131
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO in EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Boštjan Žajber IZKORIŠČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE Diplomska naloga Maribor, junij 2008

IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

  • Upload
    others

  • View
    2

  • Download
    0

Embed Size (px)

Citation preview

Page 1: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO,

RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO

in

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

Boštjan Žajber

IZKORIŠČANJE VODNEGA POTENCIALA

SPODNJE SAVE

Diplomska naloga

Maribor, junij 2008

Page 2: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE
Page 3: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

I

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA 2000 Maribor, Razlagova 14

FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO 2000 Maribor, Smetanova ul. 17

Diplomska naloga univerzitetnega študijskega programa

IZKORIŠČANJE VODNEGA POTENCIALA

SPODNJE SAVE

Študent: Boštjan ŽAJBER

Študijski program: univerzitetni, Gospodarsko inženirstvo

Smer: Močnostna elektrotehnika

Mentor na FERI: red. prof. dr. Jože PIHLER

Mentor na EPF: izred. prof. dr. Jožica KNEZ-RIEDL

Maribor, junij 2008

Page 4: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE
Page 5: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

III

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorjema, dr. Jožici Knez-Riedl in

dr. Jožetu Pihlerju, za mentorstvo, pomoč in strokovno

vodenje pri opravljanju diplomske naloge. Zahvaljujem

se tudi vsem ostalim, ki so mi pomagali in doprinesli k

nastajanju te naloge ter mi s tem nesebično odstopili

delček svojega časa.

Posebna zahvala velja družini, ki me je vzpodbujala in

mi stala ob strani ves čas študija.

Page 6: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

IV

Izkoriščanje vodnega potenciala

spodnje Save

Ključne besede: hidroelektrarne, RETScreen, investicijski stroški za hidroelektrarno, reka Sava

UDK: 621.311.21 (043.2)

Povzetek V diplomski nalogi je predstavljen hidroenergetski potencial Slovenije in reke Save.

Opisan je načrtovani projekt izgradnje verige petih hidroelektrarn na spodnji Savi. S

pomočjo programskega orodja RETScreen je opravljena ekonomsko finančna analiza

predvidenih tehničnih rešitev. Uporabljeni sta obe stroškovni metodi programa

RETScreen. Analiza občutljivosti za predvidene hidroelektrarne je narejena na primeru

hidroelektrarne Krško.

Page 7: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

V

Exploitation of Water Potential of the

Lower Sava River

Key words: hydro power plants, RETScreen, investment costs for hydro power plant, Sava river

UDK: 621.311.21 (043.2)

Abstratct The paper discusses hydropower potential of Slovenia in general and of the Sava River in

particular. It also describes a planned construction project including a series of five

hydropower plants (HPPs) on the lower reaches of the Sava River. Anticipated technical

solutions and financial analyses of the technical solutions have been developed by using

the RETScreen program. Both cost evaluation methods of the RETScreen program have

been used in the financial analyses. The sensitivity analysis for the power plants concerned

has been done on the example of the Krško hydropower plant.

Page 8: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

VI

Kazalo:

1 UVOD.............................................................................................................................. 1

1.1 Opredelitev problema ............................................................................................. 1

2 HIDROENERGETSKI POTENCIAL TER PROIZVODNJA IN PORABA

ELEKTRIČNE ENERGIJE V SLOVENIJI.................................................................. 5

2.1 Izkoriščanje vodne energije in hidroenergetski potencial ................................. 5

2.2 Proizvodnja in poraba električne energije v Sloveniji........................................ 8

2.3 Ocena izrabljenega in razpoložljivega hidroenergetskega potenciala

Slovenije ................................................................................................................. 10

3 PREDSTAVITEV PROJEKTA IZGRADNJE SPODNJESAVSKE VERIGE ...... 12

3.1 Izraba energetskega potenciala reke Save ...................................................... 12

3.2 Izraba energetskega potenciala verige HE na spodnji Savi .......................... 14

3.3 Opis danosti v prostoru za spodnjo Savo ......................................................... 14

3.3.1 Geološka zgradba in morfologija................................................................ 14

3.3.2 Hidrološki podatki.......................................................................................... 16

3.4 Pomen izgradnje HE na spodnji Savi ................................................................ 17

3.5 Zgodovinski mejniki .............................................................................................. 20

3.6 Koncesijska pogodba in pogoji za izkoriščanje energetskega potenciala

spodnje Save ......................................................................................................... 21

3.7 Idejni predlog gradnje verige hidroelektrarn na spodnji Savi po

predinvesticijski zasnovi ...................................................................................... 22

3.8 Dinamika gradnje verige HE na spodnji Savi ................................................... 23

3.9 Vplivi na okolje ...................................................................................................... 24

3.9.1 Vplivi hidroelektrarn na okolje ..................................................................... 24

3.9.2 Vpliv spodnjesavskih elektrarn na okolje .................................................. 26

4 PROGRAM RETScreen............................................................................................. 30

4.1 Splošen opis programa ........................................................................................ 30

4.2 Stroškovna metoda Formula ............................................................................... 34

4.2.1 Vhodni parametri........................................................................................... 34

4.2.2 Zagonski stroški pri stroškovni metodi Formula....................................... 36

4.2.3 Stalni stroški .................................................................................................. 37

Page 9: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

VII

4.3 Natančna stroškovna metoda ............................................................................. 39

4.3.1 Izvedbena študija .......................................................................................... 39

4.3.2 Razvoj ............................................................................................................. 41

4.3.3 Inženiring........................................................................................................ 44

4.3.4 Energetska oprema ...................................................................................... 45

4.3.5 Energetska infrastruktura elektrarne.......................................................... 46

4.3.6 Razni stroški .................................................................................................. 49

4.4 Analiza občutljivosti v programu RETScreen ................................................... 50

4.5 Omejitve programa ............................................................................................... 52

5 TEHNIČNE REŠITVE V PROGRAMU RETScreen .............................................. 54

5.1 Instaliran pretok..................................................................................................... 54

5.2 Tip in število agregatov ter proizvodnja električne energije ........................... 54

6 EKONOMSKA ANALIZA V PROGRAMU RETScreen ......................................... 61

6.1 Ovrednotenje tehničnih rešitev v programu RETScreen ................................ 62

6.1.1 Stroškovna metoda Formula – HE Boštanj .............................................. 62

6.1.2 Stroškovna metoda Formula – HE Krško.................................................. 63

6.1.3 Natančna stroškovna metoda – HE Boštanj............................................. 64

6.1.4 Natančna stroškovna metoda – HE Krško................................................ 65

6.2 Analiza rezultatov po obeh metodah ................................................................. 66

6.3 Analiza občutljivosti .............................................................................................. 73

7 ZAKLJUČEK: ............................................................................................................... 79

8 LITERATURA: ............................................................................................................. 81

Page 10: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

VIII

SEZNAM UPORABLJENIH SLIK

Slika 2.1: Proizvodnja in poraba električne energije na nivoju prenosnega omrežja 9

Slika 3.1: Načrtovane HE na Savi 13

Slika 4.1: Diagram poteka Modela Male hidroelektrarne 33

Slika 5.1: Krivulja pretoka za HE Boštanj v programu RETScreen 55

Slika 5.2: Krivulja kombiniranega izkoristka treh turbin za HE Boštanj v 57

programu RETScreen

Slika 5.3: Krivulje pretoka in moči za HE Boštanj 58

Slika 5.4: Krivulje izkoristka, pretoka in moči za HE Boštanj v programu 59

RETScreen

Slika 5.4: Vizualna simulacija bodoče HE Krško 60

Slika 6.1: Tabela finančnih parametrov v programu RETScreen 67

Slika 6.2: Grafični prikaz predvidenega skupnega denarnega toka v življenjski 69

dobi za HE Boštanj, stroškovna metoda Formula

Slika 6.3: Grafični prikaz predvidenega skupnega denarnega toka v življenjski 70

dobi za HE Krško, stroškovna metoda Formula

Slika 6.4: Grafični prikaz predvidenega skupnega denarnega toka v življenjski 70

dobi za HE Boštanj, Natančna stroškovna metoda

Slika 6.5: Grafični prikaz predvidenega skupnega denarnega toka v življenjski 71

dobi za HE Krško, Natančna stroškovna metoda

Slika 6.6: Grafični prikaz predvidenega skupnega denarnega toka v življenjski 76

dobi za HE Boštanj pri zmanjšanju pretoka za 20 %, Natančna

stroškovna metoda

Slika 6.7: Grafični prikaz predvidenega skupnega denarnega toka v življenjski 77

dobi za HE Krško pri zmanjšanju pretoka za 20 %, Natančna stroškovna

metoda

Page 11: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

IX

SEZNAM TABEL

Tabela 3.1: Karakteristični pretoki reke Save 16

Tabela 3.2: Osnovni podatki HE na spodnji Savi 23

Tabela 3.3: Začetek gradnje, začetek obratovanja ter zaključek koncesije na 24

posameznih hidroelektrarnah v verigi

Tabela 3.4: Pregled in ocena vplivov HE na spodnji Savi na okolje 28

Tabela 4.1: Ocenjeni stroški prenosnih linij in pomožne postaje 49

Tabela 5.1: Število in tip agregatov HE na spodnji Savi 54

Tabela 5.2: Podatki krivulje izkoristka za HE Boštanj 56

Tabela 5.3: Srednja letna proizvodnja in moč elektrarn HE na spodnji Savi 57

Tabela 6.1: Zagonski stroški po obeh metodah za predvideno investicijo 66

Tabela 6.2: Zagonski stroški po obeh metodah za preostale HE 67

Tabela 6.3: Interna stopnja donosnosti za vse HE 71

Tabela 6.4: Število let do pozitivnega denarnega toka za vse HE 72

Tabela 6.5: Neto sedanja vrednost za vse HE 72

Tabela 6.6: Analiza občutljivosti pričakovane stopnje donosnosti predvidene 73

investicije glede na spreminjanje prodajne cene električne energije in

količino proizvedene električne energije

Tabela 6.7: Analiza občutljivosti pričakovanega števila let do pozitivnega 74

denarnega toka predvidene investicije glede na spreminjanje prodajne

cene električne energije in količino proizvedene električne energije

Tabela 6.8: Analiza občutljivosti neto sedanje vrednosti predvidene investicije 74

glede na spreminjanje prodajne cene električne energije in količino

proizvedene električne energije

Tabela 6.9: Analiza občutljivosti pričakovane stopnje donosnosti predvidene 75

investicije glede na spreminjanje prodajne cene električne energije in

vrednosti zagonskih stroškov

Tabela 6.10: Analiza občutljivosti pričakovanega števila let do pozitivnega 75

denarnega toka predvidene investicije glede na spreminjanje prodajne

cene električne energije in vrednosti zagonskih stroškov

Tabela 6.11: Analiza občutljivosti neto sedanje vrednosti predvidene investicije 75

glede na spreminjanje prodajne cene električne energije in vrednosti

zagonskih stroškov

Tabela 6.12: Finančni kazalci in količina proizvedene električne energije pri 77

zmanjšanju pretoka za 20 % za vse HE

Page 12: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

X

SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC

ang. v angleškem jeziku

DEM Dravske elektrarne Maribor

EES Elektroenergetski sistem

EU Evropska unija

EUR evro

GWh gigawattna ura

HE hidroelektrarna

HSE Holding slovenskih elektrarn

JE jedrska elektrarna

MW megawatt

NEK Nuklearna elektrarna Krško

ReSROE Resolucija o strategiji rabe in oskrbe Slovenije z energijo

SEL Savske elektrarne Ljubljana

SENG Soške elektrarne Nova Gorica

TEB termoelektrarna Brestanica

TGP toplogredni vplivi

TWh terawattna ura

ZPKEPS Zakon o pogojih koncesije za izkoriščanje potenciala spodnje Save

Page 13: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

XI

SEZNAM UPORABLJENIH SIMBOLOV

d premer cevi oziroma cevovoda v m

D premer gonilnika turbine

h višina padca vode na izbranem odseku

k koeficient oblike za turbine

l dolžina cevi oziroma cevovoda v m

n število enot

P moč v kW

PM stroški projektnega managementa v EUR

Q pretok vode v m3/s

Qi instaliran pretok

Qsr srednji letni pretok

Q100 stoletna visoka voda

SGN stroški gradbenega nadzora v EUR

SPP stroški projektiranja in izdelave ponudb v EUR

v hitrost vode pri vstopu v turbino

Vt volumen betona potrebnega za temeljenje v m3

Wn povprečna neto proizvodnja električne energije

Page 14: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

Izkoriščanje vodnega potenciala spodnje Save 1

1 UVOD

1.1 Opredelitev problema

Liberalizacija in privatizacija trga električne energije, tako v državah EU kot tudi v

državah JV Evrope, kažeta na to, da so vlaganja v nove zmogljivosti za proizvodnjo in

prenos električne energije nujna. Poraba električne energije v svetu narašča, starostna

struktura objektov pa je neugodna. V državah Evropske Unije je več kot 55 % proizvodnih

zmogljivosti starih več kot 20 let, rezervne zmogljivosti pa se zmanjšujejo. Do leta 2030 bo

tako v EU potrebno skupaj zgraditi 637 GW novih proizvodnih objektov. Razmere v

Sloveniji pa so zaradi višje rasti porabe in pomanjkanja zmogljivosti ter še bolj neugodne

starostne strukture objektov še slabše.

Slovenija ne spada med energetsko bogate dežele, ima pa precej vodne energije, ki je še ni

dovolj izkoristila. Široka paleta energentov ji zagotavlja določeno stopnjo energetske

neodvisnosti, ki je v negotovih razmerah v oskrbi z energijo zelo pomembna za nadaljnji

gospodarski in družbeni razvoj.

Slovenija je država s skopimi viri energije, zato je v pretežni meri odvisna od njenega

uvoza. Energetska odvisnost Slovenije se v zadnjih letih giblje med 73 in 75 odstotki. V

zadnjih letih smo z domačimi viri pokrivali samo 25 odstotkov potreb po primarni energiji.

Domača vira energije sta vodna energija slovenskih rek s 4.5 odstotka pokrivanja primarne

rabe in trdna goriva predvsem lignit in rjavi premog z 20 odstotnim deležem v primarni

rabi energije. V strukturi končne rabe energije, to je energije pri porabniku, dosega

električna energija 20 odstotni delež, trdna goriva pa 8 odstotni delež. Pri podrobnem

vpogledu v strukturo proizvodnje električne energije v Sloveniji lahko ugotovimo, da

predstavlja delež proizveden v hidroelektrarnah približno tretjino vse proizvedene

elektrike. Enako velja za delež proizveden v termoelektrarnah in nuklearni elektrarni.

Page 15: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

Izkoriščanje vodnega potenciala spodnje Save 2

Proizvodnja električne energije v hidroelektrarnah je praktično najčistejša. Energija vodnih

tokov se nenehno obnavlja in je najžlahtnejši obnovljivi vir energije.

Možnosti izrabe energetskega potenciala slovenskih rek v preteklosti nismo zadostno

izkoriščali. Tako je sedaj izkoriščenost vodnega potenciala za proizvodnjo električne

energije le okoli 40 odstotna. Na rekah Soči in Savi je možno zgraditi HE s skupno

instalirano močjo 1000 MW (skupna vgrajena moč slovenskih elektrarn je 2400 MW).

Zlasti slabo je izkoriščen potencial reke Save (to je samo slabih 12 %).

Želimo poudariti, da mora Slovenija kot svojo strateško usmeritev zagovarjati povečano

izkoriščanje slovenskega hidroenergetskega potenciala.

Hidroelektrarne s svojimi akumulacijskimi zajezitvami nudijo možnosti za večnamensko

izrabo prostora. Nudijo možnosti namakanja kmetijskih površin, razvoj ribištva ter

rekreativne in turistične dejavnosti.

Pomembno je izpostaviti še en vidik: Slovensko gospodarstvo ima vsa potrebna znanja in

zmogljivosti za izgradnjo elektroenergetskih objektov.

Poleg energetskih, prostorskih in vodnogospodarskih učinkov predstavljajo projekti

izgradnje hidroenergetskih objektov velike možnosti za izkoristek kapacitet slovenskega

gospodarstva, zlasti projektiranja, gradbeništva, strojegradnje, elektroindustrije ter

finančnih storitev. S tem vpliva tudi na odpiranje delovnih mest.

Vključenost slovenskega gospodarstva v izgradnjo daje tudi velike možnosti za razvoj

znanja, ki ga v Sloveniji že imamo v znanstvenih in univerzitetnih krogih, na tehničnih

fakultetah in inštitutih.

In nikar ne pozabimo, da bi dobri projekti slovenskim podjetjem dajali tudi potrebne

reference za nastop na tujih trgih.

Page 16: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

Izkoriščanje vodnega potenciala spodnje Save 3

Voda predstavlja čedalje večje bogastvo. Vse težje je priti do virov čiste pitne vode. Zato

bo pitna voda postajala vedno bolj pomemben in iskan tržni artikel ter čedalje bolj

strateška dobrina. Vodne akumulacije energetskih objektov lahko dragoceno prispevajo h

kvalitetnemu ravnanju z vodo v Sloveniji v vseh pogledih: s pridobivanjem električne

energije, s protipoplavno zaščito krajev ob rečnih tokovih, z gospodarsko izrabo

akumulacijskih vodnih površin in s čim daljšim zadrževanjem te dragocene in za življenje

nepogrešljive tekočine na našem slovenskem ozemlju.

V diplomski nalogi je obdelano vprašanje izkoriščanja potenciala reke Save na odseku

spodnje Save, to je od HE Boštanj do HE Mokrice, pri državni meji z Republiko Hrvaško.

Z gradnjo hidroelektrarn bo vzpostavljena kontinuiteta gradnje verige HE na Savi, ki se je

pričela z gradnjo HE Boštanj in pričetkom postopka sprejemanja lokacijskega načrta HE

Blanca. S tem se izpolnjuje energetska zasnova verige HE na Savi, ki predvideva, v tržnih

pogojih na čim bolj ekonomičen način izkoristiti vodni potencial reke Save. Hkrati pa je ob

odpiranju trga z električno energijo, ki ga določa Energetski zakon omogočeno, da

hidroelektrarne v verigi, ki so v svojem obratovanju prilagodljive, izpolnjujejo čim več

sistemskih potreb, ki jih zahteva elektroenergetski sistem.

V diplomski nalogi smo se omejili na okoljevarstveni, tehnični in ekonomski vidik

oziroma upravičenost izgradnje predvidenih elektrarn na odseku spodnje Save ter pogojev

v zvezi s koncesijsko pravico za rabo energetskega potenciala spodnje Save. Pri izgradnji

spodnjesavske verige pa je potrebno upoštevati tudi vplive na okolje. Nedvomno

načrtovani posegi predstavljajo spremembo v prostoru, nekje le v posameznih, nekje v

vseh segmentih, kar povzroča konfliktno situacijo. Stroškovno analizo predvidenih

tehničnih rešitev smo opravili s programom REETScreen, ki je bil primarno razvit za

vrednotenje pretočnih HE. Vrednotenje akumulacijskih HE je sicer možno, vendar moramo

pri tem upoštevati nekatere poenostavitve. Spremembe padca, ki nastanejo zaradi nihanja

nivoja vode v akumulacijskem bazenu, ne moremo simulirati. Model zahteva vnos le ene

vrednosti padca, zato v primeru akumulacijske HE vnesemo primerno povprečno vrednost

padca.

Page 17: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

Izkoriščanje vodnega potenciala spodnje Save 4

Diplomsko nalogo sestavljajo poleg uvoda in zaključka še trije vsebinski sklopi. Prvi sklop

zajema drugo poglavje, ki je namenjeno predstavitvi hidroenergetskega potenciala ter

proizvodnji in porabi električne energije v Sloveniji. Sledi mu tretje poglavje, ki

predstavlja predstavitev projekta izgradnje spodnjesavske verige. V tem poglavju je

predstavljen pomen izgradnje hidroelektrarn na spodnji Savi, na kratko je opisana

koncesijska pogodba ter podan idejni predlog gradnje verige hidroelektrarn po

predinvesticijski zasnovi.

V drugem sklopu je predstavljeno programsko orodje RETScreen s katerim smo opravili

stroškovno analizo tehničnih rešitev, ki so opisana v petem poglavju.

Peto in šesto poglavje predstavljata glavni sklop diplomske naloge. V prvem delu so

predstavljene tehnične rešitve, katerim sledi v šestem poglavju ekonomska analiza, v

okviru katere je narejena tudi analiza občutljivosti, s katero lahko ocenimo, kje se

pojavljajo največje nevarnosti za ekonomsko upravičenost investicije. V okviru ekonomske

analize so predstavljeni rezultati in njih razlaga.

Page 18: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

Izkoriščanje vodnega potenciala spodnje Save 5

2 HIDROENERGETSKI POTENCIAL TER PROIZVODNJA IN

PORABA ELEKTRIČNE ENERGIJE V SLOVENIJI

2.1 Izkoriščanje vodne energije in hidroenergetski potencial

Energija vode je bila poleg toplotne energije, ki jo je pridobil s sežiganjem, in energije

vetra eden od prvih energetskih virov, ki se jih je človek naučil izkoriščati.

Vse dokler še ni obvladal pretvarjanja energije, je bila poleg vetra in živali tudi edini vir, ki

ga je znal "vpreči" tako, da je namesto njega opravljala fizično delo.

Ugotovitev , da je voda neusahljivi vir, za katerega danes uporabljamo izraz obnovljivi vir,

pa je človeka neločljivo vezala nanjo, tako da njenega izkoriščanja za energetske potrebe

nikoli v zgodovini ni več opustil.

Prvotne vodosilne naprave kot so mlini, žage in kovačije so bile sposobne izkoriščati

mehansko energijo vode le na kraju samem. Iz tega razloga so bile postavljene ob potokih,

ki so jim nudili to energijo.

Povsem novo obdobje se je odprlo s pretvorbo energije vode v električno energijo. Z

razvojem električne energije so tudi potrebe po njej strmo naraščale. To pa je tudi praktični

začetek gradnje hidroelektrarn.

Z izboljševanjem tehnologije postajajo elektrarne vedno večje, njihovi izkoristki pa se

izboljšujejo. Posledica tega je začetek sistematskega raziskovanja vodnega potenciala.

Energija se v vsakem vodotoku neprestano sprošča zaradi padca pri pretoku vode v strugi.

Moč na določenem odseku pa je enaka:

hQP ⋅⋅= 81,9 (2.1)

kjer je: Q (m3/s) - pretok vode

h (m) - padec vode na izbranem odseku

P (kW) - moč vode na odseku s pretokom Q in padcem h

Page 19: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

Izkoriščanje vodnega potenciala spodnje Save 6

S to enačbo je podan odnos med močjo (P), dotokom na turbino (Q) in razpoložljivo

višinsko razliko (h). Dejanska moč, ki jo elektrarna doseže, je odvisna še od izkoristkov

naprav. Pri čemer so odločilni turbina, generator in transformator. O energiji, ki jo

elektrarna tekom leta proizvede, odloča trajanje pretoka. Iz enostavne enačbe pa dobljeni

rezultati obsegajo izredno širino možnosti, ko upoštevamo še časovno komponento in

dinamiko ter omejenost različnih virov in dejavnikov kot so:

− način izvedbe hidroelektrarne in režim njenega obratovanja

− razpoložljivi pretok (naravni pretok, instalirani pretok, minimalni pretok …)

− razpoložljiva višinska razlika (nihanja v akumulaciji, predpisani pogoji

obratovanja …)

− cena električne energije (bazična, vršna, na pragu, ipd.)

− splošna družbena sprejemljivost posega (in morebitni spremljajoči posegi)

− sprejemljivost posega za vse udeležence (stakeholders)

− transport sedimentov gorvodno in dolvodno od pregrade

− velikost akumulacijskega prostora in namembnost (javni interes, gospodarska raba)

− koristni volumen akumulacijskega prostora in prioritete rabe (primarna raba po

zakonu o vodah in sekundarna raba po drugi zakonodaji (ribištvo, narava …))

− vodno okolje in obvodni prostor (nadomestni in obogatitveni ukrepi, habitati, vrste)

− cena ostalih virov energije na tržišču (upravičenost, vitalnost …)

− politične razmere (državne, regionalne, lokalne pristojnosti …)

Že upoštevanje vseh teh dinamičnih komponent je zahtevna naloga. A sistem podeljevanja

vodnih pravic za izkoriščanja vodne energije uvaja še konkurenčnost, saj se raba vodne

energije poteguje za isti vodni vir z ostalimi rabami vode, s katerimi je velikokrat

kompatibilna, lahko pa tudi diametralno nasprotna. V tujini velja, da je posebna raba voda

možna, če ni v nasprotju oziroma, če ne omogoča splošne rabe (in dostopa do) voda, če se

s tem ne posega v javne interese na vodah in če je dana prednost skupni (kolektivni) rabi

voda (združenjem uporabnikov voda). Javni interesi na vodah in načini oblikovanja vodnih

združenj ter njihovih upravičenj so določeni s področno zakonodajo, takšnih primerov pa

je veliko, npr.:

− ohranjanje življenjskih pogojev (vode) za habitate in življenjske združbe

− obramba pred škodljivim delovanjem voda in bogatenje v sušnih razmerah

Page 20: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

Izkoriščanje vodnega potenciala spodnje Save 7

− zagotavljanje osnovnih človekovih potreb po vodi

− oskrba s tehnološko vodo industrijskih con, namakalnih območij, ipd.

− ohranjanje primernega vodnega okolja za turistične dejavnosti

− plovni režim, kopališča na prostem idr.

Opredeljevanje prioritet navedenih rab v javnem interesu je naloga politike, podeljevanje

pravic posebne rabe, z upoštevanjem načel konkurenčnosti in prostega dostopa do voda,

kot ekonomske dobrine, pa naloga pristojne uprave. Naloge različnih strok so predvsem

opredelitev pogojev, posledic, stopnje sprejemljivega tveganja in spremljajočih (negativnih

in pozitivnih) pojavov, kot podlag za sprejem odločitve. Vse skupaj je potrebno z vidika

gospodarjenja z vodami povezati še s fizikalnimi lastnostmi posameznega vodnega telesa,

ki jih lahko na najbolj sežet način strnemo v naslednjih pet elementov: lega, količina,

kakovost, dinamika in potencial. (S)poznavanje, načrtovanje in programiranje, ter izvajanje

sprejetih odločitev in nadzor vseh petih navedenih elementov vodnega telesa

opredeljujemo kot osnovne naloge gospodarjenja z vodami [2].

Za odločitev o gradnji hidroelektrarne je bistveno, koliko električne energije bo proizvedla

v enem letu. Da pa lahko to določimo, je potrebno poznati hidroenergetski potencial

vodotoka. In če želimo vedeti, koliko hidroelektrarn lahko v neki državi postavimo, je

potrebno poznati hidroenergetski potencial vseh vodotokov.

Od tod pa izvira interes energetikov za sistematsko proučevanje hidroenergetskega

potenciala. Stopnja poznavanja svojega hidroenergetskega potenciala je od države do

države različna. Po eni strani je odvisna od bogatosti s hidroenergijo in drugimi

energetskimi viri, po drugi pa od gospodarske razvitosti države.

S prodorom zavesti o onesnaženosti okolja, ki ga povzročajo različni energetski viri, in ob

dejstvu, da so ti pri današnji stopnji tehnologije omejeni, hidroenergetski potencial kot

obnovljiva energija pridobiva na pomenu. To je v novejšem času povzročilo širše

proučevanje hidroenergetskega potenciala na meddržavnem nivoju. Podprle so ga tudi

mednarodne banke v okviru raznih razvojnih programov, namenjenim predvsem

gospodarsko manj razvitim državam.

Page 21: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

Izkoriščanje vodnega potenciala spodnje Save 8

Pri ocenjevanju podatkov hidroenergetskih potencialov posameznih dežel moramo biti zelo

previdni. Podatki so namreč pogosto zelo nezanesljivi, oziroma jih sploh ni. Njihova

kvalitetna izdelava je strokovno zahteven in dolgotrajen postopek, ki zahteva strokovno

usposobljene ljudi in veliko dela na terenu.

V prvi vrsti je osnova dobro urejena hidrometeorološka služba na državnem nivoju.

Bistveno zanesljivejši so pri državah, ki so zbiranje hidrometeoroloških podatkov

sistematizirale že pred mnogimi leti.

Po splošnem veljavnem principu delimo hidroenergetski potencial na:

• teoretičnega

• tehnično izkoristljivega in

• ekonomsko upravičenega.

V zadnjem času postal vedno pomembnejši tudi ekološki kriterij, ki pogosto odločilno

posega na dovoljevanje izkoriščanja potenciala, ko je v obravnavi konkreten primer. Pri

tem igra pomembno vlogo osveščenost pristojnih državnih organov in prebivalstva.

2.2 Proizvodnja in poraba električne energije v Sloveniji

Celotna instalirana moč na pragu elektrarn, priključenih na prenosno omrežje Slovenije

konec leta 2004, znaša 2776 MW, oziroma 2441 MW z upoštevanjem deleža Slovenije v

NEK, od tega:

• 335 MW v NEK (13,7 %),

• 834 MW v hidroelektrarnah (34,2 %) in

• 1272 MW v termoelektrarnah (52,1 %).

V letu 2004 so te elektrarne skupaj proizvedle 10.750 GWh električne energije na pragu, in

sicer:

• 2603 GWh v NEK-u, kar predstavlja 24,2 % delež,

• 3603 GWh v hidroelektrarnah, kar predstavlja 33,5 % delež in

• 4544 GWh v termoelektrarnah, kar predstavlja 42,3 % delež.

Page 22: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

Izkoriščanje vodnega potenciala spodnje Save 9

Na sliki 2.1 vidimo, kako se je gibala proizvodnja in poraba električne energije v letih

1990 do 2004. Zaradi naraščajoče porabe, zastale izgradnje novih proizvodnih zmogljivosti

in ponovno oddajo dela proizvodnje NEK Hrvaški je Slovenija v letu 2003 postala neto

uvoznica električne energije, saj poraba presega proizvodnjo. Zaradi bojazni, da bo tudi v

bodoče Sloveniji primanjkovalo električne energije, se morajo oblikovati primerni ukrepi

in postopki za zagotavljanje potrebnih proizvodnih zmogljivosti [5].

0

2000

4000

6000

8000

10000

12000

14000

1990

1991

1992

1993

1994

1995

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

En

erg

ija (

GW

h)

Proizvodnja

Poraba

Slika 2.1: Proizvodnja in poraba električne energije na nivoju prenosnega omrežja (vir:

ELES [5])

Ekonomske razmere neposredno pred in po osamosvojitvi Slovenije v letu 1991 so

povzročile zmanjšanje porabe električne energije. Kljub temu, da so investicije v nove

proizvodne objekte praktično zastale, je to dejstvo omogočilo, da se zanesljivost oskrbe ni

zniževala. Pospešenemu oživljanju gospodarstva po letu 1993 je sledila rast porabe, čemur

pa ni sledila izgradnja novih proizvodnih virov. Pomanjkanje domače energije je postalo

kritično spomladi 2003, ko se je ponovno vzpostavila delitev proizvodnje NEK-a med

Slovenijo in Hrvaško. Z energetskega stališča je z izpadom preko 2 TWh letne proizvedene

Slovenija postala uvoznica energije. Ob stalni rasti odjema in zastali izgradnji novih

proizvodnih zmogljivosti se je bistveno zmanjšala odpornost sistema na havarije ter

posledično na zanesljivost oskrbe z energijo. Za zanesljivo oskrbo so ključnega pomena

Page 23: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

Izkoriščanje vodnega potenciala spodnje Save 10

domači viri, katerih pomanjkanje je mogoče nadomestiti z energijo iz drugih sistemov,

vendar uvoz in njegovo stalno povečevanje ne predstavlja dolgoročne rešitve za

zagotovitev zanesljive oskrbe. Analize trenutnega stanja kažejo, da je zanesljivost oskrbe z

električno energijo v Sloveniji ogrožena, in da se bo trend poslabševanja stanja v

prihodnosti nadaljeval. Ker je izgradnja elektrarn investicijsko in projektno zahteven

proces, ki v najugodnejšem primeru traja nekaj let, je nujno, da Slovenija čim prej uvede

ukrepe in postopke, ki bodo pospeševali investicije v izgradnjo novih proizvodnih virov.

