DOLOČANJE ETAŽNOSTI IN POVRŠIN PRI PODSTREŠJIH

Marko Baša

NAMEN:

Na konkretnih primerih opozoriti na nejasna in nasprotujoča določila predpisov

Pravilno določanje površin in etažnosti vpliva na:- izpolnjevanje zahtev OPN (etažnost, FI, FZ)- višino odmere komunalnega prispevka - višino odmere degradacije in uzurpacije

POJMI STAVBARSTVA IN UPORABA V PRETEKLOSTI

Podstrešje = prostor pod neizolirano strešino brez sekundarne kritine, lahko le s strešniki na letvah, za dostop do strehe za potrebe vzdrževanja, čiščenja dimnikov, redkeje tudi shranjevanje (zaradi dejanske, ne predpisane požarne varnosti)

Konstrukcija ostrešja pogosto ni omogočala večjo uporabnost prostorov

Podstrešje včasih

DEFINICIJE

ZGO-1, 2. člen1.1.4. mansarda je del stavbe, katere prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno, praviloma dvokapno streho (izhaja iz pojma mansardne strehe)

Definicija izhaja iz mansardne oblike strehe, danes pa jo uporabljamo za vse podstrešne prostore, z uporabnimi površinami

Mansardna streha in “pravi” mansardni prostori

Standard SIST ISO 6701-1

Standard SIST ISO 9836:2011

Standard SIST ISO 9836:2011

Navodilo MOP z dne 25.3.2011

Ugotavljanje n.t.p v etažnih načrtih po geodetskih predpisih

Definicije v občinskih prostorskih načrtih(različne od standarda in različne ena od druge)

POSTOJNA PIVKA

Bruto etažna površina (v nadaljevanju besedila: BEP )objekta je vsota bruto tlorisnih površin vseh etaž, izračunanih po sistemu SIST ISO 9836.

Etaža je del stavbe med dvema stropoma, ki ima viši no obodnega zidu v najnižjem delu višjo od 1,20 m.

Faktor izrabe gradbene parcele (v nadaljevanju bese dila: FI) je razmerje med med bruto etažno površino - BEP objekta nad in pod terenom in celotno površino gradbene parcele. Pri izra čunu BEP objekta se ne upošteva:

– neizkoriš čeno podstrešje, – površina balkonov in odprtih teras, – površina garaž in funkcionalnih prostorov objekta

(shrambe, inštalacijski prostori), ki so zgrajeni v kleti, kot je opredeljena v tem odloku.

Pri izkoriš čenem podstrešju in mansardi se upošteva tisti del BEP, kjer je svetla višina prostora ve čja od 1,20m.

Izkoriš čeno podstrešje ( Po) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno streho s kolen čnim zidom do 0,4 m . Osvetlitev prostorov je dopustna z različnimi oblikami strešnih oken.

Mansarda ( M) je del stavbe, katere prostori se nah ajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno streho. Višina kolen čnega zidu je lahko od 1,20 m do 1,40 m . Osvetlitev prostorov je dopustna z različnimi oblikami strešnih oken.

Neizkoriš čeno podstrešje je del stavbe, katere prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod streho. Ti prostori ne služijo dejavnostim oziroma namembnosti objekta.

Bruto etažna površina (v nadalj.: BEP ) objekta je vsota vseh bruto tlorisnih površin vseh etaž izra čunanih po sistemu SIST ISO 9836.

Etaža je del stavbe med dvema stropoma, ki ima viši no obodnega zidu v najnižjem delu višjo od 1,20 m.

Faktor izrabe gradbene parcele (v nadalj.: FI) je r azmerje med bruto etažno površino (v nadaljevanju: BEP) objektov, ki so stavbe, nad in pod terenom in celotno površino gradbene parcele. Pri izra čunu bruto etažnih površin objekta se ne upošteva:

- Neizkoriš čeno podstrešje, - Površina balkonov in odprtih teras, - Površina garaž in funkcionalnih prostorov objekta

(shrambe, inštalacijski prostori), ki so zgrajeni v kleti, kot je opredeljena v tem odloku.

Pri izkoriš čenem podstrešju in mansardi se upošteva tisti del bruto etažnih površin, kjer je svetla viš ina prostora ve čja od 1,20 m.

Izkoriš čeno podstrešje (v nadalj.: Po) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno streho s kolen čnim zidom do 0,8 m . Osvetlitev prostorov je dopustna z razli čnimi oblikami strešnih oken.

Mansarda (v nadalj.: M) je del stavbe, katere prost ori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno streho. Osvetlitev prostorov je dopustna z razli čnimi oblikami strešnih oken.

Neizkoriš čeno podstrešje je del stavbe, katere prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod streho. Ti prostori ne služijo dejavnostim oziroma namembnosti objekta.

DILEME

Primer podstrešja po standardu – ustreza definiciji prostora in dostopa ter etaže.

DILEME

Ostrešje, ki je po definiciji standarda prostor in etaža, ni pa podstrešje (v kolikor nima dostopa). V projektih ga običajno ne določajo kot etažo.

DILEME

Primer ostrešja žebljanih nosilcev, ki na ustreza definiciji prostora ter etaže.Primer prostora znotraj prezračevane strehe.

VPRAŠANJE IN SKLEP:

� ali je projektant zavezan k upoštevanju definicij standardov ali tudi definicij OPN-jev?

� ali upravni organ kontrolira skladnost površin s standardi ali skladnost s prostorskim aktom po 66. členu ZGO-1?

� potrebujemo jasnejša določila enotna za celo državo