoko šolstvo,znanost in tehnologijo ter Ministrstvo za delo in socialne zadeveRepublike Slovenije, sodelovali pasmo tudi pri pripravi evropskih kvalifikacijskih okvirjev za opredelitevpoklicnih standardov držav članicEvropske unije.

Razvoj kadrov

Glavna funkcija področja razvojakadrov je ugotavljanje posameznikovihprednosti, želja, ambicij in jih razvijativ skladu s cilji posameznika, harmo-niziranimi s cilji Gorenja. Temeljnoorodje razvoja kadrov in krepitvekorporacijske kulture v Skupini Gorenjeje notranji program izobraževanjaobetavnih kadrov, imenovan Managerska akademija, ki je postaladel tradicije delovanja Skupine Gorenje.Program je namenjen razvoju perspek-tivnih sodelavcev, za katere ocenjujemo,da imajo potencial za dosego

kakovosti, ki jih zahtevajo vodstveni invodilni položaji v posameznihdružbah. V letu 2005 je s predstavitvi-jo poslovnih načrtov zaključilo šolanjepetindvajset slušateljev 17. generacijeManagerske akademije.

Drugo, zelo pomembno orodje priocenjevanju, razvoju in uporabi zmožnosti posameznika, je ocenjevalnipostopek, ki nam omogoča pridobitevobjektivnih podatkov o posameznikovihintelektualnih sposobnostih in osebnost-nih lastnostih. Namenjen je predvsemocenjevancu in vodjem za pomoč priodločitvah o nadaljnjem razvoju sode-lavca, pri kadrovanju, pri ustvarjanjurealne podobe o posameznikovihsposobnostih in pri opredeljevanjuposameznikovih razvojnih ciljev.

Ocenjevalni postopek je že delutečene prakse Gorenja. V letu 2005smo uporabo ocenjevalnega postopkaše izboljšali in utrdili z natančnejšoopredelitvijo postopkov ocenjevanj,predvsem za ključna delovna mesta.Njegovo uporabo bomo razvijali inutrjevali tudi v prihodnje, predvsem za optimalno izkoriščanje zmožnosti in ustvarjalnega potenciala zaposlenihter za ustvarjanje boljšega, stimulativ-nega delovnega okolja za posamez-nikov osebni in strokovni razvoj.

Merjenje zadovoljstva zaposlenih

Osnovni namen izvajanja meritevzadovoljstva zaposlenih je ugotavlja-nje njihovega zadovoljstva z delovnimipogoji in odnosi na delovnem mestu.Cilj merjenja je izboljšati organizacij-sko klimo z delovanjem, zasnovanimna rezultatih anketiranja in izboljšavadelovnega okolja, v katerem bi imeli(zelo) zadovoljne in motivirane in stem zelo učinkovite in uspešnedelavce.

Rezultati meritev v letu 2005 sopokazali izboljšanje na skoraj vsehpodročjih. Pretežni del anketirancev je z delom zadovoljnih. Največ težav

74 75

Štipendiranje je pomemben vir pridobivanjakadrov.

Osnovne vrednote korporacijske kultureSkupine Gorenje temeljijo na strokovnem in osebnem razvoju zaposlenih, s posebnimpoudarkom na bodočih zaposlenih alimladih, na področjih njihovega delovanjaobetajočih kadrih.

2000 2001 2002 2003 2004 2005Gibanje bolniških odsotnosti 7,1 6,7 6,6 6,2 5,6 5,4

9

8

7

6

5

4

Bolniška odsotnost v obdobju 2000 - 2005

3.2. Odgovornost do uporabnikov izdelkov in storitev

Zagotavljanje varnosti izdelkov

Strokovni delavci Gorenja prekonacionalnih tehničnih odborov sledijorazvoju mednarodnih in nacionalnihstandardov s področja varnosti elek-tričnih gospodinjskih in podobnihaparatov, plinskih aparatov in stan-dardov s področja elektromagnetnezdružljivosti. Nove izdelke pred vstopom na trgpreverijo v uglednih tujih in domačihinštitutih z mednarodnim ugledom, kiizdajo ustrezna poročila o preizkusihin certifikate. Varnost vsakega izdelkase preverja že med samo proizvodnjoin nato še po zaključeni proizvodnji v za to usposobljenih in opremljenih laboratorijih.

Zagotavljanje okolju prijaznihizdelkov in storitevV času ko postaja varstvo okoljadružbena prioriteta, je razumljivo, da je potrebno tudi proizvodnjo innjene učinke, torej izdelke in storitve,izdelovati in izvajati do okolja inuporabnikov prijazen način. S proizvodnjo izdelkov, ki zagotavljanižjo porabo energentov, manjšoporabo življenjsko pomembnih elementov in nižjo emisijo nevarnihsnovi, Gorenje prispeva k ohranjanjučistega okolja in s tem k izboljšanjuživljenjskih pogojev.

Izpolnjevanje jamstvenih in servisnihobveznostiS prodajo izdelkov in z izvajanjemservisnih storitev se Gorenje zavezuje,da bo kupcu v času trajanja zakonskeobveznosti zagotavljalo servisnestoritve. Hkrati Gorenje nudi kupcemtudi servisne storitve izven zakonskozavezujočih rokov. S tem še dodatnouresničujemo osnovna načela uprav-ljanja odnosov s kupci, ki so vsepomembnejši element prodaje in raz-likovanja proizvajalcev ter prodajal-cev naših izdelkov.

Merjenje zadovoljstva potrošnikovZavedamo se, da je zadovoljstvopotrošnikov z izdelki in storitvamiGorenja eden od najpomembnejšihdejavnikov uspeha, ki določa spre-membe in prilagajanja poslovnihaktivnosti, ki jih izvajamo. Zaradi tegazadovoljstvo kupcev redno in sistema-tično ugotavljamo. V Sloveniji smo v letu 2005 izvedli dve pomembniraziskavi merjenja zadovoljstvapotrošnikov: zadovoljstvo s servisnimistoritvami Gorenja in zadovoljstvouporabnikov izdelkov v visokem cenovnem razredu, v katerega Gorenjez uvajanjem novih, inovativnih invrhunsko oblikovanih izdelkov vse boljposega. Obe raziskavi sta pokazalivisoko raven zadovoljstva uporabnikovnaših izdelkov.

Poleg posameznih, ciljno usmerjenihmerjenj zadovoljstva potrošnikov, smo uvedli spletni sistem upravljanjaodnosov s kupci, s pomočjo kateregasistematično spremljamo odnoskupcev do naših izdelkov in storitevob sočasnem dajanju informacij o izdelkih in storitvah na čimboljcelovit in sistematičen način.

Krepitev socialne varnosti zaposlenihz dodatnimi zavarovanji

Družbe Skupine Gorenje sodijo meddružbe, ki svojim zaposlenim zago-tavljajo visoko raven socialne varnosti.Pomemben vidik zagotavljanja inpovečevanja socialne varnostizaposlenih je tudi dodatno prostovoljnokolektivno pokojninsko zavarovanje.Usmeritev Skupine Gorenje pri dodatnihzavarovanjih je ustvariti pogoje zaustrezno socialno varnost in s sofinan-ciranjem pomagati tistim, ki želijo zasvojo socialno varnost narediti nekajtudi sami.

Dopolnilno pokojninsko zavarovanjeje urejeno na podlagi krovnepogodbe z izvajalcem tega zavaro-vanja, Gorenje pa tudi v dobršni merisofinancira plačevanje premije. Deležsofinanciranja je višji pri delavcih znižjimi osebnimi prejemki. V prostovoljnododatno pokojninsko zavarovanje jevključenih blizu 70 % vseh zaposlenih.Gorenje zaposlenim sofinancira tudiplačevanje premije za dodatno pros-tovoljno zdravstveno zavarovanje. V to zavarovanje je vključenih preko80 % zaposlenih; s tem skupaj z zaposlenimi zagotavljamo višjoraven socialne varnosti.

Notranje komuniciranje

V letu 2005 je izšlo sedeminštiridesetštevilk (informacijskega) biltena Črnona belem in E-glasila ter sedem številkčasopisa Pika na G. Pri razpisaninagradi za najboljši interni časopis»Zlato pero 2005«, ki jo je lani lžešestič podelil aktiv novinarjev v družbah in zavodih pri Društvu

Skrb za zdravo in varno delo

Leto 2005 je minilo v znamenju izrazi-to padajočega trenda števila delovnihpoškodb. Tako ugodni trendi so biliposledica sistemskega pristopa k njihovem omejevanju v zadnjih petihletih, predvsem v nenehnem izobraže-vanju zaposlenih, izvajanja sistemakakovosti 20 ključev, izvajanjazdravstveno-preventivnih programovter programa varstvenih ukrepov, izhajajočih iz ocene tveganja.

V krovni družbi in ostalih družbahSkupine Gorenje je bilo izvajanje pro-gramov za izboljšanje varnega in zdra-vega dela prepoznano skozi ocenotveganja stalna naloga. Najpomemb-nejši ukrepi so bili v letu 2005 izvedenina področju zniževanja ropota v suro-vinskem obratu programa PPA, kjer seje raven hrupa znižala za 4 db/A.Prav tako je bil v programu PPA avto-matiziran postopek prelaganja ohišij,kar predstavlja velik napredek prizmanjšanju fizičnih obremenitevdelavcev, na vseh področjih delaSkupine pa so izvajali programe varnost-nih ukrepov, ki niso zahtevali velikosredstev, so pa znatno pripomogli k ustvarjanju in razvoju zaposlenimprijaznejšega delovnega okolja.

V lanskem letu smo v Gorenjupospešili aktivnosti za pridobitev certi-fikata za kakovost sistema vodenjavarnosti in zdravja pri delu (OHSAS18001); ocenjujemo, da bomo pogojeza pridobitev certifikata izpolnili v prvi polovici leta 2006.

novinarjev Slovenije, smo bili s časopi-som Pika na G, kot vselej do sedaj,med najboljšimi. Vendar pa tovrstnenagrade ne pomenijo veliko, čečasopisa ne berejo tisti, ki jim jenamenjen: zaposleni, poslovni partnerji,lastniki… Po rezultatih anket, ki jih jeopravilo področje kadrovskedejavnosti, so zaposleni v Gorenju z obveščanjem preko internih glasilzadovoljni, Piko na G pa pohvalijotudi prejemniki izven Gorenja.

Pomembno je, da smo letos obeležiliže štirideseto leto izhajanja Informa-torja oziroma biltena Črno na belemin deseto leto izhajanja revije Pike na G.

Interna glasila so eno od orodij zadoseganje ciljev družbe, kot so zdraviodnosi med vodstvom in zaposlenimiter med samimi zaposlenimi, večanjeobčutka pripadnosti organizaciji,večanje motivacije, odgovornosti,samoiniciativnosti, inovativnosti zaposle-nih, spodbujanje zaposlenih zadoseganje načrtovanih ciljev družbe,izgradnja in vzdrževanje močne lastneorganizacijske kulture, uveljavljanjetimskega dela, večanje in vzdrževanjenotranje kredibilnosti vodstva, krepitevsposobnosti prilagajanja negotovemuzunanjemu okolju in, nenazadnje,večanje konkurenčnosti družbe.

Interno glasilo ponuja številne možnos-ti za predstavitev področij dela inposlovanja ter osebno strokovno uvel-javljanje zaposlenih. Več kot je vsebin,čim bolj različne so, bolj bomo prispe-vali k doseganju ciljev krovne družbein Skupine Gorenje. Nenazadnje ševedno velja staro reklo: kar ni v medi-jih, se ni zgodilo.

76 77

Varnost uporabnikov izdelkov Gorenja jeprav gotovo osnovno vodilo, ki ga izpolnjuje-jo vsi v Gorenju proizvedeni izdelki.

Prikaz števila poškodb v družbi Gorenje, d.d2001 2002 2003 2004 2005

Število poškodb 287 301 270 291 238Število poškodb na 1MIO 33 34 30 31 25opravljenih ur (P)Število izgubljenih dni na 745 813 642 678 5351MIO opravljenih ur (R)

3.4. Odgovornost do naravnegaokolja

Divizija gospodinjskih aparatov

Krovna družba Gorenje, d.d.

Krovna družba je v letu 2005 napodročju ravnanja z okoljem nadalje-vala z načrtovanimi aktivnostmi zadoseganje ciljev varovanja okolja.Poleg prizadevanj za uresničevanjemerljivih ciljev (ravnanje z odpadki,energenti) je na področju izdelkovposebno pozornost posvečala uvajanjuzahtev RoHS (Restriction of the use ofcertain Hazardous Substances in elec-trical and electronic equipment) direk-tive, ki predstavlja eno od izvedbenihdirektiv okoljskega načrtovanjaizdelkov. Ker je krovna družba, gledena zahteve nove zakonodaje IPPC(Integrated Pollution Prevention andControl) zavezanec, smo v preteklemletu preverili skladnost uporabljenihtehnoloških postopkov v proizvodnji z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami,ki bodo osnova dokumentaciji za pridobitev celostnega okoljevarstvenegadovoljenja.

Zaradi izpolnjevanja zahtev direktiveo ravnanju z odpadno električno inelektronsko opremo (direktiva OEEOali WEEE – Waste of Electronic andElectric Equipment), je imela SkupinaGorenje v preteklem letu pomembnovlogo pri vzpostavitvi sistema za rav-nanje z OEEO v Sloveniji, v Evropskiuniji pa smo soustanovitelji oziromačlani posameznih nacionalnih shem.Sicer je krovna družba ena od sous-tanoviteljic družbe ZEOS, d.o.o., Ljubljana, ki ima v Sloveniji na tempodročju vodilno vlogo.

V skladu s strategijo ravnanja z odpadki Skupine Gorenje je krovnadružba konec leta 2005 pridobilalastniški delež v družbi Surovina,d.o.o., Maribor. Vsi podatki o vplivihpodjetja na okolje so sicer zbrani v poglavju EMAS, okoljske izjavedružbe Gorenje, d.d.

Mora Moravia s.r.o., Češka

Družba je na področju ravnanja z okoljem nadaljevala z zastavljenimiaktivnostmi nadaljnjega zniževanjastopnje obremenjevanja naravnegaokolja, ki izhaja iz njene proizvodnedejavnosti in imajo negativen vpliv na naravno okolje. To je še posebejpomembno, saj družba deluje v narav-nem parku doline reke Bistrice.

Družba je bila vključena v sistem EKO-KOM (družba za ravnanje z odpadno električno in elektronskoopremo), ki zagotavlja izpolnjevanjeobveznosti pri ravnanju z odpadnoembalažo tako na Češkem kot v neka-terih drugih državah Evropske unije. V letu 2005 se je družba vključila v sistem Elektrowin za zagotavljanjeizpolnjevanja obveznosti, ki izhajajoiz določil direktive OEEO, in se sočasnoprilagajala zahtevam direktive RoHS.

Izvedeni ukrepi v tehnoloških procesihso prispevali k znižanju obseganevarnih odpadkov za 20,2 %,obsega emisij v zrak za 0,39 t inkoličine škodljivih snovi, izpuščenih v reko Bistrico, za 20,0 %. Družba se jez izločitvijo nevarnih kemikalij iz tehno-loških postopkov pričela pripravljatina uvedbo sistema ravnanja z okoljempo standardu ISO 14001.

3.3.

Tako je Gorenje je v letu 2005namenilo sredstva tudi za dejavnostina področjih kulture, šolstva, zdravstvain v humanitarne namene, polegpomembnega deleža za razvojšportnih aktivnosti in vrhunskega športa,kar še dodatno potrjuje prepoznavnostGorenja v evropskem prostoru. Na področje kulture smo tako pomagalipri izvedbi že tradicionalnih Herber-steinskih literarnih srečanj slovenskihknjiževnikov, svetovnega kongresaPEN, dnevov slovenske komedije v Celju, mednarodnega grafičnegabienala v Ljubljani, kulturnih dogodkovCankarjevega doma v Ljubljani,prispevali pa smo tudi za dejavnostirazličnih društev ali ustanov, kot jenpr. projekt sinergije umetnosti inposlovnega sveta. Pomembno mesto v družbenemdelovanju Gorenja zavzema lastnadejavnost na področju kulture v okvirudelovanja Društva za kulturo Gorenje,organizacija likovnih in kiparskihrazstav v Gorenju in denarna podporadelovanju Mešanega pevskega zboraGorenje, ki dosega zavidljivemednarodne uspehe.

Gorenje, kot pomemben gospodarskidejavnik v slovenskem prostoru in mednaro-dno podjetje, svoj ugled potrjuje tudi s spon-zoriranjem različnih dejavnosti, ki prispeva-jo k prepoznavnosti njegovih korporacijskihvrednot. S tem uresničuje svojo širšo odgo-vornost do družbenega in lokalnega okolja.

Na področju zdravstva in humanitarnihdejavnosti so bili naši prispevkinamenjeni zlasti društvom, delujočimna tem področju, pomembno mestopa zavzemajo prispevki Unicef-u indrugim ustanovam za izvedbo med-narodnih humanitarnih akcij. Prispevalipa smo tudi za opremo ene od hiš v popotresni obnovi Posočja. Gorenjena področju šolstva s svojimi prispevkipodpira boljše pogoje dela v vzgojnihin izobraževalnih ustanovah v regiji,kot sta Center za vzgojo, izobraževa-nje in usposabljanje Velenje inGlasbena šola Frana Koruna Koželj-skega, prav tako delujoča v Velenju.Na področju športa smo generalnisponzor nordijske reprezentanceSmučarske zveze Slovenije in Rokomet-nega kluba Gorenje, prispevamo patudi sredstva za manjša društva inakcije vključevanja mladih v športneaktivnosti, kot prispevek k zdravemu inkoristnemu preživljanju prostega časa.

78 79

Odgovornost do ožje in širšedružbene skupnosti

Gorenje I.P.C., d.o.o.

Družba ima že od leta 2002 vpeljanintegriran sistem kakovosti in ravnanjaz okoljem. V njenem primeru so se poselitvi dveh proizvodnih programov nanovo lokacijo v Šoštanj in z vzposta-vitvijo opazovanja odpadkov v pro-gramu Embalaže količine in stroškiravnanja z odpadki zvišali. Ker jeločeno zbiranje odpadkov v družbizaživelo v letu 2003 in zelo dobrodeluje v praksi, so si postavili ciljznižati stroške odpadkov s selektivnimpristopom in z uvajanjem vračljiveembalaže s čim daljšo življenjsko dobo.V naslednjem letu tako predvidevajoznižanje količin odpadkov, ki bi jihsicer deponirali, za približno 30 %.

Podobno kot v primeru ravnanja zodpadki je v družbi porasla tudiporaba električne energije, porabaostalih energentov na enoto proizvodapa se je v letu 2005 znižala. Razlogarasti porabe električne energije stabila vpeljava sistema opazovanja vprogramu Embalaže in selitev dvehproizvodnih programov na novo,večjo lokacijo.

Vizija integriranega sistema kakovostiin ravnanja z okoljem družbe šenaprej ostaja: Inovativno do kakovosti.Prijazno do okolja. Celovito doposlovne odličnosti – I.P.C.

Gorenje Tiki, d.o.o.

V družbi so nadaljevali intenzivno in uspešno urejanje okoljevarstvenihproblemov. Z obnovo čistilne napraveso zmanjšali emisijo okolju škodljivihtehnoloških odpadnih voda in z uredit-vijo skladišča nevarnih kemikalijpreprečili možnost nenadzorovanihizlivov v okolje.

Na področju nastajanja odpadkov sos spremembo tehnološkega postopkaemajliranja preprečili nastajanjenevarnega odpadka pri tehnološkihpostopkih in uredili področje razvrščanjaodpadkov v posamezne skupine.

Družba je v okviru aktivnosti varovanjaokolja vse leto izvajala aktivnosti zaizpolnjevanje določil RoHS direktiveo omejevanju vsebnosti nevarnih snoviv električni in elektronski opremi.

V družbi sicer z izobraževanjemredno usposabljajo zaposlene zapravilno ravnanje z okoljem pri delu.Na osnovi obveščanja o spremembahzakonodaje, ki ga izvaja krovna druž-ba, je družba dobro seznanjena onovostih in spremembah zakonodajena področju varstva okolja.

Divizija notranje opreme

V družbah divizije so v letu 2005izvajali aktivnosti za izboljševanjestanja varstva okolja v skladu s pro-gramom ravnanja z okoljem in zahte-vami zakonodaje. Tako so napodročju zmanjševanja emisij snovi v zrak za program pohištva, v sklopukaterega delujejo lakirnice za kuhinjskoin kopalniško pohištvo, pridobilipotrditev načrta zmanjševanja emisij s strani Agencije Republike Slovenijeza okolje. Ta divizijo zavezuje k zmanjševanju emisij oziroma kdoseganju ciljne emisije do novembra2007, na katero se je s preizkušanjemnovih materialov in z iskanjem novihtehnologij za pravočasno doseganjeciljne emisije intenzivno pripravljala.

Na področju ravnanja z embalažo,odpadnimi vodami in odpadki so biliobnovljeni načrti gospodarjenja zodpadki za naslednje štiriletno obdobjev programih pohištva, keramike inkopalnic. Dosledno je bilo izvajanoločeno zbiranje odpadkov, tako da sose količine odpadkov po posameznihprogramih zmanjšale za 5 %; družbedivizije so zmanjševale emisije hlapnihorganskih spojin na delovnih mestih inv okolje ter zmanjšale količinenevarnih odpadkov.

Na področju zmanjševanja porabeenergije je divizija izvedla ukrepe uvajanja energijsko učinkovitihnaprav, kot so soproizvodnja toplotnein električne energije, kogeneracija,učinkovita raba toplotne energije,rekuperacija, in s tem pomembnozmanjšala porabo energije in negativnevplive na okolje.

Divizija trgovine in storitevZEOS, d.o.o.

Družba je bila v letu 2005 ustanovljenaza upravljanje področja ravnanja zodpadki elektronske in električneopreme na področju Slovenije.

Od začetka svojega delovanja jepovezala družbe, ki jih problematikaravnanja z odpadki elektronske inelektrične opreme v Slovenijineposredno zadeva, informiralajavnost o področjih in ciljih svojegadelovanja, pripravila načrte svojegadelovanja in jih potrdila na državniravni. Družba bo v celoti poslovno

zaživela v letu 2006 po ureditvi vsehformalnosti začetka delovanja z drža-vo in z začetno organizacijsko in poslovno konsolidacijo delovanja.

S polnim začetkom svojega delovanjabo družba pomembno vplivala nazniževanja obsega obremenjevanjaokolja z odpadki elektronske in električne opreme.

Kemis, d.o.o.

Družba, ki se ukvarja z odstranjevanjemodpadkov, je poleg odvisne družbena Hrvaškem in v skupnosti Bosne inHercegovine v letu 2005 ustanovilatudi odvisno družbo v skupnosti Srbijein Črne gore.

Največji učinek pozitivnega delovanjadružbe na okolje je bil dosežen napodročju varčevanja naravnih virov,saj so v letu 2005 destilirali nad 200 todpadnih topil, v snovno in energijskopredelavo usmerili nad 11.000 todpadkov, okoli 8.000 t trdnih intekočih odpadkov pripravili za sežigin zbrali 1500 t odpadnih gum. Vsezbrane ter v snovno in energijsko pre-delavo posredovane količine odpad-kov so pomembno prispevale k manjšiporabi naravnih virov – surovin inenergentov.

Poleg omenjenega je družba v letu2005 izdelala natančen terminskinačrt potrebnih aktivnosti za izgradnjonovega reciklažnega centra in orga-nizirala prvo prostorsko konferencona Vrhniki.

80 81

3.5. EMAS okoljska izjavadružbe Gorenje, d.d.

B. Obseg dejavnosti družbe Gorenje,d.d., vključene v sistem EMAS

V sistem EMAS je vključena dejavnostkrovne družbe na lokaciji v Velenju,na območju, ki je namenjeno industrijski,servisni, obrtni in storitveni dejavnosti.Dejavnost obsega razvoj, proizvodnjoin prodajo gospodinjskih aparatovprograma Hladilno-zamrzovalnihaparatov, programa Pralnih in sušilnihaparatov, programa Kuhalnih aparatovin programa Mekom v segmentukovinskih in plastičnih komponent.

Sistem EMAS ne vključuje proizvodnjekovinskih komponent programaMekom na lokacijah v Rogatcu terŠoštanju. V letu 2005 je krovna druž-ba opustila proizvodnjo cevnih radia-torjev z njenim prenosom v družboGorenje Tiki, d.o.o. Obseg proizvodnjegospodinjskih aparatov je podan vpodpoglavju 2.5.1 Proizvodnja divizijegospodinjskih aparatov tega letnegaporočila.

C. Ocena primernosti okoljske politike

Okoljska politika v letu 2005 ni bilaprenovljena, saj odraža dejanskostanje pomembnih vidikov (izdelkov instoritev, odpadkov, energentov ipd.)in z njimi povezanih okoljskih ciljev.

D. Učinkovitost ravnanja z okoljem

D.1 Cilji na področju varstva okoljaod leta 2004 do 2006

Na prehodu med letoma 2003 do2004 je krovna družba zaradi novihnaložb, sprememb zakonodaje terorganizacijskih in kadrovskih spremembna novo ocenila okoljske vidike ter naosnovi teh ocen določila nove okvirnecilje od leta 2004 do leta 2006:

uvedbo zahtev direktive RoHS (izdelovati aparate, ki ustrezajo direk-tivam glede vsebnosti nevarnih snovi,preveriti vsebnost nevarnih snovi v izdelkih glede na zahteve direktiv2002/95/EC in 2003/11/EC,zamenjati komponente, ki vsebujejonevarne snovi, prenesti odgovornostglede vsebnosti nevarnih snovi tudi na dobavitelje),

razgradnjo odpadnih električnih in elektronskih naprav,

zmanjševanje nastale industrijskeodpadne embalaže (zmanjšatikoličine odpadne embalaže, povečatiobseg vračljive embalaže, v sodelo-vanju z dobavitelji izločiti neustreznoembalažo),

zmanjševanje količine nastalihodpadkov,

racionalno raba energentov.Izvajanje okvirnih okoljskih ciljev poteka v okviru postavljenih okoljskihprogramov in aktivnosti za dosegoizvedbenih ciljev, zato večjih odstopanjod omenjenih ciljev ni bilo.

82 83

A. Izjava o verodostojnosti okoljskihpodatkovEMAS izjava družbe Gorenje, d.d., za obdobje1.1. do 31.12.2005 dopolnjuje EMAS okoljskoizjavo Gorenje, d.d., za leto 2003. Vsa dejstvain podatki, navedeni v tej EMAS okoljskiizjavi, so verodostojni in odražajo dejanskostanje sistema ravnanja z okoljem v družbi.V letu 2003 je Gorenje, d.d., prilagodilo poslo-vanje zahtevam sistema EMAS v skladu zUredbo EU, št. 761/2001. Delovanje sistemaEMAS je v marcu 2006 pregledal Slovenskiinštitut za kakovost in meroslovje (SiQ) inugotovil, da sistem ustreza zahtevam uredbeEMAS.

Vilma Fece, Direktorica področja varstva okoljater varnosti in zdravja pri delu

Absolutna količina nevarnih odpadkov,nastalih v letu 2005, je znašala636,7 ton, kar pomeni 0,25-odstotnopovečanje glede na leto 2004. Speci-fična količina nevarnih odpadkov ostajana ravni leta 2004, to je na ravni0,21 kg/izdelek.

H količini nevarnih odpadkov največprispeva mulj iz čistilne naprave,katerega količina se je glede na leto2004 za spoznanje zmanjšala (do 1 %).Treba je poudariti, da so bila prizade-vanja za zmanjšanje količine mulja zaleto 2005 kljub vsemu uspešna, saj seje količina odpadnih tehnološkihvoda, ki dotekajo v centralno čistilnonapravo, v istem času, povečala za 34 %.

Količina nastalih odpadkov, ki sedeponirajo (količina preračunana naizdelek) se je zmanjšala za 8,5 % v primerjavi s predhodnim letom inznaša 0,33 kg/izdelek. Zastavljeni cilj 0,33 kg/izdelek je dosežen;zmanjšanje količine je pripisati pred-vsem doslednejšemu ločevanjunekovinskih sekundarnih surovin.

Absolutna porabe vode za leto 2005se ni bistveno povečala (za 1 %). Pravtako je specifična poraba vode ostalapraktično nespremenjena glede naleto 2004, s čemer je bil preseženzastavljen cilj 0,18 m3/izdelek za11,1 %. Razlog preseganju je pred-vsem povečana poraba vode v procesu

predobdelave emajliranja. Zaradinestabilne kakovosti pločevine zaemajliranje je potrebna večja količinaizpirnih voda za doseganje ustreznekakovosti polizdelkov. Poraba vode zaizdelavo kuhalnih aparatov je več kottrikrat večja od porabe vode zaizdelavo hladilno zamrzovalnih apara-tov ali pralno pomivalnih aparatov.

Pri specifičnih porabah posameznihenergentov ugotavljamo, da se jepovečala poraba električne energijeza 3,1% in zemeljskega plina za 2,0 %, zmanjšala pa poraba toplotneenergije za 2,0 % in komprimiranegazraka za 12,5 %.

Povečanje porabe električne energijeje pripisati predvsem povečanjupotreb po hlajenju prostorov. Porabakomprimiranega zraka se jezmanjšala zaradi zapiranja sistemov včasu, ko proizvodnja ne obratuje, inzaradi načrtnega pristopa k zamenjaviizrabljenih cevi pri končnih porab-nikih. Odstopanje od zastavljenegacilja je pripisati tudi novemu sistemuzajemanja podatkov o porabi kom-primiranega zraka, ki smo ga začeliuvajati v letu 2004 (sistem Landis). V preteklem letu je bila namreč izve-dena vgradnja dodatnih števcev, karje in bo omogočilo bolj kakovostnozajemanja podatkov o porabi kom-primiranega zraka.

D2. Izpolnjevanje ciljev varstva okolja za leto 2005

Vidik enota Cilj Realizacija 2004 2003 2002 2001 20002005 2005

Zmanjšanje količine:- nevarnih odpadkov kg/izdelek 0,20 0,21 0,21 0,18 0,25 0,25 0,30- deponiranih odpadkov kg/izdelek 0,33 0,33 0,36 0,44 0,49 0,75 1,01

Racionalna raba energentov:- poraba vode m3/izdelek 0,18 0,20 0,20 0,19 0,18 0,21 0,30- poraba električne energije kWh/izdelek 22,39 23,09 22,39 22,24 21,62 21,95 20,82- poraba toplotne energije kWh/izdelek 13,30 13,42 13,72 13,28 12,47 15,05 15,81- poraba komprimiranega m3/izdelek 13,50 15,29 17,47 13,45 15,09 19,49 21,66zraka

- poraba zemeljskega plina m3/izdelek 1,01 1,04 1,02 1,03 1,02 1,09 1,16

84 85

Dosežena odstopanja od zastavljenihciljev so odstopanja znotraj 15-odstot-nega intervala dovoljenih odstopanj,ki smo jih opredelili s sistemom ravnanjaz okoljem.

Uvedba zahtev RoHS direktive, ki določa omejitev uporabe določenihnevarnih snovi v elektronski opremi.

Med letom 2005 je potekalo prilaga-janje izdelkov zahtevam RoHS direktive.

Na ravni krovne družbe deluje delovnaskupina za uvajanje direktive RoHS,kjer delujejo člani iz posameznih programov in organizacijskih enot sciljem, da se koordinirano in pravočasnoizpelje preoblikovanje izdelkov v skladuz zahtevami direktive.

V preteklem letu smo nadaljevali s pri-dobivanjem izjav dobaviteljev o izpol-njevanju zahtev RoHS direktive, sočas-no pa so potekala preverjanja sestavematerialov preko listin o materialih(varnostni listi ipd.).

Ocenjujemo, da smo v preteklih letihdosegli mejo, ko ne bo več mogočedoseči občutnejših izboljšanj kakovostnihciljev (rezultatov).

Poleg merljivih izvedbenih ciljev spodročja ravnanja z odpadki in zenergenti bomo v letu 2006 nadaljevalis programi, ki bodo omogočali dose-ganje okvirnih okoljskih ciljev, zlasti spodročja uvedbe zahtev direktiveRoHS in razgradnje odpadnih električ-nih in elektronskih naprav.

E. Komuniciranje z zainteresiranimistrankami

Krovna družba se je na področju rav-nanja z okoljem v slovenskih medijihnajvečkrat pojavljala s temami o ravna-nju z odpadki, z okoljskimi nagradamiin s temami o družbeni odgovornosti.V letu 2005 je javnosti posredovaloštiriinpetdeset objav.

V letu 2005 se je na krovno družboobrnilo štirinajst skupin ali posamez-nikov, ki so želeli več informacij o rav-nanju z okoljem; največkrat so želeliodgovore na razne vprašalnike inankete ali pa so obiskali Gorenje.Gorenje je v letu 2005 prejelo samoeno pritožbo zaradi hrupa, ki pa se je nanašala na izvajanjegradbenih posegov zunanjega izvajalcav industrijski coni, ki je po posre-dovani pritožbi prenehal z deli.

Ravnanje Gorenja je bilo predstav-ljeno na enajstih različnih seminarjihin/ali posvetih.

Inšpektorat za okolje je opravil vkrovni družbi sedem obiskov, pričemer so bila pregledana področjaodpadkov, skladiščnih in transportnihnaprav za nevarne in škodljive snovi,

emisij v zrak, ravnanja z ozonuškodljivimi snovmi, ravnanja z embal-ažo, delovanja in vzdrževanja oljnihlovilcev, ravnanja s komunalno sani-tarnimi odpadnimi vodami ter emisijasnovi in toplote pri odvajanju odpad-nih voda. V letu 2005 inšpektoratGorenju ni izdal odločb.

Gorenje je za leto 2005 prejeloEMAS nagrado v kategoriji velikihdružb. Razglasitev nagrad je potekalana slavnostnem delu EMAS konference2005, ki se je odvijala 4. in 5. oktobrav Beljaku (v Avstriji) in so jo organiziraliGeneralni direktorat za okoljeEvropske komisije, avstrijska Agencijaza okolje in Ministrstvo RepublikeSlovenije za okolje in prostor.

F. Izpolnjevanje zakonskih in drugihzahtev

Na osnovi spremljanja zakonskih (na področju emisij v vode, emisij vzrak, odpadkov, hrupa, embalaže,kemikalij, energentov, graditve objektovter varstva pred naravnimi in drugiminesrečami) in drugih zahtev s področjavarstva okolja, skrbnega okoljskegapregleda delovanja družbe, rezulta-tov okoljskih opazovanj, spremljajočedokumentacije in rezultatov inšpekcijskihpregledov ocenjujemo, da je delovanjedružbe Gorenje, d.d., usklajeno zzakonskimi in drugimi zahtevami, ki so podane z zahtevami ISO 14001in EMAS.

Posebej je potrebno poudariti, daizpolnjujemo vse z zakonom določenemejne vrednosti za naslednja področjaokolja: odpadne vode, emisije v zrakter hrup, ki so posebej določene zanašo dejavnost. Za ostala prej naštetapodročja okolja mejne vrednosti nisopredpisane.

Na področju nabave smo izdelali pre-glede dobaviteljev, razvrščene gledena skladnost dobavljenih komponentin materialov z zahtevami direktiveRoHS. Ves čas so potekale aktivnostisodelovanja z dobavitelji za zago-tovitev pravočasnega prehoda nadoločila direktive RoHS skladne kom-ponente in materiale. Potekali sopostopki zamenjav ali izločitev nesklad-nih materialov in komponent s skladnimioziroma spremembe tehnološkihpostopkov, kjer določeni materiali nisobili več potrebni.

Dobavitelj Gorenja je torej lahkosamo tisti, ki dobavlja materiale/kom-ponente, skladne z določili direktiveRoHS. Na prehodu v leto 2006 je bilvzpostavljen tudi sistem označevanjapošiljk dobavljenih komponent.

Poleg naštetega smo uvedli tudi ana-lizne metode za ugotavljanje vsebnostidoločenih nevarnih snovi (šestvalentnikrom, kadmij, svinec).

D.3 Izvedbeni cilji za leto 2006

Vidik enota 2005 Cilj 2004 2003 2002 2001 20002006

Zmanjšanje količine:- nevarnih odpadkov kg/izdelek 0,21 0,20 0,21 0,18 0,25 0,25 0,30- deponiranih odpadkov kg/izdelek 0,33 0,30 0,36 0,44 0,49 0,75 1,01

Racionalna raba energentov:- poraba vode m3/izdelek 0,20 0,20 0,20 0,19 0,18 0,21 0,30- poraba električne energije kWh/izdelek 23,09 23,00 22,39 22,24 21,62 21,95 20,82- poraba toplotne energije kWh/izdelek 13,42 13,30 13,72 13,28 12,47 15,05 15,81- poraba komprimiranega m3/izdelek 15,29 15,30 17,47 13,45 15,09 19,49 21,66

zraka- poraba zemeljskega plina m3/izdelek 1,04 1.02 1,02 1,03 1,02 1,09 1,16

Ekonomska analizauspešnosti poslovanjaSkupine Gorenje

Že iz poslovnega dela poročila je torejrazvidno, da je vplivnost posameznihdejavnikov poslovanja na končnopojavno obliko uspešnosti poslovanja,vsebovani v poslovnoizidni,premoženjski in finančni sliki uspešnosti

poslovanja iz računovodskega delaporočila, zelo različna. Zato vnadaljevanju z vidika ekonomikeobravnavamo le tiste, katerih vplivpomembno oblikuje obseg in kakovostposameznih ekonomskih kategorij.

Najvišjo dinamiko rasti obsegaposlovnih aktivnosti, merjeno s čistimiprihodki od prodaje, smo dosegli vdiviziji gospodinjskih aparatov, ki jezaradi 84,8-odstotnega deleža vstrukturi prodaje Skupine v največjimeri oblikovala doseženo konsolidiranorast prihodkov (12,4 % ali 26.905,4mio SIT/109,3 mio EUR rasti).

Dosežen obseg poslovnih aktivnostiSkupine Gorenje in dinamika njegoverasti v letu 2005 sta bila posledica:

organske rasti obsega poslovnihaktivnosti, dosežene predvsem zaradiprodaje višje cenovno umeščenihizdelkov,

rasti, uresničene z nakupom družbeMora Moravia, s.r.o., Češka,proizvodne družbe divizije gospodinj-skih aparatov, in

izločitve družb Hyundai, delujočihna področju Hrvaške in skupnosti Srbije in Črne Gore iz Skupine.

Učinek nakupa družbe MoraMoravia, s.r.o., je z vidikapridobljenega obsega poslovnihaktivnosti družbe dosegel 14.305,6mio SIT (59,7 mio EUR) ali 6,6odstotnih točk rasti obsega, učinekizločitve družb Hyundai pa 6.207,8mio SIT (25,9 mio EUR) ali 2,7 odstotnihtočk znižanja obsega poslovnihaktivnosti.

Divizija trgovine in storitev, v kateri sta omenjeni družbi delovali, je kljubtemu dosegla rast obsega za 6,7 %ali 1.420,7 mio SIT (5,6 mio EUR) v pomembnem obsegu zaradi učinkaprihodkov družbe Istrabenz Gorenje,d.o.o., ki deluje v Skupini Gorenje kotskupen podvig od junija 2004 dalje.

Z izločitvijo vpliva nakupa družbeMora Moravia, s.r.o., in izločitvedružb Hyundai na obseg poslovnihaktivnosti, obojega v letu 2005,dobimo primerljiv obseg in dinamikorasti poslovnih aktivnosti, tako v primer-javi z letom 2004 kot v primerjavi značrtovanimi obsegom za leto 2005:

89

4.

Povzetek analize poslovnihdejavnikov uspešnostiposlovanja v letu 2005

V letu 2005 so se nadaljevali podobnitrendi in razmere kot v letu 2004 navseh trgih delovanja Skupine Gorenje.Za evropske trge je bila še vednoznačilna nizka raven gospodarskihaktivnosti, nizka stopnja zaupanjapotrošnikov in znižana mednarodnakonkurenčnost zaradi šibkega ameriš-kega dolarja, ki je povzročala zmanj-ševanje povpraševanja po trajnihdobrinah, med njimi tudi po gospodinj-skih aparatih in drugih izdelkih zadom, ter istočasno povečevala konku-renco in cenovne pritiske na evropskemtrgu.

Predčasen lanskoletni vstop Slovenijev mehanizem ERM 2 in fiksiranjatečaja EUR/SIT pri razmeroma visokistopnji domače inflacije v letu 2005 je ustvaril še dodatne pritiske naposlovanje družb Skupine Gorenje.

Poleg naštetih, negativnih okoliščinposlovanja, je bil tudi v letu 2005največji izziv rast cen strateških surovinin materialov, predvsem jeklenepločevine in drugih jeklenih izdelkov,neželeznih kovin in petrokemijskihizdelkov, ter njihova umiritev nazgodovinsko najvišjih ravneh.

Grožnjo uspešnemu poslovanju družbSkupine Gorenje je predstavljala ponapovedih konec preteklegaposlovnega leta tudi avgusta 2005sprejeta direktiva o reciklažielektronskih in električnih odpadkov.Ocene in pričakovanja se zaradivsebinskih neusklajenosti obravnaveekonomskih učinkov njenega izvajanjav Evropski uniji niso uresničile, je pa še vedno prisotno tveganje v prihodnje.

Negativne učinke opisanihgospodarskih okoliščin poslovanjasmo v letu 2005 v pomembnemobsegu nevtralizirali:

z optimiranjem in iskanjem cenejšihnadomestnih nabavnih virov,

s selektivnim dvigovanjem cenizdelkov gospodinjskih aparatov inizboljševanjem njihove prodajne strukture ter

s stroškovno racionalizacijona vseh področjih delovanja.