2.3 Ocena izrabljenega in razpoložljivega hidroenergetskega potenciala

Slovenije

Kako velik je energetski potencial slovenskih vodotokov in koliko ga je še sploh možno

izrabit? Zadnja študija, ki je obravnavala vse vodotoke v celoti, je bila izdelana že daljnega

leta 1955. Od takrat so se spremenile tako hidrološke razmere kot prostorske možnosti,

vendar rezultati dopolnjeni z nekaterimi novejšimi podatki še vedno predstavljajo dovolj

dobro orientacijo.

Skupni bruto potencial vseh vodotokov je okrog 20 TWh na leto. To je teoretična številka,

saj predstavlja energijo celotne vodne količine, ki v enem letu odteče po vodotokih. Tega

potenciala ni možno izkoristiti, saj je praktično nemogoče zajeti celotno vodno količino, pa

tudi del energije vode se pri pretvorbi v električno energijo izgubi. Izkoristek

hidroelektrarn je med 70 in 80 %, pri čem so upoštevane tako hidravlične izgube v

dovodnih sistemih kot stopnja izkoristka agregatov [17].

Energetski bruto potencial slovenskih vodnih tokov je ocenjen na 19.400 GWh/leto.

Tehnično razpoložljivega potenciala je 9100 GWh/leto, ekonomsko upravičenega med

7000 in 8500 GWh/leto, ob prednostnem upoštevanju naravovarstvenih in okoljevarstvenih

omejitev ter drugih načinov rabe vodnih tokov pa je energetski potencial za gradnjo večjih

in manjših HE praktično omejen na pretehtano gradnjo HE na ti. spodnji Savi (večje HE)

in na lokacije nekdanjih obratov na vodni pogon (manjše HE). Trenutno se izkorišča 3970

GWh/leto oziroma okoli 50% ekonomsko razpoložljivega potenciala, večino električne

energije pa proizvedejo HE na Dravi, manjši pa je delež HE na Savi in Soči.

Page 24: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

Izkoriščanje vodnega potenciala spodnje Save 11

Hidropotencial reke Drave je na ozemlju Slovenije v celoti izkoriščen z osmimi HE v

pretočni akumulaciji s skupno inštalirano močjo 574 MW. DEM so v času velikih pretokov

vode sposobne zelo učinkovito pokrivati porabo v času konic in hkrati zagotavljati

potrebno rezervo moči sistema.

Zaradi zastojev pri gradnji je porečje Save, med glavnimi slovenskimi rekami,

hidroenergetsko najmanj izkoriščeno. Od razpoložljivega hidropotenciala je izkoriščenih le

12 %. Skupna inštalirana moč elektrarn na pragu namreč znaša 119 MW.

Na Soči sta bili HE Plave HE Doblar delno obnovljeni leta 2002, tako da znaša instalirana

moč teh dveh elektrarn skupaj s HE Solkan 141 MW. Na pritokih reke Soče je še

devetnajst ostalih malih elektrarn. SENG tako izkoriščajo približno 43 % vodnega

potenciala Soče [5].

Page 25: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

Izkoriščanje vodnega potenciala spodnje Save 12

3 PREDSTAVITEV PROJEKTA IZGRADNJE SPODNJESAVSKE

VERIGE

3.1 Izraba energetskega potenciala reke Save

V resoluciji o strategiji rabe in oskrbe Slovenije z energijo - Resolucija, ki jo je sprejel

Državni zbor (Ur.l. RS št. 9/96) je opredeljeno, da je strateška usmeritev pri oskrbi z

energijo usmerjena v tiste energetske zmogljivosti, ki pridobivajo energijo iz obnovljivih

virov. Pri čemer je izpostavljeno, da je treba dati prednost pri oskrbi vodni energiji, kot

obnovljivem energetskem viru, ki je tudi s stališča okoljevarstva najmanj oporečen.

Dolgoročna strateška usmeritev je povečevanje izkoriščanja vodnega potenciala in hkrati

povečanja deleža vodne energije v skupni energetski bilanci. Na reki Savi je po resoluciji

ena od prioritetnih nalog izgradnja verige HE na spodnji Savi.

Po programu in zakonskih določilih, ki vsebinsko sledijo resoluciji, so terminsko in

poimensko imenovane načrtovane HE na Savi, ki bodo sledile v investicijskem ciklusu v

obravnavanem planskem obdobju. V tem obdobju je načrtovana izgradnja verige HE na

spodnji Savi, kjer so predvidene energetske stopnje na naslednjih lokacijah: Vrhovo,

Boštanj, Blanca, Krško, Brežice, Mokrice. Gradnja HE na spodnji Savi je predvidena po

določilih Zakona o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje

Save (Ur.l. RS št. 61/00).

Porečje Save je v energetskem smislu razdeljeno na tri odseke: zgornja, srednja in spodnja

Sava (Slika 3.1). Ideja o energetski izrabi Save sega na začetek 20. stoletja, ko so bile

narejene prve študije za izgradnjo verige hidroelektrarn. Predvidena je bila sklenjena

veriga, pri čemer so bile načrtovane čelne akumulacije v gornjem toku (HE Moste in HE

Radovljica), ki bi s sezonsko akumulacijo zagotavljale obratovalno sposobnost verige v

sušnem delu leta. Neposredno po vojni se je pričela izgradnja elektrarn na gornji Savi: HE

Moste (1952) in HE Medvode (1953). Dela na izgradnji verige so nato zastala in šele leta

Page 26: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

Izkoriščanje vodnega potenciala spodnje Save 13

1986 je bila dograjena naslednja elektrarna HE Mavčiče. V tem času so bile tudi v celoti

opuščeni načrti za akumulacije na gornji Savi (Radovljica, Radovna). Aktualna ostaja

veriga 16. pretočnih elektrarn od Medvod do državne meje pri Mokricah. Vlogo čelnih

bazenov prevzameta akumulaciji HE Mavčiče in HE Medvode, vlogo izravnalnih bazenov

pa HE Brežice in HE Mokrice. Veriga je razdeljena na odseke: I. Vrhovo-Mokrice, II.

Ježica-Ponoviče, III. Renke-Suhadol, pri čemer je I. odsek v ekonomskem in energetskem

smislu najbolj interesanten. Morfologija terena omogoča sorazmerno ugodno gradnjo brez

velikih posegov v okolje in vplivov na ostalo infrastrukturo. Zaradi bogatih vodonosnih

stranskih pritokov Savinje in Krke pa so tudi najugodnejši hidrološki pogoji [1].

Slika 3.1: Načrtovane HE na Savi (vir: A. Kryžanovski [1])

Instalirani pretok verige na spodnji Savi znaša: Qi = 500 m3/s. Bruto potencial Save na

odseku Zidani most - meja z republiko Hrvaško je določen na podlagi povprečnega letnega

pretoka na vodomerni postaji Radeče v hidrološkem obdobju 1961-1990 in znaša: Wb =

1106 GWh/leto. Povprečna letna neto proizvodnja verige na spodnji Savi v opazovanem

hidrološkem obdobju 1961-1990 je ocenjena na: Wn = 864,6 GWh/leto; moč na pragu na:

Pm = 206,8 MW ter regulacijska moč: Pr = 21 MW.

Na podlagi planskih aktov je v l. 1987 bila pričeta gradnja HE Vrhovo, ki se je zaključila v

l. 1993. Elektrarna je pretočnega tipa z akumulacijo, ki omogoča dnevno izravnavo

pretokov. V času, dokler ne bo izgrajena celotna veriga HE na Savi je akumulaciji

namenjena vloga čelnega bazena za spodnjesavsko verigo. Po dograditvi celotne verige pa

Page 27: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

Izkoriščanje vodnega potenciala spodnje Save 14

bo prevzela funkcijo vmesnega izravnalnega bazena. Za naslednjo stopnjo, HE Boštanj je

bil sprejet Odlok o lokacijskem načrtu (Ur.list RS št. 19/1990), ter pričeta gradnja z dne

15.11.2002, ko je bilo izdano delno enotno dovoljenje za izvedbo pripravljalnih del.

Gradnja se je zaključila aprila 2006.

3.2 Izraba energetskega potenciala verige HE na spodnji Savi

S sprejetjem energetskega zakona so se spremenila pravila obnašanja v elektroenergetskem

sistemu, zakon je vnesel podjetniško gledanje v do tedaj nerazviti trg z energijo. Optimalno

izkoriščanje spodnje Save, ki se je v preteklosti iskalo z vidika nacionalnega optimuma in

samozadostnosti, torej z vidika elektroenergetskega sistema, se je s sprejetjem

energetskega zakona začelo iskati z vidika koncesionarja, ki skuša v tržnih pogojih na

čimbolj ekonomičen način izkoristiti vodni potencial reke Save [16].

Boljša izkoriščenost obnovljivega in cenovno ugodnega vira energije je nacionalnega

pomena, saj povečuje samostojnost, zanesljivost, stabilnost in konkurenčnost slovenskega

elektroenergetskega sistema.

Veriga HE na spodnji Savi bo glede na predvideno vlogo v EES (vršno obratovanje in

sodelovanje v regulaciji elektroenergetskega sistema Slovenija) obratovala v dnevnem

pretočno akumulacijskem režimu. V času nizkih obremenitev (ponoči in v času dnevnih

znižanih obremenitev) bo veriga obratovala z minimalnim možnim pretokom in polnila

akumulacijske bazene, v času vršnih obremenitev pa ob izrabi akumulirane vode z

maksimalno močjo, oziroma pri načinu obratovanja v sistemu sekundarne regulacije P-f z

nekaj % rezervo v moči za potrebe regulacije sistema.

3.3 Opis danosti v prostoru za spodnjo Savo

3.3.1 Geološka zgradba in morfologija

Pod Radečami kanjonski del Save preide v nekoliko širšo dolino, ki je sorazmerno gosto

naseljena z vmesnimi kmetijskimi področji. Reka Sava meandrira po polju in se izmenično

približa levemu oz. desnemu bregu. Znotraj rečnih meandrov omejene površine se pretežno

Page 28: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

Izkoriščanje vodnega potenciala spodnje Save 15

uporabljajo v kmetijske namene. Taka morfologija terena prevladuje na območju

akumulacije HE Krško do Brestanice, ko se dolina do Krškega zopet zoži. Rečna dolina je

utesnjena na levem bregu z železniško progo, na desnem bregu pa s cesto. Pod Krškim se

dolina razširi v Krško-Brežiško polje, kot obrobje panonskega nižavja.

Prve raziskave območja HE Krško so bile pričete leta 1960, ko je bilo izdelano inženirsko

geološko poročilo za odsek spodnje Save. V tem poročilu so povzeti tudi rezultati raziskav,

ki so bile izdelane med 2. svetovno vojno in nadaljevane v letih med 1952 in 1959. Za

lokacijo, neposredno nad mestnim jedrom ni bilo izvedenih posebnih raziskav, obstajajo pa

meritve iz leta 1952 za lokacijo, ki je 400 m gorvodno od mestnega jedra. Geomorfološko

gledano je ta lokacija ustrezna tudi za nadaljnje obdelave.

Struga reke Save poteka na odseku med Zidanim mostom in Mokricami v kameninah

širokega razpona starosti, strukture in tektonske porušenosti. V zgornjem delu prevladujejo

permokarbonski sedimenti, ki prehajajo na območju Boštanja skozi triadne kamenine

(dolomit) proti Blanci preko terciarnih kamenin (sedimenti: glinovec, meljevec, laporovec,

peščenjak, peščen apnenec) v kredne sedimente (lapor, apnenec). Nad Krškim je struga

vrezana v triadni dolomit. Na ravninskem delu pod Krškim pa poteka struga po miocenskih

sedimentih (laporji) in kvartarnih sedimentih. Ob strugi Save so pretežno holocenske

prodne naplavine, debele od 3 do 8 m ter prekrite s peščeno meljnimi in glinastimi

zemljinami v debelini 1 do 4 m.

Ozemlje spodnjesavske energetske verige pripada štirim večjim geotektonskim enotam:

Posavskim gubam, Zunanjim Dinaridom, Balatonskemu masivu in Krški udorini. Precejšen

del ozemlja pripada prav Posavskim gubam; v sklopu te enote spadajo litijski antiklinorij,

senovška sinklinala in Krško hribovje. Jugovzhodno od litijskega antiklinorija poteka

senovški sinklinorij območja Boštanj-Blanca. Sestavljen je iz srednje in zgornjemiocenskih

ter pontijskih plasti. Osrednji del pripada krškemu hribovju (območje Blance in bazena HE

Krško), ki ga sestavljajo spodnje, srednje in zgornjetriasne kamenine, nanje pa so erozijsko

odloženi kredni globokomorski sedimenti. Višinske peneplene sestavljajo pliokvartarne

usedline. V krškem hribovju prav tako prevladujejo strukture vzhod-zahod.

Page 29: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

Izkoriščanje vodnega potenciala spodnje Save 16

Poleg prelomne tektonike in gubanja je za te predele posavskih gub značilna tudi narivna

zgradba. Smer narivanja je od severa proti jugu. Na obravnavanem območju sledimo

narivno čelo južno od Save pri Sevnici, kjer so zgornjetriasne in kredne plasti Krškega

hribovja narinjene na spodnjetriasne in permokarbonske plasti litijskega antiklinorija

oziroma senovške sinklinale. Krška sinklinala pripada v širšem smislu zagorskemu

terciarnemu bazenu in predstavlja njegov jugozahodni del, ki je bil v pliokvartarju

tektonsko porušen zaradi pogrezanja Krške udorine. Gradijo jo miocenski sedimenti. Na

obravnavanem področju sta relief in hidrografska mreža v tesni zvezi s tektoniko. Manjše

dolinice spremljajo sisteme razpok in lokalne prelome, večje doline pa so nastale ob večjih

prelomih in prelomnih conah. Med miocenom in pliocenom je bilo na obravnavanem

ozemlju močno gubanje, ki mu je v spodnjem pliocenu sledila splošna peneplenizacija [1].

3.3.2 Hidrološki podatki

V tabeli 3.1 so prikazani karakteristični hidrološki parametri povodja spodnje Save, ki so

bili opredeljeni na osnovi analize hidrološkega niza 1951-2000:

Tabela 3.1: Karakteristični pretoki reke Save

Sava v.p. Radeče Sava – Boštanj Sava v.p. Čatež m3/s m3/s m3/s

površina povodja F=7.084 km2 F=7.537 km2 F=10.149 km2

nQn 39,7 40 51,9 sQn 58,8 59,2 80,4 Qs 220,9 223,1 289,9 sQv 1815 1826 2085 vQv 2991 3001 3267 Q2 1625 1635 1890 Q5 2116 2175 2383 Q10 2390 2400 2720 Q50 2901 2982 3266 Q100 3200 3210 3600

(vir: A. Kryžanovski [1])

Page 30: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

Izkoriščanje vodnega potenciala spodnje Save 17

Legenda:

nQn najmanjši nizek pretok v obdobju

sQn srednji nizek pretok v obdobju

Qs srednji pretok v obdobju

sQv srednji veliki pretok v obdobju

vQv največji veliki pretok v obdobju

Q2 dvoletna visoka voda

Q5 petletna visoka voda

Q10 desetletna visoka voda

Q50 petdesetletna visoka voda

Q100 stoletna visoka voda

3.4 Pomen izgradnje HE na spodnji Savi

Izgradnja verige petih hidroelektrarn na spodnji Savi predstavlja enega izmed energetskih

projektov, s katerim se lahko izboljša elektroenergetska situacija v Sloveniji. Z izgradnjo

verige povišamo instalirano moč na pragu celotnega elektroenergetskega sistema za 183

MW (brez HE Vrhovo), razpoložljiva proizvodnja električne energije se poviša za 720

GWh na leto (upoštevana povprečna letna proizvodnja hidroelektrarn). Spodnjesavska

veriga bo pokrila 6 % potreb po električni energiji.

Izgradnja celotne verige HE na spodnji Savi pa je pomembna tudi zaradi izkoriščanja

obnovljivega energetskega potenciala:

• Slovenija se je v okviru Kyotskega protokola obvezala zmanjšati emisije vseh

toplogrednih plinov za 8 % v obdobju do 2008 – 2012.

• Slovenija je leta 2003 s predstavniki EU podpisala Pristopno pogodbo, kateri je bil

priložen Akt o pristopu, v katerem so podrobneje določene zahteve EU za polno

članstvo. Na področju energetike se je Slovenija obvezala, da bo v letu 2010

dosegla 33,6 % delež proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov v

razmerju do porabe električne energije.

• Naraščanje cen emisijskih kuponov iz drugih energentov.

Page 31: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

Izkoriščanje vodnega potenciala spodnje Save 18

• Trgovanje z zeleno energijo: vsaka elektrarna, ki proizvaja električno energijo iz

obnovljivih virov, lahko pridobi RECS certifikat, ki predstavlja dokazilo

proizvodnje 1 MWh obnovljive in okolju prijazne energije in vsebuje informacije o

poreklu energije.

Na osnovi dosedanjih izkušenj iz gradnje HE lahko slovenska stroka, industrija in

gradbena operativa pri izgradnji realizira blizu 90 % vseh del in storitev, kar nekajkrat

presega domači delež pri izgradnji termoenergetskih objektov (ca. 30 %) [17].

Za boljšo predstavo, kaj pomeni gradnja HE za naše gospodarstvo, naj navedemo nekaj

podatkov, ki so bili zbrani za potrebe narodno gospodarske študije in obravnavajo gradnjo

HE na spodnji Savi. Gradnja petih elektrarn na spodnji Savi v 15 letih izgradnje zagotavlja

delovna mesta za naslednje dejavnosti:

• proizvodnja opreme in montaža (turbine, hidromehanska oprema, elektro-oprema)

v povprečju 800 delovnih mest za celotno obdobje izgradnje,

• gradbena dela in delo na gradbišču v povprečju 620 delovnih mest za celotno

obdobje izgradnje,

• indirektno v reproverigi predvideno še 1200 delovnih mest za celotno obdobje

izgradnje,

• projektiranje, tehnično svetovanje, nadzor nad izgradnjo in študijske naloge

odpirajo 80 delovnih mest za celotno obdobje izgradnje,

• za obratovanje in vzdrževanje verige HE na spodnji Savi bo zaposlenih skupaj 60

delavcev

Poleg delovnih mest izgradnja zagotavlja tudi naslednje direktne finančne efekte:

• prispevki iz plač zaposlenih pri gradnji in obratovanju verige HE,

• plačilo za koncesijo koncendentu za koncesijsko obdobje 50 let,

• davek od dobička v koncesijski dobi,

• dobiček pri prodaji električne energije po izteku koncesije v življenjski dobi.

Page 32: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

Izkoriščanje vodnega potenciala spodnje Save 19

Poleg navedenih gospodarskih učinkov pa se z izgradnjo HE dviga tudi konkurenčna

sposobnost domačih izvajalcev za nastope na tujih trgih, kar daje dodatne gospodarske

učinke, ki jih je težko oceniti.

Usklajenost investicijskega projekta z nacionalnim energetskim programom:

Investicija je usklajena z Resolucijo o strategiji rabe in oskrbe Slovenije z energijo

(ReSROE) (Ur. list RS, št. 09/96), ki med drugim določa [16]:

• gradnjo HE na spodnji Savi uvršča v osnovni program graditve objektov,

• da je vodi kot obnovljivemu in z okoljevarstvenega vidika manj oporečnemu

energetskemu viru treba dati prednost pri oskrbi z električno energijo,

• da je dolgoročna strateška usmeritev povečevanje izkoriščenosti hidroenergetskega

potenciala in povečanje deleža hidroenergije v primarni bilanci,

• energetsko neodvisnost države kot strateški cilj, pri čemer je potrebno upoštevati

tudi življenjsko dobo Termoelektrarne Trbovlje in Nuklearne elektrarne Krško,

• izpolnjevanje sporazuma iz Kyota.

Spodaj so povzeti razlogi za gradnjo verige HE na spodnji Savi z vidika

a) lokalnega in regionalnega razvoja:

• okolju neškodljivi objekti in njihova dolga življenjska doba,

• ureditev vodotoka Save in boljši izkoristek ugodnega vira električne energije,

• del prihodka od koncesijske dajatve se lahko nameni izvajanju razvojnih

programov,

• racionalna raba prostora,

• zagotavljanje novih delovnih mest,

• večja poplavna varnost.

b) nacionalnega razvoja:

• konkurenčnost slovenskega elektrogospodarstva

• pripravljenost na povečevanje porabe električne energije,

• stabilnejše obratovanje energetskega sistema in večja samostojnost,

• bogatenje državnega kapitala,

• višja kakovost življenja [11].

Page 33: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

Izkoriščanje vodnega potenciala spodnje Save 20

3.5 Zgodovinski mejniki

• Leto 1987: pričetek gradnje HE Vrhovo.

• Leto 1993: fizični zaključek gradnje HE Vrhovo.

• Leto 1997: pridobitev uporabnega dovoljenja za HE Vrhovo.

• Junij 2000: parlament na predlog poslancev Jožeta Avšiča, Branka Janca in Toneta

Anderliča sprejme Zakon o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega

potenciala spodnje Save (Ur.l. RS št. 61/00), ki predvideva, da se koncesija podeli

lastniku objektov HE Vrhovo.

• November 2000: Vlada RS izda odločbo o podelitvi koncesije družbi Savske

elektrarne Ljubljana, ki je tudi lastnica HE Vrhovo.

• Februar 2001: Vlada RS na seji dne 7.2.2001 ugotovi, da Savske elektrarne

Ljubljana, ki so sicer lastnik objektov HE Vrhovo in imajo po ZPKEPS pravico do

energetskega izkoriščanja potenciala reke Save ter jim je z odločbo Vlade RS tudi

podeljena to zadevna koncesija, ne morejo skleniti koncesijske pogodbe.

• Julij 2001: Vlada RS sprejme Akt o ustanovitvi družbe Holding Slovenske

elektrarne d.o.o. (HSE), v kateri so Dravske elektrarne Maribor, Savske elektrarne

Ljubljana, Soške elektrarne Nova Gorica, Termoelektrarna Brestanica,

Termoelektrarna Šoštanj in Premogovnik Velenje, ter odločitev, da projekt

izgradnje HE na spodnji Savi realizira preko novoustanovljene družbe HSE.

• Maj 2002: Sprejet je Zakon o spremembi Zakona o pogojih koncesije za

izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save (ZPKEPS – A) (Ur.l. RS št.

42/02), ki omogoča Savskim elektrarnam Ljubljana, da lahko delno ali v celoti

prenesejo pravico izkoriščanja energetskega potenciala spodnje Save na HSE.

Izdelana je tudi novelacija predinvesticijske zasnove verige HE na spodnji Savi.

• Junij 2002: občinski sveti Sevnice, Krškega in Brežic na skupni seji sprejmejo

sklep o predhodni uskladitvi koncesijske pogodbe za izkoriščanje energetskega

potenciala spodnje Save. Junija 2002 sta izdelana še investicijski program za HE

Boštanj ter dokončna novelacija idejnega projekta. Izdelan in preizkušen je tudi

hidravlični model HE Boštanj.

Page 34: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

Izkoriščanje vodnega potenciala spodnje Save 21

• Julij 2002: Vlada RS da soglasje k podpisu koncesijske pogodbe za gradnjo verige

hidroelektrarn na spodnji Savi ter imenuje podpisnika s strani vlade. 8. julija je na

Vrhovem koncesijska pogodba podpisana.

• November 2002: 15. novembra 2002 HSE dobi gradbeno dovoljenje za prvo fazo

gradnje HE Boštanj. 22. novembra s konzorcijem GRADIS NIZKE GRADNJE

d.d., Maribor / GIZ GRADIS Ljubljana podpisana pogodba o izvedbi pripravljalnih

del na tej elektrarni.

• Maj 2003: Direktorji Holdinga Slovenske elektrarne, Dravskih elektrarn Maribor,

Savskih elektrarn Ljubljana, Soških elektrarn Nova Gorica in Termoelektrarne

Brestanica, podpišejo pogodbo o skupnem podvigu za izgradnjo verige HE na

spodnji Savi. S pogodbo o skupnem podvigu so podpisnice za izgradnjo verige

zagotovile 300 milijonov EUR; največ, to je 51 odstotkov, HSE, DEM 30,8

odstotka, SEL 12,6 odstotka, SENG in TEB pa po 2,8 odstotka. Vlagatelji bodo po

izgradnji hidroelektrarn pridobili sorazmerno pravico na skupnem rezultatu iz

prodaje električne energije [11].

3.6 Koncesijska pogodba in pogoji za izkoriščanje energetskega potenciala

spodnje Save

V skladu s 24. členom Zakona o varstvu okolja [19] (Ur. l. RS, št. 32/93, 44/95 – odločba

Ustavnega sodišča, in 1/96) in z Zakonom o pogojih za izkoriščanje energetskega

potenciala spodnje Save [18] (Ur. l. RS, št. 61/00, in 42/02) in v skladu z odločbo Vlade

RS o podelitvi koncesije št. 329-00/98-15 je bila dne 8. julija 2002 sklenjena koncesijska

pogodba za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save. Pogodba je bila sklenjena

med Republiko Slovenijo, kot koncendentom, savskimi elektrarnami Ljubljana, d.o.o. kot

koncesionarjem HE Vrhovo in Holdingom Slovenske elektrarne d.o.o. kot koncesioarjem

drugih HE.

S koncesijsko pogodbo se uredijo razmerja med koncesionarjem in koncendentom in

vsebuje zlasti:

- predmet koncesije,

- tehnične parametre hidroelektrarn s pogoji obratovanja,

Page 35: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

Izkoriščanje vodnega potenciala spodnje Save 22

- rok za začetek izvajanja koncesije in posledice njegove prekoračitve,

- pravice in obveznosti koncesionarja,

- pravice in obveznosti koncedenta,

- način in roke plačila za koncesijo,

- način izvajanja nadzora, ki ga opravlja koncedent,

- pogodbene sankcije zaradi neizvajanja koncesije ali zaradi njenega izvrševanja v

nasprotju s pogodbo,

- medsebojna razmerja v zvezi z morebitno škodo, povzročeno z izvajanjem

koncesije,

- pravice in obveznosti koncesionarja in koncedenta ob spremenjenih in

nepredvidljivih okoliščinah,

- čas trajanja koncesije ter pogoje in način njenega morebitnega podaljšanja,

- določbe o spremembah koncesijske pogodbe,

- določbe o prenehanju koncesijskega razmerja,

- določbe o reševanju sporov,

- pogoje odkupa koncesije.

V prilogi 1 so podane najvažnejše določbe koncesijske pogodbe za izkoriščanje

energetskega potenciala spodnje Save in pogoji v zvezi s koncesijsko pravico za rabo

energetskega potenciala vode spodnje Save.

3.7 Idejni predlog gradnje verige hidroelektrarn na spodnji Savi po

predinvesticijski zasnovi

Vseh pet načrtovanih HE je pretočno-akumulacijskega tipa s tremi cevnimi agregati ali

tremi Kaplanovimi turbinami. Pretočna zmogljivost posamezne elektrarne je 500 m3/s.

Skupna letna proizvodnja vseh HE naj bi bila 720 GWh, kar je 21 odstotkov celotne

proizvodnje slovenskih hidroelektrarn. Elektrarne bodo obratovale brez posadke, upravljal

pa jih bo center vodenja verige, prisotno bo le osebje za redno dnevno in letno

vzdrževanje. Jezovno zgradbo, ki predstavlja glavni pogonski oziroma energetski objekt

posamezne elektrarne, predstavljajo strojnica, prelivna polja in priključna zgradba. V

strojnici se nahajajo agregati s pripadajočo opremo, transformator in stikališče in v njej se

Page 36: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

Izkoriščanje vodnega potenciala spodnje Save 23

odvija tehnološki proces pretvorbe vodne energije v električno. Preliv, ki ga sestavlja pet

prelivnih polj opremljenih z zapornicami, ima vlogo reguliranja gladine v akumulacijskem

bazenu in pretokov reke Save, zlasti ob povečanih pretokih in ima izrazito varnostno

vlogo. V tabeli 3.2 so podani osnovni podatki HE na spodnji Savi.

Tabela 3.2: Osnovni podatki HE na spodnji Savi

Višina padca [m]

Največja moč [MW]

Srednja letna proizvodnja

[GWh]

Koristna prostornina bazena [m3]

Srednji letni pretok [m3/s]

HE Boštanj 8,20 32,5 115 1.000.000 235

HE Blanca 10,70 42,5 160 1.390.000 243

HE Krško 9,90 39,5 149 1.380.000 247

HE Brežice 10,40 41,5 161 3.450.000 250

HE Mokrice 7,85 30,5 135 3.750.000 305

vir: www.hse.si [11]

3.8 Dinamika gradnje verige HE na spodnji Savi

Časovni okvir izgradnje verige HE na spodnji Savi določa zakon o koncesiji, ki na eni

strani določa, da je potrebno urediti vodno infrastrukturo ter državno in lokalno

infrastrukturo v obdobju od leta 2000 do leta 2015, po drugi strani pa določa, da se začetek

50-letne koncesije za vsako hidroelektrarno posebej šteje od dneva pravnomočnosti

lokacijskega dovoljenja ter na ta način sili koncesionarja, da v svojem interesu čim bolj

skrajša čas gradnje posamezne HE.

V zakonu o koncesiji predvideni začetek gradnje je zamujen, zato prvotni terminski plan ni

več realen. V diplomski nalogi smo zato upoštevali terminski plan kot izhaja iz koncesijske

pogodbe za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save. Rok izgradnje se s

prvotnega leta 2015 premakne na leto 2018.

Za gradnjo vsake hidroelektrarne na spodnji Savi je predvidenih 42 mesecev, gradnja

vsake naslednje hidroelektrarne pa se začne po preteku 36 mesecev terminskega plana

predhodne elektrarne.

Page 37: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

Izkoriščanje vodnega potenciala spodnje Save 24

Tabela 3.3: Začetek gradnje, začetek obratovanja ter zaključek koncesije na posameznih

hidroelektrarnah v verigi

vir: IBE [16]

3.9 Vplivi na okolje

3.9.1 Vplivi hidroelektrarn na okolje

Vplivi vodnih zadrževalnikov in hidroelektrarn na habitatne tipe, floro in favno:

Izgradnja vodnih zadrževalnikov je izjemno obsežen poseg v vodotok z različnimi

posledicami na kemijske, hidrološke, klimatske, krajinske, gospodarske in ne nazadnje

biološke značilnosti in lastnosti spremenjenega odseka reke ali potoka, kažejo pa se

različni vplivi tudi daleč dolvodno. Podobni vplivi se pojavljajo pri gradnji manjših

hidroelektrarn. Vodni zadrževalniki imajo na habitatne tipe in na lokalno značilno floro in

favno dvojen vpliv. Prvi je neposreden, ki zaradi gradbenih posegov ob postavitvi jezu in

utrjevanju rečnih bregov ob celotnem akumulacijskem jezeru, ob dotoku v jezero in iztoku

pod jezom ali iz strojnice elektrarne ter seveda poplavljanjem, nepovratno uniči prvotno

strugo vodotoka z vsemi habitatnimi in biotskimi značilnostmi.

Pod jezom akumulacije je vodni režim spremenjen v tolikšnem obsegu, da povzroči delne

spremembe favne in flore. Za mnoge vodne organizme je kljub izgradnji ribjih stez

pregrada na reki ali potoku nepremagljiva ovira in so prekinjene vsakršne migracije.

