Sava - Letno poročilo 2008

08Letno poroËilo

Letno poroËilo 08

Letno poroËilo 08

ŽIVIMO NA©E VREDNOTE.Na◊e vrednote vplivajo na vse, kar po~nemo v Poslovni skupini

Sava. Na njihovi podlagi sprejemamo odlo~itve kot posamezniki,

kot delovne skupine, podjetja in celotna poslovna skupina.

Najbolj{i kažipot so, ko se je potrebno odlo~ati, izbrati pravo

med ponujenimi možnostmi.

Vrednote Poslovne skupine Sava smo ponovno opredelili. Nismo

jih zamenjali ali spremenili, le bolj jasno in preprosto smo jih

zapisali.

Odli~nost. Ustvarjalnost. Znanje. Po{tenost. Odgovornost.

Pet vrednot in pet temeljev Poslovne skupine Sava vam predstavljajo

na{i sodelavci. Vsakdo med njimi s svojo osebnostjo in delom

pooseblja eno izmed njih. Del na{e velike skupine so in del

njene energije, ki je tudi v ~asu zaostrenih gospodarskih razmer

na{a velika priložnost.

4

Letno poroËilo

I. Uvod

Kazalo

I. Uvod 1. Osebna izkaznica holdin{ke družbe Sava, d.d. ........................................................... 10

2. Organiziranost Poslovne skupine Sava ........................................................................ 122.1. O Poslovni skupini Sava .............................................................................................. 122.2. O holdin{ki družbi Sava, d.d. ...................................................................................... 122.3. O kompeten~nih centrih znanj .................................................................................... 132.4. O sestavi Poslovne skupine Sava, njenih dejavnostih in družbah ................................ 143. Pomembnej{i podatki in kazalniki ............................................................................... 16 4. Pregled pomembnej{ih dogodkov in dosežkov ............................................................ 184.1. Pomembnej{i dogodki in dosežki v letu 2008 ............................................................. 184.2. Pomembnej{i dogodki in dosežki v letu 2009 – po koncu ra~unskega obdobja ........... 195. Poro~ilo predsednika uprave ....................................................................................... 206. Organi vodenja in upravljanja .................................................................................... 266.1. Predstavitev uprave ..................................................................................................... 266.2. Predstavitev nadzornega sveta ..................................................................................... 287. Poro~ilo nadzornega sveta .......................................................................................... 318. Sistem vodenja in upravljanja z Izjavo o upravljanju družbe ....................................... 36 9. Upravljanje s tveganji ................................................................................................. 499.1. Cilji, organizacija in metodologija upravljanja s tveganji ............................................. 499.2. Strategije obvladovanja in pomembnej{a tveganja ...................................................... 51 9.3. Pri~akovana tveganja, ki bodo vplivala na poslovanje Poslovne skupine Sava ............ 579.4. Nadaljnji razvoj sistema upravljanja s tveganji ............................................................ 5810. Finan~no upravljanje .................................................................................................. 59

1. Savina delnica in lastni{ka sestava .............................................................................. 662. Razvojna strategija ...................................................................................................... 763. Razmere v spremenjenem gospodarskem okolju ......................................................... 834. Poslovanje Poslovne skupine Sava .............................................................................. 864.1. Poslovna uspe{nost ..................................................................................................... 864.2. Sestava sredstev in virov sredstev ................................................................................ 935. Poslovanje po dejavnostih ........................................................................................... 965.1. Dejavnost Gumarstvo z zunanjetrgovinsko mrežo ....................................................... 965.2. Dejavnost Turizem ...................................................................................................... 995.3. Dejavnost Nepremi~nine .......................................................................................... 1025.4. Druge dejavnosti ....................................................................................................... 1045.5. Dejavnost Naložbene finance ................................................................................... 1066. Poslovanje Save, d.d. ................................................................................................ 1096.1. Poslovna uspe{nost ................................................................................................... 1096.2. Sestava sredstev in virov sredstev .............................................................................. 1167. Pogled v leto 2009 .................................................................................................... 1198. Trženje in upravljanje blagovnih znamk .................................................................... 1208.1. Usmerjenost h kupcem ............................................................................................. 1208.2. Upravljanje blagovnih znamk ................................................................................... 1239. Strate{ka nabava in dobavitelji .................................................................................. 12410. Razvoj poslovnih sistemov ........................................................................................ 12711. Sistemi kakovosti ....................................................................................................... 12812. EU projekti ................................................................................................................ 13113. Razvoj informacijske podpore ................................................................................... 133

II. Analiza poslovanja

5

1. Trajnostni razvoj v Poslovni skupini Sava .................................................................. 1382. Pregled pomembnej{ih dogodkov in dosežkov .......................................................... 1402.1. Pomembnej{i dogodki in dosežki leta 2008 .............................................................. 140 2.2. Pomembnej{i dogodki in dosežki v letu 2009 ........................................................... 1463. Razvoj zaposlenih ..................................................................................................... 1473.1. Skrb za zaposlene ..................................................................................................... 1473.2. Skrb za zaposlene zunaj delovnega ~asa ................................................................... 1523.3. Skrb za varnost in zdravje zaposlenih pri delu .......................................................... 1534. Standardi, politike in priznanja s podro~ja varnosti in zdravja pri delu ter okolja ...... 1575. Pomembnej{a priznanja in nagrade .......................................................................... 1596. Razvoj družbene skupnosti ....................................................................................... 1636.1. Sponzorska in donatorska podpora družbeni skupnosti ............................................. 1636.2. Vklju~evanje zaposlenih v družbeno skupnost .......................................................... 1677. Varovanje okolja in varnost pred požarom ................................................................ 1697.1. Varovanje naravnega okolja ...................................................................................... 1697.2. U~inkovito ravnanje z energijo ................................................................................. 1707.3. Varstvo pred požarom ............................................................................................... 1797.4. Skrb za okolje v verigi dobaviteljev materiala in storitev ........................................... 1797.5. Varnost okolja v prihodnje ........................................................................................ 180

1. Ra~unovodski izkazi s pojasnili za Poslovno skupino Sava v skladu z Mednarodnimi standardi ra~unovodskega poro~anja, kot jih je sprejela EU ........... 1841.1. Konsolidirani ra~unovodski izkazi Poslovne skupine Sava ........................................ 1841.2. Sestava Poslovne skupine Sava .................................................................................. 1911.3. Pojasnila k ra~unovodskim izkazom Poslovne skupine Sava v skladu z Mednarodnimi standardi ra~unovodskega poro~anja, kot jih je sprejela EU ............ 1941.4. Izjava uprave za Poslovno skupino Sava ................................................................... 2441.5. Revizorjevo poro~ilo za Poslovno skupino Sava ........................................................ 2452. Ra~unovodski izkazi s pojasnili za družbo Sava, d.d., v skladu s Slovenskimi ra~unovodskimi standardi ..................................................... 2482.1. Ra~unovodski izkazi za družbo Sava, d.d., v skladu s Slovenskimi ra~unovodskimi standardi ..................................................... 2482.2. Pojasnila k ra~unovodskim izkazom za družbo Sava, d.d. ......................................... 260 2.3. Obvladovanje finan~nih tveganj za družbo Sava, d.d. ............................................... 2682.4. Pojasnila posameznih postavk ra~unovodskih izkazov za družbo Sava, d.d. ............ 2702.5. Druga razkritja .......................................................................................................... 2882.6. Izjava uprave za družbo Sava, d.d. ............................................................................ 2932.7. Revizorjevo poro~ilo za družbo Sava, d.d. ................................................................ 294

Načela Global Compact in GRI poročanje ........................................................................... 295Osebe za stike v Poslovni skupini Sava ................................................................................ 296

IV. RaËunovodsko poroËilo

III. PoroËilo o trajnostnem razvoju

Letno poroËilo 08

Letno poroËilo 08

7

I.Uvod

Kaj pa, ~e bi to naredili ◊e druga~e,

da bi bilo ◊e bolje? Kdor stremi k odli~nosti,

si postavlja to vpra◊anje in vselej želi ve~, kot

je dosegel. Za odli~nost mora◊ biti zahteven

do sebe. Za odli~nost v Sava Hotelih Bled

je pomembno, da je taka tudi najmanj◊a

podrobnost.

Živimo naše vrednote.

ODLI»NOST

Alma RekiÊ,gostinsko-turistiËni tehnik, vodja slašËiËarske delavnice v hotelu Park, Sava Hoteli Bled, d.d., dejavnost Turizem

Letno poroËilo

08

10

I.Uvod

1.Osebna izkaznica holdinške družbe Sava, d.d.

Firma: Sava, družba za upravljanje in financiranje, d.d. Skraj◊ana firma: Sava, d.d.Sedež družbe: Škofjeloška c. 6, 4000 Kranj, Slovenija tel.: 04 206 50 00 faks: 04 206 64 46 e-naslov: [email protected] http://www.sava.siMati~na ◊tevilka: 5111358ID ◊tev. za DDV: SI 75105284Številka reg. vložka: 10024800Klasifikacija dejavnosti: 64.200 - dejavnost holdingovDatum vpisa v sodni register: 26. 04. 1996Osnovni kapital družbe na dan 31. 12. 2008: 83.751.567,51 EURŠtevilo delnic na dan 31. 12. 2008: 2.006.987 navadnih imenskih kosovnih delnicKotacija delnic: Ljubljanska borza, d.d., borzna kotacija

Borzna oznaka: SAVAPredsednik uprave: Janez Bohorič^lana uprave: Vinko Perčič in Emil VizovišekPredsednik nadzornega sveta: Miran KalčičNamestnik predsednika nadzornega sveta: mag. Marko Pogačnik

11

Pomembnejša področja delovanja:

• upravljanjeinfinanciranjedružb,vkaterihimaholdin◊kadružbave~inskialipomemben lastni◊ki delež;

• dajanjenepremi~ninvnajem;

• ustanavljanjeinvodenjekompeten~nihcentrovznanj;

• upravljanjesportfeljskiminaložbami;

• vsidrugigospodarskiposli,kineposrednoaliposrednoprispevajokdoseganjuciljev družbe in vklju~ujejo nakup in prodajo nepremi~nin;

• ustanavljanjepodružnicinpodjetijterprevzemanjelastni◊kihdeleževdomain v tujini;

• združevanje v gospodarska interesna združenja in sklepanje podjetni◊kihpogodb vseh vrst.

12

Letno poroËilo

I. Uvod

2.1. O Poslovni skupini Sava

2.2. O holdinški družbi Sava, d.d.

V Poslovni skupini Sava spodbujamo, razvijamo in soustvarjamo dejavnosti, ki delujejo po načelih trajnostnega razvoja in temeljnih vrednot, ki so vodilo vseh naših odločitev. Poleg matične družbe Sava, d.d., ki izvaja dejavnost Naložbe-ne finance in je upravljavsko središče skupine, sestavljajo skupino še družbe iz štirih dejavnosti. Znani smo po mednarodno uveljavljeni blagovni znamki Sava in po blagovnih znamkah naše dejavnosti Turizem. Holdinška družba dosega sinergije s posebno obliko mrežnega upravljanja. Model aktivnega upravljanja je eden glavnih temeljev delovanja in razvoja skupine.

Poslovna skupina Sava je eden ve~jih in najuspe◊nej◊ih slovenskih poslovnih sistemov. Skupino sestavlja 31 družb: poleg mati~ne družbe Sava, d.d., ◊e 28 odvisnih družb (h~era in vnukinj) in dve družbi s skupnim obvladovanjem. Družbe delujejo v petih dejavnostih in skupaj zaposlujejo preko 2700 sodelavcev.

Dejavnosti Poslovne skupine Sava so:

• Gumarstvozzunanjetrgovinskomrežo,• Turizem,• Nepremi~nine,• Naložbenefinancein• Drugedejavnosti.

Poglavitne naloge dejavnosti in družb v Poslovni skupini Sava so zagotavljanje operativne odli~nosti, razvoj specialnih panožnih znanj ter zagotavljanje globalne konkuren~nosti, usmerjene v ohranjanje vodilnega položaja tako na doma~em, predvsem pa na regionalnih in svetovnih trgih.

V vseh družbah uresni~ujemo skupno razvojno vizijo in poslanstvo: presegati pri~akovanja kupcev, zaposlenih, delni~arjev, partnerjev in okolja ter ustvarjati privla~ne priložnosti za zaposlitev najbolj◊ih kadrov.

Na◊e delovanje temelji na na~elih trajnostnega razvoja.

Sava, d.d., je upravljavsko sredi◊~e Poslovne skupine Sava in hkrati izvaja de-javnost Naložbenih financ. Holdin◊ka družba zaposluje okrog 60 zaposlenih – upravo Save, d.d., direktorje kompeten~nih centrov znanj in nekatere druge strokovnjake.

Holdin◊ka družba Sava, d.d., s tržno in finan~no mo~jo blagovne znamke ter z najbolj◊imi sistemi vodenja in temeljnimi strate◊kimi znanji usposablja in upravlja podjetja v njeni ve~inski lasti.

Pri upravljanju raznovrstnih dejavnosti poslovnega sistema daje holding poseben pomen ustvarjanju sinergij med posameznimi deli, zagotavljanju optimalnih virov financiranja in upravljanja z viri sredstev in dolo~itvi prednostnih naložb.

2. Organiziranost Poslovne skupine Sava

13

2.3. O kompetenËnih centrih znanj

Stalno krepimo in nadgrajujemo model aktivnega upravljanja skupine, ki temelji na mrežni povezanosti 14 kompeten~nih centrov znanj z naslednjih poglavitnih strate◊kih poslovnih podro~ij:

• Strate◊kefinance;• Poslovnefinance;• Upravljanjestveganji;• Strate◊kora~unovodstvo,planinanalize;• Strate◊kikontroling;• Notranjarevizija;• Obvladovanjestro◊kovinoperativnaodli~nost;• Strate◊kanabava;• Strate◊kainformatika;• Kadri,pravoinorganizacija;• EUprojekti;• Sistemikakovosti;• Varstva;• Korporativnokomuniciranje.

Na{ model upravljanja nam omogo~a zaznavanje in izrabo sinergij med posa-meznimi deli poslovne skupine.

Upravljanje poslovnih podro~ij poteka s pomo~jo racionalno organiziranih in u~inkovitih kompeten~nih centrov znanj. V njih delujejo pristojni in usposobljeni sodelavci iz vseh družb, ki združujejo svoja strokovna znanja, sposobnosti in izku◊nje z razli~nih podro~ij poslovnih funkcij in iz razli~nih družb v poslovni skupini. Glavni cilj njihovega delovanja je uspe◊nej◊e udejanjanje strategije Poslovne skupine Sava, njenih dejavnosti in družb.

Model aktivnega upravljanja Poslovne skupine Sava

14

Letno poroËilo

I. Uvod

Organiziranost in sestava Poslovne skupine Sava na dan 25. 03. 2009

Mrežna organiziranost upravljanja omogo~a celotni poslovni skupini poleg izrabe sinergij tudi ve~jo kakovost in u~inkovitost dela ter hitrej◊e in lažje doseganje odli~nih rezultatov. S povezovanjem znanj dolo~amo cilje in aktivnosti, ki vodijo k uresni~itvi strate◊kih ciljev in k dolgoro~ni uspe◊nosti poslovne skupine.

Preko kompeten~nih centrov znanj uprava izvaja sprejete politike in skrbi za razvoj ter prenos znanj v vseh delih poslovne skupine.

Vsak kompeten~ni center znanj deluje na treh ravneh:– raven poslovne skupine: soustvarja in udejanja strategijo posameznih družb

in celotne poslovne skupine, spodbuja inovativnost, izmenjavo dobrih praks, razvija in ◊iri znanje ter nove metodologije in pristope na svojem podro~ju;

– raven dejavnosti: organizira sodelovanje med družbami poslovne skupine, ustvarja politiko svojega razvoja in soustvarja politiko poslovne skupine, skupaj z družbami na~rtuje in izvaja razli~ne razvojne na~rte;

– raven družb: izvaja operativne naloge za potrebe svoje družbe, vodstvo kompeten~nega centra znanj pa zagotavlja tudi nadzor nad delom ~lanov ter po potrebi ukrepa.

2.4. O sestavi Poslovne skupine Sava, njenih dejavnostih in družbah

15

DEJAVNOSTI IN DRUŽBE POSLOVNE SKUPINE SAVA

Gumarstvo z zunanjetrgovinsko mrežo

Trženje v dejavnosti poteka pod blagovno znamko Sava. Nosilec razvoja de-javnosti je podjetje Savatech, d.o.o., v dejavnost pa sodijo ◊e družbe Sava-GTI, d.o.o., Sava-Schäfer, d.o.o., Sava Rol, d.o.o., Savapro, d.o.o., Savarus, d.o.o., in ◊est zunanjetrgovinskih podjetij v Nem~iji, na ê◊kem, Poljskem, v Angliji, na Hrva◊kem in na Floridi ter predstavni◊tvi v Rusiji in Italiji. Na◊a gumarska dejav-nost temelji na 88-letni tradiciji.

Razvijamo in tržimo ◊irok izbor visoko kakovostnih gumeno-tehni~nih izdelkov in pnevmatik, poznanih v gradbeni{tvu, v proizvodnji motorjev, avtomobilov, in-dustrijskih in poljedelskih vozil ter pri varovanju okolja in re◊evanju. Ohranjamo položaj glavnega razvojnega dobavitelja na zahtevnih industrijskih podro~jih.

Blagovna znamka Sava dosega visoko dodano vrednost predvsem pri izdelkih za varovanje in za◊~ito okolja pa tudi v nekaterih drugih skupinah izdelkov.

Turizem

Smo vodilni ponudnik turisti~nih storitev v Sloveniji. Dejavnost deluje pod skupno blagovno znamko Sava Hotels & Resorts, ki združuje ponudbo družb Sava Hoteli Bled, d.d., in pet termalnih sredi◊~ na severovzhodu države: Terme 3000, d.o.o., v Moravskih Toplicah, Terme Lendava, d.o.o., Terme Ptuj, d.o.o., in Zdravili◊~e Radenci, d.o.o., s Termami Banovci. Tržimo hotelske, zdravili◊ke in druge turisti~ne storitve ter golfska igri◊~a in kampe najvi◊jega razreda.

Nepremičnine

V dejavnosti poslujejo družbe Sava IP, d.o.o., in njene h~erinske družbe IP Nova, d.o.o., IP Nova A, d.o.o., Sava IPN, d.o.o., PC AG, d.o.o., Sava IMG, d.o.o., in Sava Nova, d.o.o. Gradimo za trg in dajemo v najem svoje nepremi~nine. Pomemben del dejavnosti predstavljajo inženiring in storitve za potrebe družb Poslovne skupine Sava.

Naložbene finance

Dejavnost poteka v okviru holdin◊ke družbe Sava, d.d. Njena glavna naloga je skrb za rast premoženja Poslovne skupine Sava in vlaganje v donosne finan~ne naložbe.

Druge dejavnosti

Združujejo dejavnost družbe Sava Medical in storitve, d.o.o., ki zagotavlja zapo-slovanje in usposabljanje invalidov, družbe GIP Sava Kranj, d.o.o., ki upravlja z nepremi~ninami ter družb, ki se ukvarjajo z upravljanjem z energijo. Pod okriljem Ense, d.o.o., delujejo ◊e družbe: Energetika ^rnomelj, d.o.o., Ensa BIH, d.o.o., in Sava Ensa, dooel.

16

Letno poroËilo

I. Uvod

v mio EUR

Poslovna skupina Sava po Mednarodnih standardih raËunovodskega poroËanja 2004 2005 2006 2007 2008

Indeks 2008/2007

Prodaja 235,3 244,0 169,3 188,2 231,8 123

Izvoz 67,0 75,8 89,7 99,1 103,1 104

Celotni dobiËek pred davki 52,2 43,7 40,6 41,6 0,3 (26,1*) 1 (63*)

»isti dobiËek 48,6 38,5 34,1 39,3 1,9 (27,7*) 5 (70*)

»isti denarni tok (dobiËek + amortizacija) 60,2 53,5 47,9 54,5 17,6 (43,4*) 32 (80*)

BilanËna vsota 593,3 651,0 674,6 951,7 921,6 97

NekratkoroËna sredstva 493,9 543,6 586,2 850,3 815,4 96

KratkoroËna sredstva 99,5 107,4 88,4 101,4 106,2 105

Kapital 377,9 392,9 432,5 545,4 482,4 88

NekratkoroËni dolgovi 72,2 84,1 101,7 203,3 218,6 108

KratkoroËni dolgovi 143,3 174,0 140,3 203,0 220,6 109

Investicije v osnovna sredstva 37,1 37,6 37,1 37,5 23,3 62

KAZALCI

»isti dobiËek / poslovni prihodki - % 19,0 15,0 20,1 19,7 0,8 (11,6*) 4 (59*)

Celotni dobiËek / kapital - % 17,1 11,9 10,3 8,9 0,1 (5,1*) 1 (57*)

»isti dobiËek / kapital - % 16,0 10,5 8,6 8,4 0,3 (5,3*) 4 (63)

»isti dobiËek na delnico - EUR 24,9 19,1 17,0 19,6 1,2 (13,8*) 6 (70)

Stopnja samostojnosti (kapital / bilanËna vsota) - % 64,0 60,0 64,0 57,0 52,0 91

Likvidnost (kratkoroËna sredstva / kratkoroËni dolgovi) - % 62,0 62,0 63,0 50,0 48,0 96

DELNICA

Nominalna vrednost - EUR 41,7 41,7 41,7 -** -**

Knjigovodska vrednost - EUR 190,9 193,7 214,3 270,9 240,0 89

Tržna vrednost 31. 12. - EUR 183,5 180,3 231,6 603,7 253,2 42

IzplaËana dividenda na delnico - EUR 2,3 2,6 2,7 2,8 3,0 107

3. Pomembnejši podatki in kazalniki

* od leta 2007 dalje ima holdinπka druæba Sava, d.d., kapital razdeljen na navadne imenske kosovne delnice

** podatek brez upoπtevanja nenaËrtovanih dogodkov v skupni viπini 25,8 milijona evrov

17

POSLOVNA SKUPINA SAVA

2004 2005 2006 2007 2008Indeks

2008/2007

Okoljski podatki

Raba energetskih virov - v GWh 127.808 143.989 135.614 133.412 133.612 100

Poraba naravnih virov - pitna voda - v tisoË m3 607 614 576 591 570 96

Direktne in indirektne emisije toplogrednih plinov - CO2 - v tisoË ton 45,3 52,6 51,2 48,7 49,1 101


2004 2005 2006 2007 2008Indeks

2008/2007

Družbeni podatki

Zaposleni - stanje na dan 31. 12. 3.017 3.047 2.564 2.641 2.692 102

Dodana vrednost na zaposlenega - v 000 EUR 25,5 26,5 28,0 29,3 30,0 102

PovpreËna plaËa - EUR 984 1.026 1.069 1.203 1.253 104

Deleæ zaposlenih na preventivnih zdravstvenih pregledih - % 19,1 23,0 29,7 32,5 33,6 103

Poπkodbe pri delu z bolniπko odsotnostjo - πtevilo poπkodb z bolniπko odsotnostjo na 200.000 opravljenih ur 2,5 2,6 2,3 2,5 2,4 96

Sponzorstva in donatorstva - v 000 EUR 392 473 518 586 755 129

©tevilo medijskih objav 3.164 3.394 3.856 4.073 4.568 112

18

Letno poroËilo

I. Uvod

4. Pregled pomembnejših dogodkov in dosežkov

4.1.Pomembnejπi dogodki in dosežki v letu 2008

Januar • Skup◊~ina družbe Terme Lendava, d.d., sprejme sklep o prenosu delnic

manj◊inskih delni~arjev na Savo, d.d., kot glavno delni~arko.• Sava,d.d.,vpi◊e405.875novoizdanihdelnicAbankeVipa,d.d.vvrednosti

24,4 milijona evrov.

Februar• Poslovniobjektzgaražnohi◊o–»KareA«vKranjujedokon~aninizro~en

namenu.

Marec• DružbaSavatech,d.o.o.,uvedenatrgnoverazvojnedosežkeprogramaVelo

v proizvodnji pnevmatik za motorna kolesa, raz◊iri proizvodnjo tekmovalnih pnevmatik za skuter in uvede novo proizvodno linijo zimskih pnevmatik za skuter.

• KupimoposlovnadeležavdružbahRSGkapital,d.o.o.,terPrvisklad,d.o.o.,ki delujeta na doma~em trgu tveganega kapitala. Nalo`bi ne predstavljata pomembnega deleà v strukturi finan~nega premoènja Save, d.d.

• SavaIP,d.o.o.,zaStanovanjskiskladRSlovenijeza~negraditiobjekt»Soto~je«v Kranju, stanovanjsko poslopje s 144 stanovanji, namenjeno mladim druži-nam. Zgradba bo izro~ena namenu v letu 2009.

April• DružbaTerme3000seizdelni◊kedružbepreoblikujevdružbozomejeno

odgovornostjo. • DružbaSava,d.d.,sstvarnimvložkomvvi◊ini2,2milijonaevrovdokapitalizira

družbo Savatech, d.o.o.

Maj• DružbaTermeLendavaseizdelni◊kedružbepreoblikujevdružbozomejeno

odgovornostjo. • DružbaSavaHoteliBledsepreoblikujeizdružbezomejenoodgovornostjo

v delni◊ko družbo. • SlovesnoodpremohotelSavicanaBledu,prvidružinskihotelvSloveniji.• VTermah3000,d.o.o.,za~nedelovatiAqua loop tobogan, prvi vodni tobogan

na svetu s 360-stopinjskim obratom in adrenalinskim raketnim startom.

Junij • Program za varovanje okolja in re◊evanje (EKO) razvije nov tip gumenih

dvigovalnih blazin – blazin za dvig letal (Aircraft Recovery) in potrdi njihovo kakovost s preizkusi v ZDA.

• Skup◊~ina delni~arjev Save, d.d., izvoli nov nadzorni svet, predstavnikedelni~arjev, in potrdi predlog o izpla~ilu dividende v vi{ini 3 evre na delnico.

• VladaRepublike Slovenije prekine najemnopogodbo zaViloBled, saj jena osnovi javnega razpisa izbrala novega dolgoro~nega najemnika. Dru`ba Sava Hoteli Bled, d.d., kot dosedanja najemnica Vile Bled, na tem razpisu ni sodelovala.

• VTermahPtuj,d.o.o.,odpremoParkFortunaz»vetrnicozdravja«.• Presežemona~rtovanih40dogodkovnavisoki ravnivokviruslovenskega

predsedovanja EU, v katere smo vklju~eni z na◊imi turisti~nimi zmogljivostmi na Bledu.

19

Julij• VSrbcu,vBosniinHercegovini,slovesnoodpremonajve~jotovarnozapro-

izvodnjo oplemenitene lesne biomase na Balkanu.

Avgust• Sava,d.d.,prodasvojceloten37,5-odstotnilastni◊kideležvpridruženidružbi

Limb, d.o.o., Ptuj.

September• DružbaNFDHolding,d.d.,pridobi1,01-odstotnideležvsehizdanihdelnicdružbe

Sava, d.d., in postane lastnica skupno 10,5 odstotka vseh izdanih delnic.

Oktober• DelnicaAbankeVipa,d.d.,pomembnepridruženedružbeSave,d.d.,seuvrsti

v standardno kotacijo Ljubljanske borze. • Sava,d.d.,pridobi5.474.066delnicdružbeNFD1ID,d.d.,karje3,41-odstotni

lastni◊ki delež te družbe, za 7,5 milijona evrov. S tem postane 23,22-odstotna lastnica te družbe.

November• Nadzorni svet družbe Sava, d.d., da soglasje k aneksu, s katerim so bili

podalj◊ani roki za izvedbo nakupno-prodajnih opcij ter dogovorjeni pla~ilni pogoji v okviru opcijske pogodbe z družbo Merfin, d.o.o., o nakupno-prodajni opciji delnic delni◊ke družbe Merkur v lastni◊tvu Save, d.d.

• VilaBledpreidevupravljanjeizbranemuponudniku.• SavaIP,d.o.o.,kon~aobljubljanskemkroži{~upredŽalamigradnjoModrikvadrat

– ve~jo poslovno stavbo s parkirno hi{o. Parkirno hi{o izro~i kupcu, poslovne prostore da v najem in hkrati preseli v to stavbo svoje poslovne prostore.

December • Sava,d.d.,dokapitaliziradružboSavaIP,d.o.o.,vvi◊ini8milijonovevrov.• DružboTermeRadenci,d.o.o.,preimenujemovZdravili◊~eRadenci,d.o.o.,

in dokon~amo prenovo najstarej◊ega hotela, ki ga preimenujemo v Izvir. • Sava,d.d.,odh~erinskedružbeTerme3000,d.d.,za10,5milijonaevrov

odkupi 100-odstotni delež družbe Zdravili◊~e Radenci, d.o.o. • Sava,d.d.,dokapitaliziradružboTermePtuj,d.o.o.,vvi◊ini6milijonovevrov.

Januar• Sava,d.d.,napodlagiprejeteprevzemneponudbesstraniprevzemnikovTopro,

d.o.o., in Poteza Naložbe, d.o.o., proda 12.720 delnic oziroma 7,7-odstotni lastni◊ki delež družbe izdajatelja Jadran, d.d., Sežana, za 0,3 milijona evrov.

Februar• Sava, d.d., odsvoji 1.398.000 delnic oziroma 9,9-odstotni lastni{ki delež

družbe Zvon Dva Holding, d.d., Maribor; tako od zdaj v tej družbi nima ve~ lastni{kega deleža in glasovalnih pravic.

• Camping Bled za~ne izvajati investicijsko - vzdrževalna dela za ureditevkampa; z njimi bo pove~al velikost in kakovost kampirnih prostorov.

Marec• MinisterzazdravjeRS,BorutMiklav~i~,slovesnoodpreHotelIzvir,kipomeni

nov zagon zdravili{ke dejavnosti v družbi Zdravili{~e Radenci, d.o.o.

4.2.Pomembnejπi dogodki in dosežki v letu 2009 - po koncu obraËunskega obdobja

Letno poroËilo

08

20

I.Uvod

5.PoroËilo predsednika uprave

Spoštovane delniËarke, spoπtovani delniËarji!

Pred dvema letoma, ko smo začeli uresničevati prenovljeno razvojno strategijo 2007-2011, je bilo nepredstavljivo, da bo že naslednje leto svetovno gospodar-stvo iskalo novo formulo za globalno gospodarsko ureditev. Intervencije držav, omejitev prostega delovanja trga in poostren nadzor finančnega sektorja so uvo-dni koraki k novemu ekonomskemu modelu, s katerim naj bi povrnili porušena razmerja in možno omajano zaupanje.

Svetovno gospodarstvo bo moralo v prihodnje razmišljati bolj dolgoročno in imeti trajnostno naravnan pogled, kar pritrjuje Savinemu dosedanjemu razvojnemu konceptu. Prav ta nam je omogočil, da smo v razmerah svetovne gospodarske krize povečali prodajo, izboljšali konkurenčnost svojih dejavnosti ter ohranili likvidnost in finančno trdnost Poslovne skupine Sava.

Visoka rast prodaje, nižji dobiček zaradi izrednih dogodkov

V neugodnih razmerah poslovanja, ki so v letu 2008 vladale na na{ih najpomembnej{ih trgih in v panogah, je Poslovna skupina Sava dosegla rekordno, 23-odstotno rast prihodkov in pove~ala prodajo v vseh dejavnostih. Z izbolj{avami in ino-vacijami smo prihranili 3,4 milijona evrov. Vse to nam pove, da napredujemo v konkuren~nosti, pri tem pa se zavedamo, da je to stalen in nikoli dokon~an proces. Vzpon prihodkov poslovne skupine, ki so zna{ali 231,8 milijona evrov ali 6 odstotkov ve~, kot je bilo na~rtovano, je pokazal, da smo bili u~inkoviti pri doseganju notranje rasti, eni od treh vodilnih strate{kih smernic za obdobje 2007-2011.

Vendar se prihodkovni skok ni v celoti odrazil na uspe{nosti poslovne skupine. Medtem ko se je poslovanje v prvih treh ~etrtletjih izbolj{evalo, se je v zadnjem ~etrtletju svetovni finan~ni krizi pridružila recesija, ki je umirila na~rtovano prodajno rast v obeh na{ih najve~jih dejavnostih. Nena~rtovani dogodki v vi{ini 25,8 milijona evrov, ki izvirajo iz slabitve sredstev v dejavnosti Turizem in finan~nih naložb v družbi Sava, d. d., so znižali na{e dosežke in ob~utno

21

Janez BohoriË predsednik uprave

poslab{ali poslovne rezultate. Dosegli smo dobi~ek v vi{ini 1,9 milijona evrov, nižji od leta pred tem in od na~rtovanih ciljev. Bilan~na vsota poslovne skupine je bila za 3 odstotke nižja.

Kapital, ki predstavlja 52 odstotkov sredstev skupine in je dosegel dobrih 482 milijonov evrov, je v istem obdobju izgubil 12 odstotkov svoje vrednosti. Prejeta posojila so bila ob koncu leta za ~etrtino vi{ja kot prej{nje leto. Naložbeno de-javnost smo vrednostno prepolovili, tako na infrastrukturnem kot na kapitalskem podro~ju. Ohranili smo ugodno kapitalsko sestavo Poslovne skupine Sava. V zadnjem ~etrtletju smo se tako kot drugi gospodarski sistemi spoprijeli s težavnim obnavljanjem kratkoro~nih kreditnih virov in s preoblikovanjem finan~ne politi-ke pove~ali obseg dolgoro~nih kreditnih virov, ki sedaj temelji na kakovostni in razpr{eni strukturi na{ih naložb ter obvladovanju obrestnih tveganj.

Sprejeti ukrepi za soočanje z razmerami krize

V spopad z novimi razmerami smo se napotili odlo~eni, da svojega razvoja ne ustavimo, temve~ v krizi pove~amo konkuren~nost. Usmerjanje h kratkoro~nim mejnikom v rasti premoženja Poslovne skupine Sava je zato v nepredvidljivem okolju dobilo drugoten in dolgoro~nej{i pomen.

Na nove razmere smo se odzvali s sprejemom razvojnih usmeritev in ukrepov, ki hkrati predstavljajo tudi jedro prenovljene strategije za obdobje 2009 do 2011, ki je v pripravi. Z njimi smo poleg izbolj{ane u~inkovitosti trženja posta-vili v ospredje zagotavljanje likvidnosti in stro{kovno optimizacijo. Ukrepe smo sprožili že v prvi polovici leta 2008 in jih nato nadgrajevali. U~inkovito smo upravljali tveganja v Gumarstvu na podro~ju rasti cen na{ih vhodnih surovin in energentov, ki so v tem letu v svetu dosegale rekordne vrednosti, in z u~inkovitimi nabavnimi aktivnostmi v Turizmu omilili visoko nara{~anje cen hrane. Okrepili smo prodajne aktivnosti, se preusmerili na nove trge in prestrukturirali prodajne programe v smeri kakovostnej{e ponudbe. Nadaljevali smo s posodabljanjem organizacije in poslovnih procesov, dvigovali u~inkovitost menedžmenta in s {tevilnimi aktivnostmi, tudi v sklopu projekta »Družini prijazno podjetje«,pove~evali motiviranost sodelavcev.

22

Letno poroËilo

I. Uvod

Ohranjamo dolgoročen pogled

V za~etku leta 2009 smo v razmerah poglobljene krize ukrepe dopolnili in jih izoblikovali v dve skupini: v kratkoro~ne za preživetje v kriznih razmerah in v razvojne ukrepe za zagotavljanje dolgoro~ne konkuren~nosti.

Prav dolgoro~no delovanje je bilo temelj na{e dolgoletne strategije, vodilo pa je tudi Savine delni~arje. Sedanje razmere nas zaradi tega ne odvra~ajo od zasta-vljanja ciljev, ki nas vodijo do konkuren~nih prednosti dolgoro~ne narave.

To {e posebej poudarjamo, ker verjamemo, da je pomanjkanje dolgoro~nosti razmi{ljanja klju~ni dejavnik, ki je pripeljal do svetovne krize, zato ga je skupaj z zaupanjem potrebno vrniti na mednarodni finan~ni in gospodarski parket.

Ve~letno perspektivo pri opazovanju razvoja poslovanja, ki jo pri na{em poro~anju lahko zasledite tudi v preteklih letih, smo tudi zato sistemati~no vgradili v leto{njo analizo poslovanja, da bi opozorili na dosežke in zaupanje, ki jih gradimo na dolgi rok. Dodaten poudarek smo namenili upravljanju s tveganji in finan~nemu upravljanju.

Trdna sestava finančnih naložb

Kljub nižji vrednosti dobi~ka, bilan~ne vsote in kapitala, je lanskoletni padec nekaterih kazalnikov Poslovne skupine Sava mogo~e opredeliti kot relativno ugoden. Razpr{enost naložb, konservativna politika na podro~ju finan~nih na-ložb in matri~na organizacija so se v nestabilnem poslovnem okolju pokazale kot prednosti.

Portfelj finan~nih naložb Save, d.d., ocenjujemo kot kakovosten. Njihova vrednost je na zadnji dan leta 2008 zna{ala nekaj nad 542 milijonov evrov. Dejavnost Naložbene finance, v kateri imamo angažiranih dobro polovico vseh sredstev, je kljub izjemni volatilnosti borznih indeksov ohranila vlogo stabilizatorja in enega trdnih stebrov na{e obrambe pred tveganji.

Pri optimiziranju portfelja finan~nih naložb {e naprej zasledujemo dolgoro~ne u~inke s ciljem, da zagotovimo dolgoro~no stanoviten denarni tok. To je {e po-sebno pomembno v ~asu izjemnih padcev borznih indeksov. Vrednostni papirji, ki kotirajo na borzi, imajo v sestavi finan~nih naložb razmeroma nizek delež, ki zna{a 11,6 odstotka.

V okviru finan~nih naložb v pridružena podjetja smo v letu 2008 s sodelovanjem pri dokapitalizaciji Abanke Vipa, d. d, v vi{ini 24,4 milijona evrov obdržali po-memben strate{ki delež v tej družbi, {e naprej pa smo s pomembnim lastni{kim deležem navzo~i tudi v Gorenjski banki, d. d.

Naložbe v kapitalske deleže obeh bank predstavljajo v sestavi dolgoro~nih finan~nih naložb pretežni delež ali ve~ kot polovico. Banki dosegata kakovostne bonitetne ocene in dobro kapitalsko ustreznost ter se glede svojih primerjalnih prednosti medsebojno dopolnjujeta, zato bodo priprave na združitveni proces med na{imi prednostnimi projekti v letu 2009.

23

Negativna borzna gibanja zahtevala slabitve finančnih naložb

Zaradi slabitve finan~nih naložb, ki so posledice negativnih borznih gibanj, je finan~ni izid poslovanja holdin{ke družbe Sava, d.d, za 57 odstotkov nižji od na~rtovanega in polovico nižji kot prej{nje leto. ê teh vplivov ne bi upo{tevali, bi na~rt presegli za 39 odstotkov. Zaradi slabitve finan~nih naložb nismo izpolnili tudi na~rtovanega celotnega dobi~ka pred davki, ki je tako dosegel 2,3 milijona evrov.

Sava, d.d, je kljub težjim pogojem poslovanja likvidna in finan~no sposobna. Ohranila je za svojo dejavnost ugodno sestavo virov sredstev, v kateri predstavlja kapital 54 odstotkov. Z bilan~nim dobi~kom v vrednosti 29,2 milijona evrov zagotavljamo delni~arjem izpolnjevanje za~rtane dividendne politike, s katero udejanjamo trajno izpla~evanje in rast dividend.

Aktivno upravljanje Poslovne skupine Sava

Sava, d.d., krovna družba poslovne skupine, je s svojimi kompeten~nimi centri nosilka priprave ukrepov in obvladovanja tveganj. Prenovljene razvojne re{itve uveljavljamo s pomo~jo mrežne organiziranosti v celotni skupini.

Z modelom aktivnega upravljanja poslovne skupine, zasnovanim na majhnih in u~inkovitih kompeten~nih centrih, smo dosegli napredek pri strate{kem pove-zovanju in centralizaciji poslovnih funkcij. Z usklajeno nabavno strategijo smo znižali stro{ke.

Poleg enotne finan~ne politike imamo vzpostavljeno centralizirano upravljanje s tveganji, kjer smo vpeljali nove izbolj{ave v metodologijo vrednotenja tveganj in njihovo ~im prej{nje prepoznavanje. Z u~inkovitim upravljanjem s tveganji smo zagotovili likvidnost in finan~no sposobnost vseh delov poslovne skupine, kar bo osnovno vodilo na{e finan~ne politike tudi v letu 2009.

Rezultati in načrti dejavnosti

Gumarstvo je z gumenotehni~nimi izdelki visoke kakovosti za tržne ni{e ustva-rilo polovico prodaje Poslovne skupine Sava. V tej dejavnosti smo se sre~evali z upadom povpra{evanja na najpomembnej{ih evropskih trgih, z visokim nihanjem cen energentov in surovin ter vplivom negativnih valutnih gibanj. Kljub temu smo z izvirnimi produktnimi re{itvami in inovacijami uspeli pove~ati ali vsaj ohraniti relativne tržne deleže ter delež izdelkov z vi{jo dodano vrednostjo. Prodali smo za odstotek ve~ izdelkov v vrednosti 110,6 milijona evrov in pri tem dosegli skromen dobi~ek. V letu 2009 na~rtujemo rast prihodkov iz prodaje in dobi~ka.

V Turizmu smo dosegli ve~ ugodnih premikov: predvsem za 6 odstotkov ve~ no~itev in za dobro desetino ve~ gostov, ki smo jih pritegnili s {tevilnimi novost-mi v ponudbi. Utrdili smo položaj vodilnega turisti~nega ponudnika v Sloveniji. Prihodki, ki so narasli za 7 odstotkov, so zaostali za na~rti. Poslovanje dejavnosti je bilo negativno, pri tem je bil na destinaciji Bled ponovno ustvarjen dobi~ek, medtem ko so družbe Panonskih term, kjer smo v družbi Zdravili{~e Radenci, d.o.o., morali izvesti slabitve sredstev, prinesle dejavnosti izgubo. S prenovo hotela

24

Letno poroËilo

I. Uvod

Izvir v Radencih smo dokon~ali dobro desetletje trajajo~ cikel obsežnih naložb v tej dejavnosti. Pred nami je žetev preteklih vlaganj v kakovost ponudbe, nova tržna strategija in organizacija, združevanje poslovnih funkcij in oblikovanje enotnih standardov krovne blagovne znamke Sava Hotels & Resorts.

V dejavnosti Nepremi~nine smo ostali vodilni v Sloveniji. Narava te dejavnosti je izpostavljena velikim nihanjem. Glavna družba Sava IP, d.o.o., je tako pove~ala dobi~ek, vrednost prodaje je ve~ kot podvojila in pomembno vplivala na kon-solidirano prodajo poslovne skupine.

Druge dejavnosti, med katerimi prevladuje podro~je energetike, imajo z dobrima dvema odstotkoma nizek delež v strukturi prodaje, pri~akujemo pa njihovo trajno rast. V letu 2009 smo predvideli naložbene aktivnosti za proizvodnjo oplemenitene biomase in nadaljnje pove~anje prispevka energetike k zagotavljanju energetske u~inkovitosti v družbah poslovne skupine.

Trajnostni razvoj ostaja naše vodilo

S skrbjo za varnost in zdravje pri delu smo kljub ve~jemu obsegu prodanih iz-delkov in storitev ohranili {tevilo po{kodb na prej{nji ravni in izvedli preventivne akcije za pove~anje varnosti. Za dobro prakso na podro~ju varnosti in zdravja pri delu smo bili nagrajeni z nacionalnim priznanjem in evropsko nagrado. Izbolj{ali smo ve~ pomembnih okoljevarstvenih kazalnikov, med njimi porabo energentov, vode, emisij in koli~ino odpadkov.

Družba Sava Hoteli Bled, d.d., se je izkazala kot gostiteljica {tevilnih sre~anj med slovenskim predsedovanjem Evropski uniji. Zavezanost trajnostnemu razvoju nam je prinesla tudi nekaj zunanjih priznanj. Na lestvici ~asnika Finance TOP družbeno odgovorni smo dosegli 3. mesto in postali eden od sedmih finalistov tekmovanja Zlata nit za najbolj{e slovenske zaposlovalce, ki ga organizira ~asopisna založba Dnevnik. Holdin{ka družba Sava se je prav tako uvrstila med pet najbolj odprtih delni{kih družb za nagrado Portal, ki jo podeljuje Ljubljanska borza.

Načrti Poslovne skupine Sava

Na~rtovanje kratkoro~nih rezultatov je v danih razmerah povezano z ugibanji o razvoju dogodkov. Preigrali smo razli~ne scenarije in kljub kriznim okoli{~inam pripravili ambiciozen na~rt za leto 2009. Pri njegovem uresni~evanju so mogo~e spremembe, za katere se bomo odlo~ili na podlagi konkretnih okoli{~in. Tako v Poslovni skupini Sava na~rtujemo naložbena vlaganja v vi{ini 23,5 milijona evrov, pretežno v proizvodne tehnologije, njihovo izvedbo pa bomo ponovno preverili glede na tok dogodkov na doma~em in mednarodnem kapitalskem trgu. Konsolidirani prihodki od prodaje bodo po na{ih ocenah za 4,5 odstotka nižji kot leta 2008, prihodki iz Nepremi~nin bodo upadli, v osrednjih dejavnostih, Gumarstvu in Turizmu, pa bodo dosegli rast. Velik vpliv na uspe{nost poslovne skupine bo {e naprej imela finan~na dejavnost. Po na~rtih, zasnovanih na znanih dejstvih in predpostavkah, bo ~isti dobi~ek dosegel 39 milijonov evrov. Od tega bo {tiri petine ustvarila dejavnost Naložbenih financ in pridružene družbe, eno petino pa bodo prispevale odvisne družbe Save, d. d.

25

Nadzornemu svetu imenovanemu junija 2008, se v imenu uprave zahvaljujem za podporo pri pripravi re{itev za spoprijemanje z negotovimi razmerami.

Gospodarska kriza je zaznamovala preteklo leto kot eno najtežjih v zadnjih petih desetletjih. Brez dvoma bo 2009. {e težje. Stabilnost Poslovne skupine Sava, ki izvira iz dolgoletne zavezanosti nenehnemu izbolj{evanju poslovnih procesov, ~aka nova preizku{nja. Nanjo se bomo odzivali premi{ljeno, vendar ambiciozno. Z razvojno naravnano poslovno politiko bomo {e naprej gradili ugled blagov-ne znamke Sava in zaupanje vseh deležnikov. Odlo~eni smo, da ìvimo svoje vrednote. Z odli~nostjo, ustvarjalnostjo, znanjem, odgovornostjo in po{tenjem lahko iz krize stopimo kot zmagovalci!

Janez Bohori~,predsednik uprave Save, d. d.

Letno poroËilo

08

26

6.Organi vodenja in upravljanja

6.1.Predstavitev uprave

Janez BohoriËpredsednik uprave

Savo, d.d., vodi tri~lanska uprava v sestavi: Janez Bohorič, predsednik uprave, ter ~lana uprave Vinko Perčič in Emil Vizovišek. Uprava vodi družbo tretji mandat zapored, ki traja do julija 2011.

• univ.dipl.inž.kemijsketehnologije,67let;• vSavizaposlen36let,sprvakotrazvojnitehnolog,natokotdirektorposame-

znih Savinih podjetij, vmes med leti 1984-1990 tudi podpredsednik slovenske vlade; od leta 1996 predsednik uprave Save, d.d.;

• odgovoren za strate◊ki razvoj poslovanja, finance, strate◊ki kontroling inupravljanje s tveganji, trženje, kadre, pravo in organizacijo, korporativno komuniciranje ter dejavnost Naložbene finance.

Janez Bohorič je namestnik predsednika odbora za priznanje Republike Slove-nije za poslovno odli~nost; ~lan in ~astni ~lan v ve~ organizacijah in združenjih; za~etnik lionizma v Sloveniji in koordinator za razvoj tega humanitarnega gibanja v Makedoniji ter v srednji in vzhodni Evropi; je ~lan upravnega odbora Zdru-ženja Manager; ~lan Združenja ~lanov nadzornih svetov Slovenije; ~astni ~lan Turisti~ne zveze Slovenije; ~lan Kolegija gospodarstva pri Univerzi v Ljubljani in predsednik komisije za nagrade Gospodarske zbornice Slovenije; ~astni konzul Republike Makedonije v Sloveniji.

Članstvo v nadzornih svetih:• ~lannadzornegasvetavdružbiAbankaVipa,d.d.,Ljubljana.

Na fotografijah (od leve proti desni): Janez BohoriË, predsednik uprave, in Ëlana uprave Vinko PerËiË in Emil Vizovišek.

27

Vinko PerËiË~lan uprave

• univ.dipl.ekonomist,65let;• vSavizaposlen45let,najprejkotglavnikalkulant,natokotdirektorsektorja

plan, analize in ra~unovodstvo; ~lan uprave od leta 1996; • odgovorenzarazvojsistemovna~rtovanja,spremljanjeinrevizijoposlova-

nja, razvoj informatike in nabavo ter za poslovanje dejavnosti Turizem in Nepremi~nine.

Vinko Perčič je ~lan predsedstva Zveze ra~unovodij, finan~nikov in revizorjev Republike Slovenije; predsednik Dru◊tva ra~unovodskih in finan~nih delavcev v Kranju; ~lan Združenja ~lanov nadzornih svetov Slovenije; ~lan Združenja Manager in predsednik Kolesarskega kluba Sava.

Članstvo v nadzornih svetih:predsednik nadzornega sveta v družbi Gozdno gospodarstvo Bled, d.d., Bled.

Članstvo v nadzornih svetih družb Poslovne skupine Sava:predsednik skup◊~ine Sava IP, d.o.o.

• univ.dipl.inž.kemijsketehnologije,64let;• vSavizaposlen33let,naza~etkukottehnolog,natonavodilnihinvodstve-

nih mestih na podro~ju razvoja; leta 1988 je zapustil Savo in prevzel vodstvo proizvodnje v Semperitu, po vrnitvi je bil odgovoren za razvoj, projektivno dejavnost in kakovost; ~lan uprave od leta 1996;

• odgovorenzarazvojsistemovkakovostiposlovanja,raziskaveinrazvojtersistemov stalnih izbolj◊av, za podro~je varstev, za razvoj in nadzor dejavnosti Gumarstvo z zunanjetrgovinsko mrežo ter za razvoj novih dejavnosti.

Emil Vizovišek je ~lan gospodarske komisije Gospodarskega in raziskovalnega združenja s sedežem v Bruslju; ~lan razvojnega odbora Razvojnega sklada gospodarstva; ~lan odbora Nacionalne fundacije za poslovno odli~nost; ~lan sveta zavoda IRI Univerze v Ljubljani; ~lan Združenja ~lanov nadzornih svetov Slovenije; ~lan Združenja Manager.

Emil Vizovišek~lan uprave

28

Letno poroËilo

I. Uvod

6.2.Predstavitev nadzornega sveta

Miran KalËiËpredsednik nadzornega sveta, ~lan kadrovske komisije

mag. Marko PogaËniknamestnik predsednika nadzornega sveta, predsednik revizijske komisije

Janko Kastelic~lan – predstavnik delni~arjev

Nadzorni svet Save, d.d., sestavlja devet ~lanov, od tega ◊est predstavnikov delni~arjev, trije ~lani pa so predstavniki zaposlenih.

Na lanski redni skup◊~ini delni~arjev je bil zaradi izteka ◊tiriletnega mandata imenovan nov nadzorni svet. Do 28. 6. 2008 je nadzorni svet deloval v sestavi: mag. Stanislav Valant, predsednik, Miran Kal~i~, podpredsednik, in ~lani: Go-ran Bizjak, Janez Bojc, Janko Kastelic, mag. Tomaž Kuntari~, Janez Justin, Jožef Copek in Miha Resman.

Omenjenega dne je ◊tiriletni mandat nastopil nadzorni svet v novi sestavi, ki je na svoji ustanovni seji dne 31. 7. 2008 izvolila Mirana Kal~i~a za predsednika in mag. Marka Poga~nika za namestnika predsednika nadzornega sveta Save, d.d.

Kot predstavniki delni~arjev so bili na 14. skup◊~ini delni~arjev Save, d.d., 4. junija 2008, za ~lane nove sestave nadzornega sveta Save, d.d., izvoljeni:

• rojenleta1948,univ.dipl.pravnik;• zaposlenkotdirektorZVD–Zavodazavarstvopridelu,d.d.,Ljubljana,od

leta 2006;• ~lannadzornegasvetaSave,d.d.,odleta1996do2000innamestnikpred-

sednika nadzornega sveta Save, d.d., od leta 2000 do 2004 in od leta 2004 do 2008.

Vidnejše sedanje funkcije in članstva: • podpredsednikSvetavladeRepublikeSlovenijezainvalide;• predsednikstrokovnegasvetaZavodaRepublikeSlovenijezazaposlovanje;• ~lanstrokovnegasvetaZvezedru◊tevzakadrovskodejavnostSlovenije;• ~lanstrokovnegasvetaZvezedelovnihinvalidovSlovenije;• ~lanodboraZaprtegavzajemnegapokojninskegaskladazajavneuslužbence;• ~lanZdruženja~lanovnadzornihsvetovSlovenije.

• rojenleta1972,magisterorganizacijskihved;• zaposlen kot pomo~nik uprave za podro~je upravljanja podrejenih družb

Pozavarovalnice Sava, d.d., Ljubljana, od aprila 2009.

Vidnejše sedanje funkcije in članstva: • ~lanZdruženja~lanovnadzornihsvetovSlovenije.

• rojenleta1950,univ.dipl.ekonomist;• zaposlenkotdirektordružbeFidina,d.d.,Ljubljana,odleta2005;• ~lannadzornegasvetaSave,d.d.,odleta2000do2004inod2004do2008.

Vidnejše sedanje funkcije in članstva:• ~lannadzornegasvetadružbeFinetol,d.d.,Celje;• ~lanZdruženja~lanovnadzornihsvetovSlovenije.

29

Jože Obersnel~lan – predstavnik delni~arjev, ~lan revizijske komisije

Tomaž Toplak~lan – predstavnik delni~arjev, ~lan kadrovske komisije

mag. Stanislav Valant~lan – predstavnik delni~arjev, predsednik kadrovske komisije

• rojenleta1947,univ.dipl.ekonomist;• zaposlenkotsvetovaleczastrate◊kenaložbedružbeZavarovalnicaTriglav,

d.d., Ljubljana.

Vidnejše sedanje funkcije in članstva: • ~lannadzornegasvetazavarovalniceTriglav,Poji◊tòvna,a.s.,Brno,Rep.ê◊ka;• ~lanupravnegaodboraZavarovalniceKopaonik,d.d.,Beograd,Srbija.

• rojenleta1965,univ.dipl.pravnik;• odleta2005do8.7.2008predsednikupraveKapitalskedružbe,d.d.,Ljubljana.

Vidnejše sedanje funkcije in članstva: • predsedniknadzornegasvetaAbankeVipa,d.d.,Ljubljana;• namestnikpredsednikanadzornegasvetaIstrabenza,d.d.,Koper;• podpredsednikevropskegagospodarskegazdruženjaSMEUNION,Bruselj;• ~lanZdruženjaManager,Ljubljana.

• rojenleta1950,magisterekonomskihznanosti;• odleta1994vodi,odleta2004pajepredsednikupraveNacionalnefinan~ne

družbe, d.o.o., Ljubljana;• prej◊njipredsedniknadzornegasvetaSave,d.d.,Kranj,odleta2004do2008.

Vidnejše sedanje funkcije in članstva: • predsedniknadzornegasvetaEtola,d.d.,Celje;• predsedniknadzornegasvetaHotelovBernardin,d.d.,Portorož;• ~astnipredsedniknadzornegasvetaLjubljanskeborze,d.d.,Ljubljana;• predsednikZdruženjadružbzaupravljanje,Ljubljana;• predsednikSmu~arskezvezeSlovenije;• ~lanupravnegaodboraZdruženjaManager;• ~lanZdruženja~lanovnadzornihsvetovSlovenije.

Miran KalËiË predsednik

nadzornega sveta

30

Letno poroËilo

I. Uvod

Janez Justin~lan – predstavnik zaposlenih, ~lan kadrovske komisije

Boštjan Luznar~lan – predstavnik zaposlenih

Miha Resman~lan – predstavnik zaposlenih, ~lan revizijske komisije

Za ~lane nove sestave nadzornega sveta Save, d.d., so bili na 2. redni seji sveta delavcev, 8. maja 2008, izvoljeni kot predstavniki zaposlenih:

• rojenleta1946,strojnitehnik;• predsednikSindikatakemijske,nekovinskeingumarskeindustrije(KNG)Sava-

Goodyear;• ~lannadzornegasvetaSave,d.d.,Kranj,odleta1996do2000,od2000do

2004 in od 2004 do 2008.

Vidnejše sedanje funkcije in članstva:• predsednikKNGSlovenije;• ~lanpredsedstvaevropskegasindikatakemije(EMCES);• ~lanpredsedstvasvetovnegasindikatakemije(ICEM);• predsednikpogajalskihskupinzakolektivnipogodbizakemijsko,gumarsko

in nekovinsko industrijo Slovenije; • ~lanpogajalskeskupinedelojemalcevvEMCEFvpogajanjuzdirektorjiEU.

• rojenleta1977,univ.dipl.ing.agronomije;• vodjavzdrževanjagolfskegaigri◊~a,SavaHoteliBled,d.d.,Bled.

Vidnejše sedanje funkcije in članstva:• ~lanupravnegaodboraslovenskegazdruženjavzdrževalcevgolfskihigri◊~;• ~lanstrokovneskupine»Vzdrževanja«vSavi,d.d.

• rojenleta1975,univ.dipl.ekonomist;• vodjafinan~nihnaložbvStrate◊kihfinancahdružbeSava,d.d.,Kranj;• ~lannadzornegasvetaSave,d.d.,Kranj,odleta2004do2008.

Vidnejše sedanje funkcije in članstva:• predsedniksvetadelavcevSave,d.d.,Kranj;• ~lanstrokovneskupinezaprevzemeinzdruževanjavSavi,d.d.;• ~lannadzornegasvetaNFDHolding,d.d.,Ljubljana;• ~lannadzornegasvetaGorenjskebanke,d.d.,Kranj.

31

o rezultatu preveritve revidiranega letnega poroËila družbe Sava, d.d., za leto 2008, revidiranega konsolidiranega letnega poroËila Poslovne skupine Sava za leto 2008 in predloga za uporabo bilanËnega dobiËka za leto 2008

Sestavine letnega poročila in konsolidiranega letnega poročila

Nadzorni svet delni{ke družbe Sava je preveril formalne vidike v zvezi z letnim poro~ilom uprave za leto 2008 in konsolidiranim letnim poro~ilom za leto 2008.

Ugotovil je, da sta bili letni poro~ili za leto 2008 izdelani v zakonitem roku in da poro~ili vsebujeta vse obligatorne sestavine, ki jih predpisuje Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1). Letno poro~ilo obsega ra~unovodsko poro~ilo, ki je sestavljeno iz bilance stanja, izkaza poslovnega izida, prilog s pojasnili k vsem izkazom, izkaza denarnih tokov, izkaza gibanja kapitala, ter poslovno poro~ilo. Tudi konsolidirano letno poro~ilo obsega predpisane vsebine, pri ~emer velja, da je poslovno poro~ilo skupno za letno poro~ilo in konsolidirano letno poro~ilo. Vse sestavine, ki jih pred-pisuje zakonodaja za sestavo posameznih izkazov in poro~il, so vsebovane v letnih poro~ilih. Družba je pravilno oblikovala zakonske rezerve in rezerve za lastne del-nice. Pojasnila ra~unovodskih izkazov vsebujejo vse informacije, ki jih predpisuje ZGD-1 od 1. do 22. to~ke prvega odstavka 69. ~lena. Poslovno poro~ilo vsebuje tudi pomembne poslovne dogodke, ki so nastopili po koncu poslovnega leta, pri~akovani razvoj družbe, aktivnosti Poslovne skupine Sava na podro~ju raziskav in razvoja, ter o predstavni{tvih družbe. Vsebuje {e poglobljeno analizo glavnih tveganj in nego-tovosti, ki jim je družba izpostavljena. Poslovno poro~ilo predstavlja po{ten prikaz razvoja in izida poslovanja družbe ter njenega finan~nega položaja.

Letno poro~ilo je bilo predloženo v revidiranje na 14. skup{~ini delni{ke družbe izbra-nemu revizorju. Revizor KPMG, d.o.o., je 6. aprila 2009 izdelal revizorjevo poro~ilo.

Tretji odstavek 272. ~lena Zakona o gospodarskih družbah predpisuje, da mora upra-va sestavljeno letno poro~ilo skupaj z revizijskim poro~ilom nemudoma predložiti nadzornemu svetu. Uprava Save, d.d., je to storila 9. aprila 2009. Ugotavljamo, da je bilo s tem spo{tovano navedeno zakonsko dolo~ilo, prav tako pa je bilo spo{tovano tudi dolo~ilo petega odstavka 57. ~lena ZGD-1, ki dolo~a 8-dnevni rok za predlo-žitev revidiranega letnega poro~ila in revidiranega konsolidiranega letnega poro~ila pristojnemu organu.

Način in obseg preverjanja vodenja družbe

Nadzorni svet je svojo nadzorno funkcijo opravljal predvsem na svojih sejah. Imel je sedem sej – dve v prej{nji sestavi in pet v novi sestavi. Seje nadzorne-ga sveta so v letu 2008 potekale 20. marca, 24. aprila, 31. julija, 21. avgusta, 6. novembra, 18. novembra in 18. decembra. Ob tem so posamezni ~lani nadzornega sveta razli~no uresni~evali tudi svojo pravico iz prvega odstavka 282. ~lena Zakona o gospodarskih družbah, ki omogo~a vsakemu ~lanu nadzornega sveta, da preveri vse podlage za letno poro~ilo. Skladno z zakonsko dolo~bo ima nadzorni svet pravico posameznemu ~lanu odre~i tak{no pravico, vendar s tem v zvezi nadzorni svet v letu 2008 ni sprejel nobenega sklepa.

Nadzorni svet sestavlja {est ~lanov, ki jih je 4. junija 2008 izvolila skup{~ina delni~arjev, in trije ~lani, ki jih je predlagal svet delavcev. ^lani nadzornega sveta so: Janez Justin, Miran Kal~i~, Janko Kastelic, Bo{tjan Luznar, Jože Obersnel, mag. Marko Poga~nik, Miha Resman, Tomaž Toplak in mag. Stanislav Valant. Vsi ~lani, ki jih je izvolila skup{~ina delni~arjev, so pri odlo~anju v nadzornem svetu delovali ne-odvisno. Pri odlo~anju o posameznih sklepih, sprejetih v preteklem letu, se noben ~lan ni izlo~il zaradi konflikta interesov. Nadzorni svet ima tudi urejena pravila o varovanju poslovnih skrivnosti in ravnanju v primeru interesnih nasprotij.

7. PoroËilo nadzornega sveta

32

Letno poroËilo

I. Uvod

Novi sestav nadzornega sveta je na seji dne 6. novembra 2008 imenoval dve komisiji: revizijsko komisijo, katere naloge dolo~a 280. ~len ZGD-1, ter kadrovsko komisijo, ki združuje pristojnosti komisije za imenovanja in komisije za prejemke.

Kadrovska komisija deluje v sestavi: predsednik mag. Stanislav Valant ter ~lani komi-sije Janez Justin, Miran Kal~i~ in Tomaž Toplak. Sestala se je dvakrat. Obravnavala je predlog nagrad upravi in nadzornemu svetu ter problematiko statusa ~lanov uprave in morebitne spremembe le-tega.

Nadzorni svet je imenoval revizijsko komisijo v sestavi: predsednik mag. Marko Poga~nik ter ~lani komisije Kosta Bizjak (zunanji ~lan), Miha Resman in Jože Ober-snel, sicer ~lana nadzornega sveta. Komisija se je sestala 31. marca 2009. Na seji je obravnavala letno poro~ilo, imenovala kandidata za revizorja ra~unovodskih izkazov v letu 2009 ter celovito prou~ila zunanjo in notranjo revizijo.

Na seji revizijske komisije je sodeloval tudi zunanji revizor, ki so mu ~lani komisije postavljali vpra{anja. Zunanji revizor se je udeležil tudi seje nadzornega sveta v aprilu 2008, na kateri je bilo sprejeto letno poro~ilo, in skup{~ine delni{ke družbe v juniju 2008.

Najpomembnejši sklepi nadzornega sveta

Nadzorni svet je teko~e spremljal in sprejemal sklepe o najpomembnej{ih zadevah družbe. Povzetek pomembnej{ih sklepov posameznih sej nadzornega sveta (po ~asovnem zaporedju) je podan v nadaljevanju:– nadzorni svet potrdi in sprejme revidirano letno poro~ilo uprave za leto 2007, re-

vidirano konsolidirano letno poro~ilo za leto 2007 in pisno poro~ilo nadzornega sveta o letnem poro~ilu uprave za leto 2007, konsolidiranem letnem poro~ilu za leto 2007 in predlogu za uporabo bilan~nega dobi~ka (21. seja);

– nadzorni svet sprejme izjavo o skladnosti s kodeksom upravljanja javnih delni{kih družb;

– nadzorni svet podpre predlog uprave o uporabi dobi~ka, podelitvi razre{nice organom upravljanja in nagradi ~lanom NS;

– nadzorni svet predlaga skup{~ini, da za revizorja ra~unovodskih izkazov za 2008 imenujeKPMGSlovenija,d.o.o.,Železnacesta8a,Ljubljana;

– nadzorni svet je oblikoval svoj predlog za volitve ~lanov novega sestava nadzor-nega sveta;

– nadzorni svet sklene, da se za predsednika nadzornega sveta izvoli Miran Kal~i~, za namestnika predsednika nadzornega sveta pa mag. Marko Poga~nik (1. seja);

– nadzorni svet potrdi izhodi{~a za delo nadzornega sveta v ~etrtem mandatu od 2008 do 2012;

– nadzorni svet se seznani s poro~ilom o poslovanju Poslovne skupine Sava in družbe Sava, d.d., v obdobju januar-junij 2008 (2. seja);

– nadzorni svet se seznani s poro~ilom o poslovanju Poslovne skupine Sava in Sava, d.d., v obdobju januar-september 2008 (3. seja);

– nadzorni svet sprejme spremembe svojega poslovnika;– nadzorni svet imenuje revizijsko komisijo v sestavi: predsednik mag. Marko

Poga~nik ter ~lani komisije Kosta Bizjak, Miha Resman in Jože Obersnel;– nadzorni svet imenuje kadrovsko komisijo v sestavi: predsednik mag. Stanislav

Valant ter ~lani komisije Janez Justin, Miran Kal~i~ in Tomaž Toplak;– nadzorni svet daje soglasje k aneksu {t. 2 k pogodbi o ustanovitvi nakupne in

prodajne opcije glede 262.841 delnic izdajatelja Merkur, d.d., sklenjeno z Mer-finom, holdin{ko družbo, d.o.o. (4. seja);

– nadzorni svet se seznani s poro~ilom o poslovanju Poslovne skupine Sava in Save, d.d., v obdobju januar-november 2008. Nadzorni svet se seznani s poro~ilom o stanju finan~nih naložb in posojil ter opcijah in terminskih poslih na dan 30. 11. 2008 (5. seja).

Poleg tega je nadzorni svet teko~e spremljal in po potrebi sprejemal ustrezne sklepe glede dolgoro~nih in kratkoro~nih finan~nih naložb, lastnih delnic, cene delnice in

33

gibanja strukture delni~arjev. O vsaki seji nadzornega sveta je bil izdelan in s skle-pom potrjen zapisnik, v skladu s pripombami na zapisnik pa tudi, ~e je bilo to treba zaradi lažje sledljivosti, ~istopis le-tega.

Poročanje uprave

Poro~anje uprave v poslovnem letu 2008 je nadzornemu svetu omogo~ilo ustrezno opravljanje nadzorne funkcije. Poro~ila uprave so bila obi~ajno pripravljena po posameznih podro~jih s sinteti~nim pregledom vseh poslovnih u~inkov. Gre za dejavnosti Gumarstvo z zunanjetrgovinsko mrežo, Turizem, Naložbene finance, Nepremi~nine ter Druge dejavnosti. S tem je bilo omogo~eno sledenje pozitivnih in negativnih u~inkov posameznih podro~ij Poslovne skupine Sava.

Informacijski sistem MIS (menedžerski informacijski sistem) je omogo~il podrobnej{e spremljanje gibanja posameznih elementov poslovanja po razli~nih poslovnih podro~jih. S tem je bilo omogo~eno, da se je nadzorni svet odlo~il, s katerimi po-datki želi biti podrobneje seznanjen na posamezni seji. Tak{no orodje je omogo~ilo u~inkovito in kakovostno izvajanje zakonskih in statutarnih pristojnosti nadzornega sveta.

Nadzornemu svetu je bil omogo~en tudi pregled posameznih družb oziroma proi-zvodnih in storitvenih programov znotraj posameznega podro~ja. Prednostno se je interes nadzornega sveta dotikal spremljanja poslovanja ve~jih družb in proizvodnih programov ter konsolidiranih izkazov celotne poslovne skupine. Nadzorni svet je posebno pozornost nemenjal podro~ju Naložbenih financ in s tem spremljal njihovo dejavnost, pozornost pa je namenjal tudi podro~ju ravnanja s kadri.

V svojih poro~ilih je uprava prikazovala in pojasnjevala vse najpomembnej{e katego-rije, ki vplivajo na poslovanje delni{ke družbe in Poslovne skupine Sava. To so kate-gorije dobi~ka, prodaje, stro{kov, dodane vrednosti itd. Prav tako so bili periodi~nim izkazom dodani primerjalni izkazi za preteklo leto in planirani izkazi za primerjalno obdobje. Tako je nadzorni svet lahko teko~e sledil gibanjem uspe{nosti poslovanja glede na preteklost in glede na na~rtovano poslovanje.

Ocena poslovanja

Pri obravnavi letnega poro~ila je nadzorni svet analiziral gibanja klju~nih finan~nih kazalnikov v primerjavi s predhodnim letom ter v primerjavi z na~rtovanimi za leto 2008 in ugotovil naslednje:

1. Poslovanje družb Poslovne skupine Sava so v realnem sektorju zaznamovali upad povpra{evanja po proizvodih in storitvah, rast cen surovin, energentov in stro{kov dela, v finan~nem delu pa nara{~anje obrestnih mer in drasti~no padanje borznih te~ajev. V vseh družbah poslovne skupine so zaradi spremenjenih pogojev go-spodarjenja že tekom leta 2008 za~eli izvajati ukrepe, s katerimi so omilili u~inke zaostrenih razmer v gospodarskem okolju.

2. Poslovanje leta 2008 so v pomembni meri, to je v vi{ini 25,8 milijona evrov, poslab{ali za leto 2008 nepredvideni in s tem nena~rtovani dogodki, ki se v 42 odstotkih nana{ajo na sla-bitve sredstev v dejavnosti Turizem in v 58 odstotkih na slabitve finan~nih naložb v družbi Sava, d.d. Na podlagi dodatno zahtevanih obrazložitev in pojasnil uprave ter izbranega revizorja nadzorni svet ugotavja, da so bile navedene slabitve izvedene v skladu s standardi in priporo~ili ra~unovodske stroke, da je bila politika slabitev konservativna in da ne pu{~a odprtih tveganj, ki bi se prena{ala v prihodnja obdobja.

3. V Poslovni skupini Sava je bilan~na vsota dosegla vrednost 921,6 milijona evrov in je za 3 odstotke nižja kot ob koncu prej{njega leta in prav tako za 3 odstotke nižja od na~rtovane. Kapital skupine v sestavi sredstev predstavlja 52 odstotkov.

V Savi, d.d., je bilan~na vsota dosegla vrednost 653,7 milijona evrov in je 5 od-stotkov nižja glede na predhodno leto ter 1 odstotek vi{ja od na~rtovane. Kapital Save, d.d., v sestavi sredstev predstavlja 54 odstotkov.

34

Letno poroËilo

I. Uvod

4. V Poslovni skupini Sava so prihodki od prodaje dosegli vrednost 231,8 milijo-na evrov in so 23 odstotkov vi{ji od doseženih v prej{njem letu, na~rtovane pa presegajo za 6 odstotkov. Družbe dejavnosti so pove~ale tržne deleže na vseh glavnih trgih ali pa jih vsaj ohranile.

V Savi, d.d., so prihodki od prodaje dosegli vrednost 8,4 milijona evrov. V glavnem predstavljajo prihodke od najemnin za uporabo nepremi~nin, ki so dane v najem družbam v skupini.

5. V Poslovni skupini Sava je ~isti dobi~ek dosegel vrednost 1,9 milijona evrov in je nižji od doseženega v prej{njem letu in nižji od na~rtovanega. Doseženi ~isti dobi~ek brez upo{tevanja izrednih dogodkov je zna{al 27,7 milijona evrov, od doseženega v prej{njem letu odstopa za 30 odstotkov, od na~rtovanega pa za 14 odstotkov.

V Savi, d.d., je ~isti dobi~ek dosegel vrednost 4,6 milijona evrov. Na~rtovane vrednosti kot tudi lanskoletne vrednosti ~istega dobi~ka niso bile dosežene zaradi nena~rtovanih slabitev finan~nih naložb v vi{ini 14,9 milijona evrov. Brez upo{tevanja tega izrednega dogodka pa je Sava, d.d., presegla poslovne na~rte ~istega dobi~ka za 52 odstotkov, vrednosti iz predhodnega leta pa za 42 odstotkov.

6. Donosnost kapitala Poslovne skupine Sava je bila 0,3-odstotna, donosnost brez upo{tevanja izrednih dogodkov pa je bila 5,3-odstotna, kar je 3,1 odstotne to~ke manj, kot je bila dosežena v predhodnem letu in 1,2 odstotni to~ki pod na~rtovano.

Donosnost kapitala Save, d.d., je bila 1,2-odstotna, donosnost brez upo{tevanja izrednih dogodkov pa je bila 4,4-odstotna in je v primerjavi s predhodnim obdo-bjem vi{ja za 1,1 odstotne to~ke ter za 1,3 odstotne to~ke presega na~rtovano.

Ustvarjen ~isti dobi~ek Poslovne skupine Sava so – kot izhaja iz finan~nih kazalnikov – pomembno znižali nena~rtovani in izredni dogodki v skupni vi{ini 25,8 milijona evrov. Ti dogodki so se odrazili v slabitvi sredstev v vi{ini 10,9 milijona evrov v dejavnosti Turizem, medtem ko so slabitve finan~nih naložb v Savi, d.d., ki jih je družba izvedla v skladu s priporo~ili in zahtevami ra~unovodske stroke zaradi velikega znižanja borznih te~ajev, zna{ale 14,9 milijona evrov. Zaradi tega so družbe Poslovne skupine Sava po revidiranih podatkih leto 2008 zaklju~ile s ~istim dobi~kom v vi{ini 1,9 milijona evrov, kar je nižje od leta 2007 in nižje od na~rtovanega dobi~ka za leto 2008. Ob dejstvu, da so družbe Poslovne skupine Sava pove~ale ali pa vsaj ohranile prodajo oziroma tržne deleže, je pomemben tudi podatek, da bi v primeru, ~e ne bi bilo nena~rtovanih slabi-tev oziroma le-teh ne bi bilo treba izvesti, Poslovna skupina Sava v letu 2008 ustvarila 27,7 milijona evrov ~istega dobi~ka. Glede doseženega ~istega poslovnega izida Save, d.d., v vi{ini 4,6 milijona evrov, pa je mo~ ugotoviti, da zaradi opisanih slabitev finan~nih naložb ne dosega na~rtovanih vrednosti, vendar bi bil brez slabitev poslovni na~rt za leto 2008 presežen za 52 odstotkov, dosežen rezultat pa za 42 odstotkov vi{ji glede na leto 2007.

Nadzorni svet ob tem ugotavlja, da je uprava kljub negotovemu gospodarskemu položaju in poglabljanju svetovne finan~ne krize obdržala ustrezno pla~ilno spo-sobnost, likvidnost in solventnost, ter ugodno kapitalsko sestavo v družbah Poslovne skupine Sava. Nadzorni svet tudi ocenjuje, da je uprava v danih razmerah leta 2008 zastavljene cilje glede na spremenjene pogoje gospodarjenja uspe{no uresni~evala, saj se je pove~evala prodaja, izbolj{evala konkuren~nost dejavnosti, ohranjalo dobro ime; uprava je vzdrževala likvidnost kljub težavam pri obnavljanju finan~no kreditnih virov in ohranila finan~no trdnost poslovne skupine.

Predlog za uporabo bilančnega dobička

Nadzorni svet je preveril predlog za uporabo bilan~nega dobi~ka.

Ugotovil je, da je bilo razporejanje dobi~ka skladno z 230. ~lenom ZGD-1, predlog za uporabo bilan~nega dobi~ka, ki na dan 31. 12. 2008 zna{a 29.168.492,43 evrov, pa obsega podatke, predpisane v ~etrtem odstavku 293. ~lena tega zakona.

35

Nadzorni svet je ocenjeval, ali obstaja možnost za izpodbijanje tak{nega sklepa o uporabi bilan~nega dobi~ka skladno s prvim odstavkom 399. ~lena ZGD-1. Ugotovil je, da tak{na možnost ne obstaja, ker predlog uprave predvideva, da se delni~arjem deli 6.211.463,80 evrov, t. j. znesek, ki kumulativno presega 4 odstotke osnovnega kapitala, kar zna{a 3.350.062,70 evra.

Nadzorni svet je pri sprejemanju letnega poro~ila podprl predlog uprave, da se za polovico ~istega dobi~ka, ki ostane po uporabi ~istega dobi~ka, za namene iz prvega odstavka 230. ~lena ZGD-1 oblikujejo druge rezerve iz dobi~ka.

Nadzorni svet na podlagi tretjega odstavka 298. ~lena ZGD-1 podaja skup{~ini predlog, naj sprejme sklep o uporabi bilan~nega dobi~ka po predlogu, ki ga je obli-kovala uprava.

Revizorjevo poročilo

Nadzorni svet se je seznanil z revizorjevim poro~ilom in ugotovil, da je izdano pritrdilno mnenje.

Revizor je svoja stali{~a v poro~ilu predstavil tudi nadzornemu svetu. Prav tako je sodeloval na sestanku revizijske komisije nadzornega sveta. Bil je navzo~ tudi na skup{~ini delni{ke družbe v letu 2008 in bo povabljen tudi na leto{njo skup{~ino, ki bo odlo~ala o uporabi bilan~nega dobi~ka.

Nadzorni svet na revizorsko poro~ilo nima pripomb. Ugotavlja, da ima revizorsko poro~ilo vsebine, predpisane v drugem odstavku 57. ~lena ZGD-1. Revizor je potr-dil, da sta ra~unovodski poro~ili pripravljeni skladno s Slovenskimi ra~unovodskimi standardi, ra~unovodskimi usmeritvami družbe in z uporabo ustreznih dolo~b Med-narodnih ra~unovodskih standardov.

Pripombe nadzornega sveta k letnemu poročilu za leto 2008 in konsoli-diranemu letnemu poročilu za leto 2008

Nadzorni svet nima takih pripomb k letnemu poro~ilu za leto 2008 in konsolidira-nemu letnemu poro~ilu za leto 2008, ki bi ga zadrževale pri sprejemu odlo~itve, da potrdi letno poro~ilo in konsolidirano letno poro~ilo.

Potrditev letnega poročila za leto 2008 in konsolidiranega letnega poročila

Nadzorni svet potrjuje letno poročilo Save, d.d., za leto 2008 in konsolidirano letno poročilo Poslovne skupine Sava za leto 2008.Nadzorni svet je v skladu s tretjim odstavkom 282. ~lena ZGD-1 letni poro~ili za leto 2008 na svoji 7. seji, dne 16. 4. 2009 potrdil in s tem sprejel v odprtem roku, t. j. pred iztekom enega meseca, {teto od dneva predložitve letnih poro~il za leto 2008 nadzornemu svetu.

V Kranju, 16. aprila 2009

Miran Kal~i~predsednik nadzornega sveta Save, d.d.

36

Letno poroËilo

I. Uvod

Uveljavljanje preglednosti poslovanja z upoštevanjem visokih načel in najboljših praks vodenja in upravljanja nam je omogočilo pravočasno odzivnost pri prilaga-janju strategij in poti za njihovo uresničevanje. S konsolidacijo lastništva družb v dejavnosti Turizem smo poenostavili njihovo upravljanje. Izvajanje priporočil notranje revizije in sistem notranjih kontrol sta prispevala dobro podlago za učinkovito in kakovostno odločanje. Kakovost poročanja so ponovno potrdila prejeta priznanja.

Okvir sistema vodenja in upravljanja: zakonitost in najboljša praksa

Sistem vodenja in upravljanja Poslovne skupine Sava sestavljata celosten nabor odnosov med vodstvom in nadzornim svetom družbe, delni~arji in drugimi inte-resnimi skupinami Save ter zbir notranjih in zunanjih regulatornih ter nadzornih mehanizmov, ki usmerjajo poslovanje družbe ter skupine.

Sistem temelji na zakonskih dolo~ilih, pravilih Ljubljanske borze in na internih organizacijskih predpisih ter pravilnikih ob uvajanju uveljavljenih mednarodnih in doma~ih dobrih praks.

Na podlagi trdno za~rtane politike obstoje~i sistem vodenja in upravljanja stalno izbolj◊ujemo ter zagotavljamo njegovo u~inkovitost in transparentnost. Upravi in nadzornemu svetu Save, d.d., omogo~a primerno podlago za doseganje ciljev, ki so v interesu družbe in njenih delni~arjev, ter u~inkovit nadzor.

Okvir našega sistema vodenja in upravljanja temelji na udejanjanju splošnih ciljev svetovno uveljavljenih Načel korporativnega upravljanja Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki izpostavljajo: – preglednost ter u~inkovitost trgov, konsistentnost z na~eli pravne države in

jasno lo~evanje odgovornosti med organi; – za◊~ito in izvajanje pravic delni~arjev ter njihovo nepristransko obravnavo; – priznavanje pravic deležnikom in spodbujanje aktivnega sodelovanja med

družbo in deležniki; – zagotavljanje po◊tenega in eti~nega poslovanja ter odgovornega odlo~anja; – strate◊ko vodenje družbe, u~inkovit nadzor in odgovornost nadzornega sveta

do družbe in delni~arjev; – pravo~asno in redno objavljanje to~nih podatkov o vseh pomembnih zadevah

v zvezi z družbo.

Dvotirni sistem vodenja in upravljanja v družbah Poslovne skupine Sava

Družbo Savo, d.d., vodi uprava, njeno delovanje pa nadzoruje nadzorni svet. Po enakem sistemu poteka upravljanje v odvisnih družbah skupine, ki so organizirane kot delni◊ke družbe. Vsi ~lani uprave se udeležujejo skup◊~in odvisnih družb, ki so v 100-odstotni lasti Save, d.d., na skup◊~inah drugih družb v poslovni skupini pa mati~no družbo zastopa poobla◊~enec, ki ga dolo~i uprava.

Sava, d.d., ima formaliziran sistem delovanja na skup◊~inah pridruženih družb. Strokovnjaki iz ustreznih Savinih kompeten~nih centrov analizirajo skup◊~insko gradivo, pregledajo predloge sklepov ter pripravijo poro~ilo za upravo. Uprava se opredeli do dnevnega reda in potrdi predloge sklepov, ki jih bo sprejela sama ali jih bo na skup◊~ini uveljavljal njen poobla◊~enec.

8. Sistem vodenja in upravljanja

37

Skupščina delničarjev Save, d.d.: visoka udeležba

Sklicevanje skup◊~ine in druge zadeve, ki so pomembne za njeno izvedbo, ureja statut družbe, ki je v celoti objavljen na www.sava.si. Skup◊~ino delni~arjev skli~e uprava Save, d.d., praviloma enkrat letno. Udeležijo se je lahko vsi delni~arji oziroma njihovi poobla◊~enci ali zastopniki, ki najpozneje tri dni pred zaseda-njem skup◊~ine pisno napovejo svojo udeležbo.

Sklic 14. redne letne skup◊~ine, ki je bila 4. junija 2008, je bil objavljen v zakon-skem roku, to je najmanj 30 dni pred zasedanjem skup◊~ine, v ~asniku Finance, v sistemu elektronskega obve◊~anja Ljubljanske borze, d.d., SEOnet in na spletnih straneh družbe. Skladno z ustaljeno prakso smo zagotovili organizirano zbiranje pooblastil za glasovanje na skup◊~ini in informacije o tem objavili na spletnih straneh družbe.

Delni~arji Save, d.d., so z zahtevano ve~ino sprejeli predloge sklepov uprave o uporabi bilan~nega dobi~ka, razre◊nici upravi in nadzornemu svetu, imenovanju revizorja in o nagradi ~lanom nadzornega sveta. Sprejet pa ni bil volilni predlog nadzornega sveta glede volitev ~lanov nadzornega sveta Save, d.d., – predstav-nikov delni~arjev, temve~ je skupina delni~arjev oblikovala svoj predlog sestave in zahtevala, da se o njenem predlogu glasuje pred predlogom nadzornega sveta. Nasprotni predlog skupine delni~arjev je bil sprejet s 56-odstotno ve~ino, s ~imer so delni~arji izvolili nove ~lane nadzornega sveta.

Udeležba na skup◊~ini je bila zelo visoka. Navzo~ih je bilo 1.679.920 delnic, kar predstavlja ve~ kot 83 odstotkov vseh delnic. Strokovno in organizacijsko-tehni~no izvedbo skup◊~ine Save, d.d., pripravljamo s svojimi kadri, vanjo pa je vklju~enih ve~ kot deset sodelavcev.

Izvoljen nov nadzorni svet Save, d.d.

Nadzorni svet družbe sestavlja devet ~lanov. Njihov mandat traja ◊tiri leta z možnostjo ponovne izvolitve. Zaradi izteka mandata prej◊nji sestavi nadzornega sveta je skup◊~ina delni~arjev skladno s svojimi pristojnostmi v letu 2008 izvolila ◊est ~lanov, ki zastopajo interese delni~arjev. ^lane, ki zastopajo interese de-lavcev, je skladno z Zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanju in svojim poslovnikom izvolil svet delavcev.

Pretekli mandat nadzornega sveta je potekel 28. junija 2008. Novi nadzorni svet Save, d.d., se je na konstitutivni seji sestal julija in za novega predsednika izvolil Mirana Kal~i~a, za njegovega namestnika pa mag. Marka Poga~nika. Poimenski sestavi prej◊njega in sedanjega nadzornega sveta sta podani v 6. poglavju: Organi vodenja in upravljanja.

Uprava je za vse nove ~lane nadzornega sveta Save, d.d., organizirala uvodno predstavitev, na kateri jim je predstavila strategijo Poslovne skupine Sava. Se-znanila jih je s statutom družbe in Poslovnikom o delu nadzornega sveta, kjer so opredeljeni na~in dela, sklicevanje sej in druge zadeve, ki so pomembne za delo nadzornega sveta družbe Sava, d.d. Predstavila jim je pravilnik o dolo~anju in varovanju poslovne skrivnosti in informacij za interno uporabo, ki se uporablja tudi pri delu nadzornega sveta in Kodeks upravljanja javnih delni◊kih družb. Se-znanila jih je tudi z ra~unovodskimi politikami, s prakso spremljanja in poro~anja o poslovanju ter z drugimi poglavitnimi vidiki sistema vodenja in upravljanja Save, d.d., in njenih odvisnih družb.

38

Letno poroËilo

I. Uvod

Nadzorni svet se mora sestati najmanj enkrat na ~etrtletje, obi~ajno pa se sestaja vsaj petkrat letno. V lanskem letu je imel sedem rednih sej. ^lani upravljavskih organov odvisnih družb Poslovne skupine Sava prav tako vestno in strokovno spremljajo poslovanje teh družb in ukrepajo, kadar je to potrebno.

Nadzorni svet deluje v interesu družbe Sava, d.d., in Poslovne skupine Sava ter pri tem upo◊teva interese njenih deležnikov. Nadzoruje in svetuje upravi pri izvajanju nalog vodenja družbe in postavljanju prihodnjega razvoja skupine. To vklju~uje doseganje ciljev družbe, korporativno strategijo in tveganja, povezana s poslovnimi aktivnostmi, strukturo in delovanje sistema upravljanja s tveganji in sistema notranjih kontrol, proces finan~nega poro~anja in skladnost delovanja z zakoni in pravili. Nadzorni svet je po konstituiranju posodobil svoj poslovnik in na 3. redni seji 6. novembra 2008 imenoval revizijsko in kadrovsko komisijo. Med drugim je odlo~al o podelitvi soglasja k ve~jim poslom, teko~e spremljal implementacijo strategije družbe, sprejel letno poro~ilo ter se seznanil s poslovnim na~rtom in realizacijo na~rta po posameznih obdobjih. Njegovo delovanje je podrobneje razkrito v poro~ilu nadzornega sveta, kjer je navedena tudi poimenska sestava revizijske in kadrovske komisije.

Skup◊~ina delni~arjev je na podlagi uspe◊nosti poslovanja družbe in v okvirih, ki jih dolo~ata Zakon o gospodarskih družbah ter statut Save, d.d., odlo~ila, da se ~lanom nadzornega sveta izpla~a enkratna letna nagrada v skupnem znesku 314.611,84 evrov. Vi◊ina do sedaj sprejetih nagrad ne odstopa od zneskov v primerljivih družbah v Sloveniji.

Uprava Save, d.d.: kakovost in učinkovitost odločanja

Tri~lanska uprava družbe Sava, d.d., je svoj sedanji mandat za~ela 17. julija 2006. Upravo imenuje nadzorni svet, po preteku petletnega mandata pa ima skladno s statutom možnost ponovnega imenovanja. Uprava vodi družbo s sklepanjem poslov v dobro družbe, samostojno in na svojo odgovornost. Delovna podro~ja posameznih ~lanov uprave so opredeljena v poslovniku uprave in jih povzemamo v poglavju 6. Organi vodenja in upravljanja.

Pri zastopanju družbe uporabljamo na~elo dveh podpisov; upravo torej zastopata dva ~lana uprave skupaj ali en ~lan uprave skupaj s prokuristom. Družba ima pet podpisnikov, poleg ~lanov uprave ◊e dva prokurista. Porazdelitev pooblastil, ki je sicer restriktivna, omogo~a nemoteno sklepanje teko~ih poslov. Mandat prokuristov je enak sedanjemu mandatu uprave. V minulem letu so vsa podpisovanja pravnih aktov v tehni~nem smislu potekala nemoteno in omogo~ala teko~e sklepanje pravnih poslov. Prokurista nimata drugih omejitev razen zakonskih pri zastopanju družbe glede nepremi~ninskih poslov in dolo~be o skupnem zastopanju.

Uprava poro~a nadzornemu svetu o zadevah družbe in poslovnega sistema ter se z njim posvetuje o pomembnej◊ih vpra◊anjih poslovanja in upravljanja celotne poslovne skupine. V postopek odlo~anja uprava obi~ajno vklju~uje kar naj◊ir◊i krog sodelavcev in s tem zagotavlja kakovost in u~inkovitost odlo~anja. Poleg zakonsko dolo~enih obveznosti statut družbe dolo~a, da mora uprava pridobiti soglasje nadzornega sveta, kadar posli presegajo 20 odstotkov osnovnega kapi-tala družbe.

39

Vodenje in upravljanje odvisnih družb Poslovne skupine Sava

Uprava Save, d.d., zagotavlja u~inkovito vodenje družbe in upravljanje celotne skupine. So~asno spodbuja in uveljavlja po◊teno ter eti~no odlo~anje in ravnanje v vseh družbah skupine, kar varuje ugled poslovne skupine in predstavlja enega izmed elementov na◊ega upravljanja s tveganji.