88

Analiza uspešnosti poslovanja

v mio SIT 2005 Načrt 2004 2005/ 2005/2005 N2005 2004

Konsolidirani čisti prihodki od prodaje 243.152,4 235.208,4 216.247,0 103,4 112,4Kosmati donos iz poslovanja 249.967,7 239.836,8 226.582,5 104,2 110,3Dobiček iz poslovanja pred amortizacijo 19.307,6 18.660,7 18.049,2 103,5 107,0in rezervacijamiCelotni poslovni izid 5.707,1 5.628,3 5.367,4 101,4 106,3Čisti poslovni izid 5.120,7 4.793,2 5.078,6 106,8 100,8Povprečno število zaposlenih 10.492 10.581 9.503 99,2 110,4

Doseganje ciljev poslovanja v številkah

v mio SIT 2005 Načrt 2004 2005/ 2005/2005 N2005 2004

Konsolidirani čisti prihodki od prodaje 243.152,4 235.208,4 216.247,0 103,4 112,4Konsolidirani čisti prihodki od prodaje 23.175 22.229 22.756 104,3 101,8na zaposlenega (v TSIT)Divizija gospodinjskih aparatov 211.825,7 205.370,9 186.424,2 103,1 113,6Divizija notranje opreme 15.373,0 17.386,4 16.327,1 88,4 94,2Divizija trgovine in storitev 22.576,7 21.685,0 21.156,0 104,1 106,7Skupaj 249.775,4 244.442,3 223.907,3 102,2 111,6Izločitev prodaje med divizijami -6.623,0 -9.233,9 -7.660,3 71,7 86,5

Obseg poslovnih aktivnosti

90

EBITDA, izračunan kot vsotaposlovnega izida iz poslovanja,stroškov amortizacije in spremembevrednosti stanj rezervacij iz bilancestanja, je groba mera denarnihtokov, ki pokaže sposobnostdružbe za ustvarjanje denarnegatoka iz poslovanja.

Primerjava z letom 2004 in načrtomza leto 2005 je pokazala, da jedenarnost poslovanja Skupine Gorenjeuravnotežena, z relativno visoko dina-miko rasti (nad vsemi ravnmi poslovno-izidne uspešnosti poslovanja) in dapredstavlja nekaj nad 30 % vrednostistanja zadolženosti na dan 31.12.2005.

V razmerju do ravni kosmategadenarnega toka iz poslovanja(EBITDA) sta povzročili slabitevposlovnoizidne uspešnosti poslo-vanja dve stroškovni postavki:stroški amortizacije in prevrednoto-valni poslovni odhodki. Raststroškov amortizacije je bila

neposredna posledica obsega aktivi-ranj osnovnih sredstev v zadnjih dvehletih, rast prevrednotovalnih poslovnihodhodkov pa konzervativne politikepopravljanja vrednosti zalog in terjatev,s poudarkom na tistih, katerih stopnjatveganja, predvsem komecialnega, jebila visoka.

Relativno nižjo raven in slabodinamiko gibanja poslovnega izidaiz poslovanja so popravile postavkefinančnih gibanj, ki so na stranifinančnih prihodkov pomembnorasle na postavki prodaje finančnihnaložb pri absolutno nižjemuznižanju obsega prihodkov iz

2EBITDA = poslovni izid iz poslovanja +stroški amortizacije + sprememba stanj dolgoročnih rezervacij iz bilance stanja.

naslova tečajnih razlik (oboje v primer-javi z letom 2004). Finančni odhodkiso se istočasno, znova v primerjavi zletom 2004, pomembno znižali zara-di ugodnega gibanja negativnih tečaj-nih razlik, tako da se je rezultatfinančnih gibanj v letu 2005 izboljšalza 52,5 % ali 833,1 mio SIT.

91

Dodano vrednost oblikujeta dva vplivna dejavnika:

kosmati donos iz poslovanja(ali prihodki iz poslovanja), ki jih polegčistih prihodkov od prodaje oblikujetasprememba vrednosti zalog in drugiposlovni prihodki in

preneseni stroški poslovanja, ki pre-hajajo v poslovni sistem iz poslovnegaokolja, torej stroški blaga, materialain storitev, drugi poslovni odhodki insprememba stanj dolgoročnih rezer-vacij iz bilance stanja.

Prihodki iz poslovanja so se pri 12,4-odstotni rasti čistih prihodkov od prodaje zvišali za 10,3 % (oboje v primerjavi z letom 2004). Razkorak v dinamiki rasti je v pomembnem deluposledica znižanja spremembe vrednostizalog v letu 2005 za 50,3 % ali2.847,0 mio SIT.

1Izračunana kot razlika med kosmatim donosom iz poslovanja in medseštevkom stroškov blaga, materiala in storitev, drugih poslovnihodhodkov in spremembe stanj dolgoročnih rezervacij iz bilance stanja.

Preneseni stroški poslovanja so vprimerjavi z letom 2004 rasli s hitrejšodinamiko kot prihodki iz poslovanja,predvsem zaradi visoke dinamike rastinabavne vrednosti prodanega blaga(17,8-odstotna rast pri 22,0-odstotnemdeležu v strukturi prenesenih stroškov)in stroškov materiala (12,1-odstotnarast pri 58,3-odstotnem deležu v strukturi prenesenih stroškov). Tehtanarast prenesenih stroškov je tako znašala11,2 %, kar je pomembno vplivalo naznižanje dinamike rasti mase dodanevrednosti v primerjavi z rastjo obsegaprihodkov iz poslovanja.

Dodana vrednost na zaposlenega seje znižala zaradi povečanja številazaposlenih pri vključitvi družbe MoraMoravia, s.r.o., v Skupino Gorenje inv pomembnem obsegu nižje dodanevrednosti njihove proizvodnje(proizvodnja nižje cenovno umeščenihizdelkov gospodinjskih aparatov).

v mio SITPrimerljivost leta 2005 2005 2004 Rastz letom 2004= Čisti prihodki od prodaje 222.639,0 205.802,0 16.837,0 8,2 %Primerljivost leta 2005 2005 Načrt 2005 Rastz načrtom = Čisti prihodki od prodaje 236.944,6 224.721,0 12.223,6 5,4 %

v mio SIT 2005 Načrt 2004 2005/ 2005/2005 N2005 2004

Dodana vrednost1 64.510,8 63.854,4 59.150,5 1,0 % 9,1 %Dodana vrednost 6.148,6 6.034,8 6.224,4 1,9 % -1,2 %na zaposlenega (TSIT)

Sposobnost ustvarjanja dodane vrednosti

v mio SIT 2005 Načrt 2004 2005/ 2005/2005 N2005 2004

Kosmati denarni tok iz poslovanja (EBITDA) 19.307,6 18.660,7 18.049,2 3,5 % 7,0 %Kosmati denarni tok iz poslovanja (EBITDA)/ 7,7 % 7,8 % 8,0 % - -Kosmati donos iz poslovanja

Sposobnost ustvarjanja denarnega toka iz poslovanja (EBITDA)2

v mio SIT 2005 Načrt 2004 2005/ 2005/2005 N2005 2004

Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) 6.459,7 7.556,1 6.953,1 -14,5 % -7,1 %Donosnost prodaje na ravni 2,7 % 3,2 % 3,2 % - -poslovnega izida iz poslovanja

Poslovnoizidna uspešnost poslovanja na ravni poslovnega izida iz poslovanja (EBIT)

v mio SIT 2005 Načrt 2004 2005/ 2005/2005 N2005 2004

Celotni poslovni izid 5.707,1 5.628,3 5.367,4 1,4 % 6,3 %Donosnost prodaje na ravni 2,4 % 2,4 % 2,5 % - -celotnega poslovnega izida

Poslovnoizidna uspešnost poslovanja na ravni celotnega poslovnega izida

Računovodsko poročilo

5.1

5.

Računovodsko poročilokrovne družbe v skladu s SRS

5.1.1 Računovodske usmeritve Pri izkazovanju in vrednotenjuposameznih postavk računovodskihizkazov so bila neposredno uporabljenadoločila Slovenskih računovodskihstandardov (SRS) iz leta 2001, ki jihje izdal Slovenski inštitut za revizijo.Pri pripravi računovodskih izkazov so bile upoštevane temeljne računovod-ske predpostavke upoštevanja nastankaposlovnih dogodkov, časovne neome-jenosti delovanja in upoštevanja resničnein poštene predstavitve v razmerahspreminjanja vrednosti evra in posamič-nih cen.

Družba je pri pripravi računovodskihizkazov za leto 2004 spremenilaračunovodsko usmeritev vrednotenjadolgoročnih finančnih naložb v kapitalodvisnih družb v skladu z določilistandarda 3.26 SRS, ostaleračunovodske usmeritve pa so ostalenespremenjene.

Vsebino računovodskih izkazov jepotrdila uprava družbe dne27.3.2006.

Računovodski izkazi so sestavljeni v slovenskih tolarjih, zaokroženi so na tisoč enot.

Tečaj in način preračuna v domačovaluto

Terjatve, obveznosti in denarna sredstvav tuji valuti so preračunane v domačovaluto po srednjem tečaju BankeSlovenije na dan 31.12.2005.

Neopredmetena dolgoročna sredstva

Neopredmetena dolgoročna sredstvavključujejo naložbe v pridobljene dol-goročne pravice do industrijske lastnine,dolgoročno odložene stroške in naložbev dobro ime prevzetega podjetja.

Neopredmeteno dolgoročno sredstvose ob začetnem pripoznanju ovrednotipo nabavni vrednosti, v katero se všte-vajo tudi uvozne in nevračljive nakupnedajatve. Nabavno vrednost neopred-metenega dolgoročnega sredstva,nastalega v družbi, sestavljajo stroški,ki jih povzroči njegova zgraditev aliizdelava, in posredni stroški njegovezgraditve ali izdelave, ki mu jih jemogoče pripisati.

Neopredmetena dolgoročna sredstvase zaradi okrepitve praviloma ne prevrednotujejo.

Pri pomembnih neopredmetenih dol-goročnih sredstvih, katerih vrednostpresega 5 (pet) % vrednosti vseh ne-opredmetenih dolgoročnih sredstev, če so ta vsaj 5 (pet) % vrednosti vsehsredstev, družba preverja nadomestljivovrednost. Nadomestljiva vrednost ječista vrednost pri uporabi, ki se ocenina podlagi bodočih denarnih tokov.Oslabitev se evidentira pravilomatakoj, oziroma, ko je tako ugotovljenanadomestljiva vrednost za več kot 10 (deset) % manjša od neodpisaneknjigovodske vrednosti teh sredstev.

Opredmetena osnovna sredstva

Opredmeteno osnovno sredstvo se prizačetnem pripoznanju ovrednoti ponabavni vrednosti; sestavljajo jo njegovanakupna cena, uvozne in nevračljivenakupne dajatve ter stroški, ki jih jemogoče neposredno pripisati njegoviusposobitvi za nameravano uporabo,zlasti stroški dovoza in namestitve.

Nabavno vrednost opredmetenegaosnovnega sredstva, zgrajenega aliizdelanega v družbi, sestavljajo stroški,ki jih povzroči njegova zgraditev aliizdelava, in posredni stroški njegovezgraditve ali izdelave, ki mu jih jemogoče pripisati.

Nižja dinamika rasti čistega poslovnegaizida v primerjavi s celotnim, torejposlovnim izidom pred obdavčitvijo, je bila posledica dvakrat višje vrednostidavka od dobička v letu 2005 odobračunane v letu 2004. Tako visokarast obdavčitve je predvsem posledicaspremembe davčne zakonodaje napodročju Slovenije in v nekaterihdrugih nacionalnih okoljih.

Sicer je analiza vseh treh ravni donos-nosti čistega poslovnega izidaSkupine Gorenje pokazala na:

- nekoliko nižjo čisto dobičkonosnostposlovanja, ki je posledica panoge,razmer delovanja v njej in neposrednonarave delovanja družb SkupineGorenje (visoka odzivnost na zahtevetrga in zato relativno visoka kompleks-nost v vseh segmentih poslovanja),vendar nad načrtovano – raven ROS;

- nekoliko nižjo učinkovitost uporabesredstev, kar je v segmentu kratko-ročnih sredstev predvsem posledicavisoke dinamike rasti obsegaposlovnih aktivnosti in v segmentu dolgoročnih visoke dinamike naložb v osnovna sredstva, oboje v zadnjihnekaj letih, vendar nad načrtovano –raven ROA;

- visoko donosnost kapitala zaradizniževanja njegove vrednosti iz naslovanakupov lastnih delnic in relativnovisoke ravni zadolženosti, ki je posledicadinamične rasti obsega poslovnihaktivnosti zadnjih nekaj let in obsegafinanciranja čistih kratkoročnih in dolgoročnih sredstev – raven ROE.

92 93

v mio SIT 2005 Načrt 2004 2005/ 2005/2005 N2005 2004

Čisti poslovni izid 5.120,7 4.793,2 5.078,6 6,8 % 0,8 %Donosnost prodaje na ravni 2,1 % 2,0 % 2,3 % - -čistega poslovnega izida / ROSDonosnost sredstev na ravni 2,7 % 2,6 % 3,0 % - -čistega poslovnega izida / ROADonosnost kapitala na ravni 8,7 % 7,8 % 8,6 % - -čistega poslovnega izida / ROE

Poslovnoizidna uspešnost poslovanja na ravni čistega poslovnega izida

Opredmeteno osnovno sredstvo, pridobljeno na podlagi finančneganajema, je sestavni del opredmetenihosnovnih sredstev skupine, ki ji pripada.Njegova nabavna vrednost je enakapošteni vrednosti ali sedanji vrednostinajmanjše vsote najemnin, in sicer tisti,ki je manjša.

Družba mora zaradi oslabitve prevred-notiti opredmetena osnovna sredstvapraviloma takoj, sicer pa najmanjtakrat, ko njihova knjigovodska vrednostpresega nadomestitveno vrednost zaveč kot 10 (deset) %. Kot nadomestit-vena vrednost se upošteva čista prodaj-na vrednost ali vrednost v uporabi, insicer tista, ki je večja. Oslabitev sredstevdružba obravnava kot prevrednoto-valni poslovni odhodek v letu, ko jeugotovljena oslabitev posameznegasredstva. V primeru, ko je potrebnoizvršiti prevrednotenje sredstev zaradiodprave oslabitve, se le-ta opravi dovrednosti posameznega sredstva,izkazanega v obdobju, v katerem seje odločilo za njegovo oslabitev,znižani za obračunano amortizacijo v obdobju med datumom oslabitve indatumom odprave oslabitve. Razvelja-vitev izgube, ugotovljene zaradioslabitve sredstva, povečuje prevred-notovalne poslovne prihodke v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi,razen če je bil pri njegovi prejšnjioslabitvi zmanjšan prevrednotovalnipopravek kapitala v zvezi z opredme-tenimi osnovnimi sredstvi; v takemprimeru ga je treba ponovno povečati.

Za bistveno spremembo okoliščinposlovanja se šteje sprememba, zaradikatere se predpostavke, uporabljenepri ocenitvi vrednosti za uporabo inčiste prodajne vrednosti, spremenijoza več kot 10 (deset) % v enem letu.

Posebna skupina za vrednotenjeopredmetenih osnovnih sredstev vobdobjih med cenitvami pooblaščenihocenjevalcev vrednosti (pooblaščeniocenjevalci vrednosti morajo opraviticenitve vrednosti vsaj vsaka 3 leta)

najmanj na koncu poslovnega leta,presoja nadomestljivo vrednost pomemb-nih skupin opredmetenih osnovnihsredstev. Družba vsaka tri leta ugotavljamorebitne krepitve pri zemljiščih.Okrepitev se upošteva, če poštenavrednost zemljišč za več kot 10 (deset) %presega knjigovodsko vrednost na istidan.

Razlika med čisto prodajno vrednostjoin knjigovodsko vrednostjo odtujenegaopredmetenega osnovnega sredstvase prenese med prevrednotovalneposlovne prihodke, če je prva vred-nost večja od druge, oziroma medprevrednotovalne poslovne odhodke,če je druga vrednost večja od prve.

Stroški, ki kasneje nastajajo v zvezi z opredmetenim osnovnim sredstvompovečujejo njegovo nabavno vrednost,če povečujejo njegove prihodnjekoristi v primerjavi s prvotno ocenjeni-mi; pri tem stroški, ki omogočajopodaljšanje dobe koristnosti opredme-tenega osnovnega sredstva, najprejzmanjšajo do takrat obračunani amor-tizacijski popravek njegove vrednosti.

Popravila ali vzdrževanje opredme-tenih osnovnih sredstev so namenjenaobnavljanju ali ohranjanju prihodnjihgospodarskih koristi, ki se pričakujejona podlagi prvotno ocenjene stopnjeučinkovitosti sredstev. Pripoznajo sekot odhodki, kadar se pojavijo.

Amortizacija

Neodpisana vrednost opredmetenegaosnovnega sredstva in neopredme-tenega dolgoročnega sredstva sezmanjšuje z amortiziranjem.

Opredmeteno osnovno sredstvo sezačne amortizirati prvi dan naslednjegameseca po tem, ko se je začelo uporab-ljati za opravljanje dejavnosti, za kateroje namenjeno. Neopredmeteno dolgo-ročno sredstvo se začne amortiziratitakrat, ko je na voljo za uporabo.

94

Stroški amortizacije s finančnim naje-mom pridobljenih osnovnih sredstev seobračunajo posebej.V primeru okrepitve sredstev v pretek-lem obdobju se del amortizacije iz terazlike pokriva v breme posebnegaprevrednotovalnega popravka kapitala.

Zmanjšanje vrednosti amortiziranihsredstev zaradi oslabitve ni strošekamortizacije, temveč prevrednotovalniposlovni odhodek v zvezi z amortizi-ranimi sredstvi, razen če je bil pri njihoviprejšnji okrepitvi povečan prevredno-tovalni popravek kapitala. V takemprimeru ga je treba porabiti, predense za razliko poveča prevrednotovalniposlovni odhodek v zvezi s temi sredstvi.

Finančne naložbe

Pred spremembo računovodske usme-ritve je družba okrepitve dolgoročnihfinančnih naložb v kapital odvisnihdružb izkazovala med finančnimi pri-hodki, po novem pa jih izkazuje medposebnimi prevrednotovalnimi popravkikapitala. Družba je računovodskousmeritev spremenila z namenomuskladitve računovodskih usmeritev s spremembami Mednarodnih standar-dov računovodskega poročanja in zmednarodno priznanimi strokovnimirešitvami na področju računovodenja.Sprememba računovodske usmeritveima učinek le na računovodske izkazedružbe Gorenje, d.d., medtem ko nakonsolidirane računovodske izkazeSkupine Gorenje nima vpliva.

Dolgoročna finančna naložba v kapital,lastniški vrednostni papirji drugihdružb ali dolžniški vrednostni papirjidrugih družb ali države se ob začet-nem pripoznanju ovrednotijo ponabavni vrednosti, ki je enaka aliplačanemu znesku denarja oz. njegovihustreznikov ali pošteni vrednostidrugih nadomestil za nakup, ki jih jedal naložbenik, na dan menjave,povečani za stroške, ki jih je mogočepripisati neposredno naložbi.

Dolgoročne finančne naložbe v kapitalodvisnih in pridruženih družb, ki sozajete v skupinske računovodskeizkaze, se v posamičnih računovodskihizkazih vrednotijo po kapitalski metodi,tako da se letno povečujejo za tisti delčistega dobička odvisnih podjetij, kipripada obvladujoči družbi. Za učinek okrepitve se poveča prevred-notovalni popravek kapitala v zvezi zdolgoročnimi finančnimi naložbami.Kasneje prejeti deleži v dobičku zmanj-šujejo prvotno izkazano povečanjefinančne naložbe na podlagiudeležbe v dobičku.

Dolgoročne finančne naložbe v družbe,ki niso zajete v skupinske računovodskeizkaze, se v posamičnih računovodskihizkazih vrednotijo po naložbeni metodiin se letno ne povečujejo za tisti čistidel dobička, ki jim pripada; nakazanideleži v dobičku se obravnavajozunaj njih in povečujejo finančne prihodke.

Odgovorna oseba (direktor finančnegaupravljanja) mora četrletno, in sicerpred sestavitvijo računovodskih izkazov,preveriti ustreznost izkazane velikostiposamezne dolgoročne finančnenaložbe. Če posamezna dolgoročna

95

Doba koristnostiNeopredmetena dolgoročna sredstva 10 letGradbeni objekti 20-40 letProizvajalne naprave in stroji 5-10 letDruge naprave in oprema 4 leta

Amortizacijske stopnje temeljijo na življenjski dobi sredstev:

Kratkoročne poslovne terjatve se pre-vrednotujejo zaradi oslabitve, če nji-hova knjigovodska vrednost preseganjihovo pošteno vrednost, to je udenar-ljivo vrednost. V primeru prevredno-tenja zaradi oslabitve se oblikujejopopravki vrednosti terjatev v bremeprevrednotovalnih poslovnih odhodkov.

Odgovorne osebe v družbi, četrtletnoin ob sestavi letnega obračuna poslo-vanja, preverijo ustreznost izkazanevelikosti posamezne terjatve. Družbaoblikuje popravek vrednosti terjatevza dvomljive in sporne terjatve naosnovi ocene izterljivosti vsake posa-mezne terjatve v njeni polni vrednostiin na osnovi njene starosti.

Terjatve, za katere se domneva, da nebodo poravnane v rednem roku ali kiniso poravnane v rednem roku, je pot-rebno izkazati kot dvomljive in sporne.Z rednim rokom je mišljen rok 60 dniod pogodbeno določenega roka.

Med dvomljive in sporne terjatve druž-ba šteje terjatve, ki so bile predane vsodno izterjavo, terjatve, ki so primerne za sodno izterjavo,vendar iz utemeljenih razlogov še nisotožene, terjatve, katerih predlaganepotrditve stanj so bile zavrnjene in terjatve do dolžnikov v stečaju ali v postopkih prisilne poravnave.

Zaloge

Količinska enota zaloge materiala intrgovskega blaga se ob začetnempripoznanju ovrednoti po nabavniceni, ki jo sestavljajo nakupna cena,uvozne in druge nevračljive nakupnedajatve ter neposredni stroški nabave.

Zaloge gotovih izdelkov innedokončane proizvodnje so ovred-notene po proizvajalnih stroških. Proiz-vajalne stroške sestavljajo neposrednistroški materiala, neposredni stroškidela, neposredni stroški proizvodnihstoritev, neposredni stroški amortizacije,splošni stroški proizvodne režije ter

splošni proizvajalni stroški (stroškimateriala, storitev, dela, amortizacije),ki so obračunani v okviru proizvajal-nega procesa po posameznih funkcijah(nabava, režija zagotavljanja kakovosti,režija vzdrževanja in skupni stroškiraziskav ter razvoja), a jih ni mogočepovezovati z nastajajočimi poslovnimiučinki.

Če se cene v obračunskem obdobjunovonabavljenih količinskih enot materiala razlikujejo od cen iste vrstev zalogi, se med letom za zmanjševanjeteh količin uporablja metoda tehtanihpovprečnih cen.

Zaloge se zaradi oslabitve prevredno-tujejo, če knjigovodska vrednost,vključno s tisto po zadnjih dejanskihnabavnih cenah oziroma stroškovnihcenah, presega njihovo tržno vrednost.

Denarna sredstva

Denarna sredstva sestavlja gotovina,knjižni denar in denar na poti. Gotovinaje denar v blagajni, in sicer v oblikibankovcev, kovancev in prejetih čekovoziroma takoj udenarljivih vrednostnihpapirjev. Knjižni denar je denar naračunih pri banki ali drugi finančniinštituciji, ki se lahko uporablja zaplačevanje. Sestavljajo ga takojrazpoložljiva denarna sredstva indenarna sredstva, vezana na odpoklic.Denar na poti je denar, ki se prenašaiz blagajne na ustrezni račun pribanki ali drugi finančni inštituciji in seistega dne še ne vpiše kot dobroimetjepri njej.

97

finančna naložba izgublja vrednost,presodi, v kakšni velikosti je treba vbreme prevrednotovalnih finančnihodhodkov oblikovati popravek njeneknjigovodske vrednosti. Prav takomora odrediti delni ali celotni odpisdolgoročne finančne naložbe nepo-sredno v breme prevrednotovalnihfinančnih odhodkov, kakor hitro nasta-nejo razlogi za to. Družba mesečnoevidentira okrepitev dolgoročnih finanč-nih naložb v vrednostne papirje, ki kotirajo na borzi.

Dolgoročne finančne naložbe, ki seprenesejo med kratkoročne finančnenaložbe, se mednje prenašajo poknjigovodski vrednosti.

Kratkoročna finančna naložba v last-niške vrednostne papirje drugih družbin dolžniške vrednostne papirje družbali države se ob začetnem merjenjuovrednoti po nabavni vrednosti, ki jeenaka bodisi plačanemu zneskudenarja ali njegovih ustreznikov, bodisipošteni vrednosti drugih nadomestilza nakup, ki jih je dal naložbenik, na dan menjave, povečani za stroške, ki jih je mogoče pripisati neposrednonaložbi.

Odgovorna oseba (direktor finančnegaupravljanja) mora četrtletno, in sicerpred sestavitvijo računovodskih izkazov,preveriti ustreznost izkazane velikostiposamezne kratkoročne finančnenaložbe. Če posamezna kratkoročnafinančna naložba izgublja vrednost,presodi, v kakšni velikosti je potrebnov breme prevrednotovalnih finančnihodhodkov oblikovati popravek njeneknjigovodske vrednosti. Prav takomora odrediti delni ali celotni odpiskratkoročne finančne naložbeneposredno v breme prevrednotovalnihfinančnih odhodkov, kakor hitro nastanejo razlogi za to.

Kratkoročne finančne naložbe v last-niške in dolžniške vrednostne papirjedrugih družb, države in drugih izda-jateljev se mesečno evidentirajo gledena njihovo tržno oz. borzno vrednost.Krepitev se izkazuje kot povečanjeposebnega prevrednotovalnegapopravka kapitala v zvezi s kratko-ročnimi finančnimi naložbami. Slabitevse opravi v breme prevrednotovalnihfinančnih odhodkov, oz. v primerupredhodne okrepitve teh naložb seoslabitev najprej opravi v breme pre-vrednotovalnega popravka kapitala.

Družba ne prevrednotuje kratkoročnihfinančnih naložb v lastniške in dolžniškevrednostne papirje drugih družb,države in drugih izdajateljev, kateri ne kotirajo na uradni borzi vrednostnihpapirjev, razen v primeru oslabitev.

Terjatve

Terjatve vseh vrst se ob začetnempripoznanju izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob pred-postavki, da bodo poplačane.Prvotne terjatve se lahko kasnejepovečajo ali pa, ne glede na prejetoplačilo ali drugačno poravnavo, tudizmanjšajo za vsak znesek, utemeljen s pogodbo. Dani predujmi se v bilancistanja izkazujejo v zvezi s stvarmi, nakatere se nanašajo. Dani predujmi zaopredmetena osnovna sredstva so visti skupini kot opredmetena osnovnasredstva, dani predujmi za neopred-metena dolgoročna sredstva so sestavnidel neopredmetenih dolgoročnih sred-stev, dani predujmi za zaloge pa ses-tavni del zalog. Terjatve v posesti zatrgovanje so sestavni del kratkoročnihfinančnih naložb.

96

Kratkoročne in dolgoročne obveznostivseh vrst se v začetku izkazujejo z zne-ski, ki izhajajo iz ustreznih listin, obpredpostavki, da upniki zahtevajo nji-hovo poplačilo. Obveznosti se kasnejepovečujejo s pripisanimi donosi(obresti, druga nadomestila), zakatere obstaja sporazum z upnikom.Obveznosti se zmanjšujejo zaodplačane zneske in morebitne dru-gačne poravnave v dogovoru zupnikom. Dolgoročne obveznosti sezmanjšujejo tudi za tisti del, ki bopoplačan v manj kot letu dni in morazato biti izkazan med kratkoročnimiobveznostmi.

Kratkoročne časovne razmejitve

Aktivne kratkoročne časovne razme-jitve vključujejo kratkoročno odloženestroške in kratkoročno nezaračunaneprihodke, pasivne kratkoročnečasovne razmejitve pa zajemajovnaprej vračunane stroške in kratko-ročno odložene prihodke. Družba tevrste razmejitev izkazuje ločeno in jihrazčlenjuje na pomembnejše vrste.

Pripoznavanje prihodkov

Prihodki se pripoznajo, če je poveča-nje gospodarskih koristi v obračunskemobdobju povezano s povečanjemsredstva ali z zmanjšanjem dolga in jepovečanje ali zmanjšanje mogočezanesljivo izmeriti. Prihodki se pripo-znajo, ko se upravičeno pričakuje, dabodo vodili do prejemkov, če ti nisouresničeni že ob nastanku.Prihodke razčlenjujemo na poslovne,finančne in izredne.

Poslovni prihodki se nanašajo na pri-hodke od prodaje proizvodov,trgovskega blaga in materiala in semerijo na podlagi prodajnih cen,navedenih v računih ali drugih listinah,zmanjšanih za popuste, odobrene obprodaji ali kasneje, tudi zaradi zgod-nejšega plačila.Med poslovne prihodke uvrščamo

tudi sproščanje dolgoročnih rezer-vacij; po koncu obdobja, za kateregaje bila oblikovana dolgoročna rezer-vacija, se njen neporabljeni del pre-nese med poslovne prihodke.Prihodki od opravljenih storitev, razenod opravljenih storitev, ki vodijo dofinančnih prihodkov, se merijo po pro-dajnih cenah dokončanih storitev alipo prodajnih cenah nedokončanihstoritev z upoštevanjem stopnje nji-hove dokončnosti.Prevrednotovalni poslovni prihodki sepojavijo ob odtujitvi opredmetenihosnovnih sredstev in neopredmetenihdolgoročnih sredstev ob upoštevanjupredhodnega prevrednotovalnegapopravka kapitala iz naslova pred-hodne okrepitve sredstev.Finančni prihodki so prihodki iz naslo-va naložbenja. Pojavljajo se v zvezi zdolgoročnimi in kratkoročnimi finančni-mi naložbami ter v zvezi s terjatvami. Finančni prihodki se priznavajo obobračunu ne glede na prejemke, čene obstaja utemeljen dvom glede nji-hove velikosti, zapadlosti v plačilo inpoplačljivosti. Obresti se obračunava-jo v sorazmerju s pretečenim obdob-jem in glede na neodplačni delglavnice z upoštevanjem veljavneobrestne mere. Dividende, dosežene v odvisnihdružbah, se upoštevajo takrat, ko jeobračunan delež v čistem dobičkuodvisnih družb, dividende pridruženihdružb pa takrat, ko so izplačane..Prevrednotovalni finančni prihodki sepojavijo ob odtujitvi dolgoročnih inkratkoročnih finančnih naložb ob

99

Knjigovodska vrednost denarnegasredstva je enaka njegovi začetni no-minalni vrednosti, dokler se ne pojavipotreba po prevrednotenju. Denarnosredstvo, izraženo v tuji valuti, seprevede v domačo valuto po menjal-nem tečaju na dan prejema.

Prevrednotenje denarnih sredstev seizvrši v primeru denarnih sredstev,izraženih v tujih valutah, če se poprvem pripoznanju spremeni valutnitečaj. Tečajna razlika, ki se pojavi pritem, lahko poveča ali zmanjša prvot-no izkazano vrednost in predstavljaredni finančni prihodek oziroma rednifinančni odhodek.

Kapital

Vrednost celotnega kapitala sestavlja-jo vpoklicani kapital, kapitalske rez-erve, rezerve iz dobička, preneseničisti dobiček iz prejšnjih let ali prene-sena čista izguba iz prejšnjih let, pre-vrednotovalni popravek kapitala inprehodno še ne razdeljeni čistidobiček ali še ne poravnana čistaizguba poslovnega leta.

Osnovni kapital se računovodskoobravnava v domači valuti.

Dolgoročne rezervacije

Dolgoročne rezervacije so lahko dol-goročno odloženi prihodki ali dolgo-ročno vnaprej vračunani stroški oziro-ma odhodki.

Med odložene prihodke spadajo dol-goročne rezervacije za dana jamstvaob prodaji proizvodov ali opravljanjustoritev (jamstva za pokrivanjestroškov slabe kakovosti v dobi garan-cije). Dolgoročne rezervacije iz naslo-va vračunanih stroškov so namenjenepokrivanju nastalih stroškov za reorga-nizacijo in za pričakovane izgube izkočljivih pogodb in pričakovanihizgub v zvezi z odškodninskimi zahtev-ki, kjer je družba tožena stranka.

Po koncu obdobja, za katero je bilaoblikovana dolgoročna rezervacija, senjen neporabljeni del prenese medposlovne prihodke.

Dolgovi

Dolgovi so finančni in poslovni, kratko-ročni in dolgoročni. Vsi dolgovi se obzačetnem pripoznanju ovrednotijo zzneski iz ustreznih listin o njihovemnastanku, ki dokazujejo prejemdenarnih sredstev ali poplačiloposlovnega dolga. Dolgoročni dolgo-vi so praviloma prejemi opredmetenihosnovnih sredstev, kratkoročni dolgovipa prejem izdelka ali storitve, oziromaobračunani strošek, odhodek ali deležv poslovnem izidu.

Dolgoročni dolgovi se povečujejo zapripisane obresti ali zmanjšujejo zaodplačane zneske in morebitne dru-gačne poravnave, če o tem obstajasporazum z upnikom. Knjigovodskavrednost dolgoročnih dolgov je enakanjihovi izvirni vrednosti, zmanjšani zaodplačila glavnice in prenose medkratkoročne dolgove, dokler se nepojavi potreba po prevrednotenju dol-goročnih dolgov.Knjigovodska vrednost kratkoročnihdolgov je enaka njihovi izvirni vred-nosti, popravljeni za njihova poveča-nja ali zmanjšanja, skladno s sporazu-mi z upniki, dokler se ne pojavi potre-ba po njihovem prevrednotenju.

98

5.1.2 Računovodski izkazi družbe Gorenje, d.d.

Prevrednotovalni poslovni odhodki sepojavljajo v zvezi z opredmetenimiosnovnimi sredstvi, neopredmetenimidolgoročnimi sredstvi in obratnimisredstvi zaradi njihove oslabitve(takšno naravo ima pri osnovnih sred-stvih primanjkljaj njihove prodajnecene v primerjavi s knjigovodsko vred-nostjo).Finančni odhodki so odhodki za finan-ciranje in odhodki za naložbenje in sepripoznajo po obračunu, ne glede naplačila, ki so povezana z njimi. Pre-vrednotovalni finančni odhodki sepojavijo v zvezi z dolgoročnimi inkratkoročnimi finančnimi naložbamizaradi njihove oslabitve ter v zvezi zokrepitvijo dolgoročnih in kratkoročnihdolgov.Izredne odhodke sestavljajo neobiča-jne postavke, ki se izkazujejo v dejan-sko nastalih zneskih in v obravna-vanem poslovnem letu zmanjšujejoizid rednega delovanja.

Izkaz finančnega izida

Izkaz finančnega izida je bil priprav-ljen po posredni metodi na podlagipostavk v bilanci stanja z dne 31.decembra 2005, bilance stanja z dne31. decembra 2004, izkaza poslovne-ga izida za leto, ki se je končalo 31.decembra 2005, in dodatnihpodatkov, ki so potrebni za pri-lagoditev pritokov in odtokov.

100 101

v TSIT Pojasnila 2005 2004

1.Čisti prihodki od prodaje 1 153.310.353 144.149.9162.Sprememba vrednosti zalog 2 1.219.074 1.142.4163.Vrednost usredstvenih lastnih proizvodov 3 691.119 645.2424.Drugi poslovni prihodki 4 2.001.989 1.359.706

5.Kosmati donos iz poslovanja 157.222.535 147.297.280

6.Stroški blaga, materiala in storitev 5 -121.198.827 -113.788.0477. Stroški dela 6 -23.407.566 -22.102.3758.Amortizacija 7 -7.903.151 -7.466.2579.Prevrednotovalni poslovni odhodki 7 -831.957 -415.28510.Drugi poslovni odhodki 8 -587.985 -456.54211.Rezervacije 9 -11.300 -63.045

12.Poslovni izid iz poslovanja 3.281.749 3.005.729

13.Finančni prihodki 10 2.474.731 2.364.28114.Finančni odhodki 11 -2.956.942 -3.337.784

15.Poslovni izid iz rednega delovanja 2.799.538 2.032.226

16.Izredni prihodki 12 0 674.91117.Izredni odhodki 13 -7.816 -632

18.Celotni poslovni izid 2.791.722 2.706.50519.Davek iz dobička 14 -395.382 020.Odloženi davki 14 558.600 0

21.Čisti poslovni izid obračunskega obdobja 15 2.954.940 2.706.505

Izkaz poslovnega izida družbe Gorenje, d.d.

upoštevanju predhodnega prevredno-tovalnega popravka kapitala iz naslo-va predhodne okrepitve finančnihnaložb.Izredne prihodke sestavljajo neobiča-jne postavke; izkazujejo se v dejanskonastalih zneskih.

Pripoznavanje odhodkov

Odhodki se pripoznajo, če jezmanjšanje gospodarskih koristi vobračunskem obdobju povezano zzmanjšanjem sredstva ali s poveča-njem dolga in je to zmanjšanjemogoče zanesljivo izmeriti. Odhodke razčlenjujemo na poslovne,finančne in izredne.Poslovni odhodki se pripoznajo, ko sestroški ne zadržujejo več v vrednostizalog proizvodov in nedokončaneproizvodnje oziroma, ko je trgovskoblago prodano. Poslovni odhodki so v načelu enakivračunanim stroškom v obračunskemobdobju, povečanim za stroške, ki sezadržujejo v začetnih zalogahproizvodov in nedokončane proizvod-nje ter zmanjšanim za stroške, ki sezadržujejo v končnih zalogahproizvodov in nedokončane proizvod-nje. V poslovne odhodke se vštevatudi nabavna vrednost prodanegatrgovskega blaga in materiala. Prevrednotovalni poslovni odhodki sepripoznavajo, ko je opravljenoustrezno prevrednotenje, ne glede nanjihov vpliv na poslovni izid.Prevrednotovanje stroškov amortizaci-je, materiala, storitev in stroškov delapovečuje prevrednotovalne poslovneodhodke.

103102

v TSIT Pojasnila 2005 2004

SREDSTVA 147.875.647 134.037.261

A. Stalna sredstva 85.149.181 79.564.036I. Neopredmetena dolgoročna 17 3.990.025 3.030.403

sredstvaII. Opredmetena osnovna sredstva 18 47.865.808 48.174.608III. Dolgoročne finančne naložbe 19 33.293.348 28.359.025

B. Gibljiva sredstva 62.435.568 54.032.112I. Zaloge 20 18.073.100 15.682.877II. Poslovne terjatve 21 39.967.398 34.333.081a) Dolgoročne poslovne terjatve 22 773.918 509.535b) Kratkoročne poslovne terjatve 23 39.193.480 33.823.546III. Kratkoročne finančne naložbe 24 4.384.956 4.006.554IV. Dobroimetje pri bankah, čeki, 25 10.114 9.600

gotovina

C. Aktivne časovne razmejitve 26 290.898 441.113

Zunajbilančna evidenca 33 14.927.983 11.011.399

OBVEZNOSTI DO VIROV 147.875.647 134.037.261SREDSTEV

A. Kapital 27 65.181.858 62.100.198I. Osnovni kapital 12.200.000 12.200.000II. Kapitalske rezerve 129.253 129.253III. Rezerve iz dobička 22.827.555 21.173.216IV. Preneseni čisti poslovni izid 4.121.543 2.774.603V. Čisti poslovni izid poslovnega 0 1.217.927

letaVI. Prevrednotovalni popravki 25.903.507 24.605.199

kapitala

B. Dolgoročne rezervacije 28 3.597.707 3.996.665

C. Finančne in poslovne obveznosti 77.741.925 67.228.938I. Dolgoročne finančne obveznosti 29 22.933.414 17.320.443II. Dolgoročne poslovne obveznosti 390 763III. Kratkoročne finančne obveznosti 30 13.380.096 13.183.906IV. Kratkoročne poslovne obveznosti 31 41.428.025 36.723.826

D. Pasivne časovne razmejitve 32 1.354.157 711.460

Zunajbilančna evidenca 33 14.927.983 11.011.399

Izkaz poslovnega izida družbe Gorenje, d.d.

v TSIT 2005 2004

A. FINANČNI TOKOVI PRI POSLOVANJUa) Pritoki pri poslovanju 5.210.771 9.168.029

Dobiček pred obdavčitvijo 2.791.722 2.706.505Amortizacija 7.903.151 7.466.257Začetne manj končne poslovne terjatve -5.634.317 -955.396Začetne manj končne aktivne časovne razmejitve 150.215 -49.337

b) Odtoki pri poslovanju 3.119.518 -1.535.442Davki iz dobička 163.218 0Končne manj začetne zaloge -2.390.223 -3.272.826Začetni manj končni poslovni dolgovi 4.703.826 1.371.067Začetne manj končne pasivne časovne razmejitve 642.697 366.317

c) Prebitek pritokov pri poslovanju ali prebitek odtokov pri poslovanju 8.330.289 7.632.587

B. FINANČNI TOKOVI PRI NALOŽBENJUa) Odtoki pri naložbenju -12.568.390 -13.945.170

Pobotano povečanje neopredmetenih dolgoročnih sredstev -1.607.377 -1.896.474Pobotano povečanje opredmetenih osnovnih sredstev -6.946.596 -6.916.709Pobotano povečanje dolgoročnih finančnih naložb -3.642.612 -2.947.572Pobotano povečanje kratkoročnih finančnih naložb -371.805 -2.184.415

b) Prebitek pritokov pri naložbenju ali prebitek odtokov pri naložbenju -12.568.390 -13.945.170

C. FINANČNI TOKOVI PRI FINANCIRANJUa) Pritoki pri financiranju 5.809.161 7.616.765

Pobotano povečanje dolgoročnih finančnih dolgov 5.612.971 6.336.124Pobotano povečanje kratkoročnih finančnih dolgov 196.190 1.280.641

b) Odtoki pri financiranju -1.570.546 -1.306.444Zmanjšanje kapitala -1.171.588 -1.149.363Pobotano zmanjšanje dolgoročnih rezervacij -398.958 -157.081

c) Prebitek pritokov pri financiranju ali prebitek odtokov pri financiranju 4.238.615 6.310.321

D. KONČNO STANJE DENARNIH SREDSTEV IN NJIHOVIH USTREZNIKOV 10.114 9.600

x) Finančni izid v obdobju 514 -2.262

y) Začetno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov 9.600 11.862

Izkaz finančnega izida družbe Gorenje, d.d.

