SAVATECH, d.o.o.

Zibelka slovenskega gumarstvaKranj, Slovenija

letn

opo

roËi

loSa

vate

ch’0

8

6

SPLO©NI PODATKI 7

1. KljuËni doseæki leta v πtevilkah 7

2. Osebna izkaznica 8

3. Dejavnost in sestava druæbe, organizacijska shema 8

4. Pomembnejπi dogodki in doseæki leta 9

5. Pismo poslovodstva 11

6. Upravljanje s tveganji 12

POSLOVNO PORO»ILO 14

1. Razvojna strategija 14

2. ZnaËilnosti gospodarskega okolja v letu 2008 14

3. Analiza uspeπnosti poslovanja 15

4. Pogled v leto 2009 17

5. Træenje in kupci 17

6. Izdelki in storitve druæbe Savatech 20

7. Nabava in dobavitelji 23

8. Razvoj in raziskave 24

9. Sistemi kakovosti in razvoj poslovnih procesov 25

10. EU projekti 26

11. Razvoj informacijske podpore 26

12. Naloæbene aktivnosti 28

TRAJNOSTNI RAZVOJ 29

1. Razvoj zaposlenih 29

2. Skrb za varnost in zdravje zaposlenih pri delu 32

3. Razvoj druæbene skupnosti 33

RA»UNOVODSKO PORO»ILO 36

1. RaËunovodski izkazi 36

2. Pojasnila k raËunovodskim izkazom 42

2.1. Podlaga za sestavitev raËunovodskih izkazov 42

2.2. Pomembnejπe raËunovodske usmeritve 42

2.3. Obvladovanje finanËnih tveganj 45

2.4. Pojasnila posameznih postavk raËunovodskih izkazov 46

2.5. Druga razkritja 52

2.6. Izjava poslovodstva 54

2.7. Revizorjevo poroËilo 56

KDO JE KDO V DRUÆBI SAVATECH, d.o.o. 57

letn

opo

roËi

loSa

vate

ch’0

8

7

1. KljuËni doseæki leta v πtevilkah

SPLO©NI PODATKI

20022002 2003 2004 2005 2006 2007 2008

20022002 2003 2004 2005 2006 2007 2007 20022002 2003 2004 2005 2006 2007 2008

20022002 2003 2004 2005 2006 2007 200840.000

50.000

60.000

70.000

80.000

90.000

100.000

51.89747.032

59.641

69.465

84.383

96.736 96.202

»isti prihodki od prodaje v 000 EUR »isti poslovni izid v 000 EUR

»isti prihodki od prodaje na zaposlenega v 000 EUR Dodana vrednost na zaposlenega v 000 EUR

-3.000

-2.000

-1.000

0

1.000

2.000

3.000

0

20

40

60

80

100

120

140

0

5

10

15

20

25

30

-2.611

6711.004

2.215

30624

1.863

6675

8797

108117

111

12

17

27 2830

23 24

*podatki po SRS 2001 **podatki po SRS 2006 Podatki niso v celoti primerljivi *** po metodologiji SURS

Indeks 2002* 2003* 2004* 2005* 2006** 2007** 2008** 08/07»isti prihodki od prodajev 000 EUR 47.032 51.897 59.641 69.465 84.383 96.736 96.202 99Deleæ izvoza v odstotkih 69 73 73 74 74 74 73 99»isti poslovniizid v 000 EUR -2.611 24 671 1.004 1.863 2.215 306 14PovpreËno πtevilo zaposlenih 718 690 682 718 779 827 863 104»isti prihodki od prodaje

na zaposlenega v 000 EUR 66 75 87 97 108 117 111 95Dodana vrednost

na zaposlenega*** 12 17 23 24 27 30 28 95

v 000 EUR

letn

opo

roËi

loSa

vate

ch’0

8

8

Firma: SAVATECH, druæba za proizvodnjo in træenje gumenotehniËnih proizvodov in pnevmatike, d.o.o.Skrajπana firma: SAVATECH, d.o.o.Sedeæ: ©kofjeloπka cesta 6, Kranj, Slovenija.Pravno organizacijska oblika: druæba z omejeno odgovornostjo.Registracija: druæba je bila vpisana v sodni register pri Okroænem sodiπËu v Kranju pod vloæ. πt. 1/06910/00 po sklepuSrg. 2001/03372 z dne 5. 12. 2001.MatiËna πtevilka: 1661205.DavËna πtevilka: 13267949.Narava poslovanja in pomembnejπe dejavnosti: druæba je registrirana za opravljanje vrste dejavnosti s podroËjaproizvodnje in prodaje gumenotehniËnih izdelkov.©ifra dejavnosti: 22.190 − proizvodnja drugih izdelkov iz gume.Osnovni kapital: osnovni kapital druæbe znaπa 27.266.960 EUR.Lastniπka struktura: druæba Savatech je v 100-odstotni lasti druæbe Sava, d.d.Podatki o obvladujoËem podjetju:

Sava, druæba za upravljanje in financiranje, d.d.,©kofjeloπka cesta 6,4000 Kranj.Konsolidirano letno poroËilo je na voljo v pravni pisarni na sedeæu druæbe Sava, d.d.

Zastopniki druæbe: direktorica: Vesna »adeædirektor: Igor Hafnar

V druæbi je Ëlanica poslovodnega organa tudi delavska direktorica Marija Rjavec.

V letu 2008 je bil direktor druæbe Savatech do 31. 12. 2008 Duπan Kveder.

Organi druæbe: organa druæbe sta skupπËina, ki jo sestavljata edini druæbenik Sava, d.d., in poslovodstvo.

Druæba Savatech, d.o.o., je bila v letu 2008 organizirana vsedem profitnih centrov oziroma programov:

• Meπalnica (proizvodnja kavËukovih zmesi)• Elastomeri (razvoj in prodaja kavËukovih zmesi)• Transportni trakovi (transportni trakovi za uporabo v

razliËnih industrijskih dejavnostih)• Profili (polni in penasti profili za gradbeniπtvo)• Print (ofsetna guma za tiskarsko industrijo)• Eko (izdelki za varovanje okolja in reπevanje)• Velo (pnevmatike za skuterje, motorje, kolesa,

industrijska vozila in gokarte)

Dejavnost programov podpirajo strokovne sluæbe, ki oprav-ljajo storitve tudi za druge druæbe v Poslovni skupini Savain v manjπem obsegu tudi na prostem trgu. V okviru druæbeSavatech delujeta tudi dve predstavniπtvi, v Trstu inMoskvi.

2. Osebna izkaznica

3. Dejavnost in sestava druæbe, organizacijska shema

letn

opo

roËi

loSa

vate

ch’0

8

9

Pomembnejπi dogodki in doseæki druæbeSavatech v letu 2008

Druæba Savatech je prejela evropsko nagrado za dobroprakso varnosti in zdravja pri deluEvropska agencija za varnost in zdravje pri delu je v sodelo-vanju z Evropsko komisijo in Republiko Slovenijo kot predse-dujoËo dræavo Evropske unije 26. februarja 2008 v πpanskemBilbau organiziralo sklepno prireditev ob akciji Naredite sibreme laæje. Na prireditvi, ki se je zaËela z mednarodno kon-ferenco o kostno-miπiËnih obolenjih, je direktorica SavatechVesna »adeæ predstavila prizadevanja in delovanje za zman-jπevanje kostno-miπiËnih obolenj v druæbi Savatech. Nagradeza dobro prakso so bile letos podeljene æe osmiË, prviË pa jenagrado dobilo slovensko podjetje − Savatech, d.o.o.

©estdeseta obletnica transportnih trakovV letu 2008 smo v druæbi Savatech obeleæili 60. obletnicoproizvodnje transportnih trakov Sava. Ob tej priloænosti smoizdali priloænostno broπuro, namenjeno poslovnim partner-jem programa. Od svojih zaËetkov v letu 1948 se je programTransportni trakovi razvil v sodobnega ponudnika, ki vse

svoje znanje in izkuπnje vlaga v zagotovitev prilagodljiveproizvodnje trakov in njihove varne in dolgotrajne uporabe.V tem Ëasu smo razvili in trgu ponudili zelo πiroko paletotrakov, primernih za prenos vseh vrst tovorov in uporabnihtudi v najteæjih pogojih.

Evropska komisarka Danuta Hübner in minister Ivan Æagarna obisku v druæbi SavatechV okviru konference Evropske unije je potekal na Brdu priKranju Teritorialni dialog 2008. Ob tej priloænosti sta4. marca druæbo Savatech obiskala dr. Ivan Æagar, minister,pristojen za podroËje lokalne samouprave in regionalne poli-tike, in evropska komisarka za regionalno politiko DanutaHübner.

Sodelovanje pri projektu Razvito v SlovenijiSlovenska inæenirska zveza je februarja 2008 povabilarazvojno prodorna podjetja k sodelovanju pri projektu Razvitov Sloveniji. Namen projekta je bil poveËati prepoznavnostslovenske tehniËne ustvarjalnosti ter aktivno populariziratinaravoslovno in tehniËno kulturo v Sloveniji. DruæbaSavatech je v sklopu Inovativni izdelki slovenskega gospo-

4. Pomembnejπi dogodki in doseæki leta

PROGRAMI

TK & PR

OPTIMIZACIJA PROCESOV-OPR

TPEV

SAVATECH, d. o. o.Poslovodstvo

ME©ALNICA

ELASTOMERI

TRANSPORTNI TRAKOVI

PROFILI

PRINT

EKO

VELO

FINAN»NO RA»UNOV. SEKTOR,

SEKTOR ZA KAKOV. IN ZANESLJIVOST

PLANT INÆINIRING

LOGISTIKA

NABAVA

KADRI

SAVA - GTI d. o. o.

SAVA - Schäfer d. o. o., Kranj

SAVA ROL. d. o. o., Zagreb

SAVAPRO d. o. o., Kranj

SAVARUS d. o. o.**

Sava Trade (München)

Sava Trade (Praga)

Sava Trade (Varπava)

Sava Trade (London)

Sava Trade (Port Orange)

Predstavniπtvo Trst

Predstavniπtvo Moskva

POSLOVNI SERVISI DRUÆBE* ZUNANJA TRGOV. MREÆA*

*Navedene druæbe so v lastniπkem smislu hËere Save, d. d., po upravljalskem principu pa poroËajo druæbi Savatech, d. o. o.

** Savarus, d.o.o. je hËerinska druæba Savapro, d.o.o.

letn

opo

roËi

loSa

vate

ch’0

8

10

darstva predstavila træno uspeπen πportni skuter plaπËSAVA MC29 SPORTY3+. Mikaven dezen omenjenega plaπËa sorazvili sodelavci programa Velo v sodelovanju z Akademijo zalikovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani.

ZakljuËna konferenca projekta Rubber KnowledgeV hotelu Golf na Bledu je 1. decembra 2008 potekalazakljuËna konferenca projekta Rubber Knowledge, v okvirukatere smo predstavnikom veËjih slovenskih gospodarskihdruæb, podjetij in javnih ustanov predstavili dobre prakse spodroËja sofinanciranja kadrovskih projektov s sredstvi EU.Zavedamo se, da sta usposobljenost in znanje zaposlenihtemelj uspeπnosti podjetja in pomenita neprecenljiv virkonkurenËnih prednosti, zato posveËamo veliko pozornostiiskanju moænosti ter virov dodatnega usposabljanja inizobraæevanja zaposlenih. VeËji del dobrih in uspeπnihprogramov smo pripravili tudi s sofinanciranjem sredstev izEU, ki so jih naπi sodelavci predstavili udeleæencemkonference.

Sejmi, na katerih je druæba Savatechrazstavljala v letu 2008

Predstavitev programa Transportni trakovi na sejmih vRusiji, Italiji in FrancijiV zaËetku februarja 2008 so predstavniki programa Trans-portni trakovi obiskali sejem Gradbeni materiali 2008 vMoskvi, kjer so bili transportni trakovi predstavljeni v okvirurazstavnega prostora podjetja Tehnokomplet, distributerja zaruski trg.

Savatech se je s svojim programom transportnih trakovpredstavil tudi na mednarodnem sejmu gradbenemehanizacije Samoter 2008, ki je potekal v Ëasu od 5. do 9.marca v Veroni. Na sejmu so bili med 1.000 razstavljalci tudivodilni svetovni proizvajalci mehanizacije za gradnjo cest.

V Ëasu od 14. do 17. oktobra pa smo razstavljali izdelke innovosti programa Transportni trakovi na sejmu SIM − Sociétéde l’industrie minérale 2008 − francoskega zdruæenjaindustrije mineralov v mestu Limoges v Franciji.

Z izdelki za zaπËito okolja in reπevanje (Eko) na sejmihv NemËiji, Franciji, Italiji in na KitajskemSejem IFAT 2008, ki se je odvijal v Ëasu od 5. do 9. maja vMünchnu, je vodilni sejem na podroËju varovanja okolja vsvetu. Na njem je svoje izdelke iz tega podroËja predstavilSavatechov program Eko − izdelki za zaπËito okolja inreπevanje.

Novosti programa izdelkov za zaπËito okolja in reπevanje smopredstavili πe na sejmu IFBA 2008, ki je potekal prav tako v

NemËiji, v Ëasu od 5. do 7. junija v Kasslu. Sejem je namen-jen predstavitvi izdelkov, ki se uporabljajo v t. i. Towbusinessu − vleka, transport − naprave, oprema za pomoË obnesreËah − in je najveËji tovrstni sejem v NemËiji.

Sejem Eurosatory 2008, ki je bil od 16. do 20. junija v Parizu,sodi med najveËje sejme svetovne obrambne industrije. Nanjem smo predstavili izdelke za reπevanje, kot so dvigovalnatehnika, rezervoarji in πotori. Predstavitev je potekala v or-ganizaciji Gospodarske zbornice Slovenije in Ministrstva zaobrambo − skupaj s πe osmimi podjetji − predstavnikislovenske obrambne industrije.

Predstavniki Savatechovega programa izdelkov za zaπËitookolja in reπevanje − Eko so se oktobra udeleæili mednarod-nega sejma Geofluid 2008 v mestu Piacenza v Italiji. Nasejmu so uspeπno predstavili nov segment visokotlaËnih pak-erjev, ki se uporabljajo v posebnih aplikacijah, predvsem prigeoloπkih raziskavah, injiciranju, v rudarstvu in prizemeljskem vrtanju.

V Pekingu na Kitajskem je bil v Ëasu od 25. do 28. oktobrasejem CHINA FIRE 2008, na katerem je sodeloval tudi Sa-vatech s programom izdelkov za zaπËito okolja in reπevanje.Sejem ima svetovni sloves na podroËju zaπËite in varovanja.

Program pnevmatik (Velo) na sejmih MOTO BOOM vCelju in INTERMOT v KölnuOd 10. do 13. aprila smo na celjskem sejmiπËu s programompnevmatik, predvsem skuter in motorskih, sodelovali nasejmu MOTO BOOM 2008. Sejem, æe osmi po vrsti, je bildobro obiskan, saj ga je v πtirih dneh obiskalo veË kot 32.000obiskovalcev.

S programom pnevmatik (skuter, motorskih, kart in ATV) smose udeleæili tudi sejma Intermot 2008 v Kölnu, od 8. do 12.oktobra. Sejem Intermot sicer velja za enega najveËjih mo-torskih sejmov na svetu in je poleg EICMA-e v Milanu tudinajveËji tovrstni sejem v Evropi.

Savatechova ofsetna guma za tiskarsko industrijo nasejmu Drupa 2008Pod sloganom ONE WORLD − ONE DRUPA (EN SVET − ENADRUPA) se Düsseldorf vsake πtiri leta za πtirinajst dni spre-meni v grafiËno prestolnico sveta. V letu 2008 se je sejemodvijal v Ëasu od 29. maja do 11. junija. Savatechov programofsetnih gum za tiskarsko industrijo − Print se je letos prviËpredstavil s kompletnim izdelËnim spletom in poæel velikozanimanja pri obiskovalcih in tudi pri konkurenci.

Dogodki po koncu obraËunskega obdobja:Po koncu obraËunskega obdobja ni bilo pomembnihdogodkov.

letn

opo

roËi

loSa

vate

ch’0

8

11

Gumarstvo je panoga, ki je moËno povezana z avtomobilskoindustrijo in gradbeniπtvom. Negativna cikliËna gibanja v tehdveh panogah so se prenesla tudi na gumarstvo. V zadnjemËetrtletju leta 2008 so o negativnih trendih poroËali æe vsiglobalni proizvajalci na tem podroËju. O boljπih rezultatihporoËajo le tam, kjer so pravoËasno upoπtevali prihajajoËagibanja na podroËju energetike, transporta, povezanega zvarnostjo in komfortom, zaπËite okolja (hrana, voda), in si vtrænih niπah iztræili viπjo dodano vrednost.

Prodajno je bilo leto 2008 ponovitev leta 2007, saj je prodajav viπini 96,2 mio EUR le za odstotek zaostajala za predhod-nim letom. Ustalitev rasti prodaje je sledila 13-odstotnipopreËni rasti v zadnjih sedmih letih. Na tujih trgih smoustvarili 73 odstotkov Ëistih prihodkov od prodaje. Prodaja nakar 90 trgih sveta nam je omogoËila uravnoteæiti sicer slaberezultate na kriznih trgih. Naπ glavni izvozni trg je v lanskemletu ostala NemËija. Med izdelki pridobivajo na pomenugumeni izdelki za zaπËito okolja in reπevanje.

Leto 2008 je zaznamovala skokovita rast cen surovin inenergentov. Hitra rast svetovnih ekonomij je bistveno prispe-vala k poveËanju povpraπevanja. Ponudba ni mogla slediti

takemu poveËanju, kar je seveda povzroËilo eksplozijo cen.Ceni nafte in naravnega kavËuka sta v letu 2008 doseglizgodovinsko rast.

Proizvajalci zaradi moËne konkurence, viπjih cen surovin inenergije niso mogli v celoti prenesti v prodajne cene, kar jevplivalo na zmanjπanje maræ in dobiËkonosnosti.Doseæen Ëisti poslovni izid v viπini 306 tisoË EUR zaradinavedenih razlogov bistveno odstopa od naËrtovanegaoziroma doseæenega v predhodnem letu.

V letu 2008 smo zaËeli z veËjimi investicijami v prestrukturi-ranje proizvodnje transportnih trakov, pnevmatik in ekoloπkosanacijo proizvodnje ofsetne gume za tiskarsko industrijo.Hitro spreminjajoËe poslovno okolje zahteva tudi prilagoditevnaπih strateπkih usmeritev. V proces strateπkega razmiπljanjasmo vkljuËili zaposlene iz razliËnih strokovnih in produktnihskupin.

Veliko pozornost smo v letu 2008 posveËali izobraæevanjuzaposlenih, skrbi za njihovo varnost in zdravje. S projektomDruæini prijazno podjetje smo poudarili naπo zavezo kcelovitemu obravnavanju naπih sodelavcev.

5. Pismo poslovodstva

Vesna »adeæ, direktoricaMarija Rjavec,

delavska direktorica

Igor Hafnar, direktor

letn

opo

roËi

loSa

vate

ch’0

8

12

Upravljanje s tveganji je v druæbi Savatech organizacijskovodeno prek kompetenËnega centra Upravljanje s tveganji nanivoju Poslovne skupine Sava. V sklopu kompetenËnegacentra se med drugim sistemsko reπujejo tudi vsa zavarovanjapri zavarovalnicah (premoæenje, odgovornost, terjatve).

Sistem upravljanja s tveganji v Poslovni skupini Savarazvijamo v sodelovanju z vsemi drugimi kompetenËnimicentri in vodstvenimi strukturami v podjetjih. Vsa tveganjaevidentiramo in spremljamo centralno, njihovo obvladovanjepa se izvaja podroËno, glede na znaËaj tveganja. Danaπnjestrateπke groænje in nevarnosti lahko postanejo ob pravilnemizkoriπËanju potencialov v pravem trenutku in ob razvojuinovativnosti naπe strateπke priloænosti.

VeËina tveganj je kot priloænosti ali groænje pomembnih zacelo poslovno skupino. RazvrπËena so v strateπka, finanËna,operativna in nakljuËna tveganja po vplivu na poslovanje,verjetnosti in pogostosti nastanka.

Strateπka tveganjaMed strateπka tveganja sodijo predvsem tveganja, povezanas sposobnostjo dolgoroËnega ustvarjanja poslovnih prihodkovin ohranjanja vrednosti sredstev.

Tovrstna tveganja so povezana s konkurenËnostjo naπedruæbe doma in v tujini. Obvladujemo jih z diverzifikacijoprodaje, razvojem novih izdelkov ter z optimizacijo proizvod-nih procesov. Nabavna tveganja obvladujemo z razliËnimitermini dogovorov o cenah posameznih materialov, ssklepanjem dolgoroËnih partnerstev z najpomembnejπimidobavitelji in s centralizacijo nabave znotraj Poslovneskupine Sava. Velik poudarek dajemo tudi investicijskim tve-ganjem, ki jih omejujemo tako, da natanËno nadziramouËinke investicij ter stalno izboljπujemo postopek priprave inizvedbo investicijskih projektov.

FinanËna tveganjaKreditno tveganje je neposredno povezano s komercialnimtveganjem in predstavlja nevarnost, da bodo terjatve dokupcev in drugih poslovnih partnerjev poplaËane s Ëasovnimzamikom, ali pa sploh ne. V ta namen posebno pozornostnamenjamo spremljanju plaËilne sposobnosti kupcev. Prizmanjπevanju izpostavljenosti temu tveganju si pomagamo zbonitetnim sistemom ocen kupcev, s sprotnim izvajanjemkompenzacij in z nadzorom slabih plaËnikov. VeËina terjatevje zavarovana pri kreditni zavarovalnici.