Druga oblika vpliva je posredna. V mirujočem akumulacijskem jezeru za pregrado se

skoraj v celoti spremeni vrstna sestava vodne favne ali vsaj delež posameznih vrst. K tem

Začetek gradnje (lokacijsko dovoljenje)

Konec gradnje Začetek obratovanja

Zaključek koncesije

HE Boštanj 2002 2006 2006 2052

HE Blanca 2005 2009 2009 2054

HE Krško 2008 2012 2012 2057

HE Brežice 2011 2015 2015 2060

HE Mokrice 2014 2018 2018 2063

Page 38: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

Izkoriščanje vodnega potenciala spodnje Save 25

spremembam prispeva postopna evtrofizacija vode in skoraj praviloma polucija. Enako se

na obrežju jezera, ki je pogosto utrjeno s kamnometi ali kako drugače urejeno, naseli

rastlinstvo in razvije vegetacija značilna za stoječe vode ali močvirna rastišča, ki npr. za

gričevnato-alpsko območje Slovenije ni značilna. V plitvih delih jezera se naselijo vodni

makrofiti.

S postavitvijo že samo ene večje pregrade se na vodotoku dolvodno zmanjša prodonosnost,

ki se v primeru izgradnje verige pregrad stopnjuje do popolne prekinitve prenašanja proda.

Z zadrževanjem vode se zmanjša njena erozijska moč in reka izgublja naraven življenjski

ritem, v katerem je bilo spreminjanje oblike, širine in poteka struge ali ustvarjanje prodišč

normalen pojav. Prodišča so v rečnem ekosistemu izredno pomemben habitatni tip s

številnimi specializiranimi vrstami [13].

V prostoru manj opazne male elektrarne na praviloma manjših rekah in potokih pogosto

izredno negativno vplivajo na vodni režim, zmanjša se pretok po delu struge, zaradi česar

mnoge živalske in rastlinske vrste nimajo več osnovnih pogojev za življenje. Vsaj lokalno

lahko gradbeni posegi povsem spremenijo habitatne tipe. Pri oceni vplivov teh elektrarn bi

morali vsaj na dobro ohranjenih vodotokih veliko bolj kot do sedaj upoštevati strokovne

podlage, ki temeljijo na pregledu flore, favne in habitatov. Skoraj praviloma za manjše

vodotoke ni ustreznih podatkov in so zanje predhodne raziskave zato še bolj nujne.

Kljub dolgotrajnemu zmernemu vplivu človeka na vodotoke, še vedno ugotavljamo pestro

sestavo habitatnih tipov tekočih voda in prisotnost mnogih ozko specializiranih in v

Sloveniji ali v evropskem prostoru redkih rastlinskih in živalskih vrst. Gradnja

hidroelektrarn na večjih in manjših vodotokih močno spremeni vodni režim in z njim

povezane fizikalne, kemične in mehanične pojave v strugi in ob njej in hkrati veliko bolj

kot dosedanji posegi vpliva na živi svet. Deloma so po dokončanju gradnje habitatni tipi v

celoti uničeni ali močno spremenjeni, postopne pa se pojavijo nove vrste, ki pogosto, vsaj

v lokalnem okviru, niso avtohtone ali jih najdemo izjemoma. S stališča ohranjanja čim bolj

neokrnjene narave kot celote, so veliki objekti na rekah, npr. pregrade in jezera za njimi,

nesprejemljivi. V primeru, da se določi kot kriterij za odločanje o možnosti posega izbor

vrst in habitatnih tipov iz mednarodnih in domačih dokumentov (konvencije, direktive,

Page 39: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

Izkoriščanje vodnega potenciala spodnje Save 26

zakoni), verjetno obstaja potencialna sprejemljivost večjega posega na nekaterih odsekih

rek. Ustrezne strokovne podlage za pripravo ocene vplivov bo seveda mogoče pripraviti

izključno na osnovi natančnega poznavanja ekosistema tekočih voda in njegovih sestavnih

delov, rastlinskih, živalskih vrst in habitatnih tipov. Obstoječe informacije so pomanjkljive,

zato bi bilo nujno čim prej pričeti s sistematičnim in celovitim raziskovanjem flore,

vegetacije, favne in habitatnih tipov vodotokov in obvodnega prostora ter tako dopolniti

manjkajoče podatke. Z dobro organiziranim delom bi bila biološka stroka sposobna v nekaj

fazah izdelati podatkovne baze za vodotoke, ki so potencialno uporabni za energetsko

izrabo. Na tak način bi bile biološko-naravovarstvene strokovne podlage, ki imajo pri oceni

vplivov vedno pomembnejšo vlogo, pripravljene pravočasno in bi bilo odločanje o

sprejemljivosti posegov korektno in predvsem hitro.

3.9.2 Vpliv spodnjesavskih elektrarn na okolje

Kot najbolj občutljivi segmenti, na katere naj bi vplivala gradnja verige spodnjesavskih

elektrarn, so izpostavljeni: voda, hrupne obremenitve, obremenitve zraka, odpadki,

elektromagnetno sevanje, ekosocialni vpliv, vpliv na identiteto krajine, vpliv na naravno in

kulturno okolje [6].

V tabeli 3.4 je podana ocena vpliva glede na vrsto vpliva na okolje, in sicer brez ter z

vsemi ukrepi za omilitev vpliva na okolje. Ocena predvidenega posega na posamezno

prvino je podana ločeno za čas gradnje in čas obratovanja glavnih energetskih objektov.

Nedvomno bo vpliv objektov na hidrosfero veliko večji v času gradnje, kot v času

obratovanja. V času gradnje se vplivi nanašajo predvsem na zemeljska in gradbena dela v

strugi reke Save in delno tudi na brežinah. V času obratovanja objekta pa obstaja

potencialna nevarnost onesnaženja hidrosfere z raznimi olji in drugimi mazalnimi sredstvi.

Tudi vpliv na zrak bo v času gradnje bolj zaznaven kot v času obratovanja. Odražal se bo v

povečanem prašenju okoli gradbišča in v povečani koncentraciji izpušnih plinov na

gradbišču.

Page 40: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

Izkoriščanje vodnega potenciala spodnje Save 27

V času gradnje bo glavni vir hrupa predstavljala gradbena mehanizacija in transport do

gradbišča. V času obratovanja pa bodo najbolj hrupni viri v elektrarni (turbinski jašek,

kompresorski agregati, prezračevalne naprave) v zaprtih prostorih. Po izkušnjah iz HE

Vrhovo in zagotovilih projektanta, je ocenjeno, da HE ne bodo dodatno obremenjevale

okolja s hrupom.

Kar se tiče biosfere, je ponavadi obrežni pas popolnoma uničen že s pripravljalnimi deli za

gradnjo. Gledano iz tega stališča, gradnja samih objektov ne bo povzročila večje ekološke

škode, temveč z zasaditvijo avtohtonih vrst na območje po izgradnji kvečjemu omogočila

nekaj desetletni skoraj neoviran obstoj izključno avtohtoni vegetaciji. Največji vpliv se bo

z gradnjo jezovnih zgradb pokazal na življenjskih pogojih za vodni živelj, vendar je

ocenjeno, da bo z upoštevanjem omilitvenih ukrepov vseeno omogočen nadaljnji obstoj in

razvoj ihtiofavne.

Pri vsaki gradnji nastajajo odpadki različnih vrst – gradbeni in komunalni ter odkopana

zemljina, medtem, ko se v času obratovanja vežejo predvsem na vzdrževanje objektov in

opreme, ter na morebitne izredne dogodke.

Ekosocialni vpliv je v času gradnje povezan predvsem z vplivi oziroma obremenitvami

prebivalcev s hrupom in prahom, saj celotna gradbena dela vplivajo na počutje

prebivalcev. Te vplive je mogoče omiliti z doslednim izvajanjem in spoštovanjem

zakonskih določil, sprejetih načrtovalskih rešitev in z nepretrganim komuniciranjem z

lokalnimi prebivalci na vseh nivojih (investitor – izvajalec – prebivalci). V času

obratovanja pa so vplivi vezani na posledice morebitne porušitve HE, vendar so danes vse

hidroelektrarne dimenzionirane tako, da tudi v primerih izjemnih potresnih obremenitev ne

more priti do porušitve objekta, kar so pokazale tudi izvedene seizmične in dinamične

analize.

Page 41: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

Izkoriščanje vodnega potenciala spodnje Save 28

Tabela 3.4: Pregled in ocena vplivov HE na spodnji Savi na okolje

vir: Savaprojekt [6]

Z izgradnjo spodnjesavskih elektrarn, bo ožji vizualni vplivni prostor še za spoznanje

spremenil značaj. Objekti elektroenergetske proizvodnje in infrastrukture zaznamujejo

prostor najprej s svojo velikostjo in nenavadno obliko, potem z obsežnimi površinami, ki

preidejo v cone z omejenim gibanjem in rabo ter s številnimi posrednimi ureditvami na

prometni, komunalni in vodarski infrastrukturi. Vsi ti posegi so ponavadi izvedeni v skladu

z najnovejšimi dognanji stroke in prinašajo tako tehnološko, kot oblikovno nove rešitve, ki

dajo ožji lokaciji objekta in njegovemu vplivnemu prostoru predznak industrializiranega in

Ocena vpliva Vrsta vpliva

Brez ali s predvidenimi omilitvami

Z vsemi ukrepi za omilitev

G R A D N J A

ONESNAŽEVANJE VODE:

� vplivi na površinske vode 4 velik 3 dopusten

� vplivi na podtalnico 4 velik 3 dopusten

ONESNAŽEVANJE ZRAKA 4 velik 3 dopusten

HRUP 4 velik 3 dopusten

BIOSFERA:

� obrežni pas 3 dopusten 2 zmeren

� dvoživke 3 dopusten 1 neznaten

� ribe 4 velik 3 dopusten

ODPADKI 2 zmeren 1 neznaten

EKOSOCIALNI VPLIV 4 velik 3 dopusten

ELEKTROMAGNETNO SEVANJE 1 neznaten 1 neznaten VPLIVI NA IDENTITETO NAR. OKOLJA IN KRAJINO

3 dopusten 2 zmeren

O B R A T O V A N J E

ONESNAŽEVANJE VODE:

� vplivi na površinske vode 3 dopusten 2 zmeren

� vplivi na podtalnico 2 zmeren 1 neznaten

ONESNAŽEVANJE ZRAKA 3 dopusten 2 zmeren

HRUP 4 velik 3 dopusten

BIOSFERA:

� obrežni pas 2 zmeren 1 neznaten

� dvoživke 2 zmeren 1 neznaten

� ribe 4 velik 3 dopusten

ODPADKI 3 dopusten 2 zmeren

EKOSOCIALNI VPLIV 3 dopusten 2 zmeren

ELEKTROMAGNETNO SEVANJE 2 zmeren 2 zmeren

VPLIVI NA IDENTITETO NAR. OKOLJA IN KRAJINO

3 dopusten 2 zmeren

Page 42: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

Izkoriščanje vodnega potenciala spodnje Save 29

urbaniziranega okolja z visoko stopnjo preoblikovanosti naravnega stanja. To pa je seveda

lastnost vsake kulturne krajine, ki jo opredeljujejo in oblikujejo predvsem naravne danosti

in viri, ki jih potem človek uporabi za svoje potrebe, posledično pa krajino tudi

preoblikuje.

Nedvomno vsak poseg v prostor le tega na določenih ali vseh segmentih spreminja, kar

povzroča konfliktno situacijo. Ta konflikt se odraža v težnji po graditvi HE na eni strani in

v zavzemanju za ohranjanje naravnega okolja na drugi strani.

Širitev okoljevarstvenih zahtev prispeva k uravnoteženju različnih pogledov na varstvo

okolja. Pri tem imamo v mislih kakovost, kot so okolje človekovega bivanja, vire za obstoj

prihodnjih generacij in narava oziroma njena prvobitnost ali spontanost. Okoljevarstveni

cilji različnih kakovosti pa so lahko tudi neusklajeni ali so si celo nasprotni, kar hkrati

pomeni tudi različno možno vrednostno opredeljevanje ene in iste sestavine okolja, kar se

tiče presojanja vplivov, hkrati pa pomenijo tudi križanje interesov uporabnikov prostora.

Interesi v prostoru so zelo različni, od tu tudi izhajajo različna nasprotovanja tako

načrtovanju, kot tudi odločanju in izvajanju posega. Zato je nujno zagotoviti ustrezne

oblike sporazumevanja in omogočiti usklajevanje med različnimi interesi na različnih

ravneh ter v odločanje posredno ali neposredno vključiti vse prizadete strani. Rešitev je

prav gotovo samo v sprejemanju smiselnih kompromisov vseh zainteresiranih v prostoru.

Page 43: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

Izkoriščanje vodnega potenciala spodnje Save 30

4 PROGRAM RETScreen

4.1 Splošen opis programa

Program RETScreen je računalniška aplikacija, ki omogoča študijo izvedljivosti za

uporabo različnih obnovljivih virov energije. Je orodje, ki je namenjeno načrtovalcem pri

pripravi projektov. Razvit je bil s strani RETScreen International Clean Energy Decision

Support Centre v Kanadi za pomoč pri implementaciji nacionalnega programa za

uveljavljanje obnovljivih virov energije v oddaljenih (samotnih) skupnostih. Namenjen je

planerjem – načrtovalcem, razvojnim agencijam, finančnim institucijam, univerzi ter

svetovalni službi. Za različne tipe obnovljivih virov so razvili različne verzije programa

RETScreen. Tako obstajajo različice programa, ki so namenjene sončnim elektrarnam,

vetrnim elektrarnam in malim vodnim elektrarnam ter kogeneracijam. Bistvo programa je

standardna in integrirana analiza projekta, ki jo lahko uporabimo širom po svetu. Celoten

proces poteka v več fazah in je izdelan v programu Microsoft Office Excel [9].

V diplomski nalogi je uporabljen model »Small Hydro«, ki se lahko uporablja za

ovrednotenje stroškov projektov za male HE. Projekti so običajno klasificirani v tri

razrede: male HE, mini HE in mikro HE.

V Kanadi spadajo v razred male HE elektrarne z močjo od 1 do 50 MW, zato je ta model

uporaben tudi za HE na spodnji Savi, ki spadajo po slovenski klasifikaciji med srednje HE.

Ta model omogoča ocenitev energije, ki jo lahko potencialna HE proizvaja in dobavlja

centralnemu električnemu omrežju, oziroma v primeru izoliranih električnih omrežij

količino dobavljive energije, ki jo lahko koristijo lokalni uporabniki. Model je primeren

tako za načrtovanje pretočnih kot tudi akumulacijskih HE, prav tako pa vključuje tudi

izkustvene enačbe za izračun izkoristka za širok spekter turbin.

Page 44: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

Izkoriščanje vodnega potenciala spodnje Save 31

Vsak prostor, kjer bo zgrajena HE, je unikaten. Tehnični in finančni parametri za vsako

potencialno HE so močno odvisni od lokacije gradnje. Okoli 75 % vseh stroškov, ki so

namenjeni gradnji HE, so stroški povezani z lokacijo in omejitvami, ki se pojavijo zaradi

svojevrstnosti terena, kjer bo stala HE.

Model je bil prvotno razvit kot pomoč pri odločitvi ali nadaljevati projekt izgradnje HE ali

se odločiti za katero drugo alternativo.

Model delovne datoteke sestavlja sedem delovnih listov oziroma razpredelnic:

1. Energetski model,

2. Analiza hidrologije in izračun obremenitve,

3. Podatki o opremi,

4. Analiza stroškov,

5. Analiza vplivov toplogrednih plinov na okolje (TGP),

6. Finančni povzetek,

7. Analiza občutljivosti in tveganja.

Najprej izdelamo razpredelnice energetskega modela, analize hidrologije in izračuna

obremenitve ter podatke o opremi. Nato izpolnimo razpredelnico analize stroškov, ki ji

sledi finančni povzetek. Razpredelnici TGP – analize ter analiza občutljivosti in tveganja

sta opcijski. TGP – analiza je predvidena kot pomoč pri oceni zmanjšanja toplogrednih

plinov potencialne HE. Analiza občutljivosti in tveganja pa kot pomoč pri oceni

občutljivosti pomembnih finančnih indikatorjev v odvisnosti od bistvenih tehničnih in

finančnih parametrov. Navadno se razpredelnice izpolnjujejo od zgoraj navzdol. Sam

proces lahko večkrat ponovimo, tako da dobimo optimalno rešitev.

V modelu sta vključeni dve metodi ocenjevanja stroškov projekta: t.i. Formula in t.i.

Detailed oz. Natančna stroškovna metoda. Vse stroškovne enačbe uporabljene v stroškovni

metodi Formula so empirične, oblikovane na bazi podatkov, zbranih na osnovi izkušenj pri

projektih izgradnje malih in velikih HE, v časovnem obdobju 20 let. Enačbe so bile

dopolnjene z večjim deležem podatkov o terenu. Ob pravilni uporabi nam metoda Formula

zagotovi osnovo oz. minimalno oceno stroškov za dotični projekt.

Page 45: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

Izkoriščanje vodnega potenciala spodnje Save 32

Stroškovna metoda Detailed omogoča uporabnikom oceno stroškov na podlagi ocenjenih

količin in stroškov na enoto. Za uporabo te metode potrebujemo oceno velikosti in ureditve

potrebnih zgradb. Če se uporabnik odloči za to metodo, je priporočljivo, da primerja

rezultate te metode z rezultati metode Formula.

Pri uporabi modela so včasih potrebni določeni podatki, ki se lahko pridobijo iz

topografskih kart. V primerih, kjer so že bile opravljene hidrološke raziskave na terenu

predvidenemu za ocenitev, lahko uporabimo primerne podatke, shranjene v podatkovni

bazi modela. Uporabnik se mora zavedati, da bo v primeru neznanega padca na izbranem

mestu postavitve HE potreben ogled terena ter meritev padca, razen če obstajajo natančni

kartografski posnetki.

Model vsebuje različne algoritme za izračun proizvodnje električne energije HE v obdobju

enega leta. Diagram poteka modela v programu RETScreen je prikazan na sliki 4.1.

Osnovna podatka, ki ju je potrebno vnesti v model, sta krivulja pretoka in v primeru

izoliranih omrežij še krivulja obremenitve. Za izračun izkoristka turbine imamo v

programu nabor standardnih krivulj (glede na tip turbine), če pa poznamo podatke od

proizvajalca, le te vnesemo ročno. Izkoristek turbine se izračuna v rednih presledkih na

podlagi krivulje pretoka. Nato izračuna kapaciteto elektrarne, na podlagi katere nato

oblikuje krivuljo električne moči. Izkoristljivo energijo program izračuna enostavno z

integriranjem krivulje električne moči. V primeru centralnega omrežja je oddana energija

enaka proizvedeni energiji. V primeru izoliranega omrežja je procedura oz. izračun malo

bolj zapleten in vsebuje tako krivuljo električne moči kot krivuljo obremenitve.

Vsi rezultati so podani v megawatnih urah (MWh), kar nam olajša primerjavo med

različnimi tehnologijami. V predizvedbenem modelu RETScreen-a je tudi tabela

Stroškovne analize (ang. Cost Analysis), s katero ocenimo stroške, ki so povezani s

projektom HE. Ti stroški so prikazani s stališča zagonskih oziroma raziskovalnih stroškov

in s stališča stalnih stroškov.

Page 46: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

Izkoriščanje vodnega potenciala spodnje Save 33

Slika 4.1: Diagram poteka Modela Male hidroelektrarne (Small Hydro Energy Model)

(vir: RETScreen Engineering e-Textbook [9])

Krivulja pretoka

Izračun krivulje izkoristka turbine

Izračun kapacitete elektrarne

Izračun krivulje moči

Izračun količine razpoložljive energije

Izračun količine dovedene energije

(centralno omrežje)

Krivulja obremenitve

Izračun količine dovedene energije

(lokalno omrežje)

Page 47: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

Izkoriščanje vodnega potenciala spodnje Save 34

4.2 Stroškovna metoda Formula

Stroškovna metoda Formula temelji na uporabi formul, izpeljanih iz stroškov mnogih

zaključenih projektov. Ta metoda omogoča uporabnikom minimalno količino informacij,

potrebnih za stroškovno analizo. To metodo uporabimo, kadar ni na voljo dovolj

informacij, da bi uporabili Natančno stroškovno metodo. Metoda je še posebno uporabna

pri stroškovni analizi večjega števila projektov na istem področju, kot pomoč pri odločitvi

za najugodnejše projekte.

4.2.1 Vhodni parametri

1. Instaliran pretok: je povezan z energetskim modelom in je vnesen avtomatsko.

2. Višina padca: je povezana z energetskim modelom in je vnesena avtomatsko.

3. Moč elektrarne: je povezana z energetskim modelom in je vnesena avtomatsko.

4. Hladno podnebje: stroški projektov, ki so locirani na področju hladne klime, so večji

zaradi težjih pogojev izgradnje (večji transportni stroški, krajša sezona gradnje, dražja

oprema, materiali, delovna sila…). Za potrebe programa pravimo, da so lokacije v

področju hladnejše klime, če je število dni, ko je temperatura pod lediščem večje od

180. V tem primeru moramo tudi vnesti natančno število dni, ko je temperatura pod

lediščem.

5. Obstoj jezu: ima velik vpliv na stroške projekta. Dejstvo, ali jez že obstaja ali ne, je

vzeto v obzir pri izračunu stroškov energetske infrastrukture. V program vnesemo y kot

Da ali n kot NE. V primeru, če je obstoječ jez star je možno, da ne zadovoljuje

veljavnih varnostnih standardov. V tem primeru je potrebna primerna prilagoditev v

kategoriji ostali stroški.

6. Dolžina nasipa: v program vnesemo ocenjeno dolžino potrebnega nasipa ali jezu v m.

Vrednost 0 vnesemo, če ni potreben noben dodatni jez, ali pa vnesemo 3, ko je v

primeru mikro HE ta vrednost neznana.

7. Kamenina na mestu postavitve jezu: prisotnost ali odsotnost primerne kamenine na

mestu postavitve jezu vpliva na stroške projekta in je vzeta v obzir pri izračunu

stroškov energetske infrastrukture. V programu vnesemo y kot Da ali n kot Ne.

8. Dostopna pot: je potrebna v času izgradnje za transport opreme in konstrukcijskih

materialov ter za vzdrževanje po zaključku projekta. Za izračun stroškov v program

Page 48: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

Izkoriščanje vodnega potenciala spodnje Save 35

vnesemo dolžino potrebne dostopne poti (v km), ali je dostopna pot zgrajena samo za

namen izgradnje HE in oceno težavnosti terena kjer naj bi potekala pot.

9. Tunel: če je potreben tunel, vnesemo v program dolžino (v m). Ta vrednost v

kombinaciji z dopustnim faktorjem izgub padca v tunelu in odstotkom dolžine tunela,

ki je raven, se uporabi za izračun stroškov tunela.

10. Kanal: če je potreben kanal, vnesemo dolžino (v m). Za kanale v različnih tipih terena

je potrebno vnesti dolžine posameznih sekcij glede na tip terena (zemlja in kamenina).

Vnesti je potrebno tudi nagnjenost terena. Kanali, zgrajeni v kameninah s povprečnim

nagibom terena večjim od 45 °, niso finančno zanimivi, ker postane volumen izkopa

prevelik. Prav tako kanali zgrajeni, v prsti s povprečnim nagibom terena večjim od 15°,

niso finančno zanimivi.

11. Cev: za projekte, kjer je potrebna cev oz. paralelne cevi, v program vnesemo ocenjeno

dolžino potrebne cevi (v m), ki je merjena od nasipa jezu do strojnice. Ta vrednost naj

vsebuje tudi dolžino kanala, same cevi in tunela. Uporabnik ne sme pozabiti upoštevati

nagiba terena pri oceni dolžine cevi. Kot vodilo naj služi opomba, da so krajše cevi

ponavadi povezane z nizkimi padci in obratno. Program izračuna tudi približen premer

za vsako identično paralelno cev. Premer služi samo kot referenčna informacija. Prav

tako izračuna potrebno debelino cevi na podlagi več kriterijev, kot npr. minimalna

debelina stene, ki je primerna za rokovanje, in minimalna debelina stene, da zdrži

predviden maksimalni vodni pritisk.

12. Razdalja do najbližjega nahajališča naravnih materialov oz. gramozne jame: v program

vnesemo ocenjeno razdaljo (v km) do najbližjega primernega nahajališča naravnih

materialov, ki so potrebni za izgradnjo HE. Če razdalja ni znana, vnesemo vrednost 8

km.

13. Prenosna linija: v program vnesemo predvideno dolžino (v km) prenosne linije oz.

kabla. Za izračun stroškov prenosne linije ocenimo še težavnost terena, preko katerega

bo potekala, ter vnesemo potrebno napetost (v kV), da se lahko priključimo na

najbližjo obstoječo prenosno linijo, ki je primerna glede na napetostni nivo in

kapacitivnost oz. moč.

14. Obrestna mera: v program vnesemo pričakovano obrestno mero (v %) za financiranje

izgradnje. Ta vrednost se uporablja za izračun raznih stroškov. Obrestne mere za

Page 49: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

Izkoriščanje vodnega potenciala spodnje Save 36

financiranje izgradnje so ponavadi vsaj za 2,5 % večje kot primarne obrestne mere

določene banke.

4.2.2 Zagonski stroški pri stroškovni metodi Formula

Na splošno so glavne kategorije pri zagonskih stroških stroški za pripravo izvedbene

študije, stroški razvoja projekta, stroški inženiringa, nakup in instalacija energetske

opreme, stroški izgradnje infrastrukture in stroški za vse ostale razne postavke.

1. Izvedbena študija: ocenjeni stroški izvedbene in okoljevarstvene študije znašajo

okvirno 3,2 % celotne vsote vseh ostalih stroškov projekta, razen stroškov za nakup

zemljišča (v primeru mikro HE znašajo 3,1 %).

2. Razvoj: predvideni stroški razvoja, ki vključujejo davke, financiranje in nadzor nad

izvedbo projekta, znašajo okoli 4 % celotne vsote vseh ostalih stroškov projekta, razen

stroškov za nakup zemljišča.

3. Inženiring: večina malih HE se danes gradi s pogodbo »od vode do žice« (na ključ). V

pogodbi je vključena tako elektromehanska kot tudi ostala oprema. Ocenjeni stroški

inženiringa in nadzora kvalitete izvedbe v času izvajanja konstrukcije so izračunani kot

funkcija moči elektrarne in višine padca vode.

4. Energetska oprema: program oceni stroške celotne elektromehanske opreme HE,

vključujoč tako stroške turbine, kot stroške generatorja, stroške krmilnih in zaščitnih

naprav, opreme za daljinsko vodenje HE, črpalke, vrat, žerjava ali dvigala ter stroške

nadomestnega objekta.

5. Infrastruktura elektrarne (ang. Balance of plant): ti stroški so sestavljeni iz različnih

vsebin:

a) dovozna pot,

b) prenosna linija (predvideno je, da lahko uporabimo lesene drogove za napetosti

manjše od 69 kV, za večje napetosti pa kovinske drogove),

c) strojnica ter transformator,

d) cev (stroški so izračunani na podlagi teže cevi),

e) kanal in tunel (stroški so izračunani na podlagi predvidenega volumna izkopa

kamenine oz. zemlje),

Page 50: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

Izkoriščanje vodnega potenciala spodnje Save 37

f) stroški dela (izračunani glede na velikost gonilnika turbine),

g) razni stroški (sestavljeni iz nepredvidenih stroškov in stroškov obresti v času

izgradnje)

4.2.3 Stalni stroški

Pri obratovanju HE se pojavijo razni stalni oz. ti. letni stroški (ang. Annual costs). Ti

vključujejo najemnino za zemljišče, davek na premoženje, stroške koncesije za uporabo

vode, zavarovalne premije, vzdrževalnine prenosne linije, stroške rezervnih delov, stroške

managementa in organizacije, potne stroške in stroške namestitve ter splošne,

administrativne in nenačrtovane izdatke.

Finančna odvisnost projekta je še posebno občutljiva na odstopanja letnih obratovalnih

stroškov in stroškov vzdrževanja, zato moramo dati oceni teh stroškov, ki so navedeni

spodaj, posebno pozornost.

Stalni stroški se pojavljajo tako v stroškovni metodi Formula, kot pri Natančni stroškovni

metodi. V splošnem znašajo skupni stroški obratovanja in vzdrževanja približno 4 %

zagonskih stroškov, s tem da so minimalni stroški okoli 41.500 EUR.

1. Najem zemljišča: stroški najema zemljišča so specifični glede na lokacijo in so odvisni

od površine ter kakovosti zemljišča.

2. Davek na premoženje: občinske dajatve (dajatve za stavbno zemljišče) so odvisne od

občine, v kateri je locirana mala HE. Primerni davek na premoženje mora biti ocenjen

od kraja do kraja in je odvisen od vrednosti lastnine in dohodkov od projekta. Ta davek

se giblje v vrednosti med 0,0 % in 0,6 % zagonskih stroškov projekta.

3. Koncesija za izrabo hidroenergetskega potenciala: stroški koncesije so odvisni od

regije, v kateri se nahaja mala HE, in od velikosti samega projekta. Če so ti stroški

aplikativni za dotični projekt, potem so odvisni od instalirane moči HE in/ali letne

proizvodnje HE. Ti stroški so določeni z uredbo vlade Republike Slovenije. Stroški

koncesije se gibljejo med 0 EUR/kW in 16 EUR/kW glede na instalirano moč, v

Sloveniji pa ti stroški znašajo 40 EUR/kW.

Page 51: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

Izkoriščanje vodnega potenciala spodnje Save 38

4. Zavarovalne premije: kot minimum se zahteva zavarovanje splošne odgovornosti,

zavarovanje škode, zavarovanje opreme in zavarovanje neposlovanja. Letni stroški

zavarovanja igrajo pomembno vlogo pri energetskih projektih, zato naj bi se pri oceni

stroškov kontaktiralo zavarovalnega agenta. Ti stroški se običajno gibljejo med 0,25 %

in 1,00 % zagonskih stroškov projekta.

5. Vzdrževanje prenosnih poti: v te stroške spadajo stroški periodičnega krčenja drevja

(če je prisotno) in stroški zamenjave delov (drogovi, prevodniki, izolatorji), ki se

poškodujejo zaradi ostalih zunanjih vplivov. Ocena teh stroškov je podana na osnovi

stroškov za prenosno linijo in stroškov nadomestnega objekta. Stroški vzdrževanja

prenosnih poti se običajno gibljejo med 3 % in 6 % in so odvisni od lokacije ter

komunikacijske opreme, ki je potrebna.

6. Nadomestni deli: letno je potrebno nameniti del denarnih sredstev za pokrivanje

rezervnih delov in maziv. Višina teh sredstev naj se giblje med 0,5 % in 1,0 %

zagonskih stroškov projekta.

7. Organizacija in management: stroški dela vključujejo letne stroške delovne sile

potrebne za rutinsko vzdrževanje, izredno vzdrževanje in za potrebe obratovanja.

Stroški obratovanja vključujejo dnevni monitoring, redne preglede opreme (vključujoč

redno strojno mazanje in prilagoditve opreme), odstranjevanje snega in ledu ter redno

vzdrževanje. Število zaposlenih je odvisno od stopnje avtomatizacije male HE.

8. Potni stroški in stroški namestitve: v primeru, da se mala HE nahaja na oddaljeni

lokaciji, je potrebno nameniti nekaj denarnih sredstev za pokrivanje potnih stroškov in

stroškov namestitve. Ta sredstva so v korelaciji s stroški vzdrževanja. Ti stroški se

gibljejo nekje med 20 EUR (del dneva v bližini) do nekaj 1.000 EUR (dva tedna,

oddaljen kraj) na potovanje ene osebe. Predvideno je od dva do deset potovanj na leto

za dela na terenu.