Izkaz gibanja kapitala družbe Gorenje, d.d.

Izkaz gibanja kapitala družbe Gorenje, d.d.

105104

v TSIT Osnovni Kapitalske Zakonske Rezerve za Statutarne Druge rezerve Preneseni Čisti dobiček Splošni Posebni Skupaj kapital rezerve rezerve lastne delnice / rezerve iz dobička čisti dobiček / poslovnega leta prevrednotovalni prevrednotovalni

deleže izguba popravek popravekkapitala kapitala

Začetno stanje 1.1.2005 12.200.000 129.253 3.090.330 669.903 748.836 16.664.147 2.774.603 1.217.927 18.703.303 5.901.896 62.100.198Premiki v kapital 2.954.940 3.941.643 6.896.583Vnos čistega poslovnega izida poslovnega leta 2.954.940 2.954.940Vnos zneska posebnih prevrednotenj kapitala 227.819 227.819Vnos zneska posebnih prevrednotenj kapitala 3.713.824 3.713.824zaradi okrepitve naložb v odvisne družbe po kapitalski metodiPremiki v kapitalu 2.985.835 -1.331.496 2.518.528 -4.172.867 0Razporeditev bilančnega dobička leta 2004 za oblikovanje drugih rezerv iz dobička po sklepu skupščine 1.255.193 -1.255.193 0Razporeditev čistega poslovnega izida leta 2005 za oblikovanje rezerv za lastne delnice 2.954.940 -2.954.940 0Razporeditev prenešenega čistega dobička leta 1998 za oblikovanje rezerv za lastne delnice 30.895 -30.8950 0Sprostitev drugih rezerv iz dobička v preneseni čisti poslovni -2.586.689 2.586.689 0izid leta 1999Prenos nerazporejenega čistega poslovnega izida leta 2004 1.217.927 -1.217.927 0Premiki iz kapitala -1.171.588 -2.643.335 -3.814.923Izplačilo dividend -1.171.588 -1.171.588Znižanje posebnega prevrednotovalnega popravka kapitala -944.058 -944.058Vnos zneska posebnih prevrednotenj kapitala zaradi oslabitve naložb v odvisne družbe po kapitalski metodi -1.699.277 -1.699.277Končno stanje 31.12. 2005 12.200.000 129.253 3.090.330 3.655.738 748.836 15.332.651 4.121.543 0 18.703.303 7.200.204 65.181.858

v TSIT Osnovni Kapitalske Zakonske Rezerve za Statutarne Druge rezerve Preneseni Čisti dobiček Splošni Posebni Skupaj kapital rezerve rezerve lastne delnice / rezerve iz dobička čisti dobiček / poslovnega leta prevrednotovalni prevrednotovalni

deleže izguba popravek popravekkapitala kapitala

Začetno stanje 1.1.2004 12.200.000 83.753 3.090.330 707.169 478.185 12.849.004 4.377.584 2.151.832 18.703.303 3.276.981 57.918.141Premiki v kapital 45.500 2.706.505 2.902.744 5.654.749Vnos čistega poslovnega izida poslovnega leta 2.706.505 2.706.505Vnos zneska posebnih prevrednotenj kapitala 778.649 778.649Vnos zneska posebnih prevrednotenj kapitala zaradi okrepitve naložb v odvisne družbe po kapitalski metodi 2.124.095 2.124.095Vnos zneska dobička pri prodaji lastnih delnic 45.500 45.500Premiki v kapitalu -37.266 270.651 3.815.143 -408.118 -3.640.410 0Razporeditev bilančnega dobička leta 2003 za oblikovanje drugih rezerv iz dobička po sklepu skupščine 4.166.101 -4.166.101 0Razporeditev čistega poslovnega izida leta 2004 za oblikovanje statutarnih rezerv 270.651 -270.651 0Razporeditev čistega poslovnega izida leta 2004 za oblikovanje drugih rezerviz dobička po sklepu upravein nadzornega sveta 1.217.927 -1.217.927 0Sprostitev drugih rezerv iz dobička v preneseni čisti poslovni izid leta 1998 -1.568.885 1.568.885 0Sprostitev rezerv za lastne delnice -37.266 37.266 0Prenos čistega poslovnega izida 2003 2.151.832 -2.151.832 0Premiki iz kapitala -1.194.863 -277.829 -1.472.692Izplačilo dividend -1.194.863 -1.194.863Znižanje posebnega prevrednotovalnega popravka kapitala -277.829 -277.829Končno stanje 31.12. 2004 12.200.000 129.253 3.090.330 669.903 748.836 16.664.147 2.774.603 1.217.927 18.703.303 5.901.896 62.100.198

5.1.3 Ugotovitev in predlog uporabebilančnega dobička

Uprava družbe je v skladu zZakonom o gospodarskih družbah instatutom Gorenja, d.d., čisti dobičekposlovnega leta 2005 v višini2.954.939.809,28 SIT in delprenešenega čistega dobička iz leta

1998 v višini 30.894.735,47 SITuporabila za oblikovanje rezerv zalastne deleže, ki se morajo oblikovatizaradi pridobitve 466.150 lastnih del-nic. Nadzorni svet je predlaganooblikovanje rezerv za lastne delnicepotrdil in je ustrezno izkazano vračunovodskih izkazih družbe.

Bilančni dobiček za leto 2005 v vred-nosti 4.121.542.689,53 SIT izvira:

iz čistega dobička leta 1999 v višini2.586.688.651,00 SIT in

iz čistega dobička leta 1998 v višini1.534.854.038,53 SIT.

Uprava in nadzorni svet družbeskupščini delničarjev predlagata, dase bilančni dobiček za poslovno leto2005 v višini 4.121.542.689,53 SITuporabi za naslednje namene:

del bilančnega dobička v višini1.220.000.000,00 SIT, ki izvira izčistega dobička leta 1998, se uporabiza izplačilo dividend delničarjem vvišini 100,00 SIT bruto na delnico;

del bilančnega dobička v višini1.450.771.344,76 SIT, ki izvira iz čis-tega dobička leta 1998 v višini314.854.038,53 SIT in iz čistegadobička leta 1999 v višini1.135.917.306,23 SIT, se uporabi zaoblikovanje drugih rezerv iz dobička;

preostanek bilančnega dobička vvišini 1.450.771.344,77 SIT, ki izviraiz čistega dobička leta 1999, ostanenerazporejen. V letu 2005 je družba s prodajo

gotovih izdelkov ustvarila132.440.666 TSIT čistih prihodkov, sprodajo trgovskega blaga11.512.506 TSIT čistih prihodkov, sprodajo storitev 3.139.854 TSIT čistihprihodkov in z ostalo prodajo6.217.327 TSIT čistih prihodkov. Čistiprihodki od prodaje blaga niso vceloti primerljivi z letom 2004, ker jedružba s 1.1.2005 v svoje delovanjevključila dejavnost ekologije in varstvaokolja, prej izvajane v okviru družbeGorenje GTI, d.o.o., ter prodajokuhalnih aparatov družbe MoraMoravia, a.s., ki je s 26.1.2005postala sestavni del Skupine Gorenje.Povečanje storitev je povezano z

Čisti prihodki od prodaje v višini 153.310.353TSIT so se kljub težjim pogojem poslovanjapovečali za 6,4 % glede na preteklo leto in soizkazani po fakturni vrednosti, zmanjšani zadane popuste.

rastjo prodaje izdelkov na vzhodno-evropska tržišča, kjer je bila ponujenaustrezna tržna podpora v oblikistoritev marketinga in ostalih storitev. Največji delež prihodkov je bil ustvar-jen na trgih Evropske unije v višini90.519.951 TSIT, sledi prodaja vJugovzhodni Evropi v višini31.161.143 TSIT in v državahVzhodne Evrope v višini 22.399.968TSIT.Čisti prihodki od prodaje odvisnimdružbam v Skupini Gorenje znašajo100.096.381 TSIT.V breme čistih prihodkov od prodajese oblikujejo in koristijo dolgoročnerezervacije za prodajne garancije.

106 107

5.1.4 Pojasnila k računovodskimizkazom

Izkaz poslovnega izida

v SITČisti poslovni izid poslovnega leta 2.954.939.809,28+ preneseni čisti dobiček 1.565.748.774,00+ sprostitev drugih rezerv iz dobička 2.586.688.651,00- povečanje rezerv za lastne delnice 2.985.834.544,75= bilančni dobiček 4.121.542.689,53

Oblikovanje bilančnega dobička leta 2005 je prikazano v naslednji preglednici:

v TSIT 2005 2004Čisti prihodki od prodaje 153.310.353 144.149.916Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala -14.455.003 -11.091.529Proizvajalni stroški prodanih proizvodov -112.734.807 -104.653.380

Kosmati poslovni izid od prodaje 26.120.543 28.405.007

Stroški prodajanja -10.724.441 -10.215.360Stroški splošnih dejavnosti -14.116.342 -16.543.624Drugi poslovni prihodki 2.001.989 1.359.706Poslovni izid iz poslovanja 3.281.749 3.005.729

Stroški, združeni po funkcionalnih skupinah, so naslednji:

v TSIT 2005 2004Prihodki od prodaje izdelkov na domačem trgu 8.295.397 7.848.480Prihodki od prodaje izdelkov na tujem trgu 124.145.269 121.993.479Prihodki od prodaje blaga na domačem trgu 3.163.442 2.101.809Prihodki od prodaje blaga na tujem trgu 8.349.064 5.896.577Prihodki od prodaje storitev na domačem trgu 1.596.571 792.761Prihodki od prodaje storitev na tujem trgu 1.543.283 152.778Prihodki od prodaje materiala in polizdelkov na domačem trgu 4.156.270 3.656.234Prihodki od prodaje materiala in polizdelkov na tujem trgu 2.061.057 1.707.798Skupaj 153.310.353 144.149.916

Pojasnilo 1 Čisti prihodki od prodaje 153.310.353 TSIT

108 109

Pojasnilo 2 Sprememba vrednosti zalog 1.219.074 TSIT

Povečanje vrednosti zalog v višini1.219.074 TSIT predstavlja razlikozačetnega in končnega stanja zalog

Na rast stroškov materiala (4,5-odstot-no rast) je v veliki meri vplivala rast

cen nafte in njenih derivatov ter censurovin jeklarske in kovinske industrije.

polizdelkov in gotovih izdelkov vposlovnem letu, vrednotenih po proizvajalnih stroških.

Pojasnilo 4 Drugi prihodki iz poslovanja 2.001.989 TSIT

Pomemben delež med drugimi prihod-ki iz poslovanja predstavljajo prihodkiiz naslova prodaje pravice douporabe blagovne znamke v višini820.584 TSIT, odprave dolgoročnihrezervacij za velika popravila v višini451.036 TSIT, prihodki od zakupnin

in najemnin v višini 330.573 TSIT, pre-vrednotovalni prihodki iz naslovadobička pri prodaji osnovnih sredstevv višini 189.202 TSIT in prejeteodškodnine zavarovalnic v višini110.190 TSIT.

Pojasnilo 5 Stroški blaga, materiala in storitev 121.198.827 TSIT

Pojasnilo 6 Stroški dela 23.407.566 TSIT

Stroški materiala 89.847.456 TSIT

Nabavna vrednost prodanega blagav letu 2005 znaša 14.455.003 TSITin vključuje trgovsko blago dokupne-ga in dopolnilnega programa terstroškovno vrednost prodanega mate-riala proizvajalcem sestavnih delov,polizdelkov in rezervnih delov. Na

povečanje nabavne vrednosti pro-danega blaga za 30,3 % glede napreteklo leto je vplivala vključitevdejavnosti ekologije in varstva okoljater prodaje kuhalnih aparatov družbeMora Moravia, s.r.o.

Pojasnilo 3 Vrednost usredstvenih lastnih proizvodov 691.119 TSITin storitev

Usredstveni lastni proizvodi vključujejovrednost lastnih izdelkov in storitev,uporabljenih za namene poslovanjadružbe in naložbe, izvedene z delomin s sredstvi družbe.

Usredstveni lastni proizvodi in storitveso vrednoteni na ravni neposrednihstroškov porabe materiala v višini319.019 TSIT, storitev v višini 313.499TSIT in dela v višini 58.601 TSIT.

v TSIT 2005 2004Nabavna vrednost prodanega blaga 14.455.003 11.091.529Stroški materiala 89.847.456 85.976.939Stroški storitev 16.896.368 16.719.579Skupaj 121.198.827113.788.047

V okviru dajatev za zagotavljanjesocialne varnosti zaposlenih soizkazani tudi stroški plačanih premij

kolektivnega prostovoljnega dodatne-ga pokojninskega zavarovanja v višini616.264 TSIT.

v TSIT 2005 2004Plače in nadomestila zaposlenim 16.011.020 15.017.504Dajatve za zagotavljanje socialne varnosti 3.179.395 3.014.794Stroški za prevoz na delo 594.761 573.287Stroški prehrane 1.589.375 1.497.522Regres za letni dopust 1.065.578 1.018.025Odpravnine in jubilejne nagrade 183.920 141.058Drugi stroški dela 783.517 840.185Skupaj 23.407.566 22.102.375

v TSIT 2005 2004Stroški osnovnega in pomožnega materiala 86.698.210 82.979.092Stroški energije 1.839.710 1.685.511Stroški nadomestnih delov za vzdrževanje 872.252 898.695Stroški pisarniškega materiala in strokovne literature 145.693 152.490Odpis drobnega inventarja in inventurne razlike 33.066 33.232Drugi stroški materiala 258.525 227.919Skupaj 89.847.456 85.976.939

Stroški storitev 16.896.368 TSIT

v TSIT 2005 2004Stroški storitev pri izdelavi proizvodov 3.895.651 4.199.896in opravljanju storitev Stroški transportnih storitev 4.211.083 4.725.360Stroški storitev vzdrževanja 732.315 442.585Najemnine 147.066 148.196Povračila stroškov zaposlencev v zvezi z delom 668.813 622.847Stroški plačilnega prometa, bančnih storitev 564.383 604.126in zavarovalnih premijStroški intelektualnih in osebnih storitev 685.057 724.980Stroški sejmov, reklame in reprezentance 3.357.783 2.711.566Stroški storitev fizičnih oseb, ki ne opravljajo dejavnosti 81.490 101.486Stroški drugih storitev 2.552.727 2.438.537Skupaj 16.896.368 16.719.579

110 111

Pojasnilo 7 Odpisi vrednosti 8.735.108 TSIT

Prevrednotovalni poslovni odhodki iznaslova obratnih sredstev se nanašajona popravke vrednosti zalog,

pretežno materiala, in popravke vred-nosti terjatev.

v TSIT 2005 2004Amortizacija neopredmetenih dolgoročnih sredstev 647.755 627.779Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev 7.255.396 6.838.478Prevrednotovalni poslovni odhodki od neopredmetenih 4.070 0in opredmetenih osnovnih sredstevPrevrednotovalni poslovni odhodki od obratnih sredstev 827.887 415.285Skupaj 8.735.108 7.881.542

Pojasnilo 8 Drugi poslovni odhodki 587.985 TSIT

v TSIT 2005 2004Dajatve, ki niso odvisne od stroškov dela ali drugih vrst stroškov 256.680 241.618Izdatki za varstvo človekovega okolja 99.529 96.791Štipendije 39.412 35.833Drugi odhodki 192.364 82.300Skupaj 587.985 456.542

Pojasnilo 10 Finančni prihodki 2.474.731 TSIT

Družba v skladu z računovodskousmeritvijo dobičke iz naslova lastnihdeležev v odvisnih družbah SkupineGorenje izkazuje med posebnimi pre-vrednotovalnimi popravki kapitala.

Pomemben del finančnih prihodkovpredstavljajo prihodki iz naslovaizplačil udeležb v dobičkih odvisnihdružb v višini 1.006.854 TSIT.

Finančni prihodki od prevrednotenjazaradi ohranitve vrednosti senanašajo na prevrednotenje kratko-ročnih terjatev.

Finančni prihodki od prevrednotenjaposojil zaradi ohranitve vrednosti vskupni višini 27.094 TSIT so prikazanimed finančnimi prihodki za obresti.Na družbe v Skupini odpade znesekv višini 10.285 TSIT, na druge družbepa znesek v višini 16.809 TSIT.

Drugi finančni prihodki v pretežni meripredstavljajo prihodki iz naslova pro-daje naložbenih nepremičnin infinančnih naložb ter prihodki iz naslo-va provizij, ki se zaračunavajo zadane garancije pri posojilih odvisnimdružbam in tretjim osebam.

v TSIT 2005 2004Prihodki od dividend in drugih deležev v dobičku 1.100.018 78.304Prihodki od obresti od družb v Skupini 242.152 310.700Prihodki od obresti od drugih družb 62.702 136.567Prihodki od prevrednotenja zaradi ohranitve vrednosti 744.422 949.220Drugi finančni prihodki 325.437 889.490Skupaj 2.474.731 2.364.281

Pojasnilo 11 Finančni odhodki 2.956.942 TSIT

Drugi finančni odhodki v največji meripredstavljajo izgube odvisnih družb v

višini 613.963 TSIT in provizije zaodobrena posojila v višini 40.286 TSIT.

v TSIT 2005 2004Obresti iz razmerij do družb v Skupini 29.364 256.048Obresti iz razmerij do drugih 1.580.110 1.644.476Odhodki od prevrednotenja zaradi ohranitve vrednosti 690.730 1.295.764Drugi finančni odhodki 656.738 141.496Skupaj 2.956.942 3.337.784

Pojasnilo 9 Dolgoročne rezervacije 11.300 TSIT

Družba je oblikovala dolgoročne re-zervacije v breme stroškov iz naslovapričakovanih izgub

v zvezi z odškodninskimi zahtevki, kjerje družba tožena stranka.

112 113

Pojasnilo 12 Izredni prihodki 0 TSIT

v TSIT 2005 2004Druge neobičajne postavke 0 674.911Skupaj 0 674.911

Pojasnilo 13 Izredni odhodki 7.816 TSIT

v TSIT 2005 2004Denarne kazni in odškodnine 7.040 632Drugi izredni odhodki 776 0Skupaj 7.816 632

Pojasnilo 14 Davki 163.218 TSIT

Družba Gorenje, d.d., v letu 2005,zaradi uveljavitve spremenjenedavčne zakonodaje, izkazujeobveznost iz naslova dejanskoobračunanih davkov iz dobička vvišini 395.382 TSIT.

Spremenjena davčna zakonodajapredstavlja osnovo za pripoznanje ter-jatev za odložene davke v višini558.600 TSIT. Osnova za oblikovanjeterjatve za odložen davek predstavljaznesek oblikovanja dolgoročnih rezer-vacij za posege v garancijski dobi,odpisi terjatev in razvrednotenje zalogmateriala zaradi ugotovljene neku-rantnosti.

Pojasnilo 15 Čisti poslovni izid 2.954.940 TSIT

Ustvarjeni čisti poslovni izid je v letu2005 znašal 2.954.940 TSIT, karpresega vrednost preteklega leta za9,2 % in vrednost načrtovanega za24,5 %.

Na poslovni izid iz poslovanja vplivaobseg oblikovanja in koriščenja oziro-ma odprave dolgoročnih rezervacij.Čista sprememba dolgoročnih rezer-vacij, kot razlika med končnim in

začetnim stanjem dolgoročnih rezer-vacij v bilanci stanja obravnavanegaobdobja, je v letu 2005 povečalaposlovni izid iz poslovanja za398.958 TSIT, medtem ko je v letu2004 povečala poslovni izid iz poslo-vanja za 157.081 TSIT. Družba vsevrste dolgoročnih rezervacij oblikujein koristi v skladu s sprejetimi načrtičasovne dinamike njihovega obliko-vanja in koriščenja.

v TSIT 2005 2004Poslovni izid iz poslovanja 3.281.749 3.005.729Rezultat finančnih gibanj -482.211 -973.503Rezultat izrednih gibanj -7.816 674.279Davek iz dobička 163.218 0Skupaj 2.954.940 2.706.505

Pojasnilo 17 Neopredmetena dolgoročna sredstva 3.990.025 TSIT

v TSIT 2005 2004Dolgoročno odloženi stroški poslovanja 2.434.423 1.545.484Dolgoročno odloženi stroški razvijanja 200.959 84.757Dolgoročne premoženjske pravice 709.420 711.347Druga neopredmetena dolgoročna sredstva 641.208 688.815Neopredmetena dolgoročna sredstva v izdelavi 4.015 0Skupaj 3.990.025 3.030.403

Pojasnilo 16 Čisti poslovni izid po preračunu kapitala s pomočjo rasti EUR in rasti cen življenjskih potrebščin

Čisti poslovni izid v poslovnem letu2005 znaša 2.954.940 TSIT. Zupoštevanjem ohranjanja kupne močikapitala v evrih, bi čisti poslovi izid

Bilanca stanja

poslovnega leta znašal 2.997.590TSIT, z upoštevanjem rasti življenjskihpotrebščin v letu 2005 pa1.553.582 TSIT.

v TSIT Znesek % Izračunan Zmanjšan čistikapitala rasti učinek poslovni izid

Kapital – preračun po rasti 60.928.610 -0,07 -42.650 2.997.590tečaja EURKapital – preračun po rasti cen 60.928.610 2,30 1.401.358 1.553.582življenjskih potrebščin

115114

v TSIT Dolgoročno Dolgoročno Dolgoročne Druga Neopredmetena Neopredmetena odloženi stroški odloženi stroški premoženjske neopredmetena dolg. sredstva dolg. sredstva

poslovanja razvijanja pravice dolg. sredstva v izdelavi skupajNabavna vrednost 1.1.2005 2.397.853 91.744 944.016 1.307.174 0 4.740.787Nabava 1.192.129 1.192.129Odtujitve, odpisi -2.075 415.385 413.310Prenosi 1.167.399 138.614 167.467 130.019 -1.603.499 0Povečanja (zmanjšanja) skupaj 1.167.399 138.614 167.467 127.944 4.015 1.605.439

Nabavna vrednost 31.12.2005 3.565.252 230.358 1.111.483 1.435.118 4.015 6.346.226

Popravek vrednosti 1.1.2005 852.369 6.987 232.669 618.359 0 1.710.384Odtujitve, odpisi 135 3.866 -5.941 -1.940Amortizacija 278.325 18.546 169.394 181.492 647.757Odpisi v obdobju skupaj 278.460 22.412 169.394 175.551 645.817Kumulirani Popravek vrednosti 1.130.829 29.399 402.063 793.910 2.356.201

Neodpisana vrednost 1.1.2005 1.545.484 84.757 711.347 688.815 0 3.030.403Neodpisana vrednost 31.12.2005 2.434.423 200.959 709.420 641.208 4.015 3.990.025

Gibanje neopredmetenih dolgoročnih sredstev

v TSIT Zemljišča Zgradbe Proizvajalna Druga oprema Opredmetena Predujmi Opredmet. oprema OS v gradnji osnovna

sredstva skupajNabavna 3.067.609 31.509.881 80.667.013 1.287.874 4.646.554 4.469 121.183.400vrednost 1.1.2005Nabava 7.685.395 -406 7.684.989Odtujitve, odpisi -20.381 -203.851 -622.561 -128.828 -640.013 -1.615.634Prenosi 144.623 2.445.380 7.892.904 142.603 -10. 625.510Povečanja 124.242 2.241.529 7.270.343 13.775 -3.580.128 -406 6.069.355(zmanjšanja) skupaj

Nabavna vrednost 3.191.851 33.751.410 87.937.356 1.301.649 1.066.426 4.063 127.252.75531.12.2005

Popravek vrednosti 18.190.602 53.921.015 897.175 73.008.7921.1.2005Odtujitve, odpisi -136.894 -613.914 -126.431 -877.239Amortizacija 990.167 6.115.565 149.662 7.255.394Odpisi 853.273 5.501.651 23.231 6.378.155v obdobju skupajPopravek vrednosti 19.043.875 59.422.666 920.406 79.386.947

Neodpisana 3.067.609 13.319.279 26.745.998 390.699 4.646.554 4.469 48.174.608vrednost 1.1.2005

Neodpisana 3.191.851 14.707.535 28.514.690 381.243 1.066.426 4.063 47.865.808vrednost 31.12.2005

Gibanje opredmetenih osnovnih sredstev

Pojasnilo 18 Opredmetena osnovna sredstva 47.865.808 TSIT

v TSIT 2005 2004Zemljišča 3.191.851 3.067.609Zgradbe 14.707.535 13.319.279Proizvajalna oprema 28.514.690 26.745.998Druga oprema 381.243 390.699Opredmetena osnovna sredstva v gradnji in izdelavi 1.066.426 4.646.554Predujmi za opredmetena osnovna sredstva 4.063 4.469Skupaj 47.865.808 48.174.608

Povečanje neopredmetenih dolgo-ročnih sredstev se v največji merinanaša na dolgoročno odloženestroške poslovanja, stroške razvijanjanove generacije hladilno-zamrzovalnihaparatov širine 600, stroške razvijan-ja nove generacije pralnih in sušilnihaparatov v skupni višini 334.341 TSITin na organizacijske stroške izvajanja

projekta racionalizacija stroškov vokviru nabave, logistike in podpornihfunkcij v višini 466.116 TSIT. V okvirudolgoročnih premoženjskih pravic indrugih neopredmetenih dolgoročnihsredstev so se vlaganja izvajalapretežno v programsko opremo inlicence v višini 295.411 TSIT.

116 117

Zemljišča 3.191.851 TSIT

Povečanje vrednosti zemljišč senanaša na pridobljena zemljišča vokviru industrijske cone družbe Goren-

je, d.d., za namene izvajanja njenihposlovnih aktivnosti.

Zgradbe 14.707.535 TSIT

Povečanje vrednosti zgradb se nanašapredvsem na aktiviranje novozgra-jenega prodajno-razstavnega salonaz restavracijo s parkirišči, dovoznimipotmi in z zunanjo ureditvijo.

V letu 2005 je bila izvedena rekon-strukcija fasade upravne zgradbe znovozgrajenim vhodom in zunanjoureditvijo; sanacija strehesurovinskega objekta v programuhladilno-zamrzovalnih aparatov inzaključek sanacije objektov industri-jskega središča v Šoštanju.

Za dolgoročno posojilo, ki izvira izleta 1999, so zastavljene poslovnezgradbe, vpisane v zemljiško knjigoOkrajnega sodišča v Velenju pri vl.štev. 2801 k.o. Velenje, parc. štev.1682/5 ter pri vl. štev. 1099 k.o.Velenje, parc. štev. 1712, 2843/4 in1696. Vrednost posojila, ki jezavarovano z zgoraj navedenim jam-stvom, na dan 31.12.2005 znaša83.295 TSIT.

Proizvajalna in druga oprema 28.514.690 TSIT

Vrednost opreme povečuje vrednostaktivirane v letu 2005 pridobljene inusposobljene tehnološke opreme, stroj-ne računalniške opreme in transportnihsredstev v okviru vsakoletne pro-gramske in tehnološke posodobitve.

Del povečanja njene vrednosti senanaša na aktiviranje opreme za novogeneracijo pralnih in sušilnih aparatovter opreme nove generacije aparatovširine 600 v programu hladilno zamr-zovalnih aparatov.

Osnovna sredstva v izgradnji 1.066.426 TSIT

Pretežni del osnovnih sredstev vizgradnji se nanaša na novo generaci-jo hladilno zamrzovalnih aparatov vvišini 570.095 TSIT; na naložbe vopremo zaradi sprememb funkcional-nosti ter izgleda kuhalnih in hladilno-zamrzovalnih aparatov po dizajnuoblikovalca Pininfarina v višini150.025 TSIT ter na naložbe v orodjain opremo v okviru tehnoloških

posodobitev v skupni vrednosti141.592 TSIT.

Zadnja cenitev opredmetenih osnovnihsredstev s strani pooblaščenih cenilcevvrednosti za nepremičnine in premič-nine je bila opravljena po stanju31.12.2003; oslabitve niso bile ugo-tovljene.

Predujmi za osnovna sredstva 4.063 TSIT

Predujem za osnovna sredstva v višini4.063 TSIT se v celoti nanaša na uvozopreme za potrebe nadzora kakovostiprograma.

Pojasnilo 19 Dolgoročne finančne naložb 33.293.348 TSIT

v TSIT Delež v Kapital Pripadajočikapitalu družbe kapital

31.12.2005 družbeV državi: 15.378.384 14.768.152- Gorenje IPC, d.o.o., Velenje 100,00% 794.594 794.594- LINEA, d.o.o., Velenje 100,00% 66.030 66.030- Gorenje GTI, d.o.o., Velenje 100,00% 3.684.634 3.684.634- BITERM, d.o.o., Velenje 75,00% 555.639 416.729- Gorenje Gostinstvo, d.o.o., Velenje 100,00% 1.489.059 1.489.059- Gorenje Orodjarna, d.o.o., Velenje 100,00% 1.061.752 1.061.752- Gorenje Indop, d.o.o., Velenje 100,00% 87.514 87.514- Gorenje Notranja oprema, d.o.o., Velenje 98,86% 5.154.644 5.095.891- hčerinske družbe Gorenje -284.048

Notranja oprema, d.o.o.,Velenje- Gorenje Tiki, d.o.o., Ljubljana 99,795% 1.656.414 1.653.018- Energygor, d.o.o.,Velenje 100,00% 19.806 19.806- Kemis, d.o.o., Radomlje 100,00% 334.953 266.593- hčerinske družbe Kemis, d.o.o., Radomlje 42.892- Istrabenz-Gorenje, d.o.o., Ljubljana 50,00% 272.204 136.102- IG Prodaja, d.o.o., Nova Gorica 50,00% 40.962 20.481- Opte Ptuj, d.o.o., Ptuj 100,00% 60.179 166.105- ZEOS, d.o.o., Velenje 51,00% 100.000 51.000V tujini: 10.638.909 12.857.604- Gorenje Zagreb, d.o.o., Hrvaška 100,00% 2.960.788 2.960.788- Gorenje Skopje, d.o.o., Makedonija 100,00% 247.682 247.682- Gorenje Beteiligungs GmbH, Avstrija 100,00% 4.916.803 4.916.803- odvisne družbe Gorenje Beteiligungs GmbH, 1.691.358

Avstrija- Gorenje Imobilia, d.o.o., Srbija in Črna gora 100,00% 327.952 327.952- Gorenje Valjevo, d.o.o., Srbija in Črna gora 100,00% -1.772 -1.772- Mora Moravia, s.r.o.., Češka Republika 100,00% 2.089.999 2.628.592- odvisne družbe Mora Moravia, s.r.o., Češka -11.256

Republika- Gorenje Adria nekretnine, d.o.o., Hrvaška 100,00% 97.457 97.457Skupaj naložbe v delnice 26.017.293 27.625.756in deleže družb v Skupini

Naložbe v delnice in deleže družb v Skupini 27.625.756 TSIT

118 119

Dolgoročne finančne naložbe vdelnice in deleže družb Skupine vdržavi in tujini so v skladu sSlovenskimi računovodskimi standardiovrednotene po kapitalski metodi.Družba je pri pripravi računovodskihizkazov za leto 2004 spremenilaračunovodsko usmeritev tako, daokrepitve dolgoročnih finančnihnaložb v kapital odvisnih družbizkazuje med posebnimiprevrednotovalnimi popravki kapitala.

Družba Gorenje, d.d., je priizvedenih naložbah v letu 2005, torejpri nakupu češke družbe MoraMoravia, s r.o., nakupu 100-odstotnega deleža družbe Opte,d.o.o., in 66,67-odstotnega deležadružbe Kemis, d.o.o., od odvisnedružbe Energygor, d.o.o., evidentiralanjihove nabavne vrednosti spripadajočimi ustvarjenimi dobički /izgubami v tekočem letu.

Povečanje postavk delnic in deležev vSkupini predstavljajo pripisani dobičkiodvisnih družb doma in v tujini v višini3.605.505 TSIT; dokapitalizacijadružbe Gorenje Zagreb, d.o.o., vvišini 37.362 TSIT in družbe GorenjeImobilia d.o.o., v višini 346.143 TSIT;nakup češke družbe Mora Moravia, sr.o., pridobitev 100-odstotnegadeleža družbe Opte, d.o.o., in 66,67-odstotnega deleža družbe Kemis,d.o.o., od odvisne družbe Energygor,d.o.o. Poleg tega je družba naHrvaškem ustanovila družbo GorenjeAdria nekretnine, d.o.o., in postalasoustanoviteljica družbe ZEOS, d.o.o.,z 51-odstotnim deležem in družbe IGProdaja, d.o.o., s 50-odstotnimdeležem.

Zmanjšanje postavk delnic in deleževv Skupini se v največji meri nanaša naizplačane dobičke odvisnih družb vvišini 1.006.853 TSIT in na izgubeodvisnih družb v višini 613.962 TSIT.

Vrednost drugih delnic in deležev terdrugih dolgoročnih finančnih naložbznaša 1.783.028 TSIT v letu 2004 in1.495.073 TSIT v letu 2005.

Dolgoročna dana posojila so seobrestovala po nominalni obrestnimeri v razponu od 2,871 % do 7,6 %.

Dolgoročna dana posojila 284.298 SIT

v TSIT 2005 2004V odvisne družbe: 0 1.378.155Gorenje GTI, d.o.o., Velenje 0 1.232.357Gorenje Tiki, d.o.o., Ljubljana 0 145.798

V druge družbe in banke: 109.231 357.786

Vloga v odvisne družbe: 175.067 0Gorenje Valjevo, d.o.o. 175.067 0

Skupaj dolgoročna dana posojila 284.298 1.735.941

v TSIT Delnice in Druge delnice Druge dolg. Dolgoročno Dolgoročno Odkupljene Skupaj deleži družb in deleži fin. naložbe dana posojila dana posojila lastne

v skupini družbam drugim delnicev skupinah

Kosmata vrednostStanje 1.1.2005 23.262.034 1.166.464 651.799 1.378.155 395.008 1.625.223 28.478.683Povečanje 6.604.309 84.368 46.210 175.067 158.863 2.985.835 10.054.652Zmanjšanje -2.272.118 0 -418.536 -1.378.084 -404.096 0 -4.472.834Prevrednotovanje 78.732 3 0 -71 -3.322 -722.837 -647.495Stanje 31.12.2005 27.672.957 1.250.835 279.473 175.067 146.453 3.888.221 33.413.006

Popravek vrednostiStanje 1.1.2005 47.201 35.235 0 0 37.222 0 119.658Povečanje ZmanjšanjeStanje 31.12.2005 47.201 35.235 0 0 37.222 0 119.658

Čista vrednost 1.1.2005 23.214.833 1.131.229 651.799 1.378.155 357.786 1.625.223 28.359.025

Čista vrednost 31.12.2005 27.625.756 1.215.600 279.473 175.067 109.231 3.888.221 33.293.348

Gibanje dolgoročnih finančnih naložb

120 121

Vrednost zalog materiala se jepovečala zaradi rasti cen materialovin surovin v letu 2005, povečanegaobsega poslovnih aktivnosti instrateških nakupov nekaterihmaterialov in surovin.

Vrednost zalog nedokončaneproizvodnje se je povečala zaradivečjega obsega proizvodnih aktivnostiter rasti cen stroškov materiala.

Vrednost zalog gotovih izdelkov se jepovečala zaradi večjega obsegaposlovnih aktivnosti.

Pri popisu materiala so biliugotovljeni inventurni viški v višini1.054 TSIT in pri popisunedokončanih in gotovih proizvodovinventurni primanjkljaji v višini 25.974TSIT.

Pretežni del dolgoročnih poslovnihterjatev se nanaša na terjatve iznaslova odloženih davkov v višini558.600 TSIT.

Dolgoročni blagovni krediti, dani vtujino, se nanašajo na odobreneblagovne kredite kupcem naHrvaškem in v Srbiji.

Dolgoročne terjatve iz finančneganajema se v celoti nanašajo nakredite za stanovanja, odkupljena poStanovanjskem zakonu iz leta 1991. Iznjihovega naslova je oblikovanpopravek vrednosti v višini 46.001TSIT.

Pojasnilo 20 Zaloge 18.073.100 TSIT

Pojasnilo 21 Poslovne terjatve 39.967.398 TSIT

v TSIT 2005 2004Material 9.982.917 9.287.533Nedokončano proizvodnja 2.486.686 2.176.300Proizvodi 4.340.565 3.431.876Trgovsko blago 1.066.832 694.538Predujmi za zaloge 196.100 92.630Skupaj 18.073.100 15.682.877

v TSIT 2005 2004Dolgoročne poslovne terjatve 773.918 509.535Kratkoročne poslovne terjatve 39.193.480 33.823.546Skupaj 39.967.398 34.333.081

Pojasnilo 22 Dolgoročne poslovne terjatve 773.918 TSIT

v TSIT 2005 2004Dolgoročni blagovni krediti, dani v državi 0 1.748Dolgoročni blagovni krediti, dani v tujino 87.112 347.693Dolgoročne terjatve iz naslova finančnega najema 174.207 216.586Dolgoročne terjatve za odložene davke 558.600 0Popravek vrednosti dolgoročnih poslovnih terjatev -46.001 -56.492Skupaj 773.918 509.535

v TSIT 2005

Zapadlost od 1 do 2 let 236.542Zapadlost od 2 do 3 let 24.757Zapadlost od 3 do 4 let 11.999Zapadlost od 4 do 5 let 11.000Zapadlost nad 5 let 0Skupaj 284.298

Razčlenitev posojil, danih posebnimskupinam oseb

Družba ni odobravala dolgoročnihposojil članom uprave, članom nadzornega sveta in notranjimlastnikom.

Družba je dne 19.1.2005 in4.8.2005 izvršila opcijo za nakup466.150 lastnih delnic v skladu spogodbo o ustanovitvi prodajne innakupne opcije, ki jo je dne21.6.2004 sklenila s Slovenskoodškodninsko družbo d.d. V letu2005 družba ni odsvajala lastnih

delnic. Na dan 31.12.2005 imadružba v lasti 717.192 lastnih delnic,kar predstavlja 5,87 % lastniškegakapitala.

Družba v okviru dolgoročnih naložbni izpostavljena večjim finančnimtveganjem, saj se večina naložbnanaša na odvisne družbe.

Vrednost delnic v TSIT 1.1.2005 Prevrednotenje Nakupi Prodaja 31.12.2005

Odkupljene lastne delnice 669.903 2.985.835 0 3.655.738Prevrednotenje 955.320 -722.837 0 0 232.483Skupaj 1.625.223 -722.837 2.985.835 0 3.888.221

Lastne delnice in deleži

Odkupljene lastne delnice 1.1.2005 Nakupi Prodaja 31.12.2005251.042 466.150 0 717.192

Razkritje ročnosti dolgoročnih danih posojil iz financiranja

123122

Pojasnilo 23 Kratkoročne poslovne terjatve 39.193.480 TSIT

v TSIT 2005 2004Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev 26.072.645 24.387.453– družb v SkupiniKratkoročne poslovne terjatve do kupcev 11.941.028 8.509.626– drugih družb Druge kratkoročne poslovne terjatve 1.179.807 926.467Skupaj 39.193.480 33.823.546

Razčlenitev kratkoročnih poslovnih terjatev do kupcev po zapadlosti

v TSIT do 60 dni nad 60 dni SkupajKratkoročne poslovne terjatve do kupcev – družb v Skupini 13.884.505 12.188.140 26.072.645Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev – drugih družb 10.369.941 1.571.087 11.941.028Skupaj 24.254.446 13.759.227 38.013.673

Kratkoročne terjatve do kupcev – druge družbe

v TSIT Kosmata Popravek Čista vred. Čista vred.vrednost vrednosti 2005 2004

Terjatve do kupcev v državi 2.008.756 -297.674 1.711.082 1.792.838Terjatve do kupcev v tujini 10.820.121 -590.175 10.229.946 6.716.788Skupaj 12.828.877 -887.849 11.941.028 8.509.626

Kratkoročne poslovne terjatve do družb v Skupini

v TSIT 2005 2004Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev v državi 3.393.488 1.644.166Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev v tujini 22.679.157 22.743.287Skupaj 26.072.645 24.387.453

Druge kratkoročne poslovne terjatve

v TSIT 2005 2004Dani predujmi za storitve 80.848 35.873Ostale kratkoročne poslovne terjatve 1.098.959 890.594Skupaj 1.179.807 926.467

Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev družb v Skupini (v državi)

v TSIT 2005Družba- Gorenje Tiki, d.o.o., Ljubljana 951.179- Gorenje Gostinstvo, d.o.o., Velenje 19.220- Gorenje Notranja oprema, d.o.o., Velenje 61.922- Opte Ptuj, d.o.o., Ptuj 1.499- Gorenje I.P.C., d.o.o.,Velenje 400.741- Gorenje GTI, d.o.o., Velenje 1.845.837- LINEA, d.o.o., Velenje 5.666- Gorenje Orodjarna, d.o.o., Velenje 56.564- Gorenje Indop, d.o.o., Velenje 18.486- Biterm, d.o.o., Bistrica ob Sotli 9.701- Gorenje Glin, d.o.o., Nazarje 17.204- Kemis, d.o.o., Radomlje 1.053- Gorenje Beteiligungs, GmbH, Ljubljana 704- Energygor, d.o.o., Ljubljana 3.187- Istrabenz-Gorenje, d.o.o., Ljubljana 525Skupaj 3.393.488

Kratkoročne terjatve do kupcev družb v Skupini (v tujini)

v TSIT 2005Družba- Gorenje Slovakia s.r.o., Slovaška 410.846- Gorenje spol. s.r.o., Češka Republika -9.387- Gorenje Skopje, d.o.o., Makedonija 336.249- Gorenje Zagreb, d.o.o., Hrvaška 5.630.899- Gorenje Commerce, d.o.o., Bosna in Hercegovina 922.772- Gorenje Podgorica, d.o.o., Srbija in Črna gora 244.522- Gorenje Budapest KFT., Madžarska 714.395- Gorenje Polska Sp.z.o.o., Poljska 1.745.506- Gorenje Bulgaria EOOD, Bolgarija 569.976- Gorenje, d.o.o., Srbija in Črna gora 3.121.197- Gorenje Belux S.a.r.l., Belgija 136.507- Kemis, d.o.o., Hrvaška 224- Gorenje Vertriebs GmbH, Nemčija 3.117.494- Gorenje Koerting Italia S.r.l., Italija 1.266.461- Gorenje Austria Handels GmbH, Avstrija -326.958- Gorenje Beteiligungs GmbH, Avstrija 1.225- Gorenje Skandinavien A/S, Danska 2.623.836- Gorenje France S.A.S., Francija 1.706.522- Gorenje UK Ltd., Velika Britanija 290.129- Gorenje Real Spol s.r.o., Češka Republika 164- Gorenje Imobilia, d.o.o., Srbija in Črna gora 7.096- Mora Moravia s.r.o., Češka Republika 123.960- Prevrednotenje 45.522Skupaj 22.679.157

Največji del ostalih kratkoročnihterjatev predstavljajo kratkoročne

terjatve za vstopni davek na dodanovrednost v višini 1.017.440 TSIT.