PoveËano pa je tveganje v zvezi s plaËilno sposobnostjo, sajob trenutni finanËni krizi banke zadræujejo likviden denar vbanËnih kanalih in nerade kreditirajo gospodarstvo. Kljubslabim likvidnostnim razmeram v slovenskem gospodarstvusmo uspeli zagotavljati sredstva za najpomembnejπe

investicijske projekte. Za ohranjanje likvidnosti imamoodobrene limite na poslovnih raËunih in revolving kreditnelinije.

Likvidnostno tveganje je neposredno povezano tudi z obrest-nim tveganjem. Stroπki obresti so se v letu 2008 bistvenopoveËali, predvsem zaradi hitre rasti EURIBORA. Kljubdejstvu, da se je proti koncu leta zaËela medbanËna obrestnamera zniæevati, pa so naraπËali obrestni pribitki na EURIBOR,kar je obrestne mere ohranjalo na relativno visokem nivoju.

V letu 2008 smo obËutili poveËano izpostavljenost valutnimtveganjem, predvsem zaradi kreditnega zadolæevanja vπvicarskih frankih in vpliva ekonomske krize na valute izvenevrskega obmoËja.

Operativna in ostala tveganjaUsklajenost z zakonodajo preverjamo na nivoju kompetenËnihcentrov in druæb. Izboljπujemo obveπËanje o spremembah vzakonodaji v Sloveniji. V tujini si pomagamo z zunanjimisodelavci za ustrezno ravnanje pri πiritvi dejavnosti v drugihdræavah ali pri izterjavi.

V letu 2008 smo skrbeli za dobro poËutje zaposlenih zdodatnimi aktivnostmi na podroËju projekta Druæini prijaznopodjetje. Razvijali smo varnost in zdravje na delovnemmestu. S stalnim izobraæevanjem za veËjo kakovost kadrov inz nenehnim izboljπevanjem delovnih razmer smo uspelipoveËati delovno uËinkovitost, zadovoljstvo zaposlenih inspodbujati inovativnost.

Vse veËja ekoloπka osveπËenost vpliva tudi na poslovanje vgumarski industriji. Nadaljevali smo s tehnoloπkimiizboljπavami za zmanjπevanje moænosti nesreË s kemikalijamiin pripravili strategijo za zmanjπanje izpustov odpadnih vodv okolje. Z uËinkovitimi preventivnimi ukrepi skrbimo, da soneæeleni vplivi na okolje pod zakonsko doloËenimi mejami.

Zaradi sodelovanja v poslovni skupini izpostavljamopriloænost izkoriπËanja sinergij, ki jih razvijamo v povezo-vanju in izmenjevanju znanja ter izkuπenj v kompetenËnihcentrih znanj in v povezovanju druæb po vrsti dejavnosti.

6. Upravljanje s tveganji

Bliæe kupcem z mreæo zunanjetrgovinskih podjetij in predstavniπtevLondon, Velika Britanija

letn

opo

roËi

loSa

vate

ch’0

8

14

Poslanstvo Savatech, d.o.o.Ustvarjamo celovite reπitve za razliËna podroËja uporabegumenotehniËnih in sorodnih izdelkov ter pnevmatik.

Vizija Savatech, d.o.o.Postali bomo razvojni partner kljuËnih strank. Naπi izdelkibodo kakovostno primerljivi z najboljπimi konkurenti. Postalibomo najbolj fleksibilen in prilagodljiv niπni proizvajalec.Postali bomo skupnost strokovnih, ustvarjalnih, motiviranihsodelavcev, ki bo gradila svojo prihodnost s poveËevanjemsvoje konkurenËne sposobnosti.Savatech bo z okolju prijazno tehnologijo in s svojovpletenostjo v mednarodne gospodarske tokove in povezavepostala ena najbolj finanËno trdnih dejavnosti Poslovneskupine Sava.

KljuËne strateπke usmeritve Savatech, d.o.o.• strategija rasti obsega poslovanja• razvoj lokacije Labore v Kranju kot glavnega (a ne edinega)

proizvodno-logistiËnega centra, kjer se osredotoËamo naproizvodnjo izdelkov z viπjo dodano vrednostjo

• ustrezen razvoj lastne zunanjetrgovinske mreæe• prenos proizvodnje enostavnih izdelkov z nizko dodano

vrednostjo na druge lokacije (off-take, partnerstva,...)• aktivno iskanje in uvajanje novih programov• aktivno iskanje moænosti prevzemov• poveËanje storitvene komponente

Vrednote Savatech, d.o.o., ki izhajajo iz vrednot Poslovneskupine Sava, so:• poslovna prodornost• poπtenost, etiËnost• strokovnost in inovativnost• osebnostni razvoj• drugaËnost, energiËnost

Svetovna gospodarska rast naj bi v letu 2008 znaπala manjkot πtiri odstotke, kar pomeni, da so se gospodarska gibanjaprecej zniæala zaradi vsesploπne recesije. Napovedi za leto2009 pa so πe veliko slabπe.V letu 2008 so cene surovin znatno naraπËale vse dozadnjega Ëetrtletja, ko so zaËele poËasi upadati. V drugempolletju je recesija zajela celoten svet, kar je privedlo doπtevilnih dodatnih tveganj, kot so valutna tveganja, ki somoËno vplivala na gospodarske razmere v svetu:nepremiËninska kriza v ZDA in z njo povezane teæave naglobalnih finanËnih trgih.V evro obmoËju je po prvih ocenah gospodarska rast v letu2008 znaπala 1,7 odstotka in je bila tako za 0,9 odstotnetoËke niæja kot v letu 2007. V naπi najpomembnejπi zunanje-

trgovinski partnerki NemËiji se je BDP realno poviπal za 1,8odstotka. Po napovedih se bo gospodarska rast v NemËiji zeloumirila in naj bi v letu 2009 dosegla le 0,2-odstotno rast.Tudi v drugih Ëlanicah evro obmoËja se bo v prihodnjem letugospodarska rast zelo zniæala zaradi svetovne recesije.Gospodarska rast v Sloveniji v letu 2008 je znaπala 4,1odstotka. K njej sta najveË prispevali visoka in stabilna rastizvoza ter investicij v prvi polovici leta 2008, medtem ko jedruga polovica gospodarsko rast zmanjπevala. PovpreËnainflacija je v letu 2008 velika, in sicer je na letni ravni znaπala5,7 odstotka. Glavni dejavnik pospeπene inflacije je bila rastcen hrane ter tekoËih goriv za prevoz in ogrevanje. Gre zazunanja cenovna πoka, ki sta poleg silnic ponudbe inpovpraπevanja med drugim posledica geopolitiËnih in vre-menskih dejavnikov. Vplivi zunanjih πokov na domaËo sploπnorast cen so sicer ponavadi kratkoroËne narave, vendar lahkoveË zaporednih zunanjih cenovnih πokov obdræi inflacijo naviπji ravni dalj Ëasa. PriËakujemo, da se bosta takogospodarska rast kot tudi inflacija v letu 2009 precej umirili.

Razmere v gumarski panogiZa trg gumenotehniËnih izdelkov in pnevmatike je bilo v letu2008 znaËilno nadaljnje zaostrovanje konkurence, s tem sopovezani cenovni pritiski. V zahodnoevropskih dræavah je trgrasel poËasi, boljπa situacija je bila v Vzhodni Evropi, Rusijiin drugih dræavah v razvoju. Kljub temu razviti trgi πe vednopredstavljajo najveËji deleæ v svetovni porabi gumeno-tehniËnih izdelkov. Zaradi recesije so se naroËila nekolikoumirila, kar kaæe na negotovost na trgu.

V prvih treh Ëetrtinah leta 2008 so se ponovno podraæilestrateπke gumarske surovine, energija in embalaæa. Vzadnjem Ëetrtletju pa so zaËele cene na borzi padati, kar pase pri dobaviteljih surovin πe ni poznalo. Proizvajalci zaradimoËne konkurence viπjih stroπkov surovin in energije nisomogli v celoti prenesti v prodajne cene, kar je vplivalo nazmanjπanje maræ in dobiËkonosnosti. Proizvajalci so se zatoosredotoËali na optimizacijo nabavnih in notranjih procesov− poveËanje storilnosti in zmanjπevanje drugih stroπkov.Proizvajalci so zaËeli napovedovati odpuπËanje delavcev inzapiranje nerentabilnih proizvodnih obratov. Evropskiproizvajalci so zaradi apreciacije evra nasproti ostalimsvetovnim valutam v letu 2008 izgubljali na konkurenËnosti.

Spreminjajo se obstojeËe in odpirajo nove potrebe pogumenih izdelkih, nastajajo novi trgi in niπe. S strani kupcevso se poveËale potrebe po poprodajnih storitvah. Ekoloπkistandardi so Ëedalje zahtevnejπi.V takih razmerah smo lahko ohranili prodajo le z visokofleksibilnostjo in hitro odzivnostjo. Nenehne izboljπave navseh podroËjih so vodilo naπega uspeha. Temelj prodajnihaktivnosti je izrazita usmerjenost na kupce, podprta z veËkot polstoletno tradicijo izvoza na zahtevne evropske trge vgumarstvu in ugledno blagovno znamko.

1. Razvojna strategija

2. ZnaËilnosti gospodarskega okolja vletu 2008

POSLOVNO PORO»ILO

letn

opo

roËi

loSa

vate

ch’0

8

15

Gospodarske razmere tako v Sloveniji kot tudi na tujih trgihdruæbi Savatech v letu 2008 niso bile naklonjene. Gospo-darsko okolje je opazno slabπe od predvidenega ob pripraviposlovnih naËrtov za leto 2008. Padec prodajnega trga seodraæa na upadanju povpraπevanja v Evropi, ki je naπ glavniprodajni trg. Obnaπanje kupcev je racionalnejπe, saj zahte-vajo daljπe plaËilne roke ter hranjenje zaloge pri nas kotdobavitelju. Na stroπkovni strani so se drastiËno podraæileosnovne vhodne surovine in energenti. Neugodna gibanja nafinanËnih trgih so povzroËila viπje stroπke financiranja. Vsi tirazlogi so bili kljuËni za slabπi poslovni izid od naËrtovanega.

ProdajaDruæba Savatech je v letu 2008 s prodajo izdelkov, storitev,blaga in materiala ustvarila 96,2 milijona EUR Ëistih prihod-kov od prodaje, kar predstavlja odstotek manj kot predhodnoleto. Na tujih trgih smo ustvarili 73 odstotkov Ëistih prihod-kov od prodaje. PovpreËna rast prodaje, ki smo jo dosegli vzadnjih sedmih letih, je 13-odstotna. NatanËnejπi pregledprodajnih rezultatov je razviden v poglavju Træenje in kupci.

SREDSTVA

Poslovni odhodkiPoslovni odhodki so v letu 2008 znaπali 95 milijonov EUR inso bili za odstotek viπji kot leto prej. NajveËji deleæ, to je 77odstotkov, predstavljajo stroπki blaga, materiala in storitev.V primerjavi z letom 2007 so bili stroπki blaga in materialaviπji za odstotek, stroπki storitev pa niæji za 5 odstotkov.

Stroπki dela so bili za 8 odstotkov viπji od doseæenih v letu2007. Njihov deleæ v poslovnih odhodkih znaπa 20 odstotkov.Navedeno zviπanje je posledica realne rasti plaË indodatnega zaposlovanja v druæbi.

Amortizacija je v primerjavi z letom 2007 viπja za odstotek.V primerjavi z letom poprej pa so bili niæji prevrednotovalniposlovni odhodki.

Drugi poslovni odhodki znaπajo 0,4 milijona EUR in so za 58odstotkov niæji kot leto poprej.

Prihodki in odhodki financiranjaFinanËni odhodki so presegali finanËne prihodke za 1,2milijona EUR. Takπen rezultat je posledica realiziranihnegativnih teËajnih razlik (predvsem na valutnem paruEUR/USD, EUR/CHF) in zaradi zviπevanja obrestnih mernajetih posojil ter s tem viπjih odhodkov za obresti. NajveËjifinanËni odhodek predstavljajo negativne teËajne razlike iznaslova najetega kredita v πvicarskih frankih.

Poslovni izidiDruæba je v letu 2008 ustvarila 1,5 milijona EUR dobiËka izposlovanja, kar predstavlja 55 odstotkov manj kot v letu2007. »isti poslovni izid druæbe je znaπal 306 tisoË EURoziroma 86 odstotkov manj kot v predhodnem letu.

3. Analiza uspeπnosti poslovanja

20022002 2003 2004 2005 2006 2007 200840.000

50.000

60.000

70.000

80.000

90.000

100.000

51.89747.032

59.641

69.465

84.383

96.736 96.202

»isti prihodki od prodaje v 000 EUR

2002-2008+13%

31. 12. 2008 Struktura 31. 12. 2007 Struktura Indeks v% v% 2008/2007Sredstva 50.525 100,0 49.582 100,0 102dolgoroËna sredstva 18.298 36,2 15.980 32,2 115- opredmetena osnovna sredstva 17.779 35,2 15.423 31,1 115- ostalo 519 1 557 1,1 93

kratkoroËna sredstva 32.227 63,8 33.602 67,8 96- zaloge 12.687 25,1 11.461 23,1 111- kratkoroËne finanËne naloæbe 4 0 1.224 2,5 160

- kratkoroËne poslovne terjatve 18.857 37,3 19.702 39,7 96- ostalo 679 1,4 1.215 2,5 56

v 000 EUR

v

Sredstva druæbe so na dan 31. 12. 2008 znaπala 50,5 milijonaEUR in so se v letu dni poveËala za dva odstotka.

DolgoroËna sredstva so v strukturi sredstev predstavljala 36,2odstotka. Opredmetena osnovna sredstva so se poveËala za15 odstotkov. Glavni razlog za poveËanje opredmetenihosnovnih sredstev je dokapitalizacija z opremo v viπini 2,2milijona EUR. Druæbo je dokapitalizirala Sava, d.d.

KratkoroËna sredstva so se zmanjπala za 4 odstotke in sokonec leta znaπala 32,2 milijona EUR. V strukturi kratkoroËnihsredstev so se v primerjavi s koncem leta 2007 poveËalezaloge, zmanjπale pa poslovne terjatve. Glavni razlog za spre-membo strukture kratkoroËnih sredstev je predvsem obËutnozmanjπanja prodaje v zadnjem trimeseËju leta 2008.

OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

Kapital se je zaradi æe omenjene dokapitalizacije in ËistegadobiËka v letu 2008 poveËal za 2,5 milijona EUR oziroma9 odstotkov. Njegov deleæ v strukturi obveznosti do virovsredstev je znaπal 58,7 odstotka.

Obveznosti so se v primerjavi s predhodnim letom zmanjπaleza 8 odstotkov. V primerjavi z letom 2007 se je spremenilastruktura obveznosti. FinanËne obveznosti so se poveËale za19 odstotkov in so predstavljale v strukturi obveznosti dovirov sredstev 16,9 odstotka vseh virov. Zmanjπale pa so se

poslovne obveznosti, in sicer za 24 odstotkov. Njihov deleæv strukturi obveznosti do virov sredstev je konec leta 2008znaπal 18,7 odstotka.

Denarni tokDruæba je v letu 2008 ustvarila negativen denarni tok v viπini535 tisoË EUR, ki je posledica slabπega poslovnega izida inizdatkov za opredmetena osnovna sredstva v viπini3,6 mio EUR.

letn

opo

roËi

loSa

vate

ch’0

8

16

31. 12. 2008 Struktura 31. 12. 2007 Struktura Indeks v% v% 2008/2007Obveznosti do virov sredstev 50.525 100,0 49.582 100,0 102Kapital 29.596 58,6 27.093 54,6 109Rezervacije in P»R 2.941 5,8 2.900 5,9 101DolgoroËne obveznosti 80 0,2 593 1,2 13- finanËne obveznosti 80 0,2 593 1,2 13- poslovne obveznosti 0 0 0 0 -KratkoroËne obveznosti 17.908 35,4 18.996 38,3 94 - finanËne obveznosti 8.456 16,7 6.556 13,2 129 - poslovne obveznosti 9.452 18,7 12.440 25,1 76

v 000 EUR

KAZALNIKI USPE©NOSTI POSLOVANJA

»isti poslovni izid v kosmatem donosu v letu 2008 znaπa le0,3 odstotka in je za 1,9 odstotne toËke niæji kot vpreteklem letu.

Maræa EBITDA je v letu 2008 znaπala 5,2 odstotka in je za 23odstotkov niæja kot v letu 2007.

Dodana vrednost na zaposlenega je v letu 2008 znaπala 28,1tisoË EUR, kar je 5 odstotkov manj kot v letu 2007.

Odstotni koeficient Ëiste dobiËkonosnosti kapitala je nazadnji dan leta 2008 znaπal 1,1, kar pomeni v primerjavi zletom 2007, ko je le-ta znaπal 8,8, poslabπanje dobiËkonos-nosti.

Kapital v obveznostih do virov sredstev predstavlja 58,6-odstotni deleæ. Deleæ je glede na leto 2007 viπji zaradidokapitalizacije.

Koeficient kratkoroËne pokritosti kratkoroËnih obveznosti(1,8), ki statiËno prikazuje kratkoroËno plaËilno sposobnost,izkazuje vrednosti, ki kaæejo, da druæba s kratkoroËnoplaËilno sposobnostjo ni imela teæav. Druæba je svojeobveznosti do poslovnih partnerjev poravnavala v pogodbenodogovorjenih rokih.

»isti poslovni izid v kosmatem donosu - v % Ëisti poslovni izid / kosmati donos 0,3 2,2

EBITDA maræa - v % (dobiËek iz poslovanja + odpisi vrednosti) kosmati donos 5,2 6,8

Dodana vrednost na zaposlenega - v 000 EUR dodana vrednost / povpreËno πrtevilo zaposlenih 28,1 29,6

Odstotni koeficient Ëiste dobiËkonosnosti kapitala Ëisti dobiËek / povpreËni kapital

(brez Ëistega poslovnega izida obraËunskega obdobja) 1,1 8,8

Stopnja lastniπkosti financiranja - v % kapital / obveznosti do virov sredstev 58,6 54,6

Koeficient kratkoroËne pokritosti kratkoroËne obveznosti kratkoroËna sredstva / kratkoroËne obveznosti 1,8 1,8

31/12/08 31/12/07

Leto 2008 se je zakljuËilo v spremenjenih in negotovihokoliπËinah, ki se nadaljujejo tudi v zaËetku leta 2009.Trendi na trgih surovin in zadnje napovedi za leto 2009kaæejo na niæanje cen vhodnih materialov in surovin. Zaradipreseæka proizvodnih zmogljivosti in vstopa novih, cenovnoagresivnih konkurentov so zreli izdelki πe pod pritiskinadaljnjega zniæevanja cen.

Pripravili smo vrsto aktivnosti in ukrepov, s katerimi se bomoprilagajali razmeram:• Aktivnosti za pospeπevanje prodaje; izvajamo selekcijo

proizvodnega in prodajnega programa ter novo trænopozicioniranje, predvsem na najbolj perspektivnih trgih.

• Aktivnosti za obvladovanje vseh vrst stroπkov in njihovoprilagajanje spremembam v prodaji.

• Aktivnosti za hitrejπe obraËanje sredstev, ki so vezana vobratnem kapitalu.

• Aktivnosti za poveËanje storilnosti z izobraæevanjemzaposlenih in racionalizacijo procesov.

• Poleg poslabπane plaËilne sposobnosti se uËinki finanËnekrize odraæajo πe na nihanju teËajev posameznih valut. Zatobomo morali v letu 2009 nameniti tem tveganjem πeposebno pozornost.

• Politika naloæb bo izredno selektivna, usmerjena izkljuËnov razvoj novih izdelkov in prodajnih aktivnosti oziroma letistih naloæb, ki so najbolj nujne za nadaljnji razvojpodjetja.

Na vidiku so velike spremembe, saj vsaka gospodarska krizaprinese s seboj zlom nekaterih starih modelov razmiπljanjain naredi prostor za nove.

letn

opo

roËi

loSa

vate

ch’0

8

17

4. Pogled v leto 2009

V prvi polovici leta se je v druæbi Savatech πe nadaljevalveËletni pozitivni trend rasti prodaje, ki pa je v mesecu maju2008 æe pokazal prve znake nazadovanja. Tako smo leto 2008zakljuËili s prodajnimi rezultati, ki so bili za odstotek slabπiod predhodnega leta in dobre tri odstotke pod planom. Naslabπi rezultat prodaje je, poleg dejavnikov znotraj

posameznih programov in na njihovih trgih, v drugi polovicileta 2008 æe vplival tudi sploπni neugodni gospodarskipoloæaj v svetu, na katerega vplive je druæba s prevladujoËimdeleæem prodaje na tujih trgih πe toliko bolj obËutljiva.

5. Træenje in kupci

Struktura Ëistih prihodkov od prodaje 2008 Struktura 2007 Struktura Indeks v % v % 2008/2007»isti prihodki od prodaje proizvodov 84.160 88 86.073 89 98»isti prihodki od prodaje materiala 5.156 5 4.961 5 104»isti prihodki od prodaje storitev 2.305 2 2.140 2 108»isti prihodki od prodaje blaga 4.581 5 3.562 4 129»isti prihodki od prodaje - skupaj 96.202 100 96.736 100 99

v 000 EUR

dvigovalne blazine

Pri treh od πestih prodajnih programov so bili prodajnirezultati v letu 2008 slabπi od priËakovanih in tudi odpredhodnega leta. To so bili program Profili, programofsetnih gum za tiskarsko industrijo − Print in programkavËukovih zmesi. Preostali trije programi, Transportnitrakovi, izdelki za zaπËito okolja − Eko in pnevmatike − Velo,so leto 2008 zakljuËili s prodajnimi rezultati, ki so bili boljπiod predhodnega leta in veËinoma tudi nad naËrtovanimi.