Upravljanje odvisnih družb poteka na več ravneh, in sicer prek:– sveta direktorjev Poslovne skupine Sava;– kolegija direktorjev kompeten~nih centrov znanj; – skup◊~in delni~arjev odvisnih družb, na katerih Sava, d.d., uveljavlja svojo

glasovalno pravico za varovanje svojih interesov;– sej nadzornih svetov odvisnih družb, kjer predstavniki vodstva Save, d.d.,

aktivno izvajajo svojo upravljavsko vlogo;– priložnostnih posvetovanj, kadar tako zahteva narava posla.

Svet direktorjev vodi predsednik uprave družbe Sava, d.d., sestavljajo pa ga ~lani uprave, direktorji odvisnih družb in direktorji kompeten~nih centrov znanj. lani se sestajajo mese~no in obravnavajo poslovne rezultate ter druge pomembne vidike poslovanja družb v skupini.

Uprava mati~ne družbe dvakrat letno, junija in decembra, redno pripravi po-slovno konferenco, namenjeno napovedim poslovanja v teko~em in prihodnjem letu. Aktualno dogajanje na trgu je narekovalo, da smo decembrsko poslovno konferenco namenili obravnavanju sprememb, ki jih prina◊a globalna finan~na kriza, in prilagajanju strate◊kih smernic poslovanja. Nepredvidljivost u~inkov krize je povzro~ila tudi prestavitev sprejemanja poslovnega na~rta za leto 2009 na za~etek omenjenega leta.

Kolegij direktorjev kompetenčnih centrov znanj ima za seboj prvo leto polnega delovanja. Njegov namen je prepoznavanje in izraba sinergij med kompeten~nimi centri, udejanjanje skupnih nalog in ve~anje njihovega prispevka k uspe◊nosti družb Poslovne skupine Sava. lani kolegija so se sestali na devetih sejah in med drugim skupaj z vodstvi odvisnih družb izvedli dve strate◊ki delavnici na temo spodbujanja inovativnosti. Kolegij direktorjev kompeten~nih centrov znanj vodi direktorica kompeten~nega centra Kadri, pravo in organizacija.

Članstvo v nadzornih svetih odvisnih družb omogo~a ~lanom uprave Save, d.d., aktivno sodelovanje pri vodenju in upravljanju teh družb ter vrednotenje izvaja-nja njihovih strate◊kih usmeritev in u~inkovitosti ter dajanje soglasij k strate◊kim odlo~itvam in imenovanju oziroma odpoklicu ~lanov poslovodnih organov ter k njihovemu nagrajevanju. Uprava Save, d.d., daje velik poudarek nenehnemu izobraževanju s podro~ja delo-vanja nadzornih svetov in upravljanja družb. Poleg rednega izobraževanja se ~lani uprave, poslovodstva družb in drugi Savini strokovnjaki usposabljajo tudi v okviru postopka obnavljanja certifikata Združenja ~lanov nadzornih svetov Slovenije. V letu 2008 so bila usposabljanja organizirana na teme: soglasje nadzornega sveta k poslom uprave, imenovanja in odpoklic direktorjev, od◊kodninska odgovornost organov vodenja in nadzora ter delovanje enotirnega sistema upravljanja.

Za poenostavitev upravljanja družb je – s ciljem, da vse družbe dejavnosti Turizem preidejo v njeno polno in neposredno last – Sava, d.d., kot ve~inska lastnica družb, v letu 2008 sprejela ve~ odlo~itev. Kot glavna delni~arka je na skup◊~ini družbe

40

Letno poroËilo

I. Uvod

Terme Lendava, d.d., opravila iztisnitev preostalih delni~arjev, jih popla~ala skla-dno z zakonodajo in to družbo, kot tudi družbo Terme 3000, d.d., preoblikovala iz delni◊ke družbe v družbo z omejeno odgovornostjo. Družbo Sava Hoteli Bled je z ve~inskim deležem glasovalnih pravic preoblikovala iz družbe z omejeno odgovornostjo v delni◊ko družbo. Od h~erinske družbe Terme 3000, d.o.o., je odkupila celoten 100-odstotni delež družbe Zdravili◊~e Radenci, d.o.o. S tem so vse pomembnej◊e družbe skupine v neposrednem lastni◊tvu Save, d.d., kar olaj◊uje tudi izdelavo konsolidiranih ra~unovodskih izkazov.

Vodstva odvisnih družb: nova imenovanja in druge spremembe

V letu 2008 smo izpeljali naslednja imenovanja in spremembe v vodstvih od-visnih družb: • Ponovnaimenovanjadosedanjihdirektorjev:

– Anton Rogina, direktor družbe Sava-GTI, d.o.o., Ptuj, do konca januarja 2012; Mira Rjavec ostaja delavska direktorica te družbe;

– Maksimiljan Fija~ko, direktor družbe Sava Medical in storitve, d.o.o., Kranj, do konca aprila 2012; Mira Rjavec ostaja delavska direktorica te družbe;

– Zlatko Smrdel, direktor družbe Sava Trade, GmbH, München, do konca decembra 2011;

– Milan Vik, direktor družbe Sava Trade, s.r.o., Praga, do sredine februarja 2011; Samo Janc je prokurist te družbe;

– Liljana Kosti}, direktorica družbe Sava Trade, d.o.o., Split, do za~etka junija 2012;

– mag. Andrej Šprajc, predsednik uprave družbe Sava Hoteli Bled, d.d., do konca februarja 2012; uprava pa je raz◊irjena s ~lanoma Fedjem Pobegaj-lom in Tamaro Zajc (do konca junija 2012) ob preoblikovanju družbe z omejeno odgovornostjo v delni◊ko družbo;

– Gorazd Rous, direktor družb Sava IPN, d.o.o., Ljubljana in Sava IPN NOVA A, d.o.o., Ljubljana, do sredine avgusta 2012 in Ana Finc, ki ◊e naprej ostaja prokuristka obeh družb;

• IgorHafnarjeimenovanzadirektorja–~lanaposlovodstvadružbeSavatech,d.o.o., Kranj, do konca avgusta 2012; Du◊an Kveder kot prvovode~i in Vesna âdež ◊e naprej ostajata direktorja družbe, prav tako tudi Mira Rjavec kot delavska direktorica v družbi;

• JakaSlavincinTomažPer~i~staimenovanazanovadirektorjadružbeSavaTrade, Sp. z o.o., Var◊ava, do sredine februarja 2010;

• IgorMagdi~jeimenovanzanovegadirektorjadružbeTermeLendava,d.o.o.,Lendava, do konca junija 2012, Aleksander Varga pa za prokurista te druž-be;

• mag.AntonijaPirc je imenovanazanovodirektoricodružbeTerme3000,d.o.o., Moravske Toplice, do sredine aprila 2009, ob preoblikovanju družbe iz delni◊ke družbe v družbo z omejeno odgovornostjo.

Kadrovske spremembe v vodstvih Savinih odvisnih družb so potekale tudi v začetku leta 2009: • IgorHafnarjeimenovanzaprvovode~egadirektorjavposlovodstvudružbe

Savatech, d.o.o., Kranj, Vesna adež ◊e naprej ostaja direktorica družbe, prav tako Mira Rjavec delavska direktorica;

• IgorHafnarindirektoricaVesnaâdežstaimenovanazanovoposlovodstvodružbe Savapro, d.o.o., do konca decembra 2010;

• DenisŠmigocjeimenovanzanovegadirektorjadružbeSavarus,d.o.o.,dokonca decembra 2010;

41

• mag.AndrejŠprajckotprvovode~idirektorindirektoricaIvankaAjlecpre-vzameta vodenje v družbi Terme 3000, d.o.o., Moravske Toplice, do konca decembra 2012;

• MladenKu~i◊kotprvovode~idirektorindirektorMilanKarolistaimenovanaza dvo~lansko poslovodstvo družbe Zdravili◊~e Radenci, d.o.o., Radenci, do konca decembra 2012;

• FedjaPobegajlo,dosedanji~lanuprave,jeimenovanzapredsednikaupravedružbe Sava Hoteli Bled, d.d., do konca junija 2012, Tine Brodnjak za pro-kurista družbe, Tamara Zajc pa ◊e naprej ostaja ~lanica uprave.

Notranja revizija: večina priporočil že uresničenih

Funkcijo notranje revizije izvaja kompeten~ni center Notranja revizija, ki presoja in vrednoti upravljalne, izvajalne in informacijske procese s ciljem zagotavljanja ustreznega upravljanja tveganj. Notranja revizija je odgovorna neposredno upravi Save, d.d., do katere ima prost in popoln dostop. Organizacijska neodvisnost ji omogo~a uveljavitev vpliva v vseh družbah Poslovne skupine Sava in na vseh podro~jih poslovanja.

Projekte, ki so predmet notranje revizije, dolo~imo v letnem na~rtu. Podlaga zanj so strate◊ke usmeritve Poslovne skupine Sava in tveganja, ki lahko vplivajo na do-seganje strate◊kih ciljev. Na podlagi ocene možnih vplivov tveganj na poslovanje in verjetnosti njihovega pojava ter z upo{tevanjem razpolo`ljivega delovnega ~asa notranjih revizorjev izberemo, katera podro~ja poslovanja in problematiko bomo obravnavali, ter opredelimo cilje, ki bodo doseženi z revizijskimi pregledi.

Klju~ni dejavnik uspe◊nosti in u~inkovitosti notranje revizije je strokovnost, zato notranji revizorji nenehno izpopolnjujejo svoje znanje in dograjujejo metodolo-gijo revidiranja v skladu z mednarodnimi standardi. Kot svetovalci so vklju~eni tudi v projektne skupine z razli~nih podro~ij. Pri tem ohranjajo neodvisnost in se izogibajo morebitnemu navzkrižju interesov.

V minulem letu so notranji revizorji opravili revizijske preglede s podro~ja uspe◊nosti in u~inkovitosti poslovanja ter vodenja nekaterih projektov. Dali so vrsto priporo~il, od katerih jih je ve~ina že uresni~enih. Pri vsakem priporo~ilu so spremljali odziv poslovodstev revidiranih družb ali podro~ij poslovanja, ugo-tavljali uspe◊nost izvedbe in o tem poro~ali upravi mati~ne družbe.

Aktivnosti Notranje revizije bodo v letu 2009 usmerjene na podro~je na~rtovanja in spremljanja uspe◊nosti družb Poslovne skupine Sava, na druga pomembna podro~ja, kjer notranja revizija ◊e ni bila izvedena, in v nenehno preverjanje izvajanja ukrepov na podlagi danih priporo~il.

Zunanja revizija: strokovnost in poslovna etika

Revizijo ra~unovodskih izkazov delni◊ke družbe Sava in ve~ine njenih odvisnih družb ve~ let izvaja revizijska hi◊a KPMG. Imenovanje revizorske hi◊e vsako leto potrdi skup◊~ina delni~arjev Save, d.d. Družba upo◊teva priporo~ila Kodeksa upravljanja javnih delni◊kih družb o zamenjavi odgovornega revizorja vsakih pet let.

Posli Save, d.d., z revizijsko hi◊o KPMG Slovenija, d.o.o., so predstavljeni v ra~unovodskem delu tega letnega poro~ila, v pojasnilih k ra~unovodskim izka-zom družbe in skupine.

42

Letno poroËilo

I. Uvod

Sistem notranjih kontrol in upravljanja tveganj v zvezi z računovodskim poročanjem

Kakovostno ra~unovodsko poro~anje je klju~nega pomena za u~inkovito de-lovanje sistema vodenja in upravljanja Save, d.d. Za upravljanje s tveganji je odgovorna uprava mati~ne družbe, ki izvaja sistem njihovega upravljanja in sistem notranjih kontrol.

Izvajanje sistema notranjih kontrol zagotavlja, da strate◊ke cilje dosegamo z upo◊tevanjem na~rtov, z nadzorom nad aktivnostmi družbe in skupine, skladno z zakoni in pravili ter z zagotavljanjem zanesljivega ra~unovodskega poro~anja. Zagotavlja kakovostno pripravo ra~unovodskih izkazov in verodostojnih analiz poslovanja za potrebe notranjega in zunanjega ra~unovodskega poro~anja.

Sistem notranjih kontrol v zvezi z računovodskim poročanjem vključuje politike in postopke, ki Savi, d.d.: – zagotavljajo, da se opira na dokumente, ki v razumni meri, to~no in po◊teno

odražajo poslovne dogodke in razpolaganje s premoženjem družbe; – zagotavljajo utemeljeno jamstvo, da so poslovni dogodki zajeti v taki meri, kot

je potrebno za pripravo ra~unovodskih izkazov v skladu s splo◊no sprejetimi ra~unovodskimi na~eli in da so prihodki in stro◊ki družbe nastali le v okviru pooblastil, ki jih imajo vodstva družb;

– dajejo zadostno jamstvo glede prepre~itve oziroma pravo~asne zaznave nepoobla◊~ene pridobitve, uporabe in razpolaganja s premoženjem družbe, kar bi moglo bistveno vplivati na ra~unovodske izkaze.

Namen sistema notranjih kontrol je ob primernih stro◊kih zagotavljati uteme-ljeno jamstvo, da je premoženje družbe in skupine varovano ter da so poslovni dogodki pravilno izvajani in zajeti. Sistem poleg vzpostavljenih politik in postop-kov vklju~uje med drugim tudi funkcijo opravljanja notranje revizije in izbiro ter usposabljanje pristojnih strokovnjakov. Uprava Save, d.d., je odgovorna za vzpostavitev in vzdrževanje primernega sistema notranjih kontrol, ter za nadzor njegove u~inkovitosti. Enotne ra~unovodske politike, ki veljajo v Poslovni skupini Sava, so zapisane v pravilnikih o ra~unovodstvu družb, kjer so opredeljene tudi zadolžitve in odgovornosti za izvedbo posameznih opravil v ra~unovodstvu ter za njihovo spremljanje in nadzor.

U~inkovitost priprave in izmenjave ra~unovodskih informacij v poslovni skupini omogo~a enotni osrednji informacijski sistem SAP in druge poenotene informacijske re◊itve. Števil~ni podatki za pretekli mesec o stanju in gibanju sredstev ter uspehu poslovanja, primerjani s prej◊njim obdobjem in z na~rtom, so za vse družbe v skupini dostopni v elektronski obliki peti delovni dan v mesecu. Poslovodstva družb jih analizirajo in komentirajo ter mese~no obravnavajo na svetu direktorjev. Tako stalno spremljanje in analize predstavljajo podlago za poslovne odlo~itve in zagotavljajo, da ra~unovodski izkazi ne vsebujejo pomembnih napak.

Vodenje ra~unovodstva je delno centralizirano in na posameznih lokacijah poteka za ve~ družb hkrati. S tem zagotavljamo enoten pristop, standardizirane postopke in ve~jo specializacijo zaposlenih, pri katerih spodbujamo nenehno pridobivanje najnovej◊ih strokovnih znanj.

43

Uprava Save, d.d., je v pomo~ pri izvajanju njene odgovornosti glede ra~unovodskega poro~anja že pred leti imenovala Skupino za poro~anje, v katero je imenovala direktorje in druge strokovnjake z ra~unovodskega, finan~nega, komunikacijske-ga in drugih pristojnih podro~ij. Skupino v naj◊ir◊i sestavi sestavljajo direktorji vseh kompeten~nih centrov znanj s sodelavci. Tako uprava Save, d.d., zagotavlja pravo~asno zbiranje, vrednotenje in razkritje informacij za izdelavo kakovostnih letnih ter obdobnih poro~il in drugih javnih objav.

Transparentnost poslovanja

Upravljanje odnosov z vlagatelji izvaja kompeten~ni center Strate◊ke finance in pri tem sodeluje zlasti s kompeten~nima centroma Strate◊ko ra~unovodstvo, plan in analize ter Korporativno komuniciranje. Slednji zagotavlja strokovno pomo~ pri razvoju, organizaciji in izvedbi komunikacijskih aktivnosti in skrbi za korpora-tivne vsebine. Pri komuniciranju z delni~arji in drugimi deležniki uvajamo stalne izbolj◊ave, aktivnosti pa na~rtujemo z letnim programom, skladno z za~rtano strategijo komuniciranja, ki je sestavni del veljavne poslovne strategije.

Na◊ cilj je vzpostavljanje dialoga in zagotavljanje nadstandardnega obve◊~anja delni~arjev in drugih deležnikov, ki presega minimalne zahteve obve◊~anja, dolo~ene z zakoni in s pravili Ljubljanske borze. S tem soustvarjamo transparenten in odprt sistem upravljanja in vodenja Save, d.d.

Pri obveščanju delničarjev in javnosti upoštevamo: – na~elo enakomerne obve◊~enosti vseh delni~arjev in javnosti;– na~elo enakovredne obravnave vseh kategorij delni~arjev;– na~elo pravo~asnega, vsebinsko kakovostnega in korektnega zagotavljanja

informacij o poslovanju ter razvojnih na~rtih; – na~elo vklju~evanja vseh poslovnih in drugih dogodkov h~erinskih družb, ki

pomembneje vplivajo na njihovo poslovanje in posledi~no na ra~unovodske izkaze skupine;

– na~elo doslednega in teko~ega objavljanja ter zagotavljanja dostopnosti drugih cenovno ob~utljivih informacij;

– na~elo zagotavljanja zaupnosti informacij do javne objave in izogibanja po-ložaju, ki bi lahko privedel do zlorabe notranjih informacij.

Ravnanje z notranjimi informacijami ureja Pravilnik o notranjih informacijah, ki postavlja tudi omejitve trgovanja, družba pa vodi tudi stalne in za~asne sezname oseb, ki so jim tovrstne informacije dostopne.

Postopke in odgovornosti pri zunanjem poro~anju dolo~a Pravilnik o poro~anju Save, d.d., kot javne delni◊ke družbe. Za njegovo izvajanje in za razvoj sistema skrbi Skupina za poro~anje. Pri pripravi in objavljanju informacij upo◊tevamo visoke standarde za objavo ra~unovodskih ter finan~nih in nefinan~nih podatkov. Pripravo informacij o poslovanju za zunanje poro~anje z drugimi deli poslov-ne skupine usklajujeta in skupaj z drugimi kompeten~nimi centri zagotavljata holdin◊ka dela kompeten~nih centrov Strate◊ko ra~unovodstvo, plan in analize in Korporativno komuniciranje. Slednji zagotavlja tudi javno objavljanje in po-sredovanje informacij investicijski javnosti, medijem, ◊iroki javnosti ter drugim zainteresiranim deležnikom.

44

Letno poroËilo

I. Uvod

Komuniciranje z delničarji ter javnostmi: med najbolj odprtimi delniškimi družbami

Informacije o poslovanju Save, d.d., in Poslovne skupine Sava objavljamo v borzno-informacijskem sistemu SEOnet, na spletni strani www.sava.si in v pri-merih, dolo~enih v statutu, tudi v ~asniku Finance. Vlagatelje in ◊iroko javnost na ta na~in obve◊~amo tudi o vseh pomembnej◊ih sklepih nadzornega sveta. Sporo~ila objavljamo v slovenskem in angle◊kem jeziku, pri ~emer zagotavljamo celotne prevode dokumentov.

Vsebina objav omogo~a vlagateljem, analitikom, medijem in drugimi interesnim skupinam ocenjevanje dela menedžmenta, razumevanje na◊e organiziranosti in dejavnosti, spoznavanje korporativnih politik, seznanjanje s poslovanjem z vidika okoljskih in eti~nih standardov ter odnosov z lokalnimi skupnostmi ter osvetljuje na~rte na◊ega prihodnjega poslovanja, za kar so ◊e posebej zainteresirani na◊i vlagatelji.

V sistemu SEOnet smo v letu 2008 objavili 39 cenovno ob~utljivih informacij kar je na ravni leta 2007. Skupno ◊tevilo medijskih objav o Poslovni skupini Sava je ponovno naraslo in se v primerjavi s predhodnim letom pove~alo za 12 odstotkov, kar pomeni 4.568 objav. To smo dosegli s proaktivnim delovanjem in s sodelovanjem s predstavniki medijev doma in v tujini. Pove~anje je predvsem rezultat ve~jega ◊tevila objav o ponudbi izdelkov in storitev na◊ih dejavnosti ter visoke odmevnosti dogodkov in prireditev v na◊ih turisti~nih sredi◊~ih.

Za izbolj◊anje kandidacijskega postopka za volitve ~lanov nadzornega sveta smo pred skup◊~ino delni~arjev posebno pozornost namenili predstavitvi kandidatov za nadzorni svet Save, d.d.

V posameznih dejavnostih smo pri komuniciranju dali prednost predstavitvi novih programov in produktov, ki so jih zlasti v dejavnosti Turizem omogo~ile naložbe v preteklih letih.

Najpomembnej◊i strate◊ki in komunikacijski projekt leta 2009 bo predstavitev pre-novljene razvojne strategije Poslovne skupine Sava do leta 2011, ki bo prilagojena vplivom svetovne finan~ne krize in zaostritvam razmer v gospodarskem okolju.


GIBANJE ©TEVILA OBJAVCENOVNO OB»UTLJIVIHINFORMACIJ IN MEDIJSKEODMEVNOSTI V OBDOBJUOD 2004 DO 2008

2004 2005 2006 2007 2008

5000

4500

4000

3500

3000

2500

2000

1500

1000

500

0

•

•

•

•

•

•

•

•

•

•

•

31643394

38564073

4568

©tevilo objav Save, d.d. vsistemu elektronskegaobveπËanja Ljubljanskeborze, SEOnet

©tevilo objav o Poslovniskupini Sava v medijih

7847 45 39 39

45

Redno skrbimo za posodabljanje na◊e spletne strani www.sava.si, ki je eno izmed na◊ih klju~nih komunikacijskih orodij. Na njej so dostopne vse javne objave, publikacije za delni~arje, finan~ni koledar, informacije o organiziranem zbiranju pooblastil in druge informacije o družbi. Delni~arjem omogo~amo prejemanje sporo~il družbe, odgovarjamo na njihova pisna vpra◊anja in smo jim za dodatne informacije ter svetovanje na voljo po telefonu ali osebno.

Ževsaletadajemovelikpomenkakovostnipripraviletnihinperiodi~nihporo~il,kar potrjujejo ◊tevilna priznanja. V letu 2008 je Sava, d.d., v tekmovanju ~asnika Finance osvojila drugo mesto za Letno poro~ilo 2007, s ~imer se na◊e poro~ilo že deveto leto zapored, odkar poteka to tekmovanje, uvr◊~a v sam vrh najbolj◊ih letnih poro~il slovenskih družb.

Stike z malimi in velikimi doma~imi ter tujimi vlagatelji in analitiki redno vzdr-žujemo prek vseh sodobnih oblik komuniciranja, pa tudi z osebnimi sre~anji. Veliko pozornost posve~amo potencialnim vlagateljem, za katere smo lani pri-pravili 9 sre~anj.

Potrditev kakovostnega in korektnega obve◊~anja vlagateljev predstavlja ponovna uvrstitev Save, d.d., med najbolj◊o peterico slovenskih družb v tekmovanju za nagrado za najbolj odprto delni◊ko družbo, PORTAL. To nagrado podeljuje Lju-bljanska borza družbam, ki so zgled dobrega korporativnega komuniciranja.

Skladnost s slovenskim Kodeksom upravljanja javnih delniških družb

Vzdrževanju visokega standarda upravljanja in vodenja pripisujemo velik pomen. Zato podpiramo Kodeks upravljanja javnih delni◊kih družb, ki dolo~a standarde upravljanja in vodenja javnih gospodarskih družb v slovenskem prostoru in ga obravnavamo kot pomembno orodje v nadaljnjem razvoju na◊ega sistema vodenja in upravljanja. Zavezo o spo◊tovanju kodeksa smo prvi~ sprejeli že v letu 2004, ko je nastala prva razli~ica Kodeksa, in jo nato redno potrjevali v naslednjih letih.

Uprava in nadzorni svet Save, d.d., ki sta odgovorna za strukturo sistema vode-nja in upravljanja, ocenjujeta, da družba spo◊tuje ve~ino obvezujo~ih dolo~b in priporo~il dobre prakse, ki jih podaja Kodeks. To je razvidno iz Izjave o upravljanju družbe za leto 2008, podane v nadaljevanju tega letnega poro~ila.

46

Letno poroËilo

I. Uvod

Izjava o upravljanju družbe

Sistem vodenja in upravljanja Save, d.d., zagotavlja usmerjanje in omogo~anje nadzora nad družbo in njenimi odvisnimi družbami. Dolo~a razdelitev pravic in odgovornosti med organi upravljanja; postavlja pravila ter postopke za odlo~anje glede korporativnih zadev družbe; zagotavlja okvir za postavljanje, doseganje in spremljanje uresni~evanja poslovnih ciljev ter uveljavlja vrednote, na~ela in najvi◊je standarde po◊tenega ter odgovornega odlo~anja in ravnanja v vseh vidikih na◊ega poslovanja.

Sistem vodenja in upravljanja je sredstvo za doseganje dolgoro~nih strate◊kih ciljev Save in na~in, s katerim uprava in nadzorni svet Save, d.d., izvajata od-govornost do delni~arjev in drugih deležnikov družbe. Vizija in cilj Save, d.d., ter njenih odvisnih družb je uvajanje najsodobnej◊ih na~el vodenja in upravlja-nja ter ~im popolnej◊a skladnost z vsemi dobrimi izku◊njami, ki jih postavljata najnaprednej◊a doma~a in tuja praksa.

Slovenski Kodeks upravljanja javnih delni◊kih družb, ki so ga skupaj oblikovali Ljubljanska borza, d.d., Ljubljana, Združenje ~lanov nadzornih svetov in Združe-nje Manager 18. marca 2004 ter ga spremenili oziroma dopolnili 14. 12. 2005 in 5. 2. 2007 (v nadaljevanju: Kodeks) predstavlja pomemben temelj sistema vodenja in upravljanja Save, d.d. Celotna vsebina Kodeksa v slovenskem in angle◊kem jeziku je dostopna na spletnih straneh Ljubljanske borze (www.ljse.si) kakor tudi na spletnih straneh Save, d.d. (www.sava.si).

Zagotavljamo usklajenost z dolo~bami Kodeksa, uveljavljamo njegova pravila v vsakodnevno poslovanje ter spremljamo novosti, vezane na spremembe Kode-ksa. Prvo Izjavo o skladnosti s Kodeksom upravljanja javnih delni◊kih družb smo objavili v borzno-informacijskem sistemu SEO-net in na spletnih straneh družbe že 16. 9. 2004 in nato vsa leta ob objavi letnega poro~ila, in sicer: 25. 4. 2005, 21. 4. 2006, 20. 4. 2007 in 25. 4. 2008. Izjava je sestavni del na◊ih poro~il od letnega poro~ila za leto 2004 dalje, poglavje o vodenju in upravljanju pa vse-bujejo na◊a letna poro~ila od poro~ila za leto 2003 dalje.

Ta Izjava o upravljanju družbe se nana◊a na zadnjo, dopolnjeno razli~ico Ko-deksa z dne 5. 2. 2007, in zajema obdobje od 1. 1. 2008 do 26. 3. 2009. Izjava je sestavni del 8. poglavja – Sistem vodenja in upravljanja v letnem poro~ilu Poslovne skupine Sava in družbe Sava, d.d., za leto 2008, kjer je na voljo tudi celovitej◊a predstavitev podro~ja ter glavnih dosežkov na◊e prakse vodenja in upravljanja.

Uprava in nadzorni svet družbe izjavljata, da delniška družba Sava, d.d., spoštuje določila Kodeksa upravljanja javnih delniških družb razen naslednjih odstopanj, za katera podajata naslednja pojasnila:

To~ka 1.3.18.: lane nadzornega sveta in ~lane upravnega odbora naj skup◊~ina delni~arjev voli posami~no.

Skup◊~ina je vseh ◊est ~lanov, ki jih v nadzorni svet družbe izvoli skup◊~ina delni~arjev, izvolila hkrati. Tak◊en je bil predlog skupine delni~arjev, ki ga je podprla predpisana ve~ina delni~arjev. Na podlagi posebne zahteve skupine delni~arjev je skup◊~ina o tem predlogu glasovala pred predlogom, ki ga je oblikoval nadzorni svet.

47

To~ka 3.4.1. ^lani nadzornih svetov naj bodo za svoje delo upravi~eni do:- pla~ila za opravljanje funkcije;- pla~ila za delo v komisijah nadzornega sveta; - pla~ila za udeležbo na seji (sejnine) in - povra~ila stro◊kov.

^lanov nadzornega sveta naj se ne nagrajuje z opcijami ali primerljivimi finan~nimi instrumenti. Ne priporo~a se, da so ~lani nadzornega sveta pla~ani v neposredni odvisnosti od uspe◊nosti poslovanja družbe.

^lani nadzornega sveta ne prejmejo pla~ila za opravljanje funkcije in za delo v komisijah nadzornega sveta, ampak za svoje delo v teh organih prejemajo sejnino in povra~ilo stro◊kov, ker tako dolo~a statut družbe. ê tako odlo~i skup◊~ina, in v 2008 je tako odlo~ila, pripada ~lanom nadzornega sveta družbe Sava, d.d., enkratna letna nagrada za njihovo delo. Tak◊na letna nagrada ni bila izpla~ana ~lanom nadzornih svetov v nobeni od odvisnih družb Poslovne skupine Sava. To~ka 7.1.5.: Družba naj zamenja revizijsko družbo oziroma revizorja - partnerja vsaj enkrat na vsakih pet let. Revizijo ra~unovodskih izkazov Save, d.d., opravlja izbrana revizijska družba KPMG Slovenija, d.o.o., že ve~ kakor pet let, menja pa se tako sestava revizij-ske skupine kot tudi odgovorni revizor - partner, ki revidira letno poro~ilo Save.

Vse druge zavezujo~e dolo~be Kodeksa Sava, d.d., dosledno upo◊teva. Sava, d.d., obenem izpolnjuje tudi ve~ino nezavezujo~ih priporo~il, ki jih kot zgled dobrega korporativnega upravljanja in vodenja priporo~a Kodeks. V skladu z novelo zakona o gospodarskih družbah (ZGB-1B), ki v spremenje-nem petem odstavku 70. člena taksativno našteva minimalne vsebine izjave o upravljanju, v tej Izjavi podajamo še naslednja dodatna pojasnila:

1. Opis glavnih zna~ilnosti sistemov notranjih kontrol in upravljanja tveganj v družbi v povezavi s postopkom ra~unovodskega poro~anja.

Sistem notranjih kontrol in upravljanja tveganj v zvezi z ra~unovodskim poro~anjem Save, d.d., zajema politike in postopke, ki omogo~ajo pravo~asno, resni~no in po◊teno poro~anje o finan~nem stanju in gibanju sredstev ter poslovnem izidu Save, d.d., in Poslovne skupine Sava. Sistem notranjih kontrol je podrobneje predstavljen v letnem poro~ilu Poslovne skupine Sava in družbe Sava, d.d., za leto 2008 – v 8. poglavju: Sistem vodenja in upravljanja.

2. Pomembno neposredno in posredno lastni◊tvo vrednostnih papirjev družbe, v smislu doseganja kvalificiranega deleža, kot ga dolo~a zakon, ki ureja pre-vzeme.

Podatke o doseganju kvalificiranega deleža, kakr◊nega dolo~a Zakon o prevze-mih, sprotno objavljamo v sistemu elektronskega obve◊~anja Ljubljanske borze SEOnet in posredujemo Agenciji za trg vrednostnih papirjev. Imetniki kvalificiranih deležev, kot jih dolo~a Zakon o prevzemih družbe Sava, d.d., so: Kapitalska družba, d.d., Ljubljana (kvalificiran delež: 18,7 odstotka); Slovenska od◊kodninska družba, d.d., Ljubljana (11,1 odstotka); NFD Holding, d.d., Ljubljana (10,6 odstotka) in Klub Modrih, d.d., Koper (8,3 odstotka).

48

Letno poroËilo

I. Uvod

3. Pojasnila o vsakem imetniku vrednostnih papirjev, ki zagotavljajo posebne kontrolne pravice.

Posami~ni delni~arji Save, d.d., nimajo posebnih kontrolnih pravic na podlagi lastni◊tva Savinih delnic.

4. Pojasnila o vseh omejitvah glasovalnih pravic.

Delni~arji družbe Sava, d.d., nimajo omejitev za izvajanje glasovalnih pravic.

5. Pravila družbe o imenovanju ter zamenjavi ~lanov organov vodenja ali nad-zora in spremembah statuta.

Pravila družbe ne urejajo posebej imenovanja ter zamenjave ~lanov organov vodenja ali nadzora ter spremembe statuta. V celoti uporabljamo veljavno za-konodajo.

6. Pooblastila ~lanov poslovodstva, zlasti pooblastila za izdajo ali nakup lastnih delnic.

Uprava je pristojna za odlo~anje o prodaji ali nakupu lastnih delnic. V letu 2008 lastnih delnic Sava, d.d., ni niti kupovala niti prodajala.

7. Delovanje skup◊~ine družbe in njene klju~ne pristojnosti.

Skup◊~ina delni~arjev se je v letu 2008 sestala enkrat. Pristojnosti skup◊~ine in pravice delni~arjev so navedene v zakonu ter se uveljavljajo na na~in, kakr◊nega dolo~ata poslovnik skup◊~ine in predsedujo~i skup◊~ine. Potek glasovanja na skup◊~ini delni◊ke družbe Sava je podrobneje pojasnjen v letnem poro~ilu Po-slovne skupine Sava in družbe Sava, d.d., za leto 2008 – v 8. poglavju: Sistem vodenja in upravljanja. 8. Podatki o sestavi in delovanju organov vodenja ali nadzora ter njihovih ko-

misij.

Celovita predstavitev organov vodenja in nadzora ter njihovih komisij je opisana v letnem poro~ilu Poslovne skupine Sava in družbe Sava, d.d., za leto 2008 – v 6., 7. in 8. poglavju: Organi vodenja in upravljanja; Poro~ilo nadzornega sveta; Sistem vodenja in upravljanja.

V Kranju, 26. 3. 2009 Uprava in nadzorni svet Save, d.d.

49

9.1. Cilji, organizacija in metodologija upravljanja s tveganji

Sistematično in celovito smo se ukvarjali s tveganji, zato smo se uspeli izogniti marsikateremu presenečenju finančne krize. Mrežna organiziranost skupine se je v negotovih gospodarskih razmerah izkazala za našo veliko prednost, saj so tveganja med seboj zelo povezana. Vpeljali smo izboljšave v metodologiji vrednotenja tveganj, ki jo bomo še naprej razvijali. Prihodnjih sprememb v glo-balnem okolju se lotevamo s prepoznavanjem pričakovanih tveganj in s pripravo ukrepov za njihovo obvladovanje.

Cilj aktivnega upravljanja s tveganji v Poslovni skupini Sava je identificirati in ovrednotiti tveganja v kar najbolj zgodnji fazi, z ustreznimi ukrepi omejiti poslovne izgube, se izogibati tveganjem, ki predstavljajo grožnje za na◊ nadaljnji obstoj in razvoj ter v ~im ve~ji meri izkoristiti priložnosti. Napovedi nevarnosti in prilo-žnosti uporabljamo kot strate◊ki instrument pri na~rtovanju. S tem pove~ujemo pripravljenost na vplive dejavnikov notranjega in zunanjega okolja, s katerimi se soo~ajo družbe Poslovne skupine Sava.

Upravljanje podro~ja je centralizirano na ravni poslovne skupine v kompeten~nem centru Upravljanje s tveganji. Kompeten~ni center zagotavlja izvajanje politik na podro~ju upravljanja s tveganji, skrbi za razvoj metodologije in orodij, opozarja na potencialna tveganja v dejavnostih in poslovnih funkcijah ter sodeluje pri analizi in ukrepanju za upravljanje posameznega tveganja.

O prepoznanih najve~jih tveganjih ter o napovedih globalnih tveganj, ki neposre-dno ali posredno vplivajo na poslovanje družb v poslovni skupini, kompeten~ni center redno poro~a upravi Save, d.d., in svetu direktorjev.

Odgovornost za prepoznavanje tveganj na posameznih podro~jih in ukrepanje nosijo družbe in kompeten~ni centri. Uprava nadzoruje proces upravljanja s tveganji preko sistema opredeljenih odgovornosti.

9. Upravljanje s tveganji


AKTIVNO UPRAVLJANJES TVEGANJI

Skoraj neverjetno Malo verjetno Verjetno Zelo verjetno

Zelo velik

Velik

Srednji

Majhen

•

•

•

•

Prepoznanagroænja /priloænost

PoveËana verjetnost nastankain poveËan vpliv priloænosti

Zmanjπana verjetnost nastankain zmanjπan vpliv groæenjPrepoznane priloænosti

Prepoznane groænje

Vpliv

Verjetnostnastanka

Proces aktivnega upravljanja s tveganji, ki ga prikazujemo v shemi, nam pove, da z razli~nimi ukrepi lahko pove~amo verjetnost in vpliv nastanka prilo`nosti ter zmanj{amo verjetnost in vpliv nastanka groènj.

50

Letno poroËilo

I. Uvod

Na◊ proces aktivnega upravljanja tveganj, ki ga prikazujemo v shemi, smo v minulem letu nadgradili z ve~ izbolj◊avami.

Popise tveganj od leta 2006 izvajamo po metodologiji, ki temelji na mednarodnem standardu IRM (International Risk Management Standard). V letu 2008 smo to metodolo◊ko osnovo nadgradili po posameznih kompeten~nih centrih.

Za razvr◊~anje tveganj uporabljamo opisne in vrednostne kriterije. Opisno smo tveganja skladno z ustaljenim na~inom razvrstili v ◊tiri osnovne skupine: strate◊ka, finan~na, operativna in naklju~na tveganja. Znotraj teh skupin smo jih razdelili glede na to, ali za poslovno skupino predstavljajo priložnost, nevarnost ali oboje, ter glede na to, ali vplivajo na celotno poslovno skupino, le na posamezno dejavnost oziroma le na posamezno družbo.

Za vrednotenje kriterijev tveganj smo v letu 2008 izbolj◊ali sistem ocenjevanja tveganj, ki ga predstavljamo v tabeli. Skupna ocena predstavlja zmnožek treh dejavnikov: vpliva na poslovanje, verjetnosti nastanka in pogostosti nastanka. Najve~je tveganje pomeni zmnožek 100, najmanj◊e pa zmnožek 1.

Po tej metodi smo primerjali tveganja v zadnjih dveh letih in ugotovili, da so najpomembnej◊a tveganja ostala enaka. Spremenila se je le pomembnost pri razvrstitvi znotraj posamezne skupine.

Tabela ocenjevanja tveganj v Poslovni skupini Sava

*Pri to~kovanju vpliva je zaradi pomembnosti kriterija namenoma izpu◊~ena ena od vrednosti.

Na osnovi tako pridobljenih podatkov, je kompeten~ni center Upravljanje s tveganji oblikoval in predstavil aktualne ocene tveganj ter zagotovil podlage za spremljanje sprejetih ukrepov. Ocene pomembnej◊ih skupin tveganj so prikazane v grafih v nadaljevanju.

Vpliv na poslovanje* Verjetnost nastanka Pogostost nastanka

Opisno Ocena Opisno Ocena Opisno Ocena

Zelo velik 5 Zelo verjetno 4 Stalno 5

Velik 4 Verjetno 3 MeseËno 4

Srednji 2 Malo verjetno 2 »etrtletno, polletno 3

Majhen 1 Skoraj neverjetno 1 Letno 2

Bolj redko 1

51

Ugotovljene strate◊ke, finan~ne, operativne in naklju~ne grožnje najpogosteje zmanj◊ujemo, v~asih jih sprejemamo, nekaterim grožnjam (kot na primer nalož-bam s previsokim tveganjem) pa se tudi izogibamo. Kjer je le mogo~e, se pred tveganji zavarujemo pri zavarovalnicah, kar predvsem velja za naklju~na tvega-nja. Za prepoznane priložnosti, zlasti najve~je, pripravimo predloge projektov za njihovo ~im bolj u~inkovito izrabo.

V letu 2008 sta upravljanje, vodenje in operativno poslovanje Poslovne skupine Sava zaznamovala predvsem dva najve~ja globalna vpliva: finan~na kriza ter visoka nihanja cen vhodnih surovin, materialov in storitev.

STRATEŠKA TVEGANJA

Razmerja znotraj strate◊kih tveganj so se v primerjavi s prej{njim letom nekoliko spremenila. Tveganja, povezana z uresni~evanjem razvojne strategije, so ◊e vedno najpomembnej◊a, mo~no pa se je pove~al vpliv tveganja nihanj cen vhodnih surovin, materialov in storitev.

Tveganja, povezana z uresničevanjem razvojne strategije Finan~na kriza je ob~utno vplivala na uresni~evanje razvojne strategije in poslov-no uspe◊nost Poslovne skupine Sava in družbe Sava, d.d. Poslab◊ali so se pogoji zadolževanja zaradi pove~evanja obrestnih mer in zahtevanih ve~jih jamstev za najeta posojila. Posledi~no smo omejili obseg investiranja v realni sektor. Zaradi splo◊nih negativnih gibanj na finan~nih trgih se je znižala tudi vrednost na◊ih naložb v vrednostne papirje. Finan~no krizo je spremljala recesija, kar je posledi~no vplivalo na zniževanja stopenj rasti povpra◊evanja po na◊ih izdelkih in storitvah.

Tveganje obvladujemo s preverjanjem in prenovo razvojne strategije Poslovne skupine Sava do leta 2011 ter kratkoro~no z izvedbo ukrepov, prilagojenih zao-strenim razmeram gospodarskega okolja. Da bi poslovali v za~rtani smeri, i◊~emo

9.2. Strategije obvladovanja in pomembnejπa tveganja


STRATE©KA TVEGANJA

1 2 3

6

5

4

3

2

1

0

•

•

•

•

•

•

•

Okoljskatveganja

4 5 6

Pridobivanjein zadræevanjestrokovnjakov

Zakonodajnain pravnatveganja

Spreminjanje cenvhodnih surovin,

materialov in storitev Naloæbenatveganja

UresniËevanjerazvojne strategije

Pogostost

Verjetnostnastanka

Velikost kroga predstavlja ocenovelikosti vpliva na poslovanje (zelo velik,velik, srednji, majhen).

52

Letno poroËilo

I. Uvod

nove priložnosti in krepimo strategijo iskanja tržnih ni{. Z inovativnostjo in z iskanjem novih trgov posku◊amo nadomestiti izpade povpra◊evanja na obstoje~ih prodajnih poteh, obenem omejujemo obseg naložb in z optimalno izrabo virov znižujemo stro◊ke.

Naložbena tveganjaPomemben dejavnik omejevanja naložbenega tveganja na ravni Poslovne skupine Sava je diverzifikacija njenih dejavnosti, kar znižuje naložbena tveganja, vezana na posamezno panogo.

Nenehno izbolj◊ujemo merila za konkuren~no naložbeno vlaganje in optimiranje sestave na◊ih dejavnosti in finan~nih naložb. Dolgoro~no uspe◊nost Poslovne skupine Sava vzdržujemo z optimiranjem razmerja med realnimi in finan~nimi naložbami. Na◊e portfeljske in strate◊ke naložbe se lahko v dolo~enih razmerah preoblikujejo v portfeljske in obratno. V primeru ogroženosti razvoja naložbe v želeni smeri imamo vedno predvideno drugo možnost ugodnega izhoda. Tako smo v letu 2008 nadgradili metodologijo in postopke za strate◊ko odlo~anje o naložbenih projektih. Dokapitalizirali smo Abanko Vipa, d.d., in pove~ali kapi-talsko sposobnost nekaterih družb v skupini (Savatech, d.o.o., Sava IP, d.o.o. in Terme Ptuj, d.o.o.).

Tveganja spreminjanja cen vhodnih surovin, materialov in storitev Nihanje cen vhodnih surovin, materialov in storitev je v 2008 bistveno vplivalo na rezultate poslovanja Poslovne skupine Sava in se je pomembno okrepilo v primerjavi s predhodnim letom. Cene surovin, povezanih z nafto, so na svetov-nem trgu v prvi polovici leta 2008 rasle, v zadnjem ~etrtletju pa so zabeležile drasti~en padec, kar je pomembno vplivalo na dejavnost Gumarstvo. Vseh u~inkov spreminjanja cen, ob hkratnem padanju povpra◊evanja zaradi recesije, ni bilo mogo~e v celoti prevaliti na cene izdelkov, hkrati pa smo gibanjem cen prilagajali tudi raven zalog. V dejavnosti Turizem se je omenjeno tveganje pove~alo predvsem zaradi dolgoro~nega trenda nara◊~anja cen hrane, ki pa smo jih z enotno nabavno politiko in ukrepi uspeli zadržati na ravni povpre~ja prej{njega leta. Tveganja pri pridobivanju in obdržanju strokovnjakovTveganja, povezana s pridobivanjem in obdržanjem primernih strokovnjakov, zmanj{ujemo z omogo~anjem privla~nih pogojev dela, dodatnega izobraževanja in usposabljanja, stimulativnim nagrajevanjem ter drugimi ukrepi za zagotavljanje zadovoljstva sposobnih in motiviranih kadrov. V letu 2008 smo pridobili nekaj strokovnjakov, ki so se že do sedaj izkazali s svojimi izku{njami in znanjem doma in v tujini. Nadaljevali smo aktivnosti pri projektih Akademija Sava, Šola gumarstva in Šola turizma.

Zakonodajna in pravna tveganjaTa tveganja so povezana s spreminjanjem pravnih postopkov in zakonodajnih ukrepov na podro~ju financiranja in pretoka kapitala zaradi globalnih usmeritev k ve~ji poenotenosti na tem podro~ju. Pri svoji ◊iritvi in delovanju v tujini uporabljamo informacije svojih podjetij in predstavni◊tev iz tujine, za druga podro~ja pa poi◊~emo strokovne nasvete tamkaj{njih pravnikov in drugih strokovnjakov. Spremljanje sprememb v za-konodaji na svojem strokovnem podro~ju je naloga vsake poslovne funkcije v poslovni skupini.

53

Okoljska tveganja V Poslovni skupini Sava ta tveganja že dobro desetletje upravljamo z uporabo sistemskih orodij za njihovo obvladovanje z raznimi mednarodnimi okoljskimi in drugimi standardi in programi varovanja okolja.Za omejitev okoljskih vplivov vlagamo veliko naporov v izvajanje strategije za zmanj◊anje porabe energentov ob hkratnem izkori◊~anju obstoje~ih naravnih virov. V Turizmu i{~emo na~ine, kako bi bili energetsko manj odvisni in bi zniàli neželene vplive na okolje. V dejavnosti Gumarstvo krepimo preventivno delovanje in s tem zmanj◊ujemo raven emisij in porabe energentov. Energetska kriza, ki je konec leta 2008 spremenila odnos celotnega evropskega gospodarstva do energije, predstavlja veliko priložnost za razvoj na◊e dejavnosti s podro~ja energetike.

FINANČNA TVEGANJA

Svetovna finan~na kriza in recesija sta v letu 2008 pove~ali vsa finan~na tvega-nja, kar vpliva na zaostrene pogoje zadolževanja, pove~evanje obrestnih mer in pla~ilno sposobnost družb Poslovne skupine Sava. Obvladujemo jih centralno preko kompeten~nih centrov Strate◊ke finance (obrestne zamenjave in varovanje pred valutnim tveganjem), Poslovne finance (pla~ilna sposobnost, najemanje kre-ditov in pogoji zadolževanja) ter Upravljanje s tveganji (zavarovanje terjatev).

Kreditno tveganje Kreditno tveganje se je zaradi finan~ne krize in recesije v letu 2008 pove~alo, trend nara◊~anja pa se nadaljuje tudi v letu 2009. To tveganje znižujemo z zava-rovanjem terjatev pri SID Prvi kreditni zavarovalnici, d.d. Z vklju~itvijo dejavnosti Turizem v zavarovanje terjatev, se je izpostavljenost Poslovne skupine Sava temu tveganju bistveno zmanj◊ala.

Tveganje v zvezi s plačilno sposobnostjo (likvidnostno tveganje) Tveganje v zvezi s pla~ilno sposobnostjo se je zaradi u~inkov finan~ne krize prav tako pove~alo. To {e stopnjuje dejstvo, da banke zadržujejo likviden denar in


FINAN»NA TVEGANJA

1 2 3

6

5

4

3

2

1

0

•

•

•

•

•

•

•

Valutnatveganja

4 5

Obrestnotveganje

Likvidnostnotveganje

Kreditnotveganje

Pogostost

Verjetnostnastanka


54

Letno poroËilo

I. Uvod

manj posojajo gospodarstvu. Kljub težkim splo◊nim likvidnostnim razmeram je Sava, d.d. v letu 2008 zaradi svoje bonitete uspela priskrbeti zadostno koli~ino sredstev za želene naložbene projekte v skupini. Predvidevamo, da bodo na-povedani ukrepi slovenske vlade v letu 2009 pospe◊ili pretok denarja iz bank v gospodarstvo.

Obrestno tveganjeStro◊ki obresti so se v letu 2008 najprej mo~no pove~ali zaradi hitre rasti EURIBOR-a. Proti koncu leta se je za~ela ta medban~na obrestna mera zniževati, pove~ali pa so se obrestni pribitki (marže). V Poslovni skupini Sava smo povpre~no letno obrestno mero ob pove~ani zadolženosti celo znižali. Obrestno tveganje v letu 2009 ostaja ◊e naprej visoko, znižujemo pa ga zlasti z ohranjanjem visokega zaupanja, ki ga uživamo pri bankah.

Valutna tveganja Izpostavljenost Poslovne skupine Sava valutnim tveganjem je nizka, ker pretežni del denarnega toka družb skupine poteka v evrih. V primerjavi z letom 2007 se je rahlo pove~ala predvsem s pove~ano zadolženostjo v ◊vicarskih frankih in zaradi financiranja naložbenih aktivnosti dejavnosti Nepremi~nine na Hrva◊kem v tamkaj{nji valuti. Te~ajno nihanje na obeh navedenih podro~jih smo za◊~itili pri bankah in tako zmanj◊ali tveganje.

Ve~ o finan~nih tveganjih in ob~utljivosti nanje je opisano v ra~unovodskem delu tega poro~ila.

OPERATIVNA TVEGANJA ALI TVEGANJA DELOVANJA

Operativna tveganja obvladujemo v posameznih družbah, dejavnostih in kompeten~nih centrih. Uspe◊nost prodaje zagotavljamo z analiti~nim predvide-vanjem poslovnega okolja, sistemati~nim na~rtovanjem in nadzorom nad udeja-njanjem prodajne strategije. Celoten proces obvladovanja operativnih tveganj je podprt z orodji, kot so poslovna odli~nost, metoda 20 klju~ev in ISO standardi.


OPERATIVNA TVEGANJA

1 2 3

6

5

4

3

2

1

0

•

•

•

•

•

•

•

Informacijskatehnologija

4 5

Upravljanje sËloveπkimi viri

Vpliv spremembiz okolja

KonkurenËnostiizdelkov in storitev

Pogostost

Verjetnostnastanka


Zanesljivostdobaviteljev

55

Tveganje konkurenčnosti izdelkov in storitevV letu 2008 je bilo ob hitrem spreminjanju cen surovin, materialov in storitev ter hkratnem zniževanju tržnega povpra◊evanja zaradi u~inkov recesije za za-gotavljanje konkuren~nosti izdelkov in storitev izjemnega pomena prilagajanje izhodnih cen. Spremljali smo svoje tržne tekmece, razvijali nove pristope, iskali nove kupce in nove trge ter z inovativnostjo nadome◊~ali del neuresni~enih na~rtovanih prihodkov ter tako zniževali tveganje.

Tveganja povezana z upravljanjem s človeškimi viriV prvi polovici leta nam je zaposlenih primanjkovalo (proizvodni delavci v Gumar-stvu, gostinski delavci v Turizmu), kar smo nadome◊~ali s sezonskim zaposlovanjem delavcev. Pripadnost zaposlenih vzdržujemo z visoko ravnijo skrbi za zaposlene. Uvedli smo dodatne aktivnosti v okviru projekta Družini prijazno podjetje in z dodatnimi ukrepi pove~evali varnost in zdravje na delovnem mestu. S stalnim izobraževa-njem in nenehnim izbolj◊evanjem delovnih razmer pove~ujemo kakovost kadrov, delovno u~inkovitost in zadovoljstvo zaposlenih.

Tveganje v zvezi z zanesljivostjo dobaviteljevNenehne aktivnosti spremljanja nabavnega trga nam znižuje tveganje, povezano z razli~no zanesljivostjo dobaviteljev. Zaradi globalizacije, spreminjanja cen in ugodnej{ih valutnih razmerij so v dejavnosti Gumarstvo evropski proizvajalci v drugi polovici leta ponovno postali bolj konkuren~ni. V dejavnosti Turizem smo z združe-vanjem nabav postali mo~nej◊i partner pri dobaviteljih in si tako zagotovili pogajalsko prednost ter ve~jo zanesljivost dobav. Tveganje od leta 2008 dalje zmanj◊ujemo tudi z zahtevo, da dobavitelji zavarujejo svojo proizvajal~evo odgovornost.

Tveganja sprememb iz okolja, ki vplivajo na poslovanje S prilagajanjem na◊e organiziranosti, izbolj◊evanjem procesov ter tehnologij smo se prilagajali okolju in s tem izbolj◊evali svojo konkuren~nost ter odzivnost na dogodke iz okolja. V letu 2009 tako na~rtujemo reorganizacijo v smeri ve~je centralizacije trženja v dejavnosti Turizem.

Tveganja povezana z informacijsko tehnologijoZ ve~jo centralizacijo upravljanja z informacijsko infrastrukturo, s standardi-zacijo, poenotenjem ter konsolidacijo programskih, strojnih in informacijskih re◊itev uspe{no znižujemo tveganja, povezana z informacijsko tehnologijo. Hkrati pove~ujemo informacijske podlage za bolj◊e in hitrej◊e poslovne odlo~itve na vseh ravneh odlo~anja.

NAKLJUČNA TVEGANJA

Naklju~na tveganja se pojavljajo redko, vendar je njihov vpliv na poslovanje lahko izredno velik. Nastanka teh tveganj ne moremo napovedati, vendar se proti {tevilnim med njimi lahko zavarujemo in jih vsaj delno prenesemo na za-varovalnice ali druge poslovne subjekte.

Tveganja, proti katerim se lahko zavarujemo Obvladujemo jih z enotno politiko zavarovanj, ki se prilagaja posamezni dejav-nosti. Zavarovanja premoženja in odgovornosti v Poslovni skupini Sava imamo sklenjeno pri dveh zavarovalnicah, Zavarovalnici Triglav, d.d., in Zavarovalnici Adriatic Slovenica, d.d., zavarovanje terjatev pa pri SID – Prvi kreditni zavaro-valnici, d.d.

56

Letno poroËilo

I. Uvod

Svetovni trend zvi◊evanja od◊kodnin na podro~ju zavarovanja odgovornosti je v letu 2008 vplival tudi na Poslovno skupino Sava. Nastale nezgode na tem podro~ju smo analizirali in pripravili sveženj ukrepov za njihovo prepre~evanje in tako izbolj◊ali tudi pogoje zavarovanj. Premoženje (nepremi~nine in stroji, strojne naprave in avtomobili) je v pretežni meri zavarovano na novo vrednost, s ~imer dodatno znižujemo tveganja. Prav tako smo izbolj◊ali zavarovanja proizvajal~eve odgovornosti za izdelke in storitve v Gumarstvu in v Turizmu. Ob e zavarovanih terjatvah v dejavnosti Gumarstvo, smo zavarovali {e terjatve v dejavnosti Turizem ter s tem zmanj{ali izpostavljenost poslovne skupine nesolventnim kupcem.

Najve~ji del stro◊kov zavarovanja predstavljajo premije za zavarovanje premože-nja (38 odstotkov), visok delež pa predstavlja tudi zavarovanje odgovornosti (28 odstotkov). Skoraj polovico vseh stro◊kov zavarovanja nosi najve~ja dejavnost Gumarstvo, sledi mu dejavnost Turizem z 38 odstotki.


STRO©KI ZAVAROVANJAPO DEJAVNOSTIH

v %

Sava, d.d.

Gumarstvo

Turizem

NepremiËnine

Druge dejavnosti

10

38

2

49

1


STRO©KI ZAVAROVANJPO ZAVAROVALNIH VRSTAH

v %

Avtomobilskazavarovanja

Gradbenazavarovanja

Zavarovanja terjatev

Zavarovanjepremoæenja

Zavarovanjeobratovalnega zastoja

Zavarovanjeodgovornosti

28

38

10

5

17

2

57

Delujemo v globalnem okolju, zato so vse družbe Poslovne skupine Sava iz-postavljene spremembam v naj◊ir◊em ekonomskem, finan~nem, tehnolo◊kem, okoljskem in socialnem okolju. Te spremembe zaznavamo, jih spremljamo in ustrezno ukrepamo. Pri~akujemo, da se bo v prihodnje na teh podro~jih okrepil vpliv in verjetnost nastanka nekaterih tveganj, ki jih prikazujemo v tabeli.

Ocena pričakovanih tveganj in prihodnjih sprememb vpliva ter verjetnosti nastanka

Zaradi zaostrenega gospodarskega okolja bomo ◊e pove~ali napore za uresničitev strateških načrtov, predvsem na podro~ju prodaje. Pri~akovano tveganje pri izpol-njevanju zastavljene strategije bomo zmanj◊evali z novimi trženjskimi pristopi, analizami konkurentov in z organizacijskimi ter s procesnimi izbolj◊avami.

Nara◊~ajo~a tveganja, povezana z odvisnostjo od energetskih virov, njihovim pomanjkanjem v svetu, s stalnim spreminjanjem vhodnih cen in rastjo deleža stro◊kov v poslovnih rezultatih, bomo obvladovali z vnaprej◊njim snovanjem ukrepov, s katerimi bomo pripravljeni na nenehna nihanja. To je pomembno, ~eprav v prihodnje ne pri~akujemo znatnega pove~anja cen energentov, razen v primeru ve~jih nestabilnosti v geopoliti~nem prostoru, kjer se energenti pridobiva-jo. Pri~akujemo tudi padanje cen surovin v gumarstvu, predvsem zaradi splo◊ne gospodarske krize in upadanja rasti gospodarstev držav Daljnega Vzhoda.

PodroËje PriËakovano tveganje Vpliv Verjetnost

Ekonomija

UresniËevanje strateških naËrtov

Odvisnost od energentov

Rast cen energentov

Spreminjanje vhodnih cen surovin, materialov in storitev

Zviπanje cen prehrane

Finance

Globalna ureditev zakonodaje na finanËnem podroËju

Pomanjkanje investicijskega kapitala

Tehnologija

Vpliv tehnoloških zlorab

Prilagajanje novim tehnološkim dosežkom

Možnost razpada informacijskega sistema

Okolje Spremembe v globalni okoljski zakonodaji

Sociala

Staranje prebivalstva

Migracije delovne sile

Sprememba glede na leto 2008 PoveËanje Ostaja enako Zmanjšanje Novo

9.3. PriËakovana tveganja, ki bodo vplivala na poslovanje Poslovne skupine Sava

58

Letno poroËilo

I. Uvod

Na naraščanje cen hrane, ki so pomembne v dejavnosti Turizem, bodo zagotovo dolgoro~no vplivale podnebne spremembe (globalno segrevanje, izsu◊evanje rodne zemlje, naravne katastrofe). Na nara{~anje cen se moramo temeljito pri-praviti z ustreznimi na~rti.

Pripravljamo se tudi na dve veliki spremembi, ki pomenita novo tveganje na podro~ju financ. Napovedana je enotna svetovna ureditev finančne zakono-daje za poenotenje in pove~anje obve◊~enosti udeležencev finan~nih trgov o izpostavljenosti in ranljivosti finan~nega sistema. Posledica dosedanjih razkritij ranljivosti tega sistema je pomanjkanje kapitala in zmanj◊anje financiranja gospodarstva. Zato je strate◊ko pomembno pove~evanje na◊e usposobljenosti za prepoznavanje dobrih projektov, ki bodo v ostrem tekmovanju iskalcev ka-pitala pridobili dovolj sredstev za izvedbo in s tem za razvoj ter pove~evanje konkuren~nosti skupine.

Med najve~ja prihodnja globalna tveganja na področju tehnologije ◊tejemo nara◊~anje tehnolo◊kih zlorab, hiter razvoj tehnologij na podro~jih, kjer delujemo, in možnost razpada informacijskih sistemov. Zato vnaprej izbolj◊ujemo za{~ito in varovanje svojega informacijskega sistema. Obe glavni Savini dejavnosti sta zelo izpostavljeni dogajanjem na okoljevarstvenem področju, kjer pri~akujemo zaostrovanje zakonodaje. V Gumarstvu so omejitve pri dovoljenih izpustih ~edalje ve~je in s tem se ve~ajo tudi okoljska tveganja. V Turizmu je zahtevnej◊a zakonodaja lahko tudi priložnost, ~e bo kakovost narav-nega okolja, v katerem delujejo na◊e družbe, ve~ja kot na obmo~jih, kjer deluje konkurenca.

Svetovne razdalje so zaradi odstranjevanja ali premo{~anja transportnih ovir ~edalje kraj◊e, prebivalstvo pa se seli iz manj razvitih v bolj razvita podro~ja. S tem se pove~uje konkurenca na podro~ju delovne sile. Hkrati se podaljšuje življenjska doba ljudi. Ta gibanja vplivajo na poslovanje družb v Poslovni sku-pini Sava z dveh vidikov: podalj◊ujejo delovno dobo, zaradi tega se pojavlja vse ve~ bolezni in z njimi povezani stro◊ki, hkrati pa pomenijo veliko priložnost za Turizem, ki se mora na razvoj razmer odzvati z ustrezno ponudbo.

Nadaljnji razvoj odgovornosti kompetenčnega centra Upravljanje s tveganji bo potekal v smeri sistemske nadgradnje na naslednjih področjih: • razvojstandardovzamerjenjetveganj,zaporo~anjeotveganjihinzaome-

jevanje tveganj;• razvijanjeodgovornostiinpooblastilzaposameznatveganja;• nadgradnjaoblikovanjainpotrjevanjapolitikravnanjastveganji;• neprestanopreverjanjeizpostavljenosticelotneposlovneskupinealiposame-

zne dejavnosti posameznim tveganjem ter ugotavljanje ustreznosti ravnanja z njimi.

9.4. Nadaljnji razvoj sistema upravljanja s tveganji

59

Z učinkovitim finančnim upravljanjem smo kljub neugodnim gospodarskim razme-ram v letu 2008 zagotovili likvidnost in plačilno sposobnost vseh delov poslovne skupine. To je osnovno vodilo naše finančne politike tudi v letu 2009.

Finan~na funkcija Save, d.d., je ena pomembnej◊ih in zahteva visoko raven finan~ne usklajenosti družb poslovne skupine. Najpomembnej◊a aktivnost te funkcije je upravljanje obsega kreditne zadolžitve vseh podjetij poslovne skupine in s tem povezana likvidnost ter solventnost sistema kot celote.

Z UČINKOVITIM URAVNAVANJEM ZADOLŽEVANJA DO LIKVIDNOSTI IN SOLVENTNOSTI

Zadolževanje pri ban~nem sistemu in pri drugih poslovnih subjektih je tudi v letu 2008 krovna družba uravnavala na podlagi usklajenih poslovnih potreb in ob upo◊tevanju limitov izpostavljenosti do skupine povezanih podjetij, ki jih dolo~i posamezna banka kreditor. Sava, d.d., neposredno najema potrebne po-sojilne vire zgolj za svoje likvidnostne in druge potrebe. Najemniki sredstev iz kreditnih virov so praviloma povezana podjetja sama. Zadolžujejo se lahko po predhodnem soglasju in uskladitvi posojilnih pogojev na ravni krovne družbe. Predmet skupnega dogovora so prav tako na~ini in oblike zavarovanja posojil. Dogovorjeno je tudi notranje uravnavanje prostih denarnih presežkov, kar pripo-more k likvidnosti sistema in zagotavlja ustrezen na~in uporabe posojilnih linij za uravnavanje pla~ilne sposobnosti.

Temelj na◊e finan~ne politike v kriznem letu 2009 je vzdrževanje likvidnosti in pla~ilne sposobnosti. Zmanj◊anje kreditne aktivnosti doma~ih bank ◊e vedno mo~no omejuje redne aktivnosti podjetij. Zato je ◊e zlasti upravi~ena na◊a politika skupnega usklajenega delovanja in uravnavanja denarnih tokov, katere sestavni del sta kreditna in naložbena politika.

STRUKTURA KREDITNE ZADOLŽITVE OSTAJA UGODNA

Finan~no upravljanje Poslovne skupine Sava je najbolje razvidno iz strukture kreditne zadolžitve, iz strukture ro~nosti obsega kreditne zadolžitve in iz obre-stne strukture.

Struktura kreditnih virov po vrsti kreditodajalca kaže, da se je v obdobju zadnjih petih let delež kreditnih ban~nih virov nekoliko pove~al (za 1,74 odstotne to~ke), delež kreditiranja s strani poslovne skupine pa se je postopoma zniževal. Od konca leta 2007 do konca leta 2008 je padel z 11,78 odstotka na 8,94 odstotka. Razlog za to je mo~na naložbena dejavnost podjetij na podro~ju turizma in nepremi~ninske dejavnosti, ki angažira velika kreditna sredstva tudi za dalj◊o dobo. Kreditiranje drugih poslovnih subjektov zunaj poslovne skupine je v letih 2007 in 2008 ostalo na enaki ravni in predstavlja nekaj nad 6 odstotkov vseh posojilnih virov.

10. FinanËno upravljanje

60

Letno poroËilo

I. Uvod

V holdin◊kem sistemu, kakr◊en je Sava, je zelo pomembna struktura medseboj-nega kreditiranja, ki poteka znotraj sistema.

Na dan 31. 12. 2007 je omenjena struktura izkazovala, da je bilo 66,43 odstot-ka kreditov, danih s strani krovne družbe odvisnim družbam, preostanek pa v obratni smeri. V letu 2008 se je ta delež spremenil, tako da je bilo s strani krov-ne družbe danih 51 odstotkov kreditov. Upo◊tevajo~ dejstvo, da je bila raven denarnih presežkov skupine nekoliko nižja, razloge za to spremembo vidimo v dokapitalizaciji nekaterih podjetij, ki je potekala prek konverzije danih kreditov v kapitalske deleže. Ve~inski lastnik Sava, d.d., je s tem zadostil pogojem kapi-talske ustreznosti in zagotovil finan~no utrditev družb poslovne skupine, zlasti iz nepremi~ninske in turisti~ne dejavnosti.


STRUKTURA NAJETIHKREDITOV PO VRSTIKREDITODAJALCA

v %

2004 2005 2006 2007 2008

100

80

60

40

20

0

•

•

•

•

•

•

0,56

Ostalo

Poslovna skupina Sava

Banka

16,24

83,20

0,22

18,30

81,48

2,84

13,93

83,23

6,17

11,78

82,05

6,12

8,94

84,94


STRUKTURA MEDSEBOJNEGAKREDITIRANJA

v %

2004 2005 2006 2007 2008

100

80

60

40

20

0

•

•

•

•

•

•

Odvisne druæbe

Sava

40,61 44,38 24,27 33,60 49,00

59,3955,62

75,73

66,40

51,00

61

Struktura kreditne zadolžitve po ročnosti: večji obseg dolgoročnih virov

Med letoma 2007 in 2008 se je pove~al obseg dolgoro~nih kreditnih virov in je konec leta 2008 zna◊al 57,75 odstotka vseh dolžni◊kih kreditnih virov. Razlog za to je druga~e zastavljena finan~na politika, ki ima podlago v strukturi naložb poslovne skupine kot tudi v usmeritvah na podro~ju obrestnih mer. V razmerah finan~ne krize, zlasti v drugi polovici leta 2008, nam je taka politika pomaga-la ohraniti likvidnost in finan~no trdnost na dokaj visoki ravni. Obnavljanje kratkoro~nih kreditnih linij je bilo izredno težavno zlasti v zadnjem ~etrtletju leta 2008 po mo~nem izbruhu finan~ne krize. Njena neposredna posledica je »posojilnikr~«,kijeu~inkovaltakonacenodenarjakakornadostopnostzuna-njega financiranja.

Obrestna struktura kreditov kaže na ustrezno prilagajanje razmeram


STRUKTURA KREDITNEZADOLÆENOSTI PO RO»NOSTI

v %

2004 2005 2006 2007 2008

100

80

60

40

20

0

•

•

•

•

•

•

KratkoroËni krediti

DolgoroËni krediti

52,63 53,46 51,88 45,66 42,25

47,37

57,75

46,54 48,12

54,34


OBRESTNA STRUKTURAKREDITNEGA PORTFELJA

v %

2004 2005 2006 2007 2008

100

80

60

40

20

0

•

•

•

•

•

•

LIBOR

EURIBOR

Ostale

34,94

64,98

80,90 82,12

73,14

0,00

65,06

0,00

26,86

6,76

28,26

8,1210,98

1,91

15,97

62

Letno poroËilo

I. Uvod

Najve~ sprememb kot posledic finan~ne krize se je v letu 2008 dogajalo na podro~ju obrestnih mer. Nadaljevalo se je njihovo postopno zvi◊evanje, zlasti variabilnega dela obrestne mere (EURIBOR), vse do poletja oziroma do popolnega izbruha ameri◊ke krize hipotekarnih stanovanjskih posojil. Takrat je Evropska centralna banka (ECB) nehala dvigovati variabilno obrestno mero EURIBOR, marže ali pa fiksni pribitki k tej obrestni meri pa so zelo narasli. Zaradi poglabljanja finan~ne krize se je politika bank glede obrestih mer prilagajala pogojem lastne strukture virov posameznih bank. Kar precej bank se je odlo~ilo del kreditov plasirati s fiksno obrestno mero, ki je obi~ajno veliko vi◊ja. Nekatere banke so obdržale variabilno obrestno mero z osnovo EURIBOR, pove~ano za fiksni pribitek. Tako oblikovana skupna obrestna mera je nižja od fiksnih obrestnih mer, vendar je na dalj◊i rok bolj tvegana zaradi mogo~e spremembe v ekonomski in monetarni politiki.

V Savi, d.d., in v celotni poslovni skupini smo se dobro prilagajali teko~im raz-meram na posojilnem trgu. Povpre~na obrestna mera Poslovne skupine Sava je bila v letu 2007 na ravni 4,82 odstotka, medtem ko se je v letu 2008 zvi◊ala na 5,17 odstotka. V letu 2008 so se zelo zvi◊ali stro◊ki odobritve oziroma obnovi-tve kreditov, roki veljavnosti kratkoro~nih kreditov in njihove obnovitve pa so ~edalje kraj◊i.

Ob koncu leta 2008 so se pojavile tudi dodatne zahteve bank po reprogramiranju dolgoro~nih kreditnih aranžmajev in po spremembi kreditnih pogojev, predvsem po povi◊anju obrestnih pribitkov z veljavnostjo od 01. 01. 2009. Zlasti pri novih kreditih, ne glede na ro~nost, banke vse pogosteje zahtevajo razli~na stvarna in druga zavarovanja, ki postavljajo podjetja v vse težji položaj zaradi že sprejetih finan~nih zavez iz obstoje~ega kreditnega zadolževanja. OHRANJAMO VISOKO ZANESLJIVOST

V opisanih razmerah svoje delovanje usmerjamo tako, da bomo tudi v priho-dnje za ban~ni sistem zaželen poslovni partner in kreditojemalec z najvi◊jimi ugodnostmi. Notranja urejenost in skrb za finan~no disciplino ter kapitalsko ustreznost skupine kot celote bosta k temu zagotovo pripomogli.

Letno poroËilo 08

63

II.Analiza poslovanja

Ustvarjalnost je uporabna dru ga~

nost. Ustvarjalni smo lahko vsi: sodelavci

v proizvodnji, razvoju in prodaji. Zato

v programu EKO ne izdelujemo samo

proizvodov, temve~ oblikujemo celostne

re{itve z napihljivimi izdelki iz gume in smo

v svojih tržnih ni{ah vodilni v svetu.


USTVARJALNOST

Primož Kurent, uni. dipl. stroj. inženir, vodja razvojno tehnološke enote RTE, Program EKO, Savatech, d.o.o, dejavnost Gumarstvo

Letno poroËilo

08

66

II.Analiza poslovanja

1.Savina delnica in lastniška sestava

Na vrednost delnice Sava je v minulem letu, tako kot na druge delnice v borzni kotaciji, vplivalo neugodno ozračje na finančnih trgih. Enotni tečaj delnice je na zadnji trgovalni dan leta 2008 znašal 253 evrov, kar je za dobro polovico niže kot v prejšnjem letu. Padec vrednosti je bil kljub temu manjši od povprečnega znižanja vrednosti slovenskega borznega trga, merjenega z borznim indeksom SBI 20 (- 67,5 odstotka). Dividenda v višini 3 evre na delnico je za 7 odstotkov višja kakor v letu 2007.

DELNICA DOLGOROČNO TRDNA

Vrednost Savine delnice se je v letu 2008 gibala med 220 in 625 evri in se je znižala za 58,1 odstotka. Ob tem je v primerjavi s slovenskim borznim indeksom SBI 20 ohranila visoko relativno vrednost, saj je ta izgubil dve tretjini vrednosti. Indeks SBI 20 pogosto uporabljamo pri primerjavi donosnosti delnice Sava, saj meri donosnost celotnega slovenskega borznega trga, vklju~uje pa najve~je in najbolj likvidne delnice tako borznega kakor prostega trga.

Tudi v primerjavi z drugimi doma~imi in tujimi borznimi indeksi je Savina delnica ohranila visoko relativno vrednost. Slovenski »bluechip« indeks (SBI TOP) se je v letu 2008 znižal za 66 odstotkov, za enak odstotek pa se je znižal tudi mednarodni »bluechip« indeks z obmo~ja jugovzhodne Evrope (SETX). To je dokaz splo{nega neugodnega razpoloženja na doma~ih in tujih kapitalskih trgih, ki v glavnem izhaja iz svetovne finan~ne krize.

67

SAVA, d.d.

GIBANJE TE»AJA SAVINEDELNICE V LETU 2008 -V PRIMERJAVI Z IZBRANIMIDELNI©KIMI INDEKSI

v EUR

700

600

500

400

300

200

100

0

•

•

•

•

•

•

•

•

jan

SAVA (-58%)

SBI 20 (-67%)

SBI TOP (-66%)

SETX (-66%)

feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec

Opomba: gibanje indeksa SBI 20 je zaradi primerljivosti podatkov prilagojeno razmerju med vrednostjo teËaja delnice Sava in vrednostjo indeksov, kakrπno je bilo na zadnji trgovalni dan leta 2007.

68

Letno poroËilo


SAVA, d.d.

GIBANJE TE»AJA SAVINEDELNICE OD LETA 2004DO 2008

v EUR

700

600

500

400

300

200

100

0

•

•

•

•

•

•

•

•

2004

SAVA (+122%)

SBI 20 (-6%)

SBI TOP (+21%)

SETX (+18%)

2005 2006 2007 2008

Opomba: gibanje indeksa SBI 20 je zaradi primerljivosti podatkov prilagojeno razmerju med vrednostjo teËaja delnice Sava ter vrednostjo indeksov, kakrπno je bilo na zadnji trgovalni dan leta 2003.

Kljub nižjemu donosu delnice v letu 2008 je njena dolgoro~na donosnost {e vedno ugodna. V 5letnem obdobju je bil njen povpre~ni letni donos 17,9odstoten, to je za 19,1 odstotne to~ke vi{ji od povpre~nega letnega donosa borznega indeksa SBI 20 ( 1,2 odstotka).

DEL POMEMBNIH BORZNIH INDEKSOV

Tržna kapitalizacija je konec leta zna{ala 508,2 milijona evrov, njena visoka vrednost pa se odraža v sestavi razli~nih borznih indeksov. Delež Save v sestavi slovenskega borznega indeksa – SBI 20 je bil konec leta 12odstoten.

Delnica Sava je sestavni del 13 razli~nih mednarodnih borznih indeksov, ki vklju~ujejo najve~je družbe v jugovzhodni Evropi. Družba je tako tudi v mednarodnem poslovnem okolju priznana kot uspe{no podjetje s trdnimi temelji in privla~nimi zmogljivostmi za dolgoro~no rast in razvoj.

Deleži delnice Sava v sestavi pomembnejših borznih indeksov na dan 31. decembra 2008

Ime indeksaDelež sestave

indeksaRang v sestavi

indeksa

Skupno število družb

v sestavi indeksa

Slovenski borzni indeks − SBI 20 12,01 % 3 15

Slovenski blue-chip indeks − SBI TOP 11,32 % 3 10

Dow Jones STOXX EU Enlarged TMI 1,03 % 19 205

S&P/Citi World Index SMCAP 0,16 % 75 260

69

TRDNA LASTNIŠKA SESTAVA

Sava, d.d., je imela na zadnji dan leta 2008 vpisanih 16.833 delni~arjev, kar je malenkost (za 505) manj kot v predhodnem letu. Po {tevilu delni~arjev je družba uvr{~ena med ve~je slovenske delni{ke družbe. Med delni~arji je bilo 98,7 odstotka doma~ih in 1,3 odstotka tujih lastnikov delnic. Delež tujih delni~arjev se je v primerjavi s prej{njim letom znižal za 0,4 odstotne to~ke. Delež pravnih oseb predstavlja 83,2 odstotka, delež fizi~nih oseb pa 16,8 odstotka vseh delni~arjev družbe.

Republika Slovenija ima neposredno (0,2 odstotka) in posredno – prek Kapitalske družbe, d.d., in Slovenske od{kodninske družbe, d.d., skupaj 30,0odstotni delež, banke 9,9odstotni, investicijske družbe in vzajemni skladi pa skupaj 2,9odstotni delež v celotnem kapitalu družbe.

SAVA, d.d.

LASTNI©KA SESTAVAPO KATEGORIJAH NA DAN31. DECEMBRA 2008

v %

Pravne osebe

FiziËne osebe

16,8

83,2

1,3

98,7

DomaËi delniËarji

Tuji delniËarji

SAVA, d.d.

LASTNI©KA SESTAVAPO KATEGORIJAH NA DAN31. DECEMBRA 2008

v %

SESTAVA PRAVNIH OSEB:

Investicijske druæbe in vzajemni skladi

Druge pravne osebe

Republika Slovenija, KAD, SOD

Banke

3,5

48,7

2,4

97,6

SESTAVA FIZI»NIH OSEB:

DomaËe fiziËne osebe

Tuje fiziËne osebe

11,8

36,0

70

Letno poroËilo


10 največjih delničarjev Save, d.d. na dan 31. decembra 2008

Za vpogled v najnovej{e informacije o lastni{ki sestavi družbe Sava, d.d., lahko obi{~ete na{o spletno stran http://www.sava.si/odnosizdelnicarji.html.

VREDNOSTNI PAPIRJI DRUŽBE

Trgovanje z lastnimi delnicami

Sava, d.d., je imela 31. decembra 2008 v lasti 3.289 lastnih delnic v vrednosti 224,4 tiso~ evrov, vrednoteno po povpre~ni nabavni vrednosti. To predstavlja 0,16 odstotka vseh delnic. Trgovanja z njimi v letu 2008 ni bilo.

Člani uprave in člani nadzornega sveta, ki so lastniki delnic Sava

^lani uprave in ~lani nadzornega sveta Save, d.d., so imeli na zadnji dan leta 2008 v lasti 2.685 delnic družbe Sava, d.d., kar predstavlja 0,13odstotni delež celotnega kapitala družbe. Kljub nastopu mandata novega nadzornega sveta Save, d.d., je stanje v primerjavi s prej{njim letom ostalo nespremenjeno.

10 najveËjih delniËarjev Delež lastništva ©tevilo delnic

Kapitalska družba, d.d. 18,7% 375.542

Slovenska odškodninska družba, d.d. 11,1% 222.029

NFD holding, d.d. 10,6% 211.791

Klub modrih, d.d. 8,3% 167.236

NFD, d.o.o. 4,6% 92.126

FINETOL, d.d. 3,5% 71.006

GBD, d.d. 3,1% 61.547

Gorenjska banka, d.d. 2,6% 52.500

Hypo Bank, d.d. 2,5% 49.532

Merkur, d.d. 2,1% 41.500

Skupaj 10 najveËjih delniËarjev 67,0% 1.344.809

Ostali delniËarji 33,0% 662.178

Skupaj 100,0% 2.006.987

71

Člani uprave in nadzornega sveta, ki so lastniki delnic Sava

* Predsednik nadzornega sveta Save, d.d., je od 31. 7. 2008 dalje; do 28. 6. 2008 je bil namestnik predsednika nadzornega sveta Save, d.d.

Ključni podatki o Savini delnici

»lani uprave Položaj©tevilo delnic

31. 12. 2007Delež

lastništva©tevilo delnic

31. 12. 2008Delež

lastništva

Janez BohoriË Predsednik 706 0,035% 706 0,035%

Vinko PerËiË »lan 717 0,036% 717 0,036%

Emil Vizovišek »lan 1.140 0,057% 1.140 0,057%

SKUPAJ 2.563 0,128% 2.563 0,128%

»lani nadzornega sveta Položaj©tevilo delnic

31. 12. 2007Delež

lastništva©tevilo delnic

31. 12. 2008Delež

lastništva

Miran KalËiË Predsednik * 86 0,004% 86 0,004%

Janko Kastelic »lan 36 0,002% 36 0,002%

SKUPAJ 122 0,006% 122 0,006%

SKUPAJ »LANI UPRAVE IN NADZORNEGA SVETA 2.685 0,134% 2.685 0,134%

2004 2005 2006 2007 2008

©tevilo delnic ob koncu obdobja

(št. delnic) 2.006.987 2.006.987 2.006.987 2.006.987 2.006.987

Tržna kapitalizacija ob koncu obdobja (v mio EUR) 368,2 352,8 464,9 1.211,6 508,2

Knjigovodska vrednost delnice (v EUR) 190,9 193,7 214,3 270,9 239,7

TeËaj delnice

- najvišji (v EUR) 183,5 199,4 234,3 681,1 624,1

- najnižji (v EUR) 116,0 172,2 162,8 223,4 223,0

- ob koncu obdobja (v EUR) 183,5 180,3 231,6 603,7 253,2

PovpreËna dnevna likvidnost (v tisoË EUR) 170,7 21,8 42,4 201,3 101,4

PovpreËno dnevno trgovanje z delnicami

(št. delnic) 1.170 208 222 501 259

»isti dobiËek na delnico (v EUR) 24,9 19,1 17,0 19,6 1,2

72

Letno poroËilo


Pojasnila pri izračunih ključnih podatkov delnice Sava

• Knjigovodska vrednost delnice Sava je enaka ulomku razlike med kapitalom Poslovne skupine Sava brez kapitala manj{inskih lastnikov ter tehtanim povpre~nim {tevilom navadnih delnic brez lastnih delnic.

• Čisti dobiček na delnico Sava je izra~unan tako, da se ~isti poslovni izid, ki pripada Savi, d.d., ({tevec), deli s tehtanim povpre~nim {tevilom v obra~unskem obdobju uveljavljajo~ih se navadnih delnic obvladujo~e družbe (imenovalec).

• Delež dividende v čistem dobičku je enak ulomku zmnožka med dividendo na delnico in {tevilom Savinih delnic na prese~ni dan v delni{ki knjigi ter ~istim dobi~kom na zadnji dan leta.

• Dividendna donosnost je enaka ulomku dividende na delnico in tržne cene delnice Sava na zadnji trgovalni dan leta.

• Kapitalska donosnost je enaka ulomku tržne cene delnice Sava na za~etku in tržne cene na koncu leta.

• Tržna kapitalizacija je enaka zmnožku {tevila delnic Save in tržne cene delnice na zadnji dan leta.

• Razmerje med tržno ceno in dobičkom na delnico (P / E) je izra~unano kot ulomek med tržno ceno Savine delnice na zadnji dan leta (oziroma najvi{je in najnižje tržne cene v koledarskem letu) in dobi~ka na delnico.

• Razmerje med tržno ceno in knjigovodsko vrednostjo delnice (P / B) je izra~unano kot ulomek med tržno ceno Savine delnice na zadnji trgovalni dan leta in njeno knjigovodsko vrednostjo v tistem ~asu.

2004 2005 2006 2007 2008

Dividenda na delnico (v EUR) 2,3 2,6 2,7 2,8 3,0

Delež dividende v Ëistem dobiËku (v %) 9,4 13,6 15,7 14,3 256,4

Skupni znesek izplaËanih dividend (v mio EUR) 4,7 5,2 5,4 5,6 6,0

Donosnost delnice (v %) 60,3 -0,3 29,6 161,1 -56,9

- dividendna donosnost (v %) 1,3 1,4 1,2 0,5 1,2

- kapitalska donosnost (v %) 59,0 -1,7 28,4 160,6 -58,1

Razmerje med tržno ceno delnice in dobiËkom na delnico (P / E)

- najvišji 7,4 10,5 13,8 34,7 533,4

- najnižji 4,7 9,0 9,6 11,4 74,3

- ob koncu leta 7,4 9,5 13,7 30,8 216,4

Razmerje med tržno ceno delnice in knjigovodsko vrednostjo delnice (P / B) (v %) 96 93 108 223 106

73

Dodatni podatki o delnici

KNJIGOVODSKA VREDNOST DELNICE

Na dan 31. decembra 2008 je zna{ala 239,7 evra. Pri njenem izra~unavanju se {tevilo lastnih delnic od{teva od skupnega {tevila delnic.

Višja izplačana dividenda

14. skup{~ina delni~arjev družbe Sava, d.d., je potrdila predlog uprave in nadzornega sveta, da lastniki Savinih delnic za poslovno leto 2007 prejmejo 3 evre dividende na delnico. Skupni znesek izpla~anih dividend v letu 2008 zna{a 6 milijonov evrov, kar je za 7 odstotkov ve~ kot v predhodnem letu.

Ob upo{tevanju sprejete vi{ine dividende na delnico in te~aja delnice Sava na zadnji trgovalni dan leta 2008 je dividendna donosnost 1,2odstotna. Sava, d.d., že od leta 1996, ko se je preoblikovala v delni{ko družbo, vsa leta pove~uje znesek dividende na delnico. To dokazuje, da delni~arjem zagotavljamo stanovitne dividendne donose.

Ključni podatki o dividendi

Podrobnej{e informacije o 14. redni skup{~ini delni~arjev so objavljene v 8. poglavju, Sistem vodenja in upravljanja in na na{i spletni strani http://www.sava.si/odnosizdelnicarji.html.

Borza Oznaka delnice Koda izdajatelja

Ljubljanska borza SAVA SAV

ISIN − mednarodna oznaka vrednostnega papirja SI0031108457

LetoDividenda na

delnico (v EUR)

Skupni znesek izplaËanih dividend

(v mio EUR)TeËaj delnice ob

koncu leta (v EUR)Dividendna donosnost

2004 2,3 4,7 183,5 1,3%

2005 2,6 5,2 180,3 1,4%

2006 2,7 5,4 231,6 1,2%

2007 2,8 5,6 603,7 0,5%

2008 3,0 6,0 253,2 1,2%

74

Letno poroËilo


Navzkrižna povezanost z drugimi družbami

Sava, d.d., je bila po merilih Kodeksa upravljanja javnih delni{kih družb ob koncu leta navzkrižno povezana na podlagi naslednjih lastni{kih povezav:• vdružbiNFD1delni{kiinvesticijskisklad,d.d.,jeimela23,2-odstotnilastni{ki

delež,NFD1pajeimelvdružbiSava,d.d.,1,4-odstotnilastni{kidelež;• vGorenjskibanki,d.d.,jeimela45,9-odstotnilastni{kidelež,Gorenjskabanka

pavSavi,d.d.,2,6-odstotnilastni{kidelež;• vdružbiMerkur,d.d.,jeimela20-odstotnilastni{kidelež,MerkurpavSavi,d.d.,

2,1odstotni lastni{ki delež.

Tveganja, povezana z naložbo v delnico Sava

Na tovrstna tveganja vplivajo:• dejavnikisistemati~negatveganja,zna~ilnizavsevrednostnepapirje,kiko

tirajo na Ljubljanski borzi. To so spremembe pogojev poslovanja izdajateljev, dav~ne zakonodaje in predpisov, ki urejajo delovanje trga vrednostnih papirjev, terprimervi{jesile;

• dejavniki nesistemati~nega tveganja, povezani z delovanjem posameznedružbe (naložbeno, obrestno, likvidnostno in valutno tveganje).

Naložbena tveganja, povezana s Savino delnico, zmanj{ujemo z razpr{itvijo naložb v skladu z na{o strategijo in z upo{tevanjem razmer na kapitalskem trgu.

Delnica Save, d.d., je na Ljubljanski borzi, d.d., uvr{~ena v drugo najbolj likvidno skupino. Merila za razvrstitev v {tiri likvidnostne skupine so: povpre~no dnevno {tevilo sklenjenih poslov, povpre~ni dnevni vrednostni obseg sklenjenih poslov in globina trga.

Odobreni kapital in pogojno povečanje osnovnega kapitala

Statut družbe Sava, d.d., ne vsebuje s tem povezanih dolo~b.

Odnosi z delničarji

Z delni~arji in drugimi deležniki imamo odprte in transparentne odnose. Pri podajanju pomembnih informacij presegamo najnižje zakonsko dolo~ene standarde, saj želimo vzpostaviti odnos, ki temelji predvsem na zaupanju. Na voljo smo jim prek spletnega in pisnega obve{~anja pa tudi osebno.

Ve~ o komuniciranju z delni~arji pi{emo v 8. poglavju, Sistem vodenja in upravljanja.

75

Koledar pomembnejših objav v letu 2009

* Navedeni so predvideni datumi. Morebitne spremembe bodo pravo~asno objavljene na spletni strani družbe (www.sava.si).

Periodi~ne objave in druge cenovno ob~utljive informacije objavljamo na spletni strani Ljubljanske borze, d.d., prek sistema SEOnet (www.ljse.si) in na internetnih straneh družbe (www.sava.si) v primerih, ki jih dolo~a statut družbe, pa tudi v ~asnikuFinance.

Petek, 27. februarja 2009 PoroËilo o poslovanju in nerevidirani nekonsolidirani raËunovodski izkazi holdinške družbe Sava, d.d., za leto 2008

Petek, 27. marca 2009 PoroËilo o poslovanju in nerevidirani konsolidirani raËunovodski izkazi Poslovne skupine Sava za leto 2008

Petek, 17. aprila 2009 Revidirano letno poroËilo Poslovne skupine Sava in holdinške družbe Sava, d.d., za leto 2008

Petek, 17. aprila 2009 Izjava o upravljanju družbe

Petek, 17. aprila 2009 Sklic 15. redne skupšËine delniËarjev družbe Sava, d.d.

Sreda, 20. maja 2009 PoroËilo o poslovanju in nerevidirani raËunovodski izkazi Poslovne skupine Sava in holdinške družbe Sava, d.d., za obdobje januar - marec 2009

Sreda, 3. junija 2009 15. redna skupšËina delniËarjev holdinške družbe Sava, d.d.

Sreda, 3. junija 2009 oziroma Ëetrtek, 4. junija 2009

Sklepi 15. redne skupšËine delniËarjev holdinške družbe Sava, d.d.