124 125

Pojasnilo 24 Kratkoročne finančne naložbe 4.384.956 TSIT Pojasnilo 25 Dobroimetje pri bankah, čeki in gotovina 10.114 TSIT

V TSIT 2005 2004Kratkoročne terjatve iz naslova obresti 83.424 82.099Druge kratkoročne terjatve, povezane s finančnimi prihodki 15.749 62.606Kratkoročno dana posojila 4.216.733 2.379.012Druge delnice, kupljene za prodajo 105.939 1.526.325Popravek vrednosti kratkoročnih finančnih naložb zaradi okrepitve 14.999 8.400Popravek vrednosti kratkoročnih finančnih naložb zaradi oslabitve -51.888 -51.888Skupaj 4.384.956 4.006.554

v TSIT 2005 2004Kratkoročne terjatve iz naslova obresti 83.424 82.099Druge kratkoročne terjatve, povezane s finančnimi prihodki 15.749 62.606Kratkoročno dana posojila 4.216.733 2.379.012Druge delnice, kupljene za prodajo 105.939 1.526.325Popravek vrednosti kratkoročnih finančnih 14.999 8.400naložb zaradi okrepitvePopravek vrednosti kratkoročnih finančnih -51.888 -51.888naložb zaradi oslabitveSkupaj 4.384.956 4.006.554

v TSIT 2005 2004Denarna sredstva v blagajni in takoj vnovčljive vrednostnice 747 868Denarna sredstva v banki 9.367 8.732Skupaj 10.114 9.600

Pojasnilo 26 Aktivne časovne razmejitve 290.898 TSIT

v TSIT 2005 2004Kratkoročno odloženi stroški do drugih družb 52.245 41.506Kratkoročno nezaračunani prihodki do drugih 238.653 399.607Skupaj 290.898 441.113

Pojasnilo 27 Kapital 65.181.858 TSIT

Kratkoročno dana posojila

v TSIT 2005Kratkoročni del dolgoročno danih posojil družbam v Skupini 189.273Kratkoročno dana posojila družbam v Skupini 1.523.664Kratkoročni del dolgoročno danih posojil domačim tretjim osebam 47.525Kratkoročno dana posojila domačim tretjim osebam 152.009Kratkoročni depoziti pri bankah in drugih finančnih institucijah 2.297.177Druga kratkoročno dana posojila 7.085Skupaj 4.216.733

Kratkoročna dana posojila so seobrestovala po nominalni obrestnimeri v razponu od 1,5 % do 8 %.Družba pri kratkoročno danihposojilih ni izpostavljena večjimfinančnim tveganjem, saj se večinaodobrenih posojil nanaša na depozitepri bankah in na njene odvisnedružbe. Posojila do tretjih oseb senanašajo na partnerje, s katerimi imadružba obojestranski poslovni interes.

Razčlenitev kratkoročnih posojil,danim posebnim skupinam oseb

Družba ni odobravala kratkoročnihposojil članom uprave, članomnadzornega sveta in notranjimlastnikom.

V okviru kratkoročno odloženihstroškov do drugih družba izkazujezaračunane, vendar še neopravljenestoritve v letu 2005.

Pomembnejši del nezaračunanihprihodkov do drugih odpade nanezaračunane prihodke iz naslova še

neplačanih terjatev za davek nadodano vrednost iz tujih držav v višini124.000 TSIT in na nezaračunaneprihodke iz naslova priznanihkoličinskih rabatov za material v višini98.393 TSIT.

Osnovni kapital družbe Gorenje, d.d.,je v računovodsko izkazani višiniopredeljen v njenem statutu inustrezno registriran na sodišču.Njegova vrednost znaša 12.200.000TSIT in je enaka registrirani. Razdeljenje na 12.200.000 delnic, katerihnominalna vrednost na delnico znaša1.000 SIT. Knjigovodska vrednostdelnice na dan 31.12.2005 znaša5.358,11 SIT, kot razmerje medcelotnim kapitalom, zmanjšanim zarezerve za lastne delnice, in celotnimštevilom delnic, zmanjšanim za številolastnih delnic, od knjigovodskevrednosti dne 31.12.2004 je višja za4,2 % .

Vse sestavine kapitala izvenosnovnega kapitala pripadajolastnikom osnovnega kapitala venakem razmerju, kot znašajo njihovideleži v osnovnem kapitalu.

Kapital družbe se je v letu 2005 napodlagi sklepa skupščine zmanjšal zaizplačilo dela dobička v oblikidividend v višini 1.220.000 TSIT. Napovečanje kapitala družbe je vplivalčisti poslovni izid tekočega leta v višini2.954.940 TSIT, neizplačanedividende za lastne delnice v višini48.412 TSIT in povečanje posebnegaprevrednotovalnega popravkakapitala za 1.298.308 TSIT.

126 127

Od leta 2004 dalje družba okrepitvenaložb v kapital odvisnih družbizkazuje med posebnimprevrednotovalnim popravkomkapitala in ne več med finančnimiprihodki. Iz tega naslova se jeposebni prevrednotovalni popravekkapitala v letu 2005 povečal za2.014.547 TSIT.

Za pridobljene lastne delnice v višini2.985.835 TSIT je družba v skladu zZakonom o gospodarskih družbah

in statutom oblikovala rezerve zalastne delnice iz naslova čistegaposlovnega izida tekočega leta vvišini 2.954.940 TSIT in iz naslovaprenesenega čistega poslovnegaizida v višini 30.895 TSIT.

Lastniški kapital in dolgoročnerezervacije v strukturi obveznosti dovirov sredstev predstavljata skupaj46,5-odstotni delež, kar zagotavljakonzervativno sestavo kapitala.

Gibanje kapitala družbe Gorenje, d.d., v letu 2005 je bilo naslednje

v TSITZačetno stanje 1.1.2005 62.100.198+ povečanje za tekoči dobiček 2.954.940- izplačilo dividend 1.220.000+ neizplačane dividende za lastne delnice 48.412+ povečanje za posebni prevrednotovalni popravek 3.941.643- znižanje za posebni prevrednotovalni popravek 2.643.335Končno stanje 31.12.2005 65.181.858

Gibanje posebnega prevrednotovalnega popravka kapitala

v TSIT Stanje Povečanja Zmanjšanja Stanje1.1.2005 31.12.2005

Iz naslova naložb v kapital 4.937.700 3.713.824 -1.699.277 6.952.247družb v SkupiniIz naslova kratkoročnih 8.875 11.275 -4.676 15.474finančnih naložbIz naslova lastnih delnic 955.321 216.544 -939.382 232.483Skupaj 5.901.896 3.941.643 -2.643.335 7.200.204

Gibanje dolgoročnih rezervacij je naslednje:

v TSIT Stanje Koriščenje Sproščanje Dodatno Stanje1.1.2005 oblikovanje 31.12.2005

Zaostanki plač 6.990 -6.990 0Zahteve iz delovnih razmerij 193.600 7.000 18.290 204.890Velika popravila 451.036 451.036 0Prodajne garancije 3.154.155 1.298.827 1.346.605 3.201.933Druge dolgoročne rezervacije 190.884 190.884Skupaj 3.996.665 1.305.827 451.036 1.357.905 3.597.707

Pojasnilo 28 Dolgoročne rezervacije 3.597.707 TSIT

v TSIT 2005 2004Za zaostanke plač 0 6.990Za zahteve iz delovnih razmerij 204.890 193.600Za velika popravila 0 451.036Za prodajne garancije 3.201.933 3.154.155Druge dolgoročne rezervacije 190.884 190.884Skupaj 3.597.707 3.996.665

Splošni prevrednotovalni popravekkapitala v višini 18.703.302 TSIT vceloti predstavlja popravekosnovnega kapitala.

Posebni prevrednotovalni popravekkapitala v višini 7.200.204 TSITvključuje:

prevrednotovalni popravek v zvezi zdolgoročnimi finančnimi naložbami vvišini 6.952.247 TSIT,

prevrednotovalni popravek kapitalav zvezi s kratkoročnimi finančniminaložbami v višini 15.474 TSIT in

prevrednotovalni popravek kapitalav zvezi z lastnimi delnicami v višini232.483 TSIT.

Dolgoročne rezervacije za prodajnegarancije so se oblikovale glede nastatistične ocene pričakovanih stroškovgarancij, ki se pripravijo vsako letoglede na pretekle podatke o ravnikakovosti izdelkov in stroškov garancij.

Dolgoročne rezervacije za velikapopravila so se sproščala v skladu sčasovno dinamiko njihovegasproščanja.

Dodatno so se oblikovale dolgoročnerezervacije iz naslova pričakovanihizgub v zvezi z odškodninskimizahtevki, kjer je družba toženastranka.

Druge dolgoročne rezervacijeizkazujejo predvsem stanje obveznostiiz naslova tožbenih zahtevkov v tujiniv višini 190.816 TSIT.

128 129

Dolgoročne finančne in poslovne obveznosti

v TSIT 2005 2004Dolgoročne obveznosti iz financiranja 22.933.414 17.320.443Dolgoročne obveznosti iz poslovanja 390 763Skupaj 22.933.804 17.321.206

Gibanje dolgoročnih finančnih obveznosti

v TSIT 2005 2004Stanje 1.1.Dolgoročne finančne obveznosti 17.320.443 10.984.318

Povečanja 15.938.104 13.360.264Nova posojila 16.086.996 13.249.839Tečajne razlike -148.892 110.425

Zmanjšanja -10.325.133 -7.024.139Odplačila -7.724.661 -5.050.699Kratkoročni del dolgoročnih finančnih obveznosti -2.600.472 -1.973.440

Stanje 31.12. 22.933.414 17.320.443

Zavarovanja dolgoročnih finančnih obveznosti

v TSIT 2005 2004Menice 21.711.655 15.755.214Klavzuli »pari passu« in »negative pledge« 21.659.547 13.519.470Finančne zaveze (kazalniki) 9.117.135 9.785.644Hipoteke 0 83.353

Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti

vTSIT 2005 2004Kratkoročne finančne obveznosti 13.380.096 13.183.906Kratkoročne poslovne obveznosti 41.428.025 36.723.826Skupaj 54.808.121 49.907.732

Ročnosti dolgoročnih finančnih obveznosti

v TSIT 2005Zapadlost od 1 do 2 let 7.792.537Zapadlost od 2 do 3 let 7.222.381Zapadlost od 3 do 4 let 4.901.162Zapadlost od 4 do 5 let 2.158.833Zapadlost nad 5 let 858.501Skupaj 22.933.414

Pojasnilo 29 Dolgoročne finančne obveznosti 22.933.414 TSIT

v TSIT 2005 2004Dolgoročna posojila, dobljena pri domačih bankah 17.950.630 11.929.982

Dolgoročno dobljena posojila pri drugih domačih osebah 3.080.259 1.900.820Dolgoročna posojila, dobljena pri tujih bankah 1.899.652 3.486.768Dolgoročno dobljene vloge 2.873 2.873Skupaj 22.933.414 17.320.443

Dolgoročne obveznosti iz financiranjaso se glede na začetek leta 2005povečale za 5.612.971 TSIT, kar jepredvsem posledica financiranjanaložb. V strukturi obveznosti izfinanciranja so dolgoročne finančneobveznosti udeležene s 63 %,preostanek predstavljajo kratkoročneobveznosti iz financiranja.

Struktura dolgoročnih finančnihobveznosti na dan 31.12.2005 jenaslednja:

2.873 TSIT v domači valuti,22.930.541 TSIT v EUR.

Vsa dolgoročna posojila sonominirana v tuji valuti (EUR). Prejetadolgoročna finančna posojila so senominalno obestovala v razponu od2,8 % do 6,2 %.

Pretežni del posojil je zavarovan zbianco menicami in s klavzulama

»pari-passu« in »negative pledge«, ki izhajajo iz posameznih pogodb

130 131

Pojasnilo 30 Kratkoročne finančne obveznosti 13.380.096 TSIT

v TSIT 2005 2004Kratkoročno dobljena posojila domačih družb v Skupini 571.785 410.746Kratkoročno dobljena posojila tujih družb v Skupini 934.345 0Kratkoročna posojila domačih bank 3.614.485 7.088.976Kratkoročne obveznosti iz naslova obresti 37.054 64.280Kratkoročne obveznosti v zvezi z razdelitvijo poslovnega izida 30.570 28.519Kratkoročni del dolgoročnih finančnih obveznosti do bank 7.216.443 5.094.774Kratkoročni del dolgoročnih finančnih obveznosti do drugih 975.414 496.611Skupaj 13.380.096 13.183.906

Pojasnilo 31 Kratkoročne poslovne obveznosti 41.428.025 TSIT

v TSIT 2005 2004Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v Skupini 3.950.638 3.876.599Kratkoročne obveznosti do drugih dobaviteljev 35.250.059 30.802.578Kratkoročne obveznosti do zaposlenih 1.538.302 1.469.435Kratkoročne obveznosti do države in drugih institucij 686.589 472.573Kratkoročne obveznosti za predujme 2.437 102.641Skupaj 41.428.025 36.723.826

Med kratkoročnimi finančnimiobveznostmi predstavljajonajpomembnejšo postavko obveznostido bank v višini 10.830.928 TSIT inobveznosti do ostalih institucij v višini975.414 TSIT.

Kratkoročne obveznosti v zvezi zrazdelitvijo poslovnega izida senanašajo na neizplačane dividende.

Struktura kratkoročnih finančnihobveznosti iz naslova prejetih posojilna dan 31.12.2005 je naslednja:

1.071.785 TSIT v domači valuti,12.240.687 TSIT v EUR.

Pretežni del kratkoročnih posojil jenominiranih v EUR, 91,95-odstotnidelež celotne vrednosti; nominirana vdomači valuti predstavljajo 8,05-odstotni delež.

Prejeta kratkoročna posojila,nominirana v različnih valutah, so senominalno obrestovala po obrestnimeri v razponu od 2,2 % do 6,2 %.

Pomemben del posojil je zavarovan zbianco menicami in s klavzulama»pari-passu« in »negative pledge«, kiizhajajo iz posameznih pogodb. S

hipoteko je zavarovano posojilopridobljeno v letu 1999; nekateraposojila so zavarovana z več vrstamizavarovanj hkrati.

Kratkoročne poslovne obveznosti sose glede na stanje konec leta 2004povečale za 4.704.199 TSIT oziromaza 12,8 %. Pomembni del povečanjase nanaša na obveznosti do drugih

dobaviteljev, ki so se glede napredhodno leto povečale za4.447.481 TSIT, kar je posledicadaljših plačilnih rokov.

Gibanje kratkoročnih finančnih obveznosti

v TSIT 2005 2004Stanje 1.1.Kratkoročne finančne obveznosti 13.183.906 11.903.265

Povečanja 116.941.632 97.928.622Nova posojila 113.182.155 94.923.425Obveznost iz naslova dividend 1.175.056 1.201.381Tečajne razlike -16.051 -169.624Povečanje kratk. dela dolg. fin. obveznosti 2.600.472 1.973.440

Zmanjšanja -116.745.442 -96.647.981Odplačila -115.572.437 -95.448.918Izplačila dividend -1.173.005 -1.199.063

Stanje 31.12. 13.380.096 13.183.906

Zavarovanja kratkoročnih finančnih obveznosti

v TSIT 2005 2004Menice 11.592.371 12.315.060Klavzuli »pari passu« in »negative pledge« 10.241.146 7.076.254Finančne zaveze (kazalniki) 3.704.286 3.598.759Hipoteke 83.295 88.257

Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev, družb v Skupini

v TSIT 2005 2004Obveznosti do dobaviteljev v državi 2.825.620 2.874.468Obveznosti do dobaviteljev v tujini 1.125.018 1.002.131Skupaj 3.950.638 3.876.599

132 133

Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev, družb v Skupini (v državi)

v TSIT 2005Družba- Gorenje Tiki, d.o.o., Ljubljana 1.696- Gorenje Gostinstvo, d.o.o., Velenje 46.893- Gorenje Notranja oprema, d.o.o, Velenje 12.689- Opte Ptuj, d.o.o., Ptuj 1.532- Gorenje I.P.C., d.o.o., Velenje 1.278.997- Gorenje GTI, d.o.o., Velenje 800.188- LINEA , d.o.o., Velenje 1.998- Gorenje Orodjarna, d.o.o., Velenje 204.106- Gorenje Indop, d.o.o., Velenje 238.236- Biterm, d.o.o., Bistrica ob Sotli 185.837- Kemis, d.o.o., Radomlje 936- Gorenje Glin, d.o.o., Nazarje 107- Istrabenz – Gorenje, d.o.o., Ljubljana 13.590- IG Prodaja, d.o.o., Nova Gorica 38.815Skupaj 2.825.620

Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev, družb v Skupini (v tujini)v TSIT 2005Družba- Gorenje Polska Sp.z.o.o., Poljska 241- Gorenje spol. s.r.o., Češka Republika 121.514- Gorenje Commerce, d.o.o., Bosna in Hercegovina 7.060- Gorenje Zagreb, d.o.o., Hrvaška 201.852- Gorenje Budapest KFT., Madžarska 22.659- Gorenje, d.o.o., Srbija in Črna gora 21.746- Gorenje Belux S.a.r.l., Belgija 8.444- Gorenje Vertriebs GmbH, Nemčija 78.865- Gorenje Koerting Italia S.r.l., Italija 5.553- Gorenje Kuechen GmbH, Avstrija 349- Gorenje Beteiligungs GmbH, Avstrija 130.471- Gorenje Skandinavien A/S, Danska 13.790- Gorenje France S.A.S, Francija 120.241- Gorenje UK Ltd.,Velika Britanija 54.522- Gorenje Romania S.r.l., Romunija 34.056- Mora Moravia s.r.o., Češka Republika 280.876- Gorenjev Slovakia s.r.o., Slovaška 23.421- Prevrednotenje -642Skupaj 1.125.018

Kratkoročne obveznosti do drugih dobaviteljev

v TSIT 2005 2004Obveznosti do dobaviteljev v državi 13.519.691 11.542.661Obveznosti do dobaviteljev v tujini 21.730.368 19.259.917Skupaj 35.250.059 30.802.578

Kratkoročne obveznosti za predujme

v TSIT 2005 2004Kratkoročno prejeti predujmi 2.437 100.802Prejete varščine podjetij v državi 0 1.839Skupaj 2.437 102.641

Kratkoročne obveznosti do delavcev

v TSIT 2005 2004Za čiste plače in nadomestila plač 770.125 721.619Za prispevke iz kosmatih plač 303.475 290.012Za davke iz plač 165.849 159.163Za druge prejemke iz delovnega razmerja 24.573 23.307Za prispevke iz delovnih razmerij, 2.870 2.856ki se ne obračunajo skupaj s plačamiZa davek iz drugih prejemkov iz delovnih razmerij, 1.146 1.182ki se ne obračunajo skupaj s plačamiNa podlagi odtegljajev od plač in nadomestil 270.264 271.296plač zaposlenihSkupaj 1.538.302 1.469.435

Obveznosti do delavcev se nanašajona plače za mesec december 2005,izplačane v mesecu januarju, in naostale obveznosti iz naslova plač indrugih osebnih prejemkov.

Kratkoročne obveznosti do države indrugih institucij

Kratkoročne obveznosti do države indrugih institucij se nanašajo naobveznosti do države iz naslovaobračunanih prispevkov in davkov vvišini 686.589 TSIT.

134 135

Pojasnilo 32 Pasivne časovne razmejitve 1.354.157 TSIT

v TSIT 2005 2004Kratkoročno odloženi prihodki 29.574 28.713Kratkoročno vnaprej vračunani stroški in odhodki 1.324.583 682.747Skupaj 1.354.157 711.460

Pojasnilo 34 Podatki o posebnih skupinah oseb

Pojasnilo 33 Zunajbilančna evidenca 14.927.983 TSIT

v TSIT 2005 2004Obveznosti za dane garancije tretjim osebam 14.509.176 10.562.642Obveznosti za dane garancije družbam v Skupini 0 32.176Druge zunajbilančne obveznosti 418.807 416.581Skupaj 14.927.983 11.011.399

Kratkoročno odloženi prihodki senanašajo predvsem na odloženeprihodke iz naslova prodaje stanovanjv višini 19.274 TSIT in na odloženeprihodke iz naslova zamudnih obresti,zaračunanih kupcem, v višini 8.848TSIT.

Kratkoročno vnaprej vračunani stroškiin odhodki so oblikovani za vnaprejvračunane stroške iz naslovavračunanih stroškov storitev v višini

738.959 TSIT, obračunanihodhodkov za obresti na prejetaposojila v višini 188.250 TSIT, zavnaprej obračunane odhodke iznaslova bonitet za leto 2005 v višini189.987 TSIT in za ostale vračunanestroške dela v višini 181.393 TSIT.Vračunani stroški dela vključujejoocenjeno vrednost nagrad zauspešnost uprave in nadzornega svetaza leto 2005 v višini 98.000 TSIT.

Obveznosti za dane garancijevključujejo za 12.730.380 TSITporoštev, ki jih je družba izdala zafinančne obveznosti odvisnih družb,ostanek pa v pretežnem delupredstavljajo plačilne in storitvenegarancije.

Med drugimi zunajbilančnimiobveznostmi je izkazan drobniinventar, ki je že v celoti odpisan, a seše uporablja, ter poštena vrednostizpeljanih finančnih instrumentov nadan 31.12.2005.

Družba Gorenje, d.d., je upravidružbe, članom nadzornega sveta inzaposlenim po individualnih

pogodbah v letu 2005, izplačalanaslednje prejemke:

V druge prejemke je vključen znesekregresa za letni dopust ter sejnineNadzornega sveta.

V skladu z Zakonom o trguvrednostnih papirjev v nadaljevanjunavajamo celotna plačila, povračila indruge ugodnosti članov upravedružbe:

Druga razkritja

Kosmate vrednosti prejemkov

v TSIT Uprava Nadzorni Zaposleni posvet individualnih

pogodbah- plače 165.460 35.325 944.114

- nagrade za uspešnost 54.910 27.560 125.877- bonitete 14.153 158 73.380- drugi prejemki 760 6.678 11.767Skupaj 235.283 69.721 1.155.138

Čiste vrednosti prejemkov

v TSIT Uprava Nadzorni Zaposleni posvet individualnih

pogodbahSkupni znesek prejemkov- plače 63.233 20.088 439.589- nagrade za uspešnost 23.433 20.150 60.703- bonitete 14.153 158 73.380- drugi prejemki 412 4.177 7.371Skupaj 101.231 44.573 581.043

136 137

Kosmate vrednosti prejemkov

v TSIT Franjo Franc Žiga Drago Bobinac Košec Debeljak Bahun

- plače 48.586 40.742 36.673 39.459- nagrade za uspešnost 16.150 12.920 12.920 12.920- bonitete 5.327 2.998 3.036 2.792- drugi prejemki 190 190 190 190Skupaj 70.253 56.850 52.819 55.361

Čiste vrednosti prejemkov

v TSIT Franjo Franc Žiga Drago Bobinac Košec Debeljak Bahun

- plače 17.841 15.712 14.104 15.576- nagrade za uspešnost 6.788 5.513 5.602 5.530- bonitete 5.327 2.998 3.036 2.792- drugi prejemki 102 103 104 103Skupaj 30.058 24.326 22.846 24.001

Nadzorni svet je določil, da sečlanom uprave za uspešno delo vcelem letu 2004 odobrijo nagrade za

uspešnost v višini petih osnovnih brutoplač decembra 2004 za celo letoopravljanja funkcije.

Po datumu bilance stanja so nastopilinaslednji pomembni poslovnidogodki:

Družba Gorenje, d.d., je dne15.1.2006 s poravnavo kupnine za32.074 delnic družbe Surovina, d.d.,Maribor, in s preknjižbo delnic vKlirinško depotni družbi uradno posta-la lastnik njenega 27,6-odstotnegadeleža.

3.2.2006 je družba Gorenje,d.d., v skladu s Pogodbo o ustanovitviprodajne in nakupne opcije, ki jo jedne 21.6.2004 sklenila s Slovenskoodškodninsko družbo, d.d., izvršilaopcijo za tretji nakup 233.075 lastnihdelnic in tako postala lastnica950.267 lastnih delnic, kar predstavlja7,8 % lastniškega kapitala.

5.1.5 Poročilo revizorja

Družba je s povezanimi osebamiposlovala na osnovi sklenjenihkupoprodajnih pogodb, pri čemer so

bile v medsebojnih prometihpovezanih oseb uporabljene tržnecene izdelkov in storitev.

Pojasnilo 35 Dogodki po datumu izdelave bilance stanja

Pojasnilo 36 Posli s povezanimi osebami

139138

140 141

5.1.6 Računovodski kazalniki

2005 2004KAZALNIKI DOBIČKONOSNOSTIČista dobičkonosnost prihodkov 1,9% 1,9 %Čista donosnost sredstev 3,2% 3,6 %Čista dobičkonosnost kapitala 5,0% 4,7 %Kosmati denarni tok/čisti prihodki od prodaje 7,0% 7,3 %Koeficient dividendnosti osnovnega kapitala 9,6 9,8AKTIVNOSTNI KAZALNIKIKoeficient obračanja sredstev 1,09 1,13Koeficient obračanja zalog 9,08 10,26Koeficient obračanja kratkoročnih terjatev iz poslovanja 4,20 4,31KAZALNIKI STANJA INVESTIRANJAStopnja osnovnosti investiranja 0,35 0,38Stopnja dolgoročnosti investiranja 0,58 0,60KAZALNIKI FINANČNE STRUKTUREKoeficient dolgoročne pokritosti dolgoročnih sredstev 1,07 1,04Stopnja lastniškosti financiranja 0,44 0,46Stopnja dolgoročnosti financiranja 0,62 0,62Koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev 1,26 1,21Koeficient neposredne pokritosti kratkoročnih obveznosti (hitri koeficient) 0,08 0,08Koeficient pospešene pokritosti kratkoročnih obveznosti (pospešeni koeficient) 0,80 0,76Koeficient kratkoročne pokritosti kratkoročnih obveznosti (kratkoročni koeficient) 1,13 1,08Čiste obveznosti iz financiranja/kapital -0,02 -0,03Poslovni izid iz poslovanja/odhodki za obresti 2,04 1,58KAZALNIKI GOSPODARNOSTI POSLOVANJAKoeficient gospodarnosti poslovanja 1,02 1,02Čisti prihodki od prodaje gotovih proizvodov na zaposlenega (v TSIT) 27.589 26.010Dodana vrednost na zaposlenega (v TSIT) 6.377 5.964

5.2 Računovodsko poročilo vskladu z MSRP

5.2.1 Računovodsko poročiloSkupine Gorenje

5.2.1.1 Računovodske usmeritve

V nadaljevanju so predstavljenepomembne računovodske usmeritve, ki so bile uporabljene pri pripravikonsolidiranih računovodskih izkazovSkupine Gorenje.

Izdajo računovodskih izkazov jepotrdila uprava družbe dne30.3.2006

Izjava o skladnosti

Konsolidirani računovodski izkazi sopripravljeni v skladu z Mednarodnimistandardi računovodskega poročanja(MSRP), ki jih je razglasil Odbor zamednarodne računovodske standarde(IASB) in tolmačenji Odbora za pojas-njevanje mednarodnegaračunovodskega poročanja (IFRIC),kot jih je sprejela Europska unija.

Skupina vodi računovodske listine inpripravlja obvezne računovodskeizkaze v skladu z novimi Slovenskimiračunovodskimi standardi (SRS), ki sobili pretežno usklajeni z Mednarodni-mi standardi računovodskegaporočanja leta 2002. Priloženiračunovodski izkazi so bili pripravljenina podlagi računovodskih listin, ki jihvodi krovna družba in odvisne družbev skladu z lokalnimi standardi, terustreznimi prilagoditvami, ki so bilepotrebne za dejanski in pošten prikazfinančnega položaja Skupine Gorenjein njenih rezultatov poslovanja vskladu z Mednarodnimi standardiračunovodskega poročanja.Računovodske evidence dovolj točnonavajajo vse podatke, ki so potrebniza prilagoditve in razkritja vračunovodskih izkazih, pripravljenih vskladu z Mednarodnimi standardiračunovodskega poročanja.

Pri pripravi računovodskih izkazovniso bili upoštevani novi standardi, ki še niso v veljavi, in sicer:

MSRP 6 Iskanje ter vrednotenje mineralnih

virovMSRP 7

Finančni instrumentii (razkrivanje)Dopolnitev k MSRP 1

Prvo sprejetje Mednarodnih stan-dardov računovodskega poročanjater MSRP 6Dopolnitev k MRS 1

Predstavitev računovodskih izkazov-razkritje kapitalaDopolnitev k MRS 19

Zaslužki zaposlenih – aktuarskidobički in izgube, plani skupine terrazkritjaDopolnitev k MRS 39

Finančni instrumenti: pripoznavanjein merjenje – računovodstvovarovanih pozicij za denarne tokovepri napovedanih transakcijah znotraj skupineDopolnitev k MRS 39

Finančni instrumenti: pripoznavanjein merjenje - možnost poštene vrednostiDopolnitev k MRS 39

Finančni instrumenti: pripoznavanjein merjenje in MSRP 4 –Zavarovalnepogodbe – pogodbe o finančnihgarancijah. Dopolnitev k MRS 21

Učinki sprememb deviznih tečajev- neto investicije v dejavnosti v tujiniMednarodni odbor za razlagoračunovodskega poročanja (IFRIC) 4

Določanje ali pogodba vsebujeleasingIFRIC 5

Pravice do obresti zaradi sodelo-vanja v skladih za prenehanjeuporabe (razgradnje), obnovo aliekološko sanacijo IFRIC 6

Obveznosti, ki nastanejo zaradiudeležbe na specifičnem trgu - odpadna električna in elektronskaoprema

142 143

IFRIC 7 Uporaba pristopa spremembe izka-

zov (ponovnega izkazovanja) v skladuz MRS 29 – Računovodsko poročanjev gospodarstvih s hiperinflacijoIFRIC 8

Obseg MSRP 2IFRIC 9

Ponovna ocena vgrajenih izpeljanihfinančnih instrumentov

Podlaga za sestavo računovodskihizkazov

Računovodski izkazi so sestavljeni vslovenskih tolarjih, zaokroženi na tisočenot. Pripravljeni so ob upoštevanjuizvirne vrednosti, medtem ko se priizpeljanih finančnih instrumentih,finančnih instrumentih v posesti zatrgovanje in za prodajo razpoložljivihfinančnih sredstvih upošteva poštenavrednost.

Skupina dosledno uporabljaračunovodske usmeritve, ki so skladnez usmeritvami, uporabljenimi v pretek-lem letu.

Posli v tuji valuti

Posli, izraženi v tuji valuti, se preraču-navajo po menjalnem tečaju na danposla. Denarna sredstva in obveznos-ti, izražene v tuji valuti na dan bilancestanja, se preračunajo v slovensketolarje po srednjem tečaju BankeSlovenije na datum bilance stanja.Tečajne razlike se pripoznajo v izkazuposlovnega izida. Nedenarnepostavke in obveznosti, ki so izmer-jene po izvirni vrednosti v tuji valuti, sepretvorijo po menjalnem tečaju nadan posla. Nedenarne postavke inobveznosti, izražene v tuji valuti inizmerjene po pošteni vrednosti, sepretvorijo v SIT po menjalnem tečajuna dan, ko je bila poštena vrednostdoločena.

Ker se poslovanje v tujini ne šteje kotsestavni del poslovanja družbe, sosredstva in obveznosti, vključno zdobrim imenom in prilagoditvijopoštene vrednosti, ki izhaja iz uskupin-jevanja, pretvorjeni v slovenske tolarjepo srednjem tečaju Banke Slovenijena datum bilance stanja. Prihodki inodhodki poslovanja v tujini so pretvor-jeni v slovenske tolarje popovprečnem deviznem tečaju, izraču-nanem na podlagi mesečnih bilanc.

Tečajne razlike, ki nastanejo pri pre-računu čiste finančne naložbe v pod-jetja v tujini, se neposredno pripozna-jo v posebni postavki kapitala(prevedbeni popravek kapitala). Prinjihovi odtujitvi se vnesejo v izkazposlovnega izida.

Finančni instrumenti

Finančni instrumenti so pripoznani vračunovodskih izkazih. Računovodskeusmeritve, uporabljene za pripozna-vanje in merjenje teh postavk, sonavedene v opombah k postavkam.

Poštena vrednost

Poštena vrednost je znesek, s katerimje mogoče zamenjati sredstvo oziromaporavnati obveznost med dobroobveščenima in voljnima strankama vpremišljenem poslu.

Izpeljani finančni instrumenti

Skupina uporablja izpeljane finančneinstrumente za varovanje predizpostavljenostjo valutnim in obrestnimtveganjem, ki se pojavljajo priposlovnih, finančnih in investicijskihdejavnostih. Skupina v skladu zračunovodsko usmeritvijo zakladništvane hrani ali izdaja izpeljane finančneinstrumente za namen trgovanja.

Izpeljani finančni instrumenti se nazačetku pripoznajo po nabavni vred-nosti. Po začetnem pripoznanju soizpeljani finančni instrumenti izmerjenipo njihovi pošteni vrednosti. Dobičekali izguba, ki se pojavi pri ponovnemmerjenju poštene vrednosti, se pripoz-na v poslovnem izidu.

Čiste naložbe v družbe v tujini ne ščiti-mo pred tveganji.

Oslabitev sredstev

Skupina na datum bilance stanja pre-veri knjigovodske vrednosti sredstev,naložbenih nepremičnin in odloženihterjatev za davek, in sicer zato, daoceni, ali obstajajo znamenjaoslabitve sredstev; če obstajajo, jepotrebno oceniti nadomestljivo vred-nost sredstva.

Nadomestljivo vrednost dobregaimena, sredstev z nedoločeno dobokoristnosti in neopredmetenih sredstev,ki se še ne uporabljajo, je potrebnooceniti vsako leto na datum poročanja.

Oslabitev sredstva ali denar ustvarja-joče enote se pripozna v primeru, konjegova knjigovodska vrednost pre-sega njegovo nadomestljivo vrednost;slabitev se izkaže v izkazu poslovnegaizida.

Izračun nadomestljive vrednosti

Nadomestljiva vrednost ostalih sred-stev je njihova poštena vrednost,zmanjšana za stroške prodaje, oziro-ma vrednost pri uporabi, in sicer tista,ki je višja. Pri določanju vrednostisredstva pri uporabi se pričakovaniprihodnji denarni tokovi diskontirajona njihovo sedanjo vrednost zuporabo diskontne mere predobdavčitvijo, ki odraža sprotne tržneocene časovne vrednosti denarja intveganja, ki so značilna za sredstvo.

144 145

Razveljavitev oslabitve

Izgube zaradi oslabitve je potrebnoodpraviti, če so se spremenile ocene,uporabljene za ugotovitevnadomestljivih vrednosti sredstev.

Izguba zaradi oslabitve sredstva seodpravi do višine, do katerepovečana knjigovodska vrednost sred-stva ne preseže knjigovodske vrednos-ti, ki bi bila ugotovljena po odštetjuamortizacijskega odpisa, če pri sred-stvu v prejšnjih letih ne bi bila pripoz-nana izguba zaradi oslabitve.

Neopredmetena sredstva so izkazanapo nabavni vrednosti, zmanjšani zaenakomerno časovno obračunanoamortizacijo in morebitno izgubozaradi oslabitve sredstva.

Neopredmetena sredstva zajemajodobro ime, pravice industrijske last-nine, stroške razvijanja ter dane pre-dujme za pridobitev neopredmetenihsredstev.

Pravice industrijske lastnine se amor-tizirajo v obdobju trajanja pogodbe.

Dobro ime, ki izhaja iz prevzema,predstavlja presežek nabavne vred-nosti prevzete družbe nad določljivopošteno vrednostjo pridobljenih sred-stev, zmanjšanih za dolgove. Dobroime je izkazano po nabavni vrednosti,zmanjšani za morebitno nabranoizgubo zaradi oslabitve. Dobro ime serazvrsti na denar ustvarjajoče enote inse ne amortizira. Namesto tega sedobro ime letno preizkuša zaoslabitev (glej računovodsko usmeritev»Oslabitev sredstev«).

Slabo ime, ki se pojavi pri prevzemu,se neposredno pripozna v poslovnemizidu.

Raziskovanje in razvijanje

Poraba pri raziskovalnem delovanju,katerega namen je pridobiti novoznanstveno in strokovno znanje terrazumevanje, se pripozna v izkazuposlovnega izida kot odhodek, ko sepojavi.

Poraba pri razvojnem delovanju, pričemer se rezultati raziskav uporablja-jo pri načrtovanju oz. oblikovanjuproizvodnje novih ali bistveno boljšihizdelkov in postopkov, se pripozna, čeje izdelek ali postopek strokovno inposlovno izvedljiv in če Skupinarazpolaga z ustreznimi viri zadokončanje razvijanja.

Pripoznana vrednost porabe zajemastroške materiala, stroške neposredne-ga dela in ustrezen delež posrednihstroškov. Ostala vrednost porabe sepripozna v izkazu poslovnega izidakot odhodek, ko se pojavi. Pripoz-nana poraba pri razvojnem delovanjuje izkazana po nabavni vrednosti,zmanjšani za amortizacijski popravekvrednosti in nabrane izgube zaradioslabitve (glej računovodsko usmeritev»Oslabitev sredstev«).

Kasnejši stroški

Kasnejši izdatki v zvezi z neopredme-tenimi sredstvi so usredstveni le vprimerih, ko povečujejo bodočegospodarske koristi, ki izhajajo izsredstva, na katero se izdatkinanašajo. Vsi ostali stroški so pripoz-nani v poslovnem izidu kot odhodkitakoj, ko do njih pride.

Amortizacija

Amortizacija se obračunava po meto-di enakomernega časovnega amor-tiziranja ob upoštevanju dobe korist-nosti neopredmetenih sredstev, razenče so te dobe nedoločene. Na danbilance stanja Skupina preizkusi aligre za oslabitev dobrega imena inneopredmetenega sredstva znedoločeno dobo koristnosti.Obračun amortizacije ostalih neo-predmetenih sredstev se začne, ko jesredstvo na razpolago za uporabo.Ocenjene dobe koristnosti so naslednje:

patenti in licence 5 – 10 letpripoznani stroški razvijanja 5 – 10 let

Opredmetena osnovna sredstva so nazačetku navedena po nabavni vred-nosti, od katere se odštejejo nabranaamortizacija in izgube zaradioslabitve. Nabavna vrednost opred-metenega osnovnega sredstva obseganjegovo nakupno ceno, tudi uvoznecarine in nevračljive nakupne dajatveter vse neposredno pripisane stroškeusposabljanja, sredstva za njegovonačrtovano uporabo, zlasti stroškedobave in namestitve.

Nabavna vrednost v družbi izdelane-ga sredstva zajema stroške materiala,neposredne stroške dela in ustrezendelež posrednih proizvodnih stroškov.

Po začetnem pripoznanju kot sredstvoje opredmeteno osnovno sredstvoizkazano po prevrednotenem znesku,ki je njegova poštena vrednost na danprevrednotenja, zmanjšana zapoznejšo amortizacijo in poznejšenabrane izgube zaradi oslabitve. Čese knjigovodska vrednost sredstvapoveča zaradi prevrednotenja, sepovečanje knjiži neposredno v dobrokapitala kot posebni prevrednotovalnipopravek kapitala.

Če se knjigovodska vrednost sredstvazmanjša zaradi prevrednotenja, sezmanjšanje pripozna v poslovnemizidu. Zmanjšanje pa bremenineposredno kapital v postavki pre-sežek iz prevrednotenja do velikostistanja v dobro v presežku iz prevred-notenja pri istem sredstvu. Prevred-notenje teh sredstev na pošteno vred-nost temelji na poročilu neodvisnegacenilca.