Glede zunanjih vplivov je bilo prve znake finanËne krize vrealnem sektorju v obliki upada naroËil zaznati v zadnjihmesecih leta 2008, kar je posledica globalnega ohlajanjagospodarstva in poveËevanja zalog pri konËnih odjemalcih.Pri tem seveda ne smemo pozabiti tudi velikih zviπanj censurovin. Naπi kupci so pri precejπnjem delu naπega proiz-vodnega asortimana moËno povezani z gradbeniπtvom,izdelovalci opreme in s predelovalno industrijo, kjer se vrazmerah recesije najprej manifestira zmanjπanje porabe,krËenje investicij in poslediËno zmanjπevanje naroËil.

Regionalna struktura prodajeV letu 2008 smo v druæbi Savatech svoje izdelke prodajali v90 dræav πirom po svetu.

Struktura prodaje je ostala zelo podobna tisti iz predhodnegaleta. V letu 2008 smo na tujih trgih ustvarili 73 odstotkovËistih prihodkov od prodaje, v Sloveniji pa smo prodali 27odstotkov izdelkov. Po prodajnih podroËjih je tako kotprejπnja leta najveËji deleæ pripadel dræavam ËlanicamEvropske unije, kamor prodamo kar 55 odstotkov izdelkov.»e temu priπtejemo Slovenijo s 27 odstotki in dræavenekdanje Jugoslavije s 4 odstotki, vidimo, da zavzemajodruga podroËja v strukturi naπe prodaje 14 odstotkov.

Po dræavah smo najveËji deleæ izdelkov tudi v letu 2008prodali na domaËem trgu, v Sloveniji. Med drugimi dræavami,kamor prodamo najveË izdelkov, so glede na prej povedanona prvih mestih dræave Evropske unije, z NemËijo na Ëelu, kije æe vsa leta med naπimi najpomembnejπimi træiπËi. Lani smotja ponovno prodali 19 odstotkov naπih izdelkov, tako kot æeleto poprej. Nekaj veË kot predhodno leto smo prodali svojihizdelkov v Italijo, 11 odstotkov (l. 2007 9 odstotkov). Prvimtrem sledi kar pet dræav s po tremi odstotki, to so VelikaBritanija, Hrvaπka, Poljska, Rusija in Nova Zelandija. Po dvaodstotka izdelkov smo prodali πe v Avstrijo, Francijo in na»eπko. V preostalih 22 odstotkih pa je zajetih πe 79 drugihdræav po vsem svetu, v katere izvaæamo svoje izdelke.

letn

opo

roËi

loSa

vate

ch’0

8

18

»isti prihodki od prodaje proizvodov»isti prihodki od prodaje materiala

»isti prihodki od prodaje storitev»isti prihodki od prodaje blaga

88 %

5 % 2 %5 %

Struktura Ëistih prihodkov od prodaje Savatechv 000 EUR v letu 2008

EU 55 %

Slovenija 27 %Ostali trgi 14 %

EX YU 4%

Struktura prodaje Savatech po podroËjih v letu 2008

Struktura prodaje Savatech po dræavah 2008

Slovenija 27 %

NemËija 19 %

Italija 11 %

Nova Zelandija 3 %Hrvaπka 3 % Poljska 3 %

Avstrija 2 %

Ostalo 22 %

Francija 2 %

Vel. Britanija 3 %

»eπka 2 %Rusija 3 %

S

ST München 58 %

ST Varπava 15 %

ST Praga 10 %

ST London 9 %ST Florida 9 %

Struktura prodaje povezanih druæb - podjetij ZTM v 2008

S

letn

opo

roËi

loSa

vate

ch’0

8

19

Prek povezanih druæb v tujini smo v letu 2008 ustvarili 20,1odstotka Ëistih prihodkov od prodaje izdelkov. To so druæbe,katerih lastnik je Sava, d.d.: Sava Trade München, Sava TradePraga, Sava Trade Varπava, Savatech Trade London in SavaTrade, Port Orange, ZDA. NajveËji deleæ prodaje je bilrealiziran prek Sava Trade München, ki mu sledijo Sava TradeVarπava, Sava Trade Praga, Savatech Trade London in SavaTrade, Port Orange, ZDA.

Træni poloæaj po skupinah izdelkov

Glede na skupine izdelkov so imeli tudi v letu 2008, tako kotæe leto poprej, najveËji deleæ transportni trakovi, in sicer 25odstotkov. PoveËali smo deleæ specialnih trakov in zaËeli stræenjem nekaterih novih izdelkov. Uspeli smo zadræatipoloæaj kljuËnega razvojnega dobavitelja na zahtevnihindustrijskih podroËjih.

Druga najveËja skupina izdelkov so bile v letu 2008kavËukove zmesi z 21 odstotki. Pri prodaji zmesi smo okrepiliodnose s kljuËnimi partnerji. V Sloveniji, kjer smo doseglipoloviËni træni deleæ, vidimo πe nadaljnjo priloænost za rast.Utrdili smo tudi odnose in razπirili prodajo zmesi πe na kupceiz dræav Evropske unije in dræav nekdanje Jugoslavije.

Sledijo Profili z 19 odstotki. Struktura prodaje profilov se jev letu 2008 spremenila. Zmanjπala se je prodaja polnihprofilov, medtem ko smo prodali veË penastih in kombini-ranih profilov.

Pri prodaji pnevmatik se je v letu 2008 relativni deleæ prodajepoveËal za 3 odstotne toËke in je tako znaπal 17 odstotkov(l. 2007 14 odstotkov). Pri pnevmatikah smo v letu 2008ohranili in poveËali træni deleæ na razvitih trgih ZahodneEvrope in uspeπno prodrli kot dobavitelj med nove

proizvajalce dvokolesnikov. Nadgradili smo poslovne odnoses proizvajalci vozil, ki nas imajo za razvojnega partnerja.

V letu 2008 se je nekoliko poveËal tudi deleæ gumenihizdelkov za zaπËito okolja in reπevanje − v letu 2008 smoprodali 10 odstotkov teh izdelkov v skupni prodaji, karpomeni eno odstotno toËko veË kot leto poprej. Prodajno leto2008 je bilo za program izdelkov za zaπËito okolja inreπevanje v znamenju ugodnih konjunkturnih gibanj.Pokritost z naroËili je bila dobra skozi vse leto. K dobrimprodajnim rezultatom je pripomoglo veliko πtevilo novihizdelkov, ki jih odlikujejo izvirne reπitve in inovativnazasnova.

Deleæ prodaje programa Print − ofsetna guma za tiskarskoindustrijo se je v letu 2008 nekoliko zmanjπal, na 8 odstotkov(10 odstotkov v letu 2007). Programu ofsetnih gum zatiskarsko industrijo je kljub neugodnim gibanjem v letu 2008uspelo ohraniti relativni træni deleæ na veËini pomembnejπihtrgov in dominantni træni deleæ v Sloveniji. Prenovili smopromocijski material programa in trgu predstavili nove niπneizdelke.

Pnevmatike17 %

Gumeni izdelki zazaπËito okolja in

reπevanje10 %

KavËukove zmesi21 %

Transportnitrakovi25 %

Gumeni profili19 %

Struktura prodaje po skupinah izdelkov Savatech v letu 2008

Ofsetna guma8 %

transportni trakovi

Proizvajamo in træimo πirok izbor visokokakovostnihgumenotehniËnih izdelkov in pnevmatik. Odlikujeta nasinovativen pristop in prilagodljivost, s katero se lahkopribliæamo æeljam naπih kupcev.

KavËukove zmesi − program ElastomeriV Poslovni skupini Sava se æe od leta 1920 ukvarjamo z razvo-jem in meπanjem kavËukovih zmesi za gumene izdelke, zatoimamo v tej dejavnosti veliko znanja in bogate izkuπnje.Zmesi meπamo na osnovi naravnega kavËuka in sintetiËnihkavËukov: EPDM, SBR, BR, NBR, CR, CSM, CIIR, HNBR itd.

Kupcem nudimo:• razvoj in izdelavo kavËukovih zmesi zahtevanih lastnosti,

kupËeve recepture ali vzorËnega izdelka• visoko kakovost zmesi, izdelanih s sodobno tehniËno

opremo• prilagoditev zmesi za doloËen namen• tehnoloπko podporo• merjenje fizikalnih lastnosti ter izvajanje kemijskih analiz

kavËukov, zmesi in drugih materialov v laboratoriju

Gumeni transportni trakovi − program TransportnitrakoviTransportne trakove izdelujemo v Poslovni skupini Sava æe60 let in ves ta Ëas smo vse svoje znanje in izkuπnje vlagaliv prizadevanja, da bi zagotovili povpraπevanju prilagojenoproizvodnjo trakov ter njihovo varno in dolgotrajno uporabo.Proizvodnja v vseh stopnjah poteka pod zelo ostrim inzahtevnim nadzorom. Naπi transportni trakovi so izdelani navisoki tehnoloπki ravni in preverjeni v uporabi, saj jihprodajamo πirom po svetu.

Osnovni namen oziroma podroËje uporabe transportnih trakovje transport razliËnih materialov med bolj ali manj od-daljenimi lokacijami.

Naπa ponudba obsega veliko vrst transportnih trakov, kimorajo ustrezati zelo razliËnim pogojem uporabe. V naπiponudbi so tako: koritavi trakovi; preËno stabilni, preËno togitrakovi; drsni trakovi; ojaËani trakovi RIPCHECK (s tekstilnimvloækom ali jekleno preËno okrepitvijo); elevatorski trakovi,cevni trakovi PIPETYPE.

Glede na zunanje pogoje, ki jim morajo zadostiti, imamotrakove, odporne proti poviπani temperaturi; proti olju inmaπËobam, trakove, visokoodporne proti obrabi (npr. zasadro); teæko vnetljive in antistatiËne trakove.

Izdelujemo tudi bele trakove (npr. za æivila); trakove, ki nepuπËajo barve (npr. za lesno industrijo); negladke trakove:od Feingrip/Supergrip do trakov Chevron za naklonskitransport z razliËnimi viπinami profila.

Poleg naπtetih vrst imamo v ponudbi tudi kombinacijeprej navedenih izvedb, lahko pa izdelamo tudi drugaËnetransportne trakove po naroËilu kupcev.

Polni in penasti gumeni profili − program ProfiliNa podlagi lastnega znanja in izkuπenj æe od leta 1970konstruiramo in proizvajamo gumena tesnila iz kakovostnihgumenih zmesi za πirok spekter uporabe, v skladu z vsemizahtevami mednarodnih standardov ISO 9001 in ISO 14001.

Poleg polnih in penastih izdelujemo tudi kombiniraneprofile. Vse vrste profilov lahko naredimo po naroËilu kupcev.Naπi profili se uporabljajo za:

• PVC, aluminijasta in lesena okna, ki jih izdelujejo vodilnievropski izdelovalci oken

• gradbeno, avtomobilsko, elektroindustrijo, belo tehniko inπtevilne druge industrijske panoge

• druge vrste profilov, narejene v skladu z æeljami in ponaroËilu kupcev

Razvili smo veË vrst kakovostnih gumenih zmesi, odpornihproti mehanskim, kemiËnim in toplotnim vplivom, terprimernih za razliËne namene uporabe.

Ofsetna guma za tiskarsko industrijo − program PrintProgram Print je pomemben evropski proizvajalec ofsetnegume za tiskarstvo. V okviru dobro organizirane prodajnemreæe prodaja svoje izdelke in storitve na vseh celinah.

Kakovost in zanesljivost ofsetne gume dosegamo z uporabonajsodobnejπih tehnologij, z inovativnostjo in s prilaga-janjem spremenjenim potrebam uporabnikov.Glavne prednosti naπih izdelkov izhajajo iz konstrukcijeofsetne gume, ki je izdelana na osnovi kordne karkase, karpoleg izrednih tiskarskih lastnosti omogoËa tudi visokozanesljivost delovanja.

S svojimi izdelki omogoËamo vse pomembne tiskarskeaplikacije: za æe uveljavljeni listni tisk, za katerega proiz-vajamo ofsetno gumo za tehnologijo konvencionalnih barv,UV tehnologijo in tudi za delno lakiranje. V zadnjem ËasuposveËamo veliko pozornosti razvoju ofsetne gume za rota-cijski tisk kot najzahtevnejπemu segmentu trga ofsetnih gum.Tretja aplikacija, ki jo omogoËa naπa ofsetna guma, je tisk naploËevino.

letn

opo

roËi

loSa

vate

ch’0

8

20

6. Izdelki in storitve druæbe Savatech

Bliæe kupcem z mreæo zunanjetrgovinskih podjetij in predstavniπtevPraga, »eπka republika

Izdelki za zaπËito okolja in reπevanje − program EkoV okviru programa Eko − izdelki za zaπËito okolja in reπe-vanje, proizvajamo visokokakovostne napihljive izdelke izgume. Tehnoloπko visokozahtevni in inovativni izdelki kottudi vsa oprema za njihovo maloserijsko proizvodnjo so plodlastnega znanja. Ena kljuËnih prednosti programa izdelkov zazaπËito okolja in reπevanje je izjemno velika zmoænost prila-gajanja potrebam kupcev.

Izdelke delimo po njihovem osnovnem namenu uporabe vπtiri glavne skupine:

• izdelki za komunalno − vodovodno niπo• izdelki za gasilsko reπevalno niπo• izdelki za geoloπke raziskave• izdelki za zaπËito okolja

Pri ocenjevanju kakovosti izdelke skrbno presodimo z vidikaveËstranskih meril: prijaznosti do okolja, enostavnostiuporabe, konstrukcije, varnosti, zanesljivosti in embalaæe.

Pnevmatike − program VeloV programu Velo proizvajamo in træimo πirok izbor plaπËev za:skuterje, motorna kolesa, mopede, vozila gokart, kolesa, minimoto vozila, male industrijske oziroma kmetijske plaπËe spripadajoËimi zraËnicami ter za prikolice, ATV vozila inultralahka letala.

Izdelujemo tudi pnevmatike za posebne namene, ki jihprilagodimo æeljam oziroma potrebam naπih kupcev. V sode-lovanju z njimi in visoko strokovno usposobljeno razvojnoskupino nastajajo novi inovativni izdelki in izvirni naËininjihove uporabe.

Sodelujemo s priznanimi proizvajalci vozil, kot so: Piaggio,Aprilia, Honda, Peugeot, Tomos in drugi. Naπe dolgoletnosodelovanje z omenjenimi proizvajalci je dokaz zaupanja vnaπe podjetje. Z inovacijami in uspeπnim prodorom na trgnam je uspelo naπe pnevmatike plasirati æe na vseh celinahsveta.

Storitve- Storitve Razvojnega inπtituta, ki nudi naroËnikom razvojgumenih zmesi, sodelovanje pri razvojnih projektih ter razvojin optimizacijo konstrukcije novih izdelkov in tehnoloπkihpostopkov.

- Storitve Centralnega laboratorija, ki za potrebe naro-Ënikov opravlja fizikalno, kemijsko in tehnoloπko laboratori-jsko delo na podroËju polimerov. Sestavljata ga dvalaboratorija- fizikalni s prototipno enoto in enoto zapreskuπanje armatur ter kemijski laboratorij. Centralnilaboratorij je akreditiran v skladu s standardom SIST ENISO/IEC 17025.

- Storitve projektiranje in inæeniringa v okviru sektorjaPlant inæeniring, ki poleg konstruiranja in projektiranjaspecialnih delov tehnoloπke opreme, zgradb in naprav, nudiizboljπave v procesnih sklopih v skladu s potrebami konËnihuporabnikov, obnavljanje obstojeËe opreme in montaæo terzagon nove opreme v proizvodnih prostorih, celovit nadzorpri gradnji, definiranje projektnih zahtevkov za nove zgradbeter naprave, vodenje montaæe celotnih tehnoloπkih linij aliselitve celotnih proizvodnih procesov na druge lokacije,izdelavo programov za raËunalniπki nadzor delovanja linij inprocesnih sklopov.

letn

opo

roËi

loSa

vate

ch’0

8

22 kavËukove zmesi

Leto 2008 je zaznamovala skokovita rast cen surovin inenergentov, πe posebej nafte. Hitra gospodarska rast dræav,πe zlasti Kitajske, Indije in Rusije, je izdatno prispevala kpoveËanju povpraπevanja. Dejstvo je tudi, da se je vse veËπpekulativnega kapitala preusmerjalo na trge surovin, kar jepovzroËilo πe dodatno povpraπevanje.

Ponudba tako ni mogla slediti skokovitemu poveËanjupovpraπevanja, Ëemur je seveda logiËno sledila eksplozijacen. Cene so poletele v nebo, kar se je najlepπe videlo naceni nafte in naravnega kavËuka, ki sta dosegli zgodovinskirekord.

Gibanje cen nafte v letu 2008

Gibanje cen kavËuka, saj in olja 2000-2008

Nafta je najpomembnejπa osnovna surovina, v sicerveËstopenjskih proizvodnih procesih, za gumarske materiale,kot so: sintetiËni kavËuk, saje, kemikalije, procesna olja,tekstili idr.

Struktura nabave izdelavnih materialov Savatech

Rast cen nafte se je v dobaviteljski verigi gumarskih materi-alov odraæala s polletnim zamikom. Enake trende smo opazilitudi v druæbi Savatech.

Na takπno rast cen je moËno vplivala tudi nizka ponudbaveËine naπih surovin. Za leto 2008 je tako znaËilna izrednonizka razpoloæljivost, saj so dobavitelji omejevali koliËinenakupa. Pri doloËenih surovinah smo si komaj zagotovilizadostne koliËine. Cene za marsikatero od pomembnihsurovin so se tako tudi podvojile.

Pogled na leto 2009Sedanje stanje v gospodarstvu, za katerega so znaËilni: slabalikvidnost in velik padec povpraπevanja, zdrs cen nafte,velika teËajna nihanja, gospodarski ukrepi dræav, bopovzroËilo pomembne spremembe v celotni dobaviteljskiverigi. Trend cene se je tako naπim surovinam s koncem letaobrnil, tako da na osnovi do sedaj razpoloæljivih informacij inmakroekonomskih napovedi priËakujemo nadaljnjeprilagoditve cen v prihajajoËem letu.

letn

opo

roËi

loSa

vate

ch’0

8

23

7. Nabava in dobavitelji

Feb Mar Apr Mai Jun Jul Aug Sep Okt Nov Dez 200920

40

60

80

100

120

140

160

Letzer 45,30 (21.01.09)

SMA (200), 95,05

Tief 38,10 (24.12.08)

SMA (38): 44,84

Hoch: 148,10(03.07.08)

Bent Oil (PSEUDGABN006) Chart - a Jahr

H

T

Q1/0

0Q2

/00

Q3/0

0Q4

/00

Q1/0

1Q2

/01

Q3/0

1Q4

/01

Q1/0

2Q2

/02

Q3/0

2Q4

/02

Q1/0

3Q2

/03

Q3/0

3Q4

/03

Q1/0

4Q2

/04

Q3/0

4Q4

/04

Q1/0

5Q2

/05

Q3/0

5Q4

/05

Q1/0

6Q2

/06

Q3/0

6Q4

/06

Q1/0

7Q2

/07

Q3/0

7Q4

/07

Q1/0

8Q2

/08

Q3/0

8Q4

/08

270

220

170

120

70

Gibanje cen kavËuka, saj in olja 2000-2008

obdobje

inde

ks

SRB sintetiËni kavËuksaje

parafinsko oljeBR sintetiËni kavËuk

Struktura nabave izdelavnih materialov Savatech 2008

5 %

4 %

5 %

15 %Surovine povezane z nafto

Naravni kavËuk

Tekstili

Armature

Ostalo

71 %

Smernice razvoja in raziskavDruæba Savatech je vodilno podjetje dejavnosti Gumarstvoznotraj Poslovne skupine Sava, v kateri so poleg nje πepodjetja: Sava - GTI, d.o.o., Ptuj, Sava Schäfer, d.o.o., Kranj,Sava ROL, d.o.o., Zagreb ter Zunanjetrgovinska mreæa.Lastnik podjetja, Sava, d.d., æeli doseËi boljπe pokritje poslo-vanja na nivoju dejavnosti Gumarstvo in Poslovne skupineSava, ki ga dolgoroËno ni moæno doseËi z metodami zniæe-vanja stroπkov, ampak z novim pristopom k razvoju novihizdelkov. DolgoroËno preæivetje podjetja je moæno samo sstalnim razvojem novih, træno zanimivih izdelkov. Pomem-bne kategorije razvoja novih izdelkov so vpraπanjamaterialov, tehnologij predelave in razvoja celovitih reπitevza kupce.

Predstavitev Razvojnega institutaRazvojni institut Savatech (RI) je pri ARRS registriran kotraziskovalna enota v gospodarstvu. Z notranjo razvojno-raziskovalno mreæo v podjetju je eden od nosilcev znanja napodroËju polimernih materialov in tehnologij v Sloveniji.Razvojni institut je opremljen s sodobno razvojno-razisko-valno opremo za virtualni razvoj izdelkov ter laboratorijskoopremo za kemijsko in fizikalno karakterizacijo terobvladovanje procesov predelave polimernih materialov.Centralni laboratorij v sklopu RI je od januarja 2005 akredi-tiran kot pooblaπËeni laboratorij v skladu s standardom SISTISO EN 17025.