9. Splošni in administrativni stroški: zajemajo stroške računovodstva, stroške priprave

letnih poročil, stroške vodenja računov v banki, stroške komuniciranja ipd. Ti stroški

so specifični glede na posamezen projekt in se nanašajo na tip podjetja, ki upravlja z

malo HE (privatno podjetje z enostavno pogodbo o prodaji elektrike ali javno podjetje

z individualnimi odjemalci). Ti stroški se običajno gibljejo med 1 % in 20 % stroškov

na letni ravni, zmanjšanimi za nenačrtovane in ostale stroške.

Page 52: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

Izkoriščanje vodnega potenciala spodnje Save 39

10. Nenačrtovani stroški: del sredstev je namenjen za pokrivanje nenačrtovanih stroškov in

so odvisni od točnosti ocene stroškov obratovanja ter vzdrževanja. To še posebej velja

za projekte v izoliranih področjih. V navadi je, da so rezervirana sredstva vsaj za

zamenjavo najdražje komponente, za primer odpovedi le-te. Obseg teh stroškov se

računa na osnovi vseh stalnih stroškov in znaša od 10 % do 20 % vseh stalnih stroškov.

11. Periodični stroški: omogočajo uporabniku, da specificira periodične stroške, povezane

z obratovanjem sistema med pričakovano življenjsko dobo. Ti stroški predstavljajo

stroške, ki se pojavljajo v rednih časovnih presledkih in skrbijo za nemoteno

obratovanje (večji remonti).

12. Konec življenjske dobe: uporabnik vnese vrednost projekta ob koncu življenjske dobe.

4.3 Natančna stroškovna metoda

Ocena stroškov z Natančno stroškovno metodo temelji na rezultatih idejnega projekta in na

ostalih raziskavah, ki so bile opravljene za časa izdelave izvedbene študije. Ta metoda

omogoča uporabnikom, ocenitev stroškov na osnovi ocenjene kvantitete in stroškov na

enoto. Predhodno je potrebno oceniti velikosti zahtevanih konstrukcij ter opreme.

4.3.1 Izvedbena študija

Izvedbena študija: potem, ko smo identificirali potencialni stroškovno učinkovit projekt v

predizvedbenem analitičnem procesu (ang. Pre-feasibility analysis process), je potrebna

bolj detajlna izvedbena študija. Izvedbena študija običajno vsebuje raziskavo lokacije,

detajlne hidrološke raziskave, raziskavo vplivov na okolje, načrt oblike konstrukcij,

podrobnejšo oceno stroškov, planiranje nadzora ter končno poročilo. Vključena sta tudi

projektni management in potni stroški. Vsi ti stroški so opisani spodaj.

1. Raziskava lokacije: vključuje geotehnično poročilo in preliminarno topografsko

kartiranje predvidenih konstrukcij. Stroški raziskave lokacije so izračunani na podlagi

časa, ki ga bodo potrebovali eksperti za izvedbo predvidenih del. Povprečni stroški se

gibljejo med 135 EUR in 550 EUR na osebo na dan. Čas, potreben za raziskavo

lokacije, je v veliki meri odvisen od velikosti planiranega projekta. Z reduciranjem

obsega raziskav lokacije se poveča tveganje za konstrukcijske težave, vendar pa manjši

Page 53: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

Izkoriščanje vodnega potenciala spodnje Save 40

projekti ponavadi ne morejo opravičiti visokih stroškov raziskav. Če je obseg potrebnih

raziskav manjši, je potrebno povečati del denarnih sredstev namenjenih pokrivanju

nenačrtovanih stroškov. Število delovnih dni za raziskave se giblje med 10 in 400.

Običajno znašajo ti stroški 0,9 % vseh stroškov projekta.

2. Hidrološke raziskave: so potrebne, da lahko ocenimo razpoložljiv pretok vode in

verjetnost ekstremnih pogojev (poplave, suše). Tudi stroški te raziskave se računajo na

podlagi časa, ki ga potrebujejo strokovnjaki za izvedbo raziskav. Povprečni stroški

hidroloških raziskav se gibljejo med 135 EUR in 550 EUR na osebo na dan. Ti so

odvisni tudi od tega, ali so v preteklosti že bile na predvideni lokaciji opravljene

hidrološke meritve ali ne. Število delovnih dni za raziskave se giblje med 5 in 100.

Običajno znašajo ti stroški okoli 0,3 % vseh stroškov projekta.

3. Raziskava vplivov na okolje: ta raziskava je bistven del izvedbene študije. Prednost pri

malih HE je, da se lahko zlijejo z okoljem, vendar je potrebno tudi pri teh izvesti

študijo vplivov na okolje. Stroški se določajo na podlagi časa, potrebnega za izvedbo

raziskav. Gibljejo se med 135 EUR in 550 EUR na osebo na dan. Običajno pa znašajo

1,0 % vseh stroškov projekta.

4. Načrt oblike konstrukcij oz. zgradb: je potreben za določitev optimalne moči

elektrarne, velikosti in ureditve zgradb ter opreme in količine konstrukcijskega

materiala, ki so nujno potrebne za oceno stroškov. Pogosto zmanjšamo stroške

projekta, s tem da reduciramo obseg teh del. Posledično je potrebno povečati sredstva

namenjena nepričakovanim stroškom. Stroški se gibljejo med 135 EUR in 550 EUR na

osebo na dan. Za ta dela je potrebno od 10 do 100 delovnih dni. Običajno znašajo ti

stroški okoli 0,3 % vseh stroškov projekta.

5. Natančna ocena stroškov: se določi na podlagi predhodnih raziskav, ki so opisane

zgoraj. Stroški inženirskih storitev, ki so potrebne za natančno oceno stroškov se

gibljejo med 135 EUR in 550 EUR na osebo na dan. Za natančno oceno stroškov je

potrebnih 5 do 50 delovnih dni odvisno od velikosti projekta in sprejemljivega

tveganja. Običajno znašajo ti stroški okoli 0,3 % vseh stroškov projekta.

6. Priprava poročila: končno poročilo je zaključni produkt izvedbene študije ter vključuje

rezultate tehničnih in finančnih analiz projekta. Čas priprave je odvisen od obsega

opravljenega dela skozi izvedbeno študijo. Običajno je potrebnih od 5 do 50 delovnih

dni s stroški med 135 EUR in 550 EUR na osebo na dan.

Page 54: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

Izkoriščanje vodnega potenciala spodnje Save 41

7. Projektni management: stroški projektnega managementa pokrivajo ocenjene stroške

vodenja in organizacije vseh faz izvedbene študije, vključno s časom potrebnim za

posvetovanja z investitorjem. Ta posvetovanja so organizirana z namenom povečanja

podpore in sodelovanja pri projektu in identifikaciji neskladij v zgodnji fazi projekta.

Ta dela zahtevajo običajno 5 do 50 delovnih dni s stroški med 200 EUR in 550 EUR na

osebo na dan (upoštevani morajo biti tudi potni stroški).

8. Potni stroški in stroški namestitve: ti stroški pokrivajo stroške vseh potovanj vseh

sodelujočih članov, ki so bila potrebna za pripravo celotne izvedbene študije. Ti stroški

vključujejo stvari, kot so letalske karte, rent a car, nastanitev ipd. V primeru oddaljenih

lokacij lahko ti stroški močno narastejo.

9. Razni stroški: ta kategorija omogoča uporabniku vnos stroškovnih postavk, ki jih ni

bilo možno uvrstiti v nobeno od prej naštetih kategorij. V program lahko vnesemo tako

obseg dejavnosti kot stroške na enoto.

4.3.2 Razvoj

Potem, ko je potencialni projekt HE skozi izvedbeno študijo ocenjen kot primeren za

izvedbo, stečejo razvojne aktivnosti. Pri posameznih projektih lahko potekajo izvedbena

študija, razvojne in inženirske aktivnosti vzporedno. Pri vzporednem teku aktivnosti

prevzema investitor nase večje tveganje. V oceno stroškov razvojnih aktivnosti spadajo

stroški pogajanj za pogodbo o prodaji električne energije, stroški za pridobitev dovoljenj in

soglasij, stroški lastniških pravic, stroški ekspertiz, stroški financiranja projekta, stroški

pravnih in računovodskih storitev, stroški razvoja projekta ter potni stroški. Ti stroški so

opisani spodaj.

1. Pogodba o prodaji električne energije: pogajanja o pogodbi o prodaji električne

energije je eden od prvih potrebnih korakov v procesu razvoja projekta. Pogajanja so

potrebna, če je objekt privatna last in vsebujejo tudi pravne in računovodske nasvete.

Obseg dela bo odvisen tudi od tega, ali že obstajajo pogoji za prodajo električne

energije (pravna ureditev za odkup električne energije iz privatnega sektorja). Število

delovnih dni potrebnih za pogajanja se giblje med 5 in 200 ali več, odvisno od

kompleksnosti pogodbe. Cena strokovne pravne pomoči se giblje med 200 EUR in

Page 55: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

Izkoriščanje vodnega potenciala spodnje Save 42

1.050 EUR na osebo na dan. Običajno znašajo stroški pogajanj in pogodbe okoli 0,6 %

vseh stroškov projekta.

2. Dovoljenja in soglasja: za samo gradnjo HE moramo pridobiti mnogo dovoljenj in

soglasij, kot so okoljevarstvena soglasja, soglasja o uporabi vode, soglasja o

obratovanju, soglasja o najemu zemljišča ter gradbena dovoljenja. Za pridobitev

potrebnih soglasij in dovoljenj je potrebnih med 5 in 100 delovnih dni, katerih cena

znaša med 135 EUR in 550 EUR na osebo na dan, odvisno od kompleksnosti postopka

pridobitve dovoljenj za predvideni projekt. Običajno znašajo ti stroški okoli 0,5 % vseh

stroškov projekta.

3. Lastninske pravice: so potrebne za zemljišče, kjer bodo locirani objekti HE, vključno z

dovozno potjo, prenosno linijo, jezom, vodnim kanalom in strojnico. Za prenosno linijo

obstaja možnost pridobitve pravice oz. dovoljenja za uporabo zemljišča. Zemljišče,

potrebno za HE, naj bi bilo kupljeno ali pa vzeto v najem. V program vnesemo skupno

ocenjeno vsoto stroškov za nakup zemljišč, ki ne morejo biti najeta ali uporabljena s

pogodbo o pravici za uporabo zemljišča. Ti stroški naj vsebujejo tudi stroške sodnih

taks in ostalih dajatev. Stroški ocenjenih stroškov pogajanj in kakršnekoli najemne

pogodbe oziroma pravice do uporabe zemljišča morajo biti zajeti v stroških za

dovoljenja in soglasja, ki so opisani zgoraj. Stroški lastninskih pravic so specifični

glede na projekt.

4. Stroški ekspertiz: za določitev končne oblike projekta so potrebne podrobne ekspertize,

ki se nanašajo na okolje, kjer naj bi stala HE. Priprava podrobnih ekspertiz za namen

načrtovanja projekta vključuje med 20 in 200 delovnih dni ob stroških med 275 EUR in

400 EUR na osebo na dan. Normalno znašajo ti stroški okoli 0,4 % vseh stroškov

projekta.

5. Financiranje projekta: tudi za manjše projekte, so lahko vložen čas, trud in stroški za

ureditev financiranja zelo veliki. Projekti HE so kapitalsko intenzivni z dolgoročnimi

investicijami. Tipično so vrednosti stroškov za pripravo financiranja projekta določeni

kot odstotek financiranega zneska in lahko vključujejo tudi stalno začetno takso.

Stroški financiranja projekta se računajo na podlagi ocenjenih sredstev dolga (ang. debt

and equity commitments). Zagotovitev financiranja projekta vključuje med 5 in 100

delovnih dni ob stroških med 350 EUR in 1.050 EUR na osebo na dan, odvisno od

Page 56: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

Izkoriščanje vodnega potenciala spodnje Save 43

kompleksnosti predlagane strukture financiranja. Običajno znašajo ti stroški okoli 1,5

% vseh stroškov projekta.

6. Pravne in računovodske storitve: so potrebne v različnih razvojnih fazah projekta. Ta

postavka omogoča uporabniku oceno stroškov pravnih in računovodskih storitev, ki se

ne nanašajo na stroške ustanovitve podjetja, ki bo izvedlo projekt, priprave mesečnih in

letnih poročil, projektnih kalkulacij ipd. Potreba po pravnih storitvah je odvisna od

ureditve financiranja, lastništva, zavarovanja, odgovornosti in zapletenosti pogodb.

Stroški pravnih in računovodskih storitev so izračunani na podlagi ocenjenega časa, ki

ga potrebujejo izvedenci za izvedbo teh storitev za časa celotne razvojne faze projekta.

Za pripravo ocene teh stroškov je potrebnih med 5 in 200 delovnih dni, ob stroških med

200 EUR in 1.050 EUR na osebo na dan. Običajno znašajo ti stroški okoli 0,9 % vseh

stroškov projekta.

7. Projektni management: stroški projektnega managementa pokrivajo vse stroške

upravljanja in vodenja vseh razvojnih faz projekta (brez gradbenega nadzora). V te

stroške so vključeni tudi stroški odnosov z javnostjo, ki predstavljajo važen element za

uspešno izvedbo projekta. Proces od izvedbene študije do končanja projekta male HE

lahko traja tudi do 5 let. Za izvedbo vseh storitev projektnega managementa bo

potrebnih od 0,2 do 2 delovnih let, katerih cena znaša od 90.000 EUR do 125.000 EUR

na osebo na leto, odvisno od velikosti projekta. Na splošno lahko stroške projektnega

managementa izračunamo po naslednji enačbi:

54,030,048125 ⋅

=

h

PPM (4.1)

kjer je: PM – stroški projektnega managementa v EUR

P – moč potencialne male HE v MW in

h – višina padca v m.

8. Potni stroški: v razvojni fazi projekta bo potrebno večje število terenskih obiskov, ki

bodo v glavnem namenjeni sestankom. Ta stroškovna postavka vključuje vse potne

stroške, ki so nastali v razvojni fazi projekta.

Page 57: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

Izkoriščanje vodnega potenciala spodnje Save 44

4.3.3 Inženiring

V oceno stroškov inženiringa spadajo stroški projektiranja in ponudb, stroški pogajanj ter

stroški gradbenega nadzora. Ti stroški so opisani spodaj.

1. Stroški ponudb in projektne dokumentacije: obsegajo stroške inženirskih storitev

potrebnih za izdelavo natančnih načrtov in izdelavo ponudb, na podlagi katerih se bodo

izbirali zunanji izvajalci del. V odvisnosti od razvojnega pristopa ločimo

konvencionalni pristop, kjer dela opravijo zunanji izvajalci in pristop s pogodbo »na

ključ«, kjer dela opravijo pogodbeni izvajalci. Za izdelavo projektne dokumentacije ter

ponudb bo potrebnih od 0,6 do 6 delovnih let, katerih cena znaša od 90.000 EUR do

125.000 EUR na osebo na leto, odvisno od velikosti projekta. Na splošno lahko stroške

izdelave projektne dokumentacije ter ponudb izračunamo po naslednji enačbi:

54,030,0137500 ⋅

=

h

PSPP (4.2)

kjer je: SPP – stroški projektiranja in izdelave ponudb v EUR

P – moč potencialne male HE v MW in

h – višina padca v m.

2. Pogajanja: pod to postavko so zajeti vsi stroški, ki so povezani s pogajanji in

sklepanjem pogodb za izvedbo del. Za pogajanja bo potrebnih med 5 in 200 delovnih

dni, katerih cena se giblje od 350 EUR do 1050 EUR na osebo na dan.

3. Gradbeni nadzor: pod stroški gradbenega nadzora so zajeti ocenjeni stroški, ki se

nanašajo na izvajanje nadzora gradnje. Gradnja mora potekati v skladu s projektno

dokumentacijo. Gradbeni nadzor ponavadi izvaja neodvisno inženirsko podjetje. V

primeru večjih projektov mora biti zagotovljen stalen nadzor, v primeru manjših

projektov pa se ponavadi omeji na periodične preglede, s katerimi znižamo stroške

gradnje. Za gradbeni nadzor bo potrebnih med 0,2 in 2 delovnih let, katerih cena znaša

od 90.000 EUR do 125.000 EUR na osebo na leto, odvisno od časovnega obdobja

gradnje projekta. Na splošno lahko stroške gradbenega nadzora izračunamo po

naslednji enačbi:

Page 58: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

Izkoriščanje vodnega potenciala spodnje Save 45

54,030,068750 ⋅

=

h

PSGN (4.3)

kjer je: SGN – stroški gradbenega nadzora v EUR

P – moč potencialne male HE v MW in

h – višina padca v m.

4.3.4 Energetska oprema

Pod energetsko opremo je definirana vsa elektromehanska oprema na gradbišču HE,

vključujoč stroške turbine, generatorja, kontrolne opreme in opreme vodenja. Stroški so

izračunani na podlagi izbranega tipa turbine v energetskem modelu programa. Podrobnejši

opis stroškovnih postavk energetske opreme je podan spodaj.

1. Turbine, generatorji in kontrolna oprema: v te stroške so všteti stroški nakupa celotne

elektromehanske opreme, vključno s turbinami, generatorji, krmilno regulacijsko

opremo, zaščitnimi in kontrolnimi napravami (vključno s sistemom daljinskega

vodenja elektrarne ter električno opremo v strojnici), črpalkami, zapahi, dvigalom. Ti

stroški so v korelaciji z instalirano močjo HE in višino padca ter z obsegom zahtevane

dodatne opreme. Pri enaki instalirani moči bodo stroški na enoto instaliranega kW nižji

pri projektih z višjimi padci vode. Pri višjih padcih vode imamo manjši pretok

uporabne vode, zato so tudi turbine in s tem tudi stroški manjši. Stroški opreme se

gibljejo od 350 EUR/kW (male HE, visoki padci, minimalna dodatna oprema, brez

dvigala in zapahov na dotoku vode) do več kot 2.750 EUR/kW (večje HE, nizki padci,

zanesljiva dodatna oprema, draga visokonapetostna zaščita in kontrolni sistem).

2. Instalacija opreme: stroški instalacije energetske opreme so ločeni od stroškov same

opreme in so izračunani kot odstotek ocenjene vrednosti turbin, generatorjev in

kontrolne opreme. Razpon teh stroškov se lahko giblje od 5 do 45 % ocenjene

vrednosti energetske opreme in je prvenstveno odvisen od velikosti opreme. Večjo

opremo je potrebno transportirati po delih in sestaviti na samem objektu, kar ima za

posledico povečanje teh stroškov.

3. Transport: v to postavko so všteti vsi stroški transporta elektromehanske opreme ter so

izračunani kot odstotek ocenjene vrednosti turbin, generatorjev in kontrolne opreme.

Page 59: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

Izkoriščanje vodnega potenciala spodnje Save 46

Stroški transporta lahko močno variirajo in so odvisni od velikosti tovora, lokacije in

letnega časa ter se gibljejo od 1 do 20 % vrednosti energetske opreme.

4.3.5 Energetska infrastruktura elektrarne

1. Dovozna pot: pod to postavko spadajo stroški, potrebni za izgradnjo dovozne poti,

potrebne za gradnjo HE. Ti stroški se gibljejo od 13.750 EUR/km do 340.000 EUR/km

in so odvisni od tipa terena ter od obsega potrebnega prehoda reke.

2. Čiščenje terena: stroški čiščenja terena, kjer bodo stali objekti HE, so odvisni od

površine, ki je potrebna za izgradnjo. Stroški čiščenja terena se gibljejo od 13.750

EUR/ha do 35.000 EUR/ha odvisno od tipa terena in vegetacije.

3. Betonski jez: če je načrtovan betonski jez, se stroški izračunajo na podlagi ocenjene

količine potrebnega betona. Za oceno količine betona bo potreben pregled lokacije ter

določitev primernega mesta, kjer bo stal jez ter opraviti potrebne meritve. Verjetno bo

potreben nasvet strokovnjaka za jezove. Stroški betonskega jezu se gibljejo med 275

EUR/m3 in 1.100 EUR/m3, odvisno od velikosti (večje količine znižajo stroške na

enoto) in kompleksnosti konstrukcije.

4. Lesen jez: če je predviden lesen jez, se stroški izračunajo na podlagi ocenjene količine

potrebnega lesa. Količino lesa določimo na podlagi izbire primernega mesta jezu in

opravljenih meritev na terenu. Verjetno bo potreben nasvet strokovnjaka za jezove.

Stroški lesenega jezu se gibljejo med 70 EUR/m3 (les je v bližini) in do več kot 350

EUR/m3 (les je potrebno uvoziti).

5. Jez iz zemlje: če je predviden jez iz zemlje, se stroški izračunajo na podlagi ocenjenega

celotnega volumna potrebnega materiala. Količino materiala določimo na podlagi

izbire primernega mesta jezu in opravljenih meritev na terenu. Verjetno bo potreben

nasvet strokovnjaka za jezove. Stroški jezu iz zemlje vključno s temeljenjem se gibljejo

med 20 EUR/m3 in 60 EUR/m3, odvisno od lokacije in oddaljenosti do nahajališča

primernega gradbenega materiala.

6. Osuševanje terena: na izbrani lokaciji jezu je potrebna osušitev terena. Potrebe po

osuševanju so od projekta do projekta različne in lahko vključujejo izgradnjo začasnih

konstrukcij za preusmerjanje vode (začasen nepropusten bazen, stranski kanali ali

tuneli). Stroški osuševanja se gibljejo med 5 in 15 % stroškov jezu plus stroški za

Page 60: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

Izkoriščanje vodnega potenciala spodnje Save 47

stranski kanal ali tunel, če je ta potreben (pri večjih jezovih v rekah z visokim

pretokom).

7. Prelivne poti: stroški potrebnih prelivnih poti so ločeni od stroškov jezu, ker zahteva

vsak tip jezu drugačne prelivne poti. Stroški se izračunajo na podlagi ocenjene količine

potrebnega betona. Verjetno bo potreben nasvet strokovnjaka za jezove. Stroški

prelivnih poti se gibljejo med 275 EUR/m3 in 1.100 EUR/m3, odvisno od velikosti

(večje količine znižajo stroške na enoto) in kompleksnosti konstrukcije.

8. Kanal: je lahko del HE. Stroški kanala se izračunajo na podlagi volumna izkopanega

materiala, ki zavisi od dolžine in preseka kanala. Dolžino kanala lahko določimo iz

topografskih kart ali meritev na sami lokaciji. Za projekte na lokacijah, kjer je

hladnejša klima določimo presek kanala glede na najvišjo hitrost pretoka, ki znaša

okoli 0,5 m/s. Ta hitrost dovoljuje formiranje primerne plasti ledu v času zime. Stroški

izkopavanja se gibljejo od 15 EUR/m3 do 150 EUR/m3 za zemljo in od 28 EUR/m3 do

275 EUR/m3 za kamenino.

9. Dotok: je potreben za usmeritev vode v cev ali direktno v turbino. Stroški dotoka se

izračunajo na podlagi ocenjenega volumna potrebnega betona. Volumen se lahko

določi kot petnajstkratnik instaliranega pretoka. Stroški dotoka se gibljejo med 275

EUR/m3 in 1.100 EUR/m3, odvisno od velikosti (večje količine znižajo stroške na

enoto) in kompleksnosti konstrukcije.

10. Tunel: tudi ta je lahko del HE. Stroški tunela se razlikujejo od projekta do projekta in

so odvisni od lokacije, premera tunela ter trdote materiala, ki ga je potrebno izkopati.

Pogosto je potreben tudi nasvet strokovnjaka. Stroški za tunel se gibljejo od 25

EUR/m3 do 100 EUR/m3 glede na izkopan material.

11. Cev: tudi cev oz. cevovod je lahko del HE. Stroški cevovoda so v korelaciji z izbranim

materialom cevovoda in terenom skozi kateri bo cevovod speljan. Pogosto je potreben

tudi nasvet strokovnjaka. Težo cevovoda lahko izračunamo po naslednji enačbi:

( )dvdvdlT 5,923,1239,0 3,22++= (4.4)

kjer je: T – teža jekla v kg,

l – dolžina cevi oziroma cevovoda v m,

d – premer cevi oziroma cevovoda v m,

Page 61: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

Izkoriščanje vodnega potenciala spodnje Save 48

v – hitrost vode pri vstopu v turbino.

= 1,5 kratnik višine padca za reakcijske turbine in

= 1,25 kratnik višine padca za impulzne turbine.

12. Strojnica: stroške strojnice lahko ocenimo na podlagi ocenjenega volumna potrebnega

betona. Stroški se gibljejo med 150 EUR/m3 in 1.100 EUR/m3, odvisno od velikosti

(večje količine znižajo stroške na enoto) in kompleksnosti konstrukcije. Oceno

volumna betona potrebnega za temeljenje strojnice lahko izračunamo po naslednji

enačbi:

( ) 3,25,0 DnkVt += (4.5)

kjer je: Vt – volumen betona potrebnega za temeljenje v m3,

k – koeficient (=140 za vertikalne turbine in

= 90 za horizontalne turbine),

D – premer gonilnika turbine ( 473,046,0 QD = , kjer je Q maksimalni

pretok skozi turbino),

n – število enot.

Stroške sten in strehe strojnice lahko aproksimiramo s povečanjem volumna betona

potrebnega za temeljenje za 15 do 20 %.

13. Ribja steza: če je predvidena ribja steza, se stroški ocenijo na podlagi višinske razlike

med zgornjo in spodnjo vodo HE. Stroški konstrukcije ribje steze se gibljejo med 2.750

EUR in 13.750 EUR na meter višinske razlike.

14. Prenosna linija in pomožna postaja: stroški prenosne linije so odvisni od tipa, dolžine,

napetosti, lokacije prenosne linije ter od instalirane moči elektrarne. Za oceno stroškov

prenosne linije je pogosto potrebna pomoč strokovnjaka. Stroški pomožne postaje so v

glavnem odvisni od napetosti in instalirane moči elektrarne. V spodnji tabeli so

prikazani ocenjeni stroški prenosne linije ter pomožne postaje upoštevajoč

predpostavko razumnega dostopa.

Page 62: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

Izkoriščanje vodnega potenciala spodnje Save 49

Tabela 4.1: Ocenjeni stroški prenosnih linij in pomožne postaje

Moč HE (MW)

Napetost (kV)

Strošek prenosnega voda (EUR/km)

Strošek pomožne postaje (EUR)

0 – 2 25 37.800 171.500 2 – 5 44 44.700 412.500 > 5 115 68.750 1.375.000

vir: RETScreen Engineering e-Textbook [9]

15. Transport: pod stroškovno postavko transporta spadajo vsi stroški transporta, povezani

z izgradnjo energetske infrastrukture elektrarne. Izračunajo se kot odstotek vrednosti

celotnih stroškov energetske infrastrukture (brez ostalih stroškov). Transportni stroški

lahko močno varirajo, kar je odvisno od lokacije in letnega časa.

4.3.6 Razni stroški

V to kategorijo spadajo vsi ostali stroški, ki se pojavijo v času projekta in niso bili

upoštevani v prejšnjih poglavjih. Ti stroški vključujejo stroške posebne opreme, režijske

stroške, stroške izobraževanja, obresti v času gradnje ter nepredvidene stroške.

1. Posebna oprema: v program lahko vnesemo stroške katerekoli opreme, ki je potrebna

pri izvedbi projekta.

2. Režijski stroški: so odvisni od oddaljenosti lokacije HE in potreb po postavitvi

začasnih bivališč za delavce. Ta postavka naj vključuje tudi stroške lokacijske

informacije in ostale posledične informacije. Ocena režijskih stroškov se izračuna na

podlagi odstotka vrednosti energetske infrastrukture elektrarne. Ti stroški se lahko

gibljejo od 10 % do 100 % vseh stroškov izgradnje energetske infrastrukture elektrarne,

odvisno od oddaljenosti HE, potreb za postavitev začasnih bivališč ter od deleža že

upoštevanih stroškov.

3. Usposabljanje: stroški izobraževanja za delo operaterja in vzdrževalca HE so odvisni

od velikosti in kompleksnosti ter oddaljenosti HE. Pri oddaljenih lokacijah se pojavi

večja potreba po usposobljenem osebju, ki prihaja iz okolice HE z namenom, da se

izognemo daljšim izpadom obratovanja. Za potrebe dnevnega vzdrževanja in delovanja

male HE je običajno zadosti ena oseba. V primeru večjih remontov pa je potrebna

Page 63: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

Izkoriščanje vodnega potenciala spodnje Save 50

dodatna specializirana delovna sila. Usposabljanje lahko traja od 5 do100 delovnih dni,

ob stroških med 140 EUR in 550 EUR na osebo na dan, odvisno od velikosti ter

lokacije projekta.

4. Obresti v času gradnje (kratkoročno financiranje gradnje): se spreminjajo v odvisnosti

od trajanja gradnje in cen denarja oziroma obrestnih mer. Stroški obresti v času gradnje

so izračunani na osnovi predpostavke, da je povprečen dolg za časa gradnje v mesecih,

50 % vsote skupnih stroškov projekta. Stroški obresti v času gradnje običajno variirajo

med 3 in 15 % stroškov projekta.

5. Nepredvideni stroški: količina denarnih sredstev, namenjena pokrivanju nepredvidenih

stroškov, je odvisna od točnosti ocen stroškov v Natančni stroškovni metodi. Ocena

višine denarnih sredstev za pokrivanje nepredvidenih stroškov naj bo opravljena na

osnovi ocen stroškov v predizvedbeni študiji. Tipično se giblje točnost ocenjenih

stroškov v predizvedbeni študiji v razponu od ± 40 do 50 %. Točnost ocenjenih

stroškov zavisi od strokovne usposobljenosti ekipe, ki sodeluje pri pripravi

predizvedbene študije ter razpoložljivosti točnih informacij. Izkušeni uporabniki

RETScreen-a lahko določijo oceno stroškov razvojne faze projekta v obsegu od 5 do

40 % vseh zagonskih stroškov projekta.

4.4 Analiza občutljivosti v programu RETScreen

Kot pomoč pri oceni občutljivosti pomembnih finančnih indikatorjev v odvisnosti od

bistvenih tehničnih in finančnih parametrov, je v programu RETScreen pripravljen delovni

list Analiza občutljivosti in tveganja. Ta standardni delovni list je sestavljen iz dveh delov,

in sicer analizo občutljivosti ter analizo tveganja. Obe analizi podajata informacije o

razmerju med bistvenimi parametri in finančnimi indikatorji in pokažeta na parametre, ki

imajo največji vpliv na finančne indikatorje. Analiza občutljivosti je namenjena splošni

uporabi, medtem ko je analiza tveganja namenjena za uporabnike z znanjem statistike. Obe

analizi sta izbirni. Vhodni podatki, ki jih vnesemo v ta delovni list, nimajo vpliva na ostale

delovne liste.

V delovnem listu Analiza občutljivosti izberemo možnost, da želimo izvesti analizo

občutljivosti. Nato lahko izbiramo med tremi različnimi finančnimi indikatorji analize

občutljivosti.

Page 64: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

Izkoriščanje vodnega potenciala spodnje Save 51

Uporabnik vnese območje občutljivosti (to območje mora biti odstotna vrednost med 0 in

50 %), ki definira maksimalne odstotne odklone, ki bodo uporabljeni na vseh bistvenih

parametrih v rezultatih analize občutljivosti. Vsak parameter se spreminja v naslednjem

območju občutljivosti: -1, -½, 0, ½, 1.

Rezultati analize občutljivosti so prikazani v treh tabelah, ki prikazujejo, kaj se dogaja z

izbrani finančnim indikatorjem, medtem ko se dva ključna parametra (na primer zagonski

stroški in izogibni stroški energije) spreminjata v podanem območju.

Rezultati analize občutljivosti, ki nam nakazujejo neizvedljiv projekt, glede na prej

postavljen prag, se prikažejo v oranžno obarvanih celicah. Za vrednost praga postavimo

tisto vrednost, pod katero (za neto sedanjo vrednost in povrnitev investicije) oziroma nad

katero (leto pozitivnega denarnega toka) projekt ekonomsko ni izvedljiv.