Opredmeteno osnovno sredstvo seizloči iz bilance stanja ob odtujitvi aliče se trajno ne uporablja in od sred-stva ni mogoče pričakovati nobenihprihodnjih gospodarskih koristi. Dobičkiali izgube, ki izhajajo iz izločitve aliodtujitve posameznega opredmetene-ga osnovnega sredstva, se pripoznajov izkazu poslovnega izida kot pri-hodek ali odhodek.

Amortizacija

Amortizacija se obračuna po metodienakomernega časovnega amor-tiziranja ob upoštevanju dobe korist-nosti vsakega posameznega opredme-tenega sredstva. Amortizacijske stop-nje se določijo na podlagi ocenjenedobe koristnosti sredstva. Zemljišča sene amortizirajo.

Dobe koristnosti glavnih skupin opred-metenih osnovnih sredstev so naslednje:

zgradbe 20–50 letstroji in naprave 5–10 let računalniška oprema 2– 5 lettransportna vozila 3–10 letpisarniška oprema 3–10 letorodja 3–10 let

Obresti od zadolževanja za novaopredmetena osnovna sredstva seknjižijo v breme poslovnega izidaobdobja.

Kasnejši stroški

Stroški, ki nastajajo v zvezi z opredme-tenim sredstvom, povečujejo njegovonabavno vrednost le, kadar povečajoprihodnje gospodarske koristi, ki jihomogoča opredmeteno osnovno sred-stvo. Vsa poznejša poraba se pripoz-na v izkazu poslovnega izida kotodhodek, ko se pojavi.

Naložbe

Naložbe v dolžniške in lastniške vred-nostne papirje

Naložbe v posesti za trgovanje souvrščene v skupino kratkoročnih sred-stev in so navedene po pošteni vred-nosti, ki se določi četrtletno s primer-janjem vrednosti z objavljeno ponu-jeno ceno. Dobiček ali izguba, ki pritem nastane, je pripoznana v izkazuposlovnega izida.

V to skupino sodijo tudi izvedenifinančni instrumenti.

Ostali finančni instrumenti Skupine sooznačeni kot razpoložljivi za prodajoin izkazani po pošteni vrednosti.Dobiček ali izguba se neposrednopripozna v kapitalu, z izjemo izgubzaradi oslabitve ter pozitivnih in nega-tivnih tečajnih razlik, ki se pojavijo vprimeru denarnih postavk, kot sodolžniški vrednostni papirji. Ko sepripoznanje teh naložb odpravi, jepotrebno predhodno v kapitalupripoznani nabrani dobiček ali

izgubo pripoznati v poslovnem iziduobdobja. Če se te naložbe obrestuje-jo, se obresti izračunajo po metodiefektivnih obresti in pripoznajo vizkazu poslovnega izida.

Poštena vrednost finančnih instrumen-tov, ki so označeni kot posedovani zatrgovanje in za prodajo razpoložljivi,je enaka njihovi objavljeni ponudeninakupni ceni na dan bilance stanja.Finančne instrumente, ki so razvrščenikot posedovani za trgovanje ali zaprodajo razpoložljivi, Skupina pripoz-na/odpravi pripoznanje na dan, ko sezaveže kupiti/prodati naložbe.

Zaloge

Zaloge materiala in trgovskega blagaso vrednotene po izvirni vrednosti aličisti iztržljivi vrednosti, in sicer pomanjši izmed njiju. Nabavna vrednostobsega nakupno ceno, tudi uvoznecarine in nevračljive nakupne dajatveter vse stroške, ki jih je mogočeneposredno pripisati prevzemu. Vred-nost zalog temelji na načelu metodezaporednih cen (FIFO).

Zaloge izdelkov in nedokončaneproizvodnje so pripoznane poproizvodnih stroških. Stroški proizvod-nje obsegajo neposredne stroškemateriala, neposredne stroške storitev,neposredne stroške amortizacije insplošne proizvodne stroške. Splošniproizvodni stroški obsegajo posrednestroške materiala, posredne stroškestoritev, posredne stroške dela inposredne stroške amortizacije ob nor-malni uporabi proizvajalnih sredstev.

Poslovne in druge terjatve se izkazuje-jo po nabavni vrednosti, zmanjšani zaizgube zaradi oslabitve. Dani predujmi se v bilanci stanjaizkazujejo v zvezi s stvarmi, na katerese nanašajo. Kratkoročne poslovneterjatve se prevrednotujejo zaradioslabitve, če njihova knjigovodskavrednost presega njihovo poštenovrednost. Terjatve, za katere se dom-neva, da ne bodo poravnane v red-nem roku ali ki niso poravnane v red-nem roku, izkažemo kot dvomljive insporne. Terjatve, v zvezi s katerimi jeprišlo do spora z dolžnikom, izkaže-mo kot sporne terjatve. V primeru prevrednotenja zaradioslabitve se oblikujejo popravki vred-nosti terjatev v breme prevrednotoval-nih poslovnih odhodkov.

Denarna sredstva in njihovi ustrezniki

Denarna sredstva in njihovi ustreznikiobsegajo gotovino v blagajni, denar-na sredstva v banki in vloge navpogled. Prekoračitve na tekočemračunu pri banki, ki jih je mogočeporavnati na poziv in so sestavni delvodenja denarnih sredstev v Skupini,so v izkazu finančnega izida vključenemed sestavine denarnih sredstev in nji-hovih ustreznikov.

Dividende so pripoznane kotobveznost v obdobju, v kateremskupščina delničarjev sprejmeodločitev o izplačilu dividende.

Rezervacije se oblikujejo, ko ima druž-ba sedanjo obvezo kot posledicopreteklega dogodka in ko je verjetno,da bo za poravnavo obveze potrebentok dejavnikov, ki omogočajo gospo-darske koristi. Rezervacije se oblikuje-jo le, če je mogoče zanesljivo ocenitiznesek obveze.

Garancije za izdelke in storitve

Rezervacija za garancije za izdelke in storitve se izkaže ob prodaji izdelkovali storitev, za katere je garancijadana. Rezervacija se oblikuje naosnovi izvirnih podatkov o garanciji in ob presoji vseh možnih izidov gledena njihovo verjetnost.

Rezervacije za odpravnine in jubilejnenagrade

Prispevke za zdravstveno, pokojninskoin socialno zavarovanje iz kosmatihplač plačuje družba med letom pozakonsko določenih stopnjah. Prispev-ki so priznani v izkazu poslovnegaizida kot odhodek v obdobju, vkaterem nastanejo.Družba je v skladu z zakonskimi pred-pisi, kolektivno pogodbo in internimpravilnikom zavezana k plačilu jubilej-nih nagrad zaposlencem terodpravnin ob njihovi upokojitvi, za karso oblikovane dolgoročne rezervacije.Druge pokojninske obveznosti neobstajajo.

Rezervacije so oblikovane v višiniocenjenih bodočih izplačil za odprav-nine in jubilejne nagrade, diskontiranena dan bilance stanja. Izračun je bilnarejen za vsakega zaposlenegatako, da je upošteval stroškeodpravnin ob upokojitvi ter stroškevseh pričakovanih jubilejnih nagraddo upokojitve. Izbrana diskontnaobrestna mera znaša 2,75 % letno in predstavlja realno obrestno mero;izračun je z uporabo projicirane enotepripravil pooblaščeni aktuar.

147146

148 149

Obrestonosna posojila

Dana in prejeta posojila se ob začet-nem pripoznanju izkazujejo po njihovipošteni vrednosti, zmanjšani za pri-padajoče stroške posla. Po začetnempripoznanju se posojila izkazujejo poodplačni vrednosti, pri čemer semorebitne razlike med izvirno inodplačno vrednostjo izkazujejo vizkazu poslovnega izida v obdobjuodplačevanja posojila, pri čemer seuporabi metoda efektivne obrestnemere.

Poslovne obveznosti so navedene ponjihovi izvirni vrednosti.

Prihodki

Prihodki od prodaje izdelkov,trgovskega blaga in materiala sepripoznajo v izkazu poslovnega izida,ko je podjetje preneslo na kupcapomembna tveganja in koristi,povezane z lastništvom proizvodov.Prihodki so zmanjšani za popuste,odobrene ob prodaji ali kasneje, tudizaradi zgodnejšega plačila. Prihodkise ne pripoznajo, če se pojavi nego-tovost glede poplačljivosti nadomesti-la, z njim povezanih stroškov alimožnosti vračila proizvodov ali paglede nadaljnjega odločanja o pro-danih proizvodih. Prihodki od opravljenih storitev, razenod opravljenih storitev, ki vodijo dofinančnih prihodkov, so pripoznani poprodajnih cenah dokončanih storitevali po prodajnih cenah nedokončanihstoritev glede na stopnjo njihovedokončanosti. Stopnja dokončanostise oceni s pregledom opravljenegadela.

Državne podpore so na začetkupripoznane kot odloženi prihodek v znesku podpore, kadar obstajasprejemljivo zagotovilo, da bo podjet-je izpolnilo pogoje zanjo. Namenjeneso pokritju stroškov amortizacije sred-stev, ki jih podjetje pridobi s sredstvidržavne podpore na osnovi statusapodjetja, ki zaposluje invalide. S sred-stvi povezane državne podpore se vizkazu poslovnega izida pripoznavajostrogo dosledno med drugimi prihodkiiz poslovanja v dobi koristnosti zade-vnega sredstva.

Odhodki se pripoznajo, če jezmanjšanje gospodarske koristi vobračunskem obdobju povezano zzmanjšanjem sredstva ali povečanjemdolga in je to zmanjšanje mogočezanesljivo meriti.Poslovni odhodki se pripoznajo, ko sestroški ne zadržujejo več v vrednostizalog izdelkov in nedokončaneproizvodnje ali ko je blago prodano.

Čisti stroški financiranjaČisti stroški financiranja obsegajoobresti od posojil, ki se izračunavajopo metodi efektivne obrestne mere,dividende od trgovanju namenjenihprednostnih delnic, terjatve za obrestiiz investiranih sredstev, prihodki oddividend, pozitivne in negativne teča-jne razlike ter dobičke in izgube izinstrumentov za varovanje pred tve-ganjem, izkazane v izkazu poslovnegaizida.

Prihodki iz obresti se pripoznajo vizkazu poslovnega izida ob njihovemnastanku, z uporabo metode efektivneobrestne mere. Prihodki od dividendse v izkazu poslovnega izida pripoz-najo na dan, ko je uveljavljena del-ničarjeva pravica do plačila, kar je pridružbah, ki kotirajo na borzi, pravilo-ma datum, ko pravica do tekoče divi-dende preneha biti povezana z delnico.

Davek iz dobička

Davek od dobička oziroma izgubeposlovnega leta obsega odmerjeni inodloženi davek. Davek od dobička seizkaže v izkazu poslovnega izida,razen v tistem delu, v katerem senanaša na postavke, ki se izkazujejoneposredno v kapitalu in se zatoizkazuje med kapitalom. Odmerjeni davek je znesek, zakaterega se pričakuje, da bo plačanod obdavčljivega dobička zaposlovno leto, ob uporabi davčnihstopenj, uveljavljenih na datumbilance stanja, in morebitne pri-lagoditve davčnih obveznosti vpovezavi s preteklimi poslovnimi leti.Pri izkazovanju odloženega davka seuporablja metoda obveznosti pobilanci stanja, pri čemer se upoštevajo

začasne razlike med knjigovodskovrednostjo sredstev in obveznostmi za potrebe finančnega poročanja in zneskov za potrebe davčnegaporočanja. Znesek odloženega davkatemelji na pričakovanem načinu povr-nitve oziroma poravnave knjigovodskevrednosti sredstev in obveznosti obuporabi davčnih stopenj, uveljavljenihna datum bilance stanja. Terjatev za odloženi davek se pripoz-na samo v obsegu, za katerega obsta-ja verjetnost, da bo na razpolago pri-hodnji obdavčljivi dobiček, v bremekaterega bo v prihodnje mogočeuporabiti odloženo terjatev. Terjatveza odloženi davek se zmanjšajo zaznesek, za katerega ni več verjetno,da bo mogoče uveljaviti davčnoolajšavo, povezano s sredstvom.

Primerjalne informacijePrimerjalne informacije so pretežnousklajene s predstavitvijo informacij v tekočem letu. Kadar je bilo potrebno,so bili primerjalni podatki prilagojenitako, da so v skladu s predstavitvijoinformacij v tekočem letu.

151

Poročanje po odsekih

Računovodske informacije o poslovan-ju se poročajo po področnih odsekih,ki zajemajo glavne proizvodne in pro-dajne programe, in po območnihodsekih.

Področni odseki Skupine Gorenje so: Poslovno področje gospodinjskih

aparatov: dejavnost proizvodnje inprodaje gospodinjskih aparatovlastne proizvodnje, prodaje dopolnil-nega programa gospodinjskih apara-tov drugih proizvajalcev, prodajedokupnega programa izven osnovnihtreh programov velikih gospodinjskihaparatov, proizvodnje in prodajetoplotno ogrevalne tehnike lastneizdelave, dejavnost orodjarstva, stroje-gradnje in proizvodnje mehanskihkomponent.

Druga poslovna področja:Notranja oprema: dejavnost proizvodnje in prodaje kuhinjskega,kopalniškega pohištva, sanitarne opreme in keramičnih ploščic.Trgovina in storitve: dejavnost ener-getike in varstva okolja, trgovine, inženiringa, zastopstva, gostinstva, turizma in upravljanja z nepremičninami.

Območni odseki Skupine Gorenje so: Evropska unija: Avstrija, Nemčija,

Italija, Francija, Danska, Švedska, Belgija, Finska, Velika Britanija, Grčija, Latvija, Litva, Estonija, Slovenija,Češka republika, Madžarska, Poljska

Vzhodna Evropa: Bolgarija, Ukrajina,Rusija, Makedonija, Hrvaška, Srbija inČrna gora, Albanija, Bosna in Hercegovina

ostalo: ostale države.

Izkaz finančnega izida

Izkaz finančnega izida je bil pripravl-jen po posredni metodi na podlagipostavk v bilanci stanja z dne 31.decembra 2005, bilance stanja z dne31. decembra 2004, izkaza poslovne-ga izida za leto, ki se je končalo 31.decembra 2005, in dodatnihpodatkov, ki so potrebni za pri-lagoditev pritokov in odtokov.

150

5.2.1.2 Sestava Skupine Gorenje

V skladu z Mednarodnimi standardiračunovodskega poročanja so bili vkonsolidirane računovodske izkaze

Skupine Gorenje vključeni računovodskiizkazi krovne družbe Gorenje, d.d.,računovodski izkazi 49 odvisnihdružb Skupine iz Slovenije in tujine indveh skupaj obvladovanih družb:

Družbe, delujoče v Sloveniji

Lastniški delež v %

1. Gorenje IPC, d.o.o., Velenje 100,002. Biterm, d.o.o., Bistrica ob Sotli 75,003. Gorenje Notranja oprema, d.o.o., Velenje 98,864. Gorenje Orodjarna, d.o.o., Velenje 100,005. Gorenje Indop, d.o.o., Velenje 100,006. Gorenje Tiki d.o.o., Ljubljana 99,7957. Gorenje GTI, d.o.o., Velenje 100,008. Gorenje Gostinstvo, d.o.o., Velenje 100,009. LINEA, d.o.o., Velenje 100,0010. Energygor, d.o.o., Velenje 100,0011. Opte Ptuj, d.o.o., Ptuj 100,0012. Kemis, d.o.o., Radomlje 100,0013. ZEOS, d.o.o., Ljubljana 58,0014. Istrabenz – Gorenje, d.o.o., Ljubljana (skupni podvig) 50,0015. IG Prodaja d.o.o., Nova Gorica (skupni podvig) 50,00

Družbe, delujoče v tujini

Lastniški delež v %

16. Gorenje Beteiligungs GmbH, Avstrija 100,0017. Gorenje Austria Handels GmbH, Avstrija 100,0018. Gorenje Vertriebs GmbH, Nemčija 100,0019. Gorenje Körting Italia S.r.l., Italija 100,0020.Gorenje France S.A.S., Francija 100,0021. Gorenje BELUX S.a.r.l., Belgija 100,0022. Gorenje UK Ltd., Velika Britanija 100,0023. Gorenje Skandinavien A/S, Danska 100,0024. Gorenje AB, Švedska 100,0025. Gorenje spol. s r.o., Češka Republika 100,0026. Gorenje real spol. s r.o., Češka Republika 100,0027. Gorenje Slovakia s. r.o., Slovaška Republika 100,0028. Gorenje Budapest Kft., Madžarska 100,0029. Gorenje Polska Sp. z o.o., Poljska 100,0030. Gorenje Bulgaria EOOD, Bolgarija 100,0031.Gorenje Zagreb, d.o.o., Hrvaška 100,00

152 153

Družbe, delujoče v tujini

Lastniški delež v %

32. Gorenje Skopje, d.o.o., Makedonija 100,0033. Gorenje Commerce, d.o.o., Bosna in Hercegovina 100,0034. Gorenje, d.o.o., Srbija in Črna gora 100,0035. Gorenje Podgorica , d.o.o., Srbija in Črna gora 99,97236. Gorenje OY, Finska 100,0037. Gorenje AS, Norveška 100,0038. OÜ Gorenje, Estonija 100,0039. SIA Gorenje, Latvija 100,0040. Gorenje Romania S.R.L., Romunija 100,0041. Gorenje aparati za domaćinstvo, d.o.o., Srbija in Črna gora 100,0042. Mora Moravia s.r.o., Češka Republika 100,0043. Mora Slovakia, s.r.o., Slovaška Republika 100,0044. Gorenje Küchen GmbH, Avstrija 98,8645. Gorenje - kuchyne spol. s r.o., Češka Republika 98,8646. Gorenje Imobilia, d.o.o., Srbija in Črna gora 100,0047. Gorenje Adria Nekretnine, d.o.o., Hrvaška 100,0048. Kemis, d.o.o., Hrvaška 100,0049. Kemis BiH, d.o.o., Bosna in Hercegovina 100,0050. Kemis, d.o.o., Srbija in Črna gora 100,0051. Nacionalni brendovi, d.o.o., Srbija in Črna gora 100,00

5.2.1.3 Načela priprave konsolidi-ranih računovodskih izkazov

Odvisne družbeOdvisne družbe so družbe, ki jihobvladuje druga družba, imenovanaobvladujoča. Obvladovanje obstaja,kadar ima obvladujoča družbazmožnost odločati o finančnih inposlovnih usmeritvah družbe za prido-bivanje koristi iz njegovega delovanja.Računovodski izkazi odvisnih družb sovključeni v skupinske računovodskeizkaze z dnem, ko se je začeloobvladovanje, do dneva prenehanjaobvladovanja.

Skupni podvigiSkupni podvigi so družbe, ki so pred-met skupnega obvladovanja naosnovi pogodbenega sporazuma med

Skupino in pogodbenim partnerjem.Skupinski računovodski izkazi vključu-jejo sorazmeren delež podvižnika vsredstvih, obveznostih, prihodkih inodhodkih skupaj obvladovanedružbe, povezan s podobnimipostavkami v podvižnikovihračunovodskih izkazih, od datumazačetka skupnega obvladovanja do datuma, ko preneha.

Posli, izvzeti iz konsolidacije (uskupinjevanja)Pri sestavi konsolidiranih računovod-skih izkazov so izločena stanja, nere-alizirani dobički in izgube oz. prihod-ki in odhodki, ki izhajajo iz poslovznotraj Skupine.

Prenos lastništva med družbamiSkupine Gorenje ni imel nobenegavpliva na skupinske izkaze finančnegaizida Skupine Gorenje, ker so biliposli med družbami Skupine Gorenjeizločeni iz uskupinjevanja.

Deleži manjšinjskih lastnikov na 31. december 2005:

2005 2004Delež v Manjšinski Delež v čistem Delež v Manjšinski Delež v čistem

kapitalu v % delež v TSIT poslovnem kapitalu v % delež v TSIT poslovnemizidu v TSIT izidu v TSIT

Gorenje Tiki, d.o.o. 0,205 3.069 361 0,205 2.997 210Biterm, d.o.o. 25,00 128.554 11.364 25,00 124.684 24.607Gorenje Podgorica, d.o.o. 0,028 15.299 403 0,028 210 24Gorenje Notranja oprema, d.o.o. 1,14 53.347 2.433 1,224 62.517 2.313Gorenje Glin, d.o.o. 0 0 0 1,224 0 -597Gorenje Kuechen GmbH 1,14 -972 -857 1,224 0 -1.849Gorenje - kuchyne spol s r.o. 1,14 2.062 -28 1,224 0 27Kemis BiH, d.o.o. 0 0 0 10,00 662 78Skupaj 201.359 13.676 191.070 24.813

154 155

Nakupi družb

Družbi Mora Moravia s.r.o., Češka, inMora Slovakia, s.r.o., Slovaška, stabili kupljeni z dnem 26.1.2005, druž-ba Nacionalni brendovi, d.o.o., Srbija

in Črna gora, pa z dnem 24.8.2005.Vpliv nakupa na posamezna sredstvain obveznosti Skupine je naslednji:

Odprodaje družb

V skladu s strategijo osredotočanja vosnovno dejavnost Skupine Gorenje,torej dejavnost proizvodnje in prodajegospodinjskih aparatov, je dne12.7.2005 družba Gorenje Beteili-gungs GmbH, Avstrija, s kupcem Trdnjava Holding, d.d., Slovenija,

sklenila pogodbo o prodaji 70 % las-tniškega deleža družbe G.A Beteili-gungs GmbH, Avstrija, ki ima v lastiodvisni družbi Hyundai v Zagrebu inBeogradu, katerih dejavnost je proda-ja osebnih vozil znamke Hyundai.

Vpliv opisane odprodaje na posamična sredstva in obveznostiSkupine je naslednji:

Skupni podvigi

Skupina ima 50-odstotni delež vdružbah Istrabenz – Gorenje, d.o.o.,Ljubljana in IG Prodaja, d.o.o., NovaGorica, katerih primarna dejavnost je

trgovanje z električno energijo. V kon-solidirane računovodske izkaze sovključeni sorazmerni deleži sredstev,obveznosti, prihodkov in odhodkovdružb.

Mora Moravia s.r.o.

v TSIT 2005Osnovna sredstva 2.222.904Zaloge 1.695.150Poslovne terjatve 3.348.536Denar 19.005Rezervacije -219.690Finančne obveznosti -1.698.704Poslovne obveznosti -3.823.227Neto razlika sredstev in obveznosti 1.543.974Nakupna vrednost -2.097.834Dobro ime 553.860

v TSIT 2005Osnovna sredstva 1.093.534Zaloge 2.604.715Poslovne terjatve 1.046.620Denar 265.656Rezervacije -184.874Finančne obveznosti -1.474.471Poslovne obveznosti -1.955.327Neto razlika sredstev in obveznosti 1.395.853Prodajna vrednost 2.156.180Neto razlika 760.327

Mora Slovakia, s.r.o.

v TSIT 2005Osnovna sredstva 18.648Zaloge 0Poslovne terjatve 272.912Denar 30.445Rezervacije 0Finančne obveznosti 0Poslovne obveznosti -9.744Neto razlika sredstev in obveznosti 312.261Nakupna vrednost -355Slabo ime -311.906

Nacionalni brendovi, d.o.o.

v TSIT 2005Osnovna sredstva 284.387Zaloge 0Poslovne terjatve 1.290Denar 1.002Rezervacije 0Finančne obveznosti -6.913Poslovne obveznosti -151Neto razlika sredstev in obveznosti 279.615Nakupna vrednost -414.813Dobro ime 135.198

156 157

IG prodaja, d.o.o.

v TSIT 2005 2004Dolgoročna sredstva 9.253 0Kratkoročna sredstva 388.270 0Dolgoročne obveznosti -20.492 0Kratkoročne obveznosti -377.031 0

Prihodki 863.722 0Odhodki -851.979 0Davek iz dobička -1.251 0Čisti poslovni izid 10.492 0

5.2.1.4 Konsolidirani računovodski izkazi Skupine Gorenje

v TSIT Pojasnila 2005 2005 2005 2004(delujoče družbe) (ukinjene družbe) (skupaj)

1. Čisti prihodki od prodaje 236.516.773 6.635.653 243.152.426 216.247.0442. Sprememba vrednosti zalog 2.815.720 2.815.720 5.662.6923. Drugi poslovni prihodki 1 3.825.718 173.837 3.999.555 4.672.737

4. Kosmati donos iz poslovanja 243.158.211 6.809.490 249.967.701 226.582.473

5. Stroški blaga, materiala in storitev 2 -178.776.578 -6.268.636 -185.045.214 -166.407.6836. Stroški dela 3 -43.187.545 -188.065 -43.375.610 -39.608.3267. Amortizacija 4 -11.614.308 -78.231 -11.692.539 -10.096.5918. Poslovni odhodki iz slabitev 5 -1.631.785 -58.756 -1.690.541 -1.244.5249. Drugi poslovni odhodki 5 -1.631.465 -72.636 -1.704.101 -2.272.232

10.Poslovni izid iz poslovanja 6.316.530 143.166 6.459.696 6.953.117

11.Finančni prihodki 6 3.974.619 96.437 4.071.056 3.726.54812.Finančni odhodki 7 -4.746.469 -77.214 -4.823.683 -5.312.303

13.Celotni poslovni izid 5.544.680 162.389 5.707.069 5.367.362

14.Davek iz dobička 8 -565.132 -21.259 -586.391 -288.720

15.Čisti poslovni izid obračun. obdobja 4.979.548 141.130 5.120.678 5.078.64216.Dobiček manjšinskih lastnikov 13.676 0 13.676 24.81317.Dobiček večinskega lastnika 4.965.872 141.130 5.107.002 5.053.82918.Donos na delnico (v SIT) 445,94 425,03

Konsolidirani izkaz poslovnega izida Skupine Gorenje

Istrabenz – Gorenje, d.o.o

v TSIT 2005 2004Dolgoročna sredstva 10.395 8.884Kratkoročna sredstva 1.231.400 592.442Dolgoročne obveznosti -183.275 -158.208Kratkoročne obveznosti -1.058.520 -443.118

Prihodki 6.630.756 1.551.887Odhodki -6.649.520 -1.545.615Davek iz dobička 0 -1.505Čisti poslovni izid -18.764 4.767

158 159

v TSIT Pojasnila 2005 2004A. FINANČNI TOKOVI PRI POSLOVANJUPoslovni izid obračunskega obdobja 5.120.678 5.078.642

Prilagoditve za:Amortizacijo nepremičnin, naprav in opreme 9 10.830.979 9.674.811Amortizacijo neopredmetenih sredstev 10 861.560 421.780Negativne tečajne razlike 7 1.449.583 2.264.740Prihodke od naložbenja 6 -4.071.056 -3.726.548Odhodke od financiranje 7 3.374.100 3.056.872Prihodke od prodaje nepremičnin, naprav in opreme 1 -768.428 -522.438Odhodke za davke 8 586.391 288.720

Dobiček iz poslovanja pred spremembami čistih obratnih sredstev in rezervacijami 17.383.807 16.536.579Povečanje poslovnih in drugih terjatev -6.345.015 -3.244.683Povečanje zalog -4.095.705 -8.804.244Povečanje rezervacij 1.068.725 1.233.028Povečanje poslovnih in drugih obveznosti 5.921.943 5.339.773

Pri poslovanju pridobljena denarna sredstva -3.450.052 -5.476.126Plačane obresti -3.898.567 -4.854.303Plačani davek iz dobička -547.621 -441.107

Čisti finančni tok iz poslovanja 9.487.567 5.765.043

B. FINANČNI TOKOVI PRI NALOŽBENJUPrejemki iz prodaje nepremičnin, naprav in opreme 1.328.820 1.468.709Prejete obresti 3.867.503 2.987.981Prejete dividende 146.662 123.457Prodaja odvisnega podjetja, brez odtujenih denarnih sredstev 1.890.524 0Nakup odvisnega podjetja, brez pridobljenih finančnih sredstev -2.476.654 -291.598Pridobitev nepremičnin, naprav in opreme -11.628.299 -15.352.537Ostale naložbe 365.108 -2.898.919Pridobitev neopredmetenih sredstev -1.648.968 -1.353.537

Čisti finančni tok iz naložbenja -8.155.304 -15.316.444

C. FINANČNI TOKOVI PRI FINANCIRANJUOdkup lastnih delnic in deležev -2.985.835 45.500Najem posojil 3.370.737 9.840.860Plačane dividende -1.171.588 -1.194.863

Čisti finančni tok iz financiranja -786.686 8.691.497Čisto povečanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov 545.577 -859.904Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku obdobja 2.003.215 2.701.719Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na koncu obdobja 2.548.792 1.841.815

Konsolidirani izkaz finančnega izida Skupine Gorenje

v TSIT Pojasnila 2005 2004SREDSTVA 195.509.870 179.232.385

A. Dolgoročna sredstva 91.298.871 87.218.468I. Neopredmetena sredstva 9 5.617.772 3.326.700II. Nepremičnine, oprema in naprave 10 78.838.655 78.225.429III. Naložbene nepremičnine 11 212.836 588.536IV. Dolgoročne finančne naložbe 12 3.956.761 4.399.640V. Dolgoročne poslovne terjatve 854.915 608.836VI. Odložene terjatve za davke 13 1.817.932 69.327

B. Kratkoročna sredstva 104.210.999 92.013.917I. Zaloge 14 40.486.746 37.969.041II. Kratkoročne poslovne terjatve 15 55.055.965 47.165.108III. Kratkoročne finančne naložbe 16 5.471.072 4.287.385IV. Kratkoročne aktivne časovne

razmejitve 17 648.424 750.568V. Denar in denarni ustrezniki 18 2.548.792 1.841.815

Zunajbilančna evidenca 28 31.528.639 25.716.817

OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 195.509.870 179.232.385

A. Kapital in delež manjšinskih lastnikov 19 58.720.204 60.874.051I. Osnovni kapital 12.200.000 12.200.000II. Kapitalske rezerve 23.113.258 23.113.258III. Zakonske in statutarne rezerve 4.509.069 4.509.069IV. Zadržani čisti poslovni izid 17.939.939 17.753.876V. Lastne delnice -3.655.738 -669.903VI. Prevrednotovalni in prevedbeni

popravki kapitala 4.412.317 3.776.681VII.Manjšinski kapital 201.359 191.070

B. Dolgoročne obveznosti 42.843.223 35.027.373I. Rezervacije 20 11.946.351 7.323.403II. Rezervacije oblikovane iz

odstopljenih sredstev 21 1.789.926 1.777.690III. Odložene obveznosti za davek 13 243.948 330.580IV. Dolgoročne finančne obveznosti 22 28.809.677 25.589.500V. Dolgoročne varščine 53.321 6.200

C. Kratkoročne obveznosti 93.946.443 83.330.961I. Kratkoročne finančne obveznosti 23 33.405.532 31.256.972II. Kratkoročne poslovne obveznosti 24 56.297.540 49.571.515III. Kratkoročne pasivne časovne

razmejitve 25 4.243.371 2.502.474

Zunajbilančna evidenca 28 31.528.639 25.716.817

Konsolidirana bilanca stanja Skupine Gorenje

160 161

v TSIT Osnovni Kapitalske Zakonske in Zadržani Lastne Prevedbeni Prevrednoto- Manjšinski Skupajkapital rezerve statutarne čisti poslovni delnice popravki valni popra- kapital

rezerve izid kapitala vki kapitalaZačetno stanje 1.1.2005 12.200.000 23.113.258 4.509.069 17.753.876 -669.903 1.320.653 2.456.028 191.070 60.874.051Vnos čistega poslovnega izida poslovnega leta 5.107.002 13.676 5.120.678Vnos zneska prevrednotovalnega in prevedbenega popravka kapitala -384.061 791.903 407.842Vnos zneska prevrednotovalnega popravka kapitala iz naslova finančnih naložb 227.794 227.794Oblikovanje rezervacij za odpravnine in odloženih terjatev za davke -3.749.351 -3.749.351Izplačilo dividend -1.171.588 -1.171.588Povečanje lastnih delnic 2.985.835 -2.985.835Znižanje manjšinskega kapitala -3.387 -3.387Končno stanje 31.12.2005 12.200.000 23.113.258 4.509.069 17.939.939 -3.655.738 936.592 3.475.725 201.359 58.720.204

Izkaz gibanja kapitala Skupine Gorenje

v TSIT Osnovni Kapitalske Zakonske in Zadržani Lastne Prevedbeni Prevrednoto- Manjšinski Skupajkapital rezerve statutarne čisti poslovni delnice popravki valni popra- kapital

rezerve izid kapitala vki kapitalaZačetno stanje 1.1.2004 12.200.000 23.067.758 4.275.684 14.165.561 -707.169 1.057.807 2.749.526 482.668 57.291.835Vnos čistega poslovnega izida poslovnega leta 5.053.829 24.813 5.078.642Vnos zneska prevrednotovalnega in prevedbenega popravka kapitala 262.846 249.526 512.372Prenos zneska prevrednotovalnega popravka kapitala v poslovni izid -543.024 -543.024Sprostitev rezerv za lastne delnice -37.266 37.266 0Razporeditev čistega poslovnega izida 2004 za oblikovanje statutarnih 270.651 -270.651 0rezerv po sklepu uprave in NSVnos zneska dobička pri prodaji lastnih delnic 45.500 45.500Izplačilo dividend -1.194.863 -1.194.863Znižanje manjšinskega kapitala -316.411 -316.411Končno stanje 31.12.2004 12.200.000 23.113.258 4.509.069 17.753.876 -669.903 1.320.653 2.456.028 191.070 60.874.051

Izkaz gibanja kapitala Skupine Gorenje

162 163

5.2.1.5 Pojasnila k računovodskim izkazom Del stroškov plač (726.497 TSIT) jebil uporabljen za oblikovanje rezer-vacij iz odstopljenih sredstev pridružbi Gorenje I.P.C., d.o.o., ki imastatus invalidskega podjetja.Drugi stroški dela se pretežno

nanašajo na regres za letni dopust,prehrano med delom in prevoz nadelo in z dela, odpravnine in jubilejnenagrade, skladno z nacionalnodelovnopravno zakonodajo in notran-jimi predpisi družb.

Dajatve in stroški, ki so neodvisni odstroškov dela in drugih vrst stroškov,zajemajo dajatve za uporabo stavb-

nega zemljišča, vodarino, okoljsketakse, članarine v zakonsko obveznihzdruženjih in druge obvezne dajatve.

Pojasnilo 1 Drugi poslovni prihodki 3.999.555 TSIT

Pojasnilo 4 Amortizacija 11.692.539 TSIT

v TSIT 2005 2004Amortizacija neopredmetenih sredstev 747.474 318.444Amortizacija NS iz naslova odstopljenih sredstev 114.086 103.336Amortizacija nepremičnin, naprav in opreme 10.247.604 9.168.517Amortizacija nepremičnin, naprav in opreme 583.375 506.294iz naslova odstopljenih sredstevSkupaj 11.692.539 10.096.591

Pojasnilo 5 Drugi poslovni odhodki 3.394.642 TSIT

v TSIT 2005 2004Dajatve, ki niso odvisne od stroškov dela 651.179 720.316in drugih vrst stroškovSlabitev terjatev 1.274.526 722.237Slabitev zalog 380.325 522.287Drugi poslovni odhodki 915.913 1.303.481Oblikovanje drugih rezervacij 172.699 248.435Skupaj 3.394.642 3.516.756

Pojasnilo 2 Stroški blaga, materiala in storitev 185.045.214 TSIT

v TSIT 2005 2004Nabavna vrednost prodanega blaga 40.692.837 34.529.362Stroški materiala 107.820.674 96.215.456Stroški storitev 36.531.703 35.662.865Skupaj 185.045.214 166.407.683

Pojasnilo 3 Stroški dela 43.375.610 TSIT

v TSIT 2005 2004Stroški plač 30.216.354 27.065.825Stroški socialnih zavarovanj 7.306.871 6.473.563Drugi stroški dela 5.852.385 6.068.938Skupaj 43.375.610 39.608.326

v TSIT 2005 2004Prihodki od subvencij, dotacij in kompenzacij 103.371 145.521Prihodki od najemnin 168.734 122.207Prihodki od porabe in odprave dolgoročnih rezervacij 349.916 252.487Prihodki od porabe in odprave dolgoročnih rezervacij 710.341 631.680iz naslova odstopljenih sredstevDobički od prodaje nepremičnin, opreme in naprav 768.428 562.824Odprava slabega imena 311.906 0Drugi prihodki od davčnih obveznosti 0 674.911Drugi poslovni prihodki 1.586.859 2.283.107Skupaj 3.999.555 4.672.737

Prihodki od najemnin

v TSIT 2005 2004Najemnine do 1 leta 168.734 122.207Pričakovane najemnine od 2 do 5 let 685.060 488.828Skupaj 853.794 611.035

Število zaposlenih po divizijah

Na dan 31.12. Povprečje2005 2004 2005 2004

Divizija gospodinjskih aparatov 8.921 7.900 8.867 7.836Ostale divizije 1.588 1.668 1.625 1.667Skupaj 10.509 9.568 10.492 9.503

164 165

Pojasnilo 9 Neopredmetena sredstva 5.617.772 TSIT

v TSIT 2005 2004Dolgoročno odloženi stroški razvoja 3.019.527 1.950.560Dolgoročne premoženjske pravice 1.652.075 1.121.997Dobro ime 933.283 244.225Neopredmetena sredstva v izdelavi 12.495 9.630Predujmi za neopredmetena sredstva 392 288Skupaj 5.617.772 3.326.700

Pojasnilo 6 Finančni prihodki 4.071.056 TSIT

v TSIT 2005 2004Prihodki od dividend in drugih deležev v dobičku 146.661 123.457Prihodki od obresti 478.021 453.747Prihodki od tečajnih razlik 1.635.934 2.118.867Drugi finančni prihodki 1.810.440 1.030.477Skupaj 4.071.056 3.726.548

Pojasnilo 7 Finančni odhodki 4.823.683 TSIT

v TSIT 2005 2004Odhodki za obresti 2.942.150 2.746.291Odhodki od tečajnih razlik 1.449.583 2.264.740Slabitev naložb 3.917 9.309Drugi finančni odhodki 428.033 291.963Skupaj 4.823.683 5.312.303

Pojasnilo 8 Davek iz dobička 586.391 TSIT

v TSIT 2005 2004Dejansko obračunani davek 1.299.722 547.621Terjatve za odloženi davek preko izkaza poslovnega izida -737.844 -258.901Obveznosti za odloženi davek preko izkaza poslovnega izida 24.513 0Skupaj 586.391 288.720

Drugi finančni prihodki v pretežni meriobsegajo dobičke od prodajefinančnega premoženja v družbiGorenje GTI, d.o.o., (odprodaja 10-odstotnega deleža družbe Telemach,d.o.o., v prvem četrtletju leta 2005,

učinki 664.327 TSIT) in družbi Goren-je Beteiligungs GmbH (odprodajavečinskega deleža družb HyundaiAuto Zagreb, d.o.o., in Hyundai Auto,d.o.o., Beograd, v mesecu juliju2005, učinki 532.390 TSIT).