Druæba Savatech je aktivno vkljuËena v zdruæenja, kipovezujejo gospodarstvo in institucije znanja. Kotustanovni Ëlan Tehnoloπke mreæe za inteligentne polimernemateriale in pripadajoËe tehnologije se prek Centra za eksper-imentalno mehaniko Fakultete za strojniπtvo Univerze vLjubljani povezujemo s sorodnimi tujimi mreæami. Podjetjekot ustanovni Ëlan sodeluje v delovanju tehnoloπkih platformManufuture.si (izdelovalne tehnologije prihodnosti), NaMat(nanomateriali, nanoizdelki in nanotehnologije), STTP(Slovenska tekstilna tehnoloπka platforma) in SloKem(Slovenska kemijska platforma) ter v razvojnih skupinah vokviru Sveta za konkurenËnost Vlade Republike Slovenije.

Podjetje je Ëlan grozda GIZ Grozd Plasttehnika, zdruæenja veËkot 50 slovenskih malih, srednjih in velikih podjetij, ki seukvarjajo z izdelki in storitvami na podroËju polimernihmaterialov. Prek Kemijskega inπtituta smo vkljuËeni v mreæoodliËnosti Nanofun-poly v okviru 6. okvirnega projekta EU napodroËju funkcionalnih polimerov in nanokompozitov.Sodelavci RI sodelujejo pri pripravi in vodijo razvojno-raziskovalne in tehnoloπke projekte s sofinanciranjem EU inARRS.

Razvoj novih izdelkov, opreme, procesov, storitev inreπitevOcenjena skupna prodaja novih skupin izdelkov programovdruæbe v letu 2008 po kriteriju, da so mlajπi od treh let odzaËetka rednega træenja, predstavlja 13 odstotkov skupneprodaje podjetja, kar je za odstotek veË kot leta 2007 in 2odstotka veË kot leta 2006.

Razvoj novih izdelkov je bil usmerjen v:• razvoj novih elastomernih zmesi• razvoj nove serije rebrastih trakov• razvoj novih vrst tesnil ob uporabi orodja za virtualni razvoj• razvoj novih niπnih izdelkov za tiskarsko industrijo• razvoj in lansiranje izvirnih reπitev izdelkov za ekoloπko

sanacijo in reπevanje• razvoj novih dimenzij skuter in motorskih plaπËev

Spodbujanje inovativnosti, proces stalnih izboljπav,projekt 20 kljuËevUstvarjalnost, ki vodi do inovativnosti, se skriva v vsakem odnas in je ena temeljnih lastnosti Ëloveka, ki pa jo jepotrebno, podobno kot talente, razvijati, da bi dalakonkretne rezultate. Prav to je æe stalna praksa v druæbiSavatech, kjer se æe vse od zaËetka ukvarjamo z naËrtnimzbiranjem inovacijskih predlogov, ki temelji na 55-letnipraksi naËrtnega spodbujanja inovativnosti gumarstva vKranju. V lanskem letu smo za dodatno spodbujanje inovaci-jske dejavnosti v Savatech in tudi v drugih druæbahdejavnosti Gumarstvo izvedli akcijo z naslovom Vaπi predlogi2008.

V letu 2008 smo v druæbi Savatech poleg akcije Vaπi predlogi2008 nadaljevali tudi s celoletno akcijo razvoja izboljπav terspodbud zaposlenim, ki smo jo poimenovali Proces stalnihizboljπav.

Sistem 20 kljuËev, s katerim smo zaËeli v letu 2002, smosistematiËno poglabljali tudi v letu 2008. Z namenom sprem-ljanja uspeπnosti posameznih organizacijskih enot smoseptembra 2008 izvedli t. i. samooceno ter v obdobjuoktober-november 2008 presojo izvajanja sistema v okviruintegriranih presoj sistemov ISO 9001, SIST ISO EN 17025,ISO 14001 OHSAS 18001 ter podroËja 20 kljuËev. Cilj za leto2008 je bil doseæen.

letn

opo

roËi

loSa

vate

ch’0

8

24

8. Razvoj in raziskave

Usmeritev v kakovost izdelkov in storitev, nadzor in njenostalno izboljπevanje ostaja ena temeljnih usmeritev in vred-not druæbe. Pojem kakovosti vsebuje kakovost izdelkov instoritev ter zajema vse poslovne procese: to pomeni kakovostv razvoju, proizvodnji, v izvajanju storitev vseh sektorjev,kakovost v odnosu do kupca, do poslovnih partnerjev insodelavcev, skratka kakovost v vseh storitvah, ki v konËnifazi vodijo do izpolnitve zahtev naπih kupcev. Zavezakakovosti na vseh podroËjih in s tem profesionalen odnos dovseh deleænikov v poslovnem procesu je v druæbi veËkratnopotrjena s pridobitvijo in ponovnim certificiranjem vrstepomembnih standardov kakovosti, ki jih navajamo v nadal-jevanju.

Eden od strateπkih ciljev za druæbo Savatech na podroËjukakovosti je razvoj in vzpostavitev z naprednimi sistemikakovosti, kompatibilnega in harmoniziranega naËina vo-denja procesov, kar v praksi pomeni:

• uvajanje novih in vzdræevanje æe uvedenih standardov (sis-temi kakovosti), ki urejajo poslovne procese in so usmer-jeni k rezultatom skladno z naËeli poslovne odliËnosti (SISTEN ISO 9001, SIST ISO/TS 16949, SIST EN ISO 17025, AQAP2131 Certificate of Conformity, CE oznaka za izdelke,…);

• zmanjπevanje stroπkov slabe kakovosti;• uvajanje matematiËnih modelov, merjenje stabilnosti pro-

cesov po postopkih, ki so predvideni z metodo 6 sigma;• uvajanje modela odliËnosti v poslovne procese Gumarstva.

Vse zgoraj naπtete aktivnosti pomembno pripomorejo kpoveËevanju konkurenËne sposobnosti naπih izdelkov instoritev.

VeËji del naπtetih aktivnosti smo v letu 2008 uspeπno real-izirali. Uspeπno so bile izvedene presoje, tako s strani kupcakot presoje s strani certifikacijske hiπe: certifikacija procesovglede zahtev standardov ISO/TS 16949 za podroËje programaMeπalnica, SIST EN ISO 17025 za podroËje preizkuπanja v Cen-tralnem laboratoriju, AQAP na podroËju programa EKO in SISTEN ISO 9001 pri vseh ostalih programih druæbe Savatech.

V skladu s planom so bile izvedene tudi vse presoje dobavitel-jev.

Kakovost izdelkov v letu 2008 je bila skupaj z odpadkom terreklamacijami nekoliko slabπa kot v predhodnem letu. Edenod pomembnih dejavnikov za tak rezultat je tudi veËja fluk-tuacija zaposlenih. Kljub intenzivnemu izobraæevanju in uva-janju novo zaposlenih v proizvodne procese ni bilo storjenodovolj, da bi v veËjem odstotku zadostili predpisanim stan-dardom dobre kakovosti.

Za leto 2009 smo si zastavili πe viπje cilje, ki jih bomo ures-niËili s pomoËjo naslednjih aktivnosti:

• izobraæevanje zaposlenih − veËji poudarek delavnicam inmentorstvu;

• uvedba informacijskega sistema − odpadek, reklamacijerazdeliti po vzrokih nastanka (metoda 4M) ter naposameznih podroËjih iskati reπitve in izboljπave;

• priroËnik kakovosti v pisni in slikovni obliki za doloËanjeklasifikacije izdelkov;

• priroËnik FMEA moænih napak na posameznem mestuprocesa, opredelitev moænega vzroka za nastanek napak,opredelitev naËina, ki prepreËi nastanek napake;

• veËja kontrola nad realizacijo izvedenih aktivnosti −dnevni, tedenski, meseËni sestanki z neposredno za-poslenimi v procesu;

• benchmarking izdelka z vidika kakovosti.

Stabilnost poslovnih procesovV letu 2005 smo zaËeli z numeriËnim ugotavljanjem stabil-nosti procesov, kar smo vkljuËili tudi v strategijo razvoja pod-jetja 2007-2011. Po doseæenih rezultatih je bila stabilnostposlovnih procesov na posameznih podroËjih v letu 2008veËinoma v skladu s priËakovanji.

letn

opo

roËi

loSa

vate

ch’0

8

25

9. Sistemi kakovosti in razvoj poslovnih procesov

ofset guma-prerez

KompetenËni center EU projekti, ki deluje na nivojuPoslovne skupine Sava, skrbi za pridobivanje evropskihsredstev iz naslova ustreznih projektov tudi za druæboSavatech, d.o.o. Temeljna podroËja, kjer pridobivamosredstva, so: ekologija, razvoj novih izdelkov in tehnologij,energetika, druæbena odgovornost, delo z zaposlenimi ininvesticije.

Projekti v izvajanju in zakljuËeni projekti v okvirupodjetja SavatechV sklopu programa Leonardo da Vinci je potekal pilotniprojekt Rubber Knowledge - inovativen projekt razvojaizobraæevalnih vsebin in programa usposabljanja trenerjev vgumarstvu. Dvoletni projekt, v katerem je bilo v konzorcijuskupaj devet partnerjev iz treh dræav, je bil zakljuËen v letu2008.

V okviru programa Leonardo da Vinci je potekal tudiprojekt mobilnosti, pri katerem smo izvedli izmenjavo

kadrov, kjer smo usposabljali sodelavce za pridobitev znanj,potrebnih za izdelavo inovativnih in strateπko pomembnihuËnih vsebin iz strokovnih podroËij. Te so namenjene zapotrebe izvajanja vseæivljenjskega izobraæevanja in πirjenjeznanj v lokalno delovno okolje. Rezultati se æe kaæejo vtehnoloπkih in organizacijskih spremembah podjetij terkrepitvi procesa inoviranja sodelavcev.

Iz 6. okvirnega programa EU je bil izveden projekt Safety inMotion (Varnost v prometu) razvoj pnevmatik in optimizacijadinamiËnih lastnosti pnevmatik za uporabo na trikolesnemskuterju Piaggio MP3 400. Sofinancirano je bilo razvojno-raziskovalno delo.

Znotraj projekta Evropski socialni skladi je potekal projektsofinanciranja izobraæevanja in usposabljanja zaposlenih.

letn

opo

roËi

loSa

vate

ch’0

8

26

10. EU projekti

11. Razvoj informacijske podpore

gumeni profili

V skladu s strateπkimi usmeritvami na podroËju informacijsketehnologije v Poslovni skupini Sava ima Savatech, tako kottudi druge druæbe poslovne skupine, na voljo poenoten,centralno upravljan in povezan informacijski sistem, kipredstavlja dobro osnovo za optimizacijo poslovnih procesovv okviru posameznih dejavnosti.

V letu 2008 smo na podroËju razvoja informacijske podporenadaljevali z razvojem informacijskega sistema za vodstvo zdodajanjem novih podroËij, kot je spremljanje glavnihkazalnikov uËinkovitosti nabave v gumarstvu. ZakljuËili smoz zaËetno fazo vpeljave in izgradnje intranetnega portalaPoslovne skupine Sava, katerega cilja sta izboljπana dostop-

nost do informacij in πe uËinkovitejπe interno komuniciranje.Z uvedbo enotne sluæbe za podporo uporabnikom in z uvedboinformacijske reπitve za javljanje, beleæenje in spremljanjevseh javljenih zahtevkov smo naredili velik korak na podroËjuizboljπanja operativnega delovanja informacijske infra-strukture.

PrviË smo izvedli pregled ustreznosti delovanja informacijskeinfrastrukture z obiskom vseh lokacij podroËij gumarstva,vkljuËno z druæbo Savatech. Na osnovi rezultatov pregledater dobljenih predlogov za izboljπave smo odpravili nekajvarnostnih pomanjkljivosti in dopolnili posamezneaplikacijske reπitve.

Bliæe kupcem z mreæo zunanjetrgovinskih podjetij in predstavniπtevMoskva, Rusija

V letu 2008 smo v druæbi Savatech, d.o.o., investirali 3,2 mioEUR v osnovna sredstva.

Aktivirane naloæbe in naloæbe v teku v letu 2008 (v 000 EUR)Savatech, d.o.o. 3.225- Meπalnica 536- Elastomeri 24- Transportni trakovi 853- Profili 218- Print 684- Eko 174- Velo 707- Poslovni servisi 28

V nadaljevanju navajamo veËje investicije v programe.

V programu Meπalnica smo zamenjali mehanski del meπalnikain kupili zobniπki sejalnik. S tem sta se izboljπali zanesljivostin kakovost elastomernih zmesi.

Z investicijami v program Transportni trakovi smo sledilizaËrtani strategiji po prestrukturiranju proizvodnje v smeriizdelkov z viπjo dodano vrednostjo oziroma poveËanjuproizvodnje rebrastih trakov in specialnih trakov. Poleg

investicij, usmerjenih v prestrukturiranje proizvodnje, so bilicilji ostalih investicij predvsem poveËanje kakovosti inzanesljivosti izdelkov, veËja zanesljivost kontrolnih procesov,poveËanje storilnosti ter zmanjπanje stroπkov energije inizdelavnih materialov.

V programu Print smo investirali v sistem za regeneracijotoluena, da bi s tem zniæali porabo topil za proizvodnjoofsetnih gum pod 200 ton letno, kar pomeni, da ne bomoveË IPPC zavezanec. Hkrati bomo z regeneracijo toluenazmanjπali porabo plina, kar bo vplivalo na toplogredne pline.Druga veËja investicija je bila nakup nove brusilne linije zazmanjπanje ozkega grla v proizvodnji polizdelkov.

V programu Velo smo investirali v nov konfekcijski stroj,vulkanizacijske stiskalnice in linijo za izdelavo æiËnih jeder.Cilj teh investicij je bilo poveËanje proizvodnje.

Druge manjπe naloæbe so bile usmerjene v: izboljπanjekakovosti in storilnosti proizvodnje, varnejπe delo, zmanj-πanje vplivov na okolje − prenova proizvodnega procesa, inracionalno rabo energije.

letn

opo

roËi

loSa

vate

ch’0

8

28

12. Naloæbene aktivnosti

pnevmatike

letn

opo

roËi

loSa

vate

ch’0

8

29

1. Razvoj zaposlenih

TRAJNOSTNI RAZVOJ

Savatech dosega konkurenËno prednost s pomoËjo uprav-ljanja kadrovske strukture, z ustrezno razvitimi in podprtimiorganizacijskimi zmogljivostmi, s kompetencami, z voden-jem, z dobro organizacijsko kulturo in komuniciranjem.Uspelo nam je pridobiti, razviti in obdræati najboljπesodelavce, kar bo naπa strateπka naloga tudi v prihodnje.

Preteklo leto je zaznamovala visoka stopnja gibanja kadranasploh, saj je bilo v letu 2008 zaradi velike rasti gospo-darstva povpraπevanje po kadru veËje od ponudbe. To gibanjepo eni strani prinaπa tudi velike prednosti v smislu doprinosanovih znanj in dobre prakse iz drugega okolja, po drugi stranipa je potrebno veË napora pri usposabljanju in vkljuËevanjuv naπe delovno okolje.

©tevilo zaposlenih v druæbi Savatech v letu 2008PovpreËno πtevilo zaposlenih v druæbi Savatech po stanju vletu 2008 je bilo 863 in se je v primerjavi z letom 2007poveËalo za 36, medtem ko je bilo povpreËno πtevilozaposlenih na podlagi delovnih ur 847.

V letu 2008 smo zaposlili 134 sodelavcev, druæbo pa jezapustilo 128 sodelavcev, kar predstavlja 14,8-odstotnofluktuacijo. V primerjavi z letom poprej je migracija πenekoliko narasla.

Po starostni strukturi je bila skorajda tretjina, t. j. 31odstotkov zaposlenih v starostni skupini od 41 do 50 let,naslednja veËja skupina pa v starosti od 31 do 40 let, s 26odstotki zaposlenih v letu 2008.

V prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje je bilo v letu2008 vkljuËenih 52 odstotkov delavcev v druæbi.

PovpreËna bruto plaËa na zaposlenega je bila 1.301,2 evra,indeks rasti plaË v primerjavi z letom poprej pa je bil 109.IzplaËane so bile tudi nagrade za vztrajanje brez bolniπkegadopusta in regres.

Bolniπka odsotnost se je v druæbi Savatech v letu 2008poveËala v primerjavi s predhodnim letom za 14 odstotkov.Vzroki za veËjo bolniπko odsotnost z dela so zelo kompleksni.Poleg objektivnega zdravstvenega stanja na vzroke vplivajoπtevilni dejavniki iz domaËega, pa tudi πirπega æivljenjskegaokolja, med njimi tudi odnos do dela, psihofiziËne obre-menitve, vrednostni sistem, stres in stil æivljenja.

V druæbi organiziramo preventivne dejavnosti: usmerjenezdravniπke preglede, πportne aktivnosti, spodbujamo zdravoæivljenje, zagotavljamo optimalno varstvo pri delu, skrbimoza zadovoljstvo zaposlenih, za moænosti razvoja kariere. Velikdel pozornosti in sredstev namenjamo tudi izboljπevanju de-lovnih pogojev in tehniËnim reπitvam, ki poslediËno olajπajodelo in izboljπujejo delovne pogoje.

Nagrajevanje in napredovanje zaposlenihZ nagradami vzorni delavec smo nagradili in spodbudili zanadaljnje dobre rezultate 434 delavcev, pet sodelavcev jeprejelo nagrado delavec druæbe. Trije sodelavci iz druæbe Sa-vatech so prejeli nagrado delavec Save, ki se podeljuje nanivoju Poslovne skupine Sava. Na podlagi meril za napre-dovanje je v letu 2008 napredovalo 329 sodelavcev.

IzobraæevanjeZavedamo se, da je izobraæevanje zaposlenih zelo pomembnoza prihodnost naπega podjetja. Dejstvo je, da tradicionalnakultura ”vseæivljenjskega delovnega mesta” sodi v preteklost.Poleg tega se tehnologija spreminja vedno hitreje, kar odvseh starostnih skupin zahteva stalno dodatno izobraæevanje,da bi lahko sledili zahtevam po novem znanju.

V prihodnosti bo izobraæevanje zaposlenih bistvenega pom-ena tako za posameznikov napredek kot za gospodarsko us-peπnost podjetja. V prihodnjem obdobju bo podjetjepotrebovalo novo generacijo kadrov, ki se bo sooËila s πeveËjimi izzivi konkurence, globalizacije, novih tehnologij intudi trenutnega finanËno-gospodarskega poloæaja. Torej nedvomimo, da bosta strokovnost in uËinkovitost zaposlenihne le hrbtenica uspeπnosti podjetja, temveË njenakonkurenËna prednost.

20022002 2003 2004 2005 2006 2007 20080

150

300

450

600

750

900 847842804

754691687696

Zaposleni v druæbi Savatech od 2002 do 2008 (stanje 31. 12.)

1

Izobrazbena struktura v druæbi Savatech se v letu 2008 nibistveno spremenila v primerjavi s predhodnim letom. Viπjoin visoko izobrazbo je imelo 19 odstotkov sodelavcev, kar jeza odstotek veË kot leto poprej; 20 odstotkov zaposlenih jebilo s srednjeπolsko izobrazbo; 26 odstotkov s poklicnoizobrazbo, najveË − 35 odstotkov sodelavcev pa je bilo zosnovnoπolsko izobrazbo ali manj, kar gre pripisati proizvodninaravi podjetja.

V druæbi Savatech spodbujamo izobraæevanje in usposabljanjenaπih sodelavcev, tako neformalno kot tudi formalno. V letu2008 je imelo sklenjeno pogodbo za πtudij ob delu 28sodelavcev, 7 jih je v tem letu πtudij uspeπno zakljuËilo, skle-nili pa smo tudi 8 novih pogodb.

Kot del neformalnega izobraæevanja smo v letu 2008 izvajaliprojekt ”Rubber Knowledge”, ki prinaπa sistematiËenpristop za dopolnjevanje gumarskih znanj pri sodelavcih, kijih potrebujejo za vsakodnevno delo. Zaposleni s poklicno alisrednjo izobrazbo tehniËnih smeri potrebujejo osnovno instrokovno znanje gumarskih tehnologij zaradi poznavanjaprocesov predelave gume. Formalna izobrazba jim ne nudizadostnega strokovnega znanja. 18 strokovnjakov v podjetjuje prevzelo procese izobraæevanja in postali so aktivnipredavatelji oziroma mentorji. V projektu je sodelovalo 17udeleæencev. Izdali smo tudi komplet πtirih uËbenikovgumarstva, ki bo zaposlenim v pomoË pri osvajanjustrokovnega znanja.

Tudi v letu 2008 smo skupna izobraæevanja in usposabljanjaizvajali pod okriljem Akademije Sava. Prav posebnopozornost smo namenili izobraæevanju vodij proizvodnje indelovnih skupin. Izobraæevanja ”Mala πola vodenja” se je

udeleæilo 48 sodelavcev. Programa za izdelavo poslovneganaËrta se je udeleæilo 8 sodelavcev.Posebna strokovna izobraæevanja in usposabljanja na de-lovnem mestu izvaja vsaka enota posebej. Za izobraæevanjev letu 2008 smo namenili 83.466 ur, kar pomeni 97 ur nazaposlenega.

Komuniciranje z zaposlenimiKomuniciranju z zaposlenimi je v druæbi Savatech namenjenaposebna pozornost. Skrb za obveπËanje in komunikacijo jepredvsem zaveza vodij in delavskih predstavnikov.