Vse vrednosti, ki so uporabljene pri analizi občutljivosti, so vzete iz delovnega lista

Finančni povzetek. Te vrednosti nam predstavljajo nekakšno omejitev, saj so nekatere

vrednosti, ki so podane v delovnem listu Finančni povzetek, odvisne od vrednosti, ki so

podane v drugih delovnih listih. V delovnem listu Analize občutljivosti pa so te vrednosti

privzete kot konstante.

V Analizi občutljivosti lahko analiziramo naslednje tri finančne indikatorje glede na

spreminjanje ključnih parametrov:

• Povrnitev investicije (ang. after tax internal rate of return and return of investment)

Model nam izračuna interno stopnjo povračila stroškov (v %) po plačilu davkov, kar

predstavlja pravi donos obresti, ki jih pridobimo na osnovi pravic v času življenjske

dobe projekta. Izračuna se tako, da program poišče tisto diskontno stopnjo, ki povzroči,

da je neto sedanja vrednost projekta enaka nič. Interna stopnja povračila stroškov

projekta je izračunana na osnovi nominalnih podatkov in upošteva tudi vpliv inflacije.

V primeru, ko je interna stopnja povračila stroškov projekta enaka ali večja kot

zahtevana stopnja povračila stroškov organizacije, potem se šteje projekt kot finančno

sprejemljiv. Kadar pa je interna stopnja povračila stroškov projekta nižja kot zahtevana

stopnja povračila stroškov organizacije, se projekt s finančnega stališča zavrne.

Page 65: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

Izkoriščanje vodnega potenciala spodnje Save 52

Prednost uporabe indikatorja interne stopnje povračila stroškov projekta je ta, de

rezultat ni odvisen od diskontne stopnje, ki je specifična za vsako organizacijo posebej.

Namesto tega je interna stopnja povračila stroškov projekta specifična za vsak projekt

posebej in se aplicira na vse investitorje pri projektu. Model na podlagi letnih denarnih

tokov po plačilu davka in življenjske dobe projekta izračuna interno stopnjo povrnitve

stroškov projekta.

• Število let do pozitivnega denarnega toka (ang. year to positive cash flow)

Model nam izračuna, kdaj (po koliko letih) bomo imeli pozitiven denarni tok, in

predstavlja časovno obdobje, ki mora preteči, da se bodo lastniku projekta povrnili

zagonski stroški projekta. Ta metoda vključuje denarne tokove, ki nastanejo po prvem

letu obratovanja, kot tudi stopnjo zadolžitve projekta, kar nam pokaže dejansko bolj

kakovostno vrednost projekta skozi čas. Ta metoda upošteva nominalno vrednost

prihodnjih denarnih tokov in ne diskontirano vrednost prihodnjih denarnih tokov.

• Neto sedanja vrednost (ang. net present value)

Model nam izračuna neto sedanjo vrednost projekta, katera predstavlja diskontirano

vrednost neto denarnega toka projekta, kot razliko med diskontirano vrednostjo vseh

denarnih pritokov in diskontirano vrednostjo vseh denarnih odtokov. Razlika med

sedanjo vrednostjo teh denarnih tokov nam pove, ali je projekt na splošno finančno

sprejemljiva investicija. Če je ta razlika pozitivna, je projekt finančno izvedljiv. Kadar

uporabljamo metodo izračuna neto sedanje vrednosti, moramo izbrati stopnjo

diskontiranja denarnih tokov na sedanjo vrednost. V praksi vložijo podjetja veliko časa,

da izberejo primerno diskontno stopnjo. Model izračuna neto sedanjo vrednost tako, da

uporabi kumulativo denarnih tokov po plačilu davka. Lahko izberemo opcijo, ki ne

upošteva davčne analize, kar pomeni, da je neto sedanja vrednost izračunana na podlagi

denarnih tokov pred plačilom davka.

4.5 Omejitve programa

Pri uporabi programa RETScreen obstajajo določene omejitve. Model je bil primarno

razvit za vrednotenje pretočnih HE. Vrednotenje akumulacijskih HE je sicer možno,

vendar moramo pri tem upoštevati nekatere poenostavitve oziroma predpostavke.

Spremembe padca, ki nastanejo zaradi nihanja nivoja vode v akumulacijskem bazenu, ne

moremo simulirati. Model zahteva vnos le ene vrednosti padca, zato v primeru

Page 66: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

Izkoriščanje vodnega potenciala spodnje Save 53

akumulacijske HE vnesemo primerno povprečno vrednost padca. Določitev povprečnega

padca se mora narediti samostojno izven modela in zahteva razumevanje efekta

spreminjanja padca na letno proizvodnjo električne energije. Naslednja omejitev se pojavi

pri obravnavi izoliranih omrežij v oddaljenih lokacijah, kjer se uporablja predpostavka da

povpraševanje po električni energiji sledi istemu vzorcu vse dni v letu. Za izolirana

področja, kjer se pojavljajo velike razlike v povpraševanju po električni energiji in v

razpoložljivi proizvodnji, je potrebna narediti prilagoditev ocenjene količine proizvedene

obnovljive energije. To se naredi s spremembo faktorja razpoložljivega pretoka v

energetskem modelu programa. Če damo te omejitve na stran, je model jasno razumljiv in

uporaben. Model je narejen v uporabniku lahko razumljivem formatu z veliko

informacijami in je v veliko pomoč inženirjem pri preliminarnem vrednotenju projektov.

Page 67: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

Izkoriščanje vodnega potenciala spodnje Save 54

5 TEHNIČNE REŠITVE V PROGRAMU RETScreen

Vseh pet načrtovanih hidroelektrarn je pretočno-akumulacijskega tipa s tremi cevnimi

agregati ali tremi Kaplanovimi turbinami s pretočno zmogljivostjo 500 m3/s, ki jo

zagotavlja pet pretočnih polj s prelivno zmogljivostjo 3500 m3/s.

5.1 Instaliran pretok

V času dolgoletnega študiranja in projektiranja verige hidroelektrarn na odseku spodnje

Save od Zidanega mostu do hrvaške meje je bila posebna pozornost posvečena določitvi

optimalnega instaliranega pretoka. V ta namen so bile izdelane številne študije, pri izdelavi

katerih so sodelovali najkompetentnejši strokovnjaki s področja energetike. V

predinvesticijski zasnovi sta bili obdelani dve varianti, ki se ju lahko razume kot dve

smiselni mejni varianti predvsem kar se tiče instalacije objektov (350 m3/s in 500 m3/s). V

novelaciji predinvesticijske zasnove je ugotovljena praktično enaka učinkovitost verige HE

s primerjanima pretokoma 350 m3/s in 500 m3/s. Upoštevaje dejstvo, da so predhodno

izdelane študije ugotovile znatno energetsko prednost višje instalacije, so predlagali, da se

za verigo HE na spodnji Savi izbere instaliran pretok Qi = 500 m3/s.

5.2 Tip in število agregatov ter proizvodnja električne energije

V dveh HE z nižjim padcem je predvidena vgradnja po treh horizontalnih cevnih agregatov

z dvojno regulirano turbino in generatorjem v hruški, v ostalih treh HE z višjim padcem pa

Tabela 5.1: Število in tip agregatov HE na spodnji Savi

Višina padca [m]

Število / tip agregatov

HE Boštanj 8,20 3 x cevni

HE Blanca 10,70 3 x vertikalni (Kaplan)

HE Krško 9,90 3 x vertikalni (Kaplan)

HE Brežice 10,40 3 x vertikalni (Kaplan)

HE Mokrice 7,85 3 x cevni

Page 68: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

Izkoriščanje vodnega potenciala spodnje Save 55

vgradnja treh vertikalnih Kaplanovih turbin, ki so preko turbinske gredi spojene z

generatorjem. Prvotno sta bili za te tri elektrarne predvideni dve Kaplanovi turbini.

Osnovna podatka, ki ju potrebujemo za izračun proizvodnje električne energije sta krivulja

pretoka na mestu kjer bo stala HE in krivulja izkoristka turbine. Krivuljo pretoka reke Save

smo izračunali s pomočjo podatkov iz mesečnih biltenov agencije republike Slovenije za

okolje, in sicer smo vzeli merilno postajo Čatež ter za vsak posamezen dan v letu odčitali

vrednost pretoka. Ko smo imeli vse vrednosti pretokov po posameznih dnevih, smo s

pomočjo programa excell izračunali, koliko dni v letu je pretok večji od neke vrednosti, in

sicer izraženo v odstotkih. Te vrednosti smo nato za posamezno HE preračunali glede na

povprečen pretok po podatkih investitorja.

Vrednosti za krivuljo pretoka smo vnesli v delovni list analiza hidrologije in izračun

obremenitve. Za HE Boštanj smo dobili krivuljo pretoka, ki je prikazana na sliki 5.1 in

prikazuje koliko časa pretok presega določeno vrednost. Na tej krivulji vidimo, da pretok

hitro pade in ni konstanten, kar nam pove, da je zelo odvisen od padavin in nam krivulja

predstavlja tipično hudourniško reko, kar reka Sava vsekakor je.

0,00

200,00

400,00

600,00

800,00

1.000,00

1.200,00

1.400,00

1.600,00

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

Slika 5.1: Krivulja pretoka za HE Boštanj v programu RETScreen

pret

ok [

m³/

s]

odstotek časa, ko je pretok izenačen ali večji [%]

Page 69: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

Izkoriščanje vodnega potenciala spodnje Save 56

Potrebujemo še krivuljo izkoristka turbine, za kar imamo v programu nabor standardnih

krivulj (glede na tip turbine), kadar pa poznamo podatke proizvajalca le te vnesemo ročno.

Izkoristek turbine se izračuna v rednih presledkih na podlagi pretokov. V programu smo

vzeli krivuljo za Kaplanovo turbino iz nabora standardnih krivulj za HE, ki bodo imele

vgrajene Kaplanove turbine. Za cevne turbine ne obstaja krivulja v naboru standardnih

krivulj. Za HE Boštanj smo pridobili školjčni diagram turbine iz katerega smo izračunali

krivuljo izkoristka. Školjčni diagram cevne turbine je priložen v prilogi 2. Zaradi

pomanjkljivosti programa, ki ne more simulirati spremembe padca smo izračunali

izkoristek turbine pri konstantni oziroma podani višini padca. To krivuljo smo razen pri

HE Boštanj, koristili tudi pri HE Mokrice, za katero so prav tako predvidene cevne turbine.

Tabela 5.2: Podatki krivulje izkoristka za HE Boštanj

Pretok Q

[%]

Izkoristek turbine

Št. turbin v pogonu

Kombiniran izkoristek

turbin 0% 0,00 0 0,00 5% 0,00 1 0,08

10% 0,00 1 0,90 15% 0,08 1 0,93 20% 0,46 1 0,95 25% 0,88 1 0,94 30% 0,90 1 0,94 35% 0,91 2 0,94 40% 0,92 2 0,95 45% 0,93 2 0,95 50% 0,94 2 0,94 55% 0,94 2 0,94 60% 0,95 2 0,94 65% 0,95 2 0,93 70% 0,95 3 0,95 75% 0,94 3 0,94 80% 0,94 3 0,94 85% 0,94 3 0,94 90% 0,94 3 0,94 95% 0,93 3 0,93

100% 0,93 3 0,93

Za krivuljo izkoristka vpišemo podatke v tabelo, in sicer za različne pretoke, ki so podani v

odstotkih maksimalnega pretoka turbine. Program izračuna kombiniran izkoristek turbin

ter poda število turbin, ki so v pogonu. Na sliki 5.2 vidimo krivuljo izkoristka, ki jo

program izriše na podlagi zgornje tabele.

Page 70: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

Izkoriščanje vodnega potenciala spodnje Save 57

0,00

0,10

0,20

0,30

0,40

0,50

0,60

0,70

0,80

0,90

1,00

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100Percent of Rated Flow (%)

Slika 5.2: Krivulja kombiniranega izkoristka treh turbin za HE Boštanj v programu

RETScreen

Na podlagi krivulje pretoka in krivulje izkoristka turbine oziroma turbin, smo izračunali

kapaciteto elektrarne iz katere program izračuna količino proizvedene električne energije.

Moč, ki jo izračuna program ter količino proizvedene energije, smo nato primerjali s

podanimi vrednostmi koncesionarja.

Tabela 5.3: Srednja letna proizvodnja in moč HE na spodnji Savi

Višina padca

H

[m]

Največja moč

P

[MW]

Največja moč P

(RETScreen) [MW]

Srednji letni

pretok Qsr [m

3/s]

Srednja letna proizvodnja

[GWh]

Srednja letna proizvodnja (RETScreen)

[GWh] HE Boštanj 8,20 32,5 32,752 235 115 118,412

HE Blanca 10,70 42,5 42,772 243 160 157,345

HE Krško 9,90 39,5 39,497 247 149 147,229

HE Brežice 10,40 41,5 41,545 250 161 156,567

HE Mokrice 7,85 30,5 31,355 305 135 138,759

V tabeli 5.3 vidimo, da izračunana proizvodnja električne energije v programu RETScreen

ne odstopa veliko od predinvesticijskih podatkov. Srednja letna proizvodnje energije za

Izko

rist

ek

Instaliran pretok [%]

Page 71: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

Izkoriščanje vodnega potenciala spodnje Save 58

elektrarni z manjšim padcem je malo večja od podane, medtem ko je pri ostalih treh

nekoliko nižja. Če bi v primeru HE Boštanj vzeli krivuljo za Kaplanovo turbino iz

standardnega nabora krivulj bi dobili srednjo letno proizvodnjo energije v višini 116,640

GWh. Tudi moč, ki jo dobimo v programu ne odstopa dosti od projektnih podatkov.

V programu imamo možnost prilagoditve krivulje izkoristka, in sicer lahko premikamo

krivuljo navzgor ali navzdol, lahko pa tudi spreminjamo koeficient proizvajalca turbin, s

tem da je le ta omejen do določene vrednosti. Na podlagi prilagoditve krivulje izkoristka se

spremeni tudi vrednost proizvedene energije. Imamo pa še eno možnost prilagoditve letne

proizvodnje energije, in sicer s spremembo vrednosti faktorja razpoložljivega pretoka.

Lahko pa rečemo, da program poda zelo dobro oceno o srednji letni proizvodnji energije in

moči elektrarne, seveda ob predpostavki, da imamo verodostojne oziroma točne podatke o

pretokih in padcu na mestu postavitve HE.

Na sliki 5.3 vidimo, da lahko elektrarna dela na polni moči le okoli 22 dni v letu, ko je

pretok višji od instaliranega. V obdobju, ko se pretok giblje med 100 m3/s in 500 m3/s, pa

lahko nekaj vode tudi akumulira in jo izkoristi za pokrivanje konic.

Slika 5.3: Krivulje pretoka in moči za HE Boštanj

Slika 5.4, na naslednji strani, prikazuje krivulje izkoristka turbin ter krivulje pretoka in

moči z osnovnimi podatki o HE Boštanj kot jih prikaže program RETScreen.

Razpoložljiv pretok Izkoriščen pretok Razpoložljiva moč

odstotek časa, ko je pretok izenačen ali večji [%]

pret

ok [

m³/

s]

moč

[kW

]

Page 72: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

Izkoriščanje vodnega potenciala spodnje Save 59

Small Hydro Turbine Characteristics Estimate Notes/RangeGross head m 8,20Design flow m³/s 500,000Turbine type - Kaplan See Product Database

Turbine efficiency curve data source - User-definedNumber of turbines turbine 3Small hydro turbine manufacturer LITOSTROJSmall hydro turbine modelTurbine manufacture/design coefficient - 4,5 2.8 to 6.1; Default = 4.5Efficiency adjustment % 0% -5% to 5%Turbine efficiency at design flow % 93,0%

Turbine Efficiency Curve DataFlow Turbine

efficiencyTurbines running

Combined turbine

(%) # efficiency0% 0,00 0 0,005% 0,00 1 0,0810% 0,00 1 0,9015% 0,08 1 0,9320% 0,50 1 0,9525% 0,88 1 0,9430% 0,90 1 0,9435% 0,91 2 0,9440% 0,92 2 0,9545% 0,93 2 0,9550% 0,94 2 0,9455% 0,94 2 0,9460% 0,95 2 0,9465% 0,95 2 0,9370% 0,95 3 0,9575% 0,94 3 0,9480% 0,94 3 0,9485% 0,94 3 0,9490% 0,94 3 0,9495% 0,93 3 0,93

100% 0,93 3 0,93

Efficiency Curve - 3 Turbine(s)

0,00

0,10

0,20

0,30

0,40

0,50

0,60

0,70

0,80

0,90

1,00

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100Percent of Rated Flow (%)

Eff

icie

ncy

Annual Energy Production Estimate Notes/Range

Small hydro plant capacity kW 32.752MW 32,752

Small hydro plant firm capacity kW 4.420Available flow adjustment factor - 1,00Small hydro plant capacity factor % 41% 40% to 95%Renewable energy delivered MWh 118.412

GJ 426.284

Complete Cost Analysis sheet

Flo

w (

m³/

s)

Flow-Duration and Power Curves

0,000

200,000

400,000

600,000

800,000

1.000,000

1.200,000

1.400,000

1.600,000

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 1000

5.000

10.000

15.000

20.000

25.000

30.000

35.000

Percent Time Flow Equalled or Exceeded (%)

Po

wer

(kW

)

Available Flow Flow Used Available Power

Slika 5.4: Krivulje izkoristka, pretoka in moči za HE Boštanj v programu RETScreen

Page 73: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

Izkoriščanje vodnega potenciala spodnje Save 60

Na sliki 5.5 vidimo vizualno simulacijo HE Krško. Vidi se pet prelivnih polj na desni

strani slike, strojnica na levi s tremi iztoki ter nov most, ki se bo zgradil vzporedno z

elektrarno.

Slika 5.5: Vizualna simulacija bodoče HE Krško (vir www.logon.si [12])

Page 74: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

Izkoriščanje vodnega potenciala spodnje Save 61

6 EKONOMSKA ANALIZA V PROGRAMU RETScreen

Ekonomsko analizo s pomočjo programa RETScreen smo naredili z vidika koncesionarja,

se pravi da so upoštevani stroški za energetsko infrastrukturo, medtem ko stroški ostale

infrastrukture, za katero se zagotovijo sredstva iz državnega proračuna, kot je predvideno

tudi v koncesijski pogodbi, v analizi niso vidni. Ta sredstva pa se bodo državi povrnila s

plačilom koncesije od prodaje električne energije.

Pri ekonomskem vrednotenju smo upoštevali dejanske podatke o cenah ter količinske

podatke pri HE Boštanj, ki so bili pridobljeni v ustni obliki, nekateri podatki so bili

pridobljeni z brskanjem po internetu in v javnih občilih. Vseh stroškov ni bilo možno

natančno določiti, zato smo v teh primerih uporabili okvirne vrednosti. Pri ostalih HE pa

smo podatke predvideli oziroma ocenili na podlagi nekaterih predpostavk, kot je npr. moč

oziroma tip turbin, saj so pri Kaplanovih turbinah dimenzije strojnice 20 % večje kot pri

cevnih turbinah.

Na naslednjih štirih straneh so prikazane razpredelnice analize stroškov za HE Boštanj in

HE Krško, in sicer za obe stroškovni metodi. Vidimo, da se pri obeh stroškovnih metodah

pojavljajo enake glavne postavke investicijskih stroškov. Te postavke so izvedbena študija,

razvoj, inženiring, energetska oprema, energetska infrastruktura elektrarne in ostali stroški.

Do vrednosti teh postavk pridemo na različne načine. Pri stroškovni metodi Formula jih

program izračuna na podlagi vhodnih parametrov, ki jih poda uporabnik. Pri Natančni

stroškovni metodi pa jih program izračuna na podlagi ocenjene kvantitete in stroškov na

enoto. Pri natančni stroškovni metodi je vsaka glavna postavka razdeljena na pod postavke.

Pri vsaki glavni postavki imamo tudi pod postavko ostali stroški, pri kateri podamo stroške

kateri niso podani pri ostalih pod postavkah. Tako smo npr. pri postavki energetska oprema

dali pod ostale stroške, stroške elektromehanske opreme, ki niso zajeti v stroških turbine,

generatorja in pripadajoče kontrolne opreme. V prilogi 4 se nahaja slovarček izrazov iz

razpredelnic analize stroškov.

Page 75: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

Izkoriščanje vodnega potenciala spodnje Save 62

6.1 Ovrednotenje tehničnih rešitev v programu RETScreen

6.1.1 Stroškovna metoda Formula – HE Boštanj

Costing method: Formula Currency: Euro symbol € Cost references: NoneSecond currency: Euro symbol € Rate: €/€ 0,23964

Formula Costing Method Notes/RangeInput Parameters

Project country SlovenijaLocal vs. Canadian equipment costs ratio - 0,80Local vs. Canadian fuel costs ratio - 1,20Local vs. Canadian labour costs ratio - 0,60Equipment manufacture cost coefficient - 0,80 0.50 to 1.00Exchange rate €/CAD 0,69

Cold climate? yes/no NoNumber of turbines turbine 3Flow per turbine m³/s 166,7Approx. turbine runner diameter (per unit) m 4,8Project classification:

Suggested classification - SmallSelected classification - Small

Existing dam? yes/no NoNew dam crest length m 144,0Rock at dam site? yes/no NoMaximum hydraulic losses % 5%Intake and miscellaneous losses % 1% 1% to 5%Access road required? yes/no Yes

Length km 0,5Tote road only? yes/no YesDifficulty of terrain - 3,0 1.0 to 6.0

Tunnel required? yes/no NoCanal required? yes/no NoPenstock required? yes/no NoDistance to borrow pits km 10,0Transmission line

Length km 1,2Difficulty of terrain - 1,0 1.0 to 2.0Voltage kV 110,0

Interest rate % 9,0%

Cost Adjustment AmountInitial Costs (Formula Method) (local currency) Factor (local currency) Relative Costs

Feasibility Study € 2.977.350 0,28 € 833.658 1,2% 100% 3.478.793€ Development € 2.715.150 0,20 € 551.175 0,8% 100% 2.300.014€

Land rights € - 0,0% 100% -€ Development Sub-total: € 551.175 0,8% 100% 2.300.014€

Engineering € 1.228.890 0,89 € 1.093.712 1,6% 100% 4.563.980€ Energy Equipment € 34.262.640 0,76 € 25.902.556 37,8% 100% 108.089.450€ Balance of Plant

Access road € 17.250 0,40 € 6.900 0,0% 100% 28.793€ Transmission line € 82.110 1,00 € 82.110 0,1% 100% 342.639€ Substation and transformer € 873.540 0,46 € 400.955 0,6% 100% 1.673.155€ Penstock € - 1,00 € - 0,0% 100% -€ Canal € - 1,00 € - 0,0% 100% -€ Tunnel € - 1,00 € - 0,0% 100% -€ Civil works (other) € 31.415.700 0,79 € 24.912.650 36,3% 100% 103.958.647€

Balance of Plant Sub-total: € 32.388.600 € 25.402.615 37,0% 100% 106.003.234€ Miscellaneous € 22.440.870 0,66 € 14.810.974 21,6% 100% 61.805.100€

GHG baseline study and MP Cost -€ -€ 0,0% 100% -€ GHG validation and registration Cost -€ -€ 0,0% 100% -€

Miscellaneous Sub-total: € 14.810.974 21,6% 100% 61.805.100€ Initial Costs - Total (Formula Method) € 96.013.500 € 68.594.691 100,0% 100% € 286.240.571

Annual Costs (Credits) Unit Quantity Unit Cost Amount Relative Costs Quantity Range Unit Cost RangeO&M

Land lease project 1 -€ -€ - -Property taxes % 0,0% 68.594.691€ -€ - -Water rental kW 32.752 20€ 655.050€ - -Insurance premium % 0,40% 68.594.691€ 274.379€ - -Transmission line maintenance % 5,0% 483.065€ 24.153€ - -Spare parts % 0,50% 68.594.691€ 342.973€ - -O&M labour p-yr 10,00 20.000€ 200.000€ - -GHG monitoring and verification project 1 2.100€ 2.100€ - -Travel and accommodation p-trip 20 70€ 1.400€ - -General and administrative % 10% 1.500.055€ 150.006€ - -Other - O&M Cost 1 200.000€ 200.000€ - -Contingencies % 10% 1.650.061€ 165.006€ - -

Annual Costs - Total 2.015.067€ 100,0%

Periodic Costs (Credits) Period Unit Cost Amount Interval Range Unit Cost RangeTurbine overhaul Cost 25 yr 1.000.000€ 1.000.000€ - -

-€ - --€ - -

End of project life Credit - -€ -€

Version 3.1 © Minister of Natural Resources Canada 1997 - 2005. NRCan/CETC - Varennes

Go to GHG Analysis sheet

RETScreen® Cost Analysis - Small Hydro Project

Page 76: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

Izkoriščanje vodnega potenciala spodnje Save 63

6.1.2 Stroškovna metoda Formula – HE Krško

Costing method: Formula Currency: Euro symbol € Cost references: NoneSecond currency: Euro symbol € Rate: €/€ 0,23964

Formula Costing Method Notes/RangeInput Parameters

Project country SlovenijaLocal vs. Canadian equipment costs ratio - 0,80Local vs. Canadian fuel costs ratio - 1,20Local vs. Canadian labour costs ratio - 0,60Equipment manufacture cost coefficient - 0,80 0.50 to 1.00Exchange rate €/CAD 0,69

Cold climate? yes/no NoNumber of turbines turbine 3Flow per turbine m³/s 166,7Approx. turbine runner diameter (per unit) m 4,8Project classification:

Suggested classification - SmallSelected classification - Small

Existing dam? yes/no NoNew dam crest length m 176,0Rock at dam site? yes/no NoMaximum hydraulic losses % 5%Intake and miscellaneous losses % 1% 1% to 5%Access road required? yes/no Yes

Length km 0,5Tote road only? yes/no YesDifficulty of terrain - 3,0 1.0 to 6.0

Tunnel required? yes/no NoCanal required? yes/no NoPenstock required? yes/no NoDistance to borrow pits km 10,0Transmission line

Length km 1,5Difficulty of terrain - 1,0 1.0 to 2.0Voltage kV 110,0

Interest rate % 9,0%

Cost Adjustment AmountInitial Costs (Formula Method) (local currency) Factor (local currency) Relative Costs

Feasibility Study € 3.252.660 0,32 € 1.024.588 1,2% 100% 4.275.530€ Development € 2.966.310 0,22 € 652.588 0,7% 100% 2.723.202€

Land rights € - 0,0% 100% -€ Development Sub-total: € 652.588 0,7% 100% 2.723.202€

Engineering € 1.319.280 0,98 € 1.292.894 1,5% 100% 5.395.153€ Energy Equipment € 36.841.170 0,85 € 31.351.836 35,4% 100% 130.828.892€ Balance of Plant

Access road € 17.250 0,40 € 6.900 0,0% 100% 28.793€ Transmission line € 101.430 0,81 € 82.158 0,1% 100% 342.841€ Substation and transformer € 1.034.310 0,39 € 400.278 0,5% 100% 1.670.330€ Penstock € - 1,00 € - 0,0% 100% -€ Canal € - 1,00 € - 0,0% 100% -€ Tunnel € - 1,00 € - 0,0% 100% -€ Civil works (other) € 34.840.860 0,99 € 34.492.451 38,9% 100% 143.934.449€

Balance of Plant Sub-total: € 35.993.850 € 34.981.788 39,5% 100% 145.976.413€ Miscellaneous € 24.515.010 0,79 € 19.366.858 21,8% 100% 80.816.466€

GHG baseline study and MP Cost -€ -€ 0,0% 100% -€ GHG validation and registration Cost -€ -€ 0,0% 100% -€

Miscellaneous Sub-total: € 19.366.858 21,8% 100% 80.816.466€ Initial Costs - Total (Formula Method) € 104.888.280 € 88.670.552 100,0% 100% € 370.015.656

Annual Costs (Credits) Unit Quantity Unit Cost Amount Relative Costs Quantity Range Unit Cost RangeO&M

Land lease project 1 -€ -€ - -Property taxes % 0,0% 88.670.552€ -€ - -Water rental kW 39.497 20€ 789.941€ - -Insurance premium % 0,40% 88.670.552€ 354.682€ - -Transmission line maintenance % 5,0% 482.436€ 24.122€ - -Spare parts % 0,50% 88.670.552€ 443.353€ - -O&M labour p-yr 10,00 20.000€ 200.000€ - -GHG monitoring and verification project 1 2.100€ 2.100€ - -Travel and accommodation p-trip 20 70€ 1.400€ - -General and administrative % 10% 1.815.598€ 181.560€ - -Other - O&M Cost 0 -€ -€ - -Contingencies % 10% 1.997.158€ 199.716€ - -

Annual Costs - Total 2.196.873€ 100,0%

Periodic Costs (Credits) Period Unit Cost Amount Interval Range Unit Cost RangeTurbine overhaul Cost 25 yr 1.000.000€ 1.000.000€ - -

-€ - --€ - -

End of project life Credit - -€ -€

Version 3.1 © Minister of Natural Resources Canada 1997 - 2005. NRCan/CETC - Varennes

Go to GHG Analysis sheet

RETScreen® Cost Analysis - Small Hydro Project

Page 77: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

Izkoriščanje vodnega potenciala spodnje Save 64

6.1.3 Natančna stroškovna metoda – HE Boštanj

Costing method: Detailed Currency: Euro symbol € Cost references: NoneSecond currency: Euro symbol € Rate: €/€ 0,23964

Initial Costs (Credits) Unit Quantity Unit Cost Amount Relative Costs Quantity Range Unit Cost RangeFeasibility Study

Site investigation p-d 150,0 500€ 75.000€ 0,1% - -Hydrologic assessment p-d 200,0 500€ 100.000€ 0,1% - -Environmental assessment p-d 200,0 500€ 100.000€ 0,1% - -Preliminary design p-d 120,0 500€ 60.000€ 0,1% - -Detailed cost estimate p-d 100,0 500€ 50.000€ 0,1% - -GHG baseline study and MP project 0 -€ -€ 0,0% - -Report preparation p-d 40,0 500€ 20.000€ 0,0% - -Project management p-d 50,0 420€ 21.000€ 0,0% - -Travel and accommodation p-trip 100 70€ 7.000€ 0,0% - -Other - Feasibility study Cost 1 400.000€ 400.000€ 0,6% - -Credit - Feasibility study Credit 0 -€ -€ 0,0% - -

Sub-total: 833.000€ 1,2%Development

PPA negotiation p-d 0,0 -€ -€ 0,0% - -Permits and approvals p-d 100,0 550€ 55.000€ 0,1% - -Land rights site 0 -€ -€ 0,0% - -Land survey p-d 150,0 420€ 63.000€ 0,1% - -GHG validation and registration project 0 -€ -€ 0,0% - -Project financing p-d 80,0 800€ 64.000€ 0,1% - -Legal and accounting p-d 150,0 800€ 120.000€ 0,2% - -Project management p-yr 0,50 90.000€ 45.000€ 0,1% - -Travel and accommodation p-trip 50 70€ 3.500€ 0,0% - -Other - Development Cost 1 200.000€ 200.000€ 0,3% - -Credit - Development Credit 0 -€ -€ 0,0% - -

Sub-total: 550.500€ 0,8%Engineering

Design and tender documents p-yr 4,00 120.000€ 480.000€ 0,7% - -Contracting p-d 100,0 800€ 80.000€ 0,1% - -Construction supervision p-yr 1,00 130.000€ 130.000€ 0,2% - -Other - Engineering Cost 1 400.000€ 400.000€ 0,6% - -Credit - Engineering Credit 0 -€ -€ 0,0% - -