Petek, 21. avgusta 2009 PoroËilo o poslovanju in nerevidirani raËunovodski izkazi Poslovne skupine Sava in holdinške družbe Sava, d.d., za obdobje januar - junij 2009

Petek, 6. novembra 2009 PoroËilo o poslovanju in nerevidirani raËunovodski izkazi Poslovne skupine Sava in holdinške družbe Sava, d.d., za obdobje januar - september 2009

Petek, 18. decembra 2009 Poslovni naËrt Poslovne skupine Sava in holdinške družbe Sava, d.d., za leto 2010

Odnosi z vlagateljiMiha Resman, vodja finan~nih naložbenaslov: miha.resman≤sava.sitelefon: + 386 4 206 60 68

Korporativno komuniciranjeLidija Bregar, direktoricaenaslov: lidija.bregar≤sava.sitelefon: + 386 4 206 58 19

Informacije o izplačilu dividendKarmen Mežnar, analiti~arkaenaslov: karmen.meznar≤sava.sitelefon: + 386 4 206 55 18

Dodatne informacije za delničarje so na voljo:•naspletnistranidružbe:www.sava.si•e-naslov:info≤sava.si

Osebe za stike

76

Letno poroËilo

II. Analiza poslovanja 2. Razvojna strategija

Med izpolnjevanjem ciljev, začrtanih s strateškim načrtom za obdobje 2007- 2011, smo v Poslovni skupini Sava in holdingu Sava, d.d., močno občutili vpliv svetovne finančne krize in zaostrenih gospodarskih razmer. Pri spoprijemanju z njimi in uveljavljanju prenovljenih razvojnih rešitev črpamo iz prednosti, ki nam jih prinaša mrežna organiziranost poslovanja. Izvajamo ukrepe za pre-mostitev krize in dolgoročnejše razvojne aktivnosti prilagajamo spremenjenim razmeram. Krizo sprejemamo kot priložnost za dolgoročno krepitev svoje konkurenčnosti.

V realnem sektorju (gumarstvu, turizmu, nepremi~ninah) se je zahtevnost pogojev poslovanja stopnjevala že pred jesensko finan~no krizo svetovnih razsežnosti. Na trgu kapitala je vrednost finan~nih naložb padala vse leto, jesen pa je zaznamovalo odtegovanje finan~nih kreditnih virov in negotova ter nepredvidljiva finan~na in posojilna politika bank. Kriza, ki je prizadela avtomobilsko in gradbeno industrijo, je povzro~ila upad naro~il gumenotehni~nih izdelkov za te panoge, v turizmu je upadal obisk gostov s tujih trgov, ki jih je kriza najbolj prizadela, izrazito se je znižalo povpra{evanje v nepremi~ninski panogi, zato pa se je mo~no zaostrila konkurenca.

Med takoj{njimi ukrepi, ki smo jih sprejeli jeseni leta 2008, so bili: – okrepljeneprodajneaktivnosti;– preusmeritevnaobetavnej{etrge(prestrukturiranjetrgov);– prestrukturiranje prodajnih programov in poslovnih procesov ter – var~evanje in optimizacija vseh vrst stro{kov.

PRILAGAJANJE OBSTOJEČE RAZVOJNE STRATEGIJE 2007 – 2011

Že pred pripravo poslovnega na~rta za leto 2009, je uprava sprožila postopek za prenovo razvojne strategije za obdobje 2009 2011. V procesu strate{kega na~rtovanja, ki v tem ~asu {e poteka, sodelujejo {ir{e vodstvene skupine vseh družb skupine in strokovnjaki na vseh ravneh poslovnih funkcij.

Prenovljene vrednote Poslovne skupine Sava

Da bi {e okrepili notranjo kulturo, ki je vir na{e identitete in konkuren~nih prednosti Poslovne skupine Sava, smo prenovili in jasneje izoblikovali skupne vrednote:

Odličnost. Odli~nost dosegamo v vsem, kar delamo. Je gibalo neprestanih izbolj{av in nenehnega razvoja.

Ustvarjalnost. Razvijamo spodbudno delovno okolje, ki spro{~a ustvarjalnost in omogo~a razvoj sposobnosti zaposlenih.

Znanje. Zaposlene motiviramo za uspeh, za pridobivanje in uporabo znanja, v ospredje postavljamo timsko delo.

Poštenost. Delujemo po{teno in eti~no, spo{tujemo dogovore.

Odgovornost. Z odgovornim odnosom do uresni~evanja ciljev, do sodelavcev in do naravnega ter družbenega okolja udejanjamo na~ela trajnostnega razvoja.

77

STRATEŠKI TEMELJI

Uresni~evanje poslanstva in sprejeta razvojna strategija Poslovne skupine Sava za obdobje 2007 2011 sta kakovostni osnovi za prilagoditve strate{kih razvojnih na~rtov do leta 2011.

Poslanstvo Poslovne skupine Sava in zaveza blagovne znamke Sava sta utemeljeni na stalnem preseganju pri~akovanj vseh deležnikov, kar ostaja vodilo tudi v težjih pogojih poslovanja. Posebno pozornost pa je v teh zaostrenih gospodarskih razmerah potrebno nameniti ohranjanju premoženja delni~arjev in delovnih mest v družbah Poslovne skupine Sava.

Poslanstvo Poslovne skupine Sava:• nenehnopresegamopri~akovanjakupcev,zaposlenih,delni~arjev,poslovnih

partnerjevinokolja;• ustvarjamoprivla~nepriložnostizazaposlitevnajbolj{ihkadrov.

Poslanstvo holdinga Sava, d.d.:• s tržnoinfinan~nomo~joblagovneznamkeSavaterznajbolj{imisistemi

vodenja in klju~nimi strate{kimi znanji usposabljamo podjetja v na{i ve~inski lastizadoseganjenadpovpre~negadonosavsvojipanogi;

• u~inkovitoupravljamoinnadzorujemoposlovanjepodjetij;• vrednostpremoženjapove~ujemotudizu~inkovitimupravljanjemnaložbe

nega portfelja. Ključne naloge holdinga Sava, d.d.: • optimiranjeportfeljadejavnosti,izbiradejavnostizavstopaliizstopterdolo~itev

najprimernej{egana~inavstopaoziromaizstopa;• zagotavljanjeoptimalnihvirovfinanciranjainupravljanjezvirisredstev;• dolo~itevprednostnihnaložbteralokacijavirovmeddejavnostmi;• oblikovanjeusmeritev inpostopkovza izbolj{anjeskupneuspe{nostivseh

dejavnosti;• odkrivanje,ustvarjanjeinizrabavertikalnihterhorizontalnihsinergij.

Ključne naloge dejavnosti in družb Poslovne skupine Sava: • zagotavljanjeoperativneu~inkovitosti;• razvojspecializiranihpanožnihznanj;• portfeljglobalnokonkuren~nihizdelkovinstoritev(TOP3/2/1izdelkiinsto

ritve).

STRATEŠKE USMERITVE POSLOVNE SKUPINE SAVA V OBDOBJU 2009 - 2011

Cilj izvajanja strateških usmeritev za obdobje 2009 - 2011:• preživetikrizobrezizgub,nevarnihrazvoju;• okrepitidolgoro~nekonkuren~neinrazvojnesposobnostiholdin{kedružbe

inodvisnihdružbskupine;• ohranitiindolgoro~nopove~ativrednostpremoženjadelni~arjev.

Cilja prenovljene strategije v izhodiščnem letu 2009:• ohranjati,~eženepresegatidoseženetržnedeleže;• izbolj{ati finan~no uspe{nost Poslovne skupine Sava v primerjavi z letom

2008.

78

Letno poroËilo


Prednostne naloge:– kakovostnespremembeprodajnihprogramov;– uvajanjenaprednihinu~inkovitihprodajnihstrategij;– posodabljanjeorganizacijeinposlovnihprocesov;– dvigu~inkovitostimenedžmentainkompeten~nihcentrovznanj;– krepitev motiviranosti sodelavcev.

Uresničevanje razvojne vizije ob upoštevanju novih ukrepov še naprej poteka v treh temeljnih smereh: • notranjarastinuresni~evanjenovihrazvojnihpriložnosti;• rastzinovativnostjoinodli~nostjo;• razvojzaposlenih.

S tremi prednostnimi usmeritvami dopolnjujemo tri dosedanje smeri uresniče-vanja strategije:• zagotavljatilikvidnost,• pove~evatiprodajnou~inkovitost,• odpravitializmanj{atistro{ke,kivkriznihrazmerahnisonujnopotrebni.

Tri smeri uresničevanja razvojne vizije in tri prednostne usmeritve za njeno izvajanje:

RASTPREMOÆENJA

Ras

tz

ino

vati

vnos

tjoin

odliËnostjo Notranja rast in

uresniËevanje

no

vihrazvojnih

priloænostiRazvoj zaposlenih

Zag

ota

vlja

tilik

vidn

ost

Optim

izirati stroπke

PoveËevati prodajno uËinkovitost

79

Na poslabšane gospodarske razmere se odzivamo z naslednjimi usmeritvami:

1. Notranja rast obsega poslovanja in uresničevanje novih razvojnih priložnosti • Skrepitvijosinergijmeddejavnostmiindružbamiposlovneskupinepove~ujemo

notranjo u~inkovitost. • HoldingSava,d.d.,jenosilecaktivnegaupravljanjaPoslovneskupineSava

na vseh ravneh. • Uveljavljamou~inkovitesistemeupravljanjain{irimodobropraksovvseh

dejavnostih. • Podjetjavve~inskilastiusposabljamozadoseganjenadpovpre~negadonosa

v panogi, v kateri delujejo. • Razvojnepriložnostiskupineuresni~ujemotudisprevzemiinzustanavljanjem

novih podjetij.

2. Rast z inovativnostjo in odličnostjo • Razvojukultureinovativnostiinstalnihizbolj{avposlovnihprocesov,izdelkov

in storitev dajemo {e ve~ji poudarek.• Nadaljujemodvigkakovostistoritevinizdelkov.• BlagovnoznamkoSavaindrugeblagovneznamkeposlovneskupinerazvijamo

v najve~jo vrednost za kupce v vseh tržnih segmentih, v katerih delujejo na{e družbe.

• Prodajneciljeprilagajamorazmeraminpove~ujemoprodajnou~inkovitostspreusmeritvijo na obetavnej{e trge, z razvijanjem partnerskih odnosov s kupci ter s prestrukturiranjem prodajnih programov in poslovnih procesov.

• Obsegnaložbprilagajamogospodarskimrazmeramzizvajanjemtistih,kisonujno potrebne za zagotavljanje konkuren~nosti.

3. Razvoj zaposlenih• Ustvarjalnost,znanjeinmotiviranostzaposlenihzadoseganjestrate{kihciljev

krepimo z oblikovanjem stimulativnega delovnega okolja. • Zuresni~evanjemfilozofije»misle~egapodjetja«spodbujamorazvojsposob

nosti zaposlenih.• Skrbimozakroženjenajbolj{ihpraksinodpiramoprostorznanjuterustvar

jalnosti.• Nagrajujemodosežkezaposlenih.• Prizadevamosizapove~anjeuspe{nostiposlovanja.• Uresni~ujemoinrazvijamokoncept»družiniprijaznegapodjetja«.

Vloga kompetenčnih centrov znanj v zaostrenih gospodarskih razmerah

Dosedanje strategije, usmerjene k nenehnemu izbolj{evanju kakovosti poslovanja in k prilagodljivosti, so dale dobre rezultate tudi v novih, zaostrenih gospodarskih razmerah, kar je nedvomno spodbudno.

Za posebej učinkovita instrumenta upravljanja v novih razmerah sta se izkazala strateško povezovanje in centralizacija poslovnih funkcij v obliki kompetenčnih centrov znanj na ravni skupine. Mreženje in sistemati~no upravljanje kompetenc delujeta kot vzvoda za doseganje odli~nosti tudi v manj predvidljivem in nestabilnem poslovnem okolju. To se je izkazalo kot pozitivno na naslednjih podro~jih, kjer nadaljujemo razvoj in uveljavljanje doseženih re{itev:

80

Letno poroËilo


• pristrate{kinabavi,kjerspovezanimnastopomdodobaviteljevdosegamonižjestro{kekotbijihsicer;

• prizagotavljanjulikvidnostiposameznihdružbincelotneposlovneskupinein

• prienotneminformacijskemsistemudru`b,kizagotavljacelovitpreglednaduspe{nostjo poslovanja in omogo~a hitrej{e odzivanje.

U~inek mrežne povezanosti poslovnih funkcij je bil v letu 2008 opazen tudi na drugih poslovnih podro~jih, kar podrobneje opisujemo v posameznih poglavjih poslovnega poro~ila.

Velikega in temeljnega pomena je organizacijska kultura v Poslovni skupini Sava. Njen nepogre{ljivi del so ustvarjalnost in z njo inovativnost, odličnost ter kultura misle~ega se podjetja.

Inovativnost sodelavcev vsa leta prina{a prihranke in uspe{nej{e zaznavanje novih priložnosti ter re{itev na podro~ju prodaje in u~inkovitosti poslovnih procesov.

STRATEŠKI CILJI IN SMERNICE PO DEJAVNOSTIH POSLOVNE SKUPINE SAVA V OBDOBJU 2009 - 2011

Dejavnost Gumarstvo

Operativna odličnost, razvoj specialističnih znanj, portfelj konkurenčnih iz-delkov:– organskarastzakrepitevtržnihdeležev;– aktivno iskanje priložnosti za kapitalske povezave (pridobitev novih tehnologij

intrgov);– krepitevinposodabljanjerazvojno-raziskovalnedejavnosti;– spodbujanjeinovativnostiinpove~evanjedeležainovativnihizdelkov;– razvoj izdelkov z visoko dodano vrednostjo na novih podro~jih (medicina,

vojska,energetika);– prenovatehnolo{kihprocesovinrazvojokoljuprijaznihtehnologij;– sklepanjerazvojnihpartnerstevskupci;– intenzivnej{etrženjskeaktivnostiin{iritevtrgov;– bitinosileckakovostivtržnihni{ah;– izobraževanjeinusposabljanjespoudarkomnagumarskihznanjih;– nadaljnjaoptimizacijaupravljanjanabavnihvirov;– optimizacija delovanja zunanjetrgovinske mreže.

Dejavnost Turizem

Povečanje števila nočitev in zasedenosti zmogljivosti, kakovost in pestrost ponudbe:– lo~itevopravljanjaosnovnedejavnostiodupravljanjaznepremi~ninami;– uveljavljanjeenotnihposlovnihmodelovnaklju~nihposlovnihpodro~jih;– nadaljevanje centralizacije in oblikovanje skupnih podpornih poslovnih funkcij

nanekaterihpodro~jih(trženje,TQM,nabava,ra~unovodstvo);– prenova trženjskih strategij in reorganizacija trženjske funkcije (razvoj novih

produktov in selektiven razvoj obstoje~ih, posodobitev in krepitev blagovnih znamk,razvojtržnihpoti);

– pospe{evanjeinternegatrženjazadvigizvenpenzionskeporabegostov;– zagotavljanjerastikakovostistoritev;

81

– krepitev izobraževanja in usposabljanja ter u~inkovitej{i prenos primerov dobrihpraks;

– optimizacijaposlovnihprocesovinstro{kovdela;– oddajavnajemaliizlo~itevnedonosnihobjektov;– izbolj{anje energetske u~inkovitosti.

Dejavnost Nepremičnine

Zagotavljanje razvojnih finančnih virov in nadaljevanje razvojnih projektov:– prestrukturiranjeportfelja:odprodajanekaterihnepremi~nin,danihvnajem;– razvojprojektov,kisovpripravi;– okrepitevprodajnihaktivnostinaHrva{kem;– strate{katr`nausmeritevvtrajnostnirazvoj,predvsemzvidikaekologijein

u~inkovite energetske zasnove.

Druge dejavnosti

EnergetikaS trajnostnimi rešitvami povečati energetsko učinkovitost gospodarstva in Po-slovne skupine Sava: – ve~anjetržnegadeležavregijinapodro~juobnovljivihvirov;– prizadevanjezapridobivanjesredstevizokoljskihskladov;– okrepljenetržneaktivnosti;– izvedba razvojnih projektov za pove~anje energetske u~inkovitosti v Poslovni

skupiniSava;– razvoj drugih izbranih naložb v energetske zmogljivosti.

Družba Sava Medical in storitve, d.o.o.Nadaljevati rast ob uveljavljanju statusnih olaj{av

Dejavnost Naložbene finance

Maksimiranje dolgoročne vrednosti premoženja v obliki finančnih naložb: – dokon~atiprojektpovezovanjaAbanke,d.d.inGorenjskebanke,d.d.;– optimiziranje portfelja finan~nih naložb in vrednostnih papirjev.

POGLABLJANJE RECESIJE V LETU 2009 TERJA DODATNE UKREPE

Zaradi zaostrovanja gospodarskih razmer v svetu in v Sloveniji v letu 2009 je uprava Save, d.d., v marcu sprejela dopolnjen program ukrepov za obvladovanje razmer v Poslovni skupini Sava v pogojih globalne krize, saj v na~rtih za leto 2009 predvidene aktivnosti ne bi bile zadostne za u~inkovit spopad z nadaljnjim poglabljanjem krize.

Program ukrepov za obvladovanje razmer v Poslovni skupini Sava v pogojih global-ne krize že uvedenim sistemskim ukrepom na ravni skupine dodaja nove ukrepe, uvaja nove aktivnosti in opredeljuje strožja merila za njihovo izvajanje.

Vse družbe skupine do ravni vsakega profitnega centra bodo izdelan program aktivnosti sproti dopolnjevale in prilagajale nadaljnjemu razvoju dogodkov v poslovnem okolju. U~inkovit nadzor nad izvajanjem aktivnosti in doseganjem zastavljenih finan~nih u~inkov pa omogo~a centralno voden ra~unalni{ko podprt informacijski sistem.

82

Letno poroËilo


Sestavljata ga dva sklopa ukrepov: – kratkoro~ni ukrepi za preživetje v razmerah krize in– razvojni ukrepi za zagotavljanje dolgoro~ne konkuren~nosti. 1. Kratkoročni ukrepi za preživetje v razmerah krize:

• Vzdrževanjelikvidnosti:– omejevanjeinvesticijskeporabe;– doslednaoptimizacijazalog;– u~inkovitaizterjavakupcev;– odprodajepremoženja,kininujnozapreživetje;– okrepitev za{~ite pred te~ajnimi tveganji na neevrskih podro~jih (razvrednotenjelokalnihvalutgledenaevro);– zagotavljanje dodatnih zunanjih finan~nih virov.

• Okrepljeneprodajneaktivnosti.• Okrepljeneaktivnostizazadovoljevanjepri~akovanjkupcev.• Zaradispremenjenihrazmerponovnaoptimizacijanabavnihceninpla~ilnih

rokov.• Doslednoizvajanjeprocesastalnihizbolj{avinomejevanjezapreživetje

ne nujnih stro{kov.• Skraj{evanjedelovnega~asa,selektivnoodpu{~anjepresežnihdelavcev

ter drugi ukrepi za zmanj{evanje stro{kov dela.

2. Razvojni ukrepi za zagotavljanje dolgoročne konkurenčnosti: • Strukturnespremembeprodajnih(poslovnih)programov:

– opu{~anjetržnomanjzanimivihprogramov;– uvajanjenovihprogramov;– splo{na bogatitev ponudbe.

• Izvajanjedodatnih,posameznimprogramominsituacijiprilagojenih trženjskih aktivnosti.

• Racionalizacije poslovnih procesov (izdelavni ~asi, stro{kimateriala indela, kakovost,…).

• U~inkovitokadrovanjeinusposabljanjekadrov,uvajanjeu~inkovitihsistemov motiviranja.

• Ukrepizave~jou~inkovitostmenedžmenta– posodabljanje orodij menedžmenta (organizacija, sistemi vodenja,

na~rtovanje,informacijskapodpora,sisteminadzora);– kadrovske okrepitve.

Razvojne aktivnosti, ki so sestavni del programa ukrepov, so~asno s predhodno navedenimi strate{kimi cilji in usmeritvami dejavnosti skupine predstavljajo jedro prilagojene Savine razvojne strategije za obdobje od leta 2009 do 2011. Njihovo uresni~evanje bo skupaj s kratkoro~nimi premostitvenimi ukrepi klju~na osnova za to, da bo Poslovna skupina Sava sedanjo gospodarsko krizo ne le preživela, pa~ pa iz nje iz{la okrepljena in {e bolj konkuren~na.

83

3. Razmere v spremenjenem gospodarskem okolju

Finančna kriza in recesija sta močno zaznamovali svetovno gospodarstvo in s tem tudi slovensko ekonomsko okolje v preteklem letu. Svetovna gospodarska klima se v začetku leta 2009 še poslabšuje, napovedi za prihodnost pa ostajajo precej negotove. V Sloveniji zaradi časovnega zamika še nismo občutili krize in recesije v celoti, zagotovo pa se bo to zgodilo v letu 2009, ko pričakujemo poslabšanje razmer zlasti v realnem sektorju.

SVET V RAZMERAH FINANČNE KRIZE

Gospodarskemuokoljujeprediztekomleta2008dalape~atfinan~nainban~nakriza svetovnih razsežnosti, ki se je iz ZDA raz{irila na ves svet. Vplivala je na nižjo gospodarsko rast domala v vseh delih sveta in skorajda povzro~ila zastoj v svetovnem gospodarstvu.

Finan~nijesledilakrizavrealnemsektorju,kisekažekotkrizapovpra{evanja.Upadajo naro~ila in prodaja, pla~evanje obveznosti pa se zaradi pomanjkanja likvidnih sredstev odmika od dogovorjenih pla~ilnih rokov. Krizo spremljajo tudi negativna gibanja na trgu dela – rast brezposelnosti, gospodinjstva znižujejo povpra{evanje, pa tudi poslovno zaupanje je na nizki ravni. Sprejeti svežnji ukrepov na državnih ravneh {e ne prina{ajo vidnej{ih u~inkov.

Leto 2008 je v svetovnem merilu zaznamovala tudi izjemna rast cen surovin, energentov in drugih vhodnih materialov. Cene energentov in nafte so se v povpre~ju zvi{ale kar za 40 odstotkov, cene neenergetskih surovin za petino. Naftainnaravnikav~uk,kijeglavnasurovinavna{idejavnostiGumarstvo,stadosegli zgodovinsko vrednost. Cene so se v zadnjih mesecih leta umirile, nato pa v za~etku leta 2009 glede na umirjanje gospodarske rasti in nižje globalno povpra{evanje {e nekoliko upadle.

Ob recesiji v svetovnem merilu, v razmerah nižje rasti na mednarodnih trgih, ob posledicah lanskih cenovnih {okov na svetovnih trgih surovin in energentov ter drugih neugodnih gibanjih bo gospodarska rast v svetu v letih 2008 in 2009 nižja.

Po ocenah mednarodnih ustanov je svetovna gospodarska rast zna{ala blizu 2,5odstotka;vletu2009najbistagnirala,vdržavahOECDpaseceloznižalana minus 4 odstotke, kar je najnižje po drugi svetovni vojni. Rahlo oživljanje gospodarske rasti je napovedano {ele za leto 2010.

ŠIRITEV RECESIJE V DRŽAVAH EVROPSKE UNIJE

Tudi v Evropski uniji so kazalci gospodarskega zaupanja jeseni strmo padli. V nekaterih najve~jih državah so zaradi nazadovanja BDP v dveh zaporednih ~etrtletjih razglasili stanje recesije, banke pa so skoraj ustavile dolgoro~no kreditiranje realnega sektorja. Nevarnost nelikvidnosti je ogrozila tudi nekatera najve~ja in najuglednej{a evropska podjetja. Na omejevanje prihodnjih poslovnih možnosti je precej vplivalo tudi psiholo{ko ozra~je in strah pred recesijo, kar tako stanje {e poslab{uje, s posledicami v finan~nem in realnem sektorju.

V EU in na evroobmo~ju, kjer dejavnosti Poslovne skupine Sava po tradiciji ustvarijo ve~ino prodajnih prihodkov, je v zadnjih mesecih leta pri{lo do ob~utnega zniževanja gospodarske aktivnosti. Obseg industrijske proizvodnje in vrednost gradbenih del sta dosegla najnižjo stopnjo v zadnjem desetletju in pol, znižal se je prihodek v trgovini, stopnja brezposelnosti je lani dosegla 7,5 odstotkov.

84

Letno poroËilo


Recesija se je v zadnjem ~etrtletju raz{irila. Nem~ija in Italija, kjer na{a dejavnost Gumarstvodoseže30odstotkovsvojega izvoza, terNizozemska,sože tretje~etrtletje zapored imele negativno gospodarsko rast, kar je glede na njihovo ekonomsko mo~ ob~utno vplivalo na celotno evroobmo~je. Že drugo ~etrtletje so nižjo gospodarsko rast ugotovile Velika Britanija, Portugalska, Španija in Madžarska,prvi~patudiAvstrija,ê{ka,Francija,BelgijainLitva.TudivSlovenijije bila gospodarska rast v zadnjem ~etrtletju negativna – bruto družbeni proizvod se je glede na enako obdobje leta 2007 realno znižal za 0,8 odstotka.

Inflacija je bila v EU in tudi na evroobmo~ju na precej vi{ji ravni kot v minulih obdobjih in je julija presegla 4 odstotke. Jeseni je za~ela upadati ob nižjem povpra{evanju in padajo~ih cenah surovin. Konec leta je v državah EU dosegla 2,2 odstotka, na evroobmo~ju pa 1,6 odstotka. Za leto 2009 pri~akovana inflacija naj bi bila nižja in sicer manj kot 1 odstotek.

V državah EU oziroma na evroobmo~ju se je gospodarska rast znižala, kar se boponapovedihnadaljevalovletu2009.Gospodarskarastjepoocenahlanizna{ala 0,7 odstotka, kar je 1,9 odstotne to~ke manj kakor v prej{njem letu. V letu 2009 bo lahko celo negativna, od minus 2 odstotka do minus 4 odstotke.

SLOVENIJA POD VPLIVOM GLOBALNO ZAOSTRENIH GOSPODARSKIH RAZMER

V splo{nih gospodarskih gibanjih v Sloveniji, kjer se je v družbah Poslovne skupine Sava delež prodaje glede na preteklo leto primerjalno okrepil s 47 na 56 odstotkov, se je v letu 2008 odrazil vpliv poslab{anja razmer v najpomembnej{ih slovenskih trgovinskih partnericah.

Po dveh letih izjemno visoke rasti, v katerih se je odražal ugoden globalni konjunkturni cikel, {e posebej izrazit v državah, ki so za Slovenijo najpomembnej{i evropski izvozni trgi, je sledilo umirjanje gospodarske rasti. Teko~a gospodarska gibanja so bila ob 5,5odstotni rasti BDP {e ob polletju ugodna, z izjemo že takrat upo~asnjene aktivnosti v industrijskih dejavnostih.

Jeseni se je gospodarska aktivnost močno upočasnila; nanjo so vplivali naslednji dejavniki: • znižanje stopnje rasti izvoza blaga, zlasti na trgih EU – v novembru in decembru

jebilizvozžeza14oz.15odstotkovnižji;naletniravnijebilsicerza1,9odstotkavi{jikotvletu2007,vletu2009pasebotrendzniževanjanadaljeval;

• padec industrijske proizvodnje – na letni ravni je bila industrijska proizvodnja 1,9 odstotka nižja v primerjavi s prej{njim letom, padec pa je bil ve~ji kot v EUinnaevroobmo~ju,kjerjebiloznižanje1,6-odstotno;

• zniževanje stopnje rasti vrednosti opravljenih gradbenih del – v zadnjih dveh mesecih se je gradbena dejavnost upo~asnila, kar nakazuje znižanje vrednosti gradbenihdel;letnarastvrednostijebilas15,1odstotkamednajvi{jimivEU,vendarsebozniževanjeaktivnostivgradbeni{tvuvletu2009nadaljevalo;

• umirjanja rasti v trgovski dejavnosti – dosežena rast v letu 2008 je bila {e vednovisoka;zaleto2009jenapovedanozniževanjerastitudivtrgovini;

• zniževanja rasti naložbene dejavnosti – v zadnjih treh mesecih je bil obseg naložbene dejavnosti v primerjavi z enakim obdobjem predhodnega leta dobrih5odstotkovnižji;nanjsovplivalizlastizastojivoktobruinnovembru,likvidnostnetežaveinvelikaprevidnostprinovihnaložbah;naletniravnisosenaložbegledenapretekloletorealnopove~aleza6,2odstotka;vletu2009se predvideva okrog 10odstotni padec investicij.

85

Inflacija je v letu 2008 mo~no narasla, s 3,6 odstotka v letu 2007 na 5,7 odstotka, vendar naj bi se ob predpostavki umirjanja svetovnih cen energentov in hrane ter {e zlasti zaradi umirjanja gospodarske aktivnosti v letu 2009 znova umirila in v povpre~ju zna{ala 1 odstotek. Na medletni ravni je bila inflacija decembra lani – po treh mesecih deflacije – 2,1 odstotka.

Zaradi krepitve ameri{kega dolarja so se pove~ala tudi valutna tveganja. Po obdobju mo~nega evra v razmerju do ameri{kega dolarja v prvi polovici leta 2008, ko je julija evro dosegel rekordno vrednost 1,5777 dolarja, se je dolar v drugi polovici leta postopno okrepil. Evro je bil decembra vreden 1,345 dolarja. Ameri{ka valuta pa se bo po napovedih krepila tudi letos in se v razmerju do evra gibala na okoli 1,3 dolarja ali celo niže.

V poslovanju slovenskih bank so se kazalci uspe{nosti poslovanja poslab{ali. Najbolj se je zmanj{al povpre~ni donos na kapital – s 16,3 odstotka v letu 2007 je padel na 9 odstotkov.

Na finan~nem podro~ju so zrasle obrestne mere, odvisne od sprememb EURIBORa in LIBORa ter od obrestnih marž poslovnih bank. Zaradi zniževanja obrestnih mer s strani Evropske centralne banke se znižuje tudi EURIBOR in s tem obresti za podjetja, vendar banke hkrati vi{ajo obrestne marže. Povpre~ne obrestne mere za nova posojila podjetjem so do oktobra narasle na okoli 7 odstotkov in se nato znižale na okoli 6 odstotkov. Sicer so zna{ale odstotno to~ko ve~ kot na evroobmo~ju, vendar so zaradi vi{je inflacije v Sloveniji ostale realno nižje.

Zaradi zaostrovanja razmer na mednarodnih medban~nih trgih se je kreditna aktivnost doma~ih bank proti koncu leta skoraj v celoti ustavila. Neto zadolženost podjetij v doma~ih bankah je bila skoraj za ~etrtino ve~ja kot na koncu predhodnega leta in je zna{ala 18,6 milijarde evrov. Ob tem se je vrednost slovenskega borznega indeksa SBI 20 vse leto zniževala.

Razmere na trgu dela so se poslab{ale. Od septembra 2008 se brezposelnost po ve~ letih zniževanja spet pove~uje, kar se bo po napovedih nadaljevalo. Pla~e na zaposlenega so po ocenah v povpre~ju realno narasle za 2,5 odstotka, precej bolj kakor produktivnost. Napoved za leto 2009 pa je v povpre~ju 2,2 odstotka, bistveno manj pa bodo pla~e rastle v zasebnem sektorju, kjer bo okrog ni~elna rast.

Slovenska podjetja se bodo v letu 2009 poleg težav s teko~o likvidnostjo sre~evala tudi z ovirami pri pridobivanju novih naro~il in pri zagotavljanju konkuren~nosti, kar jih sili v zmanj{evanje proizvodnje. Ob likvidnostnih težavah skraj{ujejo delovnik in v skrajnem primeru so prisiljena odpu{~ati. Zaposlenost se bo praviloma z redkimi izjemami zniževala. Upadalo bo tudi investiranje. Nekaj ve~ optimizma je v storitveni dejavnosti. Z letom 2009 je ukinjen davek na izpla~ane pla~e, kar je pomemben prispevek h konkuren~nosti slovenskih podjetij.

V finan~nem in ban~nem sektorju so u~inki krize že zelo izraziti, v realnem sektorju pa se kriza {ele poglablja. Po ocenah je bila gospodarska rast v Sloveniji lani 3,5odstotna, za leto 2009 pa analitiki napovedujejo negativno rast, od minus 2 do minus 4 odstotke.

86

Letno poroËilo

II. Analiza poslovanja 4. Poslovanje Poslovne skupine Sava

4.1. Poslovna uspešnost

Poslovanje družb Poslovne skupine Sava so v realnem sektorju zaznamovali upad povpraševanja po proizvodih in storitvah, rast cen surovin, energentov in stroškov dela, v finančnem delu pa naraščanje obrestnih mer in padanje borznih tečajev. V težkem poslovnem letu smo dosegli rekordno, kar 23-odstotno rast prihodkov. Ob izvajanju intenzivnih ukrepov za krepitev poslovne učinkovitosti je bil čisti dobiček nižji od načrtovanega zaradi izrednih dogodkov (slabitve sredstev v Turizmu in slabitve finančnih naložb Save, d.d., v skladu s priporo-čili računovodske stroke), pa tudi zaradi odstopanj od načrtovanih vrednosti v odvisnih in pridruženih družbah. Vpliv omenjenih izrednih dogodkov je viden tudi v drugih kategorijah uspešnosti, zato ga obravnavamo ločeno.

PRIHODKI OD PRODAJE

Dosegli so 231,8 milijona evrov, kar je za 23 odstotkov ve~ kot v prej{njem letu, in so za 6 odstotkov vi{ji od na~rtovanih. Prodajo so pove~ale vse dejavnosti v skupini.

Na rast prodaje je najbolj vplivala dejavnost Nepremi~nine, ki je vrednost prodaje prej{njega leta ve~ kot podvojila. Dejavnost Turizem je prodajo pove~ala za 7 odstotkov, medtem ko so jo Druge dejavnosti, kjer ve~ino prodaje ustvari podro~je Energetika, za 16 odstotkov. Rast prodaje Savine najve~je dejavnosti Gumarstvosejepotrehletihpovpre~ne,18-odstotnerasti,umirilainsegledena leto 2007 pove~ala za dober odstotek.

V sestavi prihodkovpodejavnostih je z 49odstotki udeleženoGumarstvo zzunanjetrgovinsko mrežo, z 29 odstotki Turizem in z 20 odstotki Nepremi~nine. 2 odstotka predstavljajo družbe ostalih dejavnosti.

Na tujih trgih smo dosegli 44 odstotkov konsolidiranih prihodkov od prodaje.

Povpre~no doseženi letni prihodki od prodaje v zadnjih petih letih zna{ajo 213,7 milijona evrov.


PRIHODKI OD PRODAJEOD LETA 2004 DO 2008

v mio EUR

2004 2005 2006* 2007 2008

300,0

250,0

200,0

150,0

100,0

50,0

0,0

•

•

•

•

•

•

•

235,3244,0

169,3188,2

231,8

* V letu 2006 sta bili odprodani dejavnost Trgovina in preostanek dejavnosti Kemija, zaradi tega se je obseg prodaje poslovne skupine znižal.

87

POSLOVNI ODHODKI – z upoštevanjem izrednih dogodkov

Ti so zna{ali 243,7 milijona evrov. Stro{ki blaga, materiala in storitev v sestavi stro{kov predstavljajo 64 odstotkov, stro{ki dela 23 odstotkov, amortizacija 6 odstotkov, odpisi vrednosti 5 odstotkov, drugi odhodki poslovanja pa 2 odstotka.Zaradi manj{e uspe{nosti družbe Zdravili{~e Radenci, d.o.o., od pri~akovane, je bila izdelana cenitev vrednosti nepremi~nin in opreme. Na osnovi cenitve je družba oslabila opredmetena osnovna sredstva v vi{ini 10,2 milijona evrov. V zvezi sprekinitvijopogodbeonajemuVileBledpajedružbaSavaHoteliBled,d.d.,odpisala neamortizirani del vlaganj v Vilo Bled v vi{ini 0,7 milijona evrov.

POSLOVNI ODHODKI – brez upoštevanja izrednih dogodkov v dejavnosti Turizem

Zna{ali so 232,8 milijona evrov in so za 22 odstotkov vi{ji od lanskoletnih. Stro{ki blaga, materiala in storitev predstavljajo v sestavi stro{kov 67 odstotkov, stro{ki dela 25 odstotkov, amortizacija 7 odstotkov, drugi poslovni odhodki pa odstotek.

Na vi{ino poslovnih odhodkov so vplivale velike podražitve vhodnih surovin in energentov. Stro{ki dela so bili vi{ji kakor v predhodnem letu zaradi doma~e inflacije in pomanjkanja ustrezne kvalificirane delovne sile v dejavnosti Turizem. Zaradi precej{njega pove~anja prodajnih prihodkov v dejavnosti Nepremi~nine pa so bili vi{ji tudi stro{ki prodanih proizvodov – stavb.

DOBIČEK / IZGUBA IZ POSLOVANJA (EBIT) – z upoštevanjem izrednih dogodkov

Zaradi slabitev sredstev v dejavnosti Turizem v skupnem znesku 10,9 milijona evrov je nastala operativna izguba v vi{ini 5,9 milijona evrov.


SESTAVA PRIHODKOV ODPRODAJE PO DEJAVNOSTIH

v %

Dejavnost Gumarstvo zzunanjetrgovinsko mreæo

Dejavnost Turizem

DejavnostNepremiËnine

Ostale dejavnosti

29

49

20

2

88

Letno poroËilo


DOBIČEK IZ POSLOVANJA (EBIT) – brez upoštevanja izrednih dogodkov

Dosežen je bil operativni dobi~ek v znesku 5,0 milijona evrov, ki je za 45 odstotkov nižji od doseženega v prej{njem letu in od na~rtovanega.

Zaostrene gospodarske razmere v zadnjem ~etrtletju leta 2008 so znižale poslovno uspe{nost odvisnih družb. Neprekinjena intenzivna prizadevanja na podro~ju obvladovanja rasti stro{kov in zagotavljanja racionalne porabe poslovnih sredstev pa so omilila zmanj{anje operativnega dobi~ka.

PRIHODKI FINANCIRANJA

• Finan~niprihodkivznesku20,5milijonaevrovsobiliza55odstotkovvi{jikakor vpredhodnemletuinsoza53odstotkovpresegliposlovnina~rt.Glavninojedosegla holdin{ka družba Sava, d.d.

ODHODKI FINANCIRANJA – z upoštevanjem izrednih dogodkov

Odhodki financiranja v znesku 38,9 milijona evrov so ve~ kot 2krat vi{ji kakor v prej{njem letu. V njihovi sestavi dobro polovico, 57 odstotkov, predstavljajo obresti za prejeta posojila, 36 odstotkov pa slabitve finan~nih naložb.GledenaneugodnaborznagibanjasmovSavi,d.d.,vskladuzzahtevamiinpriporo~ili ra~unovodske stroke izvedli slabitev finan~nih naložb, razpoložljivih za prodajo, in sicer v skupni vrednosti 14,9 milijona evrov.

ODHODKI FINANCIRANJA – brez upoštevanja izrednih dogodkov

Odhodki financiranja v znesku 24,0 milijona evrov so za 63 odstotkov vi{ji kakor v prej{njem letu. V njihovi sestavi predstavljajo 89 odstotkov obresti za prejeta posojila.

Na pove~anje odhodkov financiranja so vplivali ve~ja zadolženost družb poslovne skupine, slab{i pogoji za pridobivanje zunanjih virov financiranja in neugodna te~ajna razmerja.

NETO ODHODKI FINANCIRANJA – z upoštevanjem izrednih dogodkov

Dosegli so 18,3 milijona evrov in so vi{ji od na~rtovanih in od doseženih v predhodnem letu. Izid financiranja so poslab{ale slabitve finan~nih naložb, razpoložljivih za prodajo, ki so bile izvedene v znesku 14,9 milijona evrov.

NETO ODHODKI FINANCIRANJA – brez upoštevanja izrednih dogodkov

Finan~niizidPoslovneskupineSavajebilnegativeninjezna{al3,4milijoneevrov.

Na vi{ino finan~nega izida so vplivali vi{ji stro{ki obresti in negativne te~ajne razlike.

DELEŽ V DOBIČKU PRIDRUŽENIH PODJETIJ

• Tiprihodkisenana{ajonaGorenjskobanko,d.d.,AbankoVipa,d.d.,inJob,d.o.o. Dosegli so 24,5 milijona evrov, kar je 28 odstotkov manj kot v prej{njem letu.Globalnafinan~nakrizajeotežilatudiposlovanjeban~negasektorja,zatoso prihodki od deleža v dobi~ku pridruženih podjetij zaostali za na~rtovanimi za 19 odstotkov.

89

• Voblikidividendjebiloizpla~anih15,5milijonaevrovoziroma63odstotkovprihodkov. Od tistih v predhodnem letu in od na~rtovanih so bile vi{je za 46 odstotkov.

• Razlikovznesku9milijonovevrov(ocena)oziroma37odstotkovpredstavljapreostanek pripadajo~ega dobi~ka pridruženih podjetij, upo{tevajo~ kapitalsko metodo vrednotenja naložb v pridružena podjetja. Pripisani dobi~ek je bil v primerjavi z lanskoletnim nižji za 62 odstotkov, od na~rtovanega pa za 46 odstotkov.

CELOTNI DOBIČEK PRED DAVKI – z upoštevanjem izrednih dogodkov

Doseženi dobi~ek je zna{al 0,3 milijona evrov in je nižji od doseženega v prej{njem letu ter od na~rtovanega. Poslovanje so za 25,8 milijona evrov pomembno poslab{ali nena~rtovani dogodki. Od tega se 42 odstotkov nana{a na slabitve sredstev v dejavnosti Turizem in 58 odstotkov na slabitve finan~nih naložb v holdin{ki družbi Sava, d.d. Povpre~no doseženi letni celotni dobi~ek pred davki v zadnjih petih letih zna{a 35,7 milijona evrov.

CELOTNI DOBIČEK PRED DAVKI – brez upoštevanja izrednih dogodkov

Doseženi dobi~ek je zna{al 26,1 milijona evrov in je za 37 odstotkov nižji od lanskoletnega. Od na~rtovanega odstopa za 26 odstotkov.Povpre~no doseženi letni celotni dobi~ek pred davki v zadnjih petih letih zna{a 40,8 milijona evrov.

Odmiki od poslovnega na~rta so posledica spremenjenega gospodarskega okolja in sonastalivdružbahdejavnostiGumarstvainTurizmatervpridruženihdružbah.

Sestava dobička pred obdavčitvijo

DAVEK

• Obra~unanadav~naobveznostdružbjedosegla0,5milijonaevrovinjenižjakotvprej{njemletu.Holdin{kadružbaSava,d.d.,nimaobra~unanegadavkaod dohodkov, ker je bil pretežni del realiziranih prihodkov tak, ki je v skladu z zakonodajo neobdav~en ali delno obdav~en.

• Obra~unane so terjatve za odložene davke v vi{ini 2,1milijona evrov; vglavnem se nana{ajo na slabitve finan~nih naložb.

v mio EUR

2004 2005 2006 2007 2008

DobiËek iz poslovanja brez slabega imena 5,1 7,0 2,8 7,9 5,0

Novo nastalo slabo ime 14,5 1,3 1,4 1,0 0,0

Slabitve sredstev 0,0 0,0 0,0 0,0 -25,8

FinanËni izid 16,4 15,8 15,5 -1,5 -3,4

Delež v dobiËku pridruženih podjetij 16,2 19,6 20,9 34,2 24,5

DOBI»EK PRED OBDAV»ITVIJO 52,2 43,7 40,6 41,6 0,3

90

Letno poroËilo


ČISTI DOBIČEK – z upoštevanjem izrednih dogodkov

Doseženidobi~ekjezna{al1,9milijonaevrov;jenižjikotvprej{njemletuinod na~rtovanega. Poslovanje so za 25,8 milijona evrov pomembno poslab{ali nena~rtovani dogodki, ki se v 42 odstotkih nana{ajo na slabitve sredstev v dejavnosti Turizem in v 58 odstotkih na slabitve finan~nih naložb v družbi Sava, d.d.Povpre~no doseženi letni ~isti dobi~ek v zadnjih petih letih zna{a 32,5 milijona evrov.

ČISTI DOBIČEK – brez upoštevanja izrednih dogodkov

Doseženi dobi~ek je zna{al 27,7 milijona evrov in je zaradi strate{ke usmeritve k znižanju obsega odprodaje finan~nih naložb za 30 odstotkov nižji od tistega v predhodnem letu. Od na~rtovanega odstopa za 14 odstotkov. Povpre~no doseženi letni ~isti dobi~ek v zadnjih petih letih zna{a 37,6 milijona evrov.

V vseh družbah Poslovne skupine Sava smo intenzivno izvajali ukrepe, s katerimi smo omilili u~inke zaostrenega gospodarskega okolja: nara{~anje cen surovin in energentov ter stro{kov dela, vi{anje obrestnih mer, negativna te~ajna nihanja in upad oziroma znižanje stopenj rasti povpra{evanja zaradi vplivov recesije.


»ISTI POSLOVNI IZID(»ISTI DOBI»EK) PO LETIH -Z UPO©TEVANJEM IZREDNIHDOGODKOV

v mio EUR

2004 2005 2006 2007 2008

60,0

50,0

40,0

30,0

20,0

10,0

0,0

•

•

•

•

•

•

•

48,6

38,534,1

39,3

1,9

5-letno povpreËje

32,5

91

DONOSNOST KAPITALA – z upoštevanjem izrednih dogodkov

Pri izra~unu razmerja med ~istim dobi~kom in povpre~nim stanjem kapitala je donosnost kapitala 0,3odstotna.

DONOSNOST KAPITALA – brez upoštevanja izrednih dogodkov

Pri izra~unu razmerja med ~istim dobi~kom in povpre~nim stanjem kapitala je donosnost kapitala 5,3odstotna. Dosežena donosnost je 1,2 odstotni to~ki nižja od na~rtovane, oziroma 3,1 odstotne to~ke nižja kakor v prej{njem letu.

Prispevek k donosnosti kapitala Poslovne skupine Sava po vrstah dobička

o.t. = odstotna toËka


»ISTI POSLOVNI IZID(»ISTI DOBI»EK) PO LETIH -BREZ UPO©TEVANJAIZREDNIH DOGODKOV

v mio EUR

2004 2005 2006 2007 2008

60,0

50,0

40,0

30,0

20,0

10,0

0,0

•

•

•

•

•

•

•

48,6

38,534,1

39,3

27,7

5-letno povpreËje

37,6

2004 2005 2006 2007 2008

DobiËek iz poslovanja brez slabega imena 1,7 o.t. 1,9 o.t. 0,7 o.t. 1,6 o.t. 1,0 o.t.

Novo nastalo slabo ime 4,8 o.t. 0,4 o.t. 0,3 o.t. 0,2 o.t. -

Slabitve sredstev - - - - -5,0 o.t.

FinanËni izid 5,4 o.t. 4,3 o.t. 3,9 o.t. -0,2 o.t. -0,7 o.t.

Delež v dobiËku pridruženih podjetij 5,3 o.t. 5,3 o.t. 5,3 o.t. 7,3 o.t. 4,7 o.t.

Davek -1,2 o.t. -1,4 o.t. -1,6 o.t. -0,5 o.t. 0,3 o.t.

Donosnost (»ISTI DOBI»EK / KAPITAL) 16,0 % 10,5 % 8,6 % 8,4 % 0,3 %

92

Letno poroËilo


Izkaz poslovnega izida Poslovne skupine Sava po četrtletjih leta 2008

Poslovanje se je v prvih treh ~etrtletijih postopno izbolj{evalo. Dejavnosti so pove~evale prodajne prihodke in dobi~ek ter presegale poslovne na~rte. V zadnjem ~etrtletju pa je bilo poslovno leto že mo~no pod vplivom svetovne finan~ne krize, ki se ji je pridružila {e recesija. Prodajne prihodke zadnjega ~etrtletja je mo~no zvi{ala prodaja dejavnosti Nepremi~nine, medtem ko so rasti prodaje drugih dejavnosti upadle. V tem obdobju smo izvedli tudi slabitve sredstev v skupni vi{ini 25,8 milijona evrov.

Izkaz poslovnega izida Poslovne skupine Sava po četrtletjih leta 2008

Holdin{kadružbaSava,d.d.,pomembnoprispevakposlovnimdosežkomposlovne skupine. Dinamika doseganja poslovnega rezultata Save, d.d., po ~etrtletjih je odvisna predvsem od trenutka prodaje finan~nih naložb in prejema dividend. V nekaterih dejavnostih se spreminjajo tudi sezonska gibanja, zato primerjava rezultatov s ~etrtletnimi rezultati prej{njega leta ni smiselna.

v 000 EUR

JAN - MAR 2008

APR - JUN 2008

JUL - SEP 2008

OKT - DEC 2008

JAN - DEC 2008

Prihodki od prodaje izdelkov in storitev 43.567 53.515 55.859 78.813 231.754

Sprememba vrednosti zalog 6.758 12.748 11.186 -27.774 2.918

Drugi poslovni prihodki 717 1.307 854 275 3.153

Poslovni prihodki 51.042 67.570 67.899 51.314 237.825

Stroški blaga, materiala, storitev -32.631 -46.243 -43.993 -33.810 -156.677

Stroški dela -13.648 -14.352 -14.332 -14.896 -57.228

Amortizacija -3.876 -4.044 -3.896 -3.912 -15.728

Odpisi vrednosti -160 -229 -380 -10.882 -11.591

Drugi odhodki poslovanja -315 -609 -615 -933 -2.472

Odhodki poslovanja -50.630 -65.477 -63.216 -64.373 -243.696

DobiËek iz poslovanja 412 2.093 4.683 -13.059 -5.871

Prihodki financiranja 754 15.619 2.093 2.077 20.543

Odhodki financiranja -5.836 -4.490 -6.423 -22.155 -38.904

Neto prihodki financiranja -5.082 11.129 -4.330 -20.078 -18.361

Delež v dobiËku pridruženih podjetij 7.570 7.915 5.820 3.231 24.536

DobiËek pred obdavËitvijo 2.900 21.137 6.173 -29.906 304

Davek -279 -239 4 2.130 1.616

»isti dobiËek poslovnega leta 2.621 20.898 6.177 -27.776 1.920

93

4.2. Sestava sredstev in virov sredstev

BILANČNA VSOTA Na zadnji dan leta 2008 je zna{ala 921,6 milijona evrov, kar je za 3 odstotke nižje kot ob koncu prej{njega leta. Povpre~na bilan~na vsota v zadnjih petih letih zna{a 758,4 milijona evrov.

SREDSTVA

• Nepremi~nine,napraveinoprematernaložbenenepremi~ninepredstavljajov sestavi sredstev 33 odstotkov, naložbe v pridružena podjetja 35 odstotkov, nekratkoro~ni vrednostni papirji, razpoložljivi za prodajo, 20 odstotkov, kratkoro~na in ostala sredstva pa 12 odstotkov.

• Pomembnej{espremembeprinaložbahvpridruženapodjetja,kisodosegle318,1 milijona evrov in so glede na prej{nje leto vi{je za 12 odstotkov, so bile:– dokapitalizacijaAbankeVipa,d.d.,vvrednosti24,4milijonaevrov;– z uporabo kapitalske metode za vrednotenje pridruženih podjetij v kon

solidiranih ra~unovodskih izkazih je bil pripisan pripadajo~i dobi~ek pridruženih podjetij v vi{ini 9 milijonov evrov.

• Sredstvapodejavnostihsestavlja65odstotkovsredstevvNaložbenihfinancah, 19 odstotkov v Turizmu in 16 odstotkov v preostalih dejavnostih, od tega pretežnovGumarstvuzzunanjetrgovinskomrežo.

KAPITAL IN DOLGOVI

Na zadnji dan leta 2008 je kapital dosegel vrednost 482,4 milijona evrov, kar predstavlja 52 odstotkov v sestavi virov sredstev. V primerjavi s prej{njim letom je za 12 odstotkov nižji. Povpre~no stanje kapitala v zadnjih petih letih zna{a 446,2 milijona evrov.


SESTAVA SREDSTEV NA DAN31. 12.

v mio EUR

Osnovna sredstvain naloæbene nepremiËnine

1,000,0

900,0

800,0

700,0

600,0

500,0

400,0

300,0

200,0

100,0

0,0

•

•

•

•

•

•

•

•

•

•

•

2004

2005

2006

2007

2008

249,

4

Naloæbe v pridruæenapodjetja

NekratkoroËnivrednostni papirji

Ostalasredstva

Skupajsredstva

270,

527

1,8

287,

1

301,

6

107,

112

1,2

176,

328

4,7

318,

1

134,

113

9,5

128,

626

9,5

186,

8

102,

711

9,8

97,9

110,

4

115,

1

593,

365

1,0

674,

695

1,7

921,

6

94

Letno poroËilo


• Pomembnej{espremembenakapitalskihpostavkahsobile:– dosežen je bil ~isti dobi~ek, ki pripada Savi, d.d., v vi{ini 2,3 milijona

evrov;– kapital manj{inskih lastnikov se je znižal za 0,4 milijona evrov, pretežno

zaraditeko~ihizgub,kisenana{ajonanje;– polovica ~istega dobi~ka holdin{ke družbe Sava, d.d., v znesku 2,3 milijona

evrovjebilarazporejenavdrugerezerveizdobi~ka;– zaizpla~ilodividendzaleto2007jebilonamenjenih6milijonovevrov;– neto presežek iz prevrednotenja v povezavi z vrednotenjem nekratkoro~nih

vrednostnih papirjev po po{teni vrednosti se je znižal za 58,9 milijona evrov. Pri negativnem presežku iz prevrednotenja Poslovna skupina Sava izkazuje samo 2,1 milijona evrov znižanja vrednosti nekratkoro~nih vrednostnih papirjev pod njihovo nabavno vrednost. Preostala znižanja po{tene vrednosti pa so bila prenesena v izkaz poslovnega izida za leto 2008.

• Medskupnimiobveznostmisonajve~japostavkaprejetaposojilavznesku377,6 milijona evrov, ki so 26 odstotkov vi{ja kot v predhodnem letu, in sicer zaradi naložbenih vlaganj na kapitalskem trgu, naložbenih vlaganj v dejavnosti Turizem ter pove~anega obsega poslovanja v dejavnosti Nepremi~nine.

NALOŽBE

Družbe Poslovne skupine Sava so za naložbe v infrastrukturo namenile 23,3 milijona evrov, kar je skoraj polovico manj kot v predhodnem letu. Najpomembnej{e naložbe so bile obnova hotela Izvir v Radencih, preureditev apartmajev v družinski hotel Savica na Bledu in vlaganja v prestrukturiranje proizvodnje transportnih trakov in pnevmatik ter ekolo{ko izbolj{avo proizvodnje ofsetne gume za tiskarsko industrijo. V minulih petih letih so družbe za tovrstne naložbe skupno namenile 172,6 milijona evrov.

V naložbe v kapitalski trg je holdin{ka družba Sava, d.d., usmerila 69 milijonov evrov, kar je za polovico manj kot v predhodnem letu.


SESTAVA VIROV SREDSTEVNA DAN 31. 12.

v mio EUR

1,000,0

900,0

800,0

700,0

600,0

500,0

400,0

300,0

200,0

100,0

0,0

•

•

•

•

•

•

•

•

•

•

•

2004

2005

2006

2007

2008Kapital

377,

939

2,9

432,

654

5,4

482,

4

NekratkoroËnidolgovi

72,2

84,1

101,

7 203,

3

218,

6

KratkoroËnidolgovi

143,

317

4,0

140,

3 203,

0

220,

6

Skupajkapital in dolgovi

593,

365

1,0

674,

695

1,7

921,

6

95

ŠTEVILO ZAPOSLENIH V POSLOVNI SKUPINI SAVA

Na zadnji dan leta je bilo v Poslovni skupini Sava zaposlenih 2.692 sodelavcev, kar je 51 ve~ kot ob koncu predhodnega leta.

Ob ob~asnih potrebah po dodatnih proizvodnih in storitvenih delavcih, ki so se pokazale sezonsko, smo za dolo~en ~as zaposlovali tudi nove sodelavce v dejavnostihGumarstvoinTurizem.


SESTAVA NALOÆBV INFRASTRUKTUROPO DEJAVNOSTIH

v %

Sava, d.d.

Ostale dejavnosti

Dejavnost Gumarstvo zzunanjetrgovinsko mreæo

Dejavnost Turizem

7

53

12

28

96

Letno poroËilo


5.1. Dejavnost Gumarstvo z zunanjetrgovin-sko mrežo

STRATEŠKI RAZVOJ IN CILJI DEJAVNOSTI

PoslanstvoUstvarjamo celovite re{itve za razli~na podro~ja uporabe gumenotehni~nih in sorodnih izdelkov ter pnevmatik. Vizija dejavnosti • Postalibomorazvojnipartnerklju~nihkupcev.• Postalibomonajboljprilagodljivproizvajalecvtržnihni{ah.• Na{iizdelkibodopokakovostiprimerljiviznajbolj{imiposlovnimitekmeci.• Postali bomo skupnost strokovnih,ustvarjalnih,motiviranih sodelavcev, ki

svojo prihodnost gradi s pove~evanjem svojih konkuren~nih sposobnosti. • Gumarstvobozokoljuprijaznotehnologijoinssvojovpetostjovmednarodne

gospodarske tokove in povezave postalo ena finan~no najbolj trdnih dejavnosti v Poslovni skupini Sava.

GOSPODARSKO OKOLJE

Gumarstvokotpanogajemo~nopovezanozavtomobilskoindustrijoingradbeni{tvom.Neugodna cikli~na gibanja v teh dveh panogah so se zato prenesla tudi v Savino dejavnost. V zadnjem ~etrtletju so o negativnih trendih poro~ali vsi globalni proizvajalci na tem podro~ju. Nekoliko bolj optimisti~no so se odzvali le tisti, ki so pravo~asno upo{tevali napovedane trende na podro~jih energetike, prevoza, povezanega z varnostjo in udobjem, ter z za{~ito okolja in so zato v tržnih ni{ah uspeli iztržiti vi{jo dodano vrednost. Strategija tržnih ni{ ostaja tudi na{e vodilo, zatosevdejavnostiGumarstvokarnajboljprožnoprilagajamotemtrendom.

Pomembnejše značilnosti gospodarskega okolja, ki so in bodo vplivale na de-javnost Gumarstvo z zunanjetrgovinsko mrežo, so naslednje:• natrgugumeno-tehni~nihizdelkovinpnevmatikesejenadaljevalozaostro

vanjekonkurenceinstempovezanicenovnipritiski;• vzahodnoevropskihdržavahjetrgraselpo~asi,bolj{asituacijajebilavvzho

dniEvropi,Rusijiinvdrugihhitrorazvijajo~ihsedržavah;• razvititrgikljubnavedenemu{evednopredstavljajonajve~jideležvsvetovni

porabigumeno-tehni~nihizdelkov;• nadaljevalsejetrendselitveproizvodnjetehnolo{komanjzahtevnihproizvo

dovvvzhodnoEvropoinAzijo;• ponovnepodražitvestrate{kihgumarskihsurovin,energijeinembalaže,kijih

ni bilo mogo~e v celoti prenesti v kon~ne cene, so pomembno vplivale na konkuren~nostpanoge,predvsemnadolarskihtrgih;

• konkuren~nostevropskihproizvajalcevsejevprvipoloviciletazmanj{evalazaradivisokevrednostievragledenadrugesvetovnevalute,natopasejetrendobrnil;

• proizvajalcisoza~elinapovedovatiodpu{~anjedelavcevinzapiranjenedonosnihproizvodnihobratov;

• osredoto~anjenaoptimizacijonabavnihinnotranjihprocesovjevnegotovihrazmerahpostaloedenklju~nihdejavnikovkrepitveu~inkovitosti;

• zahtevnostekolo{kihstandardov innjihovospo{tovanjeostajapomembendelposlovanjagumarskeindustrije;

• nara{~ajo~akrizapovpra{evanjajepripeljaladozmanj{anjanaro~il,karkaženanegotovostnatrgu;

• spreminjajoseobstoje~einodpirajonovepotrebepogumenihizdelkih,nastajajonovitrgiintržneni{e;

• pove~ujejosepotrebekupcevpopoprodajnihstoritvah.

5. Poslovanje po dejavnostih

97

POSLOVANJE DEJAVNOSTI

Po večletni neprekinjeni izjemno visoki rasti prodaje se je rast prodajnih pri-hodkov družb te največje Savine dejavnosti umirila. V zaostrenih razmerah, s katerimi se spoprijema celotna panoga proizvodnje gumeno-tehničnih izdelkov in pnevmatik, smo z visoko prilagodljivostjo in odzivnostjo na hitro spreminja-joče se poslovno okolje celo nekoliko povečali prodajo, ob tem pa ohranili ali povečali tržni delež na večini najpomembnejših trgov.

Nenaklonjenost gospodarskih razmer je bila v celotni panogi izrazitej{a, kot jo je bilo mogo~e predvideti ob pripravi poslovnih na~rtov za leto 2008. Padec prodajnega trga se je odražal v upadanju povpra{evanja v Evropi, ki je na{ glavni prodajni trg. Obna{anje kupcev je bilo racionalnej{e, zahtevali so dalj{e pla~ilne roke in hranjenje zaloge pri nas kot dobavitelju. Na stro{kovni strani so se mo~no podražile osnovne vhodne surovine in energenti. Neugodna gibanja na finan~nih trgih so povzro~ila vi{je stro{ke financiranja. Vsega tega proizvajalci zaradi mo~ne konkurence nismo mogli v celoti prenesti v prodajne cene, kar je ob rasti stro{kov dela v dejavnosti vplivalo na zmanj{anje marž in dobi~konosnosti.

Na{teti razlogi so bili odlo~ilni za slab{i poslovni izid dejavnosti od doseženega v predhodnem letu in tudi od na~rtovanega.

V sestavi celotne konsolidirane prodaje Poslovne skupine Sava predstavlja de-javnost Gumarstvo z zunanjetrgovinsko mrežo 49 odstotkov.

Prodaja je dosegla vrednost 110,6 milijona evrov, kar je odstotek ve~ kakor v prej{njem letu in 7 odstotkov manj, kot je bilo na~rtovano. Rast prodaje se je ob~utno zmanj{ala v zadnjem trimese~ju. Družbe dejavnosti so sicer v zadnjih petih letih dosegale povpre~no 11odstotno letno rast prihodkov, v zadnjih treh letih pa kar 18odstotno.

Najve~ji, 88odstotni delež v sestavi prodaje dejavnosti pripada družbi Savatech, d.o.o. Dejavnost ustvari preko zunanjetrgovinske mreže dobro petino ~istih prihodkovodprodaje,odteganajve~prekodružbevNem~iji,SavaTrade,Gmbh,München.

Uspelo nam je ohraniti relativni tržni delež na ve~ini najpomembnej{ih trgov in ga ponekod celo pove~ati, v Sloveniji pa obdržati prevladujo~ tržni delež. Obdržali smo položaj najpomembnej{ega razvojnega dobavitelja na zahtevnih industrijskih podro~jih in pridobili nove razvojne partnerje. K doseženim prodajnim rezultatom je pripomogel velik delež novih izdelkov.

Družbe dejavnosti so 73 odstotkov prodajnih prihodkov ustvarile na 90 tujih trgih. Med njimi so novi trgi, s katerimi smo uravnotežili nižjo stopnjo rasti od na~rtovane na tradicionalnih trgih EU. Kljub recesiji v Nem~iji, ki ostaja na{ glavni izvozni trg, in na drugih trgih EU, kjer dejavnost skupaj ustvari 55 odstotkov izvoza, je struktura prodaje po trgih ostala skorajda enaka. To pomeni, da je ob upadanju rasti v panogi na teh razvitih evropskih trgih Savina dejavnost Gumarstvopove~alatržnedeleže.

Doseženi celotni dobiček je bil minimalno pozitiven in pod lanskoletnimi dosežki ter pod na~rtovanimi vrednostmi. Poleg manj{e rasti prodaje glede na na~rtovano so na nižjo poslovno uspe{nost vplivali tudi rast cen surovin, materialov in storitev, rast stro{kov dela zaradi realne rasti pla~ in dodatnega zaposlovanja v tej

98

Letno poroËilo


dejavnosti, vi{ji odhodki za obresti za najeta posojila in zlasti izrazito negativen vpliv sprememb vrednosti te~ajev drugih valut v razmerju do evra.

Vse družbe dejavnosti so pozitivno poslovale razen družbe Savarus, d.o.o., v Rusiji, kjer so poleg za~etnih nev{e~nosti pri zagonu proizvodnje profilov {e poslab{ale poslovanje prodajne težave in neugodno te~ajno razmerje med rubljem in evrom.

Za naložbe so družbe dejavnosti namenile 6,6 milijona evrov, kar je skoraj enkrat ve~ v primerjavi s predhodnim letom. Naložbena sredstva so bila namenjena za: • pove~anjeproizvodnjeizdel~nihskupintransportnihtrakovzvi{jododano

vrednostjo;• zadodatneproizvodnezmogljivostiprogramaVelo;• zanakupokoljusprejemljivej{einenergetskou~inkovitej{etehnologijeterza

zmanj{anje ozkih grl v proizvodnji polizdelkov v proizvodnji ofsetne gume zatiskarskoindustrijo;

• zanakupnoveopremezaizbolj{anjezanesljivostiinkakovostielastomernihzmesivprogramuMe{alnica;

• zaavtomatizacijodvehinjekcijskihstiskalniczrobotskorokovproizvodnjistiskanihizdelkovdružbeSava-GTI,d.o.o.;

• zadrugemanj{enaložbe,usmerjenevizbolj{anjekakovostiinproduktivnostiproizvodnje, varnej{e delo, izbolj{anje vplivov na okolje in racionalno rabo energije.

Premoženje družbdejavnostiGumarstvo z zunanjetrgovinskomrežo v vi{ini71,8 milijona evrov je v 53 odstotkih financirano s kapitalom, v 47 odstotkih pa s tujimi viri.

Ključni podatki za dejavnost Gumarstvo z zunanjetrgovinsko mrežo

* Prihodki od prodaje za dejavnost Gumarstvo z zunanjetrgovinsko mrežo so konsolidirani.

v mio EUR

2004 2005 2006 2007 2008Indeks

2008/2007

Prihodki od prodaje* 70,6 80,1 96,2 109,3 110,6 101

DobiËek pred obdavËitvijo 1,2 1,7 3,7 4,6 0,0 -

»isti dobiËek 1,0 1,4 2,9 3,5 0,0 -

Sredstva 39,0 47,0 57,9 65,3 71,8 110

Kapital 20,2 21,3 28,8 32,4 37,9 117

Obveznosti 18,8 25,7 29,1 32,9 33,9 103

Investicije v nepremiËnine, naprave in opremo 2,5 4,6 4,2 3,4 6,6 194

©tevilo zaposlenih 860 941 1.001 1.040 1.078 104

99

5.2. Dejavnost Turizem

POSLOVNI NAČRTI ZA LETO 2009

Negotoveokoli{~ineposlovanjasenadaljujejo.Gibanjanatrgihsurovininzadnjenapovedi kažejo na nižanje cen vhodnih materialov in surovin. Zaradi presežka proizvodnih zmogljivosti in vstopa novih, cenovno ugodnej{ih in agresivnih konkurentov, bodo zreli izdelki {e vedno pod pritiski nadaljnjega zniževanja cen.

Naši ključni ukrepi in usmeritve v Gumarstvu v opisanih razmerah so: – poleg intenzivnej{ih aktivnosti za pridobivanje novih kupcev in trgov predvsem

pospe{enrazvojnovihizdelkovinkrepitevpoprodajnihaktivnosti;– izredno selektivna politika naložb z usmeritvijo izklju~no na tista podro~ja,

ki so za nadaljnji razvoj družb v dejavnosti najbolj nujna, pri ~emer bomo predvidomapove~aliobsegnaložbvprimerjavizletom2008;

– izvedli bomo selekcijo proizvodnega in prodajnega programa ter izpeljali novotržnopozicioniranje,predvsemnanajboljobetavnihtrgih;

– prizadevanja za obvladovanje vseh vrst stro{kov bomo prilagajali spremembam v prodaji.

Za leto2009vdejavnostiGumarstvozzunanjetrgovinskomrežona~rtujemo119,3 milijona evrov prihodkov od prodaje, 3,1 milijona evrov celotnega dobi~ka pred davki in 7,8 milijona evrov naložb v dodatno posodobitev proizvodnih zmogljivosti.


PoslanstvoOmogo~amo raznovrstnost doživetij.

Vizija dejavnosti • Ostajamonajve~jiponudnikturisti~nihstoritevvSloveniji.• Zusmerjenostjovodli~nostinzenotnimistandardiposlovanjabomokrepili

tržni položaj ponudnika turisti~nih storitev visoke kakovosti. • Družba za upravljanje v turizmu bo ustvarjala sinergije v poslovanju in

omogo~ala {iritev na nove trge. • Pove~alibomo{teviloklju~nihtrgovintržnihsegmentov,skaterihprihajajo

na{i gostje.• Ustvarilibomou~inkovitmodelupravljanjazgosti(CRM model), podprt z

mo~nimiinprepoznavnimiblagovnimiznamkami,kotjeSavaHotels&Resorts.

• Zagotovilibomovisokousposobljenekadreinposebnoskrbnamenilipridobivanju vsestranskega znanja doma in v tujini.

• Razvojdejavnostiostajatrajnostnonaravnanindajeprednostpovezanostizožjim in {ir{im okoljem.

GOSPODARSKO OKOLJE

Turisti~na dejavnost je bila že v minulem letu mo~no izpostavljena neugodnim vplivom globalne finan~ne krize, kar se je pokazalo v zmanj{anju prihodov in manj{em {tevilu preno~itev tujih gostov v drugi polovici leta. Tak{en razvoj potrjujejo tudi prve ocene svetovne turisti~ne organizacije. Povpre~je prihodov turistov je bilo na svetovni ravni 2 odstotka vi{je v primerjavi s prej{njim letom zaradi ugodnih gibanj v prvi polovici leta, medtem ko za drugo polovico leta ugotavljajo upad {tevila gostov.

100

Letno poroËilo


Slovenijo je lani obiskalo 2,8 milijona turistov oziroma 2,8 odstotka ve~ kot v prej{njem letu. Skupno {tevilo preno~itev v turisti~nih nastanitvenih objektih je bilo 1,6 odstotka ve~je kakor v prej{njem letu. Pove~alo se je predvsem {tevilo doma~ih gostov, ki so ustvarili 5 odstotkov ve~ preno~itev, medtem ko je obisk tujih gostov ostal na ravni predhodnega leta. Najve~jo, 4odstotno rast {tevila preno~itev so dosegli zdravili{ki kraji.

Do pomembnih sprememb je pri{lo v gibanju turisti~nih tokov. Znova je upadel obisk gostov iz Nem~ije in Avstrije, pove~uje pa se obisk gostov iz Belgije, Nizozemske, iz skandinavskih držav in iz vzhodne Evrope, zlasti iz Ruske federacije. Obisk gostov iz Italije, ki so {e vedno naj{tevil~nej{i, ostaja na enaki ravni. Hkratisosepove~alitudiprihodkiodtujihgostov,sajjedržavaznjimidosegla12odstotno rast prilivov.

Pomembnejše značilnosti spremenjenega gospodarskega okolja, ki so vplivale na turizem predvsem v drugi polovici leta: • poenistranijevvzponuturizemvisokekakovosti,kjerpovpra{evanjenitako

ob~utljivdejavnik,podrugistranipacenovnougodniturizem;• doživetjainaktivnepo~itnicepostajajopomembnej{aoddestinacij;• pove~ujesezanimanjeturistovzaoddihvsvojidržavi,vospredjupovpra{evanja

bodobližnjituristi~nicilji,dostopniznižjimiprevoznimistro{ki;• rezervacijesopoznej{e,pove~ujesepovpra{evanjepoposebnihponudbahin

ponudbah v zadnjem trenutku, saj negotovost vodi ljudi v odlaganje dokon~nih odlo~itev;

• opažamoupadkongresnegainposlovnegaturizmazaradivar~evanjavpodjetjih.

POSLOVANJE DEJAVNOSTI V LETU 2008

S svojimi prodajnimi dosežki smo kljub težavnim okoliščinam dodatno utrdili vodilni tržni položaj med turističnimi ponudniki v Sloveniji.

Prihodke dejavnosti smo povečali, medtem ko je v povečanju stroškov energi-je, dela in financiranja že viden vpliv recesije. Ta je opazen tudi v popuščanju povpraševanja, ki se najbolj kaže v zmanjšanju števila gostov z naših tradici-onalnih trgov – Avstrije, Nemčije, Velike Britanije in Amerike. Zato aktivneje nastopamo na novih trgih.

V na{ih nastanitvenih zmogljivostih smo v letu 2008 na{teli okoli 312.000 gostov oziroma okoli 11 odstotkov ve~ kot leto pred tem. Število no~itev se je pove~alo za 6 odstotkov. Iz 40,0 v letu 2007 na 43,5 odstotne to~ke v letu 2008 se je pove~al delež doma~ih gostov. Število no~itev tujih gostov je bilo na ravni preteklega leta oziroma za slab odstotek nižje.

Zasedenost Savinih novih turisti~nih objektov je nara{~ala, vendar ponekod prag rentabilnosti lani {e ni bil dosežen, kar velja zlasti za hotela Livada in Primus. Med stro{ki so ob~utno narasli stro{ki energije. Mo~ni so bili tudi pritiski na vi{anje stro{kov dela zaradi visoke doma~e inflacije in pomanjkanja ustrezne kvalificirane delovne sile. Neugodna gibanja na finan~nih trgih so povzro~ila ob~utno pove~anje stro{kov financiranja.

Poslovanje družb dejavnosti Turizem so v letu 2008 zaznamovali nena~rtovani enkratni dogodki v vi{ini 18,1 milijona evrov, ki so poslab{ali poslovno uspe{nost.

101

Izredni dogodki so bili naslednji: • zaradimanj{euspe{nostiposlovanjadružbeZdravili{~eRadenci,d.o.o.,ka

kor je bila pri~akovana, je poobla{~eni ocenjevalec opravil cenitev vrednosti nepremi~nin in opreme, na podlagi katere je družba oslabila opredmetena osnovnasredstvavskupnivi{ini10,2milijonaevrov;

• izveden jebilprenos lastni{tvaZdravili{~aRadenci,d.o.o., izTerm3000,d.o.o.,naholdin{kodružboSava,d.d.;pogodbenacenajevklju~evalaelemente slabitve sredstev v Radencih, kar je družbi Terme 3000, d.o.o., prineslo izgubovznesku7,2milijonaevrov;

• prekinjenajebilapogodbameddružboSavaHoteliBled,d.o.o.,inRepublikoSlovenijo o najemu Vile Bled, neamortizirani del vlaganj v ta objekt v vi{ini 0,7 milijona evrov pa je bil odpisan.

Dejavnost Turizem prispeva 29 odstotkov v konsolidirano prodajo Poslovne skupine Sava.

Prihodki od prodaje družb dejavnosti Turizem v vi{ini 69 milijonov evrov so za 7 odstotkov presegli prihodke predhodnega leta, vendar za 4 odstotke zaostali za na~rtovanimi. Družbe dejavnosti so v zadnjih petih letih dosegale povpre~no 6odstotno letno rast prihodkov.

Na~rtovani poslovni rezultati v celotni dejavnosti niso bili doseženi, uspe{nost poslovanja pa ni dosegla lanskoletne. Družbe dejavnosti so poslovale razli~no. Družba Sava Hoteli Bled, d.d., je ustvarila dobiček v vi{ini 1,4 milijona evrov, ki je tako na ravni lanskoletnega. Družbe v severovzhodni Sloveniji, pa so z iz-gubo v vi{ini 2,4 milijona evrov, preobrnile skupni rezultat dejavnosti v izgubo v znesku milijon evrov.

Za naložbe v nepremi~nine in opremo je bilo namenjenih 12,4 milijona evrov, kar je 53 odstotkov vseh vlaganj v Poslovni skupini Sava. Najpomembnej{i naložbi sta bili obnova hotela Izvir v Radencih in prenova apartmajev v družinski hotel Savica na Bledu.

Premoženje družb dejavnosti Turizem v vi{ini 191,7 milijona evrov je v 53 odstotkih financirano s kapitalom, v 47 odstotkih pa s tujimi viri.

Ključni podatki za dejavnost Turizem

* Podatki v oklepaju predstavljajo vrednost brez upoštevanja izrednih dogodkov.

v mio EUR

2004 2005 2006 2007 2008Indeks

2008/2007

Prihodki od prodaje 52,9 54,4 57,8 64,6 69,0 107

DobiËek pred obdavËitvijo* 2,9 0,6 2,1 0,2 -19,1 (-1,0) -

»isti dobiËek* 2,9 0,5 1,9 -0,1 -19,3 (-1,2) -

Sredstva 169,8 181,3 198,1 212,5 191,7 90

Kapital 106,7 106,3 108,9 115,8 102,4 88

Obveznosti 63,1 75,0 89,1 96,7 89,3 92


©tevilo zaposlenih 1.341 1.328 1.397 1.428 1.430 100

102

Letno poroËilo


5.3. Dejavnost NepremiËnine


Delovanje v dejavnosti Turizem načrtujemo v naslednjih smereh:• osredoto~ilisebomonauspe{notržnopozicioniranjezmogljivosti,kismo

jih pridobili z intenzivnimi vlaganji v obnovo obstoje~ih in zgraditev novih zmogljivostivpretekleminvesticijskemciklu;

• izvajalibomoaktivnej{etrženjenaslovenskemintujihtrgih,zlastitistihvna{iokolici;

• pove~alibomo{tevilociljnihtrgovspoudarkomnavzhodniEvropi;• u~inkovitostupravljanjavdejavnostibomopove~alizzdružitvijoklju~nih

upravljavskih funkcij na enem mestu, pod pokroviteljstvom Družbe za upravljanje v turizmu.

Na~rtujemo 72,3 milijona evrov prihodkov od prodaje, 3,9 milijona evrov celotnega dobi~ka pred davki in 6,7 milijona evrov naložb, katerih nujnost bomo pred izvedbo ponovno preverjali glede na gospodarske razmere.


PoslanstvoZ znanjem in finan~no mo~jo gradimo za trg stavbe, v katerih na{i kupci ali najemniki prebivajo ali poslujejo zdravo, varno in prijetno. Lastniku podjetja zagotavljamo dolgoro~no zanesljive donose, zaposlenim pa poklicno in osebnostno rast ter primerno raven pla~.

Vizija dejavnosti • Ostalibomovodilnadružbazarazvojnepremi~ninvSloveniji.• Raz{irilibomoobsegposlovanjanaHrva{kem.• Ciljebomodoseglizustreznimnagrajevanjemzaposlenihzvariabilnimdelom

pla~.

GOSPODARSKO OKOLJE

Rast gradbenih dejavnosti je bila lani v Sloveniji {e visoka, zlasti v prvem polletju. Letna rast vrednosti opravljenih gradbenih del je zna{ala 15,1 odstotka, ~eprav je v drugi polovici leta upadla pod raven predhodnega leta, predvsem v nestanovanjski gradnji.

Nepremi~ninska dejavnost je mo~no odvisna od razpoložljivih virov financiranja, zato sta svetovna finan~na kriza in posledi~ni »posojilni kr~« slovenskih bank omejila njene prihodnje poslovne možnosti. Poslab{ali so se pogoji za pridobivanje posojil, zvi{ale so se obrestne mere, zaradi negotovosti pa je pri{lo do skraj{evanja ro~nosti posojil. Promet z nepremi~ninami je v lanskem letu že upadel, hkrati pa se je prekinila dolgoletna dvo{tevil~na rast cen nepremi~nin in prometa z njimi.

V za~etku letu 2009 je že mo~no upadlo povpra{evanje po nepremi~ninah. Po ocenah bo gradbena dejavnost upadla za 12 odstotkov.

103


Prihodke od prodaje smo več kot podvojili in za 9 odstotkov povečali čisti do-biček. Obenem smo se srečali s prvimi vidnejšimi učinki krize, ki se bodo po napovedih v prihodnje okrepili.

Zato se bomo v prihodnjih dveh letih usmerili predvsem v zagotavljanje ustreznih zemljišč, da bi omogočili zanesljivo rast v naslednjih letih.

V sestavi celotne konsolidirane prodaje Poslovne skupine Sava je dejavnost v letu 2008 udeležena z 20 odstotki.

V dejavnosti Nepremi~nine so prihodki od prodaje dosegli 46,8 milijona evrov, kar je 128 odstotkov nad zneskom v predhodnem letu. Tako visoko rast je povzro~il zaklju~ek projekta izgradnje Modri kvadrat. Sicer so visoka nihanja prihodkov med leti v tej dejavnosti obi~ajna, saj so prihodki odvisni od stopnje dokon~anja gradbenih projektov.

Dobiček pred obdav~itvijo v znesku 1,6 milijona evrov je za 7 odstotkov presegel tistega v prej{njem letu, ~isti dobi~ek v vi{ini 1,2 milijona evrov pa je za 9 odstotkov vi{ji.

Premoženje družb dejavnosti Nepremi~nine v vi{ini 83,2 milijona evrov je v 22 odstotkih financirano s kapitalom, v 78 odstotkih pa s tujimi viri, ki so najeti za izvedbo konkretnih gradbenih poslov.

Ključni podatki za dejavnost Nepremičnine


Morebitna nepripravljenost ban~nega sektorja za financiranje nepremi~ninskih projektov predstavlja precej{njo omejitev za družbe dejavnosti, zato bodo prihodnje poslovne aktivnosti usmerjene predvsem v iskanje ustreznih zemlji{~ za zagotavljanje dolgoro~ne zanesljive rasti po letu 2011.

V dejavnosti Nepremi~nine na~rtujemo 24,2 milijona evrov prihodkov ter 1,4 milijona evrov celotnega dobi~ka pred davki.

v mio EUR

2004 2005 2006 2007 2008Indeks

2008/2007


DobiËek pred obdavËitvijo 0,8 1,0 1,1 1,5 1,6 107

»isti dobiËek 0,6 0,7 0,8 1,1 1,2 109

Sredstva 40,1 45,3 42,9 64,9 83,2 128

Kapital 6,9 7,6 8,5 9,6 18,7 195

Obveznosti 33,3 37,7 34,5 55,3 64,5 117

Investicije v nepremiËnine, naprave in opremo 0,8 0,7 0,0 0,0 1,9 -

©tevilo zaposlenih 19 19 19 19 19 100

104

Letno poroËilo


5.4. Druge dejavnosti STRATEŠKI RAZVOJ IN CILJI DEJAVNOSTI

Družba Energetika Sava, d.o.o., in druge družbe s področja energetike

Poslanstvo S celovitimi re{itvami zmanj{ujemo porabnikom in družbi stro{ke oskrbe z energijo.

Vizija področja Energetike • Postalibomopomembenproizvajalecnapodro~jualternativnihvirovener

gije. • Kupcembomoomogo~iliprihranekprimarneenergijeinspreseganjemstan

dardov s podro~ja varovanja okolja v družbi uresni~ili pojem trajnostne oskrbe z energijo.

• Zagotavljalibomodonosnorastzu~inkovito izrabotržnihpriložnosti inzživahno naložbeno dejavnostjo ob nizkem tveganju in visokem denarnem toku.

• Spodbujalibomorazvojskladnega,u~inkovitegainpredanegakolektiva,kisprejema izzive pa tudi tveganja in odgovornost.

Družba Sava Medical in storitve, d.o.o. PoslanstvoZ izvajanjem storitev poslovnih servisov po konkuren~nih cenah – pretežno za uporabnike v Poslovni skupini Sava – in z zaposlovanjem delavcev z omejenimi delovnimi sposobnostmi prispevamo k uspe{nosti poslovne skupine.

Vizija družbe • Postalibomo{ebolju~inkovitincenovnokonkuren~enizvajalecnekaterih

storitev poslovnih servisov za potrebe Poslovne skupine Sava. • Zagotavljalibomodelotežezaposljivimljudemizdružbposlovneskupinepo

pogojih, ki prina{ajo dav~ne in zakonske olaj{ave v korist celotne skupine.

GOSPODARSKO OKOLJE

V gibanjih rasti cen nafte, plina in drugih energentov je bilo minulo leto prelomno, zato je gospodarna raba energije {e pove~ala svoj pomen – kot enega glavnih dejavnikov uspe{nosti poslovanja. Zaradi vse ve~je ekolo{ke ozave{~enosti držav in svetovnih pritiskov na naravne vire, vse bolj raste zanimanje za obnovljive vire energije, vendar {e vedno ni dovolj ustreznih finan~nih spodbud za tovrstne projekte.

105


Okrepili smo delovanje na področju učinkovite rabe in obnovljivih virov ener-gije, ki mu v obdobju rasti cen energentov vse bolj narašča gospodarski pomen. Svojo uspešnost smo potrdili tudi z 8,7-odstotnim povišanjem prihodkov glede na načrtovane v dejavnosti.

V sklopu »Drugih dejavnosti« delujejo družbe s področja energetike: Energetika Sava,d.o.o.,Energetika rnomelj,d.o.o.,EnsaBH,d.o.o.,Srbac,BIHinSavaEnsa,d.o.o.e.l., Skopje, Makedonija ter invalidsko podjetje Sava Medical in storitve, d.o.o.,indružbaGIPSavaKranj,d.o.o.,Ruma.

Nosilna družba dejavnosti energetike je Energetika Sava, d.o.o., specializirana za izvajanje storitev na podro~ju gospodarne rabe in obnovljivih virov energije. Opravlja storitve za potrebe družb Poslovne skupine Sava in za zunanji trg. Deluje po na~elu lastnega investiranja v projekte.

Pomemben del dejavnosti družbe je bil lani usmerjen v zagon in optimizacijo proizvodnje oplemenitene biomase v Bosni. Projekt v naslednji fazi predvideva vzpostavitev lastne surovinske baze za oskrbo svojih obratov za kombinirano proizvodnjo toplote in elektrike. V ta strate{ki okvir sodi tudi postavitev in zagon obrata za proizvodnjo briketov v Makedoniji.

Delovanje družbe Energetika Sava, d.o.o., z zniževanjem porabe energije prispeva k pove~evanju poslovne u~inkovitosti drugih družb v Poslovni skupini Sava. Tako je lani v sklopu prenove poslovne stavbe Save, d.d., dokon~ala energetsko prenovo poslovne stavbe, v letu 2009 pa bo zaklju~ila energetsko prenovo v družbi Zdravili{~e Radenci, d.o.o., kar bo pomembno prispevalo h krepitvi poslovne uspe{nosti te družbe.

Sava Medical in storitve, d.o.o., je invalidsko podjetje, ustanovljeno za zaposlitev težje zaposljivih oseb, invalidov in ljudi z zdravstvenimi omejitvami.

Družba je lani prevzela upravljanje celotne zgradbe na objektu Kare A v Kranju, vklju~no s parkirno hi{o. Skladno z na~rtom je ukinila dejavnost varovanja premoženja in jo prenesla na zunanjega izvajalca. Naložbena sredstva je družba namenila prenovi voznega parka za opravljanje dejavnosti rentacar, za potrebe tehni~nega, proizvodnega in ekolo{kega varstva ter za obnovo in posodobitev po~itni{kih zmogljivosti, ki jih tržijo tudi zunaj skupine.

V sestavi celotne konsolidirane prodaje Poslovne skupine Sava predstavljajo Druge dejavnosti 2,2 odstotka.

Obseg poslovanja v dejavnosti ostaja v sestavi skupine nizek, vendar skladno s cilji iz leta v leto raste. Tako so prihodki od prodaje v letu 2008 narasli za 16 odstotkov v primerjavi s predhodnim letom.

106

Letno poroËilo


Ključni podatki za družbe Drugih dejavnosti


Na~rtujemo 5 milijonov evrov prihodkov od prodaje, 0,1 milijona evrov celotnega dobi~ka pred davki in 3,8 milijona evrov naložb v celotni dejavnosti. Upravi~enost naložb bomo zaradi zaostrenih razmer poslovanja pred izvedbo ponovno preverjali.


PoslanstvoOptimiziramo vrednosti posameznih naložb, olaj{ujemo financiranje svojih dejavnosti in skrbimo za rast premoženja Poslovne skupine Sava.

Vizija dejavnosti Postali bomo najdonosnej{i naložbenik v Sloveniji.

GOSPODARSKO OKOLJE

Svetovna finan~na kriza, ki je zaznamovala preteklo leto, je povzro~ila padce ve~ine te~ajev vrednostnih papirjev na doma~em in tujem organiziranem trgu kapitala. Svetovni indeksi – merjeno z indeksom MSCI World – so se v povpre~ju znižali za 42,1 odstotka, v Evropi (MSCI Europe) pa v povpre~ju za 45,2 odstotka. Padec doma~ega borznega trga je bil {e nekoliko globlji in je zna{al 67,5 odstotka, merjeno z doma~im borznim indeksom SBI 20. Napovedi za leto 2009 so zelo negotove.

v mio EUR

2004 2005 2006 2007 2008Indeks

2008/2007


DobiËek pred obdavËitvijo 0,0 -0,6 0,2 -0,2 -0,1 50

»isti dobiËek 0,0 -0,6 0,2 -0,2 -0,1 50

Sredstva 6,0 5,9 8,2 18,3 12,0 66

Kapital 3,7 3,2 3,6 8,6 5,0 58

Obveznosti 2,3 2,7 4,6 9,7 7,0 72


©tevilo zaposlenih 73 72 91 95 101 106

5.5. Dejavnost Naložbene finance

107


V razmerah padanja borznih indeksov izbiramo kar najbolj učinkovite poti upravljanja premoženja, da bi optimizirali njegovo vrednost za delničarje. Knjigovodska vrednost delnice Save, d.d., ki odraža rast premoženja, se je kljub lanskemu padcu vrednosti v zadnjih petih letih povečala za 37 odstotkov.

Dejavnost Naložbene finance je vpeta v poslovanje mati~ne družbe Sava, d.d., in z upravljanjem finan~nih naložb prispeva k poslovni uspe{nosti Poslovne skupine Sava. Vlaganja v finan~ne naložbe odpirajo možnosti nadaljnjega razvoja obstoje~ih dejavnosti v okviru poslovne skupine in hkrati prispevajo k ve~anju premoženja na{ih delni~arjev.

Z uspe{nim upravljanjem in razpr{enim portfeljem finan~nih naložb delujemo tako, da bi vnaprej zajezili negativne u~inke nastalega tržnega neravnovesja. Knjigovodska vrednost Savine delnice, ki predstavlja eno glavnih izhodi{~ za oblikovanje povpra{evanja investitorjev po delnici Sava, je v letu 2008 sicer izgubila 14,5 odstotka vrednosti, vendar se je v obdobju zadnjih petih let njena vrednost pove~ala za 37 odstotkov. Omenjena rast predstavlja 6,5odstotno povpre~no letno rast, kar je 7,7 odstotne to~ke vi{je od povpre~ne letne rasti Slovenskega borznega indeksa SBI 20 v tem obdobju.

Gibanje rasti knjigovodske vrednosti delnice Sava od začetka leta 2004 do konca leta 2008

Za optimiziranje vrednosti in zagotavljanje dolgoro~ne rasti finan~nega premoženja smo januarja izkoristili pravico do vpisa 405.875 dokapitalizacijskih delnic Abanke Vipa, d.d. Skupna vrednost vpla~ila je zna{ala 24,4 milijona evrov, pri ~emer se delež lastni{ke udeležbe Save, d.d., v kapitalu Abanke Vipa, d.d., ni spremenil.Oktobrasmopridobili5.474.066delnicdružbeNFD1ID,d.d.,inpove~ali lastni{ko udeležbo v tej družbi na 23,22 odstotka. Vrednost nakupa je zna{ala 7,5 milijona evrov.

Letna rast knjigovodske vrednosti delnice Sava Letna rast vrednosti indeksa SBI 20

2008 -14,5% -67,5%

2007 26,8% 78,1%

2006 3,2% 37,9%

2005 12,2% -5,7%

2004 9,2% 24,9%

PovpreËna letna rast 6,5% -1,2%

Skupna rast 37,1% -6,0%

108

Letno poroËilo


Pregled največjih Savinih finančnih naložb in odstotek lastništva


V letu 2009 v holdin{ki družbi Sava, d.d., na~rtujemo: • prihodkeodprodajevvi{ini8,1milijonaevrov,kijihbomoustvarilipretežno

vokviruposlovneskupine;• finan~niprihodkisona~rtovanivvi{ini47,3milijonaevrov,mednjimi68

odstotkov predstavljajo prihodki od na~rtovane prodaje finan~ne naložbe v delnicedružbeMerkur,d.d;

• vlu~ipri~akovanihrazmernafinan~nihtrgihbomoprou~evalimožnostipovezovanja na{ih finan~nih naložb v ban~nem sektorju z namenom optimiziranja vrednostifinan~negapremoženja;

• zanaložbevosnovna sredstva innaložbenenepremi~ninebomoporabili5,6 milijona evrov, nujnost vlaganj pa bo pred realizacijo projektov ponovno preverjena;

• aktivnostinapodro~jufinan~nihnaložbbodoodvisneodtržnihpriložnostiinlikvidnostnegapoložaja;

• celotnidobi~ekbopona~rtudosegelvrednost24,3milijonaevrov.