Sava dialog je poglobljen, sistematiËno voden razgovor vodjez vsakim sodelavcem posebej. Sluæi zagotavljanju skladnostimed cilji druæbe in vsakodnevnimi aktivnostmi posameznika.Je sijajna priloænost, da se vodja in sodelavec pogovorita odoseganju standardov in ciljev ter dopolnita in uskladitaseznam nalog z novimi zahtevami delovnega procesa.Pomaga jima ustvariti ali okrepiti vzduπje medsebojnegazaupanja, razumevanja, podpore in pripravljenosti nasodelovanje.

V decembru 2008 so v druæbi potekali zbori delavcev, nakaterih so bile sodelavcem predstavljene strateπke usmeritve,poslovni rezultati, kadrovska poroËila in druge pomembneinformacije.

Pomemben vir informacij so tudi tedenske informacijsketable, Informator z aktualnimi novicami ter bilten SavËek. Vdecembru 2008 smo aktivirali intranet − Savanet, ki omogoËaizboljπanje medsebojne komunikacije, podporo poslovnimprocesom, enotno vstopno toËko za informacije, znanja,poslovne procese in dokumente, in izboljπuje medoddelËnoposlovanje.

Druæini prijazno podjetjeV maju 2007 je Poslovna skupina Sava prejela osnovnicertifikat Druæini prijazno podjetje.V zaËetku oktobra 2008 je Zavod Ekvilib izvedel rednorevizijo za prvo leto izvajanja aktivnosti po akcijskem planuimplementacije ukrepov po pridobitvi certifikata. ZakljuËnaugotovitev revizije je bila, da je projekt Druæini prijaznopodjetje zaæivel in da je projektna skupina zagotovila izvedbovseh aktivnosti v skladu z akcijskim naËrtom, ki je v letu 2008vseboval πtevilne aktivnosti, med drugim tudi: dodatniplaËan dan dopusta za starπe prvoπolËkov, dan odprtih vrat,ponudbo za prosti Ëas in aktivno preæivljanje prostega Ëasa.

letn

opo

roËi

loSa

vate

ch’0

8

30

Razlaga stopenj izobrazbe:1 − nedokonËana osnovna πola2 − osnovna πola3 − poklicna πola − ozek profil4 − poklicna πola − πirok profil5 − srednja πola

6 − viπja πola7 − visoka πola *

a − visoka strokovna πola,b − univerzitetni πtudij

8 − magisterij/specializacija9 − doktorat

1 2 3 4 5

stopnja izobrazbe

povp

reËn

oπt

evilo

6 7 8 90

2

237

39

185173

37

119

8 550

100

150

200

250

Izobrazbena struktura Savatech na povpreËnoπtevilo zaposlenih v letu 2008

Bliæe kupcem z mreæo zunanjetrgovinskih podjetij in predstavniπtevMünchen, NemËija

letn

opo

roËi

loSa

vate

ch’0

8

32

Zagotovitev varnega in zdravega delovnega mesta je prvipogoj uspeπnosti posameznika in druæbe. Varnost in zdravjepri delu je tako ena pomembnejπih vrednot v druæbiSavatech. To dokazuje na prostovoljni odloËitvi uveden incertificiran sistemski pristop vodenja poklicnega zdravja invarnosti pri delu na podlagi mednarodnega standarda OHSAS18001 (Occupational health and safety managementsystems), ki smo ga pridobili æe leta 2004.

Zavedamo se, da vsako opravilo predstavlja neko stopnjotveganja za varnost in zdravje pri delu. Raven varnosti inzdravja pri delu v svetu πtejejo za enega najbolj oËitnihkazalcev kakovosti, poslovne zanesljivosti podjetja in njegovedruæbene odgovornosti. Varnost in zdravje pri delu pomeniveliko veË kot samo zmanjπevanje stroπkov dela. VeËa senamreË urejenost, zadovoljstvo pri delu, storilnost, obËuteksocialne varnosti, odgovornosti in pripadnosti zaposlenihpodjetju, njegovim ciljem in razvoju ter sploπna kakovost dela.

Cilj politike varnosti in zdravja pri delu je nenehnoizboljπevanje ugodja pri delu, to je koncept, ki vkljuËujefiziËno, moralno in socialno dimenzijo. Poleg tega name-njamo veliko pozornost zlasti ciljem nenehnega zmanjπeva-nja pogostosti poπkodb pri delu, izvajanja preventivnihukrepov, prepreËevanja socialnih tveganj, od katerihposveËamo posebno pozornost faktorjem, kot so stres intveganja zaradi odvisnosti od psihoaktivnih sredstev. Zelopomembno je tudi analiziranje novih vrst tveganj.

Delovne nezgode s poπkodbami pri deluS sistemskim preventivnim delovanjem in sistematiËnimodkrivanjem nevarnih pojavov zmanjπujemo delovne nezgodes poπkodbami pri delu. Rezultati v letu 2008 so predstavljeniv spodnji preglednici.

Zdravstveno varstvo zaposlenihSpremljanje zdravstvenega stanja in skrb za zdravo delovnookolje sta pomembni nalogi naπega podjetja. V letu 2008 jebilo na predhodnih, obdobnih in usmerjenih zdravstvenihpregledih 48 odstotkov zaposlenih v druæbi Savatech.

Zmanjπevanje tveganj na podroËju varnosti in zdravjapri deluOsnovni namen je nenehno posredovanje novih informacij izpodroËja varnosti in zdravja pri delu. Zaposlenim polegtemeljnih zakonsko zahtevanih oblik teoretiËnega inpraktiËnega usposabljanja za varno delo ob sklenitvi pogodbeo zaposlitvi posredujemo tudi informacije ob vsaki spremembina delovnem mestu, ki lahko vpliva na varnost in zdravje.Zaposlene tudi redno usposabljamo in preverjamousposobljenost za varno delo. Poleg tega jim posredujemoinformacije o stanju varstev πe z: vkljuËevanjem delavskihpredstavnikov v time za varstva, s tedenskimi obvestili innapotki za varno delo na posebnih informacijskih tablah, zrubriko SreËko − opozarja in svetuje v meseËnem biltenuInformator, v internem Ëasopisu Poslovne skupine Sava. Vletu 2008 se je teoretiËnega in praktiËnega usposabljanja zavsestransko varno delo udeleæilo 83 odstotkov zaposlenih vdruæbi Savatech.

Zavzetost zaposlenih za lastno varnost in skrb za delovno inæivljenjsko okolje si prizadevamo vzbuditi tudi s posebnimipreventivnimi akcijami marec − mesec varnosti in oktober −mesec varstva pred poæarom.

Cilj prepreËevanja tveganj je predvideti tveganja in jihuspeπno nadzirati. Ustvarjanje nadzorovanega delovnegaokolja pomeni izboljπevanje vsesploπnega poznavanjatveganj. Tveganjem za nastanek nezgode in okvare zdravjasmo izpostavljeni vsi. Tveganje je kombinacija verjetnosti inresnosti, da nevarnost povzroËi poπkodbo ali zdravstvenookvaro. Stopnja tveganja je odvisna od nevarnosti vdelovnem procesu in ravni zagotavljanja predpisanih varnos-tnih ukrepov:

Prva faza zagotavljanja varnega dela temelji na zagotavljanjutehniËnih ukrepov, kar pomeni skladnost delovne opreme indelovnega mesta s predpisi in standardi, odstranjevanjeoziroma zmanjπevanje tveganj in zagotavljanje osebnevarovalne opreme.

Druga faza pristopa k zagotavljanju varnega dela temelji navnaprejπnjem predpisovanju − organiziranju aktivnosti, ki jihmora udeleæenec izvajati in upoπtevati v delovnem procesu.

Tretjo fazo na poti k cilju ”niË poπkodb in niË zdravstvenihokvar” pa pomeni razvoj in uveljavitev ”varnostne kulture”,za uveljavitev katere izvajamo vrsto aktivnosti, æe navede-nih v tem poglavju.

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu je 26.februarja 2008 v πpanskem Bilbau podelila evropsko nagradodruæbi Savatech za dobro prakso varnosti in zdravja pridelu.

VeË o prireditvi in nagradi pri poglavju Pomembnejπi dogodki.

Savatech 2004 2005 2006 2007 2008Indeks

2008/2007©tevilo poπkodbz bolniπkoodsotnostjo

12 18 16 18 16 88,9

Pogostost poπkodb(πtevilo poπkodb zbolniπko odsotnostjona 200.000opravljenih ur)

2,1 2,5 2,5 2,6 2,3 88,5

2. Skrb za varnost in zdravje zaposlenih pri delu

letn

opo

roËi

loSa

vate

ch’0

8

33

Sponzorstva in donatorstvaNaπa naravnanost na tesno sodelovanje z okoljem, v kateremdelujemo, nam narekuje temeljne usmeritve pri odloËanju osponzorstvu in donatorstvu.

V druæbi Savatech se zavedamo pomena zdravega naËinaæivljenja za uspeπnost posameznika in s tem tudi podjetja.Zato æe vsa leta del podpore druæbeni skupnosti namenjamoπportni aktivnosti. V letu 2008 smo πe posebej podprliπportno udejstvovanje svojih zaposlenih in tudi nekateraπportna druπtva.

V skladu z velikim pomenom, ki ga v naπi strategiji dajemoizobraæevanju, smo podprli nekatere πole in institucije s tegapodroËja.

Del sredstev, namenjenih za komunikacijo z druæbenimokoljem, v katerem delamo in æivimo, smo tudi lani, tako kotæe vsa leta, namenili v humanitarne namene.Druæba Savatech je v letu 2008 za sponzorstva in donatorstvanamenila 41.300 EUR.

Varovanje okolja in varnost pred poæaromPodroËje ravnanja z okoljem, varnost in zdravje pri delu terpoæarno varstvo so neloËljiva in nepogreπljiva bistvenasestavina poslovne politike ter kazalci uspeπnosti delovanjadruæbe. Doseganje ciljev na podroËju varstva okolja tervarnosti in zdravja pri delu uvrπËamo med prednostne nalogedruæbe. Uspeπno izvajanje sprejete Politike varnosti inzdravja pri delu ter varstva okolja zahteva predanost inosebno odgovornost vseh zaposlenih.

Svoje delovanje usklajujemo z naËeli trajnostnega razvoja,saj so naπi razvojni cilji usmerjeni na uravnoteæenjeekonomskih, ekoloπkih in socialnih procesov.

Varovanje okoljaV druæbi Savatech obravnavamo odnos do okolja z najveËjoodgovornostjo. Na podroËju varovanja okolja se rednoprilagajamo zahtevam okoljske zakonodaje in si prizadevamoza nenehno zmanjπevanje negativnih vplivov na okolje.

Naπi prednostni cilji pri tem so:• gospodarno ravnanje z energijo, surovinami in naravnimi

viri• loËeno zbiranje in recikliranje odpadkov ter s tem zmanj-

πanje koliËine deponiranih odpadkov• prepreËevanje onesnaæenja okolja• zamenjava nevarnih snovi z manj nevarnimi• izobraæevanje sodelavcevPrizadevamo si, da okoljsko odgovornost spoπtujejo tudi naπidobavitelji in kupci.

Okoljski kazalciNenehno zmanjπevanje vplivov svojih dejavnosti na okoljedosegamo in izkazujemo z rednim spremljanjem okoljskihkazalcev ter z uvajanjem ukrepov za zmanjπanje vplivov naokolje. MeseËno spremljamo naslednje okoljske kazalce:porabo energije in pitne vode, onesnaæevanje voda in zraka,zasedanja prostora zaradi deponiranja odpadkov, rabonevarnih snovi in hrup.

Odgovorno ravnanjeProgram odgovornega ravnanja (POR) je slovensko ime zamednarodno prostovoljno pobudo kemijske industrije”Responsible care”. Pobudo, katere predstavnik je ICCA(International Council of Chemical Associations), je povzelakemijska industrija po celem svetu. Program odgovornegaravnanja je zaveza svetovne kemijske industrije k stalnemuizboljπevanju zdravja in varnosti zaposlenih, k zmanjπevanjuobremenjevanja okolja in odprtosti za poroËanje o tehaktivnostih. V ta program je æe od vsega zaËetka vkljuËenatudi druæba Savatech, d.o.o.

Doseæki spoπtljivega in odgovornega ravnanja z okoljemV letu 2008 smo glede na leto 2007 zmanjπali koliËino porabeelektriËne energije in zemeljskega plina. Nadaljevali smo sprojektom zmanjπevanja porabe pitne vode: sistematiËno smoodkrivali puπËanja pitne vode v omreæju in napake sprotiodpravljali. Redno smo spremljali porabo vode in skrbeli zanjeno gospodarno rabo.

Z namestitvijo lokalnih samostojnih hladilnih enot se jezmanjπala poraba reËne vode. ReËno vodo Ërpamo iz rekeSava. Porabljena koliËina reËne vode nima posebnega vplivana vodotok reke Save.

Stalno zmanjπevanje obremenjevanja okolja z odpadnimivodami dosegamo z vraËanjem vode v procese, zaprtimihladilnimi sistemi ter z zaprtimi krogi tehnoloπkih odpadnihvoda. Izvajamo redne monitoringe odpadnih voda.

K najveËjemu zniæanju onesnaæevanja zraka z organskimitopili je prispevalo redno delovanje Ëistilne naprave zatermiËni seæig z organskimi topili onesnaæenega zraka vdruæbi Savatech, v programu Print.

V podjetju Savatech imamo æe veË let uvedeno loËenozbiranje odpadkov po vrsti in lastnosti odpadkov. Odpadke,ki jih pred odvozom iz podjetja stehtamo, prepuπËamopooblaπËenim organizacijam za ravnanje z odpadki. Nene-varni industrijski odpadki se deponirajo v reciklaæo: les,kovine, papir in plastika. V seæig oziroma predelavo paprepuπËamo nevarne odpadke in embalaæo nevarnih odpad-kov. V zadnjem kvartalu 2007 smo prenehali z deponiranjemgumenih odpadkov, le-te oddajamo v seæig.

3. Razvoj druæbene skupnosti

Dnevno in noËno raven hrupa smo v druæbi Savatech bistvenozniæali z uvedbo protihrupnih zaslonov na veË lokacijah in zvgradnjo duπilca zvoka. Rezultati trajnih spremljanj kaæejo,da tako dnevne kot tudi noËne ravni hrupa ne presegajopredpisanih mejnih vrednosti.

SreËanje s sosediKonec novembra 2008 je potekalo v Savi æe 12. tradicionalnosreËanje s sosedi industrijskega kompleksa Sava, ki se ga jeudeleæilo 45 krajanov, ki stanujejo v bliæini lokacije podjetja.Tradicionalno sreËanje je bilo izvedeno v organizaciji druæbSavatech, Sava Schäfer, Sava Tires in Veyance TechnologiesEurope. Osrednja tema sreËanja je bila predstavitev okoljskihkazalcev druæb na lokaciji. V nadaljevanju so predstavnikiposameznih druæb krajanom predstavili najpomembnejπeinvesticije v izboljπanje ekologije, delovnega okolja ininvesticije v zmanjπanje vplivov na okolje.

Varstvo pred poæaromSistematiËno delovanje varstev, varstvo okolja, varnost inzdravje pri delu ter poæarno varstvo izkazujejo pozitivneuËinke tudi na podroËju poæarnega varstva. ©tevilo poæarov vzadnjih letih upada. V letu 2008 ni bilo poæarnega dogodka,ki bi povzroËil veËjo materialno πkodo. Izvajajo se rednausposabljanja in preverjanje usposobljenosti intervencijskihekip, kar je poleg preventivnih aktivnosti pomemben dejav-nik pri zmanjπevanju tveganj zaradi izrednih dogodkov.

Redno se izvajajo preverjanja usposobljenosti intervencijskihekip za posredovanje v izrednih dogodkih, kot so: poæar,nezgoda pri delu in onesnaæenje.

Pripravljenost in odziv na izredne dogodkePreverjanje usposobljenosti za ravnanje v izrednih dogodkihso kaæipot izboljπavam v preventivnem delovanju.V mesecu oktobru 2008 smo se æe tradicionalno vkljuËili vvseslovensko preventivno akcijo mesec oktober − mesecvarstva pred poæarom. S ciljem hitrega, strokovnega inuËinkovitega ukrepanja so bile v mesecu oktobru innovembru 2008 v druæbi Savatech organizirana praktiËnausposabljanja za ravnanje z roËnimi gasilniki ter ukrepanje vprimeru zaËetnih poæarov.

Konec oktobra smo izvedli tudi simulacijsko gasilsko vajo zevakuacijo zaposlenih iz delovnih prostorov v programu Print.Po uspeπno izvedeni vaji je sledilo πe praktiËno usposabljanjezaposlenih za uporabo gasilnikov.

letn

opo

roËi

loSa

vate

ch’0

8

34

plavajoËe zaπËitne zavese

Bliæe kupcem z mreæo zunanjetrgovinskih podjetij in predstavniπtevPort Orange, ZDA

letn

opo

roËi

loSa

vate

ch’0

8

36

RA»UNOVODSKO PORO»ILO

1. RaËunovodski izkazi

Bilanca stanja na dan 31. 12. 2008v 000 EUR

31. 12. 2008 31. 12. 2007SREDSTVAA. D O L G O R O » N A S R E D S T V A 18.298 15.980I. NEOPREDMETENA SREDSTVA IN DOLGORO»NE AKTIVNE »ASOVNE RAZMEJITVE 2 2

1. DolgoroËne premoæenjske pravice 2 2

II. OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA 17.779 15.4231. ZemljiπËa in zgradbe 0 0

2. Proizvajalne naprave in stroji 14.701 14.408

3. Druge naprave in oprema 665 720

4. Opredmetena osnovna sredstva, ki se pridobivajo 2.413 295

a) Opredmetena osnovna sredstva v gradnji in izdelavi 1.984 287

b) Predujmi za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev 429 8

III. NALOÆBENE NEPREMI»NINE 0 0IV. DOLGORO»NE FINAN»NE NALOÆBE 11 13

1. DolgoroËne finanËne naloæbe, razen posojil 0 0

2. DolgoroËna posojila 11 13

a) DolgoroËna posojila druæbam v skupini 0 0

b) DolgoroËna posojila drugim 11 13

V. DOLGORO»NE POSLOVNE TERJATVE 0 0VI. ODLOÆENE TERJATVE ZA DAVEK 506 542B. K R A T K O R O » N A S R E D S T V A 32.185 33.559I. SREDSTVA (SKUPINE ZA ODTUJITEV) ZA PRODAJOII. ZALOGE 12.687 11.461

1. Material 4.631 4.190

2. NedokonËana proizvodnja 2.151 2.175

3. Proizvodi in trgovsko blago 5.905 5.096

III. KRATKORO»NE FINAN»NE NALOÆBE 4 1.2241. KratkoroËne finanËne naloæbe, razen posojil 0 0

2. KratkoroËna posojila 4 1.224

a) KratkoroËna posojila druæbam v skupini 1 1.013

b) KratkoroËna posojila drugim 3 211

IV. KRATKORO»NE POSLOVNE TERJATVE 18.857 19.7021. KratkoroËne poslovne terjatve do druæb v skupini 5.735 5.953

2. KratkoroËne poslovne terjatve do kupcev 11.449 12.591

3. KratkoroËne poslovne terjatve do drugih 1.673 1.158

V. DENARNA SREDSTVA 637 1.1721. Denarna sredstva v blagajni in na raËunih 637 1.172

2. KratkoroËni depoziti 0 0

C. K R A T K O R O » N E A K T I V N E » A S O V N E R A Z M E J I T V E 42 43SREDSTVA SKUPAJ 50.525 49.582

letn

opo

roËi

loSa

vate

ch’0

8

37

v 000 EUR

31. 12. 2008 31. 12. 2007OBVEZNOSTIA: K A P I T A L 29.596 27.093I. VPOKLICANI KAPITAL 27.267 25.070

1. Osnovni kapital 27.267 25.070

II. KAPITALSKE REZERVE 0 0III. REZERVE IZ DOBI»KA 116 101

1. Zakonske rezerve 116 101

IV. PRESEÆEK IZ PREVREDNOTENJA 0 0V. PRENESENI »ISTI POSLOVNI IZID 1.922 0VI. »ISTI POSLOVNI IZID POSLOVNEGA LETA 291 1.922B: REZERVACIJE IN DOLGORO»NE PASIVNE »ASOVNE RAZMEJITVE 2.891 2.886

1. Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti 1.662 1.653

2. Druge rezerevacije 1.200 1.200

3. DolgoroËne pasivne Ëasovne razmejitve 29 33

C: DOLGORO»NE OBVEZNOSTI 80 593I. DOLGORO»NE FINAN»NE OBVEZNOSTI 80 593

1. DolgoroËne finanËne obveznosti do druæb v skupini 0 0

2. DolgoroËne finanËne obveznosti do bank 80 400

3. DolgoroËne obveznosti na podlagi obveznic 0 0

4. Druge dolgoroËne finanËne obveznosti 0 193

II. DOLGORO»NE POSLOVNE OBVEZNOSTI 0 0III. ODLOÆENE OBVEZNOSTI ZA DAVEK 0 0»: KRATKORO»NE OBVEZNOSTI 17.908 18.996I. OBVEZNOSTI, VKLJU»ENE V SKUPINE ZA ODTUJITEV 0 0II. KRATKORO»NE FINAN»NE OBVEZNOSTI 8.456 6.556