Davek iz dobička je izkazan zupoštevanjem dejanske obveznosti iznaslova obračuna davka od dohodka

pravnih oseb in ugotovljenih terjatevin obveznosti za odloženi davek.

v TSIT 2005 2005 2004 2004Celotni poslovni izid pred davki 5.707.069 5.367.362Davek obračunan z uporabo splošne davčne stopnje 25,0% 1.426.767 25,0% 1.341.841Prilagoditev za davčno stopnjo iz drugih davčnih območij 2,4% 135.652 1,8% 98.733Davčno nepriznani odhodki 25,7% 1.465.655 8,9% 478.877Davčno izvzeti prihodki -5,0% -285.541 -1,0% -51.455Davčne olajšave -28,6% -1.632.565 -27,8% -1.490.327Davčno nepriznano oblikovanje rezervacij za odpravnine 0,4% 24.520 1,0% 55.966Sproščanje rezervacij za velika popravila v skladu z določili SRS 2,4% 135.654 1,1% 58.213Davčno nepriznani učinki ščitenja finančnih instrumentov pred tveganji 0,0% -2.569 0,8% 42.996Drugi davčno nepriznani dogodki 0,2% 10.889 0,2% 12.777Popravek vrednosti naložb -2,7% -153.490 0,0% 0Popravek vrednosti terjatev -1,2% -67.006 0,0% 0Popravek vrednosti ostalih sredstev -1,3% -75.776 0,0% 0Rezervacije za popravila v garanciji -7,8% -446.654 -4,8% -258.901Druga povečanja davčne osnove 0,9% 50.855 0,0% 0Davek iz dobička 10,3% 586.391 5,4% 288.720

Efektivne stopnje davka od dohodka pravnih oseb

166 167

v TSIT Dolgoročno Dolgoročne Dobro ime Neopredme- Predujmi za Skupajodloženi stroški premoženjske tena sredstva neopredme-

razvoja pravice v izdelavi tena sredstvaNabavna vrednost 1.1.2005 3.229.554 3.166.247 407.042 9.630 288 6.812.761Nabava 64.071 391.711 1.192.794 392 1.648.968Pripojitve družb v Skupino 156.424 957.150 689.058 1.802.632Odtujitve družb Skupine -19.749 -19.749Odtujitve, odpisi -120 -61.802 -61.922Prenosi, tečajne razlike 1.306.064 324.076 -1.189.929 -288 439.923

Nabavna vrednost 31.12.2005 4.755.993 4.757.633 1.096.100 12.495 392 10.622.613

Popravek vrednosti 1.1.2005 1.278.994 2.044.250 162.817 3.486.061Pripojitve družb v Skupino 707.887 707.887Odtujitve družb Skupine -11.805 -11.805Odtujitve, odpisi -58.270 -58.270Amortizacija 457.336 404.224 861.560Prenosi, tečajne razlike 136 19.272 19.408

Popravek vrednosti 31.12.2005 1.736.466 3.105.558 162.817 5.004.841

Neodpisana vrednost 1.1.2005 1.950.560 1.121.997 244.225 9.630 288 3.326.700Neodpisana vrednost 31.12.2005 3.019.527 1.652.075 933.283 12.495 392 5.617.772

Gibanje neopredmetenih sredstev v letu 2005

v TSIT Zemljišča Zgradbe Proizvajalna OOS Predujmi Skupajin druga v gradnji za OOSoprema in izdelavi

Nabavna vrednost 1.1.2005 6.613.030 59.969.840 106.011.023 5.251.154 126.648 177.971.695Nabava 198.889 1.083.825 1.253.436 9.029.207 62.942 11.628.299Pripojitve družb v Skupino 200.336 1.768.065 4.174.153 34.033 6.176.587Odtujitve družb Skupine -310.251 -922.461 -443.055 -1.118 -1.676.885Odtujitve, odpisi -99.926 -588.067 -1.628.108 -232.931 -99.674 -2.648.706Prenosi, tečajne razlike 242.058 2.576.509 8.220.350 -11.289.742 -17.433 -268.258

Nabavna vrednost 31.12.2005 6.844.136 63.887.711 117.587.799 2.790.603 72.483 191.182.732

Popravek vrednosti 1.1.2005 28.520.136 71.226.130 99.746.266Pripojitve družb v Skupino 458.846 3.328.023 3.786.869Odtujitve družb Skupine -83.929 -115.705 -199.634Odtujitve, odpisi -335.268 -1.546.559 -1.881.827Amortizacija 2.035.430 8.795.549 10.830.979Prenosi, tečajne razlike 23.401 38.023 61.424Popravek vrednosti 31.12.2005 0 30.618.616 81.725.461 112.344.077

Neodpisana vrednost 1.1.2005 6.613.030 31.449.704 34.784.893 5.251.154 126.648 78.225.429Neodpisana vrednost 31.12.2005 6.844.136 33.269.095 35.862.338 2.790.603 72.483 78.838.655

Gibanje nepremičnin, opreme in naprav v letu 2005

Povečanje vrednosti neopredmetenihsredstev se nanaša na dolgoročneodložene stroške iz naslova stroškov

razvoja nove generacije aparatovširine 600.

Cenitev sredstev s strani pooblaščenihcenilcev je bila opravljena po stanjuna dan 31.12.2003. V letu 2005 nibilo ugotovljenih pogojev za slabitevsredstev.

Za dolgoročno posojilo, ki izvira izleta 1999, so zastavljene poslovnezgradbe, vpisane v zemljiško knjigoOkrajnega sodišča v Velenju pri vl.štev. 2801 k.o. Velenje, parc. štev.1682/5 ter pri vl. štev. 1099 k.o.

Velenje, parc. štev. 1712, 2843/4 in1696. Vrednost posojila, ki jezavarovano z zgoraj navedenim jam-stvom, znaša na dan 31.12.200583.295 TSIT.

Knjigovodska vrednost nepremičnin(zgradb), danih kot jamstvo, jeznašala na dan 31.12.20051.063.579 TSIT (1.070.370 TSIT nadan 31.12.2004).

Pojasnilo 10 Nepremičnine, oprema in naprave 78.838.655 TSIT

v TSIT 2005 2004Zemljišča 6.844.136 6.613.030Zgradbe 33.269.095 31.449.704Proizvajalna in druga oprema 35.862.338 34.784.893Opredmetena osnovna sredstva v gradnji in izdelavi 2.790.603 5.251.154Predujmi 72.483 126.648Skupaj 78.838.655 78.225.429

Pod postavko pripojitve družb vSkupino so poleg družb, ki smo jihkupili v letu 2005, prikazane tudi

novoustanovljene družbe v letu 2005(podrobnejša razlaga je v poglavju1.2. poslovnega poročila).

168 169

Pojasnilo 11 Naložbene nepremičnine 212.836 TSIT

v TSIT 2005 2004Zemljišča 119.736 301.613Zgradbe 93.100 286.923Skupaj 212.836 588.536

v TSIT 2005 2004Dolgoročno dana posojila 946.680 1.027.479Prenos na kratkoročno dana posojila -192.136 -290.307Skupaj 754.544 737.172

Pojasnilo 12 Dolgoročne finančne naložbe 3.956.761 TSIT

v TSIT 2005 2004Naložbe v delnice in deleže, razpoložljive za prodajo 2.738.340 3.030.745Dolgoročno dana posojila (od 1 do 5 let) 754.544 737.172Umetniška dela 134.323 93.436Dolgoročni depoziti 137.729 344.918Druge dolgoročne finančne naložbe 191.825 193.369Skupaj 3.956.761 4.399.640

Pojasnilo 13 Odložene terjatve in obveznosti za davke

Naložbene nepremičnine so zemljiščain zgradbe, ki so namenjena nadaljnjiprodaji.

Gibanje nepremičnin v letu 2005

v TSIT 2005 2004Začetno stanje 1.1. 588.536 106.127Pridobitve 46.210 482.409Odtujitve -421.910 0Končno stanje 31.12. 212.836 588.536

v TSIT Stanje Povečanje Zmanjšanje Slabitev Stanje1.1.2005 31.12.2005

Naložbe v delnice in deleže 3.030.745 648.535 -938.915 -2.025 2.738.340Dolgoročno dana posojila 737.172 109.725 -92.353 0 754.544Umetniška dela 93.436 41.001 -114 0 134.323Dolgoročni depoziti 344.918 1.238 -206.535 -1.892 137.729Druge dolgoročne finančne naložbe 193.369 0 -1.544 0 191.825Skupaj 4.399.640 800.499 -1.239.461 -3.917 3.956.761

Gibanje dolgoročnih finančnih naložb v letu 2005

v TSIT Terjatve Obveznosti Terjatve - obveznosti2005 2004 2005 2004 2005 2004

Osnovna sredstva 0 69.327 23.291 97.768 -23.291 -28.441Naložbe 153.490 0 0 0 153.490 0Terjatve 235.006 0 0 0 235.006 0Zaloge 75.776 0 0 0 75.776 0Obveznosti iz naslova tožb 2.825 0 0 0 2.825 0Rezervacije po lokalnih standardih 0 0 220.657 232.812 -220.657 -232.812in davčnih zakonodajahRezervacije za odpravnine 904.181 0 0 0 904.181 0Rezervacije za posege v garancijski dobi 446.654 0 0 0 446.654 0Skupaj 1.817.932 69.327 243.948 330.580 1.573.984 -261.253

v TSIT Terjatve - obveznosti Preko poslovnega izda Preko kapitala2005 2004 2005 2004 2005 2004

Osnovna sredstva -23.291 -28.441 -200.420 0 200.420 0Naložbe 153.490 0 153.490 0 0 0Terjatve 235.006 0 235.006 0 0 0Zaloge 75.776 0 75.776 0 0 0Obveznosti iz naslova tožb 2.825 0 2.825 0 0 0Rezervacije po lokalnih standardih -220.657 -232.812 0 258.901 17.305 0in davčnih zakonodajahRezervacije za odpravnine 904.181 0 0 0 904.181 7.642Rezervacije za posege v garancijski dobi 446.654 0 446.654 0 0 0Skupaj 1.573.984 -261.253 713.331 258.901 1.121.906 7.642

Slabitev depozita v višini 1.892 TSITse nanaša na depozit družbe Goren-

je, d.o.o., Beograd, pri RAI bankiBeograd, ki je v stečajnem postopku.

Dolgoročno dana posojila so danaposojila matične družbe in odvisnihdružb izven Skupine Gorenje; obrestna

mera, odvisna od valute, v kateri jenominirano posojilo, se je gibala vrazponu od 2,9 % do 7,6 %.

170 171

Pojasnilo 14 Zaloge 40.486.746 TSIT

Pojasnilo 15 Kratkoročne poslovne terjatve 55.055.965 TSIT

v TSIT 2005 2004Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev 52.176.166 43.497.570– slabitev terjatev do kupcev -1.274.526 -722.237Druge kratkoročne terjatve 3.624.570 3.661.618Kratkoročno dani predujmi in varščine 529.755 728.157Skupaj 55.055.965 47.165.108

Pojasnilo 16 Kratkoročne finančne naložbe 5.471.072 TSIT

v TSIT 2005 2004Delnice in deleži, namenjeni za trgovanje 297.627 1.696.913Kratkoročni depoziti 2.654.719 224.992Kratkoročno dana posojila 805.831 591.972Kratkoročne terjatve iz naslova obresti 56.236 50.336Prejete menice 1.656.596 1.496.856Druge kratkoročne finančne terjatve 63 226.316Skupaj 5.471.072 4.287.385

Pojasnilo 17 Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 648.424 TSIT

v TSIT 2005 2004Kratkoročno odloženi stroški in odhodki 374.081 292.727Nezaračunani prihodki 274.343 457.841Skupaj 648.424 750.568

Pojasnilo 18 Denar in denarni ustrezniki 2.548.792 TSIT

v TSIT 2005 2004Denarna sredstva v blagajni 73.740 61.762Dobroimetja pri bankah in drugih finančnih institucijah 2.475.052 1.780.053Skupaj 2.548.792 1.841.815

v TSIT 2005 2004Gospodinjski Ostali Skupaj Gospodinjski Ostali Skupaj

aparati aparatiMaterial 10.996.322 1.970.386 12.966.708 9.829.989 2.063.626 11.893.615Odpisi nekurantnih zalog materiala -142.258 -97.514 -239.772 -369.883 -152.404 -522.287Material – NV 10.854.064 1.872.872 12.726.936 9.460.106 1.911.222 11.371.328Nedokončana proizvodnja 2.653.056 764.287 3.417.343 2.198.700 839.324 3.038.024Proizvodi 18.202.747 2.752.911 20.955.658 16.031.419 2.325.863 18.357.282Odpisi nekurantnih zalog proizvodov -139.788 -765 -140.553 - - -Proizvodi – NV 18.062.959 2.752.146 20.815.105 16.031.419 2.325.863 18.357.282Trgovsko blago 3.043.525 483.837 3.527.362 2.421.171 2.781.236 5.202.407Skupaj 34.613.604 5.873.142 40.486.746 30.111.396 7.857.645 37.969.041

Med drugimi kratkoročnimi terjatvamipredstavljajo pomemben del kratko-ročne terjatve za vstopni davek nadodano vrednost, ki so v Skupini

Gorenje konec leta 2005 znašale1.531.025 TSIT (2.587.757 TSIT vletu 2004).

V postavki delnice in deleži, kupljeniza prodajo, se glavnina nanaša nadružbi Gorenje, d.d., (105.939 TSIT)in Gorenje Notranja oprema, d.o.o.,(168.581 TSIT). Postavka zajema del-nice in deleže bank in podjetij, ki sonamenjeni za trgovanje. Naložbe, vposesti za trgovanje, so navedene popošteni vrednosti, ki se določi četrtlet-no s primerjanjem knjigovodske vred-nosti z objavljeno ponujeno ceno.

Kratkoročne terjatve iz naslova obrestise nanašajo na obresti od kratko-ročno danih posojil, obračunanih dokonca leta 2005.

Kratkoročno dana posojila senanašajo na kratkoročne vezave pre-sežkov denarnih sredstev v bankah inpri družbah. Obrestna mera zabančne depozite in dana posojilapodjetjem v Sloveniji znaša od 1,5 %do 8,0 %, v tujini pa od 1,8 % do 4,0 %.

Terjatve iz naslova prejetih menic senanašajo na družbe Gorenje Zagreb,d.o.o. (668.029 TSIT), GorenjeFrance S.A.S. (576.045 TSIT) inGorenje Austria Handels GmbH(270.487 TSIT).

Pomemben del aktivnih časovnihrazmejitev predstavljajo kratkoročnonezaračunani prihodki.Glavnina med njimi, v višini 238.653TSIT (399.607 TSIT v letu 2004), senanaša na družbo Gorenje, d.d., kjer

so izkazani nezaračunani prihodki iznaslova priznanih količinskih rabatovza material in iz naslova šeneplačanih terjatev za davek nadodano vrednost iz tujih držav.

172 173

Pojasnilo 19 Kapital in delež manjšinskih lastnikov 58.720.204 TSIT

v TSIT 2005 2004Osnovni kapital 12.200.000 12.200.000Kapitalske rezerve 23.113.258 23.113.258Zakonske in statutarne rezerve 4.509.069 4.509.069Zadržani čisti poslovni izid 17.939.939 17.753.876Lastne delnice -3.655.738 -669.903Prevrednotovalni in prevedbeni popravek kapitala 4.412.317 3.776.681Manjšinski kapital 201.359 191.070Skupaj 58.720.204 60.874.051

Pojasnilo 20 Rezervacije 11.946.351 TSIT

v TSIT 2005 2004Rezervacije za prodajne garancije 6.377.119 5.501.973Rezervacije za odpravnine in pokojnine 4.973.698 1.247.220Druge rezervacije 595.534 574.210Skupaj 11.946.351 7.323.403

Osnovni kapital družbe, z nominalnovrednostjo 12.200.000 TSIT, je razdel-jen na 12.200.000 navadnih delnic zoznako GRVG in nominalno vrednos-tjo 1.000 SIT na delnico. Izdane del-nice so vpisane in v celoti plačane.

Čisti poslovni izidi so razdeljeni del-ničarjem v znesku, kot je prikazano vračunovodskih evidencah v skladu zlokalnimi predpisi.

Donos na delnico znaša v letu 2005445,94 SIT (425,03 SIT v letu 2004).

Osnova za izračun kazalnika donosana delnico sta čisti poslovni izidSkupine in tehtano povprečje navad-nih delnic v obdobju:

Aktuarski izračun vrednosti ocenjenihbodočih izplačil za odpravnine injubilejne nagrade je bil opravljen postanju na dan 31.12.2005. V višinivrednosti ocenjenih bodočih izplačilza odpravnine in jubilejne nagrade, ki izhajajo iz spremembe številazaposlenih in njihove strukture v letu2005, smo bremenili poslovni izidtekočega poslovnega leta, za ostanekvrednosti pa smo bremenili zadržaničisti poslovni izid. Izračun je bil

opravljen za vsakega zaposlenega zupoštevanjem stroškov odpravnin obupokojitvi in stroškov vseh pričako-vanih jubilejnih nagrad do dnevaupokojitve.

Pomemben del vrednosti drugih dol-goročnih rezervacij predstavljajo rez-ervacije iz naslova pričakovanih izgubv zvezi z odškodninskimi zahtevki vvišini 395.774 TSIT pri krovni družbi.

Vse izdane delnice so istega razredain omogočajo lastniku udeležbo pri

upravljanju družbe. Vsaka delnicapredstavlja en glas in pravico do divi-dende.

2005

v TSITČisti poslovni izid 5.120.678Tehtano povprečno število navadnih delnic 11.482.808Donos na delnico (v SIT) 445,94

2004

v TSITČisti poslovni izid 5.078.642Tehtano povprečno število navadnih delnic 11.948.958Donos na delnico (v SIT) 425,03

Gibanje rezervacij v letu 2005

v TSIT Stanje Črpanje, Oblikovanje Stanje1.1.2005 sproščanje in 31.12.2005

tečajne razlikeRezervacije za prodajne garancije 5.501.973 -2.495.007 3.370.153 6.377.119Rezervacije za odpravnine in pokojnine 1.247.220 -62.897 3.789.375 4.973.698Druge rezervacije 574.210 -131.723 153.047 595.534Skupaj 7.323.403 -2.689.627 7.312.575 11.946.351

174 175

Pojasnilo 22 Dolgoročne finančne obveznosti 28.809.677 TSIT

Pojasnilo 23 Kratkoročne finančne obveznosti 33.405.532 TSITPojasnilo 21 Rezervacije, oblikovane iz odstopljenih sredstev 1.789.926 TSIT

v TSIT 2005 2004Dolgoročne finančne obveznosti do bank 32.460.117 28.524.641Dolgoročne finančne obveznosti do drugih podjetij 5.115.076 3.111.385Prenos na kratkoročne finančne obveznosti -8.765.516 -6.046.526Skupaj 28.809.677 25.589.500

v TSIT 2005 2004Kratkoročno dobljena posojila od bank 24.182.300 24.553.165Prenos iz dolgoročnih finančnih obveznosti 7.530.328 5.289.486Kratkoročno dobljena posojila od drugih podjetij 203.976 294.557Prenos iz dolgoročnih finančnih obveznosti 1.235.188 757.040Kratkoročne obveznosti za obresti iz financiranja 59.551 113.208Kratkoročne obveznosti iz dividend 32.544 77.532Poštena vrednost izvedenih finančnih instrumentov 161.645 171.984Skupaj 33.405.532 31.256.972

Zapadlost dolgoročnih finančnih obveznosti

v TSIT1–2 leti 9.528.8292–4 leta 15.419.8054–6 let 3.595.0456–8 let 265.998Skupaj 28.809.677

Dolgoročno dobljena posojila od bank

Valuta Znesek v valuti Znesek Obrestna mera (%)(v 000) v TSIT od do

EUR 102.848 24.639.775 2,59 5,54Ostalo 290.014 2,85 8,26Skupaj 24.929.789

Dolgoročno dobljena posojila od drugih družb

Valuta Znesek v valuti Znesek Obrestna mera (%)(v 000) v TSIT od do

EUR 16.171 3.874.116 3,23 3,34Ostalo 5.772 2,38 2.38Skupaj 3.879.888

Kratkoročno dobljena posojila od bank

Valuta Znesek v valuti Znesek Obrestna mera (%)(v 000) v TSIT od do

EUR 111.859 26.798.834 2,59 5,54CZK 502.785 4.152.203 2,85 3,50SIT 500.000 500.000 3,80 3,80PLN 4.033 250.356 4,11 4,11Ostale valute 11.235 3,20 8,26Skupaj 31.712.628

Kratkoročno dobljena posojila od drugih družb

Valuta Znesek v valuti Znesek Obrestna mera (%)(v 000) v TSIT od do

EUR 5.983 1.433.392 3,23 3,34ostalo 5.772 2,38 2,38Skupaj 1.439.164

Zavarovanje

v TSITMenice 23.948.047Finančne zaveze 11.409.105Garancije 4.906.736Hipoteke 0

Zavarovanje

v TSITMenice 15.145.255Finančne zaveze 8.662.098Garancije 11.685.779Hipoteke 83.295

Nekatera dolgoročna posojila sozavarovana z več oblikami zavarovanjhkrati. Garancije se nanašajo nadane garancije in poroštva, ki sta jih

za obveznosti družbe v Skupiniposlovnim bankam izdali družbiGorenje, d.d., in Gorenje Beteiligungs GmbH.

Nekatera posojila so zavarovana zveč oblikami zavarovanj hkrati.Garancije se nanašajo na danegarancije in poroštva, ki sta jih zaobveznosti družbe v Skupini poslovn-im bankam izdali družbi Gorenje,

d.d., in Gorenje Beteiligings GmbH. Nekatera posojila so zavarovana zzastavljeno nepremičnino, kot jeopisano v pojasnilu 10.

Rezervacije, oblikovane iz odstopljenih sredstev 1.789.926 TSIT

v TSIT Stanje Amortizacija Oblikovanje Stanje1.1.2005 31.12.2005

Rezervacije, oblikovane 1.777.690 -714.260 726.496 1.789.926iz odstopljenih sredstevSkupaj 1.777.690 -714.260 726.496 1.789.926

176 177

Pojasnilo 24 Kratkoročne poslovne obveznosti 56.297.540 TSIT

Pojasnilo 25 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 4.243.371 TSIT

Pojasnilo 26 Finančni inštrumenti

Pojasnilo 27 Poštena vrednost

v TSIT 2005 2004Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev 47.052.077 40.667.217Kratkoročne obveznosti do zaposlenih 1.567.608 1.381.818Kratkoročne obveznosti do države 3.275.312 3.743.998Druge kratkoročne obveznosti 4.402.543 3.778.482Skupaj 56.297.540 49.571.515

v TSIT 2005 2004Kratkoročno odloženi prihodki 1.075.797 493.949Kratkoročno vnaprej vračunani stroški in odhodki 3.167.574 2.008.525Skupaj 4.243.371 2.502.474

Kratkoročne poslovne obveznosti sose glede na stanje konec leta 2004povečale za 6.726.025 TSIT oziromaza 13,6 %. Pomemben del povečanjase nanaša na družbo Gorenje, d.d.,kjer so se obveznosti do dobaviteljevglede na predhodno leto povečale za4.447.481 TSIT. Višje stanje je posled-ica doseganja dejansko podaljšanihplačilnih rokov pri dobaviteljih.

Obveznosti do zaposlenih inobveznosti do države iz naslovaprispevkov in davkov se nanašajo naplače, ki so obračunane za mesecdecember in izplačane v mesecu janu-arju naslednjega leta.

Osnovo za določanje poštene vred-nosti finančnih instrumentov pridobiva-mo preko »portala« Reuters; odločilneso vrednosti nasprotnih valutnih ter-minskih poslov z enakimi ročnostmi,veljavnih na datum sestave bilancestanja. Poštena vrednost valutnih ter-minskih poslov na dan sestave bilancestanja je razlika med vrednostjodejansko sklenjenih terminskih poslovin vrednostjo nasprotnih terminskihposlov na dan sestave bilance stanja,z upoštevanjem enakih zapadlostiposameznih terminskih poslov.

Skupna poštena vrednost valutnih ter-minskih poslov je znašala na dan31.12.2005 -121.608.822,87 SIT oz. - 507.601,04 EUR in je računovodskoevidentirana v postavki kratkoročnefinančne obveznosti.

Posli obrestnih zamenjavSkupna vrednost varovanih postavkdružbe Gorenje, d.d., na dan31.12.2005, za katere je družba skle-nila posle obrestnih zamenjav, jeznašala 105.965.814,86 EUR oz.25.386.823.674,57 SIT. S posliobrestnih zamenjav varujemo gibanjevariabilne obrestne mere EURIBOR.Zapadlost poslov je dolgoročna, insicer sukcesivno do 31.1.2012.

Osnovo za določanje poštene vred-nosti finančnih instrumentov pridobiva-mo preko »portala« Reuters; odločilneso vrednosti obrestnih poslov z enaki-mi ročnostmi, veljavne na datum ses-tave bilance stanja.

Poštena vrednost poslov obrestnihzamenjav na dan sestave bilance stan-ja je tako diskontirana razlika meddenarnim tokom za obresti po sklen-jenih poslih obrestnih zamenjav indenarnim tokom za obresti po vred-nostih enakovrednih poslov obrestnihzamenjav na datum sestave bilancestanja.

Skupna poštena vrednost poslovobrestnih zamenjav na dan31.12.2005 znaša -40.036.672,15SIT oz. -167.114,98 EUR in jeračunovodsko evidentirana v postavkikratkoročne finančne obveznosti.

Dana in prejeta posojila so vrednote-na na osnovi preračuna po efektivnihobrestnih merah, ki se nepomembnorazlikujejo od pogodbeno določenihobrestnih mer, zato je v izračunihupoštevana pogodbena obrestnamera.

Kratkoročne poslovne terjatve nisodiskontirane zaradi kratkoročnosti, sopa upoštevane slabitve na poštenovrednost.

Kratkoročno vnaprej vračunani stroškiin odhodki so bili oblikovani zavnaprej vračunane popuste, vnaprejvračunane odhodke za obresti,vnaprej vračunane stroškeneizkoriščenega dopusta ter ostalevračunane stroške storitev.

Kratkoročno odloženi prihodki senanašajo predvsem na odložene pri-hodke iz naslova zamudnih obresti,zaračunanih kupcem.

Obvladovanje finančnih tveganj jeopisano v poslovnem delu letnegaporočila v poglavjih 2.10. in 2.11.Izvedeni finančni instrumenti se

uporabljajo za varovanje pred valutni-mi tveganji in tveganji spremembobrestnih mer.

v TSIT 2005 2005 2004 2004Dolgoročne finančne naložbe 3.956.761 3.956.761 4.399.640 4.399.640Kratkoročne finančne naložbe 5.471.072 5.471.072 4.287.385 4.287.385Kratkoročne poslovne terjatve 54.795.210 54.795.210 46.675.288 46.675.288Denar in denarni ustrezniki 2.548.792 2.548.792 1.841.815 1.841.815Dolgoročne finančne obveznosti -28.809.677 -28.809.677 -25.589.500 -25.589.500Kratkoročne finančne obveznosti -33.405.532 -33.405.532 -31.256.972 -31.256.972Kratkoročne poslovne obveznosti -56.297.540 -56.297.540 -49.571.515 -49.571.515Skupaj -51.740.914 -51.740.914 -49.213.859 -49.213.859

Pregled poštene in knjigovodske vrednosti sredstev in obveznosti

Naložbe, namenjene trgovanju, soovrednotene na pošteno vrednost naosnovi tržnih cen.

Valutni terminski posliDružba Gorenje, d.d., je imela nadan 31.12.2005 sklenjenih valutnihterminskih poslov (forwardov) v skupnivrednosti varovanih postavk15.114.548,87 EUR. Z valutnimi ter-minskimi posli varujemo gibanjerazmerij: EUR/PLN, EUR/AUD,EUR/USD, EUR/HRK, EUR/SKK.Zapadlost poslov je kratkoročna (doenega leta).

178 179

Pojasnilo 28 Zunajbilančna evidenca 31.528.639 TSIT

v TSIT 2005 2004Dane garancije 17.622.029 14.900.138Prejeta jamstva od tretjih oseb 11.394.082 7.309.977Obveznosti iz meničnega poslovanja 1.709.747 2.021.632Druge zunajbilančne obveznosti 802.781 1.485.070Skupaj 31.528.639 25.716.817

Pojasnilo 30 Dogodki po datumu bilance stanja

Pojasnilo 31 Posli s povezanimi osebami

Pojasnilo 29 Podatki o skupinah oseb

Vrsta prejemka Uprava in Nadzorni Zaposleni poposlovodstva svet individualni

v TSIT družb pogodbiPlače 1.104.686 62.885 1.401.734Bonitete in drugi prejemki 117.226 6.836 113.322Skupaj 1.221.912 69.721 1.515.056

Dane garancije vključujejo garancijein poroštva, ki sta jih družbi Gorenje,d.d., in Gorenje Beteiligungs GmbH,Dunaj, izdali tretjim osebam zaobveznosti odvisnih družb Skupine

Druga razkritja

(kar je v skladu z določili MSRP 4).Prejeta jamstva od tretjih oseb se vpretežni meri nanašajo na prejetazavarovanja plačil kupcev v družbiGorenje Zagreb, d.o.o.

Pomembni dogodki po datumupriprave bilance stanja na dan31.12.2005:

vsebinsko in organizacijsko prestruk-turiranje poslovanja družb GorenjeIndop, d.o.o., in Gorenje Orodjarna,d.o.o., (centralizacija nekaterihposlovnih funkcij);

vsebinsko in organizacijsko prestruk-turiranje poslovanja družbe GorenjeGTI, d.o.o. (ločitev dejavnosti prodajegospodinjskih aparatov od ostalihdejavnosti);

pričetek izvajanja projekta izgrad-nje tovarne za proizvodnjo gospodin-jskih aparatov programa Hladilno-zamrzovalnih aparatov v Valjevu v Srbiji in Črni gori;

združitev družb Istrabenz-Gorenje,d.o.o., in IG Prodaja, d.o.o.;

poslovno prestrukturiranje družbeBiterm, d.o.o., (spremembaproizvodne dejavnosti);

ustanovitev odvisne družbe za pro-dajo gospodinjskih aparatov v Dubaju,Združeni arabski emirati;

izvrštitev opcije za nakup 233.075lastnih delnic (1,9105-odstotni delež vstrukturi lastniškega kapitala) v skladus pogodbo o ustanovitvi prodajne innakupne opcije, ki jo je dne21.6.2004 sklenila s Slovenskoodškodninsko družbo, d.d.;

pridobitev delnic družbe Surovina,d.d., v višini 27,6-odstotnega deleža v kapitalu družbe.

Družbe Skupine so s povezanimi ose-bami poslovale na osnovi sklenjenihkupoprodajnih pogodb, pri čemer sobile v medsebojnih prometih

povezanih oseb uporabljene tržnecene izdelkov in storitev.

Družbe Skupine Gorenje so v letu2005 spodaj navedenim skupinam

oseb izplačale naslednje bruto oseb-ne prejemke:

Družbe niso odobravale dolgoročnihin kratkoročnih posojil članom uprave,

članom nadzornih svetov in notranjimlastnikom.

180 181

v TSIT Gospodinjski aparati Ostale divizije Izločitve Skupina2005 2004 2005 2004 2005 2004 2005 2004

Čisti prihodki od prodaje tretjim 204.126.407 181.032.566 39.026.019 35.214.478 0 0 243.152.426 216.247.044Prodaja med divizijami 1.222.719 2.275.495 5.400.300 5.384.842 -6.623.019 -7.660.337 0 0Čisti prihodki skupaj 194.441.356 173.933.788 55.334.089 49.973.593 -6.623.019 -7.660.337 243.152.426 216.247.044Poslovni izid iz poslovanja 6.080.282 5.847.094 379.414 1.106.023 0 0 6.459.696 6.953.117Neto finančni rezultat 0 0 0 0 0 0 -752.627 -1.585.755Davek iz dobička 0 0 0 0 0 0 -586.391 -288.720Čisti poslovni izid tekočega obdobja 0 0 0 0 0 0 5.120.678 5.078.642Sredstva skupaj 165.875.692 145.578.940 29.634.178 33.653.445 0 0 195.509.870 179.232.385Obveznosti skupaj 121.593.889 102.026.066 15.195.777 16.332.268 0 0 136.789.666 118.358.334Investicije 12.464.904 15.116.527 812.363 1.589.547 0 0 13.277.267 16.706.074Odpisi obratnih sredstev 1.225.460 949.075 429.391 295.449 0 0 1.654.851 1.244.524

Pojasnilo 32 Področni odseki

v TSIT EU Vzhodna Evropa Ostali svet Izločitve Skupina2005 2004 2005 2004 2005 2004 2005 2004 2005 2004

Čisti prihodki od prodaje tretjim osebam 164.736.415 145.374.855 69.619.014 62.095.843 8.796.997 8.776.346 0 0 243.152.426 216.247.044Skupaj sredstva 90.950.727 88.931.969 74.807.508 61.971.588 29.751.635 28.328.828 0 0 195.509.870 179.232.385Investicije 6.515.051 7.664.907 4.822.890 6.532.247 1.939.326 2.508.920 0 0 13.277.267 16.706.074

Pojasnilo 33 Območni odseki

182 183

Priloga 1: Podatki o družbah Skupine GorenjeDružbe Osnovni kapital Število

(v TSIT) zaposlenihGorenje, d.d., Slovenija 12.200.000 5.630Gorenje Orodjarna, d.o.o., Slovenija 222.076 213Gorenje Indop, d.o.o., Slovenija 139.748 134Gorenje I.P.C., d.o.o., Slovenija 22.196 913Gorenje GTI, d.o.o., Slovenija 2.019.371 112Gorenje Gostinstvo, d.o.o., Slovenija 908.148 194LINEA, d.o.o., Slovenija 4.260 14Gorenje Tiki d.o.o., Slovenija 30.000 296Biterm, d.o.o., Slovenija 42.897 100Gorenje Notranja oprema, d.o.o., Slovenija 919.033 1.039Energygor, d.o.o., Slovenija 2.100 0Gorenje Beteiligungs GmbH, Avstrija 2.874.907 8Gorenje Austria Handels GmbH, Avstrija 784.610 50Gorenje Küchen GmbH, Avstrija 8.385 74Gorenje Vertriebs GmbH, Nemčija 1.365.581 54Gorenje Körting Italia S.r.l., Italija 249.782 9Gorenje France S.A.S., Francija 772.631 21Gorenje BELUX S.a.r.l., Belgija 4.454 3Gorenje UK Ltd., Velika Britanija 34.868 5Gorenje Skandinavien A/S, Danska 572.254 54Gorenje AB, Švedska 51.017 5Gorenje spol. s r.o., Češka Republika 1.013.000 32Gorenje real spol. s r.o., Češka Republika 2.032.805 42Gorenje - kuchyne spol. s r.o., Češka Republika 247.752 53Gorenje Slovakia s.r.o., Slovaška Republika 360.742 52Gorenje Budapest Kft., Madžarska 271.319 25Gorenje Polska Sp. z o.o., Poljska 412.338 40Gorenje Bulgaria EOOD, Bolgarija 637.551 11Gorenje Zagreb, d.o.o., Hrvaška 2.609.784 158Gorenje Skopje, d.o.o., Makedonija 59.583 15Gorenje Commerce, d.o.o., Bosna in Hercegovina 245 47Gorenje, d.o.o., Srbija in Črna gora 1.036.347 37Gorenje Podgorica, d.o.o., Srbija in Črna gora 598.939 15Gorenje OY, Finska 27.551 3Opte Ptuj, d.o.o., Slovenija 241.857 44Kemis d.o.o., Slovenija 167.635 19Gorenje Romania S.r.l., Romunija 106.999 10Gorenje AS, Norveška 65.883 4Kemis, d.o.o., Hrvaška 5.854 14Kemis BiH, d.o.o., Bosna in Hercegovina 2.450 2Istrabenz – Gorenje, d.o.o., Slovenija 150.000 7Gorenje aparati za domaćinstvo, d.o.o., Srbija in Črna gora 814 0Mora Moravia s.r.o., Češka Republika 1.090.109 935Mora Slovakia, s.r.o., Slovaška Republika 1.266 0Gorenje Imobillia, d.o.o., Srbija in Črna gora 332.272 0IG Prodaja d.o.o., Slovenija 10.000 0Nacionalni brendovi, d.o.o., Srbija in Črna gora 279.356 0Gorenje Adria Nekretnine, d.o.o., Hrvaška 97.820 0Kemis, d.o.o., Srbija in Črna gora 2.396 0ZEOS, d.o.o., Slovenija 100.000 0OÜ, Gorenje, Estonija 612 0SIA Gorenje, Latvija 688 0

Priloga 2: Direktorji družbDružbe DirektorGorenje, d.d., Slovenija Franjo Bobinac Gorenje Orodjarna, d.o.o., Slovenija Marjan KovačGorenje Indop, d.o.o., Slovenija Rihard Grudnik (do 24.5.05)

Boris Jurkošek (od 25.5.05) Gorenje I.P.C., d.o.o., Slovenija Simon Kumer Gorenje GTI, d.o.o., Slovenija Vincenc Turk Gorenje Gostinstvo, d.o.o., Slovenija Saša OprešnikLINEA, d.o.o., Slovenija Franjo GjerkešGorenje Tiki d.o.o., Slovenija Brane Apat Biterm, d.o.o., Slovenija Danilo Reher Gorenje Notranja oprema, d.o.o., Slovenija Gregor VerbičEnergygor, d.o.o., Slovenija Marijan Penšek Gorenje Beteiligungs GmbH, Avstrija Ivan Vitežnik (do 11.1.06)

Marko Šefer (od 12.1.06)Gorenje Austria Handels GmbH, Avstrija Stanko Kranjc (do 30.7.05)

Uroš Marolt (od 31.7.05) Gorenje Küchen GmbH, Avstrija Benedikt SkokGorenje Vertriebs GmbH, Nemčija Alojz GabrovecGorenje Körting Italia S.r.l., Italija Andrej PucerGorenje France S.A.S Francija Matjaž GeratičGorenje BELUX S.a.r.l., Belgija Matjaž Geratič Gorenje UK Ltd, Velika Britanija Matej Čufer Gorenje Skandinavien A/S, Danska Klemen PrešerenGorenje AB, Švedska Klemen PrešerenGorenje spol. s r.o., Češka Republika Suad HadžićGorenje real spol. s r.o., Češka Republika Suad HadžićGorenje - kuchyne spol. s r.o, Češka Republika Viktor FaktorGorenje Slovakia s.r.o., Slovaška Republika Bogdan Urh Gorenje Budapest Kft, Madžarska Bogdan Urh Gorenje Polska Sp. z o.o., Poljska Uroš Marolt (do 30.9.05)

Matjaž Šuln (od 1.10.05) Gorenje Bulgaria EOOD, Bolgarija Darko MlinarGorenje Zagreb, d.o.o., Hrvaška Janez Živko Gorenje Skopje, d.o.o., Makedonija Nenad JovanovićGorenje Commerce,d.o.o.,Bosna in Hercegovina Janez KumerGorenje, d.o.o., Srbija in Črna gora Marko MrzelGorenje Podgorica, d.o.o., Srbija in Črna gora Darko VukčevićGorenje OY, Finska Klemen PrešerenOpte Ptuj, d.o.o., Slovenija Marjan PišekKemis,d.o.o., Slovenija Emil NanutGorenje Romania S.r.l., Romunija Tone PrislanGorenje AS, Norveška Klemen PrešerenKemis d.o.o., Hrvaška Zoran MatićKemis BiH, d.o.o., Bosna in Hercegovina Nataša Ibrahimagić (do 30.6.05)

Damir Muratović (od 1.7.05)Istrabenz-Gorenje, d.o.o., Slovenija Iztok Sotošek (do 30.9.05)

Dejan Paravan (od 1.7.05)Gorenje aparati za domaćinstvo, d.o.o., Srbija in Črna gora Mirko MežaMora Moravia s.r.o., Češka Republika Vitezslav RužičkaMora Slovakia, s.r.o., Slovaška Republika Oleg Janci (do 23.2.05)

Bogdan Urh (od 24.2.05)Gorenje Imobilia, d.o.o. Srbija in Črna gora Rudolf KreblIG Prodaja, d.o.o., Slovenija Dejan ParavanNacionalni brendovi, d.o.o., Srbija in Črna gora Ivan ŽivanovićGorenje Adria Nekretnine, d.o.o., Hrvaška Rudolf KreblKemis, d.o.o., Srbija in Črna gora Franc LipovšekZEOS, d.o.o., Slovenija, Emil ŠehičOÜ Gorenje, Estonija Klemen PrešerenSIA Gorenje, Latvija Klemen Prešeren

184 185

2005 2004Država Valuta Enota Končni tečaj Povprečni tečaj Končni tečaj Povprečni tečaj

v SIT v SIT v SIT v SITAvstrija EUR 1 239,576 239,637 239,743 238,861Avstralija AUD 1 148,500 146,876 136,497 141,581Belgija EUR 1 239,576 239,637 239,743 238,861Češka CZK 1 8,258 8,051 7,882 7,493Nemčija EUR 1 239,576 239,637 239,743 238,861Danska DKK 1 32,113 32,159 32,242 32,105Evropska skupnost EUR 1 239,576 239,637 239,743 238,861Francija EUR 1 239,576 239,637 239,743 238,861Velika Britanija GBP 1 348,677 350,312 338,333 352,103Hrvaška HRK 1 32,520 32,395 31,406 31,888Madžarska HUF 1 0,949 0,967 0,977 0,950Norveška NOK 1 29,947 29,920 29,093 28,542Italija EUR 1 239,576 239,637 239,743 238,861Poljska PLN 1 62,082 59,624 58,847 52,837Švedska SEK 1 25,509 25,840 26,641 26,175Slovaška SKK 1 6,329 6,214 6,189 5,969ZDA USD 1 202,430 192,705 176,243 192,381Bosna in Hercegovina BAM 1 122,493 122,583 122,428 121,793Bolgarija BGN 1 122,371 122,469 122,254 122,019Makedonija MKD 1 3,899 3,900 3,730 3,857Švica CHF 1 154,038 154,782 155,113 154,721Finska EUR 1 239,576 239,637 239,743 238,861Romunija ROL 1 65,483 65,850 0,006 0,006Srbija in Črna gora CSD 1 2,765 2,893 3,092 3,292

Priloga 3: Tečaji valut 5.2.1.6 Poročilo revizorja

187186

5.2.2.2 Računovodski izkazi družbe Gorenje, d.d.

189

5.2.2 Računovodsko poročilodružbe Gorenje, d.d.

5.2.2.1 Računovodske usmeritve

Družba Gorenje, d.d., Velenje,pripravlja računovodske izkaze vskladu z računovodskimi usmeritvamiSkupine Gorenje.

V nadaljevanju so navedeneračunovodske razlike, ki veljajo samoza Gorenje, d.d., Velenje.

Prihodki od najemnin

Prihodki od najemnin iz naložbenihnepremičnin se pripoznavajo med pri-hodki enakomerno med trajanjemnajema. Nepremičnina, posedovanapri finančnem najemu in dana vposlovni najem, se razvrsti kotnaložbena nepremičnina in se obraču-nava po modelu poštene vrednosti.

Naložbe v odvisne družbe

Odvisne družbe so podjetja, ki jihobvladuje matična družba.Obvladovanje obstaja, ko ima družbazmožnost odločati o finančnih inposlovnih usmeritvah podjetja za pri-dobivanje koristi iz njegovega delo-vanja. Pri ocenjevanju vpliva družbese upošteva obstoj in učinek potencial-nih glasovalnih pravic, ki jih je trenut-no moč uveljaviti ali zamenjati.Naložbe v odvisne družbe se vred-notijo po naložbeni metodi. Vprimeru, ko je potrebno vrednostnaložbe v odvisno družbo oslabiti, jenjena oslabitev v breme prevrednoto-valnega popravka kapitala, v kolikorje bila predhodno izvršena krepitevnaložbe, oziroma se za znesekslabitve naložbe povečujejo odhodkiiz naslova slabitve finančnih naložb.Pokazatelji za morebitno slabitevnaložbe v odvisno družbo so dolgo-trajna izguba iz poslovanja družbe,slaba plačilna sposobnost družbe,nezmožnost izplačila dobičkov,slabšanje kazalnikov poslovanja.