Sub-total: 1.090.000€ 1,6%Energy Equipment

Turbines/generators, controls kW 32.752 510€ 16.703.769€ 24,4% - -Equipment installation % 10% 16.703.769€ 1.670.377€ 2,4% - -Transportation % 5% 16.703.769€ 835.188€ 1,2% - -Other - Energy equipment Cost 1 6.700.000€ 6.700.000€ 9,8% - -Credit - Energy equipment Credit 0 -€ -€ 0,0% - -

Sub-total: 25.909.334€ 37,8%Balance of Plant

Access road km 0,5 13.800€ 6.900€ 0,0% - -Clearing ha 2,0 16.500€ 33.000€ 0,0% - -Earth excavation m³ 350.000,0 17€ 5.950.000€ 8,7% - -Rock excavation m³ 80.000,0 50€ 4.000.000€ 5,8% - -Concrete dam m³ 0 -€ -€ 0,0% - -Timber crib dam m³ 0 -€ -€ 0,0% - -Earthfill dam m³ 0 -€ -€ 0,0% - -Dewatering % 0% -€ -€ 0,0% - -Spillway m³ 31.000 188€ 5.812.500€ 8,5% - -Canal m³ 0 -€ -€ 0,0% - -Intake m³ 3.000 188€ 564.000€ 0,8% - -Tunnel m³ 0 -€ -€ 0,0% - -Pipeline/penstock kg 0 -€ -€ 0,0% - -Powerhouse civil m³ 29.000 188€ 5.452.000€ 7,9% - -Fishway m lift 0,0 -€ -€ 0,0% - -Transmission line km 1,2 68.750€ 82.500€ 0,1% - -Substation project 1,0 400.000€ 400.000€ 0,6% - -Transportation % 8% 22.300.900€ 1.784.072€ 2,6% - -Other - Balance of plant Cost 1 1.400.000€ 1.400.000€ 2,0% - -Credit - Balance of plant Credit -€ 0,0% - -

Sub-total: 25.484.972€ 37,2%Miscellaneous

Special equipment project 0 -€ -€ 0,0% - -Contractor's overhead % 10% 25.484.972€ 2.548.497€ 3,7% - -Training p-d 50,0 400€ 20.000€ 0,0% - -Contingencies % 5% 56.436.303€ 2.821.815€ 4,1% - -Interest during construction 9,0% 42 month(s) 59.258.118€ 9.333.154€ 13,6% - -Other - Miscellaneous Cost 0 -€ -€ 0,0% - -

Sub-total: 14.723.466€ 21,5%Initial Costs - Total 68.591.272€ 100,0%

Annual Costs (Credits) Unit Quantity Unit Cost Amount Relative Costs Quantity Range Unit Cost RangeO&M

Land lease project 1 -€ -€ - -Property taxes % 0,0% 68.591.272€ -€ - -Water rental kW 32.752 20€ 655.050€ - -Insurance premium % 0,40% 68.591.272€ 274.365€ - -Transmission line maintenance % 5,0% 482.500€ 24.125€ - -Spare parts % 0,50% 68.591.272€ 342.956€ - -O&M labour p-yr 10,00 20.000€ 200.000€ - -GHG monitoring and verification project 1 2.100€ 2.100€ - -Travel and accommodation p-trip 20 70€ 1.400€ - -General and administrative % 10% 1.499.996€ 150.000€ - -Other - O&M Cost 1 200.000€ 200.000€ - -Contingencies % 10% 1.649.996€ 165.000€ - -

Annual Costs - Total 2.014.995€ 100,0%

Periodic Costs (Credits) Period Unit Cost Amount Interval Range Unit Cost RangeTurbine overhaul Cost 25 yr 1.000.000€ 1.000.000€ - -

-€ - --€ - -

End of project life Credit - -€ -€

Version 3.1 © Minister of Natural Resources Canada 1997 - 2005. NRCan/CETC - Varennes

Go to GHG Analysis sheet

RETScreen® Cost Analysis - Small Hydro Project

Page 78: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

Izkoriščanje vodnega potenciala spodnje Save 65

6.1.4 Natančna stroškovna metoda – HE Krško

Costing method: Detailed Currency: Euro symbol € Cost references: NoneSecond currency: Euro symbol € Rate: €/€ 0,23964

Initial Costs (Credits) Unit Quantity Unit Cost Amount Relative Costs Quantity Range Unit Cost RangeFeasibility Study

Site investigation p-d 150,0 500€ 75.000€ 0,1% - -Hydrologic assessment p-d 200,0 500€ 100.000€ 0,1% - -Environmental assessment p-d 200,0 500€ 100.000€ 0,1% - -Preliminary design p-d 120,0 500€ 60.000€ 0,1% - -Detailed cost estimate p-d 100,0 500€ 50.000€ 0,1% - -GHG baseline study and MP project 0 -€ -€ 0,0% - -Report preparation p-d 40,0 500€ 20.000€ 0,0% - -Project management p-d 50,0 420€ 21.000€ 0,0% - -Travel and accommodation p-trip 10 70€ 700€ 0,0% - -Other - Feasibility study Cost 1 600.000€ 600.000€ 0,7% - -Credit - Feasibility study Credit 0 -€ -€ 0,0% - -

Sub-total: 1.026.700€ 1,2%Development

PPA negotiation p-d 0,0 -€ -€ 0,0% - -Permits and approvals p-d 100,0 550€ 55.000€ 0,1% - -Land rights site 0 -€ -€ 0,0% - -Land survey p-d 150,0 420€ 63.000€ 0,1% - -GHG validation and registration project 0 -€ -€ 0,0% - -Project financing p-d 80,0 800€ 64.000€ 0,1% - -Legal and accounting p-d 150,0 800€ 120.000€ 0,1% - -Project management p-yr 0,50 90.000€ 45.000€ 0,1% - -Travel and accommodation p-trip 50 70€ 3.500€ 0,0% - -Other - Development Cost 1 300.000€ 300.000€ 0,3% - -Credit - Development Credit 0 -€ -€ 0,0% - -

Sub-total: 650.500€ 0,7%Engineering

Design and tender documents p-yr 4,00 120.000€ 480.000€ 0,5% - -Contracting p-d 100,0 800€ 80.000€ 0,1% - -Construction supervision p-yr 1,00 130.000€ 130.000€ 0,1% - -Other - Engineering Cost 1 600.000€ 600.000€ 0,7% - -Credit - Engineering Credit 0 -€ -€ 0,0% - -

Sub-total: 1.290.000€ 1,5%Energy Equipment

Turbines/generators, controls kW 39.497 510€ 20.143.497€ 22,7% - -Equipment installation % 10% 20.143.497€ 2.014.350€ 2,3% - -Transportation % 5% 20.143.497€ 1.007.175€ 1,1% - -Other - Energy equipment Cost 1 8.200.000€ 8.200.000€ 9,2% - -Credit - Energy equipment Credit 0 -€ -€ 0,0% - -

Sub-total: 31.365.022€ 35,4%Balance of Plant

Access road km 0,5 13.800€ 6.900€ 0,0% - -Clearing ha 2,0 16.500€ 33.000€ 0,0% - -Earth excavation m³ 550.000,0 17€ 9.350.000€ 10,5% - -Rock excavation m³ 110.000,0 50€ 5.500.000€ 6,2% - -Concrete dam m³ 0 -€ -€ 0,0% - -Timber crib dam m³ 0 -€ -€ 0,0% - -Earthfill dam m³ 0 -€ -€ 0,0% - -Dewatering % 0% -€ -€ 0,0% - -Spillway m³ 36.000 188€ 6.768.000€ 7,6% - -Canal m³ 0 -€ -€ 0,0% - -Intake m³ 3.600 188€ 676.800€ 0,8% - -Tunnel m³ 0 -€ -€ 0,0% - -Pipeline/penstock kg 0 -€ -€ 0,0% - -Powerhouse civil m³ 36.000 188€ 6.768.000€ 7,6% - -Fishway m lift 10,0 13.750€ 137.500€ 0,2% - -Transmission line km 1,2 68.750€ 82.500€ 0,1% - -Substation project 1,0 400.000€ 400.000€ 0,5% - -Transportation % 8% 29.722.700€ 2.377.816€ 2,7% - -Other - Balance of plant Cost 1 3.000.000€ 3.000.000€ 3,4% - -Credit - Balance of plant Credit 0 -€ -€ 0,0% - -

Sub-total: 35.100.516€ 39,6%Miscellaneous

Special equipment project 0 -€ -€ 0,0% - -Contractor's overhead % 10% 35.100.516€ 3.510.052€ 4,0% - -Training p-d 50,0 400€ 20.000€ 0,0% - -Contingencies % 5% 72.962.789€ 3.648.139€ 4,1% - -Interest during construction 9,0% 42 month(s) 76.610.929€ 12.066.221€ 13,6% - -Other - Miscellaneous Cost 0 -€ -€ 0,0% - -

Sub-total: 19.244.412€ 21,7%Initial Costs - Total 88.677.150€ 100,0%

Annual Costs (Credits) Unit Quantity Unit Cost Amount Relative Costs Quantity Range Unit Cost RangeO&M

Land lease project 1 -€ -€ - -Property taxes % 0,0% 88.677.150€ -€ - -Water rental kW 39.497 20€ 789.941€ - -Insurance premium % 0,40% 88.677.150€ 354.709€ - -Transmission line maintenance % 5,0% 482.500€ 24.125€ - -Spare parts % 0,50% 88.677.150€ 443.386€ - -O&M labour p-yr 10,00 20.000€ 200.000€ - -GHG monitoring and verification project 1 2.100€ 2.100€ - -Travel and accommodation p-trip 20 70€ 1.400€ - -General and administrative % 10% 1.815.660€ 181.566€ - -Other - O&M Cost 0 -€ -€ - -Contingencies % 10% 1.997.226€ 199.723€ - -

Annual Costs - Total 2.196.949€ 100,0%

Periodic Costs (Credits) Period Unit Cost Amount Interval Range Unit Cost RangeTurbine overhaul Cost 25 yr 1.000.000€ 1.000.000€ - -

-€ - --€ - -

End of project life Credit - -€ -€

Version 3.1 © Minister of Natural Resources Canada 1997 - 2005. NRCan/CETC - Varennes

Go to GHG Analysis sheet

RETScreen® Cost Analysis - Small Hydro Project

Page 79: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

Izkoriščanje vodnega potenciala spodnje Save 66

6.2 Analiza rezultatov po obeh metodah

Po obeh metodah smo izračunali investicijske stroške za že izgrajeno HE Boštanj in HE

Krško, ki se še ni začela graditi. Pri rezultatih stroškovne metode Formula, ki nam izračuna

stroške na podlagi nekaj karakterističnih podatkov, opazimo da so prilagoditveni faktorji, s

katerimi prilagodimo stroške glede na specifičnost lokacije oziroma lokalne pogoje

večinoma različni od ena. Večinoma so ti faktorji prilagoditve nižji od ena. V primeru, da

bi pustili te faktorje enake ena, bi dobili rezultate, ki bi zelo odstopali od Natančne

stroškovne metode. Pri HE Boštanj bi tako dobili zagonske stroške v vrednosti 96.013.500

EUR, medtem ko bi dobili pri Natančni stroškovni metodi vrednost 68.348.976 EUR. Pri

HE Krško pa bi dobili zagonske stroške, po stroškovni metodi Formula brez

prilagoditvenih faktorjev, v vrednosti 104.888.280 EUR. Po Natančni stroškovni metodi pa

bi dobili stroške v vrednosti 88.677.150 EUR. Vidimo, da bi pri obeh HE dobili dosti višje

vrednosti pri stroškovni metodi Formula kot pa pri Natančni stroškovni metodi. To lahko

pripišemo višjim stroškom dela v Kanadi in s tem tudi višjim stroškom celotnega postroja.

Zato smo se odločili, da rezultate stroškovne metode Formula približamo rezultatom

Natančne stroškovne metode.

Tabela 6.1: Zagonski stroški po obeh metodah za predvideno investicijo

Zagonski stroški predvidene investicije Formula Natančna Brez faktorja

prilagoditve S faktorjem prilagoditve

HE Boštanj 96.013.500 EUR 68.594.691 EUR 68.591.272 EUR

HE Krško 104.888.280 EUR 88.670.552 EUR 88.677.150 EUR

Opazimo lahko tudi, da brez prilagoditvenih faktorjev pri stroškovni metodi Formula

rezultat tako absolutno kot relativno bolj odstopa pri HE Boštanj kot pri HE Krško. Pri

gradbenih delih prihaja do razlik tudi zato, ker smo naredili analizo z vidika koncesionarja

in tako je recimo pri akumulacijskem bazenu upoštevan kot energetski del infrastrukture le

zgornji meter dovoljenega nihanja bazena, kar predstavlja približno 20 odstotkov vrednosti

le tega. Vidimo lahko tudi, da nam stroškovna metoda Formula poda grobo in hitro oceno

investicijskih stroškov, medtem ko Natančna stroškovna metoda poda točnejšo oceno, za

kar pa moramo vsekakor vložiti več truda in časa, kajti potrebujemo dobro oceno količin

materialov. Pri stalnih oziroma letnih stroških opazimo, da so stroški koncesije obračunani

Page 80: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

Izkoriščanje vodnega potenciala spodnje Save 67

glede na instalirano moč elektrarne, to pa zato, ker program nima možnosti izračuna

stroškov koncesije glede na količino proizvedene električne energije. To je pomanjkljivost

programa, ki se v našem primeru odraža v tem, da so stroški koncesije obravnavani kot

konstanta. Zato je te stroške potrebno, kadarkoli se spremeni količina proizvedene

električne energije, preračunavati. Če delamo analizo občutljivosti glede na spremembo

obsega proizvodnje, nam konstantna vrednost koncesijskih stroškov vnaša določen

pogrešek v rezultat. Stroške koncesije smo zato preračunali glede na instalirano moč

elektrarne. Izhajali smo iz srednje letne proizvodnje, ki jo poda program, ter dobljeno

vrednost nekoliko povečali, saj predvidevamo, da bo prodajna cena električne energije

naraščala.

Tabela 6.2: Zagonski stroški po obeh metodah za preostale HE

Zagonski stroški predvidene investicije Formula Natančna Brez faktorja

prilagoditve S faktorjem prilagoditve

HE Blanca 109.309.800 EUR 85.591.959 EUR 85.601.123 EUR

HE Brežice 107.167.350 EUR 80.589.565 EUR 80.582.570 EUR

HE Mokrice 93.610.230 EUR 64.808.630 EUR 64.806.982 EUR

Po vnosu podatkov v stroškovne metode smo naredili še finančni povzetek predvidene

investicije. V finančni povzetek smo vnesli podatke o prodajni ceni električne energije,

predvideni rasti cene električne energije, predvideni stopnji inflacije, diskontni stopnji,

življenjski dobi oziroma dobi, za katero se podeli koncesija, podatke o financiranju

predvidene investicije, davku na dobiček in amortizaciji.

Financial Parameters

Avoided cost of energy €/kWh 0,0400 Debt ratio % 50,0%RE production credit €/kWh Debt interest rate % 9,0%RE production credit duration yr 50 Debt term yr 15 RE credit escalation rate % 2,0%GHG emission reduction credit €/tCO2 - Income tax analysis? yes/no YesGHG reduction credit duration yr 21 Effective income tax rate % 20,0%GHG credit escalation rate % 0,0% Loss carryforward? - YesAvoided cost of excess energy €/kWh - Depreciation method - Straight-lineAvoided cost of capacity €/kW-yr - Depreciation tax basis % 100,0%Energy cost escalation rate % 3,0% Depreciation rate % 30,0%Inflation % 2,5% Depreciation period yr 25 Discount rate % 5,0% Tax holiday available? yes/no NoProject life yr 50 Tax holiday duration yr 5

Slika 6.1: Tabela finančnih parametrov v programu RETScreen

Page 81: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

Izkoriščanje vodnega potenciala spodnje Save 68

Za izračun dinamičnih pokazateljev uspešnosti investicije, kot sta dolgoročna cena in neto

sedanja vrednost, je izredno pomembna višina uporabljene diskontne stopnje. Diskontna

stopnja mora odražati dolgoročno tendenco cene kapitala in tudi rizičnost projekta. Z

Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na

področju javnih financ (Ur.l. RS, št. 60/06) je predpisana uporaba 7 % diskontne stopnje.

Upoštevajoč teoretične izhodišča, da naj diskontna stopnja odraža donosnost kapitala in

stopnjo rizika projekta, se 7 % diskontna stopnja kaže kot visoka, zato smo v izračunih

uporabili priporočilo Evropske skupnosti, ki za tovrstne projekte priporoča uporabo 5 %

diskontne stopnje. Za še sprejemljivo diskontno stopnjo pa priznava 3 % diskontno

stopnjo.

Iz podatkov o prihodnji ceni električne energije je predvidena rast cene električne energije

sprva 5 % na leto, kasneje pa manjša, tako smo predvideli 3,0 % rast cene električne

energije za celotno obdobje koncesije. Predvideli smo tudi pričakovano stopnjo inflacije, in

sicer 2,5 % za celotno obdobje koncesije. Za začetno prodajno ceno električne energije

smo vzeli 40 EUR/MWh.

Pri strukturi financiranja smo upoštevali, da se bo 50 % investicije financiralo iz prostih

finančnih sredstev investitorja, 50 % pa s posojili. Davek na dobiček smo nastavili na 20

%. Amortizacijo pa naj program računa po metodi linearnega oziroma časovno

enakomernega amortiziranja. Ker je amortizacijska stopnja za hidromehansko opremo,

generatorje in turbine 4 %, za glavni pogonski objekt, jezovno zgradbo in akumulacijski

bazen pa 2 %, smo obdobje amortizacije nastavili na 25 let. Se pravi, da smo nastavili

vrednost na stopnjo, ki bo prej amortizirana, ker v programu nimamo možnosti nastavitve

amortizacije za posamezne subjekte.

Vse prej naštete parametre smo pri vseh elektrarnah vzeli enake.

Sledi grafični prikaz predvidenega skupnega denarnega toka v življenjski dobi oziroma v

času koncesijskega obdobja za hidroelektrarni Boštanj in Krško.

Page 82: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

Izkoriščanje vodnega potenciala spodnje Save 69

C

um

ula

tive

Cas

h F

low

s (

€)

(100.000.000)

(50.000.000)

0

50.000.000

100.000.000

150.000.000

200.000.000

250.000.000

0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 22 24 26 28 30 32 34 36 38 40 42 44 46 48 50

Years

Slika 6.2: Grafični prikaz predvidenega skupnega denarnega toka v življenjski dobi za HE

Boštanj, stroškovna metoda Formula

Iz slike 6.2 vidimo, da začne skupen denarni tok pri visoki negativni vrednosti (visoki

zagonski stroški) in potem še naprej pada do 15. leta, ko se izteče odplačevanje posojila.

Potem se negativen trend skupnega denarnega toka obrne v pozitivnega, čeprav je

kumulativa še vedno negativna, vse do pozitivnega denarnega toka, ki nastopi v tem

primeru po 23,7 letih. V tej točki imamo povrnjene vse investicijske stroške in nam

investicija prinaša le še dobiček.

V prilogi 3, so priloženi grafični prikazi predvidenega skupnega denarnega toka za vse

nove hidroelektrarne, kot so prikazani v programu RETScreen po natančni stroškovni

metodi. Priloženih je 10 grafičnih prikazov, in sicer so najprej prikazani za pretoke po

podatkih investitorja, nato pa še pri pretoku zmanjšanem za 20 %. Poleg grafičnih prikazov

so podane še vrednosti: srednje letne proizvodnje električne energije, zagonskih stroškov

predvidene investicije, interne stopnje donosnosti investicije, števila let do pozitivnega

denarnega toka ter neto sedanje vrednosti.

Sku

pen

den

arn

i to

k (E

UR

)

Leto

Page 83: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

Izkoriščanje vodnega potenciala spodnje Save 70

Cu

mu

lati

ve C

ash

Flo

ws

(€)

(100.000.000)

(50.000.000)

0

50.000.000

100.000.000

150.000.000

200.000.000

250.000.000

300.000.000

0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 22 24 26 28 30 32 34 36 38 40 42 44 46 48 50

Years

Slika 6.3: Grafični prikaz predvidenega skupnega denarnega toka v življenjski dobi za HE

Krško, stroškovna metoda Formula

(100.000.000)

(50.000.000)

0

50.000.000

100.000.000

150.000.000

200.000.000

250.000.000

0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 22 24 26 28 30 32 34 36 38 40 42 44 46 48 50

Years

Slika 6.4: Grafični prikaz predvidenega skupnega denarnega toka v življenjski dobi za HE

Boštanj, Natančna stroškovna metoda

Sku

pen

den

arn

i to

k (E

UR

)

Leto

Sku

pen

den

arn

i to

k (E

UR

)

Leto

Page 84: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

Izkoriščanje vodnega potenciala spodnje Save 71

(100.000.000)

(50.000.000)

0

50.000.000

100.000.000

150.000.000

200.000.000

250.000.000

300.000.000

0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 22 24 26 28 30 32 34 36 38 40 42 44 46 48 50

Slika 6.5: Grafični prikaz predvidenega skupnega denarnega toka v življenjski dobi za HE

Krško, Natančna stroškovna metoda

Poleg grafičnih prikazov skupnega denarnega toka smo dobili v finančnem povzetku

programa RETScreen tudi podatke o povrnitvi stroškov investicije (ang. ROI), pričakovane

stopnje donosnosti investicije (ang. IRR), število let do pozitivnega denarnega toka ter neto

sedanjo vrednost, ki so prikazane v spodnjih tabelah, in sicer za vseh pet elektrarn.

Tabela 6.3: Interna stopnja donosnosti za vse HE

Stopnja donosnosti [%]

Formula Natančna

HE Boštanj 5,5 5,5

HE Blanca 6,5 6,5

HE Krško 5,7 5,7

HE Brežice 7,3 7,3

HE Mokrice 7,3 7,3

Iz tabele 6.3 vidimo, da je interna stopnja donosnosti v vseh variantah višja od diskontne

stopnje, kar pomeni da bo investicija donosna ter bo sposobna sama pokrivati stroške.

Sku

pen

den

arn

i to

k (E

UR

)

Leto

Page 85: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

Izkoriščanje vodnega potenciala spodnje Save 72

Tabela 6.4: Število let do pozitivnega denarnega toka za vse HE

Št. let do pozitivnega denarnega toka [let]

Formula Natančna

HE Boštanj 23,7 23,6

HE Blanca 21,3 21,3

HE Krško 23,1 23,1

HE Brežice 19,9 19,9

HE Mokrice 19,7 19,7

V tabeli 6.3 imamo prikazano število let, ki morajo preteči, da bo investicija začela

prinašati dobiček. Vidimo lahko, da se to število giblje nekje med 20 in 24 let, kar je

običajna doba povračila vloženih sredstev pri hidroelektrarnah.

Tabela 6.5: Neto sedanja vrednost za vse HE

Neto sedanja vrednost [EUR]

Formula Natančna

HE Boštanj 5.694.442 5.699.779

HE Blanca 24.072.259 24.059.044

HE Krško 11.210.899 11.202.186

HE Brežice 35.183.878 35.192.553

HE Mokrice 28.445.326 28.446.451

Iz tabele 6.5 vidimo, da so vse neto sedanje vrednosti investicije pozitivne oziroma večje

od nič. Metoda neto sedanje vrednosti nam diskontira bodoče donose na današnjo vrednost.

Iz rezultatov vidimo, da je diskontiran tok vseh prilivov večji od diskontiranega toka vseh

odlivov. Pozitivna vrednost neto sedanje vrednosti pomeni znesek, za katerega je sedanja

vrednost pozitivnega toka koristi večja od sedanje vrednosti celotnega negativnega toka

stroškov, oziroma da je razlika med vrednostjo proizvedenega ali ohranjenega bogastva in

vrednostjo porabljenih sredstev pozitivna.

Iz neto sedanjih vrednosti lahko zaključimo, da je premo sorazmerna s količino

proizvedene električne energije. Malo odstopa le HE Mokrice, ki je po proizvodnji

električne energije na četrtem mestu. Za HE Mokrice, smo predvidevali nekoliko manjše

stroške investicije, ker naj bi investitor na podlagi izkušenj iz gradnje predhodnih elektrarn

in pa zaradi boljše konfiguracije terena zgradil zadnjo hidroelektrarno v verigi z manjšimi

Page 86: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

Izkoriščanje vodnega potenciala spodnje Save 73

stroški. Največjo donosnost pa naj bi prinašala HE Brežice, ki naj bi tudi proizvedla

največjo količino električne energije.

Iz rezultatov ekonomske analize v programu RETScreen lahko sklepamo, da bo vsaka

posamezna hidroelektrarna prinašala dobiček. Vidimo, da dinamični kazalci kažejo, da je

investicija v verigo hidroelektrarn na spodnji Savi upravičena, saj je tako neto sedanja

vrednost pozitivna v vseh primerih, kot interna stopnja donosnosti v vseh primerih višja od

nastavljene diskontne vrednosti.

6.3 Analiza občutljivosti

Na primeru HE Krško (Natančna stroškovna metoda) smo naredili še analizo občutljivosti

pričakovane stopnje donosnosti, pričakovanega števila let do pozitivnega denarnega toka

ter neto sedanje vrednosti predvidene investicije glede na spreminjanje prodajne cene

električne energije, količino proizvedene električne energije ter zagonske stroške. Območje

občutljivosti smo nastavili na 40 %, prag za pričakovano stopnjo donosnosti predvidene

investicije smo nastavili na 5 %, prag za število let do pozitivnega denarnega toka smo

nastavili na 25 let ter prag za neto sedanjo vrednost smo nastavili na nič. Pri izpisu tabele v

programu nam vrednosti, ki ne dosežejo praga osenči. Tako lahko takoj vidimo, katere

variante ne dosegajo postavljenega praga upravičenosti investicije.

Tabela 6.6: Analiza občutljivosti pričakovane stopnje donosnosti predvidene investicije

glede na spreminjanje prodajne cene električne energije in količino proizvedene električne

energije

Prodajna cena električne energije (EUR/kWh)

0,0240 0,0320 0,0400 0,0480 0,0560

Proizvedena el. en (MWh) -40% -20% 0% 20% 40%

88.337 -40% -5,1% -0,7% 1,3% 2,8% 4,1% 117.783 -20% -0,7% 1,8% 3,7% 5,3% 6,8% 147.229 0% 1,3% 3,7% 5,7% 7,5% 9,3% 176.675 20% 2,8% 5,3% 7,5% 9,7% 11,7% 206.121 40% 4,1% 6,8% 9,3% 11,7% 14,2%

Page 87: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

Izkoriščanje vodnega potenciala spodnje Save 74

Tabela 6.7: Analiza občutljivosti pričakovanega števila let do pozitivnega denarnega toka

predvidene investicije glede na spreminjanje prodajne cene električne energije in količino

proizvedene električne energije

Prodajna cena električne energije (EUR/kWh)

0,0240 0,0320 0,0400 0,0480 0,0560

Proizvedena el. en (MWh) -40% -20% 0% 20% 40%

88.337 -40% več kot 50 več kot 50 41,0 33,3 28,0 117.783 -20% več kot 50 38,1 29,6 24,0 20,7 147.229 0% 41,0 29,6 23,1 19,3 16,7 176.675 20% 33,3 24,0 19,3 16,2 12,8 206.121 40% 28,0 20,7 16,7 12,8 9,5

Tabela 6.8: Analiza občutljivosti neto sedanje vrednosti predvidene investicije glede na

spreminjanje prodajne cene električne energije in količino proizvedene električne energije

Prodajna cena električne energije (EUR/kWh)

0,0240 0,0320 0,0400 0,0480 0,0560

Proizvedena el. en (MWh) -40% -20% 0% 20% 40%

88.337 -40% -97.912.513 -75.431.037 -54.204.993 -34.072.078 -14.424.966 117.783 -20% -75.431.037 -47.427.395 -20.931.597 4.865.910 29.972.063 147.229 0% -54.204.993 -20.931.597 11.202.186 42.341.773 72.866.127 176.675 20% -34.072.078 4.865.910 42.341.773 78.911.771 114.958.965 206.121 40% -14.424.966 29.972.063 72.866.127 114.958.965 156.924.387

Iz analize občutljivosti pričakovane stopnje donosnosti, pričakovanega števila let do

pozitivnega denarnega toka ter neto sedanje vrednosti predvidene investicije glede na

spreminjanje prodajne cene električne energije in količino proizvedene električne energije

je razvidno, da kar v dvanajstih primerih investicija ne dosega praga, ki smo ga postavili.

Menimo, da je verjetnost primera iz prvih dveh stolpcev zelo majhna, ker se prodajna cena

lahko kvečjemu zviša kot pa zniža. Vidimo, da so v tabelah 6.6, 6.7 in 6.8 polja osenčena

na enakih mestih, zato lahko te rezultate posplošimo za npr. neto sedanjo vrednost. V

zadnjih treh stolpcih so verjetnejši scenariji. Neto sedanja vrednost je negativna v štirih

primerih. Najverjetnejši se nam zdi scenarij, ko se količina proizvedene energije zniža za

20 % in če se hkrati ne poviša prodajna cena, dobimo negativno neto sedanjo vrednost in s

tem neupravičenost naložbe. Za ta scenarij smo na koncu naredili še ekonomsko analizo.

Page 88: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

Izkoriščanje vodnega potenciala spodnje Save 75

V spodnjih tabelah pa imamo prikazano še analizo občutljivosti vseh treh parametrov glede

na spreminjanje prodajne cene električne energije in vrednosti zagonskih oziroma

investicijskih stroškov.

Tabela 6.9: Analiza občutljivosti pričakovane stopnje donosnosti predvidene investicije

glede na spreminjanje prodajne cene električne energije in vrednosti zagonskih stroškov

Prodajna cena električne energije (EUR/kWh) 0,0240 0,0320 0,0400 0,0480 0,0560

Zagonski stroški

(EUR) -40% -20% 0% 20% 40% 53.206.290 -40% 3,4 6,6 9,6 12,4 15,4 70.941.720 -20% 2,1 4,9 7,2 9,4 11,6 88.677.150 0% 1,3 3,7 5,7 7,5 9,3 106.412.580 20% 0,6 2,8 4,6 6,2 7,8 124.148.010 40% 0,1 2,1 3,8 5,3 6,6

Tabela 6.10: Analiza občutljivosti pričakovanega števila let do pozitivnega denarnega toka

predvidene investicije glede na spreminjanje prodajne cene električne energije in vrednosti

zagonskih stroškov

Prodajna cena električne energije (EUR/kWh)

0,0240 0,0320 0,0400 0,0480 0,0560

Zagonski stroški (EUR) -40% -20% 0% 20% 40%

53.206.290 -40% 30,9 21,1 16,3 11,7 8,4 70.941.720 -20% 36,5 25,6 19,9 16,5 13,2 88.677.150 0% 41,0 29,6 23,1 19,3 16,7 106.412.580 20% 45,0 33,0 26,2 21,8 18,9 124.148.010 40% 48,6 36,2 28,9 24,1 21,0

Tabela 6.11: Analiza občutljivosti neto sedanje vrednosti predvidene investicije glede na

spreminjanje prodajne cene električne energije in vrednosti zagonskih stroškov

Prodajna cena električne energije (EUR/kWh) 0,0240 0,0320 0,0400 0,0480 0,0560

Zagonski stroški

(EUR) -40% -20% 0% 20% 40% 53.206.290 -40% -15.337.304 16.618.483 47.261.667 77.295.962 107.271.264 70.941.720 -20% -34.667.072 -1.936.266 29.495.464 60.063.897 90.132.403 88.677.150 0% -54.204.993 -20.931.597 11.202.186 42.341.773 72.866.127 106.412.580 20% -73.885.277 -40.140.099 -7.540.880 24.188.458 55.170.365 124.148.010 40% -93.667.567 -59.512.180 -26.535.364 5.680.577 37.112.591

Vidimo, da se pri vseh treh parametrih pojavljajo osenčena polja na enakih mestih. Neto

sedanja vrednost je pri prodajni ceni, ki smo jo predvidevali, negativna v dveh primerih, in

Page 89: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

Izkoriščanje vodnega potenciala spodnje Save 76

sicer ko se zagonski stroški povišajo za 20 % ali 40 %. Menimo, da zagonski stroški

investicije ne bodo narasli za omenjene vrednosti in da je tako investicija z vidika analize

občutljivosti glede na prodajne cene električne energije in vrednosti zagonskih stroškov

upravičena.