1. KratkoroËne finanËne obveznosti do druæb v skupini 0 0

2. KratkoroËne finanËne obveznosti do bank 8.263 6.363

3. KratkoroËne obveznosti na podlagi obveznic 0 0

4. Druge kratkoroËne finanËne obveznosti 193 193

III. KRATKORO»NE POSLOVNE OBVEZNOSTI 9.452 12.4401. KratkoroËne poslovne obveznosti do druæb v skupini 936 579

2. KratkoroËne poslovne obveznosti do dobaviteljev 6.714 9.214

3. KratkoroËne meniËne obveznosti 0 0

4. KratkoroËne poslovne obveznosti na podlagi predujmov 99 113

5. Druge kratkoroËne poslovne obveznosti 1.703 2.534

D: KRATKORO»NE PASIVNE »ASOVNE RAZMEJITVE 50 14SKUPAJ OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 50.525 49.582

Izkaz poslovnega izida za obdobje januar-december 2008

IzraËun bilanËnega dobiËka je na strani 40 tega poroËila.

v 000 EUR

letn

opo

roËi

loSa

vate

ch’0

8

38

JAN-DEC 2008 JAN-DEC 20071. »ISTI PRIHODKI OD PRODAJE 96.202 96.736

a) Prihodki, doseæeni na domaËem trgu 26.258 25.308

Do podjetij v skupini 2.584 2.762

Do pridruæenih podjetij 0 391

Do drugih 23.674 22.155

b) Prihodki, doseæeni na tujem trgu 69.944 71.428

Do podjetij v skupini 19.603 20.739

Do drugih 50.341 50.689

2. SPREMEMBA VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKON»ANE PROIZVODNJE 1.122 1.5113. USREDSTVENI LASTNI PROIZVODI IN LASTNE STORITVE 0 04. DRUGI POSLOVNI PRIHODKI (s prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki) 338 5105. STRO©KI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV -73.040 -73.296

a) Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroπki porabljenega materiala -59.289 -58.787

b) Stroπki storitev -13.751 -14.509

6. STRO©KI DELA -19.147 -17.797a) Stroπki plaË -13.620 -12.625

b) Stroπki socialnih zavarovanj -2.552 -2.305

- Stroπki socialnih zavarovanj -1.023 -922

- Stroπki pokojninskih zavarovanj -1.529 -1.383

c) Drugi stroπki dela -2.975 -2.867

7. ODPISI VREDNOSTI -3.524 -3.620a) Amortizacija -3.479 -3.455

b) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstev -8 -102

c) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih -37 -63

8. DRUGI POSLOVNI ODHODKI -402 -9529. DOBI»EK IZ POSLOVANJA 1.549 3.092

10. FINAN»NI PRIHODKI IZ DELEÆEV 0 011. FINAN»NI PRIHODKI IZ DANIH POSOJIL 39 243

a) FinanËni prihodki iz posojil, danih druæbam v skupini 13 40

b) FinanËni prihodki iz posojil, danih drugim 26 203

12. FINAN»NI PRIHODKI IZ POSLOVNIH TERJATEV 350 111a) FinanËni prihodki iz poslovnih terjatev do druæb v skupini 152 49

b) FinanËni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih 198 62

13. FINAN»NI ODHODKI IZ OSLABITVE IN ODPISOV FINAN»NIH NALOÆB 0 014. FINAN»NI ODHODKI IZ FINAN»NIH OBVEZNOSTI -1.052 -320

a) FinanËni odhodki iz posojil, prejetih od druæb v skupini 0 0

b) FinanËni odhodki iz posojil, prejetih od bank -1.052 -320

15. FINAN»NI ODHODKI IZ POSLOVNIH OBVEZNOSTI -517 -283a) FinanËni odhodki iz poslovnih obveznosti do druæb v skupini -313 -167

b) FinanËni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev in meniËnih obveznosti -4 -1

c) FinanËni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti -200 -115

16. DRUGI PRIHODKI 10 917. DRUGI ODHODKI -37 -2218. DAVEK IZ DOBI»KA 0 -66719. ODLOÆENI DAVKI -36 5120. »ISTI POSLOVNI IZID OBRA»UNSKEGA OBDOBJA 306 2.214

Izkaz denarnih tokov za obdobje januar-december 2008v 000 EUR

letn

opo

roËi

loSa

vate

ch’0

8

39

JAN-DEC 2008 JAN-DEC 2007

A. Denarni tokovi pri poslovanju

a) »isti poslovni izid 306 2.214

Poslovni izid pred obdavËitvijo 342 2.830

Davki iz dobiËka in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih -36 -616

b) Prilagoditve za 4.492 3.621

Amortizacijo (+) 3.479 3.455

Prevrednotovalne poslovne prihodke, povezane s postavkami naloæbenja in financiranja -8 -13

Prevrednotovalne poslovne odhodke, povezane s postavkami naloæbenja in financiranja 8 102

FinanËne prihodke brez finanËnih prihodkov iz poslovnih terjatev -39 -243

FinanËne odhodke brez finanËnih odhodkov iz poslovnih obveznosti 1.052 320

c) Spremembe Ëistih obratnih sredstev (in Ëasovnih razmejitev, rezervacij ter odloæenih terjatevin obveznosti za davek) poslovnih postavk bilance stanja -3.326 -1.362

ZaËetne manj konËne poslovne terjatve 845 -3.941

ZaËetne manj konËne aktivne Ëasovne razmejitve 1 -10

ZaËetne manj konËne odloæene terjatve za davek 36 -51

ZaËetne manj konËne zaloge -1.226 -1.741

KonËni manj zaËetni poslovni dolgovi -3.023 3.660

KonËne manj zaËetne pasivne Ëasovne razmejitve in rezervacije 41 721

Ë) Prebitek prejemkov pri poslovanju ali prebitek izdatkov pri poslovanju (a + b + c) 1.472 4.473

B. Denarni tokovi pri naloæbenju

a) Prejemki pri naloæbenju 37.403 56.136

Prejemki od dobljenih obresti in deleæev v dobiËku, ki se nanaπajo na naloæbenje 39 67

Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev 8 20

Prejemki od odtujitve dolgoroËnih finanËnih naloæb 0 0

Prejemki od odtujitve kratkoroËnih finanËnih naloæb 37.356 56.049

b) Izdatki pri naloæbenju -39.780 -57.676

Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev 0 -2

Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev -3.646 -2.368

Izdatki za pridobitev dolgoroËnih finanËnih naloæb 0 0

Izdatki za pridobitev kratkoroËnih finanËnih naloæb -36.134 -55.306

c) Prebitek prejemkov pri naloæbenju ali prebitek izdatkov pri naloæbenju (a + b) -2.377 -1.540

C. Denarni tokovi pri financiranju

a) Prejemki pri financiranju 19.613 1.500

Prejemki od poveËanja kratkoroËnih finanËnih obveznosti 19.613 1.500

b) Izdatki pri financiranju -19.243 -3.379

Izdatki za dane obresti, ki se nanaπajo na financiranje -326 -323

Izdatki za odplaËila dolgoroËnih finanËnih obveznosti -513 -513

Izdatki za odplaËila kratkoroËnih finanËnih obveznosti -18.404 -2.543

c) Prebitek prejemkov pri financiranju ali prebitek izdatkov pri financiranju (a + b) 370 -1.879

». KonËno stanje denarnih sredstev 637 1.172

a) Denarni izid v obdobju (seπtevek prebitkov AË, Bc in Cc) -535 1.054

b) ZaËetno stanje denarnih sredstev 1.172 118

Izkaz gibanja kapitala za obdobje od 31. 12. 2007 do 31. 12. 2008v 000 EUR

Izkaz gibanja kapitala za obdobje od 31. 12. 2006 do 31.12. 2007v 000 EUR

IzraËun bilanËnega dobiËkav 000 EUR

letn

opo

roËi

loSa

vate

ch’0

8

40

Vpoklicanikapital

Rezerveiz dobiËka Preneseni Ëisti poslovni izid »isti poslovni izid

poslovnega leta

Skupajkapital

I III V VI

Osnovnikapital

Zakonskerezerve

Preneseni ËistidobiËek

PrenesenaËista izguba

»isti dobiËekposlovnega leta

I/1 III/1 V/1 V/2 V/1A. STANJE 31.12.2007 25.070 101 0 0 1.922 27.093B. Premiki v kapital 2.197 0 0 0 306 2.503

d) Vnos Ëistega poslovnega izidaposlovnega leta

0 0 0 0 306 306

f) Druga poveËanja sestavin kapitala 2.197 0 0 0 0 2.197

C. Premiki v kapitalu 0 15 1.922 0 -1.937 0

f) Druge prerazporeditve sestavinkapitala

0 15 1.922 0 -1.937 0

». Premiki iz kapitala 0 0 0 0 0 0D. STANJE 31.12. 2008 27.267 116 1.922 0 291 29.596

Vpoklicanikapital

Rezerveiz dobiËka Preneseni Ëisti poslovni izid »isti poslovni izid

poslovnega leta

Skupajkapital

I III V VI

Osnovnikapital

Zakonskerezerve

Preneseni ËistidobiËek

PrenesenaËista izguba

»isti dobiËekposlovnega leta

I/1 III/1 V/1 V/2 V/1A. STANJE 01.01.2007 25.070 0 0 -191 0 24.879B. Premiki v kapital 0 0 0 0 2.214 2.214

d) Vnos Ëistega poslovnega izidaposlovnega leta

0 0 0 0 2.214 2.214

C. Premiki v kapitalu 0 101 0 191 -292 0

c) Poravnava izgube kot odbitnesestavine kapitala

0 0 0 191 -191 0

f) Druge prerazporeditve sestavinkapitala

0 101 0 0 -101 0

». Premiki iz kapitala 0 0 0 0 0 0D. STANJE 31.12. 2007 25.070 101 0 0 1.922 27.093

IzraËun bilanËnega dobiËka 31. 12. 2008 31. 12. 2007»ISTI POSLOVNI IZID OBRA»UNSKEGA OBDOBJA 306 2.214Preneseni dobiËek / prenesena izguba na dan 01.01. 1.922 -191

Zmanjπanje zaradi izplaËila dividend / deleæev 0 0

Zmanjπanje / sprostitev kapitalskih rezerv 0 0

Zmanjπanje (sprostitev) rezerv iz dobiËka 0 0

PoveËanje (dodatno oblikovanje) rezerv iz dobiËka -15 -101

Druge spremembe 0 0

BilanËni dobiËek / bilanËna izguba 2.213 1.922

Bliæe kupcem z mreæo zunanjetrgovinskih podjetij in predstavniπtevVarπava, Poljska

2.1. Podlaga za sestavitev raËunovodskih izkazov

2.1.1 IZJAVA O SKLADNOSTIRaËunovodski izkazi so pripravljeni v skladu s SlovenskimiraËunovodskimi standardi 2006, ki jih je izdal Slovenskiinπtitut za revizijo.Uprava je potrdila raËunovodske izkaze 12. 2. 2009.

2.1.2 FUNKCIJSKA VALUTARaËunovodski izkazi so sestavljeni v evrih, ki so od 1. 1. 2007funkcijska valuta druæbe. Vse raËunovodske informacije v temporoËilu, ki so predstavljene v evrih, so zaokroæene na tisoË enot.

2.1.3 SPREMEMBE RA»UNOVODSKIH USMERITEVV letu 2008 v druæbi ni bilo sprememb raËunovodskih usmeritev.

2.1.4 POSLI V TUJI VALUTIPosli, izraæeni v tuji valuti, se preraËunajo v funkcijsko valutopo referenËnem teËaju ECB na dan posla.Denarna sredstva in obveznosti, izraæena v tuji valuti na danbilance stanja, se preraËunajo v funkcijsko valuto poreferenËnem teËaju ECB, veljavnem na zadnji dan obraËunskegaobdobja. TeËajne razlike so razlike med odplaËno vrednostjo vfunkcijski valuti na zaËetku obdobja, popravljeno za viπinoefektivnih obresti in plaËil med obdobjem in odplaËnovrednostjo v tuji valuti, preraËunano po referenËnem teËaju ECBna koncu obdobja.Nedenarna sredstva in obveznosti, ki so izmerjene po izvirnivrednosti v tuji valuti, se pretvorijo v funkcijsko valuto poreferenËnem teËaju ECB na dan posla. TeËajne razlike sepripoznajo v izkazu poslovnega izida.

2.2. Pomembnejπe raËunovodske usmeritve

2.2.1 NEOPREDMETENA SREDSTVADruæba za vrednotenje neopredmetenih sredstev uporabljamodel nabavne vrednosti.Neopredmetena sredstva imajo opredeljeno dobo koristnosti.Izkazana so po nabavni vrednosti, zmanjπani za amortizacijskipopravek vrednosti. V nabavno vrednost se vπtevajo tudiuvozne in nevraËljive nakupne dajatve. V nabavno vrednost sene vkljuËujejo obresti do nastanka neopredmetenega sredstva.

2.2.2 OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVAZa vrednotenje opredmetenih osnovnih sredstev druæbauporablja model nabavne vrednosti.Opredmetena osnovna sredstva so izkazana po nabavnivrednosti, zmanjπani za amortizacijski popravek vrednosti innabrano izgubo zaradi oslabitve.Opredmeteno osnovno sredstvo se ob zaËetnem pripoznanjuovrednoti po nabavni vrednosti. Sestavljajo jo njegova nakupnacena, uvozne in nevraËljive nakupne dajatve ter stroπki, ki jihje mogoËe pripisati neposredno njegovi usposobitvi za

nameravano uporabo, zlasti stroπki dovoza in namestitve terocena stroπkov razgradnje, odstranitve in obnovitve. Nabavnevrednosti ne poveËujejo obresti od posojil za pridobitevopredmetenega osnovnega sredstva do njegove usposobitveza uporabo.Deli opredmetenih osnovnih sredstev, ki imajo razliËne dobekoristnosti, se obraËunavajo kot posamezna opredmetenaosnovna sredstva.Donacije in dræavne podpore za pridobitev opredmetenihosnovnih sredstev se ne odπtevajo od njihove nabavnevrednosti, temveË se zanje oblikujejo rezervacije, ki seporabljajo sorazmerno z obraËunano amortizacijo za takopridobljena opredmetena osnovna sredstva.

2.2.3 POZNEJ©I STRO©KI, POVEZANIZ OPREDMETENIMI OSNOVNIMI SREDSTVI

Stroπki, ki pozneje nastajajo v zvezi z opredmetenimosnovnim sredstvom, poveËujejo njegovo nabavno vrednost,Ëe se prihodnje koristi pri njem poveËujejo v primerjavi sprvotno ocenjenimi.Popravila ali vzdræevanje opredmetenih osnovnih sredstev sonamenjena obnavljanju ali ohranjanju prihodnjih gospodar-skih koristi, ki se priËakujejo na podlagi prvotno ocenjenestopnje uËinkovitosti sredstev. Pripoznajo se kot odhodki,kadar se pojavijo.

2.2.4 AMORTIZACIJANeodpisana vrednost opredmetenega osnovnega sredstva,neopredmetenega sredstva se zmanjπuje z amortiziranjem.Amortizacija se obraËunava po metodi enakomernegaËasovnega amortiziranja ob upoπtevanju dobe koristnostisredstev. ZemljiπËa se ne amortizirajo. Opredmetena osnovnasredstva nimajo ocenjene preostale vrednosti.Neopredmetena sredstva, opredmetena osnovna sredstva sezaËnejo amortizirati prvi dan naslednjega meseca, ko so navoljo za uporabo.Amortizacijske stopnje temeljijo na dobi koristnosti sredstevin znaπajo:

2.2.5 OSLABITEV NEOPREDMETENIH SREDSTEV,OPREDMETENIH OSNOVNIH SREDSTEVIN NALOÆBENIH NEPREMI»NIN

Druæba enkrat letno preveri preostalo knjigovodsko vrednostneopredmetenih sredstev, opredmetenih osnovnih sredstev,z namenom, da ugotovi, ali so prisotni znaki oslabitve.»e takπni znaki obstajajo, se oceni nadomestljiva vrednostsredstva.

TekoËe leto Preteklo letoNeopredmetena sredstva 10,0 10,0Proizvodna oprema od 5,0 do 33,3 od 5,0 do 33,3Ostala oprema od 10,0 do 50,0 od 10,0 do 50,0

letn

opo

roËi

loSa

vate

ch’0

8

42

2. Pojasnila k raËunovodskim izkazom

Oslabitev sredstva ali denar ustvarjajoËe enote se pripozna, konjegova knjigovodska vrednost presega njegovo nadomestljivovrednost. Denar ustvarjajoËa enota je najmanjπa skupinasredstev, ki ustvarjajo finanËne pritoke, v veliki merineodvisne od finanËnih pritokov iz drugih sredstev ali skupinsredstev. Slabitev se izkaæe v izkazu poslovnega izida. Izguba,ki se pri denar ustvarjajoËi enoti pripozna zaradi oslabitve, serazporedi na sredstva enote (skupine enot) sorazmerno sknjigovodsko vrednostjo vsakega sredstva v enoti.Nadomestljiva vrednost sredstva ali denar ustvarjajoËe enoteje njena vrednost pri uporabi ali poπtena vrednost, zmanjπanaza stroπke prodaje, in sicer tista, ki je viπja. Pri doloËanjuvrednosti sredstva pri uporabi se priËakovani prihodnjidenarni tokovi diskontirajo na njihovo sedanjo vrednost zuporabo diskontne mere pred obdavËitvijo, ki odraæa sprotnetræne ocene Ëasovne vrednosti denarja in tveganja, ki soznaËilna za sredstvo.

2.2.6 FINAN»NE NALOÆBEFinanËne naloæbe se v bilanci stanja izkazujejo kotdolgoroËne in kratkoroËne finanËne naloæbe. DolgoroËnefinanËne naloæbe so tiste, ki jih imamo v posesti v obdobju,daljπem od leta dni, in ne v posesti za trgovanje.Dana posojila se ob zaËetnem pripoznanju ovrednotijo ponabavni vrednosti, ki je enaka plaËanemu znesku denarja.Dana posojila so izkazana po odplaËni vrednosti.

2.2.7 ZALOGEKoliËinsko enoto zaloge materiala in trgovskega blaga obzaËetnem pripoznanju ovrednotimo po nabavni ceni, ki josestavljajo: nakupna cena, uvozne in druge nevraËljivenakupne dajatve ter neposredni stroπki nabave.KoliËinsko enoto izdelka oziroma nedokonËane proizvodnjeob zaËetnem pripoznanju ovrednotimo po proizvajalnihstroπkih. V nabavno vrednost koliËinske enote nedokonËaneproizvodnje in izdelkov se ne vπtevajo obresti od dobljenihposojil, s katerimi se financirajo takπne zaloge.Za vrednotenje porabe druæba uporablja metodo tehtanihpovpreËnih cen.Neposredni stroπki proizvodnje vkljuËujejo stroπke izdelav-nega materiala (zmnoæek povpreËnih tehtanih cen surovin inkoliËin v veljavni sestavnici) in sploπne spremenljive in stalnestroπke proizvodnje (zmnoæek naËrtovanih cen dejavnosti inkoliËin v veljavnem delovnem naËrtu). Sploπni spremenljivi instalni stroπki proizvodnje so naËrtovani stroπki na proizvod-nih stroπkovnih mestih. Mednje vkljuËujemo stroπkepomoænega materiala, energije, proizvodnih storitev, rezerv-nih delov, stroπke vzdræevanja, stroπke delovne sile, stroπkeamortizacije in najemnino prostora. Stroπki proizvodne reæijese v kalkulaciji polizdelka in izdelka izraËunajo kot pribitekna spremenljive sploπne stroπke proizvodnje. Pribitek jeizraËunani naËrtovani odstotek.»e knjigovodska vrednost, vkljuËno s tisto po zadnjih dejanskihnabavnih cenah oziroma stroπkovnih cenah, presega njihovo

Ëisto iztræljivo vrednost, jo je treba odpisati do Ëiste iztræljivevrednosti. »ista iztræljiva vrednost se ugotavlja enkrat letno.

2.2.8 TERJATVETerjatve vseh vrst se ob zaËetnem pripoznanju izkazujejo vzneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, dabodo poplaËane. Prvotne terjatve se lahko pozneje poveËajo,ali pa, ne glede na prejeto plaËilo ali drugaËno poravnavo,tudi zmanjπajo za vse zneske, utemeljene s pogodbo.Dani predujmi se v bilanci stanja izkazujejo v zvezi s stvarmi,na katere se nanaπajo.Terjatve, za katere se domneva, da ne bodo poravnane vrednem roku oziroma v celotnem znesku, se πtejejo kotdvomljive; Ëe se je zaradi njih zaËel sodni postopek pa kotsporne terjatve.Popravki vrednosti terjatev se v druæbi oblikujejo nanaslednji naËin:• 100-odstotni popravek za vse toæene terjatve in terjatve,

prijavljene v steËajnem postopku in v postopku prisilne po-ravnave;

• 100-odstotni popravek za terjatve, ki so po najboljπi stro-kovni presoji poslovodstva utemeljeno dvomljive in jeutemeljeno dvomljiv tudi izid morebitne toæbe zaradinesolventnosti kupca.

2.2.9 DENARNA SREDSTVADenarna sredstva in njihovi ustrezniki obsegajo denar vblagajni in na transakcijskih raËunih. Druæba na raËunih nimaodobrenega limita.

2.2.10 KAPITALCelotni kapital sestavljajo vpoklicani kapital, rezerve izdobiËka, preneseni Ëisti poslovni izid iz prejπnjih let in Ëistiposlovni izid poslovnega leta.