Skupni podvigi

Skupni podvigi so družbe, ki so pred-met skupnega obvladovanja naosnovi pogodbenega sporazuma meddružbo in pogodbenim partnerjem.Naložba v skupne podvige se vred-noti po naložbeni metodi. V primeru,ko je potrebno vrednost naložbe vskupni podvig oslabiti, je njenaoslabitev v breme prevrednotovalnegapopravka kapitala, v kolikor je bilapredhodno izvršena krepitev naložbe,oziroma se za znesek slabitvenaložbe povečujejo odhodki iz naslo-va slabitve finančnih naložb.

Pri izkazovanju podatkov o doseženihrezultatih po področnih in geografskihodsekih uporablja družba Gorenje,d.d., naslednje odseke:

Področni odseki družbe Gorenje, d.d., so:

proizvodnja in prodaja hladilno-zamrzovalnih aparatov,

proizvodnja in prodaja pralno-pomi-valnih aparatov,

proizvodnja in prodaja kuhalnihaparatov,

ostalo (nakup in prodaja aparatovdopolnilnega in dokupnega progra-ma gospodinjskih aparatov in oprav-ljanje drugih storitev).

Območni odseki so geografskaobmočja, na katerih družba Gorenje, d.d., izvaja prodajneaktivnosti. Območni odseki družbe Gorenje, d.d., so:

Evropska unija: Avstrija, Nemčija,Italija, Francija, Danska, Švedska, Belgija, Finska, Velika Britanija, Grčija,Latvija, Litva, Estonija, Slovenija,Češka republika, Madžarska, Poljska;

Vzhodna Evropa: Bolgarija, Ukrajina,Rusija, Makedonija, Hrvaška, Srbija in Črna gora, Albanija, Bosnain Hercegovina;

ostalo: ostale države.

188

Izkaz poslovnega izida družbe Gorenje, d.d.

v TSIT Pojasnila 2005 20041. Čisti prihodki od prodaje 153.358.131 144.122.1102. Sprememba vrednosti zalog 1.219.074 1.142.4163. Drugi poslovni prihodki 1 1.550.953 1.927.617

4. Kosmati donos iz poslovanja 156.128.158 147.192.143

5. Stroški blaga, materiala in storitev 2 -120.614.086 -113.251.6896. Stroški dela 3 -23.415.828 -22.240.9037. Amortizacija 4 -7.903.151 -7.466.2578. Prevrednotovalni poslovni odhodki 5 -831.957 -415.2859. Drugi poslovni odhodki 6 -607.102 -520.219

10. Poslovni izid iz poslovanja 2.756.034 3.297.790

11. Finančni prihodki 7 2.485.068 2.364.28112. Finančni odhodki 8 -2.956.942 -3.509.769

13. Celotni poslovni izid 2.284.160 2.152.302

14. Davek od dohodka 9 163.218 0

15. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja 2.447.378 2.152.302

190 191

Bilanca stanja družbe Gorenje, d.d.

v TSIT Pojasnila 2005 2004SREDSTVA 136.185.868 125.812.563

A. Dolgoročna sredstva 74.233.321 71.848.874I. Nepremičnine, naprave in oprema 10 47.865.808 48.174.608II. Neopredmetena osnovna sredstva 11 3.990.025 3.030.403III. Naložbene nepremičnine 12 190.945 566.645IV. Dolgoročne finančne naložbe 13,15 19.102.647 16.712.870

v odvisne družbeV. Dolgoročne finančne naložbe 15 1.304.126 988.588

razpoložljive za prodajoVI. Dolgoročna posojila 14,15 499.616 2.245.476VII. Odložene terjatve za davke 16 1.280.154 130.284

B. Kratkoročna sredstva 61.952.547 53.963.689I. Zaloge 17 17.877.000 15.590.247II. Kratkoročne finančne naložbe 20 4.384.956 4.006.553III. Kratkoročne poslovne terjatve 18 38.013.673 32.897.079IV. Druge kratkoročne terjatve 19 1.375.908 1.019.097V. Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 21 290.896 441.113VI. Denar in denarni ustrezniki 22 10.114 9.600

Zunajbilančna evidenca 31 14.766.338 10.839.415

OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 136.185.868 125.812.563

A. Kapital 23 50.444.606 53.536.410I. Osnovni kapital 12.200.000 12.200.000II. Kapitalske rezerve 18.832.556 18.832.556III. Zakonske in statutarne rezerve 4.509.069 4.509.069IV. Prevrednotovalni popravki kapitala 536.973 309.179V. Zadržani dobiček 18.021.746 18.355.509VI. Lastne delnice -3.655.738 -669.903

B. Dolgoročne obveznosti 29.417.339 21.484.977I. Rezervacije 24 6.483.925 4.066.766II. Odložene obveznosti za davek 0 97.768III. Dolgoročne finančne obveznosti 25 22.933.414 17.320.443

C. Kratkoročne obveznosti 56.323.923 50.791.176I. Kratkoročne finančne obveznosti 26 13.541.741 13.355.890II. Kratkoročne poslovne obveznosti 27 41.428.025 36.723.826III. Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 28 1.354.157 711.460

Zunajbilančna evidenca 31 14.766.338 10.839.415

Izkaz finančnega izida družbe Gorenje, d.d.

v TSIT Pojasnila 2005 2004A. FINANČNI TOKOVI PRI POSLOVANJUPoslovni izid obračunskega obdobja 2.447.378 2.152.302

Prilagoditve za:Amortizacijo nepremičnin, naprav in opreme 4,10 7.255.394 6.838.478Amortizacijo neopredmetenih sredstev 4,11 647.757 627.779Negativne tečajne razlike 7,8 690.730 1.295.764Prihodke od naložbenja 7 -2.474.731 -2.364.281Odhodke od financiranja 8 1.652.249 2.028.296Deleže pridruženih in povezanih podjetij v izgubah 8,9 613.963 13.724Prihodke od prodaje nep., naprav in opreme -189.202 -161.702Odhodke za davke -163.217 0

Dobiček iz poslovanja pred spremembami čistih obratnih sredstev in rezervacijami 10.480.321 10.430.360Povečanje poslovnih in drugih terjatev -5.028.974 -1.013.513Povečanje zalog 17 -2.286.753 -3.180.196Povečanje poslovnih obveznosti in rezervacij 5.129.967 2.020.802

Pri poslovanju pridobljena denarna sredstva -2.185.760 -2.172.907Plačane obresti -2.224.259 -3.004.005Plačani davek iz dobička 0 -100

Čisti finančni tok iz poslovanja 6.070.302 5.253.348

B. FINANČNI TOKOVI PRI NALOŽBENJUPrejemki iz prodaje nepremičnin, 441.406 2.260.701naprav in opremePrejete obresti 1.061.159 2.256.681Prejete dividende 1.100.018 78.304Nakup odvisnega podjetja, brez pridobljenih finančnih sredstev -2.257.086 -3.013.566Pridobitev nepremičnin, naprav in opreme -7.684.584 -9.469.704Ostale naložbe 1.225.712 -1.938.955Pridobitev neopredmetenih sredstev -1.605.439 -1.896.473

Čisti finančni tok iz naložbenja -7.718.814 -11.723.012

C. FINANČNI TOKOVI PRI FINANCIRANJUOdkup lastnih delnic in deležev -2.988.835 45.500Najem posojil 5.798.821 7.616.765Plačane dividende -1.171.588 -1.194.863

Čisti finančni tok iz financiranja 1.638.398 6.467.402Čisto povečanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov 514 -2.262Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku obdobja 9.600 11.862Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na koncu obdobja 10.114 9.600

192 193

v TSIT Osnovni Kapitalske Zakonske Zadržani Lastne Prevrednoto- Skupajkapital rezerve in statutarne dobiček delnice valni popravki

rezerve kapitalaZačetno stanje 1.1.2005 12.200.000 18.832.556 4.509.069 18.355.509 -669.903 309.179 53.536.410Vnos čistega poslovnega izida poslovnega leta 2.447.378 2.447.378Vnos zneska prevrednotovalnega popravka kapitala iz naslova finančnih naložb 227.794 227.794Sproščanje odloženih davkov 97.395 97.395Oblikovanje rezervacij za odpravnine in terjatev za odložene davke -1.706.948 -1.706.948Izplačilo dividend -1.171.588 -1.171.588Povečanje lastnih delnic -2.985.835 -2.985.835Končno stanje 31.12.2005 12.200.000 18.832.556 4.509.069 18.021.746 -3.655.738 536.973 50.444.606

Izkaz gibanja kapitala družbe Gorenje, d.d.

v TSIT Osnovni Kapitalske Zakonske Zadržani Lastne Prevrednoto- Skupajkapital rezerve in statutarne dobiček delnice valni popravki

rezerve kapitalaZačetno stanje 1.1.2004 12.200.000 18.787.056 4.275.684 17.720.296 -707.169 488.388 52.764.255Vnos čistega poslovnega izida poslovnega leta 2.152.302 2.152.302Oblikovanje rezervacij in terjatev za odložene davke -51.575 -51.575Razporeditev čistega poslovnega izida za oblikovanje statutarnih rezerv po sklepu uprave in NS 270.651 -270.651 0Izplačilo dividend -1.194.863 -1.194.863Povečanje lastnih delnic - 37.266 37.266 0Odprava prevrednotenj sredstev 45.500 -179.209 -133.709Končno stanje 31.12.2004 12.200.000 18.832.556 4.509.069 18.355.509 -669.903 309.179 53.536.410

Prihodki iz naslova licenčnin predstavl-jajo zaračunana nadomestila iz naslova uporabe pravic, povezanih z blagovno znamko Gorenje.

V okviru stroškov socialnih zavarovanjso izkazani stroški dodatnega prosto-voljnega pokojninskega zavarovanja v višini 616.264 TSIT.

Drugi stroški dela se pretežnonanašajo na regres za letni dopust,prehrano med delom in prevoz nadelo in z dela, odpravnine in jubilejnenagrade, skladno z nacionalnodelovnopravno zakonodajo in notranjimi predpisi družbe.

5.2.2.3 Pojasnila k računovodskim izkazom

Izkaz poslovnega izida

194 195

Pojasnilo 1 Drugi poslovni prihodki 1.550.953 TSIT

Pojasnilo 2 Stroški blaga, materiala in storitev 120.614.086 TSIT

Pojasnilo 3 Stroški dela 23.415.828 TSIT

Pojasnilo 4 Amortizacija 7.903.151 TSIT

v TSIT 2005 2004Prihodki od licenčnin 820.584 439.762Prihodki od zakupnin in najemnin 330.573 359.698Prejete odškodnine 110.190 109.198Dobiček od prodaje osnovnih sredstev 189.202 161.702Drugi poslovni prihodki 100.404 857.257Skupaj 1.550.953 1.927.617

v TSIT 2005 2004Nabavna vrednost prodanega blaga 14.455.002 11.064.723Stroški materiala 89.533.958 85.524.697Stroški storitev 16.625.126 16.663.269Skupaj 120.614.086113.251.689

v TSIT 2005 2004Stroški plač 16.011.020 15.017.504Stroški socialnih zavarovanj 3.179.395 3.014.794Oblikovanje rezervacij za odpravnine in jubilejne nagrade 66.862 185.650Drugi stroški dela 4.158.551 4.022.955Skupaj 23.415.828 22.240.903

v TSIT 2005 2004Amortizacija nepremičnin in opreme 7.255.394 6.838.478Amortizacija neopredmetenih sredstev 647.757 627.779Skupaj 7.903.151 7.466.257

Pojasnilo 5 Prevrednotovalni poslovni odhodki 831.957 TSIT

v TSIT 2005 2004Slabitev terjatev 268.027 45.403Slabite zalog 563.930 369.882Skupaj 831.957 415.285

Pojasnilo 6 Drugi poslovni odhodki 607.102 TSIT

v TSIT 2005 2004Dajatve, ki niso odvisne od stroškov dela in drugih vrst stroškov 256.680 241.618Izdatki za varstvo okolja 99.529 96.791Štipendije 39.412 35.833Drugi odhodki 211.481 145.977Skupaj 607.102 520.219

Najemnine

v TSIT 2005 2004Najemnine do 1 leta (družbe v Skupini Gorenje) 293.948 318.437Najemnine do 1 leta (druge družbe) 36.625 41.261Pričakovane najemnine od 2 do 5 let 1.343.341 1.273.748(družbe v Skupini Gorenje)Pričakovane najemnine od 2 do 5 let (druge družbe) 149.410 165.011Skupaj 1.823.324 1.798.457

196 197

Pojasnilo 7 Finančni prihodki 2.485.068 TSIT

v TSIT 2005 2004Prihodki od dividend in drugih deležev v dobičku 1.100.018 78.304Prihodki od obresti 304.854 447.267Tečajne razlike iz naslova terjatev in naložb 744.422 949.220Prilagoditev na pošteno vrednost 10.337 0Drugi finančni prihodki 325.437 889.490Skupaj 2.485.068 2.364.281

Pojasnilo 8 Finančni odhodki 2.956.942 TSIT

v TSIT 2005 2004Odhodki za obresti 1.609.474 1.900.524Tečajne razlike 690.730 1.295.764Odhodki iz naslova oblikovanja rezervacij za ščitenje 0 171.983finančnih instrumentov pred tveganjiDrugi finančni odhodki 656.738 141.498Skupaj 2.956.942 3.509.769

Pojasnilo 9 Davek od dohodka 163.218 TSIT

v TSIT 2005 2004Dejansko obračunani davek 395.382 0Odložene terjatve za davek preko izkaza poslovnega izida -581.891 0Odložene obveznosti za davek preko izkaza poslovnega izida 23.291 0Skupaj -163.218 0Pomemben del finančnih prihodkov

predstavljajo prihodki iz naslovaizplačil udeležb v dobičkih odvisnihdružb v višini 1.006.854 TSIT.

Drugi finančni prihodki v pretežni meripredstavljajo prihodki iz naslova

odprodaje naložbenih nepremičnin infinančnih naložb ter prihodki iz naslo-va provizij, ki se zaračunavajo zadane garancije pri posojilu odvisnimdružbam in tretjim osebam.

Drugi finančni odhodki izkazujejo zne-sek slabitve naložb v družbe v SkupiniGorenje v višini 613.963 TSIT in

provizije za garancije za odobrenaposojila v višini 40.286 TSIT.

Efektivne stopnje davka od dohodkapravnih oseb so:

Davek od dohodka je izkazan zupoštevanjem dejanske obveznosti iznaslova obračuna davka od dohodka

pravnih oseb in ugotovljenih odloženihterjatev in obveznosti za davek.

v TSIT 2005 2005 2004 2004Celotni poslovni izid pred davki 2.284.160 2.152.302Davek, obračunan z uporabo splošne davčne stopnje 25,0% 571.040 25% 538.075Davčno nepriznani odhodki 41,6% 950.904 16,8% 360.564Davčno izvzeti prihodki -12,5% -285.541 0,0% -132Davčne olajšave -42,4% -967.910 -48,2% -1.037.058Davčno nepriznano oblikovanje rezervacij za odpravnine 0,7% 16.700 2,2% 46.400Sproščanje rezervacij za velika popravila v skladu z določili SRS 4,9% 112.758 2,3% 49.155Davčno nepriznani učinki ščitenja finančnih instrumentov pred tveganji -0,1% -2.569 2,0% 42.996Oblikovanje rezervacij za popravila v garanciji -14,7% -336.654 0,0% 0Popravek vrednosti naložb -6,7% -153.490 0,0% 0Popravek vrednosti terjatev -2,9% -67.006 0,0% 0Popravek vrednosti ostalih sredstev -1,1% -24.741 0,0% 0Odpis sredstev nižjih vrednosti 1,0% 23.291 0,0% 0Davek od dohodka -7,1% -163.218 0,0% 0

Bilanca stanja

198 199

Pojasnilo 10 Nepremičnine, naprave in oprema 47.865.808 TSIT

Pojasnilo 11 Neopredmetena sredstva 3.990.025 TSIT

v TSIT Zemljišča Zgradbe Proizvajalna Opredmetena Predujmi za Skupajin druga OS v gradnji opredmetenaoprema in izdelavi OS

Nabavna vrednost 1.1.2005 3.067.609 31.509.881 81.954.887 4.646.554 4.469 121.183.400Nabava 7.685.395 -406 7.684.989Odtujitve, odpisi -20.381 -203.851 -751.389 -640.013 -1.615.634Prenosi, tečajne razlike 144.623 2.445.380 8.035.507 -10.625.510 0

Nabavna vrednost 31.12.2005 3.191.851 33.751.410 89.239.005 1.066.426 4.063 127.252.755

Popravek vrednosti 1.1.2005 18.190.602 54.818.190 73.008.792Odtujitve, odpisi -136.894 -740.345 -877.239Amortizacija 990.167 6.265.227 7.255.394Popravek vrednosti 31.12.2005 19.043.875 60.343.072 79.386.947

Neodpisana vrednost 1.1.2005 3.067.609 13.319.279 27.136.697 4.646.554 4.469 48.174.608Neodpisana vrednost 31.12.2005 3.191.851 14.707.535 28.895.933 1.066.426 4.063 47.865.808

Gibanje nepremičnin, opreme in naprav v letu 2005

Povečanje vrednosti zemljišč senanaša na pridobljena zemljišča vokviru industrijske cone družbe Goren-je, d.d., v Velenju. Povečanje vrednostizgradb se nanaša predvsem na aktivi-ranje novozgrajenega prodajno-raz-stavnega salona s parkirišči, dovozni-mi potmi in zunanjo ureditvijo. V letu2005 je bila izvedena rekonstrukcijafasade upravne zgradbe z novozgra-jenim vhodom in zunanjo ureditvijo tersanacija strehe surovinskega objekta v programu Hladilno-zamrzovalnihaparatov. Vrednost opreme povečujevrednost aktivirane v letu 2005 pri-dobljene in usposobljene tehnološkeopreme, strojne računalniške opremein transportnih sredstev v okviru vsako-letne programske in tehnološke

posodobitve. Poleg tega je bila aktivi-rana oprema za novo generacijo pral-nih in sušilnih aparatov ter opremanove generacije aparatov širine 600 v programu Hladilno-zamrzovalnihaparatov.

Pretežni del osnovnih sredstev vizgradnji se nanaša na opremo,povezano z proizvodnjo nove ge-neracije hladilno zamrzovalnih apara-tov v višini 570.095 TSIT, v opremo,pridobljeno zaradi funkcijskih spre-memb ter izgleda kuhalnih in hladilno-zamrzovalnih aparatov linije oblikovalcaPininfarina v višini 150.025 TSIT, ternaložbe v orodja in opremo v okviru tehnoloških posodobitev v skupni vrednosti 141.592 TSIT.

Zadnja cenitev opredmetenih osnovnihsredstev s strani pooblaščenih cenilcevvrednosti za nepremičnine in premič-nine je bila opravljena po stanju31.12.2003; oslabitve niso bile ugo-tovljene.

Za dolgoročno posojilo, ki izvira izleta 1999, so zastavljene poslovnezgradbe, vpisane v zemljiško knjigo

Okrajnega sodišča v Velenju pri vl. štev. 2801 k.o. Velenje, parc. štev.1682/5 ter pri vl. štev. 1099 k.o.Velenje, parc. štev. 1712, 2843/4 in 1696. Vrednost posojila, ki jezavarovano z zgoraj navedenim jamstvom, na dan 31.12.2005, znaša 83.295 TSIT.

Gibanje neopredmetenih sredstev v letu 2005

v TSIT Dolgoročno Dolgoročne Skupajodloženi premoženjske

stroški razvoja praviceNabavna vrednost 1.1.2005 2.489.597 2.251.190 4.740.787Nabava 1.306.013 299.426 1.605.439

Nabavna vrednost 31.12.2005 3.795.610 2.550.616 6.346.226

Popravek vrednosti 1.1.2005 859.356 851.028 1.710.384Odtujitve, odpisi 4.001 -5.941 -1.940Amortizacija 296.871 350.886 647.757

Popravek vrednosti 31.12.2005 1.160.228 1.195.973 2.356.201

Neodpisana vrednost 1.1.2005 1.630.241 1.400.162 3.030.403Neodpisana vrednost 31.12.2005 2.635.382 1.354.643 3.990.025

Povečanje neopredmetenih dolgo-ročnih sredstev se v največji merinanaša na dolgoročno odložene

stroške poslovanja iz naslova stroškovrazvojnega delovanja pri pripravinove generacije aparatov.

200 201

Pojasnilo 12 Naložbene nepremičnine 190.945 TSIT

Pojasnilo 13 Dolgoročne finančne naložbe v odvisne družbe 19.102.647 TSIT

Pojasnilo 14 Dolgoročno dana posojila 499.616 TSIT

Pojasnilo 16 Odložene terjatve in obveznosti za davek 1.280.154 TSIT

Pojasnilo 15 Pregled gibanja naložb v deleže družb v Skupini Gorenje, dolgoročno danihposojil in dolgoročnih finančnih naložb, razpoložljivih za prodajo v letu 2005

v TSIT 2005 2004Zemljišča 119.736 301.613Gradbeni objekti 71.209 265.032Skupaj 190.945 566.645

Gibanje naložbenih nepremičnin

v TSIT 2005 2004Začetno stanje 1.1. 566.645 84.236Pridobitve 46.210 482.409Odtujitve -421.910 0Končno stanje 31.12. 190.945 566.645

Pregled ročnosti dolgoročno danih posojil

v TSIT 2005 2004Zapadlost od 1 do 2 let 323.654 1.798.450Zapadlost od 2 do 3 let 24.757 286.932Zapadlost od 3 do 4 let 11.999 0Zapadlost od 4 do 5 let 11.000 0Zapadlost nad 5 let 128.206 160.094Skupaj 499.616 2.245.476

Naložbene nepremičnine so nepremi-čnine, ki jih je družba pridobila znamenom prodaje.

Dolgoročno dana posojila so obresto-vana po nominalni obrestni meri vrazponu od 2,8 % do 7,6 %.

v TSIT Delež v Naložba Naložbakapitalu na dan na dandružbe 31.12.2005 31.12.2004

Gorenje IPC, d.o.o., Velenje 100,00% 90.370 90.370 LINEA, d.o.o., Velenje 100,00% 29.974 29.974 Gorenje GTI, d.o.o., Velenje 100,00% 2.107.575 2.107.575 BITERM, d.o.o., Velenje 75,00% 150.295 150.295Gorenje Gostinstvo, d.o.o., Velenje 100,00% 1.427.708 1.427.708 Gorenje Orodjarna, d.o.o., Velenje 100,00% 728.132 728.132 Gorenje Indop, d.o.o., Velenje 100,00% 87.524 413.008 Gorenje Notranja oprema, d.o.o., Velenje 98,86% 4.338.667 4.336.672 Gorenje Tiki, d.o.o., Velenje 99,79% 615.079 615.079 Energygor, d.o.o.,Velenje 100,00% 13.785 13.785 Kemis, d.o.o., Radomlje 100,00% 144.279 3.279 Istrabenz-Gorenje, d.o.o., Ljubljana 50,00% 150.000 150.000 IG Prodaja, d.o.o., Nova Gorica 50,00% 10.000 0 Opte Ptuj, d.o.o., Ptuj 100,00% 78.970 149.449 ZEOS, d.o.o., Velenje 51,00% 51.000 0 Gorenje Zagreb, d.o.o., Hrvaška 100,00% 2.407.433 2.271.915 Gorenje Skopje, d.o.o., Makedonija 100,00% 128.892 118.729 Gorenje Beteiligungs GmbH, Avstrija 100,00% 3.990.542 4.106.900 Gorenje Imobilia, d.o.o., Srbija in Črna gora 100,00% 356.143 0 Gorenje Valjevo, d.o.o., Srbija in Črna gora 100,00% 988 0 Mora Moravia, s.r.o., Češka Republika 100,00% 2.097.834 0 Gorenje Adria nekretnine, d.o.o., Hrvaška 100,00% 97.457 0 Skupaj 19.102.647 16.712.870

v TSIT Stanje Povečanje Zmanjšanje Slabitve Stanje1.1.2005 31.12.2005

Naložbe v deleže družb v Skupini Gorenje 16.712.870 3.011.780 -622.003 19.102.647Dolgoročno dana posojila 2.245.476 39.713 -1.782.180 -3.393 499.616Dolgoročne finančne naložbe, razpoložljive za prodajo 988.588 87.744 227.794 1.304.126Skupaj 19.946.934 3.139.237 -1.782.180 -397.602 20.906.389

Gibanje nepremičnin, opreme in naprav v letu 2005

v TSIT Terjatve Obveznosti Terjatve - obveznosti2005 2004 2005 2004 2005 2004

Osnovna sredstva 0 0 23.291 97.768 -23.291 -97.768Naložbe 153.490 0 0 0 153.490 0Terjatve 67.006 0 0 0 67.006 0Zaloge 21.916 0 0 0 21.916 0Obveznosti iz naslova tožb 2.825 0 0 0 2.825 0Rezervacije za odpravnine 721.554 130.284 0 0 721.554 130.284Rezervacije za posege 336.654 0 0 0 336.654 0v garancijski dobiSkupaj 1.303.445 130.284 23.291 97.768 1.280.154 32.516

202 203

Pojasnilo 17 Zaloge 17.877.000 TSIT

Pojasnilo 18 Kratkoročne poslovne terjatve 38.013.672 TSIT

v TSIT 2005 2004Material 9.982.917 9.287.533Nedokončana proizvodnja 2.486.686 2.176.300Proizvodi 4.340.565 3.431.876Trgovsko blago 1.066.832 694.538Skupaj 17.877.000 15.590.247

v TSIT 2005 2004Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev– 26.072.645 24.387.453družb iz Skupine GorenjeKratkoročne poslovne terjatve do kupcev–druge družbe 11.941.027 8.509.626Skupaj 38.013.672 32.897.079

v TSIT Terjatve - obveznosti Preko poslovnega izda Preko kapitala2005 2004 2005 2004 2005 2004

Osnovna sredstva -23.291 -97.768 -23.291 0 97.768 -97.768Naložbe 153.490 0 153.490 0 0 0Terjatve 67.006 0 67.006 0 0 0Zaloge 21.916 0 21.916 0 0 0Obveznosti iz naslova tožb 2.825 0 2.825 0 0 0Rezervacije za odpravnine 721.554 130.284 0 0 591.270 46.434Rezervacije za posege v garancijski dobi 336.654 0 336.654 0 0 0Skupaj 1.280.154 32.516 558.600 0 689.038 -51.334

Vrednost zalog materiala se jepovečala zaradi rasti cen materialovin surovin v letu 2005, povečanegaobsega poslovnih aktivnosti instrateških nakupov materialov insurovin.

Vrednost zalog nedokončaneproizvodnje je glede na primerjalno

obdobje višja zaradi večjega obsegaposlovnih aktivnosti ter povišanja cenmaterialov.

Zaloga gotovih izdelkov se jepovečala zaradi večjega obsegaposlovnih aktivnosti.

Pregled kratkoročnih poslovnih terjatev po zapadlosti

v TSIT do 60 dni nad 60 dni SkupajKratkoročne poslovne terjatve do kupcev– 13.884.505 12.188.140 26.072.645družb iz Skupine GorenjeKratkoročne poslovne terjatve do kupcev–druge družbe 10.369.941 1.571.086 11.941.027Skupaj 24.254.446 13.759.226 38.013.672

Pregled kratkoročnih terjatev do kupcev (družb iz Skupine Gorenje)

v TSIT 2005 2004Gorenje Tiki, d.o.o., Ljubljana 951.179 16.359Gorenje Gostinstvo, d.o.o., Velenje 19.220 11.904Gorenje Notranja oprema, d.o.o., Velenje 61.922 48.943Opte Ptuj, d.o.o., Ptuj 1.499 1.189Gorenje I.P.C., d.o.o.,Velenje 400.741 324.877Gorenje GTI, d.o.o., Velenje 1.845.837 1.184.657LINEA, d.o.o., Velenje 5.666 5.690Gorenje Orodjarna, d.o.o., Velenje 56.564 19.858Gorenje Indop, d.o.o., Velenje 18.486 17.387Biterm, d.o.o., Bistrica ob Sotli 9.701 5.276Gorenje Glin, d.o.o., Nazarje 17.204 5.519Kemis, d.o.o., Radomlje 1.053 1.435Energygor, d.o.o., Velenje 3.187 12Istrabenz-Gorenje, d.o.o., Ljubljana 525 497Gorenje Slovakia Spol. s.r.o., Slovaška 410.846 188.824Gorenje Spol s.r.o., Češka Republika -9.387 407.791Gorenje Skopje, d.o.o., Makedonija 336.249 437.974Gorenje Zagreb, d.o.o., Hrvaška 5.676.421 6.739.643Gorenje Commerce, d.o.o., Bosna in Hercegovina 922.772 1.050.250Gorenje Podgorica, d.o.o., Srbija in Črna gora 244.522 567.344Gorenje Budapest KFT., Madžarska 714.395 634.667Gorenje Polska Sp.z.o.o., Poljska 1.745.506 1.375.124Gorenje Bulgaria EOOD, Bolgarija 569.976 594.107Gorenje d.o.o., Srbija in Črna gora 3.121.197 2.560.343Gorenje Belux S.a.r.l., Belgija 136.507 207.009Hyundai avto d.o.o., Srbija in Črna gora 0 575Kemis, d.o.o., Hrvaška 224 235Gorenje Vertriebs GmbH, Nemčija 3.117.464 3.777.958Gorenje Koerting Italia S.r.l., Italija 1.266.461 596.482Gorenje Austria Handels GmbH, Avstrija -326.958 187.747Gorenje Beteiligungs GmbH, Avstrija 1.959 1.789Gorenje Skandinavien A/S, Danska 2.623.836 2.077.730Gorenje France SA., Francija 1.706.522 1.013.368Gorenje UK Ltd., Velika Britanija 290.129 324.890Gorenje Real Spol s.r.o., Češka Republika 164 0Gorenje Imobilia, d.o.o., Srbija in Črna gora 7.096 0Mora Moravia, s.r.o., Češka Republika 123.960 0Skupaj 26.072.645 24.387.453

Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev (drugih družb)

v TSIT 2005 2004Terjatve do kupcev v Republiki Sloveniji 1.711.082 1.792.838Terjatve do kupcev izven Republike Slovenije 10.229.945 6.716.788Skupaj 11.941.027 8.509.626

204 205

Pojasnilo 19 Druge kratkoročne poslovne terjatve 1.375.908 TSIT Pojasnilo 21 Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 290.898 TSIT

Pojasnilo 22 Dobroimetje pri bankah, čeki in gotovina 10.114 TSIT

Pojasnilo 23 Kapital 50.444.606 TSIT

Pojasnilo 20 Kratkoročne finančne naložbe 4.384.956 TSIT

v TSIT 2005 2004Dani predujmi za storitve 276.949 128.503Ostale kratkoročne poslovne terjatve 1.098.959 890.594Skupaj 1.375.908 1.019.097

v TSIT 2005 2004Delnice in deleži kupljeni za trgovanje 105.939 1.526.325Kratkoročno dana posojila 4.216.733 2.379.011Kratkoročne terjatve iz naslova obresti 47.535 38.611Druge kratkoročne finančne terjatve 14.749 62.606Skupaj 4.384.956 4.006.553

v TSIT 2005 2004Kratkoročno odloženi stroški in odhodki 52.245 41.506Nezaračunani prihodki 238.653 399.607Skupaj 290.898 441.113

v TSIT 2005 2004Denarna sredstva v blagajni in takoj vnovčljive vrednostnice 747 868Denarna sredstva v banki 9.367 8.732Skupaj 10.114 9.600

Največji del ostalih kratkoročnih terjatevpredstavljajo kratkoročne terjatve zavstopni davek na dodano vrednost v Republiki Sloveniji v višini 1.017.440 TSIT.

Pregled kratkoročno danih posojil

v TSIT 2005 2004Kratkoročni del dolgoročno danih posojil družbam 189.273 177.248v Skupini GorenjeKratkoročno dana posojila družbam v Skupini Gorenje 1.523.664 1.931.896Kratkoročni del dolgoročno danih posojil drugim 47.525 7.950Kratkoročno dana posojila drugim 152.009 230.333Kratkoročni depoziti pri bankah 2.297.177 0Druga kratkoročna dana posojila 7.085 31.584Skupaj 4.216.733 2.379.011

Kratkoročna dana posojila so seobrestovala po nominalni obrestnimeri v razponu od 1,5 % do 8,0 %. Družba pri kratkoročno danih posojilihni izpostavljena večjim finančnim

tveganjem, saj je večina odobrenihposojil odobrenih do bank in dodružb v Skupini Gorenje.

V okviru kratkoročno odloženihstroškov izkazuje zaračunane, vendarše neopravljene storitve v letu 2005.Pomembnejši del nezaračunanih prihodkov do drugih odpade nanezaračunane prihodke iz naslova še

neplačanih terjatev za davek nadodano vrednost iz tujih držav v višini124.000 TSIT in na nezaračunane prihodke iz naslova priznanih količin-skih rabatov za material v višini98.393 TSIT.

Osnovni kapital družbe Gorenje, d.d.,znaša 12.200.000 TSIT in je razdel-jen na 12.200.000 navadnih delnic,katerih nominalna vrednost znaša1.000 SIT. Izdane delnice so vpisanein v celoti vplačane.

Družba Gorenje, d.d., je na dan31.12.2005 posedovala 717.192 last-nih delnic, za katere je plačala3.655.738 TSIT. Na dan 31.12.2004je družba posedovala 251.042 last-nih delnic, za katere je plačala669.903 TSIT.

Čisti dobiček na delnico znaša 213,13 SIT (v letu 2004 je znašal180,12 SIT).

Za namene ugotovitve dobička na delnico smo uporabili naslednjepodatke o celotnem poslovnem iziduin povprečnem stanju delnic:

206 207

v TSIT 2005 2004Čisti poslovni izid družbe 2.447.378 2.152.302Tehtano poprečno število navadnih delnic 11.482.808 11.948.958Čisti dobiček na delnico (v SIT) 213,13 180,12

v TSIT 2005 2004Dolgoročne rezervacije za prodajne garancije 3.201.933 3.154.155Dolgoročne rezervacije za odpravnine in pokojnine 2.886.218 521.137Druge dolgoročne rezervacije 395.774 391.474Skupaj 6.483.925 4.066.766

v TSIT 2005 2004Dolgoročne finančne obveznosti do bank 28.042.139 21.008.135Dolgoročne finančne obveznosti do drugih podjetij 3.083.132 1.903.693Kratkoročni del dolgoročnih obveznosti do bank -8.191.857 -5.591.385Skupaj 22.933.414 17.320.443

v TSIT 2005 2004Kratkoročno dobljena posojila od bank 3.614.485 7.088.976Kratkoročno dobljena posojila od drugih podjetij 1.506.130 410.746Kratkoročne obveznosti za obresti iz financiranja 37.054 64.280Kratkoročne obveznosti iz naslova dividend 30.570 28.519Kratkoročni del dolgoročnih obveznosti 8.191.857 5.591.385Poštena vrednost izvedenih finančnih instrumentov 161.645 171.984Skupaj 13.541.741 13.355.890

Gorenje, d.d., nima izdanih prednost-nih delnic, tako da ne izračunavamovrednost popravljenega dobička nadelnico.

Od celotnega zneska rezerv v višini23.341.625 TSIT jih za izplačilo del-ničarjem ni mogoče uporabiti3.219.583 TSIT.

Neuporabljeni dobički, izkazani vbilanci stanja, pripravljeni po določilihMednarodnih standardovračunovodskega poročanja, se raz-likujejo od dobičkov, izkazanih vposlovnih knjigah družbe in jih jemogoče razdeliti delničarjem največdo višine izkazane v poslovnih knji-gah, pripravljenih v skladu s Slovenski-mi računovodskimi standardi.

Dogoročne finančne obveznosti sonominirane v EUR. Prejeta posojila seobrestujejo po nominalni obrestni meriv razponu od 2,8 % do 6,2 %.

Dolgoročne rezervacije za prodajnegarancije se oblikujejo glede naocene stroškov garancij, ki se priprav-ljajo glede na znane podatke o ravnikakovosti izdelkov in izkazanihstroškov garancij.

Aktuarski izračun vrednosti ocenjenihbodočih izplačil za odpravnine injubilejne nagrade je bil opravljen postanju na dan 31.12.2005. V višinivrednosti ocenjenih bodočih izplačilza odpravnine in jubilejne nagrade, ki izhajajo iz spremembe števila

zaposlenih in njihove strukture v letu2005, smo bremenili poslovni izidtekočega poslovnega leta, za ostanekvrednosti pa smo bremenili zadržanidobiček. Izračun je bil opravljen zavsakega zaposlenega z upoštevanjemstroškov odpravnin ob upokojitvi instroškov vseh pričakovanih jubilejnihnagrad do dneva upokojitve.

Druge rezervacije predstavljajo rez-ervirana sredstva za odškodninskezahtevke iz naslova vloženih tožb.

Pojasnilo 24 Dolgoročne rezervacije 6.483.925 TSIT

Pojasnilo 25 Dolgoročne finančne obveznosti 22.933.414 TSIT

Pojasnilo 26 Kratkoročne finančne obveznosti 13.541.741 TSIT

Gibanje dolgoročnih rezervacij v letu 2005

v TSIT Stanje Črpanje Oblikovanje Stanje1.1.2005 in sproščanje 31.12.2005

Dolgoročne rezervacije 3.154.155 1.298.827 1.346.605 3.201.933za prodajne garancijeDolgoročne rezervacije 521.137 0 2.365.081 2.886.218za odpravnine in pokojnineDruge dolgoročne rezervacije 391.474 7.000 11.300 395.774Skupaj 4.066.766 1.305.827 3.722.986 6.483.925

Ročnosti dolgoročnih finančnih obveznosti

v TSIT 2005 2004Zapadlost od 1 do 2 let 7.792.536 5.494.531Zapadlost od 2 do 3 let 7.222.381 4.982.715Zapadlost od 3 do 4 let 4.901.162 4.412.160Zapadlost od 4 do 5 let 2.158.833 2.089.318Zapadlost nad 5 let 858.502 341.719Skupaj 22.933.414 17.320.443

Zavarovanja dolgoročnih finančnih obveznosti

v TSIT 2005 2004Menice 21.711.655 15.755.214Klavzuli »pari passu« in »negative pledge« 21.659.547 13.519.470Finančne zaveze (kazalniki) 7.775.512 9.785.644Hipoteke 0 83.353

208 209

Zavarovanja kratkoročnih finančnih obveznosti

v TSIT 2005 2004Menice 11.592.371 12.315.060Klavzuli »pari passu« in »negative pledge« 10.241.146 7.076.254Finančne zaveze (kazalniki) 3.320.965 3.598.759Hipoteke 83.353 88.257

Kratkoročno dobljena posojila

Valuta Znesek v valuti Znesek Obrestna mera (%)(v 000) v TSIT od do

EUR 51.093 12.240.687 2,20 6,21Ostale valute 1.233.430 2,20 6,21Skupaj 13.474.117

Pojasnilo 27 Kratkoročne poslovne obveznosti 41.428.025 TSIT

v TSIT 2005 2004Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v Skupini 3.950.638 3.876.599Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev ostali 35.250.059 30.802.578Kratkoročne obveznosti do zaposlenih 1.538.302 1.469.435Kratkoročne obveznosti do države 686.589 472.573Druge kratkoročne obveznosti 2.437 102.641Skupaj 41.428.025 36.723.826

Kratkoročne poslovne obveznosti sose glede na stanje konec leta 2004povečale za 4.704.199 TSIT oziromaza 12,8 %. Višje stanje obveznosti jev največji meri posledica večjih nabavin doseganja dejansko podaljšanihplačilnih rokov pri dobaviteljih.