Ustvarili bomo 47,3 milijona evrov finan~nih prihodkov in 24,3 milijona evrov celotnega dobi~ka.

NajveËje Savine finanËne naložbe ©t. delnic % lastništva

Abanka Vipa, d.d., Ljubljana 1.715.841 23,8

Merkur, d.d., Naklo 262.841 20,0

Gorenjska banka, d.d., Kranj 152.110 45,9

NFD 1 ID, d.d., Ljubljana 31.372.541 23,2

Dom holding, d.d., Zagreb 668.213 8,2

109

6.1. Poslovna uspešnost

Poslovanje holdinške družbe so v času poglabljanja gospodarske krize zazna-movala tržna neravnovesja in padci borznih tečajev. Doseženi rezultati zato od načrtovanih odstopajo zaradi slabitve finančnih naložb, ki smo jo izvedli v skladu z zahtevami in priporočili računovodske stroke.

Naložbene finance predstavljajo poleg upravljanja odvisnih družb obsežen del dejavnosti Save, d.d. Dogajanja na doma~em in mednarodnem kapitalskem trgu imajo zaradi tega pomemben vpliv na poslovne dosežke.

BILANČNA VSOTA

V preteklem letu je dosegla 653,7 milijona evrov, kar je 5 odstotkov manj v primerjavi s prej{njim letom. Povpre~na bilan~na vsota je v zadnjih petih letih zna{ala 521,3 milijona evrov.

KAPITAL

Njegova vrednost je dosegla 355,9 milijona evrov, kar je 14 odstotkov manj v primerjavi s preteklim letom in predstavlja 54 odstotkov virov sredstev. Povpre~no stanje kapitala v minulih petih letih je zna{alo 340,4 milijona evrov.

CELOTNI DOBIČEK PRED DAVKI

Z upo{tevanjem 14,9 milijona evrov vredne slabitve finan~nih naložb v minulem letu zna{a 2,3 milijona evrov in ne dosega na~rtovane vrednosti. Ob izlo~itvi u~inkov slabitve dosega celotni dobi~ek 17,2 milijona evrov, kar je 37 odstotkov nad dosežki prej{njega leta, na~rtovano vrednost pa presega za 52 odstotkov. Povpre~je preteklih petih letih zna{a 16,3 milijona evrov.

ČISTI POSLOVNI IZID

Zaradi slabitev finan~nih naložb v preteklem letu zna{a 4,6 milijona evrov in ne dosega na~rtovanega. Brez vklju~itve izrednega dogodka slabitve zna{a 17,2 milijona evrov, s ~imer smo poslovne na~rte presegli za 52 odstotkov, v primerjavi s preteklim letom pa pove~ali ~isti dobi~ek za 42 odstotkov. Z upo{tevanjem 14,9 milijona evrov vredne slabitve finan~nih naložb in odloženih davkov v vi{ini 2,2 milijona evrov je enak celotnemu dobi~ku pred davki. Vrednost povpre~nega letnega ~istega dobi~ka v zadnjih petih letih je 14,2 milijona evrov.

BILANČNI DOBIČEK

Bilan~ni dobi~ek zna{a 29,2 milijona evrov in omogo~a izvr{evanje veljavne politike izpla~evanja dividend.

6. Poslovanje Save, d.d.

110

Letno poroËilo


Pregled pomembnejših podatkov o uspešnosti poslovanja Save, d.d.

* podatki brez upoštevanja slabitve finanËnih naložb

v mio EUR

2004 2005 2006 2007 2008Indeks

2008/2007

»isti prihodki od prodaje 7,6 8,0 7,4 9,0 8,4 93

Drugi prihodki 0,5 1,7 0,9 2,3 0,7 30

Stroški iz poslovanja -11,9 -9,8 -9,8 -12,8 -13,4 105

FINAN»NI IZID 19,4 21,8 30,5 14,2 6,6 (21,5)* 46 (151)*

CELOTNI DOBI»EK PRED DAVKI 15,8 21,7 29,1 12,6 2,3 (17,2)* 18 (137)*

»ISTI DOBI»EK 12,8 17,9 23,8 12,1 4,6 (17,2)* 38 (142)*

SAVA, d.d.

»ISTI POSLOVNI IZIDV OBDOBJU OD 2004 DO 2008

v mio EUR

2004 2005 2006 2007 2008

30,0

25,0

20,0

15,0

10,0

5,0

0,0

•

•

•

•

•

•

•

12,8

17,9

23,8

12,1

17,2

5-letno povpreËje

16,8

12,6

4,6

2,6

14,2Z upoπtevanjem slabitevfinanËnih naloæb.

Brez upoπtevanja slabitevfinanËnih naloæb.

**

*

**

*

**

*

Gibanje bilančnega dobička Save, d.d., v letu 2008

v mio EUR

»isti poslovni izid leta 2008 4,6

Preneseni dobiËek iz leta 2007 32,9

IzplaËilo dividend v letu 2008 -6,0

Razporeditev dobiËka leta 2008 v druge rezerve iz dobiËka -2,3

BilanËni dobiËek na dan 31. 12. 2008 29,2

111

Kazalniki uspešnosti poslovanja Save, d.d.

SAVA, d.d.

PREGLEDBILAN»NEGA DOBI»KAV OBDOBJU OD 2004 DO 2008

v mio EUR

2004 2005 2006 2007 2008

35,0

30,0

25,0

20,0

15,0

10,0

5,0

0,0

•

•

•

•

•

•

•

•

32,8

25,9

32,5 32,9

29,2

5-letno povpreËje

30,7

31. 12. 2004 31. 12. 2005 31. 12. 2006 31. 12. 2007 31. 12. 2008

Stopnja lastniškosti financiranja - v %kapital / obveznosti do virov sredstev 78,0 72,0 71,9 60,2 54,4

Stopnja dolgoroËnosti financiranja - v % vsota kapitala in dolgoroËnih dolgov (skupaj z rezervacijami in odloženimi davki) ter dolgoroËnih pasivnih Ëasovnih razmejitev / obveznosti do virov sredstev 80,0 74,0 78,5 79,5 74,6

Stopnja osnovnosti investiranja - v % osnovna sredstva in naložbene nepremiËnine / sredstva 19,0 17,0 17,4 9,3 9,4

Stopnja dolgoroËnosti investiranja - v % vsota osnovnih sredstev in dolgoroËnih aktivnih Ëasovnih razmejitev, naložbenih nepremiËnin, dolgoroËnih finanËnih naložb in dolgoroËnih poslovnih terjatev / sredstva 75,0 68,0 90,3 92,2 92,8

Koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev in naložbenih nepremiËnin kapital / osnovna sredstva in naložbene nepremiËnine 4,1 4,2 4,1 6,5 5,8

Koeficient neposredne pokritosti kratkoroËnih obveznosti likvidna sredstva / kratkoroËne obveznosti 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0

Koeficient pospešene pokritosti kratkoroËnih obveznosti vsota likvidnih sredstev, kratkoroËnih terjatev in kratkoroËnih finanËnih naložb / kratkoroËne obveznosti 1,3 1,2 0,5 0,4 0,3

Koeficient kratkoroËne pokritosti kratkoroËnih obveznosti kratkoroËna sredstva / kratkoroËne obveznosti 1,3 1,2 0,5 0,4 0,3

Koeficient gospodarnosti poslovanja poslovni prihodki / poslovni odhodki 0,7 1,0 2,9 1,5 1,0

Odstotni koeficient Ëiste dobiËkonosnosti kapitala Ëisti dobiËek / povpreËni kapital (brez Ëistega poslovnega izida obraËunskega obdobja) 5,0 6,0 7,9 3,3 1,2

Odstotni koeficient dividendnosti osnovnega kapitala vsota dividend za poslovno leto / povpreËni osnovni kapital 6,0 6,0 6,4 6,7 7,2

112

Letno poroËilo


STOPNJA LASTNIŠKOSTI FINANCIRANJA S 54odstotno stopnjo lastni{kosti financiranja zagotavljamo dovolj visoko stopnjo finan~ne varnosti, saj je ve~ kot polovica vseh sredstev družbe financirana s kapitalom.

POSLOVANJE SAVE, D.D., PO ČETRTLETJIH LETA 2008

Primerjava doseženih rezultatov po ~etrtletjih s ~etrtletnimi podatki preteklega leta ni smiselna, saj je dinamika doseganja poslovnega rezultata Save, d.d., v veliki meri odvisna od trenutka prodaje finan~nih naložb ter prejema dividend.

v 000 EUR

JAN- MAR 2008

APR-JUN 2008

JUL-SEPT 2008

OKT-DEC 2008

JAN-DEC 2008

01. »ISTI PRIHODKI OD PRODAJE 2.047 2.076 2.184 2.125 8.432

a) Prihodki, doseženi na domaËem trgu 2.046 2.075 2.184 2.124 8.429

Do podjetij v skupini 1.642 1.667 1.770 1.715 6.794

Do pridruženih podjetij 30 30 -60 0 0

Do drugih 374 378 474 409 1.635

b) Prihodki, doseženi na tujem trgu 1 1 0 1 3

Do podjetij v skupini 1 1 0 1 3

Do pridruženih podjetij 0 0 0 0 0

Do drugih 0 0 0 0 0

02. SPREMEMBA VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKON»ANE PROIZVODNJE 0 0 0 0 0

03. USREDSTVENI LASTNI PROIZVODI IN LASTNE STORITVE 0 0 0 0 0

04. DRUGI POSLOVNI PRIHODKI (s prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki) 279 3 353 2 637

05. STRO©KI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV -1.013 -2.297 -1.345 -2.138 -6.793

a) Nabavna vrednost prodanih blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala -136 -92 -97 -143 -468

b) Stroški storitev -877 -2.205 -1.248 -1.995 -6.325

06. STRO©KI DELA -774 -767 -822 -1.590 -3.953

a) Stroški plaË -606 -594 -648 -1.272 -3.120

b) Stroški socialnih zavarovanj (posebej izkazani stroški pokojninskih zavarovanj) -113 -110 -120 -228 -571

- Stroški socialnih zavarovanj -46 -44 -49 -97 -236

- Stroški pokojninskih zavarovanj -67 -66 -71 -131 -335

c) Drugi stroški dela -55 -63 -54 -90 -262

113

v 000 EUR

JAN- MAR 2008

APR-JUN 2008

JUL-SEPT 2008

OKT-DEC 2008

JAN-DEC 2008

07. ODPISI VREDNOSTI -489 -555 -600 -665 -2.309

a) Amortizacija -478 -480 -556 -505 -2.019

b) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih -10 -2 -8 -126 -146

c) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih -1 -73 -36 -34 -144

08. DRUGI POSLOVNI ODHODKI -23 -67 -46 -198 -334

09. FINAN»NI PRIHODKI IZ DELEŽEV 3.370 26.964 1.925 2.387 34.646

a) FinanËni prihodki iz deležev v družbah v skupini 0 10 723 0 733

b) FinanËni prihodki iz deležev v pridruženih podjetjih 3.042 12.396 0 0 15.438

c) FinanËni prihodki iz deležev v drugih družbah 328 14.558 1.202 2.387 18.475

Ë) FinanËni prihodki iz drugih naložb 0 0 0 0 0

10. FINAN»NI PRIHODKI IZ DANIH POSOJIL 638 1.239 881 2.178 4.936

a) FinanËni prihodki iz posojil, danih družbam v skupini 493 516 514 527 2.050

b) FinanËni prihodki iz posojil, danih drugim 145 723 367 1.651 2.886

11. FINAN»NI PRIHODKI IZ POSLOVNIH TERJATEV 2 4 3 2 11

a) FinanËni prihodki iz poslovnih terjatev do družb v skupini 0 1 0 0 1

b) FinanËni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih 2 3 3 2 10

12. FINAN»NI ODHODKI IZ OSLABITVE IN ODPISOV FINAN»NIH NALOŽB 0 0 -668 -15.113 -15.781

13. FINAN»NI ODHODKI IZ FINAN»NIH OBVEZNOSTI -3.942 -3.472 -4.084 -5.688 -17.186

a) FinanËni odhodki iz posojil, prejetih od družb v skupini -72 -39 -57 -119 -287

b) FinanËni odhodki iz posojil, prejetih od bank -3.803 -3.433 -4.027 -5.569 -16.832

c) FinanËni odhodki iz izdanih obveznic 0 0 0 0 0

Ë) FinanËni odhodki iz drugih finanËnih obveznosti -67 0 0 0 -67

14. FINAN»NI ODHODKI IZ POSLOVNIH OBVEZNOSTI -6 -2 0 -2 -10

a) FinanËni odhodki iz poslovnih obveznosti do družb v skupini 0 -3 3 0 0

b) FinanËni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev in meniËnih obveznosti -1 1 -3 -1 -4

c) FinanËni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti -5 0 0 -1 -6

15. DRUGI PRIHODKI 45 1 0 57 103

16. DRUGI ODHODKI -17 -4 0 -32 -53

17. DAVEK IZ DOBI»KA 0 0 0 0 0

18. ODLOŽENI DAVKI 0 0 0 2.227 2.227

19. »ISTI POSLOVNI IZID OBRA»UNSKEGA OBDOBJA 117 23.123 -2.219 -16.448 4.573

114

Letno poroËilo


ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE

• Doseglismo8,4milijonaevrovprihodkovodprodaje,karje6odstotkovmanjkakor v preteklem letu in 7 odstotkov nad na~rti.

• Tiprihodkizna{ajo2odstotkazbirneprodajePoslovneskupineSava,zatona raven skupno dosežene prodaje pomembneje ne vplivajo. Predstavljajo predvsem prodajo storitev Save, d.d., družbam v skupini.

• 60odstotkov~istihprihodkovodprodajepredstavljajoprihodkiodnajemninposlovnih prostorov, 40 odstotkov pa prispevek odvisnih družb za uporabo blagovne znamke in prihodki od storitev kompeten~nih centrov znanj.

DRUGI PRIHODKI

• Dosegajo0,6milijonaevrov,sonižjikakorlaniinvi{jiodna~rtovanih.• Vklju~ujejoprihodkeododtujitvenepremi~nin.

STROŠKI IZ POSLOVANJA

• Zna{ajo13,4milijonaevrovinso4odstotkevi{jiodtistihvpredhodnemletuoz. 11 odstotkov nad na~rtovanimi.

• Odmikisonastalizaradivzdrževanjainobnoveupravnezgradbe.• Sestavastro{kovizposlovanja:51odstotkovstro{kiblaga,materialainstoritev,

30 odstotkov stro{ki dela, 17 odstotkov odpisi vrednosti ter 2 odstotka drugi odhodki.

• Znatendeltehstro{kovnastanezaradiupravljanjafinan~nihnaložb,zatojepresežek finan~nega izida delno namenjen tudi njihovemu pokrivanju.

FINANČNI IZID

• Finančni izid v holdin{ki družbi Sava, d.d., zna{a 6,6 milijona evrov. Odstopanje od poslovnega na~rta ter od dosežkov v prej{njem letu je posledica slabitev finan~nih naložb zaradi neugodnih borznih gibanj. Slabitve finan~nih naložb s poslovnim na~rtom za leto 2008 niso bile predvidene. Sava, d.d., je v preteklem petletnem obdobju v povpre~ju dosegala pozitivni finan~ni izid v vi{ini 18,6 milijona evrov letno.

• Finančni prihodki v vrednosti 39,6 milijona evrov so 59 odstotkov ve~ji kakor v letu 2007 ter 23 odstotkov nad na~rtovanimi.

• Finančni odhodki v znesku 33 milijonov evrov so trikrat vi{ji kakor v preteklem letu in dvakrat vi{ji od na~rtovanih. Na njihovo pove~anje so letos pomembno vplivale slabitve finan~nih naložb v znesku 14,9 milijona evrov in obresti v znesku 17,2 milijona evrov, ki so narasle zaradi ve~je zadolženosti družbe.

• Presežek finančnih prihodkov nad finančnimi odhodki v znesku 6,6 milijona evrov je za polovico nižji od ustvarjene vrednosti v letu 2007 in 57 odstotkov manj{i od na~rtovanega. Brez upo{tevanja slabitev finan~nih naložb je Sava, d.d., poslovni na~rt finan~nega izida presegla za 39 odstotkov, rezultati pa so 51 odstotkov bolj{i kakor v prej{njem letu.

115

Dosežen finančni izid po vrstah aktivnosti

• Dividende dosegajo vrednost 33,2 milijona evrov in so se v primerjavi s preteklim letomzelopove~ale.Grezadividende,prejeteodGorenjskebanke,d.d.,Kranj,in od Abanke Vipa, d.d., ki sta pridruženi podjetji Save, d.d., od Nacionalne finan~nedružbeterodnekaterihdrugihdružb;

• Finančni prihodki od prodaje vrednostnih papirjev zna{ajo 1,5 milijona evrov in so nizki zaradi strate{ko na~rtovanega zmanj{anja obsega odprodaje finan~nih naložb. Finančni odhodki v povezavi z vrednostnimi papirji so v 94 odstotkih posledica slabitev finan~nih naložb, v 6 odstotkih pa predstavljajo izgubopriprodajinekaterihfinan~nihnaložb;

• Finančni prihodki od obresti v vrednosti 4,9 milijona evrov izvirajo iz danih posojil in depozitov. Finančni odhodki od obresti v obsegu 17,2 milijona evrov so nastali v povezavi z zadolženostjo družbe pri bankah, ki se je v primerjavi s prej{njim letom glede na naložbene aktivnosti pove~ala. Povpre~na obrestna mera za najeta posojila je bila za 0,35odstotne to~ke vi{ja kot v preteklem letu.

CELOTNI DOBIČEK PRED DAVKI

• Celotnidobi~ekSave,d.d.,preddavkivletu2008zna{a2,3milijonaevrovin ne dosega na~rtovane vrednosti.

• Obizlo~itviu~inkaslabitvefinan~nihnaložbvvi{ini14,9milijonaevrovpaje Sava, d.d., dosegla 17,2 milijona evrov celotnega dobi~ka pred davki, kar je 37 odstotkov nad dosežki v prej{njem letu, na~rtovano vrednost pa presega za 52 odstotkov.

DAVEK OD DOHODKOV

• VSavi,d.d.,zaleto2008nismoobra~unalidavkaoddohodkov,kersobiliustvarjeni prihodki ve~inoma tak{ne vrste, da so v skladu z zakonodajo neobdav~eni ali delno obdav~eni.

• Obra~unanesoterjatvezaodloženedavkevznesku2,2milijonaevrov,kisev pretežni meri nana{ajo na slabitve finan~nih naložb.

v mio EUR

FinanËni izid

FinanËni izid

FinanËni izid

FinanËni izid

FinanËni prihodki

FinanËni odhodki

FinanËni izid

FinanËni izid

2004 2005 2006 2007 20085-letno

povpreËje

Dividende 2,8 7,7 11,4 13,3 33,2 0,0 33,2 13,7

Vrednostni papirji 5,0 16,8 21,6 8,5 1,5 -15,8 -14,3 7,3

Obresti -2,0 -3,1 -3,3 -6,2 4,9 -17,2 -12,3 -5,2

Ostalo 13,6 0,4 0,8 -1,4 0,0 0,0 0,0 2,8

Skupaj 19,4 21,8 30,5 14,2 39,6 -33,0 6,6 18,6

116

Letno poroËilo


ČISTI POSLOVNI IZID (ČISTI DOBIČEK)

• Doseženi~istiposlovniizidSave,d.d.,vvi{ini4,6milijonaevrovzaradislabitev finan~nih naložb ne dosega na~rtovanih vrednosti.

• êneupo{tevamotegaizrednegadogodka,pajeSava,d.d.,svojeposlovnena~rte za leto 2008 presegla za 52 odstotkov, vrednosti predhodnega leta pa za 42 odstotkov.

BILANČNI DOBIČEK

• Zna{anazadnjidanleta29,2milijonaevrov.• Upravadružbebopredlagala izpla~ilodividendeza leto2008v skladu s

potrjeno dividendno politiko družbe, ki predvideva trajno 3odstotno letno rast izpla~anih dividend.

DONOSNOST KAPITALA

• Prirazmerjumedcelotnimdobi~komobra~unskegaobdobjapreddavkiinpovpre~nim stanjem kapitala donosnost zna{a 0,6 odstotka. Brez upo{tevanja u~inkov slabitev finan~nih naložb donosnost kapitala zna{a 4,4 odstotka in za 1,3 odstotne to~ke presega na~rtovano.

• Prirazmerjumed~istimdobi~komobra~unskegaletainpovpre~nimstanjemkapitala je donosnost 1,2 odstotka. Brez upo{tevanja u~inkov slabitev finan~nih naložb donosnost kapitala zna{a prav tako 4,4 odstotka in za 1,3 odstotne to~ke presega na~rtovano.

ŠTEVILO ZAPOSLENIH

V Savi, d.d., je bilo konec leta zaposlenih 64 sodelavcev, pet ve~ kakor v letu pred tem.

BILANČNA VSOTA

Njena vrednost je 653,7 milijona evrov in je v primerjavi s predhodnim letom 5 odstotkov nižja.

SESTAVA SREDSTEV

• Najve~ji, 83-odstotni delež v strukturi sredstev, predstavljajo dolgoro~nefinan~ne naložbe. Opredmetena osnovna sredstva in naložbene nepremi~nine imajo 9odstotni, ostala sredstva pa 8odstotni delež.

• Sestavadolgoročnih finančnih naložb v znesku 542,1 milijona evrov, se je lani pomembno spremenila: – izpeljana je bila dokapitalizacija odvisnih družb v vi{ini 16,2 milijona

evrov in prenos lastni{tva družbe Zdravili{~e Radenci, d.o.o., na Savo, d.d., (znesek transakcije je zna{al 10,5 milijona evrov), s ~imer so vse pomembnej{eodvisnedružbepre{levneposrednolastni{tvoSave,d.d.;

– izvedena je bila dokapitalizacija v družbi Abanka Vipa, d.d., v vi{ini 24,4 milijonaevrov;

– neto pove~anje stanja naložb v druge delnice in deleže je zna{alo 16,5 milijonaevrov;

6.2. Sestava sredstev in virov sredstev

117

– vrednost finan~nih naložb se je zaradi vrednotenja po po{teni vrednosti znižalaza99milijonovevrov;

– skladno s pogodbo o ustanovitvi nakupne in prodajne opcije ter s pripadajo~imi aneksi za delnice družbe Merkur, d.d., se je vrednost finan~ne naložbe povi{ala za 5,2 milijona evrov in na dan 31. 12. 2008 zna{a 111,7 milijona evrov.

• Med kratkoročnimi sredstvi v vi{ini 47,2 milijona evrov, pomenijo 40 odstotkov zneska dani depoziti bankam, ki predstavljajo del likvidnostne rezerve Save, d.d.

SESTAVA VIROV SREDSTEV

Kapital delni{ke družbe Sava zna{a 355,9 milijona evrov in je 14 odstotkov nižji glede na predhodno leto. V sestavi virov sredstev predstavlja 54 odstotkov, kar je 4 odstotne to~ke manj kot v letu prej. Pomembnej{e spremembe v kapitalu so bile:• polovicazneska4,6milijonaevrov~istegadobi~kajebilarazporejenavdruge

rezerveizdobi~ka;• zaizpla~ilodividendsmonamenili6milijonovevrov;• presežekizprevrednotenjavpovezavizvrednotenjemdolgoro~nihfinan~nih

naložb po po{teni vrednosti se je znižal za 58,9 milijona evrov.

Dolgoročne in kratkoročne obveznosti družbe v vi{ini 295,8 milijona evrov so 8 odstotkov nad ravnijo enakega lanskega obdobja. Dodatna posojila smo najeli za dokapitalizacijo Abanke Vipa, d.d.

SAVA, d.d.

SESTAVA SREDSTEV NA DAN31. 12.

v mio EUR

Osnovna sredstvain naloæbene nepremiËnine

700

600

500

400

300

200

100

0

•

•

•

•

•

•

•

•

61,3

542,1

41,98,4

653,7

31. 12. 2007

31. 12. 2008

64,3

572,5

36,418,4

691,6

DolgoroËne finanËnenaloæbe

KratkoroËne finanËnenaloæbe

Ostalasredstva

Skupajsredstva

118

Letno poroËilo


NALOŽBE

Za naložbe v opredmetena osnovna sredstva in naložbene nepremi~nine, predvsem za nakup strate{kih zemlji{~, smo namenili 1,6 milijona evrov, za naložbe v kapitalski trg zunaj poslovne skupine pa 69 milijonov evrov.

FINANČNI POLOŽAJ DRUŽBE

Holdin{kadružbaSava,d.d.,jekljubnegotovigospodarskisituacijiinpoglabljanju svetovne finan~ne krize likvidna in pla~ilno sposobna. Ima {e vedno ugodno kapitalsko sestavo. Ocenjujemo, da pri poslovanju z družbo Sava, d.d., ni tveganj, ki bi bila povezana s pla~ilno sposobnostjo. Družba razpolaga z ustreznim kapitalom glede na obseg in vrsto poslov, ki jih opravlja, saj njegov delež v strukturi virov sredstev predstavlja 54 odstotkov.

SAVA, d.d.

SESTAVA VIROV SREDSTEVNA DAN 31. 12.

v mio EUR

Kapital

700

600

500

400

300

200

100

0

•

•

•

•

•

•

•

•2,1

653,7

31. 12. 2007

31. 12. 20082,5

691,6

DolgoroËneobveznosti

KratkoroËneobveznosti

Ostali virisredstev

Skupaj virisredstev

355,9

416,2

132,6 130,2 140,3165,5

119

Z iskanjem tržnih priložnosti, ugotavljanjem izhodov iz labirinta nastalih gospodarskih razmer in z opredelitvijo konkretnih aktivnosti smo pripravili ambiciozen poslovni načrt za leto 2009. Obstaja pa verjetnost, da bomo poslovne načrte med letom morali prilagajati nadaljnjemu zaostrovanju razmer v gospodarskem okolju.

Razmere v mednarodnem gospodarskem okolju so se poslab{ale zaradi poglabljanja svetovne finan~ne krize in njenega prenosa v realni sektor. Prek zniževanja povpra{evanja in mo~no zaostrenih pogojev financiranja te spremembe vse mo~neje ob~uti tudi slovensko gospodarstvo. Upo~asnjena globalna gospodarska rast, rast izvoza in rast zasebne porabe, cene surovin, pritiski na prodajne cene, zaostrovanje posojilnih pogojev ter omejevanje naložbenih vlaganj so že vplivali na poslovanje družb Poslovne skupine Sava in bodo v prihodnje {e vplivali.

Leto 2009 bo za nadaljnji razvoj družb poslovne skupine izredno pomembno. Spremenjenim razmeram se zato nenehno prilagajamo in ob tem korenito spreminjamo na~rtovanje prihodnosti in na~in razmi{ljanja.

Načrte smo oblikovali na podlagi naslednjih izhodišč in usmeritev: • naložbenavlaganjavdružbeposlovneskupinesobilavpreteklostiprecej{nja

inzagotavljajoustreznopodporoopravljanjuosnovnihdejavnosti;• na~rtprodajnihprihodkovsmopripravilisskrajnoodgovornostjo;• spreverjanjemposlovnihprocesovinnjihoveustreznostismožeizvedline

katere stro{kovne racionalizacije in• naložbenavlaganjaomejilinanajnujnej{ezneske.

Po načrtu za leto 2009 naj bi v Poslovni skupini Sava dosegli naslednje cilje:• na~rtujemo221,2milijonaevrovprihodkovodprodaje,medtemkosmoza

leto2008na~rtovali218,9milijonaevrov.VdejavnostiGumarstvozzunanjetrgovinsko mrežo bodo prihodki od prodaje vi{ji za 8,5 odstotka, v dejavnosti Turizem za 4,8 odstotka, v dejavnosti Nepremi~nine pa bodo polovico nižji kot v predhodnemletu,kososele-tipodvojilizaradidokon~anjave~jihprojektov;

• vsestaviprihodkovizposlovanjanajbiprihodkidejavnostiGumarstvozzunanjetrgovinsko mrežo predstavljali 52 odstotkov, prihodki dejavnosti Turizem 32 odstotkov, prihodki dejavnosti Nepremi~nine 11 odstotkov ter prihodki Drugihdejavnosti5odstotkov;

• družbePoslovneskupineSavanajbipona~rtuustvarile40,6milijonaevrovcelotnegadobi~ka pred davki ter ~isti dobi~ek v vi{ini 39 milijonov evrov, kar bi pomenilo 8,4-odstotnodonosnostkapitalater4,3-odstotnodonosnostnasredstva;

• na~rtovanidobi~ekPoslovneskupineSavanajbiv81odstotkihpredstavljaldobi~ek finan~nih dejavnosti holdin{ke družbe Sava, d.d., in njenih pridruženih družb. Odvisne družbe naj bi v skladu s poslovnim na~rtom k skupnemu dobi~kuprispevale19odstotkov;

• bilan~navsotadružbPoslovneskupineSavanajbinakonculetazna{ala901,3milijonaevrov,vnjenisestavinajbibilkapitaludeležens54odstotki;

• izvajalibomosprejetodividendnopolitiko,kizagotavljaizpla~evanjeinstabilnorastdividend;

• naložbenavlaganjavposlovnemna~rtuzna{ajo23,5milijonaevrov,vendarbopredrealizacijoponovnokriti~nopreverjenanjihovanujnost;

• {tevilozaposlenihboskladnozna~rtomkonecletazna{alo2.651delavcevin se bo med letom prilagajalo spremenjenim tržnim razmeram.

Poslovni na~rt za leto 2009 dopolnjuje program ukrepov, ki je bil sprejet v marcu in predstavlja podporo izvajanju in spremljanju izvajanja na~rta. Ob tem je smiselno ra~unati na možnost, da bo na~rte med letom potrebno prilagajati in hkrati tudi s tem zagotavljati ustrezne sprotne odzive na negotovo situacijo.

7. Pogled v leto 2009

120

Letno poroËilo

II. Analiza poslovanja 8. Trženje in upravljanje blagovnih znamk

8.1. Usmerjenost h kupcem

V vseh dejavnostih sta v ospredju iskanje novih tržnih priložnosti in novih trgov ter krepitev prodajnih aktivnosti. V Gumarstvu smo z inovativnostjo izboljšali prodajo v glavnih programih. V Turizmu smo trženjske dejavnosti krepili pod enovito znamko Sava Hotels & Resorts, ki bo doživela prenovo v letu 2009.

Usmerjamo se k izdelkom in storitvam, pri katerih dosegamo vodilni položaj v izbranem tržnem segmentu, in na celovit pristop h kupcem. Vseskozi ugotavljamo tržne priložnosti in tveganja, hkrati pa stremimo k inovativnosti in pove~evanju dodane vrednosti. Na podlagi strategije TOP 3/2/1 razvijamo izdelke, s katerimi se bližamo svojemu cilju, biti prvi v državi, najmanj med dvema najbolj{ima v regiji in med tremi najbolj{imi na svetu.

Upravljanje odnosov s kupci razvijamo in krepimo: – z izpopolnjevanjem sistema upravljanja s kupci (CRM customer relationship

management);– sstalnimizpopolnjevanjemmerilzaocenjevanjeprocesaupravljanja;– z rednimi meritvami zadovoljstva kupcev oziroma gostov ter z upo{tevanjem

njihovihpredlogovinizbolj{av;– zutrjevanjempartnerskihodnosovsklju~nimikupciingosti;– s podporo in spremljanjem vseh na{tetih dejavnosti prek informacijskega

sistema SAP.

V razmerah svetovne krize dajemo poseben strate{ki pomen iskanju novih tržnih priložnosti in obetavnej{ih trgov ter krepitvi prodajnih aktivnosti. S tržnimi raziskavami in prou~evanjem zna~ilnosti posameznih trgov smo tudi v minulem letu olaj{ali prodor na nove trge in prispevali h krepitvi tržnih deležev v posameznih segmentih vseh glavnih dejavnosti. Posebej spodbujamo notranje trženje in s tem pove~evanje prodajne naravnanosti slehernega zaposlenega ter prodaje dodatnih storitev gostom.

Dejavnost GUMARSTVO: z izvirnimi rešitvami in inovativnimi izdelki do boljših dosežkov

V prvi polovici leta se je ve~letno ugodno gibanje rasti prodaje {e nadaljevalo, konec leta pa so na rezultate prodaje poleg dejavnikov, zna~ilnih za posamezne programe, že vplivale neugodne gospodarske razmere v svetu. Najbolj so prizadele program Profili, program Print, in program Elastomeri, ki delujejo v okviru družbeSavatech,d.o.o.,inpodjetjeSava-GTI,d.o.o.,kive~inoprihodkovustvariv avtomobilski industriji.

Spodbudno je, da smo v posameznih programih dosegli bolj{e rezultate kakor predhodno leto, kar velja za programe družbe Savatech, d.o.o.: Transportne trakove, izdelke za za{~ito okolja – EKO in Velo. K temu je pripomogel velik delež izdelkov, ki jih odlikujejo izvirne re{itve in inovativna zasnova. S programom ofsetnih gum za tiskarsko industrijo nam je kljub neugodnim gibanjem uspelo ohraniti sorazmeren tržni delež na ve~ini glavnih trgov in prevladujo~i tržni delež v Sloveniji, tudi zaradi uvedbe novih izdelkov za tržne ni{e.

V sestavi prodaje gumenotehni~nih izdelkov je {e naprej prevladovala prodaja transportnih trakov, s katero smo ustvarili ~etrtino vseh prodajnih prihodkov. Pove~ali smo delež specialnih trakov in za~eli s trženjem novih izdelkov. Tako smo obdržali položaj glavnega razvojnega dobavitelja na zahtevnih industrijskih podro~jih. Delež kav~ukovih zmesi zna{a v prodaji 21 odstotkov. V tem segmentu

121

smo okrepili odnose s klju~nimi partnerji. V Sloveniji smo dosegli polovi~ni tržni delež, ugotavljamo pa {e možnosti za prihodnjo rast. Prodajo zmesi smo raz{irili tudi v državah Evropske zveze in nekdanje Jugoslavije. Pri pnevmatikah smo relativni delež prodaje pove~ali za 3 odstotne to~ke, tako da je dosegel 17 odstotkov. Ohranili ali pove~ali smo tržni delež na posameznih trgih zahodne Evrope in kot dobavitelj uspe{no prodrli k novim proizvajalcem dvokolesnikov. Poslovne odnose s proizvajalci vozil smo nadgradili in dosegli položaj razvojnih partnerjev.

Ob prvih znamenjih krize, ki so se pokazali v upadu naro~il, v pove~evanju zalog pri proizvajalcih in v velikih medletnih zvi{anjih cen surovin, smo v vseh družbah in programih pove~ali prizadevanja za iskanje novih odjemalcev. Aktivnosti zajemajo: • pove~anjeudeležbenasejmihinorganizacijonovihposlovnihkonferencter

sre~anjskupci;• {eaktivnej{esodelovanjesklju~nimikupci,kina{edružbevklju~ujejokot

razvojnedobavitelje;• krepitevstrate{kihrazvojno-raziskovalnihprojektov,kisousmerjenivrazvoj

novih izdelkov, uvajanje sodobnih tehnologij, avtomatizacijo proizvodnih postopkov in v uvajanje sodobnih pristopov k raziskavam ter razvoju.

Število držav, v katere prodajamo svoje izdelke, smo pove~ali na 90. Na tujih trgih smo ustvarili 73 odstotkov ~istih prihodkov od prodaje, predvsem v državah Evropske zveze, kamor prodamo najve~ tehnolo{ko zahtevnih izdelkov. Na trgih vzhodne Evrope smo {e dalje stopnjevali visoko rast prodaje. Stopnje bodo v prihodnje predvidoma nekoliko nižje, kljub temu pa na teh trgih pri~akujemo najve~jo rast.

Dejavnost TURIZEM: uveljavljanje na novih trgih

V celotni dejavnosti smo skladno s strate{kimi usmeritvami znatno okrepili delovanje na novih trgih in s tem ustvarjali nove prodajne priložnosti. Posamezne hotele ter zdravili{ko, wellness in golfsko ponudbo smo predstavljali predvsem na novih trgih Skandinavije, vzhodne Evrope in Rusije, v Veliki Britaniji, v državah nekdanje Jugoslavije, hkrati pa smo si prizadevali za ohranitev tržnega položaja na obstoje~ih trgih, zlasti slovenskem, avstrijskem, nem{kem, italijanskem in hrva{kem trgu. Z odprtjem avtocestnega kraka Maribor Lendava se je precej pove~ala dostopnost Zdravili{~a Radenci, Term 3000 in Term Lendava in s tem možnosti za trženje teh turisti~nih ciljev.

Vklju~evali smo se v razli~ne projekte, ki pove~ujejo tržno zanimivost hotelskih in drugih nastanitvenih zmogljivosti, kot sta pridobitev znaka »kolesarski hotel« in certifikat »hotel s konferen~nimi zmogljivostmi«, ki so ju prejeli na{i hoteli in nastanitvene zmogljivosti na Bledu in v severovzhodni Sloveniji.

V Sava Hotelih Bled smo nadgrajevali in razvijali prodajno zanimivo paketno ponudbo. Na slovenskem trgu smo dali poudarek predstavitvi novega produkta, družinskega hotela Savica, in pri tem uporabljali pretežno spletna trženjska orodja. Pri promociji destinacije smo tesno sodelovali s Slovensko turisti~no organizacijo in turisti~no organizacijo Bled, med drugim v okviru po~itni{kega sejma CBR v Münchnu in desetdnevne predstavitve Slovenije v Luksemburgu, kjer smo poudarili možnosti kratkega oddiha, golfa in aktivne po~itnice. Sodelovali smo tudi s Kongresnim uradom in konzorcijem SPOT, v okviru katerega smo podpirali vzpostavitev novih letalskih povezav. Z agenti in tour operaterji smo pripravili posebne ponudbe za »nizko sezono« ter skupaj nastopili na nekaterih trgih.

122

Letno poroËilo


Terme 3000 v Moravskih Toplicah so praznovale 45letnico turisti~ne dejavnosti, ki jo danes gradimo na naravnih danostih zdravilne ~rne termomineralne vode, bogati tradiciji in raznovrstnosti zgodb destinacije. Za mo~nej{o uveljavitev na trgu smo oblikovali novo tržnokomunikacijsko strategijo. V ogla{evanju smo se predvsem usmerili na individualne goste, pove~ali pa smo tudi tržnokomunikacijske dejavnosti hotela s petimi zvezdicami Livada Prestige. Izpeljali smo na~rtovano reorganizacijo službe za marketing z uvedbo skrbni{tva klju~nih trgov. Dejavnosti pospe{evanja prodaje smo izvajali predvsem na doma~em trgu, kjer smo dali poseben poudarek trženju dogodkov. Odmevna pridobitev je aqua loop tobogan, privla~na zanimivost, s katero smo obogatili kopali{ko ponudbo. Pri ustvarjanju novih ponudb bomo v prihodnje okrepili sodelovanje s ponudniki zunajpenzionske ponudbe v okolici.

V Zdravilišču Radenci smo prilagodili programsko ponudbo in se tako približali posami~nim ciljnim skupinam gostov in obiskovalcev. Terme smo preimenovali v Zdravili{~e Radenci. Tako smo posebej poudarili tradicijo u~inkovitega zdravljenja bolezni srca in ožilja ter usmerjenost v delovanje in krepitev zdravstvene dejavnosti v okviru Medico wellness centra Corrium. Konec decembra je prve goste sprejel prenovljeni hotelski kompleks Izvir, kar je pomemben mejnik v razvoju in trženju zdravili{~a. Z raz{iritvijo wellness ponudbe smo se v Termah Banovci usmerili na nove segmente gostov – na aktivno in lokalno prebivalstvo.

Zaradi povpra{evanja po aktivnih po~itnicah, povezanih s {portno rekreacijsko vsebino, smo v Termah Lendava razvijali kolesarske in pohodni{ke programe, programe nordijske hoje in ponudbo gostitelja mo{tev na {portnih pripravah.

V Termah PtujsmoponudboGrandHotelaPrimuss{tirimizvezdicamiobogatilizdodatnimizanimivostmizabavi{~negaklubaGeminaXIIIinwellnesscentraValens Augusta, edinega centra dobrega po~utja v Spodnjem Podravju. S svojo bogato zgodovino iz rimske dobe ter tradicijo krajevnih navad in obi~ajev je Ptuj odli~en navdih za dogodke, ki bogatijo ponudbo turisti~nih storitev v destinaciji. LanismovGrandHoteluPrimusprvi~priredilirimskoporoko,kijedeltrilogijerimskih spektaklov v Termah Ptuj (Rimska poroka, Rimske igre in Saturnalije). V okviru konzorcija Kurent, katerega soustanoviteljica je družba Terme Ptuj, smo sodelovali pri organizaciji najstarej{e in najbolj množi~ne prireditve v srednji Evropi – Kurentovanja.

Dejavnost NEPREMIČNINE

Med pridobitvami minulega leta smo najbolj ponosni na poslovni objekt Modri kvadrat v Ljubljani. Arhitekt je prejel zanj kot najbolj{i poslovni objekt v letu 2008 zlati svin~nik, ugledno priznanje Zbornice za arhitekturo in prostor. K zmanj{evanju globalnega segrevanja prispevamo z gradnjo energetsko var~nih stavb, stro{ek njihovega ogrevanja je nižji, izpusti toplogrednih plinov pa so se zmanj{ali. Pri na~rtovanju stavb se prilagajamo željam in potrebam kupcev, zato izvajamo tržne raziskave z anketnimi vpra{alniki ter s pogovori z znanimi in pri~akovanimi kupci na terenu ali v okviru »fokusnih skupin«.

DRUGE dejavnosti

Trženjske dejavnosti družbe Energetika Sava, d.o.o., so bile usmerjene predvsem h kupcem goriv iz lesne biomase. Pri obstoje~ih sistemih daljinskega ogrevanja smo se osredoto~ili zlasti na usklajevanje cenovnih razmerij med ceno energentov in prodano toplotno energijo. Z odprtjem nove tovarne za proizvodnjo oplemenitene

123

lesne biomase v Republiki Srbski smo za~eli izvajati strategijo uvajanja doma~ih alternativnih virov v energetsko oskrbo na tem obmo~ju. Podoben projekt, vendar v manj{em obsegu, smo za~eli tudi v Makedoniji.

Vodimo politiko enovite blagovne znamke Sava, ki je hkrati korporativna blagovna znamka in blagovna znamka v vseh dejavnostih poslovne skupine z izjemo dejavnosti Turizem. Savina blagovna znamka združuje pozitivne vrednote, ki izražajo njeno identiteto.Tevrednotesokakovostintradicija;mo~,zanesljivostintrdnost;urejenostinsodobnost;razvojnazmogljivostinjasnavizijaprihodnosti.

Z u~inkovitim upravljanjem blagovnih znamk utrjujemo svojo pozitivno podobo v javnosti in pove~ujemo njihovo vrednost. V dejavnosti Gumarstvo se je ugled blagovne znamke znova potrdil pri lažjem vstopu na nove trge. Blagovno znamko Sava uspe{no uveljavljamo v Energetiki, utrjujemo pa jo tudi pri delovanju na hrva{kem trgu v dejavnosti Nepremičnine. K njeni krepitvi v tej dejavnosti prispeva zlasti kakovost izvedenih gradbenih projektov doma in v tujini, ki presegajo pri~akovanja kupcev in so zaradi tega na{e najve~je priporo~ilo. Za svojo prepoznavnost v vseh dejavnostih skrbimo z jasno strategijo komuniciranja.

V dejavnosti Turizem bomo v letu 2009 v okviru nove strategije dejavnosti in strate{kega projekta prenove marketinga uvedli enovito blagovno znamko Sava Hotels&Resortszaobeturisti~nidestinaciji,zaBledinseverovzhodnoSlovenijo.Ta odlo~itev je skladna s ciljem, ki je krepitev položaja vodilnega turisti~nega ponudnikavSloveniji, inomogo~a la`jo {iritevdejavnosti. Identitetaenoviteblagovneznamketemeljinaprednostihinkakovostistoritevterponudbe;obenem je tudi zunanji izraz notranjih sprememb in izbolj{av v tej dejavnosti. Nova arhitektura blagovne znamke postavlja v ospredje trženje posami~nih glavnih turisti~nih produktov in njihovo svojsko identiteto. Pri trženju se bomo usmerili k bolj izbranim ciljnim skupinam, gradili pa bomo predvsem na zna~ilnih krajevnih zgodbah in na ustvarjanju doživetij.

Prepoznavnost Savine turisti~ne blagovne znamke in mo~ enega ve~jih ponudnikov zdravstvenih storitev in wellnessa ohranjamo in krepimo tudi z vlaganji v nastanitvene zmogljivosti. Tako smo v minulem letu dokon~ali prenovo nekdanjega hotela Terapija v Radencih in ga preimenovali v hotel Izvir – izvir va{ega zdravja.

V podporo trženju svojih blagovnih znamk pripravljamo letne komunikacijske na~rte. Družbe se predstavljajo tudi na svojih spletnih straneh in drugih sodobnih orodij tržnega komuniciranja. V okviru zasnove enovite blagovne znamke za dejavnost Turizem na~rtujemo v letu 2009 tudi prenovo spletnih strani.

8.2. Upravljanje blagovnih znamk

124

Letno poroËilo

II. Analiza poslovanja 9. Strateška nabava in dobavitelji

S centralnim vodenjem oskrbe smo v letu 2008 kljub rasti cen učinkovito ob-vladovali nakupne cene in stroške izdatkov za storitve in indirektne materiale. Nabavno politiko uresničujemo s strategijo povezanega nakupa, njeno dosle-dno izvajanje pa nam bo tudi v prihodnjem obdobju omogočilo obvladovanje stroškov oskrbe.

Z uravnavanjem oskrbe smo v letu 2008 blažili rast cen in z usklajenim nastopom družb poslovne skupine pove~evali obseg prihrankov. Na{e nakupne strategije in razvita partnerska razmerja z dobavitelji so nam v pomembnem obsegu omogo~ila obvladovati ob~utne podražitve na trgu energentov in gumarskih surovin. V ~asu krize dajemo {e poseben pomen strate{kemu vodilu, da izrabljamo vse priložnosti na ponudbenem trgu in zagotavljamo zaostajanje nakupnih cen v primerjavi s tržnimi gibanji.

UČINKOVITO OBVLADOVANJE PODRAŽITEV

Leto 2008 je zaznamovala pospe{ena rast cen surovin in energentov. Zlasti v dejavnostiGumarstvojebiloprecej~utitivplivpodražitevstrate{kihsurovininenergentov, ki predstavljajo pomemben delež v sestavi stro{kov gumenih izdelkov. Tudi padec cen nafte v drugi polovici leta ni mogel ublažiti posledic izjemnega pove~anja cen surovin v prvi polovici leta. V Poslovni skupini Sava se je zaradi omenjenih vzrokov delež stro{kov za vse vrste energentov s 4,9 odstotkov celotnega prihodka pove~al na 5,78 odstotka.

Poslovanje v dejavnosti Turizem v letu 2008 so v znatni meri obremenile podražitve, ki so se za~ele že v zadnjem ~etrtletju leta 2007. Najve~jo rast cen smo zabeleìlipriosnovnihìvilihinpija~ah.

Zaradi zamika rasti cen industrijskih izdelkov in z doslednim uresni~evanjem zastavljene nabavne politike smo dosegli zaostajanje na{ih nakupnih cen v primerjavi s tržnimi gibanji in pove~ali razliko med rastjo primerljivih cen na trgu ter na{imi nakupnimi cenami za 1,4 odstotne to~ke.


GIBANJE NABAVNIH CENIZDELAVNIH MATERIALOVIN BLAGA(letna odstopanja v poslovniskupini v odstotkih)

v %

2004 2005 2006 2007 2008

28

23

18

13

8

3

-2

-7

•

•

•

•

•

•

•

•

-0,1

20032002

0,0

1,3

-2,7-1,6

3,6

-0,5

7,7

0,6

12,8

1,3

15,6

5,2

21,9

Gibanje cen v Poslovniskupini Sava

Gibanje cen industrijskihizdelkov v EU (Vir: ECB,Statistics Pocket Book)

125

Pri izbiri dobaviteljev postavljamo na prvo mesto skupno na~rtovanje vseh parametrov oskrbe in hkrati visoko kakovost za najbolj{o ceno. Družbena odgovornost in trajnostna naravnanost postajata osrednji strate{ki vrednoti in sestavni del na{ih storitev in proizvodov. Poleg meril, kot so reference dobavitelja, cena, kakovost, zanesljivost dobave in zemljepisna bližina, pri na{i oceni dobavitelja upo{tevamo tudi njegov odnos do okolja in družbene skupnosti. Surovine za dejavnostGumarstvonabavljamoglobalno,vendarpretežnovEvropskizvezi.V dejavnosti Turizem je pomembna krajevna ponudba prehrambnih specialitet in raznolika ponudba kakovostnih slovenskih vin.


SESTAVA NABAVE PO TRGIH

v %

Slovenija

Evropska unija

Uvoz

17

32 51


GIBANJE NABAVNIH CENIZDELAVNIH MATERIALOVIN BLAGA V DEJAVNOSTITURIZEM(letna odstopanja v poslovniskupini v odstotkih)

v %

2004 2005 2006 2007 2008

20

15

10

5

0

-5

-10

-15

•

•

•

•

•

•

•

•

-0,1

20032002

0,0

2,0

-6,2 -6,9

5,4

-9,5

7,4

-11,1

9,5

-10,4

12,3

-10,6

17,4

Gibanje cen v dejavnostiTurizem

Gibanje cen πirokopotroπnihizdelkov (predelana hrana)v EU (Vir: ECB, StatisticsPocket Book)

126

Letno poroËilo


2009 – ZA USPEH NUJNO ŠE TESNEJŠE POVEZOVANJE

Za obvladovanje razmer v ~asu gospodarske krize so združevanje in povezovanje obsega povpra{evanja ter skupen nastop na nabavnem trgu {e bolj v ospredju. Seveda pa ostajajo pomembni tudi manj{i stro{ki in vi{ja dodana vrednost (pokritje), oblikovanje stalnih in projektnih skupin v mrežah notranjih strank, specialistov, nakupovalcev in dobaviteljev. Pomembnej{a bosta tudi povezovanje in razvoj strate{kih razmerij za poglavitne nabavne skupine, ki potekata zunaj Poslovne skupine Sava. V tej smeri utrjujemo strate{ko razmerje z družbami na obmo~ju Labor v Kranju, s katerimi sodelujemo na podro~ju surovin, energetike in pri upravljanju obmo~ja (facility management).

Pri~akujemo, da se bo rast cen energentov in cen osnovnih živil v letu 2009 nadaljevala, zato bo u~inkovito izvajanje omenjenih strate{kih usmeritev na podro~ju nabave {e toliko pomembnej{e.

127

10. Razvoj poslovnih procesov

Konkurenčnost in poslovna uspešnost Poslovne skupine Sava temeljita na usmer-jenosti k spremembam, ki jo v kriznih gospodarskih razmerah dodatno krepimo. S tem si zagotavljamo nove prednosti pred poslovnimi tekmeci. Z izboljšavami in inovacijami smo v letu 2008 prihranili 3,4 milijona evrov.

Sistemati~no upravljanje sprememb poslovnih procesov je pomemben vir uspe{nosti celotne poslovne skupine in temelji na strategiji nenehnih izbolj{av. Ta zahteva poleg sodelavcev, ki celovito usmerjajo in razvijajo poslovne procese, tudi motivirane in organizirane sodelavce, ki znajo opaziti odklone in jih izrabiti kot priložnosti za izbolj{ave. Obenem s projektno vodenimi izbolj{avami in z odpravljanjem odklonov zasledujemo odli~nost v vsem, kar delamo.

Prek sistema celovite kakovosti in z uporabo modela poslovne odli~nosti smo tudi v letu 2008 preverjali na{ napredek in uvedli vrsto izbolj{av. Z metodo uravnoteženih kazalnikov (BSC) smo preverjali napredke, ki se ne odražajo takoj v poslovnih rezultatih, vendar so odlo~ilni za trajnostno uspe{nost poslovne skupine.

Tak na~in delovanja se vse bolj koristno uveljavlja v zaostrenih gospodarskih razmerah. Prav tako pridobiva na pomenu nenehna krepitev in usmerjanje delovanja kompeten~nih centrov, v okviru katerih izvajamo operativne, takti~ne in strate{ke projekte. S tako organiziranostjo lahko uvajamo celovite pristope, ki bi ob konvencionalni organiziranosti zahtevali precej vi{je stro{ke.

Inovativne spremembe spodbujamo in udejanjamo z naslednjimi aktivnostmi in rezultati: – z nenehnim preverjanjem inovativnih zamisli, ki jih zagotavljajo razvojno

tehnolo{ke enote, delujo~e v nekaterih družbah, in ob podpori Razvojnotehnolo{kega in{tituta in laboratorijev obvladujemo tveganja, ki nastajajo pri uvedbinovihizdelkovintehnologij;

– na{a podjetja so vklju~ena v tehnolo{ke platforme in mreže znanj v Sloveniji invEU;

– v okviru skupnih projektov se povezujemo s podjetji in z znanstvenimi ter izobraževalnimiustanovamiizSlovenije,EUinizdrugihdržav;

– proces organiziranega iskanja priložnosti za izbolj{ave poteka z uporabo metode 20 klju~ev,vanjpasopovrstahprocesovvklju~enivsizaposleni;

– z realizacijo predlogov, zbranih v programu stalnih izbolj{av, smo v letu 2008 prihranili3,4milijonaevrov;

– poseben pomen dajemo množici malih predlogov, imenovanih »kapljice«, skaterimizaposleniprispevajodrobneidejezaizbolj{evanjepodrobnosti;zgoljvdejavnostiGumarstvosmovletu2008prejelive~kot500»kapljic«;

Deležsprejetihpredlogovsemedvsemizaklju~enimiizletavletove~a;vzadnjem letu je dosegel blizu 73 odstotkov.

Z na{tetimi aktivnostmi pospe{ujemo razvoj inovativne kulture in tako zagotavljamo prihodnji razvoj poslovnih procesov ter krepimo na{o konkuren~nost.

128

Letno poroËilo


Izpeljali smo vrsto aktivnosti za izboljšanje vseh vidikov kakovosti, pomembnih tudi za prihodnje povečevanje konkurenčne sposobnosti naših izdelkov in storitev. Več družb v dejavnosti Turizem je prejelo certifikate o kakovosti in o vodenju varnosti živil, pripravili smo enotne standarde Sava Hotels & Resorts. Glavnastrate{kaciljanapodro~jukakovostistarazvojinvzpostavitevtakegana~ina vodenja procesov, ki je usklajen in združljiv z naprednimi evropskimi in svetovnimi sistemi.

V letu 2008 smo v tej smeri izvajali naslednje aktivnosti: • uvajanjenovihinvzdrževanjeobstoje~ihstandardov,kiurejajoposlovnepro

cese in so usmerjeni k rezultatom skladno z na~eli poslovne odli~nosti (SIST EN ISO 9001, SIST ISO/TS 16949, SIST EN ISO 17025, AQAP 2131 Certificate ofConformity,SISTENISO22000,CEoznakazaizdelke…);

• zmanj{evanje stro{kov slabe kakovosti gledena dosežene rezultate v letu2007 (stro{ki, ki so neposredno merljivi: dosežena kakovost, celotni odpadek, reklamacije,popravila,stro{kivzdrževanjasistema…);

• meritve kazalnikovuspe{nosti (npr. vdejavnosti Turizemzadovoljstvo gostov);

• uvajanjematemati~nihmodelov,merjenje stabilnostiprocesov,nana~ine,ki so predvideni z metodo 6 sigma (6 sigma kot metodologija, 6 sigma kot sistemupravljanjaaliposlovnamiselnost),pripravastandardovSavaHotels&Resorts;

• uvajanjemodelaodli~nostivposlovneprocese(referen~nimodel:EFQM);aktivnosti,vezanenaizvajanjemetode20klju~ev;filozofija6sigmaitd.;

• aktivnostivdejavnostiTurizem,kotso:kolesarskihotelialipohodni{kihoteli.

Pretežni del na{tetih dejavnosti smo v letu 2008 uspe{no uresni~ili. Uspe{no so bile izvedene presoje s strani kupca (second part: program Velo in Profili iz družbeSavatech,d.o.o.,Sava-GTI,d.o.o.)inpresojesstranicertifikacijskeustanove(third part: certifikacija procesov po standardih ISO/TS 16949 za podro~je SavaGTI,d.o.o.,inprogramMe{alnicadružbeSavatech,d.o.o.,SISTENISO17025zapodro~jepreizku{anjavCL;AQAPnapodro~juprogramaEKOinSISTENISO9001privsehdrugihprogramihoziromadružbahvdejavnostiGumarstvo,dejavnosti Turizem, v Sava IP, d.o.o., ter Sava, d.d. ter SIST EN ISO 22000 v dejavnosti Turizem). Skladno z na~rti so bile izvedene tudi vse presoje dobaviteljev, s poudarkom na dobaviteljih kovinskih delov.

DEJAVNOST GUMARSTVO

Predvideni prihranek, povezan s kakovostjo izdelkov, v minulem letu ni bil dosežen. Stro{ki, ki so posledica »nekakovosti«, so predstavljali 4,74 odstotka glede na realizacije (v letu 2007 4,1 odstotka). Slab{i dosežek je predvsem posledica nižjih rezultatov na podro~ju odpadka in preseženega pri~akovanega {tevila reklamacij. Kakovost izdelkov je bila dosežena na ravni 99,28 odstotka.

Za izbolj{anje prihrankov na~rtujemo v letu 2009:• izbolj{anjeinformacijskegasistema(opredelitevnapak,odgovornostizanastale

napake,prikazpodatkovnarazli~nihmestihvprocesu…);• ve~jipoudarekizobraževanjuneposrednozaposlenihvprocesu;• ve~jinadzornadrealizacijoizvedenihaktivnosti(dnevni,tedenski,mese~ni

sestankizneposrednozaposlenimivprocesu);• izdelavaPriro~nikazakakovost;

11. Sistemi kakovosti

129

• napodro~juupravljanjastveganjidoslednostpriuvajanjumetodeFMEA(opismogo~ihnapaknaposameznemdeluprocesa;dolo~itevmogo~egavzrokazanastaneknapak;svetovanjena~ina,kakoprepre~itinastaneknapake);

• QFD(benchmarking izdelka z vidika kakovosti).

Savatech, d.o.o.

Kljub {tevilnim novim izdelkom je bila dosežena 99,34odstotna kakovost izdelkov. Koli~ina celotnega odpadka je zna{ala 4,3 odstotka, kar je ve~ kakor v letu 2007 in je pretežno posledica prenosa dela proizvodnje na drugo lokacijo v programu Profili. Vi{je je tudi {tevilo reklamacij v primerjavi z letom prej – zaradi podobnega vzroka kakor pri odpadku.

Stabilnost procesov je na posameznih podro~jih (transportni trakovi, priprava zmesi, Velo, del procesa v programu Profili) skladna s pri~akovanji, približujemo pa se tudi strate{kemu cilju – do leta 2011 dose~i vrednost cpk >1,33. Rezultati so {e posebej dobri pri Transportnih trakovih, kjer prihranek pri materialu presega vrednost 200.000 evrov.

Sava-GTI, d.o.o.

Kakovost izdelkov je dosegla 99,28 odstotka, kar je na ravni predhodnega leta. Koli~ina celotnega odpadka je v primerjavi z letom 2007 nižja zaradi uporabljene tehnologije. Pove~anje je opazno pri {tevilu reklamacij, katerih delež ostaja dovolj nizek, da ne vpliva na konkuren~nost izdelkov na trgu.

Procesi so bili izpopolnjeni po posebnih zahtevah novih odjemalcev avtomobilskegaprograma(VolkswagenAG–FormelQ,Duraautomotive–GlobalSupplierQualityAssuranceManual,inGorenje–belatehnika).Uspe{nosobileizvedenevse interne presoje, presoja glede na zahteve standarda ISO/TS 16949 in vse presoje s strani kupcev (second part).

Sava-Schäfer, d.o.o.

Kakovost izdelkov na ravni celotne družbe je nekoliko pod pri~akovanji. Zaradi pove~ane koli~ine odpadka in ve~jega {tevila reklamacij v primerjavi z letom 2007 ni bil dosežen prihranek na ra~un zmanj{evanja izdelkov slabe kakovosti. V družbi bomo izvajali ustrezne ukrepe, da bi v letu 2009 na tem podro~ju dosegli izbolj{anje. Sicer pa je bila uspe{no izvedena presoja po standardu SIST EN ISO 9001.

DEJAVNOST TURIZEM

Najve~ji poudarek smo lani namenili prenosu najbolj{e prakse med posameznimi družbami.StrokovnitimisopostalijedrozanastanekstandardovSavaHotels&Resorts.ZnjihovouvedbovposlovanjebomodosegliprepoznavnoSavinoturisti~no ponudbo v razli~nih segmentih turisti~ne ponudbe.

Izpeljali smo obsežno izobraževanje novih notranjih presojevalcev in dodatno usposabljanje obstoje~ih notranjih presojevalcev sistemov SIST EN ISO 9001 in SIST EN ISO 22000. Z ve~jim {tevilom notranjih presojevalcev, ki jih je kar 171, smo ob~utno izbolj{ali zadovoljstvo presojancev z izvedbo notranjih presoj.

130

Letno poroËilo


V mesecu juniju je certifikacijska ustanova Bureau Veritas izvedla združeno zunanjo certifikacijsko presojo sistemov vodenja kakovosti po standardu SIST EN ISO 9001:2000 in vodenja varnosti živil po standardu SIST EN ISO 22000:2005 v naslednjih družbah: Termah 3000, d.o.o., v Zdravili{~u Radenci, d.o.o, v Termah Ptuj, d.o.o., in v Termah Lendava, d.o.o. Vse družbe so prejele certifikat po omenjenih standardih.

PresojosmoopravilitudivSavaHotelihBled,d.d.,inpotrdiliskladnostposlovanja s standardom SIST EN ISO 9001, hkrati pa uspe{no izpeljali tudi kontrolno presojo po standardu SIST EN ISO 22000:2005.

V vseh družbah dejavnosti Turizem smo izvedli samooceno v skladu z metodo poslovneodli~nosti(EFQM)inpometodi20klju~ev.Rezultatprvesamooceneje 62 na~rtov izbolj{av, pri katerih redno preverjamo u~inkovitost izvajanja. V drugem primeru redno spremljamo uspe{nost uvajanja in ugotavljamo ugodno nara{~anje ocen.

Zaradi prenosa najbolj{e prakse med podobnimi hoteli in drugimi turisti~nimi objekti v Evropi smo izvedli {tevilne ekskurzije z udeležbo najvplivnej{ih zaposlenih iz vodstev hotelov, golfskih igri{~ in kampov ter vodij posameznih procesov.

Pri iskanju in oblikovanju možnosti za trženje kolesarskega proizvoda smo se lotili akcije STO – Kolesarski trženjski standardi s hoteli Lipa, Primus, Radin Standard, Park in s Kampom Bled. Komisijsko ocenjevanje je ugotovilo popolno izpolnjevanje meril po omenjenem standardu v posameznih prvinah z ocenjevalnega lista do tretje stopnje.

Kongresnoturisti~ni urad je izvedel tudi ocenjevanje za podelitev certifikata »hotel s konferen~nimi zmogljivostmi«, ki so ga prejeli hotel Radin v Zdravili{~u Radenci terVilaBled,GrandhotelToplice,hotelGolfinhotelParknaBledu.

Kakovost poslovanja smo v letu 2008 preverjali tudi s poklicnimi, strokovno visoko usposobljenimi skritimi gosti, ki so nam predlagali zelo uporabne izbolj{ave.

Tudi v letu 2009 bomo v dejavnosti Turizem izkoristili vse možnosti za izbolj{evanje kakovosti v vseh pogledih.

DEJAVNOST NEPREMIČNINE

Družba Sava IP, d.o.o., je brezhibno opravila kontrolno presojo skladnosti sistema vodenja kakovosti po standardu SIST EN ISO 9001 in dokazala nenehno izbolj{evanje in nadgradnjo uvedenega sistema vodenja kakovosti.

131

12. EU projekti

Učinki sistematičnega zbiranja znanja o pridobivanju sredstev EU in nadzor nad projekti z enega mesta so vidni tudi v letu 2008. Omogočili smo črpanje 3,14 milijona evrov sredstev in zagotovili črpanje 1,4 milijona evrov v letu 2009. Usmerjeno delovanje ostaja naša prednost tudi v zaostrenih razmerah poslovanja.

Družbe v poslovni skupini spodbujamo k pridobivanju evropskih sredstev in k iskanju možnosti v vsakodnevnih aktivnostih ter jim pri tem pomagamo. Na{e vodilo je: »Vsak projekt – EU projekt«, kar pomeni, da bo vsak projekt v poslovni skupini sofinanciran s sredstvi EU. Sredstva pridobivamo na podro~jih varstva okolja, ekologije, razvoja novih proizvodov in tehnologij, energetike, družbene odgovornosti, dela z zaposlenimi in naložb.

Za doseganje ciljev izvajamo naslednje glavne aktivnosti:• identifikacijainvsebinskaopredelitevprojektnihidejterstalnospremljanje

razpisovinprijavanajmanj20projektovletno;• pogajanjainsklenitevpogodbezevropskokomisijooziromaministrstvom;• usklajevanje, vodenje in nadzor odobrenega projekta do njegovega

dokon~anja;• {tudijevropskihstrate{kihdokumentovinznjimipovezanihstrate{kihdoku

mentovRSlovenije;• izdelavanavodilinsmerniczadopolnitevposlovnihstrategijdružbvposlovni

skupini;• trajnoiskanjenovihpartnerjevzasodelovanjevevropskihprojektihinnave

zavastikovspartnerji;• uvajanjenovihsodelavcevnapodro~jaznanjopridobivanjihsredstevEUin

vodenjaevropskihprojektov;• udeležbanazunanjihseminarjihindelavnicahterorganizacijainternihizobra

ževanj s podro~ja pridobivanja sredstev EU in vodenja evropskih projektov.

USPEŠNI V VSEH FAZAH DO ČRPANJA PRIDOBLJENIH SREDSTEV

V minulem letu smo se posebej posvetili razvoju srednjero~nih projektov in zagotavljanju vseh potrebnih dejavnikov za ~rpanja pridobljenih sredstev. Dosegli smo naslednje uspehe: – zagotovili smo potrebno dokumentacijo za naložbe v vrednosti 2,2 milijona

evrovzasredstva,~rpanakonecleta2007;– zagotovilismo~rpanjesredstevvvrednosti970.000evrov;– pripravili smo potrebne podlage za teko~e naložbe in ~rpanje 1,4 milijona

evrovvletu2009;– prijavili smo skupaj 27 projektov v skupni vrednosti sofinanciranih sredstev

5,7 milijona evrov in tako izpolnili letni na~rt.

Vzpostavili smo tudi sistem spremljanja rezultatov, ki so poglavitni za poro~anje evropskim organom za nadzor porabe sredstev.

Skladno z na~rti smo {irili znanje o pridobivanju sredstev EU tudi med sodelavci. V okviru Akademije Sava smo sodelovali pri usposabljanju za pripravo poslovnih na~rtov in izvedli seminar ter delavnico za konkretne projekte. Ugotovili smo možne vire sofinanciranja in jih vklju~ili v poslovne na~rte. Ob tem smo upo{tevali, da se evropski projekti ~asovno prilagajajo razvoju poslovnih projektov in se ve~inoma izpeljejo v ~asu treh let od nastanka zamisli do kon~ne izvedbe.

132

Letno poroËilo


Za uspe{no izrabo evropskih sredstev je pomembno tudi politi~no okolje. Od projektne zasnove do dejanskega za~etka projekta je najve~krat potrebno enoletno obdobje. Za podjetnike, ki na tak{no zakasnitev realizacije odli~ne poslovne priložnosti gledajo z vidika oportunitetnih stro{kov, je to zelo dolga doba. Dodatne ovire se pojavljajo tudi na administrativni ravni, vendar jih s pridobljenim znanjem in izku{njami uspe{no obvladujemo.

2008: DEJAVNO URESNIČEVANJE PROJEKTOV

Aktivnosti pri izvajanju projektov so potekale na naslednjih podro~jih:• spomo~josredstevEvropskegaskladazarazvojturisti~neinfrastrukturesmo

obnoviliprvidružinskihotelinza~elizobnovo{eenegahotela;• vsklopuprogramaLeonardodaVinci-pilotniprojektismodokon~aliinovati

venna~rtzarazvojizobraževanjavdejavnostiGumarstvo,kijevsodelovanjuzosmimipartnerjiiztrehdržavpotekalodleta2006;

• vprogramuLeonardodaVinci-projektimobilnostismodecembradokon~aliprojekt izmenjave kadrov na enotedenskih usposabljanjih v evropskih državah, kisejihjeudeležilo46na{ihzaposlenih;

• naokoljskempodro~jusmopripraviliprojektezapospe{evanjebiotskeraznovrstnosti na golfskih igri{~ih in zmanj{evanje emisij CO2 v okolje – program Life++.

V triletnem obdobju 2006 2008 smo uspeli pridobiti 5,4 milijona evrov nepovratnih sredstev. Od tega smo že zagotovili ~rpanje 3,6 milijona evrov, letos pa bomo zagotovili {e ~rpanje 1,5 milijona evrov evropskih sredstev. Sredi leta 2009 pri~akujemo informacijo o uspe{nosti prijave na podro~ju kulture in okoljskega projekta na golfskem igri{~u v vrednosti 750.000 evrov.

NOVE POVEZAVE Z DOMAČIMI PARTNERJI

Poslovna skupina Sava je v {ir{em okolju že poznana po sodelovanju s lokalnimi in regionalnimi organizacijami pri razvoju dejavnosti in vklju~evanju partnerjev v svoj poslovni proces. V zadnjem letu smo okrepili sodelovanje z ve~ slovenskimi organizacijami tudi pri razvoju skupnih projektov in pri pridobivanju evropskih sredstev. Povezali smo se na podro~jih varovanja okolja, kulture in razvoja turizma, kjer smo sodelovali z malim gospodarstvom. V tej smeri bomo v prihodnje nadaljevali, saj je v kriznih ~asih skupno zagotavljanje virov lahko pomembna prednost.

Cilji delovanja v letu 2009: • dolo~iliinpripravilibomozaprijavonarazpisenajmanj20projektov;• pridobilibomonajmanj3,5milijonaevrovnepovratnihsredstev;• nadaljevalibomossprotnimseznanjanjemzevropskimistrate{kimidokumenti

in z njimi povezanimi strate{kimi dokumenti R Slovenije ter z njihovo vsebino seznanjalivodstvavsehdružbvposlovniskupini;

• pridobilibomonajmanj40projektnihzamisliin• poiskalibomoustreznepartnerjezaprijavonaprojekte.

Na{ cilj do leta 2011 je pridobiti 60 projektnih idej, zagotoviti skupno nad 10 milijonov evrov odobrenih sredstev in dose~i 40odstotno uspe{nost prijav.

133

13. Razvoj informacijske podpore

S spremljanjem, razvijanjem in uvajanjem novih informacijskih tehnik, rešitev in izboljšav smo omogočali boljše in učinkovitejše delo v vseh družbah poslovne skupine. Posebej podjetni smo bili v dejavnosti Turizem, kjer smo začeli vzpo-stavljati enoten hotelski informacijski sistem.

Družbe Poslovne skupine Sava imajo na voljo poenoten, iz enega sredi{~a upravljan in povezan informacijski sistem, ki predstavlja dobro podlago za optimizacijo poslovnih procesov v okviru posameznih dejavnosti. To je skladno s strate{kimi usmeritvami na podro~ju informacijske tehnologije in omogo~a uporabnikom nemoteno opravljanje njihove primarne dejavnosti.

Osrednjo pozornost smo namenili naslednjim aktivnostim:• nadaljevalismozrazvojeminformacijskegasistemazavodstvozdodajanjem

novih podro~ij, kot sta spremljanje glavnih kazalnikov uspe{nosti prodaje v dejavnostiTurizeminu~inkovitostinabavevdejavnostiGumarstvo;

• dokon~alismoza~etnofazovpeljaveinizdelaveintranetnegaportala(savanet)Poslovne skupine Sava in dosegli cilj: izbolj{anje dostopnosti informacij in izbolj{anjenotranjegakomuniciranja;

• vdejavnostTurizemsmoizdejavnostiGumarstvopreneslidobreizku{njeprinadzoru nad vhodnimi ra~uni v elektronski obliki in za~eli vpeljevati enoten dokumentacijski sistem, ki posodablja pisarni{ko poslovanje s prehodom na elektronskoposlovanje;

• zuvedboenotneslužbezapodporouporabnikominzuvedboinformacijskere{itve za javljanje, zapisovanje in spremljanje vseh javljenih zahtevkov smo naredili velik korak na podro~ju izbolj{anja operativnega delovanja informacijskeinfrastrukture;

• prvi~smoizvedlipregledustreznostidelovanjainformacijskeinfrastrukturezobiskomvsehlokacijdejavnostiGumarstvoindejavnostiTurizem;

• napodlagiugotovitevobpregleduindobljenihpredlogovzaizbolj{avesmoodpravili nekaj varnostnih pomanjkljivosti ter v sodelovanju s ponudnikom hotelskega informacijskega sistema ROS pripravili veliko izbolj{av v njegovem delovanju;

• za~elismosprojektomzavzpostavitevenotnegahotelskegainformacijskega sistema ROS za podro~je celotne dejavnosti Turizem, ki dopolnjuje lani uvedeni SAP in bo omogo~al nadaljnjo optimizacijo pomembnih poslovnih funkcij (npr. nabavna funkcija, upravljanje s kupci ipd.)

V letu 2009 bomo nadaljevali že začete aktivnosti, posebno pozornost pa bomo namenili naslednjim področjem:• izbolj{alibomoizkoristekinformacijskihorodij,kijihžeimamo;• izbolj{evalibomou~inkovitostidelovanjaITvsmisluizbolj{evanjaorganizacije

dela,pretokaznanjainidej;• nadaljevalibomozuvajanjemdobrihizku{enjpriupravljanjupodro~jaITin

sstalnimizpopolnjevanjemsistemainformacijskegavarovanja;• nadaljevalibomozimplementacijoenotnegadokumentacijskegasistemaza

Poslovno skupino Sava (pogodbe, podpora pravni pisarni), da bomo vzpostavili enotno osnovo za obvladovanje procesov, povezanih z obvladovanjem dokumentov;

134

Letno poroËilo


• informacijskobomopodprlipoenotenjenabavnefunkcijezadejavnostTurizeminuvedbokarticezvestobe;

• preuredilibomoobstoje~eposlovneprocesevpovezavizITinposkrbelizanjihovooptimizacijo;

• nadaljevalibomozizpopolnjevanjemindodajanjemnovihfunkcijintranetnemu portalu Poslovne skupine Sava.

Letno poroËilo 08

135

III.PoroËilo o trajnostnem razvoju

Sodobno znanje je interdisciplinarno,

pomeni sodelovanje in prakti~no povezovanje

razli~nih strokovnih podro~ij. Vsaka arhitek

turna naloga je svet zase, znanje pa rast, ki

nima konca. Ko i{~emo nove re{itve, moramo

v~asih priti do brezizhodnega položaja, do

zidu, da lahko v njem zgradimo nova vrata

in stopimo naprej. Znanje je tisto, ki odpira

vrata.


ZNANJEArtur Olaj, univ. dipl. ing. arh., vodja projektov v komerciali, Sava IP, d.o.o., dejavnost NepremiËnine

Letno poroËilo

08

138

III.PoroËilo o trajnostnem razvoju

1.Trajnostni razvoj v Poslovni skupini Sava

Naša prizadevanja za trajnostni razvoj so se potrdila v uvrstitvi Poslovne skupine Sava med tri družbeno najbolj odgovorna podjetja v Sloveniji. To smo dosegli z uresničevanjem naših vrednot – z odličnostjo, ustvarjalnostjo, s poštenostjo, z znanjem in odgovornostjo, ki so odlike, brez katerih si trajnostnega razvoja ne moramo predstavljati. V trajnostnem poročilu za leto 2008 predstavljamo naša prizadevanja na ključnih področjih – ta so skrb za kadre ter za širše družbeno in naravno okolje. Pri kazalnikih, ki omogočajo sledenje premikom, smo prikazali napredovanje in izpolnjevanje ciljev po letih. Nekateri podatki, kjer smo se v preteklih letih že približali strateškim ciljem, pa so predstavljeni v primerjavi z letom 2007, saj smo na teh področjih lahko dosegli le manjše izboljšave.

Poslovna skupina Sava kot »odgovorna korporativna državljanka« skrbi za zadovoljstvo vseh deležnikov, s tem pa za uresni~evanje poslovne strategije družbe. Zavedamo se, da je z vidika odgovornosti na prvem mestu odli~nost – biti dober zaposlovalec vsem kadrom in dober partner vsem vlagateljem, kupcem, dobaviteljem in drugim partnerjem. Na vseh podro~jih trajnostnega razvoja i{~emo nove možnosti, inovativne na~ine re{evanja okolijskih in družbenih problemov, pri ~emer nam pomaga tudi stvaren, po{ten pogled na izsledke meritev, ki nam vedno dajejo zagon za nadaljnje izbolj{ave. Pri tem spodbujamo pridobivanje znanja pri zaposlenih. Odgovornost do okolja prena{amo iz interne javnosti tudi med dobavitelje, obmo~no skupnost in na druge deležnike. Vzdrževanje dialoga z deležni{kimi skupinami nam omogo~a pridobivanje novih razsežnosti za bolj{e razumevanje tega, kako na{i poslovni cilji lahko u~inkoviteje prispevajo k uresni~evanju {ir{ih družbenih ciljev.

Pri uresni~evanju strategije trajnostnega razvoja Poslovne skupine Sava zasledujemo naslednje cilje: – krepiti vlogo odgovornega partnerja v trajnostnem razvoju okolja, v katerem

na{i zaposleni uresni~ujejo svoje sposobnosti in ambicije;– v najve~ji meri prispevati k vsestranski kakovosti življenja in delovati odgovor

no, kar pomeni, ne le izbolj{ati varnost, zdravje pri delu in okoljsko varnost, temve~ to zavest {iriti tudi pri zaposlenih, kupcih in delni~arjih;

– odgovorno investirati ter razvijati proizvode in storitve;– partnersko sodelovati z družbeno skupnostjo v korist skupnega razvoja in

doseganja skupnih ciljev; – zmanj{evati nezaželene vplive na{ih dejavnosti na okolje in odgovorno ravnati z

energijo;– ohranjati odli~nost poslovanja, skladno z na{imi smernicami.

139

Cilje smo zastavili na podlagi:– navodil Evropske zveze o na~elih enakosti pri obravnavi sodelavcev, kar po

meni, da: • nimamopojavovdiskriminacije;• strogospo{tujemodolo~beoprepre~evanjuprisilnegainobveznegadela;

na{e pogodbe pa izražajo svobodno voljo strank; • nimamopojavovotro{kegadela, saj zaposlujemo izklju~nopolnoletne

osebe;– temeljnih pravic, dolo~enih z Deklaracijo združenih narodov o ~lovekovih

pravicah (United Nations Universal Declaration of Human Rights);– temeljnih standardov dela, dolo~enih s strani Mednarodne organizacije

dela;– GRI poro~anja (Global Reporting Initiative);– desetih na~el trajnostnega razvoja, ki jih dolo~a Global Compact (smo med

ustanovitelji Slovenskega združenja Združenih narodov za trajnostni razvoj, Global Compact, ki spodbuja družbeno odgovorno delovanje podjetij).

Na{a prizadevanja so bila priznana tudi s strani ~asnika Finance, ki nas je po raziskavi uvrstil na tretje mesto med 30 sodelujo~imi družbeno odgovornimi slovenskimi podjetji.

Letno poroËilo

140


DOGODEK PODRO»JE

Podpis nove pokroviteljske pogodbe Save, d.d., s Kolesarskim klubom Sava Kranj.

SPONZORSKA IN DONATORSKA PODPORA DRUŽBENI SKUPNOSTI

Novi Grand Hotel Primus kot prvi slovenski hotel potrdi delovanje v skladu z okoljskimi smernicami; v aprilu se mu kot drugi pridruži družinski hotel Savica na Bledu.

OKOLJSKI STANDARDI

V hotelu Golf na Bledu poteka 6. Slovenski kongres prostovoljstva v organizaciji Slovenske filantropije na temo Prostovoljstvo in odgovornost. VeË kot 200 udeležencev nagovori tudi predsednik Republike Slovenije, dr. Danilo Türk.

POSEBNI DOGODKI, KI JIH GOSTIMO V NA©IH DRUŽBAH

2.1. Pomembnejši dogodki in dosežki leta 2008

JANUAR

2. Pregled pomembnejših dogodkov in dosežkov

FEBRUAR

DOGODEK PODRO»JE

Terme Ptuj, d.o.o., kot Ëlan Konzorcija Kurent (z Mestno obËino Ptuj in Perutnino Ptuj) že drugiË prireja Kurentovanje na Ptuju s tradicionalno mednarodno pustno povorko. Prireditve se udeleži preko 80.000 obiskovalcev iz Slovenije in tujine.

V Preπernovi rojstni hiπi v Vrbi, katere pokrovitelji smo, poteka osrednja kulturna prireditev v poËastitev slovenskega kulturnega praznika.


Na sklepni slovesnosti vseevropske kampanje ≈Naredite si breme lažje«, v πpanskem Bilbau, družba Savatech, d.o.o., skupaj s kompetenËnim centrom Varstva, kot prva slovenska družba prejme ugledno evropsko nagrado za dobro prakso na podroËju varnosti in zdravja pri delu za leto 2008.

VARNOST IN OHRANITEV ZDRAVJA PRI DELU

Na mednarodnem kuharskem tekmovanju v okviru sejma Intergastra Danilo Kozar, vodja kuhinje v Termah 3000, d.o.o., za svoji vrhunski kulinariËni mojstrovini prejme dve zlati medalji.

POMEMBNEJ©A PRIZNANJA IN NAGRADE

141

MAREC

DOGODEK PODRO»JE

KompetenËni center Varstva: • v družbah skupine izvede vsakoletno preventivno akcijo

Marec - mesec varnosti in zdravja pri delu, tokrat vkljuËeno v preventivno akcijo Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu ≈Zdravo delovno okolje - dobro za vas, dobro za posel«.

• 6. varnostno konferenco na temo ≈Dobra varnostna kultura zmanjšuje tveganja«.


ZaËetek projekta ≈Izboljπajmo poËutje zaposlenih«, katerega cilj je zmanjπanje absentizma v Termah 3000, d.o.o., ZdravilišËu Radenci, d.o.o., in Termah Lendava, d.o.o.

ABSENTIZEM

V Planici, kjer s podporo Save, d.d., poteka prireditev s smuËarskimi poleti, gostimo domaËe in tuje partnerje dejavnosti Gumarstvo.

Že sedmiË organiziramo skupaj s kranjskimi taborniki in Mestno obËino Kranj akcijo ≈OËistimo Kranj«. Pridruži se nam 29 ustanov in preko 1.400 udeležencev, med katerimi so seveda tudi naπi zaposleni.

Pokrovitelji 38. tedna slovenske drame v Preπernovem gledaliπËu Kranj, med katerimi je tudi Sava, d.d., omogoËijo brezplaËen ogled vseh predstav.


Radijski posluπalci oddaje ≈Dobro jutro, Slovenija« izberejo Wellness Živa v blejskem hotelu Golf za najboljπi slovenski hotelski sprostitveni center.


Savini hoteli Radin v ZdraviliπËu Radenci, d.o.o., ter Grand Hotel Toplice, hotel Golf in hotel Park na Bledu prejmejo certifikate ≈Hotel s konferenËnimi zmogljivostmi«, ki ga v devetih kategorijah prviË podeli slovenski KongresnoturistiËni urad.

CERTIFIKATI IN STANDARDI

APRIL

DOGODEK PODRO»JE

V Bruslju pripravi s Savino pomoËjo Slovenski odbor Evropskega ekonomsko-socialnega sveta Slovenski veËer.

Zdravstveni dom Bled s pomoËjo Sava Hotelov Bled, d.d., dobi prenovljena parkiriπËa.


Predsednik Državnega sveta, mag. Blaž KavËiË, v okviru obiska gospodarskih in finanËnih podjetij ter ustanov na Gorenjskem obiπËe družbo Sava, d.d., kot eno najpomembnejπih družb v pokrajini.


Terme Banovci ob 40. obletnici turistiËnega razvoja prejmejo plaketo obËine Veržej.


Letno poroËilo

142


MAJ

DOGODEK PODRO»JE

Ob katastrofalnem potresu v kitajski provinci SeËuan pripomorejo k reπevanju življenj dvigovalne blazine gumarskega programa EKO.

Po odmevnem odprtju novega družinskega hotela Savica priredimo za prebivalce Bleda in okolice Dana odprtih vrat.

Kolesarski klub Sava Kranj priredi 41. Dirko za veliko nagrado Kranja in 15. Memorial Filipa Majcna.


JUNIJ

DOGODEK PODRO»JE

Dobrodelna kulturna prireditev Ustanove Franca Rozmana Staneta ≈Samo en cvet …«, ki jo Sava, d.d., podpira že vrsto let.

V Grand Hotelu Toplice na Bledu poteka v organizaciji Sekcije menedžerk pri Združenju Manager in Planeta GV 7. mednarodna konferenca OdliËnost menedžerk 2008, katere zlata pokroviteljica je Sava, d.d.


V sklopu izobraževalnega programa ≈Izdelava poslovnih naËrtov strateπkih projektov« v okviru Akademije Sava uspeπno dokonËa πolanje peta generacija sodelavcev Poslovne skupine Sava.

V Cankarjevem domu na evropski konferenci Kakovost v mobilnosti 2008 programa Vseživljenjsko uËenje predstavimo naπo zgodbo o uspehu Leonardo da Vinci VETPRO projekta mobilnosti Sava-Train.

IZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE IN RAZVOJ ZAPOSLENIH

JULIJ

DOGODEK PODRO»JE

Zavod Jan v Kranju s Savino pomoËjo pripravi program aktivnega preživljanja prostega Ëasa za otroke ≈Razgibajmo poletje«. Tako so otroci lahko med poËitnicami obiskovali razliËne delavnice.

Družbi Terme Ptuj, d.o.o., in Terme Lendava, d.o.o., s πtevilnimi podporniki izvedeta drugo dobrodelno kolesarsko akcijo ≈Kolesarji za SonËek Ptuj«, katere namen je pomoË pri izvajanju programov Druπtva za cerebralno paralizo Ptuj − Ormož.


Prvega Savinega ≈Dneva odprtih vrat« v okviru projekta ≈Družini prijazno podjetje« se v Termah 3000, d.o.o., udeleži preko 500 obiskovalcev − zaposlenih, njihovih družinskih Ëlanov in upokojencev družbe.

CERTIFIKAT ≈DRUŽINI PRIJAZNO PODJETJE«

Na golfskem igriπËu na Bledu gostimo Evropsko mladinsko prvenstvo v golfu za fante; udeleži se ga 120 mladih golfistov iz dvajsetih evropskih držav.


143

AVGUST

DOGODEK PODRO»JE

Že drugo leto zapored Kolesarski klub Sava Kranj s Savo, d.d., organizira kolesarski izlet Izziv treh vrhov, ki se ga udeležijo πtevilni menedžerji, podporniki kranjskega kolesarskega kluba.


V Sava Hotelih Bled, d.d., gostimo, tudi s podporo Save, d.d., mednarodni Strateπki forum Bled v organizaciji Ministrstva za zunanje zadeve RS in Centra za evropsko prihodnost.

VKLJU»EVANJE ZAPOSLENIH V DRUŽBENO SKUPNOST

Slovenska turistiËna organizacija v okviru projekta Kolesarjenje v Sloveniji podeli znak Kolesarski hotel hotelom Savine dejavnosti Turizem: Grand Hotelu Primus v Termah Ptuj, hotelu Radin v ZdraviliπËu Radenci, hotelu Lipa v Termah Lendava in hotelu Park na Bledu. Kamp Bled pa prejme naziv Kolesarski kamp. Hotel Termal v družbi Terme 3000, d.o.o., pa ga ima že od leta 2007.


V hotelu Livada Prestige v Termah 3000, d.o.o., gostimo sloviti angleπki nogometni klub Chelsea.

Terme Ptuj, d.o.o., v sodelovanju s Plavalnim klubom Terme Ptuj priredijo 3. državno prvenstvo v toboganskem spustu. PrviË izvedejo tudi tekmovanje za predstavnike slovenskih medijev in elektronsko merjenje Ëasov.


Folklorna skupina Sava prejme za svoj nastop na 45. mednarodnem folklornem festivalu na Poljskem ugledno nagrado za najizvirnejπi spored.

SKRB ZA ZAPOSLENE ZUNAJ DELOVNEGA »ASA

Terme Lendava, d.o.o., v okviru projekta Družini prijazno podjetje priredijo Dan odprtih vrat za družinske Ëlane zaposlenih in upokojence.


SEPTEMBER

DOGODEK PODRO»JE

ZaËetek projekta ≈Zdravje - tri srca« v ZdravilišËu Radenci, d.o.o., za zdrav naËin življenja zaposlenih.


Sava, d.d., skupaj z Združenjem delodajalcev Slovenije na Bledu organizira posvet ≈Bolniπka odsotnost v Sloveniji in izzivi za prihodnost«.

ABSENTIZEM

Na golfskem igriπËu na Bledu poteka 10. turnir prijateljstva za predsednikov pokal, na katerem družbe Poslovne skupine Sava s poslovnimi partnerji in prijatelji zberejo sredstva za odprtje nove enote Varne hiπe na Gorenjskem.

Na dobrodelnem Županovem teku so tekli zaposleni iz Savinih družb na kranjski lokaciji in zbrali sredstva za pomoË odvisnikom ter njihovim svojcem.


Ob svetovnem Dnevu turizma Slovenska turistiËna organizacija podeli nagrado za najboljπega menedžerja v slovenskem turizmu. Prejme jo mag. Andrej ©prajc, direktor dejavnosti Turizem v Poslovni skupini Sava.


Letno poroËilo

144


DOGODEK PODRO»JE

V družbah Poslovne skupine Sava v Kranju, na Ptuju in v Banovcih potekajo Dnevi odprtih vrat, ki se jih udeleži preko 1.200 zaposlenih, njihovih družinskih Ëlanov ter upokojencev.


Neurje, ki je prizadelo Spodnje Podravje, povzroËi precejπnjo gmotno πkodo naπim zaposlenim na Ptuju; dodelimo finanËno pomoË sodelavcem, ki so utrpeli πkodo na stanovanjskih stavbah.


Na svetovni dan turizma v družbi Terme 3000, d.o.o., z jubilejnim turnirjem v golfu zaznamujemo 10. obletnico golfskega igriπËa Livada, ki se ponaπa z najdaljπim igralnim poljem v Sloveniji.


OKTOBER

DOGODEK PODRO»JE

KompetenËni center Varstva v okviru Evropskega tedna varnosti in zdravja pri delu izvaja promocijske akcije pod geslom ≈Zdravo delovno okolje«.


Na 55. Gostinsko-turistiËnem zboru (GTZ) v Termah 3000, d.o.o., prejmejo Savini zaposleni 34 zlatih, 29 srebrnih in 13 bronastih medalj ter sedem priznanj.