2.2.11 DOLGORO»NE REZERVACIJERezervacije se pripoznajo, Ëe ima druæba zaradi preteklegadogodka pravne ali posredne obveznosti, ki jih je mogoËezanesljivo oceniti in je verjetno, da bo pri poravnavi obvezepotreben odtok dejavnikov, ki omogoËajo gospodarskekoristi. Viπina rezervacije se doloËi z diskontiranjem priËako-vanih prihodnjih denarnih tokov po stopnji pred obdavËit-vijo, ki odraæa obstojeËe ocene Ëasovne vrednosti denarja inpo potrebi tudi tveganja, ki so znaËilna za obveznost.Druæba je v skladu z zakonskimi predpisi, s kolektivnopogodbo in internim pravilnikom zavezana k plaËilu jubilej-nih nagrad zaposlenim ter odpravnin ob njihovi upokojitvi, zakar so oblikovane dolgoroËne rezervacije. Druge pokojninskeobveznosti ne obstajajo.Rezervacije so oblikovane v viπini ocenjenih prihodnjihizplaËil za odpravnine in jubilejne nagrade, diskontirane nadan bilance stanja. IzraËun je bil na dan 31. 12. 2005narejen za vsakega zaposlenega tako, da je upoπteval stroπkeodpravnin ob upokojitvi ter stroπke vseh priËakovanih

letn

opo

roËi

loSa

vate

ch’0

8

43

jubilejnih nagrad do upokojitve. Izbrana diskontna obrestnamera je znaπala 2,75 odstotka letno in je predstavljala donosdolgoroËnih dræavnih obveznic; izraËun je z uporabo metodeprojicirane enote pripravil pooblaπËeni aktuar. PreraËunrezervacij na dan 31. 12. 2006 (in 31. 12. 2008) je druæba opra-vila glede na spremembo πtevila zaposlenih. Ob spremembahπtevila zaposlenih za veË kot 10 odstotkov ustreznost viπinerezervacij ponovno preverja pooblaπËeni aktuar.Dræavne podpore se pripoznajo v raËunovodskih izkazih kot odloæeniprihodki, ko so prejete in ko obstaja sprejemljivo zagotovilo, da boizpolnila pogoje v zvezi z njimi. Dræavne podpore, prejete za kritjestroπkov, se pripoznavajo strogo dosledno kot prihodki v obdobjih,v katerih nastajajo zadevni stroπki, ki naj bi jih le-te nadomestile.S sredstvi povezane dræavne podpore se v izkazu poslovnega izidapripoznavajo strogo dosledno med drugimi prihodki iz poslovanjav dobi koristnosti posameznega sredstva.

2.2.12 DOLGOVIDolgovi so finanËni in poslovni, kratkoroËni in dolgoroËni.Vsi dolgovi se ob zaËetnem pripoznanju ovrednotijo z zneskiiz ustreznih listin o njihovem nastanku, ki dokazujejo pre-jem denarnih sredstev ali poplaËilo kakega poslovnega dolga.DolgoroËni dolgovi se poveËujejo za pripisane obresti alizmanjπujejo za odplaËane zneske in morebitne drugaËneporavnave, Ëe o tem obstaja sporazum z upnikom. Knjigo-vodska vrednost dolgoroËnih dolgov je enaka njihovi izvirnivrednosti, zmanjπani za odplaËila glavnice in prenose medkratkoroËne dolgove, dokler ne nastane potreba po prevred-notenju dolgoroËnih dolgov.Knjigovodska vrednost kratkoroËnih dolgov je enaka njihoviizvirni vrednosti, popravljeni za njihova poveËanja alizmanjπanja, skladno s sporazumi z upniki, dokler ne nastanepotreba po njihovem prevrednotenju.KratkoroËne in dolgoroËne obveznosti vseh vrst se v zaËetkuizkazujejo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob pred-postavki, da upniki zahtevajo njihovo poplaËilo. Obveznostise pozneje poveËujejo s pripisanimi donosi (obresti, druganadomestila), za katere obstaja sporazum z upnikom. Obvez-nosti se zmanjπujejo za odplaËane zneske in morebitne dru-gaËne poravnave v dogovoru z upnikom.Pri merjenju dolgoroËnih dolgov druæba upoπteva usmeritev, dase dogovorjena obrestna mera ne razlikuje bistveno od efekti-vne obrestne mere, Ëe razlika ni veËja od ene odstotne toËke.

2.2.13 KRATKORO»NE »ASOVNE RAZMEJITVEKratkoroËne Ëasovne razmejitve so terjatve in druga sredstvater obveznosti, ki se bodo po predvidevanjih pojavili v letudni, in katerih nastanek je verjeten, velikost pa zanesljivoocenjena; terjatve in obveznosti se nanaπajo na znane ali πeneznane pravne oziroma fiziËne osebe, do katerih bodo tedajnastale prave terjatve in dolgovi, s sredstvi pa so miπljeniizdelki ali storitve, ki jih bodo bremenile.Aktivne kratkoroËne Ëasovne razmejitve zajemajo kratkoroËnonezaraËunane prihodke in kratkoroËno odloæene stroπke.

Pasivne kratkoroËne Ëasovne razmejitve zajemajo kratkoroËnoodloæene prihodke in kratkoroËno vraËunane stroπke.

2.2.14 PRIPOZNAVANJE PRIHODKOVPrihodki se pripoznajo, Ëe je poveËanje gospodarskih koristi vobraËunskem obdobju povezano s poveËanjem vrednostisredstva ali z zmanjπanjem dolga in je poveËanje mogoËe zane-sljivo izmeriti. Prihodki se pripoznajo, ko se upraviËenopriËakuje, da bodo vodili do prejemkov, Ëe ti niso uresniËeni æeob nastanku.

Poslovni prihodkiPrihodki iz prodaje izdelkov in blaga se pripoznajo po poπtenivrednosti prejetega poplaËila ali terjatve iz tega naslova, in sicerzmanjπani za vraËila in popuste, rabate za nadaljnjo prodajo inkoliËinske popuste. Prihodki se izkaæejo, ko je kupec prevzel vsepomembne oblike tveganja in koristi, povezane z lastniπtvomsredstva, ko obstaja gotovost glede poplaËljivosti nadomestilain z njim povezanih stroπkov ali moænosti vraËila izdelkov in kodruæba preneha z nadaljnjim odloËanjem o prodanih izdelkih.Prihodki na podlagi dobljenih subvencij ali dotacij se merijo pozneskih, odobrenih v ta namen.

Prevrednotovalni poslovni prihodki nastanejo ob odtujitvineopredmetenih sredstev, opredmetenih osnovnih sredstev kotpreseæki njihove prodajne vrednosti nad njihovo knjigovodskovrednostjo in odpravi predhodno slabljenih obratnih sredstev.

FinanËni prihodkiFinanËni prihodki obsegajo prihodke od obresti od naloæb in po-zitivne teËajne razlike. Prihodki iz obresti se pripoznajo ob nji-hovem nastanku z uporabo metode efektivne obrestne mere.Druge prihodke sestavljajo neobiËajne postavke. Pojavljajo se vdejansko nastalih zneskih.

2.2.15 PRIPOZNAVANJE ODHODKOVOdhodki se pripoznajo, Ëe je zmanjπanje gospodarskih koristi vobraËunskem obdobju povezano z zmanjπanjem sredstva ali spoveËanjem dolga, in je to zmanjπanje mogoËe zanesljivo iz-meriti.

Poslovni odhodkiPoslovni odhodki se pripoznajo, ko je porabljen material oziromaopravljena storitev, in sicer v obdobju, na katerega se nanaπajo.Prevrednotovalni poslovni odhodki se pojavljajo v zvezi z opred-metenimi osnovnimi sredstvi, neopredmetenimi sredstvi in obra-tnimi sredstvi zaradi njihove oslabitve.

FinanËni odhodkiFinanËni odhodki obsegajo stroπke obresti za posojila in nega-tivne teËajne razlike. Stroπki izposojanja se v izkazu poslovnegaizida pripoznajo po metodi efektivnih obresti.

letn

opo

roËi

loSa

vate

ch’0

8

44

Drugi odhodkiDruge odhodke sestavljajo neobiËajne postavke, ki se izkazujejov dejansko nastalih zneskih.

2.2.16 DAVEK OD DOBI»KA IN ODLOÆENI DAVEKDavek od dobiËka poslovnega leta obsega odmerjeni in odloæenidavek. Davek od dobiËka se izkaæe v izkazu poslovnega izida,razen v tistem delu, v katerem se nanaπa na postavke, ki seizkazujejo neposredno v kapitalu in se zato izkazuje medkapitalom.Odmerjeni davek je davek, za katerega se priËakuje, da boplaËan od obdavËljivega dobiËka za poslovno leto z uporabodavËnih stopenj, uveljavljenih ali v bistvu uveljavljenih nadatum poroËanja, in morebitne prilagoditve davËnih obvezno-sti v povezavi s preteklimi poslovnimi leti.Odloæeni davek se izkazuje po metodi obveznosti po bilanci sta-nja, pri Ëemer se upoπtevajo zaËasne razlike med knjigovodskovrednostjo sredstev in obveznostmi za potrebe finanËnega po-roËanja in zneskov za potrebe davËnega poroËanja. Odloæenidavek se izkaæe v viπini, katero bo po priËakovanjih potrebnoplaËati ob odpravi zaËasnih razlik, na podlagi zakonov, uvelja-vljenih ali v bistvu uveljavljenih na datum poroËanja.Odloæena terjatev za davek se pripozna v obsegu, za kateregaobstaja verjetnost, da bo na voljo prihodnji obdavËljivi dobiËek,v breme katerega bo v prihodnje mogoËe uporabiti odloæenoterjatev. Odloæene terjatve za davek se zmanjπajo za znesek, zakaterega ni veË verjetno, da bo mogoËe uveljaviti davËnoolajπavo, povezano s sredstvom.

2.2.17 PORO»ANJE PO ODSEKIHDruæba nima opredeljenih ne podroËnih ne obmoËnih odsekov.

2.2.18 KRITERIJI POMEMBNOSTI RAZKRITJADruæba navaja raËunovodske usmeritve najmanj za tista sredstvain obveznosti do virov sredstev, katerih vrednost presega 10odstotkov vrednosti sredstev oziroma virov sredstev na dan bi-lance stanja. Druæba razkriva posamezno sredstvo oziroma dolgnajmanj takrat, kadar le-ta presega 10 odstotkov bilanËnevsote. Niæje zneske druæba razkriva, kadar oceni, da so po-membni za prikaz poπtene slike poslovanja.

2.2.19 SESTAVITEV IZKAZA DENARNIH TOKOVRevidirani izkaz denarnih tokov je sestavljen v skladu s SRS 26− razliËico II. Pripravljen je z upoπtevanjem podatkov iz izkazaposlovnega izida za obdobje januar-december 2008 (za prete-klo obdobje 2007), podatkov iz bilance stanja na dan 31. 12.2008 in 31. 12. 2007 (za preteklo obdobje 31. 12. 2007 in 31.12. 2006) ter drugih potrebnih podatkov.V izkazu denarnih tokov so izkljuËene vrednosti, ki nisopovezane s prejemki in izdatki.

2.3. Obvladovanje finanËnih tveganjV nadaljevanju pojasnjujemo, kako je druæba izpostavljenarazliËnim vrstam finanËnih tveganj ter kakπne ima cilje, politikein procese za merjenje in obvladovanje te izpostavljenosti.

KREDITNO TVEGANJEKreditno tveganje je tveganje, da stranka, vkljuËena v pogodboo finanËnem instrumentu, ne bo izpolnila obveznosti in bodruæbi povzroËila finanËno izgubo.Kreditno tveganje je neposredno povezano s komercialnim tve-ganjem in predstavlja nevarnost, da bodo terjatve do kupcev indrugih poslovnih partnerjev poplaËane s Ëasovnim zamikom alipa sploh ne. V ta namen posebno pozornost posveËamo sprem-ljanju plaËilne sposobnosti kupcev. Pri zmanjπevanju izposta-vljenosti temu tveganju si pomagamo z bonitetnim sistemomocene kupcev, s sprotnim izvajanjem kompenzacij in z nadzo-rom slabih plaËnikov. Terjatve do kupcev so zavarovane pri SID− Prvi kreditni zavarovalnici, d.d., v Ljubljani.

2.3.1 PLA»ILNO SPOSOBNOSTNO TVEGANJEPlaËilno sposobnostno tveganje je tveganje, da bo podjetje na-letelo na teæave pri zbiranju finanËnih sredstev za izpolnitevfinanËnih obveznosti.

V Poslovni skupini Sava je vzpostavljena enotna finanËna poli-tika in centralizirano upravljanje s finanËnimi sredstvi. Z dne-vno izravnavo denarnih tokov (cash pooling) znotraj Poslovneskupine Sava se izogibamo nepotrebnemu zadolæevanju izvenskupine. MatiËna druæba ima visoko boniteto pri vseh bankah,ki delujejo v Sloveniji, zato primanjkljaje sredstev v sistemulahko pridobi na banËnem trgu. Zaradi vsega tega je plaËilnosposobnostno tveganje za druæbo nizko.

OBRESTNO TVEGANJEObrestno tveganje je tveganje, da bo vrednost finanËnega in-strumenta nihala zaradi spremembe trænih obrestnih mer.Na ravni Poslovne skupine Sava je opredeljen enoten nastopvseh druæb pri bankah in enotna obrestna politika znotraj sku-pine. V okviru skupine se uporabljajo obrestne zamenjave poponudbah bank. Druæba ne uporablja izvedenih finanËnih in-strumentov. Obrestno tveganje posredno zmanjπujemo s stalnimizboljπevanjem upravljanja z obratnimi sredstvi in s tem zzniæevanjem zadolæenosti.

VALUTNO TVEGANJEValutno tveganje je tveganje, da bo vrednost finanËnih instru-mentov nihala zaradi spremembe teËajev tujih valut. Druæba jezaradi svoje geografsko razvejane poslovne aktivnosti izposta-vljena tveganju sprememb deviznih teËajev, predvsem valutnihparov EUR/USD, EUR/GBP in EUR/PLN. V letu 2008 smo imelinajveËjo neto dolgo pozicijo v ameriπkih dolarjih. Izpostavlje-nost do ameriπkega dolarja zmanjπujemo predvsem z notranjimimetodami varovanja, torej z uravnavanjem prodaje in nabave.Od vseh valut pa je na naπe poslovanje bistveno vplivalo niha-nje valute CHF (πvicarski frank) iz naslova prejetega kratko-roËnega kredita v omenjeni valuti.

letn

opo

roËi

loSa

vate

ch’0

8

45

2.4. Pojasnila posameznih postavk raËunovodskih izkazov

2.4.1 NEOPREDMETENA SREDSTVA IN DOLGORO»NE AKTIVNE »ASOVNE RAZMEJITVE

Preglednica gibanja neopredmetenih sredstev:v 000 EUR

Neopredmetena sredstva v viπini 2.000 EUR predstavljata raËunalniπka programa. V letu 2008 ni bilo nobenih novih nabav.

2.4.2 OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA

Preglednica gibanja opredmetenih sredstevv 000 EUR

Druæba nima zastavljenih nobenih osnovnih sredstev kot jamstvo za dolgove.

letn

opo

roËi

loSa

vate

ch’0

8

46

NABAVNA VREDNOST Naloæbe v pridobljene pravice do industrijske lastnine in druge praviceStanje 31.12.2007 9Stanje 31.12.2008 9POPRAVEK VREDNOSTIStanje 31.12.2007 -7Stanje 31.12.2008 -7NEODPISANA VREDNOSTStanje 31.12.2007 2Stanje 31.12.2008 2

NABAVNA VREDNOSTProizvajalne

napravein stroji

Druge napravein oprema

Opredmetenaosnovnasredstvav gradnji

in izdelavi

Predujmiza pridobitevopredmetenih

osnovnihsredstev

SKUPAJ

Stanje 31.12.2007 23.572 1.772 287 8 25.639

Nabava, poveËanja 1.280 159 1.786 0 3.225

PoveËanje avansov 0 0 0 1.813 1.813

Zmanjπanje avansa 0 0 0 -1.392 -1.392

Aktiviranja 89 0 -89 0 0

Dokapitalizacija s stvarnim vloækom 2.181 16 0 0 2.197

Odpisi -74 -2 0 0 -76

Slabitev 0 0 0 0 0

Stanje 31.12.2008 27.048 1.945 1.984 429 31.406

POPRAVEK VREDNOSTI

Stanje 31.12.2007 -9.164 -1.052 0 0 -10.216

Odpisi 66 2 0 0 68

Slabitev 0 0 0 0 0

Amortizacija -3.249 -230 0 0 -3.479

Stanje 31.12.2008 -12.347 -1.280 0 0 -13.627

NEODPISANA VREDNOST

Stanje 31.12.2007 14.408 720 287 8 15.423

Stanje 31.12.2008 14.701 665 1.984 429 17.779

2.4.3 DOLGORO»NE FINAN»NE NALOÆBE

Preglednica gibanja dolgoroËnih finanËnih naloæbv 000 EUR

letn

opo

roËi

loSa

vate

ch’0

8

47

DolgoroËna posojila

DolgoroËnaposojiladruæbamv skupini

DolgoroËnaposojiladrugim

SkupajdolgoroËna

posojila

KOSMATA VREDNOSTStanje 31.12.2007 0 13 13Prenosi 0 -2 -2

Stanje 31.12.2008 0 11 11POPRAVEK VREDNOSTIStanje 31.12.2007 0 0 0Stanje 31.12.2008 0 0 0»ISTA VREDNOSTStanje 31.12.2007 0 13 13Stanje 31.12.2008 0 11 11

2.4.4 ODLOÆENE TERJATVE ZA DAVEK

Preglednica gibanja odloæenih terjatev za davekv 000 EUR

DolgoroËno finanËno naloæbo sestavlja terjatev iz naslovastanovanjskega posojila. Odobreno je bilo po obrestni meriTOM + 3 %. KratkoroËni del je izkazan med kratkoroËnimi fi-

nanËnimi naloæbami. Knjigovodska vrednost je enaka Ëisti iz-træljivi vrednosti.

2.4.5 ZALOGEZaloge po vrstah so razvidne v bilanci stanja. Postavka B/II/3proizvodi in trgovsko blago je razËlenjena na:• gotove izdelke 5.316 tisoË EUR• trgovsko blago 589 tisoË EUR

Ob koncu leta je druæba primerjala knjigovodsko vrednost sËisto iztræljivo vrednostjo zalog. Iz tega naslova je odpravilaslabitev v viπini 164 tisoË EUR.

2.4.6 KRATKORO»NE FINAN»NE NALOÆBEKratkoroËne finanËne naloæbe predstavlja kratkoroËno poso-jilo, dano druæbi Sava, d.d., v viπini tisoË EUR po 3,7-odstotniobrestni meri, ter del dolgoroËnega posojila, ki zapade v letu2009.

Postavka 2008 2007ZaËetno stanje terjatev za odloæene davke 542 491

Zmanjπanje terjatev za rezervacije za odpravnine -27 -8

Druge spremembe -9 59

KonËno stanje terjatev za odloæene davke 506 542

2.4.7 KRATKORO»NE POSLOVNE TERJATVEDruæba ima terjatve zavarovane pri Slovenski izvozni druæbiv viπini 61,8 odstotka skupnih prihodkov od prodaje. Neza-

varovane so terjatve do Poslovne skupine Sava na obmoËjuSlovenije in terjatve do podjetij, s katerimi se izvajajo med-sebojne kompenzacije.

2.4.10 DOLGORO»NE OBVEZNOSTIDruæba na dan 31. 12. 2008 izkazuje dolgoroËno obveznostdo domaËe banke v viπini 80 tisoË EUR. Obrestna mera za

banËni kredit je EURIBOR +0,65 %. Kredit je zavarovan zmenicami in banËno garancijo. Kredit zapade leta 2010.

letn

opo

roËi

loSa

vate

ch’0

8

48

Preglednica kratkoroËnih poslovnih terjatev po zapadlosti na dan 31. 12. 2008v 000 EUR

31. 12. 2008

SKUPAJ Dospelo NedospeloIV) KratkoroËne poslovne terjatve 18.857 2.858 15.9991. KratkoroËne poslovne terjatve do druæb v skupini 5.735 241 5.494

2. KratkoroËne poslovne terjatve do kupcev 11.449 2.617 8.832

3. KratkoroËne poslovne terjatve do drugih 1.673 0 1.673

2.4.8 KAPITALOsnovni kapital se je poveËal za znesek dokapitalizacije sstrani matiËne druæbe v viπini 2.197 tisoË EUR. Zakonske re-zerve so se poveËale za 15 tisoË EUR in skupaj znaπajo 116tisoË EUR. BilanËni dobiËek v viπini 2.213 tisoË EUR, ki je se-stavljen iz prenesenega dobiËka v viπini 1.922 tisoË EUR intekoËega v viπini 291 tisoË EUR, ostane nerazporejen.

2.4.9 REZERVACIJE IN DOLGORO»NEPASIVNE »ASOVNE RAZMEJITVE

Druæba na dan 31. 12. 2008 pri rezervacijah in dolgoroËnihpasivnih Ëasovnih razmejitvah izkazuje znesek 2.891 tisoËEUR. Ta znesek predstavlja rezervacije za pokojnine in jubi-lejne nagrade ter rezervacije za toæbe. Ob koncu leta 2008 jebil narejen preraËun potrebnih rezervacij za zaposlenegaglede na novo πtevilo zaposlenih. V ta namen je druæba do-

datno oblikovala 125 tisoË EUR rezervacij za odpravnine injubilejne nagrade. Zmanjπanje rezervacij predstavljajo izpla-Ëila odpravnin in jubilejnih nagrad. Znesek zmanjπanja dol-goroËnih pasivnih Ëasovnih razmejitev pa predstavlja znesekamortizacije osnovnih sredstev tekoËega leta, ki so bila so-financirana.