Med postavkami kratkoročnihobveznosti do države so izkazaneobveznosti iz naslova obračunanihprispevkov za zagotavljanje socialnevarnosti zaposlenih za mesec decem-ber 2005, ki bremenijo delodajalca,in izkazane obveznosti iz naslovadavka od dohodka pravnih oseb zatekoče leto. Iz naslova kratkoročnih obveznosti do delavcev so na dan 31.12.

izkazane naslednje obveznosti

Pregled stanja obveznosti do dobaviteljevv Skupini Gorenje na dan 31.12.

v TSIT 2005 2004Gorenje Tiki, d.o.o., Ljubljana 1.696 794Gorenje Gostinstvo, d.o.o., Velenje 46.893 93.399Gorenje Notranja oprema, d.o.o., Velenje 12.689 9.696Opte Ptuj, d.o.o., Ptuj 1.532 1.201Gorenje I.P.C., d.o.o.,Velenje 1.278.997 1.304.843Gorenje GTI, d.o.o., Velenje 800.188 756.657LINEA, d.o.o., Velenje 1.998 694Gorenje Orodjarna, d.o.o., Velenje 204.106 210.096Gorenje Indop, d.o.o., Velenje 238.236 359.125Biterm, d.o.o., Bistrica ob Sotli 185.837 132.416Gorenje Glin, d.o.o., Nazarje 107 3.656Kemis, d.o.o., Radomlje 936 1.891IG Prodaja, d.o.o., Nova Gorica 38.815 0Istrabenz-Gorenje, d.o.o., Ljubljana 13.590 0Gorenje Slovakia Spol. s.r.o., Slovaška 23.421 0Gorenje Spol s.r.o., Češka Republika 121.514 75.461Gorenje Zagreb, d.o.o., Hrvaška 201.852 192.891Gorenje Commerce, d.o.o., Bosna in Hercegovina 7.060 -372Gorenje Budapest KFT., Madžarska 22.659 248Gorenje Polska Sp.z.o.o., Poljska 241 110Gorenje Romania S.r.l., Romunija 34.056 36.564Gorenje d.o.o., Srbija in Črna gora 21.746 69.613Gorenje Belux S.a.r.l., Belgija 8.444 10.907Gorenje Vertriebs GmbH, Nemčija 78.865 56.416Gorenje Koerting Italia S.r.l., Italija 5.553 292.254Gorenje Austria Handels GmbH, Avstrija 0 5.813Gorenje Beteiligungs GmbH, Avstrija 130.471 2.929Gorenje Kuechen GmbH, Avstrija 349 288Gorenje Skandinavien A/S, Danska 13.790 21.313Gorenje France SA., Francija 120.241 199.536Gorenje USA Inc., ZDA 0 2.477Gorenje UK Ltd., Velika Britanija 54.522 35.683Mora Moravia, s.r.o., Češka Republika 280.234 0Skupaj 3.950.638 3.876.599

v TSIT 2005 2004Plače in nadomestila plač 770.125 721.619Prispevki iz plač 303.475 290.012Davki iz plač 165.849 159.163Drugi prejemki iz delovnega razmerja 24.573 23.307Odtegljaji od plač delavcev 270.264 271.296Drugo 4.016 4.038Skupaj 1.538.302 1.469.435

210 211

Pojasnilo 28 Pasivne časovne razmejitve 1.354.157 TSIT

Pojasnilo 29 Finančni instrumenti

Pojasnilo 30 Poštena vrednost

v TSIT 2005 2004Kratkoročno odloženi prihodki 29.574 28.713Kratkoročno vnaprej vračunani stroški in odhodki 1.324.583 682.747Skupaj 1.354.157 711.460

Kratkoročno vnaprej vračunani stroškiin odhodki so oblikovani za vnaprejvračunane stroške iz naslova vraču-nanih stroškov storitev v višini752.784 TSIT, obračunanih odhod-kov za obresti na prejeta posojila v višini 188.250 TSIT, za vnaprejobračunane odhodke iz naslova

bonitet za leto 2005 v višini 189.987TSIT ter za ostale vračunane stroškedela v višini 181.393 TSIT. Kratkoročno odloženi prihodki senanašajo predvsem na odložene prihodke iz naslova zamudnih obresti,zaračunanih kupcem.

Obvladovanje finančnih tveganj jeopisano v poslovnem delu letnegaporočila v poglavjih 2.10. in 2.11.Izvedeni finančni instrumenti se

uporabljajo za varovanje pred valutnimitveganji in tveganji sprememb obrestnih mer.

Naložbe, namenjene trgovanju, soovrednotene na pošteno vrednost potržnih cenah.

Valutni terminski posliDružba Gorenje d.d., je imela na dan31.12.2005 sklenjenih valutnih termin-skih poslov (forwardov) v skupni vred-nosti varovanih postavk15.114.548,87 EUR. Z valutnimi ter-minskimi posli varujemo gibanjerazmerij: EUR/PLN, EUR/AUD,EUR/USD, EUR/HRK, EUR/SKK.Zapadlost poslov je kratkoročna (doenega leta).

Poštena vrednost navedenih poslov jevrednost, pri kateri lahko posamezeninstrument zamenjamo v običajnemposlu med voljnima strankama. Osno-vo za določanje poštene vrednosti

finančnih instrumentov pridobivamopreko »portala« Reuters; odločilne sovrednosti nasprotnih valutnih termin-skih poslov z enakimi ročnostmi, veljavnih na datum sestave bilancestanja. Poštena vrednost valutnih ter-minskih poslov na dan sestave bilancestanja je razlika med vrednostjodejansko sklenjenih terminskih poslovin vrednostjo nasprotnih terminskihposlov na dan sestave bilance stanjaz upoštevanjem enakih zapadlostiposameznih terminskih poslov.

Skupna poštena vrednost valutnih ter-minskih poslov je znašala na dan31.12.2005 -121.608.822,87 SIT oz. -507.601,04EUR in je računovodsko evidentirana vpostavki kratkoročne finančneobveznosti.

Posli obrestnih zamenjav

Skupna vrednost varovanih postavkdružbe Gorenje, d.d., na dan31.12.2005, za katere je podjetjesklenilo posle obrestnih zamenjav, jeznaša 105.965.814,86 EUR oz.25.386.823.674,57 SIT. S posliobrestnih zamenjav varujemo gibanjevariabilne obrestne mere EURIBOR.Zapadlost poslov je dolgoročna, insicer sukcesivno do 31.1.2012.Poštena vrednost navedenih poslov je

vrednost, pri kateri lahko posamezeninstrument zamenjamo v običajnemposlu med voljnima strankama. Osno-vo za določanje poštene vrednostifinančnih instrumentov pridobivamopreko »portala« Reuters; odločilne sovrednosti obrestnih poslov z enakimiročnostmi, veljavne na datum sestavebilance stanja.

Poštena vrednost poslov obrestnihzamenjav na dan sestave bilance stanja je tako diskontirana razlika

med denarnim tokom za obresti po sklenjenih poslih obrestnih zamenjavin denarnim tokom za obresti po vred-nostih enakovrednih poslov obrestnihzamenjav na datum sestave bilancestanja.

Skupna poštena vrednost poslovobrestnih zamenjav na dan31.12.2005 znaša -40.036.672,15SIT oz. -167.114,98 EUR in jeračunovodsko evidentirana v postavkikratkoročne finančne obveznosti.

Dana in prejeta posojila so vrednote-na na osnovi preračuna po efektivnihobrestnih merah, ki se nepomembnorazlikujejo od pogodbeno določenihobrestnih mer, zato je v izračunihupoštevana pogodbena obrestnamera.

Kratkoročne poslovne terjatve nisodiskontirane zaradi kratkoročnosti, so pa upoštevane slabitve na poštenovrednost.

v TSIT Knjigovodska Poštena Knjigovodska Poštena vrednost vrednost vrednost vrednost

2005 2005 2004 2004Dolgoročne finančne naložbe razpoložljive za prodajo 1.304.126 1.304.126 988.588 988.588Dolgoročna posojila 499.916 499.916 2.245.476 2.245.476Kratkoročne finančne naložbe 4.384.956 4.384.956 4.006.553 4.006.553Kratkoročne poslovne terjatve 38.013.673 38.013.673 32.897.079 32.897.079Denar in denarni ustrezniki 10.114 10.114 9.600 9.600Dolgoročne finančne obveznosti -22.933.414 -22.933.414 -17.320.443 -17.320.443Kratkoročne finančne obveznosti -13.541.741 -13.541.741 -13.355.890 -13.355.890Kratkoročne poslovne obveznosti -41.428.025 -41.428.025 -36.723.826 -36.723.826Skupaj -33.690.395 -33.690.395 -27.252.863 -27.252.863

Pregled poštene in knjigovodskih vrednosti sredstev in obveznosti družbe Gorenje, d.d., Velenje

212 213

Pojasnilo 31 Zunajbilančna evidenca

Pojasnilo 32 Podatki o prejemkih

Pojasnilo 33 Dogodki po datumu bilance stanja

v TSIT 2005 2004Dane garancije 14.509.176 10.594.818Druge izvenbilančne obveznosti 257.162 244.597Skupaj 14.766.338 10.839.415

Obveznosti za dane garancije vključu-jejo za 12.730.380 TSIT poroštev, kijih je družba izdala za finančneobveznosti odvisnih družb, ostanek pav pretežnem delu predstavljajoplačilne in storitvene garancije.

Družba Gorenje, d.d., je v letu 2005spodaj navedenim skupinam osebizplačale naslednje kosmate osebneprejemke:

Med drugimi zunajbilančnimiobveznostmi je med drugimi postavka-mi izkazan drobni inventar, ki je že vceloti odpisan, a se še uporablja.

Nadzorni svet je določil, da sečlanom uprave za uspešno delo vcelem letu 2004 odobrijo nagrade zauspešnost v višini petih osnovnih brutoplač decembra 2004 za celo letoopravljanja funkcije.

Družba ni odobravala dolgoročnih inkratkoročnih posojil članom uprave,članom nadzornega sveta in notranjimlastnikom.

Po datumu bilance stanja so nastopilinaslednji pomembni poslovni dogodki:

Družba Gorenje, d.d., je dne15.1.2006 s poravnavo kupnine za32.074 delnic družbe Surovina, d.d.,Maribor, in s preknjižbo delnic vKlirinško depotni družbi uradno posta-la lastnik njenega 27,6-odstotnegadeleža.

Dne 3.2.2006 je družba Gorenje,d.d., v skladu s Pogodbo o ustanovitviprodajne in nakupne opcije, ki jo jedne 21.6.2004 sklenila s Slovenskoodškodninsko družbo, d.d., izvršilaopcijo za tretji nakup 233.075 lastnihdelnic in tako postala lastnica950.267 lastnih delnic, kar predstavl-ja 7,8 % lastniškega kapitala.

V drugih prejemkih je vključen znesekregresa za letni dopust ter sejninečlanom nadzornega sveta.V skladu z Zakonom o trgu vrednost-

nih papirjev v nadaljevanju navajamocelotna plačila, povračila in drugeugodnosti članov uprave družbe:

Kosmate vrednosti prejemkov

v TSIT Uprava Nadzorni Zaposleni posvet individualnih

pogodbah- plače 165.460 35.325 944.114- nagrade za uspešnost 54.910 27.560 125.877- bonitete 14.153 158 73.380- drugi prejemki 760 6.678 11.767Skupaj 235.283 69.721 1.155.138

Kosmate vrednosti prejemkov

v TSIT Franjo Franc Žiga DragoBobinac Košec Debeljak Bahun

- plače 48.586 40.742 36.673 39.459- nagrade za uspešnost 16.150 12.920 12.920 12.920- bonitete 5.327 2.998 3.036 2.792- drugi prejemki 190 190 190 190Skupaj 70.253 56.850 52.819 55.361

Čiste vrednosti prejemkov

v TSIT Franjo Franc Žiga DragoBobinac Košec Debeljak Bahun

Skupni znesek prejemkov- plače 17.841 15.712 14.104 15.576- nagrade za uspešnost 6.788 5.513 5.602 5.530- bonitete 5.327 2.998 3.036 2.792- drugi prejemki 102 103 104 103Skupaj 30.058 24.326 22.846 24.001

Čiste vrednosti prejemkov

v TSIT Uprava Nadzorni Zaposleni posvet individualnih

pogodbah- plače 63.233 20.088 439.589- nagrade za uspešnost 23.433 20.150 60.703- bonitete 14.153 158 73.380- drugi prejemki 412 4.177 7.371Skupaj 101.231 44.573 581.043

214 215

Pojasnilo 34 Posli s povezanimi osebami

Pojasnilo 35 Pojasnilo prehoda na poročanje v skladu z določili MSRP – uskladitev s kapitalom

Družbe Skupine so s povezanimi ose-bami poslovale na osnovi sklenjenihkupoprodajnih pogodb, pri čemer sobile v medsebojnih prometih

povezanih oseb uporabljene tržnecene izdelkov in storitev.

v TSIT Pojasnilo Bilanca stanja v Učinek prehoda Bilanca stanja v Bilanca stanja v Učinek prehoda Bilanca stanja vskladu z določili na poročanje skladu z določili skladu z določili na poročanje skladu z določili

SRS po MSRP MSRP SRS po MSRP MSRP1. januar 2004 31. december 2004

SREDSTVA 120.658.135 -5.466.749 115.191.386 134.037.261 -8.224.698 125.812.563Dolgoročna sredstva 72.729.190 -5.466.749 67.262.441 80.073.572 -8.224.698 71.848.874Nepremičnine, naprave in oprema 48.096.377 0 48.096.377 48.174.608 0 48.174.608Neopredmetena osnovna sredstva 1.761.708 0 1.761.708 3.030.403 0 3.030.403Naložbene nepremičnine a. 0 84.236 84.236 0 566.645 566.645Dolgoročne finančne naložbe v odvisne družbe b. 17.971.213 -4.333.878 13.637.335 23.214.213 -6.501.343 16.712.870Dolgoročne finančne naložbe, razpoložljive za prodajo c. 2.968.865 -1.300.957 1.667.908 3.408.872 -2.420.284 988.588Dolgoročna posojila 1.931.027 0 1.931.027 2.245.476 0 2.245.476Odloženi davek d. 0 83.850 83.850 0 130.284 130.284Kratkoročna sredstva 47.928.945 0 47.928.945 53.963.689 0 53.963.689Zaloge 12.410.051 0 12.410.051 15.682.877 -92.630 15.590.247Terjatve do kupcev 33.084.089 0 33.084.089 32.897.079 0 32.897.079Kratkoročne finančne naložbe 2.031.167 0 2.031.167 4.006.553 0 4.006.553Druge kratkoročne terjatve 0 0 0 926.467 92.630 1.019.097Kratkoročne aktivne razmejitve 391.776 0 391.776 441.113 0 441.113Denar in denarni ustrezniki 11.862 0 11.862 9.600 0 9.600

OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 120.658.135 -5.466.749 115.191.386 134.037.261 -8.224.698 125.812.563Kapital 57.918.141 -5.153.886 52.764.255 62.100.198 -8.563.788 53.536.410Delnice 12.200.000 0 12.200.000 12.200.000 0 12.200.000Kapitalske rezerve 17.208.441 1.578.615 18.787.056 21.302.469 -2.469.913 18.832.556Zakonske in statutarne rezerve 0 4.275.684 4.275.684 0 4.509.069 4.509.069Prevrednotovalni popravek kapitala e. 21.980.284 -21.491.896 488.388 24.605.199 -24.296.020 309.179Zadržan čisti dobiček f. 6.529.416 11.190.880 17.720.296 3.992.530 14.362.979 18.355.509Lastne delnice g. 0 -707.169 -707.169 0 -669.903 -669.903Dolgoročne obveznosti 15.139.068 -312.863 14.826.205 21.317.871 167.106 21.484.977Rezervacije h. 4.153.745 -311.859 3.841.886 3.996.665 70.101 4.066.766Odloženi davek i. 0 0 0 0 97.768 97.768Dolgoročna posojila 10.984.319 0 10.984.319 17.320.443 0 17.320.443Druge dolgoročne obveznosti 1.004 -1.004 0 763 -763 0Kratkoročne obveznosti 47.600.926 0 47.600.926 50.619.192 171.984 50.791.176Obveznosti do dobaviteljev 35.352.518 0 35.352.518 36.723.826 0 36.723.826Kratkoročna posojila j. 11.903.265 0 11.903.265 13.183.906 171.984 13.355.890Kratkoročne pasivne razmejitve 345.143 0 345.143 711.460 0 711.460

217

Pojasnila posameznih postavk :

a) V skladu z določili SRS senaložbene nepremičnine izkazujejomed dolgoročnimi finančnimi naložba-mi. Ob prehodu na izkazovanje vskladu z določili MSRP se naložbenenepremičnine izkazujejo kot samostoj-na postavka med dolgoročnimi sred-stvi.

b) V skladu z določili SRS se naložbev odvisne družbe v Skupini Gorenjeizkazujejo po kapitalski metodi nanačin, da se naložba povečuje v višinipripisanih dobičkov, oziromazmanjšuje v višini izkazane izgubeodvisne družbe, hkrati pa se naložba,nominirana v tuji valuti, povečuje zaspremembo vrednosti valute (tečajnerazlike). V skladu z določili MSRP senaložbe v odvisne družbe v individual-nih izkazih matične družbe izkazujejopo naložbeni metodi. Ob prilagoditviso se izločili pripisani dobički.Izločitev vrednosti pripisanih dobičkovpo kapitalski metodi se je odrazilo kotznižanje v postavki prenesenihdobičkov (v posameznih letih so sedobički družb pripoznavali kotfinančni prihodki), oziroma kot znižan-je prevrednotovalnega popravka kapi-tala (kadar so se pripisani dobičkipripoznali v postavki prevrednotovalnipopravek kapitala).

c) Med dolgoročnimi naložbami soizkazane tudi naložbe v lastne del-nice, ki v skladu z določili MSRP pred-stavljajo odbitno postavko v kapitaludružbe. Na dan 1.1.2004 so naložbev lastne delnice znašale 1.300.957TSIT, na dan 31.12.2004 pa1.625.223 TSIT.

d) SRS in davčna zakonodaja Repu-blike Slovenije, veljavna do leta 2005,ni predvidevala oblikovanje odloženihterjatev in obveznosti za davke. Obprehodu na poročanje v skladu zdoločili MSRP so se oblikovale ter-jatve za odložene davke iz naslovaoblikovanja rezervacij za odpravninein jubilejne nagrade, ki jih v skladu

z določili nacionalne zakonodaje nibilo potrebno pripoznati. Terjatve iznaslova odloženih davkov so poveče-vale postavko prenesenih dobičkov iz preteklih let.

e) Prenos splošnega prevrednotoval-nega popravka kapitala in izločitevdobičkov, izhajajočih iz vrednotenjanaložb v odvisne družbe (po kapitalski metodi).

f) Na dan 1.1.2004 predstavljaizkazani znesek izločitev prenesenihdobičkov iz naslova vrednotenja dol-goročnih finančnih naložb po kapitals-ki metodi (2.054 mio SIT) povečanjeprenesenih dobičkov za vrednostoblikovanih rezervacij za velikapopravila v skladu s SRS (647 mioSIT), oblikovanje rezervacij za odprav-nine in jubilejne nagrade v višini 335mio SIT in oblikovanje odloženih terjat-ev za davke v višini 83 mio SIT. Nadan 31.12.2004 predstavlja znesekizločitev pripisanih dobičkov po kapi-talski metodi v skladu s SRS in nižjiizkazani dobiček leta 2004 v skladuz določili MSRP, primerjanim z ugo-tovljenimi v skladu z določili SRS.

g) Izkazovanje lastnih delnic kotodbitne postavke kapitala v višinizneska, ki ga je družba plačala zapridobitev lastnih delnic.

h) Oblikovanje rezervacij za odprav-nine in jubilejne nagrade (335 mioSIT na dan 1.1.2004 in 521 mio SITna dan 31.12.2004). Hkrati je družbav skladu z določili SRS izkazovala tudirezervacije za investicijsko vzdrževan-je (647 mio SIT na dan 1.1.2004 in451 mio SIT na dan 31.12.2004).

i) Oblikovanje rezervacij za odloženidavek v višini 97 mio SIT v bremezadržanega dobička (iz naslovaoblikovanih rezervacij v skladu zdoločili SRS).

j) Izkazovanje učinkov varovanjafinančnih instrumentov pred tveganji.

216

v TSIT Pojasnilo Leto 2004 Učinek prehoda Leto 2004v skladu na poročanje v skladu

z določili SRS po MSRP z določili MSRPČisti prihodki od prodaje a. 144.149.916 -27.806 144.122.110Sprememba vrednosti zalog 1.142.416 0 1.142.416Drugi poslovni prihodki b. 2.033.985 -106.368 1.927.617Vrednost usredstvenih lastnih proizvodov (po SRS) c. 645.242 -645.242 0Kosmati donos iz poslovanja 147.971.559 -779.416 147.192.143Stroški blaga, materiala in storitev d. -113.788.047 536.358 -113.251.689Stroški dela e. -22.102.375 -138.528 -22.240.903Amortizacija -7.466.257 0 -7.466.257Prevrednotovalni poslovni odhodki -415.285 0 -415.285Drugi poslovni odhodki -519.587 -632 -520.219Poslovni izid iz poslovanja 3.680.008 -382.218 3.297.790Finančni prihodki 2.364.281 0 2.364.281Finančni odhodki f. -3.337.784 -171.985 -3.509.769Celotni poslovni izid 2.706.505 -554.203 2.152.302Davek od dohodka 0 0 0Čisti poslovni izid obračunskega obdobja 2.706.505 -554.203 2.152.302

Pojasnilo 36 Pojasnilo prehoda na poročanje v skladu z določili MSRP – uskladitev čistega poslovnega izida leta 2004

Pojasnila posameznih postavk:

a) Zaradi spremenjenega načinaoblikovanja rezervacij za posege vgarancijski dobi v skladu z določiliSRS in MSRP (v skladu z določili SRSse rezervacije za posege v garancijskidobi oblikujejo na način, da njihovooblikovanje znižuje prihodke, ob nji-hovi porabi pa se strošek posega vgarancijski dobi odrazi kot strošekopravljenih storitev tekočega leta,poraba rezervacij pa kot povečanjeprihodkov) so zaradi višjega zneskaporabe kot oblikovanja rezervacij vletu 2004, v skladu z določili MSRP,znižani prihodki.

b) Znižanje prihodkov iz naslovasproščanja rezervacij za velikapopravila, ki jih v skladu z določiliMSRP ni možno pripoznati. V bilancistanja smo, v skladu z določili MSRP,za znesek oblikovanja rezervacij za

velika popravila popravili znesek pre-nesenih dobičkov.

c) V skladu z določili SRS se usred-stveni lastni proizvodi pripoznajo kotprihodek, stroški, povezani z njihovorealizacijo, pa se pripoznajo v skladuz njihovo pojavno obliko. V skladu zdoločili MSRP se usredstveni proizvodiprepoznajo neposredno kot sredstvadružbe. Usredstveni proizvodi so se, vskladu z določili SRS, odrazili kotstroški materiala in storitev v višini598 mio SIT in kot stroški dela v višini47 mio SIT.

d) Stroški blaga, materiala in storitevso, v skladu z določili MSRP, nižjizaradi različnega izkazovanja usred-stvenih lastnih proizvodov (znižanje za598 mio SIT), nižjih stroškov,povezanih z oblikovanjem rezervacijza posege v garancijski dobi (znižan-je za 27.8 mio SIT), in višjim izkazo-

219

vanjem stroškov vzdrževanja osnovnihsredstev (za 89.3 mio SIT– v skladu z določili SRS so se zapokrivanje teh stroškov koristile rezer-vacije za velika popravila).

e) Višji stroški dela so posledicaoblikovanja rezervacij za odpravninein za izplačilo jubilejnih nagrad v višini 185,6 mio SIT in znižanja

stroškov dela iz naslova drugačnegaobravnavanja usredstvenih lastnihproizvodov (glej pojasnilo c).

f) Iz naslova ščitenja finančnih instru-mentov pred tveganji (obrestno tve-ganje in valutno tveganje) so učinkiščitenja izkazani preko izkazaposlovnega izida kot povečanjeodhodkov financiranja.

218

Pojasnilo 37 Področni odseki

Pojasnilo 38 Območni odseki

v TSIT Hladilno-zamrzovalni Pralno-pomivalni Kuhalni Druga Izločitve Skupajaparati aparati aparati prodaja

2005 2004 2005 2004 2005 2004 2005 2004 2005 2004 2005 2004Čisti prihodki od prodaje proizvodov, blaga in materiala 57.205.286 52.942.225 31.872.630 34.150.515 47.636.480 44.095.757 13.503.881 11.988.074 0 0 150.218.277 143.186.571 Prihodki od prodaje storitev 767.804 269.410 1.254.210 97.865 332.520 123.444 785.320 454.820 0 0 3.139.854 935.539Čisti prihodki od prodaje družbam v Skupini Gorenje 37.808.200 40.304.240 20.575.077 21.965.654 29.856.654 28.145.851 11.856.450 9.656.523 0 0 100.096.381 100.072.268Rezultat segmenta 57.653 87.565 494.634 356.852 1.793.599 1.748.396 410.147 430.525 0 674.452 2.756.034 3.297.790 Rezultat iz financiranja 0 0 0 0 0 0 0 0 -471.874 -1.145.488 -471.874 -1.145.488 Davki 0 0 0 0 0 0 0 0 163.218 0 163.218 0 Čisti poslovni izid 0 0 0 0 0 0 0 0 2.447.378 2.152.302 2.447.378 2.152.302 Sredstva odseka 42.506.824 39.394.385 31.616.544 29.817.365 31.626.396 27.989.145 27.429.312 25.093.655 0 0 133.179.076 122.294.550Nerazporejena sredstva 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3.006.792 3.518.013 Sredstva skupaj 42.506.824 39.394.385 31.616.544 29.817.365 31.626.396 27.989.145 27.429.312 25.093.655 0 0 136.185.868 125.812.563 Obveznosti odseka 31.913.841 25.155.435 20.040.043 17.735.549 23.870.731 19.726.711 9.917.037 9.658.458 0 0 85.741.262 72.276.153 Investicije odseka 2.870.659 2.227.705 2.260.333 1.440.403 1.568.062 544.107 2.591.374 7.153.962 0 0 9.290.428 11.366.177 Odpisi obratnih sredstev 165.347 45.652 427.218 282.527 127.784 74.540 107.538 12.566 0 0 827.887 415.285

v TSIT EU Vzhodna Evropa Ostala področja Izločitve Skupaj2005 2004 2005 2004 2005 2004 2005 2004 2005 2004

Čisti prihodki od prodaje 90.538.901 88.635.097 53.575.567 47.127.930 9.243.663 8.359.083 0 0 153.358.131 144.122.110 Sredstva odseka 60.121.608 56.615.453 46.312.625 42.207.419 29.751.635 28.989.692 0 0 136.185.868 125.812.563 Investicije odseka 4.332.269 5.182.359 3.018.834 3.675.048 1.939.325 2.508.770 0 0 9.290.428 11.366.177

221220

5.2.2.4 Poročilo revizorja Divizija Gospodinjskih aparatov Direktor: Danilo REHERTel.: 03 800 13 00Fax:03 800 13 20E-mail:danilo.reher@biterm.siwww.gorenje.com

BITERM,Proizvodnja termostatov,d.o.o.Hrastje 2a3256 Bistrica ob Sotli

Predsednik Uprave: Franjo BOBINACTel.: 03 899 10 00Fax: 03 899 28 00E-mail: info@gorenje.siwww.gorenje.com

Gorenje gospodinjskiaparati, d.d.Partizanska 123503 Velenje

Direktor: Mirko MEŽATel.:041 374 134Fax:03 899 25 11E-mail:mirko.meza@gorenje.si

Gorenje aparati zadomaćinstvo, d.o.o., ValjevoUlica Vladike NikolajaNova pijaca lok. 6/110 14000 ValjevoSrbija i Crna gora

Direktor: Simon KUMERTel.:03 899 16 47Fax:03 899 26 35E-mail: vodstvo.ipc@gorenje.si

Gorenje I.P.C.,Invalidsko podjetniški center, d.o.o.Partizanska 123503 Velenje

Direktor: Bogdan URHMora Slovakia, s. r.o.,Slovaška Republika Polianky 5a841 01 BratislavaSlovenská Republika

Direktor: Vitezslav RUŽIČKATel.:+420 585 161 111Fax:+420 585 351 220E-mail:admin.centrum@mora.cz www.mora.cz

Direktor: Marjan KOVAČTel.:03 899 24 11Fax:03 899 26 33E-mail: prodaja@gorenje-orodjarna.siwww.tecos.si/gorenje-orodja/gorenje-slo.htm

Direktor: Brane APATTel.:01 5005 600 / 602Fax:01 5005 700E-mail: info@gorenjetiki.siwww.gorenjetiki.si

Gorenje TikiElektrostrojno podjetje,d.o.o.Magistrova 11521 Ljubljana

Direktor: Boris JURKOŠEKTel.:03 586 47 41Fax:03 586 44 79E-mail: gorenje-indop@siol.netwww.gorenje-indop.si

Mora Moravia s. r.o.,Češka RepublikaNádkažni 50783 66 Hlubočky – Mariánske ÚdolíČeská Republika

Gorenje Orodjarna, d.o.o.Partizanska 12 b3503 Velenje

Gorenje Indop,Projektiranje, proizvodnjain trženje industrijskeopreme, d.o.o.Partizanska 12 d3503 Velenje

Predstavitev družb Skupine Gorenje

222 223

Divizija Trgovine in storitevDivizija Notranje opreme Direktor: Gregor VERBIČTel.: 03 898 51 10Fax:03 898 51 13 E-mail: info@gorenje-no.siwww.gorenje.com

Gorenje Notranja oprema, d.o.o.Partizanska 123320 Velenje

Direktor:Viktor FAKTORTel.:+ 420 283101929Fax:+ 420 283101927E-mail: kuchyne@gorenje.czwww.gorenje.cz

Gorenje - kuchyně spol s r.o.Hlavní 316250 64 Mešice u PrahyČeská Republika

Direktor: Benedikt SKOKTel.:+ 43 7942 709 0Fax:+ 43 7942 709 11E-mail:info.kuechen@gorenje.atwww.gorenje-kuechen.at

Gorenje Küchen GmbHKüchenmöbelerzeugung, Werndlstraße 7+ 9A-4240 FreistadtÖsterreich

Direktorica: Saša OPREŠNIKTel.:03 899 13 32Fax:03 899 26 67E-mail:gorenje.gostinstvo@siol.netwww.gorenjegostinstvo.siwww.hotelpaka.com

Gorenje Gostinstvo, d.o.o.Partizanska 123320 Velenje

Direktor: Vincenc TURKTel.:03 899 13 94Fax:03 899 26 06E-mail: gt@gorenje.siwww.gorenje.com

Gorenje GTI, trgovina, inženiring, d.o.o.Partizanska 123320 Velenje

Direktor: Dejan PARAVANTel: 01 563 46 60Fax: 01 563 46 69E-mail: info@istrabenz-gorenje.siwww.istrabenz-gorenje.si

Direktor : Marjan PIŠEKTel.:02 745 90 00Fax:02 745 90 12E-mail: opte@siol.net

Direktor: Damir MURATOVIĆTel.:+387 35 569 958Fax:+387 35 572 764E-mail:damir.m@kemis.co.ba

Direktor: Emil NANUTTel.:01 729 50 30Fax:01 729 50 40E-mail: info@kemis.siwww.kemis.si

KEMIS Kemični izdelki, predelava in odstranjevanjeodpadkov d.o.o.Kajuhova 4, Preserje1235 Radomlje

Direktor: Rudolf KREBLTel.:+381 11 362 95 95Fax:+381 11 362 95 96Gsm: +381 63 330 1999 E-mail:imobiliag@sbb.co.yu

Direktor: Zoran MATIĆTel.:+385 1 46 38 011Fax:+385 1 46 38 013E-mail:zoran.matic@kemis.hr

Linea,Stanovanjsko podjetje, d.o.o.Prešernova 83320 Velenje

Direktor: Franjo GJERKEŠTel.:03 586 94 35Fax:03 586 94 36E-mail: info@linea.siwww.linea.si

Istrabenz - Gorenje, Trgovanje in prodaja električne energije, d.o.o.Dunajska 1061000 Ljubljana

ENERGYGOR,Ravnanje z odpadki, trgovinain posredništvo, d.o.o.Partizanska 123320 Velenje

OPTE PTUJ, d.o.o.Žabjak 12250 Ptuj

KEMIS BiH, d.o.o.Kralja Tvrtka b.b.75300 LukavacBosna i Hercegovina

KEMIS, d.o.o.Sudiščak 310000 ZagrebHrvatska

Direktor: Marijan PENŠEKTel.:03 899 15 32Fax:03 899 25 05

GORENJE Imobilia,društvo za promet i upravljanje nekretninamaBeograd, d.o.o.Uzun Mirkova br. 3a11000 BeogradSrbija i Crna gora

Direktor: Dejan PARAVANTel.:05 331 19 70Fax:05 331 19 79E-mail:dejan.paravan@istrabenz.si

Direktor: Rudolf KREBLTel.:03 899 12 85Fax:03 899 25 07E-mail: rudi.krebl@gorenje.si

Gorenje Adria Nekretnined.o.o.,društvo za promet, poslovanje i usluge s nekretninamaSlavonska avenija 26/410000 Zagreb Hrvatska

Direktor: Franc LIPOVŠEKTel.:01 729 50 30Fax:01 729 50 40E-mail:franc.lipovsek@kemis.si

Direktor: Ivan ŽIVANOVIĆGsm.:+381 63 202 888Fax:+381 11 36 13 215E-mail:ivan.zivanovic@gorenje-beograd.co.yu

Direktor: Emil ŠEHIČTel.:01 366 85 28Fax:01 366 85 80E-mail: info@zeos.siwww.zeos.si

IG Prodaja električneenergije d.o.o.Tumova ulica 55000 Nova Gorica

Nacionalni brendovi, d.o.o.Ičkova 1711000 BeogradSrbija i Crna gora

ZEOS,ravnanje z električno inelektronsko opremo,d.o.o.Brnčičeva ulica 391000 Ljubljana

Kemis, skupljanje, preradai uništavanje otpadaka,d.o.o., ValjevoUlica Vladike NikolajaNova pijaca lok. 6/11014000 Valjevo Srbija i Crna gora

224 225

Poslovna mreža v tujini Direktor: Alojz GABROVECTel.:+49 89 502 070Fax:+49 89 502 07100E-mail: info@gorenje.dewww.gorenje.de

Direktor: Marko ŠEFERTel.:+43 1 607 00 70Fax:+43 1 607 00 709E-mail: sekretariat@gorenje.net

Gorenje Beteiligungs GmbHKeplerplatz 12A-1100 WienÖsterreich

Gorenje Vertriebs GmbHGarmischer Straße 4-6D-80339 MünchenPostfach 120626, 80032 80032 Deutschland

Direktor: Matej ČUFERTel.:+44 20 82 47 39 80Fax:+44 20 82 47 39 99E-mail: info@gorenje.co.ukwww.gorenje.co.uk

Direktor: Bogdan URHTel.:+36 1 4133140Fax:+36 1 4133149E-mail: info@gorenje.huwww.gorenje.hu

Direktor: Andrej PUCERTel.:+39 040 37 52 111Fax:+39 040 66 21 21E-mail: info@korting.itwww.korting.it

Direktor: Darko MLINARTel.: +359 2 962 65 10Fax: +359 2 962 65 11E-mail: gorenje@techno-link.com

Gorenje Bulgaria EOODJ. Bourchier Blvd. 77BG-1407 SofiaBulgaria

Direktor: Suad HADŽĆTel.+ 420 244 104 511

Direktor: Matjaž GERATIČTel.:+33 1 45 19 30 08Fax:+33 1 47 39 08 13E-mail:gorenje.france@gorenje.frwww.gorenje.fr

Direktor: Bogdan URHTel.: +421 26 92 03 939Fax: +421 26 92 03 993E-mail:gorenje@gorenje.skwww.gorenje.sk

Direktor: Klemen PREŠERENTel.:+45 36 72 11 33Fax:+45 36 72 25 55E-mail: salg@gorenje.dkwww.gorenje.dk

Gorenje Skandinavien A/SRoskildevej 2902610 RødovreDenmark

Gorenje Austria HandelsGmbHSüdbahnhofgelände, Straße CA-1100 WienÖsterreich

Direktor: Uroš MAROLTTel.:+43 1 601 31 0Fax:+43 1 603 31 04E-mail: info@gorenje.atwww.gorenje.at

Gorenje UK Ltd.27-37 St. George's RoadLondon SW 19 4 EUUnited Kingdom

Gorenje spol. s r.o.Pobočná 1/139514100 Praha 4 – MichleČeská Republika

Gorenje Budapest Kft.Dohāny utca 201077 BudapestMadyaroszag

Gorenje Körting Italia S.r.l.Via Trento 1I-34132 TriesteItalia

Gorenje France S.A.S85, rue Edouard Vaillant –B.P. 22892306 Levallois – Perret CedexFrance

Gorenje Slovakia s. r.o.Poliankiy 5a84101 BratislavaSlovenská Republika

Direktor: Suad HADŽIĆTel.:+420 244 104 511Fax: +420 261 217 887

Gorenje real spol. s r.o.Pobočná 1/139514100 Praha 4 – MichleČeská Republika

Direktor: Matjaž GERATIČTel.:+32 54 56 97 61Fax:+32 54 56 97 63E-mail: gorenje.belux@busmail.net

Direktor: Matjaž ŠULNTel.:+48 22 738 32 01Fax:+48 22 738 32 15E-mail:gorenje@gorenje.plwww.gorenje.pl

Gorenje Polska Sp. z o.o.Ul. 3-Maja 805-800 PruszkówPolska

Gorenje BELUX S.a.r.l.Hoevestraat 25 A 11755 GooikBelgium

Direktor: Klemen PREŠERENTel.:+47 800 11 560 Fax:+47 800 16 557E-mail: salg@gorenje.nowww.gorenje.no

Direktor: Klemen PREŠERENwww.gorenje.ee

Direktor: Klemen PREŠERENTel.:+46 200 22 33 88Fax:+46 200 22 33 89E-mail:vitvaror@gorenje.sewww.gorenje.se

Gorenje ASPostboks 517 – SentrumNO-0105 OsloNorway

Gorenje ABSödergatan 24SE – 21134 MalmöSweden

OÜ GorenjeWismari 5Tallinn 15047Estonia

Direktor: Klemen PREŠERENTel.:+358 1 080 22 33Fax:+358 1 080 22 45E-mail:kodinkoneet@gorenje.fiwww.gorenje.fi

Gorenje OYPL 2600 FIN00002 HelsinkiFinland

Direktor: Darko VUKČEVIĆTel.:+381 81 261 152Fax:+381 81 261 780E-mail: gorenjepg@cg.yu

Direktor: Marko MRZEL Tel.:+381 11 36 10 555Fax:+381 11 36 13 215E-mail: office@gorenje-beograd.co.yu

Gorenje, d.o.o., BeogradKralja Milutina 4611000 BeogradSrbija i Crna gora

Gorenje Podgorica, d.o.o.Cetinjski put bbSitnica81000 PodgoricaSrbija i Crna gora

Direktor: Janez KUMERTel.:+387 33 773 050Fax:+387 33 628 922E-mail: amela@gorenje.ba

Direktor: Tone PRISLANTel.:+40 21 233 33 90/71Fax:+40 21 233 32 69E-mail: gorenje@gorenje.rowww.gorenje.ro

Direktor: Nenad JOVANOVIĆTel.:+389 2 3062 323 /3061 178Fax:+389 2 3064 177E-mail:gorenje@gorenje.com.mk

Gorenje gospodinjskiaparati DOOELDruštvo za vnatrešna inadvorešna trgovinaPartizanska odredi br. 991000 SkopjeMakedonija

SIA GorenjeKrisjana Valdemara iela21-614Ríga 1010Latvija

Direktor: Klemen PREŠERENTel.:+371 733 2325Fax:+371 733 2326www.gorenje.lv

Gorenje Commerce, d.o.o.Ul. Kamenolom br. 1171215 Blažuj-SarajevoBosna i Hercegovina

Gorenje Zagreb, d.o.o.Slavonska avenija 26/410000 ZagrebHrvatska

Gorenje Romania S.R.L.Sos. Nordului nr. 24-26Sector 1BucharestRomania

Direktor: Janez ŽIVKOTel.:+385 1 241 50 00Fax:+385 1 241 50 09E-mail: info@gorenje.hr

226

Direktor: Manzulur –Haque CHOWDHURYTel.:+30 2 10 96 41 666Fax:+30 2 10 96 26 207E-mail: gorenje@otenet.gr

Direktor: Marko ŠPANTel.:+7 095 937 97 35 /36 / 37Fax:+7 095 937 97 38E-mail: info@gorenje.ru

Gorenje Moskva1 Smolenskij per., d.5, Str.1121099 MoskvaRussia

Direktor: Roman JEGLIČTel.:+7 3912 70 50 60Fax:+7 3912 70 50 60E-mail: gorenje@online.ru

Direktor: Jan ŠTERNTel.:+380 44 490 22 44(8 channels)Fax:+380 44 492 89 72E-mail: info@gorenje.uawww.gorenje.ua

Direktor: Branko VITAMVASTel.: +34 93 363 02 17Fax: +34 93 363 30 23E-mail: info@gorenjespain.com

Direktor: Andy MIKLAVTel.:+86(0)21 5118 23 80Fax:+86(0)21 51 18 23 81E-mail: info@gorenje.cnwww.gorenje.com

Direktor: Roman MELANŠEKTel.:+381 81 261 152Fax:+381 81 261 780Gsm.: 041/624 995E-mail: roman.melansek@-gorenje.cg.yu

Gorenje Athens67, Daskaroli Str.Centrum Buildings A-6166 75 GlyfadaAthensGreece

Gorenje Ukraine15 Turgenevskaya Str., 4-th floorKiev, 01054Ukraine

Gorenje EspañaC./Nicaragua 46 3.3ES-08029 BarcelonaEspaña

Gorenje d.d. VelenjePredstavništvo BeogradUzun Mirkova 3 a11000 BeogradSrbija i Crna gora

Direktor: Jure TOPLAKTel.:+381 11 3283 274Fax:+381 11 3283 174E-mail:jurij.toplak@hyundai-auto.co.yu

Gorenje gospodinjskiaparati, d.d.Predstavništvo v PrištiniVeternik bb38000 PrištinaKosovoSrbija i Crna gora

Gorenje, d.d. VelenjePredstavništvo ShanghaiShanghai City, Jingan DistrictNo.488 Wuning Road (S) Hitech Plaza, 16F, Room 08KitajskaP.C.: 200042

Gorenje KrasnojarskUl. Vzljotnaja 26g 660135 KrasnojarskRussia

Predstavništva

Letno poročilo 2005lahko najdete na spletnih stranehwww.gorenje.com

Tekst: Gorenje d.d.Oblikovanje in fotografija: Studio Breg, d.o.o.,Grafična priprava: HiFi ColorStudio d.o.o.Tisk: Gorenjski Tisk, d.d.Maj 2006

Ta dokument je oblikovana verzija letnega poročila zaleto 2005 družbe Gorenje d.d., in Skupine Gorenje, kiga je Nadzorni svet družbe sprejel dne 11. 4. 2006.Letno poročilo, kot ga je sprejel Nadzorni svet družbe,je bilo objavljeno na sistemu borznega obveščanja in jedostopno na sedežu družbe.

Gor

enje

letn

o po

roči

lo 2

005 Letno poročilo 2005