Scenarij, ko se količina proizvedene energije zniža za 20 %, se nam zdi najverjetnejši, ker

podatki po predinvesticijski zasnovi bazirajo na osnovi pretokov v obdobju od leta 1961 do

1990. Sami smo izračunali pretoke za obdobje od leta 2002 do leta 2006, ki so v povprečju

nižji za okoli 20 %, s tem pa je tudi količina proizvedene energije manjša za približno 20

%. Zato smo za ta scenarij naredili ekonomsko analizo za vse elektrarne.

(80.000.000)

(60.000.000)

(40.000.000)

(20.000.000)

0

20.000.000

40.000.000

60.000.000

80.000.000

100.000.000

120.000.000

140.000.000

0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 22 24 26 28 30 32 34 36 38 40 42 44 46 48 50

Years

Slika 6.6: Grafični prikaz predvidenega skupnega denarnega toka v življenjski dobi za HE

Boštanj pri zmanjšanju pretoka za 20 %, Natančna stroškovna metoda

Iz slike 6.6 vidimo, da začne skupen denarni tok, pri enako visoki negativni vrednosti kot

na sliki 6.2. Nato še naprej pada do 15. leta, ko se izteče odplačevanje posojila, vendar

pade na večjo negativno vrednost kot v primeru, ko pretok ni zmanjšan za 20 %. To se

zgodi zato, ker je proizvodnja električne energije manjša in s tem so prihodki od prodaje le

te manjši. Potem se negativen trend skupnega denarnega toka obrne v pozitivnega, vendar

Sku

pen

den

arn

i to

k (E

UR

)

Leto

Page 90: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

Izkoriščanje vodnega potenciala spodnje Save 77

potrebuje več časa do točke, ko nastopi pozitiven denarni tok, ker začne na večji negativni

vrednosti kot na sliki 6.2 in so prihodki manjši. Pozitivni denarni tok nastopi v tem primeru

po 29,7 letih.

(100.000.000)

(50.000.000)

0

50.000.000

100.000.000

150.000.000

200.000.000

0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 22 24 26 28 30 32 34 36 38 40 42 44 46 48 50

Years

Slika 6.7: Grafični prikaz predvidenega skupnega denarnega toka v življenjski dobi za HE

Krško pri zmanjšanju pretoka za 20 %, Natančna stroškovna metoda

Tabela 6.12: Finančni kazalci in količina proizvedene električne energije pri zmanjšanju

pretoka za 20 % za vse HE

Srednja letna proizvodnja

[GWh]

Stopnja donosnosti

[%]

Št. let do poz. denarnega toka

[let]

Neto sedanja vrednost

[EUR]

HE Boštanj 97,848 3,6 29,8 -16.803.898

HE Blanca 129,823 4,6 26,1 -5.526.114

HE Krško 121,614 3,9 28,5 -16.696.284

HE Brežice 129,439 5,4 23,9 6.352.512

HE Mokrice 116,550 5,4 23,8 4.869.667

Pri vseh hidroelektrarnah se je zmanjšal obseg proizvodnje. Pri HE Boštanj, HE Blanca in

HE Krško vidimo, da ne dosežemo praga, ki smo ga postavili, pri nobenem finančnem

kazalcu. Pri prvih treh elektrarnah je tako neto sedanja vrednost negativna, število let do

Sku

pen

den

arn

i to

k (E

UR

)

Leto

Page 91: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

Izkoriščanje vodnega potenciala spodnje Save 78

pozitivnega denarnega toka je višje od 25 let ter stopnja donosnosti je padla pod 5 %.

Zadovoljujejo pa te tri elektrarne minimalne kriterije, ki jih še priporoča Evropska

skupnost. Pri ostalih dveh elektrarnah pa kljub zmanjšanju pretoka za 20 %, še dosegamo

prag, ki smo ga postavili. Največjo nevarnost predvidene investicije vidimo prav v

zmanjšanju pretoka reke Save. Danes smo povsod po svetu priča podnebnim spremembam.

Ena od teh sprememb, se pri nas, kaže tudi v zmanjševanju količine padavin, od katerih pa

je pretok v reki Savi odvisen. Zmanjšanje pretoka in s tem količine proizvedene električne

energije bi postavila pod vprašaj ekonomsko upravičenost investicije.

Page 92: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

Izkoriščanje vodnega potenciala spodnje Save 79

7 ZAKLJUČEK:

Vsekakor mora vsaka država prav tako tudi Slovenija dati prednost pri proizvodnji

električne energije obnovljivim energetskim virom, ki so tudi s stališča okoljevarstva

najmanj oporečni. V času, ko naraščajo potrebe po energiji in pa zaradi dejstva, da je

Slovenija postala približno 20-odstotna neto uvoznica električne energije, moramo

izkoristiti vsak možen vir, še posebej pa obnovljive in cenovno ugodne vire energije, ki

povečujejo samostojnost, zanesljivost, stabilnost in konkurenčnost slovenskega

elektroenergetskega sistema. Od slovenskih rek je od še neizkoriščenega potenciala, odsek

spodnje Save tehnično, ekonomsko ter z vidika varovanja okolja najbolj zanimiv.

Ugotovimo lahko, da je programsko orodje RETScreen primerno za uporabo pri oceni

investicijskih stroškov in obsega proizvodnje hidroenergetskih objektov, seveda ob

upoštevanju določenih omejitev, ki jih moramo poznati. Za boljšo se je izkazala Natančna

stroškovna metoda, ki nam na enostaven način omogoča pregled stroškov po posameznih

postavkah ter nam daje točnejšo oceno investicijskih stroškov.

Izgradnja spodnjesavske verige je z upoštevanjem priporočila Evropske skupnosti, ki za

tovrstne projekte priporoča uporabo 5 odstotne diskontne stopnje z ekonomskega stališča

upravičena. Vendar pa vidimo pri analizi občutljivosti, da se največja nevarnost skriva v

pretoku reke Save, ki ne dosega vrednosti iz prejšnjega stoletja in je v trendu zmanjševanja

povprečnega pretoka. S tem, ko se manjša pretok, pa se manjša tudi obseg proizvodnje

električne energije. Pri rezultatih, ko je zmanjšan pretok vidimo, da investicija pri treh

elektrarnah ne dosega več kriterijev za upravičenost, pri ostalih dveh pa je nekoliko nad

pragom. Iz tega bi lahko sklepali, da investicija ni upravičena. Pri vsem tem se moramo

zavedati, da gre za dolgoročen projekt, ki je povezan z nizkim ekonomskim tveganjem in

da investicija sledi ciljem nacionalnega razvoja. Ob izgradnji hidroenergetskih objektov na

spodnji Savi pa se bo uredila tudi lokalna, državna in vodna infrastruktura ter zagotovila

mnogo večja poplavna varnost kot do sedaj. Če upoštevamo še, da investicija prinaša

Page 93: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

Izkoriščanje vodnega potenciala spodnje Save 80

socialno varnost in nove zaposlitve ter prispeva k izboljšanju regionalnega razvoja ter

kvalitete življenja, pa je vsekakor upravičena.

Tudi, če bodo v prihodnosti pretoki manjši, pa bo verjetno narasla cena električne energije,

saj je energija iz hidroelektrarn nepogrešljiv segment elektroenergetskega sistema.

V koncesijski pogodbi se nahaja tudi določba, ki daje možnost investitorju podaljšanja

koncesijske pogodbe in tako nadaljnje obratovanje hidroelektrarn. Ob upoštevanju dejstva,

da imajo hidroelektrarne dolgo obratovalno dobo, ki lahko tudi preseže 100 let, lahko

koncesionar podaljša obdobje in si s tem zagotovi večje prihodke. Koncesijska pogodba

vnaša novost, da se investicija deli na energetski in infrastrukturni del. Izvajanje enega

brez drugega je praktično nemogoče in če se bo spoštovala pogodba in bo država

pravočasno zagotavljala finančna sredstva za infrastrukturni del, bo gradnja potekala v

rokih in brez težav. Mogoče je celo, da se bosta zadnji dve elektrarni v verigi gradili

istočasno, s tem pa bi se gradnja verige skrajšala za tri leta.

Z izgradnjo verige se bo povišala instalirana moč na pragu celotnega elektroenergetskega

sistema za 183 MW (brez HE Vrhovo), obseg proizvodnje električne energije pa se poviša

za 720 GWh na leto. Če upoštevamo dejansko hidrologijo reke Save, sta instalirana moč in

instaliran pretok previsoka. Le ob visokih pretokih bo možno izkoristiti celotno instalirano

kapaciteto hidroelektrarn, zato smatram, da bi bila bolj smiselna varianta z nižjo instalirano

močjo in pretokom.

Veriga bo pokrivala 6 % potreb po električni energiji. Zavedati se je treba, da kljub tem 6

% in prispevku k stabilnejši in kvalitetnejši oskrbi poraba v Sloveniji in drugod po svetu

narašča. Pri nas narašča s približno 3 odstotno rastjo porabe. Zaradi tega dejstva ter zaradi

iztekanja življenjske dobe nekaterih objektov za proizvodnjo električne energije, pa se bo

Slovenija moral obrniti tudi na konvencionalne vire. Če bo Slovenija imela odlagališče

radioaktivnih odpadkov, smatram, da bi bila najboljša rešitev dograditev novega bloka

jedrske elektrarne, ki bi za dlje časa pokrila potrebo po električni energiji.

Page 94: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

Izkoriščanje vodnega potenciala spodnje Save 81

8 LITERATURA:

[1] A. Kryžanovski, HE Krško, Državni lokacijski načrt, Gradivo za pridobitev smernic

za načrtovanje, HSE d.o.o., Ljubljana, februar 2004

[2] F. Steinman, Vodne akumulacije v regionalnem razvoju Slovenije in vprašanja

graditve vodnih zadrževalnikov, Graditev hidroelektrarn in vključevanje vodnih

akumulacij kot energetskih objektov v prostor: zbornik referatov / I. konferenca o

sprejemljivosti energetske infrastrukture v prostoru, Ljubljana, 19. april 2000,

Elektrotehniška zveza Slovenije, 2000, str. 87 – 95.

[3] Koncesijska pogodba za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save, julij

2002

[4] M. Rebernik, Ekonomika podjetja, 3. dopolnjena izdaja, Gospodarski vestnik,

Ljubljana, 1997

[5] Ocena zadostnosti proizvodnih virov električne energije v Republiki Sloveniji za

obdobje 2005 – 2008, ELES sistemski operater prenosnega omrežja, julij 2005

[6] Poročilo o vplivih na okolje za glavni energetski objekt HE Boštanj, Savaprojekt

d.o.o., Krško, 2002

[7] P. Polak, Izdelava investicijskega programa za izgradnjo hidroelektrarne, diplomsko

delo, Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani, 2003

[8] Resolucija o strategiji učinkovite rabe in oskrbe Slovenije z energijo, Uradni list

Republike Slovenije, št. 9/1996

[9] RETScreen International, Clean Energy, Decision support Centre, Engineering e-

Textbook, Small Hydro, 2004 (www.retscreen.gc.ca)

[10] Spletna stran: http://www.arso.gov.si

[11] Spletna stran: http://www.hse.si

[12] Spletna stran: http://www.logon.si

[13] Spletna stran: http://www.savske-el.si

[14] T. Tacer, Stroškovno ovrednotenje različnih variant izkoriščanja vodnega potenciala

v stari strugi reke Drave, diplomska naloga, Univerza v Mariboru, 2005

Page 95: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

Izkoriščanje vodnega potenciala spodnje Save 82

[15] Uredba o državnem lokacijskem načrtu za hidroelektrarno Krško, Uradni list

Republike Slovenije, št. 103/2006

[16] Veriga HE na spodnji Savi, Novelirana predinvesticijska zasnova, IBE d.d. Ljubljana,

maj 2002

[17] V. Korošec, K. Kvaternik, Možnosti izrabe vodotokov v Sloveniji in pomen graditve

hidroelektrarn za narodno gospodarstvo, Graditev hidroelektrarn in vključevanje

vodnih akumulacij kot energetskih objektov v prostor: zbornik referatov / I.

konferenca o sprejemljivosti energetske infrastrukture v prostoru, Ljubljana, 19. april

2000, Elektrotehniška zveza Slovenije, 2000, str. 48 – 56.

[18] Zakon o pogojih za izkoriščanje potenciala spodnje Save, Uradni list Republike

Slovenije, št. 42/02

[19] Zakon o varstvu okolja, Uradni list Republike Slovenije, št. 32/93 , št. 44/95 –

odločba ustavnega sodišča

Page 96: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

Priloga

Page 97: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

Priloga 1: Najvažnejše določbe koncesijske pogodbe in pogoji v zvezi s koncesijsko

pravico za rabo energetskega potenciala vode spodnje Save

1. Najvažnejše določbe koncesijske pogodbe

a. Predmet pogodbe

Predmet pogodbe je koncesijska pravica izkoriščati vodni energetski potencial

spodnjega toka Save izključno za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarnah

Vrhovo, Boštanj, Blanca, Krško, Brežice in Mokrice na način in pod pogoji,

določenimi s koncesijskim aktom in s to pogodbo.

Predmet pogodbe je tudi prenos koncesije v delu, v kolikor se nanaša na koncesijska

pravica izkoriščati vodni energetski potencial spodnjega toka Save izključno za

proizvodnjo električne energije v hidroelektrarnah Boštanj, Blanca, Krško, Brežice in

Mokrice na Holding Slovenske elektrarne d.o.o. in ureditev koncesijskega razmerja

med koncendentom in obema koncesionarjema.

b. Splošne pravice in obveznosti

Koncendent se zavezuje, da pri urejanju mejnega režima Save z Republiko Hrvaško ne

bo sprejel takih sprememb v tem režimu, ki bi koncesionarju onemogočale izvajanje

koncesije.

Koncendent se zavezuje, da v času trajanja te koncesije ne bo podelil nobene koncesije

za izkoriščanje vodnega energetskega potenciala na istem odseku za isti namen.

Pri izvajanju koncesije mora koncesionar ravnati v skladu s predpisi Republike

Slovenije in za Republiko Slovenijo veljavnimi mednarodnimi pogodbami.

Koncesionar mora pri izvajanju koncesije ravnati v skladu z načelom najboljše

dosegljive tehnologije in najboljše večnamenske rabe prostora, zlasti tako, da uporablja

take arhitektonske, gradbene in tehnične rešitve, uporabljive brez nesorazmernih

stroškov, ki najmanj obremenjujejo okolje in ki ne bodo poslabšale kvalitete življenja.

Pri oceni tehnologije je treba upoštevati vse vrste obremenjevanja okolja in vse vplive

določene rešitve na okolje.

c. Trajanje koncesije

Rok, za katerega se podeli koncesija, je 50 let.

Page 98: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

Rok koncesije teče za vsako hidroelektrarno in njej pripadajoče vodne ter energetske

objekte in akumulacijo posebej.

Rok koncesije začne teči z dnem pravnomočnosti lokacijskega dovoljenja oziroma

enotnega dovoljenja za poseg v prostor za posamezno HE in njej pripadajoče objekte.

Za HE Vrhovo začne teči rok koncesije in vseh obveznosti iz te koncesijske pogodbe z

dnem njenega podpisa.

Rok koncesije ne teče v času, ko v skladu s to pogodbo zaradi višje sile koncesionar ni

mogel graditi objekte ali vgrajevati naprave koncesije, ali ni mogel obratovati HE.

Zadržanje poteka časa koncesije se ugotavlja za vsako HE posebej.

d. Nekatere definicije

V koncesijski pogodbi imajo poleg pomena, določenega s koncesijskim aktom,

posamezni izrazi naslednji pomen:

»državna infrastruktura« na vplivnem območju koncesije so objekti in naprave

obstoječe državne ceste, železniške, telekomunikacijske in energetske infrastrukture, ki

jih je treba premestiti, preurediti, dograditi ali izvesti podobne ureditve zaradi nastanka

na novo oblikovanega vodnega prostora na območju drugih hidroelektrarn;

»lokalna infrastruktura« na vplivnem območju koncesije so objekti in naprave

obstoječe lokalne ceste , vodovodne, kanalizacijske (vključno s terciarno stopnjo

čiščenja odpadnih vod na obstoječih in novih komunalnih čistilnih napravah),

infrastrukture za distribucijo zemeljskega plina in druge komunalne infrastrukture, ki

jih je treba premestiti, preurediti, zgraditi ali dograditi ali izvesti podobne ureditve

zaradi nastanka na novo oblikovanega vodnega prostora na območju hidroelektrarn;

»objekti energetske ureditve« na območju akumulacijskega bazena posamezne HE so

jezovna zgradba s hidromehansko in elektro opremo, objekti ureditve struge pred

pretočnimi polji in podslapju, premostitveni objekti v sklopu jezovne zgradbe,

regulacijski objekti na območju jezovne zgradbe, visokovodni nasipi z utrditvijo in

zatesnitvijo na gorvodni in dolvodni strani pregrade nad višino gladine 100-letne

visoke vode reke Save pred posegi v prostor, ki so predmet te koncesije, kakor tudi

drugi objekti, namenjeni izključno pridobivanju električne energije;

»objekti in naprave koncesije« so vsi objekti in naprave energetske ureditve, vodna

infrastruktura, državna in lokalna infrastruktura in drugi objekti in naprave ter

telekomunikacijske naprave, potrebne za obratovanje energetskih objektov in naprav;

Page 99: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

»območje koncesije« je območje, ki ga sestavljajo obstoječa vodna in priobalna

zemljišča Save v delu, za katerega se podeljuje koncesija, določena v lokacijskem

načrtu posamezne hidroelektrarne;

»vodna infrastruktura« na vplivnem območju koncesije, so objekti in naprave ureditve

pritokov ter zaščitnih ukrepov pred poplavami na vplivnem območju koncesije,

akumulacijski bazeni vključno z ureditvijo in zatesnitvijo nasipov na gorvodni in

dolvodni strani pregrade do višine gladine 100-letne vode za hidroelektrarne;

»veriga HE« je zaporedje HE Boštanj, HE Blanca, HE Krško, HE Brežice in HE

Mokrice;

»vplivno območje koncesije« je poplavno območje izven območja koncesije, skupaj s

pripadajočimi objekti, ki je trajno ogroženo zaradi škodljivega delovanja voda Save v

delu, za katerega se podeljuje koncesija; vplivno območje koncesije je podrobno

opredeljeno v lokacijskem načrtu posamezne HE;

»zemljišča koncesije« so zemljišča, na katerih mora koncesionar pridobiti pravico za

postavitev objektov in naprav koncesije ali za drug namen, ki je nujno potreben za

izvajanje koncesije.

e. Zgraditev objektov vodne infrastrukture v imenu in za račun koncendenta

Objekte vodne infrastrukture zgradi koncesionar drugih HE v imenu in za račun

koncendenta.

Objekti vodne infrastrukture postanejo z zgraditvijo last koncendenta, koncesionar

drugih HE pa jih je dolžan v času trajanja koncesije upravljati in vzdrževati v skladu s

pogodbo.

Če je posamezen objekt vodne infrastrukture nad določeno višino objekt energetske

ureditve, vendar je ta objekt nedeljiva celota, postane z zgraditvijo cel objekt last

koncendenta, koncesionar drugih HE pa jih je dolžan v času trajanja koncesije

upravljati in vzdrževati v skladu s pogodbo.

f. Pogodbeni način ureditve razmerij z lastniki ali upravljalci objektov državne

infrastrukture

Koncesionar drugih HE in koncendent sta dolžna pravočasno storiti vse, da lastniki

oziroma upravljalci državne infrastrukture izvedejo potrebne ureditve te infrastrukture

v skladu z lokacijskim načrtom in programom izvedbe infrastrukturnih ureditev.

Page 100: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

V ta namen skleneta koncesionar drugih HE in koncendent z lastnikom oziroma

upravljalcem objektov državne infrastrukture pogodbo, s katero se uredijo:

- pravice in obveznosti lastnika oziroma upravljalca posameznega objekta državne

infrastrukture glede njegove ureditve v zvezi s koncesijo, ki je predmet pogodbe in

skladno z lokacijskim načrtom ter programom izvedbe infrastrukturnih ureditev;

- pravice in obveznosti koncendenta v zvezi z zagotavljanjem sredstev za ureditev

objekta državne infrastrukture in v zvezi z nadzorom nad njihovo uporabo;

- pravice in obveznosti koncesionarja drugih HE s koordinacijo del pri ureditvi

posameznega objekta državne infrastrukture z ostalimi deli, potrebnimi za

izgradnjo verige HE.

g. Način in postopek pridobivanja zemljišč

Koncesionar drugih HE pridobiva zemljišča, ki so v skladu s sprejetimi lokacijskimi

načrti, potrebna za ureditev vodne infrastrukture, državne in lokalne infrastrukture ter

objekte energetske ureditve, na način, ki ga določata zakon in ta pogodba.

Lastninsko pravico na zemljiščih iz prvega odstavka koncesionar drugih HE pridobiva

v imenu in za račun Republike Slovenije.

Z dnem pridobitve lastninske pravice v korist Republike Slovenije pridobi koncesionar

drugih HE pravico uporabe zemljišča za izvajanje koncesije, ki traja do prenehanja

koncesijskega razmerja. V zvezi z uporabo ima koncesionar drugih HE vse pravice

zakupnika zemljišča oziroma imetnika ustrezne stvarnopravne pravice.

h. Financiranje gradnje

• Zagotavljanje sredstev za pridobitev zemljišč

Sredstva za pridobivanje zemljišč za druge HE zagotovi koncendent iz državnega

proračuna.

Določba prejšnjega odstavka se uporablja tudi za zemljišča in druge nepremičnine,

ki jih prenese koncendentu koncesionar HE Vrhovo.

• Zagotavljanje sredstev za gradnjo vodne infrastrukture

Sredstva za ureditev vodne infrastrukture zagotovi koncendent iz državnega

proračuna, skladno s programom izvedbe infrastrukturnih ureditev.

Sredstva iz prvega odstavka te točke nakazuje koncendent v skladu z dinamiko

izvajanja del.

Page 101: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

Določba prvega odstavka te točke velja tudi v primeru, da za ureditev vodne

infrastrukture najame koncesionar drugih HE posojilo s poroštvom koncendenta,

pri čemer koncendent iz državnega proračuna zagotovi vsa sredstva za pridobitev in

odplačevanje tega posojila.

• Zagotavljanje sredstev za ureditev državne infrastrukture

Sredstva za ureditev državne infrastrukture zagotovi koncendent iz državnega

proračuna, skladno s programom izvedbe infrastrukturnih ureditev in pogodbo z

lastnikom oziroma upravljalcem posameznega objekta državne infrastrukture.

Določba prvega odstavka te točke velja tudi v primeru, da za ureditev državne

infrastrukture najame koncesionar drugih HE posojilo s poroštvom koncendenta,

pri čemer koncendent iz državnega proračuna zagotovi vsa sredstva za pridobitev in

odplačevanje tega posojila.

• Zagotavljanje sredstev za ureditev lokalne infrastrukture

Sredstva za ureditev lokalne infrastrukture zagotovi koncendent iz državnega

proračuna, skladno s programom izvedbe infrastrukturnih ureditev in pogodbo z

lokalo skupnostjo in lastnikom oziroma upravljalcem posameznega objekta lokalne

infrastrukture oziroma skladno s pogodbo z lokalno skupnostjo.

Določba prvega odstavka te točke velja tudi v primeru, da za ureditev lokalne

infrastrukture najame posojilo s poroštvom koncendenta lokalna skupnost ali

lastnik oziroma upravljalec posameznega objekta infrastrukture, kakor tudi če

najame posojilo s poroštvom koncendenta koncesionar drugih HE. Pri tem mora

koncendent iz državnega proračuna zagotoviti vsa sredstva za pridobitev in

odplačevanje tega posojila.

i. Plačilo za koncesijo

• Višina plačila koncesije koncesionarja drugih HE

Koncesionar drugih HE mora koncendentu in lokalni skupnosti plačati letni znesek

plačila za koncesijo 10 % od vrednosti proizvedene električne energije v drugih

HE.

V okviru plačila za koncesijo koncesionar drugih HE plačuje tudi nadomestilo za

uporabo stavbnega zemljišča ali drugo javno dajatev z enakim učinkom, ki se

plačuje od zemljišč na območju koncesije.

Page 102: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

Če je koncesionarju drugih HE ne glede na prejšnji odstavek odmerjeno

nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča ali druga javna dajatev z enakim

učinkom, ki se plačuje od zemljišč oziroma nepremičnin na območju koncesije, se

za znesek te javne dajatve zmanjša plačilo za koncesijo, in sicer tisti del plačila za

koncesijo, ki se plača tisti lokalni skupnosti, ki je javno dajatev odobrila.

Določba 3. odstavka te točke pogodbe se uporablja tudi v primeru, da drugo javno

dajatev, ki bremeni zemljišča oziroma nepremičnine na območju koncesije, odmeri

koncendent.

• Višina plačila koncesije koncesionarja HE Vrhovo

Koncesionar HE Vrhovo mora koncendentu in lokalni skupnosti plačati letni

znesek plačila za koncesijo 7 % od vrednosti proizvedene električne energije v HE

Vrhovo.

Poleg plačila za koncesijo koncesionar HE Vrhovo plačuje tudi nadomestilo za

uporabo stavbnega zemljišča ali drugo javno dajatev z enakim učinkom, ki se

plačuje od zemljišč oziroma nepremičnin na območju koncesije.

• Vrednost električne energije

Vrednost električne energije v smislu te pogodbe je prihodek, ki ga koncesionar

doseže s prodajo električne energije, proizvedene v hidroelektrarnah, ki so predmet

te pogodbe.

Če koncesionar poleg električne energije iz HE, ki so predmet te koncesije prodaja

v svojem imenu in za svoj račun tudi drugo električno energijo, je prihodek iz

prejšnjega odstavka tolikšen delež vsega prihodka koncesionarja, doseženega s

prodajo električne energije, kolikšen je delež električne energije iz posamezne HE,

ki so predmet te koncesije, v celotni prodani električni energiji koncesionarja.

• Začetek obveznosti plačila za koncesijo

Plačilo za koncesijo se plačuje od vsake hidroelektrarne posebej.

Dolžnost plačila za koncesijo za posamezno hidroelektrarno nastopi z začetkom

prodaje električne energije, proizvedene v posamezni hidroelektrarni.

Za HE Vrhovo začne dolžnost plačevanja plačila za koncesijo prvega dne v

mesecu, ki sledi mesecu v katerem je podpisana ta pogodba.

• Način plačevanja koncesije

Page 103: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

Višina plačila za koncesijo se določi za posamezno koledarsko leto in za vsako HE

posebej. V teku koledarskega leta plačuje koncesionar akontacije plačila za

koncesijo mesečno, in sicer eno dvanajstino letnega plačila za koncesijo v

preteklem koledarskem letu. V teku koledarskega leta, v katerem posamezna HE

začne obratovati, plačuje koncesionar mesečno akontacijo plačila za koncesijo v

višini dvanajstine srednje letne proizvodnje po sprejetem investicijskem programu

po povprečni ceni prodane električne energije, ki jo je koncesionar dosegel v

preteklem koledarskem letu.

Koncesionar pošlje obračun plačila za koncesijo za vsako posamezno HE

koncendentu najkasneje do 10. delovnega dne v januarju v posameznem

koledarskem letu za preteklo koledarsko leto. Obračun mora obsegati vse podatke,

iz katerih je razvidna določitev višine plačila koncesije ter navedbo zneskov tega

plačila koncesije, ki se plačajo na posamezne račune.

Kopijo obračuna za posamezno HE pošlje koncesionar tudi pristojnemu organu

lokalne skupnosti, kateri je dolžan plačati ustrezen delež plačila za koncesijo za to

hidroelektrarno. Če se lokalna skupnost ne strinja z obračunom, mora o tem

nemudoma obvestiti koncendenta.

Če koncendent ne ugovarja v 10 delovnih dneh po prejemu, se šteje, da je obračun

sprejel. O sporih v zvezi z obračunom plačila za koncesijo odloča tehnična

arbitraža.

• Računi, na katere se plačuje plačilo koncesije

Plačilo za koncesijo se v skladu s šestim odstavkom 3. člena Zakona o pogojih

koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save plača tako, da se 60

% tega plačila plača občini, v kateri leži bruto padec reke Save, ki ga posamezna

HE izkorišča. Če je bruto padec v več občinah, se ta del plačila koncesije razdeli

med te občine v razmerju z deležem bruto padca reke Save v posamezni občini. Ta

del plačila koncesije mora koncesionar plačati na žiro račun občine oziroma občin,

v katerih je bruto padec reke Save, razen če občina oziroma občine ne sporočijo

koncesionarju žiro računa sklada za okolje.

Občine, ki so v skladu s prejšnjim odstavkom upravičene do dela plačila koncesije,

se lahko dogovorijo za drugačno razmerje delitve plačila koncesije, ki pripada

občinam. Delitveno razmerje, ki izvira iz sporazuma občin, je koncesionar dolžan

Page 104: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

upoštevati prvi mesec po tem, ko prejme ustrezen dokument, podpisan od

pooblaščenih predstavnikov vseh občin.

Preostali del plačila za koncesijo se plača koncendentu na račun, ki ga le ta sporoči

koncesionarju.

2. Pogoji v zvezi s koncesijsko pravico za rabo energetskega potenciala vode spodnje

Save

Pri načrtovanju, gradnji in obratovanju objektov, ki so predmet koncesijske pogodbe mora

koncesionar poleg pogojev, ki jih opredeljuje »Zakon o pogojih koncesije za izkoriščanje

energetskega potenciala spodnje Save – ZPKEPS« [4] in drugi predpisi ter upravni akti

izdani na njegovi podlagi, upoštevati še naslednje pogoje:

a. Obseg dovoljene rabe energetskega potenciala:

- Koncesija se podeljuje za odsek reke Save od Suhadola do državne meje z Republiko

Hrvaško, in sicer za bruto padec 58 m od zgornje zajezitvene kote 191 m na obstoječi

HE Vrhovo, do spodnje kote vode HE Mokrice pri pretoku 0 m3/s.

- Koncesionarju je dovoljena raba energetskega potenciala spodnje Save za proizvodnjo

električne energije s tem, da je nominalni instaliran pretok elektrarn enak za vse

elektrarne in znaša 500 m3/s.

- Koncesionarju je na razpolago za rabo 58,00 m bruto energetskega potenciala, ki naj ga

izkoristi po načelu optimalnega razmerja med stroški in koristmi.

- Obratovanje posameznih energetskih stopenj je potrebno urediti za pretočno –

akumulacijski način obratovanja.

Prva, čelna elektrarna HE Vrhovo, ki je že zgrajena razpolaga z akumulacijo, ki poleg

naravnega dotoka omogoča obratovanje v zahtevanem času in z zahtevanim pretokom.

Elektrarne pod prvo akumulacijo obratujejo usklajeno z njo. Zadnji elektrarni v verigi,

HE Brežice in HE Mokrice morata imeti prostornino prilagojeno funkciji izravnalnega

bazena, oziroma morata obratovati v skladu z vodnim režimom na mejnem odseku.

- Vodni režim na mejnem odseku reke Save med Republiko Slovenijo in Republiko

Hrvaško mora slediti meddržavnemu sporazumu. Uravnavanje pretoka zagotovi

koncesionar.