TuristiËno gostinska zbornica ob 100-letnici organiziranega delovanja gostinstva in turizma na Slovenskem podeli posebno priznanje Janezu BohoriËu, predsedniku uprave Save, d.d., za prispevek k razvoju in kakovosti slovenske turistiËne ponudbe.

Družba ZdraviliπËe Radenci, d.o.o., ter kompetenËni center Varstva, sta skupna dobitnika nacionalnega priznanja ≈Dobra praksa na podroËju varnosti in zdravja pri delu«, ki ga podeljuje Ministrstvo za delo RS.

V akciji ≈Slovensko naj kopaliπËe«, po izbiri posluπalcev radijske oddaje ≈Dobro jutro, Slovenija«, osvoji prvo mesto med velikimi termalnimi kopaliπËi Termalni park Ptuj.


Družbe Savine dejavnosti Turizem v okviru 55. GTZ aktivno sodelujejo na 1. nacionalni ≈Borzi dela« na temo zaposlitvenih možnosti v gostinstvu in turizmu.

Dejavnost Turizem v Poslovni skupini Sava se pridruži projektu SETCOM (Izraba trajnostne energije v pretežno turistiËnih srediπËih), ki ga skupaj s partnerji pripravi Mednarodni inπtitut za turizem. Programi projekta med drugim spodbujajo turistiËna podjetja k uporabi obnovljivih virov energije v turizmu.


V kranjskem Preπernovem gledaliπËu ob Dnevu Save sveËano podelimo nagrade za izjemne dosežke najuspeπnejπim sodelavcem. Nagrado ≈Manager leta« prejme mag. Antonija Pirc, direktorica kompetenËnega centra Strateπki kontroling v Savi, d.d.


Družba Sava Hoteli Bled pripravi Dan odprtih vrat, ki se ga udeleži veliko πtevilo zaposlenih, njihovih družinskih Ëlanov in upokojencev.


SEPTEMBER

145

NOVEMBER

DOGODEK PODRO»JE

Sava, d.d., v tekmovanju Ëasnika Finance osvoji drugo nagrado za Letno poroËilo 2007; s tem se njeno poroËilo že devetiË zapored uvrsti med najboljša letna poroËila slovenskih družb.

Založba Conde Nast Johansens, izdajateljica mednarodnih vodnikov po luksuznih hotelih, podeli blejskemu hotelu Golf ugledno nagrado za odliËnost v kategoriji ≈Najboljši marketinπki partner«.

Ob sklepu akcije TuristiËne zveze Slovenije ≈Moja dežela, lepa in gostoljubna« na slovesnosti pod pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije, dr. Danila Türka, prejmejo priznanja Terme 3000, d.o.o., Terme Ptuj, d.o.o., in Terme Lendava, d.o.o.


DECEMBER

DOGODEK PODRO»JE

V okviru ©ole gumarstva na odmevni konferenci uspeπno zakljuËimo z evropskim projektom Rubber Knowledge.

Udeležencem Mednarodnega kontaktnega seminarja Erasmus in Leonardo da Vinci, “Lifelong training - an international bridge between educational institutions and the world of work”, predstavimo Poslovno skupino Sava kot nosilko dobrih izkuπenj in ravnanja na podroËju vseživljenjskega uËenja.

V Preπernovem gledaliπËu v Kranju pripravimo tradicionalno sreËanje jubilantov, upokojencev in delavcev kranjskih Savinih družb.

VKLJU»EVANJE, IZOBRAŽEVANJE IN RAZVOJ ZAPOSLENIH

Sava, d.d., se uvrsti med pet najbolj odprtih delniπkih družb v tekmovanju za nagrado PORTAL, ki jo za kakovostno in korektno obveπËanje družb vsako leto podeljuje Ljubljanska borza.


DeËve, pevke Folklorne skupine Sava, slovesno praznujejo jubilejno, 10. obletnico delovanja.

Za otroke zaposlenih v družbah Poslovne skupine Sava priredimo novoletna obdarovanja.


Andrej Klasinc, direktor družbe Terme Ptuj, d.o.o., postane novi predsednik skupπËine Skupnosti slovenskih naravnih zdraviliπË.


Letno poroËilo

146


2.2.Pomembnejši dogodki in dosežki v letu 2009

JANUAR

DOGODEK PODRO»JE

V hotelu Livada Prestige v Moravskih Toplicah se v okviru posveta z gospodarstveniki v Murski Soboti udeleži minister za visoko πolstvo, znanost in tehnologijo, Gregor GolobiË konference ≈Z znanjem do gospodarskih sprememb«.

POSEBNI DOGODKI V NA©IH DRUŽBAH

Na sedežu družbe Sava, d.d., v Kranju predsednik vlade Republike Makedonije, Nikola Gruevski, v okviru svojega prvega uradnega obiska v Sloveniji slovesno odpre Konzulat Republike Makedonije v Republiki Sloveniji pod vodstvom Ëastnega konzula, Janeza BohoriËa.


FEBRUAR

DOGODEK PODRO»JE

Zaposleni iz Poslovne skupine Sava z darovanjem krvi pomagamo sodelavcu kuharju iz hotela Golf, Denisu Medji, ki se je hudo poπkodoval v prometni nesreËi.

SKRB ZA ZAPOSLENE − HUMANITARNOST

V Termah Ptuj se zvrstijo raznovrstne prireditve ob tradicionalnem kurentovanju, ki je na Ptuju že tretjiË potekalo pod pokroviteljstvom Konzorcija Kurent v sestavi Mestne obËine Ptuj, Perutnine Ptuj in Term Ptuj.

SPONZORSTVO IN DONATORSTVO

Na tradicionalni Slanikovi pojedini v Grand hotelu Union v Ljubljani prejme vodja kuhinje blejskega Grand hotela Toplice, Simon Bertoncelj, zlato medaljo za svoje izdelke; kuhar v hotelu Ajda v Termah 3000, ©tefan Sraka, osvoji srebrno medaljo; vodja slašËiËarske delavnice v hotelu Park na Bledu, Alma RekiÊ, pa prejme bronasto medaljo.


MAREC

DOGODEK PODRO»JE

Družba Sava, d.d., se uvrsti med sedem finalistov iz srednje velikih podjetij v Sloveniji na tekmovanju za najboljšega zaposlovalca izbora Zlata nit 2008/2009, ki ga vodi Ëasopisna založba Dnevnik. Priznanje podeli minister za delo, družino in socialne zadeve, dr. Ivan Svetlik.


V Grand hotelu Toplice na Bledu se sestanejo voditelji liberalno demokratskih strank z zahodnega Balkana, komisar za πiritev Evropske unije, Olli Rehn, in evropski poslanci Alde − Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo. Osrednja tema zasedanja je širitev Evropske unije na zahodni Balkan, gostitelj sreËanja pa je evropski poslanec Jelko Kacin.

POSEBNI DOGODKI V NA©IH DRUŽBAH

Predstavnik Evropskega združenja kemijske industrije − CEFIC, Bernhard Thier družbama Savatech, d.o.o., in Sava-Schäfer, d.o.o., na Gospodarski zbornici Slovenije podeli certifikat ≈Responsible care« - Program odgovornega ravnanja za leto 2009. Program odgovornega ravnanje je zaveza svetovne kemiËne industrije k stalnemu izboljševanju zdravja in varnosti zaposlenih, k zmanjševanju obremenjevanja okolja in k odprtosti pri poroËanju o teh aktivnostih. V ta program se je prostovoljno vkljuËilo 15 slovenskih podjetij.

CERTIFIKATI IN STANDARDI

147

3.1. Skrb za zaposlene

Zadovoljstvo zaposlenih in poslovna uspešnost sta neločljiva pojma. Zato uspešno skrbimo za zdravo in varno delovno okolje, kar kažejo tako različne nagrade kot upadanje števila poškodb pri delu. Uvedli pa smo tudi različne projekte za zmanjšanje absentizma. Dobili smo tudi priznanje kot eno vodilnih podjetij na področju izobraževanja zaposlenih, ki jim poleg tovrstne motivacije podeljujemo tudi posebne nagrade za dobre predloge. Za njihov prosti čas pa skrbimo tudi v okviru izvajanja projekta Družini prijazno podjetje.

V poslovni strategiji smo zapisali, da ho~emo postati najbolj privla~na priložnost za zaposlitev najbolj◊ih kadrov. Zaposlujemo sodelavce, ki so pripravljeni na vseživljensko u~enje in skupinsko sodelovanje, ki so usmerjeni k skupnim ciljem ter pripravljeni sprejeti izzive in odgovornosti dinami~nega delovnega okolja. Najpomembnej◊i kapital Poslovne slupine Sava so na◊i sodelavci, ki razvijajo in skrbijo za rast dejavnosti in nenehno izbolj◊evanje poslovanja. V ~asu velikih poslovnih preizku◊enj predstavljajo sodelavci temeljno gonilo napredka in klju~ do uspeha.

POVPREČNO ŠTEVILO IN SESTAVA ZAPOSLENIH

V družbah Poslovne skupine Sava je bilo v letu 2008 povpre~no 2.739 zaposlenih, kar je za 108 ve~ kot v prej{njem letu. V deležih zaposlovanja po družbah ni bilo sprememb – {e vedno ve~ino, skoraj 54 odstotkov, zaposlujejo družbe dejavnosti Turizma, Gumarstva 39 odstotkov, druge družbe pa 7 odstotkov vseh zaposlenih.

Število zaposlenih v Poslovni skupini Sava

3. Razvoj zaposlenih

1. ©tevilo zaposlenih 31. 12. 2007

2. ©tevilo zaposlenih 31. 12. 2008

3. Indeks 2./1. leto 2008/2007

4. PovpreËno πtevilo zaposlenih I. - XII. 2008

Sava, d.d. 59 64 108 61

DEJAVNOST GUMARSTVO 1.041 1.078 103 1.093

Savatech, d.o.o. 846 850 100 867

Sava-GTI, d.o.o. 83 91 110 91

Sava-Schäfer, d.o.o. 44 46 105 45

Sava ROL, d.o.o. 11 11 100 11

Savarus, d.o.o. - 25 - 19

Savapro, d.o.o. 1 1 100 1

zunanjetrgovinska mreža 56 54 96 59

DEJAVNOST TURIZEM 1.428 1.430 100 1.467

Sava Hoteli Bled, d.d. 429 407 95 443

Terme 3000, d.o.o. 439 445 101 447

Terme Lendava, d.o.o. 126 125 99 126

Terme Ptuj, d.o.o. 139 162 117 153

ZdraviliπËe Radenci, d.o.o. 295 291 99 298

DEJAVNOST NEPREMI»NINE 19 19 100 19

Sava IP, d.o.o. 19 19 100 19

DRUGE DEJAVNOSTI 94 101 107 99

Ensa, d.o.o. 3 3 100 3

Sava Medical in storitve, d.o.o. 91 98 108 96

SKUPAJ POSLOVNA SKUPINA SAVA 2.641 2.692 102 2.739

148

Letno poroËilo


V letu 2008 smo v Poslovni skupini Sava na novo zaposlili 433 sodelavcev, od{li pa so 403 zaposleni. Skupna fluktuacija v skupini je v letu 2008 tako zna{ala 14,7 odstotka in je nekoliko vi{ja kot v letu 2007 (12,8 odstotka). Pove~ana fluktuacija je posledica sezonskih nihanj v poslovanju dejavnosti Turizem in Gumarstvo.

IZOBRAZBENA SESTAVA ZAPOSLENIH

Izobrazbena sestava zaposlenih se v primerjavi z letom 2007 skoraj ni spremenila. Še vedno ima najve~ (53 odstotkov) zaposlenih 4. oz. 5. stopnjo izobrazbe, sledi 3. stopnja ali manj (29 odstotkov) ter 7. stopnja ali ve~ (13 odstotkov), najmanj zaposlenih (5 odstotkov) pa ima 6. stopnjo izobrazbe.


IZOBRAZBENA SESTAVAZAPOSLENIH

v %

1. stopnja - nedokonËanaosnovna πola

2. stopnja - osnovna πola

3. stopnja - do 2 letipoklicnega izobraæevanja

4. stopnja - najmanj 3 letapoklicnega izobraæevanja

5. stopnja -srednja izobrazba

6. stopnja - viπja strokovnaizobrazba

7. stopnja - visokastrokovna in univerzitetnaizobrazba

8. in 9. stopnja -magisterij, doktorat

24

28

5

15

21

4

12


SESTAVA VRHNJEGAMENEDÆMENTA PO SPOLUNA DAN 31. 12. 2008

v %

Moπki

Æenske

70

30

149

STAROSTNA SESTAVA ZAPOSLENIH Tudi v starostni sestavi Poslovne skupine Sava v letu 2008 ni pri{lo do ve~jih sprememb – {e vedno je ve~ kot polovica na{ih zaposlenih starej{a od 40 let, petina je mlaj{ih od 30 let in tretjina med 30 ter 40 leti.

IZKORIŠČENOST DELOVNEGA ČASA IN BOLNIŠKA ODSOTNOST

Izkori{~enost delovnega ~asa v Poslovni skupini Sava je bila v letu 2008 79,1odstotna, kar je za 0,6 odstotne to~ke manj kot v letu 2007. V vseh družbah smo opravili 32.841 ur nadurnega dela, kar predstavlja 0,6 odstotka v skupnem delovnem ~asu oz. zmanj{anje za eno odstotno to~ko v primerjavi s prej{njim letom.

V letu 2008 se je bolni{ka odsotnost v primerjavi z letom 2007 zvi{ala za 0,6 odstotnih to~k, in sicer je skupna bolni{ka odsotnost v letu 2008 zna{ala 5,2 odstotka (od tega bolni{ka do 30 dni 2,9 odstotka in bolni{ka nad 30 dni 2,3 odstotka).S ciljem, da bi zmanj{ali odsotnost (absentizem), so v kompeten~nem centru Varstva v letu 2008 za~eli s projektom »Izbolj{ajmo po~utje zaposlenih« v Termah 3000, d.o.o., Zdravili{~u Radenci, d.o.o., in Termah Lendava, d.o.o. Sava, d.d., je z Združenjem delodajalcev Slovenije sklicala na Bledu »Posvet o bolni{ki odsotnosti v Sloveniji in izzivih za prihodnost«.

INVALIDSKO PODROČJE

V Poslovni skupini Sava imamo zaposlenih 178 oseb s statusom invalida, kar predstavlja 6,6 odstotka vseh zaposlenih. Skladno z Zakonom o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov je za družbe Poslovne skupine Sava dolo~en delež 122 invalidov, v se{tevku pa delež v družbah skupno presegamo za 56 oseb.


STAROSTNA SESTAVAZAPOSLENIH

v %

18-20 21-25 26-30 31-35 36-40

18,0

16,0

14,0

12,0

10,0

8,0

6,0

4,0

2,0

0,0

•

•

•

•

•

•

•

•

•

•

0,8

8,3

15,2

16,8

6,2

41-45 46-50 51-55 56+ LET

10,9

12,6

14,214,9

150

Letno poroËilo


NAGRAJEVANJE IN SPODBUJANJE ZAPOSLENIH

Zaposlenim na podlagi meril za selektivno napredovanje nudimo možnost napredovanja na zahtevnej{e delovno mesto po uspe{no opravljenem usposabljanju zaradi prevzema dodatnih zadolžitev in nalog ali tržnih prilagoditev. Tako je v letu 2008 »horizontalno« ali »vertikalno« napredovalo 585 zaposlenih. Povpre~en odstotek gibljivega dela v masi pla~ je v letu 2008 zna{al 7,3 odstotka, kar je približno enako kot leta 2007.

Povpre~na pla~a v Poslovni skupini Sava je v letu 2008 zna{ala 1.253 evrov in se je v primerjavi s predhodnim letom povi{ala za 4 odstotke. Zaposlenim smo izpla~ali tako regres za dopust (do 986 evrov bruto) kakor tudi boži~nico (do 450 evrov bruto).

Uspe{nim sodelavcem smo tudi v letu 2008 podelili dodatne denarne nagrade, in sicer 568 nagrad vzorni delavec ter 5 nagrad delavec družbe. Na kulturni prireditvi Dan Save smo najuspe{nej{im sodelavcem podelili nagrade delavec Save (7 nagrad) in eno nagrado manager leta. Skupno smo tako podelili 581 nagrad, to je kar 344 nagrad ve~ kakor v prej{njem letu. Zaposlene v dejavnosti Turizem z izpla~ilom denarne nagrade za prva tri mesta na tekmovanjih spodbujamo tudi k udeležbi na strokovnih tekmovanjih. V celotni Poslovni skupini Sava pa sodelavce stimuliramo za bolj{o izkori{~enost delovnega ~asa.

V letu 2008 so bile prvi~ vse družbe Poslovne skupine Sava vklju~ene v prostovoljno pokojninsko zavarovanje. V~lanjenih je bilo kar 60,2 odstotka zaposlenih, posamezniki in podjetja pa so vpla~evali povpre~no premijo 42 evrov.

Motivacija ni vedno samo denarna – zaposlene spodbujamo z udeležbo na seminarjih, izobraževanjih, vklju~ujemo jih v zahtevnej{e projekte, jih neprestano dodatno usposabljamo, spodbujamo neformalne pohvale in podajanje povratnih informacij ter predlogov s strani zaposlenih. Tako je bilo v letu 2008 podanih 396 predlogov, od katerih smo jih realizirali kar 75 odstotkov, njihovo gospodarsko uporabnost pa ocenjujemo na dobrih 750.000 evrov.


Kot u~e~a se organizacija spodbujamo izobraževanje zaposlenih in ga skrbno na~rtujemo ter usmerjamo. Tak sistemati~en model je že vrsto let na{a Akademija Sava. V njenem okviru smo v letu 2008 izvedli: delavnice za poslovodstva družb Poslovne skupine Sava s poudarkom na

spoznavanju zakonodaje, ki vpliva na njihovo dejavnost in poslovanje; delavnice za prenovo strategije in pove~anje inovativnosti; tako so direktorji

družb in kompeten~nih centrov ter klju~ni sodelavci iskali ideje za pove~evanje dodane vrednosti posameznih družb in kompeten~nih centrov znanj;

napotitve dolo~enega {tevila zaposlenih na vodilnih delovnih mestih na usposabljanja v tujino;

delavnice za razvoj voditeljskih kompetenc na{ih vodij; delavnice, imenovane Mala {ola vodenja, izvajamo že ~etrto leto;

program za izdelavo poslovnih na~rtov za strate{ke projekte Poslovne skupine Sava, ki je potekal že peto leto;

u~enje tujih jezikov (tradicionalna, elektronska in združena oblika); delavnice za razvoj »mehkih« ve{~in, zmanj{evanje bolni{ke odsotnosti in

razvoj medosebnih odnosov;

151

program usposabljanja za prepoznavanje in obvladovanje stresa za nekaj klju~nih zaposlenih ter

{tevilna strokovna usposabljanja z razli~nih podro~ij.

Za prenos strokovnega znanja med zaposlenimi smo v dejavnosti Gumarstvo ustanovili Šolo gumarstva in v dejavnosti Turizem Šolo turizma. Skrbnike znanja, ki morajo svoje znanje prena{ati na sodelavce, za ta namen usposabljamo v posebnih delavnicah.

V okviru Šole gumarstva smo v letu 2008 na odmevni konferenci uspe{no zaklju~ili z evropskim projektom Rubber Knowledge. Rezultat projekta so strokovna gumarska znanja, ki smo jih izdali v obliki priro~nika, in elektronske u~ne vsebine, v nadaljnjih programih pa ju bomo uporabljali kot {tudijsko gradivo.

V letu 2008 smo zaklju~ili projekt VETPRO mobilnosti »Train2Sava« v okviru evropskega programa Leonardo da Vinci in z njim omogo~ili skupno 51 udeležencem enotedenska usposabljanja kar v {estih evropskih državah zunaj Slovenije. Tako se je 16 mentorjevnosilcev tehni~notehnolo{kih, projektnih in poslovnih znanj ter znanj o razvoju turisti~nih destinacij usposabljalo v Nem~iji, Franciji, Veliki Britaniji in Belgiji, 35 udeležencev dolgotrajnej{ih programov usposabljanj (izdelava poslovnega na~rta in skrbniki znanj v dejavnosti Gumarstvo) pa na Švedskem in Danskem. Vsi udeleženci so dobro prakso, ki so jo spoznali v tujini in jo je mogo~e uporabiti tudi v na{em poslovanju, predstavili v svojih okoljih ter poslovodstvu v dejavnostih Turizem in Gumarstvo.

Povpre~no {tevilo ur usposabljanja na zaposlenega v Poslovni skupini Sava v letu 2008 je bilo 72, za izvedbo pa smo namenili 150 evrov na zaposlenega. Skupno {tevilo zaposlenih, ki smo jim v letu 2008 sofinancirali {tudij ob delu, je 86.

Uspeh na podro~ju izobraževanja zaposlenih kaže tudi lestvica ~asnika Finance, kjer smo se v Poslovni skupini Sava uvrstili med slovenska podjetja z najbolj{imi kadri. Lestvico so sestavili na podlagi ankete osnovnih kazalnikov o ~love{kih virih in podatkih o izobraževanju v podjetjih. Po njihovih podatkih smo vodilni po povpre~nem {tevilu dni izobraževanj na vse zaposlene. Na lestvici ~asopisa Manager pa smo na 14. mestu med slovenskimi podjetji po {tevilu delavcev, ki jim podjetja subvencionirajo stro{ek {tudija ob delu.

V okviru priprave strategij posameznih dejavnosti smo si zastavili tudi strate{ke projekte, v katere vklju~ujemo sodelavce s posameznih strokovnih podro~ij, ki lahko s svojim znanjem, izku{njami in izjemno motiviranostjo bistveno prispevajo k doseganju ciljev projekta. Razvoj na{ih klju~nih kadrov torej poteka tudi tako, da jih vklju~ujemo kot vodje ali ~lane v pomembne projekte znotraj podjetja in postavljamo pred konkretne poslovne izzive, kar pomembno prispeva k razvoju njihovih poslovnih ter voditeljskih kompetenc.

Osrednji del razvoja kadrov v Poslovni skupini Sava predstavlja redni letni razgovor – »Sava dialog« – sestavljen in poglobljen pogovor vodje z vsakim zaposlenim posebej; s tem pogovorom zagotavljamo usklajenost ciljev podjetja z opravili posameznikov. Iz razvojnega dela pogovora namre~ ~rpamo podatke za razvoj potrebnih kompetenc in pripravljamo na~rt za nadaljnje usposabljanje zaposlenih.

152

Letno poroËilo


KOMUNICIRANJE Z ZAPOSLENIMI Pri komunikaciji z zaposlenimi spodbujamo predvsem odprto in obojesmerno komuniciranje. Zato na{a vloga ni zgolj obve{~anje zaposlenih, temve~ s spodbujanjem povratnih informacij in predlogov zaposlene tudi motiviramo, vzgajamo in navdu{ujemo. Tako vplivamo na pozitivno delovno ozra~je, pove~ujemo ob~utek pripadnosti zaposlenih podjetju, utrjujemo zaupanje v vodstvo in utrjujemo organizacijsko kulturo.

Komunikacija med vodstvom in zaposlenimi poteka neposredno (tradicionalne oblike komuniciranja) in posredno (uveljavljanje novih oblik komuniciranja): neposredna komunikacija poteka enkrat mese~no ob dnevu odprtih vrat

(osebni pogovori direktorjev družb in predsednika uprave s posameznimi zaposlenimi);

posredna komunikacija poteka preko delavskih predstavni{tev in sindikatov ter svetov delavcev posameznih družb, ki so redno obve{~eni skladno z zakonodajo.

Za redno obve{~anje vseh zaposlenih skrbimo preko informativnih tabel, tiskanega mese~nika Informator, ~asopisa Sava, interneta, intraneta, s sestanki med vodstvi in delavskimi predstavniki, z zbori zaposlenih in ob~asnim biltenom Sav~ek (Bilten projekta Družini prijazno podjetje). Z intranetom smo v letu 2008 ustvarili tako podlago za uspe{no elektronsko komuniciranje z vsemi deli interne javnosti kakor tudi sistem za uporabo v poslovnih procesih.

CERTIFIKAT »DRUŽINI PRIJAZNO PODJETJE«

V Poslovni skupini Sava se zavedamo pomembnosti usklajevanja poklicnega in družinskega življenja, zato smo imetniki osnovnega certifikata Družini prijazno podjetje. V okviru projekta Družini prijazno podjetje smo v na{e poslovanje že vpeljali 13 od 14 izbranih ukrepov, ki pripomorejo tako k izbolj{anju pogojev za razvoj družinskega življenja kot k lažjemu usklajevanju star{evske vloge s službenimi obveznostmi.

Med uvedenimi ukrepi lahko na{tejemo: dodatni dan pla~anega dopusta za star{e prvo{olcev, organizacija in sofinanciranje aktivnega preživljanja prostega ~asa z zagotavljanjem {portne rekreacije za zaposlene in njihove družinske ~lane v {portnih dru{tvih, organizacija dneva odprtih vrat za družine zaposlenih in upokojence, ugodnej{a stanovanjska posojila, ugodni popusti pri uporabi turisti~nih zmogljivosti Poslovne skupine Sava in popusti pri izdelkih, ki jih dobavljajo na{i dobavitelji.

Zaposleni lahko najemajo tudi po~itni{ke zmogljivosti, ki so v na{i lasti.

V Poslovni skupini Sava smo vzpostavili sisteme, ki omogo~ajo zaposlenim dejavno preživljanje prostega ~asa. S pristopom k projektu Družini prijazno podjetje smo ustanovili Športnorekreativno in kulturno dru{tvo Sav~an ter Športno dru{tvo Sava Hoteli Bled. Rekreacijo omogo~amo tudi zaposlenim v Termah 3000, d.o.o., Termah Lendava, d.o.o., Zdravili{~u Radenci, d.o.o., in Termah Ptuj, d.o.o. V organiziranje in vodenje dru{tev ter njihovih sekcij oz. {portnih panog je vklju~enih devetnajst sodelavcev. Obe dru{tvi skupaj imata že 625 ~lanov in ponujata bolj in bolj pester program.

3.2.Skrb za zaposlene zunaj delovnega Ëasa

153

Dejavni so ostali tudi ~lani Kulturnega dru{tva Sava. Folklorna skupina Sava je izvedla {tevilne nastope in sodelovala na mednarodnih festivalih. Na 45. tednu Baskiedske kulture na Poljskem je folklorna skupina prejela ugledno nagrado za prikaz najbolj izvirnega sporeda. Na posebni prireditvi so pevke De~ve s posebnim nastopom zaznamovale 10. obletnico neprekinjenega delovanja, plesalci Folklorne skupine Sava pa so predstavili novo plesno to~ko »Sitarji na plesu«. ^lani Folklorne skupine pou~ujejo o ohranjanju ljudskega izro~ila tudi mlade, zanje prirejajo folklorne delavnice v osnovnih {olah in vrtcih.

Umetniki, zbrani v Likovni skupini, so razstavljali svoja dela v {tevilnih gorenjskih galerijah, izvedli so ~etrti zaporedni dvodnevni slikarski extempore na Mali Poljani pod Storži~em, vse poletne proste konce tedna pa namenili slikarskim sre~anjem »Zajtrk ob Ljubljanici«.

^lani Literarne skupine svojo dejavnost {irijo iz Slovenije tudi v meddržavno sodelovanje. Tako je Zaim Dželilovi} v za~etku leta 2008 izdal že drugo pesni{ko zbirko z naslovom »Moja sje~anja – dan poslije«, pod mentorstvom in v uredni{tvu Agate Trojar. Literarna skupina kot idejni vodja sodeluje v projektu Lifelong Learning Programme Leonardo da Vinci VETPRO mobility 2007 z naslovom The Art Sower – Sejalec. Namen projekta je usposabljanje mentorjev kulturno umetni{kih in tradicionalnih znanj ter graditeljev medkulturnega dialoga.


Pomemben kazalnik kakovosti, zanesljivosti in poslovne uspe{nosti podjetja je nedvomno raven varnosti in zdravja pri delu. Zato so cilji na{e politike varnosti in zdravja pri delu usmerjeni v: • prepoznavanje,analiziranjeinzmanj{evanjetveganjnapodro~juvarnostiter

zdravja pri delu;• prepre~evanjeinzmanj{evanjedelovnihnezgod,po{kodbterbolezni,pove

zanih z delom;• prepre~evanjesocialnihtveganj,spoudarkomnastresuintveganjihzaradi

odvisnosti od psihoaktivnih sredstev;• zagotavljanjedelovnezmožnostizaposlenihvnjihovicelotnidelovnidobi.

Vlaganja v varnost in zdravje pri delu ne obravnavamo kot stro{ek, temve~ kot koristno naložbo. Preventivno, na~rtno in odgovorno ravnanje na tem podro~ju pa je vidno tudi iz delovanja skladno z mednarodnim standardom OHSAS 18001.

ZDRAVSTVENO VARSTVO ZAPOSLENIH

Skladno s cilji na{e politike varnosti in zdravja pri delu so pomembne naloge na{ih podjetij spremljanje zdravstvenega stanja zaposlenih, skrb za zdravo delovno okolje ter ohranjanje zdravja pri delu. Zdravo delovno okolje namre~ ne pomeni le ve~je stopnje zadovoljstva zaposlenih in kakovosti dela, temve~ zaradi zmanj{anja odsotnosti delavcev tudi ne moti poslovnih procesov ter ne ustvarja dodatnih stro{kov. V letu 2008 se je zato 33,6 odstotka zaposlenih iz vseh družb Poslovne skupine Sava udeležilo predhodnih, obdobnih in usmerjenih zdravstvenih pregledov.

3.3.Skrb za varnost in zdravje zaposlenih pri delu

154

Letno poroËilo


DELOVNE NEZGODE S POŠKODBAMI PRI DELU

Zmanj{anje {tevila delovnih nezgod s po{kodbami pri delu je dobra posledica uvajanja sistemskega pristopa pri odkrivanju morebitnih nevarnih pojavov, ki lahko ob spremenjenih razmerah privedejo do delovne nezgode s po{kodbo pri delu ali brez nje. Uspe{nost se kaže v zmanj{evanju tako pogostosti kot teže po{kodb pri delu.

V letu 2008 se je v družbah Poslovne skupine Sava pri delu po{kodovalo 57 zaposlenih, kar je na ravni prej{njega leta. Pogostost po{kodb pri delu z bolni{ko odsotnostjo pa se je zmanj{ala za 4 odstotke. Nastanek po{kodb je najpogosteje subjektivno pogojen.


©TEVILO DELOVNIH NEZGODS PO©KODBAMI PRI DELUV OBDOBJU OD 2004 DO 2008

2004 2005 2006 2007 2008

80

70

60

50

40

30

20

10

0

•

•

•

•

•

•

•

•

•

71

5451

57 57


POGOSTOST PO©KODB PRIDELU Z BOLNI©KOODSOTNOSTJO NA 200.000OPRAVLJENIH UR V OBDOBJUOD 2004 DO 2008

2004 2005 2006 2007 2008

2,6

2,5

2,4

2,3

2,2

2,1

•

•

•

•

•

•

2,5

2,6

2,3

2,5

2,4

155

IZBOLJŠEVANJE PREPOZNAVANJA TVEGANJ

Sodelovanje z zaposlenimi pri preprečevanju tveganjPomembna sestavina politike varnosti in zdravja pri delu je prepre~evanje tveganj s predvidevanjem in nadziranjem tveganj. Pri tem ima pomembno vlogo prav sodelovanje z zaposlenimi. Pravilno in dobro pou~eni zaposleni znajo delovati skladno s smernicami varnosti ter zdravja pri delu, hkrati pa prepoznajo mogo~e nevarnosti.

Zaposlenim omogo~amo razli~ne oblike izobraževanja iz varnosti in zdravja pri delu. Temeljna so zakonsko predpisana teoreti~noprakti~na usposabljanja ob novi zaposlitvi, vseh spremembah delovnega mesta, ki lahko vplivajo na varnost in zdravje pri delu, ter obdobna teoreti~noprakti~na usposabljanja. V letu 2008 se je teoreti~nega usposabljanja za vsestransko varno delo udeležilo 65,8, prakti~nega pa 51 odstotkov zaposlenih Poslovne skupine Sava.

Poleg temeljnih usposabljanj zaposlenim omogo~amo tudi: aktivno vklju~evanje v obravnavanje vpra{anj, ki zadevajo zagotavljanje

varnosti in zdravja pri delu, ki poteka osebno ali preko predstavnikov; vklju~evanje predstavnikov delavcev v ocenjevanja tveganj za varnost in

zdravje pri delu ter posvetovanje z njimi o vseh ukrepih, ki vplivajo na omenjeno podro~je;

sodelovanje v timih za varnost in zdravje pri delu; predlaganje izbolj{av delovnih razmer v biltenu »Sre~ko svetuje in opozarja«

ali v okviru preventivnih akcij; seznanjanje z novostmi v tedenskih obvestilih in napotki na posebnih tablah

ter v ~asopisu Poslovne skupine Sava; spodbudo k odkrivanju nevarnih pojavov in prijavljanje takih odkritij nadre

jenim.

Preventivne akcije na področju varnosti ter zdravja pri deluZa podro~je zdravja in varstva pri delu v Poslovni skupini Sava je pristojen kompeten~ni center Varstva, ki je v letu 2008 izvedel naslednje preventivne akcije: izpeljal vsakoletno preventivno akcijo Marec mesec varnosti, ki je bila tokrat

vklju~ena v preventivno akcijo Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu na temo »Zdravo delovno okolje – dobro za vas, dobro za posel« in je bila namenjena spodbujanju celovitega pristopa k ocenjevanju tveganja;

razpis likovnega nate~aja na temo »Nevarnost je prisotna povsod«; redno letno preventivno akcijo Oktober mesec varstva pred požarom; izvedba projekta »Zdravje – tri srca« in izdaja priro~nika »S telesno dejavnostjo

do bolj{ega zdravja« v Zdravili{~u Radenci, d.o.o., za spodbujanje zdravega na~ina življenja med zaposlenimi ter razli~ne aktivnosti v okviru projekta »Zdrav, zadovoljen in motiviran sodelavec – najpomembnej{a vrednota podjetja«.

Predstavitve dobrih izkušenj s področja varnosti ter zdravja pri deluKompeten~ni center Varstva je skrbel tudi za razli~na izobraževanja. Tako je: v marcu pripravil 6. varnostno konferenco na temo »Dobra varnostna kultura

zmanj{uje tveganja« in predstavil primera dobrega ravnanja in izku{enj na strokovnih sre~anjih:

• februarjav{panskemBilbauvokvirusklepneprireditveobakciji»Nareditesibreme lažje«, ki se je za~ela s konferenco o kostno mi{i~nih obolenjih;

• oktobravZdravili{~uRadencinastrokovnemsre~anjuZvezesvobodnihsindikatov Slovenije na temo »Vloga delavskih predstavnikov pri oceni tveganja«;

156

Letno poroËilo


• oktobranamednarodnemstrokovnemsimpozijuvarnostiinzdravjaprideluZdravo delovno okolje na Bledu na temo »Zdrav motiviran sodelavec – najve~ja vrednota podjetja«;

• novembra, prav tako v Zdravili{~u Radenci, na strokovnem sre~anju vorganizaciji Univerzitetnega klini~nega centra ter Klini~nega instituta za medicino dela, prometa in {porta iz Ljubljane na temo »Ocena tveganja s posluhom za starej{e delavce«.

Dosežki na področju varnosti in zdravja pri deluZa delovanje na podro~ju varnosti in zdravja pri delu je kompeten~ni center Varstva prejel tudi posebni potrditvi: z družbo Savatech, d.o.o., so za podro~je zmanj{evanja tveganja za nasta

nek kostno mi{i~nih obolenj v okviru akcije »Naredite si breme lažje« prejeli evropsko nagrado za dobro prakso varnosti in zdravja pri delu za leto 2007;

na državnem tekmovanju pod pokroviteljstvom Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter Nacionalne mreže za sodelovanje z Evropsko agencijo za varnost in zdravje pri delu – na temo »Zdravo delovno okolje« so z družbama Zdravili{~e Radenci, d.o.o., ter Sava Medical in storitve, d.o.o., prejeli državno priznanje za »Dobro prakso na podro~ju varnosti in zdravja pri delu 2008« ter bili hkrati nominirani za evropsko nagrado.

157

STANDARD/CERTIFIKAT Opis standarda/certifikata Uveden letaDružbe, ki ravnajo v skladu s standardom/certifikatom

OHSAS 18001 (Occupational health and safety systems)

Standard za sistemsko vodenje varnosti in zdravja pri delu

2002 Savatech, d.o.o., Sava-Schäfer, d.o.o., ZdraviliπËe Radenci, d.o.o.

SIST EN ISO 14001 Standard za sistemsko varovanje okolja

2000 Gumarske družbe: Savatech, d.o.o., Sava-Schäfer, d.o.o., in Sava-GTI, d.o.o., ZdraviliπËe Radenci, d.o.o.

SIST EN ISO 22000:2005

Standard za sistem vodenja varnosti živil

2008 Sava Hoteli Bled, d.d. Terme 3000, d.o.o., ZdraviliπËe Radenci, d.o.o., Terme Ptuj, d.o.o., in Terme Lendava, d.o.o.

Zavezani okolju (Commited to Green)

Program evropske golfske zveze

2003 Sava Hoteli Bled, d.o.o.

Program odgovornega ravnanja (Responsible care)

Mednarodna prostovoljna pobuda kemijske industrije

2000 Gumarski družbi: Savatech, d.o.o., in Sava-Schäfer, d.o.o.

Standard ≈Eko Marjetica« (Eco Label)

Standard za ekoloπko ureditev hotelov

ZaËetek 2007., uskladitve πe potekajo

Vse družbe dejavnosti Turizem

4. Standardi, politike in priznanja s podroËja varnosti in zdravja pri delu ter okolja

V Savi, d.d., uporabljamo sistemska orodja za u~inkovitej{e obvladovanje podro~ja varnosti in zdravja pri delu že od leta 1994, ko smo sprejeli Politiko varnosti in zdravja pri delu ter varovanja okolja, medtem ko je bila za celotno Poslovno skupino sprejeta leta 2000.

Upravljavec podro~ja je kompeten~ni center Varstva, ki svoje delovanje in zastavljene cilje usmerja z mednarodno uveljavljenimi standardi, saj lahko preverjamo pravilnost delovanja s pomo~jo nepristranskih ustanov.

Standardi in certifikati, ki jih uporabljamo v Poslovni skupini Sava in njenih družbah

158

Letno poroËilo


Posebni dogodki na področju politik, standardov in certifikatov v letu 2008Terme 3000, d.o.o., Zdravili{~e Radenci, d.o.o., Terme Ptuj, d.o.o., in Terme Lendava, d.o.o. so prejele certifikat za sistem vodenja varnosti živil SIST EN ISO 22000:2005. Združenje kemijske industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije pa je pravico do uporabe logotipa »Odgovorno ravnanje – Responsible care« za leto 2008 ponovno podelilo družbama Savatech, d.o.o., in SavaSchäfer, d.o.o.

V letu 2008 so bile za ohranitev certifikatov in standardov opravljene razli~ne zunanje presoje: v družbah na obmo~ju Labor v Kranju zunanja presoja sistema ravnanja za

okolje (SIST EN ISO 14001) in sistema vodenja varnost in zdravja pri delu (OHSAS 18001);

v družbah Sava Hoteli Bled, d.d., Terme 3000, d.o.o., Zdravili{~e Radenci, d.o.o., Terme Ptuj, d.o.o., in Terme Lendava, d.o.o., združena zunanja certifikacijska presoja sistema vodenja kakovosti po standardu SIST EN ISO 9001:2000 in vodenja varnosti živil po standardu SIST EN ISO 22000:2005;

v Zdravili{~u Radenci, d.o.o., redna zunanja presoja sistema ravnanja z okoljem ISO 14001:2004 in presoja s prehodom na novi standard po sistemu poklicnega upravljanja varnega in zdravega dela OHSAS 18001:2007.

V aprilu smo izdelali poro~ilo o odgovornem ravnanju za dejavnost Gumarstvo, pred koncem leta pa smo vsebine s podro~ja sistema varstev za omenjeno podro~je objavili na intranetu. Agenciji za okolje smo novembra oddali dopolnitev vloge za izdajo integralnega okoljevarstvenega dovoljenja.

159

5. Pomembnejša priznanja in nagrade

SAVA, D.D.

Družba Dosežek Priznanje / nagrada Institucija

Sava, d.d. 3. mesto v kategoriji Leonardo da Vinci VETPRO mobilnosti

Nacionalna nagrada Jabolko kakovosti 2008 za kakovost projektov programov Vseživljenjsko uËenje Leonardo da Vinci VETPRO mobilnosti

CMEPIUS (center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja)

Sava, d.d. Uvrstitev med tri najboljπe slovenske projekte Leonardo da Vinci Mobility

Evropska nagrada Quality in Mobility 2008 za program Vseživljenjsko uËenje Leonardo da Vinci VETPRO Mobility

Evropska komisija

Sava, d.d. Uvrstitev med prvih pet najboljπih slovenskih družb za nagrado PORTAL − za kakovostno in korektno obveπËanje družb

Nagrada za najbolj odprto delniπko družbo

Ljubljanska borza, d.d.

Janez BohoriË, predsednik uprave Sava, d.d.

Priznanje na 55. Gostinsko turistiËnem zboru

Posebno priznanje za prispevek k razvoju in kakovosti turistiËne ponudbe

Gospodarska zbornica Slovenije

SAVATECH, d.o.o., in SAVA-GTI, d.o.o.


Savatech, d.o.o. Priznanje na podroËju zmanjπevanja tveganja za nastanek kostno miπiËnih obolenj v okviru akcije ≈Naredite si breme lažje«

Evropska nagrada za dobro prakso varnosti in zdravja pri delu za leto 2007

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu, Evropska komisija in Republika Slovenija

Savatech, d.o.o. Med prvimi 50 najbolje ocenjenimi slovenskimi družbami, ki so pridobile status varnega in zaželenega poslovnega partnerja

Priznanje ≈Rating leta« Bonitetna hiπa I, d.o.o., v sodelovanju z Dun & Bradstreet

Sava-GTI, d.o.o. Priznanje za dobavitelja leta na podroËju gume in plastike

Dobavitelj leta 2008 Podjetje Knorr-Bremse AG, NemËija (vodilni svetovni proizvajalec zavornih sistemov)

160

Letno poroËilo


SAVA HOTELI BLED, d.d.


Sava Hoteli Bled, d.d. Prejemniki medalj in priznanj na 55. Gostinsko turistiËnem zboru

16 medalj in priznanj Gospodarska zbornica Slovenije

Sava Hoteli Bled, d.d., Hotel Golf

Nominacija za nagrado za odliËnost v kategoriji ≈najboljπi medijski partner«

nominacija Založba Condé Nast Johansens (izdajateljica mednarodnih vodnikov po luksuznih hotelih)

Sava Hoteli Bled, d.d., Hotel Golf - Wellness Živa

1. mesto v kategoriji hotelskih sprostitvenih centrov

1. mesto v akciji ≈Naj wellness«

Oddaja ≈Dobro jutro, Slovenija«, Alpe Adria Media Marketing, d.o.o.

Sava Hoteli Bled, d.d., IgriπËe za golf Bled

2. mesto in posebna priznanja v vseh kategorijah: za storitve in strokovnost, novosti in spremembe, vljudnost in prijaznost ter stanje igriπËa, vzdrževanje, ËistoËo in opremljenost

2. mesto in posebna priznanja v akciji ≈Naj golf«

Gospodarsko interesno združenje golfskih igriπË Slovenije

Sava Hoteli Bled, d.d., Hotel Park

Kolesarski hotel 3. kategorije

Znak Slovenska turistiËna organizacija

Sava Hoteli Bled, d.d., Camping Bled

Kolesarjem prijazen kamp Znak Slovenska turistiËna organizacija

Sava Hoteli Bled, d.d., Camping Bled

2. mesto v kategoriji srednje velikih kampov

2. mesto Projekt ≈Moja dežela lepa in gostoljubna«, Gorenjska turistiËna zveza

Zaposleni Dosežek Priznanje / nagrada Institucija

Mag. Andrej ©prajc, direktor dejavnosti Turizem v Poslovni skupini Sava

Priznanje turistiËnim delavcem ob svetovnem dnevu turizma

Nagrada ≈Naj menedžer v turizmu leta 2008«

Direktorat za Turizem pri Ministrstvu za gospodarstvo RS in Slovenska turistiËna organizacija

Igor Jagodic, Ëlan slovenske kuharske reprezentance, Grand Hotel Toplice

Dve srebrni in dve bronasti medalji

Srebrni medalji slovenske nacionalne kuharske ekipe za: • meni s tremi hodi in • hladno predjed in ploπËo

z drobnimi prigrizkiBronasti medalji slovenske nacionalne kuharske ekipe za: vegetarijansko ploπËo in razstavo slaπËiËarskih umetnosti

22. kulinariËna olimpijada IKA, Erfurt, NemËija

Igor Jagodic, Ëlan slovenske nacionalne kuharske reprezentance, Grand Hotel Toplice

Srebrna medalja Srebrna medalja za razstavo kulinariËnih izdelkov in kuhanje glavne jedi

25. mednarodni sejem Intergastra 2008, Stuttgart, NemËija

Igor Jagodic, Ëlan slovenske nacionalne kuharske reprezentance, Grand Hotel Toplice

Zlata medalja Zlata medalja v A kategoriji (razstavna ploπËa za 8 oseb)

83. Slanikova pojedina, Grand Hotel Union

Simon Bertoncelj, Grand Hotel Toplice

Zlata medalja Zlata medalja v A kategoriji (razstavna ploπËa za 8 oseb)

83. Slanikova pojedina, Grand Hotel Union

161

DRUŽBE DEJAVNOSTI TURIZEM – SV SLOVENIJA


ZdraviliπËe Radenci, d.o.o., skupaj s Sava Medical in storitve, d.o.o.

Priznanje za izjemen in inovativen prispevek k celostnemu obravnavanju ocene tveganja

Nacionalno priznanje za primer dobre prakse ≈Zdrav, zadovoljen in motiviran sodelavec − najpomembnejπa vrednota podjetja« − za dobro ravnanje na podroËju varnosti in zdravja pri delu za leto 2008

6. nacionalno tekmovanje za priznanje ≈Dobra praksa na podroËju varnosti in zdravja pri delu«, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve RS

ZdraviliπËe Radenci, d.o.o., in Hotel Jeruzalem

Priznanje za prispevek k razvoju turizma v Pomurju

Priznanje Pomurska turistiËna zveza

Terme Ptuj, d.o.o., Grand Hotel Primus



ZdraviliπËe Radenci, d.o.o., Hotel Radin



Terme Lendava, d.o.o., Hotel Lipa



Terme 3000, d.o.o. 2. mesto med najbolj urejenimi in gostoljubnimi zdraviliπËi

2. mesto v kategoriji veËjih term in zdraviliπË

Akcija ≈Moja dežela lepa in gostoljubna« TuristiËne zveze Slovenije

Terme 3000, d.o.o. 3. mesto 3. mesto v kategoriji velikih termalnih kopaliπË

Akcija ≈Slovensko naj kopaliπËe 2008«, v organizaciji oddaje ≈Dobro jutro, Slovenija«, Radio Slovenija

Terme 3000, d.o.o. Plaketa za uspeπno in prizadevno delo ter zasluge pri razvoju IPA

Plaketa Regionalni klub IPA (International Police Association) za Pomurje

Terme Ptuj, d.o.o. 2. mesto med najbolj urejenimi in gostoljubnimi zdraviliπËi

2. mesto v kategoriji manjπih term in zdraviliπË


Terme Lendava, d.o.o. 3. mesto med najbolj urejenimi in gostoljubnimi zdraviliπËi

3. mesto v kategoriji manjπih term in zdraviliπË


Terme Ptuj, d.o.o. 1. mesto 1. mesto v kategoriji velikih termalnih kopaliπË


Terme Ptuj, d.o.o. Posebno priznanje za ≈Državno prvenstvo v toboganskem spustu«

Posebno priznanje za inovativen turistiËni proizvod


162

Letno poroËilo



Terme 3000, d.o.o., Terme Radenci, d.o.o., Terme Lendava, d.o.o., Terme Ptuj, d.o.o., Terme Banovci

Prejemniki medalj in priznanj na 55. Gostinsko turistiËnem zboru

67 medalj in priznanj Gospodarska zbornica Slovenije

Terme Banovci Priznanje za kakovost in uspeπnost na 55. Gostinsko turistiËnem zboru

Priznanje za kakovost in uspeπnost v 40-letnem razvoju turistiËne dejavnosti


Terme Banovci Plaketa ob 40-letnici razvoja turizma

Plaketa ObËine Veržej ob 40-letnici razvoja turizma

ObËina Veržej

Zaposleni Dosežek Priznanje / nagrada Institucija

Daniel Kozar, Ëlan slovenske nacionalne kuharske reprezentance, Terme 3000, d.o.o

Dve srebrni in dve bronasti medalji

Srebrni medalji slovenske nacionalne kuharske ekipe za:• meni s tremi hodi

in • hladno predjed in ploπËo

z drobnimi prigrizkiBronasti medalji slovenske nacionalne kuharske ekipe za: • vegetarijansko ploπËo

in • razstavo slaπËiËarskih

umetnosti


Daniel Kozar, Ëlan slovenske nacionalne kuharske reprezentance, Terme 3000, d.o.o.

Dve zlati medalji Zlata medalja za: • vegetarijansko ploπËo in

meni s tremi hodi ter

• kulinariËno artistiko − izdelek iz slanega testa

25. mednarodni sejem Intergastra 2008, Stuttgart, NemËija

Danilo »urman, Terme 3000, d.o.o.

Najviπje priznanje za prispevek h kakovosti kulinariËne ponudbe na 55. Gostinsko turistiËnem zboru

Priznanje za kakovost in uspeπnost


Aleksander KovaË, Terme 3000, d.o.o.

Najviπje priznanje za dolgoletno delo in prispevek h kakovosti gostinske ponudbe na 55. Gostinsko turistiËnem zboru

Priznanje za kakovost in uspeπnost


©tefan Sraka, Ëlan mladinske slovenske nacionalne kuharske reprezentance, Terme 3000, d.o.o.

Bronasta medalja Bronasta medalja slovenske nacionalne kuharske ekipe za kulinariËne razstave omizij


Peter Žižek, Terme Lendava, d.o.o.

Srebrno priznanje za pripravo in kuhanje bograËa

Srebrno priznanje BograËfest

Peter Žižek, Terme Lendava, d.o.o.

Zlato priznanje za pripravo in kuhanje bograËa

Zlato priznanje 12. bograËiada v organizaciji podjetja za gostinstvo in turizem RPS 04, Murska Sobota

163

6. Razvoj družbene skupnosti

6.1. Sponzorska in donatorska podpora družbeni skupnosti

V Poslovni skupini Sava smo tudi v letu 2008 nadaljevali s trendom poveče-vanja sponzorskih in donatorskih sredstev, ki jih namenjamo širokemu krogu prejemnikov. Največji delež namenjamo športu, sledijo pa kultura, strokovni razvoj, pomoč v stiski in podpora tistim, ki s svojim delovanjem pripomorejo k varovanju naravnega okolja. V delovanje družbene skupnosti pa se vključujejo tudi naši zaposleni s prenosom znanja, izkušenj in sposobnosti.

V Poslovni skupini Sava povezujemo svoj napredek z napredkom {ir{e družbe. Tako na{a razvojna strategija temelji na na~elih trajnostnega razvoja, zato že vrsto let podpiramo razvoj obmo~nih skupnosti. Prednost pri izbiri prejemnikov sredstev dajemo dolgoro~nim partnerskim odnosom s sponzoriranci, nadalje projektom, namenjenim {ir{im skupinam in najmlaj{im. V teh dejavnostih pogosto sodelujejo tudi na{i zaposleni.

V letu 2008 so družbe Poslovne skupine Sava namenile za sponzorska sodelovanja in donatorsko pomo~ na razli~nih podro~jih skupaj 755.000 evrov. Nadaljujemo s pove~evanjem podpore; tako smo v letu 2008 za sponzorstva in donatorstva namenili 28 odstotkov ve~ kot v letu 2007.


VI©INA SREDSTEV ZASPONZORSTVA INDONATORSTVA

v 000 EUR

2004 2005 2006 2007 2008

1000

900

800

700

600

500

400

300

200

100

0

•

•

•

•

•

•

•

•

•

•

•

392

473518

586

755

164

Letno poroËilo


Obenem predstavniki vodstev in zaposleni iz Poslovne skupine Sava delujejo v razli~nih {portnih, kulturnih, dobrodelnih, strokovnih in drugih združenjih ter dru{tvih in v to delovanje vlagajo veliko ur svojega prostega ~asa.

ŠPORT

Z najve~jim deležem sredstev, kar 73 odstotki, podpiramo tako {portno udejstvovanje mladih kakor tudi vrhunske {portne ekipe pri odli~nih mednarodnih {portnih dosežkih. Tako so na{e družbe podprle naslednje prireditve in organizacije: Terme Ptuj, d.o.o.: Plavalni klub Ptuj in Plavalno zvezo Slovenije med pripra

vami plavalne reprezentance; Terme 3000, d.o.o.: Nogometni klub Mura in Hokejski klub Moravske Toplice; Zdravili{~e Radenci, d.o.o.: organizacijo Mednarodnega teni{kega turnirja za

mladinke in mladince; Terme Lendava, d.o.o.: Nogometni klub Lendava; Sava Hoteli Bled, d.d., in Sava, d.d.: Vesla{ki klub Bled; Savatech, d.o.o.: ve~ {portnih dru{tev v Kranju in okolici; Sava, d.d.: Smu~arski klub Triglav Kranj, Smu~arske polete v Planici, Roko

metni klub Kranj in Ko{arkarski klub Straži{~e, gorski preizkus starodobnikov na Ljubelju za Hrastov memorial v organizaciji Avtomoto dru{tva Trži~;

Sava, d.d.: Kolesarski klub Sava, ki mu tradicionalno namenjamo najve~ji delež sredstev za redno delovanje in organizacijo kolesarske dirke Velika nagrada Kranja. Na podro~ju kolesarstva smo podprli tudi rekreativni kolesarski maraton Rekreatur, ki je na 11. turisti~nem forumu prejel nagrado »Srebrni sejalec« za najbolj inovativen in ustvarjalen dosežek v turizmu, ki prispeva k ve~ji prepoznavnosti slovenske turisti~ne ponudbe.

KULTURA

V Poslovni skupini Sava skrbimo za ohranjanje kulturne in zgodovinske dedi{~ine ter omogo~amo razvoj kulture, zato so: Sava Hoteli Bled, d.d., podprli prireditve v okviru Festivala Bled, strokovnjaki

kompeten~nega centra »EU projekti« pa so s svojim znanjem in izku{njami pomagali organizatorjem tudi pri pridobivanju evropskih sredstev;


SESTAVA SREDSTEV ZASPONZORSTVA INDONATORSTVA

v %

πport

kultura

dobrodelnost /sociala

stroka /izobraæevanje

ekologija

7

6

13

73

1

165

Terme 3000, d.o.o., in Sava, d.d., so prispevale za izdajo Agende evangeli~anske cerkve in podprle Ustanovo Dr. Šiftarjeva fundacija;

Terme Lendava, d.o.o., so podprle pevski zbor Vita iz Lendave, prevzeli pokroviteljstvo nad Lendavsko gledali{ko dvorano in dvema predstavama Kaligule Tomaža Pandurja v tej ustanovi;

Terme Ptuj, d.o.o., sodelujejo pri organizaciji Kurentovanja na Ptuju; Zdravili{~e Radenci, d.o.o., je podprlo razstavo slovenskih jaslic in v sodelo

vanju z Ob~ino Ljutomer prireditev ob 140. obletnici slovenskega narodnobuditeljskega tabora;

Sava, d.d., pa je: • dolgoletnapodpornicaPre{ernovegagledali{~ainTednaslovenskedrame

v Kranju; • pokroviteljicaGorenjskegamuzejainrojstnehi{edr.FrancetaPre{erna;• ZavoduzaturizemKranjpomagalapriizvedbiprireditvePre{ernovs´menj

in za~etku Kranjske hi{e; • zZdruženjemManagerinspomo~jodobrodelnegamajskegaplesapodprla

nadarjene glasbenike;• medustanoviteljiprojektaRasto~aknjiga;• v letu 2008ob500-letnici rojstva PrimožaTrubarja podprla Slovensko

protestantsko dru{tvo Primoža Trubarja; • tradicionalnapokroviteljicaprireditevindru{tev,namenjenihohranjanju

spomina na vrednote NOB, kot so: Spominski pohod v Dražgo{e, dobrodelna prireditev Ustanove Franca Rozmana Staneta, »Samo en cvet …«

STROKOVNI RAZVOJ

Vlagamo v vse stopnje in oblike izobraževanja – od vrtcev do akademskih strokovnih krogov: Savatech, d.o.o., podpira ustanove in {ole, s katerimi je strokovno povezan,

med njimi Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo Maribor, Kemijski in{titut Ljubljana in Tehni{ki {olski center Kranj;

Terme 3000, d.o.o., so pokroviteljice slovenske narodne kuharske ekipe, omogo~ile pa so tudi 55. zbor Gostinsko turisti~ne zbornice;

Sava Hoteli Bled, d.o.o., in Sava, d.d., so podprli Strate{ki forum Bled; Sava, d.d., je:

• bilapokroviteljica10.PoslovnekonferencevPortorožu,• podprlaposvetovanjeDru{tvaekonomistovSlovenije,konferencoGlobalna

varnost, posvet Zveze ekonomistov Slovenije, Forum odli~nosti Slovenske fundacije za poslovno odli~nost, Dru{tvo slovenske akademije za management, Zvezo dru{tev varnostnih inženirjev Slovenije ter Mednarodni in{titut za bližnjevzhodne in balkanske {tudije IFIMES;

• zaizobraževanjenajmlaj{ihpodariladenarnopomo~vrtceminosnovnim{olam, podprla literarni nate~aj za osnovno{olce »Z domi{ljijo na potep«, mednarodno sre~anje nadarjenih gimnazijcev Dnevi fizike 2008 ter otrokom v Kranju z Zavodom Jan omogo~ila aktivno preživljanje poletnih po~itnic v izobraževalnih in ustvarjalnih delavnicah.

POMAGATI V STISKI

Družbe Poslovne skupine Sava pogosto namenjajo sredstva pomo~i potrebnim prek Rde~ega križa Slovenije in Karitas Slovenije; v letu 2008 so se tako nemudoma z izdatno pomo~jo odzvale na ponovno naravno katastrofo – neurje v Podravju in Pomurju.Poleg tega so podprle {tevilna dru{tva in organizacije:

166

Letno poroËilo


Zdravili{~e Radenci, d.o.o., Zvezo delovnih invalidov Slovenije ter Dru{tvo za zdravljenje srca in ožilja Maribor;

Terme Lendava, d.o.o., so sodelovale na dobrodelnem bazarju Združenja žensk SILA;

Terme 3000, d.d., so se pridružile akciji Zveze prijateljev mladine Slovenije in Rde~ega križa Slovenije »Pomežik soncu«;

Sava Hoteli Bled, d.d., so organizirali 10. turnir za predsednikov pokal – tokratna udeležba je bila rekordna, prav tako tudi znesek, zbran na dobrodelnem golfskem turnirju, ki so ga podarili Dru{tvu za pomo~ ženskam in otrokom, žrtvam nasilja, za ureditev druge enote Varne hi{e Gorenjske;

Savatech, d.o.o., je prav tako {e posebej prispeval za Varno hi{o Gorenjske in za Dru{tvo ledvi~nih bolnikov Gorenjske ter Združenje multiple skleroze;

Sava, d.d., je {e: • namenilasredstvaZdruženjuzabojprotiraku,Zavoduzavarstvoinrehabili

tacijo po po{kodbi glave Korak, Dru{tvu bolnikov z osteoporozo Kranj, Klubu zdravljenih alkoholikov Nova brazda, centrom za socialno delo v Kranju ter {ir{i okolici, Medob~inskemu dru{tvu slepih in slabovidnih v Kranju;

• brezdomcemomogo~ilaprijetnej{esilvestrovanjeinnagradilakrvodajalce;• v okviru dobrodelnega Županovega teka podprla Fundacijo Vincenca

Drakslerja za pomo~ odvisnikom in njihovim svojcem ({tevilni Sav~ani so se teka tudi udeležili);

• sodelovalavakcijizbiranjasredstevzaonkolo{kiin{titut»Dobramisel«v organizaciji KADa in akciji Petrola, d.d., ter Rde~ega križa Slovenije »Podari igra~o in nasmeh«.

VAROVANJE OKOLJA

Družbe Poslovne skupine Sava v vsem svojem delovanju izkazujejo odgovornost do naravnega okolja, obenem pa podpirajo tiste, ki s svojimi dejavnostmi pripomorejo k re{evanju ekolo{kih problemov: Podjetje Ensa, d.o.o., je podprlo Gorenjsko ekolo{ko dru{tvo; Sava Hoteli Bled, d.o.o., redno podpirajo Dru{tvo za podvodne dejavnosti

Bled, ki organizirajo o~i{~evalno akcijo Blejskega jezera; Sava, d.d., je namenila sredstva Zavodu za ekologijo »Narava 2001« in Zvezi

ekolo{kih gibanj Slovenije, že tradicionalno pa skupaj z Zvezo tabornikov Kranj in Mestno ob~ino Kranj organizira izobraževalno ~istilno akcijo »O~istimo Kranj«.

LOKALNA SKUPNOST

Lokalno skupnost podpiramo pri razli~nih dejavnostih, hkrati pa si z razli~nimi dejavnostmi prizadevamo za ohranjanje dobrih odnosov z okoli{kim prebivalstvom.

Tako je Sava, d.d., z ra~unalni{ko opremo podprla Škrlovec – dnevni center za mlade in družine in prispevala darila za program Centra za socialno delo Kranj, »Tudi za na{e otroke«, podprla kulturne prireditve v Šmartinskem domu vStraži{~u,TedenmladihvKranju,Pre{ernovs´menj,prireditev»Kranj~animateram«, izvedbo oratorija v Kranju in Šen~urju. Otrokom iz socialno {ibkej{ih družin pa smo omogo~ili brezpla~ne po~itnice.

Doma~e prebivalstvo smo povabili tudi na Dan odprtih vrat Save in tradicionalno Sre~anje s sosedi, kjer smo prebivalcem predstavili svoja prizadevanja na podro~ju varovanja okolja ter prisluhnili njihovim predlogom in pobudam.

167

6.2. VkljuËevanje zaposlenih v družbeno skupnost

V družbeno skupnost se na{i zaposleni vklju~ujejo s prenosom svojega znanja, izku{enj in sposobnosti.

Dogodek SodelujoËi NaËin sodelovanja

55. Gostinsko turistiËni zbor. Janez BohoriË, predsednik uprave Save, d.d.

Predstavitev možnosti partnerskega sodelovanja turistiËnih druπtvenih organizacij in turistiËnega gospodarstva.

Karierni sejem ≈Kariera 08«. Janez BohoriË, predsednik uprave Save, d.d.

Predstavitev življenjske zgodbe in svetovanje za uspeπen razvoj πtudentom ter mladim iskalcem zaposlitve na predavanju ≈VeliËastna kariera«.

Priprava Gorenjskega razvojnega projekta ≈Gre gor« za obdobje 2007 - 2023, ki poteka po naËelu javno-zasebnega partnerstva med državo oziroma Evropsko zvezo in zasebniki.

Razvojni inπtitut Savatech, kompetenËni center EU projekti ter kompetenËni center Kadri, pravo in organizacija.

Sodelovanje pri pripravi projekta.

SreËanje kluba IT menedžerjev v Grand hotelu Toplice na Bledu v organizaciji družbe Sava, d.d.

Janez BohoriË, predsednik uprave Save, d.d.

Pozdrav z uvodnim nagovorom, predstavitev Poslovne skupine Sava in izpostavitev vloge in pomena IT tehnologije za poslovanje skupine.

Georg Pollak, direktor kompetenËnega centra Strateπka informatika, Sava, d.d., in Roman Reπek, pomoËnik direktorja kompetenËnega centra Strateπka informatika, Sava, d.d.

Predstavitev podroËja razvoja informatike v Poslovni skupini Sava.

2. festival družin v Postojni. Irena Ropret, pooblaπËenka za Družini prijazno podjetje v Poslovni skupini Sava.

Predstavitev razlogov za pristop k certifikatu Družini prijazno podjetje na okrogli mizi ≈Naložba v odnose za najveËje donose«.

Grand hotel Toplice, Bled - 7. Mednarodna konferenca ≈OdliËnost managerk«, v organizaciji sekcije menedžerk pri Združenju Manager in Planet GV, katere zlata pokroviteljica je Sava, d.d.

mag. Antonija Pirc, direktorica kompetenËnega centra Strateπki kontroling.

Predstavitev povezave med vrednotami in voditeljstvom ter izpostavljena nujnost spoπtovanja etiËnih norm v vsakodnevnem delovanju organizacij.

Sava Hoteli Bled - Strateπki forum Bled v organizaciji Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije in Centra za evropsko prihodnost.

Stanko Cvenkel, direktor družbe Energetika Sava, d.o.o.

Predstavitev priložnosti, ki se ponujajo jugovzhodni Evropi pri nadomeπËanju fosilnih goriv in pomena ter prednosti lesne biomase na razpravi.

168

Letno poroËilo


Dogodek SodelujoËi NaËin sodelovanja

Posvet ≈Bolniπka odsotnost v Sloveniji in izzivi za prihodnost«, na Bledu v organizaciji družbe Sava, d.d., in Združenja delodajalcev Slovenije.

Tatjana Lozar, direktorica kompetenËnega centra Kadri, pravo in organizacija.

Predstavitev primera dobre prakse, zmanjπanje bolniπke odsotnosti v Poslovni skupini Sava.

©panija, Bilbao − Mednarodni simpozij o varnosti in zdravju pri delu v zvezi s kostno miπiËnimi obolenji in predstavitev dobre prakse na podroËju varnosti in zdravja pri delu ob prejemu evropske nagrade.

Vesna »adež, direktorica družbe Savatech, d.o.o., in Janez Fabijan, direktor kompetenËnega centra Varstva.

Predstavitev dobre prakse na podroËju varnosti in zdravja pri delu ≈Naredite si breme lažje«.

Sava Hoteli Bled, d.d.- Mednarodni simpozij o varnosti in zdravju pri delu v zvezi s kostno miπiËnimi obolenji in predstavitev dobre prakse na podroËju varnosti in zdravja pri delu ob prejemu državnega priznanja.

Janez Fabijan, direktor kompetenËnega centra Varstva in Ema PintariË, vodja podroËja varnosti in zdravja pri delu.

Predstavitev dobre prakse na podroËju varnosti in zdravja pri delu ≈Zdravo delovno okolje«.

Kongresni center Brdo, Kranj − VIII. mednarodna konferenca Globalna varnost.

Janez Fabijan, direktor kompetenËnega centra Varstva.

Uvodni nagovor ob odprtju konference.

10. Poslovna konferenca Portorož.

mag. Iva Žagar, direktorica KC Poslovne finance in prokuristka Save, d.d.

Predstavitev pogleda na novonastale razmere in možne naËine poslovanja na mednarodni okrogli mizi ≈Globalna finanËna kriza in njene posledice za jugovzhodno Evropo«.

169

7.1. Varovanje naravnega okolja

Vplive na naravno okolje spremljamo mesečno z meritvami in nenehno uvajamo ukrepe za zmanjševanje vplivov na naravno okolje. Tako smo kljub povečanju proizvodnih in nastanitvenih zmogljivosti dosegli z učinkovito izrabo energentov minimalno povečanje energije. Tudi leto 2008 je tako kot že nekaj let prej minilo brez požarnih dogodkov z gmotno škodo in brez okoljskih nezgod, ki bi vplivale na naravno ali življenjsko okolje. O zmanjševanju vplivov na naravno okolje ozaveščamo tako naše zaposlene kakor dobavitelje in lokalno skupnost.

Politiko do naravnega okolja smo sprejeli že leta 1994, nato pa vzpostavili in potrdili u~inkovit sistem ravnanja z okoljem, s katerim obvladujemo vplive na{e dejavnosti na ožji in {ir{i prostor. Vplive mese~no spremljamo z meritvami, na podlagi dobljenih podatkov dolo~amo ukrepe za zmanj{evanje {kodljivih vplivov; nenehno se prilagajamo okoljski zakonodaji in delujemo skladno z mednarodnimi okoljskimi standardi. Z dosežki in prizadevanji seznanjamo zaposlene, poslovne partnerje, delni~arje ter obmo~ne skupnosti. Na{a prizadevanja segajo tako na podro~je ozave{~anja kakor tudi sprejemanja tehtnih predlogov vseh zainteresiranih delov javnosti.

Poglavitni cilji na podro~ju varovanja naravnega okolja so: • gospodarnoravnanjezenergijo,surovinamiinnaravnimiviri;• lo~enozbiranjeinrecikliranjeterposledi~nozmanj{anjekoli~ineodpadkov;• prepre~evanjeonesnaženjaokolja;• zamenjavanevarnihsnovizmanjnevarnimi;• izobraževanjezaposlenih.

OKOLJEVARSTVENI KAZALCI

Po mese~ni analizi okoljskih kazalcev sprejemamo in uvajamo ukrepe za zmanj{evanje okoljskih vplivov tako v posameznih družbah kakor na ravni celotne poslovne skupine. Mese~na analiza obsega naslednje okoljske kazalce: • poraboenergije,• porabopitnevode,• onesnaževanjezraka,• onesnaževanjevoda,• zasedanjeprostorazaradideponiranjaodpadkov,• rabonevarnihsnovi,• stopnjohrupa.

Za spo{tovanje politike, uvajanje in nadzor nad izvajanjem ukrepov na podro~ju varovanja naravnega okolja skrbi kompeten~ni center Varstva.

V podro~je varovanja naravnega okolja smo v letu 2008 vložili 13.500.000 evrov za trajno spremljanje in meritve (monitoringe), filtre, odpadke, kanal{~ino, presoje, takse in podobno; s prodajo zbrane odpadne embalaže ter PE folije pa smo imeli 35.000 evrov prihodkov.

7. Varovanje okolja in varnost pred požarom

170

Letno poroËilo


ENERGENTI

V družbah Poslovne Skupine Sava so glavni energetski viri: elektri~na energija, zemeljski plin, kurilno olje in gospodinjski plin propanbutan. Kljub velikemu pove~anju proizvodnih in nastanitvenih zmogljivosti se je poraba celotne energije na ravni Poslovne skupine Sava pove~ala le za 0,15 odstotka v primerjavi z letom 2007. Dosežek je posledica izvajanje ukrepov u~inkovite rabe energentov, kar nam v letu 2008 potrjuje tudi ponovna pridobitev certifikata Modra energija – potrdilo za uporabo 10 odstotkov elektri~ne energije iz obnovljivih virov.

Kazalniki porabe po vrsti energentov so naslednji: • porabakurilnegaoljasejezmanj{alaza15,2odstotka;• porabaelektri~neenergijesejepove~alaza4,4odstotka;• porabaparesejezmanj{alaza8,1odstotka;• porabagospodinjskegaplinapropana-butanasejepove~alaza0,8odstotka;• porabazemeljskegaplinasejezmanj{alaza2,1odstotka.

Med posameznimi energenti je poraba {e vedno najve~ja pri elektri~ni energiji (45 odstotkov); tej sledita para (24 odstotkov) in zemeljski plin (25 odstotkov). Razmerje med deleži ne kaže ve~jih odstopanj od prej{njih let.

7.2. UËinkovito ravnanje z energijo


SKUPNA PORABAENERGENTOV V OBDOBJUOD 2004 DO 2008

energija v MWh

2004 2005 2006 2007 2008

145.000

140.000

135.000

130.000

125.000

120.000

115.000

•

•

•

•

•

•

•

127.808,34

143.989,00

135.614,45

133.411,80 133.611,96

171

ENERGETSKI PREGLEDI

V letu 2007 je bil v okviru kompeten~nega centra Varstva ustanovljen tim za u~inkovito rabo energije (TURE) z namenom, da pripravi izhodi{~a za energetsko u~inkovitost ter aktivno delovanje v skladu s prihodnjo zaostreno zakonodajo na podro~ju energetike in varovanja okolja.

Naloga skupine (TURE) je: oblikovati vizijo na podro~ju oskrbe z energijo in naravnimi viri; na podlagi trajnih spremljanj (monitoringov) dolo~iti prednostne operativne

cilje na podro~ju var~evanja z energenti in u~inkovite rabe energije; nuditi strokovno podporo vodstvom družb pri izvajanju takega na~rtnega

delovanja. Pove~anje energetske u~inkovitosti in deleža obnovljivih virov je eden najpomembnej{ih ukrepov za zmanj{anje izpustov toplogrednih plinov in stro{kov energije v družbah Poslovne skupine Sava.

Med pomembnej{imi na~rti za zmanj{evanje porabe energentov in naravnih virov je bil v letu 2008 za~eti Projekt energetske sanacije v Zdravili{~u Radenci, d.o.o.

POMEMBNEJŠI DOSEŽKI PRI ZMANJŠEVANJU PORABE ENERGENTOV

Električna energijaV primerjavi z letom 2007 se je poraba elektri~ne energije zmanj{ala v družbah:• Savatech,d.o.o.,inSava-Schäfer,d.o.o.,za2odstotka;• Sava-GTI,d.o.o.,za8odstotkov;• Terme3000,d.o.o.,za1odstotek;• Zdravili{~eRadenci,d.o.o.,za2odstotka.

Specifi~na poraba elektri~ne energije pa se je zmanj{ala v družbah: • Terme3000,d.o.o.,za4,7odstotka;• Zdravili{~eRadenci,d.o.o.,za2odstotka;• TermeLendava,d.o.o.,za7,2odstotka.


DELEÆI PORABLJENIHENERGETSKIH VIROVV LETU 2008

v %

Elektrika

Para

Kurilno olje

Propan - butan

Zemeljski plin

6,3

23,7

1,0

24,4

44,6

172

Letno poroËilo


Zemeljski plinV primerjavi z letom 2007 se je poraba zmanj{ala v družbah:• Savatech,d.o.o.,inSava-Schäfer,d.o.o.,za9odstotkov;• Zdravili{~eRadenci,d.o.o.,za3odstotke.Specifi~na poraba pa se je zmanj{ala v družbi Sava Hoteli Bled, d.d., in sicer za 0,3 odstotka.

Kurilno oljeV primerjavi z letom 2007 se je specifi~na poraba zmanj{ala v družbi Terme 3000, d.o.o., in sicer za 7,2 odstotka.

Gospodinjski plin propan-butanV primerjavi z letom 2007 se je poraba zmanj{ala v družbi Terme 3000, d.o.o., in sicer za 4 odstotke.Specifi~na poraba pa se je zmanj{ala v družbah:• Terme3000,d.o.o.,za7,2odstotka;• TermePtuj,d.o.o.,za18,8odstotka.

ZMANJŠANJE PORABE VODE

Poraba pitne vodeV družbah Poslovne skupine Sava se je poraba pitne vode v letu 2008 (glede na leto 2007) kljub obratovanju novih nastanitvenih zmogljivosti v Turizmu zmanj{ala za 3,5 odstotka. Zmanj{anje je posledica vztrajanja pri na~rtnem zmanj{evanju porabe pitne vode: • ssistemati~nimodkrivanjempu{~anjapitnevodevomrežjuinsprotnimod

pravljanjem napak;• zrednimspremljanjemporabevode;• sskrbjozagospodarnorabovode.


PORABA PITNE VODEV OBDOBJUOD 2004 DO 2008

v m3

2004 2005 2006 2007 2008

640.000

630.000

620.000

610.000

600.000

590.000

580.000

570.000

560.000

550.000

540.000

530.000

•

•

•

•

•

•

•

•

•

•

•

•

607.048

633.374

572.745

590.769

569.792

-3,5%

173

Zmanjšanje porabe pitne vode v letu 2008 v primerjavi z letom 2007

Povečanje porabe pitne vode v letu 2008 v primerjavi z letom 2007

Raba rečne vodeZ namestitvijo posami~nih samostojnih hladilnih enot v gumarskih družbah na kranjski lokaciji se je poraba re~ne vode zmanj{ala za 10 odstotkov, specifi~na poraba pa je v letu 2008 ostala na ravni leta 2007. êprav re~no vodo ~rpamo iz reke Save, porabljena koli~ina re~ne vode nima opaznega vpliva na vodotok reke. Z zmanj{evanjem porabe re~ne vode pa se pove~uje recirkulacija vode, ki se je v letu 2008 pove~ala za 10 odstotkov glede na prej{nje leto.

Družba Zmanjπana poraba (v %) Zmanjπana specifiËna poraba (v %)

Sava-GTI, d.o.o. 49 /

Terme 3000, d.o.o. 33,7 36,2

ZdraviliπËe Radenci, d.o.o. 4,7 4,3

DružbaPoveËana poraba (v %)

PoveËana specifiËna poraba (v %) Vzroki za poveËanje porabe

Družbe na lokaciji Kranj 65 45,5

VeËje okvare na vodovodu. Po veËjem popravilu cevovoda pa je dnevna poraba pitne vode že padla na raven, enako tisti

pred okvaro.

Sava Hoteli Bled, d.d. 23,4 20 /

Terme Lendava, d.o.o. 42 29,7 /

Terme Ptuj, d.o.o. 11Zmanjπana za 14,5 odstotka Obratovanje novega hotela Primus.


SPECIFI»NA PORABAPITNE VODE NA LOKACIJIKRANJ V OBDOBJUOD 2004 DO 2008

v m3 vode/t izdelka

povp. 2004 povp. 2005 povp. 2006 povp. 2007 povp. 2008

5,0

4,5

4,0

3,5

3,0

2,5

2,0

1,5

1,0

0,5

0,0

•

•

•

•

•

•

•

•

•

•

•

4,3

3,8

1,51,2

2,2

174

Letno poroËilo


Raba geotermalne vodeRabo geotermalne vode smo v letu 2008 v primerjavi z letom 2007 s tehni~nimi izbolj{avami zmanj{ali v družbi Sava Hoteli Bled, d.d., za 42 odstotkov, specifi~no porabo pa za 44 odstotkov. V drugih družbah v dejavnosti Turizem pa so bile koli~ine porabe geotermalne vode v letu 2008 v primerjavi z letom 2007 naslednje:

Ravnanje z odpadnimi vodamiV gumarskih družbah redno spremljamo stopnjo onesnaženosti odpadne vode pri iztokih iz posameznih enot, nenehno zmanj{evanje onesnaževanja okolja z odpadnimi vodami pa dosegamo z: • vra~anjemvodevprocese;• zaprtimihladilnimisistemi;• u~inkovitimdelovanjeminternih~istilnihnaprav.

Skupna koli~ina odpadne vode vseh družb Poslovne skupine Sava je bila tako v letu 2008 na enaki ravni kot leta 2007. Zmanj{ala se je v družbah: • Savatech,d.o.o.,inSava-Schäfer,d.o.o.,za22odstotkov;• Terme3000,d.o.o.,za35odstotkovin pove~ala v družbah: • TermeLendava,d.o.o.,za46odstotkov;• TermePtuj,d.o.o.,za10odstotkov.


SPECIFI»NA PORABARE»NE VODE V DRUÆBAHSAVATECH, d.o.o. INSAVA-SCHÄFER, d.o.o.V OBDOBJUOD 2004 DO 2008

v m3 vode/t izdelka


35,0

30,0

25,0

20,0

15,0

10,0

5,0

0,0

•

•

•

•

•

•

•

•

30,0

23,7

15,7

13,1 13,1

Družba Raba geotermalne vode (v %) Zmanjπana specifiËna poraba (v %)

Terme 3000, d.o.o. poveËana za 8,3 3,2

Terme Ptuj, d.o.o. poveËana za 12 12,3

Terme Lendava, d.o.o. ostala enaka 8,9

ZdraviliπËe Radenci, d.o.o. ostala enaka 8,3

175

EMISIJE TOPLOGREDNIH PLINOV IN ORGANSKIH TOPIL

Emisije toplogrednih plinovV družbah Poslovne skupine Sava smo k zmanj{evanju emisij toplogrednih plinov zavezani po Kjotskem protokolu. Kljub prizadevanjem za gospodarnej{o rabo energije in spremembi vrste energentov, ki so se prej{nja leta kazala tudi v zmanj{anju oddajanj ogljikovega dioksida, se je celotna emisija CO2 v letu 2008 glede na leto 2007 pove~ala, ~eprav le za 1 odstotek.


DIREKTNE IN INDIREKTNEEMISIJE CO2 V OBDOBJUOD 2004 DO 2008

CO2 v tonah

2004 2005 2006 2007 2008

54.000

52.000

50.000

48.000

46.000

44.000

42.000

40.000

•

•

•

•

•

•

•

•

45.324,22

52.612,7551.247,90

48.681,0049.145,63

> 1,0


PRISPEVEK POSAMEZNIHENERGENTOV K EMISIJICO2 V LETU 2008

v %

Elektrika

Para

Zemeljski plin

Kurilno olje

Propan - butan

4

21

1

61

13

176

Letno poroËilo


Emisije organskih topil Redno delovanje ~istilne naprave za termi~ni sežig onesnaženega zraka z organskimi topili v družbi Savatech, d.o.o., v programu Print, je tudi v letu 2008 najbolj pripomoglo k znižanju onesnaževanja zraka z organskimi topili. Specifi~na emisija topil pa se je zmanj{ala v primerjavi z letom 2007 za 2,3 odstotka.

RABA NEVARNIH SNOVI

Nenehno si prizadevamo za zamenjavo nevarnih snovi z ne{kodljivimi ali manj nevarnimi. Rabo sleherne kemikalije skrbno prou~imo in dosledno uvajamo varnostne ukrepe. Specifi~na poraba nevarnih snovi se zato v okviru poslovne skupine nenehno zmanj{uje. Do pove~anj je pri{lo le v družbi Savatech, d.o.o., v programu Profili, kjer se je zaradi dodatnih polnitev LCM linij z evtekti~no soljo pove~ala specifi~na poraba te soli na osnovi nitritov in nitratov za 42,1 odstotka.


SPECIFI»NA EMISIJAORGANSKIH TOPIL -DEJAVNOST GUMARSTVOV OBDOBJU OD 2004 DO 2008

kg / t izdelka


1,200

1,000

0,800

0,600

0,400

0,200

0,000

•

•

•

•

•

•

•

1,085

0,917

0,7460,692 0,676


SPECIFI»NA PORABA LCMSOLI V PROGRAMU PROFILIV OBDOBJU OD 2004 DO 2008

kg / t izdelka


8,0

7,0

6,0

5,0

4,0

3,0

2,0

1,0

0,0

•

•

•

•

•

•

•

•

•

7,2

4,64,2

2,4

3,4

177

MANJ ODPADKOV

Gumarske družbe so že pred leti uvedle lo~eno zbiranje odpadkov po vrstah in lastnostih: nenevarni industrijski odpadki se deponirajo; v reciklažo prepu{~amo les, kovine, papir, plastiko; v sežig oziroma predelavo oddajamo nevarne odpadke in njihovo embalažo; konec leta 2007 smo prenehali z deponiranjem gumenih odpadkov, ki jih

sedaj oddajamo v sežig.

Spremljanje koli~ine odpadkov omogo~a tehtanje pred odvozom in prepustitvijo poobla{~enim organizacijam. Tako se je specifi~na koli~ina deponiranih gumenih odpadkov zmanj{ala za 99,1 odstotka, specifi~na koli~ina gumenih odpadkov za sežig pa se je 8krat pove~ala. Zmanj{ala se je tudi specifi~na koli~ina industrijskih ne{kodljivih odpadkov, in sicer za 28,9 odstotka.

Na kranjski lokaciji se je koli~ina komunalnih deponiranih odpadkov zmanj{ala za 29,4 odstotka, specifi~na koli~ina pa za 21,9 odstotka.


SPECIFI»NA KOLI»INA GUMENIHDEPONIRANIH ODPADKOVNA KRANJSKI LOKACIJIV OBDOBJU OD 2004 DO 2008

kg / t izdelka


70,0

60,0

50,0

40,0

30,0

20,0

10,0

0,0

•

•

•

•

•

•

•

•

48,0 49,5

41,4

60,2

38,2

7,4Seæig

Deponija


SPECIFI»NA KOLI»INADEPONIRANIH KOMUNALNIHODPADKOV NA KRANJSKILOKACIJI V OBDOBJUOD 2004 DO 2008

kg / t izdelka


25,0

20,0

15,0

10,0

5,0

0,0

•

•

•

•

•

•

20,1 20,5

16,4

10,1

7,9

178

Letno poroËilo


V prizadevanjih za trajno zmanj{evanje zasedbe prostora z deponiranimi odpadki nenehno prou~ujemo tudi uporabnost tehnolo{kih odpadkov. Gumene odpadke zato deloma oddajamo v nadaljnjo predelavo, deloma pa kot odpadek z visoko kurilno vrednostjo oddajamo v sežig.

Na podro~ju Turizma so družbe z na~rtnim in sistemati~nim ravnanjem v letu 2008 v primerjavi z letom 2007 zmanj{ale koli~ine odpadkov.

Izjema je le družba Terme Ptuj, d.o.o., pri kateri se je koli~ina deponiranih odpadkov pove~ala za 39,4 odstotka, specifi~na koli~ina pa za 7,5 odstotka, kar je posledica za~etka obratovanja novega hotela.

HRUP

V gumarskih družbah v Kranju smo bistveno znižali tako dnevno kakor no~no raven hrupa z naslednjimi tehni~nimi ukrepi oz. z namestitvijo:• protihrupnizaslonpredpre~rpali{~emtopilobstavbiprogramaPrintdružbe

Savatech, d.o.o.;• protihrupnizaslonobhladilnemstolpuobstavbiprogramaElastomeridružbe

Savatech, d.o.o.;• protihrupnizaslonpredfiltriza~i{~enjezobruskionesnaženegazrakatovarne

SavaSchäfer, d.o.o.;• vgradnjadu{ilcazvokanaodvodniventilacijivprogramuVelodružbeSava

tech, d.o.o.Rezultati spremljanj (monitoringov) kažejo, da ne prihaja do preseganja predpisanih mejnih vrednosti dnevne in no~ne ravni hrupa.

V hotelskih sobah Grand hotela Toplice na Bledu smo za znižanje ravni hrupa:• izvedlidelnopredelavookenin• namestilidu{ilcezvokanaprezra~evalnesisteme.

V SOŽITJU Z NARAVNIM OKOLJEM

Neposredni stik z naravo, ki ga obiskovalcem omogo~a golfsko igri{~e Bled, predstavlja dodatno zavezo k nenehnemu zmanj{evanju vplivov na okolje. Zato smo izvedli naslednje ukrepe: • na igri{~udoslednoskrbimozaohranjanje terobnavljanjeavtohtonihvrst

živali in rastlin; • delujemoskladnospredpisanimvzdrževanjem41razli~nihhabitatnihtipov,

ki smo jih dolo~ili po predpisani tipologiji že leta 2003;• priizdelavinovihinformacijskihtabelsmovseh27poljobehigri{~poimenovali

po posameznih pticah, ki gnezdijo na igri{~u, in ptice v ve~ jezikih predstavili tako na tablah kot spremljevalnih t. i. birdie knjižicah (golfskih vodnikih);

• nacelotnemobmo~juigri{~asmoopravilipopis rastlinstva in živalstva ter izdelali projekt »Hortikulturne ureditve golf igri{~a Bled«.

Družba Zmanjπanje koliËine deponiranih odpadkov (v %)

Zmanjπanje specifiËne koliËine deponiranih odpadkov (v %)

Sava Hoteli Bled, d.d. 11,7 14,4

Terme 3000, d.o.o. 15,3 18,4

ZdraviliπËe Radenci, d.o.o. 37,2 37,6

Terme Lendava, d.o.o. 6,5 14,2

179

V letu 2007 sta se igri{~i Bled in Moravske Toplice skupaj prijavili na razpis programa Life++; s tem želimo na tovrstnem turisti~nem obmo~ju zagotoviti: • izbolj{anjebiotskeraznovrstnosti;• promocijoznaravousklajeneturisti~nedejavnosti(ekoturizem);• prenosdobregaravnanjanadrugaturisti~naobmo~ja.Ker za leto 2008 nismo bili izbrani, smo se v okviru EU projektov znova prijavili novembra 2008.

Sistemati~no delovanje varstev je prineslo tudi ugodne u~inke na podro~ju požarnega varstva. Število požarov v zadnjih letih namre~ mo~no upada, v letu 2008 pa v Poslovni skupini Sava ni bilo ne požarnih dogodkov, ki bi povzro~ili gmotno {kodo, ne okoljske nezgode, ki bi {kodljivo vplivala na naravno ali življenjsko okolje.

Tveganje, da nastane požarni dogodek kljub izbolj{avam in dobrim dosežkom, {e vedno obstaja, zato je pomembno, da znamo tveganja prepoznati, predvideti in zaposlene ustrezno pou~iti o odzivanju v tovrstnih položajih. Pravilno delovanje v primeru izrednega dogodka je namre~ odlo~ilno za obseg posledic. Zato izvajamo razli~ne ukrepe: v gumarskih družbah redno preverjamo usposobljenost intervencijskih skupin

za uspe{no posredovanje v izrednih razmerah; v mesecu oktobru smo se po tradiciji vklju~ili v vseslovensko preventivno

akcijo Mesec oktober – mesec varstva pred požarom; nenehno preverjamo izvajanje za{~itnih požarno varnostnih ukrepov.

Da bi zagotovili hitro, strokovno in u~inkovito ukrepanje, pa so bila v mesecu oktobru in novembru v nekaterih družbah organizirana prakti~na usposabljanja za ravnanje z ro~nimi gasilniki ter za ukrepanje v primeru za~etnih požarov: vaja »Požar in evakuacija zaposlenih« v programu Print družbe Savatech,

d.o.o.; gasilska vaja »Požar v hotelu Savica« v družbi Sava Hoteli Bled, d.d.; preventivna akcija »Evakuacija iz hotela z za~etnim ga{enjem« v Termah Ptuj,

d.o.o.; preventivna akcija »Evakuacija iz hotela Lipa« v Termah Lendava, d.o.o.; gasilske vaje v mesecu varstva pred požarom »Ga{enje z ro~nimi gasilniki« v: • Panonskihtermah(udeležba47zaposlenih);• TermahBanovci(udeležba14zaposlenih);• Zdravili{~uRadenci(udeležba24zaposlenih).

Pri izbiri dobaviteljev dajemo priložnost dobaviteljem, ki spo{tujejo odnos do okolja v svojem poslovanju in lokalnim dobaviteljem, ker so krajevne dobave za okolje manj obremenjujo~e. Izbira dobaviteljev v Nabavi poteka tudi skladno s standardi: ISO 14001: v družbah Savatech, d.o.o., in SavaSchäfer, d.o.o., skrbijo za

izdelavo ocene pogodbenikov in dobaviteljev ter upo{tevanje ocene pri izbiri. Ocenjevanje poteka po postopku, ki je dolo~en v kontrolnem predpisu Periodi~na ocena in izbor novih dobaviteljev surovin.

OHSAS 18001: v skladu z metodologijo ocenjevanj pridobimo z vpra{alnikom varnostne podatke za oceno pogodbenika. Kot eno od meril pri izbiri upo{tevajo oceno tveganja in ob podpisu pogodbe oz. naro~ilu izro~ijo varnostno dokumentacijo in Splo{na varnostna navodila za zunanje izvajalce.

7.3. Varstvo pred požarom

7.4. Skrb za okolje v verigi dobaviteljev materiala in storitev

180

Letno poroËilo


V prihodnje bomo {e nadalje spremljali izkazovanje odgovornosti do okolja preko izpolnjevanja zakonodajnih zahtev in na{a prizadevanja nadgrajevali z uvajanjem najsodobnej{ih metod ter standardov, ki bodo zagotavljali nenehne izbolj{ave. V družbi Savatech, d.o.o., bodo tako prizadevanja usmerjena v pridobivanje integralnega okoljskega dovoljenja. V dejavnosti Turizem pa bodo: na igri{~u za golf {e naprej ohranjali pestrost in raznovrstnost živalskega sve

ta; nadaljevali s prizadevanji, da bi okolico hotelov na Bledu in Blejsko jezero

razbremenili avtomobilskih izpu{nih plinov z obvoznico in nadaljevali s prilagajanjem hotelov EKO standardom.