Skupni znesek oblikovanih rezervacij iz naslova toæbe znaπa1.200 tisoË evrov, kar predstavlja 30 odstotkov toæenega zne-ska. Druæba ocenjuje, da ni odgovorna za nastalo πkodo, ven-dar ima rezervacije oblikovane ob predpostavki, da bo toæeËastranka predloæila nove dokaze, zaradi katerih bi ji sodiπËelahko delno ugodilo. Ker v letu 2008 ni bilo nobenih novihdejstev, ki bi poslabπevalo pravno situacijo v tem sporu, do-datne rezervacije niso bile oblikovane.

Preglednica gibanja rezervacij in dolgoroËnih pasivnih Ëasovnih razmejitevv 000 EUR

Rezervacijeza pokojninein podobneobveznosti

Drugerezervacije

DolgoroËnepasivneËasovne

razmejitve

Skupaj

ZaËetno stanje 1.653 1.200 33 2.886

Novo oblikovane rezervacije 125 0 0 125

»rpanje rezervacij -116 0 -4 -120

KonËno stanje 1.662 1.200 2 2.891

letn

opo

roËi

loSa

vate

ch’0

8

49

2.4.11 KRATKORO»NE OBVEZNOSTIKratkoroËne finanËne obveznosti predstavlja posojilo v viπini6.734 tisoË EUR, dobljeno od domaËe banke (obrestna meraznaπa 5 odstotkov), ter posojilo v viπini 1.209 tisoË EUR zobrestno mero 1,35 odstotka p.a. in πestmeseËni EURIBOR.Posojilo je zavarovano z menicami.

KratkoroËno obveznost predstavlja tudi dolgoroËni del poso-jila do banke v viπini 320 tisoË EUR in Eko sklada v viπini 193tisoË EUR, ki zapadeta v letu 2009.

KratkoroËne poslovne obveznosti predstavljajo predvsem ob-veznosti do dobaviteljev. Od vseh obveznosti do dobavite-ljev izven poslovne skupine je 17,4 odstotka æe dospelih vplaËilo.

2.4.12 KRATKORO»NE PASIVNE »ASOVNE RAZMEJITVEKratkoroËne pasivne Ëasovne razmejitve predstavljajokratkoroËno odloæene prihodke in vnaprej vraËunane stroπke.

2.4.13 OCENJEVANJE PO©TENIH VREDNOSTI

Dana in prejeta posojilaPoπtena vrednost je ocenjena kot diskontirana vrednost pri-Ëakovanih denarnih tokov iz glavnice in obresti. Pri tem jeefektivna obrestna mera enaka pogodbeni obrestni meri, ki jespremenljiva.

KratkoroËne terjatve in obveznostiZa terjatve in obveznosti z rokom dospelosti, krajπim odenega leta, predpostavljamo, da njihova nominalna vrednostizraæa poπteno vrednost.

Preglednica gibanja dolgoroËnih finanËnih obveznostiv 000 EUR

Postavka 2008 2007ZaËetno stanje 593 1.106

Najem novih posojil v letu 2008 0 0

OdplaËila posojil v letu 2008 0 0

Prenos na kratkoroËni del -513 -513

KonËno stanje 80 593

Poπtene vrednosti finanËnih instrumentovv 000 EUR

31. 12. 2008 31. 12. 2007

Knjigovodskavrednost

Poπtenavrednost

Knjigovodskavrednost

Poπtenavrednost

Vrednostni papirji, na razpolago za prodajo 0 0 0 0

DolgoroËne terjatve 0 0 0 0

KratkoroËne terjatve 18.857 18.857 19.702 19.702

Dana posojila 4 4 1.224 1.224

Denar in denarni ustrezniki 637 637 1.172 1.172

DolgoroËna posojila 80 80 593 593

KratkoroËna posojila 8.456 8.456 6.556 6.556

KratkoroËne poslovne obveznosti 9.452 9.384 12.440 12.440

2.4.15 DRUGI POSLOVNI PRIHODKI(S PREVREDNOTOVALNIMI POSLOVNIMI PRIHODKI)

Drugi poslovni prihodki v viπini 338 tisoË EUR predstavljajopridobljena nepovratna sredstva iz strukturnih skladov (sred-

stva evropskega sklada za regionalni razvoj) ter prevredno-tovalne poslovne prihodke zalog in terjatev.

letn

opo

roËi

loSa

vate

ch’0

8

50

JAN-DEC 2008 JAN-DEC 2007»isti prihodki od prodaje izdelkov 89.316 91.035

»isti prihodki od prodaje storitev 2.305 2.140

»isti prihodki od prodaje najemnin 0 0

»isti prihodki od prodaje trgovskega blaga 4.581 3.561

Skupaj Ëisti prihodki od prodaje 96.202 96.736

v 000 EUR

2.4.16 STRO©KI PO FUNKCIONALNIH SKUPINAHv 000 EUR

2008 2007Proizvajalni stroπki prodanih proizvodov 84.742 83.399

Stroπki prodajanja 5.800 5.728

Stroπki sploπnih dejavnosti 4.449 5.027

SKUPAJ 94.991 94.154

2.4.14 »ISTI PRIHODEK OD PRODAJE»isti prihodki od prodaje znaπajo 96.202 tisoË EUR. Od celo-tnih prihodkov je bilo doseæenih na domaËem trgu 26.258tisoË EUR, na tujem pa 69.944 tisoË EUR. Deleæ na tujem trgu

znaπa 72,7 odstotka. NajveËji kupci so iz naslednjih dræav:NemËija, ©vica, Anglija, Poljska, Luksemburg, »eπka, Ciper,Italija in ©panija. Pribliæno 28 odstotkov prodaje na tujemtrgu pa predstavljajo podjetja v skupini.

2.4.17 STRO©KI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV

Preglednica stroπkov blaga, materiala in storitev po vrstah stroπkovv 000 EUR

2008 2007Nabavna vrednost prodanega blaga 8.677 7.750

Stroπki materiala 50.613 51.037

Stroπki transportnih storitev 3.032 2.674

Stroπki storitev vzdræevanja 1.672 2.630

Stroπki najemnin 3.110 3.519

Nadomestila stroπkov delavcev 466 491

Stroπki plaËilnega prometa, banËnih storitev in zavarovalnih premij 412 322

Stroπki intelektualnih in osebnih storitev 741 748

Stroπki sejmov, reklame, reprezentance 691 652

Stroπki drugih storitev 3.626 3.473

SKUPAJ 73.040 73.296

2.4.18 STRO©KI DELAStroπki dela so se v primerjavi z lanskim letom v povpreËjupoveËali za 7,6 odstotka. Druæba med stroπki dela izkazuje

obraËunane premije prostovoljnega dodatnega pokojninskegazavarovanja v viπini 232 tisoË EUR. PlaËanih premij pa je bilo230 tisoË EUR.

Preglednica Ëistih prihodkov od prodaje

2.4.19 ODPIS VREDNOSTIStroπki odpisov vrednosti v viπini 3.524 tisoË EUR skoraj vceloti predstavljajo stroπke amortizacije.

2.4.20 DRUGI POSLOVNI ODHODKIDrugi poslovni odhodki v viπini 402 tisoË EUR v preteæni merivkljuËujejo rezervacijo za toæbo, rezervacije za odpravnine injubilejne nagrade ter plaËane prispevke za mestno zemljiπËe.

2.4.21 FINAN»NI PRIHODKI IZ DANIH POSOJILFinanËni prihodki iz posojil v viπini 39 tisoË EUR predsta-vljajo zaraËunane obresti od posojil, danih druæbam v sku-pini, ter obresti od avista sredstev pri bankah.

2.4.22 FINAN»NI PRIHODKI IZ POSLOVNIH TERJATEVFinanËni prihodki iz poslovnih terjatev v viπini 350 tisoË EURvkljuËujejo v preteæni meri teËajne razlike do kupcev in do-baviteljev.

2.4.23 FINAN»NI ODHODKI IZ FINAN»NIH OBVEZNOSTIFinanËni odhodki iz finanËnih obveznosti v viπini 1.052 tisoËEUR predstavljajo odhodke za obresti od prejetih posojil v vi-πini 359 tisoË EUR in teËajne razlike prejetih posojil od bankv viπini 693 tisoË EUR.

2.4.24 FINAN»NI ODHODKI IZ POSLOVNIH OBVEZNOSTIFinanËne odhodke iz poslovnih obveznosti v viπini 517 tisoËEUR predstavljajo teËajne razlike terjatev in dolgov.

2.4.25 DAVEK OD DOHODKA PRAVNIH OSEBV letu 2008 je druæba dosegla poslovni izid pred davki v vi-πini 342 tisoË EUR. Druæba v letu 2008 zaradi koriπËenja davË-nih olajπav nima obveznosti za davek od dohodka pravnihoseb.

letn

opo

roËi

loSa

vate

ch’0

8

51

Primerjava med dejansko in izraËunano davËno stopnjov 000 EUR

2008 2007

Stopnja Znesek Stopnja ZnesekDobiËek pred davki 342 2.830Davek od dobiËka z uporabo uradne stopnje 22 % 75 23 % 651Vpliv davËnih stopenj v drugih dræavah 0 0Zneski, ki negativno vplivajo na davËno osnovo 543 894- znesek iz naslova poveËanja prihodkov na raven davËno priznanih prihodkov 0 0

- znesek iz naslova zmanjπanja odhodkov na raven davËno priznanih odhodkov 543 885

- znesek odhodkov za katere je bil odtegnjen davek 0 0

- morebitno ostali zneski, ki vplivajo na poveËanje davËne osnove 0 9

UËinek poveËane davËne stopnje na posebne dobiËke 0 0Zneski, ki pozitivno vplivajo na davËno osnovo 82 136- znesek iz naslova zmanjπanja prihodkov na raven davËno priznanih prihodkov 37 136

- znesek iz naslova poveËanja odhodkov na raven davËno priznanih odhodkov 45 0

- morebitni ostali zneski, ki vplivajo na zmanjπanje osnove(npr. Znesek dohodkov za katere je æe bil odtegnjen davek)

0 0

Sprememba davËne osnove pri prehodu na nov naËinraËunovodenja pri spremembah raËunovodskih usmeritev 0 0

DavËne olajπave- uporabljene, ki vplivajo na zmanjπanje davËne obveznosti 803 689

- preostale za koriπËenje v naslednjih letih 0 0

DavËna izguba- uporabljena, ki vpliva na zmanjπanje davËne obveznosti 0 0

- nastala v tekoËem letu-preostala za koriπËenje v naslednjih letih 0 0

Prilagoditev za pretekla leta 0 0ODMERJEN DAVEK TEKO»EGA LETA 0,0 % 0 23,6 % 667PoveËanje/zmanjπanje odloæenega davka 36 -51DAVEK V IZKAZU POSLOVNEGA IZIDA 10,5 % 36 21,8 % 616

2.5.2 VPLIV DOGODKOV PO DNEVUBILANCE STANJA NA RA»UNOVODSKE IZKAZE

Po dnevu bilance stanja ni bilo pomembnih dogodkov, ki bivplivali na stanje sredstev in obveznosti, ki so izkazani v

raËunovodskih izkazih za leto 2008, ali na predpostavko oËasovni neomejenosti delovanja druæbe.

letn

opo

roËi

loSa

vate

ch’0

8

52

2.5. Druga razkritja

2.5.1 MOÆNE OBVEZNOSTIv 000 EUR

2.5.3 PRERA»UN KAPITALA S POMO»JO CEN ÆIVLJENJSKIH POTREB©»IN

»ISTI POSLOVNI IZID PO PRERA»UNU KAPITALA S POMO»JO EUR IN ÆP ZA OBDOBJE JANUAR - DECEMBER 2008v 000 EUR

2.4.26 PREGLEDNICA TERJATEV IN OBVEZNOSTI ZA ODLOÆENE DAVKEv 000 EUR

Terjatve Obveznosti NetoNeopredmetena dolgoroËna sredstva 0 0 0

Opredmetena osnovna sredstva 0 0 0

FinanËne naloæbe 0 0 0

Zaloge 0 0 0

Poslovne terjatve 0 0 0

Rezervacije 506 0 -506

Sprememba v povezavi s spremenjeno davËno stopnjo 0 0 0

Drugo 0 0 0

SKUPAJ 506 0 -506

31. 12. 2008v tisoË EUR

Struktura2008

31. 12. 2007v tisoË EUR

Struktura2007

INDEKS2008/2007

Dana jamstva 958 100,0 % 897 100,0 % 107

Moæne obveznosti po toæbah 0 0,0 % 0 0,0 %

SKUPAJ 958 100,0 % 897 100,0 % 107

Znesekkapitala % rasti IzraËunan

uËinekZmanjπan

poslovni izid

KAPITAL......preraËun za ÆP* 27.093 2,10 % 569 -263

letn

opo

roËi

loSa

vate

ch’0

8

53

2.5.4 POVEZANE STRANKEPovezane stranke vkljuËujejo odvisne in pridruæene druæbe,Ëlane nadzornega sveta ter Ëlane uprave in njihove oæje dru-æinske Ëlane.

ODNOSI MED DRUÆBAMI V POSLOVNI SKUPINI SAVAPoslovni odnosi med Savatech, d.o.o., in obvladujoËo druæboSava, d.d., se nanaπajo na:• opravljene storitve finanËno raËunovodske sluæbe, nabavne

sluæbe, logistike, telefonske centrale, Plant inæeniringa,vzdræevanja in projektov, storitve sveta delavcev, stroπkovenergije ter stroπke telefonije glede na porabo.

• finanËno poslovanje v zvezi z upravljanjem danih in preje-tih posojil.

Poslovni odnosi med Savatech, d.o.o., in njenimi sestrskimidruæbami pa se nanaπajo na:• prodajo surovin in izdelkov, storitve finanËno raËunovod-

ske sluæbe, nabave, logistike, kadrovske sluæbe, Plant in-æeniringa, sindikata in sveta delavcev.

Posli med povezanimi strankami se opravljajo po enakih po-gojih, kakrπni veljajo v obiËajnem premiπljenem poslovanju.

ODNOSI S FIZI»NIMI OSEBAMIPodatki o skupinah osebSkupni bruto prejemki Ëlanov poslovodstva so v letu 2008znaπali 362 tisoË evrov. Navedeni znesek je sestavljen izbruto prejemkov od plaË, bruto prejemkov od bonusov in dru-gih prejemkov.

Bruto prejemki zaposlenih po individualnih pogodbah o za-poslitvi so v letu 2008 znaπali 2.364 tisoË evrov. Prejemki sosestavljeni iz bruto prejemkov od plaË, bruto prejemkov odbonusov in drugih prejemkov.

Terjatve iz naslova danih posojil do drugih zaposlenih po in-dividualnih pogodbah znaπajo 13 tisoË evrov. Obrestna meraza posojilo znaπa TOM +3 odstotke, zapadlost zadnjegaobroka pa je v letu 2014.

2.5.5 RAZKRITJE POSLOV Z IZBRANIM REVIZORJEMStroπek revizije raËunovodskih izkazov druæbe za leto 2008po pogodbi s KPMG Slovenija, d.o.o., znaπa 18 tisoË EUR.

fizikalna in kemijskapreskuπanja

letn

opo

roËi

loSa

vate

ch’0

8

54

2.6 Izjava poslovodstva

Poslovodstvo potrjuje raËunovodske izkaze druæbe Savatech za leto 2008, konËano na dan 31. decembra 2008,

sestavljene v skladu s SRS 2006.

Poslovodstvo potrjuje, da so bile pri izdelavi raËunovodskih izkazov dosledno uporabljene ustrezne raËunovodske

usmeritve, da so bile raËunovodske ocene izdelane po naËelu previdnosti in dobrega gospodarjenja in da letno poro-

Ëilo predstavljaresniËno in poπteno sliko premoæenjskega stanja druæbe in izidov njenega poslovanja za leto 2008.

Poslovodstvo je odgovorno tudi za ustrezno vodenje raËunovodstva, za vzpostavitev, delovanje in vzdræevanje

notranjega kontroliranja, povezanega s pripravo in poπteno predstavitvijo raËunovodskih izkazov, ki ne vsebujejo

pomembno napaËne navedbe zaradi prevare ali napake, ter za sprejem ustreznih ukrepov za zavarovanje premoæenja

in drugih sredstev.

Poslovodstvo potrjuje, da so raËunovodski izkazi s pojasnili izdelani na podlagi predpostavke o nadaljnjem

poslovanju druæbe ter v skladu z veljavno zakonodajo in Slovenskimi raËunovodskimi standardi.

Datum: 12. 2. 2009

Direktorica Direktor

Vesna »adeæ Igor Hafnar

Bliæe kupcem z mreæo zunanjetrgovinskih podjetij in predstavniπtevTrst, Italija

letn

opo

roËi

loSa

vate

ch’0

8

56

2.7 Revizorjevo poroËilo

SAVATECH POSLOVODSTVO

Igor Hafnar, direktorTel.: (04) 206 58 56, faks: (04) 206 64 60E-naslov: igor.hafnar@sava.si

Vesna »adeæ, direktoricaTel.: (04) 206 51 79, faks: (04) 206 64 60E-naslov: vesna.cadez@sava.si

Mira Rjavec, delavska direktoricaTel.: (04) 206 53 77, faks: (04) 206 64 60E-naslov: mira.rjavec@sava.si

PROGRAMI

Program Meπalnica − ZmesiJanez Konc, tel.: (04) 206 55 44, faks: (04) 206 64 31E-naslov: janez.konc@sava.si

Program ElastomeriIlija Dimitrievski, tel.: (04) 206 53 48, faks: (04) 206 64 36E-naslov: ilija.dimitrievski@sava.si

Program Transportni trakoviTomaæ PerËiË, tel.: (04) 206 64 71, faks: (04) 206 64 11E-naslov: tomaz.percic@sava.si

Program ProfiliMiran KadoiË, tel.: (04) 206 55 96, faks: (04) 206 54 75E-naslov: miran.kadoic@sava.si

Program Ofsetna guma (Print)Voja JevtiÊ, tel.: (04) 206 62 16, faks: (04) 206 64 00E-naslov: voja.jevtic@sava.si

Program Izdelki za zaπËito okolja in reπevanje (Eko)Samo Janc, tel.: (04) 206 63 85, faks: (04) 206 63 90E-naslov: samo.janc@sava.si

Program VeloKsenija Bitenc, tel.: (04) 206 58 81, faks: (04) 206 64 24E-naslov: ksenija.bitenc@sava.si

letn

opo

roËi

loSa

vate

ch’0

8

57

OSEBE ZA STIKE

1. Kdo je kdo v druæbi Savatech d.o.o.

POSLOVNI SERVISI

FinanËno raËunovodski sektorVesna »adeæ, tel.: (04) 206 51 79, faks: (04) 206 64 60E-naslov: vesna.cadez@sava.si

Sektor za kakovost in zanesljivostJoæe VodiËar, tel.: (04) 206 52 85, faks: (04) 206 64 36E-naslov: joze.vodicar@sava.si

Plant inæeniring (PI)Peter Krelj, tel.: (04) 206 61 25, faks: (04) 206 64 06E-naslov: peter.krelj@sava.si

LogistikaMarija Dolenc, tel.: (04) 206 57 07, faks: (04) 206 64 19E-naslov: marija.dolenc@sava.si

NabavaMarko Rozman, tel.: (04) 206 58 54, faks: (04) 206 64 22E-naslov: marko.rozman@sava.si

KadriMira Rjavec, tel.: (04) 206 53 77, faks: (04) 206 64 60E-naslov: mira.rjavec@sava.si

Predstavniπtvo Savatech, d.o.o., TrstNiko Golemac, tel.: +39 040 252 81 40faks: +39 040 252 90 63E-naslov: niko.golemac@sava.si

Predstavniπtvo Savatech, d.o.o., MoskvaBranimir AndjeliÊ, tel.: +7 495 775 38 46faks: +7 495 981 63 03E-naslov: branimir.andjelic@savatech.ru

ZUNANJETRGOVINSKA MREÆA

Sava Trade, Vertriebsgesellschaft m.b.H., MünchenZlatko Smrdel, tel.: +49 89 544 14 30faks: +49 89 532 89 51E-naslov: zlatko.smrdel@sava-trade.de

Sava Trade, s.r.o., PrahaMilan Vik, tel.: +420 22 494 19 66, faks: +420 22 494 25 59E-naslov: milan.vik@savatrade.cz

Sava Trade, Sp.z.o.o., WarszawaJaka Slavinec, tel.: +48 22 721 01 86faks: +48 22 721 13 62E-naslov: jaka.slavinec@savatrade.com.pl

Savatech Trade, Ltd., LondonBoπtjan Podjed, tel.: +44 1883 621 106faks: +44 1883 621 107E-naslov: bostjan.podjed@savatech.co.uk

Sava Trade, Inc., Port OrangeTony ©imunac, tel.: +1 386 760 07 06faks: +1 386 760 87 54E-naslov: savatrade@bellsouth.net

letn

opo

roËi

loSa

vate

ch’0

8

58

Realizacija: Savatech, d. o. o., urednik: Atina MiklavËiË, lektor: Alojzij Boc, oblikovanje: Nimbus, foto: arhiv Savatech, Tomaæ Sedej, stockxpert.com

Škofjeloška cesta 6, 4000 Kranj, SlovenijaTel: +386 (0)4 206 60 80, +386 (0)4 206 61 49Faks: +386 (0)4 206 64 60e-pošta: savatech@sava.sihttp://www.savatech.si

Poslovna skupina Sava