Page 105: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

b. Načrtovanje rabe vodnega potenciala na celotni reki Savi v Sloveniji:

- Na celotni reki Savi v Sloveniji je možno izrabiti vodni potencial za proizvodnjo

električne energije z večjim številom pretočno – akumulacijskih hidroelektrarn. Reka

Sava je razdeljena na tri odseke in to:

I. odsek Vrhovo – Mokrice (spodnja Sava)

II. odsek Ježica – Ponoviče (zgornja Sava)

III. odsek Renke – Suhadol (srednja Sava)

Po dokončanju vseh stopenj bo veriga elektrarn sklenjena, kar bo omogočilo pri

pretočno – akumulacijskem načinu obratovanja optimalno rabo celotnega

razpoložljivega vodnega potenciala.

Koncesionar bo moral obratovanje svojih HE na spodnji Savi prilagoditi režimu

obratovanja celotne verige HE na reki Savi.

c. Obratovanje verige hidroelektrarn na spodnji Savi:

- Koncesionar mora obratovanje prilagoditi naravnim hidrološkim razmeram in stanju

voda.

- Obratovanje posameznih stopenj na reki Savi je potrebno vedno uravnati tako, da voda

izkoriščena v višje ležečih stopnjah odteka v spodnjo stopnjo tako, kot ustreza

izravnavanemu dnevnemu pretoku reke Save

- Koncesionar pri obratovanju HE ne bo prekoračil dovoljenega spuščanja gladin v

zajezbah v odnosu na normirano koto zajezitve. Za izravnavanje dotekajoče vode je

dovoljeno spuščanje gladine v bazenih ob normalnem obratovanju 1,0 m, razen pri

stopnjah Brežice in Mokrice, kjer je velikost spuščanja gladine odvisna od vodnega

režima dogovorjenega z meddržavno pogodbo med Republiko Slovenijo in Republiko

Hrvaško.

- Največja hitrost dvigovanja in spuščanja gladine bazenov znaša 1,0 m na uro,

(zavarovanje brežin mora biti prilagojeno maksimalni hitrosti denivelacije vode v

bazenu) medtem ko je hitrost dviga gladine pod jezovno zgradbo pri delno zgrajeni

verigi omejena na 0,5 m na uro.

- Podrobneje je treba obratovanje posamezne elektrarne in s tem celotne verige opredeliti

v Poslovniku obratovanja in vzdrževanja objektov in naprav – ki ga izdela koncesionar,

skladno z veljavnimi predpisi, potrdi pa koncendent.

Page 106: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

- Koncesionar mora pri obratovanju HE na spodnji Savi upoštevati vodne pravice JE

Krško, opredeljene v vodnogospodarskem dovoljenju JE Krško. To pomeni, da mora

pri naravnih pretokih Save, ki so večji ali enaki 100 m3/s spuščati iz hidroelektrarn, ki

ležijo gorvodno od JE Krško najmanj 100 m3/s, pri naravnih pretokih Save, ki so

manjši od 100 m3/s pa vse naravne pretoke Save.

d. Upravljanje z akumulacijskimi bazeni:

- Kote dovoljenih zajeznih gladin v akumulacijah, ki bodo podane v upravnih

dovoljenjih ne smejo biti nikoli prekoračene.

- Prvo polnjenje posamezne akumulacije je treba opraviti na podlagi dovoljenja

pristojnih upravnih organov in upoštevaje lokalne skupnosti tako, da ni škodljivega

vpliva na druge obstoječe rabe vode.

- Koncesionar mora spremljati rečno erozijo znotraj posameznih bazenov in ustrezno

vzdrževati bregove preden bo nastala škoda. Pred polnitvijo je treba brežine ustrezno

zavarovati.

- Koncesionar je dolžan z režimom obratovanja zagotoviti pretok finih frakcij plavin

skozi akumulacijske bazene.

- Zaproditve, ki bodo nastale zaradi odlaganja rinjenih plavin na reki Savi in stranskih

pritokih mora odstranjevati koncesionar.

Po potrebi lahko koncesionar namesto odstranitve zaproditve izvede tudi drugačne

ukrepe v sporazumu s pristojnim organom Ministrstva za okolje in prostor.

- Koncesionar bo spremljal stanje plazišč, evidentiral vsa mesta, kjer bi lahko na

območju akumulacij v času polnitve ali normalnega nihanja gladin prišlo do

zmanjšanja stabilnosti brežin in možnosti zemeljskih plazov ter ustrezno ukrepal.

- Zaradi nihanja gladine reke Save v akumulacijskih bazenih, zajezitve reke Save na

višjo gladino in zatesnitve bokov akumulacijskega bazena, bo koncesionar med

obratovanjem spremljal možne spremembe zaradi dviga gladine podzemne vode ter

izvedel ukrepe za preprečevanje ali sanacijo posledic.

- Če se zaradi daljšega časa zadrževanja vode v akumulacijah pojavi evtrofikacija

vodnega telesa bo koncesionar izvajal ukrepe pristojnega Ministrstva za okolje in

prostor.

Page 107: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

- Za merjenje vode v akumulacijskih bazenih in podzemnih voda na vplivnem območju

energetskih stopenj mora koncesionar postaviti ustrezne vodomerne naprave, oziroma v

kolikor je to potrebno avtomatične registratorje.

- Koncesionar mora po dogovoru z Ministrstvom za okolje in prostor zagotavljati

ustrezne podatke o pretokih za potrebe državnega hidrološkega monitoringa in

izpolnjevanje meddržavnega sporazuma z Republiko Hrvaško.

e. Vzdrževanje in spremljanje stanja objektov:

- Koncesionar mora med celotnim trajanjem koncesije zagotavljati vse načrtovane

funkcije objekta in njegovih posameznih sklopov.

Koncesionar mora zagotavljati, da bodo objekti hidroelektrarn – strojnice, nasipi,

stikališča in ostali objekti, ki tvorijo celoto, med celotnim trajanjem koncesije redno

vzdrževani. To mora vključevati redne remonte opreme in vzdrževanja stanja

obratovanja kot ga predvidevata projektna dokumentacija oz. tehnični pogoji.

- Koncesionar mora med celotnim trajanjem koncesije zagotavljati vse projektne

funkcije objekta in njegovih posameznih sklopov. Stanje objektov in opreme mora biti

ob koncu koncesije sorazmerno amortizacijski dobi objekta.

- Za izvajanje rednih vzdrževalnih del na vseh objektih, napravah in ureditvah v

pristojnosti koncesionarja mora koncesionar, skladno s Poslovnikom obratovanja in

vzdrževanja objekta in naprav, pripraviti program vzdrževalnih del in ga uskladiti z

Ministrstvom za okolje in prostor.

- Koncesionar mora na svoje stroške urediti merska mesta za spremljanje stanja

objektov. V ta namen bo koncesionar vzpostavil tudi naslednje monitoringe:

� gradbeni in geomehanski monitoring objektov in tal

� monitoring zasipavanja akumulacijskih prostorov

� monitoring vpliva podzemnih voda na objekte v območju HE

Obseg in način izvajanja posameznih monitoringov je sestavni del Poslovnika o

obratovanju in vzdrževanju objektov in naprav, ki ga za vsako HE v skladu s predpisi

pripravi koncesionar, potrdi pa koncendent.

- Koncesionar se zaveže, da bo na zahtevo Ministrstva za okolje in prostor vse podatke

(osnovne in analitične) iz monitoringov posredoval brezplačno.

Page 108: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

- Po zaključku del na posamezni HE mora koncesionar predati koncendentu, ta pa

pristojni službi za urejanje voda, vse načrte objektov, ki ustrezajo izvedbi, za vnos v

kataster vodnogospodarskih objektov in naprav.

f. Zagotavljanje ukrepov varstva pred poplavami ter škodljivim delovanjem voda:

- Koncesionar mora storiti vse ukrepe, ki so potrebni za zagotavljanje varstva pred

poplavami in škodljivim delovanjem voda. Načrtovanje varnosti pred poplavami se

uskljajuje s pristojnim organom Ministrstva za okolje in prostor in lokalno skupnostjo.

Med gradnjo objektov koncesionar ne sme poslabšati sedanje stanje varnosti pred

poplavami.

- Koncesionar je dolžan z izgradnjo energetskih objektov na spodnji Savi izboljšati

varnost pred poplavami.

Kote dovoljene vode pri pretoku Q100 (stoletna visoka voda) ne smejo biti prekoračene.

- Merodajni pretok za projektiranje pasivnih ukrepov varovanja – nasipov pred

poplavami, ki ga mora pri načrtovanju upoštevati koncesionar, je pretok Q100 reke Save

v profilu posamezne hidroelektrarne.

- Obratovanje verige hidroelektrarn na spodnji Savi, oziroma obratovanje posameznih

akumulacijskih bazenov mora koncesionar v času visokih voda nad 500 m3/s uskladiti s

pristojnim organom Ministrstva za okolje in prostor. V ta namen mora koncesionar v

»Poslovniku obratovanja in vzdrževanja objektov in naprav« za posamezno HE

predvideti varen in za vodni režim neškodljiv način obratovanja pri različnih pretokih,

tako maksimalnih kot minimalnih.

- Koncesionar mora poskrbeti za neškodljivo odvajanje morebitnih škodljivih

padavinskih, površinskih in talnih voda, voda pod pritiskom in vode, ki se nabira za

nasipi. Pri tem mora preprečiti morebiten padec gladine podzemne vode.

- Da ne bi prihajalo do škodljivega delovanja voda, predvsem erozijskega učinka

(spodjedanje brežin, ogrožanje območij poselitve, komunalne, obstoječe vodne in

prometne infrastrukture ali večjih izgub obdelovalnih površin), mora koncesionar še

pred polnitvijo bazenov izvesti ustrezna zavarovanja.

- Koncesionar mora na ustrezen način zavarovati bregove reke Save, posebna pozornost

mora biti dana odsekom izrazitega nihanja gladine v zajezitvi. Koncesionar mora

nasipe zgraditi varno, strokovno in kar najbolj skrbno, upoštevaje njihov pomen in to

skladno s sodobnimi načeli stroke.

Page 109: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

- V območju vodotoka pod jezovno zgradbo (pregrado), kjer je prisotna globinska

erozija, mora koncesionar preprečiti poglabljanje korita, ker bi to lahko ogrozilo

stabilnost pregradnega objekta in brežin dolvodno od podslapja.

Jezovno zgradbo in pripadajoče objekte je potrebno umestiti v prostor v skladu z

dinamiko vodotoka pri čemer mora biti preprečena škodljiva bočna erozija dolvodno

od pregrade.

- Če bi se med obratovanjem izkazalo, da izvedeni visokovodni nasipi ne ustrezajo vsem

zahtevam, postavljenim iz varnostnih razlogov, mora koncesionar zajezitev ustrezno

znižati, vse dotlej, dokler nasipi ne ustrezajo zahtevam varnosti.

- V kolikor bi gradnja in obratovanje verige elektrarn na spodnji Savi poslabševala

poplavno varnost in škodljivo vplivala na območja stranskih pritokov, mora

koncesionar na teh vodotokih predvideti ukrepe varstva pred poplavami in jih

prilagoditi spremenjenim razmeram.

- V kolikor poglobitev dna reke Save, ki jo je pripisati gradnji in obratovanju verige

elektrarn, ogroža bregove, vodno, lokalno in prometno infrastrukturo, mora

koncesionar kadarkoli v času trajanja koncesije izvesti ustrezne zavarovalne ukrepe.

- Koncesionar mora zavarovati in vzdrževati stranske vodotoke v tolikšni meri kot to

pogojujejo zajezne stopnje in obratovanje elektrarn. Posebno pozornost je potrebno

posvetiti morebitnemu odlaganju proda v izlivnih odsekih zaradi slabšanja odtočnih

razmer in dodatnemu dvigu gladine.

- Koncesionar mora izvajati ukrepe s katerimi bo preprečeval proces zasipavanja in

trajnega zmanjševanja uporabne prostornine akumulacijskih bazenov. Za ugotavljanje

sprememb v zajezitvah mora koncesionar zaradi pravočasnega čiščenja izvajati redni

monitoring zasipavanja akumulacijskih bazenov, opraviti redne periodične meritve

kontrolnih prečnih profilov ter izvesti izračun gladin.

Odstranjevanje in premeščanje naplavin mora koncesionar usklajevati z upravljalcem

voda.

- Če pride med obratovanjem do nepredvidljivih škodljivih vplivov na vodni režim,

podzemne vode ali stabilnost objektov in naprav, mora koncesionar o tem takoj

obvestiti pristojni upravni organ.

g. Varstvo voda – ekološko in kemijsko stanje:

Page 110: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

- Koncesionar mora na podlagi evidentiranega stanja preučiti takojšni in dolgoročni

vpliv zajezitve Save na stanje voda in ga ustrezno dokumentirati. V ta namen mora

vzpostaviti monitoring količinskega, ekološkega in kemijskega stanja voda v skladu s

predpisi.

- Da ne pride do poslabšanja stanja voda zaradi spremembe imisijskih pogojev za

odvajanje odpadnih voda iz čistilnih naprav, mora koncesionar, če je podana takšna

zahteva s strani pristojnega organa, sodelovati pri izboljšanju stopnje čiščenja na

obstoječih čistilnih napravah.

V času nizkih vod, bo koncesionar sodeloval pri pripravi in izvajanju dodatnih

ukrepov, s katerimi bodo preprečeni negativni vplivi na stanje voda.

- Zaradi preprečevanja poslabšanja stanja podzemnih voda bo koncesionar na tistih

mestih, kjer se podzemna voda napaja iz akumulacij spremljal kakovost infiltrirane

vode in izvajal ukrepe, če bi do onesnaženja prišlo. Če pride v akumulacijah do

onesnaženja, ki ga povzroči koncesionar, mora koncesionar poskrbeti za ustrezno

sanacijo in kakovost podtalnice.

- V primeru havarij oziroma ekoloških nesreč, ki vplivajo na ekološko in kemijsko stanje

reke Save ter količinsko in kemijsko stanje podzemnih voda v območju načrtovanih

elektrarn na spodnji Savi, bo koncesionar pri ugotavljanju stanja in zagotavljanju

pogojev za njegovo izboljšanje sodeloval z ustreznim organom Ministrstva za okolje in

prostor, Ministrstva za obrambo ter predstavniki lokalne skupnosti. Koncesionar bo pri

postopkih integralnega reševanja stanja voda na porečju reke Save, v kolikor bo podana

takšna zahteva, sodeloval v pripravah in izvajanju ukrepov, če ti ne bodo presegli

gospodarne izrabe koncesije.

h. Transport rečnih plavin:

- Ker se bo zaradi izgradnje energetskih stopenj na spodnji Savi spremenila dinamika

transporta rečnih plavin, mora koncesionar s primernim obratovanjem zagotavljati

najmanjši možni vpliv na vodni režim. Z zbranimi količinami mora zato gospodariti v

skladu s potrebami vodnega režima, v času visokih voda pa mora obratovati tako, da bo

zagotovljen maksimalni možni transport suspenzij rečnih plavin in proda dolvodno.

- Koncesionar mora pri načrtovanju zadrževanja in gospodarjenja s prodom upoštevati

značilnosti vodnega režima vsakega posameznega vodotoka, vodnega prostora in

Page 111: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

vodnih organizmov in uskladiti gospodarjenje z zbranim prodom v skladu z

podrobnejšimi načrti upravljanja voda.

- Za odvečne količine proda in mulja mora koncesionar zagotoviti ustrezne lokacije za

odlagališča – deponije.

- Plavje, listje in podobne snovi, ki se nabirajo na površini akumulacij in vtočnih

rešetkah hidroelektrarn, mora koncesionar odstranjevati in odlagati na urejene

deponije.

i. Vpliv nas podzemne vode:

- Koncesionar mora na vplivnem območju energetskih stopenj na spodnji Savi opazovati

in spremljati spremembe stanja podzeminh voda. Zbiranje podatkov in analize

podatkov morajo omogočati ugotavljanje trendov in sprememb stanja podzemnih voda.

Dobljene in izvrednotene podatke mora koncesionar brezplačno dati na razpolago

koncendentu.

- Na odsekih nasipov, ki se nahajajo na sorazmerno dobro prepustnih tleh mora

koncesionar pod bodočimi nasipi tesniti temeljna tla do take stopnje, da ni ogrožena

stabilnost temeljnih tal pod nasipom, da je izguba vode iz zajezitve omejena na

sprejemljive količine in da s tem ne poslabšajo gladinske razmere podzemnih voda v

zaledju.

- Zaradi oskrbe s pitno vodo (črpališča in vodnjaki) mora koncesionar na ravninskih

predelih na vplivnem območju zajeznih stopenj zagotavljati ohranjanje današnjega

stanja.

j. Ohranjanje biološke raznovrstnosti in s tem povezanih ukrepov:

- Na vplivnem območju posameznih energetskih stopenj bo moral koncesionar pri

načrtovanju, izgradnji in obratovanju upoštevati tudi vse evidentirane ekosistemske

elemente ter ostale značilnosti naravnih vrednot ter zagotoviti v največji možni meri

ohranitev najpomembnejših biotopov.

- Nadomestitev uničenih oziroma trajno poškodovanih najpomembnejših evidentiranih

biotopov zagotovi koncesionar z izvedbo izravnalnih ali omilitvenih ukrepov. Kjer se

zaradi ekološkega stanja voda ocenjuje potrebnost take izvedbe mora koncesionar

smiselno zagotoviti potrebne prehode za vodne organizme mimo jezovnih zgradb. O

ukrepih, ki bi lahko med gradnjo ali obratovanjem znatno škodili ribji populaciji mora

koncesionar pravočasno obvestiti pristojne ribiške upravljalce.

Page 112: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

k. Varstvo naravnih vrednot in kulturne dediščine:

- Pri načrtovanju objektov hidroelektrarn in zajezitev naj se posega v dele in območja ter

objekte naravnih vrednot in kulturne dediščine v najmanjši možni meri oziroma v

smiselnem obsegu, ki je sprejemljiv tako s stališča posega kot varstva naravnih vrednot

in kulturne dediščine.

- Posegi v vplivna območja najpomembnejše kulturne dediščine in naravnih vrednot

Slovenije pa so za koncesionarja dopustni le, če se izpolnijo ukrepi predpisani s strani

pristojne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine.

- Pred posegi je treba značilne in najbolj vredne dele naravnih vrednot in kulturne

dediščine dokumentirati v njihovem trenutnem stanju. Pred sprejemanjem rešitev in

njihovo izvedbo mora koncesionar zagotoviti evidenco objektov kulturne dediščine in

območij naravnih vrednot.

l. Obstoječe vodne pravice:

- Koncesionar mora pri obratovanju spoštovati vse obstoječe vodne pravice.

- Koncesionar obstoječih vodnih pravic ne sme omejevati. Če zaradi gradnje elektrarn na

spodnji Savi obstaja nevarnost omejevanja obstoječih vodnih pravic, se mora

koncesionar s koncendentom in z vsakim prizadetim imetnikom pravice dogovoriti o

ukrepih pri napravah in objektih s katerimi bodo pravice ohranjene v obstoječem

obsegu ali najti katero drugo sporazumno rešitev.

m. Obveznosti koncesionarja glede drugih vodnih pravic:

- Poleg obstoječe rabe vode mora koncesionar zaradi splošnih koristi brez odškodnine

dopustiti posredni ali neposredni odvzem vode na območju veljavnosti koncesije za

oskrbo s pitno vodo.

- Koncesionar mora omogočiti na območju veljavnosti koncesije izvajanja vodnih pravic

brez odškodnine za naslednja:

� raba vode in vodnega dobra v tehnološkem procesu, kjer se voda uporablja kot

surovina

� izkoriščanje vode in vodnega dobra za hlajenje pri proizvodnji električne energije

� namakanje kmetijskih zemljišč ali zelenih površin iz naslova opravljanja dejavnosti

in sicer z odvzemom do prereza JE Krško največ 4 m3/s in še 4 m3/s do državne

meje v kolikor to dopušča stanje voda. (povprečni odvzem vode iz porečja reke

Page 113: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

Save za prerez državne meje v vegetacijski dobi od aprila do septembra je ocenjen

na 2,3 m3/s)

- Koncesionar mora omogočiti posege na vodnih zemljiščih, ki so v skladu z javnim

interesom.

n. Obveznosti koncesionarja v zvezi z rabo prostora:

� Ohranitev ter izboljšanje obstoječega stanja rabe prostora:

- Koncesionar mora s primernimi ukrepi doseči, da dvig podzemne vode zaradi zajezitve

reke Save ne bo presegel nivoja, dopustnega za pridelavo kmetijskih kultur in s tem

omogočiti, v primerjavi s stanjem pred posegi, enake pogoje pridelave.

- Koncesionar mora začasno zasedene kmetijske površine med gradnjo po zaključku del

rekultivirati in jih z agrotehničnimi ukrepi pripraviti za normalno kmetijsko predelavo.

� Nadomestitev infrastrukture, zemljišč in grajenih struktur:

- Prometnice in drugo infrastrukturo, ki bo med gradnjo poškodovana mora koncesionar

povrniti v enako ali boljše stanje.

- Javno cestno omrežje, ki bo zaradi gradnje in obratovanja elektrarn prizadeto, mora

koncesionar zgraditi, rekonstruirati ali prestaviti.

- Za lastne potrebe izgradnje in obratovanja hidroenergetskih stopenj na spodnji Savi, bo

koncesionar zgradil dovozne poti, ki služijo dostopu do jezovne zgradbe in nasipov.

Voženj potrebnih za gradnjo, motorna vozila ne smejo opravljati izven cestnih površin,

ki so za to predvidene, razen na samem gradbišču.

- V primeru vpliva zajezne gladine reke Save na telo železniškega nasipa ob reki Savi,

mora koncesionar železniški nasip ustrezno zaščititi.

- Na področju komunalne in energetske infrastrukture mora koncesionar:

� prestaviti ali rekonstruirati posamezne energetske vode,

� med gradnjo za potrebe gradbišča zgraditi lastno kanalizacijsko omrežje in

montažno čistilno napravo, oziroma se priključiti na javno kanalizacijsko omrežje,

� urediti lovilce olj in maščob za meteorne vode iz utrjenih površin in precejene vode

iz strojnic energetskih objektov,

� urediti javno vodovodno omrežje, ki bo kakorkoli prizadeto z načrtovanim

posegom,

� zaščititi vodne vire na območju vpliva objektov hidroelektrarn,

� za lastne potrebe hidroelektrarn zagotoviti pitno in požarno vodo.

Page 114: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

- Koncesionar mora začasno zasedene površine (zemljišča) po končanih delih vzpostaviti

v prvotno ali kvalitetno boljše stanje, pri čemer se upoštevajo rešitve iz prostorsko

izvedbenih aktov, kjer je podana razčlenitev posameznega območja na stalno in

začasno zasedbo zemljišč.

- Koncesionar mora objekte, ki bodo porušeni zaradi izgradnje elektrarn na spodnji Savi

nadomestiti, pri čemer naj bo osnova za nadomestno gradnjo kvadratura, stanje in

namembnost porušenega objekta.

- Stanovanjske objekte, ki niso predmet porušitve, so pa pod vplivom zajezitve

energetskih stopenj, mora koncesionar ustrezno zaščititi v skladu z rešitvami iz

prostorsko izvedbenih aktov.

� Pogoji urbanističnih ureditev in krajinskega oblikovanja hidroenergetskih objektov:

- V okviru varovanja in izboljšanja kakovosti bivalnega okolja v vplivnem območju

energetskih objektov in zajeznih stopenj zagotavlja koncesionar ustrezne rešitve za

odvodnjo zalednih vod, predvidi ukrepe za zaščito pred morebitno previsoko ravnjo

hrupa in pred moteče trajno osvetlitvijo hidroelektrarn.

- Pri načrtovanju jezovnih zgradb mora koncesionar posvetiti veliko pozornost

oblikovanju objektov in naprav glede arhitekture in zunanjih ureditev. Pri elektrarnah

naj gradi praviloma zaprta stikališča.

- Pri oblikovanju objektov jezovne zgradbe, strojnice in prelivnih polj ter pripadajočih

funkcionalnih površin mora koncesionar upoštevati merilo prostora ter urbanistično

arhitektonske in krajinske značilnosti lokacije.

- Pri izvedbi nasipov mora koncesionar upoštevati krajinski vzorec območja in zunanjo

brežino nasipa zasaditi z grmovnicami in mestoma drevesnicami ali pa predvideti

kmetijsko rabo, pri čemer ne sme biti ogrožena stabilnost nasipov. Pri tem je treba

glede na konkretne krajinske značilnosti določiti naklon brežin nasipov na zračni strani,

upoštevajoč možnost za rabo obvodnega prostora v rekreacijske namene.

- Koncesionar mora omogočiti izvedbo novih rekreacijskih prostorov v bližini večjih

naselij, ki naj bodo obdelane v prostorskih izvedbenih aktih.

� Odprtost dostopov in prehodnost načrtovanih objektov:

- Koncesionar omogoča prebivalcem na lastno odgovornost dostop na bregove in nasipe

izven neposrednega območja jezovne zgradbe in elektrarne za oddih in rekreacijo, v

Page 115: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

kolikor to dopušča redno obratovanje naprav, zlasti varnostne razmere. Dostop do vode

se zagotovi na varnih delih akumulacijskih bazenov.

- Po dogovoru z lokalno skupnostjo koncesionar uredi prehode čez drenažne kanale ter

do in na nasipe.

� Rekreacijska raba:

- Rekreacijske ureditve, ki jih omogoča koncesionar, so dostopi do vode v bližini naselij,

privezi za čolne, čolnarne, kopališča in prostori za piknike v bližini naselij. Zahtevnejše

ureditve naj bi zaživele v bližini naselij Sevnica, Krško in Brežice, pasivnejše oblike

rekreacije pa na odprtem prostoru.

- Koncesionar bo omogočil vse izvedbe rekreacijskih ureditev, ki bodo opredeljeni v

dovoljenjih za posamezne elektrarne.

o. Vloga koncesionarja pri pripravi lokacijskih načrtov in odgovornosti do okolja in

merila izpolnjevanja koncesionarjevih obveznosti:

� Vloga koncesionarja pri lokacijskih načrtih:

- Vloga koncesionarja pri pripravi lokacijskih načrtov za posamezne hidroelektrarne je

določena s predpisi, podrobneje pa s programom lokacijskega načrta, ki ga določi

minister pristojen za prostor.

� Zavarovanje odgovornosti proti tretjim osebam za ekološko nesrečo:

- Koncesionar se mora kot povzročitelj tveganja za okolje poleg ostalih zavarovanj,

zavarovati v skladu z zakonom proti odgovornosti za morebitno ekološko nesrečo in

škodo, ki jo povzroči tretjim osebam in sicer za ves čas trajanja koncesije.

- Dolžnost koncesionarja je analizirati možne dogodke na energetskem objektu, izvesti

vse potrebne ukrepe, da do ekoloških nesreč ne pride in oceniti stopnjo tveganja ter

obseg možnih ekoloških škod kot osnovo za sklenitev zavarovanja odgovornosti.

Analiza možnih dogodkov in ocenitev obsega možnih ekoloških škod mora biti

narejena v skladu s pravili stroke in predpisi.

� Varnost in tveganje pregrad:

- Koncesionar zagotavlja, da so ukrepi koncesionarja, zaradi tveganj na podlagi

projektne dokumentacije sestavni del Poslovnika obratovanja in vzdrževanja objektov

in naprav.

- Koncesionar je dolžan analizirati možne porušitve pregrad oz. več pregrad v nizu ter

predvideti ustrezne ukrepe v skladu z veljavnimi predpisi.

Page 116: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

- Koncesionar je dolžan analizirati posledice morebitnih okvar ali napak pri obratovanju

in upravljanju z zapornicami na pretočnih poljih ter predvideti ustrezne ukrepe.

- Koncesionar je dolžan analizirati posledice nastopa ekstremno visokih voda, ki

presegajo verjetnost nastopa 0,1 % (1000 letne visoke vode) ter predvideti morebitne

potrebne ukrepe.

- Vsak pregradni objekt mora imeti pripravljen »načrt zaščite in reševanja«. Z načrtom je

treba opredeliti vse reševalne aktivnosti za nekaj vnaprej določenih scenarijev ter

določiti odgovorno osebje. Potrebno je definirati čas, ki je na razpolago za ugotavljanje

stopnje nevarnosti, preden se začnejo odvijati ustrezne aktivnosti.

- Koncesionar zagotavlja, da so opozorila, napotki in priporočila prebivalstvu zaradi

tveganj na podlagi projektne dokumentacije del Načrta zaščite in reševanja.

� Sodobno načrtovanje objektov:

- Koncesionar mora zagotoviti takšno načrtovanje energetskih objektov na spodnji Savi,

ki v največji meri zagotavlja dobro stanje voda in od vode odvisnih ekosistemov ter s

trajnostno rabo razpoložljivih naravnih dobrin in količin omogočiti zadovoljevanje

gospodarskih, družbenih in drugih potreb človeka po vodi.

Page 117: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE
Page 118: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE
Page 119: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE
Page 120: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE
Page 121: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE
Page 122: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE
Page 123: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE
Page 124: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE
Page 125: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE
Page 126: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE
Page 127: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE
Page 128: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE
Page 129: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE
Page 130: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

Priloga 4: Slovar angleških izrazov iz razpredelnic stroškovne metode Formula in Natančne stroškovne metode

access road – dovozna pot

adjustment factor – faktor prilagoditve

amount – znesek

annual costs – stalni stroški

balance of plant – infrastruktura elektrarne

canal – kanal

civil works (other) – ostala gradbena dela

clearing – čiščenje, krčenje

cold climate – hladno podnebje

concrete dam – betonski jez

construction supervision – gradbeni nadzor

contingencies – nepredvideni izdatki

contracting – sklepanje pogodb

contractor's overhead – režijski stroški

currency – valuta

design and tender documents – ponudbe in projektna dokumentacija

detailed cost estimate – natančna ocena stroškov

development – razvoj

dewatering – osuševanje terena

difficulty of terrain – težavnost terena

distance to borrow pits – razdalja do gramozne jame

earth excavation – izkopavanje zemlje

energy equipment – energetska oprema

engineering – inženiring

equipment installation – instalacija opreme

enviromental assessment – raziskava vplivov na okolje

feasibility study – izvedbena študija

fishway – ribja steza

flow per turbine – pretok po turbini

general and administrative – splošno in administrativno

hydrologic assessment – hidrološke raziskave

initial costs – zagonski stroški

input parameters – vhodni parametri

insurance premium – zavarovalna premija

intake and miscellaneous losses – vtočne in ostale izgube

interest rate – obrestna mera

Page 131: IZKORIŠ ČANJE VODNEGA POTENCIALA SPODNJE SAVE

land lease – najem zemljišča

land rights – lastninske pravice

legal and accounting – pravne in računovodske storitve

maintenance – vzdrževanje

maximum hydraulic losses – maksimalne hidravlične izgube

miscellaneous – razni stroški

negotiation – pogajanja

new dam crest length – dolžina novega jeza

number of turbines – število turbin

penstock – cevovod

permits and approvals – dovoljenja in soglasja

powerhouse civil – strojnica

preliminary design – preliminarni načrt konstrukcij

project financing – financiranje projekta

project management – projektni management

property taxes – davek na premoženje

quantity – količina

report preparation – priprava poročila

required – potrebno

rock at dam site – kamenina na mestu postavitve jezu

rock excavation – izkopavanje kamenine

site investigation – raziskava lokacije

spare parts – rezervni deli

spillway – prelivna pot

substation and transformer – pomožna postaja in transformator

sub-total – delna vsota

training – usposabljanje

transmission line – prenosna linija

transportation – transport

travel and accommodation – potovanja in namestitev

turbine runner diameter – premer tekača turbine

turbines/generators, controls – turbine/generatorji, krmilna oprema

tunnel – tunel

unit cost – stroški na enoto

voltage – napetost

water rental – vodna taksa