Vsaka skrb za okolje pa se za~ne pri na{ih zaposlenih, zato bomo {e naprej skrbeli za njihovo varnost in zdravje pri delu. To pomeni tudi krepitev varnostne kulture – skrb za prepre~evanje tveganj in sodelovanje. Zaradi dejstva, da se zvi{uje starost zaposlenih, pa je posebna pozornost namenjena ergonomski opremi posameznih delovnih mest.

V zdravem in varnem okolju bomo tako lahko skupaj z zaposlenimi na~rtovali in spremljali na{e prihodnje dejavnosti ob misli, da je najbolj{a dedi{~ina, ki jo lahko zapustimo prihodnjim rodovom, neokrnjena narava.

7.5. Varnost okolja v prihodnje

Letno poroËilo 08

181

IV.RaËunovodsko poroËilo

Po{tenost ne pozna izjem. Velja

povsod, v vseh odnosih, ne glede na hierar

hi~ni položaj, in pomeni, da stojim za tem, kar

se dogovorim. Tesno je povezana z zaneslji

vostjo, v poslovnih financah predvsem z za

nesljivostjo informacij. S po{tenjem gradimo

ugled, sodelovanje, zaupanje, naklonjenost,

verodostojnost.


PO©TENOST

mag. Ema Pintar,univ. dipl. oec., vodja zakladništva in plaËilnega prometa, KC Poslovne finance, Sava, d.d.

Letno poroËilo

08

184


1.RaËunovodski izkazi s pojasnili za Poslovno skupino Sava v skladu z Mednarodnimi standardi raËunovod-skega poroËanja, kot jih je sprejela EU

1.1. Konsolidirani raËunovodski izkazi Poslovne skupine Sava

Konsolidirani izkaz poslovnega izida za leto 2008v 000 EUR

Pojasnila 2008 2007

Prihodki od prodaje izdelkov in storitev 231.754 188.234

Sprememba vrednosti zalog 2.918 6.412

Drugi poslovni prihodki 1.3.10. 3.153 4.462

Poslovni prihodki 237.825 199.108

Stroπki blaga, materiala, storitev -156.677 -118.219

Stroπki dela 1.3.11. -57.228 -53.873

Amortizacija -15.728 -15.192

Odpisi vrednosti 1.3.12. -11.591 -245

Drugi odhodki poslovanja 1.3.13. -2.472 -2.604

Odhodki poslovanja -243.696 -190.133

DobiËek iz poslovanja -5.871 8.975

185

v 000 EUR

Pojasnila 2008 2007

Prihodki financiranja 1.3.14. 20.543 13.232

Odhodki financiranja 1.3.14. -38.904 -14.765

Neto odhodki financiranja 1.3.14. -18.361 -1.533

Delež v dobiËku pridruženih podjetij 1.3.15. 24.536 34.199

DobiËek pred obdavËitvijo 304 41.641

Davek 1.3.16. 1.616 -2.379

»isti dobiËek poslovnega leta 1.920 39.262

»isti dobiËek poslovnega leta pripada:

Lastnikom matiËne družbe 2.346 39.293

Manjπinskim lastnikom -426 -31

»isti dobiËek poslovnega leta 1.920 39.262

Osnovni Ëisti dobiËek na delnico (v EUR) 1,17 19,61

Popravljeni Ëisti dobiËek na delnico (v EUR) 1,17 19,61

Letno poroËilo

186


Konsolidirana bilanca stanja na dan 31. 12. 2008

v 000 EUR

Pojasnila 31. 12. 2008 31. 12. 2007

SREDSTVA

NepremiËnine, naprave in oprema 1.3.17. 252.211 257.513

Neopredmetena sredstva 1.3.18. 974 1.096

Naložbene nepremiËnine 1.3.19. 49.395 29.553

Naložbe v pridružena podjetja 1.3.20. 318.135 284.732

NekratkoroËni vrednostni papirji 1.3.21. 186.795 269.500

NekratkoroËne terjatve 1.3.22. 7.888 7.914

NekratkoroËna sredstva 815.398 850.308

Zaloge 1.3.23. 42.349 42.596

Poslovne in druge terjatve 1.3.24. 28.829 35.916

Terjatve za davek od dobiËka 1.401 4.382

KratkoroËne finanËne naložbe 1.3.25. 1.030 668

Dana posojila 1.3.26. 29.436 15.330

Denar in denarni ustrezniki 1.3.27. 3.199 2.513

KratkoroËna sredstva 106.244 101.405

Sredstva 921.642 951.713

187

v 000 EUR

Pojasnila 31. 12. 2008 31. 12. 2007

KAPITAL IN DOLGOVI

Osnovni kapital 83.751 83.751

VplaËani presežek kapitala 125.608 125.608

Rezerve 55.199 52.913

Rezerve za poπteno vrednost 60.691 119.635

Lastne delnice -224 -224

Prevedbena rezerva 99 0

Zadržani Ëisti dobiËek 155.076 161.035

Kapital, ki pripada veËinskemu lastniku 480.200 542.718

Kapital manjπinskih lastnikov 2.251 2.690

Kapital 1.3.28. 482.451 545.408

DolgoroËne rezervacije 1.3.29. 7.845 7.723

Razmejene državne podpore 1.3.30. 12.597 12.033

Prejeta nekratkoroËna posojila 1.3.31. 193.436 150.580

NekratkoroËne poslovne obveznosti 300 242

Razmejene obveznosti za davek 1.3.32. 4.384 32.690

NekratkoroËni dolgovi 218.562 203.268

Prejeta kratkoroËna posojila 1.3.31. 184.212 148.001

KratkoroËne poslovne obveznosti 1.3.33. 34.473 51.627

KratkoroËne rezervacije 1.3.34. 1.944 3.409

KratkoroËni dolgovi 220.629 203.037

Dolgovi skupaj 439.191 406.305

Kapital in dolgovi 921.642 951.713

Letno poroËilo

188


Konsolidirani izkaz finančnih tokov za leto 2008v 000 EUR

2008 2007

FINAN»NI TOKOVI PRI POSLOVANJU

Neto dobiËek 1.920 39.262

Prilagoditve za:

Amortizacija nepremiËnin, naprav in opreme 14.727 14.384

Amortizacija neopredmetenih sredstev 206 260

Amortizacija naložbenih nepremiËnin 794 548

Odpisi in slabitve nepremiËnin, naprav in opreme 10.794 216

Odpisi neopredmetenih sredstev 7 0

Odpisi in slabitve naložbenih nepremiËnin 283 0

Oblikovanje popravka vrednosti finanËnih naložb 14.878 221

Prihodki od slabega imena 0 -997

DobiËki od prodaje nepremiËnin, naprav in opreme -237 -95

Izguba pri odtujitvi nepremiËnin, naprav in opreme 473 14

DobiËek od prodaje naložbenih nepremiËnin -479 -1.216

Izguba od prodaje naložbenih nepremiËnin 135 0

DobiËek od prodaje nekratkoroËnih vrednostnih papirjev -1.497 -8.544

Izguba pri prodaji nekratkoroËnih vrednostnih papirjev 911 11

Delež v dobiËku pridruženih podjetij -24.536 -34.199

Prejete dividende in deleži v dobiËku -17.035 -2.742

Delež v dobiËku podjetij v skupini 0 -26

Stroπki obresti 19.192 12.775

Prihodki od obresti -1.468 -1.635

Obveznost za davek od dobiËka -1.616 2.379

DobiËek iz poslovanja pred spremembo operativnega kapitala in rezervacij 17.452 20.616

Sprememba nekratkoroËnih terjatev -666 731

Sprememba kratkoroËnih terjatev 9.661 -14.252

Sprememba zalog 248 -10.669

Sprememba kratkoroËnih poslovnih obveznosti -14.303 -1.675

Sprememba nekratkoroËnih poslovnih obveznosti -1.852 22.193

Sprememba rezervacij 122 1.072

Sprememba državnih podpor 564 1.924

Pri poslovanju pridobljena denarna sredstva 11.226 19.940

PlaËani davek od dobiËka -527 -2.414

»isti denarni tok iz poslovanja 10.699 17.526

189

v 000 EUR

2008 2007

FINAN»NI TOKOVI PRI NALOŽBENJU

Izdatki za nakup nepremiËnin, naprav in opreme -20.774 -37.289

Prejemki od prodaje nepremiËnin, naprav in opreme 1.511 12.721

Izdatki za nakup neopredmetenih sredstev -92 -155

Izdatki za nakup naložbenih nepremiËnin -23.079 -9.073

Prejemki od prodaje naložbenih nepremiËnin 1.310 6.351

Izdatki za nakup odvisnih podjetij -75 -936

Izdatki za nakup pridruženih podjetij -24.352 -127.965

Prejemki od prodaje kratkoroËnih finanËnih naložb 44 0

Izdatki za nakup kratkoroËnih finanËnih naložb 0 -454

Prejemki od vrnjenih posojil 103.227 38.247

Izdatki za dana posojila -116.643 -26.520

Izdatki za nakup nekratkoroËnih vrednostnih papirjev -44.605 -11.609

Prejemki od prodaje nekratkoroËnih vrednostnih papirjev 28.414 25.826

Prejete dividende pridruženih podjetij 15.485 10.620

Prejete dividende in deleži v dobiËku 17.035 2.742

Prejete obresti 1.468 1.635

»isti finanËni tok iz naložbenja -61.126 -115.859

FINAN»NI TOKOVI PRI FINANCIRANJU

Drugo poveËanje kapitala 145 1.519

Prejemki od prejetih nekratkoroËnih posojil 86.241 84.563

Izdatki za prejeta nekratkoroËna posojila -27.434 -18.565

Prejemki od prejetih kratkoroËnih posojil 363.788 260.076

Izdatki za prejeta kratkoroËna posojila -346.478 -211.208

Izdatki za dividende delniËarjev skupine -5.957 -5.610

PlaËane obresti -19.192 -12.775

»isti denarni tok iz financiranja 51.113 98.000

»isto poveËanje oz. zmanjπanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov 686 -333

Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na zaËetku leta 2.513 2.846

Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na koncu obdobja 3.199 2.513

Letno poroËilo

190


Konsolidirani izkaz gibanja kapitala za leto 2008

v 000 EUR

Osnovni kapital

VplaËani presežek kapitala Rezerve

Rezerve za

pošteno vrednost

Lastne delnice

Preved-bena

rezerva

Zadržani Ëisti

dobiËek

Kapital veËin- skega

lastnika

Manj- šinski

kapital Skupaj

Stanje 31. 12. 2006 83.750 125.608 46.888 39.970 -224 0 133.378 429.370 3.162 432.532

DobiËek v letu 2007 0 0 0 0 0 0 39.293 39.293 -31 39.262

Razporeditev dobiËka v rezerve 0 0 6.026 0 0 0 -6.026 0 0 0

IzplaËilo dividend 0 0 0 0 0 0 -5.610 -5.610 0 -5.610

Sprememba poštene vrednosti za prodajo razpoložljivih vrednostnih papirjev 0 0 0 85.577 0 0 0 85.577 0 85.577

Zmanjšanje zaradi prodaje vrednostnih papirjev 0 0 0 -6.366 0 0 0 -6.366 0 -6.366

PoveËanje za varovanje pred obrestnim tveganjem 0 0 0 454 0 0 0 454 0 454

Zmanjšanje manjšinskih deležev zaradi nakupov deležev 0 0 0 0 0 0 0 0 -1.960 -1.960

PoveËanje manjšinskih deležev zaradi odprodaje družb 0 0 0 0 0 0 0 0 1.519 1.519

Drugo 1 0 -1 0 0 0 0 0 0

Stanje 31. 12. 2007 83.751 125.608 52.913 119.635 -224 0 161.035 542.718 2.690 545.408

Stanje 31. 12. 2007 83.751 125.608 52.913 119.635 -224 0 161.035 542.718 2.690 545.408

DobiËek leta 2008 0 0 0 0 0 0 2.346 2.346 -426 1.920

IzplaËilo dividend 0 0 0 0 0 0 -6.011 -6.011 0 -6.011

Razporeditev dobiËka v rezerve 0 0 2.286 0 0 0 -2.286 0 0 0

Sprememba poštene vrednosti za prodajo razpoložljivih vrednostnih papirjev 0 0 0 -58.579 0 0 0 -58.579 0 -58.579

Zmanjšanje za varovanje pred obrestnim tveganjem 0 0 0 -44 0 0 0 -44 0 -44

Zmanjšanje zaradi prodaje za prodajo razpoložljivih vrednostnih papirjev 0 0 0 -321 0 0 0 -321 0 -321

Zmanjšanje manjšinskih deležev zaradi nakupov deležev 0 0 0 0 0 0 0 0 -67 -67

Pozitivna razlika pri nakupu manjšinskih deležev 0 0 0 0 0 0 -8 -8 0 -8

Prevedbena razlika 0 0 0 0 0 99 0 99 54 153

Stanje 31. 12. 2008 83.751 125.608 55.199 60.691 -224 99 155.076 480.200 2.251 482.451

191

1.2. Sestava Poslovne skupine Sava

Poslovno skupino Sava je na dan 31. 12. 2008 sestavljalo 31 družb, in sicer mati~na družba Sava, d.d., 28 odvisnih družb h~era in vnukinj ter 2 družbi s skupnim obvladovanjem. Ra~unovodski izkazi vseh teh družb so vklju~eni v uskupinjene ra~unovodske izkaze poslovne skupine. V vseh navedenih podjetjih v skupini se ujemajo kapitalski in upravljavski deleži.

Seznam družb, ki poleg matične družbe Sava, d.d., še sestavljajo poslovno skupino, s primerjavo lastniških deležev na dan 31. 12. 2008 ter 31. 12. 2007:

% lastniπtva 31. 12. 2008


Sprememba % lastniπtva v

letu 2008

Dejavnost GUMARSTVO

SAVATECH, d.o.o., Kranj 100,00% 100,00% 0,00%

SAVA-GTI, d.o.o., Kranj 100,00% 100,00% 0,00%

SAVA-ROL, d.o.o., Zagreb 76,00% 76,00% 0,00%

SAVA-SCHÄFER, d.o.o., Kranj 50,00% 50,00% 0,00%

SAVAPRO, d.o.o., Kranj* 60,00% 60,00% 0,00%

- SAVARUS, d.o.o., Jaroslavl, Rusija (v lasti SAVAPRO, d.o.o.)* 99,50% 99,50% 0,00%

- ZUNANJETRGOVINSKA MREÆA

SAVA TRADE, GmbH, München, NemËija 100,00% 100,00% 0,00%

SAVA TRADE, sp.z.o.o., Varπava, Poljska 100,00% 100,00% 0,00%

SAVA TRADE, spol.s.o.o., Praga, »eπka 100,00% 100,00% 0,00%

SAVA TRADE, d.o.o., Split, Hrvaπka 70,00% 70,00% 0,00%

SAVATECH TRADE, Ltd., London, Velika Britanija 100,00% 100,00% 0,00%

SAVATECH CORP., Port Orange, Florida 95,00% 95,00% 0,00%

Dejavnost TURIZEM

SAVA HOTELI BLED, d.d., Bled 96,71% 96,71% 0,00%

TERME 3000, d.o.o., Moravske Toplice 100,00% 97,74% 2,26%

ZDRAVILI©»E RADENCI, d.o.o., Radenci 100,00% 100,00% 0,00%

TERME LENDAVA, d.o.o., Lendava 100,00% 98,64% 1,36%

TERME PTUJ, d.o.o., Ptuj 100,00% 100,00% 0,00%

Dejavnost NEPREMI»NINE

SAVA IP, d.o.o., Ljubljana 100,00% 100,00% 0,00%

- IP NOVA, d.o.o., Ljubljana (v lasti SAVA IP, d.o.o.) 100,00% 100,00% 0,00%

- IP NOVA A, d.o.o., Ljubljana (v lasti SAVA IP, d.o.o.) 100,00% 100,00% 0,00%

- SAVA IPN, d.o.o., Ljubljana (v lasti SAVA IP, d.o.o.) 100,00% 100,00% 0,00%

- SAVA IMG, d.o.o., PoreË (v lasti Sava IP, d.o.o.) 50,00% 50,00% 0,00%

SAVA NOVA, d.o.o., Zagreb 100,00% 100,00% 0,00%

Letno poroËilo

192


* Družba Savapro, d.o.o., ter družba Savarus, d.o.o., sta z letom 2008 umešËeni v dejavnost Gumarstvo.

** Družba Gea Sol International, d.o.o., je v mirovanju.

SPREMEMBE V SESTAVI POSLOVNE SKUPINE SAVA

Sprememb v sestavi Poslovne skupine Sava v letu 2008 ni bilo.

SPREMEMBE LASTNIŠTVA ODVISNIH DRUŽB

V družbi Terme Lendava, d.o.o., in v družbi Terme 3000, d.o.o., je bil izvr{en prenos delnic manj{inskih delni~arjev na Savo, d.d., kot glavno delni~arko.Izvr{en je bil prenos lastni{tva Zdravili{~a Radenci, d.o.o., iz Term 3000, d.o.o., na holdin{ko družbo Sava, d.d. S tem so vse pomembnej{e družbe skupine na dan 31. 12. 2008 v neposrednem lastni{tvu Save, d.d.

DRUGE SPREMEMBE

Družbi Terme 3000, d.o.o., in Terme Lendava, d.o.o., sta se statusno preoblikovali iz delni{kih družb v družbi z omejeno odgovornostjo. Družba Sava Hoteli Bled, d.o.o., se je preoblikovala iz družbe z omejeno odgovornostjo v delni{ko družbo. Dejavnost vseh družb je ostala nepremenjena.Družba Terme Radenci, d.o.o., se je preimenovala v družbo Zdravili{~e Radenci, d.o.o.

DOKAPITALIZACIJE ODVISNIH DRUŽB

V letu 2008 je holdin{ka družba Sava, d.d., dokapitalizirala naslednje odvisne družbe:– družbo Savatech, d.o.o., s stvarnim vložkom v vi{ini 2.197 tiso~ evrov;– družbo Terme Ptuj, d.o.o., s stvarnim vložkom v vi{ini 6.000 tiso~ evrov;– družbo Sava IP, d.o.o., z denarnim vložkom v vi{ini 8.000 tiso~ evrov.



Sprememba % lastniπtva v

letu 2008

DRUGE dejavnosti

SAVA MEDICAL IN STORITVE, d.o.o., Kranj 100,00% 100,00% 0,00%

GIP SAVA KRANJ, d.o.o., Ruma, Srbija 100,00% 100,00% 0,00%

ENERGETIKA SAVA, d.o.o., Kranj 100,00% 100,00% 0,00%

ENERGETIKA »RNOMELJ, d.o.o., Kranj 50,68% 50,68% 0,00%

ENSA BH, d.o.o., Srbac, Bosna in Hercegovina 100,00% 100,00% 0,00%

SAVA ENSA, dooel., Skopje, Makedonija 100,00% 100,00% 0,00%

GEA SOL International, d.o.o., Kranj ** 100,00% 100,00% 0,00%

193

PRIDRUŽENA PODJETJA V POSLOVNI SKUPINI SAVA

Pomembnej{ih sprememb v lastni{tvu ve~jih pridruženih podjetij v letu 2008 ni bilo, po knjigovodski vrednosti pa je bil odprodan 37,5 – odstotni delež v družbi Limb, d.o.o.Sava, d.d., je v letu 2008 izkoristila prednostno pravico do vpisa 405.875 novo izdanih delnic Abanke Vipa, d.d. Znesek vpla~ila je zna{al 24,4 milijona evrov.

Spremembe lastništva v pridruženih družbah

PREDSTAVNIŠTVA V POSLOVNI SKUPINI SAVA

V okviru Poslovne skupine Sava v družbi Savatech, d.o.o., Kranj, delujeta predstavni{tvi v Moskvi in v Trstu.

% lastništva 31. 12. 2008

% lastništva 31. 12. 2007

Sprememba % lastništva v

letu 2008

SAVA, d.d., družba za upravljanje in financiranje, Kranj - kot matiËna družba

- Gorenjska banka, d.d., Kranj 45,90% 45,90% 0,00%

- Abanka Vipa, d.d., Ljubljana 23,83% 23,82% 0,01%

- Limb, d.o.o., Ptuj 0,00% 37,50% -37,50%

- Job, d.o.o., Maribor 27,00% 27,00% 0,00%

SAVA HOTELI BLED, d.d. - kot matiËna družba

- Gorenjska banka, d.d., Kranj 0,16% 0,16% 0,00%

TERME LENDAVA, d.o.o. - kot matiËna družba

- Turizem Lendava, d.o.o. 33,00% 33,00% 0,00%

ENSA BH, d.o.o., Srbac, Bosna in Hercegovina - kot matiËna družba

- Parensa, d.o.o., Srbac, Bosna in Hercegovina 40,00% 40,00% 0,00%

Letno poroËilo

194


Sava, d.d., je družba s sedežem v Republiki Sloveniji. Naslov registriranega sedeža je Škofjeloška cesta 6, 4000 Kranj. Konsolidirani računovodski izkazi za leto, ki se je končalo 31. 12. 2008, se nanašajo na Poslovno skupino Sava, ki jo sestavljajo matična družba Sava, d.d., njene odvisne družbe, skupaj obvladovana podjetja ter deleži v pridruženih družbah.

a) Izjava o skladnostiKonsolidirani ra~unovodski izkazi so sestavljeni v skladu z Mednarodnimi standardi ra~unovodskega poro~anja (MSRP), kot jih je sprejela EU.Uprava je odobrila izdajo ra~unovodskih izkazov dne 24. 03. 2009.

b) Podlaga za merjenjeKonsolidirani ra~unovodski izkazi so pripravljeni ob upo{tevanju izvirnih vrednosti, razen nepremi~nin, naprav in opreme, katerih dolo~itev vrednosti je pojasnjena v nadaljevanju, za prodajo razpoložljivih finan~nih sredstev ter izvedenih finan~nih instrumentov, ki so izkazani po po{tenih vrednostih. Kot po{tena vrednost nepremi~nin, naprav in opreme je prevzeta domnevna nabavna vrednost teh sredstev na dan prehoda na MSRP.

c) Funkcijska in predstavitvena valutaKonsolidirani ra~unovodski izkazi so sestavljeni v EUR, ki je funkcijska valuta družbe. Vse ra~unovodske informacije, predstavljene v EUR, so zaokrožene na tiso~ enot.

d) Uporaba ocen in presojPoslovodstvo mora pri sestavi ra~unovodskih izkazov podati ocene, presoje in predpostavke, ki vplivajo na uporabo ra~unovodskih usmeritev in na izkazane vrednosti sredstev, obveznosti, prihodkov ter odhodkov. Dejanski rezultati lahko od teh ocen odstopajo. Ocene in navedene predpostavke je potrebno stalno pregledovati. Popravki ra~unovodskih ocen se pripoznajo za obdobje, v katerem se ocena popravi, ter za vsa prihodnja leta, na katera popravek vpliva.

1.3. Pojasnila k raËunovodskim izkazom Poslovne skupine Sava v skladu z Mednarodnimi standardi raËunovodskega poroËanja, kot jih je sprejela EU

1.3.1. PoroËajoËa družba

1.3.2. Podlaga za sestavitev

195

Podatki o pomembnih ocenah negotovosti in kriti~nih presojah, ki jih je poslovodstvo pripravilo v procesu izvr{evanja ra~unovodskih usmeritev in ki najbolj mo~no vplivajo na zneske v ra~unovodskih izkazih, so opisane v naslednjih to~kah: • To~ka21–obra~unavanjeposla,kivsebujenajem• To~ka27–merjenjeobvezzadolo~enezaslužke• To~ka27in34–rezervacijeinpogojneobveznosti• To~ka33–vrednotenjefinan~nihinstrumentov

Družbe v Poslovni skupini Sava so dosledno uporabile opredeljene računo-vodske politike za vsa obdobja, ki so predstavljena v priloženih konsolidiranih računovodskih izkazih.

a) Podlaga za konsolidacijoPoslovna skupina Sava je sestavljena iz mati~ne družbe Sava, d.d., 28 odvisnih družb, 2 družb s skupnim obvladovanjem ter 5 pridruženih podjetij. Ra~unovodski izkazi odvisnih družb so v celoti vklju~eni v konsolidirane ra~unovodske izkaze poslovne skupine, ra~unovodski izkazi družb s skupnim obvladovanjem v sorazmernem deležu lastni{tva, za pridružena podjetja pa je upo{tevana kapitalska metoda pripis pripadajo~ega dobi~ka v finan~ni izid skupine. Mati~na družba in odvisne družbe pripravljajo posami~ne ra~unovodske izkaze v skladu s SRS, za potrebe konsolidacije se izvedejo prilagoditve na MSRP.

Odvisne družbeOdvisne družbe so podjetja, ki jih obvladuje družba Sava, d.d. Obvladovanje obstaja, ko ima mati~na družba možnost odlo~ati o finan~nih in poslovnih usmeritvah podjetja za pridobivanje koristi iz njegovega delovanja. V vseh odvisnih družbah se ujemajo kapitalski in upravljavski deleži.Ra~unovodski izkazi družb so vklju~eni v skupinske ra~unovodske izkaze od datuma, ko se obvladovanja za~ne, do datuma, ko se preneha.

Družbe s skupnim obvladovanjemDružbe s skupnim obvladovanjem so podjetja, ki so predmet skupnega obvladovanja na podlagi pogodbenega sporazuma med skupino in pogodbenim partnerjem. Skupinski ra~unovodski izkazi vklju~ujejo sorazmeren delež podvižnika v sredstvih, obveznostih, prihodkih in odhodkih skupaj obvladovanega podjetja, povezan s podobnimi postavkami v podvižnikovih ra~unovodskih izkazih od datuma za~etka skupnega obvladovanja do datuma, ko skupno obvladovanje preneha.

Pridružena podjetjaPridružena podjetja so družbe, v katerih ima Poslovna skupina Sava pomemben, vendar ne prevladujo~ vpliv na finan~no in poslovno politiko. Konsolidirani ra~unovodski izkazi vsebujejo Poslovni skupini Sava pripadajo~i del dobi~kov oziroma izgub pridruženih podjetij v skladu s kapitalsko metodo, od datuma, ko se pomemben vpliv za~ne, do datuma, ko se kon~a. Ko delež izgub, ki pripadajo skupini, preseže njen delež v pridruženem podjetju, se vrednost take naložbe zmanj{a na ni~, nadaljnje izgube pa se ne pripoznajo, razen v primerih, ko bi bila družba v skupini dolžna poravnati dolo~ene obveznosti za pridruženo podjetje. Kapitalski in upravljavski deleži v pridruženih podjetjih se ujemajo.

1.3.3. Pomembne raËunovodske usmeritve

Letno poroËilo

196


Posli, izvzeti v postopku konsolidacije Pri sestavi konsolidiranih ra~unovodskih izkazov so izlo~ena stanja terjatev in obveznosti, nerealizirani dobi~ki in izgube oziroma prihodki in odhodki, ki izhajajo iz poslov znotraj Poslovne skupine Sava. Nerealizirani dobi~ki iz poslov s skupaj obvladovanimi podjetji se izlo~ijo le do obsega deleža Poslovne skupine Sava v skupaj obvladovanem podjetju. Nerealizirane izgube se izlo~ijo prav tako kot dobi~ki pod pogojem, da ne obstaja dokaz o oslabitvi.

b) Tuja valuta

Posli v tuji valutiPosli, izraženi v tuji valuti, se prera~unajo v funkcijsko valuto po referen~nem te~aju ECB na dan posla. Denarna sredstva in obveznosti, izražena v tuji valuti na dan bilance stanja, se prera~unajo v funkcijsko valuto po referen~nem te~aju ECB, veljavnem na zadnji dan obra~unskega obdobja. Te~ajne razlike so razlike med odpla~no vrednostjo v funkcijski valuti na za~etku obdobja, popravljeno za vi{ino efektivnih obresti in pla~il med obdobjem in odpla~no vrednostjo v tuji valuti, prera~unano po referen~nem te~aju ECB na koncu obdobja. Te~ajne razlike se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Nedenarna sredstva in obveznosti, ki so izmerjene po izvirni vrednosti v tuji valuti, se pretvorijo v funkcijsko valuto po referen~nem te~aju ECB na dan posla. Nedenarne postavke in obveznosti, izražene v tuji valuti in izmerjene po po{teni vrednosti, se pretvorijo v evre po referen~nem te~aju ECB na dan, ko je bila po{tena vrednost dolo~ena.Te~ajne razlike se pripoznajo v izkazu poslovnega izida, kar pa ne velja za razlike, ki nastanejo pri prera~unu kapitalskih in{trumentov, razvr{~enih kot na razpolago za prodajo ali za nefinan~no obveznost, ki je dolo~ena kot varovanje pred tveganjem.

Podjetja v tujiniSredstva in obveznosti podjetij v tujini se prera~unajo v evre po referen~nem te~aju ECB, ki velja na dan bilance stanja. Prihodki in odhodki podjetij v tujini, se prera~unajo v evre po te~ajih, ki so veljavni na dan posla. Te~ajne razlike, ki nastanejo pri prera~unu, se pripoznajo neposredno v kapital.

c) Finančni instrumenti

Neizpeljani finan~ni instrumentiNeizpeljani finan~ni instrumenti vklju~ujejo naložbe v kapital in dolžni{ke vrednostne papirje, poslovne in druge terjatve, denarna sredstva in njihove ustreznike, prejeta in dana posojila ter poslovne in druge obveznosti.Neizpeljani finan~ni instrumenti se na za~etku pripoznajo po njihovi po{teni vrednosti, pove~ani za stro{ke, ki se neposredno nana{ajo na posel.Neizpeljani finan~ni instrumenti se pripoznajo, ~e poslovna skupina postane stranka pogodbenih dolo~il instrumenta. Pripoznanje finan~nih sredstev se odpravi, ko pogodbene pravice poslovne skupine do denarnih tokov pote~ejo ali pa je opravljen prenos finan~nega sredstva na drugo stranko, vklju~no s tveganji in koristmi. Nakupi in prodaje, opravljene na obi~ajen na~in, se obra~unavajo na dan, ko se poslovna skupina obveže kupiti ali prodati sredstvo. Pripoznanje finan~nih obveznosti se odpravi, ko pogodbene obveznosti poslovne skupine pote~ejo, prenehajo ali prekinejo.

197

Denarna sredstva Denarna sredstva in njihovi ustrezniki obsegajo denar v blagajni, na transakcijskih ra~unih ter depozite na odpoklic. Prekora~itve na transakcijskem ra~unu pri banki, ki jih je mogo~e poravnati na poziv in so sestavni del vodenja denarnih sredstev v poslovni skupini, so v izkazu finan~nega izida vklju~ene med sestavine denarnih sredstev in njihovih ustreznikov. Finan~na sredstva na razpolago za prodajoNaložbe poslovne skupine v kapitalske vrednostnice so razvr{~ene kot finan~na sredstva, ki so na razpolago za prodajo. Za prodajo razpoložljivi vrednostni papirji so lastni{ki vrednostni papirji družb, ki kotirajo na borzi, pa tudi družb, ki ne kotirajo. Naložbe v delnice in deleže družb so izkazane po po{teni vrednosti. Sprememba po{tene vrednosti se neposredno pripozna v kapitalu. Ko se pripoznanje teh naložb odpravi, je potrebno prej v kapitalu pripoznani nabrani dobi~ek ali izgubo pripoznati v poslovnem izidu obdobja. Po{tena vrednost za prodajo razpoložljivih vrednostnih papirjev, ki kotirajo na borzi, je enaka objavljenemu enotnemu te~aju teh delnic na dan bilance stanja. Po{tena vrednost delnic in deležev družb, ki ne kotirajo, se oceni na podlagi zadnjih znanih transakcij.ê je bilo zmanj{anje po{tene vrednosti finan~nega sredstva, ki je razpoložljivo za prodajo, pripoznano neposredno kot negativni presežek iz prevrednotenja in obstajajo nepristranski dokazi, da je to sredstvo dolgoro~no oslabljeno, se oslabitev pripozna v izkazu poslovnega izida kot finan~ni odhodek. [teje se, da obstajajo objektivni razlogi za opravljanje preizkusa oslabitve finan~ne naložbe, kadar je po{tena vrednost finan~nega sredstva na dan bilance stanja 20 odstotkov nižja od nabavne vrednosti finan~nega sredstva. Preizkus oslabitve finan~ne naložbe se opravi posami~no za vsako naložbo ali skupino naložb.

OstaloOstali neizpeljani finan~ni instrumenti so merjeni po odpla~ni vrednosti z uporabo metode efektivnih obresti, zmanj{ani za znesek izgub zaradi oslabitve.

Izpeljani finan~ni instrumentiPoslovna skupina ne hrani ali izdaja izpeljane finan~ne instrumente za namene trgovanja. Poslovna skupina uporablja izpeljane finan~ne instrumente za varovanje pred izpostavljenostjo obrestnim tveganjem.

Izpeljani finan~ni instrumenti se na za~etku pripoznajo po po{teni vrednosti; stro{ki povezani s poslom se pripoznajo v poslovnem izidu, in sicer ob njihovem nastanku. Po za~etnem pripoznanju se izpeljani finan~ni instrumenti merijo po po{teni vrednosti, pripadajo~e spremembe pa se obravnavajo kot opisano v nadaljevanju.

Varovanje denarnega toka pred tveganjiSpremembe po{tene vrednosti izpeljanega finan~nega instrumenta, ki je dolo~en za varovanje denarnega toka pred tveganji, so pripoznane neposredno v kapitalu, vendar le pod pogojem, da je varovanje uspe{no. Kolikor je varovanje neuspe{no, se spremembe po{tene vrednosti izkažejo v poslovnem izidu.

Letno poroËilo

198


ê instrument za varovanje pred tveganji ne izpolnjuje ve~ sodil za obra~unavanje varovanja pred tveganji, ~e leta preneha veljati ali se proda, odpove ali izkoristi, se varovanje pred tveganji preneha obra~unavati. Nabrani dobi~ek ali izguba, ki je pripoznan(a) v kapitalu, ostane pripoznan(a) v kapitalu, dokler ne pride do napovedanega posla. Kolikor je nefinan~no sredstvo predmet varovanja pred tveganji, se v kapitalu pripoznan znesek prenese med knjigovodsko vrednost sredstva in sicer po njegovem pripoznanju. V drugih primerih se znesek, ki je pripoznan v kapitalu, prenese v poslovni izkaz v obdobju, v katerem sredstvo, ki je varovano pred tveganji, vpliva na poslovni izid.

Gospodarska varovanja pred tveganjiPri izpeljanih finan~nih instrumentih, ki varujejo denarna sredstva in obveznosti izražena v tuji valuti, se gospodarsko varovanje pred tveganji ne izvaja. Spremembe po{tene vrednosti izpeljanih finan~nih instrumentov so pripoznane v izkazu poslovnega izida kot del pozitivnih in negativnih te~ajnih razlik.

Osnovni kapitalNavadne kosovne delniceDodatni stro{ki, ki jih je mogo~e pripisati neposredno izdaji navadnih delnic in delni{kih opcij, so izkazani kot znižanje kapitala.

Odkup lastnih delnicOdkupljene lastne delnice se izkazujejo kot odbitna postavka kapitala.

DividendeDividende se pripoznajo v ra~unovodskih izkazih skupine v obdobju, v katerem je bil sprejet sklep skup{~ine delni~arjev o izpla~ilu dividend.

d) Nepremičnine, naprave in oprema

Pripoznanje in merjenjeNepremi~nine, naprave in oprema so izkazana po svoji nabavni vrednosti, zmanj{ani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi oslabitve. Nabavna vrednost zajema stro{ke, ki se neposredno pripisujejo nabavi sredstev. Stro{ki v podjetju izdelanega sredstva zajemajo stro{ke materiala, neposredne stro{ke dela in ostale stro{ke, ki jih je mogo~e neposredno pripisati njegovi usposobitvi za nameravano uporabo, ter stro{ke razgradnje in odstranitve nepremi~nin, naprav in opreme ter obnovitev mesta, na katerem se je to sredstvo nahajalo. Nabavne vrednosti ne pove~ujejo obresti od posojil za pridobitev nepremi~nin, naprav in opreme.

Deli nepremi~nin, naprav in opreme, ki imajo razli~ne dobe koristnosti, se obra~unavajo kot posamezne nepremi~nine, naprave in oprema.

Prerazporeditve k naložbenim nepremi~ninamNepremi~nine, ki so zgrajene ali razvite za prihodnjo uporabo kot naložbene nepremi~nine, so obravnavane kot nepremi~nine in izkazane po njihovi nabavni vrednosti do datuma dokon~anja, ko postane nepremi~nina naložbena nepremi~nina.

ê se lastni{ko uporabljena nepremi~nina spremeni v naložbeno nepremi~nino, se ta nepremi~nina izmeri po njeni po{teni vrednosti in prerazporedi k naložbenim nepremi~ninam. Dobi~ek, ki se pojavi pri ponovnem merjenju, se pripozna neposredno v kapitalu. Izguba, ki se pojavi, pa se pripozna neposredno v poslovnem izidu.

199

Kasnej{i stro{kiStro{ki zamenjave nekega dela nepremi~nin, naprav in opreme, se pripoznajo v knjigovodski vrednosti tega sredstva, ~e je verjetno, da bodo bodo~e gospodarske koristi, povezane z delom tega sredstva, pritekale v poslovno skupino, ter ~e je nabavno vrednost mogo~e zanesljivo izmeriti. Vsi drugi stro{ki so pripoznani v poslovnem izidu kot odhodki v obdobju, ko nastanejo.

AmortizacijaAmortizacija se obra~una po metodi enakomernega ~asovnega amortiziranja ob upo{tevanju dobe koristnosti nepremi~nin, naprav in opreme. Zemlji{~a se ne amortizirajo. Ustreznost metode ter dobe koristnosti skupina preverja na dan poro~anja.

Ocenjene dobe koristnosti za tekoče in primerljivo obdobje so naslednje:

Proizvodne dvorane 25 do 80 let

Zgradbe hotelov, trgovske stavbe, skladišËa 20 do 71 let

Poslovne stavbe 25 do 40 let

Proizvajalna oprema v gumarstvu 4 do 20 let

Oprema hotelov 5 do 20 let

RaËunalniška oprema 2 do 5 let

Druga oprema 6 do 20 let

e) Neopredmetena sredstva

Dobro ime (slabo ime)Dobro ime (slabo ime) nastane ob prevzemu odvisnih družb, pridruženih podjetij ter skupnih podvigov.

NabaveDobro ime se nana{a na presežek med nakupno vrednostjo in deležem poslovne skupine v ~isti po{teni vrednosti sredstev, obveznosti ter pogojnih obveznosti prevzete družbe. e je presežek negativen (slabo ime), se le ta neposredno pripozna v izkazu poslovnega izida. Pri pridruženih podjetjih pa se vrednost dobrega imena vklju~i v knjigovodsko vrednost naložbe v pridruženo podjetje.

Nabava manj{inskih deleževDobro ime (slabo ime), ki se pojavi pri nabavi manj{inskih deležev v odvisnih družbah, predstavlja razliko med stro{ki nakupa dodatne naložbe in knjigovodsko vrednostjo nabavljenih sredstev na dan izmenjave. Evidentira se neposredno v kapitalu.

Kasnej{e merjenjeDobro ime je izkazano po nabavni vrednosti, zmanj{ani za morebitno nabrano izgubo zaradi oslabitve.

Raziskovanje in razvijanjePoraba pri raziskovalnem delovanju, katerega namen je pridobiti novo znanstveno in strokovno znanje ter razumevanje, se pripozna v izkazu poslovnega izida kot odhodek, ko nastane.

Letno poroËilo

200


Ostala neopredmetena sredstvaOstala neopredmetena sredstva, pridobljena s strani poslovne skupine, in katerih dobe koristnosti so omejene, so izkazana po nabavni vrednosti, zmanj{ani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrane izgube zaradi oslabitve.

Kasnej{i stro{kiPoznej{i izdatki v zvezi z neopredmetenimi sredstvi so usredstveni le v primerih, ko pove~ujejo prihodnje gospodarske koristi, ki izhajajo iz sredstva, na katero se izdatki nana{ajo. Vsi drugi stro{ki so pripoznani v poslovnem izidu kot odhodki, takoj ko nastanejo.

AmortizacijaAmortizacija se obra~unava po metodi enakomernega ~asovnega amortiziranja ob upo{tevanju dobe koristnosti neopredmetenih sredstev. Amortizacija neopredmetenih sredstev se za~ne, ko je sredstvo na razpolago za uporabo. Ocenjene dobe koristnosti za teko~e in primerljivo leto za ra~unalni{ke programe ter druge patente in licence zna{ajo pet let.

f) Naložbene nepremičnine

Naložbene nepremi~nine so tiste, ki jih posedujemo, da bi prina{ale najemnino ali pove~evale vrednost dolgoro~ne naložbe ali pa oboje. Naložbene nepremi~nine so izkazane po modelu nabavne vrednosti. V primerih, ko se je treba odlo~iti, ali je neko sredstvo naložbena nepremi~nina ali nepremi~nina, naprave in oprema, je sredstvo naložbena nepremi~nina, ~e se ve~ kot 20 odstotkov celotne vrednosti sredstva uporablja kot naložbena nepremi~nina.

Amortizacija se obra~unava po metodi enakomernega ~asovnega amortiziranja ob upo{tevanju dobe koristnosti posamezne naložbene nepremi~nine. Zemlji{~a se ne amortizirajo.Dobe koristnosti naložbenih nepremi~nin so enake kot za istovrstne nepremi~nine, naprave in opremo.

g) Zaloge

Zaloge se vrednotijo po izvirni vrednosti ali ~isti iztržljivi vrednosti, in sicer po manj{i izmed njiju. ista iztržljiva vrednost je ocenjena prodajna cena, dosežena v rednem poslovanju, zmanj{ana za ocenjene stro{ke dokon~anja in ocenjene stro{ke prodaje.Cena koli~inske enote v zalogi vsebuje stro{ke, ki nastajajo pri pridobivanju zalog in spravljanju na njihovo sedanje mesto in v njihovo sedanje stanje. Pri dokon~anih proizvodih in nedokon~ani proizvodnji stro{ki vsebujejo tudi ustrezen delež proizvajalnih stro{kov ob normalni uporabi proizvajalnih sredstev. Poraba zalog se izkazuje po metodi tehtanih povpre~nih cen.Zaloge v dejavnosti Nepremi~nine vsebujejo tudi stro{ke obresti za posojila, najeta za konkreten projekt.

h) Nedokončana gradbena dela

Nedokon~ana gradbena dela predstavljajo bruto nezara~unano vrednost, ki bo pla~ana s strani strank za pogodbeno delo do datuma poro~anja. Vrednost nedokon~anih gradbenih del se izkazuje po nabavni vrednosti, pove~ani za dobi~ek, izkazan do datuma poro~anja in zmanj{ani za postopno zara~unavanje in izkazane izgube. Stro{ki vklju~ujejo vse izdatke, ki se nana{ajo neposredno

201

na posamezne projekte in razporeditev stalnih in spremenljivih posrednih proizvajalnih stro{kov, nastalih pri izpolnjevanju pogodbenih obveznosti skupine, ki temeljijo na obi~ajni kapaciteti poslovanja, tudi izdatke za obresti za najeta posojila za posamezne projekte.

Nedokon~ana gradbena dela so prikazana kot del poslovnih terjatev v sklopu bilance stanja. e pla~ila s strani strank presegajo pripoznani dobi~ek, se razlika izkaže kot odloženi prihodek v bilanci stanja.

i) Oslabitev sredstev

Finan~na sredstvaZa finan~no sredstvo se {teje, da je oslabljeno, ~e obstajajo objektivni dokazi, iz katerih je razvidno, da je zaradi enega ali ve~ dogodkov pri{lo do zmanj{anja pri~akovanih bodo~ih denarnih tokov iz tega sredstva.

Izguba zaradi oslabitve v zvezi s finan~nim sredstvom, izkazanim po odpla~ni vrednosti, se izra~una kot razlika med neodpisano vrednostjo sredstva in pri~akovanimi bodo~imi denarnimi tokovi, razobrestenimi po izvirni veljavni obrestni meri. Izguba zaradi oslabitve v zvezi s finan~nim sredstvom, namenjenim za prodajo, se izra~una po njegovi trenutni po{teni vrednosti.

Pri pomembnih finan~nih sredstvih se ocena oslabitve izvede posami~no. Ocena oslabitve preostalih finan~nih sredstev se izvede skupinsko glede na njihove skupne zna~ilnosti pri izpostavljenosti tveganjem.

Vse izgube zaradi oslabitve skupina izkaže v poslovnem izidu obdobja. Morebitno nabrano izgubo v zvezi s finan~nim sredstvom, ki je na razpolago za prodajo in je bila pripoznana neposredno v kapitalu, se prenese na poslovni izid.

Nefinan~na sredstvaSkupina ob vsakem datumu poro~anja preveri preostalo knjigovodsko vrednost nefinan~nih sredstev skupine razen naložbenih nepremi~nin, zalog in odloženih terjatev za davke z namenom, da ugotovi, ali so prisotni znaki oslabitve. ê tak{ni znaki obstajajo, se oceni nadomestljiva vrednost sredstva. Ocena oslabitve dobrega imena in neopredmetenih sredstev z nedolo~eno dobo koristnosti, ki {e niso na voljo za uporabo, se izvede vsaki~ na datum poro~anja.

Oslabitev sredstva ali denar ustvarjajo~e enote se pripozna v primeru, ko njegova knjigovodska vrednost presega njegovo nadomestljivo vrednost. Denar ustvarjajo~a enota je najmanj{a skupina sredstev, ki ustvarjajo finan~ne pritoke, v veliki meri neodvisne od finan~nih pritokov iz drugih sredstev ali skupin sredstev. Slabitev se izkaže v izkazu poslovnega izida. Izguba, ki se pri denar ustvarjajo~i enoti pripozna zaradi oslabitve, se razporedi tako, da se najprej zmanj{a knjigovodska vrednost dobrega imena, razporejenega na denar ustvarjajo~o enoto, nato pa na druga sredstva enote (skupine enot) sorazmerno s knjigovodsko vrednostjo vsakega sredstva v enoti.

Nadomestljiva vrednost sredstva ali denar ustvarjajo~e enote je njena vrednost pri uporabi ali po{tena vrednost, zmanj{ana za stro{ke prodaje, in sicer tista, ki je vi{ja. Pri dolo~anju vrednosti sredstva pri uporabi se pri~akovani prihodnji denarni tokovi diskontirajo na njihovo sedanjo vrednost z uporabo diskontne mere pred obdav~itvijo, ki odraža sprotne tržne ocene ~asovne vrednosti denarja in tveganja, ki so zna~ilna za sredstvo.

Letno poroËilo

202


j) Poslovne in druge terjatve

Ostale poslovne in druge terjatve Poslovne in druge terjatve se izkazujejo po njihovi izvirni vrednosti, zmanj{ani za izgube zaradi oslabitve.

k) Zaslužki zaposlenih Obveze za kratkoro~ne zaslužke zaposlenih se merijo brez diskontiranja in se izkažejo med odhodki, ko je delo zaposlenega v zvezi z dolo~enim kratkoro~nim zaslužkom opravljeno.

l) Rezervacije

Rezervacije se pripoznajo, ~e ima poslovna skupina zaradi preteklega dogodka pravne ali posredne obveze, ki jih je mogo~e zanesljivo oceniti in je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogo~ajo gospodarske koristi. Poslovna skupina rezervacije dolo~i z diskontiranjem pri~akovanih prihodnjih denarnih tokov po stopnji pred obdav~itvijo, ki odraža obstoje~e ocene ~asovne vrednosti denarja in po potrebi tudi tveganja, ki so zna~ilna za obveznost.

m) Garancije za izdelke in storitve

Rezervacija za garancije za izdelke in storitve se izkaže ob prodaji izdelkov ali storitev, za katere je garancija dana. Rezervacija se oblikuje na osnovi izvirnih podatkov o garanciji in ob presoji vseh možnih izidov glede na njihovo verjetnost.

n) Kočljive pogodbe

Rezervacija za stro{ke ko~ljive pogodbe se pripozna, ko neizogibni stro{ki izpolnjevanja pogodbenih obveznosti po tej pogodbi presegajo pri~akovane gospodarske koristi, ki jih je poslovna skupina deležna na osnovi pogodbe. Rezervacije se merijo po sedanji vrednosti pri~akovanih stro{kov prekinitve pogodbe oziroma pri~akovanih stro{kov nadaljevanja pogodbenega razmerja, in sicer po nižji od obeh. Preden skupina oblikuje rezervacijo, izkaže morebitne izgube iz oslabitve vrednosti sredstev, ki so povezana s pogodbo.

o) Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade

Rezervacije so oblikovane v vi{ini ocenjenih prihodnjih izpla~il za odpravnine in jubilejne nagrade, diskontirane na dan bilance stanja, za zaposlene v tistih državah, kjer obstaja zakonska obveza za izpla~ilo odpravnin in jubilejnih nagrad. V izra~unu so upo◊tevani stro◊ki odpravnin ob upokojitvi in stro◊ek vseh pri~akovanih jubilejnih nagrad do upokojitve. Pri izra~unu je uporabljena metoda projicirane enote. Aktuarski dobi~ki oziroma aktuarske izgube teko~ega poslovnega leta se ob ugotovitvi v celoti pripoznajo v izkazu poslovnega izida.

203

p) Prihodki

Prihodki iz prodaje proizvodovPrihodki iz prodaje proizvodov se pripoznajo po po{teni vrednosti prejetega popla~ila ali terjatve iz tega naslova, in sicer zmanj{ani za vra~ila in popuste, rabate za nadaljnjo prodajo in koli~inske popuste. Prihodki se izkažejo, ko je kupec prevzel vse pomembne oblike tveganja in koristi, povezanih z lastni{tvom sredstva, ko obstaja gotovost glede popla~ljivosti nadomestila in z njim povezanih stro{kov ali možnosti vra~ila proizvodov in ko skupina preneha z nadaljnjim odlo~anjem o prodanih proizvodih.Prenos tveganj in koristi je odvisen od posameznih dolo~il kupoprodajne pogodbe. Pri prodaji proizvodov se prenos praviloma izvede potem, ko je blago prispelo v kup~evo skladi{~e, vendar pa pri nekaterih mednarodnih po{iljkah do prenosa pride ob naložitvi blaga na transportno sredstvo.

Prihodki iz opravljenih storitevPrihodki iz opravljenih storitev se v izkazu poslovnega izida pripoznajo glede na stopnjo dokon~anosti posla na datum poro~anja. Stopnja dokon~anosti se oceni s pregledom opravljenega dela. Prihodki od storitev v dejavnosti Turizem se priznajo, ko je storitev opravljena. V primerih, ko se prihodki turisti~nega aranžmaja nana{ajo na dve obra~unski obdobji, se razmejijo glede na {tevilo dni v posameznem obra~unskem obdobju.

Prihodki iz pogodb o gradbenih delihê je mogo~e izid pogodbe o gradbenih delih zanesljivo oceniti, se pogodbeni prihodki in odhodki, povezani s pogodbo o gradbenih delih, pripoznajo v poslovnem izidu kot prihodki oziroma odhodki glede na stopnjo dokon~anosti pogodbenih dejavnosti. Pogodbeni prihodki obsegajo za~etni znesek, ki je dolo~en ob sklenitvi pogodbe, in morebitne spremembe obsega dela po pogodbi, zahtevki in nagrade za uspe{nost, v kolikor je verjetno, da bodo ti pripeljali do prihodkov in jih je mogo~e zanesljivo izmeriti.

Stopnja dokon~anosti se oceni s pregledom opravljenega dela. ê izida pogodbe o gradbenih delih ni mogo~e zanesljivo izmeriti, se pogodbeni prihodki pripoznajo samo v tistem delu nastalih pogodbenih stro{kov, za katerega je verjetno, da bo pla~an. Pri~akovane izgube iz pogodb o gradbenih delih se pripoznajo takoj ob nastanku.

Prihodki od najemninPrihodki od najemnin iz naložbenih nepremi~nin se pripoznajo med prihodki enakomerno med trajanjem najema.

Državne podporeDržavne podpore se v za~etku pripoznajo v ra~unovodskih izkazih kot odloženi prihodki, ko obstaja sprejemljivo zagotovilo, da bo skupina podpore prejela in da bo izpolnila pogoje v zvezi z njimi. Državne podpore, prejete za kritje stro{kov, se pripoznavajo strogo dosledno kot prihodki v obdobjih, v katerih nastajajo zadevni stro{ki, ki naj bi jih lete nadomestile. S sredstvi povezane državne podpore se v izkazu poslovnega izida pripoznavajo strogo dosledno med drugimi prihodki iz poslovanja v dobi koristnosti posameznega sredstva.

Letno poroËilo

204


q) Finančni prihodki in finančni odhodki

Finan~ni prihodki obsegajo prihodke od obresti od naložb, prihodke od dividend, prihodke od odsvojitve za prodajo razpoložljivih finan~nih sredstev, pozitivne te~ajne razlike in dobi~ke od in{trumentov za varovanje pred tveganjem, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Prihodki iz obresti se pripoznajo ob njihovem nastanku z uporabo metode efektivne obrestne mere. Prihodki od dividend se v izkazu poslovnega izida pripoznajo, ko je uveljavljena delni~arjeva pravica do pla~ila.

Finan~ni odhodki obsegajo stro{ke obresti za posojila, negativne te~ajne razlike, izgube zaradi oslabitve vrednosti finan~nih sredstev in izgube od in{trumentov za varovanje pred tveganjem, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Stro{ki izposojanja se v izkazu poslovnega izida pripoznajo po metodi efektivnih obresti.

r) Davek od dobička

Davek od dobi~ka oziroma izgube poslovnega leta obsega odmerjeni in odloženi davek. Davek od dobi~ka se izkaže v izkazu poslovnega izida, razen v tistem delu, v katerem se nana{a na postavke, ki se izkazujejo neposredno v kapitalu in se zato izkazuje med kapitalom.

Odmerjeni davek je davek, za katerega se pri~akuje, da bo pla~an od obdav~ljivega dobi~ka za poslovno leto, z uporabo dav~nih stopenj, uveljavljenih ali v bistvu uveljavljenih na datum poro~anja, in morebitne prilagoditve dav~nih obveznosti v povezavi s preteklimi poslovnimi leti.

Odloženi davek se izkazuje po metodi obveznosti po bilanci stanja, pri ~emer se upo{tevajo za~asne razlike med knjigovodsko vrednostjo sredstev in obveznostmi za potrebe finan~nega poro~anja in zneskov za potrebe dav~nega poro~anja. Odloženi davek se izkaže v vi{ini, katero bo po pri~akovanjih, potrebno pla~ati ob odpravi za~asnih razlik, na podlagi zakonov, uveljavljenih ali v bistvu uveljavljenih na datum poro~anja.

Odložena terjatev za davek se pripozna v obsegu, za katerega obstaja verjetnost, da bo na razpolago prihodnji obdav~ljivi dobi~ek, v breme katerega bo v prihodnje mogo~e uporabiti odloženo terjatev. Odložene terjatve za davek se zmanj{ajo za znesek, za katerega ni ve~ verjetno, da bo mogo~e uveljaviti dav~no olaj{avo, povezano s sredstvom. Odložene terjatve iz naslova dav~nih izgub niso bile obra~unane.

s) Čisti dobiček na delnico

Delni{ki kapital poslovne skupine je razdeljen na navadne imenske kosovne delnice, zato skupina prikazuje osnovno dobi~konosnost delnice. Osnovna dobi~konosnost delnice se izra~una tako, da delimo dobi~ek oziroma izgubo, ki pripada navadnim delni~arjem, s tehtanim povpre~nim {tevilom navadnih delnic v poslovnem letu. Prilagojeni ~isti dobi~ek na delnico je enak osnovnemu ~istemu dobi~ku na delnico, ker skupina nima prednostnih delnic ali zamenljivih obveznic. Med letom ni pri{lo do spremembe {tevila izdanih delnic.

205

t) Poročanje po odsekih

Odsek je prepoznavni sestavni del poslovne skupine, ki se ukvarja s proizvodi ali storitvami (podro~ni odsek) ali proizvodi in storitvami v posebnem gospodarskem okolju (obmo~ni odsek) ter je predmet tveganj in donosov, druga~nih od tistih v drugih odsekih. Poro~anje skupine po odsekih temelji na podro~nih odsekih.

u) Novi standardi in pojasnila, ki še niso stopili v veljavo

Številni novi standardi, dopolnitve standardov in pojasnila za leto, ki se je kon~alo 31. decembra 2008, {e ne veljajo in jih Poslovna skupina Sava pri pripravi ra~unovodskih izkazov ni upo{tevala:

1. MSRP 8 Poslovni odseki (v veljavi od 1. januarja 2009) V poro~anje po odsekih uvaja t. i. “poslovodni pristop”. MSRP 8, ki ga bo

poslovna skupina morala upo{tevati pri pripravi ra~unovodskih izkazov za poslovno leto 2009, dolo~a razkritja o odsekih na podlagi internih poro~il, ki jih bo redno preverjal glavni nosilec odlo~anja v poslovni skupini, da oceni poslovno uspe{nost vsakega odseka in jim dodeli sredstva.

Skupina trenutno informacije o odsekih izkazuje po podro~nih in obmo~nih odsekih.

2. Prenovljeni MRS 23 Stro{ki izposojanja (v veljavi od 1. januarja 2009) Prenovljeni standard ne daje ve~ možnosti pripoznavanja stro{kov izposojanja

kot odhodkov in zahteva, da podjetje stro{ke izposojanja, ki jih je mogo~e pripisati neposredno nakupu, gradnji ali proizvodnji sredstva v pripravi, usredstvi kot del nabavne vrednosti zadevnega sredstva.

Prenovljeni MRS 23 bo poslovna skupina morala pri~eti uporabljati pri pripravi uskupinjenih ra~unovodskih izkazov za poslovno leto 2009, kar bo predstavljalo spremembo v ra~unovodskih usmeritvah poslovne skupine. Skladno s prehodnimi dolo~bami bo poslovna skupina prenovljeni MRS 23 uporabila pri tistih sredstvih, pri katerih se usredstvenje stro{kov izposojanja pri~ne na dan, ko sprememba stopi v veljavo ali pozneje.

3. Dopolnila k MSRP 2 Pla~ilo z delnicami (v veljavi od 1. januarja 2009) Dopolnilo natan~neje dolo~a pojem odmerni pogoji in uvaja koncept neodmer

nih (nezajam~enih) pogojev. Neodmerni pogoji se morajo odražati v po{teni vrednosti na dan podelitve, nezmožnost izpolnitve neodmernih pogojev pa se obravnava kot preklic.

Dopolnila k MSRP 2 nimajo pomembnega vpliva na poslovanje poslovne skupine, saj leta nima sistema ugodnosti v obliki deležev.

4. Dopolnila k MRS 1 Predstavitev ra~unovodskih izkazov (v veljavi od 1. januarja 2009)

Dopolnjen standard zahteva, da se podatki v ra~unovodskih izkazih združijo na podlagi skupnih zna~ilnosti ter uvaja ‘izkaz celotnega dobi~ka’. Postavke stro{kov in odhodkov, kot tudi sestavine ostalega celotnega dobi~ka so prikazani bodisi v izkazu celotnega dobi~ka (ki v enem samem izkazu zajema izkaz uspeha ter vse nelastni{ke spremembe v kapitalu), ali dveh lo~enih izkazih (izkaz uspeha ter izkaz celotnega dobi~ka).

Poslovna skupina bo za konsolidirane ra~unovodske izkaze 2009 uporabila dva lo~ena izkaza.

Letno poroËilo

206


5. Dopolnilo k MRS 27, Konsolidirani in lo~eni ra~unovodski izkazi (v veljavi od 1. januarja 2009)

Spremembe se nana{ajo na ukinitev definicije “naložbena metoda” ki jo trenutno navaja MRS 27; namesto tega se vse dividende odvisnega podjetja, skupaj obvladovanega podjetja ali pridruženega podjetja pripoznajo kot prihodek v posameznih ra~unovodskih izkazih naložbenika, ko se uveljavi pravica do izpla~ila dividende.

Ker so priloženi ra~unovodski izkazi konsolidirani oziroma skupinski, dopolnila k MRS 27 niso pomembna.

V posami~nih bo dopolnilo imelo vpliv, ker bodo dividende pripoznane že prej in ne {ele ob izpla~ilu.

6. Dopolnila k MRS 32 Finan~ni instrumenti: razkrivanje in MRS 1 Predstavitev ra~unovodskih izkazov (v veljavi od 1. januarja 2009)

Dopolnila uvajajo izjemo od na~ela, ki se praviloma uporablja v sklopu MRS 32 v zvezi z razvr{~anjem instrumentov kot lastni{ki kapital; sprememba namre~ omogo~a, da se dolo~eni prodajljivi instrumenti, ki jih družba izda in obi~ajno razvrsti kot obveznost, razvrstijo kot lastni{ki kapital, toda le ~e izpolnjujejo dolo~ene pogoje.

Dopolnila za poslovno skupino niso pomembna, saj v preteklosti nobena družba v skupini ni izdala prodajljivih instrumentov.

7. OPMSRP 13 Programi zvestobe kupcev (v veljavi od 1. julija 2008) Nana{a se na ra~unovodstvo podjetij, ki izvajajo ali so druga~e udeležena v

programih zvestobe kupcev. Nana{a se na tiste programe zvestobe kupcev, v katerih ti pridobijo pravico do nagrade, kot na primer brezpla~no ali cenovno ugodnej{e blago ali storitve.

OPMSRP 13, ki ga bo poslovna skupina morala upo{tevati pri pripravi izkazov za poslovno leto 2009, ne bo vplival na uskupinjene ra~unovodske izkaze.

Glede na ra~unovodske usmeritve skupine in raz~lenitve je potrebna dolo~itev po{tene vrednosti tako finan~nih kot tudi nefinan~nih sredstev in obveznosti. Po{tene vrednosti posameznih skupin sredstev za potrebe merjenja oziroma poro~anja je poslovna skupina dolo~ila po metodah, ki so opisane v nadaljevanju. Kjer so potrebna dodatna pojasnila v zvezi s predpostavkami za dolo~itev po{tenih vrednosti, so ta navedena v raz~lenitvah k posameznim postavkam sredstev oziroma obveznosti skupine.

Naložbene nepremi~nineZunanji, neodvisni cenilec, ki ima priznano in ustrezno poklicno usposobljenost ter izku{nje pri razme{~anju in razvr{~anju naložbenih nepremi~nin, kakr{ne so predmet vrednotenja, in niso nedavno pridobljene, najmanj vsakih 5 let ovrednoti portfelj naložb v skupini. Po{tena vrednost temelji na tržni vrednosti, ki je enaka ocenjeni vrednosti, po kateri bi se lahko nepremi~nina na dan cenitve in po ustreznem trženju izmenjala v premi{ljenem poslu med voljnim prodajalcem in voljnim kupcem, pri ~emer so stranke dobro obve{~ene in ravnajo razumno, neprisiljeno in neodvisno (arm's length transaction).

ê ni mogo~e dolo~iti trenutnih cen na aktivnem trgu, se vrednost naložbene ne premi~nine oceni s pomo~jo skupne vrednosti pri~akovanih denarnih tokov iz od dajanja nepremi~nine v najem. Donos, ki odseva posebna tveganja, je vklju~en v izra~un vrednosti nepremi~nine na osnovi diskontiranih neto denarnih tokov na letni ravni.

1.3.4. DoloËanje poπtene vrednosti

207

Kjer je primerno, je pri vrednotenju potrebno upo{tevati tudi tip najemnikov, ki so trenutno nastanjeni v naložbeni nepremi~nini oziroma so nosilci obveznosti po najemni pogodbi, ali pa bi v primeru oddaje v najem te nepremi~nine najverjetneje postali njeni najemniki, in splo{no sliko njihove kreditne sposobnosti, nadalje razporeditev obveznosti za vzdrževanje in zavarovanje nepremi~nine med skupino in najemnikom ter preostalo življenjsko dobo naložbene nepremi~nine. Ko se ob pregledu ali obnovi najemne pogodbe pri~akuje, da bo pri{lo do naknadnih pove~anj najemnine zaradi vrnitve v prvotno stanje, {teje, da so bila vsa obvestila in po potrebi tudi povratna obvestila posredovana v veljavni obliki in pravo~asno. ZalogePo{tena vrednost zalog v poslovnih združitvah se dolo~i na podlagi njihove pri~akovane prodajne vrednosti pri rednem poslovanju, zmanj{ane za ocenjene stro{ke dokon~anja in prodaje ter primeren pribitek glede na koli~ino dela, vloženega v dokon~anje posla in prodajo zalog.

Naložbe v lastni{ke in dolžni{ke vrednostne papirjePo{tena vrednost za prodajo razpoložljivih finan~nih sredstev, ki kotirajo na borzi, je enaka objavljenemu enotnemu te~aju teh delnic na dan bilance stanja. Po{tena vrednost delnic in deležev, ki ne kotirajo, se oceni na podlagi zadnjih transakcij ali njihovih ra~unovodskih izkazov. V primeru, da je za dolo~eno finan~no naložbo sklenjena opcijska pogodba, se po{tena vrednost ugotavlja na podlagi cene v opcijski pogodbi.

Poslovne in druge terjatvePo{tena vrednost poslovnih in drugih terjatev, razen nedokon~anih gradbenih del, katerih zapadlost je dalj{a od enega leta, se izra~una kot sedanja vrednost prihodnjih denarnih tokov, diskontiranih po tržni obrestni meri na datum poro~anja.

Izpeljani instrumentiPo{tena vrednost obrestne zamenjave temelji na ponudbah finan~nih in{titucij. Primernost teh ponudb se dolo~a z metodo diskontiranih bodo~ih ~istih denarnih tokov ob upo{tevanju dospelosti posameznega posla in z uporabo tržnih obrestnih mer za podobne instrumente na datum vrednotenja.

Neizpeljane finan~ne obveznostiPo{tena vrednost se za potrebe poro~anja izra~una na podlagi sedanje vrednosti bodo~ih izpla~il glavnice in obresti, diskontirani po tržni obrestni meri na datum poro~anja.

Družbe Poslovne skupine Sava so izpostavljene raznim oblikam finan~nih tveganj, ki so pogojena tudi z vsebino razli~nih poslovnih dejavnosti ~lanic poslovne skupine. Ne glede na to spremljanje in upravljanje s finan~nimi tveganji poteka centralno v mati~ni družbi Poslovne skupine Sava, v okviru delovanja kompeten~nega centra Poslovne finance. Poslovna skupina Sava ima opredeljen enoten nastop pri bankah ter enotno finan~no politiko. Oblikovane imamo metodologije ter navodila s postopki za u~inkovito prepoznavanje, upravljanje, kontroliranje in spremljanje finan~nih tveganj. Skupino finan~nih tveganj, ki jih želimo bolj poudariti, smo razdelili na: kreditno tveganje, obrestno tveganje, tveganje pla~ilne sposobnosti in valutno tveganje.

1.3.5. Obvladovanje finanËnega tveganja

Letno poroËilo

208


KREDITNO TVEGANJE

Kreditno tveganje je tveganje, da stranka, vklju~ena v pogodbo o finan~nem instrumentu, ne bo izpolnila obveznosti in bo družbi povzro~ila finan~no izgubo. Kreditno tveganje je neposredno povezano s komercialnim tveganjem in predstavlja nevarnost, da bodo terjatve do kupcev in drugih poslovnih partnerjev popla~ane s ~asovnim zamikom ali pa sploh ne. V ta namen posebno pozornost posve~amo spremljanju pla~ilne sposobnosti kupcev. Pri zmanj{anju izpostavljenosti temu tveganju si pomagamo z bonitetnim sistemom ocene kupcev, sprotnim izvajanjem kompenzacij in z nadzorom slabih pla~nikov. Ve~ina terjatev do kupcev v proizvodni dejavnosti in delno pri storitveni turisti~ni dejavnosti, je zavarovana pri SID Prvi kreditni zavarovalnici, d.d., v Ljubljani. V nepremi~ninski dejavnosti pa to vedno ni mogo~e in so ukrepi za zmanj{anje izpostavljenosti kreditnemu tveganju bolj naslonjeni na lastne bonitetne presoje in zavarovanja.

OBRESTNO TVEGANJE

Obrestno tveganje je tveganje, da bo vrednost finan~nega instrumenta nihala zaradi spremembe tržnih obrestnih mer. Na ravni Poslovne skupine Sava je dogovorjen enoten nastop družb pri bankah; vendar pa je obrestna politika najve~krat pogojena s strani vsake posamezne banke in je odvisna od strukture njenih kreditnih virov. Ve~ina kreditov pri bankah je najetih na osnovi variabilne obrestne mere (EURIBOR, LIBOR, NLB PRIME). V letu 2008 je pri{lo do precej{nje strukturne spremembe pri uporabi obrestnih mer, kar je odvisno od strukture kreditnih virov bank kot tudi od dohodkovne politike bank. Dejstvo je, da pri fiksnih obrestnih merah nimamo tveganja spremembe leteh, vendar so te obrestne mere obi~ajno mnogo vi{je kot so sedaj variabilne obrestne mere in fiksni pribitki.

Za za{~ito pred obrestnim tveganjem predvidenega prihodnjega zvi{evanja variabilnega dela obrestne mere uporabljamo obrestne zamenjave, ki jih ponujajo banke za za{~ito pred obrestnim tveganjem. S tako za{~ito pokrivamo 9,1 odstotka dolgoro~ne kreditne zadolžitve v krovnem podjetju Sava, d.d., ter 13,7 odstotkov dolgoro~ne kreditne zadolženosti Poslovne skupine Sava. Glede na velike nasprotne u~inke ali spremembe v predvidevanjih, ki jih je povzro~ila globalna finan~na kriza, smo bili prisiljeni uporabiti dodatne nasprotne finan~ne in{trumente za ohranjanje doseženih ugodnih finan~nih pozicij. Zato se držimo na~ela preudarnega upravljanja s to vrsto tveganja, rednega spremljanja in pravo~asnega ukrepanja. Obrestna tveganja posredno zmanj{ujemo tudi z u~inkovitim upravljanjem obratnih sredstev ter s tem povezanimi poslovnimi in finan~nimi obveznostmi.

TVEGANJE PLAČILNE SPOSOBNOSTI

Pla~ilno sposobnostno tveganje je tveganje, da bo podjetje naletelo na težave pri zbiranju finan~nih sredstev za izpolnitev finan~nih obveznosti oziroma, da je pri{lo v finan~no stisko. V skladu z notranjim sistemom likvidnosti na~rtujemo in spremljamo denarne tokove. Tako lahko hitro zaznamo ter pravo~asno najdemo u~inkovite re{itve za znižanje tovrstnih tveganj. Z dnevnim izravnavanjem denarnih tokov (cash pooling) znotraj Save, d.d., se izogibamo nepotrebnemu zadolževanju izven skupine.

Sava, d.d., in družbe Poslovne skupine Sava glede na svojo ugodno bilan~no strukturo in ugodno kreditno oceno, imajo pri ban~nem sistemu kljub finan~ni krizi dogovorjen zadovoljiv nivo kreditne zadolžitve. Za ohranjanje likvidnosti

209

sistema pa imamo organizirane tudi limite na poslovnih ra~unih ter revolving kreditne linije, ki pripomorejo k ohranjanju pla~ilne sposobnosti.

VALUTNO TVEGANJE

Valutno tveganje je tveganje, da bo vrednost finan~nih instrumentov nihala zaradi spremembe te~ajev tujih valut. Glede na to, da Poslovna skupina Sava posluje tudi izven obmo~ja evropske monetarne unije, ima del realizacije v nekonvertibilnih valutah. Ta vrsta tveganj se pojavlja zlasti na gumarskem podro~ju in na podro~ju energetike pri poslovanju z državami izven evro obmo~ja, zlasti na Poljskem, v Rusiji in v državah biv{e Jugoslavije. Finan~na kriza je ta podro~ja in njihove valute prizadela bolj kot ostale dele evrskega obmo~ja, tovrstna tveganja pa smo v ve~ji meri uravnavali s t.i. »naravnim hedgingom«, kar pomeni z izravnavo prilivov in odlivov v teh valutah. Finan~no stanje skupine, ki se nana{a tako na stanje sredstev in obveznosti, je izpostavljeno vplivom nihanja nekaterih te~ajev tujih valut. Tako smo bili valutnemu tveganju izpostavljeni s krediti, najetimi v {vicarskih frankih, ki smo jih konvertirali v doma~o valuto. Vrednost finan~nih sredstev, ki se nana{ajo na naložbe v delnice in deleže tujih družb ter so hkrati izpostavljena valutnemu tveganju, smo zavarovali s sklenitvijo terminske pogodbe.

UPRAVLJANJE S KAPITALOM

Uprava vzdržuje optimalno kapitalsko strukturo, ki je predvidena s poslovnimi na~rti. Tako zagotavlja zaupanje naložbenikov, upnikov in trga ter trajnostni razvoj Poslovne skupine Sava.Dividendna politika je opredeljena v strate{kih dokumentih in predvideva dolgoro~no stabilno izpla~ilo dividend.Nadzorni svet spremlja tako donosnost kapitala kot tudi vi{ino dividend, izpla~anih delni~arjem.Družba Sava, d.d., nima programa podeljevanja delni{kih opcij zaposlenim in tudi ne odkupuje lastnih delnic. V letu poro~anja v poslovni skupini ni pri{lo do spremembe v na~inu upravljanja s kapitalom.Niti mati~na družba niti njene odvisne družbe niso predmet kapitalskih zahtev, ki bi jih dolo~ili regulatorni organi.

Poslovna skupina poro~a o informacijah po podro~nih in obmo~nih odsekih. Temeljna oblika poro~anja, ki izhaja iz podro~nih odsekov, temelji na ureditvi notranje organiziranosti in poslovodenja v poslovni skupini.

Cene prenosov med odseki se merijo na ~isti poslovni podlagi.

Poslovni izidi, sredstva in obveznosti po odsekih vsebujejo postavke, ki jih je mogo~e pripisati neposredno odseku, kar zagotavlja ustrezna pravno formalna organiziranost poslovne skupine. PODROČNI ODSEKI Poslovno skupino Sava sestavljajo naslednji podro~ni odseki:• dejavnostGumarstvozzunanjetrgovinskomrežo,• dejavnostTurizem,• dejavnostNepremi~nine,

1.3.6. PoroËanje po odsekih

Letno poroËilo

210


• dejavnostNaložbenefinance,• Drugedejavnosti.

OBMOČNI ODSEKI

Pri izkazovanju informacij po obmo~nih odsekih so prihodki posameznih odsekov prikazani po obmo~jih, kjer so stranke. Sredstva odseka so izkazana glede na njihovo geografsko lego.

V nadaljevanju so podatki po odsekih prikazani po podro~nih odsekih, ki jih predstavljajo dejavnosti Poslovne skupine Sava.Poslovanje posameznih dejavnosti je opisano v poslovnem delu letnega poro~ila.

Podatki po področnih odsekih za leto 2008

Deleži v ~istem poslovnem izidu v pridruženih podjetjih se v celoti nana{ajo na dejavnost Naložbene finance in so prikazani v to~ki 1.3.15.

1.3.7. Podatki po odsekih

v 000 EUR

Dejavnost GUMAR-

STVO Z ZUNANJE

TRGO-VINSKO MREŽO

Dejavnost TURIZEM

Dejavnost NEPRE-

MI»NINEDruge

dejavnosti

Dejavnost NALOŽ-

BENE FINANCE

IzloËitev poslov v skupini Skupaj

Prihodki od prodaje izdelkov 100.792 0 44.784 207 0 -21.079 124.705

Prihodki od prodaje storitev 5.660 67.529 322 3.303 3.141 -9.960 69.995

Prihodki od najemnin 0 750 1.677 1.375 5.291 -3.823 5.270

Prihodki od prodaje trgovskega blaga 30.882 748 0 155 0 -1 31.785

Sprememba vrednosti zalog 1.287 0 1.604 0 0 27 2.918

Drugi poslovni prihodki 727 1.019 31 369 637 371 3.154

Poslovni prihodki skupaj 139.348 70.045 48.418 5.409 9.069 -34.464 237.825

Delež v dobiËku pridruženih podjetij 0 0 0 0 24.536 0 24.536

»isti dobiËek poslovnega leta 2 -19.334 1.173 -148 4.573 15.653 1.920

Sredstva 71.843 191.749 83.249 11.957 653.721 -90.877 921.642

Obveznosti 33.968 89.368 64.523 6.928 297.783 -53.378 439.191

Nabave nepremiËnin, naprav in opreme 3.598 12.523 1.884 813 798 276 19.892

Amortizacija 4.173 8.598 514 498 2.019 -75 15.727

Slabitev nepremiËnin, naprav in opreme 0 10.173 0 0 0 0 10.173

211

Podatki po področnih odsekih za leto 2007

Podatki po območnih odsekih

Konsolidirani prihodki od prodaje po obmo~nih odsekih

Sredstva niso razdeljena po obmo~nih odsekih, ker knjigovodska vrednost sredstev, ki se nana{a na družbe v Sloveniji, predstavlja 97,6 % celotnih sredstev poslovne skupine (v letu 2007 pa 97,1 %).

v 000 EUR

Dejavnost GUMAR-

STVO Z ZUNANJE

TRGO-VINSKO MREŽO

Dejavnost TURIZEM

Dejavnost NEPRE-

MI»NINEDruge

dejavnosti

Dejavnost NALOŽ-

BENE FINANCE

IzloËitev poslov v skupini Skupaj

Prihodki od prodaje izdelkov 126.555 0 19.392 56 0 -22.089 123.914

Prihodki od prodaje storitev 5.537 62.969 398 2.925 2.782 -19.474 55.138

Prihodki od najemnin 0 746 713 1.229 6.178 -4.462 4.404

Prihodki od prodaje trgovskega blaga 3.834 850 0 94 0 0 4.778

Sprememba vrednosti zalog 1.566 0 4.875 0 0 -29 6.412

Drugi poslovni prihodki 822 751 203 410 2.338 -62 4.462

Poslovni prihodki skupaj 138.313 65.316 25.581 4.714 11.298 -46.115 199.108

Delež v dobiËku pridruženih podjetij 0 0 0 0 34.199 0 34.199

»isti dobiËek poslovnega leta 3.515 -106 1.115 -177 12.053 22.863 39.262

Sredstva 65.325 212.464 64.897 18.304 691.602 -100.879 951.713

Obveznosti 32.391 96.632 55.315 9.740 275.396 -63.170 406.304

Nabave nepremiËnin, naprav in opreme 3.420 25.060 14 6.678 5.736 -3.427 37.481

Amortizacija 3.885 8.508 184 326 2.344 -55 15.192

Slabitev nepremiËnin, naprav in opreme 3 0 0 0 0 0 3

v 000 EUR

Slovenija EU Ostalo Skupaj

2008 128.662 77.940 25.153 231.754

2007 89.135 77.629 21.470 188.234

Letno poroËilo

212


V letu 2008 je bil sprejet sklep o prenosu 1,36 odstotka delnic manj{inskih lastnikov družbe Terme Lendava, d.d., na glavnega delni~arja Savo, d.d. Kapital družbe Terme Lendava, d.o.o., je na dan akvizicije zna{al 4.905 tiso~ evrov, kupljeni del kapitala 67 tiso~ evrov, pla~ilo za pridobljeni delež pa 75 tiso~ evrov.Pozitivna razlika v vi{ini 8 tiso~ evrov je bila evidentirana neposredno v breme zadržanih dobi~kov v kapitalu poslovne skupine. Izvr{en je bil prenos lastni{tva družbe Zdravili{~e Radenci, d.o.o., na holdin{ko družbo Sava, d.d. S tem so vse pomembnej{e odvisne družbe v neposrednem lastni{tvu Save, d.d.

V letu 2007 je bila izvedena združitev Savinih turisti~nih družb na Bledu in sicer s pripojitvijo družbe Golf in Kamp, d.d., in družbe Grand hotel Toplice, d.o.o., k družbi G&P hoteli Bled, d.o.o. Tako združena družba se je preimenovala v Sava Hoteli Bled, hotelirstvo in turizem, d.o.o.Z dodatnimi nakupi je bil pove~an delež v družbi Terme 3000, d.d., Moravske Toplice za 0,13 odstotne to~ke. Na skup{~ini družbe Terme 3000, d.d., je bil sprejet sklep o prenosu 2,26 odstotka delnic manj{inskih lastnikov na glavnega delni~arja Savo, d.d. Vpis sklepa o prenosu delnic v register je bil opravljen v za~etku leta 2008, zato je naložba na dan 31. 12. 2007 ra~unovodsko v celoti obravnavana brez upo{tevanja manj{inskih delni~arjev. V družbi Terme Lendava, d.d., je bil dokupljen 5,62 – odstotni delež, razlika do 7,84 – odstotnega deleža pa predstavlja spremembo posrednega lastni{tva zaradi prenosa lastni{tva iz Term 3000, d.d., ki je bila mati~na družba Term Lendava, d.d., na holdin{ko družbo Sava, d.d.Pove~anje lastni{tva v Termah Radenci, d.o.o., v vi{ini 2,39 odstotka, predstavlja spremembo posrednega lastni{tva zaradi pove~anja lastni{tva v Termah 3000, d.d., ki je mati~na družba Term Radenci, d.o.o.

Nakupi dodatnih deležev v odvisnih družbah v letu 2007

1.3.8. Nakupi in prodaje lastniških deležev v odvisnih družbah

v 000 EUR

DružbaDatum

akvizicije

Kapital družbe na

dan akvizicijePridobljeni

deležKupljeni del

kapitala

PlaËilo za pridobljeni

delež Slabo ime

LETO 2007

TERME 3000, d.d. Moravske Toplice

dodatni nakupi 42.361 2,39% 1.012 630 -382

Terme Lendava, d.d.

dodatni nakupi in

sprememba posrednega

lastništva 4.903 7,84% 384 306 -78

Terme Radenci, d.o.o.

sprememba posrednega

lastništva 22.422 2,39% 536 0 -536

Skupaj 1.933 936 -997

213

Odprodaja deležev v odvisnih družbah v letu 2008 in 2007 V letu 2008 odprodaj družb ni bilo.V letu 2007 odprodaj družb ni bilo, zmanj{anja lastni{tva družb so bila posledica lastni{kega vstopa Republike Slovenije v družbo Energetika ^rnomelj, d.o.o., ter vstopa strate{kega partnerja v povezavi s proizvodnjo gumenih profilov v Rusiji v družbo Savapro, d.o.o.

1.3.9. Skupaj obvladovana podjetja

V poslovni skupini sta dve družbi, v katerih ima mati~na družba 50odstotno lastni{tvo. To sta: SavaSchäfer, d.o.o., Kranj, ter Sava IMG, d.o.o., Pore~. Pri konsolidiranju smo uporabili metodo sorazmernega konsolidiranja, v nadaljevanju pa je prikaz pripadajo~ega dela sredstev, obveznosti, prihodkov in odhodkov.

v 000 EUR

2008 2007

Izkaz poslovnega izida

Prihodki od prodaje izdelkov in storitev 1.760 1.868

Drugi prihodki -9 41

Stroški blaga, materiala in storitev -1.151 -1.148

Stroški dela -467 -454

Drugi odhodki -94 -77

Davek -7 -53

»isti dobiËek poslovnega leta 32 177

Bilanca stanja

NepremiËnine, naprave in oprema 708 610

NekratkoroËne terjatve 9 9

Zaloge 73 113

Poslovne in druge terjatve 352 316

Dana posojila 11 81

Denar in denarni ustrezniki 3 4

Sredstva 1.156 1.133

Kapital 760 817

Rezervacije 51 44

Prejeta dolgoroËna posojila 0 0

NekratkoroËne poslovne obveznosti 0 0

Prejeta kratkoroËna posojila 96 0

KratkoroËne poslovne obveznosti 249 272

Kapital in dolgovi 1.156 1.133

Letno poroËilo

214


1.3.10. Drugi poslovni prihodki

1.3.11. Stroški dela

1.3.12. Odpisi vrednosti

Drugi stro{ki dela vsebujejo izpla~an regres zaposlenim, izpla~ana druga nadomestila v skladu s kolektivno pogodbo (prehrana in prevoz na delo) ter rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade, dodatno vra~unane na podlagi spremembe {tevila zaposlenih v poslovni skupini.Med letom je bilo povpre~no zaposlenih 2.739 delavcev, v letu 2007 pa 2.631 delavcev.

v 000 EUR

2008 2007

Odprava neporabljenih rezervacij 627 580

Prihodki od državnih spodbud 408 844

Realizirano slabo ime pri nakupu odvisnih družb 0 997

DobiËki od prodaje nepremiËnin, naprav in opreme 716 1.311

Ostali poslovni prihodki 1.402 730

Skupaj 3.153 4.462

v 000 EUR

2008 2007

PlaËe in nadomestila zaposlenim 41.552 39.050

Stroški socialnih zavarovanj 7.264 6.779

Drugi stroški dela 8.412 8.044

Skupaj 57.228 53.873

v 000 EUR

2008 2007

NepremiËnine, naprave in oprema - slabitev 10.173 3

NepremiËnine, naprave in oprema - odpisi 1.256 227

Neopredmetena osnovna sredstva - odpisi 8 0

Naložbene nepremiËnine - odpisi 135 0

Zaloge 20 15

Skupaj 11.591 245

Slabitve terjatev so v letu 2008 vklju~ene med finan~ne odhodke, zato so korigirani tudi primerjalni podatki za leto 2007 v vi◊ini 667 tiso~ evrov.

215

1.3.13.Drugi odhodki poslovanja

Zaradi manj{e uspe{nosti družbe Zdravili{~e Radenci, d.o.o., od pri~akovane, je bila na dan 30. 06. 2008 izdelana cenitev vrednosti nepremi~nin in opreme. Oceno vrednosti je opravil poobla{~eni ocenjevalec vrednosti podjetij in poobla{~eni ocenjevalec nepremi~nin in opreme, registriran pri Slovenskem in{titutu za revizijo skladno z mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti. Preizkus vrednosti je bil opravljen za celotno podjetje kot denar ustvarjajo~o enoto. Za vrednost oslabitve je bila upo{tevana vrednost pri uporabi. V izra~unih je bila upo{tevana 9 do 10 odstotna diskontna stopnja. Na osnovi cenitve je bila izvr{ena slabitev osnovnih sredstev v vi{ini 10.173 tiso~ evrov.

Preglednica knjigovodskih vrednosti prevrednotenih sredstev v družbi Zdravilišče Radenci, d.o.o.

Drugi poslovni odhodki v sestavi odhodkov ne predstavljajo pomembnega deleža, nana{ajo pa se v pretežni meri na nadomestila za uporabo stavbnih zemlji{~.

v 000 EUR

Vrsta opredmetenega osnovnega sredstva

Knjigovodska vrednost pred

slabitvijo Slabitev

Knjigovodska vrednost

na dan 31. 12. 2008

ZemljišËa 3.356 -990 2.366

Poslovne zgradbe 27.807 -8.128 19.679

Oprema 2.891 -772 2.119

Naložbene nepremiËnine 979 -283 696

Skupaj 35.033 - 10.173 24.860

v 000 EUR

2008 2007

Oblikovanje dolgoroËnih rezervacij 415 1.066

Drugi poslovni odhodki 2.057 1.538

Skupaj 2.472 2.604

Letno poroËilo

216


1.3.14.Neto odhodki financiranja

v 000 EUR

2008 2007

Neto dobiËek pri prodaji finanËnih sredstev 1.497 8.544

Prihodki od dividend in deležev v dobiËku 17.035 2.742

Prihodki od obresti 1.466 1.635

Pozitivne teËajne razlike* 0 114

Drugo 545 197

FinanËni prihodki 20.543 13.232

Odhodki za obresti -19.192 -12.775

Oslabitev finanËnih naložb, razpoložljivih za prodajo -14.878 -222

Negativne teËajne razlike* -3.054 0

Izguba pri prodaji finanËnih sredstev -911 -11

Oslabitev vrednosti terjatev** -417 -667

Drugo -452 -1.090

FinanËni odhodki -38.904 -14.765

Neto prihodki / odhodki -18.361 -1.533

* Pozitivne in negativne teËajne razlike so v letu 2008 pobotane med sabo, zato so korigirani tudi primerjalni podatki za leto 2007.

** Slabitve terjatev so v letu 2008 vkljuËene med finanËne odhodke, zato so korigirani tudi primerjalni podatki za leto 2007 v višini 667 tisoË evrov.

v 000 EUR

2008 2007

Stroški raziskav in razvoja 3.886 3.550

Stroški reorganizacije 0 0

Neposredni poslovni stroški naložbenih nepremiËnin 1.541 1.498

tisti, ki prinašajo najemnine 1.249 1.389

tisti, ki ne prinašajo prihodkov 292 109

Drugi podatki o stroških

217

Prihodki od deležev v dobi~ku pridruženih podjetij se v pretežni meri nana{ajo na Gorenjsko banko, d.d., ter Abanko Vipa, d.d., ki je pridruženo podjetje postalo v letu 2007. Prihodki od deležev v dobi~ku pridruženih podjetij so 28 odstotkov nižji kot v enakem lanskem obdobju.

v 000 EUR

2008 2007

Gorenjska banka, d.d. 19.589 24.503

Abanka Vipa, d.d. 4.865 8.709

Merkur, d.d.* 0 920

Ostala pridružena podjetja 82 67

Skupaj pridružena podjetja 24.536 34.199

1.3.16.Davek od dobiËka

* FinanËna naložba v Merkur, d.d., je bila na dan 31. 12. 2007 prenesena iz naložb v pridružena

podjetja med nekratkoroËne vrednostne papirje, razpoložljive za prodajo.

Primerjava med dejansko in izračunano davčno stopnjo

v 000 EUR

stopnja 2008 stopnja 2007

DobiËek pred davki v skladu z MSRP 303 41.641

Davek od dobiËka z uporabo uradne stopnje 22,0% 67 23,0% 9.577

Vpliv davËnih stopenj podjetij v drugih državah -7,6% -23 0,2% 83

Odhodki, ki niso davËno priznani 672,1% 2.039 3,2% 1.349

NeobdavËeni prihodki -3.579,1% -10.859 -20,4% -8.500

Sprememba davËne osnove pri prehodu na nov naËin raËunovodenja pri preteklih spremembah raËunovodskih usmeritev -2,0% -6 0,0% 0

DavËne olajšave, ki niso priznane v izkazu poslovnega izida -129,8% -394 -0,7% -299

Vpliv družb, ki so poslovale z izgubo* 2.491,8% 7.560 0,4% 169

Efektivna davËna stopnja -532,6% -1.616 5,7% 2.379

* Odložene terjatve za davek iz naslova davËnih izgub 2008 v višini 7.560 tisoË evrov niso pripoznane.

1.3.15.Delež v dobiËku pridruženih podjetij

Letno poroËilo

218


1.3.17. NepremiËnine, naprave in oprema

Davek od dobička, pripoznan v izkazu poslovnega izida

Preglednica gibanja nepremičnin, naprav in opreme Poslovne skupine Sava za leto 2008

Podatki o vrednosti sredstev, ki so bila slabljena, so navedeni v to~ki 1.3.12.

v 000 EUR

2008 2007

Odmerjeni davek tekoËega leta

- za tekoËe leto -521 -2.414

Skupaj -521 -2.414

Odloženi davek

- novonastale in umaknjene zaËasne razlike 2.137 35

Skupaj 2.137 35

Davek v breme izkaza poslovnega izida 1.616 -2.379

v 000 EUR

NABAVNA VREDNOST ZemljiπËa Zgradbe

Proizvajalne naprave in

stroji

Druge naprave

in opremaSredstva

v pripravi Skupaj

Stanje 31. 12. 2007 29.344 279.039 95.745 18.138 4.296 426.562

Nabava 249 2.481 4.071 1.387 11.703 19.892

PoveËanje avansov 0 0 0 0 2.637 2.637

Zmanjπanje avansa 0 0 0 0 -1.755 -1.755

Aktiviranja 0 3.387 944 2.562 -6.893 0

Prenosi 0 1.403 -7 49 -368 1.077

Zmanjπanje -133 -1.851 -197 -370 -66 -2.617

Odpisi 0 -957 -1.659 -916 0 -3.532

Slabitev -990 -15.928 -3.233 -246 0 -20.397

Stanje 31. 12. 2008 28.470 267.574 95.664 20.604 9.554 421.866

POPRAVEK VREDNOSTI

Stanje 31.12.2007 0 -113.054 -45.565 -10.430 0 -169.049

Prenosi 0 116 0 0 0 116

Zmanjπanje 0 513 103 254 0 870

Odpisi 0 414 1.609 722 0 2.745

Slabitev 0 7.922 2.354 114 0 10.390

Amortizacija 0 -5.050 -7.712 -1.964 0 -14.726

Stanje 31. 12. 2008 0 -109.140 -49.211 -11.304 0 -169.654

NEODPISANA VREDNOST

Stanje 31. 12. 2007 29.344 165.985 50.180 7.708 4.296 257.512

Stanje 31. 12. 2008 28.470 158.434 46.453 9.301 9.554 252.212

219

Preglednica gibanja nepremičnin, naprav in opreme Poslovne skupine Sava za leto 2007

v 000 EUR

NABAVNA VREDNOST ZemljiπËa Zgradbe


stroji

Druge naprave in

opremaSredstva v

pripravi Skupaj

Stanje 31. 12. 2006 28.236 268.271 80.095 12.970 13.586 403.158

Nabava, poveËanja 1.108 9.394 18.995 1.302 6.489 37.289

Aktiviranja 0 2.624 2.971 21 -5.617 0

PoveËanja 0 0 0 0 2.261 2.261

Prenosi 0 -922 -3.561 4.538 -355 -300

Zmanjπanje 0 -114 -613 -46 -12.068 -12.840

Odpisi 0 -216 -2.138 -648 0 -3.002

Slabitev 0 0 -4 0 0 -4

Stanje 31. 12. 2007 29.344 279.037 95.745 18.138 4.305 426.562

POPRAVEK VREDNOSTI

Stanje 31. 12. 2006 0 -107.576 -43.588 -6.382 0 -157.545

Prenosi 0 -86 2.879 -2.904 0 -111

Zmanjπanje 0 8 154 38 0 200

Odpisi 0 169 2.010 610 0 2.789

Slabitev 0 0 1 0 0 1

Amortizacija 0 -5.569 -7.020 -1.792 -1 -14.382

Stanje 31. 12. 2007 0 -113.054 -45.565 -10.430 -1 -169.049

NEODPISANA VREDNOST

Stanje 31. 12. 2006 28.236 160.695 36.507 6.588 13.394 245.613

Stanje 31. 12. 2007 29.344 165.984 50.180 7.708 4.304 257.513

Preglednica vrednosti hipotek

v 000 EUR

Knjigovodska vrednost premoženja, ki je obremenjeno s hipotekami Vrednost hipoteke na nepremiËninah

Sava , d.d. 6.743 6.000

Sava IP, d.o.o. 41.065 34.183

IP NOVA, d.o.o. 8.692 5.775

SAVA NOVA, d.o.o. 586 356

Terme 3000, d.o.o. 50.602 4.086

ZdravilišËe Radenci, d.o.o. 54.124 8.480

Terme Ptuj, d.o.o. 6.536 5.063

Terme Lendava, d.o.o. 3.658 2.371

Sava Hoteli Bled, d.d.* 76 -

Skupaj 172.082 66.314

* Izbris hipoteke še ni izvršen.

Letno poroËilo

220


1.3.18. Neopredmetena sredstva

Preglednica gibanja neopredmetenih sredstev Poslovne skupine Sava za leti 2008 in 2007

v 000 EUR

NABAVNA VREDNOST 2008 2007

Stanje na zaËetku leta 2.078 1.570

PoveËanja, nakupi 92 155

Prenosi 0 355

Zmanjπanja 0 -2

Odpisi -18 0

Stanje na koncu leta 2.151 2.078

POPRAVEK VREDNOSTI

Stanje na zaËetku leta -982 -778

Prenosi 0 57

Odpisi 12 0

Amortizacija -206 -260

Stanje na koncu leta -1.177 -982

NEODPISANA VREDNOST

Stanje na zaËetku leta 1.096 792

Stanje na koncu leta 974 1.096

Amortizacija neopredmetenih sredstev je v izkazu poslovnega izida zajeta med amortizacijo. Vrednost neopredmetenih sredstev v pretežni meri predstavljajo naložbe v premoženjske pravice.

221

1.3.19. Naložbene nepremiËnine

Naložbene nepremi~nine predstavljajo pretežno nepremi~nine, dane v poslovni najem.

Preglednica gibanja naložbenih nepremičnin za Poslovno skupino Sava za leto 2008

v 000 EUR

NABAVNA VREDNOST

ZemljiπËa - naložbene

nepremiËnine

Zgradbe - naložbene

nepremiËnine Skupaj

Stanje 31. 12. 2007 7.795 30.028 37.823

Nabava, poveËanje 404 22.675 23.079

Prenos iz drugih oz. na druga sredstva po otvoritvi 0 -1.194 -1.194

Zmanjπanje zaradi prodaje -60 -1.308 -1.368

Slabitve 0 -559 -559

Stanje 31. 12. 2008 8.139 49.642 57.781

POPRAVEK VREDNOSTI

Stanje 31. 12. 2007 0 -8.270 -8.270

Zmanjπanje zaradi prodaje 0 402 402

Slabitev 0 276 276

Amortizacija 0 -794 -794

Stanje 31. 12. 2008 0 -8.386 -8.386

NEODPISANA VREDNOST

Stanje 31. 12. 2007 7.795 21.758 29.553

Stanje 31. 12. 2008 8.139 41.256 49.395

v 000 EUR

NABAVNA VREDNOST

ZemljiπËa - naložbene

nepremiËnine

Zgradbe - naložbene


Stanje 31. 12. 2006 11.144 25.760 36.904

Nabava, poveËanje 589 8.484 9.073

Zmanjπanje zaradi prodaje -3.938 -4.216 -8.154

Stanje 31. 12. 2007 7.795 30.028 37.823

POPRAVEK VREDNOSTI

Stanje 31. 12. 2006 0 -10.741 -10.741

Zmanjπanje zaradi prodaje 0 3.019 3.019

Amortizacija 0 -548 -548

Stanje 31. 12. 2007 0 -8.270 -8.270

NEODPISANA VREDNOST

Stanje 31. 12. 2006 11.144 15.019 26.163

Stanje 31. 12. 2007 7.795 21.758 29.553

Preglednica gibanja naložbenih nepremičnin za Poslovno skupino Sava za leto 2007

Letno poroËilo

222


1.3.20. Naložbe v pridružena podjetja

Po{tena vrednost naložbenih nepremi~nin se po na{i oceni ne razlikuje bistveno od knjigovodske vrednosti, ker je bil pretežni del nepremi~nin, ki so dane v poslovni najem, nedavno zgrajen, na trgu tovrstnih nepremi~nin pa pomembnej{ih sprememb ni bilo.

Družbe Poslovne skupine Sava imajo deleže v naslednjih pridruženih podjetjih:

Gibanje naložb v pridružena podjetja je bilo naslednje:

Pomembni finančni podatki pridruženega podjetja – Gorenjska banka, d.d., Kranj

v 000 EUR

Delež v % 31. 12. 2008

Delež v % 31. 12. 2007

Stanje naložbe 31. 12. 2008

Stanje naložbe 31. 12. 2007

Gorenjska banka, d. d., Kranj 46,06 46,06 175.784 169.932

Abanka Vipa, d.d., Ljubljana 23,83 23,82 141.291 113.807

JOB, d.o.o., Maribor 27,00 27,00 437 370

Limb, d.o.o., Ptuj 0,00 37,50 0 0

Turizem Lendava, d.o.o., Lendava 33,00 33,00 3 3

Panensa, d.o.o., Srbac, BIH 40,00 40,00 620 620

Skupaj 318.135 284.732

v 000 EUR

2008 2007

Stanje naložb na zaËetku obdobja 284.732 176.263

Nakupi 0 127.965

PripadajoËi dobiËki 24.536 34.199

IzplaËane dividende -15.485 -10.620

Prenosi 0 -43.075

Dokapitalizacija 24.352 0

Stanje naložb konec obdobja 318.135 284.732

v 000 EUR

2008 2007

Sredstva 1.825.832 1.732.976

Obveznosti in rezervacije 1.470.210 1.364.673

Kapital 355.622 368.303

Prihodki 159.101 142.704

»isti dobiËek 42.530 53.198

223

1.3.21. NekratkoroËni vrednostni papirji, razpoložljivi za prodajo

Pomembni finančni podatki pridruženega podjetja – Abanka Vipa, d.d., Ljubljana

* podatki so pripravljeni na podlagi konsolidiranih raËunovodskih izkazov družbe

DRUGA POJASNILA V ZVEZI S PRIDRUŽENIMI PODJETJI

Naložbe v pridružena podjetja so v konsolidiranih ra~unovodskih izkazih Poslovne skupine Sava vrednotene v skladu s kapitalsko metodo. Delnica Abanke Vipa, d.d., je v letu 2008 pri~ela kotirati na Ljubljanski borzi, d.d. Po{tena vrednost naložbe v Abanko Vipa, d.d., izra~unana z upo{tevanjem borznega te~aja delnice na dan 31. 12. 2008, zna{a 107.720 tiso~ evrov. Pri oceni vrednosti Abanke Vipa, d.d., smo uporabili kombinacijo metod vrednotenja. Kot primarno metodo smo uporabili metodo ~iste sedanje vrednosti prihodnih denarnih tokov, dovolj obsežna baza primerljivih mednarodnih podjetij pa nam je omogo~ila, da smo FCF metodo kombinirali {e z metodo primerljivih podjetij. V okviru analize ob~utljivosti smo upo{tevali diskontne stopnje med 6,9 odstotka in 7,9 odstotka. Ocenjena vrednost Abanke Vipa, d.d., kljub konzervativnemu pristopu cenitve ustreza nivojem vrednosti delnic banke v na{ih ra~unovodskih izkazih.

Nekratkoro~ni vrednostni papirji so v poslovni skupini opredeljeni kot za prodajo razpoložljivi vrednostni papirji. Predstavljajo finan~ni potencial, ki bo v prihodnosti uporabljen za naložbe v skladu s poslovno strategijo skupine. Pretežni del predstavljajo delnice družb, med temi predvsem take, ki kotirajo na ljubljanski ali drugih borzah. V ve~ kot 99 odstotkih so locirani na holdin{ki družbi Sava, d.d. Naložba v delnice družbe Merkur, d.d., je bila že z letom 2007 vklju~ena med nekratkoro~ne vrednostne papirje, razpoložljive za prodajo. Vrednost naložbe zna{a 111.692 tiso~ evrov, vrednotena pa je v skladu z opcijsko pogodbo, v kateri je dogovorjena cena v vi{ini 424,94 evrov za delnico.

V okviru nekratkoro~nih vrednostnih papirjev, razpoložljivih za prodajo, so sklenjene prodajne opcijske pogodbe v znesku 119.836 tiso~ evrov. Vrednost nakupnih opcijskih pogodb zna{a 5.094 tiso~ evrov.

Vrste nekratkoročnih vrednostnih papirjev

v 000 EUR

2008* 2007*

Sredstva 3.911.012 3.517.074

Obveznosti in rezervacije 3.574.240 3.163.892

Kapital 336.772 353.182

Prihodki 270.631 215.531

»isti dobiËek 20.414 36.810

v 000 EUR

31. 12. 2008 31. 12. 2007

Delnice družb, ki kotirajo 55.417 256.668

Delnice in deleži družb, ki ne kotirajo 123.954 12.832

Vzajemni skladi 7.424 0

Skupaj 186.795 269.500

Letno poroËilo

224


1.3.22. NekratkoroËne terjatve

Gibanje nekratkoročnih vrednostnih papirjev

Pogodba o finan~nem najemu neopremljenih poslovnih prostorov za potrebe državnih organov je bila sklenjena za obdobje 15 let. Pogodbena obrestna mera je v prvi polovici leta zna{ala 6,686 %, v drugi polovici leta pa 7,609 %. Pogodbena obrestna mera se letno usklajuje glede na spremembo 12mese~nega Euriborja.

Finan~ni prihodki od finan~nega najema v letu 2008 so zna{ali 391 tiso~ evrov, v enakem lanskem obdobju pa 353 tiso~ evrov. Pri~akovani prihodnji finan~ni prihodki iz naslova finan~nega najema, izra~unani iz veljavne obrestne mere, zna{ajo 2.661 tiso~ evrov.

Diskontirana najmanj{a vsota najemnin za finan~ni najem, kjer je bila uporabljena 6,125odstotna diskontna stopnja, zna{a 6.876 tiso~ evrov, po{tena vrednost glavnice pa 4.225 tiso~ evrov.

Druge nekratkoro~ne poslovne terjatve se v 47 odstotkih nana{ajo na dana posojila delavcem za odkupe stanovanj in so zavarovana z vpisom hipoteke posojilodajalca na nepremi~nine. Preostanek drugih nekratkoro~nih terjatev so poslovne terjatve do kupcev proizvodov.

v 000 EUR

31. 12. 2008 31. 12. 2007

Stanje na zaËetku obdobja 269.500 128.603

Nakupi 44.605 11.609

Sprememba na pošteno vrednost -84.292 109.859

Prodaje -28.148 -23.646

Prenos v zvezi s pridruženimi podjetji 0 43.075

Slabitve -14.870 0

Stanje konec obdobja 186.795 269.500

v 000 EUR

NekratkoroËne terjatve 31. 12. 2008 31. 12. 2007

Terjatve iz finanËnega najema 6.721 7.103

Dana nekratkoroËna posojila 477 256

Drugo 690 555

SKUPAJ 7.888 7.914

225

1.3.23. Zaloge

Analiza zapadlosti nekratkoročnih terjatev

Gibanje nekratkoročnih terjatev

* Predujmi za zaloge so v letu 2008 evidentirani na terjatvah, zato so korigirani tudi primerjalni podatki za leto 2007.

V letu 2008 so družbe Poslovne skupine Sava oblikovale popravek vrednosti zalog v vi{ini 20 tiso~ evrov, v letu 2007 pa 15 tiso~ evrov.

v 000 EUR

NekratkoroËne terjatve

31. 12. 2008

od 1 do 5 let nad 5 let

Terjatve iz finanËnega namena 2.713 4.008

Dana nekratkoroËna posojila 433 44

Drugo 661 29

SKUPAJ 3.807 4.081

v 000 EUR

31. 12. 2008 31. 12. 2007

ZaËetno stanje 7.914 8.709

Novo oblikovane terjatve 631 259

OdplaËila -657 -1.054

KonËno stanje 7.888 7.914

v 000 EUR

31. 12. 2008 31. 12. 2007

Material 6.041 6.019

Proizvodnja in projekti v teku 23.773 26.368

Gotovi proizvodi in trgovsko blago 12.535 10.210

Skupaj* 42.349 42.596

Letno poroËilo

226


1.3.24. KratkoroËne poslovne in druge terjatve

1.3.25. KratkoroËne finanËne naložbe

1.3.26. KratkoroËno dana posojila

Med ostalimi terjatvami, ki so izkazane v vi{ini 1.407 tiso~ evrov, je tudi kratkoro~ni del terjatev iz finan~nega najema v vi{ini 463 tiso~ evrov.V letu 2008 so družbe Poslovne skupine Sava oblikovale popravek vrednosti terjatev do kupcev v vi{ini 417 tiso~ evrov. V letu 2007 oblikovan popravek vrednosti terjatev je zna{al 667 tiso~ evrov.

Kratkoro~ne finan~ne naložbe, ki so izkazane v skupnem znesku 1.030 tiso~ evrov (v letu 2007 v skupnem znesku 668 tiso~ evrov), v celoti predstavlja vrednost obrestnih zamenjav (v letu 2007 pa 618 tiso~ evrov). Dodatna razkritja v zvezi z izvedenimi finan~nimi instrumenti so v to~ki 1.3.31.

v 000 EUR

31. 12. 2008 31. 12. 2007

Terjatve do kupcev 22.848 23.603

Prehodno nezaraËunane terjatve 1.838 4.096

Terjatve do pridruženih družb 1 0

Dani predujmi 442 1.471

Terjatve za DDV in druge davke 2.293 4.687

Ostale terjatve 1.407 2.059

Skupaj 28.829 35.916

v 000 EUR

31. 12. 2008 31. 12. 2007

KratkoroËno dana posojila 26.731 12.885

KratkoroËni del nekratkoroËnih posojil 2.705 2.445

Skupaj 29.436 15.330

227

1.3.27. Denar in denarni ustrezniki

1.3.28. Lastniški kapital in rezerve

Dogovorjena vi{ina limitov na transakcijskih ra~un zna{a 3.260 tiso~ evrov.

Osnovni kapital in vpla~ani presežek kapitala

[tevilo delnic v prometuOdobreni in v celoti vpla~ani osnovni kapital zna{a 83.751.567,51 evrov. Razdeljen je na 2.006.987 navadnih imenskih kosovnih delnic. Imetniki delnic so upravi~eni do dividende v skladu s sklepom skup{~ine. Lastni{ka struktura in njene spremembe so opisane poglavju »Savina delnica in lastni{ka struktura«.Stanje in gibanje kapitala je razvidno iz izkaza sprememb kapitala.

Vpla~ani presežek kapitalaVpla~ani presežek kapitala zna{a 125.608 tiso~ evrov in izhaja iz:• kapitalskihrezerv,kisobileoblikovanenapodlagipredpisovolastninjenju

v vi{ini 50.821 tiso~ evrov;• izprevrednotenjaosnovnegakapitalazindeksicen,kisejepoSlovenskih

ra~unovodskih standardih izvajalo do konca leta 2001, v vi{ini 53.305 tiso~ evrov;

• izdodatnovpisanegakapitalavletu2004vvi{ini21.482tiso~evrov.

RezerveRezerve zna{ajo 55.199 tiso~ evrov in jih sestavljajo:• zakonskerezervevvi{ini7.182tiso~evrov;• rezervezalastnedelnicevvi{ini224tiso~evrovvskladuzZakonomogo

spodarskih družbah;• drugerezerveizdobi~kavvi{ini47.793tiso~evrov,kiseoblikujejoposklepu

uprave. Uprava ima v skladu s slovenskimi predpisi zakonsko možnost, da polovico dobi~ka teko~ega leta, ugotovljenega v skladu s Slovenskimi ra~unovodskimi standardi, razporedi v druge rezerve iz dobi~ka. Uprava je v letu 2008 razporedila v druge rezerve iz dobi~ka 2.286 tiso~ evrov, v letu 2007 pa 6.026 tiso~ evrov.

Rezerve za lastne delniceDružba je imela na dan 31. 12. 2008 3.289 lastnih delnic, kar predstavlja 0,16 % od skupno izdanih delnic. Nakupna vrednost teh delnic je zna{ala 224 tiso~ evrov. Ta znesek zmanj{uje celotni kapital. V letu 2008 ni bilo sprememb.

Prevedbena rezervaPrevedbena rezerva v vi{ini 99 tiso~ evrov je v celoti posledica te~ajnih razlik, ki so nastale pri prera~unu posameznih postavk ra~unovodskih izkazov odvisnih družb v tujini iz lokalnih valut v valuto poro~anja.

v 000 EUR

31. 12. 2008 31. 12. 2007

Denarna sredstva v blagajni in na raËunih 3.199 2.513

Skupaj 3.199 2.513

Letno poroËilo

228


Rezerva za po{teno vrednostRezerva za po{teno vrednost zna{a 60.691 tiso~ evrov. Znesek v vi{ini 60.117 tiso~ evrov predstavlja u~inke sprememb po{tene vrednosti za prodajo razpoložljivih vrednostnih papirjev, zmanj{ane za odloženo obveznost za davek, ki se nana{a na te u~inke. Znesek v vi{ini 574 tiso~ evrov pa je ugotovljena po{tena vrednost izpeljanih finan~nih instrumentov – obrestnih zamenjav.

Zadržani ~isti dobi~ekZadržani ~isti dobi~ek zna{a 155.076 tiso~ evrov in vklju~uje prenesene dobi~ke prej{njih let v vi{ini 155.024 tiso~ evrov, zmanj{an je za pozitivno razliko pri nakupu manj{inskih deležev v vi{ini 8 tiso~ evrov ter pove~an za ter preostanek ~istega dobi~ka poslovnega leta, ki ni bil razporejen v druge rezerve iz dobi~ka v vi{ini 60 tiso~ evrov.

Dividende

îsti dobi~ek na delnicoOsnovni kapital je razdeljen na 2.006.987 navadnih imenskih kosovnih delnic, ki imajo vse glasovalne pravice in so prosto prenosljive. Vse delnice so v celoti vpla~ane. Družba nima obveznic, ki bi se lahko konvertirale v delnice.

Tehtano povprečno število navadnih delnic

Čisti dobiček, ki pripada navadnim delnicam

Popravljeni ~isti dobi~ek na delnico je enak osnovnemu ~istemu dobi~ku na delnico, ker je kapital sestavljen le iz navadnih delnic.

2008 2007

Dividenda na navadno delnico v letu (v EUR) 3,00 2,80

Skupni znesek izplaËanih dividend v breme zadržanega dobiËka (v 000 EUR) 6.011 5.610

©tevilo delnic

2008 2007

©tevilo delnic 1. januarja 2.006.987 2.006.987

Zmanjšano za lastne delnice -3.289 -3.289

Tehtano povpreËno število navadnih delnic 2.003.698 2.003.698

2008 2007

»isti dobiËek poslovnega leta (v 000 EUR) 1.920 39.262

»isti dobiËek poslovnega leta, ki pripada lastnikom matiËne družbe (v 000 EUR) 2.346 39.293

Tehtano povpreËno število uveljavljajoËih se navadnih delnic 2.003.698 2.003.698


229

Izpla~ilo dobi~ka je mogo~e le v okviru ugotovljenega v skladu s slovensko zakonodajo. Ta predpisuje, da mati~na družba deli bilan~ni dobi~ek, ki se ugotovi na podlagi posami~nih ra~unovodskih izkazov, sestavljenih v skladu s Slovenskimi ra~unovodskimi standardi. Ta dobi~ek je na dan 31.12.2008 zna{al 29.169 tiso~ evrov.

Rezerve, ugotovljene v skladu z MSRP, niso na razpolago za delitev. Izjema so samo druge rezerve iz dobi~ka, izkazane v skladu s slovenskimi ra~unovodskimi standardi in se lahko namenijo za delitev s soglasjem uprave. Te so na dan 31. 12. 2008 zna{ale 47.793 tiso~ evrov.

Delež, kapital in dobi~ek manj{inskih lastnikovDelež manj{inskih lastnikov, pripadajo~i kapital in dobi~ek so za družbe vnukinje izra~unani posredno, preko lastni{tva mati~ne družbe.Kapital manj{inskih lastnikov se je v letu 2008 zmanj{al za 67 tiso~ evrov zaradi dodatnih nakupov deležev v odvisnih družbah ter pove~al za 54 tiso~ evrov zaradi spremembe te~ajnih razmerij. Zmanj{anje kapitala manj{inskih lastnikov za 426 tiso~ evrov predstavljajo manj{inskim deležem pripadajo~ izgube.

Manjšinski kapital se nanaša na naslednje družbe:

2008 2007

Zadržani dobiËek poslovnega leta za Poslovno skupino Sava po MSRP (v 000 EUR) 155.076 161.035

BilanËni dobiËek družbe Sava, d. d., za poslovno leto po SRS (v 000 EUR) 29.169 32.893

Razlika, ki je ni mogoËe razdeliti (v 000 EUR) 125.907 128.142

v 000 EUR

Delež manjšinskih lastnikovKapital, ki pripada

manjšinskim lastnikomDobiËek, ki pripada

manjšinskim lastnikom

31. 12. 2008 31. 12. 2007 31. 12. 2008 31. 12. 2007 31. 12. 2008 31. 12. 2007

Sava ROL, d.o.o., Zagreb 24,00% 24,00% 38 41 0 3

Savapro, d.o.o., Kranj 40,00% 40,00% 1.146 1.134 12 -65

Savarus, d.o.o., Yaroslavl, Rusija 40,30% 40,30% -406 -33 -428 -33

Savatrade, Inc., Port Orange, Florida 5,00% 5,00% 11 7 4 2

Sava Trade, d.o.o., Split 30,00% 30,00% 0 2 -2 -2

Sava Hoteli Bled, d.d., Bled 3,29% 3,29% 1.161 1.142 18 47

Terme Lendava, d.o.o., Lendava 0,00% 1,36% 0 67 0 0

Energetika »ernomelj, d.o.o., Kranj 49,32% 49,32% 301 330 -30 17

Skupaj 2.251 2.690 -426 -31

Letno poroËilo

230


1.3.29. Rezervacije

1.3.30. Državne podpore

Vra~unane dolgoro~ne obveznosti do delavcev predstavljajo obveznosti za odpravnine ob odhodu v pokoj in za jubilejne nagrade v vi{ini, kakr{na je bila ugotovljena v aktuarjevem izra~unu. Ob koncu leta je bil izvr{en prera~un rezervacij za odpravnine in podobne obveznosti glede na spremenjeno {tevilo zaposlenih v družbah. Zaposlenim ob upokojitvi pripadajo tri povpre~ne bruto pla~e. Jubilejne nagrade se izpla~ujejo zaposlenim za vsakih deset let delovne dobe v družbi. Rezervacije za tožbe so oblikovane na podlagi posveta z odvetniki, ki so izdelali ocene izida vloženih tožb in drugih zahtevkov, ki se nana{ajo na denacionalizacijski postopek. Najve~ji znesek oblikovane rezervacije za domnevno povzro~eno {kodo zna{a 1.200 tiso~ evrov, kar predstavlja 30 odstotkov toženega zneska. Družba ocenjuje, da ni odgovorna za nastalo {kodo, vendar je oblikovala rezervacijo ob predpostavki, da bo tože~a stranka predložila nove dokaze, zaradi katerih bi ji sodi{~e lahko delno ugodilo.

Rezervacije iz naslova oprostitev pla~il prispevkov so oblikovane v skladu z Zakonom o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. Uporabljajo se za pokrivanje raznovrstnih stro{kov, ki so opredeljeni v navedenem zakonu, predvsem pa za pokrivanje amortizacije osnovnih sredstev invalidskega podjetja.Prejeta sredstva strukturnih skladov so v družbah dejavnosti Turizem kori{~ena za obnovo turisti~ne infrastrukture in sicer za izgradnjo petzvezdi~nega hotela v Moravskih Toplicah, prenovo hotela Radin v Radencih, izgradnjo apartmajskega naselja v Lendavi, izgradnjo {tirizvezdi~nega Grand hotela Primus in bazenskega kompleksa na Ptuju ter prenovo družinskega hotela Savica na Bledu.

v 000 EUR

Stanje 31. 12. 2007 Zmanjšanja PoveËanja Stanje 31. 12. 2008

Rezervacije za odpravnine in podobne obveznosti 5.762 -215 297 5.844

Rezervacije za tožbe in druge zahtevke 1.601 -108 0 1.493

Prodajne garancije 150 0 0 150

Drugo 210 -20 168 358

Skupaj 7.723 -343 465 7.845

v 000 EUR

Stanje 31. 12. 2007 PoveËanja Zmanjšanja Stanje 31. 12. 2008

Rezervacije iz naslova oprostitev plaËila prispevkov 2.139 459 -311 2.287

Sredstva evropskih in drugih skladov 9.894 914 -498 10.310

Skupaj 12.033 1.373 -809 12.597

231

1.3.31. Prejeta posojila To pojasnilo podaja informacije o pogojih, ki veljajo za dobljena posojila. Ve~

informacij o izpostavljenosti družbe obrestnemu in te~ajnemu tveganju je podanih v to~ki 1.3.34. – Finan~ni in{trumenti.

Posojilni pogoji

v 000 EUR

31. 12. 2008 31. 12. 2007

NEKRATKORO»NA POSOJILA

Posojila pri bankah v državi 185.527 148.320

Posojila pri bankah v tujini 0 0

Posojila pri drugih 7.909 2.260

Skupaj nekratkoroËna posojila 193.436 150.580

KRATKORO»NA POSOJILA

KratkoroËni del nekratkoroËnih posojil bank 41.906 29.136

KratkoroËna posojila domaËih bank 129.137 104.820

KratkoroËna posojila drugih 12.179 13.564

Obveznosti za izplaËilo dividend 535 481

Obveznosti za obrestne zamenjave 456 0

Skupaj kratkoroËna posojila 184.212 148.001

Prejeta posojila skupaj 377.648 298.581

NekratkoroËna posojila Obrestna mera (v %)Zapadlost zadnjega

obroka NaËin zavarovanja

posojila pridruženih družb3M EURIBOR + 0,60

6M EURIBOR + 0,60 do 0,85 2012 - 2016menica, patronatska

izjava

posojila domaËih bank

1M EURIBOR + 1,35 do 1,80 3M EURIBOR + 0,55 do 2,87 6M EURIBOR + 0,65 do 1,30

12M EURIBOR + 1 3M CHF LIBOR + 0,64

NLB PRIME + 0,40 od 4,30 do 4,60 2009 - 2020

menica, poroštvo, patronatska izjava,

hipoteka, plaËilni nalog, pobot obveznosti,

odstop bodoËih terjatev, zastava depozita

posojila tujih bank - - -

drugo

TOM + 0,50 do 2,5 3M EURIBOR + 0,35 do 0,50

6M EURIBOR + 1 do 3 EBRD + 1

4,00 2009 - 2025

menica, poroštvo, hipoteka, banËna

garancija

Letno poroËilo

232


KratkoroËna posojila Obrestna mera (v %)Zapadlost zadnjega

obroka NaËin zavarovanja

posojila pridruženih družb6M EURIBOR + 0,95 do 2,00

od 5,00 do 6,10 2009 menica, poroštvo

posojila domaËih bank

1M EURIBOR + 0,85 do 2,50 3M EURIBOR + 1,05 do 2,30 6M EURIBOR + 1,50 do 1,90

1M CHF LIBOR + 1,40 do 1,50 od 6,30 do 7,50 2009

menica, patronatska izjava, hipoteka, pobot

terjatev

posojila tujih bank - - -

drugo6M EURIBOR + 1,70

3,70 2009 menice

1.3.32. Razmejene obveznosti za davek

Zapadlost nekratkoročnih posojil:

Delitev posojil glede na fiksno in variabilno obrestno mero

Zneski ne vklju~ujejo ostalih finan~nih obveznosti iz naslova neizpla~anih dividend delni~arjem, ki na dan 31. 12. 2008 zna{ajo 535 tiso~ evrov ter obveznosti iz naslova obrestnih zamenjav v vi{ini 456 tiso~ evrov.

Razmejene obveznosti za davek se nanašajo na naslednje postavke:

v 000 EUR

31. 12. 2008 31. 12. 2007

med 1 in 2 letoma 72.938 42.654

med 2 in 5 leti 86.778 82.402

nad 5 let 33.720 25.524

Skupaj 193.436 150.580

v 000 EUR

Fiksna obrestna mera

Variabilna obrestna mera Skupaj

nekratkoroËna posojila 0 193.436 193.436

kratkoroËna posojila 34.811 148.410 183.221

Skupaj 34.811 341.845 376.656

v 000 EUR

31. 12. 2008 31. 12. 2007

Obveznosti - prevrednotenje vrednostnih papirjev na pošteno vrednost 5.705 34.065

Terjatve - oblikovanje dolgoroËnih rezervacij -3 -1

Terjatve - rezervacije po aktuarskem izraËunu, spori -1.327 -1.422

Obveznosti - odvisne družbe v tujini 8 48

Skupaj 4.384 32.690

233

1.3.33. KratkoroËne poslovne obveznosti

1.3.34. KratkoroËne rezervacije

Gibanje razmejenih obveznosti za davek je bilo naslednje:

Obveznosti za obresti od prejetih posojil so vklju~ene pod druge poslovne obveznosti. Prilagojeni so tudi podatki za preteklo leto.

Znesek v vi{ini 1.944 tiso~ evrov v 88 odstotkih predstavlja vnaprej vra~unane stro{ke obresti za ban~na posojila ter za že opravljene, vendar {e ne zara~unane stroritve na gradbenih objektih ter v 12 odstotkih druge vnaprej vra~unane stro◊ke.

v 000 EUR

31. 12. 2008 31. 12. 2007

Stanje 1. 1. 32.690 10.626

Spremembe obveznosti za odložene davke - preko Izkaza poslovnega izida -2.137 -35

Sprememba terjatev za rezervacije za odpravnine 56 39

Slabitev vrednostnih papirjev -2.193 -74

Spremembe obveznosti za odložene davke - preko kapitala -26.169 22.099

Sprememba obveznosti od prevrednotenja vrednostnih papirjev na pošteno vrednost -26.130 22.179

Druge spremembe pri obveznostih -39 -80

Stanje 31. 12. 4.384 32.690

v 000 EUR

31. 12. 2008 31. 12. 2007

Obveznosti do dobaviteljev 22.439 28.682

Obveznosti za prejete avanse 2.472 9.749

DDV in drugi davki 2.540 4.512

Obveznosti do zaposlenih 4.132 5.244

Druge poslovne obveznosti 2.889 3.440

Skupaj 34.473 51.627

v 000 EUR

31. 12. 2008 31. 12. 2007

KratkoroËne rezervacije 1.944 3.409

Letno poroËilo

234


FINANČNA TVEGANJA

Upravljamo jih centralno, v holdin{kem delu kompeten~nega centra Poslovne finance. Na ravni skupine imamo opredeljen enoten nastop vseh družb pri bankah, enotno obrestno politiko znotraj skupine in drugo.

Valutno tveganje. Valutno tveganje obvladujemo z uravnavanjem pritokov in odtokov. V letu 2008 je bila sklenjena terminska pogodba, katere nominalna vrednost zna{a 6,5 milijona evrov. Vezana je na varovanje valutnega tveganja v povezavi s finan~no naložbo na Hrva{kem. Na dan 31. 12. je bila vrednost instrumenta enaka ni~, zato u~inki niso evidentirani v izkazih skupine.

Obrestno tveganje ima najpomembnej{i vpliv na poslovanje, saj je ve~ina kreditov pri bankah najetih na osnovi variabilne obrestne mere (EURIBOR, LIBOR, NLB PRIME).

Na ravni Poslovne skupine Sava je opredeljen enoten nastop vseh družb pri bankah in enotna obrestna politika znotraj skupine. V Savi, d.d., se uporabljajo obrestne zamenjave po ponudbah bank. Obrestno tveganje posredno zmanj{ujemo tudi s stalnim izbolj{evanjem upravljanja z obratnimi sredstvi in s tem z zniževanjem zadolženosti.

Za za{~ito pred obrestnim tveganjem predvidenega prihodnjega zvi{evanja variabilnega dela obrestne mere smo že v letu 2006 za~eli uporabljati obrestne zamenjave, ki jih ponujajo banke za za{~ito pred obrestnimi tveganji. V družbi Sava, d.d., imamo konec leta 2008 sklenjenih {est finan~nih instrumentov v skupni vrednosti 63,4 milijona evrov. Obrestne zamenjave se uporabljajo za za{~ito pred spremembami variabilne obrestne mere EURIBOR in LIBOR.

1.3.35. FinanËni instrumenti

v 000 EUR

31. 12. 2008 31. 12. 2007

Skupaj v EUR EUR USD CHF

Druge valute

Skupaj v EUR EUR USD CHF

Druge valute

Terjatve do kupcev 22.847 21.554 872 33 388 23.603 22.505 905 6 187

Zavarovana banËna posojila -269.241 -262.256 0 -6.983 -2 -212.210 -195.910 0 -16.300 0

Posojila od pridruženih podjetij -87.328 -80.594 0 -6.734 0 -70.066 -64.022 0 -6.044 0

Obveznosti do dobaviteljev in druge obveznosti -34.473 -32.940 -230 0 -1.303 -51.627 -51.080 -306 -4 -237

Druga prejeta posojila -21.079 -21.079 0 0 0 -16.305 -16.305 0 0 -0

Bruto izpostavljenost bilance -389.274 -375.315 642 -13.684 -917 -326.605 -304.812 599 -22.342 -50

NaËrtovana prodaja za naslednje leto 221.236 204.823 2.539 0 13.874 218.932 213.540 1.970 0 3.422

NaËrtovana nabava za naslednje leto -135.585 -135.585 0 0 0 -131.126 -131.126 0 0 0

Bruto izpostavljenost 85.651 69.238 2.539 0 13.874 87.806 82.414 1.970 0 3.422

Neto izpostavljenost -303.623 -306.077 3.181 -13.684 12.957 -238.799 -222.398 2.569 -22.342 3.372

235

Uspe{ni del obvladovanja obrestnega tveganja kot razlika med terjatvami in obveznostmi iz tega naslova zna{a 574 tiso~ evrov (v letu 2007 618 tiso~ evrov)in je v konsolidiranih ra~unovodskih izkazih Poslovne skupine Sava vklju~en v rezerve za po{teno vrednost kot sestavni del kapitala. Po{tene vrednosti obrestnih zamenjav so objavljene na portalu Bloomberg.

Vrednost smo izra~unali po modelu diskontiranih prihodnjih denarnih tokov.Obvladovanje obrestnega tveganja je bilo uspe{no, saj se je gibalo v razponu med 80 in 125 odstotki.S tako za{~ito smo pokrili 9 odstotkov dolgoro~nega kreditnega portfelja v krovnem podjetju Sava, d.d.

Obvladovanje obrestnega tveganja v Savi, d.d., z uporabo obrestne zamenjave

Tveganje plačilne sposobnosti. Vzpostavljeno imamo enotno finan~no politiko, na~rtujemo denarne tokove in te procese stalno izbolj{ujemo. Z dnevno izravnavo denarnih tokov (cash pooling) znotraj Poslovne skupine Sava se izogibamo nepotrebnemu zadolževanju izven skupine. Družbe Poslovne skupine Sava imajo glede na svojo ugodno bilan~no strukturo in ugodno kreditno oceno pri ban~nem sistemu kljub finan~ni krizi dogovorjen zadovoljiv nivo kreditne zadolžitve. Za ohranjanje likvidnosti sistema pa imamo organizirane tudi limite na poslovnih ra~unih ter revolving kreditne linije, ki pripomorejo k ohranjanju pla~ilne sposobnosti.Tveganje pla~ilne sposobnosti je na podlagi zgoraj navedenih ugotovitev nizko.

v 000 EUR

31. 12. 2008

Knjigo - vodska

vrednost

Pogodbeni denarni

tokovi6 mesecev

ali manj6 - 12

mesecev 1 - 2 leti 2 - 5 letVeË kot

5 let

Sredstva 1.030 1.030 189 421 420 0 0

Obveznosti -455 -455 -25 -430 0 0 0

Skupaj 575 575 164 -9 420 0 0

v 000 EUR

31. 12. 2007

Knjigo - vodska

vrednost

Pogodbeni denarni

tokovi6 mesecev

ali manj6 - 12


5 let

Sredstva 618 618 142 238 238 0 0

Obveznosti 0 0 0 0 0 0 0

Skupaj 618 618 142 238 238 0 0

Letno poroËilo

236


v 000 EUR

31. 12. 2008

Knjigo - vodska

vrednost

Pogodbeni denarni

tokovi6 mesecev

ali manj6 - 12


5 let

Neizvedene finanËne obveznosti

Zavarovana banËna posojila (brez pridruženih podjetij) 269.241 -282.882 -93.763 -28.314 -56.736 -79.003 -25.066

Obveznosti do dobaviteljev in druge obveznosti 34.473 -34.539 -32.533 -460 -1.107 -424 -15

Posojila od pridruženih podjetij 87.328 -89.807 -47.921 -6.241 -12.736 -19.558 -3.351

Druga prejeta posojila 21.079 -21.819 -14.866 -677 -6.276 0 0

PrekoraËitve na banËnih raËunih 0 0 0 0 0 0 0

Obveznosti finanËnega najema 0 0 0 0 0 0 0

Izvedene finanËne obveznosti

Obrestne zamenjave, uporabljene za varovanje pred tveganjem 455 -455 -25 -430 0 0 0

Skupaj 412.576 -429.501 -189.108 -36.122 -76.854 -98.985 -28.432

v 000 EUR

31. 12. 2007

Knjigo - vodska

vrednost

Pogodbeni denarni

tokovi6 mesecev

ali manj6 - 12

mesecev 1 - 2 leti 2 - 5 letVeË kot 5

let

Neizvedene finanËne obveznosti

Zavarovana banËna posojila (brez pridruženih podjetij) 212.210 -249.111 -76.958 -47.593 -34.573 -62.316 -27.671

Obveznosti do dobaviteljev in druge obveznosti 51.627 -51.627 -44.323 -143 -7.079 -30 -52

Posojila od pridruženih podjetij 70.066 -75.493 -21.124 -15.347 -12.278 -26.744 0

Druga prejeta posojila 16.305 16.508 -16.027 -481 0 0 0

PrekoraËitve na banËnih raËunih 0 0 0 0 0 0 0

Obveznosti finanËnega najema 260 -260 -56 -56 -112 -36 0

Izvedene finanËne obveznosti

Obrestne zamenjave, uporabljene za varovanje pred tveganjem 0 0 0 0 0 0 0

Skupaj 350.468 -392.999 -158.488 -63.139 -54.042 -89.126 -27.723

237

Kreditno tveganje. Znižujemo ga z enotno politiko spremljanja kreditne sposobnosti na{ih kupcev in ostalih poslovnih partnerjev. Rezultat je stalno zniževanje vezave sredstev v terjatvah in obsega dospelih terjatev. Ve~ina družb Poslovne skupine Sava ima terjatve zavarovane pri SID – Prvi kreditni zavarovalnici, d.d., v Ljubljani. V nepremi~ninski dejavnosti pa so ukrepi za zmanj{anje izpostavljenosti kreditnemu tveganju v ve~ji meri naslonjeni na lastne bonitetne presoje in dodatna zavarovanja.

Terjatve do kupcev po geografskih regijah

Stanje in gibanje popravka vrednosti terjatev do kupcev

Starostna struktura terjatev do kupcev

v 000 EUR

Terjatve do kupcev po geografskih regijah

Knjigovodska vrednost

2008 2007

Slovenija 7.612 8.014

EU 10.637 11.802

Ostalo 4.598 3.787

Skupaj 22.847 23.603

v 000 EUR

2008 2007

ZaËetno stanje 1.824 1.525

PoveËanje popravka vrednosti 417 667

Zmanjšanje popravka vrednosti -400 -368

KonËno stanje 1.841 1.824

v 000 EUR

Starostna struktura terjatev do kupcev izven skupine

Bruto terjatve Oslabitev Bruto terjatve Oslabitev

2008 2008 2007 2007

Nezapadle 17.902 34 19.331 0

Zapadle 0 - 30 dni 4.103 0 3.021 12

Zapadle 31 - 120 dni 896 53 1.341 140

Zapadle veË kot 120 dni 1.787 1.754 1.734 1.672

Skupaj 24.688 1.841 25.427 1.824

Letno poroËilo

238


Analiza ob~utljivosti na finan~na tveganja

Ob~utljivost na spremembo obrestne merePri finan~nih tveganjih smo najbolj ob~utljivi na spremembo obrestne mere. Struktura obrestne mere kreditov celotne Poslovne skupine Sava pri ban~nem sistemu se je v letu 2008 v primerjavi z letom 2007 spremenila. Leta se na dan 31. 12. 2008 sestoji iz 60 odstotnega deleža variabilnega dela (EURIBOR, LIBOR, NLB PRIME – najve~ji delež ima EURIBOR) in 40 odstotnega deleža fiksnega dela obrestne mere. Vsakih 25 bazi~nih to~k znižanja variabilnega dela povpre~ne obrestne mere ob nespremenjeni zadolženosti na dan 31.12.2008 nam prinese 878 tiso~ evrov zmanj{anja stro{kov za obresti. Vsakih 50 bazi~nih to~k pove~anja fiksnega dela povpre~ne obrestne mere ob nespremenjeni zadolženosti na dan 31.12.2008 pomeni 1.756 tiso~ evrov povi{anja stro{kov za obresti.

Ob~utljivost na povi{anje zadolženostiV primeru, da se v Poslovni skupini Sava pri ban~nem sistemu dodatno zadolžimo za 10 milijonov evrov, bi se ob obstoje~i povpre~ni obrestni meri v vi{ini 4,18 odstotka, ki je veljala na dan 31. 12. 2008, pove~ale obresti za 418 tiso~ evrov.

Ob~utljivost na spremembo valutnega te~ajaBruto izpostavljenost bilance do CHF je 3,5odstotna, zato je ob~utljivost na spremembo tega te~aja minimalna.

Poštene vrednosti finančnih instrumentov

v 000 EUR

2008 2008 2007 2007

knjigovodska

vrednostpoštena

vrednost

knjigovodska

vrednostpoštena

vrednost

Vrednostni papirji na razpolago za prodajo 186.795 186.795 269.500 269.500

NekratkoroËne terjatve − finanËni najem 6.721 4.225 7.103 4.879

Ostale nekratkoroËne terjatve 1.167 1.167 811 811

KratkoroËne terjatve 28.522 28.522 34.752 34.752

Izpeljani finanËni inštrumenti − obrestna zamenjava 1.030 1.030 618 618

Dana posojila 29.436 29.436 15.330 15.330

Denar in denarni ustrezniki 3.199 3.199 2.513 2.513

NekratkoroËna posojila s fiksno obrestno mero 0 0 4.136 4.068

NekratkoroËna posojila z variabilno obrestno mero 193.436 193.436 146.444 146.444

NekratkoroËne poslovne obveznosti 300 300 242 242

KratkoroËna posojila 184.212 184.212 148.001 148.001

Izpeljani finanËni inštrumenti − obrestna zamenjava 456 456 0 0

KratkoroËne poslovne obveznosti 34.473 34.473 51.627 51.627

239

OCENJEVANJE POŠTENIH VREDNOSTI

Vrednostni papirji na razpolago za prodajoPo{tena vrednost za prodajo razpoložljivih vrednostnih papirjev, ki kotirajo na borzi, je enaka objavljenemu enotnemu te~aju teh delnic na dan bilance stanja. Po{tena vrednost delnic in deležev družb, ki ne kotirajo, se oceni na osnovi zadnjih znanih transakcij.

Dana in prejeta posojilaPo{tena vrednost je ocenjena kot diskontirana vrednost pri~akovanih denarnih tokov iz glavnice in obresti. Pri tem je efektivna obrestna mera enaka pogodbeni obrestni meri, ker je spremenljiva in se glede na vrsto posojila mese~no ali tromese~no spreminja.

Kratkoro~ne terjatve in obveznostiZa terjatve in obveznosti z rokom dospelosti, kraj{im od enega leta, se predpostavlja, da njihova nominalna vrednost odraža po{teno vrednost.

Za dolo~anje pogodbenih prihodkov je uporabljena metoda stopnje dokon~anosti del, kjer se stopnja dokon~anosti del dolo~a kot razmerje pogodbenih stro{kov na dan obra~una nasproti vsem ocenjenim pogodbenim stro{kom.

Razkritja v povezavi z neizpolnjenimi pogodbami o gradbenih delih

1.3.36. Neizpolnjene pogodbe o gradbenih delih

v 000 EUR

PROJEKT SOTO»JE 2008 2007

Pogodbeni prihodki pripoznani kot prihodki v obdobju 8.529 2.665

Nastali stroški 7.594 2.539

Pripoznani dobiËki 935 126

Prejeti predujmi - 7.052

Zadržana plaËila kupcev - -

Celotni znesek vseh nastalih stroškov, poveËanih za pripoznane dobiËke (manj pripoznane izgube) do 31. 12. 2008 8.529 2.665

Kosmati znesek terjatev do naroËnika gradbenih del kot Ëisti znesek nastalih stroškov, poveËanih za pripoznane dobiËke, zmanjšanih za vsoto pripoznanih izgub in postopno zaraËunane zneske 8.529 2.665

Letno poroËilo

240


1.3.37. Pogojne obveznosti

1.3.38. Povezane stranke

Poslovna skupina Sava na dan 31. 12. 2008 nima nobenih pogojnih obveznosti. Vse znane obveznosti so vklju~ene v konsolidirane ra~unovodske izkaze.

Povezane stranke vklju~ujejo odvisne in pridružene družbe, ~lane nadzornih svetov, uprav mati~ne družbe in odvisnih družb v skupini ter njihovih ožjih družinskih ~lanov.

Odnosi z odvisnimi družbami

Poslovni odnosi med družbami Poslovne skupine Sava se nana{ajo na prodajo in nakup surovin, gotovih izdelkov in trgovskega blaga. Opravljene storitve med družbami Poslovne skupine Sava pa so v pretežni meri najemnina nepremi~nin in opreme, uporaba blagovne znamke ter storitve kompeten~nih centrov. Posli med povezanimi strankami se opravljajo po istih pogojih, kot veljajo v obi~ajnem premi{ljenem poslovanju.

Prihodki od prodaje odvisnih družb v letu 2008, kapital odvisnih družb na dan 31. 12. 2008 in poslovni izid odvisnih družb v letu 2008

v 000 EUR

Prihodki od prodaje

2008

Vrednost kapitala

31. 12. 2008

Poslovni izid

2008

Poslovni izid - brez

uËinkov izrednih

dogodkov 2008

a) Gumarstvo z zunanjetrgovinsko mrežo 137.334 37.875 2 2

- SAVATECH, d.o.o., Kranj 96.202 29.596 306 306

- SAVA-GTI, d.o.o., Kranj 7.635 2.409 319 319

- SAVA ROL, d.o.o., Zagreb, Hrvaška 522 160 5 5

- SAVA-SCHÄFER, d.o.o., Kranj* 3.520 1.518 64 64

- SAVAPRO, d.o.o., Kranj 0 2.864 30 30

- SAVARUS, d.o.o., Jaroslavl, Rusija 2.603 -964 -1.067 -1.067

- Sava Trade, Gmbh, München, NemËija 13.307 954 268 268

- Sava Trade, sp.z o.o., Varšava, Poljska 3.404 29 -79 -79

- Sava Trade, spol.s.o.o., Praga, »eška 4.788 1.017 84 84

- Sava Trade, d.o.o., Split, Hrvaška 836 0 -8 -8

- SavaTech Trade, Ltd., London, Velika Britanija 2.305 66 -7 -7

- Savatech Corp., Port Orange, Florida 2.212 226 87 87

241

v 000 EUR

Prihodki od prodaje

2008

Vrednost kapitala

31. 12. 2008

Poslovni izid

2008

Poslovni izid - brez

uËinkov izrednih

dogodkov 2008

b) Turizem 69.027 102.381 -19.334 -1.247

- SAVA HOTELI BLED, d.d., Bled 23.500 35.279 561 1.240

- PANONSKE TERME 45.527 67.102 -19.895 -2.487

- TERME 3000, d.o.o., Moravske Toplice 18.939 33.872 -7.959 -724

- TERME LENDAVA, d.o.o., Lendava 4.793 5.165 287 287

- TERME PTUJ, d.o.o., Ptuj 8.737 17.264 -1.336 -1.336

- ZDRAVILI©»E RADENCI, d.o.o., Radenci 13.058 10.801 -10.887 -714

c) NepremiËnine 46.783 18.726 1.173 1.173

- SAVA IP, d.o.o., Ljubljana 44.178 18.202 1.013 1.013

- IP NOVA, d.o.o., Ljubljana 686 206 122 122

- SAVA NOVA, d.o.o., Zagreb, Hrvaška 1.919 299 38 38

- SAVA IPN, d.o.o., Ljubljana 0 8 0 0

- SAVA IMG, d.o.o., PoreË, Hrvaška* 0 3 0 0

- IP NOVA A, d.o.o., Ljubljana 0 8 0 0

d) Druge dejavnosti 5.040 5.029 -148 -148

- ENERGETIKA 2.068 2.077 -199 -199

- ENERGETIKA SAVA, d.o.o., Kranj 1.340 -289 -80 -80

- ENERGETIKA »ERNOMELJ, d.o.o., Kranj 367 610 -60 -60

- ENSA BH, d.o.o., Srbac, Bosna in Hercegovina 189 1.750 -60 -60

- SAVA ENSA, dooel, Skopje, Makedonija 172 6 1 1

- SAVA MEDICAL IN STORITVE, d.o.o., Kranj 2.946 2.952 49 49

- GIP SAVA KRANJ, d.o.o., Ruma, Srbija 26 -2 2 2

- GEA SOL International, d.o.o., Kranj 0 2 0 0

Odvisne družbe 258.184 164.011 -18.307 -220

* Za družbe s 50-odstotnim obvladovanjem so prikazani celotni prihodki, celoten kapital in celoten poslovni izid.

Letno poroËilo

242


Odnosi s pridruženimi podjetji

Gorenjska banka, d.d., Kranj

Družbe v Poslovni skupini Sava prejemajo posojila od Gorenjske banke, d.d. Pogoji teh poslov so enaki kot za druga podjetja s podobno boniteto.

Preglednica transakcij z Gorenjsko banko, d.d.

Prejeta posojila od Gorenjske banke, d.d., se obrestujejo po razli~nih obrestnih merah: 6 mese~ni EURIBOR + 0,60 do 2,00 % ter 5,00 %.

Abanka Vipa, d.d., LjubljanaDružbe v Poslovni skupini Sava prejemajo posojila od Abanke Vipa, d.d. Pogoji teh poslov so enaki kot za druga podjetja s podobno boniteto.

Preglednica transakcij z Abanko Vipa, d.d.

Prejeta posojila od Abanke Vipa, d.d., se obrestujejo po razli~nih obrestnih merah: 3mese~ni EURIBOR + 0,6 %, 6mese~ni EURIBOR + 0,60 do 1,00 % ter 6,10 %.

Lastništvo delnice Sava 2008 2007

©tevilo delnic Save, d.d., v lasti Gorenjske banke 52.500 52.500

Lastniški delež Gorenjske banke v Savi 2,62 % 2,62 %

v 000 EUR

2008 2007

Stanje prejetih posojil na dan 01. 01. 33.620 22.509

Najem novih posojil 27.733 34.141

OdplaËila posojil -25.695 -22.854

Prevrednotenje deviznih posojil 691 -176


Stanje danih depozitov na dan 31. 12. 0 208

v 000 EUR

2008 2007





Stanje danih depozitov na dan 31. 12. 0 0

243

Odnosi s fizi~nimi osebami

Povezane fizi~ne osebe imajo 2.890 delnic mati~ne družbe Sava, d.d., kar predstavlja skupaj 0,144 odstotka lastni{tva.

Lastništvo delnice Sava na dan 31. 12. 2008

Znesek bruto prejemkov* v letu 2008

* Bruto prejemki vkljuËujejo prejemke od plaË, bonusov ter ostale prejemke iz delovnega razmerja.

Terjatve družb poslovne skupine do povezanih oseb so znašale:

Terjatve se nana{ajo na dana posojila zaposlenim za stanovanjsko gradnjo. Posojila so bila odobrena po veljavni tržni obrestni meri na dan odobritve posojila.Obveznosti družb do povezanih fizi~nih oseb ni.

Dogodki po dnevu bilance stanja so opisani v poglavju 4.2. poslovnega dela letnega poro~ila. Ti dogodki niso take narave, da bi vplivali na stanje sredstev in obveznosti, ki so izkazane v ra~unovodskih izkazih za leto 2008, ali na predpostavko o ~asovni neomejenosti delovanja skupine.

©tevilo delnic Delež v kapitalu

»lani uprave družbe Sava, d.d. 2.563 0,128%

Ožji družinski Ëlani Ëlanov uprave družbe Sava, d.d. 72 0,004%

»lani nadzornega sveta družbe Sava, d.d. 122 0,006%

»lani poslovodstev odvisnih družb 133 0,007%

»lani nadzornih svetov odvisnih družb 0 0,000%

Skupaj 2.890 0,144%

v 000 EUR

2008 2007

»lani uprav in poslovodstev družb poslovne skupine 2.983 2.979

Drugi zaposleni po individualnih pogodbah v družbah poslovne skupine 8.347 6.999

»lani nadzornih svetov družb poslovne skupine 344 328

v 000 EUR

31. 12. 2008 31. 12. 2007

Do Ëlanov uprav in poslovodstev družb poslovne skupine 0 4

Do drugih zaposlenih po individualnih pogodbah v družbah poslovne skupine 154 70

Do Ëlanov nadzornih svetov družb poslovne skupine 0 0

1.3.39. Dogodki po dnevu bilance stanja

Letno poroËilo

244


1.4. Izjava uprave za Poslovno skupino Sava

Uprava potrjuje konsolidirane ra~unovodske izkaze Poslovne skupine Sava za leto, kon~ano na dan 31. decembra 2008.

Uprava potrjuje, da so bile pri izdelavi konsolidiranih ra~unovodskih izkazov dosledno uporabljene ustrezne ra~unovodske usmeritve in da konsolidirano poro~ilo predstavlja resni~no in po{teno sliko premoženjskega stanja poslovne skupine in izidov njenega poslovanja za leto 2008.

Uprava je odgovorna tudi za ustrezno vodenje ra~unovodstva, za vzpostavitev, delovanje in vzdrževanje notranjega kontroliranja, povezanega s pripravo in po{teno predstavitvijo ra~unovodskih izkazov, ki ne vsebujejo pomembno napa~ne navedbe zaradi prevare ali napake ter za sprejem ustreznih ukrepov za zavarovanje premoženja in drugih sredstev ter potrjuje, da so ra~unovodski izkazi s pojasnili izdelani na podlagi predpostavke o nadaljnjem poslovanju družb v okviru poslovne skupine ter v skladu z veljavno zakonodajo in Mednarodnimi standardi ra~unovodskega poro~anja, ki jih je sprejela Evropska unija.

Vinko Perčič Janez Bohorič ~lan uprave predsednik uprave

Emil Vizovišek ~lan uprave

Datum: 24. marec 2009

245

1.5. Revizorjevo poroËilo za Poslovno skupino Sava

Odgovornost je zame povezana

celota, ki združuje znanje in ~love~nost,

eti~nost. Pomeni predvsem delati dobro!

Znanje je torej pogoj, vendar ne edini. Biti

moramo tudi ~love~ni. In za to si prizadevamo

zdravniki v Zdravili{~u Radenci. Smo ljudje,

ki s svojim znanjem pomagamo drugim, gradi

mo medsebojno zaupanje, zaupanje pacienta

vase, in pri tem {irimo optimizem.


ODGOVORNOSTAndrej Vugrinec, dr. med., specialist interne medicine, ZdravilišËe Radenci, d.o.o., dejavnost Turizem

Letno poroËilo

08

248


2.RaËunovodski izkazi s pojasnili za družbo Sava, d.d., v skladu s Slovenskimi raËuno-vodski standardi

2.1.RaËunovodski izkazi za družbo Sava, d.d., v skladu s Slovenskimi raËunovodskimi standardi

Bilanca stanja za družbo Sava d.d., na dan 31. 12. 2008v 000 EUR

Besedilo Pojasnila 31. 12. 2008 31. 12. 2007

SREDSTVA

A. DOLGORO»NA SREDSTVA 606.473 637.847

I. NEOPREDMETENA SREDSTVA IN DOLGORO»NE AKTIVNE »ASOVNE RAZMEJITVE 2.4.1. 88 194

1. DolgoroËne premoženjske pravice 88 194

2. Dobro ime 0 0

3. Predujmi za neopredmetena sredstva 0 0

4. DolgoroËno odloženi stroški razvijanja 0 0

5. Druge dolgoroËne aktivne Ëasovne razmejitve 0 0

II. OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA 2.4.2. 8.191 10.500

1. ZemljišËa in zgradbe 4.545 4.660

a) ZemljišËa 0 0

b) Zgradbe 4.545 4.660

249

v 000 EUR


2. Proizvajalne naprave in stroji 3.110 4.414

3. Druge naprave in oprema 405 200

4. Opredmetena osnovna sredstva, ki se pridobivajo 131 1.226

a) Opredmetena osnovna sredstva v gradnji in izdelavi 120 1.226

b) Predujmi za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev 11 0

III. NALOŽBENE NEPREMI»NINE 2.4.3. 53.135 53.759

1. Dane v najem povezanim družbam 36.616 37.506

2. Dane v najem drugim družbam 14.101 14.449

3. Niso dane v najem 2.418 1.804

IV. DOLGORO»NE FINAN»NE NALOŽBE 2.4.4. 542.050 572.532

1. DolgoroËne finanËne naložbe, razen posojil 539.282 570.665

a) Delnice in deleži v družbah v skupini 132.574 105.798

b) Delnice in deleži v pridruženih družbah 220.260 195.908

c) Druge delnice in deleži 186.448 268.959

Ë) Druge dolgoroËne finanËne naložbe 0 0

2. DolgoroËna posojila 2.768 1.867

a) DolgoroËna posojila družbam v skupini 2.768 1.863

b) DolgoroËna posojila drugim 0 4

c) DolgoroËno nevplaËani vpoklicani kapital 0 0

250

Letno poroËilo


v 000 EUR


V. DOLGORO»NE POSLOVNE TERJATVE 2.4.5. 322 433

1. DolgoroËne poslovne terjatve do družb v skupini 0 0

2. DolgoroËne poslovne terjatve do kupcev 0 0

3. DolgoroËne poslovne terjatve do drugih 322 433

VI. ODLOŽENE TERJATVE ZA DAVEK 2.4.6. 2.687 429

B. KRATKORO»NA SREDSTVA 47.178 53.706

I. SREDSTVA (SKUPINE ZA ODTUJITEV) ZA PRODAJO 0 0

II. ZALOGE 0 0

1. Material 0 0

2. NedokonËana proizvodnja 0 0

3. Proizvodi in trgovsko blago 0 0

4. Predujmi za zaloge 0 0

III. KRATKORO»NE FINAN»NE NALOŽBE 2.4.7. 41.885 36.428

1. KratkoroËne finanËne naložbe, razen posojil 1.030 668

a) Delnice in deleži v družbah v skupini 0 0

b) Druge delnice in deleži 0 50

c) Druge kratkoroËne finanËne naložbe 1.030 618

2. KratkoroËna posojila 40.855 35.760

a) KratkoroËna posojila družbam v skupini 16.039 24.491

b) KratkoroËna posojila drugim 24.816 11.269

c) KratkoroËno nevplaËani vpoklicani kapital 0 0

IV. KRATKORO»NE POSLOVNE TERJATVE 2.4.8. 5.275 17.240

1. KratkoroËne poslovne terjatve do družb v skupini 4.007 11.773

2. KratkoroËne poslovne terjatve do kupcev 575 702

3. KratkoroËne poslovne terjatve do drugih 693 4.765

V. DENARNA SREDSTVA 2.4.9. 18 38

1. Denarna sredstva v blagajni in na raËunih 18 38

2. KratkoroËni depoziti 0 0

a) KratkoroËni depoziti pri povezanih družbah 0 0

b) KratkoroËni depoziti pri pridruženih družbah 0 0

c) KratkoroËni depoziti pri drugih 0 0

251

v 000 EUR


C. KRATKORO»NE AKTIVNE »ASOVNE RAZMEJITVE 70 49

SREDSTVA SKUPAJ 653.721 691.602

OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

A. KAPITAL 2.4.10 355.938 416.206

I. VPOKLICANI KAPITAL 83.751 83.751

1. Osnovni kapital 83.751 83.751

2. Nevpoklicani kapital (kot odbitna postavka) 0 0

II. KAPITALSKE REZERVE 125.608 125.608

III. REZERVE IZ DOBI»KA 54.975 52.689

1. Zakonske rezerve 7.182 7.182

2. Rezerve za lastne delnice in lastne poslovne deleže 224 224

3. Lastne delnice in lastni poslovni deleži (kot odbitna postavka) -224 -224

4. Statutarne rezerve 0 0

5. Druge rezerve iz dobiËka 47.793 45.507

IV. PRESEŽEK IZ PREVREDNOTENJA 62.435 121.264

- iz naslova opredmetenih osnovnih sredstev 0 0

- iz naslova neopredmetenih osnovnih sredstev 0 0

- iz naslova dolgoroËnih finanËnih naložb 62.435 121.264

- iz naslova kratkoroËnih finanËnih naložb 0 0

V. PRENESENI »ISTI POSLOVNI IZID 26.882 26.867

VI. »ISTI POSLOVNI IZID POSLOVNEGA LETA 2.287 6.027

B. REZERVACIJE IN DOLGORO»NE PASIVNE »ASOVNE RAZMEJITVE 2.4.12. 1.240 1.157

1. Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti 918 898

2. Druge rezerevacije 322 239

3. DolgoroËne pasivne Ëasovne razmejitve 0 20

C. DOLGORO»NE OBVEZNOSTI 2.4.13 130.194 132.584

I. DOLGORO»NE FINAN»NE OBVEZNOSTI 122.001 98.328

1. DolgoroËne finanËne obveznosti do družb v skupini 0 0

2. DolgoroËne finanËne obveznosti do bank 116.001 98.328

3. DolgoroËne obveznosti na podlagi obveznic 0 0

4. Druge dolgoroËne finanËne obveznosti 6.000 0

252

Letno poroËilo


v 000 EUR


II. DOLGORO»NE POSLOVNE OBVEZNOSTI 0 0

1. DolgoroËne poslovne obveznosti do družb v skupini 0 0

2. DolgoroËne poslovne obveznosti do dobaviteljev 0 0

3. DolgoroËne meniËne obveznosti 0 0

4. DolgoroËne poslovne obveznosti na podlagi predujmov 0 0

5. Druge dolgoroËne poslovne obveznosti 0 0

III. ODLOŽENE OBVEZNOSTI ZA DAVEK 8.193 34.256

». KRATKORO»NE OBVEZNOSTI 2.4.14. 165.525 140.259

I. OBVEZNOSTI, VKLJU»ENE V SKUPINE ZA ODTUJITEV 0 0

II. KRATKORO»NE FINAN»NE OBVEZNOSTI 161.648 131.866

1. KratkoroËne finanËne obveznosti do družb v skupini 16.701 13.342

2. KratkoroËne finanËne obveznosti do bank 131.893 105.017

3. KratkoroËne obveznosti na podlagi obveznic 0 0

4. Druge kratkoroËne finanËne obveznosti 13.054 13.507

III. KRATKORO»NE POSLOVNE OBVEZNOSTI 3.877 8.393

1. KratkoroËne poslovne obveznosti do družb v skupini 143 882

2. KratkoroËne poslovne obveznosti do dobaviteljev 1.606 2.409

3. KratkoroËne meniËne obveznosti 0 0

4. KratkoroËne poslovne obveznosti na podlagi predujmov 22 82

5. Druge kratkoroËne poslovne obveznosti 2.106 5.020

D. KRATKORO»NE PASIVNE »ASOVNE RAZMEJITVE 2.4.15. 824 1.396

SKUPAJ OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 653.721 691.602

253

Izkaz poslovnega izida za družbo Sava, d.d., za obdobje januar - december 2008v 000 EUR

Pojasnila 2008 2007

1. »ISTI PRIHODKI OD PRODAJE 2.4.17. 8.432 8.960

a) Prihodki, doseženi na domaËem trgu 8.429 8.957

Do podjetij v skupini 6.794 7.053

Do pridruženih podjetij 0 123

Do drugih 1.635 1.781

b) Prihodki, doseženi na tujem trgu 3 3

Do podjetij v skupini 3 3

Do pridruženih podjetij 0 0

Do drugih 0 0

2. SPREMEMBA VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKON»ANE PROIZVODNJE 0 0

3. USREDSTVENI LASTNI PROIZVODI IN LASTNE STORITVE 0 0

4. DRUGI POSLOVNI PRIHODKI (s prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki) 2.4.18. 637 2.338

5. STRO©KI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV 2.4.20. -6.793 -5.501

a) Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala -468 -344

b) Stroški storitev -6.325 -5.157

6. STRO©KI DELA 2.4.21. -3.953 -4.546

a) Stroški plaË -3.120 -3.539

b) Stroški socialnih zavarovanj -571 -623

- Stroški socialnih zavarovanj -236 -263

- Stroški pokojninskih zavarovanj -335 -360

c) Drugi stroški dela -262 -384

7. ODPISI VREDNOSTI 2.4.22. -2.309 -2.528

a) Amortizacija -2.019 -2.344

b) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih -146 -2

c) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih -144 -182

8. DRUGI POSLOVNI ODHODKI 2.4.23. -334 -251

254

Letno poroËilo


Izra~un bilan~nega dobi~ka je na strani 259 tega poro~ila.

v 000 EUR

Pojasnila 2008 2007

9. DOBI»EK IZ POSLOVANJA -4.320 -1.528

10. FINAN»NI PRIHODKI IZ DELEŽEV 2.4.24. 34.646 21.974

a) FinanËni prihodki iz deležev v družbah v skupini 733 26

b) FinanËni prihodki iz deležev v pridruženih družbah 15.438 10.588

c) FinanËni prihodki iz deležev v drugih družbah 18.475 11.284

Ë) FinanËni prihodki iz drugih naložb 0 76

11. FINAN»NI PRIHODKI IZ DANIH POSOJIL 2.4.25. 4.936 2.857

a) FinanËni prihodki iz posojil, danih družbam v skupini 2.050 1.392

b) FinanËni prihodki iz posojil, danih drugim 2.886 1.465

12. FINAN»NI PRIHODKI IZ POSLOVNIH TERJATEV 2.4.26. 11 74

a) FinanËni prihodki iz poslovnih terjatev do družb v skupini 1 0

b) FinanËni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih 10 74

13. FINAN»NI ODHODKI IZ OSLABITVE IN ODPISOV FINAN»NIH NALOŽB 2.4.27. -15.781 -232

14. FINAN»NI ODHODKI IZ FINAN»NIH OBVEZNOSTI 2.4.28. -17.186 -10.480

a) FinanËni odhodki iz posojil, prejetih od družb v skupini -287 -358

b) FinanËni odhodki iz posojil, prejetih od bank -16.832 -8.786

c) FinanËni odhodki iz izdanih obveznic 0 0

Ë) FinanËni odhodki iz drugih finanËnih obveznosti -67 -1.336

15. FINAN»NI ODHODKI IZ POSLOVNIH OBVEZNOSTI 2.4.29. -10 -33

a) FinanËni odhodki iz poslovnih obveznosti do družb v skupini 0 0

b) FinanËni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev in meniËnih obveznosti -4 -4

c) FinanËni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti -6 -29

16. DRUGI PRIHODKI 2.4.30. 103 18

17. DRUGI ODHODKI 2.4.30. -53 -62

18. DAVEK IZ DOBI»KA 2.4.31. 0 -526

19. ODLOŽENI DAVKI 2.227 -9

20. »ISTI POSLOVNI IZID OBRA»UNSKEGA OBDOBJA 4.573 12.053

255

Izkaz denarnih tokov za družbo Sava, d.d., za obdobje januar - december 2008v 000 EUR

2008 2007

A. DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU

a) »isti poslovni izid 4.573 12.053

Poslovni izid pred obdavËitvijo 2.346 12.588

Davki iz dobiËka in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih 2.227 -535

b) Prilagoditve za: -5.055 -14.058

Amortizacijo 2.019 2.344

Prevrednotovalne poslovne prihodke, povezane s postavkami naložbenja in financiranja -605 -2.285

Prevrednotovalne poslovne odhodke, povezane s postavkami naložbenja in financiranja 146 2

FinanËne prihodke brez finanËnih prihodkov iz poslovnih terjatev -39.582 -24.831

FinanËne odhodke brez finanËnih odhodkov iz poslovnih obveznosti 32.967 10.712

c) Spremembe Ëistih obratnih sredstev (in Ëasovnih razmejitev, rezervacij ter odloženih terjatev in obveznosti za davek) poslovnih postavk bilance stanja 4.277 -15.395

ZaËetne manj konËne poslovne terjatve 12.097 -15.085

ZaËetne manj konËne aktivne Ëasovne razmejitve -21 -4

ZaËetne manj konËne odložene terjatve za davek -2.258 -182

ZaËetna manj konËna sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo 0 0

ZaËetne manj konËne zaloge 0 0

KonËni manj zaËetni poslovni dolgovi -4.669 249

KonËne manj zaËetne pasivne Ëasovne razmejitve in rezervacije -489 884

KonËne manj zaËetne odložene obveznosti za davek -383 -1.257

Ë) Prebitek prejemkov pri poslovanju ali prebitek izdatkov pri poslovanju 3.795 -17.400

B. DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU

a) Prejemki pri naložbenju 172.755 138.993

Prejemki od dobljenih obresti in deležev v dobiËku, ki se nanašajo na naložbenje 36.113 15.738

Prejemki od odtujitve neopredmetenih sredstev 0 0

Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev 45 14.347

Prejemki od odtujitve naložbenih nepremiËnin 867 7.217

Prejemki od odtujitve dolgoroËnih finanËnih naložb 28.313 25.813

Prejemki od odtujitve kratkoroËnih finanËnih naložb 107.417 75.878

256

Letno poroËilo


v 000 EUR

2008 2007

b) Izdatki pri naložbenju -208.941 -229.544

Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev 0 -17

Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev -809 -5.736

Izdatki za pridobitev naložbenih nepremiËnin -821 -727

Izdatki za pridobitev dolgoroËnih finanËnih naložb -81.176 -154.141

Izdatki za pridobitev kratkoroËnih finanËnih naložb -126.135 -68.923

c) Prebitek prejemkov pri naložbenju ali prebitek izdatkov pri naložbenju -36.186 -90.551

C. DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU

a) Prejemki pri financiranju 351.328 444.497

Prejemki od vplaËanega kapitala 0 0

Prejemki od poveËanja dolgoroËnih finanËnih obveznosti 55.000 79.977

Prejemki od poveËanja kratkoroËnih finanËnih obveznosti 296.328 364.520

b) Izdatki pri financiranju -318.957 -336.555

Izdatki za dane obresti, ki se nanašajo na financiranje -13.761 -9.492

Izdatki za vraËila kapitala 0 0

Izdatki za odplaËila dolgoroËnih finanËnih obveznosti -20.808 -12.692

Izdatki za odplaËila kratkoroËnih finanËnih obveznosti -278.431 -308.766

Izdatki za izplaËila dividend in drugih deležev v dobiËku -5.957 -5.605

c) Prebitek prejemkov pri financiranju ali prebitek izdatkov pri financiranju 32.371 107.942

». KON»NO STANJE DENARNIH SREDSTEV 18 38

a) Denarni izid v obdobju -20 -9

b) ZaËetno stanje denarnih sredstev 38 47

257

Izkaz gibanja kapitala za družbo Sava, d.d., za obdobje od 31. 12. 2007 do 31. 12. 2008

v 000 EUR

Vpoklicani kapital I

Kapitalske rezerve

IIRezerve iz dobiËka

III

Presežek iz prevredno-

tenja IV

Preneseni Ëisti po-

slovni izid V

»isti poslovni

izid poslov-nega leta

VI

Skupaj kapital

Osnovni kapital

Nevpokli- cani ka-

pital (kot odbitna

postavkaKapitalske

rezerveZakonske

rezerve

Rezerve za lastne

delnice in lastne

poslovne deleže

Lastne delnice in lastni po-

slovni deleži (kot

odbitna postavka)

Staturarne rezerve

Druge rezerve iz

dobiËka

Presežek iz prevrednotenja

Preneseni Ëisti

dobiËek

»isti dobiËek poslov-

nega leta

I/1 I/2 II III/1 III/2 III/3 III/4 III/5 IV V/1 VI/1

A. STANJE 31. 12. 2007 83.751 0 125.608 7.182 224 -224 0 45.507 121.264 26.867 6.027 416.206

B. Premiki v kapital 0 0 0 0 0 0 0 0 6.206 0 4.573 10.779

a) Vpis vpoklicanega osnovnega kapitala 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

b) Vpis nevpoklicanega osnovnega kapitala 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

c) Vpoklic vpisanega osnovnega kapitala 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Ë) Vnos dodatnih vplaËil kapitala 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

d) Vnos Ëistega poslovnega izida poslovnega leta 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 4.573 4.573

e) Vnos zneska prevrednotenj kapitala 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

f) Druga poveËanja sestavin kapitala 0 0 0 0 0 0 0 6.206 0 0 6.206

g) Nakup lastnih delnic in lastnih poslovnih deležev 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

C. Premiki v kapitalu 0 0 0 0 0 0 0 2.286 0 6.026 -8.312 0

a) Razporeditev Ëistega dobiËka kot sestavine kapitala po sklepu uprave in nadzornega sveta 0 0 0 0 0 0 0 2.286 0 0 -2.286 0

b) Razporeditev Ëistega dobiËka za oblikovanje dodatnih rezerv po sklepu skupšËine 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

c) Poravnava izgube kot odbitne sestavine kapitala 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Ë) Oblikovanje rezerve za lastne delnice in lastne poslovne deleže iz drugih sestavin kapitala 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

d) Zmanjšanje rezerv za lastne delnice in lastne poslovne deleže in razporeditev na druge sestavine kapitala 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

e) IzplaËila(obraËun) dividend v obliki delnic 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

f) Druge prerazporeditve sestavin kapitala 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6.026 -6.026 0

». Premiki iz kapitala 0 0 0 0 0 0 0 0 -65.035 -6.011 -1 -71.047

a) IzplaËilo dividend 0 0 0 0 0 0 0 0 0 -6.011 0 -6.011

b) VraËilo kapitala 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

c) Uporaba presežka iz prevrednotenja (za oslabitev sredstev) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Ë) Prenos presežka iz prevrednotenja (v poslovne prihodke ali finanËne prihodke) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

d) Druga zmanjšanja sestavin kapitala 0 0 0 0 0 0 0 0 -65.035 0 -1 -65.036

e) Odtujitev oziroma umik lastnih delnic in lastnih poslovnih deležev 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

D. STANJE 31. 12. 2008 83.751 0 125.608 7.182 224 -224 0 47.793 62.435 26.882 2.287 355.938

Letno poroËilo

258


Izkaz gibanja kapitala za družbo Sava, d.d., za obdobje od 31. 12. 2006 do 31. 12. 2007

v 000 EUR

Vpoklicani kapital I

Kapitalske rezerve

IIRezerve iz dobiËka

III

Presežek iz prevredno-

tenja IV

Preneseni Ëisti po-

slovni izid V

»isti poslovni

izid poslov-nega leta

VI

Skupaj kapital

Osnovni kapital

Nevpokli- cani ka-

pital (kot odbitna

postavkaKapitalske

rezerveZakonske

rezerve

Rezerve za lastne

delnice in lastne

poslovne deleže

Lastne delnice in lastni po-

slovni deleži (kot

odbitna postavka)

Staturarne rezerve

Druge rezerve iz

dobiËka

Presežek iz prevrednotenja

Preneseni Ëisti

dobiËek

»isti dobiËek poslov-

nega leta

I/1 I/2 II III/1 III/2 III/3 III/4 III/5 IV V/1 VI/1

A. STANJE 31. 12. 2006 83.750 0 125.608 7.182 224 -224 0 39.482 39.835 20.571 11.906 328.334

B. Premiki v kapital 1 0 0 0 0 0 0 -1 87.795 0 12.053 99.848

a) Vpis vpoklicanega osnovnega kapitala 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

b) Vpis nevpoklicanega osnovnega kapitala 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

c) Vpoklic vpisanega osnovnega kapitala 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Ë) Vnos dodatnih vplaËil kapitala 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

d) Vnos Ëistega poslovnega izida poslovnega leta 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 12.053 12.053

e) Vnos zneska prevrednotenj kapitala 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

f) Druga poveËanja sestavin kapitala 1 0 0 0 0 0 0 -1 87.795 0 0 87.795

g) Nakup lastnih delnic in lastnih poslovnih deležev 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

C. Premiki v kapitalu 0 0 0 0 0 0 0 6.026 0 11.906 -17.932 0

a) Razporeditev Ëistega dobiËka kot sestavine kapitala po sklepu uprave in nadzornega sveta 0 0 0 0 0 0 0 6.026 0 0 -6.026 0

b) Razporeditev Ëistega dobiËka za oblikovanje dodatnih rezerv po sklepu skupšËine 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

c) Poravnava izgube kot odbitne sestavine kapitala 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Ë) Oblikovanje rezerve za lastne delnice in lastne poslovne deleže iz drugih sestavin kapitala 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

d) Zmanjšanje rezerv za lastne delnice in lastne poslovne deleže in razporeditev na druge sestavine kapitala 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

e) IzplaËila(obraËun) dividend v obliki delnic 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

f) Druge prerazporeditve sestavin kapitala 0 0 0 0 0 0 0 0 0 11.906 -11.906 0

». Premiki iz kapitala 0 0 0 0 0 0 0 0 -6.366 -5.610 0 -11.976

a) IzplaËilo dividend 0 0 0 0 0 0 0 0 0 -5.610 0 -5.610

b) VraËilo kapitala 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

c) Uporaba presežka iz prevrednotenja (za oslabitev sredstev) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Ë) Prenos presežka iz prevrednotenja (v poslovne prihodke ali finanËne prihodke) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

d) Druga zmanjšanja sestavin kapitala 0 0 0 0 0 0 0 0 -6.366 0 0 -6.366

e) Odtujitev oziroma umik lastnih delnic in lastnih poslovnih deležev 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

D. STANJE 31. 12. 2007 83.751 0 125.608 7.182 224 -224 0 45.507 121.264 26.867 6.027 416.206

259

Izračun bilančnega dobička za družbo Sava, d.d., na dan 31. 12. 2008

v 000 EUR

31. 12. 2008 31. 12. 2007

»ISTI POSLOVNI IZID OBRA»UNSKEGA OBDOBJA 4.573 12.053

Preneseni dobiËek na dan 01. 01. 32.893 32.477

Zmanjšanje zaradi izplaËila dividend -6.011 -5.611

PoveËanje (dodatno oblikovanje) rezerv iz dobiËka -2.286 -6.026

BilanËni dobiËek na dan 31. 12. 29.169 32.893

Letno poroËilo

260


2.2.Pojasnila k raËunovodskim izkazom za družbo Sava, d.d.

2.2.1. Podlaga za sestavitev raËunovodskih izkazov

2.2.2. Pomembnejše raËunovodske usmeritve

IZJAVA O SKLADNOSTI

Ra~unovodski izkazi so pripravljeni v skladu s Slovenskimi ra~unovodskimi standardi 2006, ki jih je izdal Slovenski in◊titut za revizijo. Uprava je potrdila ra~unovodske izkaze dne 17. februarja 2009.

FUNKCIJSKA VALUTA

Ra~unovodski izkazi so sestavljeni v evrih, ki je od 1. 1. 2007 funkcijska valuta družbe. Vse ra~unovodske informacije v tem poro~ilu, ki so predstavljene v evrih, so zaokrožene na tiso~ enot.

SPREMEMBE RAČUNOVODSKIH USMERITEV

V letu 2008 v družbi ni bilo sprememb ra~unovodskih usmeritev.

POSLI V TUJI VALUTI

Posli, izraženi v tuji valuti, se prera~unajo v funkcijsko valuto po referen~nem te~aju ECB na dan posla. Denarna sredstva in obveznosti, izražena v tuji valuti na dan bilance stanja, se prera~unajo v funkcijsko valuto po referen~nem te~aju ECB, veljavnem na zadnji dan obra~unskega obdobja. Te~ajne razlike so razlike med odpla~no vrednostjo v funkcijski valuti na za~etku obdobja, popravljeno za vi◊ino efektivnih obresti in pla~il med obdobjem in odpla~no vrednostjo v tuji valuti, prera~unano po referen~nem te~aju ECB na koncu obdobja. Nedenarna sredstva in obveznosti, ki so izmerjene po izvirni vrednosti v tuji valuti, se pretvorijo v funkcijsko valuto po referen~nem te~aju ECB na dan posla. Te~ajne razlike se pripoznajo v izkazu poslovnega izida.

NEOPREDMETENA SREDSTVA

Neopredmetena sredstva imajo opredeljeno dobo koristnosti. Izkazana so po nabavni vrednosti, zmanj◊ani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrane izgube zaradi oslabitve.

V nabavno vrednost se v◊tevajo tudi uvozne in nevra~ljive nakupne dajatve. V nabavno vrednost se ne vklju~ujejo obresti do nastanka neopredmetenega sredstva.

OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA

Opredmetena osnovna sredstva so izkazana po nabavni vrednosti, zmanj◊ani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi oslabitve.

261

Opredmeteno osnovno sredstvo se ob za~etnem pripoznanju ovrednoti po nabavni vrednosti. Sestavljajo jo njegova nakupna cena, uvozne in nevra~ljive nakupne dajatve ter stro◊ki, ki jih je mogo~e pripisati neposredno njegovi usposobitvi za nameravano uporabo, zlasti stro◊ki dovoza in namestitve ter ocena stro◊kov razgradnje, odstranitve in obnovitve. Nabavne vrednosti ne pove~ujejo obresti od posojil za pridobitev opredmetenega osnovnega sredstva do njegove usposobitve za uporabo.

Deli opredmetenih osnovnih sredstev, ki imajo razli~ne dobe koristnosti, se obra~unavajo kot posamezna opredmetena osnovna sredstva.

Nepremi~nine, ki so zgrajene ali razvite za prihodnjo uporabo kot naložbene nepremi~nine, so obravnavane kot opredmetena osnovna sredstva in izkazane po njihovi nabavni vrednosti do datuma dokon~anja, ko postanejo naložbena nepremi~nina.

POZNEJŠI STROŠKI V POVEZAVI Z OPREDMETENIMI OSNOVNIMI SREDSTVI

Stro◊ki, ki pozneje nastajajo v zvezi z opredmetenim osnovnim sredstvom, pove~ujejo njegovo nabavno vrednost, ~e se prihodnje koristi pri njem pove~ujejo v primerjavi s prvotno ocenjenimi.

Popravila ali vzdrževanje opredmetenih osnovnih sredstev so namenjena obnavljanju ali ohranjanju prihodnjih gospodarskih koristi, ki se pri~akujejo na podlagi prvotno ocenjene stopnje u~inkovitosti sredstev. Pripoznajo se kot odhodki, kadar se pojavijo.

NALOŽBENE NEPREMIČNINE

Naložbene nepremi~nine se posedujejo, da bi prina◊ale najemnino ali pove~evale vrednost dolgoro~ne naložbe ali pa oboje. Niso namenjene uporabi za ustvarjanje proizvodov, dobavljanje blaga, opravljanje storitev ali za pisarni◊ke namene, niti niso namenjene kratkoro~ni prodaji.

V primerih, ko se je treba odlo~iti, ali je neko sredstvo naložbena nepremi~nina ali lastni◊ko uporabljana nepremi~nina, se ta opredeli med naložbene nepremi~nine, ~e se ve~ kot 20 odstotkov celotne vrednosti nepremi~nine uporablja kot naložbena nepremi~nina.

ê naložbena nepremi~nina postane po lastniku uporabljana nepremi~nina, se ta razvrsti kot stavba in zemlji◊~e z ustreznimi sestavnimi deli.

Naložbene nepremi~nine so izkazane po nabavni vrednosti, zmanj◊ani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi oslabitve.

Za potrebe razkrivanja se ugotavlja po◊tena vrednost naložbenih nepremi~nin. Po◊tena vrednost temelji na tržni vrednosti, ki je enaka ocenjeni vrednosti, po kateri bi se nepremi~nina na dan cenitve in po ustreznem trženju lahko izmenjala v premi◊ljenem poslu med prodajalcem in kupcem, pri ~emer so stranke dobro obve◊~ene in ravnajo razumno, neprisiljeno in neodvisno.

262

Letno poroËilo


AMORTIZACIJA

Neodpisana vrednost opredmetenega osnovnega sredstva, neopredmetenega sredstva ter naložbenih nepremi~nin se zmanj◊uje z amortiziranjem.

Amortizacija se obra~unava po metodi enakomernega ~asovnega amortiziranja ob upo◊tevanju dobe koristnosti sredstev. Zemlji◊~a se ne amortizirajo. Opredmetena osnovna sredstva nimajo ocenjene preostale vrednosti.

Neopredmeteno sredstvo, opredmeteno osnovno sredstvo in naložbena nepremi~nina se za~nejo amortizirati prvi dan naslednjega meseca, ko so na voljo za uporabo.

Amortizacijske stopnje temeljijo na dobi koristnosti sredstev in znašajo:

Dobe koristnosti naložbenih nepremi~nin so enake kot za istovrstne nepremi~nine, ki se vodijo kot opredmetena osnovna sredstva.

OSLABITEV NEOPREDMETENIH SREDSTEV, OPREDMETENIH OSNOVNIH SREDSTEV IN NALOŽBENIH NEPREMIČNIN

Družba enkrat letno preveri preostalo knjigovodsko vrednost neopredmetenih sredstev, opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremi~nin z namenom, da ugotovi, ali so prisotni znaki oslabitve. ê tak◊ni znaki obstajajo, se oceni nadomestljiva vrednost sredstva.

Oslabitev sredstva ali denar ustvarjajo~e enote se pripozna, ko njegova knjigovodska vrednost presega njegovo nadomestljivo vrednost. Denar ustvarjajo~a enota je najmanj◊a skupina sredstev, ki ustvarjajo finan~ne pritoke, v glavnem neodvisne od finan~nih pritokov iz drugih sredstev ali skupin sredstev. Slabitev se izkaže v izkazu poslovnega izida. Izguba, ki se pripozna pri denar ustvarjajo~i enoti zaradi oslabitve, se razporedi na sredstva enote (skupine enot) sorazmerno s knjigovodsko vrednostjo vsakega sredstva v enoti.

Nadomestljiva vrednost sredstva ali denar ustvarjajo~e enote je njena vrednost pri uporabi ali po◊tena vrednost, zmanj◊ana za stro◊ke prodaje, in sicer tista, ki je vi◊ja. Pri dolo~anju vrednosti sredstva pri uporabi se pri~akovani prihodnji denarni tokovi diskontirajo na njihovo sedanjo vrednost z uporabo diskontne mere pred obdav~itvijo, ki odraža sprotne tržne ocene ~asovne vrednosti denarja in tveganja, ki so zna~ilna za sredstvo.

TekoËe leto Preteklo leto

Neopredmetena sredstva od 10,0 do 20,0 od 10,0 do 20,0

Gradbeni objekti od 2,0 do 5,0 od 2,0 do 5,0

Proizvodna oprema od 5,0 do 33,3 od 5,0 do 33,3

Ostala oprema od 10,0 do 25,0 od 10,0 do 25,0

263

FINANČNE NALOŽBE

Finan~ne naložbe se v bilanci stanja izkazujejo kot dolgoro~ne in kratkoro~ne finan~ne naložbe. Dolgoro~ne finan~ne naložbe so tiste, ki jih imamo v posesti v obdobju, dalj◊em od leta dni, in ne v posesti za trgovanje.

Finan~na naložba v kapital, lastni◊ki vrednostni papirji drugih podjetij ali dolžni◊ki vrednostni papirji drugih podjetij ali države ter dana posojila se ob za~etnem pripoznanju ovrednotijo po nabavni vrednosti, ki je enaka bodisi pla~anemu znesku denarja ali njegovih ustreznikov bodisi po◊teni vrednosti drugih nadomestil za nakup, ki jih je dal naložbenik, na dan menjave, pove~ani za stro◊ke, ki jih je mogo~e pripisati neposredno naložbi.

Dolgoro~ne finan~ne naložbe v odvisna podjetja, pridružena podjetja in v skupaj obvladovana podjetja se v ra~unovodskih izkazih vrednotijo po nabavni vrednosti. Nakazani deleži v dobi~ku pove~ujejo finan~ne prihodke.

Naložbe v dolžni◊ke in lastni◊ke vrednostne papirje se glede na namen pridobitve obravnavajo kot razpoložljive za prodajo. Ti finan~ni instrumenti se pripoznajo oziroma odpravijo na dan sklenitve posla. Po◊tena vrednost za prodajo razpoložljivih vrednostnih papirjev, ki kotirajo na borzi, je enaka objavljenemu enotnemu te~aju teh delnic na dan bilance stanja. Po◊tena vrednost delnic in deležev družb, ki ne kotirajo, se oceni na podlagi zadnjih transakcij ali njihovih zadnjih razpoložljivih ra~unovodskih izkazov. V primeru, da je za dolo~eno finan~no naložbo sklenjena opcijska pogodba, se po◊tena vrednost ugotavlja na podlagi cene v opcijski pogodbi.

Po◊tena vrednost za prodajo razpoložljivih vrednostnih papirjev se ugotavlja najmanj vsake tri mesece. Dobi~ek iz spremembe po◊tene vrednosti se pripozna v kapitalu kot presežek iz prevrednotenja, izguba pa kot negativni presežek iz prevrednotenja.

ê je bilo zmanj◊anje po◊tene vrednosti finan~nega sredstva, ki je razpoložljivo za prodajo, pripoznano neposredno kot negativni presežek iz prevrednotenja in obstajajo nepristranski dokazi, da je to sredstvo dolgoro~no oslabljeno, se oslabitev pripozna v izkazu poslovnega izida kot finan~ni odhodek. Šteje se, da obstajajo objektivni razlogi za opravljanje preizkusa oslabitve finan~ne naložbe, kadar je po◊tena vrednost finan~nega sredstva na dan bilance stanja 20 odstotkov nižja od nabavne vrednosti finan~nega sredstva. Preizkus oslabitve finan~ne naložbe se opravi posami~no za vsako naložbo ali skupino naložb.

Po◊tena vrednost obrestne zamenjave je ocenjen znesek, ki bi ga družba prejela ali pla~ala ob prekinitvi zamenjave obrestne mere na dan bilance stanja, upo◊tevajo~ trenutne obrestne mere ter trenutne posojilne sposobnosti udeležencev zamenjave.

TERJATVE

Terjatve vseh vrst se ob za~etnem pripoznanju izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo popla~ane. Prvotne terjatve se lahko pozneje pove~ajo ali pa ne glede na prejeto pla~ilo ali druga~no poravnavo tudi zmanj◊ajo za vse zneske, utemeljene s pogodbo.

Letno poroËilo

264


Dani predujmi se v bilanci stanja izkazujejo v zvezi s stvarmi, na katere se nana◊ajo.

Terjatve, za katere se domneva, da ne bodo poravnane v rednem roku oziroma v celotnem znesku, se ◊tejejo kot dvomljive; ~e se je zaradi njih za~el sodni postopek, pa kot sporne terjatve.

Popravki vrednosti terjatev se v družbi oblikujejo na naslednji na~in:• 100-odstotnipopravekzavsetoženeterjatveinterjatve,prijavljenevste~ajnem

postopku in v postopku prisilne poravnave;• 100-odstotnipopravekzaterjatve,kisoponajbolj◊istrokovnipresojiposlo

vodstva utemeljeno dvomljive in je utemeljeno dvomljiv tudi izid morebitne tožbe zaradi nesolventnosti kupca.

DENARNA SREDSTVA

Denarna sredstva in njihovi ustrezniki obsegajo denar na transakcijskih ra~unih.

KAPITAL

Celotni kapital sestavljajo vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobi~ka, presežek iz prevrednotenja, preneseni ~isti poslovni izid iz prej◊njih let in ~isti poslovni izid poslovnega leta.

Odkupljene lastne delnice se izkazujejo kot odbitna postavka kapitala.

DOLGOROČNE REZERVACIJE

Rezervacije se pripoznajo, ~e ima družba zaradi preteklega dogodka pravne ali posredne obveze, ki jih je mogo~e zanesljivo oceniti in je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogo~ajo gospodarske koristi. Vi◊ina rezervacije se dolo~i z diskontiranjem pri~akovanih prihodnjih denarnih tokov po stopnji pred obdav~itvijo, ki odraža obstoje~e ocene ~asovne vrednosti denarja in po potrebi tudi tveganja, ki so zna~ilna za obveznost.

Družba je v skladu z zakonskimi predpisi, kolektivno pogodbo in internim pravilnikom zavezana k pla~ilu jubilejnih nagrad zaposlencem ter odpravnin ob njihovi upokojitvi, za kar so oblikovane dolgoro~ne rezervacije. Druge pokojninske obveznosti ne obstajajo.

Rezervacije so oblikovane v vi◊ini ocenjenih prihodnjih izpla~il za odpravnine in jubilejne nagrade, diskontirane na dan bilance stanja. Izra~un je bil na dan 31. 12. 2005 narejen za vse zaposlene tako, da je upo◊teval stro◊ke odpravnin ob upokojitvi ter stro◊ke vseh pri~akovanih jubilejnih nagrad do upokojitve. Izbrana diskontna obrestna mera je zna◊ala 2,75 odstotka letno in je predstavljala donos dolgoro~nih državnih obveznic; izra~un je z uporabo metode projicirane enote pripravil poobla◊~eni aktuar. Prera~un rezervacij na dan 31. 12. 2006, 31. 12. 2007 in 31. 12. 2008 je družba opravila glede na spremembo ◊tevila zaposlenih. Ob spremembah ◊tevila zaposlenih v obra~unskem letu za ve~ kot 10 odstotkov, ustreznost vi◊ine rezervacij ponovno preverja poobla◊~eni aktuar.

Državne podpore se pripoznajo v ra~unovodskih izkazih kot odloženi prihodki, ko so prejete in ko obstaja sprejemljivo zagotovilo, da bo izpolnila pogoje v zvezi z njimi. Državne podpore, prejete za kritje stro◊kov, se pripoznavajo strogo

265

dosledno kot prihodki v obdobjih, v katerih nastajajo zadevni stro◊ki, ki naj bi jih lete nadomestile. S sredstvi povezane državne podpore se v izkazu poslovnega izida pripoznavajo strogo dosledno med drugimi prihodki iz poslovanja v dobi koristnosti posameznega sredstva.

DOLGOVI

Dolgovi so finan~ni in poslovni, kratkoro~ni in dolgoro~ni.

Vsi dolgovi se ob za~etnem pripoznanju ovrednotijo z zneski iz ustreznih listin o njihovem nastanku, ki dokazujejo prejem denarnih sredstev ali popla~ilo kakega poslovnega dolga.

Dolgoro~ni dolgovi se pove~ujejo za pripisane obresti ali zmanj◊ujejo za odpla~ane zneske in morebitne druga~ne poravnave, ~e o tem obstaja sporazum z upnikom. Knjigovodska vrednost dolgoro~nih dolgov je enaka njihovi izvirni vrednosti, zmanj◊ani za odpla~ila glavnice in prenose med kratkoro~ne dolgove, dokler ne nastane potreba po prevrednotenju dolgoro~nih dolgov.

Knjigovodska vrednost kratkoro~nih dolgov je enaka njihovi izvirni vrednosti, popravljeni za njihova pove~anja ali zmanj◊anja skladno s sporazumi z upniki, dokler ne nastane potreba po njihovem prevrednotenju.

Kratkoro~ne in dolgoro~ne obveznosti vseh vrst se v za~etku izkazujejo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da upniki zahtevajo njihovo popla~ilo. Obveznosti se pozneje pove~ujejo s pripisanimi donosi (obresti, druga nadomestila), za katere obstaja sporazum z upnikom. Obveznosti se zmanj◊ujejo za odpla~ane zneske in morebitne druga~ne poravnave v dogovoru z upnikom.

Pri merjenju dolgoro~nih dolgov družba upo◊teva usmeritev, da se dogovorjena obrestna mera ne razlikuje bistveno od efektivne obrestne mere, ~e razlika ni ve~ja od ene odstotne to~ke.

KRATKOROČNE ČASOVNE RAZMEJITVE Kratkoro~ne ~asovne razmejitve so terjatve in druga sredstva ter obveznosti, ki se bodo po predvidevanjih pojavili v letu dni in katerih nastanek je verjeten, velikost pa zanesljivo ocenjena; terjatve in obveznosti se nana◊ajo na znane ali ◊e ne znane pravne oziroma fizi~ne osebe, do katerih bodo tedaj nastale prave terjatve in dolgovi, s sredstvi pa so mi◊ljeni proizvodi ali storitve, ki jih bodo bremenile.

Aktivne kratkoro~ne ~asovne razmejitve zajemajo kratkoro~no nezara~unane prihodke in kratkoro~no odložene stro◊ke. Pasivne kratkoro~ne ~asovne razmejitve zajemajo kratkoro~no odložene prihodke in kratkoro~no vra~unane stro◊ke.

PRIPOZNAVANJE PRIHODKOV

Prihodki se pripoznajo, ~e je pove~anje gospodarskih koristi v obra~unskem obdobju povezano s pove~anjem vrednosti sredstva ali z zmanj◊anjem dolga in je pove~anje mogo~e zanesljivo izmeriti. Prihodki se pripoznajo, ko se upravi~eno pri~akuje, da bodo vodili do prejemkov, ~e ti niso uresni~eni že ob nastanku.

Letno poroËilo

266


Poslovni prihodki

Prihodki iz prodaje proizvodov in blaga se pripoznajo po po◊teni vrednosti prejetega popla~ila ali terjatve iz tega naslova, in sicer zmanj◊ani za vra~ila in popuste, rabate za nadaljnjo prodajo in koli~inske popuste. Prihodki se izkažejo, ko je kupec prevzel vse pomembne oblike tveganja in koristi, povezanih z lastni◊tvom sredstva, ko obstaja gotovost glede popla~ljivosti nadomestila in z njim povezanih stro◊kov ali možnosti vra~ila proizvodov in ko družba preneha z nadaljnjim odlo~anjem o prodanih proizvodih.

Prihodki od najemnin iz naložbenih nepremi~nin se pripoznajo med prihodki enakomerno med trajanjem najema.

Prihodki na podlagi dobljenih subvencij ali dotacij se merijo po odobrenih zneskih v ta namen.

Prevrednotovalni poslovni prihodki nastanejo ob odtujitvi neopredmetenih sredstev, opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremi~nin kot presežki njihove prodajne vrednosti nad njihovo knjigovodsko vrednostjo.

Finančni prihodki

Finan~ni prihodki obsegajo prihodke od obresti od naložb, prihodke od dividend, prihodke od odsvojitve za prodajo razpoložljivih finan~nih sredstev, pozitivne te~ajne razlike in dobi~ke od instrumentov za varovanje pred tveganjem, ko se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Prihodki iz obresti se pripoznajo ob njihovem nastanku z uporabo metode efektivne obrestne mere. Prihodki od dividend se v izkazu poslovnega izida pripoznajo v obdobju, ko je bil sprejet sklep skup◊~ine delni~arjev o izpla~ilu dividend.

Druge prihodke sestavljajo neobi~ajne postavke. Pojavljajo se v dejansko nastalih zneskih.

PRIPOZNAVANJE ODHODKOV

Odhodki se pripoznajo, ~e je zmanj◊anje gospodarskih koristi v obra~unskem obdobju povezano z zmanj◊anjem sredstva ali s pove~anjem dolga in je to zmanj◊anje mogo~e zanesljivo izmeriti.

Poslovni odhodki

Poslovni odhodki se pripoznajo, ko je porabljen material oziroma opravljena storitev, in sicer v obdobju, na katerega se nana◊ajo.

Prevrednotovalni poslovni odhodki se pojavljajo v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi, neopredmetenimi sredstvi in obratnimi sredstvi zaradi njihove oslabitve.

Finančni odhodki

Finan~ni odhodki obsegajo stro◊ke obresti za posojila, negativne te~ajne razlike, izgube zaradi oslabitve vrednosti finan~nih sredstev in izgube od instrumentov za varovanje pred tveganjem, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Stro◊ki izposojanja se v izkazu poslovnega izida pripoznajo po metodi efektivnih obresti.

267

Drugi odhodki

Druge odhodke sestavljajo neobi~ajne postavke, ki se izkazujejo v dejansko nastalih zneskih.

DAVEK OD DOBIČKA IN ODLOŽENI DAVEK

Davek od dobi~ka oziroma izgube poslovnega leta obsega odmerjeni in odloženi davek. Davek od dobi~ka se izkaže v izkazu poslovnega izida, razen v tistem delu, v katerem se nana◊a na postavke, ki se izkazujejo neposredno v kapitalu in se zato izkazuje med kapitalom.

Odmerjeni davek je davek, za katerega se pri~akuje, da bo pla~an od obdav~ljivega dobi~ka za poslovno leto z uporabo dav~nih stopenj, uveljavljenih ali v bistvu uveljavljenih na datum poro~anja, in morebitne prilagoditve dav~nih obveznosti v povezavi s preteklimi poslovnimi leti.

Odloženi davek se izkazuje po metodi obveznosti po bilanci stanja, pri ~emer se upo◊tevajo za~asne razlike med knjigovodsko vrednostjo sredstev in obveznostmi za potrebe finan~nega poro~anja in zneskov za potrebe dav~nega poro~anja. Odloženi davek se izkaže v vi◊ini, katero bo po pri~akovanjih potrebno pla~ati ob odpravi za~asnih razlik, na podlagi zakonov, uveljavljenih ali v bistvu uveljavljenih na datum poro~anja.

Odložena terjatev za davek se pripozna v obsegu, za katerega obstaja verjetnost, da bo na razpolago prihodnji obdav~ljivi dobi~ek, v breme katerega bo v prihodnje mogo~e uporabiti odloženo terjatev. Odložene terjatve za davek se zmanj◊ajo za znesek, za katerega ni ve~ verjetno, da bo mogo~e uveljaviti dav~no olaj◊avo, povezano s sredstvom.

ČISTI DOBIČEK NA DELNICO

Delni◊ki kapital družbe je razdeljen na navadne imenske kosovne delnice, zato družba prikazuje osnovno dobi~konosnost delnice. Osnovna dobi~konosnost delnice se izra~una tako, da delimo dobi~ek s tehtanim povpre~nim ◊tevilom navadnih delnic v poslovnem letu.

Prilagojeni ~isti dobi~ek na delnico je enak osnovnemu ~istemu dobi~ku na delnico, ker družba nima prednostnih delnic ali zamenljivih obveznic. Med letom ni pri◊lo do spremembe ◊tevila izdanih delnic.

POROČANJE PO ODSEKIH

Družba nima opredeljenih ne podro~nih ne obmo~nih odsekov.

KRITERIJI POMEMBNOSTI ZA RAZKRITJA

Družba navaja ra~unovodske usmeritve najmanj za tista sredstva in obveznosti do virov sredstev, katerih vrednost presega 10 odstotkov vrednosti sredstev oziroma virov sredstev na dan bilance stanja.

Družba razkriva posamezno sredstvo oziroma dolg najmanj takrat, kadar le ta presega 10 odstotkov bilan~ne vsote. Nižje zneske družba razkriva, kadar oceni, da so pomembni za prikaz po◊tene slike poslovanja.

Letno poroËilo

268


SESTAVITEV IZKAZA DENARNIH TOKOV

Izkaz denarnih tokov je sestavljen v skladu s SRS 26 razli~ico II. Pripravljen je z upo◊tevanjem podatkov iz izkaza poslovnega izida za obdobje januar december 2008 (za preteklo obdobje 2007), podatkov iz bilance stanja na dan 31. 12. 2008 in 31. 12. 2007 (za preteklo obdobje 31. 12. 2007 in 31. 12. 2006) ter drugih potrebnih podatkov. V izkazu denarnih tokov so izklju~ene pomembnej◊e vrednosti, ki niso povezane s prejemki in izdatki.

Sava, d.d., je izpostavljena naslednjim finan~nim tveganjem:

POSOJILNO TVEGANJE

Posojilno tveganje je tveganje, da stranka v poslovnem odnosu, ko od nas kupuje proizvode ali storitve, ne bo izpolnila svoje obveznosti in bo družbi s tem povzro~ila finan~no ◊kodo.

To tveganje je neposredno povezano s komercialnim tveganjem in predstavlja nevarnost, da bodo terjatve do kupcev in drugih poslovnih partnerjev popla~ane s ~asovnim zamikom ali pa sploh ne.

Sava, d.d., pretežno prodaja svoje storitve h~erinskim družbam, kjer je tveganje za nepla~ilo majhno. Na finan~nih trgih je posebna pozornost posve~ena spremljanju pla~ilne sposobnosti kupcev. Za zmanj◊evanje izpostavljenosti temu tveganju je vzpostavljen bonitetni sistem ocene kupcev z nadzorom slabih pla~nikov, sprotno se izvajajo poboti.

Posojilno tveganje v Savi, d.d., je majhno.

PLAČILNOSPOSOBNOSTNO TVEGANJE

Pla~ilnosposobnostno tveganje je tveganje, da podjetje ne bo zmoglo pravo~asno izpolniti svojih finan~nih obveznosti.

V Poslovni skupini Sava je vzpostavljena enotna finan~na politika in centralizirano upravljanje s finan~nimi sredstvi. Z dnevno izravnavo denarnih tokov znotraj poslovne skupine se izogibamo nepotrebnemu zadolževanju zunaj skupine. Mati~na družba ima visoko boniteto pri bankah, zato ob~asne primanjkljaje sredstev lahko pridobi zunaj sistema.

Pla~ilnosposobnostno tveganje v Savi, d.d., je kljub finan~ni krizi majhno.

OBRESTNO TVEGANJE

Obrestno tvegaje je tveganje, da bo vrednost stro◊kov zadolževanja in vrednostnih papirjev nihala zaradi sprememb tržnih obrestnih mer.

Na ravni Poslovne skupine Sava je opredeljen enoten nastop družb pri bankah in enotna obrestna politika znotraj poslovne skupine. V Savi, d.d., se uporabljajo obrestne zamenjave po ponudbah bank. Obrestno tveganje se zmanj◊uje tudi s stalnim iz bolj◊evanjem upravljanja z obratnimi sredstvi in s tem relativnega zmanj◊evanja zadolženosti.

Obrestno tveganje v Savi, d.d., je majhno.

2.3. Obvladovanje finanËnih tveganj za družbo Sava, d.d.

269

VALUTNO TVEGANJE

Valutno tveganje je tveganje, da bo vrednost sredstev ali virov sredstev nihala zaradi sprememb vrednosti valut, v katerih so nominirana na◊a sredstva ali njihovi viri.

Družba Sava, d.d., pretežno posluje v evrskem obmo~ju, zaradi ~esar ni pretirano izpostavljena valutnim tveganjem. V letu 2008 je Sava, d.d., za~ela uporabljati terminske pogodbe za za◊~ito pred valutnim tveganjem.

Izpostavljenost valutnim tveganjem v Savi, d.d., je majhno.

UPRAVLJANJE S KAPITALOM

Uprava Save, d.d., vzdržuje kapitalsko strukturo, ki za vse družbe v poslovni skupini zagotavlja zaupanje naložbenikov, upnikov in trga ter trajnostni razvoj Poslovne skupine Sava.

Dividendna politika je opredeljena v strate◊kih dokumentih in predvideva dolgoro~no stabilno izpla~ilo dividend. Nadzorni svet spremlja donosnost kapitala in vi◊ino izpla~anih dividend.

Sava, d.d., nima programa podeljevanja delni◊kih opcij zaposlenim in tudi dodatno ne odkupuje lastnih delnic.

V letu poro~anja se je spremenila sestava nadzornega sveta, vendar ni pri◊lo do sprememb v na~inu upravljanja s kapitalom.

Regulatorni organi nimajo nikakr◊nih kapitalskih zahtev do mati~ne ali do odvisnih družb v Poslovni skupini Sava.

Letno poroËilo

270


Neopredmetena sredstva v vi◊ini 88 tiso~ EUR predstavljajo kupljene licence za uporabo ra~unalni◊kega programa MySAP.com, licence Data protector, licence Lotus Notes in licence protivirusne za◊~ite. V letu 2008 je bila obra~unana amortizacija v vi◊ini 107 tiso~ EUR.

Preglednica gibanja neopredmetenih sredstev

2.4. Pojasnila posameznih postavk raËunovodskih izkazov za družbo Sava, d.d.

2.4.1. Neopredmetena sredstva in dolgoroËne aktivne Ëasovne razmejitve

v 000 EUR

Dolgo - roËno odlo-ženi stroški

raz vijanja

Premoženjske pravice

Predujmi za

neopred - metena dolgo - roËna

sredstva

Dobro ime prevzetega

podjetja

Druge dolgo roËne

aktivne Ëasovne

razmejitve SKUPAJ

Usredstve- ni stroški naložb v

tuja opred - metena os-

novna sredstva

Naložbe v pridobljene pra vice do industrijske lastni-

ne in druge pravice

NABAVNA VREDNOST

Stanje 31. 12. 2007 0 0 633 0 0 0 633

PoveËanja, nakupi 0 0 0 0 0 0 0

Aktiviranja 0 0 0 0 0 0 0

PoveËanje zaradi akvizicije 0 0 0 0 0 0 0

Prenosi 0 0 0 0 0 0 0

Zmanjšanja 0 0 0 0 0 0 0

Zmanjšanja zaradi odprodaje družb

0 0 0 0 0 0 0

Odpisi 0 0 0 0 0 0 0

Slabitve 0 0 0 0 0 0 0

Stanje 31. 12. 2008 0 0 633 0 0 0 633

POPRAVEK VREDNOSTI

Stanje 31. 12. 2007 0 0 -438 0 0 0 -438

PoveËanja, nakupi 0 0 0 0 0 0 0


PoveËanje zaradi akvizicije 0 0 0 0 0 0 0

271

v 000 EUR

Dolgo - roËno odlo-ženi stroški

raz vijanja

Premoženjske pravice

Predujmi za

neopred - metena dolgo - roËna

sredstva

Dobro ime prevzetega

podjetja

Druge dolgo roËne

aktivne Ëasovne

razmejitve SKUPAJ

Usredstve- ni stroški naložb v

tuja opred - metena os-

novna sredstva

Naložbe v pridobljene pra vice do industrijske lastni-

ne in druge pravice

Zmanjšanje 0 0 0 0 0 0 0

Zmanjšanje zaradi odprodaje družb

0 0 0 0 0 0 0

Prenosi 0 0 0 0 0 0 0

Odpisi 0 0 0 0 0 0 0

Slabitev 0 0 0 0 0 0 0

Amortizacija 0 0 -107 0 0 0 -107

Stanje 31. 12. 2008 0 0 -545 0 0 0 -545

NEODPISANA VREDNOST

Stanje 31. 12. 2007 0 0 194 0 0 0 194

Stanje 31. 12. 2008 0 0 88 0 0 0 88

2.4.2. Opredmetena osnovna sredstva

Opredmetena osnovna sredstva v vi◊ini 8.191 tiso~ EUR predstavljajo 1,3 odstotka bilan~ne vsote. Osnovna sredstva so v primerjavi s prehodnim letom nižja za 22 odstotkov. Opredmetena osnovna sredstva so prosta bremen.

Pomembne spremembe opredmetenih osnovnih sredstev v letu 2008 so bile naslednje:• izvedenajebiladokapitalizacijasstvarnimvložkomvdružbiSavatech,d.o.o.,

knjigovodska vrednost teh osnovnih sredstev je zna◊ala 2.066 tiso~ EUR;• zanaložbesmonamenili798tiso~EUR,odtega212tiso~EURzaobnovo

poslovnega objekta družbe Sava, d.d.; 32 tiso~ EUR za obnovo proizvodnega objekta družbe SavaGTI, d.o.o., na Ptuju, za ra~unalni◊ko opremo 329 tiso~ EUR in za drugo opremo 225 tiso~ EUR;

• vletu2008jebilaobra~unanaamortizacijaopredmetenihosnovnihsredstevv vi◊ini 731 tiso~ EUR;

• vletu2008jebilaopravljenaodprodajainodpisosnovnihsredstev,katerihknjigovodska vrednost je zna◊ala 57 tiso~ EUR.

Letno poroËilo

272


Preglednica gibanja opredmetenih osnovnih sredstev

v 000 EUR

ZemljišËa Zgradbe


stroji

Druge naprave in

oprema

Opredme-tena osnov-na sredstva v gradnji in

izdelavi

Predujmi za prido bi-tev opred-

metenih osnovnih sredstev SKUPAJ

NABAVNA VREDNOST

Stanje 31. 12. 2007 0 7.843 21.286 856 1.226 0 31.211

Nabava, poveËanja 0 41 446 191 120 0 798

PoveËanje predujmov 0 0 0 0 0 11 11

Zmanjšanje predujmov 0 0 0 0 0 0 0

Aktiviranja 0 0 835 82 -917 0 0

Dokapitalizacija s stvarnim vložkom 0 0 -9.014 -291 0 0 -9.305

PoveËanje zaradi akvizicij 0 0 0 0 0 0 0

Prenosi 0 0 0 0 -264 0 -264

Zmanjšanje 0 0 0 0 -45 0 -45

Zmanjšanje zaradi odprodaje družb 0 0 0 0 0 0 0

Odpisi 0 0 -320 -36 0 0 -356

Slabitev 0 0 0 0 0 0 0

Stanje 31. 12. 2008 0 7.884 13.233 802 120 11 22.050

POPRAVEK VREDNOSTI

Stanje 31. 12. 2007 0 -3.183 -16.872 -656 0 0 -20.711

Nabava, poveËanja 0 0 0 0 0 0 0


Dokapitalizacija s stvarnim vložkom 0 0 6.953 286 0 0 7.239

PoveËanje zaradi akvizicij 0 0 0 0 0 0 0

Prenosi 0 0 0 0 0 0 0

Zmanjšanje 0 0 0 0 0 0 0

Zmanjšanje zaradi odprodaje družb 0 0 0 0 0 0 0

Odpisi 0 0 319 25 0 0 344

Slabitev 0 0 0 0 0 0 0

Amortizacija 0 -156 -523 -52 0 0 -731

Stanje 31. 12. 2008 0 -3.339 -10.123 -397 0 0 -13.859

NEODPISANA VREDNOST

Stanje 31. 12. 2007 0 4.660 4.414 200 1.226 0 10.500

Stanje 31. 12. 2008 0 4.545 3.110 405 120 11 8.191

273

2.4.3. Naložbene nepremiËnine

Naložbene nepremi~nine v vi◊ini 53.135 tiso~ EUR predstavljajo 8 odstotkov bilan~ne vsote. Naložbene nepremi~nine so v primerjavi s predhodnim letom nižje za en odstotek. Na nepremi~ninah Grand hotela Toplice z restavracijo Panorama in njenimi pripadajo~imi objekti hotel Trst, hotel Korotan in hotel Jadran, katerih sedanja vrednost zna◊a 6.743 tiso~ EUR, je vpisana hipoteka za najeto posojilo pri Pokojninski družbi A, d.d. Stanje neodpla~anega dela posojila na dan 31. 12. 2008 zna◊a 6.000 tiso~ EUR. Bistvene spremembe pri naložbenih nepremi~ninah v letu 2008 so bile naslednje:• zanaložbesmonamenili821tiso~EUR,insicernaobstoje~ihnaložbenih

nepremi~ninah;• vletu2008jebilaobra~unanaamortizacijanaložbenihnepremi~ninvvi◊ini

1.181 tiso~ EUR;• vletu2008jebilaopravljenaprodajanaložbenihnepremi~nin,katerihknji

govodska vrednost je zna◊ala 528 tiso~ EUR.

Po na◊i oceni se knjigovodska vrednost naložbenih nepremi~nin bistveno ne razlikuje od njihove po◊tene vrednosti. Ocena vrednosti ni bila izvedena s pomo~jo cenilca.

274

Letno poroËilo


Preglednica gibanja naložbenih nepremičnin

v 000 EUR

NABAVNA VREDNOST

ZemljišËa- naložbene

nepremiËnine

Zgradbe- naložbene


Stanje 31. 12. 2007 18.331 60.549 78.880

Nabava, poveËanja 550 271 821

Prenosi 0 264 264

PoveËanje zaradi akvizicij 0 0 0

Zmanjšanje zaradi prodaje -193 -544 -737

Zmanjšanje zaradi prodaje družb 0 0 0

Odpisi 0 0 0

Slabitve 0 0 0

Stanje 31. 12. 2008 18.688 60.540 79.228

POPRAVEK VREDNOSTI

Stanje 31. 12. 2007 0 -25.121 -25.121

Nabava, poveËanja 0 0 0

Prenosi 0 0 0

PoveËanje zaradi akvizicij 0 0 0

Zmanjšanje zaradi prodaje 0 209 209

Zmanjšanje zaradi prodaje družb 0 0 0

Odpisi 0 0 0

Slabitev 0 0 0

Amortizacija 0 -1.181 -1.181

Stanje 31. 12. 2008 0 -26.093 -26.093

NEODPISANA VREDNOST

Stanje 31. 12. 2007 18.331 35.428 53.759

Stanje 31. 12. 2008 18.688 34.447 53.135

275

2.4.4. DolgoroËne finanËne naložbe

Dolgoročne finančne naložbe v vi◊ini 542.050 tiso~ EUR predstavljajo 83 odstotkov bilan~ne vsote in so v primerjavi s predhodnim letom nižje za 5 odstotkov.

Delnice in deleži v družbah Poslovne skupine Sava v vi◊ini 132.574 tiso~ EUR so v primerjavi s predhodnim letom vi◊je za 25 odstotkov.

Spremembe v sestavi Poslovne skupine Sava so opisane v poglavju 1.2. ra~unovodskega dela letnega poro~ila Poslovne skupine Sava.

Delnice in deleži v pridruženih družbah v vi◊ini 220.260 tiso~ EUR so v primerjavi s predhodnim letom vi◊ji za 12 odstotkov in v glavnem predstavljajo naložbo v Gorenjski banki, d.d., in naložbo v ABANKI VIPA, d.d., ki je bila v letu 2008 dokapitalizirana z zneskom v vi◊ini 24.352 tiso~ EUR.Vrednost finan~ne naložbe v Gorenjsko banko, d.d., zna◊a 89.444 tiso~ EUR. Naložba je vrednotena po nabavni vrednosti. Vrednost finan~ne naložbe v ABANKO VIPA, d.d., zna◊a 130.529 tiso~ EUR in je prav tako vrednotena po nabavni vrednosti. Po◊tena vrednost naložbe v ABANKO VIPA, d.d., zna◊a 107.720 tiso~ EUR.Spremembe v sestavi pridruženih družb so opisane v poglavju 1.2. ra~unovodskega dela letnega poro~ila Poslovne skupine Sava.

Druge delnice in deleži v vi◊ini 186.448 tiso~ EUR so v primerjavi s predhodnim letom nižje za 31 odstotkov. Med drugimi delnicami in deleži izkazujemo borzne in neborzne vrednostne papirje v vi◊ini 179.560 tiso~ EUR ter ostale dolgoro~ne deleže v vi◊ini 6.888 tiso~ EUR.Vrednostni papirji so na dan 31. 12. 2008 vrednoteni po po◊teni vrednosti. V letu 2008 se je po◊tena vrednost drugih delnic in deležev zaradi spremenjenih tržnih razmer zmanj◊ala za 99.034 tiso~ EUR.

Med vrednostnimi papirji, razpoložljivimi za prodajo, 77 odstotkov predstavljajo delnice družb Merkur, d.d., in NFD 1, d.d.Vrednost finan~ne naložbe v družbo Merkur, d.d., Naklo, zna◊a 111.692 tiso~ EUR, in je vrednotena v skladu s prodajno opcijsko pogodbo, v kateri je dogovorjena cena 424,94 EUR za delnico. V okviru drugih delnic in deležev ima družba sklenjene prodajne opcijske pogodbe v vi◊ini 119.836 tiso~ EUR. Vrednost nakupnih opcijskih pogodb pa zna◊a 5.094 tiso~ EUR.

Dolgoročna posojila v vi◊ini 2.768 tiso~ EUR v glavnem predstavljajo dana dolgoro~na posojila družbam v Poslovni skupini Sava in so v 30 odstotkih zavarovana z menicami.

Letno poroËilo

276


Preglednica gibanja dolgoročnih finančnih naložbv 000 EUR

DolgoroËne finanËne naložbe, razen posojil DolgoroËna posojila

SKUPAJ DFN

Delnice in deleži družb v skupini

Delnice in deleži v pridru-

ženih družbah

Druge delnice

in deleži

Druge dolgo-roËne

finanËne naložbe

Skupaj DFN,

razen posojil

Dolgo-roËna

posojila družbam v skupini

Dolgo-roËna

posojila drugim

Dolgo-roËno

nevpla-Ëani vpo-

klicani kapital

Skupaj dolgo-roËna

posojila

KOSMATA VREDNOST

Stanje 31. 12. 2007 105.798 196.501 269.995 0 572.294 1.863 4 0 1.867 574.161

Nabava 10.579 0 44.605 0 55.184 213 0 0 213 55.397

Dokapitalizacija z denarnim vložkom 8.000 24.352 0 0 32.352 0 0 0 0 32.352

Dokapitalizacija s stvarnim vložkom 8.197 0 0 0 8.197 0 0 0 0 8.197

PoveËanje zaradi akvizicij 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Zmanjšanje 0 -593 -28.148 0 -28.741 0 0 0 0 -28.741

Prenosi 0 0 0 0 0 692 -4 0 688 688

Prevrednotovanje 0 0 -84.164 0 -84.164 0 0 0 0 -84.164

Stanje 31. 12. 2008 132.574 220.260 202.288 0 555.122 2.768 0 0 2.768 557.890

POPRAVEK VREDNOSTI

Stanje 31. 12. 2007 0 -593 -1.036 0 -1.629 0 0 0 0 -1.629

Nabava 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Dokapitalizacija s stvarnim vložkom 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

PoveËanje zaradi akvizicij 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Zmanjšanje 0 593 66 0 659 0 0 0 0 659

Prenosi 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Prevrednotovanje 0 0 -14.870 0 -14.870 0 0 0 0 -14.870

Stanje 31. 12. 2008 0 0 -15.840 0 -15.840 0 0 0 0 -15.840

»ISTA VREDNOST

Stanje 31. 12. 2007 105.798 195.908 268.959 0 570.665 1.863 4 0 1.867 572.532

Stanje 31. 12. 2008 132.574 220.260 186.448 0 539.282 2.768 0 0 2.768 542.050

277

Dolgoro~ne poslovne terjatve v vi◊ini 322 tiso~ EUR so v primerjavi s predho-dnim letom nižje za 26 odstotkov. Dolgoro~ne poslovne terjatve se nana◊ajo na dolgoro~na dana posojila delavcem za odkupe stanovanj. Ta posojila so zava-rovana z vpisom hipoteke posojilodajalca na nepremi~nine. Obrestne mere za dana stanovanjska posojila zna◊ajo od TOM + 2 odstotka do TOM + 3 odstotke. Dolgoro~ne poslovne terjatve bodo zapadle najkasneje v letu 2013.

Preglednica gibanja dolgoročnih poslovnih terjatev

2.4.5. DolgoroËne poslovne terjatve

v 000 EUR

2008 2007

Stanje 01. 01. 433 699

Novo oblikovane terjatve iz spremembe gibljivega dela obrestne mere 6 11

OdplaËila terjatev -117 -277

Stanje 31. 12. 322 433

Terjatve do države za odložene davke so oblikovane v vi◊ini 2.687 tiso~ EUR. Nastale so v povezavi z oblikovanjem rezervacij za odpravnine in jubilejne na-grade za zaposlene in v povezavi z oblikovano rezervacijo za jamstva, v povezavi s prevrednotenjem vrednostnih papirjev na po◊teno vrednost ter v povezavi s slabitvijo vrednostnih papirjev.

Preglednica gibanja odloženih terjatev za davek

2.4.6. Odložene terjatve za davek

v 000 EUR

2008 2007

Stanje 01. 01. 429 247

PoveËanje terjatev od prevrednotenja vrednostnih papirjev na pošteno vrednost 258 280

Zmanjšanje terjatev od prevrednotenja vrednostnih papirjev na pošteno vrednost -15 -86

Zmanjšanje terjatev zaradi prodaje vrenostnih papirjev -213 -3

PoveËanje terjatev zaradi oslabitev vrednostnih papirjev 2.231 0

Zmanjšanje terjatev z rezervacije za odpravnine -8 -7

Druge spremembe 5 -2

Stanje 31. 12. 2.687 429

Letno poroËilo

278


2.4.7. KratkoroËne finanËne naložbe

2.4.8. KratkoroËne poslovne terjatve

2.4.9. Denarna sredstva

2.4.10. Kapital

Kratkoro~ne finan~ne naložbe v vi◊ini 41.885 tiso~ EUR so v bilan~ni vsoti udeležene s 6 odstotki.Kratkoro~ne finan~ne naložbe, razen posojil, v vi◊ini 1.030 tiso~ EUR, v celoti predstavlja vrednost obrestnih zamenjav.Kratkoro~na posojila v vi◊ini 40.855 tiso~ EUR so v 39 odstotkih kratkoro~no dana posojila družbam v skupini, preostanek pa so dana posojila drugim družbam v Sloveniji in dani depoziti bankam. Kratkoro~no dana posojila so v 16 odstotkih zavarovana z menicami.

Kratkoro~ne poslovne terjatve v vi◊ini 5.275 tiso~ EUR predstavljajo 1 odstotek bilan~ne vsote in so se v primerjavi s preteklim letom zmanj◊ale zaradi popla~ila terjatev v zvezi z objektom Kare A.

Kratkoro~ne poslovne terjatve do družb v skupini v vi◊ini 4.007 tiso~ EUR so terjatve iz zara~unanih najemnin, drugih storitev in zara~unane prodaje nepremi~nin v Poslovni skupini Sava; kratkoro~ne poslovne terjatve do kupcev zunaj Poslovne skupine Sava v vi◊ini 575 tiso~ EUR so prav tako iz zara~unanih najemnin in drugih storitev; kratkoro~ne poslovne terjatve do drugih v vi◊ini 693 tiso~ EUR pa v glavnem predstavljajo terjatve do države.

V letu 2008 se je stanje popravka vrednosti terjatev do kupcev pove~alo za 142 tiso~ EUR. Stanje popravka vrednosti terjatev do kupcev na dan 31. 12. 2008 zna◊a 737 tiso~ EUR.

Kratkoro~ne poslovne terjatve niso zavarovane.

Preglednica kratkoročnih poslovnih terjatev po zapadlosti na dan 31. 12. 2008

Dogovorjena vi◊ina limitov na transakcijskih ra~unih zna◊a 3.260 tiso~ EUR.

Vrednost kapitala v vi◊ini 355.938 tiso~ EUR je za 14 odstotkov nižja kot v predhodnem letu. V strukturi virov financiranja predstavlja kapital 54 odstotkov.

V letu 2008 so se na kapitalu odvijale naslednje spremembe:• doseženjebil~istidobi~ekobra~unskegaobdobjavvi◊ini4.573tiso~EUR;• v skladu s sklepomuprave so sedruge rezerve izdobi~kapovi◊aleza50

odstotkov ustvarjenega ~istega dobi~ka v znesku 2.286 tiso~ EUR;

v 000 EUR

31. 12. 2008 SKUPAJ Dospelo Nedospelo

IV) KratkoroËne poslovne terjatve 5.275 823 4.452

1. KratkoroËne poslovne terjatve do družb v skupini 4.007 366 3.641

2. KratkoroËne poslovne terjatve do kupcev 575 457 118

3. KratkoroËne poslovne terjatve do drugih 693 0 693

279

2.4.11. Dividende in Ëisti dobiËek na delnico

• vskladussklepomskup◊~inejebilozadividendenamenjenih6.011tiso~EUR;

• presežekizprevrednotenjasejepove~alza753tiso~EURinzmanj◊alza302tiso~ EUR zaradi prodaje vrednostnih papirjev, pove~al za 5.453 tiso~ EUR in zmanj◊al za 64.690 tiso~ EUR zaradi vrednotenja vrednostnih papirjev po po◊teni vrednosti ter zmanj◊al za 43 tiso~ EUR, kar predstavlja efekt obrestnih zamenjav;

• lastnideležizna◊ajo224tiso~EURinsogledenapredhodnoletonespremenjeni. Število lastnih delnic na dan 31. 12. 2008 je 3.289, kar je 0,16 odstotka od skupno izdanih delnic.

Pod postavko kapitalske rezerve so izkazani zneski, ki so razvidni iz naslednje preglednice:

Presežek iz prevrednotenja dolgoročnih finančnih naložb

Presežek iz prevrednotenja dolgoro~nih finan~nih naložb na dan 31. 12. 2008 zna◊a 62.435 tiso~ EUR in je v primerjavi s koncem preteklega leta precej nižji.Sestava presežka iz prevrednotenja: • pozitivnipresežekizprevrednotenjavvi◊ini64.577tiso~EUR,sev96od

stotkih nana◊a na vrednotenje finan~ne naložbe v Merkur, d.d., v skladu z opcijsko pogodbo;

• negativnipresežekizprevrednotenjavvi◊ini2.142tiso~EURsenana◊anafinan~no naložbo v družbo Nacionalna finan~na družba 1, d.d., in družbo Zavarovalnica Triglav, d.d.

Osnovni kapital je razdeljen na 2.006.987 navadnih imenskih kosovnih delnic, ki imajo glasovalne pravice in so prosto prenosljive. Vse delnice so v celoti vpla~ane.

v 000 EUR

2008 2007

VplaËani presežek kapitala 21.482 21.482

Druge kapitalske rezerve 48.535 48.535

VplaËila nad knjigovodsko vrednostjo-odkupljene lastne delnice 2.286 2.286

Prenos iz splošnega prevrednotovalnega popravka kapitala 53.305 53.305

Skupaj KAPITALSKE REZERVE 125.608 125.608

2008 2007

Dividenda na navadno delnico v letu (v EUR) 3,00 2,80

Skupni znesek dividend v breme bilanËnega dobiËka (v 000 EUR) 6.011 5.610

Letno poroËilo

280


Tehtano povprečno število delnic

Čisti dobiček, ki pripada delnicam

Družba na dan 31. 12. 2008 pri rezervacijah in dolgoro~nih pasivnih ~asovnih razmejitvah izkazuje znesek 1.240 tiso~ EUR, ki v 74 odstotkih predstavljajo rezervacije za pokojnine in jubilejne nagrade, preostanek pa so druge potencialne obveznosti iz jamstev in tožb.Ob koncu leta je bil narejen prera~un rezervacij za pokojnine in jubilejne nagrade glede na spremenjeno ◊tevilo zaposlenih v družbi.

Preglednica gibanja rezervacij in dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitev

2008 2007

©tevilo vseh delnic 1. 1. 2.006.987 2.006.987

Lastne delnice -3.289 -3.289

Tehtano povpreËno število delnic 31. 12. 2.003.698 2.003.698

2008 2007

»isti dobiËek poslovnega leta (v 000 EUR) 4.573 12.053

Tehtano povpreËno število uveljavljajoËih se delnic 2.003.698 2.003.698


2.4.12. Rezervacije in dolgoroËne pasivne Ëasovne razmejitve

v 000 EUR

Rezervacije za pokojnine

in podobne obveznosti

Druge rezervacije

DolgoroËne pasivne Ëasovne

razmejitve Skupaj

Stanje 01. 01. 898 239 20 1.157

Novo oblikovane rezervacije 32 120 9 161

»rpanje rezervacij -12 -37 -29 -78

Stanje 31. 12. 918 322 0 1.240

281

Družba na dan 31. 12. 2008 izkazuje 122.001 tiso~ EUR dolgoro~nih obveznosti, kar v sestavi virov financiranja predstavlja 19 odstotkov. In so 24 odstotkov vi◊je kot v predhodnem letu.Dolgoro~na posojila so najeta pri UniCredit Banki Slovenija, d.d., BAWAG banki, d.d., Abanki Vipa, d.d., Gorenjski banki, d.d., NLB banki, d.d., Raiffeisen banki, d.d., SKB banki, d.d., Banki Sparkasse, d.d., BKS Bank AG in Pokojninski družbi A, d.d. Najeta posojila so v glavnem nominirana v evrih. Obrestne mere za prejeta dolgoro~na posojila so enomese~ni Euribor + 1,80 odstotka, trimese~ni Euribor od 0,55 odstotka do 1,35 odstotka, ◊estmese~ni Euribor + 0,60 odstotka do 3,00 odstotke in trimese~ni LiborCHF + 0,64 odstotka. Posojila so zavarovana z bianko menicami. Skupni znesek zavarovanih dolgoro~nih posojil zna◊a 122.001 tiso~ EUR.

V skladu s politiko obvladovanja obrestnega tveganja je bilo v letu 2008 sklenjeno zavarovanje pred nihanjem obrestne mere za dolgoro~na posojila v vi◊ini 60 milijonov EUR in 5 milijonov CHF.

Dospelost dolgoro~nih finan~nih obveznosti je naslednja:• vletu2010 57.799tiso~EUR;• vletu2011 31.145tiso~EUR;• vletu2012 20.601tiso~EUR;• vletu2013 9.446tiso~EUR;• vletu2014 3.010tiso~EUR.

Preglednica gibanja dolgoročnih finančnih obveznosti

Odložene obveznosti za davek v znesku 8.193 tiso~ EUR so oblikovane v povezavi z vrednotenjem finan~nih naložb po po◊teni vrednosti. Odložene obveznosti za davek so se v letu 2008 zmanj◊ale zaradi prevrednotenja vrednostnih papirjev na po◊teno vrednost in zaradi znižanja dav~ne stopnje.

2.4.13. DolgoroËne obveznosti

v 000 EUR

2008 2007

Stanje 01. 01. 98.328 17.225


TeËajne razlike 716 28

OdplaËila posojil 0 0

Prenos na kratkoroËni del med letom -1.350 -5.523

Prenos na kratkoroËni del 31. 12. -30.693 -19.381

Stanje 31. 12. 122.001 98.328

Letno poroËilo

282


Preglednica gibanja odloženih obveznosti za davek

Kratkoro~ne obveznosti v vi◊ini 165.525 tiso~ EUR so v primerjavi s predhodnim letom vi◊je za 18 odstotkov, v sestavi virov financiranja predstavljajo 25 odstotkov.

Kratkoročne finančne obveznosti do družb v Poslovni skupini Sava v vi◊ini 16.701 tiso~ EUR so rezultat upravljanja s finan~nimi viri družb v Poslovni skupini Sava. Obveznosti so nezapadle ter nezavarovane. Obrestne mere za prejeta kratkoro~na posojila od družb v Poslovni skupini Sava zna◊ajo od 3,7 odstotka do 4,82 odstotka.

Kratkoročne finančne obveznosti do bank v vi◊ini 131.893 tiso~ EUR so v primerjavi s predhodnim letom vi◊je za 26 odstotkov. Vsa v osnovi kratkoro~na posojila so najeta pri bankah v Sloveniji, obrestne mere zna◊ajo enomese~ni Euribor + 0,85 odstotka do 1,90 odstotka, trimese~ni Euribor + 1,05 odstotka do 2,30 odstotka in ◊estmese~ni Euribor + 0,95 odstotka do 1,90 odstotka.Vse kratkoro~ne finan~ne obveznosti do bank so nezapadle in zavarovane z menicami.

Druge kratkoročne finančne obveznosti v vi◊ini 13.054 tiso~ EUR v 92 odstotkih predstavljajo prejeta posojila od pravnih oseb zunaj Poslovne skupine Sava.

Kratkoro~ne poslovne obveznosti do družb v skupini v vi◊ini 143 tiso~ EUR in kratkoro~ne poslovne obveznosti do dobaviteljev v vi◊ini 1.606 tiso~ EUR so v 91 odstotkih nezapadle.

Druge kratkoro~ne poslovne obveznosti v vi◊ini 2.106 tiso~ EUR predstavljajo obveznosti do države, obveznosti za pla~e in razne druge obveznosti.

Kratkoro~ne pasivne ~asovne razmejitve v vi◊ini 824 tiso~ EUR v glavnem predstavljajo razmejene obresti posojil.

2.4.14. KratkoroËne obveznosti

2.4.15. KratkoroËne pasivne Ëasovne razmejitve

v 000 EUR

2008 2007

Stanje 01. 01. 34.256 11.886

PoveËanje obveznosti od prevrednostenja vrednostnih papirjev na pošteno vrednost 56 26.603

Zmanjšanje obveznosti od prevrednostenja vrednostnih papirjev na pošteno vrednost in sprememba davËne stopnje -26.034 -2.328

Zmanjšanje obveznosti zaradi prodaje vrenostnih papirjev -85 -1.905

Stanje 31. 12. 8.193 34.256

283

Vrednostni papirji na razpolago za prodajoPo◊tena vrednost za prodajo razpoložljivih vrednostnih papirjev, ki kotirajo na borzi, je enaka objavljenemu enotnemu te~aju teh delnic na dan bilance stanja. Po◊tena vrednost delnic in deležev družb, ki ne kotirajo, se oceni na osnovi zadnjih znanih transakcij ali na osnovi njihovega poslovanja.

Dana in prejeta posojilaPo◊tena vrednost je ocenjena kot diskontirana vrednost pri~akovanih denarnih tokov iz glavnice in obresti. Pri tem je efektivna obrestna mera enaka pogodbeni obrestni meri, ki je spremenljiva.

Kratkoročne terjatve in obveznostiZa terjatve in obveznosti z rokom dospelosti, kraj◊im od enega leta, predpostavljamo, da njihova nominalna vrednost izraža po◊teno vrednost.

Poštene vrednosti finančnih instrumentov

îsti prihodki od prodaje Save, d.d., predstavljajo pretežno notranjo prodajo v okviru Poslovne skupine Sava, prihodki so bili ustvarjeni iz dajanja nepremi~nin in opreme v najem ter opravljanja drugih storitev. V letu 2008 je delni◊ka družba Sava, d.d., dosegla 8.432 tiso~ EUR ~istih prihodkov od prodaje, kar je 6 odstotkov manj kot v enakem obdobju predhodnega leta. Glavni razlog za nižjo doseženo prodajo je prenehanje zara~unavanja najemnine za opremo družbi Savatech, d.o.o., zaradi dokapitalizacije s stvarnim vložkom.

2.4.16. Ocenjevanje poštenih vrednosti

2.4.17. »isti prihodki od prodaje

v 000 EUR

31. 12. 2008 31. 12. 2007

Knjigovodska vrednost Poštena vrednost

Knjigovodska vrednost Poštena vrednost

Vrednostni papirji, na razpolago za prodajo 186.448 186.448 268.959 268.959

DolgoroËne terjatve 322 322 433 433

KratkoroËne terjatve 5.275 5.275 17.240 17.240

Dana posojila 43.623 43.623 37.627 37.627

Denar in denarni ustrezniki 18 18 38 38

DolgoroËna posojila 122.001 122.001 98.328 98.328

KratkoroËna posojila 161.648 161.648 131.866 131.866

KratkoroËne poslovne obveznosti 3.877 3.877 8.393 8.393

Letno poroËilo

284


îsti prihodki od prodaje so bili ve~inoma doseženi v Sloveniji.

Drugi poslovni prihodki s prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki v vi◊ini 637 tiso~ EUR so v 95 odstotkih nastali pri odtujitvi nepremi~nin. Preostanek drugih poslovnih prihodkov pa predstavljajo pretežno prihodki v zvezi s subvencijami in prihodki v zvezi s popla~ilom že odpisanih terjatev.

Stro◊ki v vi◊ini 13.389 tiso~ EUR se nana◊ajo na stro◊ke splo◊ne dejavnosti, v enakem lanskem obdobju pa so ti stro◊ki zna◊ali 12.826 tiso~ EUR.

Preglednica stroškov blaga, materiala in storitev po vrstah stroškov

2.4.18. Drugi poslovni prihodki (s prevred-notovalnimi poslovnimi prihodki)

2.4.19. Stroški po funkcionalnih skupinah

2.4.20. Stroški blaga, materiala in storitev

v 000 EUR

2008 2007

»isti prihodki od prodaje storitev 3.141 2.782

»isti prihodki od najemnin 5.291 6.178

Skupaj Ëisti prihodki od prodaje 8.432 8.960

v 000 EUR

2008 2007

Stroški materiala 468 344

Stroški transportnih storitev 70 62

Stroški storitev vzdrževanja 2.734 1.464

Stroški najemnin 287 243

Nadomestila stroškov delavcev 51 44

Stroški plaËilnega prometa, banËnih storitev in zavarovalnih premij 149 144

Stroški intelektualnih in osebnih storitev 1.381 1.183

Stroški sejmov, reklame in reprezentance 665 585

Stroški drugih storitev 988 1.432

SKUPAJ 6.793 5.501

285

Stro◊ki dela v vi◊ini 3.953 tiso~ EUR so za 13 odstotkov nižji kot v enakem lanskem obdobju. Sprememba stro◊kov dela glede na enako lansko obdobje je povezana z izpla~ili variabilnega dela pla~.Družba med stro◊ki dela izkazuje obra~unane premije dodatnega pokojninskega zavarovanja v vi◊ini 46 tiso~ EUR.V holdin◊ki družbi Sava, d.d., je bilo na dan 31. 12. 2008 zaposlenih 64 sodelavcev, povpre~no ◊tevilo zaposlencev na podlagi delovnih ur v letu 2008 pa je zna◊alo 57,79.

Stro◊ki odpisov vrednosti v vi◊ini 2.309 tiso~ EUR so za 14 odstotkov nižji kot v enakem lanskem obdobju.Amortizacija in prevrednotovalni poslovni odhodki so sestavljeni iz naslednjih postavk:• amortizacijaneopredmetenihsredstev–107tiso~EUR;• amortizacijaopredmetenihosnovnihsredstev–731tiso~EUR;• amortizacijanaložbenihnepremi~nin–1.181tiso~EUR;• prevrednotovalniodhodekpriprodajinaložbenihnepremi~ninvvi◊ini135

tiso~ EUR;• prevrednotovalniodhodekpriizlo~itviosnovnihsredstevizuporabevvi◊ini

11 tiso~ EUR.Prevrednotovalni odhodki pri obratnih sredstvih v vi◊ini 144 tiso~ EUR se nana◊ajo na oblikovane popravke terjatev do kupcev.

Drugi poslovni odhodki v vi◊ini 334 tiso~ EUR v glavnem vklju~ujejo pla~ane prispevke za mestno zemlji◊~e in prispevke za stanovanjski in od◊kodninski sklad.

Finan~ni prihodki iz deležev v vi◊ini 34.646 tiso~ EUR so zaradi precej vi◊jih izpla~il dividend za 58 odstotkov vi◊ji kakor v enakem obdobju predhodnega leta.

Finan~ni prihodki iz deležev v družbah v skupini v vi◊ini 733 tiso~ EUR vklju~ujejo prejete dividende povezanih družb Sava Medical in storitve, d.o.o., SavaSchäfer, d.o.o., in Sava Rol, d.o.o.

Finan~ni prihodki iz deležev v pridruženih družbah v vi◊ini 15.438 tiso~ EUR v ve~ini vklju~ujejo prejete dividende Gorenjske banke, d.d., in Abanke Vipa, d.d.

Finan~ne prihodke v drugih družbah v vi◊ini 18.475 tiso~ EUR v 92 odstotkih predstavljajo prejete dividende od drugih družb, 8 odstotkov pa so prihodki pri prodaji vrednostnih papirjev.

Finan~ni prihodki iz posojil, danih družbam v skupini v znesku 2.050 tiso~ evra, in finan~ni prihodki iz posojil, danih drugim v vi◊ini 2.886 tiso~ EUR, so v primerjavi s tistimi v prej◊njem letu vi◊ji in po ve~ini vklju~ujejo zara~unane obresti od danih posojil, obresti od kratkoro~nih depozitov, obrestne zamenjave, pozitivne te~ajne razlike ter prihodke od zara~unanih poro◊tev.

2.4.21. Stroški dela

2.4.22. Odpisi vrednosti

2.4.23. Drugi poslovni odhodki

2.4.24. FinanËni prihodki iz deležev

2.4.25. FinanËni prihodki iz danih posojil

Letno poroËilo

286


Finan~ni prihodki iz poslovnih terjatev v vi◊ini 11 tiso~ EUR vklju~ujejo te~ajne razlike in zara~unane obresti do kupcev.

Finan~ne odhodke iz oslabitve in odpisov finan~nih naložb v vi◊ini 15.781 tiso~ EUR predstavlja slabitev vrednostnih papirjev glede na padec borznih cen v vi◊ini 14.870 tiso~ EUR in izgubo pri prodaji vrednostnih papirjev v vi◊ini 911 tiso~ EUR. Slabitev finan~nih naložb je bila opravljena v skladu z ra~unovodsko usmeritvijo v povezavi z vrednotenjem finan~nih naložb.

Finan~ni odhodki iz finan~nih obveznosti v vi◊ini 17.186 tiso~ EUR so za 64 odstotkov vi◊ji kakor v enakem obdobju prej◊njega leta zaradi pomembnega pove~anja obsega zadolženosti.Finan~ni odhodki iz posojil, prejetih od družb v Poslovni skupini Sava v vi◊ini 287 tiso~ EUR, predstavljajo odhodki za obresti za prejeta posojila od družb v Poslovni skupini Sava.Finan~ni odhodki iz posojil, prejetih od bank v vi◊ini 16.832 tiso~ EUR, so obra~unane obresti in te~ajne razlike za prejeta ban~na posojila.

Finan~ni odhodki iz poslovnih obveznosti v vi◊ini 10 tiso~ EUR vklju~ujejo predvsem negativne te~ajne razlike.

Drugi prihodki v vi◊ini 103 tiso~ EUR zve~ine predstavljajo prejete od ◊kod nine.Drugi odhodki v vi◊ini 53 tiso~ EUR predstavljajo odhodke v zvezi s pla~animi od◊kodninami.

Sava, d.d., za leto 2008 nima obra~unane obveznosti za pla~ilo davka iz dobi~ka, ker je pretežni del realiziranih prihodkov tak, ki je v skladu z zakonodajo neobdav~en. Med odhodki, ki niso dav~no priznani, izkazujemo prevrednotovanja terjatev, oblikovanje rezervacij ter druge nepriznane stro◊ke v skladu z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb. Družba Sava, d.d., v letu 2008 dav~nih olaj◊av ni uveljavljala, ker je izkazana dav~na izguba.Odloženi davki v vi◊ini 2.227 tiso~ EUR v glavnem predstavljajo odloženi davek iz slabitev dolgoro~nih finan~nih naložb.

2.4.26. FinanËni prihodki iz poslovnih terjatev

2.4.27. FinanËni odhodki iz oslabitve in odpisov finanËnih naložb

2.4.28. FinanËni odhodki iz finanËnih obveznosti

2.4.29. FinanËni odhodki iz poslovnih obveznosti

2.4.30. Drugi prihodki in drugi odhodki

2.4.31. Davek od dobiËka

287

v 000 EUR

PRIMERJAVA MED DEJANSKO IN IZRA»UNANO DAV»NO STOPNJO

2008 2007

Stopnja Znesek Stopnja Znesek

DobiËek pred davki 2.346 12.588

Davek od dobiËka z uporabo uradne stopnje 22% 516 23% 2.895

Vpliv davËnih stopenj v drugih državah 0 0

Zneski, ki negativno vplivajo na davËno osnovo 17.511 3.376

- znesek iz naslova poveËanja prihodkov na raven davËno priznanih prihodkov 0 21

- znesek iz naslova zmanjšanja odhodkov na raven davËno prizanih odhodkov 15.702 1.802

- znesek odhodkov za katere je bil odtegnjen davek 0 0

- morebitno ostali zneski, ki vplivajo na poveËanje davËne osnove 1.809 1.553

UËinek poveËane davËne stopnje na posebne dobiËke 0 0

Zneski, ki pozitivno vplivajo na davËno osnovo 34.185 13.554

- znesek iz naslova zmanjšanja prihodkov na raven davËno priznanih prihodkov 33.193 13.554

- znesek iz naslova poveËanja odhodkov na raven davËno priznanih odhodkov 992 0

- morebitni ostali zneski, ki vplivajo na zmanjšanje osnove (npr. Znesek dohodkov za katere je že bil odtegnjen davek) 0 0

Sprememba davËne osnove pri prehodu na nov naËin raËunovodenja pri spremembah raËunovodskih usmeritev 12 11

DavËne olajšave

- uporabljene, ki vplivajo na zmanjšanje davËne obveznosti 0 112

- preostale za korišËenje v naslednjih letih 62 0

DavËna izguba

- uporabljena, ki vpliva na zmanjšanje davËne obveznosti 0 0

- nastala v tekoËem letu - preostala za korišËenje v naslednjih letih 14.341 0

Prilagoditev za pretekla leta 0 0

ODMERJENI DAVEK TEKO»EGA LETA 0,0% 0 4,2% 526

PoveËanje/zmanjšanje odloženega davka -2.227 9

DAVEK V IZKAZU POSLOVNEGA IZIDA -94,9% -2.227 4,3% 535

Letno poroËilo

288


2.4.32. Preglednica terjatev in obveznosti za odložene davke

2.4.33. Deleži v dobiËku

2.5. Druga razkritja

2.5.1. Možne obveznosti

Skup◊~ina ni odobrila nobenih deležev v dobi~ku tistim, ki niso delni~arji.

Pod postavko hipoteke v vi◊ini 6.000 tiso~ EUR je izkazan znesek stanja prejetega posojila od Pokojninske družbe A, d.d.Dana jamstva in garancije v vi◊ini 28.796 tiso~ EUR se v 96 odstotkih nana◊ajo na posojila, ki so jih prejele odvisne družbe v Poslovni skupini Sava, ostala jamstva in garancije se nana◊ajo na druge družbe zunaj poslovne skupine.Obrestne zamenjave v vi◊ini 63.021 tiso~ EUR predstavljajo pogodbeno vrednost zavarovanja dolgoro~nega portfelja kreditov. Pogodbe z možnostjo nakupa v vi◊ini 5.094 tiso~ EUR se nana◊ajo na druge delnice in deleže.

v 000 EUR

Terjatve Obveznosti Neto

FinanËne naložbe 2.489 8.193 -5.704

Rezervacije 198 0 198

SKUPAJ 2.687 8.193 -5.506

v 000 EUR

31. 12. 2008Struktura

2008 31. 12. 2007Struktura

2007INDEKS

2008/2007

Hipoteke 6.000 5,8% 0 0,0% -

Dana jamstva 28.796 27,8% 15.689 27,5% 184

Obrestne zamenjave 63.021 60,9% 28.022 49,1% 225

Pogodbe z možnostjo nakupa 5.094 4,9% 12.783 22,4% 40

Ostalo 520 0,5% 520 0,9% 100

SKUPAJ 103.431 100,0% 57.014 100,0% 181

289

Pomembni dogodki, nastali po dnevu bilance stanja, so razkriti v poslovnem poro~ilu v to~ki 4.2.

Ti dogodki niso take narave, da bi vplivali na stanje sredstev in obveznosti, ki so izkazani v ra~unovodskih izkazih za leto 2008, ali na predpostavko o ~asovni neomejenosti delovanja družbe.

Povezane stranke vklju~ujejo odvisne in pridružene družbe, ~lane nadzornega sveta ter ~lane uprave in njihove ožje družinske ~lane.

ODNOSI MED DRUŽBAMI V POSLOVNI SKUPINI SAVA

Poslovni odnosi med Savo, d.d., in odvisnimi družbami se nana◊ajo na: • opravljenestoritve,kizajemajonajemninonepremi~nininopreme,uporabo

blagovne znamke ter storitve kompeten~nih centrov znanj;• finan~noposlovanjevzvezizupravljanjemdanihinprejetihposojil.

Posli med povezanimi strankami se opravljajo po enakih pogojih, kakr◊ni veljajo v obi~ajnem premi◊ljenem poslovanju.Kapital odvisnih družb na dan 31. 12. 2008, prihodki iz poslovanja in ~isti poslovni izid odvisnih družb za leto 2008 so prikazani v to~ki 1.3.38. poglavje Pojasnila k ra~unovodskim izkazom Poslovne skupine Sava.

ODNOSI S PRIDRUŽENIMI DRUŽBAMI

Gorenjska banka, d.d., ter Abanka Vipa, d.d., sta najpomembnej◊i pridruženi podjetji družbe Sava, d.d.

GORENJSKA BANKA, D.D.

Sava, d.d., najema posojila pri Gorenjski banki, d.d. Pogoji teh poslov so enaki kakor za druga podjetja s podobno boniteto.

2.5.2. Vpliv dogodkov po dnevu bilance stanja na raËunovodske izkaze

2.5.3. PreraËun kapitala s pomoËjo cen življenjskih potrebšËin

2.5.4. Povezane stranke

v 000 EUR

Znesek kapitala % rasti IzraËunan uËinekZmanjšan

poslovni izid

KAPITAL.....preraËun po rasti cen življenskih potrebšËin 416.206 2,10% 8.740 -4.167

Letno poroËilo

290


Lastništvo delnice Sava

Preglednica transakcij z Gorenjsko banko, d.d.

ABANKA VIPA, D.D.

Sava, d.d., najema posojila pri Abanki Vipa, d.d. Pogoji teh poslov so enaki kakor za druga podjetja s podobno boniteto.

Preglednica transakcij z Abanko Vipa, d.d.

ODNOSI S FIZIČNIMI OSEBAMI

Povezane fizi~ne osebe imajo 2.890 delnic Sava, kar predstavlja 0,144 odstotka lastni◊tva.

31. 12. 2008 31. 12. 2007

©tevilo delnic Save, d.d., v lasti Gorenjske banke, d.d. 52.500 52.500

Lastniški delež Gorenjske banke, d.d., v Savi, d.d. 2,62% 2,62%

v 000 EUR

2008 2007




Prevrednotenje posojil 0 0


v 000 EUR

2008 2007




Prevrednotenje posojil 0 0


291

Lastništvo delnice Sava,d.d.

Podatki o skupinah oseb

Skupni bruto prejemki ~lanov uprave so v letu 2008 zna◊ali 1.051 tiso~ evrov. Navedeni znesek je sestavljen iz bruto prejemkov od pla~, bruto prejemkov od bonusov ter drugih prejemkov.Skupni neto prejemki ~lanov uprave so v letu 2008 zna◊ali 499 tiso~ evrov, kar je 47 odstotkov bruto prejemkov.

Poleg ~lanov uprave ima individualno pogodbo o zaposlitvi sklenjeno 35 zaposlenih, njihovi bruto prejemki v letu 2008 so zna◊ali 2.136 tiso~ evrov. Prejemki so sestavljeni iz bruto prejemkov od pla~, bruto prejemkov od bonusov in drugih prejemkov.Sava, d.d., do drugih zaposlenih po individualnih pogodbah izkazuje na dan 31. 12. 2008 terjatve iz danih posojil v vi◊ini 13 tiso~ evrov. Obrestna mera za posojila zna◊a TOM +2 odstotka, v letu 2008 je bilo odpla~anih za 5 tiso~ evrov posojil, zapadlost zadnjega obroka pa je v letu 2012.

Bruto prejemki ~lanov nadzornega sveta so v letu 2008 zna◊ali 328 tiso~ evrov. Znesek v glavnem sestavljajo nagrade nadzornemu svetu v skladu s sklepom skup◊~ine, preostanek pa so sejnine.

Preglednica prejemkov uprave

Povezane osebe

31. 12. 2008 31. 12. 2007

©tevilo Delež ©tevilo Delež

»lani uprave družbe Sava, d.d. 2.563 0,128% 2.563 0,128%

Ožji družinski Ëlani Ëlanov uprave družbe Sava, d.d. 72 0,004% 72 0,004%

»lani nadzornega sveta družbe Sava, d.d. 122 0,006% 122 0,006%

Direktorji odvisnih družb 133 0,006% 440 0,022%

»lani nadzornih svetov odvisnih družb 0 0,000% 530 0,026%

v 000 EUR

Ime in priimek

Bruto znesek prejemkov iz naslova plaË

Bruto znesek prejemkov iz naslova

bonusovBruto ostali

prejemki

Skupaj prejemki v

bruto znesku

Skupaj prejemki v

neto znesku

Janez BohoriË predsednik uprave

205 150 16 371 175

Emil Vizovišek Ëlan uprave

190 138 14 342 163

Vinko PerËiË Ëlan uprave

190 138 10 338 161

SKUPAJ 585 426 40 1.051 499

Letno poroËilo

292


Revizija ra~unovodskih izkazov družbe za leto 2008 po pogodbi s KPMG Slovenija, d.o.o., zna◊a 48 tiso~ EUR, stro◊ek drugih storitev pa 3 tiso~ EUR.

Pri sestavitvi izkaza denarnih tokov so bile kot nedenarne postavke izlo~ene naslednje pomembnej◊e transakcije:•dokapitalizacijadružbeSavatech,d.o.o.,sstvarnimvložkomvvi◊ini2.197

tiso~ EUR,•dokapitalizacijadružbeTermePtuj,d.o.o.,sstvarnimvložkomvvi◊ini6.000

EUR,•nakupdružbeZdravili◊~eRadenci,d.o.o.,vvi◊ini6.573tiso~EUR,karpred

stavlja del transakcije, ki se je poravnavala s kompenzacijo s posojilom.

2.5.5. Razkritje poslov z izbranim revizorjem

2.5.6. Denarni tokovi

293

Uprava potrjuje ra~unovodske izkaze družbe Sava, d.d., Kranj, za leto, kon~ano na dan 31. decembra 2008, sestavljene v skladu s Slovenskimi ra~unovodskimi standardi 2006.

Uprava potrjuje, da so bile pri izdelavi ra~unovodskih izkazov dosledno uporabljene ustrezne ra~unovodske usmeritve, da so bile ra~unovodske ocene izdelane po na~elu previdnosti in dobrega gospodarjenja in da letno poro~ilo predstavlja resni~no in po◊teno sliko premoženjskega stanja družbe in izidov njenega poslovanja za leto 2008.

Uprava je odgovorna tudi za ustrezno vodenje ra~unovodstva, za vzpostavitev, delovanje in vzdrževanje notranjega kontroliranja, povezanega s pripravo in po◊teno predstavitvijo ra~unovodskih izkazov, ki ne vsebujejo pomembne napa~ne navedbe zaradi prevare ali napake ter za sprejem ustreznih ukrepov za zavarovanje premoženja in drugih sredstev ter potrjuje, da so ra~unovodski izkazi s pojasnili izdelani na podlagi predpostavke o nadaljnjem poslovanju družbe ter v skladu z veljavno zakonodajo in Slovenskimi ra~unovodskimi standardi.

Vinko Perčič Janez Bohorič ~lan uprave predsednik uprave

Emil Vizovišek ~lan uprave

Datum: 17. 02. 2009

2.6. Izjava uprave za družbo Sava, d.d.

Letno poroËilo

294


2.7. Revizorjevo poroËilo za družbo Sava, d.d.

295

NaËela Global Compact in GRI poroËanje

GRI G3 Razkritja Kazalnik: Strani:

Splošni kazalniki Strategija in analiza

1.1 O pomenu in vkljuËevanju trajnostnega razvoja v strategijo družbe 20-25, 76-82, 138-139

1.2 KljuËni vplivi, tveganja in priložnosti trajnostnega razvoja 26-48, 49-62, 138-139, 140-146, 147-156

Predstavitev družbe

2.1- 2.9 Predstavitev, sestava, kljuËni podatki in lastniška struktura družbe 10-11, 12-15, 16-17, 18-19, 66-71, 96-108, 191-193

2.10 Pomembnejša priznanja in nagrade 45, 140-146, 159-162

Parametri poroËanja

3.1-3.13 NaËin in namen poroËanja 16-17, 31-35, 41-45, 75, 86-95, 96-108, 109-118, 184-245, 248-294, 295

Upravljanje družbe in sistemi vodenja

4.1- 4.10 Organi, struktura, sistemi in politike vodenja ter upravljanja 26-30, 36-48, 49-50, 59, 76-82, 120-123, 124, 127, 128, 131, 133

4.11-4.13 Zaveze zunanjim pobudam in sodelovanje z združenji ter inštitucijami 26-27, 36, 124, 127, 128-130, 131-132, 140-146, 152-153, 155-156, 157-158, 159-162, 163-168, 169, 175, 180

4.14-4.17 VkljuËevanje deležnikov in širše družbene skupnosti 18-19, 36-45, 62, 66-68, 76-80, 120-123, 124-126, 128, 138-180

Ekonomski kazalniki

EC 1-2 Ustvarjena dodana vrednost, finanËne udeležbe, nadomestila zaposlenim, donacije in druge investicije v družbeno skupnost

16-17,51-54, 59-62, 86-118, 140-146, 149-151, 163-168, 184-293

EC 4 FinanËne pomoËi s strani vlade 18-19, 83-85, 131-132, 142, 152, 186-187

EC 6 Nabavna politika in lokalni dobavitelji 124-126

Kazalniki na podroËju Ëlovekovih pravic

HR 4-5 Nediskriminacija pri zaposlovanju, pravica do svobodnega povezovanja in kolektivnega pogajanja

139, 147-153, 155

HR 6-7 Neobstoj otroškega ter prisilnega ali obveznega dela 139

HR 9 Upoštevanje pravic sosednjega prebivalstva 76-77, 139

Kazalniki na podroËju praks dela in primernega dela

LA 1 Zaposlitev 17, 52, 76-80, 95, 115, 147-149

LA 4-5 Odnosi delo /upravljanje 140-146, 149, 150-151, 154

LA 6-9 Zdravje in varstvo pri delu 17, 140-146, 149, 153, 154, 157-158

LA 10-12 Usposabljanje in izobraževanje 131-132, 140-146, 150-151, 159, 169, 179-180

LA 13-14 RazliËnost in enake možnosti 104, 139, 149-152

Okoljski kazalniki

EN 1-2 Materiali 169, 175-178

EN 3-7 Energija 17, 104-105, 169, 170, 171-172, 179

EN 8,10 Voda 17, 169, 172-174

EN 11-15 Bio raznolikost 132, 157-158, 178-179

EN 16-25 Emisije, odplake in odpadki 17, 157-158, 172-178

EN 26 Izdelki in storitve 18-19, 51-58, 104-105, 120-123, 127, 128-130, 131-132, 138-139, 140-146, 157-158, 159-162, 163-168, 169-180

Kazalniki na podroËju družbene skupnosti

SO 1, 5 Družbena skupnost in sodelovanje pri razvoju javnih politik 18-19, 26-27, 120-123, 124-126, 127, 128-130, 131-132, 138-139, 140-146, 149-153, 157-158, 159-162, 163-168, 179-180

Kazalniki na podroËju odgovornosti za izdelke in storitve

PR 2,4,7,9 Popolna skladnost z zakonodajo in predpisi (zdravje in varnost izdelkov in storitev za kupce, njihovo oznaËevanje in uporaba, tržno komuniciranje)

41-45, 120-123, 127, 128-130, 138-139, 159-162, 169, 179-180

PR 5 Spremljanje zadovoljstva kupcev 54-55, 76-85, 96-99, 99-100, 120-123, 128-130

296

Letno poroËilo

Osebe za stike v Poslovni skupini Sava

Sava, d.d. − HoldingŠkofjelo{ka c. 6, 4000 Kranj

UPRAVA

Janez Bohorič, predsednik tel.: (04) 206 52 15, faks: (04) 206 64 46 enaslov: janez.bohoric≤sava.sihttp://www.sava.si

Emil Vizovišek, ~lan tel.: (04) 206 52 10, faks: (04) 206 64 46 enaslov: emil.vizovisek≤sava.sihttp://www.sava.si

Vinko Perčič, ~lan tel.: (04) 206 53 25, faks: (04) 206 64 46 enaslov: vinko.percic≤sava.sihttp://www.sava.si

PROKURISTA mag. Iva Žagar tel.: (04) 206 63 46, faks: (04) 206 64 46 enaslov: iva.zagar≤sava.sihttp://www.sava.si

Miran Hudetel.: (04) 206 59 46, faks: (04) 206 64 06enaslov: miran.hude≤sava.sihttp://www.sava.si

KompetenËni centri znanj

KORPORATIVNO KOMUNICIRANJELidija Bregar, direktorica tel.: (04) 206 58 19, faks: (04) 206 64 01 enaslov: lidija.bregar≤sava.si http://www.sava.si

STRATEŠKE FINANCEMiha Dolinar, direktor tel.: (04) 206 59 88, faks: (04) 206 64 46 enaslov: miha.dolinar≤sava.sihttp://www.sava.si

POSLOVNE FINANCEmag. Iva Žagar, prokuristkatel.: (04) 206 63 46, faks: (04) 206 64 46 enaslov: iva.zagar≤sava.sihttp://www.sava.si

UPRAVLJANJE S TVEGANJIVlasta Mekiš, direktoricatel.: (04) 206 51 36, faks: (04) 206 64 46enaslov: vlasta.mekis≤sava.si

KADRI, PRAVO IN ORGANIZACIJATatjana Lozar, direktorica tel.: (04) 206 56 16, faks: (04) 206 64 60enaslov: tatjana.lozar≤sava.sihttp://www.sava.si

STRATEŠKI KONTROLINGmag. Antonija Pirc, direktoricatel.: (04) 206 52 00, faks: (04) 206 64 04enaslov: antonija.pirc≤sava.sihttp://www.terme3000.si

STRATEŠKO RAČUNOVODSTVO, PLAN IN ANALIZEMojca Globočnik, direktorica tel.: (04) 206 56 01, faks: (04) 206 64 46 enaslov: mojca.globocnik≤sava.si http://www.sava.si NOTRANJA REVIZIJAmag. Duša Haložan Sedej, direktoricatel.: (04) 206 53 26, faks: (04) 206 64 46 enaslov: dusa.sedej≤sava.sihttp://www.sava.si

STRATEŠKA INFORMATIKAGeorg Pollak, direktor tel.: (04) 206 53 07, faks: (04) 206 64 46 enaslov: georg.pollak≤sava.sihttp://www.sava.si

297

STRATEŠKA NABAVAMarko Štebe, direktor tel.: (04) 206 63 73, faks: (04) 206 64 22 enaslov: marko.stebe≤sava.sihttp://www.sava.si OBVLADOVANJE STROŠKOV IN OPERATIVNA ODLIČNOSTEmil Vizovišek, ~lan upravetel.: (04) 206 52 10, faks: (04) 206 64 46 enaslov: emil.vizovisek≤sava.sihttp://www.sava.si

SISTEMI KAKOVOSTImag. Jože Vodičar, direktortel.: (04) 206 52 85, faks: (04) 206 64 36 enaslov: joze.vodicar≤sava.si http://www.sava.si

VARSTVAJanez Fabijan, direktortel.: (04) 206 53 78, faks: (04) 206 64 42enaslov: janez.fabijan≤sava.si http://www.sava.si

EU PROJEKTIZvonko Belič, direktortel.: (04) 206 52 98, faks: (04) 206 64 60enaslov: zvonko.belic≤sava.sihttp://www.sava.si

Dejavnosti

DEJAVNOST GUMARSTVO SAVATECH, d.o.o., KranjŠkofjelo{ka c. 6, 4000 KranjIgor Hafnar, direktor tel.: (04) 206 58 56, faks: (04) 206 64 60 enaslov: igor.hafnar≤sava.sihttp://www.savatech.si

Vesna Čadež, direktorica tel.: (04) 206 51 79, faks: (04) 206 64 60 enaslov: vesna.cadez≤sava.sihttp://www.savatech.si

Mira Rjavec, delavska direktorica tel.: (04) 206 53 77, faks: (04) 206 64 60 enaslov: mira.rjavec≤sava.sihttp://www.savatech.si

SAVA-SCHÄFER, d.o.o., KranjŠkofjelo{ka c. 6, 4000 KranjGregor Ažman, direktor tel.: (04) 206 61 31, faks: (04) 206 64 05 enaslov: gregor.azman≤sava.sihttp://www.savaschaefer.si


SAVA-GTI, d.o.o., PtujRogozni{ka cesta 32, 2250 PtujAnton Rogina, direktor tel.: (02) 787 93 30, faks: (02) 787 93 40 enaslov: anton.rogina≤sava.sihttp://www.savagti.si


SAVA ROL, d. o. o., ZagrebFallerovo {etali{te 22, 10000 ZagrebDarko Vodanović, direktor tel. in faks: +385 1 366 74 89 enaslov: savarol≤zg.hinet.hrhttp://www.savarol.hr

298

Letno poroËilo

SAVAPRO, d.o.o., KranjŠkofjelo{ka c. 6, 4000 KranjIgor Hafnar, direktor tel.: (04) 206 58 56, faks: (04) 206 64 60 enaslov: igor.hafnar≤sava.sihttp://www.savatech.si

Vesna Čadež, direktorica tel.: (04) 206 51 79, faks: (04) 206 64 60 enaslov: vesna.cadez≤sava.sihttp://www.savatech.si

SAVARUS, d.o.o., JaroslavlSpartakovskaja 1d, 150036 JaroslavlDenis Šmigoc, direktortel.: + 78961 1604858enaslov: denis.smigoc≤sava.sihttp://www.sava.sihttp://www.savatech.si

Zunanjetrgovinska mreža

SAVA TRADE, G.m.b.H., MünchenKobellstrasse 4, 80336 MünchenZlatko Smrdel, direktor tel.: +49 89 544 14 30, faks: +49 89 532 89 51 enaslov: zlatko.smrdel≤savatrade.dehttp://www.savatrade.de

SAVA TRADE, Sp.z o.o., WarszawaUl. Przyparkowa 19, 05850 Ozarow MazowieckiJaka Slavinec, direktortel.: +48 22 721 01 86faks: +48 22 721 13 62enaslov: jaka.slavinec≤savatrade.com.plhttp://www.savatrade.com.pl

SAVA TRADE, s.r.o., PrahaU Elektry 650/50, Budova K, 190 00 Praha 9Milan Vik, direktor tel.: +420 22 494 19 66, +420 22 494 25 59 faks: +420 22 494 25 59 enaslov: milan.vik≤savatrade.cz http://www.savatrade.cz

Samo Janc, prokuristtel.: (04) 206 63 85, faks: (04) 206 63 90enaslov: samo.janc≤sava.sihttp://www.savatech.si

SAVATECH TRADE, Ltd., LondonBourne House, 475 Godstone Road, Whyteleafe, Surrey CR3 OBL, United KingdomBoštjan Podjed, direktor tel.: +44 883 621 106, faks: +44 883 621 107 enaslov: bostjan.podjed≤savatech.co.uk http://www.savatech.co.uk/

SAVA TRADE, d.o.o., SplitDomovinskog rata 7, 21000 SplitLjiljana Koštić, direktoricatel.: +385 2 134 42 00, faks.: +385 2 134 42 19enaslov: sava.trade.split≤st.tcom.hr

SAVATECH CORP., Port Orange413 Oak Place, Blgd 5J, Port Orange, FL 32127, USATony Šimunac, direktor tel.: +1 386 760 07 06, faks: +1 386 760 87 54 enaslov: savatrade≤bellsouth.net http://www.savatrade.com

Predstavništvo TrstZona Artigianale »Zgonik«, Stacione di Prosecco, 29/a, 34010 Sgonico (TS), ItaliaNiko Golemac, vodjatel.: +39 040 2528 140, faks: +39 040 252 90 63 enaslov: niko.golemac≤sava.sienaslov: paolo.leghissa≤sava.si http://www.savatech.it

Predstavništvo MoskvaDmitrija Uljanova 16/2, app. 127, 117292 MoscowBranimir Anđelić, vodjatel.: +749 5 775 38 46, faks: +749 5 981 63 03 enaslov: branimir.andjelic≤savatech.ru http://www.savatech.ru


299

DEJAVNOST TURIZEM

mag. Andrej Šprajc, direktor dejavnosti Turizem tel.: (02) 512 23 00, faks: (02) 512 22 77 enaslov: andrej.sprajc≤terme3000.si http://www.terme3000.si

SAVA HOTELI BLED, d.d., BledCankarjeva 6, 4260 BledFedja Pobegajlo, predsednik upravetel.: (04) 579 17 14, faks: (04) 579 16 01enaslov: fedja.pobegajlo≤hotelibled.comhttp://www.hotelibled.com

Tamara Zajc, ~lanica upravetel: (04) 579 16 29, faks: (04) 579 16 01enaslov: tamara.zajc≤hotelibled.comhttp://www.hotelibled.com

Tine Brodnjak, prokuristtel.: (04) 579 17 27, faks: (04) 579 17 01enaslov: tine.brodnjak≤hotelibled.comhttp://www.hotelibled.com

TERME 3000, d.o.o., Moravske TopliceKranj~eva cesta 12, 9226 Moravske Toplicemag. Andrej Šprajc, direktortel.: (02) 512 23 00, faks: (02) 512 22 77 enaslov: andrej.sprajc≤terme3000.si http://www.terme3000.si

Ivanka Ajlec, direktoricatel: (02) 512 23 00, faks: (02) 512 50 85enaslov: ivanka.ajlec≤terme3000.sihttp://www.terme3000.si

Zdravilišče Radenci, d.o.o., RadenciZdravili{ko naselje 12, 9252 RadenciMladen Kučiš, direktortel.: (02) 520 10 00, faks: (02) 520 27 23enaslov: mladen.kucis≤zdravilisceradenci.sihttp://www.zdravilisceradenci.si

Milan Karoli, direktortel.: (02) 520 10 00, faks: (02) 520 27 23enaslov: milan.karoli≤zdravilisceradenci.sihttp://www.zdravilisceradenci.si

Terme Banovci, VeržejBanovci 1a, 9241 VeržejLea Hofman, vodjatel.: (02) 513 14 00, faks: (02) 587 17 03enaslov: lea.hofman≤termebanovci.sihttp://www.termebanovci.si

Hotel Jeruzalem, LjutomerGlavni trg 5, 9240 LjutomerBranko Smodiš, vodjatel.: (02) 584 16 61, faks: (02) 584 16 66enaslov: branko.smodis≤hoteljeruzalem.sihttp://www.zdravilisceradenci.si

TERME LENDAVA, d.o.o., LendavaTom{i~eva 2a, 9220 LendavaIgor Magdič, direktortel.: (02) 577 44 40, faks: (02) 577 44 18 enaslov: igor.magdic≤termelendava.sihttp://www.termelendava.si

Aleksander Varga, prokuristtel.: (02) 577 44 40, faks: (02) 577 44 18enaslov: aleksander.varga≤termelendava.sihttp://www.termelendava.si

TERME PTUJ, d.o.o., PtujPot v toplice 9, 2251 PtujAndrej Klasinc, direktortel.: (02) 749 45 10, faks: (02) 749 45 20 enaslov: andrej.klasinc≤termeptuj.sihttp://www.termeptuj.si

300

Letno poroËilo

DEJAVNOST NEPREMI»NINE

SAVA IP, d.o.o., LjubljanaDav~na ulica 1, 1000 LjubljanaJože Kavčič, direktor tel.: (01) 430 41 50, faks: (01) 231 31 70 enaslov: joze≤savaip.sihttp://www.savaip.si

IP NOVA, d.o.o., LjubljanaDav~na ulica 1, 1000 LjubljanaGorazd Rous, direktortel.: (01) 430 41 50, faks: (01) 231 31 70enaslov: gorazd≤savaip.sihttp://www.savaip.si Ana Finc, prokuristkatel.: (01) 430 41 50, faks: (01) 231 31 70enaslov: ana.finc≤savaip.sihttp://www.savaip.si

IP NOVA A, d.o.o., LjubljanaDav~na ulica 1, 1000 LjubljanaGorazd Rous, direktortel.: (01) 430 41 50, faks: (01) 231 31 70enaslov: gorazd≤savaip.sihttp://www.savaip.si

Ana Finc, prokuristkatel.: (01) 430 41 50, faks: (01) 231 31 70enaslov: ana.finc≤savaip.sihttp://www.savaip.si

SAVA IPN, d.o.o., LjubljanaDav~na ulica 1, 1000 LjubljanaGorazd Rous, direktortel.: (01) 430 41 50, faks: (01) 231 31 70enaslov: gorazd≤savaip.sihttp://www.savaip.si

Ana Finc, prokuristkatel.: (01) 430 41 50, faks: (01) 231 31 70enaslov: ana.finc≤savaip.sihttp://www.savaip.si

SAVA IMG, d.o.o., PorečPartizanska 13, Pore~Jože Kavčič, direktortel.: (01) 430 41 50, faks: (01) 231 31 70enaslov: joze≤savaip.sihttp://www.savaip.si

Stevo Žufić, direktortel.: +385 5 243 15 66, faks: +385 5 242 28 43enaslov: zuf≤immobilienimg.comhttp://www.savaip.si

SAVA NOVA, d.o.o., ZagrebFra Filipa Grabovca 14, 10000 ZagrebJože Kavčič, direktortel.: +385 1 465 01 29, faks: +385 1 465 01 22 enaslov: joze≤savaip.sihttp://www.savaip.si


301

DRUGE DEJAVNOSTI

SAVA MEDICAL IN STORITVE, d.o.o., KranjŠkofjelo{ka c. 6, 4000 KranjMaksimiljan Fijačko, direktor tel.: (04) 206 53 97, faks: (04) 206 64 42 enaslov: maksimiljan.fijacko≤sava.sihttp://www.sava.si


GIP SAVA KRANJ, d.o.o., RumaIndustrijski put bb, 22400 RumaMaksimiljan Fijačko, direktor tel.: (04) 206 53 97, faks: (04) 206 64 42 enaslov: maksimiljan.fijacko≤sava.sihttp://www.sava.si

ENERGETIKA SAVA, d.o.o., KranjŠkofjelo{ka c. 6, 4000 KranjStanko Cvenkel, direktortel.: (04) 206 57 77, faks: (04) 206 64 04enaslov: stanko.cvenkel≤sava.sihttp://www.sava.si

ENERGETIKA ČRNOMELJ, d.o.o., KranjŠkofjelo{ka c. 6, 4000 KranjStanko Cvenkel, direktortel.: (04) 206 57 77, faks: (04) 206 64 04enaslov: stanko.cvenkel≤sava.sihttp://www.sava.si

ENSA BH, d.o.o., SrbacPrijeblezi BB, 78429 Srbac, Bosna i HercegovinaStanko Cvenkel, direktortel.: (04) 206 57 77, faks: (04) 206 64 04enaslov: stanko.cvenkel≤sava.sihttp://www.sava.si

SAVA ENSA, dooel., SkopjeUl. Veljko Vlahovi} br. 16/4, 1000 Skopje, MakedonijaNebojša Davidovski, direktortel.: +389 2 312 01 40, faks: +389 2 312 01 40enaslov: nebojsa.davidovski≤sava.sihttp://www.sava.si

PRIDRUŽENE DRUŽBE

GORENJSKA BANKA, d.d., KranjBleiweisova cesta 1, 4000 KranjGorazd Trček, predsednik upravetel.: (04) 208 40 00, faks: (04) 202 15 03enaslov: info≤gbkr.sihttp://www.gbkr.si

Srečko Korber, ~lan upravetel.: (04) 208 40 00, faks: (04) 202 15 03enaslov: info≤gbkr.sihttp://www.gbkr.si

JOB, d.o.o., MariborCofova ulica 8, 2000 MariborJasmin Osmanović, direktortel.: (02) 229 85 10, faks: (02) 229 85 13enaslov: job≤siol.nethttp://www.job.si

ABANKA VIPA, d.d., LjubljanaSlovenska cesta 58, 1517 Ljubljanamag. Aleš Žajdela, predsednik upravetel.: (01) 471 81 00, faks: (01) 432 51 65enaslov: info≤abanka.sihttp://www.abanka.si

mag. Radovan Jereb, ~lan upravetel.: (01) 471 81 00, faks: (01) 432 51 65enaslov: info≤abanka.sihttp://www.abanka.si

Gregor Hudobivnik, ~lan upravetel.: (01) 471 81 00, faks: (01) 432 51 65enaslov: info≤abanka.sihttp://www.abanka.si

Sava, d.d.Letno poro~ilo 2008

ZaložnikSava, d.d.

ZasnovaSava, d.d.

UredništvoSava, d.d.Vesna Muravec

BesediloSava, d.d.Studio Kernel, d.o.o.

LektoriranjeJaro Novak

OblikovanjeKreattiva Advertising, d.o.o.

TiskûkGraf

FotoFabio Nemi

April 2009

www.sava.si

Documents

Sava - Letno poročilo 2008